ZELENA SLOVENIJA: SONCE-VIR ENERGIJE KAJ VZPODBUJA

Comments

Transcription

ZELENA SLOVENIJA: SONCE-VIR ENERGIJE KAJ VZPODBUJA
L E TO 7 | Š TE VI L KA 6 | J U N I J 2 0 0 7 | G L A S I L O N O VE S L O VE N I J E | I Z H A J A VS A K M E S E C | C E N A 1 , 5 0 € ( 3 5 0 S I T)
Aktualno
Z E L E N A S L O VE N I J A : S O N C E - VI R E N E R G I J E
KAJ VZPODB U J A G OS PODARS KO RAS T
Poslanska skupina
DR. M ARKO KRAN J E C, N OVI G U VE RN E R B S
Intervj u
L O J Z E P E TE RL E :
VE R J A M E M V S L O VE N I J O
Kazalo
4
18
20
24
30
34
36
40
42
AKTUALNO
Zelena slovenija: Sonce - vir energije
Kaj vzpodbuja gospodarsko rast
Vox Populi
POSLANSKA SKUPINA
Državni zbor "popravil" očitano mu krivdo
Dr. Marko Kranjec - novi guverner Banke Slovenije
MINISTRSTVA
Kaj prinaša nova delavska zakonodaja?
Sprememba zakona na področju javnega naročanja
Podpis pogodbe za rekonstrukcijo Fakultete v Mariboru
INTERVJU
Lojze Peterle:
"Verjamem v prihodnost Slovenije, ki sem jo soustvaril."
KMETIJSTVO IN ŠOLSTVO
Podeželje, naš skupni prostor
Predlog sprememb v osnovnem šolstvu
SLOVENCI PO SVETU
Slovenci v Avstraliji
Socialni status umetnikov
Srečanje z makedonskim zunanjim ministrom
Aktivnosti Lojzeta Peterleta
Lektorirali:
Marta Kovačič, Terezija Trupi
AD/TD: Toni Anžlovar
Oblikovanje: Petra Anžlovar, Toni Anžlovar
Fotografije: Če ni navedeno drugače so fotografije last fotografov s spletne strani
www.sxc.hu
Priprava za tisk: PIG d.o.o.
Tisk: Tiskarna Schwarz d.o.o.
Naslov uredništva:
NSi, Cankarjeva 1 1 , 1 000 Ljubljana,
tel.: +386 (0)1 241 66 58
e-pošta: [email protected]
TRR: 24200-9004263258, Krekova banka
Letna naročnina: 1 5 € (3500 SIT)
Cena izvoda: 1 .5 € (350 SIT)
MLADA SLOVENIJA
Če se želite naročiti na OGLEDALO nam pišite
na naslov:
NSi, Cankarjeva 1 1 , 1 000 Ljubljana
ali telefonirajte na:+386 (0)1 241 66 50
NOVA SLOVENIJA
Na podlagi zakona o DDV (Ur. l. RS, št. 89/98)
sodi časopis med izdelke, za katere se obračunava 8,5% DDV.
Predavanja politične akademije
Ustanovitev OO MSi Mengeš
MSi na festivalu slovenskih družin
Lojze Peterle za predsednika
Regijski odbori
Vseslovensko praznovanje dneva državnosti na Sv. Joštu
Republiš ka s kupš čina j e 25 . 6. 1 991 razglas ila Temelj no lis tino o s amos toj nos ti in neodvis nos ti Slovenij e, š e is ti zvečer pa j e na Trgu republike v Lj ublj ani s ledila s loves na razglas itev s amos toj nos ti. " Slovens ki
narod j e prehodil dolgo pot. Zavedamo s e teže korakov, zato s topinj e,
ki s o nas privedle do tega dne, počas timo. " ( Janez Janš a v govoru ob
dnevu državnos ti)
O b dnevu državnos ti j e državni s imbol izobes il tudi vodj a pos lans ke
s kupine NSi Jožef H orvat.
Ogledalo
Izdajatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska
stranka.
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
VSE N AJ B OLJ ŠE , SLOVE N I J A
2
Mesečnik OGLEDALO
Naslovnica:
© Oliver Steiert - Fotolia.com
Uvodnik
DVOM KOT NAPREDEK ALI
KOT ZAVIRALEC
RAZMIŠLJANJA?
piše
Mojca Kucler Dolinar
Dvom sam na sebi ni slab, saj zahteva
skoraj nujen premislek pred vsako
odločitvijo. Če grem kar takoj v eno
od središč trenutnega političnega
dogajanja, to pomeni premislek pred
tem, ali naj tudi sami podležemo trenutnemu javnomnenjskemu toku; češ
da se moramo bati, ker je tako ali
tako vse narobe; v državi, v vladi, v
stranki ...
Včasih je dvom le izgovor za miselno
lenobo, ker se bojimo napora, ki ga zahteva trezno razmišljanje. In zaradi
slednjega se govorice, ki jih nekateri
učinkovito širijo, začnejo zdeti resnične tudi sicer največjim dvomljivcem. Živeti samostojno, ne posnemati drugih ni lahko. Vendar,
dragi moji, premalo nas je, da bi se
vdali črednemu nagonu.
Pred mesecem me je presenetila izjava enega od uslužbencev na ministrstvu, da se že ve, kdo iz poslanske
skupine SD bo v naslednjem mandatu nasledil sedanjega ministra.
Nato pa me ni več tako presenetila izjava drugega, da so mu "prijateljsko"
svetovali, naj se ne zapleta preveč z
ljudmi iz te vlade, saj tako ali tako ne
bo več dolgo; sploh pa, da se bo morala NSi precej boriti za vstop v parlament. Vse to so izjave, ki pri vsakem
izmed nas vzbudijo vprašanja: Kaj pa
če vse to drži? Kako priti do tega, da
ne bomo začeli dvomiti v najbolj
bistvene stvari, ki jih v slovenski
politični prostor prinaša Nova Slovenija. Namreč, da se je smiselno boriti
za našo skupno stvar – za kvalitetno
delo, za poštenost, za povrnitev
zaupanja v politiko, ki je tega vredna,
za normalizacijo razmer v Sloveniji,
kjer do nje še ni prišlo.
Zagovornikom preteklega sistema
vladanja so se očitno razblinile
določene mrežne povezave, tudi v gospodarstvu. V javno upravo so
uvedeni določeni mehanizmi, ki
bodo vsaj delno onemogočali zlorabe
sistema. Podobno je tudi na socialnem področju. Ni dvoma, da je to
tisto, kar je pri nekaterih, ki jim
ustreza nered, vzbudilo strah. V
strahu pa so zmožni storiti in govoriti marsikaj.
Ni pa modro, če se obnašamo kot
dvomljivci, ko imamo opravka z
zaupanja vrednim človekom ali
skupino ljudi. Zato mi ni bilo vseeno,
ko sem pred dnevi imela možnost
videti rezultate analize, kako
ocenjujemo delo in vlogo Nove Slovenije v vladi, kako ocenjujemo delo ministrov NSi, delo predsednika stranke,
kdo je zaslužen za uspešno uvedbo evra ... Pokazalo se je, da nam višjo
oceno dajejo tisti, ki sploh niso
volivci naše stranke, celo tisti, ki
volijo stranke iz drugega pola. Po tem
sem se vprašala, kaj je z našo samozavestjo in obšel me je strah, če drži
trditev, da nesamozavestne osebe šir-
ijo nezaupanje. Je možno, da sami
širimo nezaupanje v svoj program, v
svoje delo? Je morda to tudi odgovor
na javnomnenjske raziskave glede
vprašanja, koliko ljudi bi volilo Novo
Slovenijo, če bi bile volitve danes?
Nič ni narobe, če smo po naravi skromni in stremimo k še boljšemu,
vendar pa je prav, da priznamo in
naglas povemo, kdaj stvari opravimo
dobro. In vso pravico imamo poudariti, kadar je bil storjen napredek zato,
ker smo se zanj zavzemali mi, člani
Nove Slovenije. Na tem svetu ni nič
popolno in čaka nas še veliko dela.
Vendar je več kot dovolj razlogov za
optimizem, tako na lokalni kot na
državni ravni. Ne dvomimo vase prek
zdrave mere! Raje torej dvomimo v
tiste, ki nenehno med nas sejejo
razdor in malodušje!
Ogledalo
3
Zelena Slovenija
piše dr. Peter Kralj
Spekter sončnega sevanja zajema
radijske
valove,
mikrovalove,
infrardečo svetlobo, vidno svetlobo,
ultraviolično svetlobo ter rentgenske
in gama žarke. Skoraj celotni delež
energije sončnega sevanja izhaja iz
infrardeče svetlobe – toplote (okoli 51
%), vidne svetlobe (okoli 40 %) in
ultraviolične svetlobe (okoli 9 %).
Potencial sončne energije, ki vpada na
površino zemlje je treba ovrednotiti
preko časovne in prostorske
izkoristljivosti, ki je zelo različna po
posameznih
regijah.
Najboljše
možnosti za izkoriščanje sončne
energije so v Sloveniji na Primorskem
in v visokogorju. Energetski potencial
je največji v poletnih mesecih,
najmanjši pa pozimi. Pri oceni
potenciala se moramo zavedati tudi,
da za pretvorbo sončne energije v
toploto ne moremo izkoriščati
razpršenega deleža sončnega sevanja,
ki dosega tudi do 25 % vpadle sončne
4
Ogledalo
Toplo sonce. Naj bo kateri koli letni čas, vedno si ga želimo, saj
je njegova energija vir življenja na našem planetu. Njegovo
toploto pa lahko izkoristimo tudi za ogrevanje, sušenje ali
proizvodnjo elektike.
Naš sončni sistem je nastal pred približno 4,6 milijardami let in
sonce predstavlja kar 99,8 % njegove mase. Sonce je sestavljeno
skoraj v celoti iz vodika in helija. Zaradi visoke temperature se
nenehno odvijajo jedrske reakcije, sonce pa ves čas oddaja
(seva) energijo. Del nje prestreže tudi Zemlja. V eni uri prejme
Zemlja toliko energije, kot je danes celotno človeštvo porabi v
enem letu. To velja tudi za Slovenijo, ki letno prejme okoli
23.000 TWh sončnega sevanja.
energije na horizontalno površino,
medtem ko fotonapetostni sistemi
takšno energijo uspešno pretvarjajo v
električno. Potencial sončne energije
skoraj nikjer na območju Slovenije
(razen senčnih območij) ni prenizek
za izkoriščanje.
Pasivni solarni sistemi
Pasivne sisteme človeštvo iskorišča ves
čas. Človek je svoje objekte vedno
skušal graditi na osončenih legah in
pri gradnji uporabljati materiale, ki so
čimbolj akumulirali toploto in je niso
prehitro oddali. Sodoben graditelj
danes še posebej pazi, da so izgube
toplote čim manjše. Objekti so dobro
izolirani, pri tem pa se posebej pazi, da
je zimsko osončenje čim boljše in ni
ovirano. Masiven osončen zid je
najbolj razširjen element indirektnega
ogrevanja, saj toplota prehaja v
prostor s časovnim zamikom, ki pa je
odvisen od njegove konstrukcije. Zato
so običajno južne in zahodne stene
zgradb debelejše, severne in vzhodne
pa močneje izolirane. Okna
predstavljajo drugi pomemen element
pasivnih solarnih sistemov. Sonce
skozi okno sije direktno v prostor in
ga greje, ponoči, oziroma v hladnem
vremenu brez sonca pa ga zastremo in
s tem zmanjšamo oddajo toplote.
Okna, ki niso dovolj osončena pa
zasteklimo s specialnimi stekli z
vrednostmi k pod 0,7 Wm2K.
Aktivni solarni sistemi
Aktivne solarne sisteme imenujemo
tiste, ki za svoje delovanje potrebujejo
dodatno energijo iz črpalk ali turbin,
ki črpajo toplo vodo ali zrak do
hranilnikov toplote. Na tržišču
obstajajo različni sprejemniki sončne
energije (SSE):
- Ravni SSE so najenostavnejši.
Sestavljeni so iz okvirja, pokrova in
absorberja, pod katerim so speljane
cevi, skozi katere teče tekočina, ki
se tako segreva. Običajno so grajeni
Zelena Slovenija
iz alumija ali drugih kovin z
dobrimi toplotnimi lastnostmi in
prevlečeni s črnim premazom z
dobrimi absorpcijskimi lastnostmi.
- Cevni SSE imajo znotraj cevi
vakuum, kar izboljša izkoristek
zaradi manjših konvekcijskih
toplotnih izgub. Obstaja več tipov,
ki se razlikujejo glede oblike in
pretoka tekočine oziroma prenosa
toplote na ogrevano tekočino.
Foto: Neville Micallef | www.sxc.hu
NAČRTOVANJE SOLARNEGA SISTEMA
Preden se odločimo za gradnjo
solarnega sistema (to je sistema, ki
izkorišča sončno energijo), je
priporočljivo ugotoviti povprečno
letno vrednost energije sončnega
obsevanja, ki je:
- nad 0,85 MWh/m2 – zelo ugodna
- od 0,65 do 0,85 MWh/m2 – ugodna
- pod 0,65 MWh/m2 – manj ugodna
Grobo oceno potrebnih površin lahko
določimo sami, za kvalitetno
načrtovanje
pa
potrebujemo
strokovno usposobljeno osebo.
Za postavitev kolektorjev so
najprimernejše strehe z naklonom
okoli 40 ° v smeri proti jugu (±30 °) ali
ravne strehe. Če se sončno energijo
rabi le za ogrevanje sanitarne vode, je
potrebno računati z 1–1,5 m2
kolektorjev na osebo. V kolikor bi
želeli uporabiti sončno energijo tudi za
podporo ogrevanja objekta, pa je
površino
kolektorjev potrebno
podvojiti.
ZMANJŠAJTE PORABO ENERGIJE V
SVOJEM
GOSPODINJSTVU
S
POSTAVITVIJO KOLEKTORJEV
Za zagotovitev tople sanitarne vode v
štiričlanskem
gospodinjstvu
je
potrebno zgraditi okoli 5 m2 sončnih
kolektorjev s 300 L bojlerjem. Na ta
način je mogoče zmanjšati porabo
energije za 50–60 %, vrednost
investicije pa bi znašala med 4.000 in
6.000 €.
V primeru, da bi želeli delno ogrevati
tudi enostanovanjsko hišo (v
kombinaciji z drugim energetskim
virom), je potrebno montirati
približno 10 – 18 m2 sončnih
kolektorjev in zalogovnikov toplote
med 70 – 100 L/m2 sončnih kolektorjev. Tako je mogoče zmanjšati
porabo energije do 25 %, vrednost
investicije pa bi znašala med 8.000 in
12.000 €.
V primeru samogradnje se investicijski stroški zmanjšajo najmanj za
30 %, pri čemer niso upoštevani lastni
stroški samograditelja.
SLOVENIJA JE PO GRADNJI KAPACITET
IN PORABLJENI SONČNI ENERGIJI NA
1 6. MESTU V EU
Za gradnjo sončne elektrarne je enako
kot za postavitev sončnih kolektorjev
potrebno imeti primerno površino z
veliko sončnih ur. Posamezni solarni
moduli so sestavljeni iz več sončnih
celic in predstavljajo vgradni
elemente, ki se jih povezuje v sončno
elektrarno. Solarni moduli so lahko
vgrajeni v strehe ali pa so samostojni
na posebnih nosilcih, ki so lahko tudi
vrtljivi. V tem primeru je izkoristek
precej večji. Za postavitev sončnih
celic moči 1 kWp je okvirno potrebno
10 m2 površine. Količina proizvedene
elektrike je predvsem odvisna od
lokacije postavitve, usmerjenosti glede
na smer neba in naklonskega kota. Pri
sončni elektrarni 10 kWp (100 m2
površine) niha letna proizvodnja
elektrike med 7.000 in 15.000 kWh.
Cena izgradnje sončne elektrarne
danes v Sloveniji znaša med 6.000 in
8.000 €/ kWp.
Ločimo sončne toplotne in
fotonapetostne oziroma fotovoltaične
elektrarne. Pri prvih segrevamo zrak
oziroma uparjamo vodo, ki nato žene
na primer turbino, pri drugih pa
generiranje elektrike poteka s pomočjo
fotonapetostne pretvorbe v sončnih
celicah.
Toplotne sončne elektrarne so lahko
elektrarne s paraboličnimi koriti, s
heliostati ali pa elektrarne s sferičnimi
koncentratorji
s
stirlingovim
motorjem. Te tehnologije so šele v
začetni fazi razvoja in uvajanja. Prve
elektrarne s paraboličnimi koriti že
obratujejo in so dosegljive na tržišču,
ostale pa pričakujemo v naslednjih
letih vsaj kot pilotne naprave.
Beseda fotovoltaika – angleško photovoltaic, izvira iz besed »photo« –
svetloba in »voltaic« – elektrika. Izraz
fotovoltaična tehnologija pa pomeni
pridobivanje električne energije iz
svetlobe. Skrivnost tega procesa je v
polprevodnih materialih, ki so
prirejeni tako, da sproščajo elektrone.
Najbolj
običajen
polprevoden
material, ki se uporablja v fotovoltaiki
je silicij.
Gradnja sončnih elektrarn se v EU in
tudi Sloveniji močno povečuje.
Medtem ko je EU leta 2006 na novo
zgradila 1245,654 MWp, kar
predstavlja 50 % do takrat zgrajenih
kapacitet, je prav tako Slovenija
zgradila nove sončne elektrarne moči
183 MWp, oziroma je svoje kapacitete
povečala za več kot 50 %. Med
petindvajseterico zaseda Slovenija 16.
mesto, tako glede na novo zgrajene
kapacitete, kakor tudi glede na
proizvodne kapacitete na prebivalca.
Ogledalo
5
Aktualno
piše Danilo Marin,
presednik odbor za
gospodarstvo pri NSi
Nek Slovenec je nekoč prosil
Boga, da mu izpolni tri želje.
Bog mu je odvrnil, da ja,
vendar pod pogojem, da bo
vse zaželeno njegov sosed
dobil dvojno. V izpolnitev
prve želje je dobil lepo hišo,
sosed pa dve. Druga želja mu
je prinesla dober avto, sosedu
pa seveda dva. Pri tretji želji
pa je Boga zaprosil: »Naj mi
koza crkne!«
6
Ogledalo
Če je v času jugo komunizma nekdo
zadovoljno živel v pomanjkanju, je
bilo to zgolj zato, ker je njegovemu
sosedu šlo še malo slabše. Danes, ko
sposobnim in ustvarjalnim ljudem
pot navzgor ni več zaprta, se je ta slovenska značilnost nevoščljivosti prelevila v tekmovanje, katerega rezultati
se odražajo tudi v gospodarski rasti,
zato je, če seveda izpustimo moralno
vprašljivost in upoštevamo zgolj
ekonomski vidik, »nevoščljiva tekmovalnost« lahko tudi zelo pozitivna.
Trenutna rekordna 7,2 % gospodarska rast v državi je posledica
več dejavnikov: proces privatizacije,
davčne olajšave in druge pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem,
na katerih temelji gospodarski preporod, integracija gospodarstva z gospodarstvom EU, vzpodbude izvozu visoko kvalitetnih proizvodov in storitev itd.
PRIVATIZACIJA
Gospodarska rast je dolgoročno
odvisna tudi od lastniške strukture v
gospodarstvu. Podjetja v privatni
lasti imajo višje donose kot državna.
Zato je vlada pohitela s procesom
privatizacije in ravno v tem času bo
prišel v prodajo še zadnji velik paket
državnih deležev, ki jih ima država v
podjetjih direktno ali preko paradržavnih družb, kot sta npr. KAD in
SOD. Privatizacija pomembno vpliva
tudi na gibanja tečajev delnic, saj se
od novih lastnikov pričakujejo boljši
poslovni rezultati. Je pa na tem mestu
še kako legitimno vprašanje – kaj potem, ko se bo privatizacija končala.
Na to je potrebno misliti že sedaj.
Državnim podjetjem je potrebno v
novih lastnikih poiskati strateške, ne
le finančne partnerje. Sinergija pri
združitvi s podjetjem novega lastnika
mora biti ugodna tudi za prodano
podjetje. K nakupu je pomembno vzpodbujati tuj kapital, ki bo na osnovi
dolgoročnih naložb pomagal ohranjati dolgoročno gospodarsko rast. Ob
tem pa biti pozoren na morebitne
sovražne prevzeme naših podjetij in
paziti, da naše gospodarstvo ne
izgubi lastne identitete.
Pomembno je, da določen del
ključnih gospodarskih dejavnosti trajno ostane v večinski državni lasti.
Poleg kakšne banke in zavarovalnice
mislim predvsem na sektor energetike, ki bi na osnovi privatne ekonomije lahko ob vedno večjem pomanjkanju energentov in njegovega,
kljub navidezni liberalizaciji slovenskega energetskega trga, monopolnega položaja, preveč negativno vplival na življenjske stroške ljudi in na uspešnost celotnega gospodarstva. Prav
iz te bojazni nekatere razvite evropske države (npr. Francija in
Avstrija) trajno ohranjajo lastništvo
proizvajalcev in distributerjev energije v državni/deželni lasti.
To pa ne velja za manjše proizvajalce
energije, še posebej tiste, ki
pridobivajo energijo iz obnovljivih
virov. Ta sektor je potrebno ne le
privatizirati, temveč nove projekte
močno vzpodbujati in finančno pod-
Aktualno
preti. Izogibati se je potrebno le sistemom, kjer pridobivanje energije še
dolgo ne bo ekonomsko upravičeno.
Monopoli in neuspešna konsolidacija
EU ukinja monopole na področju
javnega sektorja in s tem povečuje storilnost ob zmanjšanih stroških. Negativno pa na gospodarsko rast vplivajo
tudi monopoli v privatnem sektorju.
Prenekateri posameznik je s pomočjo
raznih političnih botrov skoraj zastonj prišel do nekega podjetja, v
nadaljevanju z nelojalno podporo
bank in istih botrov ustvaril monopol
na nekem področju ali pa kupil še več
podjetij, ki s prvotno panogo niso
imela nič skupnega. Takšne zgodbe se
praviloma slabo končajo, saj številka
naenkrat obvladljivih podjetij ni
neskončna. Primer so podjetja, kjer je
disperzija kapitala v nakupe deležev
drugih podjetij prinesla slabše poslovne rezultate in velike težave.
STORILNOST, MODERNIZACIJA, DIGITALIZACIJA DELA
Visoka gospodarska rast zahteva veliko dodano vrednost na zaposlenega.
Če si v določeni panogi pogledamo
stroške na enoto proizvoda, opazimo,
da smo glede na evropsko konkurenco dokaj izenačeni pri stroških energije, stroških vhodnih materialov, surovin in polproizvodov; slabše je pri
stroških delovne sile. Tu se zrcali
mačehovski odnos države do nekaterih lastnih podjetij v preteklosti,
kjer je bilo le redko možno proizvodnjo modernizirati do te mere, da so
bila ta podjetja konkurenčna. Vsa sredstva, ki so jih ta podjetja v preteklosti
pridobila od države, so bila namenjena vzdrževanju socialnega miru in
so podjetja spreminjala v socialne
inkubatorje. Danes se problem počasi
sanira, še vedno pa obstajajo podjetja,
kjer politično vmešavanje v poslovanje povzroča slabe poslovne rezultate
in blokira razvoj. Pogosto se podjetje
rešuje iz hudih težav, ki so nastale kot
posledice preteklih poslovnih dogodkov in permanentnega oviranja
procesov modernizacije. Vmešavanje
negospodarstvenikov v poslovanje pa
ponekod še danes močno škodi
določenemu podjetju in s tem seveda
tudi državnemu imetju. Že pri
državnem imetju bo treba opraviti sektorske analize in podjetjem pomagati
pri iskanju takšnih strateških poslovnih partnerjev ali kupcev, ki bodo podjetja ohranjali, modernizirali in jim zagotavljali dolgoročen razvoj.
Življenjski standard prebivalcev naše
države se mora tudi v prihodnosti
krepiti, sestavni del tega so plače v gospodarstvu. Le z modernizacijo bo
dosežena konkurenčna količina proizvodov na zaposlenega in kakovost proizvodov, ki jo zahteva trg EU in drugi
zahtevnejši trgi.
Velika dodana vrednost se kaže tudi v
prožnosti delovne sile. V tujini že dalj
časa uveljavljena digitalizacija dela,
kjer nek specializiran strokovnjak
opravlja delo v več podjetjih hkrati, se
uvaja tudi pri nas. V vseh podjetjih
dela le toliko ur, kot to zahteva poslovni proces. Takšen način dela bo vsaj
za nekaj časa reševal vedno večje potrebe po domači delovni sili, dolgoročno pa seveda ne.
PREPOZNAVNOST DRŽAVE, BLAGOVNIH ZNAMK
Za ohranjati visoke gospodarske rasti,
se bodo morala naša podjetja
povezovati z različnimi vodilnimi podjetji v EU in v svetu. Za uspešno integracijo na tujih trgih, bo moral biti prihod na ta tržišča čimbolj učinkovit.
Pri tem sta zelo pomembna prepoznavnost in ugled naše države v
tujini, ki vplivata na ugled našega gospodarstva. Slovenija je v svetu kar
ugledna, večja težava je prepoznavnost. Manjka nam elitnih dogodkov, ki pritegnejo svetovno pozornost. Predvsem turizem je panoga,
ki bi lahko petičnim gostom, s
primernim nivojem turistične ponudbe, predstavljala našo državo.
V to skupino gostov spadajo premožni ljudje, ki so svoje premoženje večinoma zaslužili
v gospodarstvu, zato bi
bila to tudi priložnost za
navezave
različnih
poslovnih
kontaktov. Več majh-
nih držav si je s pomočjo turizma in
drugih elitnih dogodkov okrepilo gospodarstvo nasploh.
PRODOR NA TUJE TRGE
Zadnjič mi je nek avstrijski poslovnež
dejal: »Slovenci ste za tuje investitorje
kar neprivlačna država. Ste majhno
tržišče in se vsi med seboj poznate,
hkrati pa sami zelo pridni in ustvarjalni. Vaša gospodarska prihodnost
bo temeljila v izvozu vaše pameti …«
Naša prednost je tudi poznavanje
Balkanskih držav, kjer lahko
postanemo regionalni igralci. Postati
moramo tudi globalni »nišni« igralec.
Država mora podjetjem ustvariti pogoje, da bodo lahko posegla po ozko
specializiranih gospodarskih področjih, kjer ne bo nevarnosti prevzema s strani globalistov.
Postanemo lahko »zmagovalci tržnih
niš«, najprej regionalno, kasneje globalno.
VELIKE DODANE VREDNOSTI
Trajna gospodarska rast potrebuje znanje. Za permanenten tehnološki
razvoj, raziskave, implementacijo izumov in inovacij je nujno tesno sodelovanje gospodarstva z univerzami in
raziskovalnimi ustanovami. Z vidika
gospodarstva nezanimive programe je
treba zamenjati s tistimi, po katerih
so v praksi potrebe, kot predavatelje
pa pridobiti čim več tujih priznanih
strokovnjakov.
Eden ključnih ciljev mora biti
zaustavitev upadanja aktivnega dela
prebivalstva in sprememba demografske politike. Brez Slovencev pač
nekoč tudi slovenskega gospodarstva
ne bo več.
Ogledalo
7
Aktualno
pišeta Natalija Švab in
Matej Tonin
Izvajanje in predvsem vrednotenje pomembnosti
javnomnenjskih raziskav je v
zadnjem času skorajda že
doseglo status nacionalnega
športa. Rezultati
javnomnenjskih raziskav, ki
jih izvajajo predvsem za to
specializirana podjetja, zanimajo tako medije kot
politike, vse bolj pa tudi
državljane. Američane so
rezultati takšnih anket zelo
zanimali že leta 1936, ko je
32. predsednik ZDA Franklin
Roosevellt ravno zaključeval
svoj prvi mandat, njegov nasprotnik na volitvah pa je bil
Alfred Landon.
8
Ogledalo
Literary Digest je bil popularen časnik, ki je pravilno napovedal izide
volitev vse od leta 1916, izvedel je obsežno raziskavo s preko 10 milijoni
razposlanih vprašalnikov, od katerih
je bilo izpolnjenih in vrnjenih nekaj
več kot 2 milijona. Na podlagi analize
vrnjenih vprašalnikov so objavili
rezultate, po katerih naj bi prepričljivo zmagal Landon. Podobnega
podviga raziskovanja se je na drugi
strani lotil tudi George Gallup – toda
s samo 50 000 udeleženci in napovedal
prepričljivo
zmago
Roosewelta. Pri Literary Digestu so
njegovo raziskavo seveda označili kot
smešno. In potem so se zgodile
volitve.
Landon je zmagal le v dveh zveznih
državah, Roosewelt pa je po osvojenih 62 % glasov dobil drugega od
skupno štirih predsedniških mandatov (je edini predsednik ZDA ki je
državo vodil več kot 2 mandata).
Kako je lahko prišlo do razlike v napovedih, če so tako Gallup kot časnikarji vzorčili slučajno? Izkazalo se
je, da se je Gallup veliko bolje lotil
vzorčenja in dobil reprezentativen
vzorec udeležencev, kar pomeni
skupino potencialnih volivcev s slučajno porazdelitvijo po starosti, izobrazbi, statusu in vseh ostalih lastnostih, ki ljudi in mnenja lahko
povezujejo
na
predsedniških
volitvah, pri Literary Digestu pa so
vzorčili s pomočjo telefonskega
imenika in registrskih tablic,
neupoštevajoč da je oboje povezano
predvsem s premožnejšimi Američani, zato njihov vzorec v resnici ni
bil »naključen«.
Leta 1948 se je zalomilo tudi Gallupovemu inštitutu. Takrat sta se na
volitve podala Thomas Dewey in
Harry Truman. Mesec dni pred
volitvami je v anketah Dewey vodil s
prednostjo 60 %. V njegovo zmago so
bili vsi tako prepričani, da so časopisi
že vnaprej natisnili časopise s članki
o njegovi zmagi. Gallupov inštitut je
zato že 14 dni pred volitvami z meritvami javnega mnenja prenehal.
Pa je zmagal Truman. Kje se je
zgodila napaka: pri ocenjevanju niso
bili pravilno upoštevani v tistem času
neopredeljeni volivci, veliko volivcev
pa si je premislilo tik pred volitvami
– po tistem, ko so z anketami že prenehali.
Rezultate javnomnenjskih raziskav
torej ne gre jemati kot gola dejstva,
pa čeprav so postopki, ki jih za ugotavljanje javnega mnenja danes uporabljajo raziskovalci, izdelani do
potankosti, vzorčenje opravljeno
strokovno, analize potekajo s pomočjo sodobnih statističnih programov. Pa vendar rezultati tovrstnih
raziskav s seboj še vedno nosijo tudi
določeno negotovost. Vrednotenje
odgovorov je namreč vse prej kot preprosta naloga. Že najmanjše razlike v
metodi pa lahko povzročijo velike razlike med raziskavami, ki »uradno«
merijo isto stvar.
Aktualno
Konec maja 2007 so bile objavljene
številne javnomnenjske raziskave s
precej nasprotujočimi si rezultati o
priljubljenosti posamezne politične
stranke.
Kaj reči o rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav? Ob zadnjih
parlamentarnih volitvah se je zgodil
preobrat, ko so se na vrh javnomnenjskih anket zavihtele stranke, ki so bile
Vse zgoraj navedene javnomnenjske
raziskave so raziskovale javno mnenje konec meseca maja, ali drugače
povedano, raziskovale so preference
volivcev in volivk v mesecu maju. Nas
zanima predvsem Nova Slovenija,
kjer lahko zelo hitro ugotovimo, da
gre za velika nihanja – vse od 1,2 %
do 6,7 %. Ker gre pri opravljenih
raziskavah za raziskavo opravljeno na
isti populaciji (območje Slovenije) in
v istem časovnem obdobju (maj
2007), lahko upravičeno sklepamo,
da prihaja do tovrstnih razlik zaradi
metodoloških napak. Jasno se pokaže,
da večji kot je vzorec raziskave, boljši
je rezultat Nove Slovenije:
dotlej v opoziciji. Ta trend se je obdržal približno dve leti, ko so se na
levici začeli dogajati večji premiki, ki
so povzročili aktivacijo levega volilnega telesa, medtem ko je desno kar
malce zaspalo. Del gotovo tudi iz nezadovoljstva z vlado. Žal je pač tako,
da k vladanju spadajo tudi nekateri
manj priljubljeni ukrepi, ki se spremenijo v velik medijski bum in pogosto zasenčijo množico za Slovenijo
pomembnih pozitivnih uspehov te
vlade.
Zgornji podatki jasno kažejo, da ni
vsaka javnomnenjska raziskava "suho
zlato", ampak da je potrebno vsako
javnomnenjsko raziskavo brati z veliko mero kritičnosti, saj na rezultate
raziskav vplivajo številni dejavniki,
med drugim tudi to, na kakšen način
zastavimo vprašanje, kakšen je pristop anketarja in drugo.
da je bila gospodarska rast v tem času
še višja od že tako izredno visoke
rasti v letu 2006. Slovenija je v prvih
treh mesecih letošnjega leta povečala
menjavo blaga in storitev s tujino,
kar se odraža v 13,6 % izvozni rasti.
Visoka rast brutoinvesticij, ki se je začela v drugi polovici leta 2006, se je v
začetku letošnjega leta še nadaljevala
– v primerjavi z začetkom lanskega
leta so brutoinvesticije v letošnjem letu zrasle za 21,6 %. Raste predvsem
število investicij v stanovanjsko in
nestanovanjsko gradnjo. Ugodne
razmere v gospodarstvu se kažejo v
rasti zaposlenosti – če primerjamo
prvo četrtletje lanskega in letošnjega
leta vidimo, da se je zaposlenost
povečala za 2,4 % – največ v gradbeništvu (9,9 %) ter v poslovnih in drugih storitvenih dejavnostih. Pomemben je tudi podatek, da se je po petih
letih ustavilo zmanjševanje števila zaposlenih v predelovalni dejavnosti.
Podatki o plačah kažejo visoko rast
neto plač, kar pomeni, da se
prispevki iz bruto plač znižujejo – v
zadnjih petnajstih mesecih za 3,15 %.
Ob mnogih dosežkih gotovo ni naključje, da se v zadnjem času afere,
povezane s to vlado, kar vrstijo in
preusmerjajo pozornost na vso
»grdobijo«, ki bi jo naj ta vlada
počela. Zato je še toliko bolj
pomembno, da se vlada izogne zapletanju v »spopade« z nasprotniki,
nadaljuje z delom in promoviranjem
svojih dosežkov. Ob takšnem pristopu tudi »anketni« in predvsem
volilni rezultati tako vlade kot Nove
Slovenije ne bi smeli izostati!
Imamo rekordno gospodarsko rast.
BDP se je v prvem četrtletju leta 2007
realno povečal za 7,2 %, kar pomeni,
Ogledalo
9
Reportaža
B RU S E LJ S KI D N E VN I K
Članice Ženske zveze pri NSi so obiskale Belgijo
6. 6. 2 007
Končno dan odhoda. Za mano je najtežji del, ki sem ga imela z organizacijo,
tako vsaj mislim v jutranjih urah, ko vstopam v Žalcu na avtobus. Tri mesece je
potovala e-pošta med mano in Alešem Rusom v Bruselj. Nešteto majhnih dogovorov je bilo potrebno opraviti, da bi vse teklo gladko.
Hitro so za nami vsi postanki in na Gorenjskem je avtobus poln do zadnjega
sedeža. Prvi večji postanek imamo na postajališču pred Muenchnom. V Bruselj
naj bi prispeli do osmih zvečer, šofer Marko je skeptičen, da nam bo uspelo. Ne
preostane drugega, kot da pospešimo in skrajšamo postanke.
Na parkirišče ob Evropskem parlamentu smo prispeli ob 20.15. Srečamo se z evroposlanko Milko Novak in Alešem Rusom. Skupaj odidemo na večerjo v Slovensko hišo, kjer nas pozdravi še Lojze Peterle. Po deseti uri se odpeljemo v
hotel. (Vilma Tekavc)
10
Ogledalo
Reportaža
7. 6. 2007
Po obilnem zajtrku in nekaj čakanja na
avtobusu smo se podale do Waterlooja,
kjer smo si ogledale, kako je potekala
bitka, ki jo je Napoleon izgubil.
Nekatere so izkoristile prvo priložnost
za nakupe spominkov, nekaj pa se nas
je podalo po 226 stopnicah na
razgledni hribček do "levčka". Ker smo
že zamujale v parlament, sta morala
šoferja pohiteti, da zamuda ne bi bila
prevelika. V parlamentu smo se najprej podale na plenarno zasedanje, kjer
smo s pomočjo sedežnega reda
"poiskale" naše poslance, na kanalu 20
pa v slovenščini poslušale, o čem glasujejo in kakšni so rezultati glasovanj. V
naši prisotnosti so poslanci izglasovali
za Slovenijo zgodovinsko odločitev,
prestavitev šengenske meje s
1. 1. 2008 na našo mejo s Hrvaško.
V parlamentu smo se zadržale v prijetnem pogovoru s poslancema Milko
Novak in Lojzetom Peterletom, Bernardo Grbec, zadolžen za slovensko
govoreče goste, pa nam je predstavil
delo Evropskega parlamenta. Veliko
zanimanje so udeleženke pokazale tudi
za pot do zaposlitve v službah Evropskega parlamenta. Ob kosilu v parlamentu smo ugotavljale, da samopostrežna restavracija evropskim
poslancem nudi skromno izbiro sicer
okusne hrane. (Mirja Jeseničnik, Mar-
8. 6. 2007
Zjutraj odpeljemo Mojco Kucler Dolinar na letališče, kar z avtobusom. Mojca leti
v London na konferenco o prihodnosti visokega šolstva, potem pa na izlet po Belgiji. Danes je z nami Aleš in odpeljemo se proti severnemu morju. Dolga peščena
plaža, razburkano morje, povsem drugačno od Jadrana. Z malce strahu, saj smo
le na severu Evrope, smo nekatere stopile v morje, potem pa … presenečenje –
morje je bilo toplo, tako da je bil prav prijeten občutek za naše utrujene noge.
Ker se nam je že mudilo na kosilo, smo se odpravile do avtobusa in naprej proti
kraju Brugges. Tam smo najprej pojedle zelo dobro kosilo, potem pa se podale
na ogled tega prelepega mesta – tako imenovanih "severnih Benetk", čas pa
izkoristile tudi za nakupovanje. Turistov je res veliko, a kljub turističnemu
vrvežu je v flamskem delu Belgije življenje domačinov zelo umirjeno. Zdi se, da
evropski hitri tempo življenja tam še ni naredil večje škode. Ustavile smo se tudi
v cerkvi Naše Gospe, kjer se nahaja Michelangelov kip "Matere z otrokom". Po
kanalih smo se želele zapeljati tudi z ladjico, vendar smo zaradi dežja raje pohitele na avtobus, potem pa smo se odpravile nazaj v Bruselj. Na poti nazaj se zapeljemo še mimo Atomiuma, ki ga je leta 1958 ob odprtju sejma Expo zasnoval
Andre Waterkeyn.
ija Zupančič, Zinka Meden)
Ogledalo
11
Reportaža
Zadnji popoldan v Bruslju smo izkoristile za ogled arhitekturnih znamenitosti
tega prelepega mesta in obiske trgovin s čokolado, pivom in belgijskimi čipkami. Nekatere pa so pritegnile tudi številne manjše galerije in antikvariati.
Večerja v centru mesta. Ulica samih restavracij, vse izkoriščeno do zadnjega
milimetra. Hitro še opravimo zadnje nakupe znamenite čokolade in piva. Doma
sem preverila na internetu, da ponujajo kar devet različnih okusov.
(Vilma Tekavc, Zinka Meden, Mirja Jeseničnik)
9. 6. 2 007
Po zajtrku smo se hitro "utaborile" vsaka na svojem sedežu na avtobusu in naša pot proti Sloveniji se je lahko pričela. Pred
nami je 16 ur vožnje. Na avtobusu že po malem urejamo naše vtise s poti. Vse je šlo kar gladko. Bruselj se je od nas poslovil z dežjem, sporočeno pa nam je bilo, da nas v Sloveniji pričakuje sonce, česar smo se zelo razveselile. Na poti domov je
gospa dr. Elizabeta z nami delila svoje bogato znanje in izkušnje ter nas presenetila s podrobnim poznavanjem Napoleonovega življenja. Gospa Martina, svetovalka v uradu varuha človekovih pravic, nam je osvetlila svoje delo in prizadevanja za uvedbo zagovornika otrok. Na poti smo se ustavile še v Luxemburgu, potem pa nadaljevale pot domov, kamor
smo prispele nekatere v poznih večernih urah, druge pa v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah. Preden smo se poslovile, smo
si obljubile, da se srečamo v Ljubljani, kjer bomo ob fotografijah skupaj z Ljudmilo Novak obujale spomine na te prijetne
dni.
(Vilma Tekavc, Mirja Jeseničnik, Zinka Meden)
12
Ogledalo
Igralništvo
piše Natalija Švab
750 milijonov evrov vreden turistično-zabaviščni center – poleg
razvpitega igralniškega dela, bi naj vseboval še hotele s 1500 sobami, kongresni in prireditveni center,
ogromne wellness zmogljivosti,
bazene, restavracije, zabavišča, trgovine in športne objekte - ki ga na Goriškem načrtujeta družbi Hit in Harrah's Entertaiment, bi naj ustvaril
nova delovna mesta in pozitivno vplival na slovenski bruto domači proizvod. Center, ki bi po najbolj optimističnih napovedih naj začel delovati
že čez tri leta, čeprav njegova
natančna lokacija trenutno še ni znana, bi zaposloval 3200 delavcev, ki
jih nameravajo privabiti tako iz Slovenije kot sosednje Italije, pri čemer
računajo predvsem na Slovence iz Italije. Posredno bi naj zaradi centra delo dobilo še nekaj 1000 ljudi.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo goriška regija, ki je bila že doslej med
razvitejšimi in bogatejšimi v Sloveniji, z zabaviščnim centrom še močnejša in bo najverjetneje prehitela gospodarsko najmočnejšo ljubljansko regijo.
Prihodki podjetij, ki bi bila neposredno ali posredno vključena v izgradnjo, bi znašali od 700 milijonov
evrov do ene milijarde evrov. Letni
davčni prihodki države in lokalnih
skupnosti pa 120 milijonov evrov, pri
čemer gre za davke od igre na srečo,
davek na dodano vrednost, socialne
in pokojninske prispevke, davek na
dobiček. Letne potrebe centra po različnih proizvodih in storitvah naj bi
po pričakovanjih dosegle 165 milijonov evrov, kar bo v veliki meri
vplivalo na rast lokalnega in širšega re-
gionalnega gospodarstva.
Turistično-zabaviščni center bi naj
zgradila novoustanovljena mešana
družba, v kateri bo imel Hit 51odstotni lastniški delež, Harrah's pa
49-odstotnega, kar je novost, saj
bodo potrebne spremembe zakonodaje,
ki bodo tujemu partnerju
omogočile postati do 49-odstotni lastniški partner v mešanem podjetju doslej je bilo možno le 20-odstotno
tuje lastništvo - in nižjo efektivno obdavčitev igralništva, ki bi ob prihodkih vsaj 303 milijonov evrov letno, znašala 17,5 odstotka.
Z ekonomskega stališča je projekt po
ocenah strokovnjakov dober, ker pa
na drugi strani obstajajo tudi sociološka vprašanja, povezana s hazarderstvom in drugimi škodljivimi vplivi
takšnega centra na socialno okolje in
družbo v regiji, je napovedan projekt
že postal tema burnih razprav.
V Goriškem društvu za kakovost
bivanja so tako prepričani, da ima
lahko za lokalno okolje megazabavišče
dolgoročne negativne
posledice, zato bi o tem svoje mnenje
morali povedati tudi prebivalci. Od
županov novogoriške, šempetrskovrtojbenske, renško-vogrske in ajdovske občine zato zahtevajo, da do
konca septembra razpišejo posvetovalne referendume, sicer bo s
postopki začela civilna iniciativa.
«Pri megazabavišču ne gre za turistično-zabaviščni projekt, kot ga
imenujejo, pač pa za igralniško-zabaviščni projekt. Ob sedanjih 1975 igralnih avtomatih in 104 igralnih
mizah na Goriško prinaša novih 3000
igralnih avtomatov in 120 igralnih
miz,« je izpostavil član društva Tomaž Torkar.
Društvo že dalj časa opozarja na
škodljive vplive igralništva, predvsem
v smislu odvisnosti od iger na srečo
in s tem povezanih težav, opozarjajo
pa tudi, da je projekt škodljiv tako z
gospodarskega vidika kot zaradi
posledic na družbo, saj na Goriškem
ni dovolj brezposelnih, ki bi zasedli
predvidenih 3000 novih delovnih
mest.
V Novi Sloveniji je bilo o megazabavišču govora na zadnji seji izvršilnega odbora stranke. Trenutno
stališče je, da je »Nova Slovenija demokratična stranka in kot taka ne
sme zatreti javne razprave o investicijah, končna odločitev, ali bo investicija realizirana pa je na lokalni
skupnosti in Državnem zboru, ne pa
na ministru za finance. Kaj bo
povedala lokalna skupnost bomo
videli, jasno pa je, da Nova Slovenija
ni navdušena nad igralništvom in na
podlagi sedaj znanih informacij, bi
poslanska skupina Nove Slovenije
nasprotovala spremembam zakona,
ki bi omogočile realizacijo investicije«, pravi predsednik stranke dr.
Andrej Bajuk.
Ogledalo
13
Poslanska skupina
piše
JožefHorvat
Na 29. redni seji Državnega zbora
(DZ), 19. junija 2007, se je za Slovenijo končala zgodba, ki je pozitivno
vplivala na predpraznično klimo.
Dobili smo novega guvernerja Banke
Slovenije (BS), dr. Marka Kranjca.
Žal pa se je ta zgodba takoj po svojem
začetku po nepotrebnem zapletla. Na
poziv predsednik republike sta se za
kandidaturo prijavila dva: mag. Mitja
Gaspari in dr. Boštjan Jazbec. Slednjemu predsednik nikoli niti ni odgovoril, čeprav ga je nekoč sam
predlagal za člana sveta BS. Kljub
dosedanji dobri praksi, se predsedniku republike dr. Drnovšku ni zdelo
vredno, da bi se o kandidatu za
guvernerja BS predhodno posvetoval
s poslanskimi skupinami. Tako se je
zgodilo, da dosedanji guverner mag.
Mitja Gaspari v DZ ni dobil zadostne
podpore. (Volitve so tajne!). Brez posvetovanja je predsednik republike
kot naslednjega kandidata predlagal
Andreja Ranta. Obstaja utemeljeno
ugibanje, da Rantu niso dali svojega
glasu tudi tisti poslanci, ki so predhodno to najavljali. Ko sem na 25.
redni seji DZ, 9. marca 2007,
14
Ogledalo
utemeljeval ne podporo naše
poslanske skupine A. Rantu, sem zaključil: ''To je eden od razlogov zaradi
katerega poslanska skupina Nove Slovenije gospodu Rantu ne more
izkazati zaupanja za vodenje Banke
Slovenije. Sicer pa ponavljam, da za
nas prvi krog izbire guvernerja Banke
Slovenije še ni zaključen. V
nadaljevanju izbire kandidata za
guvernerja BS pričakujemo predhodne pogovore poslanskih skupin s
predsednikom republike. To bi bilo v
dobro vseh nas in to bo prispevalo k
boljši politični klimi v Sloveniji. Opozarjamo na načelo enakosti obravnave
kandidatov (prvi krog!) in še vedno
verjamemo, da v Sloveniji v tretje gre
rado''.
Ob neizvolitvi Ranta za guvernerja
BS se je predvsem na Državni zbor
vsul val kritik in obtožb, zakaj ni potrdil predloga predsednika republike.
Državnemu zboru se je pripisovalo
krivdo za nastanek institucionalne krize, pa tudi krivdo za nespoštovanje
instituta predsednika republike.
Kazanje s prstom na DZ pa ni zapolnjevalo samo časopisnih strani in opozicijskih ust. Nedvoumno kritiko nad
ravnanjem DZ je izrazil tudi sam dr.
Drnovšek in njemu najbližji krog.
Nerazumljivi del te zgodbe pa je ta,
da je tudi najmanjši člen v koaliciji
vehementno udrihal po ostalem delu
koalicije, češ: ko pa predsednik republike nekaj predlaga, potem pa se
spodobi, da se DZ le spremeni v
glasovalni stroj (predsednika republike). Trem največjim koalicijskim
strankam se je tudi očitalo, da želimo
pri predsedniku republike izsiliti, da
predlaga za guvernerja BS dr. Jazbeca, ki naj bi po besedah Magdalene
Tovornik, svetovalke predsednika republike, bil zelo blizu Novi Sloveniji.
Dokaz, da temu ni tako in da ni šlo za
nikakršno podrejanje Banke Slovenije je dejstvo, da je bil dr. Boštjan
Jazbec, član strateškega sveta za gospodarstvo Ropove vlade, v
Strateškem svetu Janševe vlade ga ni,
niti ni sodeloval v okviru Odbora za
reforme. Je pa bil član strateškega
sveta Ropove vlade, v svet BS pa ga je
leta 2003 kot neodvisnega strokovnjaka iz ljubljanske ekonomske fakultete predlagal Janez Drnovšek, ki pa
tokrat, ni pojasnil zakaj Jazbec zanj
ni sprejemljiv.
Na tem mestu se mi zdi primerno, da
še enkrat razjasnimo relacijo med DZ
in BS.
Ustava Republike Slovenije v 152.
členu določa:
Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna
in
odgovorna
neposredno
Državnemu zboru. Centralna banka
se ustanovi z zakonom. Guvernerja
centralne banke imenuje Državni
zbor.
Če kdo Državnemu zboru očita neizvolitev guvernerja BS, ta ne priznava
slovenske Ustave.
Poslanska skupina
Po padcu Ranta v DZ je dr. Drnovšek
ponudil kandidaturo štirim znanim
ekonomistom: samo Jože Mencinger
je kandidaturo sprejel, a se je
Drnovšek po posvetovanju s premierom Janezom Janšo odločil, da Mencingerja ne predlaga Državnemu
zboru. Drnovšek je po Mencingerju
kandidaturo ponudil še Velimirju Boletu, Mojmirju Mraku in Dušanu
Mramorju, a so se vsi trije odločili, da
se za mesto guvernerja slovenske centralne banke ne bodo potegovali.
Ker se predsednik republike ni izjasnil, kako bo zaključil prvi krog izbire
kandidata za guverja BS, ker je BS kot
vršilec dolžnosti guvernerja vodil
Drnovškov človek (A. Rant), ker za
Slovenijo ne bi bilo dobro, če ne bi
dobili guvernerja pred jesenskimi
predsedniškimi volitvami in pred
predsedovanjem EU, smo se v treh koalicijskih poslanskih skupinah (Nsi,
BS. Povedal je tudi, da dr. Jazbec
nikoli ne bo njegov kandidat za
guvernerja BS, saj je premlad. Predsedniku sem izrazil priznanje in našo
hvaležnost, da lahko v dialugu oblikujemo najboljšega kandidata, ki bo
potem tudi dobil zaupanje v DZ.
Povedal sem, da spoštujem njegovo
odločitev glede dr. Jazbeca, čeprav
težko sprejemam argument mladosti
kot negativno lastnost. Nenazanje smo
Slovenci v preteklem tisočletju v neki
drugi državi imeli zelo mladega
predsednika predsedstva SFRJ, ki je
svoj mandat začel dva dni pred svojim
40. rojstnim dnevom in ga zaključil
15. maja 1990.
Poslanska skupina Nove Slovenije je
po opravljenem temeljitem razgovoru
z gospodom Kranjcem prva javnosti
sporočila, da ga bo podprla. Pogledi
dr. Kranjca, predvsem na varčnost pri
trošenju proračunskega denarja, so
MARKO KRANJEC, SLOVENSKI EKONOMIST IN BANČNIK, * 1 2. APRIL 1 940,
NOVO MESTO.
Po maturi na gimnaziji v Novem mestu je na Ekonomski fakulteti
Univerze v Ljubljani diplomiral leta 1964, med letoma 1965 in 1968 je bil
asistent, leta 1975 pa je na isti ustanovi tudi doktoriral. Kot ekonomist je
deloval v Ljubljanski banki, kot makroekonomist na OECD v Parizu in v
Svetovni banki v Washingtonu. V letih 1990/91 je bil prvi minister za
finance Republike Slovenije (podpisnik slovenskih bonov, predhodnega
plačilnega sredstva valute slovenski tolar). Med letoma 1991 in 1997 je bil
viceguverner Banke Slovenije in član sveta iste ustanove. Med letoma 1997
in 2002 je bil veleposlanik Republike Slovenije za Evropsko unijo (Bruselj).
(povzeto po http://sl.wikipedia.org)
SDS, SLS) odločili, da predlagamo DZ
sprejem sklepa, da na podlagi 107.
člena Ustave RS predsednik republike
izreče svoje mnenje glede nadaljne
izbire kandidata za guvernerja BS. Če
smo s tem predlogom, intenzivirali kadrovsko iniciativo predsednika republike in če smo s tem dosegli, da je dr.
Drnovšek tokrat pa le povabil na
razgovore vodje vseh poslanskih
skupin, potem je bil naš namen
dosežen.
Na pogovoru je dr. Drnovšek povedal,
da ima namen dr. Marka Kranjca predlagati DZ za kandidata za guvernerja
Foto: Thad Zajdowicz | www.sxc.hu
zelo blizu pogledom Nove Slovenije.
Njegove reference so izjemno bogate.
Najprej se ga spomnimo kot ministra
za finance v Peterletovi oziroma
Demosovi vladi. Priznavamo mu velike zasluge za finančno in ekonomsko
osamosvojitev Republike Slovenije.
Sloveniji bo gotovo prišla prav njegova
izkušnja iz delovanja v OECD. Naj
ponovim, da je Slovenija dobila povabilo za začetek pogajanj za vstop v to
družbo 30 najrazvitejših držav na
svetu. Nekaj predlogov za davčno reformo, ki jo je v lanskem letu sprejel
Državni zbor in danes že kaže svoje
pozitivne učinke, je nastalo v delovni
skupini, ki jo je vodil dr. Marko Kranjec.
Na 29. redni seji DZ RS, 19. junija, je
DZ s 74 glasovi za in z 2 glasovoma
proti izvolil dr. Marka Kranjca za
guvernerja BS.
Slovenija je edina od mladih članic Evropske unije, ki ji je uspelo izpolniti
maastrichtske kriterije in prevzeti evro. To bi nas vse v Sloveniji moralo
bolj navduševati, navdajati s ponosom, prispevati k evropski prepoznavnosti, predvsem pa k
nacionalni samozavesti. Kdo ima
zasluge? Danes gotovo ni čas, da bi
delali rang listo ljudi ali institucij, ki so
najbolj zaslužni za ta resnično velik uspeh naše države. Rang listo delajo
raziskovalci javnega mnenja, rezultati
pa velikokrat pokažejo tudi na nerazumevanje problematike v javnosti.
Mednarodna prepoznavnost Slovenije
se mora tudi preko delovanja Banke
Slovenije in njenega guvernerja v evro
območju okrepiti. Za BS se je s 1. januarja 2007 začelo v vsebinskem smislu
novo obdobje. Guverner BS nastopa v
svetu guvernerjev Evropske centralne
banke kot oseba, z lastnim prepričanjem in osebno integriteto.
Banka Slovenije mora prevzeti
pomembnejšo vlogo pri regulaciji in
predvsem nadzoru slovenskega finančnega sektorja. Ta mora biti jasna
predvsem z vidika odgovornosti za vzpostavljanje finančne stabilnosti v gospodarstvu. Banka Slovenije je verjetno
edina izmed redkih nacionalnih bank
v evroobmočju in širše, ki po našem
mnenju nima dovolj razvite
raziskovalne dejavnosti. Le-ta je
ključna pri vsebinskih vprašanjih sodelovanja Banke Slovenije in njenega
guvernerja v organih Evropske centralne banke. Še bolj pomembna pa je
vloga podrobnega analitičnega znanja
pri vzpostavljanju potrebne finančne
discipline in koordinacije z nosilci
ekonomskih politik v državi. Zaradi
majhnosti slovenskega prostora je
nujno, da se koordinacija in
komunikacija med Banko Slovenije in
Vlado Republike Slovenije bistveno
okrepi.
Ogledalo
15
Ministrstva
zbrala Terezija Trupi
KAJ PRINAŠA NOVA DELAVSKA ZAKONODAJA?
Pogajanja s socialnimi partnerji o
spremembah Zakona o delovnih
razmerjih so zaključena. Ekonomsko
socialni svet je v zvezi s predlogom
sprememb na seji sprejel naslednji
sklep:
"Socialni partnerji ugotavljajo, da
so se v postopku usklajevanj uskladili o vseh predlaganih rešitvah,
ki so bila predmet pogajanj. Delodajalci in sindikat Neodvisnost bodo
svoje stališče potrdili v roku 14 dni
(po verifikaciji na ustreznih organih)."
Predlog zakona je tako pripravljen za
sprejem na vladi, ki ga bo nato
posredovala v obravnavo Državnemu
zboru.
Kaj zakon prinaša?
1. Bolj fleksibilna organizacija delovnega časa za mobilne delavce
S spremembo se omogoča izjema za
drugačno ureditev delovnega časa,
odmorov in počitkov za vse mobilne
delavce (cestni, letalski, železniški in
vodni promet).
2. Večja zaščita delavcev pred
diskriminacijo in vsemi vrstami nasilja
Dodatno se z dopolnitvijo ureja tudi
neposredna in posredna diskriminacija, prepoved povračilnih ukrepov žrtvam diskriminacije ter
zagotavljanje dostojanstva delavca na
delovnem mestu s prepovedjo spolnega in drugega nadlegovanja in s prepovedjo trpinčenja (mobbing)
delavca.
16
Ogledalo
3. Večja notranja mobilnost
Določa širše opredelitve dela, ki ga je
dolžan opravljati delavec po pogodbi
o zaposlitvi. S spremembo določbe zakona, ki določa sestavine pogodbe o
zaposlitvi, se jasneje ureja možnost zaposlitve delavca za delovno mesto ali
za vrsto dela. Ob sklenitvi PZ pa
mora delavec izpolnjevati pogoje za zaposlitev za delo – na delovnem mestu
ali za vrsto dela, ki ga bo dolžan po pogodbi o zaposlitvi opravljati.
4. Širitev razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi (PZ)
Dodatni primeri suspenza pogodbe o
zaposlitvi se določijo ne le z zakonom
temveč tudi s kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi.
5. Širitev možnosti za zaposlovanje
za določen čas
Zakon je že doslej omogočal zaposlitev za določen čas za poslovodne osebe. Z dopolnitvijo se ta možnost
razširja tudi na prokuriste in vodilne
delavce pri delodajalcu. Po predlagani dopolnitvi zakona se pogodba
o zaposlitvi (PZ) za projektno delo
lahko sklene za ves čas trajanja projekta, če projekt traja več kot dve leti.
Čeprav ZDR ne daje definicije projektnega dela, pa je potrebno pri tej
pravni podlagi za sklepanje delovnega razmerja za določen čas upoštevati, da se kot projektno delo
praviloma opredeljuje delo, ki je vezano na nek program, ki ni stalen, temveč predstavlja projekt, ki se
samostojno prične in zaključi.
6. Uveljavitev sorazmernosti pravic
pri zaposlitvah s krajšim delovnim
časom
Zagotavlja
se
tudi
načelo
sorazmernosti pravic zaposlenih s krajšim delovnim časom, in sicer glede
na dolžino delovnega časa, za
katerega je delavec zaposlen pri
posameznem
delodajalcu.
Izpostavljeni sta predvsem pravici do
regresa za letni dopust in odpravnine
ob upokojitvi.
Pravica do regresa za letni dopust se
zagotavlja sorazmerno glede na
dolžino delovnega časa, za katerega je
delavec sklenil PZ, razen v primerih,
ko delavec dela krajši delovni čas na
podlagi posebnih predpisov (predpisi
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem
dopustu). V teh primerih namreč
delavec nima možnosti dopolnjevati
svojih zaposlitev za krajši delovni čas,
da bi na ta način dosegel polni delovni čas.
7. Odpoved PZ
Jasnejša ureditev glede učinkovanja
predhodnega opomina, odpravo
dilem v zvezi z obveznostjo izvedbe
predhodnega zagovora delavca,
poenostavitev v zvezi z vprašanji
vročanja, ustrezno dopolnitev ureditve razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi z razlogom
ugotovljene nezmožnosti za delo zaradi invalidnosti, jasnejše zaveze
delavca in delodajalca ob odpovedi
pogodbe o zaposlitvi z istočasno ponudbo druge ustrezne zaposlitve.
8. Ponudba zaposlitve pri drugem
delodajalcu
Poseben pomen ima dopolnitev, ki
omogoča, da lahko zavod za zaposlovanje ali tudi delodajalec sam
delavcu v primeru odpovedi pogodbe
o zaposlitvi že v času odpovednega
roka ponudi tudi sklenitev pogodbe o
zaposlitvi z drugim delodajalcem. V
primeru, da bo delavec sprejel ponudbo delodajalca ali zavoda in
sklenil pogodbo o zaposlitvi z drugim
delodajalcem pod pogojem, da je zaposlitev ustrezna, za nedoločen čas in
da se drugi delodajalec v pogodbi o
zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice
do odpravnine upošteval tudi delovno dobo delavca pri prejšnjem delodajalcu, prvi delodajalec ne bi bil
zavezan za izplačilo odpravnine ob
prenehanju zaposlitve delavca.
9. Skrajšanje odpovednih rokov
- 30 dni, če ima delavec manj kot
pet let delovne dobe pri delodajalcu,
- 45 dni, če ima delavec najmanj pet
let delovne dobe pri delodajalcu,
Ministrstva
- 60 dni, če ima delavec najmanj 15
let delovne dobe pri delodajalcu,
- 120 dni, če ima delavec najmanj
25 let delovne dobe pri delodajalcu.
10. Varstvo starejših delavcev pred
odpovedjo PZ
Veljavni zakon varuje starejše
delavce pred odpovedjo PZ iz poslovnih razlogov. Ponovna obravnava zakona je izpostavila vprašanje
možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu iz poslovnega
razloga ob istočasni ponudbi drugega
ustreznega dela za nedoločen čas pri
delodajalcu.
11. Zmanjšanje stroškovza odpravnine
- Zmanjšujejo se ovire za zaposlovanje za nedoločen čas, saj se
stroški delodajalcev v zvezi z
odpuščanjem zmanjšujejo s predlaganim skrajšanjem odpovednih
rokov. Zagotovitev možnosti za
večjo notranjo mobilnost zaposlenih (pri delodajalcu) – zaposlovanje za širše opredeljeno
delo, ki ga je delavec v skladu s pogodbo o zaposlitvi dolžan opravljati. Motiviranje delodajalcev za
usposabljanje in preusposabljanje zaposlenih za potrebe delovnega procesa. Predvideva se
možnost plačila v času, ko se
delavec uvaja v delo, usposablja ali
preusposablja v višini, kot velja za
čas opravljanja pripravništva;
- možnost prezaposlitve delavca,
ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, pri drugem delodajalcu,
pri čemer bo odzivnost delavca na
ponudbo delodajalca ali zavoda za
zaposlovanje imela vpliv tudi na
dolžnost delodajalca za izplačilo
do odpravnine;
- širše možnosti zaposlovanja za
določen čas (za projektno delo, za
vodilne delavce);
- fleksibilnejše varstvo pred
odpovedjo za starejše delavce.
12. Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja
Prilagajanje delovnega časa potrebam
delavcev s starševskimi obveznostmi,
če to dopuščajo potrebe delovnega
oz. proizvodnega procesa, nadalje z
ureditvijo pravice delavcev s šoloobveznimi otroki, da izkoristijo vsaj en
teden letnega dopusta v času šolskih
počitnic in z razširjenim in jasneje
določenim posebnim varstvom pred
odpovedjo za delavce s starševskimi
obveznostmi.
13. Plačilo za delo
- jasnejša ureditev pravice do nadomestila plače delavcu, predvsem
upoštevaje osnovo iz preteklega obdobja za polni delovni čas in
načelo, da nadomestilo plače ne
sme biti višje od plače za delo, če
bi delavec delal,
- prepustitev ureditve dodatka na delovno dobo, ki pomeni ali vrednotenje delovnih izkušenj ali
pripadnosti delavca podjetju (senioriteta), kolektivnim pogodbam,
ki zavezujejo delodajalca. Zakonsko pa je potrebno zagotoviti
ustrezen prehodni režim, ki bo zagotovil pravičen prehod na
drugačen način urejanja tega dodatka,
- upravičenost in pogoji udeležbe
delavca na dobičku naj bi bila urejena s posebnim zakonom,
- ureditev plačila pripravnika naj bi
se uveljavila tudi za primere, ko se
sklepa pogodba o zaposlitvi zaradi
uvajanja na delo, usposabljanja ali
preusposabljanja zaradi potreb
dela ali zaposlovanja.
14. Delovni čas in letni dopust
Nadurno delo lahko s soglasjem
delavca traja tudi preko letne časovne
omejitve, vendar skupaj največ 230
ur na leto. V primeru odreditve
nadurnega dela, ki presega 170 ur na
leto, mora delodajalec pridobiti pisno
soglasje delavca.
Doslej je bilo možno odrediti največ
180 nadur. Soglasje delavca ni bilo
potrebno.
15. Zagotavljanje učinkovitejšega
izvajanja zakona in nadzora
V določbah o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva se določajo širše
in jasnejše možnosti ukrepanja inšpektorjev za delo. V primerih sodno
ugotovljene nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločitve o
odškodnini se z dopolnitvijo zakona
sodno odločitev usmerja s konkretneje določeno možno maksimalno
odškodnino.
16. Odločitve o nadaljnji uporabi
delovne knjižice
Opušča se delovna knjižica kot obvezni dokument delavca, in sicer naj
bi se sprememba uveljavila po
preteku določenega časovnega obdobja, v katerem naj bi zagotovili
možen dostop do originalnih podatkov v javnopravnih bazah podatkov.
Foto: Simona Dumitru | http://createsima.deviantart.com
Ogledalo
17
Ministrstva
zbrala SabinaKranjec
SPREMEMBA ZAKONODAJE NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA
V letošnjem letu je bila med drugim spremenjena tudi zakonodaja
na področju javnega naročanja. Novelirana sta bila Zakon o reviziji
postopkov javnega naročanja in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev. Zakona uvajata nekatere novosti, med katere sodi tudi drugačna
obravnava morebitnih napak v ponudbah oziroma nedoslednostih v
postopku javnega naročanja. Iz
tega razloga je ena glavnih sprememb v Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja, da vloženi
zahtevek za revizijo ne povzroči
ustavitev postopka.
Veljavni zakon določa, da se zaradi
vloženega zahtevka za revizijo
postopek javnega naročanja ustavi do
zaključka postopka revizije. Zakon daje možnost, da na predlog naročnika
Državna revizijska komisija odpravi
ustavitev postopka, če bi bile
škodljive posledice zadržanja postopka večje od koristi ali v primeru, če je
ali bi lahko bilo ogroženo življenje ali
zdravje ljudi.
Predlog sprememb in dopolnitev zakona je uvedel pomembno novost, in
sicer da vloženi zahtevek ne povzroči
ustavitve
postopka
javnega
naročanja. Tako lahko postopek poteka dalje, praviloma do sklenitve pogodbe. Naročnik lahko tudi v
posameznem primeru sam odloči in
ustavi postopek, če ugotovi, da je to
potrebno. Prav tako lahko Državna revizijska komisija odloči, da je možna
sklenitev pogodbe, čeprav postopek re18
Ogledalo
vizije še ni končan. Pri tem upošteva
razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki
bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo javnega naročila.
Predlog za ustavitev postopka lahko
poda ob vložitvi zahtevka za revizijo
tudi vlagatelj, ki ga pošlje na komisijo. Pri odločanju o predlogu vlagatelja komisija upošteva razmerje
med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko
bili oškodovani, ter javnim interesom
za izvedbo postopka oddaje javnega
naročila.
Druga pomembna novost, ki jo je
uvedel zakon je ta, da izrecno določa
rok, v katerem je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, ki se nanaša na
vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo. Namen takšne ureditve je
predvsem v zagotovitvi čim bolj
tekočega izvajanja javnega naročanja
in čimprejšnji odpravi napak. Predlog pa določa tudi obvezo, da vlagatelj zahtevka, v primeru, ko je
njegov zahtevek zavrnjen kot
neutemeljen, kot nadomestilo za
stroške postopka dodatno plača
znesek v višini že plačane takse.
S spremembami zakonodaje želi
vlada preprečiti, da ponudniki z zahtevki za revizijo postopka namenoma podaljšujejo roke za oddajo
ponudb, ter tako dosegajo lažje kvalifikacijske pogoje.
MINISTER BAJUK: GOSPODARSKA
RAST TEMELJI NA ZDRAVIH TEMELJIH
Gospodarska rast temelji na
zdravih temeljih in ni posledica
umetno
spodbujenega
povpraševanja, temveč je rezultat
povečanega izvoza in tujih investicij, je na novinarski konferenci
povedal predsednik NSi in finančni
minister Andrej Bajuk. Glede
javnofinančnega primanjkljaja, na
katerega je Evropska komisija opozorila tudi Slovenijo, Bajuk pravi,
da ta ni tragičen in ne povzroča
težav z inflacijo. Sicer pa je Bajuk
komentiral tudi nekatere aktualne
notranjepolitične dogodke.
Gospodarska rast v Sloveniji je v letu
2006 znašala 5,2 odstotka, po
Bajukovih besedah pa to še niso
dokončni podatki. Sam pričakuje, da
se bo izkazalo, da je bila rast v minulem letu še nekoliko višja. Kot je še
povedal minister, tudi v letošnjem letu ni znakov, da bi se rast zmanjševala niti da bi se gospodarstvo
pregrevalo. Je pa ob tem napovedal,
da se bo ob objavi podatkov o gospodarski rasti za minulo leto nekoliko znižala rast v prvem četrtletju
tekočega leta.
Glede na opozorila Evropske komisije, da se slovenski javnofinančni
primanjkljaj v minulem letu ni znižal, minister odgovarja, da gre to
pripisati znižanju in odpravi nekaterih davkov. Sicer pa je poudaril, da
se je v minulem letu zmanjšala zadolženost države; kot je povedal, je
decembra znašala 27,8 odstotka
bruto domačega proizvoda. Bajuk še
meni, da javnofinančni primanjkljaj
v Sloveniji nikakor ni tragičen. (STA)
»DAVČNA REFORMA IN UVEDBA EVRA
VNAŠATA STABILNOST IN
POENOSTAVLJATA POSLOVNO OKOLJE«
Okrogle mize z ministrom za finance dr. Andrejem Bajukom, ki je v
organizaciji družbe Economist Conferences potekala na Bledu, so se
udeležili še generalni direktor
Simobila Dejan Turk, predsednik
uprave
Petrola
Marko
Kryžanowski, raziskovalec pri Economistu Matthew Shinkman in
Michel Gornet iz Renaulta.
Sogovorniki so predvsem razpravljali
o naslednjih korakih slovenskih reform za razvoj gospodarstva, o tem,
kaj pomenijo reforme za poslovanje
podjetij, kako davčna reforma pomaga podjetjem ter o tem, kako oblikovati prijaznejše poslovno okolje.
Minister Bajuk je uvodoma pozit-
Ministrstva
Andrej Bajuk in Robert Holzmann (foto: Tinkara Zupan | STA)
ivno videnje trenutnih gospodarskih razmer podprl tudi z uradnimi
statističnimi podatki: »Po zavidljivi
rasti BDP v minulem letu, ki je znašala 5,2 % in je bila s tem najvišja
rast od leta 1999, smo v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležili še
dodaten pospešek v rasti BDP na
ravni 7,2 %.«
Slovenski podjetniki so izpostavili pomen razvite infrastrukture, izobražene delovne sile in stabilnega
davčnega okolja.
Minister Bajuk je poudaril, da
izjemna gospodarska rast v prvem
četrtletju sovpada z velikima strukturnima spremembama, ki sta
vplivali na poslovno okolje v Sloveniji, in sicer davčno reformo ter
uvedbo evra. "Obe spremembi
poenostavljata poslovno okolje, vnašata stabilnost, ki je naše gospodarstvo skozi desetletja ni poznalo,
in povečujeta konkurenčnost slovenskega gospodarstva," je dejal minister. Poleg tega pa je tudi ocenil, da
reforme pozitivno učinkujejo na
poslovanje podjetij. Bajuk je še dodal,
da ima Slovenija zdravo gospodarsko
rast, ki temelji predvsem na
povečanem izvozu, investicijah v grad-
beništvu in investicijah v industrijskih sektorjih. Minister je tudi
izpostavil pomen majhnih in mikro
podjetij za slovensko gospodarstvo,
saj skupaj predstavljajo 50 % slovenskega izvoza. Ob tem je dejal, da zaradi zelo razpršenega izvoza ter
velikega števila izvoznih podjetij Slovenija ni odvisna zgolj od določenega
trga, zato lahko v prihodnost zremo
optimistično.
REFORME ZA UREDITEV POKOJNINSKEGA SISTEMA: »NUJEN BO MEDGENERACIJSKI KONSENZ«
Minister za finance RS in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk se je sedmega junija udeležil tridnevnega
mednarodnega posveta o pokojninski reformi, kjer je udeležence ob začetku tudi nagovoril.
Za uspeh pokojninske reforme, ki je
zaradi staranja prebivalstva postala
nujna v številnih državah, so potrebne vzporedne reforme trga dela
in finančnih trgov. Pokojninska reforma namreč temelji na podaljševanju delovne dobe, za katero pa je
potrebno zagotavljanje delovnih mest
tudi za starejše. Hkrati so pomembne
spremembe v varčevanju za pokojnine, ki zahtevajo večje sodelovanje
bank, so ob današnjem uvodu v tridnevni mednarodni posvet o pokojninski reformi opozoril strokovnjaki.
Več kot 100 udeležencev iz držav
jugovzhodne Evrope je ob začetku
posveta nagovoril minister za finance
Andrej Bajuk. Izpostavil je zagotavljanje konsistentnosti reform, ki jih na
različnih področjih zahtevata staranje
prebivalstva in nizka rodnost. Te reforme morajo zagotoviti kontinuirano stabilnost, zato predstavljajo
verjetno nikdar končani proces prilaganja demografskim razmeram.
"Ta forum pa predstavlja enkratno
priložnost za iskanje sinergij reform,"
je prepričan minister.
Bajuk je kot pomembno determinanto pokojninske reforme opredelil
vprašanje o primerni stopnji pokojnine. Ta namreč mora zagotavljati
tako dolgoročno stabilnost državne
blagajne oziroma fiskalne politike in
ekonomije na eni strani ter primeren
dohodek za življenje po upokojitvi na
drugi strani. "Ob vsem tem pa bo za
uspeh reform nujno potreben
medgeneracijski konsenz," je še
poudaril.
Ogledalo
19
Ministrstva
zbral Jurij Dolžan
1 7. MAJ – SVETOVNI DAN INFORMACIJSKE DRUŽBE
Generalna skupščina Združenih narodov je na priporočilo World Summit
on the Information Society – WSIS
17. maj razglasila za svetovni dan informacijske družbe. Namen razglasitve je vsakoletna promocija
interneta kot globalnega medija in
predstavitev vpliva uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije
(IKT) na gospodarstvo in družbo ter
na zmanjševanje digitalne ločnice.
Vzporedno se je v Sloveniji v
strokovnih krogih pojavila iniciativa
za organizacijo dneva informatike.
Vlada je pobudo sprejela pozitivno in
ob istočasni razglasitvi 17. maja za
svetovni dan informacijske družbe za
pripravo aktivnosti zadolžila Direktorat
za informacijsko družbo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo.
Z zmanjševanjem digitalne ločnice in
širšo uporabo e-storitev bodo razvijalci
dobili novo vzpodbudo za nadaljnji
razvoj e-storitev. Koristi so dokazljive
in se, če se omejimo le na e-upravo,
nanašajo na nižje stroške poslovanja
državne uprave in lokalne samouprave,
na nižje stroške poslovanja različnih
družbenih skupin z javno upravo, na racionalizacijo celotnega javnega sektorja, na njegovo večjo odzivnost in
prilagodljivost ter pozitiven razvojni
vpliv na druga področja družbenega
življenja. Nenazadnje lahko ugotovimo,
da navedene koristi, skupaj s ponudbo
novih inovativnih storitev neposredno
vplivajo na boljšo konkurenčnost celotne družbe.
Ob letošnjem 17. maju smo na Minis20
Ogledalo
trstvu za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo v sodelovanju s kolegi iz
drugih resorjev pripravili dve aktivnosti:
1. Za boljšo obveščenost in zavedanje
o pomenu informacijske družbe
smo odprli tematski spletni portal
www.informacijskadruzba.si, ki je
namenjen komunikaciji s širšo
javnostjo. Na enem mestu so zbrane
informacije, povezane s problematiko razvoja informacijske družbe
doma in v svetu, o razpoložljivih
elektronskih
storitvah,
o
priložnostih uporabe IKT in storitev
informacijske družbe.
2. Letošnji svetovni dan informacijske
družbe smo izkoristili za spletno
reklamiranje nekaj za državljane najbolj zanimivih storitev e-uprave.
Spletna reklama obsega promocijo
treh novih e-storitev Ministrstva za
javno upravo: Prijava spremembe
naslova stalnega prebivališča,
Vpogled v podatke o vozilu in eopomnik oziroma e-obvestila o poteku veljavnosti osebnih dokumentov, ki je bil predan v
operativno delovanje 17. maja.
Ostale e-storitve, ki so bile vključene
v spletno reklamo: e-podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja, ekataster, Elektronski dostop do zemljiške knjige, Vpogled v lastne
osebne podatke, Portal e-VEM,
Državni portal e-uprava in e-gradiva. Poleg tega reklamiramo tudi digitalna potrdila in njihove
kvalificirane izdajatelje v Republiki
Sloveniji.
PODPIS POGODBE ZA IZGRADNJO IN
REKONSTRUKCIJO OBJEKTOV FAKULTETE ZA KMETIJSTVO UNIVERZE V MARIBORU
Minister za visoko šolstvo znanost in
tehnologijo dr. Jure Zupan je v torek,
15. maja, v prostorih prenovljene vile
Pohorski dvorec, ki služi namenom
Fakultete za kmetijstvo Univerze v
Mariboru, prisostvoval slovesnemu
podpisu pogodbe za rekonstrukcijo
objekta Hompoš s prizidavo in ureditvijo okolice za potrebe Fakultete za
kmetijstvo.
Pred odločitvijo o investiciji je bilo obdelanih več variant, od katerih se je
izkazala kot najprimernejša lokacija na
Pohorskem dvoru, kjer se investicija
izvede delno s preureditvijo obstoječega gradu Hompoš in drugih stavb,
delno pa z novogradnjo.
Pogodbena vrednost oddanih del je 9,8
mio evrov. Celotno investicijo bo financiralo MVZT. S tem bo Fakulteta za
kmetijstvo pridobila 10 predavalnic, 29
specialnih predavalnic in laboratorijev
ter 20 pomožnih prostorov, 30 kabinetov, knjižnico, 12 prostorov uprave ter
Ministrstva
gospodarske in pomožne prostore v
skupni površini 5727 kvadratnih metrov.
MINISTER DR. JURE ZUPAN NA MINISTRSKI KONFERENCI O BOLONJSKEM PROCESU
Vokvirumedvladnegabolonjskegaprocesa vsako drugo leto potekajo ministrske konference. Na njih ministri,
pristojni za visoko šolstvo, iz v bolonjski proces vključenih držav ocenijo
dosežen napredek pri uresničevanju
ciljev Bolonjske deklaracije. V ministrskem komunikeju pa določijo prednostne naloge za naslednje dveletno
obdobje. Letošnja konferenca je bila
17. in 18. maja v Londonu. Na tokratni
konferenci je bila tema razprav vizija
Evropskega visokošolskega prostora
po letu 2010.
Ministri so razpravljali o viziji Evropskega visokošolskega prostora po letu
2010. Ob koncu srečanja pa sprejeli Londonski komunike, v katerega so zapisali
tudi pobudo ministra dr. Jureta Zupana,
ljivih podatkovo socialni dimenziji in mobilnosti študentov ter visokošolskih
učiteljev in zaposljivost diplomantov. Kot
novo članico bolonjskega procesa so sprejeli Republiko Črno Goro. Tako šteje bolonjski proces 46 držav.
politike in se namerava vključevati v vse
aktivnosti, za katere meni, da so potrebne in koristne za nadaljnji razvoj znanosti in tehnologije.
MINISTER DR. JURE ZUPAN NA SVETU ZA
KONKURENČNOST IN SVETU ZA VESOLJE
Izšel je Javni razpis za sofinanciranje
Centrovza promocijo znanosti
Centri za promocijo znanosti bodo prvenstveno namenjeni otrokom in mladostnikom, da bi jim približali področje
znanstvenega raziskovanja in eksperimentiranja, spodbujanje samoinicativnosti pri uporabi in analizi poskusov
ter pospeševanje raziskovalno-razvojne
dejavnosti na področju naravoslovja,
tehnike, humanistike in interdisciplinarnosti. Več o razpisu na internetni
strani MVZT.
Minister za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo dr. Jure Zupan se je v
torek, 22. maja, udeležil ministrskega
Sveta za konkurenčnost v Bruslju, ki je
bil tokrat združen tudi s Svetom za
vesolje.
Na Svetu za konkurenčnost so ministri
obravnavali predlog komisije o Evropskem tehnološkem inštitutu, predstavljena pa sta jim bila tudi dva predloga
uredb Sveta. Pri prvi gre za ustanovitev
skupnega podjetja ARTEMIS, ki se
nanaša na izvajanje skupne tehnološke
pobude na področju vgradnih računalniških sistemov, pri drugi pa za predlog o ustanovitvi skupnega podjetja za
AKTUALNO
Zelena knjiga »Evropski razis-kovalni
prostor : nove perspektive«
Evropska komisija je 4. aprila 2007 objavila Zeleno knjigo o Evropskem
raziskovalnem prostoru z naslovom
»Nove perspektive«. Vsebino Zelene knjige in sporočilo za javnost zato MVZT
objavlja na spletni strani ministrstva.
Pripombe in predloge nanjo pričakujemo do 15. avgusta 2007.
Nova sredstva, boljša pravila
Na internetni strani MVZT objavljamo
informativno brošuro o nizu novih finančnih pravil, katerih cilj je bolj
učinkovita, preprostejša in transparenta
uporaba evropskih sredstev v okviru finančne perspektive za obdobje 2007-2013.
ki je predlagal, da se do leta 2009 izvede
neodvisna evalvacija bolonjskega procesa
v desetletnem obdobju. Predlog ministra
dr. Jureta Zupana je javno podprl
švicarski šolski minister, kot dobrodošlo
pa jo je ocenil tudi Jan Figel, evropski komisar za izobraževanje.
Med prednostnimi nalogami za naslednje dveletno obdobje so ministri navedli:
mobilnost študentov in visokošolskih
učiteljev, uresničevanje strategije evropskega visokošolskega prostora v globalnem kontekstu, socialno dimenzijo
bolonjskega procesa in zbiranje primer-
inovativna zdravila. Ministri so
obravnavali tudi Zeleno knjigo komisije
o evropskem raziskovalnem prostoru.
V okviru Sveta za vesolje so govorili o evropski vesoljski politiki in sprejetju Resolucije o evropski vesoljski politiki, ki
poudarja potrebo po sprejemu celostne
evropske politike, ki bo omogočala tesnejšo koordinacijo med EU, Evropsko
vesoljsko agencijo in državami članicami.
V dokumentu se poudarja strateški pomenevropskevesoljskepolitike, kizagotavlja miroljubno izkoriščanje vesolja.
Slovenija bo podprla izvajanje vesoljske
Izšel je razpis UNESCO – L´OREAL štipendije za mlade znanstvenice
Kandidatke morajo svoje prijave poslati
na naslov: Ministrstvo za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo, Urad za UNESCO, Trg OF 13, 1000 Ljubljana najkasneje do 31. avgusta 2007. Razpisni pogoji,
ciljna skupina, pogoji in način prijave so
opisani na internetni strani MVZT.
Bivanje študentov
Objavljen je Razpis za sprejem in
podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za
študijsko leto 2007/2008. Rok za prijavo
je 10. 8. 2007.
Ogledalo
21
Ministrstva
zbrala Mojca Hardi
sodišče v Novem mestu in upravni
enoti v Črnomlju in Novem mestu.
Delovni obisk je začel že v četrtek, 7.
junija 2007, ko je obiskal Okrajno
sodišče v Trebnjem ter Upravno
enoto Trebnje.
MINISTER DR. ŠTURM NA ZASEDANJU
PRAVOSODNIH MINISTROV EU
OBISK MOLDAVSKE DELEGACIJE NA
MINISTRSTVU ZA PRAVOSODJE
V Sloveniji je bila na študijskem
obisku od 11. junija do 14. junija 16članska delegacija iz Moldavije. Cilj
njihovega obiska je bil pridobiti čim
več informacij o delovanju pravosodnih institucij, drugih organov nadzora, seznaniti pa so se želeli tudi z
preventivnimi mehanizmi, ki jih ima
Slovenija na področju boja proti
korupciji. V okviru tega obiska se je
državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Robert Marolt srečal s
predsednikom
moldavskega
vrhovnega sodišča ter ostalimi člani
delegacije.
OBISK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI
Državni sekretar Robert Marolt je v
okviru vladnega obiska na Dolenjskem in v Beli Krajini, 13. junija
2007, obiskal Zavod za prestajanje
kazni zapora Dob, okrajni sodišči v
Črnomlju in Novem mestu, okrožno
Na dan delovnega obiska Vlade RS na
Dolenjskem in v Beli Krajini se je
minister za pravosodje dr. Lovro
Šturm v Luksemburgu udeležil
zasedanja Sveta EU za pravosodje in
notranje zadeve, na katerem je bil
med drugim dosežen dogovor o okvirnem sklepu o pripravi in vsebini izmenjave podatkov iz kazenskih
evidenc, ministri pa so se sporazumeli tudi o ključnih elementih okvirnega sklepa o priznavanju
pogojnih obsodb in alternativnih sankcij ter zagotavljanja nadzora nad
njimi. Slovenija oba okvirna sklepa
podpira. Dogovor o okvirnem sklepu
o pripravi in vsebini izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc predstavlja pomemben korak k izboljšavi
izmenjave podatkov o kazenskih obsodbah državljanov članic EU. Sklep
ureja pravila za izmenjavo podatkov
o kazenskih obsodbah, pravila o
hrambi teh informacij ter o
ponovnem posredovanju informacij
drugim članicam EU na podlagi
zaprosila. Prav tako določa pravila za
posredovanje podatkov za potrebe
kazenskih in drugih postopkov ter
pristojne organe za izmenjavo informacij, zagotavlja ustrezno raven
varstva osebnih podatkov in navaja
določbe o rokih za odgovor ter o
jeziku zahtevka.
Glavni namen predloga okvirnega
sklepa o priznavanju pogojnih obsodb in alternativnih sankcij ter zagotavljanju nadzora nad njimi pa je
olajšanje vključitve obsojene osebe v
družbo, in sicer tako da bi se lahko osebe, ki so bile pogojno obsojene ali pogojno izpuščene, vrnile v državo, kjer
imajo prebivališče, hkrati pa zagotoviti, da izrečeni nadzorni ukrepi
zato ne bi izgubili svojega pomena.
22
Ogledalo
"Slovenija podpira ključne elemente
predloga in se strinja z nadaljevanjem dela na tej podlagi," je poudaril
dr. Šturm.
UDELEŽBA MINISTRA DR. LOVRA
ŠTURMA TER DRŽAVNEGA SEKRETARJA ROBERTA MAROLTA NA
XVIII. SIMPOZIJU PANONSKIH
PRAVNIKOV
Minister za pravosodje, dr. Lovro
Šturm se je skupaj z državnim sekretarjem Robertom Maroltom od 21.
do 23. junija 2007 udeležil XVIII.
Simpozija panonskih pravnikov v
Moravskih toplicah. Gostitelj simpozija je bil ob pomoči Ministrstva za
pravosodje Republike Slovenije
Društvo pravnikov v Pomurju. Na
njem so sodelovali še člani Društva
pravnikov Dežele Gradiščanske ter
Društva pravnikov Madžarske ter
predstavniki pravosodja Avstrije,
Madžarske in Slovenije. Tradicionalno so bili v program aktivno
vključeni tudi ministri za pravosodje.
Tako je bil tudi letos v okviru
udeležbe na simpoziju organiziran
poseben program za pravosodne ministre Avstrije, Madžarske in Slovenije.
V okviru simpozija je slovenski minister za pravosodje sodeloval v programu XVIII. Simpozija, v
ministrskem pogovoru na temo informatike v pravosodju, opravil krajši
neformalni pogovor z avstrijsko ministrico za pravosodje ter z
madžarskim ministrom za pravosodje. V okviru simpozija je minister dr.
Šturm z nagovorom sodeloval na
slovesni otvoritvi ter prisostvoval na
nosilnem predavanju o pravosodnem
sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah, ki ga bo imela sodnica
Vrhovnega sodišča republike Slovenije. V okviru simpozija se bo minister
dr. Lovro Šturm srečal tudi z
avstrijsko pravosodno ministrico ter
z madžarskim pravosodnim ministrom, kjer bo predstavil stališča do
nekaterih aktualnih evropskih
odprtih vprašanj ter glavne prioritete
slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Izpostavljamo
DR. ANDREJ BAJUK JE DENARNI DEL
NAGRADE ZA »EVROPSKI DOSEŽEK
LETA« PODARIL MATERINSKEMU
DOMU V ŠKOFLJICI
Slovenski finančni minister in
predsednik Nove Slovenije dr. Andrej
Bajuk, ki je lanskega novembra po
mnenju
bralcev
uglednega
bruseljskega tednika Europea Voice,
postal Evropejec leta za dosežek leta,
je denarni del nagrade podaril
Materinskemu domu v Škofljici.
Materinski dom deluje v okviru
Slovenske Karitas in pomaga ženskam
stiski -ženskam, ki
živijo v nasilnih partnerskih razmerjih
in same ali skupaj z otroci potrebujejo
kraj, kamor bi se
lahko umaknile, delale na sebi in si
ustvarile novo življenje, nosečnicam,
ki se znajdejo v dilemi, ali otroka
obdržati ali ne; ženskam, ki
razmišljajo o oddaji otroka v
posvojitev …
Ženskam nudijo varen prostor,
svetovanje in spletni forum, kjer lahko
posamezniki v stiski svoje izkušnje,
misli in težave delijo drug z drugim.
foto: STA
»Materinski dom ima zelo pomembno
poslanstvu v naši družbi, in prav zato
zasluži vsestransko pozornost in
seveda podporo. Vsi se zavedamo,
kako težko je življenje v okolju, v
katerem so družinske vrednote
predmet stalnega relativiziranja.
Materinski dom v Škofljici pa je
ustanova, ki nudi ženski v stiski tako
potreben varen dom in vsestransko
pomoč, ko se znajde v najtežjih
situacijah in mora sprejeti ključne
življenjske odločitve, ki so pogosto
povezane prav z materinskim
poslanstvom.
Prepričan sem, da ta ustanova
odgovorno in dobro opravlja svoje
poslanstvo, saj je že veliko žensk in
mater našlo tam svoj dom, oporo za
boljše življenje naprej.
Ko mi je bila dana možnost izbire,
komu podariti finančno komponento
tega priznanja, sem se takoj odločil za
Materinski dom v Škofljici. Težko si
predstavljam med vsemi ustanovami,
ki potrebujejo podporo civilne družbe
drugo, ki bi danes in tukaj
potrebovala večjo pozornost nas
vseh,« je svojo odločitev, da 2000€
podari prav tej ustanovi, utemeljil dr.
Andrej Bajuk.
ANTONU KOKALJU PRIZNANJE BOLGARSKEGA PARLAMENTA
V prostorih veleposlaništva Republike Bolgarije je 18.6.2007 potekala
slovesnost, na kateri je veleposlanik
Republike Bolgarije Nj. Eksc. dr.
Vladimir Atanassov v imenu predsednika parlamenta Republike Bolgarije
Georgija Pirinskega predstavnikom
Državnega zbora Republike Slovenije
podelil posebna priznanja za
prispevek in podporo polnopravnemu članstvu Bolgarije v Evropski uniji.
Priznanja bolgarskega parlamenta so
prejeli predsednik Odbora za zadeve
EU Anton Kokalj, predsednik
Skupine prijateljstva z Bolgarijo
Jakob Presečnik in predsednik
Odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek, ki je prevzel tudi priznanje za
predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Franceta Cukjatija,
dr.med.
foto: arhiv DZ
Ogledalo
23
Intervju
piše Natalija Švab
Lojze Peterle je Slovencem
znan kot človek, ki je v
procesu osamosvajanja in
kasneje v vlogi predsednika
prve slovenske demokratično
izvoljene vlade, ko smo
dosegli samostojnost in
mednarodno priznanje,
postavljal temelje samostojni
Sloveniji.
24
Ogledalo
Intervju
Kasneje smo ga srečevali, če jih omenim le nekaj, v vlogah zunanjega ministra, štirikratnega poslanca Državnega
zbora, predsednika odbora DZ za evropske zadeve, predstavnika v Konvenciji o prihodnosti Evropske unije, bil je
ena ključnih osebnosti v ustanavljanju
Nove Slovenije ... Trenutno je evroposlanec, podpredsednik Evropske ljudske stranke (EPP), koordinator EPP-ED
za medverski dialog s pravoslavno cerkvijo in še bi lahko naštevali. Je tudi ustanovitelj in predsednik delovne
skupine v Evropskem parlamentu za
je, poštenje, zanesljivost, solidarnost in
dobronamernost.
ite Europeen in bruseljskega European
Voica, zato vidijo edino logično izbiro.
In seveda – je kandidat za predsednika
države. Kandidiral bo kot nestrankarski
kandidat, ki pa že ima podporo NSi,
SDS in SLS, na predlog Liste za Slovenijo s prvopodpisanim ajdovskim podjetnikom Ivom Boscarolom. Lista
združuje, kot sami pravijo, gospodarstvenike, kulturnike, znanstvenike,
športnike,
zdravnike,
arhitekte in druge, ki jih družijo iste
vrednote kot so poštenost, narodna za-
Kot prvi ste že lani napovedali, da
boste kandidirali za predsednika
države. Kako to, da ste se za kandidaturo sploh odločili in kako v tem trenutku ocenjujete svojo takratno
odločitev, da kandidaturo objavite
tako hitro?
boj proti raku MAC (Members against
cancer), saj meni, da zaradi razširjenosti te bolezni v populaciji o njej ne
moremo več govoriti kot o osebnem
problemu, ampak postaja vse bolj
družbeno in politično vprašanje.
vest in demokracija ter zavest, da so
pomembni rezultati dela še kako
pomembni. Člani Liste za Slovenijo
menijo, da Slovenija potrebuje resnega,
umirjenega in verodostojnega predsednika, ki bo doma in v svetu zastopal interese vseh državljank in državljanov.
Demokrata z državniškim čutom, zavednega Slovenca, a vendar svetovljana.
Človeka z veliko političnimi izkušnjami, ki je priljubljen tako med preprostimi ljudmi kot v diplomatskih
krogih. Evropsko usmerjenega politika,
človeka dialoga ter nekoga, ki zna sprejemati kompromise. V Lojzetu Peterletu, ki je za svoje delo že prejel prestižni
nagradi luksemburške Fundacije Mer-
v Bruslju dozorela. Želel sem jo predstaviti pravočasno in doslej me za zgodnjo odločitev ni še nihče kritiziral.
Hillary Clinton jo je najavila dve leti
prej. Nesmiselno bi se mi zdelo skrivati
kandidaturo do zadnjega možnega
roka.
Je navdušen športnik, čebelar in glasbenik, ki se ob »slabih dnevih« sprošča
z igranjem na orglice, pa tudi mož in
oče, ki ob natrpanem urniku vedno najde čas za družino. A kako in kje? »Andrej Šifrer pravi, da si je za prijatelje
treba čas vzet. Jaz si ga še vedno
vzamem. Dan ima lahko 25 ur, če začneš eno uro prej,« odgovarja Peterle,
ki pri sebi in drugih najbolj ceni zaupan-
Zadnja vzpodbuda za kandidaturo je
prišla iz strani gospodarstva. Menil
sem, da je kandidatura po več letih dela
Kako gledate na svoje potencialne
tekmece, predvsem Boruta Pahorja,
ki še vedno ne vedo ali bi ali ne in
kalkulirajo, kaj bi se jim v prihodnosti bolj splačalo biti?
Na že znane in potencialne tekmece
gledam s spoštovanjem in s predpostavko, da želijo Sloveniji dobro.
Ogledalo
25
Intervju
Vesel sem, da se ne soočam s takimi
dilemami kot g. Pahor, ki je predsednik ene od političnih strank in bi se
težko odločal samo glede na svoje želje
brez upoštevanja stranke.
Sam sem se odločil za bolj državljanski
pristop in želim kandidirati z listo
državljank in državljanov.
Če gre verjeti nekaterim prepričanjem, potem smo Slovenci pridni,
pošteni, delavni …, če »nacionalnemu mnenju« – potem pridni in
veseljaki; če Cankarju, smo hlapci;
če statistikam – pa pogosto
pogledamo v kozarec in sami
končamo svoje življenje. Kako vi vidite državljane države, katere predsednik želite postati?
V zgodovini smo se ob vseh preizkušnjah, ki jih ni bilo malo, izkazali z
izrazito trdoživostjo. Ugleda najbolj uspešne države Evropske zveze gotovo
ne bi dosegli, če ne bi bili delovni in če
ne bi bili pri ključnih narodnopolitičnih ciljih sposobni stopiti
skupaj. Ko nas študirajo tujci, se
čudijo, kako je mogoče, da ob takih uspehih in v tako lepi deželi ni več
veselja do življenja. Večino Slovenk in
Slovencev v vseh naših pokrajinah
doživljam kot vedre, voljne dela in sodelovanja – in seveda tudi poštene. Za
več veselja do življenja pa bi bilo treba
spremeniti splošno stanje duha.
Kakšna je po vašem mnenju vloga
predsednika
v
slovenskem
političnem okolju? Kakšna oseba
26
Ogledalo
mora biti nekdo, ki to funkcijo prevzame?
Na podlagi številnih pogovorov z
ljudmi ugotavljam, da vidijo predsednika kot zelo pomembno politično
funkcijo, katere beseda naj bi imela
vpliv na dogajanje v državi. Mislim, da
pričakujejo od njega več, kot mu dajejo ustavne in zakonske pristojnosti.
V njem vidijo moralno politično avtoriteto. Predsednik mora utrjevati
zaupanje državljanov v državo, za kar
je potrebna "čista preteklost", jasna prepričanja, jasna beseda, sposobnost
povezovanja in odločno posredovanje,
kadar gre za odklone političnega
razvoja od ustavno zapisane smeri.
Kot ste omenili že sami, ima predsednik države v Sloveniji – ne glede na
to, da je izvoljen s strani ljudi – precej majhne pristojnosti. Bi bilo
smiselno razmišljati o ukinitvi neposrednih volitev in dati parlamentu
možnost, da sam izvoli predsednika,
kot je to praksa v nekaterih drugih
parlamentarnih demokracijah?
Mislim, da ni treba predsedniku ne
jemati ne dodajati pristojnosti, pač pa
natančneje precizirati že obstoječe pristojnosti. Kljub sorazmerno majhnim
pristojnostim predsednika sem za to,
da ga volimo neposredno.
Kako pa gledate na spore med
predsednikom vlade in države?
Kakšna vloga bi vam kot predsedniku bila bliže – oblikovalec ali zgolj
razglašalec državne volje?
Ne zanima me konkurenca s predsednikom vlade ali z zunanjim ministrom, ampak dopolnjujoče se
sodelovanje v skladu z ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi ključnih nosilcev glavnih funkcij. Predsednik lahko
bistveno prispeva k enotnosti slovenskega političnega vrha in k
povezovanju slovenskih političnih sil
tako glede postavljanja kot doseganja
nacionalnih političnih ciljev. Tudi izvolitev predsednika v parlamentu
sama po sebi problema "različne
valovne dolžine med funkcionarjema"
ne bi reševala. Predsednika vidim v
obeh vlogah, kot sooblikovalca in kot
predstavnika državne volje. Naj
dodam, da predsednik priseže, da bo
pri svojem delu upošteval tudi svojo
vest.
Znani ste po javnem izpostavljanju
pomembnosti boja proti raku.
Katere so še druge teme, ki bi jih kot
predsednik zelo jasno izpostavljali?
Seveda si želim bolj zdravo Slovenijo.
Trend različnih bolezni ni ravno
obetaven, vprašanje zdravja bo vse bolj
politično vprašanje. Želim prispevati k
zavesti, da moramo na tem področju
marsikaj spremeniti in da to tudi
lahko storimo. Ko govorim o zdravju,
mislim pri tem nujno tudi na varstvo
okolja in na druge dejavnike, ki so
povezani z zdravjem. Mislim, na
primer, da na zdravje ljudi močno
vpliva kakovost pravne države.
Mislim tudi, da mora biti predsednik
na strani veselja do življenja, slovenske
državljanske samozavesti in ponosa,
vsega tistega, kar utrjuje temeljne naše
države in sožitja njenih državljank in
državljanov. V tem smislu želim
poudariti pomen vzajemnosti in širše
socialne občutljivosti v časih vse
močnejše konkurence. Ključ mojega
programa izhaja iz prvih členov slovenske ustave, ki pravijo, da je Slovenija
demokratična, socialna in pravna
država. Želim si, da bi ljudje glede tega
videli predsednika kot človeka na svoji
strani. Želim delati tudi za višjo
politično kulturo.
Intervju
Če se osredotočiva na povezovalno
vlogo predsednika. Bi se odločili in
skušali tekom svojega mandata spraviti več kot pol stoletja sprte pripadnike »raznobarvnih skupin«? Menite,
da je sprava mogoča? Navsezadnje je
to temeljna tema, ki že tako dolgo deli
Slovence.
Posebej bi se rad posvetil vprašanjem, ki
Slovence delijo. Moja glavna izhodišča
pri tem so: resnicoljubnost, pravičnost
in volja po skupni prihodnosti. Potrudil
bi se poiskati poti, ki bi omogočale napredek. Nima smisla, da se nekatere
zgodbe iz leta v leto ponavljajo z istimi
rezultati.
Kako ocenjujete delo aktualnega in
bivšega predsednika? Kaj sta počela
dobro, kaj slabo in kaj je tisto, kar bi z
vašim prihodom na to mesto bilo
drugače, boljše?
Oba sta nedvomno storila precej
dobrega za našo državo, gotovo pa so zadeve, ki bi jih jaz počel drugače. Jaz bi se
rad bolj posvetil sodelovanju s ključnimi
nosilci politične volje, še posebej s parlamentom, državnim svetom in vlado,
navzven pa bi rad dal večji poudarek evropskemu okviru naše prihodnosti.
Z vašo izvolitvijo bi, glede na to da ste
poročeni, končno spet dobili »prvo
damo«. Pa vendar vašo soprogo v
javnosti srečujemo bolj poredko …
Kaj ona meni o vaši kandidaturi in o
svoji vlogi v primeru izvolitve?
Najbolje, da to vprašate kar njo. Brez
njene podpore bi se za kandidaturo
gotovo ne odločil. Branka pravi, da
njena ambicija ni bila biti izpostavljena
javna oseba, da pa bo storila, kar je
treba. V to sem prepričan.
kanclerju Kohlu, v marsičem sem videl
vzor v Alojsu Mocku in Erharju Buchu,
zelo mi je všeč bivši predsednik
Švicarske konfederacije Dr. Kurtfurgler,
s simpatijami sem spremljal delo Olafa
Palmerja, ne morem mimo Vaclava
Havla ... zgledov je kar precej.
Glede na to, da so volilne kampanje
tudi umazane, me zanima, ste se po toliko letih v politiki že navadili na
razna podtikanja, obtožbe …? Vas
takšne stvari kdaj prizadenejo? Kaj
menite o zlorabljanju bolezni za
diskreditiranje posameznika – kar se
še vedno dogaja v vašem primeru?
"Koža čez in čez je že podplat postala
...!". Žal v politiki tega ne manjka. Želim
si seveda, da bi predsedniški boj potekal
kar se da pošteno brez diskreditacij – še
posebej glede zdravja. Nič nimam proti
različnimi mnenji, moti me pa, kadar
gre za izmišljene zadev, ki nimajo podlage v resnici.
V politiki ste že zelo dolgo, pa vendar
… imate med tujimi državniki
kakšnega vzornika?
Kako ste trenutno zadovoljni z odzivom ljudi na vašo kandidaturo?
Imate podporo koalicijskih strank.
Kako je s članstvom Liste za Slovenijo?
Imam številne vzornike, ki so vsi
politiko razumeli kot delo za skupni
blagor. V mladosti me je izrazito pritegnil Gandhi, kasneje me je pritegnil
Kennedyjev stil, veliko sem se naučil pri
Mislim, da gre za ljudsko kandidaturo.
Podpora prihaja resnično iz vseh strani
in iz vseh slojev, tudi iz Pahorjeve
stranke. Ljudje razumejo in podpirajo,
da želim kandidirati z državljansko
listo, ne pa kot eksponent ene stranke
ali ene opcije, čeprav me podpirajo tudi
stranke. Lista za Slovenijo ni in ne bo
stranka, ampak je seznam imen, ki podpirajo mojo kandidaturo, vesel sem, da
se z dneva v dan veča.
Za vami je bogata in uspešna politična
pot. Zdi se, da vam manjka samo še
naziv predsednik. Je to še zadnji veliki
izziv ali so še drugi? Mnogi namreč
ugibajo ali boste, v primeru neizvolitve, na prihodnjih državnozborskih volitvah poskušali s stranko, ki bi
nastala iz Liste za Slovenijo?
Meni funkcij ne manjka, ne nastopam
kot lovec na funkcije. Za ta izziv sem se
odločil, ker sem prepričan, da je s tega
mesta mogoče in potrebno veliko narediti za Slovenijo, in ker mislim, da sem za
to dovolj zrel in sposoben. O planu B ne
razmišljam.
Pa končajva z vašim sporočilom
vašim volivcem pa tudi tistim, ki še
niso prepričani ali bi v jeseni sploh
odšli na volišče. Zakaj je Lojze Peterle
prava izbira?
Ker misli na vso Slovenijo, ker je na
strani dostojanstva vsake državljanke in
državljana, ker si je ugled in zveze v Evropi in svetu pridobil s slovenskim
srcem, ker verjame v prihodnost Slovenije, ki jo je soustvaril.
Ogledalo
27
Žarišče
Udeleženci javne tribune
Zbora za republiko z naslovom »Sproščena Slovenija leta
2007« v Cankarjevem domu
so v svojih nastopih
ocenjevali stanje duha in demokracije v Sloveniji, tudi v
luči pogostih obtožb opozicijskih in nekdanjih politikov, da
se zaradi vpletanja sedanje
oblasti v vse pore življenja v
državi, vračamo v pred demokratično, totalitarno stanje.
Spregovorili so tudi predsednik NSi dr. Andrej Bajuk,
minister dr. Jure Zupan in evroposlanec Lojze Peterle.
foto: Gavin Mills | www.sxc.hu
28
Ogledalo
piše Natalija Švab
LOJZE PETERLE
S sproščenostjo je tako kot z ljubeznijo – je ali pa je ni in ne da se je
naročiti. Lastnik takšnega ali
drugačnega občutka je pod vsakršno
oblastjo samo vsak državljan sam.
Državljanski občutek sproščenosti …
Mislim, da je najprej povezan z
občutkom varnosti – sproščen sem,
ko se počutim varnega, imam nad
glavo streho, v žepu plačo, zagotovljen dopust, službo, pokojnino in
še kaj. Ne želim si, da bi me skrbelo,
kaj šele, da bi me bilo strah, katera
»barva« bo na oblasti ali v vladi! Želim si tako sproščenega občutja, da
mi bo skoraj vseeno, kdo bo na
naslednjih volitvah zmagal. Da lahko
zaupam tako »levim« kot »desnim«,
ker so odgovorni, sposobni in profesionalni. Včasih so bili taki menda
samo eni … Rad bi, da bi naše
politične stranke dosegle soglasje
glede tega, kaj je treba v dobro Slovenije storiti in bi tekmovale le v tem,
kdo bo pri gradnji iste zgradbe boljši
in bi druga drugi dajale tudi malo
počitka – politika je tudi utrudljiv
posel. Na Finskem to deluje odlično,
kar se kaže v tem, da je država v
samem vrhu med uspešnimi
državami tako v Evropi kot tudi v
svetu.
Priznam, da sem pred volitvami
ponavadi malce napet, celo borbeno
razpoložen, ne bi pa rad bil v strahu.
Občutek sproščenosti je povezan tudi
s tistimi, ki so odgovorni za državo.
Pričakujem, da bo vsak, ki mu je
zaupana javna funkcija, delal za
skupno, ne svoje dobro. Da bo
opravljal le »svoje« delo in ne bo
privatiziral in monopoliziral oblasti.
Sem spada tudi SOVA. Ne bi namreč
želel imeti dvoma glede tega, da
delajo samo za skupno dobro, ne pa
za osebni interes nekoga ali kar za
katero od političnih opcij. Če bo preiskovanje tamkajšnjih razmer pripeljalo do te dodane vrednosti, bom
zelo vesel.
Rad bi, da bi tekmovali v odličnosti.
Žarišče
Da bi se dopolnjevali, bili komplementarni. Kar se tiče strahu, bi želel,
da bi se pojavil le pri tistem, ki bi
delal proti zakonu in nikjer drugje.
Kot državljan tudi pričakujem, da
bom pred zakonom enak z drugimi.
Občutek enakosti je pomemben za
mojo sproščenost. Kot manjšina ali
recimo gospodarstvenik pa pričakujem, da moj status ne bo odvisen od
aktualne politične večine, da mi ne
bo šlo dobro ali slabo samo zato, ker
so ali niso na oblasti moji.
Sicer pa »napetosti« ne bi preganjal
kar na pamet. Kocbek je dejal, da se
brez svete jeze nič ne zgodi. Nič nimam proti napetosti s pravim nabojem,
sem pa proti napetosti, ki razdira.
Rad imam različnost, ne maram pa
razdeljenosti. Nič me ne moti, če se govori o »naših« in »njihovih«, moti pa
me, če »naši« in »njihovi« ne zmorejo
živeti z razlikami. (Lojze Peterle, evroposlanec in predsedniški kandidat)
DR. JURE ZUPAN
Opozoril bi, da bi morali v nekem sistemu, kot je država, v bistvu imeti
konsenz o osnovnih rečeh, drugače je
težko, saj se začne prepir, nasprotja.
Bi pa danes, ker se to neposredno
dotika mojega dela, spregovoril o avtonomiji. Izraz avtonomen pravzaprav
pomeni »tistega, ki ima svoje zakone«. Tu pa naletimo na sistemski
problem, kako lahko nekdo postavlja
zakone neodvisno od drugih. Kdo je
lahko danes avtonomen? Ljudje,
politike, ustanove … Pa vendar je v
kontekstu avtonomije potrebno govoriti tudi o morali. Že Kant je govoril o
tem, da avtonomijo uporabljamo kot
merilo za etično odgovornost.
Vprašanje, ki se v tem trenutku pogosto pojavlja je, ali je univerza sistem, znotraj katerega se lahko
gibljemo avtonomno. Ustavni sodniki
so leta 1998 povedali, da je to podsistem, ki opravlja javno službo in
mora torej poleg sebe upoštevati tudi
sistem javnosti. Eksplicitno so
povedali, da mora ustanovitelj podsistema – zakonodajalec – povedati
in ločiti, do kod sega avtonomija in
do kod javnost. Zdaj se torej moramo
dogovoriti, da ustanovitelj podsistma
to tudi stori, se pa moramo dogovoriti
tudi, kaj ta avtonomnost univerz pomeni. To ni nekaj, da vsak kar nekaj
odloča, ampak mora upoštevati vse
stopnje, ki so v ta sistem še vpletene.
Avtonomnost mora bazirati na
etičnosti. (Dr. Jure Zupan, minister
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo)
DR. ANDREJ BAJUK
Res smo se pred dvemi leti prav na
tem zboru marsikaj dogovorili, zastavili … in ko danes gledamo na prehojeno pot, lahko spregovorimo še o
marsičem. Bom omenil samo to, kar
se dogaja v zadnjih tednih. Na ministrstvu za finance rešujemo problem,
kako urediti zdravstveno pokojninski
sklad obrtnikov, ki je nastal v obdobju 50-ih let preteklega stoletja –
menda »zlatih časov«, kot nam jih
slikajo danes. Posledice tistih časov
so še vedno med nami. Po drugi
strani pa imamo podatke, o katerih
se sedaj končno govori, ker se jih ne
da več zanikati. Podatke o gospodarski rasti namreč, ki se krepi iz
meseca v mesec. Dejstvo je, da ima ta
gospodarska rast zdrave korenine v
zunanjem povpraševanju in investicijah. To so očitni znaki, da se nam
nekaj dogaja, nekaj drugačnega, kar
kaže tudi na to, da nekdanji zlati časi
le niso bili tako zlati, kot nam jih
sedaj radi predstavljajo obledeli
obrazi naše zgodovine.
Slovenija je gospodarsko zelo odprta.
Skoraj 70 % vsega, kar smo naredili v
lanskem letu, smo izvozili, torej smo
na nekaterih področjih zelo konkurenčni. Kdo pa izvaža? Marsikdo ima
občutek, da samo nekateri paradni
konji gospodarstva. Toda podatki
Eurostata kažejo podobo, ki jo
povezujem s sproščenostjo, ustvarjalnostjo v gospodarstvu. Ena od
naših prednosti je, da nismo odvisni
od skupine velikih izvoznih podjetij.
Podatki kažejo, da le četrtino izvoza
ustvarijo »velika podjetja«. Drugo
četrtino ustvarijo srednja podjetja,
tretjo mala podjetja, zadnjo četrtina
pa mikro podjetja – to pa je dokaz,
da slovenska ustvarjalnost še kako
živi in podlaga za optimizem, da to,
kar se je ustvarilo od osamosvojitve
do danes, predvsem pa v zadnjih
letih, slovenskemu človeku ponuja
okolje, ki vzpodbuja ustvarjalnost.
Slovenija lahko gleda na vse, kar se
nam dogaja, z velikim optimizmom,
ker nismo odvisni od uspešnih ostankov velikanov socialističnega sistema pod vodstvom komunistične
partije, ki so se razblinili, ko je socializem propadel. Res je, nekaj jih je velikih še danes, a danes so nosilci
razvoja neka druga podjetja, ki se
uveljavljajo brez posebnih podpor,
ker so sposobna in ustvarjalna. To je
zame znak sproščenosti v Sloveniji,
ki jo v prejšnjih časih nismo poznali,
pa če jih še tako barvajo z zlato!
Veste, človek se vpraša, ko gledam,
kako se na te stvari reagira, kako se
uspehe skuša pomesti pod preprogo
in jih relativizirati z izjavami, češ –
ja, saj nekaj je, ampak veliko imajo
pa tudi sreče … No, jaz ne
izključujem tudi božje pomoči,
dejstvo pa je, da se ob tem ne morem
drugega kot začuditi.
Potem se pa spomnim starega rimskega pregovora, »da denar ne
ustvarja sreče, ampak pomirja
živce«. In potem se vprašam, zakaj so
razglašalci »nesproščenosti« tako
živčni.
Če je kaj strahu v Sloveniji, je pri njih
zato, ker se bojijo slovenske ustvarjalnosti, svobode in demokracije. Ampak Slovenija gre naprej! (Dr. Andrej
Bajuk, predsednik NSi in minister za
finance)
Kot je ob koncu povzel voditelj zbora
dr. Peter Jambrek, so se strinjali, da
Slovenija še ni dovolj sproščena, predvsem na področjih oz. v subsistemih gospodarstva, sodstva,
medijev in visokega šolstva, ki se
napajajo iz proračuna, a so osamosvojeni, ne pa avtonomni v profesionalnem smislu skrbi za potrošnika in
usmerjenosti k državljanom. Menil
je, da bodo ta pa tudi prihodnje vlade
morale biti boj s temi zbirokratiziranimi subsistemi, kjer je še veliko dediščine preteklega sistema, za njihovo
postopno profesionalizacijo in demokratizacijo.
Ogledalo
29
Kmetijstvo
PODEŽELJE - NAŠ SKUPNI PROSTOR
piše Marjeta Uhan
Ne moremo mimo dejstva, da je slovensko
kmetijstvo zaznamovano z bremenom
politične preteklosti, ki ni bila naklonjena
zasebnemu kmetovanju. Če so se drugje v
evropskem prostoru povečevale kmetije, se
specializirale, pa je šlo pri nas prav v obratno
smer, v drobljenje zemljiške in posestne
strukture. Poprečna površina kmetijske
zemlje na gospodarstvo je 6,3 ha, kar je
bistveno manj od poprečne velikosti
kmetijskih gospodarstev v EU, ki je 15,8 ha.
Temu lahko dodamo še neugodno starostno
strukturo in nizko stopnjo izobrazbe
kmetovalcev in ni čudno, da je kmetijska
proizvodnja ostala na nizki stopnji
profesionalizacije, nizki stopnji delovne
intenzivnosti.
Kmetijstvo prispeva komaj 2 % BDP, delež
kmetijstva v skupni zaposlenosti pa 9,8 % (l.
2005).
K temu dodajmo še težave v
neprilagodljivosti živilsko predelovalne
industrije, ki se ni znala prilagoditi
zahtevam evropskega trga, se povezati, se
soočiti s procesi prestrukturiranja. Deleži
lastninjenja s strani kmetov se niso
oplemenitili, kmetje se niso našli pri
upravljanju.
Slovenija je eno samo podeželje, z
izjemo nekaj večjih mest, kotso
Ljubljana, Maribor, Celje, pa
politično narejena Nova Gorica, pa
še kakšno obalno mesto. Pridih
kmetijstva in njegove vloge v
prostoru se čuti na vsakem koraku
in daje podobo slovenski krajini, ki
je še vedno obdelana, ohranjena in
neonesnažena, če tudi se izdneva v
dan krči število ljudi, ki se
ukvarjajo s kmetijstvom, kotžalse
zaraščajo kmetijske površine na
račun gozda.
30
Ogledalo
Kljub neugodnim dejstvom pa ne gre
podcenjevati vlogo slovenskega kmetijstva.
Kmetijska zemljišča prekrivajo 32 %
celotnega ozemlja, gozd skoraj 63 % in le 5
% so druga zemljišča. Ta zemljišča so
obdelana in prispevajo k izgledu krajine.
Že leta 1993 smo zapisali v programu
kmetijstva, da je vloga kmetijstva
večnamenska. Na prvem mestu je
najpomembnejša pridelava hrane, ki
pomeni strateško varnost za vsako državo.
Strokovnjaki pravijo, da mora biti vsaj 10
arov obdelovalne zemlje namenjene
pridelavi hrane, čemur pa naša država žal
več ne sledi.
Kmetijstvo ima poleg tega pomembno
okoljsko, estetsko in prostorsko funkcijo.
Opuščanje kmetovanja predstavlja okoljsko
tveganje, izgubo kulturnih krajin,
odseljevanje ljudi, opuščanje poseljenosti in
onemogočanje razvoja drugih gospodarskih
panog, obrti, turizma.
Dejstvo pa je, da podeželje že dolgo ni več
samo prostor za kmetovanje, če tudi ga
predvsem kmetje obdelajo in mu dajo s
kmetovanjem podobo. Večina prebivalcev
slovenskega podeželja se ne preživlja več s
kmetijstvom, kljub temu pa je podeželje
obdržalo značilne razvojne in kulturne
vzorce. Podeželje postaja vse privlačnejše
okolje za življenje, delo in sprostitev, hkrati
pa se krepita gospodarska povezanost in
soodvisnost med urbanimi območji in
podeželjem.
Samemu kmetovanju je namenjen prvi
steber Skupne kmetijske politike v višini 140
mio. evrov na leto. Podeželju kot skupnemu
prostoru za njegov razvoj in obstoj pa drugi
steber SKP, Programu razvoja podeželja
2007–2013 pa dobrih 1.100.000.000 evrov
za prihodnje sedemletno obdobje.
In že eno leto je v javni obravnavi Program
razvoja podeželja za obdobje 2007 do 2013.
Vlada je na junijski seji sprejela Nacionalni
strateški načrt razvoja podeželja 2007–2013.
Sledili bodo razpisni pogoji za koriščenje
sredstev iz posameznih osi.
Kar 52 % sredstev je namenjenih za drugo
razvojno os, ki je namenjena ohranjanju
kmetijske krajine v območjih z neugodnimi
razmerami in spodbujanju okolju prijaznih
kmetijskih praks (KOP, OMD).
Slovenija bo 33 % sredstev namenila za 1. os,
ki bo spodbujala dvig konkurenčnosti
kmetijskega in gozdarskega sektorja.
Za nova delovna mesta na podeželju,
podporo podjetništvu v okviru tretje
razvojne osi so namenjeni 3 %. Za četrto os
Leader pa tudi 3 %.
V naslednji številki pa kaj več informacij o
financiranju posameznih ukrepov.
PREDLOGI SPREMEMB V
OSNOVNEM ŠOLSTVU
Šolstvo
piše dr. Alenka Šverc
Vlada je sprejela noveli Zakona
o osnovni šoli (ZOŠ) ter Zakona
o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja
(ZOFVI) ter ju poslala v
Državni zbor v obravnavanje po
rednem zakonodajnem postopku.
S predlogom Zakona o osnovni
šoli se na novo uredi in dopolni
cilje osnovnošolskega izobraževanja, predvsem z vidika
trajnostnega razvoja. Zagotovi
se učenje slovenščine za otroke
tujce, prav tako pa se z zakonom
uskladi veljavni predmetnik osnovne šole, sprejetna pristojnem
strokovnem svetu.
Dodaten tuj jezik in fleksibilen urnik
Doda se poučevanje še enega tujega
jezika kot obveznega predmeta. Znanje
tujih jezikov daje posamezniku večje
kompetence v sodobnem svetu. Evropski svet v Barceloni je že leta 2002
predlagal stalno zavzemanje za izboljšanje obvladovanja temeljih veščin, še zlasti
učenja dveh tujih jezikov že v zgodnji
dobi, prav tako pa se že v 20 državah EU
otroci obvezno učijo dveh tujih jezikov.
Predlog zakona omogoča učencem, da
izberejo izbirne predmete brez omejitve
izbire na družboslovno – humanistični
in naravoslovno – tehnični sklop ter da
so učenci v primeru, da obiskujejo glasbeno šolo, oproščeni sodelovanja pri
izbirnih predmetih, če seveda tako želijo.
Določene spremembe se nanašajo tudi
na avtonomijo šol in sicer zakon
omogoči šoli avtonomijo, da razporeja
ure pouka znotraj enega razreda in šol-
skega leta samostojno, z nekaterimi
omejitvami pri slovenščini, italijanščini
in madžarščini, matematiki, tujemu
jeziku in športni vzgoji. Gre za uvedbo t.
i. fleksibilnega predmetnika.
MOŽNOST PREŠOLANJA OB KRŠENJU
DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI
Posebno mesto v predlogu Zakona o osnovni šoli ima tudi poglavje o »Vzgojnem delovanju šole«, kjer se šolo
zadolži, da izdela lasten vzgojni načrt, pri
katerem sodelujejo starši in učitelji, pri
tem pa zakon določi nekatere nujne elemente. Vzgojni ukrepi šole ne smejo posegati v pravice učencev. Predlog na novo
določa, da je možno prešolanje učencev
tudi brez soglasja staršev, kadar učenec
kljub vzgojnim dejavnostim in ukrepom
ter individualnemu vzgojnemu načrtu
krši dolžnosti in odgovornosti, določene
z zakonom, drugimi predpisi in akti šole.
NIČ VEČ SPLOŠNEGA UČNEGA USPEHA
Predlog ZOŠ prinaša tudi spremembe na
področju ocenjevanja. Uredi se številčno
ocenjevanje v drugem triletju, učiteljem
in strokovnim organom šole pa se daje
možnost, da odločijo o ponavljanju
učenca v drugem triletju v okviru
strokovnega odločanja, za kar ne potrebujejo soglasja staršev. Splošni učni uspeh se odpravi. Tako se bolj jasno
pokažejo močni predmeti znanja
učencev.
POENOTENJE FINANCIRANJA JAVNIH IN
ZASEBNIH ŠOL
S predlaganimi spremembami Zakona o
financiranju se zasleduje cilj uvedbe
kontinuiranega in usmerjenega spremljanja, ugotavljanja in zagotavljana večje
kakovosti v vzgoji in izobraževanju, kajti
dosedanji zakon tega ne ureja zadostno.
Predlog ZOFVI na sistemski ravni
umešča spremljanje in evalvacijo ter ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti tako
na nacionalni ravni kot na ravni šole.
V predlogu Zakona je predlagano
postopno uvajanje novega načina financiranja, in sicer na glavo učenca. V
skladu z zakonsko spremembo bo
mogoče uvesti nov način financiranja
postopno za vse srednje šole in višje
strokovne šole do leta 2012, predlog
zakona pa dopušča možnost, da se
nova metodologija financiranja uporabi tudi za druge zavode. ZOFVI bo
poenotil način financiranja programov zasebnih šol in omogočil
nastajanje javno veljavnih programov
zasebnih
šol
poklicnega
in
strokovnega izobraževanja.
Predlog med drugim tudi ureja uskladitev zahtevane izobrazbe za
strokovne delavce na področju vzgoje
in izobraževanja s spremembami Zakona o visokem šolstvu ter z Zakonom
o strokovnih in znanstvenih nazivih.
Predlagane spremembe v premerih,
kjer je dosedanji zakon predvidel univerzitetno visokošolsko izobrazbo, predvideva visokošolsko izobrazbo druge
stopnje in naziv magister profesor.
Prinaša pa tudi nekatere rešitve na področju organizacijskih možnosti, prav
tako predvideva dodatne pristojnosti
Sveta staršev, dodatno zaostruje pogoje za delo na vzgojno-izobraževalnih
institucijah za storilce kaznivih dejanj,
dodana pa je tudi določitev obveznosti
vzgojno izobraževalnih zavodov v vezi
z obeleževanjem državnih praznikov,
uporabo slovenske zastave in himne.
Ogledalo
31
Slovenci v Avstralij i
Slovenci po svetu
Kolikokrat pomislimo na družino iz
sosednjega bloka in se vprašamo,
kako živijo? Se razumejo, se imajo
radi? Kolikokrat se na stopnišču
bloka pogovarjamo s sosedo še o čem
drugem kot o vremenu? O njenem
počutju, željah, pričakovanjih,
strahovih? Se kdaj vprašamo, kakšno
je življenje na drugi strani stene naše
dnevne sobe? Če si bomo kar najbolj
pošteno odgovorili, bo odgovor:
»Premalokrat!«
piše Manca Stojan
»Vesel sem, da je za tokratno
številko Ogledala svoje
razmišljanje prispevala
Manca Stojan, študentka
medicine, ki je leta 2004 s
Slovenci v Avstraliji preživela
nekaj več kot dva meseca. Še
posebej jo je zanimal njihov
odnos do domovine, saj želi
pri stikih med Slovenci doma
in v Avstraliji tudi sama
pomagati.«
Klemen Žumer,
podpredsednik NSi za
Slovence po svetu
32
Ogledalo
Koliko je potem med nami v Sloveniji
takih, ki se sprašujejo o življenju ljudi
zunaj lastnega mesta, države,
kontinenta? Na primer o tem, kako
živijo Slovenci, ki so med tistimi
najbolj oddaljenimi od domovine – v
Avstraliji? O tem je težko razmišljati in
si odgovoriti, če ti ni dana priložnost to
izkusiti.
Marsikdo bi morda dejal, da jim tam
ni nič hudega, da so si tako ali tako to
pot sami izbrali, da so lahko celo
srečni, da verjetno na to majhno
Slovenijo nihče niti pomisli ne več in
da se že vsi smatrajo za prave ˝Aussie
people,˝ kot Avstralci kličejo same
sebe. Pa ni vse čisto tako.
Vsaka družina avstralskih Slovencev
hrani svojo zgodbo. Ta ponavadi
temelji na življenjski zgodbi prvega
člana družine, ki je stopil na ta južni
otok. Nekateri se tega spominjajo kot
poti za kruhom v letih, ko so se
Slovenci množično izseljevali na vse
strani morja. Drugi so otroci mračnega
otroštva, ki so morali v imenu življenja
zapustiti dom in se podati v drugi svet,
kjer ničesar niso ne poznali, ne
razumeli. Spet tretji so si tam ustvarili
življenje čisto po naključju, ko so se
kot turisti tam zaljubili, poročili in
ostali. Z razliko od teh pa so četrti vse
skupaj dolgo premišljevali in
načrtovali
ter
se
zaradi
avanturističnega duha odločili vživeti v
življenje, ki je tako drugačno od
slovenskega.
Prav ta faktor (vzrok za prihod v
Avstralijo) je ključen v njihovem
odnosu do domovine. Predvsem tisti,
ki so se na pot podali prostovoljno ali
so v tujini ostali nenačrtovano, imajo
Slovenijo v lepem spominu, marsikdo
ima tudi po 25 letih še vedno veliko
domotožje in vsem tem je obisk
Slovenije najlepše darilo. Nekateri
izmed njih celo razmišljajo o ponovni
vrnitvi v Slovenijo.
Spet tisti, ki pa so bili primorani v
odhod od doma iz različnih razlogov,
pa na Slovenijo velikokrat nimajo tako
lepih spominov. Vendar se zavedajo,
da se je situacija v letih spremenila in
da je sedaj življenje drugačno kot v
njihovih časih. Vsi ti z veseljem
občasno obiščejo Slovenijo, vendar so
še vedno mnenja, da jim lahko
Avstralija nudi veliko več. Preteklost
puščajo za seboj in uživajo tam, kamor
jih je življenje pripeljalo.
So pa na žalost tam tudi nekateri, ki
jim Slovenija ne pomeni kaj dosti,
zavedajo se svojega izvora, a temu ne
P. Filip Rupnik, nekdanji izseljenski duhovnik v Merrylandsu v Sydneyu in šest
slovenskih deklet – tri živeče v Avstraliji in tri v Sloveniji. Slikano v slovenski cerkvi
v Sydneyu.
Slovenci po svetu
dajejo posebne teže. Po nacionalnosti
se smatrajo prej za Avstralce kot pa za
Slovence. To so predvsem tisti, ki so že
del 2., 3. ali 4. generacije, živeče v
Avstraliji.
Natalie Bratina, najmlajša sodelujoča na slovenskem mladinskem festivalu v
Adelaidi leta 2004.
Pa vendar je čudovito poslušati, kako v
večini tudi 3. generacija še govori
slovensko, kako zavzeto hodijo v
sobotno oz nedeljsko slovensko šolo,
prepevajo slovenske pesmi in sanjajo o
Sloveniji kot o obljubljeni deželi.
Posebno lepo je videti, ko se
srednješolska in študentska mladina
samoiniciativno obleče v slovenske
narodne noše in zapleše folklorne
plese. Za te in podobne ohranitve
slovenskega izročila se je treba v
največji meri zahvaliti tamkajšnjim
slovenskim
družinam
in
ustanovljenim klubom, kjer se
Slovenci še vedno množično zbirajo in
(vsaj) tam začutijo nek duh
pripadnosti naši državi. Vendar ob
tem niso melanholični, pesimistični ali
vdani v usodo, temveč preprosto
veseli. Veseli! Razveseli jih domača
beseda, domača glasba, hrana, ples,
veseli so pogovora z nekom, s katerim
lahko izmenjajo izkušnje in novice od
doma.
Veliko je običajev in praznikov, ki so
jih prinesli s seboj iz Slovenije in jih
ohranjajo in redno praznujejo. Tudi
OO NSi Evropa
pristno slovensko veseljačenje so
ohranili. Eno stvar pa so k sreči pustili
za seboj. Slovensko fobijo pred
nepoznanim. To so nadomestili z
avstralsko
odprtostjo,
širokim
nasmehom, toplim objemom in
prisrčnim poljubom na lice. Prav ta
njihova dobrodošlica je tista, ki ti
potrdi, da so to dobri in pošteni ljudje.
Navduši te njihova sproščenost, kljub
temu da se morebiti poznate le pet
minut. Dejstvo, da si Slovenec, jim
pove dovolj. Ne obremenjujejo se s
tem, koliko denarja imaš, kaj si že
dosegel v življenju, ali živiš v mestu ali
ne, kdo oz. od kod so tvoji starši – to
morda vprašajo le zato, da bi ugotovili,
če so po naključju kakšni tvoji daljni
sorodniki.
O dogajanju v domovini jih zanima
prav vse. Od lokalnih čenč, športnih
udejstvovanj, umetnosti, pa vse do
politike. Ne spustijo te, dokler jim ne
poveš še zadnje majhne novičke, pa
naj se zdi še tako nepomembna in tebi
nezanimiva. Kajti njim je vse tako
pomembno, saj v njihov hiter tempo
življenja prinese nek topel veter, ki diši
po nostalgiji.
A najlepši nasmeh jim narišeš na
obraz s pristno slovensko besedo.
Razveselijo se je kot otroci in kmalu te
s pričakovanjem v očeh začnejo
spraševati po pozabljenih domačih
besedah. Ponosni in hvaležni moramo
biti za to našo prirojeno ljubezen do
materinega jezika. Prav ta nas je
namreč do sedaj ohranila na
zemljevidu in prav zaradi nje se
zdomci v tujini ne izgubijo. Prav
nasprotno – ustanavljajo šole,
slovenske revije in radijske postaje,
kjer se lahko tedensko sliši slovenska
beseda širom po državi.
Iz načina življenja velike večine
avstralskih Slovencev in njihovega
Slovenci, zbrani za mizo v eni izmed avstralskih vinarn. Na levi ga. Marija Anžič,
laična misijonarka, delujoča v Kewju v Melbournu. Gospod z brado je p. Ciril Božič,
izseljenski duhovnik v Kewju v Melbournu.
pričanja za domovino lahko rečemo,
da imajo večjo narodno zavest kot
večina nas, doma živečih. Samo
pomislimo, kakšna imena dandanes
dajemo svojim otrokom, kako se
poimenujejo
različne
skupine,
podjetja, klubi ... Vse hiti v
globalizacijo v nezdravem pomenu
besede. Da ne govorimo o zgražanju ali
vsaj nezanimanju mladih za slovensko
izročilo, domače plese in glasbo. V
Avstraliji pa mladi v tem ne vidijo
ničesar ˝spornega˝ oz. sramotnega. Za
njih je to dobrodošel način izražanja
veselja in zabave. Zabave, ki je ne
pozna vsak, je nekaj njihovega in so
zato ponosni na to in si je ne pustijo
pozabiti. Da ne govorimo o priročnosti
znanja slovenskega jezika, kadar želijo,
da jih nihče drug ne razume.
Po mojem mnenju so avstralski
Slovenci Slovenci v pravem pomenu
besede. Pravzaprav v najboljšem
pomenu besede. Ne živijo čakajoč na
tok, ki bi jih nekam odnesel, temveč se
postavijo zase in sami ukrepajo. Kljub
temu, da so tako daleč od nas, s svojim
dejavnim programom obiskovalcu
dajejo vtis, kot da so le za vogalom.
Nimajo se za uboge in zapostavljene –
če pa se že kdaj tako počutijo, tega ne
pokažejo in v pogovoru nikoli ne
očitajo. Vsakokrat se razveselijo stika
z domovino in prav tako bi bili veseli,
če bi vedeli, da si tudi domovina želi
stika z njimi!
Toronto
Ogledalo
33
Iz parlamenta
IZ PARLAMENTA
RAZPRAVA O ZAKONU O ZDRAVILSTVU
MAG. JANEZ DROBNIČ:
"Ko so delali pred, recimo, desetimi leti neko
raziskavo o vplivu na naše zdravje, kako vpliva
uradna, klasična medicina, kako vpliva alternativna medicina in kako pravzaprav
vpliva tudi naš stil življenja, navade in vse
tisto, kar pravzaprav počnemo, so
ugotovili presenetljivo, namreč, da neka
konvencionalna medicina prispeva 20 do 30
% k našemu zdravju, to je ocenjevanje. Porabi
pa približno 80 % naših sredstev. Torej, ostale dejavnosti pa porabijo pravzaprav 20-30 % sredstev, pa
pripomorejo k našemu zdravju v 70 ali 80 %. In zato je
treba tudi razumeti poskus tega zakona, da želimo spraviti
to nekonvencionalno medicino oziroma zdravilstvo v
celoten sistem zdravstva."
idat za guvernerjav
nd
ka
,
ec
nj
ra
K
ko
ar
M
ed pogovorom
Banke Slovenije (m
Poslanski skupini):m zajca, noge gazele
"D enar ima pogu Prestraši ga, pa bo
in spomin slona.
zbežal."
RAZPRAVA O KOMISIJI ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
DR. LOVRO ŠTURM:
"Je pa nenavadno bilo slišati tudi ugovore, da bi
bila taka komisija neodvisna in neavtonomna oziroma vsaj tako ta ne more biti odvisna in da ne
more biti avtonomna komisija, ki je sestavljena iz
vrst poslancev in v kateri ima opozicija večino.
Ali to pomeni, da potem opozicija sama sebi
odreka status neodvisnosti in avtonomnosti v
tako pomembnem telesu? To je vprašanje, ki ga
prepustim vsem, ki o teh pomembnih vprašanjih
razmišljajo."
34
Ogledalo
ALEŠ GULIČ, LDS:
"Še ena stvar, ki me tudi moti je ta, da slovenskim
zdravnikom, se pravi tistim, ki so končali medicino v
Ljubljani ali ki jim je to priznano od kod drugod ali ki
bodo končali medicino v Mariboru, ko pride prva generacija ven, da se jim odvzame licenca in postanejo potem,
mislim to je pa res surovo, osebe, ki so končale medicinsko
fakulteto. To je tako, kot bi meni zaradi tega ker, recimo,
zagovarjam tudi uporabo slenga in žargona, ker je to
čisto v redu, filozofska fakulteta odvzela licenco profesorja slovenskega jezika."
RAZPRAVA O ZAKONU O ZDRAVILSTVU
RAZPRAVA O PREDLOGU ZAKONA O PRENEHANJU
VELJAVNOSTI ZAKONA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA
JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO
DUŠAN KUMER, SD:
"Najprej moram reči, da imam en grenak občutek in se
počutim, kot da sem v tisti spovednici, če ste gledali ta
"reality show Big Brother", tudi ta dvorana tako zgleda, kot
tista spovednica, kajti govorimo eden mimo drugega, se ne
poslušamo in potem seveda pride tudi do kratkih stikov."
Vabilo
VABILO NA MATAJUR
RO Gornjega Posočja in Idrijce tudi letos prireja POHOD PRIJATELJSTVA NA MATAJUR, in sicer v nedeljo, 26. avgusta
2007.
Zbrali se bomo na Livku ob 8. uri in se po kratkem kulturnem programu podali na vrh Matajurja, kjer bo ob 12. uri sv.
maša. Ob 13. uri bodo zbrane pozdravili vidni predstavniki Nove Slovenije. Slavnostni govornik pa bo kandidat za
predsednika države g. Lojze Peterle. Nato bo družabno srečanje v koči beneških Slovencev tik pod vrhom Matajurja.
Seveda bomo postregli »pašto« in »žilčevko« ter pijačo.
Veselimo se srečanja z vami na Pohodu prijateljstva in želimo lepih doživetij.
RO Gornje Posočje in Idrijce
foto: fotografije so s prejšnjih izletov na Matajur
Ogledalo
35
piše Aleš Rus, pisarna
Ljudmile Novak
SOCIALNI STATUS UMETNIKOV
V začetku junija je Evropski parlament sprejel poročilo o socialnem
statusu umetnikov, saj so poslanci
predhodno ugotovili, da je vprašanje
pravne ureditve dostopa do delovnih
mest napodročju uprizoritvenih umetnosti zapleteno in kontroverzno in da
danes ni več mogoče prikriti težav, ki
izhajajo iz pomanjkanja takšne ureditve. Kariere na tem področju so tudi
za najbolj nadarjene umetnike še
vedno nestabilne, spremljajo pa jih
težke preizkušnje, zmanjševanje plač,
delo na črno in slabi delovni pogoji ter
neizpolnjene želje.
Umetniške
produkcije
pogosto
združujejo evropske in neevropske umetnike, katerih mobilnost je pogosto
omejena, ker države članice v svoje
nacionalne zakonodaje niso prenesle evropske zakonodaje in zaradi slabega
poznavanja nacionalne zakonodaje.
Kljub temu je treba poudariti, da evropska zakonodaja na tem področju obstaja in jo je le treba uporabiti, poleg tega
pa umetniki slabo poznajo zakonodajo v
državah članicah, ki jih sprejemajo, in
ne znajo uporabiti evropskih predpisov.
Izziv za evropsko kulturno politiko je oblikovanje dinamičnega kulturnega
okolja, ustvarjanje in inovativnost na
vseh področjih umetnosti, vendar
moramo za to umetnikom zagotoviti socialno varnost, kot jo imajo drugi delavci
v Evropski uniji, pri tem pa tudi nujno
potrebno umetniško svobodo.
Vrazpravi ob sprejetju omenjenega dokumenta, je evroposlanka Ljudmila Novak
spregovorila z naslednjimi besedami: "V
Evropi se radi pohvalimo, da smo prepoznavni po kulturni raznolikosti in
izvrstnih umetniških delih. Le redko pa go36
Ogledalo
vorimo o tem, da so ta umetniška dela
ustvarili mnogi obubožani umetniki, ki v
času svojega življenja niso prejeli
ustreznega plačila in uživajo le posmrtno
slavo. Tudi neredki današnji umetniki se
zaradi zapletenih postopkov pri
pridobivanju delovnih dovoljenj ali pri
računanju delovne dobe znajdejo na
robu preživetja, čeprav so njihova dela
veličastna in cenjena povsod po Evropi.
Ker sodita kultura in umetnost med tista
področja, ki prinašajo poleg duhovne
obogatitve tudi velike gospodarske koristi
in mnoga delovna mesta, je neverjetno in
nedopustno, da se morajo tudi današnji
vrhunski umetniki ubadati z vprašanji
preživetja in socialne negotovosti.
Umetnik v Sloveniji je umetnik tudi
drugje v Evropi in ne bi bilo prav, da bi se
zaradi administrativnih ovir zaprl le v
meje lastne države in tako prikrajšal
državljane drugih članic za umetniški
užitek. Na področju izobraževanja in na
evropskem trgu dela zelo poudarjamo mobilnost, ki je prav za umetnike in uporabnike umetnosti zelo pomembna in v veliki meri prispeva k medkulturnemu dialogu in medsebojnem povezovanju narodov in kultur EU. Zato bi bilo prav, da Evropa naredi tudi tukaj pomembne
korake in harmonizira zakonodajo do te
mere, da bo uporabna in bolj pregledna
tudi za nestrokovnjake ali uvede vsaj
ustrezne instrumente, ki bodo pripomogli
k večji mobilnosti in socialni varnosti
umetnikov."
LJUDMILA NOVAK PREDAVALA URADU
VLADE RS ZA VERSKE SKUPNOSTI
Ljubljana, 30. maj 2007 – Ljudmila
Novak je bila gostja posveta Urada
Vlade RS za verske skupnosti na temo
Črpanje denarnih sredstev iz Evropske
unije. Poslanka je predstavnikom verskih skupnosti predstavila in posredovala
informacije o tem, kateri so viri financiranja in kakšne možnosti imajo verske
skupnosti, da s svojimi projekti pridejo
do sredstev EU.
SREČANJE Z MAKEDONSKIM
ZUNANJIM MINISTROM
Bruselj, 5. junij 2007 – Ljudmila
Novak se je sestala z makedonskim
zunanjim ministrom Antoniom Milososkijem in izmenjala mnenja o
priključevanju Makedonije EU.
Minister Milososki je poslanko seznanil
o dogajanju in razmerah v njegovi
državi. Povedal je, da 90 % Makedoncev
podpira članstvo v Evropski uniji ter da
si Makedonija močno prizadeva, da bi se
pristopna pogajanja s Skupnostjo čim
prej začela in da bi potek reform institucionalnega delovanja znotraj skupnosti
ne smel vplivati na potek vključevanja.
Poslanko so zanimala predvsem
vprašanja s področja manjšin, izobraževanja in kulture, kjer je Makedonija, po besedah ministra, naredila že velik napredek in se lahko primerja s
standardom na Evropski ravni.
Poslanka se je ministru Milososkiju zahvalila za obisk, izrazila podporo pri njihovih prizadevanjih ter zaželela še
naprej veliko uspeha njegovi vladi in prebivalcem Makedonije pri priključevanju
Evropski skupnosti.
EU parlament
piše Bernardo Jose Grbec,
pisarna Lojzeta Peterleta
8. junija je z delegacijo Evropske
Ljudske stranke, katere podpredsednik je, obiskal Ukrajino, kjer se je
med drugim sestal z bivšo predsednico vlade Yulio Tymoshenko.
AKTIVNOSTI LOJZETA PETERLETA
Lojze Peterle je imel v začetku junija več obiskov iz Slovenije. Najprej
so ga obiskali dijaki Evropskega
oddelka jeseniške gimnazije, za njimi
gimnazijci iz Nove Gorice, nato pa še
članice Ženske zveze NSi. Slednjim je
Peterle predstavil svoje delo in prizadevanja v Evropskem parlamentu ter
poudaril pomembnost udejstvovanja
žensk za delovanje te evropske institucije in v politiki nasploh.
Peterle je čestital k mirnemu razvoju
dogodkov ob politični krizi ter priporočil tesnejše sodelovanje za več
politične stabilnosti, ki jo pričakujejo
tudi gospodarski krogi. Zavzel se je za
politiko hitrejšega razvoja malih in
srednje velikih podjetij. "Ukrajina se
umirja, si želi evropske perspektive in
se ne ozira nazaj," je razmere v
Ukrajini komentiral Peterle.
Poslanci Evropskega parlamenta so
na majskem plenarnem zasedanju v
Strasbourgu izglasovali sprejem
nove uredbe o gostovanju v javnih
mobilnih omrežjih – tako imenov-
6. junija je kot poslanec, "ambasador" slovenskih nevladnih organizacij ter kot nekdanji član predsedstva
Konvencije o prihodnosti Evrope, ki
je oblikovala Evropsko ustavno pogodbo, skupaj s podpredsednico Evropske komisije Margot Wallström
govoril na konferenci z naslovom:
"Kakšno Evropo si želimo: pogledi
anem "roamingu". Uredba za potrošnike prinaša predvsem ugodnejše
cene klicev v tujini in večjo transparentnost. Peterle: "V tej direktivi se je
Evropska zveza postavila na stran
državljanov. Rezultat odpira prostor
novim inovativnim poslovnim modelom temelječim na novih tehnologijah
in rešitve, ki jih uporabniki zares potrebujemo. Le-te namreč prinašajo
nižje cene na trg in pravo dodano
vrednost končnemu uporabniku."
11. junija se je na Bledu udeležil
konference
Fifth
Business
Roundtable with the Government
of Slovenia. Poudaril je uspešnost
naše države in povedal: »Slovenija
mora biti po večinoma že opravljeni
tranziciji sposobna zagotoviti pogoje
za trajno gospodarsko rast.« K podpornemu okolju spada poleg socialnega dialoga brez demagogije tudi
višja politična kultura, predvsem pa
širše soglasje glede ključnih razvojnih
ciljev. V tem smislu je navedel zgled
Finske, kjer se stranke strinjajo glede
glavnih razvojnih usmeritev, med seboj pa tekmujejo, kdo jih bo bolje
izvajal. Zaželel si je, da bi se tako
seštevali tudi slovenski ustvarjalni potenciali.
Peterle je prepričan, da bi prav zamišljena regionalizacija lahko razvojno
poživila Slovenijo in zmanjšala razlike med regijami, kakor jo je poživil
razvoj
lokalne samouprave z
nastankom novih občin. Peterle je zaključil, da državi, ki leži na enem
glavnih evropskih križišč (peti in deseti prometni koridor) ob dobri
politiki ne bi smelo iti slabo. Omenil
je nujnost izgradnje tretje razvojne
osi in dodal, da je treba čas visoke
gospodarske rasti izkoristiti za priprave na izzive, ki lahko sledijo.
državljanov na prihodnost Evrope".
Povedal je, da se državljani EU zavedajo trenutnih izzivov EU in želijo
vplivati na odločitve. »Jasno je, da
želijo državljanke in državljani Evropske zveze več skupnih prizadevanj
na področju socialne politike, energije, okolja, migracij, družinske
politike in zdravja."
Ogledalo
37
ZARES!
Kolumna
KO
piše
Nace Polajnar
Zdaj gre zares; pa ne z društvom ali s
skupino nepovezanih poslancev, ki še
ne vedo (javno tako delujejo) ali naj
bi bili zgolj zares (ali za hec) ali celo
stranka. V resnici seveda natančno
vedo, kaj delajo: vedo, da imajo
stranke v Sloveniji nizko ceno, zato
poskušajo slovenski javnosti prodati
tezo, da ne pristajajo na delitve, kdo
je naš in kdo vaš (kar naj bi ves čas
počele stranke), ker oni se gredo pa zares posel, s katerim želijo Slovence
odrešiti politike in delati zgolj v
dobro države in njenih državljanov.
Skratka: slovensko javnost skušajo prepričati o trajnostni uporabi lesenega
štedilnika.
Ne vem, ali zavestno ali pa zgolj v trenutkih nepozornosti podobno dela
predsednik države, ki je sklenil, da ne
bo govoril na proslavi v počastitev najpomembnejšega dneva slovenske
države. Janez Drnovšek ima lahko
slab okus v ustih zaradi aktualne
izvršne oblasti, ki je posvetila tudi v
njegove pretekle dejavnosti, ki so
daleč od tega, za kar jih sam javno
razglaša, ne more pa reči, da ne bo
opravljal predsedniških dolžnosti, in
obenem pričakovati, da mu bodo ljudje za to potezo ploskali. No, v Sloveniji je vse mogoče! Še zlasti, če mediji
občasno »pozabijo«, da so neodvisni,
pa učinkovito poskrbijo, da je javnost
pravilno obveščena. Predsednik pa
ima dolžnost opraviti predsedniška
dela in če tega noče, se mu ne ljubi ali
pa ocenjuje, da lahko s svojega položaja brez vsakršnih posledic za
državo sem in tja malo ponagaja aktualni koaliciji, potem je zrel za ustavno
38
Ogledalo
obtožbo – zdrav ali bolan, če nima toliko korajže, da bi odstopil. Zato ob
vseh njegovih dobrih namenih, ki jih
razlaga javnosti, ostaja grenak priokus, da natančno ve, kaj dela in za koga
dela. Če je to mogoče pričakovati od
Janeza Drnovška, ki se je v desetletjih
življenja v političnem ringu naučil
vseh političnih spretnosti, pa tega
javnost sploh ne bi smela pričakovati
- kaj šele sprejemati, od aktualnega
predsednika države.
V Sloveniji gre zares preprosto zato,
ker se razkrivajo balkanske manire, ki
so najbolj udarile na plan v primeru
Sova. In še enkrat se je pokazalo, da
smo še globoko v tranziciji, ki je
družbena, politična, ekonomska in socialna. Ni toliko problem v tem, da
bomo z njo živeli še kar nekaj časa,
problem je v tem, da posamezni elementi družbenega in gospodarskega
sistema Slovenije dobesedno rinejo v
preteklost, in to zato, da se ta
preteklost ne bi dokončno razkrila.
Razkritje te preteklosti namreč šele
omogoči drugačno delovanje. In teza,
da so Slovenci siti politike in
politikov, strank in take demokracije
je zgolj nesramno dokazovanje (na
žalost pa večina slovenske javnosti
tega ne zna ali celo noče opaziti),
kako bi lepo živeli brez politike in
politikov.
Ker pa imamo tudi kratek spomin, je
potrebno ponovno spomniti, da teza
velja sedaj, ker je na oblasti neprava
stran; ko bo in kadar bo na oblasti
prava stran, bomo zgodbo o tem,
kako se je slovenska strankarska
politika izčrpala, pozabili. Društvo Zares je zato vzorčni primerek (zaenkrat) zavajanja javnosti. Tako kot je
zavajanje javnosti, ko kandidatka za
predsednico neke stranke razglaša, da
je ne zanimajo delitve, pa tako
posredno pripoveduje ljudem, da bo
mati vseh Slovencev, če bo postala
predsednica neke stranke. Kaj pomeni to v Sloveniji, bi bilo očitno potrebno razložiti vsakokrat, ko to
kakšen politik izjavi. Delitve niso
namreč nič drugega, kot znamenje,
da imamo stranke z različnimi programi, idejnimi in ideološkimi usmeritvami ter različnimi cilji. Vse pa
imajo isti cilj, če so seveda resne
politične stranke: priti na oblast in delati v dobro te države v skladu s
svojimi vrednotnimi izhodišči.
Največji naivneži pa so tisti, ki mislijo, da Slovenci ne vedo, kaj je levo in
kaj desno; če že ne drugače, pa tudi
po tem, da levica – če to hoče ali ne,
nosi in bo zaradi svojega položaja še
nekaj časa nosila breme preteklosti
(totalitarizma). Večji problem je v
tem, da se v javnosti neprestano
ustvarja vtis o revanšistični desnici in
zmerni levici. In sedaj, ko smo na eni
prelomnih točk slovenske tranzicije,
moramo biti pripravljeni tudi na to,
da bodo slovensko desnico poskušali
še bolj obložiti z bremenom revanšizma.
Ja, tudi razumevanje pojmov je v Sloveniji še globoko v tranziciji.
Kolumna
piše
Maruša M. Novak
Zadnje dni se na Slovenskem veliko
govori o sproščenosti. Mislim, da so
avtorji te pomenljive besede zvito izumili obliko besede svoboda, ki se jim
je v tem političnem času zdela nekoliko zastarela. Prepričana sem, da bi
nam radi dopovedali, da nas mora
skrbeti, ker nismo dovolj sproščeni,
to pa ne moremo biti, saj nismo toliko svobodni, kot bi naj za sproščenost morali biti. Takšno razmišljanje
je zelo podobno tistemu čudnemu
občutku, ki te zadane ob prebiranju
horoskopa, ko te po dobro prespani
noči pričaka lepo sončno jutro, vse se
ti zdi izvrstno, potem pa ti horoskop
v prvem jutranjem časopisu napove
težaven dan. Ni več jasno, ali naj se
veseliš lepega jutra ali naj te skrbijo
težave, ki so napovedane za ta dan.
Zadnje dni smo brali pismo Adrijane
Kosem Starina. Lahko bi rekli, da
smo brali lekcijo o lojalnosti. Adrijana in lojalnost sta ženskega spola in
tudi sopomenke besede lojalnost,
poštenost, vdanost in zvestoba so
ženskega spola, kar seveda nima prav
nobene zveze z ženskami na sploh. Je
pa res, da ženske, če kaj cenimo, prav
gotovo cenimo poštenost, vdanost in
zvestobo.
Nekaj takega občutka pričarajo slovenski mediji, ko ob informaciji o visoki gospodarski rasti, ki jo pač ne
morejo zamolčati, malo opomnijo
Slovenke in Slovence, da morda niso
tako sproščeni, kot bi lahko bili saj se
ob visoki gospodarski rasti morajo
bati, če drugega ne, vsaj višine. In slovenski mediji vedo, kaj delajo, saj ob
7,2 % gospodarski rasti uspejo državljane vprašati, ali so sproščeni ali ne.
Za takšna globokoumna razmišljanja
vsak normalen državljan potrebuje
nekaj svobode. Zelo raznovrstne in
neomejene svobode. Če javno mnenje pogreša sproščenost, je normalno,
da razmišljanje odpade, saj nikoli in
nikjer ob pomanjkanju svobode ne
mislijo na drugo kot na svobodo.
Fino. Ena sama beseda pa tolikšen
učinek!
Kaj je Adrijano napeljalo k pisanju ni
znano. Znano tudi ni, ali Adrijana
razpolaga z kakršnimi koli dokazi.
Ker jih še ni predstavila javnosti, je
verjetno, da dokazov nima. Možno je,
da dokaze ima, a se je odločila biti lojalna. Toda kaj za božjo voljo je želela
doseči, ko je pisala omenjeno pismo?
Prepričana sem, da je učinek pisma
popolnoma različen od pričakovanega. Kot opazovalki mi ostaja
troje vprašanj. Ali je lojalna ali ni in
koliko je to njena svobodna volja?
Ko ženske razmišljamo o moških,
razmišljamo o vdanosti in zvestobi.
Ne le o ženski, marveč tudi o moški
vdanosti in zvestobi. Ni mi znano, da
bi katera od nas od svojega moža
pričakovala lojalnost. Lojalnost je
nekaj, kar pričakujemo v poslovnem
in političnem življenju.
Prav tako kot zgodba Adrijane
Kosem Starina je medijsko odmevna
zgodba Katarine Kresal. V bistvu gre
za dve med seboj zelo različni, a
sposobni, samozavestni in uspešni
ženski z eno samo skupno točko.
Stranki, kateri pripadata, naj bi bili lo-
jalni. Koliko tega bosta lahko uresničili, bo pokazal čas.
Poštenost, vdanost in zvestoba so lastnosti državotvornih politik in dobrih
politikov. Prav zato naj bi politične
stranke krepile principe poštene,
vdane in zveste politike. V Novi Sloveniji smo si in si bomo prizadevali delovati lojalno, torej pošteno, vdano in
zvesto za dobrobit državljanov Republike Slovenije.
Vprašanje, kaj imata svoboda in lojalnost skupnega, ima pomemben
odgovor. Če pod svobodno oziroma
sproščenostjo razumemo odprto,
ustvarjalno in živahno stanje družbenega duha s povsem jasnimi pričakovanji slovenske javnosti po
poštenem, vdanem in zvestem delu
politikov, je odgovor na dlani: Skupaj
ustvarjamo svobodno, sodobno, gospodarsko in socialno močno državo
Slovenijo.
Ogledalo
39
piše Jernej Vrtovec
PREDAVANJA POLITIČNE AKADEMIJE
V preteklih dveh mesecih sta bila izvedena še 3. in 4. sklop izobraževanj Politične akademije MSi. 12. maja 2007
so v Ljubljani na temo Evropska unija predavali Anton
Krkovič (prvi poveljnik slovenske vojske), Ljudmila
Novak (evropska poslanka in podpredsednica NSi), Anton Kokalj (poslanec NSi in predsednik odbora za EU zadeve) in Andrej Kavar (član Evro-atlantskega sveta
Slovenije). Na začetku predavanj je poslušalce pozdravil
tudi gospod Lojze Peterle. 19. maja 2007 sta v Mariboru
na temo Politična kampanja predavala Robert Ilc in Ljudmila Novak. 9. junija 2007 je v Ljubljani potekalo predavanje na temo Politična kampanja, v Mariboru pa na
temo Evropska unija. Predavatelja v Ljubljani sta bila
predsednik MSi Robert Ilc ter član sveta MSi ter svetnik
NSi v občini Kamnik Matej Slapar. V Mariboru sta predavala poslanec NSi v DZ Anton Kokalj ter Janez Vene
(predstavnik mladinske sekcije Evro-atlantskega sveta
Slovenije). Nadaljnje aktivnosti Politične akademije bodo
v jesenskem času.
USTANOVITEV OO MSI MENGEŠ
18. maja 2007 je v Mengšu potekala ustanovna seja še/že
petega občinskega odbora MSi iz regije Ljubljana-vzhod.
Iniciativna skupina članov MSi iz Mengša se je na ta dogodek pripravljala že več kot pol leta, imeli pa so tudi veliko podporo regijskega odbora. Predsedovanje je prevzel
Matej Hribar, podpredsedstvo sestavljata Primož
Kožlakar ter Peter Škrleb, sekretarska dela bo opravljala
Petra Hribar, ostali člani pa so: Eva Levičnik, Igor Tonin,
David Hribar, Anže Hribar, Gašper Slapnik, Ana Škrleb
in Matevž Bolta.
MSI NA FESTIVALU SLOVENSKIH DRUŽIN
20. maja 2007 se je v Postojni pod organizacijo iskrin.net
zbralo okoli 6000 ljudi. Med njimi so bili tudi člani MSi s
svojo stojnico, na kateri so delili češnje. Festivala družin
sta se med drugimi gosti udeležila tudi predsednik MSi
Robert Ilc in generalni sekretar MSi Jernej Vrtovec.
40
Ogledalo
POGOVOR Z MINISTROM DR. JURETOM ZUPANOM
23. maja 2007 je v priljubljenem lokalu Sedmica v
Čepljah pri Vranskem, katerega lastnik je Aleksander
Reberšek, član izvršilnega odbora Mlade Slovenije in
predsednik regijskega odbora Savinjsko Šaleške regije,
potekal klepet z dr. Juretom Zupanom, ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pogovora se je
udeležilo preko 50 članov Mlade Slovenije, Franc
Sušnik (župan Vranskega) ter ostali gostje in simpatizerji.
PREDSEDNIK MSI PRI SLOVENCIH V ESSNU
Predsednik Mlade Slovenije Robert Ilc se je na povabilo
Območnega odbora NSi Nemčija udeležil binkoštnega
srečanja Slovencev, ki je potekalo v Essnu. Srečanje, ki
se ga je udeležilo preko 400 Slovencev iz nemškega Porurja, se je pričelo s slovesno mašo in se nadaljevalo z
družabnim srečanjem. V okviru dvodnevnega obiska v
Essnu se je predsednik MSi Robert Ilc srečal tudi z območnim odborom Nove Slovenije Nemčija, ki ga vodi
Rudi Zdovc. Na srečanju je predstavil delovanje in aktivnosti Mlade Slovenije ter povabil mlade iz Essna k
sodelovanju pri projektih Mlade Slovenije. Srečanja v
Essnu se je poleg predsednika MSi udeležila tudi
poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica
NSi Ljudmila Novak, ki je bila častna gostja binkoštnega srečanja.
ZA ZELEN IN ČIST STRAŽUNSKI GOZD
RO MSi Maribor je skupaj z Mestnim odborom NSi 26.
maja 2007 organiziral akcijo čiščenja Stražunskega
gozda. Mladi so s tem hoteli opozoriti sokrajane na njihovo pomanjkanje čuta za ohranjanje čiste narave.
PLES »MLADE ZVEZDE«
2. junija 2007 je v organizaciji občinskega odbora
Mlade Slovenije Kamnik potekal že drugi ples, »kot je
nekoč bil«. Letos so plesali v Kulturnem domu Šmartno
v Tuhinju, igral jim je ansambel »Zdomarji«, med plesom pa so potekale tudi številne družabne igre za bogate nagrade.
1 . KONFERENCA DIJAŠKE SEKCIJE
6. junija 2007 je na sedežu stranke potekala 1. konferenca Dijaške sekcije MSi. Prisotni so izvolili predsednika, ki je postal Tilen Novak ter njen izvršilni odbor.
Dijake je pozdravil tudi podpredsednik MSi Alen Salihovič.
Ogledalo
41
Predsedniški kandidat Lojze Peterle nadaljuje z obiski po
Sloveniji. Objavljamo nekaj utrinkov iz teh obiskov.
9. JUNIJ – DOLENJSKA
2. JUNIJ – ROGAŠKA IN CELJE
Obisk je pričel v Straži, kjer ga je
sprejel župan Alojz Knafelj. Tu je
obiskal podjetje Novoles, kjer ga je
sprejel predsednik uprave Franci
Vovk, ki je skupaj z ekipo zaustavil
negativen trend, ki je pred časom zajel
to naše drugo največje lesno podjetje.
Sledilo je kosilo s podjetnik in politiki
ter obisk Mednarodnega srečanja
modelarjev pri Krškem. Obiskal je še
uspešno Šentjernejsko podjetje Arex
d.o.o., specializirano za razvoj in
proizvodnjo polizdelkov za smučarsko
industrijo, vojaški program in
avtomobilsko industrijo. Pot je
zaključil v Trebnjem, kjer je otvoril
Trebanjski koš. Tu je bil še posebej
toplo sprejet. Poudaril je, da je že čas,
da Dolenjska dobi svojega predsednika!
Na povabilo Občine Rogaška in
tamkajšnjega športnega kluba je ta
dan prišel na start kolesarskega
pohoda od Rogaške do Bruslja. Srečal
se je z županom Rogaške Slatine ter
obiskal nekaj pomembnih domačih
podjetnikov, med drugimi tudi
podjetje Afrodita in steklarno
Rogaška. Popoldne pa je Peterle v
okviru celjskega sejma Altermed
spregovoril o široki temi - zdravju, s
tem v zvezi pa nanizal nekaj osebnih
pogledov na zdrav način življenja in
zdravo prehrano.
30. MAJ - SAVINJSKO – ŠALEŠKA
Peterle in Bobinac, direktor Gorenja.
podjetju Gorenje, kjer sta ga sprejela
predsednik uprave Franjo Bobinac in
član NS Ivan Atelšek, so mu
prestavili uspešno pot podjetja in
pomen družbe regijo. V gradbenem
podjetju Vegrad pa je direktorica
3. JUNIJ POLHOV GRADEC, MIREN,
NOVA GORICA
Srečal se je z župani občin Gornji
Grad, Mozirje in Velenje ter obiskal
nekaj podjetij v regiji. Ob obisku TE
Šoštanj mu je direktor Uroš Rotnik
predstavil bližnje načrte razvoja. V
Peterle se je odzval vabilu Območne
obrtne zbornice Ljubljana Vič ter se
udeležil pohoda na Setnico nad
Polhovim Gradcem. V svojem
nagovoru je izpostavil pomen
sodobnega, tehnološko inovativnega
in umetniško dovršenega obrtništva
ter njegovega izjemnega pomena za
uspešno
gospodarstvo.
V
popoldanskih urah je bil gost na
prazniku špargljev v Mirnu, kjer se je
tudi srečal z oblikovalcem Oskarjem
Kogojem in obiskal njegovo galerijo. V
večernih urah se je na Zemonu
udeležil slovesnosti ob podelitvi
častnega doktorata dr. Christerju
Fuglesangu.
Peterle je obiskal tudi TE Šoštanj, kjer mu je direktor Uroš Rotnik z ekipo predstavil bliznje načrte razvoja.
42
Ogledalo
Hilda Tovšak z svojo ekipo
predstavila paradne projekte in
strategijo podjetja, ki se v zadnjih
letih izjemno razvija. Sledilo je kosilo
z gospodarstveniki regije in srečanje
z naslovom "Tudi to je Lojze Peterle"
v knjižnici Žalec.
28. MAJ – OBALA
Obisk je pričel v Piranu s srečanjem s
tamkajšnjim županom. Sledilo je
srečanje s predstavnikoma italijanske
manjšine, ki sta pohvalila Peterleta, da
Peterle in Lovšin, direktor Interevrope.
se je boril za problematiko narodne
skupnosti že kot predsednik vlade v
1990-ih. Ta pa je »pozdravil
oblikovanje resolucije o manjšinah in
želi, da se predloge na to tematiko
oblikuje »z« in ne samo »za«
manjšinske skupnosti«. Prav tako je
povedal: »Želim, da bi se v Sloveniji
vsi dobro počutili, da bi bila različnost
videna pozitivno in ne kot nekaj kar
deli. Želim prispevati k odprtemu
ozračju do vseh, ki živijo v naši
državi.« V popoldanskih urah je sledil
obisk Luke Koper in Intereurope.
25. MAJ – GORIŠKA
V Gorici se je udeležil slovesnosti v
spomin na goriškega skladatelja,
organista in pevovodjo Lojzeta
Bratuža, ki so ga fašistične oblasti
prisilile, da je pil strojno olje in
kmalu zatem umrl. Peterle je dejal,
da je Bratuž ne le simbol evropskega
odporništva, ampak tudi emblem
človekovega
dostojanstva
in
neodtujljive pravice do lastne
identitete. Zvečer je bil gost Društva
slovenskih izobražencev v Trstu, kjer
je govoril o svojem delu v Evropskem
parlamentu.
Peterle na Radiu RTV SLO Koper
Ogledalo
43
RESNICA JE OSNOVA, NA KATERI
BOMO LAHKO GRADILI SPRAVO
Na grobišču pod Krenom v
Kočevskem Rogu je bila 3. junija osemnajsta obletna maša za pobite domobrance in druge žrtve
revolucionarnega nasilja. Slovesno
mašo je ob somaševanju 12
duhovnikov daroval novomeški
škof msgr. Andrej Glavan.
Pri breznu, ob častni straži slovenske
vojske, sta v imenu Republike Slovenije položila spominska venca predsednik Državnega zbora Republike
Slovenije dr. France Cukjati in dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi in minister za finance Vlade Republike
Slovenije. Vence so položili tudi predstavniki Nove Slovenije, Slovenske
ljudske stranke, Nove Slovenske zaveze, predstavniki drugih. Maši je
sledila spominska slovesnost, na kateri je spregovorila tudi poslanka NSi
Mojca Kucler Dolinar. Objavljamo
njen govor.
foto: Gašper Furman
Na nek način bi lahko molčala tudi
zato, ker delam v politiki in sem nehote soodgovorna za to, da v naši
deželi postajajo besede o spravi, resnici in pravici prazne. Prazne postajajo celo besede, kot so umor, poboji,
množični umori. Poslušamo jih in jih
ne slišimo. Tukaj bi iz še tako prilagodljivega politika moral stopiti
človek in se zavzeti.
Vidim te, ki ne počivaš tu.
Zgoščena praznina tvoje odsotnosti,
jedka bolečina tistih, ki si jih pustil za seboj
in strašna, strašna tišina,
uperjena vame, kakor obtožujoči prst.
Tu stojimo, ob tvojem praznem grobu.
Tvoja mati.
Tuja zemlja je izpila njene solze.
Tvoj oče.
Tuja zemlja je zgarala njegove roke.
In jaz – nema opazovalka.
Polna praznih besed,
ki so se posušile v zadrgnjenem grlu.
Besed o spravi in pravici.
Dragi prijatelji, s temi verzi Ajde Trontelj bi se lahko od vas poslovila. Zato,
ker obstajajo stvari, ki jih zmore
povedati samo tišina. Tišina ni samo
razkošen hip, je večna luč in njeno trepetanje. Tako je zapisal France Balantič kot nalašč za svete trenutke v
Kočevskem Rogu. Pa je dolžnost
včasih pomembnejša od intimnega
občutenja.
44
Ogledalo
njenega civilizacijskega okvira so se
zgodili najbolj nasilni totalitarni sistemi: nacizem, fašizem in komunizem. Nič čudno, da nas to navdaja z
nelagodjem, celo s sramom. Vendar
foto: Gašper Furman
Kaj?!
Kako?!
Moji rojaki?
Tudi bratje drugih narodnosti?
Mučeni in pobiti?
Brez kančka humanosti?
Brez sojenja?
Brez razlage?
Brez imen?
Brez grobov?
Brez obvestila domačim?
Na desettisoče jih je bilo?
To so stvari, ki pri človeku s
količkaj zdravim moralnim
kompasom presegajo vsako
politično in ideološko oznako.
Tukaj smo pri samih vrednostnih
temeljih, na katerih slonijo vse civilizacije, vredne tega imena. In ponosna
sem na to, če se smem zavzeti za
človeka, ki je bil brez možnosti
obrambe ubit.
Zato danes ne bom samo nemo prisluškovala misteriju mučeništva.
Dragi prijatelji, Evropa je zibelka demokratičnih vrednot. In prav znotraj
si zaradi tega ne smemo zatiskati oči.
Zaradi sokrivde ne smemo odlašati z
jasno ločnico med demokracijo in totalitarizmom. Zaradi tega ne smemo
foto: Gašper Furman
DR. ANDREJ BAJUK: "NSI ŽELI, DA
LJUDJE SAMI ODLOČAJO O SVOJIH ZADEVAH"
foto: Gašper Furman
NSi nadaljuje s konferencami regijskih odborov stranke. Predsednik
stranke dr. Andrej Bajuk se je v zadnjem mesecu udeležil dveh – konec
maja regijske konference SavinjskoŠaleške regije, šestnajstega junija
pa je obiskal Maribor, 23. pa še
Kranj.
podaljševati pogubnih vplivov najhujšega in najdaljšega izmed njih.
Petdeset let režima je pustilo
posledice vsepovsod. Tudi v mentaliteti ljudi.
V Rogu nam ni treba naštevati, zakaj
je bil pretekli režim zločinski. Česa
podobnega slovenska zgodovina ne
pomni. Niti po številu smrtnih žrtev
niti po obsegu nepreglednega števila
zločinov nad živimi: od izgona od
doma in kraje osebne lastnine, do zapiranja in ustrahovanja skozi desetletja; da ne govorimo o izgubljenem
slovenskem ozemlju, opustošenju gospodarstva in maličenju slovenskega
značaja.
foto: Gašper Furman
Spadam v mlajšo generacijo in ni mi
bilo treba doživljati vojnih in povojnih grozot. Vendar čutim, da razlike
še vedno ostajajo. Po mojem je resnica tista osnova, na kateri bomo
lahko gradili spravo, ki je nujna za
lepo prihodnost nas vseh. Veselim
sem tega, da nisem edina, ki tako
razmišlja. Avtorica pesmi, ki smo jo
slišali na začetku, je deset let mlajša
od mene, pa je natančno zaznala
bistvo problematike. Tišina brezen,
tišina gozdov neizprosno kaže s
prstom na resnico. Z njo se bodo
naša grla sprostila, sprava in
pravičnost pa bosta dobili svojo
vsebino.
Glavne teme posveta v Šmarju pri
Jelšah so bile priprave NSi na
predsedniške in državnozborske
volitve, pokrajinska zakonodaja ter
dolgoročna modernizacija stranke.
Uvodoma je v. d. glavne tajnice
Maruša M. Novak prisotnim predstavila dejavnosti tajništva stranke.
Spodbudila je prisotne, da se
udeležijo izobraževanj, ki jih stranka
pripravlja v bližnji prihodnosti in so
namenjena predvsem usposabljanju
članov in funkcionarjev Nove Slovenije na terenu za kvalitetno nastopanje
v medijih ter boljše predstavljanje
stališč v javnosti.
Poslanec Martin Mikolič, ki v
poslanski skupini NSi pokriva področje pokrajin, je v predstavitvi predlogov zakonov izpostavil predvsem
konkretne pozitivne spremembe, ki
jih bo to za Slovenijo prineslo. »Naša
stranka, predvsem predsednik dr. Andrej Bajuk, je vedno močno spodbujala nastanek občin tam, kjer ljudje to
želijo. S pokrajinami je podobno, predvsem pa je tu Nova Slovenija velik
korektor in čuvaj, da uvedba pokrajin
ne bo prinesla novih davkov oziroma
obremenitev javnih financ. V Novi
Sloveniji smo v procesu oblikovanja
predlogov zakonov najbolj aktivni,
dali smo kar nekaj predlogov in to, da
Ogledalo
45
so bili praktično vsi sprejeti pokaže,
da so kvalitetni in široko sprejemljivi,« je povedal Mikolič.
Dr. Andrej Bajuk pa je poudaril: »Kot
zmeraj, se Nova Slovenija tukaj jasno
in močno zavzema za uveljavljanje
principa subsidiarnosti v upravljanje
države. To pomeni, da se zadeve
rešujejo na najnižjem še možnem nivoju«. Kot trenutno najpomembnejše
izzive NSi je izpostavil predsedniške
volitve, na katerih »podpiramo Lojzeta Peterleta in ga spodbujamo v nad-
strankarskem
nastopu
ob
kandidaturi. Gre za edinstvenega
človeka, ne samo v Slovenskem, ampak tudi Evropskem in svetovnem
merilu«, že omenjeno pokrajinsko zakonodajo, volitve v državni zbor leta
2008: »Vloga v sedanji vladi nam daje
veliko odgovornost, da se še naprej zavzemamo za načelen in zanesljiv
način delovanja stranke in v tej luči se
pripravljamo na državnozborske
volitve.«
Martin Mikolič: » V NSi za zastavljene cilje trdo delamo«
»Tudi klub županov in svetnikov NSi
je imel danes v Šmarju pri Jelšah
svojo sejo«, je povedal predsednik
kluba, župan Rogatca in poslanec Martin Mikolič. »Smo pa vsi župani in
svetniki izrazili zadovoljstvo z razvojem možnosti za občine, saj je ta
vlada, seveda z močnim vplivom
predsednika NSi dr. Andreja Bajuka,
46
Ogledalo
večini občin praktično podvojila finančna sredstva za investicije, kar pa
občinam zagotavlja možnosti razvoja.
V Novi Sloveniji ne samo govorimo,
ampak za zastavljene cilje trdo
delamo.«
Poslanec Drago Koren pa je povedal:
»Dr. Andrej Bajuk je veliko na terenu,
med ljudmi, pred nekaj dnevi z vlado,
danes kot predsednik NSi. Usmeritev,
ki jo zagovarja predsednik NSi in vsa
stranka, je sedaj že jasno vidna v gospodarstvu in lokalnih skupnostih in
to se da zaznati ob obiskih ministra in
predsednika NSi med ljudmi v tem
času. To je močna potrditev smeri in
dela Nove Slovenije, njenega predsednika in vseh, ki smo odgovorni za izvajanje strankine politike v dobro vseh
državljank in državljanov.
ratek bivših sil na oblast. Danes se
soočamo s podobnimi akcijami, katerih cilj je isti kot leta 2000.« Izpostavil je prizadevanja vlade, da bi
še naprej ustvarjala okolje za
nadaljnji zdrav gospodarski in
družbeni razvoj. Podpredsednik Sok
je izrazil zadovoljstvo nad številčno
udeležbo na regijski konferenci in
poudaril, da je to zagotovo jasen
pokazatelj kako »zelo živa« je Nova
Slovenija, kar očitno negira tisto, kar
želijo prikazati številne javnomnenjske raziskave, in sicer, da Novi
Sloveniji grozi izpad iz parlamenta.
Tako Sok kot tudi dr. Bajuk sta jasno
izrazila prepričanje, da se kaj takega
ne bo zgodilo, saj se je podobno dogajalo Novi Sloveniji tudi v času pred
prejšnjimi volitvami, vendar je Nova
USTVARJA SE POLITIČNA KLIMA IZ
LETA 2000
V Mariboru si je Bajuk po obisku
dveh medijskih hiš skupaj s predsednikom mestnega odbora NSi Maribor
mag. Vladimirjem Krajcerjem ogledal
staro mestno jedro in udeležil regijske konference predsednikov RO
in OO Nova Slovenija s področja Maribora in okolice ter Ptuja in Ormoža.
Zbralo se je nekaj manj kot 50 lokalnih funkcionarjev. Podpredsednik
NSi Alojz Sok je predstavil pokrajinsko zakonodajo. Predsednik NSi dr.
Andrej Bajuk pa je spregovoril o aktualnih političnih zadevah. Med drugim
je povedal: »Današnje obdobje je zelo
podobno tistemu v letu 2000, ko se je
v slovenski javnosti ustvarjala klima,
češ vse je narobe, Slovenija nazaduje
in tako naprej, čeprav so vsi podatki
jasno kazali, da temu ni bilo tako. Cilj
tovrstnih akcij je bil seveda jasen, pov-
Slovenija vedno znova dosegla relativno dober volilni rezultat. Predsednik mestnega odbora NSi mag.
Vladimir Krajcer je povedal, da bo
Nova Slovenija v Mariboru še naprej
nadaljevala z intenzivnim delom,
tako da na prihodnjih volitvah pričakujejo izboljšanje volilnega rezultata.
Mag. Zdravko Luketič je predstavil
delo NSi v mestnem svetu. Izpostavil
je tudi, da je edina mariborska vladna
funkcionarka iz vrst NSi, in sicer gre
za državno sekretarko na ministrstvu
za šolstvo in šport dr. Alenko Šverc.
VLADA NA DOLENJSKEM IN V BELI
KRAJINI
»TRENUTNO SE IZVAJAJO ZA SLOVENIJO
KLJUČNI PROJEKTI!«
Trinajstega junija je Vlada RS obiskala
Dolenjsko in Belo krajino. Minister za
finance in predsednik NSi dr. Andrej
Bajuk ter državna sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs in ministrstvu za
pravosodje Robert Marlot so se srečali s
predsedniki OO NSi iz regij Dolenjska
vzhod in Bela krajina na delovnem
kosilu v Črnomlju v Beli krajini. Na
kosilu so predstavniki ministrstev
predsednikom OO predstavili aktualno
delo ministrov in drugih funkcionarjev
Nove Slovenije v vladi RS.
Dr. Andrej Bajuk je prisotnim povedal,
Minister za finance dr. Andrej Bajuk je v
okviru obiska Vlade RS na Dolenjskem
in v Beli krajini po vladnem posvetu
obiskal podjetji, ki predstavljata zelo
pomemben delež zaposlenih v regiji,
podružnico danskega podjetja Danfoss
Compressors, ki proizvaja kompresorje
za hladilno tehniko, in proizvajalca
jeklenih montažnih zgradb, podjetje
Trimo Trebnje. Na obisku pa se je
mudil tudi v Zavarovalnici Tilia.
Ob obisku podjetja Danfoss so predstavniki podjetja ministra seznanili z
zelo dobrimi poslovnimi rezultati in mu
predstavili načrte za prihodnost. Minis-
ter je podjetju podrobneje predstavil
prednosti olajšave za vlaganja v
raziskave in razvoj. Tudi v podjetju
Trimo Trebnje so ministra seznanili z
dobrimi poslovnimi rezultat, tudi tukaj
pa so se pogovarjali o olajšavi za
vlaganja v raziskave in razvoj, saj so
vlaganja pri njih precej visoka.
Ob obisku Zavarovalnice Tilia je minister predstavil načrt povezovanja zavarovalnic v holding.
Državni sekretar ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve Marko Štrovs
se je skupaj s predsednikom vlade ter
nekaterimi ministri udeležil odprtja
novega obrata tovarne Krka, Sinteza IV.
Ustavil se je tudi v romskem naselju
Lokve pri romskem samostojnem podjetniku Marjanu Zupančiču, v Novem
mestu pa je sodeloval pri odprtju Romskega zaposlitvenega centra. Obiskal je
območno enoto zavoda za zaposlovanje
v Novem mestu, kjer je bila glavna tema
pogovora zagotavljanje delovne sile za
podjetja na Dolenjskem in v Beli krajini.
Ob koncu delovnega obiska je državni
sekretar obiskal Dom starejših Trebnje
in si ogledal prostore doma ter se z
direktorico in strokovnimi sodelavci pogovoril o nadaljnjem razvoju zavoda.
Minister za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo dr. Jure Zupan je v delegaciji
predsednika Vlade RS Janeza Janše
obiskal Krko, kjer se je udeležil slovesnosti ob odprtju obrata Sinteza IV in pogovora z vodstvom podjetja.
V dvorani novomeškega občinskega
sveta se je udeležil še posveta o razvoju
visokega šolstva na Dolenjskem s predstavniki novomeške lokalne skupnosti
in dolenjskimi gospodarstveniki.
Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Robert Marolt pa je v okviru
obiska vlade na Dolenjskem obiskal
Okrajno sodišče in Upravno enoto v
Trebnjem, Zavod za prestajanje kazni
zapora Dob, Okrajno sodišče in Upravno enoto v Črnomlju ter Okrožno
sodišče, Okrajno sodišče in Upravno
enoto v Novem mestu.
Piše Mateja Papež
da je stanje v Slovenskem gospodarstvu
bolje kot kdajkoli in da je v podjetjih, ki
jih obiskuje opaziti rezultate sprememb
in reform, ki jih je uvedla in jih še uvaja
ta vlada. Poleg tega je vse prisotne pozval k temu, da v NSi strnemo svoje vrste.
Slovenija potrebuje Novo Slovenijo.
Smo v času, ko se izvajajo projekti, ki so
za Slovenijo ključni.
Prisotne sta pozdravila in nagovorila
tudi oba državna sekretarja.
Ogledalo
47
"NOVA SLOVENIJA BO V VOLILNI
TEKMI IMELA KAJ POKAZATI!"
V okviru obiska v Kranju se je
srečal s predstavniki lokalnih
odborov NSi Gorenjska in kot
slavnostni govornik nastopil na prireditvi ob Dnevu državnosti na sv.
Joštu nad Kranjem.
Komentiral je dogajanje povezano s
predsedniško volilno kampanjo Lojzeta Peterleta, govoril je tudi o
»slavnem« pismu Andrijane Starina
Kosem in o morebitnih posledicah
tega pisma. Ni se izognil komentarjem o dogajanju v Sovi. Ob koncu pa
je spregovoril tudi o gospodarskem
stanju v Sloveniji. Izpostavil je visoko
gospodarsko rast in znotraj tega velik
izvoz slovenskih srednjevelikih, malih in mikropodjetji, ki skupaj ustvarijo kar 75% vsega slovenskega izvoza.
Po Bajukovem mnenju so ta podjetja
steber prihodnjega gospodarskega
razvoja Slovenije, kar je odmik od
starega slovenskega koncepta velikih
gospodarskih gigantov, na katerih je
temeljil ves dosedanji gospodarski
razvoj. Finančni minister je zaključil,
da je vzpon malih slovenskih podjetji
pomemben premik v prihodnjem
razvoju Slovenije.
Po regijski konferenci je sledila še novinarska konferenca na kateri so
nastopili predsednik NSi dr. Andrej
Bajuk, poslanec NSi Anton Kokalj in
predsednik MO NSi Kranj Janez
Jereb. Dr. Bajuk je predstavil koncept
regijskih konferenc, ki imajo po
njegovem mnenju funkcijo temeljite
priprave na prihodnje volitve, katerih
se dr. Bajuk izredno veseli, saj kot
pravi: »Nova Slovenija bo imela v
volilni tekmi nekaj pokazati!", kar pa
za druge ni tako prepričan. Poslanec
NSi izvoljen na Gorenjskem Anton
Kokalj je predstavil gospodarske kazalce Gorenjske. Povedal je, da se je
Gorenjska v preteklosti prestrukturirala prepočasi, posledice pa so vidne
danes predvsem v nekoliko slabši gospodarski razvitosti v primerjavi z
nekaterimi deli Slovenije. Povedal je
48
Ogledalo
še, da ima Gorenjska velike možnosti
v turizmu, ki pa v veliki meri ostajajo
še neizkoriščene, zato upa, da bo
Gorenjska bolje izkoristila predsedovanje EU. Zaključil pa je: »Več
moramo narediti tudi gorenjski
poslanci, zato bom dal pobudo, da se
koordinacija gorenjskih poslancev
čim prej sestane in to še pred počitnicami.« Nadaljeval je predsednik
mestnega odbora NSi Kranj Janez
Jereb, ki je predstavil delo Nove Slovenije v mestnem svetu mestne občine
Kranj. Kot je povedal ima občutek, da
Kranj še vedno spi, da je novi župan
prinesel nekaj pozitivnih sprememb,
da pa so te spremembe še nekoliko
prepočasne. Izpostavil je problematiko deponije Tenetiše, zavzel pa se
je za čimprejšnjo realizacijo univerze
v Kranju in izgradnjo nove industrijske cone.
ŽZ NSI TREBNJE, ŠENTRUPERT IN MOKRONOG – TREBELNO NA AVSTRIJSKEM
KOROŠKEM
ČESTITKE MINISTRICE COTMANOVE
STOLETNICAM
Ženska zveza pri OO NSi Trebnje,
Šentrupert, Mokronog-Trebelno je v
začetku junija organizirala ekskurzijo
za člane in simpatizerje Nove Slovenije na avstrijsko Koroško.
Že nekaj let se spomladi odpravimo
na pot, da spoznamo nove kraje,
obiščemo znane ljudi ali si ogledamo
zgodovinske, naravne ali kulturne
znamenitosti.
Tokrat nas je pot popeljala h Gospe
Sveti, v kraje, kjer je tekla zibelka
slovenstva. Nato pa smo poromali še
k Emi Krški na Krko, znani Slovenki,
svetnici, ki je v 11. stoletju gospodovala v naših krajih, v Krki na
Koroškem pa ustanovila samostan in
bila tam tudi pokopana. Vmes smo
se vzpeli še na srednjeveški gradič Ostrevica in se pomudili v prijetnem
gostišču.
Ministrica Marjeta Cotman je drugi
dan obiska v Savinjsko – Šaleški regiji namenila stoletnicam. Najprej je
v Centru starejših v Gornjem gradu
čestitala stanovalki Vidi Pariš za 101
rojstni dan. V Domu upokojencev v
Celju pa se je ministrica udeležila
slovesnosti, ki so jo pripravili v čast
kar trem stoletnicam in stošestletnici
Ani Mulej. Na prireditvi, ki so jo s
kulturnim programom obogatili zaposleni in stanovalci tega doma, je
bil poleg celjskega župana Bojana
Šrota, prisoten tudi župan
Železnikov Mihael Prevc, ki je prišel
voščit njihovi občanki Frančiški
Čemžar.
Ob enodnevnem obisku smo s pomočjo avstrijske Slovenke spoznali
današnji utrip Slovencev preko meja,
poslanka Marjeta Uhan je podala
politični utrip v Sloveniji, predvsem
prizadevanja Nove Slovenije na različnih področjih in zavzemanje za
dobro vseh Slovencev v matični domovini, kot tudi izven meja.
VSEGORENJSKO PRAZNOVANJE DNEVA
DRŽAVNOSTI NA SV. JOŠTU
Dr. Bajuk: Stojimo na ramenih
naših prednikov
S temi besedami je dr. Bajuk označil
letošnjo vodilno temo praznovanja
Dneva državnosti na Sv. Joštu nad
Kranjem. Praznovanje, ki ga je organiziral Mestni odbor NSi iz Kranja, se
je začelo z regijsko konferenco občinskih odborov iz cele Gorenjske,
nadaljevalo s tiskovno konferenco dr.
Bajuka in Antona Kokalja, zaključilo
pa na Sv. Joštu s sv. mašo in slovesno
akademijo s kulturnim programom.
Na regijski konferenci je glavna tajnica ga. Maruša Novak predstavnike
občinskih odborov seznanila z dogajanji v stranki. Volilna kampanja
predsedniškega kandidata Lojzeta
Peterleta poteka uspešno in je namenjena čim širšemu krogu volivcev. Priprave na parlamentarne volitve so se
že začele, pri čemer je Kranjski odbor
eden najbolj pridnih. Pri ustvarjanju
strankarskega glasila Ogledalo so
določene težave, saj je večina dela
opravljenega prostovoljno. Prisotni
so imeli kljub temu nekaj pripomb na
vsebino in obliko glasila, ki naj bi
postalo bolj berljivo.
Dr. Bajuk se je dotaknil najbolj
perečih tem v stranki in državi, pri čemer ni izpustil predsedniških volitev
in zadeve Sova. Poudaril je, da
stranka NSi nikdar ni igrala dvojne
vloge v vladi, ampak si ves čas prizadeva za njen skupni uspeh. Na
vprašanje prisotnih glede domnevno
nejasnih stališč do igralnic in igralništva je povedal, da so bile stvari v
javnosti predstavljene napačno. Prejšnja vlada je namreč podelila preko
40 koncesij za igralnice in to število
sedanje Ministrstvo za finance počasi
zmanjšuje. Pri podeljevanju novih
koncesij pa bo imelo največjo težo
mnenje lokalnih skupnosti. V zgodbi
o gospodarskem uspehu Slovenije
imajo največjo vlogo mala podjetja in
podjetja z do 10 zaposlenimi. »To so
prav tista podjetja, katerih lastniki so
v prejšnjem sistemu doživljali največja šikaniranja in preganjanja,
vendar so ohranili pogum in
nadaljevali s svojim delom kot zasebniki,« je dejal dr. Bajuk.
Po sv. maši na Joštu, ki jo je daroval
prof. dr. Janez Juhant, se je začela slov-
jnost. O njegovem delu pričata tudi
pesmi, ki sta jih prebrala Irena Ahčin
in Valerij Grašič. Slavnostni govornik
dr. Andrej Bajuk je v svojem govoru
poudaril domovinska čustva, ki jih
simbolizira tudi slovenska zastava.
»Prav je, da otroke naučimo ceniti
svojo državo in materin jezik. Ni še
dolgo, ko so nam vsiljevali drug jezik
in drugo kulturo, danes pa morajo
natakniti slušalke in počakati na prevod,« je dejal dr. Bajuk. »Ko danes
izražamo hvaležnost Bogu za dar samostojnosti, se spomnimo, da stojimo na ramenih naših prednikov, ki
so ohranili tradicijo in željo za svojo
državo,« je še dejal.
esna akademija. Vodilna misel akademije je bil spomin na dr. Janeza
Evangelista Kreka, gorenjskega rojaka iz Selc nad Škofjo Loko.
Duhovnik, narodni buditelj in slovenski poslanec v dunajskem parlamentu, pobudnik majniške deklaracije je pred več kot sto leti začel
tlakovati pot v slovensko samosto-
Kot se za kresni dan spodobi, so na
koncu prireditve organizatorji po
tradiciji prižgali kres, potem pa še
postregli s krofi. Obiskovalci so bili
enotnega mnenja, da je treba tradicijo praznovanja Dneva državnosti
na Sv. Joštu ohranjati in na ta način
pri državljanih vzpodbujati domovinska čustva. (Marjan Bajt)
Mladi so v zadnji volilni kampanji s kombijem in harmoniko prepotovali celotno občino
Kamnik podolgem in počez.
Ogledalo
49
Razvedrilo
H...
E
M
S
A
Z
RAZVEDROIŽLGAONE ...
M
Mož kosi travo, ko privihra skozi vrata njegova blond
žena in stopi k poštnemu nabiralniku. Odpre ga, pogleda
noter, zaloputne in odvihra. Mož kosi dalje, ko spet
privihra žena, stopi k nabiralniku, ga odpre, pogleda in
še bolj jezno zaloputne. Mož že skoraj konča s košnjo, ko
njegova žena še tretjič privihra k nabiralniku. Spet ga
odpre, pogleda in zaloputne še z večjo jezo. Mož jo
vpraša, če je kaj narobe.
"Seveda je! Ta butasti računalnik mi venomer pošilja
sporočilo, da sem prejela pošto!" mu odvrne.
M
ZA
SUDOKU
Blondinka se toži prijateljici: "Moj fant se do mene
obnaša kot, da bi bila pes."
Prijateljica začudeno: "Kaj pa ti je naredil?"
... "Pričakuje, da mu bom zvesta!"
Želvica pleza na visoko drevo. Po dolgih urah mučnega
plezanja pripleza na vejo in se požene v globino. Med
padanjem na vso moč krili s sprednjima nogama. Z
glasnim treskom prileti na tla in omedli.
Ko se zave, spet začne počasi plezati na drevo, spet skoči
in ponovno trdo trešči ob tla. Toda po vsakem padcu
želvica spet in spet spleza na drevo.
Z veje jo žalostno opazujeta dva ptička. Čez čas se
samička obrne k samcu: "Veš, mislim, da je prišel čas, da
najini želvici poveva, da je posvojena!"
-"Janezek, zakaj si manjkal?"
-"Stara mama je umrla."
-"Lažeš! Saj sem jo še danes zjutraj videla, kako spokojno
je slonela pri oknu."
-"Smo jo imeli prislonjeno, ker je poštar penzije raznašal."
- Gospa, zakaj je umrl vaš prvi mož?
- Zaradi zastrupitve z gobami, gospod sodnik.
- Pa drugi?
- Prav tako zaradi zastrupitve z gobami.
- Pa tretji, gospa?
- Bila je nesreča, padel je po stopnicah. Ni maral gob.
Nova stranka vstopi v frizerski salon.
"Ste že bili kdaj pri nas?" ga vpraša frizer.
"Ne, ušesa sem izgubil v avtomobilski nesreči."
Arhitekt pride na gradbišče, vznemirjeni delavci begajo
sem ter tja. "Kaj se dogaja?"
Najbližji odgovori: "Odri so se podrli!"
"Ali ste obvestili delovodjo?"
"Še ne."
"Kaj še čakate, storite to takoj!"
"Saj ga že odkopavamo."
50
Ogledalo
Igro sudoku rešujete tako, da v prazna polja vpisujete
cifre od 1 do 9. Vsaka vrstica v polju mora vsebovati
vse cifre. Enako velja za vsak posamezen kvadrant (označen z debelejšo črto).
Nagradna križanka
Nagrajenci s pravilnimi rešitvami križanke iz prejšnje
številke:
1 . Marijan Ogrinec, Kamnik
2. Ivan Strel, Idrija
3. Jožica Fišer, Slovenska Bistrica
Rešitve križanke (celotno križanko) pošljite na naslov
Nova Slovenija - za Ogledalo, Cankarjeva 1 1 , 1 000 Ljubljana do vključno 20. julija 2007.
1 . nagrada: Obisk poslanske skupine NSi in ogled
Državnega zbora RS;
2. nagrada: knjižna nagrada;
3. nagrada: kapa NSi.
Ne pozabite pripisati svojih podatkov !
(ime, priimek, naslov, telefon)
ime
priimek
naslov
telefon
Ogledalo
51
Zvon templja zamre.
Cvetovi še zvenijo.
Popoln večer.
Matsuo Basho (1644-1694)