Celotno sporočilo za javnost

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 30. junij 2016
94. redna seja Vlade RS
Sprejet Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016–
2020
Vlada RS je na današnji seji sprejela Program razvoja pristanišča za mednarodni promet za
obdobje 2016–2020 (PRP). Gre za program, ki ga vlada sprejme za obdobje vsakih pet let.
Strokovne podlage ministrstvu pripravi Luka Koper d.d. in jih uskladi z Upravo Republike
Slovenije za pomorstvo.
Program razvoja pristanišča predvideva investicije v razvoj pristaniške infrastrukture, ki jih
namerava v petletnem obdobju izvesti koncesionar, se pravi Luka Koper d.d., v skupni
vrednosti približno 290 milijonov evrov. Razvoj pristaniške infrastrukture se mora izvajati v
skladu s sprejetim programom razvoja pristanišča, se pa lahko program razvoja pristanišča
letno spreminja in dopolnjuje.
Med večjimi investicijami lahko omenimo predvsem podaljšanje pomola I, tako proti zahodu za
100m - vez 7.d (v vrednosti 5,2 milijonov evrov), pa tudi 150 m proti vzhodu v obstoječe kopno
na območju RO-RO privezov (v vrednosti 34,4 milijonov evrov). Druga taka investicija je
rekonstrukcija veza 7 in poglobitev vzhodnega dela Bazena I na - 15m v vrednosti 8,5
milijonov evrov. Tako bo koprski kontejnerski terminal lahko sprejel dve ladji matici dolžine
med 350 in 400 m, kar bo koprskemu pristanišču omogočilo ohraniti konkurenčnost v
primerjavi s sosednjima pristaniščema.
Pomembna bodo tudi vlaganja v izgradnjo novega RO-RO priveza v Bazenu III v vrednosti 9
milijonov evrov in gradnja 12. veza v Bazenu II v vrednosti 23 milijonov evrov za potrebe
generalnih tovorov.
V novogradnjo pristaniških bazenov, operativnih obal in površin za odlaganje izkopnih morskih
sedimentov bo koncesionar tako vložil preko 160 milijonov evrov.
Za modernizacijo pristaniškega cestnega omrežja in novih vhodov bo potrebno vložiti preko 20
milijonov evrov in okrog 15 milijonov evrov za modernizacijo in podaljšanje železniškega
omrežja v pristanišču za več kilometrov. Pomembno se bodo povečale tudi skladiščne
površine za skladiščenje zabojnikov in avtomobilov, gradila nova skladišča in rezervoarji ter
gradile optimizacije in izboljšave elektro in informacijske infrastrukture v skupni vrednosti okrog
100 milijonov evrov.
Vir: MGRT
Slovenija kmalu še korak naprej v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma
Vlada RS je danes sprejela predlog novega zakona o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma, ki prinaša več pomembnih novosti. Uveden bo register dejanskih
lastnikov podjetij, Urad RS za preprečevanje pranja denarja bo dobil inšpekcijska pooblastila,
predlog pa prinaša tudi administrativne razbremenitve za zavezance.
S predlaganim zakonom se v slovenski pravni red prenaša direktiva EU o preprečevanju
uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma iz maja 2015, ki bi jo
bilo treba po prvotnem načrtu v nacionalno zakonodajo prenesti do 26. junija 2017, a so se
države članice zaradi novih terorističnih groženj zavezale, da jo bodo implementirale že do
konca leta 2016.
Iniciativo za to je dala tudi Slovenija, ki želi biti med prvimi članicami, ki bodo uveljavile ta
določila. Naša država namreč aktivno sodeluje v mednarodno usklajeni posodobitvi pravil za
preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, s čimer ohranja nizko stopnjo
ogroženosti in izpostavljenosti tovrstnim transakcijam.
Zakon je pomemben tudi z vidika nadzora prenosa sredstev v davčno ugodnejše jurisdikcije, ki
so praviloma tvegane z vidika pranja denarja in financiranja terorizma. K temu bo pripomoglo
tudi zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov, predvsem tistih,
katerih lastniki so tuja podjetja, ustanovljena v »off-shore« finančnih centrih ali davčnih oazah,
kjer so lastniki prikriti oz. jih ni treba razkriti. S tem se bodo onemogočale zlorabe poslovnih
subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma, pa tudi na drugih področjih, kot je
netransparentno lastništvo. Posredno bo to omogočalo tudi boljši nadzor nad kupci delnic v
državni lasti v postopku privatizacije.
Ključne novosti predloga zakona:
· Vzpostavil se bo register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastnik
podjetja, ga nadzirajo, kako drugače obvladujejo ali v imenu katerih se izvaja določena
transakcija. To pomeni, da bodo morali subjekti, ki so vpisani v poslovni register
Slovenije, ugotoviti podatke o dejanskih lastnikih in jih vpisati v nov register, ki ga bo
vzdrževala in upravljala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Predvideno
je, da si bodo države članice EU v bodoče, ko bodo vse vzpostavile svoje registre
dejanskih lastnikov, lahko izmenjevale tovrstne podatke.
· Urad za preprečevanje pranja denarja bo dobil inšpekcijska pooblastila, v skladu s
katerimi bo lahko izvajal nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Trenutna
ureditev uradu ne omogoča optimalnega nadzora nad izvajanjem obstoječega zakona
in posledično tudi preprečevanja pranja denarja oz. financiranja terorizma, zato bodo
predlagane novosti prispevale k izboljšanju delovanja celotnega sistema. Sankcije se
usklajujejo z višinami kazni v direktivi EU in lahko v določenih primerih dosežejo tudi
pet milijonov evrov oz. 10 odstotkov letnega prometa.
· Predlog zakona stremi tudi k odpravi administrativnih ovir. V okviru nadgradnje
informacijskega sistema urada za preprečevanje pranja denarja bo omogočen prehod
iz delnega na popolno elektronsko sporočanje zahtevanih podatkov, kar predstavlja
finančno in administrativno razbremenitev za zavezance.
· Dvigi in pologi gotovine v večjih zneskih še vedno predstavljajo povečano tveganje
za pranje denarja in financiranje terorizma, zato predlog zakona znižuje mejne
vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih
transakcijah, in sicer s 30.000 evrov na 15.000 evrov.
· Direktiva EU nalaga članicam, naj izdelajo nacionalno oceno tveganja za pranje
denarja in financiranje terorizma ter jo periodično nadgrajujejo. Namen te ocene je
ugotoviti in ublažiti tveganja, sredstva in vire nadzornih organov pa usmeriti v
področja, na katerih so tveganja večja. Slovenija je to oceno že izdelala leta 2015,
urad pa že pripravlja njeno posodobitev.
Vir: MF
Vlada določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem
filmskem centru
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije in ga poslala Državnemu
zboru RS v obravnavo po skrajšanem postopku.
Predlog zakona uvaja nova člena, ki opredeljujeta ukrep RS za spodbujanje vlaganj v
avdiovizualno produkcijo kot način povračila določenega dela sredstev, porabljenih pri celotni
ali delni produkciji na ozemlju RS. Ukrep je namenjen zlasti tujim produkcijam, ki bodo v celoti
ali delno izvajale produkcijo filmov na slovenskem ozemlju, in jim omogoča vračilo stroškov v
višini 25 odstotkov skupnih kvalificiranih stroškov za produkcijo avdiovizualnih del. Primeri
dobrih praks iz drugih držav namreč kažejo, da imajo vlaganja v tuje produkcije konkretne
pozitivne posledice na gospodarstvo. Podlaga za spremembo zakona z uvedbo novega ukrepa
je Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, ki določa uveljavitev spodbud za
vlaganje v avdiovizualno produkcijo.
Dodatno se opredeljuje narava proračunskih sredstev, ki so iz proračuna namenjena
sofinanciranju projektov, izbranih na javnih razpisih Slovenskega filmskega centra, javne
agencije RS, in kot taka ne predstavljajo prihodka, temveč prenos sredstev.
Popravlja se tudi določba glede obvezne revizije letnega poročila agencije v 21. členu.
Vir: MK
Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov
Vlada RS je sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov kot
operativni program varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo skupaj z drugimi relevantnimi ministrstvi in službami
enkrat letno preverjalo uresničevanje ciljev in izvajanje ukrepov programa. Vsebinsko bo
program revidiran in dopolnjen tako, da bo skladen s sprejetimi evropskimi politikami in
Strategijo razvoja Slovenije ter drugimi nacionalnimi strateškimi dokumenti in bo omogočal
prehod v krožno gospodarstvo.
Vlada je ugotovila, da se s sprejetjem tega programa nadomestijo naslednji programi:
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki; Operativni program odstranjevanja
polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov za obdobje od 2009 do konca 2012; Operativni
program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih
odpadkov; Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca
2008; Operativni program ravnanja z baterijami in akumulatorji za obdobje 2003 - 2006.
Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov sta instrumenta vlade za
izpolnitev preprečevanja nastajanja odpadkov, zagotavljanje predpisanega ravnanja z odpadki
in dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2020 oz. do leta 2030.
Glavni namen programa je, da Slovenija z njegovim izvajanjem sledi strateškim usmeritvam
evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost
pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo
odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, če in kjer je to
najboljša možnost z vidika varstva okolja, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske
smiselnosti.
Preprečevanje nastajanja ter priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov omogočajo
družbi pridobivanje snovi oziroma materialov iz obstoječih, že proizvedenih virov. Pri tem se
zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se s tem zmanjšujejo raba energije in
negativni vplivi na okolje. Toda za prehod na krožno strategijo ravnanja z odpadki so potrebne
spremembe celotnih oskrbovalnih verig, ki vključujejo celoten življenjski krog izdelkov, vključno
z zasnovo izdelkov in izbiro materiala, ter ne samo faze po prenehanju njihove uporabe,
spremembe pa so potrebne tudi v širši proizvodni verigi: od zasnove in izdelave izdelkov ter
tudi pri razvoju novih poslovnih praks in modelov, ki dajejo prednost uporabi in ne lastništvu.
Evropska komisija je decembra 2015 predlagala nov ambiciozen sveženj ukrepov, med temi
ukrepi je večji del predlogov sprememb s področja odpadkov, z namenom, da bi evropskim
podjetjem in potrošnikom pomagala pri prehodu h krožnemu in s tem konkurenčnejšemu
gospodarstvu, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Ukrepi naj bi prispevali k »zaprtju
zanke« življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi hkrati za okolje in gospodarstvo. Sveženj
prinaša tudi spremenjene zakonodajne predloge o odpadkih z ambicioznimi cilji: skupni cilj EU
do leta 2030 je 65% recikliranja komunalnih odpadkov, 75% recikliranja odpadne embalaže in
zavezujoč cilj zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10%
komunalnih odpadkov.
Za dosego navedenih ciljev bo treba sprejeti več ukrepov ter zagotoviti jasno in stabilno
zakonodajno okolje, ustrezen zajem podatkov in njihovo analizo, poročanja, prenovo okoljskih
dajatev, zagotoviti namenski finančni vir z uveljavitvijo načela »onesnaževalec plača«, na novo
opredeliti načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev ter prevzeti pobudo o ozaveščanju
preprečevanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in prednosti recikliranja.
Izvajanje programa bo pripomoglo, da se Slovenija približa »družbi krožnega gospodarstva«, ki
se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in odpadke uporablja kot vir materialnih dobrin.
Splošni cilji programa:
- preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi
(preprečevanje odpadkov; preprečevanje nezakonitega odmetavanja odpadkov);
- za uresničitev družbe recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti uporabe naravnih virov
zagotoviti, da se za ravnanje z odpadki uporablja prednostni vrstni red preprečevanja
nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz
predpisa, ki ureja odpadke (usmeriti zbrane odpadke v recikliranje; odpadke, ki jih ni
mogoče reciklirati in presegajo predpisane zahteve za odložitev na odlagališču,
usmeriti v predelavo v trdno gorivo ali v termično obdelavo, prednostno z izrabo
energije; prepovedati sežig neobdelanih mešanih komunalnih odpadkov; zmanjšati
odlaganje odpadkov izključno na tiste, ki jih ni mogoče reciklirati ali predelati v trdno
gorivo ali termično obdelati,
hkrati je treba zagotoviti ustrezno vodenje evidenc, poročil, sledenje in analiziranje podatkov o
ravnanju z odpadki, pri čemer je potrebna nadgradnja evidenc iz registra varstva okolja in
informacijskega sistema o odpadkih (izdana potrdila in dovoljenja, poročanje o nastajanju,
predelavi in odstranjevanju odpadkov): spremljanje, kontrola in analiza podatkov ter poročil
zavezancev in nosilcev skupnih sistemov;
- zagotoviti samostojnost Slovenije pri odstranjevanju odpadkov in predelavi mešanih
komunalnih odpadkov ob upoštevanju možnosti sodelovanja z drugimi državami
članicami EU zaradi potreb po specializiranih napravah za odstranjevanje nekaterih
vrst odpadkov - uveljavitev načela samozadostnosti in bližine.
Za skupno doseganje ciljev je v Programu ravnanja z odpadki opredeljenih 31 ukrepov oz.
skupaj 47 podukrepov in Programu preprečevanja 8 dolgoročnih ciljev in 34 ukrepov, med
drugimi: ureditev registra varstva okolja in vodenja evidenc; informiranje in ozaveščanje;
reševanje problematike nezakonitega odmetavanja odpadkov; na novo opredeliti načelo
razširjene odgovornosti proizvajalcev in zaostritev pogojev kdo bo lahko zbiralec odpadkov.
Vir: MOP
Vlada v DZ poslala Predlog Zakona o potrošniških kreditih
Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo Predloga Zakona o potrošniških kreditih in
ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. S
predlaganim zakonom Republika Slovenija izpolnjuje dolžnost prenosa Direktive 2014/17/EU v
svoj notranjepravni red. Države članice morajo to direktivo, vključno z njenimi popravki,
prenesti v svoje notranjepravne predpise do 21. marca 2016.
Ključni cilji predloga zakona se v primerjavi z veljavnim zakonom ne spreminjajo in so
naslednji: s pomočjo ukrepov za preprečevanje potrošnikove izpostavljenosti tveganjem v vseh
fazah kreditnega razmerja zagotoviti visoko in primerljivo raven varovanja ekonomskih in
pravnih interesov potrošnikov na notranjem trgu. Po eni strani je treba zagotoviti odgovorno
dajanje kreditov s pomočjo pravočasnega informiranja potrošnika o značilnostih kredita,
njegovih finančnih in pravnih posledicah ter s pomočjo skrbne predhodne ocene kreditne
sposobnosti potrošnika. Po drugi strani pa je treba zagotoviti odgovorno najemanje kreditov za
nakup nepremičnine.
Cilj je tudi ureditev dovoljenj in zagotavljanje nadzora nad dajalci kreditov in kreditnimi
posredniki za nepremičnino ter s tem zagotoviti preglednost in stabilnost kreditnih trgov.
Posledično bo predlog zakona prispeval k ustvarjanju razmer, ki preprečujejo izkrivljanje
konkurence med dajalci kreditov in spodbujajo učinkovito delovanje notranjega trga.
Krediti za nepremičnino, poimenovani kot »hipotekarni krediti«, so že zdaj urejeni z ZPotK-1.
Ker pa jih Direktiva 2014/17/EU na novo ureja in tudi širi obseg področja uporabe, se predlaga
sprejem novega zakona, s katerim se na enem mestu uredijo kreditne pogodbe za običajne
potrošniške kreditne pogodbe kot tudi kreditne pogodbe za nepremičnino.
Pri kreditih za nepremičnino mora ocena potrošnikove kreditne sposobnosti temeljiti ne le na
podatkih o potrošnikovih prejemkih, kot je to pri običajnih potrošniških kreditih, temveč tudi na
podatkih o izdatkih. Dajalec kredita sme odobriti kredit potrošniku le, če ocena kreditne
sposobnosti pokaže, da bodo obveznosti iz kreditne pogodbe verjetno izpolnjene. Potrošnik pa
je na drugi strani odgovoren za resničnost podatkov, ki jih posreduje dajalcu kreditov.
Tudi področje oglaševanja kreditov se nadgrajuje.
Za kredite za nepremičnino se uvaja nova kategorija t. i. splošnih informacij potrošnikom, s
prav tako prilagojenim standardnim evropskim obrazcem (ESIS). Izpolnjeni obrazec ESIS
dajalec kredita ali kreditni posrednik izroči potrošniku pravočasno, pred sklenitvijo kreditne
pogodbe. Potrošnik mora biti opozorjen tudi na morebitna tveganja, ki jih prinašajo posamezne
vrste kreditov za nepremičnino. Tako mora dajalec kredita, na primer, pri kreditu za
nepremičnino v tuji valuti potrošnika redno obveščati o spremembah menjalnega tečaja, kadar
spremembe povzročijo zvišanje skupnega zneska kredita za več kot 10 %. Hkrati mora dajalec
kredita potrošnika seznaniti tudi s pravico do pretvorbe v domačo valuto ali drugim
mehanizmom za omejitev valutnega tveganja. Pri kreditih za nepremičnino se uvaja tudi nova
storitev potrošnikom, in sicer svetovalne storitve. Predlog zakona določa tudi pogoje, pod
katerimi se sme uporabljati besedna zveza »neodvisno svetovanje« ali njene sopomenke.
Predlog zakona določa, da dajalci kreditov zagotavljajo, da so pri cenitvi nepremičnine
upoštevani veljavni mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne
standarde ocenjevanja vrednosti.
Na novo se uvajajo minimalne zahteve poklicne usposobljenosti zaposlenih in pri dajalcih
kreditov in kreditnih posrednikih ter vodstvenemu kadru kreditnega posrednika.
Na novo se uvaja tudi obveznost kreditnih posrednikov pridobitve dovoljenja za opravljanje
dejavnosti kreditnega posredništva za nepremičnino. Po predlogu zakona bodo kreditni
posredniki za posredovanje kreditov za nepremičnine primorani pridobiti dovoljenje Banke
Slovenije.
S predlogom zakona se vzpostavlja tudi javni register kreditnih posrednikov, za vodenje
katerega se določa Banka Slovenije. Ta ima hkrati tudi vlogo enotne kontaktne točke (EKT) za
čezmejno opravljanje storitev posredovanja kreditov, za katero se uvaja splošno pravilo, da
kreditni posrednik, ki pridobi dovoljenje v matični državi članici, lahko opravlja svojo dejavnost
tudi v drugi državi članici, gostiteljici, pri čemer postopek obveščanja poteka prek pristojnih
organov oziroma EKT, ki med seboj sodelujejo.
Na novo se uvaja tudi obveznost finančnih institucij, ki pretežno opravljajo storitev
potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin (lizing), da pri Banki
Slovenije pridobijo dovoljenja za opravljanje te dejavnosti in se vpišejo v register dajalcev
kreditov, ki opravljajo storitev finančnega zakupa nepremičnin.
Vir: MGRT
Vlada potrdila zagonski elaborat Prenove reguliranih dejavnosti in poklicev ter
ustanovila projektno skupino za izvedbo tega projekta
Vlada RS je danes na redni seji potrdila Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega
projekta P10: Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev. Potrdila je nadaljevanje izvedbe
projekta. Ministrom nosilnega in sodelujočih ministrstev in predstojnikom organov v sestavi je
vlada naložila, da zagotovijo izvedbe nalog, načrtovanih v Zagonskem elaboratu v
predvidenem časovnem obdobju ter aktivno sodelovanje pri reševanju potencialnih zastojev
med izvedbo projekta. Za izvedbo projekta je vlada ustanovila projektno skupino, ki mora
projekt izvesti v roku 12 mesecev.
Vlada je s Sklepom o ustanovitvi delovnih skupin vlade – Projektnih svetov za spremljanje
vladnih strateških razvojnih projektov z dne 31. 3. 2016 ustanovila projektne svete, vključno s
Projektnim svetom Vladnega strateškega razvojnega projekta Prenova reguliranih dejavnosti
in poklicev in definirala njihovo delo. Po predstavitvi zagonskega elaborata projekta ga Vlada
potrdi in soglaša z nadaljevanjem izvedbe. Projekt vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo skupaj z nosilnimi ministrstvi, in sicer Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Posamezna resorna ministrstva so odgovorna za realizacijo ciljev in ukrepov oziroma izvedbo
zakonskih sprememb. V okviru 10. vladnega strateškega projekta P10: Prenova reguliranih
dejavnosti in poklicev potekajo aktivnosti prenove reguliranih poklicev in dejavnosti na
naslednjih področjih:
- pokopališko-pogrebna dejavnost, turizem in trgovina, ki so v pristojnosti
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo;
- gradbeništvo, geodetska dejavnost, dimnikarska dejavnost in nepremičninsko
posredovanje, ki so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor;
- šola vožnje, ki je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo;
- veterina, ki je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
- odvetništvo, ki je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje;
- sociala, ki je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti;
Resorna ministrstva so soglašala s prenovo reguliranih poklicev in dejavnosti na zgoraj
navedenih področjih. Pripravila in potrdila so terminske plane, vodje in projektne time za
pripravo posameznih normativnih aktov. Pričakuje se deregulacija procesov, dejavnosti in
poklicev tam, kjer za to ni posebnega javnega interesa. Prenova detektivske dejavnosti je bila
na podlagi obrazložitve Ministrstva za notranje zadeve izvzeta iz projekta P:10 Prenova
reguliranih dejavnosti in poklicev. Ministrstvo za notranje zadeve je po temeljiti proučitvi
dejavnosti detektivov zaključilo, da je detektivska dejavnost regulirana zaradi javnega interesa
in to na sodoben in pregleden način.
Vir: MGRT
Prikriti preiskovalni ukrepi niso pretiran poseg v komunikacijsko zasebnost
Vlada RS je sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti 149.b člena Zakona o kazenskem
postopku. Vlagatelj zahteve (Državni svet) navaja, da je poseg v ustavno varovano pravico do
komunikacijske zasebnosti in do varstva osebnih podatkov (35., 37. in 38. člen Ustave) za
potrebe kazenskega postopka določen v določbah 149.b člena ZKP in 150. do 152. člena ZKP.
149.b člen ZKP naj bi urejal poseg v tisti del komunikacijske zasebnosti, ki jo predstavljajo
operativni prometni podatki o komunikaciji, v drugih dveh členih pa so urejeni pogoji za poseg
v komunikacijo samo, pri čemer je tudi prvi poseg po svoji naravi prikriti preiskovalni ukrep
(PPU), kar sledi tako iz njegove umeščenosti v ZKP kot tudi iz dejstva, da posameznik zanj ne
bi smel vedeti. Glede na učinke in vsebino (omogoča ugotovitev pomembnih dejstev iz
posameznikovega življenja), bi moral biti urejen podobno kot 150. in 151. člen ZKP, veljavna
ureditev pa je preveč mila.
Vlada se ne strinja z vlagateljem zahteve za oceno ustavnosti, saj ocenjuje, da je veljavna
ureditev ustavno dopustna. Trenutno namreč ne obstaja obvezna hramba prometnih podatkov.
Vlada sicer deli mnenje vlagatelja zahteve za oceno ustavnosti, v skladu s katerim bo potrebno
de lege ferenda glede na stališča Ustavnega sodišča Republike Slovenije oblikovati katalog
kaznivih dejanj, pri preiskovanju katerih je dovoljeno zbirati prometne podatke. Navedeno je
tudi storila v osnutku novele Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, ki je bila pred časom
poslana v strokovno usklajevanje. Pri oblikovanju kataloga kaznivih dejanj je Vlada uporabila
razdelan pristop, tako je poleg teže kaznivih dejanj upoštevala tudi njihovo naravo in varovane
dobrine. V zvezi z veljavno ureditvijo hrambe prometnih podatkov Vlada ocenjuje, da je pri
presoji njene (ne)ustavnosti oziroma sorazmernosti potrebno upoštevati, da trenutno ne
obstaja obvezna hramba prometnih podatkov in da operaterji te podatke lahko hranijo le krajši
čas, in sicer iz komercialnih namenov.
Vlada ocenjuje, da gre pri prisluškovanju komunikacijam oziroma pri prisluškovanju v prostoru
za neprimerno bolj invazivna posega v zasebnost posameznika, zaradi česar je dopustna nižja
stopnja verjetnosti za začetek zbiranja prometnih podatkov, ki poleg tega lahko predstavlja tudi
predhodno fazo prisluškovanja. Stopnja verjetnosti utemeljenega suma sedaj ni predpisana niti
za bolj invazivne in intenzivne prikrite preiskovalne ukrepe (niti zahteva po tem ne izhaja iz
dosedanje prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije). Previsoko dvignjen začetni prag
verjetnosti bi dejansko onemogočil učinkovit kazenski pregon, ki posledično nikoli ne bi mogel
priti do točke, ko se verjetnost približa utemeljenemu sumu in ko so dejansko zbrani dokazi, ki
tega utemeljujejo. Vlada bo sicer preučila možnost, da se za hrambo prometnih podatkov
predvidi verjetnostni standard »utemeljenih razlogov za sum«. Uporaba manj invazivnega
prikritega preiskovalnega ukrepa je lahko v skladu z Ustavo »nujna za uvedbo kazenskega
postopka«, četudi se zanjo ne zahteva »utemeljen sum« (saj dejansko še ne predstavlja
uvedbe kazenskega postopka), ker brez podatkov, zbranih s tem prikritim preiskovalnim
ukrepom, preprosto ni mogoče uvesti kazenskega postopka.
Vir: MP
Vlada za mirno rešitev spora v primeru Šilih
Vlada RS se je seznanila z dejstvom dolgotrajnosti 21 let trajajočega sodnega postopka v
odškodninski zadevi Šilih, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Vlada poziva in
predlaga pristojnim organom, da v okviru obravnavane zadeve izvedejo vse ukrepe, ki bi lahko
prispevali k čimprejšnji rešitvi spora, pri čemer spodbuja mirno rešitev spora. Vlada nalaga
Ministrstvu za pravosodje, da v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Splošno bolnišnico
Slovenj Gradec in Državnim pravobranilstvom skliče sestanek na ravni predstojnikov organov,
na katerem se oblikuje stališče do morebitne mirne rešitve spora. Ministrstvo za pravosodje bo
vlado seznanilo z zaključki sestanka v obliki poročila do 15. 9. 2016.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je odločilo, da se v zadevi Šilih razveljavita sodba
Višjega sodišča v Mariboru in sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, v delu, ki se nanaša na
zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženo stranko Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in
se zadeva v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje. V predmetni
zadevi gre za odločanje o odškodninskem zahtevku Franje in Ivana Šiliha, zaradi smrti sina
leta 1993, za katero je po njihovem mnenju odgovorna zdravnica in Splošna bolnišnica Slovenj
Gradec. Ustavno sodišče RS je o zadevi odločalo že drugič in ponovno razveljavilo sodbi
sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Stranki sta odškodninsko tožbo vložili v letu 1995, kar pomeni, da postopek traja že 21 let, pri
čemer tako Ustava RS, kot Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju:
EKČP), določata, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah
proti njemu odloča brez nepotrebnega odlašanja oz. v razumnem roku.
Republika Slovenija je bila v zadevi že obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove
pravice (v nadaljevanju: ESČP). ESČP je tako v sodbi senata, kot tudi v sobi velikega senata
ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila procesni vidik pravice do življenja iz 2. člena EKČP
in ji zato naložilo plačilo pravičnega zadoščenja. Kršitev je bila podana s tem, ker naj bi bili
sodni postopki, zlasti civilni postopek, v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti za smrt Gregorja
Šiliha, neučinkoviti, sodišče pa je zmotilo tudi dejstvo, da se je tekom civilnega postopka
zamenjalo več sodnikov, ki so obravnavali zadevo. Neučinkovitost je bila ugotovljena
predvsem v smislu predolgega trajanja civilnih postopkov. Obstaja torej verjetnost, da bo
zadeva še drugič obravnavana tudi pred ESČP, kar napoveduje tudi odvetnik družine Šilih, v
kolikor primer ne bo rešen v zelo hitrem in doglednem času. Ugotoviti je tako mogoče, da še
vedno ni »učinkovitega« sodnega postopka, saj ta še po 21-ih letih ni končan.
V zadevi Šilih je potrebno glede eventualne mirne rešitve spora oz. sklenitve poravnave
razlikovati med:
- odškodnino, ki jo stranki terjata od Splošne bolnišnice Slovenj Gradec zaradi smrti sina,
- odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Z namenom proučiti nastale razmere v zvezi z zahtevo družine Šilih po finančni odškodnini ter
proučiti, ali obstajajo kašne pravne možnosti za poravnavo med toženo (SB Slovenj Gradec) in
tožečo stranko (družina Šilih) je bil v letu 2010 na Ministrstvu za zdravje, kot resorno
pristojnemu ministrstvu, že sklican sestanek, katerega so se udeležili predstavniki Ministrstva
za zdravje, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Državnega pravobranilstva in Ministrstva za
pravosodje. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da poravnava v tej fazi postopka ni možna.
Glede eventualne odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
je Ministrstvo za pravosodje v letu 2011 Državno pravobranilstvo že zaprosilo, da preučijo
zadevo z vidika možnosti sklenitve poravnave glede pravice do sojenja v razumnem roku.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo nadzorstveni pritožbi strank v postopku pred Vrhovnim sodiščem
RS ugodeno z obvestilom po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja
brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju: ZVPSBNO), na podlagi katerega bi lahko stranki
v rokih, ki jih določa ZVPSBNO zahtevali priznanje pravičnega zadoščenja, vendar tega nista
storili, zato je Državno pravobranilstvo RS zaključilo, da ni pogojev za sklenitev poravnave iz
naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Ministrstvo za pravosodje je v zvezi s ponovnim sojenjem že podvzelo mehanizme, v okviru
zakonskih pristojnosti, s ciljem hitre obravnave zadeve pred sodiščem. Minister za pravosodje
je predsedniku Višjega sodišča v Mariboru posredoval dopis z zaprosilom, da se preuči
možnost prednostne obravnave zadeve oz., da v okviru svojih pristojnosti izvrševanja zadev
sodne uprave sprejme vse potrebne ukrepe po Zakonu o sodiščih, Zakonu o sodniški službi
in/ali ZVPSBNO, da se zadeva kontinuirano obravnava in se zagotovi čim hitrejši sprejem
odločitve v zadevi.
Predsednik Višjega sodišča v Mariboru je ministrstvo seznanil, da je v zadevi odrejeno
prednostno reševanje zadeve in poročanje sodnika, ki zadevo obravnava, na vsakih 30 dni.
Glede na nove okoliščine v zadevi, občutljivost zadeve in njeno medijsko odmevnost ter
dejstvo, da dolgotrajno sodno odločanje družbeno ni sprejemljivo, v sklepu navedeni deležniki
izvedejo vse ukrepe, ki bi lahko prispevali k čimprejšnji rešitvi spora in na skupnem sestanku
preučijo možnosti mirne rešitve spora.
Vir: MP
Uredba o državnem prostorskem načrtu za dograditev avtocestnega predora Karavanke
Vlada RS je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za dograditev AC predora
Karavanke.
S tem DPN se načrtujejo naslednje prostorske ureditve: dograditev avtocestnega predora
Karavanke; ureditve na območju portala z gradnjo portalnega objekta in servisnih cest ter
površine za vzletanje in pristajanje helikopterjev na portalnem platoju;dograditev odseka
avtoceste A2 predor Karavanke–Obrežje, odsek: 0601 meja A (predor)–Hrušica, v
štiripasovnico v dolžini okvirno 620 m; ureditev lokacij za vnos viškov zemeljskega izkopa v tla
z ureditvami na dovoznih poteh do teh lokacij; gradnja nadomestnega mostu M2;
rekonstrukcija dovozne ceste do vodohrana Presušnik; krajinske ureditve obcestnega prostora
in lokacij viškov izkopa; ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in
komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij; drugi ukrepi in ureditve,
povezani z načrtovanimi ureditvami.
Uredba daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje.
V DPN, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene
(opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede prometno tehničnega, komunalnega,
varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi arhitekturnega in krajinskega
oblikovanja posega v prostor. Prikazane so ureditvene situacije gospodarske javne
infrastrukture in grejenega javnega dobra, opisane pa so med drugim načrtovane prostorske
ureditve, območje DPN, pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in
oblikovanja, pogoji glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoji za
parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja
in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. DPN vsebuje obvezne priloge, med katerimi so tudi stališča do pripomb in
predlogov javnosti in občin, danih v času javne razgrnitve osnutka DPN.
Vir: MOP
Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda Gorica Divača
Vlada RS je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za rekonstrukcijo dela
daljnovoda 2 × 110 kV Gorica–Divača (odsek Renče).
Predmet načrtovanja je rekonstrukcija dela starega enosistemskega 110 kV daljnovoda (od
stojnega mesta SM29 do SM40), ki je bil v prvotni izvedbi zgrajen leta 1939, za napetost 132
kV, v dvosistemski daljnovod. Dolžina predvidene prostorske ureditve je približno 1,7 km in
poteka med naselji Žigoni in Britof na območju Občine Renče do že obstoječe trase
daljnovoda.
Uredba daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje.
V DPN, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene
(opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede prometno tehničnega, komunalnega,
varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi arhitekturnega in krajinskega
oblikovanja posega v prostor. Prikazane so ureditvene situacije gospodarske javne
infrastrukture in grejenega javnega dobra, opisane pa so med drugim načrtovane prostorske
ureditve, območje DPN, pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in
oblikovanja, pogoji glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoji za
parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja
in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. DPN vsebuje obvezne priloge, med katerimi so tudi stališča do pripomb in
predlogov javnosti in občin, danih v času javne razgrnitve osnutka DPN ter predstavitve
dopolnjenega DPN.
Vir: MOP
Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod Lendava - Kidričevo
Vlada RS je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M9 Lendava Kidričevo.
Predmet načrtovanja je prenosni plinovod dolžine 73 km, ki poteka od mejne merilno
regulacijske postaje Pince do kompresorske postaje Kidričevo. Trasa novo načrtovanega
daljnovoda poteka vzporedno s prenosnim plinovodom R15 Kidričevo - Lendava.
Uredba daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje.
V DPN, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene
(opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede prometno tehničnega, komunalnega,
varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi arhitekturnega in krajinskega
oblikovanja posega v prostor. Prikazane so ureditvene situacije gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra, opisane pa so med drugim načrtovane prostorske
ureditve, območje DPN, pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in
oblikovanja, pogoji glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoji za
parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja
in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. DPN vsebuje obvezne priloge, med katerimi so tudi stališča do pripomb in
predlogov javnosti in občin, danih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN.
Vir: MOP
Spremembe Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadni električni in
elektronski opremi (OEEO).
Glavni razlog za dopolnitev te uredbe je, da je bilo pri njenem izvajanju ugotovljeno, da je
pomanjkljivo urejeno prehodno obdobje v zvezi z določbami o finančnem jamstvu. Veljavna
uredba med drugim zahteva zagotovitev finančnega jamstva za izvajanje načrta oziroma
skupnega načrta ravnanja z OEEO za vsako leto posebej. Zavezancu finančno jamstvo in
njegovo višino za posamezno leto določi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), z odločbo. V
skladu z uredbo se za določitev višine finančnega jamstva upošteva višina stroškov na podlagi
revidiranega finančnega poročila zavezanca, in sicer prvič v letu 2017. Veljavna uredba je
sicer v prehodnih določbah določila, kako in kdaj se finančno jamstvo in njegova višina
obstoječim zavezancem določita prvič, vendar je bila ta določba izrabljena za izdajo odločb o
finančnem jamstvu že v letu 2015. Glede na navedeno uredba ne daje podlage za izdajo
odločb o finančnem jamstvu v letu 2016.
S spremembo uredbe se zato dodatno določa način določitve finančnega jamstva in njegove
višine obstoječim zavezancem v letu 2016, in sicer določa, da v letu 2016 MOP obstoječim
zavezancem določi finančno jamstvo z odločbo do 31. julija 2016, pri čemer se za določitev
višine finančnega jamstva upoštevajo dejanski stroški izvajanja skupnega načrta ravnanja z
OEEO v letu 2015. Zavezanec mora finančno jamstvo poslati ministrstvu najpozneje do 1.
septembra 2016, pri čemer mora biti njegova veljavnost 12 mesecev po njegovi izdaji. S tako
dopolnitvijo bo zapolnjena praznina do določitve finančnega jamstva v letu 2017.
Predlog uredbe vsebuje še nekaj sprememb, ki so zlasti namenjene odpravi ugotovljenih
manjših pomanjkljivosti in in vsebinskemu poenotenju z direktivo Evropskega parlamenta in
Sveta o OEEO (2012/19/ES).
Vir: MOP
Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za varovano parkirišče Brdo zahod
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za varovano
parkirišče Brdo zahod in Sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo tega DPN.
Sklep je pripravljen na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo, ki jo je izdelalo podjetje
PNZ d. o. o., in analize smernic.
Načrtovane so naslednje prostorske ureditve: varovano parkirišče za tovorna vozila, v
manjšem obsegu tudi za avtodome, s spremljajočimi dejavnostmi (ločenimi sanitarijami za
uporabnike varovanega parkirišča, bencinskim servisom z ločenimi točilnimi mesti za tovorna
in osebna vozila ter nadstreškom, poslovnim objektom z blagajnami in trgovino, restavracijo s
kavarno in drive-in strežbo, sanitarijami za uporabnike bencinskega servisa ter manevrskimi in
parkirnimi površinami); rekonstrukcija priključnih ramp zahodnega dela avtocestnega priključka
Ljubljana - Brdo z novim krožnim križiščem Brdo zahod in posledično rekonstrukcijo navezanih
delov Poti za Brdom in Ceste na Bokalce; krajinskoarhitekturne ureditve.
Osnovni cilj varovanega parkirišča Brdo zahod je vzpostavitev varovanega parkirišča s
spremljajočimi servisnimi dejavnostmi za oskrbo voznikov, ki bo zagotavljalo tudi površine za
izločanje tovornjakov v primeru izrednih dogodkov. Na avtocestnem odseku od Voklega do
Loma na gorenjsko-primorskem kraku avtoceste A2 s prehodom na avtocesto A1 ter od
Voklega do Barja na gorenjsko-dolenjskem kraku avtoceste A2 namreč zaradi velike razdalje
med obstoječimi oskrbnimi centri ni zagotovljena ustrezna oskrba voznikov.
Ob tem se načrtuje tudi rekonstrukcija priključnih ramp zahodnega dela avtocestnega
priključka Ljubljana - Brdo z novim krožnim križiščem Brdo zahod, kar bo povečalo pretočnost
in prometno varnost na območju priključka. Rešitve upoštevajo 6-pasovno avtocesto med
razcepoma Koseze in Kozarje. Varovano parkirišče bo dostopno tudi z lokalnega cestnega
omrežja.
Delovno skupino za pripravo tega DPN sestavljajo predstavniki Ministrstva za okolje in prostor,
Ministrstva za infrastrukturo in investitorja DPN, podjetja Shell Adria d. o. o.
Vir: MOP
Vlada o skupnem poročilu o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2015
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s skupnim poročilom o prostovoljstvu v
Republiki Sloveniji za leto 2015.
Zakon o prostovoljstvu določa, da mora ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi
podatkov, ki ga pripravi pristojna agencija za javnopravne evidence in storitve, pripraviti
skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga
predložiti Vladi Republike Slovenije v seznanitev.
Prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik,
morajo po zakonu enkrat letno, na enotno predpisanem obrazcu, pripraviti poročilo o
prostovoljstvu, ki ga predložijo pristojni organizaciji za javnopravne evidence in storitve, prek
spletnega portala, istočasno z letnim poročilom, ki ga te organizacije predložijo v skladu s
predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil. Ministrstvo je tako na
podlagi zbirnih podatkov o prostovoljskem delu v Republiki Sloveniji za preteklo leto, ki jih je
posredovala organizacija za javnopravne evidence in storitve, pripravilo skupno poročilo o
prostovoljstvu za leto 2015.
Ob pripravi skupnega letnega poročila o prostovoljstvu za leto 2015 je bilo ugotovljeno, da je
kljub naraščanju vpisa v vpisnik, še vedno premalo vpisanih organizacij, kar posledično
pomeni, da ni celostnega pregleda nad opravljanjem organiziranega prostovoljskega dela.
Glede na spremembe in dopolnitve zakona, ki so bile sprejete na pobudo prostovoljskih
organizacij, se pričakuje zmanjšanje administrativnih bremen ter enostavnejše poročanje, s
tem pa tudi večji vpis v vpisnik, ki bo razširjen še z organizacijami s prostovoljskim programom.
Migrantski val v letu 2015 bi bil brez pomoči prostovoljcev praktično neobvladljiv. Prednost
prostovoljstva je ravno njegov hiter in učinkovit odziv na družbene spremembe. Vendar pa iz
skupnega poročila o prostovoljstvu za leto 2015 izhaja, da je velika večina prostovoljcev
starejše populacije, zato je nujno potrebno približati prostovoljstvo mladim in otrokom ter ga
umestiti v vzgojno-izobraževalne procese.
Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki je v pripravi, bo tako v svojih ciljih
in ukrepih naslovila tudi področja oziroma problematiko, ki so se izpostavila ob pripravi skupnih
letnih poročil o prostovoljstvu.
Vir: MJU
Vlada o Poročilu o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države
Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo Poročila o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim
premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne
gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 in ga predloži Državnemu
zboru Republike Slovenije.
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) določa,
da Vlada RS Državnemu zboru RS, skupaj z zaključnim računom proračuna, predloži poročilo
o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem in poročilo o realizaciji načrta
ravnanja s premičnim premoženjem.
Predloženo Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe
državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije
in javne sklade za leto 2014 zajema podatke o realizaciji Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim
premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne
gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 in podatke o realizaciji
sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države v
skladu z ZSPDSLS ter Sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 31. 1. 2014.
Upoštevajoč razmeroma nizko realizacijo letnega načrta iz odloka v letu 2014, se zastavlja
vprašanje o razlogih za tako nizko realizacijo in o morebitnih sistemskih rešitvah, s katerimi bi
ustrezneje načrtovali ravnanje s stvarnim premoženjem države.
Dejstvo je, da so k tako nizki realizaciji letnega načrta zagotovo v znatni meri prispevale
objektivne okoliščine, ki jih predstavlja odsotnost oziroma nizka gospodarska rast, ter večja
ponudba nepremičnin in premičnin, ki je posledica insolvenčnih postopkov. Slednje dejstvo se
deloma odraža na nepremičninskem trgu in vpliva na trgovanje z nepremičninami in padanje
cen le-teh. Prav tako pa so na uspešnost realizacije letnega načrta razpolaganja vplivale tudi
subjektivne okoliščine.
-objektivne okoliščine:
-v Sloveniji so v letu 2014, kakor tudi v vseh njenih sosednjah z izjemo Avstrije, cene
nepremičnin padle;
-v letu 2014 je slovenske lastnike nepremičnin vznemirila uvedba Zakona o davku na
nepremičnine, ki je bil konec marca 2014 po odločitvi Ustavnega sodišča razveljavljen;
-novi energetski zakon, sprejet februarja 2014, je uvedel energetsko izkaznico;
-povečano povpraševanje se je odrazilo predvsem na sekundarnem trgu stanovanj in
zanimanju za razprodaje stanovanj iz v preteklih letih nasedlih projektov;
-v letu 2014 je bilo zaznati tudi rahlo povečanje povpraševanja za nakup poslovnih
nepremičnin, ob tem pa ima trg poslovnih nepremičnin močno konkurenco v
najemnem trgu;
-povpraševanje po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš je bilo tudi v letu 2014 razmeroma konstantno, medtem ko povpraševanja institucionalnih investitorjev po večjih
zemljiščih za gradnjo večstanovanjskih in poslovnih kompleksov še vedno ni;
-ponudba stanovanj na primarnem trgu je vse manjša;
-cene stanovanjskih nepremičnin so bile v navedenem letu na najnižji ravni od začetka
sistematičnega spremljanja leta 2007.
-subjektivne okoliščine:
-načrti ravnanja s stvarnim premoženjem so se iz realnega načrtovanja, kar je bil
namen zakonodajalca, spremenili v načrte želenega ravnanja, od tod tudi nizki
rezultati realizacije;
-načrti razpolaganja nepremičnega in premičnega premoženja v praksi ne
predstavljajo realnega seznama načrtovanih odsvojitev v določenem letu, zaradi česar
posledično tudi ne nudijo realnega obsega pričakovanih prihodkov državnega
proračuna v določenem letu;
-pridobivanje stvarnega premoženja je bistveno bolj odvisno od lastnih razpoložljivih
sredstev upravljavca kot od razmer na trgu, zato je tudi natančneje načrtovano in je
realizacija v primerjavi z načrti razpolaganja tudi bistveno višja;
-omenjeno problematiko uvrščanja v odlok »na zalogo« je deloma razrešil ZSPDSLS,
ki ureja tudi izjeme od obvezne vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim
premoženjem države, saj upravljavcem omogoča sklepanje pravnih poslov, ki niso
predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna
vrednost poslov lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrtov, odstotek pa vsako
leto določi vlada v roku 30 dni po sprejemu proračuna;
-obstoječi sistem upravljavce v določeni meri še vedno spodbuja k uvrščanju
stvarnega premoženja v načrte »na zalogo«, saj se odstotek in skupna vrednost
poslov, ki se lahko sklepajo izven načrtov ravnanja in jih določi vlada, določijo od
skupne vrednosti načrtov;
-realizacija pravnih poslov, ki so bili napovedani v okviru evidence izven letnega načrta
(le-ta beleži ravnanja s stvarnim premoženjem v okviru dopustne vrednosti, ki jo s
sklepom določi vlada) je bistveno večja od realizacije pravnih poslov načrtovanih v
letnih načrtih za leto 2014;
-na področju razpolaganja z nepremičnim premoženjem je precejšnje število pravnih
poslov realiziranih kot neodplačna odsvojitev.
Vir: MJU
Vlada o Poročilu o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge
državne organe za leto 2014
Vlada RS se je seznanila s poročili o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem
države za druge državne organe za leto 2014 za:
- Državni zbor Republike Slovenije;
- Državni svet Republike Slovenije;
- Ustavno sodišče Republike Slovenije;
- Računsko sodišče Republike Slovenije;
- Varuha človekovih pravic;
- Državno revizijsko komisijo;
- Urad informacijske pooblaščenke
in jih predloži Državnemu zboru Republike Slovenije.
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 14. novembra 2013 s sprejel naslednje odloke
o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe za leto 2014:
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni zbor Republike Slovenije
za leto 2014;
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni svet Republike Slovenije
za leto 2014;
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike
Slovenije za leto 2014;
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Računsko sodišče Republike
Slovenije za leto 2014
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državno revizijsko komisijo za
leto 2014;
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Varuha človekovih pravic za leto
2014.
Navedeni odloki so bili sprejeti na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS), ki med drugim določa, da načrt ravnanja z
nepremičnim in premičnim premoženjem za druge državne organe, pošlje vlada na njihov
predlog v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije.
ZSPDSLS določa tudi obveznost poročanja, skladno s katero je Vlada Republike Slovenije na
predlog drugih državnih organov Državnemu zboru Republike Slovenije skupaj z zaključnim
računom proračuna predloži njihova poročila o realizaciji načrtov ravnanja z nepremičnim
premoženjem in poročila o realizaciji načrta ravnanja s premičnim premoženjem.
V skladu z navedenim so vladnemu gradivu priložena tudi posamezna poročila drugih državnih
organov, ki so jih ti pripravili z namenom, da jih Vlada Republike Slovenije posreduje
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poročilo o realizaciji je posredoval tudi Urad informacijske pooblaščenke, ki odloka o načrtu
ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2014 sicer ni pripravil, je pa pridobival
stvarno premoženje skladno z ZSPDSLS ter Sklepom Vlade Republike Slovenije z dne
31.1.2014.
ZSPDSLS določa izjeme od obvezne vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem
in Informacijski pooblaščenec je tako pridobival stvarno premoženje v okviru dopustnega
odstotka pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto
2014.
Ministrstvo za javno upravo, ki opravlja naloge sistemskega urejanja s stvarnim premoženjem
države, je zbralo poročila drugih državnih organov, Vlada pa jih po seznanitvi posreduje
Državne zboru Republike Slovenije
Priložena poročila zajemajo podatke posameznih državnih organov o realizaciji njihovih
odlokov za leto 2014 in podatke o realizaciji nameravanih sklenitev pravnih poslov izven
veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države skladno z ZSPDSLS ter sklepom
Vlade Republike Slovenije z dne 31.1.2014.
Ker je smiselno, da se državnemu zboru sočasno predložijo tako poročila drugih državnih
organov kot tudi Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za
organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne
agencije in javne sklade za leto 2014, pri pripravi katerega je prišlo do zamude zaradi
reorganizacije resornih ministrstev na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državni upravi se z zamudo pošiljajo tudi priložena poročila, ki pa se tokrat posredujejo prvič
od sprejetja ZSPDSLS.
Vir: MJU
Vlada o Zagonskem elaboratu vladnega strateškega razvojnega projekta P4
Vlada RS potrjuje Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P4:
Reorganizacija informatike v državni upravi, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa.
Obenem Vlada Republike Slovenije potrjuje nadaljevanje izvedbe tega vladnega strateškega
razvojnega projekta. Ministrom nosilnega in sodelujočih ministrstev in predstojnikom organov v
sestavi pa nalaga, da zagotovijo izvedbe nalog, načrtovanih v Zagonskem elaborate, v
predvidenem časovnem obdobju ter aktivno sodelovanje pri reševanju potencialnih zastojev
med izvedbo projekta.
Kot določa spremenjen Zakon o državni upravi, v obdobju do 1. januarja 2018 Ministrstvo za
javno upravo prevzema v upravljanje informacijsko komunikacijske sisteme državne uprave ter
zaposlene in finančna sredstva, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.
Vlada Republike Slovenije se je 18. 3. 2015 seznanila s Predlogom načrta prenove in
programa ukrepov za prenovo informatike v državni upravi ter sprejela Akcijski načrt za
njegovo izvedbo. V tem načrtu so bili predvideni ukrepi, ki posamezna ministrstva združujejo v
enotno upravljanje Ministrstva za javno upravo. V tem okviru so bili oblikovani štirje temeljni
sklopi ukrepov, ki se nanašajo na konsolidacijo infrastrukture, konsolidacijo finančnih sredstev,
konsolidacijo kadrovskih virov ter vzpostavitev centralne nabavne funkcije na področjih, kot jih
definira Zakon o državni upravi.
Strateški razvojni projekt P4: Reorganizacija informatike v državni upravi, z vizijo vzpostavitve
sistema za centralizirano upravljanje, vzdrževanje ter strateški razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov v državni upravi, poteka intenzivno že od leta 2014, ko so bile
sprejete pravne podlage. Do danes je bilo zaključenih že nekaj ključnih podprojektov kot so
vzpostavitev sistema centralnega naročanja na področju IT, vzpostavitev Državnega
računalniškega oblaka in prenova jedra centralnega komunikacijskega omrežja. Poleg tega je
v izvajanju operativni prevzem organov v upravljanje, skladno s predvideno dinamiko.
Celoten projekt bo potekal do konca leta 2017 in v tem času je v načrtu izvedba še drugega
dela tehničnega prevzema organov, vključno s kadrovsko in finančno konsolidacijo, na podlagi
Zakona o državni upravi.
Vir: MJU
Zavrnitev zahteve podjetja za podaljšanje koncesije za izvajanje obvezne državne
gospodarske javne službe na dimnikarskem območju Rogatec
Vlada RS je izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo podjetnika Dimnikarstvo Neja, Brezak
Davor s. p., Podplat, za podaljšanje koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske
javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in
varstva pred požarom na dimnikarskem območju Rogatec.
Vlada je z odločbo 29. 10. 2014 koncesijo na dimnikarskem območju Rogatec podelila
podjetniku Dimnikarstvo Neja, Brezak Davor s. p., 28. 11. 2014 je bila z izbranim
koncesionarjem sklenjena koncesijska pogodba za čas do 31. 12. 2015.
Skladno s spremembami Zakona o varstvu okolja lahko vlada koncesijo podaljša na zahtevo
koncesionarja, ki jo lahko vloži najkasneje v roku treh mesecev pred iztekom veljavnosti
koncesijske pogodbe za koncesionarje, ki jim koncesijska pogodba poteče med 15. aprilom
2016 in 31. decembrom 2016, oziroma najkasneje do 15. januarja 2016 za tiste koncesionarje,
ki jim koncesijska pogodba poteče med 31. decembrom 2015 in 14. aprilom 2016, podaljša do
31. 12. 2016, in sicer le, če koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet
postopek za odvzem koncesije. Podjetnik Dimnikarstvo Neja, Brezak Davor s. p. je zahtevo za
podaljšanje veljavnosti oz. sklenitev koncesijske pogodbe za dimnikarsko območje Rogatec
vložil 15. 1. 2016.
Uredba določa, da mora koncesionar voditi evidenco malih kurilnih naprav in storitev
dimnikarske službe ter navedene podatke vpisati v evidenco EviDim, ki jo vodi Ministrstvo za
okolje in prostor (MOP). MOP je pri nadzoru izvajanja uredbe, in sicer z vpogledom v evidenco
EviDim ugotovil, da koncesionar svojih obveznosti ni izpolnil, saj zahtevanih podatkov ni vpisal
v evidenco kljub predhodnim pozivom, zato je MOP podjetje z dvema dopisoma seznanil z
uvedbo postopka za odvzem koncesije na dimnikarskem območju Rogatec ter ga hkrati
pozval, da posreduje zahtevane podatke v evidenco.
MOP po vpogledu v evidenco EviDim ugotavlja, da koncesionar vse do 16. 6. 2016 kljub
pozivom za dimnikarsko območje Rogatec ni vpisal niti ene kurilne naprave. Skladno s
spremembami Zakona o varstvu okolja bo MOP za dimnikarsko območje Rogatec objavil javni
poziv za podelitev začasne koncesije do 31. 12. 2016.
Vir: MOP
Vlada izdala uredbo glede obvezne revizije subjektov javnega interesa
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o posebnih zahtevah
v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.
Omenjena uredba je potrebna za določitev pristojnega organa za izvajanje nalog iz Uredbe
537/2014/EU.
Peti odstavek 20. člena Uredbe 537/2014/EU določa, da vsaka država članica imenuje pristojni
organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog iz omenjene uredbe in za zagotavljanje, da se
uporabljajo določbe omenjene uredbe.
V skladu z navedenim je kot tak organ določena Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki
je bila ustanovljena z Zakonom o revidiranju in ima že od začetka delovanja v letu 2009 v
uresničevanju javnega nadzora nad revidiranjem pristojnost in odgovornost nad:
- sprejemanjem pravil revidiranja (standardov revidiranja, etičnih poklicnih standardov,
standardov obvladovanja revidiranja) in določanjem hierarhije pravil revidiranja, ki niso
predpisi;
- izobraževanjem za pridobitev naziva pooblaščeni revizor;
- izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja
ter registracijo zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav;
- stalnim izobraževanjem pooblaščenih revizorjev;
- zagotavljanjem kakovosti revizijskega dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.
To je hkrati tudi področje, ki ga v relevantnem delu ureja Uredba 537/2014/EU.
Vir: MF
Vlada sprejela konsolidirano bilanco države in občin za leto 2015
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Konsolidirano premoženjsko bilanco države in
občin na dan 31.12.2015 in jo ob zaključnem računu državnega proračuna predloži državnemu
zboru.
Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je akt vlade, v katerem je prikazano
konsolidirano stanje premoženja države in občin na dan 31. decembra tekočega leta (93. člen
ZJF). Konsolidirano premoženjsko bilanco se izdela na podlagi podatkov iz bilanc stanja (29.
člen ZR) in podatkov poslovnih knjig. Vlada vsaki dve leti ob zaključnem računu državnega
proračuna predloži državnemu zboru tudi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin
(94. člen ZJF). Zadnjič jo je predložila za stanje na dan 31.12.2013, zato jo letos predlaga za
stanje na dan 31.12.2015.
Namen prikazovanja konsolidirane premoženjske bilance države in občin je prikazati vrednost
finančnega in stvarnega premoženja v lasti države ter občin kot tudi vrednost obveznosti, ki jih
imajo država ter občine do drugih domačih in tujih subjektov. Finančno premoženje so denarna
sredstva, denarne terjatve in terjatve za premoženje v upravljanju ter delnice in deleži na
kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe, ki niso proračunski uporabniki. Stvarno
premoženje so premičnine in nepremičnine.
Bilančna vsota premoženja države in občin na dan 31.12.2015 znaša 48,16 mrd evrov in se je
glede na stanje, izkazano na dan 31.12.2014, v letu 2015 povečala za 5,38 % oziroma 2,46
mrd evrov.
Vir: MF
Vlada povečala namensko premoženje Sklada za nasledstvo
Vlada RS je na današnji redni seji povečala namensko premoženje Sklada Republike
Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, za denarna sredstva po stanju na dan 31. 12. 2015
za 17.110.927,58 EUR. Po povečanju namensko premoženje Sklada Republike Slovenije za
nasledstvo, javnega sklada, znaša 2.158.881,90 CHF, 20.204,72 GBP, 50.160.463,23 USD in
51.942.416,56 EUR, kar preračunano po referenčnem tečaju ECB na dan 31. 12. 2015 skupaj
znaša 100.036.176,74 EUR.
Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, javni sklad (v nadaljevanju: Sklad), je ustanovljen na
podlagi Zakona o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku
Republike Slovenije za nasledstvo (ZSNVPN) z namenom izvajanja Sporazuma o vprašanjih
nasledstva in s tem v zvezi za uveljavljanje pravic in poravnavanje obveznosti Republike
Slovenije v postopku delitve premoženja, pravic in obveznosti nekdanje SFRJ ter opravljanja
drugih nalog, povezanih z vprašanji nasledstva nekdanje SFRJ.
Vlada Republike Slovenije kot ustanovitelj Sklada odloča tudi o povečanjih in zmanjšanjih
namenskega premoženja Sklada, kar se vpiše v sodni register. Premoženje, ki ga je Republika
Slovenija v preteklem obdobju pridobila na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva, v
skladu s prvim odstavkom 11. člena ZSNVPN predstavlja namensko premoženje Sklada, zato
se s predlogom sklepa vlade formalno predlaga povečanje namenskega premoženja Sklada v
znesku pridobljenega premoženja, kar bo podlaga za vpis v sodni register. 8. in 10. člen Akta o
ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, pa med drugim
določata, da je namensko premoženje Sklada (poleg že opredeljene vrednosti in vrste
namenskega premoženja) tudi drugo premoženje, ki ga vlada na podlagi sklepa prenese na
Sklad, in da se namensko premoženje ter vsakokratna sprememba vrste in njegove vrednosti
vpiše v sodni register.
Sklad je v preteklih letih iz naslova izvajanja Sporazuma o vprašanjih nasledstva prejel
določena sredstva, ki predstavljajo dodatno namensko premoženje, zato je bilo potrebno
sprejetje formalnega sklepa o njegovem povečanju in posledično vpis v sodni register.
Vir: MF
Vlada sprejela ugovor na predlog revizijskega poročila glede zaključnega računa
proračuna 2015
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Ugovor na Predlog revizijskega poročila o Predlogu
zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2015.
Vlada je odločila, da sprejema Ugovor na predlog revizijskega poročila o Predlogu zaključnega
računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2015 in da ne bo upoštevala nobenega
popravka revizorja. Obenem tudi sprejema Dokončen predlog zaključnega računa Proračuna
Republike Slovenije za leto 2015 skladno s 97. členom ZJF.
Vir: MF
Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji leta 2015
Vlada RS je sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji
leta 2015, ki se ga posreduje v Državni zbor RS in objavi na spletni strani Uprave RS za
jedrsko varnost.
Leto 2015 je na področju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajočim sevanjem minilo brez
pretresov. Nuklearna elektrarna Krško je obratovala brez večjih težav. Ker so spomladi izvedli
redni remont, je bila letna proizvodnja električne energije nekoliko nižja kot rekordno leto pred
tem.
Poleti se je po več letih sestala meddržavna komisija za spremljanje uresničevanja
meddržavne pogodbe o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Potrdila je namero
lastnikov NEK, slovenskega podjetja GEN Energija in hrvaškega Hrvatska elektroprivreda, da
podaljšata obratovalno dobo NEK od leta 2023 do leta 2043. Potrdili so tudi projekt gradnje
suhega skladišča izrabljenega goriva na lokaciji NEK in pripravo novega progama razgradnje
in odlaganja radioaktivnih odpadkov.
NEK je podala vlogo za podaljšanje obdobja izvedbe načrtovanih varnostnih posodobitev na
podlagi naukov po nesreči v Fukušimi leta 2011 in zaradi podaljšanja obratovalne dobe NEK.
Zaradi zahtevnosti in cene projektov jih ne bi bilo možno v celoti izpeljati do predvidenega leta
2018, pač pa naj bi rok za izvedbo podaljšali za dva remontna cikla, tj. do leta 2021. Del
projektov je že v izvajanju.
Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča
nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, ki naj bi predvidoma začelo
poskusno obratovati leta 2020.
Odlagališče rudarske jalovine Jazbec na območju nekdanjega rudnika Žirovski vrh je v
dolgoročno upravljanje prevzela ARAO. Za odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt pa je
Ministrstvo za okolje in prostor naročilo izdelavo dveh študij, ki bosta lahko podlaga za
dokončanje sanacije tega odlagališča in posledično predajo ARAO v dolgoročno upravljanje.
Leta 2015 ni bilo večjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo
intervencij zaradi najdb virov ionizirajočega sevanja na terenu.
Državni zbor je sprejel spremembo Zakona o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrski
varnosti, ki poenostavlja nekatere upravne postopke in uvaja nekaj dopolnitev zaradi
najnovejših dognanj.
Leta 2015 je bila pripravljena tudi resolucija s strategijo in programom ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025. Opravljena je bila javna
obravnava in medresorsko usklajevanje, sprejem v državnem zboru pa je predviden v letu
2016.
Vir: MOP
Vlada sprejela Uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo
Vlada RS je sprejela Uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo.
Uredba določa vrsto ukrepov, upravičence, pogoje in postopke za dodelitev pomoči za
nadaljnje izredne začasne ukrepe na trgu s svežim sadjem in zelenjavo na podlagi Delegirane
uredbe Komisije št. 2016/921 z dne 10. junija 2016 o določitvi nadaljnjih začasnih izrednih
podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave.
Omenjena Delegirana Uredba Komisije vzpostavlja nadaljnje začasne izredne ukrepe podpore
za sektor sadja in zelenjave za preprečevanje in obvladovanje kriz, in sicer kot odziv na krizo
zaradi podaljšanja ruskega embarga do avgusta 2016. Skupna količina pridelka, do katere je
Republika Slovenija upravičena, je 3.000 ton sadja oziroma zelenjave, ki ga Republika
Slovenija namenja za ukrep Umik s trga z brezplačno razdelitvijo.
Slovenski pridelovalci bodo tako lahko uveljavljali ukrep umik s trga:
z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen
odobri država (Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas),
z brezplačno razdelitvijo vzgojno-izobraževalnim zavodom (vrtci, osnovne šole, osnovne
šole s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami, domovi za učence s posebnimi potrebami, srednje šole, dijaški domovi),
centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, javnim zavodom na področju institucionalnega
varstva starejših, varstveno delovnim centrom, centrom za usposabljanje, delo in varstvo,
-
materinskim domovom in varnim hišam, zavetiščem za brezdomce, zavodom za
prestajanje kazni zapora in prevzgojnim domovom ter javnim zdravstvenim zavodom, ki
opravljajo bolnišnično dejavnost ter
brezplačno oddajo ali prodajo pridelka predelovalnim obratom
Pomoč po Uredbi o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo se nameni
za naslednje vrste sadja in zelenjave:
-
SADJE: jabolka, hruške, slive, češplje, breskve, nektarine, kivi, kaki
ZELENJAVA: paradižnik, korenček, belo zelje, sladka paprika, cvetača, brokoli, kumare
Glede na letošnjo aprilsko pozebo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje,
da se bo ta ukrep izvajal v bistveno manjšem obsegu kot lansko leto (lani so sicer glavnino
umika predstavljala jabolka).
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z analizo stanja dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti po
uskladitvi z Zakonom o kmetijstvu in uredbah o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Vlada RS se je seznanila z analizo stanja dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti po
uskladitvi z Zakonom o kmetijstvu in uredbah o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Vlada Republike Slovenije je na 48. redni seji konec lanskega julija sprejela sklep, da
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi analizo stanja dovoljenj za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti po uskladitvi z Zakonom o kmetijstvu in uredbah o
dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo uskladiti
opravljanje dopolnilnih dejavnosti v skladu z Zakonom o kmetijstvu in Uredbo o dopolnilnih
dejavnostih na kmetiji. Tudi po 1. januarju 2016 so dovoljenja za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji še vedno v veljavi, ne glede na to, na osnovi katere uredbe o dopolnilnih
dejavnostih na kmetiji so bila izdana. Prilagoditev dovoljenj z določbami veljavne uredbe se je
sicer izvajala počasneje, kot je bilo predvideno. Predvideva se, da bo večina nosilcev
dopolnilnih dejavnosti, ki jih bodo še naprej opravljali, uredila izpolnjevanje pogojev za svoje
dejavnosti.
Analiza stanja dovoljenj po uskladitvi z Zakonom o kmetijstvu in uredbah o dopolnilnih
dejavnostih na kmetiji temelji na primerjavi števila dopolnilnih dejavnosti na presečna datuma
1. januar 2015 in 11. maj 2016 ter deležu vpisa dovoljenj v Register kmetijskih gospodarstev.
1. 1.2015
11.5.2016
delež vpisanih
število kmetij
4.859
1.791
37 %
število nosilcev dopolnilnih dejavnosti
4.635
1.810
39 %
število dopolnilnih dejavnosti
15.358
6.319
41 %
Iz primerjave je razvidno občutno zmanjšanje dopolnilnih dejavnosti na kmetij, za kar je možnih
več razlogov, kot npr.:
− po veljavni uredbi ni možno pridobiti dovoljenja za dejavnosti, ki so se lahko opravljale v
prehodnem obdobju; kot so perutninarstvo, vrtnarstvo, trsničarstvo itd. Skupaj je bilo v
registru 730 takšnih dovoljenj. Te dejavnosti je kot druge kmetijske dejavnosti potrebno le
priglasiti pri davčnem organu. Obdavčitev in vodenje knjigovodstva sta enaka; ni pa
potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti;
− veljavna uredba ne omogoča več opravljanja določenih dopolnilnih dejavnosti, kot so
planšarije, dajanje v najem (zgradbe, mehanizacija, oprema), oddajanje športnih rekvizitov,
žičnice itd;
− povečali so se stroški pavšalnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za
nosilce dopolnilne dejavnosti, ki niso obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi
opravljanja kmetijske dejavnosti, kar vpliva na opravljanje dopolnilne dejavnosti, ki se
opravlja v manjšem obsegu npr. priprava marmelade;
− veljavna uredba določa dodatne zahteve, kot so zagotavljanje gozdnih površin v primeru
predelave gozdno lesnih sortimentov in predelave zelišč, omejitve proizvedene električne
−
−
energije, mesto opravljanja dejavnosti in nudenje hrane na vseh dejavnostih turizma, ki je
gostinska dejavnost;
izključevanje opravljanja enake vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji v obliki s.p. ali
podjetja po določbah Zakona o kmetijstvu-1;
dovoljenje si pridobijo le tisti nosilci, ki bodo dejansko opravljali dopolnilno dejavnost.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z Načrtom za izvedbo ukrepov iz Poročila o izvedbi nadzora nad
delom lovišč s posebnim pomenom v upravljanju ZGS v letih 2013 in 2014
Vlada RS se je seznanila z Načrtom za izvedbo ukrepov iz Poročila o izvedbi nadzora nad
delom lovišč s posebnim namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) v letih
2013 in 2014. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvajanju ukrepov iz prejšnje
točke poroča Vladi RS do konca decembra 2017.
ZGS ima v upravljanju deset lovišč s posebnim namenom (LPN), in sicer: Kozorog Kamnik,
Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska
Reka, Žitna gora in Ljubljanski vrh. V letu 2013 je večina LPN-jev (8) imela negativno razmerje
med prihodki in odhodki, katerega ZGS ni mogel pokriti s svojo tržno dejavnostjo, zato je
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano moralo s prerazporeditvijo zagotoviti
potrebna finančna sredstva. Na podlagi navedenega je Vlada RS dne 12. 9. 2014 izdala sklep
št. 47603-25/2014/11, v katerem je naložila MKGP, da pripravi predloge sprememb predpisov
ali ukrepe, s katerimi se zagotovi vzdržno financiranje javne gozdarske službe, in da v obdobju
od sprejetja tega sklepa do konca leta 2015 izvede nadzor nad delom LPN, analizira njihovo
delo in na osnovi tega pripravi predloge sprememb predpisov ali ukrepe za njihovo
učinkovitejše in smotrnejše poslovanje.
MKGP je nadzor nad delom LPN opravil v lanskem letu in pripravil predmetno Poročilo o
izvedbi nadzora nad delom lovišč s posebnim pomenom v upravljanju ZGS v letih 2013 in
2014 ter Načrt za izvedbo posameznih ukrepov, navedenih v poročilu, nosilce ukrepov ter roke
za izvedbo.
Vir: MKGP
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Pogačnika
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Marka
Pogačnika v zvezi z ukrepanjem vlade na napoved nižje gospodarske rasti.
Pogačnik sprašuje vlado tudi, kdaj lahko pričakuje rebalans državnega proračuna za letošnje
leto.
Vlada odgovarja, da je pri načrtovanju fiskalnih tokov ob pripravi Programa stabilnosti 2016 že
uporabila Pomladansko napoved gospodarskih gibanj UMAR za 2016 in s tem že upoštevala
spremenjene makroekonomske okoliščine, tudi za leto 2016. V Programu stabilnosti in
Nacionalnem reformnem programu so navedeni ključni cilji in ukrepi, ki jih Vlada izvaja ali
načrtuje za dosego zastavljenih ciljev.
Obenem vlada odgovarja tudi, da na podlagi dosedanje realizacije državnega proračuna in
makroekonomskih gibanj v prvem četrtletju 2016, ocenjuje, da so gibanja skladna z
načrtovanimi javnofinančnimi tokovi na podlagi pomladanske napovedi UMAR, zato rebalans
proračuna za leto 2016 ni potreben.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče glede mnenja Državnega sveta o Letnem poročilu o učinkovitosti
in uspešnosti sodišč za leto 2015
Vlada RS ugotavlja, da se je na podlagi predstavljenih podatkov o poslovanju sodišč v
Letnemu poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2015 mogoče strinjati tako z
oceno Vrhovnega sodišča RS, da je bilo izvajanje sodne oblasti v letu 2015 pozitivno, kot tudi
z izraženo oceno Državnega sveta, ki je v mnenju pohvalil pripravo poročila in izboljšanje
rezultatov dela sodišč. Sodstvo kot celota je, ob tem ko je zmanjšalo število sodnikov,
obvladovalo pripad, zmanjšalo število nerešenih zadev in skrajšalo pričakovani čas rešitve
zadev ter povprečni čas rešitve zadev za pomembnejše zadeve. Pozitivni rezultati so bili
doseženi tudi po posameznih vrstah sodišč. Vendarle pa je ob predstavljenih rezultatih
potrebno tudi izpostaviti, da se je pripad zadev v letu 2015 glede na leto 2014 zmanjšal ter da
so sodišča rešila manj zadev kot leta 2014, znižala pa se je tudi učinkovitost sodnikov, ki so na
vseh vrstah sodišč, z izjemo Vrhovnega sodišča RS, rešili manj pomembnejših zadev kot v letu
2014.
V Letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2015 se je Vrhovno sodišče RS
osredotočilo zlasti na pozitivne skupne kazalnike uspešnosti po posameznih vrstah sodišč, pri
čemer pa je zanemarilo negativna odstopanja posameznih sodišč, ki jih je mogoče razbrati
zlasti iz tabel z zbirnimi statističnimi podatki v prilogi. Tako je na podlagi teh podatkov mogoče
ugotoviti, da se je kar na petih okrožnih sodiščih povečalo število nerešenih vseh zadev ter
nerešenih pomembnejših zadev, in sicer na Okrožnem sodišču na Ptuju za 17,6 %, na
Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu za 9,9 %, na Okrožnem sodišču v Mariboru za 9,6 %, na
Okrožnem sodišču v Krškem za 7,7 % in na Okrožnem sodišču v Celju za 4,9 %, kar pomeni,
da ta sodišča pripada zadev niso obvladovala. Prav tako je na podlagi teh podatkov in s
primerjavo posameznih višjih sodišč mogoče razbrati nekoliko slabše poslovanje Višjega
sodišča v Kopru, kjer se je kljub 7,3 % manjšemu pripadu pomembnejših zadev število
nerešenih pomembnejših zadev povečalo za 7,7 %.
Pri primerjalni oceni zbranih podatkov Vrhovno sodišče RS sicer opozarja, da je treba
upoštevati posamezne notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na dosežene rezultate sodišč,
kljub temu pa bi bilo vsaj pri zgoraj izpostavljenih odstopanjih pričakovati, da bo samo
konkretno opredelilo, kateri so bili tisti dejavniki, ki so botrovali takšnim rezultatom. Prav tako bi
bila na mestu ocena, ali so zaradi doseženih rezultatov potrebni kakšni ukrepi.
V zvezi s posameznimi segmenti, povezanimi s poslovanjem sodišč, ki jih je v mnenju
izpostavil Državni svet, Vlada RS ugotavlja, da so bila že na sami seji podana ustrezna
pojasnila s strani Vrhovnega sodišča RS in Ministrstva za pravosodje, ki so v mnenju tudi
predstavljena.
Vir: MP
Vlada sprejela odziv na predloge KNOVS glede varovanja kritične infrastrukture v RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela odziv na sprejete ugotovitve in stališča na 20. izredni seji
Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ob obravnavi točke
»Poročilo Evropskega policijskega urada (EUROPOL) in problematika varovanja kritične
infrastrukture v Republiki Sloveniji«.
Vlada Republike Slovenije je v svojem mandatu že večkrat poudarila pomen zagotavljanja
nacionalne varnosti Republike Slovenije, zato se zelo dobro zaveda groženj in tveganj v
širšem in ožjem mednarodnem okolju kot tudi doma. Trenutne varnostne razmere v svetu
zahtevajo proaktivno sodelovanje in usklajeno koordinacijo celotnega nacionalno varnostnega
sistema Republike Slovenije, in ne samo zaščite kritične infrastrukture, kar Vlada Republike
Slovenije spodbuja in namenja kar nekaj kadrovskih, materialnih, finančnih virov za
posodobitev nacionalno varnostnega sistema RS preko zakonodajnih in organizacijskih
posodobitev sistema notranje varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnega sistema.
Vir: MNZ
Vlada sprejela poročilo o izvajanju Akcijskega programa za invalide 2014 – 2021 za leto
2015
Vlada RS se je na današnji redni seji sprejela poročilo o izvajanju Akcijskega programa za
invalide 2014 – 2021 za leto 2015.
Vlada je 9. januarja 2014 sprejela Akcijski program za invalide 2014 – 2021 (API). Poročilo o
uresničevanju API 2014–2021 v letu 2015 je predvsem namenjeno pregledu novosti in
kontinuiranih dejavnosti za invalide ter zrcali stanje invalidskega varstva v Republiki Sloveniji.
Namen Akcijskega programa za invalide je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in
enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega
dostojanstva. Program obsega 13 temeljnih ciljev in 91 ukrepov, ki celovito urejajo vsa
področja življenja invalidov in se nanašajo na obdobje 2014–2021.
Poročilo na področju dela in zaposlovanja v letu 2015 zaznava številne aktivnosti, predvsem
na področju zaposlitvene rehabilitacije in socialne vključenosti (npr. izvajanje projektnih
aktivnosti, raziskovalni programi, strokovna srečanja, izobraževanje strokovnih delavcev). Več
invalidov je bilo na novo zaposlenih pri izvajanju projektov, kar povečuje enake možnosti in
spodbuja socialno vključenost ranljivih družbenih skupin. Kljub temu več akterjev meni, da bi
bilo v splošnem treba povečati število zaposlenih invalidov.
Na področju visokošolskega izobraževanja se je v zadnjih letih študentom s posebnimi
potrebami omogočilo ustrezne prilagoditve študijskega procesa in študijskega okolja. Tudi na
na področju ozaveščanja in informiranja poročilo zazna napredek, saj je v letu 2015 potekalo
več projektov (na nacionalni in mednarodni ravni) in aktivnosti (dogodki, seminarji, delavnice,
strokovna srečanja). Pri bivanju in vključevanju je največ aktivnosti potekalo v okviru
zagotovitve in ureditve osebne asistence.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Uredbo o izvajanju evropske uredbe o elektronski identifikaciji
Na ravni Evropske unije je bila sprejeta uredba, ki določa skupna pravila za odpravo obstoječih
ovir pri čezmejni uporabi sredstev elektronske identifikacije, ki se v državah članicah
uporabljajo za avtentikacijo, vsaj za javne storitve in za zagotovitev, da bosta za dostop do
čezmejnih spletnih storitev, ki jih zagotavljajo države članice, omogočeni varna elektronska
identifikacija in avtentikacija. Uredba zahteva, da države članice EU do 1. julija letos določijo
pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve njenih določb in sprejmejo vse ukrepe, potrebne
za zagotovitev njihovega izvajanja ter da o tem obvestijo Evropsko komisijo. Zato je za
izvajanje Uredbe potrebno sprejeti Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o elektronski identifikaciji in
storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi pripadajoče
direktive. To je vlada storila na današnji seji.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 v letu
2015 in ga predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru
Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 je Državni zbor sprejel 27.
novembra 2013. Na podlagi 13. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
vlada vsako leto najpozneje do konca junija predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju
nacionalnega programa za kulturo v preteklem letu z oceno rezultatov.
Poročilo o izvajanju NPK 2014–2017 sledi strukturi osnovnega dokumenta: sestavljeno je iz 27
poglavij, ki si sledijo v enakem zaporedju in nosijo enake naslove. Vsako poglavje se zaključi s
preglednico, v kateri so navedeni kazalniki uresničevanja ciljev, njihove načrtovane vrednosti
ob zaključku trajanja nacionalnega programa ter dosežene vrednosti v letih 2014 in 2015.
Za presojo uresničevanja prvih 87 ciljev, ki izhajajo iz poglavij 1 do 24 (gre za posamezna
področja umetnosti in kulture, za področja, ki prečijo vsa posamezna področja, in 5 poglavij, ki
obravnavajo vprašanja trga dela v kulturi), je določenih 392 kazalnikov, od tega 266 s ciljno
vrednostjo, ki je praviloma postavljena v leto 2017.
Dosežene ali celo presežene so ciljne vrednosti kazalnikov, ki se nanašajo na bolj ali manj
redno dejavnost Ministrstva za kulturo oziroma lokalnih skupnosti.
Vsaj za 32 dejavnosti, ki jih obravnavajo kazalniki, pa na voljo ni dovolj sredstev; ravno tako
tudi ne za 54 investicij od skupno 59 investicij: pri tem velja pripomniti, da je seštevek
ocenjenih vrednosti teh investicij 520,78 milijonov evrov – kar je trikratnik letnega proračuna
ministrstva za kulturo. Ta številka je jasen znak, da je potrebno koncept Nacionalnega
programa za kulturo temeljito prenoviti, kar MK v prihodnjem letu ob pripravi novega NPK
2018-2021 tudi načrtuje.
Vir: MK
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju Akcijskega načrta v zvezi z organizacijo in
izvedbo opravljanja pripravništev
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o izvajanju Akcijskega načrta v
zvezi z organizacijo in izvedbo opravljanja pripravništev v Sloveniji in ga posredovala Odboru
za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poročilo o izvajanju Akcijskega načrta vsebuje informacije, kako se izvajajo zaveze, zapisane v
Akcijskem načrtu v zvezi z organizacijo in izvedbo opravljanja pripravništev v Republiki
Sloveniji oziroma, kakšno je trenutno stanje na področju izvajanja pripravništev.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v skladu z zavezami iz
Akcijskega načrta pripravilo program za zaposlitev 100 pripravnikov na področju socialnega
varstva. Spremenjen je bil tudi Zakon o socialnem varstvu, ki ga je Državni zbor sprejel 20. 5.
2016. Mednarodna analiza v okviru priprave zakona je pokazala, da pripravništva v socialnem
varstvu v drugih državah ni, da pa obstaja praksa v okviru študija ter akreditacija poklica in
prijava v register poklicev. Na podlagi razprave z različnimi strokovnimi skupinami je bil zakon
spremenjen na način, da se odpravi pripravništvo kot obvezni pogoj za pristop k strokovnemu
izpitu na področju socialnega varstva. K strokovnemu izpitu pa lahko pristopijo kandidati, ki so
opravili pripravništvo ali kandidati, ki niso opravljali pripravništva, imajo pa šest ali devet
mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva.
Pripravljen je tudi program Pripravništvo za mlade iskalce prve zaposlitve, ki se bodo
zaposlovali pri Inšpektoratu RS za delo, Finančni uprava RS in Upravi RS za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin. Namen programa je pod vodstvom mentorstva za samostojno
opravljanje dela usposobiti iskalce prve zaposlitve, ki bodo na ta način pridobili in krepili svoje
sposobnosti, znanja, veščine ter spretnosti.
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog novega Zakona o javnih uslužbencih, v
katerem je v skladu z zavezo vlade črtan člen, ki je omogočal volontersko pripravništvo.
Spremembo zakonodaje pa je pripravilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja je bil v vladno proceduro vložen 13. 4. 2016. Po sprejemu na vladi 20. 4. 2016 je
bil predlog zakona posredovan v Državni zbor v nadaljnjo obravnavo.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi s
problematiko in evidentiranjem zastaranih zadev
Poslanec Jože Tanko je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s
problematiko in evidentiranjem zastaranih zadev.
V zvezi s predmetnim poslanskim vprašanjem je treba najprej pojasniti, da niti Vlada RS niti
Ministrstvo za pravosodje ne razpolagata s statističnimi podatki glede zastaranja zadev ter s
podatki o razlogih za zastaranje, zaradi česar je Ministrstvo za pravosodje za podatke in
pojasnila zaprosilo Vrhovno sodišče RS.
Podatki, ki jih je na podlagi zaprosila ministrstva posredovalo Vrhovno sodišče RS, so zajeti iz
podatkovnega skladišča in zajemajo obdobje od vključno leta 2012 dalje, ko je bil
informatizirani iK sistem uveljavljen kot uradni vir podatkov. V poslanskem vprašanju sicer
zaprošate za podatke od leta 2010 naprej, vendar bi to pomenilo fizični pregled spisov za leti
2010 in 2011, kar bi nesorazmerno obremenjevalo delo sodišč. Zaprošeni podatki glede
primerov, ki so zastarali z ustavitvijo postopka brez opravljene glavne obravnave, in primerov
zastaranja po opravljeni glavni obravnavi od leta 2012 po posameznih sodiščih so razvidni iz
tabele, ki vsebuje tudi izračun deleža, ki ga zastarane zadeve predstavljajo med vsemi
rešenimi zadevami na posameznem sodišču.
V zvezi z razlogi za zastaranje v postopkih, v katerih ni bila opravljena glavna obravnava, in v
postopkih, kjer je do zastaranja prišlo po opravljenih narokih za glavno obravnavo, Vrhovno
sodišče RS pojasnjuje, da sistem iK in posledično tudi podatkovno skladišče teh podatkov ne
vsebujeta, zaradi česar bi bilo treba razloge poiskati v konkretnih spisih in preveriti vsebino
konkretnih zadev, kar pa bi za sodišča predstavljajo nesorazmerno obremenitev. Hkrati pa
Vrhovno sodišče RS pojasnjuje, da zastaranju in posledično sklepom o ustavitvi postopka
pogosto botruje nedosegljivost obdolženca, njegovo (ali zagovornikovo) izogibanje prevzemu
vabil, nepopolni podatki obdolžencev iz tujine (kar je še posebej prisotno pri sodiščih iz
obmejnih območij) in podobni razlogi neodzivnosti, zaradi katerih do izvedbe naroka sploh ne
pride. Pomemben dejavnik, ki vpliva na zastaranje, je tudi čas, ki preteče, preden je zadeva
predložena v reševanje sodišču, saj se tudi ta čas všteva v zastaralni rok.
Glede vprašanja, koliko je primerov, ko po končanem postopku ni izdana sodba v zakonitem
roku, Vrhovno sodišče RS pojasnjuje, da je sodba izdana z razglasitvijo sodbe po opravljeni
obravnavi. Če pa poslanca zanimajo primeri, ko bi predolgo trajala izdelava pisnega odpravka
sodbe in bi v tem času nastopilo zastaranje, pa tega podatka ni mogoče pridobiti, saj v sistemu
iK ni možnosti za evidentiranje takih primerov.
Vir: MP
Vlada o pisni poslanski pobudi poslanca Luke Mesca v zvezi z ustanovitvijo skupnih
podpornih služb za javni sektor
Vlada RS je sprejela mnenje na pisno poslansko pobudo Luke Mesca v zvezi z ustanovitvijo
skupnih podpornih služb za javni sektor.
Poslanec Luka Mesec v svoji pobudi navaja, da se je v času prehoda v kapitalizem razširilo
zunanje opravljanje del (outsourcing) v državnih organih in javnih zavodih, ki je po mnenju
poslanca družbeno škodljivo, »ker ločuje že tako slabo plačane delavce od ostalih javnih
uslužbencev, s čimer je onemogočeno njihovo sindikalno organiziranje. V takih okoliščinah
večina delavcev prejema bistveno slabše plače in ima manj pravic iz dela, kot bi jih imeli, če bi
bili zaposleni neposredno pri uporabnikih – ustanovah in organih javnega sektorja.«
Poslanec, izhajajoč iz obsega outsourcinga in števila kršitev, česar samo z zaostritvijo
predpisov in s temeljitejšim nadzorom po njegovem mnenju ni mogoče odpraviti, na Vlado RS
naslavlja poslansko pobudo, da pripravi celovit pregled obsega potrebnih podpornih služb, v
kadrovski načrtih zagotovi zaposlitev ustreznih profilov delavcev ter ustanovi skupno podporno
službo, ki bo zagotavljala storitve v tistih ustanovah oz. obdobjih, ko jih ne morejo opraviti
zaposleni ali pa bi bila zaposlitev zaradi manjšega obsega nesmotrna.
Vlada RS podaja Državnemu zboru RS odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi z
ustanovitvijo skupnih podpornih služb za javni sektor.
V letu 2015 je že bila s strani Ministrstva za javno upravo izvedena Analiza izvajanja funkcij
subjektov javne uprave in izdelava instrumentov primerljivosti subjektov javnega sektorja
(funkcijska analiza), ki je analizirala učinkovitost in produktivnost podpornih funkcij pri 240
subjektih javnega sektorja in je objavljena tudi na spletni strani Ministrstva za javno upravo1.
V okviru analize so bili oblikovani kazalniki stroškovne učinkovitosti ter produktivnosti, med
drugim pa je bilo analizirano tudi zunanje izvajanje podpornih funkcij.
Oblikovanih je bilo 7 krovnih ukrepov za racionalizacijo delovanja in poslovanja:
- optimizacija izvajanja skupnih služb za podporne funkcije,
- optimizacija administrativnih procesov,
- optimizacija poročanja,
- optimizacija geografske razporeditve organizacijskih enot subjektov javnega sektorja,
- optimizacija razmerja med zunanjim in notranjim izvajanjem podpornih funkcij,
- optimizacija organizacijskih ravni in
- poenotenje stroška dela po aktivnostih.
Kot eden izmed predlaganih ukrepov je bila predlagana tudi optimizacija razmerja med
zunanjim in notranjim izvajanjem podpornih funkcij. Temeljno podlago za presojo ustreznosti
razmerja med zunanjim in notranjem izvajanjem pa predstavlja presoja učinkovite poraba
javnih sredstev oziroma najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. O slednjem lahko
meritorno presojajo zgolj predstojniki organov, vzporedno pa obstaja vrsta pristojnih inštitucij,
ki v okviru nadzora presojajo tudi učinkovitost porabe javnih sredstev.
Na Ministrstvu za javno upravo je bilo v mesecu februarju 2016 vzpostavljeno tudi spletno
orodje Statist, ki omogoča transparenten in natančen pregled vseh oddanih naročil na enem
mestu in s tem nudi dodatno orodje za nadzor. Pri tem spletnem orodju, ki vsebuje podatke o
oddanih naročilih od 1. 1. 2013 in se vsakodnevno osvežuje, je na vstopni strani prikazana
oddaja naročil po desetih največjih naročnikih, desetih največjih ponudnikih, ki so naročilo
prejeli ter najbolj pogosto oddana naročila po predmetu in zakonski podlagi za tekoče leto.
Širši javnosti pa je, tudi za namene raziskovanj in nadzora, omogočen izvoz podatkov za
izbrane kriterije v datoteko v .csv formatu, kar omogoča večkratno uporabo podatkov. Prikaz
podatkov pa lahko posamezni uporabnik prilagaja svojim potrebam s pomočjo filtra, v katerem
ima možnost nastavitve različnih iskalnih parametrov.
Vlada RS aktivno pristopa in izvaja ukrepe tudi v smeri pravičnega plačila in zagotavljanja
spoštovanja tudi delovne in socialne zakonodaje izhaja iz Zakona o javnem naročanju, ki je
stopil v veljavo s 1. 4. 2016 in vsebuje vrsto instrumentov za preprečevanje tako socialnega
dumpinga kot tudi kršitev omenjene zakonodaje. Tako po novem z naročniki ne morejo
sodelovati zunanji izvajalci, ki so poleg ostalih, z ZJN-3 predpisanih razlogov za izključitev,
pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, izvajalci, ki jim je
bila najmanj dvakrat v zadnjih treh letih izrečena globa glede prekrška v zvezi s plačilom za
delo, subjekti, ki zaposlujejo tujce na črno in so izločeni iz postopov javnega naročanja za
nadaljnja tri leta, sodelovati pa ne morejo tudi tisti izvajalci, ki so neplačniki davkov,
prispevkov, drugih dajatev, ki jih pobira davčni organ (npr. trošarina) oziroma niso oddali REK
obrazcev za zadnjih 5 let. Zakon določa tudi obvezno izločanje ponudb, ki so neobičajno nizke
iz razloga nespoštovanja omenjene zakonodaje (delovna, socialna,...), še korak dlje pa gre
zakon z umestitvijo t.i. “socialne klavzule” kot obveznega pogodbenega določila v vsako
pogodbo o izvedbi javnega naročila, na podlagi katere zaradi kršitve te, torej delovne in
1
http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SOJ/Funkcijska_analiza/Funkcijska_a
naliza_-_Metodolsko_porocilo_fin.pdf
socialne zakonodaje, s strani izvajalca ali podizvajalca pri izvajanju konkretne pogodbe slednja
preneha veljati.
Nenazadnje je spoštovanje delovne, socialne in tudi okoljske zakonodaje po novem uvrščeno
tudi med temeljna načela javnega naročanja, ki zavezuje gospodarske subjektu k spoštovanju
omenjenega.
Gledano na splošni ravni se Vlada RS ne strinja s trditvijo, da je zunanje izvajanje podpornih
služb v javnem sektorju družbeno škodljivo samo po sebi, ker ločuje delavce pri zunanjih
izvajalcih in javne uslužbence ter onemogoča sindikalno organiziranje. Subjekti javnega
sektorja so primarno ustanovljeni za izvajanje svojih osnovnih dejavnosti, ki so opredeljene v
aktih o ustanovitvi, podporne funkcije pa so po svojem namenu tiste, ki omogočajo podporo
osnovnemu delovanju organizacij. Z vsebinskega vidika torej zunanje izvajanje ni sporno, če je
v tem primeru tudi bolj učinkovito, potrebno pa je slediti načelu dobrega gospodarjenja in
stalno presojati pravo razmerje med zunanjim izvajanjem in zagotovitvijo lastnih kadrovskih
virov. Ravno ta ukrep je bil izpostavljen kot eden ključnih tudi v funkcijski analizi. Ukrepi,
izvedeni na podlagi funkcijske analize, bodo predstavljali smer organizacijskih in funkcijskih
sprememb javne uprave, izvajali pa se bodo postopoma ter s strani resorno pristojnih
ministrstev.
Kot je navedeno že v poslanski pobudi, je pri delovanju in upravljanju državnih organov in
širšega javnega sektorja potrebno zasledovati javni interes, kar pa v tem primeru predstavlja
predvsem učinkovita poraba javnih financ ter učinkovito izvajanje javnih storitev in ne popolna
ukinitev zunanjega izvajanja ter zaposlitev dodatnega števila oseb za izvajanje podpornih
funkcij.
Vlada RS trenutno že izvaja centralizacijo državne informatike ter nepremičnin, ki obe spadata
med vladne strateške projekte. Obe centralizaciji zasledujeta cilj boljšega upravljanja, bolj
učinkovite porabe javnih sredstev ter s tem omogočenje več sredstev za razvojne aktivnosti.
Obe centralizaciji spadata v širši kontekst podpornih funkcij, saj služita izvajanju osnovnih
aktivnosti oziroma pristojnosti organov državne uprave. Ta trenutek Vlada RS ne načrtuje
centralizacije drugih podpornih funkcij, temveč spodbuja stalno iskanje optimalnega ravnovesja
med notranjim in zunanjim izvajanjem podpornih aktivnosti.
Ugotavljamo, da z izvedbo funkcijske analize, z oblikovanjem krovnih ukrepov in s stalnim
presojanjem smiselnosti zunanjega izvajanja Vlada RS izvaja številne aktivnosti, ki ne
predstavljajo varčevalnih ukrepov, kot se pogosto razume, temveč gre pri tem za delovanje v
smeri objektivno dokazane stalne optimizacije in racionalizacije delovanja širšega javnega
sektorja s krovnim ciljem povečanja učinkovitosti delovanja javnega sektorja oz. predvsem
osnovnih nalog posameznega subjekta javnega sektorja.
Vir: MJU
Vlada ima pomisleke glede Ščita zasebnosti EU-ZDA
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k Izvedbenemu sklepu Evropske komisije o
ustreznosti ravni varstva osebnih podatkov, ki jo zagotavlja Ščit zasebnosti EU-ZDA.
Republika Slovenija lahko ugotovi, izhajajoč iz spoštovanja vladavine prava (sodbe
mednarodnih sodišč, najprej Maximillian Schrems sodba Sodišča EU, poleg tega pa novejši
sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2015 in 2016) ter spoštovanja
človekovih pravic – pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave Republike
Slovenije), da pri besedilu Ščita zasebnosti niso odpravljeni bistveni pomisleki, zlasti glede
množičnosti njihove obdelave (bulk collection) in dejanskega učinkovitega nadzora (kljub
izboljšavam glede vloge Varuha).
Obstaja namreč velika verjetnost da bo Ščit zasebnosti predmet postopka presoje z vidika
skladnosti s temeljnimi pravicami pred Sodiščem Evropske unije v prihodnje (iz podobnih
vsebinskih razlogov kot v prej navedeni sodbi Sodišča Evropske unije v primeru Schrems).
Republika Slovenija meni, da še vedno obstajajo bistveni pomisleki glede zagotovitve čimbolj
enakovredne in učinkovite ravni varstva osebnih podatkov v predlaganem Ščitu zasebnosti –
gre za osnove varstva osebnih podatkov ljudi, na katere se nanašajo osebni podatki, in zadnje
besedilo Ščita zasebnosti ne kaže, da bi bili pomisleki odpravljeni.
Republika Slovenija se bo upoštevajoč zlasti sodbo v primeru Schrems in nadaljnja pojasnila
nato odločila, kako bo glasovala glede podpore pravnemu aktu - ali se bo vzdržala ali pa
morda glasovala proti njemu. Glasovanje je predvideno za začetek julija.
Ključno je, da se zagotovi ustrezen, transparenten in dovolj močno zavezujoč pravni okvir, ki
bo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije ter v skladu s stališči specializiranih
nadzornih skupin oziroma organov za varstvo osebnih podatkov in bo zagotavljal ustrezno
raven varstva osebnih podatkov, ki se posredujejo v Združene države Amerike iz Evropske
unije.
Gre za zadevo, ki je z vidika razvoja prava EU ter njegovega vpliva na državljane in prebivalce
Republike Slovenije dokaj pomembna ter tudi občutljiva. Ščit zasebnosti je namreč ključen tudi
z vidika odnosov med EU in ZDA.
Vir: MP
Vlada sprejela Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive
Vlada RS se je na današnji redni seji sprejela Predlog stališča Republike Slovenije do
Predloga direktive Sveta o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug
v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem
nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) o izvajanju Konvencije o
delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela. Vlada je s stališčem Republike
Slovenije seznanila Državni zbor Republike Slovenije v skladu z 8. členom Zakona o
sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.
Predlog direktive vsebuje Sporazum o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova
Mednarodne organizacije dela iz leta 2007. Določbe v sporazumu se nanašajo na ribiče in
ribiška plovila in med drugim postavljajo minimalne zahteve za delo na ribiških plovilih,
določajo pogoje dela v povezavi z delovni časom in časom počitka…
Na podlagi usklajevanja med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvom in prehrano in Ministrstvom za
infrastrukturo se ugotavlja, da predlog za Slovenijo v tem trenutku ni relevanten, ker v
slovenskem ladijskem registru ni vpisanih ladij, za katere bi se predlog direktive in konvencija
uporabljala. Predlaga se, da se v besedilo direktive doda določba, da bi države članice za delo
na področju ribolova lahko uporabile ureditev, ki velja po Konvenciji o delu v pomorstvu. Ta
konvencija namreč vsebuje podobne določbe in zahteve. V okviru navedenega Republika
Slovenija podpira sprejem predloga direktive.
Vir: MDDSZ
Vlada odgovorila Državnemu svetu na njegovo mnenje o
kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic
predlogu Zakona o
Vlada RS je danes na redni seji sprejela stališče do mnenja Državnega sveta Republike
Slovenije k predlogu Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Državni svet je 8. 6. 2016 podal mnenje k predlogu Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske
in sorodnih pravic (ZKUASP), v katerem poudarja, da predloga zakona ne podpira. V svojem
mnenju navaja, da je bil seznanjen s pripombami predstavnikov kolektivnih organizacij SAZAS,
ZAMP, SAZOR GIZ in ZAPIS, ki predlogu zakona očitajo neskladnost z Direktivo 2014/26/EU,
poseganje v temeljno pravico avtorjev oziroma imetnikov avtorskih pravic o svobodnem
upravljanju avtorske pravice kot avtorjeve zasebne lastnine. Ključno vprašanje, ki ga
izpostavlja Državni svet, je, ali se bo s predlogom zakona izboljšal položaj avtorjev in povečala
odgovornost kolektivnih organizacij do svojih članov, predvsem glede delitve avtorskih
honorarjev.
Mnenje vlade
Vlada Republike Slovenije se ne strinja z navedbami Državnega sveta po boljšem oziroma
ustreznejšem načinu sodelovanja vseh deležnikov ter iskanju skupnih stičnih točk tako, »da se
bo obravnavana problematika začela postopoma razreševati«. Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo (ministrstvo) je k pripravi predloga zakona pritegnilo vse najpomembnejše
skupine deležnikov - kolektivne organizacije, avtorje oziroma imetnike pravic, uporabnike in
njihova stanovska združenja.
Vlada Republike Slovenije nadalje nasprotuje pripombam kolektivnih organizacij, ki so
navedene v mnenju Državnega sveta, glede prenormiranosti in preseganja okvirja direktive ter
širjenja področja pravnega urejanja, zlasti glede nadzora nad delovanjem kolektivnih
organizacij in krepitvijo vloge urada. Predlog zakona namreč ne prenaša zgolj evropskih
direktiv, temveč ureja tudi vprašanja, ki so bila do zdaj urejena v 6. poglavju Zakona o avtorski
in sorodnih pravicah (ZASP). Predlog zakona vsebuje 87 členov. Vanj se prenaša 34 členov
ZASP, 45 členov Direktive 2014/26/EU ter 5 členov iz še dveh drugih direktiv, skupno torej 84
členov.
Vlada Republike Slovenije se ne strinja z navedbami kolektivnih organizacij, ki izhajajo iz
mnenja Državnega sveta, da bo predlog zakona poslabšal položaj avtorjev ter zaščito
avtorskih in drugih pravic. Predlog zakona vsebuje določbe o individualnem in kolektivnem
upravljanju, ki so bile doslej vsebina ZASP. Avtorjem oziroma imetnikom pravic se zagotavlja
upravljanje avtorske pravice bodisi posamično oziroma individualno bodisi skupinsko oziroma
kolektivno.
V primeru obveznega kolektivnega upravljanja ne gre za prave avtorskopravne omejitve
avtorskih pravic, temveč za njihovo okrepitev. V razmerju med avtorji in kolektivno organizacijo
se omejitev nanaša le na način uveljavljanja pravic. Kolektivna organizacija varuje in uveljavlja
pravice, ki so še vedno izključne. Omejena je le sposobnost avtorjev, da sami, individualno
sprejmejo ali zavrnejo uporabo avtorskega dela.
Predlog zakona ohranja obvezno kolektivno upravljanje na 4 področjih:
- priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na
voljo javnosti iz 32.a člena ZASP,
- reproduciranje avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovega
fotokopiranja prek obsega iz 50. člena ZASP,
- kabelska retransmisija avtorskih del in
- pravice do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP.
Določbe o obveznem kolektivnem upravljanju so skladne določbam Direktive 2014/26/EU, ki
je, kot izhaja iz uvodne izjave 12, nevtralna do nacionalnega urejanja individualnega
upravljanja, razširjenega kolektivnega upravljanja ali obveznega kolektivnega upravljanja.
Glede na obstoječo ureditev v Republiki Sloveniji se obseg obveznega kolektivnega
upravljanja s predlogom zakona krči. Obvezno kolektivno upravljanje je določeno le za najbolj
množične uporabe avtorskih del. Za takšno rešitev se je pripravljavec predloga zakona odločil
po doseženem soglasju kolektivnih organizacij, avtorjev oziroma imetnikov pravic ter
uporabnikov, da je upravljanje določenih pravic na določenih vrstah avtorskih del s strani ene
kolektivne organizacije edini primeren in za slovenske razmere vzdržen poslovni model, ki bo
omogočil preživetje kolektivnih organizacij in uspešno upravljanje na tako majhnem trgu, kot je
slovenski, v korist avtorjev oziroma imetnikov pravic. Kot izhaja iz evropske sodne prakse,
takšen model ni v neskladju z evropskim pravnim redom.2
Odveč je tudi pomislek Državnega sveta v zvezi z vprašanjem izboljšanja položaja avtorjev in
povečanjem odgovornosti kolektivnih organizacij do svojih članov, predvsem glede delitve
avtorskih honorarjev. Predlog zakona namreč uvaja določbe o odškodninski odgovornosti
članov organov vodenja in nadzora in obvezni izjavi o nasprotju interesov članov vodenja in
nadzora, glede delitve avtorskih honorarjev pa se s predlogom zakona prenašajo določbe
Direktive 2014/26/EU o delitvi honorarjev, ki so v korist imetnikov pravic.
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu tehničnega dogovora in
pisma o soglasju za skupno usposabljanje slovenskih, črnogorskih in ameriških sil za
specialno delovanje
Na ozemlju Republike Slovenije bo julija 2016 skupno usposabljanje slovenskih, črnogorskih in
ameriških sil za specialno delovanje. Najprej se bo začelo usposabljanje s pripadniki Črne
gore, nekaj dni zatem pa še s pripadniki ZDA.
Na podlagi večletnega dvostranskega sodelovanja je ameriška stran pripravila Pismo o
soglasju. S Črno goro, iz katere se bodo usposabljanja poleg vojaških pripadnikov udeležili tudi
pripadniki protiteroristične enote črnogorskega ministrstva za notranje zadeve, pa bo podpisan
tehnični dogovor.
Oba akta vsebujeta običajne določbe o zagotavljanju podpore države gostiteljice, predvsem
obveznosti vseh udeležencev, finančno ureditev, pravni vidik, nošenje orožja, zaščito sil,
varstvo okolja, reševanje zahtevkov in zdravstveno oskrbo.
Skupno usposabljanje je vključeno v Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016.
Vir: MO
Vlada se je seznanila s poročilom o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije za
leto 2015
Vlada RS se je seznanila s poročilom o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike
Slovenije za leto 2015.
Slovenija je v letu 2015 za uradno razvojno pomoč namenila 57,09 milijonov evrov, kar
predstavlja 0,15 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Raven izpolnjevanja zaveze, ki
si jo je zadala Slovenija (t.j. 0,33 odstotka BND do leta 2030) se je povzdignila na 45 odstotkov
v primerjavi z 42 odstotki leta 2014. Približno 23-odstotno povečanje obsega uradne razvojne
pomoči glede na leto poprej je posledica porabljenih sredstev za oskrbo beguncev in
migrantov ter rezultat povečanja obsega sredstev za druge razvojne in humanitarne aktivnosti
Slovenije.
Za večstransko oziroma multilateralno pomoč je Slovenija namenila 60 odstotkov uradne
razvojne pomoči ali 34.524.196 evrov, za bilateralno oziroma dvostransko pomoč pa 40
odstotkov ali 22.566.822 evrov. Obseg humanitarne in postkonfliktne pomoči se je glede na
leto poprej povečal za 55 odstotkov in je znašal 2.306.211 evrov, od tega je bilo 1.099.059
EUR namenjenih Bosni in Hercegovini ter Srbiji po katastrofalnih poplavah leta 2014.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče glede financiranja Evropskega razvojnega sklada
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Sklepa Sveta o finančnih
prispevkih držav članic za financiranje Evropskega razvojnega sklada, vključno z drugim
obrokom za leto 2016.
Republika Slovenija soglaša s predlogom Sklepa Sveta o finančnih prispevkih držav članic za
financiranje Evropskega razvojnega sklada, vključno z drugim obrokom za leto 2016.
Republika Slovenija v 10. Evropski razvojni sklad prispeva sredstva za drugi obrok za leto
2016 v višini 1.980.000 EUR, in sicer 1.800.000 EUR Evropski komisiji in 180.000 EUR
Evropski investicijski banki
Vir: MZZ
Vlada ratificirala sporazum med Slovenijo in Avstrijo o uveljavitvi novih mejnih listin za
mejne sektorje XVI do XXI na skupni državni meji
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno
vlado Republike Avstrije o uveljavitvi novih mejnih listin za mejne sektorje XVI do XXI na
skupni državni meji.
Vzdrževanje slovensko-avstrijske meje določajo nasledena Pogodba o skupni državni meji z
dne 8. aprila 1965, s spremembami 1975 in 1980, Pogodba med Republiko Slovenijo in
Republiko Avstrijo o poteku države meje na mejnih sektorjih II, IV do VII in delih mejnih
sektorjev IX in X (regulirana Glančnica) kakor tudi XIX (reguliran Riški potok) z dne 24. oktobra
1995 ter Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o poteku državne meje na
mejnih sektorjih VIII do XV in XXII do XXVII z dne 21. 7. 2010.
S pogodbama iz leta 1995 in 2010 je bila posodobljena tudi mejna dokumentacija tam
navedenih mejnih sektorjev, ker so priloge (opis meje, seznam koordinat in mejni načrti za
navedene sektorje) veljavne pogodbe iz leta 1965 zastarele. Sporazum bo prispeval k večji
racionalizaciji dela pri vzdrževanju mejne dokumentacije. S tem se ne spreminja državna meja,
temveč gre le za novo (v analogni in digitalni obliki) posodobljeno mejno dokumentacijo za v
sporazumu navedene mejne sektorje.
Vir: MZZ
Vlada podala predlog za razrešitev generalne direktorice Direktorata za zdravstveno
varstvo
Mag. Irena Kirar Fazarinc je bila z odločbo Vlade Republike Slovenije z dne 23. 9. 2015
imenovana za generalno direktorico Direktorata za zdravstveno varstvo za dobo petih let, in
sicer od 1. 10. 2015 do 30. 9. 2020. Ministrica za zdravje je predlagala Vladi Republike
Slovenije, da mag. Ireno Kirar Fazarinc razreši s položaja generalne direktorice Direktorata za
zdravstveno varstvo z dnem 1. 7. 2016.
Zakon o javnih uslužbencih v petem odstavku 83. člena določa, da lahko funkcionar oziroma
organ, pristojen za imenovanje, na predlog funkcionarja, pristojnega za predlaganje
imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu,
predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi
ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne
glede na razloge iz drugega odstavka tega člena, ter da je razrešitev po tem odstavku ne
glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja
uradnika na položaj.
Vir: MZ
Vlada podala predlog za
imenovanje vršilke dolžnosti generalnega direktorja
Direktorata za zdravstveno varstvo
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predlagala, da se Tanja Mate z dnem 2. 7. 2016
imenuje za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo, in sicer
do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo po opravljenem
natečajnem postopku, vendar najdlje do 1. 1. 2017. Tanja Mate izpolnjuje predpisane pogoje
za opravljanje nalog vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno
varstvo.
Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena med drugim določa, da generalne
sekretarje, generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in
direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je
direktor vladne službe odgovoren. V devetem odstavku 83. člena ZJU je določeno, da lahko v
času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz
drugega odstavka 82. člena zakona brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na
tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko
imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Vir: MZ
Vlada sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet
javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec
S Sklepom o preoblikovanju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v javni zdravstveni zavod
(JZZ) je določeno, da svet zavoda sestavljajo poleg ostalih predstavnikov tudi 5 predstavnikov
ustanovitelja. Ministrstvo za zdravje Vladi Republike Slovenije predlaga, da se v svetu JZZ
Splošne bolnišnice Slovenj Gradec razreši dosedanji član sveta zavoda dr. Matjaž Durjava. Do
izteka mandata sveta zavoda, do 22. 10. 2017, pa se imenuje Heidi Vončina.
Dr. Durjava je podal odstopno izjavo kot predstavnik ustanovitelja v svetu javnega
zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razrešitev je tako v skladu s drugo
alinejo drugega odstavka 4. točke Protokola o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
svetih JZZ, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija z dne 11. 2. 2016 (Protokol), ki določa
da se predstavnika ustanovitelja v svetu lahko razreši na željo predstavnika ustanovitelja v
svetu. Protokol določa postopek izbire in razrešitve kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
svetih JZZ, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in usposabljanje oziroma preverjanje
njihovega znanja.
Predlagana kandidatka izpolnjuje pogoje za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet JZZ
iz 2.2 točke Protokola, kar izhaja iz ocene komisije za ovrednotenje prijavljenih kandidatov.
Vir: MZ
Vlada mag. Gorazda Miheliča imenovala za direktorja SPIRIT Slovenija
Vlada RS je danes na redni seji s 5. 7. 2016 imenovala mag. Gorazda Miheliča za direktorja
Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih
investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija, javna agencija) za obdobje petih let. Za podpis
pogodbe o zaposlitvi z direktorjem je vlada pooblastila Zdravka Počivalška, ministra za
gospodarski razvoj in tehnologijo.
SPIRIT Slovenija, javna agencija je 19. 2. 2016 objavila javni natečaj za delovno mesto
direktorja agencije. Svet SPIRIT Slovenija, javna agencija je na svoji 21. redni seji 14. 4. 2016
sprejel sklep, s katerim Vladi RS predlaga v imenovanje mag. Gorazda Miheliča.
Sedanjemu v. d. direktorju se mandat izteče 4. 7. 2016. Minister za gospodarski razvoj in
tehnologijo je predlagal, da Vlada Republike Slovenije na predlog Sveta SPIRIT Slovenija,
javna agencija z dnem 5. 7. 2016 imenuje mag. Gorazda Miheliča za direktorja SPIRIT
Slovenija, javna agencija. Iz življenjepisa izhaja, da ima predlagani kandidat ustrezno
izobrazbo, več kot deset let delovnih izkušenj.
Vir: MGRT
Andrej Matvoz, v. d. direktorja AVK
Vlada RS je danes na redni seji imenovala Andreja Matvoza za vršilca dolžnosti direktorja
Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK), in sicer do imenovanja
novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je od 1. 7. 2016 do najdlje 31. 12. 2016.
Za podpis pogodbe o zaposlitvi z vršilcem dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varstvo
konkurence je vlada pooblastila Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in
tehnologijo.
Direktorja AVK imenuje Državni zbor Republike Slovenija na predlog Vlade Republike
Slovenije. Minister, pristojen za varstvo konkurence, predlaga Vladi Republike Slovenije
kandidata, ki ga izbere po izvedenem javnem natečaju. Javni natečaj za direktorja agencije je
bil objavljen v Uradnem listu RS št. 18, dne 4. 3. 2016, vendar postopek izbire še ni končan.
Ker sedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Andreju Matvozu poteče mandat 30. 6. 2016 in
Državni zbor Republike Slovenije še ni imenoval novega direktorja AVK, je bilo predlagano
ponovno imenovanje Andreja Matvoza za vršilca dolžnosti direktorja, in sicer do imenovanja
novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je od 1. 7. 2016 do najdlje 31. 12. 2016.
Vir: MGRT
Imenovanje člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS
Vlada RS je izdala odločbo, s katero Vlada Mariča iz Izole imenuje kot člana nadzornega sveta
Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada (SSRS), in sicer kot predstavnika Ministrstva za
okolje in prostor (MOP) za obdobje od 30. 6. 2016 do 29. 6. 2020, z možnostjo ponovnega
imenovanja.
Zakon o javnih skladih določa, da ustanovitelj imenuje in razrešuje člane oziroma članice
nadzornega sveta in direktorja SSRS. Akt o ustanovitvi SSRS kot javnega sklada določa, da
ima nadzorni svet pet članov, ki jih na predlog MOP imenuje vlada. Mandat članov nadzornega
sveta traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Član nadzornega sveta SSRS, ki je bil imenovan kot strokovnjak s stanovanjskega področja
oziroma področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja in graditve stanovanjskih
objektov je bil z mesta člana nadzornega sveta razrešen z dnem 9. 6. 2016.
Vir: MOP
Vlada ustanovila Delovno skupino za sistemsko ureditev celostne obravnave otrok s
posebnimi potrebami
Vlada RS je na današnji seji ustanovila Delovno skupino za sistemsko ureditev celostne
obravnave otrok s posebnimi potrebami, ki jo sestavljajo: vodja delovne skupine dr. Robert
Medved, Ministrstvo za zdravje, namestnica vodje delovne skupine mag. Polona Šoln Vrbinc,
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ostali člani delovne skupine so še mag. Nadja
Čobal, Ministrstvo za zdravje, dr. Manica Jakič Brezočnik, Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport, Katjuša Nadižar Habjanič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti, mag. Ksenija Švalj, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, mag.
Mateja Ušlakar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Agata
Zupančič, Ministrstvo za zdravje.
Delovna skupina bo skrbela za pripravo, izvedbo in vrednotenje analize za oceno potreb na
področju celostne obravnave otrok s posebnimi potrebami; za pripravo vsebinskega programa
za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami; za pripravo mreže organizacij po
posameznih dejavnostih za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami; za pripravo
predloga mreže služb za izvajanje programov in storitev za duševno zdravje otrok s posebnimi
potrebami; oblikovanje predloga spremembe zakonodaje, ki bo omogočila uresničevanje
skupne strategije za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami; in za oblikovanje
protokolov za medsektorsko sodelovanje različnih organizacij na različnih področjih (zdravstvo,
vzgoja in izobraževanje, socialno varstvo).
Vir: MZ
Vlada sprejela spremembo Sklepa o ustanovitvi Nadzornega odbora za spremljanje
skladov s področja notranje varnosti in migracij
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Nadzornega
odbora za spremljanje skladov s področja notranje varnosti in migracij, št. 06001-1/2015/3 z
dne 4. 6. 2015.
Financiranje politik notranjih zadev EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020 poteka prek
dveh novih skladov - Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Sklad za notranjo
varnost (ISF). Za spremljanje skladov s področja notranje varnosti in migracije je Vlada
sprejela sklep o ustanovitvi Nadzornega odbora za spremljanje skladov s področja notranje
varnosti in migracij in imenovala člane, njihove namestnike in pristojnosti nadzornega odbora.
Zaradi sprememb v organizaciji dela ministrstev in vladnih služb je odgovorni organ, to je
Projektna enota za sklade notranje varnosti in migracije MNZ, evidentirala predloge sprememb
članstva s strani posredniških teles in organa za potrjevanje in pripravila predlog o spremembi
imenovanih članov in njihovih namestnikov v Nadzornem odboru za spremljanje skladov s
področja notranje varnosti in migracij.
Nadzorni odbor za spremljanje skladov s področja notranje varnosti in migracij sestavljajo
predstavniki odgovornega organa (Ministrstvo za notranje zadeve), predstavniki posredniških
teles (Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje,
Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za
kulturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Služba Vlade
Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za obrambo) in
organa za potrjevanje (Ministrstvo za finance). Za zagotavljanje izvajanje t. i. načela
partnerstva pa je v nadzorni odbor imenovan tudi predstavnik nevladnih organizacij.
Vir: MNZ
Vlada predlaga odpoklic veleposlanika - stalnega predstavnika Slovenije pri EU
Vlada Republike Slovenije je določila predlog, da se dr. Rada Genoria z 31. 7. 2016 odpokliče
z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika - vodje Stalnega predstavništva
Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju in ga posreduje predsedniku republike.
Dr. Rado Genorio je bil z ukazom predsednika Republike Slovenije dne 19. 7. 2010 imenovan
za izrednega in pooblaščenega veleposlanika - vodjo Stalnega predstavništva Republike
Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. Zaradi poteka časa razporeditve v tujini vlada predlaga
njegov odpoklic z dolžnosti z dnem 31. 7. 2016.
Vir: MZZ
Vlada predlaga odpoklic veleposlanika Slovenije v Španiji, Alžiriji in Andori
Vlada Republike Slovenije je določila predlog, da se Aljaža Gosnarja z 31. 7. 2016 odpokliče z
dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Kraljevini Španiji, v
Kneževini Andori s sedežem v Madridu in v Ljudski demokratični republiki Alžiriji s sedežem v
Madridu ter ga posreduje predsedniku republike.
Aljaž Gosnar je bil z ukazom predsednika Republike Slovenije dne 11. 9. 2011 imenovan za
izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije v Španiji, 10. 10. 2011 za veleposlanika v
Alžiriji s sedežem v Madridu in 21. 10. 2011 za veleposlanika v Andori s sedežem v Madridu.
Zaradi poteka časa razporeditve v tujini vlada predlaga njegov odpoklic z dolžnosti z dnem 31.
7. 2016.
Vir: MZZ
Vlada predlaga odpoklic veleposlanika Slovenije v Makedoniji
Vlada Republike Slovenije je določila predlog, da se Branka Rakovca z 9. 9. 2016 odpokliče z
dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki
Makedoniji in ga posreduje predsedniku republike.
Branko Rakovec je bil z ukazom predsednika Republike Slovenije dne 22. 11. 2011 imenovan
za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Makedoniji.
Zaradi poteka časa razporeditve v tujini vlada predlaga njegov odpoklic z dolžnosti z dnem 9.
9. 2016.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Sklep o imenovanju članov Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih
proizvodov
Vlada RS je sprejela Sklep o imenovanju članov Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih
proizvodov.
Svet za promocijo zaključuje svoj prvi petletni mandat, zato je Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano v skladu z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov
pozvalo deležnike, da predlagajo svoje člane v svet za promocijo za naslednje petletno
obdobje. Predlagani / novi člani sveta so: Janja Kokolj Prošek in Adrijana Bezeljak,
predstavnici Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Aleša Kandus, dr. Tatjana
Zagorc in mag. Janez Rebec, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice
kmetijskih in živilskih podjetij, Danilo Potokar in Anton Jagodic, predstavnika Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije ter mag. Anita Jakuš, predstavnica Zadružne zveze Slovenije,
Svet za promocijo opravlja naloge, določene v Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih
proizvodov, in sicer:
- na predlog sektorskih odborov predlaga sektorje, za katere se izvaja promocija;
- na predlog sektorskih odborov predlaga višino prispevka za promocijo po sektorjih;
- predlaga ministru usmeritve za strateški načrt promocije in usmeritve za program
promocije;
- se seznani z letnim poročilom o izvajanju programa promocije, ki ga pripravi
ministrstvo;
- predlaga ministru odstotek proizvodnje, odstotek površine ali delež tržne proizvodnje iz
4. člena tega zakona;
- predlaga obseg sredstev, ki se namenijo za skupno splošno promocijo in promocijo
shem kakovosti oziroma prostovoljnih označb iz četrtega odstavka 8. člena tega
zakona;
- spremlja izvajanje nalog, doseženih učinkov in ocenjuje uspešnost rabe sredstev za
promocijo;
-
sprejema poslovnik o delu sveta za promocijo.
Vlada o kandidatu za v.d. direktorja Slovenskega filmskega centra
Vlada RS na današnji seji ni imenovala predlaganega kandidata iz predloga Sveta
Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije, z dne 28. 6. 2016 za
vršilca dolžnosti direktorja Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije.
Vlada nalaga Svetu Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije, da
predlaga drugega vršilca dolžnosti direktorja v čim krajšem času, najkasneje pa do torka
5. 7. 2016.
Vir: MK