87. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 12. maj 2016
87. redna seja Vlade RS
Za Jamstvo za mlade v petih letih 300 milijonov evrov
Vlada RS je sprejela Izvedbeni načrt jamstva za mlade 2016 – 2020. Jamstvo za mlade, ki ga
sprejema Vlada RS, sledi pozivu Evropske komisije, naj države članice zagotovijo, da vsi
mladi, stari do 25 leta, v Evropi v štirih mesecih po prenehanju šolanja ali začetku
brezposelnosti dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo
ali pripravništvo, hkrati pa izraža tudi posebnost Slovenije, saj širi ciljno skupino.
Ker mladi v Sloveniji pozno vstopajo na trg dela, v ciljno skupino jamstva za mlade v
Republiki Sloveniji mlade prištevamo vse osebe, ki še niso dopolnile 30 let. S sprejetjem
jamstva za mlade Slovenija jamči, da bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let ponujena
zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno
izobraževanje ali drugo usposabljanje, povezano s potrebami delodajalcev, v štirih mesecih po
prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ukrepi jamstva za mlade bodo v obdobju 2016–2020 ciljno usmerjeni k tistim, ki pomoč pri
vstopu na trg dela dejansko potrebujejo. Mladim, ki imajo večje možnosti na trgu dela, so na
voljo predvsem ukrepi napotovanja na delovna mesta in kariernega svetovanja ter učenja
veščin iskanja zaposlitve, medtem ko so intenzivnejši ukrepi aktivne politike zaposlovanja
namenjeni mladim z manj priložnosti in daljšim trajanjem brezposelnosti ter povratnikom v
shemo jamstva za mlade, ki se jim – kljub vključitvi v ukrepe jamstva za mlade – ni uspelo
zaposliti.
V primerjavi s predhodnim izvedbenim načrtom za leti 2014 in 2015 bo v prihodnje poleg hitre
aktivacije posebna pozornost namenjena tudi mladim, ki so dolgotrajno brezposelni (prijavljeni
v evidenci brezposelnih oseb več kot 12 mesecev). Več poudarka bo v prihodnjih letih tudi na
sistemskih ukrepih, ki dajejo dolgoročnejše učinke in izvedbo katerih podpirajo tudi mladi:
prenova sistema pripravništva in sistema vajeništva. Glede na izkušnje dosedanjega izvajanja
in predloge predstavnikov mladih so ukrepi hitre aktivacije usmerjeni v kakovostne in
stabilnejše (trajnejše) zaposlitve, med ukrepe izvedbenega načrta pa sta dodatno uvrščena
tudi ukrep informiranje in obveščanje o jamstvu za mlade ter ukrep preprečevanje prekarizacije
na trgu dela.
Izvedbeni načrt zajema 15 ukrepov, znotraj katerih se bodo izvajale različne aktivnosti
resorjev, ki so smiselno združene glede na zastavljene cilje. Ukrepi se delijo na dva vsebinska
sklopa: na t. i. preventivni sklop ukrepov, namenjen mladim, ki še niso prišli na trg dela, in
drugi sklop ukrepov, ki je namenjen hitri aktivaciji mladih na trgu dela – znotraj obeh sklopov
so predvideni sistemski in tudi programski (kratkoročni) ukrepi.
V petih letih izvajanja jamstva za mlade (2016–2020) bo za ukrepe predvidoma namenjenih
okvirno 300 mio. evrov, od tega največ (70,1 in 62,7 mio. evrov) v prvih dveh letih izvajanja,
pozneje pa se predvideva postopno zniževanje višine sredstev po letih. Razlog za takšno
razporeditev je predvsem v sedanjem stanju, s katerim se soočajo mladi na trgu dela, ki
zahteva hitro in okrepljeno ukrepanje. V letih 2016 in 2017 Slovenija razpolaga še z dodatnimi
sredstvi finančnega instrumenta EU Pobuda za zaposlovanje mladih v višini 20,7 mio. evrov.
Glede na boljše gospodarske napovedi in s tem izboljšanje razmer na trgu dela se predvideva
tudi znižanje brezposelnosti mladih, zato se ocenjuje nekoliko nižja potreba po ukrepanju in s
tem tudi nekoliko nižja sredstva na letni ravni v letih 2018–2020.
Tabela: Okvirna predvidena sredstva za izvajanje jamstva za mlade v letih 2016–2020
Okvirna predvidena sredstva za izvajanje jamstva za mlade v mio. EUR
2016
70,1
2017
62,7
2018
58,0
2019
54,6
2020
53,9
Sredstva za izvajanje ukrepov iz jamstva za mlade bodo zagotovljena v Proračunu RS v okviru
sredstev integralnega proračuna neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so izvajalci
ukrepov jamstva za mlade, ter na proračunskih postavkah strukturnih skladov Evropske
Kohezijske politike in lastne udeležbe, ki bodo vključevale tudi postavke Pobude za
zaposlovanje mladih.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o letalstvu
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o
letalstvu in ga predložila v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku.
Predlagane spremembe Zakona o letalstvu bodo letališčem v Republiki Sloveniji dale širše
možnosti za izvajanje storitev, ne samo v dosedanjih oblikah gospodarskih javnih služb,
temveč tudi razmerjih javno-zasebnega partnerstva in s tem tudi boljše možnosti izvajanja
storitev na trgu ter večjo konkurenčnost slovenskih letališč.
Zaradi izboljšanja ponudbe in dviga konkurenčnosti slovenskih letališč v evropskem prostoru je
potrebno razširiti oblike izvajanja storitev. V obstoječem Zakonu o letalstvu letališča obratujejo
samo v pogojih gospodarske javne službe. V sedanjih tržnih razmerah to ne zadošča, saj ta
oblika izvajanja storitev letališčem v Sloveniji ne daje možnosti enakopravnega ekonomskega
razvoja kot ga imajo primerljiva letališča v Evropi, ki takšnih omejitev nimajo. Ravno zaradi
tega so tudi letališča v sosednjih državah v boljšem ekonomskem položaju. Predlagana
rešitev, ki uvaja nove statusne oblike, v katerih se zagotavlja obratovanje javnega letališča, bo
povečala pomen slovenskih letališč pri izboljšanju mobilnosti in medregionalne povezanosti ter
njihov prispevek k povečevanju privlačnosti regij. To je pomembno predvsem za področje
turizma, saj se je turizem izkazal za odpornega proti gospodarski krizi.
Predlog Zakona o letalstvu predvideva možnost pridobitve dovoljene državne pomoči
letališčem v Sloveniji v skladu s Smernicami o državni pomoči letališčem in letalskim
prevoznikom (Uradni list EU). Pomoč za tekoče poslovanje načeloma pomeni izkrivljeno obliko
pomoči, ki pa se lahko odobri le v izjemnih okoliščinah in ne posega v delovanje notranjega
trga. To slovenskim letališčem omogoča, da lahko pridobijo državno pomoč za tekoče
poslovanje in s tem preprečijo zaprtje letališča.
Vir: MzI
Vlada se je seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki je bila
vložena zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje
Kopač Mrak, in podprla odgovor ministrice
12. 4. 2016 je skupina poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije s
prvopodpisanim Jožetom Tankom, vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anje Kopač Mrak.
Ministrica očitke, navedene v interpelaciji, v celoti zavrača.
Vložena interpelacija
• temelji na vsebini, ki ne sme biti njen predmet, pač pa stvar upravnih postopkov in
upravnega spora;
• poskuša vplivati na potek in vsebino konkretnega postopka, ki ni zaključen pred
pristojnimi organi, varstvo pravic posameznika zoper odločitve in dejanja upravnih
organov in nosilcev javnih pooblastil pa je v skladu z Ustavo zagotovljeno v
sodnem varstvu. Minister ne sme posegati v njihovo delo v zvezi z vodenjem in
odločanjem v konkretnih upravnih postopkih, kar postopek, na katerega se nanaša
interpelacija, nedvomno je;
• ne sledi temeljnim načelom varovanja koristi otroka;
• interpelacija je sredstvo nadzora državnega zbora nad delom ministra, nikakor pa
ne nad delom uprave, kar ta interpelacija je. To ogroža načelo delitve oblasti, saj
120. člen Ustave zagotavlja samostojnost in neodvisnost uprave pri izvrševanju
njenih funkcij v razmerju do drugih vej oblasti.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Odlok o spremembah Odloka o izvedbenem načrtu Operativnega
programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020
Vlada RS je na 87. redni seji sprejela Odlok o spremembah Odloka o izvedbenem načrtu
Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje
2014–2020, s katerim se ureja izvajanje kohezijske politike za leto 2018, hkrati pa se
prerazporejajo sredstva z organa upravljanja (OU) na ministrstva za tista področja, kjer so za
izvajanje izpolnjeni pogoji. Sprememba vključuje tudi ažurirano dinamiko izvajanja evropske
kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Vlada RS je 9. julija 2015 sprejela Odlok o izvedbenem načrtu Operativnega programa za
izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (INOP), na podlagi
predlogov posameznih resornih ministrstev, pobud organa upravljanja in sprememb dinamike
porabe sredstev pa je bil odlok tudi večkrat nadgrajen, nazadnje januarja 2016.
Tokratno, četrto, spremembo odloka je narekovala potreba po dopolnitvi INOP s prikazom
dinamike črpanja posameznih proračunskih uporabnikov tudi v letu 2018, prerazporeditvijo
sredstev, planiranih za tekoče in naslednje leto, s postavk Službe Vlade RS za razvoj in
evropsko kohezijsko politiko (SVRK) na postavke ministrstev ter siceršnjo ažurirano dinamiko
izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Dopolnjena in ažurirana verzija INOP prikazuje predvideno dinamiko porabe sredstev v
obdobju 2016–2018, ki med drugim upošteva tudi nižjo realizacijo v letu 2015. Z vidika
načrtovanja po prednostnih oseh je INOP načrtovan do leta 2022, razen za prednostno os 11
Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora
razvoju NVO in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev, ki izjemoma terja načrtovanje do
vključno leta 2023.
Na postavkah SVRK za obdobje 2016–2018 ostaja nerazporejenih še okoli 408 milijonov
evrov. Določena usklajevanja glede samega načina izvajanja posameznih ukrepov namreč še
potekajo. Gre za izvajanje finančnih instrumentov in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
(CLLD), izgradnjo Centra znanosti in Centra raziskovalnih umetnosti, ukrepe, ki se bodo
izvajali v okviru mehanizma Celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj (CTN), projekte s
področja železniške infrastrukture ter projekte iz področja zdravstvene in socialne
infrastrukture.
Sredstva bodo prerazporejena, ko bo usklajeno izvajanje posameznih ukrepov, in ko bodo
izpolnjeni vsi pogoji skladno z določbami ZIPRS 2016–2017.
Odlok o spremembah Odloka o izvedbenem načrtu Operativnega programa za izvajanje
evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 bo objavljen na spletni strani
www.svrk.gov.si.
Vir: SVRK
Vlada se je seznanila z informacijo o pripravi predhodne ocene škode zaradi posledic
mraza in snega na prizadetih območjih Slovenije
Proti koncu aprila je večji del Evrope preplavil hladen polarni zrak. Nizke temperature, ki so se
ponekod spustile tudi do –3 ali –4 stopinje Celzija, so se pojavljale na različnih območjih
Slovenije in so od 25. do 28. aprila 2016 močno prizadele predvsem sadno drevje, vinsko trto,
poljščine (krompir, oljno ogrščico) ter vrtnine.
Sneg, ki je padel med 27. in 28. aprilom 2016, je prav tako prizadel pretežni del Slovenije
(snežna odeja od 0 do 40 cm) in povzročil poškodbe na visokodebelnih sadovnjakih,
intenzivnih sadovnjakih, vinogradih, žitu, travinju (poleganje). Pri novih nasadih je ponekod
porušil celotno konstrukcijo, uničil mrežo proti toči in pod seboj pokopal sadna drevesa.
Mraz in sneg sta povzročila veliko škodo v kmetijski proizvodnji na prizadetem območju
Slovenije. Na podlagi ogledov kmetijske svetovalne službe, njene ocene posledic na kmetijskih
kulturah in karte dnevnih minimalnih temperatur zraka za celotno območje Slovenije med 26. in
28. aprilom 2016, ki jo je pripravila Agencija Republike Slovenije za okolje, so bili
dokumentirani prizadeta območja, vrste poškodovanih kmetijskih kultur in poškodovanost na
posameznih kulturah.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na Ministrstvo za obrambo naslovilo
pobudo št. 844-2/2016/5, z dne 10. 5. 2016, da se Vladi predlaga priprava predhodne ocene
škode v tekoči kmetijski proizvodnji, v konkretnem primeru tako, da bi lahko ministrstvo kot
ukrep aktualne kmetijske politike oškodovancem omogočilo uveljavljanje morebitnega odpisa
najemnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter odpis prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Predhodno oceno škode je mogoče pripraviti na podlagi podatkov Agencije Republike
Slovenije za okolje (analiza dnevnih minimalnih temperatur zraka za celotno območje
Slovenije), podatkov o stanju na kmetijskih površinah po mrazu in snegu, o poškodovanosti
kultur, obsegu prizadetih površin (ha) in stopnji poškodovanosti posameznih kultur, ki jih
pripravlja Javna svetovalna služba Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ter podatkov
Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Ocenjena škoda bo lahko služila kot podlaga za:
– odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– znižanje najemnin pri Skladu kmetijskih zemljišč Republike Slovenije,
– znižanje katastrskega dohodka za površine, ki so bile prizadete,
– ukrepe kmetijske politike in politike programa za razvoj podeželja.
Vir: MO
Podaljšana Uredba o varnih vžigalnikih
Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o izvajanju Odločbe
Komisije o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg
samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg, in
jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremeni se 1. člen Uredbe, s katerim se
podaljša veljavnost Uredbe. Ta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Vžigalniki so sami po sebi nevarni proizvodi, ker so vir plamena in toplote, in ker vsebujejo
vnetljivo tekočino. Pomenijo resno nevarnost, posebej kadar jih napačno uporabijo otroci, saj
lahko hitro povzročijo požare, poškodbe; statistika kaže tudi na veliko smrtnih primerov. Ker se
države članice v pristopu in nameravanih ukrepih za preprečitev navedene resne nevarnosti
razlikujejo, je Komisija dne 11. maja 2006 sprejela odločbo o zahtevi, da države članice
sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za
prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg. Tako je zagotovljena enotna raven zaščite na
celotnem notranjem trgu EU.
Za izpolnjevanje zahtev te Odločbe, je v Republiki Sloveniji Vlada RS izdala Uredbo o
izvajanju Odločbe Komisije o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da
se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih
vžigalnikov na trg. V skladu z določbami Direktive o splošni varnosti proizvodov je možna
veljavnost Odločbe Komisije, izdane na podlagi te direktive, največ eno leto, zato je potrebno
veljavnost Odločbe vsako leto podaljšati do sprejetja druge trajne rešitev. Tako je Evropska
Komisija veljavnost odločbe že osmič podaljšala. Posledično je za uveljavitev tega sklepa
potrebna sprememba Uredbe o izvajanju Odločbe Komisije.
Vir: MGRT
Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi
Na svoji 87. redni seji je Vlada RS sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
samozaposlenih v kulturi.
Samozaposleni v kulturi lahko na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa
za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ZUJIK) zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov
za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za
starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in
zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna v primerih, ko njihovo delo pomeni izjemen
kulturni prispevek v zadnjih treh letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je treba zaradi
kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo samozaposlenega v
zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema ta poklic. Pravica se
podeljuje za tri leta z možnostjo ponovnih podeljevanj oziroma se ob izpolnjevanju posebnih
pogojev dodeli do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na podlagi
86. člena ZUJIK pa Uredba o samozaposlenih v kulturi (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določa
podrobnejše kriterije izjemnega kulturnega prispevka oziroma prispevka k razvoju področja, ki
ga zajema deficitarni poklic.
Ministrstvo za finance – Sektor za spremljanje državnih pomoči je podalo mnenje, da
predstavlja plačilo prispevkov za socialno varnost za samozaposlene v kulturi, kot je določena
v ZUJIK in Uredbi, državno pomoč skladno s konkurenčnim pravom Evropske unije. V ta
namen mora Ministrstvo za kulturo na Ministrstvo za finance priglasiti shemo. Ker so
predvideni zneski sredstev na posameznega prejemnika, skladno z Uredbo Komisije št.
1407/2013, relativno majhni in s svojo višino ne izkrivljajo oziroma ne ogrožajo konkurence, se
shema Ministrstva za kulturo, lahko izvaja po pravilu de minimis. Priglasitev sheme za pomoči
de minimis zahteva uskladitev pravne podlage s pravili Evropske unije na tem področju.
S sprejetimi spremembami in dopolnitvami veljavne Uredbe o samozaposlenih v kulturi se je
vzpostavila ustrezna pravna podlaga.
Vir: MK
Informacija o stanju izgradnje državne infrastrukture v sklopu izgradnje HE Brežice
Vlada RS se je seznanila z informacijo o stanju izgradnje državne infrastrukture v sklopu
izgradnje HE Brežice, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Gradnja državne
infastrukture poteka v skladu z usklajenim terminskim načrtom z gradnjo energetskega dela
HE Brežice, ki ga izvaja koncesionar. Z namenom zagotovitve ustrezne dinamike izgradnje
državnega dela infrastrukture tudi v prihodnje, je Vlada sprejela sklep o nujnosti zagotovitve
dodatnih pravic porabe v letu 2016 za to investicijo. Sklep določa potrebne aktivnosti za
zagotovitev dodatnih pravic porabe v Proračunu Republike Slovenije za leto 2016 za
proračunskega uporabnika (PU) Ministrstvo za okolje in prostor do višine 40,7 mio EUR.
Zagotovitev dodatnih sredstev bo omogočila nadaljevanje izvajanja državne infrastrukture v
skladu s potrebno in predvideno dinamiko, kar bi omogočilo testni zagon HE konec leta 2016
oziroma v začetku leta 2017. Sredstva za izgradnjo državne infrastrukture se tudi v prihodnje
zagotavljajo iz naslova sredstev finančnega načrta PU MOP v proračunu RS, sredstev Sklada
za vode in sredstev Podnebnega sklada.
Vir: MOP
Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem
točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2014 in
2015. Vlada RS podpira izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih
oblakov na območju severovzhodne Slovenije v letih 2016 in 2017.
Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo se namenijo s sredstev
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v višini do 57.246 EUR letno, v
kolikor bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti, ki bo izkazan, če bo v izvajanje letalske
obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja, ki letno prispevajo
občinska sredstva v skupni višini vsaj 82.000 EUR.
V Sloveniji smo z namenom ugotovitve uspešnosti letalske obrambe pred točo od leta 1999 do
2011 izvajali projekt poskusnega posipanja točonosnih oblakov. V letih 2012 do 2015 se je
sofinanciralo izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s
srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije na podlagi dvoletnih sklepov Vlade
Republike Slovenije. Nova zasnova poskusne obrambe pred točo je bila oblikovana s Ciljno
raziskovalnim programom, ki pa ni bila sprejeta, saj izvajanje letalske obrambe pred točo
vključuje elemente naključnosti, katerim pa nasprotujejo predstavniki lokalnih skupnosti. Poleg
tega razpoložljiva sredstva v proračunu zagotavljajo le 1/3 predvidoma potrebnih sredstev
izvedbe poskusne obrambe pred točo.
Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov
pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem
sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže.
Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti
nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Delež podpore za sofinanciranje
zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je v zadnjih letih znižal. V letu 2015 je znašala
stopnja podpore le še 20 odstotkov zavarovalne premije, v letu 2016 pa za vse pridelke 20
odstotkov zavarovalne osnove, razen za sadovnjake, kjer delež podpore znaša 30 odstotkov.
Zato ocenjujemo, da je potrebno podpreti dodatne aktivnosti, da se morebitna škoda po toči
zmanjša.
Ob dejstvu, da ne izvajanje obrambe pred točo z letali pri javnosti sproža močne negativne
odzive in ob upoštevanju pripravljenosti sodelovanja lokalnih skupnosti, ki so v vseh letih
sofinancirale izvajanje letalske obrambe pred točo (v letih 2011 do 2015 so občine
severovzhodne Slovenije prispevale 60% vseh javnih sredstev), je sofinanciranje izvajanja
letalske obrambe pred točo iz proračuna Republike Slovenije podprto tudi v prihodnjih dveh
letih, oziroma dokler ne bo dosežen cilj, ki smo si ga zastavili v Strategiji za izvajanje resolucije
o strateških usmeritvah razvoja Slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.
Vir: MKGP
Strategija ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa
Vlada RS je sprejela Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx
lynx) v Sloveniji 2016 – 2026.
Ris sodi med zavarovane vrste, katere je Republika Slovenija po Direktivi o habitatih dolžna
ohranjati ali doseči ugodno stanje ohranjenosti. Pregled stanja risov po Evropi je pokazal, da je
dinarsko-jugovzhodnoalpska populacija risa, ki ji pripadajo tudi risi v Sloveniji, med najbolj
ogroženimi v Evropi. Trenutno stanje populacije risa v Sloveniji je zaskrbljujoče, saj je velikost
populacije risov v Sloveniji ocenjena na do 15 osebkov. Brez intenzivnih varstvenih ukrepov
vrsti pri nas grozi ponovno izumrtje, zlasti zaradi posledic parjenja v sorodstvu. Namen
Strategije ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa v Sloveniji je opredeliti pravni,
organizacijski in vsebinski okvir ukrepov za vzpostavitev in dolgoročno ohranjanje ugodnega
stanja populacije risa v Sloveniji. Strategija opredeljuje cilje ter smernice po posameznih
področjih, s katerimi bo mogoče zagotoviti ohranitev risa in trajnostno upravljanje z njim.
V podporo doselitvi risov in poznejšemu upravljanju populacije je pripravljena prijava za projekt
LIFE, ki bo celovito in kompleksno reševal problematiko, povezano s populacijo risa v
Sloveniji. Projekt, v kolikor bo potrjen, predvideva začetek izvajanja v letu 2018, potekal pa bo
šest let in pol. Ocenjena vrednost projekta je šest milijonov evrov, od tega bo namenjeno iz
programa LIFE LIFE 3,6 MIO EUR, Ministrstvo za okolje in prostor bo sofinanciralo 1,8 MIO
EUR (razporejeno na ves čas trajanja projekta), okoli 600.000,00 EUR pa znaša lastna
udeležba izvajalcev projekta.
Vir: MOP
Vlada je sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne skupine
Vlada RS je sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne pisarne o stanju Vladnih
strateških projektov za mesec april 2016.
Trenutni nabor Vladnih strateških razvojnih projektov sestavljajo naslednji projekti:
oznaka
nosilno
ministrstvo
P 1
MzI
P 2
MJU
P
P
P
P
P
P
P
P
P
MF
3
4
5
6.1.
6.2.
6.3.
6.4.
7
8
MJU
MF
MDDSZ
naslov
Celovita prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti (trajnostna
gradnja)
Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega
sistema javnega naročanja
Zelena proračunska in davčna reforma
Reorganizacija informatike v državni upravi
Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih obveznosti
VEM v okviru Centrov za socialno delo
MOP
VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij
MGRT
VEM za poslovne subjekte in za pomoč podjetjem v tujini
MIZŠ
VEM za mlade
MORS
Sistem kriznega upravljanja in vodenja
MF
P 9
MGRT
P 10
MGRT
Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja
Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in
ekonomske demokracije
Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev
P1: Pripravi zagonskega elaborata za pilotne energetske sanacije v 2016 ter identifikaciji
realnih datumov, je sledilo intenzivno usklajevanje aktivnosti med MzI, MIZŠ, MP, MJU in
SVRK in operativno izvajanje posameznih nalog v skladu s planom.
V maju bo pripravljen in preverjen Zagonski elaborat cikličnega modela projekta za energetske
sanacije v 2017 – 2022.
P2: Po zavrnitvi pritožbe na razpisno dokumentacijo se je postopek javnega naročila za prvi
sklop (zdravila) nadaljeval z zbiranjem ponudb. Izvedba odpiranja ponudb in izborov
najugodnejših ponudnikov je bila prekinjena in preložena za mesec dni zaradi zahteve
predstavnikov Ministrstva za zdravje in Javne Agencije za zdravila in medicinske pripomočke.
Zaradi nastalega zapleta bo na začetku maja 2016 realiziran sestanek na ravni ministrov MZ in
MJU.
P3: Projekt je v fazi priprave zagonskega elaborata. Izvedba postopka predstavitev in
potrjevanja je predvidena v juliju 2016.
P4: Izvedba projektov se nadaljuje, pri čemer bo v mesecu maju 2016 potrebno dokončno
rešiti problem zagotovitve finančnih sredstev.
Zaradi podaljšanja internega usklajevanja predloga Uredbe o informacijski varnostni politiki je
izvedba projekta »Vzpostavitev sistema varnostne politike« v terminskem zaostanku. Projekt ni
na kritični poti programa in zaostanek ne vpliva na predvideni termin zaključevanja Programa.
P5: Izvedba projekta je zaključena.
P6.1: Zaključek priprave Zagonskega elaborata. Predstavitev pri ministrici, na Projektnem
svetu in na Vladi je predvidena v maju 2016.
P6.2: Zaključek priprave Zagonskega elaborata. Realizirana predstavitev pri ministrici in na
Projektnem svetu. V maju je predvidena predstavitev na ravni Vlade.
P6.3: Realiziran je sestanek z novim vodjem projekta. Dogovorjeno je, da na MGRT v prvem
tednu maja 2016 identificirajo želeno končno stanje oziroma vizijo projekta, za tem pa
pričnemo s pripravo Zagonskega elaborata.
P6.4: Zaključena je priprava Zagonskega elaborata. V mesecu maju je predvidena
predstavitev ministrici in Projektnemu svetu.
P7: Zagonski elaborat je bil predstavljen ministrici in Projektnemu svetu. V maju bo realizirana
predstavitev in potrjevanje na Vladi. Izvedba nalog poteka po planu.
P8: Izvedba projekta poteka po predvidenem planu.
P9: Zaradi izjemne obremenjenosti vodje projekta in njegove namestnice se je priprava
Zagonskega elaborata podaljšala za dva tedna. Izvedba nalog poteka v skladu s prvotnim
planom.
P10: Zaključena je priprava in predstavitev Zagonskega elaborata ministru. V maju bosta
opravljeni predstavitvi Projektnemu svetu in Vladi.
Izvedba poteka v skladu s prvotnim planom, razen v primeru predloga sprememb Zakona o
pooblaščenih arhitektih in inženirjih, kjer realizacija zaradi povečanega odziva v procesu
usklajevanja sprememb terminsko odstopa od plana.
Vir: KPV
Vlada se je seznanila s Poročilom varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto
2015
Vlada RS se je seznanila s Poročilom varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2015.
V uvodu Poročila varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2015 varuh izpostavlja
pravne podlage za imenovanje in delovanje varuha iz Zakona o kmetijstvu, ki se nanašajo na
verigo preskrbe s hrano, ter Uredbe o delovanju in financiranju varuha odnosov v verigi
preskrbe s hrano.
Veriga preskrbe s hrano je v Sloveniji izredno kompleksna, sestavljajo jo kmetijska
gospodarstva, zadruge, živilskopredelovalna podjetja in trgovske verige. To dokazujejo tudi
številni partnerji na ravni posamezne verige. Vsekakor pa je Republika Slovenija v samem
evropskem vrhu po razvitosti trgovine. Varuh v svojem poročilu ugotavlja nedovoljena ravnanja
in nepoštene prakse v posameznih sektorjih in pri posameznih poslovnih subjektih kar naprej
ponavljajo. Zato je bil za spoznavanje nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks pomemben
izbor metode spremljanja odnosov med partnerji. Uporabljena je bila participativna metoda
spremljanja odnosov med deležniki, s katero je bilo možno prepoznati najbolj značilne
nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja.
V poročilu je varuh podrobneje predstavil sume nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks.
Po njegovem mnenju se nekatere nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja pojavljajo v
celotni verigi, večina le teh se pojavi na prehodu prehranskih izdelkov od dobavitelja do
trgovskih verig. Zato varuh v svojem poročilu domneva, da trgovske verige izkoriščajo svojo
pogajalsko premoč proti šibkejšim dobaviteljem za izvajanje nepoštenih praks in nedovoljenih
ravnanj.
Za preprečevanje nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj varuh v poročilu predlaga tudi
nekatere ukrepe, ki bi lahko pripomogli k ureditvi odnosov v verigi preskrbe s hrano. V poročilu
so navedeni tudi nekateri ukrepi v zvezi s pogodbenimi odnosi med posameznimi deležniki ter
nekateri ukrepi na ravni zakonodaje.
Varuh v zaključku poročila navaja nekatere uspešno preprečene poskuse uvajanja novih
nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj.
Vir: MKGP
Poročilo o dosedanjih aktivnostih pri urejanju lastniških razmerij za izvajanje GJS
sežiganja komunalnih odpadkov v Celju
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o dosedanjih aktivnostih Ministrstva za okolje in prostor
(MOP) za ureditev razmerij med RS in Mestno občino Celje (MOC) glede lastništva
infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe (GJS) sežiganja komunalnih odpadkov v
Celju.Vlada je naložila MOP da najkasneje do 31. 12. 2016 poroča o zaključenih aktivnostih z
Mestno občino Celje. MOP je aktivnosti glede ureditve lastništva sežigalnice odpadkov v Celju
pričel pospešeno izvajati takoj po popravljalnem ukrepu, ki ga je določilo Računsko sodišče
Republike Slovenije v revizijskem poročilu, in sicer z dne 25. 11. 2014.
V skladu z načrtom aktivnosti je MOP izvedel naročilo strokovnih podlag Ureditev razmerij med
Republiko Slovenijo in Mestno občino Celje glede lastništva infrastrukture za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov. Namen analize je bil proučiti
ekonomske in pravne dejavnike, ki so vplivali oziroma bi morali vplivati na medsebojne odnose
koncesijskih strank pri odločanju o lastniških razmerjih vložkov pri investiciji v infrastrukturo
GJS sežiganja komunalnih odpadkov kot javne službe državnega pomena, ter preveriti možne,
izvedljive in ekonomsko upravičene pravne oblike prenosa infrastrukture, ki jo je financiral EU,
v državno last. MOP predlaga nadgradnjo tripartitne koncesijske pogodbe z vključitvijo danih
zavez MOC iz Pogodbe o poslovnem najemu glede porabe nadomestila/amortizacije z novimi
zavezami MOC, in sicer da infrastrukture za termično obdelavo ne bo prodala ali zastavila v
življenjski dobi sežigalnice ter tako omogočila nemoteno izvajanje GJS termične obdelave
odpadkov, da bo v svojem proračunu oblikovala namensko postavko za vzdrževanje in obnovo
infrastrukture in da bo v nadzorni svet Energetike Celje d.o.o vključila predstavnika države
(koncendenta). Glede na ključne ugotovitve strokovne analize in mnenje Državnega
pravobranilstva bo MOP nadaljeval pogovore z MOC in se v skladu s strokovnimi podlagami
poskušal novelirati koncesijsko pogodbo med MOP in MOC.
Vir: MOP
Poročilo o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov za obdobje
julij 2014 – marec 2016
Vlada RS se je seznanila Poročilom o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih
načrtov za obdobje julij 2014 – marec 2016 s predlogi ukrepov za pospešitev postopkov
njihove priprave. Vlada nalaga vsem ministrstvom, da v okviru opravljanja nalog iz svoje
delovne pristojnosti upoštevajo prioritete državnih prostorskih načrtov, določene v poročilu in
zagotavljajo pripravo strokovnih gradiv, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo
umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ob upoštevanju časovnic
priprave državnih prostorskih načrtov. Za posamezne DPN je sprejela odločitev o dinamiki ali
pa o mirovanju oz. ustavitvi postopka (podrobnosti so razvidne iz posameznih poročil). Vlada je
sprejela tudi ukrepe za pospešitev priprave državnih prostorskih načrtov s področij kmetijstva,
ohranjanja narave, upravljanja z vodami, priprave investicijske dokumentacije, podnebnih
sprememb in sistema javnega naročanja, in naložila ministrstvu, pristojnemu za prostor, da o
realizaciji aktivnosti poroča enkrat letno, v začetku leta za preteklo leto.
Marca 2016 je bilo v pripravi 53 DPN in sicer:
− 7 za železniške ureditve,
− 8 za ureditve iz nacionalnega programa gradnje avtocest,
− 12 za ureditve drugih državnih cest,
− 3 za letališča,
− 7 za plinovode,
− 11 za daljnovode,
− 4 za elektrarne,
− 1 za vodnogospodarske ureditve.
Od 24. julija 2014 do 31. marca 2016 je Vlada RS na predlog MOP sprejela:
8 uredb o DPN:
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za RTP 110/20 kV Dobruška vas
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51A Jarše–
Sneberje
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R52 Kleče–
Toplarna Šiška (TOŠ)
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce–
Ajdovščina
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51B TE-TOL–
Fužine/Vevče
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za nadvoz čez železniško progo s
priključkom na regionalno cesto R3 646 in priključkoma na Kadunčevo in
Industrijsko cesto v Grosupljem
− Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov
M3, M3B, R31A, R32 in R34
• 1 uredbo o spremembi uredbe o DPN
− Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za
drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper
• 6 sklepov o pripravi DPN:
− Sklep o pripravi DPN za dograditev AC predora Karavanke (24.7.2014)
− Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za letališče Jožeta Pučnika
Ljubljana (4.6.2015)
− Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za letališče Portorož (4.6.2015)
− Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za obvoznico glavne ceste G2-106
v Velikih Laščah (30.9.2015)
− Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za 110 kV kablovod v Mestni
občini Koper (23. 12. 2015)
− Sklep o pripravi DPN za prenosni plinovod R15/1 Pince - Lendava (23.12.2015)
• 1 sklep o spremembah sklepa o pripravi DPN:
•
−
•
•
Sklep o spremembah Sklepa o pripravi DPN za železniško progo Trst-Divača slovenski del odseka, (24. 6. 2015)
3 sklepe o ukinitvi ZUKR:
− Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje
urejanja prostora na podlagi Sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za
izgradnjo RTP 110/20 kV Dobruška vas
− Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje
urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega
načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice
− Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje
urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega
načrta za državno cesto od priključka na avtocesti A1 Šentilj–Koper pri
Šentrupertu do priključka Velenje jug
pobude občin za poseganje v območja državnih prostroskih aktov (soglasje ali
zavrnitev soglasja Vlade RS po 43. členu)
− Občina Izola; DLN za HC na odseku Koper-Izola; zavrnitev (22.10.2014)
− Občina Brežice; DPN za HE Brežice; soglasje (13.11.2014)
− Občina Postojna; LN za AC odsek Razdrto - Fernetiči; soglasje (17.12.2014)
− Občina Izola; DLN za HC Koper-Izola; soglasje (21.5.2015)
− Občina Sevnica; DLN za HE Blanca (in HE Boštanj); soglasje (13.11.2015)
− MOL; DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini
Dobrova - Polhov Gradec; soglasje (18.11.2015).
Vir: MOP
Vlada se je seznanila z mnenjem Ministrstva za zdravje o seznamu ukrepov iz
Končnega poročila o pregledu izdat izdatkov s predlogi nabora možnih rešitev s
finančnimi posledicami za leta 2017 – 2020 na področju socialne varnosti in
pokojninskega varstva
Vlada RS se je na današnji seznanila z mnenjem Ministrstva za zdravje o seznamu ukrepov iz
Končnega poročila o pregledu izdatkov s predlogi nabora možnih rešitev s finančnimi
posledicami za leta 2017 – 2020 na področju socialne varnosti in pokojninskega varstva in
predvideno časovnice izvedbe posameznih ukrepov iz pristojnosti Ministrstva za zdravje.
Ministrstvo za zdravje ob pregledu Končnega poročila o pregledu izdatkov s predlogi nabora
možnih rešitev s finančnimi posledicami za leta 2017 – 2020 na področju socialne varnosti in
pokojninskega varstva ugotavlja, da so na področju zdravstva predlagani trije usklajeni ukrepi
na področju boleznin, in sicer :
- Proučitev možnosti omejitve trajanja nadomestil za začasno zadržanost na 12 mesecev in s
tem povezanih aktivnosti. Po preteku 6 mesecev bi bila potrebna obvezna sprožitev postopka
za oceno invalidnosti, torej pravočasen sprejem odločitve, ali je razlog bolezen ali invalidnost.
Omejitev trajanja zahteva prednostno zdravstveno obravnavo aktivne populacije. Omejitev
terja doslednejše spoštovanje dolžnega ravnanja zavarovanih oseb pri postopkih odločanja o
in v času trajanja bolniškega staleža, zato je potrebno zaostriti določene pogoje oz. sankcije.
- Proučitev možnosti uvajanja čakalnih dni za bolniška nadomestila. Zaposleni lahko ostanejo
doma, vendar brez nadomestila plač.
- Proučitev možnosti zasebnega zavarovanja za primere odsotnosti.
Pravice iz naslova boleznin so urejene v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju. Ministrstvo za zdravje je že imenovalo projektno skupino za pripravo predloga
novega ZZVZZ, ki bo celovito prenovil tudi področje pravic, kamor se umeščajo boleznine.
Delovna skupina bo v okviru prenove zakona preučila ustreznost in smotrnost predlaganih
ukrepov.
Vir: MZ
Vlada seznanjena s predlogi ukrepov iz naslova arbitražnega postopka HEP proti RS
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s predlogi ukrepov glede arbitražnega
postopka HEP proti RS zaradi nedobavljene električne energije iz NEK v obdobju 1. 7. 2002 18. 4. 2003. Postopek se je zaključil konec leta 2015 z arbitražno razsodbo.
Odločba tribunala je določala, da je Republika Slovenija HEP dolžna plačati 19.987.000 EUR
in obresti na ta znesek od 1. julija 2002 do dne plačila v višini povprečnega šestmesečnega
EURIBOR + 2 %, ki se prištevajo glavnici vsake pol leta. Prav tako je morala RS pokriti stroške
HEP v višini 10.000.000 USD in obresti na ta znesek od dne izdaje odločbe do dne plačila v
višini šestmesečnega EURIBOR + 2 %, ki se prištevajo glavnici vsake pol leta. Dne 30.
decembra 2015 je bilo izvedeno plačilo HEP v višini 10.006.977,00 USD in 32.779.712,41
EUR, preostanek pa na dan 22. januarja 2016 in sicer 1.130.472,90 EUR, kar vključuje
1.129.021,59 EUR glavnice in 1.451,31 EUR obresti.
Glede na to, da so bile domnevne prejemnice ekonomske koristi iz prodane električne energije
poleg končnih upravičencev (gospodinjstev in poslovnih odjemalcev) družbe
elektrogospodarstva v RS, je Vlada RS 30. 12. 2015 naložila Ministrstvu za finance in
Ministrstvu za infrastrukturo, da najkasneje do 29. 2. 2016 predlagata vse potrebne ukrepe za
povračilo plačanega zneska od podjetij elektrogospodarstva Slovenije, ki so imela ekonomske
koristi od prodaje električne energije, proizvedene v Nuklearni elektrarni Krško, v obdobju na
katerega se nanaša arbitražna razsodba in ekonomske koristi iz naslova obračuna finančnih
neravnovesij med Slovenijo in Hrvaško v času sklepanja Pogodbe med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih
z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.
Ministrstvo za infrastrukturo je skupaj z SDH zbiralo podatke o morebitnih ekonomskih koristih
omenjenih podjetij, vendar gre za podatke, ki so stari več kot 10 let, zato je njihovo zbiranje in
preverjanje zamudno. Zaradi časovnega odmika, preteka zastaralnih rokov ter neusklajenih oz.
različnih oblik podatkov ni mogoče pripraviti zanesljive ocene ekonomskih koristi od prodaje
električne energije, proizvedene v Nuklearni elektrarni Krško, v obdobju na katerega se nanaša
arbitražna razsodba, obračun finančnih neravnovesij med Slovenijo in Hrvaško v času
sklepanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi
statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško,
njenim izkoriščanjem in razgradnjo pa ni povezan z nedobavljeno električno energijo.
Zato sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance predlagala, da se plačila za že
izvedeno plačilo HEPu kompenzira z izplačilom dividend podjetij elektrogospodarstva do konca
meseca junija 2016.
Vir: MF
Tehnični sporazum za odlov in preselitev rjavega medveda iz Slovenije v Španijo
Vlada RS se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega sporazuma med
Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo, prehrano in
okolje Kraljevine Španije za odlov in preselitev rjavega medveda iz Slovenije v Španijo.
Zaradi vzajemnega interesa in dosedanjega sodelovanja Slovenije na območju Pirenejev s
Španijo, predvsem pa Francijo, pozitivnih izkušenj, ter dejstva, da preselitev ne ogroža stanja
populacije rjavega medveda v Sloveniji, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS že junija 2013
z izjavo potrdilo pripravljenost sodelovanja ob določenih pogojih (podpis sporazuma, podpis
pogodbe o izvedbi preselitve, zagotovitev ustreznih ekoloških razmer na območju izpusta
medveda, zagotovitev ustrezne družbene sprejemljivosti, skladnost projekta s cilji upravljanja z
rjavim medvedom v Franciji in Andori, vsi stroški so vključeni v projekt). Španija je
pripravljenost za sodelovanje potrdila s pismom španske ministrice za okolje Isabel Garcia
Tejerine, in sicer 27. 7. 2015. S sklenitvijo sporazuma se bo okrepilo bilateralno sodelovanje
med obema državama. Izvedba preselitve samca rjavega medveda je predvidena do konca
junija 2016.
Za slovensko stran sporazum nima neposrednih finančnih posledic. Vse stroške za pripravo,
odlov medveda in transport oziroma doselitev prevzame Vlada Katalonije (iz projekta LIFE).
Vir: MOP
Opredelitev RS v sodnem postopku v zvezi s tožbo Evropske komisije zoper RS zaradi
neizpolnjevanja obveznosti iz Direktive o odpadkih
Vlada RS je sprejela opredelitev Republike Slovenije v sodnem postopku v zvezi s tožbo
Evropske komisije zoper RS zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz Direktive o odpadkih in
razveljavitvi nekaterih direktiv o odlaganju odpadkov na odlagališčih.
V opredelitvi je pojasnjeno, da je RS v tem primeru sprejela ustrezne ukrepe, da bi preprečila
puščanje in odmetavanje ter nenadzorovanega ravnanja z odpadki. Stanje gramozne jame je
vseskozi spremljano, pristojne službe pa so sproti sprejemale ukrepe.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) nadaljuje s sanacijo gramozne
jame. Marca 2016 je bil uspešno zaključen postopek javnega naročanja za nadaljevanje
nadomestne izvršbe po drugi osebi, za odstranitev 28.000 ton izrabljenih pnevmatik iz
gramoznice in njihovo oddajo v predelavo. Dne 14. 3. 2016 je bila z izbranim izvajalcem
sklenjena pogodba, ki ga zavezuje, da do 30. 6. 2017 odstrani in odda v predelavo 28.000 ton
izrabljenih pnevmatik. Izvajalec je 18. 4. 2016 pričel z odvozom izrabljenih pnevmatik iz
navedene lokacije. Glede odstranitve preostalih odpadkov, ki še niso zaobseženi v izvršbi, ki
poteka s strani druge osebe, bo sanacija potekala v skladu z Odlokom o programu za izvedbo
sanacije onesnaženja vodovarstvenega območja na območju gradbišča na Dravskem polju v
Občini Kidričevo.
Vir: MOP
Vlada sprejela je sprejela stališče o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem
ribištvu med EU in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o izvajanju
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o
trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o
izvajanju. Vlada RS podpira predlog sklepa.
Novi sporazum bo ob upoštevanju prednostnih nalog reformirane skupne ribiške politike in
njene zunanje razsežnosti zagotovil okvir za vzpostavitev strateškega partnerstva na tem
področju med Evropsko unijo in Cookovimi otoki. Vlada RS pozdravlja določila v okviru
predlaganega Sporazuma, ki zadevajo človekove pravice.
Predlog sklepa Sveta slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski
gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.
Vir: MKGP
Vlada sprejela je sprejela stališče k uredbi Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v
skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med
EU in vlado Cookovih otokov
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu za uredbo Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v
skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko
unijo in vlado Cookovih otokov. Vlada RS podpira predlog sklepa.
Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in vlado Cookovih otokov bo ob
upoštevanju prednostnih nalog reformirane skupne ribiške politike in njene zunanje razsežnosti
zagotovil okvir za vzpostavitev strateškega partnerstva na tem področju med EU in Cookovimi
otoki.
Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov
le v severnem Jadranu.
Vir: MKGP
Vlada sprejela je sprejela stališče k Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
določitvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila
Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi
prilagoditvene stopnje za neposredna plačila, določene v Uredbi Sveta (EU) št. 1306/2013, za
koledarsko leto 2016. Vlada RS podpira ta Predlog Uredbe.
Za podporo kmetijskemu sektorju v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali
distribucijo, se vzpostavi rezerva za krize, in sicer tako, da se s t.i. mehanizmom finančne
discipline znižajo izplačila neposrednih plačil iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske
politike.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne
kmetijske politike določa, da je skupni znesek rezerve za krize v kmetijskem sektorju 2.800
milijonov EUR z enakimi letnimi obroki v znesku 400 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 in
je del večletnega finančnega okvira. Znesek rezerve, ki se vključi v predlog proračuna Komisije
za leto 2017, znaša 450,5 milijona EUR v tekočih cenah. Pri pripravi predloga proračuna za
proračunsko leto 2017 so prve proračunske ocene za neposredna plačila in s trgom povezane
odhodke pokazale, da neto znesek, ki je na voljo za odhodke EKJS za proračunsko leto 2017,
najverjetneje ne bo presežen, zato nadaljnja finančna disciplina ni potrebna.
Na podlagi navedenega je Komisija s tem predlogom uredbe podala predlog za določitev
prilagoditvene stopnje za neposredna plačila za koledarsko leto 2016, in sicer 1,366744 %.
Predlog uredbe naj bi Evropski parlament in Svet sprejela 30. junija 2016. Za omenjen
odstotek se znižajo zneski odobrenih neposrednih plačil za koledarsko leto 2016, ki presegajo
2.000 EUR, z izjemo na Hrvaškem, saj tam neposredna plačila še niso 100 % financirana iz
EU proračuna. Skupno znižanje zaradi uporabe finančne discipline znaša 450,5 milijona EUR.
Vir: MKGP
Vlada sprejela je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju
ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi. Vlada RS načeloma
podpira cilje in namen predloga uredbe. Pomembno je, da se tehnični ukrepi oblikujejo na
način, da prispevajo k uresničevanju splošnih ciljev skupne ribiške politike. Pri tem pa je
izrednega pomena, da se v tem okviru dosledno upoštevajo značilnosti ribištva v posameznih
morskih regijah, vključno s severnim Jadranom, kjer izvajajo ribolov slovenski ribiči.
Vlada RS tudi pozdravlja predlagano ureditev, da se omogoči sprejemanje specifičnih
tehničnih ukrepov prek postopka regionalizacije. Pri tem je pomembno, da se v okviru tega
postopka zagotovi dejansko upoštevanje regionalno usklajenih priporočil, ki jih podajo države
članice. Glede na navedeno Vlada RS končni predlog uredbe podpira, če bodo v okviru
obravnave upoštevani njeni predlogi in s tem dosežene rešitve, ki so ustrezne z vidika
značilnosti slovenskega ribištva.
Slovenija pozdravlja napore Komisije, da se tehnične predpise uskladi z načeli reformirane
skupne ribiške politike in pozdravlja zavezo Komisije v zvezi s poročanjem o izvajanju te
uredbe.
Vir: MKGP
Vlada določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med RS in Italijo o
izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov
Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Italijanske republike o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov,
sklenjenega 17. decembra 2015 v Ljubljani in ga predloži Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Sporazum je podlaga za kakršno koli dejavnost, ki vključuje izmenjavo tajnih podatkov med
pogodbenicama, njunimi državnimi organi ali javnimi in zasebnimi subjekti.
Sporazum določa pristojna varnostna organa in dolžnost obveščanja o njihovi spremembi,
opredeljuje stopnje tajnosti podatkov in enakovrednost nacionalnih oznak stopenj tajnosti v
Republiki Sloveniji in Italijanski republiki ter ustvarja podlago za vzajemno posredovanje in
varovanje izmenjanih tajnih podatkov na področju obrambe, širše javne uprave in tudi na
področju gospodarskega sodelovanja.
Vir: MZZ
Vlada določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Atenske konvencije o prevozu
potnikov in njihove prtljage po morju in Protokola 2002 k Atenski konvenciji o prevozu
potnikov in njihove prtljage po morju
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Atenske konvencije o prevozu
potnikov in njihove prtljage po morju, sklenjene v Atenah 13. decembra 1974, in Protokola
2002 k Atenski konvenciji o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju, sklenjenega v
Londonu 1. novembra 2002, in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije.
Atenska konvencija o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju iz leta 1974 vzpostavlja
režim odgovornosti prevoznika za škodo, ki jo pri prevozu utrpi potnik na ladji. Konvencija
določa tudi možnost omejitve odgovornosti.
Novost Protokola 2002 k Atenski konvenciji o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju, je
izboljšana ureditev odgovornosti ladjarjev in nadomestil za potnike v pomorskem prometu
oziroma povečanje zneskov omejitve odgovornosti. Državam članicam dovoljuje, da z notranjo
zakonodajo določijo mejo odgovornosti, ki je višja od predpisane s protokolom, in o tem
obvestijo generalnega sekretarja Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Protokol med
drugim uvaja tudi obvezno zavarovanje.
V protokolu je določeno, da se konvencija in protokol uporabljata kot enoten dokument. Od
držav članic, ki ratificirajo protokol, se zahteva, da odstopijo od konvencije in njenih protokolov
1976 in 1990, če so pogodbenice konvencije in navedenih protokolov. Zakonodaja EU je z
Uredbo (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 večino
določb konvencije, spremenjene s protokolom, prenesla v pravni red EU.
Vir: MZZ
Vlada ratificirala sporazum med Albanijo, BiH, Makedonijo, Črno goro, Srbijo in
Slovenijo o ustanovitvi Balkanskih zdravstvenih namenskih sil
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Svetom ministrov Republike Albanije,
Svetom ministrov Bosne in Hercegovine, Vlado Republike Makedonije, Vlado Črne gore, Vlado
Republike Srbije in Vlado Republike Slovenije o ustanovitvi Balkanskih zdravstvenih
namenskih sil.
Sporazum predstavlja pravno podlago za ustanovitev Balkanskih zdravstvenih namenskih sil
kot regionalne večnacionalne zdravstvene zmogljivosti, sestavljene iz vojaških zdravstvenih
modulov pogodbenikov. Sile bodo zagotavljale zdravstveno podporo v operacijah kriznega
odzivanja tako v regiji kot širše. Stalni sedež sil bo v Makedoniji, državi gostiteljici, kamor bo
Slovenija napotila enega pripadnika Slovenske vojske. Osnovno infrastrukturo, opremo in
osebje za zdravstveno zmogljivost ROLE 2 bo zagotovila vsakokratna nosilna država.
V sporazumu so natančneje določeni cilj in namen sil, način in pogoji za aktiviranje sil, sestava
sil mirnodobnim stalnim jedrom in modularno popolnitvijo enote z zdravstvenimi zmogljivostmi
pogodbenikov ter poveljniška razmerja, administrativno in finančno poslovanje ter financiranje,
podpora države gostiteljice in nosilne države ter postopek pristopa novih držav in končne
določbe.
Vir: MZZ
Vlada ratificirala sporazum med Slovenijo in Srbijo o vojaško-tehničnem sodelovanju
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike
Slovenije in Ministrstvom za obrambo Republike Srbije o vojaško-tehničnem sodelovanju.
Sporazum se sklepa med ministrstvoma za obrambo zaradi krepitve vojaško-tehničnega
sodelovanja pri skupnih tehnološko-razvojnih projektih, razvoju oborožitve, opreme in
proizvodov, ki bodo namenjeni potrebam pogodbenikov in hkrati konkurenčni na trgu EU in v
tretjih državah. Ministrstvo za obrambo ocenjuje, da se bo s sklenitvijo sporazuma okrepilo
poslovno povezovanje slovenskih podjetij obrambne industrije s srbskimi podjetji tako
samostojno kot organizirano preko gospodarskih ali znanstvenih forumov v okviru Ministrstva
za obrambo, Gospodarske zbornice Slovenije ali Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo.
Vir: MZZ
Vlada sprejela poročilo o dopolnitvi Konvencije med Slovenijo in Indijo o izogibanju
dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela poročilo o zaključenih pogajanjih za sklenitev
Protokola o spremembah Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Indije
o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka,
ki je bila podpisana v Ljubljani 13. januarja 2003.
Indija je predlagala, da se k veljavni konvenciji sklene protokol, v katerega bo vključen člen, ki
se nanaša na izmenjavo informacij za davčne namene (ta člen bo nadomestil člen o izmenjavi
informacij, ki je trenutno vključen v veljavno konvencijo), ter da se v protokol doda nov člen, ki
se nanaša na pomoč, ki si jo državi nudita pri pobiranju davkov.
Vir: MF
Vlada sprejela Mnenje k Predlogu Zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela
in zaposlovanja na črno, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila
skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko)
Predlagatelji potrebnost sprememb zakona utemeljujejo na visokih stroških za uvedbo sistema
vrednotnic, mnenju, da vrednotnica ne predstavlja nikakršne dodane vrednosti, temveč zgolj
obremenitev javnih sredstev, mnenju, da vrednotnica predstavlja izjemno lahko priložnost za
prekrivanje dela na črno ter mnenju o neustreznem sistemu vključitve v pokojninsko in
invalidsko zavarovanje. Za odpravo navedenih pomanjkljivosti predlagajo naslednje poglavitne
rešitve: (1) ukinitev vrednotnice, (2) nadomestitev sedanje ureditve z ureditvijo pred uvedbo
vrednotnice, (3) svobodno odločitev posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo, za
vključitev v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer za enak obseg kot po
dosedanji ureditvi osebnega dopolnilnega dela preko vrednotnic, (4) prostovoljno vključitev v
zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Vlada meni, da ukinitev sistema vrednotnic ni ustrezna rešitev za dosego navedenih ciljev in
poudarja (tudi z vidika stroškov), da je treba spremljati (tudi) dolgoročne učinke novega
sistema osebnega dopolnilnega dela in tudi celotnega Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno, ki je bil sprejet konec aprila 2014. Glavnina stroškov, ki so jih imele
institucije z uvedbo sistema vrednotnic, je zgolj enkratnih, učinke vzpostavitve sistema
vrednotnic pa bo moč opazovati še na dolgi rok, saj bodo prihodki v blagajne stalni.
Vlada Republike Slovenije predloga Zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno (ZPDZC-1A), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in
poslancev ne podpira, saj so pomanjkljivosti dosedanjega sistema in zakona utemeljene na
pavšalnih ocenah predlagateljev, predlagane poglavitne rešitve ne zasledujejo ciljev in načel
Predloga Zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
(ZPDZC-1A) in po mnenju Vlade Republike Slovenije niso ne sistemske, ne razumljive in niti
ne izvršljive.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela mnenje k Zahtevi za oceno ustavnosti šestega odstavka 7. člena,
osemintridesete alineje 8. člena ter prvega in drugega odstavka 191. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju in petega odstavka 6. člena, 42. točke 7. člena
ter prvega in drugega odstavka 133. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju Konfederacije slovenskih sindikatov in drugih
Vlada RS je sprejela mnenje k Zahtevi za oceno ustavnosti šestega odstavka 7. člena,
osemintridesete alineje 8. člena ter prvega in drugega odstavka 191. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in petega odstavka 6. člena, 42. točke 7.
člena ter prvega in drugega odstavka 133. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ-2) Konfederacije slovenskih sindikatov, Ljubljana in drugih in ga pošlje
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Predlagatelj izpodbija izpostavljene določbe iz razloga, ker ne omogočajo ustrezne višine
pokojnine za tiste delavce, ki imajo v določenem obdobju zgolj obračunane ne pa tudi plačane
prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlada meni, da bi bil z drugačno razlago izpodbijane ureditve kot je veljavna, ogrožen temeljni
»zavarovalniški« princip pokojninskega zavarovanja, in sicer da pravice temeljijo na plačanih
prispevkih, omajana pa bi bila tudi stabilnost sistema financiranja. Dejstvo, da mora biti
pokojninski in invalidski sistem oblikovan v okviru socialnega zavarovanja, izhaja že iz
samega 50. člena Ustave RS, ki v načelu določa, da je pokojnina pravica iz socialnega
zavarovanja, za katero morajo biti tudi plačani prispevki. Omejene možnosti delavca za
plačilo prispevkov, ki se sicer plačajo iz njegove plače, so upoštevane pri tem, da se mu
obdobje kljub vsemu šteje v pokojninsko dobo, zaradi česar ni oškodovan pri uveljavljanju
pravice do pokojnine, ravno tako pride zgolj do pogojnega vpliva na samo višino pokojnine
preko določanja pokojninske osnove. Osnovno načelo, da so pravice odvisne od plačila
prispevkov, je tako tudi pri delavcih v delovnem razmerju spoštovano, kljub temu pa je
določena izjema za varovanje njihovih pravic.
Vlada RS meni, da ureditev upoštevanja obdobja, v katerem so bili prispevki za delavce zgolj
obračunani ne pa tudi plačani, v pokojninsko dobo omogoča ustrezno varstvo delavcev in se
upošteva tako pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pokojnine kot tudi pri odmeri pokojnine,
posledično pa taka ureditev ni neustavna.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Vlada RS je sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije
predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin) in ga posreduje
Državnemu zboru RS.
Vlada predloga zakona ne podpira, in meni da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlagatelji menijo, da ureditev, ki je popolnoma ukinila možnost hkratnega prejemanja polne
starostne pokojnine in opravljanja dejavnosti v polnem obsegu (8 ur zavarovalnega časa
dnevno oziroma 40 ur zavarovalnega časa tedensko), krivična in vzpostavlja neenakost pred
zakonom. Po njihovem mnenju mora biti vsem samostojnim podjetnikom omogočeno, da
ohranjajo dejavnost ter hkrati prejemajo celotno pokojnino. Predlagajo tudi spremembe
ureditve regresnih/odškodninskih zahtevkov, ki lahko po njihovem mnenju ogrozijo poslovanje
predvsem ekonomsko šibkejših, malih in srednje velikih delodajalcev, še posebej ob
upoštevanju, da le-ti tega rizika ne morejo zavarovati pri zasebnih zavarovalnicah.
Vlada RS v zvezi s posredovanim predlogom sprememb ZPIZ-2 izpostavlja, da so bile že v
mesecu februarju predlagane spremembe zakona v zvezi z odškodninskimi/regresnimi
zahtevki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zoper delodajalce in
posredovane Vladi RS, ki je tedaj podala obširno mnenje ter razloge, zakaj ureditev na
predlagan način ni mogoča. Nov predlog se od prejšnjega razlikuje zgolj pri omejitvi
odškodnine navzgor, ki po novem predlogu sprememb ne bo več možen, če bo delodajalec
ravnal namenoma, poleg tega pa se s predlogom predlaga omejitev odgovornosti delodajalca
za delavca v primeru, ko bo škoda nastala namenoma, saj jo bo po predlogu zakona dolžan v
tem primeru poravnati povzročitelj. Vlada RS tako v zvezi s predlaganimi spremembami
odškodninskih zahtevkov v tem mnenju podaja povzetek ugotovitev iz predhodnega mnenja,
hkrati pa mnenju prilaga še predhodno posredovano mnenje, ki ga je posredovala že pri
predlogu ZPIZ-2C.
V zvezi s predlogom sprememb dvojnega statusa samostojnih podjetnikov Vlada RS uvodoma
poudarja, da v zvezi z določbami, ki omogočajo kombinacijo ohranjanja statusa zavarovanca
ob hkratnem prejemanju pokojnine (izplačilo 20% pokojnine, delna pokojnina), poteka presoja
ustavnosti, zato meni, da je smiselno z nadaljnjimi odločitvami o spreminjanju zakonodaje
počakati do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Tudi v primeru morebitnega
spreminjanja zakonodaje v tem delu pa je potrebno ravnati preudarno ter uveljaviti ureditev, ki
bo enaka za vse zavarovance.
Vlada ne podpira predloga zakona saj predlog zakona nasprotuje pravilom
odškodninske odgovornosti delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri delu ter
obveznostim, ki jih delodajalcem nalagajo predpisi s področja delovnega prava, poleg
tega pa je tudi predlagana ureditev dvojnega statusa nesistemska in pomanjkljiva.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
bančništvu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s
prvopodpisanim Jožefom Horvatom.
Predlagatelji predloga zakona želijo dopolniti 53. člen Zakona o bančništvu (ZBan-2) na način,
da se določi dodatni kriterij, kdaj se šteje, da kandidat za člana nadzornega sveta banke nima
ugleda in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke. Dodatni kriterij tako določa, da je za
imenovanje v nadzorni svet banke primerna le oseba, ki je v preteklosti glede na kazalnik
deleža t. i. slabih posojil izkazala nadpovprečno uspešnost pri delovanju na področju
bančništva.
Vlada je sicer v nedavno sprejeti Predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank
vključila tudi določbo, ki spreminja 53. člen ZBan-2 na način, kot ga predvideva ta predlog, s
čimer je predvsem želela spodbuditi nadaljnjo razpravo o primernosti sedanje ureditve glede
presoje pogojev za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke. Naknadno je vlada v
zvezi s predlagano rešitvijo pridobila stališče Banke Slovenije in Evropske centralne banke, ki
rešitvi nasprotujeta. Merjenje posameznikove uspešnosti zgolj na podlagi presoje kriterija
deleža slabih posojil v banki ni primerno, saj ni mogoče enoznačno določiti višine deleža slabih
posojil, ki že negativno vpliva na poslovanje posamezne banke. Tudi obdobje delovanja
kandidata za člana nadzornega sveta v banki ni nujno povezano z nastankom visokega deleža
slabih posojil, saj so ti lahko nastali zaradi spornih ravnanj preteklih članov organov upravljanja
banke. Težava je tudi v različnih definicijah pojma »nedonosna terjatev« med državami
članicami Evropske unije glede na dejstvo, da to področje v Evropski uniji še ni v celoti
harmonizirano.
Iz navedenih razlogov zato vlada ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o bančništvu ter predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, naj sprejme sklep,
da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vir: MF
Vlada o Mnenju o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem
naročanju
Vlada RS je sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
javnem naročanju (ZJN-3), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani mag. Matej Tonin), in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vlada predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani mag. Matej Tonin), ne podpira, saj predlog zakona nasprotuje pravnemu redu
EU, hkrati pa s predlogom posega v pravna razmerja, kjer to ni potrebno oziroma ta razmerja
ustrezno ureja že Obligacijski zakonik v delu, ki ga ne ureja ZJN-3.
Predlagatelj zakona kot enega izmed argumentov za predlog zakona in kot enega od razlogov
za plačilno nedisciplino navaja pogoste prakse iz preteklosti, kjer je bil za izvedbo javnega
naročila izbran ponudnik, ki ni imel lastnih kapacitet in je tako predstavljal le posrednika pri
pridobitvi javnega naročila. Posledično predlagatelj zakona poleg neposrednih plačil
podizvajalcev predlaga tudi omejitev deleža javnega naročila, ki ga lahko glavni izvajalec odda
v podizvajanje, in sicer na način, da predlog zakona določa, da mora glavni izvajalec izvesti
najmanj 20% javnega naročila z lastnimi kapacitetami.
Vlada pojasnjuje, da ima ZJN-3 v zvezi s to problematiko dve ključni rešitvi:
-ZJN-3 dopušča, da ponudniki oddajo v podizvajanje del javnega naročila, kar že samo po sebi
pomeni, da tudi zgolj na podlagi tega člena ni mogoče oddati v podizvajanje celotnega javnega
naročila ter določa, da lahko naročnik zahteva, da ponudnik ključne naloge opravi sam.
Direktivi s področja javnega naročanja 2014/24/EU in 2014/25/EU namreč dopuščata
kvalitativno omejitev, ne dopuščata pa omejitve v količini, odstotku ali nominalnem oziroma s
številom definiranem deležu.
-ZJN-3 pa še določa, da se lahko ponudnik sklicuje na kapacitete tretjih glede pogojev v zvezi
z izobrazbo ali strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj ter pogojev v zvezi z
ustreznimi poklicnimi izkušnjami samo pod pogojem, da bodo ti tudi dejansko opravili ta del
posla.
Predlagatelj zakona glede neposrednih plačil podizvajalcev nadalje predlaga, da so le-ta
obvezna s strani naročnika v vseh primerih. Kot izhaja iz Ocene stanja in razlogov za sprejem
zakona predlagatelj navaja, da pomeni ureditev plačil podizvajalcev, kot jih določa ZJN-3,
vrnitev v stanje, kakršno je bilo pred letom 2010, kar ne drži, saj neposredna plačila
podizvajalcev pred letom 2010 niso bila neposredno urejena v javno naročniški zakonodaji.
Slednja je glede podizvajalcev določala le obveznost ponudnika, ki je v ponudbi moral podati
izjavo, da je v prejšnjih pogodbah poplačal vse podizvajalce. Izjave, ki so jih podajali, so se v
praksi izkazale za neustrezne, saj jih ni bilo mogoče preveriti in so bile v mnogih primerih tudi
lažne. Sedanja zakonodaja tako zagotovo ne pomeni ureditve, kot je bila pred letom 2010,
temveč neposredna plačila podizvajalcev ustrezno ureja, poleg tega pa ureja tudi ustrezno
sankcioniranje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju tega mnenja.
Nadalje predlagatelj zakona poudarja, da ZJN-3 sicer omogoča neposredno plačilo, vendar le,
če se podizvajalec tako dogovori z glavnim izvajalcem, prav tako pa navaja, da plačilo globe
kot kazenske sankcije nima odvračalnega učinka od spoštovanja zakonodaje, pri čemer pa
predlagatelj zakona ne pojasni, da tej globi sledi tudi stranka sankcija prepovedi sodelovanja v
postopkih javnega naročanja za nadaljnja 3 leta pri naročanju blaga in storitev oziroma za
nadaljnjih 5 let pri naročanju gradenj.
V skladu z veljavnim ZJN-3 Vlada pojasnjuje, da morajo ponudniki, če nameravajo javno
naročilo storitev in gradenj izvesti s podizvajalci (op. če naročnik pravila razširi tudi na javna
naročila blaga, pa tudi pri teh naročilih) že v ponudbi:
- navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v
podizvajanje,
- navesti kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
- priložiti izpolnjene izjave o izpolnjevanju pogojev teh podizvajalcev v skladu z 79. členom
tega zakona ter
- priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec le-to zahteva.
Na podlagi navedenega je rešitev predlagatelja, ki v predloga zakona določi obveznost, da
mora naročnik v 30 dneh po plačilu končnega računa oziroma situacije od glavnega izvajalca
zahtevati izjavo, da je pri izvedbi nominiral vse svoje podizvajalce, neustrezna. Neposredna
plačila podizvajalcem so v skladu z ZJN-3 obvezna takrat, kadar jih izrecno zahteva
podizvajalec, bodisi že na stopnji oddaje ponudbe bodisi v primeru naknadne nominacije. V ta
namen bodo morali tako naročnik kot glavni izvajalec oziroma podizvajalec izvesti določene
formalnosti, ki bodo omogočile neposredno izvajanje plačil s strani naročnika.
Zakon torej predvideva neposredna plačila, obenem pa določa dovolj jamstev, da do zlorab ne
pride, na drugi strani pa ne ureja razmerja tam, kjer to ni potrebno in jih ureja obligacijska
zakonodaja. Z vidika sankcioniranja neprimernega oz. nezakonitega ravnanja pa gre zakon
nedvomno še korak dlje od predhodne ureditve. Vlada tudi pojasnjuje, da podizvajalec ni v
pogodbenem odnosu z naročnikom, zaradi česar mora v skladu z obstoječo ureditvijo
predložiti soglasje k neposrednim plačilom, vendar v skladu z ZJN-3 to stori v primeru, da želi
biti neposredno plačan.
V povezavi s predlogom zakona glede kazenskih določb za ponudnika, kandidata in
podizvajalca Vlada ugotavlja, da je predlog neustrezen, saj ZJN-3 poleg neresničnih izjav,
povezanih s podizvajalci, določa prekršek tudi generalno za vse izjave, ki jih v ponudbi ali
prijavi poda ponudnik ali kandidat in se izkažejo za neresnične, ponarejene ali spremenjene
kot prave, npr. lažne reference, lažno ali ponarejeno dokazilo o izobrazbi ipd.
Vir: MJU
Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pravilih cestnega prometa
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in
poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Vlada ne podpira predlog Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa.
Vlada v odgovoru ugotavlja, da predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pravilih cestnega prometa, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s
prvopodpisanim mag. Matejem Toninom, spreminja in dopolnjuje vsebine, ki so po veljavni
ureditvi področja varnosti cestnega prometa, že urejene v treh področnih zakonih. In sicer,
področje uporabe homologirane zaščitne motoristične čelade ureja določba 34. člena Zakona
o pravilih cestnega prometa, starostni pogoj za vožnjo koles s pomožnim motorjem določba
49. člena Zakona o voznikih ter področje evidentiranja, evidenčne tablice in obveznega
zavarovanja koles s pomožnim motorjem pa bi, glede na predlagane vsebine, bilo najbolj
ustrezno urediti v Zakonu o motornih vozilih.
Vlada sicer ne nasprotuje vsebini nekaterih predlaganih rešitev, vendar meni, da glede na
vsebinsko razpršenost predlaganih vsebin te ni dobro reševati parcialno, saj zahtevajo
sistemski pristop in poseg v najmanj tri temeljne predpise na področju varnosti cestnega
promet: Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih in Zakon o motornih vozilih.
Za vzpostavitev centralne evidence koles s pomožnim motorjem je potrebno zagotoviti
finančna sredstva. V novih predpisih, ki jih pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo (novela
Zakona o voznikih, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih ter Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa) bodo strokovno
posodobljene nekatere vsebine, ki so neposredno povezane s problematiko vožnje koles s
pomožnim motorjem.
Vir: MzI
Vlada zavrnila predlog novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki so ga vložili
nepovezani poslanci
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje glede Predloga zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je Državnemu zboru Republike
Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Alenka Bratušek).
Poslanska skupina nepovezanih poslancev je Državnemu zboru Republike Slovenije v
obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku vložila Predlog zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Predlagatelji predlagajo dodatne
pogoje pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami države, možnost odpoklica članov
nadzornega sveta SDH na predlog državnega zbora in določitev pristojnosti državnega zbora
za opravljanje nadzora poslovanja, delovanja in uresničevanja strateških dokumentov SDH.
Vlada ne soglaša s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona.
Med drugim je Bratuškova predlagala, da je državni zbor pristojen za opravljanje nadzora
poslovanja in delovanja SDH. Vlada poudarja, da je takšna določba popolnoma nesprejemljiva
z vidika določil ZSDH-1, ZGD-1, smernic OECD in splošnih načel korporativnega upravljanja
na splošno. Predlagatelji namreč želijo s svojim predlogom na državni zbor prenesti pristojnosti
nadzornega sveta SDH. Na ta način rušijo neodvisnost nadzornega sveta SDH, kar je bistvena
sestavina načela neodvisnosti ZSDH-1, smernic OECD in korporativnega upravljanja na
splošno. Ob temu je potrebno opozoriti, da so člani nadzornega sveta SDH poleg vseh
navedenih pristojnosti tudi odškodninsko odgovorni za svoje ravnanje z vsem svojim
premoženjem. Seveda pa predlagatelji v primeru predlaganega »nadzora« s strani državnega
zbora, te solidarne odškodninske odgovornosti za sebe niso predvideli. Ne glede na vse, je
takšen predlog nesprejemljiv tudi z vidika smernic OECD za korporativno upravljanje družb v
državni lasti, ki so že bile predstavljene v tem mnenju in katerih bistvo je, da se država ne sme
vmešavati v operativne zadeve in je dolžna spoštovati načelo neodvisnosti SDH in njegovih
organov na način, kot ga določa 7. člen ZSDH-1.
Vlada iz navedenih vidikov poudarja, da je tako predlagana rešitev povsem nesprejemljiva, saj
bi porušila temeljna načela korporativnega upravljanja in na široko odprla vrata popolni
politizaciji upravljanja kapitalskih naložb države, kar bi imelo za posledico anarhično,
nestrokovno in neučinkovito upravljanje z družbami v državni lasti in posledično veliko škodo
za javne finance in vse državljanke in državljane Republike Slovenije.
Enaki argumenti veljajo tudi v primeru predlaganega drugega odstavka 67.a člena, s katerim
predlagatelji vzpostavljajo pravno podlago, da lahko delovna telesa državnega zbora v okviru
svojega delovnega področja zahtevajo od SDH »pojasnila, podatke in dokumente, ki sodijo v
pristojnosti tega delovnega telesa in jih potrebujejo za izvajanje nadzora po prvi točki tega
člena.«
V zvezi s konkretnim predlogom vlada pojasnjuje, da se delovanje in pristojnosti delovnih teles
državnega zbora ureja s Poslovnikom državnega zbora, ki ga na podlagi 94. člena Ustave
Republike Slovenije državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev,
zato takšen predlog predlagateljev na nedopusten način širi pristojnosti delovnih teles in
posega v poslovnik oziroma pravno ureditev delovanja državnega zbora.
Ob vsem navedenem vlada ponovno poudarja, da je vsebina predloga predlagateljev za
dopolnitev ZSDH-1 z novim 67.a členom nesprejemljiva predvsem z vidika koncepta
implementiranega ZSDH-1, smernic OECD in korporativnega upravljanja družb v državni lasti,
katerih temeljni element je načelo nevmešavanja države oziroma politike v dnevno vodenje
poslov družb v državni lasti in spoštovanje neodvisnosti nadzornega sveta.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke mag. Mirjam Bon
Klanjšček v zvezi z izvajanjem Zakona o medijih
Poslanka mag. Mirjam Bon Klanjšček je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno
poslansko vprašanje v zvezi z izvajanjem Zakona o medijih. Vlada je navedeno poslansko
vprašanje proučila v okviru svojih pristojnosti in bo Državnemu zboru posredovala odgovor, ki
ga povzemamo v nadaljevanju:
Vlada RS odgovarja oziroma pojasnjuje poslanki, da je novela ZMed-C začela veljati 9. aprila
2016, novi 86.a člen zakona pa se začne uporabljati s 1. julijem 2016. Posledično zato ne
obstaja nobena pravno negotova situacija glede veljavnosti novele in njenih določil.
Vlada RS nadalje odgovarja, da nove določbe o deležih predvajanja slovenske glasbe ne bodo
predstavljale bistvenih posegov v glasbene sheme programov, saj se z novelo ZMed-C ne
spreminjajo veljavni celodnevni deleži slovenske glasbe in število dnevno predvajanih
slovenskih skladb ostaja enako. Kar se tiče obveznosti glede hrambe posnetkov in podatkov o
predvajanih programskih vsebinah na radijskih programih, pa gre le za poenotenje postopkov,
ki že od leta 2011 veljajo za televizijske programe, in zato za radijske postaje ne bodo
predstavljali nobenih izjemnih stroškov.
Ker so določbe v noveli ZMed-C jasne in določne ter ne bodo predstavljale nobenih težav pri
izvajanju, Vlada RS te ureditve ne namerava spreminjati.
Vir: MZZ
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Ljudmile Novak v zvezi
z (ne)izvajanjem sklepa Vlade RS glede aktivnosti vzdrževanja nezalitega dela jame in
monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija
Na svoji 87. redni seji je Vlada RS sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke
Ljudmile Novak v zvezi z (ne)izvajanjem sklepa Vlade RS glede aktivnosti vzdrževanja
nezalitega dela jame in monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija.
Vlada je poslansko vprašanje gospe poslanke Ljudmile Novak proučila in bo Državnemu zboru
RS posredovala naslednji odgovor:
Vlada Republike Slovenije uvodoma pojasnjuje, da sta bila točka 2. sklepa Vlade Republike
Slovenije z dne 24. 7. 2014 in sklep Vlade Republike Slovenije z dne 16. 3. 2016 izvedena že
s sprejetjem citiranih vladnih sklepov.
Točka 4. sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 24. 7. 2014, da financiranje delovanja
javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija zagotavljata Ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za kulturo skladno z njunima delovnima
področjema, se v letošnjem letu izvaja nemoteno. V ta namen bo Ministrstvo za kulturo
predvidoma v mesecu maju potrdilo finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto
2016, ki bo podlaga za financiranje javnega zavoda v tem letu. Svet javnega zavoda je finančni
načrt in program dela za leto 2016 potrdil 25. 4. 2016. Obe ministrstvi zagotavljata financiranje
navedenega javnega zavoda v skladu z njunima delovnima področjema, in sicer zagotavlja
Ministrstvo za kulturo proračunska sredstva za dejavnosti upravljanja nepremične dediščine
povezane z UNESCO, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa v okviru svojih
proračunskih postavk zagotavlja financiranje dejavnosti vzdrževanja nezalitega dela jame in
izvajanje monitoringa v vplivnem območju Rudnika živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji.
Do zakonite izpeljave prenosa zaposlenih v RŽS Idrija d.o.o. v likvidaciji na CUDHg Idrija, ki bo
predvidoma izvršeno v naslednjih treh mesecih letošnjega leta, so delavci še vedno zaposleni
v Rudniku živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji. Predvidoma ni večjih problemov v zvezi z
vzdrževanjem nezalitega dela jame rudnika Idrija, saj se po podatkih, s katerimi razpolaga
Vlada Republike Slovenije, vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring v vplivnem
območju Rudnika živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji, izvajata nemoteno, tako da je
varnost prebivalcev Idrije zagotovljena.
Vlada Republike Slovenije ni seznanjena z nikakršnimi informacijami, iz katerih bi izhajalo, da
bi Idriji, Centru za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija ali Rudniku živega srebra Idrija,
d.o.o. – v likvidaciji, nastajala neposredna škoda. Prav tako nepremični dediščini, vpisani na
UNESCO seznam svetovne dediščine, ne preti nikakršna nevarnost izbrisa z navedenega
seznama.
S postopnim vzpostavljanjem celostnega delovanja CUDHg Idrija v letošnjem letu, Vlada
Republike Slovenije odgovarja tudi na vprašanje kdaj in kako bo Vlada Republike Slovenije
sistemsko zagotovila normalno upravljanje svetovne dediščine ter s tem tudi varnost v okolici
živečih prebivalcev.
Vir: MK
Vlada odgovorila poslancu Tomažu Liscu o zamenjavi žičnate ograje s panelno
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca v zvezi z
zamenjavo žičnate ograje s panelno in ga bo poslala v Državni zbor Republike Slovenije.
Predsednik Državnega zbora je na Vlado RS posredoval pisno poslansko vprašanje poslanca
Tomaža Lisca v zvezi z zamenjavo žičnate ograje s panelno, na katera Vlada RS odgovarja
tako:
1. Na koliko kilometrih meje naj bi žičnato ograjo zamenjala panelna ograja in na
katerih lokacijah?
Skladno z Izvedbenim načrtom druge faze postavitve začasnih tehničnih ovir na strateških
mestih, 24. 2. 2016 in sprejetimi sklepi Vlade Republike Slovenije, 3. 3. 2016, se prioritete
izvedbe postavitve začasnih tehničnih ovir izvajajo še naprej, upoštevajoč sprotno oceno
tveganja glede migracijskih tokov.
Skladno s tem se je zamenjava »concertine« s panelnimi ograjami pričela v strjenih naseljih,
kampih ob rekah in drugih mestih, ki so predstavljala morebitno nevarnost.
Do 31. 3. 2016 je bilo postavljenih skupno 11.818,7 m panelne ograje, ki vključuje tudi 43
panelnih vrat različnih dimenzij. S tem je bilo lastnikom parcel ali subjektom, ki opravljajo
dejavnost, omogočeno nemoteno opravljanje dejavnosti. Skupno je bilo do 31. 3. 3016
odstranjenih 32.397 m »concertine«.
Odstranitev »concertine« in zamenjava s panelno ograjo bo odvisna od ocene tveganja. V
kolikor bodo varnostne razmere nakazovale, da se v prihodnosti, zaradi dogajanj na
Zahodnem Balkanu (Turčija, Grčija, Makedonija) migrantski val ne bo ustavil, je predvidena
zamenjava še preostale »concertine« s panelno ograjo. Na ta način bo možno učinkovito
obvladovati migracije, še posebej pa učinkovito preprečevati ilegalne migracije.
2. Kolikšni so stroški tekočega metra takšne panelne ograje?
Cena panelne ograje z vsemi elementi in postavitvijo je 98,8 evrov na tekoči meter, pri čemer
mora panelna ograja zadostiti naslednjim zahtevam: ograja mora biti najmanj 250 cm visoka z
nadgradnjo brinov, v katere se postavi zaščitna žična ograja »concertina« premera 450 mm.
Montaža ograje se mora izvesti brez betoniranja, zaradi morebitne prestavitve na drugo
lokacijo brez poškodb.
3. Katero podjetje je izdelovalec takšne panelne ograje?
Paneli za panelno ograjo in vijaki, ki se vgradijo v zemljo in v katere se montirajo stebri, ki
nosijo panele, so nemške izdelave. Stebre za panelno ograjo in vrata pa izdeluje Minis, d. o. o.
4. Kje je bil objavljen javni razpis za postavitev takšne panelne ograje in kdaj?
Nabava vsega potrebnega materiala zaščitnih tehničnih ovir je bila v skladu s sklepom Vlade
RS zaupne narave. Iz tega razloga za postavitev ni bil potreben javni razpis, saj je šlo za
izjemo iz 3. točke prvega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2). Za dobavo
in postavitev panelne ograje sta bili pridobljeni dve ponudbi, od katerih je bila najugodnejša
ponudba podjetja Minis d.o.o. z dne 13. 11. 2015.
5. Koliko ljudi sodeluje pri zamenjavi žične ograje s panelnimi ograjami? Ali ima ta
menjava dodatne finančne posledice in kakšne?
Žičnato ograjo odstranjujejo pripadniki slovenske vojske, panelno ograjo pa postavlja podjetje
Minis, d. o. o., v sklopu zgoraj omenjene cene. Zaradi menjave žičnate ograje s panelno ni
dodanih stroškov.
Vir: MGRT
Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Vinka Gorenaka glede video posnetkov
na portalu YouTube
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr.
Vinka Gorenaka glede groženj s prikazovanjem politikov na posnetkih YouTube in ga
posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Na področju odkrivanja in spremljanja nadnacionalnih groženj in odzivanja nanje je v Republiki
Sloveniji vzpostavljeno tesno sodelovanje z vsemi pristojnimi organi, ki med seboj ažurno
izmenjujejo podatke in ugotovitve s tega področja. V tem okviru je potekalo sodelovanje na
operativni ravni tudi v zadevnem primeru objave posnetka na spletnem portalu YouTube.
Policija je takoj začela zbirati obvestila, da bi odkrila avtorja posnetkov in da bi se posnetki
umaknili s spletnega portala YouTube. Domnevni avtor posnetkov se je nato sam oglasil na
policiji, ki je z zbiranjem dokazov in drugimi ukrepi ugotovila, da gre dejansko za osebo, ki je
izdelala posnetke in jih objavila na spletnem portalu YouTube.
Policija bo po zaključenem zbiranju obvestil ter potrditvi vseh dejstev in okoliščin kaznivega
dejanja podala kazensko ovadbo na pristojno Okrožno državno tožilstvo, in sicer zaradi suma
storitve kaznivega dejanja zlorabe znamenja za pomoč in nevarnost, po I. odstavku 309. člena
Kazenskega zakonika (Ur. list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr. in
54/15).
Vir: MNZ
Vlada odgovorila poslancu Matjažu Nemcu na vprašanja in pobude v zvezi z oddajanjem
lastnih nepremičnih turistom
Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Matjaža Nemca
v zvezi z zapleti glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom (npr. preko
spletne platforme Airbnb) in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanec Matjaž Nemec je v pisni poslanski pobudi naslovil Vlado RS, da se opredeli do že
nakazanih možnosti reševanja kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom, in da naj
naloži vsem pristojnim državnim sekretarjem, da nemudoma pripravijo načrt reševanja
problematike za odpravo oteženih postopkov pri izvajanju dejavnosti kratkoročnega oddajanja
lastnih stanovanjskih in počitniških kapacitet turistom. Poleg tega je dal pobudo, da naj Vlada
RS pripravi morebitne zakonske spremembe in jih še pred poletno sezono predloži
zakonodajnemu telesu.
Vlada odgovarja
Problematika, povezana s kratkotrajnim oddajanjem nepremičnin, je postala še posebej
aktualna po strmem porastu spletnega trženja teh kapacitet s poudarkom na t.i. »sharing
economy« oz. delitveni ekonomiji (npr. portal AirBnB, …) in zato je Vlada RS na 72. dopisni
seji 23 .9. 2015 imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo akcijskega načrta
posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom (medresorska
delovna skupina), ki je imela naslednje naloge:
- identifikacija predpisov, ki posegajo na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin
turistom,
- proučiti možnosti za posodobitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega
oddajanja nepremičnin turistom,
- pripraviti akcijski načrt posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje
nepremičnin turistom.
Ne samo v Sloveniji, tudi drugje, so vlade primorane začeti razmišljati o tem, kako v aktualno
zakonodajo vključiti dejavnosti, ki so povezane s pojavi delitvene ekonomije. Pri tem
ugotavljajo, da se ta zvrst ekonomije zelo težko prilagaja obstoječi zakonodaji. Treba je
priznati, da je vsekakor potrebno vključiti dejavnosti delitvene ekonomije v sistem formalnega
gospodarstva, čeprav gre za bistveno drugačno naravo teh novih poslovnih modelov.
Medresorska delovna skupina zaključuje z delom (zadnji sestanek je potekal 13. 4. 2016) in
priprava poročila je v zaključni fazi. Poročilo bo v kratkem poslano v obravnavo Vladi
Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije se bo do te problematike opredelila, ko bo (po
pričakovanjih v prihodnjem mesecu) obravnavala omenjeno poročilo in predlog akcijskega
načrta.
Vir: MGRT
Vlada sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado RS in Vlado Republike
Tunizije o cestnem prevozu potnikov in blaga
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Republike Tunizije o cestnem prevozu potnikov in blaga. S
sporazumom želita državi pospešiti sodelovanje na področju cestnega prevoza med državama
in v tranzitu čez njuni ozemlji.
S sklenitvijo sporazuma bo mednarodni prevoz blaga urejen preko dovolilnic, ki si jih bosta
državi letno izmenjali.
Vir: MzI
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med
Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni organizaciji in izvedbi opazovalne
misije Ruske federacije nad ozemljem Republike Slovenije in Republike Hrvaške leta
2016
Ruska federacija je 3. 5. 2016 na podlagi določb Pogodbe o odprtih zračnih prostorih (MPOZP)
najavila opazovalno misijo nad ozemljem Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Pogodba
o odprtih zračnih prostorih je bila podpisana 24. marca 1992 v Helsinkih, Republika Slovenija
jo je ratificirala leta 2004.
Namen pogodbe je krepiti varnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru. Pogodba določa
režim zračnega opazovanja in snemanja ter uporabo in razširjanje pridobljenih informacij.
Vsaka pogodbenica ima pravico opravljati opazovalne lete nad ozemljem držav pogodbenic in
dolžnost nad svojim ozemljem sprejemati opazovalne lete drugih pogodbenic, skladno z
določenimi kvotami.
Tehnični dogovor med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni organizaciji in
izvedbi opazovalne misije nad ozemljem Republike Slovenije in Republike Hrvaške, ki jo bo
leta 2016 izvedla Ruska federacija, podrobneje določa postopke udeležencev in ureja finančna
razmerja.
Opazovalna misija nad ozemljem Republike Slovenije in Republike Hrvaške bo predvidoma od
16. do 21. maja 2016. Republika Slovenija bo sodelovala največ s petimi udeleženci.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu memoranduma o soglasju
za podporo sistemskemu vmesniku Centra za nadzor in poročanje
Slovenska vojska od leta 2009 uspešno uporablja Natov sistem sistemskega vmesnika centra
za nadzor in poročanje (Control and Reporting Centre (CRC) System Interface, CSI), ki
omogoča podatkovne povezave za sistem poveljevanja in kontrole v zračnem prostoru. Poleg
tega dobro sodeluje s programskim centrom Natove agencije za komunikacije in informatiko
(Nato Communications and Information Agency, NCIA), ki zagotavlja vzdrževanje programske
opreme, pomaga uporabnikom in usposablja administratorje sistema.
Za usmerjanje razvoja programa je v Natu oblikovana konferenca za podporo CSI (CSI
Support Conference), v kateri je zastopana tudi Republika Slovenija. V preteklosti je
konferenca delovala znotraj Natove agencije za podporo (NATO Support Agency, NSPA), z
reformo Nata pa je bilo njeno delovanje preneseno na NCIA, zato je bilo treba drugače urediti
tudi pravne okvire za njeno delovanje.
Leta 2015 smo v SV začeli zamenjavo glavnega informacijskega sistema za poveljevanje in
kontrolo v zračnem prostoru. Tako zdaj uporabljamo tudi sistem MASE (Multi-AEGIS Site
Emulator), ki ga NCIA zagotavlja enako kot prej CSI.
Glede na navedeno je bil pripravljen Memorandum o soglasju glede podpore sistemskemu
vmesniku (CSI) Centra za nadzor in poročanje (CRC), ki ga je vsaj 14 držav že podpisalo.
Memorandum opredeljuje vlogo Natove agencije za komunikacije in informacije (NCIA) pri
zagotavljanju sistemske podpore udeležencem in odgovornosti udeležencev, povezane z
družinami izdelkov sistemskega vmesnika centra za nadzor in poročanje (CSI CRC) ter
programskega paketa za področje zračnega poveljevanja in kontrole (MASE).
Vir: MO
Vlada z mesta generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za
obrambo razrešila Mirana Fabijaniča in na to mesto imenovala vršilca dolžnosti
Vlada RS je na današnji seji na predlog ministrice za obrambo Andreje Katič s položaja
generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo z 12. 5.
2016 razrešila Mirana Fabijaniča.
Ministrica za obrambo je skladno z določili ZJU 12. 5. 2016 podala predlog za razrešitev
Mirana Fabijaniča s položaja generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve
Ministrstva za obrambo. V petem odstavku 83. člena ZJU je med drugim določeno, da lahko
funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, na predlog funkcionarja, pristojnega za
predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v
ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika
organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote ali direktorja občinske uprave oziroma
tajnika občine, in sicer ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena.
Na predlog ministrice za obrambo je vlada obenem imenovala Srečka Zajca za vršilca
dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo,
in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku oziroma
največ za šest mesecev.
Vir: MO
Vlada imenovala skupino za izvrševanje sodb sodišča za človekove pravice
Namen ustanovitve medresorske delovne skupine je vzpostavitev učinkovitejšega mehanizma
in večje preglednosti izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, posledično
pa tudi vzpostavitev učinkovitejšega mehanizma za zagotavljanje varstva človekovih pravic in
temeljnih svoboščin ter vladavine prava v Republiki Sloveniji. Za dosego tega cilja je potrebno
zagotavljati predvsem dobro sodelovanje med različnimi deležniki, ki se iz svoje pristojnosti
srečujejo z različnimi vidiki zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki
Sloveniji.
Minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič je ministrom za finance, zunanje zadeve,
notranje zadeve, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter generalnemu
državnemu pravobranilcu dne 12. januarja 2016 poslal dopis, v katerem jih je zaprosil, da
Ministrstvu za pravosodje v predvidenem roku posredujejo ime in naziv predlaganega člana in
namestnika člana Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega
sodišča za človekove pravice iz svojega resorja. V dopisu je predlagal, da glede na pomen in
namen delovne skupine pri izbiri člana in namestnika člana upoštevajo, da gre za področje, ki
je izjemno pomembno in občutljivo. Hkrati je za zagotavljanje učinkovitega in strokovnega dela
omenjene medresorske delovne skupine nujno potrebno, da imajo njeni člani ustrezne
pristojnosti za koordiniranje ali usklajevanje različnih vsebin v resorju, ki ga predstavljajo, ter
neposreden dostop do predstojnika organa. Namestniki članov pa bi morali dobro strokovno
poznati področje človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma področje izvrševanja sodb
Evropskega sodišča človekovih pravic iz pristojnosti resorja.
Ministrstvo za pravosodje šteje, da so predlagani člani in namestniki ter enako tudi člani in
namestniki, s katerih imenovanji se le seznanja, usposobljene osebe, ki bodo v okviru
delovanja v novi Medresorski delovni skupini za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega
sodišča za človekove pravice znatno okrepile sistemsko delovanje Republike Slovenije na
področju izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, posredno pa tudi
spoštovanje pravic in svoboščin iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Glede na
navedeno so sedaj vzpostavljene določene podlage, da se lahko začne bolj sistemsko
delovanje države na dvigu ravni uresničevanja in varstva človekovih pravic ter temeljnih
svoboščin v Republiki Sloveniji.
Medresorsko skupino sestavljajo:
- Tina Brecelj, državna sekretarka, Ministrstvo za pravosodje – predsednica;
-
Peter Pavlin, višji sekretar, Direktorat za zakonodajo s področja pravosodja,
Ministrstvo za pravosodje – član;
Robert Golobinek, sekretar, Služba za mednarodno sodelovanje in pravo Evropske
unije, Ministrstvo za pravosodje – namestnik člana;
Irena Sodin, državna sekretarka, Ministrstvo za finance – članica;
Damjana Mlakar, sekretarka, vodja Pravne službe, Ministrstvo za finance –
namestnica članice;
Darinka Sfiligoj, vodja Pravne službe, Ministrstvo za notranje zadeve – članica;
Nina Gregori, generalna direktorica Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije
in naturalizacijo, Ministrstvo za notranje zadeve – namestnica članice;
Zdravko Mele, namestnik generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge
varnostne naloge, Ministrstvo za notranje zadeve – namestnik članice;
- mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije, Policija – članica;
- mag. Robert Ferenc, vodja Sektorja za policijska pooblastila in preventivo, Policija –
namestnik članice;
- mag. Veronika Bošković Pohar, namestnica generalnega direktorja za multilateralno,
razvojno sodelovanje in mednarodno pravo, Ministrstvo za zunanje zadeve – članica;
- mag. Irena Jager Agius, pooblaščena ministrica, Sektor za mednarodno pravo,
Ministrstvo za zunanje zadeve – namestnica članice;
- veleposlanica mag. Eva Tomič, Stalna predstavnica RS pri Svetu Evrope, Stalno
predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope;
Helmut Hartman, pravni svetovalec, Stalno predstavništvo Republike Sloveniji pri
Svetu Evrope;
Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti, članica;
Urška Golob, podsekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti – namestnica članice;
Tjaša Mihelič Žitko, državna pravobranilka, Državno pravobranilstvo – članica;
- mag. Verena Klemenc, državna pravobranilka, Državno pravobranilstvo – namestnica
članice.
Vir: MP
Imenovana dva člana Odbora premostitvenega sklada za zavarovanje poklicnih in
vrhunskih športnikov
Vlada RS je sprejela sklep o imenovanju dveh članov Odbora premostitvenega sklada za
zavarovanje poklicnih in vrhunskih športnikov.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi 25. člena Zakona o premostitvenem
zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov je Vladi RS predlagalo imenovanje dveh članov
Odbora premostitvenega sklada za zavarovanje poklicnih in vrhunskih športnikov, za
mandatno obdobje štirih let, in sicer Štefana Pregleja, na predlog Ministrstva za finance ter
mag. Darka Repenška, na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Vir: MIZŠ
Vlada o Mnenju k predlogu skupine poslank in poslancev državnega zbora za razrešitev
predsednika Komisije za preprečevanje korupcije
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje k predlogu skupine poslank in poslancev
državnega zbora za razrešitev predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in ga
posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vlada RS podpira učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje vseh državnih organov in
javnega sektorja v celoti in se aktivno zavzema za ničelno toleranco do korupcije in višanje
integritete v javnem sektorju ter v zvezi s tem z vso skrbnostjo obravnava in implementira tudi
priporočila za to področje pristojnih mednarodnih organizacij, kot sta med drugimi, GRECO in
OECD.
Navedeno Vlada RS uresničuje z aktualnimi aktivnostmi s področja krepitve integritete in
preprečevanja korupcije, kar izhaja iz njenih vmesnih poročil o izvajanju protikorupcijskih
ukrepov, kot tudi s predvidenimi in načrtovanimi aktivnostmi in ukrepi v prihodnje.
Tako je Vlada RS januarja 2015 sprejela Program ukrepov Vlade Republike Slovenije za
preprečevanje korupcije za obdobje 2015 – 2016 - Ničelna toleranca do korupcije. Poleg
Programa vlade 2015–2016 sta bila v 2015 sprejeta še dva pomembna dokumenta, ki prav
tako predvidevata delovanje v zvezi z integriteto in preprečevanjem korupcije:
− Strategija razvoja javne uprave 2015–2020 (april 2015);
− Nacionalni reformni program 2015–2016 (april 2015).
Pred kratkim je bil sprejet tudi Nacionalni reformni program 2016-2017, ki dodatno poudarja
zavezo po nadaljnjem doslednem izvajanju ukrepov na področju omejevanja korupcijskih
tveganj tako v javni upravi kot tudi na področju pravosodja.
Med aktivnosti v navedenih dokumentih, ki jih načrtuje Vlada RS za dvigovanje zavesti na
področju korupcije in preprečevanja korupcije v Sloveniji so aktivnosti, ki so usmerjene v
krepitev integritete, transparentnosti in osebne odgovornosti vsakega posameznika, ki izvaja
ali sodeluje pri nalogah v javnem interesu in sicer v prvi vrsti s predvidenim noveliranjem
zakonodajnega okvirja tega področja ter razvijanjem orodij in usposabljanji za krepitev
integritete javnega sektorja. Vlada RS zato podpira vse aktivnosti, ki zasledujejo cilj
transparentnega, gospodarnega, odgovornega in visoko etičnega delovanja vseh državnih
organov in celotnega javnega sektorja.
Vlada v zvezi s prejetim predlogom meni, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije
(ZIntPK) ureja tako pogoje za imenovanje kot razloge za razrešitev funkcionarjev Komisije za
preprečevanje korupcije kot tudi organe, ki so pristojni za imenovanje in razrešitev
funkcionarjev. Tako postopek imenovanja kot tudi razrešitve funkcionarjev komisije izvede
skladno z zakonom predsednik republike. Razlogi za razrešitev, ki jih opredeljuje zakon so
naslednji:
• če predsednik komisije ali namestnik predsednika komisije to zahteva,
• če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora,
• zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
• če ne ravna v skladu s petim odstavkom 7. člena tega zakona
Poleg teh pogojev pa lahko predsednik republike funkcionarje komisije razreši tudi na predlog
državnega zbora, če se ugotovi, da funkcionar komisije ne ravna v skladu z ZIntPK ali če
funkcionar komisije funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom.
Vir: MJU
Vlada sprejela Sklep spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in
imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja RS
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in
imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
S sklepom se spreminja imenovanje nekaterih članov tega odbora ter vključuje nova institucija
v omenjeni odbor. Do predlogov za spremembo imenovanja članov v Odboru za spremljanje
Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (odbor za spremljanje) je prišlo zaradi
sprememb predstavnikov nekaterih institucij ter na podlagi pobude Javnega sklada RS za
regionalni razvoj in razvoj podeželja za vključitev v odbor za spremljanje.
V odbor za spremljanje se tako imenuje nov član Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, popravi priimek obstoječega namestnika in imenuje en nov namestnik Agencije RS
za kmetijske trge in razvoj podeželja. Imenuje se tudi nova namestnica Ministrstva za finance,
nova namestnica Ministrstva za kulturo, nova članica in nova namestnica Čebelarske zveze
Slovenije. V odbor za spremljanje se vključi tudi dodatna institucija Javni sklad Republike
Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja ter imenujeta član in namestnik Javnega
sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
Vir: MKGP