Prezentacija na temo "drugi tir"

DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE
DIVAČA - KOPER
Baltsko jadranski in Mediteranski koridor
Razvoj luke Koper v povezavi z izgradnjo II. tira Divača - Koper
RAZVOJ LUKE KOPER V POVEZAVI Z IZGRADNJO II. TIRA
20
18
Mio netto ton
16
14
naloženo
12
razloženo
Skupaj
10
8
6
4
2
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
V letu 2012 je Luka Koper pretovorila je 17,9 mio ton,
od tega je bilo po železnici prepeljano 10,4 mio ton,
kar pomeni 5 % povečanje v primerjavi z letom 2011.
Sprejeti DPN za Luko Koper predvideva širitev tako,
da bo v končnem lahko pretovorila 35 do 40 mio ton.
Vir: Luka Koper
Luka Koper je praktično
edini generator
tovornega prometa na
odseku železniške proge
Koper - Divača
Tehnični elementi obstoječe proge
Karakteristike obstoječega tira:
• zgrajen leta 1968
• dolžina 45 km
• naklon 24 ‰
• hitrost 70 – 80 km/h
Ukrepi pri modernizaciji
obstoječega tira
Vir: Strokovna naloga - Dodatni ukrepi na povečanju kapacitete obstoječe proge Divača - Koper
Obstoječe stanje
Prevozna zmogljivost
V letu 2012
ton/leto
neto
10,38
bruto
20,59
Prepustna zmogljivost
V letu 2012
potniški
lokomotivski
Vlakov/dan
10
7
neto/vlak
436,25
tovorni
66
zmogljivost
14,20
SKUPAJ
83
zmogljivost*
82
razlika
izkoriščenost
3,82
0,73
razlika
izkoriščenost
•
•
•
•
•
•
•
•
Obstoječi tir poteka preko prvega
vodovarstvenega območja vodnega vira Rižana, ki
napaja celotno obalno območje s pitno vodo
-1
1,01
nezadostna zmogljivost glede na razvojne
potrebe Luke Koper
nizka maksimalna hitrost vožnje
izgubljene višine pri poteku obstoječe proge
veliki maksimalni vzdolžni nagib
slaba nosilnost spodnjega dela proge (slaba
nosilnost tal, plazovitost)
visoki stroški obratovanja in vzdrževanja
veliko tveganje ekoloških nesreč z hudimi
posledicami (požari, razlitje nevarnih snovi ipd.)
veliko tveganja daljšega izpada prometa zaradi
poškodb tira ali ekoloških nesreč
Vir: Statistični pregled obsega prometa v luki Koper ter na avtocesti in železnici med Divačo in Koprom
Cilji
Cilji:
Namen projekta izgradnje novega tira je zagotovitev sodobne in zmogljive železniške
navezave luke Koper na železniško omrežje v R Slovenije in s tem na širše evropsko
železniško omrežje, s ciljem:
•
zagotavljanje nadaljnjega razvoja Luke Koper;
•
povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti železniške proge od Kopra do
cepišča v Divači;
•
povečanje zanesljivosti obratovanje železniške proge od Kopra do Divače;
•
izboljšanje eksploatacijskih karakteristik in s tem znižanje stroškov obratovanja
železniške proge od Kopra do Divače;
•
povečanje stopnje varnosti prometa;
•
skrajšanje voznih časov;
•
zmanjšanje vplivov na okolje ter zmanjšanje tveganj za okolje;
•
preusmeritev tovora s ceste na železnico;
•
omogočanje in povečanje uporabe okolju prijaznejše vrste transporta;
•
krepitev konkurenčnosti gospodarstva;
•
izboljšanje učinkovitosti R Slovenije za vključitev v sodobne prometne povezave
EU.
Proučitev in vrednotenje variant
1996 Študija upravičenosti: Povečanje kapacitet enotirne proge
Divača – Koper
Osnovna ugotovitev študije:
„Le s tehnološko reorganizacijo obstoječe proge in s posegi na obstoječi
infrastrukturi ni mogoče obvladati predvidenega prometa ter ustvariti rezervnih
kapacitet na železnici, ki so potrebne za pozitivni razvoj luke Koper. Le izgradnja
drugega tira železniške proge pomeni trajno rešitev problema kapacitet."
V sklopu obdelave gradnje drugega tira proge so v študiji predstavljene tri skupine
variant poteka trase novega tira:
•
čisti paralelni potek drugega tira ob obstoječi progi,
•
delni paralelni potek proge in deloma nova proga,
•
popolnoma novi potek proge, s čemer bi prostorsko dobili dve enotirni progi.
Prvi krog vrednotenja variant
Kot najugodnejša je
bila ocenjena 4.
varianta dolžine 47,8
km, v nadaljnjem
postopku optimiranja,
pa je bila izdelana še
Varianta 4.1, dolžine
51 km.
Ta je je bila sicer
nekoliko daljša, vendar
je bila investicijsko
ugodnejša.
Vir: Primerjalna študija variant iz leta 1999
Ocena izbrane variante s strani MOP Uprave RS za varstvo narave
Zaradi velike
koncentracije naravnih
vrednot, zavarovanih
ekološko pomembnih
območij preko katerih bi
potekala železnica, je
Varianti 4.1 z
naravovarstvenega
vidika nesprejemljiva.
Kraški rob je v celoti
predviden za
zavarovanje kot krajinski
park v sklopu Kraškega
regijskega parka,
Varianta 4.1 pa ga
dvakrat preseka po
celotni dolžini, kar bi
pomenilo degradacijo
prostora in naravnih
vrednot.
Vir: Primerjalna študija variant iz leta 1999
Drugi in tretji krog vrednotenja variant
Projekt se je
nadaljeval s
proučevanjem drugih
možnih predorskih tras
in pri tem se je
izoblikovala trasa po
varianti I/2, ki je
pomenila novo traso v
predorski izvedbi.
Na osnovi pridobljenih
smernic in ob
upoštevanju stališč z
javnih predstavitev in
obravnav variante I/2
se je izoblikovala
modificirana varianta
I/3, ki so jo podprle
tudi vse lokalne
skupnosti in pristojna
ministrstva.
Vir: Strokovne podlage za lokacijski načrt drugega tira železniške proge Divača - Koper za varianto M/2
Osnovni podatki o II. tiru Divača - Koper
Karakteristike novega tira:
• dolžina 27,1 km
• max. vzdolžni naklon 17 ‰
• max. hitrost 160 km/h
• svetli profil GC
• obremenitev 225 KN/os oz. 80KN/m (kat. D4)
• tirnice 60 E1, pretežno tir na togi podlagi
• elektrificirana - enosmerni tok 3 kV
• telekomunikacije sistem ERTMS/ETCS nivo 2
Potek drugega tira železniške
proge Divača - Koper
prestavitev
obstoječega
tira
predor T1, 6.714 m
viadukt V2 – Vinjan, 647 m
Predori:
T3, 330 m
T4, 1.954 m
T5, 128 m
T6, 358 m
T7, 1.163 m
predor T8, 3.808 m
Izvlečni tir, ca. 1,2 km
Vir: PGD projektna dokumentacija drugega tira železniške proge Divača - Koper
most Glinščica I, 74 m
galerija Glinščica, 41 m
most Glinščica II, 104 m
predor T2, 6.017 m
viadukt V1 - Gabrovica, 452 m
Osnovni elementi II. tira in zmogljivost
- dolžina trase:
- Vmax:
- Rmin, (v = 160 km/h):
27,101 km
do 160 km/h
1.404,3 m
- Rmin:
600 m
- imax – nagib nivelete:
17 ‰
- število predorov:
8
- skupna dolžina predorov:
20,472 km
- delež predorov:
78,54%
- najdaljši predor:
6.714 m
- število viaduktov:
2
- skupna dolžina viaduktov:
1.099 m
- najdaljši viadukt:
647 m
- število mostov:
3
- skupna dolžina mostov:
- najdaljši most:
Zmogljivost
Brez investicije
Z investicijo
Prepustna
72 (82)*
vlakov na dan
Modernizirana
obstoječa proga
102
vlaka na dan
Prevozna
9,2 (14,26)*
mio neto ton na leto
14,2
mio neto ton na leto
Obstoječa proga
205 m
104 m
Nova enotirna proga
129
vlakov na dan
27,48
mio neto ton na leto
* v oklepaju navedene vrednosti se nanašajo na stanje po modernizaciji obstoječega tira
Vzdolžni prerez
Vir: PGD projektna dokumentacija drugega tira železniške proge Divača - Koper
Prečni prerez dolgih predorov s servisno cevjo – dreniran obok
Glavna predorska cev:
min. svetla širina: 5.00 m + 2 hodnika po 0,75 m
min. svetla višina: 6,50 m
izkopni profil: drenirano 69 m2, nedrenirano 71 m2
Servisna predorska cev:
min. svetla širina: 3,60 m
min. svetla višina: 2,50 m
izkopni profil: drenirano 40 m2, nedrenirano 44 m2
Medosna razdalja med cevmi 25,00 m
Vir: PGD projekt predora T1
Viadukt Gabrovica
Vir: študije in PGD projekt viadukta Gabrovica
Viadukt Vinjan
Vir: predstavitve in PGD projekt viadukta Vinjan
Zaključek
• Obstoječi tir Divača – Koper je na meji svoje zmogljivosti;
• Modernizacija obstoječega tira, ki je v zaključevanju, podaljšuje
možnosti razvoja luke Koper za nekaj prihodnjih let;
• Tveganja odvijanja prometa in operativnih stroškov na obstoječem
tiru se povečujejo;
• Razvoj Luke Koper brez drugega tira je ogrožen;
• Oba projekta (širitev in posodobitev luke Koper in drugega tira)
sta med seboj soodvisna;
STATUS
HVALA ZA POZORNOST !