TEMATSKA SEKCIJA: OVIRE KONKURENČNOSTI

Transcription

TEMATSKA SEKCIJA: OVIRE KONKURENČNOSTI
TEMATSKA SEKCIJA: OVIRE KONKURENČNOSTI
GOSPODARSTVA IN DRŽAVE
POVEZAVA MED VSEBINSKIM RAZUMEVANJEM ADMINISTRATIVNE OVIRE
IN IZBRANIMI DEJAVNIKI POSLOVANJA PODJETJA (STATUSNO PRAVNA
OBLIKA, TRAJANJE POSLOVANJA, SEKTOR POSLOVANJA)
Luka Kalaš, doktorand zaključnega letnika na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani,
[email protected]
Prispevek je strukturiran na način, da pregleda aktualno literaturo s področja podjetništva in
administrativnih ovir z namenom iskanja sinergije med javnim in zasebnim sektorjem na
področju odprave administrativnih ovir, ki ostaja v interesu obeh sektorjev. Aktualni pristopi k
odpravi sledijo enosmernim (državnim) usmeritvam in pretežno ne posvečajo pozornosti
podjetniškemu vidiku. V luči strateških sprememb, ki se jih v bodoče pričakuje od javnega
sektorja, je prav gotovo tudi večja povezanost in sodelovanje z zasebnim sektorjem.
Raziskovanje percepcije s strani podjetij tako širi spekter razumevanja tako pomena kot
vsebine administrativnih ovir, kar je predpogoj za bolj temeljit pristop k njihovi odpravi.
Izhajajoč iz teoretskih predpostavk, da dejavniki poslovanja podjetja vplivajo na podjetniško
aktivnost, se avtor posveča raziskovanju korelacij med izbranimi dejavniki poslovanja
podjetja in razumevanju administrativnih ovir. Izbor dejavnikov poslovanja podjetja smo
zožali na tri dejavnike poslovanja, in sicer na statusno pravno obliko podjetja, trajanje
poslovanja podjetja in sektor poslovanja podjetja. Rezultati analize med podjetji v Sloveniji
kažejo na to, da je administrativna ovira še vedno večinsko percepirana kakor nepotrebna
regulacija, a rezultati odpirajo možnosti tudi alternativnemu razumevanju administrativne
ovire, ki ni v skladu s prevladujočim ideološkim konstruktom. Izbrane dejavniki niso odločilni
za percepcijo administrativne ovire, saj je analiza pokazala, da statistično značilnih povezav
med dejavniki in percepcijo administrativne ovire ni.
Ključne besede: percepcija, administrativna ovira, podjetništvo, dejavniki poslovanja podjetja
EKONOMSKA ANALIZA POSTOPKOV PRIDOBIVANJA GRADBENIH
DOVOLJENJ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH
Tatjana Jovanović, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected],
Aleksander Aristovnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected],
Tereza Rogić-Lugarić, Univerza v Zagrebu, Pravna fakulteta,
[email protected]
Gradbena dovoljenja imajo kot izrazito administrativno pravno vsebinsko področje velik vpliv
na ekonomijo. Posledično mora država pri regulaciji področja gradenj upoštevati na eni strani
varstvo javnega interesa, na drugi pa varovati svobodno gospodarsko pobudo ter vzpodbujati
gospodarstvo k čim večji aktivnosti oz. rasti. Glede na dejstvo, da je učinkovitost postopka
izdaje gradbenih dovoljenj eden izmed pokazateljev investicijske sposobnosti gospodarstva,
smo v prispevku analizirali enostavnost teh postopkov Sloveniji ter na Hrvaškem. Prav tako
smo v prispevku opravili analizo reformnih ukrepov Hrvaške na področju gradbene
zakonodaje ter načrtovane spremembe gradbene zakonodaje v Sloveniji.
Ključne besede: gradbena dovoljenja, administrativni postopki, reforme gradbene
zakonodaje
ANALIZA STORITEV DAVČNE SLUŽBE V KONTEKSTU UPRAVLJANJA
TVEGANJA IZPOLNJEVANJA DAVČNIH OBVEZNOSTI
Miha Piber, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije,
[email protected]
Davčna služba tveganje za neizpolnjene davčne obveznosti lahko zmanjša s prisilnimi ukrepi
ali z orodji za spodbujanje pripravljenosti na izpolnjevanje obveznosti. Nudi storitve, s
katerimi davkoplačevalci davčne obveznosti lahko izpolnijo hitro in enostavno. Zato je z
namenom zmanjšanja tveganja neizpolnjenih obveznosti, zniževanja stroškov in povečanja
zadovoljstva davkoplačevalcev potrebno poiskati najboljši model službe za informiranje
davkoplačevalcev. V prispevku so predstavljeni razlogi za vzpostavitev kompetenčnih
centrov FURS za informiranje, aktivnosti upravljanja z elektronskimi komunikacijskimi kanali
in pomembnost dejavnosti poizvedovanja davčne službe. Ugotovljeni so bili nekateri osnovni
vzroki za potrebe davkoplačevalcev po informacijah in predlagani ukrepi za izboljšanje
storitev. Oblikovan je bil zrelostni model službe za informiranje.
Ključne besede: upravljanje s tveganji pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, FURS, storitve
za davkoplačevalce, služba za informiranje, komunikacijski kanali.
KAKOVOST UPRAVLJANJA IN RAZVOJNI POTENCIAL SLOVENSKIH OBČIN
Jože Benčina, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected],
Tatjana Kozjek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected],
Špela Rakuš, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected],
Iztok Rakar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected]
Prispevek predstavlja rezultate raziskave o povezanosti kakovosti upravljanja in razvojnega
potenciala v slovenskih občinah. Kakovost upravljanja je izmerjena z anketno raziskavo o
kakovosti, pristranosti in korupciji v javnih službah na občinski ravni. Razvojni potencial je
ocenjen z indeksom razvojnega potenciala slovenskih občin ISSO. Analiza rezultatov
anketne raziskave je pokazala znatne razlike v kakovosti, nepristranosti in korupciji v javnih
službah v slovenskih občinah. Razvrstitev občin glede na indeks razvojnega potenciala je v
okviru pričakovanj, na prvih mestih so gospodarsko močne in razvijajoče se občine, na
slabših mestih pa občine, s slabšimi gospodarstvom in razvojnimi možnostmi. Soočenje
obeh razvrstitev pokaže, da se občine z višjo kakovostjo javnih služb nahajajo bolj v sredini
lestvice razvojnega potenciala, medtem ko imajo bolj razvite in slabše razvite občine slabšo
kakovost javnih služb.
Ključne besede: javne službe, kakovost upravljanja, nepristranost, korupcija, lokalna
skupnost
TEMATSKA SEKCIJA: RAVNANJE Z LJUDMI V JAVNI UPRAVI: POT
DO ZADOVOLJNIH IN ZAVZETIH JAVNIH USLUŽBENCEV
POVEZANOST ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH Z ELEMENTI DOBRE UPRAVE:
PRIMER SLOVENSKE JAVNE UPRAVE
Nina Tomaževič, Univerzav Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected],
Aleksander Aristovnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected]
Dobro upravo določa pet ključnih elementov, ki poudarjajo storitveno naravnanost javne
uprave do strank in omejitev oblasti. Ker storitve javne uprave izvajajo ljudje (zaposleni) za
ljudi (stranke), ni nepomembno, kakšno je zadovoljstvo prvih, da bi bilo zadovoljstvo drugih
preko uresničevanja elementov dobre uprave kar se da visoko. In ker je predvsem v
storitveno naravnanih dejavnostih zadovoljstvostrank eden ključnih dejavnikov uspešnosti in
učinkovitosti poslovanja, lahko dobro upravo razumemo kot pomemben mediator med
zadovoljstvom zaposlenih ter uspešnostjo in učinkovitostjo organizacij javne uprave. Cilj
prispevka je predstaviti analizo povezanosti zadovoljstva zaposlenih (pri delu) z elementi
dobre uprave. Rezultati kažejo na to, da se razumevanje in uveljavljanje povezanosti dobre
uprave in zadovoljstva zaposlenih v slovenskem prostoru razlikujeta glede na naravnanost
tipa organov (servisno ali avtoritativno) in da je zavedanje o pomenu skrbi za zadovoljstvo
zaposlenih in njegovem vplivu na dobro upravo ter posledično na zadovoljstvo strank na
(pre)nizki ravni.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, dobra uprava, učinkovitost, javna uprava,
empirična analiza.
RAVNANJE Z LJUDMI IN UČINKOVITOST SISTEMA NOTRANJIH KONTROL
V FUNKCIJI URESNIČEVANJA STRATEGIJE JAVNE UPRAVE 2015-2020
PRI DELU UPRAVNIH ENOT
Simona Stanter, Upravna enota Žalec, [email protected]
Strategija javne uprave 2015-2020 (SJU 2020) med poglavitne cilje uvršča povečanje
učinkovitosti in strokovnosti upravnih nalog. Za upravne enote je to zelo pomembno
sporočilo, saj so s svojim delom neposredno vpete v lokalno okolje in so vsakodnevno v
živem stiku s fizičnimi in pravnimi osebami, ki so uporabniki upravnih storitev. Ker so
pristojne za urejanje cele vrste življenjskih situacij iz pristojnosti države, je tako od
učinkovitosti in strokovnosti dela upravnih enot precej odvisno, kako ljudje in javnost
doživljajo in zaupajo celotni javni upravi. V povezavi s tem naslovni prispevek na praktičnih
izkušnjah prikazuje pomen celovitega pristopa pri uresničevanju SJU 2020, da so vrednote,
viri in cilji poslovanja upravnih enot tudi učinkovito in strokovno zaščiteni pred škodljivimi
vplivi in odklonskimi dejanji.
Ključne besede: strategija javne uprave, upravna enota, ravnanje z ljudmi, notranje kontrole,
obvladovanje tveganja
ZNAČILNOSTI NEOTIPLJIVEGA KAPITALA V IZBRANIH
SEGMENTIH JAVNEGA SEKTORJA V SLOVENIJI
Tjaša Redek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, [email protected]
V času krize je javni sektor doživljal velike pritiske, da bi postal bolj učinkovit in z manj
proizvedel več. Raziskave, ki analizirajo produktivnost v gospodarstvu, kažejo, da je
ključnega pomena neotipljivi kapital. Pričujoča analiza zato proučuje, kakšne so značilnosti
neotipljivega kapitala v izbranih segmentih javnega sektorja in podaja smernice za
izboljšanje stanje ter s tem zagotavljanje večje produktivnosti. Analiza, ki temelji na obsežni
anketni metodologiji, je prva te vrste v Sloveniji in tudi ena redkih analiz neotipljivega kapitala
v javnem sektorju nasploh ter prva s tovrstno metodologijo nasploh.
Ključne besede:neotipljivi kapital, javni sektor, učinkovitost
POMEN (MOČ) LJUBEZNI PRI VODENJU IN PRI ZAVZETOSTI
ZAPOSLENIH V JAVNI UPRAVI
Senko Pličanič, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, [email protected]
Avtor v prispevku razpravlja o pomenu ljubezni, še posebej ljubezni do sebe pri vodenju (v
javni upravi, v politiki, v gospodarstvu) in pri povečanju zavzetosti zaposlenih (v javni upravi
in drugod).
Avtorjeva teza je, da je za vse, kar počnemo, ključna ljubezen (do sebe). Skoraj popolna
odsotnost ljubezni (do sebe) je zato glavni razlog za prevladujoč negativizem v Sloveniji, tudi
v javnem sektorju oziroma javni upravi.
Ljubezen (in srečo) lahko dosežemo le ob uravnovešenosti materialne in duhovne rasti.
Celovito načelo trajnostnega razvoja, ki poleg gospodarske rasti zajema tudi duhovno rast je
po avtorjevem mnenju model, ki nam ponuja izhod iz obstoječega (slabega) stanja – v svetu
in v Sloveniji.
Posebej pomembna je (še posebej zaradi dolge »odsotnosti«) duhovna (osebna) rast. To
moramo vrniti v naša življenja. In pri tem »uporabiti« državo in pravo in kot eno njunih glavnih
nalog določiti zagotavljanje pogojev za (poleg gospodarske) tudi duhovno rast in s tem
ljubezen in srečo.
Glede na pomembnost javnega sektorja in znotraj njega še posebej javne uprave (zaradi
dobrin in storitev, ki nam jih zagotavlja ter zato, ker ga financiramo davkoplačevalci) je
posebej pomembno, da duhovno (osebno) rast vgradimo v permanentno usposabljanje
zaposlenih v javnem sektorju. In s tem zaposlenim omogočimo, da se podajo na pot k
ljubezni (do sebe). Glede na pomembnost vodenja, pa je treba posebno pozornost nameniti
liderjem v politiki, jasnem sektorju in javni upravi. Ljubezen bi morala namreč biti ključno
»orodje« vodenja zaposlenih (v javnem in zasebnem sektorju).
TEMATSKA SEKCIJA: E-UPRAVA: IZ SEDANJOSTI V PRIHODNOST
E-VEM SKOZI DESETLETJE
Gordana Mikunovič, Upravna enota Črnomelj, [email protected]
Državni portal za podjetja in podjetnike e-VEM, ki je ena najbolj prepoznavnih elektronskih
storitev slovenske javne uprave, letos praznuje 10. obletnico obstoja. e-VEM je zaživel leta
2005 s storitvami za samostojne podjetnike posameznike. Tri leta pozneje pa so svojo
različico dobile še gospodarske družbe. Namen prispevka je predstaviti e-VEM, obstoječe
stanje na področju elektronskih storitev za poslovne subjekte ter na kratko nakazati smer
nadaljnjega razvoja na tem področju. S ciljem beleženja nadaljnjih pozitivnih učinkov,
preglednosti in odzivnosti v javni upravi bo moral snovalec portala tudi v bodoče uvajati nove
koncepte in ideje pri reševanju problematike ter nuditi kvalitetne in inovativne rešitve, katerih
rezultat bo uporabnost v praksi. Za obstoj in uspešnost portala je bistvenega pomena, da
nenehno spremlja potrebe okolja ter se nanje pravočasno odziva, seveda ob upoštevanju
normativne ureditve ter smernic razvoja na ravni države in Evropske unije.
Ključne besede: e-vem, poslovni subjekti, elektronsko poslovanje, trajnostni razvoj
PRIPRAVA NACIONALNEGA OKOLJA ZA PRIČETEK UPORABE UREDBE EU O
ELEKTRONSKI IDENTIFIKACIJI IN STORITVAH ZAUPANJA ZA ELEKTRONSKE
TRANSAKCIJE NA NOTRANJEM TRGU
Maruška Damjan, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
[email protected]
Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in
storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive
1993/93/ES (Uredba eIDAS) je eden ključnih ukrepov Evropske digitalne agende za
povečanje zaupanja v spletno okolje in pospešitev čezmejnega elektronskega poslovanja,
katerega cilj je okrepiti zaupanje v elektronske transakcije na notranjem trgu tako, da se
zagotovijo varne in nemotene elektronske transakcije med podjetji, državljani in javnimi
organi. Uredba eIDAS ureja vzajemno priznavanje elektronskih identifikacijskih sredstev in
postavlja enotne zahteve za ponudnike storitev zaupanja. Uveljavitev Uredbe eIDAS bo
pogojevala spremembe v obstoječi nacionalni zakonodaji, določene prilagoditve bodo
potrebne pri elektronskih storitvah javnega sektorja, ostrejši pogoji za ponudnike storitev
zaupanja pa se bodo gotovo odražali tudi na trgu teh storitev.
Ključne besede: elektronska identifikacija, storitve zaupanja, interoperabilnost, elektronske
transakcije
MANAGEMENT IN INFORMATIZACIJA KOT ORODJI
ZA PRENOVO SLOVENSKE DRŽAVNE UPRAVE
Simon Colnar, IGEA d.o.o., [email protected],
Marko Colnar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, [email protected]
Slovenska državna uprava ima največkrat naslednje probleme: da je pod visokim nadzorom
političnega vodstva, da je hierarhično organizirana, da se pri svojem delovanju utaplja v
birokraciji in da ima sicer množico informacijskih sistemov, a so nepovezani, zastareli,
uporabnikom neprijazni. Takšna situacija je v popolnem nasprotju z modernimi pristopi
managementa in organizacije ter lahko predstavlja težave pri doseganju (zakonsko)
zastavljenih ciljev.
Ker imamo v Sloveniji že več kot šest let trajajočo krizo, ki pa pri nas ni povzročila
samorefleksije, prenove poslovanja, intenziviranja informatizacije javne uprave, je prišel čas,
ko bo (končno) potrebno objektivno in celovito prikazati stanje javne uprave, opredeliti
prioritetna področja in načine, s katerimi je možno relativno hitro in z razumnimi vložki doseči
preboj.
Posebej lahko izpostavimo management človeških virov in strateški pristop k managementu
sprememb. Izpostavimo naj tudi nadaljnjo informatizacijo javne uprave. Vse troje bi s svojim
inštrumentarijem nedvomno lahko prispevalo veliko, a do danes ni. Zakaj?
Ključne besede: državna uprava, javna uprava, management človeških virov, management
sprememb, informatizacija.
RAZVOJ UPORABNE REŠITVE ZA REŠEVANJE PROBLEMA
MOTIVACIJE V JAVNEM SEKTORJU
Matej Slemenik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected],
Sanja Božič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected],
Vid Mahovič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected],
Marko Skubic, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected],
Mitja Dečman, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected]
Motivacija zaposlenih je pomemben element za uspešno poslovanje in delovanje
organizacije. Predvsem v javnem sektorju je zaradi omejitev pri finančnih motivacijskih
elementih, ob trenutni finančni krizi, nefinančna oblika motivacije postala pomemben faktor.
Zaradi velike vloge informacijske tehnologije v današnjem svetu smo izkoristili njen potencial
in razvili rešitev, ki bi prispevala k vsakodnevnemu dvigovanju ravni motiviranosti javnih
uslužbencev. S pomočjo različnih motivacijskih teorij smo analizirali, kako deluje motivacija
pri javnih uslužbencih. Sinteza empirično pridobljenih in analiziranih podatkov o motivaciji
anketirancev, zaposlenih v javnem sektorju, nas je privedla do spletne rešitve, katere namen
je izboljšati najbolj kritične vidike motivacije. Njeni glavni elementi so inovativni
komunikacijski kanal, kjer je mogoče podajanje in sprejemanje predlogov ter postavljanje
vprašanj v zvezi s svojim delom, učinkovit način prikaza ter rezultatov dela vsakega
zaposlenega ter prikaz zaposlenih znotraj organizacije in nekaterih njihovih podatkov.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, javni uslužbenci, informacijskokomunikacijska tehnologija, družbeni mediji
OKROGLA MIZA: PRENOVA VREDNOT ZA IZVAJANJE
UPRAVNIH POSTOPKOV
DOBRA UPRAVA V PRAKSI IZBRANIH ENOT SLOVENSKE JAVNE UPRAVE
Polonca Kovač, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected],
Anamarija Leben, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected]
Dobra uprava je (evropski) koncept, ki združuje več pravic obrambe strank do oblasti v
upravnih razmerjih, in obenem pomeni učinkovito delo javne uprave za dosledno izvrševanje
področnih javnih politik. Da bi raziskali, kako pojem dobre uprave razumemo v slovenski
upravi, tako splošno kot po posameznih elementih, upoštevaje, ali se vodi pretežno postopke
v javnem interesu ali na predlog strank, smo na temelju preučitve teoretičnih temeljev
spomladi 2015 izvedli empirično analizo v slovenski javni upravi. Po pridobljenih stališčih
predstojnikov upravnih enot ter območnih finančnih uradov in policijskih uprav ter statističnih
podatkih ugotavljamo, da dobro upravo pri nas štejemo bolj ko ne le za slednje
predpisanemu, medtem ko ostaja prostor za izboljšave v smislu celote in proaktivne podpore
strankam in javni koristi.
Ključne besede: dobra uprava, upravni postopek, pravice obrambe, empirična analiza,
Slovenija.
PREDLOG STRATEGIJE RAZVOJA JAVNE UPRAVE – ANALIZA
NEZAVEDNEGA IN SISTEMSKEGA POGLEDA
Mirko Pečarič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected]
Sprejem strategije razvoja javne uprave naj bi bil nujen, da bi izboljšali in modernizirali njeno
delovanje, pripomogli k boljšemu okolju za državljane in gospodarstvo ter dvigu družbene
blaginje in konkurenčnosti celotne države. Tako formalno meni Vlada RS, dejansko pa
Ministrstvo za javno upravo. V prispevku na podlagi analize besedila in elementih, ki naj bi jih
imel vsak sistem ugotavljam, da takšno mnenje ne vzdrži. Analiza pokaže, da so cilji
drugačni od deklariranih, da so bolj ali manj povezani, sistemski del pa pokaže, da strategija
nima osnovnih elementov, ki bi bili potrebni za upravljanje sistema javne uprave in družbe
kot celote. Največji doprinos strategije so jasno določeni dejavniki tveganja za njeno
uresničevanje, najpomembnejši del strategije, ki ni izpostavljen kot tak, pa so ljudje, ki jo
bodo uresničevali.
Ključne besede: strategija, analiza besedila, sistem, nezavedno in relacije
STROKOVNA KODIFIKACIJA STANDARDOV EVROPSKEGA UPRAVNEGA
PROSTORA V SIGMINIH »NAČELIH JAVNE UPRAVE«
IN NJEN VPLIV NA SLOVENSKO JAVNO UPRAVO
Gregor Virant, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected]
Sigmina Načela javne uprave iz novembra 2014 so prvi celovit prikaz standardov dobre
javne uprave, kot so se razvili v okviru evropskega upravnega prostora in OECD. So tudi
metodološki okvir za ocenjevanje stanja in napredka ter načrtovanje procesa stalnih izboljšav
v javnih upravah. Podobno kot se klasična orodja za upravljanje celovite kakovosti
uporabljajo na ravni posameznih organizacij, se Načela uporabljajo za ocenjevanje kakovosti
upravnega sistema kot celote. Vsebujejo še vrsto metodoloških pomanjkljivosti, zato se bodo
v prihodnih letih nadgrajevali. Čeprav so bili izdelani za potrebe pridružitvenega procesa, so
uporabni tudi za države članice EU. Priporočljivo bi bilo, da jih tudi v Sloveniji uporabimo kot
okvir za oceno stanja naše javne uprave in za načrtovanje izboljšav.
PRILOŽNOSTI IN PASTI MODERNIZACIJE
SPLOŠNEGA UPRAVNEGA POSTOPKA
Matjaž Remic, Ministrstvo za javno upravo, [email protected]
Strategija razvoja javne uprave 2015–2020 med drugimi strateškimi cilji predvideva
modernizacijo upravnega procesnega prava, konkretno sprejetje novega Zakona o splošnem
upravnem postopku, katerega namen je vzpostavitev sodobnejšega zakonodajnega okvira
splošnega upravnega postopka, ki bo pregledneje, enostavneje in učinkoviteje omogočil
oblikovanje upravnoprocesnih razmerij. Ambiciozen, a uresničljiv cilj ponuja veliko priložnost
za resnično izboljšanje upravnega procesnega prava, ki bo v prid strankam in organom.
Generalno je treba najprej temeljito analizirati in premisliti morebitne konceptualne in
vrednostne spremembe obstoječega okvira, s čimer se ukvarja tudi prispevek: način
vzpostavljanja upravnopravnih razmerij, posodobitev obstoječih razmerij med oblastnimi
organi in udeleženci postopka, med samimi oblastnimi organi, pa tudi med predstojniki
organov in uradnimi osebami, čim širšo enakostjo procesne obravnave, omejevanjem
pravnih sredstev ipd.
POMEN MODERNIZACIJE PROCESNEGA PRAVA V GRADBENIH ZADEVAH –
PRIMER SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Tina Sever, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, [email protected],
Vedran Đulabić, Univerza v Zagrebu, Pravna fakulteta, [email protected],
Polonca Kovač, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected]
Učinkovitost vodenja upravnih postopkov je pomembna za vsakega uporabnika javnih
storitev, kot tudi za gospodarsko rast države prek privabljanja tujih in domačih investicij.
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je temeljni predpis, ki določa pravila ravnanja
pri vzpostavljanju upravnopravnih razmerij in velja tudi za odločanje v gradbenih zadevah,
tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Strategija razvoja slovenske javne uprave in analogno
hrvaške uprave za obdobje 2015–2020 predvidevata modernizacijo upravnega procesnega
prava kot enega izmed ključnih predvidenih področij prenove. To velja tudi po področnih
strategijah in predvidenih spremembah zakonodaje v gradbenih zadevah. V luči tega
prispevek podaja primerjalnopravno analizo postopka izdaje gradbenih dovoljenj v Sloveniji
in na Hrvaškem, prek analize ZUP ter področne zakonodaje in strateških načrtov z vidika
procesnih vprašanj. Pri tem identificira (dobre) prakse obeh držav ter podaja predloge
izboljšav de lege ferenda.
Ključne besede: upravni postopek, gradbeno dovoljenje, modernizacija, Slovenija, Hrvaška,
strategija
TEMATSKA SEKCIJA: KAKO UČINKOVITEJE IN
USPEŠNEJE IZKORISTITI (JAVNO)FINANČNE VIRE
PRI ZAGOTAVLJANJU JAVNIH STORITEV?
KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC V SLOVENIJI IN V IZBRANIH DRŽAVAH IN
POMEN PREDHODNE PRESOJE UČINKOV UKREPOV
Stanka Setnikar Cankar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected],
Veronika Petkovšek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,
[email protected]
Gospodarska in finančna kriza je močno obremenila javne finance držav članic EU, zato je
njihova prednostna naloga še vedno vzpostavitev konsolidacije javnih financ. Države članice
so uvedle in še izvajajo različne strukturne ukrepe in reforme. Ukrepi za konsolidacijo javnih
financ so v večini držav EU usmerjeni v zmanjšanje javnofinančnih odhodkov, ki zajemajo
predvsem spremembe glede ureditve javnega sektorja, socialnih in pokojninskih transferjev
ter trga dela. Na drugi strani so ukrepi usmerjeni tudi v zviševanje javnofinančnih prihodkov.
Namen prispevka je prikazati stanje javnih financ v Sloveniji in izbranih evropskih državah ter
predstaviti ukrepe in strukturne spremembe na izbranih področjih za konsolidacijo javnih
financ. Poleg ustreznih konsolidacijskih ukrepov, se predvsem v povezavi z reformo trga dela
oziroma ukrepi na področju zaposlovanja, kaže tudi pomembnost področja izobraževanja.
Zato so v prispevku prikazane tudi ocene posledic možnih varčevalnih ukrepov na področju
izobraževanja na primeru Slovenije.
Ključne besede: strukturne spremembe, konsolidacija, javne finance, izobraževanje, presoja
učinkov spremembe zakonodaje
UVELJAVLJANJE K CILJEM IN REZULTATOM USMERJENEGA
PRORAČUNSKEGA PROCESA NA RAVNI OBČIN
– PRIMER MESTNE OBČINE KRANJ
Aljanka Klajnšek, Računsko sodišče Republike Slovenije, [email protected]
Računsko sodišče je izvedlo prvo programsko revizijo za proračunski leti 2011 in 2012 v
Mestni občini Kranj. Na primeru Mestne občine Kranj želimo predstaviti, s kakšnimi težavami
se srečujejo občine pri uvajanju k ciljem in rezultatom usmerjenega proračuna, do kakšnih
pomanjkljivosti prihaja pri tem ter kako bi se jim lahko izognili. Računsko sodišče je ocenilo
ustreznost programske strukture proračuna Mestne občine Kranj ter upravljanje s
podprogramom 13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest. Ugotovilo je,
da Mestna občina Kranj za programsko načrtovanje ni imela ustreznih strokovnih podlag,
strateških in drugih razvojnih dokumentov. Mestna občina Kranj v proračunih ni vzpostavila
sistema merjenja delovanja ter sistema računovodstva, ki bi omogočal merjenje učinkovitosti
delovanja. Mestna občina Kranj tudi ni imela ustreznega informacijskega sistema ter
zadostnih in dovolj kakovostnih podatkov za upravljanje delovanja. Odgovornost za
izvrševanje podprogramov ni bila jasno opredeljena. Tudi poročanje o doseženih ciljih in
rezultatih ni zagotavljalo poštene in uravnotežene slike o uspešnosti in učinkovitosti
delovanja občine.
Ključne besede: programski pristop pri pripravi proračuna, občine, lokalna samouprava,
programske revizije, poročanje o doseženih ciljih in rezultatih
NOVA UREDITEV JAVNEGA NAROČANJA – NOVA PRILOŽNOST ZA VEČJO
UČINKOVITOST JAVNEGA SEKTORJA
Marjeta Bizjak, Mestna občina Ljubljana, [email protected]
11. februarja je bila s sprejemom dveh direktiv končana reforma javnega naročanja na ravni
Evropske unije. V slovenski pravni red ju je potrebno prenesti do 18. aprila 2016. Cilji, ki naj
bi bili doseženi na njuni osnovi, so olajšanje sodelovanja manjših in srednje velikih podjetij
pri oddaji javnih naročil, spodbujanje e-naročanja za pocenitev postopkov in za pogostejše
sodelovanje čezmejnih ponudnikov, poenostavitev in večja prožnost postopkov, spodbujanje
inovacij, zaposlovanja, krepitev družbene odgovornosti idr. Javno naročanje naj bi tako
spodbujalo povečanje konkurenčnosti, transparentnosti, gospodarskega razvoja ter
učinkovitosti v javnem sektorju.
Ključne besede: javno naročanje, učinkovita oddaja naročil javnega sektorja
FINANCIRANJE JAVNIH ZAVODOV: KAKO RAZUMETI
JAVNA IN NEJAVNA SREDSTVA
Metka Tekavčič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta,
[email protected],
Slavka Kavčič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, [email protected]
Javni zavodi so načelno ustanovljeni za opravljanje javne službe. Za svojo dejavnost
prejemajo sredstva javnih financ in druga sredstva. Poleg tega pa lahko opravljajo tudi tržno
dejavnost, za katero pridobivajo sredstva na trgu.
Dvojnost delovanja in dvojnost
pridobivanja sredstev je razlog, da so se v strokovni javnosti z vidika poslovanja javnih
zavodov pojavile različne dileme tako z vidika dejavnosti kot z vidika sredstev. Prispevek
se posveča sredstvom, ki jih uporabljajo javni zavodi, z vidika opredelitve kaj so javna in kaj
nejavna sredstva. V njem je analizirana zakonodaja, ki opredeljuje javne zavode z
organizacijskega, finančnega in računovodskega vidika. Ugotovljeno je, da je na podlagi
povezave zakonodaje analiziranih področij mogoče nedvoumno zaključiti, da so javna
sredstva le sredstva javnih financ in ne vsa sredstva, ki jih za svoje poslovanje uporablja
javni zavod.
Ključne besede: javni zavodi, javna služba, sredstva, obveznosti do virov sredstev