Varnostno tveganje v podjetjih

Comments

Transcription

Varnostno tveganje v podjetjih
avgust 06, številka 31
Razvoj IP video nadzornih
sistemov z uporabo
megatočkovnih kamer
Celostna grafična podoba
podjetja (CGP)
Varnostno
tveganje
v podjetjih
Varnostno tveganje
v podjetjih
stran 4
Razvoj IP video
nadzornih sistemov
z uporabo
megatočkovnih
kamer
stran 8
Vzpon na Triglav
stran 6
Celostna grafična
podoba podjetja
(CGP)
stran 10
VillaReal je padel,
Partizan žal ne
stran 15
Varnostna vrata
PVG
stran 12
izdaja Poslovni sistem Varnost Maribor uredniški odbor Iztok Ledinek, Marko Vaupotič, Marjan Laznik, Jožek Hartman
lektoriranje Darja Gabrovšek Homšak naslovnica Marjan Laznik oblikovanje Marko Vaupotič tisk MA-Tisk d.o.o.
naslov uredništva Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ul. 5, 2000 Maribor, tel. 02 230 30 10, fax: 02 230 30 29,
varnostnik�varnost.si naklada 3000 izvodov
2
Do pravih informacij se stežka
dokopljemo – jih znamo tudi varovati?
Foto: Marjan LAZNIK
Marjan PIŠEK,
predsednik uprave
Poslovnega sistema Varnost Maribor
Včeraj zvečer sem imel po končanih dopustniških dneh za nalogo prijetno opravilo: vnukinji sem moral prebrati pravljico za lahko noč. Čudovito, vprašanje je bilo
le, katera knjiga je na vrsti ta večer. Zadrego je rešila “ta mala“ sama, ko mi je v
naročje pomolila že skoraj pozabljeno pravljico o Aladinu in čudežni svetilki. Ob
branju, ko sva oba že skoraj zaspala, se mi je utrnila naslednja misel: fantič se
znajde v velikem skladišču, na vseh policah so svetilke. Vse so enake, toda samo
ena je čudežna. Če podrgne pravo, se bo iz svetilke prikazal dobri duh, ki mu bo
izpolnil vsako željo in bo lahko odslej živel v obilju. Toda kako naj med množico
najde pravo? Potrebuje samo pravo informacijo, ki ga lahko iz siromašnega fantiča
spremeni v vsemogočnega, srečnega in zadovoljnega princa do konca njegovih dni.
Vse je odvisno od ene same prave informacije.
Aladinu je v pravljici uspelo, kako pa je v realnem vsakdanu? Vsi bijemo neizprosen
boj za vsako informacijo, ki bi nas povzdignila iz povprečja. Toda tudi če se dokopljemo do nje, jo moramo uporabiti na pravem mestu in ob pravem času, predvsem
pa paziti, da ne pride v roke pravljičnemu zlobnemu čarovniku.
Pa res znamo poskrbeti za varovanje “ta pravih“ informacij? V Varnosti Maribor se
ukvarjamo z varovanjem premoženja in oseb. Pri tej nalogi so ena ključnih stvari
prav informacije, ki nam jih zaupajo naši naročniki. Na podlagi teh vhodnih informacij s svojim strokovnim znanjem in veščinami poskušamo prepoznati vsa tveganja, jih ovrednotiti ter načrtovati ukrepe za zmanjšanje varnostnih tveganj.
Pri izdelavi ocene tveganja in izvajanju kasnejših ukrepov sodeluje veliko ljudi, pri
tem pa so uporabljena raznolika informacijska sredstva. Podatki in informacije, ki
pri tem nastajajo, so različne stopnje tajnosti in zaupnosti ter predstavljajo različne
grožnje za uspešno in učinkovito zagotovitev povečane varnosti naših naročnikov.
Izguba takšnih obdelanih informacij predstavlja za nas veliko poslovno tveganje,
tudi tveganje za izgubo kredibilnosti in ugleda družbe.
V jesenskem obdobju nas poleg drugih tekočih nalog tako čaka intenziven projekt celovitega vodenja sistema varovanja informacij. Namen je postaviti izhodišča za prepoznavanje informacijskih tveganj, ki pri tem nastajajo, ter zagotavljanje
ustreznih ukrepov za njihovo zmanjšanje, naš cilj pri tem pa je povečati učinkovitost
varovanja premoženja naših naročnikov ter povečati zaupanje in ugled našega poslovnega sistema.
Aladin in princesa sta na koncu pravljice živela srečno in bogato ter varovala svetilko, čeprav je nista nikoli več potrebovala. Enako si za vse svoje naročnike želimo
tudi mi.
Naj pravljica postane resničnost.
3
Foto: Marjan LAZNIK
Varnostno tveganje
v podjetjih
Vsako podjetje je v večji ali manjši meri podvrženo negativnim vplivom, katerih viri so
znotraj in zunaj podjetja. Negativno delovanje v podjetju in na podjetje se vidi in čuti
v mnogih oblikah škodnih pojavov z materialnimi, finančnimi, poslovnimi, socialnimi
in drugimi posledicami. Škodno delovanje
za podjetje pomeni izgubo, ki v končni fazi
zmanjšuje ali celo izničuje pričakovani dobiček, povečuje socialne probleme in krni
ugled podjetja, skratka, za podjetje pomeni
tveganje. Tveganje pa lahko izrazimo kot
funkcijo nevarnosti in izpostavljenosti. Brez
izpostavljenosti in definirane verjetnosti pojava posledic ni tveganja. Tveganje je premo
sorazmerno z nevarnostjo in ranljivostjo ter
obratno sorazmerno z obvladljivostjo.
Zato je treba prepričati lastnike, menedžerje in
zaposlene v podjetju, da varovanje podjetja ni
le ekonomsko, finančno, poslovno in moralno
potrebno, upravičeno in koristno početje, temveč tudi nujno. Predvsem lastniki, menedžerji
in zaposleni morajo izraziti željo glede tega,
kaj naj se zavaruje, dati strokovnjaku za var-
4
Jožek HARTMAN
nost tiste podatke, ki so relevantni za kritične
točke. Projektiranje učinkovitega sistema za
varovanje zahteva popolno integracijo in koordinacijo vseh uporabnikov varovanja.
Seštevek vseh škod in izgub je v določenem
podjetju lahko katastrofalen in zastrašujoč.
Ogrožena je torej ekonomska, socialna in
poslovna (gospodarska) varnost podjetij. Torej je ključno vprašanje glede varnosti pod-
“
jetja, kako vzpostaviti zaščitno in s tem tudi
poslovno, ekonomsko in moralno učinkovito
varnostno delovanje v podjetju. Zanima nas
varnostno delovanje, ki bo finančno znosno
in dolgoročno donosno in ki bo opravilo svojo
preventivno, morda pa tudi represivno nalogo. Finančna znosnost se na eni strani nanaša na finančno ovrednotenje škod in izgub,
na drugi strani pa na finančni vložek (stroške
varnostnega sistema).
Glavni namen ocenjevanja varnostnih razmer v podjetju
je zagotovo v tem, da strokovnjaki za varnost napravijo oceno
”
ogroženosti.
Skratka, vsota škodnih pojavov znotraj podjetja in zunanjih škodnih pojavov pomeni, da
podjetje potrebuje varnostno funkcijo, če se
želi obraniti izgub, ki jih povzročajo ti pojavi. V zadnjem času so predvsem slovenska
sodišča zaradi številnih lažnih alarmov o
podtaknjenih bombah izpostavljena velikim
izgubam. Zaposleni so izpostavljeni stresu,
zaradi izpraznitev prostorov nastajajo finančne izgube, obravnave se prekinjajo in s tem
še dodatno povečujejo sodne zaostanke.
Udejanjanje varnostne funkcije je najprej odvisno od vrste dejavnosti, velikosti, lokacije,
tehnološke razvitosti in razvojnih ciljev podjetja, poleg tega pa še od varnostne miselnosti in varnostne kulture podjetja. Neposredni
instrument udejanjanja varnostne funkcije pa
je varnostna ocena v podjetju in tudi njegovi
veljavni predpisi, ki urejajo področje varnosti
in zaščite.
Glavni namen ocenjevanja varnostnih razmer
v podjetju je zagotovo v tem, da strokovnjaki
za varnost napravijo oceno ogroženosti. Prvo
in osnovno pravilo je, da mora strokovnjak
za varovanje opraviti zelo natančne pogovore z naročnikom in ugotoviti, kateri grožnji je
njegova lastnina izpostavljena. Od naročnika
je treba izvedeti tudi, kje se lastnina v objektu nahaja in kakšen sistem varovanja že
ima. Pomen ocene ogroženosti je tako zelo
velik, saj predstavlja enega od začetnih dokumentov v koncipiranju sistema zaščite. Na
ta način projektanti spoznajo možne oblike
ogroženosti, ki so lahko: kriminalna, politična
ali tehnološka, ogroženost od naravnih nesreč, finančna, kadrovska (beg težko nadomestljivih strokovnjakov, ki odnesejo znanje,
izkušnje, ponekod pa tudi dokumentacijo),
moralna, organizacijska, stečajna in druge.
Za strokovnjake za varnost so kriteriji ogroženosti in informacije, ki jih dobijo z oceno
ogroženosti, okvir za oblikovanje varnostne
strategije, ocenitev dejanskega stanja, ogroženosti, tveganj, obvladovanje škodnih pojavov in za planiranje novih zaščitnih ukrepov
ter predvsem izboljšave že morebitnih obstoječih varnostnih ukrepov.
Najpomembneje je zagotoviti vse možnosti
za uspešno varovanje, v nobenem primeru pa
ni mogoče najti stoodstotne rešitve. Če bi lahko bili vsevedi, potem se tudi 11. september
ne bi zgodil. Kljub zelo dobro usposobljenim
ameriškim varnostnim silam, obveščevalnim
službam itd. se je zgodila tragedija, v kateri
je izgubilo življenje nekaj tisoč ljudi. S tem
dogodkom pa smo ponovno spoznali, kaj vse
uporablja terorizem, in v kakšne skrajnosti bi
morali iti, če bi hoteli najti povsem zanesljive
rešitve.
Čeprav so vprašanja varnostnih potreb za
vsako podjetje drugačna, pač glede na obseg,
strukturo in moč notranjih in zunanjih motenj,
veljajo za vsako podjetje naslednje trditve:
– varnostne potrebe izhajajo iz varnostne
analize in prognoze ter motivov in interesov v podjetju in iz zakonskih določil,
– varnostne potrebe so objektivno stanje
varnosti v podjetju, varnostni interesi in
motivi pa subjektivno stanje varnosti,
– varnostne potrebe narekujejo stroške sistema zaščitnih ukrepov in ceno celotnega varnostnega sistema,
– izbira varnostnih potreb je precizno
opravilo, pri katerem so ključni elementi
odločanja dopustno tveganje, optimalna zaščita, optimalni stroški in specifika
škodnih pojavov, ki povzročajo visoko
ogroženost in dodatne stroške zaščite
(Vršec, 1993).
Poraja se ključno vprašanje o varnosti v podjetju: kako vzpostaviti zaščitno in hkrati ekonomsko, poslovno in moralno učinkovito varnostno
delovanje? Varnostne cilje je torej treba sprejeti hkrati z ekonomskimi, saj se z optimalno
zaščito podjetja zagotavlja ekonomska korist
varnostnega sistema. Doseganje varnostnih
ciljev je hkrati doseganje ekonomskih ciljev.
Zdravo, uspešno in ugledno je lahko le tisto
podjetje, ki ima na sodoben način urejeno
tudi varnostno delovanje (varovanje).
Seveda pa tu ne gre le za varnost podjetij. Potencialne in prikrite nevarnosti je treba predvideti za vsak potencialno nevaren dogodek
posebej. Če bi se tega držali, če bi bila odgovornost in skrb organizatorjev večja, se tudi
tragedija v Lipi ne bi pripetila. Na kraju dogodka bi bilo več usposobljenih varnostnikov,
vzpostavljen bi bil boljši nadzor nad doga-
janjem, številom obiskovalcev, hitrejše bi bile
reakcije, pomoč. Če zanemarimo to vrsto varnostnih informacij, se tako zelo hitro povečata
varnostna negotovost in varnostno tveganje,
pa tudi varnostni sitem ne more biti učinkovit.
Zato moramo pri presoji varnostnega tveganja upoštevati predvsem naslednja sodila:
– stopnjo ogroženosti,
– obseg in učinkovitost zaščitnih ukrepov,
– višino zavarovalne premije, ki je odvisna
od ugotovljenega in predvidenega obsega in učinkovitosti zaščitnih ukrepov,
– pripravljenost menedžmenta za presojanje finančnega, poslovnega in varnostnega tveganja,
– nivo znanja in sposobnosti varnostne
službe ter notranje kontrole in revizije za
obvladovanje ogroženosti in tveganja ter
zavzetost za zaščito in samozaščito (Vršec, 1993).
Ogroženost kot motiv zaščite kaže na to, da
je varnostna miselnost menedžerjev in strokovnjakov za varnost v podjetjih naravnana
na pravilno izhodišče načrtovanja zaščitnih
ukrepov. Čim manj škodnih pojavov ogroža
neko podjetje, tem bolj varno je. Najbolj varno je tisto podjetje, ki je čvrsto, ki ima močne
strukture, ki svoje strukture hitro obnavlja in
gradi nove, v katerem vlada zadovoljstvo in ki
je tudi uspešno pri delovanju in razvoju. Takšno pa je lahko le tisto podjetje, ki poleg obvladovanja tekočih in razvojnih nalog obvladuje
tudi dejanske in potencialne škodne pojave.
Sistemsko obvladovanje škodnih pojavov pa
je možno le, če ima podjetje v sklop poslovnih
funkcij vgrajeno tudi varnostno funkcijo. Tako
bo kakovostno projektiran in pravilno vzdrževan sistem varovanja trd oreh celo za zelo
spretne in profesionalne napadalce.
Vir:
Vršec, 1993, Varnostna ocena podjetij
Foto: Marjan LAZNIK
5
“
Igra izzove ustvarjalnost in
poslovno žilico. Igralcem, ne
”
živalim.
Vzpon na
Triglav (2864)
Jožek HARTMAN
Foto: Marjan LAZNIK
Zoo Tycoon
Iztok LEDINEK
Yesterday all my troubles seemd so far away,
Now it looks as though they’re here to stay
Oh I belive in yesterday ...
Lennon, McCartney
To je računalniška igra, simulacija upravljanja z živalskim vrtom, katere glavni cilj je, da
ustvarimo takšne življenjske razmere, ki najbolj
ustrezajo določeni vrsti živali. Takšna žival se
počuti srečno in s tem so zadovoljni tudi obiskovalci zoološkega vrta. Igra izzove ustvarjalnost
in poslovno žilico. Igralcem, ne živalim. Če vse
naredimo prav, smo ob koncu nagrajeni z nazivom Zoo Tycoon ali po naše “zoološki magnat”. Tako smo torej tudi sami zadovoljni.
Oni dan sem bil v živalskem vrtu. Ne v virtualnem, pač pa v pravem; če sem natančnejši,
moram reči, da v živalskem vrtu naše prestolnice. V njem nihče ni pridobil naziva “zoološki
magnat”. Vsaj upam, da ne. Živali se tam ne
počutijo srečne in zaradi tega tudi obiskovalci
niso zadovoljni. Eden je celo vpil, da to ni bila
dobra naložba. Mislil je na nakup vstopnic. Živali so spale, ležale v senci in se niso brigale
za njegovo zadovoljstvo. Meni je bilo pa prav
tako, tudi jaz bi bil najrajši v senci in na miru
pil pivo. Bilo je namreč zmerno oblačno, 28 °C
in 54 % vlažnosti. Zoprno in soparno vreme.
Nekaterim seveda virtualni in nevirtualni – da
ne rečem pravi – živalski vrtovi, zneseni skupaj z vsega virtualnega ali realnega sveta, ne
zadoščajo. Njihovih apetitov po ustvarjalnosti in potreb po udejanjanju poslovne žilice
taki nadomestki ne morejo zadovoljiti. Svet je
njihova igralna miza in globalizacija je vsaj
podnaslov igre, ki jo igrajo. Živalski vrtovi v
večini primerov ne posedujejo najvažnejše živalske vrste, primerka, ki je navadno največja
trofeja. Te zbirajo druge inštitucije: imenujejo
jih (azilni) domovi, (zbirni) centri, centri za
odstranjevanje tujcev, v nerazvitem svetu tudi
(begunska) taborišča.
6
Opisani odnos je nekoliko perverzno podoben
razmerju med lovom in safarijem, pa čeprav
bolj njunima foto inačicama. Plebsu, ki nima
moči, da bi na igralno mizo postavil igralni
žeton ali peona, preostane namreč le slednje.
Voajerizem, kibicanje, sufliranje. Naveličan
domačega vsakdana in virtualnega sveta, se
slehernik poda v realni svet kot – turist.
Pa to ni najbolj varno početje. Letos so, zdi
se mi, da prvič, hrvaški mediji opozarjali na
porast kriminalnih dejanj, naperjenih proti
turistom, predvsem vlomov v stanovanjske
prostore in tatvin na plažah. Koga so se le
lotili, sem se vprašal, ko sem na plaži na jugu
srednje Dalmacije opazoval Hrvate, Slovence, Bosance in, po novem, Srbe, kako složno
poležavajo na istem kamenju in skupaj pijejo
ob šanku. Seveda je vložek v nevarnost ob
voajerskem pohajanju po svetu v premem
sorazmerju z ljutostjo destinacije. V Sudanu,
predvsem v Darfurju na njegovem zahodu,
ne izpostavljaš le svojega fotoaparata kriminalnim dejanjem, temveč tudi njegovega lastnika in uporabnika pravosodnim organom
države gostiteljice. In če prideš kot nezaželjen gost za par dni, se ti mirno lahko zgodi,
da bo direktor tega živalskega vrta pomislil,
da si dober razstavni eksponat in te bo vtaknil v kletko. Za dve leti. Drugi direktorji nekih drugih živalskih vrtov, morebiti kakšnega
evropskega, pa bodo sposobni le barantati
za zamenjavo: vi nam svoj eksponat, mi vam
katerega od naših, na primer dostojanstvo?
Zatorej: nehajte obiskovati živalske vrtove,
take in drugačne. Jaz ne grem več v ljubljanskega, drugi pa naj v afriške ne silijo več.
Bodite doma, na varnem.
Triglav (2864 m) je najvišji vrh Julijskih Alp
in tudi najvišji vrh Slovenije. Ime ima po obliki gore, kot jo vidimo iz Bohinja. Hkrati je
Triglav simbol slovenstva, zato se za pravega Slovenca spodobi, da se vsaj enkrat v
življenju sooči z njegovo mogočnostjo.
S športnim društvom Varnost Maribor smo
se 19. in 20. avgusta tudi mi odpravili na
Triglav. Udeležencev ni bilo veliko, smo pa
zato bili toliko bolj motivirani in zagnani.
Nekateri smo se tega podviga lotili prvič.
Letošnji avgustovski dnevi so bili bolj podobni aprilskim, vendar pa je bila vremenska
napoved za tisti vikend zelo ugodna.
Pot smo začeli v Mariboru v zgodnjih jutranjih urah. Do vznožja Triglava smo prispeli
ob 8. uri zjutraj. V dolini Krme, blizu Kovinarske koče, smo parkirali naše jeklene konjičke, si oprtali težke nahrbtnike, se primerno obuli in oblekli in se okrog 9. ure veselo
odpravili na pot proti našemu cilju. Težko
pričakovani vzpon se je tako začel nekje na
nadmorski višini 800 do 900 metrov. Do
vrha smo tako morali premagati približno
2000 metrov višinske razlike. Že zelo hitro
se je pot usmerila v strm klanec, kjer so nam
začele polzeti prve kaplje znoja. Čez približno dve uri smo imeli prvi postanek. Čas
nas ni priganjal, zato smo si lahko v miru
privoščili kratek počitek in malico.
Po okrepčilu smo optimistično nadaljevali
pot proti koči na Kredarici, kamor smo prispeli po dobrih štirih urah hoje. Na Kredarici smo imeli še zadnji postanek pred najbolj
napornim delom poti. Pred odhodom smo v
koči odložili vso nepotrebno prtljago, vzeli
le najnujnejše in se psihično pripravili še za
končni podvig. Pred nami se je vzpenjala
strma kozja pot, v stene pa so bili pritrjeni
varovalni klini. Ob vzponu čez Mali Triglav
do Aljaževega stolpa je bilo precej vetrovno, tako da previdnost ni bila odveč. Na
vrhu Triglava smo naredili nekaj fotografij,
doživeli planinski krst, se rokovali s Tomažem Humarjem ter se nato hitro odpravili
nazaj proti koči na Kredarici. Od tam pa
nas je čakala še ena ura hoje proti Staničevi
koči, kjer smo tudi prespali. Tu smo si privoščili večerjo ter se okoli 9. ure odpravili
spat. Bili smo utrujeni in hkrati veseli, saj
smo preživeli lep dan. Noč je bila kratka, a
dovolj dolga, da smo si nabrali novih moči.
Zbudili smo se v lepo sončno jutro in se zavedali, da se moramo žal že vrniti domov.
Nazaj smo se vračali po drugi poti, še lepši;
med sončenjem smo prestrašili svizce, ki so
se hitro poskrili v svoje brloge.
Do avtov smo prispeli okoli ene ure popoldan. Med potjo proti Štajerski smo se ustavili še na Trojanah, kjer smo se posladkali
s krofi.
Vzpon na Triglav si bomo zapomnili po soncu, ki nas je razveseljevalo, po lepem razgledu od Aljaževega stolpa, predvsem pa
po neokrnjeni naravi, v kateri smo preživeli
lep konec tedna. Z dobro voljo in medsebojnim spodbujanjem smo premagali najvišjo,
2864 metrov visoko goro. Bili smo majhna,
a zelo usklajena skupina zagrizenih planincev. Vsi si želimo, da bi bilo takšnih pohodov v prihodnje še več.
Foto: Karl MEIER
Prvič na Triglavu - Jožek Hartman in Bojan Porš
Kataloška prodaja orožja
Jo`e PLETERŠEK
7
Foto: PS Varnost Maribor
Primerjava slike iz analogne (slika v levem kotu) in digitalne megatočkovne kamere
Razvoj IP video nadzornih
sistemov z uporabo
megatočkovne kamer
Prostor in čas, v katerem živimo, zahtevata nenehen razvoj sistemov tehničnega varovanja,
zato strokovnjaki s tega področja razvijajo
vedno bolj izpopolnjeno tehnologijo in iščejo
nove poti uspešnega nadzorovanja. Ta napredek je opazen v različnih segmentih, predvsem
v razvoju video nadzora.
delava video posnetkov so le del izboljšav, ki
jih zagotavlja.
Digitalizacija tehnologije CCTV – prednosti mrežnega (IP) video nadzora
Internetni protokol (IP) za omrežno kamero
nudi neomejeno ločljivost in število slik ter vr-
Razvoj tehnologije CCTV
Razvili so jo pred 50 leti. Analogni video standardi omejujejo ločljivost (resolucijo) na 720 x
576 slikovnih točk (pikslov). Analogna kamera
in klasični ali digitalni video shranjevalnik zaradi premajhne fleksibilnosti in kakovosti slike
ne izpolnjujeta več zahtev sodobnega časa.
Razvoj tehnologije je pokazal, da mrežni video nadzor dosega mnogo boljše rezultate in
je cenejši. Prehod video nadzora od analognega k mrežnemu video nadzornemu sistemu
zagotavlja nesluten razvoj nadzorovalne tehnologije. Hitrost, prenos, shranjevanje in ob-
8
“
Jože
PODBREŽNIK
hunsko kakovost posnetkov JPEG. Omrežne
naprave omogočajo sistemske konfiguracije
za ceneno in enostavno razširitev sistema.
Digitalna dvosmerna komunikacija pomeni,
da ni potrebe po posebnih, ločenih kontrolnih kablih za nadgradnje kamer ali po perifernih (zunanjih) napravah, kot npr. PTZ,
osvetljavi ipd.
Najbolj vrhunska kakovost slik z megatočkovno ločljivostjo
”
pomeni novo obdobje v razvoju varnostnih video naprav.
IP za neomejeno ločljivost in kakovost slik
Manjše celotne stroške je moč doseči z mrežno
rešitvijo. Standardni mrežni strežniki, stikala
oziroma usm erniki, kabli in napeljave so dokazano cenejši (CAT5 – 100 metrov, po optičnih kablih do nekaj kilometrov), zlasti kadar
že obstoječemu mrežnemu sistemu dodamo še
dodatne kamere.
Milijarde IP-naprav je priključenih na komercialna, podjetniška in vladna lokalna (LAN) in
svetovna (WAN) omrežja; tako tudi priključevanje in povezovanje varnostnih naprav vseh
tipov vse bolj teži k uporabi te tehnologije. Tesno integriran nadzor dostopa, alarmni sistemi
ter komunikacijske in varnostne video naprave
težijo k poenostavitvi z uporabo skupnih standardov internetnega protokola (IP).
Na isto omrežje je lahko priključenih več nadzornih kamer; video posnetki se lahko shranjujejo na obstoječe standardne strežnike z
ustrezno programsko opremo ali NVR – mrežne video shranjevalnike.
Pri izgradnji mrežnega video nadzora je treba
upoštevati pasovno širino obstoječega omrežja. Zasedenost omrežja je premo sorazmerna
s kakovostjo in številom posnetkov.
Kamere CCTV IP
Analogna slika klasične digitalne IP-video kamere (slika 1) je sestavljena iz spojenih slikovnih vrst (do 600 TV-linij) z največjo ločljivostjo
470.000 pikslov (ali 0,47 megapikslov), kar
pa ne zagotavlja želene kakovosti izboljšave
S-VHS ali digitalnega video nadzora. Mnogi
uporabniki zahtevajo višjo raven snemanja; rešitev je opustitev video sistema PAL in uporaba
kamer z večjo ločljivostjo. Ne glede na sistem
namreč večja ločljivost zagotavlja razločnejše
posnetke, kar je zelo pomembno, kadar je treba razbrati posamezne detajle; odgovornost in
prava dejanja temeljijo na slikovnih podatkih,
ki jih je le stežka moč interpretirati. Industrija
ima že dlje časa na voljo zgolj drugorazredno
kakovost slik, ki temeljijo na analognih video
kamerah PAL – a le doslej, kajti sedaj že prihajajo spremembe na bolje!
varnostnih video naprav. Megatočkovni in večmegatočkovni senzorji nudijo od 4- do 32-krat
večjo ločljivost detajlov (podrobnosti) od standardnih sistemov PAL. Linijska ločljivost 2600
TV nudi z informacijami nabite slike z večjo
jasnostjo kot kdaj prej. Za HDTV kamere je dokazano, da zagotavljajo slike boljše kakovosti
s tem, ko nudijo:
- novo, naprednejše pridobivanje dokaznega
gradiva,
- kakovostnejši vir za ugotavljanje odgovornosti in preventivo,
- sposobnost natančnejšega sprejemanja odločitev in varčevanja s časom ob hkratnem
ščitenju človeških virov.
Dandanes megatočkovne slike nudijo možnost
za od 4- do 32-kratno digitalno povečavo z
dodatnimi točkovnimi informacijami (tj. na točkah – pikslih temelječih informacijah). Digitalna povečava je izvedljiva tudi v obliki sprotnega (live) prikazovanja (oziroma ogleda) neke
situacije, s čimer minimalizira potrebo po na
osnovi motorja delujočem optičnem povečevanju. Obe možnosti pa sta neprecenljiva aduta
za analiziranje varnostnih video posnetkov.
Z uporabo megatočkovnih kamer (npr. kamera AV5100 5 M pixel) je moč zmanjšati potrebo po številu kamer. Za primerjavo lahko
trdimo, da (ob enaki količini slikovnih podrobnosti, ki jih sistema posredujeta) lahko ena
sama večmegatočkovna kamera nadomesti
precejšnje število analognih kamer, ki nadzorujejo velik odprt prostor, kot je npr. prometno
križišče, parkirišče ali skladiščni prostor. Prav
tako pa vgradnja in vzdrževanje ene same
kamere tudi znatno zmanjša celotne stroške
za sistem.
Megatočkovne kamere –
novo obdobje v razvoju video
nadzornih sistemov
Kakovosten video prenos se začne z izredno
zmogljivimi senzorji. Napredna nadzorovalna
tehnologija minimalizira možnost popačenja
premikajočih se objektov, prikazanih z videom. Senzorji CMOS pa nudijo nekatere originalne funkcije, kot sta npr. možnost prepoznavanja podrobnosti v temi za močno bleščečo
svetlobo (tj. prepoznavanje podrobnosti, ki jih
v temi ni mogoče videti zaradi močne svetlobe,
ki jih obdaja – npr. odkrivanje avtomobila, ki
se skuša skriti za svoje žaromete) in možnost
selektivnega izseka in povečevanja dela neke
slike (image cropping). Na voljo so tudi senzorji CCD, ki jih je mogoče uporabiti ob zelo
majhni svetlobi in ki se odlikujejo z veliko stopnjo dinamičnosti.
Digitalna kamera (HDTV Megapixel) ima sliko
sestavljeno iz slikovnih elementov, t. i. pikslov,
doseže pa lahko ločljivost do 11 megapikslov.
Najbolj vrhunska kakovost slik z megatočkovno ločljivostjo pomeni novo obdobje v razvoju
Lastnosti megatočkovnih kamer:
1. Boljša kakovost slike je rezultat dodatnih
točk (pikslov) in najsodobnejših senzorjev
za ustvarjanje slik za opazovanje. Napredna tehnologija obdelave digitalnih slik nudi
najbolj verodostojen in natančen prikaz
barv ter ostrino slik.
2. Med standardi, vključenimi v izdelek, so tudi
prilagodljivo zaznavanje gibanja, cona zasebnosti, alarmi, možnost zaznavanja hitrega gibanja v temi z žarki svetlobe (strobe
synchronizer) idr., napajanje POE (power
over ethernet) – napajanje prek mrežnega
kabla ali eksternega napajalnika 12VDC.
3. S pomočjo programsko temelječega izbiranja območja video nadzora je mogoče minimalizirati širino pretoka podatkov in zahteve po shranjevanju. V standardni različici
je na voljo razmerje vidnega polja (vidika)
4 : 3, spremeniti pa ga je mogoče tudi v
16 : 9, 1 : 1 ali katero koli želeno kombinacijo višine in širine videa.
4. Svetloba predstavlja predstavljajo enega
največjih izzivov pri snemanju kakovostnih slik. Pri megatočkovnih kamerah (npr.
stropna kamera Arecont AV8360 360o) so
se tega izziva lotili tako, da kamere vključujejo napredne funkcije obdelave slik, kot so
samokontrola izpostavljanja (auto exposure
control – AEC), funkcija za samostojno prikazovanje barvnih odtenkov na osnovi belega predmeta (auto white balance – AWB),
funkcija za nastavitev sprejemnika za doseganje najboljših povratnih informacij (auto
gain – AGC), kontrolni sistem DC-Iris. Vse
omenjene funkcije nudijo inteligentno, samostojno delovanje v celi paleti različnih
svetlobnih pogojev.
5. Proizvajalci kamer (Iqeye, Arecont in Lumenera) nudijo veliko izbiro kamer z različno
ločljivostjo v razponu od 0,3 do 11 megatočk (megapikslov).
6. Naprave, ki delujejo v ključnih oblikah nadzora, morajo delovati pri najnižji osvetljenosti objekta. Za tovrstne načine uporabe proizvajalec kamer Lumenera (npr. LE165) nudi
sistem NiteBrite za kakovosten zajem slike
v območjih nizke osvetljenosti, poleg tega
pa pri večini modelov kamer še mehanski
dnevno-nočni IR-filter. S pomočjo slednjega
omogoča kar najboljši zajem barvne slike
pri dnevni svetlobi, medtem ko izklopljen filter okrepi nočno delovanje naprave.
7. Megatočkovne kamere uporabljajo slikovne
senzorje najnovejše generacije, ki omogočajo pretok signala brez motenj ali interferenc in obdelavo 10-bitnih slik (v 30-bitnih
barvnih odtenkih), pri čemer nudijo boljše
prikazovanje izbranih detajlov na posnetkih
obrazov in stvari kot rezultat visoke dinamičnosti delovanja – vse tja do 72 dB.
9
Foto: Marjan LAZNIK
Celostna grafična podoba
podjetja (CGP)
Predstavljajte si, da razmišljate o varovanju
ali da so vam vlomili v stanovanje ali v poslovne prostore. Kar 80 % strank najprej odpre telefonski imenik, danes že elektronski, in
v rubriki splošno iskanje vtipka besedico “varnost“. Rezultat iskanja? Izpiše se kar 12 podjetij, ki imajo v svojem imenu besedo varnost,
da ne prištejemo še preostalih podjetij, ki se
tako ali drugače ukvarjajo z varovanjem.
Katero podjetje je pravo? Na katero naj se
obrnem? Katero je najboljše? To so vprašanja,
ki se porajajo večini prvih iskalcev varovanja,
pa naj gre za posameznike ali podjetja.
Takšne dileme, ki se pojavijo pri potencialnih
strankah, pa so lahko odveč, če ima podjetje
zasnovano dobro celostno grafično podobo
in s tem posledično tudi dober imidž. Potencialni stranki je odvzeto breme “kolebanja“
med tem in onim podjetjem, ki imata skoraj
enako ime, poleg tega pa ne pozna ne ene-
10
ga ne drugega ali pa je slišala zelo malo o
enem in še manj o drugem.
Celostna grafična podoba organizacije niso
le simbol ali logotip organizacije, barve ali
pisava, vizitke in napisi na stavbi, niso samo
filmi na televiziji ali vizualne predstavitve
podjetja. Celostna grafična podoba organi-
“
Marko
VAUPOTIČ
zacije je vse to in še mnogo več, združeno
v eno samo učinkovito zaznavno celoto, ki
odraža realno identiteto podjetja z materialnimi dokazi in nematerialnimi atributi vred, in
s tem po pravilih psihologije spoznavanja in
predvsem teorije učenja v zavesti ciljnih javnosti oblikuje imidž, ki ustreza realni identiteti
organizacije.*
Celostna grafična podoba podjetja ali blavna znamka je
lahko najmočnejše orodje menedžmenta.
”
Wally Olins v svoji knjigi Corporate identity
pravi, da je uvajanje celostne grafične podobe organizacije običajno znamenje velikih sprememb. V Sloveniji so gospodarske
in negospodarske organizacije v zadnjih
dveh desetletjih doletele tolikšne spremembe
v okoljih, da se jim mnoge le stežka prilagajajo.
Vse, prav vse celostne grafične podobe slovenskih podjetij so običajno prišle le do četrtine, največ do polovice poti, ker:
– podjetja ne vedo, kaj naročajo,
– izvajalci ne vedo, kaj počnejo,
– je delo običajno opravljeno, še preden je
končano,
– so podjetja pripravljena dati majhna sredstva, namesto da bi se oborožila z razumno velikim finančnim vložkom za ta
projekt.
Malone v vsakem podjetju se govori o finančnem, kadrovskem, organizacijskem,
tržnem in lastniškem prestrukturiranju. Mnoge organizacije menjajo svoje poslanstvo,
filozofijo, cilje, strategijo, arhitekturo blagovnih znamk in dobivajo nove upravljavce.
Organizacije se notranje delijo in nastajajo
manjša podjetja z novo, samosvojo realno
identiteto.
Veronica Napoles v svoji knjigi Corporate
identity design piše, da je celostna grafična
podoba podjetja dostikrat njeno največje
bogastvo.
V pomoč pri presojanju in odločanju o celostni grafični podobi organizacije je treba
dodati še nekaj opozoril.
Nekatere zares velike multinacionalke nikoli v svoji zgodovini niso delale revolucije s
svojo simbolno identiteto. Vedno le evolucijo. Mnogi znaki podjetij, blagovnih znamk
so v desetletjih doživljali spremembe, ki se
niso dotaknile njihovih pomenskih odtenkov.
Takšni so Shell, Coca Cola, IBM, Levis itd.
Pred korenitimi posegi v osnovne stalnice
celostne grafične podobe je treba z ustreznimi raziskavami preveriti njihove pomenske,
referenčne in zaznavne vrednosti. Simboli,
s katerimi smo doslej komunicirali, so zakodirani v možganskih režnjih posameznikov.
Priklic že videnega in poznanega je neprimerno cenejši kot učenje novega.
Nenehno spreminjanje celostne grafične podobe podjetja in blagovnih znamk ustvarja vtis
spremenljivosti, negotovosti in nezanesljivosti.
Razumevanje, načrtovanje in izvajanje ce-
Našitek na delovnih oblekah: nekoč in danes
lostne grafične podobe organizacij je zelo
kompleksno delo, v katerega je vpletena
skupina strokovnjakov z različnih področij.
Svoj del znanja in izkušenj utegnejo k dobro načrtovani in izvedeni celostni grafični
podobi organizacije prispevati: psiholog,
komunikolog, strokovnjak za trženje in
strokovnjak za oglaševanje, oblikovalec z
največjimi kreativnimi sposobnostmi in izkušnjami, menedžer za stike z javnostmi in
svetovalec za oblikovanje celostnih grafičnih
podob organizacij.
Velikost projektne skupine in izbira strokovnjakov sta odvisni od velikosti organizacije,
obsežnosti sprememb celostne grafične podobe, ciljev, ki jih ima organizacija, in marsikdaj tudi od finančnih sredstev.
Srednje velika in večja podjetja morajo,
preden se lotijo spreminjanja svoje celostne
grafične podobe, dodobra prepoznati svoje
poslanstvo, strategije, vizije in cilje ter opredeliti svojo želeno realno identiteto, svojo
bodočo želeno podobo v ciljnih javnostih. S
tem si šele pridobijo pravico do razmišljanja
o celostni grafični podobi podjetja.
Celostna grafična podoba podjetja ali blagovne znamke je lahko najmočnejše orodje
menedžmenta za doseganje ustreznega zaznavanja podjetja ali blagovne znamke v
ciljnih javnostih. Pri tem se je dobro zavedati, da ne gre le za znak, simbol, logotip, kar
običajno podjetja želijo od oblikovalcev, gre
za kompleksno in načrtovano likovnost, ki jo
komunikacijska sredstva podjetja prenašajo
v komunikacijski prostor.*
V dvajsetih letih razvoja našega podjetja, ko
se je v okviru tedaj vseslovenske Varnosti,
p. o. Ljubljana oblikovala enota TOZD Var-
nost Maribor – Tabor, iz katere je nato pred
dobrimi petnajstimi leti nastalo podjetje Varnost Tabor, p. o., in v sredini devetdesetih
let današnja Varnost Maribor, d. d., se je
v skladu s temi spremembami razvijala in
“dozorevala“ tudi celostna grafična podoba
podjetja.
Če preletimo potek razvoja celostne grafične
podobe, ugotovimo, da naš logotip vseskozi temelji na napisu “varnost“ v tipični obliki
pisave. Logotip so uporabljala tudi preostala
varnostna podjetja, ki so se oblikovala po
razpadu Varnosti, p. o. Ljubljana. Sprva
smo imeli logotip v obliki lipovega lista, ki je
v tistem času predstavljal tudi simbol Slovenije. Zaradi neprepoznavnosti oziroma podobnosti med takratnimi logotipi smo se pred
dobrimi desetimi leti odločili za prenovo in
posodobitev našega logotipa. Tako se je “rodil“ nov in prenovljen logotip v obliki solze,
ki obdaja napis varnost (obdržali smo korenine) in predstavlja našo vizijo, poslanstvo in
cilje.
Seveda se z novim logotipom delo ni končalo, ampak šele začelo. Oblikovati je bilo treba tudi celostno grafično podobo, ki pa smo
jo dograjevali vseskozi do danes in gradili
na pozitivnem imidžu podjetja. Proces razvoja celostne grafične podobe se nikoli ne
konča, saj je treba tudi na tem področju iti
vedno v korak s časom. Dosedanja celostna
podoba podjetja Varnost Maribor ustreza
realni identiteti podjetja in je v zavesti ciljne javnosti in poslovnih partnerjev izgradila
imidž, ki pomeni biti profesionalen in kakovosten partner na področju varovanja.
*Vir: Jernej Repovž, “Kako nastaja in deluje
učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba, kot del simbolnega identitenegasistema organizacij“, 1993
11
Varnostna
vrata PVG
Marko
VAGNER
Konkurenca na trgu nas je silila, da poiščemo
vrata, ki so cenejša od naših lastnih, hkrati
pa naj bi izpolnjevala osnovne protivlomne in
protipožarne zahteve.
Pri iskanju izdelka smo osnovne zahteve razširili še na možnost prilagajanja modnim
trendom in zahtevani kakovostni ravni. Po
temeljiti raziskavi ponudbe na trgu smo ugotovili, da vrata vodilnega italijanskega proizvajalca Gardesa ustrezajo večini postavljenih
kriterijev. Nudijo dobro protivlomno zaščito
in požarno odpornost EI 30.
Sledila so pogajanja s predstavniki proizvajalca, na katerih smo si izborili ugodno ceno
in se dogovorili, da bomo del sestave vrat
opravili v naši delavnici, naši monterji pa jih
bodo tudi vgrajevali.
Vrata PVG so torej izdelek, v katerem puščamo tudi mi svoj pečat in so namenjena predvsem novogradnjam s tipskimi dimenzijami
prehoda. Ker je cena primerljiva s ceno klasičnih vhodnih vrat, ponujajo pa neprimerno
več, so primerna izbira za stanovanja v stanovanjskih blokih. V blokih je namreč varovanje stanovanja najbolj preprosto in učinkovito
ravno z varnostnimi vrati.
Monterji najprej vgradijo mokro- ali suhomontažno slepi podboj v pripravljen zob
špalete, najpogosteje v zgodnjih gradbenih
fazah. Pri vgradnji slepih podbojev morata
biti jasno definirani zgornja točka končnega
poda in zadnja ploskev končnih oblog sten.
Podboji in vratna krila se praviloma montirajo
na končno obdelana tla in končno obdelane
stene.
Naši naročniki lahko izbirajo med široko pa-
12
Foto: PS Varnost Maribor
leto barvnih in izvedbenih kombinacij vrat,
pri tem pa osnovni varnostni elementi ostanejo nespremenjeni. Ti elementi so: plastificiran
jekleni podboj, profilirana jeklena pločevina
z ojačitvenimi rebri, varnostna ključavnica z
večtočkovnim aktivnim zaklepanjem, na strani
tečajev pa nameščeni fiksni čepi. Vrata imajo nastavljive tečaje in možnost nastavljanja
tesnjenja. Pod krilom vrat je tesnilo, ki se spusti na tla le, ko vrata zapremo, s tem pa se
povečuje tesnjenje in že sicer dobra zvočna
izolacija.
K zunanjemu videzu vrat največ pripomorejo obloge vratnih kril. V osnovni različici
ponujamo vrata PVG v beli barvi ali petih
lesnih vzorcih, kovinski podboj je lahko v
katerikoli ponujeni barvi. K temu je ponujeno tudi osnovno okovje skupaj s kukalom in
varnostnim cilindrom ter ključi, ki jih je mo-
goče izdelati le na osnovi posebne kartice.
Vrata lahko izdelamo tudi v eni od mnogoštevilnih kombinacij različnih zunanjih oblog. Te
so lahko v različnih vrstah lesa, njegovih barvah in vzorcih. V zadnjem času so na primer
moderna vratna krila, na katerih poteka lesna struktura v vodoravni smeri. Seveda pa je
mogoče obloge vratnih kril naročiti v različnih
barvah in v različnih kombinacijah, kar pomeni, da so lahko na zunanji strani drugačna kot
na notranji. Ko k temu dodamo še možnost izbire med različnimi okovji z raznimi dodatki,
kot so na primer omejevalo odpiranja vrat in
tolkalo, postane izbira le še težja.
Za lažjo odločitev vas vabimo, da si vrata ogledate v razstavnem prostoru na sedežu našega
podjetja, kjer so poleg vrat tipa PVG razstavljeni tudi drugi tipi naših vrat.
Marš čez
London
II. del
Foto: Matej KOP
Matej KOP
Ponedeljek, 8. 5. 2006,
2. marš čez London
Vožnja od Birminghama proti Londonu se je
vlekla skoraj tri ure, saj je bila na cesti velika
gneča. Na srečo je naš šofer poznal stranske
poti, s katerimi smo prihranili nekaj minut čakanja. Naš šofer pa sicer ni bil ravno strpen in
prijazen človek. Enega izmed potnikov namreč
ob dogovorjenem času ni bilo na avtobusu in
smo ga komaj prepričali, naj malo počaka.
Deset minut čakanja je zanj pomenilo skoraj
konec sveta. Je očitno že res, kar govorijo o
angleški natančnosti!
Zaradi zamude ob prihodu sva bila z Andrejem
v dilemi, ali greva takoj po prihodu v London
na ogled kakšnega “mjuzikla“ ali pa se bova
udeležila večerje, na katero nas je povabila
naša simpatična vodička. Kdor naju pozna,
ve, za kaj sva se odločila, in bo rekel, da to
sploh ni bila dilema. Ni nama bilo žal, saj so
nas postregli z odličnim angleškim stakeom.
Kljub temu da sva si pri večerji privoščila pinto
piva (pinta je angleška mera za volumen; 1
pinta je 0,57 litra ali po domače dobra mera
velikega piva), sva se odpravila v center, da
končno v angleškem pubu okusiva pravo
vzdušje (beri: Guinessa). Ura je bila ravno 20
minut pred zaprtjem pubov, zato sva se podvizala in prispela v mesto v 15 minutah. Ampak ponovno razočaranje, tudi 5 minut pred
enajsto ni mogoče vstopiti v pub. “It’s closing
time,“ so nama rekli. Čeprav sva obljubila, da
bova spila v dveh minutah, naju nihče ni postregel. Spet ta angleška natančnost, ki je mi
“Balkanci“ nismo vajeni (sploh takrat, ko smo
žejni). Ampak ta večer se nama je nasmehnila
sreča. Odkrila sva lokal, ki je odprt do enih
zjutraj. In v čem je trik? Na vhodu ne piše PUB,
ampak TAVERNA. Kljub temu je bilo “vzdušje“ odlično, čeprav drago. Ker je bila noč še
mlada in London lep v nočnem sijaju, sva se
odločila za sprehod do Big Bena. “Ni daleč,“
je rekel Andrej. In sva šla. Ne naravnost, am-
pak malo naokoli. Po pol ure hoje, ko sva prehodila kakšne 4 km, sva ugotovila, da sva se
proti Big Benu premaknila le dobrih 300 m.
Nisva se jezila, le na ves glas smejala. “Big
Ben at night“ je bil čudovit, v meni pa jeza,
ker nisem imel pri sebi fotoaparata. Ob vrnitvi
v hotel nisva več zašla in sva tako končala 2.
marš čez London.
Torek, 9. 5. 2005,
3. marš čez London
Vstala sva zgodaj in se po obilnem angleškem
zajtrku odpravila v znameniti muzej voščenih
lutk Madame Tousand’s. Tokrat s podzemno železnico. Bila sva prehitra in na odprtje
muzeja sva čakala celo uro. Sva pa bila prva
obiskovalca tisti dan. Lutke so izjemne, pravi
kloni znanih oseb. Kljub temu pa bi Jennifer
Lopez raje v živo zgrabil za zadnjico. Bila pa
sva razočarana, saj je bil planetarij v tem času
zaradi prenove zaprt. S podzemno sva oddrvela proti Buckinghamski palači, kjer je potekala menjava straže. Med hojo po Londonu sva
opazovala kamere in se čudila njihovi količini.
Po nekaterih podatkih te na vsak meter londonskih ulic snemajo trije različni videonadzorni
sistemi.
Po menjavi straže sva se odpeljala še do znamenitega mostu Tower bridge, napisala kartice, kupila spominke za najine najdražje ter se
počasi odpravila nazaj proti hotelu, kjer nas je
že čakal avtobus, da nas odpelje na letališče.
Podzemna železnica v Londonu je res zakon.
Zelo pregleden in zelo hiter način transporta
v tem mestu.
Na Brnik smo prileteli le nekaj minut pred polnočjo.
Foto: Matej KOP
Kakšno varovanje pa vi potrebujete?
Hvala, London, za vse ulice, ki si mi jih dal pod
noge.
13
Foto: Marjan LAZNIK
VillaReal je padel,
Partizan žal ne
Dogajati se je začelo nekaj, kar smo že skoraj
pozabili. Maribor, mesto nogometa, in njegovo moštvo sta se začela prebujati. Nova
strategija uprave, novi trenerji in “golobradi” mladeniči, kot jih imenuje javnost, so se
“sprehodili” skozi pokal Intertoto. V zadnjem
krogu tega tekmovanja je padel tudi lanski
polfinalist lige prvakov.
Vehementni in prepotentni zvezdniki iz Villareala – v prevodu to pomeni “Kraljeva vas”–,
mesteca z nekaj več kot 20.000 prebivalci,
sploh niso dojeli, kaj so jim Mariborčani pripravili pri njih doma. Pospravili so jih z 2 : 1,
preden so se sploh zavedali, kaj se je z njimi
dogaja. Tolažili so se: slab dan, neuigranost,
začetek priprav in podobno. V Mariboru bo
vse drugače. Mi gremo naprej, saj drugače
ne more biti.
Vemo, kako je bilo na povratni tekmi. Golobradi mladeniči so spet pokazali svojo neustrašnost in malo pred koncem tekme razblinili njihove zadnje sanje o napredovanju.
Uspeh Mariborčanov je zabeležila vsa nogometna Evropa. Kdo bo naslednji nasprotnik,
14
je bilo po tem uspehu med ljubitelji nogometa
v štajerski prestolnici najpogostejše vprašanje. Žreb je določil: Partizan iz Beograda!
Gostovanje v Beogradu se je izteklo po pričakovanjih. Velika gostoljubnost, ki smo je
bili deležni, in tudi vse drugo, tudi rezultat, je
vzbujalo upanje, da se bodo rezultatski uspehi nadaljevali.
Povratna tekma v Mariboru je dvignila na
noge ljubitelje nogometa po vsej Sloveniji.
Najave njihovih navijačev “grobarjev” pa so
tistim, ki se ukvarjamo z varovanjem, povzročile veliko neprespanih noči.
Priprave na varovanje tekme so se začele že
takoj po tekmi v Beogradu. S predstavniki, ki
skrbijo za varovanje v Partizanu, smo izmenjali
kar veliko uporabnih informacij in podatkov, ki
pri pripravah izjemno koristijo. Tradicionalno
dobro sodelovanje s policijo v Mariboru, ki je
v obliki izmenjave informacij, operativnih sestankov, ogledov in podobno, pa je dajalo veliko mero optimizma, da bomo tudi ta zalogaj
uspešno prežvečili. Pa se žal ni tako izteklo.
Karl MEIER
Ocena varovanja bi bila bistveno boljša, če
ne bi bilo neljubega dogodka na uradnem
treningu Partizana v Ljudskem vrtu dan pred
tekmo. Neodgovorni navijači iz vrst Viol so
se “odločili” pokazati svojo navijaško nezrelost in izzvati konflikt, ki je imel za posledico tudi enega poškodovanega iz spremstva
Partizana. Noro! Nekam po “balkansko” je
bilo videti vse skupaj.
Vsa preostala varovanja, ki smo jih opravili na dan tekme, imajo v zapisu dogodkov
oznako b. p., torej brez posebnosti. Zaradi
neljubega dogodka dan prej smo se odgovorni za to varovanje odločili in uskladili z
naročnikom in policijo, da število varnostnikov rediteljev pri varovanju tekme povečamo
za 20 mož.
Kako se je tekma končala, veste. Nasprotnik
je bil žal premočan, golobradi mladeniči pa
so se morali “ustaviti”. Aplavz na polnem
stadionu v Ljudskem vrtu pa je povedal vse.
Prihodnost mariborskega nogometa je zagotovljena, samo tako je treba nadaljevati.
Zgodbica
v razmislek
”Nadzorovanje”
Povzeto po knjigi Richarda Charlsona Ne trati moči za malenskosti v službi
Marjan LAZNIK
Ni tako preprosto biti preprost.
Pierre Reverdy
Danes govorimo o nadzoru, nezdravem nagnjenju, da zahtevamo natančno določeno
vedenje drugih, da bi bilo v naši bližini vse
natanko tako, kot sami želimo, saj nam to
vzbuja občutek varnosti. Če se ljudje ne obnašajo po naših pričakovanjih, postanemo
defenzivni, zaskrbljeni in ohromljeni. V tem
primeru pomeni nadzor, da smo obremenjeni
tako z vedenjem drugih kakor tudi z odzivom
na njihovo obnašanje. Lahko bi rekli, da ljudje, ki nadzorujejo, tratijo moči za obvladovanje drugih, kadar vedenje le-teh ni v skladu z
njihovimi pričakovanji.
V poslovnem svetu je mnogo situacij, ko želite popolno soglasje oziroma želite stvari
predstaviti tako, kot jih sami vidite in razumete. Svoje ideje in rešitve morate deliti s sodelavci. V nekaterih primerih morate uveljaviti svoje mnenje, vpliv pa tudi moč, da nekaj
izpeljete. Včasih morate vztrajati pri svojem
ali pa morate razmisliti o razumnih in domiselnih načinih, kako pridobiti druge, da bi
mislili drugače. Vse to je del posla. Ti primeri
seveda niso povezani z nadzorom. Ne govorim o zdravem, normalnem prizadevanju
za popolno soglasje ali uravnoteženost različnih vidikov. Tudi o tem, da naj bi vam bilo
vseeno, kako se vedejo drugi, ne govorim.
Seveda vam ni vseeno. Pogovarjamo se o
tem, da se lahko vztrajanje, preveč osebno
razmišljanje posameznika, nepopustljivost in
potreba po nadzoru spremenijo v bolečino
in stres.
Človeka, ki nadzoruje, rani tisto, kar se dogaja v njem samem – njegovi občutki in čustva. Zdi se, da je ključni element pomanjkljiva pripravljenost sprejeti druge v celoti
take, kot so, dati jim možnost biti tisto, kar
so, in spoštovati, resnično spoštovati dejstvo,
da ljudje različno razmišljamo. Tisti, ki nadzoruje, drugim globoko v sebi ne dovoli, da
bi bili, kar so, temveč da bi ustrezali njegovi
predstavi o tem, kar naj bi bili. Toda ljudje
niso predstave. Če ste prisiljeni sprejeti vlogo
namišljene osebnosti, ste v glavnem zmedeni
in nebogljeni. Oseba, ki nadzoruje, je prepričana, da ve, kaj je najboljše za druge, in jih
sčasoma celo prepriča, da počnejo določene
stvari narobe.
Edini način, da bi manj nadzorovali, je, da
spoznate prednosti te spremembe. Vedeti morate, da boste lahko dosegli svoje, kadar bo
to nujno, čeprav boste pri tem osebno manj
vpleteni. Z drugimi besedami, manj ko boste
vztrajali, kako naj se drugi obnašajo, mislijo
in živijo, manj stresno bo vaše življenje. Ko
boste dopustili ljudem, da živijo po svoji meri,
boste našli v sebi več notranjega miru.
Še več, ko boste manj nadzorovali, boste
laže shajali z ljudmi. Verjetno ste opazili,
da ljudem ni všeč, če so nadzorovani. To jih
odvrača in ustvarja sovražno vzdušje. Ko jih
boste nehali nadzorovati, vam bodo bolj naklonjeni, radi vam bodo pomagali, privoščili
vam bodo uspehe. Ko bodo spoznali, da jih
cenite take, kakršni so, in da ne presojate,
kakšni bi po vašem morali biti, vas bodo spoštovali in občudovali bolj, kot si lahko predstavljate.
Novice
Termini športnih aktivnosti:
Badminton
- Športni center Draš, pod hotelom Habakuk,
vsak četrtek med 19. in 21. uro
Informacije: Martin Dover, 041/707 194
Odbojka na mivki
- TD BROD Zrkovci, začetek v mesevu maju
vsak četrtek 18. in 20. uro
Kegljanje
- Dvorana Tabor,
vsak ponedeljek med 17. in 19. uro
Tenis
- TK HOČE, vsako sredo med 8. in 19. uro
Informacije: Silvo Tkalčič, 041/664 909
Izposoja kart za gondolo:
Cena izposoje ene karte: 500 SIT/dan
Foto: PS Varnost Maribor
15

Similar documents