docInformacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah
download 
Report Transcription
Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS 9. julij 2004 Leto XII/12 MO izbralo razvojnoraziskovalne projekte Eurosatory letos največji doslej Priloga: Afganistan S p re m l j a m o Vrh Nata sklenili z obljubo pomoči Afganistanu Foto: FA Bobo Dan pred začetkom vrhunskega zakaterimi naj bi zunaj Iraka sodelovala V turškem Istanbulu se je v torek, 29. junija, končalo dvodnevno sedanja so se obrambni ministri drtudi Slovenija. vrhunsko zasedanje Nata, na katerem je prvič kot polnopravna žav članic Nata sestali na zasedanju Sprejeli so formalno odločitev o članica zavezništva sodelovala tudi Slovenija. V slovenski odbora za obrambno načrtovanje in koncu operacije Sforja v BiH in se delegaciji so bili premier Anton Rop, obrambni minister Anton Severnoatlantskega sveta. Na zasestrinjali, da je navzočnost Kforja na Grizold, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar danju odbora so ministri potrdili Cilje Kosovu nujna za uveljavljanje miru. in načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. razvoja zavezniških sil za leto 2004. Kot je dejal dr. Grizold, Slovenija Zavezništvo potrebuje manjše, toda že načrtuje, da bo tja napotila vod kakovostnejše bojne sile, premestljivojaške policije in dodatno osebje v ve tudi zunaj svojih meja. Cilji razvoja poveljstvo Kforja. Na zasedanju so sil so za nove članice prizanesljivi, potrdili politiko odprtih vrat in spodvendar bodo postopoma vse bolj zabudili Albanijo, Hrvaško ter Makedohtevni. Slovenija je do leta 2010 prinijo k izvajanju reform. Voditelji so se pravila 44 ciljev sil, najpomembnejša strinjali, da bodo povečali prispevek pa sta vzpostavitev motoriziranega v operaciji boja proti terorizmu v bataljona in sistema obrambe pred Sredozemskem morju, sprejeli pa RKB-orožjem. Ministri so potrdili so tudi dokument o aktivnem in razporočilo o pregledu in dopolnjevanju širjenem sredozemskem dialogu. Natovega sistema obrambnega načrPovečali bodo ukrepe v boju proti tovanja oziroma sistema načrtovanja terorizmu, pospešili preoblikovanje sil. S spremembami naj bi zagotovili vojaških zmogljivosti za večjo upobolj odziven sistem in razvoj takšnih rabnost sil in okrepili sodelovanje s sil, ki jih zavezništvo potrebuje. Minipartnerskimi državami, predvsem na stri bodo usmeritve in cilje razvoja sil območju Kavkaza in srednje Azije. Z oblikovali vsako četrto leto. istanbulsko pobudo o sodelovanju Na zasedanju Severnoatlantskega sveta so ministri ugotovili, da je bil glede so sodelovanje ponudili širši srednjevzhodni regiji. Praških zavez za izboljšanje zmogljivosti dosežen napredek, vendar je zaDrugi dan vrhunskega zasedanja se je sestanka Evro-atlantskega partnervezanost mnogih članic še vedno bolj politična. Razvoj Natovih reakcijskih skega sveta (EAPS) poleg držav članic udeležilo 20 partnerskih držav, tako sil (NRS) poteka po načrtih. Slovenija je v naboru sil za četrto rotacijo NRS da so skupaj zaznamovale deseto obletnico PzM. Gost je bil afganistanski napovedala sodelovanje voda za dekontaminacijo, ki bo 14. januarja 2005 predsednik Karzai, ki se je članicam in partnericam zahvalil za pomoč in jih za šest mesecev vključen v sestavo sil, prispevek v NRS in na področju boja pozval, da tokratne obljube izpolnijo pred volitvami. Na sestanku so opozoproti RKB-orožju pa bo povečevala vsako drugo leto. Vojaško načrtovanje in rili na pomen stabilnosti na Balkanu, BiH ter Srbijo in Črno goro pa so pozvapolitično sprejemanje odločitev morata biti hitrejša predvsem glede začetka li, da pospešeno izvajata reforme za članstvo v PzM. Sprejeli so pobude za vojaškega načrtovanja in angažiranja NRS. Ministri so se strinjali, da se je boj proti terorizmu in podprli zavezanost, da se partnerstvo oblikuje na podtreba osredotočiti na učinkovit nabor sil za vojaške operacije in na njegovo lagi potreb posameznih držav partneric. Strinjali so se z Natovo odločitvijo, dolgoročno predvidljivost. da okrepi sodelovanje z državami na območju Kavkaza in srednje Azije, s V uradnem delu vrhunskega zasedanja, na katerem je Slovenija uradno pripartnerskimi akcijskimi načrti na področju izgradnje obrambnih institucij in stopila k Praškim zavezam za izboljšanje vojaških zmogljivostih, so voditelji s politiko na področju boja proti trgovini z ljudmi. V okviru zasedanja v Istansprejeli odločitev, da bodo območje delovanja mednarodnih varnostnih sil bulu sta se sestala tudi Svet Nato-Rusija in Komisija Nato-Ukrajina. ISAF v Afganistanu razširili, dodatne enote pa naj bi v državo začasno napoMinister za obrambo dr. Grizold je med zasedanjem podpisal Memorandum tili med volitvami. Minister dr. Grizold je povedal, da bo Slovenija na kabulsko za prehodno rešitev za strateški prevoz in dopolnjeno pismo o nameri o letališče poslala laboratorij in napotila pripadajoče osebje, ki bo sodelovalo strateškem pomorskem prometu. Slovenija se je tako pridružila večnav medicinski enoti role 2 pod nemškim poveljstvom, prav tako enoto gasilcionalni pobudi za zagotovitev strateškega zračnega prevoza, ki jo vodi cev. Skupina inštruktorjev bo sodelovala pri usposabljanju afganistanskih Nemčija, in večnacionalni pobudi za zagotovitev strateškega pomorskega oboroženih sil, častnik SV pa bo v eni od skupin za obnovo provinc analiziral prevoza, za kar skrbi Norveška. S skupnima projektoma Nata zagotavljajo možnosti za nadaljnje sodelovanje Slovenije pri obnovi države. Voditelji so pravočasne zmogljivosti za zračni in pomorski promet. Zmogljivosti bodo sprejeli odločitev o prenosu suverenosti s koalicijske uprave na prehodno financirale vse podpisnice, od tega Slovenija 0,5 odstotka, kar za letos poiraško vlado in ponudili pomoč pri usposabljanju iraških varnostnih sil, s meni 10.000 evrov brez plačila porabljenih ur letenja. MG 2 S LO V E N S K A V O J S K A Istanbulski vrh Natu vrača življenje, je zapisal eden od novinarjev, ki so spremljali dogajanje, saj se ta organizacija vse bolj širi na vzhodna varnostno tvegana območja in vse resneje obravnava teroristične grožnje. Pred zasedanjem je Fotografija je bila posneta med usposabljanjem izvidnikov 10. motoriziranega bataljona o preživetju v naravi. AKTUALNA TEMA MO izbralo razvojnoraziskovalne projekte na iraško vlado. S tem simboličnim dejanjem sta Bush in 2 Blair poskušala spremeniti odnos zaveznikov do mednarodne navzočnosti v Iraku. Lahko bi rekli, da uspešno, saj je 6 7 v usposabljanje iraških varnostnih sil v tretji državi privolila celo Francija, čeprav naj bi bili pravi prispevki posameznih držav znani šele ta mesec. Tudi imenovanje Portugalca Jose- 8 9 10 ja Manuela Duraa Barrosa na mesto predsednika Evropske 4 promis med stališči zaveznic do vprašanja Iraka. Ali bodo komisije takoj po istanbulskem vrhu naj bi bil nekakšen kom- zaveznice izpolnile politične obljube in utrdile kredibilnost Nata, pa se bo pokazalo v Afganistanu, kamor naj bi po prvih SODOBNA TEHNIKA Eurosatory letos največji doslej 11 IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA Slovenska vojska na Lentu Ko za preživetje v divjini zadostuje znanje Na cilj s fagoti in maljutkami Dnevnik vojaka Igorja (4. del) Otroci navdušeni nad počitniško kolonijo 14 ZAŠČITA IN REŠEVANJE Koristna pomoč albanskim gasilcem 21 STROKOVNE TEME Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah (2. del) Bolgarske oborožene sile (2. del) 22 24 razvojnega jedra na obrambnem področju pa pomeni pro- IZ TUJEGA TISKA Sprejemni postopki na Vojaški akademiji Marije Terezije 26 gram Znanje za varnost in mir, v okviru katerega bo MO že IZ VOJAŠKE ZGODOVINE 90 let od sarajevskega atentata 28 IZ DEJAVNOSTI MO Proste počitniške zmogljivosti MO 30 RAZVEDRILO Križanka 31 informacijah med volitvami napotili dodatnih 3500 vojakov, 16 18 19 20 Nato pa naj bi že razmišljal o tem, da jih bo v državi le 1500, drugi pa naj bi bili v njeni bližini. Afganistanu, o katerem zaradi slovenskega prispevka pri vzpostavljanju miru in obnovi pogosto pišemo, tokrat namenjamo posebno prilogo. Protiteroristično bojevanje in bojevanje v urbanem okolju sta bila osrednja poudarka tokratne največje razstave orožja in vojaške opreme na svetu Eurosatory 2004, s katere predstavljamo nekatere sisteme. Poskus oblikovanja domačega ta mesec z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, izbranimi na razpisu, podpisalo pogodbe. O uporabi informacijskokomunikacijske opreme, v katero vse bolj intenzivno vlaga tudi Slovenska vojska, tokrat pišemo na primerih ZDA, Velike Britanije, Švedske, Avstrije in Nata. Tiste, ki se v teh dneh odpravljate na počitnice, pa bo morda bolj zanimal pogovor z inštruktorjem preživetja v naravi Branetom Červekom, ki je izkušnje pridobival tudi med avstralskimi domorodci. PRILOGA Afganistan Meta Grmek Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 6. avgusta 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo. Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS. S LO V E N S K A V O J S K A 3 S p re m l j a m o SPREMLJAMO Vrh Nata sklenili z obljubo pomoči Afganistanu Prireditve ob dnevu državnosti Generalmajor Lipič na prvem uradnem obisku v ZDA V Mariboru odprli Logistični center Z Veliko Britanijo podpisali memorandum Slovenija bo v evropski obrambni agenciji Proslava ob 60. obletnici preboja Gorenjskega odreda CVŠ in DSDR so preoblikovali Kronika udeležence presenetila novica o prenosu koalicijske oblasti Aktualna tema MO izbralo razvojnoraziskovalne projekte Kaj je temeljni cilj CRP? vključevanja obrambnega sistema Minister za obrambo dr. Anton Grizold in minister za šolstvo, V nekdanji Jugoslaviji je znanstveno v civilno družbo. Zavedamo se, da znanost in šport dr. Slavko Gaber sta podpisala sklep o izbiri in tehnološko raziskovalno delo na sta razvoj in učinkovito delovanje razvojnoraziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega prograobrambnem oziroma vojaškem poobrambnega sistema odvisna tudi ma (CRP) Znanje za varnost in mir 2004-2010 za leto 2004, v dročju potekalo v okviru nekdanje JLA od prizadevanj ter dosežkov na okviru katerega sta ministrstvi med 225 prijavami, ki so prispele oziroma vojaških akademij, inštitutov, znanstvenoraziskovalnem področju na javni razpis, odobrili 70 prijav, ki se nanašajo na 57 projektov. remontnih zavodov in civilnih podjetij. in od dosežkov obrambne industrije. CRP, ki obsega štiri področja raziskovanja, skupaj sofinancirata Večina teh raziskovalnih centrov je Razvoj in raziskave bodo usmerjene Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in bila zunaj Slovenije. Ob oblikovanju predvsem v zagotavljanje pripravlješport (MŠZŠ). Kot je povedal namestnik vodje strokovnega sveta samostojne in neodvisne Slovenije nosti SV za njene naloge, kot sta obliCRP in vodja Sektorja za obrambno planiranje na MO dr. Tomaž smo oblikovali svojo vojsko, pozneje kovanje in ohranjanje zmogljivih, interSavšek, bodo prve pogodbe z znanstvenoraziskovalnimi ustanopa se razvojna jedra na obrambnem operabilnih ter hitro premestljivih sil. vami za posamezne projekte sklenili že v naslednjih tednih. področju niso načrtno oblikovala. Minister za obrambo in minister za Dosedanja obrambna politika je bila šolstvo, znanost in šport sta imenousmerjena predvsem v kratkoročne nakupe in tehnološki razvoj, manj pa vala strokovni svet CRP. Kakšna je njegova naloga in kdo ga sestavlja? se je vlagalo v dolgoročen in srednjeročen razvoj ter raziskave. V zadnjih Strokovni svet CRP vodi priznani akademik prof. dr. Veljko Rus. Vodja strokovdvajsetih letih smo bili v svetu priča prehodu v informacijsko družbo, čemur nega sveta ima ob sebi tudi dva namestnika, eden je predstavnik MO, drugi so sledile tudi sodobne vojske, ki so bile pogosto spodbujevalci in naročniki pa znanosti. Strokovni svet ima še devet članov, od tega sedem predstavnitemeljnih ter aplikativnih raziskav in razvoja. SV se je v prvih desetih letih kov MO in SV ter dva predstavnika znanosti, skupaj torej štiri predstavnike samostojnosti razvijala, v novem tisočletju pa mora biti razvoj slovenskega znanstvenih ved. Strokovni svet obravnava in potrjuje prednosti znanstvenoobrambnega sistema usmerjen v oblikovanje majhne učinkovite dobro raziskovalne dejavnosti za potrebe obrambnega sistema razpravlja o vse S LO V E N S K A V O J S K A 5 Aktualna tema za usklajeno, pravočasno in utemeljeno porabo denarja. Pomagala bo tako za obrambni sistem in raziskovalne relevantnosti smo začeli pripravljati javni imenovanim vsebinskim nosilcem opravljati strokovni nadzor. Strokovna razpis. Razpis predstavlja naše potrebe in zmožnosti slovenskega razvojnoslužba je v tem trenutku še precej okrnjena, vendar se bo morala kmalu tudi raziskovalnega področja. kadrovsko okrepiti, da bo lahko opravljala vse nove naloge. Kakšno je po prvih ocenah zanimanje znanosti za sodelovanje z MO? Koliko denarja bosta ministrstvi namenili za izvedbo posameznih raziskoZanimanje je zelo veliko. To je eden od večjih razpisov glede na razpoložljiv valnih projektov CRP v šestih letih in kako bodo ta sredstva porazdeljena denar, hkrati pa je to prvi takšen razpis z obrambnega področja. Precejšnje po letih? zanimanje je pokazalo veliko pripravljenost raziskovalnega področja za soZa čas trajanja CRP je namenjene približno 8,61 milijarde tolarjev. Za izvajadelovanje z MO, kar je seveda zelo dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje. nje programa CRP bosta MO in MŠZŠ Koliko ponudb ste dobili na razpis in Več informacij o CRP Znanje za varnost in mir 2004-2010 najdete tudi denar zagotavljali iz proračunov obeh na katera področja raziskovanja se na spletni strani MO http://www.mors.si/rr/index.htm. ministrstev, pri čemer bo MO zagotonanašajo? vilo 8,4 milijarde tolarjev, MŠZŠ pa bo Javni razpis CRP je bil končan 3. prispevalo 210 milijonov. Vsota denarja obeh ministrstev med trajanjem CRP maja. Nanj je prispelo 225 pravočasnih in pravilnih vlog za projekte. Za prvo bo praviloma vsako leto enaka, pri čemer bo MO na leto zagotovilo 1,2 milipodročje raziskovanja, ki smo ga poimenovali Slovenska vojska 21. stoletja, jarde tolarjev, MŠZŠ pa 30 milijonov. smo dobili 64 vlog, za razvoj komunikacijskega in informacijskega sistema Kakšno vlogo bodo pri prihodnjem znanstvenoraziskovalnem delu na za SV in obrambni sistem 35 vlog, za obrambo proti terorizmu, zaščiti ljudi in obrambnem in vojaškem področju imele znanstvenoraziskovalne ustanove, okolja 73 in za upravljanje obrambnega sistema 53 vlog. ki že obstajajo znotraj SV? Kdo se je večinoma prijavil na razpis? V zadnjih letih so se v nekaterih delih MO in SV že oblikovala strokovna jedra, To so večinoma razvojnoraziskovalni inštituti in fakultete z vseh treh slovenki lahko predstavljajo začetke razvojnoraziskovalnih zmogljivosti. Eno takih skih univerz. Zadovoljni smo, da se je prijavilo tudi veliko drugih razvojnoraje tudi CDRIU. Prav v tem okolju bi se lahko oblikovala takšna količina znanja ziskovalnih podjetij oziroma organizacij, saj vemo, da so do tega denarja in strokovnjakov, ki bi bili sposobni sodelovati z zunanjimi znanstvenoraupravičene le fizične in pravne osebe, ki so vpisane v register raziskovalnih ziskovalnimi ustanovami in prenašati novo znanje ter rezultate raziskav v organizacij. vojaško prakso. V vsakem primeru bo MO podpiralo razvojnoraziskovalne Kako je potekalo ocenjevanje in izbira vlog? projekte, ki bodo imeli aplikativno vrednost za obrambni sistem in Slovensko Vsako področje je razdeljeno na več tem, ki imajo svoje cilje. Prispele privojsko. V ta namen bo moralo razvijati tudi svoj kader. Sodelovanje v skupnih jave so po posameznih temah ocenjevali zunanji in notranji ocenjevalci, ki projektih z razvojnoraziskovalnimi ustanovami bo namreč lahko spodbudilo so jih določili člani strokovnega sveta CRP, tako da so notranji člani določili pridobivanje in razvoj zelo strokovnega kadra. notranje ocenjevalce, zunanji člani pa ocenjevalce strokovnega sistema Takšen pristop bo omogočil tudi prenos znanja na druga področja. Na znanosti. Pri zunanjih ocenjevalcih smo uporabili obstoječi strokovni sistem, katera? ki ga imajo na MŠZŠ, za notranje ocenjevalce pa smo morali ta sistem šele Tudi v drugih državah smo priča prenosu znanja in rezultatov vojaških razoblikovati. Pri tem smo k sodelovanju povabili več kot 50 strokovnjakov z MO vojnoraziskovalnih projektov v civilno okolje. Eden najbolj znanih primerov in iz SV. Poudariti želim, da so skoraj vsi pokazali visoko strokovnost in prije na primer spletno omrežje oziroma internet, katerega razvoj je financiralo pravljenost za sodelovanje. Ocenjevalci so anonimni, s čimer zagotavljamo ameriško obrambno ministrstvo. Pričakujemo, da bo spodbujanje znanstvevečjo stopnjo objektivnosti, in so izpolnjevali posebne ocenjevalne liste, ki noraziskovalnega dela na obrambnem področju spodbudilo raziskave in so bili tudi javno objavljeni. Ocena je bila sestavljena iz številčne in opisne razvoj, katerih rezultati bodo uporabni tudi v civilnem okolju. Taka področja ocene. Uporabniško pomembnost so ocenjevali ocenjevalci na strani naročbodo na primer razvoj novih tkanin, avtomatskih prevajalnih sistemov, sistenika, raziskovalno pa ocenjevalci strokovnega sistema znanosti, izvedljivost mov za zaščito in varovanje informacijskih sistemov, sistema za spremljanje projekta so ocenjevali oboji. Vsaka ocena notranjih in zunanjih ocenjevalcev in modeliranje širjenja onesnaževanja z radiološkimi, biološkimi in kemičje prinesla polovico točk, pri čemer smo pri izboru projekta upoštevali tudi nimi kontaminanti v ozračju, ukrepov v bioterorizmu, zaščita pred strupi, siopisno oceno. Ocene ocenjevalcev so bile podlaga za izbor projekta znostem za napovedovanje požarne ogroženosti, sistemi za učenje na daljavo, traj posamezne teme oziroma posameznega cilja. Izbor projektov znotraj sistem kriznega upravljanja in podobno. vsakega od štirih področij pa je opravila skupina strokovnjakov, sestavljena Kakšne težave imate pri pripravi in izvedbi CRP? iz članov strokovnega sveta CRP, v njej pa je bil predstavnik znanosti za naLetos je Ministrstvo za obrambo za razvojnoraziskovalno delo namenilo vedeno področje in vsaj en predstavnik naročnika. Ustreznost in usklajenost približno stokrat več denarja kot v vseh minulih letih skupaj. To je za nas tematike s prednostnimi usmeritvami in cilji je na predlog strokovne službe izjemen izziv in velika odgovornost. V Sektorju za obrambno planiranje MO ocenjeval strokovni svet CRP. želimo popolniti prosta delovna mesta, verjetno pa bo ob taki vsoti denarja Kdaj boste sklenili pogodbe s prvimi ustanovami, ki so bile izbrane na in številnih projektih treba razmišljati tudi o dejanski strokovni službi, ki bo javnem razpisu? omogočala spremljanje potreb, pripravo razvojnih programov, pripravo in Prve pogodbe za uresničevanje znanstvenoraziskovalnega dela v okviru proizvedbo razpisov ter strokovnega nadzora nad izvajanjem raziskovalnih jektov bodo sklenjene že v naslednjih tednih. Sicer je to čas dopustov, vendar projektov. Kljub številnim rednim nalogam nam je v Sektorju za obrambno bomo delali tudi takrat. planiranje MO uspelo pripraviti omenjeni razpis, ki ga ne razumemo le kot Kdo in kako bo preverjal njihovo delo po posameznih projektih? enkratno dejanje, temveč že razmišljamo o dolgoročnem povezovanju Za vsak projekt bo v pogodbi določen strokovnjak z MO, ki bo zastopal naročobrambnostrokovnega področja z domačo znanstvenoraziskovalno javnika oziroma uporabnika raziskave. Ta bo imel kadarkoli možnost vpogleda nostjo, o povezovanju z razvojnotehnološkimi podjetji in o povezovanju v v potek raziskave, udeleževal se bo preglednih sestankov, preverjal polletna mednarodne razvojnoraziskovalne programe in projekte v okviru Nata in EU. in letna poročila ter dal soglasje za nadaljnje financiranje projekta. StrokovMarko Pišlar na služba MO za razvojnoraziskovalno delo bo v prvi fazi koordinator, ki skrbi Prireditve ob dnevu državnosti S p re m l j a m o Na osrednji prireditvi z naslovom Drpriložnosti. Vse to smo dosegli zaradi Ob dnevu državnosti so v Sloveniji potekale številne slovesnosti. žava so ljudje je predsednik republike svoje drznosti, odločnosti, vztrajnosti, Osrednja je bila v četrtek, 24. junija, na Trgu republike v Ljubljani, dr. Janez Drnovšek po izstrelitvi častpoguma, domoljubja in predanosti občina Ribnica na Pohorju in Turistično društvo Ribnica na nih topovskih salv in pregledu častne postavljenim ciljem. Tudi danes je priPohorju pa sta pred planinsko kočo na Pesniku organizirala že čete v slavnostnem govoru med druložnost, da si za ta naš veliki dosežek tradicionalno proslavo ob dnevu državnosti. gim dejal, da »si je Slovenija v Evropi izrečemo priznanje. Smo namreč tista srečna generacija, ki je tako ali že zagotovila enakopraven položaj, in drugače izbojevala in doživela rojstvo sicer boljši, kot so ga kadar koli imeli države, o kateri so naši predniki lahko naši predniki. V novi evropski ureditvi le sanjali.« se veliki enakopravno pogovarjajo z Po ministrovih besedah danes Slovenmanjšimi. Ne prevlada sila, temveč sko vojsko pospešeno preoblikujemo demokratičen dogovor«. v poklicno vojsko s pogodbeno rezerNa prireditvi na Pohorju pa je bil slavvo in pri tem ne pozabljamo na njena nostni govornik minister za obrambo izročila iz osamosvojitvene vojne. dr. Anton Grizold. V uvodu je dejal, Razvijamo sodobno in učinkovito da je bila zamisel o lastni državnovojaško organizacijo. Omenil je tudi sti med Slovenci navzoča stoletja. Za profesionalizacijo vojske, ki je dolnjeno uresničitev je bil potreben čas, goročen in nikoli končan proces, vsaj ki je dozorel ob koncu osemdesetih let glede zaposlovanja, rotacije kadra in rednega obnavljanja kadrovske strukprejšnjega stoletja. Zamisel se je uresničila na usodnem decembrskem refeture. Zato bomo še naprej redno zaposlovali perspektivne ljudi, ki jim delo v rendumu leta 1990. V nadaljevanju je minister poudaril: »Republika Slovenija vojski pomeni osebni in strokovni izziv. Dejal je tudi, da novo mednarodno je že v prvih dneh življenja kljub majhnosti in vojaškemu napadu nastajajočo varnostno okolje in položaj ter vloga Slovenije v njem narekujejo tudi vse državnost obranila ter začela svojo pot uveljavitve in prepoznavnosti med bolj aktivno sodelovanje Slovenske vojske pri zagotavljanju miru, varnosti in evropskimi državami ter v svetu. V komaj trinajstih letih samostojnosti smo stabilnosti v mednarodni skupnosti. Slavnostni nagovor je minister dr. Grizold uspešno zgradili vse prvine državnosti in na doseženo smo lahko upravikončal z besedami, da smo skupaj dosegli nekaj, kar je bilo leta 1991 skorajčeno ponosni. Danes smo polnopravni državljani združene Evrope in člani da nepojmljivo. »Takrat je bila to le vizija, ki pa se je uresničila. Prepričan sem, najmočnejše vojaško-politične in obrambne zveze na svetu. Za vse nas, ki da je pred nami uspešna prihodnost, ker vanjo verjamemo, predvsem pa smo skupaj ustvarjamo nacionalni obrambni sistem, pomeni vihranje slovenske zanjo še vedno pripravljeni veliko narediti.« Mag. Andreja Jernejčič zastave na sedežu Nata veliko priznanje, pa tudi novo odgovornost, izzive in Generalmajor Lipič na prvem uradnem obisku v ZDA Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič se je v soboto, 26. junija, vrnil z enotedenskega prvega uradnega obiska Združenih držav Amerike, kjer ga je v četrtek, 24. junija, z najvišjimi vojaškimi častmi sprejel poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske general Richard Mayers. Z generalom sta se pogovarjala o boju proti terorizmu in o operacijah v Afganistanu, BiH ter na Kosovu, pri katerih sodelujejo slovenski vojaki. Generala Mayersa je načelnik GŠSV seznanil z željo Slovenije, da bi imela na Zahodnem Balkanu strateško vlogo, zaradi česar bo število udeležencev v mirovni operaciji na Kosovu povečala za vod vojaške policije. Ob tej priložnosti 6 S LO V E N S K A V O J S K A je gostitelj generalmajorju Lipiču podelil najvišje predsedniško priznanje za tuje vojaške poveljnike, legijo za zasluge. Generalmajor Lipič je z delegacijo SV obiskal Združeni center za bojevanje in Center za transformacijo zveze Nato v Norfolku v zvezni državi Virginija, kjer se je pogovarjal s poveljnikom admiralom Edmundom Giambastianijem. V Centru za usposabljanje podčastnikov v Fort Blissu v Teksasu se je srečal s slovenskima podčastnikoma na akademiji za visoke podčastnike, obiskal pa je tudi Vojaško letalsko univerzo Maxwell v Alabami. V petek, 25. junija, je položil venec na grob neznanemu junaku na vojaškem pokopališču v Arlingtonu. Tega dne se je udeležil tudi sprejema ob sloven- skem dnevu državnosti, ki ga je v hotelu Willard priredilo slovensko veleposlaništvo. V Mariboru odprli Logistični center Minister dr. Grizold je poudaril, da bo center velika pridobitev za Maribor, celotno štajersko regijo, za Ministrstvo za obrambo in Slovensko vojsko. »Center, ki ga danes odpiramo, je po projektu zamenjave uniform pripadnikov Slovenske vojske in obnovi kadetnice v vašem mestu še eden v nizu večjih projektov, pri katerih Ministrstvo za obrambo sodeluje s slovenskimi podjetji in lokalnimi skupnostmi. Ti prinašajo obojestransko korist tako slovenskemu obrambnemu sistemu kot gospodarstvu,« je dejal minister. Polnopravno članstvo Slovenije v zvezi Nato po ministrovem mnenju naši državi poleg večje varnosti prinaša tudi veliko možnosti za sodelovanje na različnih področjih. Pripadniki Slovenske vojske so že od našega članstva v Partnerstvu za mir dejavni na mirovnih misijah, v katerih sodelujejo s pripadniki tujih vojsk. Sodelovanje s tujimi vojskami, naše polnopravno članstvo v Natu in zelo dober strateški položaj Maribora med Zahodno Evropo in Zahodnim Balkanom, kjer je trenutno veliko mirovnih misij, pomenijo za Logistični center precejšen potencial. Ob predpostavki njegovega uspešnega delovanja namreč obstaja realna možnost za zagotavljanje logističnih storitev celotni regiji in drugim članicam zavezništva ter za protidobave. Pri prizadevanjih na teh trgih bo centru pomagalo tudi Ministrstvo za obrambo. Logistični center ima torej možnosti, da postane logistično-transportno središče v širši regiji. Dr. Grizold je tudi poudaril, da je odveč morebitna bojazen, da bi bil center vojaška baza. Bo namreč izključno logistični center, ki bo za zdaj predvsem racionaliziral vzdrževanje vozil Slovenske vojske in tako pomenil velik prihranek na obrambnem področju, hkrati pa bo odprt za druge odjemalce njihovih storitev. Na koncu je minister dr. Grizold spomnil na sloves mariborske regije v nedavni preteklosti, ko je bila močno gospodarsko središče transporta in logistike. Izrazil je prepričanje, da bo odprtje novega logističnega centra regiji pomagalo pri novem gospodarskem zagonu in ohranitvi delovnih mest ter pri teh prizadevanjih obljubil tudi pomoč Ministrstva za obrambo. Otvoritveni trak so prerezali obrambni minister dr. Grizold, ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač in odgovorni direktor Viator & Vektor Zdenko Pavček. Mag. Andreja Jernejčič Z Veliko Britanijo podpisali memorandum Državni sekretar dr. Milan Jazbec in britanski veleposlanik Hugh Mortimer sta v sredo, 30. junija, na MO podpisala Memorandum o soglasju med vlado Republike Slovenije in vlado Združenega kraljestva Velike Britanije ter Severne Irske o izvedbi vojaških vaj in usposabljanja ter zagotav- ljanju podpore države gostiteljice. Memorandum je namenjen zagotovitvi vzajemne logistične podpore pri izvajanju vojaških vaj in usposabljanja vojakov, v katerih sodelujejo oborožene sile obeh držav. Memorandum ureja temeljna načela, ki se nanašajo na izvedbo vaj in usposabljanja, z njim bodo določeni standardi, tipi, stopnje in metode podpore države gostiteljice državi pošiljateljici. Memorandum izvaja določbe Nato Sofe kot tudi PzM Sofe ter upošteva Memorandum o soglasju za vzpostavitev stikov v obrambi in sodelovanju med vladama obeh držav, ki so ga podpisali v Londonu 1. februarja 1995 in v katerem sta pogodbenici okvirno že določili medsebojne obiske za razvoj prijateljskih odnosov med osebjem vojaških sil ter za izmenjavo izkušenj v operativnem in poklicnem urjenju. S p re m l j a m o V Mariboru so v ponedeljek, 21. junija, na območju nekdanjega Tama odprli nov Logistični center, v katerem nameravajo poleg vozil Slovenske vojske servisirati tudi vozila, vojaško opremo in tehniko sil zveze Nato ter drugih uporabnikov. Od Ministrstva za obrambo so v vzdrževanje prevzeli 50 vozil, sčasoma pa bo center opravljal celovito logistično storitev, ki bo obsegala servisiranje, vzdrževanje ter tehnične preglede vojaških in drugih vozil, tehnike, opreme ter orožja. Govornik na slovesnosti je bil minister za obrambo dr. Anton Grizold, odprtja pa so se udeležili tudi ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač in mariborski župan Boris Sovič. Slovenija bo v evropski obrambni agenciji da se bo Slovenija vključila v evropsko obrambno agencijo, ki naj bi začela delovati v začetku leta 2005. Obenem je obrambnega ministra pooblastila, da Svet EU seznani z njeno namero. Agencija, ki jo bodo ustanovili na podlagi odločitve voditeljev članic Evropske unije na vrhunskem zasedanju v Solunu junija lani, se bo ukvarjala z razvojem obrambnih zmogljivosti in oborožitve ter raziskavami in nakupi. Pospešila naj bi oblikovanje evropskih obrambnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja ter krepila sodelovanje med članicami pri oboroževanju, razvoju in opremljanju. Ob pomoči agencije bo EU pospešila sodelovanje na trgu vojaške oborožitve in opreme ter pri raziskovalnih projektih. Sloveniji bo članstvo omogočilo enakopravno sodelovanje pri skupnih znanstvenih, tehnoloških in proizvodnih projektih agencije ter dostop do znanja in informacij, povezanih z visokimi tehnologijami. S koordiniranimi nakupi med članicami bi Slovenija lahko zmanjšala stroške opremljanja, opravila konsolidacijo nacionalnih tehnoloških in industrijskih zmogljivosti ter laže odpravljala pomanjkljivosti znotraj vzpostavljanja obrambnih zmogljivosti za izvajanje kriznega upravljanja. S LO V E N S K A V O J S K A 7 Dr. Jazbec pri nacionalni gardi Kolorada S p re m l j a m o Državni sekretar dr. Milan Jazbec je bil od 12. do 20. junija z delegacijo, v kateri je bil tudi namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk, na uradnem obisku pri nacionalni gardi zvezne države Kolorado. Vodilni častniki nacionalne garde Kolorada so slovenski delegaciji predstavili strukturo, naloge in usposabljanje enot, predvsem poklicne enote za civilno podporo pred orožjem za množično uničevanje, ki je usposobljena predvsem za teroristične napade ter naravne in druge nesreče. Gostitelji so predstavili združeni center za operacije nacionalne garde Kolorada, ki skrbi za učinkovito vodenje in nadzor operacij kriznega upravljanja v državi. V oporišču Fort Carson, kjer je nameščenih približno 15.000 pripadnikov oboroženih sil, se je slovenska delegacija srečala s pripadniki bataljona za RKBO in inženirskega bataljona Slovenske vojske, ki so v oporišču sodelovali na bataljonski štabni vaji. Ameriška stran je potek vaje ocenila kot zelo uspešen. Delegacija si je ogledala oborožitvene sisteme in tehnološko izpopolnjeno servisno delavnico za popravilo vozil, seznanila se je s stanovanjskim projektom celostne oskrbe pripadnikov in njihovih družin. Med obiskom letalskega oporišča Buckley so gostitelji predstavili 140. zračni oddelek, ki je sodeloval v obeh zalivskih spopadih. Med obiskom na univerzi v Denverju se je državni sekretar z dekanom Fakultete za mednarodne študije profesorjem Tomom Farerjem pogovarjal o globalni varnosti in vlogi manjših evropskih držav. Državni sekretar dr. Jazbec se je srečal tudi z guvernerjem Kolorada Billom Owensom, ki je poudaril naklonjenost do Slovenije in izrazil čestitke ob njenem vstopu v EU. Slovenska delegacija se je sestala tudi s predstavniki zakonodajne oblasti zvezne države Kolorado, senata in kongresa. Aljoša Selan SV obiskal glavni podčastnik južnega krila Nata Proslava ob 60. obletnici preboja Gorenjskega odreda Tridnevni delovni obisk v Slovenski vojski je 16. junija končal glavni podčastnik poveljstva južnega krila Nata v Neaplju, višji štabni praporščak Heiko Schulze. V vasi Vesca pri Vodicah je bila v soboto, 19. junija, proslava ob 60. obletnici preboja Gorenjskega odreda iz okupatorjevega obroča. Čeprav so nemške enote pripravile ofenzivo s tri tisoč vojaki, je odred s 350 borci z uspešnim manevrom pri Vesci iz boja prišel brez žrtev. Foto: Poveljstvo sil SV Med obiskom, katerega namen je bil okrepitev mednarodnega vojaškega sodelovanja, so glavnega podčastnika Schulzeja in štabnega praporščaka Inga Haimeja, sicer pomočnika nemškega atašeja, seznanili z oblikovanjem podčastniškega zbora oziroma karierne poti podčastnikov v SV. Gosta sta si na strelišču Bač ogledala bojno streljanje slušateljev prve generacije tečaja za vodne podčastnike, v vipavskem Centru za usposabljanje pa usposabljanje kandidatov za poklicne vojake. Med obiskom je glavni podčastnik južnega krila Nata ponudil pomoč pri razvoju podčastniškega zbora na več strokovnih področjih. Poleg Slovenije je višji štabni praporščak Schulze obiskal tudi Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo. 8 S LO V E N S K A V O J S K A Kot slavnostni govornik je nastopil minister za obrambo dr. Anton Grizold. Dejal je, da brez slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno in brez strnitve vrst v odločilnih trenutkih, kot je bila osamosvojitvena vojna leta 1991, danes ne bi bilo več Slovencev in še manj uspešne Republike Slovenije, ki je prav letos uresničila nekatere temeljne razvojne cilje. Postali smo polnopravni člani zveze Nato in zatem Evropske unije ter tako v trinajstih letih dosegli pomembna dosežka. »Trinajst let je za razvoj sodobne vojaške organizacije precej kratko obdobje, pa vendar smo v Sloveniji v tem času posodabljali in usposobili učinkovito poklicno Slovensko vojsko, prilagojeno potrebam in zmožnostim naše države. Naš cilj v reformi slovenskega obrambnega sistema je oblikovati še učinkovitejši nacionalni obrambni sistem, prilagojen tveganjem in nevarnostim 21. stoletja,« je poudaril minister. Omenil je tudi, da Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska v zadnjih letih postaja največji slovenski delodajalec, saj s približno šesto novimi zaposlitvami na leto pomembno posega na slovenski trg delovne sile. Dejal je, da je obrambnemu ministrstvu v zadnjih treh letih uspelo uresničiti vse postavljene cilje. Tako je vlada pred mesecem sprejela Strateški pregled obrambe ter predlog novega Splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2015. Po njegovih besedah bodo s tem državljanke in državljani Republike Slovenije dobili majhno, vendar sodobno opremljeno in učinkovito vojsko, takšno, za kakršno si prizadevamo. Vseh teh ciljev pa ne bi mogli tako velikopotezno načrtovati in jih uresničiti brez svoje države in svobode, zato se je minister borcem Gorenjskega odreda in vsem pripadnikom narodnoosvobodilne vojske zahvalil za njihov dragoceni prispevek. Mag. Andreja Jernejčič CVŠ in DSDR so preoblikovali V četrtek, 1. julija, sta Center vojaških šol in delovna skupina za doktrino in razvoj prešla pod skupno vodstvo poveljstva za doktrino in razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), delovna skupina pa se je preimenovala v Center za doktrino in razvoj (CDR). Jure Robič zmagovalec dirke čez ZDA »Slovenija je članica Evropske unije in lahko smo ponosni, da smo ob vstopu vanjo s seboj prinesli bogato gasilsko tradicijo. Tudi druge države imajo zgodovino gasilstva, vendar se naša od njihove loči po tem, da je bilo gasilstvo vedno vpeto v slovensko družbo in tesno povezano s prebivalci. Že od začetkov je temeljilo na prostovoljstvu, množičnosti in nepolitičnosti, kar mu je uspelo ohraniti do danes,« je v nedeljo, 13. junija, na proslavi ob 120. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Trebnje dejal minister za obrambo dr. Anton Grizold. Kolesar Jure Robič, pripadnik športne enote SV, je v torek, 29. junija, po osmih dneh, devetih urah in 51 minutah prvi prevozil ciljno črto na dirki čez Ameriko. Dirka je potekala od San Diega do Atlantic Cityja in je bila dolga 4760 kilometrov, Robič pa je dosegel najboljši čas v dvajsetletni zgodovini te dirke. Slovenski kolesar, ki je bil lani na tej dirki drugi, je Američana Michaela Trevina prehitel za enajst ur in petnajst minut, Avstrijec Wolfgang Faschnig pa je za njima zaostal za skoraj en dan. Robič je peklensko dirko, ki zahteva izjemno psihično trdnost, komentiral: »Našel sem se, uresničil sem svoje sanje.« Robiča je v ponedeljek 5. julija, sprejel načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič in mu iskreno čestital. Kot je poudaril dr. Grizold, so temelj najrazličnejših in najbolj številnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč prav prostovoljni gasilci. V tem sistemu povezujejo prostovoljne, poklicne in dolžnostne sestave. »Izkušnje pri vsakdanjih nesrečah in tudi tistih velikega obsega nam vedno znova potrjujejo, da je takšna organiziranost dobra in učinkovita. Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti, temveč moramo nenehno skrbeti za razvoj gasilstva, njegovo opremljenost, izobraževanje članov in čim večjo pripravljenost,« je dejal minister. Omenil je še programe, ki so pomembni za gasilstvo, njihov namen pa je predvsem izboljšati pripravljenost za požare v naravnem okolju. Ob koncu je dr. Grizold dejal, da Slovenci živimo z gasilstvom in da tako kot v preteklosti gasilstvo v naši državi poleg glavne dejavnosti ohranja vlogo pobudnika, organizatorja in snovalca številnih kulturnih, družabnih ter drugih dejavnosti, ki ljudi združujejo in povezujejo. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trebnje je zaželel napredek tudi v prihodnosti in uspešno ter odločno delo. Mag. Andreja Jernejčič Foto: arhiv revije Slovenska vojska Slovenci živimo z gasilstvom S LO V E N S K A V O J S K A 9 S p re m l j a m o Sedež poveljstva je v Vojašnici Šentvid, enoto pa vodita načelnik brigadir Janez Kavar in njegov namestnik brigadir Alojz Završnik. S svojimi notranjimi organizacijskimi enotami bo PDRIU deloval na različnih lokacijah. Poleg vodstva PDRIU v Šentvidu delujejo še CDR, Šola za častnike in Center za vojaškozgodovinsko dejavnost ter del Šole za tuje jezike. Sedež Knjižnično-informacijskega centra ostaja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, saj je pomemben zaradi podpore izobraževalnih in študijskih procesov zaposlenih na MO in študentov ljubljanske univerze. Šola za podčastnike, ki poudarja praktično delo in veščinsko usposabljanje, glede na bližino osrednjega vadišča SV deluje v Postojni. Poveljniško-štabna šola gostuje v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, del Šole za tuje jezike pa v Centru za jezikovno usposabljanje PzM in ostaja še naprej v Ajševici pri Novi Gorici. Tudi vipavski Center za usposabljanje SV se bo do konca letošnjega leta priključil PDRIU. Ustanavljata se še dve podenoti PDRIU, in sicer letalska šola ter center za bojno usposabljanje poveljstev in enot SV. Tako se načrtuje, da bi leta 2005 z združitvijo vseh elementov začeli uresničevati načrt, po katerem bi bil PDRIU odgovoren za usposabljanje posameznikov, poveljstev in enot SV. Pripadniki PDRIU so v sredo, 30. junija, in v četrtek, 1. julija, dogodek preoblikovanja proslavili na dveh krajših slovesnostih, na katerih sta sodelavce nagovorila namestnik načelnika PDRIU brigadir Alojz Završnik in načelnik CDR polkovnik Tomislav Drolc. Oba sta poudarila, da je imel Center vojaških šol s svojimi podrejenimi enotami zelo pomembno vlogo pri izobraževanju častnikov in podčastnikov v Slovenski vojski vse od ustanovitve leta 1991. Dodala sta, da so si s prenovo programov in spremembo sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja v enoti prizadevali izboljšati kakovost vojaškega šolstva v SV. Na koncu sta povedala, da k nenehnemu izboljševanju veliko prispeva CDR, ki skrbi predvsem za razvoj programov VIU ter znanstvenoraziskovalno delo vojaške znanosti in doktrin, s tem pa neposredno uvaja novo vojaško znanje skozi šolski sistem v prakso. Na slovesnem dogodku so posameznikom podelili priznanja MO, SV in CVŠ za njihove zasluge in delo v SV. Stotnik Tadej Novak Kronika Istanbul, Turčija, 18. junij S p re m l j a m o Končala se je mednarodna vojaška vaja Eurasian Star 2004, na kateri je sodelovalo devet pripadnikov 72. brigade SV. Vaja je potekala v centru za bojne simulacije na Vojaški akademiji Atatürk, vodilo pa jo je poveljstvo turškega korpusa za hitro posredovanje. Scenarij vaje je predvideval mirovno operacijo vsiljevanja miru, na njej pa je sodelovalo več kot 2000 pripadnikov Nata in PzM. Pivka, 18. junij V tamkajšnji vojašnici je usposabljanje končala prva generacija osemnajstih kandidatov za poklic oklepnika. Po devettedenskem specialističnem programu vipavskega Centra za usposabljanje so se izurili za delo posadk oklepnih vozil pri opravljanju ognjenih nalog na bojišču. Vojaki so pridobili VED vojak voznik oklepnomehaniziranih enot in vojak namerilec oklepnomehaniziranih enot. ski specialistični program. Vojaki se usposabljajo za uporabo pehotnega orožja in vojaške opreme pehotnega oddelka. Istega dne so v centru začeli izvajati trimesečno temeljno vojaškostrokovno usposabljanje, v katerem kandidate za vojake usposabljajo za preživetje na bojišču. Vrhnika, 22. junij V Vojašnici 26. oktober so vezisti SV praznovali trinajstletnico vzpostavitve prve zveze za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik polkovnik Franc Knaflič, načelnik sektorja J6 na GŠSV, je opozoril na pomen takratne vzpostavitve zaščitenega radijskega omrežja med Republiškim štabom za teritorialno obrambo in podrejenimi pokrajinskimi štabi TO ter 30. razvojno skupino. Na slovesnosti so prikazali sredstva in opremo 11. bataljona za zveze. Skopje, Makedonija, 20. junij veljevanja 18. bataljonu za RKBO slovesno predal dolžnost poveljnika bataljona majorju Branku Podbrežniku. Major Juras odhaja v CDR. Slavnostni govornik podpolkovnik Bojan Porok iz 72. BR je poudaril pomen bataljona, ki mu je namenjena pomembna vloga pri integriranju SV v Nato in pri prevzemanju mednarodnih nalog. Tako je treba bataljon, posebej pa vod za NRF, intenzivno usposabljati. Dva dni prej je bataljon praznoval 12. obletnico enote. Ljubljana, 24. junij Vipava, 21. junij V Centru za usposabljanje so za kandidate za poklic pehotni strelec začeli izvajati šestteden- 10 S LO V E N S K A V O J S K A V spomin na tamkajšnje boje pripadnikov TO z Jugoslovansko vojsko junija 1991 sta 32. vojaškoteritorialno poveljstvo SV iz Novega mesta in Združenje veteranov vojne za Slovenijo pripravila slovesnost. Slovesnosti in odkritja obnovljenega spomenika se je udeležilo dvesto teritorialcev in njihovih sorodnikov ter domačinov. Ljubljana, 29. junij V Službi za gospodarjenje z nepremičninami MO je bila javna dražba nepremičnin, ki jih upravlja Ministrstvo za obrambo. Na njej je bilo za najvišje izklicane cene prodanih sedem stanovanj v skupnem znesku 45,6 milijona tolarjev. V Vojašnici generala Maistra je bila slovesnost ob dnevu oklepno-mehaniziranih enot Slovenske vojske. Na njej so pripadniki 74. OKM bataljona iz Maribora in pripadniki 45. oklepnega bataljona iz Pivke tekmovali v športnih igrah. Krajani Šentilja so poveljniku mariborskega bataljona majorju Igorju Cebku izročili kamero, s katero so posneli osamosvojitveno vojno na območju Šentilja. Bataljon je namreč začel delovati 30. junija 1991, dan po zaplembi tehnike tankovske enote JA. Na letos že osmem državnem orientacijskem tekmovanju, ki ga je pripravilo Območno združenje slovenskih častnikov Maribor, je sodelovalo približno trideset ekip iz ZSČ, SV in policije. Med ekipami je zmagala OZSČ Ptuj pred OZSČ Lenart in OZSČ PP - enota Maribor. V posamični konkurenci je bil najboljši poklicni vojak Robert Dajčman iz OZSČ Lenart. kadetov Vojaške akademije West Point, ki si je v vipavskem Centru za usposabljanje med drugim ogledala usposabljanje kandidatov za poklicne vojake SV. Medvedjek, 27. junij Maribor, 30. junij Maribor, 19. junij Na povabilo slovenskega veleposlaništva v Makedoniji je v Domu armije skupaj z Big Bandom nastopil Orkester SV. Dirigiral je mag. Jani Šalamon, vokalni solisti so bili Vera Danilova, Darja Švajger in Oto Pestner. predstavili izkušnje iz kriznega upravljanja, civilne obrambe, podpore države gostiteljice in civilno-vojaškega sodelovanja ter vojaških zadev, predvsem prehoda iz naborniške vojske v poklicno vojsko. Namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk je izročil priznanja zaposlenim na Generalštabu SV, ki sta jih podelila obrambni minister in načelnik GŠSV. Brigadir Turk je izrazil prepričanje, da bo SV uspešna pri vključevanju v Nato, saj je organizirana po načelih sodobne organizacije. Ljubljana, 24. junij V Uradu za obrambne zadeve MO je bila na štiridnevnem obisku delegacija iz Sektorja za civilno obrambo in krizno upravljanje makedonskega obrambnega ministrstva. Delegacijo je sprejel vodja urada, sekretar Igor Nered. Gostom so Pokljuka, 1. julij Na biatlonskem stadionu je bil slovesen postroj poveljstva za podporo SV in njegovih enot v počastitev druge obletnice ustanovitve enote. Hkrati so 430. mornariški divizion iz Ankarana iz poveljstva za podporo prepodredili poveljstvu sil SV. Slavnostni gost je bil načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič, ki je poudaril pomen logistike kot dejavnosti. Najzaslužnejšim pripadnikom poveljstva so podelili priznanja in plakete. Sv. Tomaž, 3. julij Člani Društva general Maister za Prlekijo in Prekmurje so ob sodelovanju zgodovinskega društva in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož na osrednjem trgu odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru in njegovim borcem iz fare Sv. Tomaž. Predstavniki OZVS Ormož in ZBNOB Ormož so podpisali listino o sodelovanju, prav tako so listino o sodelovanju podpisali z društvi general Maister in zgodovinskim društvom na področju negovanja bojevniških tradicij slovenskega naroda. Eurosatory letos največji doslej Med kopensko oborožitvijo tudi brezpilotna letala Na pariškem Eurosatoryju je italijanski proizvajalec Nautilus prvič predstavil inovativne brezpilotne zračne ladje. Po novem konceptu je zračna ladja sestavljena iz dveh trupov, povezanih s ploščadjo, v kateri so energetski vir, pogonski sistem in tovor. Zračna ladja ima precej manjšo bočno površino kot običajna plovila, s čimer je manj občutljiva za bočne vetrove, vodljivost pa so dodatno povečali s povsem novim pogonskim sistemom. bitnimi poslovnimi partnerji na področju Ta vključuje šest električnih motorjev opremljanja Slovenske vojske. Med z vodljivimi propelerji in je brez aeronjimi so bili Thales, Movag, Patria, Steyer, dinamičnih nadzornih površin. Dva EADS/Eurocopter, EADS/Dornier, Iveco, propelerja imata navpično rotacijsko GIAT, Sagem, Lockheed Martin, Rafael in os in sta vgrajena v povezovalno plošSofema. Mag. Kremljak je obiskal tudi čad zračne ladje, preostali štirje pa so državna predstavništva Francije, Izraela in na drogovih, pritrjenih na osrednji del Skyray zračne ladje, in sicer dva na vrh, dva p nemškega asimetrično na spodnjo stran plovila. Freeskya usmerjanjem teh štirih propelerjev pr računalniškega nadzornega sistema se ustvarja ustrezen potisk za gibanje plovila v želeni smeri. Vzgon se spreminja z zračnim polnjenjem in praznjenjem balonov znotraj obeh letali, za katere sta značilna velik domet in trupov, hitro navpično gibanje ali vzdržljivost, lahko mikrobrezpilotni sistem stabilizacijo ob navpičnih vetrovih navpično vzleta in pristaja. Tako je uporaben pa zagotavljata propelerja v središču tudi v urbanih naseljih, zaradi majhne teže pa Nautilusova plovila. S takšnima sistemoma nadzora ga lahko uporabljajo tudi enote velikosti oddelka. Mikrobrezpilotna zračna ladja in pogona lahko Nautilusova zračna ladja ohranja brezpilotni helikopter ima namreč premer 28,5 centimetra in tehta 6,25 lebdeči položaj tudi, kadar bočni vetrovi dosežejo kilograma. Helikopterji z dizelskim motorjem naj bi dosegali hitrost 65 hitrost osemnajstih vozlov. Zračna ladja, ki je d aku pa bi na višini 3000 metrov lahko lebdeli metrov, bo lahko prevažala do 80 kilogramov nut. Brezpilotni helikopter lahko nosi biološke detektorje, detektorje min, komunikacijsko in štiri pogonske celice pa bodo zagotavljale prec nsko opremo. Proizvajalec bo ameriški vojski vzdržljivost letala. Zračna ladja Nautilusa je id nosilna ploščad za vojaško izvidniško oprem eta 2005 dostavil 60 prototipov helikopterjev, ki hkrati uporabna za civilne namene, kot so n edvidoma uporabljali v Iraku. prometa in nelegalnih prestopov meje ter odkr ornosti je na tokratnem Eurosatoryju vzbudil tako nebesni žarek ali skyray, ki ga nemški Freesky požarov. Prototip naj bi prvič preizkusili jeseni 20 Cenovno veliko bolj dostopna pa bodo bre portne različice, namenjene akrobatom v zraku. helikopterji proizvajalcev Honeywell Defense i reakcijski motorji lahko pripadnika specialnih sil Electronic Systems, ki so namenjeni taktični vesto kilometrov daleč. Zaradi majhnih radarskih Mikrobrezpilotni sistem vključuje zemeljsko vanj ter letenja nizko nad zemljo je skyray Mk IV postajo in helikopterja v velikosti nahrbtnika če odkriti. Plovilo je 145 centimetrov dolgo in 180 težo 20 kilogramov. Po nekaterih napovedih b oko, tehta od 15 do 20 kilogramov in v povprečju Mikrobrezpilotni 160 vozlov. Padalec z njim lahko skoči z višine ki ga poganjajo in usmerjajo propelerji z ventil helikopter operativen do leta 2010, zaradi svojih funkcij etrov in prodre veliko globlje v nasprotnikovo zadostopnosti pa bi lahko dopolnjeval klasična doslej. Ko doseže svoj cilj, tam odpre padalo, prina letala s krili. V primerjavi s klasičnimi brez trjeno na skyray, in na klasičen način pristane. S LO V E N S K A V O J S K A 11 Sodobna tehnika Med Finska družba Patria je 8 x 8, na katerega je m 7,62 milimetra do topo sodobni minometni sis 120-milimetrski minom matski sistem za poln pnevmatski trzajni sist potrebujeta za priprav na delovanje do 30 sekund, na minuto pa lahko izstreli do 26 min ki lahko delujejo na cilje razdalji do deset kilom Sistem AMOS na Kupola AMOS-a se lah oklepnem vozilu za 360 stopinj, težka je 4400 kilograCV 90 mov, namestiti pa jo je mogoče tudi na druga lahka kolesna oklepna vozila. Ameriški Polaris, znan kot izumitelj motornih sani, je na Eurosatoryju predstavil serijo terenskih vozil. Model sportsman 700 MV je družba oblikovala na podlaPolarisov sportsman 700 MV gi izkušenj ameriške vojske v Afganistanu in Iraku. Vozilo se odlikuje z dvojnim motorjem na vodno hlajenje, balistično zaščitenim tankom za gorivo, avtomatskim menjalnikom, pogonom na vsa štiri kolesa, pomožnim zaganjalnikom ter zadnjim prostorom za 200 kilogramov tovora in sprednjim za 100 kilogramov. Vozilo lahko uporabljamo tudi s praznimi gumami. Zaradi opisanih lastnosti je Polaris za posebne enote v Afganistanu in Iraku dobavil že več sto vozil, ki jih uporabljajo za čim bolj neopazen prevoz opreme v zaledje nasprotnika in v izvidniške namene. Od nožev do zahtevnih oborožitvenih sistemov vojaka avtomatsko orožje s 25-milimetrskim strelivom naj u proizvajalca ustrezno zamenjalo zdajšnje težke omete, ki uporabljajo strelivo kalibra 40 milimetrov, bra 12,7 milimetra. Poleg tega ima XM 307 vgrajen a ognja, ki ga bo z laserskim daljinomerom in sinočno delovanje mogoče uporabljati proti naspronikovim vojakom in lahkim oklepnikom na razdalji do 2000 metrov. Uporabljati naj bi ga bilo mogoče za vidne in skrite cilje, kot so strelska zaklonišča, cilji, skriti za zidovi in utrdbami, ali v stavbah z okni. 25-milimetrskim strelivom, sistemom za nadzor nja in novim vžigalnikom, ki ga omenjeni sistem modejno programira, medtem ko je v cevi, da razizstrelek eksplodira na točno določeni razdalji in tako deluje na cilje, ki so skriti za oviro. Orožje naj bi bilo težko 19 kilogramov, prenašata ga lahko dva vojaka oziro ga lahko pritrdimo na vozilo, stabilnost pa omogoča skoraj 46 c visok trinožni podstavek. De lahko v minuti izstreli do 250 Med številnimi novostmi na sejmu, ki poudarjajo bojevanje v urbanem oko lju, je bil tudi večnamensk Sistem, ki ga je v sodelova družba Israel Military Indus vo, katerega izstrelek se sam izvedbi (tromblonska mina slikovnih podatkov o dogajanju zunaj vidnega polja vojaka. Vojak v zrak izstreli tromblonsko mino, v kateri je kamera, ki med letom zbira podatke in jih sproti pošilja ročnemu računalniku vojaka, ki tako lahko odkriva cilje in nadzira učinek ognja. Pri tem vojakovo življenje ni ogroženo, prav tako ni treba uporabljati brezpilotnih plovil. Strelivo je lahko klasično ali neubojno, torej napolnjeno s solzilcem, ko mora vojak posredovati v množičnih demonstracijah, nemirih in drugih razmerah, ki jih je težko nadzirati. Ta sistem, ki ima doseg 300 metrov in bo na voljo od letošnjega poletja, je primeren za vse sodobne puške. Možnost delovanja okoli vogala ponuja taktični oborožitveni sistem corner shot istoimenske izraelske družbe, ki so ga na sejmu predstavili v kombinaciji z raketometom RGW 60 nemškega proizvajalca Dynamit Nobel Defence. Orožje sestavlja prilagodljivi podstavek z videozaslonom, na katerega je nameščen raketomet s pritrjeno kamero in ki je usmerjen proti cilju za vogalom. Corner shot panzerfaust (CSP) so oblikovali za prodiranje specialnih sil na območja z nasprotnikovo vojsko ali protiteroristične operacije. Sistem, ki zagotavlja točnost streljanja, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost strelca, je namenjen onesposabljanju nasprotnikovih vozil in utrjenih objektov. Prenosni sistem CSP je natančen in preprost. Na pariškem Eurosatoryju so letos prvič predstavili posamezne dele opreme iz programa soldato futuro italijanskih oboroženih sil. Program po propadu skupnega projekta z Nemčijo zdaj pod vodstvom družbe Marconi Selenia Commu- XM 307 je oznaka avtomatskega bombometa ki ga razvija ameriška družba Lahki avtomatski bombomet XM 307 polk pa naj bi opremili do konca leta 2007. Beretta, ki v prograot vodilna družba za oborožitveni sistem, razvija različico puške 90, ki bo od zdajšnje lažja in krajša. Puška s praznim okvirjem bo brez optoelektronskih sredstev lažja od treh kilogramov, njenim puškinim kopitom pa bo 840 milimetrov v primerjavi z milimetri. Puška bo omogočala rafalno streljanje, posamično al treh nabojev. Teleskopsko kopito bo mogoče namestiti v štiri različne položaje, kar bo omogočalo, da se bo dolžina orožja prilagodila posameznemu vojaku oziroma nalogi. Galileo Avionica je za Berettino puško oblikoval optoelektronsko napravo, ki vključuje dnevni črno-beli televizijski oziroma nočni infrardeči kanal za opazovanje, optično merjenje s trikratno povečavo, dva laserja, ki delujeta v vidnem in infrardečem spektru, ter refleksni merek za hitro streljanje. Strelec človeka prepozna na razdalji 600 metrov, tank pa na razdalji poldrugega kilometra. Sistem je 200 milimetrov dolg, 70 milimetrov širok in 105 milimetrov visok, tehta pa približno kilogram. Razmeroma novo italijansko podjetje Extrema Ratio, ki se je v sedmih letih uveljavilo kot eno najboljših na svojem področju, je na sejmu predstavilo serije taktičnih nožev za profesionalno uporabo, kot sta fulcrum in fulcrum bayonet. Rezila so izdelana iz kobaltnega jekla, ki je prevlečen s črnim cirkonijevim karbonitratom ali barvnimi nesvetlečimi se prevlekami. Na tok sta pritrjena brusilec za nože in priprava za rezanje žic. Komplet vsebuje tudi palico iz zlitine titana in aluminija za iskanje min. Z zaščitnim prstanom lahko večnamenski nož iz serije fulcrum bayonet uporabljamo tudi kot bajonet na puškah M16/M4 in beretta SC/SCP, na zahtevo kupcev pa tudi na drugih. Serijo fulcrum bayonet so razvili v sodelovanju z italijanskimi Beretta za italijansko univerzami na podlagi izkušenj italivojsko razvija osebni janskih specialnih vojaških oborožitveni sistem. enot v Afganistanu, tako Zaščitni jopič znamke breeze From 14th to 18th June, Eurosatory 2004, the world’s largest international exhibition of land and land-air defence armaments and other military equipment was put on view at the Nord Villepinte in Paris. At the biennial exhibition, which was visited by over 40,000 visitors from 110 countries, 970 companies from 44 countries exhibited their products. The fair was attended by Slovenian experts in the field of national defence from RS Ministry of Defence Equipment Sector as well as by Slovenian National Armaments Director, Zvonko Kremljak, M. Sc., with his delegation. Mr Kremljak met with many current and potential future business partners in order to discuss the equipping of the Slovenian Armed Forces. Revija Slovenska vojska v elektronski obliki na spletnih straneh MO www.mors.si Elektronska pošta: [email protected] S LO V E N S K A V O J S K A 13 Sodobna tehnika Sistem corner shot na raketometu RGW 60 da puška z uporabo tega bajoneta, ki izpolnjuje standard Nata AD856, ne izgubi svojih lastnosti. Med podjetji, ki so predstavljala osebno opremo bojevnika, je bil tudi izraelski Rabintex Industries, ki izdeluje balistične čelade, steklo in ščite, zaščitne jopiče ter druge izdelke za zaščito vojaka in policista. Jopič z aktivnim kroženjem zraka znamke breeze poskuša odpraviti za zaščitne jopiče značilno zmanjšano stopnjo naravnega telesnega ohlajanja. Sestavljata ga dva neodvisna sistema za kroženje zraka, in sicer na sprednji in zadnji strani. Pod jopič iz okolice s pomočjo majhnega ventilatorja prihaja svež zrak in izriva vlažnega, s čimer se opazno znižujeta telesna temperatura in srčni utrip uporabnika. Po navedbah proizvajalca naj bi imel človek po treh urah napora telesno temperaturo 38 ºC, zunanjo temperaturo 36,2 ºC in srčni utrip 130. Če bi nosil običajni zaščitni jopič, bi bila njegova telesna temperatura za 0,7 stopinje višja, zunanja temperatura 38,5 ºC, srčni utrip pa bi dosegel 165 udarcev na minuto. Z uporabo jopiča znamke breeze bi bila telesna temperatura 38,2 ºC, zunanja 36,5 ºC, srce pa bi opravilo 140 udarcev na minuto. Jopič tehta približno 400 gramov in ga je z lahkoto mogoče vgraditi v klasične zaščitne jopiče. Sistem uporablja običajne baterije AA, ki lahko nepretrgano delujejo osem ur. Meta Grmek Aleš Lebar Foto: Aleš Lebar in izdelovalci Iz vojaškega življenja Slovenska vojska na Lentu Osem skupin za pridobivanje kadra Oddelek za pridobivanje kadra je prištabna enota GŠSV in deluje v treh odsekih, in sicer odseku za operativne zadeve in pridobivanje, v odseku za selekcijo ter v odseku za zaposlovanje. »Ustanavljamo odsek za odhode, saj Major Ernest Anželj 14 S LO V E N S K A V O J S K A Celju, Novem mestu, Kranju, Ljubljani, Postojni in Novi Gorici. V skupinah so častnik in od tri do pet podčastnikov, nastanjeni pa so v vojašnicah. »Pri našem delu ne bi bili uspešni, če ne bi imeli podpore enot SV. Delamo skupaj z upravami in izpostavami za obrambo po vsej Sloveniji, kjer imamo tudi informacijske pisarne. Tako z upravnim delom Ministrstva za obrambo dobro sodelujemo,« je pojasnil major Anželj, »vseeno pa je naše delo nekaj posebnega, ker se veliko pojavljamo v civilnem okolju, zato moramo biti še posebej pozorni, da smo urejeni in ustrezno predstavljamo vojaški poklic.« Oddelek za pridobivanja kadra redno sodeluje z Zavodom za zaposlovanje, dejavni so na sejmih in drugih dogodkih po Sloveniji, vojaški poklic in možnosti zaposlitve v Slovenski vojski oziroma prostovoljnega služenja vojaškega roka pa predstavljajo tudi po osnovnih in srednjih šolah. Oddelek za pridobivanje kadra je bil ustanovljen lani. Nekaj več kot petdeset pripadnikov Slovenske vojske je zadolženih za predstavitve poklicnih možnosti deklet in fantov, pridobivanje, zaposlovanje in selekcijo za poklicne pripadnike Slovenske vojske, pogodbeno rezervno sestavo ter prostovoljno služenje vojaškega roka. Major Ernest Anželj, vodja odseka za operativne zadeve in pridobivanje v oddelku za pridobivanje kadra, je dejal, da je zadovoljen, ker se je prepoznavnost poklica vojaka in Slovenske vojske povečala. Poleg tega tudi predstavnike skupin za pridobivanje kadra v javnosti, kjer se pojavljajo na prireditvah in šolah, dobro sprejmejo. Predstavnike skupine za pridobivanje kadra iz Maribora smo obiskali med njihovim delom na festivalu Lent. bomo morali poskrbeti tudi za tiste, ki bodo Slovensko vojsko zapustili in šli v druge službe. Kako bomo znali za njih poskrbeti, bo zagotovo vplivalo na vhode,« je pojasnil major Anželj. Odsek za operativne zadeve in pridobivanje kadra je sestavljen iz osmih skupin za pridobivanje kadra, ki so razporejeni po vsej Sloveniji, in sicer v Murski Soboti, Mariboru, Obiskali 80 odstotkov šol v regiji Stotnik Vladimir Vindiš, vodja skupine za pridobivanja kadra v Mariboru, ki je začela delovati junija lani, je dejal, da akcije načrtujejo na podlagi letnega in mesečnega načrta dela. Stojnico s promocijskim gradivom, ob kateri sta za Višji vodnik Boris Lebar Višji vodnik Gorazd Šegula vprašanja in razlage na voljo tudi podčastnika, postavijo na vseh večjih prireditvah, ki potekajo na lokalni ravni, na primer na festivalu Lent, sejmu na Ptuju in v Gornji Radgoni ter na letalskih prireditvah. »Na območju, ki ga pokrivamo, torej od Ormoža do Ruš in od Slovenske Bistrice do Lenarta, smo obiskali 80 odstotkov šol. Pomembno je, da jih obiščemo od oktobra do maja, da ne motimo šolarjev ob koncu šolskega leta. Zanimanje učencev je odvisno tudi od učiteljev, saj se nekaterim zdi pomembno, da so učenci obveščeni o vojaškem poklicu in možnostih zaposlitve ter dela po koncu šolanja. Tam smo tudi bolj uspešni. V šolah, v katerih se učenci sami odločijo, ali se bodo udeležili naše predstavitve, je zanimanja manj, vendar je takih šol malo.« Ob ponedeljkih, sredah in petkih so med uradnimi urami na izpostavah za obrambo v Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici ter informacijskih pisarnah v Rušah, Pesnici, Lenartu in Ormožu. Kot je pojasnil stotnik Vindiš, so bili najbolj zaposleni novembra in januarja, saj so na dan obiskali tudi dve šoli. Na lokalnih kabelskih televizijah predvajajo statične oglase in v obliki 20 oziroma 40 sekund dolgega informativnega filma Pridruži se nam, ki so ga pripravili v Službi za publicistiko TV studio Poljče. »Ti oglasi in oglas v Službi domovine zagotovo pripomorejo k večji obveščenosti in prepoznavnosti Slovenske vojske. Poleg tega se na mariborskem območju večkrat pogovarjamo tudi z novinarji, ki v prispevkih za lokalne televizije predstavijo prostovoljno služenje vojaškega roka, možnosti za pogodbeno rezervo in redno službo v SV. Prav tako se oglasi predvajajo na lokalnih radijih, v informativnih blokih pa tudi prispevki o našem delu in delu Slovenske vojske.« Število vlog za zaposlitev v Slovenski vojski ostaja na približno enaki ravni, tako da jih dobijo na mariborskem območju od dvajset do trideset na mesec. »To je odvisno od letnega časa. Tako je julija in avgusta, ko je čas dopustov, vlog manj, zato pa jih je bilo več februarja in marca,« je pojasnil stotnik Vindiš. »Podatki, ki jih imam na voljo, kažejo, da oglas V službi domovine ni imel bistvenega vpliva na zaposlovanje, dobro pa je vplival na prepoznavnost Slovenske vojske. Dijaki so končali šolsko leto in uživajo počitnice, zato je število kandidatov za službo v teh mesecih manj. Poleg tega smo že dalj časa navzoči na trgu delovne sile in kandidati že poznajo pogoje za zaposlitev, zato se tisti, ki na primer nimajo ustrezne izobrazbe, ne prijavljajo več. Obisk spletne strani www.slovenskavojska.si, na kateri so tudi natančno napisani vsi pogoji, se je povečal kar za devetkrat,« je odgovoril major Anželj na očitke nekaterih javnih občil, da se število kandidatov kljub oglaševanju zmanjšuje. Koliko zaslužijo vojaki? To je najpogostejše in ponavadi prvo vprašanje, na katerega odgovarjajo v osnovnih in srednjih šolah na predstavitvah Slovenske vojske in vojaškega poklica, sta pojasnila višja vodnika Boris Lebar in Gorazd Šegula, ki delata v mariborski skupini za pridobivanje kadra. »Delo predstavnika za pridobivanje kadra je zelo zanimivo, dinamično, veliko je stikov z ljudmi. Srednješolci, naša ciljna skupina so tretji in četrti letniki, postavljajo po predstavitvi vprašanja o višini mesečnega dohodka, kje bi kot vojaki delali, ali je odhod na misijo obvezen The Slovenian Armed Forces General Staff Recruiting Department was established last year. About fifty SAF servicemembers are tasked with the promotion of the jobs in the SAF as well as with the recruitment and selection of potential candidates for professional SAF servicemembers, contractual reserve structure and voluntary reservists. Major Ernest Anželj, Head of the Operative and Recruitment Sector at the SAF General Staff Recruiting Department, expressed his satisfaction with the fact that the interest in the career of a professional servicemember and other job opportunities in the SAF is on the increase. He also said that the representatives of the Recruiting Department were more and more welcome to attend various schools, shows and fairs. We paid a visit to the representatives of the Recruiting Department from Maribor during their presentation at the Lent festival. S LO V E N S K A V O J S K A 1 5 Iz vojaškega življenja Stotnik Vladimir Vindiš ipd. Dekleta zanima tudi, ali si morajo postriči nohte, kako je z dolgimi lasmi in barvanjem. Zdaj, ko smo obiskali že toliko srednjih šol, mladina bolj pozna vojaški poklic in kar je tudi pomembno, svoje vedenje v pogovorih širi naprej, zato je vojska vse bolj prepoznavna,« je pojasnil višji vodnik Lebar. »Mlade zanima tudi, kakšne so možnosti združitve vojaškega poklica in študija, zato jim pojasnimo, kako je s štipendiranjem. Tisti, ki pa jih študij po srednji šoli ne zanima, imajo bolj natančna vprašanja o vojaškem poklicu,« je dodal višji vodnik Šegula, ki je bil na mirovni misiji v Bosni in Hercegovini, zato odgovarja tudi na vprašanja o sodelovanju Slovenske vojske na misijah. »V javnih občilih se več govori o sodelovanju SV na misijah, zato to področje ljudje bolj poznajo in sprašujejo, kako poteka misija, koliko časa traja, koliko dopusta dobiš, kakšne so plače, stiki z lokalnim prebivalstvom in drugimi vojskami,« je dejal višji vodnik Šegula. »Tisti, ki pridejo k nam na izpostavo za obrambo oziroma v informacijsko pisarno, imajo že bolj natančne informacije o vojski in vojaškem poklicu, saj jih poiščejo tudi na medmrežju. Tako pridejo k nam po dodatna pojasnila o posameznih rodovih in službah. Vedo, kje so posamezne enote in kaj so njihove naloge. Nekateri tudi želijo delati v določeni enoti, zato jim pojasnimo, da je to odvisno od potreb Slovenske vojske,« je dodal višji vodnik Lebar. »Ko smo začeli delati, smo dobili usmeritve iz oddelka za pridobivanje kadra, imeli smo tudi usposabljanja, sodelovali smo z Zavodom za zaposlovanje, imamo tudi zbrana vprašanja, ki bi jih morebiti postavili zainteresirani, in odgovore nanje. Je pa res, da potrebujemo veliko samoiniciativnosti in iznajdljivosti za delo na terenu. Menim, da smo pri pridobivanju kadra uspešni, zato sem z delom zelo zadovoljen. Pripraviti se moramo tudi za tiste dni, ko bo zanimanja manj, takrat pa nam bodo pomagale predvsem izkušnje, da bomo pri pridobivanju kadra učinkoviti,« je zatrdil stotnik Vindiš. Valerija Šket Foto: Bruno Toič in Marko Pišlar Iz vojaškega življenja Ko za preživetje v divjini zadostuje znanje Zakaj ste se odločili, da se boste naučili, kako preživeti v naravi? Kako ste se sploh lotili tega dela? Nekdanja kultura in način življenja izginjata. Ljudi je vse bolj strah narave in se zato odmikajo od nje, včasih pa so jo morali obvladati oziroma poznati, da so lahko preživeli. Torej se nisem naučil nič novega, le da sem pozabljeno kateri rod rastlin je užiten. Tisa na primer je strupena, plod pa je užiten, vendar so semena v plodu tudi strupena. Vse to pomeni zelo veliko dela. Največ sem se ukvarjal z rastlinami in tehniko priprave, na primer s konzerviranjem hrane, pomembni pa sta tudi improvizacija ter izdelava orodja in orožja. Vendar so možnosti in način preživetja v različnih okoljih in letnih časih različni. Seveda, pri nas je preživetje v naravi izziv prav zaradi velikega odstotka strupenih rastlin. Prav tako je preživetje pozimi zelo zahtevno zaradi nevarnosti, da zmrzneš, poleti pa lahko tudi pri nas hitro pride do dehidracije. Najbolj pomembno je osnovno znanje, kar sem spoznal tudi med avstralskimi domorodci. Sicer je bilo preživetje v Avstraliji zaradi pomanjkanja vode, veliko strupenih kač in napadalnih krokodilov velik izziv. Podoben je pri nas obalno-kraški svet, vendar precej manj ekstremen. Osnovno znanje za preživetje moraš prilagoditi terenskim in podnebnim značilnostim. Prav to znanje, ki je še posebej pomembno za tiste na zahtevnih misijah, poskušam dati pripadnikom Slovenske vojske. Če imaš nož in pištolo, še ne pomeni, da lahko preživiš, če pa veš, katera rastlina je užitna ter kako in kje poiskati vodo, potem je možnosti več. Bistvo preživetja je, da si ne glede na to, kaj se zgodi, znaš pomagati ter narediti in poiskati stvari, ki jih nujno potrebuješ, torej ogenj, vodo, hrano, orodje in orožje. Potem se moraš znati še orientirati. V naravi še nisem naletel na nerešljivo težavo. Brane Červek se že 14 let ukvarja s preživetjem v naravi. Vsaj šest mesecev na leto preživi v naravi in se, kot pravi, še vedno uči. Dvakrat je bil po pol leta v Avstraliji in živel kot domorodci. Usposabljal je avstralske in francoske vojake, delal je tudi po Evropi. Morda se zdi, da je preživeti v naravi preprosto, vendar ni. Kot je pojasnil, je pri nas kar 80 odstotkov rastlin strupenih, 50 odstotkov je smrtnih. Katere rastline so torej užitne, iz česa lahko izdelamo vrv za tetivo loka, kako zanetiti ogenj brez vžigalic ali spoznaval okolje, potem sem se živeti v naravi, v specialni enoti slovanske vojske. Zelo mi je bilo em se odločil, da bom to počel naprej. Proučevanja sem se lotil emišljeno. Starejše ljudi po vsej veniji sem spraševal, kako so kako so lovili in kaj so jedli. Pri m sem si vse zapisoval. Potem em se učil po knjigah in bil velikoat razočaran, saj so zavajajoče, sedilo pa pogosto neresnično. sem tudi sam izkusil, saj sem strupil. Sčasoma sem se naučil, (Nadaljevanje na strani 17) (Nadaljevanje s strani 16) sko vojsko, saj svoje delo redno zapisujem. Tudi drugod po svetu izvajajo take programe za vojske. Je pa res, da pri nas premalo cenijo izkušnje, saj za to, kar znam, ne potrebujem diplome. V 14 letih sem delal že marsikje in na usposabljanjih se ni nihče zastrupil ali prehladil, nasprotno, moje znanje zelo cenijo. Zadovoljen sem s tem, kar vojaki, predvsem iz odreda za specialno delovanje, na terenu pokažejo, želim pa si, da bi usposabljanje v naravi prišli pogledat tudi poveljujoči oziroma da bi se ga udeležili. Sodelovanju z vojsko namenjam precej časa, do zdaj smo veliko sodelovali, pa tudi fantje me velikokrat sami pokličejo, da preživimo nekaj dni skupaj v naravi, saj vidijo, da jim tako znanje zelo koristi. Za dosedanje sodelovanje se zahvaljujem predvsem poveljniku 1. brigade polkovniku Branimirju Furlanu in poveljniku ODSD podpolkovniku Borisu Mikužu in njegovim fantom. In načrti za prihodnost? Upam, da bom letos imel za vojake ODSD tudi nadaljevalno usposabljanje na terenu, kar bo velik preizkus. Poleg tega bodo v Slovenijo verjetno prišle tudi tuje enote, ki jih bom usposabljal. Sicer pa bom del poletja preživel na obalnem območju, morda bom šel do Grčije. Želim si še več sodelovanja s SV, zato vabim vse enote SV poleg ODSD in 10. MOTB, da se mi pridružijo na usposabljanju. Moja šola se namreč odlikuje in razlikuje od drugih po svetu predvsem po tem, da se skupina usposablja brez kakršnih koli pripomočkov, torej brez osebnega orožja in dodatne hrane. Vse, kar potrebujemo, najdemo in izdelamo v naravi. Prav to je prednost, ki vam jo s svojim znanjem ponujam. Izobraževanje in usposabljanje potekata na najvišji možni ravni in sta tako primerna ter prirejena za najbolj elitne enote Slovenske vojske. Valerija Šket Foto: Bruno Toič, Brane Červek When survival in the wild depends on your knowledge For fourteen years, Brane Červek has been gathering knowledge and improving his skills for survival in the wilderness. According to his own words, the learning process is not over yet. He spends at least six months every year in the wilderness. Twice he spent half a year in Australia, adopting the lifestyle of Australian Aborigine. He taught Australian and French servicemembers and worked all over Europe. Perhaps survival in the wild doesn not seem demanding but it is. According to Červek, as much as 80 per cent of the plants in Slovenia are poisonous, 50 per cent are lethal. Which plants are edible, how you can make a string for the bow, how to light a fire without matches, how to catch a snake, where to look for nutritious worms and how to gather water? Červek shares his knowledge and skills with the SAF servicemembers in field trainings of the School of Survival in order to teach them the basics of the survival in the wild. S LO V E N S K A V O J S K A 17 Iz vojaškega življenja Ste bili velikokrat v nevarnosti? Na terenu si nenehno izpostavljen takšnim ali drugačnim nevarnostim. Veliko je stvari, ki jih še nisem preizkusil. Vedno se pojavi nekaj, kar te na novo nauči. Ne znam vsega, vem pa zelo veliko, vendar sem vedno pripravljen na novo znanje. Nevarnosti je veliko. Ribe na primer so dobre za jesti, toda težavo lahko pomeni neopazna trakulja, zato je ribo treba ustrezno pripraviti. Paziti se je treba pred klopi, zato si kožo natreš s posebno rastlino, ki jih odganja. Nevarno je, če pride do dehidracije ali če se zastrupiš, pa se ob tem ne znaš prav odzvati. Čas, ko moraš nekaj nujno narediti, in ne veš, kaj bi, je lahko usoden. Majhne stvari so pogosto bolj usodne kot na primer medved. Tudi njih kar naprej srečujem, vendar še nikoli nisem imel težav. Svoje ozemlje bolj branijo divji prašiči ali med kačami črni gadje, ki so dejavni tudi ponoči. Nevarno je, če te piči v vrat ali bližino srca. Kako pa je z drugo hrano in vodo? Rastline je torej treba dobro poznati, preden jih zaužijemo. Naši želodci so razvajeni, užitne rastline, ki jih je približno 400, imajo ponavadi grozen okus, saj mora biti za nas vse pripravljeno po nam znanem okusu. V naravi pa je tako, da se po treh dneh želodec že toliko skrči, da ti je za okus vseeno, čeprav se čutila še bolj izostrijo. Prav tako bi marsikdo imel predsodek, če bi moral jesti kačo, ne pa, če bi jedel pripravljen zrezek. Pomembno je, da cenimo, kar v naravi lahko dobimo, od kač, rib, žuželk do večjih živali, ki jih ujamemo. Največja težava je voda, vendar minimalno zadostno količino lahko dobimo iz rastlin. Če zaradi okusa ne jemo rastlin, se lahko zgodi, da po treh dneh, v toplejših krajih pa celo v petih urah, pride do dehidracije. Vodo je mogoče tudi pridobivati, vendar vseh skrivnosti le ne bom izdal. Kakšne programe v okviru šole preživetja vodite za Slovensko vojsko? Program je prirejen enoti. Ko se prvič udeleži programa, spozna rastline, živali ter izdelavo in uporabo orodja in orožja. Naslednja stopnja je nadaljevalni program, čas bivanja v naravi se podaljša, zamenja se teren, pomagam manj, le več rastlin dodajam. Vsaka skupina bi morala zaradi sprememb flore in favne različne terene preizkusiti v različnih letnih časih. Vsekakor je najbolj zahtevno pozimi. Pot je vnaprej določena, vsak dan imamo na predvideni lokaciji tudi prvo pomoč, če bi bila nujna. Kaj vojaki vzamejo s seboj? Naročim jim, naj vzamejo s seboj več, kot v resnici potrebujejo. Spalne vreče in obleko lahko obdržijo, poberem pa jim nože, mačete, vrvi in šotorsko platno, saj se morajo znajti brez tega. Program je zasnovan tako, da si po opravljeni nalogi prislužijo tudi nagrado, in sicer del opreme, ki so jo želeli imeti, pa sem jim jo pred tem vzel. Delo je zelo naporno, neprestano je treba misliti na to, da bodo siti, da izdelajo orodje in orožje, zato na enotedenskem terenu vsakdo izgubi do sedem kilogramov telesne teže. Vas zanima redna služba v Slovenski vojski? Vsekakor me zanima, vendar bi rad delal to, kar delam zdaj, torej usposabljal enote za preživetje v naravi. Načrtujem tudi priročnik o preživetju za Sloven- Iz vojaškega življenja Na cilje s fagoti in maljutkami Kandidati so imeli skoraj 200 ur uspoPosadko pri obeh protioklepnih Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku je v sabljanj, in sicer iz predmetov oborosistemih sestavljajo trije člani, in sredo, 30. junija, potekalo zaključno preverjanje za pridobitev žitve, opreme ter taktike protioklepnih sicer operater, ki poveljuje posadki, vojaško evidenčne dolžnosti protioklepnik. 14 kandidatov je enot, poudarek pa je bil na metodiki ter pomočnika. Ko pridejo na teren, na specialistično šesttedensko usposabljanje prišlo iz 20. vodenja rakete. Inštruktorji iz 76. POB pripravijo orožje, utrdijo lanserje in MOTB in 76. protioklepnega bataljona. Vsi so se usposabljali za so usposabljali po programu Centra namestijo rakete. Vojak Bojan Sočič iz delovanje s protioklepnim sistemom fagot, trije pa še z maljutko. za usposabljanje. Kot je pojasnila 76. POB, ki se je usposabljal na obeh Kandidati so streljali na nepremične cilje na razdalji od 1400 do nadporočnica Nataša Svetina, vodja orožjih, je pojasnil, da je »cilj s fago1700 metrov. učne skupine protioklepnega raketnetom veliko laže zadeti, je pa pok pri izga sistema, je razlika med orožjema strelitvi rakete močnejši. Pri streljanju predvsem v tem, da je raketni sistem maljutka ročen, fagot pa polavtomatski, z maljutko je bil veter precej močan in je raketo nekoliko zaneslo, vendar sem zato je streljanje s slednjim lažje. »Kandidati morajo poznati vse značilnosti, jo pravilno uravnal in zadel cilje. Prav tako sem bil uspešen pri streljanju s fadelovanje in bojne zmogljivosti orožja ter drugo opremo, ki sodi k orožju, na gotom«. Vojak Gregor Pak iz 20. MOTB je dejal, da je edina pomanjkljivost pri primer termovizijsko kamero, ki omogoča uspešno delo ponoči oziroma ob simulatorjih, da ob izstrelitvi rakete ni ne poka ne dima. »Pok bi lahko vplival slabi vidljivosti, ali indikatorje motenj, da vidimo, ali cilji, na katere streljamo, na operaterja, da bi se na primer ustrašil in izpustil ročico, s katero vodi raketo oddajajo motnje. Če je tako, bi raketa zgrešila cilj,« je dejal poročnik Milan proti cilju. So nas pa na to inštruktorji opozorili.« Poddesetnik Ervin Zelko iz Rebrica, inštruktor na protioklepnem orožju. Desetnik Tonček Lisjak, inštruk20. MOTB je povedal, da je vsak kandidat na trenažerjih izstrelil več kot tisoč tor na trenažerju, pa je pojasnil, da kandidati do 30 minut na dan v trenažnih izstrelkov. »Menim, da je izurjenost pri delu zelo pomembna. Na 1500 metrov učilnicah urijo vodenje rakete, kar je najpomembnejše pri delu s protioklepstreljaš od osem do deset sekund. Pri tem moraš spremljati cilj in pravilno nimi raketnimi sistemi. »Simulatorji so vadbena kopija bojnega orožja in ravnati z orožjem. Včasih kakšna raketa tudi zataji, kot se je zgodilo danes. omogočajo simulacijo vsega, kar se pojavlja na bojišču.« Trenažer omogoča Lahko je kriva starost, lanser ali kaj drugega. Sem pa zelo zadovoljen z delom prikaz več kot 90 odstotkov razmer na terenu. »Pri streljanju s fagotom nainštruktorjev in usposabljanjem.« Nadporočnica Nataša Svetina je ob koncu merimo v cilj in sprožimo. Vse vplive, kot so veter, temperatura in odmik od streljanja dejala, da so kandidati pokazali visoko usposobljenost in so se z linije leta, računalnik preračunava sam. Vodenje rakete pri protioklepnem VED protioklepnik vrnili v svoje enote. Valerija Šket lansirnem orožju maljutka poteka ročno, torej kandidat ves čas s pomočjo palice vodi raketo v cilj, popravljati mora smer in paziti na različne vplive,« je pojasnil desetnik Štefan Kozar, inštruktor na trenažerju. Vojak Gregor Pak 18 S LO V E N S K A V O J S K A Vojak Bojan Sočič Poddesetnik Ervin Zelko Operater s komandnim pultom sistema maljutke vodi raketo proti cilju. Petek, 11. junij Tokrat smo pustili na poligonu kar precej znoja, saj smo prvič poskušali premagati razdaljo 40 metrov s trebušnim in bočnim plazenjem ter »kobacanjem« v čim krajšem času. Na začetku se ti zdi razdalja majhna, toda že na polovici ugotoviš, da ti pohajajo moči. Meni je šlo najbolje »kobacanje«, pri bočnem plazenju pa sem skoraj odpovedal. Med zelo nujnim počitkom nas poveljnik oddelka ni niti malo pomiril, ko nam je povedal, da bo fizično preverjanje v Vipavi potekalo le dva dni. Ob tem si lahko le mislim, da bodo morali biti tisti, ki bodo hoteli biti izurjeni, zelo dobro pripravljeni. Po počitku smo urili formacijo klina, pri čemer je naš poveljnik spet preizkusil sposobnost odzivanja na nepričakovane razmere. Tomaž nas je namreč presenetil z bočnim ognjem, naš odziv pa je bil značilen za popolne »zelence«. Namesto takojšnjega ognjenega odgovora smo ob prvih strelih le začudeno gledali, kaj je to. Ponedeljek, 14. junij Danes smo se šli odojke na žaru, saj smo se urili v gašenju gorečega sovojaka in premagovanju ognjenih ovir. Najbolj zanimivo je bilo opazovati odziv tistih, katerih odeja je kljub prizadevanjem sovojakov še vedno gorela na njih. Popoldne smo v učilnici še teoretično spoznali zažigalna sredstva in postopke oddelka v napadu ter obrambi, nazadnje pa smo pisali naš prvi test o protipehotnih minah. Sreda, 16. junij Ponovno smo bojno streljali na Blokah, tokrat tudi s pištolo beretta. Hvalabogu smo bili tokrat že bolj navajeni na ocenjevanje, zato so bili rezultati precej boljši od prejšnjih. Dobro sem streljal tudi z masko, s katero sem imel zaradi sončnega odboja težave na prvem streljanju. Še s pištolo smo v nasprotju z napovedmi poveljnikov dobro streljali in je bilo le malo ponavljalcev, Obi pa je bil spet najboljši. Četrtek, 17. junij Na našem zadnjem šesturnem pohodu smo v polni bojni opremi prehodili 20 kilometrov od Škocjana do Novega mesta. Pot je bila zanimiva in precej zahtevna, kar se je kmalu pokazalo, ko Dragana zaradi bolečin pri srcu ni mogla nadaljevati poti in so jo pobrali. Nikakor pa to ne pomeni, da naša dekleta ne bi zmogla takšnega napora. Na koncu sem najbolj občudoval Petro in Matejo, ki sta ena zaradi boleče noge, druga pa zaradi drobne rasti kljub temu zdržali naš zahtevni tempo in brez težav prišli na cilj. Najbolj sem si zapomnil črno mucko, ki je tekala za našo kolono in milo mijavkala, vendar je po premišljeni poveljnikovi odločitvi nismo smeli božati, ker bi lahko bila okužena s steklino. Ponedeljek, 21. junij Danes smo imeli ocenjevanje v metu vadbene ročne bombe. Kot enemu od pobiralcev bomb se mi je zdelo zelo zanimivo, kako se kljub svoji velikosti ročna bomba lahko skrije v gosti travi. Zdi se mi, da bi morala vojska zaradi lažjega iskanja bombe obarvati z rumeno fluorescentno barvo. Čeprav dekleta niso bila ravno navajena metanja kamnov in podobnih reči, se jim je vaja v metanju bombe obrestovala in so vsa opravila preverjanje. Zdaj nas čaka le še pika na i, in sicer metanje prave ročne bombe. Popoldne smo izvedeli rezultate testa o protipehotnih minah. Razen nekaj izjem, kot so Srečo, Simona in Petra, smo bili drugi precej slabi. Vsekakor se bo treba več učiti in biti na naslednjem testu o protitankovskih minah natančnejši. Sreda, 23. junij Za tokratno temo inženirstva o premagovanju vodnih ovir smo šli na Krko nedaleč od vojašnice. Vsak oddelek je moral pripraviti svoje plovilo oziroma postaviti brv. Najbolje je bilo veslati v velikem gumijastem čolnu, najbolj zanimivo pa je bilo gledati splav iz treh zračnic in čakati, kateri vojak se bo najprej okopal. Seveda je naše upanje, da nam ne bo treba v vodo, splavalo po njej, ko smo morali po vrvi preplavati polovico Krke do splava in nazaj. Nisem si mislil, da bo voda tako mrzla. Še najbolj sem se bal prečenja potoka po vrvi, vendar sem ga na svoje presenečenje opravil z lahkoto. Popoldne nas je čakal še test o protitankovskih minah in ura borilnih veščin. Četrtek, 24. junij Še smo živi! Preživeli smo metanje prave ročne bombe na Počku in na veliko olajšanje nas, predvsem pa poročnika, ki je stal z nami v zaklonilniku, ostali celi. Na straži sem srečal sotrpine z Bohinjske Bele, ki so šli na poligon takoj za nami, vendar je za pogovor spet zmanjkalo časa. Zaradi jutrišnjega praznika smo na hitro opravili redarstvo in že ob treh odšli domov z mislijo na taborjenje naslednji teden. Ostali so Karmen, Klavdija, obe Petri in Simona, ki so imele telesno preverjanje za poklicnega vojaka. Igor Miličič, vojak na prostovoljnem služenju vojaškega roka S LO V E N S K A V O J S K A 19 Iz vojaškega življenja Dnevnik vojaka Igorja (4. del) Iz vojaškega življenja Otroci navdušeni nad počitniško kolonijo Vojaški vikariat Slovenske vojske je s pomočjo drugih enot SV in prostovoljcev animatorjev letos prvič organiziral poletni tabor za otroke pripadnikov Slovenske vojske na podlagi programa celostne skrbi za pripadnike SV in njihove družinske člane. 56 otrok, starih od devet do petnajst let, je od 28. junija do 3. julija, aktivno preživelo počitnice na Moretinih blizu Ankarana. Vzgojitelji so jim pripravili zanimiv program, preizkusili so se v taborništvu, igrah z žogo, kvizu in drugih družabnih aktivnostih. Ob koncu tabora jih je obiskal načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. Tomaž Lenart, pastoralni asistent, pomočnik vodje tabora Želeli smo, da bi otroci aktivno preživeli počitnice, zato smo se odločili, da pripravimo tabor, hkrati pa smo tudi želeli razbremeniti starše po koncu šolskega leta. Zagotovljeno smo imeli medicinsko oskrbo, učitelja plavanja, reševalca iz vode in poni morja in okolica je lepa, poleg tega je objekt zirali smo delavnice in aktivnosti z žogo, en večer smo pripravili igre brez meja, otroke smo peljali na izlet s turistično ladjo ob obali, naučili smo se tudi himno tabora itn. Otroci so bili navdušeni, tako da so nekateri hoteli rezervirati termin za prihodnje leto. Z vojaškim kaplanom sva bila zelo presenečena nad velikim odzivom, tako da žal vseh nismo mogli sprejeti. Ko so bila mesta zapolnjena, smo prenehali sprejemati prijave, klicalo pa nas je več kot 300 staršev. Če bo mogoče, bomo prihodnje poletje organizirali več taborov v enem mesecu glede na starostne skupine. Tako se bodo tabora udeležili vsi, ki bodo to želeli. Zahvalil pa bi se vsem, ki so pripomogli, Vesna Žučko, animatorka Na taboru sem bila v vlogi voditeljice, kar je bil zame velik izziv. Kot zdravstveni tehnik delam v Kliničnem centru, tabora pa sem se udeležila, ker ljem preživljam svoj dopust tukaj. Otroke smo razdelili v skupine in jih poimenovali po rodovih, tako da se je moja imenovala piloti. Otroci so tudi spoznavali, kaj delajo njihovi starši. Nismo jih delili niti starejše. To so bile res aktivne počitnice, saj se je ves čas nekaj dogajalo. Najraje so bili na plaži, zabavali so se ob družabnih igrah, ob spremljavi kitare so peli in plesali. Te počitnice so bile tako lepe, da je še sol postala sladka, in vsi otroci so se strinjali, da so bile prekratke. Tudi zame je bila to Vid Delopst, 10 let, Topolšica Na počitnicah mi je všeč, še najboljše pa je bilo, ko smo šli na izlet z ladjo ob slovenski obali. Pot smo začeli v Portorožu, se peljali do Debelega rtiča in nazaj. Dopoldan in popoldan smo se kopali v morju, zvečer so potekale igre, delali smo plakate, risali, peli in plesali. Če bo takšna kolonija tudi prihodnje leto, upam, da se je bom lahko udeležil, saj sem spoznal veliko novih prijateljev. 20 S LO V E N S K A V O J S K A Otroke so med pogovorom z generalmajorjem Lipičem najbolj zanimali njegovi čini. Maša Stony, 10 let, Vrhnika Moj očka je zaposlen v Slovenski vojski, dela pa v Kranju. Navdušena sem, da hodi v uniformi v službo. Na počitnicah sem se z drugimi otroki imela dobro, še posebej, ko smo šli z ladjo na izlet. Vsi odrasli, ki so bili z nami, so nam pripravljali igrice in skrbeli za to, da nam ni bilo dolgčas. Najboljši je bil kaplan Matej Jakopič, ki je povedal tudi kakšno šalo ali zanimivo zgodbico. Smo pa tudi kakšno Aleš Zajc, 15 let, Bevke Počitnice na Moretinih so mi bile všeč, saj sem spoznal nekaj novih prijateljev. Bil sem najstarejši, zato so mi učitelji bolj zaupali, tako da sem včasih poskrbel za mlajše. Bil sem že v več kolonijah, tu pa mi je bilo všeč, ker smo se dobro razumeli in tudi učitelji so bili zelo prijazni. V Slovenski vojski bodo take počitnice organizirane tudi prihodnje Karin Schauer, 14 let, Kranj Moja mami dela v vojašnici v Kranju, zato sem lahko šla na te počitnice, pa tudi moj mlajši brat športnih igrah, peljali smo se z ladjo ob slovenski obali in videli veliko meduz. Spoznala sem veliko novih prijateljev. Učitelji so bili prijazni, malo smo smo bili na počitnicah. Na morje bom še šla in komaj čakam na nove dogodivščine. VŠ/MP Foto: MP Koristna pomoč albanskim gasilcem V okviru tridnevnega obiska so si albanski gostje najprej ogledali Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu, kjer jim je direktor URSZR Bojan Žmavc predstavil organiziranost uprave in njene naloge v sistemu zaščite in varstva pred naravnimi nesrečami. Slovenski gostitelji so predstavili preventivne ukrepe, sistem načrtovanja zaščite in reševanja, vlogo in naloge Izobraževalnega centra v tem sistemu ter dejavnosti pri ozaveščanju otrok in mladine. Gostje iz Albanije so v pogovorih izrazili veliko zanimanje za okrepitev sodelovanja pri izmenjavi izkušenj, oblikovanju in pripravi načrtov za zaščito in reševanje ter pri izobraževanju in usposabljanju za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Zanimala jih je tudi zakonska urejenost tega področja in sistem usposabljanja gasilcev. Bello je povedal, da se z URSZR dogovarjajo o sodelovanju na področju izobraževanja albanskih inštruktorjev za gasilce v Izobraževalnem centru na Igu, koristne pa bodo tudi izkušnje Slovenije pri vzpostavitvi sistema usposabljanja v Albaniji, saj v prihodnjih treh letih načrtujejo gradnjo izobraževalnega centra, kjer se bodo poleg gasilskih enot lahko usposabljali tudi pripadniki drugih reševalnih služb, ki sodelujejo v tem sistemu. Vodja albanske delegacije je poudaril tudi pomoč Slovenije pri pripravi zakonskih podlag za Med ogledom gasilske opreme in tehnike v ljubljanski poklicni brigadi ureditev področja zaščite in reševanja ter izmenjavo izkušenj na področju inšpekcij in opremljanja. Gasilska služba je v Albaniji organizirana na državni in lokalni ravni, sestavljajo pa jo samo poklicni gasilci. V načrtu imajo posodobitev gasilske opreme in tehnike, ki je zastarela in dotrajana, nekatere enote pa so popolnoma brez opreme in ustreznih prostorov za delo. Stanje na tem področju ni dobro, kar pomeni, da so enote večinoma slabo usposobljene in opremljene, zato bo, kot ugotavlja Bello, dobrodošla pomoč drugih držav, med njimi tudi Slovenije. Albanski gostje so si ob koncu obiska ogledali tudi državni logistični center v Rojah pri Ljubljani, Center za obveščanje RS, Center za obveščanje Ljubljana ter ljubljansko poklicno gasilsko brigado. Na gradu Kamen na Gorenjskem so jim pripravili prikaz reševanja v gorah, v jami Vilenica pa prikaz reševanja iz jame. MP/BT PGD Šinkov Turn se ponaša s 600 pokali Prostovoljno gasilsko društvo Šinkov Turn pri Vodicah, ki bo prihodnje leto praznovalo 80. obletnico, je z več kot dvesto člani in 600 osvojenimi pokali eno najbolj dejavnih v Sloveniji. Predsednik društva je Miro Repnik, poveljnik pa Gorazd Lončar. Društvo v okviru Gasilske zveze Vodice pokriva območje vasi Selo, Vesca, Koseze in Šinkov Turn, na jugu je hrib Rašica, na severu pa kot zadnji pred pristajalno stezo na brniškem letališču Koseški hrib. »V vaseh je več kot dvesto gospodinjstev, kar je toliko, kot imamo članov,« je povedal eden od mentorjev v društvu Lojze Hribar. Člani so aktivni na preventivnem, operativnem in izobraževalnem področju, saj se usposabljanj ter urjenj udeležujejo skoraj vsak dan. V gozdnih in travniških požarih ter drugih intervencijah posredujejo predvsem trije višji častniki, 15 gasilskih častnikov, osem gasilskih sodnikov in trideset operativcev. »Na srečo letos nismo imeli večjih intervencij, saj nam je vreme precej bolj naklonjeno kot lani. V požaru gospodarskih poslopij smo nazadnje intervenirali že pred nekaj leti, ko so zagoreli trije objekti,« je ob predstavitvi delovanja društva dejal Hribar. Dodal je, da so letos skupaj z občino Vodice kupili podvozje za novo intervencijsko vozilo GVC 16/25, atego 4 x 4. Vozilo bo stalo 33 milijonov tolarjev, za podvozje pa so plačali enajst milijonov. Društvo ima kar deset tekmovalnih ekip s sto tekmovalci, ki so v zadnjih desetih letih sodelovali na številnih tekmovanjih doma in po svetu. Nekatera tekmovanja, kot je letošnja pokalna tekma GZS za veterane, pa društvo tudi organizira. Zadnji uspeh so dosegli na državnem prvenstvu 22. maja letos v Kočevju, ko so članice A postale državne prvakinje, članice B so osvojile tretje mesto, veteranke peto, veterani šesto, člani B pa deseto mesto in bili s temi rezultati najboljši med gasilskimi društvi. Njihove najboljše tri ekipe so pridobile pravico, da nastopijo v kvalifikacijah za gasilsko olimpijado, ki bo leta 2005 v hrvaškem Varaždinu. MG Foto: PGD Šinkov Turn S Poljaki o sodelovanju v nesrečah cija, ki se s predstavniki URSZR dogovarja o vsebini sporazuma o sodelovanju pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic. Ti pogovori so drugi krog pogajanj o Sporazumu med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Poljske o sodelovanju pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic. S LO V E N S K A V O J S K A 21 Z a š č i t a i n re š e v a n j e Od 21. do 23. junija je bila na obisku na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) delegacija ministrstva za lokalno upravo in decentralizacijo Republike Albanije, ki je v tej državi odgovorna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Albansko delegacijo je vodil pomočnik ministra Pajtim Bello. Namen obiska je bil, da se seznanijo z organiziranostjo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji, predvsem v gasilstvu, ter dogovorijo o morebitnem sodelovanju na tem področju. Delegacijo je na MO sprejel tudi državni sekretar dr. Tomaž Čas. S t ro k o v n e t e m e Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah (2. del) Povezovanje oziroma omreženje IKT, ter poskušala doseči sinergijski V prejšnji številki smo predstavili nekatera teoretična in praktična oboroženih sil je proces, ki mu tako učinek in hkrati kompatibilnost s spoznanja o preoblikovanju oziroma transformaciji sodobnih ali drugače sledijo številne države, svojim najpomembnejšim zaveznioboroženih sil ter spremembah, ki jih je v procese organiziranja kajti zavedajo se izjemnega pomena kom ZDA. Zato Britanci ne govorijo o in delovanja prinesla uporaba informacijsko-komunikacijske sinergijskega učinka, ki ga ima upokonceptu »network centric warfare«, tehnologije (IKT). V drugem delu bomo natančneje predstavili raba IKT. Vendar pa lahko ne glede temveč poudarjajo zmogljivosti, ki jih uporabo IKT v oboroženih silah ZDA, Velike Britanije, Švedske na univerzalnost in v raziskovalnem omogoča mreža (Network Enabled in Avstrije ter pojasnili, kako IKT s stališča sinergijskih učinkov pomenu tudi neodvisnost IKT ugotoviCapabilities). uporablja nadnacionalna varnostna organizacija Nato. mo, da so doktrine (doktrine in pravila Zelo dober primer, kako lahko majhne uporabe – rules of engagement – za države z nizkim obrambnim prorafizično, informacijsko in kognitivno obrambo in napad), organiziranost čunom uporabijo koncept, razvit za oborožene sile velikih sil, je Avstrija. (organizacijska kultura, organiziranost in ustroj sedanjih ter načrtovanih Koncept »network centric warfare« je umestila v svoje varnostnopolitično enot), osebje (usposobljenost, izobraževanje in urjenje) ter tehnologija okolje, ki ga zaznamujejo nevtralnost, koncept totalne obrambe (orig. Um(tako strojni kot programski vidik, še posebej pa je pomemben odnos med fassende Verteidigung) in članstvo v mednarodnih integracijah (EU, OZN) ter tehnologijo in uporabnikom, ki ga proučuje vojaška ergonomija) tiste sprega uporabila kot katalizator za omreženje celotnega varnostnega aparata menljivke, ki najbolj določajo, kako bodo posamezne oborožene sile izkodržave, ki se bo sposoben odzivati na spremenjeno varnostno okolje. Tako v ristile prednosti IKT na področju vodenja in poveljevanja ter nadzorovanja, Avstriji poleg vojaškega vidika3 omreženja posebej opozarjajo še na državno mobilnosti in manevra, učinkovitosti oborožitvenih sistemov v vseh zvrsteh, in mednarodno raven. Državna raven naj bi tako zagotavljala v omrežje porodovih in službah, fizične, informacijske in kognitivne varnosti ter logistiki vezan varnostni sistem in politiko, ki bi združevala tako vojaško kot civilno (Wik 2002). Omenjene determinante so torej tiste, ki poleg geostrateškega komponento obrambe ter zaščito prebivalstva. Mednarodna raven pa se položaja države, strategij zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambe ter nanaša predvsem na povezljivost z EU in Natom4. Glavni izziv za avstrijsko tehnološke razvitosti družbe odločilno vplivajo na različne načine povezovazvezno vojsko (orig. Bundesheer) je takšen razvoj, da bo sposobna sodelonja posameznih oboroženih sil. vati v mirovnih operacijah, katerih izvajanje bo omrežno podprto. V ta namen so spomladi 2003 razvili koncept NOVA (orig. Netzwerk – zentrierte Operative Verfahren Austria), s katerim naj bi poleg drugih reformnih procesov, ki Kako posamezne države razvijajo IKT trenutno potekajo, zvezni vojski zagotovili naslednje zmožnosti delovanja: O transformaciji, predvsem glede povezovanja oziroma omreženja oborožehkratno razporeditev vseh razpoložljivih sredstev (concurrent resources), nih sil, se je naprej začelo govoriti v državi, ki je gonilna sila razvoja IKT tako možnost sodelovanja oziroma interoperabilnost, superiornost vodenja in v vojaškem kot civilnem pomenu. V ZDA so namreč po koncu hladne vojne nadzorovanja (command and control superiority), visoko operativno hitrost in predvsem po zalivski vojni leta 1990 vse bolj poudarjali IKT kot nosilni (speed of operations), nadzorovan manever, natančno bojno delovanje (preelement razvoja oboroženih sil, seveda pa so pri tem izhajali iz prednosti, ki so jo ZDA imele pred drugimi na področju IKT. Tehnološka razvitost jim Tri področja NBD, ki združujejo sedanje zmogljivosti in ponujajo nove je omogočila, da so vzporedno razvijali tako doktrinarne kot organizacijske in kadrovske ter tehnološke elemente oboroženih sil, pri čemer je najpomembnejše mesto v tem razvoju dobila mreža1. Takšno bojno delovanje Skupna situacijska slika Sinhronizacija oboroženih sil zato imenujemo na omrežjih temelječe vojskovanje oziroma Vedensko (common situation delovanja (behavioristično) network centric warfare. Mreža je hrbtenica oboroženih sil, s katero se glede awareness) operativni tempo področje na sprejeto doktrino in prevladujočo organizacijsko kulturo oziroma način organiziranosti vzporedno razvijajo oborožitveni sistemi, kot so na primer brezpilotna letala, sistemi za opazovanje ter zbiranje in obdelavo podatkov ter bojni oborožitveni sistemi. Tako naj bi nastal enoten sistem, ki bi pomenil velik korak v razvoju vojskovanja (Internet 1). Seveda pa tak pristop zahteva Sinergije, nove zmogljivosti zelo veliko denarja, ki si ga v tem trenutku lahko s svojim obrambnim prora2 Informacijsko Fizično čunom privoščijo zgolj ZDA (Sandawi 2003) . Natančnost področje področje OS Tradicionalno organizirane oborožene sile in njihovi oborožitveni sistemi so namreč nekompatibilni s tako mrežo. Zato so se nekatere druge države odločile, da kljub vsemu poskušajo izkoristiti prednosti uporabe IKT, na drugi strani pa so bistveno manj radikalno izvedle transformacijo. Velika Britanija je svojo opremo in oborožitvene platforme, kot so tanki, brezpilotna letala in Vir: Wik, 2003, 10. letala s posadko, uporabila kot vozle v mreži, ki jo je oblikovala na temelju 22 S LO V E N S K A V O J S K A Natovo razumevanje IKT In na koncu še nekaj besed o Natu in njegovem razumevanju uporabe IKT v oboroženih silah. Čeprav »network centric warfare« ni bil izrecno omenjen v praškem PCC (Prague Capability Commitment), se tudi Nato zaveda, da lahko na podlagi takšnih konceptov izboljša učinkovitost delovanja, predvsem pa zmanjša tehnološki razkorak med ZDA in drugimi zaveznicami. Zaradi tehnološke asimetrije med zaveznicami je namreč skoraj ogrožena sposobnost sodelovanja oziroma interoperabilnosti v zavezništvu. Trend k omreženju pa ponuja tudi tehnološko zaostalim oboroženim silam možnost 1 Wik (2002) opredeli mrežo kot skupino ljudi, ki so med seboj povezani tako, da imajo možnost neodvisnega sprejemanja informacij iz enotnih baz podatkov. Omrežje je lahko zasnovano tako, da združuje številne manjše mreže, pri čemer lahko vsaka med njimi ponuja druge storitve. Tako omrežje lahko sestavljajo tako računalniške mreže kot telekomunikacije ter druga elektronska javna občila. Pri tem mora omrežje upoštevati naslednja načela: • dobro mora biti organizirano in strukturirano, • biti mora stabilno, predvsem če se spreminjajo zgornje plasti omrežja, • biti mora transparentno za učinkovitost in hitrost, • opremljeno mora biti z varnimi povezavami in vozlišči. 2 Ta koncept naj bi ognjeni krst doživel v Afganistanu leta 2001, predvsem pa v napadu ZDA in Velike Britanije na Irak leta 2003. Analitiki ga imenujejo tudi Rumsfeldova doktrina, ki v nasprotju z doktrino kvantitativne prevlade nad nasprotnikom nekdanjega načelnika združenega štaba ameriške vojske in sedanjega državnega sekretarja Colina Powella iz leta 1991 prisega na majhne, omrežno podprte in tehnološko dominantne oborožene sile, katerih glavna moč temelji na uporabi tehnologije, ne pa na številu vojakov in oborožitvenih sistemov. Doktrina se je predvsem v prvi fazi iraške vojne do uradne razglasitve konca spopadov izkazala kot zelo učinkovita, po razpadu iraškega režima in njegove vojske pa je glede zagotavljanja varnosti v Iraku popolnoma zatajila (Musharbash 2004). 3 Vojaška raven omreženja obsega strateško, operativno in taktično komponento, pri čemer gre pri prvi za omrežno povezavo obveščevalnih služb in njihovih izsledkov v procese vodenja in poveljevanja, kar je še posebej za avstrijsko udeležbo v mednarodnih operacijah zelo pomembno. Operativna komponenta mora olajšati omreženo izvajanje operacij in zagotoviti interoperabilnost med udeleženci mednarodnih operacij. Za Avstrijo pa je zelo pomembna tudi taktična komponenta, kajti cilj oblikovanja brigade za mednarodno (so)delovanje, ki bi bila sposobna omrežne povezljivosti in delovanja, bi bilo brez taktične ravni nemogoče uresničiti (Ibid.). 4 Avstrija je članica Partnerstva za mir, poleg tega pa glede na širjenje Nata in njegovo preoblikovanje iz klasičnega zavezništva kolektivne obrambe v kolektivno varnostno organizacijo vse bolj razmišlja o opustitvi politike nevtralnosti in pridružitvi v omenjeno zavezništvo. S t ro k o v n e t e m e cision engagement), usmerjeno logistiko (focused logistics) in vseobsežno zaščito (full dimensional protection) (Habermayer 2004). Podobno kot Avstrija je začela uvajati IKT v svoje oborožene sile tudi druga nevtralna država, članica EU. Švedska je na temelju koncepta »network centric warfare« razvila specifičen koncept na omrežju temelječe obrambe (network based defence – NBD), ki pomeni eno najpomembnejših reform švedskega vojaškega, obrambnega in varnostnega sistema. Njegovi začetki segajo v leto 1999, ko je švedski parlament riksdag sprejel vladna zakonska osnutka A Changing World – A Reformed Defence ter The New Defence. Švedska se je tako odločila, da svoj koncept totalne obrambe, usmerjen v obrambo države pred nasprotnikovo invazijo, prilagodi novim razmeram v svetu ter ga spremeni v fleksibilno operativno obrambo, ki bo temeljila na uporabi IKT. Na področju razvoja in uporabe IKT je namreč ena najbolj razvitih držav sveta (Internet 2). NBD torej temelji na razvoju in uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere glavni namen je povečevanje hitrosti odločanja in boljša sinhronizacija vojaških enot vseh zvrsti in rodov, kar omogočajo računalniške omrežne povezave med senzorji, odločevalci in oborožitvenimi sistemi ter širjenje skupne slike, do katere imajo dostop vse geografsko ločene enote v realnem času (Wik 2002). V primerjavi z nekaterimi predstavljenimi državami Švedi veliko pozornost namenjajo zaznavnemu oziroma kognitivnemu vidiku uporabe IKT, kajti psihološka obramba in pripravljenost sta še vedno eden od stebrov švedske obrambne in varnostne kulture. Prav tako pa imata v njihovem konceptu pomembno vlogo moč javnih občil in uporaba IKT kot nefizičnega vira moči (Soft Power). Ključen je torej vpliv uporabe IKT pri zbiranju in obdelavi podatkov ter njihov vpliv na zaznavanje stvarnosti tako z vidika sistema kot posameznika v njem. Švedski koncept na ravni vojaka sodelovanja z razvitejšimi (Mey in Krüger 2003). Zato se je Nato odločil za podoben pristop, kot smo ga predstavili v primeru Velike Britanije. Razvijal naj bi zmogljivosti, ki jih uporaba IKT in omrežja omogoča sedanjim platformam (Nato Network Enabled Capability). Seveda pa bodo morale temu konceptu predvsem na področju doktrin, organiziranosti ter usposobljenosti osebja slediti vse članice, ne glede na velikost njihovih oboroženih sil. (Konec) Asist. mag. Uroš Svete, FDV, Katedra za obramboslovje Viri: Helmut Habermayer: Network – Centric Warfare – Der Ansatz eines Kleinstaates. Österreichische Militärische Zeitschrift 3/2004 (dostopno tudi na http://www.bmlv.at/omz/ausgaben/artikel.php?id=202). Internet 1: (http://www.rheinmetall.de/print.php?lang=2&fid=1214, 7. junij 2004. Internet 2: Modern defence. Government Offices of Sweden, 2004. http://www.sweden.gov.se/ sb/d/2174/a/21924, 15. junij 2004. Internet 3: Network Centric Operations: Differences in Perspective. http://www.mors.org/ meetings/oa_nco/nco_pres/Hayes.pdf. 4. junij 2004. Holger H. Mey in Michael K.-D. Krüger: Vernetzt zum Erfolg? Network-Centric Warfare - zur Bedeutung für die Bundeswehr. Frankurt am Main: Report Verlag, 2003 (dostopno tudi na http: //www.sipotec.net/pdf-DateienVernetzt.pdf, 17. februar 2004). Yassin Musharbash: Der gescheiterte Stratege. V Spiegel Online 8. april 2004, http:// www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,druck-294633,00.html, 8. april 2004. Sammi Sandawi: Die Transformation der US-Streitkräfte im Rahmen der Revolution in Military Affairs und die Zukunft der Koalitionskriegsf’ührung innerhalb der NATO. Berlin: Institut für Sozialwissenschaften der Humboldt-Universität, 2003 (dostopno tudi na http://www.hsfk.de/abm/ uniforum/pdfs/sandawi1.pdf, 17. februar 2004). Manuel W. Wik: Network-based defence for Sweden – Latest fashion or a strategic step into the future? Stockholm: Defence Material Administration, FMV, 2002 (dostopno tudi na http: //www.fhs.mil.se/upload/Webbadmin/Organisation/CIOS/303%20NBD2%20Manuel%20W ik.pdf, 4. junij 2004). Manuel W. Wik: What is Network-Based Defence (NBD) and the Impact on the Future Defence? Stockholm: Royal Swedish Academy of War Sciences, 2003 (dostopno tudi na http://www.kkrva.se/Links/Nbf/mavikeng.pdf, 15. junij 2004). http://bibliotek.fhs.mil.se/ publikationer/uppsatser/2002/chpt0002/hassgaard_2052.pdf, 4. april 2004. In the previous issue of the Slovenska vojska magazine we presented to our readers some theoretical and practical skills connected with the transformation of the modern armed forces as well as the changes that were introduced into the processes of organisation and operation with the use of information - communication technology (ICT). In the second part of the article, we present in detail the use if ICT in the armed forces of the United States of America, Great Britain, Sweden and Austria. We also get our readers acquainted with how the ICT is used from the point of view of synergetic effects by the transnational security organisation NATO. S LO V E N S K A V O J S K A 2 3 Bolgarske oborožene sile (2. del) S t ro k o v n e t e m e oziroma korpuse, katerih poveljstva so Bolgarska vojska je uspešno začela V bolgarskih oboroženih silah hitijo s preoblikovanjem, posodaostala v isti mestih kot med socializzmanjševati število pripadnikov svojih bljanjem in zmanjševanjem svoje sestave in čeprav je država po mom, torej v Sofiji, Plovdivu in Slivnu. oboroženih sil. Leta 1985 jih je imela splošnem prepričanju v Natu veljala za najmanj pripravljeno v Korpus v tem kraju je od vseh najbolje 148.500, zdaj jih ima le še približno skupini kandidatk, je leta 2002 dobila povabilo, letos pa je bila izurjen in v tem nadaljuje tradicijo iz 45.000, vendar se v enakem razmerju tudi sprejeta v polnopravno članstvo zavezništva. Čaka jo še časa Varšavskega pakta. zmanjšujejo tudi obrambni izdatki na obsežno delo pri nadaljnjem zmanjševanju aktivne in rezervne Kopenska vojska je zmanjšala število prebivalca. Tako so leta 1985 porabili sestave, uvajanje pogodbenega služenja in do leta 2010 rodov z 12 (motorizirana pehota, oklep159 ameriških dolarjev, predlani pa uvedba poklicne vojske. Kako dolgo bo potem ta izraz pomene enote, artilerija, padalske enote, komaj 48, torej manj kot tretjino. Kako nil le varen status zaposlenih v državni službi in kdaj bo dobil zračna obramba, izvidovanje, inženirmalo denarja v Bolgariji namenijo za pravo vsebino, ko bo zares pomenil profesionalce, strokovnjake stvo, kemično vojskovanje, elektronsko vojsko, pove tudi podatek, da so leta v vojaški stroki, pa bo težava ne le Bolgarov, temveč tudi drugih vojskovanje, zveze, materialna podpora 1985 ob tako veliki vojski porabili za novosprejetih članic, ki že uvajajo profesionalno vojsko. Tudi v in tehnična podpora) na štiri, tako da obrambo 2,9 odstotka BDP, predlani starih članicah ni vse tako, kot bi moralo biti. zdaj obsega tri motorizirane strelske pa 2,5 odstotka. Zato ne preseneča, če divizije pehote, štiri tankovske brigade so od leta 1999 do 2004 v programu oklepno-mehaniziranih sil, osem polkov artilerije, zračna obramba pa ima tri posodabljanja vojske med večjimi nakupi naročili le šest ameriških helikopterjev artilerijske polke in enega raketnega. Vojska skupaj z naborniki na obveznem bell 206, ki so jih že dobili, in nadgradnjo 21 sovjetskih oziroma ruskih lovskih služenju devetmesečnega vojaškega roka šteje 25.000 pripadnikov, od tega je izvidniških MiG-29A v konfiguracijo -UB, ki naj bi bila končana letos, štirje pa so 37 odstotkov poklicnih pripadnikov in 63 odstotkov nabornikov. Najprej so bili že nadgrajeni. poklicni le častniki in podčastniki, zdaj je poleg njih že približno 200 poklicnih Bolgarija je brez jedrskega orožja. Prav tako ni znano, da bi imela ali proizvajala vojakov, načrtujejo pa jih 710. V oboroženih silah je že približno 2400 poklicnih biološko orožje, čeprav je bilo februarja 1998 nekaj namigov iz tujine, da ga ima. vojakov. Obveznike je vse težje pridobiti za služenje v vojski, kajti po tem, ko so Bolgarsko obrambno ministrstvo je take obtožbe ostro zavrnilo, češ da nikoli leta 1999 uvedli tudi alternativno civilno služenje, se zanj odloča vedno več fanniso razvijali, proizvajali ali imeli takšnega orožja. Tudi zaloge kemičnih »bojnih« tov, čeprav morajo v tem primeru služiti kar 18 mesecev. sredstev so omejene le na sredstva za obvladovanje protestnih množic, ki pa V rodovih kopenske vojske imajo predvsem opremo, izdelano v Sovjetski zvezi učinkujejo kratek čas in brez zdravstvenih posledic. Imajo pa nekaj strateškega oziroma Rusiji ali Bolgariji po sovjetsko-ruski licenci. Imajo 1042 glavnih bojnih orožja, in sicer 36 balističnih raket kratkega dosega zemlja-zemlja SS-1C, navatankov T-55 in 432 tankov T-72, 18 izvidniških vozil BRDM-1/-2, 100 pehotnih jajo pa tudi osem balističnih raket kratkega dosega zemlja-zemlja SS-23, čeprav oklepnih bojnih vozil BMP-1 in 114 BMP-23, izdelanih v Bolgariji po sovjetski libi jih po sporazumu CFE morali uničiti že leta 1991. Kljub temu jih še vedno imajo cenci od leta 1984 do 1990, poleg teh pa še 618 oklepnih transporterjev BTR-60, in kopenski vojski dajejo na bojišču taktično ofenzivno sposobnost, so pa brez 1025 MT-LB (bolgarskih po licenci BMP-23) in 1144 podobnih, kot pišejo viri. posebne strateške vrednosti in zanje tudi nimajo stalnih izstrelišč. Načrtujejo, da Med topniškim orožjem, torej topovi in havbicami, imajo 1311 kosov vlečnega bodo vseh pet enot balističnih raket izločili iz kopenske vojske in jih podredili nein samovoznega orožja kalibrov 100 mm, 122 mm, 130 mm in 152 mm, všteto posredno poveljstvu generalštaba. je tudi 349 samovoznih minometov kalibra 120 mm tunga, izdelanih v Bolgariji Bolgarske oborožene sile opuščajo sovjetsko organiziranost v vojski oziroma diod leta 1985 do 1990. Poleg teh imajo 222 večcevnih raketometov BM-21, 200 vizijah in uvajajo korpuse oziroma brigade. Razdeljene so na tri vojaška območja Jurišni helikopterji Mil Mi-24 hind, oboroženi z raketami zrak-zemlja, podpirajo mehanizirano pehoto. Spremljajo jo tanki T-55 in oklepni transporterji BMP-23. 24 S LO V E N S K A V O J S K A močno bolgarsko vojaško industrijo. Od lovsko-jurišnih letal imajo 35 Su-25A in štiri –UB, od lovsko-izvidniških pa 32 MiG-23, 59 MiG-21 bis (nekateri viri navajajo, da so MiG-23 že vzeli iz uporabe, vse MiG-21 pa da nameravajo izločiti letos), 21 MiG-29 in 18 MiG-21MF/UM. V transportni floti so dva Tu-134, dva An-24, pet An-26, šest čeških L-410 in Jak-40 za prevoze pomembnih osebnosti. Za nadzor iz zraka uporabljajo An-30. Od helikopterjev imajo 25 Mi-24, osem Mi-8, 23 Mi-17, šest ameriških bell 206 in bell 430. Poleg tega imajo v dveh generalštabnih letalskih šolah 18 čeških šolskih letal L-29 za osnovno usposabljanje in 28 čeških letal L-39ZA za urjenje na višjih stopnjah. Viri navajajo, da so lani prevzeli švicarsko letalo pilatus PC-12, letos pa naj bi dobili šest PC-9M. Vojno letalstvo ima rakete zrak-zemlja AS-7 kerry in AS-14 kedge, rakete zrak-zrak AA-2 atol, AA-7 apex, AA-8 aphid in AA-11 archer, za protiletalsko obrambo s tal pa SA-2/-3/-5/-10 (približno 110 lanserjev na 20 položajih). In Bulgaria, a lot of effort is being put into transformation, modernisation and downsizing of the Bulgarian Armed Forces at the moment. Although until recently Bulgaria was seen as the least probable country to actually become a member of NATO, out of the group of aspirant countries which received the invitation to join NATO in 2002, it became part of the Alliance this year. Much work is still to be done, especially in the field of reducing the numbers in the active and reserve structure, introducing contractual service and constructing a professional armed force by the year 2010. The article speaks about the tranformation of the units of the Bulgarian Armed Forces, changes in their cadre structure, weapons and equipment as well as about their cooperation in various missions abroad. S LO V E N S K A V O J S K A 2 5 S t ro k o v n e t e m e In za konec še nekaj besed o bolgarski vojni morprotitankovskih vodljivih raketnih sistemov AT-3 sagnarici, ki je v oboroženih silah te države najmanjša ger, AT-4 spigot in AT-5 spandrel, 150 protitankovskih zvrst in ji v reformah namenjajo najmanj pozornosti. topov D-44 kalibra 85 mm, 400 protiletalskih topov Leta 1999 so se celo razširile govorice, da jo bodo kalibrov 23 mm, 57 mm in 100 mm, 1600 raket ukinili, kar je njene pripadnike zelo razburilo. Oblast zračne obrambe SA-7, 24 SA-8, 20 SA-6, 27 SA-4 in je vsa taka namigovanja označila kot neresnico in 20 SA-3. Kopenska vojska ima radarje za nadzor bopoudarila, da je vse, kar se v mornarici dogaja, le jišča GS-13 (na vozilu), artilerijske radarske sisteme preobrazba, saj je mornarico treba zmanjšati kot za vodenje ognja SNAR-1 long trough in SNAR-2/-6 vso drugo vojsko, napovedala pa je celo program park trough ter na vozilih radarje small fred/small izgradnje nekaj patruljnih čolnov v velikosti korvete, yawn in SNAR-10 big fred. pri čemer naj bi sodelovali tudi tuji partnerji. Od leta V oklepnih silah so najprej nameravali 200 tankov 1992 do 2000 so za 22 odstotkov zmanjšali število T-72 nadgraditi v T-72M, dokler ni lani minister za častnikov, pa tudi število nabornikov, ki v mornarici obrambo napovedal, da bodo vse glavne bojne tanslužijo 15 mesecev dolg vojaški rok. Ob tem so izke izločili iz uporabe in jih nadomestili z ameriškimi. ločili 52 dotrajanih plovil. Tako je v vojni mornarici Govorilo se je o abramsih M1 iz presežkov kopenske 4370 pripadnikov, od katerih je približno 2000 navojske ZDA. Za zdaj se glede tega ni še nič zgodilo. bornikov. Od dva tisoč pripadnikov, razporejenih v Ni pa dvoma, da so Bolgari podpisali pogodbo z mornariški pehoti, jih je približno 280 v mornariDaimler-Chryslerjem, da jim bo v prihodnjih osmih Taktična komunikacija tik po helikopterskem škem letalstvu. do desetih letih dobavil za oborožene sile 2900 desantu Govorice o ukinitvi vojne mornarice so najverjetneje transportnih vozil. neresnične tudi zato, ker je leta 1997 šest črnomorskih držav, in sicer Bolgarija, Pehota ima v osebni oborožitvi le sovjetsko-rusko orožje, in sicer pištole makarov Romunija, Ukrajina, Rusija, Gruzija in Turčija, podpisalo pismo o nameri, da ustano9 mm in 7,62 mm TT, polavtomatske puške 7,62 mm po sistemu Simonova, vijo skupne pomorske sile (blackseafor), ki naj bi skrbele za humanitarno pomoč, jurišne puške AK-47M1 z doma izdelanim bombometom GP-25 kastjor kalibra izvajale skupne manevre po programu Partnerstvo za mir in protiminske ukrepe. 40 mm, jurišne puške AKM in AK-74, ostrostrelne puške dragunov, brzostrelke Danes ima bolgarska vojna mornarica verjetno dve podmornici bolgarskega šipka 9 mm in AKSU kalibra 5,45 mm, puškomitraljeze RP-46, RPS, RPK in PK ter razreda pobeda (prej sovjetskega razreda romeo), vendar je operativna le Slava, težke mitraljeze KPV kalibra 14,5 mm in DŠK kalibra 12,7 mm. ki so jo marca 1999 vrnili v operativno uporabo po štiriletnem prenavljanju. TaVojno letalstvo, v katerega je vključeno tudi letalstvo za podporo kopenske vojske krat so to zaznamovali z uspešno izstrelitvijo torpeda kalibra 533 mm v Črnem na bojišču, ima sovjetsko-ruska in češka letala ter sedem ameriških helikopterjev. morju, s prvim resničnim strelom z bolgarske podmornice po petih letih. Zdaj so V njem je 13.100 pripadnikov s 177 bojnimi letali in 25 jurišnimi helikopterji, v posadki sami poklicni podmorničarji. razporejenimi v korpus zračne obrambe in korpus taktičnega letalstva. Ob prizaV površinskih enotah imajo fregato Smeli nekdanjega sovjetskega razreda devanjih, da bi letalstvo preoblikovali v majhno, vendar operativno močno zvrst koni, oboroženo z dvojnim lanserjem raket površina-zrak SA-N-4 gecko, sedem oboroženih sil po zahodnem vzoru, se v državi pojavljajo hude gospodarske patruljnih plovil v velikosti korvet, šest raketnih čolnov razreda osa I/II, deset pritežave in nobenega upanja ni, da bi lahko pred letom 2008 kupili nova letala obalnih patruljnih čolnov, 20 plovil za protiminske ukrepe, dve amfibijski plovili, na Zahodu. Najverjetneje bo do tega prišlo postopoma precej pozneje. Bolga16 pomožnih in drugih plovil. rija je imela nekoč enega najbolje opremljenih in usposobljenih vojnih letalstev Mornariško letalstvo ima deset oboroženih helikopterjev Mi-14, vendar so operabalkanskih držav, po letu 1990 pa je postala drugorazredna sila. Obrambnemu tivni le trije, obalna artilerija pa ima dva polka z 20 baterijami topov kalibra 130 ministrstvu ni preostalo drugega, ko da je marca 2002 z ruskim RSK MiG podmm in raket zemlja-površina. Pomorska straža ima tri čete. pisalo pogodbo o posodobitvi 16 enosedežnih in štirih dvosedežnih lovcev MiGBolgarija načrtuje, da bi v Irak poslala približno 500 vojakov. V Sforju II v Bosni in 29. Malo jim bodo nadgradili komunikacijsko in navigacijsko opremo ter naprave Hercegovini ima vod vojakov, v mirovni misiji UNMEE v Etiopiji in Eritreji pa sedem za prepoznavanje, s čimer jim bodo zagotovili združljivost z Natom in standardi vojakov in dva opazovalca. (Konec) ICAO – Mednarodne organizacije civilnega letalstva ter precej podaljšali življenjMiroslav Ulčar sko dobo. V projekt sta vključena tudi francoski Thales in domača družba TEREM, Foto: MO R Bolgarije kar bo vsaj majhna tolažba za povsem razsuto, nekoč pa precej razvejano in Iz tujega tiska Sprejemni postopki na Vojaški akademiji Marije Terezije Postopki preizkušanja sposobnosti so Pogled v zgodovino Na Vojaški akademiji v Wiener-Neustadtu, ki jo je leta 1751 bili tako uspešni, zato jih uporabljajo Sprejemni izpiti so po Finklu »standarustanovila Marija Terezija, so že leta 1999 zelo spremenili način tudi pri izbiranju kandidatov za študendizirano zaporedje aktivnosti, prilagoizbiranja kandidatov za pridobitev študijskega mesta. Primerte visoke poklicne šole, smer vojaško jeno delu v skupinah, ki se uporablja nost kandidatov in kandidatk za častniški poklic ugotavljajo poveljevanje, na Vojaški akademiji kot podlaga za ocenjevanje ali napos sprejemnimi izpiti in še dodatno v ocenjevalnem središču. V Marije Terezije. Sprejemni izpiti so naved vedenja posameznika. Z njegovo sodelovanju z revijo za vojsko in izobraževanje avstrijskih menjeni ugotavljanju, ali so kandidati pomočjo se lahko odločimo, ali je oboroženih sil Truppendienst objavljamo članek polkovnika in kandidatke sposobni za sprejem na posameznik primeren za zaposlitev na mag. Gerharda Maierja1. visokošolski poklicni diplomski študij. vodilnem mestu v neki organizaciji«. Postopek poteka z ocenjevanjem doPo Jeserichu pa so sprejemni izpiti seženih rezultatov in izvedbe nalog, prirejenih za vojaški poklic, ter omogoča del »sistematičnega postopka ugotavljanja možnosti za uspešnost kandidata natančno razvrstitev in ovrednotenje kandidatov. oziroma njegovih pomanjkljivosti, pri katerem več opazovalcev hkrati opazuje skupino kandidatov in v svoji oceni upošteva vnaprej določena merila«. Prva ocenjevalna središča so bila v Evropi. V Nemčiji so v času weimarske repuPodlaga za sprejemne izpite blike razvili posebne postopke, ki jih je nemška vojska uporabljala za izbiranje Podlaga za zasnovo sprejemnih izpitov leta 2003 so bili predlog za možnost ustreznega osebja za voznike motornih vozil, radiotelegrafiste in pilote. Postopnadaljevanja študija po visokošolskem diplomskem programu, disertacija dr. ki so temeljili na psiholoških testiranjih. Vodja opravljanja teh testov in obdeloFranza Fellingerja Izbiranje kadra s pomočjo ocenjevalnega postopka in sprevanja podatkov je bil nemški psiholog Rieffert. Od leta 1927 je bil ta postopek jemni izpiti za leto 2000. V predlogu je namensko oblikovana razvojna skupina obvezen tudi pri izbiranju častnikov. Ključni del postopka so bili tako imenovani na podlagi poklica častnika in njegovega delovnega področja opredelila zahtenevodeni skupinski pogovori. Med drugo svetovno vojno so te postopke opustili. vane sposobnosti, in sicer sposobnost vodenja, dobre socialne spretnosti, spoČastnike so izbirali po drugih merilih. sobnost prenašanja fizičnih in psihičnih obremenitev ter znanje tujega jezika. Angleška vojska je sprejemne izpite za častnike uvedla leta 1942 in postopek Socialne spretnosti so sposobnosti natančnega razčlenjevanja in opredeljevanja pozneje razširila na celotno skupino držav Commonwealtha. V letih 1942/1943 medsebojnih odvisnosti ter uporabe strategij za učinkovito reševanje sporov med so teste prevzele Združene države Amerike in jih uporabljale pri iskanju najustrezljudmi v vsakršnih položajih. Socialno sposobne odlikuje sposobnost za sodelovanejših kandidatov za delo v obveščevalni službi. Oblikovanje testov je vodil psihonje in reševanje sporov. Sposobnosti sodelovanja obsegajo zmožnost osebe, da log Murray, ki je tudi ustvaril pojem središča za ocenjevanje. V petdesetih letih so se vživi v občutke drugih ljudi, se v sporih odzove z razumevanjem in na podlagi ameriška podjetja uporabljala te postopke pri izbiranju zaposlenih, pozneje pa medsebojnega spoštovanja ter se trudi za oblikovanje skupnih stališč in olajšanje jih je prevzela ameriška vojska. Med testiranjem se ugotovijo prednosti in slaboskupnega dela. Poleg tega področje socialnih spretnosti obsega sposobnost sti kandidatov, kar je pomembno za njihovo nadaljnjo kariero. S podatki, ki so jih prepoznavanja sporov in njihovih vzrokov, pripravljenost, da se o njih govori in pridobili s testiranjem v ocenjevalnem središču, in z upoštevanjem poznejše porazmišlja, pa tudi obvladovanje izražanja svojih stališč in tekmovalnosti. klicne poti testirancev se je postopek pokazal kot najučinkovitejši način izbiranja Sposobnost poveljevanja pomeni zmožnost vodenja in usmerjanja ljudi z upoškadra. Po uspehih v tujini ga spet uporabljajo tudi v Evropi, in sicer kot orodje za tevanjem postavljene naloge in zanjo namenjenih sredstev, kar vodi k uresničitvi izbiro kadra in pomoč pri usmeritvi nadaljnjega razvoja zaposlenih. ciljev. To področje delimo na tri kategorije. Pripravljenost na doseganje ciljev obsega sposobnost, prizadevnost pri opravljanju nalog, izkazovanje samopobude, Kandidati morajo opraviti več praktičnih in pisnih nalog, in sicer samostojnost, zavzetost in samozaupanje pri izvajanju dejavnosti tudi v položaposamezno ali v skupinah. ju, ko je kandidat izpostavljen duševnim in telesnim obremenitvam, in doseganje kakovostnih rezultatov. Sposobnost se preverja s testom, ki ga sestavijo vojaški psihologi. Sposobnost za načrtovanje in sposobnost za organizacijo sodita v isto kategorijo. Tu je treba pokazati sposobnosti za dojemanje resničnega stanja, ki ga je treba sistematično razčleniti in proučiti. Kandidati morajo biti sposobni prepoznati bistvene povezave, položaje in osebe ter hitro oceniti položaj in določiti prednosti, pa tudi usklajeno in nadzorovano usmerjati sile in rezultate, da bi dosegli zaželeno kakovost. Zadnja kategorija, sposobnost uveljavljanja, pove, koliko je kandidat sposoben samostojno sprejemati odločitve ter pozitivno vplivati na ljudi in jih spodbuditi, da poskušajo s skupnimi močmi doseči cilje. Pri psihičnih obremenitvah se ugotavlja sposobnost posameznika, da v stresnih okoliščinah ohrani neokrnjene psihične sposobnosti. Področje obsega več kategorij. Frustracijska toleranca je sposobnost, da preprečimo napačne odzive in ohranimo jasno sliko postavljenega cilja tudi takrat, kadar občutimo razo- Zahtevane sposobnosti, kategorije in merila zahtev pri sprejemnem izpitu 2003 Zahtevane sposobnosti Merila Način preverjanja sposobnost sodelovanja • uveljavljanje lastnega stališča • dojemanje stališč drugih • določanje načina dela • skupno delo • sposobnost prilagajanja • 1. skupinska naloga • igranje vlog sposobnost reševanja sporov • obravnavanje sporov • sposobnost kritičnega mišljenja • trezno razmišljanje • ozračje med razgovori • temelji pogovora • 2. skupinska naloga • igranje vlog doseganje ciljev • notranja motivacija • izziv • identifikacija s postavljeno nalogo • prizadevnost • doseganje ciljev test motivacije sposobnost načrtovanja in organizacije • • • • • upravljanje časa tehnike dela logika delovnega procesa ustvarjalnost/spontanost prilagodljivost naloga z načrtovanjem sposobnost uveljavljanja • • • • ocena položaja lastno stališče pobuda sposobnost argumentiranja socialne spretnosti poveljevanje pozornost psihična obremenitev koncentracija fizična obremenitev vzdržljivost znanje tujih jezikov • 1. skupinska naloga • 2. skupinska naloga slušno razumevanje bralno razumevanje psihološki test tek na 5000 metrov Izbirni postopek Cilj izbirnega postopka je predizbor študentov kandidatov za častnike za omejeno število študijskih mest za častniško izobrazbo na Vojaški akademiji Marije Terezije. Med obiskovanjem pripravljalnih semestrov kandidati pridobijo strokovno znanje in spretnost za raven oddelčnega poveljnika, s poudarkom na praktični izobrazbi. Po koncu osnovnega izobraževanja opravljajo preizkus znanja pred komisijo, ki njihovo znanje ovrednoti s točkami. Izobraževanje obsega poznavanje orožja in opreme, poveljevanje v boju, poveljevanje v miru, oskrbo in ravnanje s sredstvi ter telesno vzgojo. test ECL čaranje in zavrnitev. Obvladovanje strahu pomeni sposobnost samostojnega soočanja in primernega odzivanja v nevarnih čustvenih položajih. Pri preizkusu psihične uravnovešenosti morajo kandidati premagati skušnjavo, da bi zaradi pritiska prekinili nalogo, in čim dlje vztrajati. Da bi dosegli č vešenost, si morajo kandidati prizadevati čim bolj obvladati sv se odločati razumno, obenem pa ohranjati določene vedenjs Sposobnost koncentracije pa opisuje sposobnost kandid deluje v oteženih razmerah in dosega rezultate visoke kakovo hične zmogljivosti opisujejo sposobnost kandidata, da je klju telesni obremenitvi sposoben opraviti nalogo v zahtevanem ča sprejemnega izpita pa je tudi znanje angleškega jezika. Pre obe pasivni spretnosti, in sicer slušno in bralno razumevanje kategorije zahtevanih sposobnosti so razdeljene po merilih, da jih laže izmerili in ocenili. Sprejemni postopek Pri sprejemnem izpitu se znanje že omenjenih vsebin preverja z različnimi nalogami in oceni s točkami. Če kandidat zbere dovolj točk, je sprejet na študij na Vojaški akademiji Marije Terezije. V letniku lahko študira 99 študentov. Foto: Vojaška akademija Marije Terezije institution, underwent significant changes in 1999. The suitability of the male 1 Polkovnik višje vojaškostrokovne službe v pokoju mag. Gerhard Maier se je rodil leta 1944. Dvajset let je služboval kot častnik v psihosocialno prakso. Več let je opravljal službo namestnika koma danta vojaške šole za zveze, potem pa deloval na zvezni akademiji obrambo na oddelku za raziskovanje in razvoj. V začetku leta 200 bil vpoklican na Vojaško akademijo Marije Terezije, kjer je bil zaposle upokojitve 1. decembra 2003, najprej kot predstojnik direkcije za št smeri, pozneje pa kot vodja strokovnega področja za pedagogiko S LO V E N S K A V O J S K A 2 7 Iz tujega tiska Kategorije Proces ocenjevanja Kandidate opazujejo in ocenjujejo opazovalci Vojaške akademije Marije Terezije, izbrani strokovnjaki iz enot ter ustrezni predstavniki gospodarstva in znanosti. Skupine opazovalcev sestavijo in izšolajo posebej za postopke ocenjevanja kandidatov. Kandidati opravljajo več praktičnih in pisnih nalog, preizkus znanja pa poteka posamezno ali v skupinah. Vsakega kandidata ocenjujeta najmanj dva opazovalca. Ustreznost in kakovost ocene zagotovimo s simulacijami nalog, ki so povezane s kandidatovim poklicnim področjem. Velika pozornost je namenjena tudi merilom, ki so zasnovana tako, da so ocene kolikor se da objektivne. Končni rezultat je ocena sposobnosti, s katero kandidate razvrstimo po uspešnosti in ki omogoča dobro preglednost postopka. Po testiranju sledi pogovor, v katerem kandidati dobijo povratne informacije. Opazovalci jim opišejo in pojasnijo merila ocenjevanja ter jasno in obširno povedo, kaj menijo o njihovih prednostih in slabostih, ter jim svetujejo glede nadaljnjih potrebnih ukrepov. Doslej je bilo ocenjevalno središče bolj metodična pomoč pri izboru bodočih častnikov. Zaradi posredovalne vloge je bilo nujno, da se merila izobraževalne institucije in študentov oblikujejo tako, da se slabosti zmanjšajo do najmanjše stopnje in se izpostavijo prednosti, ugotovljene pri ocenjevanju. Taka merila pripomorejo k izboru najustreznejših kandidatov za posamezne poklice. Sprejem na študij na visoki poklicni šoli, smer vojaško poveljevanje, na Vojaški akademiji Marije Terezije je odvisen še od izbirnega in sprejemnega postopka. 90 let od sarajevskega atentata Iz zgodovine V splošnem, zgodovinskem ozračju, peljale do globokih sprememb medLetos se je in se še bo zvrstilo precej dogodkov iz slovenske v katerem je potekala velika svetovna narodnega položaja. Leta 1882 se je in svetovne vojaške zgodovine, ki so dočakali novo okroglo vojna, je sarajevski atentat dobil vlogo dvojni zvezi Nemčije in Avstro-Ogrske obletnico. Med njimi lahko omenimo 250. obletnico rojstva zgodovinskega povoda za izbruh prve pridružila Italija. Leta 1894 je nastala barona Jurija Vege, 130. obletnico rojstva generala Rudolfa svetovne vojne. Tako kot pri vseh drugih rusko-francoska zveza in leta 1904 Maistra Vojanova, 60. obletnico preboja Gorenjskega odreda zgodovinskih dogodkih je bil tudi pri Entente Cordiale (srčna zveza) med in 60. obletnico izkrcanja zavezniških enot na Normandijo ter tem povod podrejen vzrokom, ki so Francijo in Veliko Britanijo. Leta 1907 odprtja druge oziroma zahodne fronte. Med vsemi navedenimi pripeljali do njenega izbruha. Vzroke za je postala zveza med Veliko Britanijo, in številnimi neomenjenimi dogodki pa sodi v vrh 90. obletnica izbruh prve svetovne vojne najdemo v Rusijo in Francijo po ureditvi medsezačetka prve svetovne vojne in povoda za njen začetek oziroma vzpostavitvi novih razmerij med starimi bojnih interesnih sfer trdna, Italija pa sarajevskega atentata, ki je politični umor v novejši zgodovini in novimi velesilami v Evropi. Druga je postala negotova članica centralnih brez primerjave in se je zgodil na vidov dan, 28. junija 1914. polovica 19. stoletja je potekala v izsil ali trozveze. Brezobzirnost v novi deZato je prav, da se spomnimo dogodka, ki je za nekaj let pahnil razitem znamenju tekme za osvajanje litvi sveta in trgov je vsaj od leta 1887 naše dede in pradede v eno najbolj krvavih vojn, kar jih pomni kolonialnih posesti. Skupini starejših povzročala stalne napetosti, manjkala človeštvo. kolonialnih držav, v kateri so bile Velika je le še primerna iskra, ki bi zanetila Britanija, Francija, Portugalska, Nizosvetovni požar. zemska in Rusija, so se pridružile mlajIn priložnost za iskrenje se je poše velesile, predvsem Nemčija in Italija, nudila ob obisku nadvojvode Franca delno že tudi ZDA. Imperializem kot boj Ferdinanda Avstrijskega - Este (Franz za obvladovanje svetovnih surovin in Ferdinand von Österreich-Este), prestotržišč je postal za večino omenjenih lonaslednika habsburške monarhije in držav pripomoček za gospodarsko generalnega inšpektorja njenih oborotekmo. Povzročil je tudi trajno napetost ženih sil, v nemirni pokrajini Bosni in med osvajalci in visoko razvitimi ter Hercegovini. Obisk je dosegel svoj vrh industrializiranimi državami Evrope in 28. junija 1914. Amerike ter nerazvitimi deželami sveta. Glavni atentator je bil Gavrilo Princip, ki Premoč industrijskega kapitalističnega je pred atentatom v Kraljevini Srbiji najsveta je bila očitna v tehničnih, civilizaprej poskušal dobiti orožje za atentat Nadvojvoda Franc Ferdinand na manevrih v BiH cijskih, kulturnih in človeških odlikah na vojaškega poveljnika avstro-ogrskih Evrope, kar pa je bil le izgovor za velike kolonialne posege. Tako so na primer v sil v Bosni in poglavarja Bosne generala Oskarja Potioreka. Ob tem moramo bruseljski generalni listini iz leta 1890 in pozneje v ženevskem dogovoru glede opozoriti, da so avstro-ogrski policijski organi že oktobra 1913 opisali Gavrila suženjstva 25. septembra 1906 utemeljevali razdelitev Afrike prav s tem, da Principa kot nevarno osebo. Na splošno pa je veljalo prepričanje, da je Hrvaška je treba afriška ljudstva osvoboditi suženjstva, da bi bila tako dobrin evropske dežela, kjer bi lahko izbruhnila nacionalna revolucija, Bosna in Hercegovina pa civilizacije deležna tudi nerazvita oziroma kolonialna območja sveta. Vsekakor dežela, kjer se nasprotniki raje odločajo za izvedbo političnih atentatov.2 Gavrilo so si ta ljudstva kupovala odlike zahodne civilizacije za ceno drugačnih oblik Princip je marca 1914 prebral v nemškem časopisu v Beogradu3, da namerava izkoriščanja. Cena se jim je morala zdeti vse preveč visoka, kar se je pokazalo s imeti avstro-ogrska vojska vojaške manevre v Bosni in Hercegovini ter da se jih poznejšimi osvobodilnimi gibanji prav teh ljudstev.1 bo udeležil prestolonaslednik, ki bo na vidov dan obiskal Sarajevo. V tajnem krožku Mlada Bosna4 je dozorela ideja o izvedbi atentata na prestolonaslednika. Evropske povezave, ki so se oblikovale v drugi polovici 19. stoletja, so priAtentatorji so po skrbnih pripravah dobili orožje od majorja Tankosića, ki je prej o tem obvestil šefa obveščevalne službe v srbskem generalštabu, polkovnika Dragutina Dimitrijevića Apisa.5 Novejše raziskave so pokazale, da so odločitve o izvedbi atentata sprejeli izvajalci sami, da pa vloga srbskih oficirjev ni imela večVeterani 1. slovenske artilerijske brigade so 29. maja v ljubljanskem jega pomena. V začetku akcije so bili določeni trije atentatorji, in sicer Princip, Domu Maksa Perca proslavili šestdeseto obletnico enote. Ta je bila s Čabrinović ter Grabež, ki so nelegalno prestopili mejo na reki Drini. 476 borci v času nastanka edina večja topniška enota odporniškega Nadvojvoda je bil 26. in 27. junija navzoč pri manevrih 15. in 16. armadnega protifašističnega gibanja v Evropi. 1. slovenska artilerijska brigada, ki korpusa v hribih jugozahodno od Sarajeva, ki je bilo že takrat glavno mesto Bosje nastala z združitvijo treh topniških enot XV. in XVIII. divizije, je sone in Hercegovine. Korpusa sta manevre izvajala v sklopu priprav na vojno proti delovala v napadih na pomembne železniške komunikacije okupatorja Kraljevini Srbiji. Generalštab avstro-ogrske vojske je takrat že sprejel stališče, da v smeri evropskih front, na primer pri Štampetovem mostu, ter v operabi vsakršno odpovedovanje vojni proti Srbiji imelo negativne posledice, in sicer cijah za osvoboditev Ljubljane in Slovenije. V bojih je življenje izgubilo dokončno izgubo statusa velesile, dokaz nesposobnosti kot zaveznika ter trajno 94 borcev, več je bilo ranjenih. Bojno pot enote je že leta 1975 v knjigi ogroženost jugoslovanskih posesti v monarhiji s strani sosednjih držav. Zato je Prva slovenska artilerijska brigada orisal eden od njenih poveljnikov šef generalštaba Conrad von Hötzendorf zahteval takojšnji in odločen obračun Borivoj Lah - Boris. s Srbijo. Pri tem sta ga podpirala nemška vojna smer in cesar. Predlagal je, da Proslavili 60. obletnico 1. SAB 28 S LO V E N S K A V O J S K A se po aneksijski krizi6 sproži vojna kriza in srbski vladi pošlje tridnevni ultimat, ki bi bil zanjo nesprejemljiv. Po manevrih je Franc Ferdinand pripotoval v bližnje toplice Ilidža, kjer ga je pričakovala žena vojvodinja Zofija, ki je medtem obiskovala cerkve, samostane, sirotišnico in tovarno preprog. Na usodni dan je bil ob 9.25 predviden odhod iz hotela Bosna v sarajevsko mestno hišo. S postaje v Sarajevu naj bi se odpeljali do bližnje vojašnice, kjer so predvideli deset minut za njen ogled, ob desetih pa naj bi se nadvojvoda odpeljal na Beledijo oziroma v mestno hišo na civilni sprejem. Jutro 28. junija 1914 je bilo jasno in sončno. Franc Ferdinand, ki je bil oblečen v paradno uniformo avstrijskega konjeniškega generala,7 je kar žarel od zadovoljstva, saj je prejšnje dni deževalo. Po maši sta z ženo sedla v posebni vlak proti Sarajevu. Na sarajevski železniški postaji ju je sprejel general Potiorek. Nadvojvoda ni pripeljal svojega avta z Dunaja, zato je uporabljal vojaško vozilo, ki je bilo v koloni šestih vozil tretje. Po ogledu vojašnice so nadaljevali pot proti mestni hiši. Atentatorji, katerih število je naraslo na šest, so si razdelili orožje in se postavili vzdolž poti ob reki Miljacki. Ko se je avtomobil peljal mimo osrednje policijske postaje na Appelovem nabrežju, je general Potiorek pokazal, kje je nova vojašnica 15. korpusa, ki se je udeležil pravkar končanih manevrov. Ob 10.10 je Čabrinović, visok fant v črnem suknjiču in črnem klobuku, vprašal policijskega agenta, v katerem avtu se pelje Princip v celici nadvojvoda, in nekaj sekund pozneje 1 Tomaž Weber, Drago Nova, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). DZS, Ljubljana, 1996, str. 21–22. V literaturi lahko zasledimo, da je strah pred atentati v BiH segal tako daleč, da so izvajali sodne procese proti dvanajst- ali štirinajstletnim otrokom ob najmanjšem sumu, da želijo izvesti atentat. 3 Tomaž Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). DZS, Ljubljana, 1996, str. 24. 4 To je bila mladinska nacionalistična organizacija, ki je videla svojo prihodnost v zrušenju avstro-ogrske monarhije in v združenju vseh južnih Slovanov s pomočjo terorizma. Imela je tudi neposredne zveze s protiavstrijsko srednješolsko organizacijo slovenske srednješolske mladine Preporod, ki pa ni vsebovala anarhistične note. Zveze je imela tudi s srbsko organizacijo Ujedinjenje ili smrt. 5 Polkovnik Dragutinović Apis je znan kot eden glavnih organizatorjev majskega prevrata 1903 v Kraljevini Srbiji in je svojo vpletenost v atentat priznal na solunskem procesu 1917. 6 Avstro-Ogrska je Bosno in Hercegovino anektirala oktobra 1908. 7 Modra uniforma z visokim ovratnikom, na katerem so bile tri zvezdice in dvorogi klobuk z bledo zelenim perjem, nosil je črne hlače z rdečimi našitki, okrog pasu pa bauch-band, zlat pleten pas z resami. 8 Bila naj bi dva revolverska strela. 2 Literatura: Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966. Milorad Ekmečič: Stvaranje Jugoslavije 1790–1918. Beograd: Prosveta, 1989. Andrej Mitrović: Prodor na Balkan. Srbija u planovima Austro-Ugarske in Nemačke 1908–1918. Beograd: NOLIT, 1981. Janez J. Švajncer: Svetovna vojna 1914–1918: Slovenci v avstro-ogrski armadi. Maribor, 1988. Janez J. Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1991. Petar Tomac: Prvi svetski rat. Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1973. Tomaž Weber, Drago Novak: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). Ljubljana: DZS, 1996. Pohod v spomin na Maistra Lenarško območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo v soboto, 12. junija, organiziralo spominski pohod po poti generala Maistra. Na pohodu iz Voličine do Zavrha in nazaj je sodelovalo več kot 300 veteranov, članov Zveze slovenskih častnikov, Zveze združenj borcev NOB in pripadnikov SV. S LO V E N S K A V O J S K A 2 9 Iz zgodovine Dogajanje tik po atentatu vrgel bombo na prestolonaslednikov avto. Bomba se je odbila in odkotalila po ulici ter eksplodirala pod levim kolesom naslednjega avtomobila. Atentator se je takoj pognal čez zid, približno devet metrov globoko v plitvo reko, vendar so ga pri poskusu pobega ujeli. Nadvojvodov avtomobil je nadaljeval pot z veliko hitrostjo. Ljudje na prizorišču neuspelega poskusa atentata pa so kričali, kakih dvajset opazovalcev je bilo ranjenih, nekateri tudi huje. V mestni hiši so župan in odborniki slišali eksplozijo, vendar so mislili, da gre za topovsko salvo. Šele Franc Ferdinand jim je povedal, kaj se je zgodilo. Okoli mestne hiše se je zbrala množica ljudi, da bi videla slovesnost. Nadvojvoda je hitro prebral svoj govor. Ob tri četrt na enajst je nadvojvoda zapustil mestno hišo in spet je bil v tretjem avtomobilu. Kolona avtomobilov je vozila po Appelovem nabrežju zelo hitro. Ko je prvi avto, v katerem je bil šef varnostne službe, pripeljal do vogala Appelovega nabrežja in Ulice Franca Jožefa, je zavil po prvotnem načrtu na desno, za njim pa še drugi avtomobil. Voznik nadvojvodovega avtomobila jima je želel slediti, vendar ga je pred točilnico ob pločniku, polnem ljudi, poglavar ustavil, češ da hoče peljati po napačni poti. Tisti trenutek je izkoristil Gavrilo Princip in potegnil revolver. Neki policaj ga je opazil in ga hotel prijeti za roko. Verjetno ga je eden od atentatorjevih prijateljev opazil in mu preprečil namero. Zaslišali so se revolverski streli. Prvi trenutek se je zdelo, da se tudi ta atentat ni posrečil, saj sta vojvodinja in nadvojvoda negibno sedela. Ko je avto zapeljal vzvratno po Appelovem nabrežju, je vojvodinja omahnila, prestolonasledniku pa je iz ust tekla kri. Vojvodinja je umrla prva, nadvojvoda pa kmalu za njo. Krogla mu je šla skozi desno stran ovratnika na uniformi, mu prebila žilo odvodnico in se ustavila v hrbtenici. Gavrila Principa so ujeli in ga s sabljami skoraj pokončali. Takoj prve dni so aretirali približno 150 ljudi, ki jih je policija mučila, da bi izsilila njihovo priznanje. Od 12. do 22. oktobra 1914 je bil v Sarajevu sodni proces, ki se je končal dan pozneje z razglasitvijo obsodbe. Trije so bili obsojeni na smrt na vislicah, drugi na dosmrtno ječo ali na kazen od tri do 20 let zapora. Mesec dni po Principovem strelu8 je izbruhnila prva svetovna vojna po več hitrih in nepreklicnih korakih, z avstrijskim ultimatom Srbiji 23. julija in vojno napovedjo 28. julija, rusko mobilizacijo, nemško vojno napovedjo Rusiji 1. avgusta in Franciji 3. avgusta ter britansko vojno napovedjo Nemčiji 4. avgusta. Izbruhnila je vojna, v kateri so sodelovali tudi številni fantje iz slovenskih dežel in izgubili svoje življenje na prizorišču največje vojne do takrat, ki je pustošila po Evropi, umrlo pa je 12 milijonov ljudi. Nadporočnik Zvezdan Marković Center za vojaškozgodovinsko dejavnost Foto: Dedijer, Sarajevo 1914 Proste počitniške zmogljivosti MO Iz dejavnosti MO Oddelek za počitniško dejavnost in higiensko vzdrževanje zaposlene na Ministrstvu za obrambo obvešča, da so za poletni oddih v sezoni 2004 proste še nekatere zmogljivosti. Navedeni termini so trenutni in se spreminjajo s telefonskimi rezervacijami zaposlenih na ministrstvu. Prijavnice za proste termine lahko pošljete le na podlagi predhodne telefonske rezervacije. Za natančnejše informacije in rezervacije lahko ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure pokličete telefonski številki (01) 471 1804 in 471 2391. Logarska dolina 10.–17. september Brežice Bled Podstraža VC Pokljuka Bovec 9.–16. julij 9.–16. julij 16.–23. julij 16.–23. julij 9.–16. julij 16.–23. julij 23.–30. julij 23.–30. julij 6.–13. avgust 6.–13. avgust 6.–13. avgust 13.–20. avgust 9.–16. julij 16.–23. julij 27. avgust– 3. september 3.–10. september 13.–20. avgust 13.–20. avgust 20.–27. avgust 10.–17. september 20.–27. avgust 20.–27. avgust 27. avgust– 3. september 27. avgust– 3. september 27. avgust– 3. september 3.–10. september 3.–10. september 3.–10. september 10.–17. september 10.–17. september 10.–17. september Na MO dovolj parkirnih mest Z izgradnjo dveh novih parkirišč ob Internatu v bližini glavne stavbe MO je ministrstvo pridobilo 178 parkirnih mest. V bližini upravne stavbe MO je tako zdaj 559 parkirnih mest, s čimer naj bi pokrili potrebe zaposlenih. Za dela, ki jih je na podlagi javnega razpisa od 10. maja do 30. junija opravil Ignac Gradian Udovič, s. p., je ministrstvo plačalo 121,4 milijona tolarjev. Pogodba je poleg ureditve parkirnih površin obsegala izdelavo nove kabelske kanalizacije od upravne stavbe MO do Internata, obnovo razsvetljave na parkirišču Internata in sistema odvoda meteornih voda s strehe Internata ter usklajevanje s sistemom varovanja kompleksa po zahtevah Nata. 30 Debeli rtič, prikolice 30. avgust– 9. september S LO V E N S K A V O J S K A Debeli rtič, sobe Pokljuka, depandansa 20.–30. avgust 9.–16. julij 30. avgust– 9. september 10.–17. september Stari vrh 3.–10. september 10.–17. september Ptuj, prikolice 19.–29. september Debeli rtič, bungalovi 11.–21. julij 21.–31. julij Bled Cankarjeva Gričice 9.–16. julij 20.–27. avgust 30. julij–6. avgust 6.–13. avgust 31. julij–10. avgust 27. avgust– 3. september 13.–20. avgust 10.–20. avgust 3.–10. september 20.–30. avgust 10.–17. september 30. avgust– 9. september 20.–27. avgust 27. avgust– 3. september 3.–10. september 10.–17. september V spomin Tomu Golobu (1968-2004) V sredo 16. junija 2004, si nas nepričakovano zapustil. Odšel si brez slovesa. Onemeli smo, ne moremo verjeti, da te ne bo nikoli več med nami. Zakaj, Tomo? neizpolnjenih življenjskih načrtov. Mnogo, mnogo prezgodaj. Tomo je svojo poklicno vojaško pot začel leta 1996 v 1. četi vojaške policije. Že na začetku se je pokazal kot dober športnik, bil je vesten, spoštovanja in zaupanja vreden sodelavec, ki je znal vsakomur prisluhniti in mu vedno nesebično priskočiti na pomoč. Neizmerna želja in volja po uspehu v poklicu sta ga pripeljali do konca študija obramboslovja in uspešno opravljene Šole za častnike. S svojo strmo vzpenjajočo se potjo je bil vzornik vsem sodelavcem in svojim bližnjim. Za svoje delo in zvestobo Ministrstvu za obrambo je dobil bronasto medaljo Slovenske vojske, priznanje za prizadevno delo in priznanje za številne športne uspehe. Bil je dober častnik Slovenske vojske, bil je ponosen vojaški policist in spoštovanja vreden prijatelj. Za njim je ostalo mnogo neizgovorjenih besed in neizpolnjenih dejanj. Tomo, z dobro voljo in smehom si zaznamoval naše življenje. Hvala za vse dobro, kar si naredil za nas. Za vedno boš ostal z nami v naših srcih. Pogrešali te bomo. Sodelavci 1. čete vojaške policije Razvedrilo Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SVETOZAR BOROJEVIČ, KLUŽE, BOVEC. Nagrade prejmejo: Manja Šuligoj, Kidričeva 9, 4270 Jesenice, Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode, in Adolf Korošec, Borova vas 14, 2000 Maribor. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 30. julija 2004, na naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana. Ime: .......................................... Priimek: .......................................... Naslov: .................................................................. Pošta: ............... Rešitev gesla: ..................................................................................... ................................................................................................................ S LO V E N S K A V O J S K A 31 Od 28. junija do 2. julija je Društvo laringektomiranih Slovenije, ki združuje obolele z rakom na grlu, ob strokovni pomoči Slovenske vojske v Vadbenem centru SV na Pokljuki pripravilo dejavnosti po Programu za ohranjanje zdravja. V dnevne aktivnosti, ki so obsegale jutranjo telesno vadbo, stopnjevane planinske pohode v okolico Rudnega polja, meritve gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, predavanja, strokovne delavnice ter družabna srečanja, je bilo vključenih 15 telesno najbolj vzdržljivih bolnikov z zakonskimi partnerji, ki so prej opravili testiranja telesnih sposobnosti. Člani društva tako lajšajo posledice, ki jih je pustilo zdravljenje bolezni in prispevajo k rehabilitaciji po operaciji. Slovenska vojska je bila vključena v predpriprave, izvedbo vadbenih aktivnosti v pripravljalnem obdobju in vodenje ter varovanje pohodnikov. Pomoč pri pripravi in izvedbi programa so zagotovili pripadniki Centra vojaških šol, poveljstva za podporo, Vojaške zdravstvene službe in 72. brigade SV ter skupina gorskih inštruktorjev iz Gorske šole Slovenske vojske. Slovenska vojska je s tem dokazala, da njena naloga ni le obramba države in posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah, temveč tudi pomoč invalidnim osebam pri čim hitrejšem vključevanju v običajno življenje. Foto: Marko Pišlar Bolniki z rakom v gore ob pomoči SV
Similar documents
Die BUCHSTAVIER - Das Dosierte Leben
Das Dosierte Leben
Das Avant-Avantgarde-Magazin
16. Jahrgang
VOJNA ZA SLOVENIJO 1991
je najsodobnejše orožje, večinoma po sovjetskih licencah, s katerim je pomembno
vplivala na gospodarsko politiko posameznih republik in ga nenadzorovano
prodajala v države tretjega sveta. V Sloveni...
Letnik XIX/16 - Ministrstvo za obrambo
Informativno glasilo Ministrstva za obrambo RS.
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 11. novembra 2011.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat
na mesec, ju...
