DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO

Transcription

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO
ŽELEZNIŠKO PROGO TRST–DIVAČA /
SLOVENSKI DEL ODSEKA
Priloga
5. Obrazložitev in utemeljitev
Priloga: 5. Obrazložitev in utemeljitev
KAZALO
1
RAZLOGI ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA .............2
2
OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV PROSTORSKIH UREDITEV .....................4
2.1 PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z DPN ........................................4
2.2 KRATKA PREDSTAVITEV NAČRTOVANIH UREDITEV ........................................4
2.2.1 Opis območja ..........................................................................................4
2.2.2 Geološki in hidrološki pogoji ....................................................................5
2.2.3 Prostorske ureditve ..................................................................................6
2.2.4 Ravnanje z viški materiala zemeljskih izkopov ...........................................17
2.2.5 Arhitekturne rešitve .................................................................................17
2.2.6 Krajinskoarhitekturne rešitve ....................................................................17
2.2.7 Odstranitve objektov ................................................................................19
2.2.8 Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro .........................20
2.3 KRONOLOGIJA POSTOPKA .............................................................................26
2.3.1 Postopek celovite presoje vplivov na okolje IN PVO ...................................29
3
POROČILO O SPREJEMLJIVOSTI NAČRTOVANIH PROSTORSKIH
UREDITEV V LOKALNEM OKOLJU...............................................................30
4
USMERITVE ZA DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA IN
OBMOČIJ PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ V OPN ..................32
4.1 GRAFIČNE PRILOGE .......................................................................................33
Usmeritve za določanje podrobnejše namenske rabe prostora v OPN, M 1:5.000
Karta 4.1: Prikaz na podrobni namenski rabi prostora veljavnega prostorskega plana
Karta 4.2: Prikaz na podrobni namenski rabi prostora OPN v pripravi
LUZ d.d., DPN za novo železniško progo Trst – Divača / slovenski del odseka, april 2015
1
1 RAZLOGI ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA
Gradnja nove dvotirne proge Trst - Divača predstavlja del bodočega evropskega, jedrnega
železniškega TEN-T omrežja in leži na t.i. Mediteranskem koridorju, ki bo povezal pristanišča v
jugozahodnem Sredozemlju preko držav članic EU - Španijo, Francijo, Italijo, Slovenijo in
Madžarsko do meje z Ukrajino. Mediteranski koridor, ki je dolg približno 3.000 km in združuje
poteke Prednostnih projektov 3 in 6, ERTMS koridorja D in tovornega koridorja 6, bo predstavljal
povezavo pristanišč JZ Sredozemlja z državami osrednjega dela EU. Predstavlja pomembno
povezavo v smeri vzhod - zahod in bo pripomogel k intermodalnosti v občutljivih območjih, kot
so Alpe in Pireneji, hkrati pa bo omogočil tudi možnost povezave glavnih turističnih središč EU s
hitrimi vlaki.
Osnovni cilji nove železniške proge Trst–Divača so naslednji:






razvoj železniške osi Lyon–Trst–Divača (Koper)– Ljubljana–Budimpešta–madžarskoukrajinska meja,
zagotovitev sodobne visoko zmogljive železniške proge za mešani potniški in tovorni
promet v smeri Trst–Divača– Ljubljana–Zidani most–Dobova–Zagreb,
povečanje zmogljivosti železniških povezav med državno mejo in Divačo,
povečanje stopnje varnosti prometa1,
učinkovitejše vodenje prometa2 in
znižanje obratovalnih stroškov.
1
Skladno z veljavno zakonodajo je nova proga načrtovana tako, da na njej ni nivojskih križanj cest in
železnice. S tega vidika je na novi progi večja stopnja varnosti prometa kot na obstoječi. Hkrati se bo s
predajo nove proge v obratovanje na obstoječi progi bistveno zmanjšalo število vlakov.
2
Glede vodenja prometa je predvideno, da se število zaposlenih ne bo povečalo, kljub večjemu obsegu
prog, ki bodo vključene v vodenje prometa. Za novo progo je namreč predvideno daljinsko vodenje
prometa. Ocenjeno je, da bodo stroški vodenja ostali na enaki ravni, kar pomeni, da se bodo stroški vodenja
prometa na dolžino proge zmanjšali.
2
Slika 1 Potek železniške osi Lyon – Trst - Divača (Koper) – Ljubljana – Budimpešta - madžarsko-ukrajinska
meja
Predmet tega državnega prostorskega načrta je tudi del bodočega železniškega vozlišča
Divača, ki omogoča vožnje vlakov v in iz smeri Italije na obstoječo železniško infrastrukturo. Pri
načrtovanju predmetnega odseka železniške proge se je namreč kot ena od ključnih izkazala
problematika priključevanja na obstoječe železniško omrežje pri Divači oz. način celostnega
vodenja prometa na območju Divače. Tu se na širšem območju načrtujejo trije veliki novi železniški
infrastrukturni projekti, ki se vsi navezujejo v vozlišču Divača:



drugi tir Divača - Koper,
nova železniška dvotirna proga Trst – Divača in
nova železniška proga Divača - Ljubljana.
Namen je zasnovati vozlišče Divača tako, da bo omogočeno nemoteno odvijanje železniškega
(potniškega in tovornega) prometa po dograditvi novih prog (do leta 2040) na območju Divače.
3
2 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV PROSTORSKIH
UREDITEV
2.1 PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z DPN
Načrtovane prostorske ureditve so:








železniški tiri in tirne naprave ter objekti, ki so prostorsko in funkcionalno razdeljeni na
štiri območja:
1. slovenski del čezmejnega odseka nove železniške proge Trst–Divača (v nadaljnjem
besedilu: NŽP);
2. del bodočega železniškega vozlišča Divača, ki omogoča vožnje tirnih vozil v in iz
smeri Italije na obstoječo železniško infrastrukturo in zajema priključni tir Divača–
Trst (v nadaljnjem besedilu: PT) in cepni tir Trst–Divača (v nadaljnjem besedilu: CT);
3. deviacija glavne železniške proge G50 Ljubljana–Sežana–državna meja;
4. deviacija povezovalnega loka Koper-Sežana med železniškima progama G50
Ljubljana–Sežana–državna meja in G60 Divača-Koper potniška;
ureditve, objekti in naprave železniških strukturnih podsistemov, ki so namenjene
elektrifikaciji ter za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov;
plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije na območju križanja z avtocesto A3 in z novo
železniško progo Trst–Divača;
deviacije državnih, občinskih in nekategoriziranih cest s priključki in križišči;
prečkanja železniških prog z izven nivojskimi križanji;
spremljajoče ureditve: odstranitve objektov, ureditve prostora ob železniških tirih in
deviacijah cest, vključno z rekultivacijo zemljišč;
prestavitve in dograditve energetske, komunalne in elektro komunikacijske infrastrukture
in
ukrepi za zagotavljanje varstva okolja.
2.2 KRATKA PREDSTAVITEV NAČRTOVANIH UREDITEV
2.2.1 OPIS OBMOČJA
Načrtovane ureditve posegajo na območje dveh občin: Sežane in Divače. Na širšem območju
načrtovanih ureditev sta večji mesti Sežana, ki je središča regionalnega pomena ter Divača, ki ima
vlogo nacionalnega prometnega vozlišča, na katero se priključuje obravnavani odsek načrtovane
železnice. Druga naselja na širšem območju so Žirje, Gorenje pri Divači, Povir in Merče. Slednje tri
povezuje obstoječa železniška proga G50, ki poteka od postaje Divača, mimo Gorenja, skozi Povir,
mimo Merč do Sežane, kjer se železnica nadaljuje proti Trstu ter se naveže na obstoječo železniško
progo Nova Gorica - Sežana.
4
Dane
Žirje
SEŽANA
Merče
Povir
Gorenje
pri Divači
DIVAČA
Slika 2 Prikaz reliefa na širšem obravnavanem območju (vir: https://www.google.com/maps/).
Širše območje po katerem poteka načrtovana proga je ravninski svet med Divačo in Sežano, v
katerega je danes že umeščena obstoječa AC Fernetiči – Razcep Gabrk. Območje je del krajinske
enote Kras, za katerega je značilen kraški relief, torej vrtačasta planota z vmesnimi bolj ravninskimi
predeli. Skalovito površje je močno zaraščeno. Posebnost so suhe doline, velike vrtače, brezna in
kraške jame ter večje vzpetine kot npr. veriga hribov in vzpetin, ki ločuje Sežanski kras od
Dutoveljskega. Značilna je odsotnost površinskih voda ter preplet gozdov in kraške gmajne:
postopno zaraščajoče se nekdanje pašne površine z grmičevjem, kmetijske površine (njive,
prisotne tudi v vrtačah in dolih), trajni nasadi (sadno drevje) ter vinogradi. Na območju so značilne
so strnjene gručaste vasi, postavljene za manjše grebene ali vzpetine na prisojno stran.
Načrtovana železniška proga na delu severozahodno od Divače, poteka po krajinskem območju s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni Brkini – Zgornji del Vremske doline – Divaški kras).
2.2.2 GEOLOŠKI IN HIDROLOŠKI POGOJI
Trasa nove železnike povezave Trst – Divač poteka v večjem delu po Divaškem krasu in v manjšem
delu po Sežanskem krasu. Iz smeri Divače proti Trstu trasa poteka najprej po površju Divaškega
krasa (ravnika), skozi južni obronek Garbrških brd, zopet preide na ravnik Divaškega krasa, se
nadaljuje pod površjem Sežanskega krasa ter na italijanski strani preide pod površje ravnika
Nabrežinsko – Bazoviškega krasa (Tržaški kras).
Površje se od Divače proti Sežani zlagoma spušča od kote 406 m n.m. do kote 330 m n.m. Na
severnem robu Sežane preide trasa v predor in se do državne meje spušča do kote 287,9 m n.m.
Slovenski del obravnavanega čezmejnega odseka je od Divače do državne meje dolg 10,6 km.
Državno mejo prečka približno 1 km severno od Fernetičev na globini 116 m pod površjem
Sežanskega krasa.
Značilne kraške reliefne oblike so številne vrtače, brezna, jame, udornice, uvale, suhe doline ter
strukturne stopnje.
Površinska hidrografska mreža je razvita le daleč na obrobju Krasa, to je v površinskih
hidrografskih zaledjih Reke, Raše, Vipave, Soče in Timave. Na samem Krasu pa je le globoko pod
površjem razvita zapletena »hidrografska mreža« kraških kanalov. Od teh je gotovo
najpomembnejši splet kraških kanalov, po katerih teče podzemni tok Notranjske Reke. Slednja
zapusti površje v Škocjanskih jamah in teče podzemno do 33 km oddaljenih izvor Notranjske Reke
– Timave ob obali Jadranskega morja. Do tega toka je človek do danes našel dostop skozi nekaj
globokih in dolgih kraških jam kot so Kačna jama (pri divaški železniški postaji), Jama 1 v
Kanjaducah, Brezno v Stršinkni dolini, na italijanski strani pa jami Labodnica in Čudovita jama
5
Lazarja Jerka. Trasa načrtovane železnice je v zaledju podzemnega toka in od njega poteka
(severno) v oddaljenosti manj kot 2 km.
2.2.3 PROSTORSKE UREDITVE
2.2.3.1 NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA (NŽP)
Nova železniška proga (NŽP) je načrtovana z upoštevanjem projektne hitrosti 250 km/h za
potniške in 100 km/h za tovorne vlake in je nadaljevanje iste rešitve na italijanski strani. Začetek
slovenskega dela odseka NŽP Trst-Divača je v dvocevnem enotirnem predoru Lanaro-Volnik, ki je
v celoti dolg približno 15 km, od tega na slovenski strani približno 3,8 km. V točki, kjer prečka
državno mejo, je postavljena stacionaža 0+000, razdalja med obema cevema predora je med 20
m in 40 m. Trasa NŽP v km 2,280, v predoru, preči traso avtoceste A3 Gaberk-Fernetiči in preide
na njeno južno stran. Proga preide iz predora na območju severovzhodno od Sežane, ki je
zamejeno z več obstoječimi državnimi infrastrukturnimi objekti (avtocesta A3 Gabrk-Fernetiči na
severu, cesta R2 445 Senožeče-MP Fernetiči na vzhodu ter cesta R1-204 Šempeter-Sežana in
železniška progo št. 70 Jesenice-Sežana na zahodu). Po prehodu iz predora se tira usmerita vzdolž
avtoceste A3 proti vzhodu. V km 4+200, pod nadvozom, trasa NŽP prečka državno cesto R2-445
Senožeče-MP Fernetiči. Na območju mimo cestninske postaje Dane v dolžini 1,2 km NŽP poteka
v nasipu višine od 2 do 12 m nad obstoječim terenom in avtocesto. V nadaljevanju se trasa pri
naselju Žirje zaje v globok usek. Na tem mestu je načrtovan pokriti vkop dolžine približno 250 m,
ki bo zagotavljal zaščito pred negativnimi vplivi železniškega prometa na omenjeno naselje. Za
naseljem Žirje se začne NŽP odmikati od avtoceste A3, da se izogne počivališču Povir. Trasa se v
nadaljevanju preko priključnega in cepnega tira naveže na železniško vozlišče Divača in se v km
10+900 zaključi ob ENP Divača 25 z navezavo na predvideno nadaljevanje poteka NŽP proti
Ljubljani.
2.2.3.1.1 TRASIRNI ELEMENTI ŽELEZNIŠKE PROGE
Tehnične karakteristike so bile usklajevane z načrtovalci italijanskega dela čezmejnega odseka
Trst-Divača. Rezultati usklajevanj so razvidni iz strokovnih podlag tega DPN.
Projektne hitrosti:



NŽP za potniške vlake:
250km/h
NŽP za tovorne vlake:
100km/h
Navezovalni tiri na obstoječo progo: 70 km/h oz. 80 km/h
Medtirna razdalja je 4,20 m ali več (zaradi razmaknitve obeh cevi predora Lanaro-Volnik in potreb
pri umestitvi dvojnih tirnih zvez). Največja dovoljena osna obremenitev je 25 t oz. 8,8 t/m.
Zgornji ustroj proge:


tirnice na tirih za visoke hitrosti:
tirnice na tirih za hitrosti 80 km/h
60 E2
54 E4
Pragovi: B70 in B90. Vsak prag je opremljen z elastičnim materialom, ki preprečuje drobljenje
tolčenca v tirni gredi. V naslednjih projektnih fazah se analizira material, iz katerega bo izdelana
tirna greda in ponovno preuči ali je tak elastični sloj možno opustiti.
Debelina tirne grede:


na NŽP
na ostalih tirih
35 cm
30 cm
Širina grede ob čelu praga:


na NŽP
na ostalih tirih
50 cm
40 cm
6
Širina planuma spodnjega ustroja:


na NŽP
na ostalih tirih
3,80 m z dodatkom zaradi nadvišanja
3,15 m z dodatkom zaradi nadvišanja
V predoru je načrtovan tir na togi podlagi (tir brez tirne grede na betonski podlagi).
2.2.3.2 PREDOR LENARO-VOLNIK
Predor Lanaro-Volnik je načrtovan z dvema enotirnima cevema. Nazivna dolžina predora znaša
15.084 m, od tega je slovenskega dela predora 3.825 m. Dolžina desne cevi je 3.822 m, dolžina
leve cevi pa 3.863 m. Zadnjih 25 m vsake cevi se načrtuje kot pokriti vkop, ostali odsek pa se
izvede v rudarski izvedbi. Obe cevi sta na slovenskem delu predora povezani z osmimi prečniki na
vsakih 500 m.
Največja debelina nadkritja znaša 150 m. Na trasi predora se v vplivnem območju gradnje nahajajo
stanovanjski, infrastrukturni in drugi objekti. Površina izkopnega profila znaša 65,95 m2.
Najmanjša svetla širina glavne predorske cevi znaša 6,0 m, višina pa 6,6 m. Prehodu pešcev
oziroma potnikov za primer samoreševanja je na levi strani tirov namenjen hodnika dimenzij 1,0
x 2,25 m.
Na vzhodni strani predora se izvede predvkop za potrebe izvedbe predorskih cevi in izvedbe
platoja za umestitev potrebnih objektov in naprav za gradnjo in obratovanje predora. Leva, desna
in čelna brežina bodo izvedene v naklonu 3:1 z vmesno bermo širine 3 m. Berma bo izvedena na
višini cca. 6 m nad niveleto. Do globine cca. 2 m pod površjem, do koder je ocenjena globina
preperela pokrova, je načrtovana izvedba brežine v naklonu 2:3. Zaradi dobrih mehanskih
lastnosti apnenca brežine ne bodo dodatno stabilizirane. Lokalno je pričakovati pojavljanje
zakraselosti, ki jo predstavljajo žepi grušča pomešanega z glinastim materialom. Na mestih pojava
zakraselosti so načrtovani podporni ukrepi za stabilizacijo.
Na čelni brežini bo v fazi končne ureditve do višine izkopa berme izvedeno zasutje portalnih
konstrukcij z izkopnim materialom ter končno oblaganjem s kamnom lokalnega izvora skladno z
arhitekturnimi usmeritvami za oblikovanje objektov.
Glede na razpoložljive podatke je skupna dolžina dreniranega območja obeh predorskih cevi
ocenjena na 80% glede na celotno dolžino cevi. Ocenjuje se, da je dolžina nedreniranega dela
leve cevi 3.080 m, desne cevi pa 3.040 m. Na mestih, kjer bodo med gradnjo predora ugotovljene
kaverne ali kanali s stalnim ali občasnim tokom podzemne vode, se predor izvede v vodotesni
obliki. Glede na razpoložljive podatke je skupna dolžina dreniranega območja obeh predorskih
cevi ocenjena na 20%, glede na celotno skupno dolžino cevi. Ocenjuje se, da je dolžina
nedreniranega dela leve cevi dolga 770 m, desne pa 760 m.
V predorskih ceveh so za izvedbo napeljav in potrebe vzdrževanja v fazi obratovanja načrtovani
različni tipi niš. V predoru so načrtovane čistilne niše. Niše bodo izdelane v času izkopa predora
oziroma v fazi izvedbe notranje obloge. V predoru na slovenski strani je načrtovana izvedba osmih
prečnikov, ki so namenjeni za evakuacijsko pot v primeru nesreče v eni od cevi (potniki se v tem
primeru umikajo po prečniku v drugo cev in od tam v smeri najbližjega portala, po vnaprej
določenih protokolih, ki izhajajo iz varnostnega koncepta), kot prostor za nišo za distribucijo
električne energije in kot lokacija za nišo trafo postaje.
V predorskih ceveh in prečnikih je na dreniranih odsekih za odvodnjavanje hribinske vode
načrtovana vgradnja sistema drenaž sestavljenih iz PE-HD dvoslojnih rebrastih cevi svetlega
premera 200 mm, perforiranih na zgornjem delu plašča.
Hribinska voda bo na pozicijah čistilnih niš preko prečnih PE-HD cevi DN200 prečno odvedena v
vtočne jaške dimenzij 100x100 cm in od tam naprej preko centralne drenažne PE-HD cevi ф300,
ki poteka vzdolž celotne predorske cevi, do najbližje točke v predoru primerne za izvedbo
ponikovalnice za izpust čiste hribinske vode v naravno okolje. Glede na pričakovano pogostost
pojavljanja kraških jam, kanalov, kavern, je pričakovati več možnih lokacij.
7
Odvodnjavanje odpadne vode bo urejeno s sistematičnim vzdolžnim gravitacijskim kontroliranim
zbiranjem z mrežo vgrajenih jeklenih profilov nameščenih nad talnim obokom. Tako zbrana voda
bo prečno odvedena v centralno kanalizacijo do prvega prečnika, na stacionaži km 0.0+10, v
zbiralnik odpadnih vod. Od tam bo po povratnem vodu DN150 prečrpana v zbiralnik odpadne
vode na vzhodnem portalu predora.
V primeru nesreče z razlitjem večje količine nevarnih snovi v predoru mora biti na območju portala
prisotna tudi cisterna za takojšen odvoz tekočin zbranih v zbiralniku odpadnih vod.
Na vsakih 60 m bodo pozicionirani čistilni prefabricirani AB jaški z rešetkastim pokrovom, s čimer
bo omogočeno čiščenje drenažnih cevi oz. vtok vode s tira v drenažni sistem.
2.2.3.3 ŽELEZNIŠKO VOZLIŠČE DIVAČA
V septembru 2014 sta bili izdelani prometno-tehnološka preveritev in idejna zasnova vozlišča
Divača kot stičišča obstoječih (odsek Ljubljana-Sežana, odsek Divača-Koper) in načrtovanih
železniških prog (NŽP Benetke-Ljubljana, drugi tir Divača-Koper) ob upoštevanju rekonstruirane
postaje Divača. Ta preveritev je podala novo rešitev navezovanja čezmejnega odseka nove
železniške proge Trst-Divača na obstoječe železniško omrežje pri Divači. Oba prej predvidena
navezovalna tira sta nadomeščena z novimi, ki potekajo bližje Divači.
Slika 3 Stara in nova rešitev navezovanja nove železniške proge na obstoječo železniško omrežje pri Divači.
Načrtovana rešitev vozlišča Divača omogoča prostorsko bolj racionalno navezavo nove železniške
proge Trst - Divača na postajo Divača, kot rešitev iz študije izvedljivosti z navezovalnimi tiri med
Povirjem in Gorenjem pri Divači. Omogoča tudi obvoz železniškega prometa v smeri Ljubljana Koper mimo Divače dolgoročno, ob predpostavki nadaljevanja nove železniške proge v smeri proti
Ljubljani. Predhodno predvidena navezovalna tira sta potekala preko kmetijskih zemljišč,
osrednjega dela krajinsko prepoznavnega območja Brkini – Zgornji del Vremske doline – Divaški
kras in sta zaradi poteka preko visokih nasipov oziroma viaduktov bila vidno močno izpostavljena.
Poleg tega je potek železniškega prometa bil predviden vzdolž naselja Gorenje, katerega bi bilo
potrebno ščititi s protihrupno ograjo. Predlagana rešitev vozlišča Divača poteka v gozdnem
prostoru, po robu zgoraj omenjenega krajinskega območja in je tudi višinsko manj izpostavljena.
Rešitve izkoriščajo koridorje obstoječih prog na območju Divače in smiselno sledijo ostalim
prostorskim strukturam.
Rešitev vključena v DPN je zasnovana v skladu z načrtovano bodočo ureditvijo železniškega
vozlišča Izvedena je preko dveh tirov - priključnega tira Divača-Benetke in cepnega tira BenetkeDivača. Tira se odcepita od NŽP v km 9,7 in potekata dobrih 800 m vzporedno z NŽP v smeri proti
Ljubljani, nato se usmerita proti jugu. Severni, cepni tir, prečka NŽP preko pokritega vkopa
(križnega objekta). Oba tira se nato združita in potekata kot dvotirna proga v dolžini približno
1,0 km in se priključita na deviacijo obstoječe glavne proge G50 Ljubljana-Sežana-državna meja v
8
km 670+360. Tehnični elementi obeh tirov so na vzporednem delu NŽP načrtovani za hitrosti
80 km/h v nadaljevanju pa so načrtovane hitrosti 70 km/h. Cepni tir se nadaljuje v desni tir,
priključni tir pa se nadaljuje v levi tir deviacije glavne proge G50.
Trasa glavne proge G50 se v smeri proti Sežani deviira med km 670+085 in km 671+309 (stara
stacionaža km 671+180). Pri tem se ohrani delna dvotirnost, ki pa se zaradi problematike
navezovanja na priključni tir v delu izvede kot enotirna povezava. Na ta način se izogne velikim
posegom v vrtače severno od območja poteka tira glavne proge ter hkrati izogne lokacijam
obstoječih znanih jamam na tem območju. Vertikalni in horizontalni elementi deviacije proge G50
se načrtujejo za projektno hitrost 70 km/h. Dodatno se izvede še deviacije obstoječega
povezovalnega loka Koper-Sežana v skupni dolžini približno 394 m.
Dolžina priključnega tira je približno 2094 m, dolžina cepnega tira je približno 2113 m. Dolžina
deviacije obstoječe glavne proge G50 Ljubljana–Sežana–državna meja je približno 1224 m.
2.2.3.4 ELEKTRONAPAJALNA POSTAJA DIVAČA 25
ENP (elektronapajalna postaja) je locirana na desno stran, ob izteke trase NŽP v km 10+900 in bo
v prihodnosti umeščena neposredno v novo nastali triangel. Triangel bodo oblikovali priključni in
cepni tir v smeri proti Trstu oz. Ljubljani in trasa NŽP. Zaradi velikih nazivnih moči vlečnih tirnih
vozil za NŽP se bo ENP Divača 25 napajala iz 110 kV prenosnega omrežja nacionalnega operaterja
iz najbližje razdelilne postaje prenosnega omrežja RTP 400/220/110 kV Divača.
Sosednja, najbližja ENP Iamiano na italijanski strani bo približno 50 km oddaljena od ENP Divača
25, kar povsem sovpada s konceptualno razdelitvijo ENP-jev na 50 km. ENP Iamiano se bo napajala
iz RTP 400/220/130 kV Redipuglia.
Elektro napajalno postajo sestavljajo:





110 kV dovodni del (110 kV stikališče v HIS izvedbi)
Energetska transformatorja 60 MVA
25 kV stikališče
Objekt
Stikala voznega omrežja
2.2.3.5 UREDITVE, OBJEKTI IN NAPRAVE ŽELEZNIŠKIH STRUKTURNIH PODSISTEMOV
Za potrebe načrtovane železniške proge in vseh njenih podsistemov so potrebni naslednji objekti.




Objekti v km 3+830 do km 3+925 (vzhodni portal predora Lanaro-Volnik):
o 2-krat repitor GSM-R sistema: stolp okvirnih dimenzij 1,5 x 1,5 x 6 m;
o servisni objekt (SO): dvoetažna zgradba okvirnih dimenzij 25 x 12 x 6 m;
o bazna postaja GSM-R: stolp okvirnih dimenzij 2,5 x 2,5 x 30 m in zabojnik okvirnih
dimenzij 2,5 x 2,5 x 2,85 m oboje ograjeno z žično ograjo okvirnih dimenzij 9 x
5 m;
o avtotransformatorska postaja (ATP) dimenzij 15 x 8 x 6 m ograjena z žično ograjo
35 x 20 m.
Objekt v km 7+150 (pri pokritem vkopu Žirje); repitor GSM-R sistema: stolp okvirnih
dimenzij 1,5 x 1,5 x 8 m in kovinska omara okvirnih dimenzij 0,8 x 0,8 x 2,25 m, ograjena
z žično ograjo 6 x 4 m;
Objekt v km 9+140; zabojnik za namen detekcije vročih osi okvirnih dimenzij 2,5 x 2,5 x
2,85 m z manipulativno površino 4,5 x 4,5 m.
Objekt v km 9+785 (kretniško območje za priključni in cepni tir); zabojnik za namen SV in
TK naprav ter sistema voznih vodo (VV) okvirnih dimenzij 7,5 x 2,5 x 2,85 m z
manipulativno površino 10 x 4,5 m;
9



Objekt v km 10+750; bazna postaja GSM-R stolp okvirnih dimenzij 2,5 x 2,5 x 30 m in
zabojnik okvirnih dimenzij 2,5 x 2,5 x 2,85 m, oba ograjena z žično ograjo okvirnih
dimenzij 9 x 5 m;
Objekt v km 10+850 (pri ENP Divača 25); servisni objekt v okviru ENP Divača 25 okvirnih
dimenzij 18 x 10 x 8 m na ograjenem območju dimenzij 50 x 60 m;
Objekt v km 670+192 (kretniško območje navezave Sežana in povezovalnega loka KoperSežana); zabojnik za namen SV in TK naprav okvirnih dimenzij 5,0 x 2,5 x 2,85 m z
manipulativno površino 7,5 x 4,5 m.
Za zagotavljanja nemotenega delovanja načrtovane železniške proge se načrtuje gradnja
energijskega podsistema, ki poleg elektronapajalnih postaj (ENP Divača 25 in AT Sežana) zajema
tudi gradnjo sistema voznih vodov (VV), elektrovleke in delilna mesta za ločevanje sistema voznih
vodov.
Za zagotavljanja nemotenega delovanja načrtovane železniške proge se načrtuje gradnja sistema
za nadzor prometa vlakov ETCS - nivo 2 ob progi (elektronske postavljalnice EP, radijski blokovni
center RBC ter signalna mesta ETCS). Poleg zgoraj navedenih spremljajočih objektov, ki so
namenjeni za delovanje podsistema, se izvedejo še vodi telekomunikacijskega sistema za
zagotavljanja delovanja signalno varnostnih naprav, vodenje in upravljanje prometa, daljinskega
vodenja novih ENP in stikal voznega omrežja, SCADA sistema, tehnično varovanje in interne
komunikacije.
2.2.3.6 OBJEKTI NA TRASI
2.2.3.6.1 NADVOZI
Nadvoz NŽP km 4+168 (križanje deviacije 1-2 in nove trase NŽP)
Objekt je namenjen izvennivojskem križanju deviacije 1-2 (regionalne ceste R2-445/0349
Senožeče – Sežana) in NŽP. Konstrukcija je zasnovana kot odprti okvir preko enega polja. Statični
razpon je 38,00 m. Prekladna konstrukcija je plošča z dvema prednapetima nosilcema. Na koncu
obeh konzol je izvedena monolitna BVO na katero so nad progo nameščeni še zaščitni paneli.
Višina robnika je 18 cm, saj je hitrost omejena na 50 km/h (minimalni horizontalni in vertikalni
radiji na deviaciji in neposredna bližina krožišča).
Nadvoz NŽP km 7+080 (križanje deviacije 1-4 in nove trase NŽP)
Objekt je zasnovan kot prekladna konstrukcija preko enega polja, dolžina 37,40 m, širina: 8,73m.
Nadvoz NŽP 7+080 je potreben zaradi prehoda deviacije 1-4 preko nove trase NŽP. Zasnovan je
kot odprti prednapeti okvir preko enega polja. Na objektu je uporabljena monolitna BVO na
robnih vencih (po TSC) na katero so montirani zaščitni paneli nad progo.
Nadvoz NŽP 9+608 (križanje deviacije 1-6 in nove trase NŽP)
Nadvoz je namenjen prečkanju deviacije 1-6 preko NŽP. Ker je križanje pravokotno, deviacija
poteka v premi, na lokaciji pa so ugodne geološke razmere, je izbrana zasnova nosilne ločne
konstrukcije. Prekladna konstrukcija je AB plošča z obojestranskima konzolama konstantne višine
0,90 m.
2.2.3.6.2 PODVOZI
Podvoz NŽP km 5+723 (križanje deviacije 1-3 in nove trase NŽP)
Objekt je namenjen izvennivojskem križanju deviacije 1-3 (lokalne makadamske poti) in NŽP.
Prekladna konstrukcija je prostorska lupina s paraboličnim potekom v vzdolžni smeri. Na levi strani
je zaradi avtocestnega nasipa in v izogib poseganju z gradbeno jamo predaleč v AC nasip brežina
v območju objekta strmejša (2:1). Ta brežina je varovana s kamnito oblogo. Na desni je naklon
enak kakor pri vseh nasipih t.j. 2:3.
Podvoz NŽP 8+829 (križanje deviacije 1-5 in nove trase NŽP)
10
Podvoz omogoča potek deviacije 1-5 pod NŽP. Zasnovan je kot AB odprti okvir statičnega razpona
8,30 m. Dolžina objekta znaša 13,95 m, objekt je zaključen s poševnimi krili.
Podvoz PT 0+954 (križanje deviacije 1-8 in nove trase PT)
Podvoz deviacije 1-8 pod železniško progo je zasnovan kot odprti AB okvir preko enega polja,
statične razpetine 12,30 m. Dolžina objekta znaša 26,00 m (merjeno v osi deviacije 1-8),
pravokotno merjena širina pa 13,20 m. Dolžina objekta je zasnovana tako, da bo omogočala
izvedbo načrtovane navezave v smeri proti Ljubljani, ki naj bi vključevala dva dodatna tira:
priključni tir Divača – Ljubljana in cepni tir Ljubljana – Divača.
Podvoz NS 670+979 (križanje deviacije 1-9 in nove trase NS)
Objekt služi izvennivojskem križanju proge Trst – Divača preko deviacije 1-9 lokalne ceste. Podvoz
omogoča potek deviacije 1-9 pod deviacijo glavne proge G50. Izbran je AB odprti okvir statičnega
razpona 8,40 m. Dolžina objekta znaša 18,60 m, objekt je zaključen s poševnimi krili.
Podvoz NŽP 10+426 (križanje deviacije 1-7 in nove trase NŽP)
Objekt služi izven nivojskemu križanju NŽP preko deviacije 1-7 lokalne ceste. Podvoz omogoča
potek deviacije 1-7 pod NŽP, CT in PT. Izbran je AB odprti okvir statičnega razpona 6,80 m.
Dolžina objekta znaša 56,80 m, zaključen je s pravokotnimi krili.
2.2.3.6.3 POKRITI VKOPI
Pokriti vkop NŽP od km 7+128 do 7+388
Pokriti vkop ob naselju Žirje je zasnovan kot odprti AB okvir preko enega polja statične razpetine
12,90 m. Načrtovano prekritje z nasipom znaša 1,20 m, v primeru vutaste ojačitve med steno in
ploščo pa do 3,00 m (protihrupni nasipi). Ker se NŽP pred in za pokritim vkopom nahaja v globokih
vkopih, je na območju pokritega vkopa načrtovan tudi zasilni/evakuacijski izhod v km 7+306.
Izhod je speljan proti naravnemu platoju na dnu vrtače med konstrukcijo pokritega vkopa in
naseljem Žirje.
Pokriti vkop (križni objekt) NŽP 10+500 do 10+665 (križanje cepnega tira in NŽP)
Objekt je funkcionalno križni objekt saj preko njega cepni tir prečka NŽP. Pokriti vkop je zasnovan
kot odprti AB okvir preko enega polja statične razpetine 13,30 m. Načrtovano je minimalno
prekritje, preko katerega lokalno poteka tirna greda cepnega tira. Na vzhodnem portalu je
navezan neposredno na podporna zidova CT in PT na zahodnem portalu pa je ob desni steni
zaključen s krilnim zidom saj na tej strani poteka nasip pod CT.
2.2.3.6.4 PODPORNI UKREPI
Podporni zid PZ-01 (med cepnim tirom in NŽP)
Podporni zid je težnostni zid L oblike, dolžine 600 m, višina nad temeljem 2,85 m do 11,00 m.
Objekt je potreben zaradi niveletne razlike med CT in NŽP. Kjer višina stene nad temeljem presega
6,00 je le ta ojačena z vertikalnimi rebri na zasuti strani.
Podporni zid PZ-02 (med priključnim tirom in NŽP)
Podporni zid je težnostni zid L oblike, dolžine 600 m, višina nad temeljem 2,35 m do 8,50 m.
Objekt je potreben zaradi niveletne razlike med PT in NŽP. Kjer višina stene nad temeljem presega
6,00 je le ta ojačena z vertikalnimi rebri na zasuti strani.
Podporni zid PZ-03 (ob deviaciji 1-2a)
Zaradi niveletnega poteka deviacije 1-2a (priključna rampa C iz AC) je potrebno izvesti nov
podporni zid. Podporni zid je težnostni zid L oblike. Njegova višina se nad temeljem spreminja od
2,10 do 2,66 m. Zgornji rob sledi robu priključne rampe do platoja, kjer se rampa priključi na
11
krožno križišče. Na platoju se zid oddalji od same rampe in sledi robu platoja na katerem je
krožišče. Celotna dolžina zidu je 118,50 m. Vidna površina je obložena s kamnito oblogo.
Podporni zid PZ-04 (ob krožnem križišču K1)
Podporni zid je potreben za zaradi majhne oddaljenosti cestnega telesa krožnega križišča od vseka
NŽP. Podporni zid je težnostni zid L oblike. Njegova višina nad temeljem je konstantna in znaša
1,65 m. Zgornji rob sledi robu krožišča. Celotna razvita dolžina zidu je 24 m. Vidna površina je
obložena s kamnito oblogo.
2.2.3.6.5 REŠEVALNI DOSTOPI
Zaradi varnostnih zahtev za primer požara ali druge katastrofalne nesreče v predoru je na območju
portala predora Lanaro-Volnik načrtovana intervencijska ploščad (plato) od km 3+825 do km
3+885. Plato se načrtuje v asfaltni izvedbi. Načrtovani so dostopi do NŽP najmanj na vsakih
1000 m. Platoji so velikosti 4 m x 10 m. Intervencijski dostopi so načrtovani na naslednjih lokacijah:










v km 3+850 (plato pred portalom predora)
v km 4+850 z deviacije 1-3b
v km 6+570 z deviacije 1-3a
v km 7+300 bočna vrata v pokritem vkopu Žirje z dostopom do lokalne ceste Žirje - Gabrk
(LC 874301)
v km 8+080 z deviacije 1-5d
v km 9+075 z deviacije 1-5a
v km 10+660 z deviacije 1-7a (opomba. deviacija 1-7a se naveže na obstoječi makadamski
kolovoz, ki vodi do ID)
v km 10+880 z deviacije 1-8b (pri ENP).
2.2.3.7 DEVIACIJE
2.2.3.7.1 Deviacija 1-1
Deviacija 1-1 se začne s priključkom P1 na regionalno cesto R1 204 Dutovlje – Sežana v km 7+430.
Nadomesti obstoječ prekinjen (makadamski) kolovoz, poleg tega pa ima vlogo dostopne (servisne)
ceste do platoja s strojno opremo za bližnji predor. Cesta bo služila tudi za dovoz strojne opreme
na omenjeni plato, kar vpliva na cestne elemente, širino vozišča (NPP = 5,5 m) in voziščno
konstrukcijo, ki je do platoja asfaltna. Deviacijo se na izteku višinsko in niveletno naveže na
obstoječi kolovoz. Za odvodnjavanje niso načrtovani posebni ukrepi. Cestišče niveletno pada stran
od regionalne ceste. V začetnem vkopu se vodo odvaja po obojestranski asfaltni muldi dokler
cesta ne preide v nasip, kjer se jo disperzijsko odvaja čez bankino. Na levi strani deviacije je
načrtovana ponikovalnica POx2, ki pa se jo ne uporabi za odvajanje voda iz obravnavane deviacije.
Ni načrtovanih komunalnih vodov.
2.2.3.7.2 Deviacije 1-2, 1-2a (krak C) in 1-2b (krak D priključka Sežana-vzhod)
Z deviacijo 1-2 (NPP = 9,5 m) se spreminja potek trase regionalne ceste R2-445/0349 Senožeče –
Štorje (od km 13+935 do km 13+631). Nadvoz, s katerim se premesti traso NŽP, narekuje niveletni
potek. Zaradi neugodnega kota križanja osi in višanja nivelete se križišče preuredi v izvede krožno
križišče. Deviacija 1-2 se zaključi in naveže na regionalno cesto pred nadvozom nad AC.
Na kraku C (navezava na AC A3 0669 Sežana V-Sežana Z v km 0+471) se na levi strani zaradi
dviga nivelete predvidi nadvišanje obstoječega zidu. Tako krak C (NPP = 9,0 m), kot tudi krak D
(navezava na obstoječi krak D AC A3 0165 v km 0+6290) (NPP = 9,0 m) se ustrezno prilagodi
novemu križanju z deviacijo 1-2.
12
Po celotni desni strani deviacije 1-2 poteka hodnik širine 1,6 m. V območju krožnega križišča K1
je po levi stani deviacije 1-2 načrtovana enosmerna kolesarska steza, naprej po deviaciji 1-2 pa se
kolesarski promet v obeh smereh odvija po vozišču. Voda s krožišča in krakov se odvaja v odtoke
pod robnikom. Preko meteornih kanalov se vodo vodi v obstoječo meteorno kanalizacijo.
2.2.3.7.3 Deviacije 1-3, 1-3a, 1-3b in 1-3c
Deviacija 1-3 (NPP = 5,0 m) predstavlja višinsko korekcijo nivelete zaradi podvoza pod železniško
progo in ne posega v obstoječi podvoz pod AC. Vodo iz deviacije se odvaja disperzijsko. Skozi
podvoz pod železniško progo se po levi in desni strani vodi asfaltno muldo, ki se stekata v obstoječ
jarek na koncu podvoza.
V stacionaži 0.0+40 je načrtovano štirikrako križišče z deviacijo 1-3a (NPP = 5,0 m) in 1-3b (NPP
= 5,0 m). Deviaciji 1-3a in 1-3b sta pred priključkom na deviacijo 1-3 asfaltirani v dolžini približno
5 m. Deviacija 1-3a nadomešča prekinjeno poljsko in dostopno cesto (makadam), hkrati pa je
ustrezno podaljšana do intervencijske ploščadi, tako da služi kot intervencijski dostop.
Deviacija 1-3b nadomešča prekinjeno poljsko in dostopno cesto (makadam), ki vodi do
obstoječega objekta in je hkrati podaljšana do intervencijske ploščadi, tako da služi kot
intervencijski dostop.
Deviacija 1-3c (NPP = 5,0 m) predstavlja dostopno cesto (makadam), ki vodi do območja med
avtocesto A3 in NŽP med priključkom Sežana vzhod in cestninsko postajo Dane. Deviacija se v
priključku P2a naveže na krak D priključka Sežana vzhod in poteka po terenu proti vzhodu, kjer
nato poteka po bermi nasipa železniške proge in se naveže na plato avtoceste A3 za cestninsko
postajo Dane.
Padavinsko vodo z deviacij 1-3a, 1-3b in 1-3c se disperzijsko spušča v okolje. Ni načrtovanih
prestavitev komunalnih vodov.
2.2.3.7.4 Deviacija 1-4
Deviacija 1-4 (NPP = 8,5 m) niveletno in situativno sledi lokalni cesti v Žirje; prevzet je tudi obstoječ
NPP. V stacionaži 0.0+750 preko nadvoza prečka NŽP. Odvodnjavanje je urejeno disperzijsko. Ni
načrtovanih prestavitev komunalnih vodov.
2.2.3.7.5 Deviacije 1-5, 1-5a, 1-5b, 1-5c in 1-5d
Z deviacijo 1-5 (NPP = 7,5 m) se niveletno spreminja (poglablja) lokalno cesto Povir – Brestanica
za doseganje zahtevane svetle višine v podvozu pod NŽP z ponovno navezavo na lokalno cesto
pred obstoječim podvozom pod AC. Za odvajanje padavinske vode se izvedeta obojestranska
tlakovana jarka globine 0,5m. Voda se v nadaljevanju preko meteorne kanalizacije odvaja v
ponikovalnico POx10.
V stacionaži 0.2+20 deviacije 1-5 je priključek P2, kjer se z leve strani priključi deviacija 1-5b (NPP
= 5,0 m) in z desne deviacija 1-5a (NPP = 5,0 m). Deviacija 1-5b je niveletna korekcija navezave
na obstoječo poljsko in dostopno cesto. Deviacija 1-5a nadomešča prekinjeno poljsko in dostopno
cesto (makadam), ki poteka ob AC počivališču Povir. Deviacija 1-5d se niveletno naveže na
prekinjeno poljsko in dostopno cesto in služi kot dostop do intervencijske ploščadi.
Odvodnjavanje se izvede disperzijsko. Deviacije 1-5a, 1-5b in 1-5c se pred priključkom na deviacijo
1-5 asfaltirajo v dolžini približno 5m. Ni načrtovanih prestavitev komunalnih vodov.
2.2.3.7.6 Deviaciji 1-6 in 1-6a
Deviacija 1-6 (NPP = 5,5 m) nadomešča prekinjeno dostopno cesto. Niveletno jo določata
obstoječi nadvoz nad AC in navezava na obstoječe stanje. V stacionaži 0.0+67 se deviaciji 1-6 z
obeh strani v križišču K4 priključita deviaciji 1-6a (NPP = 5,5 m), ki nadomešča prekinjeno poljsko
in dostopno cesto. Deviacija 1-6a se nadaljuje proti vzhodu in poteka med NŽP in obstoječo AC
tako, da se prilagaja poteku terena. Kjer je to možno, deviacija poteka po obstoječi poljski in
13
dostopni cesti in se v priključku P4 naveže na deviacijo 1-7. Odvodnjavanje z vozišča je razpršeno
preko bankine. Mestoma se izvedejo izpusti iz mulde na zaključkih vkopanih odsekih deviacije. Ni
načrtovanih prestavitev komunalnih vodov.
2.2.3.7.7 Deviacije 1-7, 1-7a in 1-7b
Deviacija 1-7 (NPP = 5,5 m) nadomešča prekinjeno obstoječo cesto za dostope do zemljišč severno
od avtoceste. Deviacija sprva poteka v vkopu skozi podvoz pod NŽP, se v nadaljevanju za
priključkom P4 usmeri proti vzhodu in poteka vzporedno z NŽP vse do navezave na obstoječe
stanje pred podvozom avtoceste.
Deviacija 1-7a predstavlja navezavo obstoječe poljske in dostopne ceste, ki poteka vzdolž
avtoceste, na deviacijo 1-7. Deviacija 1-7a se na deviacijo 1-7 naveže v priključku P5.
Deviacija 1-7b predstavlja navezavo obstoječe poljske in dostopne ceste do deviacije 1-7
(priključek P3) preko katere je v nadaljevanju omogočeno prehajanje pod NŽP in avtocesto proti
severu.
Odvodnjavanje z vozišča se izvede razpršeno preko bankine. Mestoma se izvedejo izpusti iz mulde
na zaključkih vkopanih odsekih deviacije. Ni načrtovanih prestavitev komunalnih vodov.
2.2.3.7.8 Deviacije 1-8, 1-8a in 1-8b
Deviacija 1-8 (NPP = 9,5 m) spremeni potek obstoječe regionalne ceste R2-446 na odseku 1016
Sežana – Divača. Deviacija je načrtovana s projektno hitrostjo 70 km/h. Deviacija se izvede od km
7+085 do km 7+494. Tik pred navezavo na obstoječo traso se v priključku P6, na deviacijo z leve
strani priključi deviacija 1-8a.
Deviacija 1-8a in 1-8b (obe NPP = 7,5 m) spremenita potek obstoječih poljskih in dostopnih cest,
hkrati pa sta namenjeni gradnji in vzdrževanju ENP Divača. Deviaciji sta načrtovani na prevoznost
vlačilca in utrjeni z asfaltnim voziščem ustreznih dimenzij. Deviaciji potekata s prilagojeni potekom
obstoječih dostopnih cest po terenu. Na izteku deviacije 1-8b je načrtovano obračališče za vlačilce
in vzdrževalna vozila ENP, prav tako je urejen dostop do reševalne ploščadi v primeru izrednih
dogodkov na NŽP.
Odvodnjavanje z vozišča je razpršeno preko bankine. Mestoma se izvedejo izpusti iz mulde na
zaključkih vkopanih odsekih deviacije. Ni načrtovanih prestavitev komunalnih vodov.
2.2.3.7.9 Deviacije 1-9, 1-9a in 1-9b
Deviacija 1-9 (NPP = 5,5 m) nadomešča prekinjeno obstoječo cesto za dostope iz naselja Gorenje
pri Divači do gozdnih in kmetijskih zemljišč južno od obstoječe glavne železniške proge G50.
Deviacija hkrati omogoča protipožarne povezave, ki so v sušnih obdobjih na tem področju nujno
potrebne. Deviacija sprva poteka tik ob obstoječi dostopni cesti in se v nadaljevanju preko
podvoza preide pod deviacijo glavne železniške proge G50. od te točke se s 14% naklonom vzpne
ter z več krivinami v nasipu prečka odsek opuščene železniške proge in se južno od železniških
tirov naveže na obstoječe stanje.
Deviacija 1-9a (NPP = 5,0 m) predstavlja ureditev dostopne ceste do zemljišč severno od deviacijo
glavne železniške proge G50. Deviacija v priključku P8 loči od deviacije 1-9 in poteka proti vzhodu,
po bermi železniškega nasipa ter nato v rahlem vkopu do navezave na obstoječe stanje.
Deviacija 1-9b (NPP = 5,0 m) nadomešča obstoječo dostopno cesto ob glavni železniški progi G50.
Deviacija poteka vzporedno z deviacijo glavne železniške proge G50 na delu kjer vkopna brežina
železniške proge posega na obstoječo dostopno cesto.
2.2.3.7.10 Deviacija 1-10
14
Deviacija 1-10 (NPP = 5,5 m) nadomešča prekinjeno obstoječo cesto za dostope do gozdnih in
kmetijskih zemljišč in služi kot vzdrževalna cesta za nove tire do postaje Divača. Deviacija poteka
prilagojena nasipnim in vkopnim brežinam deviacije glavne železniške proge G50, niveletno pa se
prilagojena terenu.
2.2.3.8 PRIKLJUČKI IN KRIŽIŠČA
Izvede se devet cestnih priključkov:









priključek P1 priključuje deviacijo 1-1 in regionalno cesto R1-204 Šempeter–Sežana;
priključek P2 priključuje deviacijo 1-1 in portalni plato predora;
priključek P2a priključuje deviacijo 1-2b in deviacijo 1-3c;
priključek P3 priključuje deviacijo 1-7 in deviacijo 1-7b;
priključek P4 priključuje deviacijo 1-6a in deviacijo 1-7;
priključek P5 priključuje deviacijo 1-7 in deviacijo 1-7a;
priključek P6 priključuje deviacijo 1-8 in deviacijo 1-8a;
priključek P7 priključuje deviacijo 1-8a in deviacijo 1-8a;
priključek P8 priključuje deviacijo 1-9 in deviacijo 1-9a.
Izvedejo se štiri križišča:




krožno križišče K1 navezuje deviacijo 1-2, deviacijo 1-2a in deviacijo 1-2b;
križišče K2 navezuje deviacijo 1-3, deviacijo 1-3a in deviacijo 1-3b;
križišče K3 navezuje deviacijo 1-5, deviacijo 1-5a in deviacijo 1-5b;
križišče K4 navezuje deviacijo 1-6 in deviacijo 1-6a.
2.2.3.9 ODVODNJAVANJE
2.2.3.9.1 Odvodnjavanje železniške proge
V okviru spodnjega ustroja nove železniške proge je načrtovan sistem za odvodnjavanje.
Padavinska voda se iz tirne grede odvaja preko planuma s strešnim nagibom 1:20 (do roba
planuma), kjer voda odteče po brežini spodnjega ustroja do jarka oz. do temeljnih tal. Glede na
niveleto NŽP je smer odvodnje od vzhoda proti zahodu. Vzdolžni nakloni jarkov so najmanj 0,5%
in sledijo vzdolžnim naklonom železniške proge.
Na območjih nasipov odvodnja tirov poteka preko planuma spodnjega ustroja, po brežinah
nasipov v naklonu 1:1,5 do stika s temeljnimi tlemi na dnu nasipnih brežin. Mestoma so v nasipe
vgrajeni prečni prepusti. Kjer se pričakuje zaledne vode se izvede vzdolžni jarek in prepust skozi
nasip. Na območjih usekov odvodnja tirov poteka preko obojestranskih jarkov. Jarki prestrezajo
vodo, ki priteka s spodnjega ustroja in zaledja ter jo usmerjajo vzdolž tirov. Zaradi kraškega terena
se pričakuje, da bo voda vzdolž jarkov tudi ponikala.
Vzdolžni jarki so široki vsaj 40 cm ter globoki vsaj 1,0 m pod nivojem tirne gredo. Širina jarkov v
globokih usekih je zaradi varnostnih zahtev 3,0 m.
Vzdolžna odvodnja se prekine pred podzemnimi objekti (podvozi, pokriti vkop, predor). Ker je
potrebno preprečiti vtok vode v predor oziroma pokriti vkop, zato mestoma vodo iz odvodnega
jarka vodi v najbližjo ponikovalnico ali v sistem meteorne kanalizacije.
Za potrebe odvodnjavanja priključnega in cepnega tira ter navezovalnega tira proti Sežani se
načrtuje sistem jarkov, iz katerih se padavinska voda vodi v ponikovalnice. Kjer ni pričakovati
zalednih voda se načrtuje disperzijsko odvodnjavanje.
Vode se odvajajo v ponikovalnice, ki se uredijo prvenstveno v obstoječih kraških vrtačah oz. v
zakraselih conah, kjer je koeficient ponikanja visok. Dno vrtače se očisti, izkoplje humus, zemljino
15
in vegetacijo. Brežine se uredijo s kamnito oblogo, celotno tako urejeno ponikovalnico pa se
ogradi z žično ograjo. Ponikovalnice so locirane skladno z hidrogeološkimi raziskavami (ECONO
d.o.o., št. elaborata: 13838, ki del predmetnega projekta) in glede na rezultate hidravlično
hidrološke analize (PNZ d.o.o., št. elaborata: 13-1253, ki je del predmetnega projekta). V kolikor
se bo v nadaljnjih projektnih fazah ali v času gradnje izkazalo, da je hitrost ponikanja v izbranih
vrtačah zadostna, čiščenje in urejanje vrtač oz. ponikovalnic ni potrebno. Urejanje posamezne
ponikovalnice se lahko opusti in izliv padavinske vode uredi disperzijsko. Načrtovanih je 23
ponikovalnic, od katerih je POx1 že urejena v okviru sistema odvodnje avtoceste A3.
Prepusti pod železniško progo marajo biti vsaj DN 1000 z nadkritjem v višini min. 150 cm. Pod
železniško progo je načrtovanih je 27 prepustov v skupni dolžini okrog 1.000 m.
2.2.3.9.2 Odvodnjavanje deviacij cest
Odvodnjavanje deviacij je vključeno v poglavje 2.2.4.7 Deviacije.
2.2.3.10
USEKI IN NASIPI
2.2.3.10.1 Useki
Območja na katerih so načrtovani globoki useki prekriva različna debelna zemljine. Debelina je
povprečna debelina do kamninske osnove je 0,3 m. Lokalno se lahko pojavijo večje debeline, ki
so omejene na kraške pojave (škraplje, razpoke). Apnenci, dolomiti in breče so zakrasele.
Generalni vpad plasti je proti jugu in jugozahodu. Površinskih vodotokov ni. Teren je večinoma
raven z vmesnimi prehodi iz dolin na planote, kjer naklon pobočja doseže 20°.
Generalno potekajo vsi useki v apnencih, dolomitih in brečah. Za potrebe projekta se načrtuje
izvedbo brežine useka v apnencu v naklonu 3:1, na vrhu brežine pa zadnja dva višinska metra v
naklonu 1:1,5. Na vsake 8 višinskih metrov je potrebno izdelati bermo v širini 3 metre s prečnim
padcem 5%. Pri plitvih usekih do globine 2 metra brežine izvede v naklonu 1:1,5.
Zaradi dobrih lastnosti kamnine se ne načrtuje izvedbe dodatnih opornih konstrukcij. Lokalno se
na zakraselih območjih načrtuje plombiranje s kamnom v betonu.
Izkop bo potekal z miniranjem, bagrom z udarnim kladivom in s konico. V karbonatih bo 5.
kategorija izkopa, v primeru kraških pojavov, 3-5. V tektonsko porušeni kamnini bo izkop potekal
v 3 do 4. kategoriji izkopa. V zemljini bo potekal izkop v drugi do tretji kategoriji.
Za lovljenje kamnitih zruškov in padajočega kamenja je med skrajnim tirom in vznožjem brežine
useka načrtovan varovalni jarek v širini 3 m na globini 1 m pod spodnjim robom planuma
železniške proge.
V useku neposredno ob avtocesti pri Žirjah je načrtovano, da se ohrani zob raščenega materiala
na taki višini, da bo širina krone vsaj 2 m. Dolžina odseka je 530 m.
2.2.3.10.2 Nasipi
Za gradnjo nasipov bo na razpolago apnenec, dolomit in breče, ki bodo pridobljeni iz usekov in
predorov železniške proge.
Apnenčev nasipni material ustrezne zrnavosti je visoko kvaliteten, odporen na vodo in
preperevanje, z visoko strižno trdnostjo. Nagibe brežin nasipov se lahko izvaja v naklonu 1:1,5 ali
bolj položno. Brežine nasipov se izvaja v naklonu 1:1,5.
Dolomiti in breče ustrezne zrnavosti, so kvaliteten material za gradnjo nasipov, čeprav so bolj
dovzetni za mehansko preperevanje kot apnenec. Kljub temu imajo visoko strižno trdnost. Nagibe
brežin nasipov se lahko izvaja v naklonu 1:1,5 ali bolj položno.
Podlaga iz apnencev, dolomitov in breč je dobro nosilna in predstavlja stabilna tla za gradnjo
nasipa. Lokalno se lahko pojavljajo problemi povezani z zakraselostjo (vrtače, brezna, kaverne).
16
Kraška ilovica se v območju trase pojavlja le kot zapolnitev vrtač. Za izboljšanje temeljnih tal,
zmanjšanja velikosti posedkov in skrajšanja časa konsolidacije se načrtuj, da se zemljina (humus,
glina, grušč z glino) pod nasipi v celoti odstrani. Povprečna debelina odstranitve zemljine je 0,6
m. Vrhnjo plast (30 cm) se lahko uporabi za kmetijske namene oz. humusiranje. Preostalo glino
se lahko uporabi za sanacijo kamnolomov. Morebitna brezna in kaverne v območju planuma se
sanira.
Poleg gline in humusa se bo pojavljal tudi grušč z glino. Slednji je uporaben za izvedbo nenosilnih
nasipov (pokriti vkop, protihrupni nasip, …). Delež gline ne sme preseči 30%. Nasipi se izvedejo
v naklonu 1:2. Grušč z glino se vgrajuje po plasteh v debelini 30 cm. Posamezno plast je potrebno
ustrezno utrditi z valjarjem.
2.2.4 RAVNANJE Z VIŠKI MATERIALA ZEMELJSKIH IZKOPOV
Velik del izkopanega materiala se uporabi za izvedbo načrtovane prostorske ureditve, vključno s
protihrupnimi nasipi, krajinsko arhitekturnimi ureditvami in sanacijami. Skupni višek materiala je
ocenjen na 552.510 m3.
Skoraj vsi viški materiala, pridobljeni na trasi železniške proge Trst – Divača, se izkazujejo kot
uporabni. Višek rodovitne zemlje v obsegu 36.697 m3 se lahko uporabi za izboljšanje kakovosti
kmetijskih zemljišč.
2.2.5 ARHITEKTURNE REŠITVE
Glede na izrazitost kraške kamnite krajine in značilno terro rosso, se vse novo grajene objekte na
obravnavanem območju temu čim bolj približa, tako z oblikovanjem kot z materiali. Na podlagi
dobre prakse in najbolj vidnih značilnosti je nove arhitekturne tvorbe potrebno zasnovati tako, da
se vklapljajo tako v naravno kot tudi kulturno krajino. Glavne, splošne smernice so:



Tlorisi objektov so kvadratne ali pravokotne oblike. Strehe objektov so ravne ali v
minimalnem naklonu, od 2 % do 3 %. Fasade objektov se obložijo z lokalno značilnim
kamnom ali izvedejo z vidnim betonom. Kot polnilo, mreža ali vertikalno rasteriziran profil
se uporabi korten ali perforirane kovinske mreže. Vse klimatske naprave se umesti znotraj
fasadnega plašča in ne na vidnem mestu fasade ali objekta. Zabojnike se izvede z ovojem
v kortenu ali s perforiranimi kovinskimi mrežami.
Protihrupne ograje se izvedejo kot kamnite ali kot betonske ograje, obojestransko
obložene z lokalno značilnim klesanim kamnom, po principu tradicionalnih borjačev.
Izvede se jih brez vidnih vmesnih stebrov in dodatne kritine. Betonsko vezivo je čim manj
vidno.
Vsi izbrani materiali so v svetlih rjavih ali toplih sivih tonih (kot npr. RAL 7044) ali v
temnejših toplejših barvah (kot npr. RAL 8004 - približek barvi terra rossa).
2.2.6 KRAJINSKOARHITEKTURNE REŠITVE
S krajinsko arhitekturno ureditvijo prostora ob železniški progi se zagotavlja čim večja vpetost
posega v prostor in čim manjša vidna izpostavljenost nasipov in ostalih objektov. Zasnova gradi
na sekvenci različnih krajinskih ureditev oz. prizorišč, prilagojenih značilnostim prostora,
tehničnim elementov železniške proge ter zaznavi železniške proge iz smeri poselitvenih območij
in frekventnih cest, predvsem avtoceste. Na celotnem obravnavanem območju se ohranja vitalna
drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in
varnosti prometa.
Zasnova zasaditve železniške proge in ostalih ureditev obsega:

sanacija gozdnega roba, gozdnih zaplat oz. sanacija živic: na območjih, kjer železniška
proga prečka strnjen gozd, gozdne zaplate in živice, se na novo uredi oz. dosadi gozdni
rob oz. živice;
17










zasaditve vkopov: vkopi bodo skalnati in strmi, zato možnosti obsežnih zasaditev ni. Kjer
pri izgradnji vkopov na vkopni brežini v zgornjem delu nastanejo žepi zaradi načina
gradnje (razstreljevanje kamnitega materiala, odstranitev skal ipd.), se te žepe napolni s
humusom in zasadi z gozdarskimi sadikami. Območje se nato prepusti naravni sukcesiji v
kolikor odstranitev vegetacije, ki se naravno zasadi, ni potrebna zaradi zagotavljanja
varnosti. Sajenja se ne izvaja na bermah vkopov zaradi zagotavljanja stabilnosti in
prehodnosti pri vzdrževanju. Z nizko grmovno vegetacijo se zaradi preprečevanja erozije
zasadi položnejše vršne dele vkopov;
zasaditve nasipov: zasaditev spodnjega dela nasipov in vmesnih berm z grmovno in
drevesno vegetacijo, se izvede na način, da se doseže čimprejšnji učinek ublažitve vidne
izpostavljenosti nasipov oz. se zakrije pogled na območje železniške proge ter vsaj
nekoliko ublaži nevarnost trka netopirjev;
zasaditev oboda območja portalov predora: območja portalov predora pri Sežani se po
celotnem obodu zasadi po principu ustvarjanja vtisa živic;
zasaditev med avtocesto in železniško progo: na območju med avtocesto in železniško
progo, kjer širina prostora in varnostni odmiki to dopuščajo, se zasadi drevesno in
grmovno vegetacijo z namenom zagotavljanja varnosti udeležencev prometa oz.
preprečevanja vidnega stika z železniško progo s smeri avtoceste;
zasaditev pokritega vkopa s protihrupnim nasipom pri naselju Žirje: območje pokritega
vkopa se v predelu proti avtocesti in ponikovalnici POx8 zasadi z drevesno in grmovno
vegetacijo z namenom hitrejšega preprečevanja vidnega stika. Predel območja proti
naselju se lahko vrne tudi v prvotno (kmetijsko) rabo;
zasaditev oboda območja ENP Divača: območje ob ENP se zasadi po principu ustvarjanja
vtisa živic, kolikor to dopuščajo varnostni odmiki n razpoložljiv prostor med ENP in
železnico;
humuziranje in zatravitev: zatravitev območja ob železniški progi (do roba tirne grede oz.
do rešetke kanalizacijskega jaška), vseh brežin, nasipov, na položnejših vršnih delih
vkopov, območja portala predora ter pokritega vkopa s protihrupnim nasipom pri naselju
Žirje in območja vrtače oz. ponikovalnice POx8 se izvede humuziranje brežin v debelini 15
cm. Humuzirane površine se zaradi preprečitve vetrne erozije zatravi na način biotorketa
z nastiljem ter izvede zasaditev, kjer je ta načrtovana;
zasaditev popenjavk: ob zidove za protihrupno zaščito se na stran obstoječe ali načrtovane
poselitve zasadi popenjavke za večjo členjenost in zmanjšanje vidne izpostavljenosti zidov;
odstranitev vegetacije: obstoječa vegetacija se trajno odstrani na območjih, kjer je to nujno
potrebno zaradi gradnje železniške proge in spremljajočih objektov ter na območju
ponikovalnic;
ureditev ponikovalnice POx8: območje vrtače severno od naselja Žirje se po končanih
ureditvah zagotavljanja odvajanja vode humuzira in zatravi, po obodu vrtače se zasadi
grmovno in drevesno vegetacijo.
2.2.6.1 OBLIKOVANJE RELIEFA
Robove vkopov in nasipov se izvede z vertikalno zaokrožitvijo, tako da vkopne in nasipne brežine
blago prehajajo v raščen teren. Horizontalno se robove vkopov in nasipov čim bolj razgiba in
prilagodi raščenemu terenu. Posamične skale se smiselno ohranja.
Večje nasipe se izvede z vmesnimi bermami, ki se jih zasadi in s tem doseže večjo vpetost posega
v prostor. V nadaljnjih fazah načrtovanja se preveri tako izvedbo nasipov, da bo berma na
optimalni višini glede na nasip in vlakovno kompozicijo ter višino zasaditve, na način, da bo nasip
in vlakovna kompozicija čim manj vidno izpostavljena.
Na območju naselja Žirje poteka 250 m železniška proga v pokritem vkopu. Pokriti vkop se oblikuje
z blagimi prehodi v okoliški teren. Posebno pozornost se nameni prehodu reliefa pokritega vkopa
v območje obstoječe vrtače (v kateri se izvede ponikovalnico za odvajanje odpadnih voda).
Območje se humuzira, zatravi in zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo.
18
2.2.6.2 PROTIHRUPNA ZAČITA
Po projektni nalogi je obremenitev s hrupom ločeno vrednotena z upoštevanjem emisije hrupa
železniškega prometa na novi železniški infrastrukturi in ločeno v kombinaciji z emisijo hrupa
cestnega prometa avtoceste (A3 Gabrk-Fernetiči) in regionalne ceste R2-446, odsek 1016 (Sežana
– Divača) v območju naselja Povir. Vrednotena je z računskim akustičnim modelom v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS št. 105/05) na osnovi
prometnih podatkov za 10 in 20 letno plansko obdobje, to je leto 2035 in 2045. Obremenitev s
hrupom zaradi železniškega prometa je določena po smernici RMR, obremenitev zaradi cestnega
prometa pa po smernici XPS 31-133. Obremenitve so ovrednotene na mejne vrednosti kazalcev
hrupa za vir hrupa (železnice) in na kritične vrednosti kazalcev hrupa (železnica + cesta) po isti
Uredbi.
2.2.6.2.1 Leto 2035
Načrtuje se aktivna zaščita pred hrupom prometa NŽP vključno z vozliščem Divača. Za leto 2035
je predlagana protihrupna zaščita za preprečevanje širjenja hrupa v okolje v obliki štirih
protihrupnih nasipov in protihrupnih ograj na dveh odsekih v skupni dolžini 1.924 m. Protihrupne
ograje so načrtovane v višini 2,0 m v skupni dolžini 291 m. Protihrupni nasipi so načrtovani v višini
od 0,0 m do 3,8 m v skupni dolžini 1.633 m.
Za zaščito naselja Povir se načrtujeta dva protihrupna nasipa in protihrupna ograja v skupni dolžini
približno 1.166 m. Za naselje Gorenje pri Divači pa je načrtovan protihrupni nasip dolžine 189 m
in protihrupna ograja dolžine 198 m. Načrtovana je tudi izgradnja protihrupnega nasipa ob
avtocesti nad pokritim vkopom za zaščito naselja Žirje. Protihrupni nasip je nadgradnja
obstoječega protihrupnega nasipa ob avtocesti in služi za zaščito pred virom hrupa avtoceste.
Skupna dolžina nasipa je 371 m in se izvede do višine 3,8 m. Protihrupni nasip se izvede sočasno
s pokritim vkopom.
2.2.6.2.2 Leto 2045
Za leto 2045 je predlagana dodatna protihrupna ograja za območje naselja Divača višine 2,0 m,
v dolžini 376 m. Načrtovana je tudi preveritev izvedbe pasivne protihrupne zaščite za dve stavbi z
varovanimi prostori. V okviru izvedbe pasivne protihrupne zaščite je predlagana preveritev
izolativnosti fasadnih elementov (oken).
2.2.7 ODSTRANITVE OBJEKTOV
Za potrebe obratovanja NŽP s pripadajočimi objekti, deviacijami cest ter ostalimi spremljajočimi
ureditvami, je potrebno odstraniti dva spodaj navedena objekta z vsemi pripadajočimi
komunalnimi vodi, ki zaradi rušenja niso več potrebni. Podatki o vrsti objekta, naslovu in številki
stavbe so povzeti s spletnega prostorskega portala E-Prostor GURS.
OZNAKA
K.O.
PARC. ŠT.
VRSTA OBJEKTA
NASLOV
O-1
2455 Sežana
130/2
Stanovanjska hiša
Dane pri Sežani 1a
O-2
2453 Povir
3974/4
stanovanjska hiša,
nestanovanjska hiša
Gorenje pri Divači 45
Zaradi gradnje NŽP s pripadajočimi objekti, deviacijami cest ter ostalimi spremljajočimi ureditvami,
je potrebno spodaj naveden objekt, ki mu v času trajanja gradnje ni mogoče zagotoviti ustreznih
ukrepov pred negativnimi vplivi gradnje, odkupiti, razen če se investitor z lastnikom objekta ne
dogovori o drugačni rešitvi, na podlagi katere prebivalci teh objektov ne bodo podvrženi
negativnim vplivom gradnje. Podatki o vrsti objekta, naslovu in številki stavbe so povzeti s
spletnega prostorskega portala PISO prostor.
19
OZNAKA
K.O.
PARC. ŠT.
VRSTA OBJEKTA
NASLOV
O-3
2454 Merče
1301
Stanovanjska hiša
Žirje 5a
2.2.8 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Trasa nove železniške proge se križa z nekaterimi obstoječimi vodi gospodarske javne
infrastrukture (v nadaljevanju: GJI), ki jih bo potrebno ustrezno zaščiti ali prestaviti ali preurediti.
Ureditve križanj s komunalnimi vodi so prikazane na zbirni karti komunalnih vodov (ZKKV).
Na območju načrtovane NŽP s pripadajočimi ureditvami so načrtovani in tangirani naslednji
obstoječi vodi GJI:










VN elektroenergetski nadzemni vod
SN elektroenergetski nadzemni vod
SN elektroenergetski podzemni vod
NN vod za potrebe cestne razsvetljave
Prestavitev transformatorske postaje
prenosni in distribucijski vod elektronskih komunikacij (TK vod)
vodi signalno varnostnih naprav SŽ (SVTK vod)
prenosni in distribucijski vodovod
prenosni in distribucijski kanalizacijski vod
prenosni plinovod
Na mestih križanja načrtovanih ureditev z vodi GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji
upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri
nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI
obdelajo, ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve. Pred izvedbo načrtovanih ureditev se
obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih
križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika
določene GJI. V času gradnje se ob prestavitvah in ostalih ureditvah infrastrukturnih vodov
zagotovi nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
Na vseh prečkanjih načrtovanih objektov z vodi GJI, ki se ohrani, se zagotovi ustrezna zaščita
vodov. Zaščita se izvede tako, da ne pride do poškodbe voda v času gradnje in obratovanja
načrtovanih ureditev. Vsi komunalni vodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo in vsi dotrajani
komunalni vodi se na mestih križanja nadomestijo z novimi. Novi vodi se na mestih križanja
speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.
Načrtovani ukrepi pri križanju komunalnih vodov z načrtovanimi ureditvami in priključevanje na
omrežje GJI so opisani v spodnjih tabelah za posamezne vode.
20
2.2.8.1 ELEKTROENERGETSKI VODI – VN
Preglednica 1 Preureditve in križanja VN vodov
Projektna
oznaka
Dolžina
ureditve
(m)
GJI
Cesta/
Železnica
Križanje
GJI
Priključni
tir
Križanje
GJI
Priključni
tir
Križanje
GJI
Priključni
tir
VN4a
Križanje
GJI
NŽP
Priključni
tir km
1+010
postavitev novega stebra 172A ter
demontaža obstoječega stebra SM 172
VN4b,c
Križanje
GJI
NŽP
NŽP od km
3+500 do
km 4+350
prestavitev trase daljnovoda (4 novi
stebri 140A, 141A, 142A in 143A ter 5
porušenih stebrov SM 140, 141, 142,
143, 144).
VN5a
Križanje
GJI
Priključni
tir
Priključni
tir km
1+040
postavitev novega stebra 78A
VN5b
Križanje
GJI
NŽP
NŽP od km
9+900
preveritev zadostnih varnostnih višin
po izgradnji NŽP
VN6
Križanje
GJI
NŽP
NŽP od km
3+400
ni preureditev na DV; DV poteka nad
predorom
NŽP od km
10+850 do
RTP
nov KB od vzhodne strani 110 kV
stikališča (polje št. 13) do novega SM
1; cca 130 m, nato se izvede prehod iz
KB na DV. DV se zaključi na portalu
ENP Divača 25 (skupna trasa DV znaša
cca 800 m). Na trasi DV bodo
postavljeni 4 novi stebri SM 1 – SM 4.
VN1
VN2
VN3
880
VN7
800
SKUPAJ:
1680
Priključek
na GJI
NŽP
Lokacija
posega
Priključni
tir
km 1+060
Priključni
tir
km 0+300
Priključni
tir
km 0+300
Opis ukrepa
postavitev dveh novih stebrov 3A in 3B
ter demontaža obstoječega stebra na
SM 3
21
2.2.8.2 ELEKTROENERGETSKI VODI – SN
Preglednica 2 Preureditve in križanja SN vodov
Projektna
oznaka
Dolžina
ureditve
(m)
GJI
Cesta/
Železnica
Lokacija
posega
Opis ukrepa
SN1
1415
Križanje
GJI
NŽP
NŽP od km
3+800 do km
5+200
Kabliranje elektrovoda
Križanje
GJI
NŽP
iz NŽP km
4+250 na
NŽP km
4+150
Prestavitev transformatorske
postaje
Križanje
GJI
NŽP
NŽP od km
3+800 do km
4+400
Kabliranje elektrovoda
NŽP
NŽP od km
3+800 do km
3+950
Vzankanje TP za ATP (v sklopu
prestavitve SN3)
NŽP
NŽP od km
5+200 do km
5+250
Kabliranje elektrovoda in
postavitev transformatorske
postaje pri cestninski postaji Dane
SN1a
SN2
680
SN3
200
SN4
95
Priključek
na GJI/
Križanje
GJI
Križanje
GJI
SN5
520
SKUPAJ:
2910
Priključek
na GJI/
Križanje
GJI
Priključni
tir
Priključni tir
km 1+025
Kabliranje SN voda (160m) in
vzankanje ENP v 20kV omrežje
(gradbiščni tok in kasnejša raba
ENP) (360 m)
2.2.8.3 ELEKTROENERGETSKI VODI – NN
Preglednica 3 Preureditve in križanja NN vodov
Projektna
oznaka
Dolžina
ureditve (m)
GJI
Cesta/
Železnica
Lokacija posega
Opis ukrepa
NN1
660
Priključek
na GJI
NŽP
NŽP od km 6+500
do km 7+150
NN vod za potrebe
katodne zaščite
SKUPAJ:
660
22
2.2.8.4 CESTNA IN JAVNA RAZSVETLJAVA
Preglednica 4 Preurejena in nova cestna razsvetljava
Projektna
oznaka
Dolžina
ureditve
(m)
GJI
Cesta/ Železnica
Lokacija posega
Opis ukrepa
CR1
350
Križanje
GJI
Deviacija 1-2
regionalne ceste
R2-445/0349
Deviacija 1-2
Ob deviaciji 1-2 se
preuredi cestna
razsvetljava
CR2
590
Križanje
GJI
AC priključek
Sežana-vzhod
Kraka C in D
avtocestnega
priključka
Ob AC krakih C in D
se izgradi nova cestna
razsvetljava
SKUPAJ:
940
2.2.8.5 TK OMREŽJE
Preglednica 5 Preureditve in križanja vodov TK omrežja
Projektna
oznaka
Dolžina
ureditve
(m)
GJI
Cesta/ Železnica
Lokacija
posega
Opis ukrepa
TK1
330
Križanje
GJI
R2-445/0349
Senožeče – Štorje
Deviacija
1-2
Preureditev TK vodov ob
deviaciji 1-2 in kraku AC
NŽP km
4+200
Opustitev TK voda do
objekta predvidenega za
rušitev 01
NŽP km
7+050
Prestavitev TK voda
NŽP km
8+625
Zaščita TK voda
Križanje
GJI
TK2
TK3
255
Križanje
GJI
TK4
45
Križanje
GJI
TK5a
255
Križanje
GJI
NŽP
NŽP km
8+800
Prestavitev TK voda
TK5b
240
Križanje
GJI
NŽP
NŽP km
8+800
Prestavitev TK voda
TK6
300
Križanje
GJI
R2-446 na odseku
1016 Sežana –
Divača
Deviacija
1-8
Prestavitev TK voda ob
celotni deviaciji 1-8
Križanje
GJI
Navezovalni tir
Sežana
N. T.
Sežana
Opustitev TK voda do
rušitev 02
TK7
SKUPAJ:
NŽP
km 0+800
1425
23
2.2.8.6 VODOVOD
Preglednica 6 Umestitve vodovoda
Projektna
oznaka
Dolžina
ureditve
(m)
GJI
Cesta/
Železnica
Lokacija posega
Opis ukrepa
V1
330
Priključek
na GJI
NŽP
NŽP od km
3+850 do km
4+200
do servisnega objekta in
AT postaje ob portalu
predora se izgradi vodovod
V2
215
Križanje
GJI
NŽP
NŽP v km
8+830
Prestavitev vodovoda
V3
1190
Priključek
na GJI
Priključni tir
Priključni tir od
km 0+250 do
km 1+250
do ENP se izgradi vodovod
V4
180
Križanje
GJI
Deviacija 1-1
Deviacija 1-1 od
km 0+050 do
km 0+200
Prestavitev vodovoda
Križanje
GJI
Navezovalni
tir Sežana
N. T. Sežana
km 0+800
Opustitev vodovoda do
rušitev 02
V5
SKUPAJ:
1915
2.2.8.7 KANALIZACIJA ODPADNIH VODA
Preglednica 7 Umestitev malih čistilnih naprav
Projektna
oznaka
GJI
Cesta/
Železnica
Lokacija
posega
Opis ukrepa
F1
Priključek
na GJI
NŽP
NŽP km
3+850
ob servisnem objektu in AT postaji ob
portalu predora se izgradi mala čistilna
naprava
F2
Priključek
na GJI
Priključni tir
Priključni tir
km 1+250
Ob ENP se izgradi se izgradi mala čistilna
naprava
2.2.8.8 METEORNA KANALIZACIJA
Preglednica 8 Ureditve meteorne kanalizacije
Projektna
oznaka
MK1
Dolžina
ureditve
(m)
260
GJI
Priključek
na GJI
Cesta/
Železnica
NŽP
Lokacija
posega
Opis ukrepa
NŽP km
3+800
Pod NŽP km 3+800, mimo servisnega
objekta predora pod dev1-1 v km
0+220, skozi obstoječi AC podvoz v
ponikovalnico Pox1. En krak se
priključi s servisnega objekta.
24
MK2
120
Priključek
na GJI
NŽP
NŽP km
5+723
Skozi podvoz NŽP km 5+723 in
obstoječ podvoz AC v obstoječ
zadrževalni bazen
MK3
105
Priključek
na GJI
NŽP
NŽP km
8+825
Ob dev 1-5 v ponikovalnico POx10 na
NŽP km 8+825
Priključek
na GJI
NŽP
NŽP km
10+850
Ob ENP se izgradi ponikovalnica
Priključek
na GJI
NŽP
NŽP od km
5+147 do
km 5+280
Poteka pod dev 1-3c ob levi strani
NŽP v obstoječi jarek ob AC
MK4
MK5
130
SKUPAJ:
615
2.2.8.9 PLINOVOD
Uskladi se rešitve, ki se načrtujejo z veljavnim DPN za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do
Lucije.
Preglednica 9 Preureditev prenosnega plinovoda M6
Projektna
oznaka
Dolžina
ureditve
(m)
M6
Mikro
predor
dolžine 94
m.
SKUPAJ:
94
GJI
Priključek
na GJI
Cesta/
Železnica
NŽP
Lokacija
posega
Opis ukrepa
NŽP km
6+500
Uskladitev projekta prenosnega
plinovoda M6 od Ajdovščine do
Lucije. Pod NŽP se izgradi izgradi
mikro predor, ki bo omogočal
vstavitev plinovodne cevi.
25
2.3 KRONOLOGIJA POSTOPKA
Gradnja proge Trst-Divača predstavlja povezavo med vzhodno in zahodno traso železniške osi
prednostnega projekta št. 6 »Lyon-Trst-Divača/Koper-Budimpešta-državna meja z Ukrajino«, ki je
opredeljen kot prioriteta v Odločbi št. 884/2004/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.
aprila 2004, ki dopolnjuje Odločbo št. 1692/96/EC o Smernicah Skupnosti za razvoj čezevropskega prometnega omrežja. V Aneksu III Odločbe št. 884/2004/EC sta namreč kot sestavni
del prednostnega projekta št. 6: železniška os Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-LjubljanaBudimpešta-meja z Ukrajino, navedena tudi odseka »Benetke-Trst/Koper-Divača« in »LjubljanaBudimpešta«.
Stiki in dogovori med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo za določitev čezmejnega odseka so
se pričeli v letu 1998. Leta 2001 je bil sklenjen sporazum, da bo trasa potekala čez Divačo ter da
bo imela na vmesni točki med Trstom in Divačo priključek na odsek za Koper. V letu 2003 je bila
na italijanski strani dokončana podrobna študija izvedljivosti, v kateri so bile določene številne
različice trase med Trstom (Nabrežino) in Divačo.
Na podlagi odločbo št. 884/2004/EC sta minister za promet Republike Slovenije in minister za
infrastrukturo in promet Republike Italije dne 28.2.2006 podpisala Pismo o nameri za pospešitev
izvedbe skupne študije izvedljivosti in za pripravo ostale dokumentacije, potrebne za gradnjo
predmetne železniške povezave.
Junija 2008 je bila s pomočjo evropskih sredstev v sklopu programa Interreg lIl (Italija – Slovenija)
pripravljena skupna študija izvedljivosti za povezavo Trst – Divača. V fazi potrjevanja Študije za
italijanski del odseka so lokalne skupnosti zadržale odobritev načrtovane rešitve zaradi visokih
stroškov varovanja okolja vzdolž načrtovanega koridorja. Konec leta 2009 je bila izdelana nova
preliminarna študija izvedljivosti, katere namen je bil najti sprejemljivo rešitev za lokalne uprave
na italijanski strani.
Pobudo za začetek postopka za izdelavo in sprejem državnega prostorskega načrta za železniško
progo Trst – Divača, odsek državna meja - cepišče Črni Kal je podalo ministrstvo za promet z
dopisom št.: 350-14/2009/4-0006250, dne 8.7.2009. Priloga pobudi je bil Dokument
identifikacije Investicijskega projekta (2009).
26
Slika 4 Trase obravnavane v Študija izvedljivosti nove železniške povezave Trst-Divača (CROSS-5), Interreg
III/A (vir: Pobuda za DPN za novo železniško progo Trst-Divača / slovenski del odseka, september 2012)
V letu 2009 so se pri nekaterih institucijah in združenjih pojavili različni dvomi o vplivu trase na
okolje, zato so se novembra 2009 na italijanski strani začele predhodne študije o alternativnih
trasah. Konec leta 2009 sta bili z italijanske strani predstavljeni dve dodatni alternativni varianti
(rešitev 1 in 2), ki sta bili preučeni znotraj »Tehnične delovne skupine«. Obe rešitvi sta bili po
podrobnih analizah slovenske in italijanske strani zavrnjeni, zato je bilo na sestanku v marcu 2010
odločeno, da se preuči še koridor tako imenovane "visoke variante".
Dne 12.10.2010 je bil podpisan sporazum med italijanskim in slovenskim ministrom v zvezi z
določitvijo "visokega koridorja" kot projektne rešitve nove železniške povezave Trst-Divača.
Družbi Italferr je bila zaupana naloga izdelave izvedbene študije proge Trst-Divača.
27
Slika 5 Visoki koridor (vir: Študija izvedljivosti Italferr, SŽ-PP 2011)
Študija izvedljivosti nove železniške povezave Trst – Divača, ki je bila zaključena maja 2011,
vključuje vidike prometa, obratovanja, finančno-ekonomski vidik, tehnični, geološki, krasoslovni,
prostorski in okoljski vidik. Obravnavano je pet različnih variant na dveh pododsekih poteka proge
na slovenskem ozemlju. Med variantami A, B in C je bila izbrana varianta B, ki predstavlja obvezno
izhodišče za načrtovanje na slovenski strani meje na odseku I, med variantama 1 in 2, pa se je
upoštevajoč vse zgoraj omenjene vidike, kot najustreznejša izkazala varianta 1, ki poteka južno
od avtoceste A3 Divača – Sežana – Fernetiči. Ta varianta t.i. B/1 se je izkazala kot najprimernejša
tudi s prostorskega in okoljskega vidika.
3.7.2012 je bila nadaljnja obravnava variante B1 potrjena na 6. seji Slovensko italijanske
medvladne komisije za železniško povezavo Trst - Divača
Na podlagi predhodnih študij je bila septembra 2012 izdelana Pobuda za državni prostorski načrt
za novo železniško progo Trst-Divača / slovenski del odseka (v nadaljevanju: Pobuda DPN). Pobuda
DPN je bila javno objavljena v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in
prostor od 10.10.2012 do 16.11.2012. V času javne objave Pobude DPN so nosilci urejanja
prostora prejeli poziv k podaji smernic za predmetni prostorski poseg. Pozvana je bila tudi javnost,
da poda svoje predloge in pripombe.
V fazi pridobivanja smernic je bila pridobljena tudi Odločba o CPVO št. 35409-11/2012/10 z
dne 20.12.2012, po kateri je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, v okviru katere se
izvede tudi presoja sprejemljivosti na varovana območja narave.
Na podlagi pridobljenih smernic, podatkov nosilcev urejanja prostora in predlogov javnosti je bila
marca 2013 izdelana Analiza smernic. Analiza smernic je bila upoštevana pri pripravi osnutka
sklepa o pripravi načrta, pri oblikovanju odločitev prostorske konference in pri pripravi nadaljnjih
strokovnih podlag za Utemeljitev variante in DPN.
25.4.2013 je na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor potekala 12. seja Prostorske
konference, na kateri je bil obravnavan in usklajen Sklep o pripravi državnega prostorskega
načrta za novo železniško progo Trst–Divača - slovenski del odseka.
28
Sklenjeno je bilo3, da se pristopi k izdelavi utemeljitve variante B1 ter k pripravi okoljskega poročila
za dve varianti. Koordinator je sklep posredoval v sprejem Vladi Republike Slovenije.
5.12.2013 je bil sprejet Sklep o pripravi DPN za železniško progo trst-Divača – slovenski
del odseka. Sklep določa, da se načrtuje nova dvotirna železniška proga za velike hitrosti in za
mešani (tovorni in potniški) promet okvirne dolžine 12 km in da se strokovna rešitev načrtovane
železniške proge izdela za varianto, predlagano v utemeljitvi najustreznejše rešitve, ki je bila
podana s pobudo Ministrstva za promet, Direktorata za infrastrukturo.
V septembru 2014 sta bili izdelani prometno-tehnološka preveritev in idejna zasnova vozlišča
Divača kot stičišča obstoječih (Ljubljana-Sežana, Divača-Koper) in načrtovanih železniških prog
(NŽP Benetke-Ljubljana, drugi tir Divača-Koper) ob upoštevanju rekonstruirane postaje Divača. Ta
preveritev je podala novo rešitev navezovanja čezmejnega odseka NŽP Trst-Divača na obstoječe
železniško omrežje pri Divači. Oba prej načrtovana navezovalna tira sta nadomeščena z novimi, ki
potekajo bližje Divači. V oktobru 2014 je bilo odločeno, da se strokovne podlage in idejni projekt
za predmetni DPN spremeni glede na zaključke študije vozlišča Divača tako, da se vključi tisti del
vozlišča, ki omogoča navezavo tega odseka nove železniške proge na obstoječo
železniško infrastrukturo (dopis Ministrstva za infrastrukturo, št.: 411-25/2012/13600711012, z dne 23.10.2014), na podlagi katerega se je spremenila lokacija priključevanja nove
železniške proge na obstoječe železniško omrežje pri Divači.
V decembru 2014 je bila izdelana Študija variant – predlog utemeljene rešitve (LUZ, d.d.,
št. 7522, Ljubljana) v kateri je ugotovljeno da:



umestitev v prostor je ustrezna. S prostorskega in varstvenega vidika obravnavana varianta
ni problematična in je ocenjena kot bolj primerna.
s funkcionalnega vidika je varianta ocenjena kot najbolj primerna.
z ekonomska vidika je obravnavana varianta ocenjena kot najmanj primerna.
Usmeritev študije je, da se v nadaljevanju postopka smiselno preveri ali je v času od izdelave
preliminarne študije do danes prišlo do novih dejstev, zaradi česar bi bilo treba preveriti in po
potrebi korigirati izhodišča za načrtovanje nove proge, tudi z upoštevanjem možnosti
rekonstrukcije obstoječe proge v skladu z zahtevami TEN-T omrežja.
2.3.1 POSTOPEK CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE IN PVO
V juliju 2014, z dopolnitvami v septembru 2014, je bilo izdelano okoljsko poročilo, ki ga je izdelalo
podjetje Aquarius d.o.o. Ljubljana pod številko projekta 1296-13 OP.
Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker v postopku priprave tega državnega
prostorskega načrta ni bilo mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane podlage za izvedbo
postopka presoje vplivov na okolje.
3
SKLEP 12.5.1 Prostorska konferenca je obravnavala in uskladila Sklep o pripravi državnega prostorskega
načrta za novo železniško progo Trst–Divača - slovenski del odseka. Koordinator popravi sklep na podlagi
pripomb iz razprave in ga posreduje v sprejem Vladi Republike Slovenije.
Okoljsko poročilo bo izdelano skladno s predpisi s področja varstva okolja. Zahteva po obravnavi variantnih
rešitev v okoljskem poročilu se navede v obrazložitvi sklepa o pripravi DPN. V zvezi z načinom obravnave
variantnih rešitev v okoljskem poročilu se skliče poseben sestanek z MzIP in MKO DzO SCPVO
29
3 POROČILO O SPREJEMLJIVOSTI NAČRTOVANIH
PROSTORSKIH UREDITEV V LOKALNEM OKOLJU
V okviru postopka priprave DPN je bila javnost vključena v fazi pobude DPN. Občina Sežana in
Občina Divača nasprotujeta rešitvam, predlaganim v pobudi DPN.
Iz smernic Občine Sežana (upoštevajoč stališča KS Povir in KS Sežana) izhaja, da:






se postopki za pripravo DPN ne nadaljujejo, dokler se ne reši meddržavnega vprašanja ali
gre na delu trase, ki poteka po italijanski strani za poseg v okolje (predvsem na vodni vir
Klariči/Brestovica), ki bi lahko imel pomemben čezmejni vpliv na okolje na ozemlju RS;
mora biti železniško omrežje načrtovano celovito;
je treba opredeliti ukrepe za rekonstrukcijo železniške postaje Sežana, vključno z obsežnim
neizkoriščenim ranžirnim platojem ter se v tem kontekstu vključi in obravnava tudi
načrtovani Evropski distribucijski center;
mora biti zagotovljena enotna strategija posegov v prostor (sočasno z načrtovanjem nove
infrastrukture je pripravljen predlog za dopolnitev varovanih omrežij - območij Natura
2000), ki bo služila kot vodilo za prostorske odločitve na Krasu - morala bi biti enotno
izkazana in zagotovljena zlasti s strani države (opozorjeno je, da je sočasno z načrtovanjem
nove infrastrukture pripravljen predlog za dopolnitev varovanih omrežij - območij Natura
2000);
nadaljevanje postopka z eno samo že dorečeno varianto pomeni ignoriranje in izključenost
javnosti ter lokalne skupnosti na samem začetku, čeprav je občina v fazi priprave študije
izvedljivosti opozarjala na čimprejšnje vključevanje javnosti v postopke, zato občina
zahteva, da se v primeru nadaljevanja postopka predstavi različne variante, ki se bodo
primerjale tudi z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju;
prebivalci KS Povir v vseh pogledih nasprotujejo načrtovanemu umeščanju železniške
proge za velike hitrosti na relaciji Trst – Divača na območje KS Povir oz. zahtevajo, da se
ta umesti v prostor izključno na osnovi variante 2 - severno od AC Gabrk – Sežana.
Iz smernic Občine Divača izhaja, da:


je treba nujno opredeliti tudi poteke prog na območju Občine Divača - nadaljevanje trase
železniške proge proti Ljubljani in priključitev na drugi tir železniške proge, ki prihaja iz
Kopra;
bi nadaljevanje železniške proge po južni strani AC pomenilo poseg v območja varstva po
predpisih s področja narave in načrtovano traso severne obvozne ceste Divača.
Iz gornjega izhaja, da javni interesi glede v pobudi predlaganih rešitev niso v celoti
usklajeni. Zato je v nadaljevanju postopka priprave DPN potrebno aktivno pristopiti k njihovi
uskladitvi, načrtovanju omilitvenih ukrepov ter preveritvam zgoraj omenjenih prostorskih ureditev.
V nadaljevanju postopka priprave DPN bo javnost vključena v fazi javne razgrnitve utemeljitve
variante, v sklopu katere bo organizirana tudi javna obravnava.
V mesecu maju 2014 je bila na območju naselij v bližini načrtovanega objekta izvedena
javnomnenjska telefonska raziskava o sprejemljivosti načrtovane železniške proge Trst – Divača v
lokalni skupnosti. V vzorcu je bila zajeta polovica gospodinjstev, ki je od načrtovane železniške
proge oddaljena manj kot 500 m. Raziskava je bila zastavljena tako, da so bila vprašanja vezana
predvsem na odnos prebivalcev lokalne skupnosti do informacij, glavnih virih informiranja, stopnja
zaupanja posameznim virom ter njihove želje glede posredovanja informacij v bodoče. Preverjano
je bilo tudi samo poznavanje poteka trase načrtovane železniške proge, tveganja in koristi, ki jih
pričakujejo od nove železnice ter konkretno odnos do načrtovane gradnje.
V nadaljevanju je povzetek ključnih ugotovitev (celoten tekst je v prilogi 2, poglavje 9.2):

Trasa načrtovane proge Trst – Divača je problematika, ki anketirance v veliki meri zanima.
Problematika v povprečju bolj zanima tiste anketirance, ki poznajo potek trase načrtovane
30














proge in ki osebno tudi podpirajo gradnjo nove železniške proge. Najvišje zanimanje so
izkazali tisti, ki živijo v oddaljenosti 1 km do 5 km od obstoječe železniške proge ali pa v
njeni neposredni bližini.
Sokrajani se manj pogosto pogovarjajo o projektu nove železniške proge, pogosto oz. zelo
pogosto to počne samo četrtina anketirancev.
Obveščenost o projektu nove železniške proge je slaba, anketiranci tudi ustreznost in
korektnost informacij ocenjujejo z nizko povprečno oceno. Stopnjo obveščenosti in
ustreznost informacij z višjimi ocenami ocenjujejo tisti, ki so seznanjeni s potekom trase
železniške proge in gradnjo le-te tudi podpirajo.
Glavni vir informacij o načrtovani gradnji železniške proge Trst – Divača so Primorske
novice, kjer informacije dobi dobra četrtina vprašanih, ostali viri informacij so prijatelji in
znanci, drugi tiskani časopisi ter TV SLO.
Med viri informiranja anketiranci v največji meri zaupajo medijem. Predstavniki civilne
družbe in strokovne javnosti so se glede zaupanja uvrstili za mediji.
Petina anketirancev pozna potek trase železniške proge, slabi polovici je nekaj malega
znano, tretjina pa poteka trase ne pozna. Bližina stanovanja oz. hiše vpliva na poznavanje
poteka trase, saj tisti, ki živijo bližje, v povprečju bolj poznajo potek trase nove železniške
proge, vendar pa v povprečju manj podpirajo gradnjo nove železnice.
Anketirancem se v povprečju najbolj verjetno zdi, da bo gradnja železniške proge
predstavljala veliko nevarnost za vodne vire in podzemne jame, ter da bosta povečana
hrup in vibracije neposredno ob progi. Tehnične rešitve, ki znižajo hrup in tresljaje, so
poznane 43,5 % anketirancem.
Koristi, ki bi jih prinesla nova proga, se anketirancem zdijo srednje verjetne, še največ
koristi pričakujejo v naseljih Merče in Žirje.
Skoraj dve tretjini anketirancev podpirata gradnjo nove železniške proge Trst – Divača,
gradnji pa nasprotuje 27 %. Nasprotnikov je med aktivnimi člani civilnih iniciativ in društev
je enkrat več, kot med pristaši splošne javnosti, kar navaja na misel, da je v javnosti
ustvarjen vtis o visokem nasprotovanju, ravno zaradi glasnosti, sicer izrazito maloštevilnih
pripadnikov civilnih iniciativ.
Anketiranci, ki nasprotujejo gradnji, so navedli tri poglavitne razloge proti: že sedanja ni
zadosti izkoriščena, pojav hrupa in vibracij ter da Slovenija ne sme biti samo tranzitna
država (15,0 %).
Sprejemljivost »severne« trase so anketiranci ocenili s povprečno oceno 2,86, pri čemer je
četrtina anketirancev to varianto, ki sicer ni bila izbrana, ocenila kot bolj sprejemljivo oz.
bistveno bolj sprejemljivo v primerjavi z južno varianto, nekoliko višji delež (28,3 %) pa
meni, da ta možnost ni sprejemljiva oz. sploh ni sprejemljiva.
S posodobitvijo oz. obnovo obstoječe železniške proge soglašajo oz. popolnoma soglašajo
tri četrtine anketirancev, desetina pa je nasprotnega mnenja.
Anketiranci se v povprečju delno strinjajo s trditvijo, da so Ministrstvo za infrastrukturo in
prostor in ostale strokovne institucije, ki sodelujejo pri projektu nove železniške proge,
ustanove z veliko strokovnega znanja.
Informacije, ki jih daje občina, so po mnenju anketirancev nekoliko bolj kredibilne, kot
tiste, ki jih posreduje Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Okrog 90 % anketirancev se glede geostrateške lege Slovenije strinja, da bi morala
Slovenija v bodoče bolj razvijati železniški promet, saj kakovostna železniška infrastruktura
lahko vpliva na krepitev gospodarske rasti v državi in tudi sicer bi morala Slovenija svojo
ugodno geostrateško lego v večji meri izkoristiti.
31
4 USMERITVE ZA DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA
IN OBMOČIJ PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
V OPN
Območje DPN se nahaja na območju občine Sežana in občine Divača. V obeh občinskih
prostorskih načrtih se določijo nove enote urejanja prostora, ki jih določa meja DPN ter enote
urejanja prostora območij zemljišč nad predori, ki so določena v Uredbi o DPN.
Nova podrobna namenska raba se določi glede na posamezne ureditve znotraj DPN:




na območju železniške proge s spremljajočimi objekti in na zemljiščih cest se kot podrobna
namenska raba v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje
in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) določi namenska raba »P«
– območja prometnih površin;
na območju elektronapajalne postaje Divača 25 se kot podrobna namenska raba v skladu
s Prilogo 1 Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta
ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev
naselij (Uradni list RS, št. 99/07) določi namenska raba »E« – območje energetske
infrastrukture;
na območju nad predorskimi cevmi je dovoljena raba v skladu s prostorskimi akti občin
pod omejitvami iz Uredbe o DPN;
na območjih rekultivacij se kot podrobna namenska raba določi »K« - območja kmetijskih
zemljišč, »G« - območja gozdnih zemljišč;
32
4.1 GRAFIČNE PRILOGE
Usmeritve za določanje podrobnejše namenske rabe prostora v OPN, M 1:5.000
Karta 4.1: Prikaz na podrobni namenski rabi prostora veljavnega prostorskega plana
Karta 4.2: Prikaz na podrobni namenski rabi prostora OPN v pripravi
33

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO

Transcription

Similar documents

Vrstne hiše Gabrovo naselje – DIVAČA

Ponudniki gostiln in prenočišč

Prezentacija na temo "drugi tir"

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO

Postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN): 27

14. Soboški tek 30.05.2014 ob 15:00 Uri Športni park Fazanerija

Predstavitveni letak - GEODET Novo Mesto d.o.o.

tukaj - MDPM Sežana