pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih

POMEN KNJIŽNIČARJEV ZA RAZVOJ IN
POSPEŠEVANJE DELA MLADIH
RAZISKOVALCEV
Lenka Perko, Centralna tehniška knjižnica Univerze v
Ljubljani
Povzetek
UDK 023-057 : 027.7 : 028.5
Prispevek poudarja pomeri raziskovalnega dela za razvoj samostojnega, kreativnega in inovativnega dela mladih. V osrednjem delu je prikazana razširjenost
mladih raziskovalcev v Sloveniji in njihovi problemi pri izdelavi raziskovalnih
nalog. Ob tem je izpostavljen pomen pomoči šole in knjižnice oz. knjižničarjev za
njihovo uspešno delo. Tovrstna dejavnost je lahko tudi eden od pomembnih
faktorjev, ki vplivajo na povezovanje različnih tipov knjižnic in strukturo uporabnikov. V zaključku so predstavljeni nekateri možni načini za aktivno vključevanje
knjižničarjev v raziskovalno delo mladih.
Ključne besede: mladi raziskovalci, knjižničarji, raziskovalne naloge
Summary
UDC 023-057 : 027.7 : 028.5
The paper emphasizes the importance of research work for the development of
independence, creativity and inventiveness in adolescents. The central part presents the spread of research activities carried out by young researchers in Slovenia
and touches upon problems they encounter when preparing their research reports. The role of the school (teachers) and libraries (librarians) as promoters of
successful research work of youth is pointed out. This type of activity can also be
regarded as one of the important factors influencing linkage of different libraries
and user structures. In the conclusion, certain possibilities for active engagement
of librarians in the adolescenfs research are outlined.
Key words: young researchers, librarians, research reports
PERKO, Lenka: The role of the librarian in the development and acceleration of
the young researchers' work. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)2/3,201-215
Knjižnica 41 (1997)2/3
1.Uvod
Razvoj raznovrstnih modernih tehnologij, omrežij, v zadnjem času pa tudi
zelo hiter razvoj znanosti, raziskovalne dejavnosti ter ogromne količine
informacij, nas silijo v vse hitrejši način življenja. Tako imamo vse manj časa
za mirno branje in iskanje informacij o vsem, kar nas zanima. Za uspešno
šolanje, razvoj gospodarstva, raziskovalne dejavnosti in dopolnilno izobraževanje naših strokovnjakov morajo svoj delež prispevati tudi knjižnice
oz. knjižničarke in knjižničarji s hitrim posredovanjem ustrezne literature,
informacij in zlasti možnostjo medsebojnih povezav, kar omogoča kvalitetno
in hitro delo. Kvaliteta in ažurnost pa sta tudi možnosti, s katerima se bomo
lahko enakopravno vključili v Evropo in svet, se prilagodili standardom in
pravilom, ki veljajo za razvite in uveljavljene države.
Ko govorimo o znanju, največkrat pozabimo na to, da so načini, kako
uporabljamo in merimo znanje, zelo različni. Skrajni čas je že, da začnemo
ceniti in spoštovati napore mladih pri pridobivanju novih znanj, spoznanj,
priznamo njihove ideje, ugotovitve, inovacije ter njihovo svežino pravočasno
vključimo v delo in razvoj, podpremo strokovnost in prizadevnost njihovih
mentorjev. V tem delu pa bi morali najti tudi del prispevka in deleža knjižnic,
kakor tudi ustrezen status knjižničark oz. knjižničarjev uveljavljenih kot
mentorjev.
Marsikdo bi imel ob tem pomisleke, ker meni, da za to ni zanimanja, da to
nima smisla. V dokaz, daje to še kako potrebno, navajam nekaj mnenj mladih
raziskovalcev, njihovih staršev, kakor tudi mentorjev, ki ugotavljajo, da je
raziskovalno delo mladih:
-
možnost za uresničevanje lastnih idej, predlogov, ugotovitev, pomislekov, dvomov, veliko dodatnega znanja;
-
to je oblika drugačne vsebine dela kot je šolski program, študijski program, redno delo zaposlenih;
-
nudi možnost za seznanjanje z metodologijo znanstvenega in raziskovalnega dela, seznanjanje z eksperimentalnim in terenskim delom, poglabljanje v teorijo, različno terminologijo, seznanjanje z dosežki na
določenem področju, kakor tudi njihovo preverjanje in vrednotenje;
-
tak način dela nudi samostojno, kreativno, inovativno, samoiniciativno...
delo;
-
daje možnost za spoznavanje kvalitete, samokontrole, kritike, pohvale...;
-
nauči sprejemanja drugačnosti, posebnosti, različnosti, izmenjave
izkušenj in ob tem utrjevanja znanja tujih jezikov;
-
pomaga najti prave cilje in smernice za nadaljnjo življenjsko pot oziroma
odločitev za bodoči poklic;
Perko, L. Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev
-
omogoča razvoj idej za iskanje boljše, drugačne in uspešnejše rešitve
problemov in nalog;
-
kotnajpomembnejše pa je druženje z enako mislečimi, drugače mislečimi,
druženje s sovrstniki, navezovanje prijateljskih vezi, skupinsko delo,
osebni stiki z najbližjo okolico in delovno sredino ter spoznavanje drugih
krajev, navad in podobno;
Uresničevanje tovrstnih potreb poteka lahko najprej v krogu družine, šole,
v različnih knjižnicah, podjetjih, inštitutih, laboratorijih, na deželi ali v mestu
ali na drugih nevsakdanjih in neobičajnih mestih.
Vse navedeno zagotavlja napredek in je lahko vsakodnevni spremljevalec
mladega, ambicioznega in naprednega človeka.
2. Razširjenost mladih raziskovalcev v Sloveniji
Da se bomo lažje odločili za podporo mladim v prihodnosti, moramo pregledati rezultate raziskovanja v preteklosti.
Običajno govorimo o mladih raziskovalcih v splošnem pomenu besede, zato
ne pomislimo na delitev glede na različne starostne stopnje raziskovalcev.
Raziskovalna dejavnost mladih raziskovalcev se deli na:
1. Mladinsko raziskovalno dejavnost, ki zajema osnovno in srednjo šolo ter
se predstavlja v obliki raziskovalnih nalog ali projektov s spremljajočimi
plakati.
Poleg tovrstne dejavnosti so še: Projekti za odkrivanje mladih talentov,
mladinski raziskovalni tabori, poletne šole in delavnice ter podobne dejavnosti.
2. Mlade raziskovalce, kamor sta vključena dodiplomski in podiplomski
študij
Projekt Mladi raziskovalci je nastal konec leta 1985 na pobudo Slovenske
akademije znanosti in umetnosti in Republiškega komiteja za raziskovalno
dejavnost in tehnologijo. Namen tega projekta je bil v kratkem času pridobiti
visoko izobražen kader za potrebe gospodarstva ter pomladitev in obnovitev
raziskovalnega kadra v raziskovalnih organizacijah in visokošolskih zavodih. Kriteriji za pridobitev statusa mladega raziskovalca so bili starost do
28 let, slovensko državljanstvo ali status zamejca, povprečna študijska ocena
najmanj 8 na II. stopnji.
Knjižnica 41(1997)2/3
Pogoji za raziskovalno skupino oz. mentorstvo pa so bili: uspešnost skupine
pri predhodnem usposabljanju mladih raziskovalcev, mentor z doktoratom
znanosti, ki sodeluje na mednarodnih konferencah, ter izpolnjuje pogoje za
nosilca raziskovalnega projekta. Pri enem mentorju se lahko praviloma
naenkrat usposabljajo največ trije mladi raziskovalci.
Značilnosti: mladi raziskovalec je zaposlen v organizaciji usposabljanja za
določen čas, ob podiplomskem študiju dela na temeljnih in aplikativnih
projektih, priporočena je možnost vsaj delnega usposabljanja v tujini. Čas
financiranja je 2,5 leti do magisterija in 2,5 leti do doktorata.
Organiziranega, sistematskega zbiranja podatkov za področje raziskovalne
dejavnosti osnovne šole, srednje šole, fakultete in nadalje podiplomskega
študija za celotno Slovenijo ni.
Ob tem tudi ni kontinuirane evidence o tem, kdo je bil v predhodnem
obdobju raziskovalec (npr.: v osnovni in srednji šoli, na fakulteti, pač pa se
mora vsak ponovno dokazovati na vsaki stopnji izobraževanja). Nekoliko
več povezav je med osnovno in srednjo šolo, zlasti v manjših krajih. To pa je
tudi eden izmed razlogov za neenotno določanje področij raziskovalnega
dela, poznavanja metodologije ter priprave in vrednotenja rezultatov tovrstnega dela.
Zaradi lažje predstavitve razširjenosti mladih raziskovalcev v Sloveniji sem
zbrala podatke za osnovne šole, srednje šole ter podatke, ki so bili dosegljivi
na Ministrstvu za znanost in tehnologijo za dodiplomske in podiplomske
študente.
Pri zbiranju podatkov sem želela uporabiti najnovejše rezultate, zato nisem
uspela zajeti celotne Slovenije. Razlog za to je bil, da so bili podatki nedosegljivi ali pa še niso bili obdelani. Za severno primorsko področje sem prejela
le podatke posameznih mest (Nova Gorica in Idrija) in ugotovila, da v
šolskem letu 1996/1997 ni bilo regijskega tekmovanja. Tako jih v grafični
prikaz nisem vključila zaradi neprimerljivosti podatkov.
Vsi predstavljeni podatki so zbrani za šolsko leto 1996/1997.
204
Perko, L. Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev
OSNOVNA ŠOLA (šolsko leto 1996/97)
Tabela št. 1: Področja raziskovalnih nalog
Naravoslovne vede
Tehnične vede
Biotehnične vede
Družboslovne vede
Humanistične vede
fizika, kemija, matematika
računalništvo, tehnika, promet
biologija, ekologija, veterina, zdravstvo, šport
sociologija, psihologija, pedagogika, geografija,
ekonomija, izobraževanje
zgodovina, umetnost, naravna in kulturna
dediščina, etnologija, slovenski jezik, angleški
jezik, turizem
Tabela št. 2: Pregled števila raziskovalnih nalog
Naravoslovne vede
Tehnične vede
Biotehnične vede
Družboslovne vede
Humanistične vede
LubljanŠaleška
sko
dolina
področje
21
4
0
0
44
3
30
5
41
0
MariObalnoCeljsko
borsko
kraško
področje
področje
področje
3
0
0
2
4
0
12
10
3
27
8
6
12
3
35
SREDNJA ŠOLA (šolsko leto 1996/97)
Tabela št. 3: Področja raziskovalnih nalog
Naravoslovne vede
Tehnične vede
Biotehnične vede
Družboslovne vede
Humanistične vede
fizika, kemija, matematika, astronomija
računalništvo, informatika, elektronika, elektrotehnika, proizvodno tehnično področje,
strojništvo, lesarstvo, promet, gradbeništvo, arhitektura
biologija, biotehnologija, ekologija, zdravstvo,
agrikultura, živilska tehnologija, medicina, biokemija
sociologija, psihologija, pedagogika, geografija,
ekonomija, pravo, turizem, geologija, izobraževanje, filozofija
zgodovina, umetnost, naravna in kulturna
dediščina, etnologija, slovenski jezik, tuji jeziki
205
Knjižnica 41(1997)2/3
Naravoslovne vede
Biotehnične vede
Tehnične vede
Družboslovne vede
Humanistične vede
15
31
134
55
48
0
5
12
10
1
6
14
40
23
9
4
12
24
19
13
13
46
43
63
45
Dolenjsko
področje
Obalno-kraško
področje
Mariborsko
področje
Celjsko
področje
Gorenjsko
področje
Ljubljansko
področje
Šaleška dolina
Tabela št. 4: Pregled števila raziskovalnih nalog
0
3
1
7
2
10
4
0
11
5
OSNOVNA ŠOLA (šolsko leto 1996/97)
Tabela št. 5: Pregled šol, raziskovalcev, mentorjev in št. nalog glede na
področja
Področje
Ljubljansko področje
Šaleška dolina
Mariborsko področje
Obalno-kraško
področje
Celjsko področje
Graf št. 1:
131
14
75
Število
nalog
145
12
84
4
51
14
12
9
129
36
34
Mentorji
Graf št. 2:
Raziskovalci
206
33
6
31
Raziskovalci
472
38
283
Število šol
Mentorji
Perko, L. P o m e n k n j i ž n i č a r j e v za r a z v o j in p o s p e š e v a n j e dela m l a d i h r a z i s k o v a l c e v
Graf št. 4:
Graf št 3:
Število nalog
Število šol
• Ljubljansko področje • Šaleška dolina
• Mariborsko področje O Obalno-kraško podr.
• Celjsko področje
• Ljubljansko področje • šaleška dolina
• Mariborsko področje • Obalno-kraško podr
• Celjsko področje
SREDNJA ŠOLA (šolsko leto 1996/97)
Tabela št. 6: Pregled šol, raziskovalcev, mentorjev in št. nalog glede na
področja
Področje
Ljubljansko področje
Šaleška dolina
Mariborsko področje
Gorenjsko področje
Obalno-kraško področje
Dolenjsko področje
Celjsko področje
Število
šol
21
8
19
11
7
5
12
Graf št. 5:
Raziskovalci
479
47
442
154
33
49
200
198
28
168
57
13
19
66
Število
nalog
283
26
211
92
15
30
72
Graf št. 6:
Mentorji
Raziskovalci
•
•
•
•
Mentorji
Ljubljansko področje • Šaleška dolina
Mariborsko področje • Gorenjsko področje
Obalno-kraško podr. B Dolenjsko področje
Celjsko področje
•
•
•
•
Ljubljansko področje »Šaleška dolina
Mariborsko področje • Gorenjsko področje
Obalno-kraško podr. B Dolenjsko področje
Celjsko področje
Knjižnica 41(1997)2/3
Graf št. 8:
Graf št. 7:
Število šol
število nalog
•
•
•
•
Ljubljansko področje • Šaleška dolina
Mariborsko področje O Gorenjsko področje
Obalno-krasko podr. • Dolenjsko področje
Celjsko področje
Ljubljansko področje • Šaleška dolina
• Mariborskopodročje • Gorenjsko področje
• Obalno-krasko podr. • Dolenjsko področje
• Celjsko področje
26
Tabela št. 7: Pregled števila mladih raziskovalcev sprejetih na usposabljanje
in končanih nalog v obdobju 1985-1994 (stanje 31.12.1995)
Vede
Na-ma
Tehniške
Medicinske
Biotehnika
Družbene
Humanistične
Gospodarstvo
Skupaj
Št. sprejetih v
usposabljanje
Št.
končanih
823
1316
255
348
258
177
25
3202
448
698
92
164
87
58
Graf št. 9:
-
1547
Od teh
št. mag
št. dr.
167
166
137
386
33
36
76
38
22
44
12
38
-
-
457
698
ostali
št. doktoratov
14%
(diplomanti)
12%
Št.
magisterijev
22%
208
št.
nedokončanih
52%
Perko, L. Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev
Zelo pozitiven primer sodelovanja med mladimi raziskovalci in industrijo je
Krka Novo mesto, ki v obliki Krkinih nagrad privabi k sodelovanju dijake
srednjih šol iz Dolenjske in Bele Krajine ter študente dodiplomskega in
podiplomskega študija iz Slovenije.
V 27. letih so podelili 1507 Krkinih nagrad mladim študentom in dijakom, ki
so naredili 1084 raziskovalnih nalog. (Podatek je za obdobje od začetka
podeljevanja do vključno zadnje podelitve leta 1996). Krkine nagrade pa se
povezujejo tudi z mednarodnim znanstvenim simpozijem Krkini raziskovalni dnevi.
3. Problemi pri izdelavi raziskovalnih nalog
Gledano z vidika Slovenije kot celote, so problemi mladih raziskovalcev
naslednji:
-
vsi raziskovalci nimajo enakih možnosti za delo, razvoj lastnega znanja
in za iskanje virov informacij (predvsem je velika razlika med podeželjem
in mestom);
-
nekatere raziskovalne naloge so proizvod želja, idej in usmeritev mentorjev, ne pa lastnih želja;
-
seminarske naloge so postale raziskovalne naloge zaradi nevednosti oz.
nepoznavanja razlik med seminarsko nalogo, referatom, raziskovalno
nalogo, projektno nalogo...;
-
slabša kvaliteta naloge je lahko tudi posledica neaktivnosti mentorjev
(zaradi njihove neustreznosti, nestrokovnosti, nestimuliranosti za delo
oz. napačno izbranega področja ali teme);
-
za delo običajno ni enotnih navodil oz. ni ustreznega poenotenega vzorčnega primera (citiranje literature, poznavanje ustrezne literature za
pripravo in oblikovanje naloge, priprava spremnega gradiva, način predstavitve naloge);
-
premalo je poseganja po virih izven ustanov, v katerih se naloge pripravljajo;
-
premalo je zunanjih mentorjev (knjižničarjev, staršev, strokovnjakov...);
-
včasih je komisija, ki ocenjuje naloge, premalo strokovna;
-
iz določenih področij ni možno delati nalog, ker za to ni ustrezne komisije
za ocenjevanje;
-
obseg in kvaliteta naloge sta včasih odvisna tudi od šole, pripravljenosti
sodelovanja drugih ustanov, gospodarstva, sponzorjev...;
-
predhodno bi morali biti predstavljeni kriteriji za ocenjevanje raziskovalnih nalog (kaj predstavlja kvaliteto, in kako se vrednoti vsebina v celoti);
ZUY
Knjižnica 41 (1997)2/3
-
po ocenitvi nalog bi ocenjevalna komisija morala imeti razgovor z avtorjem oz. avtorji raziskovalnih nalog ter jim z obrazložitvijo dobrih in slabih
stvari pojasniti oceno (s tem bi raziskovalec veliko pridobil)
-
v vsaki šoli in knjižnici bi morala biti na razpolago ustrezna literatura in
vzorec raziskovalne naloge, ki bi bila vodilo in pripomoček za delo tako
raziskovalcem kot mentorjem;
-
knjižnice bi morale biti dostopne vsakomur, neglede na tip knjižnice, pa
čeprav samo za ogled iz radovednosti;
Nekaj pozitivnih ugotovitev in izkušenj:
-
nekateri mentorji so prava gonilna sila pri pripravi nalog in poskrbijo za
vse možnosti znotraj področja, ki ga poznajo, da bi lahko bila raziskava
natančna, realna, ažurna in ustrezno predstavljena;
-
nekatere naloge se že lahko primerjajo s pravimi raziskavami oz. inovacijami ali pa po kvaliteti in obsegu spadajo za eno ali dve stopnji višje;
-
v nekatere naloge je vloženo zelo veliko truda, trdo delo, veliko strokovne
pomoči...;
-
za pripravo nekaterih nalog je bilo uporabljenih veliko različnih virov,
informacij, literature, pripomočkov, kakor tudi različnih tipov knjižnic;
-
rezultati so velik doprinos k šolskemu oz. študijskemu programu, ob
izdelavi nalog se raziskovalci veliko naučijo;
-
priprava naloge je eden od možnih načinov lastne promocije znanja,
izrabe intelektualne zmožnosti posameznikov, način za iskanje prave
usmeritve za nadaljnji študij in zaposlitev;
-
pri zaključnem izpitu v srednji šoli je bila dana možnost z obliko raziskovalne naloge pokazati znanje na drugačen način.
4.
Pomen šole in knjižnic - knjižničark in
knjižničarjev - za delo mladih raziskovalcev
Prevelika količina informacij, kakor tudi zelo hiter razvoj modernih tehnologij so nas pripeljali do tega, da se bodo morali različni tipi knjižnic in šol
med seboj povezovati, si izmenjevati izkušnje, se pogosteje srečevati in
skupno reševati probleme. Tak način pa bo možen le, če bodo zaposleni v
šolah in knjižnicah poznali posebnosti vseh tipov knjižnic, poznali njihove
ponudbe, potrebe in uporabnike. Naši uporabniki se namreč v določenem
življenjskem obdobju srečujejo z različnimi tipi knjižnic, naj si bo to zaradi
šolanja, zaposlitve, raziskovanja, lastnega interesa in podobno. Tudi šole,
inštituti, kakor tudi naše gospodarstvo se bodo morali zavedati, da imajo
knjižnice veliko bogastvo, ki ostane brez vrednosti, če ga ne uporabljamo.
Ob tem ne smemo pozabiti tudi na napako knjižnic, da se premalo reklami-
Perko, L. Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev
rajo, ostajajo preveč zaprte znotraj določenih krogov, premalo poudarjajo
potrebo po enakopravnem vključevanju v izobraževalni proces.
5.
Možni načini za aktivno vključevanje knjižnic v
raziskovalno dejavnost mladih
Navajam le nekaj predlogov, ki bi jih lahko uporabili v vseh tipih knjižnic.
Seveda se zavedam, da so še mnogi drugi in morda bolj potrebni in kvalitetni
od navedenih. Omenjeni so le tisti, ki so jih navedli uporabniki ali so bili
izraženi na sestankih svetov staršev, klubu zaboljšo šolo, na srečanjih mladih
raziskovalcev, razgovorih s študenti:
-
knjižnica se mora začeti obnašati kot podjetje na trgu. Imeti mora lasten
tržni pristop, po tržnih pravilih.( Zanimive knjige in izdelki, ki jih nihče
ne kupi ali uporablja, nimajo vrednosti. S tem, ko jih nekdo kupi, pregleda, potrdi, da so potrebni, koristni in jih lahko tudi tržimo). Toda ob tem
je potrebna tudi ustrezna reklama. Reklama knjižnice je lahko že to, da
ima vsaka knjižnica vsaj prospekt o lastni dejavnosti, kakor tudi predstavljene posebnosti. Lahko pa ima veliko drugih oblik predstavitve, ki
ustrezajo njeni dejavnosti (npr. domača stran na internetu, objava v
sredstvih javnega obveščanja...). Vsaka knjižnica naj ima seznam tudi
drugih knjižnic iz lastnega področja, kakor tudi seznam knjižnic iz drugih
področij, zaradi dajanja informacij uporabnikom. Idealno bi bilo, če bi
obstajal predstavitveni prospekt s kratko predstavitvijo vseh tipov
knjižnic, zbranih po področjih ali pa po tipih knjižnic.To bi služilo tako
za dajanje informacij, kakor tudi za pomoč pri lastnem delu v knjižnicah.
(Dober trgovec ti pove, kje bi lahko našel ustrezen izdelek, če ga sam
nima, pa čeprav je to pri konkurenci!);
-
v vsaki knjižnici naj bo tako seznam literature s področja raziskovalne
dejavnosti (navodila za raziskovalno delo, priročniki...), kakor tudi literatura, ki jo lahko uporabljajo zaposleni v knjižnici, kot pripomoček pri
svetovanju in dajanju navodil za delo tako uporabnikom - mladim raziskovalcem, kot njihovim mentorjem;
-
knjižničarke in knjižničarji se morajo dodatno izobraževati na tem
področju, prav tako kot je to omogočeno učiteljem in si pridobiti možnost
za mentorstvo ter biti temu ustrezno vrednoteni (to je eden od načinov,
kako se lahko spremeni status knjižničarja in se enakovredno vključi v
sistem izbraževanja);
-
ravno tako kot so organizirane ure pravljic, srečanja s pisatelji, pesniki,
umetniki..., bi lahko organizirali srečanja s strokovnjaki iz industrije,
inštitutov, raziskovalnih enot, kmetijstva... Srečanja bi potekala ob predstavitvah raziskovalnih nalog, razgovorih o željenih temah, možnostih
spoznavanja bodočega poklica, oz. spoznavanja drugačnosti različnih
Knjižnica 41 (1997)2/3
poklicev. (Povabljeni so lahko starši, vsakodnevni obiskovalci knjižnice,
profesorji na fakulteti, raziskovalci na inštitutih, predstavniki Zavoda za
šolstvo, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za znanost in tehnologijo, sponzorji...);
-
tako šole kot knjižnice lahko organizirajo srečanja osnovnošolcev s srednješolci, srednješolci s študenti, študenti s podiplomskimi študenti ali
seveda po lastni izbiri srečanja z raziskovalci, ki so raziskovali na istem
področju. Starši, profesorji na fakultetah, ki so tudi sami raziskovalci,
lahko predstavijo lastne izkušnje ali pa pripravijo predavanja;
-
zlasti za visokošolske in specialne knjižnice bi bila zanimiva novost
organiziranje predavanj s strokovnjaki oziroma raziskovalci iz inštitutov,
industrije, predstavniki Ministrstva za znanost in tehnologijo,... za dodiplomske in podiplomske mlade raziskovalce. Tako bi jih lahko seznanili
s pogoji in možnostmi za raziskovalno delo, predstavili najnovejšo literaturo, možne vire za iskanje literature in informacij, jih seznanili s
predpisanimi standardi za objavljanje in pisanje člankov, jim omogočili
vzorce za pisanje določenih tekstov (diploma, magisterij, doktorat, raziskovalna naloga...), seznanili z možnostmi za uporabo drugih knjižnic oz.
ustanov...;
-
v vsaki knjižnici bi lahko pripravili kotiček za mlade raziskovalce ter v
njem razstavljati raziskovalne naloge, tako iz lastne šole ali področja, kot
tudi iz drugih področij (zaradi primerjave in informiranja);
-
v osnovnih in srednjih šolali bi morali organizirati hranjenje tudi tovrstnih nalog ter jih nato uporabljati kot vire informacij za pripravo seminarskih nalog, referatov...;
-
preko medknjižnične izposoje naj bi bila možna izposoja raziskovalnih
nalog (predvsem za osnovno in srednjo šolo), ki so primerne za razstave;
-
za mlade raziskovalce bi lahko pripravili posebno izkaznico ali to označili
na rednih izkaznicah knjižnice (to naj bi omogočilo dostop do vseh tipov
knjižnic, kakor tudi zaposlenim v knjižnici, da ustrezno ravnajo ali pa
postanejo celo mentorji oz. somentorji raziskovalcem);
-
knjižnica je lahko kraj, kjer se srečujejo mentorji mladih raziskovalcev
-
velikokrat je že bila izražena želja, da bi tudi šolske knjižnice predvsem
v manjših krajih razširile svojo dejavnost na okolico, v kateri so. To
pomeni, da bi tudi šolske knjižnice lahko dobivale informacije o literaturi
iz drugih področij, imele možnosti naročanja literature po medknjižnični
izposoji, ali pa ponuditi enkrat tedensko določene storitve tudi za prebivalce iz okolice. (Študent bi si lahko izposodil literaturo iz oddaljenega
kraja, zaposleni bi naročili strokovno literaturo ali literaturo za prosti čas,
marsikomu pa bi medknjižnična izposoja olajšala način in poti iskanja
literature, ...) Seveda pa je za to nujno potrebna računalniška povezava
med knjižnicami.
Perko, L. Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev
-
v vsaki knjižnici bi morali znati odgovoriti na nekaj tipičnih vprašanj, ki
jih zastavljajo mladi raziskovalci (kako naj se lotim naloge, kje naj začnem,
kako in kaj naj vprašam, kdo mi bo pomagal in kje naj iščem literaturo,
kakšna naj bo vsebina, kakšno vrsto literature oz. pripomočkov naj iščem,
kakšna mora biti pisna oblika naloge?).
Vse naštete možnosti so izvedljive le pod pogojem, da se najprej ustrezno
ovrednoti delo v knjižnici, nudi možnosti za dodatno izobraževanje, zaposli
ustrezno število knjižničark oz. knjižničarjev, omogoči ustrezno medsebojno
povezavo (tako računalniško, kot tudi preko strokovnih srečanj) ter kvalitetno in ažurno matično službo, ki pripravlja ustrezno literaturo in informacije
o novostih na tem področju.
Predstavljene možnosti ne pomenijo ogrožanja posameznih tipov knjižnic,
marveč predstavljajo bogatenje obstoječih knjižnic z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem ter izmenjavo izkušenj in dviganjem kvalitete lastnih storitev.
6. Zaključek
Tiste, ki odločajo in določajo vrednote posameznih šolskih, obšolskih in
drugih dejavnosti, moramo prepričati, da je raziskovanje mladih (od osnovne šole, srednje šole preko dodiplomskega in podiplomskega študija,
kakor tudi študija ob delu), zelo potrebno, koristno in nujno za napredek in
razvoj naše države.
Več povezav bi moralo biti med šolo, knjižnico in industrijo oz. gospodarstvom.
Centri, ki zbirajo podatke o mladih raziskovalcih, se morajo med seboj
povezati, sodelovati, podatki morajo biti zbrani po enotnih kriterijih oz.
pravilih. Vsi podatki morajo biti zbrani in dosegljivi za Slovenijo kot celoto,
saj so šele tedaj primerljivi in realni.
V krog mladih raziskovalcev se moramo vključiti tudi knjižničarke oz.
knjižničarji z ustreznim dodatnim izobraževanjem ter postaviti ustrezen
status in vrednotenje mentorskega dela za mlade raziskovalce, tako v šolah
kot v knjižnicah.
Različni tipi knjižnic se morajo med seboj povezati in sodelovati.
Tudi knjižničarke oz. knjižničarji moramo podpreti akcijo, da se raziskovalne
naloge uvrstijo na ustrezno mesto, ki jim pripada. Pri prehodu iz osnovne na
srednjo šolo je potrebno dodeliti ustrezno število dodatnih točk za razisko- Z. I O
Knjižnica 41 (1997)2/3
\ alno nalogo, tako kot je to za tekmovanja iz slovenskega jezika, matematike... V srednjih šolah je potrebno uvesti možnost, da postane raziskovalna naloga način za opravljanje enega izmed izbirnih predmetov na maturi
ali zaključnem izpitu. Na fakulteti pa mora to postati dodatno priporočilo
pri zaposlitvi.
Kot izziv: "Ali bomo omenjene predloge podprli in s tem v združeni Evropi
tržili naše znanje in inovacije ali pa bomo le prodajali naše roke?".
7. Literatura
1.
Ovven, Tim. Success at the enquiry desk . London : Library Association, 1997
2.
Mladinska raziskovala dejavnost v Ljubljani. Ljubljana : Raziskovalna enota
Gimnazije Bežigrad, 1996
3.
Matos, Silva. Spodbujanje ustvarjalnosti. Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1994
4.
Teaching the ?iew Ubran/. New York; London : Neal-Schuman, 1996
5.
Učitelj - mentor mladih raziskovalcev. Ruše: Aram, 1993
6.
Koprivnikar, Vladimir. Mladinska raziskovalna dejavnost v Ljubljani. Ljubljana
: Mestni sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in
šport, 1994
7.
Musek - Lešnik, Kristijan. Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga pri
psihologiji. Ljubljana: Educy, 1996
8.
George, David. Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1997
9.
Mladi raziskovalci za napredek Maribora - Katalog nalog osnovnošolcev. Maribor
: Mestna občina Maribor, 1997
10.
Mladi raziskovalci za napredek Maribora - Katalog nalog srednješolcev. Maribor
: Mestna občina Maribor, 1997
11.
Zaupajmo v lastno ustvarjalnost. Ljubljana: Gimnazija Šentvid, 1997
12.
Plukavec, Marjana. Napotki za izdelavo raziskovalne naloge. Ljubljana: Zavod
za tehnično izobraževanje, 1997
13.
Zvvitter, Savina. Pisna naloga in viri zanjo. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje, 1997
14.
Sagadin, Janez. Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana:
Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993
15.
Zbornik povzetkov raziskovalnih nalog 5.srečanja mladih raziskovalcev Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Novo mesto: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, 1997
16.
Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Zbornik povzetkov raziskovalnih
nalog. Velenje: Mestna občina Velenje, 1997
Perko, L. Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev
17.
VI. Regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih srednjih šol. Kranj: Srednja
elektro in strojna šola Kranj, 1997
18. Mladi za Celje. Celje: Mestna občina Celje, 1997
19. Poročilo in program ZOTKS 1996-1997. Ljubljana: Zveza organizacij za
tehnično kulturo Slovenije, 1997
20.
Podatki oddelka za razvoj kadrov na Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Ljubljana, 1997
21. Podatki Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Ljubljana, 1997
22.
Lastni zapiski predlogov in mnenj uporabnikov
215