Letno poročilo 2014

Transcription

Letno poročilo 2014 - OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

VSEBINA:
 Poslovno poročilo
 Računovodsko poročilo
Obdobje: 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014
KAZALO:
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014 ........................................................................................................ 3
1.
SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA ............................................................................................. 3
1.1. POROČILO RAVNATELJA .................................................................................................................. 3
1.2. POROČILO SVETA ZAVODA .............................................................................................................. 3
1.3. OSEBNA IZKAZNICA IN KRATKA PREDSTAVITEV ZAVODA ............................................................... 7
1.4. ORGANIZIRANOST IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB ............................................................ 8
1.5. GLAVNI PODATKI O POSLOVANJU ................................................................................................. 10
1.6. VIZIJA ............................................................................................................................................. 11
1.7. POSLANSTVO ................................................................................................................................. 11
2.
POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA .......................................................................................... 12
2.1. OPISNA POROČILA O IZVEDBI PROGRAMOV, DEJAVNOSTI, PROJEKTOV ...................................... 12
2.2. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ........................................................................... 26
2.2.1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNUJEJO DELOVNO PODROČJE
POSREDNEGA UPORABNIKA ............................................................................................................. 26
2.2.2. DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, KOT IZHAJAJO IZ VEČLETNEGA PROGRAMA
DELA IN RAZVOJA OZIROMA PODROČNIH STRATEGIJ TER NACIONALNIH PROGRAMOV ............... 30
2.2.3. LETNI CILJI , ZASTAVLJENI V OBRAZLOŽITVI FINANČNEGA NAČRTA ALI V NJEGOVEM LETNEM
PROGRAMU DELA ............................................................................................................................. 35
2.2.4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V PRIMERJAVI Z DOSEŽENIMI CILJI IZ
POROČILA PRETEKLEGA LETA ........................................................................................................... 37
2.2.5. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA ................................................. 39
2.2.6. OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINANČNEGA NADZORA ................................. 40
2.2.7. DRUGA POJASNILA ................................................................................................................. 41
RAČUNOVODSKO POROČILO .................................................................................................................... 42
RAČUNOVODSKA POJASNILA .................................................................................................................. 42
1. UVOD .................................................................................................................................................... 42
2. BILANCA STANJA................................................................................................................................... 43
2.1. SREDSTVA ...................................................................................................................................... 44
2.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV................................................................................................ 47
2.3. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ............................................... 48
3. LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ......................................................................................... 48
4. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV – DOLOČENIH UPORABNIKOV ...................................................... 50
4.1. PRIHODKI ....................................................................................................................................... 50
4.2. ODHODKI ....................................................................................................................................... 52
5. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA ................................................... 56
6. RAČUN FINANCIRANJA ........................................................................................................................ 56
1
7. IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB .............................................................................. 57
8. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................ 57
ZAKLJUČNI DEL ......................................................................................................................................... 58
2
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014
1.
SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA
1.1. POROČILO RAVNATELJA
Poročilo zajema obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014. Šolsko leto in z njim povezano
načrtovanje vzgojnega in izobraževalnega dela se ne prekriva s poslovnim letom, zato so podatki
za tekoče šolsko leto aproksimativni.
1.2. POROČILO SVETA ZAVODA
Poročilo prikazuje kronološki pregled sej Sveta šole v koledarskem letu 2014.
 2. seja Sveta šole, dne 5. 3. 2014
Na seji je bilo predstavljeno letno poročilo in učno-vzgojno delo v preteklem obdobju. S strani
Ministrstva za šolstvo smo dobili informacijo, da je potrebno oceniti delo obeh ravnateljev (za
koledarsko leto 2013). Sprejeli smo sedem sklepov.
Sklep 1: Letno poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Sklep št. 2: Svet šole je ocenil, da je g. Ludvik Hajdinjak dosegel 100% doseganje meril za
ugotavljanje dela plače za delovno uspešnost od 1.1.2013 do 10.9.2013. Z g. Natašo Ahačič je
prav tako ocenjen, da je dosegla 100% doseganje meril za ugotavljanje dela plače za delovno
uspešnost od 10.9.2013 do 31.12.2013.
Sklep št. 3: dopolniti 20. člen Pravil šolskega sklada z odstopom deleža dohodnine fizičnih
oseb.
Sklep št. 4: Pravilnik o delovnih razmerjih je bil soglasno potrjen.
Sklep št. 5: Svet Zavoda je z delom Sodexa zadovoljen, prav tako tudi z njihovo izkazano
pripravljenostjo reševati naše zahteve.
Sklep št. 6: Ob izteku pogodbe se pripravi nov javni razpis, ki bo vseboval tudi zahteve
kakovosti, surovine za pripravo obrokov ( E-ji, koncentrati, barvila, sladkor,…) in vključitev
lokalnih dobaviteljev ter hrano slovenskega porekla.
Sklep št. 5. in št. 6 smo sprejeli zaradi skorajšnjega izteka pogodbe Sodexa.
Sklep št. 7: Svet šole zahteva od investitorja, da izgradi športni park v skladu s primeri dobre
prakse in v skladu z normativi (priporočila Atletske zveze in Ministrstva za šolstvo in šport),
ter da bo varen za uporabo. V primeru finančnih posledic, zaradi odprave ugotovljenih
nepravilnosti, se ugotavlja neposredna odgovornost (tako kazenska kot disciplinska)
3
 1. korespondenčna seja Sveta šole, dne 17. 3. 2014
Sklep 1: Svet šole je ocenil, da je gospod Ludvik Hajdinjak v celoti realiziral obseg programa,
ga kakovostno izvedel, zagotavljal vse materialne pogoje in skrbel za razvojno naravnanost
zavoda. Zaradi negativnega poslovanja zavoda je ravnatelj dosegel 0% doseganje meril za
ugotavljanje dela plače za delovno uspešnost od 1.1.2013 do 10.9.2013.
Sklep 2: Svet šole je ocenil, da je gospa Nataša Ahačič v celoti realizirala obseg programa, ga
kakovostno izvedla, zagotavljala vse materialne pogoje in skrbela za razvojno naravnanost
zavoda. Zaradi negativnega poslovanja zavoda je ravnateljica dosegla 0% doseganje meril za
ugotavljanje dela plače za delovno uspešnost od 10.9.2013 do 31.12.2013.
Glasovanje smo ponovili zaradi napačnega načina vrednotenja, saj smo morali informacijo,
da je za zavod v letu 2013 posloval z izgubo, upoštevati tudi na obrazcu.
Sklep št.1: Svet šole soglaša s postopnim uvajanjem prvega tujega jezika v drugem razredu v
šolskem letu 2014/15.
Sklep št. 2: Svet šole soglaša, da se kot prvi tuji jezik izbere angleški jezik.
Sklep št.1: Svet šole soglaša z nadomestno zaposlitvijo – nadomeščanje čistilke do vrnitve
delavke zaradi bolniške odsotnosti.
Seja je bila odprtega tipa. Poleg članov sveta šole sta bila vabljena župan g. Fajfar in direktor
občinske uprave g. Berčon. Sestali smo se zaradi problematike šolskega športnega parka.
Sprejeli smo štiri sklepe.
Sklep št. 1: Brezkompromisno se vztraja na izvedbi šolskega športnega parka v obstoječem
obsegu, skladnega s priporočili in normativi tako Ministrstva za izobraževanje, znanost in
šport, kot Atletske zveze Slovenije, predvsem pa skladnega s primeri dobre prakse.
Sklep št. 2: Svet šole obvesti Nadzorni odbor Občine Bled, da najprej sam pregleda ustreznost
in pravilnost postopanja odgovornih v konkretni zadevi v smislu iskanja odgovornosti za
trenutno stanje in ustrezno ukrepa za morebitno preprečitev oškodovanja javnih sredstev. Po
potrebi naj o ugotovitvah obvesti Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za notranje zadeve (službo
za lokalno samoupravo) ter Računsko sodišče. O ugotovitvah naj se obvesti tudi Svet OŠ Bled
zaradi morebitnega nadaljnjega postopanja.
Sklep št. 3: Za vso nadaljnjo komunikacijo glede šolskega parka z ostalimi deležniki, se
pooblasti ga. ravnateljico Natašo Ahačič.
4
Sklep št. 4 smo sprejeli, ko smo zaključili z odprto sejo.
Sklep št. 4: Svet šole pooblasti predsednico Sveta šole go. Katarino Jarc, da predlaga 2 člana iz
vrst predstavnikov staršev (v Svetu staršev) v pritožbeno komisijo. Ko sta člana znana, Svet
šole izvede korespondenčno sejo in potrdi člane komisije.
Na 4. seji smo pregledali in potrdili sklepe 2. in 3. seje Sveta šole ter 2., 3. in 4.
korespondenčne seje. Na seji smo potrdili program dela, kadrovskega in finančnega načrta za
leto 2014. Predstavljeno je bil tudi poročilo o delu v šolskem letu 2013/14. Sprejeli smo dva
sklepa:
Sklep št. 1: Program del je bil soglasno potrjen.
Sklep št. 2.: Svet šole je soglasno imenoval 10 člansko pritožbeno komisijo.
Pri pregledu in potrditvi zapisnika prejšnje seje smo soglašali, da ostajajo odprti vsi sklepi iz 2.
in 3. (odprte) seje Sveta šole - v zvezi s problematiko športnega igrišča (sklep št. 7 iz 2. seje ter
sklepi št. 1., 2., 3. iz 3. (odprte) seje).
Na seji je bila predstavljena realizacija LDN-ja za šolsko leto 2013/14 in LDN za šolsko leto
2014/15. Potrdili smo cene za šolsko prehrano in najemnino šolskih prostorov. Sprejeli smo
devet sklepov:
Sklep št. 1: Realizacija LDN za šolsko leto 2013/14 je bila soglasno sprejeta.
Sklep št. 2: Svet šole je soglasno potrdil LDN za šolsko leto 2014/15.
Sklep št. 3: člani Sveta šole soglasno potrjujejo cene šolske prehrane za šolsko leto 2014/15.
Sklep št. 4: Svet šole soglasno potrjuje šolskih prostorov in telovadnic za šolsko leto 2014/15.
Sklep št. 5: Svet šole soglaša z nadomestno zaposlitvijo.
Upokojila se je učiteljica predmetnega pouka – angleški jezik.
Sklep št. 6: Na pobudo Sveta šole je vodstvo šole preverilo članstvo v posameznih komisijah:
komisija za spremljanje vzgojnega načrta, skupina za prehrano, projektni film, aktiv staršev za
Gorenjsko, pritožbena komisija. Člane komisij se pozove k aktivnemu delovanju; zlasti
komisija za spremljanje vzgojnega načrta.
Sklep št.7: Svet šole pooblašča ravnateljico, naj pozove nadzorni odbor, da najkasneje do 26.
9. 2014 sporoči uradno stališče investitorja, kaj mislijo narediti s športnim parkom (ali
nameravajo napake odpraviti ali jih kar pustiti)
Sklep št. 8: Svet šole bo pozval nadzorni odbor naj poda odgovor na dopis iz meseca marca
2014.
5
Sklep št. 9: Svet šole bo pisno pozval Občino Bled, da naj do 30. 10. 2014 postavi nazaj te tri
zbrisane prehode za pešce.
Sklep št. 1: Svet šole soglaša z nadomestno zaposlitvijo delavca – OŠ Učitelj predmetnega
pouka (VII/2) zaradi upokojitve delavca.
Sklep št. 1: Svet šole soglaša z novo zaposlitvijo čistilke za nedoločen čas zaradi invalidske
upokojitve delavke.
Predsednica Sveta šole:
Tina Burja
6
1.3. OSEBNA IZKAZNICA IN KRATKA PREDSTAVITEV ZAVODA
Ime in sedež šole:
Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled
Seliška cesta 3
4260 Bled
Tel. 04 578 06 20
Spletna stran: www.os-bled.si
E-naslov: [email protected]
Podružnični OŠ:

Bohinjska Bela
Bohinjska Bela 56
4263 Bohinjska Bela
Tel. 04 572 00 11

Ribno
Šolska ulica 15
4260 Bled
Tel. 04 576 83 00
Osnovna šola je ustanovljena kot javna šola skladno s predpisi v Zakonu o zavodih (Uradni list
RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96, 36/2000), Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS št,
81/06, 102/07), Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št.
115/2003 ) ter predpisi, vezanimi na dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Ustanovni akt je občinski svet občine Bled 17. oktobra 1996 pod številko 041-2/96/20 uskladil z
Odlokom o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja
Bled z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Dejavnost šole je javna
služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled je pravna oseba.
Dejavnost šole po klasifikaciji (Ur. L. RS, št. 34795) je osnovnošolsko splošno izobraževanje
(šifra: M/80.102), drugo izobraževanje (šifra: M/80.422), storitve menz (šifra: H/55.510),
obratovanje športnih objektov (šifra: O/92.610), dajanje lastnih nepremičnin v najem (šifra:
K/70.200) in cestni potniški promet (šifra: I/60.230). Šolski okoliš matične šole in podružnic
zajema krajevne skupnosti Bled, Rečica, Ribno, Zasip in Bohinjska Bela.
7
1.4. ORGANIZIRANOST IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB
ORGANIZIRANOST ŠOLE
UPRAVLJANJE
ŠOLE
STROKOVNI ORGANI ŠOLE
SVEZ ZAVODA OŠ
PROF. DR. JOSIPA
PLEMLJA BLED
RAVNATELJ
POMOČNIK
RAVNATELJA
VODJA POŠ BOH.
BELA
VODJA POŠ RIBNO
ORGANIZIRANOST STARŠEV
ORGANIZIRANOST UČENCEV
UČITELJSKI ZBOR
ODDELČNI
PREDSTAVNIKI
STARŠEV
ODDELČNA
SKUPNOST
ODDELČNI
UČITELJSKI ZBOR
SVET STARŠEV
ŠOLSKA SKUPNOST
ŠOLSKI
PARLAMENT
RAZREDNIK
Svet zavoda
Pristojnosti sveta so imenovanje ravnatelja, sprejemanje programa razvoja, letnega delovnega
načrta in poročila o njegovi uresničitvi, odločanje o uvedbi nadstandardnih programov,
obravnavanje poročila o vzgojno-izobraževalni problematiki, imenovanje pritožne komisije.
Člani so izvoljeni za štiri leta, največkrat dvakrat zaporedoma.
Predstavniki ustanovitelja
Predstavniki šole
Predstavniki staršev
Anica Šimnic (do 23.10.2014)
Tina Burja
Sergeja P. Traven
Franci Sebanc (do 23.10.2014)
Meta Pazlar
Katarina Jarc
Andrej Bolčina (od 23.10.2014)
Metka Svetina
Gregor Jarkovič
Špela Koren (od 23.10.2014)
Lidija Vidic
Aneta Varl (od 23.10.2014)
Dragan Vardič
Anuška Vogelnik Holzner (od
23.10.2014)
Ravnateljica
Ravnateljica je gospa Nataša Ahačič, prof. Vsakodnevna opravila ravnateljice so najtesneje
povezana z uresničevanjem programa dela in življenja šole oz. z vodenjem šole.
Ravnateljica opravlja naslednje naloge:
- organizira, načrtuje in vodi delo šole,
- pripravlja program razvoja šole,
8
- pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovorna za njegovo izvedbo,
- je odgovorna za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev,
- vodi delo učiteljskega zbora šole,
- oblikuje predlog nadstandardnih programov,
- spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
- organizira mentorstvo za pripravnike,
- prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
- predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
- odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
- spremlja delo svetovalne službe,
- skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike
sodelovanja),
- obvešča starše o delu šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev,
- spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev,
- odloča o vzgojnih ukrepih,
- zastopa in predstavlja šolo in je odgovorna za zakonitost dela,
- določa sistemizacijo delovnih mest,
- odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
- skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in
- opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Pomočnica ravnateljice
Pomočnica ravnateljice je ga. Petra Tonejc, prof.
Dela pomočnice:
- nadomeščanje - vodenje evidence,
- evidenca ur - kuhinja, administracija,
- obveščanje učencev, učiteljev
- prijave na seminarje – učitelji,
- dežurstvo učiteljev,
- kronika,
- statistika,
- zdrav. varstvo učencev,
- urejanje spremstva - ND, KD, ŠD,
- interesne dejavnosti,
- kulturne in druge prireditve – koordinacija,
9
- šolska dokumentacija,
- šole v naravi: sestanki glede organizacije, poteka in finančne konstrukcije,
- organizacija popravnih izpitov,
- pomoč ravnateljici pri spremljanju različnih aktivnosti na šoli,
- sodelovanje na sejah Sveta staršev in Sveta šole,
- neposredni stiki z učenci in njihovimi starši,
- prizadevanje za iskanje in uvajanje novih vsebin, metod in oblik dela z učenci,
- nadomeščanje ravnatelja, skladno s pooblastilom, ob njegovi odsotnosti.
V delokrog pomočnice ravnatelja spada tudi sprotno spremljanje pouka v obliki hospitacij pri
učiteljih. Izvede jih po pooblastilu ravnateljice.
Svet staršev
Svet staršev je posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora. Daje soglasje k predlogu
ravnatelja o nadstandardnih programih in jih tudi sam predlaga, daje mnenje o letnem delovnem
načrtu, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, obravnava
pritožbe staršev, voli predstavnike v Svet zavoda. Sestavljajo ga predstavniki staršev vsakega
oddelka.
1.5. GLAVNI PODATKI O POSLOVANJU
●
Pregled poslovanja in primerjava za 2013 in 2014 – po
Opis postavk
1
Prihodki iz sredstev javnih financ:
- prihodki iz državnega proračuna
- prihodki ustanovitelja
Prihodki iz izvajanja javne službe pridobljeni na trgu
Prihodki pridobljeni na trgu
SKUPAJ
načelu denarnega toka
2014
2
2013
3
2.061.011
174.768
326.801
2.044.653
154.055
329.443
56.578
2.619.158
51.466
2.579.597
10
●
Pregled poslovanja in primerjava za 2013 in 2014 – po
1
Prihodki
Odhodki
Razlika
načelu poslovnega dogodka
Realizacija
2014
2
2.297.840
2.282.090
15.750
Realizacija 2013
3
2.327.931
2.335.543
- 7.612
V poslovnem letu 2014 je zavod z javnimi sredstvi gospodaril racionalno in predvsem
gospodarno.
1.6. VIZIJA
OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled utrjuje avtonomnost pri doseganju zagotovljenih in
dogovorjenih vsebin življenja in dela šole, obenem pa učencem oblikuje prijazen ter
ustvarjalen prostor za razvijanje njihovih potencialov.
1.7. POSLANSTVO

zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu;

spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in
socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;

omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in
interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;

pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na
usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;

vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v
demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe,
svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja,
prihodnjih generacij;

razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini
Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske
odgovornosti;

vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;

vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno
strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
11

razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem,
matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju;

razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem
jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in
madžarskem jeziku;

razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih;

razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči
presojanja;

doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja;

razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del
ter za izražanje na različnih umetniških področjih;

razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in
ustvarjalnosti učenca.
2.
POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA
2.1. OPISNA POROČILA O IZVEDBI PROGRAMOV, DEJAVNOSTI, PROJEKTOV
Pouk na matični šoli je potekal v 21 oddelkih, 4,78 oddelkih podaljšanega bivanja ter 1 oddelku
jutranjega varstva. V podružnični šoli Ribno je pouk potekal v treh oddelkih, od tega v dveh
kombiniranih ter 1,4 oddelka podaljšanega bivanja. Na podružnični šoli Bohinjska Bela je pouk
potekal v dveh oddelkih in delo poteka v delni kombinaciji ter 0,92 oddelka podaljšanega bivanja.
Skupaj je 26 oddelkov in 7,1 oddelkov podaljšanega bivanja.
Ob začetku šolskega leta 2013/2014 je bilo vpisanih skupaj 575 učencev, ob koncu koledarskega
leta 2014 pa obiskuje šolo skupaj 567 učencev.
ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOLI (junij 2014:sept. 2014)
matična šola
junij 14
sept. 14
POŠ Ribno
junij 14
sept. 14
POŠ Boh. Bela
junij 14
sept. 14
1. triletje
160
165
25
28
15
18
2. triletje
173
163
17
15
10
8
3. triletje
175
170
-
Skupaj
508
498
42
12
43
25
26
Učenci se delijo v skupine pri ŠVZ, THV, GOS, ter pri izbirnih predmetih s tega področja, in do
30% ur pri LVZ v 7.,8. in 9. razredu.
Iz predpisanih učnih načrtov za posamezna področja smo vsebine in cilje v lanskem šolskem letu
v celoti realizirali, letošnji potek dela pa doslej kaže, da bo glede realizacije enako. V primerjavi
s preteklim obdobjem so učni in vzgojni uspehi dobri. To kaže na stalno skupno prizadevanje
šole, staršev, učencev in vseh ostalih, ki se jih delo šole dotika, za doseganje predpisanih ciljev.
Učenci praviloma napredujejo iz razreda v razred. Pomoč manj uspešnim je organizirana skladno
s predpisi.
UČNI USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA OD 1. DO 5. RAZREDA
Razred
Število
učencev
M
Ž
Napreduje z
nzd
Neocenjeni
M
M
Ž
Št. učencev, ki
ponavljajo
Ž
M
Ž
Št. učencev s
popravnimi
izpiti
Št. učencev,
ki
napredujejo
M
M
Ž
Ž
1.a
20
12
8
/
/
/
/
/
/
/
/
12
8
1.b
1.c
1.e
1.f
SKUPAJ
19
20
10
6
75
10
12
5
4
43
9
8
5
2
32
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
10
12
5
4
43
8
8
5
2
31
2.a
2.b
2.e
2.f
26
26
10
6
12
13
2
3
14
13
8
3
30
39
11
10
4
1
14
14
1
2
26
31
31
25
25
10
5
15
16
5
0
10
9
5
5
/
/
10
9
5
5
65
36
29
36
29
5.a
5.b
5.e
5.f
25
26
7
5
9
9
4
2
16
17
3
3
9
9
4
2
16
17
3
3
SKUPAJ
63
24
39
/
/
/
/
/
/
/
/
/
15
16
5
0
SKUPAJ
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
26
4.a
4.b
4.e
4.f
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
14
14
1
2
57
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
11
10
4
1
SKUPAJ
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
39
25
24
5
3
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
30
3.a
3.b
3.e
3.f
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
14
13
8
3
68
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
12
13
2
3
SKUPAJ
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
24
39
13
Št. učencev,
ki so imeli 6
let povprečno
oceno 4,5 ali
več
M
Ž
UČNI USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA OD 6. DO 9. RAZREDA
Razred
Števil
o
učenc
ev
M
Ž
Napreduje z
nzd
M
6.a
6.b
6.c
24
24
24
14
12
12
10
12
12
SKUPAJ
72
38
34
7.a
7.b
25
25
15
13
10
12
SKUPAJ
50
28
22
8.a
8.b
25
25
10
11
15
14
SKUPAJ
50
21
29
9.a
9.b
9.c
26
24
25
10
9
10
16
15
15
SKUPAJ
75
29
46
/
/
/
/
Neocenjeni
Ž
M
/
/
/
/
Št. učencev,
ki
ponavljajo
Ž
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
M
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
Št. učencev s
popravnimi
izpiti
Ž
M
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
/
/
/
/
/
/
/
Št. učencev, ki
napredujejo
Ž
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
1
/
2
M
Št. učencev,
ki so imeli 6
let povprečno
oceno 4,5 ali
več
Ž
M
/
/
/
/
1
/
14
12
12
10
12
12
38
34
15
12
9
12
1
27
21
/
1
/
1
1
/
2
10
11
15
13
21
28
9
8
10
15
14
15
0
0
0
5
7
6
27
44
0
18
NEGATIVNE OCENE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA OD 1. DO 5.
RAZREDA
PREDM
ET
SLJ
1.
a
/
TJA
MAT
/
SPO
NIT
DRU
GOS
GVZ
LVZ
ŠVZ
SKUPAJ
/
/
/
/
/
1.b
NM
S
NM
S
/
/
/
/
NM
S
1.
c
/
1.
e
/
1.
f
/
2.
a
/
2.
b
/
2.
e
/
2.
f
/
3.
a
/
3.
b
/
3.
e
/
3.
f
/
4.
a
/
4.
b
/
4.
e
/
4.
f
/
5.
a
/
5.
b
/
5.
e
/
5.
f
/
SKUP
AJ
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
14
Ž
NEGATIVNE OCENE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA OD 6. DO 9.
RAZREDA
PREDMET
SLJ
TJA
MAT
FIZ
KEM
BIO
NAR
TIT
GVZ
LVZ
GEO
ZGO
GOS
ŠVZ
Izbirni
predmeti
SKUPAJ PO
PREDMETIH
SKUPAJ
UČENCI
6.a
6.b
6.c
7.a
1
1
7.b
1
1
8.a
8.b
9.a
9.b
1
2
2
1
9.c
SKUPAJ
1
1
7
1
1
1
1
1
1
1
2
5
1
2
3
13
1
1
1
2
2
7
15
PRIZNANJA V ŠOLSKEM LETU 2013/14
Potekalo je kar nekaj tekmovanj. Naši učenci so dosegli izjemne rezultate:
-
LOGIKA:
19 učencev bronasto priznanje
2 učenca srebrno priznanje
1 učenka zlato priznanje
-
RAZVEDRILNA MATEMATIKA:
-
BIOLOGIJA:
-
SLADKORNA BOLEZEN:
-
ASTRONOMIJA:
11 učencev bronasto Dominkovo priznanje
3 učenke srebrno Dominkovo priznanje
-
ZGODOVINA:
1 učenka srebrno priznanje
-
BOBER, BOBERČEK: 8 učencev bronasto priznanje
-
MLADINA IN GORE: Na regijskem tekmovanju sodelovale 3 ekipe. Zasedle so 11., 14. in 19. mesto med 35
sodelujočimi ekipami.
-
FIZIKA:
-
SLOVENSKI JEZIK: 31 bronastih priznanj
1 srebrno Cankarjevo priznanje
5 učencev srebrno priznanje
4 učenci zlato priznanje
11 učencev bronasto Proteusovo priznanje
1 učenka srebrno Proteusovo priznanje
1 učenka srebrno priznanje
5 učencev srebrno Stefanovo priznanja
-
MATEMATIKA:
107 bronastih priznanj
9 srebrnih Vegovih priznanj
-
KEMIJA:
-
GEOGRAFIJA:
-
ANGLEŠKI JEZIK:
-
VESELA ŠOLA:
-
ZLATA KUHALNICA: 1 zlato priznanje
-
PRVAKI ZNANJA:
-
REPUBLIŠKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE:
-
ŠPORTNI DOSEŽKI:
1 srebrno Preglovo priznanje
1 srebrno priznanje v znanju iz geografije
11 bronasta priznanja
3 srebrna priznanja
11 srebrnih priznanj
3 mesto v regiji in 7 v državi
1. EKIPNI ŠPORTI
2 srebrni priznanji
ŠKL: mednarodni finale 3. in 4. razred: 4. mesto, 5. in 6. razred: 1. mesto
slovenski finale 1. in 2. razred: 4. mesto, 5. in 6. razred: 2. Mesto
KOŠARKA- dečki
-
medobčinsko 1. mesto
regijsko prvenstvo 4. mesto
17
ODBOJKA- deklice
-
- medobčinsko 1. mesto
regijsko 3. mesto
- mala odbojka področno 1. mesto
Ekipo so zastopale: EMA BURJA, KLAVDIJA NOČ, NINA SMOLEJ, ZALA KRAŠOVEC, MANCA KRAŠOVEC, TARA FRIŠKOVEC, ALJA JERMAN, INJA
JARKOVIČ, NIKA KRAIGHER IN SARA REĐEPI
NOGOMET
-
medobčinsko starejši dečki 1. mesto
Ekipo so zastopali: NEJC JAN, MIHA JAN, GAVRO MARKOVIČ, ALJAŽ PODLOGAR, MATEVŽ LAVTAR, JAKA RAKOVEC, ALJAŽ ANTLOGA, ŽIGA
ZUPAN
NAMIZNI TENIS
-
medobčinsko tekmovanje - 3. mesto MOČNIK JAN
2. INDIVIDUALNI ŠPORTI
AKROBATIKA – skoki z male prožne ponjave
AJDA POKLUKAR 7. mesto
LOKOSTRELSTVO
Regijsko prvenstvo: MATEJ FERJAN 10. mesto, JERNEJ POR 15. mesto
ALPSKO SMUČANJE -REGIJSKO
BOŽIČ BORUT 1. mesto
DANILOVIČ MATIJA 5. mesto
DANILOVIČ LUKA 6. mesto
BOŽIČ BRUNO 13. mesto
18
ALPSKO SMUČANJE -DRŽAVNO PRVENSTVO
BOŽIČ BORUT 1. mesto
DANILOVIČ LUKA 5. mesto
ATLETIKA ATLETSKI TROBOJ – Lipnica
ekipno 2. mesto
NIKA PONIKVAR 2. mesto
NINA LUKANC 3. mesto
ŽIGA ZUPAN 4. mesto
ANA PIBER RANT 5. mesto
MEDOBČINSKO ATLETSKO PRVENSTVO
7 x 1. mesto
5 x 2. mesto
5 x 3. mesto
5 x 4. mesto
Sodelovalo je 45 učencev in učenk.
REGIJSKO ATLETSKO PRVENSTVO
2 x 1. mesto
1 x 2. mesto
1 x 3. mesto
1 x 4. mesto
1 x 5. mesto
Regijskega prvenstva v atletiki se je udeležilo 25 naših učencev in učenk.
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOPRU
Našo šolo je zastopalo šest učencev in učenk, v treh disciplinah.
NIKA PONIKVAR je postala DRŽAVNA PRVAKINJA V TEKU NA 300M,
ŠTAFETA 4X100 METROV - NIKA PONIKVAR, NINA LUKANC, ANA RANT PIBER IN VALENTINA ZORNIK je osvojila SREBRNO MEDALJO
NEJC JAN pa je osvojil BRONASTO MEDALJO V METU VORTEXA.
Vsi ti rezultati nas uvrščajo med najuspešnejše šole na tem prvenstvu.
19
Za bogatenje znanj in izkušenj bolj nadarjenih učencev šola pripravlja in usmerja individualne
programe, ki krepijo močna področja posameznih nadarjenih učencev. Programe vodi in
usmerja šolska psihologinja.
ŠTEVILČNI PREGLED NADARJENIH UČENCEV in evidentiranih nadarjenih PO
POSAMEZNIH RAZREDIH stanje na dan 1.9.2014
Razred
1. razred
2. razred
3. razred
4. razred
5. razred
6. razred
7. razred
8. razred
9. razred
Skupaj
Število nadarjenih +
evidentiranih
nadarjenih učencev
po razredih
9
14
14
17
15
15
75 + 9
Število učencev v
razredih
% nadarjenih učencev
glede na število učencev v
razredih
-
-
-
-
-
-
58
63
65
71
49
50
298 + 58
16 %
22 %
22%
24 %
31 %
30 %
25 % ( 24% )
Legenda:
Nadarjeni učenci - so že potrjeni kot nadarjeni, po postopku za ugotavljanje nadarjenost;
Evidentirani učenci – predlagani učenci za nadarjene, pred postopkom za ugotavljanje nadarjenosti
Tako kot že leta nazaj je veliko skrb šole namenjamo razvijanju medsebojnih odnosov, ki jih
oblikujemo in usmerjamo na nevsiljiv način s socialnimi igrami in tematskimi razrednimi
urami.
Šola je že peto leto v projektu Kulturna šola. Pri projektu sodelujejo vsi učitelji, posebej
pomembno pa je delo nosilcev posameznih dejavnosti in dogodkov s tega področja.
Vse leto je prepleteno z spremljanjem dejavnosti vzgojnega načrta in spremljajočih aktov, kot
so Šolski red, Pravila šolskega reda in Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti. Skupaj z
učenci analiziramo ustreznost dokumentov, ki predstavljajo temelj vzgojne dejavnosti in hkrati
okvir za doseganje vzgojnih ciljev šole. Delo na tem področju bomo spremljali tudi v
naslednjem letu ter popravili manj uspešne rešitve ali dogovore. Za spremljanje je imenovana
skupina učiteljev in skupina staršev. V ta proces smo vključili tudi učence preko otroškega
parlamenta.
20
Vključeni smo v projekt bralne pismenosti, ki poteka v okviru ZRSŠ. Za vključitev smo se
odločili zaradi opažanja, da to področje ne sledi napredku tako kot bi želeli in pričakovali.
Vključena je cela šola in vsa področja. Spremljavo vodimo preko predvidenih vprašalnikov in
listov za spremljavo ter individualno, vsak na svojem področju.
V oktobru 2014 smo se vključili v projekt Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, ki poteka
pod okriljem Inštituta za etiko in vrednote. Projekt bo potekal tri leta. Program Etika in vrednote
v vzgoji in izobraževanju temelji na prepričanju, da je eno od najpomembnejših poslanstev
vzgoje in izobraževanja skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno ravnanje v vrtcih
in šolah. Tu se namreč preko socializacijskih mehanizmov in ponotranjenja vrednot in
življenjskih načel postavljajo pomembni temelji etike in vrednot otrok in mladostnikov, ki
danes obiskujejo vrtce in šole, čez leta pa bodo ustvarjalci prihodnosti vseh nas. Izpolnjevanje
tega poslanstva vzgoje in izobraževanja je tudi ena najpomembnejših podlag za oblikovanje
stabilne družbe prihodnosti, ki je lahko le družba, utemeljena na etičnih standardih, vrednotah
in znanju.
Kljub različnim oblikam pomoči vsi učenci niso uspešni. Večinoma imajo težavo z motivacijo,
ki jo kljub trudu učiteljev in ostalega okolja ni mogoče aktivirati. Za doseganje boljših
rezultatov pogosto usmerjamo starše, da vložijo zahtevke za individualno pomoč. Področje
vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je urejeno tako, da
omogoča integrirane oblike izobraževanja v primerih, ko lahko otrok sledi programu za
predšolske otroke in izobraževalnim programom s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomočjo. Vrtci in šole imajo zakonska pooblastila, da otrokom in mladostnikom s
posebnimi potrebami prilagajajo izvajanje vzgojnih in izobraževalnih programov, ne da bi
prizadeli predpisane izobraževalne standarde. Za otroke, ki glede na vrsto in stopnjo motnje
potrebujejo več prilagoditev, so določeni prilagojeni programi, ki zagotavljajo pridobitev
enakovrednega izobrazbenega standarda. Za tiste, ki takega izobraževanja ne zmorejo, pa je
sprejet prilagojen program, ki ne zagotavlja pridobitve enakovrednega izobrazbenega
standarda, ter posebni izobraževalni programi, ki jih izvajajo za to posebej usposobljeni
strokovni delavci. Z zakonom je posebej določeno, da se izobraževanje in usposabljanje otrok
in mladine s posebnimi potrebami lahko izvaja le po javno veljavnih programih. Pomoči po
tem načinu je deležno 27 učencev.
Šola skuša na ta način pomagati učencem in staršem, obenem pa promovira svojo pozitivno
vlogo v okolju.
21
ŠTEVILČNI PREGLED OPP PO POSAMEZNIH RAZREDIH stanje na dan 1.9.2014
Razred
Število OPP
(september 2014)
1. razred
2. razred
3. razred
4. razred
5. razred
6. razred
7. razred
8. razred
9. razred
Skupaj
1
1
3
3
6
6
7
27 učencev
- 2 učenca v postopku usmerjanja
- 1 učenec v postopku usmerjanja
- 1 učenka v postopku usmerjanja
- 2 učenca le potrebne prilagoditve, brez ur DSP
(4,76 % učencev na šoli)
PREGLED UČENCEV PO POSAMEZNIH RAZREDIH GLEDE NA VRSTO
MOTNJE OZIROMA PRIMANJKLJAJA stanje na dan 1.9.2014
Razred
Vrsta motnje oz. primanjkljaja/št. učencev
Slepi in
slabovidni
Gluhi in
naglušni
1.
razred
2.
razred
3.
razred
4.
razred
5.
razred
6.
razred
7.
razred
8.
razred
9.
razred
Skupa
j
Otroci z
govorno
jezikovnimi
motnjami
Otroci s
čustvenimi
in
vedenjskimi
motnjami
1
Gibalno
ovirani
Dolgotrajno
bolni
1
Kombinirana
motnja
Skupaj po
razredih
1
1
1
1
3
3
3
3
1
5
6
2
3
6
6
7
22
27
1
1
Otroci s
primanjkljaj
i na
posameznih
področjih
učenja
3
22
Zunanja preverjanja učencev z NPZ ob zaključku druge in tretje triade devetletne šole nam
kažejo doseganje znanja, ki je povprečje višji kot v državi. Čeprav ta merila niso zanesljiva in
pomagajo le šoli za usmerjanje svojega pedagoškega dela, nam povedo, da učno delo
usmerjamo v pravo smer. Učitelji, aktivi in učiteljski zbor so opravili analizo nalog na NPZ in
izdelali načrte za doseganje še boljših rezultatov. Z rezultati so bili seznanjeni učenci preko
učiteljev in starši na Svetu staršev.
Učenci 6. razreda so opravljali nacionalne preizkuse znanja iz slovenščine, matematike in
angleščine. Učenci 9. razredov so opravljali nacionalne preizkuse iz treh predmetov:
slovenščine, matematike ter glasbene umetnosti (tretjega rednega predmeta iz 3. triade, ki ga je
v mesecu septembru 2013 določil minister za šolstvo). Prijava k nacionalnim preizkusom
znanja je bila v letošnjem šolskem letu za oba razreda obvezna, dosežke pa učenci prejmejo v
obliki obvestila kot prilogo k spričevalu.
Na nacionalnih preverjanjih znanja smo v primerjavi s slovenskim povprečjem dosegli naslednje
rezultate:
6. RAZRED
PREDMET
SLJ
MAT
TJA
ŠT. UČENCEV
POVPREČNI
ODSTOTEK NA
NAŠI ŠOLI
POVPREČNI
ODSTOTEK –
PODATKI ZA
SLOVENIJO
70
65,32
62,10
72
68,11
62,47
71
57,92
48,30
ODSTOPANJE OD
DRŽAVNEGA POVPREČJA
3,22 % nad povprečjem
9. RAZRED
PREDMET
ŠT. UČENCEV
POVPREČNI
ODSTOTEK NA
NAŠI ŠOLI
POVPREČNI
ODSTOTEK –
PODATKI ZA
SLOVENIJO
SLJ
74
58,12
54,88
MAT
74
60,56
53,28
GUM
75
68,56
68,88
ODSTOPANJE OD
DRŽAVNEGA POVPREČJA
0,32 % pod povprečjem
23
Šolsko delo je potekalo po načrtovani in utečeni poti. Predpisane novosti so se ob delu lepo
utekle. Novosti in spremembe, ki se dogajajo v zadnjem desetletju, zahtevajo od učiteljev mnogo
novih znanj in prijemov. Ob dobrih rezultatih pa opažamo vrzeli v znanju učencev na področjih,
ki jih je poleg razumevanja potrebno avtomatizirati. To večkrat opazimo pri branju in
razumevanju prebranega ter pri osnovnih matematičnih operacijah, predvsem pri poštevanki. S
skupnim načrtovanjem šolskega dela in izobraževanjem učiteljev tudi to vrzel uspešno
premagujemo. Šola je oblikovala načrt za izvedbo NPZ in vse potrebne komisije za preverjanje
ob koncu druge in tretje triade. Skladno s predpisi smo oblikovali delo v učnih skupinah SLJ,
MA in ANJ. Delitev ima pozitivne učinke, saj učenci v manjših skupinah lažje osvojijo nekatere
cilje.
Izbirni predmeti vnesejo v urnik vrzeli, ki jih ni mogoče obiti, saj se v iste skupine lahko
vključujejo učenci različnih razredov in oddelkov. V ponudbo izbirnih predmetov smo vključili
različne vsebine, tako da je vsak učenec izbral tisto področje, kjer je lahko uspešen.
Novost v šolskem letu 2014/15 so neobvezni izbirni predmeti: v 7. razredu nemški jezik, v 4.
razredu pa šport, računalništvo in nemški jezik.
Vse daljša in terminsko različna zaposlitev staršev je narekovala preverjanje potrebe po jutranjem
varstvu za učence od 2. do 5. razreda. Za prvi razred je JV urejeno v 22. členu Zakona o osnovni
šoli. Dejanski prihodi učencev od 2. do 5. razreda k jutranjemu varstvu kažejo, da jih je zelo malo
in jih letos še lahko vključimo k učencem prvega razreda. Ostali učenci, ki pridejo nekoliko prej
k pouku, pa počakajo na začetek pouka v garderobi, kjer za red skrbi dežurni učitelj.
Šola je vpeta v dogajanje v svojem okolju. Sodeluje s krajevnimi skupnostmi, društvi in klubi,
zamejskimi šolami v Beljaku in Trbižu, Ledincah na Koroškem, Pedagoško fakulteto, Zavodom
RS za šolstvo itd. Tudi letos je bilo sodelovanje z Občino Bled zelo pomemben vidik
povezovanja šole z okoljem. Predvsem smo načrtovali skupne proslave in nastope ter
predstavitve šole, ki so predstavljale Bled kot kraj in občino. Pomemben vidik tega je sodelovanje
z zamejskimi šolami na Koroškem in v Italiji. Z občino smo sodelovali pri oddaji telovadnic
popoldanskim uporabnikom. Klubi za termine,v katere so večinsko vključeni učenci naše šole,
ne plačujejo najemnin.
Sodelovanje z občino je zelo pomembno tudi pri organizaciji večjih prireditev na šoli in v
Festivalni dvorani .
Sodelovali smo z društvom upokojencev s pripravo programa ob prireditvi društva upokojencev
in na delavnicah projekta Simbioza – računalniško opismenjevanje.
24
Za nemoteno kontinuirano delo otrok je pomembno tesno sodelovanje in povezovanje z Vrtcem
Bled. Letos smo od konca junija do konca avgusta gostili otroke Vrtca Bled, ker so pričeli z
obnovo Vrtca. Kot vsako leto smo podrobno opredelili delo pri čiščenju in malicah na POŠ
Bohinjska Bela, kjer je v stavbi šole tudi enota Vrtca Bled.
Z ravnatelji nekdanje občine Radovljica smo se sestajali 5 x letno, predvsem kadar smo
obravnavali problematiko širšega pomena (šolski koledar, tekmovanja , standardi in normativi,
okrožnice MŠŠ).
Ohranili in še okrepili smo sodelovanje s posameznimi hoteli in z delovnimi organizacijami na
Bledu, turističnimi organizacijami, s planinskim društvom, z zdravstvenim domom in z vso širšo
skupnostjo.
Šola je uspešno dosegla postavljene cilje in naloge.
25
2.2. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
2.2.1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNUJEJO DELOVNO PODROČJE
POSREDNEGA UPORABNIKA
Predpisi lokalne skupnosti:
Akt o ustanovitvi
-
Odlok o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda osnovna šola prof. dr. Josipa
Plemlja Bled z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (št. 0412/96-20 z dne 17.10.1996)
-
Odlok o spremembi odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola
prof. dr. Josipa Plemlja Bled z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja ( št. 01503-18/98 z dne 1.10.1998)
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega
zavoda Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled z Zakonom o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja (z dne 30. 9. 2008).
Državni predpisi:
Zakoni:
-
Zakon o zavodih,
-
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
-
Zakon o interventnih ukrepih,
-
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2013,
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ
-
Zakon o šolski inšpekciji,
-
Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva,
-
Zakon o delovnih razmerjih,
-
Zakon o javnih uslužbencih,
-
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov,
26
-
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju,
-
Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih,
-
Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja,
-
Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih,
-
Zakon o šolski prehrani,
-
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,
-
Zakon o osnovni šoli,
-
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih,
-
Zakon o javnih naročilih,
-
Zakon o štipendiranju,
-
Zakon o knjižničarstvu,
-
Zakon o pravilih cestnega prometa,
-
Zakon o varnosti in zdravju pri delu,
-
Zakon o varstvu osebnih podatkov,
-
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja,
-
Zakon o splošnem upravnem postopku,
-
Zakon o računovodstvu,
-
Zakon o javnih financah,
-
Zakon o stavki.
Pravilniki:
-
Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive,
-
Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja,
-
Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in
izobraževanja,
-
Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja,
-
Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji
in izobraževanju,
-
Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačne razrede,
-
Pravilnik o dodeljevanju študijske pomoči,
-
Pravilnik o dodeljevanju študijske pomoči strokovnim delavcem na področju vzgoje in
izobraževanja,
-
Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva,
-
Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov,
27
-
Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov
za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih
glasbenih šol,
-
Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj
-
Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela,
-
Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja šolstva in športa v plačne
razrede znotraj razponov plačnih razredov,
-
Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport,
-
Pravilnik o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok,
-
Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode,
-
Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence udeležencev
vzgoje in izobraževanja,
-
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ,
-
Pravilnik o dokumentaciji v OŠ,
-
Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole,
-
Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega
izobraževanja,
-
Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli,
-
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole,
-
Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli,
-
Pravilnik o prilagojenih izobraževalnih programih devetletne osnovne šole,
-
Pravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoli,
-
Pravilniki o
izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem
programu osnovne šole,
-
Pravilnik o financiranju šole v naravi,
-
Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli,
-
Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli,
-
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij,
-
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij,
-
Pravilnik o potrjevanju učbenikov,
-
Pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka,
28
-
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za
otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za
vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami,
-
Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s
posebnimi potrebami,
-
Pravilnik o osnovno šolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami,
-
Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi
potrebami,
-
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava.
Odredbe:
-
Odredba o določitvi programa šole za ravnatelje in o določitvi vsebine ravnateljskega
izpita,
-
Odredba o vzgojno-izobraževalnem programu osnovna šola,
-
Odredba o posodobitvah učnih načrtov programa življenje in delo osnovne šole,
Sklepi:
-
Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih
srednjih in osnovnih šol
-
Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev
javnih zavodov,
-
Sklep o določitvi javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter delovnih mest na
katerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatka iz 10. člena prvega odstavka 39. člena
Kolektivne pogodbe za javni sektor.
Uredbe:
-
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju,
-
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede,
-
Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in
zavodov za vzgojo in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter
javne mreže glasbenih šol,
-
Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno- izobraževalnih zavodih,
29
-
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence,
-
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blag in storitev na trgu,
-
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence,
-
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
Kolektivne pogodbe:
-
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti,
-
Kolektivna pogodba za javni sektor,
-
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.
-
Aneksi h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
Zakonodaja za področje šolstva je sicer zelo bogata, saj obsega preko 2500 različnih predpisov.
Za pomoč pri iskanju in pridobivanju zakonskih podlag si lahko pomagamo s spletnimi stranmi
Ministrstva za šolstvo in šport, ki ima gradivo objavljeno na strani z naslovom
http://www.mss.gov.si/index.php?id=70,
spletnimi stranmi Uradnega lista RS z naslovom
http://www.uradni-list.si/index.jsp
in spletnimi stranmi podjetja Antus z naslovom
http://www.antus.si/, ki gradivo izdaja tudi v elektronski obliki, to je dokumenti v MS Word
formatu in v klasični obliki tiska na papir.
2.2.2. DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, KOT IZHAJAJO IZ VEČLETNEGA
PROGRAMA DELA IN RAZVOJA OZIROMA PODROČNIH STRATEGIJ TER NACIONALNIH
PROGRAMOV
V Sloveniji si prizadevamo za kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo omogočal čim
večjemu številu prebivalcev uresničevati pravico do izobraževanja in čim višjo stopnjo
izobrazbe, ter za uveljavljanje standardov, kakršni so značilni za razvite države.
Podlaga za sedanji sistem vzgoje in izobraževanja in njegov prihodnji razvoj je Bela knjiga o
vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, napisana po obsežnih pripravah in ob sodelovanju
številnih strokovnjakinj in strokovnjakov; objavljena je bila leta 1995 (angleška izdaja 1996), v
letu 2011 je bila pripravljena prenova Bele knjige. Izšla je junija 2011. Cilji in rešitve, opredeljeni
v Beli knjigi in vneseni v zakonodajo, so rezultat širokih strokovnih in mnogokrat polemičnih
30
razprav, raziskav in ekspertiz strokovnjakov z najrazličnejših disciplinarnih področij. V
prenovljeni Beli knjigi so bili na novo zapisani in razčlenjeni splošni cilji vzgoje in
izobraževanja:
 Zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela v institucijah predšolske
vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega
strokovnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih.
 Zagotavljanje skladnega telesnega in duševnega razvoja posameznika in zagotavljanje
spodbud za optimalni razvoj posameznika. Doseganje kakovostne splošne izobrazbe,
široke razgledanosti, poklicne usposobljenosti in znanja, ki je primerljivo z znanjem v
državah, ki dosegajo najvišje rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Razvijanje
zmožnosti za vseživljenjsko učenje, stalni osebni in strokovni razvoj.
 Zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje vsakega posameznika (ne
glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost,
svetovnonazorsko pripadnost in telesno ter duševno konstitucijo) ter nudenje ustrezne
pomoči in spodbud posameznikom oz. skupinam.
 Zagotavljanje pogojev za doseganje odličnosti pri posameznikih, ki so nadarjeni na
različnih področjih.
 Zagotavljanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi inštitucijami in širšim okoljem.
 Razvijanje zmožnosti za življenje v demokratični družbi.
Na področju osnovnega šolstva prenovljena Bela knjiga nadgrajuje največje novosti, ki jih je
prinesla Bela knjiga iz leta 1996: devetletno osnovno šolanje in načelo inkluzije oziroma načela
enakih možnosti in optimalnega razvoja posameznika. Cilje osnovne šole ima prenovljena Bela
knjiga zapisane v posebnem poglavju:
 Spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika.
 Zagotavlja široko splošno izobrazbo vsemu prebivalstvu, in sicer na:
• področju sporočanja v slovenskem oz. na narodnostno mešanih območjih v italijanskem oz.
madžarskem jeziku in tujih jezikih,
• kulturno-umetniškem področju (spoznavanje sprejemanje in izražanje na različnih področjih
umetnosti),
• gibalnem področju,
• naravoslovno-matematičnem in tehniškem področju,
• družboslovno-humanističnem področju.
31
 Zagotavlja mednarodno primerljivo raven znanja ter v sodelovanju in s podporo staršev
in širšega družbenega okolja visoko postavljene cilje v znanju, socialnem in osebnem
razvoju. Posreduje znanje različnih področij znanosti, zagotavlja pluralizem v pogledih
in enakovredno obravnavo vseh znanosti. Zmanjšuje neugodne dejavnike okolja, ki so
povezani z učenčevim razvojem in učenjem.
 Zagotavlja možnost razvoja nadarjenosti na različnih področjih ter z ustrezno pomočjo in
s spodbudami učencem prispeva k optimalnemu razvoju vsakega posameznika v skladu
z njegovimi sposobnostmi in nadarjenostjo. Razvija sposobnosti za razumevanje
različnosti.
 Razvija kritičnega, avtonomnega, odgovornega in samostojnega posameznika.
Nova pravna ureditev vzgoje in izobraževanja, utemeljena na načelih demokratičnosti,
avtonomnosti in enakih možnosti, je bila v Sloveniji sprejeta v letu 1996 v šestih zakonih: Zakonu
o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakonu o vrtcih, Zakonu o osnovni šoli,
Zakonu o gimnazijah, Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Zakonu o
izobraževanju odraslih. Posebna značilnost uveljavljanja sprejete zakonodaje je postopno
uvajanje sprememb ob hkratnem zagotavljanju materialnih in kadrovskih pogojev ter potrebnih
finančnih sredstev.
Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so opredeljeni v Zakonu o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (cilji so določeni v 2. členu zakona, ta je
bil nazadnje spremenjen in dopolnjen v letu 2008).
Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so:
–
zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno
poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno
konstitucijo oziroma invalidnost,
–
vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov,
spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih
pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje
sposobnosti za življenje v demokratični družbi,
32
–
razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega
jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana,
pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,
–
zagotavljanje kakovostne izobrazbe,
–
spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
–
razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini
Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni
pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega
sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojnoizobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih,
kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo
narodne skupnosti,
–
omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,
–
uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,
–
omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi
posameznika,
–
zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi
razvojnimi problemi,
–
zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj
spodbudnih okolij,
–
zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in
odraslih s posebnimi potrebami,
–
demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe,
svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega
okolja, do prihodnjih generacij,
–
spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,
–
omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,
–
omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že
dosežene ravni zahtevnosti,
–
omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu
prebivalstva.
33
Cilje osnovne šole določa tudi Zakon o osnovni šoli, ki je bil v letu 2007 spremenjen in
dopolnjen tudi v 2. členu, ki te cilje določa.
Cilji osnovnošolskega izobraževanja so:
–
zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu;
–
spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in
socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
–
omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi,
vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;
–
pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na
usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;
–
demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe,
svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja,
prihodnjih generacij;
–
razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini
Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske
odgovornosti;
–
vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
–
vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno
strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
–
razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem,
matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju;
–
razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku,
na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in
madžarskem jeziku;
–
razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih;
–
razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja;
–
doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja;
–
razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter
za izražanje na različnih umetniških področjih;
–
razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in
ustvarjalnosti učenca.
34
Cilji vzgoje in izobraževanja so torej opredeljeni z zakoni in z vzgojnimi in izobraževalnimi
programi. Postavljeni so visoko in so primerljivi z drugimi izobraževalnimi sistemi v razvitih
državah Evrope in sveta.
Da bi lahko uresničevali zahtevne cilje, zakoni predpisujejo visoko izobrazbo za strokovne
delavce vrtcev in šol kot prevladujoči standard, le za manjši del predvideva nižje stopnje
izobrazbe. Od vseh pa zahteva pedagoško andragoško izobrazbo in strokovni izpit. Javno
veljavna izobrazba se pridobi po javno veljavnih izobraževalnih programih, ki jih sprejme
minister, pristojen za izobraževanje, v sodelovanju s strokovnim svetom.
Javno veljavne programe izvajajo javne ali zasebne šole, ki morajo izpolnjevati kadrovske in
materialne pogoje in se morajo vpisati v razvid šol pri ministrstvu.
Zaradi doseganja pričakovane kvalitete in zaradi primerljivosti šol v državi je bilo v izobraževalni
sistem vgrajeno načelo eksternega (zunanjega) preverjanja rezultatov izobraževanja, od leta 2006
pa se zunanje preverjanje znanja izvaja v obliki »nacionalnega preverjanja znanja« . Na koncu
izobraževanja, pa tudi med izobraževanjem, se preverjajo rezultati na podlagi nalog, vprašanj in
različnih testov, ki jih pripravljajo skupine strokovnjakov na Državnem izpitnem centru.
V zadnjem času se vpeljuje v slovensko šolstvo sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti,
ki temelji na samoevalvaciji šol. Uresničevanje sistema in dolgoročnih ciljev spremlja posebna
evalvacijska komisija. Od 1. 9. 2008 je Letno poročilo o samoevalvaciji šole obvezen šolski
dokument. Zadovoljstvo z delom naše šole vsako leto preverjamo z anketnim vprašalnikom, ki
se nanaša na izbrano področje našega dela.
Priloga 1: Samoevalvacijsko poročilo
2.2.3. LETNI CILJI , ZASTAVLJENI V OBRAZLOŽITVI FINANČNEGA NAČRTA ALI V NJEGOVEM
LETNEM PROGRAMU DELA
Vsebina dela javne OŠ predpisuje Zakon o osnovni šoli, kjer so v 2. členu nanizani cilji
izobraževanja, ter ZOFVI in drugi predpisi, ki urejajo šolsko delo.
V šolskem letu 2013/14 je OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled opravila naloge, načrtovane v LDN,
ki ga je potrdil Svet šole v oktobru 2013.
Področja, ki jim v šolskem letu namenimo več pozornosti, zapišemo v LDN šole. Ugotavljamo,
da imajo učenci težave z razumevanjem navodil, berejo površno, ugibajo, pogosto sprašujejo po
35
dodatni razlagi prebranega navodila, da zanimanje za branje upada predvsem pri učencih na
predmetni stopnji, da imajo učenci skromnejši besedni zaklad in težave pri pisnem izražanju,
smo se odločili, da večjo pozornost namenimo bralni pismenosti naših učencev in nadaljujemo s
Projektom spodbujanja bralne pismenosti učencev z Zavodom RS za šolstvo. Sodelovali so vsi
učenci in vsi učitelji. Letos smo več pozornosti namenili bralno učnim strategijam in motivaciji
za branje. Tudi v naslednji letih bomo s projektom nadaljevali.
Osnovni cilji, ki jih šola poskuša uresničiti v šolskem letu, so opredeljeni v šolski
zakonodaji. Izobraževalne in vzgojne naloge nujno sledijo analizi dela v preteklem šolskem letu.
Reden pouk po predmetniku, izkustveno učenje, ki presega učenje podatkov, delo z nadarjenimi
učenci, integracija otrok s posebnimi potrebami, primerno šolsko okolje so pomembne naloge na
izobraževalnem področju. Posebno pozornost smo namenili pestrosti interesnih dejavnosti:
Pevska pripravnica, Likovne delavnice, Pravljični krožek, Gibalne urice, Bontonček, Cici vesela
šola, Gimnastika, Likovne delavnice, ŠKL Med dvema ognjema, Vesela šola, Računalništvo,
Tabor Hočem več, Knjižničarski krožek, Turistični krožek, Malo likovno snovanje, Planinski
krožek, Naravovarstveni tabor, Angleška bralna značka, Družabne igre, Novinarski krožek – Beli
lokvanj, Ročna dela, Otroški parlament, Ustvarjalnice, Logika , Nemška bralna značka,
Podjetniško-turistični krožek, Lutkovni krožek, Bralni klub, Mladinski pevski zbor, Finžgarjeva
bralna značka, Dramski krožek, Badminton, Likovno ustvarjanje, Španski krožek, Španska
bralna značka, Vesela šola, Šolski radio, Sladkorna bolezen in Zlata kuhalnica, Robotika, Projekt
treh šol
Na vzgojnem področju vedno izpostavimo socialne veščine. Posebej se posvečamo reševanju
konfliktov. Letos smo dali velik poudarek tudi na etiko in vrednote, vključili smo se v projekt
Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju.
Naša šola z mnogimi projekti in dejavnostmi podpira vzgojo za trajnostni razvoj. Tako usmeritev
bomo seveda močno podpirali tudi naslednje šolsko leto. Vključeni smo bili v akcije in projekte:
akcija zbiranja odpadnega papirja, delovna akcija čiščenja okolice šole, dobrodelna akcija
zbiranja zamaškov, zbiranje izrabljenih kartuš in baterij, skrb za razredni živalski vrt, ločeno
zbiranje odpadkov, skrb za šolski eko vrt – krtki vrtki, prireditev ob kulturnem dnevu
dan jezikov, aktivnosti v tednu otroka, novoletni ples, literarni večer, Noč z Andersenom – bralni
maraton, natečaj za izbor naslovnice publikacije, Razvijanje bralne pismenosti, Rastem s knjigo,
Knjiga potuje od mene k tebi, od tebe k meni, Bralni kotiček, Profiles, Simbioza –
medgeneracijsko sodelovanje, Evropska vas, Projekt treh šol, Zdrava šola, UNESCO Asp šola,
36
Poklicni bazar za učence 8. in 9. r., Pokloni zvezek, 15-letnica lutkovne dejavnosti, ekskurzija
Otroškega parlamenta, dvodnevni astronomski tabor (ZVE), izmenjava učencev Bled ‒ Vračar.
2.2.4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V PRIMERJAVI Z DOSEŽENIMI
CILJI IZ POROČILA PRETEKLEGA LETA
Za realizacijo vseh nalog javne OŠ zagotavljata sredstva ustanovitelj, to je Občina Bled in
Ministrstvo za izobraževanje znanost kulturo in šport. Občina zagotavlja sredstva za materialno
osnovo delovanja (zgradba, ogrevanje, vzdrževanje, igrišča…), država pa zagotavlja sredstva za
učni proces in kadre. Dogovorjeni del programa skladno s predpisi plačuje Občina oziroma
starši.
Sredstva za vzdrževanje šole so ostala na ravni prejšnjega obdobja. Šola je pripravila plan
investicijskih del, ki je bil okvirno vodilo za sprotno vzdrževanje in obnovo šolskih stavb. Porast
cen je bil pri načrtovanih dejavnostih izrazit, tako da smo le s težavo uredili nujna dela in večino
načrtovanih del.
Posodobitev tehnologije: šest osebnih računalnikov na Podružnični šoli Bohinjska Bela, 1
projektor na Podružnični šoli Ribno, pet prenosnih računalnikov, trije projektorji in ena
interaktivna tabla na matični šoli, 11 tablic za učence (sredstva iz donacij).
Opremili smo športno igrišče z goli, koši, mrežo (sredstva donacij).
V treh učilnicah smo zamenjali pohištvo, ker je bilo dotrajano (2 učilnici slovenskega jezika,
učilnica na razredni stopnji).
Kupili smo novo kosilnico, ker je bila stara dotrajana, s pridobitvijo novega športno
naravoslovnega parka pa se je povečala tudi površina košnje.
Na POŠ Bohinjska Bela smo zamenjali dotrajan štedilnik z novim. Na POŠ Ribno smo dobili
novo ograjo okrog športnega igrišča.
V naslednjem obdobju pričakujemo obnovo celotne stavbe šole, ki je po več kot 40-ih letih
energetsko neustrezna in ima dotrajane vse talne vode ter ostalo energetsko strukturo. Za obnovo
so že pripravljene ustrezne študije in načrti. Delo koordinira Občina Bled, kot lastnik in
ustanovitelj šole.
Ob spreminjanju delovnega časa staršev se šola vse bolj posveča urejeni prehrani učencev ter
popoldanski rabi šolskih prostorov za društvene in druge dejavnosti, kjer so vključeni učenci. Za
dodatno popestritev prehrane in prehranskih navad učencev uvaja šolska kuhinja v sodelovanju
37
s Sodekso d.o.o., ki kuhinjo upravlja, dneve različnih jedi, npr. eksotično sadje, medeni dnevi
itd.
V šolski kuhinji imamo parno konvekcijsko peč, ki omogoča pripravo jedi z manjšo vsebino
maščob in boljšimi prehranskimi lastnostmi. Tako sledimo sodobnim trendom v pripravi zdravih
obrokov.
Skupno pripravijo v šolski kuhinji malico za vse učence ter povprečno 360 kosil dnevno.
Zelo zahtevno je delo na kombiniranem delovnem mestu čistilka-kuharica na podružnicah. Na
matični šoli pa se osebje posebej potrudi pri učencih z dietno prehrano, saj normativi takih
primerov ne upoštevajo in je to delo osebja prostovoljno. S takimi dejavnostmi skušamo povečati
prijaznost in prepoznavnost šole.
V tem šolskem letu smo, kljub večjemu številu prijav k OPB, dobili za približno pol oddelka
zmanjšano število oddelkov podaljšanega bivanja. Ugotavljamo, da so potrebe nekaterih staršev
po varstvu učencev tudi preko 16. ure. Zaradi predpisanega zamika začetka pouka, smo lahko
podaljšali varstvo učencev, da lahko realiziramo varstvo do 16.30. Tudi to prispeva k prijaznejši
in bolj prepoznavni šoli.
Šola oddaja svoje prostore v uporabo klubom, društvom in drugim brezplačno, če so v delo
vključeni učenci šole, sicer pa je oblikovan cenik najema, ki je usklajen z rastjo stroškov in
vsakoletno potrjen na Svetu šole. Sredstva se porabijo za vzdrževanje, ogrevanje, razsvetljavo
itd. najetih prostorov.
Tedenska število ur brezplačne uporabe prostorov je približno 70, plačanih ur pa približno 60.
Številke so orientacijske, saj ritem najema sezonsko niha.
Zobna ordinacija deluje v prostorih šole. Skladno z dogovorom med Občino Bled in
koncesionarko, ki je vložila sredstva za obnovo ordinacije, ter šolo je koncesionarska skladno s
pogodbo bila za tri leta oproščena plačila najemnine. Sedaj šola redno izstavlja račune za
najemnino.
38
2.2.5. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA
Prihodki (AOP 670)
Gospodarnost
______________________________________
2.263.624
= ___________________
Odhodki (AOP 687)
= 100,70 %
2.247.997
Delež presežka (15.627,00 EUR) prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja javne službe znaša:
0,6903 %. Celotni presežek prihodkov (skupaj s tržno dejavnostjo) znaša 15.865,00 EUR in
predstavlja 0,69043 % celotnih prihodkov.
Presežek/Izguba
Donosnost
______________________________________
Obveznosti za ovrednotena
7.612
= ___________________ = 0,5094 %
1.494.357
in neovrednotena OS
Naloge, ki si jih zastavimo, temeljito premislimo in načrtujemo: upoštevamo možnosti,
sposobnosti in izkušnje. Menimo, da na vseh področjih ravnamo s sredstvi skrajno racionalno in
gospodarno, v kar nas sili dejstvo, da je novih nalog in potreb, ki zahtevajo dodatna finančna
sredstva, vedno več.
Tudi v letu 2014 je vlada Republike Slovenije močno pritiskala na šolsko področje z zahtevami
po zmanjševanju stroškov. Že četrto zaporedno leto ni bila nagrajevana delovna uspešnost,
zamrznjena so bila napredovanja v plačne razrede in napredovanja v nazive. V letu 2014 smo
morali zmanjšati število zaposlenih za 1%. Prav tako pa bomo v naslednjem letu morali število
zaposlenih zmanjšati še za 1%.
Z veseljem pa zapišem, da je odnos občine do osnovno šolskega prostora kljub splošni krizi
dober. Redno se zagotavljajo potrebna sredstva za materialne stroške, ki so povezani s šolskim
prostorom, izdatnejša sredstva se namenjajo tudi za vzdrževanja in investicijska vzdrževanja šol,
tudi za programe učencev so namenjena primerna sredstva.
39
Še vedno je nepokrito izvajanje nekaterih nalog za področje varnosti pri delu. Gre za financiranje
pooblaščene osebe za področje varnosti pri delu in za pokritje stroškov občasnih zdravniških
pregledov delavcev glede na zdravstveno oceno po posameznih delovnih mestih. Na teh
področjih nas zavezuje državna zakonodaja, država pa po uveljavitvi zakonov ni poskrbela za
pokritje stroškov, ki pri izvajanju zakonskih določb nastanejo.
2.2.6. OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINANČNEGA NADZORA
Šola vodi računovodstvo in knjigovodstvo na podlagi pravilnika o računovodstvu, javna naročila
pa na podlagi Zakona o javnem naročanju.
Šola ima vzpostavljen sistem notranje kontrole: Prejete račune pred plačilom likvidira oseba, ki
je strošek povzročila in odobri ravnatelj ter likvidira računovodkinja, ki hkrati pregleda, če račun
vsebuje vse zahtevane elemente.
Sistem notranje kontrole je vzpostavljen:
-
pri mesečni najavi količnikov za plače, stroških prevozov in prehrane za delavce ter ostalih
stroškov (zahtevke posredujemo ministrstvu),
-
pri zbiranju ponudb preko sistema javnih naročil in naročil male vrednosti,
-
preverjanju dobavnic in računov ob podpisu izplačila,
-
preverjanje plačil položnic.
Na podlagi Zakona o javnih financah oziroma Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje
sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. l. RS, št. 72/2002, 9. 8. 2002) je šola dolžna
zagotoviti notranjo revizijo svojega poslovanja. Zagotoviti jo mora v obliki:
-
lastnih notranje revizijskih služb,
-
skupnih notranje revizijskih služb za več proračunskih porabnikov,
-
izvedbe notranje revizije z zunanjimi izvajalci.
Za notranji nadzor poslovanja imamo vpeljan sistem preko ustrezne zunanje inštitucije, ki po
dogovoru pregleda celotno poslovanje, bolj podrobno pa nekaj posameznih segmentov.
Ugotovitve in pripombe se v naslednjem letu odpravimo in ob naslednjem pregledu se realizacija
zabeleži.
40
Predmet notranjega revidiranja za leto 2014:
1. obračun plač in povračila stroškov v zvezi z delom
Ugotovitve in priporočila:
-
Na podlagi opravljenih preveritev ni bilo ugotovitev, ki bi nakazovale na neskladje
glede na zakonska določila in druge formalne podlage.
2.2.7. DRUGA POJASNILA
Na naši šoli je bilo 31.12. 2014 zaposlenih skupaj 70 delavcev. Od tega je 56 strokovnih delavcev,
14 pa tehničnega in administrativnega osebja. V šolski kuhinji so, s pogodbo med šolo in
izvajalcem, pri izvajalcu šolske prehrane začasno zaposlene tri delavke in ena polovično. Na
daljši bolniški in porodniški odsotnosti sta povprečno 2 delavca.
Vsa delovna mesta zasedajo delavci, ki so bili sprejeti po predpisanem postopku in skladno s
sistematizacijo delovnih mest, ki jo je potrdilo MIZKŠ in je skladna z internim aktom o
sistematizaciji. Ministrstvo za izobraževanje znanost kulturi in šport se zelo natančno drži
normativov za sistemizacijo in ne odobri specifičnih potreb šol. Tako morata do polne zaposlitve
svetovalni delavki, poleg vedno bolj izpostavljene vzgojne problematike, delati neposredno z
učenci.
Po strokovni plati deluje na šoli učiteljski zbor, ki obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih
povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, daje predloge in mnenja k letnemu delovnemu
načrtu, vzgojnemu načrtu šole, odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja,
sodeluje pri oblikovanju mnenj o posameznih kadrovskih zadevah in po potrebi odloča tudi o
vzgojnih ukrepih. V okvirih šolskega dela delujejo tudi oddelčni učiteljski zbori, ki po potrebi
obravnavajo problematiko posameznega oddelka ter sodeluje pri programu dela z nadarjenimi
učenci. Razredniki vodijo delo oddelčnega učiteljskega zbora ter analizirajo vzgojne in učne
rezultate posameznih učencev. Na šoli so organizirani strokovni aktivi učiteljev, ki obravnavajo
strokovno problematiko predmeta ali področja in predlagajo strokovne predloge in rešitve za
izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela. Na šoli je v s sklepom Sveta staršev organiziran šolski
sklad. Preko sredstev sklada nabavimo dodatno opremo in material za šolsko dejavnost ter
pomagamo premostiti težave učencev s slabšimi materialnimi možnostmi. Sklad vodi odbor, ki
ga sestavljajo predstavniki šole in Sveta staršev.
Ravnateljica:
Nataša Ahačič, prof
41
RAČUNOVODSKO POROČILO
RAČUNOVODSKA POJASNILA
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del računovodskega poročila. Podrobno vsebino
razkritij predpisuje Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike
in druge osebe javnega prava.
1. Letno poročilo določenih uporabnikov enotnega kontnega načrta vsebuje:
-
Bilanca stanja
-
Izkaz prihodkov in odhodkov
2. Računovodsko poročilo
3. Poslovno poročilo
4. Premoženjska bilanca
5. Obračun davka od dohodkov
1. UVOD
Računovodsko poročilo je sestavljeno v skladu s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za
proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
Pri vodenju poslovnih knjig, vrednotenju računovodskih postavk in kontroliranju se uporabljajo:
-
Zakon o javnih financah( uradni list RS št.79/99,124/00,79/01,30/02 in 56/02
-
Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologija za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in
posrednih uporabnikov proračuna(Uradni list RS,št.23/99 in 30/02
-
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge
osebe javnega prava ( Uradni list RS št. 115/02,21/03,134/03,
126/04,120/07,124/08,58/10,60,10,104/10in 104/11.
42
Sestavni deli letnega poročila po:
 Zakon o računovodstvu:
-
Bilanca stanja
-
-
Pojasnila k izkazom
-
Poslovno poročilo
 Pravilnik o sestavljanju poročil:
-
Računovodsko poročilo:
Računovodska izkaza
Bilanca stanja
Pojasnila k izkazom
- Poslovno poročilo:
Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih
Druga pojasnila in razkritja v poslovanju
2. BILANCA STANJA
V bilanci stanja na dan 31.12. 2014 osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled so izkazani podatki
o stanju sredstev in obveznosti do njihovih virov. Aktivna stran bilance (sredstva) je
uravnotežena s pasivno stranjo (obveznosti do virov) in na dan 31.12. 2013 znaša 1.791.862
EUR.
43
2.1. SREDSTVA
Sredstva (aktiva) so v bilanci stanja razdeljena na naslednje postavke:
1. dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju
2. kratkoročna sredstva, razen zalog in aktivne časovne razmejitve
3. zaloge
Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju so:
-
neopredmetena dolgoročna sredstva
-
nepremičnine
-
oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
-
terjatve za sredstva, dana v upravljanje ter
-
popravki vrednosti naštetih postavk.
Tabela 1: Pregled dolgoročnih sredstev na dan 31.12. 2014 po nabavni, odpisani in neodpisani
vrednosti s stopnjo odpisanosti (v EUR).
Vrsta
dolgoročnega
sredstva
1
Materialne pravice
Nepremičnine
Nabavna
vrednost
2
9.554,87
3.278.417,92
Popravek
vrednosti
3
9.230,65
1.821.138,72
Neodpisana
vrednost
4
324,22
1.457.279,20
Odpisanost
sredstev
(index)
96,61
55,55
Oprema
779.700,84
742.947,56
36.753,28
104,95
Skupaj
Tabela 2: Pregled dolgoročnih sredstev po nabavni vrednosti za leto 2014 in primerjava s
predhodnim letom (v EUR).
Vrsta
dolgoročnega sredstva
Materialne pravice
Nepremičnine
Oprema
Nabavna vrednost
po stanju pred.leta
120,45
1.573.997,81
29.938,74
Nabavna vrednost po
stanju tekoč.leta
324,22
1.457.279,20
36.753,28
Index
284,12
92,58
122,76
44
Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev, materialne pravice (računalniški
programi) v letu 2014 so se povečale za 280 €, kar predstavlja nabavo računalniških programov:
knjiga prejetih faktur - 280 € . Sredstva za nabavo materialnih pravic so zagotovljena iz sredstev
modernizacije učnih pripomočkov. Odpisana vrednost se je povečala za vrednost obračunane
amortizacije, ki znaša 76 €.
Nabavna vrednost nepremičnin v letu 2014 so se povečale za 6.770 €. Znesek povečanja
predstavlja oprema na športnem igrišču, ki so zagotovljena iz donacij. Vrednost nepremičnin
znaša 3.278.418 € . V poslovnih knjigah so vodene nepremičnine: zemljišča in zgradbe.
Pod zemljišča so evidentirana zemljišče šole Bled ter podružničnih šol Ribno in Bohinjska Bela.
Zgradbe so gradbeni objekti: šola Bled, Ribno, Bohinjska Bela, kontejnerska postaja ter asfaltno
in športno igrišče.
Odpisana vrednost nepremičnin je povečana za obračunano amortizacijo, ki znaša 123.489 € in
tako, da je odpisana vrednost nepremičnin 1.821.139 €.
Nabavna vrednost opreme se je v letu 2014 se povečala za 35.090 €, zmanjšala za izločeno in
neuporabno opremo po inventurnem zapisniku v vrednosti 8.709 €. Nabavna vrednost opreme
na dan 31.12. 14 znaša 452.910 €, kar prestavlja indeks 106,18%.
Odpisana vrednost opreme se je zmanjšala za 8.709 € ter povečala za obračunano amortizacijo v
vrednosti 28.275 €. Sedanja vrednost odpisane opreme na dan 31.12.2014 znaša 36.753 €.
Oprema je odpisana za 91,88 % .
Povečanje predstavlja nabavo opreme :
-
pisalna miza z pultom (knjižnica)
2.514,76
-
kosilnica
4.867,67
-
računalniki
3.623,50
-
projektorji
1.343,54
-
plezalna stena
4.507,95
-
učilnice
11.685,57
-
tablični računalniki
1.488,40
-
tabla s projektorjem
3.563,16
-
radio
311,76
-
hladilnik
361,25
45
Vir financiranja opreme so zagotovili: delno občina iz postavke 4.3.3/ konto 41330255
modernizacija učnih pripomočkov, 4.5.1. /42050091,42050089 sredstva za vzdrževanje in
obnovo šol in donacij DZS ter razni donatorjev za nakup športne opreme za šolsko igrišče.
Kot opremo izkazujemo tudi drobni inventar z dobo koristnosti nad enim letom, vendar ločeno
od ostale opreme, katerih posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega evrske
vrednosti 500 evrov in jo ob nabavi odpišemo 100 %. Med drobnim inventarjem vodimo tudi
knjige. V obračunskem letu smo nabavili drobni inventar
v vrednosti 2.145 €
ter knjig v
vrednosti 6.777 €.
Iz uporabe po inventurnem zapisniku zaradi dotrajanosti smo izločili opreme v vrednosti 213 €.
Stanje nabavne vrednosti drobnega inventarja na dan 31.12.2014 (konto 041) znaša 326.791 €,
odpisana 326.791 € kar pomeni, da je nabavna enaka odpisani, to pomeni, da se drobni inventar
odpisuje 100% ob nabavi.
Kratkoročna sredstva, razen zalog in aktivne časovne razmejitve
Kratkoročna sredstva, razen zalog, in aktivne časovne razmejitve so:
-
denarna sredstva v blagajni
-
denarna sredstva na računih
-
kratkoročne terjatve do kupcev
-
dani predujmi in varščine
-
aktivne časovne razmejitve
Pregled vrst kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev za leto 2014 in
primerjava s predhodnim letom
Tabela 3: Pregled vrst kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev za leto 2014 in
primerjava s predhodnim letom (v EUR)
Vrsta
kratkoročnega Vrednost
po
stanju Vrednost
po
sredstva
predhodnega leta
tekočega leta
Sredstva v blagajni
157
Sredstva na računih
22.728
Kratkoročne terjatve do
52.798
kupcev
Dani predujmi
0
Kratkoročne terjatve do
uporabnika kotnega načrta
Druge kratkoročne terjatve
Aktivne časovne razmejitve
stanju Index
372
34.927
55.165
236,94
153,67
104,48
0
182.247
206.687
113,41
6.181
38.864
253
138
4,09
0,35
46
Stanje denarnih sredstev v blagajni se ujema z blagajniškim dnevnikom na dan 31.12.2014 in
znaša 372 €. V blagajni imamo sredstva v skladu s pravilnikom določenim maksimumom.
Maksimum znaša 410 EUR. Sredstva na računu so v mejah nujne likvidnosti in znašajo 34.927
€.
Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo na dan 31.12.2014
55.165 €. V istem obdobju
predhodnega leta so večje za 4%. Največjo terjatev do kupcev predstavljajo obračunane
položnice učencem in znašajo 41.113 €, kar predstavlja 75 % vseh terjatev, del terjatev zapade
v januarju 15. Terjatve starejše od 60 dni smo začeli sodno terjati. Drugi po velikosti dolžnikov
so uporabniki telovadnic Odbojkarski klub Bled z 11 % in tretji po velikosti s 6% je Sodexo s
katerim smo vse zapadle terjatve s kompenzirali v januarju 15. Preostalih 8% so uporabniki
telovadnic, katerih obveznost zapade v januarju 2015.
Med kratkoročnimi terjatvami izkazujemo kratkoročne terjatve do države za obračunane plače
za mesec december 2014, ki so izplačane 5.1.2015, izplačilo ¾ nesorazmerja ki je bilo izplačano
29.1.2015. Terjatve do neposrednih uporabnikov proračuna države znašajo 206.687 €. V teh
terjatvah so po zahtevku Ministrstva za šolstvo izkazane plače za mesec december 2014, ter
terjatve do države za izplačana nesorazmerja. Terjatve do občine znašajo 258 €.
Med druge kratkoročne terjatve uvrščamo terjatve do državnih in drugih institucij, kot so
bolniške nad 30 dni, nega, invalidnine ter terjatve za DDV, katere znašajo 253 €. Med aktivnimi
časovnim razmejitvami izkazujemo največ za 12 mesecev vnaprej plačane stroške. Stanje na dan
31.12.2014 znaša 101 €. Vsebuje naročnino za revije za leto 2015.
Zaloge
V knjigovodskim evidencah ne izkazujemo zalog.
2.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Obveznosti do virov sredstev so v bilanci stanja razčlenjeni na postavke:
 kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve
 lastni viri in dolgoročne obveznosti
47
2.3. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Vrste kratkoročnih
obveznosti in pasivnih
časovnih razmejitev
Kratkoročne obveznosti do
zaposlenih
Kratkoročne obveznosti do
dobaviteljev
Druge kratkoročne obveznosti
Pasivne časovne razmejitve
Vrednost po stanju
predhodnega leta
Vrednost po stanju
tekočega leta
Index
159.745
167.967
105,14
62.328
49.674
79,70
33.690
34.159
101,39
5.663
8.801
155,41
Med kratkoročnim obveznostmi do zaposlenih so izkazane obračunane plače za december 14, ki
smo jih izplačali 5.1.2015 ter obračunani drugi del ¾ nesorazmerja, ki je bil izplačan 29.1.2015.
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev so usklajene na podlagi IOP obrazcev, prejetih od
dobaviteljev. Obresti za nepravočasno poravnane račune do naših dobaviteljev smo knjižili na
podlagi prispelih obračunov. Obveznosti do dobaviteljev predstavljajo obveznosti za prejete
račune , ki se nanašajo na mesec december. Stanje obveznosti 49.674 € ter indeks 79,70 %
manjši na leto 13, pomeni da s računi plačujejo v valutnem roku. Druge kratkoročne obveznosti
v znesku 34.159 € prestavljajo obračunane obveznosti prispevke delodajalca za izplačilo plač za
mesec december 14, obveznost za DDV ter kratkoročne obveznosti do proračunov.
Na pasivnih časovnih razmejitvah so izkazani vračunani odhodki, ki bodo nastali v letu 2015. To
so: sredstva od donacij, sredstva za fakultativni pouk (nemščina ,sredstva za šolo v naravi šolski
sklad ter učbeniški sklad). Stanje na dan 31.12.2014 znaša 8.801 € in je povečalo glede na leto
14, za 35,65 %. Vzrok za povečanje
indeksa je prenos časovna organizacija šol v naravi.
Obračunana sredstva za šolo v naravi za leto 14/15 ter fakultativni pouk nemščine in angleščine
smo podaljšali možnost odplačevanja daljše časovno obdobje. Sredstva šolskega sklada so se
zmanjšala za nabavo učbenikov za ŠL 14/15.
3. LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
 obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva,
prejeta v upravljanje
 poslovni izid – presežek prihodkov nad prihodki
Stanje na kontu obveznosti za sredstva prejeta v upravljane na dan 31.12.14 znaša 1.490.691€
Stanje 31.12.14 je znašalo 1.604.057 € , povečanja 25.946 €, zmanjšanja pa 148.398 €.
48
Povečanja predstavljajo prejeta sredstva za nabavo osnovnih sredstev, zmanjšanja so obračunana
amortizacija, knjižena v breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje.
Ker smo določeni uporabnik, ki imamo sredstva v upravljanju smo sredstva uskladili na podlagi
izpiska odprtih postavk ter izpiska stanja terjatev za sredstva , dana v upravljanje.
Med
dolgoročne obveznosti izkazujemo stanje dolgoročno odloženi prihodki višini 15.489 €.
V okviru lastnih virov in dolgoročnih obveznosti se izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v
višini 15.750 €. Iz presežka smo pokrili izgubo iz prejšnjega leta v višini 6.663 €, ostanek 9.087
€ pa smo pustili nerazporejen.
Tabela 4: Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev
Vrsta
dolgoročnega
sredstva
Nabavna
vrednost
1.1.13
Neopredmetena
osnovna
sredstva
Popravek
vrednosti
1.1.13
9.275
9.154
Povečanje
popravka
vrednosti
Zmanjšanje Zmanjšanje Amortizacij
nabavne
popravka
a
vrednoti
vrednosti
Sedanja
vrednost
280
76
325
280
76
325
Materialne
pravice
9.275
Nepremičnine
66.434
66.434
Zemljišča Bled
54.555
54.555
Zemljišča Ribno
4.051
4.051
Boh. 7.828
7,828
Zemljišča
Bela
9.154
Povečanje
nabavne
vrednosti
Gradbeni objekti 3.205.213
1.697.650
123.489
1.390.845
Bled
2.706.748
1.370.565
114.514
1.221.670
Kontejnerska
postaja
7.336
7.336
1.671
23.107
Asfaltno športno 55.698
igrišče
37.690
Objekt Ribno
132.983
4.348
80.532
149.076
2.956
65.536
Objekt Boh. Bela
217.863
217.568
6.770
Oprema in druga 426.530
opredmetena
os. sredstva
396.591
35.090
8.709
8.709
28.275
36.754
Oprema Bled
365.802
31.973
7.363
7.363
25.608
31.600
391.038
49
Oprema Ribno
21.944
361
8.845
2.756
Drobni inventar 59.954
kot oprema
59.954
21.584
Drobni
Bled
inventar 65.587
65.587
2.143
Drobni
Ribno
inventar 32.952
32.952
Drobni inventar 16.065
Boh. Bela
16.065
Knjige
203.480
Oprema
Bela
23.674
Boh. 11.818
203.480
1.147
1.346
16.241
1.346
1.520
4592
4.592
5.343
196
196
2.143
18
3
6.777
945
4.209
18
3
6.777
4. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV – DOLOČENIH UPORABNIKOV
Izkaz prihodkov in odhodkov vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih v obračunskem obdobju.
Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti pa prihodke, ki se nanašajo na izvajanje javne
službe in tržne dejavnosti.
Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov je upoštevano načelo poslovnega dogodka. Prihodki so
razčlenjeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in enotnim kontnim načrtom za
proračune in proračunske uporabnike. Med prihodki so izkazani zneski, ki so nastali od 1.januarja
2014 do 31.decembra 2014.
4.1. PRIHODKI
Prihodki so razčlenjeni na
- poslovne prihodke (prihodke od poslovanja),
- finančne prihodke
- drugi prihodki
Prihodki so lahko iz proračunskih in neproračunskih virov.
Sestava prihodkov po vrstah v letu 2014
50
Vrsta prihodka
Prihodki
iz Prihodki
iz Index
predhodnega leta
tekočega obdobja
Prihodki od prodaje proizvodov in
2.325.473
2.296.204
98,74
storitev
Finančni prihodki
422
122
28,91
Drugii prihodki
2.036
1.514
74,36
Skupaj
2.327.931
2.297.840
98,71
Prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014
Vrste prihodkov
Prihodki
iz Prihodki
proračunskih virov
neproračunskih
virov
Prihodki iz poslovanja
- državnega proračuna
- proračunska sred.občine
- CSD druž.korist.dela
- prihodki od najemnin
-zavod za zapos.JD
- prisp.staršev, drugo
Finančni prihodki
Drugi prihodki
Skupaj
iz Delež
2.009.507
127.641
130
34.216
87,45
5,55
0,006
1,49
115.589
122
1.514
151.441
0,40
5,03
0,005
0,07
100
9.121
2.146.399
Analiza poslovnih prihodkov
Celotni prihodki doseženi v letu 2014 so znašali 2.297.840 € in so bili za 1,2926% nižji od
doseženih v letu 2013 .
Prihodki iz poslovanja znašajo 2.296.204€, kar predstavljajo 99,93 % celotnih prihodkov
finančni prihodki 122 €, kar predstavlja 0,005% ter izredni prihodki 1.514 € kar predstavlja
0,07% celotnih prihodkov.
Prihodki iz proračunskih virov znašajo 2.146.399 € in predstavljajo 93,41% celotnih prihodkov,
prihodki iz neproračunskih virov znašaj 151.441 € kar predstavlja 6,59 % celotnih prihodkov.
Prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2014
51
Vrsta prihodkov
Javna služba
Prihodki iz poslovanja
Finančni prihodki
Drugi prihodki
Skupaj
Tržna dejavnost
2.263.624
34.216
Index
1,4891
122
1.514
2.265.260
34.216
Prihodki od poslovanja so bili doseženi z izvajanjem javne službe in tržne dejavnosti. Struktura
prihodkov je bila naslednja:
1. javna služba predstavlja 98,51 %
2. tržna dejavnost ( prihodki od prodaje na trgu ) predstavlja 1,4891% celotnih prihodkov v
poslovnem letu.
Prihodki iz javne službe so dotacije od Ministrstva, občine ter prispevki staršev. Prihodki od
tržne dejavnosti so ustvarjeni iz oddaje prostorov v uporabo. V poslovnih knjigah vodimo
prihodke od tržne dejavnosti na svojih kontih. Prihodki od tržne dejavnosti so za 7,77 % večji,
kot za isto obdobje leta 2013.
Finančni prihodki
Finančni prihodki so znašali 122 € in predstavljajo 0,005% deleža v celotnih prihodkih. Prejeli
smo jih iz naslova prejetih obresti za sredstva na podračunu.
Izredni prihodki
Izredni prihodki so znašali 1.514 € in predstavljajo 0,02% delež v celotnih prihodkih. Prejeli smo
jih iz naslova donacij, prihodkov iz prejšnjih let.
4.2. ODHODKI
Odhodki so razčlenjeni na:
- Poslovni odhodki
- Finančni odhodki
- Izredni odhodki
Sestava odhodkov po vrstah v letu 2014
52
Vrsta odhodkov
Odhodki tekočega
Sestava odhodkov (delež)
obračunskega obdobja
Poslovni odhodki
2.270.166
99.48
Stroški materiala in storitev
297.901
13,05
Stroški materiala
125.057
5,48
Stroški storitev
172.844
7,57
Stroški dela
1.962.471
85,69
Plače in nadomestila plač
1.539.026
67,44
Prispevki za soc.varnost deloda.
243.734
10,68
Drugi stroški dela
172.844
7,57
Amortizacija
6.777
0,30
Drugi stroški
9.794
0,43
Finančni odhodki
5.003
0,22
29
0,001
2.281.975
100,00
Izredni str.-str.iz prej.let
Skupaj odhodki
Primerjava odhodkov v letu 2014 s tistimi v predhodnem letu
Vrste odhodkov
Odhodki predhodnega Odhodki tekočega Index
leta
Poslovni odhodki
leta
4=3:2x100
2.312.273
2.260.372
99,57
313.710
297.901
94,96
Stroški materiala
147.135
125.057
84,99
Stroški storitev
166.575
172.844
103,76
Stroški dela
1.998.563
1.962.471
98,19
Plače in nadomestila plač
1.529.154
1.539.026
100,65
Prispevki za soc.varnost delodaj.
246.909
243.734
98,71
Drugi stroški dela
222.500
179.711
80,77
Amortizacija
15.244
6.777
44,46
Drugi stroški
248
9.794
3949,19
7.479
5.003
66,89
212
29
13,68
2.335.543
2.281.975
97,71
Finančni odhodki
Prevrednotovalni pos.odhodki
Izredni odhodki
Skupaj
87
53
Odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2014
Vrsta odhodka
Javna služba
Tržna dejavnost
Stroški blaga in materiala
293.465
4.436
Stroški materiala
123.195
1.862
Stroški storitev
170.270
2.574
Stroški dela
1.933.248
29.223
Plače in nad.plač
1.516.108
22.918
Prispevki za soc.varnost
240.105
3.629
Drugi stroški dela
177.035
2.676
Amortizacija
6.676
101
Drugi stroški
9.649
145
Finančni odhodki
4.930
73
Drugi odhodki
Celotni odhodki
29
2.247.997
33.978
15.627
238
113
2
15.514
236
Presežek prihodkov
Davek od dohod.prav.oseb
Presežek prih.obrač.obd.
Analiza poslovnih odhodkov
Celotni odhodki znašajo 2.281.975€, od tega so odhodki iz poslovanj 2.260.372 €, finančni
odhodki 4.930 €, drugi stroški 9.649 €, finančni odhodki 4.930 € in drugi odhodki 29 €. V
primerjavi z doseženimi v preteklem letu so se zmanjšali za 2,35 %..
Odhodki obračunskega obdobja so tisti znesek stroškov, nastalih v obračunskem obdobju, ter
drugih stroškov, ki v skladu s sprejetimi računovodskimi pravili o vštevanju stroškov med
odhodke obračunskega obdobja vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja.
Prav tako kot prihodki, se tudi odhodki delijo na več skupin in sicer: stroški materiala, stroški
storitev,stroški amortizacije, stroški dela ter ostale stroške.
Stroški materiala so realizirani v višini 125.057 €, v primerjavi s prejšnjim letom so nižji za
15,01%. V okvirju stroškov materiala so evidentiranje vrednosti, porabljenega pisarniškega
materiala, material za osebno higieno in čistila, energija in kuriva porabljena za ogrevanje, ki
54
predstavljajo eno izmed večjih bremen šolskega proračuna, material za sprotno vzdrževanje ter
izdatki za nakup strokovne literature in drugih publikacij ter učila in učni pripomočki. Stroški
storitev so znašali 172.844 in so se za 3,63% zvišali v primerjavi s prejšnjim letom.
Stroški storitev so storitve v cestnem prometu, PTT storitve, storitve za sprotno vzdrževanje,
komunalne storitve, zdravstvene storitve, izobraževalne storitve za zaposlene, učence in starše,
svetovalne in računovodske ter druge neproizvodne storitve.
Stroški dela
Stroški dela vključno z povračili stroškov dela (regres, prevoz, prehrana, odpravnine ob
upokojitvi, jubilejne nagrade, KDPZ, ¾ nesorazmerja itd) so se za 1,84 % manjše glede na isto
obdobje leta 2013. Razlog za znižanje stroškov dela, je nižje zaradi varčevalnih ukrepov. Skupno
število realiziranih ur je 147.428 ur, število zaposlenih iz realiziranih ur je 71, kar predstavlja
1,41% več kot v istem obdobju leta 2013.
Število ur iz bruto rednega dela je večje v letu 14 za 0,79 % in povprečno število zaposlenih
iz delovnih ur znaša 67. Število bolniških ur v breme delodajalca je manjše v letu 14 za 54,27%
kar predstavlja 1,5 zaposleni osebi, ure porodniškega dopusta nižje za 59,54 % in na podlagi
obračunanih ur predstavlja 1 zaposleno osebo, boleznine v breme ZZZS so višje 166,85% kar
predstavlja 1,5% zaposlene osebe. V letu 2014 smo imeli zaposleno osebo prek javnih del.
Stroški dela so v letu 2014 znašajo 1.962.471 in predstavljajo v strukturi vseh odhodkov 86,00%.
Amortizacija
Amortizacija predstavlja 6,94 % celotnih odhodkov. Obračunana je v skladu z predpisanimi
stopnjami in predpisi. Amortizacija je bila obračunana posamično v obsegu doslej še neodpisanih
osnovnih sredstev . Obračunana amortizacija je znašala 158.346 €. Delež amortizacije, ki se
nanaša na odpis opreme, ki je glede na nabavno vrednost drobni inventar in se odpiše takoj ob
nabavi ter odpis knjig 6.777 €
Za stroške obračunane amortizacije v višini 148.128 € je zavod bremenil- zmanjšal vir, sredstva
prejeta v upravljanje, ker ni prejel posebnih namenskih sredstev s strani proračuna za pokrivanje
stroškov amortizacije ter del stroškov amortizacije v višini 3.442 € v breme konta prejete donacije
namenjene pokrivanju stroškov amortizacije.
Finančni odhodki
Finančni odhodki znašajo 5.003 € in predstavljajo 0,2192% celotnih odhodkov. So odhodki za
obresti 104 € obresti od dobaviteljev ter 4.899 obresti za izplačilo 2 dela ¾ nesorazmerja.
55
Drugi stroški
Drugi stroški znašajo 9.794 €, in predstavljajo odhodke za nagrade za izvajanje volonterskega
dela. V letu 2014 smo imeli 2 osebi, napoteni s strani ministrstva za šolstvo, za opravljanje
volonterskega dela, ter dela odhodkov 7.729 € za prispevke po ZZRZI zaradi neizpolnjevanja
kvote zaposlovanja invalidov.
Celotni odhodki po vrstah dejavnosti v obračunskem obdobju za javno službo znašajo 2.247.997
€, tržne dejavnosti pa 33.978 €. Sodilo za izračun odhodkov tržne dejavnosti smo uporabili
razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posameznih vrst dejavnosti. Tržna dejavnost
po sodilu iz prihodkov znaša 1,489% in v istem procentu smo bremenili odhodke oziroma
stroške za izračun tržne dejavnosti.
5. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA
Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih
v obračunskem obdobju in predhodnem obračunskem obdobju.
Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov je upoštevano načelo denarnega toka, da je poslovni
dogodek nastal in da je prišlo do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ustreznika.
Izkazovali smo ločeno prihodke in odhodke iz naslova opravljanja javne službe in tržne
dejavnosti. Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka služi spremljanju gibanja
javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Med prihodki in odhodki so izkazani zneski, ki so nastali
od 1.januarja 2014 do 31.decembra 2014.
Prihodki in odhodki po načelu denarnega toka so razčlenjeni na :
-
prihodke za izvajanje javne službe
-
prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu
-
odhodki za izvajanje javne službe
-
odhodke zaradi prodaje blaga in storitev na trgu
Kot sodilo za izračun odhodkov
tržne dejavnosti smo uporabili razmerje med prihodki,
doseženimi pri opravljanju posameznih vrst dejavnosti. Isto metodo smo uporabili pri izkazu
prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti določenih uporabnikov. Ta procent znaša 2,31 %
6. RAČUN FINANCIRANJA
Zavod se v koledarskem letu 2014 ni zadolževal in ni imel odplačil kreditov.
56
7. IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Prav tako kot račun financiranja tudi izkaz finančnih terjatev in naložb ne izkazuje nobenega
prometa, saj zavod ne razpolaga z lastnimi sredstvi in nima in ne daje dolgoročnih posojil, ter ne
more vlagati v kapitalske deleže, s tem pa tudi ne more dobiti vračil.
8. ZAKLJUČEK
Iz vseh navedenih podatkov in razkritij iz posamezne bilance in prilog k bilancam je možno
ugotoviti naslednje:
 zavod je v letu 2014 z javnimi sredstvi gospodaril racionalno in predvsem gospodarno,
poslovno leto 2014 je zaključil z pozitivnim rezultatom – presežek prihodkov nad
odhodki. Razlika med prihodki in odhodki znaša 15.865 €, kar pomeni pozitivni poslovni
izid. Iz presežka prihodkov nad odhodki je bil obračunan davek od dobička v znesku 115
€, od razlike 15.750 € je pokrit presežek odhodkov nad prihodki iz leta 2013 v višini
6.663 €, razliko presežka prihodkov nad odhodki 9.087 € smo pustili nerazporejen,
 izplačila zaposlenim so se vršila v skladu s potrjeno sistematizacijo na podlagi kolektivne
pogodbe in zakona o javnih uslužbencih ter zakona o sistemu plač v javnem sektorju,
 zavod je v letu 2014 izvajal javno službo predpisano za področje osnovnošolske
dejavnosti kakor tudi podzakonskih predpisov - pravilnikov, in ne deluje v nobenem
sistemu povezanih družb. Prav tako niti zavod niti odgovorna oseba zavoda ni bila
obsojena za kaznivo dejanje. Zavod nima nobenih drugih obveznosti ali terjatev razen
tistih, ki so prikazane v bilanci in poročilu. Zavod nima neporavnanih obveznosti, ki bi
bile lahko predmet izvršbe ali tožbe in tako ne izkazuje nerealnih terjatev in nerealnih
obveznosti.
Priloga 2: Bilanca stanja 14
Priloga 3: Bilanca uspeha 14
Priloga 4: Poročilo denarni tok
Računovodkinja:
Suada Džananović
57
ZAKLJUČNI DEL

Letno poročilo bo obravnavano na Svetu zavoda: 3.3.2015

Datum in kraj nastanka letnega poročila: Bled, 24.2.2015

Datum sprejetja in potrditve letnega poročila:_____________

Podpisi oseb, ki so odgovorne za nastanek Letnega poročila:
Poslovno poročilo je pripravila: ravnateljica Nataša Ahačič
Poročilo Sveta zavoda je pripravila: predsednica Sveta zavoda Tina Burja
Računovodsko poročilo je pripravila: računovodkinja Suada Džananović
58
PRILOGA 1: Ugotavljanje kakovosti
OŠ prof. dr. Josipa Plemlja
Seliška cesta 3
4260 BLED
UGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI IN
SAMOEVALVACIJA
ZA LETO
2014
Bled, 26.2.1014
59
Izdelano je bilo Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2013/14. V tem poročilu povzemamo
potek samoevalvacije, rezultate samoevalvacije in usmeritve za naslednje šolsko leto 2013/14.
Zadovoljstvo strokovnih delavcev in učencev z delom šole smo ugotavljali tudi z anonimnim
vprašalnikom v mesecu februarju 2015.
V letošnjem letu smo se odločili, da zberemo mnenje o šolah v naravi, ki jih izvajamo
na šoli. Zadovoljstvo staršev in učencev z delom šole smo ugotavljali z anonimnim
spletnim vprašalnikom v mesecu februarju 2015.
Na šoli že vrsto let uspešno organiziramo šolo v naravi v 3., 4., 5. in 7. razredu. Leta nazaj je
bila organizirana še v 2. in 8.razredu.
Šola v naravi predstavlja razširjeni program, udeležba učencev pa je prostovoljna. Kljub
prostovoljnosti se je v povprečju udeleži več kot 98% učencev.
ŠOLE V NARAVI OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA
RAZRED
3. RAZRED: SOČA
PROGRAM
Učenci se prvič udeležijo šole v naravi– naravoslovni tabor –
SOČA- na kmetiji Jelinčič (5 dni).
CENA: 141,00 €
4. RAZRED: SORIŠKA
PLANINA
Zimska šola v naravi s tečajem smučanja in teka na smučeh in
drugimi poučnimi vsebinami - trenutno Soriška planina (5 dni).
5. RAZRED: PUNTIŽELA
Letna šola v naravi s tečajem plavanja in drugimi poučnimi
vsebinami – trenutno Puntižela v Puli (5 dni).
CENA: 153,00 €
CENA: 141,00 €
7. RAZRED: MRZLI
STUDENEC
Naravoslovni tabor na Pokljuki – preživetje v naravi (5 dni)
CENA: 127,00 €
Šole v naravi so na naši šoli organizirane v naši lastni organizaciji in jih vodijo izključno naši
učitelji.
Za vse programe se potrudimo, da jih vsaj delno subvencioniramo za vse učence: s sredstvi iz
šolskega sklada, sredstvi ministrstva in sredstvi Občine Bled. V ceno šole v naravi so vključeni
stroški bivanja in prehrane za cel teden, prevoz, spremstvo učiteljev in vodenje programa
oziroma dejavnosti.
Učenci se v programu šole v naravi naučijo veliko vsebin, ki jih v rednem programu pri pouku
težko ali ne moremo izvajati. Učenci pridobivajo znanja in veščine na socialnem področju
( samostojnost, življenje v drugem okolju, prilagajanje skupini, …). So idealna priložnost, da
razrednik bolje spozna učence, da učenci spoznajo razrednika še z druge- življenjske plati ter
da se tudi učenci bolje spoznajo med seboj.
V nadaljevanju predstavljamo spletni anketni vprašalnik in analizo odgovorov staršev
in učencev od 4. do 9. razreda.
60
Anketni vprašalnik:
Spoštovani starši,
na šoli se ves čas trudimo in želimo izboljšati svoje delo. Pri tem je zelo pomemben tudi vaš
prispevek. V tem šolskem letu nas zanima zadovoljstvo učencev v zvezi z življenjem in delom šole,
natančneje, kako so vaši otroci in seveda tudi vi zadovoljni z organizacijo in izvedbo šol v naravi.
Prosimo vas, da svoje mnenje izrazite tako, da izpolnite anketo na naslednji povezavi: spletna
anketa Šola v naravi - vprašalnik za starše.
Anketa bo aktivna od 13.2.2015 do 22.2.2015.
Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo.
1 - Kateri razred in oddelek letos obiskuje vaš otrok?
Izbirali ste med vsemi oddelki od 4. do 9. razreda, matične in podružničnih šol.
2 - Ali se je vaš otrok v času šolanja že udeležil šole v naravi v organizaciji šole?
Da.
Ne.
3 - Če se je vaš otrok že udeležil šole v naravi - kako ste bili po pogovoru z vašim otrokom, zadovoljni
z izvedbo šole v naravi? Ocenite z oceno od 1 do 5 (1 - nezadovoljni, 5 - zelo zadovoljni)
1
2
3
4
5
Izvedba šole v naravi
Če ocenjujete, da z izvedbo niste bili zadovoljni, vas prosimo, da napišete glavni vzrok za to:
4 - Ocenite koristnost šole v naravi za učenje za življenje z oceno od 1 do 5 (1 - ni koristno, 5 - zelo
koristno).
1
2
3
4
5
Koristnost
Če ocenjujete šolo v naravi za nekoristno za življenje, vas prosimo, da napišete zakaj:
5 - Število šol v naravi na naši šoli je:
Če izberete odgovor preveč, svoj odgovor utemeljite.
Ustrezno
Premalo
Preveč
_____________________________________________________________________
61
6 - Kakšni se vam zdijo stroški programa šole v naravi?
Previsoki
Ustrezni
Drugo:
7 - Staršem nudimo možnost plačila stroškov v 4 do 6 obrokih. Ali se vam zdi to ustrezno?
Da
Ne (prosimo, obrazložite)
8 - Kako naj bi po vašem mnenju šolo v naravi najbolje izpeljala?
V popolnoma lastni organizaciji.
V organizaciji CŠOD-jev (Center šolskih in obšolskih dejavnosti - www.csod.si).
Preko agencij in drugih organizacij.
9 - Katere vsebine bi po vašem mnenju morale prevladovati v šoli v naravi?
Prosimo, da označite največ 2 odgovora.
športne, učenci naj bodo čim bolj športno aktivni
naravoslovne
družboslovne (običaji, kulturne značilnosti, zgodovina)
razvijanje socialnih veščin (medsebojni odnosi, vzgoja za strpnost, sodelovanje...)
Drugo:
10 - Kaj od naštetega vam je za šolo v naravi najpomembnejše?
Označite največ 2 odgovora.
bližina domačega kraja
lokacija izvedbe
kakovost nastanitve, urejenost doma
strokovnost izvedenih vsebin
otrokovo zadovoljstvo in stik z naravo
cena
Drugo:
11 - Nam želite še kaj sporočiti?
62
12 - Spol:
Moški
Ženski
13 - V katero starostno skupino spadate?
21 - 40 let
41 - 60 let
61 let ali več
14 - Kakšen je vaš trenutni status?
Zaposlen/a
Upokojenec/ka
Brezposelni/na
Anketne vprašalnike je izpolnjevalo 159 anketirancev, dokončno pa jo je izpolnilo 132
anketirancev, kar predstavlja 83%. Spodnja slika prikazuje časovni razpored izpolnjevanja
ankete.
Odgovore anketirancev na posamezna vprašanja prikazujemo z naslednjimi diagrami.
63
ANALIZA - Grafi
1 - Kateri razred in oddelek letos obiskuje vaš otrok?
2 - Ali se je vaš otrok v času šolanja že udeležil šole v naravi v organizaciji šole?
Ne 1%
64
3 - Če se je vaš otrok že udeležil šole v naravi - kako ste bili po pogovoru z vašim otrokom, zadovoljni
z izvedbo šole v naravi? Ocenite z oceno od 1 do 5 (1 - nezadovoljni, 5 - zelo zadovoljni)
Odgovori: 1– 0%,
2 – 2%,
3 – 9%,
4 – 37%,
5 – 52%
Če ocenjujete, da z izvedbo niste bili zadovoljni, vas prosimo, da napišete glavni vzrok za to:
/
4 - Ocenite koristnost šole v naravi za učenje za življenje z oceno od 1 do 5 (1 - ni koristno, 5 - zelo
koristno).
Odgovori: 1– 0%,
2 – 2%,
3 – 6%,
4 – 25%,
5 – 67%
Če ocenjujete šolo v naravi za nekoristno za življenje, vas prosimo, da napišete zakaj:
65
5 - Število šol v naravi na naši šoli je:
Če izberete odgovor preveč, svoj odgovor utemeljite.
6 - Kakšni se vam zdijo stroški programa šole v naravi?
Drugo:
- strošek je vedno strošek...tudi če je nizek, je strošek ;)...vendar mora bit,
- stroški se zdijo ustrezni, vendar bi jih gotovo lahko otroci s kakšno akcijo v toku leta skupaj s
starši in šolo še znižali,
- s pomočjo sklada zmoremo,
- cena je sicer ok, vendar pogostost šol v naravi precej nanese,
- kadar gresta dva otroka je kar visok strošek,
- vedno bomo starši rekli, da je lahko ceneje ampak spet ne na račun kakovosti izvedbe.
66
7 - Staršem nudimo možnost plačila stroškov v 4 do 6 obrokih. Ali se vam zdi to ustrezno?
8 - Kako naj bi po vašem mnenju šolo v naravi najbolje izpeljala?
9 - Katere vsebine bi po vašem mnenju morale prevladovati v šoli v naravi?
67
Drugo:
- kombinacija vseh vsebin, tako kot ste jih izvajali do sedaj,
-
skupek vseh vsebin, morda razdelitev znotraj tabora-odvisno od zanimanja učenca,
-
vse zgoraj naštete enakomerno porazdeljene,
-
preplet vseh navedenih,
-
kombinacija vseh vsebin, tako kot jih po mojem mnenju imate.
10 - Kaj od naštetega vam je za šolo v naravi najpomembnejše?
11 - Nam želite še kaj sporočiti?
- na razredni stopnji se otroci bolj povezujejo in so bolj vodljivi, na višji stopnji pa motivacija
za tako obliko šole upade s strani otrok,
- glede na to, da je kljub vsemu tudi šola v naravi finančni zalogaj za starše, je sprejemljivi tako kot je,
več takih dejavnosti bi bilo finančno kar težko izvedljivo,
- več učiteljev različnih strok, bi moralo biti na takšnem taboru saj tako dobimo več različnih pristopov
pri delu in tudi pri reševanju konfliktov,
- otroci in jaz sem bila zadovoljna z vašimi dosedanjimi izvedbami. Take izkušnje so najbolj dragocene,
čeprav so za izvajalce lahko naporne. Glede izvajalcev je bil možen samo en odgovor, zato sem izbrala
vašo izvedbo. Sama imam zelo dobre izkušnje s cšod-jem, zato bi tudi vam priporočila da koristite
njihove storitve,
- podpiram izvedbo šole v naravi v lastni izvedbi (torej brez zunanjih organizacij, agencij,...), to pa
zahteva dodatno angažiranost učiteljev vključno s kompetentnostjo za izvedbo določenih aktivnosti,
domišljijo, entuziazmom ter zavedanjem, da ste tisti, ki morate otroke očarati, jih privabiti k aktivnemu
sodelovanju. ne samo v šoli v naravi, temveč vsak šolski dan. mogoče tega danes vsem nam manjka, je
vsepovsod preveč sivine, povprečnosti..., pritoževanja in tarnanja. otroci srkajo vase vse, kar jih
pritegne… od vas - pedagoških delavcev, ki ste se odločili za ta poklic – torej delati z otroki – pa se
68
sposobnost animacije oz. vzbujanja pozornosti učencev pričakuje (celo zahteva), saj se najverjetneje za
to delo niste odločili zaradi dolgih počitnic, kajne?,
- naše šolstvo je potrebno reformirati. Pogovori o koristnosti šole v naravi pa so brezpredmetni, ker je
to trenutno skoraj edina svetla točka šolskega sistema,
- šole v naravi naj bodo preproste (kar se tiče nastanitve), vendar učinkovite v medsebojnih odnosih in
odnosu do narave,
- naša šolarka je bila s šolo v naravi še vsakič zadovoljna, ker sama nisem imela možnosti iti v tak
program, ga s toliko večjim veseljem omogočim mojemu otroku-dokler seveda finance omogočajo,
- stroški so občutno previsoki v primerjavi s stroški za šn v drugih šolah. Bivalni pogoji na Sorici so v
primerjavo s Pokljuko precej slabši, strošek bivanja pa je bil višji. 30 eur na dan je občutno preveč,
poleg tega nismo prejeli specifikacije,
- hvala za vašo pripravljenost, motiviranosti otrok na šoli v naravi. Te izkušnje, ki jih otrok pridobi so
neprecenljive za otrokov razvoj. Pripomore pa tudi k medvrstniški strpnosti.
12 - Spol:
13 - V katero starostno skupino spadate?
69
14 - Kakšen je vaš trenutni status?
Kako naprej?
Poleg zgoraj zajetih ugotovitev bomo upoštevali tudi mnenja učencev, ki so prav tako reševali
anketo. Njihova anketa je imela poudarek na počutju v ŠN, o kakovosti izvedbe – učitelji,
bivanje, program, seveda pa smo izpustili vprašanja, ki se nanašajo na materialne stroške šole
v naravi.
Kot lahko razberete iz spodnje slike, je anketo reševalo 294 učencev. Anketo so reševali tekom
dopoldneva v šolski računalnici.
70
Vprašanja za učence in njihovi odgovori:
1 - Ali veš, v katerih razredih je organizirana šola v naravi na
naši šoli?
Da
Ne
2 - Ali si se že udeležil katere šole v naravi v času izobraževanja
na šoli?
Da
Ne
3 - V šoli v naravi sem se imel:
super
dobro
slabo
4 - V šoli v naravi sem se naučil:
veliko
malo
nič
71
5 - Kraj šole v naravi mi je bil:
zelo všeč
kar dober
ni bil všeč
6 - Vsebine šole v naravi so bile:
Označi največ 2 odgovora!
zanimive
poučne
dolgočasne
naporne
primerne za mene in sošolce
preveč šolske
zabavne
Drugo:
7 - Učitelji/učiteljice so bile v šoli v naravi:
Označi največ 2 odgovora!
dolgočasne
prijazne
zanimive
utrujene
sitne
zabavne
Drugo:
72
8 - V vsej osnovni šoli se lahko udeležiš štirih šol v naravi. Ali je šol v naravi:
dovolj
premalo
preveč
9 - V katerem razredu, bi po tvojem mnenju, še organizirali šolo v naravi?
10 - Če bi bila šola v naravi organizirana za
tvoj razred, ali bi šel?
Da, zelo rad.
Ne, ne bi šel.
Ne vem.
11 - Kateri razred obiskuješ?
4.a
4.b
4.e
4.f
5.a
5.b
5.e
5.f
6.a
6.b
6.c
7.a
7.b
7.c
8.a
8.b
73
9.a
9.b
12 - V katero starostno skupino spadaš?
pod 10 let
10 - 12 let
13 - 15 let
več kot 15 let
13 - Spol:
Moški
Ženski
Vsekakor bomo upoštevali željo velike večine anketirancev, ter se še naprej trudili, da bomo z
izvedbami šole v naravi tako uspešni kot v preteklih letih. Na prvem mestu bomo seveda
poskrbeli za kakovostno izvedbo, poleg tega pa se bomo trudili tudi v smeri znižanja stroškov,
ki so dandanes zelo pomemben faktor v vsakdanjem življenju.
Bled, 26.2.2014
Ravnateljica: Nataša Ahačič, prof.
74

Letno poročilo 2014 - OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

Transcription

Similar documents

letno poročilo 2012 - Zdravstveni dom Velenje

letno poročilo za leto 2013

PLAN DELA 2012 - zdravstveni dom lendava

Izračun donosa SE 49,9 kWp

REDNO POROČILO INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA

Financial Report - Avtobusna postaja Ljubljana dd

oslovno poročilo za 2013 - Osnovna šola Velika Nedelja

Nerevidirani računovodski izkazi Elektra

LETNO POROČILO 2012

Poslovni načrt 2015 - Zdravstveni dom Ljutomer

Vrtec Urša-Letno poročilo