pregled večjih projektov direkcije rs za infrastrukturo

Transcription

pregled večjih projektov direkcije rs za infrastrukturo
Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
T: 01 478 80 02
F: 01 478 81 23
E: [email protected]
www.dc.gov.si
Ljubljana, 23.12.2015
INFORMACIJA ZA MEDIJE
PREGLED VEČJIH PROJEKTOV DIREKCIJE RS ZA
INFRASTRUKTURO
Direkcija RS za infrastrukturo je za vlaganja na področju cestnega omrežja v Finančni
perspektivi 2007- 2013 počrpala 139,6 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj, za vlaganja v javno železniško infrastrukturo pa 424,03 mio EUR sredstev iz
Kohezijskega sklada.
Skozi Slovenijo potekata dva koridorja, Baltsko - Jadranski in Mediteranski:
FINANČNA PERSPEKTIVA 2007- 2013
V okviru finančne perspektive 2007 - 2013 so bili na omrežju glavnih in regionalnih cest ter
kolesarskem omrežju izvedeni projekti v skupni vrednosti 240 mio EUR, od tega je bil
delež sofinanciranja iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj 139,6 mio EUR.
Vrednost projektov, izvedenih na javni železniški infrastrukturi v tej perspektivi znaša
828 mio EUR, od tega je pridobljenih 424,03 mio EUR evropskih sredstev.
Na področju železniške infrastrukture je od leta 2013 dalje potekal najintenzivnejši investicijski
cikel doslej, skupno 7 železniških projektov (od tega 4 veliki projekti, ki so bili odobreni na ravni
Evropske Komisije), posodobljenih 155 km železniških prog od tega na novo zgrajenih
109,3 km tirov in dosežena 100 % pokritost V. in X. panevropskega koridorja s signalom
GSM-R.
V letu 2015 so bili uspešno zaključeni 4 železniški projekti:
•
Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper v okviru katerega je bila
izvedena obnova železniške postaje in mobilne elektro-napajalne postaje Hrpelje–
Kozina, obnova tovorne postaje Koper in postaje Divača, gradnja nove elektro–
napajalne postaje Dekani in obnova elektro-napajalne postaje Divača ter izvedena dela
na odprti progi Divača–Koper;
•
Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniški progi Pragersko –
Hodoš v okviru katerega je bilo urejenih 78 nivojskih prehodov na progi, in sicer:
o izgradnja 19 izvennivojskih križanj: 5 cestnih nadvozov, 12 podvozov in dveh
podhodov za pešce;
o izgradnja ali rekonstrukcija 41,5 km povezovalnih cest;
o ureditev 27 nivojskih prehodov z avtomatskim zavarovanjem za predvideno
povečanje hitrosti vlakov;
o ukinitev 32 nivojskih prehodov;
o nadgradnja dveh potniških postajališč.
•
Nadgradnja železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko, ki zajema posodobitev
železniške proge v dolžini 5,6 km,
•
Nadgradnja železniške proge Dolga Gora-Poljčane, ki zajema posodobitev železniške
proge v dolžini 7,5 km.
V prvi polovici l. 2016 pa bodo zaključeni še preostali 3 projekti:
• Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš – 1.
faza, ki zajema:
o elektrifikacijo 109 km obstoječe železniške proge, ki je v teku;
o novogradnjo 5 elektro-napajalnih postaj – dela so že zaključena,
o rekonstrukcijo proge pred Ormožem, v Pavlovcih, v Ivanjkovcih, rekonstrukcijo
postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš – dela so že
zaključena,
o nadgradnjo progovnega odseka Pragersko - Murska Sobota v skupni dolžini
58,6 km – dela so že zaključena,
2/4
o
izvedbo ukrepov za preprečevanje prekomernih vplivov na okolje: postavitev
protihrupnih ograj v skupni dolžini 13,5 km in pasivno zaščito 143 stavb – dela
so že zaključena.
•
Uvedba sistema GSM-R na V. in X. železniškem koridorju (zgrajeno železniško radijsko
omrežje GSM-R v skupni dolžini približno 1.200 km, postavljenih 246 baznih postaj
(stolpov GSM-R) in 110 repetitorjev, opremljenih več kot 150 telekomunikacijskih
prostorov na železniškem območju, nabavljene mobilne radijske naprave za operativno
osebje in vzdrževalna vozila upravljavca javne železniške infrastrukture, vzpostavljen
centralni nadzorni sistem in upravljavski center za celotno novozgrajeno omrežje).
•
Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper – Etapa D, v okviru katerega
bo izvedena dopolnitev notranjih in zunanjih signalno-varnostnih in telekomunikacijskih
naprav na celotnem območju postaje Koper tovorna, izvedene dodatne tirne kapacitete
za gariranje čakajočih lokomotiv in za potrebe tehnično-vagonske dejavnosti ter
izvedena elektrifikacija tirov na še ne-elektrificiranem delu tovorne postaje Koper. Z
izvedbo navedenih ukrepov se bo bistveno skrajšal čas zadrževanja tirnih vozil na
tovorni postaji Koper.
Prav tako se je iz sredstev TEN-T finančne perspektive 2007 – 2013 financiral železniški
projekt Razvoj ERTMS/ETCS na slovenskem delu koridorja D, v okviru katerega je bila s
sistemom ERTMS/ETCS nivo 1 - verzija 2.3.0d nadgrajena javna železniška infrastruktura, ki
obsega progo med drž. mejo – Sežana – Ljubljana – Zidani most – Pragersko – Hodoš – drž.
mejo in progo Koper – Divača, v skupni dolžini 412 km prog (eno in dvotirnih) ali 333,5 km
ekvivalentne dvotirne proge. Izvedena je bila tudi gradnja potrebnih kabelskih tras in vse
potrebne kabelske povezave ter vsa pripadajoča gradbena dela. Projekt je bil uspešno
zaključen v decembru 2015.
Na omrežju glavni in regionalnih cest so bile zgrajene
- obvoznice Radlje ob Dravi, Črnomelj, Šmartno pri Litiji, Ilirska Bistrica, Škofja Loka, Gorenja
vas in Krško (7),
- izven nivojska križanja cest in železnice Zgornji Log, Grobelno, Pušenci, Zijavnica, Dobova,
Murska sobota (6)
- tretji pas Pijava Gorica.
- in rekonstruiranih 10 mostov na državnem cestnem omrežju.
Prav tako iz tega programa so bile rekonstruirane ceste Dolenja Trebuša - Želin, Meljska
cesta pod Malečnikom in Zali Log - Davča ter zgrajena galerija Pod Ključem na cesti Tolmin Most na Soči. Skupna dolžina rekonstruiranih cest je 22,5 km.
V OP ROPI je bila zajeta tudi izgradnja posameznih odsekov kolesarskih povezav: Miren –
Vrtojba - Kanal, odsek Solkan - Plave, Kranjska Gora (Gozd Martuljek) – Jesenice, JeseniceLesce-Bled, Brezovica-Vrhnika-Logatec in Rogaška Slatina-Podčetrtek-Bistrica ob Sotli in
Porečanka v skupni dolžini 38,5 km.
3/4
FINANČNA PERSPEKTIVA 2014 - 2020
V finančni perspektivi 2014-2020 je z evropskimi sredstvi predvideno sofinanciranje naslednjih
projektov:
1. Sanacija ozkega grla Bivje - Dekani (izvlečni tir):
V letu 2015 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za sanacijo ozkega grla na progi DivačaKoper (gradnja 1,2 km izvlečnega tira na postaji Koper tovorna). Finančna sredstva za gradnjo
t.i. izvlečnega tira so pridobljena iz mehanizma CEF, in sicer v višini 20,4 mio EUR.
2. Nadgradnja odseka Poljčane – Bistrica:
Na razpisu CEF so bila pridobljena EU sredstva v višini 18,4 mio EUR. V teku je priprava
razpisa, izvedba projekta je predvidena v obdobju 2016-2018.
3. Vozlišče Pragersko
Državni prostorski načrt je bil sprejet februarja 2014, trenutno je v pripravi projektna
dokumentacija faze PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) in PZI (projekt za
izvedbo). Predviden začetek prve faze gradnje je v letu 2017. Predviden zaključek gradnje je v
letu 2020. Predvideno je sofinanciranje iz Kohezijskega sklada.
4. Nadgradnja proge Maribor – Šentilj
Trenutno poteka javni razpis za izbor izvajalca projektne dokumentacije. Začetek gradbenih del
je predviden v drugi polovici 2017, zaključek do leta 2021. Predvideno je sofinanciranje iz
Kohezijskega sklada.
5. Zidani Most - Celje
Projekt »Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most-Celje« predstavlja eno od razvojnih
nalog Republike Slovenije na področju javne železniške infrastrukture. V okviru obravnavanega
projekta bo zagotovljena vzpostavitev proge kategorije D4, zagotovljena bo interoperabilnost,
višja hitrost vlakov ter boljša varnost. Nadgradnja proge na omenjenem odseku bo predvidoma
potekala v letih 2016-2020. Javno naročilo za izbor izvajalca del bo objavljeno predvidoma v
začetku leta 2016. Predvideno je sofinanciranje iz CEF mehanizma.
OMREŽJE GLAVNIH IN REGIONALNIH CEST V LETU 2016
Direkcija RS za infrastrukturo ima v letu 2016 za omrežje glavnih in regionalnih cest
zagotovljenih 172 mio EUR, od tega je 80 mio EUR namenjenih investicijam in
investicijskemu vzdrževanju.
Na omrežju glavnih in regionalnih cest so v letu 2016 tako predvidene naslednje večje
aktivnosti:
• obnova ca 20 premostitvenih objektov, kjer so sedaj uvedeni različni ukrepi omejitev
(omejitev nosilnosti, izmenično enosmerni promet, omejitev hitrosti),
• sanacija 14 večjih brežin in plazov,
• rekonstrukcija regionalne ceste R2-425/1265 Mežica-Črna na Koroškem,
• gradnja mostu čez Savo na obvoznici Krško,
• rekonstrukcija ceste Sorica-Podrošt,
• rekonstrukcija ceste Žaga-Kobarid z gradnjo viadukta pri Kobaridu
• rekonstrukcija premostitvenega objekta čez Dravo v Vuhredu.
4/4