Gasilci praznovali 140 let

revija
slovenska vojska
Robič pred Raamom
v vrhunski formi
V 18. BRKBO intenzivno
usposabljanje s kobrami
Leto XVII
12. 6. 2009
številka

9 771318 068006
Cena 0,21 €
Gasilci praznovali
140 let
sv 9
spremljamo
Ministrica na uradnem
obisku v Makedoniji
Besedilo: SOJ, MG
Fotografija: MORM
Ministrica za obrambo
dr. Ljubica Jelušič je bila
na povabilo makedonskega
ministra za obrambo
Zorana Konjanovskega od
1. do 3. junija na uradnem
obisku v Makedoniji. Gre za
njen prvi bilateralni uradni
obisk v tujini po prevzemu
dolžnosti.
Slovensko ministrico je najprej
sprejel makedonski predsednik
Gjorgej Ivanov, s katerim sta
sodelovanje med državama ocenila
kot odlično, predvsem na obrambnem in vojaškem področju. Glede
prizadevanj za članstvo v Natu in
EU je dr. Ljubica Jelušič dejala, da
bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala prizadevanja Makedonije, saj
je na obrambnem področju dobro
pripravljena. Obenem je ministrica
opozorila, da morata Makedonija
in Grčija v sporu zaradi ustavnega
imena Makedonije doseči kompromis. Ministrica se je makedonskemu predsedniku zahvalila za
logistično podporo pri prehodu
slovenskih enot čez Albanijo na
Kosovo ter za pomoč bolnišnice
v Skopju, ko je pripadnik SV lani
med opravljanjem dolžnosti na
misiji Kforja doživel srčni napad.
Na makedonskem obrambnem
ministrstvu sta se delegaciji obeh
držav pogovarjali predvsem o
sodelovanju na obrambnem in
vojaškem področju. Dr. Ljubica
Jelušič je odnose med državama
ocenila kot odlične, saj sodelovanje
med ministrstvoma poteka od
podpisa sporazuma pred 15 leti.
Letos je Slovenija izvedla že več
kot polovico od 31 načrtovanih
skupnih dogodkov. Možnosti za
sodelovanje so še na področju
V Črni gori mednarodna vaja zaščite in reševanja
V okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje
za Jugovzhodno Evropo je Ministrstvo za notranje zadeve Črne gore
v Budvi ta teden organiziralo Dneve zaščite in reševanja, v okviru
katerih so izvedli mednarodno vajo zaščite in reševanja Budva 2009.
Domneva vaje je potres v obalnem delu Črne gore. Na vaji sodeluje
tudi slovenska enota Civilne zaščite, sestavljena iz ekipe za iskanje in
reševanje v urbanih okoljih, ekipe za reševanje z višin ter iz vodstva
enote in podpore. Predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje na
vaji sodeluje kot strokovnjak Evropske unije in je udeležence seznanil
s postopki za zaprošanje in dajanje mednarodne pomoči ob nesrečah
v okviru mehanizma civilne zaščite EU.
2
vojaškega zdravstva, in sicer pri
izobraževanju bolničarjev ter
sodelovanju z vojaško bolnišnico
v Skopju. Slovenska delegacija je
predstavnike makedonske vojske
povabila na certificiranje role 2
in izrazila interes za uporabo
vojaškega poligona Krivolak za
usposabljanje enot, ki odhajajo v
MOM. Poleg tega bi Višja štabna
šola SV lahko izobraževala častnike
makedonske vojske. V nadaljevanju sta se delegaciji pogovarjali o
prizadevanjih Makedonije za vstop
v Nato in EU ter o makedonskem
prispevku v MOM. V operacijo Isafa
bo Makedonija poleg 140 pripadnikov napotila dodatnih 70, v Althei
sodeluje z 12 pripadniki, v Unifilu
pa s častnikom. Dr. Ljubica Jelušič
in Konjanovski sta govorila tudi o
razmerah v regiji, utrjevanju miru,
dolgoročni stabilnosti in možnostih za krepitev obrambnega
sodelovanja na Zahodnem Balkanu.
Makedonski minister je predstavil
potek obrambnih reform in transformacijo obrambnega sistema.
Dr. Ljubica Jelušič se je v Sobranju
srečala s podpredsednikom odbora
za obrambo in varnost Kirstom
Mukovskim ter s člani odbora. Ti
podpirajo transformacijo obrambnega sistema in obrambne reforme
v Makedoniji ter si prizadevajo, da
bi njihova država še naprej sodelovala v MOM. Ministrica je zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije
makedonskim prizadevanjem za
vstop v Nato. Slovenska delegacija
je obiskala tudi vojaško bolnišnico v Skopju, kjer se je ministrica
pogovarjala o možnostih sodelovanja, predstojnika bolnišnice in
zdravstveno osebje pa povabila na
obisk v Slovenijo, ko bomo konec
leta certificirali mobilno bolnišnico
role II. Obiskala je tudi Kardiološko
kliniko Filip II., v kateri so lani
med opravljanjem dolžnosti na
misiji Kforja zdravili pripadnika
SV. V vojašnici Ilinden, kjer je
ministrico gostil načelnik generalštaba makedonske vojske general
Miroslav Stojanovski, so predstavili
priprave enot makedonske vojske v
MOM, njihovo oborožitev in opremo. Sicer se je ministrica udeležila
tudi predstavitve knjige Preventiva
in upravljanje konfliktov – primer
Makedonije avtorjev dr. Marine
Mitrevske, dr. Antona Grizolda, dr.
Vlada Bučkovskega in dr. Anthonyja
Wanisa-St. Johna. Bila je gostja na
Inštitutu za obrambne in mirovne študije Univerze sv. Cirila in
Metoda v Skopju, kjer je študentom predavala o vlogi Slovenije
v mednarodnih operacijah in na
misijah.
spremljamo
2
Ministrica na uradnem obisku v Makedoniji
7
Poveljstvo 1. brigade izvedlo štabno vajo v učnem okolju
8
MO predstavilo ukrepe po vlomu v skladišče pri Pivki
8
Generala Alojz Šteiner in James N. Mattis prvič v videopogovoru
9
Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti v poveljstvih in enotah
intervju
4
Skrb za načrtno kadrovanje in delo z mladimi
slovenija in nato
10
Direktorji obrambnih obveščevalnih služb držav Nata v Sloveniji
iz vojaškega življenja
12
JRKB-izvidniki streljali s kobrami
Obletnica, na katero smo Slovenci
lahko ponosni
vse b i n a
22Izvidniki 1. brigade na usposabljanju iz preživetja v naravi
iz sveta letalstva
14
Nadzor iz zraka
objave
zaščita in reševanje
24
S Švedi uspešno sodelujemo
strokovne teme
26
Nato in EU v Bosni in Hercegovini – sinergija ali tekmovanje?
29
Poslušnost avtoriteti v vojski
šport v vojski
32
Robič pred Raamom vrhunsko pripravljen
obrazi
34
Gregorju se uresničuje največja želja
razvedrilo
35Križanka
U V O D N IK
17
Več kot 130.000 Slovencev je vključenih v prostovoljna gasilska
društva, kar pomeni skoraj sedem odstotkov prebivalcev, le dobrih
700 gasilcev pa je poklicnih. Prostovoljni gasilci so lani posredovali
v kar 4500 požarih, toda danes je njihov pomen precej širši kot v
preteklosti. Spomnimo na dve lanski poletni neurji, ko je pri odpravljanju posledic sodelovalo po približno 2000 gasilcev. Prav tako
si danes reševanja ne predstavljamo brez gasilcev ob prometnih
nesrečah, reševanju na vodi in iz nje, ob razlitjih nevarnih snovi
ter tudi pri iskanju pogrešanih ljudi. Prostovoljni gasilci v Sloveniji
vsako leto opravijo več kot deset milijonov ur prostovoljnega dela!
Delo je vroče, mokro, umazano, včasih nevarno in težko, zato ni za
vsakogar, vendar je prav v gasilstvu v Sloveniji združena največja
humanitarna sila. 140 let množičnega prostovoljstva in solidarnosti
je jubilej, na katerega smo lahko ponosni in ki se mu v drugih državah ne morejo načuditi. Slovenska prostovoljna gasilska društva v
okviru GZS namenjajo velik pomen društvenemu življenju. Veliko je
gasilskih tekmovanj, strokovnih ekskurzij in družabnih prireditev,
v okviru društev delujejo različne kulturne skupine itn. Tudi v preteklosti je bilo gasilstvo povezano z drugimi dejavnostmi. »Gasilci
so bili nosilci naprednih zamisli, organizatorji kulturnih dogodkov,
znotraj gasilskih društev so se ustanavljali gasilski zbori in godbe
požarne obrambe ... Biti član društva je bilo prestižno vprašanje,«
je ob praznovanju obletnice dejal predsednik RS in poudaril pomen
gasilstva tudi pri krepitvi narodove zavesti, širjenju slovenskega jezika ter kulturni in intelektualni rasti slovenskega naroda. Še danes
velja, da si s članstvom v gasilskem društvu zavezan programu in
vrednotam društva, torej poštenju, solidarnosti, tovarištvu in medsebojni pomoči. Da je kar četrtina članov PGD mlajših od osemnajst
let, kaže, da so te vrednote v naši družbi še vedno pomembne.
Čeprav je pri slovenskem gasilstvu osupljiva prav množičnost
prostovoljstva, je njegova resnična vrednost v vsakem posamezniku, ki je ne glede na okoliščine pripravljen pomagati reševati
človeška življenja in naše okolje. Na izjemne človekove zmogljivosti
nas vsako leto znova spomni tudi pripadnik športne enote SV,
vztrajnostni kolesar Jure Robič. Letos se na dirko čez Ameriko
odpravlja že sedmič in glede na njegovo formo Slovenci na najtežji
preizkušnji ekstremnega kolesarstva na svetu stavimo na že peto
zmago. Jure, srečno!
Meta Grmek
k o l ofon
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 26. junija 2009.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat
na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji,
niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.
Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA).
Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70
Elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si
Urednica: Meta Grmek
Novinar: Marko Pišlar
Fotograf: Bruno Toič
Tajnica uredništva: Milena Topolovec
Oblikovna zasnova: Polona Čelhar
Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o.
Naklada: 10.750 izvodov
revija
slovenska vojska
Robič pred Raamom
v vrhunski formi
V 18. BRKBO intenzivno
usposabljanje s kobrami
Fotografija je bila posneta
med usposabljanjem
pripadnikov 1. brigade
iz preživetja v naravi.
Oblikovanje naslovnice:
Polona Čelhar
Fotografija na naslovnici:
Bruno Toič
Leto XVII
12. 6. 2009
ŠTEVILKA

Gasilci praznovali
140 let
9 771318 068006
Cena 0,21 €
3
sv 9
intervju
Skrb za načrtno kadrovanje
in delo z mladimi
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografija: Bruno Toič
Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Antonom Korenom
Slovensko gasilstvo letos praznuje 140. obletnico
organiziranega delovanja. V počastitev tega visokega
jubileja so 5. in 6. junija v Metliki, kjer so leta 1869 ustanovili
prvo mestno požarno obrambo na Slovenskem, potekale
številne prireditve. 140. obletnico organiziranega delovanja
gasilstva na Slovenskem so združili z enakim jubilejem
metliškega prostovoljnega društva in 40. obletnico
delovanja prenovljenega slovenskega gasilskega muzeja
dr. Branka Božiča v Metliki. Ob tem slovesnem jubileju
smo se o trenutnih nalogah, težavah in prihodnjem razvoju
slovenske gasilske organizacije pogovarjali s predsednikom
Gasilske zveze Slovenije Antonom Korenom.
4
Bogat program prireditev
ob 140. obletnici gasilstva
na Slovenskem
Kateri so najpomembnejši
dogodki, ki so vplivali na razvoj
gasilstva pri nas?
Prvi je ustanovitev prve požarne
obrambe na Slovenskem 19. septembra 1869 v Metliki. Temu dogodku sledi ustanovitev prostovoljnih gasilskih društev v Ljubljani,
Laškem in na Ptuju. Pomembno je
leto 1879, ko je Ignac Merhar, star
komaj 23 let, v Dolenji vasi ustanovil gasilko društvo in uvedel slovensko poveljevanje. Sestavil je slovenska povelja namesto nemških, ki
so bila v tistih letih obvezna. Tako
je prebudil potrebo po zamenjavi
nemškega poveljevanja s slovenskim. Leta 1880 je Merhar nastopil
v Ljubljani na veliki gasilski
slovesnosti, na kateri je svoji četi
poveljeval slovensko. Policisti so
Merharju vzeli poveljniško sabljo
in ga zaprli, vendar so ga morali
zaradi velikega pritiska Slovencev,
predvsem gasilcev, hitro izpustiti. Potem se je slovenska beseda
nezadržno širila v gasilskih vrstah.
Leta 1886 je Merhar izdal še prvi
slovenski vadnik, v katerem je sestavil in razložil slovenska povelja,
službeni ter poslovni red, redovne
vaje in podobno. Vadnik je imel
velik pomen za nadaljnji razvoj
slovenskega gasilstva, za katerega
je pomembna ustanovitev Gasilske
zveze LRS, ki je bila ustanovljena 2.
oktobra 1949 v Ljubljani na podlagi
zakona o prostovoljnih gasilskih
društvih, ki ga je sprejela takratna
Ljudska skupščina LRS 19. maja
1948 in je pomenil podlago za
preoblikovanje slovenskega prostovoljnega gasilstva in delovanje
gasilske zveze. Kot zadnje bi poudaril osamosvojitev Slovenije leta
1991 in sprejetje nove zakonodaje,
ki je uredila slovensko gasilstvo v
okviru sistema zaščite in reševanja,
s čimer so gasilci dobili številne
naloge ob naravnih in drugih
nesrečah. Gasilska organizacija
je v okviru sistema zaščite in
reševanja postala najmočnejša sila
ter pomemben nosilec nacionalne
varnosti na področju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
Naša organizacija se je razvila med
najsodobnejše gasilske organizacije
v Evropi, od sprejema Slovenije v
Združene narode leta 1993 pa je
tudi članica mednarodne gasilske
organizacije CTIF.
smo mu ob tej priložnosti predali
novo gasilsko vozilo. 6. junija smo
v Kulturnem domu Metlika pripravili slavnostno akademijo ob 140.
obletnici gasilstva na Slovenskem,
ki jo je odprla ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Na njej je slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk
predaval o pomenu prostovoljne
gasilske organizacije za ohranjanje
slovenskega jezika in slovenstva.
Prav tako smo odprli obnovljen
slovenski gasilski muzej dr. Branka
Božiča v Metliki, kjer smo hkrati
predstavili priložnostno razstavo in
knjižico Slovensko gasilsko izobraževanje od sredine 19. stoletja do
danes. Popoldan sta na osrednjem
prireditvenem prostoru potekala
slavnostna parada in zborovanje,
katerega častni pokrovitelj je bil
predsednik RS dr. Danilo Türk, ki je
bil tudi slavnostni govornik. Poleg
tega naj omenim, da bodo v počastitev tega jubileja letos potekale še
nekatere druge aktivnosti na ravni
gasilskih zvez in društev. Prireditve
v počastitev 140. obletnice organiziranega gasilstva na Slovenskem
bomo končali s sklepno prireditvijo, ki bo 13. decembra potekala v
ljubljanskem Cankarjevem domu,
na njej pa bo slavnostni govornik
predsednik vlade Borut Pahor.
Povečanje članstva
s 123.000 na 133.000
Kako ste praznovali 140. obletnico
organiziranega gasilstva na
Slovenskem?
Koliko gasilcev imamo v Sloveniji,
kako so organizirani v društvih
in kakšna je njihova kadrovska
struktura?
Praznovanje 140. obletnice organiziranega gasilstva na Slovenskem
je odlična priložnost, da lokalne
skupnosti in naše člane opozorimo
na bogato zgodovinsko tradicijo
gasilstva na Slovenskem ter nove
naloge in izzive, ki nas čakajo
v prihodnje, ter se jim ob tej
priložnosti zahvalimo za preteklo
uspešno delo. Ta častitljiv jubilej
smo v začetku junija praznovali z
bogatim programom prireditev v
Metliki. Najprej smo odprli razstavo literarnih, likovnih in fotografskih del mladih ustvarjalcev, ki
so prispela na natečaj, ki sta ga v
počastitev tega jubileja razpisala
Gasilska zveza Slovenije in občina
Metlika. 5. junija je potekala slovesnost ob 140. obletnici delovanja
metliškega gasilskega društva, ki
V Sloveniji imamo približno 600
poklicnih gasilcev v 13 poklicnih
gasilskih enotah oziroma od 700
do 800, če prištejemo še poklicne
gasilce v industriji. Slovensko gasilstvo temelji na prostovoljstvu, saj
so le v večjih mestih ustanovljene
poklicne gasilske enote. Gasilska
zveza Slovenije v okviru 118 gasilskih zvez združuje 1400 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih
deluje več kot 130.000 članov, od
tega je kar 25 odstotkov mladih in
23 odstotkov žensk. Pomemben
podatek je, da je od vsega članstva
skoraj 60 odstotkov operativnih gasilk in gasilcev, kar pomeni skoraj
60.000 članov. Po statistiki članstva, ki smo jo pripravili za lanski
kongres Gasilske zveze Slovenije
v Krškem, smo ugotovili, da se je
število članov s 123.000 povečalo
na skoraj 133.000, kar pomeni, da
je od prejšnjega kongresa na Bledu
ponovno naraslo število članov.
Seveda v nekaterih okoljih tudi primanjkuje članov, predvsem mladih,
ki so pripravljeni delati v gasilskih
enotah. Zato je pomembno, da tudi
v prihodnje poskrbimo za načrtno
kadrovanje in delo z mladimi ter za
ustrezno usposobljen in pripravljen mentorski kader, ki bo znal
s sodobnimi pristopi in načrtnim
delom mlade gasilce obdržati v
organizaciji in jih pripraviti za
zahtevnejše naloge v operativnih
enotah.
Koliko intervencij ste imeli lani
in kakšna je bila angažiranost
gasilskih enot?
Lani so naše enote posredovale v
4504 požarih, od tega jih je bilo
1939 na objektih, 1998 v naravnem
okolju, 539 na prometni infrastrukturi in 28 ob eksploziji. Prav tako
so naši člani pomagali pri julijskih
neurjih z močnim vetrom, ki so
najbolj uničevali v okolici Vodic,
Kamnika in Savinjske ter Šaleške
doline. Posledice neurja so občutili
tudi prebivalci širšega vzhodnega
dela države in Primorske. Močan
veter je odkrival strehe in skoraj
popolnoma uničil vasico Gozd v kamniški občini. Pri odpravi posledic
je sodelovalo skoraj 2000 gasilcev.
Vse poletje je bilo veliko neviht z
močnim vetrom in točo, tako da
skoraj ni več kraja v Sloveniji, ki
ga nevihte ne bi malo prizadele.
Lani je bilo najmočnejše neurje v
poznih večernih urah 15. avgusta
v vzhodnem delu države. Kot pest
debela toča je najbolj prizadela
podravski konec, veliko škodo
pa so doživele tudi mariborska,
pomurska, celjska in posavska
regija. Po zbranih podatkih je na
Podravskem sodelovalo približno
2000 gasilcev, ki so z več kot 150
gasilskimi vozili opravili več kot
20.600 ur dela. Podatki govorijo
o obsegu nesreče, ki je iz dneva v
dan dobivala nove razsežnosti. Ob
tem je bilo 10.500 poškodovanih
objektov na Podravskem, od tega
samo na Ptuju 4500. Veliko škode je
nastalo tudi na osebnih vozilih. Po
zbranih podatkih so gasilci pokrili
oziroma pred dežjem zavarovali
vsaj 3700 objektov. Rad bi poudaril,
da slovenska prostovoljna gasilska
organizacija na leto opravi več kot
10.000.000 ur prostovoljnega dela.
Večji poudarek novi osebni
gasilski opremi
Kako je urejen status gasilcev in
kje so še vedno največje težave?
Žal imamo še vedno težave zaradi
statusa gasilca in njegove odsotnosti z dela, ki nam ga kljub skupnim
prizadevanjem z resornim ministrstvom še ni uspelo rešiti. Pri
sprejemanju davčne zakonodaje
smo skupaj z Ministrstvom za
obrambo in Upravo RS za zaščito
in reševanje pripravili amandmaje,
ki bi gasilcu omogočali uveljavljanje določenih olajšav pri davčni
napovedi, delodajalca pa smo želeli
stimulirati z davčnimi olajšavami,
če zaposli gasilca in mu omogoči
opravljanje javne gasilske službe
med delovnim časom. Žal z našimi
predlogi nismo uspeli, saj po zagotovilih odgovornih v Evropi ne poznajo take prakse, zato bo to naša
prednostna naloga, ki jo bomo
poskušali rešiti v sodelovanju z
odgovornimi državnimi organi v
tem kongresnem obdobju. Ta naloga je tudi del strateškega pregleda
obrambnega resorja (SPOR), ki ga
pripravlja Ministrstvo za obrambo.
Slovensko prostovoljno gasilstvo je
naše nacionalno bogastvo in pojav,
ki ga v svetu ne poznajo, zato moramo pri reševanju tega področja
izhajati izključno iz svojih izkušenj.
Kako ste zadovoljni
z opremljenostjo gasilskih enot z
vozili in drugo gasilsko opremo?
V naši organizaciji se dobro zavedamo, da je glede na večjo zahtevnost
nalog težko pomagati brez ustrezne gasilske opreme. Slovenski
gasilci kupujemo standardizirano
gasilsko zaščitno in reševalno
opremo. Načrtno opremljanje enot
z gasilsko zaščitno in reševalno
opremo je prineslo dobre rezultate,
saj je večji del slovenskih operativnih gasilcev zadovoljivo opremljen,
seveda pa je posodobitev opreme
naloga, ki jo moramo nenehno uresničevati. V prihodnje bomo morali
nameniti večji poudarek predvsem
nakupu nove osebne opreme, ki
bo gasilcu omogočala optimalne in
predvsem varne pogoje za delo. Pri
tem bi rad posebej poudaril, da posledice recesije ne bi smele vplivati
5
intervju
Fotografija: Suzana Veber
sv 9
na učinkovito in varno opravljanje
njihovih nalog.
Dobro vsestransko
sodelovanje z Ministrstvom
za obrambo
za zaščito in reševanje na Igu pri
Ljubljani, ki našim gasilcem s svojimi nastanitvenimi zmogljivostmi,
vadbenimi objekti ter poligoni zagotavlja zelo kakovostne razmere
za usposabljanje.
Kako ocenjujete sodelovanje
Kaj pa sodelovanje z Združenjem
z Ministrstvom za obrambo in
slovenskih poklicnih gasilcev?
Upravo RS za zaščito in reševanje? Sodelovanje s poklicnimi gasilci
Sodelovanje z Ministrstvom za
obrambo in Upravo RS za zaščito
in reševanje je dobro, saj se zavedata naše vloge ter velikega prispevka
pri opravljanju nalog zaščite in
reševanja, zato tudi pomagata, kar
se kaže neposredno pri iskanju
rešitev za težave, ki so povezane z
našimi statusnimi vprašanji. Odraz
dobrega sodelovanja je tudi dodeljen proračunski denar, ki ga ministrstvo namenja za naše delovanje.
Čeprav je bilo obrambno ministrstvo med tistimi resorji, ki je bilo
zaradi posledic recesije z rebalansi
proračunov najbolj prizadeto, so
naši organizaciji letos povečali
dodeljena sredstev v primerjavi z
letom 2008. Res je, da veljamo za
manjšega porabnika obrambnega
proračunskega denarja in da smo v
preteklosti z dodeljenim denarjem
zaostajali glede na naše potrebe.
Prav tako je dobro sodelovanje
na področju usposabljanja in
izobraževanja, na katerem nam je v
veliko pomoč Izobraževalni center
6
poteka predvsem na strokovnooperativnem področju, saj pogosto
sodelujejo poklicne in prostovoljne
gasilske enote na intervencijah
in pri drugih skupnih nalogah.
S poklicnimi gasilci smo skupaj
pripravili merila za razvrščanje
in opremljanje gasilskih enot, v
pripravi pa so tudi skupna pravila
službe, ki bodo sprejeta konec leta.
Kako razširjene so športna,
kulturna in družabna dejavnost v
prostovoljnih gasilskih društvih po
vsej Sloveniji?
Gasilska društva so skozi zgodovino
veljala za zelo različno in uspešno
organizacijo, zato namenjamo pri
svojem delu velik pomen društvenemu življenju, ki se med drugim
kaže v delovanju različnih kulturnih skupin, od gasilskih godb,
pevskih zborov do dramskih skupin. Gasilska društva organizirajo
strokovne ekskurzije in prireditve,
ki so povezane s praznovanji obletnic gasilskih organizacij, razvitjem
gasilske zastave in prevzemom
novih vozil, pogoste pa so še gasilske veselice. Tradicionalna so tudi
gasilska tekmovanja, ki so pomemben del strokovne vzgoje. Na njih
gasilske enote dosegajo zelo dobre
rezultate in so v evropskem vrhu.
Naj poudarim, da bo 15 najbolje
uvrščenih ekip gasilskih enot iz vse
Slovenije letos nastopilo na gasilski
olimpijadi v Ostravi na Češkem.
Kako dejavni ste na mednarodnem
področju?
Slovenska gasilska organizacija
je vključena tudi v mednarodno
gasilsko organizacijo CTIF, v kateri
imamo zastopnike v vseh delovnih komisijah, tako da odločno
vplivamo na njeno delovanje.
Tradicionalno dobro je tudi sodelovanje naše organizacije z gasilskimi
organizacijami sosednjih držav.
Kakšna so vaša pričakovanja
in kako vidite prihodnji razvoj
gasilske organizacije v Sloveniji?
Vodstvo Gasilske zveze Slovenije
si bo še naprej prizadevalo za
oblikovanje ustreznih programov
dela, s katerimi bomo lahko uspešno opravljali vse naloge, ki nas
čakajo v prihodnje. Gradili bomo
na enotni organizaciji ob spoštovanju velikih vrednot domoljubja
in poštenosti, ki so bile v preteklosti prepoznane kot temeljne
vrednote našega prostovoljnega
humanitarnega dela. V središču
naše pozornosti bo seveda človek,
ki mu moramo zagotoviti aktualno
znanje, ustrezno opremo in druge
razmere za uspešno delo, da bo
delo v slovenski gasilski organizaciji ostalo tudi v prihodnje množično, prostovoljno ter v zadovoljstvo
posameznika in družbe.
Personnel planning and work with young people
This year, the Slovenian fire-fighting service celebrates the 140th anniversary of its organised activity. In Metlika, where the first municipal
fire-fighting brigade in the Slovenian territory was established in 1869,
on 5 and 6 June several events were carried out to mark this important occasion. This anniversary of organised fire-fighting services in
Slovenia was also the occasion to celebrate 140 years of the Metlika
voluntary fire-fighting brigade and the 40th anniversary of the recently renovated Dr Branko Božič Fire Figting Museum in Metlika. On this
important occasion, we discussed current missions and challenges, as
well as the evolution of Slovenian fire-fighting services, with Anton
Koren, the president of the Slovenian Fire-Fighting Association.
spremljamo
sv 9
Poveljstvo 1. brigade izvedlo
štabno vajo v učnem okolju
Poveljstvo 1. brigade SV je konec maja izvedlo enotedensko
vajo Trutamora 2009, na kateri se je približno 60 pripadnic
in pripadnikov poveljstva iz štabnega dela usposabljalo v
učnem okolju. Vaja je prva izmed treh, saj bo poveljstvo
septembra pripravilo vajo Salamander 2009, ki bo hkrati
priprava na sklepno vajo v Združenem vojaškem centru
za ugotavljanje pripravljenosti v nemškem Hohenfelsu.
Navedene štabne vaje so namenjene urjenju poveljstva
v postopkih načrtovanja in vodenja delovanja enotam
v mednarodni operaciji kot tudi doseganju končnih
operativnih zmogljivosti brigade do konca leta.
Besedilo: Meta Grmek
Fotografiji: desetnik Emil Jalovec
Poveljstvo 1. brigade SV je želelo
z vajo Trutamora 2009 svoje
pripadnike postopno usposobiti
v štabnih postopkih sprejemanja
odločitev, poleg individualnih
veščin pripadnikov pa so želeli z
vajo uskladiti štab v delovanju in
organizaciji dela na poveljniškem
mestu. Prav tako so želeli z vajo, ki
je potekala v učnem okolju, praktično preveriti samosklic poveljstva
1. brigade, postavitev osnovnega
poveljniškega mesta ter razporeditev in ureditev delovnih prostorov,
preverjali pa so tudi ustreznost
osnutka taktičnih standardnih operativnih postopkov za poveljevanje
in kontrolo.
Scenarij vaje je predvideval, da
poveljstvo 1. brigade poveljuje
večnacionalni bojni skupini Vzhod
na Kosovu in je stacionirano v
Natovi bazi Bondsteel v Ferizaju.
Scenarij je temeljil na realnem
ukazu za delovanje divizijske
ravni v tej mednarodni operaciji,
metodologija štabnega dela pa
na ameriškem vojaškem procesu
sprejemanja odločitev (Military
Decision Making Process – MDMP),
ki definira sedem korakov štabnega
dela. Na vaji so izvedli štiri, in
sicer sprejem, analizo naloge,
pripravo možnih oblik delovanja
ter njihovo analizo. Pri tem so vse
vadbene ukaze, dokumentacijo in
predstavitve pripadniki poveljstva
pripravili v angleškem jeziku, saj
so na vaji preverjali tudi njihovo
pisno in ustno usposobljenost iz
angleškega jezika.
Uspešno izvedena vaja Trutamora
2009 pomeni prvi korak k temu, da
se je poveljstvo brigade kot celota
sposobno namensko organizacijsko
prilagoditi za načrtovanje in vodenje delovanja. Na vaji Salamander
2009, ki bo sredi septembra, bodo
upoštevali ugotovitve tokratne
vaje ter predvideli zahtevnejšo
dinamiko načrtovanja in dela.
Obenem bo neposredna priprava
na odhod v nemški Hohenfels, kjer
bo poveljstvo 1. brigade v ameriškem Združenem vojaškem centru
za ugotavljanje pripravljenosti
tri tedne vključeno v ameriško
brigado, ki se bo tam neposredno
pripravljala za odhod na misijo
Kforja. Pripadniki 1. brigade bodo
na vaji sodelovali kot poveljstvo
bojne skupine brez enot, njihovo
štabno delo pa bodo spremljali ocenjevalci ameriških oboroženih sil.
Tokratno štabno vajo, ki je potekala v Vojašnici Franca Rozmana
Staneta v Ljubljani, si je ogledal
tudi načelnik GŠSV generalmajor
mag. Alojz Šteiner in pozdravil odločitev poveljstva 1. brigade, da se
uri v štabnem delu: »Veseli me, da
ste se končno začeli vesti kot pravo
vojaško poveljstvo in da ste naredili
dobro vajo na primeru Kosova.«
Načelnik GŠSV je obenem pohvalil
odločitev, da so na vaji uporabljali
angleški jezik, saj je po njegovi
oceni poznavanje jezika pomembno pri razumevanju dogajanja in za
lažje prilagajanje razmeram.
Osnovno poveljniško mesto
7
sv 9
spremljamo
Vesti na
kratko
V
sredo, 27. maja, je 10.
motorizirani bataljon, ki
ima od 1. marca poveljstvo,
motorizirani četi in logistični vod v bojni skupini Sokol
na misiji Kforja, praznoval
dan enote v vojaški bazi nad
Pećjo. Pripadniki 10. MOTB,
257 jih je na Kosovu, so organizirali bataljonski tek
in vojaško slovesnost, na
kateri so podelili priznanja
enote.
V
soboto, 30. maja, je v
Vojašnici Ivana Cankarja
na Vrhniki potekal poveljnikov dan, na katerega je
poveljnik sil brigadir Alan
Geder povabil sodelavce
z družinami ter družinske
člane pripadnic in pripadnikov SV, ki trenutno delujejo
v MOM. Brigadir Geder je
bil gostitelj poveljnikovega
dne že drugo leto zapored.
V
670. poveljniško-logističnem bataljonu so konec
maja s podjetjem Komunala
Slovenska Bistrica postavili
velik šotor, ki ga bodo uporabljali kot skladišče logistične opreme. Komunalno podjetje je brezplačno
zgradilo asfaltno podlago
pod šotorom, v okviru civilno-vojaškega sodelovanja pa je podjetje v vojašnici
11. in 12. junija organiziralo srečanje zaposlenih v komunalnem gospodarstvu
Slovenije.
N
a strelišču Apače je
v sredo, 3. junija,
potekalo tradicionalno strelsko tekmovanje s pištolo, ki ga za tuje
obrambne atašeje, akreditirane v Sloveniji, vsako leto
pripravi GŠSV. Strelskega tekmovanja se je udeležilo osem tujih obrambnih
atašejev s pomočniki in družinskimi člani, pripadniki
MO, GŠSV ter 72. brigade.
8
MO predstavilo ukrepe po vlomu
v skladišče pri Pivki
Vodstvo MO je v torek, 7. junija,
predstavilo prve ugotovitve glede
vloma v začasno skladišče URSZR
za neeksplodirana ubojna sredstva
v Povhovi jami pri Pivki in sprejete
ukrepe.
Varnostna služba vloma v skladišče
ni zaznala, manjkajo pa evidence
o uničenju 57 ročnih bomb, osmih
protioklepnih lanserjev armbrust
in štirih protioklepnih lanserjev
RPG-22. To pomeni, da so bila navedena sredstva uničena brez evidence ali odtujena med vlomom,
16. BNZP gostil
konferenco držav
članic Nata
V četrtek, 4. junija, se je v
Poljčah končala dvodnevna 19.
konferenca uporabnikov simulacijskega sistema ISP (Interactive
Simulation Package), na kateri
je sodelovalo 25 udeležencev iz
14 držav članic zveze Nato. Na
konferenci, ki jo je organiziral
16. bataljon za nadzor zračnega
prostora – Center za nadzor in
kontrolo zračnega prostora SV,
so udeleženci usklajevali mnenja
o morebitnih pomanjkljivostih
veljavne različice sistema ISP
in predlagali njene izboljšave
za doseganje soglasja za vse
potrebne spremembe programske opreme in potrditve
predloga nove različice. ISP je
sistem, katerega uporabniki so
centri za nadzor in kontrolo
zračnega prostora držav zveze
Nato. Sistem omogoča usposabljanje in urjenje postopkov
ter procedur osebja, ki opravlja
delo in naloge v vojaških centrih
za nadzor in kontrolo zračnega
prostora, in sicer ob izvajanju
postopka identifikacije plovil v
zračnem prostoru, postopka ob
izrednih razmerah, nastalih v
zračnem prostoru, ter postopka
navajanja oziroma vodenja
plovil v zračnem prostoru.
zato MO izvaja ukrepe, kot da bi
bila sredstva odtujena. Državni
sekretar na MO mag. Uroš Krek je
med ugotovljenimi nepravilnostmi
poleg neurejenega vodenja evidenc
v skladišču opozoril na nezadostno
raven varovanja, ki naj bi bilo sicer
zagotovljeno z zunanjim izvajalcem, in sicer s pogodbama o protivlomnem varovanju premoženja in
o obhodnem varovanju. Ministrica
dr. Ljubica Jelušič je ocenila, da je
treba uporabiti najstrožje ukrepe.
Glede zavarovanja objekta in sredstev v njem je dejala, da so napake
na tehničnem varovanju, ki je med
vlomom »zatajilo«, odpravili in
uvedli 24-urno fizično varovanje
objekta, prav tako so pogodbo
z varnostno službo, ki vloma ni
zaznala, odpovedali.
Druga skupina ukrepov se nanaša
na dokumentiranje sredstev v
tovrstnih skladiščih, tretja na
organizacijo skladiščenja NUS v
okviru URSZR in četrta na celovit
nadzor nad uničevanjem NUS na
ravni celotnega MO. Uvedeni so
postopki ugotavljanja osebne odgovornosti in postopki kadrovskih
sprememb. Skrbniku poligona
so bila odvzeta vsa pooblastila,
sprožen je bil postopek izredne
odpovedi pogodbe o zaposlitvi
za tega delavca, premeščena sta
bila odgovorna oseba za izvajanje usposabljanja pirotehnikov
in njegov nadrejeni, svetovalcu
generalnega direktorja URSZR so
odvzeli pooblastila za opravljanje
in koordiniranje izvajanja sistema
varstva pred NUS. Nekateri disciplinski postopki so bili že uvedeni,
imenovan pa je bil tudi nov začasni
upravitelj poligona. Zadnja skupina
ukrepov se nanaša na ugotavljanje
objektivne odgovornosti. Generalni
direktor URSZR je zaradi dogodka že ponudil odstop, ker pa mu
mandat poteče konec meseca in
je treba stanje na področju NUS
hitro urediti, bi bilo primerneje,
da do izteka mandata poskrbi za
to področje.
Generala Alojz Šteiner
in James N. Mattis
prvič v videopogovoru
V sredo, 27. maja, je na GŠSV prvič potekala videokonferenca med
načelnikom generalštaba SV generalmajorjem mag. Alojzom Štajnerjem
in vrhovnim poveljnikom zavezniških sil za transformacijo (SACT)
generalom Jamesom N. Mattisom.
Na konferenci so bili navzoči
tudi namestnik generala Mattisa
admiral Luciano Zappata, načelnik
štaba general Jan Arp in drugi člani delegacije Vrhovnega poveljstva
zavezniških sil za transformacijo.
Težišče pogovora med generaloma
je bilo usmerjeno v transformacijo
SV in pomembnost prihodnjega
sodelovanja med SACT ter SV.
General mag. Šteiner je predstavil
letošnje dejavnosti SV v okviru
njene integracije v Nato, tudi
izvajanje Natovega strateškega
koncepta in doktrine, raven dopolnjevanja Natove strukture sil,
integracijo nacionalnega zračnega
obrambnega sistema, nadaljnjo
udeležbo v strukturi Natovih
odzivnih sil ter sodelovanje v
Natovih operacijah. Spregovorili
so tudi o preoblikovanju SV leta
2008 in 2009. Prizadevanja v
okviru preoblikovanja se osredotočajo na izboljšane obveščevalne
zmogljivosti, zaščito sil, sodelovanje s civilnimi akterji, na učinkovit
sistem poveljevanja in kontrole
ter premeščanje sil na operativna
območja. Posebna pozornost je
namenjena nadaljnji funkcionalni
profesionalizaciji SV.
sv 9
Poveljnik sil SV na konferenci poveljnikov Nata
Poveljnik sil SV brigadir Alan Geder se je med 1. in 4. junijem udeležil
letne konference poveljnikov Nata ter letne konference poveljnikov
kopenskih sil zavezništva, ki sta potekali v kanadskem Quebecu.
Udeleženci konference poveljnikov
Nata so razpravljali o dosežkih
zavezništva in njegovi prihodnosti,
predvsem glede ponovnega vstopa
Francije v vojaško strukturo Nata,
o preoblikovanju Natovih sil za
hitro posredovanje in o odnosih
z Rusijo. Preučili so možnosti za
nadaljnje sodelovanje in integracijo
novih članic, kar bi vplivalo tudi na
preoblikovanje zveze. Na konferenci
poveljnikov kopenskih sil zavezništva so poseben poudarek namenili
trenutnim operacijam Nata, predvsem operacijam v Afganistanu in
na Kosovu ter pomorski operaciji
proti piratstvu ob obali Somalije.
O razmerah v Afganistanu in o
stabilizaciji je navzoče seznanil
ameriški general David H. Patraeus,
poveljnik Centralnega poveljstva
ZDA, ki je bil med drugim poveljnik
koalicijske vojske v Afganistanu.
Posredno je udeležence konference
pozval k razmisleku o povečanju
kontingentov v tej državi. Gostitelj
srečanja, kanadski poveljnik
kopenskih sil, generalpodpolkovnik Andrew Leslie je udeležencem
srečanja predstavil izkušnje kanadskih sil v Afganistanu ter njihovo
oborožitev in opremo.
V spomin na žrtve
letalske nesreče
na Korziki
Na ljubljanskih Žalah je bila v
nedeljo, 31. maja, žalna slovesnosti
v spomin na žrtve letalske nesreče
1. decembra 1981 na Korziki.
Svojcem sta sožalje izrekla župan
MOL Zoran Janković in ministrica
za obrambo dr. Ljubica Jelušič.
Ljubljanski župan Zoran Janković
je dejal, da je vsaka izguba
ljubljene osebe nenadomestljiva in
»ni si mogoče predstavljati vašega
trpljenja, ki je trajalo skoraj tri
desetletja«. Izrazil je željo, da bo z
žalno slovesnostjo grob z zadnjimi
ostanki predstavljal kraj počitka
žrtev in utehe njihovih najbližjih.
Ministrica za obrambo dr. Ljubica
Jelušič je dejala, da si ne moremo
predstavljati bolečine ob tragični
izgubi, ki je trajala še leta in leta.
Izrazila je upanje, »da smo s skupnim dejanjem MO, CZ RS, SV,
MOL, Adrie Airways, Kompasa in
civilne iniciative z vsemi izjemnimi
prostovoljci in posamezniki tej žalostni gori San Pietro z dokončno
asanacijo ostankov nesreče vrnili
spokojnost, ljudem, ki jih je nesreča najbolj zaznamovala, pa mir
v njihova srca«. Ministrica se je
zahvalila vsem, ki so si prizadevali
za asanacijo kraja letalske nesreče,
in tistim, ki so pri njej sodelovali.
Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti
v poveljstvih in enotah
Na predlog načelnika GŠSV je ministrica za obrambo od 1. junija za poveljnika Poveljstva za podporo imenovala polkovnika Mihajla Bukovca,
za njegovega namestnika podpolkovnika Danila Jazbeca, za namestnika 72. brigade podpolkovnika
Igorja Iskrača, za poveljnika 5. obveščevalno-izvidniškega bataljona
pa majorja Dimitrija Fabčilča. Od
15. julija je ministrica za poveljnika PDRIU imenovala brigadirja mag.
Bojana Pograjca, za poveljnika 1. brigade pa polkovnika Dobrana Božiča.
Načelnik GŠSV je na predlog podrejenih poveljnikov 1. junija na dolžnosti imenoval več častnikov, in sicer
podpolkovnika Rudija Košmrlja za
načelnika šole – učitelja v PDRIU,
podpolkovnika Vojka Adamiča za
načelnika oddelka na Poveljstvu sil
SV, podpolkovnika Mojmirja Liparja
za poveljnika 9. bataljona zračne
obrambe, stotnico Natašo Zorman
za izvršilno častnico – namestnico poveljnika 132. gorskega bataljona, majorja Boštjana Baša za poveljnika 20. bataljona in majorja Anžeta
Rodeta za njegovega namestnika,
stotnika Bojana Langerholca pa za
namestnika poveljnika enote za specialno delovanje. Prerazporeditve so
bile načrtovane in izvedene skladno
s karierno potjo v SV.
Vesti na
kratko
V
sredo, 3. junija, je bilo v
Sladkem Vrhu v občini
Šentilj finalno tekmovanje
4. otroške varnostne olimpiade, ki je potekala od aprila.
Organizirala jo je Policijska
uprava Maribor v sodelovanju
z 72. brigado SV. Z olimpiado
želijo mlade seznaniti z načini
ravnanja v nevarnih razmerah
ali ob nesrečah.
F
akulteta za varnostne vede
je 4. in 5. junija organizirala 10. slovenske dneve varstvoslovja, namenjene razpravam
strokovnjakov. Na konferenci
je aktivno sodelovala tudi Slovenska vojska, in sicer v sekciji
o nacionalni varnosti, v kateri
so razpravljali o zagotavljanju
nacionalne varnosti ob novih
oblikah asimetričnih groženj
ter o sistemskih ukrepih za
njihovo preprečevanje.
V
Vojašnici Bršljin v Novem
mestu so 5. junija praznovali dan inženirskega rodu SV.
Na slovesnosti so pripadnikom 14. inženirskega bataljona podelili priznanja PSSV,
72. brigade in enote. Na ta
dan leta 1992 je bila v takratno
105. inženirsko četo na usposabljanje za VED pionir
napotena prva generacija nabornikov. Danes je 14. inženirski bataljon v 72. brigadi edina
inženirska enota v SV.
V
petek, 5. junija, sta v
vipavski vojašnici potekali
slovesnost ob koncu temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja in prisega
vojakov februarske generacije. Usposabljanje je končalo
20 vojakov in dve vojakinji. Le teden prej je v vipavskem Centru za usposabljanje vojaško prakso IV uspešno
končalo vseh 17 študentk
in študentov FDV, ki so od
4. maja prakso opravljali kot
obveznost v okviru študijskega programa.
9
sv 9
slovenija in nato
Direktorji obrambnih obveščevalnih
služb držav Nata v Sloveniji
Na Brdu pri Kranju je
28. in 29. maja potekal
spomladanski sestanek
direktorjev obrambnih
obveščevalnih služb držav
članic zveze Nato (NATO
Intelligence Board – NIB).
Na sestanku je sodelovalo
več kot sto najvišjih
obveščevalnih strokovnjakov
iz obrambnih obveščevalnih
služb in najpomembnejših
predstavnikov, ki delujejo na
obrambnem obveščevalnem
področju v Natu.
Besedilo: Janez Urbanc
Fotografiji: OVS
Direktorjem obrambnih obveščevalnih služb so predstavili mobilni center za zaščiten prenos obveščevalnih podatkov do
taktične ravni, ki so si ga ogledali tudi dr. Ljubica Jelušič, Karen A. Laino in dr. Damir Črnčec
Direktorji obrambnih obveščevalnih služb držav članic Nata se
redno srečujejo dvakrat na leto,
zadnji sestanek pa je potekal
novembra lani v češki Pragi. Na
tokratnem sestanku v Sloveniji, ki
ga je vodila namestnica direktorja
mednarodnega vojaškega štaba
za obveščevalne zadeve Karen A.
Laino, sta prvič polnopravno sodelovali Albanija in Hrvaška.
Glavni temi na sestanku sta bili
nadaljnja krepitev obveščevalnega sodelovanja v okviru Nata in
dodatna krepitev obveščevalnovarnostne podpore pripadnikom,
ki v okviru Nata delujejo v mednarodnih operacijah in na misijah
zavezništva, in sicer predvsem
v Afganistanu ter na Zahodnem
Balkanu.
Udeležence je ob začetku nagovorila ministrica za obrambo dr.
Ljubica Jelušič, ki je poudarila
pomen dela obveščevalnih služb
pri podpori in zaščiti pripadnikov
10
oboroženih sil, ki delujejo v
mednarodnih operacijah in na
misijah, ter pri podpori najvišjim odločevalcem in na pomen
medsebojnega sodelovanja
med obveščevalnimi službami.
»Učinkovitega delovanja v mednarodnih operacijah in na misijah
ni brez uspešne zaščite sil, ki v
teh operacijah sodelujejo. Pogoj
za nudenje uspešne zaščite sil v
mednarodnih operacijah in na
misijah je učinkovito bilateralno
in multilateralno sodelovanje, tudi
na obveščevalnem področju, to je
pri izmenjavi obveščevalnih informacij,« je poudarila dr. Jelušič in
izrazila prepričanje, da »sestanki,
kot je ta, pomembno prispevajo
k medsebojnemu zaupanju med
državami ter vodijo k še bolj
učinkoviti izmenjavi obveščevalnih informacij, s čimer se dodatno
zagotavljata kar se da velika zaščita sil ter varnost in celo rešujejo
življenja vojakov na misijah«.
Nato Intelligence Board Conference in Slovenia
From 28.5.2009 to 29.5.2009 the spring conference of directors of
defence intelligence services of NATO member states (NIB – Nato
Intelligence Board) was held in Brdo pri Kranju, Slovenia. The conference was chaired by Ms Karen A. Laino, AD IMS for Intelligence. The conference participants were also addressed by the Minister of Defence of
the Republic of Slovenia, Ms Ljubica Jelušič.
In the short interview Ms. Laino, AD IMS Int streessed that »Slovenia
is a valued and trustworthy partner in Nato and in the field of Nato
Intelligence. Slovenia has proved in the past and is constantly proving
that is a reliable ally with niche capabilities and a great understanding of the region«. Regarding the current challenges in the intelligence
field in Nato, Ms Laino emphasized the so called streamlining intelligence processes at Nato HQs with the aim to further optimize the intelligence process and provide more comprehensive strategic assesments
for the Military Committee, NAC, as well as other decision-makers and
defence planners.
Dr. Damir Črnčec, director general of Intelligence and Security Service
(ISS), that hosted NIB Conference in Slovenia, supported the streamlining intelligence process in the Nato HQ. He stressed that upgrading
this process, with the aim to achieve better synergy effects is and must
remain a key challenge, which should receive adequate attention in the
Alliance. He added that he supports and appreciates the efforts devoted
to this enterprise by the Assistant Director of International Military Staff
for Intelligence.
Slovenija je verodostojna partnerica
Karen A. Laino že skoraj
dve leti opravlja funkcijo
namestnice direktorja
mednarodnega vojaškega
štaba za obveščevalne
zadeve. Z njo smo se
pogovarjali o trenutno
najbolj aktualnih zadevah na
obveščevalno-varnostnem
področju v zvezi Nato.
Poleg reforme poveljstva zveze
Nato poteka obveščevalna
reforma. Kateri so glavni poudarki
pri reformi zavezništva in kateri v
okviru obveščevalne reforme?
za potrebe Vojaškega odbora,
Severnoatlantskega sveta in
druge odločevalce ter obrambne
načrtovalce.
Pri obveščevalni reformi ne gre
za klasično reformo, temveč v
bistvu le za dodatno optimiziranje delovanja na obveščevalnem
področju na ravni poveljstva
zveze Nato. Glavni namen pri tem
je zagotavljanje še bolj celovitih
in uporabnih strateških ocen
Kateri so trenutni izzivi na
obveščevalnem področju v okviru
zavezništva?
Največji izziv na ravni poveljstva
zveze Nato je prepričati države
članice o pomenu izmenjevanja obveščevalnih podatkov z
zavezništvom. Nato nima svoje
obveščevalne službe, zato je izmenjava nujna za ustrezno obveščenost in zavedanje o razmerah od
strateške do taktične ravni. Za
države ostaja največji izziv, kako
izmenjevati najbolj občutljive
obveščevalne podatke ter pri tem
ne razkriti svojih virov in metod
dela. Velik izziv je tudi, kako
izmenjevati občutljive podatke
med zavezniki v okviru mednarodnih koalicij, kot je na primer
v Afganistanu, kjer v operaciji
Isafa delujejo tudi države, ki niso
članice Nata. Največji stalni izziv
je torej vzpostavljanje ustreznega
zaupanja med članicami in širše
glede pomena delitve obveščevalnih podatkov.
Nato je aktivno vključen v več
mednarodnih operacij, od katerih
je najpomembnejša Isafova.
Kakšna je vaša ocena aktualnih
razmer v Afganistanu?
Z obveščevalnega vidika se
razmere v Afganistanu izboljšujejo. Zavezništvo v Afganistanu
ima vedno boljšo obveščevalno
arhitekturo, države pa si med
seboj delijo čedalje več obveščevalnih podatkov. To izboljšuje
obveščevalno sliko glede OMF,
vključno z njihovo taktiko in
sredstvi, vendar pa morajo biti
obveščevalni napori ter vsi drugi
napori med seboj povezani v celovito strategijo glede Afganistana.
Pomembno je, da bi vsebino
takšne celovite strategije razumeli
javnosti v naših državah, politika,
pripadniki, ki opravljajo svoje naloge v Isafu, in ne nazadnje ljudje
v Afganistanu.
Kako bi ocenili delovanje
slovenskega obveščevalnovarnostnega sistema na
obrambnem področju?
Slovenija je priznan in zaupanja
vreden partner v Natu, kar velja
tudi za obveščevalno-varnostne
dejavnosti v zvezi. Dokazali ste
in nenehno potrjujete, da ste
zaupanja vreden zaveznik, ki ima
pomembne tako imenovane nišne
zmogljivosti, obenem pa ste veliki
poznavalci razmer v širši regiji.
Direktor OVS dr. Damir Črnčec
Slovenija je tokrat prvič gostila
sestanek direktorjev obrambnih
obveščevalnih služb držav članic
Nata. Zakaj prav Slovenija?
Da je sestanek direktorjev
obrambnih obveščevalnih služb
tokrat prvič potekal v Sloveniji,
je rezultat večletnega sistematičnega sodelovanja Obveščevalno
varnostne službe z zavezništvom
na obveščevalno-varnostnem
področju. Slovenija dokazuje, da je
kljub omejenosti resursov lahko kakovostna, verodostojna in zaupanja
vredna partnerka tudi na obveščevalno-varnostnem področju.
Sestanek direktorjev na Brdu pri
Kranju tako le dodatno potrjuje, da
smo do zdaj delali dobro, zato bi se
rad zahvalil vsem, ki so v mozaik
prispevali svoj kamenček.
Kakšno je sodelovanje
z zavezništvom na obveščevalnovarnostnem področju?
Obveščevalno varnostna služba
aktivno sodeluje z Natom tako
na obveščevalnem, protiobveščevalnem kot varnostnem
področju. To sodelovanje se je
skozi leta nenehno dopolnjevalo. Vključuje aktivno sodelovanje Obveščevalno varnostne
službe pri sooblikovanju tako
imenovanih Natovih usklajenih
obveščevalnih produktov na eni
strani kakor tudi nenehno in
aktivno delovanje ter sodelovanje
z zavezništvom na območjih,
na katerih potekajo operacije
zavezništva, v katerih sodelujejo
tudi pripadniki Slovenske vojske,
torej tako na Kosovu in v BiH kot
v Afganistanu. V OVS podpiramo
reformne procese, ki potekajo na
obveščevalno-varnostnem področju v zavezništvu. Nadgrajevanje
integracijskih procesov s ciljem
doseganja boljših sinergičnih
učinkov je in mora ostati ključni
izziv, ki mu je v zavezništvu treba
nameniti ustrezno pozornost. Pri
tem podpiramo in cenimo trud, ki
ga v to podjetje vlaga namestnica
direktorja mednarodnega vojaškega štaba za obveščevalne zadeve.
Kakšni so načrti Obveščevalno
varnostne službe glede
prihodnjega sodelovanja na
obveščevalno-varnostnem
področju z zavezništvom?
Obveščevalno varnostna služba
bo tudi v prihodnje nadaljevala
proaktivno delovanje na obveščevalno-varnostnem področju v okviru zavezništva. V Obveščevalno
varnostni službi se namreč
zavedamo pomena in potrebe po
izmenjavi obveščevalnih podatkov v realnem času ter pomena
podatkov, ki so zagotovljeni tudi
našim pripadnikom v okviru
obveščevalno-varnostne podpore v mednarodnih operacijah.
Konceptualni premik z omejitev,
izhajajočih iz uporabe načela
potrebe po védenju, na potrebe
po delitvi z drugimi, je proces, ki
ga je treba nenehno nadgrajevati.
Cilj, za katerega si prizadevamo,
je implementacija odgovornosti
za zagotovitev pravih informacij
pravim uporabnikom v pravem
oziroma realnem času.
11
sv 9
iz vojaškega življenja
JRKB-izvidniki streljali s kobrami
V petek, 29. maja, je lahki izvidniški vod izvidniške čete
18. bataljona JRKBO na osrednjem vadišču SV na Počku
izvedel streljanje z nadgradno bojno enoto (NBE) na
lahkih izvidniških vozilih kobra. Posadke vozil so streljale iz
mirujočega in premikajočega se vozila na cilje, oddaljene od
800 do 100 metrov.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Konec junija vodno
preverjanje
V izvidniški četi 18. bataljona
JRKBO so konec februarja prevzeli
deset lahkih izvidniških vozil kobra, prvi teden marca pa so z njimi v vadbenem centru v Gotenici
izvedli že prvo usposabljanje,
12
katerega najpomembnejši del je
bilo seznanjanje posadk z novimi
vozili in opremo. Prav tako so
izvedli oddelčno usposabljanje
posadk in osnovno usposabljanje
kandidatov za pridobitev VED
JRKB-izvidnik, saj so v enoto dobili
nekaj novih vojakov. Marca so na
osrednjem vadišču SV na Počku
izvedli še enotedensko terensko
usposabljanje, med katerim so
preverili usposobljenost po oddelkih. Poveljnik izvidniške čete v
18. bataljonu JRKBO nadporočnik
Gorazd Stergar je povedal, da zdaj
izvajajo v četi vodno usposabljanje, ki ga bodo konec junija
končali s preverjanjem vodov.
Vsa usposabljanja v enoti zaradi
zamud pri dobavi vozil in opreme
združujejo z uvajanjem nove
opreme, katerega del je bila tudi
izvedba pripravljalnega streljanja
z nadgradno bojno enoto s puškomitraljezom 7,62 mm FN MAG na
lahkih izvidniških vozilih kobra.
Jeseni bodo v enoti potekale priprave na certifikacijo in afirmacijo
18. bataljona JRKBO.
Streljanje iz mirujočega in
premikajočega se vozila
Posadke vozil kobra so na Počku
izvedle pripravljalno streljanje
Poročnik Blaž Bidovec:
Posadke vozil so dobro
opravile nalogo, kar
kažejo tudi rezultati,
čeprav so nekateri
operaterji streljali prvič.
Nadporočnik Gorazd
Stergar: Zdaj v izvidniški četi izvajamo vodno
usposabljanje, ki ga bomo
konec junija končali s preverjanjem vodov.
na zaporednih številkah 1 in 2.
V pripravljalnem rajonu so najprej
pripravile vozilo za delovanje.
Na izhodiščni črti so oborožitev
napolnile s strelivom, nato pa
na ognjeni črti začele streljati.
Streljanje na zaporedni številki
1 je potekalo iz mirujočega vozila
na tri stacionarne tarče, velike
1 meter x 1 meter na razdaljah
800, 400 in 100 metrov. Na zaporedni številki 2 je potekalo streljanje iz premikajočega se vozila na
stacionarne tarče na razdaljah od
800 do 400 metrov in od 400 do
100 metrov. Postopek streljanja je
potekal tako, da je operater najprej poiskal cilj, izmeril razdaljo
z laserskim daljinomerom in po
povelju poveljnika vozila začel
ognjeno streljati s kratkimi rafali.
Delo operaterja v vozilu je nadziral
poveljnik vozila, ki je lahko po potrebi tudi prekinil ogenj. Poveljnik
lahkega izvidniškega voda v
izvidniški četi 18. bataljona JRKBO
poročnik Blaž Bidovec je ocenil, da
so posadke dobro opravile nalogo,
kar kažejo tudi rezultati, čeprav so
nekateri operaterji z nadgradno
bojno enoto streljali prvič.
Možnost ognjenega delovanja
tudi ob JRKB-kontaminaciji
Nadgradno bojno enoto s puškomitraljezom 7,62 mm FN MAG
na lahkih izvidniških vozilih
kobra upravlja operater, ki ima v
posadki, v kateri sta še voznik in
poveljnik, največ nalog, saj skrbi
tudi za delovanje izvidniške JRKBspecialistične opreme v vozilu in
za sredstva zvez. Nadgradno bojno
enoto operater upravlja prek
kamere iz notranjosti vozila, na
zaslonu pa spremlja dogajanje in s
komandno palico usmerja orožje
ter ga tudi proži. Usmerjanje in
proženje orožja potekata v zaprtem vozilu, kar posadki omogoča,
da lahko ognjeno deluje tudi v
JRKB-kontaminiranem okolju.
Nova vozila dodatna spodbuda za vojake
Vojakinja Marica Gulič:
Delam kot operaterka v posadki lahkega izvidniškega vozila kobra. Kot kolektiv se dobro razumemo in si med seboj pomagamo, nova vozila pa so
bila za nas dodatna spodbuda. S spoznavanjem
in uporabo nove opreme na vozilih kobra nismo
imeli težav, saj smo že prej delali na podobnih detektorjih. V našem vodu sem edina ženska in sem
glede na delo v povsem enakopravnem položaju
kot fantje.
Vojak Martin Strelec:
V posadki vozila kobra sem operater. Usposabljanje za delo z novimi vozili je zelo sistematično,
kar pomeni, da postopno dopolnjujemo znanje.
Začeli smo z osnovami vozila in nove JRKB-izvidniške opreme, zdaj pa v urjenja vključujemo tudi
določene elemente taktike. Z nadgradno bojno
enoto sem streljal drugič, prvič pa bolj poskusno.
Z rezultati streljanja sem zadovoljen, čeprav menim, da bom moral za večjo natančnost zadetkov
znanje še bolj izpopolniti.
Chemical, Biological, Radiological and Nuclear
Defence Battalion Light Reconnaissance
Platoon exercise with Cobras
On Friday, 29 May, members of the Light Reconnaissance Platoon
of the 18th Chemical, Biological, Radiological and Nuclear Defence
Battalion Reconnaissance Company carried out field training comprising a firing exercise with 7.62 mm FN MAG machine guns mounted
on Cobra light reconnaissance vehicles. The field training took place
at the Poček training area. The vehicle crews trained in firing from
both stationary and moving vehicles to targets 800 m away in 100 m
increments.
13
sv 9
iz sveta letalstva
Nadzor iz zraka
Leta 1940 se je v bitki za Britanijo pojavil radar, ki je bil
odločilnega pomena za obrambo Velike Britanije. Danes
se veliko držav za svojo obrambo in obrambo svojih
sil v drugih državah opira na sisteme, ki omogočajo
nadzor zračnega prostora, morja in kopnega iz zraka.
Letala za zgodnje odkrivanje in opozarjanje ter nadzor
AEW&C (airborne early warning and control) so razvili
za pokrivanje sivih lis v ozkih dolinah, kjer stacionarne
radarske postaje niso zagotavljale radarske pokritosti.
Danes sisteme AEW&C uporabljajo predvsem zaradi
preproste uporabe in kratkega odzivnega časa, kjerkoli se
pojavi potreba po njihovi navzočnosti.
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
Slovenski letalski portal
www.sierra5.net
Kokpit B707 E-3A sentry
14
E-2 hawkeye
Prvo namensko letalo za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in
nadzor je bil E-2 hawkeye podjetja
Northrop Grumman (NG), ki sta
ga poganjala turbovijačna motorja.
Mornarica ZDA je dobila E-2A
leta 1964 med vietnamsko vojno.
Opremljen je bil s 7,3-metrsko antensko kupolo in radarjem APS-96
podjetja General Electric (GE).
E-2C hawkeye II z novim radarjem
APS-120 je prišel v uporabo leta
1973. Posadka E-2C šteje dva pilota,
radarista, kontrolorja zračnega
prostora in poveljujočega častnika.
Letalo tehta 23,6 tone, na misiji v
radiu 500 kilometrov okrog izhodiščne baze oziroma letalonosilke
lahko ostane neprenehoma štiri
ure, pri tem pa lahko doseže višino
9390 metrov. Poleg vojne mornarice ZDA, ki uporablja 75 letal,
jih imajo Egipt sedem, Francija
tri, Izrael štiri, ki jih ne uporablja
več, Japonska 13, Singapur štiri,
Tajvan šest in Mehika tri nekdanje
izraelske. Trenutno letala E-2C
opremljajo po novih standardih
iz leta 2000. Posodobitev obsega
nove osemkrake propelerje podjetja Hamilton Sundstrand in nov
kokpit. Mornarica ZDA je prve prenovljene hawkeye dobila leta 2001.
Izvozni modeli imajo tudi možnost
za vgradnjo šobe za prečrpavanje
goriva v zraku in so prilagojeni za
pristajanje na kopenskih letališčih.
Enak radar, kot ga ima hawkeye,
so vgradili tudi na letala P-3 orion
podjetja Lockeed Martin, ki jih
uporablja ameriško ministrstvo
za domovinsko varnost. Orioni
omogočajo opravljanje daljših
misij, posadka pa ima večji delovni
prostor. Kljub trenutni prenovi
hawkeyev Northrop Grumman že
razvija model nove generacije E-2D
advanced hawkeye. Za razvoj so že
leta 2003 dobili 1,93 milijarde dolarjev. Razvoj obsega izdelavo dveh
testnih letal, ki sta prvič vzleteli
leta 2007. V letalu je vgrajen nov
kokpit, ki bo pilotoma omogočal
opravljati tudi delo poveljujočega
častnika, poleg tega pa so vgradili
še nov radar APY-9 UHF. Ameriška
mornarica naj bi imela do leta 2020
v svoji floti 75 letal E-2D.
Boeing E-3 sentry
Na platformi potniškega letala
B707-320B so naredili prvo reakcijsko letalo za zgodnje odkrivanje,
opozarjanje in nadzor (Airborne
Warning and Control System –
AWACS) ter ga poimenovali E-3
sentry. Gre za 152 ton težko letalo
s štirimi reakcijskimi motorji z
vgrajenim radarjem APY-1, pozneje
pa so začeli vgrajevati sodobnejši
radar APY-2. Antenska kupola, ki
je vgrajena na hrbtu letala, ima
premer 9,1 metra in je visoka
1,9 metra. Radar zaznava cilje v oddaljenosti več kot 375 kilometrov.
Ameriške letalske sile so dobile
prve sentryje leta 1977. Skupno so
jih naročile 34. Poleg ZDA so sentryje kupile tudi zveza Nato (18 jih
je stacioniranih v letalski bazi
Geilenkirchen v Nemčiji), Savdska
Arabija pet, Velika Britanija sedem
in Francija štiri. Danes je v uporabi
še 65 teh letal. Ameriški in Natovi
sentryji so opremljeni z motorji
TF33s podjetja Pratt & Whitney, ki
pa jih zdaj zamenjujejo z varčnejšimi in tišjimi motorji JT8D-219 istega proizvajalca. Britanski, francoski
in savdski sentryji so opremljeni z
motorji CFM56-2 proizvajalca CFM
International, poleg tega pa imajo
vgrajeno šobo za prečrpavanje
goriva v zraku. Potovalna višina E-3
je 9000 metrov, v zraku pa lahko
brez prečrpavanja goriva ostane
11 ur. V letalu so v pilotski kabini
pilot, sopilot, navigator in letalski
inženir, v opazovalno-nadzornem
delu v različicah E-3B in C je po 18
članov posadke, v različicah E-3A
pa 13. Vsa letala med prenovo
posodabljajo v standard block
40/45. Ko so v Boeingu leta 1991
ustavili proizvodnjo letal B707, so
se odločili, da bodo awacse ponudili na platformi letala B767-200ER,
ki ima večji dolet (550 kilometrov),
daljše trajanje leta (13 ur) in višjo
potovalno višino (12.000 metrov).
Hkrati ponuja za polovico več prostora kakor B707. Štiri letala E-767
je kupila Japonska.
A-50
Sovjetska zveza je s sistemi za
zgodnje odkrivanje, opozarjanje
in nadzor iz zraka v primerjavi
z ZDA precej zamujala. Razvoj v tej
državi se je pod vodstvom razvojnega biroja Vega NPO začel že leta
1965. Beriev je vgradil sistem na
letalo Iljušina Il-76MD, ki je dobilo
oznako A-50. Letalo je prišlo v
operativno uporabo šele leta 1984,
približno šest let za sentryjem.
Natančnih podatkov o izdelanih
letalih ni, ocenjujejo pa, da je ta
številka približno 26, od teh naj bi
jih še ducat letelo v ruskih letalskih
silah. Gre za 190-tonsko letalo,
ki z opremo tehta kar 210 ton.
Poganjajo ga štirje turboventilatorski motorji rybinsk D-30, ki pa jih
nadomeščajo z novejšimi motorji
perm PS-90A. V letalu so štirje
člani posadke in enajst operaterjev.
Kljub dejstvu, da je A-50 nekoliko
večji od E-3, ima zaradi velike
mase nekoliko slabše performanse. Na območju s 1000 kilometri
premera lahko leti štiri ure na
potovalni višini 10.000 metrov.
Posodobljen berijev ima oznake
A-50U, izvozni model pa A-50E.
Leta 1999 je Indija zavrnila nakup
treh letal A-50E, že naslednje leto
pa jih je najela za uporabo med
vojaško vajo in za to Rusom plačala
1,9 milijona dolarjev. Rusi so A-50E
ponudili tudi Kitajski, vendar se
za nakup šestih letal v skupni
vrednosti milijarde dolarjev Kitajci
niso odločili.
EMB-145 erieye
Do zdaj opisana letala imajo radarsko kupolo oziroma anteno na
zgornjem delu letala v obliki diska,
erieye pa pripada novi generaciji
letal za opazovanje iz zraka, ki
imajo anteno v konzoli. Sistem
EMB AEW&C so razvili na podlagi
Ericssonovega aktivnega faznega
rešetkastega pulznega dopplerskega radarja erieye. Antenska
konzola je na hrbtnem delu trupa,
sledi pa ciljem na območju 150°
na obeh straneh. Doseg radarja je
450 kilometrov, značilna oddaljenost ciljev pa do 350 kilometrov.
Ladje zazna na razdaljah do 370
kilometrov, letala na razdaljah do
450 kilometrov, rakete na razdaljah do 150 in lovska letala na razdaljah do 350 kilometrov. Cilje, ki
so zunaj vidnega kota primarnega
radarja, zaznavata sekundarna sistema, vendar na krajših razdaljah.
Prvi erieye je razvil švedski Saab, ki
je radarje PS-890 vgradil na letala
saab 340B švedskih letalskih sil.
PS-890 je sestavljen iz 192 modulov, ki so vgrajeni v osem metrov
dolgi konzoli. S100B argus, kakor
so letalo poimenovali, je prišlo v
uporabo v švedske letalske sile leta
1997. Ta letala so uporabljali le za
posredovanje izvidniških podatkov
na zemljo, kjer so jih obdelali. Dve
izmed šestih letal so posodobili v
standard S100D s tremi postajami
za operaterje in linkom 16 ter
radiom have quick II in sistemom
identifikacije IFF mode 4. Tajska je
naročila eno letalo S100B (nekdanje švedsko) s še enim opcijskim
naročilom. Pakistan je naročil pet
letal s sistemom erieye, vgrajenim
na letala saab 2000. Prvega so
predstavili na lanskem letalskem
salonu v Farnboroughu. Tudi
švedske letalske sile naj bi dobile
šest enakih letal. Po nekaterih
podatkih naj bi se tudi Poljska
zanimala za sistem erieye, sicer
vgrajen na letalo casa 295M. Saab
je za Brazilijo radarje erieye vgradil
na letala embraer 145SA. Slabih
21 ton težko letalo ima vgrajenih
pet delovnih mest za operaterje, v
zraku lahko ostane do šest ur na
potovalni višini 9000 metrov. Radij
delovanja je omejen na 280 kilometrov. Brazilija ima pet letal s to
opremo z oznakami E-99. Od leta
2002, ko Brazilija uporablja ta letala za nadzor nad ilegalnimi preleti
nad prostranstvi Amazonke, se
je območje njihovega nadzora
povečalo z 38 na 70 odstotkov.
Poleg Brazilije sta takšna letala
naročili še Mehika, in sicer eno, ter
Grčija štiri. Erieye je že skopirala
tudi Kitajska in ga vgradila na
letalo shaanxi aircraft Y8 oziroma
An-12. KJ-200, kakor so ga označili,
je poletel 8. novembra 2001. Drugi
KJ-200 je poletel leta 2005, vendar
je leto pozneje zaradi zaledenitve
strmoglavil.
Boeing B737 AEW&C
Trenutno najbolje prodajano
letalo za zgodnje odkrivanje,
opozarjanje in nadzor je Boeingov
B737 AEW&C, izdelan na platformi potniškega letala B737-700.
Antenska konzola je na vrhu
trupa letala, radar pa je izdelal NG.
Večnamenski radar z elektronskim
skeniranjem ima 10,7 metra dolgo
anteno z bočno usmerjenimi režami (side looking arrays), manjši
anteni pa pokrivata sprednjo in
zadnjo sfero ter tako omogočata
pokrivanje območja 360° okrog
letala. Največja vzletna masa letala
je 77 ton, v zraku pa lahko z dodatnimi rezervoarji v trupu ostane
osem ur. Največja višina, ki jo lahko
doseže, je 12.000 metrov, deluje
pa na območju 500 kilometrov
okrog izhodiščne baze. V osnovni
izvedbi ima dva člana posadke in
šest operaterjev. Na letalo lahko
vgradijo do deset delovnih mest.
15
sv 9
iz sveta letalstva
B737 AEW&C
Opcijsko lahko vgradijo tudi šobo
za prečrpavanje goriva v zraku in
dodatne rezervoarje. B737 AEW&C
stane 200 milijonov dolarjev oziroma polovico manj kot B767 awacs.
Avstralija je leta 1999 naročila
šest letal. Prvo letalo so dobili leta
2004, julija pa pričakujejo še dve
letali, sicer začasno opremljeni
le za urjenje posadk. Dokončno
jih bodo z elektronskimi sistemi
opremili do začetka leta 2010. Po
štiri letala sta naročili še Turčija in
Južna Koreja.
Helikopterji
Nepotrebne izgube ladij britanske
mornarice v falklandski vojni leta
1982 so povzročile zahteve po
vključitvi helikopterjev z vgrajenimi sistemi za zgodnje odkrivanje in
opozarjanje ter nadzor v kraljevsko
mornarico Velike Britanije. Ta med
falklandsko vojno ni imela svoje
podpore AEW&C iz zraka, zato
se je zanašala na pomoč ameriške
mornarice in letal E-2C. Za zagotovitev lastne podpore so na helikopterja westland sea king vgradili
radar thorn-EMI searchwater in
ju še med vojno z letalonosilko
HMS Illustrious poslali na krizno
območje. Helikopter sea king
AEW2A z maso 9,7 tone je imel
dva operaterja sistemov. V zraku
16
je lahko 375 kilometrov, okrog
letalonosilke pa je lahko ostal slabe
štiri ure. V isti seriji so predelali še
enajst sea kingov. Podobne sisteme
so vgradili tudi na tri španske helikopterje sikorsky SH-3H. Zadnja
serija sea kingov z oznakami
AScC7 ima vgrajen Thalesov radar
searchwater 2000AEW. Predvidoma
bodo ti helikopterji v uporabi vsaj
do leta 2020, potem pa naj bi jih
že na dveh novih letalonosilkah
nadomestili konvertiplani V-22
ospreyji podjetij Bell in Boeing ali
AW101 podjetja Agusta Westland.
Zadnje že uporablja italijanska
mornarica, ki ima v svoji floti štiri
helikopterje AW101 Mk112, opremljene z radarjem galileo avionica
MM/HEW 748.
Rusi so s sistemom za zgodnje
odkrivanje in opozarjanje ter
nadzor opremili Kamove helikopterje Ka-31. Radar E801M oko so
razvili pri Niiru. Antena je vgrajena
v pravokotno ohišje z merami
6 m x 1 m in je vgrajena pod trup
helikopterja. Med vzletom in
pristankom je zložena pod trup.
Helikopter z maso 12,5 tone ima
dva člana posadke. Radarska slika
je posredovana na ladjo, kjer jo
tudi obdelajo. V zraku lahko ostane
dve uri in pol, zazna pa letala v oddaljenosti 115 kilometrov in ladje v
oddaljenosti 250 kilometrov. Indija
je naročila 15 helikopterjev Ka-31.
Nadzor kopnega
Večina AEW&C ima zmožnost
zaznavanja in spremljanja ladij,
zaznavanje in spremljanje manjših
vozil, na primer avtomobilov, pa sta
nemogoča, zato so začeli uporabljati
sintetične režne radarje (synthetic
aperture radar – SAR) v kombinaciji
s sistemom za sledenje tarči. Tak
sistem je bil že vgrajen na vohunska letala U2, toda v kombinaciji z
večnamenskim poveljniškim in nadzornim centrom se je pojavil šele z
uveljavitvijo sistema E-8 NG, ki je v
osnovi letalo B707-300 in so ga prvič
uporabili v zalivski vojni leta 1991.
Danes imajo ZDA 17 letal E-8C in do
septembra 2008 so z njimi naletele
več kot 40.000 ur na 3650 misijah.
Letalo ima vgrajen radar APY-7
NG in 7,3-metrsko anteno (phased
array) v konzoli pod trupom letala.
V letalu je prostora za 18 operaterjev. Anteno lahko mehansko prestavijo tako, da pokriva 120° velik kot
na obeh straneh letala. Cilje zaznava
na oddaljenosti do 250 kilometrov.
Letalo lahko ostane v zraku devet
ur in leti na višini 12.700 metrov.
V programu posodobitve bodo vsa
letala opremili z novimi motorji
JT8D-219 in sodobnejšo avioniko.
Tako bodo E-8C ostala v operativni
uporabi še po letu 2070.
Opisani letalniki in sistemi, vgrajeni v njih, omogočajo njihovim uporabnikom podporo humanitarnim,
mirovnim in bojnim operacijam
ter misijam kjerkoli po svetu v najkrajšem možnem času. Uporabljajo
jih tudi za zagotavljanje varnosti
med pomembnejšimi športnimi in
političnimi dogodki.
Control from the air
In 1940, during the Battle of Britain, radar proved to be of key importance for Great Britain’s defence. Today, many countries base their
defence and the defence of their forces deployed in other countries
on systems that permit monitoring of air, sea and land from the air.
Airborne early warning and control aircraft have been developed to
cover grey areas in narrow valleys, where stationary radar systems
may not provide adequate coverage. Today, AEW&C systems continue
to be popular because of their simple use and short response time –
wherever they are needed.
sv 9
objave ministrstva za obrambo
3917.
Na podlagi tretjega in petega odstavka 62.
člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –
uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Uredbe
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
št. 281, 12. junij 2009, 1
3913.
3915.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter
1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajam
Na podlagi 46. člena Zakona o službi v Slovenski
vojski (Ur. RS, št. 68/07) in 15. a člena Uredbe
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
I. srebrno medaljo generala Maistra
UGOTOVITVENI AKT
O ODPOVEDI ČINU IN
ODREDBO O PRIZNANJU ČINA
prejmejo:
Gregor HRIBAR, 1971
Stanka KEP, 1958
Anton VAVROŠ, 1961
II. srebrno medaljo Slovenske vojske
prejmeta:
Ivan KRAJNC, 1969
Dušan SRČIČ, 1964
III. bronasto medaljo generala Maistra
prejmejo:
Boris DELOPST, 1969
Martin FABJAN, 1971
Silvo KARO, 1960
IV. bronasto medaljo Slovenske vojske
prejme:
Klemen KOTNIK, 1977
Številka: 094-5/2009-18
Datum: 8. 5. 2009
Dr. Ljubica JELUŠIČ
MINISTRICA
3914.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter
1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
veliko sabljo Ministrstva za obrambo
Ugotovi se, da se je Edvard HAJDINJAK, rojen
1958, dne 12. 1. 2009 pisno odpovedal osebnemu činu stotnik.
Edvardu Hajdinjaku se prizna čin štabni
vodnik.
Številka: 811-1/2009-414
Datum: 15. 4. 2009
Dr. LJUBICA JELUŠIČ
MINISTRICA
3916.
Na podlagi 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)
in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju
v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,
34/06 in 116/07) izdajam
ODREDBO
O NAPREDOVANJU V RAZREDU VIŠJIM
VOJAŠKIM USLUŽBENCEM
I. napredovanje v XIII. razred:
Bogdana PFEIFER CESAR, 1968
Zdravko STRNIŠA, 1953
Darko ŠEMROV, 1964
II. napredovanje v XII. razred:
Miran BAROVIČ, 1962
Maša BERTOK DUH, 1967
Blanka KRIŽ, 1968
III. napredovanje v XI. razred:
Peter JAZBINŠEK, 1976
IV. napredovanje v X. razred:
prejmeta:
Martin JUGOVEC, 1957
Andrej OSTERMAN, 1960
Roman JAKŠE, 1971
Vesna KONČINA, 1960
Marko KOVAČIČ, 1971
Jože LUŽAR, 1971
Številka: 094-5/2009-19
Datum: 8. 5. 2009
Številka: 811-2/2009-66
Datum: 8. 5. 2009
Dr. Ljubica JELUŠIČ
MINISTRICA
Dr. LJUBICA JELUŠIČ
MINISTRICA
ODREDBO
O PODELITVI ČINA VODNIK
Bojan BAJC, 1980
Leon KAUČEVIČ, 1974
Dušan KRAJNC, 1974
Peter PLAVČAK, 1978
Številka: 811-1/2009-499
Datum: 11. 5. 2009
Dr. LJUBICA JELUŠIČ
MINISTRICA
3918.
Na podlagi tretjega in petega odstavka 62.
člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –
uradno prečiščeno besedilo) in 6. člena Uredbe
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI ČINA POROČNIK
Matej MAROŠEK, 1975
Marjan POTOČAN, 1975
3920.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe
o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03)
izdajam
ODREDBO
O POTRDITVI RAZREDA VIŠJIM
VOJAŠKIM USLUŽBENCEM
I. potrditev XIV. razreda:
Vinko VEGIČ, 1961
II. potrditev XII. razreda:
Matjaž ZAMUDA, 1967
III. potrditev X. razreda:
Darja BENEDIK, 1961
Mihaela HOŠNJAK, 1975
Uršula PRISLAN UREK, 1972
IV. potrditev IX. razreda:
Jasmina BOLKO, 1981
Matic Nejc KREČA, 1984
Tomaž MAKAN, 1981
Sandi REČNIK, 1981
Maja SEVER, 1979
Jernej ŠKRGET, 1980
Katja VLAJ GOLEŽ, 1975
Številka: 811-2/2009-72
Datum: 13. 5. 2009
Dr. LJUBICA JELUŠIČ
MINISTRICA
Številka: 811-1/2009-500
Datum: 11. 5. 2009
Dr. LJUBICA JELUŠIČ
MINISTRICA
3919.
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno
prečiščeno besedilo) in 9. ter 12. člena Uredbe
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
ODREDBO
O POVIŠANJU ČASTNIKOV PPRS
v čin nadporočnik:
Marko KUHAR, 1966
Janez KUŠAR, 1964
Bojan TRAFELA, 1973
Številka: 811-1/2009-501
Datum: 11. 5. 2009
Dr. LJUBICA JELUŠIČ
MINISTRICA
3921.
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno
prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
ODREDBO
O POVIŠANJU ČASTNIKOV
I. v čin major:
Darko PAVLEC, 1961
II. v čin stotnik:
Peter HRIBERŠEK, 1975
Boštjan LESJAK, 1970
Nataša ZORMAN, 1974
Številka: 811-1/2009-521
Datum: 14. 5. 2009
Dr. LJUBICA JELUŠIČ
MINISTRICA
3922.
UKAZ ŠT. 094-3/2009-491
NAČELNIKA GENERALŠTABA
SLOVENSKE VOJSKE
Z DNE 2. 4. 2009
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)
ter 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)
PODELJUJEM
priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:
medaljo v službi miru
za sodelovanje v operaciji v podporo miru v
mednarodnih silah naslednjim pripadnikom
SVNKON 10 ISAF:
Aleksander BUKOVIČ, 1963
Boris URŠIČ, 1960
Ivan ZORE, 1957
Številka: 094-3/2009-491
Datum: 2. 4. 2009
Generalpodpolkovnik
Albin GUTMAN
NAČELNIK
3923.
UKAZ ŠT. 094-3/2009-492
NAČELNIKA GENERALŠTABA
SLOVENSKE VOJSKE
Z DNE 2. 4. 2009
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)
ter 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)
PODELJUJEM
priznanje Slovenske vojske, ki ga prejme:
medaljo v službi miru
za sodelovanje v operaciji v podporo miru v
mednarodnih silah naslednjemu pripadniku
SVNKON 1 UNTSO:
Boris PLOŠINJAK, 1959
Številka: 094-3/2009-492
Datum: 2. 4. 2009
Generalpodpolkovnik
Albin GUTMAN
NAČELNIK
3924.
Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno
prečiščeno besedilo) in 9. ter 12. člena Uredbe
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Odredbe ministra za obrambo RS, št. 811-6/2006-5 z
dne 13. 7. 2006, izdajam
ODREDBO
O POVIŠANJU PODČASTNIKOV PPRS
v čin višji vodnik:
Boštjan JELENC, 1978
Borut LAMPRET, 1968
15
sv 9
objave ministrstva za obrambo
št. 281, 12. junij 2009, 2
Tomaž LEBAN, 1970
Samo NOVAK, 1965
Rožle PODBORŠEK, 1974
Številka: 811-1/2009-522
Datum: 11. 5. 2009
Generalmajor
Mag. Alojz ŠTEINER
NAČELNIK GŠSV
3925.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe
o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03)
izdajam
ODREDBO
O POTRDITVI RAZREDA NIŽJIM
VOJAŠKIM USLUŽBENCEM
I. potrditev VIII. razreda:
Franci ŠERE, 1968
II. potrditev V. razreda:
Iztok BALAŽIC, 1974
Aleš FRANK, 1976
Miran MIHELJ, 1956
Renata PRAPROTNIK, 1973
Smiljan STUBIČAR, 1977
Albin VIDRIH, 1970
Nataša VRANEŠIČ, 1971
III. potrditev IV. razreda:
Grozdan GRIŽANČIČ, 1967
Peter VIDONJA, 1970
IV. potrditev III. razreda:
Slavko ČOT, 1984
Aleš OGRIN, 1982
V. potrditev I. razreda:
Mihael PLEVNIK, 1959
Številka: 811-2/2009-70
Datum: 12. 5. 2009
Generalmajor
Mag. Alojz ŠTEINER
NAČELNIK GŠSV
3926.
Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) 9. in 10. člena Uredbe o činih
in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,
št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Odredbe
ministrice za obrambo RS, št. 811-1/2009-496 z
dne 6. 5. 2009, izdajam
ODREDBO
O POVIŠANJU PODČASTNIKOV
I. v čin višji praporščak:
Janez ŠMID, 1965
Igor TOMAŠIČ, 1964
II. v čin praporščak:
Jožef ROMIH, 1960
III. v čin višji štabni vodnik:
Gregor FERBEŽAR, 1973
Robert GREGORIČ, 1967
Matjaž KOŠTRUN, 1967
Dušan KUNAVER, 1960
Frenk MAJCEN, 1968
Aleš MIHELIČ, 1971
Mitja REBEC, 1973
Anton RUPNIK, 1960
Matjaž ŠINIGOJ, 1965
Sulafa ŠPRUK OSMAN, 1971
Robert ŠTEFANIČ, 1968
IV. v čin štabni vodnik:
Roman ANDOLJŠEK, 1961
Stanislav ANDREJAŠ, 1960
Janez ARZENŠEK, 1967
Darko BEGIĆ, 1975
Ernest BERA, 1963
Robert BRATUŠA, 1974
Igor BREŠAN, 1961
Branko BUNDERLA, 1957
Goran CAR, 1977
Peter CESAR, 1974
Jožef CIGLAR, 1969
Dušan ČERNELIČ, 1968
Andrej ČMAK, 1970
Matej DEBEVEC, 1973
Matjaž DELALUT, 1968
Mirko EKART, 1974
Peter FIC, 1954
Franjo FILIPOVIĆ, 1960
Gregor FRAS, 1970
Jožef GAJSKI, 1955
Robert GORJUP, 1966
Milan GRIČAR, 1971
Melita HRIBLJAN, 1977
Matjaž HROVAT, 1975
Marko JELEN, 1975
Tanja JESENOVEC, 1979
Špela KLANČAR, 1977
Margareta KNAFELC, 1973
Robert KOBAK, 1971
Aleš KOCBEK, 1973
Franc KRIŽMAN, 1961
Marjan KRULC, 1971
Bernard LAMPE, 1959
Mojca LUKAN, 1964
Zoran LUKIĆ, 1974
Zvonko MAICEN, 1956
Franjo MARKELC, 1968
Tina MARKELJC, 1975
Robert MATKOVIČ, 1975
Blaž MIŠETIĆ, 1968
Marjan MOZOLI, 1970
Žarko NAGODE, 1971
Mojca NAVRŠNIK, 1969
Gorazd PEČNIK, 1974
Dejan PEER, 1971
Radko PETROVIĆ, 1961
Stipo PETRUŠIĆ, 1964
Mitja PLANINC, 1973
Cvetka PODBREGAR, 1966
Emanuela POŽAR, 1973
Sanda RIMAHAZI, 1968
Robert RUPAR, 1968
Damjan RŽEN, 1970
Jožef SIMONIČ, 1962
Matjaž ŠPILAR, 1970
Zlatko TOMIĆ, 1959
Matej TRAFELA, 1973
Tomaž VARGA, 1974
Kristina VATOVEC, 1977
Robert VESENJAK, 1969
Stojan VIVOD, 1970
Marjan ZADNIKAR, 1969
Miran ZALOKAR, 1961
Karmen ZAVODNIK, 1965
Zoran ŽELE, 1971
V. v čin višji vodnik:
Mauro BREŠČIČ, 1967
Aljoša CRKVENJAŠ, 1974
Boris ČELOFIGA, 1974
Marjan FERLIN, 1972
Jernej HENIGMAN, 1966
Roman IVANUŠA, 1970
Bojan JANČAR, 1970
Aleš JESIH, 1977
Miran KAPUN, 1972
Peter KLEMENC, 1971
Robert KNEP, 1979
Miroslav KOVAČEC, 1968
Matjaž LORENČIČ, 1976
Igor LUKAN, 1974
Andrej MEDVED, 1962
Fikret PANDŽIĆ, 1960
Andrej PAVLIHA, 1980
Aleš PERKO, 1980
Gorazd PODLESNIK, 1970
Benjamin PRELOG, 1977
Klemen RUDOLF, 1972
Boštjan SKVARČA, 1974
Boštjan ŠTURM, 1975
Ivan URBANČIČ, 1981
Beno VIDIC, 1973
Milan VIDOVIĆ, 1965
Alen VUČKO, 1975
Dejan ZARNIK, 1976
Številka: 811-1/2009-523
Datum: 14. 5. 2009
Generalmajor
Mag. Alojz ŠTEINER
NAČELNIK GŠSV
3927.
ODREDBA ŠIFRA 811-1/2009-8
POVELJNIKA 17. BATALJONA
VOJAŠKE POLICIJE
Z DNE 12. 1. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
SE POVIŠAJO
naslednji pripadniki stalne sestave:
v čin naddesetnik:
Edvin AJDNIK, 1972
Matjaž BEGIČ, 1967
Franc BONČINA, 1965
Miha BOŽIČ, 1980
Maja ČEBAVS, 1981
Denis DOMADENIK, 1975
Zoran GOLEŽ, 1972
Mirko GOLOVRŠKI, 1967
Dejan GRABRIJAN, 1978
Marko HLEBANJA, 1980
Aleš HOJNIK, 1978
Jure IGLIČ, 1977
Nina KASTELIC, 1979
Damijan KIRBIŠ, 19760
Meta KOCIJANČIČ, 1975
Robert KOLEŽNIK, 1978
Franci LOGAR, 1966
Nace PAVLIN ZAKOVŠEK, 1975
Aleš PETERNEL, 1978
Janko POTOČNIK NUČIČ, 1973
Andrej PROSEN, 1979
Dušan PŠAJD, 1969
Primož PŠENIČNIK, 1973
Mito SMERDELJ, 1976
Emir SOFTIĆ, 1979
Uroš SVETINA, 1980
Alojz ŠEKORANJA, 1970
Dejan ŠTUMBERGER, 1980
Peter TOMAŽIČ, 1978
Marijan VEHOVEC, 1965
Major
Marjan SIRK
POVELJNIK
3928.
UKAZ ŠT. 094-3/2009-81
POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE
Z DNE 20. 1. 2009
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)
in Ukaza o priznanjih Poveljstva sil Slovenske
vojske, št. 094-1/2007-247 z dne 19. 10. 2007
PODELJUJEM
priznanja Poveljstva sil Slovenske vojske:
1. srebrni meč PS:
Ivan ARNEJČIČ, 1965
2. bronasti meč PS:
Valter BOŠTJANČIČ, 1957
Gregor HAFNER, 1977
Darko HORVAT, 1982
Drago JANŽIĆ, 1980
Robert JASENC, 1969
Pavel JEREB, 1960
Tom Nino KASTELIC, 1974
Tonček KATIČ, 1983
Alen KEBER, 1975
Zoran MARIJANOVIĆ, 1974
Saša MARKOVIĆ, 1984
Miha MAYER, 1978
Klemen MIJATOV, 1975
Boštjan MOČNIK, 1974
Bojan POGRAJC, 1961
Jože SMODIČ, 1980
Iztok STAVANJA, 1972
3. pohvalo poveljnika sil:
Martin BEVC, 1974
Sebastian BRUNER, 1982
Edvard FRELIH, 1981
Jurij GORENC, 1969
Robert GRADIŠČAJ, 1970
Marko KUHARIČ, 1977
Lenart PUPAHER, 1980
Darko RADOŠ ROTH, 1979
Andrej SIMONIČ, 1986
Aleš SOBOČAN, 1981
Andrej STERNEN, 1980
Bojan ŠESTAN, 1978
Mihael TAVČAR, 1977
Matjaž VINDIŠ, 1979
Jana ŽERDONER, 1988
Brigadir
Alan GEDER
POVELJNIK SIL
3929.
UKAZ ŠT. 094-1/2009-29
POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGA
DIVIZIONA
Z DNE 21. 1. 2009
16
sv 9
objave ministrstva za obrambo
PODELJUJEM
št. 281, 12. junij 2009, 3
SE POVIŠAJO
1. srebrno plaketo PŠŠ:
v čin poddesetnik:
Andrej CESTNIK, 1956
Na podlagi Pravilnika o priznanjih Ministrstva za
obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) in Ukaza o priznanjih 430. mornariškega diviziona Slovenske
vojske, šifra 960-00-1/2005-1 z dne 4. 1. 2005
PODELJUJEM
priznanja 430. mornariškega diviziona:
1. malo zlato plaket 430. MOD:
Sandi BEČAJ, 1964
Edi JERAN, 1959
2. malo srebrno plaketo 430. MOD:
Radovan ČIČKOVIČ, 1970
Robert KERŠEVAN, 1960
Goran MARČIĆ, 1978
Boštjan OMERZA, 1970
Damjan URBANICA, 1979
Simon VRABEC, 1976
generacije štabnega šolanja častnic in častnikov
Slovenske vojske, ki so dosegli najboljši učni uspeh
1. zlati znak Poveljniško-štabne šole
prejme:
Bojan LANGERHOLC, 1974
2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole
prejme:
Rajko LIKAR, 1965
3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole
prejme:
Tomaž VISINSKI, 1970
Podpolkovnik
Anton VAVROŠ
NAMESTNIK NAČELNIKA
3931.
3. bronasto medaljo 430. MOD:
Boštjan Jože KOSI, 1969
4. veliko bronasto plaketo 430. MOD:
Akademski jadralni klub Fakultete za pomorstvo
in promet Portorož
MORS, Urad za nabavo in upravljanje z materialnimi sredstvi, Oddelek za obrambna naročila
Haprha Sea d. o. o.
5. veliko srebrno plaketo 430. MOD:
Bojan GRAH
Zdravko KOVAČ
UKAZ ŠT. 094-1/2009-20
NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ
Z DNE 23. 1. 2009
Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in
Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za
doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006
PODELJUJEM
6. listina 430. MOD za sodelovanje:
Vrtnarstvo Bordon d. o. o.
Kapitan fregate
Andrej ANDROJNA
POVELJNIK
3930.
UKAZ ŠT. 094-1/2009-26
NAMESTNIKA NAČELNIKA
POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE
Z DNE 23. 1. 2009
Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in
Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za
doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006
PODELJUJEM
priznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem 14.
za odlično večletno sodelovanje in podporo Poveljniško-štabni šoli pri izvedbi štabnega šolanja
bronasto plaketo PŠŠ:
430. mornariški divizion
11. bataljon za zveze
Podpolkovnik
Anton VAVROŠ
NAMESTNIK NAČELNIKA
3932.
UKAZ ŠT. 094-1/2009-21
NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ
Z DNE 23. 1. 2009
Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in
Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za
doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006
2. bronasto plaketo PŠŠ:
Janez DOLINAR, 1957
Emil PIŽORN, 1951
Podpolkovnik
Anton VAVROŠ
NAMESTNIK NAČELNIKA
3933.
ODREDBA ŠT. 811-1/2009-47
POVELJNIKA 20. MOTB
Z DNE 26. 1. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1), drugega in tretjega
člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski
vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
naslednji pripadniki stalne sestave:
Željko BRATUŠEK, 1979
Uroš CERKOVNIK, 1977
Uroš KOREN, 1983
Simon NAVODNIK, 1980
Robert ŠFILIGOJ, 1974
3935.
UKAZ ŠT. 094-1/2009-22
NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ
Z DNE 2. 2. 2009
1. v čin desetnik:
PODELJUJEM
Matjaž KOREN, 1984
Tadej LAH, 1981
Andrej ŽAKELJ, 1982
za odlično sodelovanje in podporo pri izvedbi
programov Poveljniško-štabne šole ter dobre in
korektne medosebne odnose
zahvalno listino Poveljniško-štabne šole:
Centru za obrambno usposabljanje Poljče
Blaž BERGLEZ, 1987
Marko BOHAK, 1983
Damjan ČASAR, 1984
Mitja FRANC, 1982
Marko GAČNIK, 1987
Zvonko HEBAR, 1979
Aljoša HRIBAR, 1974
Devis JEZOVŠEK, 1977
Nejc KROFL, 1983
Gregor PERPAR, 1979
Simon PLANŠAK, 1984
Matic REPINA, 1984
Borko SOČIČ, 1977
Gorazd ŠTALEKAR, 1974
Tomaž TOMAŽIČ, 1983
Major
Igor ISKRAČ
POVELJNIK
Podpolkovnik
Anton VAVROŠ
NAMESTNIK NAČELNIKA
3936.
UKAZ ŠT. 094-1/2009-23
NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ
Z DNE 2. 2. 2009
Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in
Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za
doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006
PODELJUJEM
3934.
ODREDBA ŠT. 811-1/2009-82
POVELJNIKA 17. BATALJONA VOJAŠKE
POLICIJE
Z DNE 29. 1. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 2. člena
Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in
Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za
doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006
za večletno uspešno delo pri razvoju in delovanju Poveljniško-štabne šole
naslednje pripadnice in pripadniki stalne sestave:
2. v čin poddesetnik:
UKAZ ŠT. 094-1/2009-24
NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ
Z DNE 2. 2. 2009
PODELJUJEM
Major
Marjan SIRK
POVELJNIK
Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in
Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za
doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006
SE POVIŠAJO
3937.
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
za odlično večletno sodelovanje in podporo Poveljniško-štabni šoli pri izvedbi štabnega šolanja
častnic in častnikov Slovenske vojske
za odlično sodelovanje in podporo pri izvedbi
programov Poveljniško-štabne šole ter dobre in
korektne medosebne odnose
srebrno plaketo PŠŠ:
bronasto plaketo PŠŠ:
Brane AMBROŽIČ, 1956
Miha KIC, 1965
Podpolkovnik
Anton VAVROŠ
NAMESTNIK NAČELNIKA
3938.
UKAZ ŠT. 094-1/2009-25
NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ
Z DNE 2. 2. 2009
Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in
Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za
doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006
PODELJUJEM
za dolgoletno delo v Poveljniško-štabni šoli,
velik prispevek pri strokovnem razvoju šole ter
krepitvi kolektiva in medsebojnih odnosov
zlato plaketo PŠŠ:
Stojan ZABUKOVEC, 1961
Podpolkovnik
Anton VAVROŠ
NAMESTNIK NAČELNIKA
3939.
ODREDBA ŠT. 094-1/2009-64
POVELJNIKA 1. BRIGADE
Z DNE 6. 2. 2009
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95,
44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih 1. brigade
SV, št. 094-1/2008-1750 z dne 13. 10. 2008
TV-studio Poljče
PODELJUJEM
I. medaljo II. stopnje,
Podpolkovnik
Anton VAVROŠ
NAMESTNIK NAČELNIKA
ki jo prejmeta:
Jurij RADUHA, 1974
Robert KOČAR, 1969
17
sv 9
objave ministrstva za obrambo
3942.
ODREDBA ŠT. 811-1/2009-137
POVELJNIKA 157. LOGISTIČNEGA
BATALJONA
Z DNE 9. 2. 2009
št. 281, 12. junij 2009, 4
II. medaljo III. stopnje,
ki jo prejmejo:
David BOGOVIČ, 1986
Tomislav BOGOVIČ, 1980
Mitja COLNER, 1981
Lucijan ČUK, 1980
Dejan GRABRIJAN, 1978
Žiga HAFNER, 1980
Miloš JAMAR, 1976
Miran KRIM, 1981
Veronika LIKEB, 1974
Janko MAJCEN, 1971
Andrej PLAVŠAK, 1985
Rok SUŠEC, 1981
Damjan ŠABEC, 1987
Almir ŠILJEGOVIĆ, 1982
Denis ŠIMAC, 1981
Primož Gregor ŠTANGAR, 1974
Benjamin TRAVNER, 1981
Matjaž VOLOVEC, 1979
Uroš ZALAR, 1979
Uroš ZVER, 1986
Luka ŽNIDARŠIČ, 1979
Brigadir
Bojan POGRAJC
POVELJNIK
Miha KRAJNC, 1980
Jure LEGAN, 1984
Boris MLADKOVIČ, 1976
Aljaž PIRŠ, 1981
Jasmin PLANTAN, 1984
Silva RUDOLF, 1984
Enej SAMARŽIJA, 1987
Uroš STERLE, 1984
Urban VINŠEK, 1986
Jana ŽERDONER, 1988
Major
Pavel JEREB
POVELJNIK
3941.
UKAZ ŠT. 094-3/2009-275
POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE
Z DNE 9. 2. 2009
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)
in Ukaza o priznanjih Poveljstva sil Slovenske
vojske, št. 094-1/2007-247 z dne 19. 10. 2007
priznanja Poveljstva sil Slovenske vojske:
1. srebrni meč PS:
ODREDBA ŠIFRA 811-1/2009-101
POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGA
BATALJONA
Z DNE 6. 2. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1), 2. in 3. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
SE POVIŠAJO
naslednji pripadniki stalne sestave:
1. v čin desetnik:
Andrej JEREB, 1979
Domen MOHORČIČ, 1983
Tomaž PAJNTAR, 1981
2. v čin poddesetnik:
Mitja COLNER, 1981
Gorazd DREVENŠEK, 1974
Marjana KASAPOVIĆ, 1980
Valentina KLANČNIK, 1980
Vesna KOLAR, 1982
Vido BLAŽIČ, 1967
2. bronasti meč PS:
Boris GREGOR, 1960
Miha GRGURIČ, 1985
Darja HAJDINJAK, 1975
Rudi KOŠMRLJ, 1956
Franjo LIPOVEC, 1968
Matjaž MERKUŽIČ, 1976a
Mitja PINTARIČ, 1975
Tomaž RAŽMAN, 1984
Niko RUDOLF, 1968
Albin TEPEH, 1967
Nataša TOMINŠEK, 1974
3. pohvalo poveljnika sil:
Tanja BELČIČ, 1972
Anton JELEN, 1954
Brigadir
Alan GEDER
POVELJNIK SIL
SE POVIŠA
naslednji pripadnik stalne sestave:
v čin poddesetnik:
Miha MLAKAR, 1976
Podpolkovnik
Vlado PAKIŽ
POVELJNIK
Stotnik
Vincenc ARKO
NAMESTNIK POVELJNIKA 9. BZO
3945.
ODREDBA ŠT. 811-1/2008-185
POVELJNIKA 18. BJRKBO
Z DNE 19. 2. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – Zobr – UBP) ter 2. in 3. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
SE POVIŠAJO
3943.
PODELJUJEM
3940.
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. člena
Uredbe o činih in povišanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
Miran KOLAR, 1985
Darko KREITNER, 1978
Tadej MOHORKO, 1982
Matej OSET, 1982
ODREDBA ŠT. 811-1/2009-162
POVELJNIKA ESD
Z DNE 12. 2. 2009
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno
prečiščeno besedilo) in 4. člena Uredbe o činih
in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
ODREDBO O POVIŠANJU VOJAKOV
STALNE SESTAVE
v čin naddesetnik:
naslednji pripadniki stalne sestave:
1. v čin desetnik:
Matjaž ŽAVBI, 1981
2. v čin poddesetnik:
Aleš CAF, 1984
Andrej RUSTJA, 1986
Špela ŠTURM, 1980
Mitja TORI, 1987
Gašper VUZEM, 1985
Majorka
Tatjana PEČNIK
POVELJNICA
Blaž ŠILER, 1981
Robert KREVELJ, 1985
Bojan LEBAR, 1984
Jure MOČIVNIK, 1979
Marjan PAR, 1980
Aleš PETEK, 1981
Petra PLEMENIČ, 1983
Nadja ŠIBILA, 1982
Štefan ŠIFTAR, 1985
Simona VALIČ, 1985
Dušan VOGRIN, 1981
Podpolkovnik
Igor CEBEK
POVELJNIK
3947.
ODREDBA ŠT. 811-1/2009-319
POVELJNIKA 16. BNZP
Z DNE 16. 3. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter drugega člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06, 116/07)
SE POVIŠATA
naslednja vojaka stalne sestave:
v čin poddesetnik:
Borut VABEL, 1981
Gašper REK, 1984
Podpolkovnik
Jani TOPOLOVEC
POVELJNIK
3946.
Major
Uroš PATERNUS
POVELJNIK
3944.
UKAZ ŠT. 094-3/2009-378
POVELJNIKA 9. BZO
Z DNE 16. 2. 2009
Na podlagi ukaza o priznanjih 9. BZO, št. 0941/2006-7 z dne 20. 2. 2006
PODELJUJEM
priznanja 9. bataljona zračne obrambe, ki jih
prejmejo:
1. bronasto plaketo 9. BZO:
Miroslav COLNER, 1981
Dejan EKART, 1982
Bojan FORTE, 1979
Matej KEBRIČ, 1978
Barbara SLAK, 1981
2. kovanec poveljnika 9. BZO:
Primož BODLAJ, 1982
ODREDBA ŠT. 811-1/2009-288
POVELJNIKA 74. MOTB
Z DNE 10. 3. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter drugega člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
SE POVIŠAJO
naslednji pripadniki stalne sestave:
v čin poddesetnik:
Tea BUČEK, 1984
Boris ČUŠ, 1980
Danijel DUH, 1985
Dejan FERENC, 1985
Beno GOLOB, 1979
Renato GOLOB, 1985
Amadeja GORNIK, 1986
Klavdia HORVAT, 1983
Mišel HORVAT, 1978
Lidija KLOBUČAR, 1982
Denis KOCIPER, 1984
Stanislav KOROŠEC, 1985
3948.
ODREDBA ŠT. 811-1/2009–305
POVELJNIKA 11. BZV VRHNIKA
Z DNE 16. 3. 2009
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
SE POVIŠA
naslednji vojak stalne sestave:
v čin poddesetnik:
Igor ŠEGA, 1983
Major
Marko KOŠIR
POVELJNIK
18
Moj partner
pri šolanju
štipendije za prihodnost
in kariero v Slovenski vojski
Ministrstvo za obrambo letos že drugič razpisuje kadrovske
štipendije za poklicno delo v Slovenski vojski oziroma za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.
Štipendije so namenjene vsem mladim, ki si želijo služiti domovini, reševati življenja in pomagati ljudem v stiski v domovini, mogoče pa tudi na misijah v tujini, delati z orožjem in
vojaško tehniko, pri tem pa spoznavati nove kraje in ljudi ter
povečevati ugled in kolektivni duh v Slovenski vojski.
Pripadniki Slovenske vojske opravljajo zanimive poklice, za
katere je potrebna izobrazba različnih smeri in stopenj. Z
našo štipendijo je laže priti do zanimivega poklica, zato vas
vabimo, da si ogledate razpis za dijake in študente (m/ž) za
podelitev štipendij za poklicno delo v Slovenski vojski in za
pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske za šolsko leto 2009/2010.
Fotografije: Bruno Toič
Razpis in dodatna pojasnila glede javnega natečaja
lahko od sobote, 13. junija, dobite na www.postanivojak.si in www.mors.si, na sedežih uprav za obrambo in telefonski številki 080 13 22. Javni natečaj je
objavljen tudi na spletnih straneh Ministrstva za
javno upravo na http://www.mju.gov.si. Rok za oddajo vloge je 10. oktober 2009.
sv 9
iz vojaškega življenja
Izvidniki 1. brigade
na usposabljanju
iz preživetja v naravi
Besedilo: Gregor Logar
Fotografije: Bruno Toič, Brane T. Červek
Pripadniki izvidniških vodov 10. in 20. MOTB so imeli maja
v gozdovih okoli Kočevske Reke enotedensko usposabljanje
iz preživetja v naravi. Uporabljati so smeli nož, vse drugo
pa so si morali zaslužiti ali izboriti. Vojaki so pridobili
veliko novih veščin in znanja, vendar je bil tečaj tudi zelo
psihofizično naporen.
Tečaj preživetja je izvedla Šola
preživetja (The School of Survival
From Nature – SSFN), ki jo vodi
inštruktor preživetja Brane T.
Červek, ki znanje in veščine
preživetja v naravi pridobiva
že več kot 18 let. Pri tem ga je
zaneslo v marsikateri konec sveta,
dvakrat tudi v Avstralijo, kjer se je
preživetja in sožitja z naravo učil
od aboriginov in kjer sta ga kot
prvega Evropejca celo posvojili dve
plemeni. Svoje znanje in veščine
že veliko let prenaša na vojake različnih držav ter vse bolj sodeluje
z MO, za katerega usposablja
22
enote za misije po svetu. Brane
T. Červek še največ sodeluje pri
usposabljanju pripadnikov odreda
za posebno delovanje, tokrat pa je
učil preživetja izbrane izvidnike iz
20. in 10. MOTB.
Možgani se morajo očistiti
Osnovni tečaj preživetja v naravi je
program, ki poteka po določenih
merilih, ta pa se spreminjajo glede
na stanje v skupini, nam je povedal
inštruktor Červek. Cilja osnovnega
tečaja sta spremeniti mišljenje in
najti svoj prostor v divjem okolju.
Ljudje imamo namreč polno zamisli in »znanja«, ki ga pridobimo
mimogrede, pa pogosto v resničnem življenju oziroma preživetju
v naravi nima nobene praktične
vrednosti. Ljudje se morajo naučiti,
kot je z metaforo opisal Červek, da
iz kače ni mogoče narediti flavte,
kot so mogoče kje slišali ali prebrali. Morajo se naučiti uporabljati
svoje možgane, začeti razmišljati, uporabljati logiko, se naučiti
opazovati okolico, jo razumevati in
izkoristiti. Možgani se morajo očistiti vseh nekoristnih stvari, ki jih
podaja televizija, saj je preživetje v
naravi nenehen boj oziroma služba,
ki od človeka zahteva popolno
udeležbo in izkušnje.
Vojak Matija Vidmar, 20. MOTB:
To je moje prvo preživetje. Najbolj sem si zapomnil
pomanjkanje hrane, kar se pozna na morali in kondiciji. Naučil sem se veliko zanimivih stvari, še posebej
kurjenje ognja. Šele ko veš, koliko energije porabiš
za netenje ognja, začneš ceniti male stvari, ki jih imaš
doma, na primer vžigalnik.
ki ji navadno sledijo dezorientacija, zmedenost, utrujenost in
očitna razburjenost. Tečajnike je
prav tako mučila lakota, saj so
lahko jedli le tisto, kar so dobili v
naravi, to pa je bilo v prvih dneh
predvsem rastlinje, ki je večinoma
neznanega, včasih neprijetnega okusa, kar se s pravo lakoto
tudi spremeni. Namen takega
usposabljanja je naučiti tečajnike,
da pozabijo malo na svoj ego, da
postanejo radovedni, ponižni in
majhni z naravo, vendar samozavestni, pravi Brane Červek. »Želel
sem, da sami to izkusijo, saj jih
šele takrat lahko začnem učiti,«
nam je še zaupal.
Dragocena
je vsaka iskra
In res je tečajnikom po dveh dneh
postalo laže. Začeli so opazovati
in se odzivati na okolico, delati ter
razmišljati, sodelovati in pomagati. Ko so ugotovili, da bodo jedli
le tisto, kar bodo sami nabrali ali
ulovili, so začeli kar hlastati po
znanju, kot se je izrazil inštruktor
Červek. Znanja so dobili zelo veliko, čeprav se tega še ne zavedajo.
Tako so osvojili netenje ognja,
čiščenje vode, izdelovanje orodja
in orožja, postavljanje bivakov,
prepoznavanje užitnih rastlin,
nastavljanje pasti, lovljenje divjadi
ter rib itn. Z delom in praktičnim
znanjem so se tečajniki učili tudi
Poddesetnik Matej Jagodič, 20. MOTB:
To je že moje drugo preživetje. Naučili smo se, kako
loviti ribe, zakuriti ogenj, narediti pasti za zajca, srno
ali človeka. Najlepše je bilo, ko smo ujeli veliko ščuko,
ki se zdajle suši in jo bomo potem pojedli, se pa počasi
že opazi pomanjkanje energije.
Nič ni nemogoče
Cilj osnovnega tečaja preživetja
je torej sprememba mišljenja,
preklop s civiliziranega načina
življenja na preživetvenega, kar
bo edino pomagalo tečajnikom,
če se kdaj znajdejo v nezavidljivem položaju. Čeprav so imeli
tečajniki na začetku kar veliko
težav, so se kmalu zbrali in na
koncu osvojili zadovoljivo znanje.
Zdaj se znajo spoznati z okoljem,
ravnati v podobnih razmerah, se
znajdejo, znajo se usesti, najti
stvari zase, poskrbeti zase in za
tiste okoli sebe, spoznali so, kaj
pomeni tovarištvo in kolegialnost,
vedo, da nič ni nemogoče, da en
prst ni nič, pet prstov pa naredi
pest, je prepričan Brane Červek.
Veliko dela je bilo vloženo v njih in
veliko dela je še treba vložiti, toda
če bodo delali tako naprej, bodo
odlični. Vsi vojaki Slovenske vojske
bi morali imeti tako izkušnjo, nam
je še zadovoljen povedal.
Vojak Dejan Maruša, 20. MOTB:
Tudi jaz sem prvič na preživetju. Zdaj mi ni več težko,
na začetku pa potrebuješ kak dan, da se navadiš. Najbolj zanimivo je bilo izdelovanje orožja. Prvič v življenju sem videl, kako se naredi peč. Morala in energije
sta še kar na ravni, tako da bom zdržal do konca.
Vojak David Baš, 10. MOTB:
Naučili smo se veliko novih stvari, in sicer katere so
užitne rastline, kako se naredi orožje in orodje, kako se
lovijo divjačina in ribe, kako se kuri ogenj, da dalj traja,
kako se postavi bivak, učinkovito posušijo škornji itn.,
torej same koristne stvari za naš poklic, če se kdaj kaj
naredi. Počutimo se dobro, le lačni smo.
To čiščenje možganov doseže
inštruktor Červek tako, da svojim
tečajnikom najprej odstrani vse
iluzije, ki jih prinesejo s seboj.
Izvidniki so se tako že prvi dan
odpravili na dvanajsturen zelo
naporen pohod po vodi, med
pohodom pa so morali opravljati
še različne naloge, na primer
skrbeti za ranjenca in njegovo
zaščito, zajetje in obvladovanje
vojnih ujetnikov v večjem številu,
pri čemer so se nenehno učili in
spoznavali realnost v ekstremnih
primerih. Skupina je že prvi dan
doživela pomanjkanje vode, naslednji pa še splošno dehidracijo,
drugih vrednot. Spoznali so, da
so pomembne malenkosti, da
je dragocena vsaka iskra, vsaka
kaplja vode, da se je treba najprej
naučiti loviti majhne ribe, šele
potem velike, da se nič ne dela na
hitro, temveč s premislekom in
razumom. Skozi delo so spoznavali samega sebe in so dobili neko
oceno svoje osebnosti, je povedal
Červek. Naučili so se skupnega
dela, povezovanja in skrbi za
druge, kar je bilo za to skupino
tečajnikov še posebej pomembno,
saj so bili prvič skupaj na terenu
in tudi prvič so se pomešali izvidniki iz 10. in 20. MOTB.
First Brigade scouts trained in wilderness
survival skills
In May, members of the 10th and 20th Motorised Brigade
Reconnaissance Platoons were engaged in a one-week training course
in survival skills in the forests around Kočevska Reka. The wilderness
course was carried out by the School of Survival From Nature – SSFN,
headed by Brane T. Čevak, survival instructor. For many years now, he
has been passing on his knowledge and skill to military participants
from various countries, and has also been intensively cooperating
with the Slovenian Ministry of Defence, training their units for missions around the world.
23
sv 9
zaščita in reševanje
S Švedi uspešno sodelujemo
Na povabilo generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje
Bojana Žmavca je v torek, 26. maja, na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo
prišla generalna direktorica novoustanovljene Švedske agencije za zaščito
in pripravljenost (Myndigheten för samhällsskydd och beredskap – MSB,
The Swedish Civil Contingencies Agency) Helena Lindberg. Namen obiska je
bil okrepiti sodelovanje med Švedsko in Slovenijo na področju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki uspešno poteka že več kot deset let.
Besedilo: mag. Milena Dobnik Jeraj
Fotografija: Bruno Toič
Namero za poglobljeno sodelovanje sta generalna direktorja URSZR in Švedske agencije
za zaščito in pripravljenost (MSB) pokazala s
podpisom programa sodelovanja med ustanovama. Program določa tri glavna področja
sodelovanja, in sicer izobraževanje in usposabljanje, preventivo in pripravljenost ter mednarodno
sodelovanje. Švedska in slovenska delegacija
sta izmenjali mnenja o razvoju evropske civilne
zaščite, predvsem glede predsedovanja Švedske
Svetu EU v drugi polovici leta, o krepitvi regionalnega sodelovanja pri varstvu pred nesrečami
na Zahodnem Balkanu ter o razvoju sistemov za
varstvo pred nesrečami v obeh državah. Švedska
generalna direktorica Helena Lindberg je vodje
organizacijskih enot URSZR seznanila z nalogami novoustanovljene agencije MSB. Generalno
direktorico je sprejel tudi državni sekretar na
MO mag. Uroš Krek.
Sodelovanje s Švedsko poteka
že več kot deset let
Švedska je na področju zaščite, reševanja in
pomoči ob naravnih ter drugih nesrečah in pri
24
izvajanju mednarodnih reševalnih operacij ena
vodilnih držav, njeni strokovnjaki pa so navzoči
po vsem svetu, zato je za Slovenijo pomemben
partner. URSZR je do zdaj sodelovala s partnersko Švedsko agencijo reševalnih služb (SRSA) in
deloma tudi s Švedsko agencijo za obvladovanje
nesreč (SEMA). Od letos je partnerska ustanova
novoustanovljena Švedska agencija za zaščito in
pripravljenost (MSB), ki deluje v okviru obrambnega ministrstva.
Sodelovanje temelji na izmenjavi znanja,
izkušenj in dobrih praks ter izvedbi skupnih
projektov in kljub precejšnji oddaljenosti držav
zelo uspešno poteka že več kot deset let. Na to
kaže podatek, da smo v tem obdobju izpeljali
50 skupnih dogodkov, ki ne potekajo le na dvostranski ravni, temveč so vključeni v širši okvir
prizadevanj mednarodne skupnosti za krepitev
odpornosti na nesreče in pripravljenosti za odziv
nanje, kot je na primer izvedba usposabljanj
v okviru Združenih narodov, Nata, Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje
za Jugovzhodno Evropo.
Državi sicer nimata sklenjenega dvostranskega
meddržavnega sporazuma o sodelovanju na področju varstva pred nesrečami, formalno podlago
pa predstavlja program sodelovanja med URSZR
in MSB, podpisan 27. maja, ki pomeni nadaljevanje prej podpisanih dogovorov, in sicer Programa
sodelovanja med URSZR ter SRSA od leta 2006
in Koncepta sodelovanja med URSZR in SRSA
v obdobju 2003–2005. Program sodelovanja je
nezavezujoč, zagotavlja pa ustrezen okvir za
izvedbo vrste aktivnosti.
Med dosedanjimi oblikami sodelovanja so
najpomembnejši izobraževanje in usposabljanje,
raziskave in podpora regionalnemu sodelovanju
v Jugovzhodni Evropi ter sodelovanje v okviru
Evropske unije, Združenih narodov in Nata.
Osrednje sodelovanje je na področju izobraževanja in usposabljanja, na katerem državi izmenjujeta strokovnjake in učno gradivo, izvajata
skupne projekte in drugo. Izobraževalni center
za zaščito in reševanje Ig (ICZR) in izobraževalni
center Švedske agencije reševalnih služb Skövde
sta bila partnerska izobraževalna centra od leta
2003, 1. januarja letos pa je partnerski center postal Izobraževalni center MSB Revinge. Med pomembnimi dosežki so razvoj in izvedba treninga
vročih vaj za slovenske gasilce (hot-fire training),
vzpostavitev pripadajoče infrastrukture v ICZR
Ig s pomočjo švedskih inštruktorjev, usposabljanja za reševanje s pomočjo vrvne tehnike, ki jih
za švedske reševalce izvajajo slovenski inštruktorji, usposabljanja za ukrepanje ob nesrečah z
nevarnimi snovmi, izmenjava izkušenj in dobrih
praks na področju učenja na daljavo, uvajanje
modela prve psihološke pomoči za reševalce
in prizadete prebivalce, vključno s študijami
primerov, ter skupna izvedba usposabljanj za
države Jugovzhodne Evrope oziroma Zahodnega
Balkana.
Ministrstvo za obrambo in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani sta v obdobju od leta 2001
do 2004 sodelovala tudi pri projektu Krizni menedžment v Evropi, ki ga je vodil Švedski center
za raziskovanje in usposabljanje na področju kriznega upravljanja (CRISMART). Namen obsežne
raziskave o kriznem upravljanju in ukrepanju ob
nesrečah v Sloveniji ter drugih evropskih državah je bil predstaviti načine, kako še učinkoviteje
in racionalneje urediti to področje.
Drugo pomembno področje je podpora regionalnemu sodelovanju v Jugovzhodni Evropi, pri
čemer ima Slovenija aktivno vlogo, predvsem v
okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in
njihovo preprečevanje. Slovenija je polnopravna
članica pobude, Švedska pa sodeluje v svetovalnem odboru pobude ter podpira izvajanje
projekta izobraževanja in usposabljanja za
varstvo pred nesrečami v Jugovzhodni Evropi.
URZSR in Švedska agencija reševalnih služb sta
v okviru pobude od leta 2002 do 2007 v ICZR Ig
skupaj izvedli šest tečajev ZN o civilno-vojaškem
usklajevanju reševalnih akcij, lani pa je kot partner sodelovala tudi Romunija. Letos je URSZR
ob sodelovanju MSB za gasilce iz Jugovzhodne
Evrope že izvedla tečaj vročih vaj.
Sodelovanje v okviru EU je do zdaj obsegalo
predvsem izmenjavo pogledov in stališč ter
vzajemno podporo pri usklajevanju evropske
politike civilne zaščite. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici 2008 je bila
ena izmed prednostnih nalog podpora državam
Zahodnega Balkana pri približevanju EU, tudi na
področju civilne zaščite. Sprejeti so bili sklepi o
krepitvi sodelovanja z državami kandidatkami in
potencialnimi kandidatkami Zahodnega Balkana
na področju civilne zaščite, ki pomenijo podlago
za nadaljnje delo in izvedbo programa sodelovanja s temi državami, ki ga je Evropska komisija
že pripravila in naj bi ga izvajali v naslednjih treh
letih. Švedska proces podpira. Glede mehanizma skupnosti za civilno zaščito, ki je namenjen
usklajevanju pomoči držav članic EU ob večjih
nesrečah v EU in tretjih državah, si državi
prizadevata za njegovo krepitev ob hkratnem
zavzemanju za spoštovanje načela subsidiarnosti, saj je področje civilne zaščite in varstva pred
nesrečami nacionalna pristojnost.
Nadaljnje sodelovanje je predvideno na več
področjih, in sicer pri dvostranskem sodelovanju
s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju, pri podpori regionalnemu sodelovanju v
Jugovzhodni Evropi, pri krepitvi mehanizma
civilne zaščite EU, tesnejšem sodelovanju pri izvajanju projektov EU ter izmenjavi dobrih praks
in izkušenj na drugih področjih, kot na primer
pri izvajanju Hjoškega akcijskega načrta.
Delovanje Švedske agencije za zaščito
in pripravljenost
V agencijo MSB, ustanovljeno 1. januarja letos,
so se združili Švedska agencija reševalnih služb
(SRSA), Švedska agencija za obvladovanje nesreč
oziroma kriz (SEMA) ter Švedski nacionalni
odbor za psihološko obrambo. MSB ima široko
področje delovanja, saj to obsega vsakodnevne nesreče, kot so prometne nesreče, požari
ali nesreče s kemičnimi snovmi, in tudi večje
naravne nesreče ter druge dogodke, kot so na
primer teroristični napad in epidemije, ter vojno. MSB je pristojna za usklajevanje, podporo in
nadzor delovanja vseh ustanov v celotnem ciklu
obvladovanja nesreč, od preventive, načrtovanja in pripravljenosti do odziva, odpravljanja
posledic nesreč, zagotavljanja osnovnih razmer
za življenje in obnovo območja, ki ga je prizadela
nesreča. Pomemben poudarek v delovanju MSB
je tudi krepitev pripravljenosti prebivalstva
na nesreče. Naloge MSB so podpirati razvoj
pripravljenosti družbe na nesreče in krize, prispevati k zmanjšanju njihovih posledic, ko se te
zgodijo, ter tudi usklajevanje, ne pa prevzemanje
Organigram Švedske agencije za zaščito in pripravljenost (MSB)
generalni
direktor
direktor za stike z javnostmi
direktor za finančno poslovanje in načrtovanje
direktor za pravne zadeve
direktor za človeške vire
urad generalnega
direktorja
oddelek za
administrativne
zadeve
karlstad
podpora
pravne zadeve
finančne zadeve
človeški viri
odnosi z javnostmi
it-podpora
oddelek za
ocenjevanje
nevarnosti
in ranljivosti
oddelek za
usposabljanje, vaje
in pripravljensot
oddelek za
usklajevanje
in operacije
karlstad
stockholm
podpora in razvoj
reševalnih služb
in ukrepanje ob
nesrečah oziroma
krizah
poveljevanje
in kontrola
ter odločanje
usposabljanje
usklajevanje
analize in
pripravljenost
karlstad
analize ogroženosti
načrtovanje in
programi dela
varnost
in pripravljenost
posameznikov
varstvo pred požari
in vnetljivimi snovmi
nevarne snovi
naravne nesreče
in zaščita kritične
infrastrukture
stockholm
stockholm
evalvacije
in raziskave
stockholm
strateške analize
načrtovanje politik
raziskave in razvoj
karlstad
karlstad
odziv – operacije
sile za zaščito
in reševanje
logistična
in materialna podpora
nadzor
pridobivanje izkušenj
iz nesreč in kriz
vaje
oddelek za razvoj
radijskih zvez
informacijska
varnost in
pripravljenost
izobraževalni center sandö
izobraževalni center revinge
usposabljanje in razvoj (3 oddelki)
usposabljanje – administrativna podpora
nastanitev
tehnična podpora
usposabljanje in razvoj
usposabljanje in vaje
usposabljanje – civilna zaščita
usposabljanje – administrativna podpora
nastanitev
služba za tehnično pomoč
odgovornosti, različnih ministrstev in drugih
pristojnih organov.
Področje dela MSB lahko razdelimo na tri področja, in sicer civilno zaščito (varstvo oziroma
zaščita prebivalstva ob naravnih nesrečah ali
drugih nevarnostih), ukrepanje ob nesrečah
(ukrepi na področjih preprečevanja, načrtovanja, pripravljenosti, odziva ob nevarnostih ter
vzpostavljanja osnovnih življenjskih razmer in
obnove za zaščito prebivalstva in lastnine ter
zmanjševanja človeških žrtev ob nesrečah) in
civilno obrambo (varstvo prebivalstva v vojni, na
primer zaščita ob letalskem napadu).
Reorganizacija državne agencije za varstvo pred
nesrečami na Švedskem je predvsem posledica
pomanjkljivega odziva švedskih oblasti na cunami decembra 2004, ko je v jugovzhodni Aziji brez
pomoči ostalo na tisoče švedskih državljanov.
Združitev treh agencij v eno pomeni korenito
spremembo v švedskem sistemu zaradi izboljšanja operativne odzivnosti na vse vrste nesreč in
kriz. Temu sledi tudi organiziranost MSB s štirimi
oziroma petimi osrednjimi organizacijskimi enotami, ki pokrivajo vse faze obvladovanja nesreč.
MSB skladno s švedskim decentraliziranim sistemom javne uprave deluje na štirih lokacijah, od
tega so skoraj vsi oddelki vsaj na dveh lokacijah
v Stockholmu in Karlstadu na zahodu države.
Predhodna agencija SRSA je delovala na devetih
lokacijah, od štirih izobraževalnih centrov pa so
obdržali dva, in sicer na severu v kraju Sandö ter
na jugu v Revingeju. Pomanjkanje izobraževalnih
ustanov za zaščito in reševanje v srednji Švedski
bodo nadomestili s podeljevanjem licenc za
usposabljanje zunanjim izvajalcem. V agenciji je
zaposlenih približno 800 ljudi.
Protection against natural
and other disasters - good
cooperation with Sweden
On Tuesday, 26 May, Helena Lindberg,
the director-general of the newly established Swedish Civil Contingencies Agency
(Myndigheten för samhällsskydd och beredskap – MSB) arrived in Slovenia for a twoday visit. She was invited by Bojan Žmavc,
Director-General of the Administration of
the Republic of Slovenia for Civil Protection
and Disaster Relief. The purpose of this
visit was to intensify cooperation between
Sweden and Slovenia in the area of protection against natural and other disasters. The
author discusses the existing cooperation
between the two countries and presents the
organisation of the Swedish Agency.
25
sv 9
strokovne teme
Nato in EU v Bosni in Hercegovini –
sinergija ali tekmovanje?
Besedilo: Matej Fugina
Fotografije: Tilen Kogej
Zgodovinski razvoj mirovnih
Člani Društva študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS)
operacij v BiH
smo konec aprila obiskali slovenski kontingent v vojaški
Mednarodna skupnost je v Bosno
bazi Butmir, ki deluje v okviru operacije Euforja Althea
in Hercegovino že med vojno pod
in Natovega poveljstva v Sarajevu. Pripadniki SV so nam
mandatom Združenih narodov napredstavili vlogo slovenskega kontingenta v strukturah
potila mirovniške sile UNPROFOR
(UN Protection Force) za varovanje
obeh institucij, ki po pooblastilih daytonskega sporazuma
varnih con (UN Protected Areas),
skrbita za varno in stabilno okolje, ter reforme obrambnokamor naj bi se zateklo notranje
varnostnega področja. Meja med njunimi pooblastili in
razseljeno prebivalstvo oziroma
cilji je zabrisana in njuno delovanje odraz sinergije, zato
notranji begunci1 in kjer so se
bomo predstavili zgodovinski razvoj mirovništva v Bosni in pospeševala mirovna pogajanja, ker
Hercegovini, ki je del pokonfliktne obnove, in pojasnili vlogo je šlo za najbolj sporna ozemlja.
Po končani vojni in mirovnem
operacije EU in Natovega poveljstva v njej.
sporazumu so naloge daytonskega sporazuma prevzele Natove
sile, najprej Ifor (Implementation
26
Force) z enoletnim mandatom v
operaciji Joint Endeavour in nato
Sfor (Stabilisation Force) v okviru
operacij Joint Guard 1996–1998 in
Joint Forge do leta 2004. Države
participantke v nobenem primeru
niso bile omejene s članstvom v
Severnoatlantskem zavezništvu.2
Ifor je vzpostavil tri večnacionalne
divizije v Mostarju, Banjaluki in
Tuzli, ki so jih s postopno stabilizacijo operacijskega območja in s tem
z zmanjševanjem mirovniških sil v
okviru Sforja nadomestile brigade
(MNB). Vse operacije so imele pooblastila stabilizacijskega delovanja
in vzpostavljanja miru.
Po koncu operacije Sforja leta
2004 so se vse dotedanje naloge
kriznega odzivanja prenesle na mirovniške enote Evropske unije (EU
Force – EUFOR) v okviru operacije
Euforja Althea, katere naloge obsegajo dokončno vzpostavitev vseh
določil daytonskega sporazuma,
demokratizacijo BiH ter približevanje integraciji v evro-atlantske
povezave. Čeprav je operacija neposredno nasledstvo in sile ostajajo
pod mandatom EU, Nato ostaja
pomemben akter na varnostnopolitičnem področju BiH.
Eufor je prevzete brigade preoblikoval v tri večnacionalne
namenske sile (Multi-National Task
Force – MNTF) in ohranil bazo v
Tuzli, kjer je bil tudi kontingent
Slovenske vojske, Banjaluki in
Mostarju. Poveljstvo je bilo že od
začetka v Sarajevu v bazi Butmir
skupaj z integrirano policijsko
enoto (Integrated Police Unit –
IPU). Obveščevalno in izvidniško
mrežo ter obenem pomožne sile
je predstavljalo še približno 2000
vojakov, razporejenih po vsej BiH
v okviru opazovalcev (Liaison and
Observation Teams – LOTs).
Leta 2007 so bile varnostne razmere znova pozitivno ocenjene,
zaradi česar so se sile zmanjšale
na današnjo številko 2105 in so se
umaknile vse tri večnacionalne namenske sile. V bazi Butmir v okviru
Euforja ostaja poveljstvo, IPU in
manevrski bataljon (Multi-National
Maneuver Battalion – MNBN) z
nalogami protiizgredniškega delovanja, evakuacije, reševanja osebja
LOTs, protiminskega delovanja
itn. Sestavljajo ga vojaki Španije,
Turčije, Poljske in Madžarske.
Izvidniško in obveščevalno mrežo
jim zagotavljajo regionalni centri
(Regional Coordination Centres –
RCCs) in znotraj njih preostali LOTs
ter metode HUMINT in OSINT,
torej odprti kanali obveščanja in
terenski opazovalci, za ugotavljanje
razmer v regiji.
Sinergija EU in Nata
Vozlišče in generalštab stabilizacijskega delovanja v Bosni in
Hercegovini je danes v vojaški
bazi Butmir, nekdanji letalski bazi
JLA na jugozahodu Sarajeva, na
meji med Republiko Srbsko in
Federacijo BiH. V bazi Butmir je
poveljstvo operacije Euforja Althea
skupaj z IPU in MNBN na eni strani
ter Natovo poveljstvo v Sarajevu
(NATO HQ Sarajevo) na drugi, pri
čemer ima vsako svojega poveljnika. Eufor je nosilec stabilizacijskega
delovanja v BiH in je polnopravno
prevzel operacijo ter pooblastila
svojega predhodnika, obenem
pa je Nato pravni zastopnik pri
upravljanju z bazo Butmir in skrbi
za komunikacijske zmožnosti ter
sredstva zvez na ravni baze.
Stabilizacijsko delovanje v BiH
predstavlja iskano sinergijo EU in
Nata na ravni poveljstev, ki skrbijo
za postopno približevanje BiH
evro-atlantskim povezavam ter
izvajanje obrambnih in vojaških
reform. Poleg preventivne navzočnosti in podpore ima pristojnost
hitrega posredovanja ob destabilizaciji, pri čemer se sile v Butmiru
okrepijo s silami s Kosova Kfor,
in silami za hitro posredovanje iz
Francije, Nemčije, Italije in Velike
Britanije v velikosti do štirih bataljonov (Over the Horizon Forces).
Eufor ima z integrirano policijsko enoto pristojnosti v boju
z organiziranim kriminalom, in
sicer trgovino z ljudmi, človeškimi organi, orožjem, mamili ipd.,
v sodelovanju z lokalno policijo in
evropsko policijsko misijo EUPM.3
Podporne naloge obsegajo podporo
mednarodnemu kazenskemu sodišču za vojne zločine v Jugoslaviji.
Operacija Althea je najobsežnejša
vojaška operacija EU. V operaciji
Euforja je približno 2200 pripadnikov iz 28 držav, torej 23 članic EU
in pet podpornic. Čeprav ima Eufor
omejene pristojnosti pri iskanju
vojnih zločincev, pri stabilizaciji in
demokratizaciji sodeluje z Natom.
Z razpustitvijo MNBN v Tuzli,
Banjaluki in Mostarju se je tudi število pripadnikov SV v BiH močno
zmanjšalo. Danes ima Slovenska
vojska svoj kontingent v Sarajevu,
sestavljajo pa ga tako pripadniki
Euforja kot pripadniki Natovega
poveljstva v Sarajevu. V okviru operacije Althea, torej v silah Euforja,
v katerih je po zadnjih podatkih
29 pripadnikov, del slovenskega
kontingenta deluje v nacionalnem
podpornem elementu, ki zagotavlja administrativno, logistično in
stabilizacijsko podporo, vendar
zunaj MNBN, in v slovenskem letalskem oddelku ter del v poveljstvu
Euforja s častniki in podčastniki, ki
se ukvarja z načrtovanjem obrambne reforme oboroženih sil BiH in
približevanjem BiH evro-atlantskim
povezavam. Enake naloge ima drugih pet pripadnikov SV v Natovem
poveljstvu v bazi Butmir, ki s skupnimi zmogljivosti šteje približno
3000 pripadnikov.
Razmejiti vlogo EU in Nata v BiH
je praktično nemogoče. Zaradi
drugačnih usmeritev, torej večje
vojaške vloge Nata, in geostrateških interesov Nata, z njim ZDA
ohranja navzočnost na Balkanu in
27
strokovne teme
ostaja pomemben akter v oblikovanju varnostno-obrambne politike
BiH. EU na drugi strani prevzema
glavni delež odgovornosti v stabilizacijskem delovanju in skrbi za integracijo BiH v varnostno politiko
EU. Pri tem se postavlja vprašanje,
kakšen je dejanski Natov prispevek
na tem področju in kakšna je smiselnost njegovega sodelovanja.
Sinergija se kaže v prilagajanju
in prepletanju evro-atlantske ter
evropske varnostne in obrambne
politike, ki povečuje učinkovitost
porabe obrambnih proračunov in
uporabe nacionalnih zmogljivosti
posameznih članic. Obenem Nato
zagotavlja oziroma vzpostavlja
vitalno logistično podporo in
možnost regionalnega sodelovanja, torej sile Kforja na Kosovu in
pomoč članic Nata, ki niso članice
EU, poleg tega je pomemben člen
vzpostavljanja evropske varnostne
politike, vendar tako zavira razvoj
evropskih vojaških zmogljivosti
zaradi vprašanja smotrnosti njihovega podvajanja.
Varnostne razmere v BiH
Ko danes govorimo o stabilizacijskem delovanju v BiH, pogosto
izgubimo stik z realnostjo o stanju
v državi. BiH se danes še vedno
srečuje s problemom neurejenega
lastništva vojaške in obrambne infrastrukture, nadzor nad orožjem
je pomanjkljiv, obrambni proračun se primarno namenja osebju,
razvoju pa je namenjen le odstotek
in pol. Kljub temu sta Nato in EU
kot zelo pomembna legitimna
politična partnerja dosegla veliko.
Oborožene sile BiH so se preoblikovale v enotno in nenacionalno
vojsko kljub federalni državni ureditvi in še navzočem nacionalizmu,
in prestale delitev premoženja JLA.
BiH je postala članica Partnerstva
za mir, častniški kader šola s
svojim izobraževalnim sistemom,
torej vojaškimi akademijami, višje
štabne častnike pošilja predvsem
na šolanje v tujino, fakulteta za
politične vede v Sarajevu zagotavlja
strokoven civilni kader s področja
varnostnih ved ipd.
Največji uspeh na obrambno-varnostnem področju je zagotovo
poenotenje ministrstva za obrambo, generalštaba ter operativnega
poveljstva na dveh ravneh, in sicer
operativnega poveljstva (poveljstvo
28
sil) in poveljstva za podporo.
Brigadir Sakib Forić, namestnik
poveljnika operativnega poveljstva,
je ohranitev nacionalnih bataljonov
pozdravil kot pozitivno zaradi
kohezivnosti enot, poleg tega te
nimajo nacionalnega poveljstva,
temveč je to skupno, prav tako niso
povsem etnično homogene. Velik
uspeh je bil dosežen na področju
humanitarnega razminiranja ter
pri pomoči žrtvam min in razvojni
pomoči. Po strategiji protiminskega delovanja naj bi razminiranje
končali že leta 2019, kar pa strokovnjaki ocenjujejo kot nerealno
zaradi težavnosti razminiranja
in strogih varnostnih standardov. Vseeno je BiH s pomembno
pomočjo slovenske Mednarodne
fundacije za razminiranje in pomoč
žrtvam min vzpostavila svoje
zmogljivosti za protiminsko delovanje in je pripravljena, da počasi
prevzame polno odgovornost tudi
na tem področju.
Varnostne razmere v BiH lahko
tako obravnavamo na dveh ravneh,
in sicer kot prispevek k regionalni varnosti ter kot zagotavljanje
nacionalnih zmogljivosti, ki bodo
s pomočjo Nata in EU postale
pomemben del evro-atlantske
varnostne politike. Na drugi ravni
lahko obravnavamo regionalno
sodelovanje obeh institucij in
pomen tega za doseganje rezultatov. Seveda s sinergijo pride tudi
do zgoraj omenjenih omejitev, ki
zavirajo razvoj lastne evropske
obrambne politike in infrastrukture, neodvisne od evro-atlantskih
povezav. Če uporabim frazo našega
pripadnika v Butmiru: danes se v
BiH mednarodni akterji na področju dokončne stabilizacije regije še
vedno delijo na prašiče in kokoši
(»ham&eggs«). Pri omenjenem
zajtrku je kokoš le vpletena (involved), prašič pa predan (commited).
Prav geostrateški interesi na eni
strani pospešujejo približevanje
BiH EU in Natu, na drugi pa povečujejo odvisnost EU od Nata.
1
Fraza »naj bi« zaradi praktične nezmožnosti zagotavljanja varnosti prebivalcev
med vojno, ker je imel UNPROFOR
premajhna pooblastila. Primer neuspeha je
pokol, imenovan tudi genocid, v Srebrenici.
2
Sodelovanje je obsegalo Finsko, Egipt,
Novo Zelandijo, Rusijo, Argentino,
Avstralijo itn.
3
EUPM skrbi za reformo policije BiH in za
oblikovanje večnacionalnih policijskih enot.
Pripadniki mednarodnih sil
v Althei med usposabljanjem
Fotografija: EUFOR Althea
sv 9
NATO and the EU in Bosnia and Herzegovina:
Synergy or competition?
Members of the Slovenian Student Association of Defence Studies visited a contingent of the Slovenian Armed Forces at the Butmir military
base in Sarajevo in order to learn about the role of EUFOR Althea and
NATO HQ in the process of stabilisation of Bosnia and Herzegovina
and to acquaint themselves with current security issues and the situation in the region. The roles of the EU and NATO in Bosnia are difficult to differentiate. Both remain important partners in stabilisation,
establishment of compatible Bosnian armed forces and in Bosnia and
Herzegovina's integration into Euro-Atlantic security and defence
structures. The question that arises is: does this cooperation really
represent synergy in establishing regional security or is it in fact geopolitical competition and a question of the EU's own military and defence capabilities?
strokovne teme
Poslušnost
avtoriteti v vojski
sv 9
Bodi tiho! Poslušaj! Uči
se! Kako pogosto smo
kot otroci slišali ali pa
še zmeraj kot odrasli
v vsakdanjem življenju
poslušamo navedene in njim
podobne zapovedi? Kaj nas
naredi poslušne oziroma
neposlušne? Kaj se zgodi s
posameznikovo osebnostjo
in vedenjem, da sledi,
pogosto tudi brez ugovora,
ukazom in navodilom, ki mu
jih posreduje drugi? Ali je
poslušnost posledica bojazni
ali je vzrok v osebnosti
posameznika? Navedena
vprašanja si postavljamo
vsak dan, ko pletemo
medsebojne odnose s
prijetnimi in manj prijetnimi
avtoritetami.
Fotografija: Bruno Toič
Besedilo: dr. Beno Arnejčič
Svobodno, avtonomno in umno
delovanje vsakega posameznika
je namreč ena izmed osnovnih
vrednot njegovega življenja, zato
pogosto zaznava in razumeva
poslušnost kot grožnjo osebni svobodi. Pri tem socialni psihologi in
drugi analitiki opažamo, da danes
vse več posameznikov brezpogojno posluša avtoritete. Psiholog
Stenley Milgram je v šestdesetih
letih prejšnjega stoletja opravil
več poskusov, s katerimi je meril
pripravljenost za podrejanje in poslušnost avtoritetam. Rezultati so
presenetili strokovno in laično javnost. Posameznik, ki je razumno in
svobodno bitje, pogosto poslušno
in nevprašljivo sledi avtoritetam.
Mirjana Ule takole citira eno izmed
najbolj odmevnih Milgramovih
ugotovitev: »Kadar lahko anonimni vodja poskusa uspešno ukaže
odraslim, da spravijo 55-letnega
moškega ob razum in mu pošiljajo
boleče elektrošoke kljub njegovim
protestom, se ne moremo izogniti
vprašanju, kaj lahko pri svojih
podložnikih doseže država, ki je
opremljena s precejšnjo avtoriteto
in ugledom.«
29
strokovne teme
Fotografija: desetnik Emil Jalovec
sv 9
Pri tem postavljam vprašanje, kakšno naj bi bilo v opisanih razmerah vedenje sodobne vojske kot
aparata države, hierarhično organizirane organizacije in njenih
vojakov, institucije, v kateri sta
poslušnost in poveljevanje nujna
za njeno delovanje. Sodobne
vojaške organizacije prav zaradi
posebnosti svoje notranje strukture, delovanja in posebne naravnanosti (hierarhija, poslušnost
in načelo reda) namenjajo veliko
pozornosti vojakovim pravicam,
svoboščinam in dolžnostim.
Sodobne vojske imajo osebne
pravice, svoboščine in dolžnosti
poklicnih vojakov ter vojakov po
pogodbi predpisane v vojaških zakonih. Glavno vodilo pri omenjenih predpisih je varovalka pred
normativizmom in je pojasnjeno
30
v tezi, da so svoboščine poklicnih
vojakov ali vojakov po pogodbi
ter vojakov na služenju vojaškega
roka omejene le toliko, kolikor
je to neizogibno potrebno za
funkcionalnost oboroženih sil.
Številne kršitve poslušnosti in
izdajanje neetičnih ter pravno
spornih ukazov so v vojaških
organizacijah povzročili, da so v
urjenja vojakov vpletle vsebine,
ki vojake navajajo, kako odpovedati poslušnost nadrejenim, ki bi
zahtevali znašanje vojakov nad
civilisti. Vsi pripadniki sodobne
vojske imajo v demokratični
državi pravico izražati želje in se
pritoževati nad nepravilnostmi.
Neposlušnost in druge kršitve
vojaških dolžnosti se kaznujejo
po kazenskih in disciplinskih
predpisih. Na omenjenih načelih
temelji bistvo moči ukazovanja
v vojaški instituciji.
Zakaj vojak brezpogojno uboga
ukaze nadrejenega častnika?
Socialni psihologi navajajo dva
razloga:
– zaradi socialnega pritiska drugih
vojakov in vojaške skupine ter
vplivov vojaškega okolja, ki vključuje strah,
– zaradi osebnostih lastnosti
posameznega vojaka, podčastnika
oziroma častnika.
Ali bo vojak poslušen avtoriteti, je
odvisno od več dejavnikov, in sicer,
ali sprejema nadrejene častnike kot
upoštevanja vredno oziroma legitimno avtoriteto, kakšni so medsebojni odnosi z nadrejenim, kakšna
je stopnja poslušnosti do nadrejenega častnika in ali so pri izdajanju
ukazov navzoči drugi vojaki.
Povelje kot avtoriteta
in odgovornost
Povelje je avtoriteta, ki jo poveljnik v vojski zakonito izvaja nad
podrejenimi. Poveljevanja mu
omogočajo položaj in naloge, ki
jih v verigi odgovornosti mora
opravljati. Povelje je sestavljeno iz
avtoritete poveljujoče osebnosti in
njegove odgovornosti, da učinkovito uporablja razpoložljiva sredstva, načrtuje, organizira, usmerja,
usklajuje in nadzira oborožene sile
pri opravljanju določene naloge.
Opredelitev povelja v ameriški vojski prav tako vključuje odgovornost za zdravje, blaginjo, moralo
in disciplino vojakov (The Joint
Chiefs of Staff, U. S. Department
of Defence).
Poveljevanje je proces znotraj
obrambnega sistema, ki v sodobni
demokratični državi zadeva
samo oborožene sile, ki skupaj z
drugimi dejavniki po temeljnih načelih sistemske teorije sestavljajo
vojaški podsistem. Poveljevanje na
poseben način vključuje elemente
vojaškega vodenja in upravljanja.
Zadnjima procesoma daje nastavke discipline kot podobe lojalnosti
in osebnih lastnosti vodje. Oseba,
ki poveljuje, je obenem upravljavec zahtevnega sistema, pri čemer
razumemo upravljanje kot proces
načrtovanja, organiziranja, usklajevanja, usmerjanja in nadzorovanja
virov, da se opravi naloga organizacije. Ukaz ali povelje je torej
instrument vodenja. Povelje v svoji
funkciji zagotavlja disciplino, tako
da s pomočjo ukaza izvede pritisk
na posameznega vojaka, ki mu
mora slediti.
Vojaški sociolog Jürgen je zapisal,
da je ukaz dejanje, ki opredeljuje
posebnost vedenja profesionalnega vojaka. Posebnost vedenja
se kaže v dokončnosti izrečenega
ukaza ali povelja. O enkrat izrečenem ali zapisanem povelju in njeni
vsebini se niti ne razpravlja niti ne
razmišlja. Ukaz zato ne prenese
ugovora, njegov izrek ali zapis
je odločen, dokončen in jasen.
Zanj se domneva, da se ga mora
razumeti. Zaradi vseh naštetih
lastnosti je ukaz tudi izrazna
oblika despotizma. Še posebej se
to zgodi takrat, ko se ga prenese
v civilne družbene in državne
sisteme. Ukaz je zmeraj usmerjen
v brezpogojno poslušnost podrejenih, zato tudi ne prenese razprave.
Ukaz je torej obvezno navodilo v
vojaški organizaciji, ki se ga izrazi
ustno ali pisno in temelji na osebni moči ter avtoriteti. Poslušnost
vojaški avtoriteti v nemški vojski
opredeljuje 11. člen vojaškega
zakona: »Vojak mora svojega
poveljnika ubogati. Njegova
povelja mora v popolnosti, vestno
in nemudoma izpolnjevati po
najboljši moči.« Sodobna teorija
poveljevanja vse bolj poudarja
upravljavski način vodenja štabov
in uvaja participativne oblike vojaškega vodenja. Poveljnik naj bi bil
iniciativen tudi kot vojaški voditelj
in upravljavec v sistemu. To naj
bi pomenilo, da poveljniki dajejo
svojim podrejenim več pooblastil,
jih zadolžijo z bolj zapletenimi
nalogami in jih podpirajo pri iskanju samostojnih rešitev. Poveljnik
pogosto deluje do podrejenih kot
pedagog, svetovalec in specialist
za številna področja vojaške organizacije. Poveljnik lahko zaradi
neposlušnosti posameznih vojakov
ali podrejenih častnikov uporabi
avtokratsko vedenje in vodenje,
poleg tega krepi poslušnost z
vzdrževanjem vojaške discipline.
Disciplina je eden izmed učinkovitih psiholoških mehanizmov vojaške organizacije. Copeland jo je
opredelil kot sistematično urjenje,
razvijanje in vodenje duševnih,
moralnih in fizičnih sposobnosti,
Michel Foucault pa je zapisal, da je
umetnost sestavljanja sil, ki sestavljajo učinkovit aparat. Doseganje
discipline poteka s prisilo ali
vplivanjem poveljnika na vojake z osebnim zgledom. Prisilna
disciplina krepi lenobnost vojaške
enote, če pa se vojake zaradi tega
kaznuje, postanejo nezanesljivi,
zgubijo moč samoiniciative in
občutka časti, vrednote, ki ima
v vojaški organizaciji poseben
pomen.
Zavrnitev povelja in posledice
Poveljnik lahko v svoji zagnanosti
izdajanja ukazov in zagotavljanja
poslušnosti skozi ukaze, razglase
ter odredbe prekrši svoja pooblastila. Ukaz takrat lahko postane
protipravno in neobvezno sredstvo
poslušnosti ter ga podrejeni lahko
tudi zavrne, če bi imel za posledico
poškodbo posameznega vojaka.
Zavrne ga lahko tudi, če domneva,
da bodo z ukazom omejene temeljne človekove pravice in svoboščine.
Vsak takšen ukaz vsebuje tudi
grožnjo podrejenemu vojaku in
povzroča negotovost med prilagajanjem in odstopanjem ter med
konformnostjo in odporom.
V vojski je temeljni mehanizem
prenosa obveznih navodil ukaz, v
civilnem državnoupravnem delu
sistema pa je temeljni mehanizem
poslušnosti razvrstitev oziroma
razmestitev (die Anordnung)
upravnih delavcev, predvsem pa
različne oblike obveznih navodil.
Vojaška oseba v nemški vojski ima
pravico do ugovora zoper povelje,
ki ni skladno s pravili službe.
Ugovor ne zadrži izvedbe povelja,
razen če bi ga povelje napeljevalo
h kaznivemu dejanju ali bi tako
kršil določbe mednarodnega
vojnega prava.
Prav načelo vedenja posameznikov
pri poveljevanju loči omenjeni
pojem od vodenja in upravljanja.
Poveljujoči častnik ali podčastnik
ima določeno količino moči in
avtoritete, s katero obvladuje organizacijo. Gre za odnos nadrejenosti in podrejenosti ter pogosto
za brezpogojno izvajanje povelj,
razen če sta s poveljem ogrožena
posameznikovo zdravje in življenje. Povelje je torej usmerjeno z
avtoriteto posameznika. Ukazovati
v vojaški organizaciji pomeni
preudarno uporabiti svoje znanje
o vodenju, upravljanju in ukazovanju ter drugo splošno znanje in
tako odločati, kaj bomo naredili s
poveljem.
Povelje v miru se razlikuje od
povelja v vojni, ki ima veliko večji
pomen. Poveljujoči častnik ali
podčastnik v vojni s poveljem
lahko jemlje ali obvaruje človeško
življenje. Poveljevanje v miru in
vojni združuje usmerjenost k
podrejenemu oziroma njegovemu
vedenju. Poveljevati pomeni tudi
izvajati neobičajno koncentracijo moči, ki jo ima ena oseba, z
legalnimi odloki in ukrepi ter voljo
osebe, ki razširja moč. Simbolično
pomeni upravljati avtoriteto in
uporabljati vse sile v glavi, srcu
ter rokah. V nemški vojski 12. člen
vojaškega zakona v kontekstu poveljevanja opredeljuje vse bolj tudi
tovarištvo v vojaški enoti. Poseben
poudarek je v trditvi, da na tovarištvu temelji bistvena moč nemške
vojske. Tovarištvo »obvezuje vse
vojake, da spoštujejo dostojanstvo,
čast in pravice tovarišev ter da jim
v stiski in nevarnosti pomagajo.
To vključuje obojestransko priznavanje, upoštevanje in spoštovanje
drugačnih nazorov«.
Vsak vojaški poveljnik naj bi se vedel kot odličen vodja in menedžer,
ki je fleksibilen ter razmišljajoč
pri delovanju, ki vodi in motivira,
spoštuje vojake in šele na koncu nastopa s položaja moči in
avtoritete. Moč položaja in osebna
moč izsilita pri podrejenih različne
odzive. Vodje so lahko odvisni od
položaja moči, da dobijo javno
privolitev za njihov vpliv. Sodoben
vojaški vodja naj ne bi nastopal le s
položaja moči, temveč bi moral biti
usmerjen tudi k večji kooperativnosti in dinamičnosti v odločanju.
Military obedience
One of the basic values intrinsic to every individual is free, autonomous and intelligent action, and thus blind obedience is often perceived as a threat to personal freedom. Yet social psychologists and
other scholars have noted that more and more individuals seem ready
to unconditionally obey the orders of authorities. The author discusses
what the behaviour should be of a modern military, which is a state apparatus and a hierarchically organised structure, where giving orders
and obeying commands is a prerequisite for operation.
31
sv 9
šport v vojski
Robič pred Raamom
vrhunsko pripravljen
Besedilo: Meta Grmek
Jure Robič, pripadnik športne enote SV, bo letos že sedmič tekmoval na
vztrajnostni kolesarski dirki čez Ameriko (Raam), na kateri je že z lansko četrto
zmago premagal trikratna zmagovalca Roba Kisha in Wolfganga Faschinga.
Letos že 28. dirka, ki se bo začela v četrtek, 18. junija, ob 9. uri po našem času,
poteka od kalifornijskega mesta Oceanside na zahodni obali do Annapolisa
v Marylandu na vzhodni obali ZDA. Kolesarji, ki tekmujejo v kategorijah
posamično in skupinsko, prevozijo skoraj 5000 kilometrov in 31.600 višinskih
metrov v 14 državah v približno devetih dneh. Jureta Robiča lahko med dirko
spremljate prek njegove spletne strani www.jurerobic.net.
Kolesarski uspeh je Raam prevoziti, vi ste na
njem štirikrat zmagali …
Če se z nečim ukvarjaš predano in za to živiš,
ni težko. Sem poklicni vojak, zaposlen v športni
32
enoti SV, in kolesarjenje je zame resna služba.
Česar se lotim, hočem opraviti do popolnosti.
Nekako mi uspeva, čeprav ni tako preprosto,
kot se zdi.
Veliko dejavnikov lahko vpliva na zmago?
Veliko, tudi takšnih, za katere javnost niti ne
ve. Na takšni dirki mora vse delovati popolno.
Letos sem dobro pripravljen in prepričan sem,
da lahko zmagam, če bom le zdrav in če na
dirki ne bo trkov ali poškodb. Letos sem na
dirki okoli Slovenije naredil začetniško napako,
ko se kljub bolečinam do cilja nisem preoblekel, zaradi česar se mi je naredil gnojen absces
in sem pred Raamom jemal antibiotike. Zdaj
je dobro. Pomembne so torej tudi izkušnje
kolesarja, saj moraš preventivno gledati na vse,
kar bi se ti lahko zgodilo, in to preprečiti. Leta
2006 na Raam nisem prišel popolnoma zdrav,
tam pa so ekstremne vremenske razmere, zato
se mi je imunski sistem podrl in sem moral
odstopiti. Prav tako morajo vsi v ekipi vedeti, da
me morajo na cilj pripeljejo živega in zdravega.
Ekipi ni cilj, da zmagam, temveč da me varno
vodi čez Ameriko. Dirko zmagam jaz, moje telo
določa, kako hitro se bom na primer na 3000
metrih nadmorske višine peljal v nevihti ali po
vročini. Ekipa me oskrbuje in spodbuja. To je
zelo pomembno, predvsem iskrenost fantov, ki
so z menoj, in da mi dajejo pozitivno energijo.
To me poganja, sploh takrat, ko sem uničen.
Fantje mi med dirko posredujejo sporočila iz
Slovenije, saj številni spremljajo dirko in nam na
spletno stran pišejo misli.
Motivacija pred osvojitvijo naslova zmagovalca
Raama je bila verjetno velika, pa tudi pozneje
za njegovo ohranitev. Zakaj ponovno na dirko?
Saj Lance Armstrong je na Touru tudi sedemkrat
zmagal. Če bi imel možnosti in zdravje, bi dirkal
do smrti. To je moj način življenja. Dokler se
ukvarjam s kolesarstvom in me vojska podpira,
bom dal vse od sebe, da bom upravičil status.
Raam je najtežja kolesarska dirka na svetu in
če na njem zmaguješ, potem je vse mučenje in
odrekanje na koncu poplačano. Med dirko se milijonkrat vprašam, zakaj mi je tega treba, toda ko
dirko prevozim in če še zmagam, me to notranje
tako izpolni, da si mislim, da je ni stvari, ki je v
življenju ne bi zmogel, je pa takšna dirka tudi
življenjska šola.
Pred sezono ste se med drugim pripravljali
v Kaliforniji. Kako so potekale priprave?
V Kaliforniji imam prijatelja Daniella
Zimmermana, ki mi veliko svetuje pri treningu
in pripravah. V južni Kaliforniji, kjer sem bil sredi
februarja, je klima odlična, temperatura je bila
med 20 in 25 °C. Dobro je vplivala menjava okolja, treniral pa sem tudi po progi, po kateri poteka prvih nekaj etap Raama. Z zimskim treningom v Kaliforniji sem si že lani izboljšal formo in
sezona je bila odlična. Letos sem bil v ZDA dva
tedna, sicer pa sem pozimi veliko treniral peš, to
je na pohodih s tekom v klanec in nazaj, kolesaril
doma na ergometru in v slovenskem Primorju.
Ob tem sem imel februarja v vipavski vojašnici
vojaške priprave s triatlonsko ekipo, skupaj s
hrvaškimi kolegi pa smo imeli tik pred odhodom
na Raam priprave v vojašnici v Murski Soboti. Na
njih sem poskušal izpopolniti hitrost. Dopoldan
sem opravil samostojen tri- do štiriurni trening, popoldan pa sem kolesaril za Miranom
Stanovnikom na motorju. Na teh treningih sem
ves čas vozil, kolikor hitro sem mogel, mogoče
60 ali 70 kilometrov na uro. Pri takšnem treningu zelo trpiš, vendar dobiš občutek za hitrost
in povečuješ vzdržljivost. Od 1. novembra lani
nisem imel premora, mogoče le v smislu, da sem
pred novembrom treniral po štiri ure, potem pa
v povprečju po sedem ur na dan in več. Vsak dan
povprečno prekolesarim po 180 ali 200 kilometrov, vendar ne gre le za nabiranje kilometrov,
temveč jih želim odpeljati čim hitreje, saj je na
ultradirkah zelo pomembno, da se dolgo časa
pelješ zelo hitro. Veliko fantov zdrži in prepelje
Raam, toda ne dovolj hitro za zmago. Poleg tega
sem letos že tekmoval na dirkah. Pred dirko po
Sloveniji sem zmagal na Granfondo Istria Limes
Tour v hrvaškem Vrsarju v dolžini 188 kilometrov, na cestnem maratonu v italijanskem Vidmu
Granfondo Haiti v dolžini 165 kilometrov, kjer
je bila letos izjemna konkurenca, pa sem zaradi
težav z menjalnikom tik pred ciljem padel na
drugo mesto. Kljub temu sem bil s to tekmo
zadovoljen, saj sem na klancih druge premagoval
brez težav. Po dirki Kraftwerk Trophy konec
maja na Dunaju, kjer sem zmagal petič, sem se
počutil celo bolje kot pred njo. Če sem na cestni
dirki dober, na Raamu ne bo težav.
Na dirki po Sloveniji ste letos zmagali, Marko
Baloh, ki bo na Raamu ponovno samostojno
tekmoval, je bil četrti. Kakšen kazalnik
pripravljenosti je ta dirka?
Dirka po Sloveniji je zelo težka dirka. Na skoraj
1200 kilometrov dolgi progi prekolesariš 14.700
metrov višinske razlike, pri čemer ves čas piha
veter. Tudi konkurenca je vsako leto večja. Če mi
je to dirko, ki je bila letos še za nekaj kilometrov
daljša, uspelo prevoziti v 40 urah, vem, da je
forma dobra. Sicer zadnjih deset ur nisem vozil
na robu zmogljivosti, saj so me v ekipi mirili, naj
se ne izčrpam povsem. Baloh je lani s Tomažem
Perčičem postal prvi ekipni slovenski zmagovalec Raama. Na dirki po Sloveniji je imel malo
težav, vendar mislim, da to na njegovo pripravljenost za Raam ne vpliva. Perčič bo na Raamu
letos tekmoval z Erikom Rosensteinom. Oba sta
odlična kolesarja. Z Erikom sva pozimi trenirala
skupaj in je zelo dobro pripravljen. Prepričan
sem, da bosta dirko dobro odpeljala, saj sta na
dirki po Sloveniji pokazala dobro pripravljenost.
Sicer se v Sloveniji pojavljajo tudi novi mladi
fantje, sploh Gregor Primc. Če bo imel voljo in
možnosti, da se kolesarstvu profesionalno posveti, lahko od njega veliko pričakujemo.
Kateri so za vas sicer še veliki konkurenti na
Raamu?
Zagotovo so to mladi Avstrijec Christoph
Strasser, Švicar Daniel Wyss, ki je na Raamu že
zmagal, Avstrijec Gerhard Gulewicz, ki je imel
v ZDA že dvakrat smolo in je letos zagotovo
odlično pripravljen, ter Američan David Goggins
iz specialne enote tjulnov, ki ga ne poznam, toda
v ZDA velja za glavnega favorita. Bomo videli.
Če je konkurenca večja, raje tekmujem, ker
potem več iztisnem iz sebe.
Ostaja vaša spremljevalna ekipa enaka kot lani?
Tudi letos je vodja ekipe Uroš Velepec, v njej
pa so iz Slovenske vojske še vsestranski Aleš
Štarkelj, Bojan Kofol in Boštjan Gasser, ki bosta
tudi letos skrbela za avtodom, Miran Vereš Piki,
ki je bil z menoj že na dveh Raamih, na dirkah
Le tour direct, Le tour ultime in dirki po Sloveniji
pa tudi na vojaških pripravah s triatlonsko ekipo
in bo Urošev pomočnik. Vsi pripadniki SV so bili
letos z menoj na dirki po Sloveniji. Z nami bodo
še civilisti zdravnik, mehanik, dva člana, ki bosta
v tako imenovanem spycar avtu spremljala druge
tekmovalce, kupovala hrano, pijačo in drugo, ter
snemalec. Sicer bo ekipa letos manjša za člana.
Lani ste na Raamu športno počakali
avstrijskega tekmeca zaradi napake njegove
ekipe in kot ekipa prejeli nagrado fair play. Bi
enako storili drugi?
Mislim, da bi tudi Gulewicz počakal mene. Vsi
fantje veliko treniramo in da bi nekdo dobil
tekmo zaradi nesreče drugega, ni prav. Naj bo
pošteno do konca.
Kakšno opremo boste uporabljali?
Že četrto leto vozim kolo scott, ki je lahko, togo
in z odličnimi voznimi lastnostmi. Imel bom tri
kolesa in šest parov obročev. Kolesarske čevlje
imam dve številki večje, ker stopala zatečejo.
S seboj imam dvanajst kompletov oblačil, tudi iz
goreteksa. Po dirki po Sloveniji sem imel precej
mravljinčaste prste, čemur se na takšnih dirkah
ne moreš izogniti, toda dober gel te težave
nekoliko ublaži ...
Vaš glavni sponzor je Slovenska vojska. Koliko
denarja prispevajo drugi?
Udeležbo na dirki Slovenska vojska razume
kot službeno pot in njeni pripadniki v ekipi
dobimo povračilo stroškov, kot sicer velja za
službene poti. SV zagotavlja tudi najem vozila
in namestitev pred dirko in po njej. Tako imamo
zagotovljenih približno 65 odstotkov denarja,
drugo pa prispevajo sponzorji Acroni, Scott,
Peugeot, Garmin, Epic Eco, Gatorade, Big Bang,
Rt-tri, Ansmann, Sram, Hervis sport in Sokol
group. To so zvesti sponzorji, ki podpirajo tudi
priprave in udeležbo na drugih dirkah. Nikoli se
ne bi mogel ukvarjati z ultrakolesarstvom tako
intenzivno, če ne bi bilo Slovenske vojske. Ta
me je naredila in res sem hvaležen vsem, ki me
podpirajo. Rad bi se oddolžil s poštenim delom
in dobrimi rezultati. Mogoče zaradi našega dela
Slovenijo nekateri bolje ali sploh poznajo, vendar
bi za promocijo najbrž lahko naredili več, saj je
na primer na cilju Raama veliko tujih novinarjev.
Organizatorji Raama letos za tekmovalce
ponovno uvajajo osebne številke, ki so jih
zaradi velikega števila sodelujočih ukinili.
Se vam zdi to dobro?
Prva leta sem imel številko 195, potem drugo.
Ta zamisel je super, saj je 195 postala moja
srečna številka. Z njo sem prvič zmagal. Upam,
da bo tudi številka 273 zmagujoča.
Robič ready for RAAM
Jure Robič, a member of the SAF sports unit,
is preparing to enter the Race Across America
(RAAM) for the seventh time. Winning for
the fourth consecutive time last year, he has
done better than 3-time winners Rob Kish
and Wolfgang Fasching. This year’s race, the
28th in a row, will begin on Thursday, 18 June
at 9 UTC in Oceanside, California, and finish
in Annapolis, Maryland, on the east coast of
the United States of America. Bikers compete
either solo or in teams, and finish in 9 to 12
days, after traversing almost 5,000 kilometres
and climbing over 31,600 meters in 14 states.
33
sv 9
obrazi
Gregorju se uresničuje
največja želja
Besedilo: Natalija Plemenitaš Fuchs, UVZ
Gregor Lisjak trenutno še pridno študira na Pravni fakulteti
v Mariboru, konec junija pa na podlagi pogodbe z MO
o štipendiranju odhaja na štiriletni študij na U. S. Military
Academy West Point. Gregor Lisjak se je na razpis za to
štipendijo prijavil že lani, ker pa mu ni uspelo, se je poleg
študija vse leto pripravljal in se udeležil tudi prostovoljnega
služenja vojaškega roka. Zgodba fanta s podeželja, ki
ga je neuspeh okrepil, je dokaz, da z močno voljo in
samomotivacijo lahko dosežemo življenjski cilj.
prekiniti, sem se prepričal, da je to
tisto, kar si želim delati. Zato sem
se aktivno pripravljal na ponovno
pisanje testa SAT, ki je na neki način
ameriška matura. Matematiko sem
toliko izboljšal, da sem prišel med
najboljše tri odstotke Američanov,
ki so to leto pisali SAT. Med služenjem in študijskim letom sem se
pripravljal tudi na fizično testiranje,
na katerem sem dosegel rezultate
visoko nad povprečjem.
Zakaj menite, da ste bili izbrani
za West Point, in kakšne so bile
razlike pri izborih v obeh letih?
Fotografija: osebni arhiv Gregorja Lisjaka
Dobre rezultate sem dosegel predvsem pri testih SAT in TOEFL, torej
testu angleščine, ki ga opravljajo
kandidati za študij na ameriških
fakultetah, prav tako na fizičnih
testiranjih. Izbor je opravljen tudi
na podlagi informacij, ki se jih
ne da izmeriti, kot so na primer
osebnostne lastnosti, mnenje
ameriškega vojaškega atašeja o
posameznih kandidatih, nekdanje
izkušnje z vodenjem in podobno,
ki jih presojajo na West Pointu,
zato ne vem, pri čem sem bil boljši
ali slabši od drugih. Letošnji razpis
me je pozitivno presenetil, saj je
postopek potekal na zelo visoki
ravni, čeprav ga je Urad za vojaške
zadeve opravil prvič.
Kdaj ste se odločili za vojsko in od
kje strast do vojaških akademij?
Pokazali ste, da v življenju nikdar
ne smemo obupati. Ste vedno
takšni?
Za uspeh na razpisu in povabilo
za študij na West Pointu sem
moral pošteno delati, potreboval
sem tudi veliko volje in precej je
bilo odrekanja, toda pravi napori
me še čakajo, najprej naporno
šesttedensko osnovno urjenje ter
pozneje zelo stresna in akademsko
ter športno zahtevna semestra
prvega letnika. Menim, da je recept
za uspeh veliko volje za delo in
samomotivacija.
34
Kako ste se pripravljali na letošnji
razpis?
Že lani sem se na razpisu zelo
potrudil, zato sem bil ob neuspehu
nekoliko razočaran, vendar sem
optimistično gledal naprej in se
začel pripravljati na naslednji razpis. Dan po zavrnitvi sem odšel na
izpostavo za obrambo in se prijavil
na prostovoljno služenje vojaškega roka, saj sem želel preizkusiti,
če res želim to študirati in delati.
Čeprav sem po osmih tednih služenja v prometni nesreči doživel hujši
pretres možganov in moral služenje
Delo v vojski se mi je zdelo zanimivo že od otroštva. Uživam v skupinskem opravljanju nalog, organizaciji,
aktivnostih v naravi in premagovanju na prvi pogled nepremagljivih
izzivov. V prvem letniku srednje
šole sem na televiziji gledal intervju
z Matjažem Pešljem, Slovencem, ki
je na West Pointu diplomiral leta
2004. Predstavitev akademije, način
študija in odlična izobrazba na
civilnem ter vojaškem področju so
me tako navdušili, da sem si rekel,
da se bom, če bo le mogoče, prijavil
na razpis in poskušal priti tja.
Kaj vas čaka na West Pointu in
kako se na to pripravljate?
V zadnjem letu in pol sem poskušal dobiti čim več informacij
o akademiji. Bral sem knjige in
bloge kadetov ter gledal posnetke
aktivnosti na akademiji. Odličen
vir informacij so Slovenci, ki so
na West Pointu že diplomirali,
predvsem Matjaž Pešelj, ki mi je
dal veliko nasvetov glede študija.
Trenutno se pripravljam tako, da
sem kar najbolj fizično aktiven,
prav tako sem začel s pomnjenjem
zelo velike količine podatkov, ki se
jih je treba na pamet naučiti med
osnovnim urjenjem, to pa je veliko
pesmi, dolgih definicij poguma, discipline, vodenja, rekov pomembnih Američanov, pravil vedenja,
ravnanja v določenih razmerah itn.
Se zavedate razlik v načinu
študija?
Študij na West Pointu temelji
na tako imenovani Thayerjevi
metodi, ki je stara skoraj dvesto
let. Sylvanus Thayer je bil namreč
ravnatelj West Pointa med letoma
1817 in 1833. Bistvo metode je, da
se na vsak predmet pripravljaš že
dan prej, ura v razredih s približno
15 kadeti pa je namenjena razpravi
in pojasnjevanju nejasnosti. Nato
dobiš zelo veliko domačih nalog,
da snov utrdiš. Študij je usmerjen
v prakso, zaradi česar se diplomanti akademije takoj brez težav
vključijo v delovne postopke.
Ste študijsko smer že izbrali in kje
vidite svoje mesto v SV?
Za študijsko smer se kadet odloči
šele v 2. letniku, izbira pa lahko
med približno 35 smermi. Za zdaj
me najbolj zanimajo mednarodni
odnosi, vodenje in menedžment.
O karieri v Slovenski vojski še
nisem posebej razmišljal, želim
pa se zaposliti v 10. motoriziranem bataljonu kot poveljnik voda.
Želim si, da bi v tem poklicu čim
dlje užival.
Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ENOCEVNI
PREDOR KARAVANKE.
Nagradi prejmeta: Matejka Matkovič, Kajuhova 4,
8340 Črnomelj, in Ivan Tajnik, Ravne 162 a,
3325 Šoštanj. Nagrajencema čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite
do petka, 19. junija, na naslov: Uredništvo revije
Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.
Ime in priimek:.....................................................................................
Naslov:.................................................................................................
Pošta:...................................................................................................
Rešitev gesla:.......................................................................................
.............................................................................................................
.............................................................................................................
35
Nova številka
Biltena
Slovenske
vojske
V teh dneh je izšla nova
številka Biltena Slovenske
vojske, ki je brezplačno
dostopna na splet­ni strani
www.mors.si/tiskovno_
sredisce/publicistika_mors/
index.htm. V njej so objavljeni
strokovnovojaški prispevki
z aktualno problematiko,
največji poudarek pa je na
mednarodnem sodelovanju
Slovenske vojske
in kadrovskem področju.
Vabljeni k branju.
-B
rigadir mag. David Humar
Skupna organizacijska struktura zavezništva Nato
-K
apitan fregate Boris Geršak
Mednarodni vidiki zagotavljanja varnosti pomorskega prometa – izzivi in tveganja
-M
ajor mag. Anže Rode, stotnik Dragomir Ćevriz, polkovnik mag. Žarko Henigman
Vojaška obveščevalno-varnostna dejavnost v podpori delovanja Slovenske vojske v operacijah kriznega odzivanja
-N
adporočnica Anica Flajnik
Preiskovanje kaznivih dejanj v operacijah kriznega odzivanja
-V
VU XIV. razreda dr. Denis Čaleta
Vpliv organizacijskega učenja na izobraževalne procese v okviru zoperstavljanja terorizmu
-D
r. Maks Tušak, dr. Matej Tušak
Analiza fizioloških dogajanj v človeku kot indikator prevare in laži
-D
r. Manica Jakič
Zaznava socialne klime v Slovenski vojski
-M
ajor Božo Majcen
Nasilje na delovnem mestu – mobing
-N
atalija Plemenitaš Fuchs
Štipendiranje v Slovenski vojski – izziv za pridobivanje novega kadra
-P
odpolkovnik Zoran Vobič
Kadrovski vidiki popolnjevanja vojaške strateške rezerve
-Z
vonko Krunić
Študija uporabnikov Knjižnično-informacijskega centra Ministrstva za obrambo