Revija e-Fotografija 6 PDF

Comments

Transcription

Revija e-Fotografija 6 PDF
g
e -Foto rafija
Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje
junij - julij 2003
letnik 2
IZVOD JE BREZPLA»EN!
Tiskano 20.000 izvodov
Saj ni res, pa je!
Kamera in mobilni
telefon sta stopila
skupaj.
RaËunalniπki
razred kamer med
enim in dvema
milijonoma toËk
se umika novi
tehnologiji.
Za koga je æe
uporabna?
Ohiπja za digitalce
Narobe jih poimenujejo podvodna
ohiπja. Res da jih v prvi vrsti ponujajo za
vodne πporte, toda primerna in
namenjena so πe za mnogo veË.
πt.6
Preizkusi in govori!
PhotoShop
delavnica V.del
Mobi in Fotokamera
Predno verjamete vsem zapisom, se v
kritiko ali pretirano hvalo prepriËajte sami.
Fotografija na poËitnicah
Uporabnik filma trdi, da Ëe fotografira na
film, zaradi manjπe koliËine posnetkov in
predvsem njegove cene veliko bolj
razmiπlja o motivu in dobri fotografiji.
Digitalni odgovor je enostaven. Vzemite
kartico na katero boste shranili samo
enega. Tako boste lahko nekaj dni
razmiπlajli o najboljπem posnetku.
Predvsem se ne pustite prevarati filmskemu naËinu fotografiranja, kjer ste vseskozi zaradi
stroπka filma razmiπljali, ali bi posnetek zajeli ali ne. Fotografirajte kar koli æelite in πe veË. Dajte
kamero æeni, otroku itd. Zapomnite si, ni stroπka! V hladni senci ob pivu, boste bolj trezno
razmiπljali kateri posnetek je dober in kateri ni.
Digitalna ali klasiËna Ëe je slaba, je slaba!
Pogovor o kakovosti
Zgodbica za lahko noË o subjektivnosti...
Pred Ëasom sem na nekem forumu za
zabavo objavil, da je maksimalna
sprejemljiva velikost fotografije iz moje
kamere 13x18cm. Bitka za Stalingrad se
lahko mirno skrije pred besedno salvo, ki
je sledila. Napad se je vrπil iz vseh strani,
ogorËeni lastniki enake kamere (in
drugih!?) so se besno razpisali (Ëe bi bil
pogovor v æivo bi bil verjetno tepen hehe)
in trdili kako so oni naredili æe izjemne
printe pri velikosti A3 in Ëez.
»rno belo v bitih
Vse veË je kupcev digitalcev, ki vedo, da ne potrebujejo niti
raËunalnika in tiskalnika za videnje fotografije na papirju, kot so
jo poznali do sedaj. Pri foto trgovcu kupijo digitalno kamero, ta
jim na pravi naËin razloæi, da bodo lahko πe vedno pri njemu
lahko izdelali fotografije.
Digitalne datoteke in
Fotolaboratoriji
Z dobo digitalne fotografije je kakorkoli
se to Ëudno sliπi, Ërnobela fotografija πe
laæje dostopna. Nekaj omogoËajo æe
digitalne kamere, saj ima æe vsak
moænost zajema ali spremembe barvne
fotografije v Ërnobelo.
Kam beæi ta svet?
V tej reviji ste lahko prebrali æe kar precej vrstic o smernicah razvoja digitalne
fototehnologije. Hitrost razvoja novih in novih foto kamer, skenerjev,
raËunalnikov, programov, tiskalnikov itd. πe takemu poznavalcu meπa glavo.
Maja letos smo bili na evropski konferenci podjetja Samsung v Stockholmu
priËe novih spoznanj in zaËrtanih tehnoloπkih smernic. Nakazal jih je kar sam
predsednik druæbe, Joongkoo Lee; za naπe razmere zaËuda ne v smislu “mi smo
ali bomo najlepπi, najveËji, najboljπi”, ampak “spremljamo najboljπe”! Novi
Windowsi bodo prinesli revolucijo v zdruæevanju slike, videa in zvoka!
Pomnilna enota MemoryStick bo prevladala v tehnologiji shranjevalnih enot!
Canon bo πe dolgo vodilni proizvajalec na podroËju izdelave in razvoja
digitalnih kamer!
Glede na vse spoznano in seveda tudi potrjeno s strani uglednih evropskih
trgovcev in urednikov lahko povem, da sem πe premalo poudarjal napredek in
razvoj, ki nas v fototehnologiji Ëaka v naslednjih letih. Tehnoloπko so podjetja
z razvojem æe toliko naprej, da se sam resno vpraπam: “Kam beæi ta svet?”
Beseda urednika
Smo v Ëasu, ko je industrija pod pritiskom velikih sprememb in æelja po hitrem dobiËku; in vsi skupaj
smo tudi udeleæenci ali opazovalci hitrih sprememb v fototehnologiji, kjer vsakdo razvija in proizvaja
novosti ter æeli biti za dan ali dva na vrhu digitalnih inovacij.
PodroËja, ki so imela do sedaj vrsto let visoko gospodarsko rast (od televizije, osebnih raËunalnikov,
mobilne telefonije do izdelkov za dom), so sedaj v krizi. Zastarela tehnologija se seli v proizvodne
hale nerazvitega sveta. V razvitem svetu pa samo nove tehnologije in razvoj prinaπajo novo
gospodarsko rast, dobiËke in ohranitev delovnih mest. Med novimi dobiËkonosnimi podroËji je tudi
digitalna fotografija. Samo na videz je podobna klasiËni analogni, v resnici pa je popolnoma drugaËna.
Njena drugaËnost je za raËunalnikarje prednost, za klasiËnega poklicnega fotografa pa nebodigatreba,
ki tanjπa rezino kruha. Redkokdo pomisli, da si lahko z novo tehnologijo odreæe boljπi kos kruha ali
da si z njo lahko privoπËi viπjo kakovost, hitrost in novo razπirjeno ponudbo.
Kdaj boste izdelali zadnjo analogno kamero?
Po vpraπanju: “Kdaj
kamero?”, namenjenem Seishi Ohmori
Ohmori, direktorju
razvoja v Samsung Techwin, je sledil kratek smeh vseh navzoËih, nato pa vsaj minuto dolg razmislek
V pogovoru z glavnimi moæmi Canona, Olympusa in
vpraπanega. Odgovor je bil æe znano uglajen: “V
drugimi, s katerimi se veËkrat usedemo skupaj, se bo to zgodilo v naslednjih treh letih.
letih.” Po odgovoru
je zopet sledih krateh smeh vseh prisotnih z direktorjem vred. Vsi æe vemo, da se bo to pri boljπih
podjetjih zgodilo πe kako leto prej. Razvoj analognih kamer je za vodilna fotografska podjetja æe
postranska zadeva.
Vsi, ki ste in πe razmiπljate o πe dolgi æivljenjski dobi filma, lahko iz zgornjih vrstic najbolje razberete,
kaj se dogaja v svetu, ki beæi pred vsemi, ki so zaprti za svojim plotom. Na najlepπi moæni naËin sem
Leto 2008. Film, kaj je to?
dobil potrditev svojih misli “Leto
to?”, zapisanih v knjigi e-Fotografija, ki je izπla
zdaj za digitalni svet æe daljnega leta 2001.
Mnogi ste mi takrat dejali, da je to zgolj raca in da tako hitro pa vendarle ne bo πlo. Za vse, tudi
vodilne svetovne menedæerje, se digitalna foto mrzlica odvija veliko hitreje, kot so si sami
zamislili. Samo oglejte si temo prve πtevilke e-Fotografije. Kljub mnogim skeptiËnim pogledom
do zapisanega v juliju 2002, se zdaj ob branju tistih tekstov samo πe nasmehnete svoji nejeveri.
In vpraπanje, kam beæi ta svet, velja tudi za fototehnologijo, ki je danes vpeta v naπe æivljenje
πe bolj kot vËasih. Ni daleË Ëas, ko bo digitalno kamero vsakdo nosil s seboj. Tehnika mobilne
telefonije se je povsem obrnila v to smer.
Da pa nam tehnika prinaπa tudi mnoge dopustniπke radosti, ki prihajajo s toplejπimi dnevi, si
poglejte v Ëlanku o fotografiranju pod vodo. Skoraj za vsako digitalno kamero se æe najde
ohiπje. Radost za dopustniπke potapljaËe; tako za tiste, ki se potapljajo na dah, kot tiste, ki si
nadenejo jeklenke.
Medtem pa, ko berete ta zapis, vaπ urednik æe spremlja ali pa je æe doma poln vtisov iz
Olympusove predstavitve digitalne kamere SLR 4/3 razreda. Ali jim bo uspelo predramiti
skromno Canonovo konkurenco z drugaËnim pristopom pa v naslednji reviji.
Digitalni avtoportret!
Fotografirano z foto kamero na mobilnem
telefonu. Lej, lej, le kakπen umetniπki film in
razvijalec je v tem telefonu, da je slika Ëb in tako
polnega zrna? Ni kaj, dober film!
Revija in spletne strani e-fotografija.com
Bralci ste revijo odliËno sprejeli. Skoraj ni
poslovalnice s foto opremo, ki si je ne bi æelela
ponuditi svojim strankam. Nekateri ste celo tako
prijazni, da jih poπiljate po poπti.
©e vedno spraπujete po starejπih πtevilkah. Na
æalost jih ni veË. Da se jih dobiti v elektronski obliki
na spodnjih naslovih ali pa v novi prenovljeni
knjigi e-fotografija.
S spletnimi stranmi so po zaËetnem delovanju
nastale teæave. Upam, da bo po izzidu te revije
kmalu vse na svojem mestu in da se bomo reπili
zaËetnih teæav.
Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:
fotostik.com
rolan.si
infoto.si
fotobesenicar-sp.si
infot.si
meditrade.si
fzs-zveza.si
fotofantasy.si
Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader. »e ga πe nimate, ga
lahko brezplaËno dobite na straneh proizvajalca
Adobe. Datoteko se da tudi iztiskati.
Naπ elektronski poπtni naslov:
[email protected]
E - FOTOGRAFIJA
je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.
Izdajatelj in zaloænik: Image&Co, inæeniring, d.o.o., BerËiËeva 8b,
1260 Lj - Polje.
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46, e-mail: [email protected]
Urednik: Matjaæ Intihar.
Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d.,
Dunajska 5, Ljubljana.
Tiskano: 20.000 izvodov; brezplaËno.
e-fotografija - juni, julij 2003
3
Od preizkusa do nakupa! V.del
Saj punca je fejst. Bi jo kar vzel! Sam v roki ima
analognega. Pa boste v reviji lahko prebrali dva
Ëlanka, kako sem v roke zopet vzel film. Le zakaj?
Prava izbira I.
Bliæa se Ëas dopustov. Prijatelji so vam æe
pokazali prednosti in moænosti digitalnih
foto kamer. Tudi vi ste se odloËili kupiti
digitalno kamero ali pa z njo zamenjati svojo
staro analogno. Vpraπanja, ki jih poπiljate na
naslov [email protected], mi povedo, da
ste kupci πe vedno pripravljeni bolj verjeti
mnogim zapisom glede pravilne odloËitve pri
nakupu kot pa lastnemu razmiπljanju in
predvsem preizkusu. Vedite, da je vsako
drugo mnenje samo osebna ocena
preizkuπevalca, pisca itd. »e je kamera za
njega odliËna, je lahko za vaπ namen
uporabe povsem neprimerna.
Analogno
»eprav je na zunaj digitalna kamera zelo
podobna analogni, se v resnici moËno
razlikujeta. Pri izbiri analogne kamere so bili
samo zahtevnejπi fotografi
pozorni na nekaj podrobnosti, ki so glede na
njegovo znanje in æelje
vodile v pravi nakup. Cena
in znamka kamere sta bili
za veËino glavno vodilo pri
nakupu. O optiki, merjenju jakosti svetlobe,
programski nastavitvi,
mogoËe πe avtomatskem
ostrenju in hitrost zaklopa so se pozanimali
le redki. O dodatnem
sistemu oziroma pravi
4
Kar sem si æelel ob izidu prve πtevilke revije, mi je uspelo. Tako trgovci kot kupci ste spremenili svoje mnenje o
pomebnosti πtevila toËk in drugih tehnikalij v digitalni kameri. ©tevilo toËk pri odloËitvi za nakup ni veË na
prvem mestu po pomebnosti.
Prihajajo drugaËni Ëasi. Najbolj iskani razred kamer premore med dvema in tremi milijoni toËk. Sedaj kupci iπËejo
podrobnosti, ki πe manj od πtevila toËk vplivajo na konËni in æeleni cilj. To pa je vedno in zgolj dobra fotografija,
pa naj jo vidimo samo na zaslonu ali osvetljeno na foto papirju. Pogled na njo in njena ocena je πe vedno samo
subjektivno mnenje vsakega gledalca posebej. Ni pisanih pravil, kako bi morala doloËena fotografija izgledati
na zaslonu, foto papirju, tiskovini ali projicirana prek LCD projektorja. Vsak gledalec jo vidi in oceni drugaËe.
Glede tehnike v kameri, predvsem pomembnosti doloËenih funkcij, pa je πe veË zmotnih miπljenj. Kako torej izbrati
pravo kamero?
sistemski kameri pa so razmiπljali samo
“pravi” fotografi.
Kakovost konËne fotografije v analogni
tehniki je odvisna od πe nekega zelo
pomembnega elementa. To je film.
Film oziroma njegova emulzija in kemiËni
procesi, ki se ustvarjajo pri razvijanju, so v
zadnjih desetih letih na tako visoki
tehnoloπki stopnji, da tako amater kot
profesionalec lahko uporabljata enak film in
enake postopke razvijanja. Tudi razlika med
amaterskim in profesionalnim filmom je
zanemarljiva.
Med samimi analognimi kamerami razliËnih
proizvajalcev v enakih cenovnih razredih ni
bistvenih razlik. Neko podjetje ne more
narediti bistveno boljπega izdelka za niæjo
ceno v tehnologiji, v kateri se je veËji
napredek konËal æe pred dvajsetimi leti. Vse
“novosti” analogne fototehnike so bile v
zadnjih letih samo kozmetiËni popravki, da
so lahko proizvajalci vsako leto ali dve
privabili nove kupce. Na kakovost slike pa
te novosti niso vplivale. Pri nakupu
analognih kamer sta o izbiri v najveËji meri
odloËali cena in pripadnost znamki, pa tudi
poznanost kamere in prepriËevanje trgovca.
tolarjev za manj znano ime. In se je odloËil,
kot se je. Fotografije pa zaradi viπje cene niso
bile boljπe kakovosti. Kamera je zelo malo
vplivala na kakovost izdelane fotografije.
Pripadnost znamki
Veliko veËji pomen so kakovosti slike dajali
optika, film, fotolaboratorij in seveda najveË
fotograf, ki je za kamero stal. Draæja in boljπa
kamera nam prinaπa samo veË moænosti ali
viπjo trpeænost, ne pa sama po sebi boljπe
fotografije.
naprednimi idejami, tehniËnimi reπitvami in
niæanjem cen kljub novostim. V 90-tih so
ostali za mnoæice zanimivi samo πe japonski
proizvajalci. Leica in Contax sta tehniËno
zaostala in za dober denar prodajata staro
slavo in niË veË.
Od sredine 70-tih let, kolikor spremljam
razvoj foto kamer, je kar nekaj proizvajalcev
odpadlo iz tekme iskanja novih kupcev z
Tako ima analogni fotograf, æeljan znanega napisa na kameri,
na izbiro samo imena, kot so Nikon, Canon, Minolta, Pentax,
Olympus, Yashica...
Æe ob prvem nakupu se je pokazalo, ali je kupec postal
e-fotografija - junij, julij 2003
Poznanost kamere
»e imaπ znano ime, potem povpreËni kupec hitro stegne roko
po tvojem izdelku. VeË oglaπujeπ, bolj si prisoten v
fotografskem svetu na veË podroËjih in Ëe si prisoten πe v
profesionalnem razredu, potem je kupec hitro zadovoljen z
izdelkom. Poznanost je zelo dober argument pri nakupu foto
kamere. Najboljπi, ponavadi najdraæji profesionalni izdelki
prodajajo tudi povsem povpreËne in cenovno ugodne
kamere, ki pa imajo v svojem razredu veliko dobrih in
cenejπih konkurentov. Da profesionalec uporablja velikega
brata, ima veliko teæo pri odloËitvi fotografa za tak nakup.
Cena
Ta element je prisoten pri vsakem
nakupu. Naπe æelje so vedno viπje od
zmoænosti. Analogne kompaktne
kamere dobimo vse od 5.000 tolarjev
naprej. Sami dobro veste, do kam πe
lahko greste in koliko ste za foto
kamero pripravljeni odπteti. Izbire je
veliko, manj znana podjetja pa
ponavadi za isto ceno ponujajo veË
moænosti pri uporabi. Predvsem pri
kamerah nad 20.000 tolarjev naprej
cena igra veliko vlogo. Fotograf je
dostikrat mencal ob pogledu na
ceno 21.000 tolarjev za njemu
znano znamko in na samo 18.500
zamenjavi znamke. Nekatera podjetja so namreË na koncu
80-tih zaspala v razvoju, potegnila napaËne poteze in njihovi
pripadniki so zaËeli pogledovati za konkurenËno ponudbo.
PrepriËevanje trgovca
pripaden znamki ali ne. »e ga je kamera zadovoljevala, se je
pri zamenjavi ponavadi odloËil za kamero istega proizvajalca.
Lahko so ga Ëlanki v revijah ali kolegi πe tako prepriËevali,
da je njegova odloËitev napaËna, sam je v novi kameri vedno
naπel doloËene prednosti pred konkurenco. In πe prav je imel.
Tako so se izoblikovali fotografi, ki so postali pravi pristaπi
doloËenih znamk. V dobi avtomatske ostritve in vse veËjem
prodoru teh kamer, pa so prviË zaËeli resno razmiπljati o
JeziËek na tehnici je lahko tudi trgovec. ©e predvsem Ëe kupec
ni fotografsko podkovan, ampak kupuje foto kamero za
druæinsko uporabo. »etudi vam bo ponudil kamero, ki v
tistem razredu ni ravno med najboljπimi, vedite, da v analogni
tehniki veËje razlike v kakovosti slike ne bo. Tudi v primeru,
da vam trgovec ponudi slabπo kamero, ki bi se je rad reπil ali
pa mu prinaπa veËji dobiËek, tega na izdelani fotografiji ne
boste opazili. Analogne kompaktne kamere so tako dobre,
da vas bodo za druæinski namen povsem zadovoljile.
Izberite pa si kakovosten film in laboratorij za izdelavo
fotografij. Predvsem v fotolaboratoriju vam lahko iz slabo
osvetljenega negativnega filma iz povpreËne trotl kamere
naredijo Ëudeæe.
Kupiti analogno kompaktno kamero je enostavno, samo
vedeti morate, kakπno æelite, ali preprosto brez zooma, z
zoomom; zopet se morate vpraπati, kolikπen razpon æelite in
katere nastavitve potrebujete. Potrebujete samo enostavno
programsko avtomatiko ali tudi nastavitve, ki vam
omogoËajo malo kreativnosti?
Pri izbiri analogne SLR kamere je izbira lahko πe bolj
preprosta. Modelov je manj, cenovno se bolj razlikujejo in
samo fotografi, ki fotografirajo veË, si izberejo draæje kamere.
Ti si izberejo predvsem kamere, ki jim ponujajo veË dodatne
opreme: objektive, bliskavice, predleËe, poveËevela, makro
nastavke itd.
Prava Izbira II.
Za kar sem zapisal do tu, lahko reËem: “Tako je bilo.” Kajti
nakup analognih kompaktnih kamer je konËan. MogoËe bo
pri nas v letoπnjem letu prodaja zaradi posebnih akcij πe
primerljiva z lanskoletno, v naslednjem letu pa bo zanesljivo
padla pod 30 odstotkov. Æe v letoπnjih petih mesecih je v
razviti evropi træni deleæ vseh analognih kamer padel pod 15
odstotkov. In mi smo v digitalni prodaji leto dni za razviti
Evropo. Zavedati se je treba, da so te πtevilke predvsem plod
fotografov, ki dosedaj filma skoraj niso uporabljali.
___
OLYMPUS PONOVNO V
ZRCALNO REFLEKSNEM RAZREDU
Z IZMENLJIVIMI OBJEKTIVI!
Na Fotokini 2002, so nam v vitrini
æe pokazali novo SLR kamero in
objektive. 23. in 24. junija, bo v
Amsterdamu uradna predstavitev
nove kamere, za katero se v Ëasu izzida
revije, πe ne ve njeno ime. E-Fotografija bo na predstavitvi.
Zato lahko v nasledniji πtevilki priËakujete objektivno mnenje
o novi SLR kameri, kot o moænostih novega 4/3 sistema. Kdo
je poleg Kodak-a in Fuji-ja æe z njimi?
e-fotografija - juni, julij 2003
5
njega. V treh letih bo industrija tudi njih
toliko stisnila, da novih strojev za razvijanje
filmov ne bo veË enostavno kupiti, rezervnih
delov bo vse manj, vse manj pa bo tudi
analognega dela. In bomo vsi v zaËaranem
krogu. Mnogi bi film πe vedno dobro
uporabljali, pa ga nihËe veË ne bo æelel.
Proizvajalci foto opreme se ga æe zdaj
otepajo, vse gre v digitalno. »edalje veË je
fotografov z digitalno tehnologijo. Vse veË
je poti, kako sliko zajeti in jo videti. Tudi v
fotolaboratorijih æe delujejo digitalni stroji.
Kmalu se bodo umaknili novim, ki pa ne bodo
imeli veË vgrajenih nastavkov za preslikavo
filma. In se bo zgodilo, da vas bo kmalu vaπ
fotolaborant zaprosil, da preidete v digitalni
zapis.
Digitalni vzpon
Vse od leta 1998, odkar resno beleæijo vzpon
prodaje digitalne foto opreme, nastajajo
obseæne raziskave o analogno/digitalnem
foto trgu. Na Samsung konferenci je Marion
Knoche iz nemπke marketinπke agencije Gfk
predstavila mnogo zanimivih podatkov o
rasti digitalne fototehnologije.
V letu 2002 je bilo v Evropi na trgu 39 novih
modelov analognih kamer in kar 59
digitalnih. Analogno je v letu 2002 doæivelo
24-odstotni padec prodaje med kompakti in
17-odstotni med SLR kamerami. Digitalni trg
je v letu 2002 imel 56-odstotno rast.
Analogne kamere so imele v razviti Evropi
leta 2000 74-odstotni træni deleæ. V letu 2002
Analogni vzpon se je æe konËal. Film je priπel do svojega vrhunca, Kamera pa ostaja kamera. Njen razvoj gre
naprej. Edina sprememba je v tem, da je na mesto filma v kameri CCD/CMOS tipalo.
Digitalno
Samo πe digitalno, koga sploh πe zanima
analogna kamera?! »e tega πe niste spoznali
vi, so si ta slogan æe naloæili v foto podjetjih.
In ne samo podjetjih, ki izdelujejo in razvijajo
novo tehniko. To so spoznali æe mnogi
prodajalci.
Vemo, ne potrebujemo digitalnih foto kamer
zato, da bi imeli boljπe fotografije, ampak
ker mora celotna industrija in s tem
posredno tudi mi vsi skupaj dodatno
zasluæiti.
Digitalne kamere niso
poceni. Za njo je treba odπteti vsaj 70.000
tolarjev, da bo zadovoljila povpreËnega film
fotografa. Potrebujemo pa πe dodatne
baterije, v nekaterih primerih πe polnilec in
zmogljivejπo pomnilno enoto. 100.000
6
tolarjev je skoraj najniæja stopnica za vstop
v digitalno fotografijo. Marsikdo zamahne z
roko in reËe, da je to preveË; te tehnologije
ne potrebujem. Za druæinsko fotografijo je s
starega staliπËa res ne. Vendar se zdaj vse
skupaj vrti okoli elektronike, doma predvsem
okoli domaËega raËunalnika. In Ëe se za
novost ne boste odloËili vi, vas bo v to kmalu
prisilila mladina in æe
v naslednjem letu
viπja cena fotografij s klasiËnega filma.
»e vas tudi
to ne bo
prepriËalo,
vas Ëakajo
na drugem
koncu. V
dveh letih
tudi pri nas na
prodajnih policah ne bo
veË analognih kamer. In ne obupujte nad
tem. Nakup iz druge roke bo πe moæen.
Marsikdo se bo zelo rad reπil analogne
kamere. Tudi veËjo koliËino filmov za malo
denarja boste Ëez dve leti πe lahko kupili. V
hladilniku bodo dolgo zdræali. Problem pa bo
najti laboranta, ki vam bo πe pripravljen
prijazno razviti film in izdelati fotografije z
e-fotografija - junij, julij 2003
se je πtevilka obrnila v prid digitalne tehnike.
Seveda v finanËnem smislu in ne po πtevilu
prodanih kamer.
Poglejmo samo primer, ki se zdaj odvija pred
naπimi oËmi. V Sloveniji je veËina uvoznikov
za leto 2003 predvidevala vsaj πe enkrat viπjo
prodajo digitalnih kamer in vsaj enako
prodajo analognih kot v letu 2002. V letu
2002 so prodali cca. 13.000 digitalnih kamer.
NaËrt za letos je bil cca. 25.000. Toda
koliËine, ki so bile naËrtovane za prvo
polletje, so poπle æe meseca maja.
Proizvajalci nikakor ne morejo slediti
svetovnemu povpraπevanju ali pa, kar je tudi
moæno, sami zaustavljajo prehitro rast.
Nasploh je v zadnjem Ëasu teæava z dobavo
CCD tipal v razredu treh milijonov toËk. »e
so se πe lansko leto nekateri naπi trgovci
otepali prodaje digitalnih kamer, so v
letoπnjem letu moËno spremenili svoje
miπljenje in navade. Digitalne kamere zdaj
prodaja æe vsaka malo boljπa fotokopirnica.
Zasluæki niso tako majhni in kar je
najpomembneje, Ëe lahko ponudiπ najbolj
æelene modele, se ti prodajo kar sami od
sebe.
Za trgovce sledi πe nekaj podatkov, ki so jih
podali iz agencije Gfk, veljajo pa za razvito
Evropo. Mi gremo v digitalni prodaji leto dni
za njimi, zato bo v letu 2004 pri nas podobna
situacija. NajveËji træni deleæ med digitalnimi
kamerami v letu 2002 so imele tiste v razredu
med dvema in tremi milijoni toËk. Kar 39
odstotkov od prodanih digitalnih kamer
odpade na njih. Sledijo kamere s tremi do
πtirimi milijoni s 25 odstotki, kamere s pet
mega toËk imajo 14-odstotni træni deleæ, SLR
digitalne kamere pa 10-odstotnega. 12
odstotkov so zavzele kamere iz razreda pod
dvema milijonoma toËk. Zraven πtejejo tudi
mobilne telefone z moænostjo zajema slike
in nastavke za srednje formatne kamere nad
πestimi milijoni toËk.
©tevilke pa se hitro spreminjajo. NajveËjo
rast so v letu 2002 dosegle kamere s πtirimi
do petimi milijoni toËk - kar 610 odstotkov.
Sledijo SLR kamere s 419-odstotno viπjo
rastjo. Kamere najbolj prodajanega razreda
od dveh do treh milijonov toËk so dosegle
111-odstotno rast, tiste s tremi do πtirimi
milijoni pa 94-odstotno. Kamere s samo enim
do dveh milijonov toËk pa so komaj kaj
dvignile prodajo. Njihov vzpon je bil samo
10-odstoten. V tem razredu je vse manj
kamer in tudi kupcev. Po predvidevanju bo
ta segment domena mobilnih telefonov s
foto zajemom.
Nakup digitalne kamere
Ko ste enkrat odloËeni kupiti digitalno
kamero, se celoten proces, ki sem ga æe
navedel pri nakupu analogne, ponovi.
Vendar z neko veliko razliko. Z analogno
tehniko smo rasli. Analogne kamere tudi
druæinski fotograf pozna dovolj dobro in
njihova uporaba je bila v zadnjih dvajsetih
letih tako enostavna, da poznavanje tehnike
niti ni bilo potrebno. Na novejπih trotel
kamerah je vsak zelo hitro spoznal, kako
iskati motiv (iskalo), kako vstaviti film,
nastaviti program osvetlitve in pritisniti na
sproæilec. Film je le πe treba oddati v
razvijanje in fotografije so tu.
Ker je fotografiranje enostavno in kamere
poznamo, se je kupec osredotoËil v glavnem
na ceno, ime kamere, njeno razpoznavnost
in pomoË trgovca.
Nakup in uporaba digitalne kamere pa nista
tako enostavna. Ko se kupec odloËi za
nakup, so mnenja kolegov, ki æe imajo
digitalno kamero, zapisi v revijah in na
internetnih straneh zelo cenjeni. Tako
svetovanje pa je lahko zelo napaËno. Mnogi
med danaπnjimi lastniki digitalcev se prej s
fotografijo, niti druæinsko, niso ukvarjali.
Digitalna kamera pa jim je hitro prirasla k
srcu, saj so kmalu spoznali vse prednosti
digitalnega zajema slike. Predvsem pa so to
novodobni fotografi, ki æe izhajajo iz
raËunalniπke tehnologije. In ker so bili
raËunalnikarji prvi kupci digitalcev, so zelo
veliko dali na vse mogoËe πtevilke, ki so jih
proizvajalci zapisovali med tehniËne podatke
o kamerah. Fotografi pa ste, tudi s pomoËjo
e-fotografije, hitro spoznali, da milijoni
πtevilk ne pomenijo veliko, Ëe vam fotografija
ni vπeË in Ëe posneti motiv ni tak, kakrπnega
si æelite ali ste fotografije vajeni s filma.
V prvih πtirih zapisih Ëlankov “Od preizkusa
do nakupa” smo preπli skozi vse razrede
kamer in spoznali njihov namen. Kar nekaj
vas je, ki ste spoznali, da vas je preizkus
usmeril v pravi nakup. Vse silne πtevilke
vam o konËni kakovosti slike niso povedale
niË. Kako preizkus narediti in tudi
prepriËati trgovca, da si ogledate
kakovost æelene kamere, sem æe zapisal.
Kupci so æe vse bolj osveπËeni in se pred
nakupom pouËijo na veË koncih, pri
trgovcu, na internetu, pri prijateljih itd.,
kamere pa imajo zdaj toliko dodatnih
moænosti, ki jih v analogni fotografiji nismo
poznali, da je izbor πe toliko teæji. Vseh
zmogljivosti veËina nikoli ne bo potrebovala,
sËasoma pa jih osvojimo in po potrebi tudi
uporabljamo.
Pred nakupom smo spet pri æe znanih
dejstvih: cena, poznanost, ime, ocena
prijateljev in trgovca.
Zavedati se je treba πe nekega pomembnega
dejstva. Industrija sama prizna, da danaπnja
digitalna fototehnika ni namenjena za daljπo
uporabo od treh let. Ne da kamere ne bi bile
po treh letih πe vedno dobre, ampak stalen
razvoj, nove moænosti, prenosi datotek,
spreminjanje zapisov, enot za shranjevanje
in prikaz fotografij nas prisilijo, da se bomo
za menjavo kamer odloËali mnogo hitreje. Ni
malo ljubiteljev fotografije, ki so si kupili
digitalno kamero, pa æe razmiπljajo o novejπi,
sodobnejπi. V analogni dobi sem lahko rekel
æeni: “»e jaz kupim foto kamero, bo njena
cena dolgo dræala. Tudi Ëez nekaj let bom za
kamero πe kaj iztræil. »e pa ti kupiπ novo
obleko, je tako, kot bi vrgel denar v peË!” Z
nakupom digitalca sem raje tiho.
Pomembne / nepomembne
lastnosti pri digitalni izbiri
Fotograf je æe seznanjen, da digitalna kamera
ponuja neverjetno veliko moænosti. Vsi, ki
izhajate iz analognih kompaktov ali SLR
kamer, ste
preseneËeni. Objektivi z veËktratnimi
goriπËnicami, dobra svetlobna jakost,
moænost nastavitev programske osvetlitve,
kot so jo nam ponujale samo SLR kamere,
moænost korekture osvetlitve, korektura
bliskavice, veËkratna ekspozicija, bracketing, makro fotografija samo nekaj
centimetrov od motiva, moænost uporabe
dodatne bliskavice, veË posnetkov v
sekundi, nastavitev obËutljivosti, spot
merjenje svetlobe, πe in πe je nastavitev na
digitalnih kompaktnih kamerah, ki so bile
prej domena samo najboljπih SLR kamer.
Mnogi analogni fotografi si tega ne znajo
predstavljati. Nekateri hitro podleæejo
navduπenju in mislijo, da jim bo takπna
kamera popolnoma zamenjala veliko
analogno SLR ali pa da digitalne SLR kamere
ne bo nikoli veË treba. Pa navduπenje in
veselje hitro mineta. Fotograf kmalu spozna,
da je kljub visoki ceni in mnoæici nastavitev
mala kompaktna πkatlica le kompromis
med mnogo moænostmi, ki jih ponuja
elektronika, in kakovostjo
slike. »e si vajen ___
e-fotografija - junij, julij 2003
7
Objektivi
kakovosti, potem
boπ zadovoljen le z redko kompaktno
kamero. »e jo kupujemo zato, da bomo z njo
zadovoljni, se moramo, πe preden ponudimo
denar trgovcu, vpraπati predvsem, za kakπen
Kako sem si vËasih æelel na SLR
kameri normalen 50 mm
objektiv s svetlobno jakostjo
1,8! Pa je imela Minolta na
svojih Rokkor 50 mm
objektivih napis 1.7. O,
kako sem trpel zaradi
te
nepomembne
podrobnosti. Svetlobne
jakosti 1,4 kaj πele 1,2 pa si finanËno
nikakor nisem mogel privoπËiti. Priπli so
zoom objektivi in pod svetlobno jakostjo 4
so bili vsi pregreπno dragi in ne samo to, tudi
kakovostno slabi.
Digitalne trotel kamere nam zdaj ponujajo
zoom optiko svetlobne jakosti 2.0. O, kakπen
balzam, kakπno veselje! Vendar kmalu
izpuhti. Za druæinskega fotografa, ki zahteva
trotel kompaktno kamero, je to
Izredna pridobitav za fotografa. UËenje fotografije je dobilo svoj πolski “plonk cegelc”. Gre mnogo laæje!
razpredati. Vedno svetujem, da je treba pri
nakupu kamere dokupiti πe dodatne baterije.
»e to storite in Ëe jih redno polnite, potem
na vse teæave, opisanih v mnogih revijah,
pozabite. Ni veË malo popotniπkih
fotografov, ki æe uporabljajo digitalce. Ker so
daleË od elektriËnih vtiËnic, s seboj nosijo
sonËni polnilec. Vedno se najdejo odgovori.
In Ëe v neki tehniki vidiπ prednost, te tudi za
nekoga drugega zelo moteËa teæava ne
ustavi. Zajeti motiv digitalno. Mislite samo
o fotografiji. To je nekaj tako lepega.
Zaklop
namen jo bomo potrebovali. Da nam πtevilke
in tehniËni podatki povedo le malo, æe veste.
Tudi trgovci ne polagajo veË veliko
pozornosti na njih. Zato se najprej vpraπajte,
za kaj boste kamero potrebovali, in πele po
pravem odgovoru iπËite njene zmogljivosti.
O primernosti kamer za razliËne namene smo
v prejπnjih πtevilkah æe pisali. Zato sledi
samo πe nekaj osnovnih podatkov o glavnih
pomembnih/nepomebnih lastnostih.
brezpredmetno. Vseeno bi bilo, Ëe bi imel
objektiv f 4. Zelo malo druæinskih fotografov
je pri nakupu analogne kamere pogledalo po
teh πtevilkah. VeËina niti ne ve, kaj svetlobna
jakost sploh je. Nekateri SLR privræenci pa
prav tu vidijo svojo priloænost in vzrok za
nakup kompaktne digitalke. Sam pravim, da
je to dobra vaba. Ko si enkrat zagrizel vanjo,
ni veË pomoËi. Si ujet.
Kamera
So neverjetna pridobitev za fotografa. Sinu
sem preveË govoril, da naj varËuje z baterijo,
pa je izklopil TFT zaslon in fotografiral skozi
iskalo. Je mislil, da bo izgubil oko, ker so
iskala na digitalcih povsem neprimerna, pa
πe vsi bliænji posnetki so bili porezani.
Paralaksa paË. O njej se ne uËi poËasi kot mi
v analogni tehniki z ruskimi Smenami 8. In
so πli nekateri bliænji posnetki z izleta v
franæe. NiË ne de, bo vsaj vedel, da naj s seboj
vedno nosi vsaj eno dodatno baterijo in da
mi, analogni strokovnjaki, nimamo vedno
prav. »e uporabljate TFT zaslon, je pogled
preko njega na posnetek zlata vreden. »e ste
slabo zajeli svetlobo, lahko to takoj opazite.
Spremenite nastavitve, ponovno namerite
kamero v motiv in sproæite. Veselje ob
boljπem posnetku, recimo na nudistiËni
plaæi, je neizmerno. Prav tako tudi veselje ob
hitrem uËenju, kako narediti boljπo
fotografijo. »e je kaj, je TFT zaslon zaπËitni
znak digitalne kamere. VËasih so
profesionalni fotografi uporabljali land
kamero (polaroid) za testni posnetek. Tudi
digitalec jim je prviË priπel prav kot
Foto podjetja so pred leti spoznala, da se
morajo preusmeriti v digitalno fototehniko.
Ne zaradi potreb uporabnika, ampak lastnih
dobiËkov in nadaljnjega obstoja. Dokler sta
bila Fuji in Kodak vodilna v izdelovanju
kamer, je bilo edino pomembno, da so v
πkatlo, kakrπna je æe bila, spravili
elektroniko. S prihodom podjetij v digitalno
tehnologijo pa je kamera spet dobila nazaj
svoje mesto. Zdaj v oblikovnem smislu niti
ne veste, ali je kamera analogna ali digitalna.
Samo zaslon na zadnjem delu vam da vedeti,
da ste izbrali digitalno. Od tu naprej sledijo
samo pozitivna preseneËenja; no, Ëe obstaja
tudi negativno, ste æe za Ëasom.
8
TFT zasloni
e-fotografija - junij, julij 2003
preizkusna kamera. Toda kmalu ne samo za
testni posnetek ... Naslednji je bil æe tisti
pravi, z boljπo digitalno kamero. By, by, analog photo!
Energija, baterije
Kaj vem. Po eni strani najslabπi del digitalne
tehnike, po mojih izkuπnjah nekaj povsem
normalnega. Kaj je slabπe? Da moraπ po 36
posnetkih zamenjati film in zanj dobro
plaËati ali po 250 do 600 posnetkih
zamenjati baterijo. O teæavah glede energije
vam piπejo predvsem pisci, ki jim film πe
vedno moËno godi. Uporabljam kar veliko
potroπnikov energije in menjava baterije po
300 do 500 posnetkih (EOS D60) me ne moti.
Uporabljam TFT zaslon za kontrolo, moËan
zoom objektiv, bliskavico in stabilizacijo
slike. Ali veste, kaj pomeni 500 posnetkov?
To je pribliæno 14 filmov. »e ste πe tako vneti,
jih v enem dnevu ne pokurite tako zlahka.
Filmov namreË. Tudi mala ledviËka v analogni
kameri bi kmalu izdihnila. Sam æe raje
zamenjam baterijo, ki jo lahko polnim, kot
film in baterije. Verjemite mi, da pri menjavi
filma πe tak fotoprofi ni bil povsem prepriËan,
ali ga je povleklo pravilno naprej. Samo sluti.
Pri bateriji pa veπ, ali je pravilno vstavljena.
Kamera dela. Sam o tej temi ne mislim
Kaj je to? Ali koga ta tehnika sploh πe zanima.
Morda πe dobimo podatke, s katero hitrostjo
deluje in kako spuπËa svetlobo do tipala.
Tudi tu digitalni kompakti preseneËajo. 1/
2000 sekunde ni nobena posebnost.
Analogna SLR kamera pa je lahko æe v viπjem
razredu, Ëe je njen najkrajπi Ëas odprtja
zaklopa namesto 1/1000 sekunde 1/2000
sekunde. A zdaj za proizvajalca ni veË
pomembno, da vas obvesti, ali so zaklopi v
digitalcih zavesni, centralni, iz kartona,
plastike, platna, litine ali titana. Zaklop
deluje, sploh ne veste, da je v kameri, in to
je najpomembnejπe. VËasih pa smo o tem
brali in pisali cele dizertacije. Se vidi, da je
digitalna foto kamera domena dveh, treh let;
potem pa Ëetudi zaklop zataji. Kupi novo, Ëe
ti ni kaj vπeË! »e bo kdaj drugaËe in bodo
veË poudarka dajali tudi na zaklop, sem
tehnike vajen in jo poznam. Bom vsaj imel
kaj pisati. Kot v starih Ëasih. Ali zaklop deluje
pri 150C pravilno. Je 1/125 sekunde res toliko
ali samo 1/100. MogoËe deluje za nekaj
stotink hitreje od nastavljene. Zaklopi
podjetja Seiko so bili pojem natanËnosti.
Kako pa je sedaj v poplavi tehnike in
moreπ ga zamenjati za boljπega. In Ëe nisi
kupil dobrega, potem adijo kakovost. Do
sedaj ste najbræ æe ugotovili, da je fotografski
proizvajalcev?
film æe zdavnaj konËal na tleh v ulici Tombstone 13. Doc Holliday je na njega sproæil
zadnji usodni strel. In po objavi mnogih
podjetij, da je film dobil smrtni strel, smo na ___
CCD / CMOS
Tu je napredek oËiten. Z digitalno kamero
kupiπ tudi nekaj deset metrov filma. Ne
Kolega poklicni fotograf in fotolaborant je fotografiral otroke v vrtcu. In po glasnem πkljoc, sledi vpraπanje
otrok. Stric, mi bi pa radi slike vidl? In kot, da to æe ni bil dovolj velik udarec zanj, se oglasi πe vzgojiteljica.
Otroci veste, to ni tista kamera na kateri takoj vidite fotografijo! Ha, ha, dragi bralci. Za otroke πe nekako
razumem, saj tehniko æe mnogi spremljajo doma. Toda, da vzgojiteljica v srednjih letih takoj ugotovi razliko.
Enkrat sem æe zapisal “narobe svet”. Mladina bo odpihnila film, kot cvet regradove luËke.
e-fotografija - junij, julij 2003
9
njega pisci o fototehniki hitro pozabili in se
zaËeli spraπevali, kaj je bolje: CCD ali CMOS
tipalo. Odgovor je bil vedno CCD. Ta
tehnologija ima veliko prednosti æe v osnovi
oziroma v teoriji. Pa pride EOS 1 Ds in vse
postavi na glavo. ©um tipala CMOS bi moral
po pravilih biti veËji, kakovost slike slabπa
itd. ©e Kodak na ogled postavi svoj zaenkrat
πe okrnjeni DCS 14n in veËina izgubi
predsodek o CMOS tipalu. V
knjigi leta 2001 sem zapisal, da
je v CMOS tipalu prihodnost.
Zdaj je æe tu. Sicer pa, kaj me
briga, kaj ima moja kamera. »e
sem s kakovostjo slike
zadovoljen, potem lahko
svetlobo sprejema tudi na
asfalt kot na zaËetku razvoja
obstojne fotografije; ali je
srebrovo zrno na filmu
postavljeno na levo ali
navzgor, v klasiËni ali T
tehnologiji. Tako je tudi pri
tipalu. Naj bo CMOS, CCD ali
celo Super CCD, Foveon X3
itd., pomembna je samo
konËna kakovost fotografije,
te pa se ne da izmeriti. Lahko
Fotografija iz hotelske sobe, preko stekla. Samsung DigiMax V3. Na strani 29. lahko primerjate enak posnetek iz mobilnega telefona.
ti je vπeË ali ne. Mojega in
vaπega oËesa nihËe ne more izmeriti in tri milijona, za poveËave πtiri do pet, za viπjo konËno kakovost in prednost pred
umeriti, in to je to. Kakovost fotografije je zahtevnejπe pa kakovostnejπa tipala. In konkurenco. V SLR kamerah je πest milijonov
plod lastne subjektivne ocene. In nihËe vas seveda dober razvijalec energije, ki se je kakovostnih toËk in s kakovostnim
ne more prepriËati, da je rdeËa rdeËa, Ëe pa ustvarila na tipalu po trku s svetlobo. Boljπi nadaljnjim procesom je to veË kot dovolj za
ste mogoËe “farben blind”.
ko so filtri in tranzistorji na tipalu, boljπi so poveËavo 30 x 45 cm. Leta 2001 sem trdil
prvi podatki. Nato pa razvijanje v analogno/ drugaËe. Da bo moralo tudi tipalo doseËi 20
LoËljivost
Kaj je æe to? Se πe spraπujete o πtevilu toËk? digitalnem pretvorniku in fiksiranje slike v do 30 milijonov toËk. Pa znajo zdaj tako
Jaz se æe dolgo ne veË. Proizvajalci se tudi digitalen zapis z algoritmi v procesni enoti. dobro zgoljufati in zmeπati dodatne toËke,
ne. Oni æe vedo. Za druæinski razred dva do Le kakovost vseh dejavnikov nam prinese da le-te zgubljajo svojo veljavo izpred nekaj
let. Nove tehnologije podirajo prepreke!
Prav zaradi pompa okoli loËljivosti sem se
odloËil pisati in izdati revijo e-fotografija. Po
enem letu o milijonih ne izgubljamo veË
besed. In je uspelo. To je najveËje
zadovoljstvo. V naslednjih πtevilkah bomo πli
poËasi naprej. Poudarek bo na uËenju
fotografa in ne toliko o tehniki. Za dobro
fotografijo vedno skrbi fotograf, ki tehniko
obvlada, in ne tehnika sama. Tehnika, Ëe jo
obvladamo, nam samo olajπa delo.
prikaza pribliæane slike, ga le uporabite.
Mislim pa, da ste v duπi in srcu raËunalnikar.
Fotograf æe tudi razmiπlja digitalno in
prepuπËa kakovostni izrez programu, kot je
PhotoShop, ali fotolaborantu oziroma
njegovi osvetljevalni enoti. Na koncu se bo
glede kakovosti smejal fotograf. Seveda, Ëe
prvi sploh ve, da æelite poudariti kakovost
slike. Ta je s prihodom digitalne tehnike
moËno izgubila na svoji vrednosti. Ne
pozabite tega.
Digitalni zoom
ObËutljivost
Digitalna fotografija je eno samo goljufanje.
Kdor bolje goljufa, ta je boljπi ! To poudarjam
æe nekaj let. Tudi digitalni zoom je proizvod
goljufanja. »e le znate, ga v pravem trenutku
izkoristite. »e ste ljubitelj stiskanja gumbov
na kameri, iskanja nastavitev in takojπnjega
O, radost, o veselje, o cenenost in o
zmogljivost. Malo po Shakespearu!
Kaj bi dal za to lastnost v analognem svetu.
Na enem filmu fotografirati tako s 50 kot
1600 ISO. Tako si s seboj nosil veË kamer ali
pa po nekaj posnetkih zamenjal film, pa ti je
rep uπel v patrono ali πe hujπe, zameπal si æe
delno posnet film z novim. In umetniπke
dvojne ekspozicije so bile tu. Menljiva
obËutljivost, vËasih znanstvena fantastika, je
zdaj resniËnost. ©e vedno velja, da z viπjo
loËljivostjo izgubljamo kakovost. Povsem
razumljivo je, Ëe na tipalo pade manjπa
koliËina svtlobe, da se je ustvarilo premalo
elektronskih signalov. In ker programi æelijo
ustvariti zadovoljivo fotografijo, ustvarjajo
nove nekakovostne podatke. Slika je zato
slabπa, pravimo, da ima veË πuma, toda
fotografijo vsaj imamo. Najslabπa fotografija
je namreË tista, ki je nimamo.
Vsi, ki ne veste, kaj je v analogni dobi
Graf, agencije Gfk, ki nam prikazuje træne deleæe,
digitalcev, APS in 35mm od leta 1997 do 2002.
V letu 1997 so imeli digitalci samo 8% træni deleæ. V
letu 1999, 25%. Leta 2002 pa so imeli v razviti
Evropi digitalci æe 70% deleæ, analogni 35mm samo
πe 25% in APS poËasi odhaja. ima samo πe 4%.
Tudi delo novinarja se spreminja. Posnameπ in ob
Ëasu v miru pregledaπ. Misli digitalno!
10
e-fotografija - junij, julij 2003
pomenila obËutljivost ali vas niti ne zanima,
le nastavite ali pustite vse na AUTO. Kamera
bo æe poskrbela za dobro fotografijo.
WB
Pred petimi leti sem v reviji MOJ HOBI ob
preizkusu analogne kamere zapisal: “Ni
daleË Ëas, ko bo kelvinmeter v foto kameri.”
In besede so meso postale. ©e pred 15 leti
sem v Münchnu gledal in πtel marke, ali bi si
lahko omogoËil to Ëudo tehnike. UËili so me
paË, da je edini dober posnetek tisti, ki je
plod realne reprodukcije. Nevtralni film,
nevtralni objektiv- ste æe kdaj sliπali zanju
in seveda za merjenje temperature
svetlobe, uporabo CC filtrov itd.?
Temperatura svetlobe se
lahko spremina od 15000C
do 200000C in veË.
“Boga ti,” bi rekel
nekdo, “kaj pa
je to?”
NiË, niË. Ti le uporabljal svojo digitalno
kamero, bo æe ona poskrbela za dobro fotko.
In ne beri fotografskih revij izpred desetih let.
WB (korektura bele barve) je zdaj enostavna
in odliËna! ©e nasploh godi, Ëe uporabiπ
AUTO nastavitev. Pa fotografiraπ sonËni
zahod in - oh teæave, o boleËina. Teæave na
teæave. Za fotografa, vajenega fima in izrazito
toplih barv, je fotografija neprimerna. »eprav ___
e-fotografija - junij, julij 2003
11
popravite. Zakaj in kako uporabiti to moænost,
sem v prejπnjih revijah æe zapisal.
Digitalne kompaktne kamere ne premorejo
samo te korekcije, ki je æe znana iz analogne
tehnike. Boljπe kamere nam omogoËajo πe
prednastaviti poveËano ostrino, kontrast,
zasiËenost barv itd. Seveda vse skupaj deluje
programsko, torej z goljufanjem algoritmov.
Toda moænost narediti boljπi posnetek
obstaja.
Shranjevanje
Vse veË foto kamer in mobilnih telefonov z
moænostjo zajema slike uporablja notranji
spomin. Seveda samo nekaj MB, vendar ideja
ni slaba. Vemo, da moramo ob nakupu
digitalne kamere takoj dokupiti zmogljivejπo
kartico. Takπna s kapaciteto 16 MB, kakrπno
dobimo zraven veËine kamer, ne pomaga kaj
dosti. Sicer jo nosimo s seboj, ampak je bolj
moteËi element kot res koristna rezerva. Zato
mislim, da je notranji spomin v sami kameri
boljπa reπitev.
Vse bolj se uveljavlja mnenje, da bo Ëez Ëas
MemoryStick spominska enota prevzela
primat CompactFlash karticam.
Predvsem na raËun velikega trga
zabavne elektronike, ki ga
obvladuje Sony. V skoraj vsako
njihovo napravo lahko vgradite MS.
Prav tako v njihove mobilne telefone s
kamero, dlanËnike z moænostjo foto
zajema itd. Med veËjimi proizvajalci se je tudi
Samsung æe odloËil za MS. Zaenkrat so MS
kartice skoraj πe enkrat draæje od CF, toda Ëasi
se znajo res spremeniti. Najbræ bo
CompactFlash uspeπen samo πe
v zmogljivih SLR kamerah.
Njegova prednost je
predvsem v velikem pomnilniku
(æe 6 GB) in hitrosti zapisovanja.
Uroπ (z belim v roki) je praznoval svoj rojstni dan, na poti iz ©vedske. Nazdravil sem mu v letalu. Za ovekoveËeni
dogodek, saj ne praznujeπ vedno 10.000 m nad zemljo, je poskrbel digitalec, ki je vedno pripravljen na πkljoc.
Obrneπ zaslonËek na kameri, dræiπ kamero z eno roko, se ogledaπ in pritisneπ. MogoËe dodaπ πe bliskavico,
korekturo osvetlitve, korekturo barve, ostrine, itd. »e si nisi vπeË, ponavljaπ do samovπeËnosti. »e ne prej, bo
fotografija uspeπna, ko spijeπ nekaj kozarcev ob nazdravljanju. “SKOL”, Uroπ!
prostor na kartici in se odpovemo kakovosti, programom za obdelavo datotek znal
vËasih pa ima kakovost prednost pred manjπo izkoristiti v korekturi veËjo koliËino podatkov
zasedenostjo prostora na kartici.
o tonskih vrednostih slike. Obstajajo tudi
TIFF, nestisnjeni zapis, se
osvetljevalne naprave, ki
uporablja redko. ©e najveËkrat
omogoËajo osvetljevati z veË kot
ga je zaslediti pri studijskih
samo 8 biti po RGB barvi. In za
digitalnih kamerah, kjer Ëas
res najviπjo kakovost glede
zapisovanja veËje datoteke ne
tonskih vrednosti lahko
igre vloge. Prednost tega zapisa je
uporabimo RAW zapis. Nato
v tem, da nismo izgubili nobenih
sliko kakovostno obdelamo in
podatkov in da je takoj, brez dodatnih
osvetlimo na taki napravi.
pretvorb, pripravljen na obdelavo v
Morda boste opazili razliko
raËunalniπkih programih.
glede na takojπen JPEG zapis.
RAW zapis ima to dobro lastnost, da
Za konec
ohrani zapis celote vsake toËke Mnogo in niË lastnosti vpliva na izbiro kamere.
posebej. In Ëe toËka premore 12- ali Skoraj vse imajo zmoænosti, opisane prej.
Korekcije
veËbitni zapis, je to shranjeno tudi v Razlika v kakovosti slike v podobnem
Kaj vse nam omogoËajo cenejπe digitalke! Za
tem zapisu. Za nadaljnjo obdelavo cenovnem razredu je v veËini primerov tako
nepoznavalca analognih kamer seveda to ni
datoteke pa je treba uporabiti program za minimalna, da pri nakupu najveË pomeni cena,
pomembno, kamera lastnosti ima in Ëe zna,
pretvorbo v zapis, ki ga poznajo raËunalniπki ime kamere in seveda æe vnaprejπnje navijanje
jih s pridom uporablja.
programi. V RAW zapisu ohranimo najviπjo kolegov, revij in internetnih zapisov. Na koncu
Z analogno kompaktno kamero je tudi izkuπen RAW, TIFF, JPEG
fotograf le teæko popravil osvetlitev oziroma NaËinov zapisa datoteke imamo veË. NajveË moæno kakovost posnetka, vendar pa je razlika za piko na i in laæjo oddajo cvenka v roke
goljufal svetlomer v kameri. Eno izmed tehnik se uporablja stisnjeni zapis JPEG. Skoraj vsaka tudi za fotografa, ki iπËe kakovost, zelo majhna trgovca vam πe on malo dahne na duπo in
ste si lahko ogledali v prejπnji πtevilki. Z kamera nam omogoËa vsaj dva naËina in skoraj neopazna, predvsem pa v razredu dober nakup, Ëe ste kamero le imeli moænost
digitalno pa je vse tako enostavno. Mnoæica razliËnih stiskanj datoteke, veËjo in manjπo. kompaktnih kamer za druæinsko fotografijo preizkusiti, je tu.
lastnosti, ki so bile domena samo SLR kamer, Razlike v kakovosti so za druæinskega nepomembna. Samo polnimo prostor na Na vpraπanja, kaj kupiti, Canon A70, Pentax
je sedaj prisotna v vseh kamerah. »e vam fotografa manj opazne. V prejπnji πtevilki revije kartici in delamo teæave fotolaborantu, Ëe nima Optio S, Olympus 750, Samsung DigiMax 4,
Sony 717, Minolta Dimage 7Hi, Nikon D100 itd.,
svetlomer napaËno izmeri svetlobo in Ëe ste smo si lahko ogledali razliËne loËljivosti in pretvornika za naπe zapise.
prebrali navodila ali se æe nauËili uporabljati stiskanja datoteke. Na vas je, katera kakovost RAW zapis priporoËam samo tistemu, ki bo vam πe vedno ne vem in ne znam dati
korekcijo v plus ali minus, lahko nov posnetek vas zadovolji. VËasih je pomembno hraniti nato v nadaljnji obdelavi datoteke s odgovora, Ëe ne zvem, za kateri namen kamero
potrebujete. Zapomnite si. NiË ni drugaËe kot
pri analogni izbiri. Trgovcu v foto trgovini
povejte, za kaj boste kamero potrebovali, in
mnogi vam bodo znali pravilno svetovati.
V razviti Evropi se kupci digitalnih foto kamer
æe vraËajo iz raËunalniπkih trgovin ali media
marketov k foto trgovcu. Boljπo kamero si
kupec æeli, veË jih iπËe pomoË v pravi foto
trgovini. Kmalu bo tako tudi pri nas. Foto
trgovci vse bolj spoznavajo moË digitalne
tehnike, predvsem sveæih novcev, zato dajo
veliko na novo izobraæevanje, o fotografiji pa
tako ali tako vedo æe veliko. Samo glavo jim je
Ko enkrat preizkusite digitalno kamero, glava poËasi iz analogne sveta prehaja v digitalni. Potegni in pritisni! »e bi nasprotniki znanega revolveraπa Doc Holidaya bilo treba usmeriti v pravo smer.
Kot prvo, pozabite na iskalo. Kot drugo, pozabite na stroπke filma. ©e nikoli niste zajeli toliko imeli digitalno tehniko za pasom bi zmagali. Z digitalcem v roki ste v nekaj Ko pa kupec enkrat zazna pravo fotografsko
fotografij kot v enem dnevu druæenja z digitalno kamero. Nato pa s kartico v fotolaboratorij, dneh boljπi fotograf od analognega trpina. MogoËe bo posnel na dopustu znanje, ostane πe dolgo fotografova stranka.
Matjaæ Intihar
izdelajte najboljπe, celoto zapiπite na CD in nato spraznite kartico za nove fotografije.
celih 10 posnetkov. Vi jih imate lahko nekaj sto. In to brez stroπka.
Tudi v fotografiji je treba danes vedeti kaj dati nase.
Kot prvo tale analogni Nikon F70, je æe iz arhiva.
Pristajal bi ji novejπi, digitalni F100. Vendar bi tudi
tu punca ustrelila v prazno. »e ste navijaË Ferrarija,
je danes za vas zakon Olympus.
fotograf v resnici ni videl takega sonËnega
zahoda, kot mu ga je dal film, si ga πe vedno
æeli. VπeËnost barv paË. »e pa poglete po
navodilih za svojo digitalno kamero, zna biti
po πtudiranju besedila
ponovno fotografirani
sonËni zahod πe lepπi.
Seveda z novimi WB
nastavitvami. In ker ni stroπka,
lahko sedite na obali in
fotografirate svoj zahod, dokler se ne
stemni. Po drugi strani pa Ëe obiπËete
fotolaboratorij in jih opozorite na teæavo, vam
bodo z veseljem pomagali do vam znane in
æelene barvitosti sonËnega zahoda.
12
e-fotografija - junij, julij 2003
e-fotografija - marec, april 2003
13
Fotolaboratoriji in foto trgovine
Film smo kupili v neki oddaljeni trafiki,
fotografirali na severnem ali juænem teËaju
naπega planeta, na koncu pa smo se morali vrniti
k fotolaborantu, ki je razvil film in izdelal
fotografije. Le tako lahko uporabniki filma vidimo
svoje posnetke in uspeπnejπe pokaæemo
prijateljem. Tudi klasiËna druæinska fotografija
se je vedno konËala v fotolaboratoriju. Le tam
so nam lahko razvili film in naredili fotografije.
Æe od leta 1888 je to vsesploπna pot do
fotografije. Danes je zelo enostavna in
kakovostna ter na svojem kakovostnem in
uporabniπkem viπku.
Vse bolj pa digitalno zamenjuje analogno, tipalo
zamenjuje film in s tem se nam odpirajo nove in
nove poti, kako videti fotografijo.
Prvi kupci digitalcev so bili predvsem ljudje, ki
se s fotografijo do digitalnega nakupa niti niso
ukvarjali. Tudi napisanega o novi tehniki je bilo
najveË v revijah, ki s fotografijo niso imele stika.
Zato je mnenje, da pri digitalni kameri za konËno
izdelano fotografijo potrebujeπ πe raËunalnik in
tiskalnik, hitro postalo vsesploπno. Saj ti novi
fotografi niso obiskovali fotolaboratorijev. In je,
kot je. RaËunalniπko usmerjeni fotograf
uporablja raËunalnik in tiskalnik in πe vedno ne
obiπËe fotolaboratorija. Tudi kamero je kupil v
raËunalniπki trgovini ali trgovini z zabavno
elektroniko.
PoËasi, zelo poËasi so pri nas foto trgovci in
fotolaboranti spoznali, da je treba ugrizniti v kislo
jabolko digitalne tehnike. In so nekateri hitro
spoznali, da ni vse tako, kot so si predstavljali.
Ko enkrat osnovo tehnike spoznaπ, je vse tako
kot pri analogni. In kislo jabolko, kot so ga
nekateri predstavili, se spremeni v slasten
jonatan.
Tudi digitalno je lahko dobro, Ëe tehniko poznaπ,
jo znaπ stranki predstaviti in Ëe jo ob tem
seznaniπ πe z moænostjo izdelave fotografij, kot
jo stranka æe pozna.
Ker so pri nas foto trgovci dolgo spali in Ëuvali
film, se πe zdaj filma vajen fotograf boji pogledati
po digitalni kameri. V mislih se mu takoj pojavijo
dodatni stroπki in pri nekaterih bojeË odnos do
raËunalnikov. Tako mu je tehnologijo predstavil
kolega, ki digitalko æe uporablja. Pa tudi v
trgovinah z zabavno elektroniko vam znajo ob
povpraπevanju po digitalni kameri zraven
ponuditi πe raËunalnik in tiskalnik.
Zdaj æe vse veË fotografov, ki so do sedaj
fotografirali na film, prehaja na digitalno. Foto
trgovci jim s ponudbo in znajem o tehniki æe
gredo na roko. Ob pravilni predstavitvi tehnike
bo kupec πe dolgo njihova stranka.
V razviti Evropi je prodaja digitalnih kompaktnih
kamer med πtirimi in petimi milijoni toËk v veliki
meri domena foto trgovin, SLR digitalnih kamer
pa skoraj v celoti. Fotograf æe ve, kje sta doma
znanje in prava ponudba.
Foto trgovci æe tudi pri nas poËasi, a temeljito
prevzemajo vajeti prodaje digitalcev v svoje
roke, predvsem ker se vse veË fotografov, ki so
prej fotografirali samo na film, odloËa za nakup
digitalnih kamer. Tehnika paË melje dalje in
nemogoËe si je bilo misliti, da bi se digitalni
napad dalo zaustaviti. Mnogi fotolaboranti so
si sicer æeleli poËasnejπega prihoda nove
tehnologije. Pa je, kot je. Svet se vrti naprej, tudi
koËije so zamenjali avtomobili in treba se je
preusmeriti v novo tehnologijo.
Znanje o fotografiji in o foto kamerah pa je v
fotolaboratorijih ostalo, le znebiti so se morali
bojazni pred silno zapleteno tehnologijo glede
πtevilk, pred priloæenimi raËunalniπkimi
programi in nastavitvami. Pa so sami in z
izobraæevanjem ugotovili, da se menja samo
tehnika in ne fotografija v celoti. Zadovoljstvo
ob tem spoznanju je popolno. Edini problem je
v novih moænostih ogleda fotografije.
Marsikateri kupec digitalne kamere do sedaj πe
ni pogledal fotolaboratorija v notranjost. To so
predvsem raËunalniπko usmerjeni kupci, ki so
prvi spoznali prednosti digitalnih kamer.
Digitalne datoteke
Lastnik digitalne kamere je v veliki prednosti
pred fotografom, ki uporablja analogno. Ne v
smislu boljπih fotografij, ampak v πiroki moænosti
izbire, kaj storiti s fotografijo. Lahko jo preprosto
izbriπe, shrani na disk ali CD, si jo ogleda na
raËunalniπkem zaslonu, televiziji ali prek LCD
projektorjev. ©e in πe je moænosti, kaj storiti z
zajeto digitalno fotografijo. In ne smemo si
zatiskati oËi, mnogo digitalnih fotografov
uporablja vse omenjene moænosti, ne pozna pa
tiste, za klasiËnega fotografa najboljπe fotografije iz fotolaboratorija.
Spremeba
V Evropi vse veË digitalnih foto kamer prodajo v
pravih foto trgovinah. ©e pred dvema letoma je
bila prodaja v domeni trgovin z zabavno
elektroniko in raËunalniπkih trgovin. Zahtevni
kupci foto opreme, ki so dosedaj uporabljali
analogne ka-mere, pa so v letu 2002 vrnili mesto
filmom in tipalom. Trgovci razmiπljajo takole:
VeËja ko je prodaja digitalcev, manj bo prodanih
filmov in s tem dela pri izdelavi fotografij.
Zanimivo pa je, da je veËina izmed njih zelo hitro
preπla na nove digitalne osvetljevalne stroje, ki
so imeli edino novost v tem, da so lahko z njimi
osvetljevali prav datoteke iz tipala.
ZaËarani svet!
Fotolaboratoriji in
digitalne datoteke
Vse veË fotolaboratorijev ponuja digitalne
kamere in izdelavo fotografij iz njih. Vsaj pet let
sem na predavanjih opozarjal fotolaborante na
Æe na TFT zaslonu se vidi, da fotografija ni uspela. Vsi ostali se zabavajo. Vi pa? Niste prebrali navodil in
kamere ne znate nastaviti. Stopite v bliænjo fototrgovino ali fotolaboratorij. Pomagali vam bodo iz teæav.
vodilnega prodajalca foto trgovcem.
RaËunalniπko pismen uporabnik osvoji digitalca
na povsem drugaËen naËin kot fotograf, vajen
analogne tehnike. Le-ta potrebuje pravi stik z
novo tehnologijo, ki ga lahko dobi samo pri
trgovcu, ki pozna tudi fotografijo, naËin
razmiπljanja in njegove zahteve.
Navade kupcev se tudi pri nas poËasi vraËajo v
stare tirnice. Za nakup se odloËajo v foto
trgovinah, te pa vse bolj agresivno ponujajo
digitalne kamere. Seveda so foto trgovce v to
prisilili kupci sami.
V Sloveniji πe vedno obstaja doloËen problem.
Skoraj vsi foto trgovci ponujajo tudi izdelavo
fotografij in pri tem je nastal kratek stik med
moæne teæave pri prehodu s filma na tipalo. Zdaj
je edina teæava v tem, da velika veËina πe vedno
premalo obveπËa lastnike digitalnih kamer na
moænost izdelave fotografij v fotolaboratoriju.
In ta moænost ima za veliko fotografov mnogo
prednosti. Precej lastnikov digitalcev seveda ne
potrebuje fotografij na papirju. Nekateri so kupili
kamero predvsem kot dodatek raËunalniku ali
za delo, pri katerem ne potrebujejo fotografije,
ampak samo sliko na zaslonu ali poπiljanje po
spletu. Fotograf, vajen klasiËnih fotografij, pa
lahko ostane na hladnem. NihËe mu ne razloæi,
da za izdelano sliko ne potrebuje raËunalnika
in tiskalnika, ampak naj samo obiπËe svoj
fotolaboratorij, ki ga je æe vajen.
Pot od digitalnega posnetka do v
fotolaboratoriju izdelane fotografije je zelo
kratka, predvsem pa je takπna fotografija za moj
pogled πe vedno najboljπa, najobstojnejπa,
najmanj obËutljiva na mehanske vplive in seveda
za fotografa, vajenega klasiËnega foto papirja,
predvsem na otip tista “ta prava”.
Kupec digitalne kamere kmalu postane tudi
ujetnik nove tehnologije. Nove in nove moænosti
nam prinesejo tudi teæave, ki si jih na zaËetku
niti ne predstavljamo. Moænost brezplaËnega
filma prinese neverjetno πtevilo posnetkov. »e
smo na film posneli ob zanimivem dogodku
samo pet, deset fotografij, jih na digitalca
posnamemo vse do zapolnitve kartice. Ker pa
æe vemo, da je treba dokupiti vsaj 128 MB kartico,
je posnetkov zares veliko. Veselje ob pregledu
le-teh na TFT zaslonu je veliko. Toda kaj sedaj.
»e imate raËunalnik, je situacija enostavna.
Podatke prenesete na disk in sledi naslednje
veselje ob pregledu fotografij. Od tu naprej pa
veselje poËasi izgine. Ne morete z vsakim ob
vsakem Ëasu deliti svoje dobre fotografije, Ëe so
na trdem disku raËunalnika. Tudi Ëe imate
tiskalnik, vas veselje hitro mine. Foto tiskalniπki
papir in predvsem barve so πe vedno pregreπno
drage, da se veselje po tiskanju hitro umiri. »e
ne prej pa ob nakupu novih kartuπ. In tako naπe
e-fotografija - junij, julij 2003
Nove moænosti
Vse veË je kupcev digitalcev, ki vedo, da ne potrebujejo niti
raËunalnika niti tiskalnika za fotografijo na papirju, kakrπno so
poznali do sedaj. Pri foto trgovcu kupijo digitalno kamero in ta
jim na pravi naËin razloæi, da bodo lahko πe vedno pri njem
izdelali fotografije. Seveda ne vseh 500,
kolikor so jih posneli
na dopustu, ampak samo najboljπe, ki jih
bodo izbrali. Fotograf se bo
takoj odloËil πe za izrez, poveËavo, tonsko
korekturo in druge moænosti, ki jih omogoËa digitalna
obdelava slike.
In teh ni malo. V mnogih digitalnih fotolaboratorijih æe
dobro obvladajo tehniko goljufanja s programi za obdelavo
slike. Zato tudi kakπna montaæa, dodajanje okvirov, slik v sliko
itd. ni noben problem.
Fotografija na foto papirju
“Ta prava” fotografija
14
kakovostne fotografije, katerih πtevilo kmalu doseæe moænost
celoveËernega predvajanja, ostanejo v bitkih in bajtkih na trdem
disku in se poËasi izgubijo v vseh mogoËih datotekah. Ni malo
fotografov, ki tako nikoli veË ne vidijo svojih fotografij s πe tako
zanimivih dogodkov. Iz lastnih izkuπenj lahko povem, da je mnogo
slikovnega gradiva zaloæenega nekje na disku ali na CD-jih. Niti z
druæino, niti s prijatelji si jih πe nismo ogledali. Kaj nam je torej
prinesla digitalna kamera? Ogromno posnetkov, ki pa jih skoraj
nikoli veË ne vidimo, Ëe ne stopimo do svojega fotolaboratorija.
Ne obremenjujte se z mislijo, kako boste dobili sliko iz digitalca.
Svoje misli usmerite na pravo izbiro fotodigitalne kamere za svoj
namen, dobro preberite navodila in kamero dobro preizkusite.
Za izdelavo fotografij vam bodo poskrbeli v fotolaboratorijih.
Predvsem kupci, ki so do sedaj uporabljali film, bodo dobre stranke
πe naprej. Ponudba je velika, kakovostno opremo imajo skoraj
povsod, znanje in izkuπnje imajo æe tudi v digitalni tehniki, tako
da do dobre fotografije ni teæko priti.
Izbira fotolaboratorija
»e ste s svojim laboratorijem, kjer vam izdelajo fotografije s filma,
zadovoljni, boste zadovoljni tudi pri izdelavi slik iz digitalnih
datotek. VeËina laboratorijev æe ima moænost osvetljevanja
digitalnih zapisov in vam tudi na teh strojih izdelajo fotografije.
Torej vam æe sedaj vaπ film sprva digitalizirajo in πele nato naredijo
sliko, ki pa je æe pretvorjena v toËke (piksle). Torej vam bodo lahko
tudi z vaπih digitalnih datotek enako kakovostno izdelali za vas
dobre fotografije. “Za vas”. In to je zelo pomembno; seveda ne v
smislu, da vam iz slabe ali premajhne datoteke naredijo vrhunsko
sliko. Poudarek dajem na tonsko korekturo. MogoËe so vam vπeË
bolj kontrastne slike, spet drugim slike bolj zasiËenih barv, tretji
si æeli mehko risbo. Spoznali smo æe, da je videnje kakovosti
povsem subjektivno mnenje vsakega gledalca posebej. In Ëe s
sliko niste zadovoljni, se ne pustite prepriËati, da je dobra. Za vas
ni in pika. Ponovijo naj vam jo tako, kot vi æelite. Seveda morate
biti tudi vi objektivni. Teækih strank se zna trgovec hitro znebiti.
»e pa imata oba kanËek smisla do kakovosti, vam bo doloËene
fotografije z veseljem ponovil po vaπih zahtevah in æeljah. In vedno
velja, da dober glas seæe v deveto vas. Prav v primeru laboratorijev
in osvetljevanja digitalnih datotek je to preverjena izkuπnja.
V skoraj vseh laboratorijih je tehnologija izpisa slike enako
kakovostna. Laboratorijski stroji so tako dobri, da Ëe laborant zna
ravnati z njimi, veËjih razlik v kakovosti slike med njimi ni. Teæave
nastanejo vedno pri ljudeh. »e niso pri stvari in z mislijo, da vas
morajo zadovoljiti z dobro izdelano fotografijo, jim πe taka tehnika
niË ne pomaga. Ker pa je ponudnikov veliko, imate tudi vi veË
moænosti izbrati si fotolaboratorij s ponudbo in kakovostjo, ki vam
Stopite v pravo fototrgovino in fotolaboratorij. »aka vas revija, dobra
ponudba digitalnih kamer in pravilen nakup.
ustrezata. Tudi laborant sam lahko kmalu spozna vaπe zahteve
in obojestransko zadovoljstvo je tu.
Nikoli pa ne preizkuπajte fotolaboratorijev na naËin, kakrπnega
uporabljajo nekateri preizkuπevalci v revijah. Z istimi datotekami
obiπËejo veË labolatorijev in jim dajo fotografije v izdelavo. Se je
æe zgodilo, da ravno tisti dan serviser πe ni odpravil napake, da
je manj izkuπen operater, ki se πele uËi, za kosilo zamenjal
izkuπenega ali pa da preizkuπevalec enostavno prisili laboranta
v Ëimhitrejπo izdelavo. Na ta naËin najboljπega nikoli ne boste
naπli. Zavajanja bralcev in uporabnikov laboratorijev na tak naËin
je veliko. Piπejo o prahu, tonskih nepravilnostih, neprijaznosti
usluæbenca, slabih fotografijah. Æe Ëez uro so lahko rezultati
drugaËni. Dajte izdelati fotografijo iz iste datoteke v nekajurnem
presledku. »etudi boste opozorili, da æelite enako sliko, je ne boste
dobili. Deset voltov manjπa napetost na
stroju, temperatura kemikalij, druga
rola papirja in enakega rezultata ni
veË. Preizkus lahko poteka na
veliko bolj prijazen,
enostavnejπi in predvsem
pravi naËin. Vstopite v
svoj fotolaboratorij,
pokaæite zanimanje za
digitalno kamero in Ëe
vam jo na pravi naËin
predstavijo in jo tudi æelite
kupiti, jih enostavno prosite
za preizkus kakovosti tako
kamere kot
izdelane slike. Dve muhi na en
mah. Spoznali boste
kakovost kamere in πe trgovec se
bo zelo potrudil, da bodo posnete fotografije Ëimboljπe. Saj
vam v prvi vrsti æeli prodati kamero. Pogovorite se πe o ceni
digitalnih fotografij, Ëe jih boste nosili k njim v laboratorij.
Pozanimajte se, ali vam brezplaËno ponovijo fotografije, s katerimi
niste zadovoljni, in ali vam lahko fotografije popravljajo in
obdelujejo z raËunalniπkimi programi ter kako in kam vam shranijo
vaπe datoteke. Moænost zapisa vaπih datotek iz pomnilniπkih kartic
na CD je zelo dobrodoπla. Na tak naËin boste veliko laæje spoznali
kakovost in æeljo laboranta, da ostanete njegova stranka. Verjemite mi, da takih pogledov na izbiro laboratorija ni malo. Fotografi
so se za kakovost in prijaznost pripravljeni peljati tudi sto
kilometrov, Ëe imajo za izdelavo veËjo koliËino fotografij ali
poveËav. V to sem se æe veËkrat prepriËal sam in tudi po
pripovedovanju tako fotografov kot nekaterih “dobrih”
laborantov. Nekaj jih je, ki jim ni mar, kaj stranka misli o njihovem
delu. V danaπnjem Ëasu velike konkurence in boju za stranke se
nekateri tega dejstva æe moËno zavedajo.
»e ste samo malo zaslutili, da vas prodajalec odganja od misli
po nakupu digitalnega ali vam priporoËa, da πe vedno raje
uporabljajte film, vam povem, da se tudi pri izdelavi poskusnih
fotografij ne bo potrudil. Takega ponudnika opreme in izdelovalca
fotografij zamenjajte. V tem primeru pa lahko naredimo tudi
napako. Morda vam trgovec æeli na pravi naËin razloæiti, da za vaπ
naËin fotografiranja digitalna kamera πe ni primerna, vi pa silite
v njen nakup. Tudi to je moæno. Ni vse za vse. Se najdejo primeri,
ko z digitalnimi fotografijami stranka ni zadovoljna. Je paË vajena
filma in bo pri njem πe nekaj Ëasa tudi ostala. In Ëe v tem primeru
kupite digitalno kamero v naslednji foto trgovini, boste πe nekaj
Ëasa razoËarani nad slabim nakupom.
Najboljπi fotolaboratoriji
To so? Vsi! Kot sem æe omenil, tehnologijo imajo, najpomembnejπi
je odnos do stranke, kakovost izdelanih fotografij in za nekatere
tudi cena. Ljudje smo razliËni. Za nekoga je najboljπi tisti
fotolaborant, ki je najcenejπi. Tudi to je moæno. Kakovost je lahko
vrhunska, le fotografij v veËini primerov ne dobimo v eni uri, ampak
naslednji dan. Pa to za mnoge fotografe ni pomembno.
»e ima nekdo visoko ceno, πe ni nujno, da sta tudi kakovost in
usluga vrhunski. Ima pa najbræ veliko dela in najbræ je veliko strank
zadovoljnih z njim. So zopet fotolaboratoriji, ki za stranko naredijo
skoraj vse. Ni reËeno, da je kakovost vrhunska, toda stranka od
njih vedno odide zadovoljna in to vedno πteje. PriporoËam, da
preizkusite fotolaboratorij in zahtevate kakovost, kakrπno æelite.
O prijaznosti usluæbencev pa ne gre govoriti. »e je ni, imajo lahko
πe tako tehniko in kakovost, tja ne boste stopili. Mnenj in æelja je
mnogo. Od kakovosti, cene, hitrosti izdelave, prijaznosti itd. Zato
najboljπega nikoli ne moremo izbrati, lahko pa izberemo
labolatorij, ki je vam najprijaznejπi. Piπite nam na naπo e-poπto,
v katerem labolatoriju ste vi zadovoljni s ponudbo. Med
sodelujoËimi bomo izbrali tri lepe nagrade.
Matjaæ Intihar
e-fotografija - junij, julij 2003
15
Fotografija preko spleta - “It is Magic”
Ta Ëlanek ni namenjen opisovanju fotolaboratorijev s to moænostjo. V tej reviji je predstavljenih kar nekaj.
Niti ne æelim kazati kako doloËeni programi delujejo. Vse skupaj je πe moËno na zaËetku in zato poËakajmo
πe malo na pravo spletno ponudbo. Namen, spoznati vas s to moænostjo pa je namenjen predvsem vsem
tistim fotografom, ki imajo raËunalnik in internetno povezavo. Pot iz raËunalnika do fotolaboratorija je
ponavadi prekinjena. Z moænostjo prenosa preko æice, pa je postalo vse skupaj zelo enostavno. Fotografije
preko spleta so æe zanimiva reπitev za vaπe teæave. In to predvsem hitra in zelo poceni reπitev. Izkoristite
to novo moænost tako fotografi kot fotolaboranti.
Æe vsaj tri leta je ta ponudba dosegljiva tudi v naπih
fotolaboratorijih. Sprva samo preko internetne
poπte, nato pa tudi preko posebnih programov,
ki so jih imeli nekateri fotolaboranti. S programi
lahko upravljamo doloËene nastavitve, oziroma
sami izberemo velikost slike, naredimo izrez,
doloËimo okvir, πtevilo kopij itd. Pred dokonËnim
naroËilom vidimo πe enkrat kaj smo naroËili, ceno
naroËenih fotografij in kdaj lahko dvignemo
fotografije. Kar nekaj ponudnikov danes æe ponuja
dodatno moænost. Ni vam veË treba obiskati
fotolaboratorij, Ëe to ne æelite. Enostavno naroËite
fotografije domov ali v sluæbo in naslednji dan jih
dobite po eni od hitrih poπt. Prav ta ponudba je
za vse tiste ki imamo moænost ADSL internetne
povezave reπila problem, ki se pojavlja z uporabo
digitalne kamere. Posneli smo mnoæico fotografij,
si jih ogledali na raËunalniπkem zaslonu. Ker smo
zadovoljili svojo æeljo po videnju posnetih
fotografij jih mnogi fotografi, niti ne gredo izdelati,
Ëeprav bi si to æeleli. Z moænostjo poπiljanja
ogledanih slik preko spleta in dostave na dom ali
sluæbo, pa se razmiπljanje glede izdelave fotografij
moËno spremeni. Mimogre se naroËi kar nekaj
fotografij tako za sebe kot za prijatelje, ki so na
sliki. Tudi Ëe so oni na drugem koncu Slovenije
bodo naslednji dan dopoldne dobili svoje
fotografije.
Seveda pa je velika veËina uporabnikov digitalnih
kamer omejena v takem naËinu naroËanja
fotografij. Kot prvo morate imeti raËunalnik in
modemsko povezavo. »e je v podjetjih raËunalnik
in modemska povezava æe skoraj na vsaki delovni
mizi v pisarni, po domovih πe ni tako. Vendar kot
povdarjam, digitalna tehnika nam prinaπa nove
moænosti, kdor lahko ali æeli jih lahko izkoristi,
drugi pa lahko πe vedno hrani datoteke na trdem
disku, jih zapiπe na CD ali gre na rekreacijo in se
sprehodi do svojega labolatorija.
Bodite æe no malo In (v toku dogajanja). Vi, digitalna kamera, notesnik, pivo in mobi na plaæi. Poπljite fotko
v fotolaboratorij in vaπ kolega jo naslednji dan dobi v sluæbo. Ste se spomnili s sliko na njih prve dne junija.
Kmalu pa se lahko priËakuje nove moænosti
naroËanja preko æice, ne da bi bili omejeni z
raËunalnikom in modemom. Sam tem enotam
pravim kar foto bankomat, saj tudi spominja na
danes æe povsem uveljavljeni banËni avtomat.
Prednosti internetnega poπiljanja
Najprej si morate v reviji ogledati ponudbo foto
studijev, ki vam æe omogoËajo spletno razvijanje
fotografij. Danes skoraj ni veË laboratorija, ki ne
bi ponudil vsaj moænost sprejema vaπih datotek
preko spleta. In seveda morate biti lastnik
digitalne kamere ali vsaj skenerja, da digitalne
datoteke sploh imate. »e imate πe film in ste brez
skenerja pa kar lepo, pot pod noge in na klepet k
»e ste dobri v digitalnem goljufanju, vas tudi analogni Ëarodej ne more obrniti naokoli. Malo pomeπa z roko, na hitro seæe
v rokav, skrije predmet v dlan itd. Z majhno kamero na mobilnem telefonu posnamete njegove hitre prste in po nekajkratnem
ogledu sprevidite njegove ukane. Kot v digitalni fotografiji. Moænosti ukan je veliko, vidi pa jih le strokovnjak. Po videnem
insertu takoj po odkritem triku si je finski g. “Magic” zakrbljen ogledal moË tehnike. Mr. Intihar. Pokaæem vam trik kako
iz tisoËaka narediti dva, Ëe mi vi pokaæete vaπo tehnologijo. In sva bila zmenjena. Ni mogel verjeti, da je lahko æe naslednji
trenutek njegov odkriti nastop na spletu ali v vaπem fotolaboratoriju. Think digital! Sem mu svetoval.
16
e-fotografija - junij, julij 2003
vaπemu fotolaborantu. »e ima æe kaj smisla za
novosti, vam bo z veseljem pokazal πe digitalne
kamere. Tako, malo, da boste videli, koliko ste
æe za Ëasom in seveda za lastno hvalo o znanju.
Moram pa priznati, da je tudi digitalnega znanja
v fotolaboratorijih æe veliko.
Ena veËjih prednosti poπiljanja slik preko spleta
je æe ta, da fotografije naroËite kar iz sluæbe.
Seveda, Ëe vam niso æe zaklenili te moænosti, ali
od doma Ëe imate modem z povezavo vsaj
56Kb. Lastniki ADSL povezave, pa lepo
pripravijo vse æeljene datoteke in Ëe ne
drugaËe preden gredo spat vklopijo
prenos. Do jutra se bo æe preneslo. »e
pa ste zaspanec, je moæno, da vas bo
poπtar s slikami v roki vrgel iz
postelje.
Ker je kar veliko raËunalniËarjev
lastnikov digitalca se zna zgoditi,
da dobite nove stranke, ki jih v
trgovini nikoli ne boste videli.
Seveda morate mnoge izmed
njih najprej sploh seznanili z
vaπimi moænostmi izdelave
fotografij. In tako nam je
digitalna tehnika prinesla nove
moænosti. Nam strankam
glede veËje lenobe in vam
fotolaborantom po veËjem
obsegu dela. Enkrat sem æe
zapisal. Denar resniËno leæi po
tleh, samo pobrati ga morate.
Tisti ki so æe spoznali nove moænosti in jih pravilno predstavili si æe
manejo roke in pridno πtejejo poslana
sporoËila. Predvsem morate vedeti, da se
z digitalno kamero fotografira mnogo veË. Tudi
lastnik digitalne kamere ne gleda na vsak tolar
tako kot uporabnik cenene kompaktne kamere
in filma. Film je treba πparat, je drag. Digitalni film
pa samo enkrat stane, ni veË stroπka po dragem
nakupu. Zato se fotografira mnogo veË in tudi
izdelanih fotografij je veË. Seveda Ëe ste
fotolaboranti predstavili vaπe moænosti in
predvsem kakovost vaπih fotografij. ©e vedno so
najboljπa reprodukcija. Zato izkoristite to
prednost. Zadnji podatek glede najveËjega πtevila
izdelanih fotografij za druæinskega fotografa, ki
ga imam je dosedaj 838 fotografij iz enega samega
potovanja. To je veË kot 23 filmov po 36
posnetkov. Bogato, bi rekel eden izmed vaπih
kolegov. Torej izkoristite priloænost.
E-box / Foto sprejemna enota
Prihajajo pa lepi Ëasi tudi za fotografe, ki nimajo
ali ne æelijo imeti raËunalnika, interneta, oziroma
se nasploπno ne æelijo obremenjevati πe s temi
nadlogami. Pa πe res je. VËasih res porabiπ veliko
Ëasa da preko raËunalniπke tehnike poπljeπ
fotografije. Za mnoge je laæje, da gredo peπ ali z
avtom do fotolaboratorija. No pa se je tudi æe za
te fotografe æeljne klasiËnih fotografij naπel
tehniËni pripomoËek.
»akate v hotelu vaπo najdraæjo. Ker vedno traja,
da se uredi lahko vi enostavno æe prej za kaj
drugega porabite denar. Stopite do e-box enote,
vstavite kartico v reæo, izberete najboljπe
fotografije, velikost, mogoËe izrez, pregledate πe
pravilnost podatkov in konËni raËun ter pritisnete
gumb za prenos podatkov. Prav tako bodo te
enote lahko na poπtah, bankah, bencinskih
Ërpalkah itd. Torej pravi foto bankomati. Do sedaj
imajo podobne enote v samih prostorih
fotolaboratorijev, kmalu pa se znajo pojaviti tudi
drugje. In medtem ko boste toËili gorivo, nekje
na obali, boste naroËili πe fotogafije. »e je lastnik
take enote nekje na vaπi poti, ali je vaπ bliænji
domaËi fotograf, potem lahko fotografije dvignete
med potjo do doma. DrugaËe pa jih dobite
naslednji dan po eni izmed hitrih poπt. Novih
moænosti za videnje fotografije na pravem foto
papirju je zelo veliko. Izberite si svojo, samo da
ne boste izgubili fotografij nekje na trdem disku
raËunalnika. Verjemite mi. Najslabπe so tiste slike,
ki jih ne veË vidimo. Uporabite splet za vaπe
najboljπe fotografije.
It is magic technology!
Kaj vseskozi povdarjam?
Digitalno je
ena sama
moænost in
goljufanje!
Matjaæ
Intihar
Digitalna ali klasiËna Ëe je slaba, je slaba!
V zadnjih letih smo priËe nadvse poglobljenim,
burnim in na trenutke prevroËim debatam o
digitalni nasproti klasiËni fotografiji. In
najpogosteje se spet pogovarjamo le o tehnologiji
ali procesu, ne pa o bistvu, torej konËnem izdelku
- fotografiji. Na vse kriplje se trudimo eden
drugemu dokazovati, kako je kemija brez veze,
kako so najpomembnejπi milijoni bitkov, ki
skaËejo po CCD-ju, kako je digitalni svet edinole
zveliËaven in podobne traparije. Ko pa mi je v
oceno prinesel mlad nadobudni fotograf svoje
“digitalne“ fotografije in mi urno hitel razlagati,
kako bo, ko bo imel malo Ëasa πe malo “spucal“
in “saturiral“ fotko, pa odpravil belino na robu
in malo popravil to in ono potem pa bo vse OK,
sem ostal brez besed. Razlog je nadvse preprost.
»e vse kar je naπtel naredi, je fotka zaniË, saj
osebek preprosto ni imel niti najmanjπega pojma
o likovnosti, izraznosti, razporeditvah mas,
perspektivah, o novi vrednosti v fotografiji itd.
O nobenem gradniku dobre fotografije ni imel
blage veze.
Povedano preprosteje. Popolnoma vseeno je ali
sliko riπete s ËopiËem iz svinjske ali oslovske
dlake, z naravnimi ali “industrijskimi“ barvami,
roËno ali z raËunalnikom, s klasiËno ali digitalno
kamero, konËna slika je cilj vsega in pika! »e nekdo
nima pojma o glasbi mu lahko damo najboljπi
sentisajzer “digitalni seveda“ in edini njegov
vidnejπi uËinek bo poveËana poraba elektrike.
Torej! Popolnoma brezplodne in otroËje so
razprave o digitalni nasproti klasiËni fotgrafiji v
kontekstu konËnega izdelka. Delajte dobre
fotografije s katerokoli kamero. To je vse. Drugo
pa je, Ëe nas zanima proces nastajanja fotografije
ali pa sama tehnologija delovanja digitalca. Ta je
seveda bistveno drugaËen, vendar ne le v
tehniËnem kontekstu. Ker je ta æe dodobra znan
in opisan, se v tem prispevku niti ne bi spotikal
ob njega, temveË bi izpostavil nekaj drugega.
Odhod na fotografiranje z digitalno kamero je
vnesel drugaËen naËin doæivljanja fotografiranja
kakor s klasiËno kamero. NiË ti ni treba skrbeti
za πtevilo posnetkov, barve, tone itd. bomo tako
ali tako popravljali na raËunalniku, retuπirali in
odpravili bomo moteËe dele slike s Photoshopom.
Super! Seveda pa ta potuha najpogosteje pomeni,
da motiv in ideja nista premiπljena, da ni kritiËnega
odnosa do motiva, da ne vidimo ustreznega
trenutka, da ne Ëakamo na pravo lego senc in
svetlobe, da se ne vstanemo ob petih zjutraj, da
ujamemo sivo modre tone in kapljice rose na
pajkovi mreæi (saj jih bomo s Photoshopom dodali
in mreæo pomodrili) in da doæivetje in doæivljanje
ob samem fotografiranju poËasi bledi.
Fotografiranja ne naËrtujemo in doæivljamo, ker
bo paË pri neskonËnih posnetkih z digitalcem “æe
nekaj nastalo“ (mimogrede, razlika med dobrim
in slabim fotografom je v tem, da dober ima idejo
in koncept v glavi in ga v tej obliki tudi realizira,
slab pa fotografira in fotografira in med
neπtevnimi fotkami mu skoraj zagotovo uspe
kakπen dober posnetek). In tako grmadimo tretje
razredne datoteke v naπ raËunalnik.
Zato toplo priporoËam: najprej se poduËimo o
dobri fotografiji, torej, kaj vse je potrebno vedeti,
da bo fotografija dosegla cilj in Ëe je le ta zgolj
dokumentiranje prijetnega snidenja ali potovanja,
naj bo gledanje fotografij teh dogodkov prijetno
doæivetje, ne pa dolgoËasno prelistavanje albuma
polnega slabih fotk.
Digitalna fotografija sama po sebi ni prinesla
nobene nove likovne kvalitete, prinesla pa je nekaj
Ëisto procesnih (kmalu tudi stroπkovnih)
prednosti, ki jih bo dober fotograf znal s pridom
uporabiti, saj se lahko πe bolj posveti fotografski
vsebini in tehniko uporabi za boljπo fotko ali
realizacijo drznejπih idej, ki so bile pri klasiËni
fotografiji teæje dosegljive. Verjamem in sem
prepriËan, da bo digitalna fotografija v kratkem
naπla mesto povsod, kjer verodostojnost,
dokumentarnost, trajnost, “navezanost“ na
klasiko, starokopitnost itd. niso kljuËnega
pomena.
Navkljub vsemu pa ne morem iz svoje koæe. Sam
sem namreË le velik otrok, ki se veseli “akcije“,
raziskovanja in igraË. Fotografiranje mi je nudilo
vse. Ko sem odhajal na fotografiranje s kupom
opreme (ki je pri digitalcu ne rabim veË) in uæival
cele dneve na potepanju ali v studiu je bilo to πele
prvo doæivetje. PriËakovanje, kaj bom dobil iz
laboratorija, ter doæivljanje in nasmeh ob uspelih
posnetkih pa mi je digitalna fotografija zatrla, saj
æe v fazi fotografiranja vem, kaj bom dobil. Zato
ni dvoma! »as, v katerem æivimo je Ëas, ki mu je
malo mar za uæivanje, Ëas, kjer je vsak trenutek
denar, Ëas, kjer racionalno nadvladuje emotivno,
Ëas majhnih, hiteËih ljudi, zato se bo digitalna
fotografija zagotovo dobro prijela.
Osebno sem z digitalno tehnologijo povezan na
tak ali drugaËen naËin æe desetletja (po izobrazbi
sem informatik, strokovnjak za podatkovne in
raËunalniπke komunikacije), dobro seznanjen z
njo. VeË kot desetletje sem zaradi publiciranja in
fotografije tudi tesno povezan z zaloæniπtvom in
grafiËno dejavnostjo. Ves ta Ëas sem svoje
fotografije prinaπal na takπne in drugaËne
skenerje, kjer so jih skenirali, torej “digitalizirali“,
da bi jih lahko obdelovali. V raznih Photoshopih
na razliËnih raËunalnikih. In ker je CCD v bistvu
majhen ploskovni skener vgrajen v fotoaparat
sem æe pred Ëasom fotografiranje z digitalnim
fotoaparatom imenoval skenografija.
Slobodan SimiË SIME
Biblija za digitalne fotografe
Knjiga e-Fotografija
Leta 2001 sem v samozaloæbi izdal prvo
slovensko knjigo o celotni foto digitalni
tehnologiji. Bal sem se, da πe prekmalu. In
na preseneËenje, je v roku pol leta knjiga
poπla. Æe ob izidu knjige sem obljubil
nadaljevanja. Vendar je hitro vstopanje
fotografov v svet digitalnih kamer pred vse
postavljalo nove probleme. Knjige ne kupi
vsakdo. Ponavadi le tisti ljubitelji, ki æelijo o
tehniki izvedeti veË. Zato sem se odloËil za
drugaËen naËin izobraæevanja, v obliki revije
e-Fotografija. S pomoËjo visoko nakladne
brezplaËne revije e-Fotografija, ki ima ime po
knjigi, uspeπno uspeva nadaljne
izobraæevanje novih lastnikov digitalne foto
tehnike. »as pa je, da se o mnogih praktiËnih
in teoretiËnih zadevah seznani πe πirπi krog
bralcev, preden gremo naprej. Zato, sem se
odloËil knjigo prenoviti in predvsem poceniti.
Tiskana je v Ëb tehniki, saj ima trenutno
vsebina mnogo veËjo teæo od ogleda slik in
seveda zaradi cene. Knjigi je dodana veËina
Ëlankov iz vseh πestih revij e-fotografija. Iz
meseca v mesec je veË tistih, ki si revijo æelite
imeti od prve do zadnje πtevike. Ker starejπih
revij ni veË, sem se odloËil veËino Ëlankov kot
dodatek prenesti v knjigo.
Od prenovljene knjige naprej pa bo æe odprta
pot do novih knjig in broπur na temo o
digitalni fotografiji. Veliko bralcev vas je æe
vstopilo v digitalni svet, spoznavate ga na
razliËne naËine in nova spoznanja so vedno
dobrodoπla.
Vsebina knjige: V knjigi ni podana samo
tehnologija digitalnih fotokamer. V njej je
obilo teorije, njene praktiËne uporabe in
napotkov. Nadaljuje se z razlago o
digitalizaciji vaπih fotografij in filmov s
skenerji. Pravilen nakup raËunalnika,
uporaba raËunalniπkih programov za
obdelavo fotografij in vse o tiskalnikih, fotolabo-ratorijskih osvetljevalnih enotoh,
fotografiji preko spleta itd.
Zaradi njene obseænosti in predvsem razlage
celotne foto digitalne tehnologije iz 27 letnih
praktiËnih izkuπenj avtorja, so mnogi knjigo
poimenovali za Biblijo Digitalne Fotografije.
Ne zamudite jo. Knjiga ne bo tiskana v veliki
nakladi, saj se tako tehnika in kot celotna
digitalna fotografija hitro spreminjata.
V sedmi πtevilki revije, ki bo izπla v avgustu
bodo objavljena prodajna mesta, kjer boste
lahko dobili knjige.
Informacije: [email protected]
e-fotografija - junij, julij 2003
17
Preizkusi, pomisli in govori!
Mnogokrat sem æe omenil, da se predvsem na
spletnih straneh nikoli ne morete kar tako po
zapisanem zanesti na oceno, hvalo ali grajo. Vsak
preizkus, opis tehnike ali fotografije je lahko samo
subjektivno mnenje vsakega opisovalca posebej.
In Ëe opisovalec tehnike ali fotografije ne pozna v
zadostni meri, lahko preberemo kup neumnosti, ki
pa lahko hitro najdejo svoje mesto med uporabniki.
O pomembnosti ali pravilnih ocenah glede toËk in
vseh mogoËih πtevilk ste se æe seznanili, kako je to
moËno relativna ocena, ki s kakovostjo kamere ali
fotografije nima veliko. Vse veË pa je ocen glede
kakovosti samih kamer, saj je ponudbe na trgu zares
veliko. In nekdo vidi na kompaktni kameri na
objektivu napis Leitz, Zeiss, Schneider in govorice
o kakovosti optike se zaËnejo πiriti. Pa so v veËini
primerov ti objektivi povsem povpreËni.
Proizvajalec je paË kupil ime za njegov objektiv.
Spomnim se hvale analogne kompaktne kamere
Yashica T5 in predvsem hvale objektiva. Na njemu
je pisalo Zeiss. Orlovo oko, super ostrina in podobni
zapisi so se kar vrstili v foto revijah. Seveda v veliki
veËini primerov samo opisi in slikice same kamere,
niË pa o preizkusu. In je ta cenena kamera zanimala
tudi mene. Takrat sem πe prizkuπal foto opremo za
Ëlanke v reviji Moj hobi. Po preizkusu pa veliko
razoËaranje. Kaj je imela ta kamera skupnega s
kakovostno ostino nisem uspel dognati. MoËno
povpreËne slike za drago kamero, glede na to, da
je bil objektiv brez menljive goriπËnice. V primerjavo
sem vzel πe πtiri kamere. Mju zoom, Minolto Riva
Wide, Contax T2 in EOS 3 z objektivom 28 do 80
mm. Le na tak naËin lahko ugotoviπ in primerjaπ
nekaj o pravi, oziroma boljπi ostrini in kakovosti
optike. In edina kamera med preizkuπenimi, ki me
je v pogledu ostrine zadovoljila, je bila kompaktna
Contax T2 z objektivom Zeiss. Vendar pravim
objektivom Zeiss. Ne kot tisti na Yashici. Objektiv
na T2 je risal tako kakovostno, da sem z njim brez
problema fotografiral tudi na diapozitivni film. In
to v kakovosti, kakrπne mi ni zagotovil EOS 3 z
povpreËnimi zoom objektivi.
Torej samo ime objektiva na Yashici, mnoæica hval
in zapisov, niso imeli niËesar skupnega s
kakovostjo.Danes v dobi interneta, ko ima vsakdo
moænost obvestiti o svojih izkuπnjah vesoljni svet,
pa je teh zapisov kot listja v kroπnjah dreves.
V dobi digitalne foto tehnike, je teh zapisov πe veË.
Digitalna kamera ni veË samo naprava za zajem
slike, kot se je filmsko uporabljalo do sedaj, ampak
tudi kot dodatna raËunalniπka komponenta. Tu pa
se hitro zaËenja seciranje in iskanje dobrih in slabih
lastnosti, ki s praktiËnim delom nimajo veliko
skupnega. Mnogokrat sem æe povedal, da lahko
vsako foto kamero ocenimo kot dobro in slabo. ©e
tako dobra in kakovostna ima lahko svoje
pomanjklivosti. Kaj nam pomaga, Ëe je neka kamera
vrhunska v mnogih pogledih, njena cena pa je
krepko Ëez milijon tolarjev, teæa samega telesa
skoraj kilogram in pol, velika pa je toliko, da nikakor
ni primerna za druæinsko fotografijo. Mi lahko
poveste koliko uporabnikom je namenjena taka
kamera, ki pa je zelo hvaljena. Lahko napiπemo tudi
drugaËe. Cena, teæa, velikost, velike datoteke, dragi
objektivi, dodatna oprema... so tisti argument, ki
govorijo, da kamera ni dobra in primerna za
vsakogar. Lahko reËem, da kar za veliko veËino
uporabnikov. Razmiπljanje je podobno kot pri
nakupu avtomobila. Maybach, RolsRoys, Ferrari...
πe in πe je æelja iz sanj. Po drugi plati pa se πe vedno
veËina ljudi pogovarja, koliko njegov avto pokuri,
kako dragi so servisi avtomobila, da o zavarovanju
niti ne govorimo. Kar pomeni. Ni vse za vsak æep.
Prav tako je tudi pri oceni in hvali digitalcev. Imeli
bi najboljπega iz svojega “hleva”, pa je tako drag.
In πe ne izgleda, da daπ na njega povpreËni ceneni
objektiv itd.
Zapisi
V zadnjem Ëasu sem dobil kar nekaj vpraπanj glede
dveh kamer, o katerih se piπe, da eni nagaja pogled
skozi iskalo, drugi ostrenje. In gremo od zaËetka,
mogoËe se boste spomnili mojih prvih zapisov.
Digitalna tehnika, predvsem razvoj digitalnih kamer
in menjava modelov se odvija s preveliko hitrostjo.
Proizvajalci niti nimajo Ëasa preizkusiti vseh
lastnosti kamere in napak je lahko mnogo. Vendar
za uporabnika teæave ponavadi niso velike ali pa
se hitro pokaæe v katerem grmu tiËi zajec. Poudaril
sem æe lastnost, ki se je mnogi ne zavedajo.
Digitalne kamere so v primerjavi z analognimi vsaj
petkrat draæje. Vendar zaradi viπje cene, ni reËeno,
da je kamera s tem boljπa, oziroma brez napak.
Tehnika je draga, nekateri si jo kljub temu æelijo in
pride do napaËnega razumevanja. 100 tisoË tolarjev
in veË, πe ne pomeni, da je kamera vrhunska,
oziroma da vse deluje kot æelimo.
Uporabnik digitalne kompaktne kamere, je naπel
napako, da ko fotografira skozi iskalo, le to
nepravilno pokaæe kaj bo posneto. In seveda v jok
in na internet obvestiti ves svetovni splet, kakπna
krivica se mu je zgodila. Po eni strani razumljivo,
vendar ta uporabnik najbræ πe ni sliπal za paralakso.
»e bi uporabljal kdaj staro rusko Smeno bi æe vedel,
da je treba pri bliænjih posnetkih upoπtevati zamik
med objektivom in iskalom. Boljπa iskala so
ponavadi imela vsaj Ërtico, s katero smo si pomagali
da smo upoπtevali zamik. Najboljπe kamere pa so
imele moænost, da se je iskalo glede na oddaljenost
motiva samodejno popravljalo. In ti kupi fotograf
digitalca za 150.000 sit in veË in lej ga zlomka πe
G. »ater je na svojem C 5050 tudi ugotovil da mu iskalo pri bliænjih motivih greπi (str 17.). Torej to ni problem
samo cenejπih kamer. Vendar na digitalni kompaktni kameri uporabite TFT zaslon. Vse bo gor! In to tam kjer
æelite. Tudi tole pridno Ëebelo je DigiMax V4 dobro zadel. Seveda, v makro nastavitvi uporabite TFT zaslon.
18
e-fotografija - junij, julij 2003
enega resnega opozorila v navodilih kaj πele v iskalu
ni, da bi opozarjal fotografa o zamiku slike.
Kot prvo, danes to ni niti veË potrebno. Z luËjo lahko
iπËemo fotografa, ki uporablja digitalno kompaktno
kamero in s iskalom iπËe motiv. Bolj verjetno je, da
se bo on zaletel v vas saj skozi ta mala iskala komaj
kaj vidi. ©e izkuπeni fotografi, ki so vajeni iskala,
po nekaj posnetkih ugotovijo, da je mnogo laæje
iskati motiv preko TFT zaslona. Torej ocenjevati
digitalno kamero po iskalu, oziroma se pritoæevati
nad nebodigatreba luknjico sploh nima smisla.
Seveda se zopet najde nergaË in reËe, da na ta naËin
πpara z baterijo. Naj le πpara. Mislim pa, da mu je
πkoda nekaj tisoË tolarjev za dodatno baterijo. Sony
ima æe kar nekaj kamer brez iskala. zaradi tega je
lahko cenejπa, pa πe teæav z nergaËi glede iskala
nimajo. In kar je najvaænejπe, πe dobro se prodajajo.
Ker tudi sam ne gledam skozi iskalo kompaktnih
digitalcev, sem preizkusil tri kamere, med njimi tudi
tisto, ki ji pripisujejo slabost. Kot prvo naj povem,
da ima moj mju digital tako ubogo iskalo, da z njim
πe portretiranca komaj najdeπ. Pa se nad tem
iskalom, Ëe mu tako sploh lahko reËem sploh ne
prituæujem. Ga nisem in ga ne bom uporabljal. TFT
zaslon je mnogo boljπe iskalo motiva. Samsungov
DigiMax 3 se je glede pogleda skozi iskalo æe bolje
izkazal.
Fotografirati sem priËel kar s S50. Na daljavo in
nekaj metrov od motiva ni teæav. Pridejo pa ko
æelimo posneti nekaj zelo od blizu. Paralaksa je res
moËna. Poizkusim πe z mju-jem, pa sem skoraj
izgubil oko, tako malo se vidi skozi iskalo. Pa tudi
pri njemu pride do kar velikega odstopanja.
Samsung je tudi imel isto teæavo. Torej zamik slike
in slabo iskalo ni problem samo ene kamere, ampak
kar veËine kompaktnih digitalnih.
In zakaj se take napake sploh najdejo. Z analognimi
kompakti smo fotografirali lepo druæinsko
fotografijo. Motivi so bili oddaljeni vsaj meter ali
dva in zamika niti ni bilo opaziti. Z nakupom
digitalne kompaktne kamere in vsemi njenimi
zmoænostmi, pa fotograf misli, da v rokah dræi Ëudo,
ki mu bo naredilo dobro fotografijo v vseh pogledih.
Vendar se zavedajte. Kompakt je samo kompakt,
naj bo njegova cena πe tako visoka, vam ne bo
omogoËal kakovostnega dela v veËini primerov
zahtevnejπega fotografiranja. Pa ni samo povpreËni
uporabnik v napaËnem razmiπljanju glede
vsemogoËnosti kompaktne kamere. ©e kakπno leto
nazaj, so mnogi profesionalci hvalili do neba in nazaj
te kompakte. Iz enega samega razloga. Niso si πe
mogli privoπËiti SLR digitalne kamere. Saj nektere
analogne so dobre. Ampak samo za svoj namen in
v doloËenih primerih in pogojih. Ne pa za vse. Kar
veliko fotografov misli, da je kompaktna digitalna
kamera Ëudo ki zmore vse. Predvsem mnoæica
nastavitev mnoge v tak naËin razmiπljanja zavede.
Kupec danes πe vedno iπËe digitalno kamero, ki bi
ga zadovoljevala za vse zvrsti fotografiranja. Rad
bi imel majhno kamero, z moËnim zoomom, veliko
svetlobno jakost, makro od samo dveh centimetrov,
kamera mora biti poceni, imeti ËimveË toËk in tako
kakovostna, da jo bo lahko uporabljal tudi za
fotografije za revije in prospekte. All in One. Malo
tam doli, bom zapisal. Kot bi rekli, da æelite majhen
poceni avto, ki pa bo omogoËal tudi udobno spanje,
Ëe si to æe æelite in πe vleko prikolice in prevoz
pohiπtva, Ëe se boste selili. No ker so ravno terenci
v modi, mora imeti vsaj πe reduktor in zaporo
diferenciala. Pozabite na te pravljice. Kupci smo
sami toliko neumni, da verjamemo proizvajalcem
v njihove super hibride. Potem pa dobimo na tone
toËk, slika pa je slaba. Pogledamo skozi iskalo in
fotografiranega ni na sliki. Obljubljajo odliËno
optiko, potem pa vidite da je prirejena tako za
makro, kot z moËno goriπËnico za πport. Kaj hitro
na digitalnih kompaktih ugotovimo, da ima vsak
plus svoj minus. No pa ni tako hudo, Ëe z kamero
ne æelite preveË. Samo vedeti je treba, kdaj je minus res tako moËan, da kamera ni dobra. Toliko o
Mju 300
Preizkusi sam in piπi! Velja za vse, ki piπete o rekla, kazala. EOS 10D in EF 28 - 135mm, f /3,5 - 4,5, IS
DigiMax V3
S50
»e æelite prizkusiti, kako deluje vaπe iskalo, ga morate
na kameri najprej najti. Tri kamere, trije razliËni
rezultati. Na vseh pa je motiv πe na sliki, kljub samo
50 cm oddaljenosti kamere od motiva. Polnilec je bil
pri vseh v srediπËu iskala.
iskanju dlake v jajcu in najbolj nepomembnih
slabostih.
Druga kritika kamere pa je æe bolj resna. EOS 10D
naj bi nepravilno ostril. Æe od zaËetka prodaje se je
o tem pisalo po internetnih straneh. Za mene kaj
takega ni nobeno preseneËenje. Sam vedno
poudarjam, da kupim kamero πele po nekaj
mesecih, ko se na podlagi preizkusa in mnenj drugih
izkaæe, da je dobra. V nasprotnem primeru je treba
poËakati na izboljπave, kar je v dobi interneta in
FirmWare programskih izboljπav dovolj enostavno.
Koliko kamer je bilo treba po mesecu nadgraditi in
nekaj mesecev po tem πe in πe nadgrajevati. Povedal
sem æe, da imajo proizvajalci premalo Ëasa za resen
preizkus pred prodajo. ©e nekaj Ëasa se evforija po
novih in novih izdelkih in hitrem menjavanju
modelov z minimalnimi spremembami ne bo
umirila. Do takrat bomo morali biti s temi napakami
sprijaznjeni. No pa tudi v analogni dobi ni bilo vse
pod kontrolo. EOS 3 je v spot merjenju svetlobe
greπil za pol zasloneke. Pa kaj. Sploh ne vem, Ëe
sem spot merjenje kdaj uporabil. So pa bili teËneæi
s tem podatkom nezadovoljni in sem dobil dobro
kamero za malo denarja. Da ne piπem, kako greπijo
zaklopi, da svetlomer v nobenem primeru ni
vsemogoËen itd. ©e vedno mora fotograf imeti toliko
izkuπenj, da zna popraviti osvetlitev, Ëe se znajde
v problematiËnih svetlobnih pogojih. In tudi vedeti
je treba, da AF v kameri nikoli ni bil vsemogoËen. V
dobrih kamerah in kakovostnimi objektivi odliËno
deluje, v slabπih paË slabπe. Zakon kakovosti in cene
tu lepo deluje. Tudi v predstavitvi SLR digitalnih
kamer sem æe zapisal, kako ubogo se mi zdi vse od
hitrosti ostritve, merjenja svetlobe in same hitrosti
delovanja digitalne SLR kamere. In to take, za katero
sem odπtel 780.000 tolarjev. Vendar Ëe veπ, za kaj
ti bo prav priπla in poznaπ tudi slabosti, ki te pri
tvojem delu ne motijo, jo kupiπ. Kar pa je mene
S prvim EOS 10D, ki je priπel k nam, ni bilo teæav. Ostriπ na bliænji ali oddaljeni motiv, ostrina je. Res pa je
da nisem preizkusil neodvisnih objektivov in starejπih Canon Objektivov. EF 70 - 200mm, f /2,8, IS.
Ëudilo pri 10D je to, da pri vseh mojih vsaj 500
posnetkih kolikor sem jih naredil na preizkusni
kameri, kljub podrobnemu pregledu nisem opazil
nobenih nepravilnosti glede ostrine. No ta obstaja,
æe zaradi digitalnega zapisa, ampak Unsharp Filter zadovoljivo odpravi to teæavo. Vpraπal sem tudi
kolega JukiËa, ki je æe nekaj Ëasa lastnik 10D, pa se
je zaËudil nad vpraπanjem. Torej v katerem grmu
tiËi zajec. Prebral sem neke neumnosti o napaËnem
ostrenju zaradi CMOS/CCD tipal in elektronike v
kameri. Vedeti je treba, da se merjenje ostritve
opravlja na popolnoma enak naËin kot v SLR
analogni kameri. Torej nima digitalni foto del niË z
ostrenjem. Problem je lahko æe v osnovi. Zapisal
sem æe, da kamera res ni poceni, so pa v njej deli,
ki jih premore analogna SLR kamera za petkrat manj
denarja. In ker najbræ niso dobro preizkusili sistema
za ostrenje in pripravili dobrih algoritmov za izraËun
kontrasta je kot je. Vendar zakaj sam nisem imel
tega problema, niti kolega. OËitno se to dogaja na
samo nekaterih kamerah.
Odgovor je priπel kmalu. Klical me je πe en sreËni
lastnik 10D in prosil, Ëe mu lahko posodim original
Canon objektiv, ker njegov neodvisni nekam Ëudno
deluje. Aha tu smo. Res si æelim videti to kamero in
njeno napako. Najprej je bil nesreËen, ker so mu
dobavili samo kamero brez objektiva. Potem si je
sposodil neoriginalni objektiv in bil v trenutku
razoËaran. Ostrenje je moËno greπilo. Poizkusila sva
z mojim 85mm objektivom, ki preizkuπeno dobro
ostri na mojih kamerah. Na zaslonu kamere se je
æe videlo, da je boljπe. Kako dobro, pa se kljub
poveËavi na TFT zaslonu ni videlo. Torej nekaj je æe
na objekivih. Naslednji dan me pokliËe in pove, da
z mojim objektivom ostrina ni bila popolna. Dobil
pa je æe naroËeni objektiv in preizkusil πe njega. Z
videnim rezultatom je zelo zadovoljen. In to s
kakπnim objektivom. Originalnim Canon 28 do
200mm. Sam ga niti na refleksno kamero ne bi dal,
njemu pa deluje odliËno. In tu je æe del odgovora
na teæave. Starejπi objektivi lahko, da ne delujejo
zadovoljivo, nekateri neodvisni pa imajo resne
teæave. Ta teæava je plod programa ki skrbi za
delovanje objektivov. Tako tudi podjetje samo lepo
skrbi, da se posodabljate. Najbræ bo sËasoma priπel
popravljen FirmWare in popravil napako. DrugaËe
pa vam na servisu brez teæav odpravijo nepravilnost,
Ëe se na vaπi kameri to dogaja.
Torej zavedajte se, da zna biti lastnik analognega
refleksa nezadovoljen z digitalnim, Ëe ne ve za
kakπen namen ga je kupil, oziroma priËakuje preveË.
VeË danega denarja πe ne predstavlja viπje
kakovosti. Razlika je v tehniki sami. Samo najdraæji
SLR digitalci so æe zadovoljivi za veËino
fotografskega dela, kot se ga opravlja z analognimi.
Z nekaterimi cenejπimi digitalnimi SLR kamerami
pa znate biti πe nekaj Ëasa nezadovoljni. Sicer pa,
æe vseskozi vas opozarjam na moæne teæave. In πe
enkrat. Ni reËeno, Ëe digitalna kamera stane
500.000 sit, da bolje deluje od one za 100.000 iz
analognega razreda. Pa πe osnovni objektiv je pri
analogni æe vkljuËen v ceno.
Kupujte kamere za namen, preizkusite jo pred
nakupom in vsakemu zapisu na internetu ne verjeti
kot tako je in pika. Vsaka stvar ima svojo zgodbo.
Teh je pri digitalnih kamerah veliko, saj so πele na
zaËetku svoje razvojne poti.
Problem iskala v veËini digitalnih kamer ne vzemite
za resnega, saj iskala niti potrebovali ne boste. PaË
tam je, da se ne bi fotograf pri nakupu spraπeval
kje je in kupil kamere ki ga ima. Nato pa je æe po
nekaj posnetkih zares povsem nepotreben.
»e pa preberete, da kamera nepravilno ostri ali
napaËno meri jakost svetlobe, pa se pri “pravih”
foto trgovcih le pozanimajte za problem. Bodite brez
skrbi, da vam ne bodo prodali kamero, za katero
se ve, da je polna teæav. Na koncu jih imajo oni sami
z vami. In Ëe bi bile napake res tako kritiËne, potem
kamer kmalu ne bi bilo veË na trgovËevih policah.
No sicer jih tudi sedaj ni veliko. Vendar iz razloga,
ker jih enostavno ni v zadostnih koliËinah. Æe ta
podatek pove vse o pisanih napakah.
S tem zapisom æelim opozoriti na mnogo drobnih
napak pri digitalnih kamerah. In Ëe je napaka prav
tista, ki je namenjena vaπemu naËinu fotografiranja,
potem ta kamera ni za vas. V dobi iskanja podjetij
svojega kosa pogaËe se dogaja vse mogoËe. In
mogoËe boste prav vi tisti, ki se niste v zadostni meri
pozanimali o moænih napakah ali pa ste kamero
kupili pri nepravem trgovcu. Dober in resen trgovec,
bo æe na svojih policah imel samo kakovostno robo.
O moænih napakah pa vas tudi obvestil. »e do sedaj
πe niste niË sliπali o teæavah z iskali v kompaktih,
je to bolj zaradi vedenja, da je to le lepotna napaka.
»eprav bi si mnogi æeleli, da bi se veË pisalo o
teæavah z nekaterimi EOS 10D, pa se je izkazalo, da
je napak zelo malo. Pri nas so dosedaj napako naπli
samo pri eni in jo seveda tudi odpravili. Kmalu pa
lahko priËakujemo FirmWare, s katerim bomo
napako Ëe se je zgodila tudi sami odpravili. Za
neodvisne objektive pa se zna zgoditi, da πe nekaj
Ëasa ne bo pravega kruha. »e preveË poseæeπ v
kolaË, enostavno ne dobiπ veË licence za nadaljno
sodelovanje. Oziroma kot v primeru 10D, program
je posodobljen in moæno je, da stari objektiv veË
ne deluje tako kot bi moral. Pa πe nekaj. Tudi 10D,
ki sem ga imel v rokah in je nepravil ostril z
neodvisnim objektivom, je takoj bolje deloval, ko
sem nastavitev ostrenja prestavil iz vseh sedmih
toËk na eno. Kmalu pa na straneh proizvajalca lahko
priËakujemo nov FirmWare in tako boste lahko sami
odpravili napako, Ëe mogoËe vaπi objektivi delujejo
nepravilno. No priπli smo iz suhoparnega zapisa do
bistva. Predno verjamete vsem zapisom, se v kritiko
ali pretirano hvalo prepriËajte sami. In to v praksi
prosim. Ni kamere, ki ne bi imela napake. Nekje jo
bolj povdarijo nekje manj. Sam sem preizkusil iskala
v veËih kompaktnih kamerah, preizkusil dve EOS
10D in o eni povpraπal kolega ki jo æe nekaj Ëasa
uporablja. Tako sem priπel do zapisanega zakljuËka.
Pomagal sem si πe z odgovori pooblaπËenega
servisa, kolikor mi je lahko povedal in z izkuπnjami
enaga boljπih prodajalcev digitalnih SLR kamer. Od
14-tih, kolikor jih je prodal, je bilo treba samo na
eni odpraviti napako. Pa πe ta kupec je uporabljal
moËno sumljive objektive.
OËitno prihajajo Ëasi kolesne industrije tudi v
fotografijo. Kupiπ kolo, motor ali avto in po
doloËenih kilometrih je treba na prvi servis. Izgleda
da bo tudi pri digitalcih kmalu tako. Sicer pa so mi
iz enega izmed vodilnih podjetjij glede digitalnih
kamer rekli tako. Digitalna kamera je postala
potroπno blago. Eno imamo doma, drugo v avtu,
tretjo v sluæbi, pa πe æena in otroci morajo imeti
svojo. In na koncu kot pri mobilnih telefonih.
Tehnika se tako hitro menja, da bo treba kamero
zamenjati v dveh treh letih. Sicer lahko πe vedno
uporabljate mobilni telefon star tri leta, ampak...
Tudi sam s svojo G1 ne skaËem veË okrog. »eprav
je kot kamera in lastnostni na njej πe vedno zelo
uporabna. Slika iz nje pa je toliko slabπa od
sodobnejπe kamere, da jo uporablja æe mlajπi
uporabnik za uËenje. Ko pa je enkrat videna boljπa
kakovost , vas Ërv æeljene kakovosti vrta in vrta. In
ko se nabere dovolj cekinov v æepu, jo tudi imate.
»e mi nova tehnika omogoËa. Potem prestopim na
boljπe. Seveda samo v primeru, da vam je nova
Matjaæ intihar
kakovost tudi potrebna.
Poglejte sliki! MogoËe πe koga zanima ostrina, ali zgreπeni motivi zaradi gledanja skozi majhno iskalo. »e æelite
imeti posnetek, uporabite znanje, ki ga imate in ne tehnike. Ne obremenjujte se z njo. Ta vam samo pomaga do
boljπega posnetka. »e pa iπËete njene napake, potem vam zanimiv motiv pobegne æe zaradi vaπe zaljubljenosti v
tehniko samo. Pa πe podatek za vse vas “ljubitelje”. Canon EOS 10D, EF 85mm f/1,8, FILM?.... (ga ni)
e-fotografija - junij, julij 2003
19
WYSIWYG
What You See Is What You Get... ali paË ne?
©e vedno v fotolaboratorije (najveË prek emaila)
prihajajo fotografije pri katerih toËno vem na
kakπen zmoten naËin razmiπljajo lastniki. Pa na
æalost ni vse tako preprosto, kot si marsikdo æeli.
To kar gledate na zaslonu je redko enako
rezultatu na papirju. O barvnih profilih, kalibraciji
monitorja in tiskalnika je bilo nekaj napisanega
æe v eni od prejπnjih πtevilk poleg tega pa je ta
del tiskanja za veËino nezanimiv zato se bom
omejil na tisto s Ëimer se eventuelno sreËamo vsi.
Debata o resoluciji in loËljivosti je precej
neplodna saj je na koncu vse odvisno od motiva
in pa πe dolgo znanega dejstva: vsake oËi imajo
svojega malarja.
Presenetljivo veliko ljudi je prepriËanih, da je
velikost (in hkrati kakovost) slike kot jo vidijo na
ekranu enaka tisti na papirju. Njihov naËin
razmiπljanja je pribliæno takπen - na ekranu
gledajo sliko v velikosti pribliæno 10x15cm zato
æelijo isto stvar tudi na papirju. Seveda to ne gre
ravno tako... in potem sledi razoËaranje (mogoËe
veselje?), ko v roke dobijo razne abstraktno
mozaiËne izdelke (ker iz slike v resoluciji 600x400
pikslov ponavadi ne nastane niË drugega kot
ravno mozaik).
Priznam da bi bila to idealna reπitev...zelo
enostavno in priroËno, prenos po internetu
trenuten itd. VeËina ljudi πe vedno uporablja
poËasne analogne modeme in ponavadi so zelo
veseli, ko jim zabaπemo linijo za kakπno uro ali
veË. Verjetno vas zaradi izjemne hvaleænosti
povabijo na pijaËo a ne?
»emu so torej potrebne fotografije za katere
20
potrebujemo 2, 3 ali celo 4 ekrane, da si
ogledamo celo?
Jedro problema se imenuje loËljivost, meri pa se
v pikah na palec oziroma bolj poznanih DPI. Problem je nastal zato ker so monitorji v osnovi zaniË
(no ja saj niso, samo potrpite trenutek da
razloæim). Prikazujejo nam sliko v loËljivosti okrog
72dpi kar je mnogo manj kot pa se uporablja pri
tisku. Odvisno od naËina tiskanja se za fotografije
ta πtevilka giblje nekje med 150 in 400dpi.
Pa se lotimo nekaj malega raËunanja (we shall
boldly go where no one has gone before...) Brez
skrbi, Ëe ste prilezli mimo tretjega razreda
osnovne πole boste æe zmogli.
Vzemimo za primer fotografijo z okroglo
resolucijo 2000x3000 pikslov, Ëe bi si jo hoteli
ogledati na povpreËnem 17˝ ekranu v polni
velikosti bi videli samo dobro tretjino. Potem pa
se odloËimo tiskati pri nekako optimalni
loËljivosti 300dpi (digitalni minilabi uporabljajo
med 300 in 400dpi). Obe dimenziji delimo s 300,
torej 2000/300 in 3000/300 kar nam da
dimenzije v inËah (alias colah alias palcih). Ker
pa æelimo mere v centimetrih πe pomnoæimo z
2.54 (1˝ = 2.54cm). Tako v naπem primeru
dobimo mere 17x25cm.
Pri resoluciji 1600x1200 pikslov, ki nam jo da
kamera z 2Mp po isti formuli dobimo velikost
14x10cm.
Torej Ëe povzamem - kvaliteta in velikost slike
sta povezani loËljivostjo in resolucijo. »e niæamo
loËljivost rastejo fiziËne mere (na papirju) vendar
pada kvaliteta, Z zniæevanjem resolucije pa
omejujemo maksimalno velikost pri isti kvaliteti.
e-fotografija - junij, julij 2003
Spoznajte kakovost datotek. Ne raztegujte jih prveË. ©e kako se vam bo to poznalo na kakovosti. Digitalno ni
vsemogoËno. Obstajajo pravila. V veËini fotolaboratorijev vam æe znajo svetovati glede velikosti datotek. Vsekakor
pa vam priporoËam, da se v æeljeno kakovost prepriËate sami. »e pa nimate boljπe datoteke, bo tudi manjπa
dobra. »e fotografijo æelite imeti in ste z njo zadovljni, potem je dobra.
Toda kot sem omenil æe na zaËetku je to vse prej
kot precizna znanost, ti raËuni lahko sluæijo samo
kot neko sploπno vodilo. Fotografije enostavnih
stvari brez detajlov so bistveno bolj “raztegljive”
kot nekaj kompleksnega (naprimer kroπnje
dreves jeseni). Ta maksimalni raztegljivostni
faktor pa na koncu doloËijo vaπe oËi.
©e zgodbica za lahko noË o subjektivnosti...
Pred Ëasom sem na nekem forumu za zabavo
objavil, da je maksimalna sprejemljiva velikost
fotografije iz moje kamere 13x18cm. Bitka za
Stalingrad se lahko mirno skrije pred besedno
salvo, ki je sledila. Napad se je vrπil iz vseh strani,
ogorËeni lastniki enake kamere (in drugih!?) so
se besno razpisali (Ëe bi bil pogovor v æivo bi bil
verjetno tepen hehe) in trdili kako so oni naredili
æe izjemne printe pri velikosti A3 in Ëez. Nekdo
je celo æelel da mu predloæim znanstvene izraËune
in merjenja, ki potrjujejo moje trditve (?????).
Ta besedni napad me je izjemno nasmejal saj sem
iz tega ugotovil veË stvari od katerih je za tole
pisanje bolj ali manj bistvena samo ena. To je
seveda subjektivnost gledanja na fotografijo. Vse
kar sem napisal je bilo moje subjektivno mnenje
kar sem jasno napisal (in za katerim πe vedno
trdno stojim) ampak tistega dela itak ni nihËe
prebral.
Fotografije do velikosti 13x18cm so brezhibne,
pri veËjih poveËavah pa se postopoma zaËnejo
pojavljati razne nepravilnosti. Seveda ni problem narediti dobre poveËave pri velikosti
20x30cm samo to zame ni veË brezhibna
fotografija, nekomu drugemu pa popolnoma
zadovoljuje kritiËni pregled. Tudi jaz bi bil z njo
Stranka je prinesla v fotolabolatorij
na disketi 25 fotografij. poveËali pa
naj bi jih na velikost 20 X 30 cm.
nemogoËe, je rekel fotolaborant. Za
naπe oËi ja. Svetoval sem mu naj
naredi fotografijo in jo v pogled da
stranki. Fotografija je bila tudi za
povpreËno oko slabe kakovosti.
OdliËno, kar naredite jih je rekla
stranka. Sem rekla, da bo v redu!
In spoznanje: Ne prepriËujte prekmalu
v nerazumevanje tehnologije in
slabosti prineπenih datotek. Stranko
zanima samo konËna videna
fotografija ne πtevilke in tehnikalije.
In Ëe je stranka s fotografijo
zadovoljna, potem je fotografija
dobra, Ëeprav je za drugega gledalca
slaba. V fotografiji kot konËnem
produktu teorija ne velja.
Za vse, ki pa se æelite s teorijo
spoznati, pa le sezite po knjigi eFotografija. mnogo napotkov tako
praktiËnih kot teoretiËnih boste
M.I.
spoznali.
zadovoljen, Ëe bi visela na steni kjer je itak ne
gledam z razdalje 20cm.
Poanta tega mojega pisanja leæi v dejstvu, da je
kvaliteta natisnjene fotografije odvisna od veË
faktorjev ne samo od koliËine pikslov (kar je bilo
v reviji æe neπtetokrat napisano pa verjetno bo
πe nekajkrat). Obstaja sicer neka spodnja meja,
ki pa je za vsakega posameznika drugaËna. Æelim
samo prepreËiti nepotrebna razoËaranja, ki
ponavadi izvirajo iz nevednosti in “varËevanja”
s prostorom na spominski kartici. Pustite si
odprtih veË moænosti, varËujte pa tam kjer je
smiselno.
Predvsem pa si zapomnite, da je to kar vidite na
DrugaËen naËin fotografiranja.
S fotografijo me je seznanil æe oËe ko sem bil
πe otrok. Kmalu sem imel svojo kamero in zaËelo
se je raziskovanje na tem podroËju. Zanimala
me je narava in njene lepote, sence in svetloba
in tako je ostalo do sedaj. Pred nekaj leti sem
postal Ëlan fotografskega druπtva v Celju,
obËasno pripravim kakπno samostojno
razstavo in se udeleæujem tudi tekmovalnih
razstav.
Do sedaj nisem imel dobre kamere, pa sem letos
zaËel razmiπlati o novem, analognem seveda.
Na zaËetku leta sem naletel na revijo eFotografija in stvari so se zasukale drugaËe. V
foto druπtvu smo organizirali teËaj o digitalni
fotografiji. ZaËel sem se zanimati za digitalno
kamero in odloËil sem se, da ga kupim. Nekaj
mesecev sem zbiral podatke in na koncu se mi
je zdel primerem , glede na moje potrebe,
Olympus C 5050. Kamera je dovolj majhena za
v nahrbtnik in po dobrem mescu sem navduπen
nad njo. Res ima nekatere gumbe male, a se
na to hitro navadiπ. Ker poznam raËunalnik in
mobi telefone, mi meniji niso delali preglavic.
Sicer sem naredil æe precej posnetkov, a vem,
da πe nisem izkoristil vseh moænosti, ki jih
ponuja. PrepriËan sem, da nudi veË kreativnosti
kot analogna kamera.
Do sedaj sem naredil æe blizu tisoπ posnetkov.
Imam UV filter, sprva pa sem uporabil kar
polarizacijski filter od stare kamere. Ker je veËji
od Olympusovega objektiva, sem ga kar dræal
pred njim. Verjetno zato ker nisem odstranil UV
filtra, so bile fotografije vijoliËasto rjavo
obarvane in s posnetki nisem bil zadovoljen.
Po nakupu originalnega filtra pa so barve zelo
lepe. Da se fotografirati tudi proti soncu in
dobim zanimive efekte. VËasih je paË treba
kamero malo prevarati, da dobiπ æeljeno
vsebino; malo mi je pomagala tudi revija z
svojimi nasveti.
Ker sem veliko hodil po gorah sem imel s seboj
vsaj dva seta rezervnih baterij in kupil sem æe
kartico z veË spomina. V velik uæitek mi je, ko
lahko takoj po turi pogledam posnetke. Nekaj
ji zbriπem, poseno, Ëe se ponalja isti motiv. Prav
bi priπet avtomobilski polnilec baterij ali pa
polnilec na sonËne celice. Upam, da slednjega
ne bo teæko najti.
Nekaj teæav imam z iskalom, ki ne kaæe previlno
Ëe je objekt zelo blizu. Mislim pa, da se bo z
prakso dalo precej izuriti, da bom razliko
ekranu samo iluzija, ki vam daje vtis resniËnosti.
Poglejte si film Matrica pa vam bo vse jasno.
Jernej Burkeljca
upoπteval in slikal tisto, kar æelim. Na displeju
pa se teæko vidi, Ëe vanj sije sonce. Pomagal
sem si kar z vetrovko, ki sem jo potegnil Ëez
glavo in na zaslonu naredil senco. Teæave so
tudi pri makro, ko avto fokus veËinoma ne
deluje, ali pa izostri ozadje, ne pa objekta ( n.pr.
cveta), Ëe na fotografiji ni edini.
Pri pregledu posnetkov na raËunalniku, pa sem
ugotovil nekaj πuma na nekaterih posnetkih na
nebu in oblakih. Slikal sem spolarizacijskim
filtrom in vzroka πe nisem ugotovil.
e-fotografija - junij, julij 2003
Herman »ater
21
Irska solidnost
Na podroËju notesnikov si je Dell ustvaril
uveljavljeno ime, kar je predvsem zasluga zelo
solidne tehnike, zanesljive elektronike in odliËne
zakljuËne obdelave. Na naπem preizkusu se je
tokrat znaπel Dellov model 2650 INSPIRION. Mar
tudi to sodi v podroËje e-fotografije..? Vsekakor!
Prenosni notesnik dell 2650 inspirion blesti manj s
svojo moËjo, predsvem pa z zelo solidno tehniko,
zanesljive elektroniko in odliËne zakljuËne obdelave
PodroËje dela digitalnega fotografa si tako ali tako
brez raËunalnikov sploh zamiπljati ne znamo veË,
notesniki pa so le nekoliko bolj dragocena izvedba
v kompaktni in hkrati prenosni obliki. Seveda pri
tem nemara velja razmiπljati tudi o dejstvu, da
im danes skoraj vsak malo boljπi notesnik vgrajen
vrhunski TFT zaslon. Takπen zaslon v namizni
obliki od manj slovite znamke stane okroglih 80
tisoËakov, boljπi in tisti bolj slovitih znamk pa bili
do nedavna πe bili naprodaj za 120-130 tisoËakov.
Seveda bi potemtakem morali primerjati vrednost
(ali bolje: ceno) navadnega raËunalnika skupaj z
enakovrednim monitorjem, da bili lahko dobili
pravo primerjavo. Kljub vsemu lahko ugotovimo,
da so notesniki lahko od 30 pa tudi do 100
odstotkov draæji od enakovrednih neprenosnih
raËunarskih strojev. Je mar to doplaËilo res vredno
takπne cene? Na to vam ne moremo dati odgovora,
kajti glede na svoje potrebe, æelje in zmoænosti
si mora odgovor na to vpraπanje poiskati vsak
raËunalniËar in vsak digitalni fotograf.
Seveda pa velja za tiste, ki se s digitalno obdelavo
fotografij ukvarjamo malo bolj resno (pa najsi gre
za ljubitelje ali za profesionalce) da je najboljπa
tista “maπina”, ki je karseda hitra in hkrati najveË
zmore za svoj denar. Le tako smo pri obdelavi
bitnih slik kar najbolj uËinkoviti, kajti odelava vse
veËjih fotografij, posnetih z kamerami, ki za πalo
zapiπejo visokokvalitetno fotografije z vsaj 3-5
milijoni toËk, ali celo z 6 ali 14 milijoni, izredno
moËno obremenjujejo procesor in πe posebej
grafiËno kartico. Æe pregledovanje, kaj πele
obdelava fotografij, tako postane zelo zamudno
delo. Marsikomu je najljubπe samo fotografiranje,
toda precej je tudi tistih, ki prav neverjetno uæivajo
v πtevilnih raËunalniπkih vragolijah, ki jih pri
obdelavi fotografij zmorejo priËarati vse
mogoËnejπi raËunalniπki programi, njihova orodja
in predvsem vse bolj prismuknjena Ëloveπka
domiπlija. Seveda si podroËja digitalne in
elektronske fotografije sloh ne moremo veË
zamiπljati brez raËunalniπke opreme, zato smo se
odloËili vkljuËiti v naπe novinarsko podroËje,
preizkuπanje in testiranje tudi raËunalniπko
opremo. Tako kot na podroËju avtomobilizma pa
lahko loËimo med kratkimi predstavitami novih
modelov, od kratkih preizkusov do izdatnega in
obseænega testiranja, ki mu avtomobilistiËni
kolegi pravijo - supertest. Pred vami je prvi zapis
iz kategorije: preizkusili smo!
Seveda so vedno na prvem mestu osnovne
raËunalniπke znaËilnosti: naπ preizkusni DELL
2650 je zasnovan na osnovi mobilnega procesorja
pentium z 1,8 Ghz frekvence, z delovnim
pomnilnikom DDR in 256 MB, za grafiËni prikaz
na zelo solidnem XGA monitorju s 15 palËno
diagonalo in preraËunavanje grafiËnih podatkov
pa skrbi mobilna izvedba grafiËne kartice nVidia
22
slikanjem pri dnevni ali zunanji svetlobi, πe huje
kot to: v 99% uporablja en sam univerzalni (srednji)
program za slikanje z bliskovko, zato ker nikoli ni
do obisti preuËil navodil za uporabo in vse moænosti
nastavitev. Za zgreπeno fotografijo tako ne more
biti kriva oprema, paË pa predvsem njena
neustrezna uporaba in pa predvsem neznanje!
Govorice, da ima novi EOS-10D nekaj napak so tako
nemara iz trte izvite, saj lahko z gotovostjo svojega
dela in izkuπenj zatrdim, da je napaka v rokah
tistega, ki jo uporablja in ne v sami zasnovi ali
zmogljivostih. Pa pojdimo k stvari: bojda je AF
novega EOS-10D premalo zanesljiv in celo
»e bi ta motiv ostril s avtomatsko ostritvijo, bi bila ostra antena med oËmi. Ostrite roËno, ko je to potrebno!
Hej! PoËakte, ne πe πtartat, Kimi πe spi. Kaæe Montoya. Desna toËka AF ostrenja, da je ostro oko.
Umetnost nemogoËega in zmogljvosti mogoËega
(pogled fotoreporterja na digitalne SLR kamere pol profesionalnega razreda)
svoj namen. »e imam tri naËine delovanja AF,
potem lahko izberem vedno ustrezen naËin.
Zagotovo pa ne smem priËakovati, da bo le-ta
naredil nemogoËe.
Sodobni digitalci - in πe posebej tisti objektivi z
ultrasoniËnim pogonom - zmorejo prav neverjetne
hitrosti ostrenja, toda: pri Canonu so odkrito
priznali, da lahko z avtofokusom raËunamo le pri
hitrostih gibanja do 50 km/h. To je zagotovo
odliËno za snemanje kakπne atletike, premalo pa
je za dirke! Celo za relativno statiËne πporte kot sta
golf ali gimnastika bi to lahko bilo premalo, saj gre
za impulzivne πporte, s sunkovitimi gibi, ki jih ne
ulovi noben AF. Toda zaradi tega moramo
prilagoditi naËin uporabe, saj nam naπa oprema
zagotovo omogoËa tudi to, le z drugaËnim
pristopom.
Tokrat ne bi govorili o naËinu merjenja svetlobe,
saj to sodi v osnovo πolo klasiËnih zakonov
fotografije, ki je v celoti ostala nespremenjena tudi
v digitalni dobi. Zagotovo pa se ni v tem Ëasu niË
spremenilo tudi na podroËju delovanja AF, vendar
bom temu vseeno posvetil nekaj pozornosti. »e
prepustim kateri koli nastavitvi canonovega AF
odloËitev, potem se moram sprijazniti z njegovo
odloËitvijo in seveda tudi morebitno napako.
Da bi se temu izognil moram poiskati naËine
drugih moænosti, pa tudi zakoni optike in globinske
ostrine so preobseæni, da bi jih zaobjeli v tem
razmiπljanjih o napakah pri uporabi AF.
Seveda tako kot ne moremo priËakovati od AF, da
bo delal Ëudeæe tam, kjer ga uporabljamo narobe,
morda pa tudi priËakujemo tehniËno nemogoËe,
pa moramo poznati skrajne domete naπe kamere
- celo EOS-1D naredi osem slik v sekundi, 21 slik
zapored, vendar je morda pomnilniπka kartica πe
tista bolj poËasna in ali morda microdrive iz
medpomnilnika ne uspe vse slike tako spraviti na
trdi disk, pa bo rezultat za kakπnih 20% slabπi.
Podobno se je dogajalo pri EOS-30 in EOS-60, saj
se je le-ta, ko se je moËno segrel, ni veË dohajal
posnetke spraviti iz procesorja v skladiπËe.
TeoretiËno kamera tako res zmore tri posnetke na
sekundo, toda pod polno obremenitvijo, v vroËem
vremenu in ob veliki koliËini zaporednih slik se tudi
elektronika utrudi, kar ji zmanjπa zmogljivosti za
20, pa tudi 40%! Sam se za takπne primere
posluæujem tehnike ostrostrelcev, ki nikoli ne
streljalo v rafalu, paË pa v hitrih posamiËnih strelih,
ki pa si sledijo v kratkih zaporedjih. Tako pustim
elektroniki Ëas, da prenese podatke iz tipala v
procesor, od tam v medpomnilnik in nato na
pomnilniπko kartico. Namesto da bi pri EOS-10D
streljal s serijo 3 zaporednih posnetkov na
sekundo, raje naredim 5 posnetkov v dveh
sekundah, in med vsakim posnetkom naredim
kratko mini pavzo, le za hip (morda desetinko in
dve desetinki sekunde) da se prenos podatkov
zakljuËi, a tudi, da ima AF Ëas nastaviti novo ostrino
nenatanËen! Sam temu lahko zatrdim, da to
zagotovo to ni tako, da je to ta hip najsdobnejπa
in nemara celo najboljπa digitalni fotokamera v tem
razredu. Po nekaterih znaËilnostih (in po mojem
okusu) celo boljπi od obeh velikih bratov, saj po
tem kar zmore za ta denar prekaπa celo oba trikrat
ali petkrat draæja velika brata EOS-1D in EOS-1Ds.
Sam s Canonovo opremo delam æe veË kot 25 let,
kot fotoreporter na podroËju formule 1 pa se imel
vedno ta privilegij, da sem sodeloval na testiranjih
najnovejπe opreme, ki so jo omogoËili na nekaterih
dirkah. Tako sem vedno med prvimi lahko
preizkuπal najnovejπe Ëudeæe optike in elektronike
Brez prednastavitve ostrine, pri takih posnetkih ne gre. EOS 10D in 400mm f/2,8.
e-fotografija - junij, julij 2003
investirajo to vedo sami zase, toda roko na srce,
tudi v mojem æivljenju in delu so zmogljvosti EOS10D vsaj v 70% dovolj za to kar æelim in rabim
narediti. Za kakπne svoje prav posebne zahteve pa
seveda moram poiskati kakπno drugo ohiπje.
Predvsem pa ne delam osnovnih napak - od svoje
opreme ne priËakujem Ëuduæev in poskuπam iz nje
izvleËi to kar zmore. Pri tem sem zahteven, grem
pogosto do skrajnih meja zmogljivosti, vËasih
poskuπam nemogoËe, a morebitni neuspeh
pripiπem eksperimentu in ne slabosti opreme.
Dostikrat tudi lenarim - uporabim osrednjo
programsko nastavitev in AF in si mislim, pa naj
kar kamera nekaj naredi po svoje! Toda, Ëe je potem
svetloba zgreπena in ostrina drugaËna od mojih
æelja, zaradi tega ne jeznoritim. Prepustil sem svoje
osnovne odloËitve drugim elektronkim
komponentam in se moram sprijazniti tudi z
njihovimi rezultati. »e hoËem rezultat toËno po
svojem okusu in naËinu dela, potem bom zagotvo
izbral eno od πtevilnih moænosti, ki jih katerikoli
digitalec (ali klasiËni na film) ponuja. Na sreËo so
vse snemalne funkcije sodobnih digitalcev ostale
enake kot v starih Ëasih, seveda pa smo se morali
navaditi tudi nekaterim novostim digitalnega
zapisa. Toda, Ëe imam tri razliËne moænosti meritve
svetlobe, moram znati vsako posebej uporabiti za
Notesnik 265 ima vse najpomembnejπe prikljuËke,
edina πibka toËka so mu morda le prikljuËki za hiter
prenos digitalnih podatkov
Kaj lahko priËakujemo od EOS 10D?
Si predstavljate situacijo, ko ste dali pol miljona
tolarjev za ta hip najbolj vroËe digitalno ohiπje na
trgu, na koncu pa ste razoËarani! Seveda je razlogov
lahko veË, enega med njimi lahko iπËemo v
premajhni zmogljivosti, prevelikih priËakovanjih,
premalo podrobno preuËenih navodilih za uporabo
ali morda celo nepoznavanju osnov fotografije.
Trditi, da je canon EOS-10D slab fotoaparat le zaradi
nekih nepreverjeih govoric pa bi bila velika napaka,
Ëe ne celo velik nesmisel. In to velja πe za mnogo
govoric o kamer drugih podjetij.
Dostikrat sreËujem ljudi, ki dajo za svojo opremo
celo premoæenje, na koncu pa z njo niti prav ne
znajo delati, ker enostano niso niti dovolj podrobno
prebrali navodil za uporabo. Nato priËakujejo, da
bo kamera razumela njihove misli, namesto da bi
se nauËili njenih funkcij in natanËen naËin uporabe.
Pravzaprav se moramo kot uporabniki nekega kosa
najsodobnejπe tehnlogije posvetiti podrobnostim
navodil za uporabo, da bi sploh spoznali, kaj vse
zmore ta Ëudeæ elektronike, optike in inæineringa,
da bi sploh dojeli, kaj vse so takπnemu
najsodobnejπemu strojËku njegovi razvojni
inæinerji namenili za popotnico.
Imam mlajπega prijatelja, ki æe leta slika s Canonovo
opremo, pa πe danes ne pozna dovolj natanËno
naËin delovanja in uporabe avtomatskega ostrenja
(AF). Drugi prijatelj se nikoli ni dovolj natanËno
pouËil o osnovah dosvetljevanja s bliskovko med
za tiskalnik in zunanji monitor. Za razπiritev skbi
tudi moænost prikljuËkov za PCMCIA kartico tipa
2 (denimo za Ëitalec CF, SD ali sorodnih kartic, pa
tudi za ISDN modem ipd).
Dell 2650 inspirion je zelo solidno izdelan, æe otip
in vsakodnevna uporaba vlivata zaupanje, saj
sodita tako zaslon kot tipkovnica med najboljπe
v tej ponudbi. Najbræ pa gre za izvedbo za zahodne
trge, saj Okna ne znajo slovensko, pa tudi
tipkovnica je QWERTY namesto nam bolj ljube
QWERTZ, slovenskih znakov pa sploh ni, niti v
obliki priloæenih nalepk. Seveda lahko tipkovico
preklopimo programsko, nekatere tipke pa je nato
potrebno kar na roke poiskati, kar je slabπa reπitev
za uporabnika, ki odπteje 329-372.000 SIT. Toliko
je namreË potrebno odπteti za osnovno ali
izpopolnjeno verzijo. Gre za okrogle 3 kg teæek
prenosnik standardnih velikosti. Dell 2650
INSPIRION je tehniËno in raËunalniπko zelo
solidno narejen izdelek, dostojen sloveËega
imena. Tudi procesor, RAM in grafiËna kartica so
dovolj moËni za praktiËno vse osnovno delo na
raËunalniku, pa tudi za vse osnovne fotografske
operacije. Le za obseænejπe fotografsko delo mu
morda manjka nekaj veË raËunanske moËi in
sodobne prikljuËljivosti, vendar se za to oddolæi
z vrsto drobnih radosti: zelo natanËno sledilno
ploπËico, ima robustno zasnovo, vrhunsko
tipkovnico in zaslonom, a tudi z zveneËim
imenom. Dell pa svojim uporabnikom, ki æelijo veË
moËi ali manjπi in laæji raËunalnik, lahko ponudi
πe nekaj draæjih, hitrejπih in celo manjπih
prenosniikov. Prenosnik DELL 2650 inspirion, ki
nam ga je na test odstopil zastonik FMC d.o.o. iz
Ljubljane, spletni naslov www:fmc.si) pa po
potrebi hkrati zagotavlja tudi urejen servis in
garancijo.
Dell 2650 INSPIRION je odliËen prenosni
raËunanlnik, kar je predvsem zasluga zelo solidne
tehnike, zanesljive elektronike in odliËne
zakljuËne obdelave, toda kdor iπËe veË
zmogljivosti, si mora poiskati kak zmogjivejπi
model. Za normalno, ne preveË intenzivno
fotograsko uporabo pa predstavlja uravnoteæen,
zanesljiv in dovolj moËan prenosni raËunski stroj.
Veljko JukiË
GeForce2 Go z 32 MB hitrejπega DDR
medpomnilnika. Med osnovno opremo sodi
vgrajena kombinirana enota DVD (8x) Ëitalca in
CD pekaËa s 24x hitrostjo zapisovanja. Seveda
ja normalno, da imajo v tem razredu vsi prenosni
raËunalniki πe vgrajen vsaj 56K modem in
omreæno 10/100 kartico, kar zagotavlja tudi DELL,
sicer pa sta na voljo tudi dve kofiguraciji: v osnovni
ima vgrajeni trdi disk ultra ATA s 30 GB, bolj bogata
izvedba pa ima prostora za 40GB. Tudi
programska oprema je precej bogata, saj v tej
ponudbi vkljuËuje πe nameπËeni windows XP v
professional izvedbi, zraven pa sodi tudi nortonov
antivirus program 2003, programski paket works
6.0, program MyDVD, a tudi Easy CD creator 5,2
za izdelavo podatkovnih, glasbenih in video-CDjev. S celotnim paketom se da izpolniti vse
osnovne zahteve, a tudi za delo na podroËju
pregledovanje fotografije. Tu nam zelo dobro stoji
ob strani windowsov explorer, ki ima v XP izvedbi
nekaj dodatnih funkcij za pregledovanje in
razporejanje fotografij, kar bodo fotografi πe
posebej znali uporabiti in ceniti, saj je le-te
enostaven, pregleden, hiter in uporaben. Tudi za
osnovne korake lahko uporabimo windowsov
pregledovalnih slik in faksov, toda za bolj
zahtevno fotografsko delo pa moramo poiskati
kakπno reπitev po lastnem izboru, ker jo omenjeni
paket v tej ponudbi nima.
Za uporabnost in veËnmensko prilagodljivost
skrbijo πtevilni prikljuËki, med njimi pa najdeno
vse osnovne: telefonski vhod in prikljuËek za
mreæo, dva standardna USB prikljuËka, prikljuËek
- vse to neposreno pri svoje delu in tekanju po
dirkaliπËih: iz boksov na stezo, od πtarta dirke do
zanimivih ovinkov in nazaj na cilj, do odra za
zmagovalce in znova v bokse, v iskanje vizualno
zanimivih tem iz πportne plati tekovanju do tistih
podob, ki nastajajo ob spremljanju ozadja formule
1, druæabnega in celo zasebnega æivljenja. Na eno
dirko formule 1 sem v starih Ëasih pokuril kakih 3040 filmov, na zaËetku sezone pa sem za konec tedna
nekajkrat pokuril tudi do 70 filmov! Danes, ko je
90% (ali celo veË) naπega dela digitalnega pa sem
samo na prvi dirki letoπnje sezone v Avstraliji
posnel okroglih za 9 GB slik, kar je kakπnih 3500
slik v najbogatejπi jpeg nastavitvi. Poleg
preizkusnega EOS1-D sem takrat lahko do obisti
preizkusil tudi najnovejπi EOS-10D in po treh ali
πtirih mesecih intenzivnega dela z njim lahko
zatrdim, da je to najboljπi digitalec ta hip. Resda
je EOS-1D πe veliko hitrejπi, a roko na srce, situacije,
kjer rabimo hitrost 8 posnetkov na sekundo, so tudi
v mojem æivljenju in poslu neverjetno redke. EOS1D je tudi precej bolj robusten, kar seveda tudi
lahko priËakujemo od vrhunskega profi ohiπja v
primerjavi s polprofesionalnih modelom 10D, pa
tudi EOS-10D prekaπa vse tako po kakovosti zapisa
in loËljivosti, toda tudi po namenu uporabe in ceni.
Seveda se lahko takoj vpraπamo - za kakπno
fotografijo sploh rabimo tako visoko loËljivost,
takπno robustnost? Profesionalci, ki vanj
uporabe, ki nas vodijo do naπih ciljev in predvsem
do ostrega posnetka. Kljub vsem Ëudeæem
elektronike v iskalu pa moramo delovanje AF
spoznati do obisti, se nauËiti navodila za uporabo,
in vse preizkusiti takrat, ko ne gre zares, da bi bili
prepriËani, da nas bo aparat ubogal, ko bomo to
rabili. Seveda pa so majhne skrivnosti skrite v tem,
katero toËko ostrenja uporabljamo, ali izbereno
servo naËin ali tako imenovano ONE SHOT
nastavitev. In na koncu ne pozabimo: ko vse to
odpove, nam πe vedno ostane roËna nastavitev.
Tam pa se ne moremo zmotiti, mar ne. Tudi sam
sem nakajkrat na EOS-1N, pa nato na EOS-1V in
EOS-1D testiral ali Ëudeæi delujejo v nastavitvi
SERVO, vednar pri visokih hitrostih in ob uprabi
teleobjektivov tudi ta naËin prepogosto odpove.
Dostikrat pa celo AF uspe uloviti nemogoËe, toda
tedaj se moramo zahvaliti sreËi, spletu okoliπËin
in pogojem snemanja. AF vendarle zmore Ëudeæe,
vendar praviloma le takrat, ko so na kameri
vrhunski originalni objektivi (prepoznate jih po beli
barvi ali napisu ULTRASONIC, kar je oznaka za ta
hip najhitrejπi pogon nastavitve ostrine). Od
cenenih potroπniπkih objektivov sicer lahko
priËakujemo vsaj normalne zmogljivosti, nikakor
pa ne vrhunskih hitrosti. Seveda pa moramo biti
previdni tudi pri izboru objektivov neodvisnih
izdelovalcev, kajti izredno ugodne cene praviloma
pomenijo, da so po optiËni plati æe skoraj
enakovredni, toda po konstrukciji, robustnosti ali
πe posebej kvaliteti dela avtofokusa mora biti nekje
razlika - praviloma ravno v hitrosti delovanja
ostrenja! Seveda pa je odloËilno tudi katero toËko
ostrenja izberemo. »e prepustimo kameri odloËitev
izbire med veË razliËnimi toËkami, potem ima ta
kar nekaj dala, da preraËuna vse moænosti, ki so
predprogramirane in da nato izbere pravo toËko
ostrenja, vse to pa mu seveda vzame kar nekaj Ëasa
in zato pride rezultat s precejπnjo zamudo. »e mu
izberemo le eno toËko - sam se pri tem odloËim
glede na smer gibanja objekta - pa ima procesor
veliko laæje delo in se lahko hitreje odloËi. Potem
nam πe vedno ostane stara πportna tehnika, kjer v
naprej izberemo toËko na (denimo: dirkalni) stezi,
na katero izostrimo, in ko naπa tarËa pride v ostro
podroËje bliskovito sproæimo. Ta naËin pa deluje
ob roËni nastavitvi, vendar nam tudi tu lahko
pomaga AF, saj uporabimo nastavitev ONE SHOT
in na izbrano toËko izostrimo samodejno,
avtomatika pa ves ta Ëas, dokler dræimo sproæilec
do polovice pritisnjen, izmerjeno vrednost
enostavno zaklene. Tudi tu moramo uporabiti
zmogljivosti AF na tak naËin, da ne priËakujemo
nemogoËega, a da izkoristimo zmogljivosti
elektronike in optike v svoj prid. Takoj po prvem
posnetku spustimo sproæilec in poiπËemo nov kot,
novo toËko na stezi, na katero izostrimo, izmerjeno
vrednost s tem zaklenemo in ko cilj naπega
snemanja pridrvi v podroËje ostrine znova
sproæimo. Na tak naËin smo πe vedno hitrejπi in
predvsem veliko natanËnejπi kot pri popolnoma
roËnem ostrenju, vse skupaj pa zahteva nekaj vaje.
Seveda pa sam za navadne posnetke pogosto
uporabim kateri od navadnih - povpreËnih
programskih moænosti, ali celo veËtoËkovno
ostrenje. Tedaj se pogosto zgodi, da avtomatika
izbere toËko ostrenja, ki nam ni pri srcu, saj da
povdarek ostrini tam, kjer bi sami izbrali drugaËe.
Toda potem, ko smo zaradi svoje lenobe ali
sproπËenosti to odloËitev prepustili avtomatiki,
moramo sprejeti tudi rezultat drugaËne odloËitve.
Pri povpreËnih posnetkih to pogosto res ni vaæno,
toda tam, kjer imamo nekaj vsebine v prvem planu,
povdarek pa je v drugem ali celo tretjem planu (ali
obratno) res ne moremo priËakovati, da bo kamera
brala naπe misli. V vseh takπnih primerih je bolje,
da se zanesemo na zaklenjeno meritev (ONE
SHOT), kjer si izberemo eno toËko, na njo izostrimo,
ker nam je enostavno najpomembnejπa, nato pa
sliko kadriramo tako, ko smo si zaæeleli na zaËetku.
Seveda nam avtomatika ostrenja ponuja πe nekaj
(Ëe delam eno od tehnik ostrenja v nastavitvi
SERVO). Seveda se zgodi, da tudi tak pristop
odpove (denimo pri kakπni nesreËi na dirki), tedaj
pa se lahko zanesem le na upanje, da bo kamera
mimo mojih nastavitev (to ne velja za ONE SHOT
nastavitev) ali izkuπenj vendarle uspel nekaj uloviti.
VËasih se zgodi tudi izkuπenemu , da enostavno
sproæiπ in dræiπ do konca, nato pa πtejeπ za uspeh,
Ëe uloviπ karkoli. Seveda pa so moænosti pri EOS1D za uspeh takπnega snemanja toliko veËje (v
primerjavi z EOS-60 ali EOS-10D) kolikokrat je tudi
ta kamera bolj zmogljiva (8 posnetkov namesto 3
posnetki/sekundo) ali draæja. Veliko veËino
æivljenskih, repotaænih in πportnih situacij lahko
posnamemo tudi z D60 ali 10D, le za nekaj najbolj
ekstremnih πportnih dogodkov resniËno rabimo
zmogljivosti EOS-1D, za resniËno vrhunsko
loËljivost pa moramo ærtvovati hitrost snemanja
zaporednih posnetkov in investirati v EOS-1DS.
Govorice, da sistem AF EOS-10D dela slabo, so po
mojih πtirimeseËnih izkuπnjah in izredno aktivnem
delu s to kamero zagotovo neutemeljene in
nereseniËne. Osebno sem z EOS 10D izredno
zadovoljen, saj je v digitalno fotografijo prinesel
popolnoma novo dimenzijo - vrhunsko kvaliteto,
izpopolnjene pomanjkljivosti D60, izredno
uporabnost v veliki veËini vseh fotografskih situacij
- ob πe vedno dokaj sprejemljivi ceni. Sicer pa je
to odliËna reπitev za vse tiste, ki ne rabijo
zmogljivosti EOS-1D ali loËljivosti EOS-1DS,
predvsem pa v digitalno ohiπje niso pripravljeni
investirati ne ravno majhnega premoæenja (si
predstravljate da vam 1D ali 1DS pade po skalah...)
Domnevno slabo delovanje AF pa, vsaj po mojem
mnenju in izkuπnjah, velja pripisati predvsem
nepoznavanju naËinov dela AF, moænosti, ki jih ta
omogoËa, uporabi neoriginalnih objektivov ali
enostavno nepoznavanju navodil za uporabo.
Zapomnite si: navodila svojega digitalca “ Ëe zelite
izkoristiti vse njegove zmogljivosti “ jih morate
imeti v malem prstu. Pri tem pa je treba ves Ëas
aktivno razmiπljati, kako uporabiti zmogljvosti
tehnike, optike in elektronike vgrajene v vaπega
digitalca v smeri Ëimboljπega fotografskega
izraæanja vaπih misli, vizij, idej in podob.
Mimogrede: ne priËakujte nemogoËega, raje
razmiπljate kako boste zmogljivosti vaπe kamere
izkoristili do skrajnosti. Ampak najprej se je treba
nauËiti na pamet navodila za uporabo, nato knjigo
e-Fotografija in vsebino revije e-Fotografije. V
prostem Ëasu pa vzemite v roke kakπno knjigo o
klasiËni fotografiji, pa tudi tuje strokovne revije so
bogata popestritev zakladu znanja na poti do
uspeπnega in izredno moËnega kreativnega
digitalnega fotografa. Ko osvojite tehnike in naËine
njene uporabe, pa se konËno lahko posvetimo
vsebini: lovu na dobro fotografijo. In ravno to je
lahko vaπe najveËje oasebno veselje v fotografski
Veljko JukiË
zgodovini Ëloveπtva.
e-fotografija - junij, julij 2003
23
ZaπËitno ohiπje za vaπo kamero!
Adrenalin se preliva po krvi od trenutka, ko vodiË zavpije: “Gremo!” Voda lije po obrazu; nekaj je potu, nekaj delËkov
razbesnele reke, ki se ob skalnih Ëereh razpeni in sili k viπku. Osem moæ v gumijastem Ëolnu pa gara, vsi za enega, eden
za vse. ©ele potem, ko se Ëoln na mirnem delu reke na sipini umiri, se poËasi umirja tudi napetost. Pogledaπ navzgor po
reki, po prevoæeni poti in potihem zakolneπ: “Mejduπ!” Nekateri bralci se mogoËe πe spomnite uvodnika urednika
Borisa Trtnika v reviji Moj Hobi ob Ëlanku o raftingu. Uvodnik tudi v digitalni dobi po nekaj letih πe kako prav pride.
In ne zaradi napetosti in veselja po prevoæenih
brzicah, ampak ob dejstvu, da imate doma dobro
digitalno kamero z zmogljivo kartico in s polnimi
baterijami. Kako prav bi vam priπel digitalec v teh
enkratnih trenutkih. No, za drugiË boste vedeli,
da ga je vredno vzeti s seboj. ”Mejduπ, pa take
posnetki bi mel!”
Lahko da ste samo ljubitelj deæja in kot John Kelly
pleπete po luæah. Bi radi fotografirali svoje
obËutke v takih pogojih? NiË bolj enostavnega.
Kupite si æe digitalno kamero in zaπËitno ohiπje.
Ste vneti jadralec, pa vam je slan morski veter æe
veËkrat prinesel sol v vaπo analogno kamero, ki
je πla zato rakom æviægat. Iz starih izkuπenj se πe
niste niËesar nauËili. Zato si ne privoπËite digitalne
kamere, ki bi vam omogoËila obilo posnetkov iz
vaπih jadralskih avantur. Tudi za vas se najde
dober veter v digitalni obliki.
Tudi kajakaπi in kanuisti si lahko zabeleæijo, za
katero skalo jih je obrnilo pod vodo. »e pa imate
s seboj kamero z mobilnim telefonom, kolegom
za vami kar prek MMS-a sporoËite, kje jih Ëaka
past. O, ta digitalna tehnika je kot dobro veslo.
Ste gasilec ali veliko fotografirate v nemogoËih
vlaænih ali praπnih prostorih. Res je πkoda dragega
digitalca, ki bi ga voda hitreje uniËila kot ogenj.
Da ne govorim, kako uniËujoË je prah za
elektronske kontakte. Tudi za vas se najde
sredstvo, ki bo omogoËilo posneti potek gaπenja,
s tem zabeleæiti dogajanje in hkrati odvrniti prah
od vitalnih elektronskih delov.
Morda se potapljate, eni samo dokler zdræi duπa
po enkratnem vdihu, spet drugi z jeklenkami malo
globje. »e nimate s seboj kamere, vam niË ne
pomaga razlagati, koliko deset metrov pod vodo
ste bili ali s kako veliko ribo ste se sreËali na πtiri
oËi.
©e in πe je moænosti, kjer smo bili z analogno
tehniko precej omejeni. V analognem svetu smo
amaterji uporabljali EWA MARINE vreËe za
kamero, profiji NIKONOS kamero, posebej
prirejeno za podvodno fotografiranje, najboljπi
umetniki pa teæka in draga podvodna ohiπja za
svoje SLR kamere. Vsi skupaj smo imeli enake
omejitve: samo 36 posnetkov, majhen goriπËni
razpon in teæko upravljanje. Tukaj se bodo zopet
naπli pametni, analogno razmiπljujoËi in bodo
rekli: “Moj konj je πe vedno hitrejπi, niË me ne
premetava po brezpotju in πe manj pokuri.“ A je
teh kavbojev vse manj. Novodobni imajo terenska
vozila, kros motorje, profiji pa helikopterje. Konji
so samo πe tako, malo za hobi in lastno veselje.
In tako je tudi z fotografiranjem na film. Samo πe
Greste na rafting ali samo kopanje v SoËo. Digitalec
v ohiπju vas reπi teæav po æelji fotografiranja.
24
malo, tako za hobi! In prosim, pustite posebne
primere, v katerih bo film πe nekaj Ëasa kraljeval.
Govorim, piπem in informiram za 99 odstotkov
vseh starih in novodobnih fotografov.
Digitalno prinaπa nov nemir prav med analogne
kavboje, hobi fotografe. Pa tako dobri smo bili.
NihËe od udeleæencev niti pomislil ni, da bi na raft
vzel vodotesno kamero. Sam sem fotografiral
je nositi na kilograme opreme, obvladati
fotografijo in predvsem v globini poleg dela z
vsemogoËimi nastavitvami in raËunanjem
obvladati πe fotografijo. VeËini je bila pred
potopom foto kamera zadnja v mislih. Zdaj je z
digitalno kamero v ohiπju vse to mnogo bolj
preprosto. Da me ne bo kateri izmed izkuπenih
potapljaËev in dobrih podvodnih fotografov kdaj
Tudi Olympus C 5050 lahko zaπËitite.
nekatere kompaktne modele ponujal tudi teh
ohiπij. In Ëe bi ga kdaj potrebovali, se pred
nakupom pozanimajte, za kateri model kamere
jih izdelujejo. Zmorejo globine od 30 do 70 metrov.
Torej globine, iz katerih se marsikateri amaterski
potapljaË ne bi veË vrnil. In to zmorejo male trotl
digitalne kamere. Le kam se svet vrti, sem zapisal
v uvodniku. Ne samo boj za piksle. Med potapljaËi
se æe odvija boj, do koliko metrov zdræi njegova
kamera.
Ga ni proizvajalca digitalca, ki ne bi ponujal tudi zaπËitno ohiπje. Zgornji
je za Canon kamero.
Samsung zaπËitno ohiπje omogoËa potop kar 70m globoko.
vËasih mikalo, da bi si privoπËil Nikonos III. Je bil tako pregreπno
drag in potapljanje mi ni bil tako priljubljen konjiËek, da bi
privarËeval za njegov nakup. O kakπnih ohiπjih niti sanjal nisem,
saj so bili le domena izredno izkuπenih potapljaËev. ©e ti so kljub
izkuπnjam pod vodo imeli obilo dela, da so posneli svojih “ta dobrih”
36 posnetkov. Pa pridejo mali digitalni trotli, ki jih vstaviπ v zaπËitno
vreËko AquaPac, in æe lahko fotografiraπ pod vodo. »e uporabiπ
zaπËitno ohiπje in si izkuπen potapljaË, je lahko zanimivih posnetkov
veliko. Saj ni res, pa je. Ohiπja so prirejena tako, da lahko
uporabljamo popolnoma vse moænosti, ki nam jih omogoËa kamera.
»e imate pod vodo kakπen zanimiv model, lahko nastavite na P;
fotografirate kot laik, dræite se zelene oznake. No, tudi kakπno
krajinsko lahko naredite z nastavitvijo za ta naËin fotografiranja.
Uporabnost
»e se spomnim svojih dni, ko sem pod vodo straπil
z zaπËitno vreËo Ewa Marine in Canonom AE-1 v
njej, sem bil takrat res v kameni dobi. Pa me je
KAMERA V VODI!
___
Sony je moËno prisoten v fotografiji. Pripisujejo mu πtevilko dve. Za
veËino kamer pa ponuja tudi zaπËitno ohiπje.
Ste kdaj v svoji amaterski potapljaπki dobi pomislili na fotografiranje? To je bila samo domena izkuπenih
potapljaËev in poznavalcev fotografije. PeπËice paË, ki se je v glavnem ukvarjala z umetniπkim pristopom do
fotografije, ne pa z realnim potapljaπkim svetom. S pomoËjo digitalcev in ohiπij, je drugaËe. “Na zdravje.”
skupine turistov, a sem v treh kamerah premogel
samo 108 posnetkov, voænja je trajala dve uri,
udeleæencev pa trideset. Vsi smo bili zadovoljni,
da fotke sploh so, kakrπne æe so. Danes z
digitalcem in zaπËitnim ohiπjem æe vsak digitalni
ata vsaj stokrat posname svojo æeno, ko kriËi na
brzicah. KriËanje zajame πe z zvokom in video
zajemom. ©e tak film profi se lahko skrije pred
njim. Fotografije, film in zvok - ni kaj, je dasa! Ima
digitalca.
Da ne govorim o potapljanju. Redki, redki
potapljaËi so se spustili v globino s kamero. Treba
za nogo povlekel v globine, moram opozoriti, da
ne trdim, da smo z digitalcem kar takoj dobri v
izrazni podvodni fotografiji. Govorim samo o
fotografiranju pod vodo kot o neki od novih
moænosti, ki je sedaj dosegljiva veËini. Kar tako,
malo za hec, kar je z digitalizacijo fotografija v
veËini primerov tudi postala. Ena sama zabava.
ZaπËitna ohiπja
Narobe jih poimenujejo podvodna ohiπja. Res da
jih v prvi vrsti ponujajo za vodne πporte, toda kot
sem æe omenil, so primerna πe za kaj veË. Skoraj
ni proizvajalca digitalnih kamer, ki ne bi za
Posnetek vredem Coustoja. Umetniπki fotografi so πparali vsak posnetek na filmu in takih fotografij niste
videli. Vzemite digitalca in ohiπje. Boj s hobitnico, ki je nato pristala v solati in riæoti je posnet.
e-fotografija - junij, julij 2003
Profesionalno ohiπje Ikelite, za “profi” kamero Fuji s2pro. Digitalna
podvodna fotografija postaja πala. Spodaj ohiπje in bliskavice za
kompaktne digitalne kamere.
Da ne zmoÊite ali ne izpostavite pesku in vlagi svoje telefone in foto kamere
lahko uporabite tudi vreËe AquaPac.
Fotografiram ob reki in fotografu pade kamera v
vodo. Ravno ko jo je potegnil iz vode, sem ga
fotografiral.
Okoli njega se zberejo prijatelji in razpravljajo, kaj
storiti. Odpri kamero in jo daj posuπiti na sonce!
Vræi jo stran! Spravi jo, pa jo bomo po dopustu
oddali v popravilo!
Spomnil sem se nasveta serviserja, kaj storiti v
takem primeru. Iz kamere takoj vzemite ven baterije
in jo Ëimbolj nepreduπno zaprite v plastiËno vreËko,
ker mora v kameri priti do Ëim manjπe oksidacije
kontaktov. Nato jo Ëimprej dostavite serviserju, da
jo popolnoma oËisti. Kakovostne in s tem draæje
kamere bo serviser lahko πe reπil. NajveËji problem
je optika, saj voda poπkoduje njeno povrπinsko
zaπËito, pa tudi lamele zaslonke so v nevarnosti.
»e pa vam je kamera padla v slano vodo, jo takoj
dobro, ne pod moËnim curkom, sperite v sladki
vodi in jo nepreduπno zaprite v vreËko. Toda vseeno
imate po bliænjem sreËanju s slano vodo le
minimalne moænosti, da bo kamera πe kdaj
delovala.
Kakovostni in primerno dragi objektivi in kamere,
ki jih lahko vidite na raznih πportnih tekmovanjih,
so æe primerno zaπËiteni pred deæjem in rosenjem.
Za vse druge objektive in kamere pa priporoËam,
da jih Ëimmanj izpostavljate vodi. Zato razmislite
o zaπËitnem ohiπju za vaπega digitalca. So nam le
predragoceni. Ali ne?
Ste ljubitelj vodnih πportov!
ZaπËitno ohiπje za digitalca je
namenjeno toËno za vas.
Vsak dan smo priËa prodoru digitalne fotografije, ki nam
tako rekoË pred oËmi potiska film na vse viπje police
zgodovine. Eno izmed podroËij, na katerih se digitalna
kamera uveljavlja πe posebej hitro je nedvomno podvodna
fotografija. Gre za posebej zahtevno zvrst fotografije
predvsem zato, ker je uËenje izredno zamudno. Pod vodo
namreË filma ni mogoËe zamenjati, zato je tistih 36
posnetkov πe toliko bolj dragocenih. Manever menjave
filma, zaradi posebne pazljivosti, ki je potrebna da
prepreËimo poπkodbe obËutljive opreme namreË praviloma
traja debelo uro.
Digitalna fotografija, je ta najveËji problem tako rekoË Ëez
noË odpravila. Sedaj je postalo mogoËe, da vam, ob pomoËi
nekoliko zmogljivejπe spominske kartice, prej zmanjka
zraka v jeklenki, kot pa posnetkov v foto kameri.
Podvodni fotografi vedo, da je primerna in pravilno
nameπËena podvodna bliskavica najpomembnejπa prvina
dobre podvodne fotografije. Tu pa se zgodba o digitalni
fotografiji pod vodo lahko moËno zaplete. Uporaba
vgrajene bliskavice, ki osvetljuje vzporedno z optiËno osjo
objektiva, praviloma prinese motne in nekontrastne
posnetke. Osvetljevanje vode ter vsega æivega in mrtvega,
ki se v tistem trenutku nahaja v vodi pred objektivom je
namreË podobno fotografiranju z bliskavico v megli. Ta
problem razmeroma preprosto reπimo, Ëe objekt z dodatno
bliskavico, ki je nameπËena na posebni roki, osvetlimo s
strani. Vgrajeno bliskavico s pomoËjo posebnega odsevnika
preusmerimo tako, da nam sluæi le za brezæiËno proæenje
zunanje bliskavice.
Vendar pa veËina danaπnjih digitalnih foto kamer za
pravilno osvetlitev in izostritev uporablja sistem predbliska.
Teæava, ki jo poznamo æe nekaj let pa je, da naπe stare
bliskavice zaradi tega na digitalnih aparatih preprosto ne
delujejo pravilno. Enak problem se je tako preselil tudi k
podvodni fotografiji.
Nekateri proizvajalci opreme za podvodno fotografijo so
zato novejπe modele bliskavic opremili s posebnimi
nastavki za optiËne kable, s katerimi je mogoËe povezati
bliskavico vgrajeno na fotoaparatu s proæilnim senzorjem
na zunanji bliskavici. Taka povezava precej nerodna in
obËutljiva, nenazadnje pa deluje le izven avtomatike
osvetlitve (TTL) kar znatno oteæi delo v πe tako neprijaznem
okolju.
Za enkrat je ta problem zadovoljivo reπil le ameriπki Ikelite,
ki je konec lanskega leta predstavil podvodni bliskavici DS
50 in DS 125 z inteligentnim brezæiËnim proæilnim
senzorjem. Le ta je trenutno edini, ki podpira TTL
osvetlitveno avtomatiko kateregakoli digitalnega
fotoaparata. Ta senzor proæenje bliskavice (ki je vgrajena v
fotoaparatu in ima popolno TTL merilno podporo) izredno
natanËno posreduje zunanji bliskavici, ki se z njeno
pomoËjo sinhrono sproæi in pravilno osvetli objekt. S
pomoËjo dodatne elektronike jim je uspelo proæenje v celoti
prilagoditi predbliskom vseh tipov digitalnih foto kamer.
Poleg tega, so nove DS bliskavice uporabne na kateremkoli
analognem fotoaparatu oziroma kompatibilne s
podvodnimi ohiπji in bliskavicami vseh proizvajalcev. Na
koncu velja omeniti, da je Ikelite edini proizvajalec
podvodnih ohiπij, ki se lahko pohvali, da ponuja podvodna
ohiπja za tako rekoË vse pomembne digitalne foto kamere.
Cene le teh se glede na zahtevnost in najveËjo dovoljeno
globino, pri nas gibljejo med 90 in 400,
cene omenjenih bliskavic pa se
glede na paket pripadajoËe
opreme gibljejo med 100 in
300 tisoËaki. VeË informacij
o opremi Ikelite si lahko
ogledate na njihovi
spletni
strani
www.ikelite.com,
kjer boste naπli
tudi informacije o
nakupu pri nas.
e-fotografija - junij, julij 2003
25
Fotografirate v vlaænih jamah? Digitalec in ohiπje sta prav za to namenjena.
S pomoËjo zaπËitne vreËe Eve Marine in kamere na film sem pred 25 leti zajel to fotografijo.
26
e-fotografija - junij, julij 2003
Plavate v vodi in fotografitate. Prej bo zmanjkalo bencina kot vam moænosti zajema slike.
Potem pa πe zoom in moænost fotografiranja,
dokler ne zmanjka zraka v jeklenkah. »e pa ste
podvodni tarzan in imate prijatelje med morskimi
æivalmi, lahko z njimi delite fotografije tudi prek
TFT zaslona æe kar pod vodo. No, lahko pa si med
Ëakanjem dekompresije zavrtite vaπ priljubljeni
film, ki ste ga doma posneli na katico. Moænosti,
za kaj uporabiti kamero so brez mej. Misli
digitalno! In fotografije boste lahko zajeli na
nemogoËih koncih nad obzorjem in pod njim,
Ëetudi ste popoln fotografski amater. Z digitalnimi
kamerami fotografija ni veË znanost in domena
samo “ta pravih” fotografov. Zelo, zelo hitro jih
lahko ulovite in prehitite, Ëe bodo spali na
analognih lovorikah. Digitalno nam ne prinaπa niË
drugega kot nove moænosti za zajem slike. In
predvsem zaπËitno ohiπje æe za skoraj vsakega
digitalca. Kar si je bilo v analogni dobi teæko
zamisliti, recimo da bi za svojega kompakta kupili
ohiπje, je zdaj tak nakup opraviti otroËje lahko.
Toliko ohiπij, kot jih sedaj izdeluje eno samo
podjetje, ste vËasih videli samo v specializiranih
trgovinah. Ohiπje vam bo priπlo prav tako v
puπËavi, kjer vam lahko droben pesek uniËi
kamero, kot ob rahlem rosenju ali nekaj deset
metrov pod vodo. Moænost, ki nam jo proizvajalci
ponujajo, sedaj imamo. »e æelite, jo lahko
izkoristite. Zakaj se ne bi preizkusili πe v drugih
zvrsteh fotografije in posneli zanimive dogodke
ali pokrajino tam, kjer vËasih s filmom niti pomislili
niste. Digitalno prinaπa nove in nove zmoænosti.
Izkoristite jih in veseli boste novih fotografskih
izkuπenj.
»e pa ste nudistka? Bodite pozorni na soplavalce.
Moænosti, da imajo digitalca v rokah je zelo veliko.
©e kdo od moπkih potapljaËev na dah pomisli na
film ob takih zmoænostih digitalcev? In πe nasvet,
Ëe smo æe revija za foto izobraæevanje. Ne pozabite
izklopiti bliskavke v takih primerih. V vodi
umetnost maskiranja ne velja. Matjaæ intihar
Preizkus kamer
Tri kamere razliËnih razredov, za razliËni namen. Vse pa s tipalom tri milijona toËk. Za vsakogar nekaj!
Digitalno delulem æe 27 let. In ne s foto kamero.
Kje je bila πe ta takrat. S prvo sem deloval leta
1991. Logitech FotoMan je bilo njeno ime. 480 x
360 toËk in samo Ëb zapis.
Vsem, ki ljubite, opisujete in... toËke je namenjen
kratek preizkus kamer s tremi milijoni toËk. Tudi
vsem ljubiteljem iskala naj velja ta zapis. Te tri
kamere imajo takega, da ga lahko tudi oËalar
uporablja, do tako majhnega, da bi bilo bolje, Ëe
ga sploh ne bi bilo. Tu je seveda πe nekaj za
ljubitelje in predvsem ljubiteljice elegance in vse
tiste, ki æelijo Ëisto tehniko. Ko pa pogledamo v
πkatlo, lahko ugotovimo, da ima neka kamera
polnilec, baterijo in æiËevje v velikosti veËje od
kamere, spet druga ponuja mini polnilec, tretja
pa moænost uporabe treh razliËnih tipov baterij,
dva polnilca in πe avto polnilec. Na tak naËin
najlaæje ugotovimo, da nam milijoni ne povedo
niË o kakovosti in uporabnosti. Predvsem, Ëe si
ogledamo fotografije. Razlika je kar velika. Pa
zopet ne toliko pomembna, da ne bi bila vsaka
kamera namenjena svojemu krogu ljudi. No tukaj
imate vsi, ki kamere razvrπËate po toËkovnih
razredih, te vaπe toËke in njihove razrede. Tri
kamere, tri povsem razliËne osebnosti.
»lovek je Ëlovek. Pa naj bo bel, Ërn, rumen, velik,
majhen, debel, gibËen, s ploskim Ëelom ali z veliko
lasmi. ©e vedno je samo Ëlovek. In takega kot sta
ata in mama naredila, nekateri sprejmejo nekateri
ne. Torej kamera je kamera, kakrπna koli je æe.
Zajeti nam mora svetlobo in narediti tako
fotografijo, da nam je vπeË. Kakπni pa so njeni geni,
je æe v drugem planu. Poleg vsega tega pa πe imeti
take zmoænosti, da nas prepriËajo v njen nakup.
In zelo sem zadovoljen, da smo in ste bralci ter
foto prodajalci nehali meriti πtevilo toËk kot njeno
kakovost. Tu pa πe malo v nadaljni razmislek,
glede izbire med kamerami samimi. Vse tri kamere
imajo enako πtevilo toËk. Pa lahko takoj povem.
Moja G1 je stara, Ëe jo gledamo z digitalnimi oËmi.
Pa sem z njo posnel toliko fotografij z namenom
za kataloge, revije in knjige kot prej z refleksom
nikoli. In klub ne najboljπi kakovosti samo zaradi
dveh razlogov. Kamera mi je omogoËa leta 2001
takojπnji ogled posnetka in prenos v raËunalnik.
To kar sem poËel æe z majhno Ëb kamero Logitech
FotoMan v letu 1991, sem zopet prevzel v letu
2001. Seveda v povsem drugaËni kakovosti. In
tako si v poslovnem svetu lahko hitrejπi in cenejπi.
Kakovost, dragi moji pa je æe na tretjem mestu.
Ne verjamete. Poglejte kako kupujete vse, kar
kupujete. Najprej cena, potem ime, na koncu so
πele izdelki ali kaj drugega kar ima kakovost. Prava
kakovost ima tudi ceno. O njej sicer sanjate ampak
za njo niste pripravljeni niËesar odπteti. In Ëe
pogledamo te tri kamere. ©e vedno nam niË, ali
veliko povedo. Pa si oglejmo zgodbo po
posameznih kamerah. Dveh sem lastnik. Pa bi
mogoËe kdaj pred mnogimi leti izbral mnoge
izmed tistih (Minolta XM, Nikon FA, Contax RTS,
Canon T90 v analogni dobi) katerih nisem. Denar
je bila vedno ovira za izbiro æeljene kamere.
Razmiπljajte in seveda πparajte pred nakupom in
boste vedno izbrali pravo.
Canon Power shot G1
Saj ni res pa je. Prvo lastno digitalno kamero sem
si kupil πele po tistem ko sem v celoti napisal in
izdal knjigo e-Fotografija, junija 2001. Do kamere
G1, me nobena ni zadovoljila v tolikπnem pogledu,
da bi jo æe lahko uporabljal za poslovno uporabo.
To je tudi za fotografiranje motivov za prospekte,
revije, knjige itd. Ta kamera pa je bila leta 2001
med boljπimi v najviπjem kompaktnem razredu.
Ne po toËkah. Ampak po njeni uporabnosti.
Mnoæica nastavitev, tudi roËnih in predvsem
moænost uporabe dodatne (moje) bliskavice so
bili tisti argumenti, da sem se æe odloËil za njen
nakup. Od takrat naprej fotolaboratorija nisem
veË obiskal, da bi mi izdelali fotografije za
poslovno uporabo. In sem fotografiral nakit, ure,
hrano, knjige, igraËe itd. UËenje studijske
fotografije je bilo zelo hitro. Nekaj predznanja sem
sicer æe imel, toda s pomoËjo znanja uporabe
svetlobe in takojπnjega ogleda slike na TFT in
raËunalniπkem zaslonu je bil tisti element, ki mi
je zelo pomagal k hitrejπemu delu in predvsem
manjπim stroπkom.
Tako naslednice, G2, G3 in G5 v osnovi niso niË
drugaËne. MoËno pa se je izboljπala kakovost slike
in hitrost dela. G1 ne uporabljam veË. Ima jo sin
za fotografiranje in snemanje video zapisa na
πolskih izletih. Kaj vse se πe da posneti s starejπo
in manj kakovostno kamero, ugotovite πele, ko
jo uporablja drug uporabnik.
G1
Mju 300
Olympus Mju 300 digital
Po sreËnem nakljuËju sem v zaËetku leta 2003
postal njen lastnik. Leto in pol po nakupu G1 se
je tehnika æe toliko spremenila, da sem lahko takoj
opazil razliko v kakovosti slike v prid Mju 300.
Vendar pa Mju 300 ni namenjena za πiroko
uporabo. Z njo bi si lahko bolj malo pomagal v
poslovni fotografiji. G1 ima vse nastavitve pri roki.
Mju jih veËino niti nima. In jih tudi ne potrebuje.
Kamera je namenjena predvsem za druæinsko
uporabo. In to kakπno!
Kamera izhaja iz analogne druæine Mju. Le ta pa
je bila po vsem svetu prodana v 22 milijona
izdelkih. Mju velja za najbolje prodajano kamero
vseh Ëasov. Tudi sam in πe mnogo kolegov smo
poleg SLR kamer imeli πe mali analogni Mju. ©e
danes, po desetih letih odliËno deluje. In dobre
lastnosti so preneπene tudi v digitalnega brata.
Kovinsko ohiπje, zaπËiteno za deæne kaplje, visoko
vlago, pesek in prah nam πe kako prav pride.
Glavna prednost kamere Mju 300 pa je njena
eleganca. Vam povem, da ta kamera ni za v
robustne moπke roke. Poznam æe kar nekaj dam,
ki Mju-ja nosijo s seboj v torbici tako kot mobilni
telefon. Ga ne uporabljajo samo kot foto kamero.
V prvi vrsti je samo tako lep!
In πe iskalo. To ni kritika, ker ga nikoli ne
uporabljam. Je tako majhno, da motiv z njim komaj
najdete. Pa kaj? Jaz in mnogi ga ne potrebujemo.
»eprav ima kot G1 tri milijone toËk, pa je Mju 300
v povsem drugem razredu. Odprl bi za njo kar nov
razred foto kamer, “woman elegance”. »e æelite
biti “In” potem je Olympus MJU vsekakor za vas.
Samsung DigiMax V3
Na trg je priπel kot zadnji. Tudi V3, Ëeprav ima tri
milijone toËk, ne moremo primerjati z prej
prikazanima. Po velikosti je nekje vmes, nima
kovinskega ohiπja, zaπËitenega pred vremenskimi
nevπeËnostmi, itd. Ima veË moænosti nastavitev
kot Mju in manj kot G1. Torej tudi ta kamera ni
namenjena za poslovno uporabo, ampak za
naprednega druæinskega fotografa, ki rad tudi kaj
sam nastavi pri fotografiranju. Kameri se pozna,
da je πe Ëisto sveæa. Hitrost, kakovost slike in
predvsem zelo hiter zapis slike in videa to
pokaæejo. Tehnika se razvija in vsak mesec se
kamere izboljπujejo. Iskalo je skoraj tako dobro
V3
Ni kaj. Kakovost po letnicah izdelave kamer. G1 ima zelo veliko πuma. Mju 300 je dobro uravnoteæen, DigiMax V3, pa ima moËno povdarjene tone in zelo malo πuma.
In zmagovalec je! Vsi in nobeden. Lahko bi k
tem trem kameram dodali Minolto 7Hi, pa bi
kljub boljπi kakovosti, moËnemu zoom-u,
velikemu πtevilu toËk πe vedno ostali v dilemi.
PaË ni namenjena za vsakogar. Nekdo si æeli
majhno kamero, spet drugi moËan zoom, tretji,
veliko πtevilo toËk, Ëetrti tako enostavno kamero,
da jo bo uporabljala tudi æena.
Zato πe enkrat povdarjam. Najboljπa izbira
nastane v vaπi glavi, ko se povpraπate za namen.
Potem pa æelite za katalog posneti ure in? Ne V3 in Mju 300, se ne bosta zadovoljivo odzvala. »eprav imata tonsko boljπo sliko, ostrino in manj πuma. G1 pa omogoËa
uporabo dodatnih bliskavic in kontrolo vseh parametov. VËasih je to bolj pomembno od πe toliko boljπe kakovosti slike. Na sreËo, æe ima G1 naslednike. Kajti tak kot je,
je za druæinsko fotografijo neuporaben. Za poslovno pa æe nekaj Ëasa uporabljamo SLR kamere. ©e pred dvemi leti pa druge cenovne dosegljive izbire ni bilo.
28
e-fotografija - junij, julij 2003
kot pri G1. Oblikovno pa je V3 vsaj za mene daleË
od MJU-ja. Torej kamera, ki kljub enakemu πtevilu
toËk, nima niË veliko skupnega s prej omenjenima.
V3, kot sem ga dobil na preizkus, pa je presenetil
πe v neËem. Samsung se je odloËil za moænost
uporabe veËih baterij. Æe znanih AA, posebej
prirejenih Ni-MH in Ni-Cd in seveda Li-ion. V πkatli
sta bila tudi polnilec tako za Ni-MH in Li-ion
baterije, kot avto polnilec. Toliko dodatkov kot
jih ponujajo æe dolgo nisem videl v neki πkatli. Na
koncu pa preseneti πe svetel in oster TFT zaslon.
Lahko bi rekel dobra kamera. Lahko bi rekel
drugaËe. Vedno se lahko najde “»E”, Ëe ga æelimo
poiskati. Kamera v posameznih delih ni primerljiva
ne z G1, kajti doloËeni uporabnik zares mnogokrat
potrebuje zunanjo bliskavico, vrtljiv zaslon, ali pa
mu je iz Ëisto doloËenega razloga Mju oblikovno
vπeËnejπi, manjπi in s tem tudi bolj primeren za
nakup in uporabo. Kakπen tri milijonski razred v
revijah prosim. Kupujte in ocenjujete kamero za
vaπ namen.
Preizkusi
Kar verjeti nisem mogel, ko sem videl ocene
kamer, seveda po mega toËkah v eni izmed naπih
raËunalniπkih revij. Kot najboljπa v svojem mega
razredu je bila ocenjena kamera Canon A40. OK.
Nekako so priπli do tega, da je najboljπa, Ëeprav
brez kakπnih obrazloæitev, zapisanega ali
videnega kaj je bil namen preizkusa. ZaËudil sem
se predvsem iz vidika, ker se te kamere æe nekaj
Ëasa ni veË prodajalo, oziroma jo je æe zamenjal
model A60. Toliko o objektivnosti danaπnjih
preizkusov. PaË nekdo æeli biti v tistem trenutku
pomemben in prodati svojo revijo. Ne naredi pa
niË drugega, kot da kupca zmede.
Preizkusi v danaπnji hitri menjavi modelov so tako
nepomembni, da jih sam niti ne opravljam in
zapisujem. In tudi ta zapis, naj bo vam kupcem
kot ocenjevalcem v vodilo, da stopite do svojega
oglaπevalca/trgovca in se pogovorite o pravi
kameri za preizkus ali nakup. ZaËnite pa vedno z
vpraπanjem za kateri namen bom kamero
potreboval in koliko sem pripravljen odπteti zanjo.
Tako boste hitro s trgovcem kmalu priπla do vaπe
prave izbire. Za marsikoga je prava odloËitev, da
v digitalno niti πe ne gre. Lahko je prva ovira cena
kamere, ali pa je tako izkuπen fotograf, da naj raje
poËaka πe nekaj Ëasa in si bo privoπËil kamero,
kakrπna je za njegov naËin fotografiranja
primerna. Lastnik analogne SLR kamere, zna biti
hitro nezadovoljen s kompaktno digitalno.
Predvsem SLR fotografi poËakajte πe malo. Æe ta
mesec Olympus svoj SLR z menljivimi objektivi
4/3 razreda na ogled postavi. Za Nikon se nekaj
πuπlja v razredu 1000 Euro. Na æalost so vedno
vse modele dolgo napovedovali, potem pa
prepustili drugim vodilno mesto. Zelo si æelim, da
bi konkurenca v SLR razredu postala πirπa. Pentax
je zopet malo prestavil zaËetek prodaje
digitalnega IST-a. Contax je prenehal s svojim N
digital. Minolta πe niË ne napoveduje. Kodak in
Fuji nista veË tako aktivna v SLR razredu kot pred
leti. Sicer pa, sta tako ali tako prodajala samo
svoje ime. Vse ostalo je bilo tehnologija drugih.
Canon pa kot vedno Ëaka v zasedi in ko bo treba
bodo najbræ tudi oni razveseljili uporabnike svoje
optike. Prihaja pa v SLR razred æe leta 2004 tudi
Samsung s modelom H1. Imajo kar neverjetne
naËrte. Za leto 2007 si æelijo postati tretji najveËji
proizvajalec digitalnih foto kamer. Takoj za Canonom in Sony-jem. In to je povedal kar presednik
druæbe g. Yoongkoo Lee. Za Sony, sem æe zapisal,
da bo kmalu za Canon-om. Po vpraπanju zakaj
misli, da bosta Canon in Sony na prvih mestih,
pa je dejal, da je Canon glavni igralec v optiki, Sony
pa v elektroniki. Torej nekaj kart se bo v naslednjih
letih moËno premeπalo. S pomoËjo e-Fotografije,
jih boste lahko tudi vi spremljali. Matjaæ intihar
KAKO VIDEO KAMERA DELUJE
Kamkorderji so postali pomemben del naπega æivljenja. Videvamo
jih povsod, πe posebej pa na raznih zabavah ali pa potovanjih.
Snemamo tudi razne prireditve, celo rojstvo svojega otroka in pa
drugaËne prireditve. Ne zdijo se nam veË niË posebnega. Vendar
se le redko vpraπamo, kako pa kamkorder sploh deluje?
»e po imenu lahko ugotovimo, da je to naprava, sestavljena iz dveh
osnovnih delov. Kamere in videorekorderja. Kamera je tisti del, ki
ujame sliko in jo spremeni v elektronski signal. Videorekorder pa
ta elektronski signal posname na trak ali pa danes tudi na DVD
ploπËo oziroma disk ali spominsko kartico. Seveda pa moramo tudi
videti, kaj bomo sploh posneli. Za to skrbi optiËno iskalo ali pa danes
æe obvezni dodatni LCD zaslon. Ti sprejemajo signal direktno z
kamere in imajo dodane πe informacije o delovanju kamere.
Danes tako popularne digitalne kamere pa imajo dodano πe Ëetrto
komponento. To je analogno digitalni pretvornik. Ta poskrbi, da
se elektronski analogni signal zapiπe v digitalnega. S tem kot
uporabnik pridobite na kvaliteti signala. NamreË pri kopiranju
analognega signala izgubljate na kvaliteti vsake kopije, saj se signal ne prekopira popolnoma enako. Pri binarnem zapisu pa se ta
brez izgub prenaπa z originala na kopijo.
Tako kot pri fotokameri tudi kamera vidi skozi objektiv. Ta ima
nalogo, da zajeto svetlobo uredi in jo posreduje CCD tipalu. Ker pa
ponavadi snemamo predmete, ki so lahko oddaljeni ali pa blizu je
objektivu dodan mehanizem, s katerim lahko æeljene objekte
posnamemo veËje ali pa objekte ki so blizu posnamemo v celoti.
Ker pa slika objekta, ki je oddaljen ne more biti ostra kot slika objekta
ki je blizu nas je objektivu dadan mehanizem za avtomatsko
izostritev. Ta izmeri razdaljo med kamero in objektom in jo posreduje
elektroniki objektiva, ki potem izostri sliko glede na goriπËno
razdaljo ki smo jo izbrali. Sedaj ko smo sliko ujeli z objektivom je
Ëas da jo spustimo na prej omenjeno CCD tipalo. Ta so razliËnih
velikiosti. Od 1/4" pa tja do 1/2". Sestavljeni so iz razliËnega πtevila
tranzistorjev. To se giblje vse od 500.000 pa tudi tja do 2.000.000
ali celo veË. Kamera pa vseh ne izrablja za zajem signala. Ponavadi
so v uporabi le 2/3 vseh tranzistorjev za zajem slike. In Ëemu tako
razsipavanje z dragocenimi tranzistorËki, ki poslabπajo kvaliteto
vaπe slike? Ta razlika nastane zaradi tega, ker naπa roka pri
snemanjo ni mirna. Ostala tretjina tranzistorjev namreË skrbi, da
CANON MV650i
Multipraktik med DV kamerami
V mesecu maju je Canon poslal na træiπËe svojo novo serijo
digitalnih kamkorderjev MV600. Najzmoglivejπi med njimi je
model MV650i, ki je pravi multitalent. Z ugodno ceno ter
bogato opremo, ki je kameri priloæena, je pravi hit tega poletja.
Ostale kamere iz serije so v osnovi enake. Razlika je le v zoomu in ali imajo moænsot dela z MMC/SD karticami.
Kamera je oblikovno lepo zasnovana in je ena manjπih v svoji
konkurenci. Vendar pa po kvaliteta ena izmed veËjih. V kameri
se nahaja Ëip z 1/6˝ in 800.000 toËkami. Vendar pa je
elektronski stabilizator slike tako zahteven, da je dejansko
uporabljena samo polovica za zajem signala. To seveda
pripomore mirnemu posnetku pri najveËjem optiËnem zoomu,
ki ima 22x poveËavo, vendar pa ne zmanjπa kvalitete posnetka,
kakor bi si lahko kdo mislil. Z digitalnim zoomom pa lahko
objekte poveËamo celo do 440x. Je pa zato izboljπava vidna
na foto podroËju. »e namreË kamero uporabimo kot
fotoaparat, je lahko najveËji format fotografije 1.024 x 768
toËk. Sicer to z fotoaparati ki jih poznamo danes πe ni povsem
primerljivo, a je to za fotografijo dimenzije 9x13 cm zadovoljivo.
»e pa imaste tiskalnik z DirectPrint tehnologijo, lahko slike
natisnete nanj direktno z kamere.
Vendar pa ni nujno, da vam ta kamera sluæi le kot videokamera
bodo naπi posnetki brez odveËnega migetanja in
poskakovanja.Temu reËemo elektronski stabilizator slike. Sedaj
ko vemo koliko tranzistorjev dejansko uporabljamo pa poglejmo
kaj je njihova naloga. Vsak tranzistor namreË izmeri koliËino
svetlobe, ki pade nanj in jo pretvori v elektronski signal. Za svetlejπe
dele je napetost signala viπja za temnejπe dele pa niæja. Ker pa bi
tako dobili samo Ërno belo sliko je potrebno zajeti πe informacijo
o koliËini svetlobe pri osnovnih treh barvah. To zajame druga plast
CCD Ëipa,ki po doloËenem vzorcu zbira informacije za rdeËo,zeleno
in plavo barvo. Pri boljπih modelih kamer pa so lahko namesto enega
tipala uporabljajo tudi tri, ki zajemajo informacije za vsako barvo
posebej. Preden pade svetloba na te tri CCD tipala jih posebna
prizma razloËi na tri barve, ki potem loËeno potujejo do svojih CCD
tipal. Seveda so takπne kamere, ki uporabljajo tri CCD tipala draæje.
Vendar pa je kvaliteta zajetega signala neprimerno boljπa. Takπne
kamere imajo praviloma tudi optiËni stabilizator slike. To pomeni,
da izkoristijo za zajem signala vse tranzistorje na CCD tipalu. Za
miren posnetek pa poskrbi mehanika, ki objektiv premika tako, da
svetloba zmerom pade na pravo mesto.
Sedaj, ko je svetloba na tipalu, le ta pretvori svetlobo v elektronski
signal, ga poπlje dalje preko elektronskega sklopa na snemalni del
oziroma pri digitalnih kamerah najprej v analogno digitalni
pretvornik in πele nato dalje na snemalni del.
V njem se nahaja glava, ki je okrogle oblike in rotira z veliko hitrostjo.
Ta ima v sebi skrite vsaj po dve video glavi in avdio glave, ki
elektronski signal potem prenesejo na trak. »e pa imate DVD
kamkorder pa je namesto te glave laserska glava, ki v DVD ploπËo
zapiπe signal. Pri traku lahko glava rotira z razliËnimi hitrostmi. Kadar
rotira hitreje zapiπe kvalitetnejπi signal saj za en obrat porabi veË
traku. Takemu naËinu snemanja pravimo kar SP ali normalno
snemanje. Kadar pa glava piπe poËasneje se na isti dolæini traku
zapiπe manj signala. Temu naËino pravomo LP ali podaljπan naËin
snemanja. Snemamo lahko veË Ëasa vendar je kvaliteta slabπa. Le
pri digitalnem zapisu nam kvaliteta slike ne pade Ëe snemamo v
normalnem ali podaljπanem naËinu. Tu je namreË zapis sestavljen
iz samih 1 in 0. Te pa se prenaπajo enako ne glede na hitrost vrtenja
glave.
Tako smo sedaj prehodili vso pot od ujetega motiva pred naπim
objektivom pa vse do tega, da smo ga spravili na trak. Ostane nam
Nenad VuËiË
le πe, da ga skupaj s prijatelji pogledamo.
ali fotoaparat. Lahko jo uporabljate tudi kot videokonferenËno
kamero ali pa celo kot livestream kamero. Moæno pa je
predvajati tudi æe posnet material. Vse kar za to potrebujete
je FireWire kable in ustrezen priklop na raËunalniku. Tako
lahko brez velikih stroπkov postanete zvezda internetnih
filmËkov.
V kompletu je priloæen tudi daljinski upravljalec. Posebnost
pa je dodan πirokokotni nastavek. Ta je v oæjih prostorih πe
kako nujen, a je povsod na voljo kot dodatna oprema. Le pri
Canonu je æe v osnovnem kompletu. Ostala priloæena oprema
pa je æe klasiËna in enaka kot smo jo navajeni pri drugih
proizvajalcih in modelih. Ta kamera je res pravi multitalent, a
na koncu ne smemo pozabiti, da zna posneti tudi Ëisto navadni
Nenad VuËiË
film.
HITACHI DZMV 270
Prvi DVD RAM camcorderji na svetu!
Hitachi je v Sloveniji znano ime. Zopet so tu z prvimi DVD kamerami. Uporabljajo DVDRAM ali DVD-R medije. Na disk je mogoËe shraniti 1998 JPEG slik resolucije 1024x768 ali
1280x 960. Sam DVD - RAM disk je mogoËe presnemati 100 000 krat. Ocenjuje se da je
trajanje posnetkov okoli 30 let seveda brez degradacije kvalitete. Zapis na DVD je nadaljni
korak v video zajemu. Takoj po snemanju vstavimo mali ploπËek v DVD pradvajalnik ali
raËunalnik in ogled filma ali slik je æe moæen. V naslednji πtevilki revije, ki izzide v zaËetku
M.I.
avgusta si lahko æe preberete njen preizkus.
e-fotografija - junij, julij 2003
29
Telefon in foto kamera (MMS)
Digitalna foto kamera v vsakem æepu
Æe v drugi πtevilki revije e-fotografija smo spoznali, kaj so MMS
sporoËila in kje jih lahko uporabljamo. Najnovejπi mobilni telefoni
in tehnologija prenosa UMTS pa nam bodo kmalu omogoËali πe
viπjo kakovost zajema in predvsem enostavno shranjevanje,
prenaπanje datotek in poπiljanje le-teh. Fotografirate zanimiv motiv,
recimo, ga poπljete na æenin GSM z MMS in πe v fotolaboratorij,
kjer vam izdelajo fotografijo.
Na povabilo druæbe Mobitel, naj bi preizkusil mobilne telefone z
moænostjo zajema slike, sem se z veseljem odzval. Fotografija prek
mobilnega telefona me kot fotografa ne zanima. Kakovost slike je
za mojo uporabo nezanimiva. Toda spoznati, kaj vse æe zmore
zdajπnja tehnologija, pa je zelo dobrodoπel izziv zame, pa tudi
izkuπnja za vse druge, ki vas ta tehnika zanima, pa ne morete
preizkusiti dragih naprav. Kamere z zmogljivostjo tipala do dveh
milijonov toËk se bodo poËasi umaknile s foto polic in kot sem zvedel
kasneje, prav na raËun mobilnih telefonov s foto kamerami.
Dnevno naj bi fotografiral in poπiljal fotografije na spletne strani
PinkPonk, na katerih objavljajo MMS dnevnike. Z veseljem sem se
odzval na preizkus, saj vsako foto digitalno tehnologijo z veseljem
preizkusim v praksi. In πe kot pravimo v πali “kot ata na mamo”.
Odπel sem na poslovno konferenco podjetja Samsung v πvedsko
prestolnico, kjer so tudi predstavili GSM telefone z moænostjo
zajema slike. Torej pravi preizkus v praksi tako mobilnih telefonov
kot kakovosti slike in prenosa le-te. Pa πe rad grem s
konkurenËnimi kamerami in sedaj tudi telefoni v osje gnezdo.
Korejci in Japonci nikoli niso jezni, Ëe nosiπ in delaπ s
konkurenco. Takoj je ob tebi eden izmed njihovih
usluæbencev in prijazno iπËe informacije, kaj je tako
dobrega na konkurenËnem izdelku. Ko preuËijo tvoje
odgovore, pride viπji po rangu in pove podrobnosti iz
njihove ponudbe. Iz njihovih vpraπanj in odgovorov pa se
tudi sam kaj nauËiπ. Ne vem, Ëe je kdo na tej konferenci zvedel
toliko o novostih in naËrtih v mobilni tehnologiji kot jaz. In to samo
zato, ker sem uporabljal konkurenËnega Sony Ericsson P-800.
Sony Ericsson T68i z majhnim foto prikljuËkom, ki sem ga dobil ob
nakupu, sem do sedaj naredil samo dve, tri slike
in jih poslal preko MMS na svoj e-poπtni naslov,
da sem videl, kako vse skupaj deluje. Pa πe
zastonj je bilo takrat. DrugaËe pa sem slab
uporabnik mobilnega telefona. Uporabljam ga
æe 14 let (prvi ni bil GSM, ampak je deloval preko
radio zveze na domaËo postajo, vezano na
telefon) in πe zdaj uporabljam samo tipki za
vklop in izklop. Torej izkljuËno samo za
pogovore. NiË SMS sporoËil, GPRS moænosti,
interneta, raznih Planet reπitev itd. Telefon je
za mene samo sredstvo za pogovor. Za 15-letnega
sina sem, kar se mobilnih telefonov tiËe, æe trda stara
buËa. Za mlado generacijo pa je poznavanje celotne tehnike nekaj
samoumevnega. Mobilni telefon, Ëe mu bomo πe tako rekli , v
katerem bo dlanËnik, foto, video in avdio zajem, glasbeni
predvajalnik, moænost plaËevanja, mali PC s programi in mogoËe
πe TV in radio, ima pred seboj lepo prihodnost. Zna se zgoditi, da
bo naprava z vsemi temi zmoænostmi kmalu postala
Ëlovekov
“najboljπi prijatelj”. Bolj verjetno pa je, da
bo naπ “Big brother”.
Tehnika
Zaenkrat je telefonov z
moænostjo foto, video in
avdio zajema samo
za vzorec. ©e
manj jih je z
dodatno
moænostjo
Za koga je primerna digitalna kamera v
mobilnem telefonu?
Zdaj je to vpraπanje podobno tistemu, na katerega sem odgovarjal
æe pred petimi leti. Za koga so primerne digitalne foto kamere? V
tem trenutku lahko reËem povsem podobno. Samo za poslovno
rabo. Telefoni s to moænostjo zdaj πe niso poceni, poπiljanje datotek
prek mobilnega operaterja prav tako. Torej za mnoæiËno uporabo
bo treba poËakati na veË telefonov s to moænostjo, viπjo kakovost
slike in predvsem niæjo ceno MMS storitve. Za poslovnega Ëloveka,
kjer pa sta Ëas in predvsem informacija zlato, lahko reËem, da je
fotografiranje s telefonom odliËna moænost tako za shranjevanje
kot poπiljanje informacij. NiË ni drugaËe kot pri zaËetku uporabe
digitalne kamere. Sprva draga in z majhno πirino uporabe, v nekaj
letih pa æe sprejemljiva cena in mnoæiËna uporaba. Kako mi je P800 kot “poslovneæu” priπel prav, pa v nadaljevanju.
Vizija
Sam nisem prevelik redoljub, ljubitelj vse nove tehnike in njihovega
popolnega spoznavanja. ©e najmanj me zanimajo navodila. Tehnika
me zanima samo toliko, kolikor jo potrebujem. »eprav imam svoj
Nekateri telefoni imajo kamero æe vgrajeno, na druge pa lahko foto enoto
priklopimo, kar je nerodno in zamudno. Je pa telefon zato manjπi in ga
lahko nadgrajujemo z razliËno kakovostjo kamer.
30
e-fotografija - junij, julij 2003
organizatorja.
Takega z
vodometom, pa
πe Bill Gates ni
napovedal. Pa gre
tehnika tako hitro naprej,
da bo lahko æe ob izidu revije
na trg priπlo nekaj novih
modelov. Sam sem preizkusil Nokio
7650
in dva Sony Ericssona, T68i in P-800.
Predvsem
slednji me je navduπil in mi æe nakazal, v
kakπen nakup
me bo tehnika prisilila prav kmalu.
Ti telefoni me niso zanimali z vidika telefonskih pogovorov, njihovih
nastavitev itd. Telefoniraπ, sliπiπ klicanega, piπeπ SMS sporoËila,
nastavljaπ melodije, zvonjenje itd. Enako kot na navadnem
mobilnem telefonu. Zanimala me je samo moænost zajema slike in
uporabnost le-te. In tu lahko reËem, da smo zopet tam kot pri
“pravih” digitalnih foto kamerah. Pomemben je namen, za katerega
bomo zajeto sliko uporabljali. Slika je dobra za svoj namen. In kar
nekaj fotografij s temi telefoni sem posnel za pravi namen.
Nokia 7650 me sicer ni navduπila. Ne ker slika ne bi bila dobra ali
se ne bi dalo delati z njim. Nasploh meni osebno telefoni te znamke
nikoli niso bili vπeË. Predsodek paË, kot mislim, da nikoli ne bom
lastnik nobenega nemπkega avtomobila. Enostavno mi niso vπeË.
Telefon T68i je zame predober. Uporabljam ga zgolj zaradi sinovega
prepriËevanja, kako je to prava izbira zame, predvsem ker je majhen.
V prejπnjem telefonu, Motoroli, mi je “crknila” baterija in sem zaradi
akcije raje kupil nov telefon kot baterijo za starega. In ker to ni test
telefonov, ampak preizkus uporabnosti slik iz njih, to lahko zapiπem.
P-800 pa je zame druga pesem. Zaenkrat je πe prevelik in preteæak,
z zame preveË nastavitvami, ki jih ne potrebujem, in foto zajemom,
ki me πe ne zadovolji. Sam sem bil vedno vajen foto kamer in s seboj
bom πe nekaj Ëasa raje nosil mini kompaktno kamero in telefon
posebej. Vendar v letu ali dveh bodo telefoni s foto zajemom æe
tako kakovostni in cenovno dosegljivi, da bodo marsikoga
prepriËali, da fotodigitalne kamere sploh ne potrebujeveË. Tudi
nisem kakπen pomemben poslovneæ ali odvisneæ od stalne
prisotnosti za klicoËe, da bi moral telefon vedno imeti pri sebi. Sem
Sony Ericsson P-800 æe nakazuje, kam gre
tehnologija. V vaπi dlani bo vse od mobilnega
telefona, dlanËnika, foto, video in audio zapisa,
malega raËunalnika z osnovnimi programi za
pisarniπko rabo in obdelave fotografij, videa in
audia.
samo majhen “druæinski”
podjetnik, ki si, Ëe je le mogoËe,
vzame prosto. VËasih
GSM za lastni mir enostavno izklopim. Ste æe poskusili to narediti
med tednom za dan, dva? Toplo priporoËam. Kot po uri, dveh
mencanja najti WC. Kakπno olajπanje.
Vendar kot poudarjam, da brez digitalne kamere ne bo πlo, Ëe boste
πe æeleli fotografirati, tako kmalu ne bo πlo brez telefona z MMS
zmogljivostjo in s tem posredno tudi z vgrajeno foto kamero.
Predvsem vas bodo drugi uporabniki MMS-ja prisilili v nov nakup.
Poπiljali vam bodo slikovne informacije, vi pa si jih ne boste mogli
ogledati.
Preizkus foto lastnosti
»e si fotograf, vajen druæinske fotografije na foto papirju, potem
moraπ pozabiti na kakovostno fotografijo iz teh naprav. Miniaturna
optika, mini CCD in moËno stiskanje datoteke naredijo svoje. Tudi
sami proizvajalci priznavanjo, da bodo te tri lastnosti kljub dvema
milijonoma toËk v telefonih glavni vzpodbujevalec uporabe pravih
digitalnih foto kamer. Torej o foto kakovosti ne gre govoriti. Seveda
pa so prednosti drugje. Sam vam jih bom prikazal kar iz svojih
praktiËnih izkuπenj.
Z isposojenimi mobilnimi telefoni je zaËel nastajati MMS
dnevnik mojega potovanja in preizkus uporabnosti teh
naprav.
Pregled nastavitev
Najprej sem dal naprave v pregled svojemu sinu. Kot
sem jaz vËasih bral vse, kar je bilo zapisanega o fotografiji,
on danes vsrka, kar piπe o mobilnih telefonih. Polnitev baterije,
pregled koliËine spomina, zmoænosti telefona in kamere in
predvsem pregled navodil in priklop na raËunalnik je najbolje , da
opravi najprej nekdo drug. »e kaj ne gre, vsaj veπ, kdo je kriv. Nokia
7650 se mi je zdela prevelika in nerodna za uporabo, zato sem mu
dovolil, da jo odnese s seboj in jo preizkusi sam. In “mulc” jo je
dobesedno preizkusil tam, kjer je to sveto prepovedano. Kje drugje
kot v πoli med poukom. Namesto da bi prepisoval s table, je zapiske
profesorja enostavno posnel, zraven pa πe zvoËno zabeleæil
predavanje. Ni slabo. Mulc misli s svojo glavo, a namesto da bi v
πoli zapisal snov, je doma porabil precej Ëasa, da mu je prek IR
povezave uspelo presnesti slike in jih nato iztiskati s tiskalnikom.
Lepljenje izpisov v zvezek pa je nepomembno analogno delo. No,
vsaj nauËil se je nekaj novega. Tehnologijo je treba izkoriπËati in
na æalost se tega πe premalo zavedamo. Sam v njegovih letih nisem
Razlika med kamero v telefonu in “pravo” kamero se vidi æe v velikosti
optike. Manjπe je tudi CCD tipalo. Æe samo ti dve lastnosti bosta
fotografijam iz telefona onemogaËali konkurenËno
kakovost kompaktnim digitalnim kameram. Za svoj
namen, danes predvsem poslovno uporabo pa je mali
telefon s kamero odliËen pomoËnik. Fotografija oziroma
zajem slike pa postaja vse bolj domena zabave.
Predvsem mladi bodo ob pocenitvi teh telefonov njihovo
novo moænost z veseljem izkoriπËali.
UMTS, pa zna
prinesti revolucijo.
Tu se telefon z digitalno kamero zelo izkaæe. Vsega si nikakor ne morete
zapomniti, kar vam hoËe sporoËiti predavatelj. Enostavno vklopite
snemanje zvoka in fotografirate predstavljene grafe. Kasneje si lahko v
miru naredite glavne zabeleæke. Namesto vaπe glave za vaπ boljπi spomin
skrbi spominska enota v telefonu.
Pomembno informacijo pa lahko æe v naslednjem trenutku s pomoËjo
MMS-a poπljete na drug telefon ali na elektronsko poπto.
Nekaj takega bi potrebovali profesionalni fotoreporterji. V SLR kamero
bo treba vgraditi moænost neposrednega prenosa slike prek GSM
povezave.
Fotografija starega dela Stockholma je posneta kar iz hotelske sobe. Sony P-800. PoveËava 10 x 13 cm. Informacijo imamo. Nekaj se vidi, bo rekel
fotograf. Ni pa kakovosti, kakrπno si druæinski fotograf æeli. PoËakajmo na nove naprave z viπjo zmogljivostjo.
smel uporabljati kemiËnega svinËnika, niti malega digitrona. Lahko
pa smo se lomili raËunati z “rechenshibarjem”.
P-800 sem vzel s seboj in opravil v nekaj dneh odliËen preizkus v
praksi. Takoj si opaæen. S plastiËnim svinËnikom nekaj riπeπ po
napravi, tipkaπ tekste, zapisujeπ zvok in pregledujeπ slike. Za veËino
ljudi je to πe velika novost. Pridem na ©vedsko in na hodniku pred
konferenco malo fotografiram, gledam slike, poizkuπam kakπno
poslati in glej ga zlodja, vsi gledajo v to malo Ëudo. Pa kaj ste vsi za
Ëasom, da ne poznate tehnike?! Sicer pa, tudi sam sem jo v roke
prijel πele pred dnevi. In opaziπ, da tudi razviti Evropejci, novinarji,
tehniki, prodajalci itd. πe niso preizkusili sodobne tehnike. Postavi
se prvo vpraπanje, koliko jo v resnici æe potrebujemo. Dobro jo je
imeti, toda samo Ëe nam v resnici sluæi. Kar se mobilne telefonske
tehnike tiËe v pogovoru spoznaπ, da smo Slovenci zelo visoko. Pa
pridejo Korejci iz Samsunga in tiho opazujejo. Ponudim telefon na
ogled in priËne se debata. Kmalu izvem, da so æe pripravili telefone
s podobnimi lastnostmi, samo da ima za mene kot fotografa celih
dva milijona toËk. Ga imate tu za pokazati, sem vpraπal. A πe ne,
bo pa kmalu. Imel bo to in to, njegove zmoænosti bodo take in take
itd. No, pa sem zvedel nekaj novega, predvsem pa, kaj vse nas Ëaka
v novih tehnologijah. Le kam beæi ta svet?
Fotografija
S telefoni sem pridno fotografiral. NajveË sem uporabljal P-800.
Velikost slike je samo cca. 80 KB. Telefon ima 12 MB notranjega
spomina za posnetke in πe moænost zunanje spominske enote
MemoryStick Duo. Zato prostora ne zmanjka. In fotografiram vse,
kar mi pade na pamet. Na konferenci sledi novo preseneËenje. Ob
predavanjih so veliko podatkov v obliki grafov prikazali prek LCD
projektorja na platno. »e sam govor lahko πe nekako spremljam in
zapisujem pomembne podatke, grafe nikakor ne morem. Kljub slabi
svetlobi preizkusim kamero. In pridem spet do spoznanja, da
najslabπa kamera z najenostavnejπo avtomatiko v πe tako slabih
pogojih vedno naredi solidno fotografijo. To ni samo “trotl”,
kakrπnega poznamo fotografi. Lahko bi dejal “super trotel”.
»e imate dovolj zmogljivo kartico v telefonu, si lahko posnamete kar cel
film. Sin je v kinu samo fotografiral. “Poglej, kateri film se vrti”.
LoËljivost seæe do 640 x 480 toËk. Datoteka v RGB TIFF obliki je velika
900 K. Tu pa se najlepπe pokaæe, da πtevilo toËk pove zelo malo.
Mini objektiv, majhen CCD in velika kompresija veliko vplivajo na
kakovost konËne slike in to bo vedno slabost kamer na mobilnih
telefonih. Programska oprema za korekcijo slike pa ni zanemarljiva.
Lahko nadziramo svetlost, kontrast, ostrino, korekturo beline itd.
- kot na pravi digitalni kameri, samo da nastavitve nastavljamo s
svinËnikom na zaslonu.
Vendar telefon s foto zajemom ni in nikoli ne bo namenjen fotografu,
ki je vajen in potrebuje viπjo kakovost . Veliko uporabnikov telefonov
naslednje generacije, ki jih zanima bolj informacija in zabava, pa
bodo s posnetim zadovoljni. Tudi v fotolaboratorijih se bodo morali
poËasi æe navajati na novo moænost. Fotografiraπ in slika se æe
prenaπa v fotolaboratorij. Me prav zanima, kdo od fotolaborantov
se bo pri nas prvi povezal z mobilnim operaterjem, ki bo omogoËal
takojπnjo povezavo z njegovim laboratorijem.
Nokia 7650 nima zunanje spominske enote, v P-800 pa lahko
vstavimo MemoryStick Duo. Iz Nokie moramo slike prenesti prek
MMS-a na naπ e-naslov, kar ni zanemarljiv stroπek. Lahko
uporabimo brezæiËni prenos IR in Bluetooth povezavo in prenesemo
datoteke v raËunalnik. Kabelska povezava ni moæna. P-800 pa lahko
prikljuËimo na poseben nastavek, tega prek USB kabla priklopimo
na raËunalnik in prenesemo datoteke. Seveda obstaja tudi moænost
MemoryStick kartico vstaviti v Ëitalec kartic. Priloæen je tudi adapter,
v katerega vstavimo MemoryStick Duo, tako da lahko uporabimo
tudi stare Ëitalce, ki nam berejo samo veËje MemoryStick kartice
prve generacije.
Kakπna je kakovost slike, se kot vedno ne da odgovoriti. Zopet
poglejmo, za kaj jo potrebujemo. »e vzamem, da imam zabeleæene
vse grafe, da sem æelene fotografije lahko poslal tako na e-poπto
kot drugim na telefon, so zelo zadovoljive. Poslovneæu so æe sedaj
te naprave odliËen pripomoËek. »e pa ocenjujem s pogleda
druæinskega fotografa, si s temi fotografijami ne bi dal izdelati foto
albuma s potovanja. Marsikoga bo zadovoljila moænost in kakovost
ogleda slik na raËunalniπkem ali TV zaslonu. Tu je Sony æe naredil
doloËene korake. Skoraj vse njegove naprave za zabavno
elektroniko imajo moænost sprejemanja MemoryStick kartic. Iz
telefona jo vstavite v TV sprejemnik in program sam priËne s
prikazom fotografij.
Brez mobilnega telefona zdaj ne gre veË. Vedno ga nosimo s seboj.
»e ima πe moænost zajema slike, toliko bolje. Fotografije s sejmov,
predavanj ali rezervnih delov, ki jih potrebujemo v podjetju, so lahko
zelo hitro na telefonu ali raËunalniku sodelavcev. Za vse druge
uporabnike pa so zaenkrat ti telefoni samo draga igraËa. Torej
Matjaæ Intihar
odloËitev je, kot vedno, na vaπi strani.
Na mobitelovih internetnih straneh si lahko ogledate razliËne
MMS dnevnike znanih slovencev.
http://www.pinkponk.com/mms/mms_dnevnik.asp
»e ni pri roki “prave” digitalne kamere, potem nam za informacijo dobro
sluæi tudi kakovost foto zajema iz telefona. Sliko vsaj imamo. »e je zaradi
res slabe kakovosti ne bomo dali izdelati v fotolaboratorij, potem jo bomo
prijateljem vsaj pokazali na raËunalniπkem ali TV zaslonu.
Mobilni telefon je zdaj nepogreπljiva naprava v naπih rokah. Karkoli vas
zanima, zapis slike in informacije, je vedno pri roki. Fotografiral sem
foto izloæbo na letaliπËu v Frankfurtu in sliko poslal trgovcu v Slovenijo.
Za dokaz, da je marsikatera kamera draæja v NemËiji kot pri nas, je
slika zadovoljiva.
Kako je svet majhen. Na letalu iz svetovnega letalskega kriæiπËa v
Frankfurtu sreËaπ mnogo zanimivih ljudi. Naπih politikov na letalu nisem
posnel, pa bi jih lahko v dokaz, da se res vozijo z rednimi letalskimi
linijami. P-800 v rokah in slika skupine Sestre je tu.
e-fotografija - junij, julij 2003
31
10 filmov, prosim!
Maj je mesec ljubezni. Ne vem kaj je meni Amor namenil s svojo puπËico.
mislim, da se je letos poπteno zmotil. Æe drugiË v tem mesecu me je
ustrelil z napaËno. Tokrat sem πe bolj posegel po filmu in πe boljπi
analogni foto kameri. Le kaj mi je, sem se spraπeval. Prej æe dve leti nisem
povohal filma, sedaj pa kar dvakrat v enem mesecu. Nekaj hudo narobe
je z mano pravijo kolegi, ko jim povem svoje nove foto dogodivπËine. No
pa po obrazloæitvi spoznajo moj vzrok za manjπi flirt s filmom. NiË
posebnega. Tako malo na hitro, da ne pozabiπ kako gre analogno.
Najprej sem πel streljat s filmom Schumacherja,
nato pa me je doletelo delo, za katerega sem æe
pred davnimi leti rekel, da ga ne bom opravil veË.
Pa se zareËenega kruha ponavadi najveË poje in
sem sprejel proπnjo kolega, za fotografiranje
poroke. In podobna pesem kot pri prejπnjem
Ëlanku, v katerem sem uporabil film, se je dogodila
tudi tu. Sedaj si analogne kamere nisem sposodil
iz vidika poveËav, saj me do 30 x 45 cm D60 v
popolnosti zadovolji. Problem je bil v hitrosti dela.
predvsem sproæilca in shranjevanja. Zapisal sem
æe, da “cenene” digitalne SLR kamere niso
namenjene za resno delo, kjer æelimo iz motiva
iztisniti najveË. »e bi imel EOS 1Ds, potem ne bi
πel v foto trgovino, si nadel temna oËala in Ëepico
in kupil 10 filmov. In sem si moral zopet sposoditi
analogno kamero. EOS 1v mi je kar pristajala,
ampak æal ni bila digitalna dvojËica 1Ds.
Kar malo z nostalgijo sem pogledal kamero in
nastavitve na njej, potem pa v njo vstavil film. Tega
dela ne pozabiπ tako hitro. Po toliko Ëasa pa te
vseeno malo stisne, ko zapreπ pokrov. Je film
vstavljen pravilno ali ne? Leta brez prakse le
pustijo malo dvoma. Sem pa takoj opazil æe znano
razliko. Hitrost ostrenja in predvsem proæenje je
32
z profesionalno kamero neprimerno hitreje.
Pa me ti dve lastnosti pri D60 nista toliko motili.
Bolj moteËe je, da po sproæitvi kamera potrebuje
cca. sekundo do dve, da je pripravljena na novi
posnetek. Seveda Ëe ne fotografiramo s tremi
posnetki v sekundi. To pa ni primerno za tak naËin
fotografiranja, kot sem ga fotografiral sam. In Ëe
æeliπ vseskozi spremljati dogajanje, v tako
pomembnem trenutkih moraπ biti prepriËan, da
bo kamera sproæila takrat ko æeliπ. Verjemite da
so danes tudi najcenejπe analogne SLR kamere
primernejπe za resno delo, kot povpreËne
digitalne, pa Ëe je njihova cena tudi 500.000 sit.
Govorim o kameri, ne o konËnem izdelku. Film se
v mnogih elementih æe z D60 ne more veË
primerjati. Kaj πele z boljπimi.
Danes si SLR analogno kamero lahko sposodiπ
na vsakem koraku. Zares dobrih digitalnih SLR
je pri naπih fotografih zelo malo. Torej si je niti
sposoditi ne moreπ. In Ëe sem hotel dobro delati,
“evo me“, zopet v foto trgovini s filmi.
Skoraj za v rubriko “Saj ni res, pa je”. Vendar
situacija te prisili v izbiro med uporabo
neprimerne kamere ali pa izposojo neËesa kar æe
dolgo nisi dræal v roki, veπ pa da dobro deluje.
e-fotografija - junij, julij 2003
In tu je ves Ëar, zakaj πe izbrati analogno in film.
»e tehniko poznaπ, potem jo znaπ v doloËenih
okoliπËinah tudi izkoristiπ. In to æelim vsem vam
fotografom, v digitalni razlagi tudi dopovedati.
Kar ste znali pred leti, oziroma s pomoËjo
analogne kamere in filma vam bo πe kako prav
priπlo v novi digitalni tehniki. In Ëe veπ kako deluje
film, potem tudi veπ, kdaj in kako ga πe uporabiti.
Prav tako tudi tehniko samo. Film je fotografova
prva ljubezen. Te pa ne pozabiπ nikoli. In Amor
mi s svojimi puπËicami to dopoveduje. Vendar æe
konec leta priËakujem digitalno kamero, ki mi bo
za normalno ceno, Ëe temu sploh lahko tako
reËemo nudila veliko. Æe dolgo sanjam o telesu
EOS 3 in digitalnem delu EOS 10D ali πe malo bolje.
In takrat analogne kamere in filma zares ne bom
veË potreboval. Tako, malo za hobi, Ëez Ëas pa
se πe ne ve?
Rezultati
Dobro poznam tako film kot digitalni zapis. Kot
profesionalni skenerist, sem jih dal toliko skozi
roke in digitalizacijo, da filma niti ne æelim veË
videti. na sreËo se v mojem poslu, grafiËne
priprave vse veË uporablja digitalno. Bobenski
skener, zavrtim samo πe dva do trikrat na mesec.
Sicer v mojo πkodo, ampak laæje delo in gledanje
v nebo tudi nekaj stane. Kje so Ëasi, ko sem samo
za en sken raËunal 100 in mnogo veË DEM. Ja prav
ste prebrali. Pa se ne obremenjujem s starimi
zasluæki kot se πe nekateri fotolaboranti, po starih
film Ëasih. PaË naπel sem si drugo dobro plaËano
delo.
Æe dolgo vem, da je film samo πe za nostalgike
ali tiste, ki si πe ne privoπËijo digitalne SLR kamere.
Na æalost vam ne smem pokazati posnetih
poroËnih fotografij. Æelja mladoporoËencev paË.
Toda verjemite mi. Takega zapisa kot ga dosega
æe D60, v beli barvi obleke tako v senci kot
direktnem soncu, na filmu ne dobite. Ne vem kako
je z konkurentoma Nikon D100 in Fuji S2pro. Sam
na film niti pomislil nebi, Ëe ne bi bila D60 obupno
poËasna pri shranjevanju datoteke in ponovnem
proæenju. Res da poroko ne moremo primerjati z
hitrimi πporti, toda vseeno se za fotografa dogaja
toliko hitrih reËi na enkrat, da velik del dogajanja
enostavno spremlja samo skozi iskalo. In ko mi
je uspelo s EOS 1V na film zabeleæiti vsaj πtiri
posnetke, bi D60 komaj shranil sliko. »e bi bil
profesionalec, bi mi æe dolgo delal druæbo digitalni
EOS 1Ds. Tako pa, si moram pomagati z
iskuπnjami iz preteklosti in Ëuditi znance, kaj pri
meni πe dela analogna kamera.
SrËno upam, da bo konkurenca Canona kmalu
zaæivela in jim vrgla poleno pod noge. Amaterji
smo prikrajπani tako za njihove dobre objektive,
kot vrhunsko digitalno tehniko. Enostavno so
predragi, da bi o njihovi kakovostni ponudbi sploh
razmiπljali. Tudi tu se je æe naredila selekcija. »e
s tehnologijo sluæiπ, torej si profesionalec, potem
jo imaπ. Za nas ostale smrtnike pa je na voljo samo
povpreËna tehnika, ki pa vseeno stane pol
milijona tolarjev. Kot vedno povdarjam za malo
denarja malo muzike. Oziroma πe vedno boπ
moral v posebnih primerih poseËi po analogni
kameri in filmu. PriËakujem kaj boljπega in seveda
cenejπega, da mi bo D60 samo πe druga digitalna
kamera. Sedaj je namreË pri resnem delu æe
dvakrat bila kot odliËna sopotnica analogni.
In 10D je nadaljne vpraπanje. EOS 10D, mi ni toliko
pihnil na duπo, da bi se odloËil v menjavo. Je
hitrejπi v vseh pogledih za polovico. Ampak πe
vedno daleË od 1Ds. 10D kupi tisti profi, ki nima
veË “many” in posla. Saj sem æe zapisal “za revne
profije” in ostale smrtnike. Torej, πe bom Ëakal
in πparal za digitalno EOS 3. Ostali za digitalni
F100, Dynax 9 itd. Do takrat pa kolegi, ne πe
prodati vaπih analognih refleksov. MogoËe ga
Matjaæ Intihar
bom πe kdaj potreboval.
Paradoksi v slovenski
digitalni fotografiji
»e pogledam kakπen razcvet digitalnih
minilaboratorijev je v Sloveniji, bi lahko
pritrdil, da spadamo med vodilne dræave na
tem podroËju. Razvoj je n.pr. v NemËiji bolj
poËasen (tako predvidevam iz mojih
kontaktov v tujini), kot pri nas. Imam
obËutek, da moramo za vsako ceno imeti
najnaprednejπe stroje, kaj in kako z njimi
proizvajamo, to je pa æe drugo poglavje.
Nedavno sem se pogovarjal z nemπkim
tehnikom, ki je instaliral digitalni
osvetljevalni stroj v Ljubljani. Oba sva priπla
do zakljuËka, da ti avtomatski digitalni
minilaboratoriji zapeljujejo fotografe k
masovni produkciji povpreËne kvalitete. Kje
so Ëasi, ko se je fotograf posvetil svojemu
izdelku, ko so ljudje prihajali k pravemu
mojstru, da bi jih ovekoveËil tako, kot samo
on zna. V danaπnji silni naglici izgleda, kot
da to ni veË moæno. Fotografi tarnajo, da jim
tega nihËe ne bo plaËal in se spustijo na
amaterski nivo, medtem ko amaterji tarnajo,
da so slike slabo izdelane. Tako je nastala
situacija, ko se maËek vrti v krogu, loveË svoj
rep.
V tujini takπnega razvoja in hkrati propada
klasiËne fotografije ne zaznamujejo tako
hitro kot pri nas. Tam se πe vedno loËuje
produkcija za amaterje in strokovno
izdelana fotografija, naj bo to klasiËna ali
digitalna. Zakaj, se spraπujem, niso fotografi
pripravljeni vloæiti malo veË Ëasa v izdelavo
kvalitetne fotografije. V tujini πe dandanes
obstajajo studiji, ki izdelujejo mojstrske
fotografije, tudi pri nas jih je nekaj, resda
redki, ampak so πe. Kako lahko potem le-ti
preæivijo, saj jim njihovega truda
(navidezno) tako nihËe ne plaËa? Spraπujem
se, kako lahko ti fotografi potem πe
obstajajo?
MogoËe ni prave ponudbe, ker se ljudje
prehitro zadovoljijo s tem, kar dobijo?
PrepriËan sem, da je kar nekaj ljudi, ki bi bili
pripravljeni plaËati nekaj veË, Ëe bi res dobili
kvalitetno izdelano fotografijo. Spoπtovani
fotografi, tudi z digitalnimi minilaboratoriji
lahko izdelujete visokokvalitetne
fotografije, seveda je potrebno nekaj vloæiti
tudi v znanje in si vzeti nekaj veË Ëasa za
obdelavo. Mislim, da je reπitev tudi v novem
naËinu razmiπljanja. »e vzamemo za primer
izdelavo poroËnih fotografij, v pol ure ne
boste “sprintali” kvalitetnih fotografij, vzeti
si je treba nekaj Ëasa za pregled posnetega
materiala, narediti izbor, izdelati
profesionalne korekcije - le tako boste lahko
dali iz rok kvalitetni proizvod, ne pa
masovne πare.
V kratkem bo aktivna moja internetna stran,
kjer se bodo na forumu predstavili
ponudniki kvalitetnih storitev. PrepriËan
sem, da imamo pri nas dovolj dober
potencial, da spremenimo situacijo na bolje.
Franci Mueller
Fotonasveti 10 sekund za reportaæo
So primeri, ko se navadnemu smrtniku pokaæe priloænost, da fotografira osebo, ki je pred njim samo v tistem
trenutku in nikoli veË. Kako se obrniti v taki situaciji, da bo fotografija uspeπna? Kar precej ljubiteljskih fotografov
je Ëakalo Schumacherja pred parkiriπËem v Novi Gorici, kjer ga je Ëakal helikopter za polet proti Zeltvegu.
»akanje na zvezdo je bilo dolgotrajno. Toda od trenutka, ko ga je v krvavo rdeËi Alfi 156 GTA naπ komentator
F1, Miran AliπiË, pripeljal na parkiriπËe in so varnostniki odprli vrata avtomobila, je minilo samo nekaj sekund,
da je Michael æe sedel v helikopterju. Po konËanem dejanju sem sliπal besede nekaterih, ki so gledali posnetke
na svojih TFT zaslonih: “Saj ga niti na sliki nimam, tako hitro je πlo vse mimo!”
Kadar fotografiraπ povsem nepredvidljive dogodke in niti ne veπ,
Ëe boπ æeleni motiv sploh ujel, potem je priprava nanj πe toliko bolj
pomembna. Ne æelite si preveË. »e bo v takih primerih samo eden
posnetek uspeπen, ste naredili veliko. Dobesedno celotno delo sloni
na enem samem trenutku. In Ëe v tistem trenutku nisi na pravem
mestu, s pripravljeno kamero v rokah in kanËkom sreËe v æepu,
potem z uspeπno fotografijo ne bo niË. Da boste tudi vi vsaj malo
pripravljeni na fotografiranje edinstvenega trenutka, sem opisal
del priprav in potek dela za njegov zajem. Seveda tudi z opisom
uporabljene opreme. In πe neko pomembnost vam Ëisto potihem
razkrijem æe v uvodu. Zaradi doloËenih okoliπËin in zahtev naroËnika
sem s seboj vzel tudi analogno kamero in film.
Dva dni priprave, dve zapisani strani in samo
nekaj sekund fotografiranja!
Biti poklicni reporter ni lahko. Ob vsakem Ëasu moraπ biti na dosegu
roke naroËnikom, s seboj nositi nekaj deset kilogramov opreme,
se boriti za akreditacije, Ëakati na dogodek, gibanje pomembne
osebnosti, paziti na nepredvidljivo gibanje mnoæice, da ti ne zastre
pogleda ali te ne zapre medse in vËasih πe na komolce varnostnikov.
PoËasi pa ti delo postane navada in od dogodka do dogodka gre
vse po ustaljenem vrstnem redu.
Sam nisem poklicni fotoreporter. Sem pa skozi dolga leta v fotografiji
posnel kar nekaj pomembnih dogodkov, tako da imam odgovore
tudi za zahtevnejπa dela æe vnaprej pripravljene. No, preseneËanja
so vedno moæna, vendar jih z znanjem in izkuπnjami lahko obvladaπ.
Bog ne daj, da naroËniku ali uredniku ne prineseπ æelene fotografije.
Velika veËina tudi zelo pomembnih dogodkov poteka po nekem
vrstnem redu. Samo poznati moraπ tok dogajanja, vedeti kdaj in
kje je πtart, kdaj delaπ fotografijo za motivne fotke, kje je cilj dogodka
in na koncu slavje, na katerem tudi udeleæenci vsaj nekaj sekund
pozirajo. Pri takih reportaæah samo ne smeπ spati in sanjati. Prideπ,
poËakaπ, posnameπ πe zadnje dejanje in lahko greπ zadovoljen
domov, saj si na digitalcu æe takoj po dogodku ogledaπ fotke. Za
sladico poπljeπ samo πe svoje digitalno zajete fotografije po
elektronski poπti naroËniku ali oddaπ v fotolaboratorij in delo je
opravljeno. »ista rutina za mnoge fotoreporterje.
»e pa vnaprej ni niË pripravljeno in organizirano in morda samo
veπ, kje in kdaj se bo nek dogodek zgodil, potem je veliko odvisno
od sreËe, prilagodljivosti in hitrosti reagiranja. Nikoli ne veste, kdaj
bo Schumacher ali katera druga zanimiva oseba spet dobesedno
tekla mimo vas. To ni shod politikov, kjer se vsi zavedajo, da
potrebujejo naklonjenost boljπih Ëasopisov in revij.
»etrtek 14.maj, 16.45 “Prosimo, Ëe za naπe podjetje, ki se ukvarja
s helikopterskimi prevozi, fotografirate zanimiv dogodek. Izpred
hotela Perla v Novi Gorici bomo med 9.00 in 10.00 s helikopterjem
odpeljali znano osebnost. Za lastne potrebe æelimo imeti tudi veËje
poveËave.”
Takoj mi je bilo jasno, da gre za prevoz Michaela Schumacherja v
Zeltveg. O tem so pisali æe v dnevnem Ëasopisju. Nisem profesionalni
reporter, zato sem v mislih v trenutku preπel skozi vse mogoËe
dosedanje izkuπnje in vpraπal za potek dogajanja, kakπne so æelje
naroËnika, kdo je vodja varnostne sluæbe, je moæen dogovor s
Schumacherjem za gasilsko sliko s kapitanom helikopterja in
predvsem, koliko Ëasa bomo imeli na voljo.
Æelje so bile velike, dobil pa sem samo zagotovilo, da je z varnostno
sluæbo vse dogovorjeno.
16.50 Po kratkem pogovoru z naroËnikom sem se zavedal, da je
veËina pogojev za dobro fotografijo odvisna samo od mene. Vse
drugo pa je bilo v rokah dobre volje Ëloveka, ki se mora dobesedno
skrivati pred fotografi in navadnimi smrtniki, ker ga, kjerkoli se
pokaæe, cukajo za rokav in æelijo vsaj avtogram. Ker Schumacher
ni naπa domaËa “zvezda”, ki se æeli Ëimbolje in predvsem Ëimdlje
nastavljati pred objektive in mnoæice, sem se zavedal, da me Ëaka
teæko delo, ki bo najbræ trajalo samo nekaj sekund. Skok iz
avtomobila, najbræ pozdrav s pilotom in æe bo skrit v helikopterju.
Vedno predvidevaj najslabπe moæne poti in vsaka podarjena
sekunda bo zelo dobrodoπla.
Vpraπanj je bilo neπteto, odgovorov pa sem imel zelo malo. Na koncu
sem zaradi nepredvidljivosti dogodka priprave skrËil samo na
posnetek za naroËnika. ©e ta se bo najbræ zgodil v beænem trenutku
pod budnim oËesom osebnih varnostnikov. Nobene reportaæe od
hotela do poleta, samih fotk v hotelu, med voænjo do helikopterja,
Ste ga æe mogoËe videli v nedirkaπkih oblaËili? Najbræ ne. Pomembno je, kam se postaviπ, ko se akcija zaËne. »e ne bi bil pozoren, kje bo πel
varnostnik pred Schumacherjem, bi se lahko zgodilo, da bi mi pokril motiv. Tako pa je prvi varnostnik æe levo od mene, saj je pokrival desno stran,
drugi pa je πe za Schumacherjem. »isti strel in to s πirokokotnim objektivom. V naslednjem trenutku sem æe tekel na novo mesto za fotografiranje.
»e bi zamudil samo trenutek in bi πel varnostnik mimo mene, do helikopterja ne bi veË priπel. Za avtomobilom je stal ljubitelski fotograf, ki ima πe
vedno prst pripravljen za pritisk na sproæilec. Ker ni gledal skozi iskalo analogne kamere, medtem ko je Shumacher stopil iz avta, je vse skupaj
zamudil. Naslednje priloænosti ni veË. »e æelite fotografirati, potem bodite pripravljeni na fotografiranje. Sam sem vseskozi motiv spremljal skozi
iskalo SLR kamere. Pogled stran od iskala je bil namenjen samo hitremu premikanju na naslednje mesto za fotografiranje.
34
e-fotografija - junij, julij 2003
pozdravljenjem z opazovalci. Dobiti bo treba Schumacherja pri
helikopterju in Ëe bo moænost, πe skupaj s kapitanom.
17.00 Rutina potegne prve poteze. Odpoved vseh aktivnosti za
naslednji dan in pregled opreme. Prvi nizek udarec. Vstati bo treba
ob 6.00. Ker ne fotografiram redno, poiπËem nahrbtnik z opremo.
Drugi udarec. NaroËnik potrebuje poveËave za plakat, digitalna
kamera EOS 1Ds pa ne bo dosegljiva. Imam samo D60. Kaj sedaj?
NiË posebnega, vzel bom svojo zapraπeno analogno trojko in nizko
obËutljiv film. Tretji udarec. Ker na film æe dve leti ne fotografiram,
sem jo posodil kolegu, dokler ne bo preπel na digitalca. Nekje bom
analogno SLR kamero æe πe staknil. Pregledam digitalni D60. Ta
bo za rezervo filmu in Ëe bom lahko, bom z njo fotografiral tudi druga
dogajanja. Formatiram spominske kartice, preverim πe stanje
rezervnih baterij in pogledam po optiki. Kateri objektiv izbrati.
Seveda misel na F1 takoj potegne na tele izbiro. Toda moj pravi
namen jutriπnjega fotografiranja je fotografirati v bliæini helikopterja,
kjer pa bo tudi mnoæica ljudi. Torej bom potreboval bolj πirok kot.
Na D60 sem privil 20 - 35 mm, kar mi zaradi velikosti tipala naproti
filmu prinese 32 - 56 mm. Na film kamero 35 mm formata, ko jo
bom dobil, pa bom vstavil univerzalni 28 - 135 mm objektiv. Film.
Nimam ga πe. Kupil ga bom kar naslednji dan v Novi Gorici. Upam,
da æe odprejo ob 8. uri.
Tehnika je delno pripravljena. Samo πe pogled na vreme za naslednji
dan in v lov na analogno SLR kamero.
23.00 Kolega Veljko JukiË je bil na nogometni tekmi med vozniki F1
in naπo “zvezdniπko” ekipo. Ob tej uri je bil æe na poti domov in na
moje veselje je bil njegov telefon æe vklopljen. Od analognih SLR
kamer ima staro EOS 5, vendar obljublja, da πe dobro deluje.
Petek 15.maj, 6.30 Z Veljkom kar na parkiriπËu preizkusiva delovanje
dobro iztroπene EOS5. Ker sem æe vajen digitalne kamere, malo
pogreπam sliko na TFT zaslonu. Bo æe kako, toliko pa πe nisem
pozabil, da ne bi vedel, kako se z analogno reËjo streæe. Shumi je
vËeraj dal zelo malo avtogramov, mi je πe dejal Veljko kot prvo
opozorilo. Skoraj nikjer se ni zadræeval. »e ne bo ravno najboljπe
volje ali Ëe se bo zelo mudilo, pazi na vsak trenutek. Sicer pa brez
kapitana helikopterja ne bo odletel, torej boπ imel informacijo, kdaj
bo v bliæini, iz prve roke. Da mi πe rezervno baterijo za analogno
EOS 5. Se vidi, da je fotoprofesionalec. In gas, grem do Nove gorice.
8.00 Ustavim se pred foto poslovalnico v Novi Gorici. Ker je æe odprta,
z velikim olajπanjem vstopim v trgovino. Sem prva stranka v novem
delovnem dnevu. Trgovec me spozna kot tistega, ki mu je æe veËkrat
na predavanjih nekaj nakladal v zvezi z digitalno fotografijo. Zato
toliko veËje zaËudenje, ko povpraπam po filmu. Ker je sonËno in
bom fotografiral zunaj na odprtem, vzamem film s samo 100 ISO
obËutljivosti. Fuji Reala 100 bo vredu. Drugega kaj pametnega nisem
videl, niti ne poznam veË.
8.15 V hotelu Perla poiπËem vodjo varnostne sluæbe. NiË posebnega
se ne bo dogajalo, mi pravi. Ne potrebujete nobene posebne oznake,
saj se bo Schumacher samo odpeljal iz hotela do helikopterja. Takoj
opazim, da je v Perli Schumacher samo prespal. NiË veË. Za vse
poskrbijo njegovi ljudje. DomaËini nimajo nobenega vpogleda v
dogajanje. Pelje me samo πe do sto metrov oddaljenega travnika,
kjer bo pristal helikopter in kjer æe Ëaka prvi domaËi varnostnik.
Ogledam si prostor, poiπËem moæni dovoz do travnika, da vidim,
kje se bo Schumacher pripeljal.
8.25 Burja vleËe kot za stavo. »eprav je nebo brez oblaËka, me sonce
ne ogreje. Vsaj na LjubljanËana, ki ni vajen moËnega hladnega vetra,
sonce nima pozitivnega uËinka. »akam helikopter, saj bi po
dogovoru æe moral priti. V daljavi za bloki se ga æe sliπi. Pristane
proti vetru in lepo diagonalno proti soncu. »e bodo vzleteli do 11.00
ure, bo lepa svetloba. Fotografsko razmiπljanje paË.
8.35 S kapitanom helikopterja se πe enkrat dogovoriva za moæne
scenarije. Vse je odvisno od Schumacherjeve dobre volje in mi lahko
samo z dvemi, tremi potezami, Ëe situacija omogoËa, malo
upoËasnimo dogajanje. Predvsem tisti, ki osebnost sprejema ali ji
odpre vrata, izkuπenemu fotografu lahko podari nekaj stotink
sekunde. Varnostniki in mnoæica pa nam lahko onemogoËijo
marsikaj, saj je njihovo gibanje nepredvidljivo.
Ker se polet ne predvideva pred 10. uro, si privoπËimo πe kavico.
Zelo prija umik z burje v zaprt prostor.
9.15 Dvajset metrov pred helikopterjem je parkiriπËe, na katerega
bodo pripeljali Schumacherja. Kar z avtom se odpeljem do tja in
parkiram na parkiriπËu. Ljudje se æe zbirajo okoli helikopterja in
Ëakajo prihod znane osebe. Burja πe vedno neusmiljeno brije, zato
sem s kamero samo malo pomeril svetlobo in πel v zavetje
avtomobila. Mnoæica je vse veËja. Naj se æe hitro zgodi. VeË bo ljudi,
veË bo teæav.
10.00 Za nekatere vse skupaj postaja æe dolgoËasno in muËno.
Vendar je prisotno vse veË ljudi. Da si izboriπ svoj prostor pod
Ko se je Schumacher enkrat udobno usedel na sedeæ in se naslonil nazaj, ga ni bilo veË videti. Vedel pa sem, da se bo πe pred vzletom sklonil k
sluπalkam za notranjo povezavo. VËasih je treba za posnetek, ki ga æeliπ, tudi kaj nastaviti. Fotografa Primorskih novic to dogajanje ni veË zanimalo.
Na svojem Nikonu si æe ogleduje fotografije. On je potreboval povsem drug tip fotografij.
Ni problem prestreËi osebo in narediti portret. Zavedal sem se, da bo
zgornji posnetek najteæji. Vse se je zgodilo spontano brez predstave za
fotografe. Mnoæica ljudi in varnostniki mi niso veË dovolili gibanja in
iskanja boljπega kota za ta posnetek. Tudi sam Schumacher je πel zaradi
bliæine ljudi πe hitreje do vrat helikopterja. »eprav sva bila s pilotom
dogovorjena, da bova poskuπala to dejanje Ëimbolje ujeti, pa v vsej silni
naglici ni pazil kam sem se postavil. Zato je prepozno ponudil roko in
Schumacher mi obraËa hrbet. Bolj levo se nisem postavil zato, ker smo
imeli dogovor, da bo na sliki tudi helikopter. Vendar v tej naglici ni Ëasa
za gasilske fotografije. Tudi varnostniki ti ne dovolijo preveË vnetega
fotografiranja. Ker so vseskozi z rokami usmerjali dogajanje in mi pustili
zelo malo prostora za Ëist posnetek, sem se odloËil za pokonËni izrez.
Lahko bi bilo bolje. Vendar sem moral v nekaj sekundah paziti na tri
elemente in roke varnostnikov.
soncem, je treba pokazati, da se dobro razumeπ z varnostnikom,
ki pazi na helikopter, kot s pilotom. Le-ta mi pove, da bo πe trajalo,
saj je Schumacher πele pri zajtrku. Za preizkus naredim nekaj
posnetkov. Avtomatika zaslonke, 1/180 sekunde, zaslonka med 5,6
in 11. Svetloba je odliËna, ljudje se lepo dræijo ob robu travnika,
morda bo tudi moje fotografsko delo lahko in uspeπno.
©e vedno hladno piha, sonce pa te πe ne ogreje do te mere, da bi
kljub topli jopi stal na burji. Grem Ëakat na toplo v avto, medtem
pa nekateri domaËini postopajo v kratkih hlaËah in majicah.
11.00 ©e vedno niË. Delo reporterja zahteva potrpeælivost. Nekaj
ljudi je odπlo, predvsem mlajπih deklet, ki so si vzele najbræ kako
uro prosto iz πole, vendar se πtevilo ËakajoËih πe poveËuje. Ko bodo
planili do helikopterja za Schumacherjem, bo zanimivo. V glavi si
delam naËrt, kako jih prehiteti in πe enkrat pregledam nastavitve
na kamerah in objektivih.
Ko gre enkrat zares, glava ne razmiπlja veË o pravilnih nastavitvah.
Vse se odvija avtomatsko in samo πe spremljaπ dogajanje z nekim
πestim Ëutom. Teh obËutkov sem æe vajen, zato grem πe enkrat iz
avta po nove informacije.
11.15 ©e vedno niË. S kolegi, lokalnimi fotografi, izmenjamo nekaj
mnenj. Pogledam malo po opremi. Nikon D100, Nikon F5, Nikon
F100. Vidi se, da sem na Primorskem in v bliæini Italije, kjer je ta
znamka zelo moËna. Mislim, da naπi cariniki πe vedno slabo vidijo
in premalo skrbijo za polnjenje dræavnega proraËuna z davki in carino
na mimo njih prineπene foto proizvode. PoËasi se s fotografi
spoznamo. O, vi ste tisti, ki toliko propagira digitalno fotografijo.
Kaj pa tale EOS5 dela z vami?
Hitro je nastala πala na moj raËun. “V Primorskih novicah danes
piπe, da najveËji promotor digitalne fotografije Schumacherja
fotografira na film”.
11.30 »akamo, Ëakamo. Sicer pa smo mi tu zaradi “hitrega” in ne
on zaradi nas. Torej Ëakajmo. Kot mi je æe zjutraj svetoval kolega
JukiË: “Sedi in Ëakaj. Shumi je profesionalec. »e se mu bo zazdelo,
bo odπel πe malo v fitnes.” Da si skrajπam Ëas, mi pilot razloæi potek
leta do Zeltvega. Kar prek Alp in po 36 minutah leta bo æe pristanek.
Mnoæica ljudi je vse veËja, so pa πe vedno vsi zelo disciplinirani in
Ëakajo na robu travnika.
11.50 Pilot mi da namig, torej se vse skupaj zaËenja. Tudi Shumijevi
pristaπi in lokalni firbci nekaj zaslutijo. Mnoæica se zgosti in sedaj
je treba delovati po naËrtu. Postavim se med pilota in varnostnika.
Tako bom najlaæe opazoval prihod Schumacherja in tudi njegovi
varnostniki mi bodo v prvem momentu pustili laæe dihati, saj se
bodo bolj posvetili mnoæici.
11.55 Na parkiriπËe se pripelje rdeËa alfa. Izstopijo varnostniki in
skozi mnoæico med dvema avtomobiloma pripravijo prost prehod.
To mi je bil æe znak, da bo vse gotovo v nekaj sekundah. Kot
revolveraπki obraËun. Le da tu glavno moteËo vlogo za mene ne
predstavlja tisti, ki ga æelim fotografirati, ampak mnoæica ljudi. Ta
je æe spoznala, da Schumacher ne bo uprizoril poËasnega Titovega
mimohoda z mahanjem in æeljo po dolgem ploskanju, ampak s hitrim
begom v helikopter. Zato se vse bolj prerivajo do helikopterja.
Vendar πe vedno zelo kulturno.
Varnostnik odpre vrata alfe, hitro stopim naprej in spremljam πe
mnoæico, da mi ne zapre poti do helikopterja. Zasliπim ploskanje,
za trenutek skozi iskalo zagledam nasmejanega Schumacherja in
pritisnem sproæilec digitalne kamere. Sproæi se rafal. Ni padel,
ampak se je hitro v spremstvu varnostnika pribliæeval cilju,
helikopterju. NiË veË snemanja portreta. Menjava kamere za
analogno in hiter umik nazaj, da ga πe ujamem v najpomembnejπem
trenutku, pri vstopu v helikopter. Pozicija ni najboljπa, vendar v
tisti sekundi ne razmiπljaπ, ali si se postavil pravilno ali ne. To ni
gasilska fotografija. Mnoæica ljudi in varnostnik ne dovolijo boljπega
pogleda na motiv. Tudi Ëe bi vseskozi stal na dobri poziciji, bi se
lahko nekdo odloËil, da gre v helikopter na drugi strani.
Stisk roke s pilotom, “πkljoc”. Kopilot odpira vrata, “πkljoc”. Vrata
so æe zaprta in pravega dela je konec. IπËem samo πe osebo v
helikopterju, ki pa se ne premakne veË. No, za trenutek se je, ko se
je sklonil do nastavljenih sluπalk, “πkljoc”. Pilota naredita samo
πe osnovni pregled delovanja helikopterja pred vzletom in ...
12.00 Vzlet toËno opoldne. ©e nekaj motivnih fotk vzleta helikopterja
in fotografiranja je konec.
12.03 Na preizkusu sem imel telefone z moænostjo fotografiranja.
Zadnji posnetek pred poletom sem kar prek MMS-a poslal na pilotov
telefon. To je pravi test. Upam, da ima telefon s to moænostjo in da
bom dobil odgovor o uËinku takojπne fotke iz akcije.
12.15 Odπel sem v bliænji fotolaboratorij, kjer so mi lahko izdelali
poveËave 30 x 45 cm tako s filma kot iz digitalnih datotek. Kar malo
æivËno sem spremljal, ali se bodo datoteke prenesle na trdi disk
raËunalnika. Greπ na kavo, me spraπujejo? A ne, ne, najprej æelim
videti, kaj je na kartici in razvitem filmu. Bravo “digital”, uspelo je.
Kako bo s filmom? Kar s strahom sem pogledoval po stroju za
razvijanje filma. Kaj Ëe film ostane notri, tudi to se zaradi mnogih
teæav lahko zgodi. By, by posnetki. In prileze film ven, moji æivËnosti
so se laboranti lepo nasmihali. Najprej smo naredili fotografije
velikosti 10 x 15 cm, da sem izbral boljπe za poveËave. ©e dobro,
da imam v boljπih laboratorijih veze in poznanstva, da sem takoj
priπel na vrsto.
13.30 Med pitjem kavice me æe kliËe naroËnik, ali je uspelo. On je
namreË æe nazaj na Brniku, medtem ko se bom sam z avtom vozil
vsaj uro do Ljubljane.
15.00 Delo je konËano. Fotografije so oddane. Najboljπe “s filma”
pa bomo poveËali v vsaj metrsko poveËavo.
Pripravljeni na dogodek
Ta zapis je namenjen vsem, ki ste se æe kdaj ali se πe boste znaπli
v situaciji, ko bi svojo opremo radi z veseljem uporabili pri
fotografiranju kljuËnega trenutka. Æelim poudariti, da ni pomembno
samo, da imate s seboj kamero, poznate njeno delovanje ali s trotl
nastavitvami izdelate dobro fotografijo. Zelo pomembno je, da
predvidevate dogodke. Mnogi ste bili æe velikokrat na porokah. Se
zgodi, da najbolj varËujejo pri fotografu, Ëeprav je fotografija takega
dogodka spomin tudi za naslednje generacije. Raje povabijo
prijatelja, ljubiteljskega fotografa. In se zgodi, da veselo fotografira,
ko pa nastopi trenutek menjave prstanov, mu zmanjka filma. Preden
mu ga uspe zamenjati, gredo svati æe iz dvorane in ker je zopet zadnji
v vrsti, namesto da bi fotografiral posipanje z riæem, samo πe hodi
po njem. In dobrih posnetkov, zelo pomembnih trenutkov ni, ni.
Podobno je pri podelitvah priznanj, diplom itd. Zdaj v veËini podjetij
fotografira na digitalno kamero kar njihov najbolj zavzet fotograf.
In ker ne ve, kako se postaviti, fotografira obdarovanca v hrbet.
Fotograf se mora zavedati, da je treba za izvedbo dobre fotografije
poznati celotno zgodbo in tudi reæirati. Fotograf s kamero v roki
ima posebno moË pri udeleæencih. Seveda ne pri ljudeh kova
Schumacher, ampak naπih domaËih smrtnikih. »e obvlada poloæaj,
potem lahko æe vnaprej sam doloËi, kje bo stal direktor, kje
obdarovanec, si pripravi poloæaj, iz katerega bo fotografiral in kjer
bo stal samo on. Predvsem pa mora biti vsak fotograf v takih
trenutkih pripravljen na teæave. Sam imam kljub dvema SLR
kamerama v æepu πe eno malo kompaktno. Pa mi je æe prav priπla.
Oprema
Vse, kar imate v danem trenutku v rokah in vam omogoËa zajeti
fotografijo, lahko uporabite. Najpomembneje je, da fotografijo sploh
imate. O njeni kakovosti boste razpravljali kasneje. Tudi posnetki
najboljπih svetovnih paparazzo fotografov so v veËini primerov
neostri, slabo je vidno, kdo je na sliki itd. Vendar v danem trenutku
je iz danega mesta posnel zanimivo fotografijo in z njo tudi zasluæil.
VeËina izmed vas s fotografiranjem posebnih trenutkov ne boste
zasluæili. Uspe pa vam lahko osreËiti svoje otroke, Ëe jim iz mobilnega
telefona poπljete vsaj sliko priljubljenega pevca ali dobrega
πportnika. Najpomembneje pa je, da zaËnete s spoznavanjem svoje
kamere. Ni vas malo, ki spraπujete po doloËenih nastavitvah in æe
v uvodu priznate, da niste prebrali navodil. Ko pa ste izkuπeni, potem
ni veË meja. Seveda samo vedeti morate kakπno opremo uporabiti.
Sam nimam nobenega moralnega maËka glede uporabe analogne
kamere in filma. Poznam ju, vem kje me bosta lahko reπila iz teæke
situacije in posnetke za naroËnika imam. Vse trije fotografije, ki
jih predstavljam v reviji, so posnete z digitalno D60 in πirokokotnim
objektivom 20 - 35mm. Da se tudi z digitalcem. Ampak z film kamero
sem bil bolj prepriËljiv v moænost veËjih poveËav. In plaËilo, za delo.
Vpraπajte profesionalne foto reporterje koliko dobijo za posnetek.
Redki so, ki se znajo prodati in zasluæiti za svoje delo pravi denar.
Kljub temu, da je njihovo delo zelo naporno. Na koncu, jim pa πe
ljubitelski fotograf odvzame delo. Najvrednejπe plaËilo pa je bil
avtogram Shumacherja na slikah, katere sem pustil na sedeæu
helikopterja. Veselje, ki sem ga s tem naredil sinu je neplaËljivo. In
to samo zaradi tega, ker sem se v mladosti nauËil fotografirati.
Matjaæ Intihar
e-fotografija - junij, julij 2003
35
Fotografija na poËitnicah
»as najbolj mnoæiËnega fotografiranja je tu. Vsi se pripravljamo na dopustniπke dni. Da ne bi bili
razoËarani nad svojimi posnetki, preberite nekaj osnovnih napotkov, da bodo fotografije uspele.
Matjaæ intihar
Prvi naj bo æe kar v uvodu. Kamero vzemite na dopust ali potovanje s seboj.
PRIPRAVA KAMERE
Digitalne kamere potrebujejo veliko veË pozornosti, kot ste jo do sedaj namenjali analognim. Predvsem se morate zavedati, da
so digitalke velik potroπnik energije. Zato najprej preverite, ali ste v foto torbo vstavili tudi kable in usmernik za polnjenje
baterij. Skoraj obvezno je pred daljπim odhodom od doma dokupiti rezervno baterijo, Ëe tega niste storili æe ob nakupu. Vemo,
da z digitalno kamero fotografiramo mnogo veË, zelo hitro pa zaidemo tudi na podroËje zajema videa. Kar sliπi se, kako iz
baterij odteka energija. Zato njim in polnilcu s kabli namenite vso pozornost.
Nadalje preglejte vse svoje spominske kartice. Brez vsaj 128 MB ne bo πlo. Verjemite mi, da vam tudi vsakodnevno brisanje
neæelenih fotografij in video zapisa ne bo zadostovalo, da bi zajeli vse tisto, kar æelite. Formatirajte kartice, da bodo pripravljene
za zajem novih fotografij. Seveda, Ëe ste iz njih æe vse presneli. Bog ne daj, da bi bili tako varËni, da se æeni na TFT zaslonu
pojavi napis “full card”. Vaπa investicija bo poæela obilo kritike in zamere. No, Ëe pa ne obvlada angleπko, upoπtevajte sledeËi
nasvet. Povejte, da kamera prepozna æensko lepoto in da v prevodu to pomeni “ful dobra”. Ker bo opazila, da pri sosedi to ne
deluje, vam bo z veseljem odpustila dodatni stroπek iz proraËuna. Toda vseeno priporoËam, da se ne igrate z lastnim æivljenjem
in si dokupite zmogljivejπo kartico. Zato pa imate digitalca.
Spoznajte kakovost svoje kamere in jo preizkusite pod razliËnimi nastavitvami glede loËljivosti in kompresije zapisa. Tudi na
tak naËin lahko hranite energijo in predvsem prostor na kartici. Zakaj bi fotografirali pod najboljπimi pogoji, Ëe take kakovosti
in predvsem poveËave ne boste nikoli potrebovali.
Vsekakor πe enkrat preizkusite kamero pod razliËnimi nastavitvami. »e πe niste dobro seznanjeni z njo, preizkuπajte predvsem
tisto, Ëesar πe ne znate v zadostni meri. Preizkus vas niË ne stane, razen Ëasa. ©e ena prednost digitalca.
UPORABA
»e ste kamero na dopust æe vzeli, jo nikar ne puπËajte v kovËku. Vedno jo vzemite s seboj. Mnogo je prijetnih trenutkov, ki jih je
treba zabeleæiti. Tako prijetno si je po konËanem dopustu s prijatelji ogledati fotografije in se spominjati lepih dopustniπkih dni. Z
pripravljeno kamero pa lahko zajamete tudi zelo zanimive motive in nasprotja. Spomnite se. Ni stroπka filma! Levo diagonalno
od aviona sta dve lisi. Prah na tipalu SLR kamere. Na enakomerni povrπini ga takoj opazite. Potrebno bo ËiπËenje.
FOTOGRAFSKI PRIBOR
»e ste pravi hobi fotograf, imate poleg kamere tudi nekaj dodatne opreme. Na dopust jo le vzemite s seboj. lahko vam πe kako prav
pride. Takle mali stativ v vaπi foto torbi, vam pri slabi svetlobi lahko reπi zanimiv posnetek.
NAVODILA, KNJIGE in REVIJA E-FOTOGRAFIJA
Digitalne kamere imajo neverjetno veliko moænosti nastavitev. Tako za fotografiranje samo, kot nastavitev in pregled. Preberite πe
enkrat navodila o uporabi kamere in njenih zmoænostih. »e ste kamero kupili doma, imate sreËo, kajti navodila so v slovenπËini.
Osveæili si boste spomin. »e pa s kamero πe niste dobro seznanjeni, jo πe pred odhodom na dopust s pomoËjo navodil preizkusite.
Vsekakor pa navodila vzemite s seboj. In seveda preberite si πe enkrat vse Ëlanke v naπi reviji. Marsikakπen napotek vam bo priπel
prav. Zelo nerodno bo, Ëe boste πele na dopustu skupaj s prijatelji odkrivali skrivnosti fotografiranja z vaπo kamero, po moænosti
brez navodil. Æe na navadni kompaktni digitalni kameri je toliko gumbov, da na zaËetku brez navodil ne gre.
RAZVIJANJE
Film Ëimprej oddajte v foto laboratorij. »e niste prepriËani, ali so vam posnetki uspeli, naj vam najprej razvijejo samo film in πele nato izberite, katere posnetke naj vam izdelajo. Fotografije naj bodo v
velikosti 10X15 cm. Ta format izkoristi celoten format 35mm filma. »e pa so izdelane fotografije slabe kakovosti, se ne dajte zlahka prepriËati, da ste krivi vi, ker je po njihovem mnenju vaπe fotografsko
znanje slabo. Krivdo za slabe posnetke mnogokrat prenaπajo tudi na bolj izkuπene fotografe in oËitajo vse mogoËe napake pri fotografiranju. Naj vam posnetek ponovijo ali pa film odnesite v drug
laboratorij. Z zdajπnjimi kamerami skoraj ne more priti do slabo osvetljenih posnetkov. Tako sem kot nasvet napisal pred leti za fotografe. O digitalcih takrat ne duha in sluha.
Sedaj pa je digitalcev vse veË, pa se napotki niso dosti spremenili. Po konËanem fotografiranju je zelo dobrodoπlo, Ëe lahko podatke iz kartice prenesete v notesnik ali enoto za shranjevanje. »e nimate
notesnika, obiπËite fotolaboratorij, kjer imajo tehnologijo za prenos datotek in takojπen zapis na CD. Tako ste spraznili kartico in πe posnetki so bolj varno shranjeni. »e dopustujete doma, potem ne bo
teæav. Tujci so æe ugotovili, da jim pri nas digitalne datoteke presnamejo ali izdelajo fotografije iz njih za vsakim vogalom. Ko pridete domov, obisk fotolaboratorija πe vedno toplo priporoËam, za izdelavo
kakovostnih fotografij. Le da boste sedaj dobili fotografije velikosti 10 x 13 cm. Za mnoge moteË format. Digitalno paË. Pa se bo treba navaditi, dokler bo format tipala v kompaktnih kamerah prirejen
za raËunalniπke zaslone. Pri SLR kamerah je glede formata 10 X 15 cm vse na svojem mestu. »e ste z pravilnimi nastavitvami zajeli
fotografijo kot ste æeleli in Ëe so vam jo v digitalnem laboratoriju tudi kakovostno izdelali na fotopapir, potem vam ob videnem “kar
duπa zapoje”. »e ne, jo zavrnite. Moænost imate. Z moænostjo poπiljanja datotek v fotolaboratorij je celotno opravilo πe laæje.
UMETNOST MASKIRANJA
VËasih æelimo posneti prav poseben motiv (na plaæi?), pa ne bi
bilo dobro, da nas kdo vidi. Maskiranje trenirajte æe doma, ta
sposobnost vam bo lahko priπla prav. »e imate s seboj nekoga
ki je voljan pozirati kjer vi æelite, ga lahko uporabite za
kamuflaæo. Oseba stopi pred vas, vi pa namesto, da z veliko
goriπËnico fotografirate njega kamero za nekaj stopinj obrnete
in sproæite. Dobili boste zanimive posnetke. VeËina jih misli,
da fotografirate osebo pred sabo in vas gledajo direktno v
objektiv. Tak posnetek pri ogledu ali na fotografiji sploh ne
deluje ukraden. Vseeno pa pri kraji zanimivih motivov bodite
v πportni opravi. Superge so pri kraji æivih motivov obvezne.
Nikoli ne veπ, kje te nesreËa in teæka roka Ëaka.
KRAJA KAMERE
Lahko se vam tudi zgodi, da vam kamero ukradejo. Ta hobi je
povsod po svetu precej razvit. V hotelih z slabπo kakovostjo
uslug kamere ne puπËajte v sobah. Tudi med ogledi mest imejte
kamero trdno v rokah, kaj hitro mimo pribrzi moped in kamera
je odtujena, kakor bi strokovno zapisali. »e imate vrednejπo
opremo, se oglasite v zavarovalnici in jo zavarujte. V nekaterih
zavarovalnicah ponujajo cenovno ugodna zavarovanja tudi
proti kraji fotografske opreme tako v Sloveniji kot v tujini. Z
laæjim srcem boste na zasluæenem dopustu preæiveli morebitno
izgubo kamere in druge opreme.
FILM (ZA VSE KI SI V VSEH TEH LETIH ©E SEDAJ NE ZNATE VSTAVITI FILMA V KAMERO)
Tudi lastnik analogne kamere mora trenirati, da ne pozabi osnovne postopke. »ez dve tri leta, bo fotolaboratorij, kjer so vam bili pri
vstavljanju filma v potuho kmalu imel Self Servis. Kar pomeni posluæi si sam. Digitalni fotografi, bodo sami vstavljali kartice v
sprejemne enote vam pa najbræ ne bo hotel ali znal πe vstaviti filma v kamero. Dobesedno otepali se vas bodo. Pa ni malo takih, ki
sami napaËno vstavijo film v kamero. In so nato veseli, kako jim je uspelo spraviti na film 40 in veË posnetkov. No kmalu pride
hladen tuπ. Zato le poglejte skico in na trening. Deset sekund bo kar dober Ëas za menjavo.
BATERIJE SPOMINSKE ENOTE
Baterij ne hranite v prozornih torbah, kjer jih sonce lahko moËno
ogreje. Æe doma jih napolnite in imejte jih vedno pri roki. Prav
baterije zasedajo najveË prostora druæinskemu fotografu v
njegovem æepu.
Tudi spominskih kartic ne izpostavljajte vroËini, ali prehudim
udarcem. V prvem delu odstavka se ji lahko dobesedno zmeπa,
podatki zakuhajo, v drugem delu, pa se med seboj lahko
pomeπajo. No malo za πalo, ampak glede na to, da se vam resno
lahko dogodijo teæave pri branju, je zapis tudi malo za res. Desno je zapis zmeπanega posnetka. Digitalna tehnika paË.
FOTOGRAFIRANJE
Predvsem se ne pustite prevarati filmskemu naËinu fotografiranja, kjer ste vseskozi zaradi stroπka filma razmiπljali ali bi posnetek
zajeli ali ne. Fotografirajte, kar koli æelite in πe veË. Dajte kamero æeni, otroku itd. Zapomnite si, ni stroπka! V hladni senci ob pivu,
boste bolj trezno razmiπljali kateri posnetek je dober in kateri ni. Seveda samo v primeru, da imate premalo zmogljivo pomnilno
enoto. »e je ta zadosti velika, le pritiskajte na sproæilec in snemajte video zapis. Doma pa boste izbrali najboljπe fotografije in jih
izdelali v fotolaboratoriju. »etudi kaj niste dobro posneli, kljub nenehnemu pritiskanju na sproæilec pa boste lahko sami z
raËunalnikom ali v fotolaboratoriju operater malo predelal fotogrifije. Vedno povdarjam. Digitalna fotografija je eno samo goljufanje.
»e ne gre drugaËe, goljufajte tudi vi. Predvsem pa naloga z uporabo plonk cegelca (zaslona) je vedno boljπa.
36
e-fotografija - junij, julij 2003
VLAGA in VRO»INA
Kamer nikdar ne puπËajte na okenskih policah v stanovanju, nepokritih v avtu ali zunaj na neposrednem soncu. Zaradi visokih
temperatur lahko pride do resne okvare. Li-Ion baterije pa so v svoji osnovi male bombice. »udno, da to πe niso odkrili letaliπki
varnostniki. Prav tako kamere ne izpostavljajte predolgo visoki vlagi in, bognedaj, ne zmoËite je v morski vodi. »e je voda priπla
v kamero, jo na dnu morja kot arheoloπko zanimivost lahko pustite za naslednja stoletja. Tistim pa, ki se veliko gibajo po peπËenih
podroËjih, gre tudi priporoËilo, naj imajo kamero shranjeno v dobro zaprtih torbicah, zaπËitnih vreËah ali ohiπjih, kadar ne
fotografirajo. Kajti fini peπËeni prah hitro prodre v kamero in uniËuje vse gibajoËe dele.
e-fotografija - junij, julij 2003
37
PhotoShop delavnica 5.del
»rno belo v bitih
Kljub temu, da se z fotografijo ukvarjam æe
vrsto let, me temnica nikoli privlaËila. Ne vem
zakaj, ampak nekako se mi ni zdelo ukvarjati
z raznimi kemikalijami, Ëepeti v temi in Ëakati
na rezultate. Tudi ko sem fotografiral na
Ërnobeli film, sem ga raje dal nekomu razviti
in mu prepustiti izdelavo po njegovem okusu.
Ker sem po naravi navduπen uporabnik
raËunalniπke tehnike, so me zelo hitro pritegnili
razni programi za obdelavo fotografij in slik.
Ti danes ponujajo toliko moænosti, da jih le s
teæavo popolnoma izkoristimo. Z dobo
digitalne fotografije je kakorkoli se to Ëudno
sliπi, Ërnobela fotografija πe laæje dostopna.
Nekaj omogoËajo æe digitalne kamere, saj ima
æe vsak moænost zajema ali spremembe barvne
fotografije v Ërnobelo. Ena od bolj zanimivih
kamer za ljubitelje Ërnobele fotografije je
Kodak DC 4800, ki ima moænost simuliranja
dveh barvnih filtrov. Ta kamera je zanimiva æe
zaradi objektiva, spada namreË med redke
izjeme, ki ima objektiv primerljiv z 28-85mm.
Pri ostalih mlinËkih smo lahko sreËni, Ëe je
zaËetna goriπËnica blizu 30mm.
Najbolj pomemben deleæ za izdelavo Ërnobelih
fotografij predstavljajo osebni raËunalniki in
ustrezna programska oprema. PraktiËno ni
programa za obdelavo fotografij, da ne bi imel
moænosti spremembe barvne fotografije v
Ërnobelo, seveda pa nekateri programi
ponujajo πe veliko veË. Marsikdo bo takoj
pomislil na Adobe Photoshop, Ëeprav se da tudi
z drugimi programi narediti zelo veliko. »e k
temu dodamo πe razliko v ceni, se za domaËega
uprorabnika tehtnica hitro prevesi na stran
slednjih.
Poglejmo si malo moænosti obdelave
fotografije. Najprej, orodje. Alfa in omega na
tem podroËju je Adobe Photoshop, vendar je
njegova cena za amaterskega uporabnika
absolutno previsoka. Derivata le tega, kot sta
Photoshop LE in Photoshop Elements imata
bistveno bolj prijazno ceno. Tu je πe Corel Picture Publisher (bivπi Micrografix), Paint Shop
Pro, Arcsoft Impression, cela vrsta Uleadovih
programov in πe kaj bi se naπlo. Prvi trije so
Adobovim programom πe najbolj resni tekmeci,
saj tudi oni poznajo nivoje (Layers), objekte,
vektorsko grafiko in podobne trike. Nivoji so
za dobro Ërno belo fotografijo narejeno v
digitalni temnici πe najbolj pomembni, zato se
posvetimo delu z njimi. Photoshop Elements
ali PaintShop Pro ponujata veliko moænosti in
najbolje je, da jih kar izkoristimo. ZaËnimo na
najbolj preprost naËin, fotografijo iz barvne
spremenimo v Ërnobelo. V Photoshopu
najdemo to orodje v meniju “Image-ModeGrayscale”. To je najbolj preprost naËin
spreminjanja barvne fotografije v Ërnobelo. »e
se πe malo poigramo z nivoji (Levels), lahko
naredimo fotografijo πe bliæje svojemu okusu.
38
Naslednji prijem je πe bolj zanimiv. V svetu
digitalne fotografije se najveËkrat sreËamo z
RBG barvnim modelom, ki ga sestavljajo rdeËa,
zelena in modra barva. Iz njih lahko sestavimo
vse ostale barve. Tudi vezje za zajem slike v
digitalnih fotokamerah uporablja ta naËin
zajema. Samo vezje je samo po sebi barvno
slepo, zato ima vsaka toËka svoj barvni filter.
S sestavljanjem treh toËk (rdeËe, zelene in
modre) πele dobimo pravo barvo v doloËeni
toËki. Na vezju za zajem slike je najveË zelenih
pik, pribliæno polovica, nato mu sledijo rdeËe
in modre v enakem razmerju. Zelenih je najveË
zaradi narave Ëloveπkega oËesa, ki je tudi samo
najbolj obËutljivo na to barvo. S Photoshopom
ali Paint Shop Pro-jem lahko fotografijo
razbijemo na barvne kanale in tako dobimo tri
razliËne Ërnobele fotografije. RdeË kanal bo πe
najbolj podoben infrardeËi fotografiji, medtem
ko bo zelen obdræal najveË informacij. »e nam
je vπeË, lahko uporabimo πe katerega od treh
barvnih kanalov, lahko pa se spustimo πe malo
globlje. Ko razbijemo fotografijo na barvne
kanale, vzemimo rdeË kanal in ga v obliki
novega nivoja (Layer) spustimo preko
zelenega. Photoshop ponuja kar nekaj
matematiËnih funkcij, s katerimi lahko
zdruæimo obe sliki. Meni sta najbolj vπeË “Soft
Light” in “Hard Light”, ovdisno od tega, kaj
æelim doseËi. Zanimive so seveda tudi ostale
moænosti, ki jih je najbolje kar preizkusiti.
Poglejmo si πe eno zanimivo moænost, ki je v
Ërnobeli fotografiji zelo dobrodoπla, zrnatost.
V Photoshopu lahko do tega pridemo na dva
naËina, oba s pomoËjo filtrov. Prvi je “Grain”,
ki ponuja kar nekaj zanimivih moænosti, drugi
je Reticulation. S slednjim se da najboljπe
efekte doseËi z zdruæevanjem z osnovno
fotografijo. Pri vsem tem velja le eno pravilo preizkuπanje. UniËili ne boste nobenega
papirja ali kemikalije, moænnosti preizkuπanja
pa je le malo manj, kot je veliko vesolje.
Do sem smo priπli s tistim, kar ponujajo æe sami
programi za obdelavo fotografij. Seveda so πe
druge moænosti, na voljo je kar nekaj filtrov in
drugih dodatkov, ki to omogoËajo. Od boljπih
sta filtra podjetja “The Imaging Factory”, “Convert to B/W” in “Convert to B/W Pro”. Slednji
ima moænost obdelave fotografije praktiËno na
nivoju klasiËne temnice, saj so na voljo razliËni
barvni filtri, nastavimo lahko odzive barv, ki
simulirajo filme ter se seveda poigramo s
tonskimi nastavitvami. Sem spada tudi
ekspozicija negativa in tip papirja. Ljubitelji
Ërnobele temnice boste prepoznali veËino
elementov, ki ste jih æe uporabljali (prav mi je,
kaj pa nisem zahajal v temnico). Na koncu
lahko fotografijo πe barvno tonirate in konËni
izdelek je narejen. “Convert to B/W” omogoËa
le nastavljanje odziva barv in toniranje. Da ne
bo pomote, filtra nista zastonj, ampak staneta
49$ in 99$. Zastonj pa lahko dobite filtre
podjetja MediaChance, njihov BWorks sicer
nima toliko moænosti, kot prejπna dva, Ëeprav
je prav tako zanimiv. Ponuja vnaprej
pripravljene moænosti, ki so vredne
raziskovanja in preizkuπanja. »e malo
pobrskate po internetu, boste gotovo naπli πe
kaj zanimivega in uporabnega.
Za zakljuËek nam preostane le πe to, da si
pogledamo, kaj digitalni fotoaparati, osebni
raËunalniki in programska oprema ne zmorejo.
Prvi odgovor je kot na dlani, zrno. Tega v
digitalni fotografiji praktiËno ni. Je πum, ki ga
e-fotografija - junij, julij 2003
Originalna slika in pretvorba v »B.
RazliËni naËini dodajanja zrnatosti in zdruæevanja kanalov
Filter podjetja TheImagingFactory “Convert to B/W Pro”, ki ga bodo “ ljubitelji“ »B fotografije zelo cenili
povzroËi CCD/CMOS vezje, vendar le to niti
najmanj ne spominja na tisto pravo zrno, ki ga
recimo naredi 1600 ASA film. Nekaj moænosti
smo æe opisali, vendar je pot do pravega zrna
πe dolga. Goljufati pa smo se vendarle nauËili.
Brane Orel
BrezplaËni izvod revije e-Fotografija dobite pri oglaπevalcih in tudi pri
naslednjih ponudnikih digitalne opreme in izdelave fotografij:
FOTO GO AJDOV©»INA FOTO “STUDIO MATKOVI»”
LEVI»NIKOVA ul. 14A, LJ
LAVRI»EV TRG 8
tel.: 01/519 20 42
AJDOV©»INA
e.mail: [email protected]
tel.: 05/368 03 53
FOTO GRAD, klasiËni in digitalni
fotostudio in trgovina
- prodajno mesto Nikon
MIKLO©I»EVA 36 in TRG OF 13, Ljubljana
tel.: 01/439 29 00, 01/439 89 01, 041/624 533
e:mail: [email protected]
FOTO BRBRE d.o.o.
OZKA ULICA 7
SLOVENSKA BISTRICA
tel.: 02/81 81 766
22-krat bliæje tistim,
ki jih imate radi.
Canon Adria d.o.o., Dunajska cesta 128A, 1000 Ljubljana
Ste pripravljeni na bliænji posnetek? Canonov izjemni 22-kratni optiËni zoom je edinstven za
kamkorder te velikosti. Tako se lahko pribliæate srediπËu dogajanja, ne da bi se za to morali odreËi
kakovosti posnetka. Serija MV 600 je izdelana posebej za vas- za izpolnitev vseh vaπih priËakovanj
pri snemanju. ©irokokotni ali bliænji posnetki, fotografija ali film. Pripravljeni ste za akcijo!
•
•
•
•
•
22x optiËni zoom/440x digitalni zoom (priloæen πirokokotni konverter: faktor 0.6)
Motion JPEG in XGA progresivni foto naËin
Analogno digitalni konverter ter digitalni in analogni vhod/izhod
USB PC povezava
DV Messenger
Priloæena programska oprema: Pinnacle Studio verzija 85E
www.canon-adria.com