Vprašanja in odgovori BS1S_BDOG_BS1K_objava

Comments

Transcription

Vprašanja in odgovori BS1S_BDOG_BS1K_objava
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Vprašanja glede poročanja posredujte na naslova: [email protected] in [email protected] Poleg
vprašanja zapišite tudi predlog odgovora ter argumente za takšno stališče. Tovrsten način omogoča
lažje razumevanje izpostavljene problematike, hkrati pa se zagotovi, da se pri pripravi vprašanj
predhodno preverijo obstoječa navodila in pojasnila, vključno z rubriko Vprašanj in odgovorov.
Predlagamo, da za pregledovanje dokumenta uporabite funkcijo "Najdi", z uporabo ključnih
iskalnih pojmov. V dokument so vključena vprašanja bank in odgovori nanje, v obliki in vrstnem
redu, kot smo jih prejeli.
I.
Poročanje dokončnih odpisov v poročilu BS1S
Vprašanje 1:
Vrednostni podatek 124 (Kreditna nadomestitvena vrednost izvedenega finančnega instrumenta):
Do sedaj smo za posle z negativno tržno vrednostjo izračunavali potencialno izpostavljenost 0 EUR
(po formuli max(0, tržna vrednost)) ter te posle poročali na aktivi. Glede na navodila za poročanje
BS1S pa se sprašujemo, ali zanje izračunavamo potencialno izpostavljenost po formuli max(0, - tržna
vrednost) ali še vedno uporabljamo staro formulo max(0, tržna vrednost)? Prav tako nas zanima ali
razumemo prav, da teh poslov v BS1S ne poročamo več na aktivi, ampak na pasivi, saj bi sicer prišlo
do podvajanja poročanja.
Odgovor BS (13. 4. 2016): Glejte navodilo. Pravilo glede izračunavanja tega podatka je identično
pravilu, ki izhaja že iz Navodila za izvajanje Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in
hranilnic oz. iz RAZ-1. Na aktivni strani se poroča ta podatek, znižan za pozitivno pošteno vrednost iz
vrednostnega podatka 80.
Vprašanje 2:
Šifrant 108 (Oznaka partije):
Banka zaradi migracije posla med različnimi aplikacijami tem poslom spremeni številko pogodbe (in o
tem tudi ustrezno obvesti stranko). Ali bo z uvedbo poročanja polja 108 – oznaka partije (ključ) v
BS1S, na podlagi katere je v okviru dolžnika mogoče identificirati posamezen posel in povezati
podatke iz poročila BS1K s podatki BS1S, to z vidika kontrol Banke Slovenije sprejemljivo?
Odgovor BS (13. 4. 2016): Če bo to takšnih preštevilčenj pogodb prihajalo, se bo morala banka
posebej dogovoriti z BS, kako javiti preštevilčenje pogodb, v tim. prevajalni tabeli, na podlagi katere
bo mogoče že poročane pogodbe BS, preštevilčiti tudi v BS.
Vprašanje 3:
Kako bomo poročali izbrisane komitente v BS1S po šifrantu 26? V RAZ jih sedaj poročamo na matično
banke.
Odgovor BS (1. 4. 2016): Menimo, da v tem primeru poročanje na banko ni ustrezno. Potrebno je
ugotoviti, kdo odplačuje obveznosti ugaslih oz. izbrisanih podjetij/komitentov. Predvidevamo, da
obveznosti v tem primeru poravnava pravni naslednik ugaslega podjetja ali pa porok, ki v tem
primeru postane dolžnik po tej pogodbi.
Vprašanje 4:
Kako bomo poročali domače banke v BS1S po šifrantu 26? Matična ali SWIFT?
Odgovor BS (1. 4. 2016): Za vse poslovne subjekte, ki so v Poslovnem registru Slovenije, se poroča
matična številka.
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Vprašanje 5:
Razlike v zavarovanjih med BS1S in RAZ (v prehodnem obdobju, ko vam bomo morali poročati še obe
poročili):
- v RAZu poročamo zavarovanja samo za terjatve, ki se razvrščajo. V BS1S pa za vse terjatve.
- RAZ 22 bo različen od šifranta 58 v BS1S, saj v RAZ22 upoštevamo zavarovanje s kapico.
Odgovor BS (1. 4. 2016): Različne definicije izvirajo iz različnih konceptov poročanja in se jim ni
mogoče izogniti.
Vprašanje 6:
V banki preučujemo šifrante za kreditni register in vas moramo prositi za mnenje glede spodnjega:
Evropska bančna agencija je v tehničnem standardu EBA Final draft implementing technical standards
(ITS) definirala nedonosne izpostavljenosti (»NPE«). Banka poroča nedosnosne izpostavljenosti na
solo osnovi in konsolidirani osnovi (F18.00) šele ko so na razpolago vsi podatki skupine. V
Metodologiji poročanja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti v banki imamo zapisana
pravila, da podatki skupine vplivajo na status NPE na solo osnovi. V kolikor bo rok za poročanje v
kreditni register bistveno krajši bo treba pripraviti poenostavljeno definicijo nedonosnih
izpostavljenosti na solo osnovi, ki pa ne bo popolnoma skladna z ITS. Opozarjamo, da podatki za
kreditni register ne bodo popolnoma skladni s poročilom F18.00 na solo osnovi. Rok za poročanje
FINREP po stanju 31.12.15 je bil šele 11.2.2016 - v tem roku je možno izmenjati vse podatke na nivoju
skupine. Prosimo za mnenje BS ali za namene kreditnega registra banka lahko uporabi pravila
določanja NPE brez podatkov skupine za referenčni datum.
Odgovor BS (1. 4. 2016): v tem trenutku ne vidimo druge možnosti, kot da banka upošteva vsa znana
dejstva za opredelitev statusa donosnosti v razpoložljivem roku, tj. na posamični podlagi in
razpoložljive informacija za predhodni referenčni datum na ravni skupine.
O tej problematiki smo že razpravljali ob nastajanju koncepta širitve poročila BS1S in kot eno izmed
možnih rešitev v kasnejši fazi videli v dograditvi poročila BS1K tudi z informacijo o donosnih in
nedonosnih izpostavljenosti.
Vprašanje 7:
Pri poročanju stolpca 131. Datum prve pogodbe s komitentom (za restrukturirane izpostavljenosti)
imamo dilemo kaj vključit v poročanje.
Predvidevam, da je vsebina poročanja isto kot pri obstoječem poročilu RAZ - torej poročamo datum
pogodbe - v primeru, da je bila ob restrukturiranju odprta nova pogodba na katero se je preneslo več
različnih pogodb, ki imajo različne datume sklenitve se poroča datum najstarejše.
Je takšno razumevanje pravilno? DA.
Odgovor BS (14. 3. 2016): Da.
Vprašanje 8:
Kaj se poroča v primeru, da je bilo v verigi že več restrukturiranj (npr: drugič restrukturirana partije) –
ta del vprašanja je hipotetičen, ga pa moramo predvideti.
Odgovor BS (14. 3. 2016): V tem primeru se poroča datum sklenitve pogodbe, ki je obstajala v
sistemu, preden je prišlo prvič do restrukturiranja v skladu z Ebino definicijo restrukturiranja (ne glede
na to, če je kasneje prišlo do ponovnega restrukturiranja po Ebini definiciji oz. v tem okviru do
ponovne odobritve kredita za poplačilo še neodplačanega kredita).
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Vprašanje 9:
V zvezi s spodnjim šifrantom za kreditni register bi prosila za pomoč, pri razlagi "znatno mero
kontrolo" za točko b. Naše strokovne službe si ne znajo pojasniti, kaj je mišljeno s tem.
110. Projektno financiranje
Banka pri poslih kreditiranja ali finančnem najemu, ki vključujejo tudi zunajbilančno evidenco,
posebej označi, ali gre v zadevnem primeru za projektno financiranje (posebne kreditne aranžmaje),
kot je opredeljeno v osmem odstavku 147. člena CRR:
1 Da
2 Ne
CRR, 147.člen
8. V kategoriji izpostavljenosti do podjetij iz odstavka 2(c) institucije kot izpostavljenosti iz naslova
posebnih kreditnih aranžmajev ločeno opredelijo tiste izpostavljenosti, ki imajo naslednje značilnosti:
(a) so izpostavljenosti do subjekta, ki je bil ustanovljen posebej za financiranje ali upravljanje
stvarnega premoženja, ali ekonomsko primerljive izpostavljenosti;
(b) pogodbeni dogovor daje kreditodajalcu znatno mero kontrole nad premoženjem in dohodkom, ki
ga ustvarjajo;
(c) primarni vir poplačila obveznosti je dohodek, ki ga ustvari financirano premoženje, in ne sredstva
iz drugih aktivnosti širše komercialne dejavnosti.
Odgovor BS (31. 3. 2016): Pri opredelitvi posebnih kreditnih aranžmajev, zahteva glede pogodbenega
dogovora, ki daje banki znatno mero kontrole nad premoženjem in dohodkom, ki ga financirano
premoženje ustvari, pomeni predvsem zavarovanje banke, ki ga ima v zvezi z določeno obliko
posebnega kreditnega aranžmaja. Na primer banka ima pravno podlago, na osnovi katere (odvisno
od vrste posebnega kreditnega aranžmaja) je upravičena do odstopa pogodb in sredstev na računih,
ima pravico do unovčitve nepremičnine, do odstopa zakupnin (za projekte, ki so dani v dolgoročni
zakup), itd.
Kot pomoč pri lažjem razumevanju navedenega kriterija, si lahko pomagate s Prilogo V Sklepa o
izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov
(glejte merilo, ki se nanaša na zavarovanja) http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6797, ki sicer ni več v veljavi (Eba na temo
opredelitve posebnih kreditnih aranžmajev pripravlja RTS, ki pa še ni sprejet).
Vprašanje 10:
Šifrant 112 (Datum sklenitve posla) in šifrant 113 (Datum zapadlosti posla):
Zanima nas, kako naj poročamo datum sklenitve posla in datum zapadlosti (š. 112 in 113) pri
kreditnih karticah, ki se ne obrestujejo in gre dejansko za pogodbe, sklenjene za nedoločen čas – za
BS1S je bilo dogovorjeno, da se poroča originalna zapadlost 1 mesec, glede na to, da se obveznosti
poravnavajo mesečno. Zanima nas, ali naj v teh primerih kot datum zapadlosti poročamo glede na
zapadlost mesečnih obveznosti ali kaj drugega? Prav tako nas zanima, ali je v teh primerih sploh
potrebno poročati datum sklenitve posla in če da, kaj se vanj vnese?
Odgovor BS (13. 4. 2016): Banka naj kot datum sklenitve posla pri kreditnih karticah poroča datum,
ko je bila s komitentom podpisana pogodba o imetju kreditne kartice, kot datum zapadlosti pa
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
datum, do katerega mora biti poravnana mesečna obveznost oziroma v primeru obročnega
odplačevanja po kreditni kartici datum, ko dospe v plačilo zadnji obrok.
Vprašanje 11:
Ali sta datum sklenitve posla in datum zapadlosti (š. 112 in š. 113) obvezna tudi pri poslih z
zapadlostjo na vpogled (npr. stanja na računih pri drugih bankah)? Če da, ali naj poročamo datum
zapadlosti enak datumu poročila?
Odgovor BS (13. 4. 2016): Banka pri poslih na vpogled ne poroča datuma zapadlosti (polje je v tem
primeru prazno).
Vprašanje 12:
Kateri datum poročamo kot datum sklenitve posla pri vrednostnih papirjih brez ISIN kode, če imamo
zalogo pridobljeno z več nakupi ob različnih datumih?
Odgovor BS (13. 4. 2016): Glejte navodilo. V tem primeru banka kot datum sklenitve posla navede
datum vsakokratnega nakupa istovrstnih vrednostnih papirjev. To pomeni, da se v poročilu BS1S
pojavi toliko zapisov z istovrstnimi vrednostnimi papirji, kolikor je bilo izvršenih nakupov teh
vrednostnih papirjev. Pri vrednostnih papirjih z ISIN kodo pa datum sklenitve posla ni obvezen
podatek.
Vprašanje 13:
Šifrant 117 (Število dni pomembne zamude na nivoju celotne izpostavljenosti do dolžnika):
Doslej smo število dni pomembne zamude poročali v st. 21 v poročilu RAZ-1. Ker pa se je glede na
navodilo poročala vrednost 0, če je bil znesek postavk za razvrstitev enak 0, ostalih postavk nismo
upoštevali v črpani izpostavljenosti. Sedaj pa navodilo zahteva, da se upošteva število dni zamud pri
vseh dolžniških finančnih instrumentih, neodvisno od metode merjenja, tudi pri naložbah v dolžniške
finančne instrumente, ki se merijo po pošteni vrednosti, ter izpostavljenostih iz naslova prevzetih in
pogojnih zunajbilančnih obveznosti. Ali gre tu namerno za razliko glede na zajem v RAZ-1?
Odgovor BS (13. 4. 2016): DA. Število dni zamude banka poroča za izpostavljenosti do dolžnika, ki se
razvrščajo v skupine v skladu s 5. in 7. členom Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank
in hranilnic. S septembrom 2016 pa se v skladu z novim 4. členom tega sklepa v obseg razvrščenih
izpostavljenosti vključujejo vsi dolžniški finančni instrumenti, razen tistih, ki so namenjeni trgovanju,
in vse prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
Vprašanje 14:
Poleg tega za potrebe FINREP banke, ki smo nadrejene bančni skupini, ugotavljamo neplačilo in
status NPE na osnovi konsolidiranih podatkov. Ali moramo pri številu dni zamud za BS1S slediti
istemu nivoju ali moramo za ta namen pripraviti ločen izračun?
Odgovor BS (13. 4. 2016): Banka za namen poročanja v poročilu BS1S uporabi kriterij pomembne
obveznosti v zamudi, upoštevaje podatke o razvrščenih izpostavljenostih do dolžnika, ki so v skladu z
interno politiko banke podlaga za identifikacijo neplačanih izpostavljenosti in ocenjevanje bonitete
dolžnika (od A do E).
Vprašanje 15:
Šifrant 123 (Datum zadnjega restrukturiranja) in šifrant 131 (Datum prve pogodbe s komitentom za
restrukturirane izpostavljenosti):
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Ali je poročanje datuma zadnjega restrukturiranja (š. 123) in datuma prve pogodbe s komitentom za
restrukturirane izpostavljenosti (š. 131) obvezno tudi za fizične osebe?
Odgovor BS (13. 4. 2016): NE, banka te datume vpisuje le pri izpostavljenostih, ki se poročajo na
nivoju posameznega posla – tj. pri izpostavljenostih do poslovnih subjektov.
Vprašanje 16:
Vrednostni podatek 130:
Katera polja naj bi banka izpolnila pri poslih, pri katerih ima ob zaključku referenčnega meseca samo
še začasno odpisane terjatve (torej kjer bi imela znesek samo še v polju 130 in ne tudi v polju 80)? Ali
naj pri tem upoštevamo usmeritev, da se poročajo samo polja, ki so bila označena v vrstici OT001 v
prejšnji verziji Navodil?
Odgovor BS (13. 4. 2016): NE. Upoštevajo se vse usmeritve iz navodila o poročanju MFI, ki veljajo za
poročanje posameznega posla v okviru aktivnih bilančnih postavk poročila.
Vprašanje 17:
43. Razpoložljivost premoženja
Vprašanje glede poročanja sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije: trenutno ga banka
poroča z 03 (prosti in izkoriščeni del). Ali bi morali izkoriščeni del (v primeru, da črpamo kredit)
poročati z oznako 04?
Odgovor BS (18. 4. 2016): Banke so ob nastajanju navodila o poročanju MFI opozorile na problem
nezmožnosti ločevanja zastavljenega in prosto razpoložljivega premoženja v skladu finančnega
premoženje BS, zato smo tedaj odstopili od zahteve po ločevanju teh sredstev na zastavljena in
prosto razpoložljiva sredstva. Vsekakor bomo morali ob eni izmed prihodnjih sprememb navodila to
temo z bankami ponovno odreti. Do tedaj pa velja, da banka vso premoženje v skladu finančnega
premoženja BS (prosto in zastavljeno) v poročilu BS1S označi s šifro 03.
Vprašanje 18:
88. Znesek izključenih prihodkov
Obresti po kreditih od D in E komitentov: V banki evidentiramo obračunane obresti od D in E
komitentov v celoti v zunajbilančni evidenci in jih šele ob plačilu pripoznamo v IPI. To pomeni, da ob
obračunu obresti, v IFP ne izkazujemo terjatev za obresti, v IPI pa ne izkazujemo obrestnih prihodkov.
Komitenta sicer za te obresti terjamo, v bilanco pa jih kot rečeno poknjižimo šele ob plačilu, ko pride
denarni tok. Ali bi morali v zunajbilančni evidenci evidentirane obresti od komitentov D in E izkazovati
v šifrantu 88?
Obresti po kreditih od A, B, C komitentov:
V banki evidentiramo obresti od A, B, in C komitentov ob obračunu kot terjatev, ki jo oslabimo z
enakim % kot oslabimo glavnico kredita. V IFP izkazujemo neto terjatve za obresti (100% terjatve za
obresti in določen % popravka vrednosti od obresti), v IPI pa zmanjšane obrestne prihodke za znesek
% oslabitve. Glede na spodnjo definicijo šifranta 88 menim, da bi morala banka v tem šifrantu
izkazovati vrednost popravka vrednosti od obresti, saj ta znesek znižuje obresti v vrednostnih
podatkih 82 in 83 in ni vključen v IPI. Prosim za vaše mnenje oz. odgovor.
Odgovor BS (19. 4. 2016): Banka v vrednostni podatek 88 vključi celoten znesek še neodplačanih
obresti (pripisanih, obračunanih in razmejenih), ki nimajo protipostavke med obrestnimi prihodki, tj.
znesek obresti, ki v poročilu BS1S v osnovi znižujejo obresti v vrednostnih podatkih 82 in 83 ter
pripisane obresti v vrednostnem podatku 80). Drugače povedano, banka v vrednostni podatek 88
poroča vse obresti, ki še niso imele protipostavke med obrestnimi prihodki v izkaz poslovnega izida,
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
tj. razliko med dolgovanim zneskom obresti po pogodbi (vključujoč razmejene obresti) in obrestmi, ki
so bile že pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Vprašanje 19:
121. Oznaka posla, ki nima oznake partije
v banki nas "muči" ozadje tega šifranta in nas zanima, če vi to potrebujete samo zato, da boste imeli
osnovo za upariti BS1S in BS1K ali je mogoče še kakšno drugo ozadje?
Odgovor BS (19. 4. 2016): Razloga za uvedbo šifranta sta dva:
- povezava s poročilom BS1K (vzpostavljena je kontrola, tako da se za vse prave partije obvezno
zahtevajo podatki v poročilu BS1K),
- in predvsem, da se ločijo tim. "izmišljene" partije od tistih, ki izvirajo iz pogodbe z dolžnikom.
Ne glede na to bomo postavke poročila BS1K zahtevali za vse pomembne zneske. Ne glede na to je z
vidika bodoče ureditve zaželeno, da se za vse relevantne postavke poročila BS1S posredujejo tudi
zahtevani podatki v poročilu BS1K.
Vprašanje 20:
Ali bodo šifranti objavljeni v elektronski obliki (xml, txt) in če predvidoma kdaj?
Odgovor BS (20. 4. 2016): Da, šifranti bodo objavljeni v elektronski obliki. Objavili jih bomo v prvem
tednu maja.
Vprašanje 21:
BS (20. 4. 2016):
V Navodilo o poročanju MFI, z dne 15. marca 2016, bomo v poročilo BS1S vključili nov vrednostni
podatek 132. Znesek neodplačanega dolga. Dopolnitev poročila BS1S je neizogibna, saj predvidena
formula za izračun neodplačanega dolga, ki smo jo bankam posredovali v pripetem elektronskem
sporočilu, pri finančnih instrumentih, ki nastopajo v razmerju mikro varovanja, ni pravilna. Učinki iz
varovanja izvedenega finančnega instrumenta za varovanje namreč neposredno popravljajo
knjigovodsko vrednost varovanega finančnega instrumenta (npr. kredita) v vrednostnem podatku 80.
Posledično izračunan neodplačan dolg, upoštevaje vrednostni podatek 80, ni pravilen.
Z vzpostavitvijo sistema izmenjave informacij bo z neodplačanim dolgom seznanjen tudi dolžnik, zato
je tudi rešitev z vključitvijo novega vrednostnega podatka "Znesek neodplačanega dolga" v poročilo
BS1S, z vidika usklajevanja oz. odpravljanja eventualnih napak ali eventualnih drugih izjem (poleg
identificiranega primera iz razmerja varovanja), najbolj transparentna.
Opis vrednostnega podatka 132. Znesek neodplačanega dolga, ki bo vključen v Navodilo, glasi:
"132. Znesek neodplačanega dolga
Banka v to polje vpiše znesek neodplačanega dolga komitenta z upoštevanjem pravila, po katerem se
izračunava neodplačani dolg komitenta za namen vključevanja v IOP obrazce, ki so podlaga za
soglašanje dolžnika o dolgovanem znesku ob koncu poslovnega leta (inventuri). V ta znesek se
vključijo tudi vse obresti (vključno z razmejenimi obrestmi). V ta okvir zato ne sodijo vnaprej plačani
izdatki, ki se nanašajo na daljše časovno obdobje od enega meseca in ki se evidentirajo med odloženi
odhodki oz. odloženi stroški (postavki poročila A2206, A2207). Odloženi odhodki in odloženi davki so
računovodska kategorija, zato jih banke v okviru poročila BS1S ne poročajo na ravni partije. Prav tako
v ta okvir ne sodijo odločeni davki (postavka poročila A2937)."
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Sprememba bo v kratkem objavljena z Navodilom o spremembah Navodila o poročanju MFI z dne
15. marca 2016, zato jo prosimo že upoštevajte pri vzpostavitvi aplikativne podpore za namen
poročanja prvič po stanju na dan 30. 9. 2016.
Vprašanje 22:
Ali je izvedljivo, da bi istočasno za pošiljanje na BS (paralelno) uporabljali oba kanala – torej mail in
ZBS B2B, tako na testno, kot produkcijsko okolje PORFI.
Odgovor BS (22. 4. 2016): Do septembra 2016 lahko banke uporabljajo oba sistema: mail in ZBS B2B.
Vprašanje 23:
129. Znesek izkazanih rezervacij po MSRP
Glede na veljavno matriko, se bo postavka P1001 »rezervacije za zunajbilančne obveznosti« še naprej
poročala v polju 080; Polje 129 pa bo poročano samo za aktivne postavke A0408, A0410, A0416,
A0417, A0418 in A0419?
Odgovor BS (4. 5. 2016): V novi stolpec 129 se ponovno poročajo rezervacije, ki se nanašajo na
posamezne (aktivne) zunajbilančne postavke in ki v seštevku ustrezajo znesku iz postavke P1001.
Vprašanje 24:
120. Datum spremembe statusa donosne/nedonosne izpostavljenosti po Ebini definiciji
Ali je potrebno poročati datum ob vsaki spremembi šifranta 119, npr. datum sprememba iz šifre 1 na
2, ali samo ko izpostavljenost preide iz dobre v slabo oz. obratno?
Odgovor BS (24. 5. 2016): Ob vsaki spremembi šifranta 119.
Vprašanje 25:
Postavki A0416 in A0417
Ali ima lahko postavka A0416 (poročamo garancije) in A0417 (poročamo garancijske provizije) enak
ID?
Odgovor BS (24. 5. 2016): DA, v zadevnem primeru se lahko zapisa poročata z isto oznako partije po
šifrantu 108.
Vprašanje 26:
108. Oznaka partije (ključ)
Ali se lahko v stolpcu Oznaka partije (ključ) (stolpec 108) v več zapisih pojavi enaka oznaka partije?
Odgovor BS (24. 5. 2016): Praviloma NE, izjema so le izdane garancije in provizije od teh garancij.
V kolikor ste oz. še boste registrirali še kakšen takšen primer, nas prosimo o tem predhodno
obvestite, sicer vam bo sistem kontrol, ki smo ga v BS vzpostavili pri sprejemu poročil, poročilo
zavrnil.
Vprašanje 27:
108. Oznaka partije (ključ)
Ali poročamo oznako partije tudi za fizične osebe, kmete in osebe, ki opravljajo dejavnost in nimajo
matične številke?
Odgovor BS (24. 5. 2016): Ne, v tem primeru se oznaka partije ne poroča. Če je po Š9 označeno kot
S.14 in po Š. 54 označeno z 1 in 2, potem vnesete oznako partije. Oz. če je matična številka označena
z 5980003 ali 5000009, ali 6000053 potem se oznaka partije ne izpolnjuje.
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Vprašanje 28:
126. Datum izdaje finančnega instrumenta
Pri odkupljenih terjatvah brez regresne pravice razpolagamo le z datumom odkupa terjatve in ne z
datumom nastanka pogodbe. Ali prav razumemo navodilo, ki zahteva da moramo v tem primeru
poročati datum sklenitve osnovne pogodbe z dolžnikom? Kakšen je v teh primerih namen tega
podatka?
Odgovor BS (24. 5. 2016): Da. Datum izdaje finančnega instrumenta je pomemben podatek za namen
vključitve v sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov, kadar gre za finančno
sredstvo, ki izvorno ni nastalo v banki (npr. naložbe v dolžniške finančne instrumente in odkupljene
terjatve brez regresne pravice). V teh primerih namreč banke pod Datum sklenitve posla (112)
zabeleži datum nakupa vrednostnega papirja oz. odkupa terjatve, dolžnik pa mora biti prek sistem
izmenjave seznanjen tudi z Datumom sklenitve, ki izhaja iz originalne pogodbe, ki je predmet odkupa.
Ta datum pa banka vključi pod Datum izdaje finančnega instrumenta (126).
Vprašanje 29:
119. Donosna/nedonosna izpostavljenost po Ebini definiciji
Banka pri razvrščanju posameznih izpostavljenostih uporablja ti »full-contamination« pristop. To
pomeni, da v primeru, ko ima komitent več izpostavljenostih, se glede na izpostavljenost z največjo
zamudo določi klasifikacija komitenta, ki velja potem za vse njegove izpostavljenosti (ne glede na to
ali lete zamujajo ali ne). Glede na razloženo, sprašujemo kaj bi v tem primeru poročali pod šifro 3?
Odgovor BS (24. 5. 2016): V kolikor banka kot kriterij za vse izpostavljenosti uporablja število dni
zamude pri plačilu na opisani način, to število dni zamude poroča v stolpcu 117. Število dni zamude
na nivoju celotne izpostavljenosti do dolžnika. Pod šifro 3 po šifrantu 119 pa se označujejo zlasti
izpostavljenosti, za katere banka pri označevanju po kriteriju donosni/nedonosni uporablja pristop na
ravni posla (zlasti za fizične osebe) in se na tej podlagi aktivira tim. Pullin efekt po 155. odstavku Dela
2 Priloge V Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014.
Vprašanje 30:
29. Pogodbeni znesek
Ali lahko poročamo pogodbeni znesek za vse partije, ne glede na datum nastanka? Omejevanje
poročanja od datuma uveljavitve navodila za banko predstavlja dodatno delo.
Odgovor BS (24. 5. 2016): Da. Banka lahko poroča pogodbeni znesek za vse partije, ne glede na
datum nastanka.
Vprašanje 31:
57. Znesek zapadlega dela finančnega sredstva (glavnice)
Ali banka med zapadlo glavnico vključi tudi pripisane obresti na glavnico, ki so v 80. koloni znetirane
(so izključene) in posebej pokazane še v 88. koloni? Upoštevajoč analogijo iz šifranta 125 znesek
zapadlega dela finančnega sredstva (drugo) je razumeti, da je potrebno v šifrantu 57 poročati bruto
glavnico. Prosim za potrditev razumevanja.
Odgovor BS (24. 5. 2016): V vrednostnem podatku 57 se poroča bruto vrednost glavnice in obresti
(znesek zapadle glavnice pred oslabitvijo in vse obresti, vključno s kumulativnimi izključenimi prihodki
od obresti po analogiji iz opisa vrednostnega podatka 125 iz navodila).
Vprašanje 32:
88. Znesek izključenih prihodkov
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Banka izkazuje med izključenih prihodkih poleg obračunanih obresti in razmejenih obresti še
izključene prihodke za provizije in pripisane obresti h glavnici. Izključeni prihodki za provizije in
pripisane obresti z negativnim predznakom poroča v koloni 80. Menimo, da bi v šifrantu 88 morali
zajeti tudi te vrste izključenih prihodkov.
Odgovor BS (24. 5. 2016): Da, banka v vrednostni podatek 88 vključi vse izključene prihodke, ki se
nanašajo na posamezen posel.
Vprašanje 33:
132. Znesek neodplačanega dolga
Kako pri obveznicah izračunamo neodplačan dolg? Ali je to nominalna vrednost obveznice+natečene
(razmejene) obresti na da dan poročanja? Kako pa izračunamo neodplačan dolg za IFI? Je morda to
poštena vrednost? Po matriki je potrebno poročati neodplačan dolg za IFI tako v primeru za IFI
pozitivno kot v primeru za IFI negativno vrednost?
Odgovor BS (24. 5. 2016): Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavkah z dolžniškimi finančnimi
instrumenti (krediti, vlogami, dolžniškimi vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti) in
drugimi terjatvami navede znesek neodplačanega dolga komitenta, ki ga dolguje v skladu s
pogodbeno dogovorjenimi pogoji odplačevanja, tj. z upoštevanjem pravila, po katerem se izračunava
neodplačani dolg komitenta za namen vključevanja v izpis odprtih postavk (IOP obrazec), ki je
podlaga za soglašanje dolžnika glede dolgovanega zneska ob koncu poslovnega leta (inventuri). V ta
znesek se poleg neodplačanega dela glavnice vključijo tudi vse obresti (tudi razmejene),vključno z
izključenimi prihodki, tj. seštevek dela vrednostnega podatka 80 (brez eventualne prilagoditve
vrednosti na eventualno pošteno vrednost ali prilagoditve vrednosti v razmerju varovanja) in
vrednostnih podatkov 82 in 83, povečanega za vrednostni podatek 88.
To pravilo banka smiselno upošteva tudi pri poročanju neodplačanega dolga izdajatelja dolžniških
finančnih instrumentov. Pri izvedenih finančnih instrumentih je vrednost neodplačanega dolga enaka
znesku, ki bi ga morala banka poravnati dolžniku v skladu s pogodbo, če bi se poravnava izvedla na
datum, za katerega banka poroča. Ta pa ni nujno enaka pošteni vrednosti izvedenega finančnega
instrumenta, ker lahko slednja vključuje npr. tudi prilagoditev zaradi kreditnega tveganja.
Vprašanje 34:
130. Znesek še neodplačanega dolga komitenta iz zunajbilančne evidence
Ali mora banka za posle, ki so bili odpisani in preneseni v ZBO evidenco poročati po vseh označenih
atributih iz matrike tako kot da posel ni bil še odpisan? Če je temu tako, predstavlja to zelo velik
problem, ker je potrebno restrukturirati za že odpisane partije vse podatke (kot npr. obrestne mere,
način obrestovanja, zavarovanje, zapadlosti, boniteta, vrsta restrukturiranja…). V bistvu je potrebno
zgraditi še eno poročevalsko tabelo (bazo podatkov) za odpise, ki je po strukturi identična poslom v
bilanci. Menimo, da je kvaliteta tega segmenta poročanja lahko zelo vprašljiva, zato predlagamo, da
se v primeru odpisanih terjatev poenostavi matrika potrebnih atributov.
Odgovor BS (24. 5. 2016): DA. Poročevalske zahteve so enake tudi za odpisana finančna sredstva na
podlagi drugega in drugega (a) odstavka 20. člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja
bank in hranilnic, tj. za finančna sredstva, v zvezi s katerimi postopek izterjave še teče (pogodbeno
dogovorjene pravice iz denarnih tokov še niso potekle).
Vprašanje 35:
43. Razpoložljivost premoženja
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Po navodilih banka v primeru delne obremenitve kateregakoli sredstva, po tem šifrantu označi
celotno sredstvo kot obremenjeno (finančno sredstvo vključno z obrestmi), tj. z eno izmed šifer od 01
do 05.
Prosimo za pojasnilo, kako ravnati v naslednjem primeru:
Banka ima v portfelju na dan poročila vrednostni papir XY, skupaj 5500 lotov:
1. nakup = 1000 lotov; od tega je 400 lotov v skladu finančnega premoženja pri BS
2. nakup = 1500 lotov, 0 lotov v skladu finančnega premoženja
3. nakup = 3000 lotov, 0 lotov v skladu finančnega premoženja
------------------------------------------------------------------------Skupaj v stanju na dan poročila 5500 lotov, od tega 400 v skladu finančnega premoženja pri BS.
V BS1S se bo zaradi različnih datumov in cen nakupa vsak nakup poročal v svoji vrstici.
Kako pravilno poročamo BS1S stanje razpoložljivega premoženja?
a) Vseh 5500 lotov poročamo s šifro 03-zastavljeno premoženje;
b) 400 lotov poročamo s šifro 03, ostale s šifro 99;
c) Prvi nakup poročamo kot zastavljeno premoženje (šifra 03 za vseh 1000 lotov), ostala dva nakupa
pa kot prosto premoženje (šifra 99).
Odgovor BS (24. 5. 2016): V skladu z navodilom se pravilen odgovor na vaše vprašanje nahaja pod tč.
b). Posamezno finančno sredstvo v svežnju vrednostnih papirjev predstavlja en lot. To pomeni, da bo
banka 1. nakup v poročilu BS1S poročala v dveh zapisih.
Vprašanje 36:
132. Znesek neodplačanega dolga
Ali pravilno razumemo, da se v koloni 132 ne poroča fizične osebe?
Odgovor BS (24. 5. 2016): DA, vrednostnega podatka 132 za izpostavljenosti do fizičnih oseb ni
potrebno poročati.
Vprašanje 37:
132. Znesek neodplačanega dolga
Kaj je pravilno za poročanje zneska neodplačanega dolga pri izvedenih finančnih inštrumentih
(zahtevane postavke: A2405, A2406, P2605, P2606) - ali so to samo terjatve/obveznosti za obresti?
Ali moramo vključiti tudi zunajbilančno terjatev/obveznost ter vrednotenje finančnega inštrumenta?
Odgovor BS (24. 5. 2016): Banka pri poročanju aktivnih bilančnih postavkah z dolžniškimi finančnimi
instrumenti (krediti, vlogami, dolžniškimi vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti) in
drugimi terjatvami navede znesek neodplačanega dolga komitenta, ki ga dolguje v skladu s
pogodbeno dogovorjenimi pogoji odplačevanja, tj. z upoštevanjem pravila, po katerem se izračunava
neodplačani dolg komitenta za namen vključevanja v izpis odprtih postavk (IOP obrazec), ki je
podlaga za soglašanje dolžnika glede dolgovanega zneska ob koncu poslovnega leta (inventuri). V ta
znesek se poleg neodplačanega dela glavnice vključijo tudi vse obresti (tudi razmejene),vključno z
izključenimi prihodki, tj. seštevek dela vrednostnega podatka 80 (brez eventualne prilagoditve
vrednosti na eventualno pošteno vrednost ali prilagoditve vrednosti v razmerju varovanja) in
vrednostnih podatkov 82 in 83, povečanega za vrednostni podatek 88.
To pravilo banka smiselno upošteva tudi pri poročanju neodplačanega dolga izdajatelja dolžniških
finančnih instrumentov. Pri izvedenih finančnih instrumentih je vrednost neodplačanega dolga enaka
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
znesku, ki bi ga morala banka poravnati dolžniku v skladu s pogodbo, če bi se poravnava izvedla na
datum, za katerega banka poroča. Ta pa ni nujno enaka pošteni vrednosti izvedenega finančnega
instrumenta, ker lahko slednja vključuje npr. tudi prilagoditev zaradi kreditnega tveganja.
Vprašanje 38:
A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb
Zakaj je potrebno poročati tudi A2917 Terjatve za plačane davke od dohodkov pravnih oseb –
terjatve do davčne uprave?
Odgovor BS (24. 5. 2016): Ker velja pravilo, da se vse izpostavljenosti do vseh poslovnih subjektov
(brez izjem) poročajo na ravni posameznega posla.
Vprašanje 39:
88. Znesek izključenih prihodkov
Ali se lahko to polje poroča tako kot se poroča trenutno: kot terjatve in obenem slabitve za ta del.
Oziroma ali bo v sklopu kreditnega registra potrebno izključene prihodke potrebno poročati drugače
od trenutne prakse: v BS1S poročamo izračunane obresti (tudi razmejene), nato pa oslabimo delno ali
v celoti te obresti. Ali lahko to poročamo še naprej? V izkazu poslovnega izida banka izključuje
omenjene obrestne prihodke skladno z navodilom. V bilanci stanja (postavka A04*) pa omenjenih
obresti ne izključujemo, temveč jih poročamo po bruto principu, kar je bila tudi ena izmed dovoljenih
opcij. Zanima nas, če je tak način prikazovanja v bilanci stanja še dovoljen, ali pa je z vzpostavitvijo
kreditnega registra potrebno omenjene terjatve za obresti poročati v stolpcu 88.
Odgovor BS (24. 5. 2016): Po definiciji se izključeni prihodki nanašajo na obresti, ki izvirajo iz
oslabljenega dela glavnice oz. prestavljajo razliko med pogodbeno zaračunanimi obrestmi komitentu
in pripoznanimi obrestmi v izkazu poslovnega izida. Opisani koncept ni ustrezen, ker v zadevnem
primeru banka obrestne prihodke izkazuje previsoko. Banka mora vzpostaviti koncept v skladu z MRS
39, AG 93, po katerem obrestnih prihodkov od oslabljene glavnice finančnih sredstev v izkazu
poslovnega izida ne bo izkazovala.
Banka posamezne sestavine knjigovodske vrednosti (glavnico s pripisanimi obrestmi, obračunane
obresti in razmejene obresti) po veljavnem navodilu in novem navodilu, ki velja prvič za poročanje po
stanju na dan 30. 9. 2016, v poročilu BS1S poroča v znesku, zmanjšanem za izključene prihodke od
obresti, tj. obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del glavnice prek popravkov vrednosti zaradi oslabitev.
Te izključene prihodke v kumulativnem znesku pa po novem navodilu vključi v vrednostni podatek 88.
II.
Poročanje dokončnih odpisov v poročilu BDOG
Vprašanje 1:
Banka na podlagi drugega in drugega (a) odstavka 20. člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega
tveganja bank in hranilnic, tj. dolga iz naslova naložb v dolžniške finančne instrumente, odpisuje
terjatve ob upoštevanju v Sklepu navedenih kriterijev na dva načina, in sicer:
- v primerih ko pogodbeno dogovorjene pravice iz denarnih tokov še niso potekle in v zvezi s
katerimi postopek izterjave v banki pravno-formalno še ni zaključen, banka odpis zabeleži
tudi v zunajbilančno evidenco;
- v primerih ko banka ocenjuje da nobeno poplačilo več ni možno pa terjatev odpiše in se
nikjer ne evidentira več.
V obeh primerih, komitent o odpisu ni obveščen, torej ne gre za pogodbeno dogovorjen odpust
dolga.
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Poročilo BDOG pa naj bi vsebovalo odpise, ki so pogodbeno dogovorjeni, torej je komitent seznanjen,
da mu določenega dela dolga ni potrebno vrniti.
Iz navodila izhaja naj bi se odpisi iz primerov ko pogodbeno dogovorjene pravice iz denarnih tokov še
niso potekle in v zvezi s katerimi postopek izterjave v banki pravno-formalno še ni zaključen, banka
odpis zabeleži tudi v zunajbilančno evidenco poročali v koloni 130 v BS1S. Če prav sklepam, naj bi se
odpisi iz kolone 130 poročila BS1S prištevali k obligu komitenta za bodoči kreditni register (saj ne
glede na to, da je banka terjatev odpisala, komitent še vedno dolguje). V našem primeru tako
nimamo oz. ne bomo sposobni prikazati terjatev, ki so bile že odpisane in niso šle v zunajbilančno
evidenco (rumeno obarvan tekst).
Te odpisane terjatve po mojem razumevanju tudi ne sodijo v novo poročilo BDOG, saj naj bi le-to
vsebovalo samo odpise, ki so pogodbeno dogovorjeni, torej ko je komitent seznanjen, da mu
določenega dela ni potrebno vrniti. Prosim za potrditev mojega razumevanja.
Odgovor BS (1. 4. 2016): Pri opredelitvi poročevalskih zahtev glede odpisanih dolgov smo izhajali iz
stališča, da gre za pomembno informacijo, s katero bi morala banka razpolagati v okviru upravljanja s
tveganji in beleženja nastalih izgub na ravni dolžnika. Na tej podlagi smo po predhodnem posvetu z
Odborom za tveganja ZBS in ožjo usklajevalno skupino ZBS v novi poročevalski sistem vnesli tudi
zahteve po poročanju dokončnih odpisov, kot zapisano tudi v vašem elektronskem sporočilu spodaj.
Namen novih določb o poročanju tim. dokončnih odpisov dolga, tj. v primeru odpisa, ko je postopek
izterjave pravno-formalno zaključen in so posledično pogodbeno dogovorjene pravice iz denarnih
tokov potekle, je v zbiranju informacij o obnašanju dolžnika in posledični vključitvi tega podatka v
sistem izmenjave podatkov z bankami, ki bo skupaj z drugimi informacijami služil bankam tudi za
namen upravljanja s kreditnim tveganjem. Na podlagi teh določb banke mesečno poročajo vse odpise
dolga, izvedene zaradi nezmožnosti odplačila dolga komitenta v obdobju od 1. 1. 2016 dalje (pri
prvem poročanju za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 2016, pri kasnejšem poročanju pa za vsak referenčni
mesec posebej).
Glede na navedeno s temi odpisi dolga niso nujno mišljeni samo primeri odpisov, ki so bili pogodbeno
dogovorjeni, ampak vsi izvršeni dokončni odpisi dolgov, pri katerih je postopek izterjave pravnoformalno zaključen.
Iz našega zadnjega sporočila v zvezi z naborom podatkov o poslovnih subjektih iz centralnega
kreditnega registra za namen vključitve v sistem izmenjave z bankami z dne 24. 3. 2016 izhaja, da bo z
vsemi podatki iz sistema izmenjave seznanjen tudi poslovni subjekt, na katerega se ti podatki
nanašajo, tj. vključno s podatkom o izvršenih dokončnih odpisih. Tudi, če podatek o izvršenih odpisih
ne bi bil vključen v sistem izmenjave, pa bi bil dolžnik s tem seznanjen posredno, saj znesek
neodplačanega dolga po odprtih pogodbah ne vključuje odpisanega dela dolga.
Vprašanje 2:
Glede na navodila za poročilo BDOG se ne poroča: odpisi terjatev zaradi zlorabe plačilnih ali kreditnih
kartic in parske izravnave.
V banki imamo še odpise neizterljivih terjatev po tarifi:
- odpis po tarifi za fizične osebe do 15,00 EUR in za pravne osebe do 30,00 EUR.
Tudi za pravne osebe so to nizki zneski, ki jih banka ne terja. Ali bi bilo prav, da se to poroča v
poročilu BDOG?
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Odgovor BS (24. 5. 2016): Menimo, da lahko banka odpise do spodaj navedenih mejnih zneskov,
izvršenih v skladu z interno politiko banke, za namen poročanja v BDOG obravnava kot parske
izravnave.
Vprašanje 3:
V obstoječem poročilu BS1V smo med dokončnimi odpisi poročali le odpise preko popravkov
vrednosti in odpise v breme odhodkov, ne pa tudi odpisov v breme izključenih prihodkov. Banke v
poročilu BS1S terjatev za obresti krite z izključenimi prihodki nismo poročale zato tudi odpisov le-teh
v poročilu BS1V nismo poročali. Ali moramo v poročilu BDOG, kjer bomo izkazovali le del odpisov iz
BS1V (le odpuste dolga zaradi nezmožnosti odplačila komitenta, če so postopki izterjave zaključeni),
poročati tudi odpise terjatev za obresti in provizije krite z izključenimi prihodki? To sprašujemo, ker
ne poznamo namena poročila BDOG kot tudi ne kontrol, ki jih bo poročilo vsebovalo.
Odgovor BS (24. 5. 2016): Da, banka v poročilo BDOG pod vrednostni podatek 500 vključi celoten
znesek neodplačanega dolga dolžnika, ki ga je dolžnik dolgoval v skladu s pogodbo na dan odpisa tega
dolga (vključno z izključenimi prihodki od obresti).
III.
Poročanje dokončnih odpisov v poročilu BS1K
Vprašanje 1:
Prosila bi za pojasnilo (ter morebitno dopolnitev) točke 3. 2. 2. Navodila za izvajanje sklepa o
poročanju monetarnih finančnih institucij, pojasnila stolpcev 406. do 414. (Stopnje prilagoditve
vrednosti zavarovanja (HCp)), in sicer kako banka izračunava/poroča zavarovanja v primeru, ko se v
posamezen stolpec od 406. do 413. uvrstijo zavarovanja, ko so za banko pomembna in tista, ki za
banko niso pomembna. Npr. stolpec 406. - zavarovanja z delnicami in deleži, kjer banka razpolaga z
delnicami, s katerimi se trguje na borzi (pomembno zavarovanje) in delnicami, s katerimi se ne trguje
na borzi in jih v skladu s Smernicami mora uvrstiti med nepomembna zavarovanja. Ali v tem primeru
izračuna HCp kot uteženo povprečje pomembnih in nepomembnih zavarovanj ali zavarovanje z
delnicami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu (nepomembno zavarovanje) poroča v stolpcu
414.? Ali banka pri posamezni izpostavljenosti poroča samo tiste stolpce od 406. do 414., kjer se
pojavi zavarovanje za to izpostavljenost? Kaj v slednjem primeru poroča v stolpcih, kjer se določeno
zavarovanje pri posamezni izpostavljenosti ne pojavi, vrednost 0 ali prazno polje?
Odgovor BS (13. 4. 2016): V stolpcu 406 – zavarovanja z delnicami in deleži banka poroča HC samo za
delnice, s katerimi se trguje na borzi (enako velja za dolžniške vrednostne papirje v stolpcu 407).
Delnice (deleže, dolžniške vrednostne papirje), s katerimi se ne trguje na borzi, banka uvrsti med
druge oblike zavarovanj v stolpec 414 in izračuna utežen HC v skladu z navodili.
Banka pri posamezni izpostavljenosti poroča samo tiste stolpce HC, kjer se pojavi zavarovanje za to
izpostavljenost, v ostalih stolpcih HC poroča prazna polja.
Vprašanje 2:
Kakšne so vrednosti podatkov od 400 do 415?
Odgovor BS: Banke podatke poročajo v % na dve decimalni mesti natančno. Vsi podatki razen VP 415
se poročajo v obsegu od 0,00 do 100,00, vrednost VP 415 je navzgor omejena s 100,00, navzdol pa ni
omejena - lahko je tudi negativna. Vendar so negativne vrednosti bolj izjema kot pravilo, prav tako pa
se ne pričakuje velika negativna vrednost.
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
Vprašanje 3:
BS (20. 4. 2016)
Popravek Navodila v delu, ki se nanaša na poročanje stopenj izgub in stopenj neplačila (BS1K) in ki
je nastal na podlagi vprašanja ene izmed bank v zvezi s poročanjem stopnje prilagoditve vrednosti
zavarovanja (HCp) v vrednostnih papirjih. Sprememba bo v kratkem objavljena z Navodilom o
spremembah Navodila o poročanju MFI z dne 15. marca 2016, zato jo prosimo že upoštevajte pri
vzpostavitvi aplikativne podpore za namen poročanja prvič po stanju na dan 30. 9. 2016.
"3.2.2. Vrednostni podatki, ki se nanašajo na četrtletno poročanje
Banka z vrednostnimi podatki s četrtletno frekvenco poročanja opremi vse izpostavljenosti iz
dolžniških finančnih instrumentov (naložb v dolžniške vrednostne papirje, kredite, vloge in druga
finančna sredstva), ki niso namenjeni trgovanju, neodvisno od metode merjenja (tj. tudi
izpostavljenosti iz dolžniških finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti) in
izpostavljenosti iz prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti (po šifrantu 44. Namen finančnih
instrumentov in drugih postavk označene s šiframi od 02 do 08 in 16).
Ne glede na prejšnji odstavek banki vrednostnih podatkov s četrtletno frekvenco poročanja ni
potrebno poročati pri izvedenih finančnih instrumentih in nepomembnih izpostavljenostih, ki so v
mesečnem poročilu BS1S vključeni v postavkah poročila drugih finančnih sredstev (A0417, A2601,
A2901, A2928, A2932 in A2943) in ki po Šifrantu 108. Oznaka partije v povezavi s šifrantom 121.
Oznaka posla, ki nima oznake partije nimajo opredeljene prave partije.
Banka poroča v BS1K vrednosti parametrov iz stolpcev 400 do 402 v vrstici na nivoju komitenta. Vsi
ostali parametri iz stolpcev 403 do 415 se v BS1K poročajo v vrstici na nivoju posameznega posla.
Banka za izpostavljenosti do fizičnih oseb vrednostne podatke s četrtletno frekvenco poročanja
poroča agregirano na nivoju donosnih in nedonosnih stanovanjskih kreditov ter donosnih in
nedonosnih ostalih izpostavljenosti.
Način izračuna posameznih parametrov za namen poročanja v BS1K, je naveden v okviru navodil
posameznega parametra. V primerih, kjer banka za namen poročanja v BS1K izračunava uteženo
povprečje določenega parametra iz Smernic, le-tega izračuna tako, da posamezne uteži, določene v
okviru posameznega parametra, pomnoži s pripadajočimi stopnjami oziroma vrednostmi zadevnega
parametra ter tako izračunane utežene vrednosti sešteje.
400. Verjetnost neplačila (PD) (na nivoju komitenta)
Podatek o oceni PD poročajo samo banke, ki so pridobile dovoljenje za uporabo pristopa IRB za
namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
Banka poroča podatek o oceni PD, ki ga uporablja za notranje namene, na najbolj razdrobljenem
nivoju, tj. na nivoju bonitetnega razreda. Pri neplačnikih oziroma neplačanih izpostavljenostih je
vrednost PD enaka 100%.
Ne glede na navedeno, banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2.
tega navodila poroča z izpostavljenostjo tehtano povprečno vrednost PD v skladu z navodili v stolpcu
010 obrazca C 08.01 Dela 2 Priloge II Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 za donosne
izpostavljenosti v skupini stanovanjski krediti in za donosne izpostavljenosti v skupini ostale
izpostavljenosti. Za nedonosne izpostavljenosti banka poroča PD, ki je enak 100%.
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
401. Stopnja neplačila (na nivoju komitenta)
Banka stopnjo neplačila izračuna kot razmerje med številom dolžnikov oziroma izpostavljenosti, ki so
v enoletnem časovnem obdobju postali neplačniki oziroma neplačane izpostavljenosti in številom
vseh dolžnikov oziroma izpostavljenosti, ki na začetku opazovanega obdobja niso bili v položaju
neplačila.
Banka poroča podatek o stopnji neplačila, ki jo uporablja za notranje namene, na najbolj
razdrobljenem nivoju, tj. na nivoju bonitetnega razreda. Banka izračuna stopnjo neplačila v skladu z
enačbo (4.1) Smernic Banke Slovenije za izračun stopnje neplačila in stopnje izgube (v nadaljevanju
Smernice). Pri neplačnikih oziroma neplačanih izpostavljenostih je stopnja neplačila enaka 100%.
Ne glede na navedeno, banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2
tega navodila izračunava stopnjo neplačila v skladu z enačbo (4.2) Smernic, ločeno za skupino
stanovanjski krediti in skupino ostale izpostavljenosti na sledeč način:
a) če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni dolžnika in je le-ta v položaju neplačila, se v skupini
stanovanjskih kreditov in/ali v skupini ostalih izpostavljenosti to neplačilo šteje enkrat, ne glede na to
ali ima dolžnik v določeni skupini več izpostavljenosti,
b) če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni izpostavljenosti in je/so določena/e izpostavljenosti v
položaju neplačila, se v skupini stanovanjskih kreditov in/ali v skupini ostalih izpostavljenosti
neplačilo šteje na vsaki izpostavljenosti, ki je v položaju neplačila.
Banka poroča tako izračunano stopnjo neplačila samo za izpostavljenosti v skupini stanovanjski
krediti in skupini ostale izpostavljenosti, ki niso v položaju neplačila. Za neplačane izpostavljenosti
banka poroča stopnjo neplačila, ki je enaka 100%.
402. Z izpostavljenostjo tehtana stopnja neplačila (na nivoju komitenta oziroma izpostavljenosti)
Banka z izpostavljenostjo tehtano stopnjo neplačila izračuna kot razmerje med vrednostjo
izpostavljenosti dolžnikov oziroma izpostavljenosti, ki so v enoletnem časovnem obdobju postali
neplačniki oziroma neplačane izpostavljenosti in vrednostjo izpostavljenosti vseh dolžnikov oziroma
izpostavljenosti, ki na začetku opazovanega obdobja niso bili v položaju neplačila.
Banka poroča podatek o z izpostavljenostjo tehtani stopnji neplačila, ki jo uporablja za notranje
namene, na najbolj razdrobljenem nivoju, tj. na nivoju bonitetnega razreda. Banka izračuna z
izpostavljenostjo tehtano stopnjo neplačila v skladu z enačbo (4.4) Smernic. Pri neplačnikih oziroma
neplačanih izpostavljenostih je z izpostavljenostjo tehtana stopnja neplačila enaka 100%.
Ne glede na navedeno, banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2
tega navodila izračunava stopnjo neplačila v skladu z enačbo (4.5) Smernic ločeno za skupino
stanovanjski krediti in skupino ostale izpostavljenosti na sledeč način:
a) če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni dolžnika in je le-ta v položaju neplačila, se v skupini
stanovanjskih kreditov in/ali v skupini ostalih izpostavljenosti to neplačilo šteje enkrat, ne glede na to
ali ima dolžnik v določeni skupini več izpostavljenosti,
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
b) če ima banka neplačilo opredeljeno na ravni izpostavljenosti in so določene izpostavljenosti v
položaju neplačila, se v skupini stanovanjskih kreditov in/ali v skupini ostalih izpostavljenosti
neplačilo šteje na vsaki izpostavljenosti, ki je v položaju neplačila.
Banka poroča tako izračunano stopnjo neplačila samo za izpostavljenosti v skupini stanovanjski
krediti in skupini ostale izpostavljenosti, ki niso v položaju neplačila. Za neplačane izpostavljenosti
banka poroča z izpostavljenostjo tehtano stopnjo neplačila, ki je enaka 100%.
403. Izguba ob neplačilu (LGD) (na nivoju posla)
Podatek o oceni LGD poročajo samo banke, ki so pridobile dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD za
namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
Banka poroča podatek o oceni LGD, ki jo uporablja za notranje namene, na najbolj razdrobljenem
nivoju.
Ne glede na navedeno banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2.
tega navodila poroča z izpostavljenostjo tehtano povprečno vrednost LGD v skladu z navodili v
stolpcu 230 obrazca C 08.01 Dela 2 Priloge II Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014, ločeno za
skupino stanovanjskih kreditov in ločeno za skupino ostalih izpostavljenosti.
404. Stopnja izgube (StIj) (na nivoju posla)
Banka stopnjo izgube izračuna kot razmerje med izgubo na izpostavljenosti in vrednostjo te
izpostavljenosti, pri čemer izguba vključuje izpostavljenost, zmanjšano za tržno vrednost zavarovanja
z upoštevanjem stopnje prilagoditve vrednosti zavarovanja in stopnjo poplačila za nezavarovano
izpostavljenost.
Banka poroča podatek o stopnji izgube, izračunani v skladu z enačbo (5.14) Smernic za posamezno
izpostavljenost z uporabo vrednosti parametrov, ki jih banka za notranje namene uporablja na najbolj
razdrobljeni ravni.
Ne glede na navedeno, banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2.
tega navodila poroča stopnjo izgube v skladu z enačbo (5.15) Smernic, ločeno za skupino stanovanjski
krediti in ločeno za skupino ostale izpostavljenosti.
405. Dejanski konverzijski faktor (CFp) (na nivoju posla)
Banka dejanski konverzijski faktor (CFp) izračuna kot razmerje med črpanim zneskom zunajbilančne
postavke ob nastopu dogodka neplačila (ali, kjer je primerno, pred ali po nastanku dogodka neplačila)
in nečrpanim zneskom zunajbilančne postavke eno leto pred datumom nastanka dogodka neplačila.
Banka poroča podatek o CFp, izračunan v skladu z enačbo (3.2) Smernic ali v skladu z drugim
odstavkom 3. poglavja zadevnih smernic za posamezno vrsto zunajbilančne postavke.
Ne glede na navedeno, banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2.
tega navodila poroča CFp ločeno za skupino stanovanjski krediti in skupino ostale izpostavljenosti z
uporabo enačbe (3.2) iz Smernic. V kolikor ima banka v okviru skupine stanovanjski krediti in skupine
ostale izpostavljenosti več različnih CFp za različne vrste zunajbilančnih postavk, potem izračuna
skupni CFp:
z uporabo enačbe (3.2), kjer p pomeni različne vrste zunajbilančnih postavk, ali
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
kot uteženo povprečje teh različnih CFp, kjer je utež enaka razmerju med vsoto nečrpanih
zneskov p-te vrste zunajbilančne postavke (v t-1) in vsoto nečrpanih zneskov vseh vrst zunajbilančnih
postavk (v t-1) v tej skupini.
Banka, ki ne razpolaga z nepristransko oceno CFp poroča zadevni faktor v skladu z drugim odstavkom
3. poglavja Smernic. V kolikor ima banka v okviru skupine stanovanjski krediti in skupine ostale
izpostavljenosti več različnih stopenj konverzijskih faktorjev glede na različne vrste zunajbilančnih
postavk, potem banka izračuna skupni konverzijski faktor, kot uteženo povprečje teh konverzijskih
faktorjev, kjer je utež tveganja enaka razmerju med vsoto nečrpanih zneskov zunajbilančnih postavk
po stanju na zadnji dan četrtletja, za katerega banka poroča v okviru posamezne stopnje
konverzijskega faktorja in vsoto vseh nečrpanih zneskov zunajbilančnih postavk po stanju na zadnji
dan četrtletja, za katerega banka poroča v tej skupini.
406. do 414. Stopnja prilagoditve vrednosti zavarovanja (HCp) (na nivoju posla)
Banka stopnjo prilagoditve vrednosti zavarovanja (HCp) izračuna kot razliko med številom ena (1) ter
razmerjem med vrednostjo unovčenega zavarovanja, ki je banki na voljo za poplačilo izpostavljenosti,
zmanjšanim za posredne in neposredne stroške, povezane s postopkom unovčevanja tega
zavarovanja, in tržno vrednostjo zavarovanja ob datumu nastanka neplačila.
Banka poroča podatek o HCp za posamezne vrste zavarovanj, s katerimi je zavarovana posamezna
izpostavljenost, pri čemer upošteva pomembnost zavarovanj iz poglavja 5.1.1 Smernic. Pri vrstah
zavarovanj v stolpcih 406 do 414, s katerimi posamezna izpostavljenost ni zavarovana, banka poroča
prazno polje.
Banka v stolpcih 406 do 414 poroča naslednje vrednosti HCp po posameznih vrstah zavarovanj p, s
katerimi je zavarovana posamezna izpostavljenost:
a) za zavarovanja, ki so za banko pomembna in so hkrati navedena v stolpcih od 406 do 414:
izračunano vrednost HCp v skladu z enačbami (5.2) ali (5.4) ali (5.5) zadevnih Smernic,
b) za zavarovanja, ki zanjo niso pomembna in so hkrati navedena v stolpcih 406 do 414: vrednost HCp
v višini 95%,
c) za zavarovanja, ki za banko niso pomembna in zavarovanja, ki zanjo so pomembna in, ki v obeh
primerih niso navedena v stolpcih 406 do 414: izračunano vrednost HCp v skladu s pravil prve ali
druge alineje zadnjega odstavka pojasnil stolpca 406 do 414,
d) za nepreklicna jamstva RS: 0%.
Banka poroča zavarovanja iz točke c) tretjega odstavka pojasnil stolpca 406 do 414v stolpcu 414
(zavarovanje z drugimi oblikami zavarovanj) na način, kot je določen v tej točki.
Banka poroča HCp v stolpcu 406 in 407 samo za tiste vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi,
kot je navedeno v poglavju 5.1.1 Smernic. HCp za ostale vrednostne papirje in deleže banka poroča v
stolpcu 414 na način, kot je določen v točki c) tretjega odstavka pojasnil stolpca 406 do 414.
Ne glede na navedeno, banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2.
tega navodila poroča HCp ločeno za skupino stanovanjski krediti in skupino ostale izpostavljenosti z
uporabo enačb (5.2) ali (5.4) ali (5.5) iz Smernic. V kolikor ima banka v okviru skupine stanovanjski
krediti in skupine ostale izpostavljenosti več različnih HCp za različne vrste zavarovanj, potem
izračuna skupni HCp posebej za skupino stanovanjski krediti in skupino ostale izpostavljenosti:
z uporabo enačb (5.2) ali (5.4) ali (5.5), kjer p pomeni različne vrste zavarovanj, ali
kot uteženo povprečje teh različnih HCp, kjer je utež enaka razmerju med vsoto tržnih
vrednosti p-te vrste zavarovanja (v t=0) in vsoto tržnih vrednosti vseh zavarovanj (v t=0) v tej skupini.
Skupni HCp banka poroča v stolpcu 414 (zavarovanje z drugimi oblikami zavarovanj).
Vprašanja in odgovori k Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju MFI z dne 15. marca 2016
(Zadnja sprememba: 25. 5. 2016)
415. Stopnja poplačila za nezavarovano izpostavljenost (SPnezk) (na nivoju posla)
Banka stopnjo poplačila za nezavarovano izpostavljenost (SPnezk) izračuna kot razmerje med
poplačili iz naslova denarnih tokov, ki ne izhajajo iz unovčenja zavarovanja, zmanjšanim za posredne
in neposredne stroške, povezane z izterjavo izpostavljenosti, in vrednostjo izpostavljenosti ob
datumu nastanka neplačila.
Banka poroča podatek o SPnezk za posamezno skupino dolžnikov oziroma skupino izpostavljenosti, ki
jo uporablja za notranje namene na najbolj razdrobljeni ravni, izračunano v skladu z enačbami (5.7)
ali (5.8) ali (5.10) ali (5.11) ali (5.13) Smernic.
Ne glede na navedeno, banka pri izpostavljenostih do fizičnih oseb iz tretjega odstavka poglavja 3.2.2.
tega navodila poroča SPnezk ločeno za skupino stanovanjskih kreditov in skupino ostalih
izpostavljenosti z uporabo enačb (5.7) ali (5.8) ali (5.10) ali (5.11) ali (5.13). V kolikor banka
izračunava SPnezk po skupinah dolžnikov/izpostavljenosti, ki se razlikujejo od skupin stanovanjski
krediti in ostale izpostavljenosti, potem izračuna skupni SPnezk :
z uporabo enačb (5.7) ali (5.8) ali (5.10) ali (5.11) ali (5.13), kjer k predstavlja skupino
stanovanjski krediti ali skupino ostale izpostavljenosti, ali
kot uteženo povprečje teh različnih SPnezk, kjer je utež enaka razmerju med vsoto
izpostavljenosti k-te skupine izpostavljenosti ali dolžnikov (v t=0) in vsoto vseh izpostavljenosti (v t=0)
v tej skupini.