docLetnik XXII/11 - Ministrstvo za obrambo
download 
Report Transcription
Letnik XXII/11 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 11 NOVEMBER 2014 Rešujemo življenja ‒ za to smo usposobljeni Drugo celostno regionalno srečanje ministrov ‒ CRM 14 Intervju Mario Domjanič Slovenski letalci na Kosovu Zaščitno-reševalna vaja Stolp 2014 UVODNIK VSEBINA 4 aktualno Center odličnosti za gorsko bojevanje še naprej uspešen v mednarodnem okolju 5 izpostavljamo Drugo celostno regionalno srečanje ministrov v Budvi Dnevi spomina naj nosijo odgovornost do bolečine Mednarodna vaja zaščite in reševanja IPA MNE QUAKE 2014 Večnacionalne sile kopenske vojske kot inštruktor pripadnikov SV in njen promotor v svetu 12intervju Pomembno je, da vojaki in gasilci delamo skupaj 15 iz naših enot MotBBSk na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 Le najboljši lahko postanejo pripadniki ESD Vaja Falco IV v znamenju antraksa Med dvodnevnim usposabljanjem potrdili pripravljenost 947 tujih vojakov – Slovenska vojska – Nadzor množic in nemirov Uspešno končano usposabljanje oddelkov mitraljezov Veliko zanimanje za neformacijsko opremo Slovenske vojske 27 objave ministrstva za obrambo 31 zaščita in reševanje 20 let delovanja Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS Vaja Letalska nesreča Gorenjska 2014 35 videli smo Slovenski letalci so na Kosovu zelo cenjeni Prvič reševali z novega letališkega stolpa 42 šport v vojski Slovenski športniki v službi domovine 44obrazi Popolna osredotočenost na cilj in nepopustljivost 46 ste vedeli? Začetnik slovenskega vojaškega izrazoslovja Andrej Komel pl. Sočebran 46 odlikovanja v sv Medalja Slovenske vojske 47 preživetje ribolov 2 48 stenčas NOVICE SPODBUDNA MISEL 49 jezikovni in terminološki kotiček Peter in Nace sta govorila o svojih/ njunih/njihovih (?!?) starših Standardizacija Natove terminologije v koraku s časom 50razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK Pogum je največja obramba 4 9 15 20 18 26 Poplavlja nas. Poplavljajo nas reke, ki so prestopile bregove, rdeče številke in krč gospodarske ter finančne krize. Preplavljajo nas predlogi, pogajalska izhodišča in stališča, preplavil pa nas je tudi dva dni dolg kolektivizem, ki se je s tekom kazal na ljubljanskih ulicah. Vsak dan smo soočeni z razmerami, ki od nas zahtevajo odločitev in sposobnost. Potoniti ali plavati? Ali se soočiti z izzivi ali se jim raje izogniti? Pretekel sem ljubljanski maraton, je odmevalo po mestnih ulicah in čeprav je tovrstni športnorekreacijski dogodek koristen za krepitev telesa in duha, se sprašujem, kaj je tisto, kar združuje. Športna prireditev je sovpadala z odpravljanjem posledic moči narave, ki je mnogim povzročila škodo, občutek osamljenosti in nemoči. Tako kot se je pri žledolomu pokazala nujnost vključenosti in pomoči pripadnikov SV, ti tudi pri sanaciji po poplavah niso ostali ravnodušni do težav lokalnega okolja. Res je, da se naravni nesreči razlikujeta, temu primerno pa je drugačno tudi ukrepanje. Pojava zahtevata izkušnje, opremo, dobro fizično pripravljenost in angažiranost, kot pa je v intervjuju za našo revijo poudaril prostovoljni gasilec in pripadnik 430. MOD poročnik fregate Mario Domjanič, je glavno vodilo slovenskih gasilcev in pripadnikov SV pomagati sočloveku v nesreči. Raziskava javnega mnenja Ogledalo Slovenije, ki opredeljuje trenutno počutje in zaupanje v institucije ter poklice, je pokazala, da pri slovenskih državljanih med vsemi poklici in posamezniki ter gledano na splošno najvišje zaupanje uživajo gasilci. Pri spremljanju zaupanja v institucije in organizacije je Slovenska vojska med 21 merjenimi entitetami zasedla visoko drugo mesto, pri zaupanju državljanov v poklice pa je poklic vojaka na tretjem mestu. Zaupanje v obrambno-varnostni resor je za dobrobit naše družbe nujno. Največji skok zaupanja, ki sta ga po raziskavi javnega mnenja v primerjavi z letom 2013 dosegla Slovenska vojska in poklic vojaka, je izraz domovinske drže. Tako kot vojaki in gasilci delajo skupaj, bi v tej verigi aktivne pomoči mogoče lahko pričakovali večjo solidarnost civilnega prebivalstva. Kaj bi bilo, če bi se prostovoljci skupaj s skoraj 18.000 tekači, ki so tekmovali v teku na 10, 21 in 42 kilometrov, povezali ter namesto tekaških čevljev obuli delovne, zagrabili za lopate in protipoplavne vreče ter po intervenciji pristojnih služb pomagali pri vzpostavitvi normalizacije razmer? 31 S spreminjanjem družbenih vrednot je postopoma zamrlo tudi mladinsko prostovoljno delo, toda kako naj odgovorimo na vedno glasnejši klic narave. Mogoče z novimi pobudami, ustanovitvijo dolgoročnega družbeno koristnega gibanja in ponovno oživitvijo sodobnih delovnih brigad za pomoč ljudem v stiski. Očitno je, da kolektivizem še ni povsem izumrla dobrina in da drži opredelitev človeka kot socialnega bitja s težnjo po skupnosti. Prav je, da smo združeni, toda namen naj bo pravi. Hana Souček Morača 44 2 SV 46 SV 3 AKTUALNO izpostavljamo Center odličnosti za gorsko bojevanje še naprej uspešen v mednarodnem okolju Poleg nedavno končane druge ustanovitvene konference Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje (NATO COGB) so njegovi pripadniki hkrati usposabljali pripadnike oboroženih sil zunaj Slovenije. To bo tudi v prihodnje eno izmed načel delovanja centra, ki se bo moral še naprej uveljavljati v mednarodnem okolju. Druge ustanovitvene konference Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje so se namreč udeležili predstavniki Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Nizozemske, Srbije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Črne gore. Prav s Črno goro ima Slovenska vojska razvito odlično sodelovanje na različnih področjih, eno izmed teh pa je usposabljanje za bojevanje v gorskem svetu. Črna gora je že večkrat poudarila trdno zavezanost za sodelovanje v okviru NATO COGB. Skladno z dogovorom med državama je tako skupina inštruktorjev Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje izvedla usposabljanje za pripadnike oboroženih sil Črne gore in Makedonije. Fotografija: štabni vodnik Tadej Pušavec Besedilo: štabni vodnik Tadej Pušavec P ripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli že od začetka, veljajo za vrhunsko usposobljene iz gorskega bojevanja, zato ni naključje, da je bila prav tu leta 1996 ustanovljena Gorska šola Slovenske vojske. Gorska šola je bila vsa leta osrednja enota Slovenske vojske, ki je skrbela za razvoj, pripravo in izvedbo programov usposabljanja vojaškega gorskega bojevanja. Pri svojem delovanju je združevala bogate izkušnje iz preteklosti, ki jih je dopolnjevala z novimi strokovnimi spoznanji gorniške tehnike in taktike. Gorska šola Slovenske vojske, ki je leta 1999 postala tudi polnopravna članica Mednarodnega združenja vojaških gorskih šol, je bila leta 2011 preimenovana v Natov center odličnosti za gorsko bojevanje (NATO COGB), ki 4 SV ga uspešno vodi polkovnik Boštjan Blaznik. S podpisom sporazuma o sodelovanju v Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje 15. novembra 2011 so svoje zmogljivosti združile Avstrija, Italija, Madžarska in Slovenija, marca 2014 pa sta pristop v NATO COGB podpisali tudi Hrvaška in Črna gora. Tako so bili določeni tudi dolgoročni cilji za razvoj enote v Natov center odličnosti. Poslanstvo NATO COGB je v zagotavljanju odličnosti in strokovnosti pri bojevanju v visokogorju, pri usposabljanju in urjenju posameznikov in enot, podpiranju razvoja doktrine, učenju iz izkušenj, pri raziskavah, definiranju standardov ter podpori preoblikovanja enot za gorsko bojevanje. Eden temeljnih ciljev NATO COGB je doseči odličnost. Pojem odličnosti se nanaša na novo dodano vrednost, usklajen in celosten pristop pri obravnavi problematik ter doseganju povezljivosti v nacionalnem in mednarodnem okolju. Vrhunska usposobljenost, kakovostna oprema in izvajanje usposabljanja v realnih gorskih razmerah nam zagotavljajo ustrezen potencial za izvajanje aktivnosti. Z delovanjem NATO COGB postaja vloga Slovenije v regiji še bolj prepoznavna. Bistvena prednost takšnega pristopa se kaže v združevanju zmogljivosti (pulling and sharing), doseganju povezljivosti, standardizaciji, celostnem pristopu in uporabi načel tako imenovane pametne obrambe (Smart defence) idr. Ena izmed oblik usposabljanja pripadnikov tujih oboroženih sil v gorskem bojevanju je tudi usposabljanje, izvajajo pa ga inštruktorji mobilnih ekip za usposabljanje (Mobile Education&Training team – METT) v državi, ki izrazi interes za usposabljanje. Ta oblika usposabljanja je za tuje oborožene sile gospodarnejša, saj jim ni treba pošiljati enot v Slovenijo, usposabljanje pa poteka na tečajnikom znanem terenu. Zaradi homogene sestave skupine tečajnikov tudi ni jezikovnih težav, značilnih za večnacionalne skupine, zato se učinkovitost usposabljanja še dodatno poveča. Pripadniki NATO COGB so se kot METT v Črno goro odpravili že drugič. Od 11. do 17. oktobra so namreč v gorah nacionalnega parka Durmitor in na vadiščih Gotovuša ter Pirlitor v okolici mest Plevlja in Žabljak izvedli nadgradnjo letnega tečaja vojaškega gorništva (TVG1). Ob prihodu sta jih sprejela predstavnika poveljstva planinskega bataljona Plevlja major Nenad Vujadinović in major Miladin Čogurić. Tečaja sta se poleg pripadnikov vojske Črne gore udeležila tudi pripadnika vojske Makedonije. Večina tečajnikov je osnove iz gorskega bojevanja že pridobila na tečajih v Avstriji in Sloveniji, zato je bila raven tokratnega usposabljanja zelo visoka. Za uvod so inštruktorji na plezališču Gotovuša preverjali opremo in vstopno znanje tečajnikov ter poenotili izvedbo individualnih večin. Sledilo je usposabljanje v uporabi zahtevnejših postopkov izdelave sidrišč in varovališč, izvedbi varovanja pri plezanju v navezi, gibanju naveze in komunikaciji v navezi, tehnikah reševanja v gorah idr. V gorah nad Žabljakom so usposabljali v izdelavi zavarovanih prehodov na več načinov, odvisno od zahtevnost terena, in tehnike premagovanja zahtevnejših naravnih ovir, vključno s plezanjem v navezi do tretje stopnje težavnosti po lestvici UIAA. Za konec so pridobljeno znanje preizkusili na zahtevnejši plezalni turi v gorah, visokih približno 2500 metrov. Delo je potekalo zelo individualno, saj je vsak inštruktor skrbel za tri do štiri tečajnike, kar je omogočalo dvig ravni težavnosti pri izvedbi postopkov in zelo povečalo učinkovitost tečaja. Ob koncu je bila opravljena analiza celotnega tečaja, pri čemer je major Miladin Čogurić, ki je bil na tečaju nenehno navzoč, izrazil zadovoljstvo z opravljenim delom in veliko željo po skupnem usposabljanju v Črni gori tudi v prihodnje. Kot je dejal, lahko slovenski inštruktorji usposobijo še veliko pripadnikov vojske Črne gore. Zahvalil se je tudi za pomoč in svetovanje slovenskih inštruktorjev pri načrtovanju nakupa in izbire specialistične gorniške opreme, ki jo trenutno kupuje vojska Črne gore. Drugo celostno regionalno srečanje ministrov v Budvi V Budvi v Črni gori je od 14. do 16. oktobra potekalo drugo celostno regionalno srečanje ministrov (CRSM), ki je v treh dneh združilo srečanja treh regionalnih pobud na področju obrambe na Zahodnem Balkanu in v Jugovzhodni Evropi, in sicer poleg srečanja direktorjev za obrambno politiko Zahodnega Balkana še srečanje ministrov za obrambo Jadranske listine (A-5) in srečanje ministrov za obrambo Pobude za sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM). Prvo celostno regionalno srečanje ministrov je potekalo oktobra 2013 na pobudo Slovenije na Brdu pri Kranju, s čimer se je racionalizirala izvedba posameznih dogodkov, omogočila udeležba predstavnikov celotne regije, vključno s Kosovom in Srbijo, ter ustvarila priložnost za nadaljnjo vsebinsko harmonizacijo regionalnega in varnostnega sodelovanja. Besedilo in fotografija: Marko Čehovin Na letošnjem celostnem regionalnem srečanju ministrov v Budvi so sodelovali predstavniki sedemnajstih držav Jugovzhodne Evrope in ZDA, od tega osem ministrov za obrambo, in sicer poleg Slovenije tudi iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Makedonije ter Turčije, in minister za kosovske varnostne sile. Poleg tega je sodelovalo tudi več visokih predstavnikov mednarodnih organizacij, med njimi namestnik pomočnika generalnega sekretarja Nata, direktor pisarne generalnega sekretarja OVSE, predstavnik pisarne OZN v Beogradu, generalni sekretar Regionalnega sveta za sodelovanje ‒ RCC in direktor Centra za varnostno sodelovanje ‒ RACVIAC. Delegacijo Slovenije je vodil minister Janko Veber, ki se je ob robu CRSM udeležil tudi štirih dvostranskih srečanj, in sicer z ministrom za obrambo Republike Hrvaške Antejem Kotromanovićem, z namestnico pomočnika sekretarja za obrambo ZDA dr. Evelyn Farkas, z gostiteljico CRSM, ministrico za obrambo Črne gore, dr. Milico Pejanović Đurišić in z direktorjem Centra za varnostno sodelovanje, veleposlanikom Branimirjem Mandićem. Zahtevno izvedbo drugega celostnega regionalnega srečanja ministrov so organizatorji opravili zelo dobro. Obžalovati je le odločitev srbske strani, da bo na veleposlaniški ravni sodelovala le na enem srečanju v okviru CRSM, kar je glede na lansko celostno regionalno srečanje ministrov na Brdu pri Kranju korak nazaj. Srbska stran se je tako izognila sodelovanju na vseh srečanjih v okviru CRSM, na katerih so bili tudi predstavniki Kosova. Srečanje direktorjev za obrambno politiko Zahodnega Balkana Celostno regionalno srečanje ministrov se je začelo 14. oktobra s srečanjem direktorjev za obrambno politiko Zahodnega Balkana. Direktorji za obrambno politiko so predstavili svoja mnenja glede regionalnega sodelovanja, s poudarkom na povezovanju pri razvoju regionalnih zmogljivosti za mednarodne operacije in misije ter krizno upravljanje. Strinjali so se o dodani vrednosti formata pobude, ki omogoča redno srečevanje direktorjev za obrambno politiko regije na enakovredni podlagi. Predstavljen je bil napredek nekaterih regionalnih učnih centrov. Na kratko so bile predstavljene tudi razmere glede predvidene vzpostavitve balkanske medicinske namenske enote (BMTF). Srečanje ministrov za obrambo Jadranske listine (A-5) Srečanje ministrov za obrambo Jadranske listine (A-5) je potekalo 15. oktobra. Sodelovali so predstavniki vseh članic, torej iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije ter ZDA, kot gosti pa so poleg Slovenije sodelovali tudi predstavniki Kosova, Nata, RCC in OZN. Predstavniki Srbije niso sodelovali, čeprav imajo v okviru A-5 status opazovalke. Ministri so na srečanju razpravljali o vzdrževanju združljivosti z regionalnim povezovanjem, s poudarkom na regionalni pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, in o prihodnjem sodelovanju v Afganistanu po koncu operacije Isafa, vključno z možnostjo ponovnega sodelovanja v regionalnem kontekstu. Srečanje ministrov za obrambo Pobude za sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM) Srečanje ministrov za obrambo Pobude za sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM) je kot najširši posamezni format CRSM potekalo 16. oktobra. Sodelovali so predstavniki šestnajstih držav Jugovzhodne Evrope, in sicer Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Gruzije, Grčije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Moldavije, Romunije, Slovenije, Srbije, Turčije ter Ukrajine, in ZDA ter več predstavnikov mednarodnih organizacij, med njimi tudi Regionalnega sveta za sodelovanje ‒ RCC, Centra za varnostno sodelovanje ‒ RACVIAC in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ‒ OVSE. Ministri držav regije so predstavili stališča svojih držav o prihodnosti SEDM, katere del je tudi brigada Jugovzhodne Evrope (SEEBRIG). O SEEBRIG so ministri dosegli kompromis, da bo do leta 2017 sedež njenega poveljstva ostal še naprej v Grčiji v Larisi, nato ga bo za šest let do leta 2023 gostila Bolgarija, od leta 2023 do 2029 pa Turčija. Skupno sklepno srečanje celostnega regionalnega srečanja ministrov Kot sklepno srečanje je tako kot tudi na prvem celostnem regionalnem srečanju ministrov na Brdu pri Kranju potekalo tako imenovano neformalno skupno sklepno srečanje CRSM, katerega glavni namen je bil združiti delegacije, ki so sodelovale na vseh treh sestavnih formatih srečanj, za skupno mizo, vključno s predstavniki Srbije in Kosova. Na žalost srbske delegacije na sklepnem srečanju ni bilo, čeprav so bili njeni predstavniki pod vodstvom veleposlanika Srbije v Črni gori na srečanju ministrov za obrambo SEDM. Sklep Čeprav v vsebinskem smislu ni bilo sprejetih pomembnejših sklepov tako glede posameznih pobud kot tudi glede racionalizacije regionalnega sodelovanja, je uspeh že dejstvo, da bo organizacijo naslednjega, tretjega CRSM leta 2015 prevzela Hrvaška. Tako se bo nadaljevala racionalizacija v organizacijskem smislu z uvedbo treh različnih dogodkov v treh dneh. Dejstvo je, da je celostno regionalno srečanje ministrov že zdaj pozitivno vplivalo tudi na pojav novih zamisli o vsebinski racionalizaciji regionalnega sodelovanja, kar kaže pobuda bolgarskega ministrstva za obrambo o preoblikovanju vseh sedanjih regionalnih pobud na področju obrambe v enoten format, imenovan obrambno sodelovanje JVE (SEEDEFCO). Omenjeni predlog je na sklepnem srečanju predstavil tudi minister za obrambo Bolgarije Shalamanov, vendar se države na predlog še niso odzvale, tudi zato, ker je bil predstavljen prepozno in vsebinsko nedomiselno, saj predvideni novi enoviti format predvideva vključitev tudi držav ob Črnem morju, vključno z Rusijo. Predvidevamo, da se bo v prihodnosti v okviru vseh regionalnih pobud, predvsem v okviru SEDM, nadaljevala tudi razprava o vsebinski racionalizaciji regionalnega sodelovanja. SV 5 »Tu smo, da se poklonimo vsem, ki so zaradi prizadevanja za priznanje narodne identitete in za svobodo trpeli in izgubili življenje,« je v nagovoru zbranim na komemorativni slovesnosti v Rižarni v Trstu dejal minister za obrambo Janko Veber in pri tem poudaril, da je prav, da mladi spoznajo, kaj se je dogajalo na tem kraju žalostnega spomina, ki je italijanski vsedržavni narodni spomenik, v srcih ljudi, če že ne uradno, pa gotovo tudi slovenski, evropski in judovski spomenik. Pripravila: Hana Souček Morača Počastitev spomina na padle v vojni za Slovenijo 1991 Minister za obrambo Janko Veber se je z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske brigadirjem dr. Andrejem Ostermanom in generalnim direktorjem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darkom Butom udeležil komemorativne slovesnosti, ki je potekala ob spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 na ljubljanskih Žalah. Komemorativno slovesnost sta ob dnevu spomina na mrtve v sodelovanju z mestno občino Ljubljana ter ministrstvi za obrambo, notranje zadeve ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Minister Veber je k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 položil venec. Vence so ob častnem postroju Garde Slovenske vojske in spremljavi Orkestra slovenske Policije položile tudi delegacije ministrstev za notranje zadeve ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in mestne občine Ljubljana. Svojce padlih in druge udeležence je nagovorila ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar. Komemorativna slovesnost v Rižarni v Trstu Minister za obrambo Janko Veber se je v sredo, 29. oktobra, udeležil tradicionalne slovesnosti v Rižarni in nagovoril zbrane, še pred tem pa se je poklonil padlim na več tržaških pokopališčih. V začetku svojega govora je povedal, da čuti veliko odgovornost do tako velike bolečine, ki jo nosi tržaška Rižarna, kot do tega, da generacija, ki ji pripada, preseže zgodovinska razpotja ter zanamcem preda čim bolj verodostojen pogled na tragične dogodke, ki so se dogajali na tem prostoru. Prenašanje spomina na obdobje koncentracijskega taborišča v Rižarni na mlade ljudi je nedvomno odgovorna in zahtevna naloga. Pri tem nam je lahko v zadoščenje le to, da je bila krvnikom iz Rižarne dokazana krivda za zločine, s čimer so vendarle po toliko letih vsaj na tej ravni zmagale človečnost in civilizacijske norme. Minister Veber je v nadaljevanju povedal, da je bila tržaška Rižarna del nacističnega uničevalnega stroja, ki je imel za glavni tarči antifašistične domoljube in Jude, ob tem pa je poudaril, da lahko, čeprav zgodovine ni mogoče spremeniti, kljub tesnobi, ki jo občutimo ob zavedanju, da je človeštvo lahko dopustilo take zločine, usmerimo svoje moči v to, da vplivamo na sedanjost in prihodnost. Spomnil je na intenzivno sodelovanje med Slovenijo in Italijo na obrambnem in vojaškem področju ter poudaril, da je »današnja realnost povezave med slovenskim in italijanskim vojaštvom ta, da slovenski in italijanski vojak z ramo ob rami varujeta nemočne 6 SV ljudi, ki na kriznih žariščih ne živijo v miru in varnosti, temveč v strahu pred nasiljem ter v veliki negotovosti za svoje preživetje v konfliktnih razmerah«. Gasilsko-REŠEVALNA vaja Škrilj 2014 V okviru rednega usposabljanja enot Slovenske vojske za opravljanje nalog zaščite in reševanja je v soboto, 18. oktobra, potekala enodnevna gasilsko-reševalna vaja Reševanje in gašenje Škrilj 2014. Enote za specialno delovanje Slovenske vojske so v sodelovanju z gasilci Gasilske zveze Kočevje ter reševalno enoto Zdravstvenega doma Kočevje preverile odzivnost in usklajenost delovanja ob nesreči s požarom na vojaškem objektu. Na vaji je sodelovalo 76 pripadnikov različnih enot, ogledal pa si jo je tudi minister za obrambo Janko Veber. Ob koncu je ocenil, da se je na vaji ponovno pokazalo dobro sodelovanje sil za zaščito in reševanje, vključno s Slovensko vojsko tudi v primeru, ko se nesreča z več ponesrečenci zgodi znotraj vojaškega območja. Ob tem je izrekel zahvalo in priznanje vsem udeležencem vaje za priprave in izvedbo ter podprl nadaljnje skupne aktivnosti. Kot je povedal, so bogate izkušnje, pridobljene v okviru tovrstnih vaj, tudi pomoč pri pripravi strateških dokumentov. Minister Veber sprejel sekretarja za vojaško mornarico ZDA Raya Mabusa Minister za obrambo Janko Veber se je 30. oktobra sestal s sekretarjem za vojaško mornarico ZDA Rayem Mabusom v okviru njegovega obiska v Sloveniji. Sekretar za vojaško mornarico ZDA se je v nadaljevanju srečal z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske brigadirjem dr. Andrejem Ostermanom, sprejel pa ga je tudi predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor. Minister za obrambo Janko Veber in sekretar za vojaško mornarico ZDA Ray Mabus sta sodelovanje med državama na obrambnem in vojaškem področju ocenila kot intenzivno, kontinuirano in razvejano, saj sega še v čas pristopa Republike Slovenije k Partnerstvu za mir. Sodelovanje med državama na operativni ravni poteka predvsem na področju izobraževanja in usposabljanja, skupnih vaj, opremljanja ter izmenjave izkušenj in geoprostorskih podatkov. Sekretar za vojaško mornarico ZDA Mabus je sodelovanje med vojaškima mornaricama obeh držav ocenil kot partnersko in izpostavil, da ima Slovenija na področju vojaške mornarice veščine in je pripravljena sodelovati, kar je pomembnejše od velikosti. Minister Veber je izpostavil pomen programov in izobraževanj za pripadnike Slovenske vojske na Pomorski akademiji ZDA (USNA), in sicer predvsem specialnosti odstranjevanja podvodnih neeksplodiranih ubojnih sredstev. Sekretar Mabus je pri tem kot možnost navedel pomoč ameriških strokovnjakov pri odstranjevanju podvodnih neeksplodiranih ubojnih sredstev v Piranskem zalivu. Sogovornika sta se strinjala, da ima Slovenija prav na področju odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev izjemno vlogo na Zahodnem Balkanu, pri čemer je minister Veber sogovornika prosil za podporo ZDA pri preoblikovanju Fundacije za pomoč žrtvam min (ITF) v mednarodno organizacijo. Sekretar Mabus je kot pomembno področje sodelovanja izpostavil tudi izobraževanje in usposabljanje ameriških marincev v programih za usmerjevalce združenega ognja in vojaškega gorništva. Delovanje mornariške enote med NOB V Portorožu je bila 11. oktobra pred praznikom občine Piran in ob 70. obletnici ustanovitve mornariškega odreda Koper spominska slovesnost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov. Minister za obrambo Janko Veber je kot slavnostni govornik dejal, da je Slovensko primorje območje, ki je bilo in je strateško in geopolitično izredno pomembno za našo državo ter njeno gospodarsko odprtost v svet. Izpostavil je, da je oblikovanje ter delovanje mornariške enote v obdobju narodnoosvobodilnega partizanskega boja in v povojnih letih pomenilo veliko prelomnico na slovenski poti, da se uveljavimo kot pomorski narod z bogato zgodovino in tradicijo, ter izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem diviziona z Zvezo borcev za vrednote NOB in s Skupnostjo partizanskih pomorščakov Slovenije. O aktualnem položaju glede pomorske komponente v Slovenski vojski je povedal, da ima rod pomorstva v Slovenski vojski zmogljivosti, s katerimi izpolnjuje naloge nacionalne obrambe, prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti ter opravlja tudi naloge zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poudaril je, da je sodelovanje pripadnikov 430. mornariškega diviziona pri iskanju in reševanju na morju ter pri omejevanju škode ob ekoloških nesrečah s pomočjo večnamenske opreme za našo pomorsko varnost izrednega pomena, zato bomo te zmogljivosti razvijali tudi v prihodnje, saj smo po zaslugi 430. mornariškega diviziona po ministrovem mnenju prepoznavni kot vodilna država na Zahodnem Balkanu. Mednarodno sodelovanje in skrb za razvoj obrambne politike Minister za obrambo Janko Veber je pretekli mesec na vljudnostnih obiskih gostil veleposlanika Finske v Republiki Sloveniji Pekko Metsa, veleposlanika Črne gore v Republiki Sloveniji Ivana Milića, ki ga je spremljal vojaški ataše kapitan bojne ladje Branislav Keković, veleposlanico Italijanske republike v Republiki Sloveniji Rossello Franchini Sherifis in veleposlanico Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji Vesno Terzić. Sogovorniki so se v ločenih pogovorih dotaknili skupnih točk o dvostranskem sodelovanju držav v operacijah kriznega odzivanja in o možnostih razvoja zmogljivosti in krepitve obrambne politike. Minister za obrambo Janko Veber je v pogovoru z veleposlanico Republike Hrvaške Vesno Terzić izrazil zadovoljstvo nad pogostimi srečanji in obiski na visoki ravni, saj ti, kot je dejal, pomembno prispevajo h graditvi zaupanja in razumevanja med državama. Sogovornika sta sodelovanje med državama na obrambnem in vojaškem področju ocenila kot intenzivno in uspešno tako na dvostranski ravni kot v okviru regionalnih pobud. Pri tem je minister Veber izpostavil pripravljenost Hrvaške, da sodeluje v Večnacionalnem centru odličnosti za Slovesnost ob predaji in prevzemu dolžnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske Minister za obrambo Janko Veber se je dosedanjemu načelniku generalmajorju mag. Dobranu Božiču zahvalil za opravljeno delo in izrazil prepričanje, da bo general Božič z bogatimi izkušnjami uspešen na novi dolžnosti vojaškega predstavnika Republike Slovenije na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku. V nadaljevanju je minister Veber dejal, da novi načelnik Generalštaba Slovensko vojsko prevzema v dobri kondiciji in na visoki profesionalni ravni, obenem pa poudaril, da je brigadir Osterman soustvarjal razvoj Slovenske vojske od začetka, nazadnje kot namestnik načelnika Generalštaba SV. Minister Veber je izpostavil, da bomo morali v kratkem času razvojne programe oblikovati tako, da jim damo realne pogoje, ki nam jih narekujejo finančne razmere: »Eno od mojih najpomembnejših prizadevanj bo, da bom skušal zaustaviti trend upadanja sredstev za delovanje Ministrstva za obrambo in s tem zagotoviti načelniku možnosti za učinkovito izvajanje nalog.« Dosedanji načelnik Generalštaba SV general Božič je iz svojega mandata izpostavil uspešnost Slovenske vojske pri mednarodnem sodelova- Fotografija: Bruno Toič Fotografija: Vekoslav Rajh Dnevi spomina naj nosijo odgovornost do bolečine gorsko bojevanje v Poljčah, veleposlanica Terzić pa za naš prispevek v Center za varnostno sodelovanje RACVIAC. Eden izmed skupnih interesov obeh držav je tudi vzpostavitev regionalne šole usmerjevalcev zračnega ognja. Državi sodelujeta na številnih drugih področjih izobraževanj in usposabljanj, na področju jedrsko-radiološko-kemično-biološke obrambe, z enotami za specialno delovanje ter pri zaščiti in reševanju. Ob koncu obiska je minister Veber poudaril, da Slovenija nadaljuje postopek akreditacije gostujočega obrambnega atašeja na Hrvaškem in veleposlanici Terzić dejal, da bo hrvaškega ministra za obrambo povabil na uradni obisk v Republiko Slovenijo prihodnje leto. Brigadir dr. Andrej Osterman prevzel dolžnost načelnika Generalštaba Slovenske vojske Na Ministrstvu za obrambo je 13. oktobra potekala slovesnost ob predaji in prevzemu dolžnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Dosedanji načelnik generalmajor mag. Dobran Božič je bojni prapor Slovenske vojske predal novemu načelniku brigadirju dr. Andreju Ostermanu. S tem se je izpolnil sklep vlade, ki je bil sprejet na podlagi sporazumne odločitve med ministrom za obrambo Jankom Vebrom in dosedanjim načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem Dobranom Božičem, s katerim je razrešila dosedanjega načelnika Generalštaba SV in za novega načelnika imenovala brigadirja Andreja Ostermana. Minister za obrambo je imenovanje brigadirja Andreja Ostermana za načelnika Generalštaba Slovenske vojske predlagal na podlagi njegovih izkušenj pri poveljevanju enotam Slovenske vojske, sodelovanja pri vzpostavljanju sistema poklicne vojske, ustrezne civilne in vojaške izobrazbe, ustreznega odnosa do podrejenih in sodelavcev ter njegove vizije Slovenske vojske v prihodnje, ki odraža potrebe spremenljivega okolja. Brigadir Andrej Osterman je eden najizkušenejših častnikov Slovenske vojske. V dosedanji karieri je od leta 1991 zasedal vrsto pomembnih poveljniških in štabnih dolžnosti v Slovenski vojski in na Ministrstvu za obrambo, kot so načelnik odseka za učne zadeve 5. PŠTO Kranj, poveljnik 510. učnega centra Ljubljana, načelnik Šole za častnike vojnih enot v Centru vojaških šol Ministrstva za obrambo, namestnik direktorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, načelnik Sektorja za kadrovske zadeve in pravne zadeve v Poveljstvu sil, načelnik Štaba v Poveljstvu sil Slovenske vojske, načelnik Centra za doktrino in razvoj Slovenske vojske, načelnik Verifikacijskega centra Slovenske vojske, poveljnik Poveljstva za podporo Slovenske vojske, namestnik poveljnika sil Slovenske vojske in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Brigadir Osterman je veteran vojne za Slovenijo, saj je bil član Manevrske strukture narodne zaščite in udeleženec osamosvojitvene vojne leta 1991 in je s svojim zavzetim in predvsem strokovnim delom oblikoval kariero uspešnega in cenjenega poveljnika tako v Slovenski vojski kot tudi med pripadniki tujih oboroženih sil. nju in dejal, da je Slovenska vojska v regiji partnerica, prepoznavna kot sidro stabilnosti in zgled drugim vojskam. Pri tem je navedel, da Slovenska vojska uspešno vzpostavlja tako šolo za usmerjevalce združenega ognja kot tudi Večnacionalni center za gorsko bojevanje, novi načelnik Generalštaba SV brigadir Osterman pa je dejal, da si bo posebej prizadeval, da bo za pripadnike Slovenske vojske zagotovljena ustrezna varnost. Tako bo prav varnost temeljno merilo pri nakupih vojaške opreme in izvajanju usposabljanj za pripadnike Slovenske vojske. Slovenska vojska bo, kot je dejal novi načelnik Generalštaba SV, tudi v prihodnje sodelovala v sistemu zaščite in reševanja. SV 7 Tradicionalno srečanje ministra za obrambo Janka Vebra s člani pogajalske komisije za dokončen umik JLA iz Republike Slovenije 1991 Mednarodna vaja zaščite in reševanja IPA MNE QUAKE 2014 Besedilo: SSK MO Minister za obrambo Janko Veber je v četrtek, 30. oktobra, priredil tradicionalno letno srečanje za člane pogajalske komisije, ki je leta 1991 vodila pogajanja za dokončen umik JLA iz Republike Slovenije. Srečanja, na katerem je bil tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir dr. Andrej Osterman, so se udeležili člani pogajalske komisije, in sicer dr. Boris Žnidarič, brigadir Peter Zupan ter polkovnik Dominik Grmek. Minister Veber je izpostavil pomen pogajanj, skozi katera je bilo treba vojaške aktivnosti dopolniti z zahtevnim pogajalskim procesom, v katerem so se v resnici unovčili dosežki iz bojev. Pri tem je posebej poudaril, da je bil pogajalski proces premalo predstavljen javnosti ter da niso bili dovolj ovrednoteni vsi vidiki pogajanj in njihov pomen za uspešen konec osamosvojitvenega procesa. Člani pogajalske skupine so podprli njegov predlog, da se prek Vojaškega muzeja Slovenske vojske poskuša ta proces s strokovnega vidika bolj osvetliti, in izrazili pripravljenost, da skozi intervjuje predstavijo posamezne aktivnosti in svoje vloge v pogajanjih. Kot je znano, je komisija, ki jo je vodil Miran Bogataj, Slovenijo zastopala v pogajanjih za odhod JLA iz Slovenije. Ustanovljena je ob prvi prekinitvi ognja med vojno za slovensko osamosvojitev leta 1991. Po podpisu brionske deklaracije je dobila komisija uradni status in pooblastilo, da se z JLA pogaja o vseh podrobnostih njenega umika ter vrnitvi vojaške opreme eni in drugi strani. Dokončno so se o umiku odločili na pogajanjih 18. oktobra 1991 v Ljubljani, kjer so se dogovorili o vseh podrobnostih. Dogovor je predvideval, da se bodo zadnje enote JLA umaknile iz Slovenije skozi pristanišče v Kopru, natančno pa so tudi določili, kaj bodo lahko odpeljale s seboj. Ladji z zadnjimi vojaki JLA sta iz koprskega pristanišča odpluli 26. oktobra 1991 ob 00.05. Takrat se je resnično vzpostavila suverenost v novi državi Sloveniji in slovenska osamosvojitev je s tem dejanjem dobila svojo pravo veljavo. Na srečanju so člani pogajalske komisije obudili spomine na nekatere bistvene dogodke v pogajanjih, še posebno na odhod JLA iz Kopra, pri čemer je dr. Boris Žnidarič kot vodja tega zadnjega dejanja na slovenski strani predstavil napete trenutke pred izplutjem ladje s pripadniki JLA iz koprskega pristanišča. V okviru Programa EU za krepitev sodelovanja z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami na področju civilne zaščite iz sredstev instrumenta predpristopne pomoči (IPA CZ 2) je v Črni gori od 20. do 24. oktobra potekala velika regionalna praktična vaja IPA MNE QUAKE 2014. Scenarij vaje je predvideval močan potres, ob katerem je bila potrebna tudi mednarodna pomoč. Na vaji je z enotami za iskanje in reševanje z 225 reševalci sodelovalo devet držav iz regije, in sicer Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Turčija ter Slovenija in Hrvaška kot članici Evropske unije. Besedilo: Luka Duh Fotografija: arhiv MO Predsednik vojaškega odbora Nata na obisku v Slovenski vojski Načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir dr. Andrej Osterman je v četrtek, 23. oktobra, gostil predsednika vojaškega odbora Nata generala Knuda Bartelsa. Visokega gosta je sprejel tudi minister za obrambo Janko Veber. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir dr. Osterman in predsednik vojaškega odbora Nata general Bartels sta govorila predvsem o aktualnih varnostnih izzivih, pri katerih ima lahko Nato pomembno vlogo. Kot je v izjavi dejal načelnik Generalštaba SV, se moramo »vsi zavedati, da aktualne varnostne razmere niso take, da bi si lahko privoščili krčenje obrambnih izdatkov«. Sicer je poudaril, da si bo SV prizadevala uveljaviti odločitve, sprejete na nedavnem vrhu Nata in v katere so vključeni najpomembnejši ukrepi na področju varnostnih zagotovil zavezništva. General Knud Bartels je poudaril, da zavezništvo »v času agresivnih in nelegalnih ruskih groženj proti Ukrajini, ob naraščajoči nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter ob večdimenzionalnih transnacionalnih grožnjah ostaja vir stabilnosti v nepredvidljivem svetu«. Dejal je, da so se na vrhu Nata »voditelji držav in vlad zavezali k vlaganju v obrambne namene in se strinjali, da bodo ustavili nižanje proračunskih sredstev, namenjenih za obrambo, in jih v naslednjih desetih letih še povečali«, saj se moramo zavedati, da »ima varnost svojo ceno, da pa je cena pomanjkanja varnosti še veliko višja«. Predsedujočega vojaškemu odboru Nata generala Bartelsa je nato sprejel minister za obrambo Janko Veber, ki je poudaril, da se Slovenija zaveda sprejetih zavez in ostaja verodostojna zaveznica, med drugim tudi pri nadaljevanju angažmaja v Afganistanu, pri njegovi stabilizaciji in razvoju, in sicer znotraj misije Odločna podpora, za katero je Slovenija že začela postopke načrtovanja morebitnega sodelovanja, pred odločitvijo vlade o tem pa bo opravljena tudi razprava v državnem zboru. Minister Veber je dodal, da Slovenija še naprej želi imeti pomembno vlogo na Zahodnem Balkanu, kjer so tudi njeni interesi, zato ostaja za Slovenijo prednostno področje delovanja Slovenske vojske v okviru Nata Kfor na Kosovu, namenjeno utrjevanju miru in varnosti. Minister Veber je predsedujočemu vojaškega odbora Nata dejal, da bo v duhu pametne obrambe in zagotavljanja kolektivne varnosti podpiral predvsem projekte večnacionalnega razvoja zmogljivosti. Tako bo Slovenija v okviru koncepta vodilnih držav sodelovala v skupini pod vodstvom Italije, s katero je razvila dolgo in plodno sodelovanje tudi v operacijah. Minister je pri tem spomnil, da je v širšem mednarodnem okviru za Slovenijo pomembno tudi gospodarsko sodelovanje, ki državi zagotavlja sredstva za uresničevanje zavez in angažmajev. Generala Bartelsa je sprejel tudi predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. 8 SV Vaja IPA MNE QUAKE 2014 je bila ena največjih letošnjih vaj zaščite in reševanja v Evropi. Prispevala je h krepitvi zmogljivosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk na nacionalni ravni ter k sodelovanju v okviru mehanizma civilne zaščite EU. Potrdila je tudi interes vseh držav za regionalno sodelovanje v Jugovzhodni Evropi na področju naravnih in drugih nesreč, saj je obvladovanje večjih naravnih in drugih nesreč mogoče le ob tesnem sodelovanju več držav. Vaja je del širšega programa Evropske unije IPA (instrument predpristopne pomoči) za krepitev sodelovanja z državami kandidatkami in morebitnimi kandidatkami na področju civilne zaščite (program IPA CZ II), ki želi prispevati k razvoju zmogljivosti civilne zaščite držav Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija in Srbija) in države upravičenke oziroma partnerske države Turčije in te države seznaniti z delovanjem mehanizma civilne zaščite EU ter je namenjen krepitvi mednarodne pomoči ob velikih naravnih in drugih nesrečah v jugovzhodnem delu Evrope. Vodilni partner pri organizaciji vaje je bila Slovenija oziroma Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), skupaj s konzorcijskimi partnerji za izvedbo projekta, in sicer hrvaško Državno upravo za zaščito in reševanje (DUZS), nemško Zvezno agencijo za tehnično pomoč (THW), italijanskim oddelkom za civilno zaščito (DPC), švedsko Agencijo za pripravljenost in zaščito (MSB) in podjetjem Synergies International ter gostiteljem in soorganizatorjem, Direktoratom za upravljanje nesreč Ministrstva za notranje zadeve Črne gore. Skupaj so v sodelovanju s strokovnjaki iz vseh partnerskih držav več mesecev pripravljali vse za uspešno izvedbo vaje. Pripravljalni sestanki, na katerih so se usklajevali scenarij, potek vaje, sestava delovišč in program za opazovalce, so potekali med aprilom in oktobrom. Vaja IPA MNE QUAKE 2014 je temeljila na scenariju potresa z magnitudo 7,2, ki 20. oktobra ob 4.20 prizadene Podgorico in Danilovgrad. V nesreči naj bi bilo poškodovanih 220.000 ljudi, tudi več tujcev, zaradi potresa pa naj bi umrlo tudi več sto žrtev. Črna gora aktivira vse svoje lokalne enote ter službe za zaščito in reševanje, ki pa zaradi hudih posledic potresa razmeram niso kos. Vlada Črne gore zato prek mehanizma civilne zaščite EU prosi za mednarodno pomoč v obliki enot za iskanje in reševanje v urbanem okolju (USAR). Na prošnjo za pomoč se odzovejo enote iz devetih držav. Štabni del vaje se je začel v ponedeljek, 20. oktobra, preverjali pa so se postopki zaprošanja in zagotavljanja pomoči prek mehanizma civilne zaščite EU. Na štabni vaji so sodelovali nacionalni centri za obveščanje in Center za koordinacijo ukrepanja ob nesrečah (Emergency Response Coordination Centre ‒ ERCC). Štabna vaja je pokazala velik napredek pri poznavanju postopkov zagotavljanja pomoči, saj so se vse države odzvale hitro, pri tem pa so uporabljale ustrezne obrazce in komunikacijske poti. Praktični del vaje se je nadaljeval v torek, 21. oktobra, s prihodom enot v sprejemni center (Reception and Departure Centre ‒ RDC) in z namestitvijo enot v operativni bazi policijskega centra Zlatica (Base of Operations ‒ BoO). V bazi so bili vsem udeležencem zagotovljeni hrana, pitna voda, sanitarije, dostop do interneta idr. Za nastanitev v šotorih in za drugo logistično podporo, in sicer elektriko, ogrevanje itn., so morale reševalne enote poskrbeti same. Od 21. do 23. oktobra so potekale aktivnosti iskanja in reševanja na petih deloviščih v zapuščeni vojašnici Morača, zapuščeni tovarni opečnih izdelkov ‒ Spuž 1, zapuščeni betonarni ‒ Spuž 2 in skladišču civilne zaščite v Rogamiju s 100 delovnimi točkami. Reševanje je potekalo iz porušenih ali poškodovanih objektov, prevoznih sredstev in jaškov. Delovišča so enotam omogočila preizkus različnih tehnik reševanja in iskanja, kot so tehnično iskanje s pomočjo avdio- in videonaprav, iskanje z reševalnimi psi, stabilizacija z lesom ali tehnično opremo, delo s tehničnimi sredstvi (dvižne blazine, hidravlična razpirala, motorne žage itn.), dviganje bremen, reševanje z višin, gašenje, dajanje nujne medicinske pomoči itn. Skupaj je bilo na deloviščih 20 lutk, ki so predstavljale mrtve, in več kot 50 igralcev vlog, ki so simulirali ranjene. Aktivnosti so bile uspešno in varno izvedene, brez morebitnih poškodb reševalcev. Na vaji je sodelovalo približno 500 udeležencev, od tega 225 reševalcev pripadnikov enot s 67 vozili in 14 psi iz sedmih držav partneric programa IPA, in sicer Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Makedonije, Srbije in Turčije, ter dveh držav članic EU, in sicer Hrvaške ter Slovenije ‒ enota za iskanje in reševanje v ruševinah (MUSAR). Kot del vadbenega osebja so sodelovali tudi člani enote civilne zaščite EU (EUCPT) z enoto za tehnično podporo vodenju (TAST komponenta). Pri vaji so pomagali trenerji in ocenjevalci iz evropskih ter partnerskih držav. Za izvedbo vseh aktivnosti je skrbelo 40 članov vodstva vaje iz Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Italije in Švedske, podjetja Synergies International Consulting ter približno 100 članov podpornega osebja iz Črne gore, ki so zagotavljali podporo države gostiteljice s podporo pri prehodu meja, s pomočjo in spremstvom častnikov za zvezo za vsako enoto, z upravljanjem operativne baze, zagotavljanjem varnosti ter medicinske pomoči itn. Vajo si je ogledalo več kot 150 domačih in tujih opazovalcev, predstavnikov veleposlaništev ter mednarodnih organizacij s sedežem v Črni gori, partnerskih in drugih držav. Prizorišča vaje v okolici Podgorice so obiskali generalni direktorji sodelujočih držav, med njimi tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Ob začetku vaje so goste nagovorili minister za notranje zadeve Črne gore Raško Konjević, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije mag. Miloš Bizjak, generalni direktor Generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito (DG ECHO) v Evropski komisiji Claus Sorensen in vodja delegacije EU v Črni gori Mitja Drobnič. Približno 50 opazovalcem iz Črne gore se je na delovišču Morača pridružil tudi predsednik vlade Črne gore Milorad Djukanović. Predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje ter slovenskega sistema zaščite in reševanja so poleg usklajevanja pri izvedbi vaje sodelovali v vseh segmentih, in sicer vodstvu vaje, ekipi EU za oceno stanja, v Centru za usklajevanje dejavnosti na območju nesreče (OSOCC), pri upravljanju nastanitvene baze vaje, na deloviščih kot inštruktorji oziroma trenerji in odgovorni za varnost ter pri izvedbi programa za opazovalce in goste. Enota MUSAR s 25 člani je svoje delo opravila profesionalno, znanje in izkušnje pa je prenašala tudi na druge sodelujoče ekipe. Na vaji se je pokazalo, da je bil v zadnjih štirih letih narejen velik napredek pri razvoju zmogljivosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk Zahodnega Balkana in Turčije na področju civilne zaščite. Številni tečaji, vaje in izmenjave strokovnjakov v okviru projektov IPA so prispevali k vzpostavitvi mreže usposobljenih strokovnjakov in reševalnih enot, ki so sposobni ob morebitni naravni ali drugi nesreči usklajeno pomagati kateri koli državi v regiji. Vrednost regionalnega sodelovanja in tovrstnih vaj se je pokazala ob zadnjih poplavah v BiH ter Srbiji in tudi ob žledu februarja v Sloveniji. SV 9 Večnacionalne sile kopenske vojske kot inštruktor pripadnikov SV in njen promotor v svetu Čeprav se je zamisel o oblikovanju večnacionalnih sil kopenske vojske, večini bolj znane pod angleško kratico MLF (Multinational Land Forces), pojavila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, se njena struktura in delovanje do danes nista spremenila. Trilateralna brigada v mednarodni skupnosti uživa visok ugled, s svojim delovanjem pa pomembno prispeva k vzdrževanju mednarodnega miru in varnosti. Spreminjajoče se varnostno okolje in vedno nove grožnje varnosti podobno kot od posameznih držav tudi od omenjene večnacionalne strukture zahtevajo nenehen razvoj ter prilagajanje nanje, za kar potrebuje ustrezno pravno podlago in jasno vizijo o njeni nadaljnji vlogi tako v regiji kot tudi v okviru evro-atlantskih integracij. Pripravila: Polonca Bevc in Igor Vah Fotografija: Bruno Toič Začetki, poslanstvo, delovanje in naloge Začetki omenjene strukture segajo v november 1997, čas, ko je bil predvsem v Jugovzhodni Evropi spomin na državljanske vojne na Balkanu še vedno zelo živ, želja po trajnem miru pa močna. S podpisom Deklaracije o namenu ustanovitve večnacionalnih sil kopenske vojske in slabega pol leta pozneje tudi Sporazuma o ustanovitvi MLF aprila 1998 so ministri za obrambo Republike Slovenije, Republike Madžarske in Italijanske republike določili formalnopravne temelje za oblikovanje in operativno delovanje trilateralne brigade, katere prvotna cilja sta bila odvračanje nasprotnika ter oblikovanje sil, ki bodo usposobljene za izvajanje operacij obvladovanja kriznih razmer. S povezovanjem oboroženih sil so države želele poudariti pomen večnacionalnega vojaškega delovanja za krepitev stabilnosti in miru ne le v regiji, temveč tudi širše ter vzpostaviti močno sodelovanje na vojaškem področju, ki bi temeljilo na medsebojnem spoštovanju. Z ustanovitvijo visoko operativne hitro odzivne lahke pehotne brigade bi skozi sodelovanje v okviru vaj in usposabljanj ter skupnega poveljstva spodbujali povezljivost in obenem krepili poznavanje sodelujočih enot. Kot morebitno območje delovanja je bilo opredeljeno ozemlje celotne Evrope, s posebnim poudarkom na njenem srednjevzhodnem in jugovzhodnem delu, zunaj njenih meja pa bi bila enota lahko napotena v primeru humanitarnih, preventivnih ali ločitvenih sil ter sil za ohranjanje miru. Enote, ki jih posamezna država prispeva v večnacionalno strukturo, so v običajnih matičnih vojašnicah in so ob aktivaciji skupnih sil sestavljene na zahtevo, pri čemer vsaka država prispeva po en pehotni polk oziroma bataljon. Kljub navedenemu se ustrezna raven integracije dosega v okviru mirnodobnega poveljstva v Vidmu (aktivno od septembra 2001), v katerega Slovenija in Madžarska prispevata po tri pripadnike oboroženih sil. Brigada navadno deluje 10 SV pod mandatom ene izmed mednarodnih organizacij, in sicer Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropske unije itn. Iz ustanovnega dokumenta večnacionalnih sil izhaja, da bo omenjena brigada namenjena za opravljanje nalog, opredeljenih v okviru peterburške deklaracije Zahodnoevropske unije (operacije v podporo miru, humanitarne in reševalne naloge ter naloge ohranjanja miru), zato so države članice leta 2010 sklenile, da je treba pravno podlago, na kateri so do takrat delovale sile MLF, preoblikovati ter jo prilagoditi novim varnostnim razmeram. V dobrem desetletju njihovega delovanja se je varnostno okolje nenehno spreminjalo, pojavljale so se nove oblike ogrožanja varnosti in prilagajali načini odzivanja nanje, ambicije sodelujočih držav so se spremenile, obenem pa so bili izpolnjeni in preseženi cilji iz leta 1998, zaradi katerih je bila struktura prvotno ustanovljena. S prenovitvijo dokumentov želijo države članice omogočiti pravočasno in primerno odzivanje na nove grožnje varnosti tudi v okviru nadnacionalnih oblik ter omogočiti širitev članstva za morebitne zainteresirane države. Pripravljeni so bili dobri temelji za nadgradnjo trilateralne brigade v zavezniške strukture. S slednjim je enota pridobila novo poslanstvo, in sicer zagotavljanje kolektivne obrambe, in nove naloge (peterburške naloge dopolnjujejo klasične bojne naloge, tako da obsega vse vrste operacij), s čimer sta se spremenila tudi koncept delovanja in uporabe MLF. Prispevek k mednarodnemu miru in varnosti V okviru MLF je Slovenska vojska od ustanovitve do danes pridobila pomembne izkušnje iz oblikovanja in delovanja v okviru večnacionalnih poveljstev ter enot. Obenem se je brigada izkazala kot dobra podlaga za integracijo zmogljivosti Slovenske vojske v strukturo sil Nata. V Natov korpus za hitro posredovanje, v katerem je vodilna Italija (NRDC-ITA), je namreč v preteklosti uspešno pridružila lahko bataljonsko bojno skupino SV (LBBSk). Slovenija si prav zaradi zelo pozitivnih izkušenj skupaj z Madžarsko in Italijo prizadeva tudi za postopen prehod oziroma integracijo MLF v omenjeni korpus. Do danes so večnacionalne sile sodelovale že v petih mednarodnih operacijah in na misijah, in sicer dvakrat v Kforju ter trikrat v Isafu, nazadnje s poveljstvom MLF v Isafu od aprila do septembra 2013. Prav tako je bila omenjena brigada v drugi polovici leta 2012 že drugič v pripravljenosti v okviru sistema rotacij evropskih bojnih skupin (EU BG), naslednja, na MLF in italijanski obrambni iniciativi (DECI) temelječa evropska bojna skupina pa bo v pripravljenosti v prvi polovici leta 2017. Prvič je bila MLF/EU BG v pripravljenosti od julija do decembra 2007. EU BG sicer uživajo široko podporo kot orodje hitrega odzivanja EU, prav tako pa je bilo že na zasedanju politične vojaške delovne skupine leta 2011 v Vidmu poudarjeno, da obstaja velika verjetnost za uporabo MLF/EU BG predvsem kot pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in v humanitarnih operacijah. Vzdrževanje rednih letnih stikov na delovni ravni in ravni najvišjih predstavnikov držav v okviru večnacionalne strukture Države članice redne letne stike vzdržujejo v okviru zasedanj delovne in usmerjevalne skupine, na njih pa predstavniki ministrstev za obrambo ter zunanje zadeve in generalštabov Slovenije, Madžarske in Italije določajo načrte aktivnosti MLF za prihodnji dve leti, izmenjujejo izkušnje s skupnih usposabljanj in vaj ter delovanj v mednarodnih operacijah in na misijah, obenem pa pregledujejo in ocenjujejo delo pravnih ter nacionalnih strokovnih delavcev. Skladno z navedenim je po sistemu rotacije Slovenija od 8. do 10. oktobra letos v Vojašnici generala Maistra v Mariboru gostila srečanji predstavnikov obeh formatov MLF, in sicer 14. zasedanje politične vojaške delovne skupine ter 8. zasedanje politične vojaške usmerjevalne skupine. Predstavniki usmerjevalne skupine, ki jo je vodil generalni direktor Direktorata za obrambno politiko, so med drugim potrdili namero o podpisu prenovljenega sporazuma o MLF ob robu srečanja obrambnih ministrov v okviru EU, ki bo potekalo 18. novembra v Bruslju, ter načrt aktivnosti za leti 2015 in 2016. Obenem je poveljnik MLF potrdil namero o sodelovanju italijanske brigade na misiji Odločna podpora v Afganistanu ter države pozval k sodelovanju in popolnitvi manjkajočih dolžnosti, s čimer bi bili izpolnjeni pogoji, da bi v omenjeni operaciji delovali pod oznako MLF in ne le v okvirih italijanske brigade. Naslednje srečanje v okviru obeh formatov bo predvidoma novembra potekalo v Italiji. Nadaljnji razvoj zelo uspešnega in najbolj prepoznavnega instrumenta v regiji Italija kot vodilna država v okviru MLF je marca 2012 Sloveniji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški v presojo posredovala pobudo za regionalno obrambno sodelovanje (DECI). Predlog je predvideval poglobljeno obrambno sodelovanje z državami članicami MLF in Avstrije ter Hrvaške, v nadaljevanju pa bi sodelovanje razširili na države jadranske regije. Omenjena italijanska pobuda je še ena izmed številnih iniciativ na Zahodnem Balkanu in v Srednji Evropi. Je projektno orientirana in zagovarja pragmatičen, realen ter vzdržen pristop, da bi se DECI postopno razvil v okvir za mednarodno sodelovanje na vojaškotehničnem področju, ki bi lahko predstavljal interese sodelujočih držav v mednarodnih organizacijah, kot sta Nato in EU. Pobuda DECI vključuje sodelovanje na področju politično-vojaških vidikov regionalne varnosti, razvoja vojaških zmogljivosti, operacij, usposabljanj in izobraževanj ter obrambne industrije. Toliko področij odpira številne možnosti sodelovanja med državami, ne le pri združevanju in souporabi zmogljivosti, temveč tudi pri usposabljanju, vajah in operacijah. V okviru DECI že potekajo številne aktivnosti na različnih področjih, tako na ravni načelnikov kot direktorjev za obrambno politiko, pri čemer velja izpostaviti razvoj zmogljivosti, izobraževanje, urjenje ter pripravo za sodelovanje v operacijah. Do zdaj je bila sprejeta skupna namera za oblikovanje EU BG (bojne skupine EU) na podlagi MLF v prvi polovici leta 2017. V Mariboru so načelniki držav DECI 3. julija letos podpisali skupno deklaracijo (Meeting Joint Statement), v kateri so se zavezali, da bodo identificirali in razvijali skupne zmogljivosti po načelu enovitih sil in zmogljivosti »Single set of Forces and Capabilities«. Podobno kot v okviru DECI je Italija na vrhu Nata, ki je potekal septembra letos v Walesu, najavila oblikovanje skupine pod njenim vodstvom tudi v okviru Natovega koncepta vodilnih držav. Namen slednjega, ki je bil sprejet na zasedanju obrambnih ministrov junija letos in potrjen na vrhu Nata, je oblikovanje skupin, v katerih bi se pod vodstvom večjih držav z več zmogljivostmi povezovale manjše države, ki bi v skupine prispevale specializiran oziroma nišni prispevek. Skupine se lahko oblikujejo na podlagi regionalnega dejavnika, strateške bližine, v okviru obstoječega sodelovanja v operacijah. Koncept dopolnjuje obstoječe večnacionalne pobude, saj predvideva dolgoročno partnerstvo pri zagotovitvi celotnega sklopa zmogljivosti, projekti pametne obrambe pa so usmerjeni v razvoj posameznih zmogljivosti. Skupina, katere vodstvo prevzema Italija, bo nadgradila sedanje oblike sodelovanja med sosednjimi državami v okviru pobude o regionalnem obrambnem sodelovanju DECI, v katero bo vključena tudi Albanija. Štirje glavni cilj skupine pod vodstvom Italije bodo: 1. oblikovanje skupne enote za stabilizacijo in obnovo, 2. oblikovanje tako imenovane košarice zmogljivosti za podporo, ki jo bodo sestavljale zmogljivosti za RKBO, psihološke operacije, zdravstveno podporo in civilno-vojaško sodelovanje, ki bodo namenjene podpori Natovim odzivnim silam in bojnim skupinam EU, 3. krepitev večnacionalne brigade MLF, 4. krepitev mednarodnega korpusnega poveljstva. Ob upoštevanju dosedanjega povezovanja in sodelovanja z Italijo tako v mednarodnih operacijah in na misijah kot pri razvoju zmogljivosti je nadaljnje povezovanje s to državo tudi v okviru koncepta vodilnih držav vsekakor logično in smiselno. Obseg in intenzivnost sodelovanja Slovenije v predlaganih projektih bosta stvar tehničnih razprav in bosta odvisna od podrobnejše analize nacionalnih načrtov, sprejetih ciljev zmogljivosti ter finančnih zmožnosti. Prvi izmed sestankov na ravni direktorjev za obrambno politiko je potekal 16. in 17. oktobra letos v Benetkah. Predstavljeni so bili predlogi in prispevki držav za sodelovanje v identificiranih projektih skupnega interesa stabilizacije in obnove ter nišnih zmogljivosti. Predlogi držav se bodo uporabljali za oblikovanje skupne strategije za začetek skupnega sodelovanja in določitev okvira pobude sodelovanja v okviru koncepta vodilnih držav Nata z vodilno državo Italijo. Pripravljen je bil tudi osnutek pisma o nameri o oblikovanju skupnih zmogljivosti in mehanizmih za skupna usposabljanja in vaje v srednjeročnem obdobju. Podpis omenjenega dokumenta na ravni direktorjev za obrambno politiko je pričakovan do konca letošnjega leta oziroma v začetku leta 2015. SV 11 INTERVJU Pomembno je, da vojaki in gasilci delamo skupaj Pogovor s prostovoljnim gasilcem PGD Vič in pripadnikom 430. MOD poročnikom fregate Mariom Domjaničem Ko gre za naravne in druge nesreče, so gasilci ter vojaki nepogrešljivi. O tem smo se lahko Slovenci prepričali ob februarski ledeni ujmi z žledolomom in tudi zadnje dni oktobra, ko so našo državo spet prizadele hujše poplave. Pomagati sočloveku v nesreči je za slovenske gasilce in pripadnike SV glavno vodilo, da ob vsakem trenutku nesebično vedno znova pomagajo ljudem, ki jih prizadene uničujoča moč narave. »Ko greš na intervencijo, delaš to, za kar si usposobljen, torej da rešuješ življenja in pomagaš ljudem v stiskah, ki jih povzročajo ogenj ter naravne in druge nesreče. To te napolni z energijo in ti daje voljo za nadaljnje delo,« je prepričan prostovoljni gasilec PGD Vič in poveljnik oddelka protiminskih potapljačev v 430. MOD poročnik fregate Mario Domjanič. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič 12 SV Od kod navdušenje nad gasilsko uniformo? Prostovoljno gasilstvo je pri nas družinska tradicija, saj so gasilci oče, mama in brat. Oče je bil dolga leta poveljnik viškega prostovoljnega gasilskega društva, zato me je že kot šestletnega dečka zasvojil z gasilstvom. Spominjam se svojih začetkov, ko sem z bratom in sovrstniki redno zahajal v gasilski dom, kjer smo se družili in učili gasilskih veščin najprej kot pionirji, nato kot gasilci mladinci in nazadnje kot člani. Svoje gasilsko znanje sem vsa leta izpopolnjeval z udeležbo na gasilskih usposabljanjih in tekmovanjih, tako da sem pri 18 letih pridobil naziv operativni gasilec, kar pomeni, da sem lahko začel sodelovati na intervencijah. veliko možnosti za dodatne zunajšolske aktivnosti, zato je v mestnih gasilskih društvih, kot je tudi naše, toliko večji izziv zadržati v svojih vrstah prav najstnike. Ko dopolnijo osemnajst let in postanejo operativni gasilci, zanje gasilsko delo spet postane zanimivejše, saj lahko sodelujejo že na intervencijah in vajah. Delo z mladino je zanimivo, zahteva pa veliko iznajdljivosti, volje in dobro ekipo, da mladi ostanejo pri gasilcih. Naj omenim svojo izkušnjo. Kot mentor sem dobil skupino 35 otrok. Od tega jih je že prvo leto odstopilo deset, v naslednjih letih pa še več kot polovica. Do naziva operativni gasilec so od 35 otrok ostali le trije, ki pa so danes zelo dobri gasilci in vedno pripravljeni pomagati. Zato je treba vsako leto v Zakaj se danes mladi odločajo za gasilstvo? gasilske vrste pridobiti nove mlade gasilce in Delo gasilcev je zelo dinamično. Ko greš na in- gasilke, saj le tako lahko poskrbimo za svetlo tervencijo, delaš to, za kar si usposobljen, torej prihodnost gasilstva. da rešuješ življenja in imetje ter pomagaš ljudem v stiskah, ki jih povzročajo ogenj ter naravne in druge nesreče. To te napolni z energijo in ti daje voljo za nadaljnje delo. Gasilska društva razvijajo tudi družabno življenje, saj se člani družimo ob različnih priložnostih in z leti postanemo kot velika družina. Z organizacijo družabnih dogodkov, kot so prireditve ali gasilske veselice, prostovoljni gasilci ohranjamo stik z lokalnimi prebivalci, z dnevi odprtih vrat in drugimi preventivnimi akcijami pa krepimo zavest o pomenu varstva pred požari, predvsem med mladimi. Ali je današnji status prostovoljnega gasilca v Sloveniji primerno urejen? Prostovoljno gasilstvo je v Sloveniji zelo razvito in ima močno tradicijo. Naše društvo je leta 2012 praznovalo 140-letnico delovanja, kar priča o bogati zgodovini gasilstva na Viču. Mislim, da so se v zadnjih letih stvari izboljšale. Status gasilca je precej dobro zakonsko urejen. Seveda so še vedno možne izboljšave, kot so na primer davčne olajšave ali druge bonitete, ki jih poznajo v drugih evropskih državah, vendar pa se do večjih sprememb pride počasi. Pred leti so se na primer gasilci bali povedati delodajalcu, da so dobili poziv na nalogo. Danes, ko dobiš poziv na intervencijo, usposabljanje ali vajo, delodajalec po zakonu načeloma tega ne more onemogočiti. Mislim, da je tudi zavedanje o pomenu gasilstva med delodajalci boljše, predstava o pomenu gasilca med Posredovanje ob nesrečah je za človeka zelo stresno, posebno za gasilce, ki ste prvi na kraju nesreče. Kako premagujete psihični napor, s katerim se srečujete med reševanjem? Tu lahko opazimo podobnosti med delom gasilca in vojaka. Kot poklicni pripadnik SV sem se večkrat znašel v stresnih razmerah, predvsem na mednarodnih misijah, vojaških usposabljanjih in vajah. Za premagovanje stresa je bistvena dobra psihofizična pripravljenost, k lažjemu spoprijemanju s psihičnim naporom pa pripomorejo tudi dobri odnosi v gasilskem kolektivu, ko se družimo, izmenjujemo osebne izkušnje in znanje ter se pogovarjamo o dogodkih in intervencijah. Predvsem mlajše in manj izkušene gasilce na reševanjih pretrese, ko zaznajo čustveno stisko ter bolečino žrtev nesreče. V takih primerih je neizogiben pogovor s starejšimi in izkušenejšimi kolegi gasilci, s čimer jim pomagamo premagovati stresne razmere. Več let ste v PGD Vič kot mentor vzgajali mlade gasilske člane. Ali ste bili zadovoljni z delom z mladino? Najprej sem bil dve leti pomočnik mentorja, nato tri leta mentor, pozneje pa sem bil sedem let predsednik društva. Na vseh treh dolžnostih sem neposredno ali posredno delal z mladimi gasilskimi člani. Ugotovil sem, da je največja težava mlade fante in dekleta v najstniškem obdobju prepričati, da ostanejo gasilci. Gasilskim društvom je namreč v interesu, da v svoje vrste privabimo približno sedem let stare otroke, ki jih je preprosto pritegniti h gasilskemu delu skozi igro ter jih nato skozi najstniška leta usposobiti in razviti v dobre operativnega gasilce. Ko odraščajo, jih začnejo bolj zanimati druge stvari, kot so šport, glasba in drugi konjički. V mestih imajo otroci SV 13 iz naših enot ljudmi pa precej drugačna. Včasih so nas gledali kot zabavljače, katerih glavna cilja sta prirejanje gasilskih veselic in redarstvo ob prireditvah. Danes nas vidijo kot ljudi s plemenitim namenom, da ob vsakem času, tudi sredi noči, med tednom, ob koncu tedna ali med prazniki prostovoljno in nesebično pomagamo ljudem v stiski. O tem pričajo tudi zahvale in pohvale ljudi na družbenih omrežjih po obsežnih naravnih katastrofah, ob katerih imamo gasilci bistveno vlogo. Kot pripadnik SV sem imel pred gasilskimi kolegi prednost, saj sem sodeloval že v dveh mednarodnih operacijah v tujini, in sicer na Kosovu ter v BiH, zato sem vajen hitre organizacije sil, priprav, usklajevanja in prilagajanja na nove varnostne izzive na območju delovanja. Sodelovanje v tej akciji je bilo pomembno predvsem z vidika pridobivanja novih izkušenj iz načrtovanja reševanja ob morebitnih velikih poplavah v domovini. Prebivalci prizadetih mest v Srbiji so bili zelo hvaležni in so nam na vsakem koraku pokazali, kako ceniOb večjih nesrečah je nepogrešljiva pomoč jo našo pomoč, ki smo jim jo ponudili v težpripadnikov SV. Kako gasilci sodelujete z kih trenutkih. vojaki? Pomembno je, da vojaki in gasilci delamo sku- Oktober je mesec požarne varnosti, zato popaj. Zavedati se moramo, da je hitra in pravo- tekajo številne aktivnosti za splošno ozavečasna pomoč ob nesrečah nujna, zato lahko le ščanje ljudi o nevarnosti požara. Tudi vaše z dobrim sodelovanjem in udeležbo na sku- društvo je bilo oktobra zelo aktivno. Kako pnih vajah ter usposabljanjih veliko pripomo- učinkovite so omenjene aktivnosti? remo k učinkovitejšemu in varnejšemu delu V mesecu požarne varnosti naše društvo priob nesrečah. V zadnjem času je zaslediti, da je pravi veliko aktivnosti. V sodelovanju s proskupnih vaj in usposabljanj med gasilci ter pri- stovoljnima gasilskima društvoma Brdo in padniki SV kar nekaj, to pa ocenjujem kot zelo Kozarje vsako leto pripravimo prikazno vajo dobro prakso. Pomagati sočloveku je glavno za učence osnove šole Vič. Predstavimo jim vodilo za prostovoljne gasilce in tudi vojake. pravilnost postopkov gašenja različnih snovi Spomnim se predvsem katastrofalnih poplav ter kam in kako se evakuirati ob požaru, pona Viču leta 2010, ko so gasilcem pri odpra- tresu ali drugi naravni nesreči, njihove učitelje vljanju posledic pomagali tudi pripadniki SV. pa usposobimo za pravilno uporabo gasilskih Čeprav sem bil prav takrat na dopustu med aparatov. Prav tako predstavljamo gasilski mednarodno misijo, sem pomagal gasilcem iz poklic po vrtcih. Opažamo večje zanimanje viškega gasilskega društva in kolegom iz SV. podjetij, da zaposlenim predstavimo pravilZelo dobro sodelovanje med SV in gasilci se ne postopke ukrepanja ob požaru ali jih uspoje vnovič pokazalo ob nedavnih poplavah na sobimo za delo z gasilskimi aparati. OmenjeViču ter v drugih delih Slovenije. Prav pri po- na podjetja nam pogosto kot pokrovitelji ali z sredovanju ob naravnih nesrečah in pri po- donacijami pomagajo pri nakupu nove gasilznejši sanaciji posledic vidim veliko možnosti ske opreme. Prav zadnji konec tedna v oktoza sodelovanje med gasilci in SV. Tisti, ki smo bru smo v društvu pripravili dan odprtih vrat, pripadniki tako SV kot katere izmed gasilskih ki je bil zelo dobro obiskan. Pripravili smo priorganizacij, lahko na intervencijah veliko laže kazne točke, na katerih smo predstavili prvo povežemo strukturi in izboljšamo medseboj- pomoč, postopke ob poplavah, ukrepe ob gono sodelovanje. rečem avtomobilu in gorečem olju v kuhinji. Organizirali smo otroški kotiček in predOb letošnjih poplavah ste odšli v Srbijo, kjer stavitve društva ter muzejske zbirke. Mislim, ste z gasilskimi kolegi pomagali pri odpra- da aktivnosti ob mesecu požarne varnosti in vljanju posledic katastrofalnih poplav, ki tudi druge preventivne akcije med letom veliso prizadele Balkan. Kaj vam pomeni ta ko pripomorejo k boljši splošni ozaveščenosti izkušnja? ljudi o požarih in izboljšajo njihovo pripravljePomoč prebivalcem Srbije je bila prva ta- nost za ukrepanje ob tej nevarnosti. kšna mednarodna aktivnost, v katero je bila vključena Gasilska zveza Ljubljana s svoji- Ste poveljnik oddelka protiminskih potami društvi. Izkušnja je bila zelo pozitivna. pljačev v 430. MOD. Protiminski potapljači SV se specialistično usposabljate predvsem v tujini. Pred časom ste opravili tečaj za neeksplodirana ubojna sredstva oziroma EOD course v ZDA. Kakšne so posebnosti tečaja in kako koristno je pridobljeno znanje za delo v domovini? Potapljači SV pridobivamo specialistično znanje za delo protiminskih potapljačev pod vodo na usposabljanjih v domovini in tujini, predvsem v Franciji. Šolanje v ZDA je drugačno, saj obsega področje neekslodiranih ubojnih sredstev in potapljanje. Tečaj je trajal devet mesecev. Dva meseca sem bival v San Antoniu, kjer sem bil na specialističnem tečaju angleščine, sedem mesecev pa sem preživel na Floridi, kjer sem se usposabljal za delo z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) in improviziranimi eksplozivnimi napravami (IEN) na kopnem. Usposabljanje je bilo zahtevno, saj so ameriški inštruktorji nepopustljivi. Pogoj za uspešno opravljeno šolanje je najmanj 80-odstotni uspeh na teoretičnih in 14 SV praktičnih preverjanjih. Ameriški inštruktorji, ki so zelo izkušeni, so nam ob praktičnih vajah s sodobnimi učnimi pripomočki ter vadbenimi sredstvi posredovali bogate izkušnje, ki so jih pridobili z delom na najnevarnejših kriznih žariščih po svetu. Delo z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se nenehno razvija in dopolnjuje z novimi spoznanji ter izkušnjami. Kako v vaši enoti sledite spremembam na tem področju? Tehnike protiminskega delovanja se bistveno ne spreminjajo. Novosti se pojavljajo predvsem pri sredstvih in opremi za uničevanje ali nevtralizacijo neeksplodiranih ubojnih sredstev oziroma improviziranih eksplozivnih naprav. Novo znanje poskušamo v enoto prinesti z udeležbo pripadnikov na mednarodnih konferencah, vajah in usposabljanjih v tujini. Z nekaj praktičnosti lahko nova vedenja o tem najdemo na svetovnem spletu. Sodelujemo tudi s pripadniki CZ iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in s specialno enoto Policije, z njimi pa si izmenjujemo izkušnje in pridobivamo znanje o novih sredstvih. V okviru programa Vojska vojski (Mil-to-mil) se od ameriških kolegov učimo iz izkušenj. Pomembna strokovna pridobitev je vod za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki je bil s preoblikovanjem SV prerazporejen v sestavo 430. MOD. Ali je delo v SV izpolnilo vaša pričakovanja, ko ste se še kot štipendist Ministrstva za obrambo zaposlili v Slovenski vojski? V Slovensko vojsko sem vstopil brez večjih pričakovanj. Izkušnje, ki sem si jih pridobil na šolanjih, med delom v obveščevalno-izvidniškem bataljonu, v okviru katerega sem sodeloval na misiji Kforja na Kosovu in nato še v Euforju v BiH v skupini za izvidniško podporo obveščevalni dejavnosti, ter med delom v 430. MOD, mi zelo koristijo v zasebnem in poklicnem življenju. Rad imam razgibano delo in ne maram rutine, zato sem z zaposlitvijo v Slovenski vojski zadovoljen. Kljub birokratizaciji v SV v svojem delu še vedno najdem nove izzive, saj bi rad pridobil še veliko novih izkušenj in svoje delo dopolnil z novim vedenjem. N a mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 je bilo več kot 5800 pripadnikov iz 15 članic Nata in partnerskih držav. Poleg Slovenske vojske, ki je na vaji sodelovala z več kot 500 pripadniki in 130 vozili, so bili še pripadniki bosanske, bolgarske, češke, hrvaške, estonske, italijanske, latvijske, litovske, poljske, romunske, srbske, švedske in ukrajinske vojske ter ZDA. Na vaji so pripadniki motorizirane bataljonske bojne skupine delovali z zmogljivostmi, namenjenimi oblikovanju MotBBSk, in zmogljivostmi, predvidenimi za delovanje v operacijah kriznega odzivanja. Motorizirana bataljonska bojna skupina je na vaji sodelovala s poveljstvom, motoriziranima četama, četo za delovanje, ki je sestavljena iz izvidniškega voda, protioklepnega voda, voda za zveze itn., in z namensko logistično četo, ki jo sestavljajo role 1 ter vodi za vzdrževanje, oskrbo in transport. Glavna koncepta vaje sta bila popolna integracija MotBBSk v sestavo zavezniških sil in urjenje v vseh oblikah delovanja. Med ofenzivnim delovanjem so pripadniki urili premik v stik in načrtovani napad, v defenzivnem delovanju pa postopke zadrževanja, zavarovanje območja in obrambo območja. Mednarodna vojaška vaja Saber Junction 14 je bila organizirana kot dvostranska taktična vaja (angl. Force on Force), ki so jo izvedle oborožene sile ZDA in partnerske države Nata na vadiščih JMRC in JMTC v Zvezni republiki Nemčiji ter deloma v Estoniji, Latviji in Litvi. MotBBSk na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 Pripadniki motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk) so med 22. avgustom in 13. septembrom sodelovali na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14, ki je potekala na območju Večnacionalnega združenega centra za usposabljanje (Joint Multinational Readiness Center – JMRC) v Hohenfelsu v Nemčiji. Namena vaje sta bila urjenje štabnih in taktičnih postopkov MotBBSk v različnih oblikah delovanja ter integracija sil v strukture zavezništva. Besedilo in fotografije: Dušan Petrovič Desetdnevno usposabljanje v realnih taktičnih razmerah Med 28. in 30. avgustom so pripadniki motorizirane bataljonske bojne skupine na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 izvedli situacijsko terensko usposabljanje (Situational Training Exercise – STX) in pri tem uporabljali visoko tehnološki laserski sistem miles, ki omogoča urjenje v realnih razmerah. V nedeljo, 31. avgusta, so se pripadniki motorizirane bataljonske bojne skupine premaknili v izpostavljeno operativno bazo in tako začeli dvostransko taktično vajo (Field Training Exercise ‒ FTX), na kateri je potekalo desetdnevno usposabljanje v realnih taktičnih razmerah. Poveljnik motorizirane bataljonske bojne skupine podpolkovnik Boštjan Močnik je pred odhodom na nalogo Izdaja ukaza poveljnika čete Ste tudi navdušen športni potapljač. Ali vam poleg gasilskega in vojaškega dela ostane še kaj časa, da si oblečete potapljaško obleko ter opravite zanimiv športni potop? Kam najraje zahajate? V prostem času se s prijatelji rad odločim za kak športni potop. Za potapljanje izbiram predvsem eksotične lokacije, kamor grem na oddih, kot so Rdeče morje, Kanarski otoki in podobno, kjer je življenje pod morsko gladino drugačno kot pri nas. Tudi na Hrvaškem je nekaj za potapljanje zelo privlačnih lokacij, v Slovenskem morju pa mi je najbolj zanimiv greben piranske punte, ker je ob boljši vidljivosti čudovit za opazovanje, saj je poln podvodnega življenja. Pri tem bi rad dodal, da športno potapljanje nima veliko skupnega z delom protiminskega potapljača, saj so pri protiminskem potapljanju razmere za potapljanje navadno veliko težje, ker delo poteka ob slabši vidljivosti, močnejših tokovih, v bolj mrzli vodi in v precej večji nevarnosti, zato si takrat popolnoma osredotočen na nalogo in ni časa za opazovanje lepot podvodnega sveta. SV 15 Izjave udeležencev na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 nagovoril pripadnike enote in med drugim dejal: »Pazite nase, na svoja življenja, zdravje in opremo. Zavedajte se, da je pomemben kolektiv in ne posameznik.« Med dvostransko taktično vajo je bila motorizirana bataljonska bojna skupina odgovorna za poveljevanje in usklajevanje elementov različnih enot Slovenske vojske ter pripadnikov češke, estonske, hrvaške, latvijske in srbske vojske ter ZDA. Poleg pripadnikov motorizirane bataljonske bojne skupine so na vaji sodelovali še pripadniki nacionalnega podpornega elementa (NPE), ki so bili odgovorni za stvarno zagotovitev delovanja, in ocenjevalci oziroma nadzorniki, ki so ocenjevali pripravljenost motorizirane bataljonske bojne skupine. Slovenskim ocenjevalcem sta bila v okviru dvostranskega sodelovanja priključena pripadnika vojske Črne gore. Veleposlaniki OVSE obiskali pripadnike MotBBSk na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 V sredo, 3. septembra, so pripadnike motorizirane bataljonske bojne skupine na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 v Hohenfelsu v Nemčiji obiskali veleposlaniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Slovensko veleposlanico pri OVSE mag. Blanko Jamnišek in veleposlanike Avstrije, Estonije, Gruzije, Hrvaške, Latvije, Litve, Moldavije, Nemčije, Romunije, Srbije ter ZDA sta na osnovnem poveljniškem mestu motorizirane bataljonske bojne skupine sprejela vodja slovenskega kontingenta na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 polkovnik Vilibald Polšak in poveljnik motorizirane bataljonske bojne skupine podpolkovnik Boštjan Močnik. Podpolkovnik Močnik je veleposlanikom predstavil aktivnosti motorizirane bataljonske bojne skupine na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 ter pomen tovrstnega usposabljanja pri integraciji sil v strukture zavezništva. Boj v naselju Izdaja ukaza poveljnika čete Podpolkovnik Boštjan Močnik, poveljnik MotBBSk: Višji vodnik Gregor Drofenik, vodni podčastnik: Glavni namen sodelovanja na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 je bilo usposabljanje, na katerem je litovska brigada preverjala združljivost članic Nata v mednarodni enoti. Vaja je temeljila na klasičnem kinetičnem delovanju, torej na ofenzivnem, defenzivnem in stabilizacijskem delovanju, pri čemer je 16 članic Nata in Partnerstva za mir izvajalo operacije. Posredni namen je bil tudi preverjanje kompatibilnosti komunikacijskih sistemov kot tudi taktičnih postopkov ter sposobnosti komuniciranja v angleškem jeziku. Izkušnja sodelovanja motorizirane bataljonske bojne skupine na vaji je zelo pozitivna, saj sem lahko kot poveljnik bojne skupine preveril usposobljenost motoriziranih čet in nekaterih vodov ter poveljstva. Vaja je temeljila na desetih dneh neprekinjenega delovanja v realnih taktičnih razmerah. Poveljstvo motorizirane bataljonske bojne skupine je izvajalo operacije in hkrati načrtovalo naslednje operacije v realnih terenskih razmerah podnevi in ponoči. Zelo pozitivna izkušnja je, da smo v strukturi motorizirane bataljonske bojne skupine imeli tudi podrejene enote drugih narodov. V določenih trenutkih je bilo v motorizirani bataljonski bojni skupini 750 pripadnikov sedmih narodov. Sodelovanje MotBBSk na tej vaji je pomembno, saj smo preverili vse taktične postopke, ki so bistveni pri ocenjevanju bojne pripravljenosti po Natovi metodologiji. Enote Slovenske vojske že sedmo leto v JMRC pridobivajo izkušnje in se kakovostno usposabljajo. V veliki meri gre za pozitivno izkušnjo, pri kateri so vse enote, ki prihajajo v center, izključno v vlogi usposabljanca, torej niso obremenjene z načrtovanjem usposabljanja in vzpostavljanjem razmer za izvedbo vojaške vaje. Vem, da izkušnje največ pomenijo, in glede na to, da nimam bojnih izkušenj, je ta vaja najboljši približek temu, kar v resnici potrebujemo. Vse je bilo na visoki ravni. Nalogi podčastnikov, da prepoznamo talente med vojaki in jih poskušamo spraviti višje, ter taka vaja so dobre priložnosti za dokazovanje znanja. Nagovor poveljnika MotBBSk pred odhodom na nalogo Vojak Marko Lipoglavšek, bojiščni reševalec: Motivacija na vaji je bila visoka, saj so bile razmere za usposabljanje zelo dobre. Na vaji so bili pomembni znanje in izkušnje. Deset dni zunaj na terenskem usposabljanju je kar naporno, ko pa vidiš, da gre, dobiš še večjo motivacijo. Vojak Tomaž Kolar, protioklepnik namerilec: Na vaji sem bil namerilec na protioklepnem sistemu. Naši nalogi sta bili opazovanje in uničevanje nasprotnikovih oklepnih vozil. Desetdnevno neprekinjeno usposabljanje in sodelovanje na taki vaji sta pomembni izkušnji. 16 SV Višji vodnik Darko Županič, poveljnik oddelka za vzdrževanje: Oddelek za vzdrževanje je v spremstvu kolone skrbel za zavarovanje in izvleko, prav tako pa smo opravljali naloge hitro odzivnih sil. Vzdrževalci nismo bili le v tej vlogi, temveč smo tudi opravljali ofenzivne naloge. Bilo je naporno, toda fantje so bili motivirani. Poddesetnik David Jodl, vezist: Na vaji sem delal kot operater v taktično-operativnem centru, kar pomeni, da sem bil posrednik med poveljstvom in enotami na terenu. Delo je lahko stresno, saj je med delovanjem enot zelo velik pretok informacij. Na taki vaji s toliko udeleženci lahko pridobimo zelo veliko izkušenj, ki jih v Sloveniji ne moremo. Vojak Klemen Planinc, mehanik: Na tej vaji sem skrbel za izvleko, zato je zame to neka nova izkušnja, saj nisem opravljal nalog mehanika. Delo in naloge so bili zelo zanimivi, ker smo delovali v realnih razmerah. Štabni vodnik Damjan Rajh, častnik za povezavo v 1-91 bataljonu Airborne Rangers: Na vaji sem bil v vlogi častnika za povezavo z ameriškim bataljonom 1-91 Airborne Rangers. Moji nalogi sta bili posredovanje informacij in usklajevanje med ameriškim bataljonom in motorizirano bataljonsko bojno skupino na bojišču, da ne bi prišlo do prijateljskega ognja in bi se sile na terenu bolje usklajevale. Na vaji sem spoznal, da smo se še pred nekaj leti zgledovali po velikih vojskah in se učili od njih, zdaj pa se zavedam in sem tudi prepričan, da tudi mi lahko naučimo nekaj velike vojske, kot je ameriška, kar smo tudi dokazali na tej vaji. SV 17 Z več kot 50 kilogrami na hrbtu Predvsem po zaslugi izkušenih inštruktorZa mnenje in oceno usposabljanja smo vprašali dva kandidata za ESD. Prvi kandidat je na izbirni postopek za pripadnika ESD prišel iz rodovskega polka SV. Kot je povedal, se je za izbor odločil, ker v enoti, v kateri je delal, ni bil zadovoljen z zahtevnostjo in dinamiko dela. »Opravil sem tečaj za usmerjevalce zračne podpore oziroma JTAC, zato bom lahko znanje koristno uporabil tudi pri delu v specialni enoti, predvsem ob napotitvi v mednarodno operacijo v tujino, kjer so usmerjevalci nepogrešljivi.« Izbor kandidatov za ESD je opravil že lani, vendar je moral zaradi poškodbe takrat prekiniti osnovno usposabljanje. »Poškodbo sem uspešno pozdravil, zato sem se odločil, da letos nadaljujem,« je še dodal in ocenil, da je osnovno usposabljanje zelo naporno, saj traja dolgih šest mesecev. Na večdnevnih terenih so kandidati naloge opravljali s polno bojno opremo in s seboj nosili več kot 50 kilogramov težke nahrbtnike, v katerih so imeli hrano, vodo, suha oblačila in drugo opremo za večdnevno samostojno bivanje na terenu. Le najboljši lahko postanejo pripadniki ESD Kandidati za pripadnike enote za specialno delovanje (ESD) so od 13. do 17. oktobra v okolici Škrilja na Kočevskem in Bloške Police izvedli zaključno petdnevno preverjanje, s katerim so dokazali, da so po šestmesečnem osnovnem vojaškem usposabljanju za pripadnike ESD pripravljeni za delo v sestavi bojnih skupin ESD. Obiskali smo jih v okolici Škrilja, kjer so izvajali napad na utrjen objekt. Od 12 kandidatov jih je osnovno usposabljanje uspešno končalo devet, za kar so dobili simbol enote zeleno baretko in možnost za zaposlitev ter delo v ESD. V enoti že začenjajo izbirni postopek za leto 2015. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Izdaja ukaza in priprava na izvedbo naloge Z izborom v ESD do najboljših Delo v specialnih silah, ki so namenjene za opravljanje najzahtevnejših nalog, kot so direktne akcije, specialno izvidovanje in vojaška pomoč, zahteva vrhunsko usposobljen kader, zato je tudi postopek pridobivanja novih pripadnikov zahteven in dolgotrajen, težavnost usposabljanja ter dela v specialni enoti pa zelo velika. Tako mora vsak bodoči pripadnik ESD najprej opraviti zahteven izbirni postopek, s katerim izberejo najbolj telesno in psihično primerne kandidate. Izbirni postopek je enoletni proces, ki ga mora opraviti vsak, ki se želi zaposliti v ESD, tako vojak, podčastnik ali častnik. Vsak kandidat se v izbirni postopek vključi prostovoljno in iz njega lahko tudi prostovoljno izstopi. Izbirni postopek za pripadnike ESD se deli na tri dele, in sicer na predizbirni postopek, izbor kandidatov (selekcijo) in osnovno vojaško usposabljanje (OVU). 18 SV Naskok na utrjen objekt udeležili izbora kandidatov za ESD od 30. marca do 11. aprila. Izbor kandidatov za specialne sile SV, kar je vstopna točka v ESD, kandidati in inštruktorji imenujejo tudi selekcija. V tem postopku so preverjali meje kandidatovih psihofizičnih zmožnosti in predvsem odločenost postati pripadnik specialne enote SV. Z izborom so v ESD zagotovili strokovno in selektivno izbiro primernega kadra za poznejše osnovno vojaško usposabljanje in preprečili izbor neprimernih kandidatov. Zaradi številnih zahtev, ki so postavljene pred kandidate, je osip kadra na izborih razmeroma velik. Na letošnji izbor se je prijavilo 38 kandidatov, le 15 pa jih je izbor v generaciji 2014 uspešno končalo. Izbor kandidatov je potekal 12 delovnih dni, 24 ur na dan s krajšimi obdobji za počitek, kandidati pa so bili izpostavljeni velikim fizičnim in psihičnim obremenitvam. Obsegal je preverjanje telesnih in plavalnih sposobnosti, taktiko premikanja vojaka po bojišču, izvedbo klasičnih in orientacijskih pohodov, poznavanje oborožitve, streljanje in premagovanje pehotnih ter vodnih ovir. Inštruktorji ESD so simulirali težke bojne in stresne razmere, ves čas preverjanja pa so zagotavljali ustrezno raven motivacije ter demotivacije. Ocenjevanje kanIzbor opravila didatov je potekalo sproti in neprekinjeno, pri le slaba polovica čemer je bilo poskrbljeno za nevtralnost inPredizbirni postopek je obsegal številne pro- štruktorjev ESD ter vodstva izbora. mocijske aktivnosti, s katerimi so v ESD poskušali med pripadniki SV vzbuditi željo po Poudarek na izvidniški dokazovanju, osebnostnem razvoju, dopol- taktiki in terenskem delu njevanju znanja in opravljanju najzahtev- Po uspešno opravljenem izboru so bili kandinejših nalog v elitni enoti SV. V ta namen je dati 5. maja napoteni na šestmesečno osnovno enota za specialno delovanje v internih medi- vojaško usposabljanje. Program usposabljanja jih MO objavila razpis o prostih delovnih me- je obsegal 1100 ur in je bil razdeljen na splostih in se predstavljala po enotah SV. Na razpis šne ter specialistične vsebine. V okviru sploso se kandidati prijavili s prošnjo, ki so jo po- šnih vsebin so se kandidati urili v individualslali neposredno v enoto. Prošnji so morali pri- nih veščinah, pri čemer so spoznali oborožitev ložiti tudi krajši vojaški življenjepis. V prediz- in opremo ESD, prav tako so opravili obnovibirnem postopku so bili povabljeni v ESD na tvena in specifična strelska usposabljanja. Napredstavitev enote in izbirnega postopka, opra- učili so se uporabljati sredstva zvez in spoznali vili so psihološko testiranje ter se pogovorili s delo v radijskem omrežju, poleg tega so pripoveljnikom ESD. Pripadnik ESD lahko posta- dobili tudi znanje za taktično oskrbo bojnih ne vsak pripadnik SV, ki ni starejši od 30 let. ran in poškodb, transport ranjenca in njegovo Če so izpolnjevali razpisne pogoje, so se lahko vzdrževanje pri življenju. Naučili so se osnov inženirstva s poudarkom na nasilnem vstopu v prostor, v okviru vojaške topografije pa so se usposobili za premikanje po različnih terenih in v različnih terenskih razmerah. V okviru specialističnih vsebin so nadaljevali kolektivno usposabljanje, pri čemer so največji poudarek namenili izvidniški taktiki, ki je bila najobsežnejši in hkrati najzahtevnejši predmet usposabljanja. Večji del usposabljanja je potekal na terenu v okolici Škrilja, Kočevske Reke in Bloške Police. Kandidati so v okviru teh vsebin izvedli dva enotedenska terena. Usposobili so se tudi za bližinsko bojevanje in uporabo helikopterja ter pridobili znanje iz vojaškega voditeljstva. Med osnovnim usposabljanjem so kandidati s športno vadbo izboljšali fizično pripravljenost na raven pripravljenosti drugih pripadnikov ESD. Znanje so kandidatom posredovali izkušeni inštruktorji ESD, pri čemer je vsak izmed njih specializiran za posamezno področje. Znanje so inštruktorji preverjali na večdnevnih terenskih usposabljanjih in zaključnem enotedenskem preverjanju, ki se je začelo s pisnim preizkusom, nadaljevalo z individualnim preverjanjem znanja po posameznih področjih dela po delovnih točkah, končalo pa z zaključno terensko petdnevno vajo. Inštruktorji so kandidate ves čas ocenjevali, pri čemer so morali biti pozitivno ocenjeni iz vseh vsebin in terenov, prav tako niso smeli manjkati na več kot desetih odstotkih usposabljanja. Na zaključnem preverjanju je bil poudarek predvsem na taktiki, poleg tega so preverjali, ali moštvo deluje kot celota, ocenjevali pa so motiviranost za delo, pripadnost kolektivu in strokovno znanje. Kandidati, ki so uspešno končali osnovno usposabljanje, so tako postali pripadniki ESD in dobili simbol enote zeleno baretko. Sicer se za pripadnike specialnih sil šolanje in usposabljanje nikoli ne končata. Kandidati, ki so z osnovnim usposabljanjem pridobili osnovno znanje, ga bodo z nadaljnjim delom v bojnih skupinah ESD dopolnili, prav tako pa bodo specialistično znanje za posamezna področja dela v bojnih skupinah ESD pridobili na dopolnilnih specialističnih usposabljanjih in tečajih v tujini. jev ESD, ki delajo v enoti že več kot deset let, je usposabljanje potekalo na visoki strokovni ravni in je bilo zanj zelo zanimivo. Želi si, da bi mu kot podčastniku SV uspelo opravljati podčastniško dolžnost v bojni skupini ESD. Drugi kandidat se je na izbirni postopek za ESD prijavil kot pripadnik pehotnega polka. Že kot otrok se je navduševal za delo v vojski, zato se je v njej zaposlil kot izvidnik. Z vstopom v ESD želi dopolniti svoje izvidniško znanje. Na izborni postopek se je posebej telesno pripravljal tako, da je hodil s težjim nahrbtnikom na daljše pohode. »Čeprav je izbor predvsem preizkus psihične pripravljenosti, je veliko laže, če si tudi telesno dobro pripravljen,« je pojasnil in dodal, da je tudi zahtevnost v drugem delu osnovnega vojaškega usposabljanja zelo velika, saj delo večinoma poteka na terenu, izčrpanost pa je zaradi stopnjevanja aktivnosti vedno večja. V ZDA je opravil specialistično usposabljanje za saniteto, zato bo v bojni skupini ESD najverjetneje postal specialist za to področje, kar si tudi želi. Kandidate je na vhodu v objekt čakala tudi tako imenovana mina presenečenja. SV 19 Vaja Falco IV v znamenju antraksa Od 6. do 10. oktobra je v Vojašnici Petra Petriča v Kranju potekala vaja Falco IV, ki jo že četrtič organizirajo v SV. Glavni namen vaje je bilo skupno usposabljanje enot SV, enot in služb CZ, Policije ter enot v sistemu zaščite in reševanja, ki imajo zmogljivosti za ukrepanje ob izrednem JRKB-dogodku z uporabo antraksa. Približno 70 pripadnikov sodelujočih enot se je usposabljalo za detekcijo, vzorčenje, identifikacijo, analizo in dekontaminacijo JRKB-agensov ter dajanje prve pomoči poškodovanim skladno s pravili in taktičnimi načeli uporabe enot. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Izboljšali raven znanja, preverili opremo in možnost za skupno delovanje Vaja Falco IV je bila namenjena skupnemu usposabljanju enot SV, CZ in Policije ter drugih enot, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja ter imajo zmogljivosti za posredovanje ob izrednem JRKB-dogodku. Z vajo so želeli uskladiti postopke za skupno delovanje ob JRKB-grožnji. Kot je poudaril poveljnik VZE in vodja vaje Falco IV polkovnik Zoran Vobič, se usposabljanje razlikuje od klasičnih vojaških vaj, ki jih izvaja SV, saj je šlo za visoko specializirano usposabljanje z drugačno dinamiko aktivnosti kot na vojaškem poligonu. Vaja je zahtevala sodelovanje SV z drugimi civilnimi reševalnimi enotami in pristojnimi ustanovami v državi za ukrepanje ob tovrstnih nesrečah. Pri tem je dodal, da so bile aktivnosti na vaji povezane z ukrepi Vzorčevalci so v notranjih prostorih sortirnice odvzeli vzorce nevarne snovi. ob izrednem dogodku z uporabo antraksa. V preteklosti so vaje Falco potekale kot interne vaje mobilnih laboratorijev VZE, z leti pa so se v vajo vključevale tudi druge zainteresirane enote za skupno usposabljanje, ki bi delovale ob izrednem dogodku z JRKB-nevarnostjo. Polkovnik Vobič je izrazil zadovoljstvo, da si v VZE in mobilnih laboratorijih tako želijo izmenjati osebne in strokovne izkušnje ter poenotiti postopke taktičnega delovanja z enotami v SV in zunaj nje. Z vajo so želeli uresničiti štiri bistvene cilje. Prvi je bil okrepiti operativno povezljivost različnih organov v RS, ki skrbijo za posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Drugi zelo pomemben cilj je bil preveriti združljivost specialistične opreme in strokovnega kadra ter možnosti za skupno delovanje ob naravnih in drugih nesrečah med SV in sistemi v okviru zaščite in reševanja. Tretji cilj je bil okrepiti notranje delovanje v Zdravniška pomoč POŠKODOVANIM USLUŽBENCEM sortirnice pošte. 20 SV VZE po preoblikovanju leta 2013, zadnji cilj pa je obsegal vzdrževanje operativnih zmogljivosti mobilnih laboratorijev ter oceno in dopolnitev znanja ter usposobljenosti pripadnikov mobilnega biološkega laboratorija. V poštni pošiljki našli sumljiv beli prah Vaja Falco IV je temeljila na namišljenem scenariju, ki je predvideval, da se v enoti za logistično oskrbo SV zgodi delovna nesreča. V prostorih, v katerih se zbirajo in sortirajo pošta ter materialna sredstva, namenjena enotam v mednarodne operacije in na misije, je eden izmed paketov po nesreči padel na tla in se odprl. Pokazalo se je, da je v paketu več pisemskih ovojnic, ena med njimi pa je bila raztrgana in iz nje se je vsul bel prah. Uslužbenci so takoj posumili, da gre za antraks, zato so v paniki poskušali čim prej zapustiti prostor. Dekontaminacija reševalcev Med prerivanjem so pred izhodom podrli omaro, na kateri je bilo še nekaj paketov, ki so padli po tleh. Omara je hudo poškodovala dva uslužbenca, tako da je eden obležal nezavesten, drugi pa z zlomljeno nogo ukleščen pod omaro. Drugim uslužbencem je uspelo zapustiti prostor, vendar so bili zaradi prerivanja laže poškodovani. Zaradi razsežnosti in nevarnosti dogodka so na kraj nesreče poklicali operativne skupine Policije, Gasilske brigade Ljubljana, Gasilske reševalne službe Kranj in SV. Širše območje dogodka je bilo treba zavarovati, uslužbenci pa so bili pridržani v karanteni. Med ogledom okolice so pripadniki vojaške policije na bližnjem parkirišču našli eksplozivno napravo, ki bi se ob neprevidnem zadrževanju na parkirišču lahko aktivirala in povzročila še hujše poškodbe pri ljudeh ter večjo gmotno škodo. Na vaji 70 udeležencev iz SV, CZ in državnih ustanov V pripravo in izvedbo vaje je bilo vključenih približno 70 pripadnikov SV ter drugih enot v državi, in sicer iz Generalne policijske uprave, Gasilske brigade Ljubljana, Gasilske reševalne službe Kranj, Veterinarske fakultete ter nujne medicinske pomoči iz Kamnika in Celja. SV je na vaji sodelovala z mobilnim biološkim laboratorijem VZE, enoto za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, s specializirano enoto vojaške policije ter zdravstvenima četama VZE Vzhod in Zahod. Poveljnik čete mobilnih laboratorijev nadporočnik David Škoberne je povedal, da so se priprave na vajo začele že marca, petdnevna vaja pa je bila razdeljena na več sklopov. Prvi dan so potekali namestitev enot, uvodne priprave in usklajevanje, izvedli pa so tudi usposabljanje po specialističnih področjih, pri čemer so namenili velik poudarek integraciji in skupnemu urjenju postopkov. V naslednjih treh dneh so izvedli vajo po vnaprej predvidenem scenariju. Najprej je obsegala mini vajo, nato predstavitvene vaje za predstavnike strokovne javnosti in medijev ter ob koncu še vajo z uporabo pravega vzorca antraksa. Zadnji dan je bil Analiza vzorcev antraksa v mobilnem biološkem laboratoriju SV namenjen zaključni analizi vaje. Udeleženci so se urili v postopkih reševanja in oskrbe ranjencev, njihove dekontaminacije, odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev, biološkega vzorčenja ter analize. Aktivnosti na vaji so potekale na sedmih delovnih točkah. Na prvi so enote prikazale postopke reševanja in dekontaminacije poškodovanih udeležencev ter prve pomoči. Na drugi in tretji delovni točki so dekontaminirali poškodovane, druge udeležence dogodka ter reševalce, poskrbeli pa so tudi za prevoz ljudi na infekcijsko kliniko v Ljubljano. Četrta točka je predvidevala odstranitev nevarnosti z uničenjem sumljivega kovčka s pomočjo daljinskega robota z vodnim topom, saj je obstajal sum na eksplozivno napravo, s tem pa sta bila zagotovljena neovirano gibanje in promet na bližnjem parkirišču. Na peti točki so ekipe biološko vzorčile notranje prostore, dekontaminirale vzorčevalce in njihovo opremo ter dostavile vzorce v mobilni biološki laboratorij. Na predzadnji točki sta potekali analiza vzorcev s sumom na antraks in priprava vzorcev za prevoz v referenčni laboratorij Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki na podlagi analize potrdi rezultate mobilnega biološkega laboratorija o prisotnosti antraksa. O analizi se je obvestilo infekcijsko kliniko in pristojne organe ter službe. Zadnja delovna točka je vključevala dekontaminacijo prostorov in neposredne okolice, dekontaminacijo pripadnikov ter ponovno vzorčenje, da je bila potrjena uspešnost dekontaminacije. SV 21 Med dvodnevnim usposabljanjem potrdili pripravljenost Med 14. in 17. oktobrom je motorizirana bataljonska bojna skupina (MotBBSk) izvedla usposabljanje iz preverjanja mobilnosti in delovanja zvez, 15. oktobra pa se je premaknila z matičnih lokacij na osrednje vadišče Slovenske vojske Poček. Na usposabljanju Premik je sodelovalo 550 pripadnikov MotBBSk s 157 vozili, na osrednje vadišče Slovenske vojske pa so se premaknili v desetih kolonah in se razmestili na šest zbirnih območij. Med usposabljanjem so alarmirali MotBBSk ter preverili premičnost, vzpostavitev in vzdrževanje zvez med premikom. Usposabljanje so končali s posedanjem zbirnih območij in vzpostavitvijo nadzora zračnega prostora. Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak zagotoviti možnosti za ofenzivno delovanje, izvaja pa se, ko ima nasprotnik iniciativo. Tako se predvsem upočasni nasprotnikovo napredovanje, pridobi čas, usmeri nasprotnikov manever v želeno smer in se izogne boju v neželenih okoliščinah. Čas, ki ga ima enota na voljo, omogoča, da razvije osnovno poveljniško mesto. »Oblike poveljniških mest se razlikujejo glede na čas, ki ga imaš na voljo. Ko se povečuje ogroženost s strani nasprotnika, se poveljniško mesto skladno s tem manjša in se prilagodi ciljem, da vzpostaviš razmere za hiter odziv na naslednjo postavitev poveljniškega mesta,« pove podpolkovnik Močnik. Določeni so namreč intervali, in sicer do 12 ur, do 24 ur, od 24 do 72 ur in več kot 72 ur. Poveljniško mesto, ki so ga postavili na tokratnem usposabljanju, je omogočalo delovanje enote več kot 72 ur. Namen dvodnevnega usposabljanja ni bilo le preverjanje mobilnosti in sredstev zvez, temveč tudi priprava na sklepno fazo usposabljanja in priprav za ocenjevanje po metodologiji CREVAL (Combat Readiness Evaluation – evalvacija bojne pripravljenosti), ki bo novembra. Dve fazi preverjanja bojne pripravljenosti POVELJNIŠKO mesto Nadgradnja ugotovitev z vaje Saber Junction 14 22. avgusta so pripadniki motorizirane bataljonske bojne skupine pod poveljstvom podpolkovnika Boštjana Močnika odšli na mednarodno vojaško vajo Saber Junction 14, ki je potekala do 13. septembra v Večnacionalnem združenem centru za usposabljanje v Hohenfelsu v Nemčiji. Na njej so sodelovali z zmogljivostmi, namenjenimi oblikovanju MotBBSk, in zmogljivostmi, predvidenimi za delovanje v mednarodnih operacijah in na misijah. »Dvodnevno usposabljanje Premik je bilo namenjeno predvsem nadgradnji ugotovitev našega sodelovanja na vaji Saber Junction 14, na kateri smo bili bolj osredotočeni na postopke in taktično delovanje bojne skupine,« je povedal podpolkovnik Boštjan Močnik. Na vaji v Nemčiji je bilo ustvarjeno okolje sredstev delovanja zvez s strani tujih sil na brigadni ravni. »Zato sem se odločil, da se zaradi kakovostne priprave za delovanje sredstev, ki so v bojni skupini, vse enote iz vojašnic premaknejo na osrednje vadišče Poček.« Med usposabljanjem so preverili postopke 22 SV alarmiranja in alarmiranje bojne skupine ter sredstva zvez pred premikom in med njim čez vso Slovenijo, torej na trasi premika od matičnih lokacij enot do zbirnih območij na vadišču Poček. »Tako smo potrdili kakovost komunikacije med premikom, to pa smo nadgradili s postavitvijo osnovnega poveljniškega mesta na vadišču Poček. Med vračanjem z vadišča na matične lokacije znova potrjujemo in verificiramo sisteme zvez.« Postavljena je bila največja in najzahtevnejša struktura poveljniškega mesta, kajti, kot je dejal podpolkovnik Močnik, poveljniško mesto je v takšni sestavi nevralgična točka zmogljivosti bojne skupine, ker omogoča poveljevanje in kontrolo. Poveljnik ima namreč glede na različne faze delovanja enote na bojišču možnost poveljevanja in kontrole med premikom ali pa takrat, ko je stacioniran. Poveljniško mesto, ki so ga postavili, je primerno predvsem med defenzivnim delovanjem, to je začasnim načinom bojnega delovanja, katerega namen je nasprotniku onemogočiti napad in uničiti njegove ofenzivne zmogljivosti, odvrniti grožnjo in Tokrat preverjanje MotBBSk poteka v domovini, v enoti pa bosta potekali dve fazi preverjanja. Metodologija CREVAL, ki se izvaja po Natovih standardih, zahteva, da so vse enote, namenjene bojnemu delovanju, sposobne taktičnega delovanja na terenu. V prvi fazi se preverjajo matične lokacije enote za bojno delovanje, vključuje pa tudi pregled in ocenjevanje dokumentacije za izvedbo bojne aktivnosti, ki bo sledila v drugi fazi. »Če želiš priti do drugega koraka, moraš prvega narediti pozitivno. Metodologija preverja pet področij, in sicer popolnjenost enote, delovanje sredstev KIS, sposobnosti za delovanje, logistiko ter načrtovanje. Skupaj je 1467 kazalnikov na različnih področjih in več področij združuje prej naštete sklope,« razloži podpolkovnik Močnik. Ocenjevalno skupino bo oblikoval Generalštab Slovenske vojske, iz Nata pa bodo prišli tuji opazovalci, ki bodo potrdili pravilnost postopkov ocenjevanja. V drugi fazi se bo preverjalo delovanje bojne enote med vajo in če bo vse potekalo uspešno, bodo z metodo CREVAL potrdili raven usposobljenosti MotBBSk 72. brigade. preverjalo se je tudi delovanje sredstev ZVEZ. G re za nalogo, ki bi jo Slovenska vojska sicer lahko opravila skladno s 24. členom Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07) kot podporo policiji ali drugim državnim organom tudi v Sloveniji, vendar je to malo verjetno. Slovenska vojska je bila prvič povabljena, da vodi usposabljanje iz tem nadzora množic in nemirov (NMN) leta 2013. Povabilo je prišlo iz Joint Multinational Readiness Centra (JMRC), vadišča v Hohenfelsu v Nemčiji. Slovenska vojska se je odzvala, tako da sem bil določen kot vodja, da nalogo opravim, kar mi je ob podpori mojega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske brigadirja Mihe Škerbinca tudi uspelo. Pravila službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) nam določajo opra- Vojaška policija Slovenske vojske je izvajavljanje nekaterih nalog v 333. točki. Ena izmed takih nalog je v tretjem od- la usposabljanje za pripadnike tujih vojsk stavku omenjene točke, ki določa, da pripadniki Slovenske vojske opravljajo dvakrat, in sicer prvič januarja ter drutudi nadzor množic in nemirov. gič septembra in oktobra. Kot vodja usposabljanja v tujini sem imel najprej nalogo, da izberem primerne inštruktorje, vsi pa Besedilo: višji vojaški uslužbenec XII. razreda Gregor Potočnik, pomočnik za VP, 1. brigada SV Fotografije: arhiv VP so iz vojaške policije. Moja druga naloga je bila, da ljudem v JMRC, ki pripravljajo logistično podporo za usposabljanje, predstavim pogoje in zahtevano opremo za uspešno usposabljanje. Januarja smo usposobili 800 vojakov, zadnje usposabljanje pa je končalo kar 947 tujih vojakov, in sicer 134 iz Kazahstana, 70 iz Moldavije, 200 iz ZDA, 75 iz Armenije, 128 iz Romunije ter 340 iz Nemčije. Usposabljanje poteka po določenem vzorcu od splošnega znanja, na primer bazičnih postavitev – kordonov, do različnih del posebnih skupin. Teme in postopnost usposabljanja so odvisne od predznanja tujih vojakov. Uvedli smo način, da se od stroke ne odstopa, kar pomeni, da če vojaki neke države ne osvojijo določenega znanja, ne morejo nadaljevati na naslednji stopnji. Zgodilo se je že, da smo porabili več kot tri ure le za pravilno korakanje v kordonu. Usposabljanje pripadnikov tujih vojsk iz tem nadzora množic in nemirov ni le potrditev odličnega znanja vojaške policije Slovenske vojske s tega področja, temveč je tudi priložnost, ki bi jo po mojem mnenju morala izkoristiti Slovenska vojska in Nato ter certificirati omenjeni tečaj v sklopu Education and Training Opportunities Catalogue NATO (ETOC NATO). Slovenija še nima nobenega certificiranega tečaja, ki bi bil v sistemu ETOC, ta tečaj pa bi bil lahko. Podlago imamo v odličnem znanju in zdaj še v referencah iz tujine oziroma JMRC, so pa mednarodne in ne dvostranske. 947 tujih vojakov – Slovenska vojska – Nadzor množic in nemirov SV 23 Uspešno končano usposabljanje oddelkov mitraljezov Dvotedensko usposabljanje, ki je potekalo v prvi polovici oktobra, so pripadniki oddelkov oziroma posadk mitraljezov FN mag 7,62 mm uspešno končali s taktično vajo z bojnim streljanjem. Med usposabljanjem so se urili v oborožitvi in taktiki uporabe orožja, delovanje posameznika združili z izvajanjem taktičnih postopkov posadk ter izvedli dnevno in nočno streljanje. Na usposabljanju se jim je pridružila tudi ekipa revije SV. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič Zavzem hladnega položaja Postopna integracija uporabe orožja Ko so v 10. PEHP začeli usposabljanje posadk mitraljezov, so prve dni v jutranjo bojno vadbo postopno vključili tudi bojne postopke s postopkovnim orožjem. »Prvi dan smo imeli vadbo brez orožja, pri čemer je bil poudarek predvsem na povečanju bojnega duha v enoti, ki ima štiri oddelke. Tudi drugi dan so delali vaje skladno z bojnim delovanjem enote in postopoma dodajali postopke za oborožitev,« pove štabni vodnik Pavel Fajfar iz 2. čete 10. PEHP. Tretji dan so pri bojni vadbi vključili oborožitev, in sicer je moral posameznik preteči določeno razdaljo do poligona, tam premagati ovire in na koncu sestaviti mitraljez ter ga postaviti na trinožec. »Posebnost mitraljeza je v taktični uporabi. Ekipo sestavljajo usmerjevalec, namerilec in nosilec streliva, razlikuje pa se tudi po tem, da je vojak s puško veliko bolj gibljiv na terenu,« poudari Fajfar. Kot je dejal, je bil cilj prvega tedna predvsem, da so pripadniki oddelkov postali taktično-tehnično usposobljeni za oborožitev. Vsak oddelek s tremi posadkami mitraljezov Ko so končali osnovno usposabljanje, so se v začetku drugega tedna premaknili na vadišče Bač, kjer so namerilci najprej nastrelili orožje. Streljali so pod zaporedno številko 4, to je iskanje in delovanje na nasprotnika na razdalji od 300 do 800 metrov. Hkrati je posadka statično delovala na ognjeno linijo, poveljnik oddelka pa jo je od zadaj usmerjal. Urili so tako taktične kot posamične postopke, in sicer individualne postopke namerilca in usmerjevalca. »Bistvo je, da sinhrono deluje posadka, ne le posameznik,« poudari Fajfar. Poveljnik oddelka mitraljezov ima nalogo poveljevanja usmerjevalcem, ti pa prenašajo usmeritve poveljnika namerilcu in mu pomagajo pri polnjenju orožja, menjavi cevi, opazovanju ciljev in njihovem popravku. »Menjava cevi je odvisna od vrste rafalov. Pri rafalu, ki je dolg in pri katerem je poraba streliva 200 nabojev na minuto, mora biti cev zamenjana na dve minuti. Pri normalnem ognju, do približno 100 nabojev na dve minuti, se menja cev na deset minut, pri cikličnem, torej neprekinjenem ognju pa je treba cev menjati vsako minuto. Tudi za to mora skrbeti usmerjevalec in tako preprečiti zastoj naboja v cevi ali kaj hujšega.« Ob cikličnem delovanju je pomembno tudi, da je ob menjavi cevi vedno odprt en ogenj. Prenašalec streliva skrbi, da ga enoti ne zmanjka, poleg tega pa je njegova naloga še varovanje posadke in enote. Taktična vaja z bojnim streljanjem Dan pred taktično vajo z bojnim streljanjem, ki je bilo v četrtek, 16. oktobra, so posadke mitraljezov urile postopke oddelka mitraljeza v ofenzivnem delovanju za napad voda, s čimer so se približale taktični vaji z bojnim streljanjem oddelka. Izvajale so tako imenovano krožno usposabljanje, pri katerem je en oddelek izvajal suhi trening razmer, trije oddelki zadaj pa so vadili postopke na oborožitvi in odpravljali še zadnje napake, ki so jih 24 SV ugotovili med usposabljanjem. »Naš cilj je, da posameznik v okviru posadke opravi postopek skladno s standardi in ve, kaj mora narediti med vsakim korakom postopka.« Oddelki so bili najprej v pripravljalnem rajonu, od koder so poveljnik voda in usmerjevalci izvidovali hladni in vroči položaj. Prihod do hladnega položaja še lahko poteka prikrito, tam pa posadke toliko pripravijo orožje, da ga na vročem položaju čim hitreje sestavijo in začnejo delovati na cilje. »Posadke posedejo tako, da ena izmed njih krije premike drugih, ki orožje na vročem položaju postavijo na trinožec, to je stojalo za mitraljez, in začnejo delovati ter zagotovijo ognjeno podporo ali kritje drugim, ki se pripravljajo,« pove višji vodnik Jernej Modic. Kot je dejal, mora enota ves čas premika zagotavljati 360-stopinjsko varovanje, čeprav se enota osredotoča na delovanje naprej, proti cilju. »Usmerjevalec se ukvarja z namerilcem, ga usmerja in hkrati pazi na pravočasno menjavo cevi ter dodajanje streliva, zato morajo prinašalci streliva, ki so hkrati tudi stražači, pokrivati varovanje nazaj, da zaokrožijo krog zavarovanja.« Prva posadka varuje drugo ob prihodu na vroči položaj. Nočno delovanje kot nadgradnja usposabljanja Med nočnim delovanjem sta najpomembnejši mobilnost in bojna sposobnost. »Podnevi vidiš vse, ponoči nič, ta razlika pa vpliva na vse,« kratko povzame Modic. »Posadke smo opremili z nočnimi opazovalnimi napravami in jih postavili na statični položaj, na katerem so morale streljati na tarče na razdalji od 100 do 500 metrov,« doda Fajfar. Pri tem ima glavno vlogo poveljnik oddelka, ki z laserjem navaja orožje na cilj, in usmerjevalec potrdi, da vidi tarčo, temu pa sledi povelje delovanja na cilj. Kot sta poudarila, šele ko so posadke podnevi zanesljive, se usposabljanju doda nočno delovanje. »Ne vidiš, zato je treba obvladati opremo, ki jo imaš, saj dejansko delaš po spominu. Izurjeni morajo biti tako v uporabi nočnogledov kot zaznavanju in navajanju ciljev,« pove Modic. Pri nočnem delovanju je pomembna tudi komunikacija, saj v tišini vsak zvok potuje dlje, tako da mora biti sporazumevanje s kratkimi stavki. »Glede na to, da so prvič delovali v takih razmerah, so dosegli izjemne rezultate,« poudarita Modic in Fajfar. Menjava cevi je odvisna od intervala rafalov. Posadke mitraljezov eden bistvenih elementov bojnih enot »Z delovanjem oddelkov mitraljezov sem se srečal na podčastniški šoli, to pa je pilotski projekt, ki ga uvajamo v 10. PEHP,« pove štabni vodnik Fajfar. »Želimo si, da bi na podlagi tega 14-dnevnega usposabljanja in usposabljanj, ki še sledijo, kvalificirali tečaj za oddelke mitraljezov in mitraljeze na splošno. Tako bi standardizirali postopke na ravni celotne Slovenske vojske v obeh pehotnih brigadah, v katerih je v štirih polkih po devet oddelkov mitraljezov, to pa ni malo. Če nam bo to uspelo, se zadeva poenoti in bi vse imelo veliko večjo vrednost.« Oddelek mitraljezov namreč podpira shemo manevra poveljnika voda, ki ga bo postavil na dominanten, dislociran položaj in s tem Usmerjevalec navaja smer ognja namerilcu. kril manever pehotne enote. Oddelek mitraljezov tako deluje samostojno in pomaga poveljniku voda, da se lahko približa do položaja na naskok na nasprotnika v ofenzivnem delovanju. Pri defenzivnem delovanju se oddelki mitraljezov postavijo ob bok obrambne linije, do petdeset metrov pred obrambno linijo, ti pa delujejo navzkrižno in iščejo križne spojne ognje ter hkrati zaporne ognje v obrambi. Posadke mitraljezov so v četrtek, 16. oktobra, s taktično vajo z bojnim streljanjem končale usposabljanje oddelkov oziroma posadk mitraljezov. SV 25 »Lani ob transformaciji Slovenske vojske, ko so bili bataljoni preoblikovani v polke, se je ob prvem obisku s poveljnikom logistične brigade polkovnikom Milanom Žurmanom ugotovilo, da imamo določeno število kosov opreme, ki bremeni tako skladišča kot ljudi, zaposlene v skladiščih. Oprema v skladišču Slovenske vojske v Poganjcih namreč ni več v operativni uporabi, saj gre za opremo, ki so jo uporabljali naborniki,« pove polkovnik Friderik Škamlec, poveljnik 670. logističnega polka. »V preteklosti je bila ta oprema namenjena promociji Slovenske vojske, zato se jo je delilo na sejmih, 26 SV INFORMACIJE Izdelke za odprodajo in druge informacije lahko najdete na spletni strani Slovenske vojske wwww.slovenskavojska.si/odnosi-zjavnostmi/sprocila-za-javnost/novica/v-ljubljani-stekla-odprodaja-neformacijske-opreme-slovenske-vojske/. SV 27 1 Neformacijska oprema bremenila skladišče 3. junija, ko je prodajalna odprla vrata, je bilo zelo pestro. Ljudje so stali zunaj in čakali tudi od štiri do pet ur. Spalne vreče, šotorke, terenske podloge, nahrbtniki in hlače oziroma obleka na splošno so bili najhitreje prodani. Med kupci so predvsem taborniki, skavti in lovci ter tudi študentje in šolarji. Večina opreme je prve kategorije, cene so dostopne in za preživljanje prostega časa v naravi so tovrstni izdelki zelo primerni, saj so iz kakovostnega materiala. Zanimanje je še vedno veliko, prodajalna pa je odprta v torek, sredo in četrtek od 9. do 13. ure. Tudi ob našem obisku je bilo v prodajalni kar nekaj ljudi, največ zanimanja med kupci pa je še vedno za spalne vreče, nahrbtnike in šotorke TO. 4918. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKA OB UPOKOJITVI v čin polkovnik: Zvonko ŠTUHEC, 1958 sv 4920. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA Številka: 094-1/2014-29 Datum: 10. 7. 2014 Roman JAKIČ MINISTER 4919. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO red generala Maistra II. stopnje prejme: Dragan BAVČAR, 1958 Številka: 811-12/2014-14 Datum: 3. 7. 2014 Roman JAKIČ MINISTER Od skavtov do lovcev Št. 314, 10. november 2014 zdaj pa tega skoraj ni več. Tako smo se odločili, da bomo opremo odprodali, želimo pa si, da ta denar, ki gre v proračun Republike Slovenije, pride nazaj v Slovensko vojsko in z njim opremimo naše vojake.« Kot je dejal, so cene prodajnih izdelkov razmeroma nizke, vendar pa ko se seštejejo vsi izdelki, ki so s sklepom ministra za obrambo določeni za odprodajo, jih je za približno 277.000 evrov. »To pomeni, da lahko opremimo kar nekaj vojakov. Trenutno smo prodali približno četrtino neformacijske opreme.« Številka: 094-1/2014-34 Datum: 1. 9. 2014 Roman JAKIČ MINISTER 4925. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseMINISTRSTVA ZA OBRAMBO Številka: 811-12/2014-16 dilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o primedaljo za mednarodno sodelovanje Datum: 30. 7. 2014 znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. III. stopnje Roman JAKIČ 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam prejme: MINISTER ODREDBO polkovnik TOMASZ CYMEK, 1965, Poljska O PODELITVI PRIZNANJ 4923. MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Številka: 094-1/2014-30 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. I. medaljo za mednarodno sodelovaDatum: 17. 7. 2014 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- nje II. stopnje Roman JAKIČ dilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- prejmejo: MINISTER znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. podpolkovnik ALFONSO CASCIONI, 1967, Italija 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam podpolkovnik MARTIN ESZL, 1982, Avstrija 4921. ODREDBO major LOUIS B. FRKETIC, 1978, Združene drNa podlagi prvega odstavka 45. člena Za- O PODELITVI PRIZNANJ žave Amerike kona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. MINISTRSTVA ZA OBRAMBO polkovnik ANGELO MINELLI, 1968, Italija 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja voja- I. medaljo za mednarodno sodelova- podpolkovnik SOULE MOUSTAPHA, 1965, Francija ških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009- nje I. stopnje podpolkovnik FRANCESCO PUPILLO, 1961, Italija 915 z dne 11. 9. 2009) izdajam prejmeta: II. medaljo za mednarodno sodelovaODREDBO brigadni general FABIO POLLI, 1963, Italija nje III. stopnje O IZREDNEM POVIŠANJU general IOSIF RUS, 1936, Romunija prejme: ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI II. medaljo za mednarodno sodelova- nadporočnik MARCO PALMITESSA, 1977, Italija I. v čin polkovnik: nje II. stopnje III. medaljo za mednarodno sodelovaDragomir PAVKOVIĆ, 1959 prejme: nje IV. stopnje Leon TUŠAR, 1959 podpolkovnik ADRIAN TIRON, 1967, Romunija prejmejo: II. v čin podpolkovnik: višji štabni praporščak GAETANO LEGGIRO, Herbert LEŠNIK, 1959 Številka: 094-1/2014-33 1961, Italija Boris PLOŠINJAK, 1959 Datum: 27. 8. 2014 višji praporščak ALESSANDRO MENOTTI, Marjan TUŠAK, 1956 Roman JAKIČ 1971, Italija III. v čin major: MINISTER višji praporščak LUCIO MONTERISI, 1965, Italija Dušan NARDONI, 1959 Ivan SMODIŠ, 1959 4924. Številka: 094-1/2014-36 Zdravko ŠPELIĆ, 1955 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Datum: 8. 9. 2014 IV. v čin stotnik: list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Roman JAKIČ Zdravko JUG, 1956 dilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- MINISTER znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Številka: 811-12/2014-15 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam 4926. Datum: 30. 7. 2014 ODREDBO Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Roman JAKIČ O PODELITVI PRIZNANJ list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseMINISTER MINISTRSTVA ZA OBRAMBO dilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priI. medaljo za mednarodno sodelova- znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 4922. nje II. stopnje 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam Na podlagi prvega odstavka 45. člena Za- prejmejo: ODREDBO kona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. major GIUISEPPE AMATO, 1975, Italija O PODELITVI PRIZNANJA 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja voja- podpolkovnik CHRISTIAN BISON, 1971, Italija MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Objave Ministrstva za ObraMbO Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič major UGO PROIETTO, 1976, Italija II. medaljo za mednarodno sodelovanje V. stopnje prejme: naddesetnik SPIRIDIONE ROCIOLA, 1974, Italija V začetku junija je ob vhodu v Vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani vrata odprla prodajalna, v kateri ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 13. ure poteka odprodaja neformacijske opreme Slovenske vojske. Oprema, ki je ostala s prehodom na profesionalno vojsko v skladiščih, se skladno z zakonodajo in ob upoštevanju načela gospodarnega ravnanja s stvarnim premoženjem države prodaja po metodi neposredne pogodbe. ških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin višji štabni vodnik: Igor NEMANIČ, 1959 Branko ZAMUDA, 1958 II. v čin štabni vodnik: Milan KLEMENČIČ, 1957 Bojan LENDERO, 1957 III. v čin višji vodnik: Jožef SREŠ, 1958 4928. Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 6. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O PODELITVI ČINA POROČNIK Jaka BABULČ, 1988 Marko BEADER, 1985 Petra DRAME, 1989 Klemen FERK, 1988 Matic FRANKO, 1990 Mihec GAJŠEK, 1985 Andrej GOLOB, 1989 Gašper HABJANIČ, 1990 Nejc HALADEJA, 1986 Rok JAZBEC, 1988 Gregor JURKOVIČ, 1987 Zoran KOVAČIĆ, 1986 Martin MARTINOVIĆ, 1985 Jure POTRPIN, 1987 Nejc PREMROV, 1985 Ivan ROJC, 1987 Dane ROT, 1988 Primož RŽEN, 1986 Danilo ŠIŠKO, 1988 Številka: 094-1/2014-38 Datum: 12. 9. 2014 Roman JAKIČ MINISTER 4927. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za mednarodno sodelovanje II. stopnje prejme: polkovnik LIAN SOMESAN, 1964, Romunija Številka: 094-1/2014-39 Datum: 12. 9. 2014 Roman JAKIČ MINISTER veliko plaketo za sodelovanje prejmeta: Silvan CORNIALI, 1942 Marko SIMIĆ, 1964 Veliko zanimanje za neformacijsko opremo Slovenske vojske 28 2 SV SV 3 29 prejme: Aleš CVETEK, 1977 II. medaljo načelnika GŠSV prejme: Mitja LIPOVŠEK, 1974 sv 5/2013-169 z dne 9. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ 151. HEESK I. bronasto medaljo 151. HEESK prejmejo: Boštjan HANŽIČ, 1982 4940. Stanko KOLAR, 1961 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zako- Milan STOJAKOVIĆ, 1963 na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno II. bronasto plaketo 151. HEESK prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Ured- prejme: be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. Darko BUT, 1963 list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) III. pohvalo poveljnika 151. HEESK izdajam prejmejo: UKAZ Simon GANZA, 1982 O POVIŠANJU VOJAKOV EPROT Luka NARAD, 1983 I. v čin desetnik: Peter OŽURA, 1983 Gregor VESELIČ, 1988 II. v čin poddesetnik: Številka: 094-4/2014-44 Rok POŠTRAK, 1989 Datum: 20. 6. 2014 Podpolkovnik Številka: 811-4/2014-8 Branko REK Datum: 12. 6. 2014 POVELJNIK Major Marko HLASTEC 4943. POVELJNIK Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno 4941. prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena UredNa podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- izdajam znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. UKAZ 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza LOGBR, št. O POVIŠANJU VOJAKOV 132. GORP 094-5/2013-178 z dne 12. 11. 2013, izdajam v čin poddesetnik: UKAZ Grega KLEMENC, 1987 O PODELITVI PRIZNANJ Denis ZUPAN, 1988 LOGISTIČNE BRIGADE SV pohvalo poveljnika LOGBR Številka: 811-4/2014-7 prejmejo: Datum: 20. 6. 2014 Gregor CESAR, 1980 Podpolkovnik Branko HOMEC, 1960 Robert KLINAR Suad MUSLIMOVIĆ, 1960 POVELJNIK Milan NOVAK, 1959 Jožef RIBIČ, 1958 4944. Alojz VIDMAR, 1970 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besediŠtevilka: 094-4/2014-48 lo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Datum: 19. 6. 2014 Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, Polkovnik 4/11 in 86/11) in Ukaza 670. LOGP, št. 094Milan ŽURMAN 5/2013-171 z dne 11. 11. 2013, izdajam POVELJNIK UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ 670. LOGP 4942. I. bronasto medaljo 670. LOGP Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. prejmejo: list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedi- Marjan GREIFONER, 1963 lo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Alojzij PAPA, 1969 Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, Silvo POTOČAR, 1975 4/11 in 86/11) in Ukaza 151. HEESK, št. 094- Danijel SIMONIČ, 1975 Številka: 811-4/2014-6 Datum: 11. 6. 2014 Podpolkovnik Boštjan BAŠ POVELJNIK sv 4946. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza LOGBR, št. 094-5/2013-178 z dne 12. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ LOGISTIČNE BRIGADE SV I. bronasto medaljo LOGBR Številka: 811-4/2014-9 Datum: 24. 6. 2014 Podpolkovnik Franc KALIČ POVELJNIK Številka: 811-4/2014-11 Datum: 14. 7. 2014 Podpolkovnik Boštjan MOČNIK POVELJNIK POLKA 4949. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 20. PEHP I. v čin desetnik: Tomaž TOMAŽIČ, 1983 Matija VIDMAR, 1985 II. v čin poddesetnik: Gregor FIŠTRAVEC, 1991 Tomi MLAKAR, 1990 Številka: 811-4/2014-10 Datum: 14. 7. 2014 Podpolkovnik Andrej SVETANIČ POVELJNIK Maja KREMESEC, 1980 Matej MUŠIČ, 1983 Matevž SCHAUBACH, 1979 Natalija SLUGA MATTIAS, 1981 Renato TRAJBAR, 1985 Sonja VOLF, 1982 II. v čin poddesetnik: Sašo DUH, 1987 Rosana IVANETIČ, 1987 Igor MLINARIČ, 1988 Luka PRAŠNIKAR, 1982 Gašper ŠELIGO, 1984 Mitja ŠNEBERGER, 1987 4950. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno 4948. prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena UredNa podlagi četrtega odstavka 62. člena Zako- be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Ured- izdajam be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. UKAZ list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) O POVIŠANJU VOJAKA 132. GORP izdajam v čin poddesetnik: UKAZ Zlatko BRATEC, 1976 O POVIŠANJU VOJAKOV EKIS I. v čin desetnik: Številka: 811-4/2014-12 Matija JANEŽIČ, 1988 Datum: 15. 7. 2014 Florjan KOBAL, 1988 Podpolkovnik Številka: 094-4/2014-43 Datum: 7. 7. 2014 Major Aleksander VIDERGAR POVELJNIK CENTRA 4945. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 10. PEHP v čin desetnik: Haris ADROVIĆ, 1983 Gregor HAZDOVAC, 1979 Peter KMETEC, 1980 Jure LEGAN, 1984 Andrej SIMONIČ, 1986 Jura ŠMON, 1976 Številka: 094-4/2014-50 Datum: 4. 7. 2014 Polkovnik Milan ŽURMAN POVELJNIK prejmejo: Miran KOLMAN, 1972 Robert PODLOGAR, 1969 Igor PRAPROTNIK, 1971 Ištvan STAN, 1969 II. pohvalo poveljnika LOGBR prejmejo: Janez KRAMPAČ, 1963 Borut Danilo LEŠNJAK, 1969 Blaž MUHAR, 1971 Peter SITER, 1967 Andrej ŠPENGA, 1978 Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza 107. LEBA, št. 0945/2013-165 z dne 7. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ 107. LETALSKE BAZE SV Številka: 094-4/2014-47 I. bronasto medaljo 107. LEBA Datum: 6. 6. 2014 prejmejo: Podpolkovnik Denis BRINOVEC, 1966 Uroš PATERNUS Baškim THAČI, 1963 POVELJNIK ESD Igor TOMŠE, 1964 II. bronasto plaketo 107. LEBA 4937. prejme: Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. POKLICNA GASILSKA ENOTA KRŠKO, Krško list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- III. pohvalo poveljnika 107. LEBA dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o prejmejo: priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Ivica GRADIŠAR BAHTIJAREVIKJ, 1980 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 20. Robert JANKOVIČ, 1969 PEHP, št. 094-3/2013-166 z dne 2. 1. 2014, Mihael PLEVNIK, 1959 izdajam Jože ROŠTOHAR, 1970 UKAZ Igor ŠKOFLJANC, 1973 O PODELITVI PRIZNANJ 20. Marjeta TURNŠEK, 1962 PEHOTNEGA POLKA SV Đuro ZAPLATIĆ, 1960 I. bronasto medaljo 20. PEHP prejmejo: Številka: 094-4/2014-46 Jan HLAČER, 1987 Datum: 10. 6. 2014 Zdravko RIŽNAR, 1977 Podpolkovnik Ivan ŠUŠNJARA, 1968 Mojmir LIPAR Sebastjan VOJSK, 1975 POVELJNIK LETALSKE BAZE II. pohvalo poveljnika 20. PEHP prejmejo: 4939. Aleš BERSTOVŠEK, 1983 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZakoIgor BRAJLIH, 1977 na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno Nejc BURIĆ, 1988 prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o Aleš CVETEK, 1977 činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, Ladislav ČUČEK, 1977 št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam Kristjan HORVAT, 1978 UKAZ Natalija JAGODIČ, 1982 O POVIŠANJU VOJAKOV 74. PEHP Ivan KALŠEK, 1958 I. v čin naddesetnik: Gorazd KATIČ, 1984 Tadej FOJTL, 1982 Rajko KOROŠAK, 1988 II. v čin desetnik: Zlatko LETONJA, 1979 Denis CEBEK, 1984 Aleš MESTINŠEK, 1986 Marko GERT, 1989 Martin RAK, 1978 Sašo HERBAJ, 1987 Kristjan ŠTANCER, 1980 Damjan HOZJAN, 1985 Rado TRETJAK, 1981 Mitja OGRIZEK, 1984 Bojan PERKO, 1988 Številka: 094-4/2014-41 Saša PERŠA, 1982 Datum: 10. 6. 2014 Damir RECEK, 1979 Podpolkovnik Miha STUPAN, 1977 Boštjan MOČNIK Niko ŠENTAK, 1984 POVELJNIK Gregor ŠIMENKO, 1984 Goran ŠVAJGER, 1987 4938. Simona VALIČ, 1985 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Mark ZAGER, 1987 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedi- Matija ZORENČ, 1982 lo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih II. bronasto medaljo ESD prejmejo: Luka DEBELJAK, 1986 Erik ŠAVS, 1978 Marko TEPEJ, 1977 4947. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza 16. CNKZP, št. 0945/2013-183 z dne 18. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ 16. CNKZP I. bronasto medaljo 16. CNKZP prejmejo: Andrej BERGANT, 1983 Matej KALUŽA, 1971 Branko KOROŠEC, 1970 Matej VOCOVNIK, 1980 II. pohvalo poveljnika 16. CNKZP prejmeta: David BRADAČ, 1974 Grega OSOJNIK, 1977 Številka: 094-4/2014-42 Datum: 24. 6. 2014 Polkovnik Friderik ŠKAMLEC POVELJNIK II. pohvalo poveljnika 670. LOGP prejmejo: Marjan ČOP, 1961 Jasna DEBELJAK, 1982 Aleš GAVEZ, 1971 Nadan Janez GUSIČ, 1956 Matija JUTERŠEK, 1974 Davorin KRMEK, 1979 Rozalija KROPEC, 1962 Matjaž LEBAR, 1980 Katarina LOPERT, 1976 Jana MANDELJC, 1960 Denis MARIN, 1981 Alojz MIR, 1977 Damjan TEMNIKAR, 1977 dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Številka: 811-12/2014-17 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza 72. BR, št. Datum: 26. 9. 2014 094-1/2011-708 z dne 18. 10. 2011, izdajam Janko VEBER UKAZ MINISTER O PODELITVI PRIZNANJ 72. Številka: 094-4/2014-58 BRIGADE 4929. Datum: 11. 9. 2014 I. plaketo 72. brigade Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Generalmajor prejme: list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Dobran BOŽIČ OO ZSČ MISLINJSKE DOLINE, Slovenj Gradec dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- NAČELNIK GENERALŠTABA SV II. zlato medaljo 72. brigade znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. prejme: 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam 4932. Darko JEZA, 1969 UKAZ Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. III. bronasto medaljo 72. brigade O PODELITVI PRIZNANJA list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- prejme: GENERALŠTABA SV dilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Denis HREN, 1984 medaljo v službi miru znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. prejme: 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam Številka: 094-3/2013-161 Tadej TREBŠE, 1980 UKAZ Datum: 21. 11. 2013 O PODELITVI PRIZNANJA Polkovnik Številka: 094-4/2014-34 MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Franc KORAČIN Datum: 22. 4. 2014 medaljo v službi miru POVELJNIK Generalmajor za sodelovanje v podporo miru v Dobran BOŽIČ mednarodnih silah SVNKON EUTM 4935. NAČELNIK GENERALŠTABA SV prejmejo: Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Peter JAKLIČ, 1979 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese4930. Srečko ROBIDA, 1970 dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priNa podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Nejc ŠKULJ, 1987 znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza LOGBR, št. dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Številka: 094-4/2014-63 094-5/2013-178 z dne 12. 11. 2013, izdajam znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Datum: 23. 9. 2014 UKAZ 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam Generalmajor O PODELITVI PRIZNANJA UKAZ Dobran BOŽIČ LOGISTIČNE BRIGADE SV O PODELITVI PRIZNANJA NAČELNIK GENERALŠTABA SV zahvalo poveljnika LOGBR MINISTRSTVA ZA OBRAMBO prejmeta: medaljo v službi miru 4933. Janko DOLENC, 1955 za sodelovanje za podporo miru v Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Daniel KIRBUS, 1958 mednarodnih silah KFOR 28 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besediprejme: lo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Številka: 094-4/2014-37 Damijan BRNELIČ, 1968 Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, Datum: 9. 5. 2014 4/11 in 86/11) in Ukaza 74. MOTB, št. 094- Polkovnik Številka: 094-4/2014-54 3/2012-10 z dne 2. 2. 2012, izdajam Robert PUŠ Datum: 25. 7. 2014 UKAZ POVELJNIK Generalmajor 74. PEHOTNEGA POLKA Dobran BOŽIČ zlati znak 74. MOTB »kleščman« 4936. NAČELNIK GENERALŠTABA SV prejme: Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Alenka PETEK, 1972 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedi4931. lo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Številka: 094-3/2013-35 Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Datum: 4. 6. 2013 4/11 in 86/11) in Ukaza ESD, št. 094-5/2013dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Podpolkovnik 256 z dne 13. 1. 2014, izdajam znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Boštjan BAŠ UKAZ 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam POVELJNIK O PODELITVI PRIZNANJ ENOTE ZA UKAZ SPECIALNO DELOVANJE SV O PODELITVI PRIZNANJ 4934. I. srebrno medaljo ESD MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. prejme: I. bronasto medaljo načelnika GŠSV list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Jože ČOP, 1963 Leon VRTOVEC, 1985 30 SV 4 sv Blaž LONČARIČ, 1983 Aleksander LUKIĆ, 1982 David MARINIČ, 1978 4951. Fredi ŠPES, 1980 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Armando TUERK, 1986 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- II. v čin poddesetnik: dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Zoran ADAM, 1984 znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Branko KOROŠEC, 1986 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza LOGBR, št. Gregor ŽABERL, 1981 094-5/2013-178 z dne 12. 11. 2013, izdajam Karel ŽALIG, 1987 UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA Številka: 811-4/2014-14 LOGISTIČNE BRIGADE SV Datum: 17. 9. 2014 pohvalo poveljnika LOGBR Polkovnik prejmeta: Friderik ŠKAMLEC Peter CESAR, 1974 POVELJNIK Jože LUŽAR, 1971 4954. Številka: 094-4/2014-52 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Datum: 17. 7. 2014 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besePolkovnik dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priMilan ŽURMAN znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. POVELJNIK 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza VERC, št. 0943/2014-14 z dne 27. 1. 2014, izdajam 4952. UKAZ Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. O PODELITVI PRIZNANJA VERC list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- bronasto medaljo VERC dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- prejme: znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Gorazd PEČNIK, 1974 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ Številka: 094-4/2014-49 O PODELITVI PRIZNANJA VOJAŠKE Datum: 18. 9. 2014 ZDRAVSTVENE ENOTE SV Polkovnik zahvalo poveljnika VZE Drago BITENC prejme: POVELJNIK VERC Dušan NARDONI, 1959 4955. Številka: 094-4/2014-56 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZakoDatum: 1. 9. 2014 na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno Polkovnik prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena UredZoran VOBIČ be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. POVELJNIK VZE list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam 4953. UKAZ Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zako- O POVIŠANJU VOJAKOV 74. PEHP na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno v čin desetnik: prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Ured- Marko ANŽELJ, 1989 be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. Tea BUČEK, 1984 list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) Damjan ČASAR, 1984 izdajam UKAZ Številka: 811-4/2014-15 O POVIŠANJU VOJAKOV 670. LOGP Datum: 18. 9. 2014 I. v čin desetnik: Podpolkovnik Roman BELOVIČ, 1984 Boštjan BAŠ Ivan ČIZMAZIJA, 1982 POVELJNIK 74. PEHP Simona ČOH, 1977 Gorazd KOŠAR, 1978 Robert KLINAR POVELJNIK 132. GORP Številka: 811-4/2014-17 Datum: 23. 9. 2014 Kapitan bojne ladje 4958. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 430. MOD v čin poddesetnik: Marko GRABAR, 1987 Emir SUŠIĆ, 1988 Številka: 094-4/2014-61 Datum: 22. 9. 2014 Polkovnik Milan ŽURMAN POVELJNIK 4957. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza LOGBR, št. 094-5/2013-178 z dne 12. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA LOGISTIČNE BRIGADE SV zahvalo poveljnika LOGBR prejmeta: 670. LOGISTIČNI POLK VOJAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA Številka: 811-4/2014-16 Datum: 19. 9. 2014 Podpolkovnik Marko UNGER POVELJNIK ŠPČ 4956. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE v čin desetnik: Maja SLATINŠEK, 1980 O PODELITVI PRIZNANJA LOGISTIČNE BRIGADE SV zahvalo poveljnika LOGBR 4959. prejmeta: Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zako- 670. LOGISTIČNI POLK na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno VOJAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. Številka: 094-4/2014-61 list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) Datum: 22. 9. 2014 izdajam Polkovnik UKAZ Milan ŽURMAN O POVIŠANJU VOJAKOV 10. PEHP POVELJNIK I. v čin desetnik: Dejan ŠEMEN, 1980 4962. Marko VRHOVNIK, 1980 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZaII. v čin poddesetnik: kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uraTadej BUČAR, 1990 dno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. čleVid KOŠAK, 1992 na Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski David ROZE, 1988 vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Nenad TUTNJEVIĆ, 1987 116/07) izdajam David ŽNIDARŠIČ, 1981 UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 430. MOD Številka: 811-4/2014-13 v čin poddesetnik: Datum: 25. 9. 2014 Marko GRABAR, 1987 Podpolkovnik Emir SUŠIĆ, 1988 Franc KALIČ POVELJNIK 10. PEHP Številka: 811-4/2014-17 Datum: 23. 9. 2014 4960. Kapitan bojne ladje Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Boris GERŠAK kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- POVELJNIK DIVIZIONA dno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski 4963. vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zako116/07) izdajam na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno UKAZ prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe O POVIŠANJU VOJAKOV 157. LOGP o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, I. v čin naddesetnik: št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam Matjaž GATEJ, 1980 UKAZ II. v čin poddesetnik: O POVIŠANJU VOJAKOV 10. PEHP Dani HREŠČAK, 1977 I. v čin desetnik: Dejan ŠEMEN, 1980 Številka: 811-4/2014-18 Marko VRHOVNIK, 1980 Datum: 14. 10. 2014 II. v čin poddesetnik: Podpolkovnik Tadej BUČAR, 1990 Vincenc ARKO Vid KOŠAK, 1992 POVELJNIK POLKA David ROZE, 1988 Nenad TUTNJEVIĆ, 1987 4961. David ŽNIDARŠIČ, 1981 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Številka: 811-4/2014-13 dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Datum: 25. 9. 2014 priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, Podpolkovnik št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza Franc KALIČ LOGBR, št. 094-5/2013-178 z dne 12. 11. POVELJNIK 10. PEHP 2013, izdajam UKAZ Boris GERŠAK POVELJNIK DIVIZIONA zaščita in reševanje V 20 letih delovanja je izobraževalni center postal središče usposabljanja iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji. S posredovanjem svojih izkušenj ter kadrovskimi in materialnimi zmogljivostmi izobraževalni center sodeluje tudi pri usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč v lokalnih skupnostih, gospodarskih družbah, zavodih ter drugih organizacijah in pri mednarodnem sodelovanju v okviru aktivnosti EU, Nata, DPPI in drugih mednarodnih povezav. Izobraževalni center je za doseganje svojih ciljev vzpostavil stike in sodelovanje s strokovnimi ter znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in ustanovami v domovini ter tujini, med drugim je tudi član Evropskega združenja gasilskih šol – EFSCA. Tako poskušamo čim bolj kakovostno opravljati svoje osnovne naloge: • usposabljanje kadra za potrebe zaščite in reševanja, • sodelovanje pri pripravi in priprava programov usposabljanj, • razvijanje oblik in metod usposabljanj na področju zaščite in reševanja, • razvijanje in testiranje učnih sredstev, • druge naloge s področja zaščite in reševanja. Usposabljanja potekajo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu ter v enotah v Sežani, Pekrah in Logatcu. Za usposabljanja imamo na voljo učilnice, vadbene objekte in poligone, ki so opremljeni s sodobnimi učnimi sredstvi ter pripomočki. Za nastanitev udeležencev usposabljanj je na voljo 250 postelj, od tega 80 na Igu, 50 v Sežani in 120 v Logatcu, v enoti v Pekrah pa ni možnosti nastanitve. V izobraževalnem centru deluje od začetka leta 2005 kot samostojna notranja organizacijska enota tudi Gasilska šola, ki izvaja usposabljanja poklicnih gasilcev in zahtevnejša usposabljanja prostovoljnih gasilcev. Vedno namenja velik poudarek kakovosti in uvajanju novih metod usposabljanj, širitvi vadbenih zmogljivosti ter usposabljanju inštruktorjev v tujini. Tako je postala v tem delu Evrope gonilna sila. Zaradi mednarodne prepoznavnosti Gasilske šole so se v tem obdobju udeležili različnih oblik usposabljanj tudi gasilci iz 14 držav. Programe usposabljanj, ki potekajo v izobraževalnem centru, predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Razen usposabljanja za pridobitev poklica gasilec, ki traja pol leta, je večina drugih usposabljanj eno- ali večdnevnih. V izobraževalnem centru se usposabljajo naslednje ciljne skupine: • poklicni gasilci po programu usposabljanja za pridobitev poklica gasilec in druga stalna gasilska usposabljanja na najvišji zahtevnostni ravni realnih usposabljanj, • pripadniki enot širšega pomena za zahtevne naloge reševanja ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in za posredovanje v predorih, • pripadniki CZ, ki se na uvajalnih, temeljnih in dopolnilnih usposabljanjih seznanijo s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter z nalogami in spretnostmi za opravljanje nalog na posameznem strokovnem področju, • pripadniki društev, podjetij, zavodov in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo 20 let delovanja Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije je bil ustanovljen s sklepom vlade leta 1992. Namen in pristojnosti izobraževalnega centra so bili določeni v leta 1994 sprejetem Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Istega leta so bili zagotovljeni tudi prostorski in kadrovski pogoji za začetek delovanja izobraževalnega centra ter sprejeti prvi udeleženci. Besedilo: Janko Petrovič, Olga Andrejek, Milan Dubravac Fotografija: Jakob Oražem na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali se morajo organizirati, opremljati in usposabljati za opravljanje nalog zaščite in reševanja ob naravnih ter drugih nesrečah, • uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo naloge v centrih za obveščanje ali v logističnih centrih oziroma so razporejeni v skupine za podporo delovanju poveljnikov in štabov CZ, • predavatelji in inštruktorji, ki sodelujejo pri izvajanju usposabljanj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v izobraževalnem centru. Z letnim načrtom razpišemo usposabljanja, načrtovana za naslednje leto. Večino prijav zbiramo do konca februarja, nekatere pa vse leto do zasedbe razpisanih mest. Letni načrt je skupaj s podatki o vodjih programov oziroma organizatorjih usposabljanj objavljen na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje. Del, predvsem teoretičnih usposabljanj izvajamo tudi kot usposabljanje na daljavo v e-učilnici. Različnih programov usposabljanj pripadnikov Civilne zaščite, članov enot, služb in drugih sestav društev ter drugih nevladnih organizacij, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter mednarodnih usposabljanj in drugih aktivnosti se je v dvajsetih letih udeležilo več kot 350.000 udeležencev iz domovine in tujine. Število udeležencev usposabljanj, rezultati na intervencijah ob naravnih in drugih nesrečah ter mednarodna prepoznavnost potrjujejo upravičenost ustanovitve in gradnje izobraževalnega centra. Zavedamo se, da sta obstoj, predvsem pa nadaljnji razvoj izobraževalnega centra odvisna od kakovosti našega dela, ki ga vsak dan ocenjujejo udeleženci usposabljanj ter drugi sodelavci oziroma vsi, ki so zainteresirani in želijo, da bi izobraževalni center čim bolje opravljal svojo vlogo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v mednarodnem sodelovanju. Upamo, da nam bo kljub slabim ekonomskim razmeram v državi in velikim težavam na kadrovskem zaradi nenadomeščanja kadra ob odhodu ter na finančnem področju, saj težko sledimo tehničnemu in tehnološkemu razvoju učnih sredstev in tehnologij, uspelo ohraniti doseženo kakovost. Zaposleni si bomo še naprej prizadevali, da bodo udeleženci usposabljanj zadovoljni z dobro organizacijo usposabljanja, kakovostnimi predavatelji in inštruktorji ter prijaznim osebjem, ki zagotavlja primerne prostore za bivanje, varnost in dobro hrano. SV 31 N Vaja Letalska nesreča Gorenjska 2014 V okolici Štefanje gore v občini Cerklje na Gorenjskem je 12. oktobra potekala vaja Letalska nesreča Gorenjska 2014, na kateri je sodelovalo več kot 300 vadbencev. Glavna cilja vaje sta bila preveriti učinkovitost in usklajenost rešitev v načrtih zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova na vseh ravneh načrtovanja, organizacije ter ukrepanja enot za zaščito, reševanje in pomoč ob prihodu na kraj nesreče ter povečati usposobljenost za usklajeno delovanje sil zaščite in reševanja. Vaja je temeljila na domnevi, da je v okolici Štefanje gore strmoglavilo letalo s petdesetimi potniki, med katerimi so bili tudi preživeli, otroci in dojenček, pri enem izmed potnikov pa se je pojavil sum na ebolo. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak Prvi so na kraj strmoglavljenja prišli gasilci. a poti proti letališču Jožeta Pučnika je v okolici Štefanje gore iz neznanih razlogov strmoglavilo potniško letalo. Gasilce, ki so prvi prišli na kraj strmoglavljenja, je pričakalo pravo razdejanje. Iz razbitin se je vil dim, ogenj je požiral ostanke letala, prestrašeni in poškodovani preživeli so tavali po območju nesreče, veliko jih je bilo ukleščeno v razbitine letala. V okolici so ležala trupla in kosi letala. Zaznali so tudi odtekanje letalskega goriva, kar bi lahko ogrozilo podtalnico okoliških krajev. V Regijskem centru za obveščanje Kranj so ob klicu občana, ki je javil nesrečo letala, skladno s postopki aktivirali gasilsko enoto širšega pomena in Gasilsko-reševalno službo Aerodroma Ljubljana. Hkrati je Kontrola zračnega prometa Slovenije, ko je zaznala, da posadka letala ni vzpostavila stika s stolpom letališke kontrole zračnega prometa, začela postopek obveščanja ter akcijo iskanja in reševanja. Regijski center Kranj je nadaljeval obveščanje pristojnih služb, in sicer Policije ter nujne medicinske pomoči, hkrati pa je ob zavedanju, da gre za množično nesrečo, aktiviral tudi zdravstvene sile in zahteval aktiviranje prikolice za množične nesreče gorenjske regije. »Občan, ki je klical regijski center za obveščanje, je povedal približno lokacijo strmoglavljenja, več podatkov pa ni imel. Eden izmed podatkov, ki so nujni, je, za katero letalo gre. Pri tem pričakujemo aktivnosti med ReCo, KZPS in Sektorjem za civilno letalstvo Ministrstva za infrastrukturo,« je dejal vodja izpostave uprave RS za zaščito in reševanje Kranj ter poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Jernej Hudohmet. Za prve posredovalce, ki prihajajo na kraj dogodka, so razmere zelo nevarne, saj ne vedo, kaj jih čaka. Na letalu so lahko nevarne snovi, zato se morajo gasilci še pred prihodom ustrezno pripraviti. Vodja intervencije, in sicer gasilska enota širšega pomena (GEŠP), je prevzela vodenje ter preverila območje nesreče. Vodja intervencije iz GEŠP je moral poleg reševanja tistega, kar je videl, razmišljati tudi o preiskavi širšega območja in reševanje usklajevati z drugimi enotami. V kratkem času so organizirali delovanje sprejemnega mesta in mesta za vodenje intervencije, v vodstvo intervencije pa so se vključili tudi vodja policijske intervencije, vodja ekip nujne medicinske pomoči oziroma zdravstva ter vodje vseh enot, služb in organov, ki sodelujejo v intervenciji. »V vajo smo vključili tudi uporabo brezpilotnih letal in imenovali častnika za varnost, ki je nadziral delo ter ga ob nevarnosti prekinil. Želeli smo tudi preveriti poznavanje in uporabo radijskih zvez v smislu večravninskega komuniciranja pri vodenju intervencije ob množični nesreči,« je dodal Jernej Hudohmet. Reševanje pilota iz razbitin letala Tovrstne vaje namenjene urjenju postopkov v množičnih nesrečah Po prihodu gasilcev so na kraj dogodka prišli policisti, ki so zavarovali območje nesreče in skrbeli za proste dovozne ter odvozne poti za sile zaščite in reševanja, vzdrževali javni red in mir, delno pa so sodelovali tudi pri postopkih preiskovanja vzrokov nesreče. Če so na letalu tuji državljani, mora Policija obvestiti pristojne organe. Na kraj nesreče je prišla tudi Služba nujne medicinske pomoči, ki je po prvih pridobljenih informacijah o nesreči letala začela aktivnosti, v katere je vključila še druge službe NMP in zdravstva. Ob lovski koči blizu nesreče so postavili triažo in zbirni center za nepoškodovane evakuirane ljudi. Njihovo oskrbo so prevzeli predstavniki Centra za socialno delo Kranj in Območnega združenja Rdečega križa Kranj ter ekipe prve pomoči ob podpori Policije. Evakuiranim so ponudili pomoč v obliki hrane, oblačil in pijače. Rdeči križ Slovenije je s svojo poizvedovalno službo skrbel za identifikacijo ljudi, saj mnogi izmed njih pri sebi niso imeli dokumentov. Predstavniki dveh društev gorskih reševalcev iz Tržiča in Kranja so sodelovali pri iskanju udeleženih v nesreči na težko dostopnem terenu, pri iskanju pogrešanih in pomoči, pri določanju širšega območja nesreče pa so 32 SV SV 33 videli smo Priprave na letenje Postavili so šotore za triažo. Ocena vaje konec novembra »Za natančne vtise je še prezgodaj,« je ob koncu povedal Hudohmet. »Vaja je tako kompleksno organizirana, da z lokacije, kjer smo, vidimo le delček aktivnosti.« Ocenjevali jo bodo na Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s strokovnjaki iz zdravstva, Policije, gasilstva, varstva zračnega prometa in socialne oskrbe. Pregledali bodo dokumente, povezane z vajo, in ustreznost praktičnega opravljanja nalog zaščite in reševanja. Končno oceno bodo lahko dali, kot je dejal Hudohmet, v sredini novembra. »Sem prijetno presenečen, kako dobro poteka vaja.« Sum na nalezljivo bolezen so dodali, ker se lahko z njo in tudi drugimi srečajo ob nesrečah. »Predvsem lahko skozi to izkušnjo razmišljamo o rešitvah ob resničnih dogodkih. Ne morem reči, da smo v tej smeri naredili vse prav ali narobe. Želimo si, da skozi izkušnje, ki jih pridobivamo na tovrstnih vajah, ob takih nesrečah aktivnosti potekajo varno in usklajeno.« Pilota nadporočnika Igor Šiftar in Tomaž Merlak sta povedala, da so priprave na letenje precej podobne kot v Sloveniji. Nalogo dobijo od enega dneva do dobrega tedna prej, tako da imajo dovolj časa, da se organizirajo in pripravijo na let, priprava pa se nekoliko razlikuje za posamezni tip helikopterja. Piloti cougarjev svojo ruto vpišejo v program Sirina, v katerem določijo vse parametre letenja, potem pa te podatke prenesejo v računalnik helikopterja. Piloti bella B412 rute načrtujejo s programom Talon View, potem pa navigacijski načrt natisnejo. To traja približno 15 minut. Čeprav imajo jeppesenove karte, se piloti srečujejo s pomanjkanjem dovolj dobrih in zanesljivih topografskih kart za celoten Balkan. Nekatere karte so celo iz leta 1976. Velik izziv je tudi meteorološka priprava na letenje, je povedal pilot cougarja poročnik Mitja Černilec. Vremenske razmere na Kosovu so zelo spremenljive. Na zahodu je lahko sončno, na vzhodu pa dežuje, je vetrovno ali megleno. Včasih do zadnjega trenutka ne vedo, ali bodo odšli na nalogo. Natančne podatke o vremenu zelo težko dobijo, saj je država slabo pokrita z meteorološkimi postajami. Piloti si zato pomagajo z meteorološkimi podatki iz sosednjih držav ali pa se obrnejo na ameriško meteorološko službo, ki deluje v bazi Bondsteel. Ob menjavi posadk, ki praviloma poteka vsaka dva meseca, mora nova posadka, preden lahko samostojno leti, opraviti tako Slovenski letalci so na Kosovu zelo cenjeni Letalska baza Kforja v Uroševcu, ki je 30 kilometrov južno od Prištine, je po zaprtju letališča v Ðakovici edina vojaška letalska baza na Kosovu. V njej od novembra 2010 bivajo tudi pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske, ki s helikopterji bell B412 in AS532AL cougar zagotavljajo helikoptersko podporo poveljstvu Kforja v Prištini. V bazi, imenovani Bondsteel, je bilo med najhujšo krizo na Kosovu nastanjenih 10.000 pripadnikov mednarodne misije Kforja. Danes v njej biva le še 1250 pripadnikov iz desetih držav. Največ je Američanov, ki imajo v bazi 12 helikopterjev black hawk. Dva helikopterja imajo Hrvati in Švicarji, Slovenci pa imamo za potrebe Kforja na voljo en helikopter. Baza je samozadostna, saj ima elektrarno, bolnišnico, gasilce, športne objekte, kapelo in vir pitne vode. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek imenovani orientacijski let za pridobitev certifikata. To pomeni, da s članom aktualne posadke odleti določeno ruto, na kateri se seznani s posebnostmi terena, omejitvami in drugimi za letenje pomembnimi podatki. Prištini. Glede na slovenske zmogljivosti, torej en helikopter, je Slovenija odobrila 50 ur naleta vsak mesec. Naloge naši letalci opravljajo predvsem na Kosovu, če je treba, pa letijo tudi v sosednje države Albanijo, Srbijo, Makedonijo, Črno goro ali Naloge bližnjo BiH ter Grčijo. Največ njihovih Pripadniki 151. HEESK so na Kosovu ne- nalog je povezanih z izvidovanjem, slediposredno podrejeni poveljstvu Kforja v jo jim prevoz potnikov in tovora, šolski leti Zaradi neaerodinamičnih oblik in posledično nihanja je prevoz podvesnega tovora zelo zahteven. Sodelujoči na vaji V reševanje ponesrečencev so bili vključeni tudi gorski reševalci in helikopter SV. pomagale enote vodnikov reševalnih psov. Ob koncu so predstavniki enote CZ za identifikacijo mrtvih pri Inštitutu za sodno medicino opravljali naloge pri identifikaciji trupel, saj so predvsem strokovno pomagali pri vodenju intervencije, da bi čim manj uničili sledi za poznejše preiskave nesreče. Posebnosti vaje sta bili, kot je dejal Hudohmet, da je bila med potniki tudi ponesrečenka s sumom na nevaren virus ebole in prihod svojcev ponesrečenih na prizorišče nesreče, ki so čakali na prihod letala na Brniku. 34 SV Med vajo so se pojavljali različni dogodki, ki so zahtevali od vseh udeleženih še posebno pozornost. Izpostavili so tudi možnost onesnaženja okolja z gorivom iz letala, saj bi to lahko vplivalo na podtalnico in vodna zajetja, torej posledično na vodo za pitje. »Med vajo iščemo načine, da čim prej zaznamo potencialne nevarnosti. Želimo si, da strokovnjaki čim prej dajo mnenje, katera vodna zajetja so potencialno ogrožena čez dve uri, dva dni ali teden dni, saj se skladno s tem povečuje monitoring na teh zajetjih,« je dejal. • regijske in občinske enote ter službe CZ, • JZ GRS Kranj in gasilske enote GZ Cerklje na Gorenjskem, • enote nujne medicinske pomoči gorenjske regije, • HNMP s 151. HEESK SV, • Policija, • GRS Jezersko, Kranj in Tržič, • KZS – SIP1 + ERP, ZRPS, • RKS in ekipe RK Kranj, • enota za identifikacijo mrtvih, • CSD Kranj, • NIZ, • ReCo Kranj in CORS, • Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, • CAA, • KZPS, • taborniki MO Kranj. SV 35 Tehnik letalec štabni vodnik Primož Žolgar je po pristanku pregledal glavni rotor helikopterja bell B412. Pristajanje z bellom B412 na letališču v Splitu ter leti za pomembne osebe, ne opravljajo pa medicinskih letov. Ti so v pristojnosti Američanov, ki imajo za te potrebe na Kosovu tri helikopterje black hawk. Med zahtevnejše naloge spadajo prevozi zunanjega podvesnega tovora, letenje in pristajanje v visokogorju ter nočno in nizko letenje. Med nalogami sta bila tudi nočno snemanje in prevoz sil za hitro posredovanje. Prav slednje naloge veljajo za zahtevnejše, saj morajo posredovati v konf liktnih razmerah. Pred leti so protestniki na hrvaški helikopter celo streljali. Pilot cougarja nemškega obrambnega ministra in nekdanjega generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena. Letos poleti so odleteli na humanitarno pomoč v Srbijo, kjer so v Obrenovcu pomagali poplavljencem, pred leti pa so pomagali gasiti požare v naravnem okolju. stotnik Andrej Košmrlj je ob tem povedal, da morajo biti pri prevozu sil za hitro posredovanje zelo osredotočeni na nalogo. »Ne smeš razmišljati, da lahko nekdo nate strelja. Osredotočen moraš biti na svojo nalogo in jo opraviti, saj ti sicer lahko pozornost uide izpod nadzora in hitro narediš nepotrebno napako,« je dodal Košmrlj. Slovenski piloti so zelo zanesljivi, zato pogosto sodelujejo pri prevozu pomembnih oseb. Poleg poveljnika Kforja, ki je pogost gost, so peljali predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, slovenske ministre, Ekipa pilotov in tehnikov letalcev, ki je s helikopterjem bell B412 na Kosovu zamenjala kolege 36 SV Vzdrževanje helikopterjev Tehnik letalec štabni vodnik Zlatko Sardinšek, ki je bil na misijah na Kosovu že večkrat, je povedal, da je bila v preteklosti največja težava shranjevanje helikopterjev v hangarjih. Slovenski letalci niti v Đakovici, kjer so bili stacionirani najprej, niti v Uroševcu niso imeli in nimajo svojega hangarja. Ob tem je opozoril na težave, s katerimi so se tehniki letalci spoprijemali med baznim vzdrževanjem helikopterjev. Tako tehniki kot helikopterji so bili ves čas izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram. Pozimi mraz in sneg, poleti pa vročina, dež in veter so zelo oteževali njihovo delo. Prav tako niso imeli primernih prostorov za hrambo opreme in orodja, zato so morali improvizirati. Le odličnemu sodelovanju med slovenskimi in švicarskimi letalci se lahko zahvalijo, da lahko danes brezplačno uporabljajo njihov montažni hangar. Njihove razmere za delo so se tako precej izboljšale, saj zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi razmerami nemoteno opravljajo svoje zelo zahtevno delo. Kadar razmere na Kosovu zahtevajo več helikopterjev, morajo Slovenci izprazniti švicarski hangar, saj Švicarji tja pripeljejo dodatni helikopter in ekipe. Kljub večkratnemu opozarjanju na to težavo v Sloveniji za njihovo težavo ne najdejo sogovornika. Okvare helikopterjev bell B412 in AS532AL cougar so bile zelo redke. Tako se je enkrat odvila ena izmed matic na oljni črpalki reduktorja cougarja, zato so ostali na tleh tri tedne. V drugih dveh primerih sta helikopterja ostala na tleh po teden dni, saj so morali iz Slovenije pripeljati rezervne dele. Za popravilo reduktorja je morala iz Slovenije priti na Kosovo ekipa letalskih tehnikov in inženirjev iz 153. LETEHESK, saj so usposobljeni za najzahtevnejša popravila na helikopterjih. Druge napake, ki so se v teh letih pojavile na helikopterjih, so letalski tehniki odpravili sami. Do leta 2010 je imela SV na Kosovu le helikopterje bell B412, ob selitvi iz Đakovice v Uroševac pa so v rotacije dodali tudi posadke cougarja. Posadke se menjajo na dva meseca, helikopterji bell B412 pa na Kosovu ostajajo pol leta, saj v tem času ne potrebujejo večjega servisa. Cougarje morajo po dveh mesecih oziroma 100 opravljenih Major Aleš Ogrinc in poročnik Mitja Černilec pred vzletom s helikopterjem cougar Tehnika letalca štabni vodnik Zlatko Sardinšek in vodnik Primož Turk pregledujeta glavni rotor cougarja. urah letenja prepeljati v domovino na teh- voljo tudi odlično opremljen fitnes center, nični pregled. igrišče za košarko, namizni tenis in biljard, dobrih osem kilometrov pa lahko najbolj Prosti čas vzdržljivi pretečejo okrog baze. Kljub precej V nasprotju z drugimi pripadniki slovenske- raznoliki ponudbi hrane ob koncih tedna zaga kontingenta letalci opravljajo rotacije na diši tudi po golažu in pečenem mesu. Prav z dva meseca. V Bondsteelu je sedem letalcev in golažem so letalci cougerjev pričakali sodedva logista, zato večino prostega časa preživi- lavce, ki so jih po dveh mesecih z bellom B412 jo skupaj. Skupni prostor, kjer sta tudi glav- prišli zamenjat na Kosovo. Seveda se je našla na pisarna in dnevna soba, ob večerih posta- tudi porcija za švicarske kolege, ki so se vabilu ne družabni prostor. S televizijo, internetom, z veseljem odzvali. Ustna pogodba o podaljdružabnimi igrami in ročnim nogometom si šanju brezplačnega najema švicarskega hannajvečkrat krajšajo čas. Poleg tega imajo na garja za bell B412 je bila tako hitro sklenjena. SV 37 Logistika Za logistiko in administracijo skrbita podčastnika iz 15. PVL, ki sta v bazi Bondsteel nastanjena pol leta. »Če potrebujejo rezervne dele, opremo ali materialna sredstva, poskrbiva, da letalci vse dobijo čim prej. Dobavo iz Slovenije zagotavljamo s turboletom ali turboporterjem, ki redno letita med Slovenijo in Kosovom,« je povedal štabni vodnik Marko Kovačič in dodal, da imata največ dela, ko se menjavajo posadke in z njimi tudi helikopterji. Če je treba, opremo prepeljejo tudi s pomočjo Adrie Airways, ki leti v Prištino in Skopje. Ob nedavnih poplavah v Srbiji so tako iz Slovenije na hitro pripeljali zrcalo za opazovanje tovora, prej pa tudi opremo za 50-urni pregled cougarja, saj je na Kosovu nimajo. Iz Slovenije na Kosovo so na začetku misije v zabojniku pripeljali deset ton opreme, med drugim traktor za vleko helikopterjev, generator za startanje helikopterja, hidravlični agregat, mobilno delavnico, prenosna električna generatorja, webasto za odmrzovanje helikopterja, opremo za nošenje podvesnih tovorov in opremo za gašenje požarov. Slovenski piloti so med najbolj cenjenimi, saj svoje naloge opravljajo zelo profesionalno. Prav zato jih tudi največkrat pokličejo za opravljanje najbolj zahtevnih in odgovornih nalog, je povedal tiskovni predstavnik ameriške vojske v Bondsteelu major Michael Wallace ter dodal, da je njihova prednost tudi poznavanje navad, kulture, jezika in geografije. Tudi zato mnenje naših pripadnikov upošteva poveljnik Kforja na Kosovu generalmajor Francesco Paolo Figliuolo, ki je povedal: »Med letenjem sem imel priložnost občudovati visoko raven strokovnosti in odlične usposobljenosti posadke slovenskega helikopterja. Slovenski helikopter je učinkovito in bistveno sredstvo delovanja Kforja, saj posadka helikopterja skrbi predvsem za prevoz in razmeščanje pripadnikov Priprava načrtov letenja s programi Sirina in Talon View ter osebja Kforja po Kosovu, redno pa sodeluje tudi na vajah Kforja, predvsem v aktivnostih, namenjenih uporabi sil za nadzor množic.« Bistveni za to so odlična usposobljenost naših pilotov in tehnikov letalcev ter odlično medsebojno poznavanje in spoštovanje. Letalci na Kosovu Na Kosovu je popolna prepoved civilnega letenja za vse kategorije, razen civilnega letalskega prometa na letališču v Prištini. V zraku so tako le helikopterji Kforja in Eulexa. Narod Američani Hrvati Osebje/rotacija (meseci) 750/9 20/4 Skozi čas Od novembra 2010 so slovenski letalci naleteli 1822 ur. Na misijah od SIKON 22 do SIKON 29 je sodelovalo 30 pilotov in 25 tehnikov letalcev. Od leta 2012, odkar so v bazi Bondsteel, so prepeljali 13.550 kilogramov tovora, 123 civilistov in 3683 vojakov ter ob tem naleteli 1120 ur, od tega za izvidovanje 430 ur, prevoz 178 ur, prevoz pomembnih oseb 220 ur in šolanje 292 ur. Število helikopterjev 12 2 Nalet (ure) 350 35 tip helikopterja black hawk mi 171sh Slovenci 7/2 1 50 cougar Švicarji 7/3 tedne 2 40 super puma Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva SV ob menjavi posadk in helikopterjev Na letališču Cerklje ob Krki delujejo obvezne letališke službe Ob pogledu na letalo se le malokdo zave, koliko ljudi mora nemoteno delovati za en polet ali pristanek. Pomemben del letenja je tudi brezhibno delovanje letaliških služb na letališčih. Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki delujejo obvezne letališke službe, kot so Služba kontrole zračnega prometa, Služba letalskih komunikacij, Služba letalske meteorologije, Gasilsko-reševalna služba, Služba za odstranjevanje zrakoplovov v okvari, Služba za vzdrževanje in nadzor letaliških površin, objektov, naprav ter Služba za zmanjševanje nevarnosti, ki jih povzročajo ptice. Poleg tega delujejo tudi Služba za upravljanje ploščadi, Služba varovanja, Služba nujne medicinske pomoči, Služba za zagotavljanje oskrbe z letalskimi gorivi, mazivi, olji in fluidi ter Služba zemeljske obravnave letalnikov, potnikov in tovora. Za delovanje služb skrbi četa za zagotovitev 38 SV Prvič reševali z novega letališkega stolpa V Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki so 23. oktobra izvedli zaščitnoreševalno vajo Stolp 2014, na kateri je sodelovalo več kot 40 udeležencev, pripadnikov 107. letalske baze, 151. helikopterske eskadrilje, poklicne gasilske enote Krško in prostovoljnega gasilskega društva Brežice. Poveljnik 107. letalske baze podpolkovnik Mojmir Lipar je pojasnil, da so z vajo preverili usposobljenost enote, s skupnim usposabljanjem pa poenotili postopke gašenja in reševanja med Gasilsko-reševalno službo letališča Cerklje ob Krki in strukturami, vključenimi v sistem zaščite in reševanja, ki delujejo na domicilnem območju Vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič SV 39 Reševanje s stolpa s pomočjo avtolestve delovanja letališča Cerklje ob Krki, ki je v sestavi 107. letalske baze. Četa za delovanje letališča ima v svoji sestavi Gasilsko-reševalno službo, oddelek za vzdrževanje letaliških površin in naprav, oddelek za gorivo in transport ter oddelek dispečerske službe. Z vodom za zveze zagotavlja podporo letališkim službam s sredstvi zvez, z vodom za zavarovanje pa skrbi za varnost ljudi in sredstev na letališču Cerklje ob Krki. Preverili delovanje dežurne logistične ekipe in sodelovanje z lokalnimi gasilskimi enotami Poveljnik voda za delovanje letališča in vodja vaje nadporočnik Matej Cvetko iz 107. letalske baze je pojasnil, da so z vajo Stolp 2014 želeli preveriti delovanje dela dežurne logistične enote, ki je vedno navzoča v času odprtosti letališča. V aktivnosti na vaji so bili vključeni vodja dežurne logistične ekipe, gasilsko-reševalna ekipa, ekipa za prvo medicinsko pomoč in ekipa za odstranjevanje ovir z manevrskih površin. Ob kakršnikoli nesreči na letališču Cerklje ob Krki je gasilsko-reševalna ekipa z vodjo intervencije vedno prva na prizorišču nezgode. Nadporočnik Cvetko je dodal, da Gasilsko-reševalna služba skrbi za pripravljenost za posredovanje v času odprtosti letališča, za požarno varovanje pri vžigu in polnjenju plovil z gorivom, za saniranje območja ob razlitju nevarnih snovi ter za preglede avtomatskih sistemov za gašenje sprinkler in drenčer. Dopolnil je še, da so z vajo preverili 40 SV Medicinska evakuacija poškodovanih s helikopterjem SV Pripadniki gasilsko-reševalnega oddelka s poveljniškim vozilom tudi sodelovanje dežurne logistične ekipe letališča Cerklje ob Krki z okoliškimi gasilsko-reševalnimi enotami, in sicer s poklicno gasilsko enoto Krško ter prostovoljnim gasilskim društvom Brežice, 151. helikoptersko eskadriljo ter vojaško zdravstveno enoto (MEDEVAC) pri reševanju iz visokih objektov, kot je novi 32 metrov visoki letališki kontrolni stolp, ki je osrednji del objekta za vodenje zračnega prometa. V njem in pritlični ter enonadstropni zgradbi pod njim je približno 4000 kvadratnih metrov delovnih površin, na katerih so prostori Službe za vodenje zračnega prometa in Meteorološke službe ter prostori za skupinsko pripravo posadk pred letom. V pritličju glavne zgradbe so še potniški terminal za sprejem in odpravo potnikov v vojaškem zračnem prometu ter prostori za mejno policijo in carino. oddelek s poveljniškim vozilom in avtomobilskima cisternama. Gasilska enota je po prihodu gasilcev iz Krškega in Brežic z vrha kontrolnega stolpa začela reševati ljudi s pomočjo avtolestev in vrvno tehniko. Prav tako so gasili požar v notranjosti objekta. Pripadniki vojaške zdravstvene enote so po spustu poškodovanih s stolpa s pomočjo avtolestve poskrbeli za medicinsko oskrbo in jih z reševalnim vozilom prepeljali do ploščadi za pristajanje, od koder so jih iz reševalnega vozila prenesli v helikopter bell-412, s katerim jih je posadka 151. helikopterske eskadrilje varno prepeljala do najbližje zdravstvene ustanove, kjer so jih dodatno zdravstveno oskrbeli. Vaja se je končala s postavitvijo zavarovanja ob letališkem objektu do prihoda preiskovalcev nesreče. Gašenje in reševanje s stolpa Scenarij vaje Stolp 2014 je predvideval vžig električne napeljave v prostorih kontrole zračnega prometa v drugem nadstropju. Ko je operater zaznal požarni signal, je o tem obvestil gasilsko-reševalno ekipo, ki je bila nato aktivirana. Vodja intervencije je bil medtem obveščen, da je delu zaposlenih iz višjih nadstropij kontrolnega stolpa zaradi požara onemogočen izhod, zato je prek regijskega centra za obveščanje alarmiral poklicno gasilsko enoto Krško in enoto prostovoljnega gasilskega društva Brežice ter izdal zahtevo za avtolestve. Najprej je na kraj nesreče prišel letališki gasilsko-reševalni SV 41 ŠPORT V VOJSKI »S Slovenski športniki v službi domovine Bogati smrekovi gozdovi okoli visokega barja na Pokljuki so v sredini oktobra postali pravo vojaško prizorišče. Gosto iglasto vejevje je namreč ponudilo zavetje številnim slovenskim športnim asom, ki so si ob pomoči dobro izurjenih pripadnikov specialne enote vojaške policije nabirali izkušnje, saj morajo kot uslužbenci Slovenske vojske dobro opraviti naloge, če bi bilo treba. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič toj in odvrzi orožje,« zaslišim borbenega spidvejista Mateja Žagarja, ki je vajo vzel zelo zares. Pri prijetju storilca kaznivega dejanja mu je pomagal tudi atlet Primož Kozmus in nepridiprav je bil v hipu obvladan. Drugi medtem opazujejo in se pripravljajo na svojo priložnost. Pravo borbenost je pokazala tudi judoistka Lucija Polavder, s katero je storilec kaznivega dejanja prav tako hitro izgubil boj in bil v nekaj sekundah vklenjen v lisice. Med številnimi športniki sem opazil tudi veslače Nejca Žnidarčiča, Jošta Zakrajška, Petra Kauzerja, Gašperja Fistravca ter Luko Božiča. Med številnimi atletinjami so bile Snežana Vukmirović, Barbara Špiler, Marija Šestak, Sonja Roman in izrazito rdečelasa Nina Kolarič. Med pogledom proti poligonu, na katerem so izklesani možje s pokrivalom na glavi ravno predstavljali bližinski boj na naseljenem območju, opazim budna očesa biatloncev Janeza Mariča, Andreje Mali, Petra Dokla, Klemna Bauerja in Uroša Velepca. Vsak po svoje se pozneje lotijo stvari in naloga je opravljena. Pogled proti kopnemu smučišču pod Viševnikom mi zmoti četa mož, ki strumno korakajo po strmem pobočju. Njihova naloga je izvidovanje območja, kar se uvršča med taktiko majhnih enot. Bojne barve na licih jim zakrivajo obraze, ki smo jih vajeni s televizijskih zaslonov. Na glavah imajo temno zelene čelade, obuti so v močne čevlje, katerih topot se sliši daleč okoli. Kmalu se tiho in nevidno vrnejo iz druge smeri, proti kateri so se odpravili na začetku. Naloga je dobro opravljena, saj so z njimi zadovoljni tudi njihovi učitelji. Po opravljenih nalogah se ekipe zamenjajo, tako da vsi pripadniki poskusijo vsako vajo in se pozneje pogovarjajo o pridobljenem znanju. »Ali sem to dobro opravila?« vojaškega policista sprašuje judoistka Raša Vukovič Sraka, ki ji boj pomeni službo. Nalogo je treba dobro opraviti in domovini dokazati, zakaj ima na sebi vojaško uniformo. MED POSLUŠANJEM STROGIH NAVODIL POLKOVNIK ERNEST ANŽELJ MED SLOVENSKIMI ŠPORTNIKI 42 SV Tudi atleti so na urjenju. Pod čelado poleg omenjenega metalca kladiva opazim Matijo Kranjca, med judoisti se pod olivnimi barvami skriva Matjaž Ceraj, vaje bližinskega boja se ravno loteva strelec Željko Moičević, od rokoborcev pa se poti Jure Kuhar. »Zdaj se pa pripravite,« se zasliši glas enega izmed jeklenih mož, ki so ta dan skrbeli za učenje slovenskih vrhunskih športnikov. »Zdaj smo na vrsti mi, gremo pa tja gor, kjer se bomo naučili izvidovanja območja.« V vrsto se v hipu postavi skupina, ki je že čez nekaj trenutkov visoko pod vznožjem strmega vršaca. Jadralec Tomaž Čopi, plezalka Martina Čufar Potard, smučarski krosist Filip Flisar in primorski kolesar Kristijan Koren si medtem ogledujejo opremo, s katero se njihovi inštruktorji srečujejo vsak dan. Na poligonu med številnimi znanimi obrazi zagledam še jadralki Tino Mrak in Veroniko Macarol, veslačico na divjih vodah Uršo Kragelj in kralja bencina ter blata Saša Kraglja. Povsem so predani urjenju, saj ga morajo enkrat na leto opraviti vsi športniki, ki nosijo uniformo Slovenske vojske. Med tridnevnim usposabljanjem so se preizkusili tudi v temeljnih postopkih oživljanja, se učili splošnih vojaških predpisov, spoznali uporabo vojaških zaščitnih sredstev in topografijo ter se preizkusili v navigaciji in zvezah. »Zdaj se postrojite,« se zasliši strog glas in v hipu so disciplinirani športniki na svojih mestih. Po nagovoru polkovnika Ernesta Anželja je pred njih stopil še vsem znani puščavski lisjak Miran Stanovnik. »Voljno,« potem pa na kosilo v jedilnico Vojašnice Rudolfa Badjure poleg biatlonskega centra na Pokljuki. Med srebanjem toplega čaja in obedovanjem se športniki pogovarjajo o športu ter si izmenjujejo mnenja. Počitek je edina priložnost, da se spoznajo in izmenjajo nekaj besed. »Kaj imamo jutri?« se zasliši izza sosednje mize. »Mislim, da imamo še biatlon in štafetno tekmo, potem pa gremo proti domu.« »Veš, naslednji dan imam že trening in kmalu potem tekmo.« NIČ NAS NE SME PRESENETITI. BLIŽINSKI BOJ NA NASELJENEM OBMOČJU IZVIDOVANJE MAJHNIH ENOT VSE POTEKA POD VODSTVOM IZURJENE EKIPE SPECIALNE ENOTE VOJAŠKE POLICIJE. SV 43 OBRAZI Popolna osredotočenost na cilj in nepopustljivost »V prvem kolu še ne veš, kdo je tvoj nasprotnik. V drugem, ko je to znano, se osredotočiš nanj, veš pa tudi, kakšne barve bodo tvoje figure. Greš v sobo, prižgeš računalnik, nasprotnika poiščeš v bazi in pogledaš njegov slog igre. Seveda upoštevaš dejstvo, da tudi on naredi to. Ko sedeš za desko, so že uvodne poteze pravi psihološki boj, čeprav bi lahko zunanji opazovalec dobil vtis, da je vse to utečena rutina,« mi predstavi šah v novi luči štabni vodnik Igor Mestek, katerega življenjska pot se prepleta med življenjem pripadnika specialne enote, družino ter ljubeznijo do šaha in muharjenja. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: osebni arhiv štabnega vodnika Igorja Mesteka in Bruno Toič Njegova življenjska pot se je začela leta 1971 v Ljubljani, v osnovno šolo pa je hodil v Kočevju, kjer je tudi odraščal. Po končani srednji šoli je kot mnogi njegovi sovrstniki leto dni preživel med naborniki JLA. Na osnovnem vojaškem usposabljanju je bil v vojvodinskem Somboru, potem pa so ga poslali v Split, kjer je pridobil VED vezist. Kot veliko Slovencev pred njim je bil napoten na usposabljanje za kategorijo C in E v Kovin pri Beogradu, po opravljenih izpitih pa se je vrnil v Split, kjer je delal kot voznik tovornjaka, in tudi v Trogir, kjer je delal kot vezist. Vojski pred služenjem vojaškega roka ni namenjal pozornosti, med služenjem pa sta ga pritegnila spoznavanje ljudi in šport. »Pred odhodom v JLA nisem bil pretirano aktiven, tam pa sem ob vsakodnevnih treningih opazil spremembe na sebi in psihofizični kondiciji. Spoznal sem, da bi to lahko bilo zame.« Ljubezen do šaha se prepleta z zgodbo njegovega prihoda v Slovensko vojsko, zato se vrnimo v njegovo odraščanje. S šahom se je srečal ob koncu osnovne šole, ko mu ga je predstavil prijatelj. Kmalu so njihova srečanja prerasla le druženja in ob koncu osnovne šole je bil že dolenjski prvak, v vmesnem času pa so bili starejši pionirji državni prvaki, ekipno na štirih deskah. Med služenjem vojaškega roka v Splitu je JLA obiskala ruska flota, ki je priredila velik šahovski turnir na ladji. »Sodelovali so ruski in dalmatinski mornarji, zmagal pa sem na hitropoteznem turnirju in si z zmago prislužil deset dni nagradnega dopu- 44 SV sta. Na koncu mi je to koristilo, ker bi moral oditi iz JLA prav na dan začetka vojne v Sloveniji, tako pa sem se lahko vrnil že 1. junija, ker sem poleg te nagrade prihranil tudi 15 dni rednega dopusta.« Ob prihodu domov se je prijavil na vojni odsek za obrambo naše domovine, vendar ga niso vpoklicali. »Verjetno zato, ker smo tisti, ki smo šele prišli iz JLA, potrebovali še kake varnostne obravnave,« pomisli in nadaljuje: »Kakorkoli, septembra 1991 je v kočevskih gozdovih potekal izbor za enoto Moris, tako da sem se prijavil.« Kot pravi, je bil takraten izbor drugačen. »Danes fante na izboru dobro hranimo in hidriramo, dovolj spijo, imajo dobra oblačila in obutev, se pa zato od njih zahteva neprimerno več kot pri nas, ki smo bili žejni, premraženi in ožuljeni. Med nas so na začetku vrgli kolut škornjev JLA. Da bi prišli do prave številke, smo se skoraj stepli. Moji so bili pol številke premajhni, zato sem hitro dobil krvave žulje, vendar sem kljub temu zdržal. Inštruktor mi je rekel, naj skočim v neko ruševino po strelivo, ki ga bom nosil za ves oddelek, ko pa sem stekel po stopnicah, me je kaznoval, ker so stopnice za lenuhe in sem moral skozi okno splezati v zgradbo (smeh). Še kako drži, da je vse v glavi, saj so eden za drugim odstopali fantje, ki jim tega po videzu sodeč ne bi pripisal.« Ko ga vprašam o nasvetu za vse, ki bi se radi pridružili ESD, malo pomisli in pove: »Naj ne obupajo prehitro, vendar naj kljub temu ne bodo preveč samozavestni. Pripravijo naj se bolj, kot mislijo, da je treba. Ko so že enkrat na izboru, naj ne obupajo, naj dobro poslušajo in opazujejo. Če je človek zdrav, lahko naredi skoraj vse, kar želi.« Po opravljenem izboru je sledilo osnovno in nadaljevalno usposabljanje po programu Moris, pozneje pa je delal v odredu za specialno delovanje. »V teh prvih desetih letih moje službe v SV nisem izstopal, mogoče le po tem, da sem bil med prvimi padalci in imam trenutno opravljenih največ padalskih skokov v enoti.« Pogovor naju tako zanese na obdobje padalstva in na vprašanje, kaj je najlepše pri tem, se mu zaiskrijo oči, ko brez pomisleka reče, da je to prosti pad. »Da prideš do tega, moraš garati. Bil sem tudi na tečaju v Belgiji, kjer smo izvajali desantne skoke, kar pa ni več užitek. Tam smo najprej vadili skoke iz balona, pozneje pa iz C-130 v popolni bojni opremi in ponoči.« Med delom v enoti za specialno delovanje je spoznaval zanimive ljudi, eden lepših spominov pa je na sodelovanje z Branetom Červekom, ki se je po vrnitvi iz Avstralije povezal z ESD in na pripadnike enote prenašal bogato znanje iz preživetja v naravi. »Bili smo prva enota, ki je sodelovala z njim, dogovor pa je bil, da bo izšolal inštruktorje. Pri- družil sem se jim kot bolničar na terenu, vendar se je kmalu pokazalo, da sem koristen,« se zasmeji. »Sem tudi športni ribič. Pot nas je vodila ob potoku, zato sem bil v pomoč s svojim znanjem o vodnem življu. Tudi pozneje sva še sodelovala in sem se mu večkrat pridružil pri tečajih preživetja. Moje delo danes je v glavni pisarni ESD, vendar še vedno občasno pomagam pri usposabljanju dela kake enote SV v omenjenih vsebinah.« Pred dobrimi desetimi leti je namreč iz bojne skupine odšel v pisarno in kot pravi, je bilo prvo leto kar težko. »Občutka, ko nisi več v bojni enoti, ni lahko sprejeti, vsaj na začetku, vendar pa se na dobre stvari hitro navadiš,« v smehu doda in poudari, da so bili predvsem domači veseli, da je oče in mož več doma. Še vedno izkoristi možnost za skok na teren ali za šport, saj, kot pravi, v ESD ni ravno primerno, da preizkus gibalnih sposobnosti opraviš z dvojko ali trojko. Brez podpore družine ne bi živel svojih sanj Družino si je ustvaril pred 15 leti, v času, ko je še bil v bojni enoti, in kot pravi, je bilo na začetku kar težko. »Bil sem po terenih, žena pa je bila takrat v službi na policiji, Žena zdaj gospodinji in skrbi za oba otroka, jaz pa sem tisti, ki nosim domov denar,« se zasmeje, vendar hitro doda, da brez njenega razumevanja in odrekanja ne bi mogel živeti tako, kot živi. »Uspelo mi jo je navdušiti nad muharjenjem in kar veliko časa sva preživela skupaj ob vodi. Pripomogla je tudi k temu, da sem zmagal v hitropoteznem šahu na Natovem šahovskem turnirju v Kanadi.« Otroka, kot pravi, ne kažeta navdušenja za šah, čeprav mlajšo hčerko še pripravi do tega, da odigra partijo. »Sin Leon trenira rokomet, hči Evelin pa je mažoretka.« Šahovska tekmovanja SV Prvi preizkus v izvedbi šahovskega turnirja na ravni Slovenske vojske se je zgodil leta 1994. Takrat je bil organizator tekmovanja Franci Cirkvenčič, ki je tudi urejal šahovsko rubriko v reviji Slovenska vojska. Na prvem tekmovanju je zmagal Igor Mestek pred Francijem Cirkvenčičem in Matejem Keršičem. Naslednje tekmovanje je bilo leta 2008, ko je bila Slovenija že v Natu. Takrat so s kolegi šahisti izvedeli, da tudi v okviru Nata potekajo šahovski turnirji med državami zaveznicami, tako da so leta 2008, ko je v Sloveniji potekalo predsedovanje EU, pod vodstvom kapetana bojne ladje Petra Paplerja oblikovali reprezentanco in odšli na prvo prvenstvo v Bruselj. Dosegli so dober rezultat in tudi na treh naslednjih prvenstvih v Nemčiji, Danski ter Litvi. Med 15 do 18 ekipami so slovenski tekmovalci dosegali ekipne uvrstitve od šestega do desetega mesta. Mestek je bil na vseh petih prvenstvih naš najboljši predstavnik. Od leta 2010 do 2012 je bil njihov vodja Aleš Lazar, ki je tudi zelo dober šahist in za katerega upajo, da se jim bo pridružil, ko bo končal službene obveznosti v tujini. »Poleg že omenjenih bi za delo v naši ekipi pohvalil še Cveta Ivška, ki je vsestranski športnik, in odlična tekmovalca Matjaža Pirša iz EKIS-a ter Aljaža Dušaka iz 72. brigade. Matej Keršič iz 132. GORP in jaz sva hrbtenica ekipe ter edina udeleženca vseh petih Natovih prvenstev, ki se jih je udeležila Slovenija.« Zaradi krize so izpustili dve prvenstvi leta 2012 in 2013. Letos so se odpravili v Kanado, kjer so bili šesti, Igor pa je osvojil naslov Natovega prvaka v hitropoteznem šahu. »Hitropotezni šah se od klasičnega razlikuje predvsem v psihološkem vidiku igre, saj stvari potekajo hitreje, sprejemati pa moraš hitre in učinkovite odločitve.« Ni nujno, da igralec matira nasprotnika. Nasprotnika namreč lahko prisiliš v vdajo ali pa se partija konča z remijem, pri čemer se oba strinjata, da nikomur ni uspelo zmagati. Partija hitropoteznega šaha traja največ deset minut, vsak igralec pa ima na voljo pet minut. Če eden izmed igralcev porabi svojih pet minut, izgubi, ne glede na to, kakšna pozicija je na šahovnici. »Petek je bil v Quebecu rezerviran za hitropotezni šah. V enem dnevu sem sedel z 11 nasprotniki iz držav članic in izgubil le eno partijo. Moral sem paziti na čas in nasprotnika, drugo ni bilo pomembno. Pomembna sta popolna osredotočenost na cilj in nepopustljiv pritisk na nasprotnika. Spremljati moraš tempo nasprotnika in ne smeš dovoliti, da bi ti pobegnil. Na začetku poskušaš dobiti tudi čim močnejšo pozicijo, s katere boš zmagal, drugače pa loviš uro,« doda. Kot pravi, med nasprotnikoma poteka pravi psihološki boj, saj eden drugega preizkušata in se izogibata poziciji, za katero vesta, da sta šibka. »Težko se je izogibati temu, saj hitro padeš tja, kjer tudi ti nisi suveren. Partija ni tisto, kar se vidi na šahovnici, temveč mnoge različice, ki sta jih nasprotnika videla v svojih računih,« še poudari. Ob vprašanju, ali vidi podobnosti med šahom in biti pripadnik specialne enote, mi odgovori. »Ne, v vojaškem pogledu ne vidim pove- zave, lahko pa ugotovim podobnosti pri sedanjem delu v poveljstvu, saj imam zaradi šaha razvit čut za odmetavanje nepotrebnih stvari. V šahu največkrat napadem nasprotnika, saj se takrat ta pomakne nazaj, potem pa mi še verjame, da sem marsikaj izračunal vnaprej, čeprav precej delam po intuiciji,« se zasmeji. Radovednost mi ni dala miru, zato sem ga vprašala, ali bi me lahko ocenil kot šahovsko nasprotnico na podlagi mojega profila na facebooku. Potreboval je le pol minute, nato pa v smehu dejal: »Glede na živopisnost tvojega profila bi te z umirjeno pozicijsko igro tako zelo zdolgočasil, da bi ti popustila zbranost, potem pa bi te premagal.« Ni mi preostalo drugega, kot da mu pritrdim. Ob koncu pogovora pove, da je še vedno dejaven v Šahovskem društvu Kočevje, s katerim že dolgo igra v prvi ligi, vsa leta pa igra prvo desko za kočevsko društvo. Želi si tudi, da bi se reprezentanca Slovenske vojske okrepila z mladimi šahisti, čeprav ve, da pot do dobrega šahista ni lahka. »Vsak dan moraš igrati šah. V dobi računalnikov je sicer vse laže, saj odigraš partijo z velemojstrom v dnevni sobi. Če želiš biti res dober, moraš odigrati nekaj deset partij na dan, se učiti, tekmovati z nasprotniki in graditi na izkušnjah. Tako kot je z vsemi stvarmi v življenju.« SV 45 PREŽIVETJE Začetnik slovenskega vojaškega izrazoslovja Andrej Komel pl. Sočebran Besedilo: Zvezdan Marković Andrej Komel pl. Sočebran je bil vojak in vojaški pisatelj. Rodil se je 3. oktobra 1829 v hiši kovača in malega posestnika v Solkanu pri Gorici. Ljudsko šolo je obiskoval v Gorici, kjer je leta 1848 končal dveletno učiteljišče. Istega leta je postal orglavec v Solkanu in občinski tajnik, leta 1849 pa je odšel k vojakom. Bil je vzgojitelj sina feldmaršallajtnanta barona Weigelsberga v Vidmu. Hkrati je bil tudi učitelj v vojaškem vzgojevališču v Čedadu. Leta 1851 je postal kadet, bil leto pozneje premeščen v vojaško vzgojevališče v Bergamu, leta 1855 pa skupaj z njim v Belluno. Leta 1858 je kot poročnik II. razreda prišel v Olomuc. Leta 1859 je prišel na Dunaj, leta 1863 v Bud�jovice in od tam v Terezin, kjer je leto pozneje postal poročnik. Leta 1868 je prišel v Celovec h koroškemu pešpolku št. 7, v katerem mu je prišlo na misel, da bi izdal slovenske priročnike za vojake. odlikovanja v sv Medalja Slovenske vojske Besedilo in fotografija: Klemen Vidmar Medalja SV se lahko podeli za dolgoletne zasluge in prispevek pri krepitvi in razvoju obrambnega sistema ter SV. Za vojne zasluge se priznanje podeli kot medalja SV z meči, za zasluge v miru pa kot medalja SV. Priznanje ima tri stopnje in se podeljuje kot zlata, srebrna ter bronasta medalja SV. Zlata medalja SV se lahko podeli pripadnikom SV, poveljstvom, enotam in zavodom SV, organizacijskim enotam ministrstva ter javnim uslužbencem ministrstva za posebne uspehe pri opravljanju nalog ter za pomemben prispevek h krepitvi in razvoju obrambnega sistema RS ter ugledu ministrstva in SV. Srebrna medalja se lahko podeli pripadnikom SV, poveljstvom, enotam in zavodom SV, organizacijskim enotam ministrstva ter javnim uslužbencem ministrstva, ki so se izkazali pri opravljanju dolžnosti na obrambnem področju ali pri opravljanju nalog SV in so pomembno prispevali k razvoju in ugledu ministrstva in SV. Bronasto medaljo se lahko podeli pripadnikom SV, poveljstvom, enotam in zavodom SV, organizacijskim enotam ministrstva ter jav46 SV Leta 1872 je postal stotnik II. razreda in leta 1876 I. razreda, leta 1879 pa je bil nobilitiran, saj mu je cesar Franc Jožef I. podelil plemiški naslov Sočebran. Leta 1883 je bil premeščen v Kromeriž in leto pozneje v Olomuc, leta 1886 pa je bil upokojen ter imenovan za majorja. S svojimi knjigami je poskušal slovenskim vojakom olajšati službovanje in napredovanje, tujim častnikom pa vzgojo slovenskih novincev, zato so knjige večinoma dvojezične, pri čemer je leva stran nemška, desna pa slovenska. Knjige so sestavljene v obliki vprašanj in odgovorov ter imajo dodane tehnične slovarčke. Pri prvih so mu pomagali Ignacij Robas, Andrej Einspieler in Matija Majar. Izdal je Poljna (v 2 izd. Bojna) služba, raztreseno vojevanje, nova puška in slovenskonemški in nemško-slovenski slovarček (Celovec, 1872, 1873), Garnizonska i stražna služba (Celovec, 1879), Kratek poduk o zemljišču (Celovec, 1874, 1883), Kurzgefasste praktische Grammatik der slov. Sprache f. Deutsche. Mit besonderer Berücksichtigung der Militär-Terminologie (Klagenfurt, 1876, 1887), Nova puška. Kratki in lahkoumevni poduk v orožji (Celovec, 1874), Organizacija vojstva (Celovec, 1890), Osnova vojstva (Krom�řiž, 1884), Prisega in vojni členi (Celovec, 1889), Puška repetirka (Ljubljana, 1891), Službeni reglementi ali službeni pravilnik (Celovec, 1875‒1876), Službovnik (v treh delih, Celovec 1873‒1880; Ljubljana 1889), Vežbovnik (Celovec, 1890), Werndlova puška (Celovec, 1883; češki prevod na Dunaju, 1884). Ob vseh naštetih knjigah je treba poudariti, da je vse knjige sam založil. Andrej Komel pl. Sočebran je umrl 12. novembra 1892 v Gradcu. Danes Šola za podčastnike Centra vojaških šol Slovenske vojske s ponosom nosi njegovo ime, po njem pa se imenuje tudi medalja za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske. nim uslužbencem ministrstva za uspešno opravljanje dolžnosti na obrambnem področju. Zlata in srebrna medalja SV se lahko podelita tudi posameznikom za izjemno pomemben prispevek pri razvoju in ugledu ministrstva oziroma SV. Medalja SV vseh treh stopenj je okrogle oblike, na njej je oznaka pripadnosti SV. Na zadnji strani medalje so vgravirani začetna črka imena in priimek nosilca ter leto podelitve, nad nosilčevo prvo črko imena in priimka ima zlata in srebrna medalja napis ZA ZASLUGE, bronasta pa ZA POŽRTVOVALNOST. Priznanja so glede na stopnjo zlate, srebrne in bronaste barve. Priznanje visi na rdečem traku z belo-modro-rdečo črto. Medalja SV z meči za vojne zasluge ima na obročku, ki veže medaljo in trak, dodana prekrižana meča. Priznanja vseh treh stopenj so izdelana iz bakra. Poglobljena polja, izpolnjena z barvo, so prevlečena s prozornim poliestrskim emajlom. Nadomestne oznake za medaljo SV so v obliki rdečega pravokotnika, ki ima na sredini belo-modro-rdečo črto, na kateri je oznaka pripadnosti SV v barvi priznanja (zlata, srebrna ali bronasta), obdana z lipovim vencem. Nadomestna oznaka za medaljo SV, podeljena za zasluge v vojni, ima dodatno 3 mm od levega in desnega roba 1 mm široko črto zlate barve. Vir: svetovni splet ste vedeli? Ribolov 2 Tokrat bomo govorili o ribolovu malo drugače. Namenoma sem ločil poglavje z opremo, kajti tokrat je ne bomo imeli, zato se bomo odpravili na ribolov z golimi rokami. Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna Verjetno ste za to že kdaj slišali, vendar niste nikoli poskusili. Če nimate druge opreme, tako nimate kaj izgubiti, če poskusite. V potoku poiščite kak tolmunček, mogoče kamen, za katerim se dela brazda od vodnega toka. To so območja, ki jih imajo ribe najraje. Če voda ni globlja od pol metra, stopite malo narazen in spustite roke v vodo skoraj do dna. Ribe bodo seveda zbežale, vendar se tudi kmalu vrnile. Stojte mirno in čakajte. Njihovo navzočnost boste začutili z rokami, ko vas bodo oplazile s plavutmi. Roke počasi premikajte skupaj in v nekem trenutku na hitro stisnite ribo okoli škrg. Hitro boste ugotovili, da boste veliko bolj uspešni, če boste ribo takoj vrgli iz vode na breg, kot da jo poskušate obdržati z rokami. Tako lahko lovite podnevi ali ponoči. V veliko pomoč bi vam bil košček žice, iz katere si oblikujte prstan, na notranji strani pa pustite kak centimeter dolgo špico. Ta namreč preprečuje, da bi se vam riba izmuznila iz rok. Ponoči lahko z baklo osvetlite vodno površino in pri tem opazite ribe. Večinoma ne bežijo, zato dajte roke previdno pod njih in jih sunkovito vrzite iz vode. Če imate nož, si lahko naredite kopje z več špicami. Nikar ne poskušajte kopja metati. Ribe so zaradi loma svetlobe navadno malo nižje, kot jih vidimo, zato kopje previdno nastavimo zelo blizu in šele potem sunkovito pritisnemo ribo proti dnu. Podobno je z lokom in puščico. Ribe lahko iščete tudi z rokami v luknjah pod bregovi, pri čemer boste prav tako začutili njihove plavuti, v takih luknjah pa lahko najdete še kaj drugega užitnega. Kakšno plitvo rečico lahko tudi izsušite. Najprej strugo s prelaganjem kamenja spravite v eno stran, potem pa tok preusmerite na drugo stran in počakajte, da na prejšnji strani voda upade, nato pa poiščete ribe, ki se jim ni uspelo umakniti s tokom. Ne pričakujte velikih rib, tudi več manjših vas bo nasitilo. Ena najbolj uspešnih metod je vrša. Lahko jo naredimo iz vrbovih šib, ki so pogoste ob vodi. Šibe sunkovito potrgamo z vej in takoj ogulimo listje z roko v nasprotno smer njihove rasti. Potrebujemo jih kar nekaj. Priporočam vam, da se usedete v bližino in začnete plesti. Težko vam v nekaj stavkih pojasnim postopek. Nekaterim bo že slika povedala vse, drugim bo pa moral še kdo pomagati. Naj vam povem, da morate najprej vzeti na primer 11 šib in jih zvezati skupaj v najtanjšem delu. Pomembno je, da jih je neparno število. Potem začnete plesti s šibami najprej z najtanjšim delom do močnejšega, dokler še lahko pletete, nato odlomite in začnite z novo šibo. Na sliki sem vam narisal različni metodi pletenja. Kaj je sploh vrša? Nekakšna košara, ki je tako oblikovana, da gredo ribe noter, ne najdejo pa poti ven. Same iščejo izhod povsod drugje kot tam, kjer je, zato morate vršo tako na gosto preplesti, da vam ribe ne bodo ušle skozi. Lahko jo tudi ovijete v kako mrežo ali vrečo od krompirja oziroma prepletete s travo. Z vršo lahko lovite na dva načina. Prvi je, da v vršo vstavite hrano, jo potopite na dno in upate na ribe ter rake, ki se bodo prišli hranit v vršo. Drugi način je, da pregradite potok poševno v plitvem delu in na eno stran nastavite vršo. Nato se odmaknite nekaj deset metrov, začnite tolči s šibo po vodi in tako poditi ribe proti vrši. Če ste pregrado naredili dobro in zatesnili vse večje odprtine, ribe ne bodo mogle iti nikamor drugam kot v vršo, kjer vas bodo počakale. To je najbolj donosna metoda, ki pa zahteva kar nekaj spretnosti s pletenjem. Vršo lahko oblikujete tudi v plitvem delu potoka s kamni ali palicami, ki jih zapičite v dno eno zraven druge. Pomembna je lijakasta oblika. Lijak zapolnite do te mere, da ribe ne morejo skozi, voda pa, tako da ribe ob njem plavajo v zajeti del. Naj vam predstavim še rastlino navadni lučnik, ki ji nekateri pravijo tudi papeževa sveča (Verbascum phlomoides). To je rastlina, ki raste po vsej Sloveniji. Steblo je zelo dobro za netenje ognja oziroma tako imenovani hand drill, listi te rastline pa za ribolov. Nabrane stolčemo s kamnom in speremo v potoku. Voda v potoku se bo obarvala belo in se začela peniti, obenem pa bo omamila ribe, ki jih bo zajela, tako da jih moramo le pobrati. Ribe le omami in ne ubije. Meso tako omamljenih rib ni škodljivo za človeka. SV 47 stenčas jezikovni in terminološki kotiček NOVICE Peter in Nace sta govorila Standardizacija Natove o svojih/njunih/njihovih (?!?) terminologije v koraku starših s časom V Slovenski filharmoniji poklon velikemu dramatiku Ob 450. obletnici rojstva Williama Shakespearja so pripadniki Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigentke Andreje Šolar v Slovenski filharmoniji odigrali koncert, na katerem so združili Čajkovskega in Bernsteina v zgodbah Romea in Julije. Na koncertu sta bila tudi minister za obrambo Janko Veber in načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir dr. Andrej Osterman. Rdeča nit večera je bilo neskončno ljubezensko hrepenenje, ob katerem se rušijo še tako nepremagljive ovire. Tako ni nič nenavadnega, da v svetovni in domači literaturi najdemo dela velikih mojstrov, ki se niso mogli upreti privlačnosti ljubezenske pripovedi, prepletanju poljubov življenja in smrti, mladostniškemu hrepenenju, strtemu pod težo krute resničnosti. Ti motivi so bili navdih za številne brezčasne glasbene mojstrovine, ki so jih občinstvu predstavili tako kot vedno odlični glasbeniki Orkestra Slovenske vojske. To je moje jabolko. Vzemi si svoje! Ali vzemi si tvoje? Najbrž nam vsem pravilneje zveni prva možnost. Zakaj, kako vemo, katera možnost je pravilna? Gre za precej težek primer rabe povratnega svojilnega zaimka, ki mnogim povzroča preglavice. Njegovo rabo bomo poskusili utemeljiti zelo preprosto, saj je včasih trd oreh še za izkušenega jezikoslovca. Povratni svojilni zaimek se uporabi, kadar sta v istem stavku omenjena osebek (po njem se sprašujemo kdo ali kaj) in njegova lastnina. Ali je torej prav: Prijel sem mojo puško ali Prijel sem svojo puško? V stavku vedno najprej poiščemo osebek. To naredimo tako, da se vprašamo: kdo ali kaj je prijel → jaz sem prijel. Osebek v stavku je torej jaz in ker je puška moja lastnina, je edina prava rešitev izbira povratnega svojilnega zaimka, torej prijel sem svojo puško. Besedilo: Nataša Oblak, fotografije: Bruno Toič Častna članica IAS Sunita Williams, predsednik IAS prof. dr. Stane Pejovnik in tajnik IAS prof. dr. Jože Vižintin Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v ponedeljek, 6. oktobra, na Brdu pri Kranju slovesno podelila članske listine trinajstim novim rednim članom in sedmim novim izrednim članom iz akademskih krogov in razvojnih oddelkov tehnološko uspešnih podjetij. Akademija je listino podelila tudi novi častni članici, astronavtki slovensko-indijskega rodu Suniti Williams, ki je ob tem povedala: »Zelo sem počaščena in se akademiji zahvaljujem za to prestižno nagrado,« in nadaljevala s kratkim govorom, v katerem je poudarila pomen gradnje mednarodne vesoljske postaje oziroma ISS. »Ko sem leta 1988 prišla v Naso, je bila ISS še na papirju. Prve dele ISS so poslali v vesolje Rusi, potem še Američani. Imela sem možnost videti ISS med sestavljanjem. Konfiguracija se je zdela zelo čudna. V šoli sem se naučila, da če ni lepo oblikovano, ne bo lepo letelo. Naučila sem se tudi, da mora človek kdaj pasti. Pasti je v redu, da se naučiš nekaj novega. Ko sem bila na ISS drugič, je bila že končana. Velika je kot jumbo jet in lepo leti. Na ISS veliko raziskujemo,« je končala Sunita Williams, ki je lani obiskala tudi Ministrstvo za obrambo. Besedilo in fotografija: Borut Podgoršek 48 SV spodbudna misel Martinovo priložnost za pijančevanje ali še kaj drugega Neki kralj je svoje podanike povabil na gostijo, pravi zgodba, in jim naročil, naj mu ne nosijo velikih daril. »Želim si le liter vina, ki ste ga pridelali,« je rekel. »Dal ga bom zbrati v skupni sod.« Ljudje so bili praktični in preračunljivi: »Če vsi prinesejo vino, se popolnoma nič ne bo poznalo, če jaz prinesem vodo!« Prišel je čas gostije, pijačo so ob prihodu zlivali v sod. Ko je bila na vrsti zdravica, je kralj ukazal postreči z vinom iz soda. Ko so ga okusili, so spoznali, da imajo v kozarcih navadno vodo. Ob tem se pojavita dve misli. Da so se svet in z njim države, človeštvo ter narava znašli v krizi, je po vsej verjetnosti posledica takega razmišljanja: »Saj ni pomembno, če jaz delam tako, kot hočem, le da drugi ravnajo tako, kot je prav.« Prestopili smo kritično mejo in zdaj pijemo vodo namesto vina. »Drugi so krivi, ne jaz,« se pritožujemo. Na martinovo 11. novembra mošt dozori v vino. Za to, da se napijemo, ne potrebujemo praznika. Martin je bil rimski častnik v 4. stoletju. Beraču je podaril polovico svojega toplega vojaškega plašča in se zaradi skromnosti skril pred ljudmi, ki so ga želeli postaviti za škofa. Njegovo skrivališče naj bi izdale goske. Povzetek obeh misli bi bil lahko, da naj goska in vino le krasita naše mize novembra in vse leto, ne pozabimo pa na skromnost, treznost, soodgovornost ter druge vrline. Poleg svetega Martina vsi poznamo kakšnega človeka, okoli katerega je vse sve(tl)o. Je skromen, trezen in odgovoren. Zasvetimo tudi mi. Za konec še nekaj vaj. Izberite pravo možnost, včasih sta mogoči obe: • Tečaj izvaja pooblaščena zdravstvena ustanova na podlagi potreb enot, ki imajo v njihovi/svoji sestavi potapljače ali potapljaške enote. • Po končanem opazovanju zapiši tvoje/svoje ugotovitve. • Ti mehurčki s/z njihovim/svojim delovanjem neposredno in posredno poškodujejo tkiva. • Slovenska vojska že od njenega/svojega nastanka uspešno sodeluje s civilnim okoljem. • Možgani so zaradi njihove/svoje dobre prekrvljenosti prav tako hitro tkivo. • Izkušeni potapljači večinoma pazijo na njihov/svoj tempo. • Vojak vzame njegov/svoj nahrbtnik in steče v zaklon. • Imajo njihove/svoje dobre strelce, ki so opremljeni, da lahko učinkovito delujejo na daljše razdalje, podobno kot drugi strelci s/z njihovim/svojim orožjem. • Vojakom pokažite njihovo/svojo ostrostrelno puško. Tina Pečovnik Žakelj Silvestra Sadar Vir: svetovni splet Inženiring omogoča uresničevanje sanj Nekaj minut za utrditev pridobljenega znanja. Katera možnost je prava? • Brala sem svojo knjigo. / Brala sem mojo knjigo. • Svojim gostom smo razkazali hišo. / Našim gostom smo razkazali hišo. • Končno je zagledal njegovo denarnico. / Končno je zagledal svojo denarnico. Ali dvomite pri zadnjem primeru? Upravičeno, saj sta mogoči obe možnosti. Zaplete se pri tretji osebi. Za ugotavljanje pravilne rabe povratnega svojilnega zaimka je treba pri teh primerih upoštevati pomen stavka ali sobesedilo. Naj primer utemeljimo: On je končno zagledal njegovo denarnico pomeni, da denarnica ni bila njegova, temveč od nekoga drugega. On je končno zagledal svojo denarnico pa pomeni, da je denarnica njegova last. Še nekaj podobnih primerov: Miha je zgrabil svojo torbo ali Miha je zgrabil njegovo/ njeno/njuno … torbo; Peter in Nace sta govorila o svojih starših ali Peter in Nace sta govorila o njunih/njihovih/njenih … starših itn. Mogoči sta obe možnosti. Rešitve prve vaje: svojo knjigo, svojim gostom, njegovo ali svojo denarnico. Rešitve druge vaje: v vseh primerih je prava izbira povratni svojilni zaimek. Skrb za terminologijo v Natu izhaja že iz obdobja njegovega nastanka ter zavedanja članic in partnerskih držav, da njihovo sodelovanje ni mogoče brez skupnega razumevanja jezika in uporabe standardiziranega izrazoslovja. Zakaj je pomembno, da je terminologija standardizirana? V prvi vrsti omogoča enotno razumevanje vojaške stroke in njenega izrazja. Poenoteno izrazoslovje predstavlja temelj za pripravo in izvajanje konceptov, postopkov ter načrtov, ki so namenjeni boljši operativni učinkovitosti zavezništva in povezljivosti njegovih članic. Prav standardizirana terminologija omogoča silam, da se lahko skupaj usposabljajo, urijo in sodelujejo v operacijah. Med temeljna načela povezljivosti namreč spadajo tudi sposobnost učinkovite komunikacije, razumevanje zavezniških vojaških doktrin, standardov in postopkov ter uporaba terminologije v najrazličnejših oblikah delovanja. Na pomen standardizacije terminologije kaže že leta 1951 ustanovljena Vojaška agencija za standardizacijo (MAS), ki ji je bila poleg standardizacije operativnih in administrativnih praks ter vojaških materialnih sredstev zaupana tudi skrb za terminologijo. Tako je ta dobila enakovredno mesto v vojaški stroki, kljub temu pa je potrebovala skoraj pol stoletja, da je postala tudi eden izmed ciljev uradne politike Nata s potrditvijo Natove Politike za standardizacijo iz leta 2000 (C-M(2000)54), skladno s katero »morajo Natovi dokumenti vsebovati Natovo dogovorjeno terminologijo«. Z novimi zahtevami se je spreminjal tudi Natov standardizacijski proces in se odzival tako s preoblikovanjem svojih teles kot tudi z novimi načini dela in vsebinami. V obdobju 1998‒2000 se je MAS preimenoval v Agencijo za standardizacijo (NSA), ob zadnjem preoblikovanju Natovih struktur julija letos pa je agencija postala Urad za standardizacijo (NSO). Znotraj urada deluje mreža odborov nacionalnih in Natovih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s standardizacijo posameznih zvrsti, rodov in služb vojske ter ob tem pripravljajo specializirane glosarje svojega strokovnega izrazja. Poleg odborov deluje pod vodstvom NSO tudi Terminološka konferenca vojaškega odbora (MCTC), ki skrbi za izrazoslovje, skupno celotnemu zavezništvu. To izrazoslovje je objavljeno v AAP-6 (Natov glosar izrazov in definicij) in AAP-15 (Natov glosar okrajšav, uporabljenih v Natovih dokumentih in publikacijah). AAP-6 kot zbirka Natove vojaške terminologije predstavlja dobro in zanesljivo podlago za pripravo nacionalnih vojaških slovarjev, saj vsebuje dogovorjeno in redno posodobljeno besedišče, ki ga uporabljajo vojske Natovih držav članic. NSO kot osrednji organ za standardizacijo v Natu med drugim objavlja tudi standarde, imenovane standardizacijski dogovori ali Stanagi, ki se nanašajo na opremo, sisteme in postopke, ter zavezniške publikacije, ki obravnavajo administrativna in doktrinarna vprašanja, obenem pa skrbi tudi za oblikovanje politike in navodil o terminologiji ter za objavljanje publikacij in promocijo na področju standardizacije. Da bi zbiranje, objavljanje in uveljavljanje terminologije potekala čim bolj sistematično, je bil oblikovan Sistem za upravljanje terminologije (NTMS), v okviru katerega deluje elektronska baza podatkov. Baza vsebuje več kot 20 slovarjev področne terminologije in več kot 15.000 gesel. Za zdaj je dostopna le po varni povezavi, z novo programsko opremo pa se njena uporaba načrtuje tudi za širšo javnost. V duhu zmanjšanja stroškov in hitrejšega posodabljanja terminologije naj bi bila v prihodnje celotna Natova terminologija objavljena le v elektronski obliki. Tako kot druga področja vojaškega delovanja in podobno kot v času nastajanja zavezništva se standardizacija terminologije tudi danes odziva na spremembe v okolju, na krizo, varčevalne ukrepe in še kaj. Lahko bi celo rekli, da podobno kot obramba na svoj način postaja »pametna« ‒ pametna v smislu iskanja smotrnejših načinov delovanja v prihodnje, saj jih že nakazujejo učinkovitejši postopki odločanja, preoblikovanje in združevanje zmogljivosti ter uporaba zmogljivejših orodij. Tamara Derman Zadravec Šola za tuje jezike SV 49 razvedrilo POIŠČI PET RAZLIK SUROVINA NAZNANILO, ZA TEKSTIL INSERAT BLAŽ LUKAN POTEG Z NOŽEM MESTO NA SLOVENSKO ZEMELJSKI DANSKEM KOLESNO AKTIVISTKA PEHOTNO PAS, OTOKU PEČARIČ BOJNO PODROČJE OBMOČJE FYN VOZILO GLADKA GLINENA STREŠNA OPEKA Fotografija: Bruno Toič Fotografija: Bruno Toič nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 8. decembra 2014. ZRCALO MILILITER Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO SLEČ, RODODENDRON MEJNA REKA NA POLJSKEM HODNIK SKOZI STAVBO Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. VIPAVSKO VINO SVEŽOST SPOČITOST KRAJ PRI IL. BISTRICI REDOVNICA STAR GERMAN LESTEV DOLINA NA KOROŠKEM Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] AM. IGRAL. (BRUCE) OTOČJE V ALEUTIH IGRALEC CAVAZZA NIKELJ SLO. PEVEC (JANKO) ORGAN VOHA NIZEK MOŠKI GLAS BORBA S PESTMI ČEVELJ S KOLEŠČKI PUŠČAVNIK, VZDRŽNEŽ POLITIK DOLANC Urednica: Hana Souček Morača Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar BISTRINA, OSTROST ZIMZELENA VRSTA HRASTA IT. IGRAL. (FRANCO) AVTORICA DEL KOLOVRATA ANG. PLOŠČIN. MERA KOŽA NA OČESU SLO. RAPER NESTROKOVNJAK GL. MESTO ŠPANIJE KOŽA Z MESTECE V BOSNI LASMI, POLASMI POTEGNJENAZ AM. SKLAD. TEGNJENA ZGLAVE GLAVE BERSTEIN MESTO V PRIMORJU REŽISER KUSTURICA DEL STOLA ZA SEDENJE KLEMEN LAVRIČ Fotograf: Bruno Toič MESTECE PRI PADOVI POVABLJE- ODPRTINA NEC NA OBRAZU SOCIOLOG. JOGAN DUŠAN NEĆAK NIZKA TEMPERATURA AM. REŽIS. VAN SANT NEIMENOVANI ROMUNSKI DENAR IME VEČ PAPEŽEV NEMORALA FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) NEOSTROST JUŽNOAM. POČASNA DREVESNA ŽIVAL GL. MESTO KALMIKIJE, RUSIJA PRENEHANJE BOJEVANJA KONJENIK (ZASTAR.) Fotografija na naslovnici: Bruno Toič Rešitev iz PREJŠNJE številke Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: Naklada: 9700 izvodov URBANI GLADIATOR. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Tanja Mrežar, Kraška 17, 1000 Ljubljana, – Mitja Lukovnjak, Gresovščak 1, 9240 Ljutomer, – Luka Starec, Selska 4, 1291 Škofljica. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 26. novembra 2014, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Spletna revija SV je dosegljiva na www.mo.gov.si. Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51
