docLetnik XXIII/8 - Ministrstvo za obrambo
download 
Report Transcription
Letnik XXIII/8 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 8 AVGUST 2015 Cougarji pripravljeni na reševanje v gorah PREDSTAVITEV JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE IINTERVJU Z MAG. JANKOM BOŠTJANČIČEM VOJAŠKI TABOR NAVDUŠIL GASILSKA BRIGADA LJUBLJANA SE PREDSTAVI UVODNIK VSEBINA 4 aktualno Končana prva faza obnove objekta na Bilah 6 izpostavljamo Slovenska vojska sredi priprav na operacijo v Sredozemlju 8 intervju Drugačen pogled na nacionalno zgodovino 11 iz naših enot Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015 Z izborom do najboljših bodočih častnikov Na tabor zaradi zanimanja za vojaški poklic Operacije reševanja ljudi Mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju Tudi cougarji pripravljeni za reševanje Helikopterska reševalna skupina 25 objave ministrstva za obrambo 29 videli smo Ves čas z nami – gasilska brigada Ljubljana 32obrazi V najtežji situaciji ostal zbran, razumen in strokoven 38 zaščita in reševanje Predstavitev Jamarske reševalne službe in prevzem novih vozil 36 napisali ste Uporaba brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji 40 šport v vojski Bazen, kopalke in gorenjska trma 42 preživetje Morska hrana 43kolumna Čarobna korita Mostnice 44spremljamo Ureditev Parka vojaške zgodovine se končuje Slovenski strelci navdušili na Pragerskem 46 ste vedeli? Vojašnica v Ljubljani 46 odlikovanja v sv Priznanje za dolgoletno službo 47 jezikovni in terminološki kotiček Besedni red (prvi del) Lažni prijatelji False Friends (tretjič) 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICE SPODBUDNA MISEL 50razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK 4 16 12 14 30 34 40 2 SV 11 20 45 Živimo v času, ko so naravne nesreče vse pogostejše in prizadenejo čedalje večja območja. Intervencijske službe pogosto ne vedo, kakšen je njihov obseg, in edina možnost je pogled iz zraka. Ko so pred leti prišli na trg prvi brezpilotni letalni sistemi, so lahko reševalne službe na terenu tudi z njimi preverile razsežnost škode. Vendar je uporaba brezpilotnih letalnih sistemov prinesla tudi tveganja, tako pri varovanju zasebnosti posameznika kot pri varnosti uporabe. Če izpostavim le vidik varovanja zasebnosti, ki je sicer pravno urejen že v drugih zakonskih podlagah, v zakonodaji niso predvidene okoliščine, kot je na primer snemanje posameznikov ali okolice vrtcev, šol in drugih javnih površin iz zraka. Ko je Google izvajal projekt Google Earth, je moral vse obraze zakriti. Kako je s tem pri nas? V tujini se že srečujejo z vdorom novinarjev oziroma medijskih hiš v zasebnost posameznikov, na sodiščih je kar nekaj tožb. Težava pa je tudi večja, saj je lahko z uporabo brezpilotnih letalnih sistemov kršen zračni prostor, zato se postavlja tudi vprašanje ozemeljske suverenosti držav. Tema je aktualna in zahteva celovit pristop vseh vladnih ter nevladnih ustanov. S področjem varnosti se srečujemo tudi pri helikopterski nujni medicinski pomoči, reševanju v gorah in pri gašenju požarov. Zamisel o vojaškem helikopterskem reševanju je nastala pred leti, ko je upokojeni brigadir Janez Kavar dal pobudo za helikoptersko reševanje, usposabljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Že več let je v te aktivnosti vključen tudi helikopter Slovenske vojske Bell 412, letos se mu je pridružil še helikopter Cougar, najzmogljivejši helikopter Slovenske vojske. Od junija letos lahko dva izmed štirih Cougarjev opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje v gorah. Letos je helikopterska posadka na pomoč odletela že več kot 150-krat. Da je reševanje čim bolj varno, se zanj nenehno usposabljajo helikopterske posadke in drugi, ki pri njem sodelujejo. Vsekakor je treba izpostaviti delo reševalcev, ki so srčni in predani ljudje, pomoč drugim pa je njihov način življenja. Glede na veliko število nesreč v gorah je nujen razmislek, ali smo fizično dovolj pripravljeni na obisk gora, imamo vso varovalno opremo ter primerno obutev za vse vremenske razmere. Pomoč ljudem v stiski je tudi način življenja gasilcev, tako poklicnih kot prostovoljnih. Za to številko smo spremljali nočno ekipo gasilcev ljubljanske gasilske brigade, ki so pred tremi leti praznovali 90-letnico svojega delovanja. Ljudje zelo cenijo njihovo delo in pomoč, ki sta neprecenljiva. Ob tem lahko izpostavim tudi pripadnike Slovenske vojske, ki se pogosto srečajo s tragičnimi situacijami, v katerih pogumno in srčno pomagajo. Tako so naši pripadniki pred kratkim pomagali pri dveh prometnih nesrečah in s svojimi dejanji pokazali svojo etičnost. Mogoče bi bilo treba razmisliti, kako bi se počutili, če bi bili udeleženi v nesreči in bi se ljudje vozili mimo nas. Če ne zmoremo pomagati, je dovolj, da pokličemo 112, zavarujemo kraj nesreče ali vsaj s svojo radovednostjo ne povzročamo zastojev. Sredstva obveščanja vsako leto znova opozarjajo na pravilno razvrstitev vozil na avtocestnih voznih pasovih, vendar se reševalci, gasilci in policisti še vedno srečujejo z vozniki, ki teh pravil ne upoštevajo, čeprav vsi vemo, da pri nesrečah šteje vsaka sekunda. Za konec bom z vami delila misel dobrega prijatelja: »Vojska je kot gasilni aparat. Imaš ga, stoji v kotu. Na njem se nabira prah, za vzdrževanje ti je vsak evro preveč. Dokler ne pride do požara. Takrat pa je prepozno.« Nataša Oblak SV 3 AKTUALNO Končana prva faza obnove objekta na Bilah 29. julija se je končala prva faza prenove objekta Bile. Financira jo vlada ZDA, izvajata pa ameriška in slovenska vojska. Ameriška vlada se je za naložbo odločila, ker želi denar vlagati v objekte in infrastrukturo, ki so povezani z vajami ter mednarodnimi aktivnostmi, kot je na primer vaja Takojšnji odgovor (Immediate Response), ki jo do leta 2019 gosti Slovenija. Obnova objekta Bile, ki je pod spomeniškim varstvom, pripomore tudi k ohranjanju kulturnozgodovinske dediščine Slovenije. S projektom obnove, v katerega so bili z dobavo materiala za obnovo vključeni slovenski dobavitelji, se je prav tako okrepilo sodelovanje pri usposabljanju slovenskih in ameriških inženirskih enot. Namestnik vodje vzdrževalnih del na objektu Bile stotnik Aleš Kesič iz SV je ocenil, da so obnovitvena dela s pripadniki oboroženih sil ZDA kljub visokim temperaturam opravili po načrtih, saj so bili zelo motivirani in navdušeni nad Slovenijo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Obnova skladno z zakonodajo iz varstva kulturne dediščine Objekt Bile na osrednjem vadišču SV Postojna, kjer so bili nekoč hlevi in veterinarska postaja lipiške konjušnice, je več let propadal, zato so se v SV odločili, da zaradi dobrega gospodarjenja ustavijo njegovo nadaljnje propadanje, zaščitijo kulturnozgodovinsko dediščino Slovenije, objektu namenijo nove dejavnosti in izboljšajo njegovo uporabnost. Ameriška vlada se je zato v okviru programa gradenj, povezanih z vajami (Exercise Related Constructions – ERC), odločila, da za obnovo objekta v prvi fazi nameni 193.000 ameriških dolarjev. Objekt Bile spada k nepremični kulturni dediščini pod spomeniškim varstvom, zato vsa obnova poteka skladno z zakonodajo iz varstva kulturne dediščine v Sloveniji. V ta namen je Ministrstvo za obrambo z Direktoratom za logistiko pred začetkom obnove pridobilo vsa dovoljenja in soglasja za obnovo objekta, pri gradbenih delih pa je tesno sodelovalo tudi z Ministrstvom za kulturo ter z Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice, saj sta spremljala in nadzirala obnovo. Opravili nujna vzdrževalna dela v notranjosti objekta in okolici 25. junija je v Slovenijo prišlo 30 pripadnikov inženirske enote nacionalne garde Kolorada, ki pripadajo zračni nacionalni gardi iz Kolorada (Colorado Air National Guard). V prvi fazi so bila na objektu in njegovi okolici opravljena le osnovna vzdrževalna dela, ki so obsegala čiščenje podstrešja, na katerem so bili ostanki slame. Leseno podstrešje so prekrili s folijo, ki zadržuje vlago, ob tem pa omogoča dihanje objekta s prehodom zraka od spodaj navzgor in v nasprotni smeri. Na folijo so namestili visokokakovostno toplotno izolacijo v obliki kamene volne. Obnovili so tudi del zunanjosti ter zamenjali žlebove in odtočne cevi, s čimer so preprečili odtok meteorne vode s strehe na že tako dotrajano fasado objekta. V tla so na novo položili dovodne kable za elektriko in telekomunikacije, popravili ter izolirali pa so tudi vrata in zatesnili obstoječa okna. V notranjosti so na dvignjeno leseno konstrukcijo postavili nova montažna lesena tla, tako da bo z možnostjo poznejše odstranitve dodatno poskrbljeno za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine. Prav tako so v objektu na novo uredili elektroinštalacijo, s čimer so preprečili možnost za nastanek požara, na strop pa so namestili bolj energijsko učinkovita in varčna LED-svetila. Postavili so predelne stene, montažno stranišče in prhe, katerih odtoki so vezani na novo dvoprekatno greznico, ki so jo vkopali v tla za objektom, poleg tega pa še cisterno z 4 SV zmogljivostjo 4000 litrov za shranjevanje pitne vode, ki jo bodo vozili z avtomobilsko cisterno. V objekt so namestili nove grelno-hladilne klimatske naprave, pri čemer so notranje enote z zunanjimi povezali skozi obstoječe odprtine v zidu. Očistili in prepleskali so stene ter opravili vsa zaključna dela v objektu. Odpadni material so med gradbenimi deli ločevali in ga skladno s slovenskimi predpisi odpeljali na uničenje oziroma v reciklažo. V obnovo vključili slovenske in lokalne dobavitelje Stotnik Kesič je pojasnil, da si prizadevajo, da v obnovo vključujejo tudi lokalno skupnost z obveščanjem in lokalna podjetja ter dobavitelje pri nakupu sredstev za obnovo. Ameriška vlada je ob podpori veleposlaništva ZDA v Sloveniji med tem projektom aprila skupaj s pripadniki SV in ameriških sil v Evropi pripravila poslovno srečanje, s katerim je poskušala pridobiti slovenske dobavitelje in ponudnike storitev, ki so se nato lahko vpisali v register podjetij, s katerimi lahko sodelujejo pri posameznih projektih. Tako se je nekaterim slovenskim podjetjem uspelo vključiti v ameriški sistem dobaviteljev, kar jim omogoča izvedbo del, z lokalnimi podjetji, ki jim v prvi fazi ni uspelo vpisati se v register, pa že potekajo ponovni vpisi. Glavna pogodba je bila sklenjena s podjetjem Merkur, manjši nakupi materiala pa so potekali v lokalnih podjetjih prek kreditne kartice, ki so jo imeli vodje na gradbišču. Gradbeni material in stavbno pohištvo za prenovo objekta so tako zagotovili slovenska podjetja ter lokalni dobavitelji, gradbena, vzdrževalna in elektroinštalacijska dela pa so v okviru skupnega usposabljanja opravili pripadniki inženirske čete 1. brigade SV in električarji iz 670. logističnega polka z inženirci iz nacionalne garde Kolorada. Pripadniki baterije ognjene podpore 1. brigade iz Postojne so ob koncu obnove ameriškim kolegom pomagali prepleskati notranjost objekta. Pomočnik poveljnika nacionalne garde Kolorada za letalstvo general Jerome P. Limoge je ocenil, da so ameriški inženirci s slovenskimi kolegi v mesecu dni opravili izvrstno delo, saj so s svojim prispevkom pripomogli k zaščiti tega pomembnega kulturnozgodovinskega objekta za Slovenijo, ob tem pa izvedli uspešno skupno usposabljanje. Sodelovanje med vojskama je označil za zelo dobro, saj med nacionalno gardo Kolorada in SV kot njeno partnersko enoto poteka intenzivno ter uspešno sodelovanje na različnih področjih že več kot 22 let. Do konca projekta želijo obnoviti fasado in zamenjati streho V drugi fazi prenove, ki časovno še ni opredeljena, želijo obnoviti streho, zamenjati stavbno pohištvo in narediti fasado ter drenažo. Povsem prenovljen objekt na Bilah bi se uporabljal med večjimi mednarodnimi vojaškimi vajami in usposabljanji, pozneje pa bo namenjen predvsem rednemu delu SV. Dolgoročno je načrtovano, da bi imeli v objektu svoje prostore tudi uprava vadišča, predvsem enota za nadzor aktivnosti na vadišču (Range Control), in informacijska točka, v kateri bodo lahko lokalni prebivalci dobili informacije o načrtovanih vojaških aktivnostih na vadišču. V obnovljenem objektu na Bilah bo že septembra potekala mednarodna vojaška vaja Takojšnji odgovor 2015, saj bo v njem nadzorno poveljniško mesto vaje. SV 5 izpostavljamo Pripravila: Meta Grmek Fotografija: Borut Podgoršek Odlično sodelovanje med slovenskim športom in Slovensko vojsko Ministrica za obrambo Andreja Katič s sodelavci je 24. avgusta sprejela delegacijo vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS), ki jo je vodil predsednik Bogdan Gabrovec. Namen srečanja je bil pogovor o prihodnjem sodelovanju med Ministrstvom za obrambo in slovensko krovno športno organizacijo. Sodelovanje je tudi s pomočjo Slovenske vojske pri velikih športnih prireditvah izjemno dobro, še posebej pa izstopa podpora slovenskemu vrhunskemu športu, zlasti z zaposlovanjem vrhunskih športnikov in športnic ter trenerjev v Športni enoti Slovenske vojske, ki v svetovnem merilu dosegajo najboljše rezultate. Za vrhunske rezultate je poleg izjemne psihofizične sposobnosti naših vrhunskih športnikov potrebna tudi osnovna socialna preskrbljenost. Prav Slovenska vojska je tista, ki ima v svoji športni enoti največ zaposlenih vrhunskih športnikov, trenutno je številka oseminšestdeset, iščejo pa se tudi načini za njeno povečanje. Še tesnejše sodelovanje med Ministrstvom za obrambo in športnimi zvezami, članicami OKS, bo opredeljeno s posebnim no6 SV Ministrica na Graški Gori izrekla priznanje slovenskemu partizanskemu boju Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 22. avgusta, na Graški Gori slavnostna govornica na 29. spominskem srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj, ki je bilo posvečeno 70. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nemške kapitulacije v Topolšici ter 140-letnici premogovništva v Velenju. Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Ministrica Andreja Katič je izpostavila pomen dogodkov na območju Graške Gore z okolico v obdobju narodnoosvobodilnega partizanskega boja, in sicer pohoda 14. divizije na Štajersko, podpisa kapitulacije skupine armad »E« 9. maja 1945 v Topolšici ter opozorila na vlogo Karla Destovnika Kajuha. Poudarila je, da je letos, ko praznujemo 70 let zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve naše domovine, posebna priložnost, da izrečemo iskreno in veliko priznanje vsem borcem NOB. Nato se je posvetila obdobju po koncu druge svetovne vojne, ko smo dokazali, da smo narod, ki živi solidarno, enotno in tovariško. Poudarila je, da so bile tedanje vrednote, in sicer znanje, delavnost in sodelovanje, sposobnost preseganja razlik, spoštovanje tradicije, solidarnost in socialna pravičnost, temelji, na katerih je treba razvijati tudi našo prihodnost. Pred prireditvijo se je ministrica udeležila odprtja novega spominskega parka, posvečenega XIV. diviziji, ki sta ga na območju med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjencev uredila Muzej Velenje ter Mestna občina Velenje. Slovenska vojska se pripravlja na operacijo EUNAVFOR MED V Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu je bil v petek, 7. avgusta, postroj enote, ki se pripravlja na odhod v mednarodno operacijo Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (EUNAVFOR MED). Voditelji držav in vlad EU so na aprilskem zasedanju Evropskega sveta sprejeli več usmeritev, katerih namen je okrepiti prisotnost EU na morju, povečati boj proti tihotapcem ljudi, preprečevati nezakonite migracijske tokove ter izpopolniti notranjo solidarnost in odgovornost. Znotraj teh prizadevanj bo operacija EUNAVFOR MED, katere mandat naj bi trajal eno leto, namenjena prekinitvi modelov delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju. Del teh prizadevanj je, skladno s sklepom Vlade RS 6. julija o sodelovanju Republike Slovenije v operaciji, podprla tudi Slovenska vojska, ki bo sodelovala v poveljniški strukturi operacije in v južnem delu osrednjega Sredozemlja z zdravstveno skupino ROLE 2 ter večnamensko ladjo Triglav 11 s posadko. V enoletnem mandatu bosta oblikovana dva kontingenta, ki bosta delovala v šestmesečni rotaciji. V poveljstvu operacije v Rimu od 1. avgusta že delujeta dva pripadnika, ladja Triglav bo v operacijo napotena za obdobje treh do štirih mesecev. Večnamenska ladja Triglav 11 in hitra patruljna ladja Ankaran 21 sta bili poleti na rednem vzdrževanju v suhem doku tržaške- -ASTRAL, d. o. o., ki znaša 307.622 evrov brez DDV in je 30 odga pristanišča. Na obeh ladjah so bila opravljena obsežnejša stotkov nižja od prvotne ponudbe. V ceno so vključeni komplet treh letalnikov z opremo, usposabljanje uporabnikov in vzdržeobdobna vzdrževalna dela. valcev, tehnična dokumentacija in rezervni deli. Na Mrzlem vrhu 15. spominska slovesnost kot spomin na prvo svetovno vojno Pod vrhom Mrzlega vrha nad Tolminom je v soboto, 22. avgusta, potekala 15. tradicionalna spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam prve svetovne vojne in 100. obletnici začetka soške fronte. Slovesnost je organiziralo društvo Peski 1915–1917 iz Tolmina. Zbrane je v imenu obrambne ministrice nagovoril nagovoril Samo Bevk, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore pa je vodil mašo. Samo Bevk iz Kabineta ministrice za obrambo je izpostavil, da ima Ministrstvo za obrambo pri razvijanju vrednot, ki so oblikovale slovenski narod, in ohranjanju domoljubja pomembno vlogo. Spomin na prvo svetovno vojno dokazuje, da je obramba eden izmed bistvenih členov države, izkušnje slovenskih vojakov in častnikov v njej pa so pomemben del narodove vojaške zgodovine. Kot je dejal, je ministrstvo zelo vpeto v zaznamovanje 100. obletnice dogodkov iz prve svetovne vojne, saj vodstvo verjame, da nas zgodovinska prelomnica lahko še dodatno spodbudi k iskanju skupnih točk in poglabljanju zaupanja med narodi. Predstavil je vlogo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. obletnic prve svetovne vojne, ki ga je ustanovila Vlada RS in se je dejavno vključil v vseevropsko počastitev 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Skladno s slovensko izkušnjo te vojne in kolektivnim spominom se je Slovenija, kot je povedal Bevk, odločila za delovanje v duhu preseganja delitev, ki so leta 1914 Evropo in ves svet pahnile v vojno, ter za krepitev ideje sobivanja in strpnosti ter medkulturnega in medgeneracijskega dialoga. Generalmajor Geder prevzel dolžnost namestnika NGŠ Ministrica za obrambo Andreja Katič je na predlog načelnika GŠSV generalmajorja dr. Andreja Ostermana s 1. avgustom 2015 za namestnika načelnika GŠSV imenovala generalmajorja Alana Gederja. Prejšnja dolžnost, ki jo je generalmajor Geder opravljal od leta 2011 in jo je predal brigadirju Davidu Humarju, dosedanjemu namestniku načelnika generalštaba, je bila v Bruslju, kjer je opravljal naloge nacionalnega vojaškega predstavnika pri Natu in Evropski uniji. Gre za najvišje predstavništvo Slovenske vojske pri teh organizacijah s sedežem v Bruslju. Vodi ga vojaški predstavnik (Military Representative – MILREP), ki v Vojaškem odboru Nata in Vojaškem odboru EU zastopa načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Generalmajor Geder je pred tem opravljal številne poveljniške dolžnosti, bil je pripadnik Manevrske strukture narodne zaščite in aktivni udeleženec vojne za Slovenijo. V čin generalmajorja je bil povišan maja 2010. Javno odpiranje končnih ponudb za nakup brezpilotnih letal Ministrstvo za obrambo predvideva nakup do štirih kompletov brezpilotnih letal razreda Mini, ki jih bodo uporabljali pripadniki 1. in 72. brigade Slovenske vojske, na voljo pa bodo tudi za potrebe zaščite in reševanja. Prvi komplet naj bi dobili do konca letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zato je ministrstvo izvedlo javni razpis, javno odpiranje ponudb pa je potekalo v petek, 21. avgusta. Ponudbe je pravočasno oddalo pet ponudnikov, pri čemer je bila ena ponudba tehnično neustrezna. Ponudniki AERONAUTICS LTD., MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so predstavili končno ponudbo. Podjetje AERONAUTICS LTD je odstopilo pred izvedbo testnega leta. Po testnih letih letalnikov podjetij MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so ugotovili, da letalnik podjetja MICOS, d. o. o., ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato bodo to neustrezno ponudbo neodprto vrnili ponudniku. Popolnoma je ustrezala razpisu ponudba podjetja C- V Grčaricah slovesno ob 110. obletnici začetka organiziranega gasilstva V soboto, 1. avgusta, je bila v Grčaricah slovesna prireditev ob 110. obletnici ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Grčarice. Zbrane je na prireditvi, ki se je začela z gasilsko parado, nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. Kot je dejal, je 110. obletnica začetka organiziranega gasilstva v kraju visok jubilej tudi v vseslovenskem merilu. Izpostavil je, da na Ministrstvu za obrambo in v Upravi RS za zaščito in reševanje namenjajo preventivi in nadaljnjemu razvoju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami veliko pozornost. Kot je dejal, si vodstvo ministrstva prizadeva za ustvarjanje razmer, v katerih se bo slovensko prostovoljno gasilstvo lahko uspešno razvijalo tudi v prihodnosti. Pohvalil je grčavske gasilke in gasilce ter gasilski podmladek za delo, skrb za vzdrževanje gasilskega doma ter prizadevanje za družabno življenje v kraju. Fotografija: Jerica Pavšič Kot odziv na tragične dogodke v Sredozemlju so voditelji držav in vlad Evropske unije sprejeli posebno izjavo, v kateri so opozorili na resnost razmer v Sredozemskem morju. Del prizadevanj po izboljšanju razmer bo podprla tudi Slovenska vojska, ki je začela z oblikovanjem slovenskega kontingenta in njegovo pripravo za sodelovanje v operaciji EUNAVFOR MED. Glavno vodilo slovenskega vojaškega prispevka v operaciji je humanitarni vidik. Dotaknili smo se še drugih dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali poletne mesece. Fotografija: arhiv SV Fotografija: Bruno Toič Slovenska vojska sredi priprav na operacijo v Sredozemlju vim krovnim sporazumom, ki bo med drugim omogočil sodelovanje Slovenske vojske pri pripravah reprezentanc, ki delujejo pod okriljem OKS. SV 7 INTERVJU Drugačen pogled na nacionalno zgodovino Park vojaške zgodovine je v desetletju iz zapuščenega vojaškega objekta postal muzejsko turistično središče, ki s pestrostjo razstavnih predmetov in bogastvom zbirk omogoča obiskovalcem pogled tako v narodno kot svetovno zgodovino. Nosilna zbirka je tankovsko-artilerijska, v muzeju pa sta tudi letalska zbirka in podmornica Zeta. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Park vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič Kdaj se je pojavila zamisel, da bi v nekdanjih vojaških objektih v Pivki ustanovili muzej? V Pivki smo že dlje časa razmišljali o izkoriščanju vojaškozgodovinske dediščine za razvoj turizma. Območje Pivške kotline je strateško pomembno in ima bogato vojaškozgodovinsko dediščino. Iskali smo način, kako bi nam uspelo to dediščino ohraniti in izkoristiti za turizem. Pivka ima ugodno turistično lego, saj so v bližini Postojnska jama, Predjamski grad, Škocjanske jame in Lipica. Skozi Pivko 8 SV vodi tudi magistralna cesta proti Kvarnerju, tako da ima tudi prometno zelo pomembno lego. Kljub temu pa še pred desetimi leti v Pivki nismo mogli govoriti o resnem turizmu. Kot se včasih pošalimo, smo imeli od turizma, dokler nismo odprli Parka vojaške zgodovine, le gnečo na cesti. Sam sem bil v tistih letih direktor občinske uprave v Pivki in spominjam se, kako vztrajno smo iskali priložnosti za turistični preboj. Odločilna iskrica je preskočila 9. maja 2004, ob občinskem prazniku, ko je na občino prišel na obisk takratni poveljnik pivške vojašnice, zdaj brigadir Roman Urbanč. V pogovoru ob kavi je izpostavil vprašanje uničevanja odpisanih oklepnih sredstev. Poudaril je, da gre za izjemno dediščino, ki spada v muzej in ne na odpad. Takrat se je začelo. Zamisel ni bila dovolj. Kaj je še odločilno prispevalo k ustanovitvi muzeja? Drži. Odločilna je bila tudi skrb občine, kaj bo s staro pivško vojašnico. Gre za arhitekturno mogočen kompleks, ki pomeni pomembno dediščino območja. Kompleks je bil popolnoma uničen, saj po letu 1991 Slovenska vojska teh objektov, razen za urjenje bojevanja v urbanem okolju, ni uporabljala. Objekti so bili tudi predmet plenjenja, saj je bilo iz njih pokradeno vse, kar se je dalo prodati ali je imelo kakšno uporabno vrednost. V kompleksu ni bilo okna, ki ne bi bilo razbito, vsepovsod je rastlo grmovje, strehe so se udrle. Najprej so v lokalni skupnosti razmišljali o obrtni oziroma industrijski coni, vendar je bilo območje zaradi Občine Pivka. To se pogosto pozabi, aktivna vloga ministrstva pa je bila vseskozi odločilna. Pomemben je bil njegov prispevek v razstavnih predmetih in deloma tudi v denarju za njihovo obnovo, občina pa je financirala obnovo objektov in urejanje infrastrukture. Nenehno nam je pomembno pomagal Direktorat za logistiko MO, bistvena pa je bila vloga Vojaškega muzeja Slovenske vojske, saj poleg tega, da je večina eksponatov iz njihovih depojev, zagotavljajo tudi vso strokovno pomoč. Ko smo začeli uresničevati kohezijski projekt ki jih prispeva Ministrstvo za kulturo, kar 700.000 evrov pa je delež Občine Pivka, ki je prijavitelj in uradni nosilec projekta. konfiguracije terena in arhitekture objektov za to neprimerno. Tako lahko rečem, da je stara vojašnica čakala na naš muzej. Septembra 2004 je občina s takratnim ministrom za obrambo dr. Antonom Grizoldom podpisala pogodbo o oblikovanju zbirke oklepnih in artilerijskih sredstev v Pivki. Sledila je priprava dokumentacije in po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se začela obnovitvena dela. Septembra 2006 je bil prvi paviljon že odprt. Kadar gledam slike iz časa, ko smo začeli, se sprašujem, od kod predrznost in pogum, da smo se takrat lotili tega projekta. Res, mladost je norost. Na srečo smo v naslednjih letih pridobili evropski denar, kar je pomenilo, da se je projekt lahko razvijal naprej, predvsem pa hitro. Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine, so se stvari nekoliko spremenile. Obnovo razstavnih predmetov je financirala občina z evropskim denarjem, zato so predmeti, ki jih je bilo treba obnoviti in so zdaj v novem paviljonu, prešli v last Občine Pivka. Projektu vseskozi trdno stojijo ob strani tudi fantje iz pivškega bataljona oz. centra goseničnih vozil. Posebej so se izkazali ob zadnji selitvi eksponatov v nov paviljon, tako da se jim lepo zahvaljujem. in Tehnični muzej Slovenije, ki nujno potrebujejo depojske prostore. Naš pogoj pri prenosu je bil, da so depoji v večjem delu ogledni. Pri tem vztrajamo. Zgradba ne bo le skladiščni prostor, ker je skladiščenje tu cenejše kot v Ljubljani, temveč bo vključena v turistični razvoj lokalnega okolja. Tudi ta objekt se obnavlja s sredstvi EU in če bo vse teklo po načrtih, bo investicija letos končana. Park vojaške zgodovine bo tako postal največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji. Koliko se Park vojaške zgodovine financira iz evropskega denarja? Skoraj vsi investicijski projekti v Parku so bili sofinancirani iz skladov EU, tako tudi projekt Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgoKakšno je bilo sodelovanje z Ministrstvom dovine, ki je vreden kar 4,3 milijona evrov in je za obrambo in Slovensko vojsko? s tremi milijoni evrov sofinanciran iz EvropPark vojaške zgodovine ni ustanova, temveč skega sklada za regionalni razvoj. Vrednost skupen projekt Ministrstva za obrambo in državnega sofinanciranja je 600.000 evrov, Kako pridobivate razstavne predmete? Večina razstavljenih eksponatov je dediščina JLA, ki je imela zelo pestro paleto oklepnih vozil. Tradicionalno je bila sicer vezana na Sovjetsko zvezo in se je oboroževala tam, je pa v petdesetih letih, po sporu z informbirojem, dobila od ZDA zelo veliko vojaške pomoči. Ta pestrost zbirke obiskovalce Parka zelo preseneča. Sicer pa se zbirka še bogati, predvsem z En objekt v kompleksu Parka je bil prenesen na Ministrstvo za kulturo. Kaj bodo obiskovalci lahko videli tam? Objekt je bil na Ministrstvo za kulturo prenesen zaradi postavitve oglednih muzejskih depojev. V projekt so zdaj vključene tri nacionalne muzejske ustanove, in sicer Narodni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije SV 9 iz naših enot in tudi zasebnimi zbiralci je zelo uspešen dr. Martin Premk iz Vojaškega muzeja SV. Vsekakor pa lahko projektu Park vojaške zgodovine pripišemo zaslugo, da je bilo z njegovim razvojem ustavljeno nenadzorovano uničevanje odpisanih oklepnikov in topov. Tako je bil rešen pomemben del nacionalne dediščine in se bo ohranil tudi za naše potomce. Kaj bo v novem paviljonu, ki ga boste odprli septembra? Za novi paviljon je značilna sodobna, celostno zasnovana muzejska postavitev. V prejšnjih paviljonih smo se namreč morali prilagajati objektom. Osrednji poudarek v novem paviljonu bo namenjen vojni '91, pri čemer se bo obiskovalec najprej sprehodil po razstavi, na kateri bodo predstavljeni predosamosvojitvena zgodba, torej Jugoslavija, JLA, sistem splošnega ljudskega odpora in družbena samozaščita, razvoj TO ter demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, kar se konča z vojno leta 1991. donacijami in menjavami, ki jih opravlja Vojaški muzej SV. Počasi se tako dopolnjuje seznam vseh oklepnih vozil in artilerijskih sredstev, ki so se pojavljala v naši vojaški zgodovini. Pri teh izmenjavah z drugimi evropskimi muzeji 10 SV Zakaj ste se odločili za tako razporeditev? Zamisel temelji na podoživljanju zgodovinskega dogajanja. Obiskovalec bo lahko del vojne '91 podoživljal iz dnevne sobe takratne povprečne slovenske družine. Z balkona bo opazoval prodirajočo kolono JLA, na televiziji pa spremljal novice tistih dni. Res si prizadevamo, da bi obiskovalec lahko začutil grozo in tudi veličino teh prelomnih dni. Na razstavi seveda ne bomo mogli posredovati vseh informacij o vojnem dogajanju, vendar smo prepričani, da bomo pri obiskovalcih vzbudili zanimanje, da bodo pozneje poiskali dodatne informacije v literaturi in na svetovnem spletu. Pravijo, da narod brez svoje zgodovine ne obstaja. Seveda in naš namen je, da tako slovenski kot tuji obiskovalci, ki pridejo v muzej, vsaj ta njen del čim bolj spoznajo. Preseneča me, da osamosvojitvena vojna in osamosvajanje pogosto bolj zanimata tujce kot Slovence. Tujce vojna zanima z različnih vidikov, saj je bila v Evropi to prva vojna po drugi svetovni vojni. Poleg tega tudi ni tako oddaljena. Spominjajo se dogajanja iz dnevnih novic, ki so bile takrat na voljo, tako da k nam prihajajo z osnovnimi informacijami in jih podrobnosti zelo zanimajo. Ne nazadnje pa Park ne skriva želje, da bi pri domačih obiskovalcih, zlasti mladih, krepil domoljubje in širil vedenje o nastanku samostojne slovenske države. Kdo je vaša ciljna publika? Naša ciljna publika so družine. Razstave in zbirke so zasnovane tako, da bi zadovoljile kar najbolj različne obiskovalce, od otrok do poznavalcev vojaške zgodovine in vojaške tehnike. Predvsem spomladi in jeseni prihaja k nam veliko organiziranih skupin, od gasilcev, veteranov in tabornikov do upokojencev, vedno več je tudi šol. Šolarji postajajo vse pomembnejša skupina obiskovalcev Parka in tega smo zelo veseli. Park vojaške zgodovine ima lahko pomembno vlogo, še posebej pri osamosvojitveni vojni, ki je pogosto zapostavljena tema v šolskih programih, saj se med tanki in letali pri šolarjih in dijakih nehote zbudi zanimanje za zgodovinsko dogajanje. Otroci namreč Park vojaške zgodovine pogosto doživljajo kot Jurski park, v katerem pa namesto dinozavrov srečujejo druge velike pošasti – vojaške stroje, ki jih do zdaj, razen na televiziji in v računalniških igricah, še niso srečali. V prvi fazi, imenovani Fit Phase, v Marini di Carrari blizu La Spezie so od 8. do 14. junija potekala specialistična Natova usposabljanja v smislu neposrednih priprav, usklajevanja postopkov med udeleženci ter preverjanja usklajenosti postopkov in opreme. V tej fazi smo v smislu enot CTU (Combat Tactical Unit) med drugim imeli priložnost preizkusiti tudi ročni sonar z vizualnim prikazom zadetkov, tipa DIDSON, ki ga uporablja italijanska potapljaška enota za preiskavo v zelo plitvih vodah. Uporabljali smo ga med odpiranjem minsko ogroženega pristanišča Harbour opening. Potapljaški sonar z vizualnim prikazom zadetkov, ki omogoča pogled na teren pred seboj in tako samozaščito potapljačev v vodi, je standard ter bistveni pripomoček Natovih potapljaških enot VSW MCM (Very shallow water, Mine counter measures). Med prvo fazo smo sodelovali pri izvedbi kompleksnega scenarija EOD/IEDD pod italijanskim minolovcem alghero in na njem. Naša ekipa je pri podvodnem pregledu ladijskega trupa našla in identificirala vse tri nastavljene podvodne IED (Improvised explosive device). Pri intervenciji EOD/IEDD v notranjosti ladje se je našel sumljiv kovček z neznano vsebino, ki pa ga je uspešno rešila italijanska enota EOD. Pri scenariju plavajoče mine (drifting mine), ki je bila postavljena pred plažami Marine di Carrare, je potekal zračni transport ekipe treh potapljačev EOD v neposredno bližino plavajoče mine, kjer so z majhne višine skočili v morje z vso potrebno opremo. Ob pritrditvi eksplozivne polnitve na mino so iz varnostne razdalje izvedli vrvični vžig. Sodelovali smo tudi pri urjenju postopkov potapljaške nesreče, pri čemer smo poškodovanega potapljača prenesli v komoro na ladji. Po končani analizi prve faze so se začele priprave na premik po morju na območje izvajanja operacij. Vso opremo smo pretovorili na italijanski minolovec alghero. Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015 Vaje italijanske mornarice se je udeležilo osem pripadnikov odreda za specialno podvodno delovanje 430. mornariškega divizona in je potekala skladno z EXPLAN-om v dveh fazah. Besedilo: 430. MOD/OSPD Fotografije: Arhiv enote Med drugo fazo smo delovali kot ekipa v pripravljenosti v primeru najdenih in klasificiranih kontaktov MILCO stopnje 3. Kontakte nam je dajala integrirana ekipa AUV, ki je uporabljala AUV REMUS. Kontakte smo identificirali in če je šlo za morsko mino, smo jo pripravili za dvig, ki je potekal s pomočjo ladijskega vitla ter ladijskega dvigala. Na vaji so sodelovali opazovalci iz Maroka, Katarja in Hrvaške, naše delo pa so ocenili kot zelo dobro, kar pomeni še eno uspešno promocijo Slovenske vojske v mednarodnem okolju. SV 11 Po končanih nalogah so se kandidati vrnili na taborni prostor na vadišče Mačkovec, kjer so noč spet preživeli v bivakih. Zadnji dan terenskega dela izbora so udeležence seznanili z rezultati. Inštruktorji so na izboru neprestano ocenjevali pripravljenost kandidatov za opravljanje nalog in pravilnost postopkov po merilih, ki jih predpisuje program izbora. Poročnik Repina je razložil, da izkušnje kažejo, da kandidati pridejo na izbor navadno premalo pripravljeni, saj imajo na začetku velike težave z doseganjem standardov telesne pripravljenosti. Prav tako opažajo, da so tisti, ki pridejo na izbor, vse manj navajeni reda, zato je stres, ko naletijo na strogo vojaško disciplino, zanje še toliko bolj obremenjujoč. Z izborom do najboljših bodočih častnikov Spremenljivo vreme z obdobji sonca in dežja je spremljalo kandidate, ki so se od 27. do 30. julija na Bohinjski Beli in v njeni okolici udeležili terenskega dela izbora kandidatov za 27. generacijo Šole za častnike, ki bo januarja 2016 začela osnovno usposabljanje na Šoli za častnike. Kandidate 27. generacije smo obiskali na obrobju pokljuške planote, kjer so morali uspešno opraviti orientacijski pohod z delovnimi točkami, na katerih so inštruktorji in vojaški psihologi iz SV ocenjevali njihovo delo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Kandidate natančno spremljali vojaški psihologi vleka bremena Na podlagi rezultatov izbora in potreb SV po novih častnikih se bodo v SV odločili, koliko in kateri kandidati, ki so uspešno opravili izbor, bodo januarja prihodnje leto začeli šolanje v 27. generaciji Šole za častnike, ki bo izvajala osnovno usposabljanje skupaj s kandidati 26. generacije, za katero je bilo usposabljanje letos ustavljeno. Izbor potekal po prenovljenem programu Sestavljanje mosta Poleg pripadnikov SV na izboru tudi zunanji kandidati Izbor za sprejem na Šolo za častnike izvajajo vsako leto na Šoli za častnike. Z njim preverijo sposobnosti kandidatov, s čimer zagotovijo izbor najprimernejših kandidatov in kandidatk za prihodnje častnike SV. Izbor kandidatov za Šolo za častnike izvedejo med tistimi udeleženci selekcije, ki uspešno opravijo vse zahtevane preizkuse in naloge. Inštruktorji Šole za častnike in strokovni sodelavci z MO in iz SV so s selekcijo preverili in ocenili gibalne in plavalne sposobnosti, strah pred višino in zaprtim prostorom, voditeljske sposobnosti, osebnostne lastnosti, splošne intelektualne zmožnosti ter psihofizično vzdržljivost kandidatov. Poleg tistih, ki so že zaposleni v SV in ki so predvideni za poznejšo prerazporeditev na častniško dolžnost v enotah SV, so se letošnjega izbora udeležili tudi zunanji kandidati, ki še niso zaposleni v SV, so pa nekateri med njimi osnovno 12 SV vojaško znanje in veščine že pridobili z udeležbo na študentskih vojaških taborih ali med prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Na razpis se je letos prijavilo 63 zunanjih kandidatov in 22 kandidatov iz SV. Po opravljenih zdravstvenih pregledih, varnostnem preverjanju in ugotavljanju ustreznosti izobrazbe je ostalo 29 zunanjih kandidatov in 15 kandidatov iz SV, pri čemer so bili posebnost letošnjega izbora piloti. Izbor za ŠČ pa je uspešno opravilo skupno 32 kandidatov. Glede na rezultate izbora so kandidate razvrstili po vrstnem redu od najboljšega do najslabšega. Kandidati, ki so uspešno opravili izbor in bodo izbrani ter napoteni na šolanje na Šolo za častnike, bodo morali pred tem v Veščinskem centru v Vipavi jeseni opraviti še predhodna dodatna usposabljanja, ki so potrebna za nemoteno izvedbo programa Šole za častnike. Dodatnega usposabljanja ne bodo potrebovali le kandidati, ki so podčastniki, in tisti, ki že imajo opravljen tečaj za desetnika. Kot je pojasnil namestnik vodje izbora za 27. generacijo kandidatov Šole za častnike poročnik Jure Repina, so letošnji izbor izvedli po prenovljenem programu. Bistvena novost je, da v programu ni več toliko poudarka na vojaških vsebinah, s čimer so vsem kandidatom, tako pripadnikom stalne sestave SV kot zunanjim, zagotovili približno enake pogoje. Izbor je trajal dva tedna. Pred tem so morali kandidati uspešno opraviti zdravniški pregled. V prvem tednu so izvedli preverjanje telesnih sposobnosti, pisali psihološke teste ter opravili individualni razgovor s poveljnikom Šole za častnike in z vojaškim psihologom, ki je delo kandidatov spremljal in ocenjeval tudi v terenskem delu izbora. Štiridnevni terenski del izbora, ki je v drugem tednu potekal v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli in v njeni širši okolici, pa je prvi dan vključeval preverjanje gibalnih sposobnosti, voditeljskih sposobnosti na vadišču za usposabljanje iz voditeljskih veščin ter seznanjanje z osnovnimi vojaškimi veščinami in opremo. Drugi dan so morali kandidati opraviti preizkus sposobnosti premagovanja strahu pred višino s premagovanjem navpične stene na plezališču na Iglici in test sposobnosti premagovanja strahu pred zaprtim prostorom, saj so morali v temi iti skozi bunker. Še isti dan so izvedli tudi večkilometrski nočni pohod na Pokljuko, kjer so bivakirali. Predzadnji dan so se kandidati odpravili s karto na orientacijski pohod, na katerem so jih čakale delovne točke. Na njih so inštruktorji Šole za častnike in vojaški psihologi SV preverili njihovo telesno in psihično pripravljenost, praktično znanje, spretnosti, splošno razgledanost in voditeljske sposobnosti. Kandidati so med izborom pod stalnim strokovnim nadzorom vojaških psihologov iz SV. Vodja psihološkega dela izbora višja vojaška uslužbenka XII. razreda Nataša Troha z GŠSV je pojasnila, da vojaški psihologi na terenu spremljajo delo kandidatov na delovnih točkah, v pogovoru z inštruktorji Šole za častnike in spremljevalci pa poskušajo pridobiti tudi podatke o njihovem delu in vedenju, kadar niso z njimi. Ti podatki jim služijo le kot dopolnilo ugotovitvam, do katerih psihologi pridejo na podlagi psiholoških testov in individualnega pogovora s kandidati pred začetkom terenskega dela selekcije. Vojaški psihologi SV na podlagi zbranih podatkov kandidate razvrstijo od najbolj do manj primernih. Po njenih besedah je izbor psihično zelo stresen predvsem za tiste kandidate, ki niso bili nikoli v stiku z vojsko. Stres se povečuje s pomanjkanjem spanca, stalnimi telesnimi obremenitvami in slabšimi vremenskimi razmerami, ki spremljajo selekcijo. Nataša Troha je omenila, da še ni imela primera, ko bi kandidat med izborom zahteval pogovor z vojaškim psihologom. Se pa s kandidati, ki prostovoljno odstopijo od izbora, pred njihovim odhodom pogovorijo, s čimer ugotovijo, kakšni razlogi so jih vodili k temu dejanju in kako vidijo svojo nadaljnjo poklicno pot. Kandidati kot najpogostejše razloge za odstop navajajo, da niso več telesno sposobni nadaljevati aktivnosti na selekciji, da odstopajo zaradi slabega telesnega počutja in da so se za odstop odločili zaradi obnovitve starih poškodb ali da so preprosto ugotovili, da tak način vojaškega življenja in dela zanje ni primeren. Višja vojaška uslužbenka Nataša Troha je še dejala, da so za uspešno opravljen izbor najpomembnejše prav dobra telesna pripravljenost, motivacija in želja po zaposlitvi v vojski ter sposobnost, da so se v kratkem času pripravljeni naučiti veliko novega, kar pomeni, da si morajo stvari zelo hitro zapomniti. To preverjajo tudi s pisanji eseja in reševanjem individualnih miselnih nalog, ko so kandidati pod hudimi telesnimi obremenitvami in ko se spoprijemajo s pomanjkanjem spanja. Na izbor iz želje po častniškem delu v SV Kandidati so morali na orientacijskem pohodu najti s karto pot med delovnimi točkami. Nošenje ranjenca Gregor Konda, zunanji kandidat Vojakinja Nina Bečan, 132. GORP Marko Berkopec, zunanji kandidat Po poklicu sem diplomirani obramboslovec, zdaj pa sem študent podiplomskega študija kulturologije. Nekaj izkušenj in znanja za delo v vojski sem pridobil med prostovoljnim služenjem vojaškega roka, na študentskem taboru in dveh vojaških praksah, ki sem ju opravil med študijem obramboslovja – smer vojaški modul. Za izbor sem se odločil, ker se želim zaposliti v SV. Na to aktivnost sem se posebej pripravljal tako, da sem veliko tekel. Na izboru sem prvič sodeloval pred dvema letoma, a ga nisem opravil, saj nisem dosegel zahtevanih meril na preverjanju gibalnih sposobnostih. V SV bi najraje delal kot častnik v pehotni enoti. Po koncu študija varstvoslovja in opravljenem TVSU v Veščinskem centru SV v Vipavi sem bila razporejena v 132. gorski polk na Bohinjsko Belo. Iz zanimanja do vojske sem se odločila najprej za poklic vojakinje, zdaj pa želim svojo poklicno pot nadaljevati v vlogi častnice, zato sem se prijavila na izbor za častnike. Terenski del je po pričakovanjih zelo zahteven, pa še vreme ni najbolj prijazno. Na izbor sem se pripravljala že med usposabljanjem v Vipavi in v prostem času sem precej delala na vajah za moč. V vojski bi rada delala kot obveščevalka ali kot vojaška policistka, sicer pa se veselim vsakršnega dela v vojski. Kot diplomant obramboslovja sem se za izbor odločil, ker želim delati v SV. Program selekcije sem delno poznal, saj so nam ga predstavili že na informativnem dnevu, zato sem vedel, kaj lahko pričakujem. Poudarek priprav je bil na izboljšanju telesne pripravljenosti, kar sem dosegel s kondicijskimi vajami. Za zdaj s telesno pripravljenostjo nimam težav. Všeč mi je, da na izboru preverjajo tudi naše voditeljske sposobnosti, saj bomo morali kot bodoči častniki pokazati tudi te. Izmenjujemo se v vlogi vodij skupin, kar ni preprosto. Če bom sprejet v SV, bi kot častnik najraje delal v vojaški policiji ali inženirski enoti. SV 13 Na tabor zaradi zanimanja za vojaški poklic Od 6. do 18. julija je v organizaciji SV v okolici Bohinjske Bele in na osrednjem vadišču SV na Počku potekal tradicionalni že šestnajsti študentski vojaški tabor, ki se ga je udeležilo 62 študentov, od tega je bilo kar 21 deklet. Udeleženci tabora so v trinajstih dneh pridobili temeljno vojaško znanje in veščine ter spoznali poklic vojaka v SV. Z ekipo revije SV smo jih obiskali na Bohinjski Beli na plezališču Iglica, kjer so spoznavali osnovno gorniško opremo in se učili plezanja v naravni steni, ter na vadišču Mačkovec, kjer so urili tehnike prečkanja Save Bohinjke. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Predstavitev tehnik plezanja po naravni steni Med prijavljenimi izbrali več so na tabor sprejeli 62 študentov. Izbrani ude- opremo in tehnikami plezanja po naravni steni kot polovico leženci so najprej zadolžili vojaško opremo v ter z načini premagovanja vodne ovire s čolVojaški tabor je namenjen usposabljanju iz temeljnih vojaških vsebin za študente in polnoletne dijake, prav tako pa je priložnost za predstavitev SV in pridobivanje novih kandidatov za zaposlitev v SV. Kot je povedal vodja vojaškega tabora 2015 stotnik Dejan Šibilja, so letos za udeležbo na taboru dobili več kot 100 prijav, pri čemer so bili vsi prijavljeni varnostno preverjeni, poleg tega so morali opraviti zdravniški pregled z oceno sposoben. Ob tem je še omenil, da so bili med prijavljenimi kandidati udeleženci tabora izbrani glede na prednostni vrstni red, pri čemer so imeli prednost študentje, ki se jim uspešno opravljen tabor šteje kot opravljena študijska obveznost, študentje, ki so štipendisti Ministrstva za obrambo, in študentje višjih letnikov, ki imajo manj možnosti za poznejšo udeležbo na vojaškem taboru. Med vsemi prijavljenimi Prenos opreme preko reke skladišču v Ljubljani, nato pa so se prvi dan tabora zbrali pred mariborsko kadetnico, kjer so podpisali pogodbo o udeležbi na taboru, in se še isti dan z avtobusom odpeljali v Vojašnico Boštjana Kekca na Bohinjsko Belo, kjer so preživeli prvi teden na taboru. Najprej osvojili osnovno vojaško znanje, nato urili bojne postopke Prvi teden so se udeleženci tabora seznanili s splošnimi vojaškimi predpisi, spoznali pa so še osnovna postrojila z orožjem in brez njega. Prav tako so se naučili uporabljati zračno, malokalibrsko in avtomatsko puško, spoznali osnovne položaje za streljanje ter izvedli pripravljalna streljanja. Seznanili so se z orientacijo na terenu, z ročno radijsko napravo, postopki JRKB-dekontaminacije, osnovno gorniško nom, improviziranimi sredstvi ali peš. Pripadniki SV so jim po delovnih točkah predstavili tudi druge vrste orožja SV, kot so puškomitraljez, pištola, ročno protioklepno orožje, polavtomatska ostrostrelna puška, ročna bomba in bombomet. Drugi teden se je vojaški tabor preselil na osrednje vadišče SV na Poček, kjer so v kampu Vesna na Bilah bivali v šotorih, na vadišču pa urili taktične postopke. Stotnik Šibilja je razložil, da je poudarek drugega dela tabora predvsem na urjenju bojnih postopkov posameznika in oddelka v napadu, obrambi in zasedi. Dodal je, da udeleženci skladno s taktičnimi razmerami eno noč preživijo v bivakih v opazovalnici, ki jo izdelajo sami. Vrhunec tabora je prikazna vaja, na kateri so morali študentje predstaviti vse taktične postopke delovanja, ki so se jih naučili v dveh tednih. Študentje visoko motivirani in učljivi 62 študentov, od tega kar tretjina deklet, je na tabor prišlo z več fakultet. Največ je SV Premagovanje vodne ovire s čolnom bilo študentov obramboslovja s Fakultete za družbene vede, saj se jim udeležba na taboru prizna kot opravljena študijska obveznost. Nič manj zanimanja za tabor ni bilo med študenti Fakultete za varnostne vede, ker se jim udeležba na taboru prizna kot opravljena obvezna praksa. Vsi udeleženci, ki so se za tabor odločili prostovoljno, so pokazali veliko motiviranosti za delo, čeprav se je večina prvič srečala s težavnim in napornim vojaškim življenjem. Kot je ocenil stotnik Šibilja, so študentje zelo učljivi in zmorejo brez težav opraviti večino nalog. Tudi program tabora je zasnovan tako, da se zahtevnost usposabljanja stopnjuje, kar pomeni, da ga lahko opravijo vsi skoraj brez težav, saj cilj taborov ni izbor kandidatov. Letošnji vojaški tabor so izvedli še po ustaljenem programu iz preteklih let. Stotnik Šibilja je razložil, da so na podlagi predhodnih izkušenj s tabori pripravili nov program, ki pa še čaka na potrditev. V preteklosti so udeleženci tabora imeli veliko težav z žulji, saj njihove noge niso navajene na trde vojaške škornje. Tako je bilo tudi letos, zato so, kot je pojasnil stotnik Šibilja, da bi se izognili težavam z žulji, v vabilu udeležencem poslali seznam priporočljive opreme, ki so jo lahko prinesli s seboj. Med njo so bili rezervni čevlji ali lažja planinska obutev, ki jo lahko obujejo, če se pojavijo boleči žulji. Te so tudi letos s obliži in drugim sanitetnim materialom uspešno oskrbeli ter pozdravili pripadniki vojaške zdravstvene enote, ki so udeležence spremljali na terenu. Živa Kolenc, študentka Fakultete za družbene vede: Andraž Možina, študent Medicinske fakultete: Filip Beličič, študent Fakultete za varnostne vede: Sem študentka obramboslovja in sem prišla na tabor, ker se mi udeležba prizna kot opravljena študijska obveznost. Prav tako razmišljam o zaposlitvi v SV. Ob prvem stiku z vojsko so mi všeč vojaška disciplina, zgodnje vstajanje in red, s čimer nimam težav. Mislim, da je vojaški tabor koristna dopolnitev študija obramboslovja, saj lahko tu nekatere vsebine, ki jih na predavanjih obdelamo teoretično, preizkusimo še v praksi. Po koncu študija si želim na Šolo za častnike, saj bi rada delala kot častnica v SV. Z udeležbo na taboru želim pridobiti novo življenjsko izkušnjo, spoznati delovanje SV in aktivno preživeti del počitnic. Za možnost sodelovanja na taboru sem izvedel na spletnem portalu postanivojak.si, na katerem sem dobil vse informacije. Vsebine tabora so zanimive in mislim, da jih bomo lahko koristno uporabili tudi v vsakdanjem življenju. Zanimalo bi me delo vojaškega zdravnika v SV, nisem pa še odločen, ali bom poklicno pot nadaljeval v civilnem zdravstvu ali vojaški zdravstveni ustanovi. Na študentski tabor sem se prijavil, ker me zanima vojaški poklic, prav tako pa bom z njim opravil obvezno študijsko prakso na fakulteti. Tabor je tako po vsebini kot zahtevnosti presegel moja pričakovanja. Najbolj zanimivi sta bili spoznavanje orožja in streljanje z avtomatsko puško. Imam nekaj žuljev na nogi, vendar upam, da se bodo čim prej pozdravili. Ni mi žal, da sem prišel na tabor, saj sem tako spoznal del vojaškega življenja, kar mi bo pomagalo pri odločitvi o zaposlitvi. Težave z žulji blažili z lažjo planinsko obutvijo V izvedbo tabora vključili tudi kandidate za častnike Študentje so bili ves čas usposabljanja razdeljeni v dva učna voda, da je bilo delo inštruktorjev z njimi lažje. Izvajalci vojaškega tabora so bili večinoma pripadniki Šole za častnike, pri izvedbi specialističnih vsebin in podpori tabornih aktivnosti pa so sodelovali še pripadniki 132. GORP, VZE, 15. polka VL, 430. MOD in drugih enot SV. Stotnik Šibilja je razložil, da so tudi letos v izvedbo tabora vključili kandidate Šole za častnike, in sicer 26. generacije, ki čakajo na začetek častniškega šolanja. Bodoče častnike in častnice so postavljali v vlogo poveljnikov oddelkov ter vodov, kar jim bo v neprecenljivo pomoč pri poznejšem delu z vojaki, ko bodo prevzeli naloge poveljujočih v enotah SV. Poleg tega so izvajalci inštruktorji Šole za častnike tako lahko ocenili njihove vodstvene in organizacijske zmožnosti ter sposobnost prenašanja vojaškega znanja na podrejene. 14 Prečkanje reke Save Bohinjke peš SV 15 Operacije reševanja ljudi Terensko urjenje bojnih skupin PEST Pripadniki bojnih skupin PEST, specializirane enote vojaške policije, so se od 27. do 31. julija na OSVAD Poček urili iz postopkov operacij reševanja ljudi. Urjenja so potekala v sodelovanju s pripadniki 15. polka vojaškega letalstva, ki so zagotavljali podporo s helikopterji bell 412, z vodniki službenih psov iz čete vojaške policije 72. brigade in s pripadniki čete 1. brigade, ki so zagotavljale nasprotnika. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv enote O peracije reševanja ljudi oziroma Personnel Recovery je hitro razvijajoča se zmogljivost predvsem evropskih članic Nata. Nekatere članice imajo ta sistem že dobro oblikovan in so pri tem tudi samozadostne, na primer obrambne sile Združenih držav Amerike, predvsem okrog EAG (European Air Group), njene naloge pa so članice opravljale že v preteklosti, vendar so bile naloge v drugačni obliki in so potekale predvsem individualno. »Gre za naloge iskanja in reševanja izgubljenih ljudi ali skupin ljudi, ki so zajete ali drugače ločene od svojih enot,« pove poveljnik enote PEST. To so ljudje, ki so vpleteni v izredne dogodke, zato je treba posredovati hitro in učinkovito, na primer ob prometni nesreči, naletu Vodniki psov iz čete vojaške policije 72. brigade na improvizirano eksplozivno sredstvo in pri reševanju kaznivih dejanj terorizma, in v druge podobne izredne dogodke predvsem v poslabšanem varnostnem okolju. Gre predvsem za iskanje in reševanje vojaških oseb, lahko pa tudi civilnih, ki so na vojaških območjih oziroma predelih, kjer so varnostne razmere zelo poslabšane, na primer v mednarodnih operacijah in na misijah. »Glavni nalogi teh enot sta zagotavljati varnost vseh pripadnikov na nekem območju oziroma v določenih razmerah in posledično vzdrževati njihovo visoko moralo, saj vsak pripadnik ve, da ga sistem ne bo pustil samega ne glede na okoliščine, v katerih se lahko znajde,« poudari poveljnik enote PEST. Hitra odzivnost najpomembnejša V tej zmogljivosti so zračne sile, ki zagotavljajo ognjeno podporo iz zraka in zračni prevoz za pehotne enote, ki izvajajo iskanje in reševanje na tleh, tako imenovani extraction teams (ET), ter krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanja. Posebnost teh štabov je, da so v njih večinoma isti pripadniki, ki nato operacijo tudi izvedejo. Vključeni so piloti, tehnično osebje, pripadniki ET-jev in drugi. Taka sestava štabov omogoča čim bolj učinkovito načrtovanje, saj so vključeni vsi glavni udeleženci izvedbe, ob tem pa se pridobi nujen čas od izrednega dogodka do začetka operacije. Usposobljeni morajo biti za zračno premestljivost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka. 16 SV Krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanja Sestava ET-jev je različna, v povprečju pa je v njih od šest do deset pripadnikov. Od skupin se zahteva zelo različno znanje, od osnovnega lociranja in identifikacije človeka v okolju brez groženj do operacij iskanja in reševanja ljudi v okolju z visoko stopnjo ogroženosti in v okolju ob zmanjšani vidljivosti, torej ponoči. Umeščenost teh enot je od države do države različna, skupne pa so jim te značilnosti: – skupine sestavljajo pripadniki, ki so specializirani za posamezna področja; – oprema in oborožitev sta posebej prilagojeni nalogam ter specialistični; – usposobljenost in izurjenost sta na specializirani ravni; – imajo zmožnost delovanja v različnih okoljih in na različnih stopnjah varnostnega tveganja; – usposobljeni so za zračno premestljivost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka, pri čemer uporabljajo navpične manevre s tanko ali debelo vrvjo; – oprema podpira opravljanje vseh nalog v razmerah z omejeno vidljivostjo. Enota PEST/SEVP skladno s svojim poslanstvom deluje tudi kot intervencijska enota za ukrepanje ob izrednih dogodkih, ki se lahko spremenijo v krizne razmere na območjih, ki so posebnega pomena za obrambo. Krizne razmere lahko obsegajo še izgubljenega človeka, ki je lahko tudi ugrabljen, dogodek s talci, poskus samomora, težje kršitve javnega reda in miru, odvzem prostosti pripadnikom Slovenske vojske, ki so bili osumljeni hujših kaznivih dejanj, zabarikadiranega človeka, prijetje vojaških oseb, če je večje varnostno tveganje za pripadnike, ki bi tako nalogo opravili, in drugo. Kot je še povedal poveljnik enote PEST, se za vse zgoraj naštete krizne razmere lahko uporabljajo vsi postopki načrtovanja in izvedbe operacij reševanja ljudi. S tovrstnim urjenjem z načrtovanjem in izvedbo so preigravali različne scenarije, in sicer različne tipe izgubljenih ljudi ter različne stopnje varnostne ogroženosti, utrjevali pa so še združljivost z drugimi enotami SV, ki s svojim deležem lahko omogočijo boljše rezultate reševanja takih dogodkov glede na varnostne razmere. Vpad v objekt Zajetje nevarnega človeka SV 17 Mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju V petek, 31. julija, se je z uradno slovesnostjo končalo 17. mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju v nemški letalski bazi Holzdorf, začelo pa se je 20. julija. Obnovljena baza nekdanje vzhodnonemške vojske je sto kilometrov severno od Berlina. Letos se je tradicionalnega tekmovanja v jadralnem letenju udeležilo rekordnih 77 pilotov iz sedmih držav, bilo pa je tudi medijsko zelo dobro pokrito. Nemške letalske sile v zadnjih letih namenjajo vedno večji poudarek jadralnemu letenju, posebno na šolskem in tekmovalnem področju. Besedilo: nadporočnik Damijan Korpič in Nataša Oblak Fotografije: štabni vodnik Matjaž Jakša povzročala močan zahodni veter in termično zelo razgiban teren industrijske dežele Saške. Dovolj je ena napačna odločitev in lahko ostaneš brez stopničk. Žal se nam je to zgodilo. Letos so nas posebnosti terena in moč vetra negativno presenetile. Mogoče smo malo premalo računalniško analizirali vse sodelujoče na tekmovanju v našem razredu,« doda. »Južno od Berlina je zelo velik dnevni kop oziroma depresija, čez katero smo dvakrat leteli vzdolžno. Dnevni kop je obdan z velikimi jezeri. Le mi smo leteli severno od kopa, ker posebnosti žal nismo poznali. Pri zahodnem vetru je to območje severno termično precej manj ugodno. Če tega ne veš, so končne hitrosti na nalogi manjše. Napaka zadnjega tekmovalnega dne zaradi pristanka 15 kilometrov pred letališčem nam je vsem trem preprečila boljše uvrstitve.« Kljub temu so z dvema uvrstitvama na mednarodna vojaška tekmovanja v okviru CISM (International Military Sports Council) bliže zelo želeni vojaški reprezentanci Slovenske vojske, kar bi jim priprave in udeležbo na mednarodnih vojaških tekmovanjih zelo olajšalo. pomeni, da z jadralnim letenjem na začetku učenja pridobiš osnove brez dejavnikov vpliva motorja. Vojske po svetu jadralnega letalstva, kot mi je znano, za druge vojaške namene ne uporabljajo. Na travnikih, kar je fraza za aeroklube, velja, da pravi piloti zrastejo iz jadralnih pilotov. Drugi dejavnik, ki ni zanemarljiv, je cena letenja z jadralnim letalom, ki je bistveno nižja od cene letenja s šolskim motornim letalom.« Kot primer je navedel francosko vojsko, ki šolsko učenje izvaja na jadralnih letalih. V štirih letalskih bazah imajo več kot 70 plastičnih jadralnih letal. »Kot učitelji jadralnega letenja smo se že lani pogovarjali s Francozi. Vsak njihov vojaški pilot mora v srednji vojaški šoli odleteti 300-kilometrski prelet. Na jadralnih letalih potekata praksa v srednji šoli in tudi izbirni postopki za sprejem na šolanje. Tudi države, kot so Danska, Nizozemska, Nemčija, Italija in druge, imajo šolska jadralna letala.« Ekipa z mislimi že v Franciji M ednarodnega tekmovanja v vojaškem jadralnem prvenstvu se je Slovenska vojska udeležila že leta 1998 v Buckerburgu v Nemčiji in leta 2004 v italijanskem Riettiju. Takrat sta za Slovensko vojsko tekmovala Željko Roškar in Sebastijan Ramšak. Minilo je deset let, ko so v SV spet dobili povabilo. »Do lani se je zdajšnja ekipa želela udeleževati le vojaških jadralnih tekmovanj. Lani smo se po posebnem povabilu člana francoske članske reprezentance v jadralnem letenju Didierja Barandiarjana odločili, da gremo. Po potrditvi vodstva Slovenske vojske smo šli,« pove nadporočnik Damijan Korpič. Lani se je tekmovanje za ekipo končalo zelo dobro. »Ravninski del francoskega Romorantina je bil za naju z Robertom Prelcem idealen. Zelo dolge naloge ob vremenu z močnimi dviganji sva v osmih tekmovalnih dneh odletela zelo samozavestno in taktično dobro. Zadnji tekmovalni dan je bila 513 kilometrov dolga naloga, 18 SV ki sva jo odletela toliko zadržano, da nisva predčasno zunajletališko pristala in sva se vodečih dveh držala do konca. Tako sva dosegla prve stopničke za SV na tekmovanjih v jadralnem letenju.« Kot je dejal, so slovenski jadralni piloti tako postali poleg vojaških velesil v jadralnem letenju, kot so Francija, Nemčija, Belgija, Danska in Nizozemska, primerljivi za dobre dosežke tudi v prihodnje. »Zato so tudi letos za Holzdorf poslali posebno povabilo našim poveljujočim na GŠSV.« Močan zahodni veter in termično razgiban teren onemogočila ponovitev lanskega uspeha Dosežek slovenskih vojaških jadralnih pilotov je bil na letošnjem tekmovanju dober, vendar pa, kot je povedal nadporočnik Korpič, pod pričakovanji. »Razlogov za slab rezultat je več, ekipi pa sta največ težav Na tekmovanju so vsako jutro potekali tako imenovani brifingi, torej sestanki vseh pilotov z vodstvom tekmovanja, na njih pa se glede na vremensko napoved, ki jo pripravi vremenoslovec, vodja tekmovanja odloči za dolžino discipline. »Navadno je naloga v trikotniku z dvema ali tremi točkami, ki jih moraš obleteti. Jadralno letenje je povsem odvisno od vremena, in sicer od moči termike ter smeri vetra, to pa pomeni, da se jadralni pilot sam odloči, po kateri poti bo letel do določene točke.« Letošnje naloge so bile le enkrat daljše od 300 kilometrov, lani v Franciji pa so bile v povprečju dolge več kot 400 kilometrov. »To v seštevku točk pomeni, da za nalogo, ko jo obletiš, dobiš več točk.« Izkušnja z dveh tekmovanj, ki so se ju udeležili jadralni piloti letos in lani, je, kot je dejal Korpič, zelo pozitivna. »Jadralno letenje v Sloveniji je tekmovalno zelo dobro razvito. Zdaj v Riettiju v Italiji poteka evropsko prvenstvo v klubskem razredu, v njem pa je slovenski pilot Boris Žorž uvrščen na trenutno tretje mesto.« Dodal je, da v jadralnem letenju napake, kot je predčasen pristanek, za dober končni rezultat ne smeš narediti. »Jadralno letenje zahteva dobro fizično pripravljenost, izkušnje in veliko treninga, da si lahko v vrhu. Izkušnje imamo, na naših travnikih oziroma v aeroklubih dobro treniramo, bili smo že v vrhu in verjamem, da še bomo.« Ekipa je z mislimi že v Franciji na tekmovanju prihodnje leto. »Posebnih daril francoskih pilotov in osebnega povabila njihovih vojaških jadralcev, s katerimi letimo že dve leti, ne moremo spregledati. Tako bo prihodnje leto slovenska zastava ponovno na drogovih južno od Pariza.« Jadralna letala kot pomemben vidik učenja osnov letenja »Jadralno letenje je z vojaškega vidika pomembno zaradi učenja osnov letenja,« pove nadporočnik Korpič in nadaljuje: »To Osnovni kategoriji jadralnega letenja Letošnjega mednarodnega vojaškega prvenstva v jadralnem letenju so se iz Slovenske vojske udeležili prvič trije piloti tekmovalci, in sicer štabni vodnik Robert Šlaus iz 153. LETEHESK, nadporočnik Damijan Korpič iz 74. PEHP ter nadporočnik Rok Einhauer iz 151. HEESK. Pomočnika sta bila stotnik Robert Prelec iz LETŠ in štabni vodnik Matjaž Jakša iz 153. LETEHESK. Vsi trije jadralni piloti so leteli z letali klubskega razreda, kar pomeni, da svoja jadralna letala ne smejo obtežiti z vodo. Omeniti velja, da gre za ekološko zelo čist šport, saj poteka od pet do šest minut dolg vlek motornega letala na višini od 500 do 600 metrov, nadaljevanje leta z jadralnim letalom pa poteka ob zakonitostih, ki veljajo v naravi. Med slovenskimi vojaškimi piloti je nadporočnik Damijan Korpič zasedel 14. mesto, štabni vodnik Robert Šlaus 25. mesto in nadporočnik Rok Einhauer 27. mesto. V jadralnem letenju sta dve osnovni kategoriji, in sicer klubski razred (letala z razponom 15 metrov, brez zakrilc in možnosti za obtežitev z vodo) ter odprti – mešani razred (letala z večjim razponom, pri katerih lahko jadralno letalo obtežijo z vodo, poleg tega imajo zakrilca, kar pripomore k še večjim hitrostim na preletu). To se na različnih tekmovanjih lahko deli še na standardni razred, 18-metrski razred, dvosede in drugo. Za vse kategorije veljajo tako imenovani indeks faktorji, ki jih določijo proizvajalec jadralnega letala in nacionalne letalske zveze. Po svetu se največ uporablja nemška lista DAEC, na kateri so zbrana vsa jadralna letala na svetu in je najbolj realna. Obtežitev jadralnega letala z vodo pomeni, da ima jadralno letalo večjo krilno obremenitev, tako da ima več energije, ki jo jadralni pilot po dviganju v termičnem vzgornjiku porabi za let naravnost. Večja je teža, večje hitrosti dosegajo jadralna letala, je pa to pogojeno z močnim vzgornjikom. Pilot si glede na svojo težo in napovedano vreme z vodo obteži svoje jadralno letalo. SV 19 Standardni operativni postopek za uporabo vitla so napisali v Vojaškem letalskem organu. V dokumentu je zapisano, da se vitel lahko uporablja podnevi in ponoči, pri čemer mora biti podnevi na helikopter vgrajeno zrcalo, ki omogoča pilotu pogled nazaj in navzdol. Vitel je zunanji in pritrjen na helikopter tritočkovno. V nasprotju z vitli na helikopterjih bell 412, ki so električni, je na cougarju hidravlični. Zaradi olja v vitlu je najvišja zunanja temOd junija je v sistemu odzivnih sil na voljo tudi helikopter cougar, s katerim peratura zraka lahko 40 °C. Na vitlu je vgrajen pripadniki 151. helikopterske eskadrilje lahko pomagajo pri reševanju v go- varnostni ventil, ki samodejno vključi zavorah, pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in gašenju požarov. ro in prepreči odmotavanje jeklenice, če bi se tlak hidravličnega sistema znižal na manj kot Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek 145 barov. Vitel se sicer napaja le prek enega Tudi cougarji pripravljeni za reševanje Dvig poškodovanega z vitlom C ougar je najzmogljivejši helikopter Slovenske vojske in je bil kot rezervni helikopter v sistem odzivnih sil vključen že pred leti. Letos so se v 151. HEESK odločili, da bodo med poletno vročino, ko je požarna ogroženost visoka, poleg bellov 412 na voljo tudi cougarji, saj lahko v enem naletu pripeljejo po 2500 litrov vode. Glede na vključitev v sistem odzivnih sil je cougar obenem tudi rezervni helikopter za Gorsko reševalno službo in helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Od junija lahko dva izmed štirih cougarjev, če je treba, opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje v gorah. Poveljnik 151. HEESK major Igor Lanišnik je povedal, da vitla do zdaj niso veliko uporabljali, in dodal: »Inštalacija za vitel je bila vgrajena ob nakupu zadnjih 20 SV dveh helikopterjev leta 2004, kar pomeni, da sta bila uporaba in reševanje z vitlom predvidena že takrat. Za cougarje imamo en vitel, ki ga lahko vgradimo na helikopterja H3-73 in H3-74. Operativna sposobnost eskadrilje se kljub visoki stopnji izurjenosti povečuje, saj tako zmanjšujemo možnost deficitarnosti posadk in opreme.« V začetku julija sta bili za uporabo vitla usposobljeni dve posadki, na koncu meseca pa še trije piloti in dva tehnika letalca. Usposabljanje za pilota traja pet ur in 30 minut učinkovitega dela z vitlom na omejenih terenih in v gorah. Naloge, ki jih lahko opravljajo z vitlom, so raznovrstne, in sicer spuščanje in dviganje vojakov na zahtevnih terenih, evakuacija ljudi in reševanje poškodovancev. Major Lanišnik je povedal, da se vitel trenutno uporablja le za reševanje. sistema, čeprav ima helikopter dva neodvisna hidravlična sistema. Delovanje vitla tehnik letalec upravlja s krmilno ročico, na kateri so gumbi, s katerimi določa hitrost spuščanja ali dviganja in tudi hitro ustavljanje jeklenice. Največja hitrost dviganja ali spuščanja jeklenice je približno 1 m/s. Prek stikala oziroma potenciometra na krmilni ročici se lahko ta hitrost tudi poljubno zmanjša. Na boben vitla je navita 90 metrov dolga jeklenica, ki lahko dvigne 272 kilogramov oziroma največ dva človeka hkrati. Tehnik letalec in reševalec letalec morata biti ves čas, ko sta v helikopterju, varovana z vrvico, ki je vpeta v sidrišče in ne sega več kot tretjino velikosti človeka zunaj helikopterja. Tehnik letalec, ki je tudi operater vitla, in reševalec letalec morata nositi zaščitno čelado, rokavice ter jopič. V helikopterju so še ročne škarje za morebitno rezanje jeklenice in naboj za sekanje jeklenice, upravlja pa ga pilot prek stikala na kolektivni palici. Vitlanje se lahko izvaja le ob lebdenju, jeklenica pa ne sme biti nagnjena za več kot 10°. Usposabljanje z vitlom Na začetku poletja smo pripadnike 151. HEESK spremljali med usposabljanjem v visokogorju. Tehnik letalec štabni vodnik Zlatko Sardinšek, ki je tudi inštruktor za usposabljanje z vitlom, je povedal: »Usposabljanje moramo opravljati na različnih terenih, da lahko preizkusimo različne taktike. Gorski teren, gozdne jase, strma pobočja, vršaci … Vitlanja ne smemo opravljati, če veter in teren tega ne omogočata ali če je jeklenica prekratka. Vitlanje mora biti prilagojeno oviram, referenčnim točkam in na najnižji varni višini. Med dviganjem prazne jeklenice helikopter zaradi varnosti ljudi pod njim ne lebdi nad krajem pobiranja.« Tehnik letalec poleg upravljanja vitla opravlja tudi svoje običajne naloge, saj opozarja pilota na oddaljenost od terena in ovir po sistemu ure. Drevo na 6, 15 m na primer pomeni, da je 15 metrov za repom helikopterja drevo. Poleg tega Tehnik letalec pomaga pri vkrcanju in izkrcanju reševalcev ter poškodovancev. Ena izmed obveznih vaj, ki jih morajo opraviti tehniki letalci, sta tudi spust in dvig dveh reševalcev z dolgo jeklenico. Štabni vodnik Blaž Langus, ki je vaje opravljal pod nadzorom inštruktorja, je bil videti zelo zadovoljen in hkrati tudi utrujen. »Kar nekaj časa sem se v mislih pripravljal za tole usposabljanje, za katero sem slišal od starejših kolegov, da je zelo zahtevno in pokazalo se je, da so imeli prav. V vaji sem moral uporabiti vse znanje, ki sem ga do zdaj pridobil na cougarjih. Bilo je precej naporno in veselim se, da gre moje usposabljanje proti koncu in da bom lahko kmalu sodeloval v pravih akcijah reševanja ljudi, kar je tudi naše poslanstvo,« nam je povedal štabni vodnik Blaž Langus. Njegov inštruktor štabni vodnik Zlatko Sardinšek je dodal, da praktično usposabljanje tehnikov letalcev obsega enajst ur letenja in vsaj 30 ciklov za spust in dvig pod nadzorom inštruktorja ter prav toliko ciklov, ki jih kandidat opravi brez pomoči inštruktorja. Ti cikli so razporejeni tako, da si vaje sledijo od najlažje proti najtežji. Prva vaja obsega spust in dvig uteži z majhne višine do 20 metrov na neomejen teren, sledi vaja spusta in dviga uteži z večje višine do 40 metrov, nato spust in dvig enega reševalca z majhne višine na neomejen teren ter omejen teren, sledi isto z velike višine, nato z dvema reševalcema in na koncu dvig reševalca s ponesrečencem v vreči z velike višine. »Pri tem se navadno pojavlja veliko težav z nihanjem in vrtenjem reševalca z vrečo, kar je tudi za profesionalce videti kar strašljivo. Naloga nas inštruktorjev je, da kandidatu pokažemo in ga naučimo, kako razmere rešimo,« je končal Sardinšek. V Sloveniji s helikopterji najpogosteje rešujejo v gorah in na pogozdenih terenih. S helikopterjem lahko rešujejo tudi nad vodo, kjer mora helikopter lebdeti čim višje nad ponesrečencem, da ga ne utopi z ustvarjanjem vodne megle. V primerih reševanja nad vodo mora biti posadka opremljena z reševalnimi jopiči. Po besedah majorja Lanišnika bodo kmalu obnovili pridobljeno znanje tudi drugi piloti Inštruktor Zlatko Sardinšek svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše rodove... Fotografija: arhiv Blaž Langus Hidravlični vitel … med katerimi je tudi tehnik letalec štabni vodnik Blaž Langus iz oddelka. Dodal je, da je bilo treba usposobiti za reševanje tudi posadke cougarja, saj so v 151. HEESK samo v letošnjem letu z belli sodelovali v 144 akcijah, od tega v akcijah Gorske reševalne službe 93-krat, v sistemu helikopterske nujne pomoči pa 51-krat, pri čemer smo naleteli 164 ur, prepeljali ali rešili pa približno 150 ljudi. Letošnje poletje kljub hudi vročini do zdaj še niso imeli potrebe po gašenju s helikopterji. Dodatna zmogljivost, ki jo pomenita vitel in sodobno opremljen helikopter cougar s kompletno medicinsko opremo za medbolnišnične prevoze in z visoko usposobljeno posadko, so državljanom tako vedno na voljo. Usposabljanja opravljajo na različnih terenih, da lahko preizkusijo različne taktike. SV 21 P oveljnik zmogljivosti za vojaško gorsko reševanje podpolkovnik Miha Kuhar iz 132. gorskega polka je povedal, da je glavni namen helikopterske reševalne skupine helikoptersko reševanje pripadnikov Slovenske vojske, pripadnikov tujih vojsk na vajah v Sloveniji in, če je treba, reševanje civilnega prebivalstva v domovini in tujini. Dodal je: »Idejni pobudnik je bil brigadir Janez Kavar, usposaZačetki helikopterske reševalne skupine segajo v oktober 1992, ko je takra- bljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne tno Pokrajinsko poveljstvo za TO Gorenjske začelo usposabljati za vojaško re- Gorske reševalne službe pri PZS. Prva skuševanje s helikopterjem. pina vojaških reševalcev letalcev je bila podrejena Pokrajinskemu poveljstvu za TO Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek Gorenjske. Danes v primeru HERS (helikopterske reševalne skupine, op. a.) govorimo o zmogljivosti in ne o enoti. Skupino aktivira GŠSV prek Združenega operativnega centra.« V skupini je trenutno sedem članov, od tega sta dva inštruktorja. Trenutno nimajo zdravnika. Če je treba, jim ga zagotovi vojaška zdravstvena enota ali na podlagi zahtevka prek ZOC GRS. Od 1. junija skupina deluje v 132. gorskem polku, poveljuje pa ji nadporočnik Aleš Hočevar, ki je povedal, da njeni pripadniki prihajajo iz različnih enot Slovenske vojske in da trenutno zato nimajo težav, saj jim poveljujoči zagotavljajo nemoteno udeležbo na skupnih aktivnostih. »Redna usposabljanja s helikopterjem imamo enkrat na mesec, pomagamo pa tudi 151. HEESK pri usposabljanju novih članov posadk helikopterjev za delo z vitlom. Poleg usposabljanj ob povišani stopnji pripravljenosti tudi dežuramo. Aktivirajo nas lahko kadarkoli po načrtu Vihra-gore,« je povedal nadporočnik Hočevar. Njihove najpomembnejše naloge so usposabljanje, dežurstva in reševanje. Poleg tega vzdržujejo, zagotavljajo in skladiščijo osebno ter skupno opremo in sodelujejo na prikaznih vajah ter predstavitvah. Helikopterska reševalna skupina Za polno obnovitev licence reševalcev letalcev, ki velja za helikopterja bell 412 in cougar, je treba opraviti vaje: ŠT. VAJE IME VAJE MIN. ŠT. PONOVITEV ZA REŠEVALCA LETALCA MIN. ŠT. PONOVITEV ZA REŠEVALCA LETALCA INŠTRUKTORJA V2 priprava helikopterja za delo, izdelava vrvne ograje 1 1 V3 izdelava sidrišča za spust po vrvi 1 1 V5 vstopanje v helikopter in izstopanje iz njega v lebdečem položaju na različnih višinah na terenu 2 1 V8 priprava ponesrečenca za dvig z vitlom 1 1 V9 izbira mesta za pristanek helikopterja na terenu V11 navajanje helikopterja z vizualnimi znaki in radijsko postajo 1 2 V12 spust po vrvi v paru 1 1 V16 dviganje reševalca s ponesrečencem (vitel) 2 2 V17 uporaba vrvice proti vrtenju 2 2 V18 uporaba teleskopske palice za pristop v steno 1 1 sedež, to je rdeči trikotnik z naramnicami, ki se ovije okoli pasu. Za vitlanje ponesrečenih se za težje poškodbe uporablja tudi vakuumska in helikopterska vreča. Če ima človek, ki se je zaplezal, na sebi plezalni pas, vpenjajo kar v njegov plezalni pas. Kateri postopek bodo izbrali, je odvisno od poškodb reševanega in razmer na kraju, 1 kjer se poškodovanega pobira. Reševalec mora biti med vitlanjem pozoren na pravilno vpetje v kljuko vitla, na samovarovanje v helikopterju ali na tleh, opremo, ponesrečenca in druge člane posadke, predvsem pa na pravilno delo po predpisanih postopkih in na jasno komunikacijo s posadko helikopterja. Reševanje je lahko tudi služba Usposabljanje z vitlom na cougarju sta opravila tudi vojak Dušan Hrnčič in podčastnik za izobraževanje in usposabljanje štabni vodnik Miha Arh. Oba sta že več let člana Gorske reševalne službe in helikopterske reševalne skupine, ki ji je Arh tri leta tudi poveljeval. Povedala sta, da mora biti reševalec letalec pri svojem delu pozoren na posadko, helikopter, ponesrečenca, vremenske razmere, postopke in drugo, predvsem pa na svojo varnost in varnost drugih, čeprav so le potniki v helikopterju. Reševalci, vsaj tisti, ki jih poznam, so zelo srčni in predani ljudje. Gore in reševanje v gorah so navadno spoznali že v mladosti ter postali tako zasvojeni, da so gore njihov drugi dom, pomoč ljudem pa jim je postal način življenja. Tudi štabni vodnik Arh je že kot deček pogosto s kolesom obveščal reševalce o nesrečah, saj sta bila v vasi le dva telefona, njegov sosed pa je bil načelnik GRS Bohinj. »Da sem postal gorski reševalec, je bilo verjetno že kar samoumevno, saj sta bila reševalca že moj oče in starejši brat,« je povedal Arh, ki ga pri njegovem delu podpirajo žena in hčerki ter nadrejeni v službi. Dušan Hrnčič verjame, da je reševanje lahko tudi služba, in dodaja: »Reševalec si ali nisi, nekaj vmes ni. Kar nekaj ljudi je reševalcev, ko pa jih potrebuješ, nimajo časa. Po drugi strani je za zdaj še veliko več srčnih ljudi, ki bodo tudi med kosilom odložili žlico in tekli pomagat nekomu, ki potrebuje pomoč, pa ga niti ne poznajo. To je pomembno, zato smo reševalci. Občutek, ko gre vse po načrtu in se rane hitro zacelijo, je zelo dober. Usposabljanje reševalcev letalcev Večino reševanj v gorah opravijo s helikopterjem bell 412. 22 SV Vodja helikopterske reševalne skupine nadporočnik Aleš Hočevar je povedal, da morajo tisti reševalci letalci, ki imajo veljavno licenco za reševanje z bellom 412, za prešolanje na cougar opraviti le nekaj osnovnih vaj, in sicer pripravo helikopterja za delo, izdelavo vrvne ograje, izdelavo sidrišča za spust po vrvi, izbiro mesta za pristanek helikopterja na terenu, spust po vrvi v paru, dviganje z vitlom v paru, dvakrat dviganje reševalca s ponesrečencem z vitlom in uporabo vrvice proti vrtenju. Po besedah nadporočnika Hočevarja sta dve bistveni razliki pri vitlanju z bellom 412 in cougarjem. »Prva je v helikopterju. Cougar je večji in močnejši, poleg tega ima prostornejšo kabino in pristajalno podvozje, bell 412 pa ima pristajalne sani. Druga razlika je v vitlu. Na helikopterju bell 412 je elektromotoren in je v kabini, na cougarju pa je hidravličen in zunaj. Vsaka vrsta je za nekaj boljša. Pri zunanjem vitlu ni težave s prehodom čez smučko oziroma stopničko pri vitlanju s helikoptersko vrečo, po drugi strani pa notranji vitel omogoča bolj preprosto vstopanje s ponesrečencem v kabino.« Ponesrečence vitlajo na tri načine. Pri vitlanju človeka, ki nima plezalnega pasu, reševalci uporabljajo petzlov »Poleg radijske, reševalci uporabljajo tudi znakovno komunikacijo,« je povedal Dušan Hrnčič. SV 23 Medijsko najbolj odmevna intervencija helikopterske reševalne skupine je bila v Bosni in Hercegovini, kjer so leta 2014 reševali ob poplavah. 24 Vstop reševalca letalca Aleša Hočevarja s poškodovancem v helikopter SV 5047. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU PODČASTNIKA OB UPOKOJITVI v čin štabni vodnik: Marjan FLIS, 1960 Številka: 811-11/2015-19 Datum: 2. 6. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA Številka: 094-2/2015-22 Datum: 15. 6. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA 5049. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje prejme: major ANTHONY ALDRIN BRUMWELL, 1969, Združeno kraljestvo SV 25 sv 5050. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru Številka: 811-11/2015-18 prejmejo: Datum: 2. 6. 2015 Charles BENEDEJČIČ, 1969 Andreja KATIČ Mihael DERVARIČ, 1986 MINISTRICA Danijel KNAP, 1974 Marko KRAJNC, 1980 5048. Danijel KREJAN, 1974 Številka: 094-2/2015-20 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Tadej KUKOVEC, 1988 Datum: 29. 5. 2015 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno be- Primož LACI, 1984 Andreja KATIČ sedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o Primož LOVREC, 1989 MINISTRICA priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, Bojan LUNEŽNIK, 1980 št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) Boštjan POSINGER, 1975 5046. izdajam Simon ROJKO, 1983 Na podlagi prvega odstavka 45. člena ODREDBO Rok TAJHMAN, 1988 Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list O PODELITVI PRIZNANJA Uroš ŽIBERT, 1971 RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna po- MINISTRSTVA ZA OBRAMBO višanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi veliko plaketo za sodelovanje Številka: 094-3/2015-45 (št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009) prejme: Datum: 4. 5. 2015 izdajam DRUŠTVO VOJAŠKIH PILOTOV VSEH GE- Generalmajor ODREDBO NERACIJ IN PRIJATELJEV VOJAŠKEGA Dr. Andrej OSTERMAN O IZREDNEM POVIŠANJU LETALSTVA NAČELNIK GENERALŠTABA SV ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin polkovnik: Številka: 094-2/2015-21 5051. Marjan POVŠIČ, 1961 Datum: 5. 6. 2015 Na podlagi 63. a člena Zakona o obramII. v čin major: Andreja KATIČ bi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiMirela ŠAVLE, 1961 MINISTRICA ščeno besedilo) in 11. člena Uredbe o vo- 5045. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11 in 86/11) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. medaljo za mednarodno sodelovanje I. stopnje prejme: MIRCEA DUŞA, 1955, Romunija II. medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje prejme: polkovnik ELENKO PETROV ANDREEV, 1962, Bolgarija III. medaljo za mednarodno sodelovanje IV. stopnje prejme: višji štabni praporščak MICHAEL R. LAWRENCE, 1963, Združene države Amerike Št. 318, 31. avgust 2015 Objave Ministrstva za ObraMbO helikopterskA reševalnA skupinA 1 Miha Arh je eden izmed najbolj izkušenih reševalcev letalcev. 5055. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV RB 72. BR I. v čin naddesetnik: Uroš AVBELJ, 1979 II. v čin desetnik: Uroš FLAJS, 1981 III. v čin poddesetnik: Jože JELENOVEC, 1982 Številka: 094-3/2015-64 Datum: 2. 6. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 5054. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru prejme: Anton KLOPČIČ, 1962 Številka: 094-3/2015-50 Datum: 15. 5. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Številka: 811-3/2015-9 Datum: 18. 2. 2015 Polkovnik Ernest ANŽELJ POVELJNIK EPOD Številka: 811-3/2015-7 Datum: 16. 2. 2015 Major 5053. Ernest PLEH Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. POVELJNIK BATALJONA list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilni5056. ka o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakolist RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno izdajam prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o UKAZ činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, O PODELITVI PRIZNANJA št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam GENERALŠTABA SV UKAZ zlato medaljo načelnika GŠSV O POVIŠANJU VOJAKA EPOD prejme: v čin poddesetnik: Andrej JURJEVIČ, 1964 Brigita POSTOLOVA, 1980 Številka: 094-3/2015-51 Datum: 14. 5. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 5052. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O SPREMEMBI UKAZA NAČELNIKA GENERALŠTABA SV, ŠT. 094-3/2015-49 Z DNE 13. 5. 2015 Ukaz o podelitvi priznanj Ministrstva za obrambo, št. 094-3/2015-49 z dne 13. 5. 2015, se spremeni tako, da se s seznama prejemnikov SREBRNE MEDALJE NAČELNIKA GŠSV črta David STROJAN, 1972, Ljubljana. Številka: 811-11/2015-11 Datum: 13. 5. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV jaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam UKAZ O NAPREDOVANJU NVU V RAZREDIH napredovanje v V. razred: Vinko VRATINČIČ, 1963 Nasprotno je občutek slab, ko ne gre vse po načrtu in se nima več kaj zaceliti. Človek se z vsako izkušnjo bolj utrdi. Pri sebi opažam, da ko pride poziv za akcijo, se čustveno zaprem v nekakšen mehurček in opravim delo, ki ga moram opraviti, pa naj bo karkoli.« Štabni vodnik Arh, ki je član GRS Bohinj od marca 1987, je tudi inštruktor GRS, letalec reševalec GRS, inštruktor letalskega reševanja GRS, namestnik predsednika GRS Bohinj, aktiven na področju izobraževanja in vodenja reševalnih akcij v poletni sezoni, kot reševalec letalec pa redno dežura na Brniku. Od leta 2001 je sodeloval v približno 350 akcijah, od tega približno v 170 reševanjih s helikopterjem. Opravil je tudi več kot 1000 vitlanj na helikopterju. V tem obdobju je reševal ob vseh mogočih urah in vremenskih razmerah. Nekatere si je za vedno zapomnil. Arh se tako spominja marca 1988, ko se je prvič srečal s smrtjo, in doda: »Trije belgijski otroci so zapustili urejeno smučišče na Voglu in zdrsnili 150 metrov čez steno, pri čemer je eden čudežno preživel, dva žal ne. Težko je bilo tudi med reševanjem dveh sošolcev in članov naše postaje GRS, saj se je eden ponesrečil v steni, drugega pa je stisnila smreka. Nesreč s tragičnim koncem se je nabralo kar veliko, preveč, žal ali pa na srečo se jih ne da pozabiti. Omenil bi še 22-letnega fanta, ki je imel zlomljeno nogo. Zaradi vetra do njega nismo mogli s helikopterjem in smo se odpravili peš, žal pa je med reševanjem zaradi podhladitve umrl. Ob takih primerih se vidi, koliko si lahko pomagamo s helikopterjem oziroma da smo odvisni tudi od človeške moči. Na srečo je več akcij z dobrim koncem, za kar si poplačan s pogledom in stiskom roke. Zato sem srečen, da sem lahko gorski reševalec.« Tudi tehnik letalec od blizu doživlja osebne tragedije ponesrečenih. Štabni vodnik Sardinšek je povedal, da pri reševanju doživi veliko lepih trenutkov, ko vidi, da je nekomu pomagal, ko se je odločalo med tem, ali bo preživel ali ne. Dodal je: »Takrat še najbolj vidimo, da trud, ki ga vlagamo v naše usposabljanje in kondiciranje, ni zaman. Ne bom pozabil, ko sem z vitlom v helikopter skupaj z reševalcem dvignil moškega, ki je ležal v vreči s polomljenima rokama in poškodbami glave in se je zahvalil, na obrazu pa je imel blagi nasmešek zadovoljstva, ker je bil končno v helikopterju, s pomočjo katerega smo mu skrajšali trpljenje. Pri našem delu pa je tudi veliko žalostnih trenutkov, ko doživljamo, da nekdo umira zraven nas.« Člani helikopterske reševalne skupine so praviloma tudi člani GRS. V kakršnikoli vlogi že, vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč in reševati življenja, ob tem pa ostajajo skromni, a srečni. 26 2 SV SV 3 27 sv Major Ernest PLEH POVELJNIK BATALJONA 5073. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza VM SV, št. 094-5/2013-168 z dne 8. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA VOJAŠKEGA MUZEJA SV zlato medaljo Vojaškega muzeja Številka: 094-3/2015-36 Datum: 30. 4. 2015 Polkovnik Mag. Valter VREČAR POVELJNIK CVŠ 5072. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza ŠČ, št. 094-5/2013-179 z dne 13. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA ŠOLE ZA ČASTNIKE SV zlato medaljo ŠČ prejme: Viljem KOBAL, 1966 Številka: 811-3/2015-22 Datum: 30. 4. 2015 Major Aleksander VIDERGAR POVELJNIK CENTRA 5071. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKA 16. CNKZP v čin poddesetnik: Andreja LEPENIK, 1981 Številka: 094-3/2015-37 Datum: 30. 4. 2015 Polkovnik Mag. Valter VREČAR POVELJNIK CVŠ 5061. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 1. BR, št. 094-3/2014-170 z dne 6. 1. 2015, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ RODOVSKEGA BATALJONA 1. BRIGADE I. bronasto medaljo RB 1. BR prejmeta: Številka: 811-3/2015-16 Mitja CVETKO, 1981 Datum: 20. 3. 2015 Primož KRAJCAR, 1982 Podpolkovnik II. pohvalo poveljnika RB 1. BR Robert KLINAR POVELJNIK prejmejo: 132. GORP Andrej DEBEVEC, 1988 Leo GNEZDA, 1991 5060. Martin MLINAR, 1978 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Janez PRIMC, 1989 kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Blaž ZALAR, 1988 dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena III. zahvalo poveljnika RB 1. BR Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- prejmeta: ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Danijel BIZJAK, 1981 116/07) izdajam Uroš NOVAK, 1971 UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV RB 72. BR Številka: 094-3/2015-9 I. v čin naddesetnik: Datum: 23. 3. 2015 Aleš CAF, 1984 Major Danijel DUH, 1985 Lojze PAVIČ Marjan LOPATEC LAKŠMAN, 1971 POVELJNIK RB 1. BR II. v čin desetnik: Sašo BURGIĆ, 1983 5062. Gregor CERAR, 1985 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list Samo HROVAT, 1988 RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), Davor KAUČIČ, 1980 drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznaLidija KOPREK, 1983 njih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, Blaž LIPUŠ, 1987 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 72. BR, Davorin STEMELAK, 1984 št. 094-3/2013-167 z dne 6. 1. 2014, izdajam Boris VRATNIK, 1980 UKAZ III. v čin poddesetnik: O PODELITVI PRIZNANJA Žiga GABROVEC, 1987 RODOVSKEGA BATALJONA 72. Urban GRADIŠEK, 1986 BRIGADE SV Dejan HUTAR, 1986 bronasto plaketo RB 72. BR Tomaž KOLAR, 1990 prejme: Bojan KOSEDNAR, 1966 major AXEL ALBER, 1975, Avstrija Primož PIKALO, 1981 Jure POLJANŠEK, 1983 Številka: 094-3/2015-7 Tomaž SAGADIN, 1985 Datum: 23. 3. 2015 Major Številka: 811-3/2015-18 Ernest PLEH Datum: 20. 3. 2015 POVELJNIK BATALJONA 5059. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 132. GORP v čin poddesetnik: David BOŠKOVIĆ, 1984 Jernej ČOH, 1985 Dejan DJUKIĆ, 1991 Suzana DOLINAR, 1982 Suzana DREVENŠEK, 1986 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza CVŠ, št. 094-5/2013-164 z dne 5. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA CENTRA VOJAŠKIH ŠOL zahvalo poveljnika CVŠ prejmejo: Robert BELOVIČ, 1964 Številka: 811-3/2015-14 Valerija BERNIK, 1973 Datum: 1. 4. 2015 Valter BOSOTINA, 1962 Podpolkovnik Andrej BRATOŽ, 1966 Uroš PATERNUS Avguštin BURG, 1972 POVELJNIK ESD Majda BUTINAR, 1961 Alfonz CUGMAS, 1958 5068. Danilo DREVENŠEK, 1972 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Leon DROLE, 1978 kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Miran FIŠER, 1956 dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Branko FRANK, 1962 Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- Matjaž KAVKLER, 1974 ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Irena KITAK, 1976 116/07) izdajam Matej KOSTANJEVEC, 1973 UKAZ Rudi KOŠMRLJ, 1956 O POVIŠANJU VOJAKA VC Matjaž KOŠTRUN, 1967 v čin desetnik: Jasmina KOTNIK, 1977 Janko KENDA, 1988 Danijel KOVAČIČ, 1961 Stanislav KUSTEC, 1968 Številka: 811-3/2015-21 Sergij KUZMIN, 1967 Datum: 23. 4. 2015 Robert LAH, 1969 Podpolkovnik Matjaž LAPAJNE, 1972 Boris URŠIČ Andraž LESICA, 1982 POVELJNIK CENTRA Valter LIKAR, 1966 Jani LIKAVEC, 1968 5069. Ines MARINŠEK, 1979 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Zvezdan MARKOVIĆ, 1970 kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Mitja MOČNIK, 1970 dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Nives PEVEC HORVAT, 1982 Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- Monika POLDA, 1974 ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Branko ROŠKAR, 1969 116/07) izdajam Karel RUŽIČ, 1979 UKAZ Gorazd SAGADIN, 1974 O POVIŠANJU VOJAKOV EEB Robert SIMONIČ, 1972 v čin desetnik: Minka SMREKAR, 1967 Boris LIKAR, 1982 Robert ŠTEMBERGAR, 1971 Matjaž PUH, 1983 Klaudio VERBANAC, 1965 Aleksander VIDOVIČ, 1971 Številka: 811-3/2015-24 Slavko VOVK, 1965 Datum: 24. 4. 2015 Peter VRH, 1975 Stotnik Igor VRŠEC, 1960 Rudi PUCONJA Franc ZAGRADIŠNIK, 1971 POVELJNIK EEB Damir ZALOKAR, 1978 Dubravka ZUPANEC, 1960 5070. Vlado ŽGEČ, 1960 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Adelko ŽIVEC, 1971 dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV ESD I. v čin desetnik: Denis HREN, 1984 II. v čin poddesetnik: Marko GAČIĆ, 1990 Gašper KOSEC, 1989 sv Številka: 811-3/201-10 Datum: 23. 2. 2015 Podpolkovnik Robert KLINAR POVELJNIK 132. GORP 5058. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 132. GORP I. v čin desetnik: Robert BOŽIČ, 1981 Marjan LOKATELJ, 1988 Aleš MANDELJ, 1989 Anton Vasja PREMERL, 1980 II. v čin poddesetnik: Blaž ARH, 1990 Zoran BOJKOV, 1984 Aleš HRIBAR, 1987 Matej KEKUŠ, 1985 Matjaž KRAJNC, 1982 Luka LOKATELJ, 1989 Daniel PIŽIR, 1987 Luka RAVNIKAR, 1990 Božidar RUŽIĆ, 1987 Samo SAMARDŽIĆ, 1988 Sanja ŠETAR, 1987 Domen ŠIVIC, 1988 Številka: 811-3/2015-2 Datum: 20. 2. 2015 Podpolkovnik Franc KALIČ POVELJNIK 10. PEHP 5057. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 10. PEHP I. v čin desetnik: Anton GALOVEC, 1976 II. v čin poddesetnik: Aleš BALEK, 1991 Marko KRAPEŽ, 1988 Matic ŠPRINGER, 1991 Matjaž VELIKONJA, 1988 5067. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Številka: 094-3/2015-4 Datum: 25. 3. 2015 Podpolkovnik Venčeslav LORBEK POVELJNIK 74. PEHP 5066. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 74. PEHP, št. 094-3/2013-169 z dne 15. 1. 2014, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ 74. PEHOTNEGA POLKA SV I. bronasto medaljo 74. PEHP prejmejo: Marcel BERGLEZ, 1986 Niko ČUČEK, 1986 Mihael DERVARIČ, 1986 Emil FERLIČ, 1980 Dušan HORVAT, 1976 Zlatko KOZOLE, 1980 Silvo MAHER, 1970 Miran NOVAK, 1968 Peter PURG, 1977 Dejan SLANA, 1975 Matej TAŠIČ, 1980 Damjan URŠNIK, 1980 II. pohvalo poveljnika 74. PEHP prejmejo: Gregor FLISAR, 1984 Iztok KOS, 1983 Mihael MEŠKO, 1986 Kristjan PETERKA, 1975 Simon ROJKO, 1983 Gorazd SKRT, 1986 Dejan SOVIČ, 1984 Rok ŠTUHEC, 1992 Rok TAJHMAN, 1988 David VNUK, 1987 Urška ŽUNKO, 1978 Številka: 094-3/2015-6 Datum: 24. 3. 2015 Polkovnik Miran FIŠER POVELJNIK PŠŠ Branko ROŠKAR, 1969 Robert SIMONIČ, 1972 5076. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseŠtevilka: 094-3/2015-41 dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Datum: 30. 4. 2015 priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, Polkovnik št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza Mag. Valter VREČAR CVŠ, št. 094-5/2013-164 z dne 5. 11. 2013, POVELJNIK CVŠ izdajam UKAZ 5074. O PODELITVI PRIZNANJA CENTRA Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. VOJAŠKIH ŠOL list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- zlato medaljo CVŠ dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o prejme: priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, Valter VREČAR, 1967 št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza PŠŠ, št. 094-5/2013-181 z dne 13. 11. 2013, Številka: 094-3/2014-40 izdajam Datum: 4. 5. 2015 UKAZ Polkovnik O PODELITVI PRIZNANJA Mag. Vilibald POLŠAK POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV POVELJNIK CVŠ zlato medaljo PŠŠ prejme: 5077. Miran FIŠER, 1956 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uraŠtevilka: 094-3/2015-42 dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Datum: 30. 4. 2015 Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojPolkovnik ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Mag. Valter VREČAR 116/07) izdajam POVELJNIK CVŠ UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV RB 1. BR 5075. I. v čin desetnik: Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Žiga KARNIČAR, 1985 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Martin STRELEC, 1986 dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Goran ŠIMIC,1982 priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, II. v čin poddesetnik: št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza Luka CIMERMAN, 1988 670. LOGP, št. 094-5/2013-171 z dne 11. 11. Ana SITAR, 1982 2013, izdajam Klemen ŠAVLI, 1990 UKAZ Maruša URBANČ, 1989 O PODELITVI PRIZNANJA 670. Žiga VOVK, 1986 LOGISTIČNEGA POLKA SV zahvalo poveljnika 670. LOGP Številka: 811-3/2015-25 prejmejo: Datum: 6. 5. 2015 Branko GODEC, 1958 Major Stanislav KEGEL, 1956 Lojze PAVIČ Jožica LEŠNIK, 1958 POVELJNIK RB 1. BR Silvester ROJNIK, 1959 Verica ŠTERN, 1958 5078. Anton ŠTURBEJ, 1960 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list Andrej VINDIŠ, 1979 RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), Janez VOLKAR, 1960 drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, Številka: 094-3/2015-22 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 72. BR, Datum: 4. 5. 2015 št. 094-3/2013-167 z dne 6. 1. 2014, izdajam Polkovnik UKAZ Friderik ŠKAMLEC O PODELITVI PRIZNANJA RODOVSKEPOVELJNIK GA BATALJONA 72. BRIGADE SV prejme: Zvezdan MARKOVIĆ, 1970 5065. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza PŠŠ, št. 0945/2013-181 z dne 13. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV I. zlato medaljo PŠŠ prejme: Tomaž KLADNIK, 1964 II. pohvalo poveljnika PŠŠ prejmejo: Drago KOŠIČ, 1969 Dušan LADINEK, 1964 Olga MURŠIČ, 1968 III. zahvalo poveljnika PŠŠ prejmeta: Številka: 811-3/2015-20 Datum: 23. 3. 2015 Podpolkovnik Venčeslav LORBEK POVELJNIK 74. PEHP 5064. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKA 74. PEHP v čin desetnik: Klavdija KOVAČIČ, 1982 Številka: 811-3/2015-17 Datum: 23. 3. 2015 Major Lojze PAVIČ POVELJNIK RB 1. BR 5063. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV RB 1. BR v čin poddesetnik: Jernej BOLA, 1983 Martin MLINAR, 1978 Janez PRIMC, 1989 28 4 SV sv 5080. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza CZU, št. 094-5/2013-163 z dne 5. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ CENTRA ZA ZDRUŽENO USPOSABLJANJE SV I. bronasto medaljo CZU prejmejo: Robert CEGLAR, 1965 Aleš GANC, 1978 Primož MLINAR, 1978 Ivan POKLAR, 1970 Dušan RENAR, 1969 Marko SEKETIN, 1962 Egon USTAR, 1967 II. pohvalo poveljnika CZU prejmejo: Aleks BASAR, 1969 Jože BUBNIČ, 1963 Anton ORAČ, 1971 Ivan URBANČIČ, 1981 Številka: 094-3/2015-27 Datum: 8. 5. 2015 Podpolkovnik Venčeslav LORBEK POVELJNIK 74. PEHP 5079. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 74. PEHP, št. 094-3/2013-169 z dne 15. 1. 2014, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA 74. PEHOTNEGA POLKA SV zlato medaljo 74. PEHP prejme: Boštjan BAŠ, 1974 Številka: 094-3/2015-39 Datum: 7. 5. 2015 Major Ernest PLEH POVELJNIK BATALJONA zlato medaljo RB 72. BR prejme: Venčeslav LORBEK, 1966 Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV VZE I. v čin desetnik: 5081. Luka ZAGORŠEK, 1976 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- II. v čin poddesetnik: kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Rok ŠUŠTAR, 1985 dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- Številka: 811-3/2015-19 ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Datum: 13. 5. 2015 116/07) izdajam Polkovnik UKAZ Zoran VOBIČ O POVIŠANJU VOJAKA CZU POVELJNIK VZE v čin poddesetnik: Damijan OŽVATIĆ, 1977 5084. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZaŠtevilka: 811-3/2015-15 kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uraDatum: 9. 5. 2015 dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Podpolkovnik Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojGregor RIBNIKAR ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in POVELJNIK CENTRA 116/07) izdajam UKAZ 5082. O POVIŠANJU VOJAKA EKIS Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. v čin desetnik: list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Miša ŠUMAH, 1977 dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list Številka: 811-3/2015-23 RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Uka- Datum: 13. 5. 2015 za RB 1. BR, št. 094-3/2014-170 z dne 6. 1. Podpolkovnik 2015, izdajam Andrej SVETANIČ UKAZ POVELJNIK EKIS O PODELITVI PRIZNANJ RODOVSKEGA BATALJONA 1. 5085. BRIGADE Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list I. pohvalo poveljnika RB 1. BR RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), prejmejo: drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznaPavel MALNAR, 1977 njih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, Boštjan OGRIN, 1981 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 1. BR, št. 094Mitja PEKLENK, 1971 5/2013-155 z dne 19. 11. 2013, izdajam Marko PRAZNIK, 1979 UKAZ II. zahvalo poveljnika RB 1. BR O PODELITVI PRIZNANJA prejmeta: 1. BRIGADE SV ČETA ZA VZDRŽEVANJE VRHNIKA bronasto medaljo 1. BR Albert LAKOTA, 1957 prejmejo: Branko ČEŠAREK, 1966 Številka: 094-3/2015-38 Loredana HABIČ, 1974 Datum: 9. 5. 2015 Simon KAVČIČ, 1962 Major Valerija LOVREC, 1980 Lojze PAVIČ Radoš MELINK, 1968 POVELJNIK RB 1. BR Številka: 094-3/2015-10 5083. Datum: 15. 5. 2015 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Polkovnik kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Roman URBANČ dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena POVELJNIK Številka: 094-3/2015-19 Datum: 9. 5. 2015 Podpolkovnik Gregor RIBNIKAR POVELJNIK CENTRA 5088. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Številka: 811-3/2015-27 Datum: 21. 5. 2015 Major Lojze PAVIČ POVELJNIK RB 1. BR 5087. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV RB 1. BR v čin desetnik: Anže KOMAC, 1984 Gašper ORAŽEM, 1981 Martin SIMONIČ, 1981 Uroš ŠOBOT, 1981 Številka: 094-3/2015-48 Datum: 15. 5. 2015 Major Lojze PAVIČ POVELJNIK RB 1. BR 5086. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 1. BR, št. 094-3/2014-170 z dne 6. 1. 2015, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ RODOVSKEGA BATALJONA 1. BRIGADE I. bronasto medaljo RB 1. BR prejmejo: Tomaž KURDIJA, 1969 Matjaž OSTREŽ, 1972 Nenad STOŽINIĆ, 1970 Ela TONIN MALI, 1978 II. pohvalo poveljnika RB 1. BR prejmejo: Primož BERNARD, 1974 Mladen JURINČIČ, 1969 Aleš LESJAK, 1973 III. zahvalo poveljnika RB 1. BR prejmejo: Daniel ĐUKIĆ, 1975 Iztok JANC, 1975 Milivoj TURKOVIČ, 1959 CENTER ZA ZDRUŽENO USPOSABLJANJE Številka: 811-3/2015-26 Datum: 27. 5. 2015 Podpolkovnik Franc KALIČ POVELJNIK 10. PEHP 5090. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 10. PEHP v čin desetnik: Ernes AVDIĆ, 1980 Žarko BENČINA, 1982 Alen HVALA, 1983 Andrej LESKOVŠEK, 1985 Številka: 094-3/2015-47 Datum: 25. 5. 2015 Polkovnik Friderik ŠKAMLEC POVELJNIK 5089. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 670. LOGP, št. 094-5/2013-171 z dne 11. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA 670. LOGISTIČNEGA POLKA SV zahvalo poveljnika 670. LOGP prejme: Frančiška GAJŽLER, 1956 Številka: 811-3/2015-28 Datum: 22. 5. 2015 Major Lojze PAVIČ POVELJNIK RB 1. BR kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKA RB 1. BR v čin desetnik: Marcela MERSLAVIČ, 1981 VIDELI SMO I ntervencije po koncu gašenja še ni konec. Treba je pregledati dele ostrešja, kjer bi lahko ponovno izbruhnil ogenj, ki bi lahko ostal skrit in bi ga ugodne razmere v objemu kisika le okrepile. Do tega ni prišlo, saj so ljubljanski poklicni gasilci dobro pregledali vsak košček pogorišča in postavili gasilsko stražo. Medtem se na kraj intervencije pripelje izmena, ki je začela delati ob 7. uri, in zamenja utrujeno nočno izmeno. Drugi gasilci čakajo na nujne klice v brigadi in imajo prvi jutranji sestanek, na katerem sta tudi poveljnik Tomaž Kučič ter namestnik poveljnika Jože Ložnar Kranjc. Med dolžnosti, ki jih imajo poklicni gasilci poleg posredovanja v zahtevnih intervencijah, spadajo tudi manjša popravila, pregled opreme in vozil ter vaje. »Danes moramo očistiti vozila, pregledati dihalne aparate in iz stolpa pobrati posušene cevi, potem pa se bomo urili,« pove vodja izmene. Predani možje mu sledijo in dela se kmalu začnejo. Medtem v dispečerski sobi ponovno zazvoni telefon, saj tokrat gorijo manjši kup vejevja in smeti blizu južne obvoznice. »Gremo, fantje,« se sliši med gasilci, vse pa poteka profesionalno in brez vznemirjenja. Pozneje mi gasilci razložijo, da oštevilčene osvetljene oznake vzdolž gasilske brigade pomenijo številko vozila, ki bo odpeljalo na kraj intervencije, gasilci pa so že ob jutranji ali večerni predaji službe obveščeni, s katerim vozilom bodo v tisti izmeni delali. Zaradi nepreglednih križišč skozi mesto imajo velikokrat težave, saj se nekateri vozniki kljub glasnemu zavijanju siren in utripajočim modrim lučem še vedno ne umikajo dovolj hitro ter učinkovito. »V redu smo Ves čas z nami – gasilska brigada Ljubljana Noč počasi prehaja v dan, le še dobra ura in nočno ekipo gasilcev ljubljanske gasilske brigade bodo zamenjali spočiti možje dnevne izmene. »Še kar mirno je bilo ponoči, kajne?« se pogovarjajo gasilci, toda v isti minuti se oglasita zvonec in glas dispečerja iz zvočnikov: »Vozilo ena, dve in tri.« Med oblačenjem v osebna zaščitna sredstva sledi informacija o lokaciji in vrsti intervencije. Gori hiša na obrobju Ljubljane, od brigade oddaljena le nekaj minut hitre vožnje. Vrata garaž se odprejo, sirene zatulijo, modre luči odsevajo ob asfalt Vojkove ceste do kraja, od koder so dobili nujni klic. Gasilci na kraju dogodka poskačejo iz vozil in se po navodilih vodje intervencije razporedijo po goreči hiši ter njeni okolici. Ognjeni zublji kmalu postanejo preteklost, saj so hitri možje na kraj dogodka prišli pred predvidenim časom. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič peljali skozi to križišče,« doda voznik, pritisne na stopalko za plin, ostro zavije levo in glasno pove: »Tukaj smo.« Vodja izmene najprej razloži potek gašenja požara, ki traja le kratek čas, tako da je boja z ognjenimi zublji kmalu konec. »Pobrali bomo vso opremo in se vrnili v brigado,« doda vodja intervencije. Med vračanjem v brigado mi gasilci povedo, da so pred tremi leti praznovali 90. obletnico začetka svojega delovanja, da pa ima gasilstvo v Ljubljani že 130 let dolgo pestro zgodovino. Poleg gašenja in omejevanja širjenja požarov so njihova področja delovanja tudi tehnično reševanje ljudi in živali, reševanje premoženja ob požarih in drugih nesrečah, tehnična pomoč ob nesrečah, začasno Tehnično reševanje je težka naloga. SV 29 30 Časa je zelo malo. omejevanje škode ob ekoloških nesrečah, požarna preventivna dejavnost, požarna straža, izdelujejo in vzdržujejo opremo za svoje potrebe, so v veliko pomoč pri požarnovarnostnem usposabljanju, ves čas delovanja pa se tudi dopolnilno izobražujejo in usposabljajo zaradi hitrega razvoja opreme, ki jo uporabljajo pri vsakodnevnem delu. V vsaki izmeni je 32 gasilcev, ki so dobro tehnično in fizično pripravljeni, intervencije pa niso enake, kar pomeni, da se morajo med delom ukvarjati z različnimi težavami. »Srečujemo se tudi z vrvno tehniko in reševanjem iz vode in še bi lahko naštevali,« doda eden izmed jeklenih mož. V garaži so osebna zaščitna oblačila prav posebno zložena in po alarmu, ki je zazvonil v tistem trenutku, se razkrije skrivnost. Gasilci, ki so prihiteli v garažo, so bili v hipu oblečeni, saj so poskakali v delovne škornje, nase potegnili rumenkaste hlače, si nadeli čelade in zgornje dele obleke ter odhiteli proti kraju požara. Tokrat je zagorelo v eni izmed visokih stanovanjskih zgradb, zato je pripeljalo tudi vozilo z dvižno lestvijo. »Hitri smo,« zaslišim voznika težkega okornega tovornjaka, ki v tistem trenutku vozilo pripelje do križišča, kjer se je ravno prižgala rdeča luč. Previdno pogleda v vse smeri in z veliko hitrostjo, toda varno nadaljuje vožnjo. Gasilci v vozilu si že natikajo dihalne aparate in se pripravljajo na zahtevno intervencijo. Pred skokom iz vozila eden izmed njih v roke vzame tudi termokamero. »Tukaj smo,« pove vodja izmene, gasilci poskačejo iz vozil in se razporedijo po kraju intervencije. »Tokrat smo imeli srečo, saj je ploščad, ki se uporablja za varno namestitev dvižne lestve, velikokrat zasedena,« pove eden izmed članov pogumne posadke. Košara dvižne lestve z gasilci je v hipu visoko nad tlemi. Drugi gasilci so požar začeli gasiti z druge strani. »Vidva poskrbita za prezračevanje prostorov,« zaslišim vodjo intervencije. Pogled na člane posadke je zanimiv, saj vse poteka brez napak, hitro in strokovno. Gasilca sta medtem košaro lestve spustila k tlom, se posvetila pospravljanju in pregledovanju okolice ter opreme. »Dobro je, da so hitro javili in tudi mi smo bili hitri,« se pogovarjajo gasilci. Gasilec dispečer na svojem delovnem mestu Vrh lestve doseže vrtoglave višine. SV V brigado smo se vrnili hkrati z ekipo, ki je zjutraj odšla zamenjat nočno ekipo na pogorišče hiše na obrobju Ljubljane. »Nam je šlo zelo dobro, pa vam?« si izmenjujejo mnenja gasilci, si slačijo zaščitne obleke in snemajo čelade, na katerih so napisana njihova imena. Poskrbijo tudi za polnitev cistern, kar naredijo kar s hidranti ob brigadi. »Jaz bom napolnil rezervoar kombiniranega vozila,« vodji izmene pove eden izmed voznikov. Zdaj je čas za kosilo. »Potem bomo trenirali tehnično reševanje,« pove vodja izmene. Na ploščad pred brigado pripeljejo vozilo, ki ima poleg druge opreme tudi rezalne škarje, da lahko režejo in razpirajo večtonske zverižene konstrukcije, nastale ob nesrečah pri velikih hitrostih vozil. Vozilo, ki so ga izbrali za poligon, stabilizirajo in začnejo rezati oporne stebričke, zaradi varnosti pa jih prej zavarujejo. Ves čas tehničnega reševanja pazijo na poškodovanca in svojo varnost. Pri tem delu moraš biti dober taktik, poznavalec strojev in opreme, izvrsten organizator ter reševalec, da v kaotičnih razmerah ostaneš razsoden in misliš le na človeka, ki je postal žrtev v današnjem hitrem življenju, kar se na cesti lahko konča tragično. Med ogledom njihovega urjenja sem pozoren na gibe posameznikov, ki se usklajujejo tudi brez besed. Pogosto le pogled pove vse in naloga je opravljena. Po varnem izvleku poškodovanca iz vozila se nekoliko odpočijejo in izmenjajo mnenja. Temperature se dvignejo nekaj stopinj nad trideset, kar debela zaščitna obleka poklicnega gasilca le še poveča. »Danes je vroče, vendar smo res dobri,« se pogovarjajo gasilci. Med pospravljanjem opreme se ponovno oglasi zvonec. Pogledi gasilcev so v trenutku obrnjeni proti tablam, saj so na njih označena vozila, ki jih bodo uporabili. Glas dispečerja tokrat napove vozila, ki najpogosteje vozijo na kraj intervencije. Hitri gasilci so v trenutku oblečeni in sedijo v velikih rdečih tovornjakih. Sirene se prižgejo, modre luč se začnejo vrteti. Tokrat je njihov cilj ukleščen voznik na ljubljanski obvoznici, saj je zaradi neprilagojene hitrosti doživel hujši trk. Po intervenciji se vrnejo v prostore brigade, kjer ravno poteka menjava ekipe. Pozdravijo se in si zaželijo: »Srečno nočno vam želimo, kolegi!« Oprema v gasilskem vozilu je nameščena tako, da je vedno hitro pri roki. Biti gasilec je skupinski poklic. Pogumni možje na strehi goreče hiše SV 31 OBRAZI februarja 2005 začel temeljno vojaško usposabljanje v Vipavi, ki ga je uspešno opravil. Razporejen je bil v vojašnico v Cerkljah, kjer je čakal na prerazporeditev v enoto. Kmalu so ga razporedili v novomeško vojašnico, kjer je delal na prijavnici. »Na začetku je bilo dobro, vendar pa nisem bil ravno srečen, zato sem kmalu prosil za premestitev v takratni 14. inženirski bataljon.« Danes je pripadnik Inženirske čete 1. brigade, in sicer kot vodja skupine v bojni bataljonski skupini. »V času, kar sem v Slovenski vojski, sem se udeležil tudi dveh misij, leta 2012 in 2014, in izkušnja, ki sem jo dobil tam, je vsekakor zanimiva, ne le z vojaškega, temveč tudi s človeškega vidika. Spominjam se, da sem, ko sem prvič prišel na Kosovo, gledal pokrajino, ki je tako zelo podobna naši, vendar zanemarjena. Ljudje kot da tega ne cenijo oziroma jih to ne zanima. Res, škoda. Vendar pa so po drugi strani prijazni in kljub revščini bi ti dali vse, kar imajo, da se počutiš dobrodošlega.« Dotakneva se tudi njegove družine, ki se je 1. avgusta 2011 povečala za prikupno deklico, ki mu popestri marsikateri dan. »Pred dobrima dvema letoma sem si dal narediti tudi tetovažo, na kateri so upodobljena nebesna znamenja nas treh. Mene kot kozoroga, ki stojim na skali, in čuvam hčer levinjo ter ženo kot ribi. Tako sta vedno z menoj, ni pomembno, kako daleč sem.« V najtežji situaciji ostal zbran, razumen in strokoven Julija letos se je na cesti Dolenjske Toplice–Črnomelj pri kraju Črmošnjice zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi voznik motornega kolesa s sopotnico in voznica z otrokom v osebnem avtomobilu. Desetnik Janez Oberstar je po hitri in zelo trezni oceni razmer zavaroval kraj nezgode, ocenil poškodbe udeležencev ter nemudoma poskrbel za prvo pomoč dvema udeleženkama, sopotnici na kraju nezgode preminulega motorista in voznici avtomobila, v katerem otrok ni bil poškodovan. Desetnik Oberstar je izkazal nesebično pomoč ter o vsem poročal reševalcem ob njihovem prihodu na kraj nezgode. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: osebni arhiv Janez, danes oče triletne hčere, je svojo življenjsko pot začel januarja 1983 v Novem mestu, kjer se je tudi šolal. Po končanem šolanju za turističnega tehnika se je želel zaposliti v tem poklicu, vendar je najprej delal tri mesece v gospodarstvu, vmes tudi kot natakar, potem pa se je po prijavi na prostovoljno služenje vojaškega roka v Slovenski vojski 32 SV aprila 2004 začel usposabljati v Vipavi. »Prvi dan, dva so z nami še malo delali v rokavicah, prav kmalu pa je bilo že resno in sledili so meseci kar težkih usposabljanj. Vendar mi ni bilo težko, predvsem pa so mi vcepili disciplino, ki je prej nisem imel toliko.« Po končanem osnovnem usposabljanju se je prijavil na razpis za poklicnega vojaka in tako Če nočeš pomagati, ne oviraj tistih, ki bodo Pred dobrim mesecem se je tako kot vsak delovni dan iz službe odpravil domov, mimo Dolenjskih Toplic proti Črnomlju. »Tisti dan sem imel tudi servis avtomobila, tako sem šel pozneje kot navadno. Ko sem prispel do kraja Črmošnjice, sem videl, da se je zgodila huda prometna nesreča. Pred menoj je vozila gospa iz sosednje vasi, drug za drugim sva prispela na kraj nesreče.« Oba sta ustavila, Janez je zapeljal na makadamsko pot ob cesti. »Videl sem avto, ki je bil obrnjen proti zaščitni ograji, v njem je bila ženska, ki je bila v šoku, meni pa je korak kar zastal, ko sem videl otroško lupinico, ki je visela iz avta. Ker je šla že gospa, ki je tudi ustavila, do nje, sem sam zavaroval kraj nesreče, prosil še nekoga, naj preusmeri promet na drugo cesto, in odšel pomagat.« Kot je dejal, je ocenil poškodbe udeležencev ter nemudoma poskrbel za prvo pomoč sopotnici motorista in voznici avtomobila, v katerem otrok ni bil poškodovan. »Gospa v avtu je kričala, hotela je vedeti, kaj je z motoristoma. Povedal sem ji, da je moški žal preminil, in ko je prišla njena sestra, sva jo odpeljala malce stran, jaz pa sem odšel k drugi udeleženki nesreče. Ležala je v jarku, videl sem, da je resno poškodovana. Počakal sem na policijo in reševalce ter jim na hitro povedal, kako sem pomagal in kar sem vedel o nesreči. Veš, te podobe ostanejo. Sprašuješ se, ali si vse naredil prav. Ko smo šli z družino na morje, sem se zavedal, kako malo je treba, da pride do tragične nesreče. To te zaznamuje, tako in drugače.« Malce pomolči in nadaljuje: »Vsem, ki se srečajo z nesrečo na cesti, kjer koli, bi rad dejal, da če lahko pomagajo, naj to storijo, in če ne zmorejo ali nočejo, naj ne pasejo zijal, temveč peljejo naprej, da ne ovirajo tistih, ki bi pomagali.« Poškodovanim v prometni nesreči so pomagali pripadniki 10. pehotnega polka V torek, 11. avgusta, so pripadniki 3. čete in poveljstva 10. pehotnega polka ob vračanju s terena na avtocesti med Razdrtim in Postojno naleteli na prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi tovorno in osebno vozilo. Štabni vodnik Gabrijel Rampre, višji vodnik Blažo Blaž Vukovič, poddesetnik Uroš Belec in vojaka Lovro Jerbič ter David Boškovič so brez pomisleka prevzeli pobudo pri pomoči. Še pred prihodom reševalcev so pomagali ponesrečencem in zavarovali kraj nesreče, pomagali so tudi po prihodu reševalcev in gasilcev. SV 33 zaščita in reševanje Predstavitev Jamarske reševalne službe in prevzem novih vozil Za Jamarsko reševalno službo (JRS) pri Jamarski zvezi Slovenije (JZS) je v soboto, 11. julija, potekal pomemben dogodek, saj smo dobili novi kombinirani vozili za prevoz reševalcev in reševalne opreme. Besedilo: Mateja Mazgan, JRS Fotografije: Adrijana Novak P rireditev je bila organizirana v okviru Jamarske reševalne službe v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dogodka, ki smo ga popestrili s prikazom reševalne vaje, so se udeležili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But, predsednik Jamarske zveze Slovenije Matej Mihailovski, župan občine Mislinja Bojan Borovnik ter predstavnik občine Velenje Andrej Rupreht. Navzoči so bili navdušeni nad prikazno vajo, na kateri smo jamarski reševalci predstavili izvlek nosil navpično s pomočjo sistema protiteže in vodoravno po napeti žičnici. Ob strokovnem komentiranju namestnika vodje Jamarske reševalne službe dr. Maksa Merele so si laže 34 SV predstavljali, kako poteka izvlek nosil iz brezna. Prikazna vaja se je začela brezhibno in nosila s ponesrečenko so bila kmalu na mostu z udeleženci vaje. Po prikazu reševanja je ministrica za obrambo Andreja Katič vodji Jamarske reševalne službe Walterju Zakrajšku slovesno predala v uporabo novi vozili, ki sta tako pomladili vozni park JRS, saj je povprečna starost več kot deset let, najstarejše vozilo pa je staro skoraj 19 let. V Sloveniji je registriranih že več kot 11.000 jam, iz njih pa rešujejo psihofizično dobro usposobljeni jamarski reševalci. Jamarska reševalna služba deluje v okviru Jamarske zveze Slovenije. Začetki JZS segajo v 19. stoletje, potem pa se je zaradi potrebe pri reševanju razvila JRS. Njen uradni začetek je leta 1959. Danes je JRS pri JZS tudi del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Jamarska reševalna služba pri JZS ima z Ministrstvom za obrambo z Upravo RS za zaščito in reševanje podpisano pogodbo o sofinanciranju organizacijskih, materialnih in kadrovskih priprav ter drugih pogojih opravljanja dejavnosti javne službe, ki jo izvaja JRS pri JZS pri zaščiti, reševanju in pomoči. URSZR sofinancira 55 operativnih reševalcev, vseh jamarjev, ki so opravili izpit za jamarskega reševalca, pa je več kot 200 in prav tako delujejo v okviru JRS, če je treba. Vsi člani JRS smo prostovoljci. Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10) ter Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11) je JRS pri JZS opredeljena kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki deluje samostojno v okviru Jamarske zveze Slovenije in jo sofinancira Uprava RS za zaščito in reševanje. Reševalci smo razdeljeni v sedem reševalnih centrov po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Velenju, Kranju, Tolminu, Novem mestu, Postojni ter Sežani. Ob manj zahtevni nesreči se aktivira reševalni center, ki pokriva kraj nesreče, ob večjih nesrečah pa se lahko aktivira celotna JRS. V okviru JRS deluje več različno usposobljenih specialnih ekip. To so ekipa za reševanje izza sifonov (jamski potapljači), ekipa bolničarjev in zdravnikov, ekipa za širjenje ožin, ekipa za zveze ter ekipa za logistiko. Če je treba, občasno pomagajo tudi zrakoplovi 15. PVL Slovenske vojske. Biti jamarski reševalec je posebno, srčno poslanstvo, saj ob reševanju ponesrečencev pogosto tvegamo tudi svoja življenja. Za uspešno reševanje moramo imeti reševalci dovolj znanja in rednih usposabljanj, ki jih izvajamo vse leto. Člani Jamarske reševalne službe ne rešujemo le iz jam, saj nam naša vrvna tehnika omogoča uspešna reševanja tudi iz industrijskih jaškov, zapuščenih rudnikov, podzemnih objektov, z žičnic, iz sotesk in s podobnih težko dostopnih terenov. Kljub vsem oviram na poti reševanja vedno vztrajamo, saj se počutimo tako, da moramo vedno pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Pri uspešnem reševanju imajo pomembno vlogo naša reševalna vozila, s katerimi v čim krajšem času lahko pridemo na kraj nesreče. Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila nad prikazno vajo pozitivno presenečena in nam je ob tem zagotovila, da bodo tudi v prihodnje namenjali denar za Jamarsko reševalno službo. Večina ne razume, zakaj se podajamo v jame, polne vlage, teme in nevarnosti. Ali ne bi bilo prijetneje poležavati v dišeči travi na toplem soncu, poslušati žvrgolenja ptic in se predajati sanjarjenju? Podobna vprašanja o smislu jamarstva nam zastavljajo starši, znanci, prijatelji in drugi. Čim bolj živo opisujemo užitke plazenja po blatu, vznemirljivost napornega plezanja po vrvi in zadovoljstvo ob odkrivanju novih, za nekatere popolnoma brezkoristnih delov podzemlja, tem manj nas razumejo. Kdor ima jame rad, ta ve. Čim večji je bil napor in čim težje so bile ovire, toliko večja ter lepša sta bila podvig in osebno zadovoljstvo. Če so pri tem sodelovali pogumni in zvesti ljudje v prijateljstvu, v kakršnem se lahko na svojega tovariša zaneseš kot nase, je doživetje še toliko bolj nepozabno. Tam spodaj si resničen, tam se kljub velikim naporom, mrazu in vlagi sprostiš, napolniš svojo dušo ter um in začutiš notranjo gotovost ter veselje do življenja. Čeprav nas večina ne razume, se bomo še naprej trudili v velikem številu kot prostovoljci, da bo JRS pri JZS še naprej delovala v takšnem obsegu in s takim znanjem vseh reševalcev. Le tako bomo lahko pomagali tistim, ki potrebujejo pomoč ob nesrečah. Ob koncu sobotne prireditve, ki je nam jamarjem in reševalcem pomenila zelo veliko, smo imeli pogostitev za navzoče pri jamarski koči gostiteljev, koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos Siga. SV 35 NAPISALI STE opravljanju dela, so gasilci (na primer pri uhajanju plina, razlitju nevarnih snovi, nadzoru nad večjimi požari), policija (na primer za iskanje pogrešanih, nadzor meja in pomoč pri hudih ali teže dostopnih nesrečah), Uprava RS za zaščito in reševanje (na primer za predvidevanje razlitja voda pri poplavah, za iskanje ponesrečencev iz ruševin, za pregled poškodovane infrastrukture) in Slovenska vojska (na primer za izvidovanje). Uporaba brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji Predlog pravilnika za uporabo brezpilotnih letalnih sistemov Pravni in praktični vidik Za uspešno vključitev na trg dela po končanem študiju kandidati potrebujejo praktične izkušnje, kompetence, znanje in veščine. S tem namenom Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije izvaja program Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija, in sicer Evropski socialni sklad, Operativni program razvoja človeških virov. Namenjen je vzpostavljanju stikov med univerzami, študenti in gospodarstvom. Besedilo: Anica Ferlin, Nina Ivič, Maja Jerman, Metka Mesojedec, Ana Pogačar, Jasna Salmič, Jure Pestotnik, Ana Potočnik, Matevž Cerar in doc. dr. Janja Vuga N BLS v Sloveniji, podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah. Glede na namen uporabe ločimo prostočasne aktivnosti, komercialne dejavnosti in aktivnosti državnih ustanov. Pomembnost BLS za državne ustanove je velika, saj lahko klasične metode opazovanja in spremljanja razmer nadomestijo z novo ter hitrejšo metodo, ki ne ogroža človeških življenj. Državne ustanove, ki bi jim BLS pomagali pri bolj kakovostnem Trenutno v Republiki Sloveniji uporabo brezpilotnih letalnih sistemov ureja Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah, v katerem so BLS uvrščeni med zrakoplove brez posadke in izenačeni z drugimi ultralahkimi letalnimi napravami, ki se po tehničnih značilnostih in načinu upravljanja močno razlikujejo od BLS. Število BLS in načinov njihove uporabe v Sloveniji se povečuje, tako pa tudi tveganja, ki jih povzroča neurejena in nenadzorovana uporaba, zato je treba normativnopravno urediti področje uporabe BLS ter tako omogočiti tudi njihov razvoj. Študentje smo v okviru projekta pripravili predlog podzakonskega predpisa za uporabo BLS, ki temelji na analizi zakonodaje EU in ZDA, primerih dobrih praks, analizi slovenske letalske zakonodaje in opravljenih intervjujih s predstavniki ustanov, ki so pristojne za nadzor nad uporabo BLS, ter s potencialnimi državnimi in sedanjimi komercialnimi uporabniki. V okviru raziskave oblikovani Pravilnik o brezpilotnih letalnih sistemih pokriva tri pomembna področja, in sicer letalno napravo, operacije, ki jih z njo lahko izvajamo, ter pilota naprave. V Pravilniku o brezpilotnih letalnih sistemih smo sisteme glede na vzletno maso najprej razvrstili v tri kategorije, potem pa posamezni kategoriji določili vrste operacij, ki se lahko izvajajo. Prav tako so v pravilniku določeni osnovni pogoji za delovanje in območja, na katerih se BLS lahko uporabljajo. Uporabo BLS smo skladno s slovensko zakonodajo in prakso članic EU omejili na nekontrolirani zračni prostor, dovoljena pa je le v razmerah vizualnega letenja, zato naprava na katerikoli stopnji poleta ne sme biti oddaljena od pilota več kot 500 metrov. Z napravami brez posadke približevanje ljudem in objektom ni dovoljeno na manj kot 50 metrov, prav tako je določena tudi maksimalna višina letenja, ki je 120 metrov. Kljub temu je uporaba BLS dovoljena tudi v kontroliranem zračnem prostoru in ponoči, ko pilot ne more ohranjati vidnega stika s plovilom, če ima pilot dodatna pooblastila za letenje v teh razmerah. Vsi BLS morajo imeti zaradi varnostnih razlogov predpisano opremo, ki obsega višinomer, kompas, varnostni mehanizem in možnost ročnega prevzema nadzora nad napravo, v nekaterih primerih pa tudi radijsko postajo ter radarski odzivnik. Lastniki BLS morajo za naprave z maso več kot 2,5 kilograma, s katerimi opravljajo dejavnost, pridobiti potrdilo o plovnosti, jih registrirati, vpisati v evidenco in imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti, sami pa morajo za pridobitev licence opraviti teoretično in praktično usposabljanje, ki je prav tako določeno v pravilniku. Osebe, ki želijo pridobiti licenco, morajo izpolnjevati tudi starostno mejo in določene zdravstvene zahteve. Poleg osnovnega dovoljenja pilota BLS je mogoče na podlagi dodatnega usposabljanja pridobiti tudi dodatna in posebna pooblastila k osnovni licenci, njihova veljavnost pa je neomejena, vendar odvisna od veljavnosti Slika iz vaje Zlomljeno krilo 2014 a Fakulteti za družbene vede na Katedri za obramboslovje smo pod vodstvom in pedagoškim mentorstvom doc. dr. Janje Vuga izvedli projekt z naslovom Oblikovanje modela za določanje optimalne uporabe brezpilotnih letalnikov v slovenskem prostoru: pravni in praktični vidik, ki v ozkem segmentu predstavlja nadaljevanje leta 2014 končanega projekta Aplikacija naprednih geodetskih storitev pri zagotavljanju sodobne varnosti (GEOSEC). Med februarjem in julijem 2015 smo v sodelovanju z občino Kočevje in podjetjem Energomen, d. o. o., pripravili predlog pravilnika za uporabo brezpilotnih letalnih sistemov (BLS), model uporabe BLS glede na tip naprave in vremenske ter druge razmere, popis obstoječih BLS ter ponudnikov v Sloveniji in analizo primerov, ko je bila uporaba BLS ljudem nevarna. Projekt smo izvedli avtorji besedila v sodelovanju z delovnimi mentorji Metodom Ivančičem, Nejcem Zemljakom in Robertom Latinom. Kot je bilo ugotovljeno v izvorni raziskavi GEOSEC, se BLS vedno pogosteje in za različne potrebe uporabljajo tudi v civilnem okolju. Vedno pogostejša je uporaba v geodeziji za izdelavo 3D-modelov z laserskimi skenerji, pri tehnologiji zajema podatkov v elektronski obliki, pri digitalnih modelih reliefa in georeferenčnih ortofoto posnetkih, pri čemer se BLS uporabljajo za bolj kakovostno pridobivanje podatkov in hitrejšo odzivnost, na primer pri predvidevanju plazenja in širjenja poplav. BLS se uporabljajo tudi ob nekaterih naravnih in drugih nesrečah. Pri tem tako zasebni kot tudi javni uporabniki izpostavljajo omejitve zaradi pomanjkanja normativnopravne urejenosti uporabe BLS. Pravno praznino so kot oviro za uporabo BLS v Republiki Sloveniji izpostavili državni in tudi zasebni uporabniki, na primer ob poplavah, žledu ali pri uporabi za geodetske namene. Slednji si zelo prizadevajo za oblikovanje normativnopravnih rešitev, ki bi omogočale razvoj, trženje in varno uporabo 36 SV Fotografija: Borut Podgoršek Brezpilotni letalni sistemi SV 37 Model uporabe brezpilotnih letalnih sistemov Upoštevajoč dejavnike, ki poleg znanja upravljavca BLS, tehnično brezhibne naprave in upoštevanja varnostnih predpisov oziroma regulacij vplivajo na uporabo BLS, smo v okviru projekta analizirali vremenske dejavnike, ki v Sloveniji najbolj vplivajo na uporabo BLS. Pri tem smo uporabili podatke Agencije Republike Slovenije za okolje. Poleg vremena smo pri analizi upoštevali še terenske značilnosti (na primer gozdnatost, bližino naselij itn.) ter bližino oziroma ustrezno oddaljenost letališč. Na podlagi tega smo naredili model izbranih možnih vzletišč BLS v Sloveniji. Model je prikazan tudi grafično na zemljevidu Slovenije, na katerem so označena območja glede na stopnjo primernosti za letenje, upoštevajoč vhodne dejavnike. V nadaljevanju je predstavljen opisni povzetek modela. Za lažjo analizo pri določanju stopnje primernosti uporabe BLS smo Slovenijo razdelili na območja, kot to naredijo meteorologi, in sicer na severozahodno, severovzhodno, jugozahodno, jugovzhodno ter osrednjo Slovenijo. Takšna delitev je pomembna, saj se vreme od pokrajine do pokrajine zelo razlikuje. Že manjša sprememba vetra, razlika na primer med 5 in 10 m/s, ki jo človeško telo komaj prepozna, odloča o tem, ali se bo polet z BLS za katerikoli namen, na primer snemanje za geodetske namene, končal uspešno ali tragično tako za napravo kot mogoče tudi za katerega izmed udeležencev. Največje tveganje sta predvsem močan veter s hitrostjo več kot 10 m/s in megla, ki zmanjšuje vidljivost ter nadzor pilota BLS. Manjšo težavo lahko predstavlja rahel dež, saj nekaterim BLS otežuje letenje. V močnejšem deževju je treba premisliti o uporabi, če ta res ni nujna oziroma predstavlja izredni dogodek. Deževni dnevi so problematični le pri nekaterih BLS, kar je odvisno od specifikacij. Poleg vetra so pri vremenskih dejavnikih pomembni še drugi parametri, kot je na primer temperatura, čeprav marsikdo nanjo ne bi pomislil. Problematično je visokogorje, kjer so močnejši vetrovi in več mrzlih dni, ko je temperatura tudi manj kot –10 °C. Poleg naštetih dejavnikov je treba upoštevati še teren pristanka, ki je za različne tipe BLS lahko različno primeren, in bližino letališč. Pri slednjem je treba upoštevati, da lahko že trk komercialnega letala z manjšim ptičem pomeni tragično nesrečo, če pa bi do tega prišlo z brezpilotnim letalnim sistemom, je možnost za tragičen razplet srečanja še toliko večja. Merila, ki jih moramo poleg vremenskih dejavnikov upoštevati: – preverimo, da nismo v bližini letališč; – odmaknimo se od bližine naselij in industrijskih con; – priporočljivo je upoštevati tudi bližino morebitnih daljnovodov in električnih drogov železniške proge; – preverimo, da imamo vsaj 500 metrov vidnega polja pred seboj, saj bomo le tako lahko spremljali BLS, ki mora biti ves čas v vidnem polju pilota. Posebno merilo, ki ga moramo upoštevati v vseh okoliščinah, je razdelitev na multirotorske sisteme in krila. Razlika je predvsem pri vzletanju in pristajanju enega oziroma drugega tipa, s tem pa je povezano tudi iskanje primerne lokacije. Analiza primerov nevarne uporabe brezpilotnih letalnih sistemov Primeri so bili analizirani zaradi ugotovitve nevarne uporabe BLS tako v mednarodnem kot slovenskem prostoru. Analiza civilne uporabe BLS v mednarodnem prostoru je obsegala 105 primerov. Od tega se pri malo več kot polovici primerov, in sicer 55 odstotkih, nesreče kljub nevarni uporabi letalnikov niso zgodile, v 26 odstotkih je nastala gmotna škoda, slabih deset odstotkov pa je bilo primerov, v katerih so po neprimernem in nepremišljenem letenju nastale poškodbe na tujih materialnih sredstvih. Sedem odstotkov je bilo nesreč s poškodbami ljudi, v enem primeru pa je bila tudi smrtna žrtev. Na območjih goste poselitve se je zgodilo 23 odstotkov incidentov, sledijo jim prepovedana območja letov s 16 odstotki, območja letališč in helioportov s 15 odstotki ter območja stadionov s šestimi odstotki. Proučili smo tudi uporabo BLS v Sloveniji, kjer pa je bilo opaženih malo incidentov. Šlo je predvsem za primere letenja brez avtorizacije v bližini varovanih območij, za nepooblaščeno snemanje in fotografiranje, vstop v kontrolirani zračni prostor, za izvajanje dela v zraku brez ustreznih dovoljenj in podobno. Rezultat analize kaže na nujno seznanjenost javnosti z brezpilotnimi letalnimi sistemi, njihovo uporabo, nevarnostmi pri vzletih, med letenjem in pristajanjem ter s prepovedanimi območji za lete. V Sloveniji je nujna normativnopravna ureditev področja uporabe BLS, saj se od leta 2010 število pilotov in naprav eksponentno povečuje tudi zaradi cenovno dostopne odprtokodne programske opreme, preproste izdelave letalnikov, javne dostopnosti, 38 SV Fotografija: Borut Podgoršek osnovne licence, ki jo je treba obnavljati vsaka štiri leta. O predlogu pravilnika smo obvestili tudi pristojno ministrstvo, ki mu bomo pravilnik predali. Upamo, da bo prispeval k varni in nadzorovani uporabi BLS ter hkrati omogočal razvoj BLS v Sloveniji. komercialne uporabnosti in vpliva marketinga. Nova tehnologija BLS omogoča uporabo v profesionalne namene tudi uporabnikom, ki nimajo predhodnega znanja o sistemu in poletih, s čimer lahko ogrožajo sebe ter druge. Popis brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji Nekatere tipe BLS že lahko naročimo tudi pri ponudnikih v Sloveniji. Njihova uporabnost se razlikuje glede na namen in specifikacije, ki jih BLS potrebujejo za opravljanje določene naloge. Glede na uporabnost se delijo na krila in multirotorske sisteme, oba tipa pa lahko uporabimo, da zamenjata nekatere klasične metode za hitrejše, natančnejše ter tudi cenovno ugodnejše storitve in rešitve. Podrobneje smo proučili tehnične značilnosti posameznih modelov BLS, dodatno opremo, ki jo uporabnik lahko uporabi, in kje so BLS uporabni. Uporabnost obeh modelov smo podrobneje povezali z dejavnostjo različnih služb in prispevkom, ki bi jih letalniki imeli za posamezne sektorje v državnih ter zasebnih službah. Pri popisu BLS smo se omejili predvsem na Slovenijo in dve glavni kategoriji, in sicer uporabo za vojaške ter civilne namene. Za vojaške namene smo se osredotočili na opis modela rq-7 shadow 200 podjetja Textron systems in bramor podjetja C-Astral. Za civilne oziroma zasebne namene smo opisali predvsem polprofesionalne in profesionalne BLS. Opisali smo modele sky hero spyder X4 podjetja ONEdrone, skyhero X8 GEO podjetij Energomen, ONEdrone in Mantua, phantom 3 podjetja DJI in spreading wings S1000 podjetja DJI. Vsi letalniki so zelo dovršeni s svojevrstnimi tehničnimi specifikacijami, zato lahko opravljajo zelo različne naloge. Uporabniku omogočajo lažji vizualni dostop do ogroženih območij, lahko se uporabljajo v komercialne namene za snemanje posnetkov iz zraka in za dostavo navadne pošte ali manjših paketov, za dejavnosti varnostnih služb in policije ter geodetske namene ob meritvah na terenu. Čeprav se uporablja veliko amaterskih izdelkov, ki so navadnemu uporabniku cenovno zelo dostopni, se za njihov opis nismo odločili, saj njihova konstrukcija ni dovršena, letalniki so majhni, dodatne tehnične opreme ni ali pa je zelo skromna in se uporablja le za osebno zabavo, brez dodatne funkcionalne vrednosti. Preučili smo torej lastnosti BLS in opisali civilna podjetja, katerih glavni nameni so prodaja, proizvodnja, uporaba in razvoj brezpilotnih sistemov. Sklepne ugotovitve Število uporabnikov BLS v Sloveniji se zaradi poceni in preproste izdelave, dostopnosti programske opreme ter komercialne uporabnosti sistemov iz dneva v dan povečuje. Nova tehnologija je tako dostopna tudi uporabnikom, ki nimajo nobenega predhodnega znanja o varni uporabi BLS, napravah ter letenju z njimi in BLS uporabljajo brez nadzora ter predhodnega usposabljanja. Taka uporaba lahko neposredno ogroža prebivalstvo, posega v pravico do zasebnosti ter posledično tudi zaradi manjših incidentov oziroma nesreč zavira razvoj tehnologije BLS. Področje uporabe BLS, ki je trenutno urejeno v Pravilniku o ultralahkih letalnih napravah, v katerem so BLS izenačeni z drugimi ultralahkimi letalnimi napravami, od katerih se zelo razlikujejo, je zato treba čim prej normativnopravno urediti, da bo uporabnikom omogočena varna raba ter da bo predvsem zagotovljena varnost prebivalstva in drugih udeležencev v letalskem prometu. Rezultate projekta smo v začetku julija predstavili tudi na sklepnem dogodku na Fakulteti za družbene vede, udeležili pa so se ga predstavniki Policije, Ministrstva za infrastrukturo, Slovenske vojske, informacijske pooblaščenke, Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, Inštituta za razvoj BLS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Agencije za civilno letalstvo, Gasilske brigade Ljubljana ter nekaterih medijev. Opravljene analize so pokazale, da se število uporabnikov iz leta v leto povečuje, prav tako pa narašča tudi število incidentov oziroma nesreč z udeležbo BLS. V pripravljenem popisu BLS in njihovih uporabnikov v Sloveniji je bilo vključenih šest podjetij, ki se s proizvodnjo in prodajo BLS pri nas ukvarjajo že nekaj let, predstavljeni pa so bili tudi najpogosteje uporabljeni modeli v Sloveniji. Ugotovili smo, da je vzrok nesreč in incidentov z udeležbo BLS najpogosteje človeški faktor, sledijo pa mu tehnične napake in vremenske razmere. Pomanjkanje znanja in treninga, slabih odločitev ter napačnih odzivov v nekaterih primerih so razlogi za vse večje število nesreč predvsem v tujini, v Sloveniji pa so tovrstne nesreče še razmeroma redek pojav. Da bi tako ob vse večjem številu BLS in njihovih uporabnikov ostalo tudi v prihodnje, je treba javnost in uporabnike seznaniti z brezpilotnimi letalnimi sistemi, varno rabo, nevarnostmi pri vzletu, med letenjem in ob pristajanju ter s prepovedanimi območji letenja. Prav tako bi bilo treba vzpostaviti formalna usposabljanja in preverjanje pilotov, registracijo ter evidentiranje BLS. Pred uporabo BLS je vedno treba preveriti vremenske razmere in tehnično brezhibnost sistema ter poskrbeti za varno oddaljenost od ljudi, objektov in daljnovodov. Poleg tega je treba upoštevati tudi druge varnostne standarde, ki pa v Sloveniji zaradi nereguliranosti področja še niso pravno zavezujoči. Upamo, da bosta celovit pravilnik, ki pokriva vsa področja delovanja BLS, in sicer od naprave ter operacij, ki jih z njo izvajamo, do pilota, in je bil predan pristojnemu ministrstvu, ter model optimalne uporabe pripomogla k varni in nadzorovani uporabi BLS, splošni varnosti v letalskem prometu ter k nadaljnjemu razvoju brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji. SV 39 ŠPORT V VOJSKI Bazen, kopalke in gorenjska trma Ura odbije sedem, ko marsikdo še spi, medtem pa plavalka Tanja Šmid že telovadi in se ogreva za naporen trening, ki jo čaka v kranjskem bazenu. Na tribuni z modrimi stoli sedi njen dolgoletni trener Borut Petrič in spremlja trening. »Zdaj bo počasi čas za plavanje,« ji pove. Tanja si nadene plavalno kapo in očala, skoči v bazen in merjenje dolžin olimpijskega bazena se začne. Kravl, prsno, z glavo pod in nad vodo. Neutrudna plavalka kljubuje petdesetim metrom svetlomodrih ploščic in velikim količinam vode. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič T anja pove, da se je s plavanjem začela ukvarjati že pri šestih letih, ko so jo na omenjeni bazen prvič pripeljali starši, da ne bi delala neumnosti. To jim je tudi uspelo. »Zaradi plavanja sem bila tako utrujena, da na kaj drugega sploh ni bilo mogoče misliti,« doda petindvajsetletna Kranjčanka, ki je v športno enoto Slovenske vojske stopila že pred skoraj tremi leti in ji zaposlitev v uniformi pomeni zelo veliko. »Zaposlitev v Slovenski vojski mi pomeni vse, saj od tega živim, plačam si tudi nekatera tekmovanja, priprave in športno hrano,« še pove klena Gorenjka, ki že nekaj let živi v oddaljenem Dubrovniku. »Tam sem se znašla zaradi svojega trenerja Boruta, ki je v tamkajšnjem klubu pred slabimi tremi leti sprejel službo glavnega trenerja, ker pa sem želela, da sodelujeva še naprej, sem se za selitev odločila tudi sama.« Tanja s trenerjem Borutom sodeluje že od svojega trinajstega leta in je bila pri štirinajstih letih že prvič državna prvakinja. »Ona je prava gorenjska trma,« o njej pove Borut in ji da nekaj napotkov za nadaljevanje treninga. Dosegla je srebrno kolajno na evropskem prvenstvu, poleg tega je nastopila na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 in je absolutna slovenska rekorderka v prsnem slogu plavanja v petindvajset- in petdesetmetrskem bazenu v dolžini dvesto metrov. Medtem do bazena stopi Borut in ji pokaže rezultate na štoparici. Tanja se nasmeji in še bolj zavzeto nadaljuje trening. »Pri Borutu cenim, da je iskren in predan in veliko ve. Tudi če mi kaj ne gre, mi to pove brez olepšav, tako da pozneje vse popraviva, kadar pa mi uspeva, navdušenja nad tem ne skriva.« Ura je približno V uniformi domovine 7.30, tako da je pred plavalko še veliko treninga, saj navadno jutranji trening traja do 8.30. Spije nekaj požirkov, se oddahne in nadaljuje s plavanjem. Tanja je na državnih prvenstvih v Sloveniji dosegla že 46 absolutnih in 43 kategorijskih kolajn, prav tako je med 23 absolutnimi kolajnami na Hrvaškem dobila kar enaindvajset zlatih ter dve srebrni kolajni. To je posledica njene trdne volje, treninga, treninga, treninga in še enkrat treninga. »Moje življenje se večinoma vrti okoli treninga in tekmovanj, tako da za kaj drugega kot plavanje in vse, kar spada zraven, nimam časa,« doda in pove tudi, da ji jutranje vstajanje povzroča kar nekaj težav, saj ni prav jutranji tip človeka, zato pogosto po kosilu kakšno uro nameni spanju, da lahko spočita nadaljuje popoldanski trening. Tanja medtem spleza iz bazena, si popravi plavalna očala in kapo ter v loku skoči nazaj v vodo. »Trening ni enak treningu, saj pri aerobni vadbi na treningu preplavam sedem kilometrov, sicer pa pet. Veliko je odvisno tudi od tega, kaj bom plavala. Poleg aerobne vadbe treniram še serijo laktat in sprinte, vedno pa se na začetku dobro ogrejem, odplavam glavno serijo, na koncu pa se še razplavam.« Ozračje se počasi segreva, za kar pri plavalcih še dodatno poskrbi naporen trening, ki se končuje. Tanja spleza iz bazena, se obriše in stopi k trenerju Borutu, s katerim skupaj analizirata trening. »Tukaj si bila dobra, tukaj pa bi se dalo še kaj narediti,« ji razloži Borut, ki ga zavzeto posluša, saj pridobiva njegovo znanje in izkušnje. Ura je 8.30 in štoparica se ustavi, toda časa za počitek ni, saj Tanjo čaka še fitnes. Na vprašanje o poškodbah pove, da so se pred dvema letoma začele težave v obeh ramenih in od takrat je to zanjo vsakodneven boj, pri katerem pa ji zelo pomaga kar njen trener. Za nekaj trenutkov odide in se vrne pripravljena za nadaljnji trening v centru za fitnes. »Dobro treniraj še naprej in se vidiva ob 15. uri,« ji z optimizmom reče Borut. Dan vrhunskega plavalca je pravzaprav le trening, kar pa se poplača z zmago, ki je večinoma trdo prigarana. Moja sogovornica je poleg omenjenih dobrih rezultatov in sodelovanja na poletnih olimpijskih igrah v Londonu zasedla tudi šesto mesto na mediteranskih igrah v Pescari leta 2009 ter leto pozneje peto mesto na evropskem prvenstvu v Budimpešti, leta 2012 pa je še v Chartresu osvojila dvanajsto mesto prav tako na evropskem prvenstvu. To je tudi posledica prave gorenjske trme, ki kljub občasnim težavam mladi Tanji ne pusti mirovati in zaspati na lovorikah. Pod vodo Cilji v prihodnosti Kraljica med valovi 40 SV Prostih polic za pokale, kolajne in priznanja je še dovolj, prav tako si Tanja zelo želi odplavati olimpijsko normo in si pridobiti letalsko vozovnico za Rio de Janeiro, toda še pred tem bi se rada avgusta udeležila svetovnega prvenstva. Tudi na šolske klopi ni povsem pozabila, saj je njen cilj poleg plavanja diploma, mi je še povedala in odhitela proti vratom. Ko je sonce na najvišji točki, se ponovno pojavi na vratih bazena. Po pripravah se preobleče v kopalke in natakne plavalna očala ter kapo. »Bila sem doma, pojedla kosilo in zdaj sem spet tu,« doda z veselim obrazom, na katerem ni videti sledi utrujenosti. Trener Borut Petrič se ponovno usede na modre stole na tribuni, v roke prime štoparico in tako začneta popoldanski trening. Tanja se ogreje, skoči v bazen in plava. Ponovno je na vrsti kravl, ki mu sledi prsno plavanje. Njeno neutrudno telo šviga po bazenu gor in dol, po daljšem času pa se le ustavi za kratek premor za požirek vode in posvet z Borutom. Klik in štoparica je ponovno aktivirana. Tokrat trenira sprinte in dosega dobre rezultate. Na vprašanje, kako dolgo traja popoldanski trening, odgovori, da dobri dve uri. Zdaj je šele na prvi polovici, tako da jo čaka še približno ura plavanja v kranjskem olimpijskem bazenu. Pri plavanju je tako kot pri drugih športih Tanja s trenerjem Borutom PETRIČEM pomembna vztrajnost, ki ne popusti pri vsakem neuspehu. Trening je treba nadaljevati tudi takrat, ko plavalcu ne gre najbolje, saj le tako doseže dobre rezultate. Neutrudna plavalka izgine z vidika mojega teleobjektiva in nekaj trenutkov pozneje v silovitem sunku skoči iz vode, kjer kraljuje med številnimi penečimi kapljicami, ki z vsako njeno potopitvijo izginejo in se pri vsakem dvigu iz vode ponovno razpenijo in vztrajno plavalko oplemenitijo, kar se še dodatno pokaže z resnim in močno skoncentriranim obrazom, ki ga med treningom kaže moja sogovornica. Medtem večkrat pogleda proti tribuni, kjer sedi njen trener, s katerim sta povezana že od njenih začetkov plavanja, tako da že pogled pove veliko. V pogovoru po treningu mi zaupa, da časa za konjičke nima veliko, saj ji naporni treningi poberejo veliko moči. »Zato proste trenutke izkoristim za ogled kakšnega dobrega filma in malo poležavanja,« se zasmeji. Ura bo počasi sedemnajst in štoparica se spet ustavi. Sledi analiza treninga z napotki trenerja. »Zdaj je šlo na tem predelu dobro, tukaj pa si malo popustila,« doda Borut. Tanja je pred leti razmišljala o prekinitvi plavalne kariere, vendar bazena ni zapustila. Med pogovorom poudari tudi, da je prestop v člansko konkurenco zelo hud, vendar se lahko s trdno voljo in številnimi treningi naredi marsikaj. »Včasih ne gre, vendar takrat ne smeš popustiti, prav takrat je treba vztrajati,« doda in se ponovno odpravi proti drugi strani bazena. Tanja je tako preplavala še nekaj dolžin bazena, se preobleka in šla domov na zasluženi počitek. Zjutraj je namreč nov dan z novim treningom. SV 41 PREŽIVETJE Morska hrana Kot sem že omenil, je morsko preživetje eno izmed lažjih in prijetnejših, če si nam ob vseh dobrotah, ki nam jih ponuja morje, ni treba prizadevati še za pitno vodo. Upam, da ste si že priskrbeli masko za potapljanje in plavutke in da so te stvari vsaj za nekaj časa zamenjale vaša običajna opravila na dopustu ob morju. Ob pritrdilnem odgovoru vam svetujem, da si za naslednje leto omislite tudi svetilko za potapljanje. Če ste do zdaj raziskovali morje podnevi, poizkusite še ponoči. Odprl se vam bo nov svet. Ribe podnevi bežijo, ponoči pa večina ne. Sip in lignjev se lahko skoraj dotaknete, ne da bi zbežali. Raki se ne skrivajo tako kot podnevi … To je bil le namig. Verjetno v svojem kompletu za preživetje na morju ne boste nosili še take svetilke, vendar boste tudi brez nje našli marsikaj užitnega. Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna Začel bom pri rakih. V Jadranskem morju imamo kar nekaj vrst rakov in ne bom izgubljal časa z opisom vsakega posebej, bom pa omenil štiri najbolj pogoste. Malo rakovico (št. 1) verjetno vsi poznate. To so tisti do štiri centimetre veliki rakci, ki plezajo po skalah tik ob vodi. Res, da so majhni, vendar razmeroma lahko dostopni. Mesa ni veliko in skoraj bi lahko rekel, da niso vredni truda, toda če gre zares … KOLUMNA Kozica (št. 2) je do šest centimetrov velik prosojni rakec, ki živi v plitvi vodi, vendar ga zaradi prosojnosti teže opazimo. Lahko jemo tudi surovega, kar pa zaradi parazitov ni najbolj pametno, tako da je bolje, da ga ocvremo. Kleščar (št. 3) je rak, ki zraste do deset in več centimetrov in ima klešče spoštljive velikosti, zato to ni rak, ki bi si mu želeli dati prst na pokušnjo. V velikih kleščah je precej okusnega mesa. Prej omenjene rake le pobiramo, tega pa raje napičimo na ostro palico ali kaj podobnega. Morski pajek (št. 5) je verjetno najbolj pogost rak v Jadranskem morju. Ima razmeroma veliko telo in še daljše tanke noge. Skoraj vedno je porasel z morsko vegetacijo, zato ga teže opazimo. Njegovo meso je zelo okusno, vendar ga je malo. V Jadranskem morju je še kar nekaj rakov in vsi so užitni, prej navedeni pa so najbolj pogosti. Raje kot njih bom omenil kaj drugega, česar mogoče ne poznate. Morska kumara (št. 4). Ja, prav ste prebrali. Res je užitna, vsaj en njen del, in sicer je to notranji sloj plašča. Zunanji bradavičasti in bodičasti ni užiten, notranji del, ki spominja na trdo slanino, pa je. Malo teže ga je odstraniti, potem pa ga lahko kuhamo, pečemo ali sušimo na dimu. Poleg tega je izvrstna vaba za ribolov. Voščena vetrnica (št. 6) je ožigalkar, ki živi na morskem dnu in spominja na šop kuhanih špagetov, polet tega je tudi take barve. Ob dotiku nas speče, zato se je ne dotikamo z roko. Z nožem jo previdno odstranimo s podlage, na suhem dobro posolimo in pustimo pol ure. Nato jo v nekaj vodah operemo in dobro prepražimo na olju. Tudi ježki so užitni, vendar le jajčniki samic, ki so spomladi oranžnordeče barve in so enakomerno porazdeljeni v krogu. Ježke ločiti po spolu je nemogoče, zato s kamnom preizkušamo srečo. Užitni so surovi. Pri morskem preživetju moram omeniti še galebe. Ti so skoraj neužitni, meso je trdo in smrdi po ribah, zato je zelo neokusno. Nekaj drugega so galebji mladiči in druge ptice, ki jih bomo našli vzdolž obale. Spomladi lahko nabiramo njihova jajca. Na obali, predvsem otokov, bomo lahko našli tudi želve, zajce in divjo kozo. P ot začnemo v Stari Fužini, kjer je treba upoštevati smerokaz k Hudičevemu mostu. Od tam se po desnem bregu Mostnice povzpnemo do table Triglavskega narodnega parka, na njej pa si lahko preberemo razlago nastanka soteske, nato nadaljujemo ob koritih do drugega mostu. Pred nami je dobre pol ure hoje v spokojni naravi z navdušujočimi koriti, tolmuni, manjšimi slapovi in brzicami. Treba je le paziti, da se globokim koritom ne približamo preveč, saj obstaja nevarnost zdrsa, poleg tega je teren tudi poleti na nekaterih mestih precej spolzek. Zanimivost med potjo je še skala, ki jo je voda izdolbla v obliki slončka. Le enkrat ali dvakrat se pot vzpne nekoliko bolj strmo navkreber in že smo na koncu poti ob koritih. Do planinske koče na Vojah (690 m) ni več daleč. Ta planinska postojanka je bila dobro desetletje po odprtju leta 1982 poimenovana po bohinjskih prvoborcih, ki so v drugi polovici leta 1941 začeli vstajo v bohinjskem kotu. Na prostoru pred kočo se odpre čudovit pogled naprej po razkošnih travnikih ledeniške doline Voje, ki jo uokvirjajo julijski vršaci Tosc (2275 m), Veliki 42 SV Čarobna korita Mostnice Slovenski hriboviti svet ponuja veliko možnosti za prijetne izlete tudi vsem, ki se želijo izogniti poletni vročini in žgočemu soncu. V Bohinju, izhodišču za klasične slovenske planinske ture, so priložnosti tudi za manj naporne, toda kljub temu zanimive pohodniške podvige. Vzpon po približno dva kilometra dolgi in ozki soteski Mostnice ne zahteva veliko telesne kondicije. To je predvsem lep sprehod v osvežujočem zavetju visokih dreves in ob skalnih umetnijah, ki jih je oblikovala gorska rečica, ki nas vseskozi spremlja s pomirjujočim žuborenjem. Besedilo in fotografija: Jerica Pavšič Draški vrh (2243) in Ablanca (2004). Če vas ta prizor zapelje, lahko pot nadaljujete naprej do zgornjega, klinasto zaključenega dela oziroma zatrepa doline Voje, do 21 metrov visokega slapu Mostnice (773 m). Nagrajeni boste z veličastnim prizorom. Želim vam srečno pot, na njej pa veliko lepih doživetij. SV 43 SPREMLJAMO Ureditev Parka vojaške zgodovine se končuje Park vojaške zgodovine v Pivki dobiva novo podobo in vsebine, njegova celovita ureditev, delno financirana z denarjem Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, pa se končuje. Sredi septembra bo tako odprt nov paviljon, ki ima več kot 2000 kvadratnih metrov razstavnih površin, zato bo zanimivejši in vsebine bodo bolj kakovostne. Poseben oddelek razstavne hale bo namenjen podmornici kot najzanimivejšemu razstavnemu predmetu, veliki pridobitvi in pomembnemu koraku v razvoju Parka vojaške zgodovine. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: Park vojaške zgodovine »V nov paviljon je bila 3. avgusta preseljena podmornica P-913 Zeta, največji in hkrati tudi najbolj zanimiv razstavni predmet Parka vojaške zgodovine. Podmornica je tako končno dobila ustrezno mesto, zaščiteno pred vremenskimi in drugimi negativnimi vplivi, kar omogoča njeno trajno hrambo ter predstavitev,« so sporočili iz parka. Diverzantska podmornica P-913 Zeta je zanimiva tudi za najmlajše, saj si jo lahko ogledajo od znotraj. Dolga pot do današnjega mesta počitka Na podlagi želje po ohranitvi vsaj dela pomembne dediščine je bila v začetku prejšnjega desetletja na pobudo Pomorskega muzeja Piran in Vojaškega muzeja Slovenske vojske ustanovljena medresorska skupina s predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za obrambo ter Občine Piran. Njena naloga je bila proučiti možnosti za pridobitev podmornice, ki bi jo postavili v stalno muzejsko zbirko o razvoju in pomenu tradicije podmorništva v Sloveniji. Pozneje se je v projekt vključilo slovensko Društvo za ohranjanje podmorniške tradicije, v katerem se združujejo predvsem nekdanji podmorničarji. Ko so izbrali Park vojaške zgodovine v Pivki za domovanje muzejske zbirke o Slovencih in podmorništvu, je zamisel podprla in se v njeno uresničitev vključila Občina Pivka. Skoraj desetletje dolg proces pridobivanja muzejskega predmeta diverzantske podmornice P-913 je bil potrjen leta 2010 z odločitvijo vlade Črne gore, da Sloveniji podari omenjeno podmornico. Pripravo razstavnega predmeta je prevzelo Ministrstvo za obrambo RS, za prevoz podmornice pa je brezplačno poskrbelo podjetje iz Šempetra pri Gorici. Muzejska podmornica kaže, kako pomemben delež je k udarni moči jugoslovanske vojne mornarice prispevala Slovenija. Jugoslavija je bila deveta država na svetu, ki je lahko izdelala podmornico, slovensko gospodarstvo pa je prispevalo več kot polovico delov za podmornice. Med podmorničarji je bilo največ mornarjev prav Slovencev. Marjan Pogačnik je poveljeval enoti 11 podmornic, Vojko Gorup pa je bil njegov namestnik. Ta podmornica je bila izdelana leta 1985, še leta 2003 se je lahko potopila, dve leti pozneje pa so jo izpisali iz registra. Potopila se je lahko do 120 metrov globoko, največja globina njenega potopa pa je bila do 150 metrov. Podmornica je pomemben razstavni predmet, ki priča o naši sposobnosti, da smo se kot redka država v svetu vključili v gradnjo podmornic. Tovrstne podmornice so bile namenjene predvsem polaganju minskih polj in prevozu diverzantov, oborožene pa so bile z minami ali jahalnimi torpedi. Primerne so bile za razmeroma plitva in zaprta morja, kakršno je Jadransko morje. Njihova prednost je bil velik doseg brez polnjenja baterij. Podmornica predstavlja izjemen primer vojaške tehnične dediščine, pri nastanku katere sta imela pomembno vlogo tudi slovensko znanje in industrija. Podmornica Zeta, ki je dolga 19 metrov in ima 76 ton, je manjša podmornica, ki je imela štiri člane posadke ter štiri potapljače. S selitvijo razstavnih predmetov v novi paviljon se je spremenila tudi postavitev zbirk v sedanjem drugem paviljonu. Ta je po novem namenjen artileriji, ki je nekoč veljala za kraljico bojišča. V paviljonu so tako našli mesto najdragocenejši artilerijski razstavni predmeti iz zbirke Vojaškega muzeja Slovenske vojske, kot sta legendarni nemški top flak 88 iz druge svetovne vojne in ameriška havbica 155 mm long tom, ki ima kar sedem metrov dolgo topovsko cev. Olimpijske vstopnice za Rio de Janeiro dobilo 17 držav Po nekaj uvodnih težavah v prvih dneh tekmovanja je evropsko strelsko prvenstvo nemoteno in tekoče potekalo v vseh preostalih tekmovalnih dneh, v 37 disciplinah, od tega 11 olimpijskih. Na njem so podelili tudi 21 olimpijskih kvot za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016. Olimpijske vstopnice si je priborilo kar 17 držav, med njimi Madžarska, Rusija in Ukrajina po dve, Češka, Velika Britanija, Poljska, Francija, Grčija, Gruzija, Avstrija, Srbija, Italija, Slovaška, San Marino in Slovenija po eno. Na evropskem prvenstvu v streljanju, na katerem je bilo opravljenih 1450 nastopov, je bilo doseženih tudi 13 evropskih in 10 svetovnih rekordov. Slovenski strelci navdušili na Pragerskem Maček navdušil z bronom in s kvoto za nastop na olimpijadi, Debevec prišel še do dveh kolajn Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Medalje si je na tekmovanjih evropskega strelskega prvenstva v Sloveniji priborilo kar 29 reprezentanc, med katerimi je bila najuspešnejša Rusija s 44 medaljami, Nemčija in Francija pa sta jih osvojili 24 oziroma 23. Predsednik Strelske zveze Slovenije Janez Slapar je poudaril, da so pred začetkom prvenstva želeli, da bi vsaj še dva izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah v Braziliji, vendar je to uspelo le enemu. Kljub temu so bili veseli srebrne in dveh bronastih kolajn ter zlasti dosežene kvote za nastop na olimpijskih igrah leta 2016. Pripadnik športne enote SV strelec Rajmond Debevec je v neolimpijski disciplini v streljanju z velikokalibrsko puško 60 strelov leže na 300 metrov osvojil srebrno kolajno, predzadnji dan prvenstva pa si je prav tako v neolimpijski disciplini velikokalibrske puške 3 x 40 - kleče, leže in stoje - s puško proste izbire pristreljal še bronasto kolajno. Strelec Boštjan Maček je v finalu v disciplini trap osvojil bronasto medaljo in tako dosegel normo za nastop na olimpijskih igrah leta 2016 v Braziliji. Na seznamu potnikov se je pridružil strelki Petri Dobravec, ki je olimpijsko kvoto dosegla že lani na svetovnem prvenstvu v Granadi v Španiji v streljanju z zračno pištolo. Slovenska strelska reprezentanca se je na evropskem strelskem prvenstvu v Sloveniji po zaslugi Debevca in Mačka tako uvrstila na skupno 25. mesto. Predsednik Strelske zveze Slovenije je dopolnil, da je bilo prizadevanje med pripravami in pri organizaciji prvenstva poplačano tudi z dobrimi rezultati slovenskih strelcev. Prvenstvo logistično podprla tudi SV Udeleženci in obiskovalci so bili zelo zadovoljni z organizacijo tekmovanj in prizorišči nastopov, tako na streliščih strelskega centra Gaj na Pragerskem kot tudi na vojaškem strelišču v Apačah, ki ga je za tekmovanja pomagala pripraviti in urediti SV. Stotnik Davorin Volgemut, ki je skrbel za usklajevanje dejavnosti SV med prvenstvom, je povedal, da je SV med pripravami na prvenstvo prispevala več kot 40 pripadnikov, med izvedbo tekmovanj pa je organizatorju pomagalo še več kot 10 njenih pripadnikov. Logistična brigada SV je s pripadniki 670. logističnega polka poskrbela za nemoten potek prvenstva. Pripadniki 44 SV Na streliščih strelskega centra Gaj v Pragerskem in na vojaškem strelišču v Apačah je od 18. julija do 1. avgusta potekalo največje mednarodno športno tekmovanje v Sloveniji leta 2015, evropsko prvenstvo v streljanju na 25, 50 in 300 metrov, premikajoče se tarče in s puško šibrenico. Na tekmovanjih je nastopilo več kot 1000 najboljših strelcev iz 46 držav stare celine. Prireditev, ki jo je organizirala Strelska zveza Slovenije, je logistično podprla tudi SV, ki že tradicionalno sodeluje pri organizaciji največjih športnih dogodkov v Sloveniji. 670. logističnega polka so v sodelovanju s 74. pehotnim polkom skrbeli za prevoze tekmovalcev, sodnikov in delegatov na kraj prireditve ter za neposredno pomoč na strelišču s fizičnim varovanjem orožarne in pri izdaji streliva ter orožja. Za tekmovanja na strelišču Apače pa so inženirci 72. brigade SV najprej opravili gradbena dela, navozili material za izdelavo nasipa, strelišče očistili in demontirali vojaške tarče ter pomagali pri postavitvi novih. Prav tako so zagotovili zahtevano količino šotorov, miz, klopi in ogrevalnih naprav za šotore na strelišču ter pohodne plošče za tlakovanje in poskrbeli za neprekinjeno varovanje strelišča. Po končanih tekmovanjih pa so vojaško strelišče povrnili v prvotno stanje. Vojaška zdravstvena enota SV je na prvenstvu sodelovala z zagotavljanjem zdravstvene podpore izvedbi tekmovanj. Stotnik Volgemut je ocenil, da je sodelovanje SV s Strelsko zvezo Slovenije potekalo na zelo visoki ravni. Projekt je bil velik in zahteven, a z dobrim sodelovanjem številnih organizacij in posameznikov je Strelska zveza Slovenije uspešno izvedla evropsko prvenstvo, ki je bilo največje tovrstno strelsko tekmovanje pri nas. SV 45 jezikovni in terminološki kotiček ste vedeli? Vojašnica na Roški v Ljubljani Besedilo: Zvezdan Marković, Vojaški muzej Slovenske vojske Na območju poznejše cesarsko-kraljeve domobranske vojašnice v Ljubljani na križišču Poljanske in Roške ceste je bila v 16. stoletju svobodna mala kmetija. V 17. stoletju so jo imeli v lasti nekmetje. Leta 1691 so k pristavi spadali hiša, hlev, kozolec, prostor za mlačvo, vrtova in tri njive. Posestvo je v 19. stoletju spet prišlo v kmečke roke. V Cukrarno so leta 1864 nastanili vojake meksikajnarje, po letu 1872 pa rezerviste in drugo vojaštvo. Poslopje ni ustrezalo prostorskim, higienskim in tehničnim pogojem, zato je poveljstvo kranjske domobranske komande ukazalo, da se po izteku najemnega roka marca 1883 opusti in zgradi nova vojašnica. V Ljubljani je bilo ob koncu 19. stoletja nekaj več kot 36.000 prebivalcev in približno 2000 nastanjenih vojakov oziroma 6,6 odstotka prebivalcev. Leta 1891 so na prostoru ob današnji Roški cesti začeli graditi cesarsko-kraljevo domobransko vojašnico za 27. domobranski pehotni polk, poimenovano tudi domobranska vojašnica ali roška kasarna, po nemško K. k. Landwehr-Kaserne. Gradnjo prve faze so končali v letu dni. Drugo fazo so nadaljevali po potresu in jo končali leta 1899. Ta ni bila izvedena po prvotni zamisli, kljub temu pa sta sklopa predstavljala celoto, ki je po svoji arhitekturi izstopala v okolju, v katerem je nastala. Na zunaj glavna objekta nista dajala vtisa, da sta namenjena vojaštvu. Po propadu Avstro-Ogrske jo je prevzela nova oblast in jo preimenovala v kralja Petra vojašnico. Med drugo svetovno vojno so bile v njej nastanjene italijanske, nemške in domobranske vojaške enote. Po vojni jo je prevzela JLA, jo preimenovala v kasarno maršala Tita in jo uporabljala do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Bolj znana je postala v času vojaškega sodnega procesa proti četverici – Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, saj so Roško cesto med sodnim postopkom preplavili demonstranti s parolami ter zahtevami po izpustitvi četverice in spoštovanju človekovih pravic. Vojašnica je bila po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 nekaj časa namenjena nastanitvi beguncev, nato pa je lastništvo nad opuščeno zgradbo prevzelo Ministrstvo za kulturo. V obnovljeni vzhodni trakt glavnega poslopja so se po večletni obnovi leta 1995 preselili depoji Arhiva Republike Slovenije in Zgodovinskega arhiva Ljubljana, v zahodni trakt pa leta 2000 Restavratorski center Republike Slovenije. odlikovanja v sv Priznanje za dolgoletno službo Besedilo: Jože Kržič Fotografija: Bruno Toič Za dolgoletno službo na ministrstvu se podelita znak za dolgoletno službo in zahvalna listina. Znak za dolgoletno službo se podeli pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske in javnim uslužbencem ministrstva za dopolnjeno določeno število let službe na ministrstvu oziroma v poveljstvih, enotah ter zavodih Slovenske vojske. Prvi znak za dolgoletno službo se podeli po desetih letih službe, nadaljnji pa za vsakih naslednjih deset let. Zahvalna listina se podeli javnim uslužbencem ministrstva in pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske ob prekinitvi ali prenehanju pogodbe o zaposlitvi na ministrstvu po desetih letih neprekinjene službe na ministrstvu oziroma ob upokojitvi, če so na ministrstvu delali pred upokojitvijo neprekinjeno najmanj deset let. Zahvalna listina se lahko podeli pred iztekom desetih let neprekinjene službe na ministrstvu, če vzrok za prekinitev oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani javnega uslužbenca ministrstva ali pripadnika stalne sestave Slovenske vojske. 46 SV Priznanje znak za dolgoletno službo se podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno oznako in embalažo, priznanje zahvalna listina pa se podeljuje v kompletu, ki vsebuje mapo ter listino. Priznanje znak za dolgoletno službo je okrogle oblike in kovano iz bakrene pločevine v tehniki kovanja denarja. V zgornjem delu je vkovan logotip grba Republike Slovenije z vodoravnima linijama, med katerima je izpisano v dveh vrsticah REPUBLIKA SLOVENIJA – MINISTRSTVO ZA OBRAMBO. Na zadnji strani je vgravirana rimska številka X, XX, XXX ali XL. Znaka za X in XX let sta srebrne barve, premera 27 mm, za XXX in XL let pa zlate barve, premera 32 mm. Nadomestna oznaka je moder pravokotnik, ki ima na sredini rimsko številko glede na število delovnih let, za katero se znak podeli. Podeli se v modri PVC-embalaži oziroma šatulji, veliki 9 cm x 9 cm x 2,4 cm. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v tehniki toplotnega tiska v srebrni barvi odtisnjena rimska številka X ali XX oziroma v tehniki toplotnega zlatotiska odtisnjena rimska številka XXX ali XL. Priznanje zahvalna listina se podeli kot listina z mapo iz posebnega papirja svetlo bež barve. Besedni red (prvi del) Lažni prijatelji False Friends (tretjič) Besedni red je zaporedje dveh ali več besed v stavčni ali nestavčni besedni zvezi. Merila za določanje besednega reda v enostavčni povedi Upoštevati moramo štiri temeljna merila za določanje besednega reda: (1) členitev po aktualnosti (to je zaporedje izhodišča in jedra skupaj s prehodom, če ga taka poved ima), (2) sestavo besedne zveze (na primer zaporedje v samostalniški zvezi – prilastek v razmerju do jedra), (3) mesto prostih naslonk, (4) zaporedje prostih naslonk, če jih je v stavku več. Ta merila veljajo za stilno nevtralni besedni red, v stilno zaznamovanem redu pa so bolj prilagodljiva. Zaporedje delov členitve po aktualnosti Kadar govorimo ali pišemo brez posebnega poudarjanja, si besede na splošno sledijo tako, da na prvo mesto pride tema, sledita pa ji prehod in na koncu bistvo (rema). Najprej torej povemo tisto, o čemer je v sporočilu govor, nato pa tisto, kar se o tem novega pove. Navadno gre za štiri glavne stavčne člene, in sicer osebek, povedek, predmet in prislovno določilo. Zaporedje teh stavčnih členov je izhodišče, prehod in jedro. Kot izhodišče postavimo osebek, lahko pa tudi povedek: Poletje je bilo vroče/Bilo je vroče. Jedro (vroče) kot pomembnejša informacija stoji navadno na koncu, prehod pa zaradi poenostavitve prištevamo k jedru. Jedra sestavljajo prislovna določila, predmeti in povedkova določila (kot del povedka), včasih tudi osebek. S preprosto zamenjavo vrstnega reda nespremenjenih sestavin lahko dobimo različna jedra, torej različne poudarke. Merilo je pomembnost informacije. Na primer: – Mati je Janezu prinesla kosilo (ne večerje). – Janezu je kosilo prinesla mati (ne sestra). – Mati je kosilo prinesla Janezu (ne Petru). – Mati je Janezu kosilo prinesla (ni ga odnesla). V vseh teh primerih je besedni red še vedno stilno nezaznamovan. Včasih takšno premetavanje ne ostane nevtralno, takrat pa govorimo o stilno zaznamovanem besednem redu. Na primer: – Povabil me je na kavo. – Na kavo povabil me je. – Na kavo je povabil me. – Me je na kavo povabil. – Me je povabil na kavo. Nekateri so dobri, drugi ne, njihov besedni red je nenavaden, nevsakdanji. Nekatere najdemo v pesništvu, drugi izražajo čustvenost pripovedovalca. Kaj menite o teh: – Izvidnik prepozna točke izkrcanja na digitalni in klasični karti. – Izvidnik prepozna na digitalni in klasični karti točke izkrcanja. – Izvidnik na digitalni in klasični karti prepozna točke izkrcanja. – Izvidnik točke izkrcanja prepozna na digitalni in klasični karti. – Točke izkrcanja prepozna izvidnik na digitalni in klasični karti. Razmislite o besednem redu v povedih, katera različica ni najustreznejša in zakaj. Odgovor dobite v naslednji številki. Še primer iz prakse: – napačno: Posneli bomo prihod tujih sil iz helikopterja po železnici. – prav (odvisno od bistva sporočila): Prihod tujih sil po železnici bomo posneli iz helikopterja. Iz helikopterja bomo posneli prihod tujih sil po železnici. (Razmislite, kaj je narobe s prvim primerom.) Sestava besedne zveze Besedna zveza je sestavljena iz jedra in določila. Če je v jedru samostalniška beseda in jo natančneje določa pridevniška, je določilo pred jedrom (lepa dežela, naša dežela, tri dežele), za jedrom pa je samostalniško določilo (mesto Ljubljana, vznožje gore, lisica Zvitorepka). V prvem primeru se jedro in določilo ujemata v spolu, sklonu in številu, v drugem navadno ne. Nekateri pridevniki imajo lahko dopolnila v različnih sklonih. To dopolnilo stoji v prilastku pred pridevnikom (na cesti ležeče ovire, vsega dobrega siti ljudje), če pa prilastek postavimo za jedro, je dopolnilo za njim (ovire, ležeče na cesti, ljudje, siti vsega dobrega). O naslonkah in njihovem zaporedju v naslonskem nizu bomo govorili v naslednji številki. Tokrat dodajam le primer rabe: Če naj bi bil (pogosta napaka – bi naj bil!) prijazen, sem si zamislil tole: povedal mu bom, da so me njegove besede zelo prizadele, če pa naj bi bil neprijazen, ga bom poslal k vragu. Pravijo, da vaja dela mojstra, vendar le, če mojster dela vajo. Težko si je zapomniti stvari, ki jih preberemo le enkrat, zato bomo tokrat naredili kratko rekapitulacijo (mimogrede, to nima nobene povezave s slovensko ali angleško kapitulacijo/capitulation oziroma predajo), torej bomo na kratko povzeli besede iz prvih dveh člankov. Slovenska beseda recept (zdravniški) ambulanta polpenzion polni penzion mapa simpatičen avtoštop tema (predmet obravnave) aktualen eventualno bilijon reklamacija »vikendica« baraka hazardiranje abortus (splav) džins trener trenirka Pomen lažneLažni prijatelj ga prijatelja v angleščini v slovenščini prescription recipe kuharski recept receipt potrdilo o plačilu outpatient clinic ambulance reševalno vozilo half-board pension pokojnina full-board ali penzion folder, file map zemljevid nice, likable, sympathetic sočuten pleasant hitchhiking auto, avtomobil, stop stop oziroma stoj topic, subject, theme (tudi) tema, theme motiv current actual dejanski, pravi possibly eventual končen trillion billion milijarda complaint reclamation zahteva holiday home, weekend, house vikend, hiša cottage shack barracks vojašnica gambling hazard nevarnost, grožnja abortion to abort prekiniti Angleška ustreznica denim coach, trainer sweatsuit, tracksuit jeans trainers kavbojke športni copati Upam, da smo si do zdaj zapomnili že nekaj lažnih prijateljev, saj jih je še veliko, ki bi jih lahko postavili pred jezikovno komisijo. Pred njo bi lahko postavili tudi besedo komisija. Ustreznica commission lahko poleg komisija pomeni tudi naročilo ali provizija. Svoj pomen ima tudi v vojaškem kontekstu. Najdemo jo v imenu za podčastnika, NCO ali non-commissioned officer, častnik pa je commissioned officer ali le officer. Poleg tega se pojavlja v frazah, kot sta to be commissioned as = biti imenovan za in to get a commission = postati častnik. Večina naših častnikov in podčastnikov ter civilistov dela v vojašnicah, drugi pa delamo v vojaških objektih. Vojaški objekt ni military object – to bi namreč pomenilo, da se pogovarjamo o nekem vojaškem predmetu. Beseda objekt v slovenščini pomeni nekaj zgrajenega oziroma poslopje ali stavbo in tako je tudi v primeru vojaškega objekta, ki ga v angleščino ne prevajamo kot object, temveč military post, installation ali facility, pri čemer je izbira ustreznice odvisna od velikosti in namena uporabe objekta. Angleška beseda object se najpogosteje prevaja kot predmet oziroma namen. Če v besedi naglas premaknemo s prvega na drugi zlog, dobimo glagol to object, ki pomeni, da se z nečim ne strinjamo oziroma nečemu nasprotujemo. Potemtakem: Do you object to another article about false friends? Ali imate kaj proti še enemu članku o lažnih prijateljih? Tanja Debevc, Šola za tuje jezike Milena Sevšek Potočnik SV 47 stenčas PREBRALI SMO Uroš Lipušček: Sacro egoismo: Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915 V uvodu 512 strani obsežne monografije nam avtor opiše razmere v Evropi od berlinskega kongresa naprej, ustvarjanje novih zavezništev in stopnjevanje napetosti na predvečer velike vojne. V osrednjem delu knjige so predstavljeni interesi in iredentistična politika Kraljevine Italije in antantnih sil v času vojne, diplomatske dejavnosti, postopno pristajanje antante na italijanske ozemeljske zahteve in vloga posameznih akterjev pri sklenitvi pakta. Med drugim nam avtor predstavi tudi pogled carske Rusije na jugoslovansko vprašanje, vlogo takratne jugoslovanske politične emigracije in pomen novega Jugoslovanskega odbora, ki je po razkritju tajnega sporazuma na vse načine poskušal preprečiti njegovo uresničitev. Sklepni del obravnava pariško mirovno konferenco v Versaillesu in posledice tajnega sporazuma za slovenski narod, ki je z rapalsko pogodbo, ki sta jo leta 1920 podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, izgubil četrtino svojega etničnega ozemlja s približno 300.000 prebivalci. Osrednja tema knjige Sacro egoismo: Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915 je zakulisna politika pred natančno sto leti med Italijo na eni in silami antante na drugi strani. S podpisom meddržavnega tajnega londonskega pakta je Italija izstopila iz trojne zveze z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v zameno pa so ji velike sile, in sicer Velika Britanija, Rusija ter Francija, obljubile južno Tirolsko, Trst, Goriško, Gradiško, velik del Kvarnerja s tamkajšnjimi otoki, dalmatinska mesta in dele obale v Albaniji. Izstop je pomenil odprtje jugovzhodne fronte, ki je med drugim obsegala območje od Rombona do Jadranskega morja ob reki Soči. Zvonko Krunić, Knjižnično-informacijski in založniški center MO RS NOVICE Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske avgusta poletela na pomoč že 32-krat Najlepša hvala za nepozabno vojaško poroko! Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske, ki je s helikopterjem Bell 412 na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v 15-minutni pripravljenosti, je pretekli teden posredovala devetkrat. Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. avgusta, je dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske poskrbela za helikopterske prevoze iz Slovenj Gradca, Krškega, Ilirske Bistrice, Lesc, Brežic, s Pokljuke in Kredarice ter dvakrat iz Nove Gorice. Samo avgusta je helikopter Slovenske vojske poletel na pomoč že 32-krat, od tega je 22-krat poletel v gore, 10-krat pa sodeloval pri prevozu obolelih ali poškodovanih oseb. Tako so dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske letos v reševalnih akcijah posredovale 137-krat, od tega 88-krat pri reševanju v gorah, 49-krat pa so poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so prepeljale 158 poškodovanih ali obolelih in naletele 164 ur. Poleg reševanja v gorah Poročila sta se Ana Kersnik (Ana Devayani Kersnik) in in na težko dostopnih območjih dežurna posadka opravlja tudi prevoze helikopterske nujne medicinske pomoči, saj je prav hitrost pri reJernej Žvab. Konec junija sta se poročila Ana Kersnik, znana tudi kot Ana Devayani ševanju največkrat ključna za ohranitev najpomembnejšega – človeKersnik, in Jernej Žvab, 26-letna plesalka, model in jogistka, ter 28-letni škega življenja. vojak, ki ju je življenje združilo pred približno dvema letoma. Junija lani sta se zaročila in čez leto dni poročila. Njuno življenje je pred kratkim SOJ SV polepšal tudi sinček Jaka, ki je bil prav tako na poroki. Civilni del poroke je potekal v Preddvoru, na čudovitem gradu Hrib, kjer so protokol spre- Novi uspehi pripadnikov športne enote mljali zvoki koračnice, zaigrane na kitaro, cerkveni pa v pravljični cerkvi Pretekli konec tedna so se vrhunski športniki, zaposleni v Športni enoti sv. Klemena v Mojstrani. Cerkveni del je bil obogaten z vojaško tradici- Slovenske vojske, izkazali z odličnimi rezultati. Padalska reprezentanjo, saj je obred vodil tudi vojaški duhovnik Milan Pregelj. Vzdušje so do- ca (v sestavi Karun, Balta, Salkič, Erjavec in Bečan) je na četrti tekmi datno polepšali člani Okteta 9, ki so poskrbeli, da sta mladoporočenca svetovnega pokala v Bellunu premagala vso konkurenco in se še utrprvi ples zaplesala pred cerkvijo, kar na prostem. Ni manjkal poseben dila v vodstvu svetovnega pokala. Spidvejist Matej Žagar je na dirki sprevod: Jernej je svojo Ano odnesel skozi špalir vojakov. svetovnega pokala v Horsensu kljub padcu v predtekmovanju osvoPoročno slavje se je nadaljevalo ob zvokih glasbene skupine Krila. Ne jil odlično drugo mesto. Plavalka Anja Klinar je zadnji dan svetovnebi bilo čudovite poroke brez kočije in torte, pri kateri se je izkazal kuhar, ga prvenstva v plavanju v Kazanu odlično nastopila na 400 metrov prijatelj, s štirinadstropno torto. mešano in z devetim rezultatom le za 19 stotink sekunde zaostala za Mladoporočenca sta bila polna vtisov in hvaležna vsem, ki so na ka- velikim finalom. Slovenska državna prvakinja v gorskokolesarskem kršenkoli način pripomogli k uresničitvi njune sanjske poroke, še posebej pa domačim, svojcem in pričam: Evi, Tatjani, Jerneji, Almiri, Katarini, Aljažu, Jerneju, Aljažu, Jerneju in Anžetu ter vojaški enoti. Ana Devayani Kersnik olimpijskem krosu Tanja Žakelj pa je na peti tekmi svetovnega pokala v ameriškem Windhamu osvojila šesto mesto, kar je njen letošnji najboljši dosežek. Blaža Klemenčič je tekmo končala na desetem mestu. Svetovna prvaka med kanuisti, dvojec Luka Božič in Sašo Taljat, sta se prvič letos na tekmi svetovnega pokala v španskem Seu d´Urgellu uvrstila v finale in na koncu zasedla peto mesto. Na zadnji tekmi svetovnega pokala kajakašev in kanuistov v francoskem mestu Pau je pripadnik športne enote Peter Kauzer dokazal, da se vrača v šampionsko formo. Po nekaj letih premora je znova zmagal na tekmi svetovnega pokala in hkrati osvojil prvo mesto v skupnem seštevku za leto 2015. Peter je progo prevozil odlično, ni se spravljal v težje položaje, se sicer dotaknil enih vrat, a na koncu zasluženo slavil. Sprva je bil na drugem mestu, a so Francozu Coloberju zaradi zgrešenih vrat prišteli 50 sekund kazenskega pribitka. »To sem bil ponovno stari jaz,« je komentiral svoj nastop Kauzer in pokazal veliko optimizma pred nastopom na svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Londonu. Zadnji dan tekmovanja je v ekipnih nastopih slovenska ekipa v postavi Božič, Savšek, Lenarčič zasedla drugo mesto med kanuisti. Na zahtevni progi so bili hitri, a nenatančni in prišli v cilj z 10-sekundnim zaostankom za zmagovalci iz Francije. Naj omenimo, da je Luka Božič v finalni vožnji posameznikov zasedel sedmo mesto. Ekipa kajakašev v postavi Kauzer, Brus in Peterlin se je na progo podala kot zadnja, imela nekaj težav na protitočnih vratih in na koncu s petimi sekundami zaostanka zasedla tretje mesto. SOJ SV Mini Markovič znova zmaga na tekmi svetovnega pokala, Špela Ponomarenko Janič z normo za Rio Pripadnica Športne enote Mina Markovič je v izjemni formi. Na četrti tekmi svetovnega pokala v norveškem Stavangerju je že tretjič zmagala v težavnostnem plezanju. Že v kvalifikacijah in polfinalu je vodila ter tekmicam dokazala, da je v tej disciplini športnega plezanja letos zelo suverena. V finalu je ubranila vodstvo in se veselila še tretje zmage v tej sezoni. Z novo zmago je še utrdila vodstvo v skupnem seštevku te discipline. »Čeprav nisem prišla do vrha, je moje plezanje v finalu zadoščalo za zmagoslavje, saj je drugouvrščena avstrijka Jessica Pilz prav tako omagala na predzadnjem oprimku. Žal mi je, da nisem zaključila z vrhom, ker nisem bila daleč od njega,« je strnila vtise po podelitvi medalj. Kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janič je po enoletni odsotnosti zaradi materinstva znova v dobri formi. Na svetovnem prvenstvu v Milanu je na 500-metrski razdalji osvojila šesto mesto v finalu A in si priborila nastop na olimpijskih igrah naslednje leto v Braziliji. To bodo že njene tretje olimpijske igre. Za bronasto medaljo je zaostala nekaj več kot pol sekunde, vendar je bil njen glavni cilj doseči olimpijsko normo. Na 200-metrski razdalji v finalu B je zasedla drugo mesto (skupno 11.). Razpis za 21. tradicionalno vojaško tekmovanje v maratonu Celje–Logarska dolina V soboto, 5. septembra, bo v organizaciji 20. pehotnega polka 72. brigade Slovenske vojske 21. tradicionalno vojaško tekmovanje v maratonu Celje–Logarska dolina. Poleg pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske in zaposlenih na Ministrstvu za obrambo se lahko tekmovanja udeležijo tudi člani organizacij in društev (Zveze slovenskih častnikov, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, društva Sever itn.), upokojenci Ministrstva za obrambo ter družinski člani zaposlenih na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski. Vse informacije o načinu prijave najdete v razpisu na spletni strani Slovenske vojske v rubriki Sporočila za javnost. Več informacij: – štabni vodnik Franc Ostronič, telefon 03 544 44 24 ali 041 779 397, – štabni vodnik Simon Polc, telefon 03 544 43 10, – spletna stran www.drustvo-maratoncev-celje.si. SOJ SV spodbudna misel Počitnice – brezdelje ali zasluženi oddih Stara zgodba pripoveduje o afriškem domorodcu in zahodnjaškem poslovnežu, ki sta čas in obveznosti razumela vsak na svoj način. Afričan je vsak dan že pred 9. uro našel prostor v senci pod palmo in nekaj dni ga je opazoval poslovnež, ki se je ob tej uri odpravil na jutranji sprehod med preživljanjem dopusta. Po nekaj dnevih se mu je zazdelo, da mora »revnega« domorodca poučiti o temeljih sodobne ekonomije. Pristopil je k njemu in mu rekel: »Saj ni čudno, da si tako reven, da nimaš ničesar, ko pa že ob 9. uri poležavaš v senci in nič ne delaš.« Domorodec mu je odgovoril: »Za danes sem naredil že dovolj, nalovil sem ribe za družino in prinesel domov vse, kar je potrebno za današnji dan.« Razvil se je pogovor. Poslovnež: »To razumem. Zakaj ne naloviš še več rib?« Domorodec: »Kaj naj bi delal z njimi?« Poslovnež: »Lahko bi jih prodal in zaslužil za ribiško mrežo, da bi nalovil še več rib.« Domorodec: »Zakaj bi moral naloviti več rib?« Poslovnež: »Več rib pomeni več zaslužka in počasi bi si lahko privoščil ribiško ladjo, na kateri bi zaposlil delavce, ki bi lovili ribe zate.« Domorodec: »Zakaj bi morali drugi loviti ribe zame?« Poslovnež: »Če bi drugi lovili ribe zate in bi jih prodajali, bi ti veliko zaslužil in bi lahko v miru počival ter užival v sadovih svojih naložb.« Domorodec: »To delam že zdaj.« Nauk zgodbe nas ne navaja k brezdelju, temveč nam poskuša dopovedati, da se mora človek smiselno in razumno lotiti vseh stvari. Materialne dobrine potrebujemo in za osnovne potrebe moramo poskrbeti, ni pa povsem razumno, da si vse pretirano kopičimo in si nalagamo delo zaradi dela. Delo in dopust sta zaradi človeka in ne nasprotno. Milan Pregelj ŠPORTNA ENOTA SV 48 SV SV 49 razvedrilo MESTO ČVRSTOST, OB SAVI VZHODNO KREPKOST OD LJUBLJANE NAPAD, NASKOK ELEKTRIČNI SUŠILNIK ZA LASE TINE ROŽANC PRESTOP VODE IZ REKE MESTO V TERAMU, ITALIJA STARA DOLŽINSKA MERA Fotografija: Bruno Toič POIŠČI PET RAZLIK Fotografija: Bruno Toič nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 28. septembra 2015. PISEC, KNJIŽEVNIK GORLJIV PLIN, SESTAVINA NAFTE Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. CIRKONIJ GL. MESTO GANE HOKEJIST ZUPANČIČ IGRALEC RANER ŠVED. PLEM. RODBINA SL. FOTOGRAF (EDI) Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] NERESNICA Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO BELGIJSKI POLITIK (PAULHENRI) MESTO NA SEVERU PORTUGALSKE PEVEC PESTNER DUŠAN RUTAR NEM. SMUČ. (MARTINA) PLADENJ VIR, SREDSTVO Uredništvo: SSK HLOD NA ŽAGI ŽIVINSKA KRMA NOVI POGANJKI NA TRAVI Članke za tisk pripravila: Nataša Oblak VILKO OVSENIK NUJA SIMON OGRIN DANSKI OTOK ERIKA ŽNIDARŠIČ METAMORF. KAMNINA SLIKAR KRAJIN VRH V TRN. GOZDU OBZIR DO POKOJNIH ASTAT NAJVIŠJE MESTO ŠPORTNIK DOMAČA PTICA MONGOLSKI ŠOTOR PLETENA JOPICA ANTIČNI NIZOZEMCI AM. IGRAL. HUNTER NOŽ ZA OBREZOVANJE TRT NASLOVLJENEC PISMA TOP VESEL ČLOVEK STAROSL. ČRKA MAJHNO VOZILO PEVKA BARUCA OKRAS, OLEPŠAVA PREVAL MED KRANJSKO IN ŠTAJERSKO RAZLIČEK KALCEDONA AM. TENIS. (CHRIS) EDEN OD ČUTOV Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar Fotograf: Bruno Toič PRAZNIK BOG. VESTE ZNIŽANI TON H TROPSKI SADEŽ UČITELJ VEROUKA DECIMETER SEČEVOD, ODVOD SEČA IZ LEDVIC V MEHUR VEČJI ZAPRT PROSTOR ZA PRIREDITVE MOČNO POŽELENJE VITEK STOLP OB DŽAMIJI Rešitev iz PREJŠNJE številke Fotografija na naslovnici: Bruno Toič Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ROCK PROOF. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Ana Brenkuš, Milje 16, 4212 Visoko, – Marko Murko, Dominkuševa 8, 2000 Maribor, – Ana Volkar, Krallova 1, 8000 Novo mesto. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 16. septembra 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Naklada: 9700 izvodov Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51 52 SV
