december 2015 - Ministrstvo za obrambo

ŠTEVILKA
12 DECEMBER 2015
SRČNO
IN POGUMNO V 2016
Natov center
odličnosti priznanje
za Slovenijo
Intervju
državni sekretar
Miloš Bizjak
Projekt
IPA CZ 2 končan
Priloga:
1. brigada
VSEBINA
aktualno
SPREMENILI NEGATIVEN TREND
ZMANJŠANJA ZAPOSLITEV V SV
6
izpostavljamo
Sodelovanje pomembno tudi za
pridobivanje novih izkušenj
8
napisali ste
Črna gora na poti v Nato
9
intervju
Pri sistemskih zakonih ni pametno hiteti
12 iz naših enot
Odprli Natov center odličnosti
za gorsko bojevanje
Ko je prvič zadišalo po slovenski vojski
DAN RUDOLFA MAISTRA IN 72. BRIGADE
Na zaključnem terenu na Bloški Polici
Slovenski tankisti na vaji Combined Resolve 5
Specialne sile na vaji Trident Juncture 2015
Panterjev skok II.
Vojak avtomehanik v Slovenski vojski
Deset let vojaških premikačev
23 priloga
33 videli smo
Uspeh pride s sodelovanjem
36 obrazi
Če je volja, je pot
38 zaščita in reševanje
Uspešno končan projekt IPA CZ 2
Izšla je revija Ujma
40 predstavljamo
Nove karte, stare težave?
42 šport v vojski
Plezanje ni le šport, je način življenja
44 spremljamo
Letos jubilejni svetovni pokal v biatlonu
46 preživetje
Kuhanje v koži
47 z orkestrom
Orkester SV navdušil občinstvo
47 terminološki kotiček
Med praznim besediščem in
obdelavo naravnega jezika
48 ste vedeli
Bitka za Stalingrad
48 odlikovanja v sv
Medalja za mednarodno sodelovanje
49 stenčas
PREBRALI SMO
spodbudna misel
50razvedrilo
nagradna križanka
POIŠČI PET RAZLIK
VOŠČILO
4
12
20
Z zavedanjem
dobro opravljenega
dela pogumno
naprej
16
31
18
33
36
42
Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci, cenjeni bralke in bralci!
Leto, ki se izteka, je bilo zame zelo pomembno. Zaupana mi je bila
funkcija ministrice za obrambo Republike Slovenije. Sprejela sem
jo z zavedanjem velike odgovornosti in pomembnosti obrambnega
resorja.
Vesela in hvaležna sem, da sem prišla med zavzete sodelavce z veliko
znanja ter izkušnjami. V delovno okolje, v katerem se dobro počutim.
V okolje, v katerem skupaj uresničujemo cilje na obrambnem in zaščitno-reševalnem področju.
Do zdaj smo se ukvarjali s številnimi delovnimi izzivi. Najzahtevnejši, ki še kar traja, je spoprijemanje z valom beguncev in migrantov,
katerega del je tudi njihova oskrba med prehajanjem čez naše
ozemlje. Ob tem bi rada izrekla posebno zahvalo vsem pripadnicam
in pripadnikom Civilne zaščite, Slovenske vojske ter prostovoljkam
in prostovoljcem, ki ste že od začetka tega dogajanja vanj močno
vključeni.
Žal zaradi zahtevnosti omenjenih razmer ne moremo drugim
pomembnim obrambnim projektom namenjati toliko pozornosti, kot
smo nameravali. Kljub temu bistvene naloge in projekti tudi v tem času
potekajo nemoteno. Zadovoljna sem, da je osnutek novega spremenjenega zakona o obrambi tik pred tem, da ga pošljemo v obravnavo širši
javnosti in tudi v državni zbor. Prizadevamo si in upamo, da bosta
tako ta zakon kot spremenjeni zakon o službi v Slovenski vojski, ki sta
za ustrezno delovanje obrambnega sistema bistvena, sprejeta v prvi
polovici naslednjega leta.
Spoštovani sodelavke in sodelavci v obrambnem resorju,
ob koncu leta bi se vam rada iskreno zahvalila za vaše visoko strokovno,
prizadevno in vestno delo. Zavedam se, da vsak posameznik prispeva
pomemben del k izpolnjevanju našega poslanstva – dela za skupno
varnost. Sama si bom še naprej po najboljših močeh prizadevala za
čim boljše razmere za delo v našem resorju.
Pred nami so božično-novoletni prazniki ter tudi praznik naše
domovine Republike Slovenije, dan samostojnosti in enotnosti. Želim
vam lepe in prijetne praznične dni ter da bi si v krogu svojih najbližjih
pridobili novo in svežo energijo za spoprijemanje s poklicnimi ter
zasebnimi izzivi.
V teh dneh še posebno mislim na pripadnice in pripadnike Slovenske
vojske, ki ste daleč od doma ter svojih najbližjih na kriznih žariščih
po svetu, kjer izpolnjujete mednarodne zaveze Republike Slovenije in
delujete za mir. Ponosni smo na vas. Mir je namreč velika vrednota in
za njegovo ohranjanje si vsi prizadevamo.
V duhu tega plemenitega prizadevanja in optimizma voščim vsem
sodelavkam in sodelavcem na Ministrstvu za obrambo, vašim
družinskim članom, prostovoljcem in upokojencem vesele božične in
novoletne praznike, čestitam vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti
ter vam želim zdravje, poklicne uspehe in osebno srečo v letu 2016.
Te dobre želje in iskreno voščilo namenjam tudi bralkam in bralcem
revije SV ter vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije.
Srečno 2016!
Andreja Katič,
ministrica za obrambo
48
2
SV
48
SV
3
AKTUALNO
Spremenili negativen
trend zmanjšanja
zaposlitev v SV
Slovenska vojska letos ostaja aktiven delodajalec, to pa bo tudi v prihodnje. V
svoje vrste namreč vabi nove pripadnike in pripadnice stalne sestave. Pri zaposlovanju novih vojakinj in vojakov je bila uspešna, saj je z nadomestnimi
zaposlitvami nadomeščala tiste pripadnike, ki so se upokojili, se jim je iztekla
pogodba o zaposlitvi v SV ali so jo zapustili na svojo željo in nadaljujejo poklicno pot v civilnem okolju. Slovenska vojska bo letos v svoje vrste sprejela
približno 280 novih sodelavcev, s čimer bo nadomestila pripadnike, ki jo bodo do konca leta zapustili.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografija: Bruno Toič
Za zaposlitev v Slovenski vojski najbolj zanimiv kader s tehnično izobrazbo
Do konca novembra se je v SV zaposlilo 205
kandidatov, nekaj manj kot 80 kandidatov
pa bo pogodbo podpisalo pozneje ali so še v
postopku zdravniškega pregleda. Slovenska
vojska naj bi letos zaposlila približno 280
kandidatov, s čimer je dosegla 84-odstotno
realizacijo kadrovskega načrta za leto 2015.
Tako je nadomestila odhajajoče iz SV, kljub
temu pa bi bilo treba do popolnitve dovoljenega števila zaposliti še več novih sodelavk in sodelavcev, kar pa glede na sedanje razmere ni bilo uresničljivo, saj ni bilo
mogoče zapolniti celotnega primanjkljaja
iz preteklih let. Slovenska vojska je v smislu celovite uresničitve kadrovskega načrta dopolnjevala svoje vrste z nadomestnimi
zaposlitvami vojakov in vojakinj, s čimer je
tudi izboljševala kadrovsko strukturo v korist vojakov. Letos je najbolj potrebovala
kader s tehnično izobrazbo, in sicer elektrotehnične smeri, strojništva, računalništva,
informatike ter kemijske stroke, poleg tega
pa tudi zdravstveni in medicinski kader ter
avtomehanike.
je v Maribor razporedila 26 vojakov, Mursko
Soboto pet, Celje deset, Ljubljano 30, Novo
mesto deset in na Bohinjsko Belo 17 vojakov.
Iz Slovenske vojske letos odšlo
približno 300 pripadnikov
V preteklih letih so v SV opazili negativen
trend zaposlovanja, kar pomeni, da je bil
odliv kadra iz Slovenske vojske zaradi upokojevanja ali sporazumne prekinitve delovnega razmerja večji od števila novih zaposlitev. Leta 2013 so v SV na novo zaposlili 170
pripadnikov, leta 2014 140, letos pa jih bodo
do konca leta več kot 280, s čimer bodo nadomestili odliv kadra. Slovensko vojsko je letos
zapustilo približno 300 pripadnikov. Od tega
se jih je približno 100 upokojilo, devet jih je
umrlo, 19 pripadnikom SV niso podaljšali
pogodbe o zaposlitvi, več kot 160 zaposlenih
pa jo je zapustilo na svojo željo. Tako je letos
iz SV odšlo 176 vojakov, 47 podčastnikov, 44
častnikov, 17 civilnih oseb, 12 nižjih vojaških
uslužbencev, deset višjih vojaških uslužbencev in dva uslužbenca.
Z ustanovitvijo delovne skupine je pridobivanje kadra za SV
postalo projekt Ministrstva za kratkoročne ukrepe, hkrati s tem pa je pripraPrihodnje leto načrtovanih 460 obrambo
vila načrt dolgoročnih ukrepov za popolnjenovih zaposlitev
Da bi v Slovenski vojski ustavili negativen vanje Slovenske vojske. Kot je poudaril geneSkladno s kadrovskim načrtom SV za leto
2016, ki je 7254 pripadnikov, SV načrtuje prihodnje leto približno 460 novih zaposlitev, skladno s trenutno veljavno zakonodajo pa je prihodnje leto predvideno
približno 100 upokojitev, lahko pa tudi manj,
saj je v parlamentarni proceduri sprememba
ZPIZ-2. Tudi v prihodnjih letih bodo za
Slovensko vojsko najbolj zanimivi poklici
kemik, zdravnik, zdravstveni tehnik, informatik, mornar, pilot, vezist, avtomehanik,
avtoklepar itn. Po končanem programu temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja
(TVSU) in osnovnega vojaškostrokovnega
usposabljanja (OVSU) je SV letos na začetne
dolžnosti v rod pehote razporedila 98 novih
vojakov. V 72. brigado so razporedili 35 in v
1. brigado 63 vojakov. Teritorialno gledano
4
SV
trend in pridobili čim več kandidatov za zaposlitev, poenostavili izbirne postopke, preučili
merila za zaposlitev ter skrajšali in poenostavili postopke zaposlovanja, je bila konec junija na predlog ministrice za obrambo ustanovljena in imenovana posebna delovna skupina
za pripravo predloga ukrepov za popolnjevanje Slovenske vojske. »Z ustanovitvijo skupine, v kateri so predstavniki GŠSV, Kabineta
ministrice, Sekretariata generalnega sekretarja in Direktorata za obrambne zadeve, je zagotavljanje kadra za Slovensko vojsko postalo
projekt vsega Ministrstva za obrambo in ne le
dejavnost Slovenske vojske,« je pojasnil vodja
delovne skupine načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman in dodal, da
je skupina kmalu po imenovanju začela operativno in intenzivno delovati. Najprej je sprejela
ralmajor Osterman, je skupina že na začetku
ob obravnavi možnih kratkoročnih ukrepov
ugotovila več pomanjkljivosti, saj so se med
drugim zaradi varčevanja v preteklih letih
skoraj v celoti ukinila sredstva za promocijo
zaposlovanja v SV.
Predolge postopke od oddaje
vloge do zaposlitve skrajšali
za več kot polovico
Člani skupine so opazili, da so postopki od
oddaje vloge za zaposlitev na upravah za
obrambo do podpisa pogodbe o zaposlitvi
predolgi, saj so do letos v povprečju trajali
110 dni. V primerjavi z letom 2014 se je dolžina postopka bistveno skrajšala, saj je bil takrat v povprečju 156 dni. »Komisija je ugotovila, da se lahko ti postopki še skrajšajo
skoraj za polovico, tako da so bili v drugi polovici letošnjega leta dolgi največ 60 dni,« je
še pojasnil načelnik Generalštaba SV in dopolnil, da posebej dolgo trajajo zdravniški
pregledi, kar pa ni odvisno le od Slovenske
vojske, temveč od čakanja in trajanja specialističnih pregledov v javnem zdravstvu, ki
potekajo zunaj vojaške zdravstvene enote SV.
Skupina je prav tako preučila termine za vpoklic na TVSU v Veščinski center v Vipavo, s
čimer bo poskušala skrajšati čas med podpisom pogodbe o zaposlitvi in vpoklicem na temeljno vojaškostrokovno usposabljanje.
Slovenska vojska sprejema
tudi kader s posameznimi
zdravstvenimi omejitvami
Glede na dejstvo, da vse več kandidatov, ki se
zanimajo za zaposlitev v Slovenski vojski, ne
izpolnjuje vseh zdravstvenih pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe, in glede na
stanje mladih je komisija predlagala, da se
pregleda pravilnik o ugotavljanju zdravstvene sposobnosti za opravljanje vojaške službe,
s katerim se oceni sprejemljivost meril za zaposlitev v SV, ki bodo upoštevali generacijsko zdravstveno stanje mladih v Sloveniji, ob
tem pa zagotovili dovolj visoka zdravstvena merila za nemoteno opravljanje zahtevnega vojaškega poklica brez večjih omejitev.
V preteklosti je Slovenska vojska zaposlovala kandidate, ki so bili popolnoma zdravstveno sposobni brez omejitev, v zadnjem obdobju pa za posamezna delovna mesta zaposluje
tudi kandidate z zdravstvenimi omejitvami,
na primer z omejitvami glede zobne protetike in vida. »Zakonska starostna omejitev za
zaposlitev v Slovenski vojski je do 25 let, na
podlagi stanja na trgu delovne sile pa velja
razmisliti, da bi dvignili starostno mejo za
zaposlitev do 27 let,« je dodal generalmajor
dr. Osterman. Prav tako so predlagali ukrep
za povečanja števila terminov za začetek
TVSU in prilagodili program TVSU.
Delovna skupina preučila
in sprejela pet dolgoročnih
ukrepov
Skupina je preučila in sprejela tudi pet pomembnih dolgoročnih ukrepov za popolnjevanje Slovenske vojske. V okviru prvega predlaga dopolnitev sistemske rešitve pri zagotavljanju kadra
za vojaško službo, drugi ukrep pa se nanaša na
izboljšanje operativnih rešitev za zagotavljanje kadra za vojaško službo. Tretji ukrep zadeva
promoviranje in oglaševanje vojaške službe, četrti se nanaša na izboljšanje materialnega položaja pripadnikov, peti pa obsega tudi druge dejavnosti, ki ugodno vplivajo na popolnjevanje.
Slovenska vojska bo tudi prihodnje leto aktiven
delodajalec in si bo prizadevala vojaške vrste
dopolniti z ustreznim kadrom, zato vabi v svoje
vrste vse, ki jih zanima vojaški poklic.
SV
5
Fotografija: Bruno Toič
Na uradnem obisku v Sloveniji
ministrica za obrambo Črne gore
6
Srečanje s pripadniki češke vojske v nastanitvenem centru v Šentilju
Črnogorska obrambna ministrica na uradnem obisku v Sloveniji
Na krajšem delovnem obisku v Sloveniji je bil v sredo, 9. decembra, minister za obrambo Češke republike Martin Stropnický z
delegacijo, sprejela pa ga je slovenska ministrica za obrambo
Andreja Katič. Delovni obisk je bil namenjen predvsem pogovorom o reševanju begunske in migrantske problematike ter izmenjavi pogledov obeh držav na ta skupni evropski izziv. Delegacija se je srečala tudi s pripadniki češke vojske, ki v nastanitvenem
centru v Šentilju z bolnišnično enoto role 1 skrbi za zdravstveno
oskrbo beguncev in migrantov, ter s pripadniki češke vojske, ki
sodelujejo pri inženirskih delih kot pomoč Slovenski vojski pri postavljanju tehničnih ovir na državni meji. Ministra sta še posebno
poudarila pomen sodelovanja obeh vojsk tudi v takih primerih,
ki niso značilno vojaške naloge, vsekakor pa je tako sodelovanje
pomembno za usposabljanje in pridobivanje novih izkušenj. Delovni obisk v Sloveniji je obrambni minister Češke republike končal z obiskom Vojašnice generala Maistra v Mariboru, kjer so
mu predstavili aktivnosti Slovenske vojske v tako imenovani operaciji Migrant, predvsem pri logistični oskrbi beguncev in migrantov ter pomoči Policiji pri širšem varovanju državne meje.
Na povabilo ministrice za obrambo Republike Slovenije Andreje Katič je bila na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji ministrica za obrambo Črne gore dr. Milica Pejanović Đurišić. Ministrica Katič je črnogorski obrambni ministrici ob tej priložnosti
čestitala za povabilo Nata za članstvo v tej najmočnejši mednarodni vojaško-politični organizaciji. Črnogorsko obrambno ministrico je sprejel tudi načelnik Generalštaba SV generalmajor dr.
Andrej Osterman.
Kot je v pogovorih povedala ministrica Andreja Katič, si Črna
gora članstvo zasluži, saj je v letih postopnega prilagajanja in
doseganja zahtevnih standardov za polnopravno članstvo dokazala, da lahko prispeva k skupni obrambni in varnostni strukturi Severnoatlantskega zavezništva. »Povabilo v članstvo Nata
predstavlja velik dosežek in priznanje za vloženi trud ter hkrati
zgled državam Zahodnega Balkana, kaj je mogoče doseči z jasno zastavljenimi cilji in predanostjo,« je poudarila ministrica Andreja Katič. Za intenzivno in iskreno pomoč Slovenije Črni gori
pri uspešnem vključevanju v Nato, ki se je rezultiralo v nedavnem povabilu Črni gori, da se kot 29. država polnopravno vključi v Severnoatlantsko zavezništvo, ter tudi za pomoč in podporo
prizadevanjem za članstvo v Evropsko unijo se je ministrici Katič
zahvalila tudi ministrica dr. Milica Pejanović Đurišić, ki je poudarila, da je Slovenija ena izmed najpomembnejših držav partneric Črne gore ne le na obrambnem področju, temveč tudi na drugih področjih sodelovanja med državama. Velik del pogovorov
je bil namenjen krepitvi dvostranskega in regionalnega sodelovanja na obrambnem ter vojaškem področju, pri čemer sta mini-
Slovenija in Srbija na obrambnem
področju uspešno sodelujeta
V začetku decembra je bil na uradnem obisku v Sloveniji tudi minister za obrambo Republike Srbije Bratislav Gašić z delegacijo. Največ pozornosti je bilo namenjeno dvostranskemu sodelovanju med državama na obrambnem področju, kar sta ministra
ocenila kot uspešno. Ministrica Andreja Katič je poudarila tudi
sodelovanje pri zaščiti in reševanju, pri čemer si državi pomagata tako z opremo kot reševalnimi ekipami ob naravnih nesrečah,
ki sta jim državi zelo izpostavljeni. Ob obravnavi varnostnih razmer v regiji se ministra nista mogla izogniti trenutno najbolj perečemu humanitarno-varnostnemu vprašanju, ki zadeva vso Evropo, predvsem države ob tako imenovani zahodnobalkanski poti
beguncev in migrantov. Ministra sta se strinjala, da bo mednarodna skupnost morala več pozornosti nameniti nadzorovanemu
vstopanju teh ljudi na vstopnih točkah v Evropo ter okrepiti sodelovanje in izmenjavo informacij med vsemi državami na tej poti,
s čimer bodo zagotavljali organizirane prehode in upoštevali
vse varnostne zahteve. Poleg tega sta ministra govorila o aktivni
vlogi obrambnega resorja pri obvladovanju begunsko-migrantske problematike. Tudi v oskrbo beguncev in migrantov v Srbiji je
zelo vključena srbska vojska, predvsem z medicinsko in logistično oskrbo, je povedal minister Gašić. Ob koncu pogovorov sta
ministra podpisala sporazum o vojaško-tehničnem sodelovanju
med državama, kar bo omogočalo še intenzivnejše sodelovanje
pri obrambni logistiki, saj predstavlja trden pravni temelj prihodnjega sodelovanja na tem področju.
SV
Od 1. decembra v Sloveniji redno
deluje sistem klica v sili
V Sloveniji je začel redno delovati sistem samodejnega klica v sili
iz vozil (eKlic oziroma eCall) in tako je Slovenija prva država v
Evropski uniji, ki je omogočila sprejem eKlica v vsej državi za vozila, ki imajo vgrajen ta sistem. Sistem eKlic je vseevropski sistem
klica v sili iz vozil, omogoča pa samodejno in tudi ročno sproženje klicev v sili ob prometni nesreči. Ob klicu se vzpostavi povezava prek omrežja operaterja mobilne telefonije, ki se konča v službi za sprejem klicev v sili. V Sloveniji tudi ta klic sprejme najbližji
regijski center za obveščanje, ki sprejema tudi druge klice v sili na
telefonsko številko 112. S sistemom eKlic se najprej prenesejo podatki o stanju in lokaciji vozila, trku oziroma pojemkih ob trku ter
podobno. Takoj za tem se vzpostavi še govorna povezava z operaterjem, ki sprejema klice v sili.
Vsa vozila, ki bodo narejena po 1. januarju 2018, bodo morala
imeti tovarniško vgrajene naprave za eKlic. Zdaj imajo ta sistem
serijsko vgrajena le vozila nekaterih blagovnih znamk. Na trgu se
pojavljajo tudi posamezni ponudniki naprav za eKlic za vgradnjo
v starejša vozila. Slovenija je edina država Evropske unije, v kateri sistem eKlic že redno deluje, zato imamo na tem področju konkurenčno prednost. Upamo, da jo bodo potencialni proizvajalci
naprav za eKlic za starejša vozila znali izkoristili kot dobro poslovno priložnost, saj je to tudi v interesu večje prometne varnosti.
Fotografija: Carmen Kos
Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik
Slovenska vojaka uspešno sodeluje
z organizacijami, zvezami in društvi,
pomembnimi za obrambni sistem
V petek, 4. decembra, je načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman na Bledu podpisal letne načrte sodelovanja med Slovensko vojsko in organizacijami, zvezami ter
društvi, pomembnimi za obrambni sistem. Slovenska vojska bo
prihodnje leto sodelovala s petintridesetimi organizacijami, ki
delujejo v javnem interesu in negujejo sorodne vrednote.
Ob tej priložnosti je načelnik GŠSV poudaril, da se je treba zavedati, da bo obseg sodelovanja odvisen od objektivnih razlogov in najpomembnejših nalog Slovenske vojske, med katerimi še
naprej ostajata izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in sodelovanje pri reševanju migrantske tematike. »Slednja zahteva veliko angažiranost Slovenske vojske, kar je v zadnjem času vplivalo tudi na še bolj dejavno opravljanje nalog civilno-vojaškega
sodelovanja. Če bodo razmere še naprej zahtevale tako obsežno vključevanje pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, verjamem, da boste z razumevanjem sprejeli, če vseh dogovorjenih
aktivnosti ne bomo mogli uresničiti zaradi naše vključenosti v pomembno nalogo pri zagotavljanju varnega dela tudi vaših organizacij in društev,« je še dejal načelnik.
Slovenska vojska s sodelovanjem z organizacijami, ki jih podpira, neguje civilno-vojaško sodelovanje in si tako prizadeva vzdrževati dobre odnose s civilnimi organi oblasti, organizacijami in
društvi ter prebivalstvom na območjih, kjer delujejo ali bodo delovale enote Slovenske vojske. Civilno-vojaško sodelovanje načrtuje in uresničuje na temeljih vzajemnosti, prednost pa daje
sodelovanju z nevladnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe, športa, usposabljanja in humanitarnosti, ter podpira izvedbo dogodkov nacionalnega pomena.
Podpis letnih načrtov sodelovanja
Na Igu seja Sveta vlade za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
Osrednja tema prve seje Sveta vlade za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije potekala 2. decembra, je bil
predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje od leta 2016 do 2022, ki
je v procesu usklajevanja. Zbranih 25 članov sveta so ob tej priložnosti pozdravili predsednik sveta dr. Matjaž Mikoš, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, poveljnik CZ RS Srečko Šestan in državni sekretar na Ministrstvu za
obrambo mag. Miloš Bizjak, ki je poudaril, da se Svet vlade za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tistega dne vključuje v prizadevanja mednarodne skupnosti za zmanjšanje tveganja nesreč in se pridružuje nacionalnim platformam 63 držav, v
katerih podoben organ že deluje. Izkušnje teh držav kažejo, da
nacionalne platforme pomembno prispevajo k izboljševanju stanja na področju obvladovanja nesreč oziroma varstva pred nesrečami in da se njihova vloga krepi. Še posebej je vlogo sveta
pri preventivi ter razvoju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v svojem nagovoru izpostavil generalni direktor
URSZR Darko But.
V mariborski Kadetnici slovesno ob dnevu
vojaškega izobraževanja in usposabljanja
V počastitev dneva Centra vojaških šol kot osrednje institucije vojaškega izobraževanja in usposabljanja Slovenske vojske ter dneva Šole za podčastnike je bila 16. decembra pred Kadetnico v
Mariboru slovesnost, na kateri je zbrane nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. V okviru slovesnosti so podelili priznanja Centra vojaških šol, potekala pa je tudi
slovesna zaprisega kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski.
Fotografija: Boštjan Pogorevc
Češki obrambni minister obiskal nastanitveni
center v Šentilju
Fotografija: Bruno Toič
Sodelovanje
pomembno tudi
za pridobivanje
novih izkušenj
strici izrazili zadovoljstvo, da se je vzpostavilo dobro in uspešno
dvostransko sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju
med državama.
Fotografija: arhiv URSZR
izpostavljamo
SV
7
NAPISALI STE
INTERVJU
Črna gora
na poti v Nato
Črna gora je Sloveniji prijateljska država, s katero smo delili skupno zgodovino dobrih osem desetletij. Slovenija je začela vzpostavljati svojo državnost
s prvimi svobodnimi demokratičnimi volitvami po padcu komunizma aprila
1990, z referendumom decembra 1990 in razglasitvijo samostojnosti junija
1991. Slovenska državnost je prestala preizkus obstojnosti v zmagoviti junijsko-julijski vojni leta 1991 in dokončno utrdila to državnost z vključitvijo v Nato marca 2004 ter v Evropsko unijo maja 2004. Ta čas je bila Črna gora del
ostanka nekdanje skupne države, ki se je v zadnji fazi, dobra tri leta od leta 2003 do 2006, imenovala Srbija in Črna gora. V tem obdobju je Črna gora
začela zelo jasno in glasno razglašati svojo namero, da povrne to, kar je nekdaj že imela, svojo državnost.
Besedilo: dr. Damir Črnčec, obrambni svetovalec v Črni gori
Fotografija: arhiv MO
M
aja 2006 po zmagovitem referendumu, ki ga je nadzirala mednarodna skupnost, je Črna gora 3. junija
2006 razglasila samostojnost in si tako po slabih 88 letih vrnila državnost. Črna gora je namreč enkrat v zgodovini od leta 1878 do 1918
že bila mednarodnopravno priznana država, najprej kot kneževina in nato Kraljevina
Črna gora. Znotraj Osmanskega cesarstva je
bila Črna gora znano neosvojeno ozemlje. Državnost in naklonjenost velikih si je dokončno
pridobila po velikih in odmevnih zmagah nad
Turki v sredini 19. stoletja. V njeni stari prestolnici Cetinje so tako bila diplomatska predstavništva v tistem času najpomembnejših
držav na svetu.
Po štirih desetletjih samostojnosti je namreč
tako imenovana podgoriška skupščina konec
novembra 1918 razglasila odvzem krone kralju Nikoli I. iz dinastije Petrović Njegoš in
Ogled skupnega usposabljanja specialnih
sil vojske Črne gore, Slovenske vojske in
oboroženih sil ZDA v Črni gori
8
SV
brezpogojno združitev kraljevine Črne gore s
kraljevino Srbijo pod vladavino Karađorđevićev. Ob tem ne smemo zanemariti, da je bila
podgoriška skupščina izbrana nelegitimno in
v nasprotju s takrat veljavno ustavo Črne gore.
Skupščina je potekala pod nadzorom in bajoneti srbske vojske, ki je okupirala Črno goro. Z
nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918 je tako tudi formalno
izginilo ime Črna gora. Nelegitimni skupščini
je sledila ljudska vstaja, ki so jo srbske oborožene formacije zelo kruto zatirale v letih, ki so
sledila. Zgodovina se je državnosti Črne gore
oddolžila tako, da je 2. decembra, dan po tragičnem 1. decembru, 97 let pozneje črnogorska
državnost dobila vabilo za vstop v Nato. Vabilo, ki je razumljeno kot veliko priznanje vsem
naporom, ki jih je Črna gora vložila v procesu približevanja evro-atlantskim integracijam.
Vabilo, ki je v Črni gori razumljeno kot zagotovilo, da se Črni gori ne ponovi tragična zgodovina. Pod bajoneti in krinko prava odvzeta
državnost.
Vabilo v Nato bo tej državi s približno 620.000
prebivalci omogočilo, da zadiha s polnimi pljuči na poti k evro-atlantski družini. Hkrati se
Črna gora zelo uspešno pogaja za članstvo v
Evropski uniji, od decembra 2010 ima status kandidatke, odprla je 18 izmed 33 pogajalskih poglavij, od katerih je dve začasno že zaprla. Črna gora je torej na podobni poti, kot je
bila Slovenija v 90. letih prejšnjega stoletja, ko
smo se tudi Slovenci odločili za evro-atlantsko
družino. Kdo bi torej to bolje razumel kot mi, s
podobno nedavno izkušnjo. Slovenija že intenzivno pomaga in podpira Črno goro na tej poti.
Ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Osredotočil se bom le na proces približevanja Natu,
pri čemer je slovensko veleposlaništvo v Črni
gori dobilo privilegij in čast, da je bilo Natovo kontaktno veleposlaništvo od leta 2011 do
2014. Od takrat je tudi slovensko Ministrstvo
za obrambo skladno z dvostranskim dogovorom napotilo obrambnega svetovalca na pristojno ministrstvo v Črno goro. Vsi obrambni
svetovalci so bili intenzivno vključeni v pridobivanje javne podpore za članstvo v Natu. Tako
je prvi svetovalec Aljoša Selan posredoval svoje
široke izkušnje s področja obrambnih politik
ter delovanja v mednarodnih operacijah in na
misijah, drugi svetovalec kontraadmiral Renato Petrič pa je zelo vplival na preoblikovanje ter integriranje vojske Črne gore skladno
z Natovimi standardi. V zadnjem obdobju pri
tretjem svetovalcu je bil poudarek na zaokrožanju reform na obrambnem in obveščevalnovarnostnem področju. Slovensko veleposlaništvo v Črni gori je pod vodstvom veleposlanika
Vladimirja Gaspariča po vrhu Nata v Walesu
po septembru 2014 sodelovalo v intenziviranem in fokusiranem dialogu. Dialog je za Črno
goro pomenil enoletno prehodno obdobje, v
katerem je morala država dopolniti obrambne
reforme in reforme v varnostnem sektorju, izboljšati javno podporo ter začeti v praksi uresničevati vladavino prava. Vseh 28 držav članic
Nata je prepoznalo iskrene napore Črne gore,
da dana obljuba pomeni tudi njeno uresničevanje v praksi, zato je vrh zunanjih ministrov
Nata Črni gori 2. decembra dal vabilo za Nato
ob jasni zavezi, da naj reformne procese nadaljuje. Uspeh Črne gore je tudi uspeh Slovenije
na vseh ravneh in pri vseh institucijah, ki so pri
tem sodelovale in jih ni bilo malo. Kot tak je
prepoznan tako v Črni gori kot na sedežu Nata
v Bruslju.
Črna gora z 1,25 odstotka BDP za Ministrstvo
za obrambo ob dodatnega 0,4 odstotka BDP,
ki ga namenja za vojaške pokojnine, ustrezno
financira ta podsistem nacionalnovarnostnega sistema. Izdatki za obrambo v skupni višini 1,65 odstotka BDP postavljajo Črno goro na
zemljevid kot kredibilno 29. članico Nata. Paradoksalno Črna gora s svojo odgovornostjo,
reformno zagnanostjo in zanesljivostjo postaja
zgled za Slovenijo. Ali je učenec že prekosil učitelja? Slovenija namreč z 0,95 odstotka BDP, ki
ga namenja za obrambo, postaja v Natu breme
in nekredibilen partner. Nekaj, kar si Slovenija, ki namenja zadnja leta nacionalnovarnostnemu sistemu premalo denarja, ne bi smela
privoščiti. Nam bližnje varnostno okolje se
zelo spreminja, postaja precej nepredvidljivo
in zadnje, kar si lahko privoščimo, je premalo financirana varnost ter popolna izguba zaupanja pri partnerjih in zaveznikih. Od besed
moramo preiti k dejanjem. Danes še ni prepozno, jutri pa ne vemo, kaj še pride.
Zakaj je treba posodobiti Zakon o obrambi?
Veljavni Zakon o obrambi je bil sprejet leta
1994, pozneje pa trikrat dopolnjen, in sicer
leta 1997, 2002 ter 2004. Kljub večkratnim
poskusom do njegove celovite prenove ni prišlo. Zavedati se moramo, da je za spremembo
zakona treba zagotoviti dvotretjinsko podporo v parlamentu, zato je nujen velik politični konsenz, do katerega do zdaj še ni prišlo. Sedanji zakon je povsem preživet, zato ne
zagotavlja več možnosti za razvoj sodobnega
obrambnega sistema in vojaške organizacije.
Pri sistemskih
zakonih
ni pametno hiteti
Pogovor z državnim sekretarjem na MO in
vodjo delovne skupine za pripravo sprememb Zakona o obrambi in Zakona o službi
v SV mag. Milošem Bizjakom
V času veljavnosti sedanjega zakona smo bili
sprejeti v evro-atlantske integracije, Slovenska vojska se je v tem času profesionalizirala in spremenili so se viri ogrožanja ter posledično tudi razvoj obrambnega sistema.
To so najpomembnejša dejstva, ki kažejo, da
je treba zakon spremeniti. Temeljni namen
sprememb Zakona o obrambi je zagotoviti nadaljnje delovanje in razvoj obrambnega
Da bi pripravila novi zakon o obrambi, ki je bil zadnjič spremenjen leta 2004 in
sistema v dolgoročnem obdobju.
ga je treba nujno posodobiti, je bila na Ministrstvu za obrambo ustanovljena
Kako ste se lotili tega zahtevnega projekta? posebna delovna skupina za pripravo sprememb Zakona o obrambi in
Na Ministrstvu za obrambo je bilo v prete- Zakona o službi v SV, vodi pa jo državni sekretar na MO mag. Miloš Bizjak.
klosti že več strokovnih predlogov, nastaja- Skupina je do poletja pripravila izhodišča sprememb Zakona o obrambi,
li pa so od leta 2000. Leta 2013 in 2014 smo ki so bila predstavljena poslanskim skupinam v parlamentu. Po zagotovitvi
pripravili izhodišča za spremembo zakona, ustrezne politične podpore je jeseni nadaljevala delo s pripravo osnutka
vendar žal nikoli ni prišlo do usklajevanja s novega zakona, ki bo pred vladno in parlamentarno proceduro predstavljen
poslanskimi skupinami, zato nismo vedeli, tudi strokovni ter širši javnosti in poslan v medresorsko usklajevanje. Skupina
ali za spremembo obstaja zadosten politični tudi že pripravlja spremembe Zakona o službi v SV. Kot je v pogovoru za revijo
konsenz. Delovna skupina, ki jo je imenovala SV poudaril mag. Bizjak, pričakujejo, da bosta zakona v parlamentu hkrati
ministrica za obrambo, je pripravila izhodi- potrjena predvidoma do poletja prihodnje leto. Ob tem poudarja, da pri
šča. Poleg mene kot vodje skupine so v njej še sistemskih zakonih ni pametno hiteti, saj je treba opraviti temeljite razprave
predstavniki Generalštaba SV, Direktorata za in vanje vključiti čim več sodelujočih, saj je za spremembo tako pomembnih
obrambne zadeve, Direktorata za obrambno aktov treba pridobiti čim širše strokovno in predvsem politično soglasje.
politiko, Obveščevalno varnostne službe, Sekretariata generalnega sekretarja in Kabineta Besedilo: Marko Pišlar
ministrice za obrambo. V pripravo izhodišč Fotografije: Bruno Toič
SV
9
smo vključili še druge strokovnjake iz notranjih organizacijskih enot MO, prav tako pa
smo upoštevali vse predloge iz preteklosti.
Izhodišča smo pripravili do poletja in jih še
pred parlamentarnimi počitnicami predstavili vsem poslanskim skupinam.
Kakšno je bilo mnenje politike glede sprememb zakona?
Vse poslanske skupine so podprle pripravo
novega zakona na podlagi predstavljenih izhodišč. Obstajala je sicer dilema, ali naj pripravimo nov zakon ali bomo spremenili stari
zakon z najnujnejšimi spremembami. Vse
poslanske skupine so se na koncu strinjale,
da je nujna celovita prenova zakona.
Delovna skupina je do jeseni pripravila
osnutek zakona. Kateri so temeljni cilji, ki
ste jih poskušali doseči s spremembo?
S spremembo zakona smo hoteli omogočiti
spremembe v organizaciji in načinu delovanja
obrambnega sistema ter uskladiti novi zakon
z že sprejetimi dolgoročnimi razvojnimi dokumenti iz nacionalne varnosti. Pri tem mislim predvsem na Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, ki je bila sprejeta leta 2010,
Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2025,
obrambno strategijo RS ter tudi Doktrino vojaške strateške rezerve. S spremembo zakona
bomo zagotovili nadaljnji razvoj SV v sistemu
kolektivne obrambe in posodobili rešitve, ki
obsegajo temeljna vprašanja organizacije in
popolnjevanja SV ter vojaške službe.
Kakšne so konkretne spremembe, ki jih
prinaša osnutek novega zakona?
Zelo pomembna sprememba se nanaša na
posodobitev civilne obrambe, saj smo zakon
uskladili z rešitvami, ki jih pri kriznem upravljanju in odzivanju na različne krize uporabljajo nam primerljive države iz Evropske
unije. V zakonu smo opredelili civilne funkcionalne strokovnjake, ki do zdaj v njem niso
bili opredeljeni, njihova vloga pa je vedno
večja. Poglavje o strokovnih obveščevalnih
in obveščevalno-varnostnih nalogah smo
dopolnili, da bi bili jasneje določeni opravljanje nalog in pristojnosti predvsem pri varnostnem preverjanju ljudi. Tako bomo zagotovili večjo pravno varnost in zaščito ljudi, ki
se jih preverja. Zelo pomembna sprememba za vse pripadnike SV je uskladitev določb
94. člena zakona o obrambi z rešitvami iz
ZPIZ-2. Novi zakon smo terminološko posodobili in ga uskladili z vsemi prej sprejetimi doktrinarnimi dokumenti. V 5. členu smo
podrobneje definirali vse pojme, ki jih zakon
uporablja, saj jih sedanji zakon ni v celoti določal. Opredelili smo tudi krizo kot pravno
kategorijo. Poleg tega smo celoviteje opredelili obrambno načrtovanje, ki bo po novem
obsegalo tako razvojno načrtovanje kot pripravo obrambnih načrtov za krizo. V zakonu
so na novo opredeljeni dokumenti obrambnega načrta, ki vključujejo obrambno strategijo, dolgoročni program, strateški pregled
in srednjeročni program. Definirali smo, da
ukrepe kriznega odzivanja sestavljajo tako
nacionalni ukrepi kot tudi ukrepi kriznega
odzivanja Nata in Evropske unije. Dopolnili smo dikcijo, ki opredeljuje objekte posebnega pomena za obrambo, pri čemer smo v
zakon zapisali tudi predvidene nastanitvene ali namestitvene objekte. Uredili smo status vojaškega plovila med plovbo, na privezu
in sidrišču. Opustili smo nekatere preživete
zadeve, kot so določbe, ki so urejale snemanje iz zraka. Prav tako smo odpravili soglasja v prometu z zemljišči, kar je bila zastarela
in nepotrebna kategorija. V zakonu smo tudi
bolje opredelili mirovne operacije in misije,
ki v sedanjem zakonu niso bile dovolj definirane. Vnesli smo določbe strategije o sodelovanju Republike Slovenije v mednarodnih
operacijah in na misijah. Omenil bi še nekatere manj pomembne spremembe, in sicer institut odsluženega vojaškega roka kot enega
izmed pogojev za zaposlitev, ki je odpravljen.
Pri dopustu smo opredelili tudi pravice, ki
jih ima vojaška družina med počitnicami, do
skupnega koriščenja dopusta v trajanju deset
dni. Opredelili smo področje kibernetske
varnosti, formalnopravno definirali civilnovojaško sodelovanje, saj, kot veste, Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska zelo dejavno sodelujeta z lokalnimi skupnostmi ter
organizacijami, ki izvajajo javni interes pri
obrambi. Zakonsko smo opredelili vlaganja v
lokalno infrastrukturo tam, kjer ima Ministrstvo za obrambo interes, torej kjer so vojaška vadišča, poligoni, strelišča in drugo.
V zakon smo vnesli tudi nekatere evropske
direktive, predvsem pri nadzoru nad proizvodnjo, prometom in prenosom vojaškega
orožja, opreme ter drugih obrambnih izdelkov. Prav tako smo prvič opredelili standardizacijo in kodifikacijo, kar v zakonu do zdaj
ni bilo opredeljeno.
določili njene naloge. V predlog smo vnesli že
spremenjeni 37. a člen, ki govori o postopkih
SV pri širšem varovanju državne meje. Bolj
natančno smo definirali vojaško usposabljanje in izobraževanje. Prav tako smo opredelili določbe, ki se nanašajo na organiziranost
Slovenske vojske. Generalštab SV je še vedno
organ v sestavi Ministrstva za obrambo in
najvišji vojaški strokovni organ. Rodove Slovenske vojske smo dopolnili z nekaterimi novimi, prav tako smo dopustili možnost, da
lahko minister na predlog načelnika Generalštaba SV ustanovi oziroma ukine kakšen rod.
Pristojnosti predsednika države in vrhovnega
poveljnika obrambnih sil nismo v zakonu nič
spreminjali, smo pa jasno definirali pristojnosti vrhovnega poveljnika ter pristojnosti predsednika države. Način imenovanja načelnika
GŠSV in poveljnikov ostaja enak, pri pogodbenih pripadnikih rezervne sestave pa smo jih
z vidika pravic in obveznosti izenačili s pripadniki stalne sestave, ko so vpoklicani v vojaško službo. Pri pogodbenih rezervistih smo
prav tako dopustili možnost, da lahko pogodbo sklene tudi pripadnik, ki je prekinil pogodbeno razmerje kot pripadnik stalne sestave SV
in v prostovoljni pogodbeni rezervi služi do
starosti 50 let, za podčastnike in častnike pa to
velja do 63. leta. Definirali smo uporabo sile in,
kar je za pripadnike SV zelo pomembno, spremenili smo sistem povišanja tako, da se povišanje v činu opravi ob razporeditvi na višjo
dolžnost, zato se po novem častnikov in podčastnikov ne bo več razporejalo na dolžnost,
za katero se zahteva eno stopnjo višji čin. To je
današnja praksa v Slovenski vojski in s tem so
imeli pripadniki SV velike težave, zato uvajamo sistem, ki je uveljavljen v razvitih vojskah.
Rad bi omenil še, da smo čin brigadirja opredelili kot generalski čin. To je bila nepravilnost
v našem sistemu, zaradi česar smo v mednarodnem okolju pogosto naleteli na težave, saj je
v tujih vojskah brigadir generalski čin, pri nas
pa je bil to najvišji častniški čin.
Katera temeljna načela ste upoštevali pri
pripravi sprememb?
Še vedno se držimo načela, da je obramba v pristojnosti države. Zakon o obrambi
ureja sistemska in organizacijska vprašanja
obrambe in je tudi izhodišče za podrobnejše
definiranje posameznih vprašanj, predvsem
v Zakonu o službi v SV. Še vedno ohranjamo
vse dolžnostne sisteme, kar pomeni, da bomo
še vedno imeli Zakon o vojaški dolžnosti in
Zakon o materialni dolžnosti. Obramba države je za vse državljane obvezna v mejah in
na način, ki ga določa zakon. Še vedno imamo
strateško rezervo in možnost ponovne uvedbe splošne vojaške dolžnosti ter delovne in
materialne dolžnosti v vojnem ali izrednem
stanju. Pomembna zadeva je, da se priprave
civilnih zmogljivosti, ukrepov in drugih nevojaških dejavnosti za delovanje v vojnem ali
izrednem stanju načrtujejo šele, ko grozi povečana nevarnost napada na državo ali na
podlagi odločitev vlade glede na oceno ogroženosti države pred napadom. Delovnopravna vprašanja pripadnikov Slovenske vojske in
javnih uslužbencev na obrambnem področju
se še vedno urejajo s predpisi o javnih uslužKatere so bistvene spremembe, ki se nana- bencih, če z zakonom ni drugače predpisano.
šajo na delovanje Slovenske vojske?
To so temeljni cilji in načela, ki smo jih želeli
V poglavju o Slovenski vojski smo podrobneje opredeliti v novem zakonu.
10
SV
Področje delovnopravnih zadev se tako
prenese v Zakon o službi v SV.
Tudi po nasvetih ustavnega sodišča smo iz
zakona izvzeli tiste delovnopravne zadeve, ki
niso nujne v tem sistemskem zakonu, saj se
sprejema z dvotretjinsko večino, opredelili pa
jih bomo v novem zakonu o službi v SV, ki se
sprejema z navadno parlamentarno večino.
To pomeni, da bo tudi zdajšnji Zakon o
službi v SV treba spremeniti in ga pripraviti po hitrem postopku za nadaljnjo
obravnavo?
Hkrati s spremembami Zakona o obrambi moramo spremeniti tudi Zakon o službi v
SV, ker se bodo zadeve premeščale iz enega v
drugi zakon in se med seboj prepletale. Če bi
bil en zakon sprejet pred drugim, bi nastala
pravna vrzel, zato je nujno, da zakona sprejmemo hkrati.
Kako se boste torej lotili sprememb Zakona o službi v SV?
Delovna skupina, ki jo vodim, ima tudi nalogo pripraviti spremembe Zakona o službi v
SV. Ta mesec smo se sestali, da se dogovorimo o časovni dinamiki, pri čemer predvidevamo, da bo delo potekalo bistveno hitreje,
ker je del, ki smo ga izvzeli iz novega zakona o obrambi, že pripravljen, da ga le vnesemo v zakon o službi v SV. Ta zakon je zelo pomemben predvsem za Slovensko vojsko, saj
se z njim urejajo tudi statusna vprašanja, zato
pričakujem, da bo Slovenska vojska v pripravo tega zakona vložila več dela kot druge organizacijske enote Ministrstva za obrambo.
Glede na dejstvo, da smo velik del razprave že opravili med pripravo novega zakona o
obrambi, predvidevam, da bo postopek priprav predlogov pri tem bistveno hitrejši in
bolj tekoč. Pričakujem, da bomo lahko že januarja na Ministrstvu za obrambo uskladili tudi spremembe predloga novega zakona o
službi v SV.
so bila predstavljena ter potrjena v poslanskih skupinah. Zavedam se, da so na Ministrstvu za obrambo nekateri predlogi bolj koreniti in ambiciozni, vendar se moramo po
eni strani zavedati, da smo del javnega sektorja, katerega organizacija in delovanje sta
določena z vrsto zakonov, po drugi strani pa,
Osnutek novega zakona o obrambi ste prav da zakon z dvotretjinsko večino sprejema pota mesec že predstavili predstojnikom no- litika, zato je treba poleg strokovnega doseči
tranjih organizacijskih enot Ministrstva za tudi čim širše politično soglasje.
obrambo. Kakšen je bil njihov odziv?
Pripombe zaposlenih na Ministrstvu za Kakšen bo nadaljnji postopek in kdaj
obrambo so se nanašale na dejstvo, da v lahko pričakujemo, da bo parlament zakon
pripravo zakona niso bili dovolj vključeni sprejel?
strokovna javnost in tisti, ki bi imeli kakr- Po odzivu naše notranje strokovne javnošenkoli interes pri pripravi zakona. Na od- sti s predlogi v amandmajski obliki, ki jih
ločitev ministrice za obrambo sem ta mesec pričakujemo še ta mesec, bomo pripravina širšem kolegiju vodjem in namestnikom li javno razpravo, na katero bomo povabivodij organizacijskih enot MO ter povelj- li tako strokovno kot širšo javnost. Osnutek
niški strukturi SV predstavil izhodišča in zakona bomo predstavili zainteresiranim
osnutek zakona. Pri tem sem vse pozval, da strokovnjakom, predstavnikom sindikatov,
v najkrajšem možnem času predlagajo pisne članom veteranskih in domoljubnih orgapripombe, da kdo ne bi imel občutka, da je nizacij ter vsem, ki jih zakon zadeva in žebil izključen iz priprave tako pomembnega lijo sodelovati pri njegovih spremembah.
pravnega akta.
Po medresorskem usklajevanju bomo osnutek zakona predstavili na vladi. Ko ga bo
Kako ocenjujete dosedanje delovanje in re- vlada potrdila, bomo šli z njim naprej v parlamentarno proceduro. Glede na dejstvo,
zultate dela delovne skupine?
V skupini je prihajalo do različnih, včasih da nas čaka tudi priprava sprememb Zakocelo protislovnih mnenj. Posamezne vsebin- na o službi v SV, predvidevamo, da bomo šli
ske sklope je bilo včasih zelo težko uskladi- hkrati z obema predlogoma v vladno in parti, zato je bilo treba veliko prizadevanj vložiti lamentarno proceduro. Želim si, da bi bila
v usklajevanje. Mogoče s končnim izdelkom zakona sprejeta do poletja. Zavedam se, da
niso vsi najbolj zadovoljni, vendar se je treba pri tako pomembnih zakonih ni pametno
zavedati, da je v danih okoliščinah to največ, hiteti, saj je treba opraviti temeljite razprakar lahko naredimo. Še enkrat bi rad pou- ve in vanje vključiti čim več sodelujočih. Sisdaril, da je bila pri pripravi osnutka prva in temskega zakona torej ni smiselno spremiosnovna zahteva, da se držimo izhodišč, ki njati na hitro.
SV
11
iz naših enot
Odprli Natov
center odličnosti
za gorsko bojevanje
V torek, 10. novembra, so v Poljčah na Gorenjskem odprli Natov center
odličnosti za gorsko bojevanje (NCOGB), h kateremu so kot članice pristopile Hrvaška, Italija, Nemčija in Slovenija ter kot država partnerica Avstrija. Na uradnem odprtju je zbrane nagovoril predsednik RS in vrhovni
poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ki je poudaril, da se Slovenija v simbolnem in stvarnem smislu s centrom odličnosti umešča v vojaško arhitekturo Nata kot še bolje prepoznana članica. Prireditve so se udeležili tudi
ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman ter vojaški in civilni predstavniki iz držav članic
in partnerskih držav. Ob robu aktivacije centra je v Poljčah potekal sestanek usmerjevalnega odbora Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje, na njem pa so potrdili program dela centra za prihodnje leto.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
S
lavnostni govornik na prireditvi predsednik RS Borut Pahor je v svojem nagovoru spomnil, da Natov center odličnosti odpira svoja vrata na dan, ko mineva
četrt stoletja od prelomne odločitve za usodo
slovenskega naroda. Takratna vlada in poslanska skupina Demosa sta namreč sklenili, da bo plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije 23. decembra 1990. Ob tem
je predsednik Pahor dodal, da se Slovenija s
Direktor Natovega centra odličnosti za
gorsko bojevanje polkovnik Blaznik se je
zahvalil sodelavcem za delo in prispevek pri
ustanovitvi centra.
12
SV
centrom odličnosti umešča v vojaško arhitekturo zavezništva kot še bolje prepoznana članica, center pa bo v Natu središče razvijanja
novega znanja in spoznanj o gorskem bojevanju, saj se bodo v njem srečevali vojaki, častniki, udarniško osebje in visoki predstavniki držav zavezništva. Ob koncu je predsednik
Pahor izrazil zadovoljstvo, da sta slovenska
država in vojska umeščeni v zavezništvo, saj
tako krepimo nacionalno varnost in kolektivno varnost vseh držav članic ter predstavljamo dejavnik miru v globalni varnosti.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v
svojem govoru najprej poudarila, da je za slovenski obrambni sistem veliko priznanje, da
Nato priznava Sloveniji vodilno vlogo pri gorskem bojevanju. Spomnila je tudi, da so v goratem delu slovenskega ozemlja potekali pomembni vojaški spopadi med prvo in drugo
svetovno vojno kot tudi vojno za samostojno Slovenijo. Po njenem prepričanju je obvladovanje gorskega prostora v vojaškem smislu tako eden izmed temeljev naše varnosti,
zato sta razvoj gorskega bojevanja in usposabljanje v njegovih veščinah med temeljnimi dejavnostmi SV že od njenega nastanka.
Ministrica je še poudarila, da Natov center
odličnosti sledi konceptu pametne obrambe, saj podpira združevanje zmogljivosti med
državami zavezništva pri gorskem bojevanju,
kar lahko precej racionalizira delovanje posameznih držav. Ob koncu je vsem zaposlenim v centru zaželela veliko uspehov z željo,
da se novi Natov center odličnosti uveljavi v
strokovni javnosti.
Direktor Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje polkovnik Boštjan Blaznik je
v nagovoru dejal, da čeprav sta bila ustanovitev in akreditacijski proces natančno ter
skrbno načrtovana ob pomoči Zavezniškega
poveljstva za preoblikovanje, so centri odličnosti ne le po definiciji, temveč tudi v resnici edinstveni. Ob tem je izrazil prepričanje,
da bo center deloval za dobro zainteresirane
skupnosti in da bo uspešen ter dober primer
izmenjave strokovnosti in znanja. Kot direktor novega Natovega centra odličnosti se je
ob koncu posebej zahvalil vsem sodelavcem
za trdo in požrtvovalno delo ter njihov neprecenljiv prispevek k ustanovitvi in akreditaciji centra.
Natov center odličnosti za gorsko bojevanje je trenutno najmlajši center odličnosti v
Odprtja so se udeležili tudi predstavniki vojsk
držav partneric.
Natu. Po ustanovitvi in podpisu memoranduma o sodelovanju marca letos v Washingtonu je prestal zahteven postopek akreditacije Zavezniškega poveljstva za preoblikovanje,
s čimer je pridobil tudi možnost, da ga je Severnoatlantski svet formalno aktiviral. V Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje, v katerem je zaposlenih 31 pripadnikov,
od tega je 28 pripadnikov SV in trije tujci,
sodelujejo poleg Slovenije kot članice tudi
Hrvaška, Italija ter Nemčija, Avstrija pa kot
država partnerica. Center bo kot osrednja
strokovna ustanova za pridobivanje znanja o
gorskem bojevanju skrbel za izboljšanje zmogljivosti gorskega bojevanja med članicami
zavezništva in partnerskimi državami. Prav
tako bo zagotavljal odličnost in strokovnost
pri izobraževanju, usposabljanju in urjenju
posameznikov ter enot, tehnično-taktičnih
postopkih, podpori razvoju doktrin, definiranju standardov in konceptov, raziskavah
ter učenju iz izkušenj.
Poleg običajnih dejavnosti, povezanih z aktivacijo centra in povečanjem njegove prepoznavnosti, program dela Natovega centra
odličnosti za gorsko bojevanje za leto 2016
vključuje vsebinska področja, ki jih zaznavajo kot potencialna za nadaljnji razvoj. To
so področja terminologije gorskega bojevanja, poveljevanja in kontrole, specialistične
opreme, programov izobraževanja in usposabljanja ter taktičnih in tehničnih postopkov. Zavezniško poveljstvo za preoblikovanje
je izrazilo tudi pričakovanja po sodelovanju
Natovega centra pri opredeljevanju potreb
in oblikovanju zmogljivosti iz gorskega bojevanja. Center bo tako sodeloval na posameznih dogodkih, povezanih s strategijo prihodnjih zavezniških operacij, kar bo omogočilo
širok vpogled v potrebe Nata po razvoju
novih konceptov in rešitev. V letu po formalni aktivaciji načrtujejo v centru obsežnejši mednarodni posvet o gorskem bojevanju,
kar bo priložnost za združitev zainteresiranih subjektov, ki lahko prispevajo k preglednosti obstoječih potreb in želja po združevanju zaznanih izkušenj, njihovi obdelavi ter
oblikovanju poenotenih in standardiziranih
izdelkov.
Natov center odličnosti za gorsko bojevanje
bo dosegal svoje cilje tako v nacionalnem
kot mednarodnem okolju, saj bo učinkovito
povezoval interese Severnoatlantskega zavezništva z interesi Slovenije in držav partneric v centru. Z utrditvijo polnopravnega statusa bo imel možnosti za neposredno
sodelovanje z enotami in poveljstvi Nata ter
njegovimi organizacijami, industrijo, univerzami in civilnim okoljem. Z izpolnitvijo
zaveze o ustanovitvi Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje je Slovenija ponovno potrdila status kredibilne in odgovorne članice zavezništva, s čimer bo njena
vloga v prihodnje še bolj prepoznavna.
Trak novega centra sta slovesno prerezala predsednik Republike Slovenije Pahor in direktor
centra polkovnik Blaznik.
SV
13
Ko je prvič zadišalo
po slovenski vojski
»Vojaki se vedno s ponosom spominjamo korakov naše vojaške poti, še z
večjo radostjo pa se spomnimo dejanj, zapisanih v temelj za delovanje današnje 1. brigade, enote, ki je nosilka tradicije postroja pred 25 leti na tem
mestu. Časa, ko so se naši predhodniki kljub negotovi prihodnosti pogumno odločili narediti korak naprej,« je 16. decembra na slovesnosti ob 25.
obletnici postroja posebne enote Teritorialne enote, ki si je pozneje nadela
ime Moris, dejal poveljnik 1. brigade brigadir Roman Urbanč. Vrednote in
odločnost pripadnikov iz zimskega dne v brigadi negujejo še danes, glavna naloga brigade pa ostaja še danes enaka, kot je bila takrat, pripravljeni za obrambo domovine, njenih ljudi in njihovih odločitev.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografija: Bruno Toič
S
lovesnost v Kočevski Reki z naslovom
Dan, ko je prvič zadišalo po slovenski
vojski je potekala pod pokroviteljstvom
predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v
svojem nagovoru poudaril enotnost slovenskega naroda ob plebiscitu. »Narodova enotnost
je v naši zgodovini izredno redka, zato je treba
zgodovinski spomin nanjo posebej skrbno negovati. Tedanja enotnost deluje kot izjemen
navdih in dokaz, da smo veliki, ko smo enotni,
in da enotni dosežemo stvari, ki se zdijo nemogoče,« je poudaril v svojem nagovoru predsednik republike. Govornik na proslavi je bil tudi
predsednik prve slovenske vlade, ki je povzel
najpomembnejše osamosvojitvene dogodke in
poudaril, da je bil takratni postoj brigade Moris
v nastajanju predvsem izraz obrambne strategije takratne slovenske vlade. »Zato tu danes
praznujemo preobrazbo tedanje Teritorialne
obrambe.«
Odločnost pripadnikov v prvem
postroju živi v Slovenski vojski
»Skrajno hladen, turoben dan. Nizki oblaki,
ples snežink. Sicer tišino v Kočevski Reki motijo tiho pogovarjanje, zbiranje vojakov in nameščanje vojaških sil. Pripravlja se nekaj pomembnega. Pripadniki 3. bataljona 30. razvojne
skupine urejajo svoje uniforme in pregledujejo
oborožitev. Napetost je velika. Vojaki pomirjeni, celo spokojni, stojijo drug ob drugem, drug
za drugega in drug z drugim. Razmišljajo o prihodnosti in vedo, zakaj so tu. Tu so, da preženejo tudi tisto trohico dvoma, če in kdo bo branil
referendumsko odločitev slovenskega naroda,« je spomnil župan Kočevja Vladimir Prebilič v svojem nagovoru in nadaljeval: »Tu so,
da sporočijo in udejanjijo stavek Ivana Cankarja iz Hlapca Jerneja: Od sedaj naprej si bo slovenski narod sodbo pisal sam. Nihče tedaj ni
vedel, kakšna bo cena samostojnosti in neodvisnosti. Možje v postroju so vedeli nekaj: Kakršna koli bo cena, mi jo bomo plačali. Četudi
z lastnimi življenji. Vsi so se zavedali, da gre za
največje dejanje slovenskega naroda. Gre za trenutek oblikovanja prihodnosti, ko narod postane nacija, in ko domovina preraste v državo.«
»Prva iz teh zgodovinskih trenutkov iz prvega postroja hladnega 17. decembra 1990 črpa
svoj značaj, vznesenost in profesionalnost,«
14
SV
je poudaril brigadir Urbanč. »Takrat sprejete odločitve so bile polne zanosa, bile so pogumne in takrat smo zmogli skupaj strniti vrste
za našo domovino. Nismo in ne moremo biti
drugačni od tiste enote, ki je odločala o usodi
svojega naroda,« je dejal brigadir Roman Urbanč in dodal, da to dokazujejo tudi danes, ko
profesionalno in podporno delujejo v begunsko-migrantski krizi. »Ne glede na vse transformacijske imperative so bile vedno ključnega
pomena naše vrednote. Predvsem domoljubje,
pripadnost in tovarištvo. Vrednote, tako značilne za prvo specialno brigado Moris kakor za
takratni 10. mednarodni bataljon za mednarodno sodelovanje.« Ob koncu govora je poudaril odličnost pripadnikov 1. brigade: »Brigada
je vrhunska zaradi vas, pripadnic in pripadnikov. Kolektiva, ki živi vojaško in za Slovenijo,
kolektiva, ki ve, kdo je in kaj je njegova naloga. Verjamemo v nadaljnji razvoj in investicije
v SV, da bomo idejo prvega postroja še bolj povezali in prenašali na prihodnje rodove. Srečno
Prva, srečno Slovenija.«
»V
esela sem, da sem na ta praznični dan tu na Koroškem. Kajti Koroška je pokrajina domoljubnih
in pogumnih ljudi. Je slovenska mejna pokrajina, ki je v naši zgodovini bojevanja za svobodo in suverenost vedno imela pomembno
vlogo. In jo tudi vedno hrabro izpeljala,« je na
začetku govora dejala ministrica in spomnila, da so tu kraji, kjer so potekali boji za slovensko severno mejo. »Tu se je boril in izgubil
življenje nadporočnik Franjo Malgaj, ki mu je
general Maister izredno zaupal in v njem videl
perspektivnega slovenskega vojaškega poveljnika. To so tudi kraji, ki so doživeli težo druge
svetovne vojne. Kraji, kjer okupator ni popustil vse do zadnjega.« Nato je namenila pozornost dogajanju v osamosvojitveni vojni, ki
je na Koroškem potekala v veliki intenzivnosti. Zahvalila se je vsem koroškim veteranom
vojne za Slovenijo, ki so obvarovali samostojno in suvereno Republiko Slovenijo, ter čestitala pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite v Mežiški dolini ob 25. obletnici
tega prelomnega državotvornega projekta v
slovenski zgodovini. V nadaljevanju je ministrica čestitala pripadnikom in pripadnicam
72. brigade ob njihovem prazniku ter izrazila zadovoljstvo, da je posebno v zadnjem času
na Koroškem, delu svojega domicilnega delovanja, z različnimi oblikami civilno-vojaškega sodelovanja 72. brigada vse bolj navzoča.
Ob koncu se je vsem pripadnikom brigade zahvalila za njihovo delo, ki ga opravljajo tudi v
času migrantske krize. »Od vsega začetka prehajanja migrantov čez naše ozemlje ste močno
vpeti v delo, ki ga zahteva to dogajanje. Vi nosite velik delež pri aktivnostih Republike Slovenije v zvezi z migranti. Hvala vsem, ki skrbite
za oskrbo in varnost migrantov od Gruškovja
do Šentilja. Hvala vsem, ki pripravljate in razdeljujete obroke. Hvala vsem, ki pomagate policistom skrbeti za varnost naših državljank in
Dan RUDOLFA MAISTRA
IN 72. BRIGADE
V Osnovni šoli Ravne na Koroškem je 23. novembra potekala slovesnost ob
dnevu Rudolfa Maistra in 72. brigade. V uvodu sta zbrane nagovorila poveljnik brigade brigadir Franc Koračin in župan Raven na Koroškem dr. Tomaž
Rožen, glavna govornica ministrica za obrambo Andreja Katič pa je v govoru poudarila odlično civilno-vojaško sodelovanje 72. brigade na Koroškem.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografiji: Luka Mitrović
državljanov. Hvala vsem, ki zagotavljate Policiji, Civilni zaščiti in prostovoljcem podporo pri
drugih vidikih celostnega delovanja. Čestitam
vam ob dnevu vaše brigade in se vam zahvaljujem za profesionalno opravljanje vojaškega poklica in pripadnost domovini. Želim vam povedati, da cenimo vaš trud in se zavedamo, da
pomembno prispevate k temu, da smo kot država kos trenutnim razmeram, ki so resnično
precej zahtevne.«
Poveljnik 72. brigade brigadir Franc Koračin
je v svojem govoru med drugim poudaril, da
se trudijo ohraniti vrline, ki sta jih imela general Rudolf Maister in Franjo Malgaj, ter da
jih ustrezno prenašajo v današnji čas. »Danes
nam nista dovolj vedenje in vizija, potrebujemo odločnost in energijo, da prenesemo zamisli v prakso, potrebujemo osebni pogum
in požrtvovalnost, vsak mora storiti tisto, kar
zmore, ne pa kar mora. Aktivnost, delavnost
in enotnost nas lahko popeljejo k skupnim ciljem. Ljubezen do domovine je čustvo, ki lahko
sprosti največ ustvarjalne energije. Pripadniki
72. brigade Slovenske vojske smo ponosni, da
lahko služimo domovini Sloveniji, pomagamo
slovenskemu narodu in stojimo za svojim geslom Skupaj zmoremo.«
Podeljena so bila tudi priznanja za najboljšega vojaka, kar je postal poddesetnik Luka Poklečki iz 20. pehotnega polka, za najboljšega podčastnika, ki je vodnik Beno Golob iz
74. pehotnega polka, in za najboljšega častnika nadporočnika Dušana Babiča iz teritorialnega polka.
SV
15
Na zaključnem
terenu na Bloški
Polici
Od 16. do 19. novembra je na vojaškem vadišču na Bloški Polici potekalo terensko usposabljanje 59. generacije vojakov prostovoljcev na služenju
vojaškega roka in septembrske generacije kandidatov za poklicnega vojaka, v njej pa so bili tudi kandidati za častnike, vojaški uslužbenci ter pogodbeni rezervist. Kandidati so med našim obiskom na Bloški Polici urili postopke dela v paru v obrambi in napadu ter izdelovali zaklonilnike.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Jernej Kajba,
kandidat na PSVR:
Kandidati so postopke na terenu izvajali pod nadzorom inštruktorjev iz Veščinskega centra SV.
v prvi in drugi fazi pridobljeno znanje z izvedbo streljanj ter urjenjem taktičnih postopkov posameznika v premiku, pri delu v
paru pri obrambi in napadu. Po koncu vsake
faze kandidate čakajo izpiti, katerih pozitivni rezultati so pogoj za napredovanje v naslednjo fazo usposabljanja.
Po končanem TVSU jih čaka
vojaška evidenčna dolžnost
vojak
V tretji, sklepni fazi usposabljanja so kandidati na Bloški Polici izvedli daljše terensko
usposabljanje. Tako so prvi dan po prihodu
na strelišče na Bloško Polico spoznavali vsebine iz bivanja na terenu, se naučili pripraviti hrano in zakuriti ogenj. Prav tako so se
seznanili s taktičnimi postopki posameznika in v paru ter izvedli orientacijski pohod.
Drugi dan so nadaljevali z urjenjem taktičnih postopkov posameznika in v paru v napadu ter obrambi, pri čemer je del aktivnosti
potekal v nočnih razmerah. Tretji dan terena so prav tako namenili utrjevanju znanja
iz taktike posameznika in para v napadu ter
Poenoteno začetno usposabljanje v SV
V Veščinskem centru v Vipavi sta se od 7.
septembra usposabljali 59. generacija vojakov prostovoljcev, v kateri so bili štiri
prostovoljke in 35 prostovoljcev, ter septembrska generacija, v kateri je bilo 25 kandidatov za poklicnega vojaka, 12 kandidatov za častnike, štirje vojaški uslužbenci in
pripadnik pogodbene rezervne sestave SV.
Kandidati so usposabljanje po temeljnem
vojaškostrokovnem usposabljanju (TVSU)
končali 11. decembra s slovesno prisego prostovoljcev na služenju vojaškega roka. Začetno usposabljanje v SV je poenoteno, saj
kandidati po programu pridobivajo tisto temeljno vojaško znanje in veščine, ki omogočajo vstop v poklicno sestavo SV ali prostovoljno pogodbeno rezervno sestavo oziroma
vključitev v nadaljnje programe vojaškostrokovnega usposabljanja. Program TVSU
je namenjen vsem kandidatom za zaposlitev
v SV kot poklicni vojaki in kandidatom za
vojaške uslužbence ter častnike, po njem pa
16
SV
obrambi. Zadnji dan usposabljanja so se v
okviru kondicijske vadbe odpravili na pohod
v okolici Cerknice in Bloške Police. »Terensko zaključno usposabljanje, s katerim se
povezuje vse pridobljeno znanje, poteka intenzivno v povprečju 12 ur na dan v kombinaciji z nočnimi aktivnostmi,« je razložil
višji štabni vodnik Suljkanović in dodal, da
bodo vsi kandidati po uspešno opravljenem
TVSU pridobili osnovno vojaško evidenčno
dolžnost 11100 vojak. Vojaki prostovoljci se
bodo po odsluženem vojaškem roku lahko
vključili v pogodbeno rezervo ali se odločili, da bodo poklicno pot nadaljevali kot poklicni pripadniki SV. Kandidati za zaposlitev v SV bodo morali pred odhodom v enoto
opraviti še šesttedensko osnovno vojaškostrokovno usposabljanje (OVSU), s čimer
bodo dopolnili temeljno vojaško znanje in
pridobili vojaško evidenčno dolžnost 11101
vojak strelec, tako da bodo postali vojaki. Kandidati za častnike se bodo morali po
opravljenem TVSU v Šoli za častnike še pripraviti na začetek šolanja po posebnem programu, ki je prilagojen za častnike.
Za prostovoljno služenje vojaškega roka
sem se odločil, saj bi rad bolje spoznal
delo v vojski. Del vojaškega življenja
sem izkusil že na dveh študentskih vojaških taborih. Prostovoljno služenje je psihično in fizično bolj zahtevno, kot je bilo
taborjenje, sem pa z njim dopolnil pridobljeno vojaško znanje. V Slovenski vojski
sem se naučil veliko reda in discipline,
zato so starši zelo veseli, saj sem postal
tudi doma bolj redoljuben. Končujem študij strojništva in mogoče se bom po opravljeni diplomi zaposlil v SV.
Nik Dražetič,
kandidat za poklicnega vojaka SV:
Po poklicu sem tehnik računalništva, saj
me to področje zelo zanima. Želim se preizkusiti v Slovenski vojski, zato sem se prijavil na razpis za poklicnega vojaka. Najteže sem se privadil, da so v vojski le trije
obroki na dan, ker sem vajen jesti večkrat
na dan, zato sem shujšal že za štiri kilograme. Usposabljanje je zahtevno, je pa
zelo zanimivo, saj ves čas spoznavamo
kaj novega. Posebno se veselim streljanj,
ker še nikoli nisem streljal. Najraje bi delal v enoti za komunikacijske in informacijske sisteme.
se usposabljajo tudi vojaki na prostovoljnem
služenju vojaškega roka.
Skozi TVSU do znanja za
preživetje na bojišču in za
delo v Slovenski vojski
Program TVSU, ki traja 14 tednov, je oblikovan tako, da kandidati pridobijo tiste veščine, navade in znanje, ki jih potrebujejo za
preživetje na sodobnem bojišču ter za delo
v poklicni vojaški organizaciji. Kot je povedal vodja programov TVSU in OVSU v Veščinskem centru v Vipavi višji štabni vodnik
Franko Suljkanović, je program TVSU razdeljen v tri faze. V prvi, uvajalni fazi poskušajo vojaka navaditi na vojaško življenje, ga
vojaško socializirati, izboljšati njegovo psihofizično pripravljenost in poskrbeti za razvoj pripadnosti kolektivu. Naslednji dve
fazi sta bolj vojaškostrokovni. V drugi fazi
individualnih veščin kandidati dopolnijo
pridobljeno znanje posameznika iz individualnih vojaških veščin in osebne oborožitve. V tretji, zadnji fazi kandidati dopolnijo
Albert Pelaj,
kandidat za častnika SV:
Tina Jensterle,
kandidatka na PSVR:
V Slovenski vojski sem se najprej zaposlil
kot pripadnik športne enote SV, saj sem se
ukvarjal s triatlonom. Po koncu športne kariere sem se odločil končati študij. Že med delom v športni enoti SV sem bil v stiku z vojaškim življenjem, prav tako imam v Slovenski
vojski veliko prijateljev, zato sem se po študiju odločil, da se udeležim izbora kandidatov za Šolo za častnike, kar sem uspešno
opravil. Usposabljanje v Vipavi je zahtevno, vendar zelo zanimivo, predvsem ko smo
na terenu. Kot častnik Slovenske vojske bi
najraje delal v pehotni enoti ali mornarici.
Končujem študij na ekonomski fakulteti, na
kateri me čaka le še diploma. Na prostovoljno služenje sem se prijavila, saj si že od
nekdaj želim, da bi delala v vojski. Prostovoljno služenje je bilo zame zelo pozitivna izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsakdo.
O zaposlitvi v Slovenski vojski še ne razmišljam, saj bi najprej rada končala študij, potem pa se bom odločila za poklicno
pot. Usposabljanje v Vipavi si bom zapolnila po premagovanju vodnih ovir, borilnih
veščinah in streljanjih, saj sem prvič držala
vojaško puško.
Urjenje postopkov ob napadu
SV
17
Slovenski tankisti
na vaji Combined
Resolve 5
Slovenska vojska je letos sodelovala na nekaj mednarodnih vojaških vajah
v Večnacionalnem centru za ugotavljanje pripravljenosti (JMRC) v Hohenfelsu v Nemčiji. Ena izmed njih je bila tudi vaja Combined Resolve 5 (CR 5),
ki je potekala pod vodstvom USAREUR, cilji pa so bili, da bi povečali povezljivost, dosegli vključevanje enot na ravni brigad in povečali bojno pripravljenost držav članic Nata ter partnerskih držav. Mednarodne vojaške
vaje Combined Resolve V se je od 5. oktobra do 17. novembra udeležil tankovski vod iz 45. centra goseničnih bojnih vozil (45. CGBV) iz 157. logističnega polka SV. Januarja 2016 se bo tankovski vod 45. CGBV udeležil vaje Allied Spirit IV.
Besedilo in fotografije: 157. logistični polk
Sodelovanje vozil ameriške vojske pri izvleki
tanka
Tankovski vod v pripravi napada
logistične brigade in vojaške policije oboroženih sil Nemčije. Drugi udeleženci vaje so se
pripeljali s cestnim konvojem. Za vodjo aktivnosti na vaji je bil določen poveljnik voda 45.
CGBV poročnik Jernej Starič, njegov namestnik pa je bil štabni vodnik Iztok Derenčin.
Vodja je bil odgovoren za pripravo načrta in
izvedbo priprav na vajo, ki se jih morajo udeležiti vsi udeleženci. Nalogo so izvedli v petih
fazah. V prvi fazi je enota izvedla vse priprave moštva in opreme za izvedbo vaje do 1. oktobra. Med pripravo je bil poseben poudarek
na pripravi moštva in tehnike ter najav za službeno pot. Druga faza, ki je trajala od 5. do 7.
oktobra, je obsegala premik, pri čemer je premik oklepnih vozil potekal po železnici, premik moštva in opreme pa s cestnim konvojem.
Ta je bil usklajeno načrtovan tako, da je podprl
premik po železnici, kajti premik tankov od
železniške postaje v Parsbergu do Hohenfelsa je bil odvisen tudi od pravočasnega prihoda
cestnega konvoja. V okviru tretje faze je od 8.
oktobra do 13. novembra potekalo usposabljanje. Po prihodu preostanka osebja in tehnike
je sledila priprava tankov M-84 za vajo. Nanje
je bilo treba namestiti multiple integrated laser
engagement system (MILES), ki ga je bilo treba
prilagoditi za tank M-84. Sledilo je usposabljanje s pripadniki 1-4 INF RGT in Blueforja na
Situational Training Exercise (STX). Poudarek je bil na usklajevanju taktičnih postopkov
med enotami, na pravilih na vadišču, izvleki
vozil in drugih pomembnih elementih za izvedbo vaje. Med usposabljanjem sta se na vadišču prvič srečala slovenski in ameriški tank.
Sledila je izvedba vaje. V prvih dneh so v zbirnem rajonu preučevali modrega o njegovi taktiki in možnih načinih njegovega delovanja,
pri tem pa so izvidovali ter iskali stike. Sledil je
napad na nasprotnikovo bazo. V nadaljevanju
vaje je bil poudarek na obrambi. V teh dneh
so zasedli več obrambnih položajev in čakali
na protinapad modrega. Četrta faza je obsegala vrnitev moštva na matične lokacije in sanacijo terena po izvedenih vadbenih aktivnostih,
kar je potekalo od 14. do 17. novembra, peta
faza od 17. do 20. novembra pa je vključevala
Slovenska vojska v JMRC
prispevala štiri tanke M-84 za
čas do treh let
Na podlagi memoranduma o soglasju med
Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in kopensko vojsko Združenih držav
Amerike v Evropi (USAREUR) je Slovenska vojska v JMRC v Hohenfels prispevala štiri tanke M-84 za čas do treh let. Slovenski tanki M-84 delujejo pod Večnacionalnim
centrom za usposabljanje, ki je podrejen Večnacionalnemu poveljstvu za usposabljanje
(JMTC) s sedežem v Grafenwöhru. JMRC je
edini tovrstni center za usposabljanje zunaj
ZDA. Namen naših tankov je opravljati naloge v vlogi nasprotnika na rotacijah vaj, kot
so Combined Resolve, Allied Spirit in druge,
oziroma popolnjevati zavezniške oborožene
sile pri izvedbi vaj v tem centru ter podpreti usposabljanja SV na tem vadišču. Na vaji
Combined Resolve 5 je slovenski tankovski
vod opravljal naloge rdečega v sestavi 1-4
18
SV
INF RGT, cilji pa so bili sodelovati na vajah
ter voditi in opravljati operativno-taktične naloge za vadbence v vseh vrstah operacij, vključno z bojem proti terorizmu. Tanki
M-84 bodo med triletnim obdobjem delovali v okviru JMRC, nalogi Slovenske vojske oziroma 45. CGBV pa bosta zagotavljanje
posadk v zahtevanih rotacijah in vzdrževanje tehnike. Opravljanje kolektivnih nalog in
izkušnje sobojevanja z različnimi rodovi zavezniških oboroženih sil bodo bistveno prispevali k izboljšanju bojne pripravljenosti SV
ne le na območju mednarodnih operacij in
misij, temveč tudi v domovini.
Aktivnosti izvedli v petih
fazah
Tanke M-84 so v spremstvu štirih pripadnikov
45. CGBV v Nemčijo prepeljali 5. oktobra po
železnici od železniške postaje v Pivki do Parsberga v Nemčiji, od tam do JMRC pa z vlečnim
vozilom bertoja ob spremstvu pripadnikov
tankovskega voda v celoti dosežen. Vaja je verjetno najbližji približek realnim razmeram in
tako smo videli, kaj so naše prednosti ter kaj
moramo popraviti. Če pogledam celoto, smo
na dobri poti,« je še povedal poročnik Starič in
dopolnil, da je bilo vključevanje tankovskega
voda v 1-4 INF RGT zelo uspešno. Tudi sprejem posadk in podpornega elementa v bataljon
je potekal nad pričakovanji. Udeležba na vaji je
bila velika logistična naloga, v pripravah pa je
bila zagotovljena popolna popolnjenost enot z
materialnimi sredstvi, ki so jih udeleženci potrebovali za izvedbo naloge. Posebna pozornost je bila namenjena popolnitvi z razredom
III in rezervnimi ter nadomestnimi deli za materialna sredstva. Delovanje v JMRC/JMTC je
potekalo na podlagi veljavnih predpisov v Slovenski vojski, sprejetih mednarodnih predpisov in uslug gostitelja HNS oboroženih sil ZDA
skladno s sprejetimi mednarodnimi sporazumi. Udeležba tankovskega voda, ki je bil v sestavi 1-4 INF RGT na vadišču JMRC v vlogi
sil nasprotnika (OPFOR), je bila na vaji Combined Resolve 5 po izjavah poveljnika 1-4 INF
RGT podpolkovnika Matthewa T. Archambaulta zelo dobrodošla in pomeni velik prispevek k zmogljivostim njegove enote. Posebej je
konsolidacijo in analizo usposabljanja ter pri- poudaril strokovnost, motivacijo in prizadevpravo poročila do 20. novembra.
nost tankovskih posadk tako pri taktičnem
delovanju kot logistični podpori delovanja, s
Vaja uspešno in korektno
poudarkom na osnovnem in tehničnem vzdrizvedena
ževanju tankov M-84.
Poveljnik voda poročnik Jernej Starič je povedal, da je bila vaja uspešno in korektno iz- Januarja 2016 tankovski vod
vedena, poleg tega je bilo tudi delo dobro or- 45. CGBV na vaji Allied Spirit IV
ganizirano ter dinamično. Nekaj tehnike se Sodelovanje na vaji so pozitivno ocenili tudi
je poškodovalo, kar so sproti uspešno odpra- pripadniki tankovskega voda in člani povljali. »Vsi pripadniki te rotacije so se izka- sadke M-84. Poveljnik oddelka višji vozali kot profesionalci, zato je bil cilj urjenja dnik Jakob Tehovnik je pojasnil, da je med
usposabljanjem in vajo pridobil veliko znanja
o delovanju tujih vojsk. »Spoznal sem njihovo tehniko in taktične postopke,« je še pojasnil višji vodnik Tehovnik. »Med vajo in pripravo nanjo sem se izpopolnil v prilagajanju
na različne razmere opazovanja ter delovanja iz tanka. Všeč mi je bilo delovanje na drugačnem in večjem terenu v različnih razmerah,« je pojasnil namerilec na tanku desetnik
Marko Staržišar. Tudi voznik tanka vojak
Aleks Iskra je ocenil, da je na vaji izpopolnil naloge in dolžnosti na svojem delovnem
mestu. Zanimiva mu je bila vožnja na drugačnem terenu kot v domovini, med usposabljanjem in vajo pa je opazil povezanost tankovskih posadk. Poveljnik 157. LOGP polkovnik
Vincenc Arko je pojasnil, da je bila dosežena
namera, da se prek kolektivnega usposabljanja tankovskega voda v JMRC izboljša njihova
usposobljenost bojnega delovanja. Prav tako
so opravili bistvene naloge, in sicer premik na
poligon JMRC v Hohenfels, vključevanje voda
v 1-4 INF RGT, sodelovanje na vaji Combined Resolve 5 kot sile OPFOR ter dosežene
pomembne vsebine kolektivnega usposabljanja z načrtovanjem napada, hitro obrambo
in ognjeno podporo. Na analizi 20. novembra je bilo ugotovljeno, da je bila udeležba na
vaji Combined Resolve 5 uspešna kljub nekaterim težavam, ki so jih imeli pri organizaciji.
Tanki so prevozili približno 500 kilometrov,
opravili 60 ur na mestu in 30 ur v premiku.
Pomembnejši popravki bodo usmerjeni predvsem na zagotavljanje zvez in bojno delovanje
tankov ponoči. Že januarja 2016 se bo tankovski vod iz 45. CGBV v sestavi 1-4 INF RGT
udeležil vaje Allied Spirit IV, na kateri bo z
novimi izkušnjami prispeval k boljši združljivosti na mednarodni ravni.
Izvajanje bojnih postopkov pehote v sobojevanju z oklepom
SV
19
Specialne sile
na vaji Trident
Juncture 2015
Slovenska vojska je oktobra in novembra sodelovala na mednarodni vojaški vaji Nata Trident Juncture 2015. To je bila največja vojaška vaja, ki jo je
Severnoatlantsko zavezništvo organiziralo v zadnjih letih, saj je na njej sodelovalo več kot 35.000 pripadnikov vojsk držav članic Nata in partnerskih
držav. Vaja je potekala na ozemlju, v akvatoriju in zračnem prostoru Španije, Portugalske ter Italije, vanjo pa so bile vključene kopenske, pomorske, zračne in specialne sile.
Besedilo: poveljnik 1. BSK ESD
Fotografije: ESD
G
lavni cilj je bil preizkusiti pripravljenost Natovih odzivnih sil (NRF) za
leto 2016, hkrati pa je bila vaja pomembna stopnja v razvoju zmogljivosti držav
članic Nata s ciljem oblikovati razmestljive,
združljive in vzdržne sile, ki so sposobne
skupnega delovanja v kompleksnem in nestabilnem okolju, v katerem je treba hkrati obvladovati večplastne, konvencionalne in nekonvencionalne obrambne ter varnostne
izzive. Doseganju tega cilja je bil na strateški
in operativni ravni prilagojen scenarij, ki je
temeljil na realnih grožnjah ter izzivih in po
katerem so se sodelujoče sile ter zmogljivosti
20
SV
spoprijele z raznovrstnimi izzivi od sposobnosti združenega bojevanja visoke intenzivnosti, odzivanja na humanitarno krizo, boja
proti kibernetski in JRKB-grožnji ter soočanja z nevojaškimi akterji na sodobnem bojišču do odzivanja na sporočila sovražnih kontroliranih medijev in podobnega.
Kontingent Slovenske vojske za vajo Trident Juncture 2015 je bil sestavljen iz štirih
elementov, in sicer zmogljivosti HELIMEDEVAC, elementa za JRKBO, ki je deloval v
okviru poljskega JRKB-bataljona, pripadnikov, ki so delali v poveljstvu združene skupine za logistično podporo (JLSG), in elementa
specialnih sil, ki so ga sestavljali pripadniki enote za specialno delovanje. Vsi elementi
slovenskega kontingenta so bili razmeščeni v
Italiji in Španiji. Tako je bil HELIMEDEVAC
na Sardiniji, drugi elementi pa na različnih
lokacijah v Španiji.
Specialne sile Slovenske vojske, in sicer enota
za specialno delovanje, so delovale skupaj s
specialnimi silami drugih članic Nata. Bojna
skupina ESD (Special Operations Task Unit –
SOTU) je s češkimi bojnimi skupinami sestavljala bojni del ene izmed namenskih skupin za specialno delovanje (Special Operations Task Group – SOTG). Češki SOTG je
zagotavljal poveljevanje in kontrolo nad češkimi ter slovensko bojno skupino, imel pa
je tudi organske zračne zmogljivosti, in sicer
bojno skupino za delovanje v zraku (Special
Operations Air Task Unit – SOATU). Bojni
skupini so povezavo s poveljstvom češkega SOTG zagotavljali častniki in podčastniki za povezavo iz ESD, ki so delovali v okviru poveljstva češkega SOTG. Zelo pomemben
del sodelovanja specialnih sil Slovenske vojske je imel oddelek bojne podpore ESD, ki je
na vaji hkrati z opravljanjem klasičnih logističnih nalog sodeloval pri taktičnem urjenju
in bil vključen v naloge realne bojne podpore bojni skupini v vadbenih razmerah, kot izhaja iz njihovega poslanstva ter seznama bistvenih nalog.
Aktivnosti specialnih sil na vaji Trident Juncture 2015 so bile povezane predvsem z dvema
izmed treh temeljnih nalog specialnih sil po
doktrinarnih dokumentih Nata in področne
doktrine SV. Specialne sile na vaji so izvajale pretežno direktne akcije in naloge specialnega izvidovanja, obseg nalog vojaške pomoči pa je bil zaradi narave, kompleksnosti in
obsega vaje bistveno manjši kot sicer. Izhajajoč iz narave sodobnega specialnega delovanja so bili vsi scenariji, v katere so bile vključene specialne sile, kompleksni, zahtevali so
visoko raven integracije različnih zmogljivosti, velik poudarek pa je bil na nočnem delovanju. Podporo delovanju specialnih sil na
kopnem je na vaji zagotavljal zelo robusten
element zračne komponente s platformami
in zmogljivostmi, ki so posebej usposobljene
za izvajanje specialnega delovanja v zraku.
Zmogljivosti v zraku bojnim skupinam niso
zagotavljale le transporta, temveč so jim
omogočale tudi uporabo naprednih tehnik
infiltracije v objekt (na primer navpičen manever z uporabo debele vrvi, padalske skoke z
velikih višin in drugo), nadzor nad objektom
in ognjeno podporo (na primer tako imenovani helisniping, uporabo senzorjev na zračnih platformah, ognjeno podporo iz zraka
in drugo) ter eksfiltracijo iz objekta (uporabo vrvi za eksfiltracijo). Po drugi strani so
scenariji vaje na taktični ravni predvidevali
podporo bojnih skupin zračnim zmogljivostim pri bojnem iskanju in reševanju, zavarovanju kraja strmoglavljenja zračnega plovila in obvladovanju razmer z množičnimi
žrtvami (Mass Casulaties – MASCAL). Čeprav je bila morda najbolj izpostavljena, integracija zrak-zemlja ni bila edina, saj so imele
zelo pomembno vlogo za uspešno specialno
delovanje tudi podporne zmogljivosti z realno oskrbo, podporo pri vzpostavljanju izolacije, s popolnjevanjem z zalogami na terenu,
z izvedbo eksfiltracije bojne skupine z vozili in drugim. V celoti so se na območju specialnega delovanja na vaji preizkusile bistvene
sposobnosti sodelujočih specialnih sil, kot so
zmožnost večnacionalnega in večzvrstnega
delovanja, integracije različnih zmogljivosti,
sposobnosti izvajanja poveljevanja in kontrole na velikih razdaljah ter delovanja v najzahtevnejših terenskih in vremenskih razmerah
podnevi ter ponoči.
Za Slovensko vojsko je sodelovanje na mednarodni vojaški vaji Trident Juncture pomembno z več vidikov, saj so se nekatere
najpomembnejše zmogljivosti Slovenske vojske lahko urile s podobnimi in primerljivimi zmogljivostmi drugih držav članic Nata
ter partnerskih držav. Tako sta mogoči primerjava v razvoju zmogljivosti ter izmenjava izkušenj in naučenih lekcij. Glede na dejstvo, da so na vaji sodelovale vse članice Nata,
poleg tega pa tudi številne partnerske države, je sodelovanje Slovenske vojske pomembno tudi z vidika kredibilnosti Republike Slovenije kot enakovredne polnopravne članice
Severnoatlantskega zavezništva.
Sodelovanje na aktivnostih s specialnimi silami drugih članic Nata, da bi razvili zmogljivosti specialnega delovanja in dosegli sposobnosti za skupno delovanje, je za enoto za
specialno delovanje že stalnica. S sodelovanjem na skupnih usposabljanjih (Joint Combined Exchange Training – JCET) v domovini in tujini, na pripravah pred napotitvijo v
mednarodne operacije in na misije (Pre-mission Trianing – PMT) ter mednarodnih vojaških vajah enota za specialno delovanje nadaljuje oblikovanje zmogljivosti specialnega
delovanja, uveljavlja standarde NATO SOF
ter krepi mrežo povezav s specialnimi silami držav Severnoatlantskega zavezništva.
SV
21
Priloga: 1. brigada
Panterjev skok II.
PRVA
Prvi teden decembra je na osrednjem vadišču Postojna in v Vojašnici barona Andreja Čehovina potekalo usposabljanje vodov 3. motorizirane čete
10. pehotnega polka Panterjev skok II. Glavni namen usposabljanja je temeljil na treh temah, in sicer na vodu v napadu, na vodu v obrambi ter na
bojevanju na naseljenem območju. Terensko usposabljanje je bilo uvod v
vodno fazo usposabljanja 3. motorizirane čete, manevrske čete zmogljivosti MotBBSk, katere nosilna enota je 10. pehotni polk.
(Tone Pavček)
Od decembra lani
1. brigadi poveljuje
osmi poveljnik
Besedilo: štabni vodnik Andrej Draksler, četni podčastnik
Fotografije: vojakinja Martina Podkrižnik
N
aj spomnimo, da je ekipa revije SV
že oktobra spremljala 3. motorizirano četo ob koncu oddelčne faze,
ko je uspešno izvedla preverjanje in taktično
bojno streljanje oddelkov. Od takrat je 3. motorizirana četa sodelovala v štirih rotacijah na
nalogah, povezanih z migrantsko krizo, kar
je bistveno vplivalo na načrtovana usposabljanja čete. Omeniti je treba tudi hiter miselni in taktični preskok, ki so ga pripadniki čete
22
SV
morali narediti na poti z nalog na južni slovenski meji na terensko usposabljanje. Kljub
temu četa nadaljuje usposabljanja z jasnim ciljem, da bi leto 2015 končala s kakovostno izvedenim usposabljanjem na ravni voda.
Četa se je najprej spoprijela z ofenzivnim
delovanjem, kot so taktični premik z vozili, posedanje zbirnega rajona, kanalizirane
poti pristopa, poveljniško izvidovanje, ustrezni položaji podpornih orožij, usklajevanje
Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
A vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama – glavna.
elementov po faznih črtah, boj po globini in
drugo. To so bili deli prve izmed sestavljank,
ki so jo poveljniki vodov s svojimi vodi sestavljali na območju od Kosmača in Grmače do Žeribelj ob opravljanju naloge voda v
napadu. Sledilo je defenzivno delovanje, kar
pomeni, da so izvajali taktični premik z vozili, osnovne obrambne položaje, ovire, položaje podpornih orožij in vozil, se urili v tem,
kako razmišlja bližajoči se nasprotnik, poleg
tega pa je obsegalo še opazovalnico v predpolju, sektorje ognja, masko in kritje, poti izmika ter rezervne obrambne položaje. Te naloge
voda v obrambi so opravljali na območju od
Mahneč in Jelovice do Žeribelj.
Sledilo je bojevanje na naseljenem območju.
Pripadniki čete z opravljenim tečajem BBNO
in tečajem inštruktorja BBNO so oktobra organizirali osnovno usposabljanje iz omenjene teme v matični vojašnici, vendar to zaradi nalog čete na južni slovenski meji ni bilo
končano. Kljub temu so izvedli več urjenj, in
sicer taktični premik enote do naseljenega
območja in po njem, širše in ožje zavarovanje, vstop v zgradbo, premik po stopnišču in
hodniku, vstop v prostor, čiščenje sob, označevanje ter postopke z zajetim človekom. To
je potekalo pod mentorstvom podčastnika
enote za specialno delovanje in pripadnikov
CZU, ki so bili snovalci usposabljanja voda iz
bojevanja na naseljenem območju.
Vodi 3. motorizirane čete so imeli za vsako
izmed zgoraj navedenih tem na voljo dan
usposabljanja. To je zadoščalo za kakovostno
pripravo na nalogo, vključevalo pa je bojno
odločanje, izvedbo naloge in kakovostno večerno analizo izvedene aktivnosti. Rezultat terenskega usposabljanja je bil glede na
vse okoliščine dober, saj so se vodi seznanili (CROWL) z obravnavanimi temami, kar
bo zelo koristna podlaga za sprehod (WALK)
do zaključnega preverjanja in taktične vaje z
bojnim streljanjem (RUN) marca 2016 na vaji
Rock Proof VI. Panterji, pripadniki 3. motorizirane čete, so z izredno motivacijo dokazali, da je vse izvedljivo.
P
o nekaj več kot petih letih se je vrnil in
prevzel bojno zastavo 1. brigade – lani
decembra polkovnik, danes brigadir
Roman Urbanč. »Vračam se v vodilno enoto
Slovenske vojske. Med najbolj srčne in predane
vojščake. Vračam se domov. Naj bo slišati pretirano ali celo samovšečno, ponosen sem na to.
Res je, da 1. brigada ni edina, je pa prva. Prva
je le ena. Prve in prvi vedno znova dokazujete, da bojevniški duh ter profesionalen pristop
k realnemu usposabljanju lahko premagata vse
ovire, zato ni narobe biti samozavesten, kdaj
tudi samovšečen,« je svoje razmišljanje o očitkih, kako domišljava in samosvoja je včasih 1.
brigada, pojasnil prvi med prvimi.
1. brigada se zaveda
svojega ponosa
17. decembra tradicionalni sprehod po poti
njene zgodovine
D
anes lahka pehotna brigada s tremi oblikovana in oborožena enota slovenske
polki in bataljonom z osmimi ro- vojske, hkrati pa ohranja tradicijo svojih
dovskimi četami je bila ustano- predhodnic.
vljena 22. junija 1998, svojo bojno zastavo
pa je dobila 17. decembra istega leta. S praznikom zaznamuje spomin na leto 1990,
ko je bila v Kočevski Reki kot prva na novo
Z
godi se delovna nesreča. Skoraj hkrati
se po vojašnici zasliši zvočni alarm, po
eksplozijah pa v dveh objektih izbruhne še požar. Iz gorečih in drugih stavb evakuirajo pripadnike, med njimi nekaj ranjenih.
Tak je bil del scenarija vaje zaščite, reševanja in
pomoči, ki so jo pripadniki SV, nastanjeni v vojašnici, izvedli s pripadniki Gasilske šole Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS
z Iga, prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana in prostovoljnega gasilskega društva Sostro. »Da bi v prihodnje imeli čim več takih vaj
in čim manj tovrstnih nalog,« je bila ob koncu
sklepna misel namestnice poveljnika vojašnice
in 1. brigade polkovnice Tanje Pečnik.
V Vojašnici
Edvarda Peperka
je po eksploziji
še zagorelo
SV
23
Športni, tekmovalni,
enotne zavesti
in ekipnega duha
Artilerci s 330 drevesi
polepšali park vojaške
zgodovine
P
Boji na Rudnem polju
ripadniki BATOP 1. brigade so z ameriškimi mornarji z vojaške ladje USS
Normandy (CG-60) v znak dobrih
prijateljskih odnosov s civilnim okoljem na
Pivškem urejali plazovito pokrajino, ki jo je
bilo treba sanirati zaradi posledic lanskega
žleda. Tako so pred Parkom vojaške zgodovine v Pivki zasadili 330 sadik različnih sort
drevja.
V
okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki je zaznamovala
73. obletnico bojev pri Dražgošah, je
bilo uspešno organizirano že 44. tekmovanje
SV, Policije in Civilne zaščite v patruljnem
teku na smučeh.
Tekmovalci so na sicer kraški, toda visoki
pokljuški planoti tekmovali na pet oziroma
deset kilometrov dolgi progi s precejšnjo višinsko razliko, preizkusili pa so se na delovnih točkah z metom šolske ročne bombe v
Okretni velikan
na postojnskem
osrednjem vadišču SV
O
rganizirano je bilo še eno v nizu
uspešnih usposabljanj s kolegi iz 173.
zračnodesantne brigade kopenske
vojske ZDA. Tokrat so moči z BSTB združili pripadniki RB. ČVP, ČJRKBO, ČZV, INŽČ
in OIČ so poleg individualnega usposabljanja
rodovskih ter specialističnih elementov izvajali tudi logistične postopke oskrbe, individualna streljanja s pehotno oborožitvijo, streljanja
z vozil ter situacijske vaje na ravni oddelkov.
Bojno okolje +
zimske razmere +
gore = usposobljeni
vojaški gorniki
V
132. gorskem polku so izvedli zahtevno specialistično gorniško usposabljanje. Od 24 napotenih ga je uspešno
končalo 15 pripadnikov polka. Izpopolnjevanja znanja in usposobljenosti pripadnikov so
se lotili z modularnim načinom usposabljanja.
24
SV
Tokratni modul zimskega gorništva v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah ter Karavankah je prispeval k ustreznemu gibanju,
večdnevnemu preživetju in bojevanju v snegu,
naučili pa so se tudi tehnik delovanja v bojnem
okolju v zimskih razmerah v gorah.
cilj, s streljanjem z malokalibrsko puško, premagovanjem ovir s plazenjem, premagovanjem neurejenega terena peš in s smučmi ter
nošenjem ranjenca na nosilih.
Termina pirofobija
v vojaški policiji ni,
terminov usposabljanja PA JE veliko
E
na izmed nalog Slovenske vojske je
nadzor množic in nemirov. Dejavnik,
ki jih pogosto spremlja, je tudi ogenj, z
njim pa se pojavi strah, izbruhne fobija. Da bi
se znebili strahu pred ognjem, so v več enotah
Slovenske vojske v domovini in tujini izvedli
usposabljanje iz postopkov nadzora množic
in nemirov na temo pirofobija.
Kjer kobra preži,
tam neopaženega
letalstva ni
N
a hrvaškem poligonu rt Kamenjak
je LRBZO uspešno sodelovala na
mednarodni vojaški vaji z bojnim
streljanjem na cilje v zračnem prostoru
Ščit 2015 (Štit 2015).
Pripadniki so izvedli bojna streljanja na
imitatorje ciljev v zraku in streljanja na
tarčo, ki jo je vlekel mig-21. Vaja Ščit je
sicer najstarejša vojaška vaja na Hrvaškem,
letos pa je bila prvič uvrščena na seznam
Natovih vaj.
SV
25
Motoriste na ceste
zvabi toplo pomladno
vreme, na preventivno
usposabljanje pa
vojaški policisti
Prve tri ekipe
iz 1. brigade
Trojni prvak Slovenske vojske v košarki
V
športni dvorani ljubljanske Vojašnice Edvarda Peperka je 1. brigada tudi uradno dobila potrditev košarkarskih spretnosti in znanja.
Naslov prvaka Slovenske vojske so dosegli pripadniki 132. GORP, druga je bila
ekipa 10. PEHP, na tretjem mestu pa je
bil RB.
M
otoristi zaradi zimske neuporabe motornih koles niso v ustrezni kondiciji, na cestah pa so zaradi daljše odsotnosti malo pozabljeni, zato je
pomen preventive še toliko večji. Vojaški policisti so tako kot vsako pomlad izvedli preventivno usposabljanje za večjo varnost v cestnem
prometu in povabili vse, ki v zasebnem življenju vozijo motorna kolesa, da so obnovili teorijo, v varni vožnji pa so se tudi preizkusili.
Združenih več kot
4700, najboljši
iz 1. brigade
Orel Feniks
je poletel
I
zvedeno je bilo skupno usposabljanje
iz bojne podpore rodovskih bataljonov 1. slovenske in 173. ameriške brigade, tokrat pripadnikov ČZV in INŽČ s kolegi iz 54. inženirskega bataljona oziroma 54th
BEB, prej BSTB. Inženirci so gradili imitacijo
vzletno-pristajalne steze in jo rušili, izdelovali zaklonilnike, sanirali cestišče ter pripravljali letališko stezo, vezisti pa so gradili in
skrbeli za delovanje taktičnega poveljniškega
mesta, postavljali retranslacije ter skrbeli za
njihovo oskrbo in obrambo.
Lep športni dogodek
lahko pripravijo
le dobri ljudje
22. tek Boštjana Kekca
T
ekmovanje je tudi letos organiziral
132. GORP, prvenstveno v spomin
Boštjanu Kekcu pa z leti predstavlja
spomin na vse umrle pripadnike polka. Na
letošnji 14,5 kilometra dolgi progi je uspešno tekmovalo 177 pripadnikov Slovenske
26
SV
N
amensko sestavljen vod vojaških policistov je skoraj mesec dni preživel
na mednarodni vaji Združena rešitev, na kateri so pod vodstvom Poveljstva
ameriške kopenske vojske za Evropo (USAREUR) preigravali različne razmere bojevanja na morebitnem bojišču. Ob skupnem delovanju vseh rodov kopenskih vojsk držav
vojske in upokojencev Ministrstva za obrambo, organizatorju pa je po besedah poveljnika polka polkovnika Roberta Klinarja »v idiličnem gorenjskem okolju uspelo združiti
kar štiri stvari hkrati – sončen dan, čudovito
okolje, lep športni dogodek in dobre ljudi«.
T
ERP se vsako poletje pomladi za nekaj
let, saj gosti tabor Meč in pero novogoriškega društva Aikido. Letos se je treh tedenskih taborov udeležilo 35 osnovnošolcev prve
in druge triade, med njimi je bilo precej otrok
pripadnic ter pripadnikov SV. Dnevi so se počitnikarjem začenjali z vadbo aikida. Po vojaškem
zajtrku so se v bližnjem gozdu učili preživetja v
naravi, tako da so izdelovali bivake in orodja iz
naravnih materialov ter se učili orientacije. Veliko
je bilo časa za športne aktivnosti, ustvarjalne delavnice in borilne veščine, otroke pa sta zanimali tudi oborožitev ter oprema Slovenske vojske.
udeleženk in s podporo letalstva je vodstvo
vaje izbralo najboljšega med vsemi. Tako je
bil med več kot 4700 udeleženci iz 13 držav to
višji vodnik Janez Oblak. »Zasluga ni le moja,
to je priznanje za odlično delo vsega 3. oddelka. Česa takega sam ne bi zmogel, sploh ne
na vaji, kot je bila ta. Še enkrat smo dokazali,
da smo vojaški policisti častni in predani.«
Mladi nadobudneži
nad TERITORIALNI POLK
s peresi, ne z meči
SV
27
Pripadniki ČETE ZA JEDRSKO, RADIOLOŠKO,
KEMIČNO IN BIOLOŠKO OBRAMBO opravili preizkus gibalnih
sposobnosti
Pehota 10. PEHOTNEGA
POLKA se usposablja tudi
za delovanje iz zraka
imenovani Combat Fitness Test. Pri tem so
tekli na 800 metrov, v dveh minutah pri prsih
do iztegnjenih rok čim večkrat dvignili 13,6
kilograma težek zaboj za strelivo, na poligonu na 92 metrov dolgi stezi se devet metrov
nizko in visoko plazili, tekli, vzvratno izvlačili ranjence, jih prenašali, se popolnjevali s
ako gibalne sposobnosti preverjajo ČJRKBO, saj so v bojni vojaški uniformi z strelivom in metali ročno bombo v cilj, velik
in ocenjujejo ameriški marinci, so obvezno opremo opravili bojno preverja- 4,5 metra x 4,5 metra, na koncu pa so delali
preizkusili pripadnice ter pripadniki nje gibalnih sposobnosti in opravljali tako še sklece. Zavidljivo uspešno.
P
ripadniki 10. PEHP so uspešno izvedli tudi padalsko usposabljanje.
S pripadniki 2. bataljona 503. polka
173. ABCT oboroženih sil ZDA so v Italiji izvajali padalske veščine ter pridobivali
znanje in druge veščine za izvajanje padalskih skokov.
Po postopku ameriških marincev
K
1. brigada s
takojšnjimi odgovori
tudi na Takojšnem
odgovoru 2015
V
ečnacionalna, regionalno usmerjena. Dvostopenjska računalniško podprta štabna vaja s sistemi
za poveljevanje in kontrolo, povezljivimi
s sistemi za simulacijo. Večravensko računalniško podprto poveljniško-štabno
usposabljanje s hkratno vajo oziroma situacijskim urjenjem enot. Kombinacija situacijskih ali taktičnih vaj četne ravni v eni in
28
SV
P
ripadniki OIČ/1. BR so povabili pripadnike OORSA, EEB, OIČ/72. BR
in PEST VP, da so v izvajanje usposabljanja in preverjanja obveščevalno-izvidniških enot skupaj vključili izkušnje iz
mednarodnega okolja. Praktično so preverili končne operativne zmogljivosti obveščevalno-izvidniškega modula, hkrati pa so se
usposabljali iz medsebojnega sodelovanja in
dopolnjevanja pri opravljanju obveščevalnoizvidniških nalog.
nadaljevanje vaj bataljonske ravni v drugi
državi.
Računalniško podprta vaja, vaja Poveljstva
ameriške kopenske vojske v Evropi, vaja članic
Nata s partnericami in drugo. Veliko različnih poimenovanj za skupna cilja – na osrednji
vaji Slovenske vojske s partnerji razvijati medsebojno zaupanje in povezljivost, predvsem pa
utrjevati varnost ter stabilnost v širši regiji.
Gorniki 1. brigade
na Triglav zvabili
puščavske podgane
in Kraljevega gamsa
Obveščevalce
in izvidnike navdihnil
Keyzer Soze
U
sposabljanje Zvezda Triglava so pripadniki 132. GORP izvedli s kolegi iz 3. pehotnega bataljona 7. brigade oboroženih sil Velike Britanije. Skupaj se
je več kot 200 uniformiranih gornikov urilo
v gorskih veščinah in gorskem bojevanju, odpravili pa so se tudi na 2864 metrov visoki
simbol slovenstva. To so ponovili tudi v času
Kraljevega gamsa, ko so na tritedenskem modularno organiziranem usposabljanju gostili
britanske kraljeve marince. Oddelki s po eno
slovensko in dvema ali tremi angleškimi skupinami so poleg pohodov v visokogorje izvajali opazovanje in izvidovanje v gorskem svetu,
taktične postopke, bojne drile, gorniške veščine, premagovanje vodnih ovir ter drugo.
Prva s Trdnim dokazom
Tokrat skale z izvidniki in pehotniki
P
o četrtem Trdnem dokazu, ko so preverili pehotne oddelke, minometniki pa so streljali z orožjem v roki, so
moči na petem tovrstnem usposabljanju z
enotami ameriške 173. ABCT združili izvidniški oddelki in pehotni vodi 10. PEHP.
Ob podpori rodovskih enot 1. brigade in v
sodelovanju z drugimi enotami Slovenske
vojske so nadaljevali razvoj večrodovnega bojevanja. S pehotniki so se usposabljali
minometniki, prednji opazovalci in usmerjevalci združenih ognjev, njihove dejavnosti pa so podpirale artilerijske enote s topovi havbicami 155 mm. 10. pehotni polk je
preveril usposobljenost pehotnih vodov, s
čimer je dosežen pomemben mejnik v operativnem ciklu oblikovanja motorizirane
bataljonske bojne skupine Slovenske vojske,
saj so uspešno končali vodno fazo operativnega cikla.
SV
29
oddelek ČJRKBO boljši
od večine pehotnih
oddelkov v Evropi
V kategoriji kraljice vojskovanja
V
Nemčiji je v organizaciji Poveljstva ameriške kopenske vojske za Evropo (USAREUR) potekalo evropsko tekmovanje
najboljših pehotnih oddelkov. Oddelek ČJRKBO
je 72 ur dolg boj z orientacijo, evakuacijo ranjencev, streljanjem z ostrim strelivom, premagovanjem ovir, preverjanjem poznavanja zavezništva in plezanjem v konkurenci 17 oddelkov iz 14
držav končal na odličnem šestem mestu.
Inženirci 1. BRIGADE
pri bosanskih kolegih
že osmič
I
nženirci 1. brigade pod vodstvom Euforja izvajajo usposabljanja za oblikovanje
zmogljivosti inženirskega bataljona oboroženih sil Bosne in Hercegovine. Inštruktorja
iz inženirske čete sta bosanske kolege inženirce
tokrat usposabljala o gradnji stalnih jekleno-lesenih mostov. Poleg montaže in gradnje mostov
po Sloveniji inženirci nadaljujejo vzpostavljanje
mostov med Slovensko vojsko ter civilnim okoljem tudi zunaj državnih meja.
Prebežniška
problematika
Majhen del v mozaiku, veliko delo na terenu
Besedilo: stotnica Barbara Hanžič Visinski
Fotografije: arhiv 1. brigade
30
SV
V
ojak avtomehanik skrbi za vzdrževanje, servisiranje in popravilo motornih vozil v Slovenski vojski. Sodobna bojna tehnika, na katero je vgrajeno
veliko kompleksnih sistemov, kot so komunikacijske naprave, optični sistemi in elektronska oprema, ne glede na dejstvo, da je vse
bolj zanesljiva, zahteva organiziran sistem
rednega vzdrževanja. V Slovenski vojski so
zaposleni vojaki avtomehaniki, vojaki specialisti avtomehaniki za bojna vozila in vojaki
elektromehaniki.
Kandidati za vojaka avtomehanika morajo
ob vstopu v Slovensko vojsko najprej opraviti 14-tedensko temeljno vojaškostrokovno
usposabljanje (TVSU) v Veščinskem centru v Vipavi, kjer pridobijo osnovno vojaško
znanje za vojaški poklic. Vojak avtomehanik je namreč najprej vojak, nato pa specialist avtomehanik, kar pomeni, da mora kot
drugi vojaki vzdrževati dobro telesno pripravljenost, se udeleževati pohodov, opraviti
test preverjanja gibalnih sposobnosti, usposabljanja individualnih veščin, streljanja ter
druge tečaje in usposabljanja v domovini ter
tujini. Po opravljenem TVSU se razporedijo v enoto, v kateri nadaljujejo usposabljanje
za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti
12004 vojak avtomehanik in A12007 vojak
elektromehanik. Tu vojaki najprej spoznajo
osnove delovanja vseh tipov bojnih vozil v
SV, in sicer valuka, svaruna, hummerja ali
kobre, nato pa se glede na potrebe dela, bližino kraja bivanja in zanimanje specializirajo za posamezen tip bojnega vozila. Najprej
delajo kot vajenci pod mentorstvom izkušenih avtomehanikov, da si pridobijo znanje za poznejše samostojno delo v avtomehanični delavnici ali mobilnih delavnicah
na terenu.
V četah za vzdrževanje skrbijo, da se vojaki avtomehaniki tudi redno dodatno usposabljajo v domovini in tujini, saj v delavnice vedno dobivajo novo specialno testno
opremo. Priporočljivo je, da imajo kandidati za avtomehanika končano srednjo poklicno šolo in določene delovne izkušnje, sicer
morajo najprej opraviti pripravništvo. Plača
avtomehanika v Slovenski vojski je načeloma nižja od plače avtomehanika v civilnem
okolju, je pa delo vojaka avtomehanika strokovno, samostojno in dinamično, saj pridobiva izkušnje z delom na terenu, pri izvleki
vozil ter uporabi posebnih orodij in kontrolnih tesnih naprav. To znanje veliko prispeva
k boljšim zaposlitvenim možnostim v civilnem okolju ob koncu vojaške kariere.
Dodatna stimulacija za delo vojaka avtomehanika v Slovenski vojski je možnost za bolje
plačano delo v mednarodni operaciji ali na
misiji v tujini. Vojak avtomehanik je razporejen v 20. plačni razred, vojak specialist avtomehanik za bojna vozila pa v 21. plačni razred. V Slovenski vojski so za avtomehanike
poleg vojaških delovnih mest sistemizirana
tudi civilna delovna mesta z nižjim, 15. plačnim razredom. Podobno je tudi vojak elektromehanik razporejen v 20. plačni razred,
vojak specialist elektromehanik, ki dela na
bojnih vozilih, pa ima za razred višjo mesečno plačo.
Po dopolnjenem 45. letu vojaki avtomehaniki skladno z zakonskimi določili izgubijo delovno mesto vojaka in so v obrambnem
Vojak avtomehanik
v Slovenski vojski
Značilnost sodobnih vojsk je potreba po veliki manevrski sposobnosti in
premestljivosti sil. Zaradi uporabe bojne tehnike v zahtevnih terenskih razmerah prihaja do fizične obrabe vozil in mehanskih poškodb, kar zahteva
redno vzdrževanje, servisiranje ter odpravo morebitnih okvar v delavnicah
ali na terenu. Za redno vzdrževanje, servisiranje in popravilo tako bojnih,
terenskih, specialističnih ter tovornih vozil v SV skrbijo vojaki avtomehaniki, vojaki elektromehaniki in specialisti za bojna vozila, ki delujejo v četah
za vzdrževanje 157. logističnega polka SV.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: Bruno Toič
sistemu zaposleni na civilnem delovnem
mestu s praviloma nižjim plačnim razredom,
s čimer se zmanjša njihov mesečni dohodek,
kar pa ni stimulativno, zato mnogi pred dopolnjeno starostno mejo zapustijo SV in se z
dodatnim znanjem ter bogatimi strokovnimi in življenjskimi izkušnjami odločijo za
samostojno poklicno pot ali pa delo avtomehanika nadaljujejo v gospodarskih družbah.
Ob pridobljeni ustrezni stopnji civilne izobrazbe se lahko vojak avtomehanik odloči
za nadaljnje šolanje na Šoli za podčastnike,
po koncu katere lahko nadaljuje svoje delo v
enotah Slovenske vojske.
SV
31
VIDELI SMO
Deset let vojaških
premikačev
V sredo, 25. novembra, je na sedežu Združenega operativnega centra v
Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki potekala proslava z okroglo mizo ob
deseti obletnici začetka delovanja Nacionalnega centra za koordinacijo
strateških premikov. Na njej so pripadniki oddelka za koordinacijo premikov in podporo države gostiteljice predstavili dosedanje delo, največje dosežke ter izzive v prihodnosti. Na okrogli mizi so sodelovali tudi nekdanji
pripadniki oddelka, ki so bili dejavni pri nastanku in razvoju centra ali so
v njem delali.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: Bruno Toič
N
acionalni center za koordinacijo
strateških premikov (NMCC) deluje znotraj Združenega operativnega centra (ZOC) na Vrhniki. Center, ki
ga sestavlja oddelek za koordinacijo strateških premikov in podporo države gostiteljice, vodi, ureja ter usklajuje vse strateške premike iz Slovenije in vanjo. To so
Okrogla miza ob deseti obletnici začetka
delovanja NMCC
32
SV
premiki enot SV v mednarodne operacije
in na misije, dopuste med misijo, na mednarodne vojaške vaje v tujino in nazaj v
domovino po koncu misije ter druge naloge. Center organizira in usklajuje še prevoze vse vojaške opreme, tehnike ter orožja
in skrbi za morebitno medicinsko evakuacijo (MEDEVAC). Za vse premike v mednarodne operacije in na misije na Kosovo,
v BiH, Afganistan, Mali, Libanon in drugam, kjer delujejo pripadniki SV, je tako
odgovoren ta nacionalni center. Prav tako
center skrbi za uresničevanje podpornih
nalog iz zavez Slovenije kot države gostiteljice za tuje oborožene sile v Sloveniji,
ureja postopke in usklajuje prehode državne meje s sosednjimi državami do končne
točke. To so kompleksni procesi, ki poleg
strokovnega znanja zahtevajo tudi uporabo široke mreže socialnih in družbenih stikov ter sodelovanje v različnih pobudah in s podobnimi centri drugih držav
Nata ter Evropske unije. NMCC pri svojem delovanju sodeluje z organizacijskimi
enotami Ministrstva za obrambo, drugimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom
za zunanje zadeve in z Ministrstvom za
notranje zadeve, kot tudi z zunanjimi pogodbenimi izvajalci, kot so Intereuropa,
Adria, Luka Koper, Slovenske železnice,
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in Letališče Edvarda Rusjana Maribor, prav
tako v okviru pobud SAC, SALIS, COI ter
EUCOM. Dobre dvostranske odnose je
vzpostavil tudi s podobnimi nacionalnimi centri za usklajevanje premikov drugih
držav in Združenega zavezniškega centra
za koordinacijo premikov (AMCC).
V uvodnem delu okrogle mize je poveljnik
oddelka podpolkovnik Viljem Šolar spomnil, da je bil leta 2005 na podlagi direktive ustanovljen Center za koordinacijo vojaških premikov. Za njegovo ustanovitev
sta bila še posebno zaslužna višji štabni vodnik Zoran Žele in višji vojaški uslužbenec
Janko Krebelj. Podpolkovnik Šolar je dejal,
da k uspešnemu uresničevanju nalog veliko pripomore prav dobro sodelovanje centra z državnimi in vojaškimi ustanovami
ter organi v domovini in tujini. Ob tem je
dopolnil, da poveljuje centru znanja, sposobnosti in volje, ki mu uspeva uresničiti vse zastavljene naloge 24 ur na dan 365
dni na leto, čeprav ga sestavlja majhen kolektiv. Prav zato je zelo primeren moto premikačev Breme, ki nam je naloženo, znamo
in zmoremo nositi! Z znanjem in trudom
gremo do vrha. Ob koncu je podpolkovnik
Šolar poudaril, da si bo ob bližajoči se upokojitvi o vojaški poti najbolj zapomnil prav
leta, ki jih je preživel v kolektivu tega oddelka, zato bi se vanj gotovo ponovno vrnil.
Poveljnik ZOC polkovnik Klemen Medja
je povedal, da se o tem centru ve zelo malo.
Center pogosto deluje po načelu mizica
pogrni se, kar pomeni, da pripadnike SV
ob dogovorjenem času na letališču čakajo
letala in oprema preprosto prileti na končno točko, nihče pa ne ve, kdo je to nalogo organiziral, jo uskladil ter opravil. To
je delo nekaj posameznikov iz oddelka za
koordinacijo premikov in podporo države
gostiteljice. Polkovnik Medja se jim je ob
koncu zahvalil za izjemno delo, ki je včasih
že na meji mogočega, ob tem pa je izrazil
upanje, da bo njihovo delo še naprej ostalo
na tako visoki strokovni ravni.
Višji podčastnik za koordinacijo premikov
in transporta višji štabni vodnik Mirko
Mežan je izpostavil temeljne dosežke centra, ki so povezani s skupinskim delom in
usposabljanji, organizacijo premikov, finančnim poslovanjem, povezljivostjo in
komunikacijami, sodelovanjem v sistemu
izmenjave storitev zračnega transporta in
polnjenja goriva v zraku (ATARES) ter s
povečanjem transportnih zmogljivosti SV
z uporabo letala falcon 2000 EX. Ob tem je
spomnil na nekatere izzive, ki se nanašajo
na popolnitev enote z zadostnim kadrom
in njihovo zamenljivostjo, saj gre za specialiste, katerih delo poteka neprekinjeno. V
centru si bodo prizadevali za uvedbo sistema EVE v Slovensko vojsko in za opravljanje vseh dodeljenih nalog po direktivah ter
ob upoštevanju Natovih standardov, poleg
tega bodo še naprej skrbeli za stabilen in
učinkovit kolektiv.
Z
godba pripadnikov oddelka se je začela pred dobrim letom dni, ko so
se zbrali višji vodnik Luka Tomažin, desetnik Martin Strelec, desetnik Nejc
Omerza, vodnik Luka Potočnik, vojak Aljaž
Narat, vojak Drejc Dakskobler, desetnik
Aleš Zobavnik, vojak Matej Mohorič, poddesetnik Matija Rihtaršič in naddesetnik
Aleš Žontar ter se prvič udeležili tekmovanja oddelkov 1. brigade. »Ko sem sestavljal
ekipo za tekmovanje, sem izbiral pripadnike v vodu, ki je že tako športno usmerjen,
in izbral najbolj pripravljene ter tudi tiste,
ki znajo, če tako povem, najbolj gristi. Dosegli smo tretje mesto, vendar nas je to še
bolj spodbudilo, da bomo boljši. Nismo pehota, nismo se posebej pripravljali, vsak
zase dela, kar dela, in ker smo dobili ukaz,
da moramo zmagati, smo to tudi naredili,«
v smehu pove vodja oddelka višji vodnik
Luka Tomažin. Pred odhodom na tekmovanje v Nemčiji niso imeli veliko časa za priprave, saj so opravljali tudi svoje redne naloge. »To ni bilo v redu, saj so bile ekipe, ki
so tekmovale v Nemčiji, zato v večji prednosti. Mogoče bi bilo dobro, da naslednje leto
tistim, ki bodo šli na to tekmovanje, le omogočijo vsaj teden dni priprav na tekmovanje,« povedo.
Uspeh pride
s sodelovanjem
Oddelek čete za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo iz rodovskega bataljona 1. brigade se je med 18. in 22. oktobrom udeležil tekmovanja Poveljstva ameriške kopenske vojske za Evropo (USAREUR) European Best Squad Competition in zasedel odlično šesto mesto. Tekmovanje
je v ameriški bazi v nemškem Grafenwöhru organizirala United States Army Europe po desetih letih premora in prvič v taki obliki, sodelovalo pa je
17 najboljših oddelkov iz 14 držav članic Nata. Zgodba, ki so jo pisali tekmovalci, govori o preseganju samega sebe, prijateljstvu, spodbujanju, pomoči eden drugemu in spoštovanju.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: 7th Army JMTC
72 ur, 50 prehojenih kilometrov in 18 delovnih točk
Vsi člani oddelka so že imeli izkušnje s tekmovanj oddelkov, vendar pa, kot so povedali, jih nič ni moglo povsem pripraviti na
tisto v Nemčiji. »Tekmovanje je bilo zasnovano zelo skrivnostno, saj so nam na začetku predstavili le najtežje ovire, pravila ter
varnostne ukrepe pri točkah, ki so vključevale ostro strelivo. Ne bi povedali resnice,
če bi rekli, da se nismo vprašali, kaj sploh
delamo tam, saj smo se pripravljali le nekaj
dni,« pove Martin Strelec.
»Ko smo prišli v Nemčijo na tekmovanje,
smo najprej zagledali zelo velike Skandinavce,« se zasmejijo tekmovalci in nadaljujejo zgodbo. »Precej stvari na začetku
tekmovanja ni bilo jasnih, toda to je tudi
namen. Organizatorji so želeli videti, ali
se znamo odzvati na nepredvidljive razmere in za katero taktiko se bomo odločili, da
bomo to rešili čim hitreje ter bolje,« pove
Tomažin. »Čeprav sem bil vodja oddelka, smo se naloge lotili skupaj, saj več glav
več ve, na koncu pa sem se odločil za taktiko. Vedno sem poslušal nasvete drugih,
ker ima vsak dobro zamisel, tako da bi bilo
škoda, da jih ne bi upošteval.« Njihova startna številka je bila 4, kar je pomenilo tudi,
da so začeli zgodaj. Ko so prišli do prve pehotne ovire, in sicer lesenih ovir, so bile te
zaradi jutranje rose spolzke in bolj nevarne kot sicer. »Imeti startno številko na začetku ni vedno prednost. Že po prvi oviri
se je pokazalo, da bomo nalogo lažje in hitreje opravili, če si bomo med seboj pomagali. Tako je ostalo do konca tekmovanja, le
z nekaj izjemami, pri katerih je moral vsak
posameznik samostojno opraviti določeno
nalogo,« pove Strelec.
Prvi dan so morali opraviti šest delovnih
točk, od pehotnih ovir do streljanja z avtomatsko puško na nepremične cilje na različnih oddaljenostih in ponavljajoče se bližnje
Ves čas so delovali kot ekipa in si pomagali med seboj.
Vleka vozila
SV
33
Prenos ranjenca v OBJEKT
NOŠENJE RANJENCA
cilje ter streljanje s pištolo iz različnih zaklonov in s strelskih položajev ter preizkusa
fizične vzdržljivosti do reševanja ponesrečenca v urbanem okolju. Uporabiti so morali vso iznajdljivost, saj so naloge opravljali v polni bojni opremi, pri čemer so 72 ur
nosili nahrbtnik v ozkih prehodih, prenos
ranjenca pa je potekal tudi skozi okna in
vrata v objekte, čez objekte, nanje ali z njih.
Čakalo jih je še deset kilometrov pohoda,
zaradi utrujenosti, žuljev in krčev pa se je
vsak še boril zase. »Vsekakor sem bil šibek
člen jaz,« pove Omerza. »Že na brigadnem
tekmovanju sem imel težave, da sem prišel
čez tisti nesrečni hrib, ki se je vlekel, zato so
mi moji tekmovalci pomagali nesti nahrbtnik. Občutek je slab, toda vsaj na tekmovanju v Nemčiji sem opravil dobro. Motivacija so ti drugi borci, saj veš, da če bi se vdal,
bi druge razočaral, kar pa ni prav. Pogled
usmeriš v tla, hodiš, ne razmišljaš.« Takoj
se oglasijo drugi: »Ko vidiš, da je kdo utrujen, ga okoli ušes in gremo naprej,« se smejijo in takoj dodajo: »Seveda smo bili vsi
utrujeni, vendar pa, če je nekomu zmanjkovalo moči, smo drugi prevzeli njegovo
breme, tako da ni zamere. No, za rundo je
moral dati, vendar je streljal odlično in tudi
bombo je dobro metal. Vsak ima svoje vrline in tu so le spodbude ter sodelovanje,« poudari Tomažin.
Drugi dan je potekal podobno kot prvi, saj
so jih čakale zanimive delovne točke. Opravljanje nalog je zahtevalo tako fizično moč
kot skupinsko delo in premišljeno razporeditev dela. Morali so prenesti opremo od
točke do tovornjaka, jo naložiti na tovornjak, opazovati iz opazovalnice in poročati o dogodkih, izvleči ranjenca z nevarnega
območja, na katerem je prišlo tudi do napada z bojnimi strupi, in oskrbovati z materialnimi sredstvi. »Res smo bili izmučeni od
nošenja gume, peska, hlodov in ranjenca,
tako da si misliš, da tega potem ne bo več,
toda ko prideš do naslednje delovne točke,
sta tam spet ranjenec in hlod,« se smeji Strelec. »Le za nas so bili hlodi sveže narezani,«
se smejijo drugi, ko se spominjajo neskončnega nošenja hlodov. »In seveda ranjenci,«
doda Žontar. »Bili so gibljivi v sklepih. Ko
sem ga imel na eni točki na ramenih, Tomažin pa ga je zadaj držal za noge, je bil dislocirana oseba,« smeje pove. »Če ga ni ubila
krogla, smo ga mi,« se smejijo drugi.
Sledili so streljanje v simulatorju z avtomatsko puško, plezanje po umetni steni, evropske in ameriške športne igre, preizkus fizične vzdržljivosti, miselna voditeljska ovira
ter krajši poligon, na katerem je bilo treba
izvleči štiri ranjence, prenesti več galon
vode, metati bombe na različno oddaljene
cilje in hoditi kot oddelek na lesenih smučeh. Zadnja naloga je bila skupinsko reševanje testa iz znanja o Natu.
Le kot ekipa smo lahko
premagovali ovire
Prečkanje vodne ovire
34
SV
Tretji dan se je začel z dodelitvijo nalog
in ena izmed njih je bila prečkanje ovire.
»In seveda naš Omerza,« se smejijo. Ko se
smeh poleže, povedo, da so morali prečkati
vodno oviro, pri čemer sta smela biti mokra
le dva člana ekipe. Dobili so samovarovalne
komplete s sponkami in daljšo vrv, naredili
pa so prečkanje z eno vrvjo ter posamično
prečkali oviro. »Vozel se je zaradi naše teže
tako zategnil, da ga nikakor nismo mogli
odvezati,« pove Tomažin. »Poskušali smo
na veliko načinov in še Američani so nam
sitnarili. Vmes ga je Omerza grizel. Vozel,
ne Američane,« se še bolj glasno smejijo
ob spominu. Uspelo jim je šele s kleščami
žepnega noža. Sledila sta krajši premik in
prečkanje vodne ovire tokrat s pomočjo napihljivega čolna za oddelek ter z vso opremo. »Pri tem sem trmaril,« prizna Tomažin.
»Ne vem, zakaj sem bil prepričan, da moramo na zeleni pomol,« se zasmeji. »Potem se
je Strelec le opogumil, vendar sem mu rekel,
da res mislim, da bi morali na rdeči pomol,«
pove Dakskobler v smehu.
Sledila je fizično najtežja preizkušnja, in
sicer pet kilometrov dolg tek po razgibanem
in težko prehodnem terenu ter čez vodne
ovire, na cilj pa so morali prinesti 12 predmetov, ki so jih pobirali med tekom. »Pri
tem se je izkazal Američan, ki nas je spremljal vse tekmovanje, saj je na cilju povedal, da nam enega predmeta niso dali, tako
da nam niso odbili točk, se nam je pa res
smilil,« pove v smehu Tomažin in doda: »Že
prvi dan, ko smo šli po navodila za nalogo in nam je bil dodeljen kot spremljevalec,
je, ko smo se vračali v prostor za nočitev,
vprašal, ali bomo tudi jutri tako hitro hodili. Odgovorili smo mu, da bomo jutri še
hitrejši. Po prvem dnevu, ko smo na zadnji
nalogi rinili v hrib, je bil tako utrujen, da se
tudi slekel ni, le spalno vrečo je dal na tla,
naredil zavetje in zaspal v trenutku. Bil je
eden izmed nas.«
Zadnja preizkušnja je potekala v adrenalinskem parku petnajst metrov nad tlemi. Od
tekmovalcev je zahtevala zbranost, mirnost,
motoriko in fizično moč, opravili pa so jo
brez kazenskih pribitkov. »Ni bilo nobenega
varovanja in nismo bili privezani, tako da
če padeš, je slabo. Ni te strah, ne razmišljaš,
le greš,« povedo. Sledil je še pregled opreme in tekmovanja je bilo konec. Tekmovanja, ki je od njih zahteval zelo hude napore in skupinsko delo, ki je stkalo posebne
vezi med njimi, da so dobri sodelavci tudi
med opravljanjem službenih nalog. Tekmovanja, ki jih je združilo kot ekipo, v kateri so se spodbujali in nesebično pomagali,
saj so vedeli, da je za uspeh pomemben prav
vsak član oddelka.
Ko sem jih ob koncu vprašala po zabavnih trenutkih, so se spogledali in povedali: »Bilo jih je toliko in res so nam pomagali, ko smo se prebijali čez naloge,« začno
govoriti eden čez drugega. »Ko se je Omerza spustil po vrvi in padel na mrežo, ki ni
vzdržala,« se smejijo. »Ko smo jedli zaseko in jo ponudili Latvijcem ter videli njihov
obraz ob dejstvu, da nas je prej devet jedlo z
isto žlico, ki jim je bila ponujena, je bilo neprecenljivo. Veseli smo bili, da tudi Tomažina boli vse, ne le nas,« se smejijo, seveda
pa male skrivnosti do uspeha, ki so jih delili z menoj, ne spadajo v revijo, le oni si jih
bodo zapomnili in se ob tem še dolgo glasno smejali.
Preden se poslovim, vprašam fante, ali imajo
še kakšno sporočilo za tiste, ki se bodo pridružili tekmovanju oddelkov naslednje leto.
Vsi v en glas odgovorijo: »Ne iti!«
Ko se vozel ne vda.
Še ena izmed mnogih ovir na tekmovanju
SV
35
OBRAZI
glavo in pove, da mora kot vodja izpostave pogosto sprejeti zelo
pomembne odločitve. »Seveda jih sprejmem, vendar pa so trenutki težki. Ko te pokliče poveljnik Civilne zaščite z nekega območja in pove, da so ljudje ujeti v hiši in jih je treba evakuirati s helikopterjem, in sicer ponoči, te stisne. Seveda smo jih rešili, toda
potem začnem razmišljati, kaj če bi se reševalcem in tudi ujetim
ljudem kaj zgodilo.« Spregovoriva še o žledu, ki je pustošil po pohorskih gozdovih, sicer ne v tolikšnem obsegu kot na Postojnskem,
kljub temu pa je bilo kar nekaj škode. »Tisti dan smo v eni uri dobili več kot 150 klicev, v našem centru so delale ekipe po štirje,
toda ko ima vrag mlade, jih ima veliko.« Doživeli so izpade elektrike in kot je dodala, je bilo v štabu dogovorjeno, da se gre v nočnih urah na teren le, ko je ogroženo človeško življenje. »Takrat je
pokalo, drevesa so padala. Potem smo dobili klic. Bila sem v centru. Ko smo mislili, da je najhujše že mimo. Sporočili so mi, da se
je pri sanaciji električnih vodov smrtno ponesrečil delavec elektro
podjetja. Takrat obsediš. Ni lahko. Ni ti vseeno, vendar je to moje
življenje, delo na področju civilne zaščite. Vedno se kaj dogaja,
nikoli ni miru, ni prostih sobot, nedelj in praznikov, vedno si na voljo. Ko se kaj zgodi, ne moreš biti v pisarni. Greš na teren. Pomagaš, kjer lahko.«
Če je volja,
je pot
Njena pot v Civilni zaščiti se je začela na prvi šolski dan
leta 1992 v Upravi za obrambo Maribor. V 23 letih delovanja na tem področju je izkusila praktično vse, kar se da,
čeprav, kot se takoj popravi, tega ne sme reči, ker se bo
gotovo kmalu zgodilo kaj, kar jih bo vse presenetilo. Ko
sva hodili po Šentilju, kjer je nastanitveni center za migrante, se je izkazalo, da imam ob sebi močno osebo, ki
zna s prijaznostjo, odprtostjo in humorjem rešiti še tako
veliko težavo. Ivana Grilanc.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: Nataša Oblak in Bruno Toič
»Pot, ki sem jo začela na Upravi za obrambo Maribor, je bila že
od začetka zanimiva. Najprej sem delala v Civilni zaščiti, delo
pa je obsegalo priprave ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in
reševanja, izobraževanje, sodelovanje z osnovnimi šolami, vrtci
in domicilnimi organizacijami ter načrtovanje, imeli pa smo tudi
štab Civilne zaščite na regijski ravni,« začne pripovedovati. »Že
na upravi me je takratni direktor imenoval za vodjo oddelka, potem pa sem pot nadaljevala in kar naenkrat sem bila vodja izpostave. To je bilo ob reorganizaciji, ko se je URSZR oblikovala in
nas prevzela, tako da smo postali izpostave za zaščito in reševanje.« Njene naloge obsegajo vodenje izpostave, regijskega štaba
ter regijskih sil za zaščito in reševanje, sodelovanje pri vseh dejavnostih, ki potekajo na območju izpostave, in z vsemi subjekti, ki so
vključeni v sistem CZ, torej občinami, šolami, podjetji in službami,
ki delujejo v sistemu, od gasilstva, gorske reševalne službe, podvodne reševalne službe, Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije,
tabornikov, skavtov, zdravstva, Policije in Slovenske vojske do drugih. »To področje je zelo široko, vendar je to le en del naših nalog.
Dobro sodelujemo z vsemi občinami v regiji. Na občinah je pogosto težava, da tisti, ki delajo na področju CZ, delajo še veliko drugega in nimajo toliko časa. Potem so tu nesreče in takrat vidiš, na
koga se lahko zaneseš. Če je manjša nesreča na lokalni ravni, primarno to rešujejo občine s svojimi primarnimi operativnimi gasilskimi enotami. Če se zgodi velika nesreča, se vzpostavi drugačen
način organizacije dela,« pove.
Spregovoriva o večjih dogodkih, ki so zaznamovali njeno pot. »V
36
SV
23 letih je bilo veliko tega. Prva stvar, s katero sem se srečala, je
bil klic z obvestilom, da je bila v Dravi, kjer je bil v bližini tudi vrtec, najdena letalska bomba. Takrat je bila v našem sistemu tudi
enota za neeksplodirana ubojna sredstva za vzhodno Štajersko,
njihov poveljnik pa je res veliko vedel. Lahko rečem, da sem se od
vseh ljudi, tudi na občinski ravni, zelo veliko naučila. Kot jim radi
rečemo, so bili to stari mački, polni znanja. Jaz sem bila kot goba,
saj sem vse sprejemala. Ko so letos spet našli bombo v Dravi, so
bile izkušnje iz preteklosti zelo koristne.«
Spomni se še drugih dogodkov, ki so se zgodili v pestrih 23 letih.
»Oh, naša vaja Vlak,« se zasmeji. »Čeprav misliš, da si vse naredil prav, se vedno najde nekaj, za kar ti ne pride niti na misel, da
bi bilo lahko narobe. Tako smo sredi mesta na železniški postaji na Taboru v Mariboru zgodaj popoldne organizirali vajo. Avtomobili so goreli, reševalne službe so delovale na terenu. Vse je
bilo v redu, toda potem smo ugotovili, da smo pozabili na varnost
gledalcev.«
Pove še, da so prvi organizirali dneve zaščite in reševanja v Mariboru ter državno preverjanje ekip prve pomoči. »Bilo je pestro,
vendar pa so dogodki, ki so res zaznamovali moje delo, povezani z nesrečami. Prva je bila velika poplava, ko so bile poplavljene hiše v Mariboru in Dupleku, in sicer več kot 600 objektov.« Kot
pove, so zjutraj dobili klic iz centra za obveščanje, da se približuje večja količina vode. »Najprej jih vprašaš, o čem govorijo, saj si
niti ne predstavljaš, da se lahko to zgodi. Potem začneš delati za
to, da vse poteka dobro in da so obveščene vse službe na občinski ravni. Tisti dan, ko so bile poplave, sem tudi sama odšla v Duplek. Do hiš smo lahko prišli po cesti, od tam pa nismo mogli več.«
Malo pomisli in nadaljuje: »Ko vidiš, kaj lahko voda naredi, te stisne in vse, kar si želiš, je, da bi pomagal ljudem. Kot vodja izpostave sem tako županu kot poveljniku Civilne zaščite ponudila vso
pomoč, aktivirali pa smo gasilsko zvezo, vsa prostovoljna gasilska
društva in materialno-tehnična sredstva, ki jih imamo v regijskem
logističnem centru. Pomagat so prišli tudi iz drugih regij.« Zmaje z
Brez odličnih sodelavcev delo ne bi potekalo
tako dobro
Izpostava URSZR Maribor ima prostore v Pekrah, center za obveščanje pa je na Cesti proletarskih brigad. Kot je povedala sogovornica, je to edina stvar, ki je ni mogla uresničiti v teh letih, torej
da bi ju združili na eni lokaciji. »V centru za obveščanje imamo
enajst operaterjev, na izpostavi pa je deset zaposlenih. Ljudi moraš imeti na eni lokaciji že zaradi usklajevanja dela in tudi povezanosti. Premalokrat pohvalim svoje ljudi. Res delajo odlično in ni
se še zgodilo, da ne bi mogla računati na njih. Da bi kdo rekel ne.
Res imam srečo,« pove.
Delo izpostave vključuje tudi pripravo načrtov za potres, poplave, pregrade, nesreče v cestnem, železniškem in letalskem prometu, za izbruh kužnih in nalezljivih bolezni ter jedrske nesreče. »Na
izpostavi moraš poskrbeti, da imajo te načrte pripravljene tudi v
občinah. Potem so tu še ocene ogroženosti in vsakoletna preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči, CZ ter Rdečega križa Slovenije, kar poteka vsako leto v drugi občini, poleg tega tudi natečaji v šolah na področju civilne zaščite, sodelovanje z osnovnimi
šolami in vrtci, ocenjevanje škode in drugo. Dela je toliko, da nas
je včasih premalo.«
Ko so septembra prišli prvi migranti, so spet stopili skupaj in začeli delati. »Vedno vprašam sodelavce, če bi bili pripravljeni opravljati določene naloge, ki primarno niso njihove. Držim se tega, da
vse, s katerimi delam, jemljem kot enakovredne sebi. Bistvo našega dela sta sodelovanje in pomoč eden drugemu. Eden ne bo naredil ničesar. Pri tem ni prostora za vzvišenost, saj smo vsi v enakem položaju,« poudari.
Začeli so postavljati šotore s pomočjo pripadnikov Slovenske
vojske, poleg tega so se usklajevali s Policijo, Slovensko vojsko,
Rdečim križem Slovenije, Slovensko karitas, nujno medicinsko
pomočjo in pozneje s prostovoljci iz Slovenske filantropije ter z
ministrstev in tudi z ljudmi, ki opravljajo javna dela. »Pomoč pripadnikov Slovenske vojske je zelo dobrodošla in ne strinjam se s
tem, da nam jo vzamejo, ker se migranti drugače vedejo. Ko delimo hrano, je vojak ob vhodu v jedilnico, poleg je tudi, ko se deli
hrana. Vse je drugače, odkar so tu, saj se migranti drugače vedejo, ko vidijo vojaka. Tudi mi se počutimo bolj varno, če se lahko
tako izrazim, čeprav ne mislim s tem nič slabega. Tisti, ki prihajajo sem, so naveličani vsega, vse, kar si želijo, je, da gredo naprej,
in so živčni, tako da lahko hitro pride do napetosti med njimi. Prav
tako pripadniki Slovenske vojske vsake tri dni opravijo dezinfekcijo in nikoli si nisem mislila, da bo toliko dela v takem šotorišču. Če
je volja, je tudi pot. Zadeve potekajo usklajeno in dobro, res pa je,
da se še ni zgodilo, da bi mi, ko zjutraj pridem in se predajajo poročila, rekli, da ni bilo težav.«
Ob koncu pogovora se nasmehne in reče: »Rada bi, da napišeš,
ne le enkrat, kako vesela sem, da imam dobre sodelavce. Da smo
vzpostavili dobro sodelovanje z vsemi organizacijami. Greni me
le ena stvar. To je, da mi še ni uspelo združiti centra za obveščanje
in izpostave. Takrat bo moj cilj dosežen.« Vsak dan njenega dela
prinese nekaj novega, dva dogodka nikoli nista enaka, toda to je
tisto, kar ji daje energijo za naprej, v čemer uživa, saj je svojemu
delu res predana. Poslovili sva se in ko sem se peljala domov, mi
je najbolj odmevala njena misel: »Vse se da, če se hoče, in ni stvari, ki bi te lahko ustavila.«
SV
37
zaščita in reševanje
Uspešno končan
projekt IPA CZ 2
4. novembra se je uradno končal Program za krepitev sodelovanja z državami
kandidatkami in potencialnimi kandidatkami Zahodnega Balkana na področju civilne zaščite – faza 2 (projekt IPA CZ 2), ki ga je leta 2014 ter 2015 vodila
Uprava RS za zaščito in reševanje. V okviru projekta je bilo organiziranih 68
dogodkov, na katerih je sodelovalo približno 2000 strokovnjakov.
Besedilo: Luka Duh
Fotografija: arhiv URSZR
P
rojekt IPA CZ 2, katerega namen je bil
zmanjšati ranljivost držav Zahodnega
Balkana in države upravičenke Turčije
zaradi naravnih in drugih nesreč na lokalni,
nacionalni ter regionalni ravni, je potekal od
5. novembra 2013 do 4. novembra 2015. Cilja
programa sta bila povečati sposobnost sodelovanja držav Zahodnega Balkana in Turčije v mehanizmu civilne zaščite EU pri odzivu
na naravne in druge nesreče ter pomagati tem
državam pri nadaljnjem razvoju nacionalnih
sistemov civilne zaščite in spodbujanju regionalnega sodelovanja. Projekt je izvajal konzorcij, ki so ga poleg URSZR kot vodilnega
partnerja sestavljali še hrvaška Državna uprava za zaščito in reševanje (DUZS), nemška
Zvezna agencija za tehnično pomoč (THW),
švedska Agencija za civilni krizni menedžment (MSB), italijanski Oddelek za civilno zaščito (DPC) in podjetje Synergies International Consulting s sedežem v Sloveniji.
Dejavnosti v okviru projekta so bile razdeljene v tri sklope, v okviru katerih je bilo organiziranih 68 dogodkov, na katerih je sodelovalo
2000 strokovnjakov iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Najpomembnejše
dejavnosti so bile:
– Sklop 1: krepitev zmogljivosti s pomočjo
usposabljanj in izmenjave strokovnjakov:
• Organiziranih je bilo šest tečajev, ki po
vsebini ustrezajo tečajem v okviru mehanizma civilne zaščite EU. Tečaji so bili organizirani v petih državah, in sicer Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na
Kosovu ter v Turčiji, udeležilo pa se jih
je 119 slušateljev iz vseh sedmih držav
upravičenk.
• V okviru sedmih izmenjav strokovnjakov je 42 udeležencev spoznavalo organizacijo in delovanje sistemov varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami pri vseh
organizacijah konzorcija.
– Sklop 2: krepitev zmogljivosti z regionalnimi vajami:
V okviru programa sta bili izvedeni regionalni praktični vaji iz zaščite, reševanja in pomoči, vključno z načrtovalnimi
konferencami ter predhodnima štabnima vajama. Državam upravičenkam je
bilo omogočeno, da svoje strokovnjake
kot opazovalce pošljejo tudi na redne vaje
mehanizma civilne zaščite EU.
• Regionalna praktična vaja IPA MNE
QUAKE 2014 je bila organizirana od 20.
38
SV
do 24. oktobra 2014 v Podgorici v Črni
gori. Na njej je sodelovalo 580 udeležencev, od tega 232 reševalcev iz vseh sedmih držav upravičenk ter Slovenije in
Hrvaške.
• Regionalna praktična vaja IPA CAMPEX 2015 je bila organizirana od 15. do
19. junija 2015 v Skopju v Makedoniji. S
700 udeleženci, od tega je bilo 191 reševalcev, je bil to najmnožičnejši dogodek v
okviru projekta.
• Devetim strokovnjakom je bilo omogočeno, da se kot opazovalci udeležijo rednih vaj mehanizma civilne zaščite EU.
– Sklop 3: krepitev zmogljivosti s štabnimi vajami na temo podpore države gostiteljice (Host Nation Support – HNS),
z delavnicami in zagotavljanjem tehnične pomoči:
V okviru programa so bile organizirane
štabne vaje na temo podpore države gostiteljice (HNS), delavnici na temo preventive, pripravljenosti in odziva ter na zaprosilo držav upravičenk tudi zagotavljanje
tehnične pomoči.
• Organiziranih je bilo sedem štabnih
vaj na temo HNS, v vsaki državi upravičenki po ena. Skupaj je na njih sodelovalo 176 udeležencev, predstavnikov različnih ministrstev in ustanov, ki so pristojne
za ukrepanje ob sprejemu mednarodne
pomoči.
• Organizirane so bile tri tematske delavnice, ki se jih je udeležilo 59 strokovnjakov. Dve delavnici sta bili organizirani na temo zmogljivosti za obvladovanje
tveganj in dobrih praks iz podpore države
gostiteljice, tretja pa je bila organizirana v
okviru srečanja generalnih direktorjev za
civilno zaščito Evropske unije, Zahodnega Balkana in Turčije.
Sklepni dogodek projekta IPA CZ 2 tretji sestanek usmerjevalne skupine (Steering Group Meeting) je potekal v Sloveniji
na Bledu 22. in 23. oktobra letos. Na sestanku so sodelovali generalni direktorji in nacionalni koordinatorji iz držav upravičenk
ter predstavniki konzorcija in Evropske komisije. Nameni sestanka so bili pregledati
opravljene dejavnosti skozi celotno obdobje projekta, oblikovati sklepe in priporočila ter podati predloge za delovanje programov IPA na področju civilne zaščite v
prihodnosti.
V okviru IPA CZ 2 so bile opravljene vse
dejavnosti, ki jih je v razpisu predvidela Evropska komisija. Število dogodkov in
udeležencev ter obseg dejavnosti sta celo
presegala predpisano. Najpomembnejša
prednost projekta je bila močna povezava
s predhodnim projektom IPA CZ 1 (2011–
2012), pri katerem je bila URSZR prav tako
vodilni partner pri izvedbi dela dejavnosti.
Tako je bilo zagotovljeno, da so bili upoštevani in v največji meri uresničeni vsi bistveni sklepi in priporočila iz prejšnjega
projekta.
Glavni poudarek pri izvedbi dejavnosti v
okviru IPA CZ 2 je bil na tako imenovanem
participatornem pristopu. Pri načrtovanju,
organiziranju in izvedbi dejavnosti so bili od
začetka vključeni tako strokovnjaki iz konzorcija kot tudi strokovnjaki iz držav upravičenk. Slednji so pri izvedbi na primer sodelovali kot predavatelji, trenerji, logistiki,
strokovnjaki za HNS, strokovnjaki za pripravo scenarijev nesreč itn. Tako je projekt zelo
prispeval k izboru strokovnjakov iz civilne
zaščite na Zahodnem Balkanu in v Turčiji.
Ti lahko svoje znanje uporabijo v svojih državah za nadaljnje usposabljanje strokovnjakov znotraj držav, pri sodelovanju na mednarodnih misijah ali pri zagotavljanju podpore
države gostiteljice ob zaprosilu za mednarodno pomoč.
V vsaki izmed držav upravičenk sta bila v
okviru projekta organizirana vsaj dva dogodka, kar je prispevalo k temu, da so države imele občutek, da so bistveni člen pri izvedbi projekta in niso le prejemnice pomoči.
Tako je konzorcij brez težav organiziral dogodke v vseh državah, saj je dobil vso podporo lokalnih organizacij s področja civilne zaščite.
Projekt je močno prispeval k prepoznavnosti
mehanizma civilne zaščite EU (Union Civil
Protection Mechanism) in njegovih bistvenih
komponent v državah upravičenkah. Konzorcij je tem državam vseskozi zagotavljal podporo pri njihovih stikih z mehanizmom in
pomembnimi ustanovami v Evropski uniji. V
času izvajanja programa so Črna gora, Srbija
in Turčija podpisale sporazum o sodelovanju
v okviru mehanizma.
Skozi program so se med posameznimi partnerji oblikovale tesne profesionalne in osebne vezi. Okrepljeno sodelovanje se je v praksi
pokazalo v času hudih poplav, ki so prizadele Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo
maja 2014 ter Makedonijo avgusta 2015. Države so druga drugi ponudile materialno in
reševalno pomoč, prav tako pa je vsaka izmed
njih po vnaprej dogovorjenih postopkih zaprosila za pomoč prek mehanizma EU. Postopek zaprosila, ponudb in sprejema pomoči se
je tako začel hitro, države pa so v najkrajšem
času dobile pomoč, ki so jo res potrebovale.
Uprava RS za zaščito in reševanje je imela kot
vodilni partner konzorcija bistveno vlogo pri
izvedbi projekta IPA CZ II. Kot vodja projekta in podpisnik pogodbe je skrbela za implementacijo vseh določb pogodbe, redno poročala Evropski komisiji o izvedbi projektnih
dejavnosti, usklajevala delo vseh strokovnjakov pri projektu (skupaj jih je bilo vključenih 59 iz več kot desetih držav), skrbela za
usklajevanje vseh projektnih dejavnosti (pripravo, organizacijo in izvedbo aktivnosti)
ter vodila finančno in administrativno poslovanje projekta. S sodelovanjem v projektu
je URSZR dobila dragocene izkušnje pri vodenju tovrstnih projektov in si pri mednarodnih partnerjih pridobila reference, ki ji bodo
koristile pri pridobivanju projektov EU tudi v
prihodnosti.
Sodelovanje pri projektu je prispevalo h krepitvi slovenskega sistema zaščite in reševanja za učinkovit odziv na naravne in druge
nesreče. Slovenski strokovnjaki so si skozi dejavnosti v projektu pridobili dodatno znanje
in izkušnje, ki jih bodo lahko uporabili pri
odzivu na realne nesreče. Kot enega izmed
primerov lahko navedemo vajo IPA CAMPEX 2015, na kateri je bil poudarek na postavitvi začasnih bivališč za evakuirano prebivalstvo. Izkušnje, pridobljene pri organizaciji
te vaje, so slovenski strokovnjaki lahko uporabili pri postaviti sprejemnih in namestitvenih centrov za migrante.
Poleg krepitve nacionalnega sistema sodelovanje pri tovrstnih projektih omogoča razvijanje regionalnega in dvostranskega sodelovanja, mednarodno izmenjavo izkušenj in
znanja ter vključitev Republike Slovenije kot
članice EU in širše mednarodne skupnosti v
skupna prizadevanja za krepitev preventivnih
zmogljivosti ter zmogljivosti za učinkovito
medsebojno pomoč in odzivanje držav na naravne in druge nesreče večjih razsežnosti, ki
vse pogosteje prizadevajo države po svetu.
SV
39
HRBET=15mm
Izšla je revija Ujma
2015
da predstavnik uporabnikov kart v Slovenski
vojski vidi dodatno vrednost tudi pri pripravi skupne ocene testiranja kart na terenu, kajti
njihove izkušnje s terena ne le, da nekaj veljajo,
temveč so zelo uporabne pri izdaji novih kart
in neprecenljive tudi pri finančnem prihranku.
Glede na resnične potrebe SV in URSZR je
nujno treba nadaljevati izdajanje kart v merilu 1 : 25 000, saj so te po mnenju avtorja članka edine karte, s katerimi je še mogoče gibanje
na terenu, saj karte manjših meril tega ne omogočajo. To ve vsak, ki se je s karto odpravil na
pot v hribe ali neznano, res pa je, da te razlike nekdo za pisalno mizo najbrž niti ne opazi.
Za nekatere je karta le karta. Trenutno se uporabljajo stare vojaške topografske karte v merilu 1 : 25 000 in Državna topografska karta Republike Slovenije v merilu 1 : 25 000 za potrebe
obrambe, ki so bile izdane pred 10, 15 ali celo
več leti, njihova vsebina, torej kartografska podlaga, pa je še starejša. Nujnost oziroma potreba
po teh kartah se izpostavi predvsem v nepravem
času ob naravnih ali drugih nesrečah, izrednih
dogodkih in podobnem. Ta potreba se je pokazala tudi ob begunski problematiki. Odgovorni
v SV in URSZR morajo v prihodnjih letih jasno
ter tudi formalno izraziti potrebe po kartah v
merilu 1 : 25 000 in za njihovo obnovo zagotoviti denar. Nova geoprostorska služba oziroma
predlog za njeno organizacijo, ki se je kot nenapovedan meteor pojavil skoraj iz nič, pod njo pa
naj bi se združila vsa geoprostorska področja na
ministrstvu, naj bi odpravila vse zgoraj omenjene težave, menda tudi tiste operativne narave v Slovenski vojski in Obveščevalno varnostni
službi, zaradi katerih je do predloga za ustanovitev nove službe sploh prišlo. Obstajajo dvomi
in bojazen, da ne bo tako. Mešanje geoprostorske podpore oziroma civilnega dela in obveščevalne geoprostorske podpore, ki je v domeni SV
ter OVS, je mešanje jabolk in hrušk. Prav tako
so se njeni snovalci zadeve lotili nasprotno, kot
je treba, brez poglobljene analize in definiranja
potreb, predvsem pa nalog, ki naj bi jih opravljala ta služba, mešajo pa se tudi naloge na strateški in operativni ravni. Zamegljen je tudi pogled
v prihodnost, saj vzpostavitev nove službe ne bi
odpravila težav z zagotavljanjem geoprostorske
podpore predvsem na operativni ravni v Slovenski vojski, torej tam, kjer te težave obstajajo že
dalj časa. Tako se očitno nova služba vzpostavlja
predvsem zato, tako vsaj kaže danes, da se zadovoljijo nekatere osebne ambicije neposredno
vpletenih. Ekipa ostaja ista in najbrž bodo tudi
težave enake. Minister Gregor pa nič?
revijazavprašanjavarstvaprednaravnimiindrugiminesrečami29
Konec novembra je izšla nova, že 29. številka revije Ujma. Revijo o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje od leta 1987. Tokratna številka v nakladi 1800 izvodov prinaša poleg uvodnika kar 52 temeljitih analiz nesreč in njihovega obvladovanja ter poročil o
dogodkih in publikacijah iz leta 2014.
Besedilo: dr. Blaž Komac, glavni urednik
29
V poglavju o nevarnosti in ogroženosti je govora o onesnaženosti urbanih tal in voda ter o
pomembni, pogosto spregledani temi, in sicer
(ne)varnosti jalovinskih pregrad. Ob deseti
obletnici se tudi oziramo v preteklost s člankom o cunamiju v Indijskem oceanu.
Članki o raziskavah prinašajo razlago termina
100-letna poplava, pomemben pa je tudi prispevek o nastajajoči in potrebni pravni ureditvi brezpilotnih letalnikov ali dronov. Novost
so še predstavljene metode, ki obravnavajo
nizkocenovne pospeškometre, napovedovanje
proženja zemeljskih plazov in preventivo pred
požari. Zemeljski plazovi so tudi tema predstavitve sodelovanja slovenskih znanstvenikov med Združenimi narodi (ISDR) in Mednarodnim združenjem za plazove (ICL) med
letoma 2015 in 2025.
Predstavljena sta potek različnih vaj in tretji
posvet Naravne nesreče v Sloveniji, ki je odslej
UJMA 2015
U
jma obsega deset vsebinskih sklopov.
Sedem člankov je posvečenih morda
največji naravni nesreči pri nas –
žledu. Obravnavajo meteorološke, organizacijske in sanacijske vidike te naravne nesreče,
ki je prizadela številne sisteme v naši državi,
od sistemov kritične infrastrukture do izobraževalnega. Spodbudila je tudi sodelovanje
skoraj vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,
vključno s Slovensko vojsko.
Kot običajno je tudi v tokratni številki revije
Ujma vsebinski sklop posvečen člankoma o
podnebnih razmerah v Sloveniji in svetu. Med
naravnimi in drugimi nesrečami, ki so prizadele Slovenijo, omenimo poplave na Planinskem polju, ki so bile preučene tudi s pomočjo
satelitskih meritev.
Med naravnimi nesrečami po svetu so predstavljeni poplave v Bosni in Hercegovini ter
Srbiji ter potresi, poplave in neurja po svetu.
ISSN 0353-085X
HRBET=15mm
UJMA_2015_ovitek.indd 1
9.11.2015 10:22:14
poimenovan po nestorju varstva pred naravnimi nesrečami kot dan Bojana Ušeničnika.
V reviji Ujma, ki je prosto dostopna tudi na
medmrežju na http://www.sos112.si/slo/page.
php?src=sv61.htm, boste našli veliko zanimivih informacij in koristnih napotkov, ki so na
eni strani pomembni za ohranjanje spomina
na nesreče, ki so nas prizadele, na drugi strani
pa so lahko pomemben vir načrtovanja bodočih preventivnih in drugih dejavnosti.
Brezplačen tiskani izvod revije lahko naročite
po elektronski pošti [email protected].
PREDSTAVLJAMO
Nove karte, stare težave?
Letos je Sektor za načrtovanje (SNČ) skupaj z zunanjimi izvajalci nadaljeval izdajanje nesistemskih vojaških topografskih kart v merilu 1 : 25 000 (VTK25) za območja
po izboru Slovenske vojske. Gre za karte večjega formata, ki pokrivajo območja,
kjer pripadniki SV izvajajo svoje aktivnosti v povečanem obsegu pri usposabljanju ter opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pri izdaji kart so nam s predlogi in viri pomagali Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije,
Jamarska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Geodetska uprava RS, Agencija RS za okolje, Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Fundacija Poti
miru v Posočju, druga pristojna ministrstva in tudi organizacijske enote Ministrstva
za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska.
Besedilo: Jože Balas
N
ova Vojaška topografska karta v merilu 1 : 25 000 Območje Postojna, 1. izdaja, 2015 (VTK25 OP) pokriva širše
območje vadišč Poček in Bač. Razen večjega
formata se bistveno ne razlikuje od sistemskih
vojaških topografskih kart v merilu 1 : 25 000,
dodana pa je določena tematska vsebina, in
sicer začasna pristajalna mesta za helikopterje,
visoki objekti, ki lahko predstavljajo morebitno
oviro pri letenju, veterinarske postaje, območja
za potrebe obrambe, gasilski domovi ter območja Civilne zaščite. Prikazane so tudi meje regijskega in krajinskih parkov naravnega spomenika na tem območju, s čimer smo upoštevali
40
SV
naravovarstveni vidik karte, dodano pa je tudi
senčenje karte, kar omogoča lažjo vizualizacijo karte.
Kot je bilo napovedano že lani ob izdaji prve vojaške topografske planinske karte, je Sektor za
načrtovanje letos izdal še drugi del karte, ki pokriva zahodni del Julijskih Alp. Tako nova dvostranska Vojaška topografska planinska karta v
merilu 1 : 25 000 Julijske Alpe – zahod, 1. izdaja, 2015 (VTPK25 JA-Z) prinaša nekaj novosti, ki bodo v pomoč njenim uporabnikom. Na
karti so uporabljeni najnovejši podatki iz katastra planinskih poti, dodane oziroma na novo
so označene tudi markirane planinske poti, ki
so opremljene ali delno opremljene z varovalnimi napravami, in turnosmučarske smeri ter
dodani lovska zavetišča in bivaki Jamarske reševalne službe. Na njihov predlog so na karti z
imeni označili tudi pomembnejša brezna, saj je
to območje prava speleološka zakladnica. Prikazana je tudi druga vsebina kot na Vojaški topografski planinski karti v merilu 1 : 25 000 Julijske Alpe – vzhod in na Vojaški topografski
karti v merilu 1 : 25 000 Območje Postojna, ki
ni del sistemskih vojaških topografskih kart v
merilu 1 : 25 000, in sicer meje parkov, začasna
pristajalna mesta za helikopterje, visoki objekti, gasilski domovi in podobno. Zložljiva karta
je shranjena v zaščitnem polivinilnem ovitku z
dotiskom merila, diagrama nagibov, koordinatomera in kotomera. Sektor za načrtovanje tako
z minimalnimi kadrovskimi in finančnimi resursi, predvsem pa z veliko vnemo zaposlenih
nadaljuje izdajanje kakovostnih vojaških topografskih kart za potrebe SV in URSZR oziroma vseh, ki delujejo v okviru sistema zaščite in
reševanja, torej tudi pripadnikov Civilne zaščite, Gorske reševalne službe, Jamarske reševalne
službe, gasilcev in drugih.
Kljub skromnim finančnim sredstvom bi lahko
na novih kartah in naslednjih izdajah prikazali
nekatere nove podatke, ki bi bili v pomoč uporabnikom. Tako so s predstavniki Jamarske
zveze Slovenije potekali pogovori, da bi izmerili in opisali jame, brezna ter spodmole, ki bi
bili primerni za začasne zaklone v nepredvidljivih razmerah, na primer ob slabem vremenu in
podobnem. Te jame bi na karti posebej označili,
v digitalni različici pa bi bile na voljo tudi druge
značilnosti, na primer višina, globina, dostop,
lega, voda, izviri in podobno. Enako so pogovori potekali s predstavniki Kobariškega muzeja glede označbe opuščenih vojaških bunkerjev in drugih objektov iz prve svetovne vojne,
torej s soške fronte, alpskega zidu in Rupnikove linije. Za to nalogo je Kobariški muzej izrazil veliko zanimanje, žal pa v Slovenski vojski
tudi pri letošnji izdaji karte te naloge niso zaznali kot prednostne. Nalogi oziroma predloga torej čakata na boljše čase ali le na boljše razumevanje potreb. To je le del novih predlogov,
možnosti za izboljšavo kart pa je še veliko. Informacije uporabnikov s terena namreč govorijo, da bi bili taki podatki na kartah več kot dobrodošli, če že ne nujni.
Glede na vso dostopno tehnologijo in podatke
karte nastajajo za pisalno mizo, terenski pregled pa se opravlja bolj kot izjema in ne pravilo, saj je povezan z visokimi finančni stroški, ki
si jih na ministrstvu žal ne moremo privoščiti oziroma le v manjšem, nujnem obsegu. Zato
bi bilo zelo dobrodošlo sodelovanje predstavnikov Slovenske vojske z območja kartiranja, pri
planinskih kartah predvsem predstavnikov 1.
brigade ali naših inštruktorjev Natovega centra
odličnosti za gorsko bojevanje, katerega slušatelji se usposabljajo prav na območju, ki je bilo
kartirano. Ti bi lahko v okviru svojih rednih
delovnih obveznosti, pri katerih uporabljajo karto, hkrati preizkusili karto, podali svoje
mnenje o uporabnosti in pripombe ter opozorili na morebitne pomanjkljivosti, njihovi predlogi pa bi lahko zelo izboljšali karto. Nujno je,
Mnenje avtorja tega prispevka ne izraža uradnega mnenja Ministrstva za obrambo oziroma organizacijske enote, v kateri je zaposlen.
SV
41
ŠPORT V VOJSKI
Plezanje ni le šport,
je način življenja
Enkrat na lažji, drugič na težji steni, v previsu, z lažjimi ali težjimi oprimki v plezalnih športnih copatih in s športno opremo kljubuje plezalka. Športno pot je
začela v izrazito ravninskem mestu, ki svojo podobo poleg številnih slik ponosno prikaže tudi pod letnico najstarejšega slovenskega mesta Ptuja, pred nami pa stoji Mina Markovič.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
V službi domovine je od leta 2013.
T
Še oprimek ali dva ...
42
SV
ribune v dvorani so povsem polne, reflektorji usmerjeni na zahtevne stene.
Na njih se potijo vrhunski športni plezalci, ki z vsakim poskusom plezanja prikažejo pravi športni spektakel, kakršnega je tokrat
prevzela prestolnica gorenjske. Še malo in Mina
bo na prvi steni. Le nekaj minut pred nastopom
pride iz garderobe, se ogreje in počaka na začetek tekmovanja. »Zdaj se bo začelo,« mi razloži
športni funkcionar, ki stoji pred steno in s štoparico v roki nadzira plezalca na steni. Štoparica začne meriti čas mlade Ptujčanke v prvem
delu tekmovanja. Oster pogled na oprimke kmalu razkrije načrt plezanja. Z eno roko
išče, z drugo se drži, nogi pa sta ves čas trdno
v zahtevnih oprimkih. En, dve, tri in moderator v mikrofon pove, da je Mina na cilju. Trenutek pozneje sledi spust na trdna tla in Mina že
sedi na klopi s kolegicami plezalkami, ki se prav
tako pripravljajo na plezanje. Resen pogled čez
nekaj trenutkov ponovno zmoti moderatorjev
glas, ki napove Minin nastop. Z nami je ponovno Mina Markovič. Občinstvo, med katerim je
veliko mladih, ji začne ploskati in jo spodbujati na njeni strmi poti do cilja. Pozneje mi razloži, da je to balvansko plezanje in da poleg tega
pleza na višjih plezalnih stenah, občasno pa
tudi na steni v naravi. Še trenutek in Mina bo
z roko na zadnjem oprimku, za kar ji ponovno
bučno ploskajo vsi v dvorani.
Mina je na svoji športni poti že večkrat dokazala, da je prava tekmovalka, saj je zmagala
na svetovnem pokalu v težavnosti leta 2011 in
2012 ter še tri leta za tem, trikrat je bila druga,
kar je dosegla leta 2010 in še tri ter štiri leta pozneje, zmagala je tudi na svetovnih igrah v kolumbijskem mestu Cali, lani je bila svetovna
podprvakinja v težavnosti v španskem mestu
Gijon, letos pa je že postala evropska prvakinja v francoskem mestu Chamonix. Poleg naštetega je dosegla že več kot dvajset posamičnih
zmag na svetovnih pokalih v težavnosti in dve
na balvanih.
Police s priznanji in pokali so že zelo polne,
vendar mlada Ptujčanka še vedno trdo trenira
za cilje, ki so še pred njo. Pot do uspeha ni lahka,
Mina pa jo je začela kar v rodnem kraju, kjer
se je kot desetletno dekle s prijatelji na rolerjih
ustavila pri steni, ki je bila takrat na Ptuju naključno, saj so jo postavili za nekakšen športni
dan, da bi mimoidoče prepričali, da je lahko
tudi plezanje zanimiv šport. »No, mene so prepričali,« pove osemindvajsetletna Mina, ki tega
trenutka ni pozabila do danes. Takrat je organizatorjem pustila svoje podatke in zaman čakala pol leta, toda kdor čaka, dočaka, poklicala
pa jih je kar sama. »Kmalu bomo lahko začeli,«
ji je povedal glas na drugi strani telefona, saj so
v bližnji osnovni šoli že zmontirali steno za plezanje, tako da so se treningi res začeli.
Plezanje je nekakšen strateški šport, saj moraš
biti vrhunsko fizično pripravljen in tudi spreten, poleg tega je zelo pomembna motorika.
»Na steni bo spet Mina Markovič,« pove glas v
mikrofonu. Izrazito športno dekle je ponovno
na steni in v boju z oprimki, ki na prvi pogled
bolj spominjajo na čudne kepice in ki so jih organizatorji namensko postavili tako, da plezalec ne more brez truda do želenega cilja. Mina je
že skoraj na polovici poti. Tukaj ne vem, ali ji bo
šlo, si mislim, ko jo spremljam izza teleobjektiva, toda v nekaj potegih je na vrhu in malo pozneje na blazini pod steno. Ploskanje je tokrat
bolj glasno kot prvič, saj sledi še eno plezanje,
potem pa se bo Mina ponovno umaknila v garderobo, iz katere je prišla pred začetkom plezanja. Snop vročega reflektorja sveti naravnost na
steno, na kateri se poti Mina. Tokrat gre še hitreje in moja sogovornica je v trenutku na blazinah, ki so pred športno steno. Po tekmi se preobleče in spočije. »Na številnih treningih mi
pomaga zelo dober trener Roman Krajnik, s katerim sodelujem že od leta 2008. Prav on je tisti,
zaradi katerega sem tako uspešna, saj se tako
dobro kot na plezanje spozna tudi na psihološko stran treninga, ima potrpljenje in ljubezen
do tega športa, kar je zame zelo pomembno,«
doda sogovornica. Pri njem ceni tudi to, da se
zna posvetiti posameznemu športniku in v njegovem plezanju najti izboljšave. Med najinim
pogovorom mimo hodijo drugi slovenski plezalci, s katerimi ima moja sogovornica res športen odnos, saj z vsakim spregovori nekaj besed
o nastopu.
Njeni treningi večinoma potekajo dopoldne,
ko se najprej dobro ogreje, naredi vaje z elastiko in se posveti zahtevnim oprimkom navpičnega sveta. Trenira od dve do tri ure, zelo pomemben del treninga pa je stabilizacija telesa.
Mina je že dve leti tudi ponosna lastnica našitka Slovenske vojske, ki odseva na njeni uniformi na vseh tekmovanjih v domovini in tujini.
Bilo je marca 2013, ko se je pridružila slovenskim športnikom, ki služijo domovini, na kar je
zelo ponosna, poleg tega ji omogoča tudi socialno in finančno varnost, zato se lahko plezanju
posveti z vso močjo. Zdaj samostojna športna
panoga se je pred nedavnim razvila iz alpinizma in je nekdaj veljala za zelo nevaren šport, z
razvojem v športno plezanje pa je postal stalnica marsikaterega športnika, ki zaradi različnih
razlogov hrepeni po vsakodnevnem plezanju. S
postavitvijo umetnih sten je tako volk postal sit,
koza pa je tudi ostala cela, saj se za dvig adrenalina in krepitev mišične mase ni treba voziti v
odročne kraje, da bi potešili željo po premagovanju nemogočega, poleg tega je to postal šport,
s katerim se lahko tako kot z drugimi oblikami
rekreacije ukvarjamo vsak dan po obveznostih.
Balvansko plezanje je zelo zahtevno.
Na razvoj plezanja je močno vplival tudi razvoj
opreme, ki je sčasoma postala boljša in je omogočala varnejše plezanje. »Za plezanje uporabljam plezalne čevlje, vrv, sisteme za varovanje in vrečko z magnezijem,« je razložila Mina.
V slednjo poseže, kadar ima občutek, da bi ji
sicer lahko na kakšnem oprimku zaradi slabega oprijema rok zdrsnilo, kar bi ji onemogočilo dobro uvrstitev ali bi se zato poškodovala.
To se sicer ni zgodilo velikokrat, vendar poudari, da sta pri njenem športu zelo obremenjena ramenski obroč in hrbet, prav nič ne zaostajajo prsti na rokah, poleg tega pa se občasno
zvije tudi gleženj. Od naštetega je Mina doživela le zadnjega. Je prava plezalka, saj tudi čas, ko
ni obuta v plezalne čevlje in se okoli nje ne dvigajo oblački magnezija, preživi v plezalni družbi. »Navadno se dobimo nekje zunaj blizu skal,
balvanov ali v plezališču. Rada se odpravim na
lažji tek v naravo, kjer se dobro raztegnem, in
z veseljem preberem kakšen blog z ustvarjalnimi vsebinami, sicer pa ostajam zvesta športnemu plezanju.« Po zadnjih besedah se odpravi v
garderobo in na zasluženi počitek, saj ima pred
seboj še dva tekmovalna dneva, na katerih se bo
morala ponovno zelo potruditi.
Ni lahko, vendar bo šlo.
Enkrat v previsu, drugič popolnoma navpično
SV
43
Fotografija: Smučarska zveza Slovenije
SPREMLJAMO
Letos jubilejni
svetovni pokal
v biatlonu
Na Pokljuki se je 17. decembra začel jubilejni 20. svetovni pokal v biatlonu, na
katerem tekmuje 33 ekip. Tekmovalni program tudi letos ponuja najbolj zanimive biatlonske preizkušnje, saj bodo tekmovalke in tekmovalci v četrtek ter
petek tekmovali na sprintih, sobota je rezervirana za zasledovalni preizkušnji,
nedelja pa za tekmo s skupinskim startom. Na Rudnem polju je kot vedno za
obiskovalce odlično okolje za spremljanje najboljših biatloncev, da pa vse poteka, kot mora, skrbijo tudi pripadniki Slovenske vojske.
Fotografija: Smučarska zveza Slovenije
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografija: SSK
kompaktnega snega, kar bo najbrž omogočilo tehnično brezhibno izvedbo tekem, ki
bodo med 17. in 20. decembrom potekale na
progah Športnega centra Triglav Pokljuka.
Kot vsako leto tudi letos pri izvedbi svetovnega pokala pomagata Ministrstvo za
44
SV
obrambo in Slovenska vojska, ki poleg sodnikov, in sicer 30 pripadnikov z licencami, ter 25 voznikov vozil in rezerve pomaga tudi pri kadru za informacijsko
podporo in informacijsko tehnologijo, nastanitvi v objektih na Pokljuki in pri zagotavljanju hrane ter uporabe jedilnice, saj
pripravijo 150 malic na dan in 150 dnevnih obrokov za sodelujoče vojake ter zaposlene na MO. Dogovor, ki sta ga na Ministrstvu za obrambo 30. novembra na zadnji
seji organizacijskega odbora Pokljuka podpisala ministrica za obrambo Andreja Katič
in predsednik Smučarske zveze Slovenije
Enzo Smrekar, zagotavlja kadrovsko in materialno podporo pri izvedbi tekmovanj.
Ta obsega pomoč pri pripravi prog, stadiona, parkirišč in drugih površin. Za to so na
voljo dve transportni vozili, dvoje snežne
sani in snežna rolba. Prav tako bo Slovenska vojska zagotovila mobilne repetitorje,
ročne radijske naprave, stacionarne radijske naprave, zdravstveno ekipo, po tri pripadnike 132. gorskega polka v dveh ekipah
za opravljanje nalog reševanja, dežurstva
helikopterja za nujno medicinsko pomoč na
Brniku in meteorološke podatke.
Predsednik Smučarske zveze Slovenije je
ob tej priložnosti poudaril pomembnost in
vzajemnost sodelovanja med MO ter SZS.
»Za Smučarsko zvezo Slovenije je pomembno, da dobro začnemo zimsko sezono, in
Pokljuka je eno izmed prvih prizorišč, kajti
to bo tudi merilo za vsa druga tekmovanja, ki bodo v tej zimi še potekala pod SZS.
Dovolj debela snežna odeja in pripravljene
količine umetnega snega so dober obet, da
bo izkušena pokljuška ekipa lahko znova
odlično opravila svoje delo,« je še dodal
Smrekar.
Tudi ministrica se je strinjala z zglednim
sodelovanjem, ki poteka med ministrstvom, Slovensko vojsko in pokljuškimi
prireditelji že od začetkov svetovnega pokala v Sloveniji. »Letošnja jubilejna 20. izvedba biatlonskega svetovnega pokala bo tako
le še poudarila naše dolgoletno sobivanje na
Rudnem polju na Pokljuki,« je dejala ministrica Andreja Katič.
ter tudi za usposobljenost Slovenske vojske kot celote ter dodala: »Tudi sama sem
se nekoč aktivno ukvarjala s športom. Zato
se morda še toliko bolj zavedam, da je izredno težko dosegati tako vrhunske rezultate, da si med najboljšimi. Vi ste bili v tem
Fotografija: Bruno Toič
P
riprave na svetovni pokal so se začele
že jeseni, zadnje dni pred svetovnim
pokalom pa so se priprave okrepile.
Sodelavci tekmovalnega odbora so namreč
v preteklih dneh ob nizkih temperaturah
pripravili več kot 10.000 kubičnih metrov
preboju več kot uspešni. Uvrstili ste se med
najboljše športnice in športnike Slovenske
vojske. To je zahtevna konkurenca. Da ste
prišli na vrh, ste se morali izkazati na številnih tekmovalnih preizkušnjah skozi vse
leto. Vaši dosežki so neizpodbitni. Ni jim
mogoče oporekati, saj so izmerjeni z objektivnimi – tako rekoč absolutnimi – merili
in veliko natančnostjo.«
Šport je del vojaškega življenja in v SV
imamo odlične športnike ter športnice, ki
na tekmovanjih v domovini in tujini dosegajo vrhunske rezultate. Ob tem je generalmajor dr. Andrej Osterman v nagovoru čestital prejemnikom priznanj ter dejal, da sta
vrhunski in tekmovalni šport kot vrh športne piramide pomemben del vojaške organizacije, saj želijo naše pripadnice in pripadnike spodbuditi k doseganju odličnosti na
različnih, tudi športnih področjih: »Vsi vi,
ki predstavljate presežnike v vrhunskem in
tekmovalnem športu, ste vsem nam vzor, ki
mu želimo slediti, in spodbuda, da ne odnehamo, ko je težko ali se nam zdi, da ne zmoremo več.«
Letos so pripadniki športne enote in športnih reprezentanc Slovenske vojske na svetovnih ter evropskih prvenstvih, evropskih
igrah, tekmovanjih Nata in šestih svetovnih
vojaških igrah skupno osvojili kar 25 kolajn. Da pripadniki Slovenske vojske dobijo
priznanje najboljšega športnika, se upoštevajo točkovanja za uvrstitev na posameznih
prvenstvih Slovenske vojske. Pripadniki so
tekmovali v sedmih posamičnih in petih
ekipnih tekmovanjih, po skupnem seštevku
enot pa so točkam ekipnih prvenstev prišteli še točke njihovih pripadnikov s posamičnih prvenstev. Med brigadami SV je tudi
letos zmagala 1. brigada, med enotami pa je
bil prvi 132. gorski polk. Naslov najboljšega športnika leta 2015 Slovenske vojske sta
osvojila poročnica Mojca Flerin in praporščak Iztok Arbajter.
Dan športne enote in razglasitev športnikov leta 2015
Ob jubilejnem prazniku biatlona se spominjamo tudi športne enote, katere začetki segajo v leto 1991. Takrat so se domislili, da
bi v četi vojaške policije zaposlili vrhunske
športnike, ki se ukvarjajo s športi, kot sta
streljanje in biatlon. Marca 1992 so se zaposleni športniki prvič udeležili svetovnega
vojaškega smučarskega prvenstva, vendar
pa so bili pogoji, da je športna enota začela delovati, vzpostavljeni 1. decembra 1994,
ko je bila potrjena formacija športne enote
RŠTO. Takrat je bilo v njej pet pripadnikov
stalne sestave in štirideset vrhunskih športnikov ter športnic. Športniki, zaposleni v
Slovenski vojski, dosegajo vrhunske rezultate in so ambasadorji države.
Na proslavi 9. decembra je glavna govornica
ministrica Andreja Katič poudarila pomen
dobre psihofizične pripravljenosti pripadnic in pripadnikov kot posameznikov
SV
45
PREŽIVETJE
Kuhanje v koži
Kar nekaj knjig nas uči o užitnosti divjih rastlin, hkrati pa
ni skoraj nobene, ki bi nas naučila, kako jih skuhati, če
nimamo posode. V resnih razmerah jih boste zelo težko
skuhali, pozneje pa boste mogoče našli kakšno posodo ali
steklenico, ki jo boste lahko uporabili v ta namen. Začetki bodo robinzonski, zato boste hrano večinoma pekli. Lakota vas bo prisilila v lov in nabiranje, verjetno pa boste
prej ali slej ujeli srno, kozo ali kaj drugega, zato vam bom
tokrat predstavil, kako lahko kuhate.
Besedilo: Igor Fortuna
Fotografija: Tomaž Polanec
Če ste ujeli srno, morate najprej poskrbeti, da žival dobro izkrvavi, potem očistite notranje organe. Če nimate noža, uporabite tisto, kar imate. Mogoče boste našli pločevinko, steklo ali kaj podobnega, s čimer
razparajte divjad. Če tudi tega ne najdete, poiščite kamne z ostrim robom. Lahko ga naredite ali mečete kamne v večjo skalo, potem pa zbirate okruške. Ni vsak kamen dober za ta namen, vendar sem prepričan, da boste našli vsaj malo ostrine.
Večina vas bo najprej razkosala plen, kar je načeloma prav, še posebno pozimi. Če mislite malo vnaprej, pa je bolje najprej žival odreti.
Pri tem vam svetujem, da čim manj uporabljate rezilo, da bo koža čim
manj poškodovana. Srna ima kar nekaj kože, tako da jo bo za našo
nalogo več kot dovolj. Tudi manjše živali bi bile ustrezne. Koža, ki jo
dobite, je v bistvu vaša kuhalna posoda. Če ni poškodovana, ne prepušča in precej dobro prenaša višjo temperaturo.
Na ravnih tleh izkopljemo vdolbino in čez njo pogrnemo kožo z mesno
stranjo navzgor. Vdolbina naj ne bo večja kot koža in tudi velike posode ne potrebujete. Volumen naj ne bo večji od treh do štirih litrov.
Kožo je treba pritrditi, zato si naredite od 10 do 15 za mezinec debe-
terminološki kotiček
z orkestrom
lih klinov in jih zabijte po obodu kože, ki je ne napenjajte čez vdolbino,
prav nasprotno, naj bo čim bolj ohlapna.
Da bi lahko kuhali, potrebujete še približno deset kamnov v velikosti
žogice za tenis. Rekel bi, da je najlaže, če to delate ob potoku, vendar je veliko bolj nevarno. Nikoli ne nabirajte kamnov ob potoku! Tisti kamni vsebujejo veliko vlage, čeprav so videti suhi. Ne da se lahko
zgodi, temveč se bo zgodilo. Če boste tak kamen dali v ogenj, ga bo
čez čas ob močnem poku razneslo na manjše kose, ki vas bodo verjetno poškodovali, zato kamne nabirajte daleč od vode. Kamne vrzite v
ogenj in počakajte, da se močno segrejejo. V posodo nalijte vodo in
vanjo dajte tisto, kar bi radi skuhali. Na koži bo vedno ostalo malo maščobe, ki se bo pozneje na vročini topila, zato je ta način za kuhanje
čaja manj primeren, bo pa juha malo bolj mastna. Iz ene ravne palice in ene v obliki črke y lahko naredite klešče, s katerimi boste pobirali
vroče kamne. Ko so dovolj segreti, vzemite enega po enega in jih polagajte v posodo iz kože. Če niste pretiravali z velikostjo, bo voda mogoče že pri tretjem kamnu zavrela, druge pa grejte naprej. Ko vidite,
da voda malo manj vre, vzemite en kamen ven in ga zamenjajte z novim vročim, ohlajenega pa dajte nazaj v ogenj. Tega kamna iz juhe ne
bo razneslo, če ga vrnete v ogenj. Tako nadaljujte, dokler jed ni skuhana. Dobro bi bilo, če bi v posodo najprej dali na dno nekaj vejic, tako
da bo vroč kamen ležal na njih in ne na koži, saj bi vroč kamen lahko
kljub vodi zasmodil kožo. Druga stvar, ki se vam bo dogajala, je, da se
bo koža na vročini krčila, zato se bo zdelo, kot da je juhe vedno več.
Koža se bo krčila od spodaj navzgor, tako da se bo raven juhe dvigovala, drugače pa tega ne boste opazili. Da bi rešili juho, dajte vanjo
kuhati tudi težji kamen.
Naj vam povem, da bo voda mastna, umazana, črna in blatna, vendar boste lahko glede na to, da bo voda vrela, prepričani, da bodo vsi
bacili uničeni. Koščki oglja, ki bodo sčasoma plavali na juhi, niso strupeni. Prav nasprotno vam bo oglje pomagalo, če boste zaužili kakšno
napačno rastlino. Vse ni videti najlepše, vendar bo tisto, kar boste kuhali, skuhano, to je pa tudi namen. Kožo lahko v ta namen uporabljate
največ tri dni, poleti pa raje le dva.
Kuhati pri preživetju je verjetno ena težjih nalog. Lahko boste imeli srečo in boste našli kaj uporabnega, drugače pa lahko tako kuhate tudi
v vdolbini, čez katero pogrnete na primer aluminijasto folijo, trpežno
plastiko, usnjeno jakno, plastično posodo in drugo, ali pa najdite vdolbino v skali ali štoru. Postopek je enak, le posoda je drugačna.
Orkester
SV navdušil
občinstvo
Kot vsako leto so tudi letos glasbeniki Orkestra Slovenske
vojske navdušili občinstvo z izvedbo božično-novoletnega
koncerta. V družbi solistke Urške Breznik so 14. decembra v Slovenski filharmoniji poslušalci potovali od Italije,
Dunaja in Argentine do Slovenije. Koncerta se je udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič z gostjo ministrico za obrambo Črne gore Milico Pejanović Ðurišić.
Besedilo: SSK
Fotografiji: Bruno Toič
Med praznim besediščem
in obdelavo naravnega jezika
Ko sem izbiral, o čem pisati v tej veselodecembrski izdaji revije oziroma v našem kotičku (ki bo, mimogrede, tudi kmalu praznoval svojih nekaj let), sem imel na izbiro kar nekaj lahkotnejših vsebin. Ampak taki smo, če se le da, drugim grenimo vsakdan. Seveda zaradi
tega prispevka ne boste imeli slabega dne (bohnedaj), sam pa bom
za vsak primer spet malo prepisoval – tokrat od Johna Sinclaira* –
njegove so tudi besedne zveze iz naslova.
Kako da je omenjeni avtor sploh zanimiv? Zato ker nam poskuša
vsaj malce razložiti, zakaj se kar naprej prepiramo o tem, kaj in
kako je prav. Končnega odgovora sicer ne da, razmisliti o našem
besedišču pa je vseeno koristno. Vsaj dva pogleda na problem je
predstavil.
Naj vam torej rečem dobro jutro, dober dan (če kdo še zna), kako
ste, bo že, na zdravje, vse najboljše in srečno?! Prijaznost, ampak
šele začetek praznega besedišča. Jezik je sicer res predvsem nosilec osnovnih sporočil (oddajnik-prejemnik), a je po drugi strani
sredstvo komunikacije, »ki ima opravka s precej bolj kompleksnimi vprašanji kot samo s prenašanjem sporočil«. (Sinclair) Sam bom
tu prisegal na »pomen«, čeprav sta oba pogleda »popolnoma spodobna in intelektualno ustrezna«. Tvorba besedila vseeno ni izbiranje in razporejanje v skladu s pomenom, ki ga je treba prenesti v
skladu s pravili (slovnica, pravopis).
Ne sklicujte se na razne »jezikovne kode« v klasičnem smislu (tudi
po Sinclairu), povejte mi pomen. Je že tako, da različne okoliščine
prinašajo različen pomen, koda je stoodstotno obrnljiva. Sinclair bi
vam lahko marsikaj povedal tudi o terminologiji, spreminjanju pomena besed, predvsem z njihovo (zlo)rabo oziroma kontaminacijo. Primera, kot sta »enormous« in »enormity«, sta že bolj za jezikoslovce.
Orkester SV, ki bo naslednje leto praznoval okroglih 20 let, že več let
navdušuje z izvedbo del priznanih skladateljev. Skozi njihovo izvedbo lahko poslušalec začuti misli skladatelja, ki je ustvarjal delo. Tokrat
so nas peljali skozi dela Petra Iljiča Čajkovskega, Pietra Mascagnija,
Franza Leharja in Gioachina Rossinija. Poslušalci so lahko uživali ob
solističnih nastopih naših izvrstnih glasbenikov Aleša Ogrina, Jaka Janežiča, Gašperja Kržmanca, Klemna Krajca in Miha Reclja. Nemalo jih je imelo nasmeh na obrazu ob izvedbi skladbe Samo nasmeh je
bolj grenak priznanega jazzovskega pianista, skladatelja in dirigenta
Jožeta Privška. Orkester SV se je za konec z izvedbo Majske suite še
enkrat priklonil našemu skladatelju, ki je bil za svoje delo in požrtvovalnost pri razvoju Orkestra SV posmrtno odlikovan z zlato medaljo
Slovenske vojske.
Najlažje je tako »raztegovati pomen« in se skriti za strokovnost. Še
vedno pa sta boljša »miška« in »okno«, ki sicer nikoli ne bosta pridobila statusa termina. Pustimo ob strani pogovorne ful, kul, stari. Nisem kakšen varuh terminov, pa moram vseeno pritrditi citiranemu piscu. Tudi upravni jezik je podlegel »dobro organizirani terminološki
industriji«, ki ne pozna naravne rabe. Če vam bo kdo rekel, da so to
pač (strokovni) podjeziki, razmislite. Morda gre vendarle za besedni (ne)zaklad, neločevanje pomenov ... Za prazno in (ne)naravno
besedišče. Beseda se, če le izrazi en sam določljiv pomen, obnaša dosledno in se njen pomen ne spreminja glede na njeno okolico.
Pomen spreminjamo mi, največkrat brez prave selekcije in razloga.
Dovolj. Če vam želim srečno 2016, vam to zares želim. Sreči boste dali vsak svoj pomen. Naj ne bo prazen, pa ne pozabite na naš
kotiček.
Dr. Janko Berlogar
*John Sinclair, The Empty Lexicon, International Journal of Corpus
Linguistics, zv. 1 št. 1, John Benjamin Publishing, 1996. V: Zbornik:
Študije o korpusnem jezikoslovju, Knjižna zbirka Krt 130, Ljubljana, 2005.
46
SV
SV
47
stenčas
ste vedeli?
Bitka za
Stalingrad
Besedilo: dr. Blaž Torkar
Fotografija: svetovni splet
Bitka za Stalingrad je pomenila glavni preobrat druge svetovne
vojne. Tako je 23. julija 1942 Hitler generalu Paulusu in njegovi 6. armadi ukazal zavzetje Stalingrada za vsako ceno, saj bi
z zavzetjem mesta prišli za hrbet dobro branjeni Moskvi. 23. avgusta se je začel naskok na Stalingrad z nenehnimi zračnimi na-
padi, nato pa so uspešno napredovale tudi nemške čete, ki so
obkolile mesto ob Volgi. Po začetnih nemških uspehih so pobudo prevzeli Sovjeti in uspelo jim
je ubraniti mesto, ki je nosilo Stalinovo ime. Odločilna bitka druge svetovne vojne na vzhodni
fronti je bila končana. Cena, ki
sta jo plačali strani, je bila velika, saj je Rdeča armada od novembra izgubila 479.000 mož,
nemške izgube pa so bile tudi visoke, in sicer 147.000 mrtvih ter
91.000 ranjenih. Mit o nepremagljivi nemški vojski je bil omajan,
Rdeča armada pa je tako lahko
krenila v ofenzivo proti nacistični Nemčiji.
odlikovanja v sv
Medalja za
mednarodno
sodelovanje
Besedilo: Jože Kržič
Fotografija: Bruno Toič
Medalja za mednarodno sodelovanje se lahko podeli rezidenčnim
in nerezidenčnim tujim obrambnim atašejem, mednarodnim organizacijam, enotam in pripadnikom drugih vojsk oziroma ministrstev za
obrambo drugih držav ter tujim državljanom, ki so s svojim delom bistveno prispevali k razvoju in ugledu ministrstva ter Slovenske vojske.
Priznanje ima pet stopenj:
– medalja za mednarodno sodelovanje I. stopnje se lahko podeli ministru za obrambo druge države, visokemu političnemu ali vojaškemu predstavniku druge vojske z generalskim činom in vodji
mednarodne organizacije;
– medalja za mednarodno sodelovanje II. stopnje se lahko podeli visokemu predstavniku ministrstva za obrambo druge države, visokemu vojaškemu predstavniku druge vojske najmanj s činom majorja, rezidenčnemu obrambnemu atašeju druge države
ob prenehanju opravljanja dolžnosti v Republiki Sloveniji, visokemu predstavniku mednarodne organizacije in vojaški enoti druge
vojske strateške ravni;
– medalja za mednarodno sodelovanje III. stopnje se lahko podeli predstavniku ministrstva za obrambo druge države, častniku
druge vojske, nerezidenčnemu obrambnemu atašeju druge države ob prenehanju opravljanja dolžnosti, predstavniku mednarodne organizacije in vojaški enoti druge vojske operativne ravni;
– medalja za mednarodno sodelovanje IV. stopnje se lahko podeli predstavniku ministrstva za obrambo druge države, podčastniku druge vojske, predstavniku mednarodne organizacije in vojaški
enoti druge vojske taktične ravni;
– medalja za mednarodno sodelovanje V. stopnje se lahko podeli
predstavniku ministrstva za obrambo druge države, druge vojske
in mednarodne organizacije ter drugemu državljanu.
Priznanje se podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno
oznako, embalažo ter pripadajočo mapo in listino.
Medalja za mednarodno sodelovanje vseh pet stopenj je okrogle obli48
SV
ke, kovana iz bakrene pločevine in naknadno primerno obdelana ter
glede na stopnjo priznanja na koncu galvansko pozlačena ali sijajno nikljana oziroma srebrno, bakreno ali mesing patinirana. Osnovni
simbol je ploskev okrogle oblike s premerom 33 mm in notranjim okroglim izsekom 19 mm. Na zunanjem robu obroča je na sredini v zgornjem delu pomanjšana oznaka pripadnosti Slovenski vojski, na sredini spodnjega dela zunanjega obroča pa je vkovan stiliziran simbol
stisk rok. Med simboloma je na levi strani obroča vkovan napis SODELOVANJE, na desni strani obroča pa napis COOPERATION. Sredinski del je izsekan, vanj pa je vložena ploščica iz pleksi stekla, na sredini katere je apliciran reliefni odkovek z gravuro obrisa globusa. Na
zadnji strani je v zgornjem delu vgravirana letnica podelitve medalje,
v spodnjem delu pa sta vgravirana ime in priimek prejemnika priznanja. Medalja je z obročkom pripeta na svilen moariran nosilni trak, ovit
okoli kartonskega nosilca, velikega 6,2 cm x 3,3 cm, svetlo modre barve, ki je v zgornjem delu pravokotne oblike, v spodnjem delu pa je z
vsake strani pod kotom 45° zožen proti sredini. Moariran trak ima po
sredini vzdolžno vtkano slovensko trobojnico, ob strani pa rumeni črti.
Na zadnji strani ima nosilni trak pritrjeno nikljano sponko z zapiralom.
Nadomestna oznaka je pravokotna medeninasta ploščica, velika 33
mm x 10 mm. Oblečena je v trak iz moarirane svile svetlo modre barve, ki ima na sredini vtkano slovensko trobojnico, ob strani pa rumeni
črti ter skladno s stopnjo priznanja črti v zlati, srebrni, bronasti, medeninasti ali nikljasti barvi.
Medalja z nadomestno oznako se podeli v embalaži oziroma šatulji,
veliki 15 cm x 7 cm x 3,4 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve in se
odpira po krajši stranici navzgor, kjer je pokrov pritrjen k spodnjemu
delu šatulje. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v štirih vrstah
odtisnjen naziv priznanja v barvi stopnje priznanja, razen V. stopnje,
pri kateri je naziv priznanja odtisnjen v tehniki slepega tiska.
Poleg priznanja se podeli tudi posebna listina z mapo iz posebnega papirja svetlo bež barve. Mapa za medaljo za mednarodno sodelovanje I. stopnje je oblečena v akrolin zelene barve, ki ima poleg napisa v dveh vrstah REPUBLIKA SLOVENIJA/MINISTRSTVO ZA
OBRAMBO v spodnjem delu na sredini v štirih vrstah odtisnjen napis
MEDAL FOR/MULTINATIONAL/COOPERATION/I. GRADE.
PREBRALI SMO
Amedeo Osti Guerrazzi:
The Italian Army in
Slovenia, strategies
of antipartisan
repression, 1941–1943
V monografiji The Italian Army in Slovenia, strategies of antipartisan repression, 1941–1943 je Amedeo Osti Guerrazzi predstavil delovanje italijanskih
okupacijskih oblasti in vojske v ljubljanski pokrajini, potem ko so si po aprilski
vojni leta 1941 slovensko ozemlje razdelili nemški, italijanski in madžarski
okupatorji. Med okupacijskimi režimi so bile na začetku precejšnje razlike, čeprav so vsi trije okupatorji dolgoročno načrtovali
asimilacijo Slovencev in upravnopolitično ter gospodarsko vključitev okupiranih pokrajin v svoje države.
Ljubljanska pokrajina, ki je obsegala Dolenjsko, Notranjsko in
Ljubljano, je bila z Mussolinijevim dekretom kot posebna upravna enota 3. maja 1941 priključena h Kraljevini Italiji. Italijani so
poskušali z visokim komisarjem Emiliom Graziolijem pridobiti na
svojo stran domače prebivalstvo, zato so sprva vodili milejšo raznarodovalno politiko, ki je predvidevala postopno zlitje Slovencev z Italijani na temelju »dvatisočletne italijanske kulture«. Pokrajina je zato dobila s statutom zagotovljeno avtonomijo v šolstvu,
kulturi in znanosti. Italijani niso prepovedali uporabe slovenskega jezika v javnosti, italijanščina je postala le učni predmet, dopuščali so delovanje slovenskih kulturnih društev, šol ter drugih posvetnih ustanov in izhajanje dvojezičnega tiska, dvojezičnost pa
je bila dovoljena tudi v upravi in javnosti. Italijanski odnos do pokrajine in prebivalstva se je zaradi odpora konec leta 1941 začel
spreminjati. Že septembra 1941 je Grazioli oblikoval vojaško sodišče, uvedel smrtno kazen in izdal odredbo o konfinaciji.
Monografija, ki kronološko predstavlja dogajanje v času italijanske okupacije, je ena prvih izpod peresa italijanskega avtorja, ki
ruši mit o »Italijanu kot prijaznem vojaku«, ki ga je po končani drugi svetovni vojni načrtno negovalo italijansko zgodovinopisje. V
italijanskem zgodovinskem spominu se je načrtno oblikovala praznina glede vrste vojne, ki jo je Italija vodila v Sloveniji. Italijanske protipartizanske taktike in akcije so že konec leta 1941 postajale nasilnejše, še bolj pa se je to pokazalo med ofenzivo poleti
ter jeseni 1942, ko se je vojska obrnila proti civilnemu prebivalstvu. Guerrazzi je kot razloge za večje nasilje navedel nesposobnost italijanskih generalov in vojske za boj z gverilo, ki je bila nasilna, dobro vodena in visoko ideološko motivirana, poznala je
prednosti domačega terena, hitro se je odzivala ter bila sposobna manevriranja. Nasprotno je bila italijanska vojska slabo oborožena, usposobljena in oskrbovana za bojevanje, vodili pa so jo
nesposobni častniki, odtujeni svojemu moštvu. V pokrajini, v kateri je bilo 300.000 prebivalcev, je bilo od 60.000 do 80.000
italijanskih oboroženih sil, kar pomeni, da je na tri slovenske moške prišel en italijanski vojak. Glavni poveljujoči v pokrajini general Robotti je poznal omejitve svojega moštva, zato je uporabil
značilne protigverilske tehnike bojevanja, in sicer od požiganja
zemlje do teroriziranja civilnega prebivalstva in preštevanja trupel. Za tako strategijo bi potreboval strogo organiziran in dobro
usposobljen častniški zbor, ki bi bil sposoben ukrepati ob vsakem
pomanjkanju discipline ali izbruhu nasilja. Italijani razmeram niso
bili kos in so bili tudi ideološko indoktrinirani z rasistično ideologijo in antikomunizmom, zato so svoje frustracije usmerili proti civilnemu prebivalstvu. V ljubljanski pokrajini je bilo med italijansko
okupacijo poleg 1000 talcev ubitih še 8000 ljudi, oplenjenih in
uničenih je bilo 800 vasi ter požganih 3000 domov, interniranih
pa je bilo 35.000 civilistov.
V SPOMIN
Podpolkovnik
Darko Horvat
2. julij 1965–9. november 2015
V ta tihi jesenski čas se je med nas zarezala boleča novica, da se je za vedno od nas
poslovil častnik Slovenske vojske podpolkovnik Darko Horvat.
Pripadniki Slovenske vojske se Darka spomnimo kot dobrega človeka in častnika, na katerega smo se vedno
lahko zanesli. Bil je izjemen strokovnjak s pozitivno naravnanostjo.
Če bi mogel, bi nam tudi danes rekel to, kar je dokazoval s svojim delom na odgovornih dolžnostih v SV, torej da je treba gledati naprej in se ne ustavljati ob žalosti ter negativnih dogodkih, ker
le z optimizmom zmoremo narediti življenje polno in ustvarjalno.
S svojo strokovnostjo, profesionalnostjo, vedrino in predanostjo
kolektivu nam je bil pravi zgled. Marsikdo se je od njega veliko
naučil, saj je imel srce in posluh do človeka.
Odlično je opravil vsa predpisana izobraževanja in pridobil naziv
magistra logistike. Med najpomembnejšimi dolžnostmi v Slovenski vojski je opravljal tudi dolžnost poveljnika vojaške bolnišnice.
Svoje znanje in sposobnosti je dokazoval tako v domovini kot tujini. Leta 2010 je sodeloval v mednarodni operaciji v Afganistanu.
Za svoje delo v službi domovine je dobil več visokih priznanj Ministrstva za obrambo.
Darko, v ponos nam je, da smo bili del tvojega življenja. Spominjali se te bomo z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo.
Počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja.
Pripadniki Slovenske vojske
spodbudna misel
Začuti svojo moč
Pred nami so božično-novoletni prazniki, ko bomo skrbeli za prijetno počutje v naših družinah.
Sovraštvo, jeza, bes, zavist, zamere in vse, kar prihaja od zla,
skruni misli ter maže srce. Duša izgublja čistost in se potaplja v
objem teme. Pada in tone v nemir. Včasih uživa v njem in si daje
duška s temnimi mislimi. Vse jemlje kot svojo pravico in svoj prav.
Čuti svojo nemoč, vendar se ne zaveda izvora. Ne sprevidi, da s
sovraštvom, jezo, besom in zavistnostjo uničuje sebe ter spravlja
v nevarnost svoje bližnje.
Zato se ne prepuščajte vplivom zla. Ko začutite jezo ali sovraštvo v sebi, ga takoj ustavite ter odženite. Zatrite ga v kali. Prosite Najvišjega in se zavedajte zla, ki vas ogroža, ter storite vse,
da se mu ne pokorite.
Napihovanje svojih zlih vzgibov in prepuščanje njihovim tokovom slabi dušo ter vodi stran od življenja.
Želim vam blagoslovljene božične praznike, ponosen dan samostojnosti in enotnosti ter veliko notranje sreče v letu, ki prihaja.
Matej Jakopič, vojaški vikar
Ana Brodnik, KIZC
SV
49
razvedrilo
SLAP,
BRZICA,
PRAG
V REKI
HRVAŠKI
PEVEC
DRAGOJEVIĆ
NEKDANJI
SLOVENSKI
HOKEJIST
(JANEZ)
BALETNIK
OTRIN
ŠALI
SEVERIN
MESTO OB
OSNOVNA AZOVSKEM
VOJAŠKA
MORJU,
ENOTA
RUSIJA
KRAJ, KJER
SE JE ŽGALA
OGLARSKA
KOPA
Fotografija: Bruno Toič
POIŠČI PET RAZLIK
Fotografija: Bruno Toič
nagradna križanka
Informativno glasilo
Izdajatelj in financer:
Ministrstvo za obrambo
Naslednja številka revije SV izide
25. januarja 2016.
RUSKI
PISATELJ
TOLSTOJ
Revija Slovenska vojska je prvič izšla
14. maja 1993. Na leto izide 12 številk
revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso
uradna stališča Ministrstva za obrambo.
Nenaročenega gradiva ne vračamo.
TONE
SVETINA
JUGOSLOV.
DRŽAVNIK
JOSIP BROZ
LAHKOŽIVKA,
LAHKOŽIVKA
KURTIZANA
AM. IGRALKA
GARDNER
LOŠČILO
PRIVRŽEN.
NACIZMA
NORD. IME
ZA SMUČI
FR.-ŠVIC.
PISATELJ
(CLAUDE)
Avtor:
Vladimir
Milovanović,
NAJETO
PERO
GOZDNA
PTICA
PEVKA,
VRBJA
SINICA
DOVOLJENJE ZA
LOČEK
NOŠNJO (NAREČNO)
OROŽJA
ERIK
ZABEL
STAROGR.
LETALEC
AZIJSKO
ŽGANJE
IT. SKLAD.
(GIUSEPPE)
SL. SLIKAR
(FRANCE)
Uredništvo:
Služba za strateško komuniciranje MO
Novinarja:
Nataša Oblak in Marko Pišlar
PRISTAN.
V IZRAELU
TALJENJE
KOŠARKAR
LORBEK
SEGMENT,
ODSEK
DIVJA
MAČKA
JUTRANJA
ZARJA,
SVIT
VRSTA
SLAŠČICE
ATA
(NAREČNO)
SLOG
ODPOŠILJATELJ PISMA
PODJETJE
FIRMA,
(ZASTAR.)
UPODABLJ.
UMETNIK
ETILNI
ALKOHOL,
VINSKI
CVET
UM. SLOG
OB KONCU
BAROKA
Fotograf:
Bruno Toič
IGRALEC V
GLEDALIŠČU
NARAVNI
ČUT ZA KAJ
KRAJ PRI
MARIBORU
CESTNO
VOZILO
OTIPANJE
JUŽNOAMERIŠKA
DRŽAVA
PRISTAN.
V JEMNU
IZRAELSKI
PREROK
KRIČANJE,
VPITJE
POŽIVILNA
PIJAČA
ODRSKI
REKVIZIT
POŠEVEN
DROG NA
PREMCU,
KOSNIK
DEJAN
ŽIDAN
Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/471 26 62
Faks: +386 1/471 27 70
Elektronska pošta: [email protected]
USEDLINA
V JEZERU
RUS. KLOVN
POPOV
VODNI ČLENONOŽEC
UMETNOST
(LATINSKO)
NOR. HOKEJ.
(MORTEN)
MESTO PRI
PRAGI
DARILO
VOJKO
ANZELJC
FRANC ...
MEŠKO
RIMSKE
TROJANE
PETER
POLES
TELOVADNA
TELOVADNA
PRVINA,
SKOK
SKOKPREK
ČEZ
ČESA
KAJ
NALIVNO
PERO
(ŽARG.)
Fotografija na naslovnici:
Bruno Toič
Rešitev iz PREJŠNJE številke
Lektoriranje:
SSK MO
Tajnica uredništva:
Milena Topolovec
Oblikovanje, prelom in tisk:
Tiskarna Formatisk, d. o. o.
Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:
Naklada:
9700 izvodov
PANTERJEV SKOK.
Nagrade, anorak revije SV, prejmejo:
– Mihaela Čuš, Bratislavci 42 b, 2257 Polenšak,
– Janez Košir, Rafolče 65, 1225 Lukovica,
– Anka Verdev, Andraž 63 d, 3313 Polzela.
Nagrajencem čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 6. januarja 2016,
na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.
50
SV
Revija SV je članica Evropskega
združenja vojaškega tiska (EMPA).
Revija SV je tudi na družbenem
omrežju facebook.
SV
51
52
SV