Celotno sporočilo za javnost

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 16. junij 2016
92. redna seja Vlade RS
Vlada sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne skupine
Vlada je sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne pisarne o stanju Vladnih strateških
projektov za mesec maj 2016.
Trenutni nabor projektov:
P
1
P
2
P
P
3
4
Celovita prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti (trajnostna
gradnja)
Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega
sistema javnega naročanja
Zelena proračunska in davčna reforma
Reorganizacija informatike v državni upravi
P
5
Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih obveznosti MF
MZI
MJU
MF
MJU
P 6.1. VEM v okviru Centrov za socialno delo
P 6.2. VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij
MDDSZ
MOP
P 6.3. VEM za poslovne subjekte in za pomoč podjetjem v tujini
MGRT
P 6.4. VEM za mlade
MIZŠ
P
7
MORS
P
8
Sistem kriznega upravljanja in vodenja KUV
MF
P
Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja
Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in
9
ekonomske demokracije
10 Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev
P
P
11 Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave
12 Centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem
MJU
MJU
P
MGRT
MGRT
P1: Pripravljene so strategije z nosilci in terminskimi plani P1.2 za izvedbe pilotnih energetskih
sanacij 2016/2017 in P1.3 MJU za izvedbe energetskih sanacij objektov v 2017. P1.3 MNZ in
P1.3 MP sta pripravljena do ravni osnutkov.
V maju so se nadaljevala usklajevanja in reševanja posameznih sistemskih vprašanj.
Izvedli smo sestanek Projektnega sveta, na katerem so se državni sekretarji nosilnega in
vključenih ministrstev seznanili s stanjem programa in z operativnimi terminskimi plani.
P2: Na osnovi zahteve MZ je bila dopolnjena razpisna dokumentacija, posodobljen terminski
plan izvedbe ter ponovljeno zbiranje ponudb, ki se zaključuje sredi junija.
P3: Projekt je v fazi priprave zagonskega elaborata. Odločitev o nadaljevanju postopka
sprejme Ministrstvo za finance.
P4: V maju je bil določen prvi del rešitve zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev, drugi del
bo potrebno opredeliti v juniju.
Projekt 4.8 »Vzpostavitev sistema varnostne politike« je bil zaradi podaljšanega internega
usklajevanja predloga uredbe terminsko posodobljen.
Izvedbe nalog ostalih aktivnih projektov Programa potekajo po planu.
P5: Izvedba projekta je zaključena.
P6.1: Opravljena je predstavitev Zagonskega elaborata pri ministrici nosilnega ministrstva in
Projektnemu svetu. Nadaljevalo se je izvajanje nalog uvodne faze.
P6.2: Zaključevanje nalog v fazah projekta, ki opredeljujejo normativno ureditev gradbeniškogeodetske dejavnosti, je zaradi izjemnega interesa javnosti v fazi usklajevanja prolongirano na
konec avgusta 2016, izvedba nalog v drugih fazah poteka po planu.
P6.3: Izvajanje rednih tedenskih srečanj za pripravo Zagonskega elaborata. Vključeni člani
projektnega tima iz MGRT in Javna Agencija Spirit.
P6.4: Opravljeni sta bili predstavitvi pri ministrici nosilnega ministrstva in Projektnemu svetu.
P7: Izvedba nalog poteka po planu. Projekt bo predvidoma zaključen do 30.12.2016.
P8: Izvedba projekta poteka po planu. Projekt bo predvidoma zaključen v juliju 2016.
P9: Zaključevanje priprave Zagonskega elaborata. Predviden zaključek in predstavitev ministru
nosilnega ministrstva in Projektnemu svetu v juniju 2016.
P10: Na večini področij poteka izvedba v skladu s planom. Terminska odstopanja so na
področjih gradbeniško-geodetske dejavnosti in turizma.
Glede na to, da za časa priprave prvotnega Zagonskega elaborata projekta v načrtovanje niso
bila vključena številna področja, na katerih je potrebno izvesti prenovo regulacije poklicev in
dejavnosti, bo v mesecu juniju s strani nosilnega ministrstva določen projektni tim za pripravo
Zagonskega elaborata P10a.
P11: Poteka priprava Zagonskega elaborata projekta. Zaključevanje s predstavitvijo
Projektnemu svetu je predvideno do sredine julija 2016.
P12: Izvedba projekta poteka nemoteno.
Vir: KPV
Vlada potrdila Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P7 – Sistem
kriznega upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji
Vlada RS je na današnji seji potrdila Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega
projekta P7 – Sistem kriznega upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji ter njegovo izvedbo.
Ministrom nosilnega ministrstva in sodelujočih ministrstev ter predstojnikom organov v sestavi
je naložila, da zagotovijo izvedbe nalog, načrtovane v elaboratu, v predvidenem časovnem
obdobju in aktivno sodelovanje pri reševanju potencialnih zastojev med izvedbo projekta.
Vlada je s Sklepom o ustanovitvi delovnih skupin vlade – Projektnih svetov za spremljanje
vladnih strateških razvojnih projektov z dne 31. marca 2016 ustanovila projektne svete,
vključno s Projektnim svetom Vladnega strateškega razvojnega projekta P7 – Sistem kriznega
upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji, ter definirala njihovo delo.
V Republiki Sloveniji je do določene ravni vzpostavljen tako imenovani sistem kriznega
upravljanja in vodenja, ki pa je zaradi kompleksne in spreminjajoče se narave kriz podvržen
nenehnemu prilagajanju in nadgrajevanju. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti z dne 2.
aprila 2010 predvideva nadgradnjo sistema nacionalne varnosti, in sicer predvsem njegovega
upravljalno-vodstvenega podsistema, za upravljanje s kompleksnimi kriznimi pojavi, ki
presegajo zmožnosti posameznega podsistema nacionalne varnosti, čemur sledita tudi vladni
Koalicijski sporazum za obdobje 2014–2018 in načrt dela Ministrstva za obrambo 2014–2018.
V okviru projekta se bo poiskalo in ponudilo konkretne predloge za implementacijo rešitev za
identificirane pomanjkljivosti pri upravljanju s kompleksnimi krizami, pri čemer se bo uporabilo
znanje slovenskih strokovnjakov iz nacionalno-varnostnega sistema in civilne
znanstvenoraziskovalne sfere, pretekle izkušnje (lessons learned) in tudi dobre prakse iz
tujine.
Cilji projekta so predlog o organiziranosti in strukturi kriznega upravljanja in vodenja na ravni
države, priporočila za nadgradnjo nekaterih mehanizmov kriznega upravljanja in predlog za
celovito normativno-pravno ureditev.
Vir: MO
Mnenje o Zahtevi Občine Postojna za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe za DPN
OSVAD
Vlada RS je sprejela mnenje o Zahtevi Občine Postojna za oceno ustavnosti Zakona o
umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP). in Zakona o vodah
ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za Osrednje
vadišče Slovenske vojske Postojna (OSVAD). Predlagatelj Občina Postojna namreč trdi, da
navedeni predpisi posegajo v ustavni položaj Občine Postojna s tem, da nedopustno omejujejo
oziroma posegajo v izvirno pristojnost občine Postojna, da sprejema prostorske akte, s
katerimi ureja prostorski razvoj ter posege v prostor in sodeluje pri sprejemanju državnih
predpisov, kadar ti urejajo vprašanja, ki posegajo v položaj občine in njenih prebivalcev.
Občina prav tako meni, da je njena dolžnost, da na svojem območju zagotavlja oskrbo s pitno
vodo ter da zagotavlja varstvo okolja in preprečuje nedopustne posege v okolje, ki bi lahko
ogrožali zdravje ljudi kot temeljno varovano ustavno dobrino, na svojem območju.
Vlada RS nasprotuje navedenim trditvam in predlaga, da Ustavno sodišče RS zahtevo
predlagatelja Občine Postojna v skladu s 25. členom Zakona o Ustavnem sodišču zavrže.
Uredba o DPN za OSVAD namreč ni v neskladju z Zakonom o vodah. ZUPUDPP pa določa,
da določa, da so prostorske ureditve državnega pomena tiste prostorske ureditve, ki so zaradi
svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti ob upoštevanju ciljev
prostorskega načrtovanja pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije. Prostorske
ureditve državnega pomena načrtuje država.
ZUPUDPP tako ne predstavlja izjeme od splošne zakonske ureditve na področju urejanja
prostora in varstva okolja, kot to trdi predlagatelj, ampak predstavlja del njene sistemske
ureditve. Zato v zadevi ni mogoče uporabiti argumenta restriktivne razlage zakonske izjeme.
Namen zakonodajalca je bil, da razdeli sistem urejanja prostora in pristojnost zanj tako na
lokalno kot tudi na državno raven, upoštevajoč naravo in namen prostorskih ureditev.
Zakonodajalec s takšnim razmejevanjem pristojnosti ni posegel v pravico lokalne skupnosti, da
samostojno odloča o svojih zadevah. Občina je kot rečeno pristojna za lokalne javne zadeve,
ki zadevajo prebivalce le občine. Seveda je evidentno, da vsaka prostorska ureditev
državnega pomena zadeva tudi prebivalce lokalne skupnosti, v katero je umeščena, pa hkrati
zadeva tudi vse prebivalce RS in jim je tudi posredno namenjena. Torej v primerih, ko
prostorska ureditev služi vsem prebivalcem države, ne gre za lokalno javno zadevo in
posledično ne za kršitev izvajanja izvirne pristojnosti občine.
Vir: MOP
Vlada sprejela predlog stališča do predloga uredbe o uporabi sistema vstopa in izstopa
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa.
Republika Slovenija podpira spremembo Zakonika o schengenskih mejah, povezano s
predlogom Uredbe o sistemu vstopa in izstopa (SVI).
Predlog v Zakonik o schengenskih mejah uvaja tehnične spremembe, ki izhajajo iz novega
predloga uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa in izstopa. Republika Slovenija meni, da so
predlagani »pospeševalci« postopka mejne kontrole (samopostrežni sistemi za predhodni
zajem podatkov, avtomatizirana mejna kontrola oziroma elektronska vrata) uporabni na
zračnih in morskih mejnih prehodih, medtem ko za delo mejnih organov na kopenskih mejah
rešitev ni primerna. Zato se bomo zavzemali, da njihova uporaba za države članice ostane
prostovoljna oz. opcijska. Preveliko avtomatiziranje postopkov nadzora na meji je namreč
problematično s splošnega varnostnega vidika za javni red in z vidika notranje varnosti držav
članic.
Predlog spremembe kot eno od poenostavitev uvaja tudi možnost prostovoljne vzpostavitve
nacionalnih programov, ki bi varnostno vnaprej preverjenim državljanom tretjih držav
omogočili, da pri vstopu izkoristijo odstopanja od temeljite kontrole. Tudi v zvezi s tem
Republika Slovenija meni, da mora to ostati opcijska rešitev za posamezne države članice, ki
to lahko vključijo v svoj sistem nadzora meja.
Republika Slovenija opozarja na problematičnost preverjanja avtentičnosti čipa v relevantnih
dokumentih, saj na ravni držav članic zaenkrat še ni enotnega sistema izmenjave certifikatov
za preverjanje avtentičnosti. Kar zadeva obveščanje potnikov o dovoljenem številu dni bivanja,
bo Republika Slovenija zagovarjala rešitev, da se potnike obvešča ustno, pisno pa le na
njihovo zahtevo. S tem se bomo izognili dodatni administrativni obremenitvi mejnih organov.
Vir: MNZ
Vlada sprejela predlog stališča do predloga uredbe vzpostavitvi sistema vstopa in
izstopa
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter
zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske
unije in določitvi pogojev za dostop do sistema vstopa/izstopa zaradi preprečevanja, odkrivanja
in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št.
1077/2011.
Republika Slovenija pozdravlja osnutek pravnega akta in sistema vzpostavitve centralizirane
evidence vstopov in izstopov državljanov tretjih držav na zunanjih mejah. Sistem bo
pripomogel k lažjemu in temeljitejšemu nadzoru migracij, istočasno pa bo pod vnaprej
določenimi pogoji zagotavljal dostop do sistema organom pregona za potrebe preprečevanja,
odkrivanja in preiskovanja terorističnih in drugih hujših oblik kaznivih dejanj.
Republika Slovenija podpira interoperabilnost sistema vstopa in izstopa z Vizumskim
informacijskim sistemom in zagovarja ustrezen dostop pristojnih nacionalnih organov (policija,
MNZ, MZZ, upravne enote) do sistema vstopa in izstopa skladno z vnaprej določenimi pogoji.
Informacijski sistemi navedenih organov se namreč medsebojno dopolnjujejo s ciljem
izboljšanja nadzora nad migracijami. Dodatno predlagamo, da bi se v uredbi jasno določila tudi
interoperabilnost s Schengenskim informacijskim sistemom.
Republika Slovenija se bo zavzemala za kakovostno razpravo o vseh vidikih vpliva sistema
vstopa in izstopa na zasebnost posameznikov in potrebnih ukrepih za uveljavitev vseh načel
varstva osebnih podatkov, v prvi vrsti načela sorazmernosti. Poleg tega bo treba opredeliti vsa
tveganja, ki jih za varstvo osebnih podatkov posameznikov prinaša širitev interoperabilnosti
novega in že obstoječih sistemov, ki so v uporabi v zvezi z nadzorom zunanjih meja EU.
Dodatno bo proučila predlagano rešitev glede vnosa in uporabe dveh vrst biometričnih
podatkov (zbiranje štirih prstnih odtisov v kombinaciji s podobo obraza), pri čemer bo
upoštevala tudi morebitno mnenje Evropskega nadzornika za varstvo osebnih podatkov.
Republika Slovenija ima pridržke do časovnega roka za sprejetje uredbe (do konca 2016), saj
menimo, da hitenje pri sprejemanju novih zakonodajnih predlogov ni na mestu in da mora biti
poudarek na kvaliteti. Kljub znanemu konceptu gre za obsežen in popolnoma nov sistem, ki ga
je na teoretični ravni treba dobro proučiti in razpravljati o vseh možnih vidikih, da bo pri izvedbi
čim manj težav. Prav tako se ne strinja z definicijo zunanjih meja, ki se v tem predlogu uredbe
razlikuje od obstoječe definicije v evropski oz. schengenski zakonodaji. Taka definicija bo
imela namreč neposreden vpliv na izvajanje sistema vstopa in izstopa na slovensko-hrvaški
meji. Iz definicije mora biti jasno, da bo sistem vzpostavljen na zunanjih mejah EU. Republika
Slovenija si bo v pogajanjih prizadevala tudi za terminološko usklajenost tega predloga z
obstoječo zakonodajo EU, da bi se tako izognili nepotrebnim nejasnostim pri implementaciji.
Vir: MNZ
Vlada sprejela Odlok o razglasitvi javnega spomenika žrtvam v Dolenji vasi za kulturni
spomenik državnega pomena
Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o razglasitvi javnega spomenika žrtvam v Dolenji
vasi za kulturni spomenik državnega pomena. Predlog za razglasitev je na pobudo upravljavca
spomenika, občine Železniki, pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik v obliki kapelice, avtorsko delo Jožeta Plečnika, je zaradi svojih kulturnih vrednot
izjemno pomemben del kulturne dediščine Republike Slovenije. Označuje prostor pred vasjo,
kjer so nemški okupatorji med drugo svetovno vojno ustrelili 19 talcev. Varovan je z namenom
ohranjanja avtentičnega prostora, javnega spomenika ter pietetnega odnosa do žrtev in
celostne zaščite del Jožeta Plečnika.
Odlok bo začel veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vlada Republike
Slovenije bo Odlok o razglasitvi prek Državnega pravobranilstva Republike Slovenije poslala
pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču.
Vir: MK
Vlada dopolnila Sklep o ustanovitvi Slovenskega šolskega muzeja
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi JZ Slovenski
šolski muzej in ga objavi v UL RS.
Sklep spreminja in dopolnjuje Sklep o ustanovitvi JZ Slovenski šolski muzej (Uradni list RS, št.
110/03), in sicer zaradi uskladitve dejavnosti z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti
(Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) in natančnejše opredelitve javne službe muzeja ter drugih
nalog, ki jih izvaja poleg javne službe.
Glede na to, da je javni zavod ustanovljen na podlagi 28. člena Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, se z drugimi zavodi, ki so ustanovljeni na podlagi tega
člena, usklajuje tudi postopek imenovanja in razrešitve direktorja zavoda. Skladno s
spremembo, direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja, na
podlagi izvedenega javnega razpisa.
Vir. MIZŠ
Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto
2016
Vlada RS je sprejela Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega
dioksida za leto 2016, ki za leto 2016 znaša 102,41 evra.
Upravljavci naprav ali operatorji zrakoplovov, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi
kuponi, morajo v register EU do 30. aprila tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ki
ustreza količini emisije toplogrednih plinov (TGP), ki sta jo naprava ali zrakoplov izpustila v
ozračje v preteklem letu. Količina emisije TGP je razvidna iz poročila o emisijah TGP in iz
poročila o njegovem preverjanju. Če upravljavec naprave ali operator zrakoplova do 30. aprila
tekočega leta ne izpolni svoje obveznosti, mora plačati penale za vsako začetno tono
ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki jo je naprava izpustila v ozračje in je presegla količino
emisijskih kuponov, predanih v register EU. V skladu z Zakonom o varstvu okolja se višina
penalov od 1. 1. 2013 vsako leto poveča za evropski indeks cen življenjskih potrebščin, njihovo
višino pa določi vlada s sklepom. Aprila 2016 je znašal letni evropski indeks cen življenjskih
potrebščin, objavljen na spletni strani Statističnega urada EU, 0%. Višina penalov za leto 2016
je torej enaka kot lani.
Vir: MOP
Vlada določila enajst javnih zavodov za zavezance za obvezno organiziranje varovanja
Vlada RS je na današnji seji določila naslednje javne zavode za zavezance za obvezno
organiziranje varovanja: Arhiv Republike Slovenije, Radiotelevizija Slovenija, Galerija Božidar
Jakac, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv na Ptuju,
Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Pokrajinski
muzej Ptuj – Ormož in Mestni muzej Idrija.
Navedeni zavodi so dolžni vzpostaviti in izvajati naslednje ukrepe varovanja v skladu s predpisi
in standardi stroke na področju zasebnega varovanja: vizualni nadzor in nadzor varovanega
območja prek video nadzornega sistema, občasna fizična kontrola posameznih objektov in
območij ter izvedba drugih ukrepov, ki so določeni s posebnimi predpisi.
Navedeni zavodi organizirajo varovanje ter pripravijo in potrdijo načrt varovanja v 12 mesecih
od dneva sprejetja tega sklepa in o tem, v 15 dneh od potrditve načrta varovanja, obvestijo
predlagatelja in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Vir: MK
Vlada zavrnila zahtevo Uroša Škerla Krambergerja za dostop do postopkov za nakup
žične ograje
Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo glede zahteve Uroša Škerla Krambergerja,
novinarja Dnevnika, d. d., Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana, z dne 14. 12. 2015, za dostop do
celotne dokumentacije, povezane z izpeljavo postopkov javnega naročila za nakup žične
ograje.
Uroš Škerl Kramberger, novinar Dnevnika d.d., (prosilec) je 14. 12. 2015 na Zavod Republike
Slovenije za blagovne rezerve (Zavod) ki je izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski
razvoj in tehnologijo (MGRT), vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero
se je želel seznaniti s celotno dokumentacijo, povezano z izpeljavo postopkov javnega naročila
za nakup žične ograje.
Zavod je zahtevo skupaj s predlogom odločitve posredoval v pristojno odločanje Vladi RS, saj
se je prosilec v svoji zahtevi skliceval na prevladujoči javni interes za razkritje podatkov v
skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ.
MGRT kot pristojni resor je pred pripravo vladnega gradiva pridobil predhodno mnenje
Komisije Vlade RS za presojanje upravičenosti prevladujočega javnega interesa v zvezi z
razkritjem podatkov, ki so določeni kot tajni (komisija). Ta je podala mnenje, da naj Vlada RS
zahtevo prosilca zavrne. Podatke iz dokumentacije, povezane z izpeljavo postopkov javnega
naročila za nakup žične ograje, je namreč treba varovati pred razkritjem, saj bi sicer lahko
nastale škodljive posledice za organizacijo ukrepov v zvezi z migrantskimi tokovi, za izvajanje
fizičnega varovanja schengenskih meja in meja RS ter za učinkovito izvedbo nakupa in
postavitve žične ograje na teh mejah.
Upoštevaje predlog Zavoda in MGRT ter upoštevaje mnenje komisije o možnih škodljivih
posledicah razkritja je treba zahtevo prosilca zavrniti kot izhaja iz izreka te odločbe.
Vir: MGRT
Vlada se ne strinja s predlogom Upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Republike Slovenije
Vlada RS je na današnji seji sklenila, da se ne strinja s predlogom Upravnega odbora Zavoda
za zdravstveno zavarovanje RS za spremembo odločitve Vlade RS o spornem vprašanju št.
74 in 38 v zvezi s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2016, ki jo je sprejela s sklepom, št.
17200-1/2016/6 z dne 19. 5. 2016.
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (UO ZZZS) poziva Vlado RS k
spremembi sklepov v zvezi s spornimi vprašanji Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016
na način, da se umakne zvišanje cen zdravstvenih storitev v obdobju od 1. 6. 2016 do 31. 12.
2016 za 3,6 % ter da se sredstva preusmerijo v povišanje preseganja pogodbenega plana
prospektivnih primerov iz 10 % na 20 % ter v preseganje do 10 % plana točk v posamezni
specialistični ambulantni dejavnosti za potrebe skrajševanja čakalnih dob.
Vlada RS je sklepom 17200-1/2016/6 z dne 19. 5. 2016 odločila, da se bodo cene
zdravstvenih storitev od 1. 6. 2016 do 31. 12. 2016 povišale za 3,6 % zaradi:
- sprostitve varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju ter
- delne odprave sprejetih varčevalnih ukrepov v preteklosti za zagotovitev uravnoteženega
poslovanja ZZZS.
Boljše vrednotenje programov zdravstvenih storitev je bilo predvideno tudi s Finančnim
načrtom ZZZS za leto 2016, ki ga je potrdila Skupščina ZZZS na 4. izredni seji dne 8. 12.
2015, nanj pa je podala soglasje tudi Vlada RS.
Za skrajševanje čakalnih dob bo Vlada RS v letu 2016 namenila enkratna dodatna sredstva v
višini 7.057.484 evrov, in sicer za programe, ki so bili izbrani glede na (prekomerno) čakalno
dobo in posledice, ki jih čakanje povzroča na zdravstvenem stanju čakajočega.
Vir: MZ
Odgovor Varuhu človekovih pravic glede problematike omejevanja pristojnosti
stanovanjske inšpekcije
Vlada RS je sprejela dodaten odgovor na zahtevo Varuha človekovih pravic RS, in sicer glede
problematike omejevanja pristojnosti stanovanjske inšpekcije.
Varuh človekovih pravic je na vlado naslovil zahtevo za dodatna pojasnila glede pristojnosti in
ukrepanja stanovanjske inšpekcije, kjer je opozoril, da bi morala ta ukrepati v vseh primerih, ko
ugotovi, da gre za neustrezno vzdrževanje stanovanja oz. večstanovanjske stavbe, ne glede
na vrsto lastnine in ne glede na to, ali je stavba v etažni lastnini ali pa je vpisana v kataster.
V odgovoru vlada pojasnjuje, da imajo pristojni stanovanjski inšpektorji Inšpektorata RS za
okolje in prostor (IRSOP) v Stanovanjskem zakonu podlago, da vršijo inšpekcijski nadzor tudi
nad večstanovanjskimi stavbami na katerih etažna lastnina ni vzpostavljena. V primerih tistih
večstanovanjskih stavb na katerih etažna lastnina ni vzpostavljena pa je inšpekcijski
zavezanec dejanski lastnik stanovanja.
Za javni interes na stanovanjskem področju se namreč šteje zlasti zagotavljanje takšnega
stanja večstanovanjske stavbe, da je omogočena njena normalna raba in zagotavljanje
pogojev za učinkovito upravljanje večstanovanjskih stavb.
Vir: MOP
Vlada odobrila energetsko sanacijo sodišč
Predmet obravnave so energetske prenove objektov Okrožnega sodišča v Murski Soboti,
Okrožnega sodišča v Celju in Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki so v upravljanju
Ministrstva za pravosodje. Upoštevajoč obveznosti iz Direktive 2012/27/EU o energetski
učinkovitost in stanje objektov, je ministrstvo v letih 2013 in 2014 pristopilo k analizi
energetskega stanja objektov in pripravi predlogov za izboljšavo. Nadaljnje aktivnosti je
ministrstvo vodilo v skladu s sprejeto Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske
prenove stavb in Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike (v
nadaljevanju: OP EKP 2014–2020) ter predlogom za izvedbo pilotnega projekta energetske
prenove stavbe »Prešernova ulica 22, 3000 Celje, št. stavb 1672 in 2997; Slomškova 19,
Slomškova 21 in Slomškova 23, 9000 Murska Sobota, št. stavb 3935, 3930, 3929; Kidričeva 1,
2380 Slovenj Gradec, št. stavbe 458«, ki je bil dne 24. 8. 2015 posredovan na Ministrstvo za
infrastrukturo.
Ministrstvo za pravosodje je po posredovanju predloga pilotnega projekta, z namenom
pridobitve podrobnejših tehničnih rešitev in natančnejših ocen stroškov, izdelalo še revizije
razširjenih energetskih pregledov ter projekte za izvedbo energetskih prenov, ki so potrebni za
izpeljavo postopkov sklepanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva. Skladno z OP EKP
2014–2020 se v celovito energetsko prenovo uvaja model energetskega pogodbeništva kot
ene izmed oblik javno-zasebnega partnerstva.
Glede opredelitve oblike javno-zasebnega partnerstva je Ministrstvo za pravosodje izhajalo iz
dokumenta Podrobnejše usmeritve javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb
javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: PUJPEPS), ki ga je objavilo Ministrstvo za
infrastrukturo februarja 2016 in v katerem je narejen zaključek, da je za tovrstne projekte
najbolj primerna oblika javno-zasebnega partnerstva koncesijsko javno-zasebno partnerstvo.
Ministrstvo za pravosodje je že v letu 2014 izvedlo predhodni postopek, v okviru katerega je z
javnim pozivom pozvalo promotorje k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javnozasebnega partnerstva. Prejelo je dve vlogi, in sicer družbe Petrol, d.d. in Javna razsvetljava,
d.d., za katere je bilo v okviru ocene upravičenosti ugotovljeno, da sta popolni in tudi, da so
pridobljeni podatki primerljivi z izdelano dokumentacijo s strani Ministrstva za pravosodje. Na
podlagi navedenega je bil sprejet zaključek, da je za izvedbo investicije po modelu javnozasebnega partnerstva izkazan tako javni kot tudi zasebni interes.
Vir: MP
Soglasje CŠOD za sklenitev javno-zasebnega partnerstva – sprememba sklepa
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se Centru šolskih in obšolskih dejavnosti
(CŠOD), kot drugemu javnemu parterju, ustanovitelj RS, podaja soglasje za sprejem odločitve
o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za projekt
Demonstracijsko/pilotna izvedba energetske prenove stavbe »Nastanitveni objekt CŠOD,
Ribčev laz 43, 4265 Bohinjsko jezero, in »izvedbo navedenega projekta v eni izmed oblik
javno-zasebnega partnerstva«.
V predmetnem sklepu je prišlo do napake pri označbi objekta in sicer pri navedbi številke
stavbe in naslova objekta, zato je potrebna sprememba sklepa z navedbo pravilnega naslova
in št. stavbe: Dom Bohinj, z naslovom Ribčev laz 63, 4265 Bohinjsko Jezero, številka stavbe
61, k.o. 2199 - Savica. Pri predmetni napaki gre za očitno tipkarsko napako, saj gre dejansko
za isti objekt, kar je razvidno iz navedenega pravilnega naslova in številke stavbe v obrazložitvi
vladnega gradiva in prilog k gradivu.
Vir: MIZŠ
Sklep o ugotovitvi izjeme za začetek predhodnega postopka za izvedbo javnozasebnega partnerstva
Vlada RS je na današnji seji odločila, da se v objektih na lokacijah Gregorčičeva 20,
Gregorčičeva 25, Gregorčičeva 25a, Gregorčičeva 27 in Gregorčičeva 27a, v Ljubljani, katerih
upravljavec je Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, ne bo izvedlo javno-zasebno
partnerstvo glede na to, da se v teh objektih izvajajo dejavnosti, ki so povezane z varovanjem
državne in uradne skrivnosti.
Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju z Ministrstvom za finance in strokovno javnostjo
pripravilo "Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah
javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva". Skladno s smernicami se bodo
investicije energetske prenova stavb javnega sektorja in storitve zagotavljanja energije in
prihrankov ter zmanjšanje porabe energije izvedle po modelu javno-zasebnega partnerstva,
kadar je za to izkazan javni interes.
Obveznosti naročnika v okviru energetskega pogodbeništva predstavljajo visoko varnostno
tveganje za objekte na Gregorčičevi 20, Gregorčičevi 25a, Gregorčičevi 27 in Gregorčičevi
27a, Ljubljana. Objekta na Gregorčičevi 20 in Gregorčičevi 25 sta v skladu z Uredbo o
varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (Uradni
list RS, št. 63/13) objekta posebnega pomena, katere varuje policija (druga stopnja varovanja).
V objektih so nameščeni sistemi in naprave, namenjene varovanju določenih oseb, prostorov,
objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, prav tako se v objektih obravnavajo in
hranijo dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke do najvišje stopnje tajnosti. Zaradi navedenega
ter aktivnosti policije v objektih bi bilo z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva onemogočeno
varovanje državnih interesov in skrivnosti, saj bi zasebni partner imel vpogled v načine
varovanja. Omenjeni objekti izpolnjujejo pogoje iz druge alineje tretjega odstavka 34. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, zato se za njihovo energetsko prenovo v okviru
Operativnega programa Evropske kohezijske politike (2014 – 2020) ne uporabi model
energetskega pogodbeništva.
Vir: GSV
Vlada daje predhodno soglasje, da se začne stečajni postopek nad invalidskim
podjetjem LESNA - JELKA podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o.,
Šentjanž pri Dravogradu.
11. 4. 2016 je gospodarska družba, ki ima status invalidskega podjetja, družba LESNA JELKA podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o., Ministrstvu za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti podala vlogo za izdajo predhodnega soglasja Vlade
Republike Slovenije, da se nad navedenim invalidskim podjetjem lahko začne stečajni
postopek.
V svoji vlogi navaja, da je invalidsko podjetje hčerinska družba stečajnega dolžnika Lesna Tip
d.o.o., nad katerim je bil dne 23. 3. 2016 uveden stečajni postopek. Invalidsko podjetje je s
svojo dejavnostjo v celoti vezano na naročila s strani matične družbe, ki pa v stečaju
proizvodnje ne nadaljuje, ker za to nima niti sredstev, niti surovin, zaradi česar je tudi
invalidsko podjetje prenehalo s svojo dejavnostjo.
Invalidsko podjetje tudi sicer posluje negativno, kljub temu, da so bile obveznosti do delavcev
sicer pokrite, invalidsko podjetje ne bo moglo zagotoviti sredstev za izplačilo prihodnjih plač.
Poslovodstvo invalidskega podjetja ugotavlja, da je družba glede na določbe Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju dolgoročno
plačilno nesposobna in insolventna, ter je zato dolžno vložiti predlog za začetek stečajnega
postopka.
Vir: MDDSZ
Poročilo o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji
za obdobje 2013–2015
Vlada RS je sprejela Poročilo o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije v
Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2015. Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije
(ZIPI) v 19. členu določa, da nacionalna točka za stike (v RS je to Geodetska uprava RS)
vsaka tri leta pripravi poročilo o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije.
Poročilo o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji za
obdobje 2013–2015 opisuje trenutno stanje v Republiki Sloveniji v zvezi z infrastrukturo za
prostorske informacije. Poročilu sta priloženi prilogi: Seznam upravljavcev zbirk in storitev ter
Akcijski načrt izvedbe zahtev INSPIRE.
Akcijski načrt je razdeljen na naslednje ukrepe:
1. koordinacija in krepitev pomena IPI (infrastruktura za prostorske informacije) - dopolnjen in
prilagojen način upravljanja in koordinacije IPI, ki bi nadziral izvajanje strateških načrtov in
zagotavljal sprotno spremljanje izvajanja;
2. metapodatki – vzpostavitev in vzdrževanje trajnega sistema za vodenje metapodatkov o
zbirkah in storitvah ter omrežnih storitev iskanja INSPIRE;
3. omrežne storitve – zagotovitev izdelave in delovanja omrežnih storitev skladno z zahtevami
in v rokih, ki jih predpisuje zakonodaja INSPIRE;
4. medopravilnost – operativno izvajanje uredbe Komisije glede medopravilnosti zbirk
prostorskih podatkov in storitev ter, kjer je smotrno, medsebojna harmonizacija zbirk
prostorskih podatkov in storitev;
5. souporaba in izmenjava podatkov – priprava in uporaba standardov za izmenjavo podatkov
ter ustrezna politika za dostop in (so) uporabo podatkov n storitev.
Vsi vzpostavljeni deli slovenske infrastrukture za prostorske informacije se uporabljajo
predvsem v institucijah javne uprave pri izvajanju njenih nalog. Uporabnikom so že več let na
voljo posamezni elementi. V prvi vrsti gre za skupno hitro komunikacijsko omrežje državnih
organov (HKOM), ki ga vodi in vzdržuje Ministrstvo za javno upravo. V omrežje HKOM se
povezujejo vsi organi državne uprave in nekatere druge javne institucije. Ministrstvo za javno
upravo je aktivno pri vzpostavljanju nacionalnega medopravilnostnega okvirja NIO in zastopa
RS v programu ISA »Medopravilne rešitve evropske javne uprave« Evropske unije.
Sodelovanje v programu ISA daje še dodatno dimenzijo uporabi infrastrukture za prostorske
informacije v RS. Slovenija trenutno že izpolnjuje precejšen del usmeritev in zahtev, ki izhajajo
iz direktive INSPIRE. V Sloveniji je na voljo dovolj temeljnih prostorskih podatkov, ki so
uporabnikom preprosto dostopni, kakovostni in dokaj redno vzdrževani, vendar bo treba
dokončati obsežne in zahtevne aktivnosti za pripravo in harmonizacijo podatkov, ki
predstavljajo osnovno sestavino infrastrukture za prostorske informacije. Pozitivno lahko
ocenimo tudi delujoči metapodatkovni sistem, ki uporabnikom olajša iskanje in daje informacije
o obstoju posameznih podatkovnih zbirk, njihovi kakovosti, pogojih dostopa in cenovni politiki.
Vse večji razvoj spletnih storitev za dostop zbirk v zadnjem obdobju omogoča preprostejšo
uporabo podatkov in utira pot njihovi boljši in širši uporabi. V prihodnjem obdobju bo največ
skrbi namenjene zagotavljanju skladnosti omrežnih storitev z zahtevami izvedbenih pravil
INSPIRE.
Doseženi rezultati predstavljajo dobro izhodišče za nadaljevanje vzpostavitve kakovostne
prostorske podatkovne infrastrukture v RS. Izvajanje nalog programa projektov eProstor smo
vključili v operativni program za naslednjo finančno perspektivo 2014–2020, s čimer je
zagotovljenih tudi nekaj evropskih sredstev. Slovenijo tudi v prihodnjih letih čaka še veliko dela
in napornega usklajevanja, vendar hkrati to pomeni tudi priložnosti za odpiranje novih področij
delovanja slovenske javne uprave. Predpogoji za to so ustrezna koordinacijska struktura,
zavedanje vseh deležnikov o svojih obveznostih kot priložnostih za razvoj, in zagotovitev
zadostnih virov za izvajanje nalog. Na podlagi dobrih izkušenj pri izvedbi »dneva INSPIRE«
bomo tudi v prihodnje nadaljevali z izvajanjem informiranja in obveščanja vseh deležnikov v
infrastrukturi za prostorske informacije.
Vir: MOP
Vlada sprejela mnenje glede zahteve za oceno ustavnosti določil Zakona o igrah na
srečo
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o zahtevi o začetku postopka za oceno
ustavnosti drugega odstavka 91. člena Zakona igrah na srečo.
Oddelek upravnega sodišča v Novi Gorici (vlagatelj zahteve) zatrjuje, da je ureditev napitnine v
drugem odstavku 91. člena ZIS nelegitimna, neustrezna ter stvarno protislovna predvsem
glede na obveznosti, ki sicer veljajo za vse delavce po 86. členu ZIS.
Vlada v mnenju razlaga, zakaj izpodbijana določba drugega odstavka 91- člena ZIS ne pomeni
posega v pravico do enakosti pred zakonom.
V mnenju je navedeno, da so vsi posegi v ustavne pravice utemeljeni Ustavi Republike
Slovenije, ki dovoljuje poseg v ustavne pravice, če to zahtevajo pravice drugih, ter da vsak
poseg prestane test sorazmernosti. Poseg v pravice drugih je utemeljen, ker se z izpodbijano
določbo teži k takšni kvalifikacijski strukturi zaposlenih pri koncesionarju, ki mora zagotavlja,
da igre na srečo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se preprečijo pranje denarja,
goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo
mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo
ter da se varujejo udeleženci iger na srečo. Delavci s katerimi koncesionar nima sklenjene
pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1, zaradi tega niso upravičeni do dela izplačila napitnine, ki se
nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče glede predloga spremembe mehanizma zadržanja izvzetja iz
vizumske obveznosti
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Uredbe Evropskega
Parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih
državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so
oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja).
Republika Slovenija podpira predlog okrepitve mehanizma zadržanja izvzetja iz vizumske
obveznosti. V kontekstu trenutnih migracijskih razmer v Evropski uniji in v luči uspešnega
zaključka več dialogov o liberalizaciji vizumskega režima s sosednjimi državami (Gruzijo,
Ukrajino, Kosovom, Turčijo) bo okrepljen mehanizem za zadržanje izvzetja iz vizumske
obveznosti zagotavljal potrebno prožnost za ukrepanje v določenih izrednih razmerah.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče glede predloga vizumske liberalizacije s Turčijo, Kosovom in
Ukrajino
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k predlogu Uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani
morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te
zahteve.
Republika Slovenija podpira proces vizumske liberalizacije s Kosovom in Ukrajino ter k
predlogu ne podaja pridržka. O vizumski liberalizaciji s Turčijo bo Republika Slovenija odločala
na podlagi novega poročila Evropske komisije ter upoštevajoč oceno možnih posledic
vizumske liberalizacije na migracijsko in varnostno situacijo v Sloveniji.
Slovenija bo za vse omenjene države pozorno spremljala situacijo in brez odlašanja
odreagirala v primeru obstoja okoliščin za sprožitev mehanizma zadržanja, kot je opredeljen v
omenjeni uredbi. Slovenija sicer pričakuje, da bo Evropska Komisija še naprej ustrezno
nadzirala potencialna problematična področja, o ugotovitvah redno obveščala države članice
ter se ustrezno odzivala. Slovenija bo podprla tudi morebiten predlog ostalih držav članic, da
Komisija pred uveljavitvijo brezvizumskega režima opravi dodatno oceno stanja z vidika
dejanskega izvajanja vseh kriterijev.
Vir: MZZ
Republika Slovenija podpira prizadevanja EK po vzpostavitvi pravičnega, učinkovitega
in rasti prijaznega sistema za zagotavljanje primernega poslovnega okolja na enotnem
trgu
Vlada RS je danes na seji sprejela stališče, da Republika Slovenija podpira prizadevanja
Evropske komisije po vzpostavitvi pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema za
zagotavljanje primernega poslovnega okolja na enotnem trgu. Pristop Evropske komisije v
obliki Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v
zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z
dohodki (predlog direktive) je po mnenju Republike Slovenije ustrezen način, da se poveča
transparentnost poslovanja družb. Rešitve iz predloga direktive bodo pomenile tudi dodatno
orodje v boju proti izogibanju plačevanju davkov ter davčnim utajam. Ne glede na navedeno pa
je Republika Slovenija zadržana do nekaterih rešitev iz predloga direktive, saj sprožajo
določene pomisleke glede sorazmernosti ukrepov in novih obveznosti. Zaradi potrebe po
temeljiti preučitvi besedila vlagamo na predlog direktive preučitveni pridržek. Svoje stališče bo
Vlada poslala v obravnavo in sprejem v Državni zbor RS.
Glavni cilj predloga direktive je povečati preglednost poslovanja nekaterih največjih družb
(multinacionalk) z vidika obdavčitve njihovih dobičkov ter povečati javni nadzor nad tem, ali se
davki dejansko plačajo tam, kje se ustvarijo dobički. Večja preglednost podatkov, ki jih bodo
družbe, zavezane po predlogu direktive, morale razkriti, omogoča manj možnosti za izogibanje
plačilu davkov in davčne utaje. Hkrati je z zagotovitvijo več informacij v preglednejši obliki
namen predloga direktive tudi povečati zaupanje javnosti v pravičnost davčnih sistemov.
Vir: MGRT
Vlada sprejela stališče do predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/72
glede ribolovnih možnosti za pravo peščenko v nekaterih vodah Unije
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/72
glede ribolovnih možnosti za pravo peščenko v nekaterih vodah Unije. Vlada RS podpira
predlog uredbe.
Namen predlaganih sprememb je spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2016/72, ki določa ribolovne
možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode
Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Predlog uredbe se nanaša na
ribolovne možnosti za pravo peščenko v vodah Atlantika in Severnega morja.
Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva, saj slovenski morski gospodarski ribiči
izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.
Vir: MKGP
Vlada določila besedilo predloga Akta o dopolnitvi Akta o nasledstvu sporazumov
nekdanje Jugoslavije s Kitajsko
Vlada RS je določila besedilo predloga Akta o dopolnitvi Akta o nasledstvu sporazumov
nekdanje Jugoslavije z Ljudsko republiko Kitajsko, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko
Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije –
Mednarodne pogodbe, št. 20/97.
Z Aktom o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije s Kitajsko, ki naj ostanejo v veljavi
med Slovenijo in Kitajsko, je bilo nasledenih pet mednarodnih pogodb, med njimi pa ni
sporazuma med nekdanjo Jugoslavijo in Kitajsko o civilnem zračnem prometu iz 14. aprila
1972. Z navedenim predlogom želi vlada formalno urediti njegovo nasledstvo.
Vir: MZZ
Vlada izdala uredbo o ratifikaciji Sporazuma o vzajemnosti pri javnih naročilih na
področju obrambe med Slovenijo in ZDA
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Sporazuma o vzajemnosti pri javnih naročilih na
področju obrambe med Vlado Republike Slovenije in Vlado združenih držav Amerike,
sklenjenega 8. aprila 2016 v Washingtonu.
Sporazum obsega pridobivanje obrambnih zmogljivosti Ministrstva za obrambo Republike
Slovenije in Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike z raziskavami in razvojem ter
naročanjem blaga in storitev na področju obrambe. Sporazum se ne uporablja za gradnjo in
gradbeni material v gradbenih pogodbah.
Sporazum bo slovenskim podjetjem zagotovil dodatno možnost za iskanje novih gospodarskih
priložnosti v Združenih državah Amerike. Pozitivno bo prispeval k internacionalizaciji
slovenskih podjetij na obrambnem področju in spodbudil trgovinsko menjavo ter pospešil
povečanje izvoza, konkurenčnosti, uvedbo novih delovnih mest in gospodarsko rast.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu treh dokumentov o
sodelovanju z Rusijo na področju prepovedanih drog
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o nameravanem podpisu treh
dokumentov o sodelovanju z Rusijo na področju prepovedanih drog, in sicer z:
• Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma med Ministrstvom za notranje zadeve
Republike Slovenije in Federalno službo Ruske federacije za nadzor nad prometom z drogami
o sodelovanju pri nasprotovanju novim psihoaktivnim snovem;
• Informacijo o nameravanem podpisu Načrta skupnih ukrepov Ministrstva za notranje zadeve
Republike Slovenije in Zvezne službe Ruske federacije za nadzor prometa s prepovedanimi
drogami o sodelovanju za preprečevanje groženj, ki jih predstavljajo prepovedane droge, za
obdobje 2016–2018;
• Informacijo o nameravanem podpisu Priporočil o vzajemni uporabi načina izvedbe
nadzorovane pošiljke Ministrstva za notranje zadeve in Zvezne službe Ruske federacije za
nadzor prometa s prepovedanimi drogami.
Težišče sodelovanja v Memorandumu je v izmenjavi strokovnih podatkov o lastnostih novih
psihoaktivnih snovi, njihovih pojavnih oblikah, posledicah in tudi izmenjavi podatkov o
situacijah, ko se te nove psihoaktivne snovi uporabljajo oziroma zlorabljajo. Načrt daje
poseben poudarek strokovnemu sodelovanju in usposabljanju ter izmenjavi strokovnega
poznavanja problematike. Priporočila opredeljujejo in omejujejo nadzorovane pošiljke na
pošiljke prepovedanih drog, psihotropnih snovi in predhodnih sestavin zanje, ki so nezakonite
ali sumljive. Namen te dejavnosti je odkrivanje prepovedanih drog, odkrivanje pošiljateljev in
prejemnikov in zagotovitev dokazov o kriminalni dejavnosti. Priporočila tudi opredeljujejo način
izvedbe nadzorovane pošiljke.
Slovenija in Ruska federacija imata sklenjen Sporazum med Ministrstvom za notranje zadeve
Republike Slovenije in Zvezno službo Ruske federacije za nadzor nad trgovino s
prepovedanimi drogami o sodelovanju v boju proti nedovoljeni trgovini s prepovedanimi
drogami, psihotropnimi snovmi in njihovimi predhodnimi sestavinami, ki je začel veljati 8.
januarja 2015.
Vir: MNZ
Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom Tehničnega dogovora za pristop
Avstrije k Natovemu centru odličnosti za kemično, biološko, radiološko in jedrsko
obrambo
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega
dogovora za pristop Avstrije k Natovemu centru odličnosti za kemično, biološko, radiološko in
jedrsko obrambo.
Natov center odličnosti za kemično, biološko, radiološko in jedrsko obrambo s sedežem na
Češkem je bil ustanovljen leta 2006, ko je ustanovna memoranduma (operativnega in
funkcionalnega) podpisala tudi Slovenija. V centru, ki je leta 2007 pridobil akreditacijo
Severnoatlantskega sveta, sodeluje 12 držav sponzork, članic Nata. Center se pri svojem delu
osredotoča na ocenjevanje varnostnega in obrambnega okolja, svetovanje v podporo Natovi
poveljniški strukturi, izdelavo skupne doktrine na področju kemične, biološke, radiološke in
jedrske obrambe ter druge naloge.
Določbe operativnega memoranduma omogočajo, da v centru odličnosti s svojim prispevkom
sodelujejo tudi države, ki niso članice Nata. Tako je Avstrija izrazila zanimanje, da skladno z
določbami memoranduma v centru odličnosti sodeluje kot partner, ki prispeva. Sodelovanje
Avstrije bo formalno omogočeno s podpisom tehničnega dogovora s preostalimi državami
sponzorkami.
V tehničnem dogovoru je opredeljen finančni in kadrovski prispevek Avstrije. Avstrija bo v
center odličnosti napotila enega štabnega častnika, v proračun centra pa bo prispevala
znesek, ki ga na podlagi delitvene formule iz operativnega memoranduma prispeva država
sponzorka za enega pripadnika. Prispevek avstrijske strani bo uporabljen za ustvarjanje in
izboljšanje produktov in storitev centra odličnosti.
Vir: MO
Vlada sprejela poročilo o obravnavi tretjega periodičnega poročila Slovenije o
uresničevanju ICCPR
Vlada RS je sprejela poročilo o obravnavi tretjega periodičnega poročila Republike Slovenije o
uresničevanju določb Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki je potekala
15. in 16. marca 2016 v Ženevi.
Delegacija Republike Slovenije je pred Odborom ZN za človekove pravice predstavila tretje
poročilo o izvajanju določb Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR)
in sodelovala v interaktivnem dialogu s člani Odbora. Na podlagi poročila in izmenjave je
Odbor v skladu s prakso sprejel sklepne ugotovitve, v katerih je izpostavil področja in ranljive
skupine, za katere je ocenil, da potrebujejo več pozornosti in dodatne aktivnosti za zagotovitev
ustreznega uresničevanja določb Pakta. Med temi področji so nacionalne institucije za
človekove pravice, rasizem in ksenofobija, vključno s sovražnim govorom, diskriminacija na
podlagi spolne orientacije, vključenost žensk, nasilje nad ženskami, prosilci za azil, migranti in
begunci, ranljive osebe v migrantskem toku, izbrisani, Romi, pogoji v priporu, učinkovitost
pravosodja, telesno kaznovanje in svoboda izražanja.
Vir: MZZ
Vlada sprejela odgovor v zvezi s
Slovenije
stališči s posveta Državnega sveta Republike
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor v zvezi s stališči s posveta Državnega sveta
Republike Slovenije z naslovom Izgradnja drugega tira železniške proge Koper – Divača. V
odgovoru navaja, da je bila odločitev za ustanovitev družbe 2TDK d.o.o. (z namenom da se
pospeši realizacija projekta) že sprejeta. Pridobljeno je tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo
drugega tira.
Vlada še pojasnjuje, da je izgradnja nove železniške povezave med Koprom in Divačo po
fizičnem in finančnem obsegu velik infrastrukturni projekt, ki lahko svojo narodno-gospodarsko
razvojno dimenzijo uresniči zgolj ob oblikovanju ustreznega poslovno finančnega modela, ki bo
zagotavljal izrazito pospešen razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so neposredno in posredno
odvisne od te nove železniške povezave. Trenutno se oblikuje osnovni okvir za izvedbo
projekta po modelu javno zasebnega partnerstva in se v tem okviru proučujejo možne rešitve.
Pri tem bo pomembno, da breme projekta v celoti ne nosi država oziroma davkoplačevalci,
temveč da se projekt v čim večji meri poplača iz prihodkov nastalega projekta in subjektov, ki
bodo sodelovali pri realizaciji projekta. Bodisi, da gre za javne ali pa zasebne vlagatelje
oziroma za kombinacijo javnega in zasebnega. Vlada še pričakuje rezultate študije o
optimizaciji projekta, predvsem z vidika zmanjšanja investicijske vrednosti zaradi znižanja
hitrosti in spremembe namembnosti povezave.
Vlada v odgovoru pritrjuje stališču Državnega sveta, da se je treba pri financiranju projekta
drugega tira železniške proge med Koprom in Divačo povezovati z zalednimi državami. Trgi
teh držav so ključnega pomena za razvoj Koprskega pristanišča, ustrezna železniška
povezava pa je pomembna tudi za države srednje in vzhodne Evrope. Poleg tega je podpora
zalednih držav zelo dobrodošla tudi pri pridobivanju sredstev EU, zato potekajo intenzivni
pogovori z nekaterimi državami v zvezi z načinom sodelovanja pri projektu drugega tira.
Vir: MzI
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s
financiranjem islamskega centra
Vlada RS je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja
Čuša v zvezi s financiranjem gradnje džamije v Ljubljani, ki ga bo posredovala Državnemu
zboru Republike Slovenije.
Poslanec Andrej Čuš je Vladi Republike Slovenije zastavil pisno poslansko vprašanje v zvezi s
financiranjem graditve džamije v Ljubljani. Vlada je navedeno poslansko vprašanje proučila v
okviru svojih pristojnosti in bo Državnemu zboru posredovala odgovor, ki ga povzemamo v
nadaljevanju:
Vlada nima pravne podlage za zbiranje podatkov o financerju in dejanskih nejavnih finančnih
sredstvih, s katerimi se financira gradnja verskih objektov na splošno oziroma konkretno
džamije v Ljubljani, niti za vzpostavljanje sistema transparentnosti in nadzora nad konkretnimi
nejavnimi finančnimi sredstvi, s katerimi se financira gradnja verskih objektov.
Vire financiranja registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti določa Zakon o verski svobodi
(ZVS), ki v prvem odstavku 29. člena registriranim cerkvam in drugim verskim skupnostim
poleg financiranja iz njihovega premoženja in iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij,
katerih članice so, izrecno omogoča »predvsem financiranje iz donacij in drugih prispevkov
fizičnih ali pravnih oseb«.
Takšno »samofinanciranje verskih skupnosti« iz navedenega člena ZVS je tudi v kontekstu
uresničevanja pravice do verske svobode, kot jo določa f) točka 6. člena Deklaracije Združenih
narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja.
Iz navedenih razlogov Vlada RS s podatki o financiranju islamskega centra ne razpolaga.
Vir: MK
Vlada sprejela odgovor
Pozavarovalnice Sava
na
poslansko
vprašanje
glede
nevarnosti
prevzema
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Luke
Mesca v zvezi z nevarnostjo prevzema Pozavarovalnice Sava.
Mesec v svojem vprašanju izpostavlja primer družbe Pozavarovalnica Sava in omejitev
koncentracije lastništva, kot ga določa Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države,
ter pri tem na vlado naslavlja sledeča vprašanja:
- Zakaj ste predlagali prepoved koncentracije v Strategiji upravljanja, čeprav je bilo
jasno, da je v družbah, v katerih RS nima večinskega deleža, ne bo mogoče uveljaviti?
(Prepoved pravno učinkuje le, če je zapisana v zakonu - prim. so energetske družbe ali v statutu, kamor pa jo je mogoče vpisati le z zadostno večino glasov na skupščini.)
- Ali še vedno menite, da bi bilo treba v Pozavarovalnici Sava uveljaviti prepoved
koncentracije lastništva? Če da: Kdo - kateri minister ali državni sekretar – bo
odgovarjal, če se bo izkazalo, da prepovedi ne bo mogoče realizirati, in na kakšen
način?
- Ali ocenjujete, da je SDH izvedel vse ukrepe v svoji pristojnosti, da uveljavi prepoved
koncentracije lastništva v Pozavarovalnici Sava? Ali bo vlada preverila ustreznost
ukrepanja SDH v tem primeru? Če da: Kako in kdaj?
Vlada glede konkretnega poslanskega vprašanja z vidika svojih pristojnosti na lahko razumljiv
način pojasnjuje sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti kot ga predpisuje
Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1).
Med akti upravljanja je strategija najpomembnejši dokument, katerega vsebino, pripravo in
način sprejema predpisujeta 28. in 29. člen ZSDH-1. Strategijo je sprejel državni zbor 13. julija
2015, in sicer na predlog vlade, kateri jo je predložilo ministrstvo za finance. Osnovni predlog
ministrstva je bil pripravljen v sodelovanju s Slovenskim državnim holdingom (SDH), končni pa
v sodelovanju s strokovnjaki iz vsake koalicijske stranke. Pri tem je potrebno pojasniti, da je
strategija temeljni dokument države, ki predstavlja osnovno orodje za aktivno lastništvo
države, s katerim država sporoča upravljavcu naložb države, delničarjem, širšemu
kapitalskemu trgu in splošni javnosti svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju 9. 6. 2015 opozorila, da
strategija po svoji vsebini ni pravni, temveč politični akt, torej akt programske narave, ki ne
more ustvarjati pravnih učinkov.
Kot že navedeno, mora torej SDH skladno s 7. členom ZSDH-1 obvezno upoštevati cilje
strategije in določbe posebne zakonodaje, še zlasti določbe Zakona o gospodarskih družbah
(ZGD-1) in drugo relevantno zakonodajo. Skladno s tem je SDH na podlagi strategije pripravil
letni načrt upravljanja naložb, v katerem se na podlagi 30. člena ZSDH-1 opredelijo podrobni
cilji SDH pri upravljanju posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. V
Letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016, h kateremu je vlada dala soglasje
16. 12. 2016, je jasno zapisano, da cilj strategije o zagotovitvi prepovedi koncentracije
lastništva posameznih zasebnih lastnikov za družbe Pozavarovalnica Sava, Sava in Krka ni
dosegljiv. Ob tem je dana sledeča obrazložitev:
»Za družbe Pozavarovalnica Sava, Sava in Krka je po oceni SDH vinkulacija delnic v praksi
neizvedljiva, saj bi bilo treba v skladu z drugim odstavkom 331. člena ZGD-1 za tovrstno
spremembo statuta pridobiti soglasje vseh delničarjev družbe. SDH ocenjuje, da soglasja vseh
delničarjev ni možno pričakovati, saj ima tovrstno omejevanje prenosljivosti delnic negativen
vpliv na vrednost delnic. Na ta način se namreč preprečuje vstop delničarjev, ki bi bili sicer za
kontrolni delež v družbi pripravljeni plačati kontrolno premijo.
V skladu z določbo 308. člena ZGD-1 se lahko s statutom določi omejitev glasovalne pravice
tudi tako, da število glasov, ki jih ima posameznik glede na število delnic, ne more presegati
določenega števila ali odstotka. Te omejitve v skladu z zakonom ni mogoče določiti za
glasovalne pravice iz delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. Ker se načrtuje
uvrstitev delnic NLB na organizirani trg vrednostnih papirjev, ta opcija za to banko ne pride v
poštev. Delnice ostalih družb, ki so obravnavane v tej točki, pa so na organizirani trg že
uvrščene, zato tudi za slednje ta opcija ni izvedljiva.«
Ne glede na navedeno je potrebno v kontekstu vsebine poslanskega vprašanja oziroma
njegove uvodne obrazložitve pojasniti, da je na podlagi letnega načrta upravljanja s kapitalsko
naložbo v Pozavarovalnici Sava ter skladno z ZSDH-1 in s strategijo SDH v decembru 2015 v
imenu in za Račun Republike Slovenije izvedel postopek pridobivanja kapitalske naložbe v
družbi Pozavarovalnica Sava. Na podlagi tega postopka je Republika Slovenija pridobila
dodatni 2,77-odstotni delež v tej družbi. Poleg tega je sama družba v mesecu maju 2016 z
nakupom delnic odstotek lastnih delnic povečala iz 4,33 na 10 odstotkov.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z razmerami v
zdravstvu
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča, ki je
na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno vprašanje v zvezi z razmerami v zdravstvu, in
sicer ga je zanimalo, če je bilo po oceni vlade imenovanje mag. Andraža Kopača za
generalnega direktorja Kliničnega centra Ljubljana zakonito, če ministrica za zdravje še vedno
uživa zaupanje predsednika vlade in kako bo vlada popravila domnevno narejeno škodo, ki naj
bi nastala kot posledica nedopustnih odločitev ministrice za zdravje.
V svojem odgovoru je Vlada Republike Slovenije pojasnila, da je bilo delovno mesto
generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljnjem besedilu:
UKC) razpisano v skladu z določbami statuta UKC. Svet zavoda UKC je imenoval tričlansko
razpisno komisijo, ki je v skladu z 29. členom statuta UKC preverila izpolnjevanje pogojev
prijavljenih kandidatov in o tem poročala svetu UKC. Svet UKC je ugotovil, da pet kandidatov
izpolnjuje pogoje za generalnega direktorja, dva pa ne. Skladno s poslovnikom je svet UKC
izvedel tajno glasovanje o kandidatu za mesto generalnega direktorja UKC.
Tričlanska komisija je po preštetju glasovnic ugotovila, da je bilo od skupno desetih oddanih
glasovnic, sedem glasov oddanih za mag. Andraža Kopača in trije za dr. Francija Demšarja.
Na podlagi navedenega je svet UKC sprejel sklep, da se za generalnega direktorja UKC
imenuje mag. Andraž Kopač.
Ministrica je na podlagi navedenih dejstev predlog sveta UKC posredovala v soglasje Vladi
Republike Slovenije.
V odgovoru na drugo vprašanje je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da ministrica deluje v
skladu s cilji Ministrstva za zdravje in Vlade Republike Slovenije. Prednostne aktivnosti izhajajo
iz stanja v zdravstvu in iz ciljev Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 20152025 »SKUPAJ ZA DRUŽBO ZDRAVJA«. Dokler bo ministrica sledila opredeljenim
prioritetam, ki bodo v dobro zdravja državljanov, bo imela zaupanje vlade in njenega
predsednika.
V tretjem vprašanju je poslanec izpostavil domnevne pritiske ministrice za zdravje na vodstveni
kader UKC Maribor. Poslanec trditev izraža v pogojniku in nekonkretizirano, zato na pavšalno
postavljena vprašanja vlada ne more odgovarjati. V vprašanju izpostavlja tudi domnevne
kršitve Zakona o javnem naročanju. Če ima s tem v mislih problematiko naročanja oziroma
nakupa zdravil iz slovenske krvi, Vlada Republike Slovenije sporoča, da je izpostavljeni
problem predmet odprtega postopka pred Sodiščem Evropske unije. V izogib kakršnemukoli
prejudiciranju zadev vlada meni, da je podajanje stališča do sprejetja odločitve Sodišča
Evropske unije preuranjeno.
Vir: KPV
Vlada kot skupščina DUTB ni imenovala revizorja družbe za leti 2016 in 2017
Vlada RS je na današnji seji kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB)
odločala o predlogu upravnega odbora DUTB za imenovanje pooblaščenega revizorja DUTB
za izvedbo letne revizije računovodskih izkazov in poslovnega poročila za poslovni leti 2016 in
2017.
Upravni odbor DUTB je na podlagi predloga revizijske komisije vladi v imenovanje predlagal
revizijsko družbo Deloitte revizija. Vlada predloga upravnega odbora ni potrdila, saj se želi
izogniti kakršnemukoli tveganju nasprotja interesov upoštevajoč dejstvo, da je bila družba
Deloitte v letu 2013 eden od izvajalcev pregleda kakovosti sredstev bank, katerih tvegane
postavke so bile prenesene na DUTB.
Upoštevajoč navedeno bo upravni odbor DUTB pozvan, da ponovi postopek izbora revizorja
za poslovni leti 2016 in 2017 in da vladi nov predlog za imenovanje revizorja.
Vir: MF
Vlada imenovala vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zakonodajo
Vlada je imenovala dr. Cirila Keršmanca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata
za zakonodajo s področja pravosodja v Ministrstvu za pravosodje, in sicer do imenovanja
generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za 6 mesecev
oziroma najdlje do 19. 12. 2016.
Zakon o javnih uslužbencih določa, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do
imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena istega zakona brez
javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za
vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane
pogoje. V primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok iz tega odstavka teči
ponovno.
Zaradi ponovitve postopka javnega natečaja za imenovanje generalnega direktorja Direktorata
za zakonodajo s področja pravosodja v Ministrstvu za pravosodje, je Ministrstvo za pravosodje
podalo predlog Vladi Republike Slovenije, da za vršilca dolžnosti generalnega direktorja
Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja v Ministrstvu za pravosodje z 20. 6. 2016
imenuje dr. Cirila Keršmanca.
Vir: MP
Vlada soglaša s prenehanjem mandata direktorju Univerzitetnega kliničnega centra
Maribor
Vlada RS soglaša s prenehanjem mandata direktorju javnega zdravstvenega zavoda
Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, prim. doc. dr. Gregorja Pivca.
Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC Maribor) se je na 3. izredni seji
dne 21. 4. 2016 seznanil z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja UKC
Maribor, ki jo je podal sam prim. doc. dr. Gregor Pivec.
Vir: MZ
Vlada spremenila sklep o imenovanju medresorske delovne skupine za pripravo
poročila o primerljivih delovnih mestih
Vlada RS je sprejela sklep o dopolnitvi Sklepa številka: 01201-6/2016/3 z dne 3.6.2016 o
imenovanju medresorske delovne skupine za pripravo poročila o primerljivih delovnih mestih
po posameznih področjih z utemeljitvami primerljivosti z delovnimi mesti policistov, finančnimi
posledicami in s predlogi rešitev za odpravo plačnih anomalij.
Vlada RS je na seji dne 2. junija 2016 obravnavala poročilo pogajalske skupine za pogajanja o
stavkovnih zahtevah Policijskega sindikata Slovenije in Sindikata policistov Slovenije, ki je
vsebovalo tudi predlog stavkovnega sporazuma vključno s predlogom višjih uvrstitev delovnih
mest in nazivov policistov v plačne razrede.
Ob tem je vlada naložila Ministrstvu za javno upravo, da ji predlaga imenovanje medresorske
delovne skupine. Navedena delovna skupina je bila imenovana na dopisni seji vlade 3.6.2016.
V delo medresorske skupine se vključuje tudi predstavnik Ministrstva za notranje zadeve, zato
je bilo potrebno sklep dopolniti.
Vir: MJU
Vlada imenovala novega člana Nadzornega sveta družbe Borzen
Vlada RS je z današnjim dnem za članico nadzornega sveta družbe Borzen, d.o.o. imenovala
dr. Alenko Kolar, in sicer za obdobje od 17.6.2016 do 17.4.2019, in odpoklicala dr. Nejca
Brezovarja kot člana nadzornega sveta družbe zaradi njegovega nastopa funkcije državnega
sekretarja v Ministrstvu za javno upravo.
Dr. Alenka Kolar je doktorica računalniško informacijskih znanj, zaposlena v podjetju Elektro
Ljubljana d.d. kot vodja službe za Informacijske sisteme, s pooblastilom za vodenje
telekomunikacij.
Vir: MzI
Vlada imenovala člana Nadzornega sveta družbe SŽ – Infrastruktura d.o.o.
Vlada RS je na današnji seji imenovala mag. Darjo Kocjan in Mateja Čepeljnika za člana
nadzornega sveta družbe Slovenske železnice - Infrastruktura, družba za upravljanje in
vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.o.o., in sicer za
obdobje od 18.6.2016 do 17.6.2020.
Vir: MzI
Vlada imenovala nova člana NS Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj
podeželja
Vlada RS je na današnji seji razrešila dosedanja člana nadzornega sveta Javnega sklada
Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja mag. Igorja Strmšnika,
predstavnika državnega organa, pristojnega za regionalni razvoj in Danila Krapca iz RRA Mura
Murska Sobota, predstavnika subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni. Za obstoječe
mandatno obdobje do 27. 3. 2018 je za člana nadzornega sveta Javnega sklada Republike
Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja imenovala Marjana Lešnika,
kot
predstavnika državnega organa, pristojnega za regionalni razvoj in mag. Lilijano Madjar kot
predstavnico subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni.
Dne 3. 9. 2015 je podal odstopno izjavo predstavnik državnega organa, pristojnega za
regionalni razvoj mag. Igor Strmšnik. Legitimnost pa je izgubil tudi predstavnik subjektov
spodbujanja razvoja na regionalni ravni Danilo Krapec – razrešeni direktor RRA Mura iz
Murske Sobote, saj je šla RRA Mura v stečaj in bila z odločbo MGRT z dne 15. 1. 2015
izbrisana iz evidenc subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni. Danilo Krapec od
novembra 2015 ni več zaposlen v RRA Mura.
Pristojni organizacij sta podali predloga za nadomestna člana s soglasji kandidatov. MGRT –
Direktorat za regionalni razvoj, kot predstavnika državnega organa, pristojnega za regionalni
razvoj, predlaga Marjana Lešnika. Združenje regionalnih razvojnih agencij – RRA GIZ pa, kot
predstavnico subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni, predlaga mag. Lilijano Madjar.
Vir: MGRT
Vlada imenovala novega člana NS Zavoda RS za blagovne rezerve
Vlada RS je na današnji seji razrešila Mirana Fabijaniča, predstavnika ministrstva, pristojnega
za obrambo kot člana Upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve in
za preostanek mandata do 3. 7. 2018 imenovala Srečka Zajca z istega ministrstva.
Član Upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Miran Fabijanič,
dosedanji predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo, je bil razrešen s funkcije
generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve. Zaradi navedenega razloga je
Ministrstvo za obrambo predlagalo, da se kot predstavnika tega ministrstva imenuje Srečka
Zajca, v. d. generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve.
Vir: MGRT
Vlada imenovala člane projektne skupine za izvedbo vladnega strateškega razvojnega
projekta P7 – Sistem kriznega upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine –
projektne skupine za izvedbo vladnega strateškega razvojnega projekta P7 – Sistem kriznega
upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji.
Vlada je s Sklepom o ustanovitvi delovnih skupin vlade – Projektnih svetov za spremljanje
vladnih strateških razvojnih projektov z dne 31. marca 2016 ustanovila projektne svete,
vključno s Projektnim svetom Vladnega strateškega razvojnega projekta P7 – Sistem kriznega
upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji, ter definirala njihovo delo.
V okviru projekta se bo poiskalo in ponudilo konkretne predloge za implementacijo rešitev za
identificirane pomanjkljivosti pri upravljanju s kompleksnimi krizami, pri čemer se bo uporabilo
znanje slovenskih strokovnjakov iz nacionalno-varnostnega sistema in civilne
znanstvenoraziskovalne sfere, pretekle izkušnje (lessons learned) in tudi dobre prakse iz
tujine.
Naloge projektne skupine so izvedba projekta po pripravljenem zagonskem elaboratu projekta,
skrb za strokovno in pravočasno izvedbo nalog, razdelanih v zagonskem elaboratu projekta, in
aktivno sodelovanje pri reševanju morebitnih zastojev za čas izvedbe projekta.
Projektna skupina deluje v naslednji sestavi:
– dr. Janja Vuga Beršnak, sekretarka, MO, vodja projekta,
– mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, MO, nadomešča vodjo projekta v primeru odsotnosti,
– Franci Žnidaršič, sekretar, MO, Direktorat za obrambne zadeve, član,
– Anica Ferlin, mag. obr., svetovalka, MO, Direktorat za obrambne zadeve, članica,
– Srečko Šestan, sekretar, MO, Uprava RS za zaščito in reševanje, član,
– brigadir mag. David Humar, MO, Slovenska vojska, član,
– Irena Utroša, sekretarka, MNZ, Služba za varnostno načrtovanje, članica,
– Marko Purkart, pooblaščeni minister, MZZ, Sektor za skupno zunanjo in varnostno politiko,
član,
– Ada Čargo, sekretarka, MZ, Direktorat za zdravstveno varstvo, članica.
Vir: MO