Primorsko - Zavod za gozdove Slovenije

Transcription

Partizanska cesta 49,
6210 Sežana
tel.+386 (0)5 707 44 00, fax 05 734 23 56
mail to: [email protected]
LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI NAČRT
za V. PRIMORSKO
LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE
ZA LETO 2015
Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015
KAZALO VSEBINE
1
UVOD ................................................................................................................................................. 1
2
OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ ................................................................................................... 2
3
ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI...................................................................................................... 5
4
3.1
Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014...................................................... 5
3.2
Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015................................................................ 8
3.3
Škode od divjadi.................................................................................................................... 12
3.4
Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozda – popis objedenosti gozdnega mladja . 18
ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ........................................................................................................... 22
4.1
Srna (Capreolus capreolus) .................................................................................................. 22
4.2
Navadni jelen (Cervus elaphus) ............................................................................................ 26
4.3
Damjak (Dama dama)........................................................................................................... 31
4.4
Gams (Rupicapra rupicapra)................................................................................................. 33
4.5
Divji prašič (Sus scrofa) ........................................................................................................ 34
4.6
Lisica (Vulpes vulpes) ........................................................................................................... 38
4.7
Jazbec (Meles meles) ........................................................................................................... 40
4.8
Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes).................................................. 42
4.9
Navadni polh (Glis glis) ......................................................................................................... 44
4.10
Poljski zajec (Lepus europaeus) ........................................................................................... 45
4.11
Fazan (Phasianus colchicus) ................................................................................................ 47
4.12
Poljska jerebica (Perdix perdix) ............................................................................................ 50
4.13
Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) .................................................................................. 52
4.14
Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) ........................ 54
4.15
Nutrija (Myocastor coypus) ................................................................................................... 56
4.16
Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) .......................................................................... 57
4.17
Šakal (Canis aureus) ............................................................................................................ 58
4.18
Načrt dodajanja divjadi.......................................................................................................... 59
5
EVIDENCE ....................................................................................................................................... 60
6
PRILOGE.......................................................................................................................................... 62
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana
I
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015......................................................................................................................1
Preglednica 2.1: Pregled lovišč .....................................................................................................................................2
Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 .................................................................5
Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 ................................................................8
Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 .....................................................................................12
Preglednica 3.4: Dinamika škod od divjadi v LUO.......................................................................................................13
Preglednica 3.5: Škode in odvzem divjih prašičev.......................................................................................................14
Preglednica 3.6: Število škodnih dogodkov v zadnjem petletnem obdobju .................................................................14
Preglednica 3.7: Število škodnih primerov na NP v zadnjem petletnem obdobju........................................................15
Preglednica 3.8: ocenjena škoda na nelovnih površinah.............................................................................................15
Preglednica 3.9: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 ................................................................15
Preglednica 3.10: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod 2015..............................................................................16
Preglednica 3.11: Popis objedenosti – PE Brkini.........................................................................................................18
Preglednica 3.12: Popis objedenosti – PE Kras ..........................................................................................................19
Preglednica 3.13: Primerjava deležev razvojnih faz med modelnim in dejanskim stanjem po popisnih enotah na
območju lovsko upravljavskega območja ........................................................................................21
Preglednica 4.1.1: Pregled odvzema srnjadi po LUB ..................................................................................................23
Preglednica 4.1.2: Načrt odvzema srne.......................................................................................................................23
Preglednica 4.1.3: Analiza odvzema srne ...................................................................................................................25
Preglednica 4.2.1: Pregled odvzema jelenjadi po LUB................................................................................................27
Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi ................................................................................................................27
Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema navadnega jelena ..............................................................................................29
Preglednica 4.3.1: Načrt odvzema damjaka ................................................................................................................32
Preglednica 4.3.2: Analiza odvzema jelena damjaka ..................................................................................................32
Preglednica 4.5.1: Pregled odvzema divjih prašičev v letu 2014 po LUB....................................................................34
Preglednica 4.6.1: Pregled odvzema lisic po LUB.......................................................................................................38
Preglednica 4.6.2: Načrt odvzema lisice......................................................................................................................39
Preglednica 4.6.3: Analiza odvzema lisic ....................................................................................................................39
Preglednica 4.7.1: Pregled odvzema jazbeca po LUB.................................................................................................40
Preglednica 4.8.1: Pregled odvzema kun po LUB .......................................................................................................42
Preglednica 4.8.2: Analiza odvzema kun.....................................................................................................................43
Preglednica 4.10.1: Pregled odvzema zajcev po LUB.................................................................................................45
Preglednica 4.10.2: Analiza odvzema poljskih zajcev .................................................................................................46
Preglednica 4.11.1: Pregled vlaganj fazanov iz umetne vzreje in odvzem po letih .....................................................47
Preglednica 4.11.2: Pregled odvzema fazanov po LUB ..............................................................................................47
Preglednica 4.11.3: Analiza odvzema fazanov ............................................................................................................49
Preglednica 4.12.1: Analiza odvzema poljske jerebice................................................................................................51
Preglednica 4.13.1: Pregled odvzema rac mlakaric po LUB .......................................................................................52
Preglednica 4.13.2: Analiza odvzema race mlakarice .................................................................................................53
Preglednica 4.14.1: Pregled odvzema srak, šoj in sivih vran po LUB v letu 2014 .......................................................54
Preglednica 4.14.2: Analiza odvzema srak, šoj in sivih vran .......................................................................................55
Preglednica 4.18.1: Vlaganje divjadi............................................................................................................................59
II
KAZALO SLIK in KART
Slika 1: Položaj LUO v Sloveniji.....................................................................................................................................3
Slika 2: Lovišča v LUO...................................................................................................................................................4
Slika 3: Območje prepovedi krmljenja .........................................................................................................................10
Slika 4: Popisne enote v LUO......................................................................................................................................18
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Primerjava vzdrževanja košenin po LUB ...........................................................................................................6
Graf 2: Primerjava vzdrževanja vodnih virov po LUB.....................................................................................................6
Graf 3: Primerjava krmljenja po LUB .............................................................................................................................7
Graf 4: Primerjava vzdrževanja njiv po LUB ..................................................................................................................7
Graf 5: Pregled škode po vrstah divjadi.......................................................................................................................13
Graf 6: Dinamika škod v Primorskem LUO ..................................................................................................................13
Graf 7: Škode in odvzem divjih prašičev......................................................................................................................14
III
1
UVOD
Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje (LUO) za leto 2015 je sestavljen v skladu z
Zakonom o divjadi in lovstvu in njegovimi spremembami (Ur. l. RS, št. 16/04, odločba US št. 120/06, št.
17/08, št. 46/14 – ZON-C). Zakon določa izdelavo letnih lovsko upravljavskih načrtov za lovsko
upravljavska območja (Ur. l. RS, št. 110/04), ki so nadomestila nekdanja lovsko gojitvena območja. Znotraj
LUO so opredeljena lovišča in lovišča s posebnim namenom. Za lovišča so bile v sredini leta 2009
podeljene koncesije za trajnostno upravljanje s populacijami divjadi. Razdelilnik s tem načrtom
opredeljenega odvzema in del v življenjskem okolju se naredi za ta lovišča in lovišča s posebnim
namenom. Stara in nova lovišča se v LUO bistveno ne razlikujejo, še največje razlike so v sedaj natančno
določenih mejah in površinah. Skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu je bilo ustanovljeno Območno
združenje upravljavcev lovišč za V. Primorsko LUO in izvoljen devet članski izvršni odbor, ki v postopku
izdelave tega načrta zastopa upravljavce lovišč.
Letni načrt za V. Primorsko LUO za leto 2015 temelji na ciljih in usmeritvah lovsko upravljavskega dela
Območnega načrta za V. Primorsko LUO 2011-2020. Poleg zgoraj navedenih predpisov je napisan tudi v
skladu z:
• Zakonom o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93 in spremembe).
• Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/10).
• Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (U.l. RS, št. 101/04, št. 81/14).
• Odlokom o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur. l. RS, št. 110/04).
• Uredbo o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v RS (Ur. l. RS, št. 117/04, št. 38/14).
• Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur. l. RS, št. 128/04, št. 38/14).
• Navodili za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji (usklajeno ZGS, znanstveno-raziskovalne
institucije, LZS, OZUL-i in IRSKO, 2011).
Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na sam nastanek načrta so prikazani v spodnji preglednici:
Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015
LUO / ekološka
Datum
Kraj
enota
14. do 24.1.2015 Lovski domovi
LUO
18. 3. 2015
LUO
Sežana
18. 3. 2015
LUO
Sežana
27. 3. 2015
LUO
ZGS CE Ljubljana
30. 3. 2015
LUO
ZGS OE Sežana
2. 4. 2015
LUO
ZGS OE Sežana
9. 4. 2015
LUO
Ljubljana
Organ
Vsebina
Komisija LUO
OZUL Primorskega LUO
Strokovni svet ZGS OE
Strokovni svet ZGS CE
Vabljeni
Svet OE ZGS
MKGP
Pregled odstrela in izgub divjadi
Uskladitev odvzema in del v okolju
Določitev osnutka načrta
Obravnava osnutka
Javna predstavitev načrta
Sprejem predloga načrta
Oddaja načrta na MKGP
Za pogosteje uporabljene izraze so v pričujočem načrtu uporabljene naslednje okrajšave
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
LUO – Lovsko upravljavsko območje,
LD – lovska družina,
LZS – Lovska zveza Slovenije
LPN – lovišče s posebnim namenom
LUB – lovsko upravljavski bazen,
OZUL – Območno združenje upravljavcev lovišč
GGO – gozdnogospodarsko območje,
ZGS – Zavod za gozdove Slovenije,
MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
ARSO – Agencija republike Slovenije za okolje,
UVHVVR – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
IRSKGLR – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
IRSKO – Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje (v letu 2011)
1
2
OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ
Primorsko LUO zajema jugozahodni del Slovenije, na katerem javno gozdarsko službo opravlja Zavod za
gozdove Slovenije, Območna enota Sežana. Upravno pokriva območje pet upravnih enot: UE Nova
Gorica, UE Sežana, UE Koper, UE Izola in UE Piran. Po podatkih digitalizacije lovišč znaša površina
celotnega LUO-ja 140.551,14 ha, od tega je lovne površine 133.678,28 ha, nelovne pa 16.983,45 ha.
Povprečna lovna površina lovišča v LUO znaša 4.455,94 ha .
Preglednica 2.1: Pregled lovišč
šifra ld šifra lovišča
Ime lovišča
Upravna enota
Površina (ha)
Skupna
Lovna
Nelovna
213
0501
FAJTI HRIB
Nova Gorica
2.885,87
2.723,07
162,80
209
0502
TRSTELJ KOSTANJEVICA Nova Gorica
4.596,33
4.491,85
104,48
205
0503
TABOR DORNBERK
Nova Gorica
3.021,86
2.903,04
118,82
297
0504
JEZERO KOMEN
Sežana
4.194,56
4.101,50
93,06
298
0505
DOLCE KOMEN
Sežana
3.757,69
3.667,40
90,29
8 in 9
0506
BRJE ERZELJ
Ajdovščina
3.914,49
3.850,72
63,77
304
0507
ŠTANJEL
Sežana
2.806,15
2.710,67
95,48
305
0508
KRAS DUTOVLJE
Sežana
6.270,55
6.085,52
185,03
308
0509
VRHE VRABČE
Sežana
3.587,01
3.526,63
60,38
301
0510
RAŠA ŠTORJE
Sežana
2.676,41
2.620,68
55,73
302
0511
TABOR SEŽANA
Sežana
5.883,25
5.442,19
441,06
300
0512
GABERK DIVAČA
Sežana
5.764,57
5.475,72
288,85
296
0513
SENOŽEČE
Sežana
5.555,06
5.387,73
167,33
306
0514
VIDEŽ KOZINA
Sežana
6.564,49
6.337,23
227,26
299
0515
TIMAV VREME
Sežana
4.998,80
4.906,58
92,22
243
0516
GRADIŠČE KOŠANA
Postojna
6.275,47
6.039,43
236,04
76
0517
PREM
Ilirska Bistrica
5.126,00
5.046,78
79,22
79
0518
BUKOVCA
Ilirska Bistrica
5.617,25
5.512,78
104,47
80
0519
BRKINI
Ilirska Bistrica
5.542,38
5.409,26
133,12
303
0520
ŽABNIK OBROV
Sežana
5.673,68
5.598,33
75,35
307
0521
SLAVNIK MATERIJA
Sežana
6.585,02
6.490,00
95,02
108
0522
KOJNIK PODGORJE
Koper
5.881,63
5.762,25
119,38
102
0523
RIŽANA
Koper
3.657,67
3.486,85
170,82
104
0524
ISTRA GRAČIŠČE
Koper
6.502,27
6.385,53
116,74
105
0525
MAREZIGE
Koper
3.673,10
3.555,54
117,56
103
0526
DEKANI
Koper
3.018,26
2.841,71
176,55
107
0527
KOPER
Koper
5.595,73
4.297,22
1.298,51
106
0528
ŠMARJE
Koper
4.634,96
4.427,46
207,50
82
235
0529
0530
IZOLA
STRUNJAN
Izola
Piran
2.867,87
3.422,76
2.521,57
2.073,04
346,30
1.349,72
140.551,14 133.678,28
6.872,86
Skupne površine LUO
Geografsko se Primorsko LUO razteza ob slovensko-italijanski meji prek celotnega slovenskega Krasa, od
Mirna, Dornberka, prek Komna in Dutovelj, Štanjela, Vrhov do Senožeč, čez Vremščico (1.027 m) in
Vremsko dolino, prek celotnih Brkinov (skoraj do Ilirske Bistrice) in Čičarije s Slavnikom (1.028 m) do meje
z R Hrvaško ter nadalje ob njej na celotno slovensko Primorje. Zelo grobo lahko območje razdelimo na tri
dele (lovsko upravljavske bazene – LUB):
a) Kraški LUB - Kras, ki je apnenčaste matične podlage, bolj sušnat, od površinskih voda je le del reke
Vipave na skrajno severnem delu, vanj spadajo lovišča: Fajti hrib, Tabor Dornberk, Brje Erzelj, Trstelj
Kostanjevica, Jezero Komen, Dolce Komen, Kras Dutovlje, Vrhe Vrabče, Štanjel, Raša Štorje, Tabor
Sežana, del Gaberk Divača in del Senožeče (ločnico predstavlja avtocesta);
b) Brkinski LUB - Brkini in Čičarija, ki je del na flišnati, del na apneni matični podlagi, površinske vode
so hudourniškega značaja, glavna reka je Reka, ki teče po Vremski dolini, tu so lovišča: del Gaberk
Divača, del Senožeče, Videž Kozina, Slavnik Materija, Žabnik Obrov, Kojnik Podgorje, Timav Vreme,
Gradišče Košana, Prem, Brkini in Bukovca;
c) Istrski LUB - Istra, ki je tudi delno flišnate, delno apnene matične podlage, vode so hudourniški potoki
ter manjši reki Rižana in Dragonja; sem spadajo lovišča: Istra Gračišče, Izola, Koper, Marezige,
Rižana, Strunjan, Šmarje in Dekani;
Območje je zelo razgibano, gričevnato, zajema tako površine tik ob morju, kot tudi posamezne vrhove nad
tisoč metrov.
2
Skladno s sistematičnimi opažanji in rezultati znanstveno-raziskovalnega dela so lovišča Senožeče,
Gradišče Košana, Gaberk Divača, Timav Vreme, Videž Kozina, Kojnik Podgorje, Slavnik Materija in
Žabnik Obrov pri načrtovanju posegov v populacijo srnjadi in jelenjadi, opredeljena kot območja s
stalno prisotnostjo volkov. To območje zaradi opažanj stalne prisotnosti in škod od volkov širimo
v letu 2015 še na lovišči Brkini in Bukovca v brkinskem LUB in lovišča Vrhe Vrabče, Raša Štorje ter
Tabor Sežana v kraškem LUB.
Z vse večjim zaraščanjem Krasa in zgornjega dela Istre ter postopnim spreminjanjem zaraščenih površin v
gozd, se tudi vrstna struktura divjadi postopoma spreminja. Vse bolj se uveljavlja velika divjad (srnjad, divji
prašič, jelenjad) ter zavarovane vrste velikih zveri (medved, volk, po nekaterih kazalcih je še vedno
prisoten tudi ris), ob tem se zmanjšuje številčnost male divjadi (poljskega zajca, fazana, poljske jerebice) in
zavarovane skalne jerebice - kotorne. Novozgrajena avtocestna infrastruktura je ustvarila umetne prepreke
za normalno širjenje divjadi ter prekinila tradicionalne migracijske poti, zato je pri upravljanju z divjadjo
potrebna povezava s sosednjima Zahodno visoko kraškim in Notranjskim LUO ter Italijo in Hrvaško, tako
pri načrtovanju ukrepov v posameznih populacijah živalskih vrst, kot tudi v njihovem okolju.
V Primorskem LUO je v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih, Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04,
59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13-OdlUS in 3/14 (Natura 2000), določenih več območij. Med
največjimi so Kras, dolina Branice, slovenska Istra, Matarsko podolje in dolina Vipave.
Slika 1: Položaj LUO v Sloveniji
3
Slika 2: Lovišča v LUO
4
3
ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI
Gozdovi, kot osnovni življenjski prostor divjadi na Primorskem, v svoji osnovi sicer nudijo dobre pogoje za
rastlinojedo divjad, vendar je v njih delež rastlin, ki jih živali uporabljajo za prehrano (mladje, grmičevje,…)
premajhen. Divjad je primorana zahajati na gozdni rob in na kmetijske površine. Intenziteta sečenj ni bila
velika, je pa v zadnjih letih vedno višja. Za izboljšanje prehrambenih razmer večjih gozdnih kompleksov sta
zato pomembna zlasti dva ukrepa. Prvi je ohranjevanje, vzdrževanje ter tudi ponovno osnovanje pašnih
površin in vzdrževanje grmišč. Drugi pomemben ukrep je vzdrževanje ter osnovanje vodnih teles (kalov,
kaluž), saj povsod na apneni matični podlagi, pa tudi na določenih predelih fliša v Istri, primanjkuje vode.
Od ostalih ukrepov izboljševanja okolja divjadi se izvaja še ohranjevanje in sadnja plodonosnega drevja in
grmovja. Z načrtnimi ukrepi v okolju divjadi, ki jih izvajajo upravljavci lovišč, želimo zmanjšati pritiske
divjadi na mladje in kmetijske površine ter s tem posledično zmanjšati škode.
3.1
Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014
Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014
Vrsta ukrepa
1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI
Velike divjadi
Male divjadi
2. BIOMELIORATIVNI UKREPI
Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja)
Spravilo sena z odvozom
Priprava pasišč za divjad
Gnojenje travnikov
Vzdrževanje grmišč
Vzdrževanje remiz za malo divjad
Vzdrževanje gozdnega roba
Izdelava in vzdrževanje kaluž
Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira
Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja
Postavitev in vzdrževanje gnezdnic
3. BIOTEHNIČNI UKREPI
Zimsko krmljenje
Zimsko krmljenje male divjadi
Preprečevalno krmljenje
Privabljalno krmljenje
Krmne njive
Pridelovalne njive
Količina soli
4. LOVSKI OBJEKTI
Solnice (vse založene v konkretnem letu)
Lovske preže (obnova in novogradnja)
Krmišča (obnova in novogradnja)
Lovske steze (obnova in novogradnja)
Enota
mere
Načrtovan
obseg
Realiziran
obseg
Stopnja
uresničitve
načrta (%)
ure
ure
4.253
915
4.362
1.049
102,6
114,6
ha
ha
ha
ha
ha
ha
ha
število
število
število
število
137,24
27,25
14,33
9,40
19,81
7,84
2,80
150
229
15
8
133,54
25,75
14,34
9,40
19,33
7,35
2,50
151
149
25
9
97,3
94,5
100,1
100,0
97,6
93,8
89,3
100,7
65,1
166,7
112,5
kg
kg
kg
kg
ha
ha
kg
5.000
5.000
12.515
48.640
66,81
1,01
6.982
3.700
0
8.725
45.905
74,45
1,01
6.790
74,0
0,0
69,7
94,4
111,4
100,0
97,3
število
število
število
število
2.351
138
38
94
1.893
141
34
94
80,5
102,2
89,5
100,0
V preteklem letu so upravljavci lovišč opravili večino načrtovanih biomeliorativnih del. Nekoliko pod
načrtom so opravljena le dela pri izdelavi in vzdrževanju večjega vodnega vira, kar pa ob tako deževnem
letu kot je bilo 2014 niti ni tako vprašljivo. V analizi opravljenih ukrepov za vzdrževanje okolja divjadi
ugotavljamo, da je v loviščih opravljenih več različnih del, s katerimi se dodatno izboljšujejo ter povečujejo
naravne pestrosti in naravna ponudba hrane, kar je za ohranjanje in ponekod tudi za vzpostavitev naravnega
ravnovesja nujno potrebno.
Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi
Upravljavci lovišč so v skladu z dogovorom na OZUL-u spremljali prisotnosti posameznih živalskih vrst,
njihova območja pojavljanja ter stanja v populacijah (damjak le v loviščih Videž Kozina, Tabor Sežana in
Gaberk Divača ter gamsa v loviščih Vrhe Vrabče, Senožeče, Tabor Dornberk in Jezero Komen). V ukrep
5
varstva in monitoring divjadi so vključene tudi ure za opravljanje lovsko čuvajske službe. V povprečju je
opravljenih nekaj več kot 180 ur/lovišče. Ukrep se izvaja v vseh loviščih v skladu s postavljenim načrtom.
Biomeliorativna dela
Vzdrževanje pašnikov z redno košnjo je pomemben in obvezujoč biomeliorativni ukrep za izboljšanje
prehrambenih razmer divjadi, za zmanjševanje vseh vrst škod na poljih in v gozdu ter nazadnje tudi
uspešnejše opazovanje in izvajanje lova. Vzdrževanje košenin v gozdnem prostoru, z večanjem
številčnosti jelenjadi, postaja najpomembnejši biomeliorativni ukrep, ki pa se ga lovci še vedno ne
zavedajo povsem. V preteklem letu je bilo vzdrževanih (pokošenih) 133,54 ha travnikov, kar je skoraj
10 ha manj kot v preteklem letu, kar ni dobro. Manj vzdrževanih pasišč je v vseh treh LUB. Skupna stopnja
realizacije načrta je 97,3 %. V območju je bilo tako v lanskem letu vzdrževanih 1,00 ha travnikov/1000 ha
lovne površine. Lovsko vzdrževane košenine predstavljajo 0,1 % lovne površine LUO, dolgoročni cilj
predvideva vsaj 0,5 %.
2005
70
2006
2007
60
2008
2009
košeninevha
50
2010
2011
40
2012
2013
30
2014
20
10
0
k r aš k i LUB
br k ins k i LUB
is trs k i LUB
Graf 1: Primerjava vzdrževanja košenin po LUB
Vzdrževanje grmišč je ukrep izboljševanja prehrambenih razmer rastlinojede divjadi, zlasti srnjadi (v
zimskem času tudi jelenjadi) in bivalnih razmer za malo divjad. V območju je bilo v lanskem letu
vzdrževanih in očiščenih 19,33 ha, kar je skoraj enako kot v letu 2013 (20,01 ha). Vzdrževanje grmišč ima
tekom let nihajoč trend in je v glavnem posledica naravnih ujm ter obnove po njih (požari, vetrolomi,..)
Gibanje vzdrževanja po letih: 2006 - 16,60 ha, 2007 - 10,90 ha, 2008 - 9,60 ha, 2009 - 37,10, 2010 - 20,15,
2011 - 19,46 in 2012 - 9,91 ha grmišč.
Vzdrževanje vodnih virov ima v območju velik pomen, predvsem to velja za kraški del oz. za dele lovišč na
apnenih tleh, kjer je površinskih voda zelo malo. Upravljavci lovišč izdelujejo in vzdržujejo t. i. kale ali večje
vodne vire ter manjše vodne zbiralnike, v katere je potrebno ob sušnem času vodo tudi dovažati. Zadnja
leta so precej bogata s padavinami, kar je verjetno tudi glavni razlog manjšanja obsega vzdrževanja vodnih
virov v območju, kar je razvidno tudi iz grafa. V namen preglednosti ter prostorske razporeditve se izkazuje
potreba po izdelavi katastra vodnih virov v območju. Po podatkih lovskih družin so v letu 2014 lovci v
3
poletnem času za vzdrževanje vodnih virov porabili dobrih 162 m vode.
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
vodni viri
200
180
160
število
140
120
100
80
60
40
20
0
kraški LUB
brkinski LUB
istrski LUB
Graf 2: Primerjava vzdrževanja vodnih virov po LUB
6
Biotehnični ukrepi
Krmljenje, ki ga z načrtom ločujemo na preprečevalno in privabljalno, je v glavnem namenjeno privabljanju
ter s tem večji realizaciji načrtovanega odvzema z odstrelom. Krmišča so v glavnem namenjena krmljenju
divjih prašičev. Krmi se s koruzo. S krmljenjem posledično zadržujemo divjega prašiča ob krmiščih ter jih s
tem odvračamo stran od kmetijskih površin ter zmanjšujemo škode v času zorenja pridelkov. Divji prašič je
prisoten v celem LUO (ni ga le tik ob morju), zato se privabljalno krmljenje izvaja v vseh loviščih. Za
krmljenje je bilo po podatkih upravljavcev lovišč porabljenih 6.525 kg koruze manj kot smo načrtovali.
Skupna realizacija (preprečevalno in privabljalno krmljenje) je 89,33 %. Količina koruze v razmerju s
številom uplenjenih divjih prašičev je 25,07 kg koruze/uplenjenega prašiča, kar je v skladu z določili načrta.
Krmljenje po LUB je v zadnjih letih dokaj uravnoteženo, mogoče je le v Istri zaznan trend večanja, kar pa
sovpada s povečano številčnostjo prašičev v zadnjem letu. Krmljenje ne sme biti vzvod za večanje
številčnosti, temveč le pripomoček k lažji in uspešnejši realizaciji načrtovanega odstrela.
2005
krmljenje
2006
koruza v kg
50000
2007
45000
2008
40000
2009
2010
35000
2011
2012
30000
2013
25000
2014
20000
15000
10000
5000
0
kraški LUB
brkinski LUB
istrski LUB
Graf 3: Primerjava krmljenja po LUB
Krmne njive so eden od ukrepov za izboljšanje prehrambene ponudbe divjadi, zadrževanje divjadi v
gozdnem prostoru, zmanjševanje pritiska divjadi na polja ter s tem zmanjševanje škod na kmetijskih
površinah. V letu 2014 so upravljavci lovišč vzdrževali in posejali nekoliko več krmnih njiv, kot v letu poprej.
Površina krmnih njiv se v zadnjih letih zmanjšuje zlasti v kraškem in istrskem LUB, medtem ko ima v
brkinskem LUB bolj naraščajoč trend. Z vidika razmišljanja, da so tudi krmne njive eden izmed ukrepov
krmljenja, ocenjujemo, da je ukrep potreben zlasti za zadrževanje divjadi stran od kmetijskih površin, zato
morajo biti krmne njive postavljene v gozdni prostor, po podobnih zahtevah oddaljenosti od kmetijskih
površin kot krmišča. Osnovanih in vzdrževanih je bilo tudi nekaj pridelovalnih njiv, na katerih so upravljavci
lovišč pridelovali lastno krmo (njive so posejane v glavnem s koruzo).
2007
70
2008
2009
60
2010
njive v ha
50
2011
2012
40
2013
30
2014
20
10
0
kraški LUB
brkinski LUB
istrski LUB
Graf 4: Primerjava vzdrževanja njiv po LUB
Sol se polaga v celotnem LUO. Število vzdrževanih - zalaganih in na novo izdelanih je bilo 381 več solnic
kot v preteklem letu, kar je slabih 13 solnic več na lovišče. Po podatkih upravljavcev lovišč se je porabilo
6.790 kg, kar znaša v povprečju 226,3 kg na lovišče. Podatek je nekoliko pretiran in verjetno bolj sloni na
oceni kakor na realni preverbi založenih količin. Poraba soli znaša 3,4 kg soli/solnico.
7
Lovski objekti
Za večjo učinkovitost pri upravljanju z divjadjo in varnost pri lovu, upravljavci lovišč gradijo ter vzdržujejo
veliko število lovsko tehniških objektov. Na območju LUO-ja je bilo v preteklem letu v te namene
opravljenih 10.510 delovnih ur (lani 8.216). Največ dela je opravljenega pri vzdrževanju in postavitvi visokih
prež, sledi vzdrževanje solnic, lovskih stez in krmišč. Skupna realizacija načrtovanih biotehniških del je bila
realizirana z 90,75 %.
3.2
Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015
Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015
Vrsta ukrepa
1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI
Velike divjadi
Male divjadi
2. BIOMELIORATIVNI UKREPI
Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja)
Spravilo sena z odvozom
Priprava pasišč za divjad
Gnojenje travnikov
Vzdrževanje grmišč
Vzdrževanje remiz za malo divjad
Vzdrževanje gozdnega roba
Izdelava in vzdrževanje kaluž
Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira
Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja
Postavitev in vzdrževanje gnezdnic
3. BIOTEHNIČNI UKREPI
Zimsko krmljenje
Zimsko krmljenje male divjadi
Preprečevalno krmljenje
Privabljalno krmljenje
Krmne njive
Pridelovalne njive
Količina soli
4. LOVSKI OBJEKTI
Solnice (vse založene v konkretnem letu)
Lovske preže (obnova in novogradnja)
Krmišča (obnova in novogradnja)
Lovske steze (obnova in novogradnja)
Enota
mere
Načrtovan
obseg
ure
ure
4.710
946
ha
ha
ha
ha
ha
ha
ha
število
število
število
število
135,16
25,50
14,45
9,38
21,01
7,64
3,10
154
229
15
9
kg
kg
kg
kg
ha
ha
kg
6.000
2.000
5.500
49.500
75,80
1,01
6.765
število
število
število
število
2.508
159
43
88
Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi
Upravljavci lovišč bodo v letu 2015, v skladu s tradicijo in dogovorom na OZUL-u, spremljali prisotnost
posameznih živalskih vrst ter koncem leta izdelali poročilo o pojavnosti oz. območjih pogostejših znakov
prisotnosti (karta in opis) za vrste: damjak (le Videž Kozina, Tabor Sežana in Gaberk Divača), gams (v
loviščih Vrhe Vrabče, Senožeče, Tabor Dornberk in Jezero Komen). Skladno s spremljanjem stanja
posameznih živalskih vrst bodo upravljavci izvajali tudi vsa dela v zvezi z izvajanjem lovsko čuvajske
službe. ZGS priskrbi in dostavi karte lovišč M=1:25.000. Za izvajanje ukrepa se načrtuje v povprečju
188 ur/lovišče.
Biomeliorativna dela
Vzdrževanje pašnih površin v gozdnem prostoru se mora povečati zlasti v loviščih, kjer upravljavci
trajnostno upravljajo z jelenjadjo (brkinski, zgornji del kraškega LUB). Pri tem velja velika pozornost košnji
v času poleganja mladičev ter času gnezdenja oz. valjenju ptic. Košnja naj se, kjer je to mogoče, izvaja
izven obdobja reprodukcije živalskih vrst (pomladanski čas) in po obdobju cvetenja travnatih rastlin. Pozna
košnja naj se upošteva predvsem na zavarovanih območjih, območjih Nature, območjih naravnih vrednot
oz. tam, kjer je izražena velika biotska pestrost tako rastlinja kot tudi živalstva. Ostala določila:
8
Upravljavci lovišč naj v sodelovanju oz. z dovoljenjem lastnikov pokosijo travniške enklave sredi
gozda, pri tem lahko ZGS ponudi svojo pomoč in strokovno obrazložitev.
Revirni gozdarji naj svojo pomoč nudijo pri izločanju takih površin v gozdu tako, da te površine pri
detajlnem gozdno gojitvenem načrtovanju izločajo kot posebne negovalne enote, ki so namenjene
prehrani divjadi in naj se ne pogozdujejo.
Načrtovana površina, ki jo morajo lovišča vzdrževati v letu 2015 je najmanj 135,16 ha, kar predstavlja
0,10 ha košenin/100 ha lovne površine. Ob soglasjih (dovoljenjih) lastnikov zemljišč se te površine
lahko povečajo, oz. je celo zelo zaželeno njihovo povečanje.
Priprava pasišč - gnojenje travnikov mora biti načrtno in kontrolirano v skladu s splošno uveljavljeno
prakso, zato naj se za ta ukrep predvidi izdelava gnojitvenega načrta, ki ga izdela kmetijska svetovalna
služba v sodelovanju s pristojno naravovarstveno službo - ZRSVN. Gnoji naj se ne na območjih, kjer
so prednostni habitatni tipi (suha in polsuha travišča, mokrotni travniki) in so evidentirana nahajališča
zavarovanih in kvalifikacijskih rastlinskih vrst ter kvalifikacijskih vrst metuljev. Gnojenje in spravilo sena
z odvozom so ukrepi, ki naj se izvajajo na istih površinah kot košnja, oz. na površinah, ki so se kosile
že od nekdaj. Baliranje v silažne bale se ne priporoča, saj negativno vpliva na biotsko raznovrstnost.
Vzdrževanje grmišč ostaja ukrep, ki je pomemben in nujen pri izboljševanju prehrambenih zmožnosti
okolja, zlasti srnjadi in jelenjadi ter predstavlja tudi pomembne habitate ostalih vrst živali. Izvajanje ukrepa
je še vedno močno pogojeno z lastništvom. V ta namen se lahko koristijo tudi površine pod daljnovodi,
vendar je pri tem potreben dogovor z vzdrževalci elektro linij o pravilnem čiščenju teh površin.
V letu 2015 naj se v dogovoru z upravljavci lovišč očisti in vzdržuje 21,01 ha grmišč. Ob soglasju lastnikov
se te površine lahko poveča. Ukrep naj se izvaja izven časa valjenja ptic.
Zaradi pomanjkanja površinskih voda, predvsem pa zaradi sušnega poletnega obdobja, naj se vzdržuje
veliko vodnih teles v obliki kalov oz. manjših vodnih zbiralnikov, v katera se ob morebitnem pomanjkanju
prek poletja vodo tudi dovaža. V območju se teži k vzdrževanju 3 vodnih teles/1000 ha skupne površine
LUO, kar pomeni, da stremimo k cilju 350 vodnih teles ali v povprečju 15/lovišče. V letu 2015 je načrtovana
izdelava in vzdrževanje tudi 229 večjih vodnih virov. Upravljavci lovišč bodo samoiniciativno, brez načrta, v
vodne objekte v primeru suše vodo dovažali.
Vedno pomembnejši in večji del vodnih teles naj predstavljajo tudi kaluže, ki jih izdelujejo in vzdržujejo
lovišča, ki gospodarijo z jelenjadjo in divjim prašičem. V letu 2015 se načrtuje izdelava in vzdrževanje
154 kaluž.
Kali in drugi vodni viri so pomemben življenjski prostor raznih dvoživk in ostalih vrst vezanih na vodo, zato
naj se njihovo vzdrževanje (čiščenje) opravlja v pozno jesenskem in zimskem času, prav tako naj velja
večja pozornost pri postavljanju solnic v bližini vodnih teles, kjer sol ne sme priti v stik z vodo.
V primeru izdelave in vzdrževanja večjega vodnega vira, če so le ti naravna vrednota ali ležijo v varovanem
območju (zavarovanem in/ali natura območju), je potrebno sodelovanje pristojne organizacije za
ohranjanje narave oz. pridobiti naravovarstveno soglasje.
V namen izboljšanja življenjskih pogojev za malo divjad, se načrtuje vzdrževanje remiz na 7,64 ha površin.
Večina dela je načrtovana v istrskem LUB, pa tudi v ostalih loviščih v LUO, predvsem v tistih, ki načrtujejo
dodajanja/vlaganja fazana in poljskih jerebic. Nekaj živali male divjadi se bo na ta območja tudi izpustilo.
Razen ukrepa vzdrževanja pašnih površin in vodnih virov (ukrepa se morata realizirati v višini
najmanj 90 %) ostalih biomeliorativnih del ni treba realizirati, se pa ob soglasju lastnika zemljišča
lahko vsi ukrepi neomejeno povečajo.
Biotehnični ukrepi
Namen časovno in prostorsko usmerjenega krmljenja divjadi v Primorskem LUO ni in ne sme postati dvig
natalitete oz. preživetvenega praga posameznih vrst, pač pa je namen v lažji realizaciji načrtovanega
posega v populacijo z odstrelom, preprečevanju večje škode v njihovem življenjskem okolju (kmetijske,
gozdne površine) in opazovanju socialnih in drugih navad divjadi.
V LUO se krmi izključno divje prašiče, jelenjad (brkinski LUB) in po potrebi v primerih mrzlih zim malo
divjad (istrski LUB). Ostalih vrst divjadi v tem območju ni treba krmiti. Pri izvajanju krmljenja so upravljavci
dolžni upoštevati pogoje krmljenja, vrsto in količino krme, ki so opredeljene v tem načrtu.
Zimsko krmljenje jelenjadi je dovoljeno le s sočno (okopavine, tropine, sadje) in voluminozno krmo
(seno, silaža) v maksimalni skupni količini 6.000 kg, pa še to naj se izvaja le v slučaju slabših pogojev
(huda zima - visok sneg). Zimsko krmljenje se dovoljuje v času od 1. 12. do 31. 3. V kolikor bo zima
mila ima jelenjad dovolj naravne ponudbe hrane in je ni treba krmiti.
9
Glavni namen krmljenje divjega prašiča je lažje izvrševanje načrta odstrela - privabljalno krmljenje. Za
doseganje učinka privabljanja so na krmišču potrebne in zato dovoljene le minimalne količine krme. Ostala
določila krmljenja:
• Dovoljena poraba koruze za krmljenje divjih prašičev v letu 2015 je 55.000 kg (lansko leto
57.500 kg), kar pomeni 25 kg krme na glavo v letu 2015 načrtovanega odvzema prašičev.
• V ustreznih razmerah strnjenih gozdov in ustrezne oddaljenosti od kmetijskih površin ima lahko
krmljenje tudi značaj odvračanja od kmetijskih površin. Odločitev za privabljalno oz. preprečevalno
krmišče je v pristojnosti upravljavca lovišča, ob soglasju ZGS. Kataster krmišč, v katerem je
navedeno število krmišč v posameznem lovišču in namen krmišča, je priloga tega načrta. Opredelitev
točne lokacije krmišča je v letnem načrtu lovišča. Za odvračalno krmljenje se načrtuje 8.825 kg
koruze.
• Preprečevalno krmišče za divje prašiče se zalaga v času od 1. 2 do 30. 9. in mora biti oddaljeno vsaj
500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino – v gozd. Krmljenje je dovoljeno le
na način, da je krma na krmiščih dostopna samo divjemu prašiču (npr. krmni valj, polaganje krme v
tla, prekrivanje krme, izjema so avtomatične krmilnice).
• Maksimalna dovoljena letna količina krme/krmišče je 300 kg. Termin založenosti (v letu) je v
pristojnosti upravljavca lovišča.
• Lociranje privabljalnih krmišč za divje prašiče je dovoljeno samo v strnjenih zaokroženih gozdnih
kompleksih večjih od 200 ha (krmljenje v kmetijski krajini in privabljanje v bližino kmetijskih kultur ni
dovoljeno).
• V lovišču je lahko največ eno krmišče na 200 ha gozdne površine, pri čemer se skupna količina
krme/lovišče ne spreminja.
• Za krmo je priporočljivo uporabljati domače vrste žit in koruze.
• V brkinskem LUB (območja večje prisotnosti rjavega medveda) morajo biti krmišča za divje prašiče
usklajena s strategijo upravljanja z medvedom v Sloveniji (oddaljena najmanj 2 km od sklenjenih
naselij oz. predelov s poudarjeno turistično-rekreativno funkcijo).
Zaradi ponovnih škod od divjih prašičev se na območju Kobilarne Lipica tudi v letu 2015 ne dovoljuje
krmljenje (vse oblike) v radiju 1,5 km okrog golf igrišča (spodnja karta), na obodu pa je potrebno postaviti
sistem krmišč (območje Stari Tabor, Široki vrh – 2 krmišči, eno Tabor Sežana in eno Gaberk Divača,
Gropajski bori - 1 krmišče in Kokoška - 1 krmišče), kjer se izvaja odstrel. Odstrel prašičev na območju
Lipice (omenjeno območje prepovedi krmljenja) se ob upoštevanju lovnih dob izvaja brez strukturnih
omejevanj.
Slika 3: Območje prepovedi krmljenja
10
Lovski objekti
Natančne lokacije aktivnih krmišč (s k.o. in parcelno številko in geokoordinato) se nahajajo pri nosilcih
načrtov na ZGS Območna enota Sežana. Usklajenost količin krme z načrtom LUO je dosežena ob izdaji
sklepa o usklajenosti letnih načrtov lovišč.
Ostalih vrst divjadi kot so srnjad, damjak, gams v Primorskem LUO ni treba in ni dovoljeno krmiti.
V preglednici oz. katastru krmišč ne prikazujemo krmišč za malo divjad.
Krmne njive
V letu 2015 se načrtuje obdelava 70,80 ha. Površina je za 3,99 ha več krmnih njiv kot leto poprej.
Povečanje zasledimo v predlogu 11 lovišč, kar pomeni da gre v večini za dodatno njivo ali dve na lovišče.
Krmne njive naj bodo posejane z raznimi žiti (20 %), koruzo (10 %) in okopavinami (krmnim ohrovtom in
peso, kolerabo, korenjem 20 %) ter v večini z deteljo oz. travno deteljno mešanico (50 %). Za potrebe
pridelave krme se načrtuje tudi vzdrževanje 1,01 ha pridelovalnih njiv, ki bodo posejane z raznimi žiti,
večinoma pa s koruzo.
Pri njivah, na katerih je bil v preteklosti posajen topinambur, naj se upošteva dejstvo, da je to visoko
invazivna tujerodna vrsta, ki izpodriva avtohtono vegetacijo. Njegova uporaba se je ukinila že v letu 2013,
zato se ne dovoli novih njiv, na katerih bi bil sajen topinambur. Na njivah, kjer je bil sajen v preteklosti,
morajo lovišča zagotoviti postopno ukinjanje te vrste.
Sol se divjadi polaga v obliki solnic in solnih kamnov v vsem območju. Loviščem dovoljujemo polaganje
soli v 2.508 solnic ali v povprečju skoraj 84 solnic na lovišče. Načrtovana količina soli v letu 2015 znaša
maksimalno 6.800 kg, v povprečju je to 226 kg/lovišče ali 2,71 kg soli/solnico.
Solnic ni dovoljeno postavljati manj kot 500 m od obdelanih kmetijskih površin. Solnic se ne postavlja v
gozdu v mladovje ter v sestoje v obnavljanju. Na opozorilo revirnega gozdarja se mora solnice s takih mest
umakniti. V bližini vodnih virov se solnic ne postavlja vsaj 50 m od vira.
Biotehniških del ni treba realizirati, jih pa tudi ni dovoljeno presegati.
11
3.3
Škode od divjadi
3.3.1 Škode v letu 2014
Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014
Vrsta divjadi
Kultura
oljke
vinska trta
srna
vrtnine
sadno drevje in plodovi
industrijske rastline
skupaj srna
vinska trta
vrtnine
navadni jelen
razna žita
skupaj navadni jelen
oljke
vinska trta
vrtnine in krompir
divji prašič
razna žita in koruza
travna ruša
skupaj divji prašič
SKUPAJ PARKLJARJI
vrtnine
poljski zajec
kokoši
lisica
SKUPAJ OSTALE VRSTE
VSE SKUPAJ
Ovrednotena škoda*
2014
EUR / 100 ha
1.705,00
1,28
471,00
0,35
1.680,00
1,26
215,00
0,16
50,00
0,04
4.121,00
3,08
1.429,19
1,07
195,00
0,15
1.830,00
1,37
150,00
0,11
3.604,19
2,70
80,00
0,06
6.904,80
5,17
11.038,86
8,26
2.225,00
1,66
11.316,08
8,47
7.852,54
5,87
39.417,28
29,49
47.142,47
35,27
114,00
0,09
335,00
0,25
449,00
0,09
47.591,47
35,35
*Ovrednotena škoda = izplačana odškodnina v denarju + izdan material + opravljene ure sanacije (1 ura = 5 EUR)
Skupna višina škod od divjadi, ki jo prikazujemo z ovrednoteno škodo, se je v letu 2014 ponovno zmanjšala.
Indeks na leto 2013 je 45. V skupni višini škod v letu 2014 je največji delež škod od divjih prašičev, ki
predstavlja kar 82,8 % celotne škode. Od skupne škode predstavlja istrski LUB 42,6 %, sledi brkinski
34,6 %, najmanjši del pa pade na kraški LUB s 22,8 % deležem.
Škoda od srnjadi je dvakrat višja kot leto poprej, v bistvu pa ne predstavlja velikega problema za okolje.
Pojavlja se predvsem na raznih kmetijskih kulturah (radiču, fižolu in drugih vrtninah) ter kot objedanje
mladih poganjkov na oljkah in vinski trti. Delež škod od srnjadi predstavlja 8,7 % celotne škode v LUO.
Nasprotno kot pri srnjadi se je škoda od jelenjadi v območju v letu 2014 znižala z indeksom 69. Največ jo
je v Istri in na Krasu in to v sadovnjakih ter vinogradih. Delež škode od jelenjadi predstavlja v skupni škodi
7,6 %. Ocenjujemo, da so škode od rastlinojede divjadi na kmetijskih površinah v LUO nizke. V povprečju
dobrih 250,00 EUR. Škode od rastlinojede divjadi so v primerjavi s preteklimi leti nižje tudi zaradi milih zim
– zim brez snežne odeje in ne predolgih sušnih obdobij. Ponudba rastlinske hrane je bila dobra, prav tako
je bila zaradi ugodnih klimatskih pogojev (mila zima, veliko padavin), vsaj na Krasu in v Istri, zelena paša
skoraj celo leto.
S strani upravljavcev lovišč je skupna ocenjena škoda od divjih prašičev v zadnjem letu izrazito padla, kar
smo tudi napovedovali zadnji dve leti. Padec škod smo si zastavili za cilj in ga s tem tudi uspešno dosegli.
Padec škod je najbolj zaznan na razritinah travne ruše in na vrtninah, kar je prav gotovo posledica nižje
številčnosti divjih prašičev. Še vedno je škoda previsoka v vinogradih in raznih žitih ter koruzi, kjer pa je
višina škode zelo odvisna od stopnje zaščite pridelka. Največ škod so prašiči povzročili v istrskem LUB,
kjer je ovrednotena škoda 16.462,00 EUR ali 42 % vse škode od divjih prašičev v območju, sledi brkinski
LUB s 15.481,35 EUR ali 39 % ter kraški LUB s 7.473,93 EUR ali 19 % deležem. V območju je bilo tekom
leta moč čutiti migracijske premike prašičev v smeri večje ponudbe hrane.
12
140000
Ostale vrste
Divji prašič
100000
Navadni jelen
EUR
120000
Srna
80000
60000
40000
20000
0
2010
2011
2012
2013
LETO
2014
Graf 5: Pregled škode po vrstah divjadi
Preglednica 3.4: Dinamika škod od divjadi v LUO
leto
LGO 1997
LGO 1998
LGO 1999
LGO 2000
LGO 2001
LGO 2002
LGO 2003
LGO 2004
LUO 2004
LUO 2005
LUO 2006
LUO 2007
LUO 2008
LUO 2009
LUO 2010
LUO 2011
LUO 2012
LUO 2013
LUO 2014
rastlinojedi
4.538,52
9.806,79
10.015,86
7.767,97
6.828,24
8.634,99
15.380,86
4.989,94
8.113,71
17.767,90
17.141,13
13.623,00
10.754,03
15.203,94
29.274,37
11.885,12
11.015,03
6.976,90
7.725,19
divji prašič
10.372,49
20.764,48
19.706,23
20.183,22
19.991,81
20.398,36
16.548,66
22.872,81
30.677,02
30.265,82
24.996,24
34.971,00
81.692,96
53.340,36
59.464,17
40.045,85
111.444,63
97.823,31
39.417,28
skupaj
14.911,00
30.571,27
29.722,08
27.951,19
26.820,06
29.033,35
31.929,52
27.862,76
38.790,73
48.033,72
42.137,37
48.594,00
92.446,99
68.544,30
88.738,54
51.930,97
122.459,66
104.800,21
47.142,47
dinamika škod v primorskem luo
škoda v EUR
140.000,00
rastlinojedi
120.000,00
divji prašič
100.000,00
skupaj
80.000,00
60.000,00
40.000,00
20.000,00
0,00
LGO
1999
LGO
2000
LGO
2001
LGO
2002
LGO
2003
LGO
2004
LUO
2004
LUO
2005
LUO
2006
LUO
2007
LUO
2008
LUO
2009
LUO
2010
LUO
2011
LUO
2012
LUO
2013
LUO
2014
leto
Graf 6: Dinamika škod v Primorskem LUO
13
Preglednica 3.5: Škode in odvzem divjih prašičev
2010
2011
2012
2013
2014
59.464,17 40.045,85 111.444,63 97.823,31 39.417,28
1.937
1.856
3.281
2.706
2.221
ovrednotena škoda (EUR)
Odvzem
120.000,00
ovrednotena škoda (EUR)
Odvzem
100.000,00
ŠTEVILO
EUR
80.000,00
60.000,00
40.000,00
20.000,00
0,00
2010
2011
2012
LETO
2013
2014
Graf 7: Škode in odvzem divjih prašičev
Preglednica 3.6: Število škodnih dogodkov v zadnjem petletnem obdobju
lovišče
BRJE - ERZELJ
število škodnih dogodkov po letih
2010
2011
2012
2013
2014
SKUPAJ
24
16
14
48
14
0
14
18
38
16
86
BUKOVCA
40
35
32
66
31
204
DEKANI
12
23
11
13
19
78
DOLCE-KOMEN
20
5
11
11
7
54
FAJTI HRIB
12
11
31
39
13
106
GABERK – DIVAČA
13
13
16
24
11
77
4
3
12
8
4
31
29
21
51
45
50
196
BRKINI
GRADIŠČE – KOŠANA
ISTRA – GRAČIŠČE
116
IZOLA
7
5
8
13
6
39
JEZERO – KOMEN
6
15
9
13
6
49
KOJNIK – PODGORJE
7
5
7
4
2
25
KOPER
1
6
4
12
14
37
15
12
17
26
14
84
9
5
0
60
23
97
14
10
7
9
6
46
4
9
6
17
2
38
RIŽANA
12
15
15
36
15
93
SENOŽEČE
10
3
5
6
6
30
SLAVNIK – MATERIJA
25
9
11
16
10
71
STRUNJAN
0
0
0
0
0
0
ŠMARJE
6
9
6
26
9
56
ŠTANJEL
12
10
10
13
3
48
TABOR – DORNBERK
24
12
31
48
4
119
TABOR SEŽANA
10
7
4
4
0
25
TIMAV – VREME
20
0
13
11
10
54
TRSTELJ – KOSTANJEVICA
10
24
12
29
10
85
VIDEŽ – KOZINA
26
2
5
10
9
52
VRHE – VRABČE
24
39
24
39
20
146
KRAS – DUTOVLJE
MAREZIGE
PREM
RAŠA – ŠTORJE
ŽABNIK – OBROV
SKUPAJ
22
5
13
20
5
65
418
343
403
704
339
2.207
V primerjavi leta 2014 z letom poprej ni bilo lovišča, kjer bi škoda presegala 5.000 EUR. Najvišja škoda je
bila v lovišču Vrhe Vrabče (2.704,33 EUR), kar je 1/3 najvišje škode v letu 2013 (Bukovca 8.348,00 EUR).
Povprečna škoda na lovišče v letu 2014 je bila 1.586,38 EUR. Taka višina škode je vzdržna za vsa lovišča
Primorskega LUO.
14
Preglednica 3.7: Število škodnih primerov na NP v zadnjem petletnem obdobju
LOVIŠČE
Brje Erzelj
Brkini
Bukovca
Dekani
Dolce Komen
Fajti hrib
Gaberk Divača
Gradišče Košana
Istra Gračišče
Izola
Jezero Komen
Koper
Kojnik Podgorje
Kras Dutovlje
Marezige
Prem
Raša - Štorje
Rižana
Senožeče
Slavnik Materija
Strunjan
Šmarje
Štanjel
Tabor Dornberk
Tabor Sežana
Timav Vreme
Trstelj Kostanjevica
Videž Kozina
Vrhe Vrabče
Žabnik Obrov
Skupna vsota
2010
2011
3
3
2
2
1
1
1
1
1
2012
1
2
2
2013
1
1
1
2
9
2014 SKUPAJ
9
12
1
16
22
1
0
0
3
6
12
1
1
1
0
1
8
3
1
5
1
22
0
0
3
1
5
7
1
25
0
4
151
3
1
1
1
1
1
1
1
2
4
1
4
1
5
1
5
6
6
1
3
2
1
1
3
7
25
3
2
2
1
1
1
4
5
5
1
4
1
25
25
2
51
1
25
Tudi škode na nelovnih (zlasti ograjenih kmetijskih) površinah v letu 2014 so nižje in znašajo za območje
celotnega LUO 20.390,80, kar je maj kot ⅓ lanskoletne škode. Res je, da sta v fazi ocenitve še dve veliki
škodi v vinogradih v Istri (vinarja Polič in Rodica - s KGZ se preverja donos in kvaliteta grozdja v letu
2014), vendar tudi z upoštevanjem teh dveh škod le-ta ne presega ½ lanskoletne. Največ škod je bilo
ocenjeno na sadnem drevju in grozdju. Razritin, ki so bile velik problem preteklih let, pa v letu 2014 skoraj
ni bilo. Od divjadi je bilo največ problemov z divjimi prašiči in šojami, kjer je bil del škod od ptic ocenjen tudi
od zavarovanih vrst ptic. Glede povzročanja škod na nelovnih površinah lahko izpostavimo, da je delež
škod od divjih prašičev in delež škod od ptic skoraj enak!
Preglednica 3.8: ocenjena škoda na nelovnih površinah
KMET. KULTURA
EUR
krompir
677,31
vrtnine
152,28
sadno drevje in sadje 15.705,95
žita in koruza
141,53
grozdje
3.179,15
travne ruše
534,58
Skupna vsota
20.390,80
VRSTA DIVJADI
srna
navadni jelen
divji prašič
šoja
EUR
152,28
1.916,65
11.792,87
6.529,00
Skupna vsota
20.390,80
Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014
Preglednica 3.9: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014
Vrsta ukrepa
tehnična sredstva
kemična sredstva
skupaj
Število objektov
68
230
298
Opravljene ure
399
518
917
Večina ukrepov za preprečevanje škod od divjadi v območju, ki jo opravljajo upravljavci lovišč, se izvaja na
kmetijskih površinah, v gozdu skorajda nič. Za zaščito se uporabljajo tehnična (električni pastirji, plašilni
topi, zaščitne mreže, zaščitni tulci,...) ter kemična sredstva (Arbin in Tricol, Hagapur). V letu 2014 je bilo po
15
podatkih upravljavcev lovišč v te namene opravljenih 917 delovnih ur. Ocenjujemo, da podatek ni povsem
realen in gre le za oceno. Z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da količina opravljenega dela in porabljenega
materiala sledi potrebam v okolju, predvsem pa tudi angažiranju tako oškodovancev kot tudi upravljavcev
lovišč. V območju se povečuje število zavarovanih obdelanih kmetijskih površin – njiv. Pozitivno je dejstvo,
da se tega zavedajo upravljavci, ki sredstva in materiale lastnikom zemljišč tudi zagotavljajo. Po podatkih,
ki so nam na voljo, se je od materialov za zaščito v preteklem letu izvedlo 68 objektov varovanja z
68 električnimi pastirji, plinskim topom, zaščitno mrežo ter razdelilo 135 l repelentov. Največ sredstev za
preprečevanje škod se je tudi v letu 2014 porabilo pri zaščiti vinske trte, oljčnih nasadov in različnih njiv.
V LUO je po podatkih upravljavcev lovišč pri zagotavljanju sredstev za zaščito sodelovalo 19 (v letu 2013 - 17, v
letu 2012 - 14) lovišč ali 63 % vseh lovišč v LUO.
Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015
Preglednica 3.10: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod 2015
Vrsta ukrepa
tehnična sredstva
kemična sredstva
Načrtovane ure
1.121
Zaradi škod, ki jih povzročajo razne vrste divjadi (divji prašič, srnjad, poljski zajec, v zadnjem času vse več
tudi jelenjad), upravljavci lovišč načrtno izvajajo ukrepe za zaščito kmetijskih kultur, predvsem vinogradov
in poljščin. Upravljavci lovišč v letu 2015 v svojih načrtih po potrebi namenjajo več električnih pastirjev, več
žičnih ograj, en plašilni top ter kemična zaščitna sredstva. Količina sredstev za zaščito se le predvideva.
Večina upravljavcev bo sredstva zagotavljala glede na potrebe oškodovancev.
Kljub pozitivnemu trendu padanja škod pa naj se vsi upravljavci lovišč trudijo poleg ukrepov v populacijah
divjadi, še več storiti na preventivni zaščiti, zlasti kmetijskih površin. Na podlagi zaprosila lastnikov
kmetijskih ali gozdnih površin se količine sredstev in materiala za zaščito pred divjadjo lahko bistveno
povečajo. Na področjih velikih povozov divjadi naj se naslavljajo vloge na cestna podjetja za postavitev več
novih opozorilnih tabel “divjad na cesti” ter najhujše predele opremi s svetlobnimi in kemičnimi odvračali.
Sredstva so minimalna pomoč pri zaščiti kmetijskih površin, pravilno in zaželeno je, da se sodelovanje
med lastniki zemljišč in upravljavci lovišč vzpostavi in poveča, v obojestransko dobro.
Pri škodah moramo ločiti povzročitelje škod oziroma kdo za škodo odgovarja, glede na to, kje je le-ta
nastala.
ŠKODA NA PREMOŽENJU
A. Za škodo, ki jo povzroči divjad na lovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom
odgovarja upravljavec lovišča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine:
1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo
pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta
upravljavec javno objavi na krajevno običajen način.
2. Pooblaščenec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v osmih dneh po prijavi škode opravi
ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v poseben obrazec. Kopijo obrazca pusti
oškodovancu.
3. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne
sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za
lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.
4. Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah sestavljajo predsednik ali
njegov namestnik ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta
usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in
lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije
sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja.
5. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave,
poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
6. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o
odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je
škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in
drugim odstavkom tega člena.
16
B. Za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah v lovišču ali lovišču s posebnim namenom,
odgovarja upravljavec, v kolikor je škoda nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa
Republika Slovenija. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine:
1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo
krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije.
2. Pooblaščena oseba območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v osmih dneh po prijavi škode
opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo je
povzročila divjad.
3. Če se oškodovanec in pooblaščena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine, na kraju ogleda ali
v osmih dneh ter ne skleneta Sporazuma o določitvi višine odškodnine od divjadi na nelovnih
površinah, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo.
4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s
tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih
od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v
skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
C. Za škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste prostoživečih živali, odgovarja R Slovenija, ki je vrste
zavarovala. Škodo ocenjuje pooblaščeni delavec ZGS, ki sestavi predpisan zapisnik, sklene
Sporazum z oškodovancem in ju posreduje na ARSO.
ŠKODA NA ZDRAVJU LJUDI
je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka, in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala
oškodovancu zaradi delovanja divjadi.
ŠKODA POVZROČENA Z IZVAJANJEM LOVA
je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi.
Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo
(objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali
loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja.
ŠKODA NA DIVJADI
je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem
ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki
spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne
dejavnike.
Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).
Za škodo na divjadi ob trku s premikajočim se vozilom odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni
vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj
upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse
potrebno, da do škode ne bi prišlo.
17
3.4
Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozda – popis objedenosti gozdnega
mladja
V letih 2009 in 2010 se je po celi Sloveniji opravil popis objedenosti gozdnega mladja po prenovljeni in
racionalnejši metodi, ki bo na podlagi dolgoročnega in periodičnega izvajanja omogočala korektnejše
analize, tudi s pomočjo statističnih orodij. Osnova za izvedbo popisa predstavljajo popisne enote, ki ob
upoštevanju težko prehodnih ovir in populacijskih območij rastlinojede parkljaste divjadi združujejo med
seboj podobne si gozdnogospodarske enote glede na območne rastiščno-gojitvene tipe.
Slika 4: Popisne enote v LUO
V Primorskem LUO je bil popis izveden v dveh od treh popisnih enot, pri čemer se popisna enota
Slovenska obala in Istra ni popisovala, saj se v tej enoti ne da izločiti 51 popisnih ploskev, na katerih je
glavni kriterij razvojna faza mladje ali sestoj v obnovi. Popis je bil izveden v popisnih enotah Kras in Brkini.
Omeniti velja tudi dejstvo, da v popisni enoti Kras ni bila dosežena zahteva 51 popisnih ploskev. Popisanih
je le 48 ploskev, kljub temu, da smo razdaljo od mreže popisnih enot povečali s 50 na 100 m. To dejstvo je
treba upoštevati v skupni analizi objedenosti.
Objedenost smo popisovali v 4 višinskih razredih med 15 cm in 150 cm. Pri mladju do višine 15 cm
objedenosti nismo popisovali, ugotavljali smo le pomladitveni potencial (število osebkov po posameznih
drevesnih vrstah).
V letu 2014 smo v PE Kras in PE Brkini izvedli drugi popis objedenosti. Tokrat je bilo v obeh popisnih
enotah popisanih zadostno število popisnih ploskev – v PE Kras 52 in v PE Brkini 53 ploskev.
Tudi pri prenovljeni metodi ugotavljamo, da je bolj kot % objedenosti pomembno, da kljub objedanju
osebki višinske razrede preraščajo. Prav tako je metoda pokazala, da je stopnja objedanja zelo odvisna
tudi od drugih dejavnikov v okolju, je pa rezultat dobrodošel pripomoček razumevanja stanj v populacijah
rastlinojede divjadi. Tudi v letu 2014 nismo popisovali enote Slovenska obala in Istra, saj nismo uspeli
zagotoviti dovolj ploskev za zanesljivo statistično obdelavo.
Preglednica 3.11: Popis objedenosti – PE Brkini
Popisna enota: Brkini
št.
Skup. DV
Smreka
vz.
< 15cm
DV % št./ha
R1 15-30cm
DV % št./ha obj. %
R2 30-60cm
DV % št./ha obj. %
33,3
R3 60-100cm
DV % št./ha obj. %
49
Bori
1
33
16
49
Macesen
1
66
33
99
2
66
Bukev
23
13
Hrasti
Plemeniti
listavci
Drugi trdi
listavci
29
41 24.942
Mehki listavci
13
33
52
Iglavci
8
Listavci
53
Skupaj
53
8
7.800
4.911
38 23.305
16
R1-R4
št./ha
DV %
7
Ostali iglavci
66
R4 100-150cm
DV % št./ha obj. %
16
11,1
1
132
1
82
1
49
330
1,5
17
4.235
8,6
15
1.747
6,6
19
890
14 12.212
4,6
30 14.371
4,8
9
2.077
17,5
4
428
46,2
1
66
25
21 16.942
7,5
3.955
15,8
11
2.620
28,3
10
1.137
17,4
4
165
30
49 23.913
7,6
60 14.618
23,2
68
8.092
27,7
71
3.263
26,8
10,3
3
346
33,3
3
115
42,9
1
99
1
66
8
32,6
2
478
214
7,7
1
247
100 61.344
100 48.336
7,2
99 24.028
20,4
99 11.750
24,4
99
4.499
100 61.344
100 48.551
7,2
100 24.275
20,2
100 11.849
24,2
100
4.565
385
obj. %
5.340
11
758
1
148
2
7.878
20,5
54 49.885
16,7
9
27,2
2
1.697
1
626
2,6
22
99 88.614
13,8
21,7
100 89.240
13,7
18
Preglednica 3.12: Popis objedenosti – PE Kras
Popisna enota: Kras
št.
< 15cm
DV % št./ha
vz.
Skup. DV
Jelka
Bori
Bukev
Hrasti
Plemeniti
listavci
Drugi trdi
listavci
2
195
3
195
R1 15-30cm
DV % št./ha obj. %
126
4
974
216
24
18 35.168
22 12.286
16
50
R2 30-60cm
DV % št./ha obj. %
R3 60-100cm
DV % št./ha obj. %
R4 100-150cm
DV % št./ha obj. %
36
14,3
1
324
5,6
4
360
5
1,6
4
1.349
28
1
72
100
3.652
10,3
8
2.590
18,8
7
684
34,2
8
378
79 157.233
71 38.980
6,3
86 26.946
19,4
89
9.138
23,2
89
4.191
3
6.332
7
R1-R4
št./ha
DV %
2
108
1
Iglavci
5
390
126
14,3
36
Listavci
52
100 199.708
100 55.151
5,5
100 31.209
19,6
100 10.253
23,9
100
4.695
Skupaj
52
100 200.097
100 55.277
5,5
100 31.245
19,6
100 10.253
23,9
100
4.695
11,1
1
1.007
5,4
15
13.725
4,7
23,8
6
7.303
16,3
6,9
78
79.255
12,8
16,7
18
Mehki listavci
obj. %
162
18
18
162
11,1
8,4
100 101.308
11,8
8,4
100 101.470
11,8
Pri tolmačenju rezultatov popisa objedenosti se je potrebno zavedati, da so posamezne drevesne vrste v
prehrani parkljaste divjadi različno priljubljene. Tako je npr. delež objedenosti plemenitih listavcev lahko
zelo visok že pri nizkih gostotah, nasprotno pa je delež objedenosti smreke ali borov praviloma visok pri
visokih gostotah divjadi. Raziskave kažejo, da se odvisnost med številčnostjo divjadi in objedenostjo
mladja najbolj odraža pri objedenosti bukve. Bukev je med divjadjo srednje priljubljena, prostorsko je
zastopana praktično na vseh rastiščih in je ne navsezadnje graditeljica večine sestojev, zato je primerna za
ugotavljanje vpliva rastlinojede divjadi na gozdno mladje.
Predmet analize vpliva rastlinojedih parkljarjev je tisti segment gozda, od katerega je odvisno naravno
pomlajevanje in s tem nadaljnji razvoj gozda. S tega vidika je predvsem pomembno, kakšna je številčnost
in vrstna sestava mladja v najvišjem višinskem razredu (R4), ki ga še spremljamo in predstavlja osnovo za
vrstno pestrost bodočih sestojev. Izostanek oz. zelo nizek delež nekaterih drevesnih vrst (jelka, plemeniti
listavci) v tem razredu je lahko posledica močnejšega objedanja. To še posebej velja za primere, ko
imamo v nižjih višinskih razredih znaten delež določene drevesne vrste, v najvišjem razredu pa ta
drevesna vrsta ni ali pa je slabo zastopana. Predvidevamo, da je razvoj mladja, ki preraste višino 150 cm
neodvisen od objedanja parkljaste divjadi. Število dreves na enoto površine se z rastjo gozda zmanjšuje.
Za normalno gospodarjenje z gozdom je torej nujno, da se lahko z ustreznimi gozdnogojitvenimi ukrepi
(redčenjem) spreminja deleže drevesnih vrst tako, da se zasleduje ciljna drevesna sestava.
Popisna enota Kras
V zgornjem delu ustreza osrednjemu območju areala jelenjadi brkinsko-kraške populacije, ki se širi v
robnem - celem ostalem delu Krasa ter v Vipavsko dolino.
Ugotovitve:
OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4)
-
-
-
Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša slabih 12 %, v primerjavi s popisom leta 2009
se je statistično značilno zmanjšala (χ2=617,55; df=1; p=0,0000) in sicer od 38,6 % na 11,8 %.
Delež skupne objedenosti se je v nižjih višinskih razredih zmanjšal.
V višinskem razredu R4 pa se je delež objedenosti močneje povečal.
Skupna objedenost iglavcev znaša 11,1 %, vendar nismo odkrili značilnih razlik med dvema
popisoma (2009, 2014).
Skupna objedenost listavcev znaša 11,8 %, v primerjavi s popisom leta 2009 se je značilno
(χ2=157,84; df=1; p=0,0000) zmanjšala in sicer od 38,7 na 11,8 %.
Skupna objedenost pri hrastih se je značilno zmanjšala (χ2=13,646; df=1; p=0,0022) in sicer iz
30,2 % na 16,3 %, prav tako se je objedenost značilno zmanjšala pri bukvi (χ2=5,6682; df=1;
p=0,01728) iz 40,0 % na 5,4 %.
Objedenost plemenitih listavcev se je značilno zmanjšala (χ2=157,84; df=1; p=0,0000) s 30,2 % na
16,3 %, podobno se je značilno zmanjšala tudi objedenost drugih trdih listavcev (mali jesen, črni in
beli gaber) (χ2=474,29; df=1; p=0,0000) iz 40,3 % na 12,8 %.
Pri ostalih drevesnih vrstah (borih, mehkih listavcih) značilnih razlik nismo našli.
Tekoča letna objedenost predstavlja 24,0 %.
19
OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4)
-
Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 8,4 %, v primerjavi s popisom leta 2009 se je
zmanjšala in sicer od 43,2 % na 8,4 %.
Iglavcev v zgornjem sloju nismo našli.
Najvišjo objedenost v zgornjem sloju beležimo pri plemenitih listavcih 23,8 %, ki pa je značilno
nižja kot leta 2010, ko je bila kar 72,7 %, sledi bukev s 16,7 % objedenostjo. Podobno kot leta
2010 tudi v letu 2014 beležimo izpad hrastov v tem višinskem razredu.
Skupno število osebkov v tem višinskem razredu je visoko in znaša 4.695 št/ha, popisu leta 2009
je bilo število bistveno manjše 3.151 št/ha.
Presoja vpliva gozd-divjad:
Objedenost mladja v PE ima značilen trend močnega upada. Za enoto je značilna vrstna pestrost z
izrazitim manjkom iglavcev. Za enoto je značilen zelo majhen delež mladovij, ki so v glavnem posledica
manjših pomlajenih in mlajših razvojnih faz gozda. Problem v popisni enoti predstavlja zlasti nepreraščanje
hrastov iz nižjih višinskih razredov v višje. Zanimivo je zlasti dejstvo, da hrasti v višjih razredih ''zginejo''
tako ob večji kot tudi ob manjši objedenosti srednje višinskih razredov. Na objedenost bolj kot jelenjad
vpliva srnjad, saj so najvišje stopnje v srednjih višinskih razredih, v najvišjem (R4) pa delež zopet pade.
Popisna enota Brkini
Ustreza osrednjemu območju areala jelenjadi brkinsko-kraške populacije.
Ugotovitve:
OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4)
-
-
-
Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša slabih 14 %, v primerjavi s popisom leta 2010
se je statistično značilno zmanjšala (χ2=182,13; df=1; p=0,0000) in sicer od 26,4 % na 13,7 %.
Delež skupne objedenosti se je v vseh višinskih razredih zmanjšal.
Skupna objedenost iglavcev znaša le 2,6 %, v letu 2010 je bila 17,6 %, vendar nismo odkrili
značilnih razlik med obema popisoma (2010, 2014).
Skupna objedenost listavcev znaša 13,8 %, v primerjavi s popisom leta 2010 se je značilno
(χ2=179,78; df=1; p=0,0000) zmanjšala in sicer od 26,5 na 13,8 %.
Skupna objedenost pri hrastih se je značilno zmanjšala (χ2=22,273; df=1; p=0,0022) in sicer iz
14,7 % na 7,5 %, prav tako se je objedenost značilno zmanjšala pri bukvi (χ2=4,4721; df=1;
p=0,03445) iz 7,4 % na 4,6 %.
Objedenost plemenitih listavcev je sicer ob mehkih listavcih najvišja, se je pa značilno zmanjšala
(χ2=19,550; df=1; p=0,0001) od 37,1 % na 20,5 %, podobno se je značilno zmanjšala tudi
objedenost drugih trdih listavcev (mali jesen, črni in beli gaber) (χ2=125,03; df=1; p=0,0000) od
32,9 % na 16,7 %.
Najvišjo stopnjo objedenosti beležimo pri mehkih listavcih, ki pa je tudi značilno zmanjšana
(χ2=5,8103; df=1; p=0,01593) od 52,5 % na 27,2 %.
Pri ostalih borih in smreki značilnih razlik nismo našli.
Tekoča letna objedenost predstavlja 16,6 %.
OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4)
-
-
Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 21,7 %, v primerjavi s popisom leta 2010 se je
zmanjšala in sicer od 36,7 % na 21,7 %.
Delež iglavcev v zgornjem sloju je minimalen, le 1 %.
Najvišjo objedenost v zgornjem sloju beležimo pri mehkih listavcih in to 42,9 %, je značilno višja
kot leta 2010, ko je bila 25,0 %; objedenost plemenitih listavcih je 30,0 % in značilno nižja kot leta
2010, ko je bila kar 50,0 %, sledijo drugi trdi listavci s 26,8 % objedenostjo, v letu 2010 je bil ta
delež 49,0 %. Za razliko od PE Kras tu beležimo vrast hrastov, ki imajo sicer 25,0 % objedenost
vendar nismo odkrili značilnih razlik med dvema popisoma.
V R4 višinskem razredu naraste delež bukve, ki ima v vseh višinskih razredih najnižjo objedenost.
Skupno število osebkov v tem višinskem razredu je visoko in znaša 4.565 št/ha, v popisu leta 2010
je bilo število bistveno manjše 2.730 št/ha.
20
Presoja vpliva gozd-divjad:
Objedenost mladja ima tudi v PE Brkini značilen trend močnega upada. Tudi za to enoto je značilna vrstna
pestrost z izrazitim manjkom iglavcev. Delež objedenosti je nizek in morda ne najbolj mirodajen pokazatelj
stanja v populaciji jelenjadi. Dejstvo, da je vrast bukve največja v najvišjem višinskem razredu, je dober
pokazatelj, da so za jelenjad bolj priljubljene drevesne vrste iz skupine mehkih in plemenitih listavcev. Z
večjo številčnostjo jelenjadi je višji tudi skupni delež objedenosti višinskega razreda R4, predvsem pa je
delež objedenosti bolj priljubljenih drevesnih vrst mehkih, plemenitih listavcev in hrastov v srednjih
višinskih razredov zelo visok in spreminja-siromaši vrstno sestavo mladja. Zanimivo je dejstvo, da ne glede
na višino deleža objedenosti (primerjava popisa 2010 in 2014) nakazuje podobne trende v razvoju mladja,
vsaj kar se tiče drevesne sestave, zato je treba vzroke za zmanjševanje pestrosti iskati tudi v drugih
dejavnikih in ne samo v objedanju rastlinojede divjadi.
Komentar
Objedenost gozdnega mladja se je v obeh popisnih enotah statistično značilno zmanjšala. Ocenjujemo, da
je številčnost rastlinojede divjadi relativno dobro usklajena z okoljem ali drugače, da je številčnost divjadi
na Primorskem LUO še dokaj pod nosilno kapaciteto okolja.
Mogoče je nizka stopnja objedenosti gozdnega mladja tudi posledica izredno ugodnih klimatskih pogojev
zadnjih dveh let, ko je zelo dolgo deževno obdobje v bistvu povečalo obdobje ''zelene paše'', s katero je
rastlinojeda divjad manj silila v gozdove. Prav tako pozitivne so tudi izrazito mile zime - zime brez snežne
odeje.
Rezultati nižje objedenosti so toliko bolj izstopajoči ob dejstvu, da je objedenost skoraj v celotni Sloveniji
nekoliko narasla, tudi ob upoštevanju trenda rasti številčnosti jelenjadi. Analize modelnega in dejanskega
stanja razvojnih faz v obeh popisnih enotah kažejo veliko pomanjkanje deleža mladovja in sestojev v
obnovi. Prav ti dve fazi sta pomemben vir prehranske baze gozdnih rastlinojedov. Ob že sedaj visokem
posegu v populacije parkljarjev z odstrelom je tudi z vidika večanja gozdne površine in zagotavljanju
pomlajevanja v njem, zelo pomembno večati delež mladovij. Res pa je tudi, da je Kraško
gozdnogospodarsko območje izredno bogato z gozdnim robom, kjer predvsem srnjad najde potreben
prehranski vir.
Preglednica 3.13: Primerjava deležev razvojnih faz med modelnim in dejanskim stanjem po popisnih
enotah na območju lovsko upravljavskega območja
POPISNA ENOTA BRKINI
MODEL (%)
DEJANSKO STANJE (%)
MLADOVJE
18,13
1,62
DROGOVNJAK
40,08
76,92
DEBELJAK
27,77
16,92
SESTOJ V OBNOVI
14,03
1,87
POPISNA ENOTA KRAS
MODEL (%)
DEJANSKO STANJE (%)
MLADOVJE
21,09
1,18
DROGOVNJAK
40,74
52,87
DEBELJAK
23,22
21,27
SESTOJ V OBNOVI
14,95
2,98
21
4
4.1
ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD
Srna (Capreolus capreolus)
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote
Prostorsko srnjad obravnavamo v okviru populacije Primorskega LUO. V njem je najštevilčnejša in
najpomembnejša lovna vrsta divjadi in se pojavlja v vseh loviščih. Zaradi specifike posameznih LUB
prikazujemo srnjad tudi v okviru LUB.
Pri načrtovanju posegov v populacijo srnjadi ostalo območje v LUO obravnavamo ločeno od območja
stalne prisotnosti volkov, ki obsega lovišča Vrhe Vrabče, Raša Štorje, Tabor Sežana, Senožeče, Gradišče
Košana, Gaberk Divača, Timav Vreme, Videž Kozina, Kojnik Podgorje, Slavnik Materija, Žabnik Obrov,
Brkini in Bukovca.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu
Odvzem srnjadi v LUO je imel v zadnjih letih trend stalnega padanja, ki se je umiril in začel postopoma
naraščati. Odvzem zadnjega leta je za 105 živali višji kot leta poprej. Podobno sliko, čeprav ne tako
izrazito, opazimo tudi pri čistem odstrelu. Višji odvzem je prav verjetno posledica višje številčnosti srnjadi,
delno pa tudi nižje številčnosti divjega prašiča. Visok odstrel divjih prašičev v preteklosti je množično in
dnevno okupiral lovce in manjšal interes lova na srnjad. Delež realizacije v petletju vedno presega 90 %, v
zadnjih dveh letih presega 100 %, v povprečju pa je 98 %, kar nakazuje tudi na zelo realno načrtovanje.
Trendi realizacije (tako višine odvzema kot spolne in starostne strukture) dajo dobro osnovo za oceno, da
je populacija srnjadi v LUO sicer še vedno relativno stabilna. V osrednjem delu LUO (brkinski LUB) je
padec številčnosti najmočnejši. Vzroke zanj lahko iščemo zlasti v spremembi krajine, kot slabšanje
kvalitete habitata srnjadi ter tudi medvrstne vplive z jelenjadjo ter velikimi zvermi. Plenjenje zveri je v
zadnjih petih letih stalno prisotno (zlasti od volkov), pa čeprav v strukturi izgub tega ni moč popolnoma
zaznati (evidentiranih je bilo le 58 izgub od zveri ali 3,1 % vseh izgub).
V skupni spolni strukturi se je v petletnem povprečju odvzelo 50,5 % moškega in 49,5 % ženskega spola,
ali skoraj 1:1. Delež mlade srnjadi (mladiči in enoletni ne glede na spol) v odvzemu je 59,6 %. V starostni
strukturi odvzema so srnjaki 2+ zastopani z 20,1 % deležem, delež starejših srn je skoraj enak - 20,3 %.
Izgube v povprečju znašajo 15,3 % celotnega odvzema in z leti sicer nihajo, vedno pa tam nekje okrog
15 %. Največ izgub je v prometu na cestah – njihov delež v strukturi izgub znaša 73,8 %. Pri izgubah velja
pripomniti, da je delež izgub povzročen s strani zveri po prosti oceni precej večji, kot je izkazano s podatki,
saj so ostanki kadavrov oz. dokazi o teh izgubah težko najdeni in s tem v glavnem neevidentirani.
Spremljave bioloških kazalcev v populaciji in okolju, kot so gibanje telesnih mas, mas rogovja,
poškodovanosti gozdnega mladja, škode na kmetijskih površinah, so tekoče in dobro narejene in
nakazujejo podobno sliko, ki je že prej opisana - še vedno dokaj stabilno populacijo z rahlim trendom
naraščanja številčnosti v zadnjih letih (masa trofej srnjakov se je stabilizirala v zadnjih letih, telesne mase
so prav tako konstantne in z minimalnimi letnimi odstopanji sledijo povprečjem oz. celo nekoliko naraščajo,
poškodovanost gozdnega mladja je nižja, škode na kmetijskih površinah so obvladljive,…).
Odstrel in upoštevane izgube zadnjega leta (realizacija) znašajo glede na načrtovano 100,3 % ali 2.497
živali. Ocenjujemo ga kot zelo dobrega. Odstrel je napram letu poprej prav tako nekoliko narasel in znaša
85,1 % odvzema. Delež izgub je v preteklem letu višji in znaša 14,9 % (lani 12,4 %) celotnega odvzema.
Največ izgub je še vedno v cestnem prometu 68,1 % ali 10,2 % celotnega odvzema. Povečale pa so se
izgube zaradi bolezni, ki so se dogajale v istrskem LUB. V sekcijskih izvidih veterinarske stroke se je za
vzrok največkrat omenjala pljučnica in parazitoza.
V strukturi odvzema zadnjega leta je spolno razmerje le rahlo porušeno v korist moškega spola (M:Ž =
1:0,99 ali M:Ž=50,1:49,9 %), vendar pa je slika povsem drugačna v kolikor analiziramo ločeno odstrel in
izgube po starosti. Spolno razmerje pri odstreljeni srnjadi je porušeno v korist M spola M:Ž = 1:0,89, v
izgubah pa je razmerje izrazito porušeno v korist Ž spola in sicer M:Ž = 1:1,89. V starostni strukturi v
izgubah vedno prevladuje Ž spol. Največja razlika med spoloma je pri odstrelu enoletne srnjadi, pri izgubah
pa v razredu starejših, kar še vedno daje slutiti, da lovci niso sprejeli pomembnosti odstrela srn 2+. Skupni
odvzem mlajših osebkov (mladičev in enoletnih ne glede na spol) je skoraj 59 %. Delež starejših srnjakov
2+ je 20,3 %, kar je v skladu z načrtom. Delež odvzema srn 2+ je dober z 20,8 %. Povprečna vezava
odstrela srn 2+ napram srnjakom 2+ je bila v LUO 84,9 %.
Povprečna intenziteta odvzema srnjadi za leto 2014 je bila 1,87 živali/100 ha lovne površine (lani 1,78), ki
pa ni realna in je večja, saj je prave - dejanske lovne površine bistveno manj.
22
Preglednica 4.1.1: Pregled odvzema srnjadi po LUB
območje
srna (Capreolus capreolus )
načrt odvzem % real. % Ž spola % mladih % srnjakov 2+ % srn 2+
% vezave odstrela M/Ž 2+
intenziteta/100 ha lov.pov.
KRAŠKI LUB
969
968
100
48,1
58,7
20,7
20,7
95,4
2,65
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
777
744
781
748
101
101
51,0
50,9
59,9
57,9
19,3
21,0
20,7
21,1
83,0
73,9
1,35
2,96
2.490
2.497
100
49,9
58,8
20,3
20,8
84,9
1,87
SKUPAJ LUO
Ocena stanja populacije
Po petletnem trendu upadanja se je številčnost srnjadi stabilizirala, v zadnjih letih je v trendu rahlega
naraščanja. Vzrok je v glavnem v večjem prirastku v letu 2012 (po močnem obrodu hrastov v 2011) in
padcu številčnosti divjega prašiča. Padec številčnosti srnjadi pred leti je bil najmočnejši v osrednjem delu
LUO-ja, v Brkinskem LUB, oz. v loviščih z večjo številčnostjo jelenjadi in divjih prašičev ter seveda stalno
prisotnostjo volka. Spolna in starostna struktura populacije srnjadi je dobra, prav tako je zdravstveno stanje
v večini območja dobro, razen v spodnjem delu istrskega LUB, kjer je beležen pogin, ki je posledica
bakterijskih pljučnic ter parazitoze. Del območja, ki ga je v lanskem letu prizadel žled je presvetljen in bo
lahko v tem ter naslednjih letih srnjadi nudil izredno dobre prehrambene pogoje, podobno velja tudi za
umetno ali naravno obnovljena požarišča.
Prilagojeni cilj
Cilj upravljanja je čimbolj zadržati stabilnost populacije, kar pomeni zadrževati nižanje številčnosti v
osrednjem območju ter večanju številčnosti v ostalem - predvsem agrarnem delu območja. Številčnost
ohranjamo s primernim količinskim ter pravilnim starostnim in spolnim odvzemom. V robnih predelih LUO goriški in osrednji del Krasa ter Istra, kjer je vpliv volkov manjši ali ga ni, skušamo srnjad uskladiti z
danostmi v okolju, kar pomeni, da zaradi ugodnih prehrambenih pogojev v letu 2014 (zima brez snega in
izredno ugodna paša) rahlo povečujemo odvzem (poudarek na kategoriji enoletnih in mladičih).
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 v večini lovišč načrtujemo enak ali višji odvzem kot v preteklem obdobju. Načrtovani
odvzem v LUO je za cca 5 % višji kot v lanskem letu in znaša 2.590 živali.
Za optimalnejši doseg cilja prikazujemo načrt odvzema po LUB. Lovišča morajo več pozornosti usmerjati
tudi odstrelu v gozdovih, na površinah, kjer se vrši obnova gozda ter obvezno na večjih požariščih.
Konkretno naj tudi v letu 2015 še vedno številčno povečajo odstrel srnjadi in jelenjadi na območjih obnov
požarišč na Šumki, v Brestovici pri Komnu, Selivcu, pod Vremščico, Obrovu in Črnotičah ter ob
prometnicah, kjer so izgube velike.
Spolno razmerje odvzema načrtujemo v razmerju 1:1. To pomeni, da je od celotnega števila 2.600 živali
1.300 živali ženskega spola in 1.300 živali moškega spola.
Nerealiziran odvzem mladičev iz preteklega leta je treba v letu 2015 realizirati v razredu enoletnih, kjer naj
bo odvzem usmerjen v telesno šibkejšo srnjad.
Tako v tem letu načrtujemo:
Preglednica 4.1.2: Načrt odvzema srne
mladiči M
lanščaki
srnjaki 2+
15 % ali
mladiči Ž
389 živali
15 % ali
mladice
389 živali
20 % ali
srne 2+
518 živali
SKUPAJ 2.590 živali
18 % ali
466 živali
12 % ali
310 živali
20 % ali
518 živali
23
obm očje
K R A Š K I LU B
B R K IN S KI LU B
IS T R S K I LU B
S K U P AJ LU O
načrt
v %
1009
39
806
775
31
30
2.590
100
Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema
Ostalo območje:
1. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % načrtovanega
skupnega odvzema srnjadi. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu načrtovan
odvzem nižji od 10 živali, dopustna toleranca +/-15 % pomeni dve (2) živali, pri načrtovanem
odvzemu 10 ali več živali pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost.
2. Pri kategorijah mladičev in enoletnih osebkov obeh spolov do +/-30 % pomeni možnost
kompenzacije številčnega odvzema obeh navedenih kategorij v okviru istega spola, kar konkretno
pomeni, da je možno npr. od načrtovanega absolutnega števila mladičev M spola odvzeti le-teh do
30 % manj/več, to pa je potem potrebno kompenzirati z zmanjšanim/povečanim odvzemom od
načrtovanega absolutnega števila v razredu lanščakov in obratno. Maksimalno dopustno
odstopanje v kategoriji mladičev in enoletnih je +/-15 % načrtovanega odvzema.
3. Dopustno odstopanje v kategoriji nad dvoletnih srnjakov in srn je do +/-15 % od načrtovanega
števila odvzema po posamezni kategoriji.
4. Zaradi zagotavljanja ustreznega spolnega razmerja med nad dvoletno srnjadjo načrt LUO določa
neposredno vezavo med višino realiziranega odstrela srnjakov 2+ in srn 2+, ki mora biti 80 % torej 80 % srn mora biti ustreljenih glede na realiziran odstrel srnjakov 2+.
5. Preseganje realiziranega odvzema od načrtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala
kot posledica evidentiranih izgub srnjadi po končani lovni dobi na posamezno spolno in starostno
kategorijo, kot posledica vezave odstrela srn 2+ v odnosu do srnjakov 2+ ali po izpolnitvi
načrtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne šteje kot kršitev določil
načrta.
Območje stalne prisotnosti volka:
1. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +15/-23 % načrtovanega
skupnega odvzema srnjadi.
2. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladiči, enoletni)
skupaj (pri posameznem spolu) v višini do +15/-30 % načrtovanega števila odvzema.
3. Pri kategorijah mladičev in enoletnih osebkov obeh spolov je lahko odstopanje +/-30 % v
posamezni kategoriji, vendar v okviru zgoraj dovoljenega odstopanja za obe kategoriji skupaj.
4. Dopustno odstopanje v kategoriji nad dvoletnih srnjakov in srn je do +/-15 % od načrtovanega
števila odvzema te kategorije.
5. Zaradi zagotavljanja ustreznega spolnega razmerja med nad dvoletno srnjadjo načrt LUO določa
neposredno vezavo med višino realiziranega odstrela srnjakov 2+ in srn 2+, pri čemer mora biti
vsaj 60 % srn odstreljenih glede na realiziran odstrel srnjakov 2+.
Območje prisotnosti šakala:
V loviščih, kjer bo z monitoringom ugotovljena stalna prisotnost šakala – prisotnost teritorialnih družin, se
lahko v primeru nerealizacije načrtovanega odvzema upošteva tudi vpliv šakala na srnjad, zlasti mladiče.
24
Preglednica 4.1.3: Analiza odvzema srne
Odstrel in izgube
Starostna in spolna kategorija/leto
Mladiči M
Lanščaki
Srnjaki 2+
Skupaj SRNJAKI
Mladiči Ž
Mladice
Srne 2+
Skupaj SRNE
SKUPAJ odstrel in izgube
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
375
424
412
445
402
2058
369
298
315
303
353
1638
508
538
488
452
469
2455
1260 1215 1200 1224 1252
6151
430
492
463
446
419
2250
295
275
240
224
282
1316
520
512
501
475
467
2475
1279 1204 1145 1168 1245
6041
2539 2419 2345 2392 2497
12192
%/spol %/skupaj
33,5
16,9
26,6
13,4
39,9
20,1
100,0
50,5
37,2
18,5
21,8
10,8
41,0
20,3
100,0
49,5
100,0
Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom
Kategorija / leto
Načrt - skupaj
Odstrel in izgube / načrt
Delež srnjakov
Delež srnjakov 2+
Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
2.700 2.500 2.380 2.370 2.490
12440
94,0
96,8
98,5 100,9 100,3
98,0
50,1
49,6
50,2
51,2
51,2
50,5
20,3
21,2
20,2
19,3
19,6
20,1
58,8
58,6
59,1
60,5
60,9
59,6
Izgube
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
289
373
348
316
272
1598
84
63
53
38
25
263
373
436
401
354
297
1861
14,9
17,2
16,6
15,1
12,4
15,3
2103 2018 1991 2095 2124
10331
%
85,9
14,1
100,0
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
37
29
24
23
17
130
35
13
15
8
4
75
4
4
1
2
4
15
254
303
295
279
243
1374
4
7
3
7
3
24
12
21
14
7
4
58
15
23
13
8
8
67
1
24
24
10
5
64
11
12
12
10
9
54
%
7,0
4,0
0,8
73,8
1,3
3,1
3,6
3,4
2,9
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri
7 psi
8 kosilnica
poškodovano
Telesne mase (biološka telesna mase)
Mladiči M
Indeks
Lanščaki
Indeks
Mladiči Ž
Indeks
Mladice
Indeks
Mladiči M + Ž
Indeks
2010 2011 2012 2013 2014
8,4
8,7
8,9
8,7
8,5
97,8
100,0
97,8
95,5
94,4
11,7
12,6
11,8
12,1
12,3
100,0 102,3 104,2
99,2 106,8
8,0
8,4
8,8
8,5
8,4
95,5
100,0
96,6
95,5
90,9
12,5
12,8
12,9
12,6
12,8
99,2
100,0
97,7
99,2
96,9
8,2
8,5
8,9
8,6
8,4
95,5
100,0
96,6
94,4
92,1
Masa trofej srnjakov 2+ (gr)
Povprečna masa trofej / leto
2010
Srnjaki 2+
230,0 238,7 233,7 241,3 238,4
Indeks
100,0 103,8 101,6 104,9 103,6
2011
2012
2013
2014
25
4.2
Navadni jelen (Cervus elaphus)
Jelenjad obravnavamo enotno v okviru Primorskega LUO. Odvzem (tako načrt kot tudi realizacijo) pa
zaradi enostavnejšega spremljanja ter pregleda prikazujemo ločeno po LUB. Čeprav LUB ustvarja
avtocestni križ, ga obravnavamo v okviru meja lovišč po večinskem delu.
Lovišča Vrhe Vrabče, Raša Štorje, Tabor Sežana, Senožeče, Gradišče Košana, Gaberk Divača, Timav
Vreme, Videž Kozina, Kojnik Podgorje, Slavnik Materija, Žabnik Obrov, Brkini in Bukovca opredeljujemo
kot območje stalne prisotnosti volkov. V tem območju upoštevamo adaptivno načrtovanje posegov v
populacijo.
Zadrževano naraščanje populacije v osrednjem – brkinskem LUB ob relativno ugodnih trendih nizkih škod
v kmetijstvu, nam kot kratkoročni cilj nekako uspeva dosegati. Tudi v robnih območjih Krasa in Istre se
številčnost jelenjadi ne zvišuje skokovito in naglo ter jo še vedno dokaj uspešno zadržujemo. Spremembe
v okolju, kot je večanje gozdnatosti območja, naglo izboljšuje naravne pogoje, ki ob mili klimi nudijo
izredno dobre pogoje za naraščanje številčnosti, kot tudi za prostorsko širitev jelenjadi. Odstrel se v
obdobju načrtnega upravljanja z jelenjadjo (od 1998 naprej) stalno povečuje (skupaj z izgubami v
povprečju zadnjih petih let znaša 280 živali).
Stopnja uresničevanja načrtovanih posegov v populacijo jelenjadi je v povprečju petih let 96,4 % in je
tekom let rahlo nihajoča, vedno pa presega 90 %. Spolna struktura petletnega odvzema je dobra. Delež
ženskega spola znaša 51,9 %. Z ukrepi zadnjih let se je v LUO bistveno spremenila tudi starostna
struktura odvzema. V povprečju petih let delež trofejnih jelenov predstavlja 21,2 %, delež košut pa 22,5 %,
delež mlajših osebkov 0+ in 1+ pa 56,3 % (delež telet 38,2 %). Za petletno obdobje lahko z veliko kritike
zaključimo le, da v primerjavi z načrtom v strukturi odvzema še vedno izstopa le nekoliko preveliko
poseganje v razred trofejnih jelenov in nekoliko prenizko v razred starejših košut.
Upravljanje z jelenjadjo v letu 2014 je bilo z vidika realizacije načrtovanega uspešno. Odvzem znaša
98,5 % načrtovanega. Spolna struktura odstrela je porušena v korist ženskega spola – delež Ž spola je
53,4 % - kakor smo načrtovali. Delež Ž v bistvu presega M v vseh starostnih razredih (največ v razredu 0+
in v razredu starejših). Porazdelitev odvzema po starostnih kategorijah je relativno dobra in nekako v
skladu z načrtovano. V starostni strukturi je delež telet glede na načrt prenizek - 37,9 % (načrt 40 %),
dober je odvzem kategorije enoletne jelenjadi obeh spolov – načrt 18 % in odvzem 18,8 %. Skupni delež
kategorije mladih obeh spolov je soliden (56,7 %). Pri dve in večletnih jelenih je skupni odvzem 20 %
(načrt 19 %). Odvzem jelenov 2+ je presežen v razredu 10+ in razredu 2-4 (pa še to v vsakem razredu po
en jelen), kar nima nobenega vpliva na stanje v populaciji. Tudi tokrat je dobra realizacija košut 2+, ki
znaša 23,3 % odvzema (načrt 23 %) in bistveno presega deleže v preteklih letih. Delež izgub je v
povprečju prejšnjih let in znaša 10,7 %. Med izgubami prevladujejo povozi na cestah s 33,3 %, sledijo zveri
z 22,2 % (napram letu poprej so se te izgube povečale) in povoz na železnici z 19,4 % ter neznano s
13,9 %, ostalo predstavljajo izgube označene pod drugo. Delež evidentiranih izgub od zveri predstavlja
2,4 %, kar ni veliko, se pa povečuje. Gledajoč zgolj statistične podatke bi pomenilo, da je vpliv zveri v
našem območju zelo nizek. Problem je v nezmožnosti evidentiranja teh izgub.
Realizacija načrta je v posameznih LUB različna: v kraškem bazenu 94,5 %, v brkinskem 97,8 %. V
istrskem LUB, kjer se število načrtuje le v dveh loviščih, je bilo odvzetih 32 živali (lani 20). V skupnem
odvzemu LUO je bil delež odvzema LUB Brkini 54,3 %, Krasa 36,1 % in Istre 9,6 %, kar je nekako drugače
kot v letu 2013 – nakazuje se večanje številčnosti jelenjadi v Istri. Bistvena značilnost ali odlika upravljanja
z jelenjadjo v zadnjih letih je visoka realizacija in uspešna starostna struktura odvzema, v katerem so
zastopani prav vsi spolni in starostni razredi – vključno s starimi, zrelimi jeleni. In prav slednje nam je eno
od glavnih vodil načrtnega upravljanja z jelenjadjo – zaščita srednje starega razreda jelenov in doseganje
ciljnih starosti jelenov ter s tem posledično stabilno socialno zgradbo populacije, ki mora biti ob zadostnem
količinskem odvzemu usklajena z okoljem.
Podobne usmeritve se moramo držati tudi pri odstrelu košut, saj nam le košute srednjih starosti lahko
zagotavljajo stabilnost populacije, kar pa pri odstrelu žal največkrat pozabljamo. Delež košut 2+ po bazenih
je bil: Kras 24,0 %, Brkini 23,1 % in Istra 21,9 %. Telesne mase in mase rogovja ne odstopajo bistveno od
povprečja zadnjih let, so nihajoča in so bolj rezultat okoljskih dejavnikov in ne številčnosti.
Povprečna vezava odstrela jelenov 2+ napram košutam 2+ je bila v LUO 104,8 %.
26
Zaradi specifike posameznih bazenov je dobro podati pregled tudi ločeno:
Preglednica 4.2.1: Pregled odvzema jelenjadi po LUB
območje
načrt
odvzem
navadni jelen (Cervus elaphus) )
% real. % Ž spola % mladih % jelenov 2+
% košut 2+
% vezave
KRAŠKI LUB
128
121
95
53,7
57,0
19,0
24,0
100
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
186
26
182
32
98
123
53,3
53,1
56,0
59,4
20,9
18,7
23,1
21,9
109
100
SKUPAJ LUO
340
335
98,5
53,4
56,7
20,0
23,3
105
Jelenjad se ob številčnem naraščanju še vedno prostorsko širi v robna lovišča LUO. Najizrazitejša je širitev
po Krasu, v Vipavsko dolino in v kontinentalni del Istre. Populacija jelenjadi v Primorskem LUO ima trend
naraščanja.
Na Krasu in v Istri trenutno še ne moremo govoriti o enotni populaciji, saj je le-ta sestavljena iz manjših ali
večjih skupin osebkov in posameznih živali. Škode na poljščinah in v gozdu od jelenjadi so prisotne,
vendar (še) niso problematične. V zadnjem letu so se celo zmanjšale. Zdravstveno stanje jelenjadi je
dobro. Vpliva poletne suše na jelenjad ne zaznavamo.
Prilagojeni cilj
Ob predvidevanju, da številčno jelenjad še narašča, saj so pogoji za njeno naselitev in razvoj ugodni, je
treba z ukrepi v populacijah rast njene številčnosti zadržati. Ob tem je treba paziti, da ne bo povzročala
velikih škod v prostoru ter da ne bo prihajalo do motenj z ostalimi vrstami. V LUO se kmetijska območja
Vrhov, vinogradniški del Krasa ter Istro opredeljuje kot območja, kjer jelenjadi ne želimo imeti. Tu je treba
njeno številčnost znižati, oziroma jo popolnoma izločiti. Pozornost pri upravljanju velja posvetiti zadrževanju
jelenjadi v brkinskem delu - Vremščica, Brkini, Čičarija, na Krasu in Istri v njunih zgornjih - gozdnih delih
LUB ter preprečevati širjenje in naraščanje njene številčnosti v kmetijskih delih LUB.
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 načrtujemo cca 10 % višji odvzem - 370 živali. Odvzem je v spolnem razmerju načrta
usmerjen v večji delež ženskega spola (54 %), kar pomeni 200 živali ženskega spola in 170 živali moškega
spola (46 %), starostno pa 56 % ali 207 mladih živali (teleta obeh spolov, lanščaki in junice). Minimalni
delež košut v načrtu je 24 % ali 89 živali. Višji delež košut je zaželen predvsem na Krasu in v Istri.
Dopusten je maksimalno 20 % odvzem ali 74 trofejnih jelenov.
Upravljavci lovišč naj v večjem številčnem odstrelu (usmerjanje celotnega odstrela lovišča) posegajo na
površine z večjimi škodami v kmetijstvu (Vrhe, Kras, Brkini) in v gozdu, na katerih se je vršila obnova konkretno obnova požarišča v Brestovici in Šumki pri Komnu, Selivcu, pod Vremščico, Obrovu in
Črnotičah.
Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi
starost
št.
tele M
66
lanščak 1+
30
jelen 2 - 4
40
jelen 5 - 9
26
jelen 10 +
8
skupaj M
170
SKUPAJ navadni jelen
%
18
8
11
7
2
46
št.
%
tele Ž
junica 1+
košuta 2+
74
37
89
20
10
24
skupaj Ž
200
54
370
27
območje
načrt 2015
načrt 2014
index
KRAŠKI LUB
135
128
105
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
201
34
186
26
108
131
SKUPAJ LUO
370
340
109
Usmeritve za lovišča spodnjega dela istrskega LUB (Dekani, Marezige, Šmarje, Koper, Izola in Strunjan):
• lovišča imajo skupni osnovni načrt v višini 12 živali, pri čemer se strukturnega odstrela posebej ne
omejuje z edinim pomembnim določilom, da se odstrel jelena 2+ obvezno pokriva s tremi živalmi
t.i. »mulaste« jelenjadi (teleta obeh spolov, junica, košuta 2+), od katere je vsaj ena žival obvezno
košuta 2+;
• lov jelenov 2+ se prične z lovno dobo, do pokritja z netrofejno jelenjadjo se dovoljuje odstrel dveh
jelenov;
• odvzem se navzgor ne omejuje.
Enake usmeritve veljajo za lovišča v Vipavski dolini (Fajti hrib, Tabor Dornberk in Brje Erzelj), pri čemer
imajo lovišča svoj osnovni načrt, ki ga navzgor ne omejujemo, razen v tem, da se tudi tu jelena 2+ obvezno
pokriva s tremi živalmi netrofejne jelenjadi, od katere je vsaj ena žival obvezno košuta 2+.
Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema
Ostalo območje
1. Dopustna odstopanja so v višini do +/–15 % od skupno načrtovanega števila odvzema vseh
kategorij.
2. Načrta odvzema v razredu dve in večletnih jelenov ni treba realizirati ter ga tudi ni dovoljeno
presegati, razen sorazmerno s preseganjem skupno načrtovanega odvzema.
3. Načrtovani odvzem jelenov starostnega razreda 5–9 let se ne sme presegati, lahko pa se ga
nadomesti z odvzemom mladih 2-4 letnih ali starih jelenov 10+. Načrtovani odvzem jelenov
starostnega razreda 10+ se lahko nadomesti z odvzemom mladih 2-4 letnih jelenov in obratno.
4. Pri košutah je dovoljeno odstopanje do +/- 15 %, pri teletih in enoletnih osebkih pa do +/-30 % od
načrtovanega števila odvzema (zaokrožitev na najbližjo celo vrednost). Za lovišča, ki imajo načrt
odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje od načrta šteje realizacija +/-2 živali,
pri čemer načrta odvzema dve in večletnih jelenov ni dovoljeno presegati.
5. Odstrel košut mora znašati vsaj 100 % višine odstrela nad dvo in večletnih jelenov.
6. V območjih, kjer je prisotnost jelenjadi nezaželena/nedopustna - ti. območja brez jelenjadi: Tabor
Dornberk, Brje Erzelj, Dekani, Marezige, Koper, Izola, Šmarje in Strunjan, je potrebno težiti k
popolnemu oz. »čim večjemu« odvzemu jelenjadi. Zaradi izredno velikih škod, ki jih povzroča
jelenjad, pa je treba odstrel povečati v vinogradniškem delu območja, kamor spada del lovišč Vrhe
Vrabče, Kras Dutovlje, Štanjel, Jezero Komen, Dolce Komen, Trstelj Kostanjevica in Fajti hrib.
7. Preseganje realiziranega odvzema od načrtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastalo
kot posledica evidentiranih izgub jelenjadi po končani lovni dobi na posamezno spolno in starostno
kategorijo ali po izpolnitvi načrtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne
šteje kot kršitev določil načrta.
Območje stalne prisotnosti volka - veljajo podobna določila kot v ostalem območju razen:
1. V območjih s prisotnostjo volka se njihov regulativni vpliv na jelenjad upošteva s korigirano
strukturo odvzema, v kateri je manjši delež telet
2. Odstrel košut mora na območju stalne prisotnosti volkov znašati vsaj 60 % višine odstrela 2 in več
letnih jelenov.
3. Navedeno velja za lovišča z načrtovanim odvzemom najmanj 10 živali skupaj.
28
Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema navadnega jelena
Odstrel in izgube
teleta M
lanščaki
jeleni 2-4
jeleni 5-9
jeleni 10 +
skupaj JELENI
teleta Ž
junice
košute 2+
skupaj KOŠUTE
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
58
35
54
51
62
260
15
22
24
25
31
117
35
23
24
28
36
146
21
20
26
17
24
108
8
6
10
8
11
43
100
130
137
151
156
674
69
57
47
53
48
274
28
20
27
31
32
138
78
48
62
61
66
315
133
129
141
145
179
727
335
233
259
278
296
1401
%/spol % skupaj
38,6
18,6
17,4
8,4
21,7
10,4
16,0
7,7
6,4
3,1
100,0
48,1
37,7
19,6
19,0
9,9
43,3
22,5
100,0
51,9
100,0
kategorija / leto
načrt - skupaj
odstrel in izgube / načrt
delež JELENOV
delež trofejnih jelenov 2+ in več
delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
340
252
266
286
310
1454
92,5
97,4
97,2
95,5
98,5
96,4
46,6
42,9
50,2
49,3
51,0
48,1
21,5
20,8
22,3
21,6
20,0
21,2
56,7
57,9
55,2
55,8
56,1
56,3
Izgube
Kategorija / leto
nenaravne izgube
naravne izgube
skupaj izgube
% izgub
odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
23
13
15
19
19
89
11
12
8
12
13
56
36
24
27
27
31
145
10,3
10,4
9,7
10,5
10,7
10,3
299
209
232
251
265
1256
%
61,4
38,6
100,0
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
5
6
8
6
6
31
0
0
0
0
0
0
2
1
0
1
0
4
6
13
10
10
12
51
7
2
1
7
5
22
5
4
2
6
8
25
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
4
1
1
4
12
%
21,4
0,0
2,8
35,2
15,2
17,2
0,0
0,0
8,3
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri
7 psi
8 kosilnica
drugo
29
Telesne mase (biološka telesna masa)
teleta M
Indeks
lanščaki
Indeks
teleta Ž
Indeks
junice
Indeks
tele M + Ž
Indeks
2010
42,8
100,0
71,5
100,0
39,4
100,0
60,5
100,0
40,8
100,0
2011
45,0
105,1
73,5
102,7
42,8
108,6
64,8
107,1
44,0
107,8
2012
46,1
107,7
77,6
108,5
43,7
110,9
70,6
116,7
44,9
110,0
2013
43,7
102,1
72,9
102,0
40,0
101,5
66,8
110,4
42,2
103,4
2014
42,8
100,0
73,6
102,9
42,0
106,6
63,7
105,3
42,4
103,9
Masa trofej jelenov (gr)
Povprečna masa trofej / leto
2010
2011
2012
2013
2014
jeleni 2+
1369
1160
1486
1611
1549
indeks
100,0
84,7
108,5
117,7
113,1
jeleni 3+
1647
2550
2120
2411
2391
indeks
100,0
154,8
128,7
146,4
145,2
jeleni 4+
2734
2420
1297
2688
2873
indeks
100,0
88,5
47,4
98,3
105,1
jeleni 5+
3747
4130
4183
4673
3464
indeks
100,0
110,2
111,6
124,7
92,4
jeleni 6+
4653
6030
2296
2910
4870
indeks
100,0
129,6
49,3
62,5
104,7
jeleni 7+
5240
5010
5071
4473
5947
indeks
100,0
95,6
96,8
85,4
113,5
jeleni 8+
4830
4730
5810
4450
6673
indeks
100,0
100,0
jeleni 9+
5320
indeks
122,8
94,1
141,1
6860
7080
6280
100,0
100,0
88,7
jeleni 10+
7247
6150
5955
6086
6015
indeks
100,0
84,9
82,2
84,0
83,0
30
4.3
Damjak (Dama dama)
Damjak je bil na območju Primorskega LUO izpuščen pred približno 35 leti na podlagi tedanje lovske
politike in je kot neavtohtona vrsta prisoten na območju lovišč Tabor Sežana, Gaberk Divača in Videž
Kozina oz. na področju Lipice, Kokoške, Starega Tabora, Lokve in Videža, v t.i. »trikotniku«. V tem
območju ga tudi obravnavamo. V ostalem območju se mestoma lahko pojavljajo posamezne živali oz.
manjše skupinice, v zadnjih letih tudi kot prebegle živali iz obor.
V letu 2012 je iz obore v Finidi (lovišče Žabnik Obrov) v naravo ušlo 12 živali. Do konca leta 2014 je bilo
ustreljenih 9 živali. Podatki analize petletnih povprečij zato ne izkazujejo dejanskega stanja v naravi. Z
izjemo zadnjega leta je odvzem še vedno nizek in predstavlja le nekaj živali. V strukturi odvzema je še
vedno bistveno previsok delež trofejnih jelenov – 31,3 % in prenizek delež mlade divjadi 40,7 %. V petletju
sledimo trendu dokaj konstantnega – relativno majhnega odvzema, nekaj živali/leto. Odvzem je narasel le
zaradi odstrela pobeglih živali iz obor. Delež izgub v odvzemu ostaja visok – 21,9 %. V spolni strukturi je
odvzem v petletnem obdobju porušen, delež ženskega spola znaša le 43,8 %.
Odvzem v letu 2014 ni visok in znaša le 4 živali, ob čemer je predstavljal odstrel 2 živali, 2 sta registrirani
izgubi. Celoten odvzem je realiziran v lovišču Tabor Sežana. Realizacija je 66,7 % in je v povprečju
preteklih let, to je 4 – 6 živali/leto. Izgubi sta dve, torej je delež izgub 50 %. Vse živali so odvzete v
trikotniku in sicer dva jelena in eno tele Ž spola ter ena junica.
Na ožjem območju Lipice so se ponovno začele formirati skupinice (v zimskem času videno tudi do 15
živali skupaj). Posamezne osebke se videva še na širšem območju okrog Lipice, vendar še vedno v okviru
t.i. trikotnika. Ugotavljamo, da se številčnost damjaka bistveno ne spreminja. Vrsta je še vedno ranljiva. Za
bolj gotove analize je potreben čas. V okolici Finide – lovišči Žabnik Obrov in Brkini - se lahko pojavijo
živali, ki so ostale po pobegu iz obore, prav tako se lahko pojavijo pobegle živali iz obore v Prešnici, kar
pomeni lovišče Kojnik Podgorje. Zaradi izredno nizkega odvzema košut 2+ ocenjujemo, da je starost v tej
kategoriji precej visoka – del košut je vsekakor prestarel, treba jih nekoliko pomladiti.
Prilagojeni cilj
Zaradi primernosti okolja t.i. trikotnika je vsekakor smotrno to vrsto ohraniti, še posebej, ker naseljuje
večinoma del območja, ki ga je avtocestna infrastruktura nekako izolirala. Z damjakom se tu da tudi
upravljati, vendar v taki številčnosti, da bo usklajena z okoljem ter da ne bodo porušeni medvrstni in znotraj
vrstni odnosi.
Kratkoročno je cilj dvigniti številčnost v trikotniku. To bi lahko storili s pomladitvijo rodnega dela. Izven t.i.
trikotnika pa se damjaka smatra kot nezaželeno vrsto in se teži k njegovi popolni odstranitvi iz okolja.
Ukrepi in usmeritve
V trikotniku v letu 2015 načrtujemo odvzem 2 jelenov (lovišče Tabor Sežana in Gaberk Divača po enega).
Odstrel jelena se pokriva z odstrelom ene košute (min.) in dvema ostalima živalima vseh ostalih kategorij.
Možno preseganje števila 6 naj bo vezano le na dodaten odstrel košut 2+ s ciljem pomladitve populacije.
Odvzem v razredu jelena 2+ ni vezan na starostni razred.
Skupaj v trikotniku načrtujemo maksimalni odvzem 6 živali, ki se lahko poveča z odvzemom starih
košut.
Načrtovanega odvzema ni treba realizirati.
V loviščih izven t.i. trikotnika (lovišči Tabor Sežana in Gaberk Divača) odvzema damjaka po številu
in strukturi ne načrtujemo in je njegov odstrel neomejen.
31
Preglednica 4.3.1: Načrt odvzema damjaka
starost
število
tele M ali Ž ali
lanščak ali junica
2
jelen 2+
2
košuta 2+
2
SKUPAJ
6
Preglednica 4.3.2: Analiza odvzema jelena damjaka
Odstrel in izgube
2010
2011
2012
2013
2014
Skupaj
%/spol
%/skupaj
Teleta M
1
0
2
0
0
3
16,7
9,4
Lanščaki
0
1
2
2
0
5
27,8
15,6
Jeleni 2-4
0
2
2
1
1
6
33,3
18,8
Jeleni 5-8
1
0
2
0
1
4
22,2
12,5
Jeleni 9 +
0
0
0
0
0
0
0,0
0,0
Skupaj JELENI
2
3
8
3
2
18
100,0
56,3
Teleta Ž
2
0
0
0
1
3
21,4
9,4
Junice
1
0
0
0
1
2
14,3
6,3
Košute 2+
0
1
5
3
0
9
64,3
28,1
Skupaj KOŠUTE
3
1
5
3
2
14
100,0
5
4
13
6
4
32
43,8
100,0
Kategorija / leto
2010
Načrt - skupaj
2011
2012
2013
2014
Skupaj
8
8
8
6
6
36
62,5
50,0
162,5
100,0
66,7
88,9
Delež JELENOV
0,0
75,0
61,5
50,0
50,0
56,3
Delež trofejnih jelenov 2+ in več
0,0
50,0
30,8
16,7
50,0
31,3
Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol
0,0
25,0
30,8
33,3
50,0
40,6
Izgube
Kategorija / leto
2010
2011
2012
2013
2014
Skupaj
%
Nenaravne izgube
2
2
0
0
1
5
Naravne izgube
0
1
0
0
1
2
28,6
Skupaj izgube
2
3
0
0
2
7
100,0
0,0
75,0
0,0
0,0
50,0
21,9
3
1
13
6
2
25
% izgub
Odstrel
71,4
Vzroki izgub
Vzrok / leto
2010
2011
2012
2013
2014
Skupaj
%
1 neznan
0
1
0
0
1
2
28,6
2 bolezen
0
0
0
0
0
0
0,0
3 krivolov
0
0
0
0
0
0
0,0
4 cesta
2
0
0
0
1
3
42,9
5 železnica
0
2
0
0
0
2
28,6
6 zveri
0
0
0
0
0
0
0,0
7 psi
0
0
0
0
0
0
0,0
8 kosilnica
0
0
0
0
0
0
0,0
9 garje
0
0
0
0
0
0
0,0
32
4.4
Gams (Rupicapra rupicapra)
Gamsi so v Primorskem LUO prisotni že nekaj let. V zadnjih letih se pojavljajo v različnih časovnih
intervalih, mestoma v loviščih Vrhe Vrabče, Raša Štorje, Senožeče, Tabor Dornberk kot manjše skupinice
ali posamezni osebki, ki v ta lovišča pridejo z Nanosa ter na območju Brestovice na Krasu (lovišče Jezero
Komen) kot deli kolonije, ki je nastala v Italiji izpuščenih gamsov.
Odvzem v zadnjih desetih letih je evidentiran v letu 2004, ko smo beležili odstrel treh živali (v lovišču
Šmarje pri Kopru, lovišču Senožeče in lovišču Timav Vreme), v letu 2007 kot odstrel treh živali v lovišču
Tabor Dornberk, v letu 2010 odstrel ene živali v lovišču Jezero Komen in v letu 2011, ko so bili odvzeti en
kozel, ena koza in en mladič, v letu 2012 kot odstrel enega starejšega kozla ter v letu 2013 kot odstrel še
enega kozla starosti 3 let.
V zadnjem letu (2014) je bila v lovišču Raša Štorje odstreljena koza starosti 3 leta. Skupaj je bilo v
desetletju odstreljenih šest starejših koz, dva mladiča in šest starejših kozlov – starejši pomeni dvo in
večletnih.
Ukrepi in usmeritve
Gamsa v območju opredeljujemo kot vrsto, ki nima tradicije upravljanja, zato zanj ne načrtujemo
nikakršnih posebnih del v okolju, ravno tako ne načrtujemo številčnega odvzema in strukture po loviščih odvzem je strukturno neomejen, številčno pa se ga v območju LUO omeji letno na do 10 živali.
Načrta ni treba dosegati. Lovišča naj v skladu z vodenjem evidenc odvzema pristopijo tudi k evidentiranju
pojavnosti gamsov v območju svojega lovišča (datumsko beleženje in geokoordinate).
33
4.5
Divji prašič (Sus scrofa)
Populacijsko divjega prašiča obravnavamo ločeno po LUB. Divji prašič se pojavlja v vseh loviščih
Primorskega LUO, ni ga le v delih lovišč tik ob morju. V zadnjih letih se posamezni primerki ali manjše
skupinice stalno pojavljajo tudi v loviščih Strunjan, Izola in Koper.
Analiza upravljanja v preteklih letih je nakazovala povečano številčnost divjih prašičev. Skladno s tem smo
povečevali tudi načrt in njemu je sledila tudi realizacija odvzema. Svoj vrh je odvzem dosegel v letu 2012,
ko je bilo odvzetih 3.281 živali. Izredno visok poseg v populacijo ob ocenjeni nižji ponudbi hrane (slab
obrod plodonosnega drevja) je nakazoval začetek padca številčnosti, vendar smo ocenili, da je številčnost
še vedno previsoka in smo načrt odstrela še povečali. Odvzem je nekoliko padel, vendar pa je še vedno
visok in je presegal načrtovano kvoto. Ocenjujemo, da bo tudi izredno močan poseg v kategorijo 2+ (M in
Ž), ki v petletnem povprečju predstavlja 11,5 % celotnega odvzema, dolgoročno še znižal številčnost.
Delež odvzema rodnega dela populacije (svinje 1+ in 2+) je v petletju visok in znaša v povprečju 22,2 %.
Številčen odvzem prašičev v Primorskem LUO nikoli ni bil slab, prav tako starostna struktura petletne
realizacije sicer ni slaba v kolikor bi bila populacija stabilna. V stanju izredno naraščajočega trenda pa je bil
delež odvzema starejših osebkov prenizek. Prav tako je bil prenizek delež odvzema svinj 1+, to pa je že
razlog za ohranjanje večjega prirastka ter z njim večjo številčnost prašiča v območju. Številčnost prašičev
pada, padec pa je glede na načrt nekoliko prepočasen (po letu 2012 je odvzem v naslednjem letu nižji za
cca 20 %). Po nekako treh letih lahko z gotovostjo zatrdimo, da je vzrok za padanje številčnosti ob okoljski
dejavnikih – manjša ponudba hrane, prav gotovo tudi visok odvzem (tako številno kot tudi strukturno).
Odvzem starejših osebkov obeh spolov je sicer nekoliko pod načrtovanim, je pa porušen v korist ženskega
spola (skupaj starejši realizacija 11,5 %, od tega je M spol 3,9 % in Ž spol 7,6 %). Skupno spolno razmerje
je nekoliko porušeno v korist moškega spola in sicer M = 51,0 %, vendar najmočneje v
predreproduktivnem - mlajšem delu populacije in še posebej v kategoriji 1+.
V zadnjem letu je odvzem divjih prašičev nižji kot v preteklem letu (indeks 82). Podobno kot odvzem, so
se tudi škode znižale in to znatno. Načrt odvzema po dolgem času ni dosežen, realizacija je 96,6 % ali
drugače - od načrtovanih 2.300 je bilo odvzetih 2.221 (predlani še 2.706) živali. Odvzem je v primerjavi z
predlanskim nižji za 485 živali ali v povprečju za nekaj več kot 16 živali na lovišče. Spolna struktura
odvzema je bila porušena v korist moškega spola M : Ž = 1 : 0,94. Bolj kot pri mladičih (torej skupaj), je
pomembno razmerje pri enoletnih in starejših živalih, kjer pri 1+ še vedno prevladuje moški spol z
razmerjem M : Ž = 388 : 293 živali. V zadnjih letih je to razmerje vedno bolj izenačeno. V 12,7 % deležu
odvzema starejših osebkov obeh spolov je 99 merjascev ali 4,4 % odvzema in 183 svinj ali 8,2 %
odvzema. Delež odvzema rodnega dela populacije (svinje >1 leto) je 21,4 %, kar je prenizko glede na
načrt.
Zaradi specifike posameznih bazenov je dobro podati analizo tudi ločeno:
Preglednica 4.5.1: Pregled odvzema divjih prašičev v letu 2014 po LUB
območje
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
načrt
880
904
516
2.300
odvzem
588
874
759
2.221
% real.
67
97
147
97
divji prašič (Sus scrofa )
% Ž spola
% mladih
% merjascev 2+
49
89
3
49
86
5
47
87
5
48
87
4
% svinj 2+
8
9
7
8
delež svinj >1 leto
21,1
20,8
22,4
21,4
Spolno razmerje v odvzemu starejših osebkov v kraškem LUB nakazuje resen problem pri starejših
merjascih, saj je delež v odvzemu še vedno le 3 %. V ostalih dveh bazenih je ta % boljši. Izgradnja stabilne
socialne zgradbe populacije mora biti naloga za prihodnost, ko se bo številčnost prašičev znižala. V
odvzemu so še vedno porušena razmerja v kategoriji 1+, v istrskem LUB je to razmerje izrazito slabo in
nakazuje rast reproduktivnega dela populacije (M1+:Ž1+ = 178:114), v ostalih dveh bazenih je to razmerje
bolj zbližano brkinski 128:103, kraški pa celo 82:76. Skupna številčna realizacija v kraškem in brkinskem
LUB ni dosegla načrta, je pa načrt močno presežen v istrskem LUB, v katerem v preteklem letu odvzem
tudi številčno ni bil dovolj visok. V nobenem bazenu ni realiziran načrtovan delež rodnega dela populacije,
je pa ta delež zelo približan načrtu in ni slab. Kljub vsemu je pomemben tudi visok odvzem mladičev prirastka, ki pripomore k znižanju številčnosti. Izgub prašičev v LUO ni veliko in predstavljajo le 1,9 %
34
odvzema. Število izgubljenih živali v odvzemu je nekoliko nižje, kot v preteklem letu. Delež izgub v
odvzemu je padel pod 2 %. V strukturi izgub zadnjega leta prevladuje promet na cestah s 78,6 %.
Povprečna intenziteta odvzema za leto 2014 je bila 1,66 živali/100 ha lovne površine (v letu 2012 - 2,45, v
letu 2013 pa 2,02). Intenziteta odvzema je zelo različna po posameznih loviščih in se giblje v razponu od
0,24 do 5,35 živali/100 ha lovne površine. Po bazenih je intenziteta odvzema: v kraškem LUB 1,61 (leta
2012 - 3,59), v brkinskem LUB 1,51 (2012 - 2,32) in v istrskem LUB 3,0 (2012 - 2,50) živali/100 ha lovne
površine. Intenziteta odvzema je najvišja v lovišču Dekani 5,35 in najnižja v lovišču Strunjan
0,24 živali/100 ha lovne površine. Telesne mase bistveno ne odstopajo od povprečja zadnjih let.
Divji prašič je razširjen po celem LUO. Številčnost prašiča je v posameznih loviščih različna, a zaradi
velikega odstrela po letu 2012 že nižja. Največja številčnost prašiča je ob italijanski meji in v istrskem LUB.
Velika številčnost divjih prašičev negativno vpliva tudi na populacijo srnjadi in damjaka.
Zdravstveno stanje v populaciji divjega prašiča je dobro, bolezni ni zaznati. Ob meji z R Italijo se telesne
mase prašičev še vedno razlikujejo od mas prašičev osrednjega območja. V glavnem so bistveno nižje od
povprečja v LUO.
Prehrambeni, bivalni, predvsem pa klimatski pogoji v LUO so za divje prašiče zelo ugodni. Telesne mase
prašičev so v letu 2014 nekoliko narasle (indeks telesne mase mladičev obeh spolov je 123), kar nakazuje
potencialno povečan prirastek vrste v letu 2015.
Prilagojeni cilj
Številčnost divjih prašičev je treba močneje znižati v istrskem LUB, v ostalih dveh bazenih pa skušati vsaj
zadržati pozitiven trend nižanja številčnosti zadnjih dveh let.
Kratkoročni cilj v LUO je še zmanjšati številčnost, oz. doseči takšno številčnost prašičev, da se bodo
škode, ki jih povzročajo v okolju, še zmanjšale.
Ob zadostni količinski regulaciji je treba tudi z vidika kvalitete posega v populacijo doseči nekoliko bolj
stabilno socialno (spolno in starostno) zgradbo populacije.
Ukrepi in usmeritve
Odvzem se načrtuje na osnovi dopisa MKGP št. 341-22/2015/1 z dne 6. 3. 2015, kjer so podane smernice
za načrtovanje.
Na osnovi dopisa MKGP se načrtuje:
-
skupna višina odvzema divjega prašiča za LUO, kjer kljub vsem ocenam o nižji številčnosti
prašičev v letu 2015 načrtujemo še vedno visok odvzem 2.200 živali,
območje
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
-
načrt 2014
626
864
710
2.200
načrt 2013
880
904
516
2.300
v%
71
96
138
96
28
39
32
100
načrtuje se le skupni odvzem lanščakinj in svinj 2+, ki naj v LUO skupaj dosega minimalno 23 %, v
strukturi odvzema pa naj bo delež svinj 2+ vsaj 5 %,
območje
načrt odvzema 1+ in 2+ Ž skupaj
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
-
index
131
199
178
508
v%
21,0
23,0
25,0
23,1
odvzem ostalih kategorij divjega prašiča (po spolu in starosti) se posebej ne načrtuje,
načrtovano višino odvzema je dovoljeno neomejeno presegati v vseh kategorijah,
35
-
-
dopustno odstopanje realizacije od načrta, zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov,
zaradi katerih osnovni načrt ne bi bil dosežen, je skladno s sprejetim Območnim načrtom za V.
primorsko LUO 2011-2020 - lovsko upravljavski in velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za
združeno kategorijo lanščakinj in svinj 2+, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega načrta
ohranjati skupni minimalni delež (vsaj 20 %) lanščakinj in svinj 2+ v odvzemu,
ob doseganju skupnega min. deleža lanščakinj in svinj v osnovnem načrtu odvzema za lovišče, le
tega ob preseganju načrta ni treba več dosegati, je pa morebitni nadaljnji odvzem teh kategorij
potreben in zaželen,
v kolikor je na nivoju LUB dosežena min. načrtovana kvota lanščakinj in svinj 2+, zagotavljanje min.
deleža lanščakinj in svinj 2+ v odvzemu na nivoju posameznega lovišča ni potrebno, razen tam kjer je
to zaradi neusklajenosti številčnosti divjega prašiča z okoljem (občutne škode) nujno potrebno.
Ostali ukrepi v populaciji divjega prašiča:
• Lovske organizacije z internimi navodili na noben način ne smejo omejevati izvajanja
načrta odvzema divjih prašičev (npr. omejevanje lova na privabljalnih krmiščih; določanje
sankcij za uplenitev katerekoli kategorije divjega prašiča, ki je z načrtovanim odvzemom še
dovoljena,..).
• Odstrel morebitnih osebkov, ki kažejo znake križanja z domačim prašičem ali drugimi podvrstami
evropskega divjega prašiča (Sus scrofa europea) je v sprejetih in veljavnih lovnih dobah
prednosten in neomejen v vseh loviščih. Določitev kriterijev za razvrščanje prašičev v to kategorijo
se pripravi tekom leta v dogovoru z ustreznimi strokovnimi inštitucijami (dolžine čeljusti, telesne
mase posameznih starostnih in spolnih razredov,..).
• Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta
namen odvzeti vzorce, oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih divjih
prašičev v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo
rastlin (UVHVVR).
36
Preglednica 4.5.3: Analiza odvzema divjih prašičev
Odstrel in izgube
Mladiči M
Lanščaki
Merjasci 2+
Skupaj PRAŠIČI
Mladiči Ž
Lanščakinje
Svinje 2+
Skupaj SVINJE
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
591
470
994
690
657
3402
333
386
612
534
388
2253
85
72
100
113
99
469
1009
928 1706 1337 1144
6124
525
497
896
693
601
3212
278
303
458
418
293
1750
125
128
221
258
183
915
928
928 1575 1369 1077
5877
1937 1856 3281 2706 2221
12001
%/spol %/skupaj
55,6
28,3
36,8
18,8
7,7
3,9
100,0
51,0
54,7
26,8
29,8
14,6
15,6
7,6
100,0
49,0
100,0
Kategorija / leto
Načrt - skupaj
Delež PRAŠIČEV
Delež mladičev ne glede na spol
Delež lanščakov ne glede na spol
Delež večletnih - 2+ ne glede na spol
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
1410 1600 1665 2300 2300
9275
137,4 116,0 197,1 117,7
96,6
129,4
52,1
50,0
52,0
49,4
51,5
51,0
57,6
52,1
57,6
51,1
56,6
55,1
31,5
37,1
32,6
35,2
30,7
33,4
10,8
10,8
9,8
13,7
12,7
11,5
Izgube in odvzem
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
43
47
59
49
39
237
8
7
12
6
3
36
51
54
71
55
42
273
2,6
2,9
2,2
2,0
1,9
2,3
1894 1809 3222 2657 2179
11764
%
86,8
13,2
100,0
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
5
5
9
5
3
27
2
0
3
1
0
6
1
0
0
2
0
3
35
31
45
32
33
176
5
10
9
5
2
31
0
2
0
0
0
2
1
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
2
6
5
10
4
27
%
9,9
2,2
1,1
64,5
11,4
0,7
0,4
0,0
9,9
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri
7 psi
8 kosilnica
drugo
Telesne mase (biološka telesna masa)
Mladiči M
Indeks
Lanščaki
Indeks
Mladiči Ž
Indeks
Lanščakinje
Indeks
Mladiči M + Ž
Indeks
2010
24,3
100,0
49,9
100,0
23,6
100,0
44,2
100,0
24,0
100,0
2011 2012 2013
25,3
20,9
20,5
104,1
86,0
84,3
49,4
50,1
43,4
99,0 100,4
86,9
23,4
19,8
20,4
99,2
83,9
86,6
46,3
44,7
40,4
104,8 101,1
91,3
24,3
20,4
20,5
101,3
85,0
85,4
2014
26,0
107,0
47,9
96,0
24,6
104,2
43,5
98,4
25,3
105,4
37
4.6
Lisica (Vulpes vulpes)
Lisico prostorsko obravnavamo enotno na nivoju LUO, odvzem pa zaradi enostavnejšega spremljanja ter
pregleda prikazujemo ločeno po LUB.
Skupni odvzem zadnjega petletja znaša 1.908 živali, od tega je evidentiranih izgub 436 živali ali 22,9 %.
Izgub je verjetno še veliko več, saj vse prav gotovo niso evidentirane. V območju je malo evidentiranih
zlasti izgub poginulih lisic zaradi garjavosti oz. ostalih vrst pogina, pa čeprav vemo, da je smrtnost pri
bolnih lisicah velika. Iz analize odvzema lahko ugotovimo, da je številčnost lisice bolj kot od višine odstrela
odvisna od pojava bolezni - v zadnjem obdobju zlasti garij.
Najvišji odvzem lisic v Primorskem LUO še vedno predstavlja leto 2001, ko je realizacija presegla načrt
(odvzem 948 živali). V naslednjih letih je realizacija vedno nižja, kljub nižanju načrta. V letih 2010 in 2011 je
odvzem pričel nekoliko naraščati, vendar je po letu 2011 zopet v trendu upadanja, kar se nadaljuje tudi v
letu 2014. To pa je ob večanju števila garjavih lisic tudi pričakovati. V spremljavi petletnega odvzema
spolne strukture nekoliko prevladuje ženski spol s 50,5 %, kar je nekako konstanta v vseh letih.
V preteklem letu se je odvzem še rahlo znižal oz. je nekako ostal na lanskoletnem nivoju. Odstreljenih je
bilo 276 lisic, kar je nekoliko več kot v preteklem letu. Odstrel v povprečju pomeni dobrih 9 lisic na lovišče
(indeks na leto poprej je 107), evidentirane izgube so znašale dodatno še 67 živali in predstavljajo 19,5 %
celotnega odvzema. Delež izgub v odvzemu se je znižal za več kot 6 %. V strukturi izgub še vedno izrazito
prevladuje povoz - 54 živali ali 80,6 % vseh izgub ter 15,7 % celotnega odvzema. Evidentirana je ena
poginjena lisica zaradi bolezni in le dve zaradi garij, kar predstavlja skupaj manj kot 1 % odvzema.
Ocenjujemo, da je primerov pogina lisic od garjavosti in povozov še več, le evidentirani niso. Načrt se je v
lanskem letu realiziral 95,3 %. Pri realizaciji načrtovanega posega v populacijo lisice je treba upoštevati
dejstvo, da je evidentiranje odstrela in izgub v nekaterih loviščih še vedno zelo slabo.
Preglednica 4.6.1: Pregled odvzema lisic po LUB
območje
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
načrt
140
140
80
360
lisica
odvzem
135
134
74
343
% real.
96
96
93
95
% ženskega spola % odvzema v LUO
47
54
46
50
39
39
22
100
% izgub
21,5
17,9
18,9
19,5
V populaciji lisic v LUO se je garjavost bistveno zmanjšala, se pa mestoma še pojavlja, zato ocenjujemo,
da je številčnost v večini lovišč nizka, kar se pozna tudi iz vidika med vrstnih odnosov z malo divjadjo –
predvsem poljskega zajca. Odstrel je najpomembnejši ukrep za reguliranje številčnosti lisic in s tem tudi
preventiva izbruha bolezni.
Prilagojeni cilj
Zaradi vrstne pestrosti območja ter njene koristnosti v okolju mora biti lisica prisotna v vseh loviščih.
Številčnost naj bo tolikšna, da ne omogoča širjenja garij - preprečuje kontakte med posameznimi osebki,
izbruha in širjenja stekline ali drugih bolezni ter da vsaj še nekaj let omogoča hitrejše naraščanje
številčnosti poljskega zajca (njen vpliv na malo divjad naj ne bo prevelik). Ukrepi v populaciji lisice naj
temeljijo k zadrževanju nekoliko nižje številčnosti.
Cilj je tudi izboljšati vodenje evidenc izgub pri upravljavcih lovišč.
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 načrtujemo enak odvzem kot v preteklem letu, to je 360 lisic. Odvzem lisic bi nekoliko
povečali v istrskem LUB ter s tem znižali odvzem v ostalih dveh LUB.
38
Preglednica 4.6.2: Načrt odvzema lisice
območje
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
načrt
135
135
90
360
v%
38
38
25
100
Številčnost lisic se uravnava le s skupno višino odstrela, dodatne omejitve odvzema po spolni in starostni
strukturi niso potrebne. Dovoljena odstopanja v višini odvzema so navzdol do –30 %, odstopanje
navzgor pa v višino do +100 % načrtovanega številčnega odvzema. Izgube, ki nastanejo po
realiziranem načrtovanem odvzemu, se ne štejejo za kršitev določil načrta.
Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje navzdol šteje
realizacija – 3 živali.
Pri lovu na lisico ter v času polaganja vab za peroralno vakcinacijo je treba upoštevati navodila in letne
programe Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Potrebno je izvajati kontrolni odstrel
živali in jih dostaviti pristojni veterinarski službi za ugotavljanje zdravstvenega stanja in uspešnosti
cepljenja.
Upravljavci lovišč ali LPN lahko glede na okoliščine izvedejo izredni poseg v populacijo lisice ob
utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti. O tem mora takoj po izrednem
posegu obvestiti lovskega inšpektorja in naknadno tudi uradnega veterinarja.
Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen
odvzeti vzorce, oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih lisic v preiskavo, v
skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Preglednica 4.6.3: Analiza odvzema lisic
Odstrel in izgube
samci
samice
skupaj odstrel in izgube
načrt - skupaj
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %
208
217 179 167 173
944 49,5
193
216 206 179 170
964 50,5
401
433 385 346 343
1908 100,0
420
450 460 420 360
2110
95,5 103,1 85,6 75,2 95,3
90,4
Izgube in odvzem
kategorija / leto
nenaravne izgube
naravne izgube
skupaj izgube
% izgub
odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %
74
81
70
76
55
356 81,7
2
33
20
13
12
80 18,3
76
114
90
89
67
436 100,0
19,0 26,3 23,4 25,7 19,5
22,9
325
319 295 257 276
1472
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri
7 psi
8 kosilnica
9 garje
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %
0
20
12
7
9
48 11,0
0
9
7
2
1
19 4,4
0
0
0
0
0
0 0,0
74
79
69
74
54
350 80,3
0
1
1
2
1
5 1,1
0
0
0
0
0
0 0,0
0
1
0
0
0
1 0,2
0
0
0
0
0
0 0,0
2
4
1
4
2
13 3,0
39
4.7
Jazbec (Meles meles)
V LUO se jazbec obravnava enotno za celo območje. Zaradi enostavnejšega spremljanja ter pregleda pa
jazbeca prikazujemo (podobno kot vso malo divjad) ločeno po lovsko upravljavskih bazenih.
V petletnem odvzemu jazbeca sledimo trendu naraščanja številčnosti. Odvzem je padel v zadnjem letu, ki
pa nima pojasnljivega vzroka in je lahko le posledica nekoliko manjše intenzitete lova ali nedoslednega
beleženja izgub. Zgodovina odvzema namreč kaže, da so večje ali manjše razlike v višini letnega odvzema
v glavnem posledica evidentiranja izgub. Veliko izgub je še vedno neugotovljenih, oz. nedokazljivih in
neevidentiranih. Evidenca odstrela in izgub je v nekaterih loviščih še vedno zelo slaba, če ne prav
vprašljiva.
Zgornje trditve so podkrepljene v analizi odstrela, ki ima konstantno rahel in vztrajen naraščajoč trend, kar
nakazuje večjo številčnost jazbeca. Odstrel je v zadnjem letu rahlo narasel, izgube pa so nekoliko padle in
so najnižje v petletju. V izgubah prevladuje promet s 94,4 %. V spolni strukturi petletnega odvzema izrazito
prevladuje moški spol s 57,8 %. Delež izgub tekom let niha in je v povprečju še vedno izredno visok
38,9 %. V zadnjem letu je delež izgub 28,8 %.
Odstrel v zadnjem letu predstavlja 71,2 % odvzema in je višji kot leto poprej. Odstrel znaša 94 živali (lani
93). Realizacija načrtovanega odvzema je v zadnjem letu znašala 84,1 %. Nižja realizacija v letu 2014 ni
odraz nižje številčnosti populacije, le ta ostaja stabilna. Višina realizacije je rezultat zainteresiranosti lovcev
za lov na to vrsto in dosledno evidentiranje vseh vrst izgub.
Preglednica 4.7.1: Pregled odvzema jazbeca po LUB
območje
načrt
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
63
61
33
157
jazbec
odvzem
50
57
25
132
% real.
79
93
76
84
% ženskega spola % odvzema v LUO
42
42
52
44
37,9
43,2
18,9
100
% izgub
22,0
29,8
40,0
28,8
Ocenjujemo, da je številčnost jazbeca stabilna, z rahlim trendom naraščanja (zlasti se večja številčnost
opaža na krmiščih za divje prašiče). Zdravstveno stanje je dobro, znakov bolezni ni. Spolna in starostna
struktura sta dobri. Posebnih negativnih medvrstnih odnosov do drugih vrst ne opažamo. Škod na
kmetijskih površinah je izredno malo, v letu 2014 je nismo beležili.
Prilagojeni cilj
Cilj upravljanja ostaja enak - zadržati sedanjo številčnost populacije. Jazbec naj bo prisoten v vseh loviščih
LUO v skladu z danostmi okolja.
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 načrtujemo enak odvzem kot v lanskem letu, in sicer 157 živali.
Dovoljena odstopanja po višini odvzema so navzdol do –50 %, navzgor pa do +100 %
načrtovanega številčnega odvzema. Izgube, ki nastanejo po realiziranem načrtovanem odvzemu, se ne
štejejo za kršitev določil načrta.
Več pozornosti naj upravljavci lovišč posvetijo korektnemu in natančnemu vodenju evidenc odvzema, s
poudarkom na izgubah po vrstah, količini ter vzrokih, saj lahko le tako zagotovimo realen vpogled v
dogajanje v populacijah, dosledno vodenje evidenc pa bistveno vpliva tudi na samo realizacijo
načrtovanega odvzema – usmeritev velja za celoten spekter nizke divjadi.
40
Preglednica 4.7.2: Analiza odvzema jazbecev
Odstrel in izgube
samci
samice
skupaj odstrel in izgube
načrt - skupaj
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
%
67
67
76
90
74
374 57,8
47
49
61
58
58
273 42,2
114 116
137 148 132
647 100,0
120 157 157
674
120 120
95,0 96,7 114,2 94,3 84,1
96,0
Izgube in odvzem
kategorija / leto
nenaravne izgube
naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
%
53
52
48
55
38
246 97,6
0
2
4
0
0
6 2,4
53
54
52
55
38
252 100,0
46,5 46,6 38,0 37,2 28,8
38,9
61
62
85
93
94
395
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri
7 psi
8 kosilnica
drugo
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
%
0
1
4
0
0
5 2,0
0
1
0
0
0
1 0,4
0
0
0
0
0
0 0,0
53
52
44
52
37
238 94,4
0
0
3
2
1
6 2,4
0
0
0
0
0
0 0,0
0
0
0
0
0
0 0,0
0
0
0
0
0
0 0,0
0
0
1
1
0
2 0,8
41
4.8
Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes)
Obe kuni obravnavamo v okviru enotne populacije LUO, vendar ju zaradi enostavnejšega spremljanja ter
pregleda prikazujemo (podobno kot ostalo malo divjad) po lovsko upravljavskih bazenih.
Odvzem kun v preteklem petletnem obdobju nikoli ni dosegal načrtovanega. V zadnjih štirih letih je
približno enak in se giblje v razponu med 85 in 95 živali. Višina odvzema je močno odvisna oz. pogojena z
natančnim evidentiranjem izgub. Izgube se vedno gibljejo okrog polovice odvzema. Največ jih je posledica
povoza na cestah.
Odvzem je v zadnjih letih nekako konstanten oz. v rahlem trendu naraščanja. Podobno sliko kaže tudi čisti
odstrel. Stopnja realizacije načrtovanega odvzema je najvišja v zadnjem letu in znaša 78,3 % - kar ni
visoko, vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da je evidentiranje odstrela in izgub v loviščih še vedno
zelo slabo, če ne prav vprašljivo. Višja realizacija v letu 2014 je tudi posledica že v letu 2013 znižanega
načrta. Čisti odstrel je najvišji v zadnjem letu in je napram letu poprej rahlo višji – indeks 102.
V prostoru se lovi le kuno belico. Kune zlatice je precej manj, zato je upravičeno ne dovolimo loviti. Delež
kune zlatice v skupnem petletnem odvzemu obeh kun je 0,44 %. V letu 2014 pri kuni zlatici ne beležimo
odvzema.
V območju je zaznana nezainteresiranost lovcev za lov na kuno belico.
V letu 2014 so lovci odstrelili 50 kun belic, kar pomeni 1,7 kune/lovišče. Izgube so znašale dodatnih
44 živali ali 46,8 % odvzema. V strukturi izgub prevladuje povoz na cestah, njegov delež je 97,7 %. Skupno
je odvzem v zadnjem letu znašal 94 kun belic, kar je nekoliko več kot v preteklem letu, še vedno pa precej
manj kot v letu 2005, ko je bil odvzem najvišji (106 živali).
Preglednica 4.8.1: Pregled odvzema kun po LUB
območje
načrt
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
36
36
48
120
kuna belica
odstrel
odvzem
18
30
12
32
20
32
50
94
% real.
83
89
67
78
% odvzema v LUO % izgub
31,91
34,04
34,04
100
40,0
62,5
37,5
46,8
Kuna belica je prisotna po vsem območju, medtem ko kuna zlatica ostaja zelo redka. Trenutna številčnost
kune belice je stabilna, v prostoru ne predstavlja motnje, škode v kmetijstvu so minimalne. Zdravstveno
stanje je dobro, bolezenskih pojavov ni.
Prilagojeni cilj
Cilje je ohraniti in povečati številčnost kune zlatice. Pri kuni belici naj se zadržuje sedanjo številčnost. V
območjih, kjer se pojavi škoda na nelovnih površinah, naj se intenzivira izvajanje lova. Večjo pozornost naj
se posveti dvigu interesa lovcev za lov na kuno belico ter korektnemu in natančnemu vodenju evidence
odvzema.
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 načrtujemo enak odvzem, kot v lanskem letu in sicer 120 kun belic. Ločeno po LUB je to
v istrskem 40 % ali 48 živali, kraškem 30 % ali 36 živali in brkinskem 30 % ali 36 živali.
Zaradi zelo majhnega števila kun zlatic se te vrste tudi v letu 2015 ne lovi!
42
Številčnost se uravnava le s skupno višino odstrela, dodatne omejitve odvzema po spolni in starostni
strukturi niso potrebne. Dovoljena odstopanja po višini odvzema za kuno belico so navzdol do 50 %,
odstopanje navzgor pa v višino do +100 % načrtovanega številčnega odvzema. Izgube, ki nastanejo
po realiziranem načrtovanem odvzemu, se ne štejejo za kršitev določil načrta.
Preglednica 4.8.2: Analiza odvzema kun
Odstrel in izgube
starostna in spolna struktura
Kuna belica - skupaj odstrel in izgube
Načrt - skupaj
Kuna zlatica - skupaj odstrel in izgube
Načrt - skupaj
Skupaj obe kuni odstrel in izgube
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
85
92
87
90
94
448
135 135 135 120 120
645
63,0 68,1 64,4 75,0 78,3
69,5
0
0
1
1
0
2
0
0
0
0
0
0
načrtno se je ne lovi
85
92
88
91
94
450
63,0 68,1 65,2 75,8 78,3
69,8
Izgube in odvzem
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
%
54
47
46
40
43
230 96,2
0
5
1
2
1
9 3,8
54
52
47
42
44
239 100,0
63,5 56,5 54,0 46,7 46,8
53,3
31
40
41
49
50
211
Vzroki izgub
Vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri
7 psi
8 kosilnica
9 garje
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
%
0
4
1
2
1
8 3,3
0
1
0
0
0
1 0,4
0
0
0
0
0
0 0,0
54
47
45
40
43
229 95,8
0
0
1
0
0
1 0,4
0
0
0
0
0
0 0,0
0
0
0
0
0
0 0,0
0
0
0
0
0
0 0,0
0
0
0
0
0
0 0,0
43
4.9
Navadni polh (Glis glis)
Prisoten je na območju celotnega Primorskega LUO. V območju ni tradicije lova na navadnega polha, prav
tako v tej regiji po nam znanih podatkih ni ustanovljenega še nobenega društva oz. polharske družine.
ZGS ali lovci do leta 2009 niso imeli nikakršnih podatkov o odvzemu polhov iz narave. V letu 2009 prvič
beležimo odvzem - 43 živali. V letu 2010 je bil ulov polhov 98 živali, vse v brkinskem LUB. V letu 2011 je
bilo v LUO odvzetih 409 polhov, od tega v kraškem LUB 2 živali in v brkinskem LUB 407 živali. Odvzema
za leto 2012 ne beležimo, prav tako ne beležimo izgub. V letu 2013 ponovno beležimo odvzem polhov in
sicer v višini 378 živali, v letu 2014 pa 526 živali. Vse živali so odvzete v brkinskem LUB.
Ukrepi in usmeritve
Številčno odvzema ne načrtujemo, se pa korektno in natančno vodi evidence odvzema, s
poudarkom na izgubah po vrstah, količini ter vzrokih, saj lahko le tako zagotovimo realen vpogled v
dogajanje v samih populacijah.
Za lov na polhe ni potreben lovski izpit, je pa potrebna polharska dovolilnica. Polharsko dovolilnico
posamezniku ali polharskem društvu oz. zvezi društev izda upravljavec lovišča, v skladu s Pravilnikom o
polharski dovolilnici, Ur. list RS št. 75/2009. Izpolnjeno polharsko dovolilnico mora posameznik ali društvo
oz. zveza društev vrniti upravljavcu lovišča do 31. 12. 2015.
Lov na polha je dovoljen (tudi) s pastmi (dvigalko).
V naravi naj se pušča oz. zavaruje drevesa z dupli, ohranja ter vzdržuje sonaravna pestrost razvojnih faz
gozda in gozdnega roba ter naravna drevesna sestava v njihovi okolici. V gozdnih sestojih je potrebno
ohranjati tudi mrtva drevesa, ki z vidika varstva gozdov niso problematična, predvsem pa zagotoviti
ustrezen delež starejšega drevja ter vse plodonosne grmovne in drevesne vrste.
44
4.10 Poljski zajec (Lepus europaeus)
Poljskega zajca prostorsko obravnavamo, podobno kot vso malo divjad, ločeno po lovsko upravljavskih
bazenih.
Odvzem preteklih petih let ima rahlo naraščajoč trend, giblje se okrog 150 živali. V načrtu je treba posebej
izpostaviti lovišče Koper, ki še vedno trajnostno gospodari z dokaj zadovoljivim številom zajca (v povprečju
zadnjih petih let z odvzemom 45 živali, odstrel v zadnjem letu še vedno 42 živali!). V kraškem in brkinskem
LUB so se, ob zmanjšanju obdelanih polj, pogoji za življenje poljskega zajca močno poslabšali, tako da je
njegova številčnost v nekaterih predelih zelo nizka. Na splošno pa lahko ugotovimo, da prilagoditev na
spremenjen življenjski prostor ter zmanjšanje vseh bolezni dvigujejo številčnost, na katero imajo trenutno
največji vpliv sesalski plenilci in ujede. Skozi petletno obdobje je možno slediti zelo velik delež izgub, še
posebej izgub v prometu, ki pa nakazujejo kar močen trend padanja. Obratno z izgubami pa čisti odstrel
nakazuje naraščajoč trend. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je v odvzemu zajca velik delež izgub tudi
od plenilcev, kar pa je nemogoče dokazati. To dejstvo moramo upoštevati v oceni stanja populacije.
Odvzem v letu 2014 znaša 153 živali, kar je več kot leto poprej, od tega le v lovišču Koper 45 živali.
Odvzem bi bil vsekakor višji, v kolikor bi uspeli evidentirati vsaj del izgub od zveri in ujed, ki v naravi prav
gotovo niso majhne. Ocenjujemo, da prikaz stanja na podlagi odvzema ni realna slika stanja v naravi.
Odstrel v letu 2014 je najvišji v povprečju zadnjih štirih let. Je za 2 živali višji kot leto poprej, in je med
najvišjimi v zadnjih 15 letih. V kolikor pa realizacijo določamo le s čistim odstrelom je ta le 75,2 %. Oba
rezultata nam nakazujeta dejstvo, da se številčnost zajca rahlo dviguje. Še vedno pa številčnost ni v
(lovsko) zadovoljivem stanju oz. da je bilo znižanje načrta odvzema v preteklem letu realno in potrebno.
Izgub je bilo evidentiranih manj kot preteklo leto in sicer 24 živali (lani 30). V strukturi izgub je bilo največ
izgub v prometu - 23 živali ali 92,0 % vseh izgub. Verjamemo, da je izgub bistveno več, jih je pa težko
dokazati, zato tudi niso evidentirane.
Preglednica 4.10.1: Pregled odvzema zajcev po LUB
območje
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
načrt
29
31
110
170
poljski zajec
odstrel
odvzem
15
23
18
29
95
101
128
153
% real.
79
94
92
90
15,03
18,95
66,01
100
34,8
37,9
5,9
16,3
V LUO bistvenih sprememb v stanju/številčnosti poljskega zajca v zadnjem letu ni. Zajec je v rahlem
večanju številčnosti, predvsem pa se nekoliko boljše stanje kaže v posameznih lokalnih območjih, na
nivoju LUO izraziteje v istrskem bazenu.
Rahel dvig številčnosti pripisujemo prilagoditvi na spremenjene življenjske razmere, padcu številčnosti
lisice, kar je posledica bolezni (garjavost) in nepojavljanju klasičnih bolezni v populaciji poljskega zajca, kot
sta zajčja kuga ali bruceloza. Glede na pozitivno stanje zadnjih let pa še ni moč govoriti o znatnem dvigu
oz. večji številčnosti.
Na splošno je zdravstveno stanje zajcev dobro, bolezenskih poginov ne beležimo.
Prilagojeni cilj
Cilj je ohranitev zajca kot vrste, ki je sposobna preživeti. V celotnem LUO se skuša povečati višino
naravne populacije. Upravljavci lovišč naj imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč ter drugimi uporabniki
v prostoru za kratkoročni in dolgoročni cilj vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja ter vzpostavitev
naravnega ravnovesja z drugimi vrstami (predvsem plenilci na katere lahko vplivajo – lisico in kuno belico).
45
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 še vedno načrtujemo enak odvzem kot v lanskem in predlanskem letu. Skupaj tako
načrtujemo odvzem 170 zajcev. Po LUB je to v istrskem 65 % ali 110 živali, kraškem 18 % ali 29 živali in
brkinskem 18 % ali 31 živali. Načrtovan odvzem zajca ni dovoljeno presegati, višine načrtovanega
odstrela pa tudi ni treba dosegati. Poljskega zajca se praviloma lovi le na skupnih lovih. Pred začetkom
lovne sezone je potreben dodaten sestanek OZUL in ZGS, na katerem bo dokončno izoblikovan načrt
odstrela male divjadi.
Na isti površini lovišča se lov vrši praviloma samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lahko izvaja
na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča, kjer se izvaja lov na poljskega
zajca, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene lovu in površine na
katerih se lov ne izvaja, se letno menjujejo. Upravljavec lovišča takšne površine opredeli v letnem načrtu
lovišča.
Lov zajcev v bližini intenzivnih nasadov ima prednost pred lovom v ostalem delu lovišča. Na teh površinah
se lov lahko ponavlja.
Lovci v loviščih naj med letom dosledno spremljajo stanje (oceno številčnosti), evidentirajo vse izgube ter z
deli in s sodelovanjem z lastniki zemljišč skušajo izboljšati stanje življenjskega okolja in z odstrelom
zmanjšati vpliv plenilcev (malih zveri) na poljskega zajca.
Vse najdene, poginule zajce se dostavi v pregled Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Preglednica 4.10.2: Analiza odvzema poljskih zajcev
Odstrel in izgube
Skupaj odstrel in izgube
Načrt - skupaj
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
155
141
147
151
153
747
185
185
170
170
170
880
83,8
76,2
86,5
88,8
90,0
84,9
Izgube in odvzem
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
43
40
33
30
23
169
21
7
1
0
2
31
64
47
34
30
25
200
41,3
33,3
23,1
19,9
16,3
26,8
91
94
113
121
128
547
%
84,5
15,5
100,0
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri in ujede
7 psi
8 kosilnica
drugo
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
19
5
0
0
2
26
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
42
40
30
28
23
163
0
0
0
0
0
0
2
2
0
0
0
4
0
0
0
0
0
0
1
0
3
2
0
6
0
0
1
0
0
1
%
13,0
0,0
0,0
81,5
0,0
2,0
0,0
3,0
0,5
46
4.11 Fazan (Phasianus colchicus)
Prostorski okvir obravnave fazana je, podobno kot za vso malo divjad, vezan na lovsko upravljavske
bazene.
Upravljanje s fazanom na celotnem LUO je odvisno samo od vlaganj iz umetne vzreje, posledično je od
tega odvisen tudi sam odstrel. V kolikor vlaganj ni, fazan kot prostoživeča vrsta, razen na manjših
površinah v Istri, nima možnosti preživeti.
Preglednica 4.11.1: Pregled vlaganj fazanov iz umetne vzreje in odvzem po letih
območje / leto
ŠTEVILO NAČRT. VLOŽ. FAZANOV
ŠTEVILO ODVZETIH FAZANOV
% odvzetih fazanov napram vloženim
2006
3.020
608
20,1
2007
2.950
826
28,0
2008
2.930
1.240
42,3
2009
2.160
712
33,0
2010
1.837
541
29,5
2011
1.537
575
37,4
2012
1.367
377
27,6
2013
1.072
399
37,2
2014
990
379
38,3
Odvzem bi bil prav gotovo višji, vendar so podatki o izgubah zelo pomanjkljivi, na terenu tudi izredno težko
ugotovljivi. Evidence vlaganj in odvzema so se v zadnjih letih močno izboljšale, še vedno pa upravljavci
lovišč fazana ne evidentirajo ločeno po spolu. Spolnega ločevanje ne omogoča niti aplikacija Lisjak, v
kateri se elektronsko vodi odvzem.
V letu 2014 je bilo po podatkih upravljavcev lovišč uplenjenih 375 fazanov. Evidentirane so še 4 izgube,
kar pa glede na vložene živali ni realno stanje. Izgub je bilo verjetno veliko več, le evidentirane ali opažene
niso, dokazila o le-teh je nemogoče zbrati. Skupni odvzem je 379 živali, realizacija je 76,6 %, saj je
načrtovan odvzem 50 % vloženih fazanov. Kljub opozorilom, se odvzem tudi v letu 2014 še vedno ni
spremljal ločeno po spolu, kar pomeni, da ne razpolagamo s podatki o deležu tako vloženih, kakor tudi ne
odvzetih osebkih ločenih po spolu. V kolikor hočemo s fazanom načrtno upravljati je nujno voditi vse vrste
evidenc. Resnica pa je tudi ta, da so trenutne, s pravilnikom predpisane evidence odvzema naravnane
tako, da spola ne ločujejo.
Na Primorskem se, kljub visokim vlaganjem v preteklosti, številčnost v naravi ni bistveno spremenila.
Vlaganja so torej namenjena tradiciji izvajanja lova. Lovi se v glavnem fazane gojene v oborah.
Preglednica 4.11.2: Pregled odvzema fazanov po LUB
območje
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
načrt
115
60
320
495
fazan
odstrel
odvzem
88
88
37
40
250
251
375
379
% real.
77
67
78
77
23,22
10,55
66,23
100
0,0
7,5
0,4
1
Prisotnost naravnega fazana (sposobnega preživeti v naravi) je ogrožena, lahko bi rekli, da ga razen na
območju Istre ni. V Istri se pojavlja v loviščih Koper, Strunjan, Izola in Šmarje ter njihovi okolici, kjer je moč
govoriti o številčnosti, ki je sposobna kot vrsta preživeti.
Njegova prisotnost je v velikem delu LUO odvisna le od dodajanj/vlaganj iz umetne vzreje, ki pa so vedno
prvenstveno namenjena nadaljevanju tradicije lova na malo divjad in lovnemu turizmu, ne pa dvigu njegove
številčnosti, za kar brez ustrezne priprave habitatov ne bo uspeha. Tega dejstva se morajo zavedati vsi,
predvsem pa upravljavci lovišč istrskega LUB.
Prilagojeni cilj
Cilj je ohranitev fazana kot vrste, ki je sposobna preživeti v naravi v tistih delih oz. loviščih, kjer fazan
preživi zimo. Upravljavci lovišč naj imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč ter drugimi uporabniki v
prostoru za kratkoročni in dolgoročni cilj vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja ter vzpostavitev
naravnega ravnovesja z drugimi vrstami (predvsem plenilci – lisico in kuno belico). V skladu z usmeritvami
47
Dolgoročnega načrta LUO je dovoljeno vlaganje ter s tem, na posebej opredeljenih/izločenih površinah,
tudi nadaljnji lov na fazane gojene v umetnih oborah.
Ukrepi in usmeritve
Višina načrtovanega odvzema je tudi v letu 2015 vezana na število vloženih fazanov v lovišča, kjer
se (na mestih vlaganja) načrtuje odvzem do 50 % dodanih živali. Načrtovana vlaganja in s tem
načrtovan odvzem sta nekoliko nižja kot v preteklih letih in znašata skupno za LUO 900 vloženih
fazanov ter s tem odvzem 450 fazanov (seznam lovišč in količina planiranih fazanov za vlaganje je v
poglavju o dodajanju divjadi v lovišča). Načrtovanega odvzema ni dovoljeno presegati, višine
načrtovanega odvzema pa ni treba dosegati. Mesta izvajanja lova na fazana morajo biti natančno
opredeljena v Letnih načrtih lovišč, kjer se določi tudi čas izpusta ter predvideni čas lova. Fazana se vlaga
v razmerju 1 fazan : 4 fazanke.
Dodajanje in vlaganje se izvaja le na površinah z vnaprej pripravljenimi pogoji za življenje. Vlaga se le
kvalitetna divjad, sposobna preživeti v naravi (Zakon o zaščiti divjadi, Ur. l. 98/99).
Iz moralno etičnih razlogov je izpust fazanov iz umetne vzreje v predhodno nepripravljeno
življenjsko okolje, še zlasti pa izpust ''pod puško”, izrazito sporen in kot tak neustrezen ter ni
dovoljen. Za vlaganja fazana je treba pripraviti vse ukrepe za izboljševanje življenjskega okolja, predvsem
pa temeljiti k odstrelu do največ ½ vloženih fazanov. Na isti površini lovišča se lov naravnega fazana
praviloma vrši samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi
večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča, kjer se izvaja lov na t.i. »naravnega fazana«, na
preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja.
Pred začetkom lova je potreben dodatni usklajevalni sestanek OZUL-a in ZGS OE Sežana, kjer se bo
natančneje določila kvota ter način lova na fazane. Potreben je dogovor o vlaganjih, ki morajo biti
namenjena revitalizaciji vrste in ne zadovoljevanju želj posameznikov po lovu. V loviščih, kjer vlaganje ni
načrtno in se ne odraža tudi v biomeliorativnih delih namenjenih izboljševanju življenjskega okolja male
divjadi, se vlaganje prihodnje leto ukine. Večjo pozornost je treba posvetiti tekočemu vodenju odstrela
ter ugotovljenih izgub, tako po količini kot po vzrokih.
V predelih, kjer se vrši izpust, ter v območjih prisotnosti fazana se dovoljuje krmljenje. Število krmišč in
lokacije je treba pripraviti v letu 2015 v obliki katastra krmišč. Krmi se z v območju pridelano krmo in sicer
s koruzo, ostalimi žiti in raznimi plodovi. Krmišča morajo biti urejena tako, da je dostop do krme namenjen
le mali divjadi (fazanu, poljski jerebici), ostalim živalim pa naj bo dostop do hrane onemogočen.
Eden od pomembnih ukrepov za povečanje številčnosti fazana je intenziven lov plenilskih vrst, katere je
dovoljeno loviti (zlasti lisico, kuno belico in sivo vrano).
Ohranjanje, nega ter izboljšanje habitatov je izrednega pomena za obstoj vse male divjadi. Zelo
pomembno je ohranjanje ostankov avtohtone grmovne in drevesne vegetacije v območjih večjih kmetijskih
površin; tam kjer teh ostankov ni, je treba osnovati remize.
48
Preglednica 4.11.3: Analiza odvzema fazanov
Odstrel in izgube
Načrt - skupaj
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
541
575
377
399
379
2271
920
768
634
536
495
3353
58,8
74,9
59,5
74,4
76,6
67,7
Izgube in odvzem
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
4
3
1
0
0
8
2
1
1
7
4
15
6
4
2
7
4
23
1,1
0,7
0,5
0,0
0,0
1,0
535
571
375
392
375
2248
%
34,8
65,2
100,0
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri in ujede
7 psi
8 kosilnica
9 garje
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
3
1
1
4
4
13
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
3
0
0
0
5
0
0
0
0
0
0
1
0
1
3
0
5
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
%
56,5
0,0
0,0
21,7
0,0
21,7
0,0
0,0
0,0
49
4.12 Poljska jerebica (Perdix perdix)
Populacijsko območje obravnave poljske jerebice je LUO.
Natančnejšo spremljavo vlaganj, ki so predpogoj za odstrel, vodimo zadnjih nekaj let. Višina odvzema je
vezana na količino vložene divjadi ter njenega preživetja do izvedbe lova. Velika hiba spremljanja stanja je
evidentiranje izgub, zlasti izgub od zveri, za katere vemo da so, jih pa je nemogoče dokazati. Delež izgub v
odvzemu je izredno nizek, v zadnjih letih beležimo le 1 izgubo letno. Odvzem je nizek, v petletnem
povprečju znaša 5,6 živali. Delež realizacije petletnega odvzema je 32,2 %.
V letu 2014 je bila uplenjena (odstreljena) 1 poljska jerebica (v letu 2009 - 13 živali, v letu 2010 - 5 živali, v
letu 2011 - 6 živali, v letu 2012 – 3 živali in v letu 2013 – 5 živali). V letu 2014 je zabeležena tudi ena izguba
(v letu 2009 - 32, v letu 2010 - 4, v letih 2011, 2012 in 2013 – po 1 izguba). Prav podatki o izgubah, še
posebej od zveri oz. ujed, meglijo sliko stanja glede na vloženo divjad. Spolno se odvzema ne ločuje. V
LUO se je v povprečju vlagalo 130 jerebic. V letu 2013 je bil vložek 72 živali. V letu 2014 je bilo po podatkih
upravljavcev vloženih 26 živali (načrt je predvideval 40 živali), pri čemer odvzem 2 jerebic pomeni 7,7 %
delež vloženih. V skladu s postavljeno zahtevo 0 do 10 %-nem odvzemu glede na količino vloženih živali,
pa znaša realizacija 76,9 % načrtovanega odvzema.
Poljska jerebica je prisotna le v nekaterih loviščih, ki izvajajo vlaganja. Naravnih ekosistemov poljske
jerebice je v območju kar nekaj, vendar ostajajo neizkoriščena. Možnost naravne širitve vrste pa je skoraj
nemogoča. Število živali je zelo odvisno od vlaganj. Trenutni način vlaganj z namenom revitaliziranja vrste
ni povsem učinkovit. Vlaganja za namen lova morajo biti sekundarnega namena.
Prilagojeni cilj
V območju je kar nekaj poljskih ekosistemov, v katerih je pomembno ohraniti jerebico kot prostoživečo
divjadi. Cilj je ob ohranitvi vrste tudi zvišanje njene številčnosti ter ji z biomeliorativnimi ukrepi omogočiti, da
kot populacija preživi in se širi, za kar pa prav gotovo ni edina rešitev le dodatno vlaganje iz umetne vzreje.
Višina vloženih živali mora biti posledično namenjena revitalizaciji vrste in ne zgolj odstrelu.
Ukrepi in usmeritve
Višina odstrela je vezana na količino vlaganj, saj je dovoljeno loviti le t.i. »gojeno« jerebico. V letu
2015 se za vlaganje načrtuje 50 jerebic. Na mestih vlaganj se načrtuje odvzem do 10 % vloženih
živali, kar pomeni 5 živali. 10 %-nega deleža za odvzem predvidenega števila vloženih živali se ne
sme presegati. Načrta odvzema ni treba doseči.
Mesta izvajanja lova morajo biti natančno opredeljena v Letnih načrtih lovišč, kjer se določi tudi čas izpusta
ter predvideni čas lova. Lov se izvaja na do ½ območja vlaganj. Dodajanje in vlaganje se izvaja le na
površinah z vnaprej pripravljenimi pogoji za življenje. Vlaga se le kvalitetna divjad, sposobna preživeti v
naravi (Zakon o zaščiti divjadi, Ur. l. 98/99). Iz moralno etičnih razlogov je izpust živali iz umetne
vzreje v predhodno nepripravljeno življenjsko okolje, še zlasti pa izpust ''pod puško”, izrazito
sporen in kot tak neustrezen ter nedovoljen. Za vlaganja je treba, podobno kot za fazana, pripraviti vse
ukrepe za izboljševanje življenjskega okolja, predvsem pa temeljiti k odstrelu le do 10 % vloženih živali ter
spolnemu razmerju vlaganj (spolno razmerje 1 : 1). Odstrel naj se vrši na do ½ območja, kjer se jerebica
izpušča. V kolikor se v naslednjih letih odnos upravljavcev lovišč do poljske jerebice ne spremeni (kar
pomeni, da se vlaganja kljub nizki dovoljeni količini za odstrel predvidenih živali ne povečajo) je treba
razmišljati o opuščanju vlaganj. Vlaganj, ki so namenjena zgolj odstrelu, se ne dovoli več.
V predelih, kjer se vrši izpust ter v območjih prisotnosti poljske jerebice se dovoljuje krmljenje. Število
krmišč in lokacije je treba pripraviti v letu 2015 v obliki katastra krmišč. Krmi se z v območju pridelano
krmo in sicer s koruzo, ostalimi žiti in raznimi plodovi. Krmišča morajo biti urejena tako, da je dostop do
krme namenjen le mali divjadi (fazanu, poljski jerebici), ostalim živalim pa naj bo dostop do hrane
onemogočen.
50
Pred začetkom lova je potreben dodatni usklajevalni sestanek OZUL-a in ZGS OE Sežana, kjer se bo
natančneje določila kvota ter način lova na jerebico.
Preglednica 4.12.1: Analiza odvzema poljske jerebice
Odstrel in izgube
Načrt - skupaj
Izgube in odvzem
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
Vzroki izgub
vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri in ujede
7 psi
8 kosilnica
9 garje
2010
2011
9
55
16,4
2010
2011
0
4
4
44
5
2010
2012
7
12
58,3
2012
0
1
1
14
6
2011
4
0
0
0
0
0
0
0
0
2013
4
8
50,0
2013
0
1
1
25
3
2012
1
0
0
0
0
0
0
0
0
2014
6
8
75,0
2014
0
1
1
17
5
2013
1
0
0
0
0
0
0
0
0
2
4
50,0
0
1
1
50
1
2014
1
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
skupaj
28
87
32,2
skupaj
0
8
8
29
20
%
0,0
100,0
100,0
skupaj
8
0
0
0
0
0
0
0
0
%
100,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
51
4.13 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos)
Prostorski okvir obravnave race mlakarice so lovsko upravljavski bazeni v LUO.
V analizi petletnega upravljanja z raco mlakarico sledimo konstantni rasti odvzema. Najvišji odvzem je v
zadnjem letu. Povprečni petletni odvzem je slabih 61 živali letno. Terenska opažanja o številčnosti race
mlakarice v naravi kažejo, da je populacija stabilna in relativno številčna. Povprečna stopnja realizacije
načrtovanega odvzema v petletju je 81,7 %. Vzroke za nizko realizacijo gre iskati v interesu oz. intenziteti
lova na race, ki iz leta v leto (vsaj v večini lovišč) pada, prav tako pa tudi v oteženem, če ne mestoma
onemogočenem lovu ob vodotokih, ki so hkrati mesta številnih aktivnosti ljudi (sprehajalci, pohodniki,
vodne aktivnosti…).
V zadnjem letu je bilo odstreljenih 70 rac, kar je več kot v letu poprej. V evidencah se race spolno ne
ločuje, zabeleženi sta dve izgubi, kar je vsekakor rezultat prej nedoslednosti in težav lovišč pri
evidentiranju izgub kot resničnega stanja v naravi. Ob zvišanju načrta je odvzem v preteklem prav tako
narasel na 93,5 %. Bil je najvišji v zadnjem petletju. Realizacija načrtovanega odvzema je presežena v
kraškem LUB - 107 %, v brkinskem LUB je odvzem 93 %, v istrskem pa le 73 %. Ocenjujemo, da
realizacija še vedno ni dobra in je pod nivojem realno dosegljivega glede na stanje populacije.
Preglednica 4.13.1: Pregled odvzema rac mlakaric po LUB
območje
načrt
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
raca mlakarica
% odvzema v LUO
odvzem
% real.
18
14
78
19
39
39
100
54
20
19
95
26
77
72
94
100
Ugotavljanje izgub, tako po vzrokih kot številu, je velika težava in hiba upravljavcev lovišč v LUO.
Evidentiranju bo treba posvetiti bistveno več energije in to prav pri vseh vrstah divjadi (ne le pri veliki
divjadi, kot velja sedaj).
V LUO ima raca mlakarica za razvoj nekaj izredno ugodnih področij. Tu je mišljen Škocjanski zatok,
Sečoveljske in Strunjanske soline ter več območij ob večjih rekah (Dragonja, Rokava, Rižana, Reka in
Vipava) ter ob vodnih zajetjih Mola, Klivnik in Vanganel. V zadnjih letih je moč opaziti, da se številčnost
race mlakarice stabilizira. Z izboljšanjem čistosti vodotokov oz. življenjskih pogojev in ob pravilnem
odstrelu tudi plenilskih vrst (lisica, kune), se upravičeno pričakuje postopen dvig njene številčnosti.
Beleženje, evidentiranje in poročanje vseh vrst izgub, pri katerih pomemben delež prav gotovo
predstavljajo plenilske vrste (tudi zavarovane, na katere pa žal nimamo neposrednega vpliva), lahko
vsakoletno bistveno spremeni sliko realizacije načrtovanega odvzema.
Prilagojeni cilj
Cilj je ohranitev zdajšnje številčnosti ter nemoten razvoj race mlakarice na področjih, kjer so zanjo ugodni
bivalni ter prehranski pogoji. V LUO naj se zagotovi, da bo raca mlakarica kot vrsta prisotna v vseh loviščih
z večjimi mokrišči ter na območju rek v Istri, reke Reke, reke Vipave ter ob vodnih zajetjih v Vanganelu,
Moli in Klivniku.
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 načrtujemo za cca 10 % višji odvzem kot lani, in sicer 85 živali. V brkinskem LUB
načrtujemo 47 % odvzema LUO ali 40 živali, v istrskem LUB 32 % ali 27 živali in v kraškem LUB 21 % ali
18 živali. Višine načrta ni treba dosegati - ocena stanja številčnosti in z njo tudi višina odstrela se
52
uskladi na bazenskem sestanku pred začetkom lova na raco mlakarico, se pa jo lahko preseže za
20 %.
Dodajanje rac mlakaric na vodotoke v Primorskem LUO ni dovoljeno!
Odstrel naj bo osredotočen na lovišča oz. predele, kjer je rac več in kjer se z njimi gospodari. Pred
začetkom lovne sezone je potreben dodatni uskladitveni sestanek med predstavniki lovišč, ki z raco
gospodarijo in ZGS OE Sežana, na katerem bo dokončno oblikovan načrt odvzema.
Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega
varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali
povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo
rastlin.
Preglednica 4.13.2: Analiza odvzema race mlakarice
Odstrel in izgube
Načrt - skupaj
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
52
58
58
64
72
304
85
70
70
70
77
372
61,2
82,9
82,9
91,4
93,5
81,7
Izgube in odvzem
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
2
3
0
0
0
1
2
3
0,0
0,0
0,0
1,6
2,8
1,0
52
58
58
63
70
301
Vzroki izgub
Vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri in ujede
7 psi
8 kosilnica
9 garje
2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj
0
0
0
1
2
3
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
53
4.14 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix)
Prostorski okvir obravnave je vezan na lovsko upravljavske bazene v LUO.
Interes oz. zanimanje za izvajanje odstrela - lova na te vrste v loviščih ostaja majhen (nekoliko več
zanimanja in volje kažejo le lovišča, v katerih se pojavljajo večje škode v sadovnjakih). Škode se v zadnjih
letih ne povečujejo, zlasti od šoj ne. Vzrok za padec škod ni v manjši številčnosti šoj temveč v izidu
Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi (Ur. l. RS,
št. 3/2013, ki je natančno opredelil kako morajo biti varovane nelovne površine. Kmetje škod povzročenih
od šoj ne prijavljajo več. Odstrel, še bolj pa evidence odvzema, ostajajo težava, saj lovišča premalo
pozornosti posvečajo tako lovu kot tudi evidentiranju odstrela, še manj pa izgub.
V analizi petletnega odvzema ugotavljamo, da je najvišji odvzem v Brkinih, medtem ko se največ srak
odvzame v Istri. Ista analiza nam kaže tudi dejstvo, da je številčnost srake v Brkinih izredno majhna ter da
je vezana na območja večje urbanizacije. Podobno je s sivo vrano, njena številčnost je največja v Istri, tu je
tudi največji odvzem.
Odvzem v zadnjem letu je različen pri vseh treh vrstah in če jih obravnavamo skupaj je nekoliko padel, pri
šoji in sraki je odvzem narasel, pri sivi vrani pa je odvzem enak letu poprej. Škode so prisotne, jih pa je
težko primerjati z leti nazaj, saj jih oškodovanci skoraj ne prijavljajo več. Opredelitev odgovornosti za
nastalo škodo ter problematika okrog izplačevanja odškodnin je pri upravljavcih povečala doslednost
evidentiranja odvzema. Lanski odvzem v LUO znaša 1.450 (leta 2013 - 1.275) šoj ali 103,6 %
načrtovanega odvzema (indeks napram letu poprej je 114). Pri sraki je odvzem tudi nekoliko višji in znaša
42 živali (lani 39) ali 93,3 % realizacije (indeks napram letu poprej je 108), odvzem sive vrane je enak kot
leta 2013 in znaša že tretje leto zapored 26 živali ali 86,7 % realizacijo. Realizacija je višja zaradi
realnejšega načrta (znižanja načrta napram letom poprej), pri sraki in sivi vrani je še vedno pod
pričakovanji. Opozoriti je treba, da so tudi v letu 2014 lovišča evidentirala izredno malo izgub (le 5 živali),
kar je nerealno in dovolj zgovorno o doslednosti beleženja odvzema teh vrst. V zadnjem času še vedno
opažamo, da se številčnost večine vrst iz rodu vranov povečuje, vedno močneje je prisoten tudi krokar.
Realizacija načrtovanega posega v populacijo v preteklem letu je dobra, vendar nam višina škod, ki jih
zlasti šoje povzročajo na sadnem drevju, še vedno izražajo dvom o realnosti odvzema vseh treh vrst
(odvzem je nemogoče preveriti).
Preglednica 4.14.1: Pregled odvzema srak, šoj in sivih vran po LUB v letu 2014
območje
KRAŠKI LUB
BRKINSKI LUB
ISTRSKI LUB
SKUPAJ LUO
šoja
načrt odvzem % real.
560
524
94
630
650
103
210
276
131
1.400
1450
104
sraka
načrt odvzem % real.
20
13
65
5
5
100
20
24
120
45
42
93
siva vrana
odvzem % real.
6
2
33
8
8
100
16
16
100
30
26
87
načrt
Omenjene vrste so prisotne na celotnem področju LUO, vendar jih obravnavamo ločeno po lovsko
upravljavskih bazenih. V LUB je velika razlika v deležu življenjskega prostora glede na strukturo kmetijske
krajine ter urbanizacijo. Omenjene vrste so se dobro prilagodile nastalim razmeram v okolju. Šoja, katere
prvotni ekosistem je gozd, je vse številčnejša okoli vinogradov, sadovnjakov, vasi in v mestih, siva vrana je
pogostejša v poljskih ekosistemih (v jatah z več osebki), medtem ko številčnost srake narašča predvsem v
večjih mestih.
Prilagojeni cilj
Cilj je ohraniti omenjene vrste v takšnem številu, da normalno živijo kot populacija in opravljajo svoje
poslanstvo v naravnih ekosistemih. Zaradi večanja številčnosti šoj in s tem tudi škod (ob vinogradih in
sadovnjakih), je cilj skoncentrirati odstrel te vrste na omenjene kmetijske površine. Glavni in
54
najpomembnejši cilj je dvigniti interes lovcev za izvajanje načrtovanih ukrepov v populacijah ter korektno in
natančno vodenje evidence odvzema.
Ukrepi in usmeritve
Načrtujemo enak odvzem pri sraki in sivi vrani ter višji odvzem pri šoji. To pomeni 1.500 šoj (36 % v
kraškem – 540 živali, 44 % v brkinskem – 660 živali in 20 % v istrskem LUB – 300 živali), 50 srak (40 % v
kraškem, 10 % v brkinskem in 50 % v istrskem LUB) in 30 sivih vran (20 % v kraškem, 20 % brkinskem
ter 60 % v istrskem LUB). Odstrel šoj naj se vrši zlasti ob vinogradih in sadovnjakih v času zorenja plodov.
V vseh loviščih, kjer se pojavlja in beleži škoda od šoj (v loviščih Videž Kozina, Gradišče Košana, Timav
Vreme, Brkini, Marezige, Šmarje, Koper, Izola, Strunjan), so upravljavci dolžni realizirati načrtovani
odvzem, v ostalih predelih odvzema teh vrst ni treba dosegati. Možna odstopanja od načrtovanega
števila so navzgor 100 %.
Pri upravljanju s sivo vrano je smiselno upoštevati tudi določila Akcijskega načrta za reševanje problemov
povezanih s sivo vrano v Sloveniji. Eden izmed priporočljivih in dovoljenih ukrepov za zmanjšanje možnosti
nastanka škod od sivih vran je t.i. odvračalni odstrel. Zmanjšanje škod se sicer doseže z aktivnim lovom
enega ali nekaj osebkov, bistveno pa k temu doprinese tudi stalna fizična prisotnost upravljavcev lovišč na
področjih z večjimi škodami. Odvračalni odstrel naj se izvaja v času lovne dobe na lovni površini. V primeru
realizacije osnovno načrtovanega odvzema sivih vran za posamezno lovišče do dovoljenega preseganja
višine osnovnega načrta +100 % ali izven lovne dobe, upravljavec lovišča lahko zaprosi za dovoljenje za
izredni poseg. V primeru povzročanja škod teh ptic na majhnem področju (tudi nelovne površine) se o tem
ustno ali pisno obvesti IRSKGLR, kateri na podlagi obstoječe zakonodaje lahko izda odločbo za izredni
poseg v populacije tako v lovni dobi, kot izven nje. Pri izvajanju lova na srako, šojo in sivo vrano so
upravljavci dolžni upoštevati vse naravovarstvene usmeritve navedene v območnih načrtih za posamezna
zavarovana območja.
Preglednica 4.14.2: Analiza odvzema srak, šoj in sivih vran
Odstrel in izgube
Sraka - odstrel in izgube
Načrt - skupaj
Šoja
Načrt - skupaj
Siva vrana
Načrt - skupaj
Skupaj odstrel in izgube / načrt
skupaj vse vrste odstrel in izgube
Načrt - skupaj
Izgube in odvzem
Kategorija / leto
Nenaravne izgube
Naravne izgube
Skupaj izgube
% izgub
Odstrel
Vzroki izgub
Vzrok / leto
1 neznan
2 bolezen
3 krivolov
4 cesta
5 železnica
6 zveri in ujede
7 psi
8 kosilnica
9 garje
2010
42
70
60,0
955
1000
95,5
22
40
55,0
1019
1110
2011
45
70
64,3
1124
1200
86,5
24
40
60,0
1193
1310
2012
51
70
72,9
1241
1300
88,6
26
40
65,0
1318
1410
2013
39
70
86,7
1275
1400
91,1
26
40
86,7
1340
1510
2014
42
45
93,3
1450
1400
103,6
26
30
86,7
1518
1475
Skupaj
219
325
67,4
6045
6300
96,0
124
190
65,3
6709
6815
2010
2011
2012
2013
2014
Skupaj
1
1
2
0,2
1017
2010
1
1
2
0,2
1191
2011
1
0
0
1
0
0
0
0
0
1
1
2
0,2
1316
2012
2
0
0
0
0
0
0
0
0
1
1
2
0,1
1338
2013
1
1
0
0
0
0
0
0
0
1
4
5
0,3
1513
Skupaj
2014
1
0
0
1
0
0
0
0
0
5
8
13
0,2
6696
3
0
0
1
0
1
0
0
0
8
1
0
3
0
1
0
0
0
55
4.15 Nutrija (Myocastor coypus)
Prostorski okvir obravnave oz. samo pojavljanje nutrije na Primorskem je vezano zgolj na istrski LUB.
Po Uredbi o določitvi divjadi in njihovih lovnih dob (Ur. l. RS., št. 101/04 in št. 81/14) je nutrija divjad, z
lovno dobo preko celega leta. Kot tako jo moramo zaradi prisotnosti v območju obravnavati v načrtu
upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO. V preteklih letih je bil odstrel slučajen, bolj interes posameznih
lovcev kot načrten poseg v populacijo. Prvič smo jo resneje omenili v načrtu za leto 2005.
Čeprav se nutrija pojavlja na več lokacijah in v več loviščih, v letu 2014 beležimo odstrel enajstih živali in
tri izgube. Dve izgubi sta na cesti, ena pa neznano. 85,7 % odvzema je v lovišču Koper, 14,3 % pa v
lovišču Strunjan.
Nutrija je v prosto naravo prišla z izpustom iz umetnega vzrejališča v Rižani ter se hitro in močno razširila
na porečje reke Rižane ter v Osp. Številčno je najmočneje prisotna v mestnem delu in okolici Kopra,
Škocjanskem zatoku ter Luki Koper. Posamezno se pojavlja tudi v lovišču Strunjan. Nutrija je vezana na
vodne ekosisteme, se hitro razmnožuje in v omenjenih območjih povzroča tudi nemalo škode na kmetijskih
površinah ter spodkopavanju brežin nasipov. Pričakujemo večanje problemov v zvezi s pojavom nutrij na
nelovnih površinah mesta Koper ter pojavu škod na kmetijskih površinah oz. plačevanju le-teh. Lov na
nutrijo je problem, saj se zadržujejo na nelovnih površinah. Problematično je tudi krmljenje, ki ga izvajajo
neozaveščeni prebivalci Kopra.
Prilagojeni cilj
Zmanjševanje številčnosti v cilju popolne redukcije (alohtone in invazivne) vrste.
Ukrepi in usmeritve
Nutrijo označujemo kot neavtohtono vrsto, zato za njo ne opravljamo nikakršnih del v okolju. Odstrela
številčno ne načrtujemo - je neomejen tako številčno kot strukturno, v smislu popolne redukcije
vrste.
Dovoljen je lov tudi s pastmi (dvigalko).
Vse odstrele in ugotovljene izgube je treba dosledno beležiti. Odvzem naj se ločuje na moške in ženske
osebke, ocenjeno starost ter tehta telesno maso na 0,5 kg natančno.
V dogovoru z MO Koper in OZUL-om Primorskega LUO naj ZGS seznani z vrsto (biologija in etologija
vrste) in eventualnimi težavami z njo (strokovni članek v občinskem glasilu, …)
56
4.16 Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides)
Rakunastega psa bi prostorsko obravnavali enotno, v okviru populacije Primorskega LUO, vendar trenutno
v celotnem območju ne zasledimo njegove prisotnosti.
V preteklem desetletju ni podatkov o kakršnem koli načrtovanem ali organiziranem lovu, še manj o
kakršnem koli odvzemu. Ostaja evidentiran le odstrel 25. 12. 1980 leta v lovišču Gaberk Divača.
O populaciji te vrste v Sloveniji ne moremo govoriti, kar velja tudi za območje Primorskega LUO.
Prilagojeni cilj
V Sloveniji je to neavtohtona, invazivna in tako nezaželena vrsta, v prostoru je ne želimo.
Ukrepi in usmeritve
V primeru pojava vrste v LUO se odstrela številčno ne načrtuje - je neomejen tako številčno kot
strukturno, v smislu popolne redukcije vrste. Upoštevati je treba le lovno dobo pri vrsti in
zagotoviti evidence odvzema in morebitne pojavnosti v naravnem okolju.
57
4.17 Šakal (Canis aureus)
Šakala prostorsko obravnavamo enotno na nivoju LUO, odvzem pa bi zaradi enostavnejšega spremljanja
ter pregleda prikazovali ločeno po LUB.
Šakal je bil leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrščen med
divjad. Odvzem šakala do leta 2015 ni bil načrtovan.
Vrsta se v Sloveniji pojavlja od leta 1953, po letu 2000 pa so se pojavile prve teritorialne družine.
Populacija šakala v Sloveniji narašča, kar kažejo podatki nekaterih popisov in podatki o naključnih
opazovanjih. Številčnosti populacije trenutno ne moremo oceniti, saj je na voljo premalo zanesljivih in
sistematično zbranih podatkov. Iz dostopne literature je razvidno, da se stalno prisotne družine šakalov
pojavljajo na območju Ljubljanskega barja, Zgornjega Posočja, Cerkniškega jezera in na Krasu.
Posamezni podatki prihajajo tudi iz Prekmurja, Krške kotline in Istre.
Prilagojeni cilj
Prvi cilj pri upravljanju je spremljanje stanja vrste, predvsem njene številčnosti, z ustreznim monitoringom.
Cilj monitoringa je ugotoviti število stalno prisotnih – teritorialnih družin na območju posameznih LUO. Na
podlagi te ocene bo mogoče sprejeti ukrepe za nadaljnje upravljanje z vrsto.
Ukrepi in usmeritve
V letu 2015 odvzem ni načrtovan, saj tega ne dovoljuje tretji odstavek 81. člena Zakona o ohranjanju
narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14; v
nadaljevanju ZON). Ker je šakal po ZON-u še vedno zavarovan, za morebitno škodo še vedno
1
odgovarja država.
Predlagamo, da se vzpostavi monitoring vrste, ki bo zagotovil podatke o stanju populacije, na podlagi
katerih bo mogoče upravljanje z vrsto na območjih njene stalne prisotnosti. Monitoring zajema zbiranje
podatkov s pomočjo ustreznih sistematičnih popisov, zbiranja naključnih podatkov o pojavljanju in z analizo
genetskih vzorcev, pridobljenih ob škodnih primerih.
1
V 93. členu Zakona o ohranjanju narave je določeno, da je oškodovanec upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske
škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka
prejšnjega člena. V prvem odstavku 81. člena ZON je določeno, da zaradi dejanske ali možne ogroženosti, ki je ugotovljena na
podlagi predpisa iz prejšnjega člena, sprejme vlada akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih
habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim. Predpis, ki ga predvideva ZON je Uredba o zavarovanih prosto
živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14), kjer je
šakal določen kot zavarovana prosto živeča živalska vrsta. V tretjem odstavku 81. člena je določeno, da se živali vrst, ki so
zavarovane na podlagi tega zakona, ne lovijo ne glede na uvrstitev vrst med lovne ali ribolovne v skladu z zakonom. Iz
navedenega sledi, da se šakala ne bo smelo loviti, dokler ne bo izvzet iz prej omenjene uredbe. S tem, ko se ga ne sme loviti, ni
več izpolnjen temeljni pogoj, ki je potreben, da je lahko prosto živeča živalska vrsta divjad v skladu z 38. členom ZDLov, in sicer
je lahko divjad le vrsta prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Zaradi navedenega za škode od šakala še vedno odgovarjala
država oziroma organ, ki je šakala zavaroval.
58
4.18 Načrt dodajanja divjadi
Lovišča v letu 2015 načrtujejo z namenom zagotavljanje lova (in ohranitve vrste) fazana in poljske jerebice
dodati omenjeni vrsti iz umetne vzreje.
Način vlaganja fazanov in poljske jerebice iz umetne reje je določen v poglavju ukrepi in usmeritve za
fazana in poljsko jerebico. Vlaganja so stvar spoštovanja določil lovske etike ter spoštovanja določil
veljavne zakonodaje (ZON - Ur. l. RS, št. 56/1999 (31/2000 - popr.), 110/2002, 119/2002, 41/2004) in so v
domeni upravljavcev lovišč – dodajanje divjadi v lovišče neposredno pred lovom pa je prepovedano.
Preglednica 4.18.1: Vlaganje divjadi
Lovišče
Vrsta divjadi Število
FAJTI HRIB
JEZERO KOMEN
TRSTELJ KOSTANJEVICA
skupaj KRAŠKI LUB
fazan
fazan
fazan
fazan
30
50
150
230
fazan
jerebica
fazan
fazan
jerebica
fazan
jerebica
40
20
40
20
30
100
50
fazan
fazan
fazan
fazan
fazan
fazan
20
200
50
100
200
570
fazan
jerebica
900
50
BRKINI
PREM
GABERK DIVAČA
skupaj BRKINSKI LUB
IZOLA
KOPER
RIŽANA
STRUNJAN
ŠMARJE
skupaj ISTRSKI LUB
skupaj v LUO
Upravljavci lovišč so dolžni pred vlaganji zagotoviti ustrezno okolje za vloženo divjad. Realizirana dela, ki
jih v ta namen opravijo, morajo biti razvidna iz letnih načrtov lovišč. Če za izboljšanje življenjskih razmer
ne storijo ničesar, vlaganje divjadi ni dovoljeno. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred
vlaganjem se šteje za ukrep varstva divjadi. Posamezno divjad je dovoljeno vlagati v lovopustu, vsaj en
mesec pred začetkom lovne dobe. Vlaganja divjadi, ki niso načrtovana s tem načrtom, niso dovoljena.
59
5
EVIDENCE
Izdelava načrta je potekala v skladu s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z
divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/2010) in usmeritvami iz območnih načrtov. Podatki o odvzemu so bili zbrani v
skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter Uredbo o imenovanju komisije za oceno
odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur. l. RS, št. 120/2005). Obseg opravljenih del za leto
2014 in predlog načrta za leto 2015 ter drugi podatki so bili pridobljeni iz letnih načrtov lovišč za lovišča
LUO. Podatki o odvzemu v letu 2014 so bili v elektronski obliki posredovani prek spletne aplikacije Lisjak.
Podatki so bili oddani pravočasno, do 10. 2. 2015 so podatke oddale vse upravljavke lovišč. Za analizo
podatkov o odvzemu ter opravljenih delih v loviščih je poleg aplikacije Lisjak uporabljen tudi program xLov.
Za prizadevnost in urejenost pri oddaji letošnjih podatkov gre vsem upravljavcem lovišč in vodstvu OZUL
izraziti priznanje in zahvalo.
Izhodišča za izdelavo LN v letu 2015:
Pri analizi realizacije opravljenih del in odvzema divjadi v letu 2015 se ob eventualnih težavah še vedno
upošteva posledice žledoloma. O morebitnih težavah upravljavci lovišč nemudoma obvestijo ZGS OE
Sežana, ki predloge preuči in skupaj z IO OZUL ter lovskim inšpektorjem poišče ustrezne rešitve že tekom
leta. Eventualno se lahko predlaga tudi prilagoditev (spremembo) načrta. Žledolom je prizadel manjši del
Primorskega LUO. V glavnem sta prizadeti le lovišči Senožeče in Gradišče Košana. V obeh loviščih je žled
poškodoval cca ½ lovišča.
Pridobivanje podatkov za LN za leto 2015 bo predvidoma potekalo podobno kot v preteklem letu. Njihovo
zbiranje bo v skladu z zgoraj omenjenima pravilnikoma ter morebitnimi spremembami in dopolnili.
Pregled odstrela in izgub divjadi v loviščih od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 mora biti opravljen najkasneje do
31. 1. 2016. Do 10. 1. 2016 morajo lovišča opraviti interne kategorizacije, v aplikacijo Lisjak morajo vpisati
eventualne popravke, maso rogovij in ocenjene CIC točke za trofejno divjad (kar je še vedno hiba
nekaterih). Komisija za pregled odstrela in izgub divjadi je enotna za celotno LUO in bo kategorizacijo
pričela 11. 1. 2016. Član komisije je tudi predstavnik ZGS, ki ob končanem pregledu v posameznem
lovišču na zahtevo dobi kopijo izvoda seznama odvzema in izgub divjadi ter kategorizacijskega zapisnika.
Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek:
•
za srnjad, jelenjad in damjaka: trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce
pri moških ter levi del spodnje čeljusti za mladiče obeh spolov in samice, za lovske goste trofejni
list in spodnja leva čeljust,
•
za divjega prašiča: za oba spola cele spodnje čeljusti in čekane z brusilci pri večletnih osebkih
obeh spolov,
•
za gamsa: trofeja pri obeh spolih.
Evidenčna knjiga:
Samo reden vpis v evidenčno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se
lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca lovišča,
zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z
datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz
odvzema. Čeljusti je komisija po končanem pregledu dolžna trajno uničiti. Kot trajno uničenje čeljusti šteje
tudi njihova izročitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno
nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju.
Evidenčne knjige odstrela in izgub divjadi je treba voditi kronološko - tako, da je vanje vpisana vsaka
izločena žival, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne), v pravilnem časovnem zaporedju.
Izgube posameznih vrst je treba ločiti po vzrokih, pri »veliki« divjadi po starostnih kategorijah, pri nekaterih
vrstah male divjadi le s skupnim številom. Ob izločeni divjadi je treba natančno voditi tudi mesto
(geokoordinate) izločitve. Lovišče mora zagotoviti skladnost geokoordinat in čeljusti odvzete divjadi.
Za odstreljeni del populacije posameznih vrst velike divjadi je treba za vsako starostno kategorijo izračunati
povprečno biološko telesno maso (z glavo, trofejo, nogami, a iztrebljeno) na dve decimalki natančno (npr.
srnjad, moški mladiči, povprečna telesna masa vseh uplenjenih v lovišču v zadnjem lovskem letu - 9,67 kg,
...), pri trofejnih srnjakih in jelenih je treba izračunati tudi povprečno maso suhega rogovja vseh odvzetih v
60
lovišču za preteklo lovsko leto. Voditi je treba tudi evidenco transportnih telesnih mas in geokoordinat
odvzema za veliko divjad.
Letni načrti lovišč:
Do 10. 2. 2016 morajo lovišča posredovati ZGS letne načrte gospodarjenja z divjadjo za leto 2015
(realizacija), in preliminarne načrte za leto 2016. Oboje se posreduje preko vpisa in zaključitve podatkov v
spletni aplikaciji LISJAK.
Upravljavce lovišč opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih načrtov lovišč, ki so osnova za LN LUO.
Nujno je treba navesti konkretne in točne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih občin in parcelnih
številk. Upoštevajo naj se morebitne pripombe, ki jih bomo pripisali k posameznim načrtom lovišč. Več
pozornosti naj upravljavci lovišč posvetijo zasledovanju trenda številčnosti in prostorske prisotnosti
posameznih vrst divjadi in tudi zveri, saj lahko na podlagi teh podatkov pripomorejo k izboljšanju
življenjskih pogojev divjadi. Številčnost in prostorska razporeditev populacij je pomembna tudi z vidika
postavljanja posameznih ukrepov v okolju divjadi oz. režim gospodarjenja z gozdovi.
Za uspešno realizacijo LN je treba v tekočem letu, najkasneje do 15. novembra, opraviti usklajevalni
sestanek s pregledom realizacije načrta odvzema divjadi. Do tega roka se lahko spremeni razdelitev
odvzema za navadnega jelena, damjaka in divje prašiče. Po potrebi se lahko izven načrtovanega skliče
tudi več usklajevalnih sestankov.
Usklajevalni sestanek med ZGS in Območnim združenjem upravljavcev lovišč LUO, na katerem se uskladi
odvzem lovnih vrst ter dela v loviščih na nivoju LUO in/ali po loviščih, se skliče najpozneje do sredine
marca prihodnjega leta.
Zaradi sprememb v zakonodaji so bili v letu 2012 sprejeti novi (10-letni) gozdnogospodarski in lovsko
upravljavski načrti območij. V naslednjih letih bodo letni načrti za lovsko upravljavsko območje temeljili tudi
na usmeritvah in ciljih teh dolgoročnih načrtov.
S Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/10) je v
89. členu v okviru kvot letnega načrta LUO dovoljena tudi možnost sprememb načrtovane razdelitve
odvzema divjadi po loviščih (prerazporeditev). Spremembe načrtovane razdelitve so mogoče le do 15.
novembra in sicer za vrste z velikim arealom gibanja (navadni jelen, damjak, muflon, divji prašič).
61
6
PRILOGE
1. Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015
2. Zapisnik sestanka Strokovnega sveta Območne enote Sežana
3. Izvleček iz zapisnika o uskladitvi osnutka načrta na OZUL Primorskega LUO
4. Zapisnik javne predstavitve Letnega načrta za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015
5. Obrazložitev upoštevanja oz. neupoštevanja pripomb na osnutek Letnega načrta za V. Primorsko
lovsko upravljavsko območje za leto 2015
6 . Zapisnik seje Sveta Območne enote Sežana (izvleček sklepa o določitvi predloga)
PRILOGA 1 : Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015
Zap. št.
Lovišče
številka
K.O.
1
Brje Erzelj
2395
2
Brje Erzelj
2398
4
Brje Erzelj
2397
5
Brje Erzelj
2397
6
Brje Erzelj
7
Krajevno ime
LAZ
Divjad
Namen
divji prašič
privabljalno
ČEJŠOVK
divji prašič
privabljalno
BRKOVČE 1
divji prašič
privabljalno
BRKOVČE 2
divji prašič
privabljalno
2403
ČELA
divji prašič
privabljalno
Brje Erzelj
2399
PLANINA OSTRI VRH
divji prašič
privabljalno
8
Brje Erzelj
2396
KRIŠTANIGRAD
divji prašič
privabljalno
9
Brje Erzelj
2396
MLAKE
divji prašič
privabljalno
10
Brje Erzelj
2396
GAVŠEVEC
divji prašič
privabljalno
1
Brkini
2577
SMETIŠČE
divji prašič
privabljalno
2
Brkini
2577
ZA PLAMO
divji prašič
privabljalno
3
Brkini
2578
ZA OSREDEK
divji prašič
privabljalno
4
Brkini
2578
STAJNO BRDO
divji prašič
privabljalno
5
Brkini
2578
MLAKE
divji prašič
privabljalno
6
Brkini
2462
BORŠT
divji prašič
privabljalno
7
Brkini
2462
BOTA
divji prašič
privabljalno
8
Brkini
2462
TUNEL
divji prašič
privabljalno
9
Brkini
2462
ŽARDIN
divji prašič
privabljalno
10
Brkini
2462
ZA PLAMO
divji prašič
privabljalno
11
Brkini
2581
ŠTEVILKE
divji prašič
privabljalno
12
Brkini
2581
BRINJE
divji prašič
privabljalno
13
Brkini
2581
MEDVEDARCA
divji prašič
privabljalno
14
Brkini
2565
STARE ŠTALE - LOČICE
divji prašič
privabljalno
15
Brkini
2580
P2
divji prašič
privabljalno
16
Brkini
2580
GLAVICA - EMETOVA
divji prašič
privabljalno
1
Bukovca
2549
SUŠANJ DOLINE
divji prašič
privabljalno
2
Bukovca
2580
RAČIŠKI LAZI
divji prašič
privabljalno
3
Bukovca
2580
RAČIŠKE DANE
divji prašič
privabljalno
4
Bukovca
2580
ZAVINJA
divji prašič
privabljalno
5
Bukovca
2536
SABONJSKO NAD JEZERO
divji prašič
privabljalno
6
Bukovca
2536
SABONJSKA PREVALA
divji prašič
privabljalno
7
Bukovca
2552
ZA DRAGO
divji prašič
privabljalno
8
Bukovca
2552
PODLUKE
divji prašič
privabljalno
9
Bukovca
2552
ROVIŠČA
divji prašič
privabljalno
10
Bukovca
2538
ŠTEFULINOVA OGRADA
divji prašič
privabljalno
11
Bukovca
2539
BUKOVŠKA BRDA
divji prašič
privabljalno
12
Bukovca
2551
ZASODE
divji prašič
privabljalno
1
Dekani
2597
OSP POD BOŠKI
divji prašič
privabljalno
2
Dekani
2597
KOVČICE
divji prašič
privabljalno
3
Dekani
2589
VINJAN
divji prašič
privabljalno
62
Zap. št.
Lovišče
številka
K.O.
Krajevno ime
Divjad
Namen
4
Dekani
2612
ŠKRGATOVEC
divji prašič
privabljalno
5
Dekani
2612
ŽAGOVEC
divji prašič
privabljalno
6
Dekani
2596
ZABRDO
divji prašič
privabljalno
7
Dekani
2596
MOTOKROS
divji prašič
privabljalno
1
Dolce Komen
2426
DOLGE NJIVE
divji prašič
privabljalno
2
Dolce Komen
2423
MARIVNIK GABROVICA
divji prašič
privabljalno
3
Dolce Komen
2423
DANČI DOL
divji prašič
privabljalno
4
Dolce Komen
2423
KOSMATI HRIB
divji prašič
privabljalno
5
Dolce Komen
2425
MERSCE
divji prašič
privabljalno
6
Dolce Komen
2413
ZAJČEVEC - DOLCI
divji prašič
privabljalno
7
Dolce Komen
2414
ZAJČEVEC
divji prašič
privabljalno
1
Fajti hrib
2322
RAVNICA
divji prašič
privabljalno
2
Fajti hrib
2322
TOMŽEVA
divji prašič
privabljalno
3
Fajti hrib
2322
KALIČ
divji prašič
privabljalno
4
Fajti hrib
2333
JAVE
divji prašič
privabljalno
5
Fajti hrib
2335
DOLGA NJIVA
divji prašič
privabljalno
6
Fajti hrib
2328
CIRJE
divji prašič
privabljalno
7
Fajti hrib
2323
JAPNIŠČE
divji prašič
privabljalno
8
Fajti hrib
2335
DOLGI HRIB
divji prašič
privabljalno
9
Fajti hrib
2335
ZLATICA
divji prašič
privabljalno
1
Gaberk Divača
2452
ZGORNJI ŽLEB
divji prašič
privabljalno
2
Gaberk Divača
2450
FAMELJSKO
divji prašič
privabljalno
3
Gaberk Divača
2459
KAČIŠKI MOST
divji prašič
privabljalno
4
Gaberk Divača
2459
OBROŽENKA
divji prašič
privabljalno
5
Gaberk Divača
2459
LANIŠČE
divji prašič
privabljalno
6
Gaberk Divača
2459
ČISTI KAL
divji prašič
privabljalno
7
Gaberk Divača
2459
BAZOVSKA GMAJNA
divji prašič
privabljalno
8
Gaberk Divača
2460
KATASTROFA
divji prašič
privabljalno
9
10
Gaberk Divača
Gaberk Divača
2460
2453
PODGOVJE - MEDVEDOVA OGRADA
JAPLENCA
divji prašič
divji prašič
privabljalno
privabljalno
11
Gaberk Divača
2453
POD KOČO
divji prašič
privabljalno
12
Gaberk Divača
2453
HOTEL
navadni jelen
zimsko
13
Gaberk Divača
2450
FAMELJSKO
navadni jelen
zimsko
14
Gaberk Divača
2452
TRHLOVCA
divji prašič
privabljalno
1
Gradišče Košana
2499
ŠTANKOVCI
divji prašič
privabljalno
2
Gradišče Košana
2494
POD LIBIJO
divji prašič
privabljalno
3
Gradišče Košana
2494
BRDA-GRADIŠČE
divji prašič
privabljalno
4
Gradišče Košana
2494
ZA KOČO
divji prašič
privabljalno
5
Gradišče Košana
2494
PRETRŽJE
divji prašič
privabljalno
6
Gradišče Košana
2497
ŠKRNIK
divji prašič
privabljalno
7
Gradišče Košana
2497
ŠKRNIK
divji prašič
privabljalno
8
Gradišče Košana
2497
VAHNCA ŠEST
divji prašič
privabljalno
9
Gradišče Košana
2498
KRAVNCE
divji prašič
privabljalno
10
Gradišče Košana
2493
VRH LIBIJE
divji prašič
privabljalno
11
Gradišče Košana
2493
VREMŠČICA
divji prašič
privabljalno
12
Gradišče Košana
2493
LOZA
divji prašič
privabljalno
13
Gradišče Košana
2494
PRETRŽJE
navadni jelen
zimsko
14
Gradišče Košana
2494
ZA KOČO
navadni jelen
zimsko
15
Gradišče Košana
2493
VREMŠČICA
navadni jelen
zimsko
1
Istra Gračišče
2621
ABITANTI
divji prašič
privabljalno
2
Istra Gračišče
2618
BRGOD
divji prašič
privabljalno
3
Istra Gračišče
2618
NEDA
divji prašič
privabljalno
4
Istra Gračišče
2618
MAJNA
divji prašič
privabljalno
5
Istra Gračišče
2619
OLIKA
divji prašič
privabljalno
63
Zap. št.
Lovišče
številka
K.O.
Krajevno ime
Divjad
Namen
6
Istra Gračišče
2618
RAVNICE POD BUTARI
divji prašič
privabljalno
7
Istra Gračišče
2618
KRAS NAD STRELIŠČEM
divji prašič
privabljalno
8
Istra Gračišče
2618
GRADNJE
divji prašič
privabljalno
9
Istra Gračišče
2620
TRDETINE
divji prašič
privabljalno
10
Istra Gračišče
2620
VIDNICA
divji prašič
privabljalno
11
Istra Gračišče
2620
FINET
divji prašič
privabljalno
12
Istra Gračišče
2618
DOLEC ZG
divji prašič
privabljalno
13
Istra Gračišče
2619
KRAS
divji prašič
privabljalno
14
Istra Gračišče
2622
MLAKE
divji prašič
privabljalno
15
Istra Gračišče
2622
TOPOLOVEC - POD VINOGRADI
divji prašič
privabljalno
16
Istra Gračišče
2618
MARSIČI
divji prašič
privabljalno
17
Istra Gračišče
2618
SUŠEC
divji prašič
privabljalno
1
Izola
2715
POD GRBCI - BOLONJA
divji prašič
privabljalno
2
Izola
2629
MEDLJAN - BRŽINA
divji prašič
privabljalno
1
Jezero Komen
2408
TRUŠKENCA
divji prašič
privabljalno
2
Jezero Komen
2425
POD SVETIM KRIŽEM
divji prašič
privabljalno
3
Jezero Komen
2409
IVANJGRAJSKA GMAJNA
divji prašič
privabljalno
4
Jezero Komen
2410
LOKVICE
divji prašič
privabljalno
5
Jezero Komen
2411
MARŠENCE
divji prašič
privabljalno
6
Jezero Komen
2411
NAD MIHAJLI
divji prašič
privabljalno
7
Jezero Komen
2411
NA LOGU
divji prašič
privabljalno
1
Kojnik Podgorje
2583
NJIVE
divji prašič
privabljalno
2
Kojnik Podgorje
2557
MILJE - NASIP
divji prašič
privabljalno
3
Kojnik Podgorje
2583
VRŽIVNIKI
divji prašič
privabljalno
4
Kojnik Podgorje
2583
GORICE
divji prašič
privabljalno
5
Kojnik Podgorje
2583
OLICA
divji prašič
privabljalno
6
Kojnik Podgorje
2583
PODGURA
divji prašič
privabljalno
7
Kojnik Podgorje
2583
DEBELI HRIB
divji prašič
privabljalno
8
Kojnik Podgorje
2616
LEŠČEVICE
divji prašič
privabljalno
9
Kojnik Podgorje
2585
BREG
divji prašič
privabljalno
10
Kojnik Podgorje
2585
KRAS RAKITOVEC
divji prašič
privabljalno
11
Kojnik Podgorje
2557
ZAJČJI HRIB
divji prašič
privabljalno
12
Kojnik Podgorje
2558
PREŠKO POLJE
divji prašič
privabljalno
1
Koper
2606
STARA ŠALARA
divji prašič
privabljalno
2
Koper
2604
POBEGI
divji prašič
privabljalno
1
Kras Dutovlje
2432
ZABRJE
divji prašič
privabljalno
2
Kras Dutovlje
2421
STRMC
divji prašič
privabljalno
3
Kras Dutovlje
2421
DRNOVC
divji prašič
privabljalno
4
Kras Dutovlje
2421
STARI BORŠT
divji prašič
privabljalno
5
Kras Dutovlje
2421
KONTAČ
divji prašič
privabljalno
6
Kras Dutovlje
2436
MRZLE ROVNE
divji prašič
privabljalno
7
Kras Dutovlje
2430
POSEKA - ŽEKANEC
divji prašič
privabljalno
8
Kras Dutovlje
2432
PIŠČANCI
divji prašič
privabljalno
9
Kras Dutovlje
2432
RUPE
divji prašič
privabljalno
10
Kras Dutovlje
2432
PROVENCE
divji prašič
privabljalno
11
Kras Dutovlje
2427
JAROVCA
divji prašič
privabljalno
12
Kras Dutovlje
2427
KOSMATI HRIB
divji prašič
privabljalno
13
Kras Dutovlje
2422
KREMENIK
divji prašič
privabljalno
14
Kras Dutovlje
2422
BORŠT
divji prašič
privabljalno
15
Kras Dutovlje
2429
POLJANE - KOSOVELJE
divji prašič
privabljalno
1
Marezige
2623
SLATINSKA
divji prašič
privabljalno
2
Marezige
2623
LABOR ŠPICA
divji prašič
privabljalno
3
Marezige
2613
BRŽANJI BOŠK
divji prašič
privabljalno
4
Marezige
2613
POPETRE KAMENELA
divji prašič
privabljalno
64
Zap. št.
Lovišče
številka
K.O.
Krajevno ime
Divjad
Namen
5
Marezige
2613
KRIŽNI DREV
divji prašič
privabljalno
6
Marezige
2613
GOBOVCI
divji prašič
privabljalno
7
Marezige
2613
ZABAVLJE ŠKRLICA
divji prašič
privabljalno
8
Marezige
2611
ROKAVA
divji prašič
privabljalno
9
Marezige
2623
DEMNICE
divji prašič
privabljalno
1
Prem
2468
ŠMAGURSKE MLAKE
divji prašič
privabljalno
2
Prem
2468
SREDNJE BRDCE - NAD LUKNJO
divji prašič
privabljalno
3
Prem
2519
PEKEL
divji prašič
privabljalno
4
Prem
2565
PALISKO
divji prašič
privabljalno
5
Prem
2520
NOGRAD - PODREBER
divji prašič
privabljalno
6
Prem
2564
RJAVSKE NJIVE
divji prašič
privabljalno
7
Prem
2495
DOLGA REBER
divji prašič
privabljalno
8
Prem
2563
GABROVO BRDO
divji prašič
privabljalno
1
Raša Štorje
2441
ZGORNJA RAŠA
divji prašič
privabljalno
2
Raša Štorje
2438
NA BRDU
divji prašič
privabljalno
3
Raša Štorje
2438
V DRENJAH
divji prašič
privabljalno
4
Raša Štorje
2438
V HUTNIKIH
divji prašič
privabljalno
5
Raša Štorje
2453
NA SOPADI
divji prašič
privabljalno
6
Raša Štorje
2442
PODBREŠKA SOPADA
divji prašič
privabljalno
7
Raša Štorje
2442
DEBELA GRIŽA
divji prašič
privabljalno
8
Raša Štorje
2437
PRI UTOVLJAH
divji prašič
privabljalno
1
Rižana
2601
GRIŽE
divji prašič
privabljalno
2
Rižana
2617
LESKOVCE
divji prašič
privabljalno
3
Rižana
2614
GRUBLJICE
divji prašič
privabljalno
4
Rižana
2615
RAKOVEC
divji prašič
privabljalno
5
Rižana
2616
PLASA
divji prašič
privabljalno
6
Rižana
2602
ZAVINE
divji prašič
privabljalno
7
Rižana
2601
TRIKOTNIK
divji prašič
privabljalno
1
Senožeče
2441
DOLENSKI HRIBI
divji prašič
privabljalno
2
Senožeče
2441
MILHAR
divji prašič
privabljalno
3
Senožeče
2441
RAVNICE
divji prašič
privabljalno
4
Senožeče
2441
BAREDI
divji prašič
privabljalno
5
Senožeče
2441
MOČILA
divji prašič
privabljalno
6
Senožeče
2441
SELIVEC
divji prašič
privabljalno
7
Senožeče
2444
STAJE
divji prašič
privabljalno
8
Senožeče
2444
PARIZOV DOL
divji prašič
privabljalno
9
Senožeče
2446
VODNI DOL
divji prašič
privabljalno
10
Senožeče
2446
AJDOVEC
divji prašič
privabljalno
11
Senožeče
2443
ČEBULOVICA
divji prašič
privabljalno
12
Senožeče
2447
KURJA POLJA
divji prašič
privabljalno
13
Senožeče
2447
TRNCE
divji prašič
privabljalno
14
Senožeče
2447
VREMŠČICA
divji prašič
privabljalno
15
Senožeče
2447
ŠPETIČEVE JELENJE
divji prašič
privabljalno
16
Senožeče
2447
GRIŽA
divji prašič
privabljalno
17
Senožeče
2447
UČNI CENTER
divji prašič
privabljalno
18
Senožeče
2447
CURK
navadni jelen
zimsko
1
Slavnik Materija
2572
JAVOR
divji prašič
privabljalno
2
Slavnik Materija
2572
PODMAJNIK
divji prašič
privabljalno
3
Slavnik Materija
2574
MAGROVEC
divji prašič
privabljalno
4
Slavnik Materija
2574
PETEC
divji prašič
privabljalno
5
Slavnik Materija
2561
MEDVEDJE ČELO
divji prašič
privabljalno
6
Slavnik Materija
2574
BUKOVJE
divji prašič
privabljalno
7
Slavnik Materija
2573
KOTANJA
divji prašič
privabljalno
8
Slavnik Materija
2563
GOLI RTI
divji prašič
privabljalno
65
Zap. št.
Lovišče
številka
K.O.
Krajevno ime
Divjad
Namen
9
Slavnik Materija
2559
PADEŽ
navadni jelen
1
Strunjan
2633
DRAGA
divji prašič
zimsko
privabljalno
1
Šmarje
2633
BEZJAK
divji prašič
privabljalno
2
Šmarje
2624
BRIČ 4
divji prašič
privabljalno
3
Šmarje
2624
BRIČ P1
divji prašič
privabljalno
4
Šmarje
2624
TARONJCA
divji prašič
privabljalno
5
Šmarje
2634
SLAP
divji prašič
privabljalno
6
Šmarje
2609
KORTINA
divji prašič
privabljalno
7
Šmarje
2608
KAŠTELIĆ
divji prašič
privabljalno
8
Šmarje
2609
GRINJAN
divji prašič
privabljalno
9
Šmarje
2608
DOBRAVE
divji prašič
privabljalno
1
Štanjel
2417
RALEŠCE
divji prašič
privabljalno
2
Štanjel
2418
PRJOVŠNA
divji prašič
privabljalno
3
Štanjel
2418
PODNJAKI
divji prašič
privabljalno
4
Štanjel
2419
KREPA
divji prašič
privabljalno
5
Štanjel
2702
LUKOVNIK
divji prašič
privabljalno
6
Štanjel
2416
PLEŠA
divji prašič
privabljalno
7
Štanjel
2416
NAD TAVČARJEVO MLAKO
divji prašič
privabljalno
1
Tabor Dornberk
2336
BREG
divji prašič
privabljalno
2
Tabor Dornberk
2336
ŠUMKA
divji prašič
privabljalno
3
Tabor Dornberk
2336
JOGANOVA BAJTA
divji prašič
privabljalno
4
Tabor Dornberk
2336
BABNA DRAGA
divji prašič
privabljalno
5
Tabor Dornberk
2336
SPODNJI ROGOVILOVEC
divji prašič
privabljalno
6
Tabor Dornberk
2335
OKROGLICA
divji prašič
privabljalno
7
Tabor Dornberk
2335
ČELO
divji prašič
privabljalno
8
Tabor Dornberk
2335
GLOBOKA DOLINA
divji prašič
privabljalno
1
Tabor Sežana
2457
ZLATA KLJUKA
divji prašič
privabljalno
2
Tabor Sežana
2457
ŠTALE
divji prašič
privabljalno
3
Tabor Sežana
2457
GROPAJSKO - center
divji prašič
privabljalno
4
Tabor Sežana
2435
PR KAUČIČI (Kriški bori)
divji prašič
privabljalno
5
Tabor Sežana
2435
ČEBARNCE
divji prašič
privabljalno
6
Tabor Sežana
2459
NAD VILENICO
divji prašič
privabljalno
7
Tabor Sežana
2454
DALJNOVOD PLEŠIVICA
divji prašič
privabljalno
8
Tabor Sežana
2454
ŠUKOVKA
divji prašič
privabljalno
9
Tabor Sežana
2454
PLANINA
divji prašič
privabljalno
10
Tabor Sežana
2453
OSOJNICA
divji prašič
privabljalno
11
Tabor Sežana
2453
ŽIRSKA SOPADA
divji prašič
privabljalno
12
Tabor Sežana
2455
GROPAJSKO - pri vagonu
divji prašič
privabljalno
13
Tabor Sežana
2455
ORLEK "Osmatračnica"
divji prašič
privabljalno
14
Tabor Sežana
2456
PERINOVKA
divji prašič
privabljalno
15
Tabor Sežana
2434
VRHOVLJE
divji prašič
privabljalno
16
Tabor Sežana
2453
POD TREBIŠEM
navadni jelen
zimsko
17
Tabor Sežana
2455
VITEZOVA SOPADA
navadni jelen
zimsko
1
Timav Vreme
2464
BARŠČINA
divji prašič
privabljalno
2
Timav Vreme
2464
ROJNIK
divji prašič
privabljalno
3
Timav Vreme
2451
RACMANCA
divji prašič
privabljalno
4
Timav Vreme
2450
FAMELJSKI KALI
divji prašič
privabljalno
5
Timav Vreme
2448
ČEVCA
divji prašič
privabljalno
6
Timav Vreme
2448
TAJHI
divji prašič
privabljalno
7
Timav Vreme
2466
SAJANIŠČE
divji prašič
privabljalno
8
Timav Vreme
2462
PRISTAVA
divji prašič
privabljalno
9
Timav Vreme
2462
GLOBNA SELA
divji prašič
privabljalno
10
Timav Vreme
2463
DOLINE
divji prašič
privabljalno
11
Timav Vreme
2449
SEDEŽE
divji prašič
privabljalno
66
Zap. št.
12
Lovišče
številka
K.O.
Krajevno ime
Divjad
Namen
Timav Vreme
2463
ŽLEBCI
navadni jelen
zimsko
1
2332
DREVESNICA
divji prašič
privabljalno
2
2332
ŽIBERNIK
divji prašič
privabljalno
3
2332
PREDELJE
divji prašič
privabljalno
4
2332
NJIVCE
divji prašič
privabljalno
5
2328
MULAŽ
divji prašič
privabljalno
6
2328
ZASLADOVCA
divji prašič
privabljalno
7
2330
RUTNIKI
divji prašič
privabljalno
8
2330
BORŠTI
divji prašič
privabljalno
9
2333
LJUŽCE
divji prašič
privabljalno
10
2331
ZADOLI
divji prašič
privabljalno
11
2331
PODNOVELO
divji prašič
privabljalno
12
2331
CERKVENI DOL
divji prašič
privabljalno
1
Videž Kozina
2561
DOLGE DOLINE
divji prašič
privabljalno
2
Videž Kozina
2555
GAUGE
divji prašič
privabljalno
3
Videž Kozina
2560
POD HRPELJE
divji prašič
privabljalno
4
Videž Kozina
2560
NAD VRTLE
divji prašič
privabljalno
5
Videž Kozina
2560
POD KALIČ
divji prašič
privabljalno
6
Videž Kozina
2560
POD MIHELE
divji prašič
privabljalno
7
Videž Kozina
2554
POD PRELOVC
divji prašič
privabljalno
8
Videž Kozina
2554
NJIVICE
divji prašič
privabljalno
9
Videž Kozina
2554
BORŠT
divji prašič
privabljalno
10
Videž Kozina
2554
POD MAGANKO
divji prašič
privabljalno
11
Videž Kozina
2554
VODOVOD
divji prašič
privabljalno
12
Videž Kozina
2553
PARTI NAD VRHPOLJAMI
divji prašič
privabljalno
1
Vrhe Vrabče
2441
ROVNA
divji prašič
privabljalno
2
Vrhe Vrabče
2439
DOBRAVCA
divji prašič
privabljalno
3
Vrhe Vrabče
2439
LAHOVKA
divji prašič
privabljalno
4
Vrhe Vrabče
2439
OGRADA
divji prašič
privabljalno
5
Vrhe Vrabče
2420
BREZOVCE
divji prašič
privabljalno
6
Vrhe Vrabče
2420
GROFOVA SNOŽET
divji prašič
privabljalno
7
Vrhe Vrabče
2420
OČAKI
divji prašič
privabljalno
8
Vrhe Vrabče
2420
STARA REBER
divji prašič
privabljalno
9
Vrhe Vrabče
2440
VIDEM BREG
divji prašič
privabljalno
10
Vrhe Vrabče
2440
DOLINA
divji prašič
privabljalno
11
Vrhe Vrabče
2439
GRDI DOL
divji prašič
privabljalno
12
Vrhe Vrabče
2420
GOŽOVEC
divji prašič
privabljalno
1
Žabnik Obrov
2582
ZA STRAHOVICO GOLI VRH
divji prašič
privabljalno
2
Žabnik Obrov
2582
MRTVE DOLINE
divji prašič
privabljalno
3
Žabnik Obrov
2582
POD ŠPIČNIK
divji prašič
privabljalno
4
Žabnik Obrov
2582
VITRNJAK
divji prašič
privabljalno
5
Žabnik Obrov
2575
POD GRADIŠČE
divji prašič
privabljalno
6
Žabnik Obrov
2571
POD KOVČICE
divji prašič
privabljalno
7
Žabnik Obrov
2568
MALE LOČE
divji prašič
privabljalno
8
Žabnik Obrov
2576
BAJERCE
divji prašič
privabljalno
9
Žabnik Obrov
2576
BRESTOVEC
divji prašič
privabljalno
10
Žabnik Obrov
2576
FINIDA
divji prašič
privabljalno
11
Žabnik Obrov
2581
POLJANE PRVO
divji prašič
privabljalno
12
Žabnik Obrov
2563
TATERSKA REBER
divji prašič
privabljalno
13
Žabnik Obrov
2576
BAJERCE
divji prašič
privabljalno
14
Žabnik Obrov
2566
GABERSKI POTOK
divji prašič
privabljalno
V letu 2015 ZGS v sodelovanju z gospodarji LD preveri točnost lokacij krmišč na terenu.
67

Primorsko - Zavod za gozdove Slovenije

Transcription

Similar documents

Ogled balističnih podatkov PDF.

Zasavskega LUO Zadeva: Zapisnik 13. seje - predlog

21.01.2015 - OBVESTILO: Prepoved obiskov

Ravnanje z odpadki – prijava, odjava, sprememba

VABILO za 35 let 2.indd

Pohorsko - Zavod za gozdove Slovenije

tukaj - MDPM Sežana

Pravno varstvo slovenskih volkov