doc80. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
download 
Report Transcription
80. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 16. marec 2016 80. redna seja Vlade RS Pomladanska napoved: Letošnja gospodarska rast zaznamovana z nadaljnjo rastjo izvoza in krepitvijo zasebne potrošnje ter nižjimi državnimi investicijami Gospodarska aktivnost se bo leta 2016 povečala za 1,7 %, v letih 2017 in 2018 pa za 2,4 % oz. 2,3 %, kaže Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, ki so jo pripravili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Izvoz in zasebna potrošnja bosta ključna dejavnika gospodarske rasti, nižja rast letos glede na lani pa bo predvsem posledica nižjih državnih investicij ob prehodu na novo finančno perspektivo črpanja evropskih sredstev. Na trgu dela v uradu pričakujejo nadaljevanje izboljševanja razmer, ob čemer opozarjajo na vedno večji vpliv demografskih dejavnikov. V 2016 se bo rast plač okrepila zaradi sprejetih dogovorov v javnem sektorju, v zasebnem sektorju bo rast plač umirjena zaradi odsotnosti cenovnih pritiskov in težnje po stroškovni učinkovitosti. Po letošnji deflaciji bo v prihodnjih dveh letih rast cen ostala precej nizka. Tveganja ob pripravi Jesenske napovedi so povezana predvsem z mednarodnim okoljem. V letu 2016 v UMAR pričakujejo 1,7-odstotno rast gospodarske aktivnosti. »Upočasnitev glede na leto 2015 bo predvsem posledica znatno nižjega obsega državnih investicij po izteku možnosti črpanja sredstev EU iz prejšnje finančne perspektive,« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor urada. Nekoliko nižja bo po zastoju v zadnjem lanskem četrtletju tudi rast izvoza, na katero bo letos vplival tudi oslabljen prispevek prodaje avtomobilov v tujino. »Sicer v napovedi izvoza pričakujemo ohranjanje konkurenčnega položaja izvoznih podjetij, ki se je v zadnjih treh letih opazno izboljšalo,« še poudarjajo v UMAR. Nadaljevala se bo tudi krepitev prispevka zasebne potrošnje. Rast trošenja gospodinjstev, ki se je po dveletnem upadanju začela leta 2014, bo spodbujena predvsem z nadaljevanjem pozitivnih gibanj na trgu dela ob ohranjanju razpoloženja potrošnikov na razmeroma visoki ravni. V letu 2017 v UMAR ponovno pričakujejo nekoliko višjo gospodarsko rast. »Izvoz bo sledil predvideni rasti tujega povpraševanja, nadaljevala se bo tudi rast zasebne potrošnje. Poleg tega bo k rasti ponovno pomembneje prispevala investicijska potrošnja, kjer se bodo ob predvideni nadaljnji rasti zasebnih znova nekoliko povečale tudi državne investicije,« je ključne razloge navedel Vasle. Nadaljevanje okrevanja na trgu dela Zaposlenost, ki je začela okrevati ob koncu 2013, se bo letos nadalje povečala, a bo njena rast (0,9 %) nekoliko nižja kot lani. »Ponovno bo višja v večini dejavnosti, najbolj v predelovalnih in tržnih storitvah,« pojasnjujejo v UMAR in dodajajo, da se bo »rast nadaljevala tudi v zaposlovalnih dejavnostih, ki predstavljajo pomemben dejavnik fleksibilnosti na trgu dela.« Potem ko se je zniževala do lanskega leta, bo zaposlenost nekoliko večja tudi v sektorju država, a bo njena rast skromna. Nadaljevalo se bo zmanjševanje števila brezposelnih, v povprečju leta na 107,4 tisoč oseb, pri čemer v UMAR izpostavljajo naslednje razloge: »Manjše bo število izgub zaposlitev iz poslovnih razlogov in stečajev podjetij, manj pa bo tudi iskalcev prve zaposlitve, kar povezujemo z nadaljnjim zmanjšanjem generacij mladih, ki končajo šolanje.« Demografska gibanja bodo sicer vedno močneje vplivala na gibanja na trgu dela tudi zaradi zmanjševanja števila delovno sposobnega prebivalstva (20-64 let). Do nadaljnjega povečanja zaposlenosti in zmanjšanja brezposelnosti bo ob nadaljnji gospodarski rasti prišlo tudi v letu 2017. Skupna rast plač se bo v letih 2016 in 2017 nekoliko pospešila predvsem zaradi višje rasti v javnem sektorju. V zasebnem sektorju bo letošnja nominalna rast plač (0,6 %) podobna lanski. »Relativno nizko rast plač ob nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti povezujemo z odsotnostjo inflacijskih pritiskov in težnjo po ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij,« pojasnjujejo v UMAR. Precej višja rast plač (3,5 %) v javnem sektorju pa bo izhajala iz izplačila v času krize zadržanih napredovanj. V 2017 se bo skupna nominalna rast plač še nekoliko povišala (2,0 %), delno zaradi povišanja rasti v zasebnem sektorju, delno pa zaradi ohranjanja relativno visoke rasti v javnem sektorju, pri čemer so upoštevani trenutno veljavni dogovori. Skupna rast plač se bo v prihodnjih letih gibala podobno kot rast produktivnosti. Gibanje cen letos podobno lanskoletnemu, nato skromna rast Rast cen je že od začetka krize zelo nizka zaradi šibke gospodarske aktivnosti in procesa notranjega prilagajanja relativnih cen, od sredine leta 2014 pa je ključen vpliv izrazitega znižanja cen surovin, zlasti nafte. To je lani tudi prispevalo k deflaciji ob koncu leta prvič po osamosvojitvi. Predvsem nižje cene energentov bodo tudi letos odločilno vplivale na gibanje inflacije, ki bo ob zelo majhnih inflacijskih pritiskih v večini skupin proizvodov in storitev ob koncu leta 2016 0,6-odstotna. V povprečju leta bo zabeležena deflacija (-0,3 %), cene pa bodo medletno upadle v večini letošnjih mesecev. Nadaljnje okrevanje gospodarske aktivnosti, zlasti krepitev rasti zasebne potrošnje, bo sicer vplivalo na skromno krepitev osnovne inflacije (brez cen nepredelane hrane in energentov). V letu 2017 pričakujejo ponovno skupno rast cen življenjskih potrebščin, ki pa bo še naprej razmeroma nizka (1,3 % v povprečju leta). Tveganja izhajajo pretežno iz mednarodnega okolja Po pričakovanjih bo letos v evrskem območju gospodarska rast podobna kot lani, vendar mednarodne institucije v zadnjih mesecih znižujejo napovedi. To povezujejo z negotovostmi v globalnem okolju, predvsem glede rasti razvijajočih se gospodarstev. S tem povezana je tudi povečana negotovost na valutnih trgih, ki bi lahko preko večjih sprememb deviznih tečajev ta trend še okrepila. Negotovost, ki izhaja iz domačega okolja, je še naprej povezana s procesom konsolidacije javnih financ in predvsem z njo povezanimi ukrepi. Negotova je tudi ocena črpanja EU sredstev, ki bi se lahko še upočasnilo, kar bi dodatno znižalo rast investicij in s tem pričakovano gospodarsko rast v letošnjem letu. Na drugi strani obstaja možnost, da bi se tudi v letu 2016 nadaljevalo izboljšanje konkurenčnega položaja, kar bi imelo za posledico višjo rast izvoza in BDP. Vir: UMAR Vlada določila besedilo predloga Zakona o postopku priznavanja poklicih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o postopku priznavanja poklicih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. Sprejem zakona se Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga zaradi spremembe evropske zakonodaje na tem področju. Glede na obseg sprememb je pripravljen nov zakon na področju priznavanja poklicih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ker le-ta zagotavlja celovito in sistemsko ureditev področja, predvsem z vidika priznavanja poklicnih kvalifikacij za vse regulirane poklice. Namen predloga zakona je večja preglednost, jasnost, razumljivost in smiselnost. Splošni cilji novega zakona so predvsem odpraviti ovire za prosti pretok oseb in storitev na notranjem trgu EU. Odprava ovir bo olajšala mobilnost strokovnjakov in storitev v EU, povečala možnost zaposlovanja visokokvalificiranih in zagotovila več možnosti iskalcem zaposlitve tudi v reguliranih poklicih. Vir: MDDSZ Vlada določila besedilo predloga Zakona o varnosti na smučiščih Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o varnosti na smučiščih, ki ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Zakon o varnosti na smučiščih, ki je začel veljati 2. 1. 2003 in se uporablja od 1. 12. 2003, ureja temeljna pravila za uporabo smučišč in zagotavljanje varnosti na smučiščih, pogoje, pod katerimi se lahko opravlja organizirano poučevanje smučanja, in pogoje, katerim morajo ustrezati površine, namenjene za smučanje. Spremenjen je bil leta 2005 z novelo, ki velja od 22. 11. 2005. S predlaganimi rešitvami se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti veljavnega Zakona o varnosti na smučiščih, ki so se pokazale pri njegovem izvajanju v praksi. Glavna vodila pri pripravi predloga zakona so bila zagotavljanje ustrezne varnosti na smučiščih, finančna razbremenitev upravljavcev smučišč, odprava administrativnih ovir pri obratovanju majhnih smučišč, izločitev t. i. »mikro smučišč« ter učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zakona. Glavne predlagane rešitve so: • S predlaganim zakonom se urejajo naslednja področja: opredelitev pogojev, ki jim morajo ustrezati površine, namenjene smučanju, ureditev in obratovanje smučišča, reševanje na smučišču, zagotavljanje varnosti in reda na smučišču, dolžnosti smučarjev in drugih oseb na smučišču, dolžnosti upravljavcev smučišč in nadzornikov na smučišču, samoodgovornost smučarjev, nadzor odgovornih in uporabnikov ter vzpostavitev evidenc, potrebnih za izvajanje zakona. • Bistvene novosti se nanašajo na poudarjanje smučarjevega samoodgovornega ravnanja, to je ravnanje po načelu vzajemnega spoštovanja in razumevanja. Smučišče mora uporabljati tako, da ne ogroža sebe, drugih prisotnih na smučišču in da ne poškoduje sebe, drugih prisotnih ali naprav na smučišču. Takšno ravnanje poudarja tudi eno izmed desetih mednarodnih vedenjskih pravil (pravila FIS), ki določa, da mora smučar smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi in da svojo hitrost ter način vožnje prilagodi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču. S poudarkom smučarjevega samoodgovornega ravnanja se bo nedvoumno jasneje vzpostavila odgovornost smučarja pri morebitnih nesrečah, hkrati pa bo svoj del odgovornosti nosil tudi upravljavec smučišča, ki bo moral izpolniti vse pogoje, ki mu jih nalaga predlog zakona. • Predlog zakona določa oziroma izvzema t. i. »mikro smučišča« oziroma površine, na katerih je postavljena vlečnica, za katero ni potrebna koncesija za postavitev vlečnic v skladu z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, in ni namenjena pridobitni dejavnosti. S to določbo so iz predloga zakona izvzete površine, kjer so postavljene vlečnice za t. i. »lastno uporabo« in niso namenjene komercialni rabi (se ne zaračunavajo vozovnice oziroma niso del dodatne ponudbe, npr. kmetij, hotelov, planinskih koč ipd.). • Na novo so opredeljeni pogoji za določitev majhnega smučišča, pri čemer so pogoji za pridobitev dovoljenja za obratovanje takega smučišča milejši oziroma prilagojeni dejanskim možnostim upravljavca majhnega smučišča. Naloge nadzornika na smučišču in naloge reševanja na takem smučišču lahko hkrati opravlja oseba pri upravljavcu smučišča, ki sicer opravlja druge naloge za upravljavca majhnega smučišča, pod pogojem, da je strokovno usposobljena za delo reševalca in nadzornika na smučišču. Upravljavec majhnega smučišča lahko za opravljanje nalog reševanja sklene tudi dogovor z izvajalcem, ki izpolnjuje pogoje za reševanje na smučišču, pri čemer izvajalec zagotavlja odzivni čas v skladu z veljavnimi predpisi s področja zdravstva. • Predlog zakona ne ureja več javnih zbiranj na smučišču, saj javna zbiranja ureja poseben predpis. • Prav tako predlog zakona ne opredeljuje več pogojev za strokovne delavce, ki organizirano poučujejo smučanje, saj tovrstno vsebino ureja zakon, ki ureja športne dejavnosti. • V predlogu zakona je predvideno zmanjševanje števila nadzornikov na smučišču glede na zmogljivost smučišča, in sicer je določeno, da je treba do zmogljivosti 500 smučarjev zagotoviti enega nadzornika (prej je bila ta meja 300 smučarjev). Število nadzornikov in reševalcev je v predlogu zakona na smučišču sedaj izenačeno. Pomembna novost je, da se lahko število reševalcev in nadzornikov na smučišču prilagaja glede na dejansko število smučarjev na smučišču, če pa so v dovoljenju za obratovanje smučišča določeni sektorji na smučišču, pa glede na zmogljivost delujočih žičniških naprav po posameznih sektorjih. Dopuščena bo tudi možnost, da lahko upravljavec smučišča do 30 % zmanjša minimalno število prisotnih nadzornikov in reševalcev na smučišču, če so ti (nekateri) hkrati usposobljeni za nadzor in reševanje ter številčno zagotovijo predpisano število obeh usposobljenosti. • Za nadzornika na smučišču so določeni milejši pogoji za pridobitev službene izkaznice (varnostni zadržki). Prosilec za pridobitev statusa nadzornika in aktivni nadzornik ne smeta biti pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni možnosti, na nepogojno trajanje zapora več kot tri mesece ali nista bila več kot dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorna za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali za prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekrške po Zakonu o varnosti na smučiščih in jima je bila izrečena globa. • Nadzornik na smučišču za razliko od sedanje ureditve nima več dolžnosti obveščanja inšpekcijskih služb o nepravilnostih upravljavca smučišča, s čimer se odpravlja nasprotje interesov. • Nadzornik bo po predlogu zakona med drugim lahko tudi odpravljal neurejenosti in pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledu smučišča, in izvajal druge naloge, povezane z varnostjo na smučišču. • Predlagani zakon na novo opredeljuje dolžnosti in prepovedi smučarja in druge osebe na smučišču ter na novo določa pristojnosti inšpekcijskih organov in policije. Vir: MNZ Sklep v zvezi z vzdrževanjem Rudnika živega srebra v Idriji ostaja nespremenjen in ga je treba izvršiti Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 47803-51/2014/11 z dne 24. 7. 2014 kot zavezanca za nadaljnje vzdrževanje nezalitega dela jame in izvajanje monitoringa v vplivnem območju Rudnika živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji, določila javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Kljub vprašanjem, ki jih je v zvezi s tem odprlo Ministrstvo za kulturo, je vlada danes potrdila, da omenjeni sklep ostaja nespremenjen in ga je potrebno izvršiti. Kar pomeni, da mora Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija takoj začeti z izvajanjem nalog, opredeljenih v tem sklepu, vključno z aktivnostmi, povezanimi z vzdrževanjem nezalitega dela jame in monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija. Vlada določila Smernice za delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila Smernice za delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. ki so sestavni del tega sklepa. Decembra 2015 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A). Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. ZUKSB-A je določil, da mora DUTB poslovati gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je DUTB uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob pravem času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla vnaprej postavljene cilje. Zahteva po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in preglednem poslovanju zagotavlja, da bo DUTB maksimizirala svoje poslovanje. Na podlagi ZUKSB-A je bil pripravljen predlog sprememb Smernic za delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., ki sedaj določa, da je glavni cilj DUTB upravljati s premoženjem na način, da bo lahko poplačan dolg iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je DUTB izdala, da je z njimi plačala tvegane postavke, ki so bile na DUTB prenesen v okviru izvedbe ukrepa za krepitev stabilnosti bank in sicer ukrepa prenosa tveganih postavk. DUTB pridobiva deleže v gospodarskih družbah v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Vir: MF Vlada se je seznanila s predlogom reprezentativnih sindikatov Vlada RS se je na današnji seji seznanila ter sprejela opredelitev do predloga reprezentativnih sindikatov z dne 9. 3. 2016 glede sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji ter Posebnega tarifnega dela kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vlada RS je za pogajanja pooblastila pogajanja pogajalsko skupino za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je 30. 9. 2015 poslal predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS ter Posebnega tarifnega dela za zdravnike in zobozdravnike zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Kolektivna pogodba). Vlada RS je sprejela sklep št. 10101-4/2015/8 z dne 29. 10. 2015, v katerem je podala odločitev, da pričakuje usklajen predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne s strani podpisnikov veljavne Kolektivne pogodbe, do katere se bo naknadno opredelila. Sindikat Fides je 9. 3. 2016 je posredoval zadnji dopolnjen predlog, ki je vsebuje predloge za spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe zlasti v naslednjih delih: veljavnost kolektivne pogodbe, določitev standardov in normativov v aktu za posamezna delovna mesta v aktu o sistemizaciji delovnih mest ter v pogodbi o zaposlitvi posameznega zdravnika in kot osnovo za kadrovske načrte, dodatno plačilo v primeru preseganja standardov, uskladitev posameznih delovno pravnih institutov z novim Zakonom o delovnih razmerjih in drugimi predpisi, spremenjena ureditev letnega dopusta, izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, delovnega časa, uvedba izvensodnega reševanja individualnih delovnih sporov pred arbitražo, spremenjena ureditev nekaterih povračil stroškov in drugih prejemkov (npr. prevozni stroški, regres za letni dopust,) ter nadomestila plače ter nov tarifni del kolektivne pogodbe. Vlada RS je predlagala, da se veljavnost Kolektivne pogodbe oziroma urejanja v Kolektivni pogodbi loči v dve kolektivni pogodbi, ena za zaposlene pri subjektih javnega sektorja in druga za zaposlene pri zdravnikih in zobozdravnikih zasebnikih. Vlada RS je izpostavila tudi opredelitev veljavnosti tarifnega dela za javni sektor, ki veljavnost določa za vse zdravnike in zobozdravnike, ki v katerem koli segmentu javnega sektorja opravljajo zdravniško službo. Torej je pogoje veljavnosti vezan na dejansko opravljanje zdravniške službe. Vlada RS meni, da standardi in normativi ne morejo biti del akta o sistemizaciji delovnih mest na posameznem delovnem mestu niti sestavni del pogodbe o zaposlitvi posameznega javnega uslužbenca niti del kadrovskih načrtov na način, kot je predlagano. Na podlagi 22.e člena ZSPJS ima Vlada RS pooblastilo, da z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih, v medresorsko usklajevanje pa je že bil posredovan predlog sprememb in dopolnitev ZSPJS, ki bi celotno plačilo delovne uspešnosti uredil drugače. Vlada RS predlaga tudi rešitev, da se v posebnem dogovoru med vlado RS in reprezentativnimi sindikati uredi plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v zdravstvu glede vira sredstev ter podrobneje dogovori pogoje in merila za njeno izplačevanje. V okviru sprememb plačnega sistema javnega sektorja se bo preučila tudi ureditev posebnega plačila dodatne pedagoške obveznosti v javnih vzgojno izobraževalnih in visokošolskih zavodih. Vlada RS se strinja, da se deli Kolektivne pogodbe glede delovno pravnih vprašanj, ki so bili dogovorjeni v Kolektivni pogodbi, upoštevaje predpise, zlasti Zakon o delovnih razmerjih, ki so veljali v času sklepanja kolektivne pogodbe, ustrezno prilagodijo sedaj veljavi zakonski ureditvi. Glede ugodnejše ureditve posameznih delovno pravnih institutov pa bo tekom pogajalskega procesa potrebno upoštevati določbo 158. člena ZDR-1, ki določa možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali kolektivnih pogodbah. Vlada RS se strinja, da se določbe Kolektivne pogodbe spremenijo v delih, kjer je urejena pravica do letnega dopusta in podpira predlog za omejitev največjega možnega števila dni dopusta, pri čemer je predlagana ureditev dela dopusta iz naslova posebnih pogojev dela nesprejemljiva, ker pomeni bistveno povečanje upravičencev letnega dopusta iz tega naslova in števila dni letnega dopusta iz tega naslova. Vlada RS meni, da je tudi sedaj veljavna ureditev letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela npr. za delo z viri ionizirajočega sevanja neustrezna. Vlada RS se strinja tudi, da se spremeni del Kolektivne pogodbe, ki se nanaša na področje izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanje in uredi, upoštevaje delovno pravno zakonodajo, tako obveznosti delodajalca iz tega naslova kot tudi pravice in obveznosti zaposlenih, zlasti glede potrebnega obsega strokovnega usposabljanja za obnovitev licenc za delo. Vlada RS ne sprejema sindikalnega predloga, da bi se 36-urni tedenski delovni čas štel za polni delovni čas, ker glede na naravo dejavnosti, ki poteka nepretrgoma 24 ur ni pogojev. Pri pogajanjih o ostalih predlogih, ki se nanašajo na delovni čas, počitek in odmere med delom, bo potrebno upoštevati tudi možnosti za drugačno urejanje v kolektivnih pogodbah, kot jih določa 158. člen ZDR-1. Vlada RS se glede predloga za izvensodno reševanje individualnih delovnih sporov pred arbitražo ne more opredeliti, saj je predlagana ureditev tako pomanjkljiva, da se do predloga ne more opredeliti. Predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na povračila stroškov in druge prejemke zaposlenih ter višino nadomestila plače za primer bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom, Vlada RS pojasnjuje, da so navedeni prejemki enotno urejeni v celotnem javnem sektorju in predmet enotnih pogajanj na ravni celotnega javnega sektorja, zato ne morejo biti predmet resorno vodenih pogajanj. Vlada RS pojasnjuje, da poganja o predlaganem novem tarifnem delu Kolektivne pogodbe niso možne, ker sindikalni predlog ni v skladu z veljavnim Zakonom o sistemu plač glede plačne lestvice. Pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju posameznih delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov so možna samo v okviru tarifnega dela Kolektivne pogodbe, ki je v skladu z veljavnim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Vir: MZ Spremembe Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določitve razvojnih ukrepov Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Z njo je dopolnila omrežje Natura 2000, glede na pomanjkljivosti, ugotovljene na bilateralnem sestanku z Evropsko komisijo v juniju 2014. V nekatera obstoječa območja Natura 2000 so se dodala evropsko pomembne vrste in habitatni tipi (npr. nekatere vrste metuljev na vlažnih traviščih). Iz nekaterih območij Natura 2000 pa so se določene vrste in habitatni tipi izločili. Razlog za to ni poslabšanje stanja, ampak boljše poznavanje zaradi raziskav in spremljanje stanja. Na novo je opredeljeno eno območje Natura 2000, in sicer na Spodnji Savi od sotočja s Krko do hrvaške meje, da bo zagotovljen prehod ribe platnice med Krko in Sotlo. Predlagane spremembe sledijo strokovnemu predlogu Zavoda RS za varstvo narave. Vlada je sprejela tudi Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določitve razvojnih ukrepov (pripravljen septembra 2015). V načrtu se ugotavljajo posledice na socialne in gospodarske razmere ter določijo ustrezni razvojni ukrepi. Načrt se navezuje na oba, že sprejeta tovrstna dokumenta v letu 2004 in 2013, v katerih so opredeljena izhodišča in tudi podrobnejša analiza vplivov ter možnosti razvojnih ukrepov. Letošnje spremembe uredbe o Naturi 2000 zaradi vplivov ne odstopajo bistveno od že ugotovljenih vplivov v obstoječih območjih, razen novega območja na Spodnji Savi, kjer so načrtovane hidroelektrarne. Za ugotavljanje vplivov in priložnosti so podrobneje obdelana naslednja območja, kjer so pričakovane spremembe največje: Ajdovska jama, Ličenca pri Poljčanah, Notranjski trikotnik, Soča z Volarjo in Spodnja Sava. Vir: MOP Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje bencina Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje bencina. S to spremembo uredbe se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva (2014/99) o rekuperaciji bencinskih hlapov med oskrbo vozil z bencinom na bencinskih servisih. Sistem rekuperacije vključuje naprave, s katerimi se zajema in shranjuje utekočinjen bencin iz bencinskih hlapov, ki nastajajo v avtomobilskem rezervoarju in se med polnjenjem z gorivom izpodrivajo iz njega. Na ta način se preprečujejo emisije benzena in hlapnih organskih spojin, ki prispevajo k nastanku prizemnega ozona. Sprememba uredbe določa navedbo slovenskega standarda za odobritve tipa in oceno učinkovitosti novega sistema za rekuperacijo ter standard za testne metode, s katerimi se enkrat na leto preskusi sistem za rekuperacijo med obratovanjem na bencinskem servisu. Vir: MOP Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke. Izdaja spremembe Uredbe o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke je predlagana zaradi uskladitve s sklepom, ki ga je sprejela Meddržavna komisija za cestni predor Karavanke v zvezi s pogostimi uporabniki cestnega predora Karavanke. Ker je bila konec leta 2013 ukinjena t. i. neprenosljiva mesečna točkovna karta, po kateri se je uporaba predora Karavanke zaračunavala po znižani cestnini, se je cena posameznega prehoda skozi predor Karavanke zvišala s takratnih 2,15 evra na 4,25 evra, od 1. 1. 2016 je cena 4,37 evra. Cena prehoda se je zvišala zaradi uskladitve z rastjo cen življenjskih potrebščin. To je prizadelo zlasti slovenske pogoste uporabnike cestnega predora Karavanke. Zaradi povečane stroškovne obremenjenosti prehoda so začeli uporabniki koristiti alternativne poti v sosednjo Avstrijo, kar je problematično zlasti iz prometno varnostnih razlogov, saj namesto avtocestnega omrežja, ki se po statističnih podatkih uvršča med prometno najbolj varno omrežje, uporabljajo vzporedne cestne povezave, ki pa so iz prometnega vidika manj varne. V lanskem letu so se predstavniki slovenskega dela meddržavne komisije za cestni predor Karavanke uspeli z avstrijsko stranjo dogovoriti za rešitev, na podlagi katere si bodo lahko pogosti uporabniki zagotovili popust z nakupom neprenosljive točkovne karte v vrednosti 32,20 evra, vezane na registrsko številko vozila in z veljavnostjo 30 dni od dneva njene izdaje, po kateri se posamezna vožnja obračunava v vrednosti 2,30 evra. Obstoječa prenosljiva točkovna karta se bo prenehala prodajati 31. marca 2016 ob polnoči, naslednji dan, to je 1. aprila 2016, pa se bo začela prodajati neprenosljiva točkovna karta v vrednosti 32.20 evrov. Zaradi predlagane spremembe se ocenjuje, da bo prišlo do izpada prihodkov iz naslova cestninjenja cestnega predora Karavanke v višini največ 200.000 evrov na letni ravni. Vir: MzI Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih cest Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih cest. Vsebinske spremembe Uredbe, ki se odražajo na spremembi kategorije in podatkov o dolžini posamezne ceste so posledica izvajanja programa modernizacije državnega cestnega omrežja, oziroma dokončanja posameznih projektov, in sicer na projektu Poljanske obvoznice Škofja Loka – prestavitev dela regionalne ceste R1-210, na odseku 1077 Škofja Loka in odseku 1110 Škofja Loka – Gorenja vas. Na omrežju regionalnih cest R1 se na regionalni cesti R1-210 (Zgornje Jezersko – Predvor Kranj – Škofja Loka – Cerkno – Želin) zaradi novozgrajene obvozne ceste Škofja Loka vzpostavi nov cestni odsek 1392 Škofja Loka – Zminec, v skupni dolžini 3,865 km. Potek regionalne ceste R1-210 se skrajša za 0,390 km, tako da njena nova skupna dolžina znaša 94,610 km. Skupna dolžina vseh regionalnih cest R1 znaša 946,968 km. Na omrežju regionalnih cest R2 se na regionalni cesti R2-403 (Bača – Petrovo Brdo – Podrošt – Češnjica – Škofja Loka) zaradi nove obvoznice Škofja Loka dosedanji odsek regionalne ceste R1-210/1077 Škofja Loka prekategorizira v R3-403/1077 Škofja Loka. Potek regionalne ceste R3-403 se podaljša za 0,890 km, tako, da celotna dolžina ceste znaša 61,040 km. Skupna dolžina vseh regionalnih cest R2 znaša 1380,982 km. Vir: MzI Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Družba za upravljanje terjatev bank, d. d., je bila ustanovljena z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki je bil sprejet konec leta 2012 z namenom sanacije bančnega sektorja. Decembra 2015 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. ZUKSB-A je določil, da mora DUTB poslovati gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je DUTB uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob pravem času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla vnaprej postavljene cilje. Zahteva po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in preglednem poslovanju zagotavlja, da bo DUTB maksimizirala svoje poslovanje. Na podlagi ZUKSB-A je bil pripravljen predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Glavne spremembe uredbe: • črtajo se členi, ki so bili z ZUKSB-A preneseni v zakon. Tu gre predvsem za člene, ki so urejali finančni načrt. Samo črtanje predstavlja tehnično spremembo. (Priprava finančnega načrta sicer predstavlja odgovor na zahtevo ECB, da DUTB pripravi »cash protocol« - to je načrt zagotavljanja sredstev za plačilo obveznic. • določi se način obveščanja vlade o učinkih ukrepov za krepitev stabilnosti bank. • • • • • formalizira se delovanje medresorske komisije – določbe iz njenega poslovnika se premaknejo v uredbo – gre za tehnična vprašanja, kot je npr.: kvorum in večina potrebna za odločanje. V uredbi se ponovi zahteva iz zakona o javnih financah, da mora DUTB spoštovati pravila, ki veljajo za zadolžitev oseb v lasti države (zaradi vpliva na deficit). zmanjša se provizija, ki jo DUTB plačuje za poroštva državi - Navedeno je odraz dejstva, da so se stroški za zadolžitev na trg zmanjšali, posledično se je zmanjšala tudi korist, ki jo v višini bolj ugodne obrestne mere za zadolžitev s poroštvom države prejme DUTB. Navedeno potrdijo empirični podatki. Leta 2013, ko se je pripravljala veljavna uredba, je bil donos slovenskih državnih obveznic za eno letne obveznice okoli 2.5%, danes pa je donos negativen. Danes imajo slovenske državne obveznice negativen donos nekje do 3 let. Prav tako so se zmanjšali pribitki nad mid-swapom (merilo za primerjavo cen državnih obveznic v evroobmočju). Tako velja, da je pribitek za dvoletne obveznice Republike Slovenije v decembru 2013 znašal okoli 250 bazičnih točk. Danes je pribitek za 3 letne državne obveznice okoli 19 bazičnih točk. 35.b člen določa, da medresorska komisija odloča s sklepom. Sklepi komisije ne predstavljajo (upravnega) akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, temveč le odražajo mnenje komisije. Edina naloga, ki jo komisija ima sledeč določbam ZUKSB, je oceniti, ali je primerno, da se državni denar porabi za rešitev neke banke. Ali se denar bo ali ne bo porabil za izvedbo ukrepa za krepitev stabilnosti, pa odloči vlada. Tudi sicer odločanje o porabi državnega denarja, ni odločanje o pravicah tretjega. Nobena gospodarska družba namreč nima pravne podlage, na podlagi katere bi v naprej lahko pričakovala, da bo država svoj denar porabila za njeno rešitev. Vsa pravila, ki v ZUKSB urejajo, kdaj se ukrep za krepitev stabilnosti bank lahko izvede, sledijo cilju, zagotoviti, da bo poraba državnega denarja smotrna. Ne pa cilju, konkretizirati pravico »biti dokapitaliziran s strani države«, saj taka pravica ne obstoji. Zato v zvezi z sklepi medresorske komisije tudi niso predvidena pravna sredstva. Prilagodijo se sklici. Vir: MF Vlada sprejela Odziv na vmesno poročilo KPK o oceni korupcijskih tveganj v SDH na področju kadrovanja Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odziv na vmesno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o oceni korupcijskih tveganj v Slovenskem državnem holdingu, d. d., na področju kadrovanja, ki je priloga tega sklepa, ter ga pošlje Komisiji za preprečevanje korupcije. KPK v poročilu uvodoma pojasnjuje, da je skladno z drugim odstavkom 55. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu senat KPK dne 18. 6. 2015 k načrtu integritete Slovenskega državnega holdinga, d. d. podal pozitivno mnenje. Istega dne je KPK na lastno pobudo začel tudi postopek ocene korupcijskih tveganj v SDH, v okviru katerega je dne 23. 6. 2015 podal mnenje in ga posredoval SDH. Naslednji dan je KPK na lastno pobudo in v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v povezavi s petim odstavkom 55. člena ZSDH-1, uvedel postopek ocene korupcijskih tveganj. Pričujoče vmesno poročilo podaja ugotovitve, mnenje in priporočila KPK na sledečih področjih: • zaposlovanje v SDH, • imenovanja nadzornega sveta in uprave SDH, • imenovanje članov kadrovske komisije SDH in • imenovanja članov nadzornih svetov v družbah s kapitalsko naložbo države. Uvodoma je potrebno pojasniti, da so bila v času priprave in javne obravnave predloga ZSDH1 upoštevana priporočila in predlogi KPK, še zlasti celotno besedilo 6. poglavja, ki se nanaša na ukrepe za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države. KPK je v oceni stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov v Sloveniji iz decembra 2013 poudaril, da je za soočenje s sistemsko korupcijo potreben hiter sprejem novega ZSDH-1. KPK se je zavzel za hiter sprejem zakona, ki bo vključeval rigorozne ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni večinski lasti države, zahteval vnaprejšnje in pisno razkritje potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov in predpisal ustrezne sankcije za kršitve s področja izogibanja nasprotju interesov in osebnega ali poslovnega klientalizma. KPK je ob tem zapisal, da je Ministrstvo za finance v predlog zakona vključilo celotno 6. poglavje, namenjeno prav tem vprašanjem, ki je bilo vsebinsko pripravljeno tudi s sodelovanjem KPK. Te rešitve bi po mnenju KPK pomenile pomemben korak naprej pri preglednosti upravljanja. Ob tem pa je KPK opozoril, da je eden ključnih ukrepov, da se ZSDH-1 sprejme čim prej in da v postopku sprejema različni interesi še nadalje ne okrnijo predlaganega 6. poglavja tega zakona. Vlada je kot odziv na oceno stanja KPK 5. 3. 2014 sprejela ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije, med katerimi je bil tudi sprejem ZSDH-1 z neokrnjenim 6. poglavjem. Ta ukrep je bil v celoti izpolnjen s sprejemom ZSDH-1 dne 28. 3. 2014. Med temeljnimi cilji ZSDH-1 so med drugim ločitev funkcij države kot lastnice kapitalskih naložb od ostalih funkcij države, zagotovitev preglednosti upravljanja kapitalskih naložb ter zmanjšanje možnosti vpliva interesnih in političnih skupin ter korupcijskih tveganj in konfliktov interesov. Ministrstvo za finance je kot pripravljavec predloga ZSDH-1 v sodelovanju s KPK za rešitev navedenih ciljev oblikovalo pregledno imenovanje strokovnega nadzornega sveta in uprave SDH, zagotavljanje demokratičnega nadzora ter preglednost, odgovornost in preprečevanje korupcijskih tveganj. S sprejetim predlogom postopka imenovanja in sestave nadzornega sveta SDH se poveča njegova neodvisnost, zagotovi ravnanje v interesu SDH in Republike Slovenije, obvladuje tveganja nasprotja interesov ter zagotovi njegova strokovna sestava. Tako oblikovan nadzorni svet je tudi garant za zagotovitev neodvisne in strokovne uprave SDH, ki jo nadzorni svet imenuje na podlagi mednarodnega razpisa ali sodelovanja z mednarodno kadrovsko agencijo. Za zagotovitev neodvisnih in strokovnih članov nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države uprava imenuje tričlansko kadrovsko komisijo, ki jo morajo sestavljati strokovnjaki za korporativno upravljanje, upravljanje človeških virov in delovanje nadzornih svetov. Kadrovska komisija izvede postopke pridobivanja kandidatov, postopke vrednotenja kandidatov in postopke njihove akreditacije na podlagi meril in postopkov ugotavljanja primernosti, ki so določeni s strani uprave in objavljeni na spletni strani SDH. Za dodatno zagotovitev preglednosti in krepitev demokratičnega nadzora nad poslovanjem SDH je v predlogu zakona med organe SDH dodan tudi Ekonomsko socialni strokovni odbor, ki je posvetovalno telo uprave SDH, sestavljen iz 7 predstavnikov sindikalnih zvez, ki so članice Ekonomsko socialnega sveta. Poleg tega se lahko sej nadzornega sveta SDH udeležijo tudi predsednik komisije državnega zbora za nadzor javnih financ ter ministra, pristojna za finance in za gospodarstvo, ki pa nimajo glasovalnih pravic oziroma možnosti vplivanja na odločitve nadzornega sveta. Zelo pomembna je tudi razširitev pristojnost Računskega sodišča na družbe, v katerih ima SDH neposredno ali posredno prevladujoč delež glasovalnih pravic. Iz navedenega je moč ugotoviti, da sta Ministrstvo za finance in vlada pri pripravi ZSDH-1 v celoti upoštevala in s sprejemom v državnem zboru tudi zagotovila uzakonitev priporočil KPK. Postopek izbora in imenovanja novih članov nadzornega sveta SDH je bil voden skladno z navedenimi pravnimi podlagami in temeljnimi vodili. Postopek se je začel že v letu 2014, ko je tedanji minister za finance dr. Uroš Čufer 9. 5. 2014 imenoval strokovno komisijo. Po nastopu nove vlade je minister za finance dr. Dušan Mramor nadaljeval z delom strokovne komisije, ki jo je imenoval njegov predhodnik, in na tej podlagi vladi predložil v potrditev predlog kandidatov. Vlada je 6. 3. 2015 zavrnila predlog za imenovanje članov nadzornega sveta SDH, ki ga je v obravnavo predložilo Ministrstvo za finance ter naložila Ministrstvu za finance, da sprejme sklep o ustanovitvi in delovanju nove strokovne skupine za imenovanje članov nadzornega sveta SDH, ki ponovi postopek pridobivanja in izbiranja kandidatov. Na tej podlagi je minister za finance dr. Dušan Mramor dne 15. 5. 2015 sprejel Sklep o imenovanju in nalogah strokovne komisije za pripravo predloga članov nadzornega sveta slovenskega državnega holdinga. Vir: MF Vlada sprejela Statut Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Statut Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., ki je sestavni del tega sklepa. Družba za upravljanje terjatev bank, d. d. je bila ustanovljena z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki je bil sprejet konec leta 2012 z namenom sanacije bančnega sektorja. 11. člen Statuta DUTB določa, da skupščina odloča o temeljnih zadevah DUTB, zlasti pa med ostalim sprejema statut in njegove spremembe. V skladu s 7. členom ZUKSB in 10. členom Statuta DUTB naloge in pristojnosti skupščine DUTB izvršuje vlada kot edini delničar. Decembra 2015 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DUTB). ZUKSB-A je določil, da mora DUTB poslovati gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je DUTB uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob pravem času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla vnaprej postavljene cilje. Zahteva po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in preglednem poslovanju zagotavlja, da bo DUTB maksimizirala svoje poslovanje. Na podlagi ZUKSB-A je bil pripravljen predlog Statuta Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. Z novim statutom se upoštevajo spremembe, ki jih je v statusno ureditev delovanja DUTB vpeljal ZUKSB-A. Tu gre predvsem za vprašanje imenovanja in odpoklica izvršnih in neizvršnih direktorjev. Tu statut ne odstopa od vsebine zakona. Hkrati se iz statuta črtajo vsa njegova podvajanja z ZGD-1 in ZUKSB. Črtanje podvajanj je rezultat uskladitve z načelom statutarne strogosti. Le to pove: »Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon tako izrecno določa. S statutom se lahko dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito.«. Vir: MF Vlada pri MNZ v okviru podprograma Sredstva za množične migracije odprla novo proračunsko postavko in razporedila sredstva proračunske rezervacije za množične migracije Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji pri proračunskemu uporabniku Ministrstvo za notranje zadeve v okviru podprograma Sredstva za množične migracije odprla novo proračunsko postavko Migrantski tok - sodelovanje MNZ. Vlada je izvršila tudi razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije za množične migracije. Proračunskemu uporabniku Ministrstvo za notranje zadeve se odpre nova proračunska postavka v okviru podprograma Sredstva za množične migracije in zagotovijo pravice porabe v višini 150 tisoč evrov. Sredstva se zagotovijo z razporeditvijo pravic porabe s proračunske postavke Rezerva za stroške migracij pri Ministrstvu za finance. Sredstva bodo namenjena plačilu obveznosti iz naslova množičnih migracij, za materialne stroške, ki jih je imelo ministrstvo v obdobju januar – februar in za ocenjene stroške v mesecu marcu. Proračunskemu uporabniku Policija se zagotovijo pravice porabe z razporeditvijo pravic porabe s proračunske postavke Rezerva za stroške migracij, pri Ministrstvu za finance. Sredstva v višini 8.271.555,53 EUR bodo namenjena plačilu obveznosti iz naslova množičnih migracij oz. za materialne in investicijske stroške, ki jih je imela policija v obdobju januar – februar in za ocenjene stroške v mesecu marcu. Proračunskima uporabnikoma Uprava RS za zaščito in reševanje in GŠ Slovenske vojske se zagotovijo pravice porabe z razporeditvijo pravic porabe s proračunske postavke Rezerva za stroške migracij, pri Ministrstvu za finance. Sredstva v višini 9.951.985,05 EUR bodo namenjena plačilu obveznosti iz naslova množičnih migracij, ki sta jih proračunska uporabnika imela v obdobju januar – februar in za ocenjene stroške v mesecu marcu. Glede na dejstvo, da stroški povezani z množičnimi migracijami nastajajo dnevno in glede na določilo ZIPRS1617, da se pravice porabe evidentirajo v posebnem podprogramu Sredstva za množične migracije, se v okviru navedenega podprograma zagotovijo pravice porabe kamor bodo evidentirali nastale stroške. Vir: MF Vlada določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od aprila do junija 2016 Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od aprila do junija 2016 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Neposredni uporabniki proračuna smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za drugo trimesečje proračunskega leta 2016 potrdi Vlada RS. Ministrstvo za finance je v skladu s Zakonom o javnih financah ter s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oziroma kvote za obdobje od aprila do junija 2016 (drugo trimesečje). Pri določanju predloga kvote za drugo trimesečje 2016 je Ministrstvo za finance upoštevalo naslednje: 1. s Sprejetim proračunom RS za leto 2016 predvidene pravice porabe neposrednim proračunskim uporabnikom; 2. evidentirane prevzete obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna; 3. likvidnostne možnosti proračuna (upoštevaje načrtovano dinamiko prihodkov); 4. dinamiko porabe proračunskih sredstev v preteklih letih ter 5. značilnosti posameznih ekonomskih kategorij odhodkov proračuna (sezonsko komponento trošenja pravic porabe). V kvoto so vključene pravice porabe za nenamenska sredstva proračuna (integralni odhodki, lastne udeležbe bilance A ter pravice porabe na proračunskih postavkah EU). Kvota za drugo trimesečje 2016 znaša 2.245 mio EUR, kar je 24,5 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz Sprejetega proračuna RS za leto 2016. Pri predlogu kvote za drugo trimesečje zaradi specifičnosti porabe po sredstvih izstopajo: • Urad Vlade RS za narodnosti (35,5 %): upoštevati je potrebno zamude pri izplačilu nekaterih izdatkov (zaradi uredbe za sofinanciranje občin, ki ni bila sprejeta, in javnega razpisa za programe romskih organizacij, ki še ni zaključen). Pravice porabe se bodo tako prenesle iz prve kvote oziroma prvega trimesečja. • Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (78,7 %): Kvota je visoka zaradi predvidene izvedbe nakazil iz naslova dveh javnih razpisov iz naslova ustavnih obveznosti (zamejstvo in izseljenstvo). Zaradi tega je bila ustrezno znižana kvota za prvi kvartal (zaključek javnega razpisa za zamejstvo, ki je bil predviden za februar, se je prestavil na marec). Vir: MF Prenos dela državne ceste skozi Škofja Loko med občinske Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o prenosu dela državne ceste med občinske, in sicer se na podlagi sporazuma med občinske ceste prenaša del odseka bivše regionalne ceste R1-210/ 1110, skozi Škofjo Loko, v dolžini 3,265 km. Vir: MzI Odločbi o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskih območjih Radeče in Kostel Vlada RS je izdala dve odločbi o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju: − Radeče, podeli družbi Snedim, družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d. o. o., Sevnica, − Kostel, podeli družbi Dimnikarstvo Lavrič, pregledovanje in čiščenje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav in tehnične analize, d. o. o., Kočevje. Za podpis koncesijskih pogodb se pooblasti ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Zakon o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja določa, da se za tista koncesijska območja, na katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv. Skladno z zakonom, vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije, in sicer do 31. 12. 2016. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 12. 2. 2016 na spletni strani objavilo dva javna poziva za podelitev začasne koncesije, in sicer na dimnikarskem območju: − Radeče. MOP je prejel dve pravočasni zahtevi za podelitev začasne koncesije. MOP je v okviru predhodnega postopka preverilo izpolnjevanje vseh pogojev in ugotovilo, da ta družba izpolnjuje vse predpisane pogoje, − Kostel. MOP je prejel dve pravočasni zahtevi za podelitev začasne koncesije. MOP je v okviru predhodnega postopka ugotovil, da ta družba izpolnjuje vse predpisane pogoje. Vir: MOP Vlada je sprejela Uredbo o spremembi Uredbe o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov je pripravljena za ureditev uporabe državnih zrakoplovov tudi za prevoz ekip nujne medicinske pomoči oziroma za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (NMP, HNMP) in prevoz novorojenčkov v inkubatorju. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer ne vsebuje neposredne pravne podlage za obravnavano uredbo, je pa zaradi posebnosti opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov treba podrobneje določiti pogoje, postopke in načine izvajanja teh nalog. S spremembo uredbe se spreminja prvi odstavek 9. člena, in sicer se alinejam, ki jih je vsebovala že prejšnja uredba, dodajata dve novi, ki se nanašata na uporaba državnih zrakoplovov tudi za prevoz ekip nujne medicinske pomoči oziroma za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in prevoz novorojenčkov v inkubatorju. Vir: MO Začrtane konkretne aktivnosti za izvajanje resolucije o enakih možnostih Vlada Republike Slovenije je sprejela Periodični načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za leti 2016 in 2017. Konec lanskega leta je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2015 – 2020. V resoluciji so določeni cilji in ukrepi za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih ter opredeljena ministrstva, kot nosilci izvajanj posameznih ukrepov. Resolucija se izvaja na podlagi dvoletnih periodičnih načrtov, ki jih v skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških sprejme Vlada Republike Slovenije. Periodični načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za leti 2016 in 2017 določa aktivnosti za uresničevanje opredeljenih ukrepov za dosego ciljev. Nosilci ukrepov so opredelili aktivnosti, ki jih bodo izvajali v letih 2016 in 2017, način izvedbe in pričakovani rezultat ter prispevek k doseganju ciljev. V periodičnem načrtu so opredeljena tudi potrebna finančna sredstva za izvedbo aktivnosti, ki se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in sredstev Evropske unije oziroma Norveškega finančnega mehanizma. Aktivnosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov so načrtovane večinoma kot sestavni del rednega dela in nalog pristojnih ministrstev, zato tudi opredeljena finančna sredstva ne predstavljajo posebnih, dodatnih sredstev. Gre za vključevanje vidika spola in izvedbo posebnih aktivnosti v okviru rednih programov in nalog ministrstev. Periodični načrt je pripravljen v tesnem sodelovanju z ministrstvi in Uradom za narodnosti, ki so nosilci posameznih aktivnosti. Vir: MDDSZ Poročilo računskemu sodišču glede ravnanja s komunalnimi odpadki Vlada RS je sprejela Poročilo Računskemu sodišču RS v zvezi s pozivom k ukrepanju za odpravo nesmotrnosti na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Vlada je naložila MOP, da o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih ukrepih v prihodnjih dveh letih, poroča najkasneje do 30. 9. za tekoče leto. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu Ravnanje s komunalnimi odpadki, z dne 2. 9. 2015, za obdobje revizije od 2009 do 2012 ugotovilo, da MOP ni bil učinkovit pri določitvi pogojev ravnanja s komunalnimi odpadki, spremljanju ciljev ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in urejanju sistema ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Ker za nesmotrnosti, ugotovljene v reviziji, med revizijskim postopkom niso bili sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi, je računsko sodišče v revizijskem poročilu od MOP zahtevalo predložitev odzivnega poročila. MOP je to poročilo predložilo 30. 11. 2015. Računsko sodišče je ugotovilo, da v odzivnem poročilu niso bili v celoti izkazani zadovoljivi popravljalni ukrepi. MOP je na zahtevo računskega sodišča pristopil k objavi okoljskih ciljev ravnanja z odpadno embalažo. Tako je Agencija RS za okolje na svojih spletnih straneh okoljske cilje že objavila. Operativni program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov v RS naj bi vlada sprejela predvidoma aprila, Uredbo o komunalnih odpadkih marca 2017, Uredbo o embalaži in odpadni embalaži pa maja 2018. MOP bo za rešitev vprašanja meril za določanje stroškov družb za ravnanje z odpadno embalažo, predvidoma junija pripravil spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. V letu 2017 bo po sprejetju Zakona o varstvu okolja 2, pripravljena tudi nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži. Na podlagi analize podatkov o stanju in zahtevah za ravnanje s komunalnimi odpadki na dan 31. 12. 2014 je MOP ugotovil, da je bilo v centre za ravnanje z odpadki vključenih 193 občin, 19 občin (kar prestavlja 197.250 prebivalcev) pa ni bilo umeščeno v nobenega od delujočih oziroma predvidenih centrov za ravnanje z odpadki. MOP ugotavlja, da je bila na dan 31. 12. 2015 zmogljivost naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov 352.600 t/leto, kar glede na količino zbranih oz. nastalih mešanih komunalnih odpadkov v letu 2014 (314.759 ton) zadostuje potrebam za celotno območje Slovenije. MOP bo predvidoma junija 2016 izvedel analizo prednosti in slabosti izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave nekaterih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja komunalnih odpadkov na lokalni ravni ter izdelal strokovne podlage za izvajanje gospodarske javne službe obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov na ravni države. Inšpektorat RS za okolje in prostor stalno opravlja nadzor toka mešanih komunalnih odpadkov in ustreznosti obdelave odpadkov pred odlaganjem (ali se izvaja obdelava mešanih komunalnih odpadkov po postopkih D8/D9 pred odlaganjem, ali se izvaja javna služba obdelave mešanih komunalnih odpadkov v okviru pooblaščenih izvajalcev, nadzor nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov - neobdelani mešani komunalni odpadki). Še ta ali naslednji mesec pa bo izvedel akcijo nadzora nad izvajalci obdelave komunalnih odpadkov - posredniki. Vir: MOP Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Projektnega dogovora o souporabi rezervnih delov Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Projektnega dogovora med ministrom za obrambo Kraljevine Belgije, Ministrstvom za obrambo Republike Ciper, Ministrstvom za narodno obrambo Helenske republike, Ministrstvom za obrambo Republike Finske, ministrom za obrambo Kraljevine Nizozemske, Ministrstvom za obrambo Portugalske republike, Ministrstvom za narodno obrambo Romunije, Ministrstvom za obrambo Kraljevine Španije, Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, Švedskimi obrambnimi silami in Ministrstvom za obrambo Kraljevine Norveške o souporabi rezervnih delov. Na sestanku usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (European Defence Agency, EDA) je bila 31. 10. 2014 sprejeta odločitev o ustanovitvi ad hoc projekta B-kategorije za souporabo rezervnih delov (Sharing of spare parts – SoSP). Projekt temelji na medsebojni logistični podpori držav, ki sodelujejo v njem. Gre za izmenjavo rezervnih delov vojaške opreme na vseh področjih vojaškega delovanja, tako v miru kot med različnimi operacijami. Projektni dogovor o souporabi rezervnih delov določa okvir sodelovanja držav podpisnic ter postopek in načine izmenjave rezervnih delov (vrnitev istega rezervnega dela, dostava enakega dela ali finančno povračilo). S podpisom projektnega dogovora Ministrstvo za obrambo pridobi formalno podlago za morebitno izmenjavo rezervnih delov, vsaka posamezna izmenjava pa bo opravljena na podlagi dodatnih dogovorov in predhodnega soglasja med državami. Vir: MO Vlada sprejela Odlok o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena Na svoji 80. redni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela Odlok o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena. Klekljanje je način izdelovanja čipk s prepletanjem vodoravno in navpično tekočih niti, navitih na posebej oblikovane lesene paličke – kleklje. Klekljanje čipk v Sloveniji se je širilo od 17. stoletja naprej iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja države z zgledi in pozneje v čipkarskih šolah (Idrija od 1876, Žiri od 1906, Železniki od 1907). Danes organizirano klekljajo otroci in mladi v čipkarskih šolah, v okviru izbirnega predmeta in klekljarskih krožkih na osnovnih šolah, odrasli pa v društvih, v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih za starejše občane. Številni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času. Za Slovenijo je značilna množičnost klekljanja čipk med vsemi generacijami. Deluje več kot 100 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo Slovenski klekljarski dnevi v Žireh (od 1952), Festival idrijske čipke v Idriji (od 1953) in Čipkarski dnevi v Železnikih (neprekinjeno od 1963). Klekljane čipke so danes poleg tradicionalne rabe, kot je krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila, v rabi kot modni dodatki in stensko okrasje ter so navdih za umetniško ustvarjanje. Čipke niso le tržno blago, druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik medgeneracijske povezanosti. Vlada RS lahko z odlokom o razglasitvi za živo mojstrovino razglasi živo dediščino, ki je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije oziroma pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov in njihove povezanosti s sedanjo kulturo. Živa mojstrovina se razglasi zato, da se poveča zavedanje o njenem pomenu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da se povečata njena prepoznavnost in javna dostopnost in da se spodbudi njeno ohranjanje. Odlok bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Vir: MK Sprejeta Poslovna politika Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obdobje 20162020 Vlada RS je danes na redni seji sprejela Poslovno politiko Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obdobje 2016-2020. Vlada Republike Slovenije kot ustanoviteljica Slovenskega regionalno razvojnega sklada (Sklad) za določeno srednjeročno obdobje sprejme Poslovno politiko Sklada, na osnovi katere se pripravljajo drugi razvojni dokumenti in dvoletni Poslovni in finančni načrti. Poslovno politiko Sklada za obdobje 2016–2020, ki je bila pripravljena na osnovi 23. člena Zakona o javnih skladih, je preveril nadzorni svet Sklada 9. 10. 2015. Ocenil jo je kot ustrezno in jo posredoval pristojnim organom v razpravo in sprejem. Poslovna politika navaja strateške usmeritve delovanja Sklada, izvajanje javnih spodbud, vključitev Sklada v kohezijsko politiko v tej finančni perspektivi, financiranje in organizacijsko podporo. Spodbude Sklada se tudi v obdobju 2016-2020 vsebinsko in finančno navezujejo na izvajanje državne politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja, in sicer prek upoštevanja strateških dokumentov tako Evropske komisije kot RS. Sklad v obdobju 2016-2020 predvideva oblikovanje predvidoma 7 različnih programov spodbud z uporabo različnih kombinacij finančnih instrumentov. Če se bo pokazala potreba oz. bo izkazan interes resornega ministrstva oz. drugih državnih organov in/ali projektnih parterjev, se bodo oblikovali še dodatni programi. Programi spodbud se nanašajo na: • dva programa spodbud za podjetništvo, in sicer za spodbujanje razvojno investicijskih projektov v gospodarstvu (40 milijonov evrov) in spodbujanje projektov na področju obdelave in predelave lesa oz. na področju snovne in energetske učinkovitosti (sredstva bodo določena na podlagi postopka izbora finančnega posrednika); • spodbude za občine za spodbujanje lokalne in regionalne javne infrastrukture (50 milijonov evrov); • spodbude za kmetijstvo za spodbujanje razvoja podeželja oziroma projektov, ki omogočajo razvoj podeželja ali izboljšujejo zaposlitvene možnosti na podeželju (10 milijonov evrov); • spodbude za avtohtoni narodni skupnosti za spodbujanje razvojno investicijskih projektov na območju italijanske in madžarske ANS (8,5 milijonov evrov); • spodbude za pred-financiranje kot premostitveno financiranje razvojnih projektov, sofinanciranih iz EU (20 milijonov evrov); • spodbude za regijske garancijske sheme za izvajanje RGS (5 milijonov evrov). Sklad se bo še naprej vključeval v mednarodne procese, s poudarkom na vključevanju v evropske razvojne procese. V finančni perspektivi 2007-2013 je bil Sklad imenovan za odgovorno funkcijo opravljanja nalog Organa za potrjevanje za tri operativne programe OP Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška. Vsi trije operativni programi se zaključujejo in Sklad kot Organ za potrjevanje bo v obdobju do pomladi 2017 izvedel vse potrebne aktivnosti za njihovo zaključitev in izdelavo zaključnih poročil EK. Za obdobje 20142020 Slovenija prevzema vlogo Organa upravljanja v treh operativnih programih čezmejnega sodelovanja, in sicer program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Avstrija, program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska, program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška. V navedenih programih čezmejnega sodelovanja je Sklad tudi v novem programskem obdobju 2014-2020 predviden za izvajanje aktivnosti Organa za potrjevanje. V obdobju 2016-2020 ima Sklad namen pristopiti tudi k pripravi in izvedbi projektov, sofinanciranih iz sredstev EU in sredstev izven proračuna EU. Cilj Sklada je pridobiti sredstva vsaj 5 projektnih idej iz različnih tujih virov, kjer Sklad kot inštitucija lahko kandidira kot enakovreden partner pri projektu. Prav tako pa ima namen pristopiti k izvajanju določenih ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in Programa razvoja podeželja 2014-2020. Za uspešno udejanjenje strateških usmeritev Sklada pa je potrebna tudi ustrezna notranja organizacija. Le-ta bo tudi v obdobju 2016-2020 potekala v treh sektorjih, in sicer v Sektorju za izvajanje spodbud, v Splošnem sektorju in Finančnem sektorju. Tako kot v preteklosti bo Sklad tudi v prihodnje, predvsem zaradi kadrovske podhranjenosti in posledične preobremenitve zaposlenih, ki izhaja iz uvajanja novih, kompleksnejših finančnih instrumentov in programov spodbud, ob istočasnem prevzemanju dodatnega obsega dela, usmerjen v prilagoditev organizacijske strukture delovnih nalog. Glede finančnega poslovanja Sklada 2016-2020 je potrebno najprej omeniti, da so edini sistemski finančni vir Sklada kupnine, ki jih Sklad pridobiva skladno z zakonodajo. Sklad upravlja namensko premoženje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen in s ciljem, da se vrednost tega premoženja ohranja ali povečuje. Sklad vseskozi skrbno načrtuje investicije in minimizira stroške poslovanja. Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki namenja za oblikovanje rezerv za kritje kreditnih tveganj in za povečanje namenskega premoženja. Vir: MGRT Odgovor varuhu človekovih pravic glede problematike omejevanja pristojnosti stanovanjske inšpekcije Vlada RS je sprejela Odgovor na zahtevo Varuha človekovih pravic RS za pojasnila glede problematike omejevanja pristojnosti stanovanjske inšpekcije. Varuh človekovih pravic je 17. 2. 2016 na vlado naslovil zahtevo za pojasnila glede obravnavane zadeve pobudnika zaradi slabih bivanjskih razmer stanovanja v večstanovanjski stavbi v lasti Občine Kidričevo, v katerem prebiva kot najemnik v neprofitnem najemnem stanovanju. Stanovanjska inšpekcija pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP), kamor je bilo naslovljeno več vlog odgovarjala, da Stanovanjska inšpekcija nima pravne podlage za ukrepanje v predmetni zadevi, saj na stavbi ni vzpostavljena etažna lastnina in stavba nima katastrskega vpisa. Po mnenju varuha za tako omejevanje ni zakonske podlage, saj mora stanovanjska inšpekcija nadzirati izvrševanje predpisov s področja stanovanjskih razmerij brez omejitev na vrsto lastnine večstanovanjske stavbe. Glede na omenjeno je varuh svoje mnenje večkrat izrazil pristojnim organom in ga tudi izpostavljal v svojih letnih poročilih. Vlada se je z izpostavljeno problematiko seznanila in ugotavlja, da mora Stanovanjska inšpekcija v primerih, ko ugotovi, da gre za neustrezno vzdrževanje najemnega stanovanja, ukrepati v vseh primerih ne glede na vrsto lastnine in ne glede na to ali je stavba etažirana ali vpisana v kataster stavb. Vlada tudi meni, da so usmeritve za delo v zvezi z najemnimi stanovanji, ki je izdal IRSOP, ustrezne in do tovrstnih izrekanj nepristojnosti inšpektorjev ne bi smelo več prihajati. IRSOP je izdal usmeritve za delo v zvezi z najemnimi stanovanji – vodenje inšpekcijskega postopka, v skladu s Stanovanjskim zakonom, ki so jih inšpektorji dolžni upoštevati. Samostojnost inšpektorjev namreč ni univerzalna, ampak je omejena z ustavno določenimi pravicami z zakonitostjo, učinkovitostjo, pravočasnostjo ter tudi z obveznostmi glavnega inšpektorja in nadrejenega, določenimi v Zakonu o inšpekcijskem nadzorstvu in drugih predpisih. Poleg tega so inšpektorji dolžni spoštovati tudi sodno prakso in sodbe upravnega sodišča. Vir: MOP Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z vrednotnicami Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Branka Grimsa v zvezi z vrednotnicami. Poslanec meni, da je uvedba sistema vrednotnic birokratski ukrep, ki škodi podjetništvu in zaposlenim. Vlado sprašuje za oceno smiselnosti in ekonomske upravičenosti vrednotnic po letu dni od uvedbe ter ali bo sistem vrednotnic odpravljen. V zvezi z vzpostavitvijo sistema vrednotnic in prenove sistema osebnega dopolnilnega dela (ODD) vlada poudarja, da se je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC1) začel uporabljati 18. 8. 2014, razen določb, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela. Te določbe se uporabljajo od 1. 1. 2015. Poleg tega je ZPDZC-1 določil prehodno šestmesečno obdobje za osebe, ki so imele priglašeno ODD že po starem sistemu na podlagi prej veljavnih zakona in pravilnika. To pomeni, da se izkušnje v zvezi s prenovljenim ODD v praksi in v celoti lahko beležijo šele dobrega pol leta. Po podatkih je bilo junija 2013 v register osebnega dopolnilnega dela vpisanih 8.337 zavezancev. Od teh je za leto 2012 dohodke prijavilo 3.267 zavezancev, kar pomeni, da je bilo toliko aktivnih zavezancev, saj prejšnji zakon ni predvideval izbrisa neaktivnih oseb. Poleg tega so v to številko zajeti vsi, ki so pridobili prihodke iz drugega pogodbenega razmerja, torej tudi na podlagi podjemnih pogodb, avtorskih pogodb, sejnin itd. Na podlagi podatkov ugotavljamo, da je bilo do uveljavitve novega sistema dejansko aktivnih izvajalcev manj kot 3.000. Pri AJPES pa je bilo na dan 25. 2. 2016 prijavljenih že 5.728 izvajalcev, torej je okvirna številka 3.000 priglašenih izvajalcev pred prenovitvijo sistema že močno presežena in bo kmalu podvojena. Do 31. 12. 2015 je bilo na upravnih enotah izdanih 17.610 vrednotnic, skupen znesek vplačil na podlagi vrednotnic tako do konca leta znaša 158.490 eurov. Od tega prejme Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 35.220 eurov ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 123.270 eurov. Glede samih stroškov uvedbe sistema vrednotnic vlada Slovenije pojasnjuje, da so ti porazdeljeni med različne institucije in so ocenjeni skupno do konca preteklega leta na približno 200.000 eurov. Dejstvo je, da je glavnina stroškov, ki so jih imele institucije, zgolj enkratnih, učinke vzpostavitve sistema vrednotnic pa bo moč opazovati še na dolgi rok, saj bodo prihodki v blagajne stalni. Poleg samih finančnih učinkov pa je treba upoštevati tudi druge učinke prenovitve sistema osebnega dopolnilnega dela. Cilj uvedbe sistema vrednotnic je tudi spodbujanje zakonitega opravljanja dela po načelu »vsako delo šteje«, ki ga v zadnjih letih država sistematično zasleduje. Tisti, ki opravljajo ODD, sedaj plačujejo prispevke za socialno varnost, ki posamezniku prinašajo določene pravice in minimalno socialno varnost. Zasledovanje navedenega načela posledično prinaša tudi zbliževanje celotne obremenitve posameznih oblik dela. To pa med drugim zmanjšuje tudi ekonomsko motivacijo delodajalcev in delavcev, da izbirajo obliko dela izključno glede na »stroške«, ki jih prinaša. Vir: MDDSZ Vlada odgovorila poslancu Jožefu Horvatu Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožefa Horvata v zvezi z razpisom s področja Strategije pametne specializacije in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanec Jožef Horvat v pisnem poslanskem vprašanju sprašuje, kako bo vlada pri javnem razpisu s področja Strategije pametne specializacije (S4) zagotovila pravično delitev sredstev, ob dejanskem upoštevanju delitve Slovenije na dve kohezijski regiji. Meni, da obstaja veliko tveganje, da se bodo ukrepi za krepitev raziskav in razvoja izkazali kot spodbujevalci razlik med obema regijama, namesto da bi sledili ključnemu razlogu delitve Slovenije v dve kohezijski regiji, to je zmanjševanju razlik med regijama. Vlada odgovarja Glede izpostavljene delitve sredstev med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo je treba pojasniti, da se sredstva med kohezijskima regijama delijo tako na ravni celotnega Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot na ravni posamezne prednostne osi. V primeru Prednostne osi 1 (Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva), kamor sodi tudi predmetni javni razpis, je na razpolago 461.739.155 evrov (EU del). Navedena sredstva so razdeljena na naslednji način: 55 % sredstev prednostne osi za Vzhodno kohezijsko regijo in 45 % sredstev za Zahodno kohezijsko regijo. Pri tem je treba poudariti, da bodo v okviru Prednostne osi 1 ukrepe pripravila in izvajala tri ministrstva, in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Ministrstvo za kulturo (MK). Vsa tri ministrstva skladno s svojimi pristojnostmi zasledujejo cilje S4, vendar skozi različne javne razpise. Navedeno razmerje med kohezijskima regijama v okviru Prednostne osi 1 se zagotavlja do zaključka izvajanja operativnega programa in ne na ravni posameznega javnega razpisa. Javni razpis, na katerega se nanaša poslansko vprašanje (javni razpis za »RRI v verigah in mrežah vrednosti«), je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 6 z dne 29. 1. 2016. Javni razpis je razdeljen v 2 sklopa, in sicer: - Sklop 1: »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3-6)«, ki ga pokriva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter - Sklop 2: »Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte (TRL 6-9)«, ki ga pokriva Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). V okviru prvega sklopa (MIZŠ) »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3-6)« je predvideno razmerje delitve sredstev na ravni javnega razpisa 65 % sredstev za Zahodno in 35 % sredstev Vzhodno kohezijsko regijo. Operacije ali deli operacij se bodo izvajale v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji. Sredstva se bodo delila na Vzhodno oz. Zahodno kohezijsko regijo v odvisnosti od tega, kje bo posamezen partner konzorcija izvajal raziskovalno-razvojne aktivnosti operacije oziroma dela operacije. Partner se mora opredeliti za eno izmed dveh kohezijskih regij, v kateri bo izvajal aktivnosti. Aktivnosti se lahko izvajajo le v regiji, kjer ima posamezen partner sedež ali poslovno enoto (predvsem v primeru, da je sedež konzorcijskega partnerja v tujini). Ministrstvo lahko spremeni razmerje po programskih območjih glede na izbrane vloge, pri čemer pa se skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis ne spreminja. Delež sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov po programskih območjih se bo oblikoval glede na vloge, ki bodo uvrščene na predlog liste za sofinanciranje. Sredstva za morebitno spremembo v višini deleža po programskih območjih bo zagotovil Organ upravljanja s prerazporeditvijo na proračunske postavke za kohezijsko politiko MIZŠ. Takšen pristop je bil uporabljen zaradi zatečenega stanja, kjer je raziskovalna kapaciteta, po obsegu ne pa tudi po kakovosti, vsaj na strani javnih institucij, na vzhodu precej manjša od tiste na zahodu. To zahteva postopnost pri krepitvi raziskovalno-razvojnih naložb v Vzhodni kohezijski regiji, kar je tudi botrovalo temu, da je delež, ki je v javnem razpisu predviden za Vzhod, nekoliko nižji od tistega v Operativnem programu. Pri tem še enkrat poudarjamo, da se to razmerje lahko okrepi v korist vzhoda, če bosta le dovolj veliki zmogljivost in kakovost v okviru posredovanih programskih predlogov. Spodbuditev vseh deležnikov k povezovanju med obema regijama je sedaj ključna naloga vseh, ki se ukvarjamo s tem področjem. Takšen pristop je smiseln tudi z vidika krepitve povezav med regijama, ki pomeni boljše izkoriščanje potencialov po celotni Sloveniji. Navedeno še posebej velja v luči dejstva, da bo v drugi polovici te perspektive precej večji naložbeni potencial, z vidika javnih sredstev, v Vzhodni Sloveniji. Celovit paket ukrepov MIZŠ bo torej polno upošteval vidik različne razvitosti med Vzhodno in Zahodno Slovenijo, kar bo pripeljalo do razmerja med regijama, kot je opredeljeno v Operativnem programu. S stališča drugega sklopa (MGRT) »Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte (TRL 6-9)« je delitev na Vzhodno oziroma Zahodno kohezijsko regijo prav tako v celoti upoštevana. Operacije (potrjeni RRI projekti) se bodo izvajale v obeh kohezijskih regijah. Sredstva se bodo delila na Vzhodno oziroma Zahodno kohezijsko regijo, v odvisnosti od tega, kje bo upravičenec (to je prijavitelj, oziroma v primeru konzorcijev tudi vsak posamezen partner v konzorciju) izvajal raziskovalno-razvojne aktivnosti operacije (kar pomeni: kje bo sedež podjetja oz. poslovni naslov njegove poslovne enote ali podružnice, kjer se izvaja aktivnost v času ob oddaji vloge oziroma v trenutku plačila pomoči za upravičence, ki ob oddaji vloge še nimajo sedeža v Republiki Sloveniji). Za vsakega od upravičencev mora biti v vlogi na javni razpis in v pogodbi o sofinanciranju nedvoumno opredeljeno, v kateri od obeh regij (Vzhodni ali Zahodni kohezijski regiji) se bo v celoti izvajala aktivnost. Od skupno 12.000.000,00 evrov razpisanih sredstev Sklopa 2, jih je 58 % predvidenih za Vzhodno in 42 % za Zahodno kohezijsko regijo. Vir: MGRT Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi z anomalijami na področju visokega šolstva Poslanec Državnega zbora Tomaž Lisec je na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje v zvezi z anomalijami na področju visokega šolstva v povezavi z imenovanjem gospe Metke Tekavčič v upravni odbor Univerze na Primorskem. Glede postopka imenovanja dr. Metke Tekavčič v upravni odbor Univerze na Primorskem, je Vlada RS pojasnila, da nima posebnega pravilnika, ki bi določal postopek imenovanja treh predstavnikov ustanovitelja v upravni odbor univerz. Te tri predstavnike vlada imenuje na enak način kot predstavnike ustanovitelja v vse ostale javne zavode iz pristojnosti MIZŠ. Dr. Metko Tekavčič je v UO Univerze na Primorskem imenovala Vlada RS, na predlog ministrice dr. Stanke Setnikar Cankar. Predlogu za imenovanje je bil priložen življenjepis iz katerega izhajajo kompetence predlaganih članov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v zvezi s prepovedjo opravljanja nadzora ter tudi Zakon o visokem šolstvu in Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem ne vsebujeta določila o nezdružljivosti dekanske funkcije s članstvom v Upravnem odboru. Vlada je v odgovoru navedla tudi imena vseh predstavnikov vlade v upravnih odborih na posameznih univerzah v Sloveniji. Vir: MIZŠ Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi s prevelikim državnim trošenjem Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi s prevelikim državnim trošenjem in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanec Franc Breznik je na Vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s prevelikim državnim trošenjem., v okviru katerega pa izpostavlja tudi pogajanja s sindikati glede višine plač ter odziv ministra za javno upravo, iz katerega naj bi po mnenju poslanca bilo mogoče sklepati, da minister ne posveča dovolj pozornosti kršitvam glede izplačevanja dodatka o stalni pripravljenosti in nasploh kršitvam glede izplačevanja dodatkov v javnem sektorju. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da vodi politiko, s katero želi ustvariti pogoje za rast. Za dosego dolgoročne gospodarske rasti in za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest si je začrtala ukrepe na ključnih področjih z namenom, da bi povečevala produktivnost in učinkovitost ter zagotovila primerno raven socialne vključenosti in pravičnosti. Tako za nadaljnjo okrepitev fiskalne odgovornosti v letu 2016 prvič velja Zakon o fiskalnem pravilu, ki določa način ter časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti, merila za določitev izjemnih okoliščin, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in način ravnanja ob njihovem nastopu oziroma prenehanju. V letu 2016 je predvideno dokončanje institucionalnega okvira upravljanja z javnimi financami s sprejemom Zakona o javnih financah. Predvidena je tudi vzpostavitev delovanja Fiskalnega sveta, katerega imenovanje v Državnem zboru 1. marca 2016 žal ni bilo potrjeno z zadostno večino. Če je Vlada želela zagotavljati primerno socialno varstvo svojih državljanov, je morala več let ohranjati ali celo povečevati ciklične in diskrecijske izdatke, namenjene ublažitvi posledic krize s povečanjem izdatkov za socialne transfere in nadomestila brezposelnim. Med leti 2008 in 2015 so se tako transferji posameznikom in gospodinjstvom povečali za 13,7 %. Hkrati je Slovenija soočena tudi z rastjo stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva. Med leti 2008 in 2015 so se drugi domači transferji (vključen transfer v ZPIZ) povečali za 11,7 %. Dodaten pritisk na javne finance vlada sicer že naslavlja ob pripravi rešitev glede prihodnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe. Gospodarska kriza je v letih 2009 - 2013 izpostavila tudi vrsto šibkosti v slovenskem bančnem sistemu in je terjala ukrepanje tako v samih bankah kot tudi na področju sistemske ureditve. Slovenija je v letih 2013 in 2014 izvedla obsežne ukrepe za krepitev stabilnosti bank, kar je stabiliziralo bančni sektor in povrnilo kredibilnost države na mednarodnih finančnih trgih. Primerjalno z letom 2008 so odhodki za investicije v letu 2015 višji za 190 milijonov evrov, čeprav so opazna medletna nihanja. Rast odhodkov za investicije pa v pretežni meri izhaja in večjih odhodkov iz EU sredstev, ki jim ustrezajo tudi višji prihodki iz EU sredstev. S tem so vlade zasledovale tudi cilje krepitve dolgoročne rasti in ustvarjanja delovnih mest. Po drugi strani pa so v omenjenem obdobju med 2008 in 2015 izdatki za plače in prispevke zaposlenih iz proračuna nižji za 7,1 %, kar je posledica omejitev na področju politike plač. Izdatki za blago in storitve so ob stalnih racionalizacijah nižji za 20,3 %, subvencije pa so bile nižje za 21,6 %. Omeniti je treba tudi izboljšanje uvrstitve Slovenije na lestvicah konkurenčnosti, kar je bilo mogoče (na osnovi novih podatkov) zaslediti že v preteklem letu: v okviru poročila IMD World Competitiveness Yearbook je Slovenija napredovala s 55. na 49. mesto med 61 državami, v poročilu Svetovne Banke z naslovom Doing Business se je Slovenija uvrstila med 30 najboljših med 189 državami (izboljšanje uvrstitve s 35. na 29. mesto), poročilo Global Competitiveness Report, ki ga pripravlja World Economic Forum, pa kaže na izboljšanje uvrstitve s 70. na 59. mesto med 140 državami. Glede navedb poslanca o prevelikem državnem trošenju velja tudi opozoriti, da se je na nekaterih področjih, kot npr. v kulturi, letni obseg državnih sredstev od leta 2009 (realizacija proračuna 204.040.642 evrov) do leta 2016 (veljavni proračun 150.270.065 evrov) znižal za kar 53,7 mio EUR ali za 26 %. Prav zaradi pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v obdobju od leta 2009 dalje, v katera so bile vključene različne vlade, je bilo preprečeno povišanje javno finančnih izdatkov (torej državnega trošenja) za več kot 1,5 mrd evrov. Da bi se tudi glede stroškov dela v javnem sektorju preprečilo njihovo povečevanje izven okvirov javno finančnih zmožnosti, zasledujoč cilj odprave proračunskega primanjkljaja, je vlada na seji, dne 3.3.2016, sprejela izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o možni rasti stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017 – 2020. V zvezi z izplačevanjem dodatkov v javnem sektorju, vključno z dodatkom za stalno pripravljenost, je minister za javno upravo o ugovorih zoper zapisnike inšpektorjev za plače v javnem sektorju odločil tako, da je pritrdil ugotovitvam inšpektorjev, da je v konkretnih primerih šlo za kršitve pri izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost. Torej je povsem jasno, da se je minister tako z izjavami v medijih kot tudi pri reševanju ugovorov zoper zapisnike inšpekcije jasno opredelil, da tovrstne kršitve predpisov niso sprejemljive. Ministrstvo za javno upravo je poleg javnega objavljanja podatkov o skupni masi plač, vključno z delovno uspešnostjo in dodatkih po posameznih proračunskih uporabnikih, pričelo objavljati izplačila vseh posameznih vrst dodatkov, torej tudi dodatek za stalno pripravljenost s številom prejemnikov. Na portalu Nacionalni interoperabilnostni okvir (NIO) so bili ti podatki objavljeni prvič za mesec december 2015 in bodo objavljeni mesečno tudi v prihodnjem obdobju. Vlada meni, da je poleg vloge nadzornih institucij pri preprečevanju nepravilnosti glede izplačevanja plač v javnem sektorju pomembno tudi zagotavljanje transparentnosti z javnim objavljanjem podatkov o izplačevanju stroškov dela v javnem sektorju, kar vpliva tudi na zmanjševanje nepravilnosti v zvezi s tem. Vir: MJU Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi s prenosom lastniških deležev v elektrodistribucijskih podjetjih Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi s prenosom lastniških deležev v elektrodistribucijskih podjetjih. Poslanec Franc Breznik Vlado RS sprašuje: kakšen smisel in kakšno dodano vrednost ima odkup deležev elektrodistribucijskih podjetjih od Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d.; ali ne bi bilo bolje teh deležev prodati na trgu; ali vlada meni, da državljanom več koristi in zadovoljstva prinese povečanje državnih deležev v že tako državnih elektrodistribucijskih podjetjih kot pa urejena cestna infrastruktura? Dve poročili Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče) iz let 2009 in 2013 med drugim zahtevata, da se ali podržavi elektrodistribucijsko infrastrukturo ali pa družbe, ki imajo to infrastrukturo v lasti. Na ti poročili sta se takratni vladi odzvali z odzivnimi poročili, v katerih je med drugim predvidena tudi pridobitev 100 % lastniškega deleža v elektrodistribucijskih podjetjih. Ti poročili zavezujeta tudi sedanjo vlado. Vlada pojasnjuje, da je Računsko sodišče v revizijskem poročilu Vzpostavitev pogojev za delovanje DUTB, d. d. in poslovanje DUTB, d. d. v letu 2013 izdalo priporočilo vladi in DUTB glede konsolidacije deležev v elektrodistribucijskih podjetjih. Računsko sodišče je tako vladi predlagalo, da pri sprejemanju strategije upravljanja kapitalskih naložb države upošteva tudi odločitev pri ureditvi gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in v primeru zagotavljanja 100-odstotnega lastniškega deleža v petih elektrodistribucijskih podjetjih upošteva, da je del delnic teh elektrodistribucijskih podjetij v lasti DUTB, Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in drugih pravnih subjektov v državni lasti, ki nameravajo te delnice prodati. Zaradi navedenega je Računsko sodišče vladi priporočilo, naj čim prej zagotovi zamenjavo delnic elektrodistribucijskih podjetij z drugimi finančnimi naložbami in tako poveča svoj lastniški delež in se izogne temu, da bi te družbe delnice prodale na trgu, Slovenski državni holding, d. d. pa bi jih za državo nato kupoval nazaj. Hkrati je Računsko sodišče DUTB priporočilo, da delnic elektrodistribucijskih podjetij ne proda na trgu, temveč jih zamenja za druge naložbe, s katerimi upravlja SDH. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z načini in viri financiranja gradnje verskih objektov v Sloveniji Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z načini in viri financiranja gradnje verskih objektov v Sloveniji. Poslanec mag. Andrej Šircelj je ministru za finance dr. Dušanu Mramorju v okviru instituta poslanskega vprašanja naslovil vprašanja v zvezi z načini in viri financiranja gradnje verskih objektov v Sloveniji z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Poslanec ministra sprašuje naslednje: 1. Ali in kako Republika Slovenija oziroma ministrstvo, pristojno za finance, preprečevanje pranja denarja in preprečevanja financiranja terorizma nadzira način in vire financiranja gradnje verskih objektov v Republiki Sloveniji, in sicer tako v Republiki Sloveniji kot tudi iz tujine v Republiko Slovenijo? 2. Kako ukrepa v primeru sumov pranja denarja in morebitnega financiranja terorizma v okviru gradnje verskih objektov v Republiki Sloveniji? 3. Ali je že bil uveden kakšen postopek v zvezi s tem, kateri in koliko? 4. Ali in kako Republika Slovenija oziroma ministrstvo, pristojno za finance, preprečevanje pranja denarja in preprečevanja financiranja terorizma spremlja vse finančne transakcije iz tujine v Republiko Slovenijo? 5. Ali obstaja evidenca o finančnih transakcijah iz tujine v Republiko Slovenijo? V zvezi z zastavljenimi vprašanji je Vlada RS podala odgovor. Ministrstvo za kulturo ne (so)financira gradenj verskih objektov. Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (so)financira le konservatorsko/restavratorske posege na sakralnih spomenikih, ki predstavljajo pomemben del naše zgodovine, izstopajoči del kulturne dediščine ter prepoznaven vidik istovetnosti. Posebnega nadzora nad načinom in virom financiranja gradnje verskih objektov v Republiki Sloveniji ni vzpostavljenega. V proračunu se vodijo podatki o 'načinu in virih' financiranja zgolj tistih projektov, ki se (so)financirajo iz državnega proračuna. Pri tem je potrebno poudariti, da je za spremljanje in poročanje vsakega posameznega projekta pristojen resor, ki je za posamezno področje pristojen, saj ima pridobivanje sredstev podlago v posamezni pogodbi, ki je sklenjena med proračunskim uporabnikom in upravičencem do sredstev. V zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma velja najprej opozoriti na pooblastila in vlogo Urada RS za preprečevanje pranja denarja, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranje terorizma ter druge naloge, določene z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V okviru svojih nalog Urad sprejema, zbira, analizira ter posreduje podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo pridobi v skladu z določbami ZPPDFT. V primerih, ko Urad na podlagi prejetih podatkov, informacij in dokumentacije presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, posreduje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom (policija, državno tožilstvo). V kolikor bi pri opravljanju svojih zakonskih nalog Urad ugotovil, da glede določene transakcije ali osebe obstaja sum, da so bila sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, uporabljena za financiranje verskih objektov, bi o tem, tako kot tudi v vseh ostalih primerih, v skladu z določbami ZPPDFT obvestil policijo in/ali državno tožilstvo. Urad tovrstnih primerov do sedaj še ni obravnaval. V skladu z drugim odstavkom 38. člena ZPPDFT so od 18. 10. 2011 dalje ponudniki plačilnih storitev v Republiki Sloveniji dolžni posredovati Uradu podatke o vseh nakazilih v vrednosti nad 30.000 EUR, ki so na zahtevo stranke izvršena na račune, odprte pri bankah v državah, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri, in državah, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, ter na račune družb s sedežem v teh državah, ne glede na to v kateri državi je bančni račun odprt. Urad seznam teh držav sestavlja na podlagi ugotovitev mednarodnih organizacij, ki so pristojne za ugotavljanje zgoraj omenjenih pomanjkljivosti (FATF, Moneyval, OECD, IMF) in ga javno objavlja na svoji spletni strani: http://www.uppd.gov.si/fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/dokumenti/Seznam_drzav_38_sept ember_2015.pdf. Podatke o vseh teh nakazilih Urad v skladu z 10. točko drugega odstavka 38. člena ZPPDFT tudi javno objavi in so razvidni na spletnem naslovu: http://www.uppd.gov.si/si/delovna_podrocja/vsebinska_podrocja/objave_38_clen_zppdft/podat ki_o_transakcijah_38_clen_zppdft/. Urad transakcij iz tujine v Republiko Slovenijo ne spremlja, saj za kaj takega nima zakonske podlage, tako tudi posebne evidence o finančnih transakcijah iz tujine v Republiko Slovenijo ne vodi. V primeru, da v zvezi s konkretno transakcijo iz tujine ali tujo osebo prejme prijavo o sumu pranja denarja ali financiranju terorizma, Urad prične z obravnavo konkretne zadeve v skladu z ZPPDFT in o svojih ugotovitvah obvesti pristojne organe. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi z nadaljnjimi koraki vlade v zadevi tožbe Ljubljanske banke proti Hrvaški Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi z nadaljnjimi koraki vlade v zadevi tožbe Ljubljanske banke proti Hrvaški. Poslanec Franc Breznik je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z nadaljnjimi koraki vlade v zadevi tožbe Ljubljanske banke proti Hrvaški. Poslanec v pisnem poslanskem vprašanju navaja, da je bilo v sporočilu vlade za javnost z dne 4. 6. 2015 glede odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru tožbe Ljubljanske banke d.d. proti Hrvaški med drugim navedeno, da bodo pristojni resorji temeljito preučili nadaljnje možne korake, glede na odločitev ESČP ter da bo vlada izkoristila vse možnosti, tudi pravne, da se doseže pravična rešitev glede tega vprašanja, ki pa je lahko samo takšna, da se dolgovi do Ljubljanske banke poplačajo, še zlasti, ker je ESČP naložilo Sloveniji poplačilo njenih varčevalcev. Poslanca zanima, ali so bili v zvezi s tem sprejeti kakršnikoli koraki oziroma ukrepi in če da, kateri. Zanima ga tudi, pred katero pristojno mednarodno institucijo bo Slovenija dosegla pravično rešitev tega vprašanja. Vlada s tem v zvezi pojasnjuje, da je zadeva reševanja vprašanja Ljubljanske banke na Hrvaškem zelo kompleksna in politično občutljiva tema, zato se še preučujejo možnosti za pravično rešitev tega vprašanja in možne nadaljnje korake. Vlada je na medresorski ravni opravila že več konzultacij in bo v reševanje problematike vključila ustrezne pravne strokovnjake, po potrebi tudi iz akademske pravne stroke. Odločitve o konkretnih rešitvah in natančno opredeljenih nadaljnjih korakih pa vlada še ni sprejela, zato tudi ne moremo odgovoriti na vprašanje pred katero pristojno mednarodno institucijo bo Republika Slovenija dosegla pravično rešitev tega vprašanja. Državni zbor bo s strani vlade pravočasno obveščen o sprejemu kakršnekoli odločitve v zvezi s to problematiko. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z razlogi, da se ne razreši dveh funkcionarjev osumljenih laži in kraje in ga posreduje Državnemu zboru RS. Vlada odgovarja, da so funkcionarji, razen v območju imunitete, kazensko in civilno, torej materialno odgovorni, prav tako odgovarjajo tudi za prekrške. Za morebitne kršitve kodeksov etike pa so funkcionarji odgovorni politično. Med funkcionarje sodijo tudi državni sekretarji. Državnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo, funkcija pa mu preneha z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje. Tudi za državne sekretarje in ostale funkcionarje pa velja domneva nedolžnosti, ki je temeljna človekova pravica, zapisana v Ustavi RS. Ta določa za vsakogar, ki je obdolžen kaznivega dejanja, da velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zato ni mogoče predpisati, da mora biti funkcionar razrešen ali da mu funkcija preneha že ob nastopu suma kaznivega dejanja. Glede izjave državnega sekretarja Metoda Dragonje Vlada pojasnjuje, da je bila ta dana upoštevaje prejete informacije Banke Slovenije. Banka Slovenije je namreč Ministrstvo za finance ter SDH na sestanku seznanila s problemom bančnih izkušenj v nadzornem svetu NLB. Ob tem je udeležence sestanka seznanila (ustno in pisno), da ima le en član tedanjega nadzornega sveta NLB bančne izkušnje. Zakon o bančništvu (Zban-2) pa med drugim določa pogoj za člana nadzornega sveta banke, »ki ima znanje, veščine in izkušnje za nadzor in spremljanje vodenja poslov banke ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov«. Iz povedanega na sestanku, ki ga je spremljalo tudi gradivo glede izbire in imenovanj članov v nadzornih svetih bank ter veljavne zakonodaje, je jasno in nedvoumno izhajalo, da je zelo problematično to, da je kar 5 članov nadzornega sveta brez bančnega znanja. Poleg tega velja pojasniti, da ima skladno z Zban-2 možnosti ukrepanja tudi Banka Slovenije, če ugotovi, da član nadzornega sveta banke ne izpolnjuje pogojev, saj mu lahko z odločbo prepove opravljanje funkcije tudi v primeru, če član po nastopu funkcije ne izpolnjuje več zgoraj omenjenih pogojev za imenovanje. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na državnega sekretarja Andreja Špengo, pa dodatno pojasnjujemo, da v konkretni zadevi odgovorna oseba trgovine ni podala predloga za pregon v smislu 52. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ob izostanku navedene procesne predpostavke policija okoliščin konkretnega dogajanja v trgovini zato v nadaljevanju tudi ni preiskovala v okviru splošnih pooblastil kot izhajajo iz 148. člena ZKP. V obravnavanem primeru je policija pristojnemu državnemu tožilstvu posredovala poročilo iz razloga, ker ni bilo podlage za kazensko ovadbo. Upoštevaje navedeno so zlasti v kontekstu slednjega vsakršne navedbe glede suma storitve kaznivega dejanja (z izjemo ocene državnega tožilca v funkciji pregona) ter s tem povezani očitki, pravno irelevantni. Vir: MJU Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora o zagotavljanju podpore države gostiteljice za vojaško vajo Black Sea Rotational Force 16.1 Med 21. in 27. marcem 2016 bo v Romuniji mednarodna vojaška vaja Platinum Lynx 16-3. Na njej bodo sodelovale Republika Bolgarija, Romunija, Združene države Amerike in Republika Slovenija. Republika Bolgarija bo na vaji sodelovala z največ 130 pripadniki, Romunija z največ 120, Republika Slovenija z največ 55 in ZDA z največ 50 pripadniki. Skupaj se na vaji predvideva udeležba do 355 udeležencev. 1. brigada Slovenske vojske oziroma 132. gorski polk se bo tudi leta 2016 s svojimi enotami oziroma pripadniki udeleževal mednarodnih vojaških vaj v tujini, na katerih se posamezne enote in poveljstva usposabljajo in dosegajo končne operativne zmogljivosti ter sodelujejo pri uspešnem načrtovanju, organizaciji in izvedbi (pridobivanje izkušenj) teh vaj in usposabljanj v tujini. Tako si Slovenska vojska prizadeva za večstransko sodelovanje z oboroženimi silami Romunije, Bolgarije, Srbije in Združenih držav Amerike, in sicer v obliki mednarodnih usposabljanj v rotacijah Black Sea Rotational Force (BSRF) . Prvotni namen tega skupnega usposabljanja je izboljšati interoperabilnost v zavezništvu, usposobiti posameznike in enote ravni voda ter opraviti preverjanje končne operativne zmogljivosti enega voda gorske čete oziroma 132. gorskega polka. Vaja je namenjena usposabljanju za vzpostavljanje linije vodenja in poveljevanja na ravni večnacionalnega bataljona. Tehnični dogovor med Ministrstvom za obrambo RS in Ministrstvom za narodno obrambo Romunije o zagotavljanju podpore države gostiteljice za vojaško vajo Black Sea Rotational Force 16.1 med vojaško vajo Platinum Lynx 16-3 določa pravice in obveznosti udeležencev ter načela za zagotavljanje podpore države gostiteljice. Vir: MO Predlog sklepa Sveta EU o podpisu Pariškega sporazuma Vlada RS je sprejela predlog stališča Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o podpisu Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu EU. Slovenija podpira predlog tega sklepa, ki ga bo na slovesnem dogodku, 22. aprila letos v New Yorku podpisal predsednik vlade dr. Miro Cerar. Slovenija podpira dogovor na ravni EU, da se slovesnega podpisa Pariškega sporazuma v New Yorku, udeležijo predstavniki EU in vseh držav članic (DČ), po možnosti na najvišji politični ravni. Slovenija deli stališče EU in DČ glede zgodovinskega uspeha za sprejem Pariškega sporazuma na podnebni konferenci ZN (t.i. COP21), 12. 12. 2015 v Parizu. Slovenija se strinja, da nov globalen podnebni sporazum zastavlja ambiciozen, a nujen načrt na poti v trajnosten razvoj in nizkoogljično družbo. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč dokument, uravnotežen in pošten dokument, ki vključuje vse države pogodbenice Konvencije. Slovenija deli stališče EU in DČ, da je potrebno takoj po podpisu sporazuma pripraviti časovnico za čim hitrejšo ratifikacijo sporazuma. Hkrati je v okviru delovnih teles Konvencije potrebno pripraviti in sprejeti tudi vsa izvedbena pravila, in sprejeti vse potrebne odločitve za pričetek izvajanja Pariškega sporazuma z letom 2020. Slovenija meni, da je v EU treba aktivno nadaljevati s pripravo izvedbene zakonodaje za EU podnebno-energetski okvir po letu 2020. Slovenija pričakuje čim prejšnje predloge zakonodaje, ki bo pokrivala obveznosti zmanjševanja emisij v sektorjih, izven sheme trgovanja s toplogrednimi plini. Pri tem si bo Slovenija prizadevala za pošteno porazdelitev naporov in nalog med DČ v skladu s zmožnostmi in sposobnostmi posamezne DČ ter ob upoštevanju njihovih specifičnih izzivov, priložnosti in omejitev. V institucijah EU, tako v Svetu kot Evropskem parlamentu, je treba intenzivirati razpravo za pospešeno sprejetje izvedbene zakonodaje, ki bo prispevala k realizaciji ciljev Pariškega sporazuma. Vzdrževanje pozitivne dinamike pomeni tudi zaznambo podnebne diplomacije kot strateške naloge v diplomatskih dialogih in javni diplomaciji. Prednostni instrumenti zunanje politike ostajajo visoke bilateralne in med-regionalne aktivnosti s partnerskimi državami, G7, G20, delovanje v okviru ZN in v drugih mednarodnih forumih. Vir: MOP Vlada sprejela mnenje v zvezi z zahtevo Državnega sveta RS za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVDEZ) ter 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92., 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) Vlada Republike Slovenije je v zvezi z zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVDEZ) ter 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92., 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) sprejela mnenje in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Vlada meni, da so izpodbijane določbe Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, skladne z Ustavo RS. Med drugim Vlada pojasnjuje, da se skozi volilni sistem, še posebej po zadnji spremembi ZVDZ (ukinitev t.i. nacionalnih list) ustrezno implementirajo ustavna načela in določbe 80. člena, ker volilni sistem zagotavlja izvolitev tistih kandidatov, ki so dobili največjo podporo volivcev (vpliv volivcev). Po veljavnem volilnem sistemu volivci glasujejo samo o kandidatih, ne pa tudi o kandidatnih listah kot celoti. Volivci tako v praksi vplivajo na izbiro kandidatov za poslance. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so v okrajih dobili največji delež glasov. Ko gre za proporcionalni volilni sistem (izhajajoč iz ustave) je v največji možni meri enakost volilne pravice zagotovljena takrat, kadar se za celo območje volitev oblikuje le ena volilna enota. Če tega ni mogoče zagotoviti, pa je pomembno, da pri velikosti volilnih enot ne gre za bistveno odstopanje. Iz novejše sodne prakse izhaja, da je ustavno sodišče odklonilo začetek postopka za oceno ustavnosti zakonske ureditve velikosti volilnih okrajev, ker je menilo, da z različno velikostjo volilnih okrajev enakost volilne pravice ni prizadeta. Volilni rezultati se namreč izračunavajo na nivoju volilnih enot, med katerimi pa so razlike minimalne. Različna velikost volilnih okrajev (celo v razmerju 1:3) po mnenju ustavnega sodišča ne krši načela enake volilne pravice, ker se volilni rezultati kandidatnih list izračunavajo po volilnih enotah. Ni pomembno, ali je bil glas za določeno kandidatno listo oddan v majhnem ali velikem volilnem okraju znotraj en volilne enote - vsi ti glasovi se namreč seštevajo in imajo pri izračunavanju volilnega izida za posamezno kandidatno listo (koliko mandatov je osvojila) povsem enako težo. Volilni okraji so pri izračunu delitve mandatov po listah nepomembni. Na koncu se mandati razdelijo na ravni države, kar pomeni, da zaradi različne velikosti volilnih okrajev v praksi nihče nima »manj vrednega« glasu. Volilni okraji pa so pomembni za ustrezno stopnjo personalizacije volitev, ker se na podlagi tega določa kdo (kateri kandidat) iz liste je izvoljen. Vlada meni, da iz določbe 7. člena ZVDZ jasno izhaja, da ima aktivno in pasivno volilno pravico tisti državljan, ki je dopolnil 18 let. Gre za splošno določbo, ki se nanaša na pogoj za uveljavljanje pravice voliti oziroma biti voljen. Določbo zakona gre razumeti pomensko, skladno z določbo 43. člena Ustave. Določba je nespremenjena (v prvem odstavku, ki se nanaša na pogoj 18 let) v veljavi že od leta 1992 in v tem obdobju tudi ustrezno implementirana na volitvah. Vlada tudi pojasnjuje, da je pri razlagi skladnosti omenjenih členov ZVDZ z ustavnimi pravicami treba tudi v tem delu izpostaviti načelo enakosti volilne pravice oziroma pravice voliti in biti voljen na podlagi 43. člena Ustave. Načelo enakosti (v tem primeru pasivne volilne pravice) ni kršeno, če so v zakonu predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za kandidaturo na volitvah - npr. tako, da je za kandidaturo potrebna podpora določenega števila volivcev, poslancev državnega zbora ali politične stranke oziroma kombinacija teh možnosti. Različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo kandidaturi poslanci in volivci, tudi ne predstavlja nedopustne diskriminacije med temi osebami. Načelo enakosti volilne pravice ne zajema zahteve po enaki teži podpisov v podporo kandidaturi. Ustavno sodišče je v eni svojih odločb tudi že razlagalo načelo splošnosti volilne pravice in sicer ta ne prepoveduje zakonodajalcu postavitev pogojev za kandidiranje. Zakonodajalec ima po mnenju stavnega sodišča pravico, da z določitvijo potrebne podpore za kandidaturo na volitvah v državni zbor zagotovi, da se volilne tekme lahko udeležijo le kandidati in liste, za katere se izkaže, da imajo vsaj minimalno realno možnost za pridobitev mandata, prepreči pa se udeležba kandidatom in listam, za katere se že v kandidacijskem postopku izkaže, da uživajo tako majhno podporo v volilnem telesu, da ne obstaja niti minimalna možnost, da bi pridobile mandat. Zakonska ureditev potrebne podpore za kandidiranje na volitvah t.i. »neodvisnih« kandidatov bi lahko pomenila omejitev volilne pravice (kršitev načela njene splošnosti) samo v primeru, če bi bila prekomerna - če bi torej omejitve presegle obseg, ki je nujno potreben za doseganje navedenih ciljev. Omejitev bi bila podana, če bi obstajala verjetnost, da za kandidaturo zahtevana podpora onemogoča nastop na volitvah kandidatom ali listam kandidatov, ki bi imeli na volitvah vsaj minimalno realno možnost pridobiti mandat - npr. če bi bilo kot pogoj postavljeno previsoko število podpisov volivcev ali če bi bila predpisana obvezna podpora katere izmed parlamentarnih strank. V danem primeru ne gre za tovrstni primer, zato vlada meni, da je določba skladna z Ustavo. Vir: MJU Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi Vlada Republike Slovenije je v zvezi z mnenjem Državnega sveta Republike Slovenije k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-E), druga obravnava, EPA 969-VII, sprejela mnenje, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije in Državnemu svetu Republike Slovenije. Vlada daje mnenje kot odziv na mnenje Državnega sveta Republike Slovenije k predlogu ZRLI-E. Mnenje zajema povzetek stanja in odgovore na dileme, vprašanja in pripombe državnih svetnikov na predlog ZRLI-E, ki ga je obravnaval Državni svet. Ne glede na to, da je predhodno Komisija za državno ureditev zakon podprla (podpora ja bila izražena s strani predstavnika Državnega sveta tudi na obravnavi zakona na matičnem odboru Državnega zbora), v nadaljevanju državni svetniki, na svoji redni 37. seji Državnega sveta (dne 24. februarja 2016), predloga ZRLI-E niso podprli. Glavni očitek državnih svetnikov se nanaša na črtanje 25. člena (enoletna vezanost). Vlada (Ministrstvo za javno upravo in Služba vlade Republike Slovenije za zakonodajo) je s svojimi predstavniki na seji sveta aktivno sodelovala in svetnikom odgovorila na vsa vprašanja in pojasnila razloge za rešitve, ki so predlagane z ZRLI-E. ZRLI-E je trenutno v fazi druge obravnave zakonodajnega postopka Državnega zbora. Na pristojnem matičnem odboru je že bila zaključena razprava o predlogu zakona in posameznih členih. Zakonodajni postopek na matičnem odboru je bil pred glasovanjem o členih predloga zakona (amandmajih ter celotnem zakonu) prekinjen in se bo predvidoma nadaljeval v roku meseca dni. Vir: MJU Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-N), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin). Vlada RS je 29. 2. 2016 od državnega zbora v mnenje prejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-N), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin). Vlada RS nasprotuje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (predlog zakona), s katerim se spreminja temeljno načelo odškodninskega prava, da naj škodo v povzročeni višini povrne tisti, ki jo je povzročil. Predlog zakona prav tako nasprotuje temeljnimi načelom Zakona o varnosti in zdravju pri delu, posega pa tudi v temeljne obveznosti Zakona o delovnih razmerjih. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa možnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da zahteva povrnitev škode, in sicer: od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje; v vseh drugih primerih od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe; od delodajalca v primerih škode, povzročene pri delu ali v zvezi z delom; od delavca, če je ta povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe s kaznivim dejanjem. Veljavna ureditev temelji na temeljnem načelu odškodninskega prava, da naj škodo v povzročeni višini povrne tisti, ki jo je povzročil. Predlog zakona omenjenemu načelu ne sledi, saj predlaga ureditev, da bi ZZZS imel pravico od delodajalca zahtevati povzročeno škodo le takrat, ko je bila bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker je delodajalec namenoma ali iz hude malomarnosti opustil izvajanje ukrepov za varnost ali zdravje pri delu, ustrezne higiensko-sanitarne ukrepe ali druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi. Nadalje predlog zakona še dodatno omeji odgovornost delodajalca, ko predlaga omejitev višine povrnitve povzročene škode v primeru hude malomarnosti na 20kratnik najnižje pokojninske osnove. S povzročitvijo škode nastane odškodninska obveznost, odškodninska obveznost pa je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Odškodninska obveznost ima civilnopravni značaj, zato njen namen ni kaznovanje odgovorne osebe, pač pa vzpostavitev tistega stanja, ki je bilo pred nastankom škode. Primarna funkcija odškodninskega prava je torej odprava nepravičnega položaja, v katerem se je znašel oškodovanec, to je v odpravi njegovega prikrajšanja (škode). Predlog zakona omenjena načela odškodninske odgovornosti zasleduje zgolj delno, le ko je bila bolezen, poškodba ali smrt delavca (zavarovane osebe) posledica naklepne opustitve izvajanja ukrepov za varnost ali zdravje pri delu, ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, omeji odškodninsko odgovornost v primeru hude malomarnosti in pozabi na odškodninsko odgovornost v primeru lahke malomarnosti, celo kljub izpolnitvi splošnih predpostavk civilnega delikta. Predlagatelj sicer poudarja, da predlog zakona zasleduje načelo pravičnosti, pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, pravico do zdravega življenjskega okolja in kot posebno izpostavlja tudi pravico do svobodne gospodarske pobude. Predlagana rešitev nehote zbuja občutek, da je edini cilj, ki ga predlog zakona zasleduje, ekonomska zaščita položaja delodajalcev, pozablja pa, da je v razmerju delavec – delodajalec delavec vedno šibkejša stranka. Ravno to je razlog, zakaj veljavna zakonodaja poudarja načela varnega delovnega okolja, odgovornosti delodajalca in tudi delavca v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. S predlagano rešitvijo se pomen veljavne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu zmanjšuje, če že ne celo izniči. Predlagatelj zakona predlaga, da delodajalec ne bi odgovarjal za škodo, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost ali zdravje pri delu, delodajalec pa se možnosti nastanka škode ni zavedal, a bi se jo po okoliščinah in svojih osebnih lastnostih moral in mogel zavedati. Temeljna načela odgovornosti delodajalcev pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu so opredeljena v določbi 5. člena Direktive Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (Direktiva), skladno s katero mora delodajalec v vseh pogledih zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je v okviru priprave zadnje novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na seji Ekonomsko-socialnega sveta v oktobru 2015 predstavil vidik slabega izvajanja ukrepov varstva in zdravja pri delu pri slovenskih delodajalcih, zato je sprejel odklonilno stališče glede omejitve višine zneska regresnih zahtevkov, ki bi jo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko zahteval od delodajalca, ki je samostojni podjetnik. Enako odklonilno stališče lahko prenesemo tudi na ta predlog zakona, saj se v predlogu poleg omejitve višine odškodninske odgovornosti dodaja še izključitev odgovornosti za lahko malomarnost delodajalca. Omejitev odškodninske odgovornosti in višine odškodnine po mnenju Vlade RS delodajalcem daje napačno sporočilo glede obveznosti pri vzpostavljanju in zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, Vlada RS pa tudi meni, da je trenutna rešitev, ki določitev odgovornosti in višine odškodnine prepušča pristojnemu sodišču, pravilna. Vlada RS nadalje meni, da je zakonodaja tista, ki mora iskati ravnovesje med interesi različnih deležnikov in skrbeti za to, da posamezen interes ne prevlada nad drugim, prav tako pomembnim interesom. Predlog zakona ruši ravnovesje med različnimi interesi in visoko nad druge postavlja interes ekonomske učinkovitosti gospodarstva oziroma delodajalcev, celo za ceno varstva in zdravja delavcev. Predlagatelj nadalje predlaga, da bi se lahka malomarnost delodajalca krila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kamor poseben prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni vplačujejo delodajalci. Predlagatelj prav tako ne navaja učinkov predloga zakona oziroma navede, da predlog zakona nima učinkov, čeprav temu ni tako. Predlog zakona ima poleg učinkov na gospodarstvo in socialo tudi finančne učinke, saj so sredstva, ki jih ZZZS zbira iz naslova pobranih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, sicer samostojna sredstva, ločena od državnega proračuna, vendar so še vedno javno finančna sredstva, ki so namenjena zagotavljanju zdravstvene oskrbe prebivalstva. ZZZS je posredoval podatke, da je leta 2013 iz naslova regresnih zahtevkov beležil priliv v višini 1.213.249 EUR, v letu 2014 1.456.110 EUR in v letu 2015 1.176.901 EUR. Izpad sredstev na račun nižje odgovornosti delodajalcev bo imel vpliv na zdravstveno blagajno kot javno finančna sredstva, na ta način pa bo na voljo tudi manj denarja za zdravstvo. Poudariti je treba, da se sredstva, zbrana iz regresnih zahtevkov, vrnejo v zdravstveno blagajno, kjer se namenijo izvajanju programov zdravstvenih storitev. Glede na navedeno Vlada RS ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin), saj predlog zakona nasprotuje pravilom odškodninske odgovornosti delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri delu ter obveznostim delodajalca, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Vir: MZ Vlada sprejela mnenje o ustavnosti prvega odstavka 85. člena Zakona o sodiščih Vlagatelj, Državni svet RS meni, da je določba prvega odstavka 85. člena ZS v nasprotju z 49. 1 členom Ustave Republike Slovenije (Ustava) , ki določa svobodo dela, 74. členom Ustave, ki določa svobodno gospodarsko pobudo, 35. členom Ustave, ki določa varstvo pravic zasebnosti ter osebnostnih pravic, 2. členom Ustave, ki določa načela pravne države, 14. členom Ustave, ki določa enakost pred zakonom, in 22. členom Ustave, ki določa enako varstvo pravic. Vlada Republike Slovenije meni, da določba prvega odstavka 85. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) ni v neskladju z 2., 14., 22., 35., 49. in 74. členom Ustave RS. Določba jasno opredeljuje obseg delovanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, katerih poglavitni namen je zagotavljanje strokovne pomoči sodiščem glede vprašanj, ki jih sodišča sama ne morejo presojati ali ocenjevati, dejansko vlogo sodnega izvedenca ali sodnega cenilca pa oseba pridobi šele takrat, ko je v konkretnem sodnem postopku imenovana za sodnega izvedenca ali cenilca. Z omejenim obsegom sklicevanja na status sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, ko se dejavnost opravlja na trgu, se vzpostavlja stanje, ki dosledno upošteva načelo konkurenčnosti pri opravljanju dejavnosti na trgu. Poglavitni namen delovanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev je zagotavljanje strokovne pomoči sodiščem glede strokovnih vprašanj, ki jih sodišča sama ne morejo presojati ali ocenjevati. Prav zaradi omenjenega osnovnega namena, opredeljenega v 84. členu ZS, je treba sodno izvedenstvo in cenilstvo opredeliti kot posebno vrsto »certifikacije«, s katerim se določenemu krogu (najboljših) strokovnjakov prizna določena lastnost oziroma status za delovanje pred sodišči. Tudi če stranka predloži v posamičnem sodnem postopku mnenje ali cenitev sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, to mnenje ali cenitev sodišče upošteva kot navedbe stranke in ne kot izvedensko mnenje, saj strokovnjak- sodni izvedenec dejansko vstopi v vlogo sodnega izvedenca šele z imenovanjem za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca s strani sodišča v konkretnem sodnem postopku. Vir: MP Vlada ne podpira sprememb pokojninskega zakona Vlada RS ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem Toninom in meni da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelji predlagajo omejitev odškodninske odgovornosti delodajalcev, ki so samostojni podjetniki do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer tako da bi samostojni podjetniki odgovarjali za škodo povzročeno namenoma ali iz velike malomarnosti, ne pa tudi če bi bila povzročena iz navadne malomarnosti. V primeru škode, ki bi nastala namenoma ali iz velike malomarnosti, predlagajo določitev najvišjega možnega zneska odškodnine, ki jo lahko Zavod uveljavlja od samostojnih podjetnikov. Predlagana je tudi omejitev možnosti uveljavljanja odškodnine zaradi neizvedenih ali pomanjkljivo izvedenih ukrepov za varnost in zdravje pri delu ali drugih ukrepov predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi in v primeru sklenitve delovnega razmerja brez predpisanega zdravniškega pregleda ter neposredovanja ali posredovanja napačnih podatkov. V tem primeru bi delodajalci odgovarjali le če bi namenoma ali iz velike malomarnosti opustili izvedbo predpisanih ukrepov, vendar pa tudi v tem primeru omejeno, saj predlagajo uvedbo maksimalno določene višine. Vlada Republike Slovenije je preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona, vendar pa predloga zakona ne podpira. Predlagatelji napačno navajajo, da predlog zakona nima finančnih posledic. Omejuje in oži se odškodninska odgovornost delodajalcev, na predlagan način pa tudi odškodninska odgovornost posameznika do Zavoda, kar posledično pomeni izpad prihodkov Zavoda iz tega naslova ter zmanjšanje njegovih sredstev. Iz predlaganih sprememb in obrazložitev je razvidno neupoštevanje potrebnega razlikovanja med odškodninsko odgovornostjo posameznika za škodo Zavodu ter odgovornostjo delodajalca za škodo Zavodu. Treba je poudariti, da se za osebe, ki opravljajo dejavnost in so delodajalci, zahteva višja skrbnost, kot za laične osebe oziroma posameznike, zato nekritično izenačevanje odgovornosti posameznikov ter delodajalcev, tako z vidika oblike krivde kot tudi z vidika omejevanja povračila škode ni primerno, še manj pa pravično, kar naj bi bil cilj predloga zakona. Z odškodninsko odgovornostjo za neizvedene ali pomanjkljivo izvedene ukrepe varnosti in zdravja pri delu se skuša zagotoviti tudi preventivna vloga sistema zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, saj se delodajalce z grožnjo plačila odškodnine, zaradi kršitev pravil varnosti in zdravja pri delu, odvrača od teh kršitev. Vir: MDDSZ Vlada se je seznanila s prvim poročilom Medresorske komisije za človekove pravice Vlada Republike Slovenije se je seznanila s prvim poročilom Medresorske komisije za človekove pravice. Prvo poročilo Medresorske komisije za človekove pravice (v nadaljevanju MKČP) obsega delo v obdobju od ustanovitve 18. 4. 2013 do 31. 12. 2015. MKČP koordinira poročanje po ratificiranih mednarodnih instrumentih varstva človekovih pravic in svoboščin, poroča na podlagi drugih mehanizmov ter spremlja izvajanje sprejetih obveznosti s področja človekovih pravic. Komisija pri svojem delu sodeluje s predstavniki drugih institucij in civilne družbe. Delo komisije organizira in koordinira Ministrstvo za zunanje zadeve. MKČP je imela od ustanovitve deset rednih in pet dopisnih sej. MKČP je ob pričetku dela kot prioriteto določila pospešitev priprave vrste nacionalnih poročil o uresničevanju ratificiranih mednarodnih pogodb na področju človekovih pravic, za katere se je rok predaje že iztekel. Komisija je od ustanovitve obravnavala sedem obsežnejših poročil Republike Slovenije, in sicer: • četrto poročilo o uresničevanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih; • peto do šesto periodično poročilo o uresničevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; • uvodno poročilo o uresničevanju Konvencije o pravicah invalidov; • osmo do enajsto periodično poročilo o uresničevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije; • drugo nacionalno poročilo za Univerzalni periodični pregled v okviru Sveta ZN za človekove pravice; • tretje periodično poročilo o uresničevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; • Predstavitveni dokument. Republika Slovenija je vsa navedena poročila tudi že predala. V navedenem obdobju med 2013 in 2015 so bila pred mednarodnimi nadzornimi organi obravnavana naslednja poročila: • Tretje in četrto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju določil Konvencije o otrokovih pravicah je 6. 6. 2013 obravnaval Odbor Združenih narodov za otrokove pravice, ki je v sklepnih ugotovitvah podal vrsto priporočil za izvajanje Konvencije. Vlada RS se je s prejetimi priporočili seznanila dne 3. 12. 2013. • Četrto poročilo o uresničevanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ) je novembra 2013 obravnaval Odbor Sveta Evrope za ELRMJ; na podlagi njegovih predlogov je Odbor ministrov Sveta Evrope 16. 4. 2014 sprejel štiri priporočila za izvajanje ELRMJ v Republiki Sloveniji. • Drugo nacionalno poročilo Republike Slovenije za Univerzalni periodični pregled je 4. 11. 2014 obravnavala Delovna skupina Sveta Združenih narodov za človekove pravice za Univerzalni periodični pregled; države so Republiki Sloveniji podale 163 priporočil. Vlada RS je sprejela poročilo o ustnem zagovoru Republike Slovenije in se opredelila do priporočil dne 18. 2. 2015 (142 priporočil je sprejela, 21 pa jih je vzela na znanje). • Drugo periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju določil Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah je 18. in 19. 11. 2014 obravnaval Odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice, ki je v sklepnih ugotovitvah podal vrsto priporočil za izvajanje Pakta. Vlada RS se je s prejetimi priporočili seznanila dne 29. 4. 2015. • Peto do šesto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je 30. 10. 2015 obravnaval Odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk, ki je v sklepnih ugotovitvah podal vrsto priporočil za izvajanje Konvencije. Vlada RS se je s prejetimi priporočili seznanila dne 7. 1. 2016. • Osmo do enajsto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je 1. in 2. 12. 2015 obravnaval Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije, ki je v sklepnih ugotovitvah podal vrsto priporočil za izvajanje Konvencije. MKČP je na svojih sejah sicer obravnavala številne teme, in sicer: problematiko zagotavljanja sprejetih obveznosti s področja človekovih pravic pri segmentih, ki so v pristojnosti lokalne samouprave; problematiko ratifikacije nekaterih mednarodnih pogodb na področju človekovih pravic, ki jih je Republika Slovenija že podpisala ali sprejela zavezo za njihovo ratifikacijo v prvem krogu Univerzalnega periodičnega pregleda Republike Slovenije; problematiko statusa Varuha človekovih pravic RS glede na Pariška načela; s problematiko izvajanja pravice do združevanja družin v kontekstu obstoječe zakonodaje; problematiko diskriminacije istospolno usmerjenih in njihovih družin; problematiko sovražnega govora; migracijsko krizo v kontekstu spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; priprave na članstvo Slovenije v Svetu ZN za človekove pravice; pripravo poziva Vladi RS o vprašanju podeljevanja statusa delovanja v javnem interesu nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju človekovih pravic; in obvezo priprave nacionalnega Akcijskega načrta za izvajanje Smernic OZN za področje podjetništva in človekovih pravic v skladu z Akcijskim načrtom EU za človekove pravice. Vir: MZZ Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Celje Vlada Republike Slovenije je na današnji seji v svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Celje se razrešila dosedanjega član sveta zavoda Anton Zorka ter za preostanek mandata sveta javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Celje, do 8. 8. 2017, imenovala Anico Užmah. Razrešitev g. Zorka je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 4. točke ter je v skladu s Protokolom o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007-207/2014/7 z dne 11. 2. 2016 (Protokol), ki določa da se predstavnika ustanovitelja v svetu lahko razreši na predlog ministra, pristojnega za zdravje. Protokol določa postopek izbire in razrešitve kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja. Predlagana kandidatka izpolnjuje pogoje za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet JZZ iz 2.2 točke Protokola, kar izhaja iz ocene komisije za ovrednotenje prijavljenih kandidatov. Z vložitvijo prijave se šteje, da predlagana kandidatka soglaša z imenovanjem v svet JZZ Splošna bolnišnica Celje. Vir: MZ Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park Kolpa Vlada RS je je izdala odločbo o imenovanju Borisa Grabrijana za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park (JZ KP) Kolpa, z dnem 17. 3. 2016, in sicer do imenovanja direktorja, vendar najdlje za šest mesecev, do 16. 9. 2016. Ministrstvo za okolje in prostor je 1. 3. 2016 objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja JZ KP Kolpa. Postopek še ni zaključen, oz. kandidat ni bil izbran. Sedanjemu direktorju mandat vršilca dolžnosti poteče 17. 3. 2016. Vir: MOP Vlada imenovala nove člane slovenskega dela Stalne mešane slovensko bavarske komisije Vlada Republike Slovenije je na mesto predsedujočega slovenskemu delu Stalne mešane slovensko bavarske komisije imenovala Marka Vrevca, Ministrstvo za zunanje zadeve, na mesto sekretarja Mirana Kresala, Ministrstvo za zunanje zadeve in za nove člane Nino Krtelj, Ministrstvo za zunanje zadeve, dr. Roberta Medveda, Ministrstvo za zdravje, Jano Lenarčič, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Matija Vidmarja, Ministrstvo za pravosodje, Natašo Anderlič, Ministrstva za okolje in prostor ter Anteja Milevoja, Gospodarska zbornica Slovenije. Stalna mešana slovensko bavarska komisija, ki je prvič zasedala leta 1974, spodbuja in koordinira bogato medsebojno sodelovanje na številnih področjih, kot so notranje zadeve, pravosodje, promet in prometne infrastrukture, gospodarstvo in turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, varstvo okolja, zdravstvo, znanost in raziskovanje ter šolstvo. 20. in 21. novembra 2014 je v Münchnu, po nekaj letni prekinitvi, potekalo 28. zasedanje Stalne mešane slovensko bavarske komisije. Na slovenski strani pri delu komisije sodelujejo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za infrastrukturo, Policije (organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve), Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za javno upravo, Agencije RS za okolje (organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor), Ministrstva za pravosodje in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. V letošnjem letu je predvideno nadaljnje aktivno delovanje komisije, med drugim tudi njeno zasedanje, ki bo potekalo v Sloveniji. Zaradi nekaterih kadrovskih sprememb in vsebinskih poudarkov pri delu resorjev je bilo pred nadaljevanjem dela slovenskega dela komisije potrebno novo imenovanje predsedujočega in sekretarja slovenskega dela komisije kot tudi upoštevati nekatere spremembe v članstvu komisije s strani posameznih resorjev. Slovenski del komisije tako sestavljajo: predsedujoči komisiji Marko Vrevc, Ministrstvo za zunanje zadeve, sekretar komisije Miran Kresal, Ministrstvo za zunanje zadeve in člani komisije Nina Krtelj, Ministrstvo za zunanje zadeve, Nina Baloh, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Robert Medved, Ministrstvo za zdravje, Vladimir Pocek, Generalna policijska uprava, Ministrstvo za notranje zadeve, mag. Tea Glažar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Klaudija Koražija, Ministrstvo za javno upravo, mag. Andrej Čokert, Ministrstvo za javno upravo, Jana Lenarčič, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Matija Vidmar, Ministrstvo za pravosodje, Nataša Anderlič, Ministrstva za okolje in prostor, Ante Milevoj, Gospodarska zbornica Slovenije, Danijel Lamperger, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Vir: MZZ Imenovanje članic upravnega obora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Vlada RS je danes na redni seji za članici Upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve za mandatno dobo štirih let, ponovno imenovala Mihaelo Bastar, predstavnico ministrstva, pristojnega za promet, in mag. Dorotejo Novak Gosarič, predstavnico ministrstva, pristojnega za zdravstvo. Zakon o blagovnih rezervah določa, da Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve upravlja Upravni odbor, sestavljen iz devetih članov, imenovanih za štiriletni mandat. Sklep o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za blagovne rezerve določa, da Vlada Republike Slovenije lahko po preteku mandatne dobe člane upravnega odbora ponovno imenuje. Članicama Upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Mihaeli Bastar, predstavnici ministrstva, pristojnega za promet, in mag. Doroteji Novak Gosarič, predstavnici ministrstva, pristojnega za zdravstvo, sta potekla mandata v trajanju štirih let. Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za zdravje sta predlagala, da se v upravni odbor ponovno imenujeta dosedanji članici. Vir: MGRT
