78. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 10. marec 2016
78. redna seja Vlade RS
Vlada sprejela načrt izvedbe premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve
20 oseb iz tretjih držav
Vlada RS je na današnji seji sprejela načrt izvedbe premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in
trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav.
Na podlagi sklepa Sveta EU 2015/1523 in sklepa Sveta EU 2015/1601 bo Slovenija:
- premestila 567 oseb iz Italije in Grčije (ali druge države članice, ki bi bila izpostavljena
hudemu pritisku na nacionalni migracijski in azilni sistem) (relokacija) in
- preselila 20 oseb iz tretjih držav (resettlement).
Končno število oseb bo verjetno višje, odvisno od trenutnih migracijskih razmer in končnega
dogovora o številu premeščenih oseb.
V okviru premestitve bo Slovenija sprejela osebe iz držav, za katere po podatkih na ravni EU
delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med vsemi odločitvami znaša vsaj 75 %.
Takšen delež imajo Sirija, Eritreja, Irak, Centralnoafriška republika, Svazi, Jemen in Bahrajn,
zato bodo v Slovenijo sprejeti prosilci iz teh držav.
V okviru trajne preselitve so prednostne regije, določene na ravni EU: Severna Afrika, Srednji
vzhod in države Afriškega roga oziroma regije, kjer so vzpostavljeni evropski Regionalni
programi zaščite. Glede na navedeno bo Slovenija v okviru trajne preselitve sprejela osebe iz
Sirije.
Slovenija bo s premestitvami oseb začela aprila letos. V rednih časovnih presledkih (vsaj
vsake tri mesece) bo Italiji oziroma Grčiji sporočila število oseb, ki jih je mogoče hitro
premestiti. Predvidena časovnica prihoda premeščenih oseb:
Vseh 20 oseb, ki bodo trajno preseljene, bodo k nam prišle v letošnjem letu.
Premestitev iz Italije in Grčije (relokacija)
V Italiji oziroma Grčiji se opravi postopek registracije, odvzema prstnih odtisov in vnosa
podatkov v Dublinet in Eurodac. Od tam tudi sporočijo, da so kandidati na voljo. Zavrnitev je
možna zgolj v primeru obstoja utemeljenih razlogov, da se osebo šteje kot grožnjo za
nacionalno varnost ali za javni red ali da obstajajo izključitveni razlogi. Slovenija na podlagi
prejetih in proučenih podatkov Italiji oziroma Grčiji pošlje sporočilo o sprejetju/zavrnitvi za
vsakega prosilca posebej.
Po prihodu v Slovenijo bodo osebe nameščene v azilni dom, kjer bodo imele zagotovljeno
nastanitev in oskrbo, hkrati bo izveden postopek mednarodne zaščite. Prosilcem je
zagotovljena osnovna oskrba, spremljanje postopka v jeziku, ki ga razumejo, brezplačna
pravna pomoč v postopku pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem, in sicer s pomočjo enega
svetovalca za begunce, nujno zdravljenje, izobraževanje, žepnina in pravica do dela in
zaposlovanja. Prosilcem je v fazi odločanja ob izpolnjevanju pogojev omogočeno tudi bivanje
na zasebnem naslovu.
Po pridobitvi statusa mednarodne zaščite bodo osebe nameščene v integracijsko hišo
(trenutno imamo dve, eno v Ljubljani in eno v Mariboru) za največ 15 mesecev, po poteku tega
obdobja se osebe nastanijo na zasebnem naslovu, pri čemer so za dve leti po izselitvi iz
integracijske hiše upravičene še do izplačila denarnega nadomestila za zasebno nastanitev
(trenutno 288,81 evrov za eno osebo). Prve tri mesece (uvajalno obdobje) bodo vključene v
orientacijski program (seznanjanje z načinom življenja, institucijami v RS, osnove slovenskega
jezika, praktična raba jezika, uvajanje v samostojno življenje), ki ga bo izvajala z javnim
razpisom izbrana organizacija – postopek javnega razpisa za izvajalca programa je v zaključni
fazi. Po poteku uvajalnega obdobja jim bo nudena pomoč pri iskanju zasebne nastanitve,
učenje slovenskega jezika, učna pomoč in pomoč svetovalca za integracijo.
Trajna preselitev (resettlement)
Slovenija status begunca prizna osebam, ki prebivajo v tretji državi in izpolnjujejo pogoje za
priznanje statusa. V postopku odločanja se upošteva poročilo, ki ga za vsako osebo pripravi
uradna oseba pristojnega organa oziroma Visoki komisariat v tretji državi, iz katere bodo
osebe trajno preseljene.
Po prihodu v Slovenijo bodo osebe z že priznanim statusom v tretji državi nastanjene v
ustrezno obliko nastanitve. Glede na relativno majhno število sprejetih oseb v okviru projekta
trajne preselitve, s katerimi še nimamo izkušenj, smo pripravili poseben projekt vključevanja.
Namen projekta je zagotoviti nastanitev, orientacijski program in pomoč pri vključevanju, ki ga
bo izvajal na javnem razpisu izbran izvajalec.
Za namen izvedbe načrta bodo porabljena tako proračunska sredstva kot sredstva Sklada za
azil, migracije in vključevanje. Za izvedbo projektov bodo porabljena sredstva Sklada za azil,
migracije in vključevanje v višini 75 % in sredstva državnega proračuna v višini 25 %.
Slovenija bo za vsako premeščeno osebo od Evropske komisije prejela dodatnih 6.000 evrov
in za vsako trajno preseljeno osebo 10.000 evrov (zanje zaprosimo ob dejanski
premestitvi/trajni preselitvi).
Vir: MNZ
Vlada sprejela najpomembnejši strateški razvojni dokument s področja informacijske
družbe za napredno digitalno družbo
Vlada RS je na današnji seji sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 –
DIGITALNA SLOVENIJA 2020. Gre za krovno strategijo, ki določa ključne strateške razvojne
usmeritve in pridružena strateška dokumenta Načrt razvoja omrežij naslednje generacije do
leta 2020 in Strategijo kibernetske varnosti povezuje v enovit strateški razvojni okvir.
Strategija je zaveza za hitrejši razvoj digitalne družbe in izrabo priložnosti, ki jih omogočajo
informacijsko komunikacijske tehnologije in internet za splošne gospodarske in družbene
koristi. Predvideva ukrepe za odpravo največjih razvojnih vrzeli na področju digitalne družbe:
hitrejši razvoj digitalnega podjetništva, večjo konkurenčnost IKT industrije, splošno
digitalizacijo, razvoj ustrezne digitalne infrastrukture, gradnjo širokopasovne infrastrukture,
izboljšanje kibernetske varnosti in razvoj vključujoče informacijske družbe. Strategija
predvideva prednostno investiranje v inovativno podatkovno vodeno gospodarstvo in razvoj ter
uporabo interneta, v tem okviru pa v raziskave in razvoj interneta stvari, tehnologije masovnih
podatkov, računalništva v oblaku in mobilnih tehnologij.
Predvideva tudi ustanovitev Slovenske digitalne koalicije, ki bo povezala deležnike razvoja
digitalnega gospodarstva in oblikovanja digitalnih delovnih mest. V sodelovanju z industrijo,
nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki bodo v njenem okviru izvedeni ukrepi za večje
splošno zavedanje o pomenu IKT in interneta za razvoj celotne družbe, za boljšo digitalno
pismenost, boljše e-veščine delovno aktivnih in za večje število usposobljenih IKT
strokovnjakov.
Cilj, ki ga strategija zasleduje je, da bo Slovenija s pospešenim razvojem digitalne družbe
izkoristila razvojne priložnosti IKT in interneta in postala napredna digitalna družba. Postati želi
referenčno okolje za uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020
Vlada RS je sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in
naložila Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pri operaterjih elektronskih
komunikacij testira tržni interes za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta na
način, kot je predviden v Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta
2020. Vlada je tudi naložila Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da glede na izraženi
tržni interes operaterjev elektronskih komunikacij pripravi spisek območij, ki so bele lise, s tem
spiskom dopolni Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 ter o
tem seznani Vlado Republike Slovenije.
V interesu razvoja digitalne družbe in izkoriščanja priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko
komunikacijske tehnologije in internet za doseganje trajnih gospodarskih in družbenih koristi,
kot so med drugim razvoj gospodarstva, večja konkurenčnost, nova kakovostna delovna mesta
ter enakomeren razvoj podeželja in urbanih področij, je strateški cilj do leta 2020 96 %
gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s in vsaj 30
Mb/s za 4 % gospodinjstev.
Vir: MIZŠ
Vlada seznanjena s poročilom o uvedbi davčnih blagajn
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o uvedbi sistema davčnega
potrjevanja računov v Republiki Sloveniji.
Vlada je 5. 2. 2015 potrdila Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji. V
okviru akcijskega načrta je vlada tudi potrdila predlog, da se uvede sistem davčnih blagajn, pri
katerem so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom
Finančne uprave RS. Zavezanci podatke o računih, za katere prejmejo plačilo v gotovini, pred
izdajo računa pošljejo Finančni upravi RS, ki jih verificira in shrani.
V skladu z akcijskim načrtom je bila pripravljena zakonodajna podlaga, tako da je z 2.
januarjem 2016 za vse subjekte, za katere v Sloveniji velja obveznost izdaje računov na
podlagi predpisov, ki urejajo DDV, začela veljati tudi obveznost davčnega potrjevanja računov.
Poročilo o izvedbi projekta uvedbe sistema davčnega potrjevanja računov vključuje:
− ključne podatke o stanju na dan 2. 1. 2016, ko je uporaba sistema davčnega
potrjevanja računov postala obvezna,
− izvedene komunikacijske aktivnosti za seznanitev zavezancev in javnosti z novimi
obveznostmi v zvezi z davčnim potrjevanjem računov, ki so omogočile čim bolj tekoč
prehod na nov sistem,
− časovno izvedbo aktivnosti za vpeljavo sistema davčnega potrjevanja računov,
− sestavo delovne skupine za uvedbo davčnih blagajn,
− realizirane stroške vzpostavitve sistema davčnega potrjevanja računov na strani
Finančne uprave RS in izvedbe oglaševanja ter nagradne igre Vklopi razum, zahtevaj
račun ter
− način spremljanja učinkov novega sistema davčnega potrjevanja računov v letu 2016.
Vir: MF
Vlada se je opredelila do ukrepov iz Manifesta industrijske politike
Vlada RS se je danes na redni seji opredelila do posameznih ukrepov iz Manifesta industrijske
politike, ki so bili sprejeti na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva. Opredelitev bo posredovana
v Državni zbor Odboru za finance in monetarno politiko, Odboru za gospodarstvo ter Odboru
za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki so na skupni seji 3. 12. 2015 naložili Vladi RS,
da se opredeli do pobud iz Manifesta industrijske politike, ki ga je pripravila Gospodarska
zbornica Slovenije.
Vlada je vse pobude GZS proučila in ugotovila, da so nekatere že uresničene, druge v
izvajanju, tiste, ki še niso, je podprla, v nekaterih primerih pa se je opredelila, da pobude ne
podpre oz. da spremembe v tem trenutku niso potrebne. Ob vsaki opredelitvi je vlada podala
obsežna pojasnila.
Tako vlada v sklopu tematike Pametno kadrovanje (kadrovska politika) meni, da na področju
štipendiranja v RS nadaljnje spremembe trenutno niso potrebne.
V sklopu Pametni razvoj (razvojna politika) vlada na področju Pametno usmerjanje razvojnih
sredstev (industrija aktivna v vlogi oblikovanja vsebin razpisov) Vlada predloge podpira razen
ustanovitve nove agencije.
V sklopu Pametna internacionalizacija (promocija industrije na tujih trgih) na področju
okrepljene vloge slovenske diplomacije in okrepitve ponudbe SID banke ter strateške vključitve
v mednarodne povezave vlada predloge podpira razen pobude za vključitev v Azijsko razvojno
banko ADS v tem trenutku.
V sklopu Pametni davki (davčna politika) na področju racionalizacije obdavčitve stroškov dela
vlada predloge preučuje. Za dvig gospodarske konkurenčnosti pa bo letos pripravila načrt in
sprejela spremembe predpisov za postopno uvajanje predlogov gospodarstva. Kar zadeva
predlog o okoljskih in energetskih dajatvah, bo vlada predlog znižanja okoljskih dajatev
preučila v okviru priprave Zelene davčne reforme.
Povezava na celotni dokument:
http://www.mgrt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ministrstvo/drugi_dokumenti/
Vir: MGRT
Vlada sprejela Letni program izobraževanja odraslih v RS za leto 2016
Vlada RS je sprejela Letni program izobraževanja odraslih RS za leto 2016, ki ga bo
ministrstvo objavilo na spletni strani ministrstva.
Z LPIO so določeni izobraževalni programi, ki se financirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsta
dejavnosti potrebnih za njegovo uresničevanje, obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem
proračunu in ministrstva, pristojna za izvedbo programa. Z LPIO 2016 se po posameznih
ministrstvih, ki so LPIO 2016 pripravila, določajo izobraževalni programi in dejavnosti, ki se
bodo izvajale in financirale iz državnega proračuna v letu 2016.
LPIO 2016 so pripravila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za
javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje.
Ciljne skupine, ki jih opredeljuje LPIO 2016, so:
• brezposelni: prednostna skupina so starejši od 50 let, ki nimajo poklicne ali strokovne
izobrazbe ali imajo manj ključnih ali poklicnih zmožnosti;
• zaposleni:
– prednostna skupina so starejši od 45 let z dokončano manj kakor štiriletno srednjo šolo
ali slabšimi ključnimi ali poklicnimi zmožnostmi,
•
•
– zaposleni, ki zaradi posebnih psihofizičnih zahtev nekega poklica tega ne morejo več
opravljati, ko dosežejo določeno starost;
manj izobraženi in druge ranljive skupine, kakor so osipniki in mladi, ki zgodaj opustijo
šolanje, socialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli, migranti, invalidi in obsojenci;
druge skupine odraslih, ki imajo omejene možnosti dostopa do socialnih, kulturnih in
ekonomskih dobrin, kakor so na primer kmetje in prebivalstvo iz manj razvitih regij.
Vir: MIZŠ
Informacija o pripravi pilotnih projektov po Akcijskem načrtu Resolucije o Nacionalnem
stanovanjskem programu 2015 - 2025
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o pripravi pilotnih projektov po Akcijskem načrtu
Resolucije o Nacionalnem stanovanjskem programu (NSP) 2015 - 2025 in naložila pristojnim
ministrstvom, da v čim krajšem času pristopijo k izvedbi predvidenih aktivnosti. Ministrstvo za
okolje in prostor (MOP) bo o izvajanju aktivnosti poročal vladi do konca leta.
Stanje na nepremičninskem trgu ni v dobrem položaju, zato je treba oblikovati jasne smernice
stanovanjske politike in nadzorovati politike glavnih akterjev na nepremičninskem trgu.
Usmeritev stanovanjske politike narekuje Resolucija o NSP 2015-2025.
NSP izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo
primerno stanovanje. Pri opredeljevanju kvalitete stanovanjske gradnje izhaja iz upoštevanja
razvojnih trendov v načinu življenja in diferenciacije potreb oziroma standardov, v okviru
humanizacije bivalnega in delovnega okolja.
Za posamezne ciljne skupine prebivalstva je treba zagotoviti dostop do stanovanj različnega
tipa, in sicer s pomočjo spodbujanja različnih finančnih ukrepov, zakonodajnih sprememb in
izvedbe pilotnih projektov ter z usklajenim izvajanjem javnih politik, kot so socialna, finančna,
prostorska, šolska in zdravstvena.
S srednjeročno usmerjenostjo bodo v obdobju petih let izvedeni izbrani projekti za stabilizacijo
razmer na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji. V novih okvirih bo zagotovljena
enakopravna obravnava prebivalcev pri reševanju stanovanjskega problema. Hkrati bodo
ukrepi usmerjeni v urejenost in transparentnost podatkov ter vključevanje zunanjih investitorjev
v zagotavljanje stanovanjske oskrbe, kar bo posledično prispevalo k razbremenitvi javnih
financ.
MOP skupaj s Stanovanjskim skladom RS, glavnim izvajalcem stanovanjske politike, pripravlja
naslednje pilotne projekte za:
- zagotovitev ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo
stanovanjsko vprašanje;
- zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade
- deljeno lastništvo stanovanja za mlade in mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjsko
vprašanje;
- javno službo za najemniško upravljanje;
- stanovanjske skupnosti za starejše;
- odkup stanovanja z doživljenjsko rento;
- shema za zagotavljanje namenskih stanovanjskih enot;
- shema za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in družine
Vir: MOP
Vlada sprejela Uredbo o programu sistematičnega pregledovanja delovnega in
bivalnega okolja
Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o programu sistematičnega pregledovanja
delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja
navzočnosti naravnih virov sevanj.
Uprava za varstvo pred sevanji (URSVS) je leta 2006 pripravila Program sistematičnega
pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o ukrepih za
zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanj (program) za obdobje do
2016. Na njegovi podlagi so bile izvedene meritve koncentracij radona v vzgojno-varstvenih
ustanovah. Zato je URSVS pripravila predlog nove uredbe o programu sistematičnega
pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov
zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanj. Uredba je namenjena zagotavljanju varstva
pred povečano izpostavljenostjo delavcev in posameznikov iz prebivalstva zaradi naravnih
virov ionizirajočih sevanj na območjih in pri dejavnostih, kjer je povečano tveganje zaradi
sevanja teh virov. S to uredbo se določajo obseg in pogostost pregledovanja delovnega in
bivalnega okolja, ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti in merila za sprejemanje ukrepov.
Izvajanje programa zagotavljata URSVS in Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost
(URSJV).
URSVS izvajanje zagotavlja na območjih oziroma dejavnostih, ki se nanašajo na kraške ali
druge podzemne jame, rudnike, toplice, kopališča in druge vodne viri radona, letalske prevoze
in druga območja oziroma dejavnosti, kjer so delavci oziroma posamezniki iz prebivalstva
izpostavljeni radonu oziroma toronu ter njunim potomcem, sevanju gama ali kakršnikoli drugi
izpostavljenosti zaradi naravnih virov v bivalnem okolju in na delovnih mestih. URSJV pa
zagotavlja izvajanje na območjih oziroma dejavnostih, ki vključujejo ravnanje z materiali ali
odpadki, ki imajo zaradi svojih lastnosti povečano vsebnost naravnih radionuklidov (NORM) ali
imajo zaradi tehnološke predelave povečano vsebnost naravnih radionuklidov (TENORM),
njihovo skladiščenje ali odlaganje in druge dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost NORM ali
TENORM.
Vir: MZ
Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim
gorivom za obdobje 2016-2025
Vlada RS je določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPROG) in ga
posreduje Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku.
ReNPROG v prvem poglavju na kratko opisuje slovenski jedrski program, pravno formalno
opredelitev radioaktivnih odpadkov, veljavno zakonodajo in mednarodne pogodbe. V drugem
poglavju podaja splošne cilje in načela ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim
gorivom, postopke za zmanjšanje nastajanja, vnos/iznos, uvoz/izvoz in tranzit radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva, zagotavljanje kadrovskih in finančnih virov, financiranje
področja, mejnike programa za obdobje 2016 – 2025, pripravo programa razgradnje Nuklearne
elektrarne Krško in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz
Nuklearne elektrarne Krško. Sledi obširna analiza stanja v tretjem poglavju za vse vrste
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva po posameznih objektih s podatki o trenutnih
količinah in ocenah prihodnjih količin, vključno z radioaktivnimi odpadki iz razgradnje. Analiza
stanja na področju raziskav in razvoja obravnava pereče probleme, ki se nanašajo na
raziskovanje in razvoj ter na izobraževanje in usposabljanje. S tem je povezana tudi
raziskovalna in razvojna dejavnost na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim
gorivom. V četrtem poglavju so na podlagi analize stanja na področju ravnanja z radioaktivnimi
odpadki in izrabljenim gorivom ob upoštevanju potreb po pravočasnem zagotavljanju pogojev
za reševanje problemov, povezanih z njimi, predstavljene strategije z ukrepi za dosego ciljev
za vse vrste radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za čas veljavnost ReNPROG in tudi
za daljše časovno obdobje. Predstavljenih je 12 strategij s konkretnimi ukrepi za dosego ciljev
za vsako posamezno strategijo in s predlogi tehničnih ukrepov. Določeni so roki, nosilci
ukrepov in viri financiranja.
Prikazana je ocena stroškov za izvajanje ukrepov za dosego ciljev iz resolucije po posameznih
področjih nacionalnega programa. Navedeni so okvirni stroški, ki bremenijo državni proračun
in Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih
odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad za razgradnjo NEK). Za
izvedbo celotnega programa je v naslednjem desetletnem obdobju treba zagotoviti
185.835.000,00 EUR, in sicer iz dveh glavnih virov financiranja: iz Sklada za razgradnjo NEK v
vrednosti 145.370.000,00 EUR in iz državnega proračuna v vrednosti 36.465.000,00 EUR. V
resoluciji pa so ločeno navedena tudi sredstva za raziskave in razvoj v vrednosti 4.000.000,00
EUR, ki bodo zagotovljena iz obstoječih raziskovalno-razvojnih sredstev ali neposredno od
uporabnikov.
Zadnji del resolucije je namenjen komuniciranju, izobraževanju in poročanju, opredeljen pa je
tudi način sodelovanja in obveščanja javnosti pri odločanju na tem področju. Navedena je
odgovornost posameznih akterjev za izvajanje nacionalnega programa ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Opredeljeno je spremljanje napredka pri
izvajanju nacionalnega programa, ki se zagotovi z vsakoletnim preverjanjem stanja izvajanja
programa. Organ, pristojen za jedrsko varnost, enkrat letno zbere informacije od posameznih
izvajalcev strategije in jih vključi v letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski
varnosti, ki ga vlada predloži Državnemu zboru RS vsako leto do konca julija za preteklo leto.
Vir: MOP
Odločbi o začasnem izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe na
dimnikarskih območjih Ptuj in Divača
Vlada RS je izdala odločbi o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Ptuj, podeli
družbi DIMNIKARSTVO KAMIN dimnikarske storitve d.o.o., na dimnikarskem območju Divače
pa podjetniku ENERDIM, vzdrževanje kurilno dimovodnih naprav in servis gorilcev, Jure Pipan
s.p..
Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1H) določa, da se za tista koncesijska
območja, na katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015 izvede
javni poziv. Vlada na podlagi javnega poziva, in sicer do 31. 12. 2016, podeli koncesijo
tistemu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije.
V primeru več prijav na posamezno dimnikarsko območje ima skladno z ZVO prednost pri
podelitvi oseba, katere sedež je najbližje središču koncesijskega območja.
Za podpis obeh koncesijskih pogodb se pooblasti Ireno Majcen, ministrico za okolje in prostor.
Vir: MOP
Vlada potrdila prerazporeditev pravic porabe znotraj finančnega načrta MOP
Vlada RS je na današnji redni seji na predlog ministrstva za okolje in prostor potrdila
prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 839.987 evrov.
Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo prerazporeditev pravic porabe v skupni višini
839.987 evrov iz različnih proračunskih postavk znotraj svojega finančnega načrta na
proračunsko postavko »Odškodnine, kazni in stroški v sodnih, upravnih in revizijskih postopkih
ter stroški poravnav in izvršb« za plačilo sodne takse v pravdni zadevi tožeče stranke RS proti
Verbund Hydro Power HmBH zaradi poplav na Dravi novembra 2012.
Vir: MF
Sklepa v postopku javnega naročila na področju obvezne državne gospodarske javne
službe urejanja voda
Vlada RS je sprejela sklepa, s katerima se zahtevek za revizijo vlagateljev VGP d.d., z dne
19. 2. 2016 in NIVO EKO d. o. o, z dne 11. 2. 2016, zoper ravnanje naročnika v postopku
oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih
javnih služb na področju urejanja voda« za sklop 4 – Območje Savinje, zavrne kot
neutemeljen.
Vlada je v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje
obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« sprejela odločitev z
dne 28. 1. 2016, s katero je kot nepopolne izločila vse prispele ponudbe.
Vir: MOP
Realiziranih 157 ukrepov (41%) iz Enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in
poslovno okolje
Vlada RS se je seznanila s šestim poročilom o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za
boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti.
3. oktobra 2013 je vlada sprejela Enotni dokument za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter
dvig konkurenčnosti, s katerim želi okrepiti ciljno usmerjenost izvajanja ter nadzor nad
uresničevanjem ukrepov iz dokumenta, in sicer brez podvajanja in nedoločnih ter nejasnih
pristojnosti oziroma odgovornosti glede izvedbe.
V šestem poročilu je predstavljena trenutna stopnja realizacije v Enotno zbirko uvrščenih
ukrepov, kakor tudi izvedena prenova Enotne zbirke ukrepov (enotne zbirke) v letu 2015, ki je
vključevala številne aktivnosti: predstavitve začrtane prenove ukrepov na posameznih resorjih;
prenovo ukrepov iz splošnih v konkretne v skladu s priporočili Evropske komisije,
preoblikovane pa so bile tudi stalne naloge v smeri konkretnosti. Prenova enotne zbirke je bila
usklajena tudi s področji kot so ta opredeljena pri World Economic Forum (12 področij GCI –
Svetovni indeks konkurenčnosti) v povezavi z vsakoletnimi poročili Doing Business ter na tej
podlagi opredeljenih virov in kazalnikov. Enotna zbirka je bila dopolnjena tudi z novimi ukrepi iz
Akcijskega načrta Strategije razvoja javne uprave – 2020 (dodanih 89 novih ukrepov) ter
ukrepi iz Okvirnega programa za prehod na zeleno gospodarstvo (51 novih ukrepov).
Nadgradnja je bila izvedena tudi v smeri umestitve bodočih ukrepov na podlagi predlogov iz
Manifesta industrijske politike, upoštevana pa so bila tudi načela Akta za mala podjetja / SBA.
V januarju 2016 je bila enotna zbirka prav tako dopolnjena z novim modulom, in sicer z "Ukrepi
za javne finančne prihranke občin". Aplikacije je bila nadgrajena tudi z novimi funkcionalnostmi
za uporabnike.
Po opravljenih tehničnih nadgradnjah in vsebinski prenovi ter dopolnitvi Enotne zbirke so
resorji do 5. 2. 2016 izvedli tudi šesto poročanje o realizaciji v zbirko uvrščenih ukrepov (ki se
je zaradi prenove nekoliko zamaknilo).
Predmet šestega poročanja (od 1. 9. 2015 do 31. 12. 2015) so bili predvsem ukrepi, za katere
so resorji predvideli, da bo mogoča realizacija v letu 2015 in 2016. Stanje realizacije vseh
ukrepov (381 ukrepov) je naslednje:
realiziranih je 157 ukrepov (41,21 %),
delno realiziranih je 156 ukrepov (40,94 %),
nerealiziranih je še 68 ukrepov (17,85 %).
Stopnja realizacije na ukrepih s predvideno realizacijo v letu 2015 (47 ukrepov) je sledeča:
realiziranih je 21 ukrepov (44,68 %),
-
delno realiziranih je 24 ukrepov (51,06 %),
nerealizirana sta še 2 ukrepa (4,26 %).
Ob izvedenem poročanju ugotavljamo, da je viden napredek pri realizaciji ukrepov. V zbirko je
namreč vključenih novih 140 ukrepov. V poročevalskem obdobju je dodatno realiziranih 27
ukrepov, medtem ko so resorji na novo pristopili k realizaciji 85 ukrepov. Poleg omenjenega se
je dvignila tudi stopnja končne realizacije za ukrepe, ki so imeli rok realizacije do konca leta
2015, saj je skupaj realiziranih 21 ukrepov (od 47), kar predstavlja 45 odstotkov od celote.
Trenutno so samo še trije ukrepi, pri katerih resorji še niso povzeli nikakršnih aktivnosti v smeri
njihove realizacije.
V zvezi z realizacijo ukrepov za javno finančne prihranke občin je vlada januarja 2015 sprejela
sklep, da pripravi predloge sprememb predpisov, ki se nanašajo na znižanje stroškov
delovanja občin oz. odpravo administrativnih ovir.
Da bi omogočili enostaven pregled seznama predpisov, ministrstev, ki so pristojna za njihovo
spremembo ter višino ocenjenih finančnih učinkov, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo
dopolnitev že uspešno delujočega spletnega orodja »Enotne zbirke ukrepov za boljše
zakonodajno in poslovno okolje« na način, da ta omogoča vpogled v realizacijo sprememb
predpisov za doseganje prihrankov občin. Spletna storitev omogoča pregled nad
uresničevanje dogovorjenega nabora sprememb predpisov, ki imajo finančne ali
administrativne učinke na občine in je na voljo na vladni spletni strani ali na spletnem naslovu
http://www.enotnazbirkaukrepov.gov.si/.
Vir: MJU
Vlada o problematiki financiranja občin
Vlada RS je na današnji seji sprejela Odgovor Vlade RS v zvezi s problematiko financiranja
občin in ga bo posredovala Komisiji za nadzor javnih financ Državnega zbora RS.
Vlada ocenjuje, da je financiranje lokalne samouprave v Sloveniji ustrezno. V teku so analize
po zaključnih računih občin za leto 2015 in prvi pokazatelji potrjujejo ustreznost financiranja. V
poročilu Vlada posebej navaja že opravljeno delo na področju zniževanja stroškov za
delovanje občin in odpravo administrativnih ovir, s tem delom pa nadaljuje in je zadevo
vključila v spletno aplikacijo, ki omogoča redno spremljanje prihrankov na ravni države za
lokalne skupnosti.
Poleg tega je v sodelovanju z združenji občin v pripravi Strategija razvoja lokalne samouprave
v Sloveniji, ki bo začrtala razvoj slovenskih občin v naslednjih letih. Vlada pa se je že lotila tudi
sprememb sistema financiranja občin, ki pa zaradi javno-finančnega položaja države ne smejo
prinesti nove obremenitve državnega proračuna. Vlada želi posebej poudariti, da so v celoten
proces zniževanja stroškov za delovanje občin, v proces sprememb področne zakonodaje, ki
se nanašajo na občine, vključena vsa tri združenja občin, da je skoraj vedno dosežen konsenz
pri spremembah, da pa predvsem zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti države ni
vedno mogoče slediti težnjam združenj občin.
Komisija za nadzor javnih financ je namreč na 25. redni seji pozvala Vlado, Skupnost občin
Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, da ji v roku 15 dni
pisno poročajo o realizaciji sklepov, ki jih je Komisija v zvezi s financiranjem občin sprejela na
14. redni seji, ko je komisija obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-E) in
na 9. nujni seji ob obravnavi problematike financiranja občin.
Vir: MJU
Vlada o Poročilu o naročilih Ministrstva za javno upravo oddanih v letu 2015, v skladu z
Zakonom o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o naročilih Ministrstva za javno upravo oddanih v letu
2015, v skladu z 11. členom Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti.
Na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti mora naročnik o
naročilih, ki so bila oddana v skladu z 11. členom ZJNPOV, poročati Vladi Republike Slovenije
najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Naročnik za vsako oddano naročilo
poroča o podatkih v skladu s Pravilnikom o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v
preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ter
načinu njihovega zbiranja.
Pod ta naročila spadajo naročila, ki se izvajajo na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije
(naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij, katerih
razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z
naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov) ter naročila
za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.
Ministrstvo za javno upravo je v letu 2015 pridobilo tri soglasja medresorske komisije in je
oddalo oziroma sklenilo tri pogodbe na podlagi 11. člena Zakona o javnem naročanju na
področju obrambe in varnosti. Omejena zaupna javna naročila so bila izvedena v okviru
operacije Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, ki jo je delno financirala Evropska
unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Vir: MJU
Vlada sprejela informacijo o problematiki upravljanja z radio frekvenčnim spektrom na
meji Slovenija – Italija
Vlada RS se je seznanila z informacijo o radio frekvenčnih motnjah na FM področju na
obmejnih območjih z Italijansko republiko in s tem povezano izvršbo tuje sodne odločbe.
V zadnjih letih italijanske radijske postaje zaradi domnevnega motenja vse pogosteje proti
slovenskim radijskim postajam vlagajo tožbe na italijanskih sodiščih. Tako je Radio Dance di
Stefano Marassi & C. S.A.S. zaradi domnevnega motenja vložil tožbo zoper slovensko
radijsko postajo Radio Center in z njo uspel. Tožnik je nato v Republiki Sloveniji sprožil
postopek priznanja tuje sodne odločbe in izvršljivosti denarne terjatve, pri čemer je bil enako
uspešen.
Ker gre za izjemno pomembno odločitev sodišča in za precedens priznanja tuje sodne
odločbe je vlada delovni skupini za urejanje radio frekvenčnega spektra z Italijansko
republiko naložila, da v roku 3 mesecev pripravi predlog ukrepov za zaščito interesov
Republike Slovenije.
Delovni skupini za urejanje radio frekvenčnega spektra z Italijansko republiko je vlada naložila,
da v roku 3 mesecev pripravi predlog ukrepov za zaščito interesov Republike Slovenije.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) dodeljuje frekvence oddajanja
slovenskim radijskim in TV postajam skladno z mednarodnimi sporazumi in postopki
usklajevanja. V nasprotju s tem pa je Italijanska republika nekatere iste frekvence podelila v
uporabo italijanskim radijskim in TV postajam. Pri tem ni izpeljala postopka mednarodnega
usklajevanja in pridobila soglasja Slovenije (in drugih potencialno prizadetih držav). Zato
italijanske radijske postaje v bližini slovenske meje oddajajo na frekvencah, na katerih že
oddajajo slovenske radijske postaje, oziroma na frekvencah, ki so bile z mednarodnimi
sporazumi dodeljene Republiki Sloveniji. S tem Italija krši mednarodni sporazum in povzroča
take motnje, da je uporaba frekvenc s strani slovenskih radijskih postaj otežena in včasih
celo nemogoča.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela predlog stališča k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Uredbe glede okrepljenega preverjanja podatkov v ustreznih zbirkah
podatkov na zunanjih mejah
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z okrepljenim
preverjanjem podatkov v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah.
Gre za predlog spremembe Schengenskega zakonika, s katerim se uvaja sistematično
preverjanje na zunanjih mejah EU. Ker se s tem uvaja kontrola vseh potnikov, vključno z
državljani EU, smo do takšne rešitve zadržani, saj tak ukrep ni sorazmeren z želenim učinkom.
Menimo namreč, da gre za neživljenjski ukrep, ki bo v praksi povzročal veliko težav.
Slovenija bo v času obravnave na strokovnih telesih Sveta EU zagovarjala nujnost sprejetja
take določbe, ki bo uresničljiva v praksi z najmanjšim vplivom na pretočnost potnikov preko
zunanjih meja Evropske unije.
Slovenija bo v razpravah predlagala spremembe in dopolnitve posameznih določb člena, ki
bodo šle v smeri, da se:
• namesto sistematičnosti preverjanja vseh potnikov določijo izjeme (npr. družine z
majhnimi otroci, upokojenci, člani posadk, imetniki diplomatskih potnih listov, člani
mednarodnih organizacij, čezmejni delavci ipd.) ob ustrezni uporabi indikatorjev
tveganja, ki že obstajajo na evropski in nacionalni ravni;
• če bi bilo sistematično preverjanje podprto s strani večine držav članic, pripravi
podrobno periodično oceno učinka o izvajanju takih sistematičnih kontrol in da se
ugotovi (ne)nujnost njihovega izvajanja.
V primeru sprejetja predloga akta v taki obliki (torej, da se bo izvajalo sistematično
preverjanje), bo treba proučiti možnosti vlaganja v dodatno infrastrukturo in kadre, kar pomeni
vpliv na državni proračun. Prav tako bo treba preveriti možnosti uporabe finančnih virov EU v
tem primeru.
Vir: MNZ
Vlada sprejela predlog stališča k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
evropski mejni in obalni straži
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi Uredbe (ES)
št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES - 15398/15.
Gre za predlog ustanovitve Evropske mejne in obalne straže, ki bi nadomestila agencijo
Frontex in hkrati pridobila nova pooblastila v smislu integriranega upravljanja zunanjih meja
EU.
Republika Slovenija načeloma podpira krepitev zmogljivosti agencije zaradi zmožnosti
odzivanja na aktualne razmere na zunanjih mejah držav članic.
Slovenija meni, da gre pri predlogu uredbe za konceptualno popolnoma nov pristop, ki bi
potreboval daljši čas za temeljitejšo razpravo, in da predlog ne nudi ustreznih kratkoročnih
ukrepov za izboljšanje nadzora zunanjih meja s ciljem preprečevanja ilegalnih migracij in
čezmejne kriminalitete, povezane z ilegalnimi migracijami.
Vir: MNZ
Vlada o Spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu
blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za
podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih
držav
Vlada RS je na podlagi Poslovnika Vlade Republike Slovenije sprejela stališče Republike
Slovenije k zadevi Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu
blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo
pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav - 5752/16, ki
se glasi:
Republika Slovenija ima pomisleke glede spremenjenega predloga Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil
Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih
naročil tretjih držav, ker meni, da ne bo prinesel želenih rezultatov. Evropska unija bo z
omenjenim predlogom dala tretjim državam negativen (protekcionističen) signal, ne pa
spodbudila pogajanj za odprtje trgov.
Spremenjeni predlog uredbe po predhodni pravni analizi prinaša izboljšanje besedila, vendar
menimo, da tudi ta predlog novega instrumenta Evropske unije na področju javnih naročil z
vidika trgovinske politike ne bo prinesel večje odprtosti in urejenosti trgov javnih naročil tretjih
držav oziroma ne bo odpravil težav slovenskih oziroma evropskih podjetij, ki želijo sodelovati
kot ponudniki v postopkih javnega naročanja v tretjih državah.
Predlog uredbe omogoča zapiranje trga, kar je v nasprotju s trgovinsko politiko Evropske unije
in tudi Republike Slovenije, ki se zavzema za liberalizacijo, odpiranje trga. Evropska unija bo z
omenjenim predlogom dala tretjim državam negativen signal, ne pa spodbudila pogajanj za
odprtje trgov.
Poleg tega se postavlja vprašanje učinkovitosti mehanizma za povečanje pogajalskih
sposobnosti Evropske komisije v okviru trgovinskih pogajanj. Pomembno za Slovenijo je
dejstvo, da so države, proti katerim bi lahko potencialno uvedli ukrepe, poleg Kitajske, ki je
primarna ciljna država, tudi Bosna in Hercegovina, Srbija in Rusija. Obstaja možnost, da bodo
ukrepi zajeli tudi podjetja in izdelke evropskih podjetij, ki poslujejo globalno, zato je potrebno
preučiti tako vpliv na globalne verige vrednosti kot tudi posledice na evropska podjetja, ki
poslujejo globalno. Potrebna so dodatna pojasnila in obrazložitev Evropske komisije glede
nekaterih splošnih pravnih vprašanj.
Vir: MJU
Vlada o Poročilu Ministrstva za javno upravo glede "Pospešitve in zaključka postopkov
po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah"
Vlada RS se je seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o realizaciji 4. in 5. točke
sklepa Vlade Republike Slovenije številka 49900-8/2013/10 z dne 9. 1. 2014 za "Pospešitev in
zaključek postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah" v zvezi s sklepom Vlade
Republike Slovenije o spremembi prvonavedenega sklepa številka 49900-1/2015/4 z dne 18.
3. 2015, v času od 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015.
Vlada Republike Slovenije je s sklepom z dne 9. 1. 2014 pozvala takratno Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje, takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo, da kot drugostopni organ v vseh primerih odločanja o
rednem pravnem sredstvu zoper odločitve upravnih enot po Zakonu o denacionalizaciji
(ZDEN), odločajo meritorno z upoštevanjem pravnih norm Zakona o splošnem upravnem
postopku. Sočasno je bil pozvan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da
maksimalno intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih
postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na upravnih enotah in
ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti tega sklada.
Ministrstvo za javno upravo je na podlagi poročil in informacij UE, ministrstev ter podatkov
Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o dogajanju na področju
denacionalizacijske materije v času od 1.7. 2015 do 31. 12. 2015 pripravilo peto poročilo o
realizaciji 4. in 5. točke sklepa vlade.
Vir: MJU
Vlada sprejela stališče k zadevi Predlog za Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o
uporabi frekvenčnega pasu
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog za Sklep Evropskega
parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji.
Slovenija načeloma podpira predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi
frekvenčnega pasu 470 – 790 MHz v Uniji. Strinja se, da ima frekvenčni pas 470 – 790 MHz
velik pomen za ponudbo širokopasovnih storitev na podeželju, pri čemer pa je potrebna
njegova usklajena sprostitev ob hkratni zadovoljitvi posebnih potreb po distribuciji
avdiovizualnih medijskih storitev.
V zvezi s predlagano usklajeno določitvijo in odobritvijo 700 MHz frekvenčnega pasa (694 –
790 MHz) za brezžične širokopasovne storitve je Slovenija sicer pripravljena tudi na zgodnejšo
odobritev tega frekvenčnega pasa za brezžične širokopasovne storitve, npr. leta 2017, vendar
meni, da je določitev leta 2020 optimalna kompromisna rešitev, tudi glede na prevladujoče
mnenje operaterjev elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji. V zvezi z razpoložljivostjo
frekvenčnega pasa pod 700 Mhz (470 – 694 MHz) Slovenija podpira predvideno prožnost, ki je
omogočena državam članicam pri uporabi tega frekvenčnega pasa.
Republika Slovenija meni, da je besedilo sklepa Evropskega parlamenta in Sveta mogoče v
določenih delih še izboljšati in spremeniti tako, da bi države članice lažje uresničile cilje, ki
izhajajo iz dokumenta.
Vir: MIZŠ
Vlada podpira predlog direktive o večji dostopnosti proizvodov in storitev invalidom
Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti
proizvodov in storitev. Vlada RS predlog direktive podpira.
Evropska komisija je 2. decembra 2015 podala predlog Direktive o približevanju zakonov in
drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev, ki
bo določila skupne zahteve glede dostopnosti za nekatere ključne izdelke in storitve, ki bodo v
pomoč pri polnem sodelovanju v družbi invalidom in osebam s funkcijskimi omejitvami na ravni
EU.
Dostopnost je v središču Konvencije o pravicah invalidov, katere podpisnice so EU in njenih 25
držav članic. Hkrati je tudi ena od prednostnih nalog Evropske strategije o invalidnosti za
obdobje 2010–2020, ki določa ukrepe za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov na ravni
EU. Dostopnost preprečuje ali odpravlja ovire za uporabo vsakdanjih proizvodov in storitev.
Osebam s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, omogoča dojemanje, uporabo in
razumevanje navedenih proizvodov in storitev na enak način kot ostalim.
Trenutno se gospodarski subjekti srečujejo z različnimi in pogosto nasprotujočimi si
nacionalnimi zahtevami glede dostopnosti, ki jim preprečujejo, da bi izkoristili potencial
notranjega trga. Predlog naj bi prispeval k izboljšanju pravilnega delovanja notranjega trga ter
k odpravljanju in preprečevanju ovir za prosti pretok dostopnih proizvodov in storitev.
Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število invalidov in/ali državljanov
s funkcijskimi omejitvami pa se bo s staranjem prebivalstva Evropske unije zelo povečalo.
Zaradi staranja prebivalstva v Evropski uniji do leta 2020 pričakujemo približno 120 milijonov
ljudi z več različnimi oblikami invalidnosti in/ali z lažjo invalidnostjo. Boljše delovanje
notranjega trga za določene dostopne proizvode in storitve bo koristilo tako potrebam teh
potrošnikov kot industriji. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča večjo
vključenost in udeležbo državljanov v družbi. Podpira neodvisno življenje in avtonomne
odločitve. Prispeva pa tudi k uresničevanju načela enakega obravnavanja invalidov pri dostopu
do blaga in storitev.
Proizvodi in storitve, ki jih obravnava Direktiva so bili skrbno izbrani skozi posvetovanja z
državljani, organizacijami civilne družbe, gospodarskimi subjekti. Vključujejo bankomate in
bančne storitve, osebne računalnike, telefone in TV opremo, telefonijo ter avdiovizualne
storitve, promet, e-knjige in e-poslovanje.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela predlog stališča RS k Predlogu uredbe EP in Sveta o spremembi Uredbe
(EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga
in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v
Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih
instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o
izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih
družbah glede nekaterih datumov. Slovenija pozdravlja Predlog Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o podaljšanju roka začetka uporabe Uredbe 600/2014 o trgih finančnih
instrumentov na 3. januar 2018.
Uredba 600/2014 EU o trgih finančnih instrumentov (v nadaljevanju: MiFIR) je bila sprejeta
zaradi finančne krize in zasleduje cilj izboljšanja povezovanja, konkurenčnosti in učinkovitosti
finančnih trgov Evropske unije. Uredbo bi morale države članice začeti uporabljati z začetkom
uporabe 3. januarja 2017.
Namen predloga uredbe o spremembi Uredbe 600/2014 EU o trgih finančnih instrumentov je
preložiti datum začetka uporabe Uredbe 600/2014 o trgih finančnih instrumentov ker se
Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), pristojni nacionalni organi in deležniki
srečujejo s težavami. Predlog uredbe o spremembi Uredbe 600/2014 o trgih finančnih
instrumentov predlaga zamik datuma uporabe uredbe za eno leto.
Republika Slovenija pozdravlja Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podaljšanju
roka začetka uporabe Uredbe 600/2014 o trgih finančnih instrumentov na 3. januar 2018.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče RS k Predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog
Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih
instrumentov glede nekaterih datumov. Slovenija pozdravlja Predlog Direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o podaljšanju roka začetka uporabe Direktive 2014/65 o trgih finančnih
instrumentov na 3. januar 2018. Republika Slovenija si bo pri obravnavi predloga na delovnih
skupinah Sveta zavzemala tudi za podaljšanje roka za prenos Direktive v nacionalni pravni
red.
Direktiva 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) je bila sprejeta zaradi finančne
krize, prav tako pa je zasledovala splošni cilj za izboljšanje povezovanja, konkurenčnosti in
učinkovitosti finančnih trgov EU. MiFID II ureja trge vrednostnih papirjev, izvajanje investicijskih
storitev in poslov in mesta trgovanja. MiFID II povečuje število finančnih instrumentov, zajetih v
pravilih trgovanja in zagotavlja da trgovanje poteka na reguliranih platformah. Uvaja pravila o
visokofrekvenčnem trgovanju. Izboljšuje preglednost finančnih trgov in nadzora nad njimi,
vključno s trgi izvedenih finančnih instrumentov, ter obravnava vprašanje nestanovitnosti cen
izvedenih finančnih instrumentov na blago. Novi okvir izboljšuje pogoje za konkurenco pri
trgovanju s finančnimi instrumenti in njihovem poravnavi. Trenutno besedilo MiFID II določa,
da morajo države članice direktivo prenesti v svojo zakonodajo do 3. julija 2016, nacionalni akti
pa se morajo pričeti uporabljati 3. januarja 2017.
Namen predloga direktive o spremembi Direktive 2014/65 o trgih finančnih instrumentov je
preložiti datum začetka uporabe Direktive 2014/65 o trgih finančnih instrumentov, ker se
Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), pristojni nacionalni organi in deležniki
srečujejo s težavami. Omenjene težave se kažejo predvsem v vzpostavitvi infrastrukture za
zbiranje podatkov, poročanje in pri izračunu praga preglednosti. Odpravljanje težav bo
potekalo v več korakih. Potrebni bodo regulativni in izvedbeni tehnični standardi, specifikacije,
razvijanje, testiranje in uporaba, ki jih ESMA namerava izvesti do januarja 2018.
Slovenija pozdravlja Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podaljšanju roka
začetka uporabe Direktive 2014/65 o trgih finančnih instrumentov na 3. januar 2018. Slovenija
predlog podpira. Republika Slovenija si bo pri obravnavi predloga na delovnih skupinah Sveta
zavzemala tudi za podaljšanje roka za prenos MiFID II v nacionalni pravni red.
Vir: MF
RS podpira spremembo uredbe o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz
nekaterih tretjih držav
Vlada RS je danes na redni seji stališče, da Republika Slovenija podpira Predlog Uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/936 Evropskega Parlamenta
in Sveta skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo
dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Unije.
Vlada bo s stališčem seznanila Državni zbor RS.
Z uredbo EU se določajo skupna pravila za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki
jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna
pravila Unije. Na podlagi te uredbe se v Unijo uvažajo izdelki prosto in brez količinskih
ukrepov, razen za države, navedene v prilogi II in III, za katere veljajo letne količinske
omejitve. Te omejitev trenutno veljajo za Belorusijo in Severno Korejo.
S predlagano uredbo se bodo črtale letne količinske omejitve uvoza tekstila in oblačil iz
Belorusije.
V predlog za spremembo uredbe so vključene tudi druge spremembe; odprava napačne
oznake KN (KN 2016 namesto KN 2013), uporabljali se bodo uradni nazivi za Republiko
Belorusijo (namesto Belorusija) in Demokratična ljudska republika Koreja (namesto Severna
Koreja) v skladu z Medinstitucionalnim slogovnim priročnikom Evropske unije iz leta 2011. Z
namenom olajšati upravne postopke se bo obdobje veljavnosti uvoznih dovoljenj podaljšalo od
6 na 9 mesecev.
Sprememba te uredbe je eden izmed ukrepov, s katerim želi Unija poglobiti svoje odnose z
Republiko Belorusijo.
Vir: MGRT
Vlada sprejela predlog stališča do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
evropski potni listini za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o evropski potni listini za vrnitev nezakonito prebivajočih
državljanov tretjih držav.
Namen predloga je, da se uvede posebna evropska potna listina za vrnitev državljanov tretjih
držav, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi. Pri tem bi bili določeni enotna oblika ter okrepljeni
tehnični in varnostni elementi, da se zagotovi širše sprejemanje takšnih listin s strani tretjih
držav in poveča njihova uporaba za namene ponovnega sprejema. Na ta način bi se povečalo
število vrnjenih državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop na območje EU,
kar bi posledično prispevalo k večji učinkovitosti politike vračanja.
Na predlog uredbe nimamo pripomb. Vprašanje pa je, ali bo nov potovalni dokument dejansko
prispeval k temu, da bodo tretje države v večjem številu in hitreje sprejemale nezakonito
prebivajoče državljane iz EU.
Vir: MNZ
Vlada sprejela odgovor na mnenje Državnega sveta o problematiki postavljanja
tehničnih ovir
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na mnenje Državnega sveta Republike Slovenije
o problematiki postavljanja tehničnih ovir oziroma žičnatih ograj z rezili na južnem delu državne
meje ob reki Kolpi zaradi nadzora nad begunskimi in migracijskimi tokovi, ki ga posreduje
Državnemu svetu Republike Slovenije.
Državni svet Republike Slovenije se je na 36. seji 20. 1. 2016 seznanil s problematiko
postavljanja tehničnih ovir oziroma žičnatih ograj z rezili na južnem delu državne meje ob reki
Kolpi zaradi nadzora nad begunskimi in migracijkimi tokovi in sprejel mnenje. Državni svet je
pozval Vlado Republike Slovenije, da poda celovito poročilo o begunski oziroma migracijski
krizi v Republiki Sloveniji in EU, v katerem naj pojasni tudi medijsko poročanje o različnih
informacijah Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zunanje zadeve glede zaznavanja
oziroma odkrivanja števila oseb med begunci oziroma migranti pri prehodu slovenske meje, ki
so povezane s terorističnimi organizacijami.
Odgovor vsebuje celovito poročilo o migracijski krizi v Sloveniji, v katerem je naveden potek
dogajanj z varnostnega vidika, mednarodne aktivnosti, odnosi z javnostmi, kadrovska pomoč,
logistični in finančni del, sodelovanje z URSZR, mednarodna pomoč, koordinacija in
koordinacijski sestanki, postavitev začasnih tehničnih ovir ter aktivnosti za morebitno
identifikacijo oseb, ki bi bile povezane s terorističnimi organizacijami.
Vir: MNZ
Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o partnerski zvezi, ki ga je Državnemu zboru
Republike Slovenije predložil poslanec Jani Möderndorfer
Poslanec Jani Möderndorfer je 22. 12. 2015 Državnemu zboru Republike Slovenije predložil v
obravnavo in sprejetje predlog Zakona o partnerski zvezi. Predlaga pravno ureditev
(istospolnih) partnerskih zvez v smislu izenačitve pravnih posledic med partnerjema s pravnimi
posledicami, kot jih zakon predvideva za tovrstno zvezo dveh oseb različnega spola.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo skoraj identičen
predlog zakona (t.j. predlog Zakona o partnerski skupnosti), vključno z vsebinsko identično
oceno stanja, razlogi za sprejem predloga ter obrazložitvami členov. Zaradi vloženega
predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih ( s strani Združene levice), pa predlog Zakona o partnerski skupnosti ni bil predložen
v obravnavno na Vlado RS.
Pomemben cilj, ki ga zasleduje predlog zakona, je nova pravna ureditev istospolnih življenjskih
skupnosti v smislu izenačitve pravnih posledic med partnerjema s pravnimi posledicami, kot jih
zakon predvideva za tovrstno skupnost dveh oseb različnega spola (t.j. zakonsko zvezo v
primeru oblične potrditve ter nesklenjeno partnersko zvezo, ob pogoju dalj časa trajajoče
življenjske skupnosti dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske zveze, in ni
razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska zveza med njima neveljavna). Pri tem predlagatelj,
enako kot ministrstvo v svojem predlogu iz leta 2014, izhaja iz usmeritev ustavnega sodišča v
odločbi, št. U-I-425/06-10 7 dne 2. 7. 2009 in v odločbi, št. U-I-212/10-15 z dne 14. 3. 2013, da
gre za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti - tako registrirane istospolne
skupnosti kot skupnosti med žensko in moškim.
S predlagano ureditvijo gre za izenačitev pravnih posledic samo v razmerju med partnerjema,
in sicer le kadar zakon daje kakšno pravico ali predpisuje določeno obveznost iz naslova
pravice drugega zakonca ali jo uveljavljata oba izključno iz naslova obstoja zakonske zveze
kot pravnega razmerja v delu, ki učinkuje med zakoncema. Predlog zakona pa ne ureja
družinskih razmerij oziroma razmerja do tretjih oseb (tudi ne do otrok).
Vlada predlogu zakona ne nasprotuje.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela mnenje glede priporočil vladi v zvezi z upravljanjem državnega
premoženja
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje glede Predloga priporočil Vladi Republike
Slovenije v zvezi z upravljanjem državnega premoženja.
Vlada pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije mnenje glede Predloga priporočil Vladi
Republike Slovenije v zvezi z upravljanjem državnega premoženja, ki ga je v zahtevi za sklic
izredne seje državnega zbora podala skupina poslank in poslancev, katere prvopodpisani je
Jože Tanko.
V mnenju vlada zelo jasno in slikovito pojasnjuje, da je pri upravljanju državnega premoženja
potrebno ločiti med pravnimi podlagami, nameni in cilji upravljanja, ki ga izvajata SDH in
DUTB. Pri utemeljitvi upravljanja kapitalskih naložb države se je potrebno vrniti vsaj v leto
2010, ko je Republika Slovenija postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in
razvoj (OECD). Republika Slovenija je tedaj resda postala članica organizacije gospodarsko
najbolj razvitih držav sveta, vendar je morala izpolniti tudi po-pristopna priporočila, skladno s
Smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti (smernice OECD), med
drugim: nujen sprejem zakona za vzpostavitev centralizacije upravljanja, sprejem kodeksa
korporativnega upravljanja in sprejem strategije upravljanja kapitalskih naložb države s
klasifikacijo.
Republika Slovenija je imela v času sprejema v OECD upravljanje kapitalskih naložb države
urejeno po različnih ministrstvih, kar je bilo za OECD nesprejemljivo, nato vzpostavljeno
Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb in upravljanje po konceptu Zakona o Slovenskem
državnem holdingu iz leta 2012, ki ni zaživel. V letu 2014 je bil sprejet ZSDH-1, ki je končno
normativno zadovoljil po pristopna priporočila OECD, ne pa tudi implementacijsko. V vmesnem
obdobju je bila Republika Slovenija zaradi makroekonomskih neravnovesij deležna specifičnih
priporočil Evropske komisije in Sveta Evropske unije (privatizacija, centralizacija upravljanja,
vzpostavitev operativnosti SDH, sprejem kodeksa korporativnega upravljanja, sprejem
strategije, sprejem meril za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti, sprejem
letnega načrta upravljanja, imenovanje novih članov nadzornega sveta SDH, zagotovitev
strokovnega upravljanja …). Čeprav je bil normativni okvir vzpostavljen v letu 2014, je šele
sedanja vlada uspela ZSDH-1 v celoti implementirati in tako v letu 2015 zagotoviti imenovanje
novih članov nadzornega sveta SDH, sprejem prve strategije upravljanja kapitalskih naložb
države v zgodovini Republike Slovenije ter sprejem letnega načrta upravljanja in meril za
merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti. Vse to sta po sprejemu strategije
prepoznala OECD, ki je zaključil izpolnjevanje po pristopnih priporočil za Republiko Slovenijo,
ter Evropska komisija, ki je v Poročilu o državi – Slovenija 2016 (Bruselj, 26. 2. 2016) med
drugim zapisala, da »več pobud, sprejetih leta 2015, za prenos večjih pooblastil na SDH
kažejo na konec dolgega procesa oblikovanja celostnega sistema za upravljanje podjetij v
državni lasti« ter da se »priporočilo glede strategije za SDH izvaja v celoti.« Ob tem je
poudarila, da bodo reforme za izboljšanje korporativnega upravljanja in uspešnosti podjetij v
državni lasti zdaj preizkušene v praksi ter da je SDH dobil nalogo, da doseže preobrat pri
svojem velikem in zelo raznolikem portfelju. Ob tem pa je Evropska komisija opozorila:
»Ključnega pomena je, da SDH deluje neodvisno od političnega pritiska.«
Slednje je bistvenega pomena tudi z vidika smernic OECD in osnovnega namena ZSDH-1,
katerega osnovni cilj je ločitev države oziroma politike od upravljanja družb v državni lasti.
V nadaljevanju vlada zavrača navedbe predlagateljev glede kršenja ciljev strategije v primeru
Pozavarovalnice Sava, prodajnega postopka Adrie Airways in družbe Paloma. Na tem mestu
se je skladno z vidiki smernic OECD primerno opredeliti tudi do navedb predlagateljev, da
vlada »različno ravna od primera do primera glede sprejemanja oziroma zavračanja
prevzemnih ponudb.« Ob tem navajajo primera prodaje Telekoma Slovenije in prevzemne
ponudbe za delnice družbe Perutnina Ptuj. V prvem primeru skladno s konceptom ZSDH-1 in
smernicami OECD velja, da je nadzorni svet SDH avtonomen organ, ki odloča o konkretnih
postopkih prodaje kapitalskih naložb države in ne politika. Vlada pri tem poudarja, da je primer
Perutnine Ptuj povsem drugačen in ne sodi v prej naveden kontekst. Ob tem niti ne drži
navedba predlagateljev, da je vlada organom Kapitalske družbe (KAD) predlagala, da
prevzemne ponudbe ne sprejmejo. Vlada se je namreč v tem primeru seznanila z informacijo o
prevzemni ponudbi v kontekstu lastništva manjšega števila delnic Republike Slovenije (in ne
delnic KAD), ki jih je pridobila iz naslova Zakona o dedovanju. Za te delnice je ministrstvo za
finance, ki z njimi upravlja in razpolaga na podlagi tretjega odstavka 46. člena Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15)
predlagalo, da Republika Slovenija (in ne KAD) ne sprejme prevzemne ponudbe. Je pa ob tem
enako predlagalo tudi KAD, vendar v kontekstu določil strategije. Družba Perutnina Ptuj je
namreč v strategiji določena za pomembno naložbo, kar skladno s petim odstavkom 15. člena
ZSDH-1 pomeni, da KAD z njo ne sme razpolagati (npr. ne sme sprejeti prevzemne ponudbe),
niti nima nobene obveznosti svojega deleža povečevati, da bi dosegel minimalen delež 25 % +
1 delnico. Kako je moral KAD ravnati v konkretnem primeru je torej že določeno v strategiji in
ZSDH-1, česar vlada ne more spreminjati.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela Mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic Republike
Slovenije za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 37. a člena Zakona o
obrambi in ga poslala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije ter Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je 2. februarja 2016 na Ustavno sodišče
Republike Slovenije, sklicujoč se na 23. a člen in 39. člen Zakona o ustavnem sodišču, naslovil
zahtevo za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 37. a člena Zakona o
obrambi, saj naj bi bile te določbe v neskladju z 2., 19., 32. in 35. členom Ustave Republike
Slovenije. Hkrati je Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlagal, da do dokončne
odločitve o zahtevi zadrži izvrševanje prvega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi, ker bi v
primeru dejanskega izvrševanja te pravne norme, zaradi nedoločnosti pooblastil, ki jih na tej
podlagi pridobivajo pripadniki Slovenske vojske, za posameznike lahko nastale težko
popravljive posledice.
Vlada je mnenje glede zahteve za začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka 37. a člena
Zakona o obrambi sprejela na seji 7. februarja 2016 ter ga isti dan posredovala Ustavnemu
sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije. Naknadno je Ustavno
sodišče Republike Slovenije 23. februarja 2016 na Vlado Republike Slovenije naslovilo
zahtevo, da natančno pojasni, katera policijska pooblastila ustrezajo posameznim pooblastilom
iz 1. do 4. točke prvega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi, ter da pojasni, ali pojem širše
varovanje državne meje omogoča tudi uporabo pooblastil v notranjosti državnega ozemlja.
Odgovor o tem je Vlada Republike Slovenije sprejela 9. marca 2016 in ga isti dan posredovala
Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
Na današnji seji se je vlada opredelila do celotne zahteve za oceno ustavnosti prvega,
drugega in tretjega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi in ga poslala Ustavnemu sodišču
Republike Slovenije ter Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vir: MO
Vlada sprejela mnenje o ustavnosti Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Vlada RS je sprejela mnenje v zvezi s priglasitvijo udeležbe toženih strank iz prekinjenega
pravdnega postopka v postopku z zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti 5.
člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena in tretjega odstavka 27. člena Zakona o odvzemu
premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) in predlogom širitve presoje ustavnosti navedenega
zakona.
Vlada je v svojem mnenju ocenila, da zahteva Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti
navedenih določb ZOPNI ni utemeljena, saj z obravnavano ureditvijo niso kršene pravice iz 2.,
22., 23. in 33. člena Ustave Republike Slovenije niti z vidika oseb, ki v postopek po ZOPNI
vstopijo kot pravni nasledniki zapustnika.
Z vlogo z dne 21. 1. 2016 so tožene stranke iz konkretnega pravdnega postopka, ki je
prekinjen pred Višjim sodiščem v Ljubljani, Ustavnemu sodišču Republike Slovenije
predlagale, da jim prizna status udeleženca v postopku ocene ustavnosti 5. člena v zvezi s
prvim odstavkom 34. člena in tretjega odstavka 27. člena ZOPNI, ter da se presoja ustavnosti
razširi na celoten zakon.
V priloženem predlogu mnenja Vlada Republike Slovenije ne nasprotuje, da se predlagateljem
prizna status udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, saj gre za
stranke prekinjenega sodnega postopka, in je to v skladu s prakso Ustavnega sodišča
Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije pa primarno nasprotuje širitvi presoje
skladnosti zakona z Ustavo Republike Slovenije, saj postopek teče na podlagi zahteve Višjega
sodišča v Ljubljani. Glede na to, da skladno s 30. členom Zakona o ustavnem sodišču (pravilo
koneksitete) lahko Ustavno sodišče Republike Slovenije vedno razširi presojo tudi na člene
zakona, v zvezi s katerimi pobuda ali zahteva ni vložena, pa se Vlada Republike Slovenije
podredno opredeljuje do glavnih navedb predlagateljev in ocenjuje, da neskladje celotnega
ZOPNI z Ustavo Republike Slovenije ni podano.
Vir: MP
Vlada ne podpira sprejetja predloga zakona, ki bi bil podlaga za povračilo premoženjske
škode oškodovancem druge svetovne vojne
Vlada RS v odgovoru na poslansko pobudo poslanke Državnega zbora, gospe Ive Dimic meni,
da Republika Slovenija ni odgovorna za okupatorska hudodelstva iz časa druge svetovne
vojne, ki so povzročila ljudem in pravnim osebam iz Republike Slovenije premoženjsko škodo.
Poleg tega Vlada meni, da tako sodna praksa slovenskih sodišč in Ustavnega sodišča
Republike Slovenije kaže, da ni obveznosti Republike Slovenije po 50. členu Ustave Republike
Slovenije, za sprejetje posebnega zakona glede premoženjske škode iz časa druge svetovne
vojne. Enako velja glede na sodno prakso mednarodnih sodišč (Meddržavno sodišče v Haagu,
zlasti pa Evropsko sodišče za človekove pravice), z vidika mednarodnega prava, še najbolj pa
z vidika 1. člena Protokola št. 1. k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (Varstvo lastnine).
Vlada trenutno torej ne vidi nobene možnosti, da bi pripravila in v zakonodajni postopek vložila
besedilo predloga zakona, ki bi uredil to področje, saj bi sprejetje zakona imelo velike finančne
posledice, kar glede na trenutne gospodarske razmere Republike Slovenije, ko je treba z
javnofinančnimi sredstvi ravnati še posebej gospodarno, ne bi bilo sprejemljivo. Ob
navedenem, namreč upoštevaje tudi 50. člen Ustave in pomembno ustavnosodno, sodno in
mednarodno prakso, priprava besedila predloga navedenega zakona ni obveznost Republike
Slovenije.
Vir: MP
Vlada se je seznanila s Poročilom o dejavnostih Republike Slovenije na Zahodnem
Balkanu v letu 2015 in o uresničevanju Smernic za delovanje Republike Slovenije do
Zahodnega Balkana
Smernice za delovanje RS na Zahodnem Balkanu so tudi v letu 2015 predstavljale strateško
usmeritev za delovanje do regije, tako v procesu načrtovanja kot tudi izvajanja konkretnih
aktivnosti. RS je v vseh segmentih svojega delovanja zasledovala cilj krepitve in poglobitve
odnosov z državami Zahodnega Balkana, poglobitve regionalnega sodelovanja med njimi in
podpore približevanju in vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evro-atlantske povezave.
Kot enega izmed največjih prispevkov delovanja RS v letu 2015 lahko izpostavimo, da je RS
skupaj s Francijo v letu 2015 organizirala srečanje ministrov za zunanje zadeve Brdo-Brijuni
procesa, na katerem je bila sprožena Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana, ki
predstavlja dolgoročno usmerjeno pobudo, ki je ključna za promocijo večje mobilnosti mladih
znotraj regije in z EU. Cilj pobude je izkoristiti vse obstoječe mehanizme, da se mladim iz
regije omogoči stik z evropskimi vrednotami.
Ob tem je Slovenija nadaljevala z aktivnostmi pri krepitvi še bolj aktivne vloge EU v regiji,
predvsem v luči zagotavljanja učinkovitega, transparentnega in pravočasnega sodelovanja
med državami EU in regijo pri reševanju skupnih izzivov in vprašanj, tako v kontekstu
povečanih migracijskih tokov, kot terorizma in radikalizacije mladih. Obenem je bila ustrezna
pozornost namenjena umestitvi Slovenije v okviru Berlinskega procesa, predvsem v kontekstu
zagotavljanja priložnosti za slovensko gospodarstvo pri implementaciji infrastrukturnih,
energetskih in ekonomskih projektov v regiji.
Vsi pristojni organi RS so delovali v skladu z načelnimi izhodišči Smernic za delovanje RS na
Zahodnem Balkanu, na podlagi katerih je bil pripravljen Akcijski načrt za delovanje RS do
Zahodnega Balkana v letu 2015.
Vir: MZZ
Vlada sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev poroštvene pogodbe med RS in EIB za
financiranje investicij na avtocestnem omrežju
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev poroštvene
pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za kredit v znesku 145
milijonov evrov, ki ga najame DARS, d.d. za financiranje investicij na avtocestnem omrežju.
Poročilo je izdelano na podlagi sklepa vlade 7. 5. 2015, na kateri je vlada sprejela Pobudo za
pogajanja in sklenitev poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko
banko za kredit v znesku 145 milijonov evrov, ki ga pri Evropski investicijski banki najame
DARS, d.d., za financiranje investicij na avtocestnem omrežju. Odbor Državnega zbora RS za
zunanjo politiko je navedeno pobudo in izhodišča za pogajanja potrdil na 21. redni seji dne 13.
5. 2015.
S pobudo in izhodišči za pogajanja, ki jih je sprejela Vlada RS in potrdil Odbor Državnega
zbora RS za zunanjo politiko, je bil pogajalcem dan mandat, da opravijo pogajanja za sklenitev
take poroštvene pogodbe, katere določila ne bodo v nasprotju z veljavno zakonodajo RS, ter
da v okviru možnosti dosežejo za Slovenijo čim bolj ugodne pogoje. Delegaciji je bilo
naloženo, da po opravljenih pogajanjih podpiše usklajen zapisnik o pogajanjih in v primeru
uspešnih pogajanj parafira poroštveno pogodbo.
Pri pogajanjih o vsebini poroštvene pogodbe je imela delegacija RS mandat, da pri pogajanjih
doseže, da določila poroštvene pogodbe niso v nasprotju z veljavno zakonodajo Republike
Slovenije, vključno z Zakonom o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti
DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo izgradnje
avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini
297,811 milijonov evrov.
Ocenjujemo, da so bila pogajanja z EIB uspešna. Slovenska delegacija je izpolnila nalogo, ki ji
jo je z mandatom naložila Vlada RS. Delegacija je zagotovila, da so določila poroštvene
pogodbe v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, vključno z ZPDVPNPIA3, ter da
je poroštvena pogodba ustrezno dopolnjena in da so bile spremembe ustrezno vnesene v
zapisnik o pogajanjih.
Skladno z zakonom je mandat za sklenitev poroštvene pogodbe dan ministru, pristojnemu za
finance, ali drugi osebi, ki jo za to pooblasti Vlada RS.
Vir: MF
Vlada je sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi del arhitekta
Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena
Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi
del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.
Zaradi celostne zunanje ureditve ob Rimskem zidu na Mirju v Ljubljani in ureditve parkirišč
Univerze v Ljubljani je Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana na pobudo Fakultete
za kemijo (lastnica zemljišča) predlagal manjšo spremembo odloka. Spreminja se robni obseg
(zelenica, tlakovani predprostor) kulturnega spomenika državnega pomena Ljubljana – Rimski
zid (EŠD 22658). ZVKDS OE Ljubljana je preveril stanje na terenu in predlagal spremembo
odloka glede na obstoječe stanje. Predlog odloka je utemeljen. Z njim so seznanjeni lastniki, ki
se z ureditvijo in popravki strinjajo.
Vir: MK
Vlada sprejela predlog odgovora na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca
v zvezi s sodelovanjem organov javne uprave za zagotovitev varstva dokumentarnega
in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter vzpostavitvi javnega elektronskega arhiva
Na svoji 78. redni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na pisno poslansko
vprašanje poslanca gospoda Tomaža Lisca v zvezi s sodelovanjem organov javne uprave za
zagotovitev varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter vzpostavitvi
javnega elektronskega arhiva, ki ga bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vir: MK
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede dogodka »maša za domovino«
Vlada RS je danes sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Violete Tomič o
udeležbi predsednika vlade na obredih RKC in sodelovanju enot Slovenske vojske pri njihovi
izvedbi.
V odgovoru poslanki je Vlada RS pojasnila udeležbo predsednika vlade in načelnika
Generalštaba Slovenske vojske ter sodelovanje Slovenske vojske na dogodku »maša za
domovino«, ki jo je ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 23. decembra 2015 v ljubljanski Stolni
cerkvi daroval nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Vir: MO
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z zamudo roka za tožbo in
plačilo 8,7 milijona evrov kazni
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zamudo
roka za tožbo in plačilo 8,7 milijona evrov kazni.
Vlada je poslancu dr. Vinku Gorenjaku v svojem odgovoru pojasnila, da je sodišče v svojem
sklepu odločilo, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 4. 3. 2015 ob polnoči. Agencija RS za
kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je vsa potrebna gradiva in dokumentacijo
Državnemu pravobranilstvu RS (Pravobranilstvo) neformalno posredovala v petek - 20. 2.
2015, formalno pa v ponedeljek – 23. 2. 2015. Osnutek tožbe je bil na Pravobranilstvo oddan v
dogovorjenih rokih, saj je bil dogovor med Agencijo in Pravobranilstvom, da bodo vsebine
pripravljene najkasneje do konca februarja 2015. V nadaljevanju ni več prihajalo do večjih
vsebinskih sprememb vsebine tožbe, ampak je Pravobranilstvo z Agencijo usklajevalo le še
tehnične zadeve, kot je vrstni red prilog, slovnični popravki ipd. Na Agenciji v zvezi s pripravo
tožbe torej ni prišlo do zamud. Razlog za zamudo z vložitvijo predmetne ničnostne tožbe je v
tem, da sta Agencija in državni pravobranilec rok za vložitev tožbe štela od objave
Izvedbenega sklepa Evropske komisije v Uradnem listu EU, tj. od 24. 12. 2014. Tako je bilo
torej v komunikaciji z Agencijo državnemu pravobranilcu sporočeno, da je skrajni rok za
vložitev tožbe 6. 3. 2015 (v vladnem gradivu navedeno 9. 3. 2015). Državni pravobranilec je
šele po vloženem ugovoru evropske komisije o nedopustnosti tožbe (zaradi zamude roka)
izvedel, da je bilo Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju o sklepu uradno obveščeno že 22.
12. 2014 (tj. 2 dni pred objavo v Uradnem listu EU). Pogodba o delovanju EU (PDEU) v 263.
členu določa, da se postopki iz tega člena sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali
njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. Kot je
ugotovilo Splošno sodišče EU, pa Republika Slovenija pri vložitvi tožbe ni upoštevala 297.
člena PDEU, po katerem sklepi, v katerih je določeno, na koga so naslovljeni, začnejo
učinkovati z uradnim obvestilom naslovniku.
Pravobranilstvo je preko elektronske aplikacije tožbo na pristojno sodišče oddalo 6. marca
2015. Pristojnost za zastopanje Republike Slovenije pred Splošnim sodiščem EU in opravljanje
procesnih dejanj (vključno z upoštevanjem roka za vložitev tožbe), kot jih je bila v postopku
upravičena Republika Slovenija, je na strani pravobranilstva.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval komisijo za ugotovitev dejstev in
okoliščin pravilnosti vložitve tožbe na Splošno sodišče EU zoper izvedbeni sklep Komisije (EU)
št. 2014/950, Ministrstvo za pravosodje pa je opravilo pregled postopanja državnega
pravobranilstva s pregledom dokumentacije v zadevi. Minister za pravosodje je zoper
državnega pravobranilca zahteval uvedbo disciplinskega postopka. Ministrstvo za pravosodje
namreč ugotavlja, da je državni pravobranilec ravnal nevestno, saj ni preveril vseh okoliščin,
pomembnih v zvezi s procesnimi predpostavkami, čeprav bi jih, kot zastopnik države in pravnik
z izkušnjami na področju prava EU, moral. Za odločanje v disciplinskem postopku je skladno s
prvim odstavkom 67. člena Zakona o državnem pravobranilstvu na prvi stopnji pristojen
generalni državni pravobranilec, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo sestavlja pet
članov, izvoljenih izmed državnih pravobranilcev. V skladu s pooblastili predstojnika Agencije
je v teku uvedba postopkov, na podlagi katerih se bo preverila, potrdila ali ovrgla osebna
odgovornost posameznih javnih uslužbencev, ki so bili v različnih fazah postopka vpleteni v
proces, katerega zaključek je bil, da je 23. 11. 2015 Splošno sodišče EU s sklepom zavrglo
ničnostno tožbo RS.
Vir: MKGP
Vlada sprejela sklep o pomoči oboroženim silam iraškega Kurdistana
Vlada RS je na seji danes sklenila, da se kot prispevek Republike Slovenije za opremljanje
oboroženih sil iraškega Kurdistana (Pašmerg) nameni 1254 kosov avtomatskih pušk AK 47
7,62 mm, 8 kosov minometov M 52 A4 120 mm in do 996.540 kosov streliva kalibra 7,62 x 54
mm/39 mm, ki jih Slovenska vojska ne potrebuje, v okvirni skupni vrednosti 230.000 evrov.
Sklep o donaciji je Vlada RS sprejela na podlagi odločitve, sprejete februarja letos, o
okrepljenem sodelovanju v Globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh (ISIL), s čimer
Slovenija aktivno sodeluje, podpira in se pridružuje mednarodnim pobudam in ukrepom v boju
proti terorizmu, sprejetim zlasti v okviru OZN, EU, Nata, OVSE in Sveta Evrope.
Republika Slovenija omenjenim silam donira presežke oborožitve, ki zaradi starosti (od 25 do
35 let) nima visoke finančne vrednosti, vendar ima za iraške varnostne sile v kurdskem delu
Iraka uporabno vrednost.
Vir: MO
Sklep o ustanovitvi SA spremenjen in dopolnjen
Vlada RS je danes na redni seji sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
ustanovitvi javnega zavoda Slovenska akreditacija in ga bo objavila v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska akreditacija se spremeni in dopolni tako, da se
dejavnosti zavoda uskladijo z novo klasifikacijo dejavnosti, doda novo področje akreditiranja, tj.
akreditiranje preveriteljev poročil o emisijah toplogrednih plinov, določijo člani v svetu SA
skladno s 5. členom Zakona o akreditaciji, določi način njihovega imenovanja in odpoklic,
določi nova pristojnost sveta SA za obravnavanje in odločanje o prizivih v zvezi z odločitvami o
akreditaciji, uskladijo pogoji za direktorja ter uskladijo prehodne in končne določbe.
Vir: MGRT
Vlada sprejela poročilo o aktivnostih Slovenske nacionalne kontaktne točke za
sodelovanje v Evropski migracijski mreži za leto 2015
Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo o aktivnostih Slovenske nacionalne kontaktne
točke za sodelovanje v Evropski migracijski mreži za leto 2015.
Pravna podlaga za ustanovitev Evropske migracijske mreže (EMN) je Odločba Sveta o
ustanovitvi EMN iz leta 2008 (2008/381/ES). Poleg predstavnikov Evropske komisije sestavlja
EMN 29 nacionalnih kontaktnih točk (27 držav članic, pridružena članica Norveška in Danska
kot opazovalka) in po en predstavnik vsake od članic v Usmerjevalnem odboru. Slovensko
nacionalno kontaktno točko (SI NKT) trenutno sestavlja deset članov, in sicer nacionalna
koordinatorka, namestnica nacionalne koordinatorke in šest članov, vsi uslužbenci Ministrstva
za notranje zadeve, ter po en predstavnik iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti ter Ministrstva za zunanje zadeve. Predstavnica v Usmerjevalnem odboru
EMN prihaja iz MNZ.
Od leta 2015 se aktivnosti EMN in SI NKT financirajo iz Evropskega sklada za azil, migracije in
integracijo (AMIF-EMN). Za izvajanje aktivnosti iz Delovnega programa EMN 2015–2016 je
namenjenih 14.800.000 evrov evropskih sredstev. Od tega je SI NKT v postopku pogajanj z
Evropsko komisijo dosegla sporazum o donaciji 83.840 evrov, kar znaša 79,57 % vseh
predvidenih sredstev, ostali delež 21.524,80 evrov (20,43 %) bo prispeval MNZ. Finančno
poročilo o porabljenih sredstvih bo morala SI NKT predložiti Evropski komisiji v začetku leta
2017. V letu 2015 je bilo porabljenih približno 17.000 evrov sredstev.
Ključne aktivnosti SI NKT v letu 2015 iz Delovnega programa EMN 2015–2016 so bile:
- priprava poročila o novostih in spremembah na področju migracij in mednarodne zaščite v
2014;
- izdelava štirih EMN nacionalnih študij po tematikah: »Potrebe po delavcih migrantih iz tretjih
držav na trgu dela v EU«, »Dostop do informacij o prostovoljnem vračanju: kako vzpostaviti
kanal do neregularnih migrantov, kateri niso v stiku z uradnimi organi«, »Integracija in podporni
ukrepi za begunce, osebe s subsidiarno in humanitarno zaščito«, »Sprememba statusa
državljanov tretjih držav in namen prebivanja: pregled pristopov držav članic EU«, prvi dve
študiji sta objavljeni na spletni strani Evropske Komisije in SI NKT (www.emm.si);
- v skladu z vzpostavitvijo novega IES-EMN sistema za izmenjavo informacij in drugih
podatkov (npr. t. i. mehanizem Ad Hoc Query), ki je postal polno operativen januarja 2016, je
MNZ iz proračuna SI NKT za leto 2014 namenilo 2000 evrov (80 % je bilo pokritih iz EMN
sredstev) za prenovitev spletne strani SI NKT (www.emm.si). Prenovljena spletna stran je bila
vzpostavljena januarja 2015, do konca decembra je bilo objavljeno več kot 30 različnih
dokumentov (študije, poročila, analize);
- SI NKT je prejela zaprosila na 85 zahtevkov drugih NKT-jev in Evropske komisije (t. i. AHQ)
po sistemu IES-EMN, na druge nacionalne kontaktne točke pa je naslovila en zahtevek za
posredovanje informacij o obliki statusov mednarodne zaščite, ki ga države članice, če prosilec
izpolnjuje pogoje, podelijo v primeru izvajanja programov t. i. relokacije in/ali resettlementa,
nanj je odgovorilo 21 NKT-jev.
Izhajajoč iz Programa EMN 2015–2016 bo SI NKT nadaljevala s predvidenimi aktivnosti in v
letu 2016 med drugim: pripravila Letno poročilo o politikah na področju migracij in azila in
Statistično poročilo za leto 2015; pripravila javni razpis in izbor zunanjega izvajalca ter skupaj z
njim izdelala štiri EMN študij; zagotovila redno sodelovanje pri izmenjavi informacij prek AHQ
mehanizma; zagotovila redno udeležbo na zasedanjih EMN; zagotovila vzdrževanje in
ažurirala spletno stran SI NKT z aktualnimi EMN dokumenti in informacijami.
Vir: MNZ
Vlada predlagala kandidatko za izvolitev v Stalni odbor Regionalnega odbora Urada
Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo
Vlada RS je na današnji seji predlagala Vesno-Kerstin Petrič, vodjo Sektorja za krepitev
zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj v Direktoratu za javno zdravje
na Ministrstvu za zdravje, kot kandidatko za izvolitev v Stalni odbor Regionalnega odbora
Urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo za triletno obdobje 2016-2019.
Republika Slovenija (RS) je članica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) od leta 1992.
SZO ima, ob sedežu v Ženevi, še šest regionalnih uradov, ki zajemajo posamezne svetovne
regije. Regionalni odbor Urada SZO za Evropo je organ odločanja v Evropski regiji SZO, v
katerega so vključene vse države članice evropskega dela SZO. Sestaja se enkrat letno,
praviloma v mesecu septembru. Znotraj Regionalnega odbora SZO za Evropo deluje Stalni
odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo. Stalni odbor Regionalnega odbora je
posvetovalno telo Regionalnega odbora, ki usmerja in svetuje Sekretariatu SZO za Evropo oz.
njegovemu regionalnemu direktorju pri načrtovanju strategij in akcijskih načrtov, ki jih na svojih
zasedanjih nato potrdi Regionalni odbor SZO za Evropo ter hkrati spremlja izvajanje vseh
sprejetih politik in zavez. Stalni odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo je
sestavljen iz 12 predstavnikov držav članic, kateri so izvoljeni za obdobje treh let. Člani se
sestajajo nekajkrat letno, vse stroške njihovih službenih poti (potne stroške, dnevnice itd.) krije
SZO, za opravljanje svoje funkcije člani ne prejmejo nobenega plačila ali honorarja.
Na 66. zasedanju Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo, ki bo od 12. do 15. septembra
2016 v Kopenhagnu na Danskem, bodo potekale volitve v Stalni odbor Regionalnega odbora
Urada SZO za Evropo, kjer bodo na voljo štiri prosta mesta, saj mandat poteče naslednjim
državam članicam: Belorusiji, Estoniji, Franciji in Latviji.
Skupine imajo na voljo vsaka po štiri prosta mesta za Stalni odbor Regionalnega odbora Urada
SZO za Evropo. Eno od prostih mest bo zasedel tudi kandidat iz ene od držav v skupini B,
kamor je umeščena Republika Slovenija. Vsaka država članica ima možnost predložitve
kandidature v Stalni odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo. Rok za oddajo
kandidatur je 11. marec 2016.
Stalno predstavništvo RS pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v
Ženevi je pred 68. zasedanjem Generalne skupščine SZO, ki je potekalo od 18. do 26. maja
2015 v Ženevi v Švici, z uradno noto državam najavilo slovensko kandidaturo. Milojka Kolar
Celarc, ministrica za zdravje, je nato na zasedanju Generalne skupščine SZO opravila vrsto
bilateralnih srečanj v luči promoviranja in lobiranja za podporo držav slovenski kandidaturi ge.
Vesne-Kerstin Petrič za članstvo v Stalnem odboru Regionalnega odbora Urada SZO za
Evropo za obdobje 2015–2018. Ministrica za zdravje se je ob tej priložnosti sestala tudi z
regionalno direktorico Urada SZO za Evropo, Zsuzsanno Jakab, ki je povedala, da ima RS
zelo dobro kandidatko.
Stalni odbor Regionalnega odbora SZO za Evropo je pred volitvami na 65. zasedanju
Regionalnega odbora SZO za Evropo, ki je potekalo septembra 2015 v Litvi, pripravil ožji
seznam kandidatov in poizkušal doseči soglasje med državami članicami, ki so vložile
kandidature. Države namreč lahko kadarkoli v času posvetovanj umaknejo svoje kandidature s
ciljem doseči soglasje med vsemi državami, ki so predložile kandidature. V skupini B, kjer je
kandidirala tudi RS, so bili kar štirje kandidati za eno prosto mesto. Slovenska kandidatka je
bila deležna široke podpore, tri države (Ruska Federacija, Makedonija, Ukrajina) so izrazile
tudi uradno pisno podporo kandidaturi RS. Ker ni bila uvrščena na prednostno listo (uvrščena
je bila Italija), je RS med zasedanjem umaknila svojo kandidaturo z namenom doseganja
skupnega soglasja, a hkrati že napovedala ponovno kandidaturo za naslednje leto.
RS tako ponovno kandidira za članstvo, in sicer za mandat od 2016 do 2019. Ministrstvo za
zdravje predlaga kandidaturo ge. Vesne-Kerstin Petrič, dr. med., ki je vodja Sektorja za
krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj in nacionalna
koordinatorica, odgovorna za celovito strateško sodelovanje RS s SZO na Ministrstvu za
zdravje.
Ga. Vesna-Kerstin Petrič izpolnjuje vse pogoje in je primerna kandidatka predvsem zaradi
odličnega poznavanja procesov delovanja in odločanja SZO, tako zaradi svojih dolgoletnih
bogatih izkušenj pri sodelovanju s SZO kot tudi izkušenj pri oblikovanju nacionalnih in
mednarodnih zdravstvenih politik. V letih od 1998 do 2004 je bila vodja Urada RS za
sodelovanje s SZO, ki je bil z Uredbo o organih v sestavi ministrstev s 1. 1. 2004 ukinjen,
naloge iz naslova sodelovanja s SZO pa je v celoti prevzelo Ministrstvo za zdravje. Kot
odgovorna oseba za celovito strateško sodelovanje in odgovorna oseba za koordinacijo
celotnega sodelovanja RS s SZO na Ministrstvu za zdravje že od leta 2004 aktivno sodeluje s
SZO, in sicer kot vodja ali članica delegacij redno zastopa RS na zasedanjih najvišjih političnih
in upravnih organov SZO, kot so Izvršni odbor SZO, Generalna skupščina SZO in Regionalni
odbor SZO za Evropo; na zasedanjih upravnega odbora Evropskega observatorija SZO za
spremljanje zdravstvenih sistemov in politik; ter na ministrskih konferencah in drugih
mednarodnih dogodkih SZO. V času predsedovanja RS Evropski uniji je bila ga. Petrič s strani
Vlade RS imenovana za krovnega koordinatorja Evropske unije (EU) v času predsedovanja
RS EU za odnose EU s SZO, kjer je imela ključno vlogo pri uveljavitvi RS kot države, ki
sodeluje pri procesih oblikovanja in razvoja svetovnega zdravja.
Ga. Petrič tudi sicer aktivno sodeluje na področjih zdravja v delovnih skupinah SZO in delovnih
telesih EU: od leta 2014 predseduje Globalni mreži nacionalnih predstavnikov SZO za
izvajanje Globalne strategije za zmanjševanje škodljive rabe alkohola (Global network of WHO
national counterparts for implementing the Global strategy to reduce the harmful use of
alcohol) ter je članica Usmerjevalnega odbora Evropskega observatorija SZO za spremljanje
zdravstvenih sistemov in politik. Kot predstavnica RS sodeluje v organih Evropske komisije in
evropskih zdravstvenih mrežah: je članica EU odbora za nacionalno alkoholno politiko in
ukrepe (Committee for national alcohol policy and action at EC - CNAPA); članica Evropske
mreže za alkoholno politiko (Alcohol policy network - APN); članica Evropske mreže za
preprečevanje kajenja (European network for smoking prevention - ENSP); in članica
upravnega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EU
Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction - EMCDDA).
Kandidatka Vesna Kerstin-Petrič in Ministrstvo za zdravje bosta udeležbo na vseh nacionalnih
in mednarodnih dogodkih, ki se bodo odvijali v sodelovanju s SZO (npr. Generalna skupščina
SZO maja 2016), izkoristila za uspešno promoviranje in lobiranje pri državah v prid podpore
kandidaturi RS. Ministrstvo za zunanje zadeve bo s pomočjo mreže diplomatskih
predstavništev v tujini opravilo potrebne aktivnosti za najavo kandidature ter pridobivanje
podpore.
Vir: MZ
Vlada imenovala Janjo Klasinc za guvernerko Republike Slovenije v ASEF
Vlada RS je za naslednje triletno obdobje (2016-2019) imenovala Janjo Klasinc, vodjo Sektorja
za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi na Ministrstvu za zunanje zadeve, za
guvernerko Republike Slovenije v ASEF.
Azijsko evropsko fundacijo (ASEF) s sedežem v Singapurju so ustanovile države članice
ASEM (Asia Europe Meeting) leta 1997. V ASEF sodeluje 53 držav članic ter Evropska
komisija in Sekretariat ASEAN. ASEF predstavlja edino delujočo ustanovo ASEM procesa.
ASEF si prizadeva k boljšemu razumevanju med civilnimi družbami Azije in Evrope z
intelektualnimi, znanstvenimi, kulturnimi in medčloveškimi (people-to-people) izmenjavami.
Fundacija ASEF se financira s prispevki vlad držav članic ter Evropske komisije. ASEF je v
petnajstih letih delovanja izvedel več kot 700 različnih projektov, sodeluje z različnimi javnimi in
privatnimi ustanovami. Odločitve v ASEF sprejema Odbor guvernerjev držav članic (BoG,
Board of Governors), ki ga sestavlja 53 predstavnikov članic ASEM.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2016 in 2017
Vlada RS je sprejela Skupni kadrovski načrt (SKN) organov državne uprave za leti 2016 in
2017.
V skladu s sklepom Vlade RS z dne 23.7.2015, s katerim se je Vlada RS seznanila z Analizo
opravljanja pripravništva v Republiki Sloveniji in sprejela Akcijski načrt v zvezi z organizacijo
in izvedbo opravljanja pripravništev v Republiki Sloveniji, je v okviru dovoljenega števila
zaposlitev za posamezni organ državne uprave določila posebno kvoto dovoljenih zaposlitev,
ki je namenjena izključno zaposlitvam pripravnikov.
Če organ presega dovoljeno število zaposlenih zaradi zaposlitve pripravnika ali kandidata za
policista, mora število zaposlitev uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom do 31.12. 2017.
V okviru kvote SKN se določi minimalna kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev,
in sicer pri Ministrstvu za finance - Finančni upravi RS (15), Ministrstvu za notranje zadeve Policiji (30) in Ministrstvu za obrambo - Slovenski vojski (67) - za leti 2016 in 2017.
Vlada nalaga ministrstvom, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev za ministrstva in organe v
sestavi posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest
inšpektorjev.
Ministrstva, pri katerih bo zaradi premestitve zaposlenih, katerih plače so se zaradi dela na
evropskih projektih financirale iz evropskih sredstev in nadaljevanje dela teh zaposlenih na
drugih EU projektih ne bo možno, lahko prišlo do povečane realizacije kadrovskega načrta,
morajo število zaposlenih uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom najkasneje do
31.12.2017.
V preglednici so prikazani podatki o številu dovoljenih zaposlitev za organe državne uprave za
leti 2016 in 2017 ter nov predlog SKN za 2016 in 2017, ki vključuje prenose kvot dovoljenih
zaposlitev med organi državne uprave na podlagi že sklenjenih sporazumov, s katerimi se
skupno število dovoljenih zaposlitev SKN ne spremeni.
Predlagano pa je povečanje SKN pri MOP za 50 dovoljenih zaposlitev, zaradi ustanovitve
novega organa, Direkcije RS za vode. S tem povečanjem se tudi skupno število dovoljenih
zaposlitev v SKN za leti 2016 in 2017 poveča za 50.
Kvote za zaposlitev pripravnikov za leti 2016 in 2017 ostanejo nespremenjene.
Organi državne uprave
Kvote za
zaposlitev
SKN 2016
pripravnikov
za leto 2016
SKN 2017
Kvote za
zaposlitev
pripravnikov
za leto 2017
VLADNE SLUŽBE ODGOVORNE
PREDSEDNIKU VLADE RS
678
7
678
7
VLADNE SLUŽBE ODGOVORNE
GENERALNEMU SEKRETARJU VLADE
RS
208
2
208
2
19
0
19
0
69
1
69
1
974
4.294
642
183
10
43
6
2
974
4.294
642
183
10
43
6
2
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI
RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
418
4
418
4
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
917
9
917
9
392
4
392
4
1.386
14
1.386
14
311
3
311
3
240
341
2
3
240
341
2
3
309
3
309
3
204
322
1.124
2.344
2
3
11
24
204
322
1.124
2.344
2
3
11
24
SKUPAJ (civilni del)
14.401
143
14.401
143
POLICIJA
PODPORNE NALOGE ZA POLICIJO
SLOVENSKA VOJSKA
8.187
317
7.254
82
3
*0
8.187
317
7.254
82
3
*0
892
9
892
9
31.051
237
31.051
237
URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V
ZAMEJSTVU IN PO SVETU
SLUŽBA VLADE RS ZA RAZVOJ IN
EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
SKUPAJ (vladne službe)
MINISTRSTVO ZA FINANCE
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN
PROSTOR
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO,
SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE
MOŽNOSTI
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE,
ZNANOST IN ŠPORT
MINISTRSTVO ZA KULTURO
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
UPRAVNE ENOTE
UPRAVA RS ZA IZVRŠEVANJE
KAZENSKIH SANKCIJ
SKUPAJ
*Število pripravnikov naj bi bilo s sklepom vlade določeno naknadno
Vir: MJU
Vlada sprejela Zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih
uslužbencih za leti 2016 in 2017
Vlada RS je sprejela Zbirni kadrovski načrt (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o
javnih uslužbencih za leti 2016 in 2017.
Minister v okviru dovoljenega števila zaposlitev iz zbirnega kadrovskega načrta določi
dovoljeno število zaposlenih pri posamezni osebi javnega prava, ki sodi v njegovo pristojnost.
Minister lahko med letom spreminja dovoljeno število zaposlitev iz zbirnega kadrovskega
načrta pri posamezni osebi javnega prava, ki sodi v njegovo pristojnost.
V preglednici so prikazani podatki o številu dovoljenih zaposlitev za organe državne uprave z
osebami javnega prava po 22. členu ZJU v njihovi pristojnosti za leti 2016 in 2017 ter nov
predlog ZKN za 2016 in 2017, ki vključuje predloge organov državne uprave, ki so jih podali ob
pozivu Ministrstva za javno upravo za uskladitev podatkov ZKN po sprejemu državnega
proračuna.
Organi državne uprave
z osebami javnega prava
v njihovi pristojnosti
ZKN
2016
ZKN
2017
MINISTRSTVO ZA FINANCE
257
257
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN
TEHNOLOGIJO
145
148
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN
PREHRANO
121
121
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
203
79
207
79
1.645
1.645
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
987
987
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN
ŠPORT
623
623
97
97
4.157
4.164
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
MINISTRSTVO ZA KULTURO
SKUPAJ
Vir: MJU
Vlada zavrnila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na
dokumente Policije o njihovih aktivnostih ob drugem migracijskem valu in so določeni
kot tajni
Vlada RS je na današnji seji zavrnila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja
novinarja Dnevnika Uroša Škerla Krambergerja, v kateri se sklicuje na prevladujoč javni interes
in se nanaša na dokumente Policije, ki so določeni kot tajni in se nanašajo na aktivnosti
Policije ob drugem valu migracij na ozemlju Republike Slovenije.
Vir: MNZ
Vlada sprejela sklep s katerim Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga
imenovanje novih članov Nacionalnega sveta za kulturo
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep s katerim Državnemu zboru Republike Slovenije
predlaga imenovanje novih članov Nacionalnega sveta za kulturo, in sicer Uršulo Cetinski za
predsednico, dr. Andreja Gasparija, Silvana Omerzuja, mag. Andrejo Rihter in Toneta Partljiča
pa za člane.
Hkrati pa Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga razrešitev dosedanjih članov Metoda
Pevca, dr. Milene Mileve Blažić, dr. Andreja Blatnika, dr. Sonje Ane Hoyer ter Alje Predan.
Vir: MK
Vlada določila besedilo javnega poziva za zbiranje prijav za slovenskega predstavnika v
Upravnem odboru Eurimages
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo javnega poziva za zbiranje prijav za
slovenskega predstavnika v Upravnem odboru Eurimages, ker se dosedanji slovenski
predstavnici, gospe Jelki Stergel, konec maja izteče štiriletni mandat.
Za izvedbo javnega poziva je Vlada Republike Slovenije pooblastila Ministrstvo za kulturo.
Vir: MK
Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za preučitev možnosti združevanja
nadzornih institucij finančnega sistema Slovenije
Vlada RS je na današnji redni seji ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo analize
možnosti vzpostavitve optimalne organiziranosti in učinkovitega povezovanja nadzornih
institucij finančnega sistema v Republiki Sloveniji.
Koalicijski sporazum za mandatno obdobje 2014–2018 glede nadzora in povezovanja
nadzornih institucij določa, da se proučijo možnosti za učinkovitejše povezovanje finančnih
nadzornikov in vzpostavitev optimalne organiziranosti finančnih nadzornih institucij,
upoštevajoč morebitne omejitve iz smernic in predpisov EU ter dobre prakse. Posledično bi se
zmanjšali stroški nadzora in povečali proračunski prihodki iz naslova preusmeritve dela rezerv
v proračun.
2. marca 2016 je na ministrstvu za finance na podlagi Pravilnika o medsebojnem sodelovanju
nadzornih organov na področju mikrobonitetnega nadzora (Uradni list RS, št. 78/15) potekala
seja koordinacijskega telesa nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Koordinacija. Ena
izmed točk dnevnega reda je bila razprava glede združevanja nadzornih organov s področja
finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Na podlagi razprave je bil na seji Koordinacije sprejet
sklep, da se ustanovi medresorska delovna skupina, v katero bodo vključeni predstavniki
Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg
vrednostnih papirjev. Dogovorjeno je bilo, da medresorska delovna skupina pripravi analizo
sedanje nadzorne ureditve finančnega sistema v Republiki Sloveniji in poda prednosti,
pomanjkljivosti ter sinergije sedanje nadzorne ureditve, in sicer glede:
− trenutnega stanja in posebnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji ter
obremenitve udeležencev finančnega sistema,
− zakonodaje EU in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati nadzorni organi na podlagi
zakonodaje EU;
− dosedanjih priporočil mednarodnih organizacij glede strukture nadzora finančnega
sistema v Republiki Sloveniji;
− upoštevanja dobrih praks držav s primerljivo strukturo finančnega sistema.
Na podlagi analize bo medresorska delovna skupina opredelila prednosti in pomanjkljivosti
združevanja nadzornih organov, časovno dimenzijo združevanja in najprimernejši model
združevanja za slovenske razmere.
Z analizo, ki jo bo pripravila medresorska delovna skupina, se bo seznanilo Vlado Republike
Slovenije do 15. aprila 2016 in predlagalo nadaljnje korake za združevanje nadzornih organov.
Člani medresorske delovne skupine so:
− Irena Sodin, ministrstvo za finance, državna sekretarka, vodja delovne skupine,
− Aleš Butala, ministrstvo za finance, član,
− Janja Jereb, ministrstvo za finance, članica,
− Polona Trampuš, ministrstvo za finance, članica,
− Matej Krumberger, Banka Slovenije, član,
− Luka Šoukal, Banka Slovenije, član,
− dr. Mojca Piškurić, namestnica direktorja Agencije za zavarovani nadzor, članica,
− Primož Damjanovič, namestnik direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, član, in
− Nada Bizjak, ministrstvo za finance, sekretarka delovne skupine.
Vir: MF