doma[nite @ivotni - Министерство за образование и наука

Comments

Transcription

doma[nite @ivotni - Министерство за образование и наука
Traj~e Manev
STO^ARSKO
PROIZVODSTVO
U^EBNIK ZA III GODINA
(REDOVEN I IZBOREN)
ZEMJODELSKO-VETERINARNA STRUKA
TEHNI^AR ZA FARMERSKO
PROIZVODSTVO
203
Издавач: МИНИСТЕРСТВО ЗА ОБРАЗОВАНИЕ И
НАУКА НА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА
ул. Мито Хаџивасилев Јасмин, бб
Скопје
Рецензенти:
д-р Методија Трајчев,
редовен професор на Факултетот за земјоделски науки и храна, Скопје
Дано Чолаковски, професор во СОЗУ Кузман Шапкарев, Битола
Татјана Младеновска, професор во СУГС, Браќа Миладиновци, Скопје
Лектор: Роза Петкова
Коректор: проф. Катица Манева
Компјутерска подготовка и корица: Авторот
Печати: Графички центар дооел, Скопје
Тираж: 55
Со решение на Министерот за образование и наука на
Република Македонија бр. 22-4299/1од 28.07.2010 година се
одобрува употребата на овој учебник
CIP - Каталогизација во публикација
Национална и универзитетска библиотека
“Св.Климент Охридски“, Скопје
636(075.3)
МАНЕВ, Трајче
Сточарско производство : учебник за III година : (редовен и
изборен) : Земјоделско-ветеринарна струка : техничар за
фармерско производство / Трајче Манев. - Скопје :
Министерство за образование и наука на Република
Македонија, 2010. - 340 стр. : илустр. ; 29 см
Речник на непознати зборови и стручни термини: стр. [145]150 ; 328-332. - Содржи и: Прилози
ISBN 978-608-226-162-1
COBISS.MK-ID 84284426
PREDGOVOR
U~ebnikot Sto~arsko proizvodstvo, redoven i izboren za III godina, e napi{an
spored programata za reformiranoto sredno stru~no obrazovanie, zemjodelsko
veterinarna struka, obrazoven profil tehni~ar za farmersko proizvodstvo, so fond
od 2+2 nastavni ~asa nedelno‡144 ~asa godi{no.
Vo u~ebnikot se opfateni site nastavni edinici predvideni so nastavnata
programa za redovniot i za izborniot nastaven predmet. Izraboten e spored
Koncepcijata za u~ebnik za sredno obrazovanie. Nastavnite sodr`ini vo u~ebnikot
se temelat na nau~ni fakti koi se razraboteni vo logi~en i razbirliv tekst,
prilagoden za vozrasta na u~enicite. U~ebnikot e pi{uvan spored site principi i
normi za postepeno voveduvawe vo naukata i tehnologijata na sto~arskoto
proizvodstvo, so vnimatelno birawe na potrebnata stru~na terminologija, so sistem
na poimi za koi u~enicite treba da imaat poznavawe i istite da mo`at da gi
prepoznavaat i da gi primenuvaat vo praksa.
Tekstot e vo zna~itelna mera osovremenet i zbogaten so evidentni zna~ajni
inovacii koi se vo ~ekor so vremeto. Sodr`i brojni fotografii od koi dobar del vo
boja, kako i {emi i tabeli {to mu davaat dopolnitelna vizuelna informacija na
u~enikot. U~ebnikot e izraboten taka, {to u~enikot }e mo`e aktivno i samostojno
da u~i i da sorabotuva so nastavnikot.
U~ebnikot e podelen na dva dela vo prviot del se obraboteni sodr`inite na
zadol`itelniot (redovniot) nastaven predmet, a vo vtoriot del se obraboteni
sodr`inite na izborniot nastaven predmet.
Nastavnite sodr`ini za redovniot nastaven predmet se obraboteni vo devet
tematski celini: 1. Nastanok, evolucija i poteklo na doma{nite `ivotni;
2. Sistematika na doma{nite `ivotni; 3. Biolo{ki osobini na doma{nite `ivotni;
4. Vlijanie na nadvore{nite faktori vrz doma{nite `ivotni; 5. Naslednost i drugi
osobini kaj doma{nite `ivotni; 6. Metodi na odgleduvawe vo sto~arstvoto; 7.
Razmno`uvawe na doma{nite `ivotni; 8. Selekcija kaj doma{nite `ivotni; 9.
Organsko proizvodstvo i zootehni~ki merki za unapreduvawe na sto~arstvoto.
Nastavnite sodr`ini za izborniot nastaven predmet se obraboteni vo deset
tematski celini:
1. Hranitelni materii i nivna svarlivost; 2. Krmiva; 3. Ocenuvawe na hranitelnata
vrednost na krmivata; 4. Podgotovka na hranata pred hranewe; 5. Normirana ishrana
na doma{nite `ivotni; 6.Ishrana na goveda; 7. Ishrana na sviwi; 8. Ishrana na ovci;
9. Ishrana na `ivina i 10. Planirawe na krmnata baza.
Po realizacijata na sekoja tema, sleduvaat dopolnitelni aktivnosti i
postapki {to treba da gi napravi u~enikot za polesno da gi sovlada i da gi usvoi
nastavnite sodr`ini. Isto taka po sekoja nastavna edinica, odnosno tema, dadeni se
dopolnitelni tekstovi, odnosno pra{awa za polesno utvrduvawe na kvantumot na
usvoenite znaewa i ve{tini na u~enicite, kako i za samoproverka na nau~enoto.
Rakopisot e dokɭmentiran so najnovi podatoci od doma{na i stranska
literatura, pred s# od sto~arsko visoko razvieni zemji so dolgogodi{na tradicija vo
uspe{no odgleduvawe i ishrana na razni vidovi farmski `ivotni.
Po sovladuvaweto na nastavnate sodr`ini po predmetot Sto~arsko
proizvodstvo, redoven i izboren u~enikot steknuva znaewa, ve{tini i se osposobuva:
-da ja objasnuva vrskata pome|u domestikacijata i proizvodnosta kaj doma{nite
`ivotni;
3
-da go poznava postanokot na vidovite i rasite na doma{nite `ivotni;
-da gi opi{uva biolo{kite rasni osobini kaj doma{nite `ivotni;
-da go objasnuva vlijanieto na nadvore{nite faktori vrz doma{nite `ivotni;
-da ja objasnuva vrskata me|u naslednite i proizvodnite osobini kaj doma{nite
`ivotni;
-da gi poznava metodite na odgleduvawe kaj doma{nite `ivotni;
-da gi objasnuva karakteristikite na razmno`uvaweto kaj oddelni vidovi
doma{ni `ivotni;
-da go sfa}a zna~eweto na selekcijata vrz produkcijata na doma{nite `ivotni;
-da razviva pravilen stav kon organskoto proizvodstvo na zdrava hrana od
animalno poteklo.
-da go poznava hemiskiot sostav na rasitelniot i `ivotinskiot organizam;
-da gi poznava hranitelnite materii i nivnata svarlivost;
-da gi prepoznava krmivata;
-da mo`e da ja proceni hranitelnata vrednost na krmivata;
-da ja podgotvuva hranata pred hraneweto na `ivotnite;
-da podgotvuva normativi i da`bi za oddelni vidovi i kategorii `ivotni;
-da pdgotvuva i balansira krmni smeski;
-da gi prepoznava najva`nite karakteristiki pri ishranata na pova`nite vidovi
i kategorii doma{ni `ivotni;
-da ja sogleda potrebata za planirawe na krmnata baza.
Mo{ne va`no e da se naglasi deka vo izborniot nastaven predmet za merewe na
energetskata vrednost na krmivata se koristat dva sistema, odnosno dve edinici:
NEL (neto energija za proizvodstvo na mleko) i NEM (neto energija za proizvodstvo
na meso), koi ve}e odamna se koristat vo SAD i vo golem broj zapadnoevropski zemji.
Stariot sistem so krmni, odnosno, ovesni edinici denes ne se primenuva.
Energetskata vrednost vo krmivata, vo preporakite za krmnite smeski, vo
normativite i da`bite kako i vo tablicite namesto vo KE (krmni edinici) se
prika`ani vo NEL i NEM, odnosno kcal. se zameneti so kJ (kilo xuli) ili MJ (mega
xuli).
Na krajot od u~ebnikot dadeni se: Prilozi od pova`ni obrasci od mati~noto
dobito~no knigovodstvo; Koeficient na polnovrednost kaj razni vidovi krmiva;
Tablici za hranitelnata vrednost na krmivata vo NEL i NEM vo kg krmivo i vo kg
suvamaterija od krmivoto; Koeficient na svarlivost i svarlivi proteini za sviwi i
metaboli~ka energija za `ivina i Hemiski sostav i hranitelna vrednost na nekoi
krmiva koi se koristat pri sostavuvawe na krmni smeski.
Sodr`ina so koja e zaokru`en u~ebnikot vo I i vo II del e re~nikot od stru~nite
izrazi i nepoznati zborovi {to go tolkuva zna~eweto na site osnovni stru~ni poimi
spomenati vo tekstot.
Maj, 2009 godina
Avtorot
4
1. NASTANOK, EVOLUCIJA I POTEKLO NA
DOMA[NITE @IVOTNI
1.1. Stopansko zna~ewe na sto~arskoto proizvodstvo
Proizvodstvoto na hrana pretstavuva edna od najva`nite zada~i so koi se
soo~uva sovremeniot svet. Brziot porast na naselenieto vo svetot, kako i
podobruvaweto na `ivotniot standard, samo po sebe ja nametnuva kako imperativ
potrebata za zgolemeno proizvodstvo na zdrava i kvalitetna hrana kako od
rastitelno taka i od animalno poteklo.
Zaradi zgolemuvaweto na brojot na naselenieto vo svetot koe denes broi okolu
6,8 milijardi lu|e, potrebite od animalna hrana se zgolemuvaat sekojdnevno i ima
nedostatok od hrana. Dnevniot porast na naselenieto vo svetot e so dinamika od
200.000 lu|e, zaradi {to i Obedinetite nacii upatija poraka do site nacii vo svetot
da go zgolemat zemjodelskoto proizvostvo.
Re{avaweto na ovoj problem e dotolku pozna~aen koga se znae deka½1/2 od
naselenieto na zemjata nedovolno se hrani ili povremeno gladuva. Poto~no, vo
nerazvienite zemji zaradi nedostatok na hrana godi{no umiraat okolu 4.500.000 lu|e,
odnosno deca do 12 godi{na vozrast. Najbrz i najefikasen na~in za dobivawe na
visokokvalitetni proizvodi od `ivotinsko poteklo e tokmu sto~arskoto
priozvodstvo.
Sto~arskoto proizvodstvo go snabduva naselnieto so osnovnite
hranitelni produkti koi se nezamenlivi vo ishranata i se so najgolema hranitelna
vrednost: meso, mleko, jajca, med i tn. kako i prerabotki od niv.
Denes spored FAO vo svetot se proizveduva okolu 190 milioni toni meso, od
site vidovi ili po `itel okolu 28 kg. Potro{uva~kata nɚ meso po `itel vo
razvienite zemli se dvi`i od 65 do 70 kg, dodeka kaj nas e okolu 24 kg. Od ova se gleda
deka proizvodstvoto na meso ne e dovolno da gi zadovoli svetskite potrebi.
Za ilustracija mo`e da ja zememe i na{ata dr`ava koja sekoja godina uvezuva
meso vo vrednost od 60 milioni dolari. Zaradi golemite potrebi od prehranbeni
proizvodi, vo poslednite godini se vlo`uvaat napori po pat na kreditirawe ɢ
ɫɭɛɜɟɧɰɢɢ da se vr{i osovremenuvawe na sto~arskoto proizvodstvo. So voveduvawe
na sovremena zootehnika se podobruva sto~arskoto proizvodstvo.
Isto taka vo svetot se proizveduva vkupno okolu 500 milioni toni mleko ili
po `itel okolu 80 l. Potro{uva~kata na mleko vo razvienite zemji po `itel e okolu
180 do 270 l, a kaj nas okolu 89 l .
Sto~arskoto proizvodstvo ja obezbeduva lesnata industrija so surovini: ko`a,
krzno, volna, perja, vlakno i t.n. od koi se izrabotuvaat raznovidni predmeti i
materijali neophodni za obleka, obuvki, postelnina i dr.
[talskoto |ubre {to se dobiva od doma{nite `ivotni e edno od najdobrite
organski |ubriva, koe{to prete`no se koristi za topli lei-plastenici vo
gradinarstvoto, osobeno vo pe~urkarstvoto, no i vo drugite granki od zemjodelieto.
\ubreto e bogato so hranlivi materii, humus i mikroflora i se upotrebuva za
odr`uvawe na plodnosta na po~vata, podobruvawe na strukturata i fizi~kohemiskite svojstva na po~vata.
5
Preku doma{nite `ivotni najracionalno se iskoristuvaat prirodnite
resursi, odnosno livadite i pasi{tata, kako i otpadocite i sporednite proizvodi od
prehranbenata industrija. Na{ata zemja ima nad 650. 000 ha pod livadi i pasi{ta, od
koi pogolem del se planinski i racionalno mo`at da se iskoristat samo preku
odgleduvawe na doma{ni `ivotni, osobeno so odgleduvawe na ovci i kozi. Denes
spored svetskite standardi ovie prirodni resursi-kapaciteti kaj nas ne se
iskoristeni ni 30%. Sposobnosta za pravilno odgleduvawe i stopanisuvawe so
doma{nite `ivotni zazema va`no mesto vo sevkupnata ekonomija na edna zemja.
Doma{nite `ivotni, posebno pre`ivarite se vo sostojba da iskoristuvaat golemi
koli~ini na rastitelna hrana i da ja transformiraat vo visokovredni proizvodi od
`ivotinsko poteklo, tolku mnogu potrebni za pravilen razvitok na ~ovekoviot
organizam. ^ovekot kako hrana mo`e da iskoristuva samo 1/4 od energijata
sodr`ina vo rastenijata, dodeka ostatokot mo`e da go iskoristi edinstveno preku
doma{nite `ivotni, odnosno preku prooizvodite od `ivotinsko poteklo: mleko,
meso, jajca i tn.
Dosega ~ovekot ne uspeal da sozdade ma{ina koja pomalku vrednite rastitelni
proizvodi }e gi transformira vo visoko vredni sto~arski proizvodi. Detalnoto
poznavawe na sto~arskoto proizvodstvo i sledeweto na inovaciite od ovaa oblast se
mo{ne va`ni za uspe{no sto~arewe.
Doma{nite `ivotni se koristat i kako `iva animalna sila vo {umarstvoto,
zemjodelieto, a pred s# vo armijata.
Vo vremeto na globalnata industrializacija i kompijuterizacija na
stopanstvoto, i vozrasnite i mladite lu|e imaat pogolema potreba za koristewe na
kowot vo sportot i za rekreacija.
Ova osobeno e va`no denes koga na mladinata im se zakanuvaat razni poroci
(narkomanija, alkoholizam, nikotinizam i dr.), kowani~kiot sport mo`e da bide
koristen za za~uvuvawe na zdravjeto na mladata populacija.
Vi{okot na animalni proizvodi kako {to e na primer kaj nas ov~koto, odnosno
jagne{ko meso se izvezuva, a so toa dr`avata se obezbeduva so devizi. Poto~no preku
izvozot na jagne{ko meso, godi{no na{ata dr`ava dobiva{e okolu 26 milioni
dolari.
Tokmu zaradi ovie pri~ini planovite za razvoj bi treba do se naso~uvaat vo toj
pravec, odnosno kon zgolemuvaewe na brojot na doma{nite `ivotni, bidej}i zatoa
postojat site preduslovi.
Diskutirajte vo grupi za uslovite za razvoj na sto~arskoto proizvodstvo vo
Republika Makedonija.
6
1.2. Definicija za poimot doma{no `ivotno
Pod poimot doma{no `ivotno se podrazbira `ivotni koi se svrzani za
~ovekot i negovoto stopanstvo, koi redovno se razmno`uvaat pod vlijanie na
~ovekot, od koi ~ovekot ima odredena stopanska koristi i koi vo golema mera se
pot~inati na ~ovekot.
Spored definicijata ribite i p~elite ne mo`at da se smetaat za doma{ni
`ivotni, zatoa {to dobrovolno ne se pot~inuvaat, iako ~ovekot ima stopanska
korist od niv i toj se gri`i za razmno`uvaweto, hraneweto i negata.
Dosega ~ovekot uspeal da odoma}ini okolu 30 vidovi `ivotni i toa od
cica~ite: kow, magare, govedo, bivol, ovca, koza, sviwa, ku~e, ma~ka, kunikul, zajak,
zamor~e, zebu, jak, banteg, gajal, kamila, lama, irvas; od pticite: koko{ka, pajka,
guska, misirka, paun, noj, biserka, i gulab; od insektite: p~ela i svilena buba.
Procesot na odoma}inuvawe se u{te ne e zavr{en, pa se smeta deka vo idnina
brojot na odoma}enite `ivotni }e se zgolemuva. Me|utoa, site domo{ni `ivotni, so
isklu~ok na ovcata i koko{kata ako se ostavat sami na sebe vo prirodata tie mo`at
povtorno da i se vratat na divinata odnosno da podivat. Taka na primer,
registrirani se slu~ai na podiveni goveda vo Teksas, kowi vo Azija i Ju`na
Amerika, podiveni sviwi vo Tunis i Sardinija, na Balkanot vo Slavonija itn.
Doma{nite `ivotni se najrasprostraneti vo podra~ja so umerena klima i
bujna vegetacija, a najmalku se zastapeni vo polarnite, tropskite i
visokoplaninskite podra~ja i reoni. Pokraj doma{ni `ivotni postojat i
pripitomeni `ivotni kako {to se: slonot, majmunot, me~kata, nilskiot kow i dr.
Iako ovie `ivotni se svrzani za ~ovekot i od niv toj ima odredena korist, sepak ne se
doma{ni `ivotni bidej}i ne se razmno`uvaat so u~estvo i pod vlijanie na ~ovekot i
dobrovolno ne se pot~inuvaat.
Pa ottuka pod poimot pripitomeni `ivotni se podrazbira, `ivotni koi
vremeno `iveat pokraj ~ovekot, od koi ~ovekot ima odredena korist, no tie ne
se razmno`uvat pod vlijanie na ~ovekot, a ako od niv slu~ajno se dobijat
mladen~iwa tie ne se privrzani za ~ovekote i se stremat od nego da pobegnat.
Objasni i odgovori:
1. Objasni zɨɲɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨɬɨ ɧɚ ɯɪɚɧɚ ɩɪɟɬɫɬɚɜɭɜɚ ɧɚʁɜɚɠɧɚ ɡɚɞɚɱɚ ɡɚ ɫɨɜɪɟɦɟɧɢɨɬ
ɫɜɟɬ?
2. ɋɨ ɤɨɢ ɨɫɧɨɜɧɢ ɯɪɚɧɥɢɜɢ ɩɪɨɞɭɤɬɢ ɫɬɨɱɚɪɫɤɨɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨ ɝɨ ɫɧɚɛɞɭɜɚ ɧɚɫɟɥɟɧɢɟɬɨ?
3. Nabroj ɧɟɤɨɥɤɭ ɫɭɪɨɜɢɧɢ ɲɬɨ ɝɢ ɞɚɜɚ ɫɬɨɱɚɪɫɤɨɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨ ɡɚ ɥɟɫɧɚɬɚ ɢɧɞɭɫɬɪɢʁɚ!
4. Objasni zɚ ɤɨɢ ɰɟɥɢ ɫɟ ɤɨɪɢɫɬɢ ɚɧɢɦɚɥɧɚɬɚ ɫɢɥɚ ɜɨ ɫɨɜɪɟɦɟɧɢɨɬ ɫɜɟɬ!
5. Objasni kɚɤɜɢ ɩɟɪɫɩɟɤɬɢɜɢ ɢɦɚ ɫɬɨɱɚɪɫɤɨɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨ ɜɨ Ɋ. Ɇɚɤɟɞɨɧɢʁɚ!
6. ɒɬɨ ɫɟ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚ ɩɨɞ ɩɨɢɦɨɬ ɞɨɦɚɲɧɨ ɠɢɜɨɬɧɨ?
7. Ʉɨɥɤɭ ɜɢɞɨɜɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɱɨɜɟɤɨɬ ɞɨɫɟɝɚ ɭɫɩɟɚɥ ɞɚ ɨɞɨɦɚʅɢɧɢ ɢ ɧɚɛɪɨʁ ɧɟɤɨɥɤɭ ɨɞ ɧɢɜ?
7
1.3. Postanok-evolucija na doma{nite `ivotni
Iako Zemjata e stara okolu 4,6 milijardi godini, `ivotot verojatno nastanal
pred 3,8 milijardi godini. Prvite formi na `ivot na Zemjata ne se pojavile na
kopnoto, tuku vo vodte na okeanite. Atmosferata s# u{te bila retka, bez dovolno
kislorod potreben za `ivot, a ultravioletovoto zra~ewe bilo mnogu silno, duri i
smrtonosno za `ivite su{testva. Na kopnoto nemalo `ivot do pred 450 milioni
godini. Nikoj ne znae kako zapo~nal `ivotot, no nau~nicite veruvaat deka plitkite
baseni topla voda na rabovite od okeanite mo`ele da bidat idealna sredina za
sozdavawe hemiski spoevi, {to podocna stanale grade`en materijal od koj nastanal
`ivotot. Se veruva deka tie presudni hemiski reakcii bile pottiknati od molwi ili
udarni branovi, sozdadeni kako posledica od pa|aweto na meteoritite. Najranite
formi na `ivot bile najednostavnite vidovi-bakteriite. Naukata {to go prou~uva
potekloto i istoriskiot razvoj na organizmite se vika filogenetika. Taa tvrdi deka
`ivotnite i rastenijata nastanale postepeno odnosno, po pat na evolucija od
prvonastanatite najednostavni vidovi-nekoga{nite ni`i organizmi.
Poimot evolucija vo negovoto dene{no zna~ewe prv go vovel Erns Spenser
(Ernst Spencer) vo 1852 god., a podocna i Darvin 1859 godina, vo svoeto delo „Za
postanokot na vidovite po pat na prirodna selekcija“.
Se pretpostavuva deka vo tekot na izminatiot mnogu dolg period, od tie
prvobitni ni`i organizmi postepeno nastanale mnogubrojni rastitelni i
`ivotinski vidovi, vo koi spa|aat i na{ite doma{nite `ivotni.
Spored napravenite prou~uvawa na fosilnite ostatocite, se pretpostavuva
deka prvite `ivi su{testva postoele u{te vo najstariot period (arhaikot) ili
pretkabrium. Vo naredniot paleozojski period se pojavile bezrbetnicite, ribite i
vodozemcite; vo podocne`niot mezozojski period se pojavile vle~ugite, insektite,
pticite i malite cica~i, dodeka vo mladiot tercier neozojski period se pojavile
pove}e klasi ’rbetnici sli~ni na dene{nite i najposle, vo diluvilniot kvartaren
period koj s# u{te trae, se pojavile mamutot, nosorogot, me~kata, elenot i
pra~ovekot, dodeka `ivotinskiot svet po~nal da go dobiva svojot dene{en izgled.
Vrz osnova na razni prou~uvawa se pretpostavuva deka pticite i vle~ugite se
razvile od predci sli~ni na ribite, koi s#
u{te di{ele na `abri. Vo potkrepa na ova
zboruva i faktot deka vo praistoriskiot
period postoele i takvi `ivotni formi koi
imale zdru`eni znaci od razli~ni grupi na
`ivotni, a koi podocna se razvile vo svojata
originalna forma. Takov slu~aj imame so
prapticata (Archaeopterix lithografica) (sl.1) od
mezozojskiot period, koja po golemina bila
pome|u gulabot i koko{kata. Vo odnos na
gradbata na teloto, odnosno po ~erepnata
gradba, nozete, kriljata i perjata bila sli~na
na pticite, dodeka pak po zabite vo vilicite,
karlicata i opa{kata bila sli~na so
gu{terot i nalikuvala na vle~uga.
Sl. 1. Praistoriska ptica(Archaeopterix lithografica) levo skelet, desno
rekonstrukcija 1 i 2 prsti so kanxi, 3. opa{ni pre{leni, 4. vilici so zabi.
8
Evolucija na kowot
Od site vidovi na doma{ni `ivotni najdobro e prou~ena evolucijata na kowot.
Evolucionistite smetaat deka site kopitari poteknuvaat od eden zaedni~ki
praroditel sli~en na teraclaenodomot koj `iveel vo geolo{kiot period na
paliocenot. Fosilnite ostatoci od hyracotherum se otkrieni vo Evropa i Severna
Amerika koj{to podocna e nare~en eohipus.
Eohipusot (eohipus)
se smeta za
prviot praroditel na dene{nite kowi koj
na prednite noze imal ~etiri, a na zadnite
tri prsti. Od eohipus vo geolo{kiot period
oligocen se sozdal pokrupen kow nare~en
mesohippus koj imal tri prsti na prednite
noze(sl.2). Vo geolo{kiot period miocen od
mesohippus se sozdava pokrupen kow nare~en
merychippus koj na prednite noze gazel na
sredniot prst, a drugite dva po~nuvaat da se
povlekuvaat (rudimentiraat).
Sl. 2. Skelet od prakowot mesohipus od geolo{kiot period
oligocen (Dr`aven prirodnonau~en muzej vo Karlsrue)
Vo pliocenot se pojavuva ne{to pokrupen kow nare~en pliohippus koj gazi na
sredniot prst, a ostanatite prsti celosno is~eznuvaat kako na prednite taka i na
zadnite noze vidi sl. 3.
Vo pleistocenot kako rezultat na povlekuvaweto na vodata i poka~uvaweto na
temperaturata na vozduhot se
sozdavaat bogati prostrani
pasi{ta. Kaj kowot se vr{at
novi promenii i od pliohippus
se razviva dene{niot moderen
kow equus.
Poznatiot Avstriski
specijalist za evolucija na
cica~ite Enrich Thenius tvrdi
deka evolucujata na kowot
traela pove}e od 30 milioni
godini.
Sl. 3. [ema za evolucijata na kowot
Objasni i odgovori:
1. Objasni pred kolku milijardi godini nastanal `ivotot na plnetata Zemja!
2. Objasni pred kolku millioni godini se pojavilo prvoto `ivo su{testvo na kopnoto!
3. Objasni kako nastanale `ivotnite na zemjata!
4. Vo koj istoriski period se pojavile ’rbetnicite?
5. Objasni od koja praistoriska ptica poteknuvaat koko{kite?
6. Objasni ja evolucijata na kowot!
7. Kolku vreme traela evolucijata na kowot?
9
1.4. PRIPITOMUVAWE I DOMESTIKACIJA
1.4.1. Poim, na~ini i vreme na pripitomuvaweto
Pripitomuvaweto e proces na preobrazuvawe na divite `ivotni vo doma{ni.
Poto~no toa e skrotuvawe i naviknuvawe na divite `ivotni na poslu{nost i trajno
privrzuvawe kon ~ovekot, domot i stopanstvoto.
Pome|u poimot pripitomuvawe i domestikacija postoi mala razlika,
vsu{nost, pripitomuvawe zna~i preobrazuvawe na divite `ivotni vo pitomi, a
domestikacija ili odoma}uvawe zna~i preobrazuvawe na divite `ivotni vo
doma{ni. Domestikacijata e od ogromno zna~enie za ~ovekot. Otkrivaweto na ognot,
odgleduvaweto na kulturni rastenija i domestikacijata na `ivotnite spa|aat vo
najva`nite dostignuvawa na ~ovekot i gi so~inuvaat trite va`ni stolbovi na koi se
zasnovala kulturata na ~ovekot i nejziniot razvoj.
Za toa na koj na~in se odoma}eni raznite vidovi `ivotni nema nekoi sigurni
pismeni podatoci, bidej}i toa stanalo mnogu odamna. Zatoa postojat samo
pretpostavki (hipotezi) od koi naukata izdvoila samo tri:
x Slu~ajno ili nenɚmerno pripitomuvawe (biolo{ki)
x Namerno ili soznatelno pripitomuvawe (so lov) i
x Od kult kon `ivotnite (religiozno)
Slu~ajno nenamerno pripitomuvawe-biolo{ki Se pretpostavuva deka
~ovekot najprvo gi pripitomil onie `ivotni koi `iveele vo negova blizinai vo
pogolema zaednica, a koi vo me|uvreme go izgubile nagonot za nasilstvo i prestanale
da se pla{at od ~ovekot. Toa bile `ivotni koi barale ~ove~ki dom, za{tita i
so`ivot so ~ovekot. Takov e slu~ajot so praroditelite na ku~eto kaj koi socijalniot
instinkt bil ne{to pojako izrazen otkolku kaj drugite vidovi. Praroditelot na
dene{noto ku~e najverojatno skri{um go sledelo ~ovekot koga lovel, o~ekuvaj}i go
svojot del od plenot. Na ist na~in i drugite vidovi divi `ivotni sami se
pribli`uvale okolu domot na ~ovekot bilo zaradi potreba za dru{tvo ili zaradi
hranata koja ja nao|ale okolu `iveali{tata. Me|u `ivotnite imalo i majki so porod,
koi priviknuvaj}i se okolu domot na ~ovekot, pove}e ne sakale da go napu{tat. Pa
taka toj po~nal da gi hrani, za{tituva i pripitomuva. Otkako ~ovekot uvidel deka od
nekoi `ivotni ima korist, toj po~nal svesno da gi pripitomuva i razmno`uva. Na
vakov na~in se smeta deka e pripitomeno ku~eto.
Poznato e deka ~ovekot ima vrodena osobina da im pomaga na bespomo{nite
mladi `ivotni. Vo potkrepa na ovaa hipoteza e i faktod deka i denes nekoi
primitivnite narodi koi `iveat vo nekoi kraevi na Azija i Afrika, so zadovolstvo
si igraat so mladite divi `ivotni, a `enite na nekoi plemiwa (Ainu i Sakai) gi
othranuvaat mladite prasiwa
ili me~iwa davaj}i im od
sopstvenite gradi da se
nadojuvaat zaedno so svoite
deca. Sli~ni primeri ima
duri i kaj nekoi ponapredni
narodi. Taka na primer,
poznati se slu~ai vo Sijam
kako `enita na ednata dojka
go doi deteto, a na drugata
mladen~eto od slon (ɫɥ.4).
Sl. 4. Sijamska `ena istovremeno doi dete i slon~e i `eni od plemeto Sakai dojat divi prasiwa
10
Namerno soznajno pripitomuvawe (so lov) Vo po~etokot prvobitniot ~ovek
se hranel isklu~ivo so rastitelna hrana koja ja sobiral vo slobodnata priroda. Duri
podocna, koga nau~il da izrabotuva prvobitno primitivno orudie, po~nal da se
zanimava so lov na divi `ivotni koristej}i go mesoto za ishrana, a ko`ata za
za{tita na teloto i `iveali{teto. Taka toj mnogu lesno doa|al do hrana koristej}i
gi divite `ivotni koi slobodno pasele na pasi{tata.
Podocna ~ovekot postepeno se zbli`uval so `ivotnite i po~uvstvuval potreba
da se dru`i i da si igra so niv, a najposle i da gi
pot~ini i iskoristi za svoi potrebi. Zatoa od
ulovenite i ubieni majki mladite `ivotni po~nal
da gi pripitomuva, odnosno da gi hrani i neguva vo
zatvoren prostor vo blizina na svojata pe{tera i
po potreba da gi koristi.
Vo potkrepa na ovaa hipoteza zboruvaat
pronajdnite crte`i otkrieni po sadovite i
pe{terite, crtanite reljefi i dr. koi to~no go
prika`uvaat loveweto na `ivotnite (sl. 5).
Sl. 5. Crte`i od kowi na yidovite od pe{terite
vo Egipet koi datiraat od pred 5000 godini pred n.e.
Kult kon `ivotnite Spored ovaa hipoteza se smeta deka pripitomuvaweto
nastanalo od religiozni pri~ini. Bidej}i za ova nama dovolno dokazen material,
denes taa se smeta kako somnitelna i neto~na, zatoa {to ~ovekot mo`el da sozdava
kult kon pripitomenite `ivotni, a ne i kon divite.
1.4.2. Vreme i mesto na pripitomuvaweto (odoma}uvaweto)
Se pretpostavuva deka, ~ovekot pristapil kon pripitomuvawe i domestikacija
koga dostignal povisok stepen od umstveniot razvoj, odnosno po otkrivaweto na
ognot, otkoga po~nal da raspolaga so posovr{eni orudija od mazen kamen, polirani
koski, a osobeno koga po~nal da `ivee na edno mesto i da se zanimava so zemjodelie.
Golem broj nau~nici tvrdat deka ku~eto e prvo `ivotno {to go pripitomil
~ovekot, koe se stavilo vo funkcija na ~ovekot u{te mnogu odamna. Vo prilog na ova
zboruvaat i arheolo{kite otkritija pronajdeni vo Anglija, koi poka`uvaat deka
pokraj ostatocite od ~ovekot se nao|aat i ostatoci od ku~eto i tie datiraat od pred
18.000 godini. Vo po~etokot ku~eto mu pomagalo na ~ovekot vo lovot, potoa go ~uvalo
domot i pripitomenite `ivotni, go predupreduvalo na opasnosti, a ponekoga{ mu
pomagalo da se bori so divite `ivotni.
Se smeta deka drugite vidovi `ivotni se domesticirani ne{to podocna,
odnosno 10.000-7.000 godini pred n. e., vo vremeto na preodniot period od paleolitot
vo neolitot, odnosno od staroto kamena doba kon novoto. Vo vremeto pome|u 7 000 i 3
000 godini pred n. e. ~ovekot izvr{il pripitomuvawe na govedoto, sviwata i ovcata,
a podocna i na kozata, magareto i ma~kata. Okolu 3000 godini pred n.e. e pripitomen
gulabot.
Spored najnovite istra`uvawa vrz osnova na arheolo{kata evidencija od
Kina, Azija i Evropa koko{kata e pripitomena najprvo vo Kina pred 6 000 godini
pred n. e., a mnogu podocna i vo Indija okolu 2 000 god. pred n.e. (Barbara West and BenXiong Zhou 1989 god.)
Dodeka pajkata e domesticirana pred 3 000 godini isto taka vo Kina, guskata e
vo isto vreme so pajkata e domesticirana vo Egipet, a paunot, misirkata i p~elata se
pripitomeni vo po~etokot na novata era. Ne{to podocna e pripitomen i kunikulot.
11
Mestoto na pripitomuvaweto bilo razli~no, odnosno toa se slu~ilo na
razli~ni mesta, kontinenti i kraevi na svetot vo koi tie `iveele vo diva sostojba.
Pa taka spored ispituvawata na nau~nikot Keler govedoto e pripitomeno vo
Centralna i Ju`na Azija, sviwata vo Ju`na, kowot vo Sredna, kozata i magareto
vo Zapadna, a irvasot vo Severna Azija. Osven ovie vo Azija se domesticirani u{te
i jakot, ovcata, koko{kata i gulabot.
Vo Evropa se domesticirani: dolgorogoto govedo, te{kite ladnokrvni kowi,
kusoopa{estata ovca i sviwata. Vo Amerika domesticirani se lamata i misirkata, a
vo Afrika ovcata, magareto, ma~kata, nojot i biserkata.
Objasnii i odgovori:
1. ɒɬɨ ɫɟ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚ ɩɨɞ ɩɨɢɦɨɬ ɩɪɢɩɢɬɨɦɭɜɚʃɟ?
2. Ʉɨɢ ɫɟ ɧɚʁɜɚɠɧɢɬɟ ɯɢɩɨɬɟɡi ɡɚ ɧɚɱɢɧɨɬ ɧɚ pripitomuvawe- ɨɞɨɦɚʅɭɜɚʃɟɬɨ ɧɚ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ?
3. Objasni kɚɤɨ ɧɚɫɬɚɧɚɥɨ ɫɥɭɱɚʁɧɨɬɨ ɢɥɢ ɧɟɧɚɦɟɪɧɨɬɨ ɩɪɢɩɢɬɨɦɭɜɚʃɟ!
4. Objasni kɚɤɨ ɧɚɫɬɚɧɚɥɨ ɧɚɦɟɪɧɨɬɨ ɢɥɢ ɫɜɟɫɧɨɬɨ ɩɪɢɩɢɬɨɦɭɜɚʃɟ!
5. Ʉɨɝɚ ɫɟ ɩɪɢɩɢɬɨɦɟɧɢ ɤɨɤɨɲɤɚɬɚ ɢ ɩɚʁɤɚɬɚ?
6. Ʉɨɢ ɜɢɞɨɜɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɫɟ ɩɪɢɩɢɬɨɦɟɧɢ ɜɨ ȿɜɪɨɩɚ?
1.5. PROMENI NASTANATI SO DOMESTIKACIJATA
Zaradi promenetite `ivotni uslovi (klima, podobra ishrana, nega, za{tita,
selekcija i dr.), kaj pripitomenite i domesticirani `ivotni nastanale zna~itelni
promeni vo oblikot i osobinite na ovie `ivotni.
Kaj domesticiranite `ivotni zabele`ani se tri vida na promeni, i toa:
morfolo{ki, fiziolo{ki i zoopsiholo{ki.
Morfolo{ki promeni
Ako go sporeduvame izgledot na nekoi doma{ni vidovi `ivotni so nivnite
divi praroditeli }e vidime deka me|u niv postoi pogolema ili pomala razlika. Ova
jasno se gleda ako se sporedat visokoproduktivni kulturni rasi so nivnite divi
rodona~alnici.
Ovie promeni nastanale vo eden podolg period na godini, kako rezultat na
biolo{kite osobini {to gi poseduvaat `ivotnite i
vlo`eniot trud na ~ovekot.
Osobeno golemi promeni nastanale vo goleminata
i te`inata. Isto taka pod vlijanie na ~ove~kiot trud i
sposobnosta na `ivotnite da variraat, odnosno da
otstapuvaat od rasniot tip, vo ramkite na eden vid
sozdadeni se brojni rasi, koi me|usebno pomalku ili
pove}e se razlikuvaat kako vo pogled na goleminata taka
i vo pogled na drugite osobini.
Sl. 6. Kow od rasata per{eron
Taka na primer, nekoi grla od te{kite rasi kowi (per{eron, brabandski)
dostignale visina na grebenot od 172 do 210 cm i te`ina od 1000 do 1370 kg, koi
mo`at da vle~at teret nad 5 tona, za razlika od divite kowi koi se visoki od 130 do
140 cm i so mnogu pomala `iva masa (sl.6). Nekoi individui od hol{taj friziskata i
simentalskata rasa goveda dostignuvaat `iva masa do 1 500 kg.
Plemenitite rasi sviwi, kako {to e golemiot jork{ir mo`e da dostigne `iva masa
od 570 kg {to ne e slu~aj so dovite sviwi koi mo`at da dostignat `iva masa do 280 kg.
12
Tuluskata i emdenskata guska se mnogu pote{ki od divata guska, belgiskiot
orija{ kunikul e mnogu pote`ok od diviot kunikul. Rasata ku~e bernardinec e
pote`ok od volkot, dodeka pekinezerot i jazovi~arot se mnogu pomali itn.
Kaj nekoi doma{ni `ivotni nastanale promeni vo oblikot na glavata,
rogovite, u{ite, kikire{kata, vo razvitokot na
muskulite, ko`ata, vlaknata i volnata, dol`inata
na nozete i opa{kata, vo pigmentacijata na ko`ata
i vlaknoto itn. Promenite na glavata naj~esto se
izrazeni kaj nekoi rasi sviwi i ku~iwa, a
donekade i kaj govedata.Taka na primer, kaj pove}e
doma{ni rasi sviwi profilnata linija na
~erepot e vdlabnata vo nosniot i ~elniot del, {to
ne e slu~aj kaj divite sviwi.
Sl.7. Sreden jork{ir
Osobeno vdlabnata profilna linija imaat maliot i sredniot jork{ir, pri {to
agolot pome|u nosot i ~eloto iznesuva okolu 900 (sl.7). Pokraj toa ovie rasi imaat i
skrateni vili~ni koski osobeno gornata i po{iroko ~elo. Ist slu~aj imame i kaj
ku~eto buldog, germanski bokser i dr. Vakvata pojava: ~erep so vdlabnata profilna
linija, skraten licev del i {iroko ~elo se vika brahicefalnost.
Kaj nekoi `ivotni domestikacijata predizvikala i pojava na kusono`nost
ili mikromelija. Vakov slu~aj
sre}avame kaj ku~eto jazovi~ar,
dekster govedoto i ankonskata
ovca (sl.8). Kaj nekoi rasi na
koko{ki (dorking i faverol)
do{lo
do
pojava
na
polidaktilija, odnosno imaat
eden prst pove}e.
Sl. 8. Dekster govedo i ankonska ovca
Kaj doma{nite `ivotni postoi pogolema varijabilnost
vo pogled na rogovite otkolku kaj divite. Taka na primer,
stepskoto govedo ima debeli i dolgi rogovi i do 1 m, a
doma{noto bu{a ima kusi i tenki rogovi. Me|utoa, postojat
goveda i bez rogovi nare~eni {uti ili akeratos
(aberdinangus). Kaj ovcite i kozite se pojavuvaat rasi i soevi
so i bez rogovi, kako i pojava na 2-5 sporedni rogovi. Vakvata
pojava na zgolemen broj rogovi e poznata kako polikarpija
(sl.9) .
Sl.9. Ovca so 4 rogovi
Kaj divite `ivotni u{ite se kusi i ispraveni, dodeka kaj doma{nite obi~no
se pogolemi i naj~esto soboreni. Vo pogled na dol`inata na u{ite osobeno se
istaknuva angliskiot dolgou{est kunikul, potoa francuskiot i germanskiot
ovenolik kunikul, ~ii u{i mo`at da dostignat dol`ina i do 25 cm.
Golema varijabilnost postoi i vo formata na kikiri{kata kaj koko{kite.
Opa{kata kaj doma{nite `ivotni stanala podolga otkolku kaj divite so
isklu~ok kaj nekoi rasi ku~iwa i ma~ki kaj koi do{lo do deformacija na opa{nite
pre{leni, a so toa i do skratuvawe na opa{kata.
Kaj nekoi `ivotni opa{kata se izdol`ila, na primer kaj koko{kite od rasata
feniks, a osobeno kaj petelot mo`e da dostigne dol`ina i do 3 m, dodeka kaj nekoi
rasi koko{ki e sosema kratka (rasata brama) (sl.10). Postoi razlika i vo pogled na
muskulaturata. Taka na primer, kaj divite `ivotni podobro e razvien predniot del
13
od teloto, a zadniot poslabo razvien, dodeka kaj doma{nite `ivotni, osobeno gojnite
e obratno.
Kaj nekoi doma{ni `ivotni do{lo do
degeneracija na muskulozno tkivo na nekoi delovi od
teloto, vo koi se natrupala mast. Takov e slu~ajot so
masnoopa{nite i masnotrti~nite rasi ovci i
grbavoto govedo zebu (sl.11).
Sl. 10. Feniks koko{ka so petel (levo) i desno brama
Golemi promeni nastanale i na ko`ata, bidej}i ko`ata kaj
doma{nite `ivotni stanala podolga otkolku kaj divite.
Kaj nekoi rasi ovci, sviwi, ku~iwa, kunikuli i goveda
ko`ata na oddelni delovi od teloto pove}e ili pomalku e
nabrana. Ova osobeno e izrazeno kaj ovcite od rasata
elektoral, negreti i amerikanski merino kade ko`ata
pove}e ili pomalku e nabrana po celoto telo.
Sl. 11. Masnoopa{ɢ ovcɢ
Golema razlika postoi i vo vlaknta kaj `ivotnite. Takov slu~aj imame kaj
ovcata, kozata, kunikulite i ku~eto. Taka na primer, divite ovci se obrasnati so kusi
vlakna, a doma{nite so isklu~ok na na afrikanskite se obrasnati so volna, koja e so
razli~na dol`ina i kvalitet.
Vo pogled na dol`inata i kadravosta na vlaknoto postoi razlika. Kaj
doma{nite `ivotni: merino rasi ovci, lester, linkoln, angorskiot zajak, angorskata
koza, ka{mirskata koza, karakul ovcata i dr., vlaknoto e kadravo i dolgo, a kaj drugi
toa e pokuso i pravo.
Zna~ajni promeni nastanale i vo pigmentacijata na
vlaknoto i na ko`ata. Dodeka divite `ivotni se prete`no ednobojni, kaj doma{nite
vo pogled na bojata postoi golema varijabilnost.
Taka divite `ivotni imaat takanare~ena diva boja ili zonalnost, koja nastanala od
naizmeni~no nani`ani svetli i temni krugovi po dol`inata na
vlaknoto vo vid na prsteni. Vakvo zonalno bojadisuvawe se
sretnuva kaj zajakot, srnata i elenot. Toa im pomaga polesno da se
spasat od svoite neprijateli.
Kaj doma{nite `ivotni kako rezultat na domestikacijata
se pojavila razli~na boja na ko`ata i vlaknoto i toa:
Melanizam- ednobojna crna ko`a i vlakno;
Eritrizam- crvenkasto- sivo vlakno i pigmentirana ko`a;
Sl. 12. Angorska ma~ka
Flavizam- ednobojno `olto do sino vlakno i pigmentirana ko`a;
Leucizam - belo ili sivo vlakno i pigmentirana ko`a;
Albinizam - belo vlakno i ko`a-bez pigment vo vlaknoto i
ko`ata (angorski kunikuli i angorska ma~ka) sl.12;
Celosen albinizam-vlaknoto, ko`ata i o~ite se bez pigmenti.
Fiziolo{ki promeni Pokraj navedenite morfolo{ki promeni
domestikacijata predizvikala fiziolo{ki promeni i toa prete`no pozitivni.
Zna~itelno se zgolemila produktivnnata sposobnost i toa kako po koli~ina taka i
po kvalitet i toa vo delot na mle~nosta, gojnosta, volnodajnosta i neslivosta.
Mle~nosta kaj doma{nite `ivotni pove}epati e zgolemena kako rezultat na
zgolemenata funkcija na mle~nata `lezda. Vsu{nost divite `ivotni davaat mleko kolku da
gi odgledaat svoite mladen~iwa, a doma{nite (goveda) davaat 5 000-10 000 l pa duri ima rasi
14
(hol{tajfriziska) koja dosega go dr`i svetskiot rekord po proizvodstvo na mleko. Poto~no
vo 1993 godina edna krava vo Kanada za 305 dena dala 26
700 l mleko so 3,10% na mle~na mast (sl.13.).
Isto taka prodol`ena e laktacijata od 150 do 180
na 300-320 dena i pove}e, a kaj neoplodenite
molzni kravi prodol`uva bez prekin.
Domestikacijata predizvikala i poizrazen polov
nagon kaj doma{nite `ivotni. @enskite `ivotni
dobivaat polov nagon preku celata godina, a pak
ma{kiot polov nagon se pojavuva vo sekoe vreme
na godinata.
Sl. 13. Krava od rasata hol{tajnfriziska
Islu~ok pravi ma~kata koja ja so~uvala sezonskata polovata razgonetost vo
fevruari i mart mesec. Doma{nite `ivotni imaat pobrz telesen razvoj, polovo
porano sozrevaat i hranata podobro ja iskoristuvaat.
Plodnosta e zgolemena, osobeno kaj nekoi vidovi, kako na primer kaj sviwite,
`ivinata i nekoi rasi ovci i kozi. Divite sviwi se prasat edna{ vo godinata i
davaat 3-5 prasiwa, doma{nite mesnati rasi se prasat 2,5 pati vo godinata ili 5 pati
vo dve godini i davaat nad 20 prasiwa godi{no. Sovremenite rasi koko{ki ili
hibridite za jajca godi{no davaat po 300-350 jajca. Divata ovca dava edno jagne, a
dodeka doma{nite se bliznat 3-5 jagniwa ( romanovska, isto~nofriziska i dr).
Promeni nastanale i vo najva`nite vnatre{ni organi: srce, beli drobovi, crn
drob, organite za varewe na hranata i mozokot. Zgolemena e funkcijata na belite
drobovi i srceto osobeno kaj natprevaruva~kite kowi.
Psihi~ki promeni Domestikacijata predizvikala golemi promeni i vo
psihi~kite osobini kaj `ivotnite. Doma{nite `ivotni stanale privrzani za
~ovekot, domot i negovoto stopanstvoto. Kaj nekoi `ivotni se zgolemila
intelegencijata, a kaj nekoi se namalila. Taka na primer, kaj nekoi vidovi, osobeno
kaj nekoi rasi na ku~iwa (policiski, vojni~ki i love~ki ku~iwa), gulabot
pismonosa~ i kaj nekoi rasi na kowi se zgolemila intelegencijata. Dodeka kaj nekoi
vidovi se namalila intelegencijata, pa duri i umstveno degradirale, odnosno
oglupavele.
Od site `ivotni najmnogu umstveno degradirale ovcata i koko{kata i zatoa
ovie `ivotni ne mo`at da podivat i sami da opstanat vo prirodata. Domestikacijata
doprinela da se izgubi stravot i diviot tabiet, odnosno doma{nite `ivotnite
stanale pomirni i pospokojni.
Objasni i odgovori:
1. Ʉɚɤɨ ɪɟɡɭɥɬɚɬ ɧɚ ɤɨɢ ɮɚɤɬɨɪɢ ɫɟ ɩɨʁɚɜɢɥɟ ɩɪɨɦɟɧɢɬɟ ɤɚʁ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ?
2. Objasni kɚɤɜɢ ɜɢɞɨɜɢ ɩɪɨɦɟɧɢ ɧɚɫɬɚɧɚɥɟ ɤɚʁ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ!
3. ɇɚɛɪɨʁ ɧɟɤɨɥɤɭ ɦɨɪɮɨɥɨɲɤɢ ɩɪɨɦɟɧɢ !
4. ɒɬɨ ɫɟ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚ ɩɨɞ ɩɨɢɦɨɬ ɛɪɚɯɢɰɟɮɚɥɧɨɫɬ ɢ ɜɨ ɤɨɢ ɩɪɨɦɟɧɢ ɫɩɚɼɚ?
5. ɒɬɨ ɟ ɬɨɚ ɩɨɥɢɤɚɪɩɢʁɚ ɢ ɤɚʁ ɤɨɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɫɟ ɩɨʁɚɜɭɜɚ?
6. ɒɬɨ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚ{ ɩɨɞ ɦɢɤɪɨɦɟɥɢʁɚ ɢ ɤɚʁ ɤɨɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɫɟ ɫɪɟɬɧɭɜɚ?
7. ɒɬɨ ɫɟ ɬɨɚ ɚɤɟɪɚɬɢ?
8. Ʉɚɤɜɚ ɦɨɪɮɨɥɨɲɤɚ ɩɪɨɦɟɧɚ ɟ ɦɟɥɚɧɢɡɚɦɨɬ?
9. ɇɚɛɪɨʁ ɧɟɤɨɥɤɭ ɮɢɡɢɨɥɨɲɤɢ ɩɪɨɦɟɧɢ ɤɚʁ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ!
15
1.6. POTEKLO NA [email protected] VIDOVI DOMA[NI
@IVOTNI
Site vidovi doma{ni `ivotni poteknuvaat od divite praroditeli. Pogolem
broj od tie praroditeli i denes `iveat slobodno vo prirodata. Taka na primer, denes
seu{te `iveat slobodno vo prirodata diviot kow, magareto, bivolot, kozata, ovcata,
sviwata, zajakot, guskata, pajkata, volkot kako praroditel na ku~eto itn. Me|utoa, na
nekoi vidovi doma{ni `ivotni, nivnite praroditeli odamna izumrele i denes ne se
sretnuvaat slobodno vo prirodata, kako {to se praroditelite n govedata i te{kite
rasi kowi.
1.6.1. Poteklo na kowot (Equus Caballus)
Kowot pripa|a vo familijata Equidae koja se deli na pove}e vidovi:
1. Equus caballus – vistinski kowi;
2. Equus asinus-magariwa;
3. Equus hippotigrus-zebra, tigrest kow i
4. Equus hemionus-polumagariwa.
Naukata seu{te celosno ne go razjasnila potekloto na kowot, zatoa postojat tri
hipotezi ili teorii i toa: monofiletska, difiletska i polifiletska.
Spored monofiletskata teorija se smeta deka doma{niot kow poteknuva od eden
praroditel, a toa e mongolskiot div stepski kow ili pr`evalski kow (equus ferus
pallas przewalski). Imeto pr`evalski go dobil po ruskiot nau~nik Nikolaj
Pr`evalski koj prv go otkril mongolskiot div stepski kow.
Pretstavnicite na difiletskata teoraja pokraj mongolskiot kow za
rodona~alnik go smetaat i tarpanot.
Spored polifiletskata teorija se smeta deka doma{niot kow poteknuva od
pove}e razli~ni praroditeli.
Kako verodostojna teorija, denes se smeta deka isto~nite toplokrvni kowi
poteknuvaat od dva praroditeli: mongolskiot div stepski kow (equus ferus pallas
przewalski) i od tarpanot ( equus gmelini antonius – tarpan ), a zapadnite ladnokrvni
kowi poteknuvaat od grupata diluvijalni kowi od koi najva`ni se: Equus germanicus
nixringi, E. abeli, E. woldrichi i dr. koi odamna izumrele.
Mongolski div stepski kow (Equus ferus pallas przewalski)
Toj e `iv praroditel, koj spa|a vo malata grupa na vidovi koi uspeale da go
pre`iveat ledeniot period. Se sretnuva vo
Centralna Azija vo Pokrainata Xungurija.
Me|utoa, najmnogu e zastapen i seu{te `ivee kako
div kow vo predelite severno od pustinata Gobi. Go
ima i vo zoolo{kite gradini. Prose~nata visina na
grebenot iznesuva od 127 do 140 cm. Ima gruba, dolga,
golema i neharmoni~na glava, so ovne{ka profilna
linija so mali o~i i kusi, no mo{ne debeli u{i.
Teloto mu e kuso, no nabieno so visoko postavena
opa{ka, dodeka gradite mu se {iroki i spu{teni
(sl.14).
Sl. 14. Mongolski (pr`evalski) div stepski kow
16
Nozete mu se kusi, izgradeni od mo{ne cvrsti koski. Bojata na vlaknoto e `oltosivo do crvenkasto-`olto, so temna ispravena griva i temni noze i opa{ka. Po
dol`inata na ,rbetot se protega temna jagulesta linija, a isto taka i na prednite
noze se sretnuvaat temni linii. So negovo pripitomuvawe direkno e nastanat
mongolskiot poni kow, koj najmnogu se odgleduva vo Rusija i Kina.
Tarpan (Equus gmeLini Antonius – Tarpan)
Tarpanot e div kow koj so vekovi egzistiral vo Polska. Postojat nau~ni
dokazi deka tarpanot odigral mnogu zna~ajna uloga vo formiraweto na pogolem broj
rasi vo Evropa i Azija.
Od najstari vremiwa ovoj kow se lovel i pripitomuval, za potoa da se koristi
vo site vidovi na rabota vo doma}instvoto. Mesoto od tarpanot se koristelo za
ishrana, pa zaradi nekontroliraniot lov, kon krajot na 18 vek brojot na edinkite od
diviot tarpan, naglo se namalil, a postoela opasnost i od celosno istrebuvawe.
Poslednoto izvestuvawe za ubivawe i is~eznuvawe na tarpanot poteknuva od 1879 god.
Me|utoa, od toga{ pa do krajot na 19 vek mala grupa od tarpanskiot kow uspeala da
pre`ivee skitaj}i po najnepristapnite predeli na Polska, borej}i se so uspeh so
najsurovite uslovi na `ivot.
Poɞɨɰɧɚ se organizirani rezervati vo koi se sozdadeni uslovi za `ivot na
tarpanot, pri {to mnogu brzo potoa e zgolemen brojot na diviot tarpan.
Denes vo Polska postojat dr`avni rezervati (nacionalni parkovi) vo koi pod
kontrola na stru~waci, tarpanot gi ima site potrebni uslovi za `ivot vo prirodata.
Mal broj tarpani se nao|aat kaj privatni odgleduva~i, ɧɟɝɨɜɢ qubiteli, koi so uspeh
go odgleduvaat ovoj neobi~en i nesekojdneven kow.
Eksterierni karakteristiki Ima golema glava so grub izgled, so prava
profilna linija. Vratot e kus i mo{ne muskulozen. Grbot ɦɭ e dolg. Zadniot del e
slabo razvien.
Visinata na grebenot ɦɭ e okolu
130 cm. Nozete ɦɭ se kusi, jaki i
otporni so mnogu cvrsti kopita.
Ima bujna i mo{ne vlaknesta
griva i opa{ka. Bojata na teloto
ɦɭ e siva so temna boja na
grivata, nozete i opa{kata, kako
i temna jagulesta linija po
dol`inata na ,rbetnikot (sl.15).
Se
smeta
deka
od
nego
poteknuvaat
balkanskiot,
persiskiot,
arapskiot
i
galiciskiot kow.
Sl. 15. Div kow tarpan
17
1.6.2. Poteklo na magareto (Equus ɚsinus)
Magareto spa|a vo istiot rod equus kako i kowot. Magareto poteknuva od
maloto nubisko magare (ɟquus asinus africanus) i od pogolemoto somalisko magare
(ɟquus asinus somalicus). I dvete divi magariwa na nozete imaat crni popre~ni prugi
sli~no kako zebrata (sl.16). Dene{nite rasi magariwa poteknuvaat od nubiskoto
divo magare. Ovie divi magariwa i denes se sretnuvaat vo Afrika, vo ɞɢɜɚɬɚ priroda.
Sl.16. Nubisko (levo) i somalisko divo magare (desno)
Objasni i odgovori:
1. Ɉɛʁɚɫɧɢ ʁɚ ɦɨɧɨɮɢɥɟɬɫɤɚɬɚ ɯɢɩɨɬɟɡɚ ɡɚ ɩɨɬɟɤɥɨɬɨ ɧɚ ɤɨʃɨɬ!
2. Ɉɛʁɚɫɧɢ ʁɚ ɞɢɮɢɥɟɬɫɤɚɬɚ ɯɢɩɨɬɟɡɚ ɡɚ ɩɨɬɟɤɥɨɬɨ ɧɚ ɤɨʃɨɬ!
3. Ɉɩɢɲɢ ɝɢ ɟɤɫɬɟɪɢɟɪɧɢɬɟ ɤɚɪɚɤɬɟɪɢɫɬɢɤɢ ɧɚ ɦɨɧɝɨɥɫɤɢɨɬ ɞɢɜ ɫɬɟɩɫɤɢ ɤɨʃ!
4. Ɉɩɢɲɢ ɝɨ ɟɤɫɬɟɪɢɟɪɨɬ ɧɚ ɬɚɪɩɚɧɨɬ!
5. Ʉɨɢ ɪɚɫɢ ɧɚ ɤɨʃɢ ɧɚɫɬɚɧɚɥɟ ɨɞ ɬɚɪɩɚɧɨɬ?
6. Ɉɞ ɤɨɢ ɞɢɜɢ ɦɚɝɚɪɢʃɚ ɩɨɬɟɤɧɭɜɚ ɞɨɦɚɲɧɨɬɨ ɦɚɝɚɪɟ?
1.6.3. POTEKLO NA GOVEDATA ( BOS TAURUS)
ɇau~nikot Ritimer ɝɢ ɩɨɞɢɥɢɥ govedata (bovinae) spored gradbata na ~erepot ɧɚ
~etiri grupi:
1. Goveda ili taurina
2. Bivoli ili bubaline
3. Bizoni ili Bizontina
4. Bizonski goveda ili Bibovinae
18
1.6.3.1. Poteklo na vistinskite goveda (Taurina)
Za potekloto na govedata mislewata vo nau~nite krugovi se podeleni. Edna
grupa avtori smetaat deka govedoto poteknuva od eden praroditel, a drugi avtori
smetaat deka govedoto poteknuva od dva praroditeli. Zatoa postojat dve nau~ni
hipotezi : monofiletska i difiletska.
Spored monofiletskata hipoteza se smeta deka govedoto poteknuva od eden
praroditel koj odamna izumrel, a toa e evropskoto divo govedo-tur (Bos taurus
primigenus bojanus). Dodeka spored difiletskata hipoteza se smeta deka govedata
vodat poteklo od dva praroditeli, edniot e turot, od koj nastanale dolgorogite
(primigenite) goveda, a drugiot praroditel e kusorogoto govedo (Bos taurus
brachucerus), od koj nastanale dene{nite rasi goveda so kusi rogovi.
Spored najnovite ispituvawa se smeta deka site goveda, pa i zebu poteknuvaat
od primigenoto govedo-tur kako edinstven izvoren oblik na site doma{ni goveda, a
samo nivnite srodnici (bivol, bizon, banteg, gajal, gaur i jak) poteknuvaat od drugi
praroditeli.
Tur (Bos primigenius Bojanus)
Turot bil divo govedo koe `iveelo vo Evropa, Severna Afrika i Mala Azija.
Vo minatoto bil omilen dive~
za lov. Se smeta deka posledniot
primerok bil ubien vo 1627
godina, vo Mazovje~kite {umi
vo Polska. Spored nekoi avtori
taa
godina
bila
ubiena
poslednata krava od divoto
govedo-tur.
Turot bil krupno i silno
`ivotno, skeletot mu bil ist
kako i na doma{noto govedo.
Predniot del od teloto bil
podobro razvien od zadniot.
Sl.17. Evropsko divo govedo - Tur
Visinata na grebenot mu bila okolu 180 cm, so `iva masa od 500 do 700 kg. Imal
golema i dolga glava na koja se nao|ale dolgi i sna`ni rogovi, usmereni nastrana,
pravo napred i nagore zavitkani vrvovi. Bojata na
vlaknoto mu bila temno-kostenliva do crna (sl.17).
Od turot se so~uvani dva kostura, eden od bik i eden
od krava. Od nego poteknuvaat golem broj rasi
goveda me|u koi i podolskoto ili sivoto stepsko
govedo (sl.18). Pokraj evropskiot tur, postoel i
eden negov varietet (Bos primigenus var. Hahni) koj
`iveel vo Afrika, a koj se razlikuval od
evropskiot edinstveno po toa {to prednata strana
na ma|utemenata koska, koja dopirala do ~elnite
koski imala triaglesta forma.
Sl. 18.Sivo stepsko govedo
Sli~no na nego bilo i skitni~koto govedo (Bos nomadicus), za koe se smeta
deka od nego nastanalo grbavoto afrikansko govedo zebu.
19
Kusorogoto govedo ( Bos brachyceros Adametz)
Od ovaa govedo se pronajdeni samo ~erepi, se pretpostavuva deka bilo mnogu
pomalo od turot. Od nego poteknuvaat golem broj rasi goveda me|u koi i balkanskata
bu{a.
1.6.3.2. Srodnici na govedata
BIVOLI (BUBALINA)
Postojat pove}e bivoli koi denes `iveat slobodno vo prirodata, a poznati se
slednite: gemski, mindoro, afrikanski crn i crven kaferski i idiski bivol arni.
Doma{niot bivol (Bubalus domestikus)
poteknuva od indiskiot bivol arni.
Spored gradbata na ~erepot toj se nao}a na
najnizok stepen na razvitok od site vidovi od rodot
bos. Bojata na vlaknoto e crna do kostenliva, so
visina na grebenot od 129 do 131 cm, a dol`inata na
trupot 141 cm (sl.19). Denes vo svetot se sozdadeni
novi rasi bivoli so visoka mle~nost od 2 500 do 5
000 l mleko, so 7% na mle~na mast, kako i rasi za
meso.
Sl. 19. Doma{en bivol
BIZONI (BIZONTINA)
Bizonot e najgolemiot div pre`ivar, so silno razvien preden del, pokrien so
dolgi vlakna koi na vratot obrazuvaat griva, a pod
dolnata vilica brada. Postojat dva vida na bizoni,
evropski i amerikanski.
Evropskiot bizon (Bison Europeus) `iveel vo
Evropa i e ponizok od amerikanskiot, so prose~na
visinata na grebenot od 1,5 do 1,8 m, so dol`ina od 3
m, a so `iva masa od 500 do 700 kg) sl.20. @ivee
relativno dolgo od 30 do 50 god. Se smeta deka pove}e
go nema vo Evropa kako divo `ivotno, no mo`e da se
sretne vo zoolo{kite gradini.
Sl.20.Evropski bizon
Amerikanski bizon (Bison Americanus)
Za razlika od evropskiot povisok e i e
so visina na grebenot do 1,9 m, so dol`ina od
2,7 do 3 m, dodeka `ivata masa se dvi`i od 800
do 1000 kg. Denes brojot na amerikanskiot
bizon e namalen (sl.21). So krstosuvawe
pome|u evropskata kravi i bizoni, dobieni se
bastardi ~ie ma{ko potomstvo e neplodno, a
`enskoto plodno. Takvite bastardi se
poznati pod imeto katalo.
Sl.21. Amerikanski bizon
20
BIZONSKI GOVEDA (BIBOVINA)
Se vikaat bizonski goveda bidej}i vo pogled na
gradbata na ~erepot stojat pome|u vistinskite goveda i
bizonite. Vo ovaa grupa se vbrojuvaat: bantegot, gaurot
i gajalot.
Banteg (Bibos sondaicus) `ivee vo Indija i na
ostrovot Java. Se smeta deka e domesticiran-opitomen,
poznat kako bali govedo, koe se odgleduva na ostrovite:
Bali, Java, Borneo, Celebes, Timor i dr. Bojata na
vlaknoto mu e temnosivo- kostenliva, a nozete do
karpalnite i skokalnite zglobovi se beli (sl.22).
Paren so doma{noto govedo dava plodno samo `ensko
potomstvo.
Sl.22. Banteg (bibos sondaicus)
Gaur (Bibos gaurus) se sretnuva samo kako divo govedo vo Indija. Bojata na
vlaknoto mu e crno-kostenliva, a nozete valkano beli. Koga se sparuva so doma{noto
govedo ne dava plodno potomstvo (sl.23).
Gajal ( Bibos frontalis) `ivee kako domesticirano govedo vo Zapadna Indija i na
Himalaite. Bojata na vlaknoto mu e temno-kostenliva, a nozete pod karpalnite i
skokalnite zglobovi mu se beli (sl.23.). Paren so doma{noto govedo dava plodno
`ensko potomstvo.
Sl.23. Gaur levo i gajal desno
ȳɚɤ (bos gruniens ɢɥɢ bos poephagus) Diviot jak `ivee na Tibet na visokite
aziski planini, potoa vo Mongolija, Kina, Indija i Avganistan. Visok e okolu 1,5 m,
so dol`ina na trupot od 2 m. Ima izrazito
dolgi rogovi do 1 m, so `iva masa od 330 kaj
kravite do 700 kg, kaj bikovite. Dobro go
podnesuva razredeniot vozduh na visokite
planini. Na stomakot i nozete obrasten e so
dolgi vlakna koi go za{tituvaat od studot
koga le`i na snegot i mrazot. Bojata na
vlaknoto mu e crno-kafeava, siva ili bela
(sl.24). Paren so doma{noto govedo dava
plodno `ensko potomstvo. Pitomiot jak se
odgleduva za proizvodstvo na meso, mleko i
za tovarawe.
Sl. 24. Tibetski crn div jak ( bos gruniens)
21
Grbavo govedo Zebu ( Bos zebu)
Zastapeno e vo Azija i Afrika. Karakteristi~no za zebu e toa {to vo predelot na
grbot ima grba ispolneta so masno tkivo (25 kg), (sl.25), koja slu`i kako rezerva na hrana.
Paren so doma{noto govedo dava
neograni~eno plodno potomstvo.
Denes postojat dva vida na
zebu: indiski zebu (bos indicus) i
afrikanski zebu (bos afrikanus)
koi se koristat za krstosuvawe so
doma{noto govedo pri {to se
dobieni novi rasi goveda kako
{to
se:
santa
gertrudis,
bifmaster, brangus, braford i dr.
Ovie rasi se mo{ne otporni na
insekti (krle`i, muvata cece),
razni zaboluvawa i izdr`livi na
tropski uslovi.
Sl. 25. Indisko grbavo govedo Zebu (nelore)
Objasnii i odgovori:
1. Ɉɛʁɚɫɧɢ ɤɚɤɨ ɫɟ ɝɪɭɩɢɪɚɧɢ ɝɨɜɟɞɚɬa ɫɩɨɪɟɞ ɝɪɚɞɛɚɬɚ ɧɚ ɱɟɪɟɩɨɬ!
2. Ʉɨɥɤɭ ɯɢɩɨɬɟɡɢ ɩɨɫɬɨʁɚɬ ɡɚ ɩɨɬɟɤɥɨɬɨ ɧɚ ɝɨɜɟɞɚɬa ɢ ɤɨɢ ɫɟ ɬɢɟ?
3. Ɉɩɢɲɢ ɝɨ ɟɤɫɬɟɪɢɟɪɨɬ ɧɚ ɬɭɪɨɬ!
4. ɉɨ ɲɬɨ ɫɟ ɪɚɡɥɢɤɭɜɚ ɩɪɢɦɢɝɟɧɨɬɨ ɝɨɜɟɞɨ ɤɨɟ ɠɢɜɟɟɥɨ ɜɨ Ⱥɮɪɢɤɚ ɨɞ ɟɜɪɨɩɫɤɨɬɨ?
5. Ʉɨɢ ɪɚɫɢ ɜɨɞɚɬ ɩɨɬɟɤɥɨ ɨɞ ɤɭɫɨɪɨɝɨɬɨ ɝɨɜɟɞɨ (bos brachyceros )?
6. ɇɚɛɪɨʁ ɝɢ ɫɪɨɞɧɢɰɢɬɟ ɧɚ ɝɨɜɟɞɚɬɚ!
7. Ʉɨʁ ɫɪɨɞɧɢɤ ɧɚ ɝɨɜɟɞɨɬɨ ɩɚɪɟɧ ɫɨ ɞɨɦɚɲɧɨɬɨ ɝɨɜɟɞɨ ɧɟ ɞɚɜɚ ɩɥɨɞɧɨ ɩɨɬɨɦɫɬɜɨ?
8. Ɉɩɢɲɢ ɝɢ ɩɨɜɚɠɧɢɬɟ ɤɚɪɚɤɬɟɪɢɫɬɢɤɢ ɧɚ ʁɚɤɨɬ!
9. ɒɬɨ ɫɟ ɞɨɛɢɜɚ ɨɞ ɩɢɬɨɦɢɨɬ ʁɚɤ?
10. ɇɚɜɟɞɢ ɝɢ ɩɨɜɚɠɧɢɬɟ ɤɚɪɚɤɬɟɪɢɫɬɢɤɢ ɧɚ ɝɪɛɚɜɨɬɨ ɝɨɜɟɞɨ ɡɟɛɭ?
11. Ʉɨɥɤɭ ɜɢɞɨɜɢ ɧɚ ɡɟɛɭ ɩɨɫɬɨʁɚɬ ɢ ɤɨɢ ɫɟ ɬɢɟ?
1.6.4. Poteklo i domestikacija na ovcite (Ovis aries)
Spored najnovite istra`uvawa se smeta deka ovcata poteknuva od centralniot
del na Azija vo koj se nao|aat visoki planinski masivi. Se smeta deka migracijata na
ovcata odela preku beringoviot premin za Evropa i Amerika. Filogenetskiot razvoj
na ovcata ne mo`e da se pretstavi zatoa {to na naukata ne $ e poznata evulucijata na
ovcata. Spored skromnite pronajdeni fosilni ostatoci, se veruva deka
prethodnicite na ovcata silno se razvile vo oligocenot, geolo{ki period na okolu
35 milioni godini pred n.e. Hronolo{ki gledano se smeta deka ovcata se razvila
podocna od govedata.
22
1.6.4.1. Rodona~alnici na ovcite
Site doma{ni ovci poteknuvaat od tri divi rodona~alnici i toa od:
muflonot, arkarot i argali.
Postojat dva vida mufloni: evropski(ovis musimon) i aziski (ovis orientalis)
1. Evropskiot muflon (ovis musimon) e edinstven pretstavnik na divite ovci
koj `ivee vo Evropa. Se sretnuva vo pomal broj na ostrovite Sardinija i Korzika,
kade {to `ivee na visokite planini. Muflonot e mo{ne sitno `ivotno so prose~na
visina na grebenot okolu 70 cm. So masa od 40 do 50 kg i so kusa opa{ka. Ima sna`ni i
sredno dolgi rogovi, vo vid na srp, so dol`ina od 80 cm. Bojata na vlaknoto kaj
muflonot e crvenikavo-kafeava, na grebenot temna, dodeka na kolkovite, stomakot i
nozete mu se pojavuvaat beli damki (sl.26).Se dvi`i vo grupi od 20 do 40 grla, so edno
ma{ko grlo kako predvodnik na
stadoto. Se smeta deka toj e
rodona~alnik na evropskite
kusoopa{ni ovci. Muflonot
paren so doma{nata ovca dava
neograni~eno plodno potomstvo.
Aziskiot muflon e sli~en na
evropskiot,
a
od
nego
poteknuvaat
kusoopa{estite
aziski ovci.
Sl. 26. Evropski muflon levo i aziski desno
2. Arkarot ili arkalot (ovis arcar ili ovis vignej) e so prose~na `iva masa do 200
kg. Ovaa diva ovca `ivee vo stada od 60-do
200 grla po stepite i planinite pome|u
Kaspiskoto i Aralskoto More, kako i vo
Iran. Ima mo{ne sna`ni, dolgi rogovi i
dolga opa{ka (sl.27). Od nego vodat
poteklo dolgoopa{nite i masnoopa{nite
ovci. Ovaa diva ovca u{te e poznata i
kako indisko- avganistanski muflon.
Sl. 27. Arkar (Ovis vignej)
3. Argali (ovis argali ili ovis ammon) e najkrupnata i
najsna`nata diva ovca, koja `ivee vo visokite planini na
Centralna Azija i vo Mongolija. Visinata na grebenot e
do 120 cm, a `ivata masa do 240 kg. Ma{kite individui
imaat mo{ne razvieni spiralni rogovi koi mo`at da
bidat te{ki i do 15 kg. Od dolnata strana na vratot kaj
ma{kite individui se nao|a specifi~na bela griva.
Dol`inata na opa{kata iznesuva okolu 10 cm. Teloto e
obrasneto so gusti kafeno- sivi vlakna (sl.28).
@ivee vo stada od 5 do 30 grla i se smeta deka od
nea poteknuvaat masnotrti~nite ovci.
ɋɥ. 28. Argali
23
1.6.5. Poteklo na kozite (Capra hircus)
Se pretpostavuva deka doma{nata koza vodi poteklo od tri izvorni oblici i
toa: bezoar koza ili (Capra aegagrus), markhur ili (Capra falconeri) i Capra priscaadametz.
Capra aegagrus `ivee na Krit i vo planinskite predeli na Mala Azija i
Kavkaz. Ima silno razvieni sabjasti rogovi i brada pod dolnata vilica(sl.29). Od nea
poteknuvaat doma{nite kozi so sabjasti rogovi.
Capra falkoneri `ivee vo Severozapadna Indija i ima izrazito spiralovidni
rogovi, kako i dobro obrasnata brada (sl.29). Se smeta deka od nea poteknuvaat
doma{nite kozi so spiralovidni rogovi.
Sl.29. Capra aegagrus (levo) i Capra falkoneri (desno)
Capra prisca e div rodona~alnik na kozite i pove}e ne se sretnuva vo pirodata
bidej}i odamna izumrel. Vrz osnova na fosilnite ostatoci {to se pronajdeni vo
Galicija i na drugi mesta, Adamec smeta deka od nea poteknuva doma{nata balkanska
koza. Me|utoa, spored nau~nikot Hereu site kozi poteknuvaat od divata bezoar koza
(Capra aegagrus).
Objasni i odgovori:
1. Nabroj gi divite rodona~alnici na ovcata!
2. Opi{i go eksterierot na evropskiot muflon!
3. Opi{i go eksterierot na arkarot?
4. Kade `ivee divata ovca argali i kolku iznesuva `ivata masa?
5. Kakvo potomstvo se dobiva so parewe na divite ovci so doma{nata ovca?
6. Nabroj gi rodona~alnicite na kozata?
7. Od koj rodona~alnik poteknuva doma{nata koza so sabjesti rogovi?
8. Od koj rodona~alnik poteknuva doma{nata balkanska koza?
24
1.6.6. Poteklo na sviwite( Sus scrofa domestica)
Doma{nite sviwi poteknuvaat od evropskata diva sviwa (sus scrofa ferus
europeus) i od aziskate diva sviwa (sus vitatus).
Evropskata diva sviwa ( sus scrofa ferus Europeus) `ivee vo {umskite predeli
na Evropa i Severna Azija vo ~opori (grupi) od 20 do 30 grla. Prose~nata visina na
grebenot e od 80 do 100 cm, so `iva masa od 150 do 300 kg. Divata sviwa ima
izdol`ena, spleskana i konusovidna glava, koja zavr{uva so rilo. Ima mali i
ispraveni u{i i dlaboko vsadeni mali o~i. Vratot e tesen, grbot ostar, gradite
tesni, a nozete cvrsti. Teloto i e pokrieno so ostri i tvrdi vlakna so kostenlivo
pepelasta do temna boja. Predniot del od teloto $ e povisok od zadniot (sl.30).
Vakvata gradba na teloto im ovozmo`uva da se provlekuvaat i niz najgolemiot ~estar.
Kaj nerezite, zabite o~waci se silno razvieni ( 20 cm) i im slu`at za samoodbrana.
Sl. 30. Evropska diva sviwa
Bremenosta na matoricite trae 17 nedeli i ra|aat od 4 do 6 prasiwa so
`oltenikavo- kostenliva boja, a od obete strani na teloto imaat po dve nadol`ni
temni prugi. Hranata obi~no ja bara no}no vreme, a preku denot miruva vo nekoja
gustina. Se hrani so korewata od zeljestite rastenija, plodovi od divo ovo{je, potoa
so site vidovi {umski semiwa, a koga nema drugi izvori se zadovoluva i so pasewe.
Taa e dolgove~na i mo`e da `ivee i do 30 godini. Parena so doma{nata sviwa dava
neograni~eno plodno potomstvo. Se smeta deka od nea poteknuvaat primitivni
evropski rasi na sviwi.
Aziskata diva sviwa (sus vitatus) denes `ivee na ostrovite na Malajskiot
arhipelag. Aziskata diva sviwa e pokusa, po{iroka i so pomala glava so vdlabnata
profilna linija. Nozete i se sredno visoki i cvrsti. Teloto i e obrasteno so gusto,
grubo i pravo vlakno so sivo-kostenliva boja so crvenkasti vrvovi. Plodnosta i e
pogolema od evropskata diva sviwa i e poranostasna. Taa e praroditel na kineskata
indijskata i sijamskata doma{na sviwa, koi podocna poslu`ile za sozdavawe na
kulturnite rasi sviwi (jork{ir, berk{ir i dr).
Objasni i odgovori:
1. Od koi divi pretstavnici poteknuvaat doma{nite sviwi?
2. Opi{i go eksterierot na divata evropska sviwa!
3. Kolku vreme trae bremenosta na matoricite kaj divata evropska sviwa?
4. So {to se hrani divata evropska sviwa i kolku godini `ivee?
5. Opi{i go eksterierot na aziskata diva sviwa i ɨɛʁɚɫɧɢ kade `ivee taa!
6. Kakvo zna~ewe ima aziskata diva sviwa za svetskoto sviwarstvo?
25
1.6.7. Poteklo na pova`nite vidovi `ivina
1.6.7.1. Poteklo na koko{kite
Site doma{ni rasi koko{ki, poteknuvaat od eden praroditel, odnosno od
divata {umska koko{ka (Gallus bankiva ili Gallus ferrugineus).
Osven ovaa diva koko{ka postojat i drugi (Gallus sonerati, Gallus stanlleyi i Gallus
varius). Me|utoa, ovie pareni so doma{nata
koko{ka ne davaat plodno potomstvo, tuku
toa se bastardi, dodeka bankivata parena so
doma{nata koko{ka dava neograni~eno
plodno potomstvo. Toa zna~i deka divata
bankiva koko{ka e edinstven rodona~alnik
na doma{nata koko{ka.
Divata koko{ka (Gallus bankiva) i denes
`ivee vo xunglite na Severoisto~na
Indija, Sumatra, Filipinite, Burma
Sijamskite Planini i dr.
Sl.31. Div petel (Gallus bankiva)
@ivee na golema nadmorska visina do 1 500 m, vo mali jata, a se hrani so treva, razni
{umski plodovi, semki, crvja, larvi i dr. Gnezdoto go pravi vo razni grmu{ki, nesi
od 15 do 25 jajca. Mo`e da `ivee do 15 godini. Koko{kite imaat sivo- kafeava do
{arena erebi~esta boja. Dodeka petlite imaat temnocrvena, zlatno`olta i crna, so
razni prelivawa. Koko{kata e so `iva masa od 0,6 do 1 kg, a petelot od 1 do 1,5 kg
(sl.31).
1.6.7.2. Poteklo na misirkite
Se pretpostavuva deka od site vidovi na `ivina, misirkata e najdocna
pripitomena. Taa e pripitomena vo po~etokot na na{ata era i toa vo Meksiko,
pred otkrivaweto na Amerika kade i denes `ivee vo prirodata vo {umski,
ramni~arski i ridski predeli.
Pred otkrivaweto na Amerika na drugite kontinenti misirkata ja nemalo
nitu kako diva nitu kako doma{na. Vo Evropa za prv pat e prenesena vo 1520 god.
i toa najprvo vo [panija, a ne{to podocna i vo drugite evropski dr`avi.
Kaj divata misirka postojat ~etiri formi koi se mnogu sli~ni
morfolo{ki i fiziolo{ki, a toa se:
1. Severno-amerikanska (Meleagris americana)
2. Tropska misirka (Meleagris osceola)
3. Meksikanska misirka (Meleagris galopavo ili mexicana)
4. Sredna misirka (Meleagris intermedia)
Pogolem broj na sovremeni rasi misirki vodat poteklo od meksikanskata diva
misirka (sl.32), dodeka doma{nata bronzena misirka poteknuva od severnoamerikanskata diva misirka.
26
Sl. 32. Diva meksikanska misirka levo i sredna diva misirka desno
1.6.7.3. Poteklo na pajkite
Doma{nite pajki poteknuvaat od divite (anas boschas),
mo~urlivite predeli na Evropa, Azija, i
severnite kraevi na Afrika i Amerika.
Pajkite najprvin bile pripitomeni vo Kina
pred 3 000 godini, a mo`no e i podocna. Kaj
nas divata pajka mo`e da se sretne vo
site krai{ta kade ima
dovolno vodni
povr{ini (ezera, mo~uri{ta, bari i dr.). Se
hrani so razni barski rastenija, insekti,
crvja, razni zrnesti plodovi i dr. Prose~no
vo tekot na godinata, odnosno vo sezonata
snesuva od 8 do 16 jajca so zeleno
maslinesta boja na lu{pata.
koi
`iveat vo
Sl.33. Diva pajka (Anas boschas)
1.6.7.4. Poteklo na guskite
Sovremenite guski se smeta deka poteknuvaat od diviot rodona~alnik (anser
cinereus). Taa e poznata kako diva siva guska koja krstosana so doma{nata dava plodno
potomstvo. Divata guska `ivee vo pove}e kraevi na Evropa,
Azija i Afrika kade se odnesuva kako ptica preselnica.
Pri preseluvaweto vo zimskiot period divata guska mo`e da
leta neprekinato 5-6 ~asa so relativno golema brzina od 70
km/h. Gnezdoto obi~no go pravi po mo~uri{nite tereni, na
skrieni mesta, vo trevata ili `bunovite.
Bojata na perjata kaj obata pola e mo{ne sli~na,
glavata, vratot i gorniot del na trupot se so kafeavo siva boja,
a vrvovite na perjata se zarabeni so bela
boja.
Sl. 34. Diva guska
Vo tekot na godinata divata guska snesuva od 5 do 10
jajca, a postarite i do 15 jajca. Taa e mo{ne dolgove~na, poedini
grla mo`at da `iveat i do 100 godini.
Biserkata (numida meleagris) poteknuva od divata biserka
koja `ivee vo Zapadna Afrika (Gvineja). Gnezdoto go pravi na
zemja vo skrieni mesta i vo sezonata snesuva 6-15 jajca. Se
spomenuva vo Stara Grcija nekolku veka pred n.e. kako sveto
`ivotno.
Sl. 35. Biserka
27
Noj (Struthio camelus) Poteknuva od Jugoisto~na Afrika, `ivee vo savanite i
pustinite.
Gulab (solumbo fornes) poteknuva od diviot evropski i persiski siv pe{terski gulab
(columba livia).
Sl. 36. Noj i div evropski pe{tersgi gulab
1.6.8. Poteklo na kunikulot, ku~eto i ma~kata
Doma{niot kunikul (Lepus caniculu) poteknuva od diviot evropski kunikul
(Oryctologus lepus caniculus), a ne od diviot zajak, kako {to mnogumina pogre{no
tvrdat.
Ku~e (canis familijaris) poteknuva od volkot (canis lupus).
Ma~kata (felis domestica) se smeta deka poteknuva od primitivnata ma~ka od
Afrika (felis ocrata) {to starite Egip}ani ja odgleduvale kako sveto `ivotno, a
podocna e prenesena vo Evropa. Spored nekoi avtori se smeta deka ma~kata poteknuva
od evropskata diva ma~ka (felis silvestris).
Sl. 37. Div evropski kunikul, volk i evropska diva ma~ka
Objasni i odgovori:
1. Od koj div rodona~alnik poteknuva doma{nata koko{ka?
2. Opi{i go eksterierot na divata koko{ka!
3. Kolku jajca nesi divata koko{ka i kade gi polaga jajcata?
4. Nabroj gi divite formi na misirki!
5. Od koja diva misirka poteknuvaat pogolemiot broj sovremeni rasi misirki?
6. Objasni kade `ivee rodona~alnikot na doma{nata pajka!
7. Od koj div rodona~alnik poteknuva doma{nata guska?
8. Od koj div rodona~alnik poteknuva doma{nata biserka?
9. Objasni go potekloto na nojot?
10. Od koj div pretstavnik poteknuva doma{niot gulab?
11. Koi se rodona~alnicite na doma{nata ma~ka?
28
Proveri go svoeto znaewe
1. Ɂɨɲɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨɬɨ ɧɚ ɯɪɚɧɚ ɩɪɟɬɫɬɚɜɭɜɚ ɧɚʁɜɚɠɧɚ ɡɚɞɚɱɚ ɧɚ ɫɨɜɪɟɦɟɧɢɨɬ ɫɜɟɬ?
2. ɋɨ ɤɨɢ ɨɫɧɨɜɧɢ ɯɪɚɧɥɢɜɢ ɩɪɨɞɭɤɬɢ ɫɬɨɱɚɪɫɤɨɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨ ɝɨ ɫɧɚɛɞɭɜɚ ɧɚɫɟɥɟɧɢɟɬɨ?
3. Ʉɨɢ ɫɭɪɨɜɢɧɢ ɝɢ ɞɚɜɚ ɫɬɨɱɚɪɫɤɨɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨ ɡɚ ɥɟɫɧɚɬɚ ɢɧɞɭɫɬɪɢʁɚ?
4. Ʉɚɤɜɢ ɩɟɪɫɩɟɤɬɢɜɢ ɢɦɚ ɫɬɨɱɚɪɫɤɨɬɨ ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨ ɡɚ Ɋ. Ɇɚɤɟɞɨɧɢʁɚ?
5. ɒɬɨ ɫɟ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚ ɩɨɞ ɩɨɢɦɨɬ ɞɨɦɚɲɧɨ ɠɢɜɨɬɧɨ?
6. Ɂɨɲɬɨ ɫɩɨɪɟɞ ɞɟɮɢɧɢɰɢʁɚɬɚ ɪɢɛɢɬɟ ɢ ɩɱɟɥɢɬɟ ɧɟ ɫɟ ɫɦɟɬɚɚɬ ɡɚ ɞɨɦɚɲɧɢ ɠɢɜɨɬɧɢ?
7. Ʉɨɢ ɜɢɞɨɜɢ ɧɚ ɞɨɦɚɲɧɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɧɟ ɦɨɠɚɬ ɩɨɜɬɨɪɧɨ ɞɚ ɩɨɞɢɜɚɬ ɢ ɡɨɲɬɨ?
8. ȼɨ ɤɨɢ ɩɨɞɪɚɱʁɚ ɫɟ ɧɚʁɪɚɫɩɪɨɫɬɪɚɧɟɬɢ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ?
9. ɒɬɨ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚɦɟ ɩɨɞ ɩɨɢɦɨɬ ɩɪɢɩɢɬɨɦɟɧɢ ɠɢɜɨɬɧɢ?
10. Ɉɛʁɚɫɧɢ ɩɪɟɞ ɤɨɥɤɭ ɦɢɥɢʁɚɪɞɢ ɝɨɞɢɧɢ ɧɚɫɬɚɧɚɥ ɠɢɜɨɬɨɬ ɧɚ ɉɥɚɧɟɬɚɬɚ Ɂɟɦʁɚ!
11. Ɉɛʁɚɫɧɢ ɩɪɟɞ ɤɨɥɤɭ ɦɢɥɢɨɧɢ ɝɨɞɢɧɢ ɫɟ ɩɨʁɚɜɢɥɨ ɩɪɜɨɬɨ ɠɢɜɨ ɫɭɲɬɟɫɬɜɨ ɧɚ ɤɨɩɧɨɬɨ!
12. Ɉɛʁɚɫɧɢ ɤɚɤɨ ɧɚɫɬɚɧɚɥɟ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ ɧɚ Ɂɟɦʁɚɬɚ!
13. Ɉɞ ɤɨʁɚ ɩɪɚɢɫɬɨɪɢɫɤɚ ɩɬɢɰɚ ɩɨɬɟɤɧɭɜɚ ɤɨɤɨɲɤɚɬɚ?
14. Ʉɨɥɤɭ ɜɪɟɦɟ ɬɪɚɟɥɚ ɟɜɨɥɭɰɢʁɚɬɚ ɧɚ ɤɨʃɨɬ?
15. Nabroj gi ɧɚʁɜɚɠɧɢɬɟ ɯɢɩɨɬɟɡɢ ɡɚ ɧɚɱɢɧɨɬ ɧɚ ɨɞɨɦɚʅɭɜɚʃɟɬɨ ɧɚ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ?
16. Ʉɨɝɚ ɱɨɜɟɤɨɬ ɩɪɢɫɬɚɩɢɥ ɤɨɧ ɩɪɢɩɢɬɨɦɭɜɚʃɟ ɧɚ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ?
17. Ʉɨɢ ɜɢɞɨɜɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɫɟ ɨɩɢɬɨɦɟɧɢ ɜɨ Ⱥɡɢʁɚ ?
18. Ʉɨɢ ɜɢɞɨɜɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɫɟ ɨɩɢɬɨɦɟɧɢ ɜɨ ȿɜɪɨɩɚ?
19. Ʉɚɤɨ ɪɟɡɭɥɬɚɬ ɧɚ ɤɨɢ ɮɚɤɬɨɪɢ ɫɟ ɩɨʁɚɜɢɥɟ ɩɪɨɦɟɧɢɬɟ ɤɚʁ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟɠɢɜɨɬɧɢ?
20. Ʉɚɤɜɢ ɜɢɞɨɜɢ ɩɪɨɦɟɧɢ ɧɚɫɬɚɧɚɥɟ ɤɚʁ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ?
21. ɇɚɛɪɨʁ ɧɟɤɨɥɤɭ ɦɨɪɮɨɥɨɲɤɢ ɩɪɨɦɟɧɢ ɜɨ ɞɟɥɨɬ ɧɚ ɝɨɥɟɦɢɧɚɬɚ !
22. ɉɨɞ ɩɨɢɦɨɬ ɛɪɚɯɢɰɟɮɚɥɧɨɫɬ ɫɟ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚ: a) ɤɭɫɢ ɧɨɡɟ; b) ɡɝɨɥɟɦɟɧ ɛɪɨʁ ɪɨɝɨɜɢ;
v) ɲɢɪɨɤɨ ɱɟɥɨ, ɤɪɚɬɤɢ ɜɢɥɢɰɢ ɢ ɜɞɥɚɛɧɚɬɚ ɩɪɨɮɢɥɧɚ ɥɢɧɢʁɚ; g) ɛɟɡɪɨɠɧɨ ɠɢɜɨɬɧɨ?
23. ɒɬɨ ɫɟ ɬɨɚ ɚɤɟɪɚɬɢ?
24. ɒɬɨ ɫɟ ɩɨɞɪɚɡɛɢɪɚ ɩɨɞ ɚɥɛɢɧɢɡɚɦ?
25. ɇɚɛɪɨʁ ɧɟɤɨɥɤɭ ɮɢɡɢɨɥɨɲɤɢ ɩɪɨɦɟɧɢ ɤɚʁ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ!
26. Ʉɚʁ ɤɨɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɫɟ ɡɝɨɥɟɦɢɥɚ ɢɧɬɟɥɟɝɟɧɰɢʁɚɬɚ, ɚ ɤɚʁ ɤɨɢ ɫɟ ɧɚɦɚɥɢɥɚ ɩɨ
ɞɨɦɟɫɬɢɤɚɰɢʁɚɬɚ?
27. Ɋɨɞɨɧɚɱɚɥɧɢɤ ɧɚ ɞɨɦɚɲɧɨɬɨ ɝɨɜɟɞɨ ɟ: a) bos bizontina, b) bos taurus primigenus,
v) bos bibos gaurus, g) bos bubalina.
28. Ⱦɨɦɚɲɧɢɨɬ ɤɨʃ ɜɨɞɢ ɩɨɬɟɤɥɨ ɨɞ: a) ovis musimon, b) galus banciva, v) equus gmelini
antonius tarpan, g) numida melagris?
29. Ɉɛʁɚɫɧɢ ʁɚ ɞɢɮɢɥɟɬɫɤɚɬɚ ɯɢɩɨɬɟɡɚ ɡɚ ɩɨɬɟɤɥɨɬɨ ɧɚ ɤɨʃɨɬ!
30. Ʉɨɢ ɪɚɫɢ ɧɚ ɤɨʃɢ ɧɚɫɬɚɧɚɥɟ ɨɞ ɬɚɪɩɚɧɨɬ?
31. Ɉɞ ɤɨɢ ɞɢɜɢ ɦɚɝɚɪɢʃɚ ɩɨɬɟɤɧɭɜɚ ɞɨɦɚɲɧɨɬɨ ɦɚɝɚɪɟ?
32. ɇɚɛɪɨʁ ɝɢ ɞɢɜɢɬɟ ɪɨɞɨɧɚɱɚɥɧɢɰɢ ɧɚ ɨɜɰɚɬɚ!
33. Ʉɨʁ ɨɞ ɧɚɜɟɞɟɧɢɬɟ ɩɪɟɬɫɬɚɜɧɢɰɢ ɟ ɪɨɞɨɧɚɱɚɥɧɢɤ ɧɚ ɨɜɰɚɬɚ:
a) sus vitatus, b) galus sonerati, v) ovis musimon, g) anser cinereus?
34. Kade `ivee divata ovca argali i kolku iznesuva `ivata masa?
35. Kakvo potomstvo se dobiva so parewe na divite ovci so doma{nata ovca?
36. Nabroj gi rodonaɱalnicite na kozata?
37. Doma{nata koza so sabjasti rogovi poteknuva od: a) capra prisca , b) capra falconeri, v) capra
Aegagrus, g) ovis orientalis?
38. Kolku godini mo`e da `ivee divata guska?
39. Doma{nata koko{ka poteknuva od: a) anas boshas, b) ovis orientalis, v) galus banciva,
g) capra aegagrus.
40. Ɋodona~alnikot na doma{noto ku~e ɟ: ɚ) felis silvestris, ɛ) ovis orientalis, ɜ) canis lupus,
ɝ) sus vitatus.
29
2.0. SISTEMATIKA NA DOMA[NITE @IVOTNI
2.1. Sistematika i klasifikacija na doma{nite `ivotni
Pove}e generacii na biolozi do den denes rabotele na klasifikacijata na
`ivite su{testva, pri {to vo poslednite dva veka, zaradi intenzivnoto istra`uvawe
brojot na nau~no opi{ani vidovi e pove}epati zgolemen. Prv koj ja postavi
sistematikata na rastitelniot i `ivotinskiot svet e {vedskiot biolog Karl Line
(Karel Linne, 1707-1778). Dosega se opi{ani preku eden milion `ivotinski vidovi vo
koi spa|aɚt i doma{nite `ivotni. Zaradi razli~niot stepen na me|usebnata sli~nost
vidovite se grupirani vo razli~ni klasifikacioni edinici (taksoni). ɉoznatiot
biolog ^arls Darvin ima golema
zasluga za sistematikata na `ivite su{testva
so svojot nau~en trud „Za postanokot na vidovite po pat na prirodna selekcija“
objaven vo 1859 god., {to pretstavuva fundament na nagovoto u~ewe za evolucijata na
organskiot svet. Ova nau~no delo pretstavuva osnova na geneolo{kata sistematika na
`ivite su{testva. Toa pretstavuva prirodna sistematika vrz osnova na srodnosta
pome|u raznite vidovi `ivi su{testva, od najprostite do najslo`enite i va`i kako
osnova na sekoja sistematika na `ivite su{testva. Za klasifikacija na `ivotnite vo
odredena taksonomska grupa, kako kriterium s# pove}e se prifa}aat anatomskite i
embriolo{kite svojstva. Celta na taksonomskite istra`uvawa e da se napravi
sistematika koja najmnogu }e odgovara na me|usebni srodni `ivotinski vidovi.
Zaradi golemite razliki kako po oblikot, taka i po izgradbata na organizmot,
doma{nite `ivotni, so isklu~ok na p~elite i svilenata buba (koi pripa|aat na kolo
zglobari) se sistematizirani na sledniot na~in:
Kolo ’rbetnici (orbis vertebrae);
Klasa cica~i (Classis mammalia) i ptici (Aves);
Potklasa `ivotni so postelka (Supclasis placentalia);
Red papkari (Ordines ungulata) osven ku~eto i ma~kata, koi spa|aat vo red
mesojadni (carnivora) i pitomite kunikuli, red glodari (rodentia);
5. Podred:
a)kopitari so neparen broj prsti kow i magare (perissodactyla ili
imparidigitata);
b) papkari so paren broj prsti govedo, bivol, ovca,koza (paradigitata ili
ungulata artiodactyla);
6. Grupa:
a) pre`ivari (ruminantia) govedo, bivol, ovca, koza);
b) nepre`ivari (nonrumenantia);
7. Familija {uplorogi (familiae cavicornia) vo koi spa|aat govedo, bivol, ovca,
koza;
8. Potfamilija (supfamilia) na primer govedoto spa|a vo potfamilijata bovinae,
kowot-equidae, ovcata-ovidae, kozata-capridae, sviwata-suinae, guskata-anserinae itn.;
9. Rod (genus) na primer: govedoto spa|aat vo rodot bos, kowot-equs, ovcata-ovis,
kozata-capra itn.;
10. Vid (Species) na primer govedoto spa|a vo vidot taurina, kowot-cabalus, ovcataaries sviwata-sus domesticus itn.
Doma{nite ptici spaaat vo klasata aves.
Red-plovni (natatores) kako {to se pajkite i guskite, a vo koko{ki ili (galiformes)
koko{ki, misirki, fazani, dodeka gulabot spa|a vo redot columbiformes.
Zoolo{kata sistematika i klasifikacija na doma{nite `ivotni mo`e da se vidi
od slednata tabela:
1.
2.
3.
4.
30
Potkolo
Supfilum
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Vertebrae
Kolo
filum
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordate
Chordata
Doma{ni
`ivotni
Kowi
Goveda
Ovci
Kozi
Kamila
Sviwi
Ku~iwa
Ma~ki
Koko{ki
Fazani
Misirki
Biserki
Pajki
Guski
Gulabi
Kunikuli
Mamalia
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Mamalia
Mamalia
Mamalia
Mamalia
Mamalia
Mamalia
Placentalia
Corinata
Corinata
Corinata
Corinata
31
lagomorpha
Gallformes
Anseriformes
Anseriformes
Gallformes
Gallformes
Gallformes
Gallformes
so kikir{ka
Corinata
so kubelica
Corinata
Corinata
Carnivora
Carnivora
Ungulata
Ungulata
Ungulata
Ungulata
Gali
Galli
Gali
Galli
Galli
Galli
Galli
Paradigitata
Paradigitata
Paradigitata
Nonrumenantia
Nonrumenantia
Nonrumenantia
Rumenantia
Rumenantia
Rumenantia
Rumenantia
Pre`ivari
Paradigitata
Papkari so
paren broj
prsti
Paradigitata
Ungulata
papkari
Grupa
Nonrumenantia
Nepre`ivari
Podred
Supordea
Perisodactula
kopitari
Red
Ordo
Placentalia
Placentalia
Placentalia
Placentalia
Placentalia
Placentalia
Placentalia
Placentalia
Vi{i cica~i
Mamalia
Cica~i
Mamalia
Potklasa
Sopklasis
Klasa
Clasis
Leporidae
Columbidae
Anatidae
Anatidae
Numidae
Phasianidae
Phasianidae
Phasianidae
Felidae
canidae
Suidae
Camelidae
Cavicornia
Cavicornia
Cavicornia
[uplorogi
(Bovidae)
Familija
familia
Columbialis
Anserinae
Anatinae
Numidinae
phasininae
meleagridinae
felinae
Suinae
Capridae
Caprinae
Bovinae
Equdae
Potfamil
ija
Supfamilia
Oructologus
columba
Anser
Anas
Numida
meleagris
Galus
felis
Canis
Sus
Camelus
Capra
Ovis
Bos
Equs
Rod
Genus
Anas
domesticu
Anser
domesticus
Columba
livia
Oryctologus
caniculus
Meleagrisdo
mestica
Numida
meleagris
Canis
fameliaris
Felis
domestika
Galus
domesticus
Camelus
dromedarius
Sus
domesticus
C.Hircus
Ovis Aries
Bos
primigenus
(Taurina)
Cabalus
Vid
Specias
2.2. Poim za vid i postanok na vidovite
Poimot vid e osnova vo biologijata. No i pokraj intenzivnite nastojuvawa,
dosega ne e utvrdena precizna definicija za poimot vid vo biologijata koja
podednakvo uspe{no }e gi opfa}a site organizmi.
Pod biolo{ki vid se podrazbira grupa na individui ili populacija koi so me|usebno
parewe vo prirodni uslovi mo`e da dade plodno potomstvo.
Me|utoa, pod poimot vid vo sto~arstvoto podrazbirame grupa na doma{ni
`ivotni od eden isti rod, koi imaat isti ili sli~ni morfolo{ki i fiziolo{ki
karakteristki, a pareni me|usebe sekojpat davaat plodno potomstvo. Dodeka so
me|usebno parewe na sli~ni vidovi mo`e da se dobie: plodno, delumno plodno ili
neplodno potomstvo.
Plodno ili delumno plodno potomstvo se dobiva koga me|usebno se parat
genetski srodni vidovi, kako na primer, doma{na ovca so diva evropska ovca
(muflon) dava neograni~eno plodno potomstvo.
Dodeka ako se pari doma{no govedo so bizon, jak, banteg i sl. }e se dobie
delimi~no plodno potomstvo. Odnosno `enskoto plodno, a ma{koto neplodno.
Me|utoa, koga se parat genetski nesrodni vidovi, kako na primer, doma{no govedo so
vidot gaur, ili ako se parat vidot kowi so vidot magariwa se dobivaat neplodni
hibridi ili bastardi.
Do denes biolozite opi{ale preku eden milion `ivotinski vidovi i skoro
polovina million rastitelni vidovi, a nau~nicite procenuvaat deka okolu eden
milion vidovi ostanale neotkrieni.
Denes brojot na vidovite `ivotni, mo`e samo grubo da se proceni bidej}i
postojano se zgolemuva, {to mo`e da se vidi i od slednata tabela:
Vremenski period
Broj na opi{ani
vidovi `ivotni
335 pred n.e.
1758 godina
1898 godina
Denes
Okolu 500
Okolu 5 000
Okolu 400.000
Okolu 1.300.000
Spored
(Aristotel)
(Karl Line)
(Mobius)
(Sigfried Scherer)
Postanok na vidovite Se pretpostavuva deka vo tekot na izminatiot mnogu
dolg period, po pat na evolucija, od nekoga{nite ni`i organizmi postepeno
nastanale mnogubrojni rastitelni i `ivotinski vidovi, vo koi spa|aat i na{ite
doma{nite `ivotni.
Zaradi promenlivosta ili varijabilnosta {to ja poseduvaat `ivite su{testva,
kako i zaradi vlijanieto na korisnite mutacii, rekombinacii, izolacii, prirodnata
selekcija i promenetite `ivotni uslovi, sozdadeni se golem broj `ivotinski
vidovi, od koi podocna se sozdadeni dene{nite rasi.
Vo potkrepa na ovie fakti, za da se doka`e promenlivosta na vidovite
interesen e primerot na razvitokot na `abite {to go naveduva Darvin, kaj koi ima
nekolku preodni formi, sli~no kako i kaj ribite. Prvite formi vo razvojnata faza
na `abite se polnoglavcite, koi di{at na `abri, nemaat noze i se dvi`at so pomo{
na opa{kata, dodeka vo podocne`nite fazi se razvivaat belite drobovi i nozete, a
opa{kata im se skratuva (sl.38).
Vrz osnova na ovie i sli~ni drugi pojavi postaven e osnovniot biogenetski
zakon.
32
So ovoj zakon se doka`uva deka embrionalniot razvoj kaj nekoi vidovi e kratko
povtoruvawe na dolgogodi{niot istoriskiot razvij koj trael so milioni godini kaj
`ivotinskite grupi. So drugi zborovi ontogenezata e kratko povtoruvawe na
filogenezata ili na mikroevolucijata.
Empiriski provereni primeri za sozdavawe na novi vidovi
Vo XV vek na ostrovot Porto Santo,
severno od Mader, ostaveni se nekolku
doma{ni kunikuli. @ivotnite po 300
godini stanale divi, im se promenila
bojata na krznoto prilagoduvaj}i se na
sredinata i vo normalni uslovi pove}e ne
se
krstosuvaat
(razmno`uvaat)
so
doma{nite kunikuli i zatoa se smetaat za
nov biolo{ki vid. Vo istiot period na
ostrovot Farskd odneseni se nekolku
gluvci od koi za period od 300 godini se
razvil eden nov biolo{ki vid.
Sl. 38. Fazi vo razvitokot na `abata: 1. jajce, 2. mladi polnoglavci prika~eni za vet~e, 3.
polnoglavci so otkrieni `abri, 4 i 5 polnoglaveci so pokrieni `abri i bez noze, 6. i 7.
polnoglavec so zadni noze, 8. polnoglavec so predni i zadni noze, 9. mlada `aba so ostatok na
opa{ka koja di{e so beli drobovi
Novite vidovi se sozdale kako rezultat na separacijata ili prostornoto
razvojuvawe na populacijata, izolacijata, razli~nite mutacii, rekombinacii i
prirodnata selekcija.
Bidej}i `ivotot na ~ovekot e kusotraen, promenlivosta na vidovite ne mo`e
da se zabele`uva, zaradi {to nekoi biolozi ja negirale promenlivosta i ja
zastapuvale tezata za nepromenlivost na vidovite.
Me|utoa, vakvata teza za
nepromenlivost na vidovite ja otfrli poznatiot biolog ^arls Darvin, so svojot
nau~en trud „Za postanokot na vidovite po pat na prirodna selekcija“, objaven vo
1859 godina, koj pretstavuva fundament na nagovoto u~ewe za evolucijata na
organskiot svet. Toj uspeal da ja doka`e ispravnata teorija na Lamark (Lamarck) za
evolucijata na `ivotinskiot i rastitelniot svet.
Glavni faktori na evolucijata spored Darvin se :
1. naslednost, 2. promenlivost, 3. prirodna selekcija i 4. prilagoduvawe ili
adaptacija.
Na ovie principi Darvin ja postavi genealo{kata sistematika na `ivite
su{testva i veli deka vrz osnova na toa dene{niot `iv svet ima mnogubrojni
potomci koi vodat poteklo od eden praroditel. Od ova proizleguva deka vo po~etokot
nemalo tolkav broj vidovi kako denes i deka so tekot na vremeto se sozdadeni novi
vidovi. Darvin go objasnuva i postanokot na rasite, za koj veli deka se sozdadeni od
strana na ~ovekot po pat na ve{ta~ka selekcija.
Objasni i Objasni i odgovori:odgovori:
1. Objasni {to se podrazbira pod poimot vid vo zootehnikata?
2. Kolku `ivotinski vidovi do denes opi{ale biolozite?
3. Objasni {to se doka`uva so biogenetskiot zakon?
4. Objasni kako nastanale vidovite?
5. Navedi nekoi primeri za sozdavawe na novi vidovi!
6. Objasni pod koi faktori se sozdadale novite vidovi na ostrovot Porto Santo?
7. Navedi gi glavnite faktori na evolucijata spored Darvin!
33
2.3. Rasa i rasni osobini
2.3.1. Poim sozdavawe i podelba na rasite
Pod poimot rasa se podrazbira grupa `ivotni od eden ist vid,
prilagodeni na isti `ivotni uslovi koi imaat isti ili sli~ni morfolo{ki i
fiziolo{ki osobini koi so sigurnost gi prenesuvaat na potomstvoto, spareni
me|u sebe sekojpat davaat plodno potomstvo, a pak pod vlijanie na izmenetite
`ivotni uslovi mo`at pove}e ili pomalku da se menuvaat.
Sozdavaweto na rasite zapo~nalo u{te vo vremeto na domestikacijata.
^ovekot vo razli~ni mesta pripitomil razli~ni grupi `ivotni od eden ist vid.
Ovie grupi `ivotni iako od eden ist vid, pomalku ili pove}e me|usebe se
razlikuvale. Vakvite razliki se dol`ele na raznite geografski oblasti i sredini
koi vrz `ivotnite izvr{ile silno vlijanie i ostavile golemi tragi.
Vo toa vreme ~ovekot mnogu malku se gri`el za doma{nite `ivotni, pa zatoa
vo sozdavaweto na rasite najgolemo vlijanie imala prirodnata selekcija. Pa taka pod
vlijanie na prirodnata selekcija sozdadeni se prvite primitivni rasi na doma{ni
`ivotni. Podocna, od strana na ~ovekot prirodnata selekcija bila zameneta so
ve{ta~ka, so cel da se dobijat poproduktivni `ivotni, odnosno novi rasi. Na toj
na~in se sozdale novi rasi goveda, ovci, sviwi, `ivina i dr. koi bitno se razlikuvaat
kako po morfologijata taka i po fiziologijata.
Podelba na rasite Nau~nikot Ritimer rasite gi podelil kranolo{ki na:
dolgorogi (sivo stepsko), kusorogi (bu{a), {iroko~elni (simentalsko), bezrogi
(aberdinangus), kusoglavi, dolgoopa{ni kusoopa{ni itn. Spored reljefot vo koi se
rasprostraneti rasite, istite se delat na planinski i nizinski, na primer, kafenosivi (alpski), crno-{areni (nizinski). Mnogu rasi go dobile imeto po nekoe mesto,
nekoja reka, kotlina, planina, nekoj ostrov, region itn. Na primer, po regionot Ov~e
Pole-ov~epolska ovca, po rekata Sime-simentalsko govedo, po ostrovot Xerzejxerzejsko govedo, po kotlinata Oberintal-oberintalsko govedo itn. Spored
produktivnosta i stepenot na konsolidiranosta, rasite se delat na: primitivni,
kulturni i preodni.
Primitivnite rasi se sozdale za vreme na domestikacijata na raznite vidovi
`ivotni. Sozdadeni se vo periodot na primitivnoto sto~arewe, koga ~ovekot se
gri`el glavno na `ivotnite da im najde dobri pasi{ta i da gi za{titi od zimskite
studovi. Dodeka za razmno`uvaweto ~ovekot voop{to ne se gri`el, a selekcijata na
`ivotnite ja vr{ela
prirodata.
Taka {to
primitivnite rasi se
sozdale pod vlijanie na
prirodnite
faktori:
klima,
po~va,
slaba
ishrana
i
prirodna
selekcija.
Sl. 39. Ov~epolska ovca-pramenka i krava-crna bu{a
Zatoa tie se mo{ne otporni na nadvore{nite faktori i bolestite i se
skromni vo ishranata, smestuvaweto i negata. Za smetka na toa pak, tie se
slaboproduktivni, malku plodni, docnostasni, no so odli~na sposobnost za
aklimatizacija i akomodacija. Popoznati primitivni rasi se: govedoto bu{a, ovcite
34
pramenki, doma{nata crna koko{ka, bosansko-ridskiot kow i dr (sl.39).
Kulturnite rasi gi sozdal ~ovekot po pat na ve{ta~ka selekcija, podobra
ishrana, nega i odgleduvawe. Vlijanieto na prirodnite faktori e namaleno. Pri
sozdavaweto na ovie rasi posebno se vodelo smetka za nivnata produktivnost. Za
razlika od primitivnite rasi ovie se visokoproduktivni, ranostasni i mnogu
plodni, davaat pove}e mleko, meso, volna,
jajca, itn.
Me|utoa, ovie rasi se poosetlivi na
nepovolni uslovi za `ivot, osobeno vo pogled
na ishranata i negata. Ako ovie `ivotni se
prepu{tat na vlijanieto na slobodnata
priroda,
tie
mnogu
brgu
stradaatdegenerisuvaat. Vo kulturni rasi spa|aat:
isto~no
friziskoto
govedo,
hol{tajn
friziskoto (sl.40), isto~no friziskata ovca,
xerzejskoto govedo, golemiot jork{ir,
angliskiot i arapskiot ~istokrven kow,
Sl. 40. Hol{tajn-friziska krava
merino rasi ovci, koko{kata leghorn i dr.
Preodnite rasi stojat na sredinata pome|u primitivnite i kulturnite rasi.
Sozdadeni se po pat na
krstosuvawe na primitivnite
rasi so kulturnite ili so
oblagoroduvawe
na
primitivnite rasi so postojana
selekcija i podobrena ishrana.
Sl. 41. Ovca cigaja i sviwa mangulica
So krstosuvawe na doma{noto govedo so simentalecot, nastanato e {arenoto
govedo, gata~koto govedo, na sli~en na~in se dobieni berk{irot, mangulicata (sl.41),
moravkata i dr. So oblagoroduvawe nastanale ovcata cigaja(sl.41), crvenoto polsko i
dr.
Ovie rasi se poproduktivni i poranostasni od primitivnite, a od kulturnite
se pootporni i neprobirlivi na ishrana i nega.
Vo kowarstvoto rasite mo`at da se podelat na: polnokrvni, polukrvni,
toplokrvni i ladnokrvni, poni, lesni i te{ki
kowi.
Polnokrvni kowi ili ~istokrvni se
onie koi imaat potpolna ~ista krvna linija,
odnosno, vo sozdavaweto na ovie rasi ne
u~estvuvale drugi rasi. Vo kategorijata
polnokrvni kowi spa|aat arapskiot, ahal teke
i berberskiot kow. Titulata polnokrven
dopolnitelno e dodelena i na angliskiot
~istokrven kow, koj vodi poteklo od
~istokrvnite kowi, odnosno od arapskiot
(sl.42), ahal teke i berberskiot kow.
Sl. 42. Arapski kow
Polukrvni kowi se onie, koi nastanale so krstosuvawe na grla od
polnokrvnata rasa, so grla od druga rasa, na primer, angliski polnokrven kow so
35
doma{en kow. Polukrvni kowi se: noniusot, gidranot, anglo-arapskiot kow (sl.43),
furiozo i dr.
Toplokrvni rasi se onie koi vo sebe imaat krv od nekoja polnokrvna rasa. Tie
se lesni, podvi`ni, so `iv ili sangvini~en
temperament i ubav izgled.
Ladnokrvni
kowi
se
`ivotni
so
flegmati~en temperament, krupni se robusni jaki
kowi, nastanati od te{kite izumreni kowi koi
`iveele vo Centralna Evropa.
Poni kowite ne se povisoki od 152 cm.
Lesni kowi se so prose~na visina od 150 do
170 cm. Ovie kowi se najmnogubrojni, a se koristat
za site vidovi na sportski natprevari.
Sl. 43. Anglo-arapski kow
Te{ki kowi se so izrazito {iroko telo i jako razvieni ki~ici na nozete.
Te{kite kowi spa|aat vo ladnokrvni kowi, so flegmati~en ili miren temperament.
Prose~nata visina na grebenot se dvi`i od 160 do 180 cm. Poniski edinki od rasata
se: soj, zapat, linija, familija, loza, populacija,
steblo, kategorija i dr.
Pod soj se podrazbira grupa `ivotni od ista
rasa so isti karakteristi~ni rasni osobini, no od
drugite `ivotni se razlikuvaat po bojata,
produktivnosta, povisokata mle~nost, gojnost,
ranozrelost, volnodajnost, neslivost i dr.
Taka na primer kaj ovcata pramenka, razlikuvame
nekolku soja: ov~epolski, {arplaninski (sl.44),
karaka~anski.
Sl.44.Ovca so jagne od {arplaninskiot soj
Zapat e grupa `ivotni od ista rasa ili soj, koi so svoite
proizvodni osobini osetno otskoknuvaat od drugite `ivotni.
Vo sto~arstvoto se sretnuvaat i slednite termini: stado, krdo, glutnica,
surija, buluk, ~orda i jato. Site ovie pretstavuvaat pogolema ili pomala grupa na
doma{ni `ivotni od ist vid koi zaedno `iveat i se nao|aat pod nadzor na isti
~uvari. Vo sekoja rasa postojat i kategorii.
Kategorijata pretstavuva grupa `ivotni od ista rasa, razli~ni po vozrast i
za celta za koja se koristat. Pova`ni kategorii kaj oddelnite vidovi doma{ni
`ivotni mo`at da se vidat vo slednata tabela:
Vid `ivotno
K A T E G O R I I
Goveda
Kowi
teliwa
`drebiwa
Ovci
Sviwi
@ivina
jagniwa
prasiwa
piliwa
juniwa
omici
(`drebici)
{ile`iwa
nazimki
brojleri
junici i junci
omadi
kravi
kobili
bikovi
pastuvi
volovi
kowi
yviski
gojni sviwi
jarki
ovci
matorici
nesilki
ovni
nerezi
petli
kastrati
36
Objasni i odgovori:
Objasni kako se podeleni rasite spored proizvodnite karakteristiki i stepenot na
konsolidiranosta?
Objasni {to podrazbira{ pod poimot soj?
Aktivnosti: Po mo`nost poseti ja u~ili{nata sto~arska farma ili
najbliskata farma vo blizina na mestoto na `iveewe. Tamu }e osoznae{ i
prakti~no }e nau~i{ za zastapenosta na rasite i kategorii na `ivotni {to
se odgleduvaat vo farmata.
Proveri go svoeto znaeweProveri go svoeto znaewe
1. Koj prv ja postavil sistematikata na rastitelniot i `ivotinskiot svet?
2. Kolku `ivotinski vidovi dosega se opi{ani-prou~eni?
3. [to podrazbira{ pod poimot taksoni?
4. [to se podrazbira pod poimot vid vo zootehnikata?
5. [to se doka`uva so biogenetskiot zakon?
6. Objasni kako nastanale vidovite?
7. Navedi nekoi primeri za sozdavawe na novi vidovi!
8. Objasni pod koi faktori se sozdadale novite vidovi na ostrovot Porto Santo!
9. Navedi gi glavnite faktori na evolucijata spored Darvin!
10. [to se podrazbira pod poimot rasa?
11. Objasni go sozdavaweto na rasite!
12. Izvr{i podelba na rasite spored produktivnosta?
13. Koi faktori imale golema uloga vo sozdavaweto na primitivnite rasi?
14. Kako se sozdadeni kulturnite rasi?
15. Nabroj nekolku kulturni rasi!
16. Kako se sozdale preodnite rasi i nabroj nekolku preodni rasi?
17. Koi rasi kowi se smetaat za polnokrvni ili ~istokrvni?
18. [to se podrazbura pod poni kowi?
19. [to se podrazbira pod poimot ladnokrvni kowi?
20. [to se podrazbira pod poimot soj i navedi nekolku soevi?
21. [to podrazbira{ pod poimot linija?
22. [to pretstavuva kategorijata i navedi gi kategoriite kowi?
23. Navedi gi pova`nite kategorii sviwi!
24. Objasni {to podrazbira{ pod poimot soj!
25. Navedi primer za nekoj soj !
37
3. BIOLO[KI OSOBINI NA DOMA[NITE
@IVOTNI
Pova`ni biolo{ki osobini na doma{nite `ivotni se: promenlivost ili
varijabilnost, sposobnost za prilagoduvawe ili aklimatizacija, spe~uvawe,
regeneracija i degeneracija. Nekoi osobinite redovno se javuvaat, nekoi povremeno
vo odredeni nepovolni uslovi, a nekoi kako rezultat na naru{uvawata na oddelni
funkcii na `ivotinskiot organizam ili kako rezultat na nepravilnoto
odgleduvawe.
3.1. Promenlivost ili varijabilnost
Eden od najva`nite faktori na evolucijata e promenlivosta. Vo `iviot svet
mo`at da nastanat novi su{testva samo ako imaat novi osobini i ako istite mo`at da
gi nasleduvaat. Za da postoi evolucija (sozdavawe), treba da postoi i promenlivost,
koja vo `iviot svet e neizbe`na. Bez sposobnost za promenlivost ili varijabilnost
ne e mo`na ni evolucija, nitu pak sozdavawe na novi formi na `ivi su{testva so
novi osobini.
Vo sto~arstvoto pod poimot promenlivost ili varijabilnost se
podrazbira sposobnost na individuite od oddelni rasi da otstapuvaat od
rasniot tip.
Sekoja osobina na organizmot podle`i na promeni, a promenlivosta sozdava
novi osobini. Novite osobini se javuvaat kako rezultat na otstapuvaweto ili
variraweto na morfolo{kite i fiziolo{kite osobini. Zaradi toa site individui
od ista rasa ne se isti, tie po ne{to me|u sebe se razlikuvaat, bilo po bojata,
goleminata ili po proizvodnite sposobnosti.
I pokraj toa {to novorodenite `ivotni li~at na svoite roditeli tie imaat i
svoi specifi~ni osobini, koi pove}e ili pomalku se razlikuvaat od roditelskite
osobini. Nekoi od ovie promeni se nasleduvaat, a drugi ne se nasleduvaat.
Promenlivosta ili varijabilnosta kaj `ivotnite prv ja istaknal Darvin,
potvrduvaj}i deka tie variraat razli~no, davaat potomstvo so razli~ni telesni
osobini. Spored Darvin doma{nite `ivotni se sozdale blagodarenie na sposobnosta
da variraat, no ako tie ne bile sposobni da variraat, tie ne bi ni postoele.
Vidovi na promenlivost ili varijabilnost Promenlivosta mo`e da bide
nenasledna i nasledna. Promenite {to nastanuvaat pod vlijanie na faktorite na
nadvore{nata sredina ne se nasleduvaat i ne se prenesuvaat na potomstvoto i se
vikaat modifikacii ili paravarijacii.
Dodeka promenite koi se javuvaat kako
rezultat na izmenetite geni vo polovite kletki i se nasleduvaat od potomstvoto se
nare~eni mutacii i rekombinacii.
Spored vremetraeweto modifikaciite mo`at da bidat obi~ni i trajni.
Obi~nite modifikacii se onie koi{to, nastanuvaat pod vlijanie na
nadvore{nite faktori (ishranata), a kaj `ivotnite predizvikuvaat nadvore{ni
promeni. Za objasnuvawe na obi~nite mutacii, mo`e da ni poslu`i primerot so
p~elata, pri {to zaradi razli~nata ishrana od dve isti oplodeni jajcekletki se
razviva matica i p~ela rabotni~ka. Poto~no, ako od dve oplodeni jajcekletki ednata
se hrani so mle~, a drugata so med od niv se dobivaat dve razli~ni individui. Taka
jajceto {to e hraneto so mle~ se razviva vo matica, a jajceto hraneto so med se razviva
vo p~ela rabotni~ka. Maticata za razlika od p~elata rabotni~ka e pogolema, taa ima
organi za razmno`uvawe, a p~elata rabotni~ka nema; p~elata rabotni~ka na nozete
38
ima izrastoci za sobirawe na polenov prav,
a maticata nema (sl. 45).
Me|utoa, ako pridobienite osobini
se prenesat i se javat kaj potomstvoto vo
prodol`enie na nekolku generacii, toga{
stanuva zbor za trajni modifikacii.
Sl. 45. P~elno semejstvo: rabotni~ka, trut i matica
Vo potkrepa na ova se naveduva primerot so koko{ki hraneti so hrana so
zelena anilinska boja. Vaka hranetite koko{ki po~nale da nesat jajca so oboena
lu{pa. Izvedenoto potomstvo od ovie jajca iako se hranelo so nebojadisana hrana,
neselo slabo bojadisani jajca. Me|utoa, izvedenoto potomstvo od slabo bojadisanite
jajca hraneto so nebojadisana hrana, neselo beli jajca.
Zaklu~ok: Steknatite osobini, kako rezultat na izmenetite uslovi na nadvore{nata sredina
is~eznuvaat zaedno so organizmot i ne se pojavuvaat kaj potomstvoto.
Pod rekombinacija se podrazbira kombinirawe na postojanite geni, koi poteknuvaat
od razli~ni individui. Kaj `ivotnite koi polovo se razmno`uvaat, genite so poteklo od
majkata i tatkoto se kombiniraat vo oplodenata jajcekletka. Toa zna~i deka potomcite ne se
prosta kopija na eden od roditelite, tuku nov proizvod na nepovtorlivata kombinacija na
nivnite geni.
Pri~inite za pojava na mutacii, koi se javuvaat vo normlni uslovi kako kaj
doma{nite taka i kaj divite `ivotni ne se dovolno poznati.
Mutacijata i rekombinacijata se takvi promeni {to se javuvaat vo naslednata
struktura (genite i hromozomite) pri koi se javuvaat novi osobini kaj organizmot i
istite se prenesuvaat na potomstvoto. Sposobnosta za rekombinacija mo`e da
pretstavuva no` so dve ostrici. Od edna strana ja zgolemuva sposobnosta za
pre`ivuvawe kaj individuata, a od druga strana populacijata se opteretuva so {tetni
mutacii koi te{ko se otstranuvaat.
Vo sto~arstvoto se poznati slednite mutacii:
pojavata na albinizam (angorski i hermelinski kunikul
(sl.46), angorska koza i ma~ka); pojavata na bezro`nost kaj
govedata, ovcite i kozite (aberdinangusko govedo);
kusono`nost kaj ankonskata ovca, dekster govedoto,
kusonogata koko{ka; zgolemen broj na rogovi kaj ovcite i
kozite (sl.47); skusuvawe na muckata (niata govedo, nekoi rasi
ku~iwa-germanski bokser i dr.)
Sl. 46. Albinizam kaj hermelinski kunikul
Ekonomski gledano mutaciite se korisni, a biolo{ki se {tetni, zatoa {to ako
`ivotnite podolgo vremi bidat sami ostaveni vo prirodata, ne
mo`at da opstanat.
Me|utoa, vo biologijata postojat i biolo{ki korisni
mutacii kako {to se mutaciite kaj slepata pe{terska
pastrmka (salmo astyanax), koja `ivee vo temni pe{teri (sl.48).
Kaj ovaa pe{terska pastrmka o~ite is~eznale bidej}i vo
pe{terata i onaka ne se gleda, a isto taka i nema pigmenti.
Sl. 47. Ovca so zgolemen broj rogovi
Gubeweto na vidot vo ovoj slu~aj e pozitivno svojstvo,
bidej}i vo vakvi temni uslovi ribite postojano bi imale
vospalenie na o~ite ili parazitski zaboluvawa.
Sl. 48. Slepa pe{terska pastrmka
39
Inducirani ili ve{ta~ki mutacii Mutaciite mo`at i ve{ta~ki da se
predizvikaat so pomo{ na razni sredstva: radioaktivno zra~ewe, (H zraci, gama,
ultravioletovi, alfa, beta zraci i so neutroni), visoka temperatura, nizok pritisok
i jaki otrovi, nekoi antibiotici (mitomicin, streptonigrin) i dr.
Koristewe na induciranite (ve{ta~kite) mutacii vo zemjodelieto i
{umarstvoto Zaradi enermnoto razmno`uvawe na razni insekti kako {to se:
gubarot, maslinovata mu{i~ka, skakulcite i dr. se nanesuvaat ogromni {teti na
zemjodelieto i {umarstvoto. Zatoa se primenuva metod na zra~ewe na pogolem broj
ma{ki individui od navedenite vidovi, koi po ozra~uvaweto se pu{taat vo
prirodata. So pareweto na ozra~enite ma{ki individui so normalnite `enki se
dobiva malubrojno potomstvo, zaradi letalnata mutacija i mal broj na ma{ki
individui, {to doveduva do namaluvawe na populacijata, a so toa i namaluvawe na
{tetite.
Za da mo`e da dojde do pogolemi promeni kaj doma{nite `ivotni, tie treba pove}e
generacii da bidat izlo`eni na novite uslovi na `iveewe. Promenlivite uslovi na
`ivot pretstavuvaat najgolem faktor za varijabilnosta kaj `ivotnite.
Objasni i odgovori:
1. Nabroj gi pova`nite biolo{ki osobini kaj doma{nite `ivotni!
2. [to podrazbirame pod poimot promenlivost ili varijabilnost?
3. Objasni zo{to e va`na promenlivosta kako osobina kaj `ivotnite?
4. Kolku vidovi promenlivost ili varijabilnost postojat?
5. Nabroj nekolku mutacii vo sto~arstvoto!
6. Navedi nekolku biolo{ki korisni mutacii!
7. Kako mo`e da se predizvikaat mutaciite po ve{ta~ki pat?
8. Navedi nekoi primeri na va{ta~ka mutacija {to se koristi vo zemjodelieto!
9. Koj faktor e najva`en za pojava na varijabilnost kaj doma{nite `ivotni?
3.2. Aklimatizacija i akomodacija
Zborot aklimatizacija poteknuva od latinskiot zbor aclimatisatio, {to zna~i
prilagoduvawe na nekoe tu|o podnebje.
Pod poimot aklimatizacija se podrazbira sposobnost ili osobina na doma{nite
`ivotni da se prilagodat polesno ili pote{ko na klimatskite promeni (temperatura, vlaga,
vozdu{en pritisok, nadmorska viso~ina i dr.) i vo istata, vo novata sredina da naviknat.
Dodeka pod akomodacija se podrazbira sposobnost na `ivotnite da se prilagodat na
novite `ivotni uslovi, da ja odr`at produktivnosta, a na nadvore{nite uslovi da reagiraat
sli~no kako {to reagirale i vo mati~niot kraj.
Od iznesenoto mo`e da se zaklu~i deka aklimatizacijata e {irok poim, a
akomodacijata tesen poim. Pri aklimatizacijata glavni faktori se klimatskite, a
pri akomodacijata zootehni~kite merki.
Za aklimatizacija stanuva zbor koga edno `ivotno od umerena klima }e se
prenese vo ladna i vla`na klima, dodeka akomodacija postoi koga edno `ivotno od
umerena klima se prefrli vo drugo podra~je so umerena klima. Ako edna rasa goveda
od Anglija ja preneseme vo Makedonija toga{ stanuva zbor za aklimatizacija,
me|utoa, koga edna rasa na goveda od pelagoniskiot region }e ja preneseme vo
polo{kiot region toga{ se raboti za akomodacija. Site vidovi i rasi na doma{ni
`ivotni nemaat ista sposobnost za aklimatizacija i akomodacija. Nekoi vidovi i
rasi lesno i brzo se aklimatiziraat na uslovite na novata sredina, dodeka nekoi
te{ko, bavno, slabo ili nikako.
40
Faktori od koi zavisi aklimatizacijata i akomodacijata
Vrz sposobnosta na aklimatizacijata vlijaat slednite faktori:
konstitucijata, zdravstvenata sostojba, individualnite osobini i rasnata
pripadnost, razlikata vo terenskite i klimatskite uslovi, polot,
kategorijata, na~inot na dr`eweto, ishranata, bremenosta na `ivotnite,
ra{irenost na bolestite i dr.
@ivotni koi imaat jaka i silna konstitucija, lesno i brzo se aklimatiziraat,
a `ivotni koi imaat fina i ne`na konstitucija se aklimatiziraat mo{ne te{ko.
@ivotnite ja nasleduvaat konstitucijata od svoite roditeli.
Utvrdeno e deka pravilno razvienite, zdravi i otporni `ivotni lesno se
aklimatizirat. Ima rasi koi lesno se aklimatiziraat kako {to se simentalsko
govedo, golem jork{ir i dr., dokolku uslovite na ishranata i negata se
zadovolitelni.
Ako ne postoi golema razlika vo klimata od kede {to doa|aat `ivotnite i
klimata kade {to treba da gi smestime istite, toga{ aklimatizacijata e polesna i
obratno. Taka na primer, `ivotni od tropskite kraevi (zebu) i od polarnite kraevi
(irvasot) te{ko se naviknuvaat na na{ite klimatski uslovi.
Najlesno se aklimatiziraat mladite `ivotni, a postarite pote{ko. Polesno
se aklimatiziraat `enskite `ivotni. Bremenite `ivotni vo prvata polovina na
bremenosta polesno se aklimatiziraat, a vo vtorata polovina na bremenosta pote{ko
i mo`e da dojde do abortus. Od rasite najlesno se aklimatizirat primitivnite rasi,
potoa preodnite, a poslabo kulturnite. Vrz aklimatizacionata sposobnost vlijaat i
parazitite, koi u{te pove}e go zaslabnuvaat organizmot na `ivotnite. Na primer,
kaj nas karakulskata ovca strada od piroplazmoza {to ja prenesuvaat krle`ite, a na
vla`ni tereni strada od strongilidi i zarazno zaboluvawe na papcite (krivotnica).
@ivotnite `iveej}i pri isti `ivotni uslovi vo tekot na niza generacii, se
naviknuvat na klimatskite i terenskite priliki i na uslovite na ishrana i nega,
karakteristi~ni za reonot kade {to `iveat. Na toj na~in me|u `ivotnite i
sredinata se vospostavuva nekoj vid biolo{ka ramnote`a. Pri prenesuvawe na
`ivotnite vo drugi reoni, koi imaat podrugi uslovi, ovaa biolo{ka ramnote`a se
naru{uva. Zatoa `ivotnite vo novata sredina treba povtorno da se prilagodat i da
vospostavat biolo{ka ramnote`a. Pa ottuka pod poimot biolo{ka ramnote`a se
podrazbira prilagoduvawe na organizmot na klimatskite, terenskite priliki i
uslovite na ishrana i nega vo nekoj reon. So naru{uvawe na biolo{kata ramnote`a
`ivotnite vo novata sredina stanuvaat poosetlivi i lesno skloni na razni
zaboluvawa. Tie naj~esto zaboluvaat od vospalenie na ko`ata, organite za di{ewe i
varewe na hranata, pokraj toa `ivotnite ja gubat redovnata plodnost, ranozrelost,
rabotosposobnost i dr.
Spored
dobienite
rezultati
sposobnosta za aklimatizacija mo`e da bide:
dobra ili lo{a so pove}e varijacii.
Za dobra aklimatizacija stanuva
zbor koga `ivotnite trajno }e se
prilagodat na uslovite na novata sredina,
bez
da
go
promenat
zdravjeto
i
produktivnosta. So vakva aklimatizacija se
odlikuva simentalskoto govedo, golemiot
jork{ir, berk{irot i dr.
Sl. 49. Berk{irska rasa
41
Me|utoa, ako `ivotnite od nekoja rasa ili soj vo novata sredina so podrugi
uslovi, izgubat od morfolo{kite i fiziolo{kite osobini, a osobeno ako im oslabi
konstitucijata i zdravjeto, toga{ stanuva zbor za slaba sposobnost za
aklimatizacija. Takvite `ivotni stanuvaat preosetlivi na vlijanieto na faktorite
od nadvore{nata sredina i na bolestite. Vakov slu~aj
imame kaj plemenitite rasi kaj koi zaradi dolgotrajnata
selekcija za visoka produkcija do{lo do zgolemena
preosetlivost. Vo ovie rasi spa|a xerzejskoto govedo,
holandski i germanski landras, sanskata koza, nekoi
angliski gojni rasi ovci (hemp{ir, {rop{ir) sl.51, koi
pote{ko se naviknuvaat vo uslovi na potopli reoni
bidej}i te{ko podnesuvaat visoki letni temperaturi.
Isto taka karakulskata ovca te{ko se aklimatizira na
vla`ni tereni, bidej}i lesno zaboluva od parazitski
Sl. 50. Karakulska ovca so jagne
bolesti (sl.50).
Za uspe{na aklimatizacija potrebno e `ivotnite vo novata sredina pravilno
da se hranat i neguvaat.
Vo slu~aj na nepovolni uslovi i te{ka aklimatizacija mo`e da nastanat pojavi
na izroduvawa. Izroduvawata se javuvaat vo tri tipa: spe~enost, regeneracija i
degeneracija.
Sl. 51. Sanska koza i angliska gojna rasa {rop{ir
Objasni i odgovori:
1. Objasni {to se podrazbira pod poimot aklimatizacija?
2. Objasni {to se podrazbira pod poimot akomodacija?
3. Navedi primer za aklimatizacija i za akomodacija vo sto~arstvoto!
4. Navedi gi pova`nite faktori od koi zavisi aklimatizacijata?
5. [to se podrazbira pod poimot biolo{ka ramnote`a?
6. Objasni {to }e se slu~i ako `ivotnite se postavat vo nepovolni uslovi i
aklimatizacijata odi te{ko?
3.3. Spe~enost
Koga mladite `ivotni vo najranata vozrast podolgo vreme `iveat pod
nepovolni `ivotni uslovi, (nedovolna ishrana i nega, pojava na bolest) doa|a do
spe~enost ili zake`avenost kaj `ivotnite. Kaj spe~enite `ivotni nastanuvaat
zabele`itelni morfolo{ki i fiziolo{ki promeni, `ivotnite pove}e ili pomalku
zaostanuvaat vo porastot, a gi namaluvaat i proizvodnite sposobnosti.
Koga `ivotnite podolgo vreme oskudno se hranat doa|a do namaluvawe na razmenata na
materiite. Posledicite od nedovolnata ishrana vo najranata vozrast mo`e da se vidi od
ispituvawata na nau~nikot Natuzius (Nathusius) koj so razli~na ishrana na dve ma{ki
42
prasiwa od istoto prasilo od berk{irskata rasa vo period od 5 meseci kaj obilno hranetoto
prase postignal `iva masa od 55 kg, a kaj oskudno hranetoto prase 14,5 kg. Spe~enosta kaj nas
najmnogu se javuva vo planinskite reoni, kade ekstenzivno, bez dovolno hrana se odgleduva
doma{noto govedo bu{a.
Pri~ina za zake`avenost kaj doma{nite `ivotni mo`e da bide i pojavata na bolesti
osobeno kaj podmladokot. Vakvite `ivotni, iako ja prebolat bolesta, ostanuvaat sitnispe~eni, hranata slabo ja koristat i bavno se gojat.
Karakteristiki na spe~enost Spe~enite `ivotni se odlikuvaat so slednite
karakteristiki: `ivotnite se so mala `iva masa, sitni, so izmeneti oblici i
dimenzii na oddelni delovi od teloto, so nedovolno razvien skelet i muskulatura,
dolga i tesna glava, dolg i tenok vrat lo{o povrzan so glavata i trupot, plitki i
tesni gradi, kus, tesen i slabo muskulozen trup, tesen i {ilest greben, grb i karlica,
vdlabnata grbnata linija, strmni sapi, zabele`itelni gladni dupki i praznini vo
slabinite, opu{ten stomak, tenki i relativno dolgi nozete, vidi sl.52.
Spe~enite `ivotni mnogu podocna
stasuvaat za priplod otkolku normalno
razvienite. Nepovolnite `ivotni uslovi
najdobro
gi
podnesuvaat
doma{nite
primitivni rasi, no i kaj niv doa|a do vidlivi
negativni posledici, osobeno ako vlijanieto
na nepovolnite faktori e podolgotrajno. Do
kolku nekoe `ivotno, ostane podolgo vreme
Sl.52.Spe~enost kaj crvenata bu{a
pri lo{i `ivotni uslovi, a potoa ako istite gi postavime vo dobri `ivotni uslovi,
mo`e lo{ite posledici da se otstranat.
[to zana~i ovoj vid na spe~enost e od vremenski karakter i pretstavuva edn
vid modifikacija. Me|utoa, ako toa `ivotno ostane podolgo vreme i vo pove}e
generacii vo lo{i `ivotni uslovi, toga{ e nevozmo`no da se otstranat lo{ite
posledici i tie se prenesuvaat na potomstvoto. Onie `ivotni koi postojano `iveat
pri nepovolni uslovi (stalno gladuvaat) spe~enosta se prenesuva na potomstvoto i
pretstavuva eden vid na mutacija. Takva nasledna spe~enost imame kaj na{ite
primitivni rasi, kako {to se: doma{noto govedo bu{a, ovcite pramenki (ov~epolska,
{arplaninska i karaka~anska), bosanskiot ridski kow i dr.
3.4. Regeneracija ili odroduvawe
Regeneracijata ili odroduvaweto se javuva kako rezultat na smenetite
`ivotni uslovi i sredina vo koja tie se razvile i izrasnale. Obi~no taa se
zabele`uva kaj uvezenite grla od kulturnite rasi koi poteknuvaat od regioni vo koi
{talski se dr`ele, a po vnesuvaweto vo drugi regioni istite pasi{no se
odgleduvale.
Dobar primer za regeneracijata dava nau~nikot Adamec, koj samiot gi
zabele`al kaj prenesenite `ivotni kaj oberintalskata rasa od Oberintal (Severen
Tirol) vo Ju`en Tirol (sl.53). Prose~nata `iva masa na kravite od oberintalskata
rasa bila od 400 kg, mle~nosta im bila od 3 500 do 4 000 kg, gradbata na teloto im bila
ne`na, liceviot del kus, ko`ata elasti~na i tenka. Me|utoa, po doa|aweto vo novite
`ivotni uslovi vo Ju`en Tirol, iako dobro hraneti, neguvani i odgleduvani vo ~ista
krv, zaradi pasi{noto odgleduvawe po planinskite pasi{ta pretrpele zna~itelni
promeni. Promenite se javile kaj potomstvoto koe stanalo pokrupno, so pogolema
`iva masa, pootporno, ko`ata im stanala podebela, liceviot del se prodol`il,
43
mle~nosta se namalila, a rogovite stanale podebeli. Edna pravnuka od ovie
preneseni grla, za razlika od svojata prababa koja bila so `iva masa od 360 kg i
davala dnevno po 18 kg mleko, po prvoto
telewe imala `iva masa 577 kg i davala
dnevno po 8,8 kg mleko.
I pokraj
zgolemenata ishrana i nega mle~nost kaj
potomstvoto ne mo`elo da se zgolemi.
Biolo{ki gledano regeneracijata e
povolna pojava, bidej}i `ivotnite stanuvaat
pokrupni i pootporni na bolesti i
klimatski faktori. Me|utoa, zootehni~ki
gledano regeneracijata e {tetna zatoa {to
namaluva produktivnosta na potomstvoto.
Sl. 53. Oberintalska krava
Objasni i odgovori:PrObjasni I odgovori:
1. Koga se pojavuva spe~enosta kaj doma{nite `ivotni?
2. Objasni go primerot na Natuzius za spe~enosta kaj `ivotnite?
3. Kaj koi rasi naj~esto se javuva spe~enosta?
4. Opi{i gi karakteistikite na edno spe~eno `ivotno!
5. Kako rezultat na koi faktori se javuva regeneracijata?
6. Objasni go primerot na Adamec za regeneracijata kaj `ivotnite!
7. Objasni dali regeneracijata e korisna osobina od aspekt na zootehnikata?
3.5. Degeneracija ili izroduvawe
Pod poimot degeneracija vo sto~arstvoto se podrazbira sozdavawe na {tetni
nasledni osobini koi direkno ili indirektno go zagrozuvaat `ivotot na `ivotnite.
Degeneracijata e najopasnata pojava vo sto~arstvot koja doveduva do rastrojstva i
ostapuvawe od normalnata sostojba, zaradi {to kaj `ivotnite se namaluva `ivotnata
energija i otpornosta.
Degeneracijata se sretnuva kaj visokoproduktivnite rasi doma{ni `ivotni,
pri {to se javuva preterano tesen i dolg ~erep, tenki i proyirni u{i, okokoreni
o~i, tesen i slabo razvien graden ko{, tenki noze, tenka i fina ko`a, retka
nepigmentirana vlaknena pokrivka, ne`na konstitucija, slaba `ivotosposobnost.
Vakvite `ivotni lo{o ja koristat hranata, skloni se kon abortus i kon zarazni
zaboluvawa, osobeno od tuberkuloza.
Se smeta deka degeneracijata se javuva kako rezultat na dolgogodi{nata ednostrana selekcija
naso~en vo eden pravec, samo kon produktivnosta, pri {to ne e vodeno smetka za
konstitucijata i zdravjeto na `ivotnite. Zatoa degeneracijata e prisutna kaj
visokoproduktivnite `ivotni vo koi vo eden podolg period na godini se nasobrale vo
biolo{ka smisla negativnite nasledni osobini.
Degeneraciite se nasledni i mo`at da bidat:
morfolo{ki, fiziolo{ki i psiholo{ki.
Vo morfolo{ki degenerativni pojavi spa|aat:
brahicefalnost, mikromelija, preterano ispup~ena
~elna koska, albinizam, hermofroditizam.
Brahicefalnosta e pojava na skratuvawe na
glavata vo delot na vilicata, osobeno na gornata
vilica i me|uvili~nite koski koi se nagore povieni.
Sl.54. Sreden jork{ir
44
Kaj ovie `ivotni dolnata vilica e podolga, pa zaradi toa zabite im se nadvor
poka`ani i `ivotnite ne mo`at da pasat niska treva. Vakvite `ivotni vo prirodata
slobodno ne mo`at da opstanat. Pojava na brahicefalnost imame kaj maliot i
sredniot jork{ir, govedoto niata, ku~eto buldog i dr
(sl.54).
Mikromelijata ili kusono`nost e pojava na
`ivotni so kusi noze. Mikromelija se sretnuva kaj
ankonskata ovca, deksterskoto govedo (sl.55), ku~eto
jazovi~ar, kusonogata koko{ka i dr. Vakvata pojava se
smeta kako rezultat na naru{enata funkcija
na hipofizata.
Preterano ispup~enost na ~elnata koska
se sretnuva kaj poduanskata koko{ka (sl.56).
Zaradi ispup~enosta ~elnata koska e tenka,
pri {to mozokot ne e dovolno za{titen, pa
Sl. 55. Dekster govedo
zatoa se smeta kako degenerativna pojava.
Sl. 56. Poduanska koko{ka
Albinizamot e pojava na otsustvo na pigmenti vo ko`ata,
vlaknata o~ite i perjeta. Toa e nasledno zaboluvawe {to nastanuva
kako posledica na promenata na metabolizmot na tirozinot koj ne
producira melanin. Vakva pojava sretnuvame kaj angorskiot kunikul,
sanskata i angorskata koza, leghorn koko{ka, emdemska guska (sl.57)
i dr.
Sl.57. Emdemska guska
Hermafroditizam e degenerativna pojava na edna individua kade se prisutni
ma{ki i `enski polovi `lezdi. Kaj vakvite `ivotni plodnosta e poremetena i tie
redovno se sterilni-neplodni bidej}i e poremetena normalnata funkcija na
polovite
`lezdi.
Ponekoga{
se
javuva
i
pseudohermafroditizam
(pseudointerseksualizam), a toa e prisustvo vo polovite `lezdi elementi od
sprotivniot pol. Vakvata pojava naj~esto se sretnuva kaj kozite i sviwite.
Vo fiziolo{ki degenerativni promeni spa|aat: azospermija, aspermija,
gubewe na maj~inskiot instinkt, oslabuvawe na konstitucijata, kako i preterano
izrazena proizvodna sposobnost.
Azospermija e takva degenerativna pojava pri koja ma{kite `ivotni la~at
mrtvi spermatozoidi.
Aspermijata e pojava na potpolno presu{uvawe na
polovite `lezdi kaj ma{kite `ivotni, kade {to ne se la~at
nikakvi produkti.
Gubewe na maj~inskiot instinkt e degenerativna
pojava koja se javuva kaj koko{kata leghorn koja go izgubila
instinktot za kva~ewe (sl.58).
Oslabuvawe na konstitucijata e degenerativna
pojava, a se manifestira so fino ne`no telo, ne`ni koski i
slaba muskulatura, tenka i fina ko`a so tenki vlakna. I
ovaa pojava e kako rezultat na ednostranata selekcija vo eden
pravec samo za proizvodstvo na mleko, volna itn. Se sretnuva
kaj xerzejskoto govedo (sl. 59), {panskite merino ovci itn.
Sl. 58. Leghorn koko{ka
45
Preterano izrazenite proizvodni sposobnosti se fiziolo{ki degeneracii
i se sostojat vo preterana visoka mle~nost, gojnost, neslivost, ranozrelost i
pogolema plodnost. Site ovie pojavi nastanuvaat kako rezultat na rastrojstva na
funkciite na nekoi vnatre{ni organi vo `ivotinskiot organizam i poremetuvawe
na razmenata na materiite.
Kaj takvite `ivotni obi~no doa|a do
hiper ili hipofunkcija na organite. Na
primer, preterano gojnite `ivotni imaat
slabo razviena hipofiza zaradi {to doa|a
do poremetuvawe na metabolizmot na
{e}erite, {to predizvikuva brzo i
preterano goewe (hipofizna gojnost).
Pri~ina za visokata gojnost mo`e da
bide i naru{enata funkcija na {titnata
`lezda, koja ne la~i dovolni koli~ini na
tiroksin.
Sl. 59. Krava od xerzejskata rasa so slaba konstitucija
Visokata mle~nost se javuva kako rezultat na silno razvienata mle~na `lezda.
Taka na primer hol{tajn friziskata krava
mo`e da dadedo 26 700 l mleko godi{no
(sl.60).
Vo
psiholo{ki
degenerativni
pojavi se vbrojuvaat onie koi se javuvaat
zaradi poremetuvawe na nervniot sistem.
Takov e slu~ajot so gulabite vrta~i, koi vo
letaweto se vrtat okolu svojata oska.
Sl.60.Hol{taj-friziska krava
Objasni i odgovori:
1. Objasni {to se podrazbira pod poimot degeneracija!
2. Kaj koi `ivotni naj~esto se pojavuva degeneracijata?
3. Vo koi promeni spa|a degeneracijata?
4. Nabroj nekolku pova`ni morfolo{ki degenerativni pojavi!
5. Kakva degenerativna pojava e azospermijata?
6. Kakva degenerativna pojava e aspermijata?
7. Kaj koi `ivotni se sretnuva ispup~enosta na ~elnite koski?
8. Kaj koi `ivotni se sretnuva gubeweto na maj~inskiot instinkt?
9. Kolku litri mleko godi{no mo`e da dade hol{tajn friziskata rasa?
46
Istra`uvajte za primenta na ve{ta~kite mutacii vo zemjodelieto i {umarstvoto!
Proveri go svoeto znaewe
1. Nabroj gi pova`nite biolo{ki osobini kaj doma{nite `ivotni!
2. [to podrazbirame pod poimot promenlivost ili varijabilnost?
3. Zo{to e va`na promenlivosta kako osobina kaj `ivotnite?
4. Kolku vidovi na promenlivost ili varijabilnost postojat?
5. [to se toa modifikacii, paravarijacii ili somacii?
6. Koga se javuvaat mutaciite i rekombinaciite?
7. Nabroj nekolku mutacii vo sto~arstvoto!
8. Objasni nekolku biolo{ki korisni mutacii!
9. Kako mo`e da se predizvikaat mutaciite po ve{ta~ki pat?
10. Navedi nekoi primeri na va{ta~ka mutacija {to se koristi vo zemjodelieto!
11. Koj faktor e najva`en za pojava na varijabilnost kaj doma{nite `ivotni?
12. [to se podrazbira pod poimot aklimatizacija?
13. [to se podrazbira pod poimot akomodacija?
14. Navedi primer za aklimatizacija i za akomodacija vo sto~arstvoto!
15. Navedi gi pova`nite faktori od koi zavisi aklimatizacijata?
16. [to se podrazbira pod poimot biolo{ka ramnote`a?
17. Nabroj nekoi rasi koi mnogu dobro se aklimatiziraat!
18. Nabroj nekoi rasi koi slabo se aklimatiziraat!
19. [to }e se slu~i ako `ivotnite se postavat vo nepovolni uslovi
i aklimatizacijata odi te{ko?
20. Koga se pojavuva spe~enosta kaj doma{nite `ivotni?
21. Objasni go primerot na Natuzius za spe~enosta kaj `ivotnite?
22. Kaj koi rasi naj~esto se javuva spe~enosta?
23. Opi{i gi karakteistikite na edno spe~eno `ivotno!
24. [to pretstavuva spe~enosta kaj doma{nite `ivotni ako e od vremenski
karakter?
25. [to pretstavuva spe~enosta kaj doma{nite `ivotni ako e od traen karakter?
26. Kako rezultat na koi faktori se javuva regeneracijata?
27. Objasni go primerot na Adamec za regeneracijata kaj `ivotnite!
28. Dali regeneracijata e korisna osobina od aspekt na zootehnikata?
29. Kakva pojava e hermofroditizamot?
30. Navedi eden primer na psiholo{ko degenerativna pojava!
31. Zaradi koi pri~ini se pojavuva degeneracijata kaj doma{nite `ivotni!
32. Kolku vida na degeneracii se poznati ?
33. Nabroj nekolku pova`ni fiziolo{ki degenerativni pojavi kaj `ivotnite!
47
4. VLIJANIE NA NADVORE[NITE FAKTORI VRZ
DOMA[NITE @IVOTNI
Kako pova`ni nadvore{ni faktori koi vlijaat vrz `ivotnskiot organizam se:
1. ishrana, 2. po~va, 3. ve`ba i 4. klimatski faktori.
4.1. Vlijanie na ishranata
Ishranata e eden od najva`nite faktori na nadvore{nata sredina. Taa
direktno vlijae na telesniot razvoj, vrz zgolemuvawe na produktivnosta i
podobruvawe na posojnite rasi i sozdavawe na novi rasi. Pokraj povolnoto vlijanie
na ishranata vrz telesniot razvoj i proizvodnite svojstva, taa deluva i na
kvalitetot na proizvodite, na ranozrelosta, plodnosta i najposle na pooddelnite
delovi i organi na teloto.
Kaj `ivotnite nedostatokot od hranitelni materii mo`e da predizvika promeni vo
razvitokot, pojava na razni avitaminozi pri nedostatok na vitamini ili pojava na spe~enost
i sl.
(sl.61)
Za direktnoto vlijanie na ishranata vrz `ivotinskiot organizam mo`e da ni
poslu`i primerot so p~elata, kaj koja od potpolno ednakvi oplodeni jajcekletki se
razvivaat matici i p~eli rabotni~ki, koi me|usebno se razlikuvaat, kako po
morfologijata taka i po fiziologijata. Poto~no, maticite se najkrupnite p~eli, tie
se izveduvaat od larvi koi se hranat so mle~, dodeka rabotni~kite se najsitni p~eli
i se izveduvaat od larvi koi se hraneti so med, a trutovite se so sredna golemina i se
izveduvaat od neoplodenite jajca.
Mladite `ivotni koi podobro se hraneti vo ranata
vozrast pobrzo go zavr{uvaat porastot i porano sozrevaat.
Dodeka `ivotni koi vo ranata vozrast ne se hraneti so
hrana bogata so belkovini, mineralni materii i vitamini
zaostanuvaat vo porastot i imaat tesni i plitki gradi,
{ilesta karlica i podocna sozrevaat
Sl. 61. Spe~enost zaradi nedovolna ishrana kaj bu{ata
Za toa kako deluva ishranata vrz `ivotinskiot organizam mo`e da ni poslu`i
primerot na nau~nikot Natuzius. Vsu{nost nau~nikot Natuzius zemal dve prasiwa
od edno isto leglo. Za vremenski period od 5 meseci tie dve prasiwa bile razli~no
hraneti i dale razli~ni rezultati. Praseto koe bilo slabo hraneto telesno
zaostanalo vo porast, odnosno se spe~ilo, a praseto {to bilo dobro hraneto so bogata
hrana telesno naprednalo.
Isti rezultati vo SAD postignal i nau~nikot Morinson. Toj ispituvawata gi vr{el na povozrasni
prasiwa so `iva masa nad 50 kg. Pri {to edna grupa na prasiwa gi hranel so ja~men i mesno bra{no, a
drugata grupa prasiwa so ja~men i trici. Prasiwata {to gi hranel so ja~men i mesno bra{no po
zavr{uvaweto na goeweto imale prose~en dneven prirast od 860 g, dodeka drugata grupa na prasiwa
postignale dneven prirast od 490 g. I kaj dvata primeri postojat golemi razliki pome|u prasiwata,
odnosno spe~enite prasiwa potfrlile vo `ivata masa, kaj niv nastanale vidlivi morfolo{ki
promeni- dolga i tesna glava, tenok i dolg vrat, tesni i plitki gradi, krapest grb i dr. vidi sl.61.
4.2. Vlijanie na po~vata
Vlijanieto na po~vata vrz `ivotinskiot organizam e direkno i indirektno.
Direktnoto vlijanie na po~vata se sogleduva preku strukturata, poroznosta,
mineralnite materii i dr. Strukturata na po~vata i mineralnite materii vlijaat na
gradbata i cvrstinata na skeletot, zglobovite, kopitata i papcite. Taka na primer,
48
`ivotni odgledani na suvi po~vi imaat tenki i jaki koski vo koi dominira cvrstata
koskena masa (supstancia compacta), a kopita i papcite im se mali i cvrsti. So vakva
gradba se odlikuvaat: bosanskiot ridski kow, doma{noto govedo-bu{a, doma{nite
ovci-pramenki, magareto i dr. Obratno, `ivotni odgledani na vla`ni i propuslivi
po~vi imaat debeli, te{ki koski vo koi dominira sun|erastata koskena masa
(supstancia spogiosa), so slabi zglobovi, a kopitata i papcite im se golemi, {iroki i
meki. Vakov slu~aj imame kaj belgiskiot kow, per{eronot i dr. Ako ovie `ivotni se
prenesat vo reoni so suva i cvrsta po~va, zaboluvaat od vospalenie na zglobovite i
povredi na kopitata i papcite. Potoa preku po~vata `ivotnite mo`at direktno da se
zarazat so razni zarazni i parazitski bolesti, kako na primer: antraks, metil,
belodrobni i stoma~ni crvi, bruceloza, i dr.
Indirektnoto vlijanie na po~vata e preku hranata. Na bogati po~vi so
lesno rastvorlivi mineralni materii, rastat visokokvalitetni trevni formacii
(leguminozi). Vakvite rastenija se bogati so mineralni materii i belkovini koi
povolno vlijaat vrz goleminata i cvrstinata na skeletot, na plodnosta, polovite
funkcii, brzinata na rasteweto, otpornosta na nadvore{nite vlijanija i
temperamentot. Hranitelnata vrednost na rastenijata vlijae na koli~inata i
kvalitetot na proizvodite.
4.3. Vlijanie na ve`bata
Ve`bata kako faktor, povolno vlijae vrz celokupniot razvoj na `ivotinskiot
organizam, osobeno vo fazata na porast. Taa vlijae na pravilniot razvoj na koskenoto
i muskulnoto tkivo, kako i na drugite organi kaj mladite `ivotni. U{te Lamark, a
po nego i Darvin, zabele`ale deka najdobro se razvivaat onie organi, koi najmnogu se
upotrebuvaat. Dodeka onie koi dolgo vreme ne se upotrebuvaat, zaostanuvaat vo svojot
razvitok i postoi mo`nost da se spe~at, odnosno da atrofiraat. Seto ova Darvin go
konstatiral kaj divata i doma{na pajka. Vsu{nost, toj utvrdil deka te`inata na
krilestite koski kaj doma{nata pajka, vo sporedba so te`inata kaj divata pajka, se
namaleni za 25%, zaradi slabata upoterba, dodeka te`inata na koskite od nozete kaj
doma{nata pajka, vo sporedba so divata, zna~itelno se zgolemeni zaradi postojanata
upotreba na istite. Ve`bata ima golemo zna~ewe za `ivotnite koi slu`at za rabota,
posebno za natprevaruva~kite kowi. Kaj ovie `ivotni zaradi postojaniot trening i
pravilnata ishrana vo ranata mladost, najmnogu se razvile gradniot ko{, nozete i
grebenot.
Na primer, kaj angliskiot ~istokrven kow zaradi ednostranata selekcija samo
da se postigne golema brzina, dobil
{ticoviden oblik na teloto, lesna i suva
glava, dolg vrat, dolg dlabok i tesen graden
ko{. So drugi zborovi dobil aerodinami~na
linija, za da mo`e polesno da se probiva niz
vozduhot i na toj na~in da postignuva golema
brzina(s.62).
Ve`bata ima posebno golemo vlijanie
za pravilen razvoj na podmladokot i na
priplodnite `ivotni, a osobeno na
`enskite. Na ovie `ivotni ako im se
obezbedi redovno dvi`ewe mo`at uspe{no
mnogu podolgo da se koristat za
reprodukcija.
Sl .62. Angliski ~istokrven kow
49
Kaj planinskite rasi goveda, koi se napasuvaat na strmni pasi{ta, zaradi
odr`uvawe na ramnote`ata na teloto kako i zaradi stabilnost, zadnite noze gi
ra{irile i ispru`ile nazad, grbnata linija se vdlabnala, a karlicata se izdignala
nazad. Dodeka kaj nizinskite rasi e obratno, kaj niv vratot se izdol`il, zadniot del
na karlicata se spu{til, a grbnata linija stanala krapovidna.
Ve`bata zna~itelno vlijae i na razvojot na vnatre{nite organi. Taka na primer,
mladite `ivotni koi se vo porast ako preku letniot period prestojuvaat pove}e
godini na pasi{te, zaradi pozabrzanoto i dlaboko di{ewe }e imaat podobro razvien
graden ko{ i beli drobovi otkolku onie koi postojano `iveat vo nizinski reoni.
Isto taka kaj natprevaruva~kite kowi srceto stanalo za 2 kg pote{ko otkolku kaj
nenatprevaruva~kite. Ve`bata vlijae i na mle~nata `lezda. So masa`a na vimeto i
pravilno molzewe se zgolemuva la~eweto na mlekoto. Vo praksata e potvrdeno duri i
kaj nezaplodeni junici, so masa`a na vimeto da se pojavi la~ewe na mlekoto.
Utvrdeno e deka ve`bata vlijae i na razvojot na mozokot kaj doma{nite
`ivotni. Kaj divite `ivotni zaradi postojanata borba za opstanok (gri`a za hrana,
pokriv i za{tita na svoite mladi), mozokot im e porazvien otkolku kaj doma{nite
za koi se gri`i ~ovekot. Toa i Darvin go zabele`al kaj diviot kunikul, pri koj e
izmeren mozokot i istiot bil za 20% so pogolema masa otkolku mozokot na
doma{niot kunikul. Zaradi neve`baweto, kaj doma{nite `ivotni oslabnal razvojot
na mozokot i finkciite na oddelni centri.
Objasni i odgovori:
1. Navedi gi pova`nite nadvore{ni faktori {to vlijaat vrz `ivotnite!
2. Objasni go vlijanieto na ishranata vrz doma{nite `ivotni?
3. Opi{i go primerot na Morinson za vlijanieto na ishranata vrz `ivotnite!
4. Preku {to go sogleduva{ direktnoto vlijanie na po~vata vrz `ivotni?
5. Preku {to se sogleduva indirektnoto vlijanie na po~vata vrz `ivotni?
6. Objasni go primerot na Darvin za vlijanieto na ve`bata vrz `ivotnite!
7. Kakvo vlijanie ima ve`bata vrz natprevaruva~kite kowi?
8. Kakvo vlijanie ima ve`bata vrz razvojot na mozokot, potkrepi go so primer?
4.4.
Vlijanie na klimatskite faktori
Pod klima se podrazbira zbir na pove}e vremenski pojavi, na najdolniot sloj
od atmosferata na nekoj reon vo tekot na pove}e godini. Klimata se sostoi od pove}e
faktori od koi najva`ni se: temperatura, vla`nost na vozduhot, vozdu{en pritisok,
son~eva svetlina, dvi`ewe na vozduhot i vrne`i.
4.4.1. Vlijanie na temperaturata
Od site spomenati faktori temperaturata ima najgolemo vlijanie na
`ivotinskiot organizam, kako na morfolo{kite taka i na fiziolo{kite osobini.
Taa ima najgolemo vlijanie na ko`ata, ko`nite produkti (rogovi, papci, kopita,
vlakna, volna, perja), potoa na proizvodnite sposobnosti i na razmenata na materiite
vo organizmot.
Od golemiot broj na ispituvawa utvrdeno e deka `ivotnite koi `iveat vo
potoplite reoni imaat potenka ko`a so jasno razvien goren i sreden del na ko`noto
tkivo, odnosno kutis. Dodeka `ivotnite {to `iveat vo studeni reoni imaat debela
ko`a i silno razvien subkutis.
Vo tabelata prika`ana e debelinata na ko`ata kaj tri rasi goveda koi `iveat
vo razni klimatski uslovi, spored M. Wilckens.
50
Rasi goveda
Vkupna debelina na ko`ata vo mm.
Sivo stepsko govedo
Lavantalsko govedo (Gertner)
Pincgavsko govedo
4,5
9,5
12,0
Od tabelata se gleda deka rasite goveda {to `iveat vo toplite reoni imaat potenka
ko`a i obratno, govedata {to `iveat vo poladni planinski reoni imaat podebela
ko`a. Me|utoa, nekoi `ivotni {to `iveat vo izrazito topli mesta (slon, nosorog,
nilski kow, bivol i dr.) imaat mnogu debel epidermis.
Vlijanieto na temperaturata na debelinata na
ko`ata i na ko`nite produkti mo`e da se objasni na
sledniot na~in: Vo toplite reoni pod vlijanie na
visokata temperatura, nervnite vlakna {to se nao|aat vo
nadvore{nite ko`ni delovi, preku simpatikusniot
nerven sistem i mozokot, deluvaat na nervnite vlakna od
krvonosnite sadovi {to nosat krv vo ko`ata istite da se
pro{irat i vo niv da nadojde pogolema koli~ina na krv,
koja stignuva vo gornite delovi na ko`ata. Pa taka zaradi
pogolemiot preliv na krv vo povr{inskiot del od ko`ata
rastat rogovite, papcite i kopitata. Primer za ova mo`e
da bide sivoto stepsko govedo i afrikanskoto dolgorogo
govedo vatusi (sl.63).
Sl. 63. Afrikansko dolgorogo govedo-vatusi
Dodeka slu~ajot so vlaknata i volnata e obraten. Tie zaradi nemawe dovolno
krv, a so toa i hrana, vo sredniot i dolniot del od ko`ata, korenot slabo se
ishranuva, zaradi {to tie se tenki, ne`ni, retki, a mo`e i voop{to da gi nema.
Niskata teperatura vlijae sprotivno bidej}i predizvikuva stesnuvawe na
povr{inskite krvni sadovi, zaradi {to krvta pove}e se zadr`uva vo dolniot del na
ko`ata. Vo toj slu~aj pove}e se razviva retikularniot sloj od koriumot, odnosno
potko`ata ili subkutisot i ko`ata stanuva podebela.
Vlijanieto na klimata vrz debelinata na ko`ata go zabele`al i Darvin kaj govedata od ista rasa koi
`iveele vo Kolumbija vo razni temperaturni uslovi (planinska ladna i nizinska topla klima).
Isto taka temperaturata vlijae i vrz debelinata i gustinata na vlaknata. Vo
potoplite reoni `ivotnite imaat retki i kusi, a vo studenite reoni dolgi, grubi i
gusti vlakna.
Temperaturata preku nervniot sistem vlijae i na rabotata na potnite `lezdi
koi se smesteni vo ko`noto tkivo.
Temperaturata vlijae i vrz razmenata na materiite vo organizmot, utvrdeno e
deka visokata temperatura ja namaluva, a niskata ja zgolemuva.
Temperaturata vlijae i vrz produktivnosta na `ivotnite. Spored
ispituvawata koi se napraveni od pove}e avtori, utvrdeno e deka jalovite kravi, koi
zimno vreme se dr`ele vo ladni otvoreni objekti, a pritoa dobivale normalni
da`bi, dnevno gubele po 600 g `iva masa. So zgolemuvawe na odr`nite potrebi za
30%, `ivata masa pove}e ne se namaluvala. Isto taka, molznite kravi koi dnevno
davale 8-10 l mleko, a bile dr`ani pod isti uslovi kako i jalovite, gubele dnevno po
500 g od `ivata masa, a mle~nosta se namalila za 29%, dodeka mle~nata mast vo
mlekoto se zgolemila za 28,5%. Najnovite ispituvawa poka`uvaat deka
visokomle~nite kravi ako zimno vreme se dr`at vo otvoreni {tali ili pod
nastre{nici pri temperatura od -100S se namaluva mle~nosta. Me|utoa, dr`eweto na
teliwata i juniwata kako i jalovite grla vo ovie uslovi vlijae povolno na
konstitucijata i otpornosta.
Optimalna temperatura za molznite kravi e 120S, za sviwite 18 0S, za
51
prasiwata 240S, za piliwata 280S, za nesilkite 12,5 0S.
Ovcite se mo{ne osetlivi na visoka temperatura, a najmalku se osetlivi na
niska.
Sviwite za razlika od ostanatite vidovi `ivotni zna~itelno se poosetlivi na
visoka i niska temperatura. Na ladno se poosetlivi kulturnite mesnati rasi na
sviwi jork{ir, pietren, landrasi i dr.
Site vidovi `ivina dobro podnesuvaat ladno i toplo, blagodarenie na toa {to
se obrasnati so perja, koi dobro gi {titi od temperaturni promeni. Me|utoa,
kulturnite rasi (leghorn, hibridite za jajca i meso) se poosetlivi na stud i kaj niv
mo`e da dojde do smrznuvawe na kikiri{kata.
4.4.2. Vlijanie na vla`nosta na vozduhot
Vla`nosta na vozduhot deluva direkno vrz `ivotinskiot organizam i
finkciite na organite za di{ewe, krvotokot, i proizvodnite sposobnosti.
Se smeta deka suviot vozduh ja pottiknuva, a vla`niot ja namaluva razmenata na
materiite vo `ivotinskiot organizam. @ivotnite razli~no reagiraat na val`nosta
na vozduhot. Nekoi divi i doma{ni `ivotni mnogu dobro podnesuvaat suv vozduh, a
nekoi pustinski `ivotni isklu~ivo `iveat vo reoni so suv vozduh bez vlaga.
Od doma{nite `ivotni koi najdobro podnesuvaat suva klima i jaki gore{tini e kamilata,
koja vo prolet, koga se hrani so zelena hrana mo`e da izdr`i 2,5 meseci bez voda, a lete vo
pustinite 2 nedeli (sl. 64).
Od drugite doma{ni `ivotni koi dobro podnesuvaat
suv vozduh se: stepskite ovci, kozi, magariwa i
isto~nite
orientalnite
rasi
kowi.
Dodeka
kulturnite rasi na ovci i kozi (angliskite gojni rasi
ovci,
isto~nofriziskata
ovca
i
angliskiot
~istokrven kow) te{ko go podnesuvaat suviot vozduh.
Nekoi od doma{nite `ivotni se osetlivi na golema
vlaga i po~esto zaboluvaat od vospalenie na di{nite
pati{ta, a nekoi kako {to e karakulskata ovca,
stanuvaat mo{ne osetlivi na razni paraziti.
Sl. 64. Dvogrba kamila
Vla`niot vozduh vlijae i na proizvodnite sposobnosti kaj doma{nite `ivotni,
bidej}i deluva na rabotata na belite drobovi, srceto, muskulite i nervite, go
namaluva isparuvaweto na vodata od teloto i dr. Najpovolna optimalna vla`nost za
doma{nite `ivotni se smeta koga relativnata vla`nost na vozduhot e okolu 75%.
Ako relativnata vla`nost na vozduhot e niska, a temperaturata visoka, organizmot
gubi pove}e voda i obratno, pri povisoka vla`nost i poniska temperatura gubi
pomalku. Merewto na vla`nosta na vozduhot se vr{i so: hidrometri, psihrometri,
polimetri i hidrograf.
Objasni i odgovori:
1. Nabroj gi pova`nite klimatski faktori!
2. Objasni go vlijanieto na temperaturata vrz ko`ata i ko`nite produkti kaj `ivotnite!
3. Objasni go vlijanieto na visokata temperatura vrz produktivnosta kj `ivotni!
4. Koja e optimalnata temperatura za oddelnite vidovi doma{ni `ivotni?
5. Koi vidovi `ivotni podnesuvaat niska, a koi visoka temperatura?
6. Vrz koi organi kaj doma{nite `ivotni direktno deluva vla`nosta na vozduhot?
7. Koe doma{no `ivotno najdobro podnesuva suvata klima i jaki gore{tini?
8. Koe doma{no `ivotno odnosno rasa e osetlivo na golema vlaga?
52
4.4.3. Vlijanie na vozdu{niot pritisok
Vozdu{niot pritisok e va`en klimatski faktor za visoko-planinskite reoni,
bidej}i so porastot na nadmorskata viso~ina vozduhot stanuva s# poredok, a
vozdu{niot pritisok pomal. Vozdu{niot pritisok se meri so barometar.
Na 0 (nula) nadmorska viso~ina vozdu{niot pritisok e 1013 mb (mega bari), so
porast na visinata se namaluva vozdu{niot pritisok, {to mo`e da se vidi od
slednata tabela:
Nadmorska visina vo m
Vozdu{en pritisok vo mb
1000
2000
3000
4000
5000
7000
978
794
610
510
440
410
Dokolku vozduhot e poredok, sodr`i pomalku kislorod, na primer, na 500 m
nadmorska viso~ina koli~inata na kislorodot se namaluva za 50% pri {to
organizmot poslabo se snabduva i nedostatokot nastojuva da go nadoknadi so zabrzano
di{ewe. Me|utoa, naglite promeni na nadmorskata viso~ina kaj `ivotnite
predizvikuva razni znaci na planinska bolest: zabrzana rabota na srceto, te{ko
di{ewe, zamorenost, krvavewe od nosot, gubewe na apetitot, namovnatost na
vlaknoto, proliv, ka{lawe, navednati u{i, namaluvawe na telesnata masa, pojava na
otoci i najposle uginuvawe. Ovie zaboluvawa se javuvaat kako rezultat na nedostatok
od kislorod, zaradi {to ne mo`e blagovremeno da se otstranat od organizmot
natrupanite masni produkti, nastanati od razmenata na materiite vo organizmot.
Od ovie zaboluvawa najmnogu stradaat teliwata, dodeka ovcite najmalku.
Zabolenite `ivotni mo`at da se spasat edinstveno ako se vratat na poniskite
pasi{ta. Za da ne dojde do ovie zaboluvawa `ivotnite trebe postepeno, vo tekot na
nekolku nedeli da se ka~uvaat na povisokite pasi{ta, so cel istite da naviknat na
namaleniot vozdu{en pritisok i retkiot vozduh.
Golem broj avtori vr{ele ispituvawa na krvta kaj govedata koi prestojuvale
podolgo vreme na visokoplaninski pasi{ta. Od ispituvaweto e utvrdeno deka
govedata koi prestojuvale 1 mesec na planinskite pasi{ta so nadmorska viso~ina od
2000 m, vo nivnata krv se zgolemil brojot na eritrocitite
(crvenite krvni zrnca) za 45%, hemoglobinot za 20%, a
isto taka se zgolemil i volumenot na krv na kg telesna
masa. Brojot na eritrocitite se zgolemuva zaradi zgolemenata
aktivnost na koskenata sr`. Koga `ivotnite }e se vratat
vo ramni~arskite reoni, koli~inata na krv i nejziniot
sostav se normalizira. Nekoi `ivotni mnogu dobro se
prilagodile na nizok vozdu{en pritisok bez nikakvi
{tetni posledici. Toa se tibetskiot jak, ovcata i dr
(sl.65). @ivotnite koi prestojuvale na visoki planinski
pasi{ta, zaradi klimatskite faktori koi se prisutni
tamu, koga se vra}aat od planinskite pasi{ta podobro ja
iskoristuvaat hranata za proizvodni celi, stanuvaat
pootporni i pomalku zaboluvaat.
Sl. 65. Tibetski jak
Zaklu~ok: Od ova proizleguva deka mladite `ivotni treba da se odgleduvaat na planinski pasi{ta,
koi pri pravilna ishrana i nega pravilno }e se razvijat, }e imaat cvrst skelet, jaka konstitucija, jaki
53
zglobovi, tetivi, muskuli, }e imaat skladno gradeno telo, pravilni stavovi na nozete, podobro
koristewe na kabastata hrana, zgolemena plodnost, produktivnost i podolg vek na koristewe. Dodeka
kaj molznite kravi so zgolemuvaweto na nadmorskata viso~ina se namaluva koli~inata na mleko, a se
zgolumuvaat suvite materii i vitaminot D vo mlekoto.
4.4.4. Vlijanie na son~evata svetlina
Svetlinata ima direktno vlijanie na ko`ata i na razmenata na materiite vo
`ivotinskiot organizam. Pokraj pozitivnoto vlijanie svetlinata mo`e da ima i
negativno vlijanie, osobeno na ko`ata.
Negativnoto vlijanie go predizvikuvaat nevidlivite ultravioletovi zraci so kratka
branova dol`ina, a osobeno onie ~ija branova dol`ina e od 310 do 280 mˤ (mili mikroni).
Tie se hemiski aktivni i {tetno deluvaat na onie mesta od ko`ata koi imaat najmalku
pigmenti ili celosno se depigmentirani. Ovie zraci prodiraat vo epidermisot i gorniot
sloj na koriumot, pri {to predizvikuvaat pro{iruvawe na kapilarite, crvenilo i
vospalenie na ko`ata. Tie zraci deluvaat i na malpigieviot sloj od ko`ata vo koj se
smesteni pigmentite. So nadraznuvawe na ovoj sloj se zgolemuva sodr`inata na pigmentot
melanin, pri {to ko`ata stanuva potemna. Melaninot gi pretvora ultravioletovite zraci
so kusa branova dol`ina vo zraci so dolga branova dol`ina, so {to se izbegnuva {tetnoto
vlijanie na ko`ata.
Ultavioletovite zraci vo letniot periot se pet pati pojaki, otkolku vo
zimskiot period. Onie doma{ni `ivotni, koi imaat temen pigment na ko`ata i
vlaknoto, se pootporni na {tetnoto vlijanie na son~evite zraci, za razlika od
`ivotnite {to nemaat pigmenti.
Nekoi `ivotni koi imaat potpolno beli vlakna
(polarnata me~ka, lisicata, zajakot i dr.), imaat mo{ne
crno pigmentirana ko`a, koja gi {titi od vlijanieto
na son~evite zraci.
Svetlinata povolno vlijae na zabrzuvaweto
na metabolizamot vo `ivotinskiot organizam.
Osobeno golemo vlijanie za zabrzuvawe na
metabolizamot imaat violetovite i sinite zraci.
Zaradi toa `ivotnite mo`at mnogu podolgo da
ostanat bez hrana vo temni prostorii, otkolku vo
svetli.
Sl.66. Prostrani ispusti so hranilki
@ivotni koi se odgleduvaat vo temni prostorii, imaat namalen broj na eritrociti.
Zatoa `ivotnite nameneti za priplod treba da se odgleduvaat {to pove}e na
otvoreno, na pa{a ili vo prostrani ispusti (sl.66), a samo koga e mnogu studeno vo
dovolno osvetleni, ~isti, dovolno provetreni i umereno topli objekti. Son~evata
svetlina osven {to gi zgolemuva eritrocitite i hemoglobinot vo krvta, taa gi
uni{tuva i {tetnite bakterii.
Svetlinata ima vlijanie i vrz zgolemuvaweto na hranitelnata vrednost
na krmivata. Senoto od visokoplaninskite livadi i pasi{ta e pobogato so
vitaminot D, zatoa {to pod vlijanie na ultravioletovite zraci pri su{eweto na
trevata provitaminot ergosterin {to se nao|a vo trevata se pretvora vo D2 vitamin.
Isto taka pod vlijanie na ultravioletovite zraci provitaminot holasterin koj se
nao|a pod ko`ata kaj `ivotnite se pretvora vo D vitamin.
Svetlinata povolno vlijae i vrz neslivosta kaj `ivinata. So prodol`uvawe na
svetlosniot den se zgolemuva neslivosta vo zimskiot period, koga inaku taa e
najmala. Svetlinata preku hipofiznata `lezda go zabrzuva dozrevaweto na
jajcekletkite vo jajnikot.
54
4.4.5. Vlijanie na vetrovite
Vlijanieto na vetrovite vrz `ivotinskiot organizam mo`e da bide pozitivno
i negativno. Studeniot veter so vla`en vozduh mo`e da bide {teten, bidej}i
predizvikuva nastinka kaj mladite grla so slaba kondicija. Dodeka umereniot veter,
mo`e da bide korisen, osobeno pri jaki gore{tini. Kaj mle~nite kravi ladniot veter
ja namaluva mle~nosta. Zatoa molznite kravi so slaba kondicija ne treba da se
izlo`uvaat na silni, ladni i vla`ni vetrovi, osobeno vo zimskiot period, bidej}i
{tetno vlijaat vrz zdravjeto i produktivnosta.
4.4.6. Vlijanie na vrne`ite
I raznite vrne`i ( do`d, sneg i grad) mo`at na razli~en na~in da vlijaat vrz
`ivotinskiot organizam. Nivnoto vlijanie vrz `ivotinskiot organizam zavisi pred
s# od: vlijanieto na ostanatite klimatski faktori, od zdravstvenata sostojba na
`ivotnite, kondicijata, vozrasta kako i od vidot i rasnata pripadnost na `ivotnoto.
Bolnite i mladite `ivotni kako i onie so slaba kondicija se poosetlivi na nepovolnoto
vlijanie na vrne`ite, otkolku zdravite i vozrasnite. Kulturnite rasi se poosetlivi
otkolku primitivnite i preodnite.
Slabite i srednojakite do`dovi povolno deluvaat vrz `ivotinskiot
organizam, osobeno pri golemi gore{tini. Me|utoa, izrazito silnite i studeni
do`dovi, posebno vo zima silnite vrne`i od sneg i grad mo`e mnogu nepovolno da
vlijaat vrz `ivotinskiot organizam, osobeno ako duva i silen studen vetar. Pri
takvi vremenski nepriliki, potrebno e `ivotnite da se zasolnat vo soodvetni
objekti.
Proveri go svoeto znaewe
1. Navedi gi pova`nite nadvore{ni faktori {to vlijaat vrz `ivotnite!
2. Kakvo e vlijanieto na ishranata vrz doma{nite `ivotni?
3. Opi{i go primerot na Morinson za vlijanieto na ishranata kaj `ivotnite!
4. Preku {to go sogleduva{ direktnoto vlijanie na po~vata vrz `ivotni?
5. Preku {to se sogleduva indirektnoto vlijanie na po~vata vrz `ivotni?
6. Objasni go primerot na Darvin za vlijanieto na ve`bata vrz `ivotnite!
7. Kakvo vlijanie ima ve`bata vrz natprevaruva~kite kowi?
8. Kakvo vlijanie ima ve`bata vrz razvojot na mozokot, potkrepi go so primer?
9. Nabroj gi pova`nite klimatski faktori!
10. Objasni go vlijanieto na temperaturata vrz ko`ata i ko`nite produktina kaj `ivotnite!
11. Objasni go vlijanieto na visokata temperatura vrz produktivnosta kj `ivotnite!
12. Koja e optimalnata temperatura za oddelnite vidovi doma{ni `ivotni?
13. Koi vidovi `ivotni podnesuvaat niska, a koi visoka temperatura?
14. Vrz koi organi kaj doma{nite `ivotni direktno deluva vla`nosta na vozduhot?
15. Koe doma{no `ivotno najdobro podnesuva suvata klima i jaki gore{tini?
16. Koe doma{no `ivotno, odnosno rasa e osetlivo na golema vlaga?
17. Kolku iznesuva vozdu{niot pritisok vo mb na 0 m nadmorska viso~ina?
18. Za kolku % e namalen kislorodot vo vozduhot na nadmorska viso~ina od 500 m ?
19. Nabroj gi pova`nite znaci pri pojava na planinska bolest!
20. Kako mo`e da se zgolemi brojot na crvenite krvni zrnca kaj `ivotnite?
21. Koi `ivotni lesno se prilagoduvaat na nizok vozdu{en pritisok?
22. Koi son~evi zraci negativno deluvaat na ko`ata kaj doma{nite `ivotni?
23. Koi `ivotni se pootporni na {tetnoto vlijanie na ultravioletovite zraci?
24. Zo{to odgleduvaweto na priplodnite grla vo temni prostorii e {tetno?
25. Opi{i go vlijanieto na svetlinata vrz zgolemuvaweto na hranitelnata vrednost na krmivata!
26. Opi{i go {tetnoto i korisnoto vlijanie na veterovite vrz `ivotnite!
27. Opi{i go pozitivnoto i negativnoto vlijanie na vrne`ite vrz `ivotnite!
28. Koja e optimalnata relativna vla`nost na vozduhot za doma{nite `ivotni?
55
5. NASLEDNOST I DRUGI OSOBINI KAJ
DOMA[NITE @IVOTNI
5.1. Naslednost
Opstanokot na `ivotot na zemjata na `ivite organizmi, kako porano taka i
denes, e usloven od sposobnosta na tie `ivi organizmi da se razmno`uvaat t.e. da
sozdavaat potomstvo prenesuvaj}i gi na potomstvoto site osnovni belezi.
Prenesuvaweto
na
nadvore{nite
(eksteriernite)
i
vnatre{nite
(fiziolo{kite) osobini od roditelite na potomstvoto se vika naslednost.
Nositeli na site pozna~ajni nasledni osobini karakteristi~ni za vidot, rasata ili
sojot, koi se prenesuvaat na potomstvoto, se ma{kite i `enskite polovi kletki.
Ssedi{teto na naslednite osobini se nao|a vo genite koi se smesteni vo hromozomite na
polovite kletki. Hromozomite se izgradeni od hromatinska materija vo koja se nao|aat
slo`eni belkovini i DNK.
Soznanijata za prenesuvawe na osobinite vrz potomstvoto, datira u{te mnogu
odamna.
Terminite genotip i fenotip gi predlo`il Johannsen. Spored nego
genotipot ja pretstavuva naslednata osnova, odnosno toa {to se nasleduva pri
oploduvaweto od roditelite na potomstvoto. Pod vlijanie na genotipot i nadvore{nite
faktori na sredinata se formira fenotipot na individuate.
Fenotipot go ozna~uva izgled na edna individua. Pogolem broj na individui
od razli~ni genotipovi se narekuva populacija.
Eden od prvite nau~nici koj go pobuduva interesot za izu~uvawe na na~inot na
nasleduvaweto i fiksiraweto na naslednite svojstva e ^arls Darvin (1809-1882), koj vo svoe
vreme vr{el vkrstuvawe na razni rastenija i do{ol do zaklu~ok deka hibridite se pobujni i
posposobni za `ivot otkolku nivnite roditeli; vo
slobodnata priroda naj~esto se sretnuva pojavata na
krstosuvawe i go proglasuva krstosuvaweto kako priroden
zakon. Toj ja razvil hipotezata za nasledni ~estici gemuli
ili pangeni. Spored ovaa hipoteza, od site delovi na teloto
doa|aat ~estici, koi preku krvta se prenesuvaat do polovite
kletki i vo potomstvoto se manifestiraat zavisno od tipot
na gemulite, odnosno hipotezata za pangenezata.
Sl .67. ^arls Darvin
i Gregor Mendel
Istovremeno so Darvinovoto u~ewe za naslednosta i evolucionata teorija, se razviva i
u~eweto na Gregor Mendel (Gregol Mendel, 1822-1884) za bliskata hibridizacija.Toj bil monah vo
Avgustijanskiot manastir vo blizinata na gradot Brno, ^e{koslova~ka. Rezultatite od svoite
ispituvawa gi objavil vo 1865 godina vo deloto ,,Opiti so rastitelni hibridi“. Mendel
eksperimentiraweto go zapo~nal so golem broj rastenija, no definitivno se zadr`al samo na
nekolku, pri toa primenuval i matemati~ki metodi.
Vrz osnova na ovie precizni istra`uvawa Mendel ja formuliral svojata hipoteza za naslednite
faktori, spored koja, za sekoe svojstvo e odgovoren eden nasleden faktor. Toj gi vovel i
zakonite ili pravilata za dominirawe na osobinite-svojstvata vo F1 generacija, zakonot za
razdvijuvawe (cepewe) na osobinite vo F2 generacijata i zakonot za slobodno kombinirawe na
osobinite. Taka mendelovoto u~ewe stana fundament na natamo{niot razvitok na genetikata, a
mendelovata teorija stana nau~na teorija za nasleduvaweto na osobinite koja i denes ima op{ta
primena vo naukata i ima prakti~no zna~ewe vo sto~arsvoto.
56
Objasni i odgovori:
1. [to se podrazbira pod poimot naslednost?
2. Kade se nao|a sedi{teto na naslednite osobini?
3. Objasni {to pretstavuva fenotipot, a {to genotipot?
4. [to podrazbira{ pod poimot populacija?
5. Opi{i ja ulogata na Darvin vo nasleduvaweto!
6. Objasni ja ulogata na Mendel vo nasleduvaweto!
5.2. Primena na darvinizmot i mendelizmot vo sto~arskoto
proizvodstvo
Darvinovoto i mendelovoto u~ewe na mnogu nau~nici vo svetot im poslu`ilo
vo svojata rabota da postignat vidni nau~ni rezultati.
Taka na primer, Kule{ov i Filjanski uspeale da sozdadat nov kavkaski tip
rambue-ovca. Simon isto taka sozdade mo{ne otporna rasa na sviwi na nepovolni
klimatski uslovi, osobeno na ladna klima.
Profesorot M.F.Ivanov po pat na krstosuvawe pome|u golemiot jork{ir i
starata kusou{esta stepska bela sviwa, so primena na srodstveno parewe i postojana
selekcija, uspea da sozdade nova rasa poznata kako ukrainska bela sviwa. Ovaa rasa se
odlikuva
so
golema
sposobnost
za
aklimatizacija i akomodacija vo tie uslovi,
kako i so mnogu dobri fiziolo{ki i
proizvodni sposobnosti. Potoa Ivanov vo
nau~no
istra`uva~kiot
institut
za
aklimatizacija i hibridizacija vo Nova
Askanija vo Ukraina sozdade nova rasa na ovci
askaniski rambue, koja se odlikuva so golema
`iva masa od 80 do 174 kg i visoka produkcija na
kvalitetna volna vo prosek od 6 do 14 kg, dodeka
postignat e rekord do 30,6 kg {to pretstavuva
svetski rekord od edno grlo (sl.68).
Sl. 68. Askaniski rambue
Roditelite koi u~estvuvaat vo hibridizacijata gi ozna~uvame so bukvata P
(parental-roditel). @enskiot roditel go nosi simbolot (Ƃ), {to spored gr~kata
mitologija pretstavuva Venerino ogledalo so ra~ka. Ma{kiot roditel se ozna~uva so
simbolot (ƃ) {to go ozna~uva Zevsoviot {tit so kopje. Hibridizacijta se ozna~uva so
znakot H.
Objasni i odgovori:
Objasni kakva primena ima darvinizmot i mendelizamot vo sto~arstvoto!
5.3. Nasleduvawe na morfolo{kite osobini
So ispituvaweto kako se nasleduvaat morfolo{kite osobini kaj doma{nite
`ivotni se zanimava genetikata kako posebna nauka za nasleduvaweto. Kako pova`ni
nasledni osobini koi se prenesuvaat na potomstvoto se:
ƒ boja na vlaknoto,
ƒ boja na sluzoko`ata ( muckata, o~nite kapaci i dr.),
ƒ bezro`nost,
ƒ telesni osobini (telesna gradba na `ivotnoto),
ƒ oblikot i izgledot na vimeto i dr.
57
5.3.1. Nasleduvawe na bojata na vlaknoto
Kaj kowite dominiraat otvorenite boi na vlaknoto nad zatvorenite, belata
dominira nad dorestata, dorestata nad vranestata i alestata, dodeka sivata dominira
nad ostanatite boi.
Kaj govedata temnite boi se nasleduvaat dominantno nad svetlite. Imeno
crnata boja na vlaknoto se nasleduva dominantno nad crvenata, a crvenata nad
kafenata itn, {to go pretstavuva prvoto mendelovo pravilo za ednoobraznost,
odnosno dominantnost. Me|utoa, postoi i otstapuvawe, na primer, belata glava i
dolniot
del
na
vratot
kaj
simentalskoto govedo se nasleduva
dominantno nad ostanatite boi. Isto
taka, pigmentiranite fleki okolu
o~ite
kaj simentalskata rasa se
nasleduvaat dominantno.
Primer, pri krstosuvawe na
bik, koj ima crvena boja na vlaknoto
so krava koja ima crno-bela boja na
vlaknoto vo f1 generacija, }e se
dobie potomstvo so crna boja, zatoa
{to crnata boja kaj govedata e
dominantna nad crvenata (sl.69).
Sl. 69. Kaj govedata crnata boja dominantno se nasleduva
Kaj ovcite belata boja na volnata dominira nad kafeavata i crnata, so
isklu~ok koga ovni i ovci so bela volna se parat so crni ovci ili ovni od
karakulskata rasa, toga{ kaj potomstvoto dominira crnata boja na karakulot (sl.70).
Sl. 70. Pri krstosuvawe na karakul oven so bilo koja rasa so bela volna vo F1
generacijata se dobiva crno jagne
Kaj sviwite belata boja kaj plemenitite rasi dominira nad ostanatite boi.
Me|utoa, koga se pari bilo koja bela rasa so
kornval rasata, potomstvoto ima sivkasta boja.
Primer, ako se krstosa matorica od rasata
{vedski landras koja ima bela boja so nerez od
rasata berk{ir koja ima crna boja vo F1
generacijata site prasiwa }e bidat so bela
boja (sl.71). Dominira belata boja, a crnata e
skriena-recesivna.
Sl. 71. Kaj sviwite belata boja dominantno se nasleduva
58
Kaj kunikulite nasleduvaweto na boite e pospecifi~no. Se sretnuvaat pove}e
boi koi proizleguvaat od bojata na diviot kunikul.
Kaj koko{kite nasleduvaweto na boite se nasleduva intermediarno, odnosno
podednakvo od dvata roditeli.
5.3.2. Nasleduvawe na bezro`nosta i drugi morfolo{ki osobini
Bezro`nosta se nasleduva dominantno nad rogatosta. Na primer, ako se parat
`ivotni so rogovi, so `ivotni bez rogovi, vo prva generacija }e se dobie potomstvo
bez rogovi. Samo pri parewe na `ivotni od rasi so izrazito dolgi rogovi (brama) so
`ivotni bez rogovi vo prvata generacija }e se dobie potomstvo kaj koe kaj ma{kite
ima rogovi, a kaj `enskite nema.
Me|utoa poznato e deka interseksualnosta i maskulinizacijata se nasleduvaat
od {utosta. Genetskite istra`uvawa poka`aa deka interseksualnosta se javuva samo
kaj {utite grla. Interseksualnost e pojava na ma{ki i `enski polovi
karakteristiki kaj edna individua, odnosno pojava na neplodnost. Neplodnosta kaj
ma{kite individui e kako rezultat na poremetuvawe vo pasemenikot (unilateralna
ili bilateralna opstrukcija na epididimusot), nezavisno {to semenicite
(testisite) se so normalna golemina i konzistencija, pa i forma. Vakvite pojavi se
naj~esti kaj kozite i ovcite.
Kusoro`nosta dominantno se nasleduva kaj potomstvoto.
Dolgite i klapu{esti u{i kaj sviwite dominantno se nasleduvaat, a kaj
ovcite normalno razvienite u{i dominiraat nad ostanatite.
Nabranosta na ko`ata i kadravost na vlaknata kaj ovcite se nasleduva
recesivno, a dol`inata na vlaknoto se nasleduva intermedierno.
Grubata i te{ka glava kaj te{kite rasi kowi se nasleduva dominantno.
Tesnite gradi kaj rasata ovci merino rambue se nasleduva dominantno.
Kusono`nosta kaj koko{kite se nasleduva dominantno.
Brojot na dojkite kaj sviwite se nasleduva intermedijarno.
Pra{Objasni I odgovori:Objasni i odgovori:
1. Objasni kako se nasleduva bojata na vlaknoto kaj kowite!
2. Objasni kako se nasleduva bojata na vlaknoto kaj govedata!
3. Objasni gi isklu~ocite pri nasleduvaweto na bojata kaj ovcite!
4. Objasni go nasleduvaweto na bojata na vlaknoto kaj sviwite!
5. Objasni go nasleduvaweto na bezro`nosta kaj govedata!
5.4. Nasleduvawe na fiziolo{kite osobini
5.4.1. Nasleduvawe na polot
Pred 130 godini se pojavile pove}e od 250 hipotezi koi ne uspeale da go
objasnat nasleduvaweto na polovite, zaradi nepoznavawe na polovite kletki i
nivnata uloga. No so razvitokot na naukata za kletkite (citologija) i nasledno
eksperimentalnite prou~uvawa, na geneti~arite od XX vek im uspealo da go objasnat
nasleduvaweto na polot. Od mnogubrojnite mikroskopski prou~uvawa, citolozite i
geneti~arite do{le do zaklu~ok deka `enskite `ivotni od site vidovi (so isklu~ok
na pticite), formiraat samo eden vid hromozomi koi gi obele`ale "XX", a ma{kite
dva vida hromozomi i toa, eden napolno sli~en so `enskiot {to go odbele`ale so
"X", dodeka drugiot po izgled e sosema razli~en i go odbele`ale so "Y". Vo ovoj
59
slu~aj edniot pol (`enskiot) vo odnos na hromozomite }e bide homozigoten (XX), a
drugiot ( ma{kiot) }e bide heterozigoten (XY).
Na vakov na~in, so nu~no doka`an material polot na potomstvoto lesno mo`e da se
opredeli. Toa se doka`uva na sledniot
na~in:
ako
pri
fekundacijata
(kopulacijata)
jajcekletkata
bide
oplodena od ma{kata polova kletka vo
koja se nao|a hromozomot Y toga{ }e se
dobie ma{ki pol; ako pak oploduvaweto
se izvr{i so spermatozoid kade se nao|aat
XX hromozomite, vo toj slu~aj }e se dobie
`enski pol (sl.72).
Sl. 72. Nasleduvawe na polot kaj doma{nite cica~i
Vo praktikata e zabele`ano deka, spored Zakonot za verojatnosta, brojot na
novite ma{ki i `enski individui e ednakov,
bidej}i brojot na ma{kite kletki od koi zavisi
polot e isto taka ednakov. Odnosot na ma{kite
nasproti `enskite potomci vo ovoj slu~aj bi
bil 1 : 1. Kako dokaz za ova tvrdewe se naveduva
primerot so vinskata mu{i~ka. [ematskiot
prikaz poka`uva deka verojatnosta za da se
dobijat 50% `ivotni od `enski i 50% `ivotni
od ma{ki pol e golema vrz osnova na golem broj
statisti~ki obraboteni slu~ai.
Sl. 73. Nasleduvawe na polot kaj pticite
Objasni kako se nasleduva polot kaj cica~ite!
Objasni kako se nasleduva polot kaj pticite!
5.4.2. Nasleduvawe na sposobnosta za proizvodstvo na mleko i mle~na
mast
Izu~uvaweto na naslednite sposobnosti za proizvodstvo na mleko kaj
doma{nite `ivotni e mnogu slo`en proces.
Spored golemiot broj dosega{ni rezultati, ispituva~ite konstatirale deka
mle~nosta i maslenosta se nasleduvaat intermedijarno. Pritoa, konstatirale deka
dokolku razlikata me|u roditelite ne e golema, dobienoto `ensko potomstvo se
pribli`uva kon pomle~niot roditel.
Me|utoa, do kolku postoi golema razlika vo
koli~estvoto na mleko kaj roditelite, dobienoto `ensko potomstvo }e se pribli`i
kon roditelite so pomala mle~nost. Rezultatite od ispituvawata poka`uvaat deka
maslenosta na mlekoto se nasleduva intermedijarno dokolku razlikata pome|u
roditelite e mala, a dokolku razlikata na roditelite vo odnos na maslenosta e
pogolema, toga{ potomstvoto se pribli`uva kon roditelot so pomala maslenost.
Poznato e deka proizvodstvoto na mleko vo golema mera zavisi od sposobnosta
na `ivotinskiot organizam energijata {to ja dobivaat od hranata da ja pretvoraat vo
mleko. Taka na primer, spored nekoi avtori za proizvodstvo na 4 500 kg mleko potrebni
se 14 mJ energija, koja se dobiva od hranata, {to pretstavuva golem napor za samiot
organizam.
60
Od dosega{nite ispituvawa konstatirano e deka koli~inata na mleko kaj
potomstvoto podednakvo se nasleduva kako od majkata taka i od tatkoto. Me|utoa,
predispozicijata za visoka mle~nost i maslenost doa|a do izraz samo ako na `ivotnite
im se sozdadat povolni `ivotni uslovi: pravilna ishrana, nega, smestuvawe i dr, zatoa
{to mle~nosta na kravite uslovena e 30-40% od naslednite faktori, a 60-70% od
nadvore{nite faktori (ishrana, nega i dr). Istra`uvawata poka`ale deka
nasleduvaweto na mle~nosta zavisi i od majkata i od tatkoto. Na primer, utvrdeno e deka
}erkite od eden bik za 1 kg mleko tro{ele 1,07 kg hranitelni edinici, dodeka }erkite na
drugiot bik so ista telesna masa za 1 kg mleko tro{ele 0,82 kg hranlivi edinici.
Objasni go nasleduvaweto na mle~nosta i mle~nata mast kaj mle~nite `ivotni!
5.4.3. Nasleduvawe na gojnite sposobnosti
Pogolem broj vidovi na doma{ni `ivotni ~ovekot gi koristi pokraj drugoto i
za proizvodstvo na meso. Gojnata sposobnost e razli~no izrazena kaj oddelni vidovi,
rasi, soevi, individui i kako i site ostanati osobini vo pomala ili vo pogolema mera se
prenesuvaat na potomstvoto. Gojnata sposobnost na `ivotnite zavisi od: `ivata masa na
`ivotnoto, intenzitetot na porastot, vremeto na sozrevaweto, odnosno zavr{uvaweto na
porastot i na~inot na iskoristuvaweto na hranata.
Od dosega{nite ispituvawa e konstatirano deka gojnata sposobnost na
`ivotnite se nasleduva intermedijarno, maker {to ima izvesni otstapuvawa. Ovaa
osobina mnogu odgleduva~i na doma{ni `ivotni
ja iskoristile, taka {to vr{ele krstosuvawa na
rasplodni~ki od slabo gojnite rasi so
rasplodnici od dobro gojni rasi, pri {to
dobivale potomstvo od F1 generacija so mnogu
dobri gojni sposobnosti. Takov slu~aj e dobien i
kaj nas, so parewe na bu{ata koja ima prose~en
dneven prirast 380 g, so gojnata rasa hereford
(sl.74) koja ima dneven prirast od 1200 g
odgleduvaj}i
gi po sistem krava-tele, kaj
novodobienite melezi se zgolemuva potencijalot
za meso, odnosno, kaj niv prose~niot prirast se
dvi`el nad 800 g a podobren e i kvalitetot na
mesoto.
Sl. 74. Herefordsko govedo
Objasni kako se nasleduvaat gojnite sposobnost
5.4.4. Nasleduvawe na prinosot i kvalitetot na volnata
Spored dosega{nite ispituvawa prinosot na neprana volna se nasleduva kako i
koli~inata na mlekoto, odnosno intermedijarno dokolku razlikite
pome|u
roditelite vo prinosot na volna ne se mnogu golemi. Vo toj slu~aj potomstvoto mo`e
da se pribli`i kon roditelot so pogolem prinos. Me|utoa, ako razlikite pome|u
roditelite vo odnos na prinosot na volna se golemi, toga{ potomstvoto }e se
pribli`i kon roditelot so pomal prinos na volna. Na primer, pri krstosuvawe na
merino oven so 4 kg neprana volna, so pramenka od 1,5 kg volna, }e se dobie potomstvo
vo F1 generacija so prose~en prinos od okolu 2,5 kg volna. Gustinata na vlaknoto,
obrasnatost na grlata i debelinata, odnosno finosta na vlaknata isto taka se
61
nasleduva intermedijarno ili se pribli`uva kon roditelot so pogusta i pofina
volna. Taka na primer, pri krstosuvawe na merino ovni so prose~na fina volna
okolu 22ˤ so ov~epolska ovca ~ija finost na volnata e okolu 38 ˤ, dobieno e
potomstvo so prose~na finost na volnata od 28 ˤ, namesto 30 kolku {to trebalo da
bide pri intermedijarnoto nasleduvawe.
5.4.5. Nasleduvawe na neslivosta na jajca
Neslivosta na jajcata kaj `ivinata isto taka se nasleduva intermedijarno, so
pomali ili pogolemi otstapuvawa. Imeno, ako razlikata na neslivosta me|u
roditelite e pomala, neslivosta kaj potomstvoto se nasleduva intermedijarno ili se
pribli`uva kon roditelot so pogolema neslivost. Ma|utoa, ako razlikite vo odnos
na neslivosta me|u roditelite e mnogu golema, toga{ neslivosta na potomstvoto }e se
pribli`i kon roditelot so pomala neslivost.
Isto taka oblikot, masata, kvalitetot na jajcata i bojata na lu{pata se
nasleduvaat intermedijarno.
5.4.6. Nasleduvawe na plodnosta
Spored ispituvawata napraveni od golem broj avtori, utvrdeno e deka
plodnosta kaj multiparnite `ivotni se nasleduva intrmedijarno so pomalo ili
pogolemo otstapuvawe vo zavisnost od visinata na plodnosta kaj roditelite. England
i Winters utvrdile deka stepenot na srodstvoto i na~inot na krstosuvaweto imaat
najgolemo vlijanie na zgolemuvaweto na plodnosta kaj melezite.
Najdobri rezultati vo odnos na nasleduvawe na plodnosta postignale pri
rotaciono krstosuvawe na razli~ni linii na sviwi so razli~na plodnost. Kaj
dobienite potomci na ovoj na~in plodnosta im bila zgolemena za 22% od prose~nata
plodnost kaj roditelite.
Kaj ovcite isto taka e va`no dali `ivotnite bile rodeni kako edenki ili
bliznaci. Taka na primer, ako `ivotnoto e rodeno kako edinka, kaj romanovskata
ovca od 100 ovci mo`at da se dobijat 186 jagniwa, a kaj karakul rasata 160 jagniwa.
Me|utoa, ako majkite bile rodeni kako bliznaci vo narednoto jagnewe od 100
romanovski ovci se dobile 215 jagniwa, a od karakulskata rasata 185 jagniwa i ako
`ivotnite se objagneti kako trojki vo narednoto jagnewe od 100 ovci dobieno e kaj
romanovskata ovca 268 jagniwa, a kaj karakulskata 200 jagniwa (Ku{ner).
5.4.7. Nasleduvawe na rabotosposobnosta
Ispituvawata vr{eni vo ovoj pravec poka`aa deka rabotosposobnosta se
nasleduva intermedijarno, so izvesni otstapuvawa.
Pri krstosuvawa na roditeli so sli~na rabotosposobnost, potomstvoto se
pribli`uva do roditelot so pogolema rabotosposobnost i obratno, koga roditelite
se so golemi razliki, potomstvoto se pribli`uva do roditelot so pomala
rabotosposobnost.
Golem broj krstosuvawa se vr{eni pome|u te{kite i lesnite rasi na kowi,
pri {to e utvrdeno deka dobienoto potomstvo se pribli`uva kon lesnite rasi. Taka
na primer, so krstosuvawe na te{ka irska kobila so pastuv od angliskiot ~istokrven
kow se dobiva izdr`livo potomstvo, koe e mnogu brzo i so odli~ni sposobnosi za
preskoknuvawe na preponi.
62
Objasni i odgovori:
Objasni kako se nasleduva prinosot i kvalitetot na volnata!
Kako se nasleduva neslivosta i bojata na jajcata kaj `ivinata ?
Od koi faktori zavisi nasleduvaweto na plodnosta?
Objasni kako se nasleduva rabotosposobnosta kaj kowite i od koi faktori zavisi?
5.5. [email protected] OSOBINI KAJ DOMA[NITE @IVOTNI
5.5.1. Konstitucija
Pod poimot konstitucija se podrazbira zbir na site telesni i du{evni
osobini koi organizamot gi nasleduva i gi steknuva vo tekot na `ivotot.
Inaku zborot konstitucija doa|a od latinskiot zbor constitutio {to zna~i
sostav ili sklop. Vo sto~arsvoto poznati se ~etiri tipovi konstitucija i toa: gruba,
jaka ili silna, fina i limfati~na.
Grubata konstitucija naj~esto se sretnuva kaj primitivnite i rabotnite
rasi. @ivotnite koi imaat gruba konstitucija se odlikuvaat so neharmoni~no
gradeno telo i grub izgled. Predniot del od teloto im e podobro razvien od zadniot.
Imaat grubi i jaki koski, tesen trup i `ilava i slaba muskulatura, a glavata im e
te{ka i gruba kaj govedata so debeli i dolgi rogovi.
Vratot im e dolg i tenok, gradite im se tesni i
nedovolno dlaboki, a grbot i slabinite neramni i tesni.
Kaj `enskite `ivotni vimeto e slabo razvieno. Ko`at
im e sredno debela i slabo elasti~na obrasnata so grubo
vlakno, a potko`noto soedinitelno i masno tkivo e
poslabo razvieno. Nozete im se dolgi i tenki so cvrsti
papci i kopita. Vo ishrnata i negata se skromni i
neprobirlivi, otporni se na bolesti, lesno se
aklimatiziraat i akomodiraat. Za rabota se mnogu
dobri.
Sl. 75. Sivo stepsko govedo so gruba konstitucija
Me|utoa, slaboproduktivni se, pa za mleko i meso ne se pogodni. Vakva
konstitucija imaat: sivoto stepsko govedo (sl.75), kolubarskoto govedo, bosanskiot
ridski kow, ovcite pramenki i dr.
Jakata ili silna konstitucija se
odlikuva so sna`no, zbieno i harmoni~no
gradeno telo, cvrst kostur, dobro razviena
muskulatura i sna`ni tetivi. Glavata im e
sredno golema, trupot dobro razvien kako vo
dlabina taka i vo {irina. Ko`ata im e
sredno debela, elasti~na i tvrda, so slabo
razvieno potko`no tkivo, obrastena so
gusto i sredno dolgo vlakno. Nozete im se
sredno dolgi i jaki, so cvrsti kopita i
papci.
Sl. 76. [vajcarsko sivo sme|o govedo
@ivotnite so jaka konstitucija se visokoproduktivni, dolgove~ni, so dobro
zdravje, skloni kon goewe i mle~nost, a se sposobni i za rabota.
Vo sto~arstvoto ovaa konstitucuja e najbaranata. So vakva konstitucija se
odlikuvaat kombiniranite rasi na doma{ni `ivotni simentalskoto, montafonskoto,
63
oberintalskoto, {vajcarskoto sivo sme|o govedo, arapskiot kow, ovcata cigaja i dr
(sl.76).
Finata konstitucija se odlikuva so harmoni~no gradeno telo i blagoroden
izgled. Glavata im e mala, so slabo razvieni i tenki rogovi. Vratot im e dolg, tenok i
so golem broj ko`ni nabori. Gradite se tesni, sredno dlaboki i dolgi. Kaj mle~nite
`ivotni zadniot del od teloto e podobro razvien od predniot. Muskulite im se suvi,
a koskite ne`ni. Vimeto im e dobro razvieno, pokrieno so tenka elasti~na i
nabrana ko`a, obrasnata so fini i kusi vlakna. Nozete se tenki, cvrsti i sredno
dolgi. Ko`ata im e tenka, elasti~na i na nea reljefno se ocrtuvaat pogolemite
krvonosni sadovi, muskulite i koskenite
izrastoci, a vlaknoto e mazno, sjajno i ne`no.
@ivotnite so vakva konstitucija se sozdadeni
so ednostrana selekcija vo pravec na
mlekoproizvodstvo. Tie se mo{ne osetlivi i
slabootporni `ivotni na nadvore{nite
faktori. Probirlivi se na hrana, nega i
smestuvawe. Za rabota ne se pogodni, me|utoa,
se predodredeni za visoka mle~nost.
So vakva konstitucija se odlikuvaat:
xerzejskoto govedo (sl.77), isto~nofriziskata
ovca, angliskiot kow, merino ovcata,
koko{kata leghorn i dr.
Sl. 77. Xerzejsko govedo
Postoi i takanare~ena prefineta konstitucija koja se odlikuva so
prefineta i ne`na gradba na skeletot, so jasno vidlivi koskeni izrastoci.
@ivotnite so fina konstitucija imaat mala i fina glava, dolg, dlabok i tesen
graden ko{, mnogu tenka i elasti~na ko`a, obrasnata
so fini, svetli i retki vlakna. Ovie `ivotni se
sozdadeni so ednostrana selekcija pri posebni uslovi
na ishrana i nega, pa zatoa se mo{ne osetlivi na
nadvore{nite vlijanija. So vakva konstitucija se
odlikuvaat: merino ovci (elektoral i negreti) sl.78.
Sl. 78. Elektoral merino od 1906 godina
Limfati~nata konstitucija se odlikuva so toa {to ovie `ivotni imaat
pravoagolen i zbien trup. Glavata im e {iroka i kusa, so kusi i tenki rogovi, a se
sretnuvaat `ivotni i bez rogovi. Vratot im e kus, debel i muskulozen. Gradite im se
dlaboki, {iroki i dolgi, grebenot {irok, grbot i slabinite srednodolgi i {iroki,
a sapite dolgi, {iroki i ramni. Butovite zaokrugleni, dlaboki i muskulozni, a
nozete kusi, cvrsti i {iroko postaveni. Ko`ata im e debela, meka, slabo elasti~na
so razvieno potko`no svrzno tkivo. Masnoto tkivo se nao|a kako vo vnatre{nosta
okolu `eludnikot i crevata, taka i pome|u
muskulnoto tkivo. Ovie `ivotni se mo{ne
ranostasni i so miren ili flegmati~en
temperament.
Imaat
mnogu
dobra
predispozicija za goewe i hranata dobro ja
koristat.
So
vakva
konstitucija
se:
{orthornskoto,
limuzinskoto
(sl.79),
aberdinanguskoto, herefordskoto govedo,
sredniot jork{ir, tuluskata guska, angliskite
gojni rasi na ovci so dolga i kusa volna i dr .
Sl. 79. Limuzinsko govedo
64
iObjasni i odgovori:
1. Objasni {to podrazbira{ pod poimot konstitucija!
2. Koi tipovi na konstitucija se poznati vo sto~arsvoto?
3. Koi rasi imaat limfati~na konstitucija?
4.Objasni zo{to priplodnite `ivotni ne treba da pominat vo gojna nitu vo gladna kondicija!
5.5.2. Kondicija kaj doma{nite `ivotni
Zborot kondicija doa|a od latinskiot zbor conditio {to zna~i sostojba. Pa
ottuka pod kondicija se podrazbira momentalniot nadvore{en izgled na
`ivotnite i nivnata nahranetost. Kondicijata kaj doma{nite `ivotni zavisi
od pove}e faktori od koi najva`ni se: ishranata, negata, odgleduvaweto, na~inot na
iskoristuvaweto, treningot i dr. Kondicijata se odreduva spored nadvore{niot
izgled na `ivotnite i na~inot na izvr{uvaweto na sekoja rabota. Kondicijata za
razlika od konstitucijata ne e nasledna i vo tekot na `ivotot taa mo`e da se menuva,
bidej}i na nea mo`e da se vlijae pove}e ili pomalku, pa zatoa taa spa|a vo eden vid
modifikacija.
Vo sto~arstvoto razlikuvame nekolku vidovi kondicii: rasplodna, rabotna,
natprevaruva~ka, izlo`bena, gojna i gladna.
Rasplodna kondicija imaat mati~ni ma{ki i `enski grla za reprodukcija
(rasplod). @ivotnite so vakva kondicija treba da se sredno nahraneti, tie ne treba
da se zgoeni nitu pak zaslabnati (sl.80). Za da
se odr`i ovaa kondicija, `ivotnite treba da
se hranat so lesnosvarlivi krmiva, bogati so
belkovini, minerali i vitamini, zatoa {to
`enskite `ivotni treba da sozdavat
jajcekletki, a ma{kite spermatozoidi. Tie
ne treba da pominat nitu vo gojna nitu vo
gladna kondicija, zatoa {to kaj `ivotnite vo
prviot slu~aj }e nastane masna degeneracija
na polovite `lezdi, a vo vtoriot slu~aj
gladen sterilitet.
Sl. 80. Nerez pietren vo rasplodna kondicija
Pri takvi pojavi doa|a do poremetuvawe na ovogenezata i spermogenezata,
odnosno nesozdavawe na jajcekletki i spermatozoidi, a kako rezultat na toa i
sterilnost ili neplodnost kaj `ivotnite. Za da ne pominat `ivotnite vo gojna ili
gladna kondicija, pokraj pravilnata ishrana, na `ivotnite treba da im se ovozmo`i i
slobodno dvi`ewe na ~ist vozduh, najdobro na pa{a ili vo prostrani ispusti.
Priplodnata kondicija `ivotnite trebe da ja
odr`uvaat vo site fazi (pripu{tawe, bremenost,
laktacija i presu{en period).
Rabotna kondicija se odlikuva so toa
{to `ivotnite se sredno nahraneti i se sposobni
da razvijat dobra rabotosposobnost. Ovaa
kondicija se postignuva ako `ivotnite pravilno
se hranat, a najdobro so hrana bogata so
jaglenohidrati ({e}eri). Isto taka, ako ovie
`ivotni pominat vo gojna kondicija, kaj niv }e
se
namali
rabotosposobnosta
zaradi
natrupanosta na masno tkivo vo teloto, pa tie
brzo }e se zamoruvaat i potat. Sl. 81. Podolsko govedo vo rabotna kondicija (iskarsko)
65
Natprevaruva~kata kondicija se sretnuva kaj natprevaruva~kite kowi koi
se specijalno odgledani i trenirani za natprevar vo tr~awe, so cel da stanat
izdr`livi na napori za relativno kuso vreme.
@ivotnite so vakva kondicija se odlikuvaat so toa {to
imaat suvi i jaki muskuli, bez voda i masti, nozete im se
dolgi i cvrsti, vratot dolg i prav, gradite dlaboki i
tesni, predniot del tesen (aerodinami~en), a zadniot del
ne{to po{irok. Za odr`uvawe na ovaa kondicija
potrebno e `ivotnite postojano da se treniraat i
pravilno da se ishranuvaat so koncentrirana hrana
bogata so belkovini.
Sl. 82. Natprevaruva~ki kow za tr~awe vo kas
Izlo`benata kondicija se sretnuva kaj `ivotnite {to se izlo`uvaat na
saemite, izlo`bite ili smotrite. Ovaa kondicija na posetitelite (nabquduva~ite)
treba da im ostavi vpe~atok na
kvalitetni,
dobro
nahraneti
i
odgledani `ivotni (sl.83).
Za taa cel zavisno od toa kakvi
`ivotni
sakame
da
prika`eme,
`ivotnite
se
podgotvuvaat
i
postavuvaat vo posebni uslovi na
ishrana i nega.
Na `ivotnite {to se pripremaat za
izlo`ba ne smee da im se postavuvaat
ukrasi, nitu pak da im se maskiraat
kopitata, papcite ili rogovite.
Sl. 83. Bik od simentalskata rasa
Gojnata kondicija treba da bide prisutna kaj gojnite rasi doma{ni `ivotni.
Ovaa kondicija se postignuva so izobilna
ishrana, osobeno so jaglenohidrati.
@ivotnite so vakva kondicija se obli i
nabieni, vo potko`noto tkivo i vo
stoma~nata praznina im se natrupuva
masno tkivo. Brzo se gojat, so prose~en
dneven prirast kaj nekoi rasi goveda od
1200 do 1300 g, a kaj akvitanskoto govedo
od 1800 do 2000 g (sl.84).
Sl. 84. Bik od akvitanskata rasa so gojna kondicija
Gladnata kondicija e najnesakanata i najlo{ata kondicija vo sto~arstvoto.
Taa se karakterizira so preterana slabost, telesna iznemo{tenost i nae`anost na
vlaknoto. Vakva kondicija imaat `ivotnite koi dolgo vreme gladuvale ili bile
bolni, zaradi {to gi izgubile rezervite i oslabile. Kaj ovie `ivotni zaradi
izgubenite rezervi od masnoto tkivo, oblikot na skeletot jasno se ocrtuva, posebno
zglobovite i izrastocite, zatoa {to muskulaturata e slabo razviena (sl.85).
66
Pri~ina za vakvata kondicija e nedostatokot na oddelni hranitelni materii vo
krmivata.
Kako rezultat na vakvata
kondicija
doa|a
do
nepravilno
funkcionirawe na polovite `lezdi, a so
toa i na namaluvawe na plodnosta, ili
celosen sterilitet ili neplodnost.
@ivotnite koi dolgo vreme nepravilno i
oskuno se hranele, ne samo {to dobivaat
gladna kondicija, tuku kaj niv oslabnuva i
konstitucijata, a mo`e da dojde i do
spe~enost ili zake`avenost.
Sl. 85. June so gladna kondicija
PraObjasni I odgovoriObjasni i odgovori:
1. Objasni {o podrazbira{ pod poimot kondicija!
2. Koi vidovi na kondiicii gi razlikuva{ vo sto~arskoto proizvodstvo?
3. So {to se karakterizira rasplodnata kondicija kaj doma{nite `ivotni?
4. Kaj koi `ivotni se sretnuva natprevaruva~kata kondicija?
5. Kaj koi `ivotni se sretnuva gojnata kondicija?
6. Koja kondicija e najnesakanata vo sto~arskoto proizvodstvo?
5.5.3. Temperament kaj doma{nite `ivotni
Temperamentot e izraz na nervnata sostojba na `ivotnoto.
Ottuka pod poimot temperament se podrazbira vozbudlivosta i
~uvstvitelnosta na nervniot sistem kaj `ivotnite, kako i na~inot na koi
reagiraat tie na nadvore{nite i vnatre{nite nadraznuvawa. Kaj doma{nite
`ivotni poznati se dva vida temperamenti:
x `iv, koj mo`e da bide `estok ili sangvini~en ili koleri~en i
x flegmati~en ili miren temperament.
@iviot temperament se karakterizira so brzo i energi~no reagirawe na
`ivotnite. @ivotnite so `iv temperament se mo{ne, `ivi, podvi`ni, aktivni,
bujni, otporni i vr{at energi~ni i brzi dvi`ewa. Tie se izdr`livi, lesno
prilagodlivi i sposobni za izvr{uvawe na pote{ki fizi~ki napori. Vakov
temperament obi~no poseduvaat rabotnite, mle~nite i kombiniranite rasi.
Me|utoa, ako `ivotnite reagiraat na mnogu slabi drazbi, toga{ velime deka tie
imaat nervozen duri i buen (vozbudliv) temperament. Vakvite `ivotni i pri najmali
67
drazbi lesno se vozbuduvaat, odnosno voznemiruvaat, pri rabota brzo se zamoruvaat
i so niv te{ko se rakuva. Vakviot
temperament se javuva kako rezultat na
naru{enata funkcija na inkretornite
`lezdi, osobeno polovite i {titnite. So
vakov temperament se odlikuvaat lesnite
natprevaruva~ki rasi kowi, potoa ku~iwata
poenteri i seterite (sl.86).
Mirniot
ili
flegmati~en
temperament se odlikuva so slabo
reagirawe
na
posilni
nadraznuvawa.
@ivotnite so vakov temperament se bavni,
spokojni, mirni, ramnodu{ni i skloni kon
goewe, zatoa {to reagirat samo na golemi
nadraznuvawa i toa mnogu slabo.
Sl. 86. Orlovski kasa~ so sangvini~en temperament
Dokolku se raboti ili trenira so niv,
pobavno
se
zamoruvaat,
zatoa
{to
nadvore{nite drazbi ne gi voznemiruvaat.
Vakov temperament poseduvaat `ivotnite so
limfati~na ili meka konstitucija, odnosno
gojnite rasi od skoro site vidovi `ivotni,
potoa kaj te{kite ili ladnokrvnite kowi
(per{eron, ardenski i dr.) vidi sl.87.
Sl. 87. Belgiski kow so flegmati~en temperament
5.5.4. Tabiet (karakter) kaj doma{nite `ivotni
Tabietot ili karakterot e izraz na du{evnata ili psihi~kata sostojba na
`ivotnoto. Obi~no tabietot se sostoi vo privrzanosta, krotkosta, poslu{nosta,
dobronamernosta i zlonamernosta.
Dobronamernite `ivotni se privrzani, krotki i poslu{ni, lesno ja
podnesuvaat dresurata i ne se zajadlivi (podmukli).
Zlonamernite `ivotni se nepoverlivi i neposlu{ni, te{ko podnesuvaat
dresura i se zajadlivi (podmukli).
Tabietot na `ivotnoto vo golema mera zavisi od postapkata so nego. Taka, so
pravilna postapka (vnimatelno, spokojno i laskavo odnesuvawe) ~estopati i
zlonamernite `ivotni mo`at da se izmenat, a so grubo, nevnimatelno i lo{o
odnesuvawe mo`at i najspokojnite i najmirnite `ivotni da stanat zlonamerni,
osobeno ako taka se postapuva u{te vo najranata vozrast. Zatoa zlonamenosta kako
osobina mo`e da bide nasledna ili ste~ena.
68
Zlonamernosta mo`e da se prepoznae preku slednite znaci kaj `ivotnite:
x zlonamerniot kow stri`i so u{ite;
x zlonamerniot bik se topori;
x zlonamerniot nerez go nae`uva vlaknoto i ~kripi so zabite;
x zlonamernoto ku~e ,r`e, zajadlivo e ili naj~esto reagira so kasnuvawe.
Kako rezultat na zlo}udnosta kaj `ivotnite se pojavuvaat odredeni rastrojstva:
tvrdoglavost (kaj mulata i maskata) osvetoqubivost (pamtewe na lo{ite postapkifizi~ko maltretitawe kaj bikovite i kowite) i zajadlivost ili podmuklost kaj
ku~iwata. ^estopati zaradi zlonamernosta se pojavuvaat i odredeni nedostatoci kaj
`ivotnite:
ƒ Kaj kopitarite: goltawe na vozduh, igrawe so jazikot, nesigurnost pri
vle~eweto, pla{livost, mavawe so nozete po pregradite, grabewe na tu|a
hrana, obesuvawe na oglamnikot i dr.
ƒ Kaj pre`ivarite: goltawe na volna i vlakna, zaradi toa {to nema ferment koj
mo`e da ja razgradi volnata odnosno, keratinot vo `eludnikot, od volnenite
vlakna i hranata se zozdavaat tvorbi kako topki nare~eni trihobezoari koi go
namaluvaat kapacitetot na `eludnikot; potoa cicawe na sopstvenoto mleko
ili od drugi koga ne se vrzani, li`ewe so jazikot i dr.
ƒ Kaj sviwite: me|usebno jadewe na opa{kite, jadewe na prasiwa, piewe na
osoka osobeno kaj prasiwata i dr.
ƒ Kaj `ivinata: kr{ewe i piewe na jajca, kriewe na jajca, pojava na
kanibalizam i dr. Bidej}i zlonamernosta se prenesuva od roditelite na
potomstvoto, pri izborot na `ivotnite za priplod ne treba da se izbiraat
`ivotni so lo{ tabiet.
PObjasni I odgovoriObjasni i odgovori:
1. Objasni {to podrazbira{ pod poimot temperament kaj doma{nite `ivotni!
2. Navedi gi vidovite temperamenti {to se prisutni kaj doma{nite `ivotni?
3. So {to se karakterizira `iviot temperament?
4. So {to se karakterizira mirniot ili flegmati~niot temperament?
5. Objasni {to podrazbira{ pod poimot tabiet kaj doma{nite `ivotni!
6. Vo {to se sostoi tabietot kaj doma{nite `ivotni?
7. Objasni preku koi znaci mo`e da se prepoznae zlonamernosta kaj `ivotnite?
8. Koi rastrojstva se naj~esto poznati kaj zlo}udnite `ivotni?
9. Nabroj nekolku vidovi nedostatoci-mani kaj oddelni vidovi doma{ni `ivotni!
69
5.6. Eksterier kaj doma{nite `ivotni
Zborot eksterier e francuski i zna~i nadvore{nost, ne{to ubavo.
Pod eksterier se podrazbiraat nadvore{nite telesni formi na `ivotnite i
nivniot me|useben odnos.
Me|utoa, vo sto~arsvoto pod eksterier ne se podrazbira ocenuvawe samo na
nadvore{nite oblici na `ivotnite, tuku sestrano ocenuvawe na telesnite formi,
fiziolo{kite i proizvodnite sposobnosti. Ocenuvaweto na telesnata gradba na
`ivotnite (eksterierot) ima teoretsko i prakti~no zna~ewe.
Teoretskoto zna~ewe na procenuvaweto na eksterierot proizleguva od
potrebata da se razjasnat odnosite me|u telesnata gradba i `ivotnite funkcii na
organizmot.
Prakti~noto zna~ewe na poznavaweto na eksterierot proizleguva ottamu {to
postoi pri~inska povrzanost me|u eksterierot i proizvodnosta (izgledot na vimeto
na mle~nite `ivotni i mle~nosta, izgledot na butovite i mesnatosta i dr.). Preku
eksterierot mo`e da se proceni, na primer, dali nekoi `ivotni podobro odgovaraat
za goewe ili za nekoja druga cel, a kaj drugi pribli`no da se ocenat i nekoi drugi
proizvodni sposobnosti, kako na primer, kaj ovcite proizvodstvoto i kvalitetot na
volnata; kaj kowite upotrebnata vrednost za sportski celi; kaj kunikulite
kvalitetot na krznoto itn. Posebno eksteriernoto ocenuvawe e va`no pri izborot
na grla za priplod.
Eksterierot mo`e da se ocenuva: okomerno, so tehni~ki pomagala i so
fotografirawe.
5.6.1. Okomerno ili subjektivno ocenuvawe
Okomernoto ocenuvawe na eksterierot e eden od osnovnite i vo praktikata
masovno upotrebuvan metod. Se vr{i so pomo{ na nabquduvawe na poedinite delovi
od teloto. Za da se izvr{i pravilno okomernoto ocenuvawe (subjektivno) potrebna e
golema ve{tina, dobro poznavawe na anatomijata i fiziologijata na doma{nite
`ivotni, dolga praktika i umeewe, poznavawe na rasnite osobini, proizvodnite
sposobnosti, potekloto, konstitucijata, kondicijata, zdravjeto i dr. Za okomerno
ocenuvawe `ivotnoto treba da se izvadi od objektot na otvoreno, na rastojanie od 5
do 8 m i se nabquduva od site strani. Najdobro e okomernoto ocenuvawe da se vr{i
nautro koga `ivotnite se odmoreni i raspolo`eni. Mestoto kade {to }e se vr{i
ocenuvaweto treba da e otvoreno i ramno. @ivotnoto treba da bide zastanato na
ramna povr{ina ili drvena podlo{ka i vo blizina da nema drugi `ivotni za da ne se
voznemiruva. Ocenuva~ot pri ocenuvaweto se slu`i i so palpacija ili opipuvawe na
oddelni delovi od teloto. Pri okomernoto ocenuvawe treba da se odi po pravilen
redosled. Najnapred se ocenuva glavata i nejzinite delovi, potoa vratot, grebenot,
grbot, slabinite, sapite, opa{kata, gradite, stomakot, prednite i zadnite noze,
vimeto, ko`ata, vlaknoto i dr. Po dobivaweto na op{tiot vpe~atok vo celina i
harmonija na teloto se preminuva na oddelna analiza na sekoj del od teloto.
Glava So pravo se veli deka glavata e ogledalo na `ivotnoto.
70
Preku glavata mo`e da se sudi za: rasnata
pripadnosta,
polot,
konstitucijata,
kondicijata,
zdravjeto,
stopanskata
predispozicija, stepenot na usovr{enosta
na rasata, selekcijata, rabotosposobnosta i
dr. Glavata mo`e da bide: golema, srednogolema i mala.
Potoa dolga, {iroka i tesna, a po oblik
mo`e da bide prava, ovnovska, {tukovidna,
mopsovidna, svinska i
dr. Glavata kaj
ma{kite `ivotni treba da ima ma{ki
izgled, a kaj `enskite `enski.
Sl. 88. Bik od rasata {arole so dlaboki dolgi i {iroki gradi, grbot dolg,
ramen i muskulozen, sapi {iroki i muskulozni i polni butovi
O~ite treba da se dovolno golemi i so zaokrugleni o~ni lakovi. Po izgledot
na o~ite se zaklu~uva za temperamentot, tabietot i zdravjeto na `ivotnite. Ostriot
i mra~en pogled zboruva za zlonamernost, zacrveneti i gurelavi o~i se znak za bolno
`ivotno. Dodeka golemite i bistri o~i se znak za intelegencija i dobar temperament
i tabiet, a mali o~i se znak za primitivnost i zlonamernost i flegmati~nost.
U{ite zboruvaat za konstitucijata i temperamentot. Podvi`nite u{i se znak
za `iv temperament, a slabopodvi`nite za flegmati~en. Debelite i obrasnati u{i
so dolgi i grubi vlakna se znak za gruba konstitucija, a tenkite i slaboobrastenite
u{i se znak za ne`na konstitucija.
Mucka Preku muckata mo`e da se opredeli rasnata pripadnost i zdravjeto.
Primer, simentalskata i herefordskata rasa imaat roze pigmentirano oboena mucka,
dodeka montafonskata, bu{ata i dr. imaat temno pigmentirana mucka. Vla`nata i
studena mucka e znak za dobro zdravje, a toplata i suva mucka e znak za bolno `ivotno.
Rogovite kaj kulturnite rasi se pokusi i potenki, a kaj primitivnite se
podolgi. Po forma mo`at da bidat: liroobrazni, viloobrazni, srpovidni,
spiralovidni, a spored polo`bata i pravecot tie mo`at da bidat postaveni nastrana,
nadolu, nagore, nazad, napred, visoko, nisko itn.
Vrat Koskenata podloga na vratot ja formiraat sedumte vratni pr{leni koi
se oblo`eni so muskuli i suvo`ilija. Vratot e ogledalo na poloviot dimorfizam i
vremeto na sozrevaweto. Srednata dol`ina na vratot iznesuva 44- 45% od visinata na
grebenot. Ranostasnite rasi imaat pokus vrat od docnostasnite. Po forma toj mo`e
da bide: prav, elenast i lebedast. Kaj kowite mo`e da bide: pravilno nasaden, nisko
nasaden i visoko nasaden. Po formata mo`e da bide: prav, elenski ili lebedest.
Lebedest vrat sretnuvame kaj lipicanskiot i orlovskiot kow (sl.89). Kaj kravite
~esto pati ko`ata na
vratot e nabrana {to
zboruva za visoka
mle~nost. Dodeka pri
planinskite
rasi
goveda, kaj bikovite
na dolniot del od
vratot se nao|a dobro
razvien gerdan.
Sl. 89. Angliski polnokrven kow koj ima prav vrat i
istaknat greben i lipicanski kow so lebedast vrat
71
Grebenot go obrazuvaat trnestite izrastoci od vtoriot do sedmiot grben
pre{len. Toj treba da e ramen, {irok i dobro zaoblen i da ne e povisok od grbnata
linija. Grebenot mo`e da bide kus ili dolg, visok ili nizok. Ranostasnite rasi imaat
ponizok greben. Kaj kowite toj treba da e visok, dolg, dobro oformrn i zamuskulen.
Najdobro razvien greben ima angliskiot polnokrven kow i zatoa toj mnogu brzo i
dobro tr~a vo galop.
Gradi Vo gradniot ko{ se nao|aat organite za di{ewe i krvotokot. Gradite
mo`e da bidat {iroki, tesni, dlaboki, plitki, dolgi i kusi. Dlaboki i {iroki
gradi imaat gojnite rasi (sl.88). [irinata na gradite se zema vedna{ zad ple{kite i
taa se dvi`i od 31 do 38%, a dlabinata 53% od visinata na grebenot. @ivotni so
tesni i plitki gradi se nepo`elni, bidej}i slabo ja koristat hranata.
Grbot go formiraat grbnite pre{lenite od sedmiot do trinaesettiot, istiot
se prostira od grebenot do slabinskiot del. Bidej}i tuka se nao|aat najva`nite
partii na meso odnosno muskuli (m. longisimus dorsi) toj treba da e dolg, {irok i
ramen.
Mo`e da bide: kus (sl.90), sredno-dolg i
dolg. Potoa tesen, {irok i ostar. Se sretnuva
kako prav, krapest (ispaknat) i
vdlabnat.
Srednata dol`ina kaj govedata treba da iznesuva
od 33 do 35 % od visinata na grebenot.
Slabinite imaat koskena podloga od 4,
5 ili 6 slabinski pre{leni, zavisno od vidot na
`ivotnoto. Tie pretstavuvaat most me|u
karlicata i predniot del od teloto. Mo`at da
bidat dolgi, kusi i {iroki, potoa pravi i
vdlabnati. Slabinite se smetaat za dobri ako se
dolgi, cvrsti, dobro povrzani i muskulozni.
Sl. 90. Bosansko ridski kow so kus i jak grb i so navednati sapi
Sapite gi obrazuvaat krsnata i karli~nata koska so prvite opa{ni pre{leni.
Sapite treba da bidat pokrieni so dobra muskulatura. Tie se cenat spored
dol`inata, {irinata i polo`bata.
[irinata kaj govedata treba da iznesuva 40 - 44% od visinata na grebenot, a
dol`inata 39%. Spored formata razlikuvame
nekolku vida na sapi: ramni, kosi, jajcevidni,
horizontalni, navednati, rascepeni, piramidalni,
streasti, magare{ki i vdlabnati (sl.91). Nepravilni
sapi se: navednatite, zaostrenite, streovidnite i
tesnite. Sapite treba da bidat vo ista ramnina so
Sl. 91. Navednati, rascepeni i piramidalni sapi
ostanatite grbni partii.
Opa{kata kaj govedata ja so~inuvaat 18 - 20 opa{ni pre{leni, kaj kowite 1719, kaj ovcite 3-24, kaj kozite 12-16 i kaj sviwite 20-22 pre{leni. Ne e po`elno ako e
dlaboko nasadena vo karlicata, nitu pak vovle~ena me|u sedalnite koski. Mo`e da
bide visoko ili nisko nasadena. Mle~nite rasi imaat dolga i tenka opa{ka, a
gojnite rasi kusa i debela.
Stomakot mora da ima blag premin od gradnata koska kon vimeto i da bide
blago zaoblen. @ivotni so vakov stomak dobro ja iskoristuvaat hranata. Pribran
stomak se smeta za golem nedostatok kaj gojnite rasi `ivotni. Stomakot mo`e da
bide i spu{ten i pro{iren kako rezultat na prekumerno hranewe na mladi grla so
kabasta (voluminozna) hrana.
72
Gladni dupki Na stoma~nata praznina od dvete strani se nao|aat dve praznini
nare~eni gladni dupki. Obi~no dlabokite gladni dupki
se znak za lo{o koristewe na hranata. Mle~nite rasi
imaat podlaboki, a gojnite i kombiniranite poplitki
gladni dupki(sl.92).
Vime Formata, dlabinata, visinata, {irinata,
volumenot, obemot, dol`inata na boskata na vimeto i
negovata gradba odnosno karakteristikite na vimeto
bazirani vrz negovite eksterierni merki se vo
signifikantna korelacija so mle~nosta.
Sl.92.Krava so slabo povrzani lopatki, izrazito
golemi gladni dupki i slaba muskulatura
Vimeto kaj mle~nite `ivotni treba pravilno da e razvieno, obemno i da se prostira
{to pove}e napred po stomakot i nazad me|u nozete. Kako nepravilno se smeta:
maloto i slabo razvieno vime, plitkoto, obesenoto, dlaboko i kuso vime so kusi dojki
i kozjoto ({ilesto i obeseno)
vime (sl.93). Isto taka site
delovi od vimeto treba da se
podednakvo i
pravilno
razvieni,
so
pravilno
razvieni boski koi kaj
kravite treba da se so
dol`ina od 5 do 9 cm.
Sl.93. Krava so normalno razvieno vime levo i razli~ni formi na vime (desno)
1. pravilno, 2 malo i slabo razvieno 3. plitko i prodol`eno,
4. obeseno, 5. prednite ~etvrtinki poslabo razvieni, 6. kozjo vime
Testisite (ma{ki polovi `lezdi) treba da se
podednakvo i pravilno razvieni, so zategnata ko`a.
Dokolku testisite se nao|aat vo stoma~nata praznina,
toga{ se raboti za kriptorhizam. Takvite `ivotni ne se
koristat za priplod.
Nozete kaj `ivotnite kako prednite taka i
zadnite treba da imaat pravilni stavovi.
Sl. 94. 1.pravilen, 2. O stav ɢ 3. hiksoviden stav na prednite noze
Prednite noze prete`no slu`at za potpirawe i za zakrepnuvawe na predniot del na
trupot, kako i za dvi`ewe. Zadnite noze se prikrepeni za trupot i imaat uloga da go
turkaat trupot napred. @ivotnite na koi im e ovozmo`eno slobodno da se dvi`at i
normalno da se hranat, obi~no imaat pravilni stavovi na nozete. Nepravilni stavovi
na prednite noze kaj `ivotnite se obi~no H stav O stav i izvrten stav. H stav e koga
kolenata se zbli`eni (sl.94). O stav e koga kolenata se razdeleni. Kaj zadnite noze se
sretnuvaat slednite nepravilni
stavovi:
podvle~en,
nazad
postaven, strm, stesnet, kravski i
dr. Vakvi stavovi na nozete
obi~no imaat `ivotnite koi se
vrzani za objektite i `ivotnite
koi poslabo se dvi`at, osobeno za
vreme na nivniot rast i razvoj.
Sl. 95. Tesno, sredno i {iroko postaveni predni noze
73
Papcite i kopitata kako produkti na ko`ata se izgradeni od ro`esta
materija vo koja glavna organska materija e belkovinata keratin. Kopitoto ne treba
da e nitu mnogu golemo, nitu malo, zatoa {to golemoto e grubo, neestetsko i
tro{livo. Dolgoto kopito e rezultat na lo{oto odgleduvawe, a kusoto e rezultat na
nisko re`ewe ili dr`ewe na `ivotnite dolgo vreme nepotkovani.
Ko`ata i vlaknata igraat va`na uloga vo ocenuvaweto na zdravjeto i
konstitucijata. Debelinata na ko`ata zavisi od vidot na `ivotnoto. Starite
`ivotni imaat podebela i pogruba ko`a od pomladite. Ma{kite `ivotni imaat
podebela ko`a od `enskite. Normalno hranetite i zdravi `ivotni od kulturnite
rasi imaat meka i elasti~na ko`a, obrastena so gusto fino i mazno vlakno i
obratno, kaj slabohranetite `ivotni taa e gruba i slaboelasti~na. Vlaknoto go
{titi `ivotinskoto telo. Toa kaj zdravite `ivotni e mazno, gusto, sjajno, sredno
debelo i sredno dolgo. Preku bojata na vlaknoto se odreduva rasnata pripadnost. Toa
po boja mo`e da bide razli~no.
5.6.2. Merewe na eksterierot so pomo{ na tehni~ki pomagala
Ocenuvaweto na eksterierot kaj `ivotnite so pomo{ na tehni~ki pomagala
pretstavuva najsiguren i najobjektiven na~in. Mereweto na eksterierot kaj
doma{nite `ivotni e sostaven del na selekcijata i ima golemo prakti~no zna~ewe
osobeno pri izborot na priplodni grla.
@ivotnite {to sakame da gi merime gi postavuvame na ramna i ne mnogu cvrsta
podloga. Za da se dobijat {to poto~ni podatoci, `ivotnite treba da bidat vo
pravilen stav, potpreni podednakvo na site ~etiri noze. Pri eksteriernoto
mereweto na `ivotnite segoga{ treba da im se prio|a od prednata leva strana zaradi
pretpazlivost od povreda.
Tehni~ki pomo{ni sredstva za merewe na eksterierot
Za merewe na eksterierot vo {irokata praktika se upotrebuvaat slednive
tehni~ki pomo{ni spravi: lidtinoviot bastun, vilkensonoviot {estar,
impregnirana platnena santimetarska lenta, hipogoniometar, a za
merewe na `ivata masa - vaga.
Lidtinoviot bastun se sostoi od metalna izdup~ena
kanija ili futrola, vo koja e smestedvi`na ~eli~na {ipka so
santimetarska podelba. Bastunot ima dol`ina 117 cm, a so napolno
izdol`ena {ipka 217 cm. Na futrolata od bastunot se pricvrsteni
dve metalni {ipki vo forma na ramena koi mo`at da se postavuvaat
vo vodoramna polo`ba (sl.96). Nekoi bastuni vo gorniot del imaat
libela za nivelirawe na bastunot vo vertikalna polo`ba. Na dvete
strani od bastunot, leva i desna se nao|aat santimetarski brojki. Na
futrolata od levata strana brojkite zapo~nuvaat od 1 do 100 oddolu
nagore, a zavr{uvaat na ~etvrtestata metalna {ipka odozgoranadolu od 101 do 217 cm. Dodeka od desnata strana brojkite
zapo~nuvaat od metalnata {ipka odozgora nadolu, do 117 cm, pa
prodol`uvaat po nadvore{niot del na futrolata do dolu do 217 cm.
Kaj `ivotni {to se poniski od 117 cm mereweto na eksterierot se
vr{i so pomo{ na podvi`noto ramo.
Sl. 96. Lidtinov bastun
74
Vilkensoviot {estar e izraboten od ponikluvano `elezo ili od ~elik. Se
narekuva vilkensov {estar po negoviot konstruktor Vilkens. Toj se sostoi od
polukru`ni metalni ramena koi zavr{uvaat so po edno top~e
zaradi pretpazlivost pri rabota so `ivotnite. Vo dolniot del
se nao|a edna dagovidna graduirana vo cm metalna skala, od 0 do
60 cm nepodvi`no fiksirana za ednoto ramo (sl.97). Pri
mereweto {estarot treba da se dr`i so dvete race, odnosno se
fa}aat ramenata, taka {to pokazalecot da gi dostigne vrvovite
na top~iwata, koi se postavuvaat na mestata kade }e se merat
potrebnite dimenzii. So {estarot se merat dimenziite na
glavata i sapite.
Sl. 97. Vilkensov {estar
Lentata e izrabotena od imregnirano
platno, dolga 2,5 m (sl.98). So pantlikata se merat
slednite dimenzii: opfatot na gradite, opfatot na
levata predna cevanica i kosata dol`ina na trupot.
Za opfatot na cevanicata se upotrebuva pomala
platnena lenta od 30 cm.
Sl. 98. Lenta
Hipogonometarot ili aglomerot slu`i za merewe
na agli. Toj se sostoi od graduiran krug so dijametar od 16 cm.
Niz sredinata na krugot minuva edno nepodvi`no ramo, a na
krajot od ramoto se nao|a visak. Vo centarot na krugot se
pricvrsteni dve tenki metalni ramena, a na ednoto ramo se
nao|a libela (sl.99). So aglomerot se merat aglite na
skokalnite zglobovi, me|u lopatkata i ramenata koska i rebrata.
Sl. 99. Aglomer
5.6.3. Vidovi eksterierni merewa
Brojot na eksteriernite merewa zavisi od celta koja se bara i postavuva i se
dvi`i od 3 do 52. Vo praksata najva`ni merki se:
1. Visina na grebenot;
2. Kosa dol`ina na trupot i
3. Opfat na cevanicata.
Naj~esto se koristat od 12 do 22 telesni merki, od koi pova`ni se slikovito
prika`ani na sl.100:
Sl. 100. Pova`ni eksterierni merki kaj govedata (levo): ab- visina na grebenot; vg- {irina na
gradite zad lopatkite; de- visina na grbot; `z- visina na krstot; tk- visina na korenot na
opa{kata; mi- kosa dol`ina na trupot, `i- dol`ina na sapite.
Pravilno postavuvawe na lidtinoviot bastun pri mereweto na visinata na krstot (desno)
75
Pova`ni eksterierni merki zemeni so bastun
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
Visinata na grebenot pretstavuva vertikalnoto rastojanie od najvisokata to~ka na
grebenot do podlogata. Se ~ita od levata strana na bastunot, a po nea se sudi za rastot
na `ivotnoto (a-b).
Visinata na grbot e vertikalnoto rastojanie od to~kata kade poslednoto rebro go
se~e ’rbetniot stolb do podlogata ( d-e).
Visinata na krstot e vertikalnoto rastojanie od najvisokata to~ka na krstot do
podlogata (osnovata) (`-z), a se ~ita od levata strana na bastunot.
Visinata na korenot na opa{kata e vertikalnoto rastojanie od korenot na opa{kata
do podlogata (t-k). So ovaa merka se odreduva naklonot na sapite, a se ~ita od levata
strana na bastunot.
Visina na sedalnite koski e vertikalnoto rastojanie od gornata strana na sedalnite
koski do podlogata. I so ova merka se odreduva naklonot na sapite, a se ~ita od levata
strana na bastunot.
Kosata dol`ina na trupot e rastojanieto od prednata to~ka na rameno-lopati~niot
zglob do zadnata to~ka na sedalnata koska. ( m-i) Se meri so izdol`en bastum,a se ~ita
od desnata strana na bastunot.
Dol`inata na teloto e horizontalnoto rastojanie od sredinata na ~elniot greben do
najzadnata to~ka na sedalnata koska. Se meri so izdol`en bastun, a se ~ita od desnata
strana na bastunot.
Dlabinata na gradite e vertikalno rastojanie od od najvisokata to~ka na grebenot
do gradnata koska. Pri mereweto na ovaa merka treba podvi`noto ramo koe e
pricvrsteno na futrolata da se postavi na gradnata koska 3 do 4 cm, zad laktot, a
gornoto ramo da se postavi na najvisokata to~ka na grebenot.^itaweto se vr{i od
desnata strana na bastunot.
[irinata na gradite e rastojanieto pome|u dvete najoddale~eni to~ki zad lopatkite.
Se meri na toj na~in {to dvete ramena na bastunot se usmereni nadolu, se postavuvaat
zad lopatkite (v-g), a se ~ita od levata strana na bastunot.
Pova`ni eksterierni merewa zemeni so {estar
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
[irina na ~eloto Toa e horizontalnoto rastojanie me|u nadvore{nite rabovi na
o~nite orbiti.
Najgolema {irina na ~eloto e horizontalnoto rastojanie me|u najispup~enite to~ki
na orbitite.
Najmala {irina na ~eloto e horizontalnoto rastojanie me|u najtesniot del na
slepoo~nicite.
Dol`inata na ~eloto e vertikalnoto rastojanie od sredinata na me|urogoviot greben
do sredi{nata linija spu{tena od vnatre{nite o~ni agli.
Dol`inata na glavata e vertikalnoto rastojanie od vrvot na ~elnata koska do
po~etokot na nosnoto ogledalo.
Kosa dol`ina na sapite e rastojanieto me|u nadvore{ni to~ki na kolkovite do
nadvore{nite to~ki na sedalnite koski.
[irinata na sedalnite koski e horizontalnoto rastojanieto me|u dvete nadvore{ni
to~ki na sedalnite koski.
[irina na karli~no-butniot zglob e horizontalnoto rastojanie me|u najistaknatite
strani~ni to~ki na karli~no-butniot zglob.
[irina na karlicata e horizontalnoto rastojanie me|u najistaknatite to~ki na
kolkovite.
Pova`ni eksterierni merewa zemeni so lenta
ƒ
ƒ
Obemot na gradniot ko{ se meri zad zadniot agol na lopatkinite ’rskavici, so {to
se opa{uva gradniot ko{. Lentata treba da bide normalno zategnata.
Obemot na prednata leva cevanica se meri vo najtesniot del na lisnata koska. Po
nea se opredeluva konstitucijata i razvienosta na skeletot.
76
ƒ
Kosa dol`ina na trupot e kosoto rastojanie od prednata to~ka na ramenolopati~niot zglob do zadnata to~ka na sedalnata koska. Slu`i za merewe na `ivata
masa so lenta.
ƒ
ƒ
ƒ
Pova`ni eksterierni merki zemeni so aglomer
Agolot me|u poslednoto rebro i ’rbetot slu`i za da se opredeli tipot na
konstitucijata.
Agolot me|u skokalniot zglob i podbutnata koska.
Agolot me|u lopatkata i ramenata koska se meri za da se vidi dali predniot stav
na nozete e pravilen ili nepravilen.
5.6.4. Pretvorawe na apsolutnite merki vo reltivni
Vaka dobienite dimenzii pri eksteriernoto merewe so pomo{na instrumenti
izrazeni vo cm pretstavuvaat apsolutni merki. Me|utoa, ako sakame da izvr{ime
sporeduvawe na edna dimenzija od edno `ivotno, rasa ili tip so druga, toga{
potrebno e apsolutnite meri da se pretvorat vo relativni pokazateli, odnosno vo
procenti na nekoja osnovna mera. Vo praksata za osnovna mera naj~esto se zema
visinata na grebenot kon koja se izramnuvaat site drugi dimenzii. Pretvoraweto na
apsolutnite meri vo relativni pokazateli se vr{i po slednata formula:
Ⱥ ˜ 100
RP =
RP=relativen pokazatel, A= apsolutna mera koja treba da se pretvori
Ȼ
vo reletivna (%). B= osnovna mera spored koja se vr{i priramnuvawe (visina na
grebenot). Na primer, da se pretvorat apsolutnite meri vo relativni, ako visinata
na grebenot e 150 cm, a {irinata na gradite e 64 cm.
Ⱥ ˜ 100 64 ˜ 100 6400
RP=
=
42,6% Toa zna~i deka {irinata na gradite iznesuva
150
150
Ȼ
42,6% od visinata na grebenot. Po istiot na~in mo`at da se pretvorat i drugite
apsolutni merki vo relativni pokazateli, odnosno vo %.
5.6.5. Fotografirawe
Fotografiraweto slu`i
kako pomo{no sredstvo pri ocenuvaweto na
eksterierot, osobeno za potrebite na mati~noto knigovodstvo. Fotografiraweto
treba da bide pravilno, da odgovara na celta
i da gi opfati site va`ni podrobnosti i
osobini (sl.101). Pri fotografiraweto
svetlosta treba da pa|a od strana, zatoa
slikaweto najdobro e da se izvr{i nautro
ili popladne.
Fotografiraweto se vr{i od strana
i objketivot na aparatot treba da bide
naso~en kon centarot na te`inata na teloto
od `ivotnoto, taka {to site delovi od
predniot i zadniot del od teloto treba da
bidat podednakvo oddale~eni od objektivot.
Sl. 101. Pravilno postavena krava za fotografirawe
5.6.6. Odreduvawe na `ivata masa so vaga Pred da se zapo~ne so mereweto,
vagata treba da se iznivelira so pomo{ na specijalnite uredi i so tegovite koi se
nao|aat na vagata. Za da se dobijat po to~ni rezultati potrebno e `ivotnite da se
77
merat tri utra edno po drugo, pa dobienata vrednost od trite dena se sobira i se deli
so tri, pri {to se dobiva sredna `iva masa, koja se smeta za realna `iva masa na
`ivotnoto.
So odreduvaweto na `ivata mera se sledi dinamikata na rasteweto i
razvivaweto na `ivotnite, a kaj vozrasnite se ocenuva telesnata masa. Isto taka
odreduvaweto na `ivata masa e va`no i za selekcijata i zgolemuvaweto na
proizvodnite sposobnosti kaj `ivotnite.
Ve`bi: So pomo{ na u~ili{nite tehni~ki pomagala za merewe na eksterierot vo
u~ili{nata ili vo najbliskata kravarska farma izvr{ite nekolku merewa na
najva`nite telesni merki (visina na grebenot, kosa dol`ina na trupot, opfat na
cevanicata, dlabina na gradite i {irina na gradite.
Proveri go svoeto znaewe
1. [to se podrazbira pod poimot naslednost?
2. Kade se nao|a sedi{teto na naslednite osobini?
3. [to pretstavuva fenotipot, a {to genotipot?
4. [to podrazbira{ pod poimot populacija?
5. Koi se osnovnite pridobivki od mendelizmot i darvinizamot vo sto~arstvoto!
6. Kakvo potomstvo }e se dobie pri krstosuvawe na bela kobila so crn pastuv?
7. Kakva boja na vlaknoto }e ima potomstvoto dobieno od crvena krava i bel bik?
8. Kakva boja na vlaknoto }e ima potomstvoto dobieno od karakulska ovca i oven so
bela boja na vlaknoto ?
9. Kakvo potomstvo }e se dobie pri krstosuvawe na rasa goveda so rogovi i rasa bez rogovi?
10. Koi `ivotni se nositeli na H i Y hromozomite kaj cica~ite, a koi kaj pticite?
11. Kako se nasleduva proizvodstvoto na mleko i mle~na mast?
12. Kako se nasleduva gojnata sposobnost kaj doma{nite `ivotni?
13. [to podrazbira{ pod poimot konstitucija i navedi gi pova`nite vidovi konstitucija?
14. Objasni so kakvi osobini se odlikuvaat `ivotnite so gruba konstitucija,
15. Navedi so {to se odlikuvaat `ivotnite so silna, a so {to so slaba konstitucija!
16. So fina konstitucija se odlikuvaat: a) primitivnite doma{ni rasi, b) visokoproduktivnite
mle~ni rasi, v) visokoproduktivnite gojni rasi, g) dobro prilagodenite kombinirani rasi!
17. Kaj koi rasi e prisutna limfati~na konstitucija?
18. [to podrazbira{ pod poimot temperament kaj doma{nite `ivotni ?
19. So {to se karakterizira `iviot temperament?
20. So {to se karakterizira mirniot ili flegmati~niot temperament?
21. [to podrazbira{ pod poimot tabiet kaj doma{nite `ivotni?
22. Du{evnata sostojba na `ivotnoto se izrazuva preku: a) eksterierot, b) kondicijata,
v) konstitucijata, g) temperamentot, d) tabietot!
23. Preku koi znaci mo`e da se prepoznae zlonamernosta kaj `ivotnite?
24. Nabroj gi rastrojstvata {to naj~esto se prisutni kaj zlo}udnite `ivotni!
25. Nabroj nekolku vidovi na nedostatoci-maani kaj oddelni vidovi doma{ni `ivotni!
26. [to podrazbira{ pod poimot eksterier?
27. Objasni go prakti~noto zna~ewe na ocenuvaweto na eksterierot kaj doma{nite `ivotni!
28. Navedi gi pova`nite na~ini za ocenuvaweto na eksterierot!
29. Koi se negativnite strain na okomerno ocenuvawe na eksterierot!
30. So koj instrument se meri visinata na grebenot i kosata dol`ina na trupot?
31. So {to se meri {irinata na karli~no butniot zglob ?
32. Opi{i go lidtinoviot bastun i objasni kakvi vidovi bastuni postojat!
33. Nabroj nekolku telesni dimenzii koi se merat so pomo{ na lidtinoviot bastun!
34. Nabroj nekolku telesni dimenzii {to se merat so pomo{ na vilkensov {estar!
35. Pretvori gi apsolutnite merki vo relativni pokazateli ako visina na grebenot e 160 cm, a
{irinata na gradite 69 cm!
36. Pretvori gi apsolutnite merki vo relativni, ako visinata na grebenot e 150 cm, a dlabinata na
gradite 65 cm!
37. Opi{i go vilkensoviot {estar i hipogoniometarot !
38. Objasni koi telesni dimenzi se merat so pomo{ na impregniranata platnena lenta!
39. Objasni ja ulogata na fotografiraweto i kako treba pravilno da se izvr{i fotografirawe!
40. Objasni go odreduvaweto na `ivata mera so pomo{ na vaga!
78
6. METODI NA ODGLEDUVAWE VO
STO^ARSTVOTO
Deneska vo sovremenoto sto~arstvo postojat pove}e metodi na odgleduvawe.
Imaj}i go vo predvid faktot deka oddelni vidovi doma{nite `ivotni se odlikuva so
visoka plodnost i relativno kus generaciski ciklus, so primena na oddelni metodi
na odgleduvawe, mo`no e vo nekoi granki od sto~arstvoto za relativno kuso vreme da
se dobijat `ivotni so visok genetski potencijal, koj }e ovozmo`i u{te pobrz razvoj
na intenzivnoto sto~arsko proizvodstvo.
Za da se postigne pogolem uspeh neophodno e odnapred da se odredi celta i
pravecot na odgleduvawe. Vo zavisnost od postavenata cel na odgleduvawe i
iskoristuvaweto na doma{nite `ivotnite vo praksata se primenuvaat slednite
metodi na odgleduvawe:
1. Odgleduvawe vo ~ista krv (rasa);
2. Odgleduvawe vo srodstvo;
3. Linisko odgleduvawe;
4. Osve`uvawe na krvta ili dodavawe na kapka krv;
5. Krstosuvawe;
6. Hibridizacija ili bastardizacija.
6.1. ODGLEDUVAWE VO ^ISTA KRV (RASA)
Pod odgleduvawe vo ~ista krv (rasa) podrazbirame me|usebno sparuvawe na
dve individui (ma{ko i `ensko) od edna ista rasa ili soj, ili tip na primer:
kobila od lipicanskata rasa se pari so pastuv od istata rasa (sl.102).
Ovoj metod na odgleduvawe ovozmo`uva da se so~uvaat oddelni dobri rasi ili
soevi. Odgleduvaweto vo ~ista rasa nao|a {iroka primena vo sovremenoto
sto~arstvo, bidej}i negova cel e da se za~uvaat blagorodnite (kulturnite) rasi vo
~ista krv, zatoa {to tie se genetski konsolidarni.
Ako se parat dve `ivotni od ista rasa koi imaat isti morfolo{ki i
fiziolo{ki osobini, toga{ se raboti za homogeno parewe, me|utoa, koga se parat
`ivotni od ista rasa, no so razli~ni fiziolo{ki karakteristiki, toga{ stanuva
zbor za heterogeno parewe.
Pod odgleduvawe vo ~ista rasa podrazbirame takov na~in na parewe koga vo
nekoj zapat vo eden podolg period na godini gi parime individuite od istata rasa,
primer, nerezi od golem jork{ir parime so matorici od golem jork{ir ili
lipicanski pastuv so lipicanska kobila itn.
Posebno e interesen ovoj metod za farmerite koi proizveduvaat priploden
materijal, bidej}i negovata cel e da se odr`at i zacvrstat odredeni proizvodni
osobini kako {to se: gojnosta, mle~nosta, neslivosta, volnodajnosta, ranozrelosta i
dr. osobini kaj rasite.
Kaj `ivotnite koi podolgo vreme se odgleduvaat vo ~ista rasa nastanuva
prili~no golema tipiziranost (izramnuvawe), na naslednite biolo{ki, morfolo{ki
i proizvodno-stopanskite osobini. Pa ottuka kolku e rasata postara, tolku kaj nea
nastanuva pogolema nasledna izramnetost.
So primena na ovoj na~in na odgleduvawe mo`at da se podobrat i doma{nite
primitivni i preodni rasi, dokolku se podobri ishranata i negata, a pokraj toa i se
sprovede i sistematska selekcija. Odgleduvaweto vo ~ista krv ne samo {to e
79
neophodna za odr`uvawe na postojanite rasi, za koi odgleduva~ite se zainteresirani,
tuku pretstavuva podloga-baza za sekoj drug metod na odgleduvawe.
Odgleduvawe vo ~ista krv mo`e da bide nesrodstveno i srodstveno.
Nesrodstveno odgleduvawe vo ~ista krv podrazbira sparuvawe na ma{ki i
`enski `ivotni od edna ista rasa koi me|usebno ne se vo krvno srodstvo. Me|utoa,
ako parime dve `ivotni od ista rasa koi se vo rodbinski vrski stanuva zbor za
srodstveno odgleduvawe vo ~ista rasa.
I obata metodi imaat prednosti i nedostatoci. Nesrodstveniot na~in na
odgleduvawe na `ivotni vo ~ista krv e mo{ne ednostaven i siguren na~in, pa zatoa
mo`at vo {irokata praksa da go primenuvaat i pomalku iskusni odgeduva~i. Ovoj
metod na odgleduvawe ovozmo`uva kvalitetnite priplodnici vo nekoj kraj ili zapat,
mnogu dolgo da se koristat, a pri toa da ne dojde do {tetni posledici, {to ne e slu~aj
pri srodstvenoto parewe. Od tie pri~ini ovoj metod bez opasnost mo`e da se
primenuva po{iroko vo praksa.
Me|utoa, so pve}egodi{no odgleduvawe vo ~ista krv, kaj potomstvoto doa|a do
soedinuvawe na naslednite rezervi, {to
doveduva
do
namaluvawe
na
`ivotosposobnosta.
Zatoa
dokolku
go
primenuvame ovoj metod na odgleduvawe,
zadol`itelno treba povremeno da se vr{i i
osve`uvawe na zapatot so ma{ki priplodni
grla od istata rasa, no od drugo mesto.
Dokolku ne izvr{ime osve`uvawe na krvta,
odnosno zamena na ma{kite grla od ista
rasa so drugi grla koi krvno se podale~ni
od svojot zapat, mo`at da se pojavat
odredeni degenerativni osobini vo samata
rasa ili zapatot.
Sl.102.Kow od lipicanskata rasa
Pri osve`uvaweto na krvta treba posebno da se vodi smetka ma{kite grla
da poteknuvaat od visokoproizvodni zapati. Odgleduvaweto vo ~ista krv odnosno
~ista rasa bara i permanentna selekcija za odredena odgleduva~ka cel.
So primenata na ovoj metod se zgolemuvaat proizvodnite osobini na
potomstvoto, a istovremeno se zacvrstuvaat proizvodnite osobini na rasata. Za da se
postigne toa potrebno e postojano da se vr{i stroga selekcija i kontrola na
proizvodnite sposobnosti, vo sprotivno do|a do namaluvawe na proizvodnite
sposobnosti.
Srodstveno odgleduvawe vo ~ista krv Pod odgleduvawe vo srodstvo
(incest), podrazbirame sparuvawe na `ivotni od dvata pola od edna ista rasa
koi se nao|aat vo krvno srodstvo do {estiot stepen.
Ovoj na~in na odgleduvawe osobeno e koristen pri sozdavaweto na razni
poznati kulturni rasi na doma{ni `ivotni. Srodstvoto se izrazuva vo stepeni:
roditelite i nivnite deca se od I stepen na srodstvo, bra}ata i sestrite, vnucite,
babata i dedoto od II stepen, striko i vnuka ili tetka i vnuk od III stepen, potomcite
od dvata brata, dve sestri ili brat i sestra od IV stepen itn.
Spored stepenot na srodstvoto se razlikuvaat:
Najblisko krvno srodstvo-rodoskrvnost (inces, inbreeding) imame koga se
parat `ivotni koi se od I ili II stepen na srodstvo, a toa e koga se parat roditeli so
deca, bra}a so sestri, vnu~iwa so baba i dedo.
80
Blisko krvno srodstvo imame koga se parat `ivotni od III i IV stepen na
srodstvo, na primer, vnuk so tetka, prvi bratu~edi od dva brata, od dve sestri od brat
i sestra, vujko so vnuka, striko so vnuka itn.
Umereno srodstveno parewe imame koga se parat `ivotni od V i VI stepen na
srodstvo, a toa se vtori bratu~edi, vnuci i vnu~ki, pravnuci itn.
Dali nekoe `ivotno e odgledano vo srodstvo i vo koj stepen na srodstvo e,
mo`e da se utvrdi edinstveno preku mati~nite knigi, odnosno preku pedigreto na
`ivotnoto.
Neda
M
Sowa
T
Deno
M
Vesna
T
x
M
Yvonko
Vesna
T x Svonko
Od pedigreto mo`e da se vidi deka }erkata Neda e dobiena so parewe na brat i sestra
(Sowa i Deno). Vakviot na~in na odgleduvawe go koristele angliskite odgleduva~i:
Bekewell, i bra}ata Colling i Betes.
So vakviot na~in na odgleduvawe kaj potomstvoto se vr{i zdru`uvawe i
zacvrstuvawe na roditelskite pozitivni osobini i pobrzo se doa|a do homozigotnost
na osobinite, a so toa i do konsolidacija na zapatot.
Me|utoa, odgleduvaweto vo
srodstvo mo`e da bide {tetno i
da
predizvikuva
opasni
degenerativni
osobini
kaj
potomstvoto, kako
i
da se
sozdadat uslovi so predispozicija
kon razni patolo{ki sostojbi
(bolesti).
Sl.103. Tele i prase so dve srasnati glavi
Vakvite degenerativni osobini i odredenite {tetni predispozicii
prete`no se javuvaat vo recesivna (skriena) forma kaj roditelite. [tetnite
degenerativni osobini kaj potomstvoto }e se pojavat tamu kade {to
odgleduvaweto vo najblisko krvno srodstvo trae dolgo vreme, a selekcijata se vr{i
samo vo eden pravec (ednostrano), primer, izbirawe na kravi i ovci so najvisoka
mle~nost, koko{ki so najgolema neslivost, sviwi so izrazito gojni sposobnosti i
ako go vr{at nestru~ni lica.
Naj~esto se pojavuvaat slednite degenerativni pojavi: namaluvawe na plodnosta,
slabeewe na konstitucijata, namaluvawe na `ivotnata sposobnost, zgolemuvawe na
smrtnosta, gubewe na instinktot za
kva~ewe, gubewe na pigmentot
(albinizam),
pojava
na
hermofroditizam,
ra|awe
na
~udovi{ta (nakazi), `ivotni so dve
glavi, pet i pove}e noze (sl.103 i
104),
pojava
na
letalni
i
semiletalni geni i dr.
Sl. 104. Tele so {est i jagne so sedum noze
Objasni i odgovori:Objasni i odgovori:
1. Nabroj gi pova`nite metodi na odgleduvawe kaj doma{nite `ivotni!
2. Objasni go metodot na odgleduvawe vo ~ista krv!
3. Objasni kakvo mo`e da bide srodstvenoto parewe spored stepenot na srodstvo!
81
6.2. Linisko odgleduvawe
Liniskoto
odgleduvawe
najmnogu
se
primenuva
vo
kowarstvoto,
`ivinarstvoto, sviwarstvoto i drugi granki od sto~arstvoto.
Ovoj na~in na odgleduvawe se sostoi od toa {to najnapred vo stadoto ili
jatoto treba da se izberat osnova~ite na linijata, odnosno da se pronajdat
najkvalitetnite ma{ki grla koi vo odnos na proizvodnite osobini se nad
prosekot na stadoto, jatoto ili krdoto.
Su{tinata na ovoj metod se sostoi vo toa {to se sparuvaat kvalitetni ma{ki
rasplodnici od edna linija so `enski rasplodni~ki od nekoj rod ili druga linija.
Pri toa grlata koi se parat mo`at da bidat vo srodstvo ili da ne se vo srodstvo.
Liniskoto nesrodstveno odgleduvawe e takov metod koga se parat ma{ki
rasplodnici od edna linija so `enski rasplodni~ki od druga linija so koi ne se vo
srodstvo. Vaka dobienoto i izbrano `ensko potomstvo za priplod se pari so ma{ki
rasplodnici od druga linija so koi ne se vo srodstvo. Na toj na~in mo`e kaj
kulturnite i preodnite rasi i soevi, da se vr{i razmno`uvawe vo eden podolg
period na godini, a pri toa da ne dojde do parewe vo srodstvo. Za uspe{no
sproveduvawe na linisko odgleduvawe neophodno e potrebno vo ramkite na pogolem
zapat da se formiraat najmalku 5-6 linii, a vo ramkite na edna rasa 10-15 linii.
Pod linija se podrazbira grupa od ma{ki `ivotni od edna rasa, soj ili
zapat, koi poteknuvaat od eden istaknat ma{ki rasplodnik poznat po svoite
ceneti stopanski kvaliteti i po dobro prenesuvawe na naslednite osobini na
svoeto potomstvo.
Ovoj metod na odgleduvawe bil poznat u{te od krajot XVIII vek, koga za prvpat
se upotrebil vo Rusija pri sozdavaweto na orlovskiot kasa~. Liniskoto odgleduvawe
se primenuva za da ne se izgubat cenetite osobini na ma{kiot rasplodnik.
Liniskoto odgleduvawe e povisok stepen na odgleduvawe i mo`e uspe{no da se
koristi kaj onie rasi, odnosno soevi i zapati vo koi redovno se sproveduva
individualna selekcija i se vodi uredno mati~no knigovodstvo.
Pri izborot na ma{kite grla se vr{i stroga selekcija, bidej}i tie davaat
pogolem broj na potomci, osobeno ako se primenuva ve{ta~ko osemenuvawe.
Me|utoa, razvojot na linijata ne zavisi samo od ma{kite grla, tuku i od
`enskite. Zaradi toa mora so posebno vnimanie da se izbiraat i `enkite za kaj
nivnite potomci da se
zadr`at osobinite na
osnova~ot na linijata.
Od tie pri~ini treba
da se izberat parovi
(omici
i
omadi,
koko{ka
i
petel,
matorici i nerezi i
tn.) koi }e dadat
potomstvo so sakani
osobini.
Sl. 105. Liniite: pluto (levo) i siglavi (desno) kaj lipicanskata rasa
Zaradi prodol`uvawe na linijata neu`no e potrebno so sistematska selekcija
da se izberat najdobrite ma{ki grla. Za da postoi i ponatamu linijata, od sekoja
generacija potrebno e da se izbere najmalku po eden potomok koj }e ja prodol`i
linija ta, odnosno }e bide osnova~ na linijata. Po sozdavaweto na liniite sekoj
novosozdadena linija imeto go nosi na osnova~ot. Na primer vo kowarstvoto kaj
82
bosansko ridskiot kow poznata e linijata Mi{ko ili kaj lipicanskata rasa linijata
pluto, siglavi, favori neapolitano i dr. (sl.105), itn.
Pri ovoj na~in na odgleduvawe potrebno e da se vodi redovna i sigurna evidencija za
proizvodnite sposobnosti i postignatite rezultati od edno vo drugo pokolenie.
Vo samiot proces na sozdavaweto na liniite, za zacvrstuvawe na nekoi osobini
mo`e da se koristi i odgleduvaweto vo srodstvo.
Izgraduvaweto na liniite se vr{i na dva na~ina:
ƒ preku vnatre{no usovr{uvawe na liniite, po pat na odreden izbor, podobra ishrana
i nega;
ƒ preku parewe na `ivinata od dve ili pove}e linii, odnosno me|ulinisko parewe, pri
koe nastanuva soedinuvawe na kvalitetnite osobini na liniite i zgolemuvawe na
`ivotosposobnosta kaj `ivinata (pojava na heterozis) na vakov na~in se sozdavaat
liniskite hibridi.
Grlata koi se osnova~i na linijata mo`at da bidat od ~ista rasa ili mo`at da
bidat proizvod na uspe{no krstosuvawe na incestni rasi. So primena na parewa vo
srodstvo, melezot mo`e da gi konsolidira svoite osobini preku novosozdadenoto
potomstvo. Na ovoj na~in dobienite linii mo`at da bidat osnova~i na novi linii.
Pri sozdavaweto na linijata prakti~no i ne e mo`no da se opfatat pogolem
broj na osobini, bidej}i e mal brojot na grlata koi gi poseduvaat site pova`ni
osobini. Zatoa se odi kon sozdavawe na posebni linii so jasno odredeni osobini.
6.2.1. Linisko odgleduvawe vo srodstvo
Liniskoto odgleduvawe vo srodstvo e poseben na~in na odgleduvawe vo
srodstvo, a se karakterizira so toa {to vo nekoi zapati postojano za priplod se
upotrebuva podolgo vreme eden kvaliteten ma{ki rasplodnik. Sakanite genetski
osobini na toj rasplodnik kaj potomstvoto se pro{ireni, {to doveduva do genetska
izedna~enost, odnosno do homozigotnost. So vakva postapka neminovno doa|a do
parewe vo srodstvo, pa duri i vo najtesno krvno srodstvo.
Vo zavisnost od deluvaweto na rasplodnikot vo krvta na potomstvoto,
liniskoto odgleduvawe mo`e da bide: umereno, koga u~estvuva priplodnikot vo krvta
na potomcite do 50%, jako koga u~estvuva 60-70% i strogo, koga u~estvuva vo krvta na
potomcite okolu 87,5%. Dokolku se zgolemuva vlijanieto na priplodnikot, vo krvta
na potomstvoto, dotolku se postignuva i pogolema homozigotnost kaj potomstvoto vo
posakuvanite osobini. Vakvata postapka ovozmo`uva sozdavawe na novi kvalitetni
linii so sakani proizvodni osobini, a tie linii ponatamu se upotrebuvaat za
proizvodstvo na kvaliteten priploden podmladok.
6.3. Odgleduvawe vo familii
Odgleduvaweto vo familii se sostoi vo toa {to od edno stado ili jato od bilo
koj vid, se izbira grupa na `enski `ivotni od nekoja rasa koi postignale najgolema
produktivnost, (mle~nost, gojnost, volnodajnost, neslivost) se parat so ma{ki
rasplodnici koi ne se vo srodstvo, a poteknuvaat od majki so visoki prozvodni
sposobnosti. Na toj na~in se sozdava edna familija ~ie potomstvo po pravilo }e ima
pogolema produktivnost od rasata na koja i pripa|aat.
Pa ottuka pod poimot familija podrazbirame grupa `ivotni koi poseduvaat
kvalitetni korisni osobini od majkata (rekorderka), od koja i poteknuvaat.
So primena na ovoj metod obi~no se dobivaat golem broj grla so zgolemena
produktivnost, a so parewe na razli~ni familii se sozdavaat mo`nosti za
heterozi~niot efekt (zdru`uvawe na pozitivnite osobini od dvete familii). Pri
83
izborot na grlata za odgleduvawe vo familii posebno treba da se vodi smetka za
otpornosta na `ivotnite, odnosno smrtnosta na potomcite, od oddelnite familii.
Spored nekoi avtori smrtnosta kaj potomstvoto e pogolema kaj onie familii kaj koi
priplodnite `enski grla se pomladi i obratno, smrtnosta e pomala kaj potomstvoto
{to poteknuva od postari majki.
6.4. Osve`uvawe na krvta ili dodavawe kapka krv
Eden od na~inite na nesrodstveno odgleduvawe e osve`uvaweto na krvta.
Pod osve`uvawe na krvta se podrazbira sparuvawe na priplodnite `enski
`ivotni od edna rasa, soj ili zapat, so zdravi i otporni rasplodnici od istata rasa,
soj ili zapat, no so koi ne se vo srodstvo. Vo praksata, ~esto pati se pojavuva potreba
za osve`uvawe na krvta, osobeno na novovnesenite kulturni rasi. Toa se izveduva na
toj na~in {to vr{ime povremeno uvoz na ma{ki grla od ista rasa od mati~nata
zemja na kulturnata rasa.
Osve`uvaweto na krvta se vr{i toga{ koga kaj `ivotnite od rasata, sojot ili
zapatot {to gi odgleduvame }e se pojavi prefinet kostur, nedovolna otpornost,
pregolema osetlivost na nadvore{nata sredina, namalena produktivnost i nedovolna
plodnost, pojava na degeneracii i sl. Vakov primer imame pri odgleduvawe na
simentalskata, oberintalskata, montafonskata rasa, angliskiot ~istokrven kow,
{vedski landras, durok, hemp{ir, pietren, beliot leghorn i dr. Rasi, koga vr{ime
vnesuvawe na zdravi ma{ki rasplodnici od istite rasi, no od mati~nata zemja od kade
poteknuvaat.
Objasni koga se primenuva osve`uvawe na krvta!
6.5. KRSTOSUVAWE
Pod krstosuvawe podrazbirame me|usebno parewe na ma{ki i `enski grla, koi
pripa|aat na razli~ni rasi. Na primer, parewe na matorici od rasata golem jork{ir
so nerez od rasata pietren. Ovoj metod na odgleduvawe nao|a {iroka primena vo
sviwarstvoto, `ivinarstvoto i vo drugi granki od sto~arstvoto. So primena na
krstosuvaweto, a paralelno so toa i primena na stroga selekcija, pravilna ishrana i
nega se sozdadoa golem broj na kulturni visokoproduktivni rasi na doma{ni
`ivotni, a istovremeno se vr{i i podobruvawe na nekoi osobini kaj primitivnite
rasi. Dobienite melezi ili metisi od primenetoto krstosuvawe na dve rasi gi
nadminuvaat roditelite vo odnos na otpornosta i proizvodnite sposobnosti. Vakvata
pojava se narekuva luksurirawe ili heterozis efekt kaj melezite.
Dobienoto potomstvo od prvata generacija pri vakviot na~in na odgleduvawe
mnogu pobrzo se razviva i raste podobro, ja iskoristuva hranata, pootporno e na
zaboluvawa, ima posna`na konstitucija vo sporedba so nivnite roditeli. Me|utoa,
vo `ivinarstvoto sekoe parewe mo`e da se smeta za hibridizacija, bidej}i vo F1
generacija i sekoja ponatamo{na generacija e heterozigotna (genetski razli~na) vo
sporedba so roditelskite parovi. Zatoa denes se smetaat za hibridi i potomcite
dobieni so me|urasno krstosuvawe.
Najposle i me|uliniskoto parewe i pareweto pome|u dva soja vo samata rasa vo
`ivinarstvoto se smeta za hibridizacija. Isto taka krstosuvawe e i koga se parat
`ivotni od razli~ni vidovi, samo vo toj slu~aj toa krstosuvawe se vika
84
hibridizacija ili bastardizacija, a dobienoto potomstvo bastardi ili hibridi. Vo
sto~arstvoto postojat nekolku vida na krstosuvawe:
ƒ industrisko krstosuvawe,
ƒ meliorativno krstosuvawe,
ƒ pretopitelno ili izmestitelno krstosuvawe,
ƒ kombinirano krstosuvawe i
ƒ krstosuvawe na razli~ni vidovi ili bastardizacija.
Nabroj gi pova`nite na~ini na krstosuvawa!
Koe krstosuvawe se koristi za dobivawe na nova rasa?
6.5.1. Industrisko krstosuvawe
Ova krstosuvawe se vr{i pome|u dve rasi koi se odlikuvaat so mnogu dobri
proizvodni sposobnosti, so cel dobienoto potomstvo od F1 generacija da se
iskoristi za proizvodni celi ( meso, jajca, rabota i dr.).
Za da go primenime ovoj metod na odgleduvawe potrebno e da imame rasi na
doma{ni `ivotni koi se odgleduvaat vo ~ista krv. Primer: rasata sviwi golem
jork{ir ja krstosuvame (parime) so nerezi od rasata durok. Dobienoto potomstvo od
F1 generacija ima vo sebe zdru`eni kvalitetni proizvodni osobini od dvajcata
roditeli. Kaj ovie melezi doa|a do luksurirawe-heterozis efekt. Vakvite melezi od
F1 generacijata mnogu pobrzo rastat, podobro ja iskoristuvaat hranata, mesnatosta
e mnogu podobra, imaat podobra konformacija na trupot, poizdr`livi se na
nepovolni nadvore{ni uslovi i pootporni na bolesti. So drugi zborovi, so pomali
proizvodni tro{oci davaat pove}e i pokvalitetno meso, otkolku ako se odgleduvaat
vo ~ista rasa. Za ponatamo{en priplod ovie melezi od F1 generacijata ne se
koristat, bidej}i kaj potomstvoto se javuva cepewe (razdvojuvawe) na osobinite,
odnosno vra}awe kon roditelskite osobini.
Zaradi ovie pri~ini melezite od F1 generacijata isklu~ivo se koristat za
proizvodstvo na meso ili ako se koko{ki za jajca, vo zavisnost od rasite {to se
krstosuvaat. Industriskoto krstosuvawe mo`e da bide: ednokratno, naizmeni~no i
rotaciono.
Ednokratno krstosuvawe imame toga{ koga se koristat dve rasi ili dva soja,
so cel da se dobijat melezi isklu~ivo za goewe,
rabota i sl. Pri ova krstosuvawe ne se odi
pove}e od prvata F1 generacija. Vo praksata ovoj
na~in ne se upotrebuva vo sviwarstvoto,
`ivinarstvoto i ov~arstvoto, za dobivawe na
melezi za goewe, za jajca i krzno.
[ematski toa izgleda vaka:
Sl.106. [ema za ednokratno krstosuvawe
Naizmeni~noto krstosuvawe ima koga priplodnite grla od razni rasi
najizmeni~no se upotrebuvaat. Toa se vr{i na sledniot na~in: se parat dve kulturni
85
rasi (pietren i durok) i se dobiva melezi od prva generacija. Ma{kite melezi se
{kartiraat, a `enskite se parat so priplodnik od edna od tie roditelski rasi, a
narednoto dobieno `ensko potomstvo se pari so priplodnik od drugata roditelska
rasa. I ova krstosuvawe se primenuva vo sviwarstvoto, `ivinarstvoto i ov~arstvoto
za dobivawe na melezi za goewe.
Sl.107. [ema za naizmeni~no krstosuvawe
Rotacionoto krstosuvawe ima koga se koristat tri rasi: pietren (a), durok (b) i
{vedski landras (c) taka {to priplodnicite od trite rasi naizmeni~no rotiraat,
odnosno se krstosuvaat so `enskite melezi, a ma{kite i ostanatite `enski koi ne se
izbrani za priplod se koristat za goewe.
[ematski toa izgleda vaka:
Sl. 108. [ema za rotaciono krstosuvawe
Objasni kade nao|a primena industriskoto krstosuvawe!
86
6.5.2. Meliorativno krstosuvawe
Ovoj metod na odgleduvawe go primenuvame toga{ koga sakame nekoja
primitivna slaboproduktivna rasa da ja podobrime vo edna osobina. Taa osobina
mo`e da bide: mesnatos, neslivost, volnodajnost, ranozrelost, i dr.
So cel da se podobri edna osobina, se pribegnuva kon privremeno krstosuvawe
so nekoja pokulturna rasa, pri {to posakuvanata osobina e mnogu poizrazena. Za
da se sprovede ova krstosuvawe najnapred se izbiraat `enski grla od rasata koja
treba da ja podobrime i ma{ki grla od poproduktivnata rasa-podobritelka
(meliorator), pa izbranite grla me|usebe se parat.
Primer koga sakame kaj doma{nata ov~epolska pramenka da ja podobrime
gojnosta (mesnatosta), vo toj slu~aj izbirame rasa so podobra gojnost, kako {to e
rasata virtemberg, zatoa doma{nata ov~epolska ovca ja parime so oven od rasata
virtemberg. Dobienite `enki melezi od prvata generacija (F1) povtorno se
krstosuvaat so oven od poproduktivnata rasa (virtemberg) koi ne se vo srodstvo i
se dobiva potomstvo od vtora generacija (F2). Sega, ako vtorata generacija ja
zadovoluva baranata cel, ponatamu ne se vr{i krstosuvawe, tuku dobienite melezi
od vtorata generacija gi parime me|u sebe. No, ako ne sme zadovolni so melezite
od F2 generacijata mo`e u{te edna{ da go povtorime krstosuvaweto, pa dobienite
melezi od F3 generacijata koi me|usebno gi parime.
Sl. 109. [ematski prika`ano meliorativnoto krstosuvawe
Objasni kaj koi rasi se primenuva meliorativnoto krstosuvawe!
6.5.3. Pretopitelno ili izmestitelno krstosuvawe
Ovoj na~in na krstosuvawe se primenuva koga treba da se izvr{i pretopuvawe
ili izmestuvawe na primitivnata rasa, so nekoja kulturna (poproduktivna).
Celta na krstosuvaweto se nekoi doma{ni slaboproduktivni rasi na `ivotni
koi se odlikuvaat so dobro zdravje, otpornost i lesna prilagodlivost na uslovite na
sredinata, me|utoa, se so slabi proizvodni sposobnosti i treba postepeno da se
oplemenat, odnosno da se pretopat vo nekoja kulturna rasa.
Ovoj metod se izveduva na toj na~in {to `enskite grla od nekoja primitivna
rasa se krstosuvaat so ma{ki grla od nekoja kulturna rasa. Dobienite `enski melezi
87
od prvata, vtorata i ostanatite generacii do pettata, se pokrivaat so ma{ki grla
od istata kulturna rasa, pod uslov tie da ne se vo srodstvo i toa s# dodeka
primitivnata rasa ne se pretopi vo kulturna.
Krstosuvaweto so kulturnata rasa prestanuva po pettata ili {estata
generacija, a dobienite melezi ponatamu me|usebno se krstosuvaat. Vakvoto
krstosuvawe se narekuva povratno krstosuvawe. [ematski toa mo`e da go prika`eme
na sledniov na~in, ako na primer, doma{noto govedo bu{a (A) go pretopime vo
poproduktivnata rasa oberintalsko govedo(B):
Sl. 110. [ema za pretopitelno krstosuvawe
Sovremenata genetika tvrdi deka ne nastanuva celosno pretopuvawe na primitivnata
rasa na `ivotni, bidej}i melezite vo sebe zadr`uvaat vo izvesna mera osobini od
primitivnata rasa. Isto taka, treba da se ima vo predvid pri sproveduvaweto na ovoj
metod da se obezbedat i podobri uslovi na nega, ishrana i smestuvawe za pretopenata
rasa, za da ne se izrodat steknatite pozitivni osobini, odnosno istite da dojdat do
izraz.
6.5.4. Kombinirano krstosuvawe
Celta na vakvoto krstosuvawe e da se sozdade nova rasa. Za taa cel se zemaat
dve ili pove}e rasi na doma{ni `ivotni, specijalno odbrani so razli~ni
proizvodni sposobnosti. Tie me|usebno se krstosuvaat za da se sozdade nova rasa kaj
koja }e bidat zdru`eni site sakani osobini od izbranite rasi za krstosuvawe.
Povremeno se vr{i i parewe vo srodstvo, so cel nekoi dobieni kvalitetni osobini
da bidat {to pove}e potencirani.
Kombiniranoto krstosuvawe mo`e da bide prosto, koga za krstosuvawe se
upotrebuvaat dve rasi i slo`eno, koga za krstosuvawe se upotrebuvaat tri i pove}e
rasi. Ovoj na~in na krstosuvawe e mnogu delikaten i mo`at da go vr{at samo iskusni
stru~waci so golemi poznavawa na selekcijata i razmno`uvaweto. So kombiniranoto
krstosuvawe sozdadeni se golem broj na novi rasi od site vidovi doma{ni `ivotni.
Na vakov na~in e sozdadena i rasata golem jork{ir, so krstosuvawe pome|u maliot
88
jork{ir i starata doma{na angliska sviwa. Vo Ungarija so kombinirano krstosuvawe
sozdadena e rasata na kowi nonius (sl.111). Na sli~en na~in dobiena e i lipicanskata
rasa na kowi, rasata lipicaner.
Sl. 111. Golem jork{ir i nonius kow dobieni so kombinirano krstosuvawe
Objasni kaj koi rasi se primenuva pretopitelnoto krstosuvawe!
Objasni koga se primenuva kombiniranoto krstosuvawe i kakvo mo`e da bite toa!
6.5.5. Hibridizacija ili (bastardizacija)
Krstosuvaweto na `ivotni od dva razli~ni vida e poznat pod imeto
bastardizacija ili hibridizacija, a potomcite na vakvoto krstosuvawe se vikaat
bastardi ili hibridi. Na ovoj na~in se dobivaat individui koi mo`at da bidat
plodni, delumno plodni ili neplodni. Hibridizacijata vo sto~arstvoto najmnogu se
koristela vo kowarstvoto, za dobivawe na hibridi za rabota.
Hibridite so svoite kvalitetni osobini daleku otskoknuvaat od svoite
roditeli. Tie se odlikuvaat so golema izdr`livost, otpornost na bolesti i na
nadvore{ni vlijanija, skromni vo ishranata, negata i smestuvaweto, imaat dobra
rabotosposobnost, mnogu dobro se aklimatiziraat i akomodiraat i imaat dolg
`ivot.
Plodno potomstvo se dobiva pri parewe na doma{no govedo so zebu, doma{na ovca so
muflon, arkar i argali, ku~e so volk, a neplodno potomstvo se dobiva so parewe na
kow so magarica ili magare so kobila, govedo so gaur i dr. Neplodnosta se dol`i na
polovata izolacija. Odnosno zaradi razli~niot broj na hromozomi ili prisustvi na
nesoodvetni genomi.
Iako
nekoi vidovi imaat ist broj na
hromozomi (doma{na krava i
bizon), no zaradi strukturnite
razliki vo Y hromozomot, koj ja
popre~uva
normalnata
spermogeneza,
ma{koto
potomstvoto ostanuva neplodno.
Sl. 112. Hibrid me|u kobila i magare -mula
Me|utoa, `enskoto potomstvo, ako se spari so ma{kite roditelski vidovi, mo`e da se
dobie potomstvo. Takov e slu~ajot ako se spari govedo so jak, govedo so banteg i gajal.
Izvr{ena e hibridizacija i pome|u biserkata i koko{kata, pri {to e dobien
neploden bastard (hibrid).
89
Potoa izvr{ena e hibridizacija i pome|u zebrata i magareto, kako i pome|u zebrata
i kowot pri {to e dobien zebroid. Zebroidite se mo{ne izdr`livi, osobeno na
zaboluvawa. Naj~esta e hibridizacijata pome|u kowot i magareto, pri {to se
dobivaat neplodni hibridi mula i maska.
Sl. 113. Zebroid levo pome|u magare i zebra i desno pome|u kow i zebra
Dosega vo sto~arstvoto se poznati slednite hibridi:
1. Mula, ako se krstosa kobila so magare (potomstvoto e neplodno).
2. Maska, ako se krstosa magarica so pastuv (potomstvoto e neplodno).
3. Zebroid, ako se krstosa zebra so pastuv ili magare ( potomstvoto e neplodno).
4. Hibrid pome|u govedo i zebu (potomstvoto e plodno).
5. Hibrid pome|u govedo i jak (plodno e samo `enskoto potomstvo).
6. Hibrid pome|u govedo i bizon ( plodno e `enskoto
potomstvo).
7. Hibrid pome|u govedo i banteg (plodno e samo
`enskoto potomstvo).
8. Hibrid pome|u govedo i gajal (plodno e samo
`enskoto potomstvo).
9. Hibrid pome|u govedo i gaur (potomstvoto e
neplodno).
10. Hibrid me|u doma{nata ovca i muflon
(potomstvoto e plodno).
11. Hibrid pome|u koko{ka i biserka (potomstvoto e
neplodno).
12. Hibrid pome|u mo{usnata pajka i bilo koja rasa na
pajka (plodno e samo `enskoto potomstvo).
Sl. 114. Hibrid pome|u doma{na ovca i muflon
Objasni i odgovori
1. Nabroj gi pova`nite metodi na odgleduvawa vo sto~arskoto proizvodstvo?
2. Objasni go metodot na odgleduvawe vo ~ista krv!
3. [to podrazbira{ pod odgleduvawe vo srodstvo?
4. Objasni koga se pojavuvaat degenerativnite pojavi pri srodstvenoto odgleduvawe!
5. Koi se prednostite na liniskoto odgleduvawe?
6. Koga se primenuva metodot osve`uvawe na krvta?
7 [to se podrazbira pod poimot krstosuvawe?
8. Nabroj gi pova`nite vidovi na krstosuvawa!
9. Koga se primenuva meliorativnoto krstosuvawe?
10. Kakva e razlikata pome|u meliorativnoto i pretopitelnoto krstosuvawe?
11.Objasni {to se dobiva pri krstosuvawe na kobila i magare!
90
Proveri go svoeto znaewe
1. [to podrazbira{ pod poimot metod na odgleduvawe?
2. Koi metodi na odgleduvawe se primenuvaat vo sto~arstvoto?
3. Koga se primenuva metodot na odgleduvawe vo ~ista krv ili ~ista rasa?
4. Navedi primer za odgleduvawe vo ~ista krv!
5. Kakvo mo`e da bide odgleduvaweto vo ~ista krv?
6. [to podrazbira{ pod odgleduvawe vo srodstvo?
7. Nabroj gi pozitivnite strani na srodstvenoto odgleduvawe!
8. Navedi gi negativnite strani na srodstvenoto odgleduvawe!
9. Kaj koi vidovi `ivotni najmnogu se primenuva srodstvenoto parewe?
10 Koi degenerativni pojavi se sretnuvaat pri odgleduvawe vo blisko krvno
srodstvo ?
11. [to se podrazbira pod poimot linija?
12. So kakva cel se primenuva liniskoto odgleduvawe?
13. Kako se sozdavaat liniski hibridi?
14. Koga se primenuva metodot osve`uvawe na krvta ili dodavawe na kapka krv?
15. Objasni kako se primenuva osve`uvaweto na krvta!
16. [to podrazbira{ pod poimot krstosuvawe?
17. Kako se vika dobienoto potomstvo pri krstosuvaweto?
18. Nabroj gi pova`nite vidovi na krstosuvawe kaj doma{nite `ivotni!
19. [to se podrazbira pod industrisko krstosuvawe?
20. Kolku vida na industrisko krstosuvawe postojat?
21. Koj na~in na industrisko krstosuvawe naj~esto se primenuva vo sto~arskoto
proizvodstvo?
22. Navedi primer na rotaciono industrisko krstosuvawe vo sviwarstvoto!
23. [to se podrazbira pod meliorativno krstosuvawe?
24. Koga mo`e da se primeni meliorativnoto krstosuvawe?
25. Navedi primer vo ov~arstvoto za primena na meliorativno krstosuvawe?
26. Vo {to se sostoi razlikata pome|u meliorativnoto i pretopitelnoto
krstosuvawe?
27. Navedi primer za pretopitelnoto krstosuvawe vo sto~arstvoto !
28. Koga se primenuva kombiniranoto krstosuvawe?
29. Kakvo mo`e da bide kombiniranoto krstosuvawe?
30. Nabroj nekolku primeri za koristeweto na kombiniranoto krstosuvawe vo
sto~arstvoto!
31. [to se podrazbira pod poimot hibridizacija ili bastardizacija?
32. Kako se vika potomstvoto dobieno pri hibridizacijata?
33. So kakvi osobini se odlikuva dobienoto potomstvo od hibridizacijata?
34. Kakvo potomstvo se dobiva pri krstosuvawe na kobila so magare?
35. Kakvo potomstvo se dobiva pri krstosuvawe na doma{no govedo so gajal?
36. Kakvo potomstvo se dobiva pri krstosuvawe na govedo so gaur?
91
7. [email protected] NA DOMA[NITE @IVOTNI
Razmno`uvaweto pretstavuva eden mo{ne silen priroden nagon svojstven za
site `ivotni da se parat i razmno`uvaat, taka {to zad sebe ostavaat potomstvo so
koe }e go odr`at svojot vid.
Postoi vidna razlika vo razmno`uvaweto na divite i doma{nite `ivotni.
Doma{nite `ivotni mo`at da se razmno`uvaat preku celata godinai, zatoa se vikaat
poliestri~ni, a divite `ivotni se razmno`uvaat edna{ godi{no, koga ima najdobri
uslovi za razvoj na male~koto i zatoa se vikaat monoestri~ni. Kaj `ivotnite
postojat dva na~ina na razmno`uvawe: prirodno i ve{ta~ko.
Pod prirodno razmno`uvawe podrazbirame oploduvawe, odnosno pokrivawe na
razgonetite `enski `ivotni od strana na ma{ki rasplodnik. Dodeka pod ve{ta~ko
razmno`uvawe podrazbirame oploduvawe na razgoneti `enski `ivotni po pat na
ufrluvawe vo `enskite genitalii na kontrolirana sperma od kvalitetni
priplodnici so pomo{ na posebni uredi.
7.1. Uslovi za razmno`uvawe
Za da mo`at `ivotnite da se razmno`uvaat, treba da ja dostignat polovata
zrelost.
Pod polova zrelost podrazbirame sposobnost na `enskite `ivotni da la~at
`enski polovi kletki (jajcekletki) i istite da mo`at da bidat oplodeni, a ma{kite
da la~at ma{ki polovi kletki (spermatozoidi) i da mo`at da oploduvaat. Polovata
zrelost uslovno mo`e da ja podelime na dve fazi: polova ili pubertetna i ekonomska,
stopanska ili telesna zrelost.
Pubertetnata polova zrelost se javuva mnogu porano od telesnata, zaradi {to
e potrebno blagovremeno oddeluvawe na ma{kite od `enskite `ivotni, za da ne dojde
do predvremeno oploduvawe. Ako dojde do predvremeno oploduvawe }e dovede do
spe~uvawe, namaluvawe na proizvodnite sposobnosti, pote{ko poroduvawe, rano
prekratuvawe na rasteweto, pojava na plitki i tesni gradi, tesna karlica, ne`na
konstitucija, tenki koski, nepravilni stavovi i dr. Vremeto na pojavuvawe na
polovata zrelost zavisi od pove}e faktori: ishranata, rasata, negata, klimatskite
faktori i od polot. Obi~no ma{kite `ivotni porano polovo sozrevaat, a `enskite
podocna. Kaj oddelnite vidovi `ivotni polovata zrelost se javuva na razli~na
vozrast {to mo`e da se vidi od slednata tabela:
Polova (pubertetna) zrelost
Vid `ivotno
Vozrast vo meseci
Kowi
Goveda
Ovci
Kozi
Sviwi
od 8 do 14
od 6 do 14
od 4 do 7
od 4 do 7
od 4 do 7
Na ovaa vozrast `ivotnite ne treba da se razmno`uvaat, zatoa {to tie telesno ne se
zreli.
Ekonomska ili stopanska zrelost Kako najpogodno vreme za razmno`uvawe
se smeta ekonomskata ili telesnata zrelost, koja kaj razli~nite vidovi `ivotni
92
doa|a vo razli~na vozrast {to zavisi od rasata, {to mo`e da se vidi od slednata
tabela:
Ekonomska ili stopanska zrelost
Vid `ivotno
Vozrast
kowi
goveda
bivoli
ovci
kozi
sviwi
kunikuli
koko{ki
pajki
guski
misirki
od 2 do 4 godini
od 12 do 24 meseci
od 2 do 3 g.
od 10 do 24 m.
od 8 do 18 m.
od 7 do 14 m.
od 6 do 8 m.
od 5 do 9 m.
od 5 do 8 m.
od 8 do 12 m.
od 9 do 12 m.
Polov nagon-`ar ili estrus Poloviot nagon e fiziolo{ka pojava koja se
manifestira so jaka `elba `enskite `ivotni da bidat oplodeni od ma{kite.
Poloviot nagon se pojavuva so pojavata na polovata zrelost i e povrzano so sozdavawe
na zreli jajcekletki vo jajnicite. Poto~no poloviot nagon go predizvikuva hormonot
folikulin {to go la~at zrelite folikuli. Vakvata pojava se vika u{te i
razgonetost ili terawe, dodeka kaj sekoj vid postoi poseben termin za poloviot
nagon.
Termini za polov nagon Kaj kobilite se koristi terminot za polov nagon
pasi, za kravite deka se vodi, za ovcite deka se mrka, za kozata deka se pr~a, za
sviwata deka se buka, za ku~kata deka se tera itn. Poloviot nagon kaj oddelni
`ivotni trae razli~no vreme, odnosno od nekolku ~asa do nekolku dena.
Vremetraeweto na ploviot `ar zavisi od pove}e faktori: ishranata, vozrasta,
nadvore{nite vlijanija i rasnata pripadnost. Poloviot nagon kaj doma{nite
`ivotni se javuva redovno sekoj mesec, so isklu~ok
za vreme na doeweto, slaba ishrana i dr. Koga
`ivotnoto }e se oplodi i e bremeno poloviot
nagon ne se pojavuva.
Znaci na polov nagon-`ar Za vreme na
poloviot
nagon
`ivotnite
go
menuvaat
povedenieto i na~inot na odnesuvaweto, odnosno
toa se prepoznava preku slednite znaci:
1. @enskite
`ivotni
stanuvaat
nemirni,
voznemireni, skokaat na drugi `ivoni i
dozvoluvaat da bidat zaskoknati (sl.115).
2. Odbivaat da konsumiraat hrana, a so toa im se
namaluva i mle~nosta, ja svitkuvaat grbnata Sl.115. Krava zaskoknuva druga krava
linija i ~esto uriniraat.
3. Sramnicata e izrazeno nateknata i za`arena, od nea istekuva sluzav i zamaten
iscedok, podocna dobiva violetova boja, otokot e pomalku izrazen i se cedi
pove}e sluz.
Ma{kite rasplodnici od doma{nite `ivotni vo sekoj momen se spremni da
izvr{at oploduvawe. Me|utoa, kaj divite `ivotni poloviot nagon kaj ma{kite se
javuva istovremeno koga toj }e se javi i kaj `enskite `ivotni.
93
Vrz osnova na promenite {to se slu~uvaat vo reproduktivniot sistem,
poloviot ciklus mo`e da se podeli na nekolku fazi i toa na proestrus, estrus,
metestrus, diestrus i anestrus.
1. Proestrus Vo ovoj period nastanuva podgotovka za polov `ar. Kaj `enskite
`ivotni se zabele`uva po~etok na vozbudenost i nespokojstvo, vo jajnicite se
zabele`uva rast na pogolem broj na folikuli, se javuva hiperemija (zgolemuvawe) na
ligavicata na matkata, rodnicata i sramnicata.
2. Estrus Vo ovoj period poloviot `ar e najdobro izrazen. @enskite `ivotni
se silno voznemireni, odbivaat da konsumiraat hrana, ja namaluvaat mle~nosta, se
oddeluvaat od stadoto i baraat razplodnik. Nadvore{nite polovi organi
nababruvaat i se zacrvenuvaat. Vo jajnicite folikulite zavr{uvaat so rastot, od niv
se oddeluva hormonot folikulin, a kon krajot nastanuva ovulacija pri {to
folikulite pukaat i izleguvaat jajcekletkite koi doa|a vo jajcevodot. Vo istovreme
grloto na matkata se otvora i se oddeluva bistra proyirna sluz. Toa zna~i `ivotnoto
e spremno za oploduvawe ili ve{ta~ko osemenuvawe.
3. Metestrus Po estrusot polovata vozbuda namaluva, znacite na razgonetost
namaluvaat i is~eznuvaat, a polovite organi postepeno se normaliziraat bidej}i
krvta se povlekuva od niv. Na mestoto na folikulot se obrazuva `olto telo (corpus
luteum). Ova `olto telo }e ostane dokolku `ivotnoto ostanalo gravidno (corpus
luteum graviditatus). Dokolku `ivotnoto ne e zabremeneto (gravidnost), `oltoto telo
se su{i i istekuva zakrvavena te~nost (corpus luteum menstroationis ).
4. Diestrusot zapo~nuva koga vo jajnicite se formirani `olti tela koi
intenzivno la~at progesteron. Ako dojde do bremenost `oltoto telo prodol`uva so
la~ewe na progesteron, a ako ne dojde do bremenost doaa do regresija (povlekuvawe)
na `oltoto telo i zapo~nuva da se obrazuvaat novi folikuli za nov polov ciklus, a
`ivotnite ne baraat da bidat oplodeni.
5. Anestrus pretstavuva prodol`en period na seksualna neaktivnost, koga
genitalniot sistem e vo potpolno miruvawe.
Objasni gi pova`nite znaci pri pojava na polov nagon kaj `enskite `ivotni!
Nabroj gi fazite na poloviot `ar ili estrusot!
7.2. Vremetraewe, najpogodno vreme za oploduvawe i povtoruvawe na
poloviot nagon
Vremetraeweto na poloviot nagon kaj razli~nite vidovi doma{ni `ivotni e
razli~no, a i vremeto na oploduvawe e razli~no. Toa izgleda vaka:
Kaj kobilite poloviot nagon-paseweto trae od 4 do 7 dena, ponekoga{ 4-9
dena, a mo`e da trae od 1 do 37 dena. Najpogodno vreme za oploduvawe e ~etvrtiot ili
pettiot den od pojavata na poloviot nagon, vtoriot pripust 48 ~asa po prviot, a
tretiot 48 ~asa po vtoriot. Dokolku ne dojde do oploduvawe poloviot nagon se
pojavuva po tri nedeli.
Kaj kravite poloviot nagon-vodeweto trae od 16 do 20 ~asa, a ponekoga{
mo`e datrae od 3 do 36 ~asa. Kako najpogoden moment za oploduvawe e 12-18 ~asa od
pojavata na poloviot nagon, zatoa {to ovulacijata nastanuva okolu 14 ~asa od
po~etokot na estrusot, a vtoriot pripust treba da se izvr{i 10-12 ~asa posle prviot.
Dokolku ne dojde do oploduvawe, poloviot nagon se povtoruva po 19 -21 den.
Kaj ovcite poloviot nagon-mrkaweto trae 30 ~asa, a mo`e da varira od 20 do
42 ~asa. Kako najpogodno vreme za oploduvawe e 24-30 ~asa od pojavata na poloviot
nagon, a vtoroto 16-18 ~asa po prvoto. Dokolku ne dojde do oploduvawe, poloviot
nagon se pojavuva za 16-17 dena.
94
Kaj kozite poloviot nagon-pr~eweto trae od 36 do 48, a varira od 20 do 80
~asa. Najpogodno vreme za oploduvawe e 20-40 ~asa od pojavata na poloviot nagon. Do
kolku ne dojde do oploduvawe poloviot nagon se povtoruva po 20 dena.
Kaj sviwite poloviot nagon-bukareweto trae od 36 do 46 ~asa Kako
najpogodno vreme za oploduvawe e 18- 24 ~asa od pojavata na poloviot nagon, a vtoriot
pripust 16-18 ~asa po prviot. Dokolku ne dojde do oploduvawe, poloviot nagon se
povtoruva po 18-24 dena.
Kaj kunikulite poloviot nagon trae od 1 do 2 dena, a najpogodno vreme za
oploduvawe e vtoriot den od pojavata na poloviot nagon. Dokolku ne dojde do
oploduvawe poloviot nagon se povtoruva po 5-6 dena.
Sl. 116. Odnesuvawe na kravata vo poloviot `ar i najpogodno vreme na
osemenuvawe
7.3. Prirodno razmno`uvawe
7.3.1. Metodi na prirodno parewe (coitus)
Vo praksata postojat ~etiri metodi ili na~ini na prirodno parewe koi me|u sebe
pove}e ili pomalku se razlikuvaat:
x divo ili slobodno (stadno) parewe,
x grupno ili haremsko parewe,
x klasno parewe i
x individualno ili parewe od raka.
Divoto ili slobodnoto (stadno) parewe e najstar i najlo{ na~in, a se vika
divo parewe bidej}i e isto so pareweto na divite `ivotni. Toa se izveduva
nekontrolirano vo stadata vo koi se dr`at pove}e ma{ki grla zaedno so `enskite vo
tekot na celata godina. Pritoa sekoj ma`jak koga }e ja dostigne polovata zrelost
mo`e da ja oplodi bilo koja `enka, pa duri i onie koi ne ja dostignale telesnata
zrelost. Ovoj na~in na parewe ima golem broj nedostatoci me|u koi pova`ni se
slednite:
x Neracionlno se koristat ma{kite rasplodnici zatoa {to istite preterano se
isto{tuvaat pravej}i nepotrebno golem broj skokovi otkolku {to e dozvoleno.
95
x
Ne se znae potekloto bidej}i ne se znae koj ma{ki rasplodnik ja oplodil
`enkata, ne se znae denot na pareweto, a so toa i denot na poroduvaweto.
x Lesno se {irat zaraznite veneri~ni bolesti (trihomonijaza, durina i dr).
x Ponekoga{ edno `ensko `ivotno mo`e da bide pokrieno od nekolku ma{ki
rasplodnici, a so toa otkrivaweto na potekloto e u{te pote{ko.
x Ne mo`e da se sprovede planska selekcija, a so toa ne mo`at da se zgolemuvaat
proizvodnite sposobnosti na zapadot ili rasata.
Dobra strana e {to oploduvaweto e sigurno, bidej}i rasplodnicite navreme gi
otkrivaat `enkite kaj koi se pojavil poloviot nagon i so zaskoknuvawe pove}e pati
na istite, procentot na oploduvaweto e pogolem.Zaradi pogolemiot broj negativni
strani, ovoj na~in na parewe vo sto~arstvoto treba da se izbegnuva.
Haremskoto ili grupnoto parewe e takov na~in na parewe kade na eden
rasplodnik mu se dava edna grupa `enski `ivotni vo tekot na sezonata na parewe ili
za cela godina soobrazno na negovata polova sposobnost i razvienost (na primer 30
do 40 kravi na 1 bik). Toj odi zaedno so grupata `enski `ivotni i sam gi otkriva
`enkite koi se vo polov `ar (estrus) i gi oploduva. I ovoj na~in na parewe gi ima
site spomenati nedostatoci kako i divoto parewe, osven {to se znae roditelot.
Klasnoto parewe e ne{to podobro od haremskoto. Za ovoj na~in na parewe se
izbiraat `enski grla spored nivnite osobini i se grupiraat vo klasi, pa na taka
grupiranite `enski `ivotni im se dodeluva soodveten priplodnik od ista ili od
povisoka klasa. I kaj ovoj na~in na parewe ako na edna `enska klasa se dodelat
pove}e ma{ki rasplodnici }e gi imame istite nedostatoci kako i pri divoto parewe.
No, ako klasite se podelat na pomali grupi i ako na sekoja grupa i se podeli po eden
odreden priplodnik toj nedostatok mo`e da se otstrani, me|utoa, toa doveduva do
zgolemena potreba od rabotna raka. Dobra strana na ovoj na~in e {to mo`e da se
sprovede barem po~etna ili gruba selekcija. Klasnoto parewe najmnogu se primenuva
vo `ivinarstvoto.
Individualnoto parewe se narekuva i parewe od raka i pretstavuva najdobar
na~in na parewe. So primena na ovoj metod na parewe se otstranuvaat site
nedostatoci koi se spomnuvaa vo prethodnite na~ini na parewe. Se sproveduva na toj
na~in {to razgonetite `enski `ivotni se vodat na opredeleno mesto za pokrivawe,
kade na `enskoto `ivotno se pu{ta odnapred opredelen ma{ki rasplodnik (sl.117).
So ovoj na~in se ovozmo`uva racionalno
koristewe na ma{kite priplodni grla
bidej}i tie ramnomerno se iskoristuvaat
vo tekot na celata godina, pri {to se
postignuva oploduvawe na pogolem broj
na `enki, a i se prodol`uva vekot na
iskoristuvaweto
na
kvalitetnite
priplodni grla.
Ovoj na~in na parewe ovozmo`uva
sproveduvawe na planska selekcija i e
edinstven na~in koj{to mo`e da se
primeni vo zapati vo koi se vodi
mati~no knigovodstvo.
Sl. 117. Individualno prirodno parewe na matorica
Pri koristewe na ovoj na~in se vodi to~na evidencija za denot na
pripu{taweto, a spored toa se znae i denot na poroduvaweto; se znae potekloto na
potomstvoto, polesno se sledat kako kaj ma{kite taka kaj `enskite `ivotni
korisnite nasledni osobini. Kaj potomstvoto blagovremeno mo`at da se otkrijat
nekoi eksterierni nedostatoci ili gre{ki i da se ispravat so koristewe na ma{ki
96
rasplodnik koj gi nema tie nedostatoci (primer, plitki i tesni gradi). Na
rasplodnicite dnevno im se davaat odreden broj skokovi zavisno od kondicijata, a
`enskite `ivotni se postavuvat vo specijalni napravi boksovi (stojali{ta). Pri
individualnoto parewe eden ma{ki rasplodnik mo`e da oplodi pogolem broj na
`enki, poto~no 1 bik mo`e da oplodi 80-100 kravi, 1 pastuv 80-100 kobili, 1 oven 5060 ovci, i 1 nerez 20 do 30 matorici.
Objasni kolku vreme trae poloviot nagon kaj kravite!
7.4. Ve{ta~ko osemenuvawe (V.O.)
Pokraj prirodniot na~in na oploduvawe vo sto~arstvoto s# pove}e se primenuva
ve{ta~ko oploduvawe, taka {to vo nekoi granki od
sto~arstvoto prirodnoto oploduvawe potpolno e
zameneto so ve{ta~koto.
Za razvojot na ve{ta~koto osemenuvawe
nesomneno golemo zna~ewe ima i holan|anecot
Levinhug (Antoni van Leuwenhoek 1632-1723) koj pred
pove}e od 300 godini, so pomo{ na negoviot
mikroskop za prv pat gi otkril ma{kite polovi
kletki, odnosno spermatozoidite.
Sl. 118. Antoni Levenhug (levo) i Spalancani Lazar (desno)
Ve{ta~kato osemenuvawe bili poznato pred nekolku stotici godini. Za prv
pat se spomenuva vo arapskite knigi, vo XIV vek kade {to se veli deka nekoj arapski
poglavar ukral sperma od nekoj poznat pastuv vo klopka (kadela) volna i so nea ja
oplodil svojata kobila.
Se smeta deka za prvpat ve{ta~koto osemenuvawe e primeneto kaj ribite na
po~etokot od XVIII vek, od strana na Ludvig Jakop.
Vo 1780 godina, italijanskiot biolog Spalancani Lazar (Spallanzan Lazaro,
1729-1799) izvr{il osemenuvawe na ku~ka od koja dobil nekolku ku~enca.
Vo 1882 godina, prof. Ivan Franke vo Slovenija na rekata Kokri izvr{il
ve{ta~ko mrestewe na poto~nata pastrmka.
Kaj nas za prvpat ve{ta~koto osemenuvawe e primeneto vo 1948 godina vo
ov~arstvoto pri merinizacija na na{ite pramenki, koga bile osemeneti 40.000 ovci.
Denes ve{ta~koto osemenuvawe se primenuva kaj site vidovi doma{ni `ivotni. Se
smeta deka godi{no od spermata na eden kvliteten bik mo`e da se osemenat i do
30.000 kravi i junici, {to e za 300 pati pove}e otkolku pri prirodnoto parewe.
Prednosti na ve{ta~koto osemenuvawe
1.
2.
3.
4.
5.
Ve{ta~koto oploduvawe se izvr{uva mnogu pobrzo od prirodnoto i e zna~itelno
poevtino od priropdnoto pri {to se zgolemuva profitabilnosta vo sto~arskoto
proizvodstvo.
Racionalno se iskoristuvaat ma{kite rasplodnici. Pri prirodno oploduvawe eden
bik mo`e da oplodi do 100 kravi, a ve{ta~ki od 5000 do 30.000 kravi.
Efikasno se suzbiva sterilitetot, bidej}i se upotrebuva samo kvalitetna sperma.
Se prodol`uva vekot na iskoristuvaweto na ma{kite rasplodnici.
Se spre~uva {ireweto na zaraznite i infektivnite polovi bolesti i paraziti
(durina, trihomonijaza, bruceloza, ligavka, {ap, {uga i dr.).
97
6.
7.
8.
9.
10.
11.
Ovozmo`en e transport na spermata na golemi rstojanija (drugi zemji i
kontinenti) i osemenuvawe na `ivotni kade {to nema kvalitetni priplodni grla.
Kaj potomstvoto se ovozmo`uva najbrzo da se ra{irat dobrite proizvodni
sposobnosti od kvalitetnite priplodni grla i brzo i lesno se prou~uva
nasleduvaweto.
So primena na ve{ta~koto oploduvawe se dobivaat hibridi ili bastardi pome|u
vidovite, kaj koi toa mnogu te{ko se postignuva so prirodno parewe.
Se ovozmo`uva brzo i efikasno suzbivawe na koitalnite (polovite) bolesti
(trihomonijaza, fibriofetus i dr. kaj kravite, a kaj kobilite durinata, polovata
sipanica i zarazniot vaginalen katar).
Ve{ta~koto osemenuvawe e zna~itelno poevtino od prirodnoto.
Dava mo`nost za nau~no istra`uva~ka rabota vo oblasta na genetikata,
fiziologijata, ishranata i drugi disciplini.
Me|utoa, ve{ta~koto oploduvawe ima i odredeni nedostatoci, i zatoa so pravo se
veli deka toa e no` so dve ostrici, zatoa {to kolku pobrzo mo`e da se unapredi
sto~arstvoto, isto tolku mo`e na nego da mu se nanese {teta. Vsu{nost ako se
izbere najlo{iot rasplodnik (slaboproduktiven, so ne`na prefineta
konstitucija i dr.) celoto negovo potomstvo }e bide so slaba produktivnost i
sklono kon degeneracii, pri {to se pravat golemi ekonomski zagubi. Zatoa treba
vnimatelno da se raboti i da se koristat sposobni, zdravi i visokoproduktivni
ma{ki rasplodnici.
Zaradi koristewe na mal broj rasplodni grla mnogu brzo doa|a do srodstveno
parewe {to bara vodewe na to~na evidencija. Ve{ta~koto oploduvawe bara
obrazoven i obu~en kadar.
Tehnika na dobivawe na sperma
Tehnikata na dobivawe na sperma e dobro razrabotena, a postapkata e
prete`no ista so nezna~itelna razlika kaj site vidovi kade {to se primenuva
ve{ta~koto osemenuvawe.
Tehnikata na dobivawe na sperma minala niz nekolku fazi. Najprvin taa se
dobivala so navlekuvawe prezervativ na penisot, potoa se pominalo na vovlekuvawe
sterilen sun|er vo vaginata, za potoa da se primeni vovlekuvawe na spermosobira~ vo
vaginata i najposle so pomo{ na
ve{ta~ka vagina.
Denes ve{ta~kata vagina se
izrabotuva od guma ili smesa od
ebonit i guma. Taa pretstavuva
cilindri~na cevka od dvojni yidovi
izraboteni od elasti~en kau~uk.
Ve{ta~kata vagina e taka izrabotena,
{to gi zadovoluva site prirodni
uslovi, odnosno pritisok, toplina i
lizgavost. Toa se postignuva so edna
nadvore{na guma postavena vo druga
potenka
vnatre{na
guma.
Vnatre{nata
guma
odvnatre
e
nama~kana so vazelin, a me|u
Sl. 119. Zemawe na sperma od bik so ve{ta~ka vagina
vnatre{nata i nadvore{nata guma, se nao|a otvor niz koj se naleva topla voda od 38
do 420 S. Potrebniot pritisok se postignuva so ufrluvawe na vozduh vo vaginata. Na
krajot od vaginata se nao|a sad za sobirawe na spermata, koj e razli~en po forma
zavisno od vidot na `ivotnoto.
98
Vaka prigotvenata vagina spermozema~ot ja dr`i i ja podmetnuva pod ma{koto
`ivotno koga istoto skoka na `enkata ili na fantomot (sl.119 i 120). Koga
priplodnikot }e zavr{i so ejakulacijata,
ve{ta~kata vagina se pokriva so krpa i se nosi
vo laboratorijata za ponatamo{no ispituvawe.
Kvalitetot
na
spermata
se
odreduva
mikroskopski i makroskopski. Za vreme na
manipulacijata spermata ne smee da dojde vo
dopir so ne~istotija, so sredstva za ~istewe i
dezinfekcija ili so voda.
Prostorijata vo koja se odreduva kvalitetot na
spermata treba da bide ~ista so temperatura
od 18 do 220S.
Sl.120. Zemawe sperma od nerez so ve{ta~ka vagina
Mikroskopski se utvrduvaat primesite koi ne se gledaat so golo oko
(mikroorganizmi), potoa gustinata (brojot na spermatozoidite), gradbata i
podvi`nosta na spermatozoidite (sl.121 i 122).
Makroskopski se ocenuva koli~inata, boja, konzistencija, miris na spermata,
gustina, prisustvo na neprirodni sostojki (krv, gnoj, urina, epitel i dr.). Na ovoj
na~in se utvrduva i koli~inata na ejakulatot so pomo{ na graduiraniot
spermosobira~.
Normalnata sperma od bik i oven treba da ima bela boja, a poretko `oltozelenkasta, dodeka konzistencijata e sli~na na pavlakata. Mikroskopski se utvrduva
dali spermatozoidite se pravilno gradeni, kakva e nivnata podvi`nost i
koncentracija, odnosno gustina. Vo pogled na
koncentracijata na spermatozoidite spermata mo`e da
bide: gusta, sredno gusta i retka. Gustata sperma e onaa
koja
skoro
i
nema
prazen
prostor
pome|u
spermatozoidite. Za osemenuvawe treba da se koristi
gusta, a samo vo isklu~itelni slu~aevi i sredno-gusta. Za
utvrduvawe na kvalitetot na spermata od osobeno
zna~ewe e podvi`nosta na spermatozoidite.
Podvi`nosta se odreduva so stavawe na edna kapka
seme na zagreana mikroskopska plo~a (370S) koja se
nabquduva pod mikroskop so zgolemuvawe od 100 do 200
pati.
Sl. 121. Elektronski mikroskop
Podvi`nosta se bele`i so + (plus) ili – (minus).
‡ nepodvi`ni spermatozoidi
+ slabo podvi`ni spermatozoidi
++ dobro podvi`ni
+++ mnogu podvi`ni
++++ odli~no podvi`ni
Sl. 122. Spermatozoidi od bik
Za osemenuvawe mo`e da se upotrebi samo sperma vo koja e predviden
minimalniot procent na spermatozoidite so energi~no dvi`ewe pravo napred i so
progresivna podvi`nost za sperma od pastuv 50%, za oven 60%, za bikot 70% , a za
nerezot 80%, a za lo{a od 20 do 40%. Bakteriolo{kiot pregled ni poka`uva dali vo
ejakulatot ima patogeni mikroorganizmi.
Koli~inata na sperma {to se dobiva od eden skok od razli~ni vidovi e razli~na.
99
Taka na primer, od pastuvot se dobiva od 60 do 150 cm3, od bikot 4 do 5 cm3, od oven od 1 do
2 cm3, od nerez 150-600cm3 itn.
Objasni ja postapkata za nabquduvawe na podvi`nosta na spermatozoidite pod mikroskop.
7.5. Razreduvawe na spermata
Dokolku so prgledot se utvrdi deka kvalitetot na spermata zadovoluva se
pristapuva kon nejzino razreduvawe. Celta na razreduvaweto e da se prodol`i `ivotot
i oploduva~kata sposobnost na spermatozoidite, kako i da se zgolemi zapreminata na
ejakulatot, pri {to se zgolemuva i brojot na osemenitelnite dozi.
Vo po~etokot se koristele ednostavni razreduva~i-ekstendori koi
pretstavuvaat izotoni~ni rastvori i slu`at samo za zgolemuvawe na volumenot na
ejakulatot, toa se rastvori od nekoi soli i {e}eri.
Vtora grupa razreduva~i se taka nare~eni protektori. Toa se biolo{ki
razreduva~i, so sinteti~ki ili prirodni materii, koi imaat sposobnost da ja
konzerviraat spermata, tuka spa|aat kolidni i proteinski razreduva~i, koi osven
glikoza i elektroliti sodr`at mleko, `ol~ka i dr.
Kako najsovremeni spermorazreduva~i se smetaat implementatorite koi
osven hranlivi materii sodr`at preparati koi ja zabrzuvaat podvi`nosta na matkinata
muskulatura, a so toa i pobrzo prenesuvawe na spermatozoidite vo pravec na jajcevodot.
Na implementatorite se dodavaat hormoni (oksitocin)
koi
ja stimuliraat
kontrakcijata na matkata.
Denes i kaj nas i vo svetot se koristat spermorazreduva~i na baza preskripcija
so dodavawe na odredena koli~ina etil-diamino-tetraacetat (EDTA). Spermata na
bikot obi~ni se razreduva na toj na~in {to na 1 dl sperma, se dodava 2, 4 ,6 ili 8 dela od
razreduva~otm, vo zavisnost od koncentracijata na spermata. Dodeka spermata na ovenot
se razreduva 1 : 4, za pastuvot 1 : 3 i za nerezot od 1 : 1 do 1 : 3. Od eden ejakulat zavisno
od vidot na `ivotnoto mo`e da se dobijat 6-20 osemenitelni dozi.
Konzervirawe na sperma Celta na konzerviraweto na spermata e da se za~uva
{to podolgo vreme `ivotnata aktivnost na spermatozoidite. Spermata najdobro se ~uva
so razladuvawe vo te~en azot na temperatura od -1960S. Vaka razladenata sperma mo`e
da ja za~uva vitalnosta i uspe{no da se upotrebuva za osemenuvawe idnite 10 do 12
godini, pa i pove}e.
Tehnika na osemenuvawe
Pred da se vnese spermata vo polovite organi na `enkata potrebno e temperaturata
na spermata da se zgolemi do telesnata temperatura na `ivotnoto. Potrebno e da se
izvr{i proverka na spermata i da se utvrdi dali vo tekot na ~uvaweto ili transportot
e o{tetena, odnosno dali e so namalena aktivnost ili ne. Vnesuvaweto na
osemenitelnata doza vo `enskite polovi organi se vr{i vo vremeto koga `enskoto
`ivotno se nao|a vo estrus, a toa vsu{nost e vremeto na sozrevawe na jajcekletkite
(ovulacija) vo jajnicite.
Koli~inata na razredenata sperma, odnosno osemenitelnata doza potrebna za
osemenuvawe na `ivotnite e razli~na i zavisi od vidot na `ivotnoto. Taka na primer,
za osemenuvawe na edna krava se koristi razredena sperma, odnosno osemenitelna doza od
1 do 1,5 sm3, za ovca 0,1 do 0,2sm3, za kobila 10 do 20 cm3, za sviwa 150 cm3 itn. Pritoa se
smeta kako dobro ako vo spermata za kravite i ovcite se nao|aat 100-500 milioni
spermatozoidi.
Spored toa od eden ejakulat od oven razreden 1: 4 mo`e da se osemenat okolu 20
ovci, od eden ejakulat od bik mo`e da se osemenat okolu 20 kravi, a od eden ejakulat
100
od nerez okolu 8 matorici. I vo pogled na mestoto na vnesuvawe na spermata postoi
razlika. Taka, kaj kravite,
ovcite, kozite i kunikulite,
spermata se vnesuva vo grloto
na matkata (cerviksot), zatoa
{to porodilnite organi se
kratki, a kaj kobilite i
sviwite vo matkata, bidej}i
porodilnite
organi
se
podolgi (sl.123).
Sl. 123. Ve{ta~ko osemenuvawe : prv vtor i tret ~ekor
Vnesuvaweto na spermata vo `enskite polovi organi kaj kravite, ovcite
kozite i kobilite se vr{i so pipeti od staklo ili od plastika ili so specijalni
brizgalki-kateteri so stakleni cev~iwa i speculum.
Kaj kravite cevkata se vovlekuva 30-35 cm, a kaj ovcite 15-18 cm. Vnesuvaweto na
spermata vo genitaliite na sviwatamatoricata se vr{i so pomo{ na
specijalni cevkovodni sprovodnici
nare~eni kateteri(sl.124). Kaj kravite
osemenuvaweto treba da se izvr{i vo
vreme od 6 do 24 ~asa od pojavata na
poloviot `ar, kaj ovcite vo vtorata
polovina na poloviot `ar, kaj sviwite
vtoriot den, a kaj kobilite tretiot
den od pojavata na poloviot `ar.
Sl. 124. Kateteri za osemenuvawe na sviwi
Za posigurno osemenuvawe se prepora~uva dvokratno osemenuvawe odnosno, kaj
kravite po 10-12 ~asa, kaj ovcite 20-30 ~asa, kaj sviwite 16-18 ~asa i kaj kobilite 48
~asa po prvoto osemenuvawe.
Sl. 125. Podgotovka na kateterot za ve{ta~ko osemenuvawe i osemenuvawe na
matoricata
Brojot na `enskite priplodni~ki koi mo`at da se osemenat so sperma koja se dobiva
vo tekot na edna godina od eden priplodnik varira vo zavisnost od vidot, kvalitetot,
kondicijata i starosta na priplodnikot. Vo praksa se smeta deka od spermata na eden
kvaliteten bik ili oven, godi{no mo`at da se osemenat okolu 1000 priplodni~ki.
Vo Danska i Holandija od spermata na eden bik mo`e da se osemenat od 5 do
10.000 kravi. Vo Holandija od eden bik od hol{tajnfriziskata rasa za nekolku godini
se osemeneti 50.555 kravi. Vo SAD za vreme od 9 godini, od eden bik od istata rasa se
osemeneti 150.857 kravi.
101
Objasni koi sredstva za razreduvawe na spermata denes najmnogu se koristat!
Navedi gi prednostite na ve{ta~koto osemenuvawe!
Objasni ja tehnikata na osemenuvawe!
7.6. Oploduvawe, bremenost i metodi na otkrivawe na bremenosta
Pod poimot oploduvawe se podrazbira spojuvawe na spermatozoidot so zrelata
jajce kletka. Toa spojuvawe mo`e da bide nadvor od `ivotinskiot organizam (in vitro)
kako {to e slu~ajot kaj ribite i vo `ivotinskiot organizam (in vivo) kaj doma{nite
`ivotni. Po vnesuvaweto na spermata vo `enskite genitalni organi, spermatozoidite
stignuvaat do mestoto na oploduvawe nekolku ~asa pred jajcekletkite. Spermatozoidite
patuvaat do jajcevodite reletivno brzo, na primer, kaj kravata stignuvaat vo jajcevodot
za nekolku minuti po osemenuvaweto. Vakvoto brzo dvi`ewe e rezultat na kontrakcijata
na yidovite od matkata i jajcevodite.
Se smeta deka spermatozoidite vo `enskite polovi organi oploduva~kata
sposobnost ja zadr`uvaat okolu 24 ~asa kaj cica~ite, a dodeka kaj pticite, na primer, kaj
petelot, nad 20 dena. Spored dosega{nite prou~uvawa vo procesot na oploduvaweto
u~estvuvaat pove}e spermatozoidi koi la~at ferment hijaluronidaza koj{to deluva na
propuslivosta na prvite dve cipi na jajcekletkata, so {to se ovozmo`uva nivno
pominuvawe preku niv. [tom }e gi pominat spermatozoidite dvete cipi, a nivniot broj
mo`e da iznesuva okolu desetina, toga{ okolu jajcekletkata se sozdava nepropusliva
opna koja ne dozvoluva navleguvawe na drugi spermatozoidi.
Od spermatozoidite koi uspeale da pominat preku prvite dve opni samo eden
uspeva da pomine preku tretata jajcekletkina membrana i da izvr{i oploduvawe na
jajcekletkata, odnosno spojuvawe na jadrata od dvete gameti.
Bremenost (Gravidnost)
Po oploduvaweto nastanuva periodot na bremenost. Toa e vremenskiot period od
oploduvaweto do poroduvaweto. Kaj rzli~ni vidovi `ivotni toj period trae razli~no.
Vremetraeweto na bremenosta kaj oddelni vidovi `ivotni mo`e da se vidi od dolnata
tabela:
Tabela za vremetraewe na bremenosta kaj `enkite od oddelni vidovi doma{ni `ivotni
Vid doma{no `ivotno
Magarica
Kobila
Krava
Bivolica
Ovca
Koza
Sviwa
Kunikula
Ku~ka
Ma~ka
Vremetraewe na bremenosta
vo meseci
Vremetraewe na
bremenosta vo denovi
12
11
9,1/3
10-11
5
5
4
1
2
2
365
330
283
303-326
150
152
114-115
30-32
63
55
Po oploduvaweto, oplodenata jajcekletka pominuva preku jajcevodot i
stignuvaat do vrvovite na rogovite od matkata za 2-4 dena. Za vreme na ovaa dvi`ewe
oplodenata jajcekletka prodol`uva so svojata delba (mitoza) i so ponatamo{na delba
se sozdava embriont.
102
Kaj multiparanite `ivotni (kako {to se sviwite kunikulite, ku~eto i dr.) po
vleguvaweto na oplodenite jajcekletki vo matkata i sozdavawe na zarodi{ot, nastanuva
negovo razmestuvawe vo rogovite (interuterna migracija). Po migracijata, za 10-12 dena
doa|a do inplantacija na embrionite. Va`no e da se napomene kaj pove}eplodnite
`ivotni za normalna gravidnost neophodno e za vreme na inplantacijata na embrionite
vo matkata da ima najmalku 4 `ivi embrioni, vo sprotivno doa|a do abortus i regresija
na `oltoto telo (resorpcija i is~eznuvawe na `oltoto telo).
Po oploduvaweto nastanuva intrauterniot razvoj, koj se deli na embrionalen i
fetalen. Embrionalniot razvoj trae od momentot na oploduvaweto na jajcekletkata do
nejzino povrzuvawe za yidot na matkata. Po formiraweto na tkivata, organite i krvniot
sistem, nastanuva fetalniot razvoj koj trae od zavr{uvaweto na embrionalniot razvoj
do krajot na bremenosta.
Pticite (`ivinata) i ribite se razlikuvaat vo razmno`uvaweto od drugite
doma{ni `ivotni po toa {to embrionalniot i fetalniot razvoj se odviva nadvor od
utrobata na majkata. Embrionot se razviva od oplodeno jajce vo optimalni nadvore{ni
uslovi i za svojot razvoj hranitelnite materii gi dobiva od jajceto.
Inkubacijata (vedeweto-kva~eweto) na jajcata kaj oddelnite vidovi `ivina
trae razli~no. Na primer: inkubacijata kaj gulabot trae 18 dena, kaj koko{kata 21, kaj
pajkata 28, kaj misirkata 29, kaj guskata 30-32 dena.
Pova`ni znaci za bremenost
ƒ Otsustvo na poloviot nagon ili estrusot.
ƒ Bremenite `ivotni stanuvaat pokrotki, popretpazlivi, (izbegnuvaat turkanici i
nesigurni dvi`ewa).
ƒ Apetitot im se zgolemuva.
ƒ Pri rabota so niv brzo se zamoruvaat i se potat, di{eweto im e zabrzano i
po~esto uriniraat.
ƒ Telesnata masa se zgolemuva.
ƒ Kaj kravite rasteweto na rogovite zaostanuva i se obrazuva prsten na rogot
zaradi poslabata ishrana na rogot.
ƒ Se zgolemuva obemot na stomakot i toa kaj kravite od desnata strana, dodeka kaj
kobilite od levata strana.
ƒ Mle~nata `lezda po~nuva da se zgolemuva.
ƒ Kaj kravite i kobilite vo vtorata polovina na bremenosta se zabele`uva dvi`ewe
na mladen~eto, osobeno nautro pri hranewe i poewe.
ƒ Kaj mle~nite `ivotni mle~nosta se namaluva.
Metodi na otkrivawe na bremenosta Bremenosta kaj doma{nite `ivotni mo`e
da se otkrie so pove}e metodi od koi vo praksa naj~esto se
koristat slednite:
ƒ Rektalna metoda se koristo kaj pokrupnite `ivotni, kade
niz debeloto crevo se navleguva so raka i se napipuva
fetusot vo matkata.
ƒ Otsustvo na polov nagon.
ƒ So analiza na serumot i krvta pri {to se otkrivaat
polovite hormoni od hipofizata.
Sl.126.Otkrivawe na bremenosta so ultrazvuk
ƒ Krsnata metoda se koristi isklu~ivo kaj ovcite, pri {to oplodenite ovci se
ƒ
pritiskaat so raka vo predelot na krstot, ako ovcata pod pritisokot se svitkuva,
toa e znak deka e bremena.
So pomo{ na rengen aparati, ili so ehotomografija ili mal ultra zvu~en aparat i
so drugi metodi (sl.126 i 127).
103
Nenormalna bremenost
Pokraj opi{aniot normalen na~in na oploduvawe
se slu~uvaat i odredeni otstapuvawa koi
doveduvaat do abnormalna gravidnost ili
bremenost. Poznati se nekolku nenormalni
zabremenuvawa:
ovarijalna,tuberalna
i
abdominalna.
Sl. 127. Otkrivawe na bremenosta kaj ovcite so pomo{ na ehotomografija
Ovarijalnata gravidnost nastanuva koga oploduvaweto na jajcekletkata e
izvr{eno vo jajnikot, odnosno vo grafovite folikuli.
Tuberalna gravidnost nastanuva koga oplodenata jajce kletka se zadr`uva vo
jajcevodot. No, bidej}i za~etokot raste, jajcevodot ne mo`e da se pro{iruva, toj puka i
plodot doa|a vo stoma~nata praznina i takvata bremenost e nare~ena abdomenalna
bremenost. Site ovie nenormalni oploduvawa mo`at da dovedat do fatalni posledici
po `enskoto grlo.
Vo praksata ~estopati kaj nekoi vidovi se sretnuvaat i drugi nepravilnosti
kako {to se: superfetacija, superfekundacija i dr.
Superfetacijata kako nenormalna bremenost se sretnuva kaj pove}eplodnite
`ivotni i pretstavuva oploduvawe na jajcekletkata od razli~ni periodi na razgonetost.
Se poroduvaat `ivi mladen~iwa od prvite oplodeni jajcekletki ili se poroduvaat `ivi
mladen~iwa od vtorite oplodeni jajcekletki. Mo`e ednovremeno da se rodat i ednite i
drugite, no vo toj slu~aj ednite }e bidat mrtvi.
Superfekundacijata nastanuva koga oploduvaweto na jajcekletkite e
izvr{eno od pove}e ma{ki rasplodnici. Takov slu~aj imame kaj ku~iwata, kunikulite,
ma~kite, sviwite i tn.
Navedi gi pova`nite znaci za bremenost kaj gravidnite `enski `ivotni!
Nabroj nekolku vida na nenormalni zabremenuvawa!
7.7. Poroduvawe (partus), abortirawe i sterilitet kaj ma{kite i
`enskite `ivotni
Poroduvaweto e fiziolo{ko zavr{uvawe na bremenosta koga zreliot plod se
istisnuva od matkata, niz porodilniot kanal.
Poroduvaweto zapo~nuva pod dejstvo na hormonalniot sistem na plodot i hormonite od
placentata, hipofizata i hipotalamusot kaj majkata.
Pred krajot na bremenosta kaj mladen~iwata intenzivno se razvivaat
nadbubre`nite `lezdi koi s# pove}e la~at kortizol. Toj ja zgolemuva koncentracijata
na estrogenot vo krvta. Estrogenot predizvikuva sekrecija na prostoglandini koi vr{at
kontrakcijata na matkata. Istovremeno hipofizata la~i hormon oksitocin koj isto
taka vr{i kontrakcija na matkata i otvorawe na grloto na matkata, a so toa i
isteruvawe na plodot niz porodilnite kanali.
Znaci za poroduvawe se: -zgolemuvawe i crvenilo na mle~nata `lezda, la~ewe
na mleko, otok na sramnicata, se cedi sluzav sekret od genitaliite.
[email protected] `ivotno e nemirno, od polovite organi ispu{ta proyirna i
rastegliva sluz, legnuva, stanuva, ~esto poglednuva nazad, kopa so nozete. -Edna nedela
pred poroduvaweto se olabavuvaat karli~nite vrski poradi {to karlicata se ra{iruva,
104
korenot na opa{kata se vdlabnuva, a sedalnite koski se ispaknuvaat. -Doa|a do
opu{tawe na stomakot i dr.
Nekolku dena pred poroduvaweto bremenite `ivotni se smestuvaat vo
porodili{teto. Me|utoa, ako nema porodili{te, toga{ vo objektot se pregraduva
po{irok boks, vo koj se smestuvaat `ivotnite za poroduvawe. Boksovite vo
porodili{teto ili preadaptiranite boksovi se postilaat so debel sloj ~ista i suva
postilka od slama.
Polo`ba na plodot vo utrobata na majkata mo`e da bide pravilno i
nepravilno postaven, a so toa i poroduvaweto da bide polesno ili pote{ko. Pravilno
postaven plod e koga mladen~eto e postaveno so prednite noze napred, a glavata e
navednata me|u niv. Isto taka pravilno postaven plod e koga mladen~eto izleguva so
zadnite noze (sl.128). Vakvoto
poroduvawe poznato e kako zadno
poroduvawe.
Za
nepravilna
polo`ba se smeta koga mladen~eto
izleguva so edna ili dve podvitkani
noze, potoa koga izleguva so glavata
zavrtena nastrana, nadolu ili koga
izleguva so trupot napred, a toa e
najte{ko poroduvawe.
Sl.128.Pravilno postaven plod so prednite noze napred (levo) i so zadnite noze napred (desno)
Fazi pri poroduvawe i pomagawe pri poroduvaweto Samiot proces na
poroduvawe mo`e da se podeli na tri fazi: faza na otvorawe, faza na isteruvawe na
plodot i postignatalna faza.
Faza na otvorawe Vo ovaa faza se pojavuvaat bolki, ritmi~ki kontrakcii na
matkata, pri {to pritisokot na te~nosta na plodot se prenesuva na cerviksot. Ovaa
faza trae pove}e ~asa i doveduva do otvorawe na cerviksot (grloto) na matkata.
Napolnetite cipi so te~nost imaat uloga da go {titat mladen~eto od povredi, a
istovremeno da obezbedat i lizgavost na porodilnite pati{ta za vreme na
poroduvaweto. Za vreme na poroduvaweto i po poroduvaweto cipite se isfrlaat nadvor
niz porodilnite pati{ta, pri {to pomagaat da se {iri rodnicata i sramnicata. Zaradi
pregolemiot pritisok doa|a do pukawe na meurite i do istekuvawe na te~nosta. Najprvo
puka alantohorionskata vre}i~ka, a potoa i amnionskata. Fazata na otvorawe bez
odredena granica pominuva vo stadium na isteruvawe na plodot.
Faza na isteruvawe na plodot Za razlika od prvata faza ovaa trae pokuso
vreme i toa okolu eden ~as, a `enskite grla po pravilo se poroduvaat vo legnata plo`ba
(sl.129). Ako e pravilno poroduvaweto najprvin se pojavuvaat prednite noze na
mladen~eto. Dokolku e pote{ko poroduvaweto, potrebno e da se fatat prednite noze so
~isti dezinficirani race i vo momentot koga majkata dava naponi se vle~e ne{to
nadolu i vo eden moment izleguva mladen~eto. Vo site slu~ai koga e nevozmo`no
pravilno i spontano poroduvawe zaradi golem plod, nepravilna polo`ban na plodot,
nakazi, otsustvo na porodilni naponi-trudovi, golem broj plodovi i sl., treba da se
povika veterinar i da se izvr{i carski rez (Seccio caezarae).
Po izleguvaweto na mladen~eto od majkata, papo~nata vrvca ~estopati sama se
prekinuva. Dokolku taa sama ne se prekine, toga{ onoj koj pomaga pri poroduvaweto
treba da ja prekine so dezinficirani
no`ici na 10-12 cm od stomakot. So
prekinuvaweto na papo~nata vrvca doa|a do prvo vdi{uvawe na vozduh vo belite drobovi
na mladen~eto. Zatoa potrebno e najprvo da se is~isti sluzta od di{nite pati{ta
(nozdrite i ustata), a potoa da se prese~e papo~nata vrvca. Po prekinuvaweto na
papo~nata vrvca potrebno e istata da se dezinficira so nekoe dezinfekcisko sredstvo.
105
Postignatalna faza Vo ovaa faza se isfrluvaat cipite, odnosno postelkata.
Me|usebnata vrska pome|u placenta fetalis i placenta materina popu{ta i
oslobodenite cipi se isfrlaat po poroduvaweto. Vremeto na isfrluvaweto na
postelkata zavisi od vidot na `ivotnoto. Taka na primer kaj kravite postelkata se
isfrla 8-10 ~asa po teleweto, kaj ovcite i kozite za 6 ~asa, kaj sviwite i kobilite okolu
2 ~asa po poroduvaweto itn. Dokolku
za vreme na ovoj period ne se isfrli
postelkata, potrebno e da se pobara
pomo{ od veterinar, bidej}i vo
sprotiven slu~aj mo`e da dojde do
zaboluvawe na matkata, pa i do
uginuvawe na rodilkata.
Sl. 129. Poroduvawe na ovca (izleguvawe na plodot) i {totuku porodeno jagne
Vremetraewe na poroduvawe Pri normalno poroduvawe plodot bez te{kotii
izleguva. Najte{ko se pora|at kravite i kaj niv poroduvaweto od 1 do 2 ~asa, a
ponekoga{ i do 6 ~asa. Kaj kobilite poroduvaweto trae okolu polovina ~as, a kaj ovcite
i kozite pokratko. Kaj sviwite poroduvaweto e podolgo, so intervali i mo`e da trae od
2 do 8 ~asa, pa duri i cel den.
Zadojuvawe na mladen~eto Po poroduvaweto na mladen~eto treba da se
nastojuva {to poskoro da se zadoi so prvi~noto kolostralno mleko, zaradi slednite
pri~ini:
1. Najmnogu gama globulini vo kolostrumot ima prvite 6-12 ~asa po
poroduvaweto. Vo ovoj period crevata na mladen~eto propu{taat celi molekuli od
globulinite da pominat vo krvotokot. Podocna koli~inite na globulinite se
namaluvaat vo kolostrumot, a organite za varewe ne propu{taat celi molekuli tuku gi
razgraduvaat, so {to globulinite ja gubat odbranbenata funkcija.
2. So pomo{ na kolostralnoto mleko novorodenoto `ivotno se osloboduva od
crevnata smola ili mekoniumot, bidej}i kolostrumot e bogat so magneziumovi soli i
masti, koi vr{at peristalti~ni dvi`ewa na crevata, a so toa se istisnuva mekoniumot
vo nadvore{nata sredina.
Abortirawe
Abortiraweto pretstavuva predvremeno ra|awe na mrtov plod, koj s#u{te ne e
razvien. Pri~inite za abortus mo`e da bidat od zarazen karakter, kako i od
vnatre{ni i nadvore{ni faktori.
Zaraznoto abortirawe go predizvikuvaat zarazni mikroorganizmi na
brucelozata (Brucela suis, Brucela melitensis, Brucela bang, Brucela canina,) Bakteriite
od rodot leptospira ( L. Pomona, L. mitis, L canicola i dr.), predizvikuvaat leptospirozen
abortus; potoa piroplazmozata, tuberkulozata, sipanicata i dr.
Kaj sviwite abortus mo`e da predizvika i bolesta crven veter, potoa bakterii
od rodovite Corynebacterium, Pseudomonas, Staphylococus, Pasterela, Salmonela, od
virusite ligavkata i {apot, zarazniot gastro-enteritis, enterovirusite i dr.
Pri~inite za nezarazeniot abortus mo`at da bidat od nadvore{ni i
vnatre{ni faktori. Od nadvore{nite faktori pogolemo zna~ewe imaat mehani~kite
povredi (udirawe, skokovi, naporno i dolgotrajno pe{a~ewe, tr~awe, nestru~no
ispituvawe na gravidnosta, kapewe na gravidni `ivotni vo studena voda, napasuvawe
na pasi{tata so rosa i slana, jadewe na smrznata i muvlosana hrana, otrovni
rastenija, razni lekovi, pesticidi, silni laksativni sredstva i dr.
Nabroj gi pova`nite znaci pred poroduvawe kaj bremenite `ivotni!
106
Sterilitet ili neplodnost kaj ma{kite i `enskite `ivotni
Sterilitetot kaj reproduktivnite grla vo sto~arstvoto pri~inuva golemi
ekonomski zagubi. Pri~inite za sterilitet kaj ma{kite i `enskite `ivotni mo`at
da bidat razli~ni, a kako pova`ni se:
1. Deficitarna ishrana, so minerali, vitamini i proteini; vitaminite A i E ja
stimuliraat aktivnosta na hipofizata i drugite endokrini `lezdi.
2. Zgolemeno prisustvo na rastitelni estrogeni vo krmivata (fitoestrogenoza).
Ovie estrogeni ja blokiraat sekrecijata na hipofizata i predizvikuvaat
promeni na jajnicite, uterusot i vaginata i vulvata. Najmnogu estrogeni ima vo
leguminoznite krmiva.
3. Sterilitet zaradi starost.
4. Sterilitet zaradi genetski faktori.
5. Neplodnost zaradi dejstvoto na klimatskite faktori.
6. Neplodnost zaradi lo{oto dr`ewe i nega.
7. Zaboluvawa na akropodiumot (bolesti na zglobovite i koskite na
ekstremitetite i rbetot, zaboluvawe na skeletnata muskulatura, tetivi i
~apunki ili kopita-impotentio coeundi-nemo`nost za skokawe).
Pri~ini za neplodnost kaj `enskite `ivotni:
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
Pojava na anestrija-frigidnost (izostanuvawe na estrusot).
Pojava na tivok estrus (pseudoestrus).
Pojava na super estrus (terawe za vreme na bremenosta).
Izbegnuvawe na polov akt.
Cisti na jajnicite kaj `enskite `ivotni (cistae ovarium).
Ciroza na jajnicite (zgolemena koli~ina na svrzno tkivo vo jajnicite).
Atrofija na jajnicite.
Povredi i o{tetuvawe na matkata kaj `enskite `ivotni.
Vospalenie na jajnicite, jajcevodite i matkata.
Povredi i stesnuvawe na vaginata (zaradi nestru~no pomagawe pri
poroduvawe ili pri ve{ta~ko osemenuvawe).
Vospalenie na vulvata (vulvitis).
Ispa|awe na vaginata (prolapsus vagine).
Vaginalni prepreki (septi-pregradi) vo vaginata.
Nasledni genetski faktori, imunolo{ki faktori i dr.
Pri~ina za neplodnost kaj ma{kite `ivotni:
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
Aspermija (ma{koto grlo ne la~i sperma nitu spermalna plazma).
Azospermija-nekrospermija (ma{koto `ivotno la~i mrtvi spermatozoidi).
Monorhizam (povlekuvawe na edniot semenik vo stoma~nata praznina).
Kriptorhizam (povlekuvawe na dvata semenici vo stoma~nata praznina).
Nervno rastrojstvo kaj ma{kiot rasplodnik.
Teratosomija (pojava na zgolemen broj na patolo{ki spermatozoidi nad 14%) .
Disfunkcija na testisite (nefunkcionalni testisi ili semenici).
Prestanok na libidoto i polovite refleksi.
Objsni {to podrazbira{ pod poimot sterilitet ?
107
Aktivnosti:
Po mo`nost poseti nekoja sto~arska farma kade {to }e mo`e{ prakti~no da
nau~i{ za zemawe na semenski material od ma{kite rasplodnici, pregled na
ejakulatot, razreduvawe na spermata i osemenuvawe na `enskite `ivotni.
Proveri go svoeto znaewe
1. [to podrazbira{ pod poimot polova ili pubertetna zrelost?
2. [to podrazbira{ pod poimot stopanska ili ekonomska zrelost?
3. Objasni {to podrazbira{ pod poimot polov `ar!
4. Opi{i gi znacite na poloviot `ar!
5. Navedi gi fazite na poloviot `ar!
6. Objasni kolku vreme trae poloviot `ar kaj ovcite i kozite!
7. Kolku vreme trae poloviot `ar kaj kobilite?
8. Nabroj gi pova`nite na~ini na prirodno razmno`uvawe!
9. Navedi gi na~inite na razmno`uvawe kaj doma{nite `ivotni!
10. Objasni koj na~in od prironoto razmno`uvawe e najdobar i zo{to?
11. Koj prv zapo~nal da go primenuva va{ta~kotooploduvawe?
12. Nabroj gi prednostite na ve{ta~koto oploduvawe?
13. Objasni ja tehnikata na dobivawe na sperma!
14. Objasni go mikroskopskiot pregled na spermata!
15. Objasni kako se vr{i razreduvawe na spermata!
16. Nabroj gi pova`nite spermorazreduva~i koi se koristele i koi se koristat denes?
17. Objasni ja tehnikata na osemenuvawe!
18. Kolku osemenitelni dozi se dobivaat od eden ejakulat od bik po razreduvaweto?
19. Kolku sm3 iznesuva edna osemenitelna doza za kravi?
20. Kolku spermatozoidi mo`e da ima vo edna osemenitelna doza?
21. Kolku vreme mo`e da `iveat spermatozoidite vo `enskite genitalni organi?
22. Od koj vid `ivotni spermatozoidite najdolgo `iveat vo `enskite genitalii?
23. Kolku spermatozoidi ja oploduvaat jajcekletkata i kako navleguvaat
vo jajcekletkata?
24. Koj vremenski period go determinirame kako bremenost?
25. Navedi gi pova`nite znaci na bremenost ?
26. Objasni ja razlikata pome|u embrionalniot period i fetalniot razvoj?
27. Navedi nekoi metodi za otkrivawe na bremenosta kaj `ivotnite?
28. Navedi nekolku nenormalni zabremenuvawa?
29. Opi{i gi znacite kaj bremenite `ivotni pred da se porodat?
30. Objasni ja prvata faza pri poroduvaweto ?
31. Objasnija vtorata faza na isteruvawe na plodot?
32. Za kolku vreme se isfrla postelkata po poroduvaweto kaj ovcite i kozite?
33. Kako se narekuva prvi~noto mleko {to go davaat novootelenite kravi?
34. [to podrazbira{ pod poimot abortirawe?
35. Kakvo mo`e da bide abortiraweto?
36. Navedi nekolku pri~ini za neplodnost kaj ma{kite `ivotni!
37. Navedi nekolku pri~ini za neplodnost kaj `enskite `ivotni!
38. [to podrazbira{ pod poimot superfetacija?
39. [to podrazbira{ pod poimot superfekundacija?
40. [to podrazbira{ pod poimot hermofroditizam?
108
8. SELEKCIJA (IZBIRAWE) KAJ DOMA[NITE
@IVOTNI
Imeto selekcija poteknuva od latinskiot zbor selectio {to zna~i podbor-izbor
ili izbirawe. Selekcijata vo sto~arstvoto prvi po~nale da ja primenuvaat
Angli~anite, a vo nau~nata literatura prv ja voveduva Darvin, so svoeto delo <Za
potekloto na vidovite". Pri plansko sproveduvawe i pravilna ishrana i nega,
selekcijata kako zootehni~ka merka e izvonredno sredstvo za brzo, sigurno i
kvalitetno unapreduvawe na sto~arstvoto.
Ova e mnogu zna~ajna zootehni~ka merka zatoa {to od pravilniot izbor na
grlata zavisi dali }e go unapredime genetski sto~arstvoto ili }e go unazadime.
Inaku zborot selekcija denes e internacionalen i pove}e pretstavuva eden tesen i
specijaliziran poim, koj{to ne ja opfa}a celta na oplemenuva~kata rabota nitu pak
nejzinata slo`ena problematika i metodika. Poradi toa, kaj nas i vo mnogu drugi
zemji internacionalniot zbor selekcija e zamenet so doma{niot zbor oplemenuvawe,
a vo drugite zemji kako na primer vo Rusija so zborot sortovi videnie, vo Germanija
so zborot Zuchtung, vo Anglija Breding, a vo Francija so zborot Ameliration. No,
zaradi negovata internacionalnost i usvoenost vo stru~nite krugovi vo site zemji,
zborot selekcija s# u{te se upotrebuva paralelno so doma{nite termini. Vo
sto~arstvoto poznati se dva vida selekcii: prirodna i ve{ta~ka.
8.1. Prirodna selekcija
@ivite su{testva brzo se razmno`uvaat i zaradi golemiot broj na individui
na odreden prostor doa|a do prenaselenost. Zaradi prenaselenosta doa|a do
nedostatok na hrana i drugi `ivotni uslovi. Osven toa `ivite su{testva se
izlo`uvaat i na vlijanieto na razni drugi nepovolni faktori: su{a, mraz, zgolemena
vla`nost, po`ari, poplavi itn. Ovie faktori doveduvat do nemo`nost da se odr`i
potomstvoto od site `ivi su{testva. Vakvoto vlijanie na prirodnite faktori
Darvin go narekol ekonomija na prirodata. Ponatamu toj naglasuva deka zaradi
razmno`uvaweto na `ivite su{testva doa|a do borba za opstanok.
Pri borbata za opstanok sekoja korisna iako mo`ebi nezabele`itelna
promena se zadr`uva, a nekorisnata se uni{tuva.
Darvin razlikuva tri vida borba za opstanok:
ƒ Borba pome|u individuite od razli~ni vidovi;
ƒ Borba pome|u individuite od isti vid i
ƒ Borba so faktorite na nadvore{nata sredina.
Spored nego najgolema e borbata pome|u individuite od isti vid, zaradi toa {to site
imaat isti potrebi za `ivot, vo pogled na po~vata, svetlinata, temperaturata,
ishranata i tn.
Ako vo nekoe podra~je zavladee golema su{a, vo toa podra~je }e izumrat site
rastenija i `ivotni koi slabo ja podnesuvaat su{ata. Vo borbata za opstanok }e
pobedat samo onie koi se mnogu otporni na su{a.
Darvin gleda konkurencija i borba za opstanok nasekade i na sekoe mesto vo
prirodata i takvata pojava ja narekol prirodna selekcija.
Pod prirodna selekcija se podrazbira odr`uvawe ili nad`ivuvawe na
najsposobnite `ivi su{testva.
Toj i dava golema va`nost na prirodnata selekcija i spored nego taa e
edinstveniot tvore~ki faktor koj vlijae za opstanokot ili is~eznuvaweto na
109
vidovite. Darvin istaknuva deka prirodnata selekcija e rezultat na borbata za
opstanok, koja se vodi vo prirodata me|u individuite od razli~ni vidovi i pome|u
individuite od isti vid, kako i pome|u uslovite na nadvore{nata sredina.
Vo te{kata borba za opstanok vo golema mera im
pomaga i samata priroda so bojadisuvawe na vlaknoto i
mimikrijata (polarnata me~ka, zjakot, lisicata imaat
belo krzno za da ne gi prepoznae neprijatelot od
snegot) sl.130. Dodeka kaj pticite se razvile razni
vidovi klunovi. Nekoi imaat sna`en i svitkan klun,
prisposoben za ubivawe i raskinuvawe (ptici
grablivci), drugi pak, spleskan i {irok, prisposoben
za vadewe hrana od vodata (ptici koi `iveat pokraj
voda). Treti pak imaat mnogu dolg klun za vadewe na
hranata od drvjata itn.
Sl. 130. Polarna me~ka
Vrz baza na prirodnata selekcija, promenlivosta i naslednosta Darvin ja
sozdal svojata teorija za evolucijata na `ivite su{testva.
Vo sto~arstvoto prirodnata selekcija doa|a do izraz samo kaj primitivnite
rasi, koi nastanale pod vlijanie na prirodnite faktori, zatoa {to vlijanieto na
~ovekot bilo mnogu malo. Ako `ivotnite gi postavime vo primitivni uslovi, tie se
izlo`eni na vlijanieto na prirodnata selekcija. Kaj vakvite primitivni rasi se
sozdadeni osobini koi kaj kulturnite gi nema. Tie imaat priroden imunitet kon
bolestite, skromni se na ishrana, otporni na {tetnici i klimatski nepogodi, lesno
se aklimatiziraat i akomodiraat itn.
8.2. Ve{ta~ka selekcija
Darvinovoto u~ewe ja dava osnovata za ponatamo{nata rabota na poleto na
ve{ta~kata selekcija zaradi podobruvawe i menuvawe na rastenijata i `ivotnite vo
korist na ~ovekot. Darvinizmot pretstavuva silno sredstvo so ~ija pomo{ mo`e da se
sozdavaat novi sorti na kulturni rastenija i rasi doma{ni `ivotni.
Vo sto~arstvoto pod ve{ta~ka selekcija se podrazbira selekcijata koja ja
sproveduva ~ovekot po odreden plan i so odnapred utvrdena cel. Se sostoi vo toa {to
za rasplod se biraat onie grla koi najmnogu odgovaraat na postavenata cel. Pri toa
so parewe na izbranita ma{ki i `enski `ivotni se dobiva potomstvo so osobini od
dvata roditeli.
Selekcijata ima golemo zna~ewe za sto~arstvoto, bidej}i so primenata i na
drugite zootehni~ki merki (podobra ishrana, nega, smestuvawe), pretstavuva mnogu
efikasno sredstvo za brzo i kvalitetno unapreduvawe na sto~arstvoto. U{te za
vreme na domestikacijta na doma{nite `ivotni, ~ovekot svesno ili nesvesno vr{el
selekcija, me|utoa, za plansko primenuvawe na selekcijata mo`e da se zboruva duri
po VII vek, odnosno od vremeto na sozdavaweto na arapskiot kow. Zna~itelni
rezultati se postignati vo poslednite 250 godini, koga vo celiot svet se sozdadeni
poznati plemeniti rasi od pove}e vidovi doma{ni `ivotni.
Vo zavisnost od na~inot na sproveduvaweto na selekcijata, vo sto~arstvoto
razlikuvame empiriska i metodska selekcija.
Empiriska selekcija Pod empiriska selekcija podrazbirame selekcija koja se
sproveduva samo vrz osnova na iskustva bez da se zemat vo predvid proizvodnite
sposobnosti, potekloto i na~inot na nasleduvawe. ^ovekot po~nal da ja vr{i
nesvesno, nenamerno. Vo toa vreme ~ovekot selekcijata na `ivotnite za priplod ja
110
vr{el vrz osnova na nadvore{niot izgled i op{tiot vpe~atok. Za `al selekcijata ne
se vr{ela redovno i sistematski, tuku od od slu~aj do slu~aj, odvreme navreme. Zaradi
toa, vlijanieto na prirodnata selekcija ne bilo isklu~eno, a sozdavaweto na novite
rasi se vr{elo s# u{te pod nejzino pokrovitelstvo. Vo takvi uslovi se sozdadeni
primitivnite rasi na doma{ni `ivotni. Za `al, vakvata selekcija vo nekoi zemji s#
u{te trae, pa zatoa sto~arstvoto zaostanuva zad drugite granki od stopanstvoto.
Metodska selekcija Vo sto~arstvoto pod metodska selekcija se podrazbira
postojano i sistematsko izbirawe na ma{ki i `enski grla za priplod, vrz osnova na
podatocite so koi raspolaga za sekoe poedine~no grlo. Spored toa, za sproveduvawe
na ovaa selekcija golemo zna~ewe ima urednoto i precizno vodewe na mati~no
knigovodstvo i redovnoto sproveduvawe kontrola na proizvodnite i naslednite
sposobnosti. So metodska selekcija kon krajot
na XVIII i po~etokot na XIX vek, sozdadeni se
golem broj kulturni rasi vo celiot svet.
So primenata na metodskata selekcija,
~ovekot uspeal da odgleda rasi goveda so mnogu
dobri mle~ni ili gojni sposobnosti, ovci so
golem prinos na kvalitetna volna(sl131),
sviwi so golema plodnost i sposobnost za
goewe, rasi na `ivina so golema nesivost itn.
Sl.131. Ameriknski merino rambue koj dava golem prinos na kvalitetna volna
^ovekot uspeal da odgleda kow koj postignuva brzina i do 25 m vo sekunda,
kravi koi godi{no davaat nad 20.000 kg mleko,
ovci koi davaat i do 24 kg fina volna, matorici
koi prasat i po 30 prasiwa vo leglo, koko{ki
koi nesat do 365 jajca vo godinata kaj leghorn
koko{kata i tn.
Taka na primer, najgolema mle~nost
dosega {to e postignata godi{no od edna krava
od hol{tajn-friziskata rasa vo Kanada e 26. 700
kg mleko i 827,7 kg mle~na mast. Maksimalnata
dnevna mle~nost bila 87 kg so 3,10% na mast.
Sl. 132. Hol{tajn-friziska krava najmle~na rasa
Navdenite podatoci poka`uvaat deka so
metodskata i planska selekcija i primena na
ostanatita merki na podobra ishrana i nega,
~ovekot uspeal za relativno kuso vreme da postigne
zaviden uspeh. Na toj na~in uspeal da sozdade
zna~itelen broj na plemeniti rasi doma{ni
`ivotni i da ja zgolemi profitabilnosta vo
sto~arstvoto. Vo praksa se koristat dva vida
selekcii masovna i individualna.
Sl.133. Matorica od rasata golem jork{ir koja se odlikuva so dobra plodnost i gojna sposobnost
Objasni i odgovori:
[to podrazbira{ pod prirodna, a {to pod ve{ta~ka selekcija?
Objasni go zna~eweto na ve{ta~kata selekcija za sto~arskoto proizvodstvo!
[to podrazbira{ pod poimot empiriska, a {to pod poimot metodska selekcija?
111
8.3. Poentirawe na doma{nite `ivotni
Metodot na poentirawe se primenuva pri vnesuvawe na oddelni grla vo
mati~nite knigi, pri ocenuvawe na `ivotnite na izlo`bi, kako i pri ocenuvawe na
proizvodnite vrednosti na `ivotnite. So ovoj metot preku analiti~ka ocenka na
delovite od teloto i proizvodnite osobini se dava odreden broj poeni. Zbirot na
poenite od odelnite delovi od teloto i proizvodnite osobini ja so~inuvaat vkupnata
ocenka na grloto. Vrz osnova na vkupno dobieniot broj poeni, grlata se razdeluvaat
vo nekolku klasi. Poenite se zapi{uvaat vo posebni formulari so oznaki za sekoja
osobina, koja treba da se ocenuva. Zbirot od site poeni {to gi dobilo grloto pri
ocenuvaweto ja poka`uva negovata vrednost.
Poentiraweto na `ivotnite se vr{i po nekolku sistemi koi me|usebno se
razlikuvaat. Sistemot na poentirawe najdobro e razraboten kaj govedata, ovcite i
sviwite. Denes vo praksa se koristat nekolku razli~ni sistemi za poentirawe i toa:
Germanski DLG (Landwirtschaftliche Gesellschaft) sistem za ocenuvawe so 100 poeni,
{vajcarski sistem od 100 poeni, amerikanski, ruski, ocenuvawe po Albert Ogrizek
so 30 poeni itn.
Ocenuvawe po DLG sistemot
Germanskiot sistem za poentirawe na goveda od kombiniranite rasi se sostoi od
slednite komponenti:
R.br.
Komponenti za ocenuvawe
I
Odgleduva~ka (priplodna) vrednost
Rasa(3) boja (3) poteklo 4
Zdravje (otpornost)
Brzina na razvitok
Telesna gradba:
Glava (3) vrat (2)
Telo: preden (3) sreden (3) zaden (4)
Noze (3) od (2)
Ko`a (3) vlakno(2)
Proizvodni osobini
Mle~nost
Sposobnost za goewe
Sposobnost za rabota
Op{t vpe~atok
Vkupno
II
III
IV
Maksimalno
poeni
Postignati
poeni
30
10
10
10
25
5
10
5
5
30
10
10
10
15
100
Ocenetite grla po ovoj sistem, vrz osnova na vkupno dobienite poeni ponatamu se
klasiraat vo ~etiri klasi i toa:
I A klasa, grla koi dobile 94-100 poeni
I klasa, grla koi dobile 86-93 poeni
II klasa, grla koi dobile 73-85 poeni
III klasa, grla koi dobile 60-73 poeni
112
DLG sistemot e izraboten za ocenuvawe na goveda so kombinirani proizvodni
sposobnosti. Ocenuvaweto na oddelnite navedeni osobini se vr{i spored sledniot
na~in:
O d g l e d u v a ~ k a t a v r e d n o s t vkupno dobiva 30 poeni ako gi ispolnuva
barawata:
Za rasata se dava 3 poena ako grloto odgovara na rasniot tip, za bojata se dava
3 poena ako ja poseduva tipi~no rasnata boja.
Za potekloto `ivotnoto dobiva 4 poeni, ako se poznati site roditeli do 4
generacii. Me|utoa, ako e poznat samo eden roditel dobiva 0,5 poeni, dvata roditeli
dobiva 1 poen, ako e poznat eden od pradedovcite dobiva 3 poeni i ako e poznat barem
eden od pra pradedovcite dobiva 4 poeni itn.
Za odli~no zdravje `ivotnoto dobiva 10 poeni, so mnogu dobro zdravje 7-9
poena, so dobro zdravje 4-6 poena, so dovolno zdravje 1-3 poeni i so nedovolno zdravje
0 poeni.
Za brzina na razvitokot dobiva maksimalno 10 poeni, ako `ivotnoto zavisno
od vozrasta, odgovara na prose~nata `iva masa i eksteriernite dimenzii.
Z a t e l e s n a t a g r a d b a dobiva vkupno 25 poeni ako dobie:
Za glava 3 poeni, se dava ako kaj `enskite `ivotni glavata ima `enski izraz, a
kaj ma{kite ma{ki izraz, mle~nite `ivotni treba da imaat lesna i blagorodna
glava, a gojnite `ivotni ili tipovi treba da imaat te{ka, gruba i trkalesta glava.
Za vrat 2 poeni, se dava dokolku e dobro povrzan so trupot . Mle~nite `ivotni
imaat tenok i podolg vrat, a gojnite muskulen i pokus vrat.
Za trup vkupno dobiva 10 poeni, ako e sredno dolg, so ramna ili {iroka grbna
linija, {iroki i dlaboki gradi, zaokrugleni rebra, dolga i zamuskulena lopatka, so
{iroki i dolgi sapi, so cvrst i muskulest krst i so cvrsti slabini.
Za noze se davaat 3 poeni, ako se nozete cvrsti i so pravilni stavovi.
Za odot se dava 2 poeni, ako toj e pravilen lesen i siguren.
Za ko`a se dava 3 poeni, ako taa e sredno debela i elasti~na.
Za vlakno se dava 2 poeni, ako vlaknoto e fino, meko mazno, sjajno i sredno dolgo.
P r o i z v o d n i s p o s o b n o s t i vkupno dobiva 30 poeni i toa:
Za mle~nosta 10 poeni, za gojnosta 10 poeni i za rabotosposobnosta 10 poeni.
Pri ocenuvawe na mle~nosta maksimalen broj poeni dobiva grlo na primer,
od simentalskata rasa ako godi{no dava nad 4000 l mleko.
Za gojnite sposobnosti se davaat 10 poeni ako `ivotnoto e dobro razvieno
kako vo dlabina taka i vo {irina i da e so priplodna kondicija.
Za rabotosposobnosta se dava 10 poeni, ako `ivotnoto e dobro gradeno, ima
cvrsti ekstremiteti, izrazeni i cvrsti koski, zglobovi, tetivi i papci.
Za op{tiot vpe~atok se dava 15 poeni i slu`i za korekcija na vkupnata ocenka
na `ivotnoto.
Za ocenuvawe na ovci so kombinirani proizvodni sposobnosti Nikoli} i
Ogrizek go izrabotija sledniot sistem :
113
R. Br.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
Komponenti za ocenuvawe
Zdravje i konstitucija
Rasna karakteristika
Poteklo
Preden del na trupot
Zaden del na trupot
Obrastenost i prinos na volna
Kvalitet na volna (finost, dol`ina,
izedna~enost)
Mle~nost
Gojnost
Op{t vpe~atok i izrazenost na polovite oznaki
Vkupno
Poeni
0-3
0-3
0-3
0-3
0-3
0-3
0-3
0-3
0-3
0-3
30
I A klasa 28 poeni, I klasa 26-28 poeni, II klasa 23-25 poeni i III klasa18-22 poeni.
Za ocenuvawe na sviwite se koristi sistem od 18 poeni.
Poentirawe na sviwite
Sistem na ocenuvawe na sviwi e izraboten od porane{niot Zavod za
sto~arstvo vo Zagreb. Ovoj sistem po svojata sodr`ina e baziran vrz poentiraweto
kako na morfolo{kite taka i na fiziolo{kite osobini. Za sekoja osobina se
dodeluvaat poeni od 0 do 3, odnosno za site morfolo{ki osobini od 0 do18 poeni.
Kriterium za ocenuvawe na morfolo{kite osobini :
-rasnata tipi~nost (tipi~na 3, sredno tipi~na 2, slabo tipi~na 1 i melezi 0
poeni);
-brzina na porastot (visina na grebenot preku 70 cm 1 poen, relativna
dol`ina na trupot vo odnos na visinata na grebenot preku 140% 1 poen i pogolema
`iva masa od 200 kg 1 poen);
-glava i vrat ( glavata i vratot da soodejstvuvaat na rasnata pripadnost na
grlata i se dodeluvaat od 0 do 3 poeni;
-trup (dolg i pozadi dobro razvien 3 poeni, dolg i pozadi slabo razvien 2 poeni
i kus i pozadi dobro razvien 1 poen);
Broj na dojki (14 i pove}e dojki 3 poeni, 12 dojki 2 poeni i pomalku od 12 dojki
0 poeni);
-op{t vpe~atok (dodeluvawe poeni po ovoj osnov se zemaat vo predvid
poentiraweto za tipi~nost, glava, vrat i trup). Dokolku kaj sviwite se utvrdat
slabi ki~i~ni koski i ispaknata grbna linija se namaluva vkupniot broj za 1 poen.
Vrz osnova na vkupniot broj poeni od oddelnite osobini sviwite se klasiraat
vo ~etiri klasi :
klasa A-16 i pove}e poeni,
klasa B-13-15 poeni,
klasa C-10-12 poeni, i
klasa D- 9 poeni.
Vo fiziolo{kite osobini koi se poentiraat spored ovoj sistem se: broj na
evidentirani legla, prose~en broj na prasiwa vo leglo na 28 dena, i prose~na telesna
masa na leglo na 28 dena. Za evidentiranite legla brojot na poenite {to se
114
dodeluvaat e 1 poen za sekoe evidentirano leglo. Prose~niot broj na prasiwata vo
leglo e i broj na poeni. I po tretiot osnov ( masa na legloto) brojot na poenite e
iznosot koga masata na legloto se podeli so {est.
I spored fiziolo{kite osobini poentiranite sviwi se klasiraat vo 4 klasi,
i toa:
I klasa, 22 i pove}e poeni,
II klasa, 19-21 poen,
III klasa, 10-12 poeni,
IV klasa, 15 i pomalku poeni.
Na krajot, site sviwi koi se poentirani po morfolo{kite i fiziolo{kite
osobini se ocenuvaat so zbirna ocenka.
iObjasni i odgovori:
Objasni go DLG sistemot na poentirawe !
Objasni {to se ocenuva so poentiraweto na doma{nite `ivotni?
Nabroj gi komponentite za poentiraweto na ovcite!
Objasni go sistemot na poentirawe kaj sviwite!
8.4. ISPITUVAWE NA PROIZVODNITE SPOSOBNOSTI
Denes e nevozmo`no da se vr{i pravilna selekcija bez prethodno da se
ispitaat produktivnite sposobnosti na doma{nite `ivotni i kvalitetot na nivnite
proizvodi. Bidej}i samo so detalno poznavawe na ovie osobini i na~inot na koi tie
se nasleduvaat, ~ovekot mo`e da gi izbere najproduktivnite grla za priplod.
Golem broj zemji koi sistematski zapo~naa selekcijata da ja vr{at vrz baza na
sprovedenata kontrola na proizvodnite sposobnosti, kako i vrz ispituvaweto na
na~inot na nivnoto nasleduvawe, postignaa golem napredok vo unapreduvawe na
sto~arstvoto.
So pomo{ na selekcijata i poznavaweto na genetikata, vo sekoj vid dpma{ni
`ivotni se sozdadeni razli~ni rasi, koi gi zadovoluvaat potrebite na naselenieto
so mleko, meso, jajca, volna, krzno, za rabota itn. Kvalitetot na proizvodite i
produktivnosta na doma{nite `ivotni zavisi od: ishranata, negata, iskoristuvaweto
i odgleduvaweto na `ivotnite.
Pova`ni proizvodni sposobnosti kaj doma{nite `ivotni se: mle~nost,
gojnost, rabotosposobnost, proizvodstvo na volna, krzno, jajca, plodnost i
ranozrelost.
8.4.1. Ispituvawe na sposobnosta za proizvodstvo na mleko
Sposobnosta za proizvodstvo na mleko kako osobina zavisi od golem broj geni
i nadvore{ni faktori. Kaj nas mlekoto se dobiva od kravi, ovci i kozi.
Mlekoto pretstavuva mnogu zna~aen animalen prehranben proizvod koj se
koristi vo ishranata na naselenieto. Toa e polna i nezamenliva hrana so visoka
biolo{ka i hranliva vrednost, lesno svarlivo i bogato so site neophodni hranlivi
materii. Koli~inata na mleko najmnogu zavisi od rasata i ishranata. Postojat rasi
115
na goveda koi davaat nad 20.000 l mleko (hol{tajn friziskata krava) ili kaj ovcite
isto~nofriziskata ili avasi ovcata koi davaat do 400 do 800 l mleko (sl.134 i 135).
Mlekoto pred s# e bogato so esencijalni aminokiselini, vitamini, masti,
mineralni materii, {e}eri i dr., koi se mnogu va`ni vo ishranata na decata,
starcite, bolnite i rekovalescentite. Od mlekoto se proizveduvaat raznovidni
mle~ni proizvodi (sirewe, ka{kaval, kiselo mleko, jogurt, puter, sladoled i dr.) koi
imaat visoka hranitelna vrednost.
Hemiski sostav na mleko od razni vidovi
Vid
Voda
Koza
Krava
Ovca
@ena
86,1
87,3
81,5
87,5
Masti
4,4
3,8
7,2
3,7
Proteini
4,1
3,5
5,7
2,1
[e}eri
4,4
4,8
4,3
6,4
Mineralni materii
0,8
0,8
0,9
0,3
La~eweto na mlekoto zapo~nuva od momentot na poroduvaweto i trae do
presu{uvaweto na mle~noto `ivotno. Vremenskiot period
od po~etokot na
la~eweto na mlekoto (od poroduvaweto) do presu{uvaweto se vika laktacija. Kaj
razli~nite vidovi doma{ni `ivotni razli~no trae. Na primer, kaj kravite
laktacijata trae okolu 10 meseci (305 dena), kaj ovcite 6-7 meseci, kaj kozite 8-10
meseci, a kaj kobilite i sviwite do odbivaweto na mladen~iwata.
Sl.134. Krava od najmle~nata hol{tajnfriziskata rasa so crveno-bela boja
Prvoto mleko {to go la~at `enskite `ivotni po poroduvaweto se vika
kolostralno mleko. Kolostralnoto mleko se la~i samo nekolku dena, toa e bogato so
belkovini, mineralni materii, vitamini i imuni tela. Za novoroden~iwata
kolostralnoto mleko e va`no za formirawe na imunolo{kiot sistem i za
otsranuvawe na crevnata smola (mekonuimot) od crevata.
Najvisoka e mle~nosta vo prvite meseci od laktacijata, vsu{nost kaj kravite
dnevnata mle~nost postepeno raste i maksiumot go postignuva do krajot na vtoriot
mesec, potoa stagnira, najposle opa|a, za na krajot sosema da prestane. Laktacijata na
mle~nite `ivotni mo`e da se prika`e grafi~ki, so laktaciona kriva.
Periodot od prestanuvawe so molzeweto (presu{uvaweto) do poroduvaweto se
narekuva presu{en period. Presu{niot period kaj kravite trae dva meseci.
116
Dodeka vremenskiot period od poroduvaweto do narednoto zaploduvawe na
`enskoto `ivotno se vika servis period i kaj kravite trae okolu 45 dena.
Ocenuvaweto na mle~nosta kaj mle~nite `ivotni mo`e da se vr{i preku
nadvore{nite znaci za mle~nost, odnosno eksterierot, (objasneto vo eksterier na
mle~ni `ivotni) i preku kontrola na izmolzenoto mleko.
Kontrolata na mle~nosta mo`e da bide:
apsolutna i relativna.
Apsolutna kontrola se vr{i vrz baza na
namolzenoto mleko i mle~na mast. Kontrolata
mo`e da se vr{i sekoj den, sekoj 14-ti ili 28mi den vo mesecot. Najprecizna kontrola ima
ako namolzenoto mleko se meri sekoj den, zatoa
{to pri drugite kontroli se pravat gre{ki,
koi se dol`at na pogolemoto ili pomaloto
rastojanie od edna do druga kontrola.
Sl. 135. Ovci od rasata avasi so dobro razvieno vime
Relativnata kontrola se vr{i vrz baza na koli~inata na namolzenoto mleko i
procentot na mle~na mast, kako i vrz baza na potro{enata hrana za kg mleko.
Naj~esto va praksa se upotrebuva apsolutnata kontrola. Prvi so kontrola na
mle~nosta vo svetot zapo~nale SAD vo 1885 godina, potoa vo Holandija 1893 godina,
pa vo Danska 1895 godina, Germanija vo 1897 god. itn. Kaj nas za prvpat napravena e
kontrola na mle~nosta vo 1952 godina, so formiraweto na Zavodot za selekcija i
mati~no dobito~no knigovodstvo.
Denot koga se vr{i kontrolata na mle~nosta i maslenosta se narekuva
kontrolen den i trae 24 ~asa, a periodot od edna kontrola do druga se narekuva
kontrolen period. Dokolku kontrolniot period e pokus, gre{kite }e bidat pomali i
obratno. Vkupnoto koli~estvo na mleko dobieno od site kontrolni periodi
pretstavuva mle~nost za edna laktacija. Pri dvokratnoto molzewe kontrolata na
namolzenoto mleko zapo~nuva od ve~er i zavr{uva drugiot den nautro, dodeka pri
trikratnoto molzewe kontrolata zapo~nuva od pladne, a zavr{uva drugiot den
nautro. Rastojanieto pri mese~nata kontrola ne smee da e pokratko od 26, nitu
podolgo od 33 dena.
Mereweto na izmolzenoto mleko se vr{i so kantar-vaga vo kg, so to~nost od 0,1
kg. Postoi i t.n. kontrola na {talski i molzen prosek. [talski prosek se dobiva
koga vkupnoto dnevno koli~estvo na mleko se podeli so vkupniot broj na grla vo
{talata.
Dodeka molzen prosek se dobiva koga vkupnoto dnevno koli~estvo na mleko se
podeli so brojot na molznite kravi. Mle~nosta zavisi od pove}e faktori: nasledni i
nenasledni. Od naslednite pova`ni se: zdravjeto, otpornosta, konstitucijata, a od
nenaslednite faktori pova`ni se: ishranata, negata, vozrasta, servis periodot,
klimata, godi{noto vreme, presu{niot period, na~inot na molzeweto, vremeto na
molzeweto, brojot na molzewata i dr.
Objasni i odgovori:
[to podrazbira{ pod poimot laktacija?
Objasni koj period se narekuva presu{en period!
Objasni {to podrazbira{ pod apsolutna, a {to pod relativna kontrola na
mle~nosta!
117
8.4.2. Ispituvawe na gojnata sposobnost
Pod gojna sposobnost se podrazbira osobina na `ivotnite da ja zgolemuvaat
svojata `iva masa, odnosno da se zgojuvaat. Osnovnata cel pri goeweto e da se dobie od
`ivotnite {to pove}e meso i mast.
Gojnata sposobnost ne e podednakvo izrazena kaj site vidovi doma{ni `ivotni.
Najdobro e izrazena kaj sviwite, gojnite i kombiniranite rasi goveda i ovci, nekoi
vidovi na `ivina i kaj ladnokrvnite rasi kowi.
Postojat dva vida na gojnosti: specifi~na i normalna.
Specifi~nata gojnost e nasledna i e svojstvena za kulturnite ranostasni rasi,
koi se sposobni za goewe, odnosno za proizvodstvo na kvalitetno meso.
Normalnata gojnost e svojstvena za site rasi, koi so obilno hranewe mo`at
pove}e ili pomalku da se zgojuvaat.
Specifi~nata gojnost se smeta
za
mutacija,
a
normalnata
za
modifikacija.
Pri
specifi~nata
gojnost `ivotnite masta ja deponiraat
intramuskularno-pome|u muskulnite
vlakna, a pri normalnata gojnost ja
deponiraat vo potko`noto tkivo i
stoma~nata praznina.
Sl. 136. Mnogu dobro mramorirano govedsko meso od montafonskata rasa (specifi~na gojnost
levo) i presek na povr{inata na najdolgiot grben muskul kaj sviwite (miskulus longisimus dorsi) so
potko`na slanina pri normalna gojnost (desno)
Faktori koi vlijaat vrz gojnata sposobnost
Vrz gojnata sposobnost vlijae konstitucijata i hormonite koi gi la~at
`lezdite so vnatre{na la~ewe. Na primer, `ivotni koi imaat limfati~na
konstitucija se skloni kon specifi~na gojnost (sl.137).
Me|utoa, i `ivotnite so sna`na konstitucija imaat dobra gojna sposobnost,
kako {to se kombiniranite rasi goveda.
@lezdite
so
vnatre{no
la~ewe
(polovite `lezdi, hipofizata, {titnata i dr.) so svoite hormoni vlijaat pove}e ili
pomalku vrz gojnata sposobnost. Na primer, so otstranuvawe na polovite `lezdi, se
podobruva gojnata sposobnost na `ivotnite, tie stanuvaat pomirni, podobro ja
iskoristvaat
hranata
i
davaat
pokvalitetno meso. Me|utoa, spored
nekoi ispituvawa doka`ano e deka kaj
nekastriranite mladi ma{ki teliwa
potro{uva~kata na hrana se namaluva
za 16% otkolku kaj kastriranite grla
so ista vozrast.
Gojnosta mo`e da se oceni na
`ivo spored eksterierot, odnosno
spored nadvore{nite znaci za gojnost,
{to mo`e da se vidi od prethodnoto
izu~uvaweto na eksterierot na gojni
`ivotni.
Sl. 137. Dobro zgoen bik od belgiskoto sino-belo govedo
Gojnata sposobnost mo`e da se utvrdi i so merewe na potro{enata hrana za 1kg
prorast, potoa, vrz baza na prose~niot dneven prirast, vremetraeweto na goeweto i
118
so utvrduvawe na klani~nnata vrednost, odnosno koli~inata na meso i mast i nivniot
kvalitet.
Stepenot na zgoenosta i nivnata pogodnost za kolewe, kako i kvalitetot na
mesoto mo`e da se oceni spored rasnata pripadnost, zdravjeto, polot, vozrasta,
formata i gradbata na teloto, na~inot na ishranata i `ivata masa na `ivotnoto.
Kako najdobri grla za kolewe se onie so naglaseno razviena muskulatura, tenki koski
i so slabo zabele`liv premin me|u ple{kite i rebrata, so {irok i zaoblen greben i
grb, so {iroki i dolgi slabini, so {iroki, dolgi i ramni sapi, so dlaboki i polni
butovi, so meka i elasti~na ko`a.
Od govedata najpoznati rasi za proizvodstvo na
meso se: hereford, {orthorn, aberdinangus, limuzinsko,
{arole, akvitanskata rasa,belgisko sino-belo govedo,
simentalskata, montafonskata, oberintalskata i dr.
Od sviwite, poznati za proizvodstvo na kvalitetno meso
se: jork{irot, germanski, holandski, danski i {vedski
landras, pietren, hemp{ir, durok kako i melezi pome|u
niv.
Sl. 138. Kvalitetot na mesoto i mesnatosta mo`e da se oceni po formata na teloto
(dobro mesnata sviwa- levo i slabo mesnata sviwa, odnosno so mnogu masti-desno)
Najpoznati ovci za meso se:
angliskite gojni rasi- lester,
sufolk, oksfordaun, linkoln,
{eviot, romni mar{, sautdaun,
virtemberg, merino prekos, ilde
frans, cigaja, na{ite pramenki,
(ov~epolska,
{arplaninska),
nivnite melezi i dr.
Sl. 139. Angliski gojni rasi ovci-levo, romni mar{
i desno sautdaun
Od `ivinata najpogodni za proizvodstvo na meso se te{kite
hibridi na koko{ki za brojlersko proizvodstvo: hibro (sl.140),
arbor akres, lohmann meat, a od rasite koko{ki kohinhina, brama,
lank{an i dr. Od misirkite: bronzenata, crnata norfol{ka,
belata virxiniska, a od hibridite Nikolas large white, 3000 large
white i dr.
Za utvrduvawe na stepenot na zgoenosta se slu`ime so kasapski
opipuvawe na oddelni karakteristi~ni mesta na teloto, kade vo
pogolema mera se talo`i masno tkivo.
Sl. 140. Liniski hibrid za goewe hibro
Taka na primer, kaj govedata se opipuvaat: grloto, predniot del na gradite
(predgradnikot ili |erdanot), ramenolopati~niot zglob, grebenot, laktot, zadnite
rebra, slabinite, kolkovite, sedalnite koski, zadniot del na butovite i pred zadnoto
koleno. Kaj govedata masta se deponira vo potko`noto soedinitelno tkivo, vo
predniot del na gradite, vo grebenot, grbot i |erdanot ili predgradnikot.
Kaj ovcite i kozite se opipuvaat slednite mesta: grbot i slabinite, naborite
pome|u sedalnite koski i korenot na opa{kata. Kaj niv masnoto tkivo se talo`i vo
stoma~nata praznina, na korenot na opa{kata, osobeno kaj masno-opa{estite ovci, a
kaj masnotrti~nite vo zadniot del na sedalnite koski i butovite. Natalo`eniot loj
na korenot na opa{kata kaj ovcite mo`e da dostigne od 15 do 25 kg.
119
Kaj sviwite masta prete`no se talo`i vo potko`noto soedinitelno tkivo i vo
stoma~nata praznina.
Kaj sviwite se opipuvaat: ple{kite, grebenot, butovite i stomakot.
Rasite sviwi koi imaat dolgo telo, mala glava, kus vrat, silno razvieni i
zaobleni butovi i dobro razviena i svitkana opa{ka davaat pove}e meso i obratno.
Kaj sviwite debelinata na masnoto tkivo, mo`e da se utvrdi so koristewe na
ultrazvu~en aparat. Za merewe na debelinata na grbnata slanina kaj sviwite vo
praksa s# po~esto se koristi ruskiot defektoskop (UZD-7M)
Faktori koi vlijaat vrz proizvodstvoto i kvalitetot na mesoto
Vrz proizvodstvoto na meso vlijaat pove}e faktori: intenzitetot na porastot,
iskoristuvaweto na hranata, polot, kategorijata, na~inot na dr`eweto, na~inot na
ishranata i dr.
Kvalitetot na mesoto zavisi od: vidot na `ivotnoto, rasata, polot, bojata,
konzistencijata-so~nosta, vkusot i mirisot na mesoto, regijata od kade {to poteknuva
mesoto, anatomskiot sostav, vozrasta-kategorijata i dr.
x Site vidovi `ivotni nemaat ist kvalitet na meso, {to mo`e da se vidi od
hemiskiot sostav na mesoto od butot od razli~ni vidovi, zastapeni vo %,
dadeni vo slednata tabela:
Vid `ivotno
Voda
Belkovini
Masti
Govedsko
Tele{ko
Ov~o
Svinsko
Pile{ko
Misirkino
71,2
75,4
73,7
75,5
71,04
74,29
21,2
22,3
19,7
18,9
22,02
24,13
7,5
0,8
4,3
4,1
4,00
1,15
Mineralni materii
1,0
1,1
1,1
1,2
1,2
1,10
x Rasata isto taka ima vlijanie vrz kvalitetot na mesoto, vsu{nost postojat
specijalni gojni rasi `ivotni od site vidovi koi davaat pogolem prinos i pokvalitetno
meso. Na primer, od rasite goveda (aberdinangus, {arole, hereford i dr.).
x @enskite `ivotni davaat pokvalitetno meso od ma{kite `ivotni. Ma{kite
`ivotni sodr`at pove}e muskulno, a pomalku masno tkivo; muskulaturata im e potvrda i
pote{ko se xvaka, dodeka kaj `enskite e pomeka i polesno se xvaka.
x Mesoto od vnatre{nata strana na butot (muskulus gracilus) i najdolgiot
grben muskul (musculus longisimus dorsi) e pokvalitetno, bidej}i e pone`no poso~no,
izgradeno od ne`ni muskulni vlakna koi poslabo se opteretuvaat pri stoewe ili
dvi`ewe na `ivotnoto. Dodeka muskulite od nadvore{nata strana na butot, vratot,
ple{kite, se pogrubi i po`ilavi zaradi postojanoto opteretuvawe(sl.141).
x Meso koe ima posvetla boja, odnosno pomalku mioglobin e pokvalitetno
pone`no i pomeko od potemno-crvenoto meso
koe sodr`i pove}e mioglobin, bidej}i
potemnoto e po`ilavo i pocvrsto.
x Konzistencijata na mesoto zavisi
od na~inot na ishranata
na `ivotnite.
Sviwite hraneti so p~enka pri krajot na
goeweto
davaat
meka
slanina,
zaradi
nezasitenite masni kiselini vo p~enkata,
dodeka sviwi hraneti so ja~men davaat pocvrsta
slanina, zaradi zasitenite masni kiselini vo
Sl.141. Kvalitet na mesoto kaj govedo
ja~menot.
120
x Vkusot i mirisot na mesoto zavisi od vidot, polot, polo`bata na polovite
`lezdi i na~inot na ishranata. Nekastriranite `ivotni davaat meso so jak miris i
obratno, kastriranite davaat meso so slab miris.
x @ivotni koi se hraneti so planinsko seno ili pa{a davaat poaromati~no
meso, dodeka `ivotni hraneti so rezanci, }uspiwa i dr. davaat poslabo aromati~no meso.
x Anatomskiot sostav na mesoto se sostoi od muskulno, svrzno, masno i
koskeno tkivo. Zastapenosta na oddelnite tkiva vo mesoto mo`e da se vidi od slednata
tabela:
Anatomski sostav na raznite vidovi meso izrazen vo %
Vid meso
Govedsko
Ov~o
Svinsko
Muskulno tkivo
Svrzno tkivo
Masno tkivo
Koskeno tkivo
40 do 60
46 do 65
36 do 64
0,4 do 0,8
0,5 do 0,6
0,5 do 0,7
15 do 33
15 do 35
30 do 45
12 do 26
16,5
17 do 20
Nekoi rasi kako na primer {orthornot, sodr`at 10-12% na koskeno tkivo, dodeka
doma{nata bu{a 20-26%.
x Pomladite kategori `ivotni davaat pokvalitetno meso od postarite.
Vsu{nost, teliwata davaat pokvalitetno meso od vozrasnite goveda, jagniwata od ovcite
itn.
Randmanot go pretstavuva odnosot na klani~nata masa na zaklanoto `ivotno
kon `ivata masa, izrazen vo procenti.
Randmanot se presmetuva spored slednata ravenka:
ɄɆ (ɤg ) ˜ 100
R=
R = randman KM = Klani~na masa vo kg @M = @iva masa vo kg
ɀɆ (kg )
Primer, ako klani~nata masa na grloto e 230 kg, a `ivata masa 400 kg, toga{
230 ˜ 100
randmanot iznesuva 57,5%, odnosno R=
57,5% .
400
Randmanot na mesoto kaj razli~ni vidovi i rasi se razlikuva. Primer, kaj
sviwite od 70 do 90%, kaj govedata od 40 do 70%, najvisok randman dava
{orthornskata rasa do 76%, a najnizok bu{ata od 30 do 50%. Kaj ovcite od 40 do 70%,
zavisno od rasata i vozrasta.
Prirastot kaj gojnite `ivotni mo`e da se opredeli ako se sledi dinamikata na
goeweto. Kaj `ivotnite naj~esto se koristat dva vida prirasti: apsoluten i srednodneven.
Apsolutniot prirast se dobiva za odreden vremenski period, a se presmetuva
po slednata formula: AP=B2-B1 kade B1 = po~etna masa (te`ina) B2 = krajna masa.
Sredno-dnevniot prirast se dobiva koga apsolutnata-vkupna te`ina }e se
podeli so brojot na denovite na goewe.
B 2 B1
B1= po~etna te`ina, B2 =krajna te`ina, T= vreme na goewe. Primer,
T
teleto se rodilo so `iva masa od 45 kg, po 2 meseci te`elo 125 kg.
125 45 80
SP=
1,33kg.
60
60
SP=
Presmetaj go randmanot na mesoto ako klani~nata masa na grloto e 650 kg, a
`ivata masa na grloto e 1200 kg.
121
8.4.3. Ispituvawe na sposobnosta za proizvodstvo na volna
Iako volnata ne e glaven proizvod od ovcata, sepak taa pretstavuva va`na
surovina za tekstilnata industrija. Pokraj ovcata, volna davaat i drugi vidovi
doma{ni `ivotni, kako angorskiot kunikul, angorskata koza i ma~ka, ka{mirskata
koza, kamilata, lamata i dr. Najvisok prinos i najkvalitetna volna se dobiva od
ovcata. Se dobiva so stri`ewe na ovcite vo forma na runo. Runoto pretstavuva zbir
na site volneni vlakna povrzani me|usebno, koi po stri`bata ostanuvaat vo edna
celina. Runoto se sostoi od prameni i pramen~iwa, snopovi i snop~iwa, a site ovie
se izgradeni od volneni vlakna. [to zna~i, oddelni vlakna formiraat snop~iwa,
ovie snopovi, snopovite formiraat pramen~iwa, a pove}e pramen~iwa so~inuvaat
pramen.
Sl. 142. Pravilen na~in na otvorawe na runoto zaradi ocenuvawe na fizi~kite svojstva
na volnata (izgled na zatvoreno runo so gusta, kusa i fina volna(levo) i runo so
dolgi kadravi prameni od rasara lester (desno)
Pramenite mo`a da imaat razli~na forma (cilindri~ni, inkasti, {ilesti).
Za najkvlitetni runo se smeta ona koe{to e sostaveno od cilindri~ni prameni.
Cilindri~nite prameni se sostaveni od pribli`no ednakvi vlakna, po
dol`ina, finost i branovidnost. Tie prete`no se izgradeni od fini i ne`ni vlakna.
Zaradi ednakvata dol`ina i debelina na volnenite vlakna, runoto e zatvoreno i li~i
kako }ebe.
[ilestite i inkastite prameni se sostaveni od neednakvi vlakna po dol`ina,
debelina i branovidnost i zatoa takvoto runo e otvoreno ili poluzatvoreno. Vo
{ilestite i inkastite prameni dominiraat osilestite i grubite vlakna.
Sposobnosta na ovcite za proizvodstvo na volna se ispituva taka {to za sekoe
poedine~no grlo se utvrduva godi{niot prinos i kvalitet na volna.
Pod prinos na volna se podrazbira vkupna koli~ina na istri`ena volna vo kg,
vo tekot na edna godina. Prinosot i kvalitetot na volnata zavisi od naslednite
(genetski) i nenaslednite (nadvore{ni) faktori. Zatoa proizvodstvoto na volna kaj
site rasi ne e ista. Vo zavisnost od zastapenosta na volnenite vlakna (fini, kusi,
grubi, dolgi, osilesti, dolgi) rasite ovci mo`at da se podelat na: rasi ovci so
me{ana volna,svetlikava, so sredno kadrava i merinorasi.
Vo rasi ovci so me{ana volna spa|aat na{ite pramenki (ov~epolska,
{arplaninska, karaka~anska) i cigajata.
Rasi ovci so svetlikava volna Kako pova`ni pretstavnici od ova grupa se
angliskite gojni rasi so dolga volna, a pred s# linkoln, lestern i isto~no
friziskata ovca.
Rasi ovci so sredno kadrava volna Vo ova grupa spa|aat: hep{ir, sautdaun,
{rop{ir oksford{ir (sl.143) i dr. rasi ovci.
Merino rasi ovci Pova`ni rasi od ovaa grupa se: merino rambue, avstraliski,
amerikanski, askaniski i kavkaski merino (sl.144). Tie se odlikuvaat so mnogu fino
122
vlakno, bez sɽr`, so debelina od 18 do 30 mikroni. Volnata od ovie rasi se
kategorizira od 5A do A i B klasa.
Od nadvore{nite (nenaslednite) faktori vrz
prinosot na volnata vlijaat: vozrasta na grloto,
goleminata na teloto, polot, na~inot na ishranata i
negata, vremeto i na~inot na stri`eweto,
bremenosta i laktacijata, klimata i dr. Vozrasnite
grla davaat pogolem prinos na volna. Pokrupnite
grla od edna ista rasa davaat povisok prinos na
volna.
Sl. 143. Oksford{ir rasa so sredno kadrava volna
Ma{kite grla davaat pove}e volna, no pogruba, a `enskite pomalku, no
pokvalitetna. Podobro hranetite grla imaat podolgi i podebeli volneni vlakna, a
poslabo hranetite pokuso i pone`no vlakno.
Podobro neguvanite grla davaat
po~ista i pokvalitetna volna i obratno. Grlata koi{to se ma{inski stri`eni
davaat povisok prinos na volna.
Jalovite i kastriranite grla, davaat
povisok prinos od priplodnite ovci.
Pri vla`na klima volnata e
pogruba i podolga, a pri suva i topla
volnata e pokusa i pofina.
Kvalitetot
na
volnata
se
ocenuva so aparati, kako na primer:
mikroskop,
hartmanov
~e{el,
lenometar, dinamometar i defordenov
aparat. Spored V. Leman (V. Lehmann)
za najkvalitetna volna se smeta onaa
~ii volneni vlakna ne se podebeli od 18
mikroni, za prima od 20 do 25 mikroni,
Sl. 144. Avstraliski merino
a za najlo{a kvarta, preku 37ˤ.
Vo Evropa se upotrebuva abecednata klasifikacija na volnata izrabotena
spored profesorot Leman i bratforskata ili anglo-saksonska, vo Anglija. Vo
abecednata klasifikacija sortimentot na volnata se obele`uva so golemi ili mali
bukvi od latinskata azbuka, zapo~nuvaj}i od bukvata A. Taa klasifikacija izgleda
vaka:
Oznaka (naziv) na sortimentot
AAAAA ili 5A
AAAA ,, 4A
AAA ,, 3A
AA ,, 2A
A
B
C
D
E
F
ili
,,
,,
,,
,,
,,
,,
,,
,,
,,
Prose~na debelina vo ˤ (mikroni)
aaaaa
aaaa
aaa
aa
a
b
c
d
e
f
Do 18
18-20
20-22
22-24
24-26
26-30
30-37
37-45
45-60
pove}e od 60
Fizi~ko-mehani~ki osobini na volnenoto vlakno
Volnenite vlakna imaat svoi specifi~ni fizi~ko-mehani~ki osobini, so {to
se razlikuvaat od drugite tekstilni vlakna, so slednite osobini: kadravost,
123
rasteglivost, elasti~nost, debelina-finost, dol`ina, ja~ina, elasti~nost i
plasti~nost, sposobnost za su{ewe, boja i sjaj, higroskopnost, mekost, ne`nost,
specifi~na te`ina, sposobnost za bojadisuvawe i toplotni osobini.
Po hemiski sostav volnenite vlakna 90% ima keratin (belkovini) vo koi
dominirat aminokiselinite koi sodr`at sulfur (metionin i cistin).
Opredelija klasata na volnata, ako debelinata na volnenite vlakna iznesuva od 27 do 29
mikroni.
8.4.4. Proizvodstvo na krzno
Pod poimot krzno se podrazbira {tavena ili preparirana ko`a, zaedno so
neo{teteni vlakna, odnosno volna koja se dobiva od novorodeni `ivotni zaklani
nekolku dena po poroduvaweto. Kvalitetot na krznoto zavisi od: vidot na `ivotnoto,
rasnata pripadnost, vozrasta, gustinata na vlaknoto, sjajot,
branovidnosta i dr. Krzno mo`e da se dobie od pove}e
vidovi `ivotni: jagniwa, kunikuli, ~in~ili, lisici, kuni i
dr. Najkvalitetno krzno davaat jagniwata od karakulskata
rasa (sl.145), {to e poznato kako astragan ili persijaner.
Karakulskite jagniwa za proizvodstvo na krzno se kolat na
vozrast od 3 do 4 dena, bidej}i po petiot den vlaknata na
krznoto go gubat sjajot, kadravosta na vlaknata se namaluva,
odnosno vlaknata stanuvaat pravi i se gubi elasti~nosta na
vlaknata.
Sl. 145.Jagne od karakulskata rasa
8.4.5. Proizvodstvo na jajca
Jajca za konsumacija se dobivaat od pove}e vidovi `ivina i toa od koko{ki,
pajki, potpolo{ki i dr. ^ovekot uspeal so selekcija i krstosuvawe da sozdade golem
broj rasi i hibridi na `ivina, koi nesat godi{no od 250 do 350 jajca.
Proizvodstvoto na jajca zavisi od: vidot, rasata ili hibridot, vozrasta,
individualnite karakteristiki, zdravstvenata sostojba, potoa od ishranata,
svetlosnite uslovi, higienata, mikroklimata i dr.
Od vidovite `ivina najmnogu jajca davaat koko{kite. Denes postojat golem
broj rasi i hibridi od pove}e vidovi `ivina, koi{to davaat
golem broj jajca vo tekot na godinata. Pova`ni rasi koko{ki za
proizvodtvo na jajca se: leghorn (sl.146), minorka, italijanka,
plimutrok, wuhemp{ir, avstralorp i dr., a od lesnite hibridi,
Hiseh white, Lohman LSL, Isabrown, Haseh brown, Lohman brown, Tetra
Sl, Harco, Preluh R i dr. Od rasite pajki, najmnogu jajca dava
indiskata trka~ica, so prose~na godi{na neslivost od 200 do
250, a rekorderkite i do 363 jajca godi{no.
Sl. 146. Leghorn koko{ka
Mladata `ivina nesi pove}e jajca od starata. Zatoa koko{kite nesilki se
koristat za proizvodstvo na jajca samo edna godina. Slabite i nedovolno razvieni
jarki pronesuvaat podocna i davaat mal broj jajca. Nesilkite koi se hranat so
raznovidna hrana bogata so belkovini, minerali i vitamini nesat pogolem broj jajca
od poslabo hranetite. Najpogodna temperatura za nesilkite e od 10 do 200S.
124
Kontrolata na neslivosta kaj `ivinata se izvr{uva so pomo{ na tn.
kontrolni gnezda (sl147). Principot na rabota na kontrolnite gnezda se sostoi vo
toa {to nesilkata vleguva vo nego, so svoeto telo ja podiga vertikalno podvi`nata
vratni~ka, koja po vleguvawe na nesilkata po sloboden pat se zatvora. Izleguvaweto
na nesilkata od gnezdoto e onevozmo`eno do slednata kontrola na gnezdoto, koga
rabotnikot ja osloboduva. Pri ispu{tawe na nesilkata od gnezdoto najprvo se ~ita
brojot na markicata ili prstenot {to go nosi nesilkata i se zapi{uva vo kartonot za
mese~na neslivost. Brojot na nesilkata i datumot se zapi{uva so grafiten moliv na
tapiot del od jajceto. Isto taka se vr{i i merewe na jajcata vo gramovi. So
konrtrolata na neslivosta se dobivaat podatoci
i za seriskoto nesewe na nesilkite, odnosno za
pauzite vo neseweto, zatoa {to koko{kite
obi~no nesat vo serii. Kaj lo{ite nesilki
seriite se sostojat od mal broj jajca, koi vo edna
serija obi~no snesuvaat 5 jajca, pa pauziraat eden
ili pove}e dena. Na vakov na~in se vr{i izbor na
nesilki za proizvodstvo na jajca za inkubacija.
Jarkite od ranostasnite rasi koko{ki i lesnite
hibridi pronesuvaat na vozrast od 5 do 6 meseci.
Sl. 147. Kontrolno gnezdo
8.4.6. Ispituvawe na plodnosta
Za postignuvawe na visoka produkcija kaj doma{nite `ivotni mnogu e va`na
nivnata redovna plodnost. Pod poimot plodnost se podrazbira redovna pojava na
polov `ar kaj `enskite `ivotni, normalno i redovno oploduvawe, pravilna
bremenost i redovno donesuvawe mladen~iwa na svet, a kaj ma{kite `ivotni redovno
da la~at zdrava i kvalitetna sperma i da oploduvaat. Taka na primer kaj kravite, za
redovna plodnost se smeta ako za osum godini kravata oteli 6 zdravi teliwa, a kaj
matoricite ako se prasat redovno, po 2 pati godi{no.
Na nekoi multiparni (pove}eplodni)
`ivotni, vo tekot na `ivotot plodnosta im
varira, na primer, matoricite, ovcite i kozite, so
zgolumuvaweto na vozrasta se zgolemuva i
plodnosta, potoa postepeno opa|a, dodeka kaj
koko{kite so vozrasta se namaluva i plodnosta.
Plodnosta na matoricite se procenuva
spored brojot na prasiwata vo legloto, a kaj
ovcite spored brojot na jagniwata dobieni vo
tekot na godinata.
Sl. 148. Matorica so golem broj prasiwa
Plodnosta na ma{kite rasplodnici se procenuva spored koli~inata i kvalitetot na
izla~enata sperma. Sposobnosta za plodnost kaj `enskite
`ivotni mo`e da se proceni i preku eksterierotnadvore{niot izgled. Na primer, kaj matoricite plodnosta
mo`e da se proceni spored brojot na dojkite. Se smeta deka
onie matorici koi imaat pogolem broj dojki }e imaat i
povisoka plodnost i obratno.
Kaj koko{kite i preku eksterierot mo`e do nekade da se
proceni plodnosta.
Sl.149. Ocenuvawe na nesilkite so merewe na rastojanieto pome|u gradnata i
sramnata koska
125
Nesilkite koi ne nesat se prepoznavaat po kikiri{kata koja e mala i bleda,
rastojanieto pome|u sramnata koska i vrvot na gradnata koska e pomalo od tri prsta,
a kloakata e suva i crvena (sl.149). Me|utoa, koga se izbiraat `ivotni za priplod,
najdobro e plodnosta da se ocenuva spored mati~nite knigi.
8.4.7. Ispituvawe na rabotosposobnosta
Rabotosposobnosta se ispituva kaj onie vidovi doma{ni `ivotni koi se
koristat za rabota, a toa se: kowite, odnosno kopitarite, govedata i bivolite.
Rabotosposobnosta kaj ove `ivotni zavisi od mnogu faktori, odnosno od razvienosta
na skeletniot i muskulniot sistem, od goleminata i te`inata na teloto, od
dol`inata i ja~inata na nekoi delovi od teloto, od na~inot na povrzuvaweto na
koskite i zglobovite, kako i od cvrstinata na kopitata i papcite. Kaj kowite
grebenot treba da e {to podolg i povisok, grbot i slabinite kratki, a sapite dolgi i
{iroki. Kaj govedata predniot del od trupot treba da e jak i dobro povrzan so vratot.
Rabotosposobnosta mo`e grubo da se proceni so nabquduvawe na dvi`ewata na
`ivotnite pri prenesuvawe na tovar. Najdobri se onie koi za najkuso vreme i bez
pogolem napor go prenesuvaat tovarot do odredenata destinacija. Dodeka pote{ko e
ispituvaweto pri orawe. Sekoe `ivotno {to se ispituva treba da raboti na edna
parcela so ista dol`ina i {irina i so ednakov plug na koj se postavuva dinamograf
(aparat za poka`uvawe na potro{enata sila). Pri toa osobeno se nabquduvaat
oddelni fazi od dvi`weweto: digaweto i spu{taweto na nozete, elasti~nost i
sigurnost vo dvi`eweto i dol`inata
na ~ekorot. Rabotosposobnosta
mo`e to~no da se utvrdi so
ispituvawe.
Dosega najgolemo vnimanie mu
e posveteno na ispituvaweto na
brzinata
na
dvi`ewe
kaj
natprevaruva~kite rasi kowi (kasa~i
i dr) sl.150.
Naj~esto
se ispituva: 1.
dol`inata
na
~ekorot
pri
slobodnoto dvi`ewe vo zaprega i
tr~awe. 2.silata na vle~ewe i nosewe
tovar, 3. izdr`livosta na grlata i
`elbata za rabota. Brzinata na
dvi`ewe kaj kowite mo{ne ~esto
varira.
Sl. 150. Orlovski kasa~
Te{kite rasi za 1 h pominuvaat 4 km, tovarnite kowi za isto vreme pominuvaat
6 km, a kowite za vozewe-vle~ewe od 10 do 18 km.
Eden brz kasa~ 1 km go pominuva za 1 min i 20 y, ili orlovskiot kasa~ pateka od 3200 m
ja pominal za 2 min. Natprevaruva~kite kowi koi tr~at vo galop mo`at da
dostignuvaat brzina od 25m/s. Na sli~en na~in se ispituva i silata i izdr`livosta.
Nabroj gi pova`nite rasi ovci {to davaat fina volna!
Nabroj gi pova`nite vidovi `ivotni {to davaat krzno!
Objasni ja kontrolata na neslivost so pomo{ na kontrolni gnezda!
Objasni kako se procenuva plodnosta kaj ma{kite i `enskite priplodni grla!
Objasni kako se procenuva rabotosposobnosta kaj rabotnite grla!
126
8.5. Obele`uvawe na doma{nite `ivotni
Obele`uvaweto na doma{nite `ivotni ima za cel vo sekoe vreme i vo sekoj
moment to~no da se utvrdi identitetot na odredeno grlo, kako i vo sekoj moment da
imame to~ni podatoci za negovite proizvodni sposobnosti. Zaradi toa potrebno e da
imame 100% evidencija i kontrola na proizvodnite sposobnosti. Tamu kade {to ne se
vr{i obele`uvawe na `ivotnite, nema sigurna kontrola na proizvodnite
sposobnosti nitu pak selekcija.
Obele`uvaweto se vr{i kaj site vidovi doma{ni `ivotni.
Postojat pove}e na~ini na obele`uvawe i toa: tetovirawe, postavuvawe na
metalni i plasti~ni u{ni marki~ki, prstenisuvawe, rova{ewe, `igosuvawe i dr.
Obele`uvaweto mo`e da bide trajno i povremeno.
8.5.1. Tetovirawe
Tetoviraweto e prifatlivo bidej}i e eftino i trajno, me|utoa, ote`nato e
~itaweto na broevite osobeno kaj `ivotni koi imat pigmentirana ko`a. Isto taka
dokolku se tetoviraat mnogu mladi `ivotni vo tekot na
rasteweto, tetoviranite broevi }e se deformiraat so
porastot. Ovoj na~in na obele`uvawe najmnogu se
primenuva kaj goveda, ovci, sviwi, kozi i kunikuli, a
poretko za obele`uvawe na `drebiwa.
Tetovirawto se vr{i so specijalni kle{ti nare~eni
tetovir-kle{ti, iglesti broevi i tetovir pasta (sl.151).
Kle{tite se sostaveni od dva dela: le`i{te, vo koe se
postavuvaat metalni iglesti broevi, napraveni od ~elik i
le`i{te so drven podmetnuva~ kako podloga. Vo
le`i{teto na kle{tite se postavuvaat iglestite broevi
eden do drug. So tetovirawe mo`at dase obele`at 999
krupni `ivotni (goveda) i 9999 pomali `ivotni (ovci,
kozi, sviwi).
Tetoviraweto se vr{i na vnatre{nata strana na u{ite ili
kaj nekoi `ivotni i na opa{kata. Pred da se izvr{i
tetovirawe, mestoto (vnatre{nata strana na uvoto) se
~isti so alkohol. Vo le`i{tata na kle{tata se
postavuvaat potrebnite broevi.
Sl. 151. Tetovir kle{ti so igli~esti brojki i istetovirano uvo
Kle{tite so brojkite se postavuvaat na uvoto od vnatre{nata strana, kade {to nema
krvni sadovi i istite se stegnuvaat i vtisnuvaat taka {to igli~estite brojki }e
navlezat vo ɻrskavicata na u{nata {kolka. Otkoga }e se izvadat tetovir-kle{tite,
vo napravenite dup~iwa na u{nata {kolka se prema~kuva tetovir pasta so prsti, za
da navleze {to podobro vo dup~iwata na u{nata {kolka.
Kontrolata na
tetoviraweto se vr{i po 7-10 dena, pa dokolku obele`uvaweto e neuspe{no,
postapkata se povtoruva.
So tetoviraweto `ivotnoto na levoto uvo go dobiva mati~niot broj, a na
desnoto maj~iniot broj, a ako se raboti za bliznaci, toga{ pod maj~iniot broj treba
da stoi br.1, dodeka kaj drugoto br. 2.
Pri tetoviraweto na vozrasni grla potrebno e posebno vnimanie, bidej}i pri
mo`no o{tetuvawe na krven sad, rizikot za prenesuvawe na zarazni bolesti
(bruceloza) e mnogu povisok.
127
8.5.2. Obele`uvawe na doma{nite `ivotni so plasti~ni i metalni
u{ni marki~ki
Obele`uvaweto na `ivotnite so plasti~ni i metalni u{ni markici treba da
se izveduva soglasno so programata na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo, za identifikacija i registracijata (IiR) na doma{nite `ivotni.
Spored Zakonot za identifikacija i registracija na `ivotnite, site goveda koi
se ~uvaat vo R. Makedonija, mora da se identifikuvaat i registriraat vo
kompjuterskata baza na podatoci. Bazata ja vodi oddelenieto za I i R pri Upravata
za veterinarstvo-Ministerstvo za zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo.
So ovoj sistem na obele`uvawe osven brojot na grloto, se sodr`ani
informacii za regionot, za podra~jeto i za godinata na ra|awe. Plasti~nite u{ni
markici se so razli~na boja, vo zavisnost od vidot na `ivotnoto i imaat kod sostaven
od 8 do 12 brojki.
Marki~kite se postavuvaat edna{ na site mladi kategorii `ivotni (jagniwa,
jariwa, teliwa, prasiwa, `drebiwa, `ivina i dr.) koi se ostaveni za priplod i treba
da ostanat do krajot na `ivotot. Tie se postavuvaat so posebni kle{ti (sl.152).
Obele`uvaweto so plasti~ni i metalni u{ni marki~ki e ednostaven na~in i skoro e
bez ograni~uvawa vo odnos na brojot, a i mnogu lesno se vr{i idetifikacijata na
`ivotnite. Govedata se obele`uvaat so dve `olti plasti~ni u{ni markici koi se
stavat na dvete u{i (sl.152). Na niv e otpe~aten kodot na Makedonija-MK i
osumcifren broj. Isto taka e otpe~aten i bar kod. Zaradi polesno ~itawe cifrite se
otpe~ateni vo razli~na
golemina. Uvezenite
goveda
gi
zadr`uvaat
originalnite
u{ni
markici,
ako
se
vo
soglasnost so propisite
za I i R na R Makedonija.
Sl. 152. Postavuvawe na plasti~ni u{ni marki~ki na koza i na tele
Metalnite marki~ki mo`at da bidat trkalezni (derias sistem) ili
dolgnavesti (krotalia sistem, superkrotalija, avtokrotalija i tn). Trkaleznite
marki~ki se sostaveni od ma{ki i `enski del koi{to postaveni vo produp~eniot
otvor na uvoto so derias kle{tite se vtisnuvaat eden vo drug i se zanitnuvaat. Kaj
pomladite `ivotni, najdobro e da se postavat vo osnovata na u{nata {kolka, a kaj
postarite vo pogorniot del.
Dolgnavestite u{ni marki~ki se izraboteni od dva svitkani dela od koi
edniot zavr{uva so nitna ili igla, a drugiot so otvor ili le`i{te za iglata.
Metalnite
avtokrotalnite
i
superkrotalnite
marki~ki
se
postavuvaat so specijalni kle{ti koi
istovremeno go produp~uvaat uvoto i gi
postavuvaat i zanitnuvaat marki~kite.
Kako trkaleznite taka i dolgnavestite
marki~ki na ednata strana imaat broj, a
na drugata inicijali na stopanskiot
subjekt ili kodovi.
Sl.153. Plasti~ni u{ni marki~ki i obele`ana krava so u{ni marki~ki
128
Nadzorot i kontrolata na (I i R) identifikacijata i registracijata go vr{i
Veterinarnata inspekcija. Vrz osnova na analiza na rizik, godi{no se kontroliraat
10% od site odgleduvali{ta na goveda i ovci.
8.5.3. Prstenisuvawe
Prstenisuvaweto kako na~in na obele`uvawe se koristi vo `ivinarstvoto.
Pokraj postavuvawe na mali plasti~ni ili metalni krilni marki~ki, kaj `ivinata
po~esto se koristi prstenisuvaweto. Se sostoi vo toa {to na nozete kaj `ivinata se
postavuvaat metalni ili plasti~ni prsteni. Kaj piliwata, na nozete se stavaat
prstenite na samite cevanici (piskite) i toa na vozrast od 10 do 12 nedeli.
Prstenot se postavuva na toj na~in {to trite predni prsti na pileto se
sobiraat i se ispravuvaat nadolu, dodeka zadniot prst se svitkuva i se
prilepuva za cevanicata i taka se navlekuva prstenot. Posle toa prstite se
ra{iruvaat i prstenot ne mo`e da ispadne. Pritoa treba da se vodi smetka
prstenot da ne bide pretesen za da ne predizvika pre`iluvawe, no i da ne e
premnogu {irok za da ne padne. Prstenot mo`e da bide i otvoren i se zatvora
so stavaweto na cevanicata so pomo{ na zanitnuvawe. Ovoj vid prsten mo`e da
se stavi vo sekoe vreme, nezavisno od starosta. Prstenot mo`e da bide metalen
ili plasti~en. Na prstenot obi~no e vtisnat broj i edna bukva od azbukata
kako oznaka za jatoto ili kako oznaka na godinata na inkubacija.
Plasti~nite prsteni mo`at da bidat izraboteni vo razli~ni boi i sekoja
boja mo`e da ozna~uva edna godina, {to pomaga za obele`uvawe pri masovna
selekcija. Priplodnite grla prete`no se obele`uvaat so pogolemi krilni
markici. Negativna strana na prstenisuvaweto e vo toa {to brojkite pote{ko
se ~itaat, a dodeka kaj krilnite markici, negativna strana e toa {to lesno se
gubat (otpa|aat).
@igosuvaweto i rova{eweto kako na~ini na obele`uvawe vo posledno vreme s#
pomalku se primenuvaat zatoa {to imaat golem broj nedostatoci, (o{tetuvawe na
ko`ata, obezli~uvawe na `ivotnite, predizvikuvaat bolka, se namaluva
produktivnosta, ograni~uvaweto vo odnos na brojot i dr.).
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite na~ini na obele`uvawe kaj doma{nite `ivotni!
Navedi gi prednostite na obele`uvawe so tetovirawe!
Objasni ja postapkata na obele`uvawe so tetovirawe kaj doma{nite `ivotni!
Objasni kakvi mo`at da bidat u{nite markici!
Objasni kaj koi `ivotni se primenuva prstenisuvaweto kako metod na obele`uvawe?
8.6. Mati~no sto~no knigovodstvo
Za da se prepoznaat genetskite, zootehni~kite i ekonomski superiornite grla
koi }e se koristat za priplod, odgleduva~ot mora da se bazira vrz uredno i to~no
vodeno mati~no knigovodstvo.
Mati~noto knigovodstvo go so~inuvaat razli~ni mati~ni knigi so odredeni
rubriki vo koi se vnesuvaat potrebnite podatoci za sekoe grlo. Toa se podatoci za:
potekloto, potomstvoto, eksterierot, proizvodnite sposobnosti i drugi podatoci
bitni za selekcijata.
129
Spored toa, mati~noto knigovodstvo dava sigurni podatoci za potekloto i
vozrasta na priplodnite grla, za nivnata zdravstvena sostojba, konstitucijata,
razvienosta, proizvodnite i naslednite sposobnosti.
Osven toa, preku mati~nite knigi mo`e da se vidi dali odredeno grlo e
odgleduvano vo srodstvo ili ne. Toa zna~i deka mati~nite knigi vo sto~arstvoto
pretstavuvaat osnova za sproveduvawe na planska i sistematska selekcija. Spored toa
vo mati~nite knigi postojat dva tipa podatoci, osnovni i proizvodni. Osnovnite
podatoci gi sodr`at op{tite informacii za grloto, a proizvodnite podatoci se
prilagodeni kon tipot na proizvodstvoto i kon potrebite na selekcijata.
Evidencijata vo mati~noto knigovodstvo mo`e ra~no da se vnesuva vo gotovi
obrasci ili mo`e kompjuterski da se zaveduva, so posebni kompjuterski programi za
vodewe na mati~no knigovodstvo.
Za sekoj vid doma{ni `ivotni postojat posebni mati~ni knigi, odnosno
obrasci. Prvoto mati~no knigovodstvo e vovedeno vo Anglija vo 1793 godina za
kowite i go narekle studbuk (Stud Book), podocna se vovedeni za govedata herdbuk
(herd Book) 1882 godina, a mnogu podocna za sviwite pikbuk (Pig Book), za ovcite
flokbuk (Flock Book), i za pticite penbuk (Pen Book). Kaj nas mati~noto knigovodstvo
po~nalo da se vodi po Vtorata svetska vojna 1945 godina.
8.6.1. Pova`ni mati~ni knigi i obrasci
Pova`ni mati~ni knigi i obrasci koi se vodat se:
Priemna kniga za: goveda, sviwi, ovci i dr.
Mati~en list za kravi, bikovi, pastuvi, kobili, matorici, nerezi, ovni, ovci,
koko{ki, petli i dr.
Kartica za osemenuvawe na kravi, matorici i dr.
Register za podmladok: teliwa, prasiwa, `drebiwa, jagniwa, jariwa i dr.
Kontrolen-proizvoden list za: kravi, ovci, kozi, jarci, za dnevna neslivost i dr.
Kontrolnik na mle~nosta na kravite;
List za mese~na i godi{na neslivost;
Dnevnik za stri`ewe, jagnewe i bonitirawe;
Spisok na kravi so zaklu~ena laktacija;
Register na osemeneti i oplodeni kravi;
Pripusen spisok za bikovi, nerezi, ovni i dr.
Pedigre (izvod od mati~nata kniga) za goveda, kowi, sviwi, ovci, kozi.
Priemnata kniga e osnovna kniga na sekoja sto~arska farma. Vo nea se
zapi{uvaat site `enski grla, koi se izbrani od strana na selekcionata komisijata
kako `ivotni za priplod. Za da bidat zapi{ani vo priemnata kniga, grlata treba da
bidat obele`ani. Priemnata kniga ja vodi mati~arot, a na krajot od godinata se
zaveruva so potpisi od ~lenovite na selekcionata komisija. Narednata godina vo nea
se vnesuvaat novi grla na novi listovi, so prodol`uvawe na rednite broevi.
Priemnata kniga gi sodr`i slednite rubriki: reden broj, datum na upisot,
ime i prezime i mesto na `iveewe na sopstvenikot, broj na `ivotnoto, oznaka i
broj na pedigreto, opis, datum na ra|awe, poteklo, ime, broj, oznaka i klasa,
datum na oploduvaweto na `ivotnoto, oplodena od ma{ki rasplodnik, (ime,
broj) i oznaka. Porodena: datum, pol, broj na registarot na podmladokot,
proizvela mleko vo laktacijata, mast vo %, ocenka (datum, klasa, poeni),
prevedena vo mati~na kniga, zabele{ka na komisijata, vidi obrazec br. 5.
130
Mati~niot list e najva`nata kniga vo mati~noto knigovodstvo.
Od ovaa kniga mo`at da se vidat site neophodni podatoci za nekoe grlo, {to se
potrebni za ocenuvawe na priplodna vrednost i pravilno sproveduvawe na
selekcijata. Vo ovaa kniga se zapi{uvaat samo onie grla (`enski i ma{ki) ~ii
roditeli se poznati.
Toa zna~i deka vo ovaa kniga se zapi{uvaat onie grla koi prethodno bile
zapi{ani vo registerot na podmladokot, ili vo priemnata kniga i koi vo tekot na
redovniot godi{en pregled se izbrani od selekcionata komisija za upis vo mati~nata
kniga. Ako se raboti za `enskite grla (junici i kravi), toga{ se izbiraat onie koi
prethodno bile zapi{ani vo priemnata kniga, koi pominale najmalku niz edna
kontrola na mle~nosta i koi od komisijata se oceneti najmalku so vtora klasa. Onie
grla koi se oceneti so treta klasa ne mo`at da bidat zapi{ani vo mati~niot list i
tie ostanuvaat s# u{te vo priemnata kniga. Isto taka, grla koi prethodno ne bile
zapi{ani vo priemnata kniga i koi ne pominale niz niedna kontrola na mle~nost, ne
mo`e da bidat zapi{ani vo mati~niot list.
Dodeka ma{kite `ivotni (bikovi) vo mati~niot list se zapi{uvaat samo onie
grla, koi na esenskite ili proletnite smotri se izbrani od stru~nata komisija ili
progeno testirani za pripu{tawe na izbranite junici ili kravi od priemnata ili
mati~niot list. Me|utoa, grlata koi se nabaveni od druga dr`ava, direkno se
zapi{uvaat vo mati~niot list. Potomcite od vnesenite grla najprvo se zapi{uvaat
vo registerot za podmladok i priemnata kniga. Potoa istite se kontroliraat se
klasiraat, pa duri toga{ mo`e da bidat zapi{ani vo mati~niot list. (Vidi obrazec
br.: 1,2,8, 9,10,11,12,13, 14,15) ɜɨ ɩɪɢɥɨɝɨɬ ɧɚ ɤɪɚʁɨɬ ɨɞ ɭɱɟɛɧɢɤɨɬ.
Glavna dr`avna mati~na kniga-list
Vo ovaa kniga se zapi{uvaat onie grla koi gi ispolnuvaat predvidenite
uslovi.
Pokraj drugite uslovi se bara na grlata {to }e se upi{at vo ovaa kniga da im
se poznati nivnite praroditeli po tatkova i maj~ina linija najmalku za tri, a kaj
govedata i kowite 4-5 generacii. Izborot na grlata go vr{i stru~na selekciona
komisija. Vo glavnata kniga mo`at da se zapi{at i uvoznite priplodni grla koi gi
izbrala komisijata. Ovaa kniga ja vodi mati~ar kaj nadle`niot dr`aven organ za
mati~no knigovodstvo. Za sekoj vid `ivotni postojat posebni mati~ni knigi
(listovi), a isto taka postojat posebni listovi za `enskite i ma{kite grla od istiot
vid. Ovie knigi se vodat kompjuterski.
Kartica za osemenuvawe ili kniga pripusnica
Ovaa kniga slu`i za to~na evidencija na pripustot i utvrduvawe na potekloto
na dobieniot podmladok od grla koi se vneseni vo priemnata i mati~nata kniga.
Preku ovaa kniga se ocenuva plodnosta na grloto vo tekot na svoeto koristewe. Vo
samata kartica stoi rubrika koga treba da se porodi `ivotnoto {to go popolnuva
spostvenikot na na `enskite grla (vidi obrazec br. 3).
Pripusen spisok (register na pripustot, odnosno na skokovite)
Vo ovoj spisok se evidentiraat pripu{tenite `enski grla, brojot na skokovite
i rezultatite od pripu{taweto. Za sekoj ma{ki rasplodnik koj se upotrebuva za
rasplod se vodi poseben spisok. Na koricata od karticite od pripusniot spisok, pred
131
da po~ne da se koristi ma{kiot rasplodnik se popolnuvaat to~no i ~itlivo site
predvideni podatoci za priplodnoto grlo. Odgleduva~ot na ma{kiot rasplodnik e
dol`en na mati~arot sekoj mesec da mu podnesuva spisok so podatoci od pripusniot
spisok, a mati~arot od pripusniot spisok gi vnesuva vo knigata pripusnica i go
zaveruva spisokot. Pripusniot spisok gi sodr`i slednite rubriki: reden broj, ime i
prezime, adresa na sopstvenikot na `enskoto `ivotno, ime, bro,j rasa i oznaka
na `enskoto `ivotno, vozrast i kratok opis, pripu{tena I, II, III pati, broj na
izdadenata pripusnica, `enskata priplodni~ka se porodila (datum, pol), jalova,
abortirala, pcovisala, prodadena i zabele{ka.
Registarot za podmladok (teliwa) e mnogu va`en obrazec, bidej}i podocna
podmladokot od ovoj register se zapi{uva vo mati~niot list. Vo ovoj registar se
zapi{uva site novorodeni `ivotni dobieni od majki zapi{ani vo priemnata i
mati~nata kniga. Registarot go vodi sopstvenikot na farmata, odnosno mati~arot, a
podmladokot koj poteknuva od roditeli zapi{ani vo dr`avnata mati~na kniga gi
vodi dr`avnata mati~na slu`ba. Na krajot od godinata registarot se zaklu~uva i
zaveruva od mati~arot i sopstvenikot na farmata, a narednata godina se zapo~nuva so
nova stranica, a redniot broj prodol`uva. Po vnesuvaweto na podmladokot vo
registarot se vr{ i nivno obele`uvawe (vidi obrazec br 6).
Kontrolna kniga za kravi e nameneta naj~esto za kravi koi ne uspeale da se
zapi{at vo mati~nite knigi zaradi neodredenost na rasata, nepoznato poteklo i dr.
Zapi{anite kravite vo kontrolnata kniga, ne mo`at nikoga{ da bidat
zapi{ani vo mati~nata kniga za kravi. Edinstveno mo`e da se zapi{e nejzinoto
potomstvo, ako poteknuva od kvalitetni bikovi.
Kontrolen proizvoden list na krava e obrazec koj slu`i za vnesuvawe na
koli~inite na namolzeno mleko, mle~na mast za vreme na kontrolite. Vo obrazecot
se vnesuvaat slednite podatoci: sopstvenik, oznaka na kravata, datum na po~etok na
laktacijata, laktacija po red, telewe, oploduvawe i presu{uvawe, rezultati od
oddelnite kontroli, koli~estvo na mleko vo kg, procent na mle~na mast, broj na
denovi vo kontrolniot period, vkupno koli~estvo mleko i mle~na mast vo kg, vo
kontrolniot period i za 305 dena.
Kontrolnik na mle~nosta na kravite Vo ovoj obrazec se evidentiraat
kontroliranite kravi na denot na kontrolata i dobienoto koli~estvoto mleko i
mle~na mast od tie kravi. Obrazecot sodr`i vkupno mleko na denot na kontrolata, i
vkupno mleko vo kontrolniot period, kg, i % na mle~na mast, datum na telewe ili
presu{uvawe (vidi obrazec br. 4).
Spisok na kravi so zaklu~na laktacija Site farmeri se zadol`eni da
podnesuvaat do Slu`bata za selekcija spisok na kravi so laktacija spored
proizvodstvo na mleko, datum na telewe, vremetraewe na laktacijata i dr.
Registar na osemeneti i oplodeni kravi Ovoj formular sodr`i podatoci za
vremeto na oploduvaweto i oteluvaweto, vidi obrazec br. 7).
Pedigre (izvod od mati~niot list)" uverenie za potekloto"
Pedigreto gi sodr`i najva`nite podatoci za grloto i toa: broj na grloto,
dadum i godini na ra|awe, negovite predci, (roditeli praroditeli) po tatkova i
maj~ina linija za najmalku tri generacii, ime na odgleduva~ot, opis na grloto,
podatoci za zdravjeto, plodnosta, ocenka, te`ina, proizvodni osobini itn. Od
pedigreto se gleda priplodnata vrednost na grloto. @ivotnite koi se nosat na
izlo`bi i smotri treba da poseduvaat pedigre, za da mo`e komisijata pravilno da gi
oceni. Pedigreto go izdava ovlastena stru~na organizacija (institut, zavod).
132
Aktivnosti: So pomo{ na nastavnikot prakti~no zapoznajte se so
kompjuterskite programi za vodewe na sto~no mati~no knigovodstvo i
vnesuvajte podatoci vo mati~nite knigi za oddelni vidovi doma{ni `ivotni.
Ve`bi: Rabota vo parovi: So pomo{ na u~ili{niot pribor za obele`uvawe
(tetovir kle{ti, iglesti brojki i tetovir pasta) izvr{ite pravilno postavuvawe na
iglestite brojki na tatovir kle{tata i na cvrst karton demonstrirajte ja
postapkata za tetovirawe so pomo{ na kle{tite i prakti~no zapoznajte se so
postavuvaweto na plasti~nite ili metalnite u{ni markici !
Proveri go svoeto znaewe
1. [to podrazbira{ pod poimot selekcija?
2. [to e toa ekonomija na prirodata?
3. Nabroj gi vidovite na borba za opstanok spored Darvin!
4. [to podrazbira{ pod poimot mimikrija?
5. Kaj koi rasi prirodnata selekcija odigrala zna~ajno vlijanie?
6. [to podrazbira{ pod poimot ve{ta~ka selekcija?
7. Objasni ja razlikata pome|u prirodnata i ve{ta~kata selekcija!
8. Nabroj gi pova`nite sistemi na poentirawe kaj doma{nite `ivotni?
9. Kolku vreme trae laktacijata kaj kravite?
10. Koj vremenski period se narekuva presu{en period?
11. Kolku vreme trae presu{niot period kaj kravite?
12. So {to se meri izmolzenoto mleko pri kontrola na mle~nosta?
13. Objasni {to pretstavuva {talskiot, a {to molzniot prosek!
14. [to se podrazbira pod poimot gojnost?
15. Kolku vida na gojnost poznava{?
16. Objasni kako se ocenuva gojnosta kaj `ivotnite?
17. Objasni kako se ocenuva stepenot na zgoenosta i kvalitetot na mesoto?
18. Nabroj pova`ni rasi goveda za meso!
19. Nabroj gi pova`nite faktori koi vlijaat vrz proizvodstvoto i kvalitetot na mesoto?
20. Presmetaj go randmanot na mesoto na zaklano govedo ako klani~nata masa na
grloto e 750 kg, a `ivata masa na grloto e 1300 kg!
21. Nabroj gi pova`nite vidovi `ivotni {to davaat volna?
22. [to podrazbira{ pod poimot runo?
23. Objasni kakvi mo`at da bidat pramenite!
24. Nabroj gi pova`nite faktori od koi zavisi prinosot i kvalitetot na volnata!
25. Koi rasi ovci davaat najkvalitetna volna ?
26. So kakva debelina se volnenite vlakna kaj volna so A4 (aaaa) klasa?
27. Nabroj gi pova`nite fizi~ko-mehani~ki osobini na volnenite vlakna!
28. Od koi faktori zavisi kvalitetot na krznoto?
29. Nabroj gi pova`nite rasi koko{ki za proizvodstvo na jajca!
30. Kako se izvr{uva kontrolata na neslivosta kaj `ivinata?
31. Kako se poznavaat nesilkite koi ne nesat jajca?
32. Vrz osnova na koi parametri se ispituva brzinata na dvi`ewe kaj
natprevaruva~kite kowi?
33. Nabroj gi pova`nite na~ini na obele`uvawe kaj doma{nite `ivotni!
34. Navedi gi negativnite strani pri obele`uvawe na `ivotnite so tetovirawe!
35. Na koi delovi od teloto se vr{i tetoviraweto?
36. Objasnija postapkata na obele`uvawe na doma{nite `ivotni so tetovirawe!
37. Koja bolest mo`e da se prenese pri tetoviraweto?
38. Koi informacii se sodr`at na u{nite markici?
39. Kakvi mo`at da bidat metalnite u{ni markici?
40. Na koja vozrast se vr{i prstenisuvawe na piliwata?
41. Koga za prvpat e vovedeno mati~noto knigovodstvo i kade?
42. Nabroj gi pova`nite mati~ni knigi i obrasci!
133
9. ORGANSKO PROIZVODSTVO I ZOOTEHNI^KI
MERKI ZA UNAPREDUVAWE NA STO^ARSTVOTO
9.1. Zna~ewe i specifi~nosti na organskoto proizvodstvo
Zna~eweto na organskoto proizvodstvo mo`e da se sogleda od pove}e aspekti:
1. Organskoto proizvodstvo doprinesuva da se postigne podobra ramnote`a pome|u
ponudata i pobaruva~kata na zemjodelski proizvodi;
2. So organskoto proizvodstvo se zgolemuva prirodnata plodnost na po~vata, se
namaliva mo`nostana na site formi na zagaduvawe na po~vata, vodata i vozduhot,
so {to se za{tituva `ivotnata sredina i se za~uvuva okolinata:
3. So plansko koristewe na prirodnite resursi se za{tituva i biodiverzitetot;
4. So organskoto proizvodstvo se odr`uva i socijalno ekonomskiot ruralen razvoj
vo dr`avata;
5. Se spre~uva upotrebata na {tetni za{titni sredstva vo rastitelnoto i
animalnoto (`ivotinskoto) proizvodstvo;
6. Naselenieto se obezbeduva so kvalitetni etiketirani prehranbeni proizvodi so
visoka biolo{ka vrednosta i so potvrden kvalitet;
7. Proizvedenite organski proizvodi postignuvaat mnogu visoka cena na svetskiot
pazar, a so toa se zgolemuva i profitabilnosta na ova proizvodstvo;
8. Se namaluva rashodot na energija. So toa organskoto proizvodstvo, vo pomala
mera zavisi od nadvore{nite uslovi;
9. Se namaluva po~venata erozija pri organskoto proizvodstvo za ~etiri pati;
10.Populacijata na do`dovnite crvi zna~itelno se zgolemuva, blagodarenie na
isklu~uvaweto na pesticidite koi se toksi~ni za niv. So toa se zabrzuva
razgraduvaweto na organskite ostatoci i se podobruvaat fizi~kite, hemiskite i
biolo{kite svojstva na po~vata.
Pokraj prednostite, organskoto zemjodelstvo ima i nekoi nedostatoci:
1. Se postignuvaat poniski dobivki, osobeno vo prvite godini na proizvodstvo,
glavno zaradi neupotrebata na pesticidi i mineralni |ubriva.
2. S# u{te e nerazvien pazarot za realizacija na produkcijata, niska
informiranost na korisnicite za toa proizvodstvo, a ottamu i slaba pobaruva~ka.
Specifi~nosti na organskoto proizvodstvo Organskoto proizvodstvo
celosno se otka`uva od upotreba na hemisko-sinteti~kite pesticidi, herbicidi
(sredstva za uni{tuva~ite na plevelite), lesnorastvorlivite mineralni |ubriva,
sinteti~kite hormoni i regulatori na porastot, genetski modificiranite
organizmi i intenzivnoto odgleduvawe na doma{ni `ivotni.
Organskoto proizvodstvo se razlikuva od konvencionalnoto i integriranoto
zemjodelstvo.
Vo organskoto zemjodelie od ekolo{ki i eti~ki pri~ini nema ekstremna
specijalizacija i preteran intenzitet na obrabotka na po~vata.
Kratkoro~nata maksimalna dobivka go otstapuva mestoto na dolgoro~nata
sigurnost na prinosite i egzistencijata.
Odgleduvawe na raznovidni rastitelni i `ivotinski vidovi vo prirodata
(borba protiv genetskata erozija), so~uvuvawe na prirodnite bogatsva (podzemni
vodi), kako i su~uvuvawe na biodiverzitetot.
So organskoto proizvodstvo se dobivaat zdravi i kvalitetni plodovi so {to se
zgolemuva rabotniot, fizi~kiot i duhovniot potencijal na poedinecot i nacijata, a
se namaluvaat tro{ocite za zdravstvo.
134
Organskoto proizvodstvo se stremi kon zgolemuvawe na socijalnata i
intelektualnata sostojba na zemjodelecot.
Zgolemuvawe na svesta kon prirodata, nejziniot ritam, razvoj, zakoni, ~uvawe
i sorabotka so nea, razvoj na svesta za estetskiot smisol za dobroto i ubavoto.
Biolo{koto zemjodelstvo se otka`uva od primenata na hemisko sinteti~kite
azotni |ubriva od slednite pri~ini:
-se izbegnuva neramnote`ata od hranitelni materii vo po~veniot rastvor i na
toj na~in se spre~uva ednostranata ishrana
na rastenijata;
-so zgolemuvaweto na koncetracijata
na azotot vo rastitelniot sok se spre~uva
sozdavaweto na rastitelnite paraziti;
-se spre~uva i potisnuva vlijanieto
na `ivite organizmi vo po~vata;
-pri proizvodstvoto na mineralnite
azotni
|ubriva
se
zgolemuva
potro{uva~kata na energija.
Sl. 154. Slobodno dr`ewe na koko{ki vo selski dvor
Spored podatocite od 2005 godina, se smeta deka vo zemjite na EU i na EFTA se
stopanisuva so 6 milioni hektari od strana na 140 000 organski stopanstva.
9.2. Zakonska regulativa za organsko proizvodstvo
Regulativite vo organskoto zemjodelstvo mo`e da se podelat na svetski,
dr`avni i privatni.
Svetskite direktivi za organsko zemjodelstvo gi donesuva svetskoto
zdru`enie IFOAM (Me|unarodna fondacija na dvi`ewe za organsko zemjodelstvo) vo
koe ~lenuvaat privatni zdru`enija za organsko proizvodstvo, organizacii za
kontrola i sertifikacija, i mnogu istra`uva~ki i sovetodavni institucii za
organsko
Glavni stavovi za koi se zalaga IFOAM se:
1. Proizvodstvo na dovolno hrana so visok kvalitet;
2. Da se raboti vo harmonija so prirodnite resursi, bez da se dominira nad niv;
3. Zasiluvawe na biolo{kite verigi, vnatre vo zemjodelskiot sistem (kako se
vklu~uvaat mikroorganizmite, po~venata flora i fauna, rastenijata i
`ivotnite);
4. Odr`uvawe i zgolemuvawe na plodnosta na po~vata za podolg period.
Me|unarodnata fondacija na dvi`ewe na organskoto proizvodstvo kako vode~ka
organizacija ima golemo vlijanie vrz dr`avnite organski regulativi. Direktivite
na IFOAM mo`at da se razlikuvaat od nacionalnite i od privatnite programi za
organsko zemjodelstvo.
IFOAM od 1980 god. ima sopstveni direktivi, koi pred s# se odnesuvaat na pova`nite
proizvodi koi{to se predmet na me|unarodna trgovija.
Od 1998 godina, IFOAM ima privatna programa za akreditacija kon koja mo`at da se
priklu~at nacionalnite organizacii za akreditacija, ako gi sodr`at barawata na
IFOAM. Od 2000 god., za nacionalnite organizacii postoi mo`nost, nivnite
135
proizvodi da gi obele`uvaat so dopolnitelna etiketa na IFOAM kon nivnata
nacionalna etiketa.
Dr`avnite regulativi za organsko zemjodelie si gi donesuva sekoja dr`ava,
koja naj~esto e so odredeni pomali barawa vo odnos na kontrolata i sertifikacijata
na zemjodelskite proizvodi.
Zakonskata regulativa za organsko proizvodstvo na zemjodelski proizvodi i
indikacii {to se odnesuvaat na zemjodelski i prehrambeni proizvodi e donesena na
Sovetot na Evropskata ekonomska zaednica pod reden broj 2092/91 od 1991 goda.
Regulativata gi definira metodite na organskoto proizvodstvo za zemjodelski
proizvodi, kako i nivnoto prerabotuvawe i etiketirawe. Taa podednakvo go
definira i procesot na inspekcija i sertifikacija koj e neophoden za eden proizvod
da mo`e da se prodade kako organski.
Me|utoa i Sobranieto na Republika Makedonija vo 2004 god. go donese zakonot
za organsko zemjodelsko proizvodstvo {to e vo soglasnost so evropskata regulativa.
Evropskata regulativa ima za cel vo site zemji na Evropskata unija organskoto
proizvodstvo da se ostvaruva pod ednakvi principi, odnosno ramkovnite pravila na
Zaednicata za proizvodstvo, ozna~uvawe, podgotovka, kontrola, pu{tawe vo promet i
da se primenuvaat vo site zemji na unijata.
Privatnite direktivi i etiketi gi izrabotuvaat zdru`enijata na
organskite proizvoditeli, supermarketite i distributerite na organska hrana.
Ovie standardi se so povisoki barawa vo odnos na nacionalnite i me|unarodnite
regulativi.
Kako pova`ni privatni zdru`enija na organski proizvoditeli koi izrabotija
direktivi za proizvodi od organsko zemjodelstvo se: BIO SUISSE i KNOSPELEMUKEMA.
BIO SUISSE izraboti direktivi za proizvodi od organsko-ekolo{ko
zemjodelstvo. Prvite direktivi se sozdadenu u{te vo 1980 god. i va`ea do 1997 god.,
kako {vajcarski standard. Vo niv se odredeni barawata za seidba, |ubrewe, za{tita
na rastenijata, stadata, sto~arskoto proizvodstvo i prerabotkata na organskite
proizvodi. Direktivite se zadol`itelni so dogovor za sekoj proizvoditel, trgovsko
i prerabotuva~ko pretprijatie {to e zainteresirano nivnite trgovski proizvodi da
ja nosat deklaracijata BIO SUISSE ili KNOSPEL.
Od 1996 god. lanecot na marketi Migros, zapo~nuva so proda`ba na organski
proizvodi so sopstvena etiketa (Migros-Bio) i sopstveni direktivi. Kaj nas
momentalno postoi privaten brend „Organika“ na Sojuzot na proizvoditeli na
organska hrana Biosan, koj vo svoite barawa za kvalitet e identi~en so barawata na
evropskata regulativa.
Objasni i odgovori:
1. Kakvi regulativi i direktivi postojat?
2. Koi se svetski regulativi i direktivi?
3. Koi se nacionalni regulativi?
4. Koi se privatni regulativi?
5. Koga e donesena zakonskata rgulativa za organsko proizvodstvo na
zemjodelski proizvodi od strana na Sovetot na Evropskata ekonomska zaednica?
6. Koga R. Makedonija go donese Zakonot za organsko zemjodelsko proizvodstvo?
136
9.3. Uslovi za organsko proizvodstvo vo sto~arstvoto
Sto~arstvoto pretstavuva sostaven del od zemjodelskite imoti {to
proizveduvaat organsko zemjodelsko proizvodstvo.
Pri odgleduvawe na doma{nite `ivotni na edna organska farma treba da se
po~ituvaat odredeni principi i pravila vrz osnova na {to se zasnova celokupnoto
proizvodstvo na taa farma.
Pova`ni uslovi za organsko proizvodstvo
Za organsko proizvodstvo treba da se izbiraat rasi i soevi koi lesno se
prisposobuvaat na lokalnite uslovi, da bidat otporni i vitalni na bolesti. Treba da
se izvr{i selekcija na `ivotnite za da se izbegnat nekoi bolesti ili zdravstveni
problemi {to se povrzani so nekoi rasi. Na primer, sindromot na stres kaj sviwite,
PCE sindromot na nenadejna smrt, spontaniot abortus, te{ko poroduvawe {to bara
primena na carski rez itn. Prednost treba da im se dade na doma{nite rasi i soevi.
@ivotnite trba da se hranat so organski proizvedena hrana.
Najmalku 50% od dobito~nata hrana treba da bide proizvedena vo sopstvena
re`ija. Kako eden od najbitnite faktori za izbor na `ivotnite e obrabotlivata i
neobrabotlivata povr{ina so koja se raspolaga na edna organska farma, a
maksimalen broj na 1 ha se 2 uslovni grla. Raspolo`ivite povr{ini treba da se so
kapacitet na godi{no proizvodstvo za da gi zadovolat potrebite od hrana za
`ivotnite vo tekot na celata godina, bez razlika dali se raboti za kabasta ili
zrnesta hrana.
Povr{inite za sto~na hrana treba da se oddale~eni od ostanatite povr{ini
kade se primenuvaat hemikalii ili treba da postoi bariera pome|u povr{inite od
najmalku 10 m.
Dokolku sakame da odgleduvame pre`ivni `ivotni, potrebno e da raspolagame
so privremeni ili trajni livadi i pasi{ta kade }e se vr{i napasuvawe na `ivotnite
(sl.155), a na ostanatite obrabotlivi povr{ini da se proizveduva dovolno kabasta i
zrnesta hrana za celata godina.
Osven povr{inata, kako faktor se
pojavuvaat i objektite za smestuvawe
na `ivotnite. Objektite treba da se
soodvetni za odgleduvawe na vidot na
`ivotnite, odnosno treba da ima
postoe~ki objekti koi odgovaraat na
potrebite, a ako treba da se
preadaptiraat ili da se izgradat novi
objekti. So soodvetna gustina na
naseluvawe na `ivotnite, rizikot od
zagaduvawe na okolnata sredina se
sveduva na minimum.
Sl. 155. Maksimalno koristewe na prirodnite pasi{ta
Za da se otpo~ne so organsko proizvodstvo na edna farma potrebno e da pomine
odreden vremenski period, za koj postepeno }e se primeni od konvencionalen kon
organski na~in na proizvodstvo. Ovoj period se narekuva period na konverzija ili
adaptacija na farmata. Kolku vreme }e trae periodot na konverzija zavisi od
odredeni propisi i standardi. Spored IFOAM standardite, edna farma mo`e da se
smeta za organska dokolku gi ispolnuva slednite uslovi:
Proizvodite od `ivotinsko poteklo mo`e da se prodavaat kako organski
proizvodi samo ako farmata pominala period na konverzija od najmalku 12 meseci, so
primena na standardite na organsko proizvodstvo.
137
Slu`bata koja e zadol`ena za kontrola, treba to~no da go odredi potrebnoto
vreme za vospostavuvawe na standardite na sto~arsko proizvodstvo.
@ivotnite koi se odgleduvaat na farmata mo`at da se prodavaat kako organski
proizvodi po primenata na standardite za organsko sto~arsko proizvodstvo od
najmalku 12 meseci.
Vo uslovi na organsko sto~arewe, `ivotnite treba da se odgleduvaat na pa{a sekoga{
koga toa go dozvoluvaat vremenskite uslovi. Dokolku `ivotnite se odgleduvaat vo
objekti, toga{ mora za niv da se obezbedat ispusti, kade tie }e mo`at da se dvi`at
slobodno koi }e bidat so povr{ina ne pomala od propi{aniot prostor za smestuvawe
vo samite objekti za vidot na `ivotnite. Za sekoj vid `ivotni treba da se obezbedi
dovolno {talski prostor vo zavisnost od kategorijata na `ivotnoto.
@ivotnite potrebno e da se razmno`uvaat prirodno, no mo`e da se koristi i
ve{ta~koto oploduvawe, dodeka tehniki so prenos na embrioni i klonirawe se
zabraneti. So dozvola od inspekciskoto telo mo`e da se dozvoli kupirawe na
opa{kite, otstranuvawe na rogovite i postavuvawe na prsteni.
Mladite `ivotni treba da se hranat so prirodno maj~ino mleko, so
vremetraewe na doewe od 3 meseci za teliwa i `drebiwa, 45 dena za jagniwa i jariwa
i 40 dena za prasiwa.
Sistemite na odgleduvawe na trevopasnite `ivotni treba da se zasnovuva na
maksimalna upotreba na pasi{tata, vo zavisnost od raspolo`ivosta vo razli~ni
periodi od godinata. Najmalku 60% od suvata materija vo dnevniot obrok treba da se
obezbeduva od voluminozna hrana, sve`a ili suva hrana ili sila`a.
Maksimalno mo`e da se dozvoli 10% za trevopasnite i 20% za nepre`ivarite
konvencionalna sto~na hrana.
Od dodatnite materii mo`e da se koristat: enzimi, mikroorganizmi,
konzervansi,
svrzuva~ki
materii,
antistvrdnuva~ki
materii
i
koagulanti,
antioksidansi, aditivi za sila`a, dodeka
antibiotici, kokcidiostatici, antihelmintici,
lekovi, ve{ta~ki boi, stimulatori za rastewe
kako i genetski modificirana hrana ne se
upotrebuvaat za ishrana na doma{nite `ivotni.
Prednost treba da im se dade na doma{nite
rasi i soevi.
Prevencijata na bolesti i veterinarnata
za{tita treba da bide vo soglasnost so
regulativata. Potrebno e redovno da se vodi
evidencija na site upotrebeni lekovi.
Sl. 156. Slobodno dr`ewe na goveda bez vrzuvawe
Objasni koi dodatni materii se zabraneti vo organskata farma!
9.4. Obezro`uvawe na doma{nite `ivotni
Pod poimot obezro`uvawe podrazbirame otstranuvawe na rogovite kaj
rogatite `ivotni.
Prvobitnata uloga {to ja imale rogovite vo minatoto, denes vo sovremenoto
sto~arstvo celosno ja izgubile i tie ne samo {to nemaat nikakva uloga, duri i se
{tetni i pre~at vo pravilnoto odgleduvawe i koristewe na `ivotnite. Tie
pretstavuvaat opasnost ne samo za `ivotnite, zaradi me|usebno povreduvawe, tuku i
138
za odgleduva~ite. Govedata, a i drugite rogati `ivotni treba da se obezro`at od
slednite pri~ini:
-Pri slobodno dr`ewe vo otvoreni {tali, ispusti i pasi{ta se izbegnuva
opasnosta od me|usebno povreduvawe, kako i povreduvawe na odgleduva~ite.
-Vo samite objekti pomalku se o{tetuvaat uredite, opremata, ogradite,
hranilkite, poilkite i dr.
[email protected] bez rogovi zafa}aat pomal smestuva~ki prostor po grlo i podobro
i racionalno se iskoristuva hranidbeniot prostor na hranilkite .
[email protected] bez rogovi pri transportiraweto zafa}aat pomal prostor i
podobro se smestuvaat.
9.4.1. Obezro`uvawe na mladi rogati `ivotni
(teliwa, jariwa, jagniwa i dr.)
Obezro`uvaweto kako zootehni~ka merka masovno se primenuva vo sovremenoto
sto~arsko proizvodstvo. Simnuvaweto na rogovite kaj site kategori goveda ne se
vr{i na ist na~in, tuku razli~no i zavisno od vozrasta.
9.4.1.1. Metodi na obezro`uvawe
Rasteweto na rogovite kaj mladite `ivotni mo`e da se spre~i na tri na~ini i
toa: mehani~ko-fizi~ki, hiru{ki, hemiski i po biolo{ki (genetski) pat.
Mehani~ko-fizi~kiot na~in na obezro`uvawe se vr{i obi~no so specijalna
naprava nare~ena elektri~en termokauter (sl.157) ili pak so nagoreno `elezo.
Elektri~niot termokauter raboti na principot na samozagrevawe otkoga }e se
priklu~i na elektri~na energija. Pretstavuva metalno konusen aparat vo koja se
postavuvaat pomali metalni cilindri~ni navlaki, koi na edniot kraj se ramni, a na
drugiot vdlabnati, za da mo`e da go opfatat rok~eto. Metalno cilindri~nite
navlaki se so razli~ni dimenzii, taka {to za pogolemite rok~iwa se podlaboki
cilidri~ni navlaki, a za pomalite rok~iwa poplitki. Na drugiot kraj od
termokauterot se nao|a kabel za priklu~uvawe na elektri~nata mre`a, kako i
gumena ili plasti~na ra~ka. Principot na rabota so termokauterot se sostoi vo
slednoto: otgoga }e se priklu~i termokauterot na struja, vo me|uvreme za 6-7 minuti
dodeka ne se zagree dovolno, se vr{i priprema na mladoto `ivotno. Otkoga mladoto
`ivotno dobro }e se fiksira za da ne mrda, so krivi no`ici se stri`at vlaknata
mo{ne nisko okolu rok~eto. Potoa
se zema zagreaniot termokauter i se
postavuva
na
rok~eto
i
so
naizmeni~ni kru`ni dvi`ewa levo i
desno za vreme od 10 do 15 sekundi
rok~eto se gori s# dodeka ne dobie
bakarna boja, pri {to se smeta deka
rabotata e uspe{no zavr{ena(sl.158).
Sl. 157. Termokauter za obezro`uvawe na mladi rogati `ivotni
Najpovolna vozrast za obezro`uvawe na teliwa so termokauter e eden mesec po
poroduvaweto, zatoa {to toga{ rok~iwata najdobro mo`at da se zabele`at. Kako
krajna vozrast za obezro`uvaweto se smeta sedmata nedela po poroduvaweto.
Otstranuvaweto na rok~iwata mo`e da se vr{i so tapi kle{ti, a ostanatiot del od
139
rogot, se gori so termokauter s# dodeka ne dobie bakarno-voso~na boja.
Obezro`uvaweto mo`e da se vr{i so nagoreno i vo sredinata vdlabnato `elezo.
Postapkata za obezro`uvaweto e ista kako i so termokauterot.
Hiru{ko obezro`uvawe se vr{i so pomo{ na ~eli~ni cevki dolgi 5-7 cm, so
pre~nik od 1-3,5 cm, i so debelina na yidovite od 3 do 5 mm. Obi~no dolnata strana na
cevkata e zaostrena, a gornata e tapa.
Hiru{koto otstranuvawa na rok~iwata se vr{i na toj na~in {to, otkoga
teleto }e se fiksira, se stri`at vlaknata so krivi no`ici okolu rok~iwara, a potoa
se vr{i dezinfekcija i lokalna anestezija okolu rok~eto.
Od anesteticite koi se koristat za lokalna anastezija pozna~ajni se:
etilhlorid, lidokain (lidokain-hidrohlorid), prokain-hidrihlorid, tetrakain,
pantokain i dr. Po izvr{enata anestezija so eden od spomenatite lokalni
anestetici so skalpel se se~e ko`ata polovina cm okolu rok~eto i se oddeluva od
potko`noto tkivo. Potoa se zema cevkata i so ostrata strana poleka koncentri~no se
pritiska na rok~eto, dodeka napolno ne se ise~e i otstrani. Za da se spre~i
krvaveweto i inficiraweto na ranata, se stava pamuk natopen vo 40% rastvor na
seskvi oksid, koja ostanuva na mestoto s# dodeka ranata ne zarasne.
Hemiskoto obezro`uvawe se vr{i so koncentrirani natriumovi i kaliumovi
bazi. Najdobro obezro`uvawe so ovie bazi se postignuva ako toa se vr{i vo prvite
10-15 dena, po teleweto. Me|utoa, ovie bazi prethodno treba da se podgotvat vo vid na
stap~iwa. Toa se pravi na sledniot na~in: bazite vo granuli ili listovi najprvo vo
eden sad se rastvoraat vo voda. Potoa od rastvorot na bazata se polnat epruveti koi
prethodno se isplaknati so vareno mleko i zagreani vo su{nica na 2000S.
[tom }e se razladi bazata vo epruvetata, se stvrdnuva i se obrazuva stap~e.
Pred upotreba gorniot del od epruvetata se kr{i, za da mo`e da se prema~kuva na
rok~eto. Pred da se deluva so bazata se vr{i priprema na rok~iwata. Najprvo so
krivi no`ici se stri`at vlaknata okolu rok~iwata, a potoa se ~isti ostri`enoto
mesto so alkohol ili eter. Za da ne dojde do o{tetuvawe na ko`ata okolu rogot
mestoto se prema~kuva so mast, loj, parafin ili vosok.
Po
izvr{enata
priprema
se
zema
pripremenata epruveta so baza, se natopuva vo
voda i se trie vo kru`no dvi`ewe ~ep~eto od
rok~eto vo traewe od 1 do 2 minuti, odnosno s#
dodeka ne se simne ro`niot del od epidermisot i
ne se pojavi rozov del na kutisot. Po zavr{enata
rabota treba da se vnimava teleto da ne dojde vo
dopir so drugite teliwa i da ne se izlo`uvat na
vrne`i, bidej}i postoi opasnost da se povredat
drugite teliwa so li`ewe na bazata ili da se
rastopi od vrne`ite bazata, pa da pote~e i da se
povredat nekoi delovi od teloto.
Sl. 158. Obezro`uvawe na tele so termokauter
Obezro`uvawe so keratoliti~ki materii
Kaj {totuku rodenite teliwa na vozrast od 2 do 3 dena, za obezro`uvawe mo`e
da se upotrebi masti so keratoliti~ki materii.
Ovie masti prete`no gi sodr`at slednite supstancii: natrium trihlorid 28%,
salicilna kiselina 7% i te~en koloidium 65%. Obezro`uvaweto so ovaa mast se
vr{i na toj na~in {to od pripremenata mast se zema so edno stap~e na koe e postavena
140
gaza i se stava na rok~eto. Potoa se trie korenot na rok~eto so smesata s# dodeka ne
se sozdade cvrsta koloidna navlaka. Rok~eto go razgraduva salicilnata kiselina koja
se nao|a vo masta. Na toj na~in e onevozmo`eno rasteweto na rok~iwata.
Biolo{ko ili genetsko obezro`uvawe Denes sovremenata
zootehnika
otstranuvaweto na rogovite treba da go vr{i po biolo{ki pat, koristej}i ja
genetikata, sozdavaj}i rasi koi nemaat rogovi. Vsu{nost, od nasleduvaweto e poznato
deka bezro`nosta se nasleduva dominantno. Pa ako se krstosat rasi goveda so rogovi
i rasi bez rogovi vo f1 generacijata }e se dobie potomstvo bez rogovi. Na toj na~in
bez primena na mehani~ki, hemiski ili hiru{ki tretmani dobivame bezro`ni
`ivotni. Postojat rasi koi nemaat rogovi (aberdin-angus) isto taka stretnuvame
mnogu grla od rasata {orthorn koi nemaat rogovi, potoa 10% od populacijata na
herefordskoto govedo nema rogovi itn.
Od site metodi na obezro`uvawe, biolo{kiot metod e najbezbolen metod i
tamu kade {to ima uslovi za primena treba da se primenuva.
9.4.2. Obezro`uvawe na vozrasni goveda
Kaj vozrasnite goveda obezro`uvaweto se vr{i mnogu pote{ko. Naj~esti
metodi na obezro`uvawe kaj vozrasnite goveda se: hiru{kiot metod, so obi~ni ili
embriotomski pili, specijalni kle{ti kliperi, dehorneri i postavuvawe na
gumeni prsteni na rogovite.
Najdobro e ako obezro`uvaweto na vozrasnite goveda se vr{i so
embriotomski pili ili tn. `i~eni pili i toa vo zimskiot period, bidej}i ranata
zarastuva pobrzo za 3-4 nedeli i nema insekti. Pred da se pristapi kon amputacija
ili otse~uvawe na rogovite, potrebno e da se napravi lokalna anestezija, za
`ivotnite da ne osetat bolka. Za anestezija se koristat istite prethodno spomenati
anestetici i se davaat vo nervus cornualis. Dobro ispraksan i iskusen rabotnik so
embriotomska pila go simnuva rogot za 15-30 sekundi.
Pilata treba da se postavi i dr`i taka, {to zaedno so rogot se odre`uva
polovina do eden cm ko`a. Dokolku dojde do krvavewe, se upotrebuva mehani~ka
kompresija, koja so konec se pricvrstuva za ranata.
So edna embriotomska pila mo`at da se obezro`at 50-60 kravi.
Obezro`uvaweto so kle{ti kliperi i dehorneri Toa se specijalni kle{ti
so dolgi ra~ki i dva sprotivno postaveni no`a. Simnuvaweto na rogovite se vr{i so
postavuvawe na kle{tata na mestoto kade ko`ata pominuva vo ro`na kanija, so silen
pritisok na ra~kite, rogot odedna{ se simnuva. Vakviot na~in ne e za
prepora~uvawe, bidej}i krvaveweto pote{ko sopira, a ranite pobavno zarastuvaat.
Obezro`uvaweto so gumeni prsteni se sostoi vo toa {to se zemaat gumeni
prsteni, koi se navlekuvaat na rogovite so pomo{ na sprava nare~ena elastator.
Prstenite se izraboteni od cvrsta guma, koja e debela 1 cm, so diametar od 5 cm. Tie
se postavuvaat vo osnovata na rogot kade ko`ata preminuva vo ro`nata kanija.
Zaradi kompresijata od gumenite prsteni se spre~uva prelivot na krv i hranlivi
materii, rogot pa|a za 1,5 do 2 meseci. S# dodeka `ivotnoto go nosi gumeniot prsten,
trpi jaki bolki, ne konsumira hrana, a so toa se namaluvaat mle~nosta i prirastot.
Zaradi toa ovoj na~in na obezro`uvawe ne go prepora~uvaat.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite metodi na obezro`uvawe kaj pomladi rogati `ivotni!
Nabroj gi pova`nite metodi na obezro`uvawe kaj postari `ivotni!
Objasni ja postapkata na obezro`uvawe na teliwata so pomo{ na termokauter!
141
9.5. Pova`ni zootehi~kɢ merki za unapreduvawe na
sto~arskoto proizvodstvo
Sto~arskoto proizvodstvo e edna od najva`nite granki od zemjodelieto, koja go
snabduva naselenieto so osnovnite animalni produkti za hrana, a na lesnata
industrija i dostavuva surovina.
Zaradi vakvoto stopansko zna~ewe na sto~arstvoto, sekoja dr`ava odnosno,
ministerstvo za zemjodelie {umarstvo i vodostopanstvo prezema niza merki
dene{noto sto~arsko proizvodstvo da se unapredi i da ja zgolemi svojata
produktivnost. Vo taa nasoka i kaj nas se doneseni pove}e pozitivni zakonski
propisi i se osnovani pove}e centri, zdru`enija, instituti, zavodi i drugi
asocijacii.
Kako pova`ni zootehni~ki merki {to imaat javen karakter i {to mo`at da
poslu`at za unapreduvawe na sto~arskoto proizvodstvo se: licencirawe, mati~no
knigovodstvo, oplemenuvawe na rasite, osiguruvawe na `ivotnite, zdravstvena
za{tita na `ivotnite, ve{ta~ko osemenuvawe i dr.
Pod poimot licencirawe se podrazbira godi{en pregled (izbirawe) na site
ma{ki rasplodnici od edna op{tina. Godi{niot pregled go vr{i komisija vo ~ij
sostav vleguvaat: in`ener po sto~arstvo, veterinaren lekar i pretstavnik od
op{tinata. Komisijata treba da izgotvi kriteriumi za licencirawe, a tie }e zavisat
od brojot na `enskite i ma{kite priplodni grla. Ako brojot na ma{kite
rasplodnici vo dadenata op{tina e nedovolen i nema mo`nost da se nadomesti ili
primeni ve{ta~ko osemenuvawe, vo toj slu~aj kriteriumot za licencirawe }e bide
poblag i obratno. Komisijata prethodno gi izvestuva site odgleduva~i na ma{ki
rasplodnici deka }e izvr{i licencirawe. Vrz osnova na rasnata pripadnost,
priplodnata vrednost i zdravstvenata sostojba na priplodnoto grlo komisijata
donesuva odluka dali grloto e sposobno za priplod ili ne. Dokolku grloto e sposobno
za priplod toga{ grloto dobiva licenca, odobrenie deka mo`e da se koristi za
priplod. Po izvr{enata rabota, komisijata sostavuva izve{taj za sostojbata so koja
se zapoznava podra~noto ministerstvovo, vo op{tinata za zemjodelie, {umarstvo i
vodostopanstvo. Vrz osnova na ovoj izve{taj ministerstvoto izrabotuva
podolgoro~na programa za razvoj na sto~arskoto proizvodstvo. Dodeka vi{okot na
ma{ki rasplodnici i slabokvalitetnite se kastriraat.
Farmite za odgleduvawe na kvalitetni priplodni grla se specijalizirani
za proizvodstvo na ma{ki i `enski priplodni grla (reproduktori) od nekoj vid. Na
primer, vo sviwarskite repro centri se odgleduvaat visokoproduktivni
selekcionirani mesnati rasi sviwi ({vedski landras, golem jork{ir, durok, hep{ir,
pietren). Od ovie repro centri sekoj zainteresiran stopanski subjekt mo`e da
nabavi kvalitetni ma{ki ili `enski rasplodnici, odnosno mti~ni grla.
Mati~noto knigovodstvo e baza za selekcijata. Selekcijata mo`e da dade
dobri rezultati samo ako se poznati genetskite, proizvodnite i reproduktivnite
sposobnosti na izbranoto grlo. Ovie podatoci selekcionerot gi crpi tokmu od
urednoto i to~no vodenoto mati~no knigovodstvo. Denes, mati~noto knigovodstvo e
zadol`itelno za site vidovi `ivotni. Vo mati~nite knigi se zapi{uvaat `ivotnite
koi odgovaraat na minimalnite barawa za mle~nost, maslenost, `iva masa, gojni
sposobnosti itn. Tie minimalni barawa kaj oddelnite rasi se razli~ni i se
opredeluvaat so uredbi. Mati~noto knigovodstvo go vodat odgleduva~ite, tie se
povrzani so op{tinskite, a ovie so dr`avnite slu`bi za mati~no sto~no
knigovodstvo.
Oplemenuvawe na rasite Vo posledno vreme napraveno e mnogu okolu
142
promenata na rasoviot sostav na doma{nite avtohtoni rasi od site vidovi. No, toa ne
e dovolno, bidej}i brojot na doma{ni rasi s# u{te e golem. Iracionalno e ovie
avtohtoni doma{ni rasi da ne gi odgleduvame, naprotiv potrebno e istite da se
oblagorodat so poproduktivni rasi. Pa ottuka vo idnina kako imperativ se
nametnuva pra{aewto za pobrzo menuvawe na rasniot sostav, a so toa i unapreduvawe
na sto~arskoto proizvodstvo kaj nas. Toa zna~i deka vo ridsko-planinskite reoni
bu{ata treba da se oblagoroduva so blagorodni rasi, kako {to se hereforskata,
oberintalskata, montafonska i dr., so cel pdobruvawe na potencijalot za mleko i
meso kaj dobienite melezi. Potoa vo ov~arstvoto doma{nite pramenki-ov~epolskata
i {arplaninskata treba da se oblagorodat, odnosno da se krstosuvaat so blagorodni
rasi, kako {to se virtember{kata ovca, avasi, merino prekosot i dr., so cel da se
podobri potencijalot za meso, mleko i volna kaj melezite. So oplemenuvaweto na
doma{nite rasi od site vidovi `ivotni, direkno se vlijae za kvalitetno
podobruvawe na sto~arskoto proizvodstvo kaj nas.
Osiguruvaweto na `ivotnite Za da se namalat zagubite od smrtnosta kaj
doma{nite `ivotni potrebno e da se usiguraat istite vo osiguritelnite kompanii.
Na toj na~in proizvoditelite imaat edna pogolema sigurnost pri odgleduvaweto na
doma{nite `ivotni.
Zdravstvenata za{tita e mnogu va`na merka i od nejzinoto pravilno i
efikasno sproveduvawe zavisi mo`nosta za unapreduvawe na sto~arskoto
proizvodstvo. Ovaa merka osobeno doa|a do izraz pri pojava na mnogu opasni zarazni
bolesti, koi brzo se {irat i predizvikuvaat golemi zagubi. Kaj nas toa e regulirano
so zakon so koj se predviduva spre~uvawe i le~ewe na najopasnite zarazni i
parazitski bolesti. Spored odredbite od ovoj zakon dokolku se pojavi zarazna bolest
ili `ivotnite uginat od zarazni bolesti, sopstvenikot na `ovotnite e dol`en
vedna{ da prijavi vo nadle`nata veterinarna slu`ba vo op{tinata. Za da se spre~i
vnesuvaweto na zarazni bolesti, postojat veterinarni me|udr`avni konvencii i
dogovori potpi{ani od na{ata i drugite sosedni dr`avi, so koi se predviduva pod
koi uslovi mo`e da se dozvoli trgovija na `iva stoka i proizvodi od `ivotni.
Ve{ta~koto osemenuvawe e edna od najva`nite zootehni~ki merki za brzo,
kvalitetno i kvantitetno unapreduvawe na sto~arstvoto. Od reproduktivna tehnika
ili metod, ve{ta~koto osemenuvawe denes prerasna vo edna od najmo}nite "sovremeni
orodija" bez koi ne mo`e da se zamislat modernata selekcija, adekvatnoto
reproduktivno iskoristuvawe i uspe{no rakovodewe so populaciite na doma{ni
`ivotni.
Denes, ve{ta~koto osemenuvawe se primenuva vo site granki od sto~arstvoto i
toa kako vo govedarstvoto, ov~arstvoto, kozarstvoto, sviwarstvoto itn.
So negova primena pobrzo se doa|a do genetski napredok na dadenata
populacija `ivotni vo sporedba so primenata na priroden pripust.
Se postignuva podobra za{tita na zdravstvenata sostojba (nema prenesuvawe na
infekcii pri oploduvaweto).
Se namaluvaat tro{ocite za oploduvawe, a razmenata na genetskiot materijal
pri ve{ta~koto osemenuvawe e mnogu lesna duri i na me|unarodno nivo.
Mnogu brzo i lesno se vr{i oplemenuvawe na primitivnite rasi doma{ni
`ivotni so primena na VO.
So negova primena se namaluva sterilitetot na doma{nite `ivotni itn. Zatoa
denes se formiraat centri za ve{ta~ko osemenuvawe, odnosno reprodukciski centri,
koi proizveduvaat kvalitetni priplodni grla od razni vidovi i rasi, koi se koristat
za dobivawe na semenski materijal (sperma) za ve{ta~ko osemenuvawe.
143
Nabroj gi pova`nite zootehni~ki merki za unapreduvawe na sto~arskoto
proizvodstvo!!
Aktivnosti: Poseti nekoja kravarska ili ov~arska farma kade prakti~no }e
nau~i{ za tehnikata na obele`uvawe so u{ni markici.
Proveri go svoeto znaewe
1. Koi rasi se najpogodni za organsko proizvodstvo?
2. Na {to treba da se vnimava pri selekcijata ili izborot na grlata za organsko
proizvodstvo?
3. Kolku uslovni grla na ha treba da se odgleduvaat na organskata farma?
4. Na kakva oddale~enost treba da bidat povr{inite za sto~na hrana od ostanatite
povr{ini kade {to se primenuvaat hemikalii?
5. Kako se narekuva periodot na prilagoduvawe od konvencionalen na organski
na~in na proizvodstvo?
6. Kolku vreme trae periodot na konverzija?
7. Kolku vreme e potrebno da pomine po primenata na standardite za organsko
sto~arsko proizvodstvo, za da mo`e `ivotnite {to se odgleduvaat na farmata da
se prodavaat kako organski proizvodi?
8. Kolku iznesuva dojniot period kaj podmladokot vo edna organska farma (za
jagniwa i jariwa, teliwa, `drebiwa, prasiwa)?
9. Kolku % od suvata materija vo dnevniot obrok treba da se obezbeduva od
voluminoznata kabasta hrana vo organskata farma?
10. Nabroj gi dodatnite materii {to mo`at da se koristat vo organskata farma!
11. Nabroj gi dodatnite materii {to se zabraneti vo organskata farma!
12. Proizvodite od `ivotinsko poteklo mo`at da se prodavaat kako organski
proizvodi samo ako fermata pominala period na konverzija od:
a) 12 nedeli, b) 1 godina, v) 12 meseci, g) 2 godini.
13. [to podrazbire{ pod poimot obezro`uvawe?
14. Nabroj gi pri~inite poradi koi se vr{i obezro`uvawe na govedata!
15. Objasni ja postapkata na obezro`uvawe so pomo{ na hiru{ki metodi!
16. Koi hemiski sredstva se koristat za obezro`uvawe na teliwa?
17. Objasni go na~inot na obezro`uvawe na mladi teliwa so pomo{ na keratoliti~ki
materii?
18. Objasni kako se vr{i biolo{ko ili genetsko obezro`uvawe na `ivotnite?
19. Objasni ja postapkata na obezro`uvawe na vozrasni goveda so pomo{ na
embriotomska pila!
20. Objasni ja postapkata na obezro`uvawe na vozrasni goveda so postavuvawe na
gumeni prsteni!
21. Kolku vreme e potrebno `ivotnite da gi nosat postavenite gumeni prsteni na
rogovite?
22. Nabroj gi pova`nite zootehni~ki merki za unapreduvawe na sto~arskoto
proizvodstvo!
23. Objasni ja postapkata na licencirawe vo edna op{tina ili region!
24. So koi rasi treba da se oblagoroduva doma{noto govedo bu{a?
25. Kakva e ulogata na osiguruvaweto na `ivotnite za unapreduvaweto na
sto~arstvoto?
26. Kakva uloga ima mati~noto knigovodstvo za unapreduvawe na sto~arskoto
proizvodstvo?
27. [to se postignuva so primenata na ve{ta~koto osemenuvawe vo sto~arstvoto?
144
Re~nik na nepoznati zborovi i
stru~ni termini
A
abortus-pometnuvawe, prekinuvawe na
bremenosta
avansira-dava odnapred
avtenti~nost-vistinitost,izvornost,
originalnost, verodostojno
agrar-zemjodelie
agresiven-nasilen,
drzok,
napa|a~ki,
neprijatelski orentiran
agronomija-nauka za zemjodelieto
agronom-zemjodelski stru~wak
agrotehnika-obrabotuvawe na zemji{teto
so primena na sovremeni tehni~ki sredstva
adaptira-prisposobuva, preina~uva
adekvaten-soodveten, pogoden, ednakov,
izedna~en
aditiv-dodatok, zaradi podobruvawe na
svojstvata na nekoj proizvod
aerodinami~en-najpovolen oblik na nekoe
telo na koe pri dvi`eweto vozduhot im
dava najmal otpor
azospermija-nesposobnost kaj ma{kite
`ivotni da sozdavaat ma{ki polovi
kletki (spermatozoidi)
akeratus-`ivotni bez rogovi
aklimatizacija-prisposobuvawe,
previknuvawe, naviknuvawe na `ivotnite
na novite klimatski uslovi
akomodacija-prisposobuvawe na `ivotnite
na novite `ivotni uslovi
aku{er-lekar specijalist za bremenost i
poroduvawe
alkalen-{to sodr`i nekoj alkalen element
(Na K)
alfa zraci-pozitivno naelektrizirani
zraci
{to
ispu{taat
radioaktivni
materii
ambient-sredina,
okolina,
vo
koe
`ivotnoto se dvi`i i `ivee
aminokiselini-organski kiselini {to
nastanuvaat kako kraen proizvod pri
razlagaweto na belkovini
angorska koza i kunikul-`ivotni {to
poteknuvaat od Angora-staroto ime na
Ankara
anestezija-ne~uvstvuvawe na bolka {to
nastanuva od bolest, pri v{pricuvawe na
nekoj anestetik (kokain)
animalni
proizvodi-`ivotinski
proizvodi
antraks-opasna zarazna bolest
arari-vre}i za polnewe na volna
izraboteni od indiski konop, juta
atrofija-smaluvawe, su{ewe na nekoj
organ ili tkivo zaradi nedovolna ishrana
aplikacija-vnesuvawe
apsorbira-{mrka, vpiva
aspermija-celosno
presu{uvawe
na
ma{kite polovi `lezdi i ne la~ewe na
spermatozoidi i spermalna plazma
B
bebi-bif- zgoeni juniwa na vozrast od 1218 meseci vo uslovi na intenzivna ishrana
so visok kvalitet na june{ko meso
bekon-specijalen
proizvod
koj
se
izrabotuva od polovinki na zaklani mladi
sviwi
berk{ir-rasa na crni sviwi dobieni so
vkrstosuvawe na sijamskata, kineskata i
neapolitanskata rasa
bernardinec-golem silen planinski pes, se
upotrebuva kako patovodec niz sne`nite
viulici i za spasuvawe na patnici
biohemija-nauka za hemiskiot sostav na
`ivite su{testva i za hemiskite procesi
vo organizmot
blastula-eden od razvojnite stadiumi na
site mnogukleto~ni su{testva
brojler-zgoeno pile za kolewe od te{kite
liniski
hibridi,
odgledano
vo
najintenzivni uslovi, pri {to za {est
nedeli dostignuva `iva masa od 1,5-2 kg
bulok-grupa od pogolem broj `ivotni
(ovci)
V
vaga-sprava za odreduvawe na masata
(te`inata) na nekoe telo
vakcinacija-vnesuvawe na vakcina vo
organizmot zaradi za{tita od zarazni
bolesti
validnost-koga e ne{to zasnovano vrz
vistinata
varijacija-promena,
menuvawe,
otstapuvawe od nekoj utvrden plan
vegetacija-rastewe,
razvitok
na
rastenijata
vegetacionen period-del od godinata za
normalno rastewe i razvivawe na
rastenijata
veneri~en-polovo zarazen
vertikalen-ispraven, {to stoi prostum
veterinar-lekar
za
bolesti
na
`ivotnite, so veterinaren fakultet
degresija-postepeno
namaluvawe,
opa|awe, povlekuvawe
dezinfekcija-uni{tuvawe na zarazni
bolesti so hemiski i drugi sredstva
dezodorans-sredstvo za otstranuvawe na
neprijatni mirizbi
delikates-mnogu vkusno jadewe
dimorfizam-postoewe na dva oblika
(formi) kaj `ivite su{testva (`ensko
i ma{ko)
dislokacija-raspored, razmestuvawe
dislocira-premestuva, razmestuva
dominanten-istaknat, nadmo}en
domesticirano-pripitomeno
domestikacija-pripitomuvawe,
odoma}uvawe
drasti~en-{to dejstvuva silno, brzo
E
egzistira-postoi,
`ivee,
trae,
opstojuva, izdr`uva
ejakulacija-praznewe, isfrlawe na
ma{koto oplodno seme vo vaginata na
`enkata ili vo ve{ta~kata vagina
ejakulira-isfrla, prazni
ekspedicija-nau~no patuvawe
eksploatacija-iskoristuvawe
ekstenzivno-primena
na
niska
agrotehnika ili zootehnika niska
produktivnost, so niski prinosi
eksterier-nadvore{nost, nadvore{en
izgled
ekstremiteti-krajni delovi na teloto
nozete
elasti~nost-rasteglivost, svojstvo na
nekoi
tela,
koga
so
sila
se
deformiraat,
da
se
vratat
vo
prvobitniot oblik {tom }e prestane
silata na deluvawe
empiriski-iskusen, {to se potpira
isklu~ivo
na
iskustvoto,
eksperimentalen
endogen-od vnatre{no poteklo, {to
nastanuva od vnatre{ni pri~ini
energi~en-re{itelen, hrabar, smel,
bezstra{en
enzimi-organski
materii
{to
zabrzuvaat hemiski procesi
erekcija-digawe, krevawe, stanuvawe,
zdrvuvawe na ma{kiot polov organ kaj
`ivotnite
viskoznost-`ilavost,
rasteglivost,
leplivost
vitamini-organski
materii
so
razli~en hemiski sostav koi vlijaat
vrz op{tata biolo{ka sostojba na
organizmot
volt-edinica za merewe na napon na
elektri~na energija
volumen-obem, prostorna sodr`ina;
zafatnina
vulva-nadvore{en del od `enski polov
organ
G
galop-brzo javawe na kow, kowsko
tr~awe vo skokovi
gen-del od molekulata na DNA so
strogo
opredeleni
sekvenci
na
nukleotidi {to se sodr`ani vo
opredelen lokus (mesto) na hromozomot
geneza-nastanuvawe, ra|awe, poteklo
genetika-granka na biologijata {to go
prou~uva nasleduvaweto
genitalii-polovi organi (ma{ki i
`enski)
genotip-sevkupnost
na
naslednite
svojstva na eden organizam
geograf-poznava~ na geografijata
glacijal-ledena doba vo razvitokot na
Zemjata
glikoza-prost {e}er, glaven izvor na
energija vo kletkite
glikopenija-nedostatok na {e}er vo
krvta kaj `ivotnite ili ~ovekot
glicerin-lepliva te~nost {to se
dobiva od rastvorena mast
globulin-belkovinesta supstancija vo
organizmot na `ivotnite i rastenijata
se nao|a vo krvta, mlekoto, jajcata, i
me{unkastite rastenija
goniometar-sprava za merewe na
horizontalni agli (aglomer)
gravidnost-bremenost
D
darvinizam-u~ewe
na
angliskiot
nau~nik ^arls Darvin za evolucijata
na organskiot svet i za faktorite {to
ja obuslovuvaat evolucijata
degeneracija-izroduvawe, iskrivuvawe,
izopa~uvawe
146
interseksualitet-organizam kaj kogo se
izrazeni ma{kite i `enskite polovi
karakteristiki
intermedijarno
nasleduvawepodednakvo nasleduvawe od obata
roditeli
intramuskularno-me|umuskulnite
vlakna, vo samite muskuli
infekcija-zaraza, predizvikuvawe na
zaraza, navleguvawe vo organizmot na
patogeni bakterii koi predizvikuvaat
bolest
infertilnost-neplodnost, jalovost
iracionalen-nedosti`en na razumot,
nelogi~en
ihtiologija-nauka {to gi prou~uva
ribite
J
jadro-glavna struktura vo klatkata vo
koja se nao|a nasleden materijal
Jarma-jadro someleno bra{no kako
dobito~na hrana, krupno melena p~enka
jato-grupa od golem broj na `ivina
(koko{ki)
jodoform-edno od jodnite soedinenija
{to se upotrebuva za posipuvawe na
rani
jajcekletka-`enska polova kletka
jajnici-`enski polovi `lezdi {to
slu`at za sozdavawe na jajcekletki
jajcevodi-sprovdni kanali od jajnicite
do matkata
juta-indiski konop {to slu`i za
izrabotka na cvrsto platno za vre}i
K
kalo-zaguba vo te`ina ili obemot na
nekoja stoka na meso, poradi su{ewe,
cedewe, transport, prerabotka i drugo
kalori~nost-sposobnost
pri
sogoruvawe da sozdava toplina
kamgarn {tof-predeno od ~e{lana
volna, tkaenina od ~e{lana volna
kanibalizam-lo{a navika kaj `ivinata
koja se manifestira so kolvewe na
nozete, glavata, trticata kloakata,
jadewe na jajca, kolvewe i jadewe perja
katar-vospalenie na sluzoko`ata na
nekoj organ
karbonizacija-proces na pretvorawe na
organskata
materija
vo
jaglen,
eritrociti-crveni krvni zrnca
estrus-zbir na promeni kaj `enkata na
cica~ite za vreme na pareweto, polova
nadrazlivost
Z
zigot-oplodeno jajce nastanato so
spojuvawe na jajcekletkata i ma{kiot
spermatozoid
zoologija-nauka za `ivotnite
zoon-`ivotno
zoonozi-zarazni bolesti na `ivotnite
{to mo`at da se prenesat na lu|eto
zoopsihologija-nauka za du{evnite
pojavi kaj `ivotnite
zoosperma-semeni,
polovi
ma{ki
kletki kaj `ivotnite
zootehnika-nauka za odgleduvawe na
doma{nite `ivotni
zoohigiena-nauka {to se zanimava so
uslovite na odgleduvawe na doma{nite
`ivotni
I
identitet-celosna
ednakvost,
identi~nost
identifikuva-utvrduva
identi~nost,
soodvetnost
importira-uvezuva stranska stoka na
doma{niot pazar
impotenten-nemo}en,
fizi~ki
i
duhovno slab, premalen, iznemo{ten,
iscrpen,
nesposoben
za
polova
aktivnost
impotencija-nesposoben za oploduvawe
impregnirana
platnena
lentaprotkaena, oblo`ena
imun-otporen na zarazni bolesti
individua-sekoj samostojno postoe~ki
organizam
indikativen-{to poka`uva ne{to,
pokazen
indirekten-posreden, zaobikolen
inicijal-po~etni bukvi
insemenacija-oploduvawe, osemenuvawe
instinkt-nagon,
poriv,
priroden
vnatre{en nagon
intenziven-poproduktiven
interval-vremensko
rastojanie,
odale~enost
interier-vnatre{nost
internacionalen-me|unaroden
147
jaglenisuvawe;
otstranuvawe
na
primesite od rastitelni materii od
volnata
kastracija-vadewe na polovite `lezdi
kaj `ivotnite, skopuvawe
kataklizma-katastrofa, propast, potop
kategorizacija-podreduvawe,
grupirawe, stavawe vo kategorii
kateter-sprava staklena ili plasti~na
za ufrluvawe na spermatozoidite vo
`enskite genitalii pri ve{ta~koto
osemenuvawe
kafilerija-ustanova
vo
koja
se
uni{tuvaat (sogoruvaat) le{ovite od
ubieni ili zaklani `ivotni
ka{mir-vid meka tkaenina {to se
izrabotuva
od
kozinata
na
ka{mirskite kozi {to `iveat na
padinite od Himalaite
kefir-kavkasko kiselo mlek, kiseleno
so rastenieto kefir (pe~urka)
klima-podnebje, atmosferski uslovi vo
nekoj kraj
koitus-odnos, polov akt; parewe
komparacija-sporeduvawe
kopjuterizacija-voveduvawe
na
elektronska obrabotka na podatocite
so kompjuterite
kompleksnost-celosnost, sevkupnost
komponenta-sostaven del na nekoja
celina
konverzija-promena,
preobrazba,
izmena
kondicija-zdravstvena
i
rabotna
sposobnost i momentalen nadvore{en
izgled nahranetost na `ivotnite
konzistencija-sostav, gradba na nekoe
telo
konkaven-izdlaben, vdlabnat
konsum-potro{uva~ka
konsolidacija-sreduvawe,
zacvrstuvawe
konstanten-nepromenliv, postojan
konstitucija-telesen sostav, gradba na
teloto, telesen sklop i zbir na
du{evnite osobini
kontaminacija-navleguvawe na zaraza
vo organizmot
konfiguracija-nadvore{en oblik na
terenot
kopulacija-polovo spojuvawe na dve
kletki vo edna
korektiv-sredstvo za popravka
kulminacija-najvisok
stepen
na
dostignuvawe vo razni oblasti
krdo-grupa od pogolem broj goveda
kulturen-oblagoroden, produktiven
kumis-kobilsko kiselo mleko
L
laktacija-period na sozdavawe i
izla~uvawe na mlekoto od mle~nata
`lezda
lanolin-`oltenikava materija {to se
dobiva so perewe na ov~ka volna
larva-prv stadium vo razvitokot na
eden insekt
leguminozi-rastenija so me{unkavi
plodovi (soja, gra{ok, grav)
libela-sprava za utvrduvawe vodoramna
polo`ba
lidtinov bastun-sprava za merewe na
eksterierot kaj doma{nite `ivotni
licencirawe-popis i ocenuvawe na
site ma{ki rasplodnici vo edna
op{tina ili region i davawe na
uverenie ili licenca za koristewe na
izbranite
i
ocenetite
ma{ki
rasplodnici
luksurirawe-zdru`uvawe na genetskiot
potencijal od pove}e rasi
Q
quq-vid treva t.n. angliska treva {to
slu`i kako dobra dobito~na hrana
M
maksimum-najgolem iznos
manipulacija-rakuvawe, postapka
mramorirano meso-meso protkaeno so
masno tkivo
mastitis-bolest na mle~nata `lezda
matka-`enski polov organ
mati~no
stado-`enski
i
ma{ki
priplodni grla
mezozoik-sredna doba vo razvojot na
Zemjinata kora (se deli na tri periodi:
trijas, jura, kreda) toga{ se javuvaat
vleka~ite, pticite, cica~ite i dr.
`ivotni
melanizam-pojava na crna boja zaradi
natrupuvawe na crni pigmenti kaj
nekoi `ivotni vo toplite predeli
148
O
ovariumi-`enski polovi `lezdi
ovulacija-isfrlawe
na
zreli
jajcekletki od jajnikot
oksidacija-soedinuvawe
na
nekoja
materija so kislorod, sogoruvawe
oligocen-period
vo
razvojot
na
Zemjata, tretata epoha na tercierot
ontogeneza-istorija na individualniot
razvoj, proces na razvojot na edinkata
od za~etok do polna zrelost
oogeneza-proces na razvitok na `enski
polovi kletki vo jajnikot na `enskite
`ivotni
organizam-edinka na `iviot svet
oplemenuvawe-oblagoroduvawe
P
paleozoik-stara doba vo razvojot na
Zemjata
pantlika-lenta za merewe dol`ina i
obem na gradite i cevanicite
parcijalen-delumen, nepoln, necelosen
pedigre-rodoslov, loza, rodoslovno
steblo, podatoci za potekloto na
`ivotnoto
placenta-organ koj go ishranuva
fetusot
poliestri~en-`ivotni
kaj
koi
poloviot `ar se pojavuva cikli~no
preku celata godina
polnokrvni kowi-se kowi koi vo
nivnoto sozdavawe na u~estvuvale
drugi rasi.
poni kowi-se rasi kowi koi ne se
povisoki od 152 cm
populacija-grupa edinki od isti vid
koi
imaat
zaedni~ka
genetska
struktura
polikarpija-`ivotno so zgolemen broj
rogovi
potencijal-stepen na silata, skriena
mo`nost, realna mo`nost
poentirawe-ocenuvawe
na
sekoja
osobina kaj `ivotnite so poeni ili
to~ki
prevencija-spre~uvawe
na
ne{to
nepo`elno
prioritet-prvenstvo,
prednost,
predimstvo
produkcija-sozdavawe, proizvodstvo
meliorira-podobruva,
poprava,
oblagoroduva
merinizira-vr{i
merinizacija
na
ovci, sproveduva vkrstsuvawe na
pramenki so merino rasi ovci za da se
podobri rasniot sostav
metamorfoza-preobrazuvawe, preprava,
menuva oblik
metizacija-vkrstuvawe na `ivotni od
razli~ni rasi
mikroskop-instrument
{to
ovozmo`uva so zgolemuvawe da se
zabele`at i najmalite predmeti
mikroskopija-nabquduvawe so pomo{
na mikroskop
mimikrija-pojava na sli~nost kaj nekoi
`ivotni, nekoi `ivotni ja menuvaat
bojata na vlaknoto ili ko`ata zavisno
od okolinata, kamufla`a vo borbata za
opstanok
minimalen-mnogu mal, najmal, najsiten,
najnizok, najneophoden
minimum-najmala vrednost
miocen-~etvrtata epoha na tercierot
vo razvojot na Zemjata
mitoza-delba na jadroto na kletkata na
ni{ki
modifikacija-izmena,
promena
na
sostojbata i oblikot; doteruvawe
popravawe
morula-prv stadium vo razvitokot na
embrionot
mortalitet-smrnost,
uginuvawe
na
`ivotni
morfologija-nauka za oblikot i gradba
na `ivite su{testva
N
naslednost-prenesuvawe na naslednite
osobini od roditelite na potomstvoto
neolit-pomlada kamena doba, vtoriot
golem period vo razvojot na Zemjata po
paleolitot
nekrospermija-mtrvi spermatozoidi vo
semenata te~nost
nivelirawe-merewe so libela
nus
produkt-sporeden
proizvod;
nusproizvod
nutritiven-hranliv
nutricija-hranewe,
prehranuvawe,
ishrana
149
tabiet-izraz na du{evnata sostojba na
`ivotnoto
temperament-izraz
na
nervnata
sostojba na `ivotnoto
toplokrvni kowi-toa se rasi kowi koi
vo sebe imaat krv od nekoja polnokrvna
rasa
trutovi-ma{ki individui od p~elnoto
semejstvo
U
uterus-matka `ennski polov organ vo
koj se razviva mladen~eto
ultracrveni zraci-nevidlivi zraci od
Son~eviot spektar {to se odlikuva so
toplotno dejstvo
F
fantom-sprava za zaskoknuvawe na
ma{kite rasplodnici pri zemawe na
ejakulat za ve{ta~ko oploduvawe
fenotip-zbir na nadvore{ni vidlivi
osobini na `ivite su{testva
fertilnost-plodnost, rodnost
fertilizacija-oploduvawe proces na
spojuvawe
na
jajcekletka
so
spermatozoid
fetalen-za~eto~en, embrionalen
fetacija-sozdavawe za~etok, zarodok
(fetus), sozdavawe embrion
fiziologija-biolo{ka nauka {to gi
prou~uva funkciite na organizmot
futrola-kutija ili navlaka za ~uvawe
na nekoi spravi ili predmeti
frontalen-preden, ~elen del
H
hermofroditizam-`ivotno so ma{ki i
`enski polovi `lezdi
hiperprodukcija-preterano preobilno
proizvodstvo
hipoteza-nau~na pretpostavka za nekoja
pojava, {to treba da se doka`e za da
stane nau~na teorija ili zakon
S
sviska-kategorija na pomlada ovca
R
randman na meso- procentualen odnos me|u
zaklanata i `ivata mera pomno`en so 100
racionalen-razumen,
dobro
odmeren,
zasnovani vrz nau~na osnova i dobro
organizirani vrz osnova na iskustvoto i
provereni vo praktikata
reonizacija-zootehni~ka
merka
za
re{avawe na odnosot na `ivotnoto sprema
reonot
reprodukcija-razmno`uvawe
recesivno-skrieno, potisnato
S
sangvini~en-prgav, temperamenten, brz,
silen, razdrazliv
sezonski-{to odgovara na izvesno vreme vo
godinata
sekrecija-proces na la~ewe na sekret od
`lezdite
selekcija-odbirawe, podbor, izbor
selekcionirawe-odbirawena `ivotni za
uspe{no odgleduvawe
senzitiven-osetliv,
lesno
vozbudliv,
~uvstvitelen
simptomi-znaci, obele`ja na nekoi pojavi
sistematika-granka na biologijata {to gi
prou~uva organizmite od gledi{te na
nivnata sli~nost i razli~nost
soma-telo
somatski kletki-telesni kletki
stado-grupa od pogolem broj `ivotni
spekulum-sprava za otvorawe na vaginata
pri ve{ta~ko oploduvawe i zdravstven
pregled na `enskite `ivotni
spermosobira~-sad
za
sobirawe
na
spermata {to se nao|a na vrvot od
ve{ta~kata vagina
superfetacija-oploduvawe na jajcekletki
od razli~ni periodi na razgonetost
superfekundacija-oploduvawe
na
jajcekletki od pove}e ma{ki rasplodnici
supstitucija-zamena,
zamenuvawe
edno
ne{to so drugo {to ima pribli`en
kvalitet
T
teorija-nau~no sistematsko tolkuvawe
na zakonitostite vo razvitokot na
prirodata
tetovirawe-obele`uvawe na `ivotnite
so neizbri{livi brojki {to se
pi{uvaat so tetovir kle{ti i pasta
tehnologija-nauka za prerabotka na
surovinite vo gotovi proizvodi
150
Koristena literatura
1. Adamov Avtorizirani predavawa po Sto~arsko proizvodstvo, Fakultet za
veterinarna medicina, Skopje, 2004.
2. Alfred K.: Osnovi opšte Zoologije, peto izdanie prevod Sarajevo, 1971.
3. Andonov S, Xabirski V, Tokovski T,: Pogodno vime za ma{insko molzewe na kozite,
Sredba fakultet stopanstvo 1994, Skopje.
4. Andonov S, Xabirski V, Tokovski T, Kozarevski N,: Klani~na vrednost na jagniwata
na ov~epolskata merinizirana ovca i nejzinite melezi so virtember{ki ovni 1988/89
Skopje.
5. Andonov, S., Xabirski, V.: Kozarstvo. Prakti~ni upatstva za odgleduva~i. GTZPodr{ka na modernizacijata na makedonskoto zemjodelstvo, Skopje, 2002.
6. Andoviü M. Salmonidne vrste riba I njihov uzgoj IKRO .Svetlost Sarajevo. 1979.
7. Beliü,ҁ J.: Album Rasa Stoke, Beograd,1988.
8. Beliʄ, J.: Specijalna zootehnika, (Ov~arstvo i sviwarstvo), Nau~na kwiga, Beograd,
1951.
9. Beli~ovski, S.: Otkup i ocenuvawe na sviwite za kolewe, sovetuvawe Voveduvawe na
SEUROP standard vo proizvodstvoto na sviwi vo Republika Makedonija, Zemjodelski
Fakultet, Skopje 2002.
10. Beli~ovski, S., Vukovi} V.: Ocena na kvalitetot na svinskite trupovi na linijata na
kolewe, Zemjodelski fakultet ,Skopje 2003.
11. Beli~ovski, S.: Faktori koi vlijaat vrz plodnosta na matoricata, Podr{ka na
modernizacijata na zemjodelskoto proizvodstvo proekt, Zemjodelski Fakultet, Skopje
2001.
12. Bahtijarevicҁ, E.: Krmiva, Krmne smeske i Ishrana stoke , Banja Luka ,1982.
13. Beliü,ҁ J . i sor.: Savremeno svinjarstvo, Beograd, 1972.
14. Belicҁ, M.: Govedarstvo , Beograd 1959.
15. Bešlin, R. , Hristov, S.: Stres domacҁih životinja; Univerzitet u Beogradu, 1991.
16. Borojeviüҁ, S., Borojevic, K.: Genetika, Novi Sad, 1970.
17. Veljanovski, V.: Ov~arstvo , skripta, Bitola, 1966.
18. Vujþҁiüҁҁ, S.: Pasmine Goveda, Prosvjeta , Bjelovar,1991.
19. Gaiü, I.: Biološke osnovi stoþarstva; Univerzitet u Beogradu, 1990.
20. Gjurainš, B.: Govedarstvo , Zagreb 1979.
21. Dimitrov J.: Osnovi na biologi~noto zemedelie, Plovdiv, 2004.
22. Deutsches Fleckvieh, CMA,-ASR, Mԇnchen, 1985.
23. Ðokiü A.: Genetika, Beograd-Zemun, 1977.
24. \or|ievski D,:Izbor na jagniwa za zamena i {kartirawe na ovci, Skopje, 2004.
25. Enver Žiga: KONJI najpoznatije svjetske pasmine, svjetlost , Sarajevo , 2001.
26. Ilkovski, R.: Avtorizirani predavawa po Govedarstvo, Skopje, 1985.
27. Ilkovski, R.,Todorovski, N., Ne{ovski, P., Filev, K., Stefanovski, V.: Specijalno
Sto~arstvo, vtoro izdanie, Skopje 1988.
28. Jevtiüҁ T:. Pþelarstvo, Beograd 1960.
29. Caput, P.: Govedarstvo I, II, Zagreb, 1987.
30. Kiprijanovska H. Naumovski M.: P~elarstvo , Skopje 2002.
31. Kitanovski, D., Stojanovski M., Presilski, S.: Produktivni i reproduktivni
karakteristiki kaj novo uvezenite hol{tajn-friziski kravi Zbornik na trudovi
Zemjodelski Fakultet , Skopje 1998.
32. Krstiü M.: Živinarstvo; Beograd, 1963.
33. Krstiü M.: Praktiþno Živinarstvo, Nolit, Beograd ,1977.
34. Kulinþeviü J. Gaþiü R. Pþelarstvo, III izdanje, BIGZ, Beograd 1991.
35. Maxirov, @.: Zoohigiena Univerzitet ,,Kiril i Metodij,, Skopje, 1993.
36. Mitiü, N., Ferþei J., Zeremski D., Lazareviüҁ LJ.: Govedarstvo; Beograd , 1987.
37. Mitroviüҁ, S.: Vrste, Rase i Hibridi Živine, Univerzitet u Beogradu, 1996.
38. Mihajlovski, P.: Metoda za konzervirawe na sperma od ovni vo te~en azot:
Magisterski trud, Belgrad , 1980.
151
39. Mioþ, B., Paviþ, V,: Kozarstvo, Zagreb, 2002.
40. Ne{ovski, P.: Sviwarstvo u~ebnik ,,Univerzitet Kiril i Metodij ,, Skopje, 1988.
41. Neletoski, I.: Rakovodewe so stadoto kako merka za spre~uvawe na proizvodnite
bolesti kaj mle~nite goveda; Zemjodelski fakultet, Skopje, 2002.
42. Nikoliʄ , D . i Simoviʄ B.: Op{te Sto~arstvo; Beograd 1985.
43. Nikoli}, D.: Ov~arstvo u~ebnik Skopje 1962.
44. Nikoli}, K.: Odgleduvawe na kuni}i, prira~nik Skopje 1987.
45. Paraka~eva, Kapac, N.: Mlekarstvo I del; Tehnologija na mlekoto; Univerzitet
,,Kiril i Metodij,, Skopje, 1983.
46. Paraka~eva, Kapac, N.: Mlekarstvo II del; Tehnologija od prerabotkite od mleko;
Univerzitet ,,Kiril i Metodij,, Skopje, 1988.
47. Petrovska, D.: Genetika, Skopje, 1993.
48. Petroviüҁ, V.: Živinarstvo ; Beograd 1991.
49. Popovski, D.: Govedarstvo, Bitola, 1968.
50. Popovski, D.: Govedarstvo, Bitola, 1982.
51. Popovski, D.: Op{to Sto~arstvo ; peto izdanie, Na{a Kniga, Skopje, 1992.
52. Poljoprivredna enciklopedija, 1,2,i 3 , Jugoslovenski leksikografski zavod, Zagreb, 1974.
53. Rako, A.: Poizvodnja gove͕eg mesa, Beograd, 1967.
54. Rako, A. M Sviben: Genetske mogu°nostiȱpove°anjaȱproizvodnjeȱȱmesaȱuȱgoveda,ȱStoĀarstvo,ȱZagreb,ȱ
1962.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
Reinhard Junker, Siegfred Scherer,: Evolucija ili Stvaranje; prevod Beograd , 2002.
Sarah Harris: Horses,
Swenson, M.: Ðuksova fiziologija domaüҁih životinja; osmo izdanie, svetlost ,Sarajevo, 1975.
Skenderov C. Ivanov C.: Pþelni proizvodi I njihovo korišþenje Nolit, Beograd, 1986.
Smilevski, S.: Govedarstvo,Univerzitet<Kiril i Metodij,, Skopje, 1974.
Smilevski S.: Kowarstvo; Univerzitet<Kiril i Metodij,, Skopje ,1982.
Stankoviü M.,Annastasieviüҁ V., Nikoliü P.: Savremeno Gajenje Svinja, Beograd, 1989.
Todorovski, N.: Odgleduvawe na kunikuli; Skopje, 1984.
Todorovski, N.: Ov~arstvo; Univerzitet ,,Kiril i metodij,, vtoro izdanie, Skopje,
1992.
Tomazin F. G:Uzgoj visokoproduktivnih pþela, Beograd, 1991.
Trajkovski, T.: Avtorizirani predavawa po govedarstvo i kowarstvo; Zemjodelski
fakultet, Skopje,2002.
Traj~ev M.: Zdravstveni problemi vo reprodukcijata na sviwite, terapija,
preventiva, i prakti~ni soveti; GTZ, Proekt podr{ka na modernizacijata na
makedonskoto zemjodelstvo,Skopje, 2001.
Traj~ev M., Maxirov H., \or|ievski S., Tonevski J., Vlijanie na ladniot stres vrz
normalizacijata na telesnata temperatura kaj novorodenite prasiwa. Simpozium po
sto~arstvo , Ohrid, 2003.
Traj~ev M, Maxirov H.: Mo`nosti za organizacija vo odgleduvaweto na sviwi vo
Republika Makedonija. Sto~arstvo II. Skopje, 2004.
69. Franiüҁ I . Gajenje koza, nolit, Beograd, 1983.
70. Cvetkov, T. Lazarevski , Q. Vu~kov, R. Zlatev, D.: Organsko sto~arstvo; Kumanovo, 2003.
71. ^asopisi: YOUR HORSE broevi od 1996, 1998, 2000, 2001.
72. Xabirski, V. Andonov, S. Kozarovski, N : Prinos i kvalitet na volnata kaj rasata virtemberg
vo uslovi na Republika Makedonija. Makedonska zemjodelska revija, Skopje, 1998.
73. Xabirski, V.: Avtorizirani predavawa po ov~arstvo i kozarstvo, Fakultet za zemjodelski
nauki i hrana, Skopje, 2006.
74. [qahov, P.: P~elarstvo; treto izdanie, Skopje , 1990.
75. [mit O, Obrist R.: Biolo{ko zemjodelstvo {vajcarsko zdru`enie za in`eneri-agronomi i
prehrambeni in`eneri (FIBL) 2006.
76. [apkarov J, Sistematika na `ivotnite Skopje 1987.
77. Regulativa na sovetot (EEZ) br. 2092/91 od 24 juni 1991 godina za organsko proizvodstvo na
zemjodelski proizvodi i indikacii {to se odnesuvaat na toa za zemjodelski proizvodi i
prehrambeni proizvodi, 2005.
152
ɉ Ɋ ɂ Ʌ Ɉ Ɂ ɂ
ɉɨɜɚɠɧɢ ɨɛɪɚɫɰɢ ɨɞ ɦɚɬɢɱɧɨɬɨ sto~no ɤɧɢɝɨɜɨɞɫɬɜɨ ɡɚ pova`nite
ɜɢɞɨɜɢ ɫɬɨɩɚɧɫɤɢ ɠɢɜɨɬɧɢ ɤɨɢ ɫɟ ɨɞɧɟɫɭɜɚɚɬ ɧɚ ɧɚɫɬɚɜɧɚɬɚ ɫɨɞɪɠɢɧɚ
Ɇɚɬɢɱɧɨ sto~no ɤɧɢɝɨɜɨɞɫɬɜɨ, ɫɬɪ.129-132
153
Obrazec br. 1
MATI^EN LIST ZA KRAVA
Broj na kravata 555 Sopstvenik: Ristov Risto
Ime: Petra Broj na u{ni markici MK 1000 0085 rasa: ɲvajcarsko-sivo sme|o
Otelena: 27. IV 2006 Broj na registerot na teliwa : 220
Vovedena vo Dr`avna kniga_____Odgleduva~: Ristovski Risto ϥ Tetovo
Isklu~ena od priplod__________________i pri~ina____________________
TELESNI MERKI
Fotografija ili opis
na grloto
Datum
16. V
2007
20. X
2008
16 .VI
2009
Visina na grebenot
Visina na krstot
Dlabina na gradite
[irina na gradite
Obem na gradite
[irina na kolkovit
[ir. na kar. but. zglo.
Dol`ina na trupot
Obem na pred. ceva.
@iva masa vo kg
137
136
71
41
203
52
65
172
21
530
139
138
72
44
205
58
68
173
22
560
142
139
73
54
208
60
72
175
23
640
POTEKLO
T.
Pirkes
R‡98 IA klɚɫɚ
8000 kg IV laktɚɰɢʁɚ
300 kg m. mast
M.
Gorica
R‡ 90 I kl.
7000 kg IV lak.
270 kg m. mast
T.
T.
@ivko
R‡93 I kl.
7200 kgV lak.
Oto
M.
T.
Vesna
P‡93 I kl.
6500 kg IV lak
Goran
T.
T.
Marjan
R‡92 I kl.
6000 kg V lak.
Dan~o
M.
T.
Magda
R‡90 I kl.
6100 kg V lak.
Maks
M.
Vera
M.
Acka
T.Kosto
M.Zaga
T. Risto
M. Qupka
T. Dimo
M. Lena
T. Emzi
M. Eta
T. Kole
M. Ana
M.
T. Vaso
M.Du{anka
T. \ore
M. Alida
T. Stevan
Ru`a
M. Milica
M.
An|a
154
1.X. 06
`
35
I
6.IV. 2010
<<
<<
2.IX.07
m
37
II
222
348
540
555
‡
Priplod
Zabele{ka
17
Upotreba
Pol
Viktor
Abortirala
Datum
7.V. 2009
Broj na reg
na teliwa
Od
bik
@iva
masa
Datɭɦ
Broj na
teleto
Telewe
Broj na kart.
Za osemenuva
Oplodena
Telewe po
red
PLODNOST
–
Goewe
PROIZVODSTVO NA MLEKO I MLE^NA MAST
Zabele{ki
22.VI
102
144
Masti kg
1. IX
3,5
3,6
%
II
3200
4000
kg.
34
290
292
Mleko
17. VII
kg
2.X
Masti
I
Za 305 dena
%
21
Proinos na mleko i mleɱ. mast
Za laktacija
Mleko
vo kg
Laktacijɚ po
red
2008/09
2009/010
Traewe na
laktacijata
Vkup.
od
do
ɦolz.
denov
Br. na
proizvod. list
Godina
OCENA PRI PREGLEDOT
Zapisnik
Br.
Ⱦatum
Poeni
(Klasa)
Zapisnik
Br.
Datum
Poeni
(klasa)
17
2.V
2009
R.91
I kl
45
12. VI
2010
R-92
I kl
Zapisnik
Br.
PODATOCI ZA DRUGI PROMENI
Vo tekot na `ivotot:
Nagradi:
Bolesti:
155
Datum
Klasa
(poeni)
Obrazec br. 2
MATI^EN LIST ZA BIK
Ime: Astor br. na u{na markica MK 1000 0087 rasa Simentalska otel. 2 02. 2007 god.
Br. re. na tel. 27 Prv pripust 10. 06. 2009 voveden vo gl. m. kn.
Isklu~en od priplod --------------------------------zaradi----------------------------------------------------------Uginl------------------------------------------------------zaradi----------------------------------------------------------Zaklan-----------------------------------------------------zaradi----------------------------------------------------------Sopstvenik: Petar Trajkovski od Bitola
Promena na sopstvenikot-----------------------------------------------------------------------------------------------
TELESNI MERKI
Datum
16. V
2008
20. X
2009
16 .VI
2010
Visina na grebenot
Visina na krstot
Dlabina na gradite
[irina na gradite
Obem na gradite
[irina na kolkovit
[ir. na kar. but. zgl
Dol`ina na trupot
Obem na pred. cevaɧ.
@iva masa vo kg
139
137
72
42
208
53
66
174
22
550
142
140
73
47
210
59
70
178
23
600
144
140
74
56
215
62
74
180
24
700
Fotografija ili opis na
grloto
POTEKLO
T.
ɂɮɬɢɦ
ɂɞɟɧɬɢɮɢɤɚɰɢ. ɛɪ.
R‡98 I A kl.
6000 kg IV lak.
300 kg m.mast
M
Margita
R‡ 90 I kl.
7000 kg IV lak.
270 kg m.mast
T.
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Stefan
R‡93 I kl.
6200 kgV lak.
Ɇɚɤɫ
Ɍ. Kosto
Ɇ. Dragana
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Ɍ.Risto
Ȼɪɟɡɚ
M.
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ:
Vesna
P‡93 I kl.
6500 kg IV lak.
ɋɬɪɚɲɨ
Ɍ.
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Marjan
R‡92 I kl.
6000 kg V lak.
Ⱦɢɦɨ
M
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Borka
R‡90 I kl.
6100 kg V lak.
Ɏɟɪɢ
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
ȿɥɢɡɚɛɟɬɚ
Ɇ. Qupka
Ɍ. ]iro
Ɇ. Lena
Ɍ. Emzi
Ɇ. Eta
Ɍ. Kole
Ɇ.Ana
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Ɍ. Bla`o
Ɇ. Du{anka
Ɍ. \ore
Ɇ.Alida
Ɍ.Stevan
Ru`a
Ɇ.Gorica
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Ɋɚɬɤɚ
156
2
-
Rezultat
nepoznat
2
Ostanale
jalovi kravi
21
Ostaveno za
priplod
@enski
Neopred
20
Mrtvo
oteleni
Ma{ki
@enski
50
Abortira
ni
@enski
45
Se otelile
t e l iwa
Ma{ki
2009
Broj
na
pripu
{teni
kravi
Ma{ki
Godina
Broj na
skokovite
REZULTATI OD UPOTREBATA
Ma{
ki
-
-
1
-
-
@enski
21
OCENKA NA PRIPLODOT
Godina-datɭɦ
Klasa
Potpis na ~lenovite na komisijata za ocenuvawe
2009 10. 03
I
Markova~eski R , Mi{kovski S, Todorovski K
KVALITET NA POTOMSTVOTO
Godina
K L A S I R A W E
I
II
E
M
2009
@
[kart
III
M
@
M
@
M
@
M
@
2
3
4
19
3
5
4
5
PODATOCI ZA DRUGI PROMENI
Vo tekot na `ivotot:
Nagradi:
2008ɝ., II nagrada
vo Novi Sad
157
Bolesti:
Ne boleduval
Obrazec br. 3
KARTICA ZA OSEMENUVAWE NA KRAVI
Ȼɪɨʁ ɧɚ ɭɲɧɚ ɦɚɪɤɢɰɚ ___________________
Ime na kravata: Dorka,
Rasa: ɫimentalska
Ƚodina na telewe 3. 06. 2009
Sopstvenik: Petreski Atanas, Radobor-Bitola
Broj na mat. ɤniga
_______14__________
POTEKLO
T. Astor br. 23 Rasa: ɫimentalska
M. Elena br. 100 Ɋasa: ɫimentalska
Datum na poslednoto oteluvawe: 14. 09. 2009
Datum na
osemenuvawe
Ime, rasa i
broj na bikot
Datum na
pregledot
Datum na
teleweto
Stelna-jalova
+
ϥ
Pol i broj na
registarot na
teliwa
Servis
period
2. 01. 2007.
Toni T. br.210
+ 1. 03. 2007
17. 10. 2007
`enski 122
4. 01. 2008
Toni T. br. 210
+ 20. 03. 2008
15. 10. 2008
`enski 131
41
5. 01. 2009
Toni T. br. 210
+ 14. 03. 2009
20. 10. 2009
ɦa{ki 143
43
Datum na
pregledot
Dijagnoza
J A
Lekuvawe
L
O
158
V
O
S T
Datum na
pregledot
Dijagnoza
80
Lekuvawe
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ.4
ɄɈɇɌɊɈɅȺ ɇȺ ɆɅȿɑɇɈɋɌȺ ɇȺ ɄɊȺȼɂɌȿ
ɂ.ɮɪɢɡ
159
30
690
3,6
25,84
ɉɪɟɫɭɲɢɥɚ
23
Ɉɬɟɥɟɧɚ
11
kg
12
ȼɤɭɩɧɨ ɦɚɫɬɢ ɜɨ
5
Ɂɚɛɟɥɟɲɤɚ
% ɧɚ ɦɚɫɥɟɧɨɫɬ
323
ȼɤɭɩɧɨ
Ɍ.ɋɬɨʁɚɧɨɜɫɤɢ
ȼɟɱɟɪ
1.
Ʉɨɥɢɱɢɧɚ
ɦɥɟɤɨ ɜɨ kg
ɍɬɪɨ
ɋɨɩɫɬɜɟɧɢɤ
Ɋɚɫɚ
Ɋɟɞ.
ɛɪ.
ȼɤɭɩ. ɦɥɟɤɨ kg ɜɨ
ɤɨɧɬɪɨɥɧɢɨɬ
ɩɟɪɢɨɞ
Ʉɨɧɬɪɨɥɨɪ: Karanfilovski \or|i
ȼɤɭɩɧɨ ɞɟɧɨɜɢ ɜɨ
ɤɨɧɬ. ɩɟɪɢɨɞ
Ⱦɚɬɭɦ ɧɚ ɤɨɧɬɪɨɥɚɬɚ, 15. 06.2009
Ȼɪ. ɧɚ ɲɢɲ. ɨɞ
ɦɥɟɤɨ ɡɚ ɩɪɨɛɚ
Institut za sto~arstvo Skopje
Ȼɪɨʁ ɧɚ ɤɪɚɜɚɬɚ
ɂɦɟ ɧɚ ɫɨɩɫɬɜɟɧɢɤɨɬ ɧɚ ɮɚɪɦɚɬɚ
2
11. 04.
12. 2008
2
10. 03.
2008
1
1
Datum na
upisot
Red.
Br.
.<.
3
Institut za
sto~arstvo
Kravarska
farma
Trubarevo
Ime prezime
i mesto kade
`ivee
sopstvenikot
Ime , broj i belezi, broj
na pedigreto na kravata
Ratka
t.br.222
4
Gorica
u{na
markica
Mk
10000084
Opis
Crno
bela
5
Crno
bela
Datum na ra|awe
12.08
2007
6
11.
07.
2007
majka
tatko
Magda
T. br.44
R 95
Goran
t. br.25
R 92
R 97- I
klasa
Gordana
T br.221
R 95
I
klasa
Stefan
T. Br.280
7
Ime,
broj
belezi,
klasa
9
Astor
t.br.
200
I
klasa
10
28.03.
2010
Na
den
M
11
@
ɉol
Otelena
17.
Kole 29.04.
07. T.br.77 2010
2009
I
klasa
8
15.
06.
2009
Datum
Oplodena
Od bikot ( ime,
broj, beleg i klasa)
Poteklo
Broj na registerot na
podmladokot
350
12
340
Proizvela
I 305
5600
5000
295
13
Laktacija den.
mleko
I
3,6
14
3,7
1.07.
2010
15
29.
06.
2010
I
96
16
I
94
poeni
klasa
Oceneta
Na den
PRIEMNA KNIGA NA KRAVI
Mast vo %
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 5
Prevedena vo glavna
mati~na kniga
17
18
Zabele{ki na
komisijata
2
Institut za
sto~arstvo
Skopje
ϥ,, ϥ,,
1
1
2
3
Sopstvenik
i negova
adresa
Red.
br
M
@
Gorica
4
Pol
Goran
T.br.586
3
Rasa i kratok
opis
10.04.
2008
20 07.
2008
Crno
belo
6
Datum na
oploduvawe
na majkata
Crno
bela
5
11. 04.
2009
26.01.
2009
7
Datum
na
telewe
Kole
Riste
8
161
Vasa
Dara
Ime,broj,
belezi,
ocena i
mle~nost
Tatko
Vedna{ po
teleweto
36
35
9
12.
06.
2009
2. 03.
2009
10
80
84
11
ɤg
Pri
ɨdbivawe
Datum
Majka
Te`ina vo kg
Zaklu~no
so 12. mesec
311
300
12
Oceneto
Datum
24.
08.
21
04.
13
Poeni
I
5
5
I
14
Od prip. Br.
21
20
15
Vo
priemnata
gla. mat.
kniga
Zapi{ano
16
17
Oploden
a
18
Datum
Poteklo
Dauma
Ime,
broj i
belezi
r.br.
Kla
Obrazec br.6
19
Od bikot
(ime,,br. Belezi
REGISTER NA TELIWA
Za
pripl
Za
pripl
20
Zabele{ki na
komisijata
Op{tina
ɧas. mesto
Tetovo
Sopstvenik
Ristovski Ʉiril
R. br.
1.
333
Br.
6
Starost
Krava
162
Siment.
Rasa
17.01.
2009
Datum
feri
Bik Br.
Oplodena
23. 10.
2009
M
Pol
Otelena
Datum
REGISTAR NA OSEMENETI I OPLODENI KRAVI
Zabele{ka
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 7
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ.8
ɋɨɩɫɬɜɟɧɢɤ____________________________ ɦɟɫɬɨ________________________________
MATI^EN LIST ZA PASTUV
Identifikacionen bɪ.___________ɢɦɟ___________ɪɚɫɚ_______________________
Ɉɠɞɪ._________ɠɢɝ______________ɦɟɪɢ______________________________________
Ȼɨʁɚ ɢ ɛɟɥɟɡɢ______________________________________________________________
__________________________________________________________________________
Ɏɨɬɨɝɪɚɮɢʁɚ
Ɍ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
T.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
REZULTATI OD PRIPLOD
Ƚɨɞɢɧɚ
Ȼɪɨʁ ɧɚ
Ȼɪɨʁ ɧɚ
ɩɪɢɩɭɲɬɟɧɢ ɩɪɟɩɭɲɬɟɧɢ
ɤɨɛɢɥɢ
Ɉɞ
ɩɪɢɩɭɲtenite
kɨɛili
ɨɫɬɚɧɚle
Oɠɞɪe Abortiraɥɟ Nɟɩɨɡɧɚɬɨ
beni
Ɇ. ɀ.
Ɇ.
ɀ.
Ɇ.
ɀ.
ɀɞɪɟɛɧɢ ȳɚɥɨɜɢ
ɇȺȽɊȺȾȿɇ
Ⱦɚɬɭɦ ɂɡɥɨɠɛɚ-ɫɦɨɬɪɚ ɇɚɝɪɚɞɢ
POTOMSTVO
ȼɪɟɞɧɨɫɬ
God.
Broj na
`drebiwa
ta
M
ɉɪɨɦɟɧɚ ɧɚ ɫɨɩɫɬɜɟɧɨɫɬɚ
Ⱦɚɬɭɦ
ɂɫɤɥɭɱɟɧ ɨɞ ɨɪɢɩɥɨɞ
ɋɬɚɪɨɫɬ
ɉri~ina
164
@
Klasa
Za
priplod
M
@
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 9
ɋɨɩɫɬɜɟɧɢɤ____________________________ ɦɟɫɬɨ________________________________
MATI^EN LIST ZA KOBILA
ɂɞɟɧɬɢɮɢɤɚɰɢɨɧɟɧ ɛɪ.____ɢɦɟ___________ɪɚɫɚ________________________________
Ɉɠɞɪ_________ɠɢɝ______________ɦɟɪɢ______________________________________
Ȼɨʁɚ ɢ ɛɟɥɟɡɢ______________________________________________________________
__________________________________________________________________________
Ɏɨɬɨɝɪɚɮɢʁɚ
Ɍ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
165
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
T.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
REZULTATI OD PRIPLOD
Ƚɨɞ
ɉɪɢɩɭɲɬɟɧɚ
Kɨɝɚ
ɉɨd
ɩɚɫɬɭɜ
Jɚɥɨɜɚ
Ɋezultat
AbortiɈɠɞɪɟɛɢɥɚ
Ⱦɚɬɭɦ
Pol
rala
Ɉɰɟɧɤɢ______________________
____________________________
____________________________
ɉɨɞɚɬɨɰɢ ɡɚ ɠɞɪɟɛɟɬɨ
Klasa Uɩɨɬɪeba
ɂɦɟ ɢ ɛɪɨʁ
ɍɩɨɬɪɟɛɚ ɜɨ ɪɚɛɨɬɚ_______________________
________________________________________
_________________________________________.
ɉɪɨɦɟɧɚ ɧɚ ɫɨɩɫɬɜɟɧɨɫɬɚ___________________.
166
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 10
ɅɂɋɌ ɁȺ ɂȾȿɇɌɂɎɂɄȺɐɂȳȺ ɂ ɄɈɇɌɊɈɅȺ ɇȺ ɉɊɈɂɁȼɈȾɇɈɋɌȺ ɇȺ ɈȼɐɂɌȿ
ɂɞɟɧɬɢɮɢɤɚɰɢɨɧɟɧ ɛɪɨʁ:
Ⱦɚɬɭɦ ɧɚ ɪɚɼɚʃɟ:
Ɋɚɫɚ (ɫɨʁ)
ɂɫɤɥɭɱɟɧɚ ɨɞ ɩɪɢɩɥɨɞ:
ɉɪɢ ɪɚɼɚʃɟɬɨ:
Ɇɚɫɚ ɜɨ kg ɉɪɢ ɨɞɛɢɜɚʃɟɬɨ:
ɉɪɢ ɩɪɜɨ ɫɪɢɠɟʃɟ
Ȼɪɨʁ ɤɨʁ ɝɨ ɢɦɚɥɚ ɤɚɤɨ ʁɚɝɧɟ
ɉɪɢɱɢɧɚ:
ɉɈɌȿɄɅɈ
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ
ɂɞɟɧɬɢɮ. ɛɪɨʁ:
ɉɪɢɩɥɨɞɧɚ ɨɰɟɧɚ:
Ɉɰɟɧɚ ɡɚ ɩɪɢɪɚɫɬ:
Ɂɞɪɚɫɬɜɟɧɚ ɨɰɟɧɚ:
Mɚʁɤɚ
ɂɞɟɧɬɢɮ. ɛɪɨʁ:
Ɉɰɟɧɚ ɧɚ ɦɥɟɱɧɨɫɬɚ:
Ɉɰɟɧɚ ɧɚ ɩɥɨɞɧɨɫɬɚ:
Ɂɞɪɚɜɫɬɜɟɧɚ ɨɰɟɧɚ:
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
ɅɂɋɌ ɁȺ ɄɈɇɌɊɈɅȺ ɂ ɈɐȿɇɄȺ ɁȺ ɉɊɈɂɁȼɈȾɋɌȼɈɌɈ ɇȺ ɆɅȿɄɈ
167
Ʉɨɧɬɪɨɥɟɧ
Ɇɥɟɤɨ
ɥɢɬɪɢ
ɩɟɪɢɨɞ
ɞɟɧɨɜɢ
ɜɤɭɩɧɨ
ɜɟɱɟɪ
ɩɥɚɞɧɟ
Ɇɥɟɤɨ
ɥɢɬɪɢ
ɞɟɧɨɜɢ
ɜɤɭɩɧɨ
ɭɬɪɨ
Ʉɨɥɢɱɢɧɚ ɧɚ
ɦɥɟɤɨ ɥɢɬɪɢ
Ʉɨɧɬɪɨɥɟɧ
ɩɟɪɢɨɞ
Ⱦɚɬɚ ɧɚ ɤɨɧɬɪɨɥɚ
Ʉɨɥɢɱɢɧɚ ɧɚ
ɦɥɟɤɨ ɥɢɬɪɢ
ɜɟɱɟɪ
Ʌɚɤɬɚɰɢʁɚ ɩɨ ɪɟɞ
Ƚɨɞɢɧɚ
ɩɥɚɞɧɟ
Ʌɚɤɬɚɰɢʁɚ ɩɨ ɪɟɞ
Ƚɨɞɢɧɚ
ɭɬɪɨ
Ɇɥɟɤɨ
ɥɢɬɪɢ
ɩɟɪɢɨɞ
Ⱦɚɬɚ ɧɚ ɤɨɧɬɪɨɥɚ
Ʉɨɧɬɪɨɥɟɧ
ɞɟɧɨɜɢ
ɜɤɭɩɧɨ
ɜɟɱɟɪ
ɩɥɚɞɧɟ
Ʉɨɥɢɱɢɧɚ ɧɚ
ɦɥɟɤɨ ɥɢɬɪɢ
ɭɬɪɨ
Ⱦɚɬɚ ɧɚ ɤɨɧɬɪɨɥɚ
Ʌɚɤɬɚɰɢʁɚ ɩɨ ɪɟɞ
Ƚɨɞɢɧɚ
ɍɉɈɌɊȿȻȺ ȼɈ ɉɊɂɉɅɈȾ ɂ ɉɊɈɂɁȼɈȾɋɌȼɈ ɇȺ ȳȺȽɇɂȵȺ
Ⱥɛɨɪɬɭɫ
Upotreba
Pri
prvɨɬɨ
stri`ɟʃɟ
Pri
odbivawe
to
@
Masa na jagneto ɜɨ kg
Pri
jagneweto
M
Br.na
regesterot
Na
Pri
jagnewet
Pol
Pri
odbivawe
to
Pri prva
redovna
stri`ba
Ocenka na jagneto
Datum na
odbivaweto
Se objagnila
Datum
Od oven br.
klasa
Datum
Godina
Oplodena
ɉɊɈɂɁȼɈȾɋɌȼɈ ɇȺ ȼɈɅɇȺ ɂ ɆɅȿɄɈ
Mleko
vo%
litri
Kg ili
Dol`ina
na
laktacija
Dol`ina
na kadrite
vo cm
M L E K O
Finostsortiment
Prana
volna na
ovca
Se vkupno
Runska
volna
neprana
Potst
rig
Datum na
stri`ewe
Ʉɨɧɬɪɩɨɥ.
ɝodina
V O L N A
Zabel
e{ka
2009
ɉɪɨɫɟɱɧɚ ɜɨɥɧɨɞɚʁɧɨɫɬ ɜɨ ɫɬɚɞɨɬɨ
1.
2.
3.
4.
5.
ɉɪɨɫɟɱɧɚ ɦɥɟɱɧɨɫɬ ɜɨ ɫɬɚɞɨɬɨ
Ɉɰɟɧɚ ɡɚ ɦɥɟɱɧɨɫɬ:
Ɉɰɟɧɚ ɡɚ ɜɨɥɧɨɞɚʁɧɨɫɬ:
Ɉɰɟɧɚ ɡɚ ɩɪɢɪɚɫɬ :
Ɉɰɟɧɚ ɡɚ ɩɥɨɞɧɨɫɬ:
Ɂɞɪɚɜɫɬɜɟɧɚ ɨɰɟɧɚ:
ȿ
ȿ
ȿ
168
2
2
2
2
2
1
1
1
1
1
0
0
0
0
0
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ.11
ɅɂɋɌ ɁȺ ɂȾȿɇɌɂɎɂɄȺɐɂȳȺ ɂ ɈɐȿɇɄȺ ɇȺ ɈȼɇɂɌȿ
ɂɞɟɧɬɢɮɢɤɚɰɢɨɧɟɧ ɛɪɨʁ:
Ȼɪɨʁ ɤɨʁ ɝɨ ɢɦɚɥ ɤɚɤɨ ʁɚɝɧɟ
Ⱦɚɬɭɦ ɧɚ ɪɚɼɚʃɟ:
ɉɪɜ ɩɪɢɩɭɫɬ:
Ɋɚɫɚ (ɫɨʁ)
ɂɫɤɥɭɱɟɧ ɨɞ ɩɪɢɩɥɨɞ:
ɉɪɢɱɢɧɚ:
Ȼɥɢɡɧɚɤ ɢɥɢ ɟɞɢɧɟɰ:
ɉɪɢ ɪɚɼɚʃɟɬɨ:_____________________________
Ɇɚɫɚ ɜɨ kg ɉɪɢ ɨɞɛɢɜɚʃɟɬɨ:___________________________
ɉɪɢ ɩɪɜɨ ɫɪɢɠɟʃɟ_________________________
ɉɈɌȿɄɅɈ
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ
ɂɞɟɧɬɢɮ. ɛɪɨʁ:
ɉɪɢɩɥɨɞɧɚ ɨɰɟɧɚ:
Ɉɰɟɧɚ ɡɚ ɩɪɢɪɚɫɬ:
Ɂɞɪɚɫɬɜɟɧɚ ɨɰɟɧɚ:
Mɚʁɤɚ
ɂɞɟɧɬɢɮ. ɛɪɨʁ:
Ɉɰɟɧɚ ɧɚ ɦɥɟɱɧɨɫɬɚ:
Ɉɰɟɧɚ ɧɚ ɩɥɨɞɧɨɫɬɚ:
Ɂɞɪɚɜɫɬɜɟɧɚ ɨɰɟɧɚ:
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
Tɚɬɤɨ (ɛɪɨʁ):
Mɚʁɤɚ (ɛɪɨʁ):
ɊȺɋɉɅɈȾɇȺ ɋɉɈɋɈȻɇɈɋɌ ɇȺ ɈȼȿɇɈɌ
Ƚɨɞɢɧɚ ɧɚ
ɨɰɟɧɭɜɚʃɟɬɨ
ɋɬɚɪɨɫɬ ɧɚ
ɨɜɟɧɨɬ
Ɋɚɫɩɥɨɞɧɢ ɫɩɨɫɨɛɧɨɫɬɢ
Ⱦɨɛɚɪ
ɍɫɥɨɜɧɨ ɞɨɛɚɪ
ɇɟɩɨɞɨɛɟɧ
Ⱦɨɛɚɪ
ɍɫɥɨɜɧɨ ɞɨɛɚɪ
ɇɟɩɨɞɨɛɟɧ
Ⱦɨɛɚɪ
ɍɫɥɨɜɧɨ ɞɨɛɚɪ
ɇɟɩɨɞɨɛɟɧ
Ⱦɨɛɚɪ
ɍɫɥɨɜɧɨ ɞɨɛɚɪ
ɇɟɩɨɞɨɛɟɧ
Ⱦɨɛɚɪ
ɍɫɥɨɜɧɨ ɞɨɛɚɪ
ɇɟɩɨɞɨɛɟɧ
Ɉɰɟɧɭɜɚʃɟɬɨ ɧɚ ɪɚɫɩɥɨɞɧɢɬɟ ɫɩɨɫɨɛɧɨɫɬɢ ɧɚ ɨɜɟɧɨɬ ɫɟ ɜɪɲɢ ɧɚʁɦɚɥɤɭ ɟɞɧɚɲ ɝɨɞɢɲɧɨ.
Ɉɰɟɧɚ ɧɚ ɩɪɢɪɚɫɬ
ȿ
2
1
0
Ɂɞɪɚɜɫɬɜɟɧɚ ɨɰɟɧɚ
ȿ2
2
1
0
169
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 12
ɆȺɌɂɑȿɇ ɅɂɋɌ ɁȺ ɆȺɌɈɊɂɐɂ
Ȼɪɨʁ ɧɚ ɥɢɫɬɨɬ ________________
Ɉɞɝɥɟɞɭɜɚɱɤɚ ɮɚɪɦɚ _________________________________ ɪɚɫɚ _______________________
ɦɚɬɨɪɢɰɢ__________________________________ɛɟɥɟɡɢ________________________________
ȼɨɜɟɞɟɧa ɜɨ ɝɥ. ɦ. ɤɧɢɝɚ _______________________
ɉɈɌȿɄɅɈ
ǺȎȠ.ȏȞ.
Ɍ.
ǯȞ.țȎ Ȟȓȑ. țȎ ȝȜȒȚș.
ǼȝȞȎȟȓțȜ țȎ Ȓȓț
DzȎȠ. țȎ ȡȝȖȟ. ȐȜ ȚȎȠ. ȘțȖȑȎ
ǯȞ.țȎ ȤȖȤ. –ǹ......Dz.......
ȀȓȔȖțȎ ȒȎȠȡȚ
ǼȤȓțȘȎ
ǼȒȑșȓȒȡȐȎȥ
ǿȜȝȟȠȐȓțȖȘ
ǽȞȜȚȓțȎ țȎ ǿȜȝȟȠȐȓțȖȘȜȠ
DzȎȠ.Ȗ ȝȞȖȥȖțȎ ȕȎ ȖȟȘșȡȥ.
ɉɨɞɚɬatoci za zdravjeto
.......ɋ.......Ʌ
...........ɉ
Ɇ.
.....Ʌ........ɉ
(........)kg
[……..]kg
Ʉɥ....../........
Podatoci za nagradi
Ɍ.
......ɋ......Ʌ
..........ɉ
Ɇ.
......Ʌ......ɉ
[.....]kg
Ɍ.
......ɋ......Ʌ
..........ɉ
Ɇ.
......Ʌ......ɉ
[.....]kg
Ɍ...ɋ...Ʌ...ɉ
M..ɥ..ɩ(..)..kg
Ɍ...ɋ...Ʌ...ɉ
M..ɥ..ɩ(..)..kg
Ɍ...ɋ...Ʌ...ɉ
M..ɥ..ɩ(..)..kg
Ɍ...ɋ...Ʌ...ɉ
M..ɥ..ɩ(..)..kg
Drugi zabele{ki
OBJASNUVAWE ZA ZNACITE
______ɋ = Ȼɪɨʁ ɧɚ ɟɜɢɞɟɧɬɢɪɚɧɢɬɟ ɫɤɨɤɨɜɢ__________________________
______Ʌ = Ȼɪɨʁ ɧɚ ɟɜɢɞɟɧɬɢɪɚɧɢɬɟ ɥɟɝɥɚ____________________________
______ɉ = ɉɪɨɫɟɱɟɧ ɛɪ. ɩɪɚɫɢʃɚ ɜɨ ɥɟɝɥɨ __________________________
(------) = ɉɪɨɫ. ɩɪɚɫɢʃɚ ɜɨ ɥɟɝɥɨ ɨɞ 28 ɞɟɧɚ_______________________
[-----] = ɉɪɨɫ. ɩɪɚɫɢʃɚ ɜɨ ɥɟɝɥɨ ɨɞ 56 ɞɟɧɚ_______________________
_____Kg = ɉɪɨɫ. ɬɟɠ. ɧɚ ɥɟɝ. ɨɞ 28 ɨɞɧɨɫɧɨ 56 ɞɟɧɚ__________________
Ʉɥ. ___/____ = Ʉɥɚɫɚ-ɪɢɦ. ɛɪ. = ɩɪɨɢɡɜɨɞ. Ȼɭɤɜɚ-ɟɤɫ._____________________
170
ɍɉɈɌɊȿȻȺ ȼɈ ɉɊɂɉɅɈȾ
Najte{ki
Najlesni
kg
Ȼɪɨʁɚ
Ɂɚ
ɩɪɢɩɥɨɞ
M
@
Prasewe
po red
ɄȼȺɅɂɌȿɌ ɇȺ ɉɈɌɈɆɋɌȼɈɌɈ
ȿ
ɦ
ɈɐȿɇɄȺ ɄɅȺɋȺ
I
II
III
ɠ ɦ ɠ
ɦ ɠ ɦ ɠ
[kartirano
ɦ
171
ɠ
ȼɤɭɩɧɨ
Zabele{ki
Za goewe
ɍɩɨɬɪɟɛɚ
ɉɨ ɨɞɛɢɜɚʃɟ
Ⱦɚɬɭɦ
Ɉɞ 28
ɞɟɧɚ
kg
kg
ɉɨ
ɩɪɚɜɨ
Ȼɪɨʁɚ
M @
Ɇɪɬɜɢ
@ivi
Ⱦɚɬɭɦ
ɉɪɚɫɟʃɟ ɩɨ ɪɟɞ
Ɉɞ ɧɟɪɟɡ
Ⱦɚɬɭɦ
ɌȿɀɂɇȺ ɇȺ ɅȿȽɅɈɌɈ
Broja
Ɉɩɪɚɫɢɥɚ
Oplodena
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 13
MATI^EN LIST ZA NEREZ
Odgleduva~ka farma _____________________________ List br. _____________________
Nerez ( ime i belezi ) ______________________________rasa ________________________
Voveden vo gl. mat. kniga _______________________________________________________
POTEKLO
Mat. br. __________________________
Br.na reg. Na podm.._________________
Oprasena dena______________________
Den na upisot vo mat. kn.____________
Datum na pripust___________________
Ocenka___________________________
Odgleduva~________________________
Sopstvenik_______________________
Promena na sopstvenikot__________
Den i pri~ina na
izla~uvaweto______________________
Broj na cickite
L D
Podatoci za zdravjeto
T
T.
---S--- Ʌ
P
--- ɋ-- Ʌ
---- ɉ
Ɇ.
Ʌ
ɉ
[...] kg
Ʉɥ. /
Ɇ
T.
ɋ Ʌ
Ʌ ɉ
ɉ
(...) .. kg
M
(...) ..Ⱥɝ
L
P
Ʉɥ .../....
[ ] kg
kl
Podatoci za nagradi
T.
ɫ ɥ ɩ
Ɇ
ɥ ɩ (..) kg
T.
ɫ ɥ ɩ
Ɇ
ɥ ɩ (..) kg
T. S-- L--P
Ɇ.
ɥ ɩ (...) kg
T.
SLP
M.
L P
( ) Kg
Ostanato
ɈȻȳȺɋɇɍȼȺȵȿ ɁȺ ɁɇȺɐɂɌȿ
______ɋ = Ȼɪɨʁ ɧɚ ɟɜɢɞɟɧɬɢɪɚɧɢɬɟ ɫɤɨɤɨɜɢ______________________________
______Ʌ = Ȼɪɨʁ ɧɚ ɟɜɢɞɟɧɬɢɪɚɧɢɬɟ ɥɟɝɥɚ ________________________________
______ɉ = ɉɪɟɫɟɱɟɧ ɛɪɨʁ ɩɪɚɫɢʃɚ ɜɨ ɥɟɝɥɨ _____________________________
(------) = ɉɪɟɫɟɱɧɨ ɩɪɚɫɢʃɚ ɜɨ ɥɟɝɥɨ ɨɞ 28 ɞɟɧɚ_________________________
[-----] = ɉɪɟɫɟɱɧɨ ɩɪɚɫɢʃɚ ɜɨ ɥɟɝɥɨ ɨɞ 55 ɞɟɧɚ________________________
_____kg = ɉɪɟɫɟɱɧɚ ɦɚɫɚ ɧɚ ɥɟɝɥɨ ɨɞ 28 ɨɞɧɨɫɧɨ 59 ɞɟɧɚ_________________
Ʉɥ. ___/____ = Ʉɥɚɫɚ-ɪɢɦɫɤɢ ɛɪ. = ɩɪɨɢɡɜɨɞɫ. Ȼɭɤɜɚ ɟɤɫɬ.
172
ɉɊɈɂɁȼɈȾɋɌȼɈ ɇȺ ɉɊȺɋɂȵȺ
ɍɩɨɬɪɟɛɚ
Ɂɚ
Ɂɚ
ɩɪɢɩ. ɬɨɜ.
Ɂɚɛɟɥɟɲɤɚ
ɀ.
Ɇɪɬɜɢ
Ɇ.
ɉɨ ɥɟɝɥɨ
ɩɪɨɫɟɱɧɨ
Ɇ. ɀ.
Vkupno mrtvi
ȼɤɭɩ.ɠɢɜɢ
ɉɊȺɋɂȵȺ
ȼɤɭɩɧɨ
ɉɊɈɂɁȼȿȾȿɇɈ
Abortirale
ɋɟ ɨɩɪɚɫɟɧɢ
Oɩɥɨɞɢɧɢ
Ȼɪ. na ɫɤɨɤɨɜɢɬɟ
Ƚɨɞɢɧɚ
Ɇɚɬɨɪɢɰɚ
ɄȼȺɅɂɌȿɌ ɇȺ ɉɈɌɈɆɋɌȼɈɌɈ
ɈɐȿɇɄȺ
Ƚɨɞ.
ɄɅȺɋȺ
ɁȺȻȿɅȿɒɄȺ
ȿ I II III IV
Ɇ.
ɀ.
Ɇ.
ɀ.
Ɇ.
ɀ.
Ɇ.
173
ɀ.
Ɇ.
ɀ.
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 14
ɋɨɩɫɬɜɟɧɢɤ ______________________________________ Ɇɟɫɬɨ ______________________
ɆȺɌɂɑȿɇ ɅɂɋɌ ɁȺ ɄɈɄɈɒɄȺ
Ȼɪɨʁ ɧɚ ɤɨɤɨɲɤɚɬɚ ________
ɉȿȾɂȽɊȿ
Ɍ.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
M.
Ɍ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ
Broj na halata-objektot ___________________
Ɂɚɩɚɬ,ɫɬɟɛɥɨ ɢɥɢ ɪɟɞ __________________
ɛɪ. _____ Ɋɚɫɚ _________________________
br. ɤɚɤɨ ɩɢɥɟ: ___________br. na ɧɨɫɢɥɤɚ____
ɂɡɥɭɩɟɧɨ ɧɚ ɞɟɧ ____________ 2009 _______
ɉɪɚɜɨ ʁɚʁɰɟ ɫɧɟɥɚ ɧɚ ɞɟɧ _____2009________
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
I ɝɨɞ
II ɝɨɞ
III ɝɨɞ
IV ɝɨɞ
ȼɤɭɩɧɨ ʁɚʁɰɚ _________ kg
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ɍ.
Ɇ.
Ƚɨɞɢɧɚ
2009
20___
20____
ȼɨ ɤɥɚɫɚ
ȼɤɭɩɧɨ
Masa
ɉɪɨɫɟɱ
ȼɤɭɩɧɨ
ɉɪɨɫɟɱ.
IV ɝɨɞodina
Masa
Ȼɪ. ʁɚʁɰɚ
ȼɤɭɩɧɨ
ɉɪɨɫɟɱ.
III ɝɨɞodina
Masa
Ȼɪ. ʁɚʁɰɚ
ɉɪɨɫɟɱ.
ɉɪɨɫɟɱ.
II ɝɨɞina
Masa
Ȼɪoja ʁɚʁɰɚ
ȼɤɭɩɧo
ɉɪɨɫɟɱ.
Ɇɟɫɟɰ
Ȼɪ. ʁɚʁɰɚ
I ɝɨɞina
Masa
ȼɤɭɩɧɨ ɛɪ. ʁɚʁɰɚ
ɉɊȿȽɅȿȾ ɇȺ ɇEɋɅɂȼɈɋɌȺ
ɇɨɟɦɜɪɢ
Ⱦɟɤɟɦɜɪɢ
ȳɚɧɭɚɪɢ
Ɏɟɜɪɭɚɪɢ
Ɇɚɪɬ
Ⱥɩɪɢɥ
Ɇɚʁ
ȳɭɧɢ
ȳɭɥɢ
Ⱥɜɝɭɫɬ
ɋɟɩɬɟɦɜɪɢ
Oktomvri
Sparena:________ 2009 god. so ________
Sparena:_________20 god. so________
vkupno_________
Isklu~ena od priplod za______________
174
Ɉɛɪɚɡɟɰ ɛɪ. 15.
ɋɨɩɫɬɜɟɧɢɤ ______________________________________ Ɇɟɫɬɨ ______________________
MATI^EN LIST ZA PETEL
Ȼɪɨʁ ɧɚ petelot ________
Broj na halata-objektot ___________________
Zapat, steblo ili rod: _______________ br. ______________________________________
Rasa ili liniski hɢbrid:________________________________________________________
Izlupeno-izvedeno na den:______________________________________________________
Sposobnost za odgleduvawe:_____________________Odgleduva~:_____________________
Zabele{ka:____________________________________________________________________
Fotografija
Godina
Vo klasa
P E D I G R E
T.
M.
T.
T.
M.
M.
T.
M.
T.
M.
T.
M.
T.
M.
175
2009
20___
20___
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
176
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Traj~e Manev
STO^ARSKO
PROIZVODSTVO
ZA III GODINA
(IZBOREN)
TEHNI^AR ZA FARMERSKO
PROIZVODSTVO
2012
177
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Namesto predgovor
U~ebnikot Sto~arsko proizvodstvo, izboren za III godina e napi{an spored programata
za reformiranoto sredno stru~no obrazovanie, zemjodelsko veterinarna struka, obrazoven
profil tehni~ar za farmersko proizvodstvo, so fond od 2 ~asa nedelno‡ 72 ~asa godi{no.
Vo u~ebnikot se opfateni site nastavni edinici predvideni so nastavnata programa.
Rakopisot e izraboten spored koncepcijata za u~ebnik, izdadena od Biroto za razvoj na
obrazovanieto pri Ministerstvoto za obrazovanie. Nastavnite sodr`ini vo u~ebnikot se
temelat na nau~ni fakti koi se razraboteni vo logi~en i razbirliv tekst, prilagoden za
vozrasta na u~enicite i nivniot kapacitet. U~ebnikot e pi{uvan spored site principi i
normi za postepeno voveduvawe vo naukata i tehnologijata na sto~arskoto proizvodstvo, so
vnimatelno birawe na potrebnata stru~na terminologija, so sistem na poimi za koi u~enicite
treba da imaat poznavawe i istite da mo`at da gi prepoznavaat i da gi primenuvaat vo praksa.
Tekstot e vo zna~itelna mera osovremenet i zbogaten so evidentni i zna~ajni inovacii
koi se vo ~ekor so vremeto. Sodr`i brojni fotografii od koi dobar del vo boja, kako i {emi
i tabeli {to mu davaat dopolnitelna vizuelna informacija na u~enikot.
Nastavnite sodr`ini po Sto~arsko proizvodstvo izboren se obraboteni vo deset
tematski celini: 1. Hranitelni materii i nivna svarlivost, 2. Krmiva, 3. Ocenuvawe na
hranitelnata vrednost na krmivata, 4. Podgotovka na hranata pred hranewe, 5. Normirana
ishrana na doma{nite `ivotni, 6.Ishrana na goveda, 7. Ishrana na sviwi, 8. Ishrana na ovci, 9.
Ishrana na `ivina i 10. Planirawe na krmnata baza.
Po realizacijata na sekoja temata, sleduvaat dopolnitelni aktivnosti i postapki {to
treba da gi napravi u~enikot za polesno da gi sovlada i da gi usvoi nastavnite sodr`ini. Isto
taka po sekoja nastavna edinica, odnosno tema, dadeni se dopolnitelni tekstovi, odnosno
pra{awa i ve`bi za polesno utvrduvawe na kvantumot na usvoenite znaewa i ve{tini na
u~enicite, kako i za samoproverka na nau~enoto od strana na u~enikot.
U~ebnikot e dokomentiran so najnovi podatoci od doma{na i stranska literatura,
pred se od sto~arsko visoko razvieni zemji so dolgogodi{na tradicija vo uspe{no odgleduvawe
i ishrana na razni vidovi farmski `ivotni. Mo{ne va`no e da se naglasi deka za merewe na
energetskata vrednost na krmivata se koristat dva sistema, odnosno dve edinici: NEL (neto
energija za proizvodstvo na mleko) i NEM (neto energija za proizvodstvo na meso), koi ve}e
odamna se koristat vo SAD i vo golem broj zapadnoevropski zemji. Stariot sistem so krmni,
odnosno, ovesni edinici denes vo ovie zemji ne se primenuva. Energetskata vrednost vo
krmivata, vo preporakite za krmnite smeski, vo normativite i da`bite kako i vo tablicite
namesto vo KE (krmni edinici) se prika`ani vo NEL i NEM, odnosno kcal. se zameneti so kJ
(kilo xuli) ili MJ (mega xuli).
Preku nastavnata sodr`ina po predmetot Sto~arsko proizvodstvo u~enikot treba da
gi postigne slednite osnovni celi:
-da go poznava hemiskiot sostav na rasitelniot i `ivotinskiot organizam;
-da gi poznava hranitelnite materii i nivnata svarlivost;
-da gi prepoznava krmivata;
-da mo`e da ja proceni hranitelnata vrednost na krmivata;
-da ja podgotvuva hranata pred hraneweto na `ivotnite;
-da podgotvuva normativi i da`bi za oddelni vidovi i kategorii `ivotni;
-da pdgotvuva i balansira krmni smeski;
-da gi prepoznava najva`nite karakteristiki pri ishranata na pova`nite
vidovi i kategorii doma{ni `ivotni;
-da ja sogleda potrebata za planirawe na krmnata baza.
Na krajot od u~ebnikot dadeni se prilozi od: Koeficient na polnovrednost kaj razni vidovi
krmiva; Tablici za hranitelnata vrednost na krmivata vo NEL i NEM vo kg krmivo i vo kg suv
materija od krmivoto; Koeficient na svarlivost i svarlivi proteini za sviwi i metaboli~ka
energija za `ivina i Hemiski sostav i hranitelna vrednost na nekoi krmiva koi se koristat
pri sostavuvawe na krmni smeski.
Maj, 2009 godina
Avtorot
178
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
1. ɏɊȺɇɂɌȿɅɇɂ ɆȺɌȿɊɂɂ ɂ ɇɂȼɇȺ
ɋȼȺɊɅɂȼɈɋɌ
1. Hemiski sostav na `ivotinskiot i rastitelniot
organizam
Za pravilno sostavuvawe i primena na dnevnite da`bi, nu`no e
poznavawe na hemiskiot sostav kako na `ivotinskiot taka i na rastitelniot
organizam. Hranata {to ja zemaat `ivotnite vo svojot organizam pominuva niz
pove}e hemiski i fiziolo{ki procesi. Eden del od hranata se zadr`uva vo
organizmot za zadovoluvawe na osnovnite `ivotni funkcii i za proizvodni
celi, a drugiot del od hranata kako nesvarliv se isfrla od organizmot. Spored
toa, za da znaeme pravilno da gi hranime `ivotnite treba da se poznava
sostavot na hranata, sostavot na `ivotinskoto telo i sostavot na
`ivotinskite proizvodi. Vo hemiskiot pogled, rastenijata, `ivotnite i
`ivotinskite proizvodi imaat sli~en sostav. @ivotinskite organizmi i
rastitelnata hrana se izgradeni od voda i suvi materii.
Vodata vo `ivotinskoto telo e zastapena od 40 do 80%, {to zavisi od
vozrasta i zgoenosta na `ivotnoto, dodeka vo rastitelnata hrana ja ima od 5 do
90%. Koli~inata na vodata vo `ivotinskoto telo i rastitelnata hrana zavisi
od zastapenosta na suvata materija vo organizmot. Ako koli~inata na suvata
materija e pogolema, se namaluva koli~inata na vodata i obratno.
Suvata materija vo rastenijata i `ivotinskite tela se sostoi od
organski i neorganski materii (mineralni materii).
Organskata materija se sostoi od azotni materii (belkovinii, amidi)
i bezazotni materii (jagleni hidrati i masti).
Azotnite materii vo `ivotinskoto telo i rastenijata gi so~inuvaat
proteinite i aminokiselinite. Kaj rastenijata vo azotni materii spa|aat i
neproteinskite azotni materii sostaveni od amidi.
Proteinite se najva`nite azotni soedinenija vo `ivotinskiot i
rastitelniot organizam. Proteinite vo rastenijata se zastapeni od 3 do 44%, a
vo `ivotinskoto telo od 11 do 21%. Rastenija koi sodr`at mnogu proteini
(leguminozite) poznati se kako proteinski krmiva. Najgolem del od
proteinite se nao|aat vo enzimite na mladite rastenija. So stareeweto na
rastenijata, koli~inite na proteini se namaluvaat. Kaj `ivotnite najmnogu
proteini se nao|aat vo muskulite, ko`ata, vlaknata, perjata, volnata i vo
vnatre{nite organi.
Bezazotnite materii vo `ivotinskoto telo gi so~inuvaat mastite,
glikogenot i {e}erite, dodeka vo rastenijata bezazotnite materii gi
so~inuvaat mastite, celulozata i skrobot. Me|utoa, mastite od rastenijata i
mastite od `ivotnite me|usebno se razlikuvaat po fizi~kite osobini.
Koli~inite na mastite vo `ivotinskiot organizam zavisat od vozrasta i
stepenot na zgoenosta, a se dvi`i od 3,5 do 45%. Postarite i pozgoenite
`ivotni vo teloto imaat pove}e masti otkolku pomladite.
Koli~inata na mastite vo rastenijata se dvi`i od 3 do 5%, a samo vo
nekoi semiwa od maslodajnite kulturi od 17 do 40%.
Od jagleno hidratite vo rastenijata najmnogu se zastapeni skrobot i
celulozata, a mnogu pomalku drugite {e}eri. Tie vo rastenijata slu`at kako
grade`na i rezervna materija.
179
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Skrobot najmnogu e zastapen vo `itno-zrnestite krmiva i toa okolu
70%. Zatoa zrnestite krmiva se poznati kako energetski ili jaglenohidratni
krmiva. Najgolemiot del od energijata rastenijata go deponiraat vo skrob, a
`ivotnite vo masti.
Celulozata vo rastenijata e zastapena od 3 do 40% . Taa e sostaven dal
na kletkinata membrana kaj rastenijata. Najmnogu celuloza imaat suvite
kabasti krmiva (slama, seno, p~enkovica).
Jagleno hidratite vo `ivotinskoto telo se zastapeni vo pomal
procent, okolu 1 % vo muskulite vo forma na glikogen, a 3 do 7% vo crniot
drob.
Vitaminite obi~no se zastapeni vo mnogu mali koli~ini vo
`ivotinskoto telo i rastitelnata hrana. Golem broj od vitaminite vleguvaat
vo sostavot na enzimite i imaat va`na uloga vo metabolizmot na {e}erite,
mastite i proteinite. Edna od pova`nite razliki pome|u `ivotnite i
rastenijata e toa {to rastenijata gi sozdavaat vitaminite, a `ivotnite ne
sozdavaat ili na indirekten na~in sozdavaat sosema ograni~eni koli~ini.
Mineralnite materii vo rastenijata se zastapeni od 1 do 10%, vo
`ivotinskoto telo od 3 do 5%, a poretko do 20%. Mineralnite materii koi
najmnogu se zastapeni vo rastenijata i `ivotnite se kalciumot i fosforot.
Zaklu~ok
Elementarniot sostav na `ivotinskoto telo i rastitelnata hrana e ist.
Vo dvata organizmi se nao|aat skoro istite makro i mikro elementi. Spored
toa i `ivotinskiot i rastitelniot organizam e izgraden od skoro isti
osnovni hemiski soedinenija, odnosno od voda, mineralni materii, proteini,
masti, celuloza i bezazotni organski materii. Sepak, postoi zna~itelna
razlika vo nivnoto procentualno u~estvo i strukturata na `ivotinskata i
rastitelnata materija.
Preku 70% od rastitelnite mineralni materii se sostojat od kalcium,
fosfor, kalium i natrium. Okolu 90% od vkupnata masa na `ivotinskiot
organizam se sostoi od organski hemiski elementi, odnosno jaglerod, vodorod,
kislorod i azot. @ivotinskoto telo sodr`i pove}e jaglerod i vodorod, dodeka
rastenijata sodr`at okolu tri pati pove}e kislorod i azot.
Tabɟɥɚ 1. Hemiski sostav na rastitelna sto~na hrana (Radovanovi} T.
Raji} I.: Praktikum ishrana domaÊih `ivotinja 1990
Rastitelni
krmiva
SM
Voda
M.mat.
(pepel)
Prot
Mast
Cel
u
BE
M
Kal
(Sa)
Fos
(R)
Zelena p~enka
Livadsko seno
Slama ja~men
P~enkarna
sila`a
Sve` kompir
Ja~men vo zrno
26,5
88,0
90,0
30,0
73,5
12,0
10,0
70,0
1,3
5,9
6,8
5,0
2,6
7,9
3,8
2,4
0,8
2,1
1,6
1,0
5,8
30,2
38,3
7,2
16,0
41,9
39,5
14,4
0,10
0,35
0,27
0,08
0,08
0,21
0,06
0,07
21,2
88,0
78,8
12,0
1,1
3,1
2,2
15,0
0,1
2,1
0,4
4,3
17,4
63,5
0,4
0,10
0,15
0,40
Soina sa~ma
P~eni~ni
trici
89,6
89,0
10,4
11,0
6,0
6,4
44,0
14,8
0,5
4,0
7,0
10,0
32,1
53,8
0,25
0,14
0,60
1,17
180
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Sistematiziraj gi krmivata vo tabelata br. 1, spored sodr`inata na
hranlivite materii, odnosno spored hemiskiot sostav.
Tabela 2. Hemiski sostav na `ivotinskoto telo vo % spored Morison, 1955
Vid i
kategorija
Tele, 45 kg
June 450 kg
Staro govedo
Molzna krava
Zgoeno jagne
Zgoena ovca
Slaba ovca
Kobila
Kow
Sviwa 45 kg
Sviwa 100 kg
Sviwa 149 kg
Pile 230 g
Koko{ka 1,8 kg
Voda vo%
71,8
52,0
54,0
56,3
50,4
46,0
61,0
61,2
60,0
66,4
54,0
42,0
71,0
55,0
Mineralni
materii
Proteini
Masti
4,3
4,0
4,6
5,0
4,2
3,0
3,4
4,7
4,5
3,1
2,7
2,1
3,6
3,1
19,4
17,1
15,0
17,2
17,0
13,0
15,0
18,0
17,0
14,9
14,5
11,6
20,4
19,2
4,0
26,4
26,0
20,6
24,9
37,5
19,9
14,0
17,0
16,2
28,0
42,6
3,5
29,0
Objasni i odgovori:
Objasni od koi faktori zavisi koli~inata na vodata vo `ivotinskiot i
rastitelniot organizam.
Razmisli koi od organskite materii se najmnogu zastapeni vo rastitelniot
organizam, a najmalku vo `ivotinskiot organizam.
Opredeli koi vidovi i kategorii na `ivotni imaat vo teloto najvisok procent
na voda spored hemiskiot sostav. Vidi od tabela br.2!
Napravi sporedba na hemiskiot sostav na rastitelniot i `ivotinskiot organizam!
1.2. HRANITELNI MATERII
Doma{nite `ivotni sekojdnevno se hranat obro~no ili po `elba,
odnosno slobodno. Od dobienata hrana, `ivotnite gi koristat onie materii
koi im se potrebni za izgradba na sopstvenoto telo, za normalna funkcija na
`ivotnite procesi i za sozdavawe na proizvodi. Takvite materii se
narekuvaat hranitelni materiii. Osnovni hranitelni materii se: jagleno
hidratite, mastite, belkovinite, vitaminite, mineralnite materii i vodata.
1. 2.1. Voda
Vodata koli~inski e najva`nata komponenta vo rastenijata i vo
`ivotnite. Bez voda nema `ivot, vpro~em i `ivotot zapo~nal vo vodata. I
pokraj toa {to vodata nema energetska vrednost, sepak se smeta kako hrana.
Zna~ewe i uloga na vodata vo `ivotinskiot organizam Vodata e
glaven i sostaven del na `ivotinskiot organizam vo ~ij sostav vleguva so
181
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
preku 50%. Zastapenosta na vodata vo teloto zavisi i od koli~inite na
mastite, odnosno od vidot, vozrasta i zgoenosta na `ivotnoto. Povozrasnite i
pozgoenite `ivotni sodr`at pomalku voda i obratno.
Vodata vo `ivotinskoto telo e neramnomerno rasporedena vo oddelni
organi i tkiva. Najmnogu voda sodr`at te~nite tkiva, (krvta 80-82%, mlekoto
80-90%, muskulnoto tkivo 45-75%, ’rskavi~noto 55%, koskenoto 22%, zabite
10%, a zabnata gle| 0,2%.
@ivotnite ne mo`at da `iveat bez voda. Poznato e deka `ivotnoto
mo`e da ja izgubi celata rezervna mast duri i preku 50% od belkovinite kako
i do 40% od telesnata masa i pak da ostane vo `ivot. Me|utoa, ako izgubi
pove}e od 15% voda od teloto toa umira.
Vodata e univerzalen rastvoruva~ i transporter na hranlivite materii.
So pomo{ na vodata od organizmot se izla~uvaat nepotrebnite materii.
Vodata ovozmo`uva varewe i resorpcija na hranlivite materii. Taa e glaven
regulator na telesnata toplina, na osmotskiot pritisok, na homeostazata i na
rN reakcijata. Vo prisustvo na voda se odvivaat golem broj biohemiski
procesi vo `ivotinskiot organizam.
Snabduvawe so voda @ivotnite se snabduvaat so voda preku napojuvawe,
preku hranata i preku metaboli~kite procesi na hranitelnite materii.
Napojuvaweto e najva`niot vid na snabduvawe na `ivotnite so voda.
@ivotnite se napojuvaat slobodno po `elba preku instaliranite avtomatski
poilki ili obro~no pove}e pati vo tekot na denot.
@ivotnite se snabduvaat so voda i preku hranata, koja sodr`i pove}e
voda. Suvite krmiva sodr`at 10-15% voda, a sila`ite i so~nite krmiva 7090%. Potoa preku polnomasno mleko, vla`nata i te~na ishrana na sviwite i
tn. Doen~iwata, pokraj mlekoto, imaat potreba i za voda koja treba redovno da
se obezbeduva.
@ivotnite delumno se snabduvaat so voda i preku metaboli~kata voda,
koja se osloboduva kako kraen produkt pri oksidacijata na organskite materii
vo kletkite. Poznato e deka od 1 kg masti pri oksidacijata se dobiva 1070 g
voda, od 1 kg {e}eri-600 g voda i od 1 kg proteini-420 g metaboli~ka voda.
Vozrasno govedo dnevno mo`e preku metabolizamot da dobie okolu 3 kg
metaboli~ka voda. Vodata vo `ivotinskiot organizam se nao|a kako slobodna
i vrzana.
Gubewe na vodata od `ivotinskiot organizam @ivotnite vodata ja
gubat preku: mo~kata, izmetot, poteweto, di{eweto i preku proizvodite {to
gi davaat (mlekoto, jajcata, prirastot i dr.).
Dnevnite potrebi za voda kaj `ivotnite zavisat od pove}e faktori,
kako {to se: vidot i kategorijata na `ivotnoto, sostavot na dnevnata da`ba i
klimatskite uslovi.
@ivotnite koi imaat te~en izmet imaat pogolemi
potrebi za voda. Ovcite i kozite imaat suv izmet i imaat pomali potrebi od
voda. Podmladokot i molznite kravi imaat golemi potrebi od voda. Me|utoa,
najva`en faktor od koj zavisi potrebata za voda e zastapenosta na suvata
materija vo hranata.
Se smeta deka na sekoj kg suva materija vo obrokot za `ivotnite e
potrebno od 2 do 6 l voda, zavisno od vidot na `ivotnoto. Kowot dnevno mo`e
da ispie 20-45 l, kravata 30-60 l, ovcata 3,5-6,5 l, sviwata 6-10 l i koko{kata 250
ml voda. Vodata za piewe treba da bide zdrava, bistra, bez miris i kvalitetna,
so rN od 6,5 do 9,5. Za vozrsnite `ivotni vodata treba da bide so optimalna
182
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
temperatura od 10 do 120S, za bremenite 12-150S, a za podmladokot od 15 do
300S.
Objasni ja ulogata na vodata vo `ivotinskiot organizam !
Nabroj gi i objasni gi na~inite na snabduvawe so voda kaj `ivotnite!
Objasni kako se gubi vodata od `ivotinskiot organizam!
1.2.2. Jagleni hidrati
Jaglenite hidrati se organski soedinenija izgradeni od tri biogeni
elementi: jaglerod, vodorod i kislorod. Odnosot na ovie elementi e 1: 2 : 1 i
op{tata formula na {e}erite e Sn(N2O)n. Zatoa porano se misle{e deka
jaglenohidratite se hidrati na jaglerodot od kade im doa|a i imeto. Jagleno
hidratite se nao|aat vo rastitelniot i `ivotinskiot organizam. Tie se
sozdavaat vo zelenite rastenija od najprostite soedinenija, jaglendioksid i
voda, so fotosintezata i son~evata svetlosna energija.
Podelba na jaglenohidratite Jaglente hidrati mo`at da se podelat na
pove}e na~ini. Me|utoa, nutricionistite ja prifatile podelbata na jaglenite
hidrati na: monosaharidi, disaharidi i polisaharidi. Monosaharidite kako
prosti {e}eri so hidroliza ne mo`at ponatamu da se razlo`uvaat na poprosti.
1. Monosaharidite se delat na pentozi i heksozi.
Vo pentozi (S5N10O5) spa|aat: arabinozata, ksilozata i ribozata, a
dodeka vo heksozi(S6N12O6) spa|aat: glikoza, fruktoza, galaktoza i manoza. Od
pentozite najzna~aen {e}er e ribozata, zatoa {to u~estvuva vo sostavot na
nukleinskata kiselina (RNK), koja u~estvuva vo sostavot na sekoja kletka, a ja
ima i vo vitaminot B2. Vo ishranata na doma{nite `ivotni najgolema uloga
imaat heksozite, koi se i najra{ireni vo rastitelniot organizam.
2. Disaharidite se izgradeni od dve molekuli na monosaharidi, so
gubewe na eden molekul na voda: 2 S6N12O6 ̛ N2 Oĺ S12 N22 O11. Tuka spa|aat
saharozata, maltozata, laktozata i celobiozata.
Saharozata e izgradena od eden molekul na glikoza i eden molekul na
fruktoza. Ja ima vo {e}ernata repka i {e}ernata trska.
Maltozata e izgradena od dve molekuli na glikoza i se dobiva pri
razgraduvawe na skrobot.
Laktozata e mle~en disaharid koj sostaven od eden molekul na glikoza
i eden na galaktoza i ima najgolema va`nost od disaharidite za mladen~iwata.
3. Polisaharidite se slo`eni {e}eri, sostaveni od nad deset
monosaharidi, koi se nerastvorlivi vo ladna voda. Vo ishranata na doma{nite
`ivotnite, najgolemo zna~ewe imaat polisaharidite. Od polisaharidite
najva`ni se: skrobot, celulozata i glikogenot.
Skrobot (C6H10O5)n e najva`niot rastitelen {e}er, {to se nao|a vo
sitni skrobni zrnca vo razli~ni delovi na rastenijata, a osobeno vo zrnata na
`itata, kompirot, leguminozite i dr. Vo `itnozrnestite krmiva zastapen e do
75%, a vo korenokrtolastite do 30%. Skrobot e sostaven od dva vida na
polisaharidi, amiloza i amilopektin. Vo krmivata, amilozata koli~inski e
zastapena so okolu 30%, a amilopektinot 70%. Amilozata se nao|a vo
vnatre{nosta del na skrobnoto zrno, a amilopektinot vo nadvore{niot del.
Amilozata e sostavena od 250 do 300 molekuli na monosaharidi, a
amilopektinot od 1000 do 1500. Amilopektinot so vodata dava lepak.
Fermentot amilaza go razgraduva skrobot do maltoza, dodeka fermentot
183
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
maltaza ja razgraduva maltozata do glikoza. Pri razgraduvawe na skrobot i
glikogenot, kako me|uprodukti se dobivaat dekstrini, koi najnapred se
razlagaat do maltoza, a potoa do glikoza.
SkrobĺDekstrin ĺMaltoza ĺGlikoza.
Pri pr`ewe na ja~menot i drugite zrnesti krmiva skrobot se pretvora
vo dekstrini. Dekstrinite slu`at za razmno`uvawe na mikroorganizmite vo
organite za varewe kaj doma{nite `ivotni.
Celulozata e najslo`eniot polisaharid prisuten vo rastenijata.
Sostavena e od okolu 15.000 glikozidni edinici povrzani vo nerazgranet
lanec. Vo hranovarniot aparat kaj doma{nite `ivotni ne postoi ni eden
ferment koj mo`e da ja razlo`i celulozata. Me|utoa, mikroorganizmite koi
`iveat vo organite za varewe, osobeno vo buragot, slepoto i debeloto crevo
kaj trevopasnite `ivotni la~at enzim (ferment)- celulaza, koj ja razlaga
celulozata do disaharid celobioza.
So celosna hidroliza na celulozata se dobiva glikoza, dodeka so
necelosna hidroliza se dobiva disaharid celobioza. Najmnogu celuloza se
nao|a vo suvite kabasti krmiva (27 do 30%), kako {to se: senoto, slamata,
p~enkovicata, son~ogledovi {apki i dr. Vo zelenite krmiva e zastapena 4 do
8%. Celulozata vo golemi koli~ini ne e po`elna
vo hranata za
monogastri~nite `ivotni (nepre`ivarite), so isklu~ok na kowite i
kunikulite.
^estopati celulozata ja pratat nerastvorlivi pentozani i inkrustivni
materii (lignin, kutin i hemiceluloza) i site zaedno ja obrazuvaat grupata
surova celuloza. Sodr`inata na inkrustivnite materii raste so
zdrvenuvaweto na rastenijata (prezreano seno, slama, p~enkovica i dr.). Ako
ovie inkrustivni materi se zastapeni vo krmivata, se namaluva koeficientot
na svarlivosta na krmivata.
@ivotinskiot skrob ili glikogen, pretstavuva rezerven {e}er na
~ovekot i `ivotinskiot organizam, koj se nao|a vo crniot drob i muskulite, a
se sozdava od glikozata koja e normalen sostaven del na krvta. Crniot drob
mo`e da sodr`i od 3 do 7% na glikogen, a muskulite od 0,5 do 1,5%.So
razlo`uvawe na glikogenot se dobiva glikoza.
Vo `ivotinskoto telo, jaglenohidratite imaat pred s# energetska
funkcija. So razgraduvawe na jaglenite hidratite se dobiva okolu 50%
telesna energija, koja slu`i za odr`uvawe na funkcijata na organite i za
izgradba na teloto.
Suficid Pri preterana ishrana so jaglenohidrati vi{okot od
energijata se pretvora vo masti.
Deficit Ako vo ishranata nema dovolno {e}eri, toga{ se oksidiraat
belkovinite i mastite. Tie vo teloto se razlo`uvaat na monosaharidi i kako
takvi se koristat.
Za pravilno koristewe na {e}erite potrebni se vitamininite: tiamin,
riboflavin, nijacin i nekoi minerali, kako magnezium i fosfor.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite monosaharidi i disaharidi!
Nabroj gi pova`nite polisaharidi i objasni go sostavot na skrobot!
Objasni go sostavot na celulozata i nejzinoto razgraduvawe vo
`ivotinskiot organizam!
Objasni ja ulogata na {e}erite vo `ivotinskiot organizam!
184
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
1.2.3. Surovi masti
Mastite se organaski materii koi ne se rastvorlivi vo voda, a se
rastvorlivi vo organski rastvoruva~i (eter, hloroform, aceton, benzol i dr.).
Tuka spa|aat mastite, rastitelnite boi, sterolite, fosfatidite, vosocite,
smolite i dr. Mastite se sostaven del na teloto so mnogu va`na uloga.
Mastite se glavni nositeli na energijata vo ishranata na doma{nite
`ivotni. Eden kg masti sodr`i od 29.700 do 38.500 kJ (kilo xuli) ME
(metaboli~ka energija). Osven toa tie najmnogu se zadr`uvaat vo `eludnikot i
predizvikuvaat ~uvstvo na zasitenost.
@ivotinskite masti imaat pogolema energetska vrednost od
rastitelnite. Tie na organizmot mu slu`at kako toploten za{titnik i
fizi~ki go za{tituvaat teloto od traumi. Potrebata od masti, vo teloto mo`e
da se nadopolni so jaglenohidrati, no samo delumno. Vo mastite se nao|aat i
vitaminite rastvorlivi vo masti: A, D, E, i K. Mastite se izgradeni od masni
kiselin i glicerin.
Masnite kiselini vo mastite se so razli~na to~ka na topewe, pa zatoa
postojat te~ni vo koi dominiraat nezasitenite masni kiselini i cvrsti vo
koi domniraat zasitenite masni kiselini. Od nezasitenite masni kiselini
pova`ni se: oleinska, palmitolenska, linolna, linolenska i dr., a od
zasitenite: stearinska, palmetinska, meristinska, kaprolna, kaprinska,
buterna, laurinska, arahidonska i dr.
Me|utoa, postojat i esencijalni masni kiselini (arahidonska, linolna,
linolenska i dr). Esencijalnite masni kiselini poznati se i kako vitamini
od grupata F. Ovie masni kiselini ne mo`at da se sintetiziraat vo teloto i
zatoa mora da se vnesuvaat so hranata vo organizmot na `ivotnite. Pri
nedostatok na ovie masni kiselini se poremetuva reprodukcijata, laktacijata,
rasteweto i se javuvaat promeni na ko`ata, pa duri i uginuvawe na `ivotnite.
Esencijalnite masti se nao|aat vo son~ogledovoto, p~enkinoto, soinoto,
lenenoto i kikiritkinoto maslo.
Mastite se nao|aat najmnogu vo semiwata od maslodajnite kulturi
(son~ogled, maslodajna repka, afion, p~enka, soja i dr.).
@votinskite mastite se sozdavaat od jaglenohidratite {to se nao|aat
vo hranata, a poznato e deka i vi{okot na proteini vo hranata se pretvora vo
masti. Tie se skladiraat vo masnoto tkivo i vo crniot drob.
Podelba na mastite Spored ulogata vo organizmot `ivotinskite
masti se delat na prosti ili ednostavni, slo`eni ili kleto~ni, derivati na
mastite i pridru`ni komponenti na mastite.
Vo prostite masti spa|aat neutralnite masti i vosocite, a vo
slo`enite spa|aat fosfolipidite i glikolipidite. Prostite ili
ednostavnite masti se nao|aat vo potko`noto tkivo, okolu bubrezite i okolu
crevata, vo stoma~nata praznina i vo muskulnoto tkivo.
Dodeka slo`enite ili kleto~nite masti se vgradeni vo sekoja kletka
na organizmot. Toa se mo{ne slo`eni masti koi vo svojot molekul sodr`at i
fosfor, kako {to se fosfatidite ili fosfolipidite.
185
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Fosfolipidite se zastapeni kako vo `ivotinskiot taka i vo
rastitelniot organizam. Nivnata uloga e nezamenliva vo izgradbata na
kletkinite membrani i vo vnatre{nata struktura na kletkite.
Fosfolipidite gi ima vo site organi, a osobeno se prisutni vo nervnoto
tkivo, srceviot muskul i vo `ol~kata od jajceto. Kako najpoznati
fosfolipidi se lecitinot, kefalinot i svingomielinite.
Derivati na lipidite Vo derivati na lipidite spa|aat sterolite i
steroidite. Od sterolite najva`ni se ergosterinot koj go ima vo rastenijata
i e provitamin na vitaminot D i `ivotinskiot holasterol, koj pod dejstvo na
son~evite zraci se pretvora vo D vitamin. Steroidite se nao|aat vo mali
koli~ini vo rastitelnite i `ivotinskite masti i slu`at za sinteza na
polovi hormoni.
Pridru`ni komponemti na lipidite se rastitelnite boi
karotenoidite, hlorofilot, likopinot, karotinot i ksantofilot, kako i
vitaminite rastvorlivi vo masti.
Deficid Pri nedostig na masti se javuva krastavost na ko`ata i doa|a
do namaluvawe na prirastot. Potoa se javuvaat nekroti~ni pojavi na ko`ata,
gubewe na vlaknoto, dermatitis, zaostanuvawe vo polovata zrelost, nedovolno
razvieni organi za varewe, se namaluva iskoristuvaweto na hranata i
zgolemuvawe na tiroidnata `lezda.
Objasni zo{to svinskata mast e vo cvrsta agregatna sostojba, a masloto za
jadewe e vo te~na sostojba!
1.2.4. Proteini ili belkovini
Proteinite se edinstveniot izvor na organski vrzaniot azot, koj e
neophoden za organizmot. Tie se sostavni delovi na protoplazmata na
`ivotinskite i rastitelnite kletki. U~estvuvaat skoro vo site
metaboliti~ki procesi koi se odvivaat vo `ivite kletki od rastitelniot i
`ivotinskiot svet. Vo prirodata se nao|aat golem broj na proteini. Taka na
primer, kletkite na bakteriite sodr`at okolu 3000 vidovi proteini, a vo
~ove~kiot i `ivotinskiot organizam se smeta deka ima okolu 5 milioni
razli~ni proteini. Sekoj rastitelen i `ivotinski vid ima svoi specifi~ni
proteini, a kaj vi{ite organizmi i sekoja individua ima svoi specifi~ni
proteini. Imeto proteini doa|a od gr~kiot zbor proteios, {to zna~i prvi,
najva`ni. Proteinite se va`en grade`en materijal od koi e izgraden
organizmot, a isto taka slu`i i za sozdavawe na energija.
Proteinite se slo`eni organski materii sostaveni od ~etiri osnovni
elementi: jaglerod, vodorod, kislorod, i azot. Vo nekoi belkovini (slo`eni)
se nao|aat fosfor, sulfur, `elezo i dr.
Podelba na proteinite Proteinite se delat na pove}e na~ini, a
naj~esto na prosti ili ednostavni proteini i slo`eni proteini (proteidi) i
amidi.
186
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
1. P r o s t i t e p r o t e i n i pri razgraduvaweto (hidrolizata)
davaat aminokiselini i derivati (peptoni i peptidi).
Pova`ni prosti belkovini se: albumini, globulini, protamini,
histoni, gluteini, prolamini, keratini, kolageni i elastini.
Albuminite i globulinite gi ima vo krvta, (serum albumin, serum
globulin), mlekoto (lakto albumin, lakto globulin A i B), vo jajcata
(ovoalbumin, ovoglobulin) i vo nekoi hormoni (insulin).
Protaminite i histonite se nao|aat vo nukleinskite kiselini.
Keratinite gi ima vo ko`nite produkti, a elastinite vo krvnite
sadovi i tetivite.
Gluteinite i prolaminite se rastitelni proteini.
2. S l o ` e n i p r o t e i n i (proteidi) pokraj prosti proteini,
sodr`at i razli~ni neproteinski grupi, nare~eni prosteti~ni grupi.
Kako
pova`ni
slo`eni
proteini
se:
hromoproteidite,
nukleoproteidite, glikoproteidite, lipoproteidite, fosfoproteidite i
metiloproteidite.
Hromoproteidite sodr`at pigmenti (hemoglobin, mioglobin, vidniot
purpur-rodopsin, flavoproteini).
Nukleoproteidite sodr`at nukleiski kiselini (DNK i RNK) i se
sostaven del na jadroto od kletkite.
Glikoproteidite sodr`at {e}eri, tuka spa|a mukoproteidite,
mucinite, hondromukoidi vo rskavicite, oseinot vo koskite itn.
Lipoproteidite sodr`at masti i se nao|aat vo kletkinata membrana,
sodr`at lecitin, karotin, holasterol, kefalini, cerebrozidi.
Fosfoproteidite sodr`at fosforna kiselina, kako {to e kazeinot vo
mlekoto, vitelin vo `ol~kata od jajceto i dr.
Metaloproteidite vo svojot molekul sodr`at bakar, `elezo, mangan,
cink, magnezium i kobalt, a gi ima vo enzimite.
Amidite se azotni neproteinski materii, zna~ajni vo ishranata na
doma{nite `ivotni, osobeno za pre`ivarite.
Kako pova`ni amidi vo ishranata se: amidot na asparginskata kiselina
(asparagin), amidot na glutaminskata kiselina (glutamin), potoa ureata,
betainot vo {e}ernata repa, holinot, a od alkaloidite solaninot. Amidite se
nao|aat najmnogu vo zelenite mladi rastenija.
Nezavisno od toa dali se prosti ili slo`eni belkovinite se izgradeni
od aminokiselini. Aminokiselinite se organski soedinenija koi sodr`at
najmalku edna amino grupa (NH2) i karboksilna grupa (COOH). Vo sostavot na
proteinite se nao|aat do 26, a naj~esto okolu 22 razli~ni aminokiselini. So
kombinacija na tie 22 ili 26 aminokiselini se sozdava neograni~en broj na
proteini.
Podelba na aminokiselinite Od najpoznatite 22 aminokiselini, 10 do
11 se nezamenlivi, 9 se zamenlivi i 2 poluzamenlivi.
Nezamenlivite ili esencijalnite aminokiselini, `ivotnite ne mo`at
sami da gi sintetiziraat, tuku mora preku hranata kako takvi da gi primaat.
Dodeka zamenlivite i poluzamenlivite `ivotnite mo`at sami da gi
sintetiziraat, dokolku vo hranata se prisutni nezamenlivite aminokiselini.
Pova`nite nezamenlivi (esencjalni), zamenlivi i poluzamenlivi
aminokiselini mo`at da se vidat od tabela 3:
187
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Tabɟɥɚ 3. Pova`ni nezamenlivi, zamenlivi i poluzamenlivi aminokiselini
r .br.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Nezamenlivi(esencijalni)
aminokiselini
Valin
Glicin ( za `ivinata)
Izoleucin
Leucin
Lizin
Metionin
Treonin
Triptofan
Fenilalanin
Histidin
Zamenlivi
aminokiselini
Alanin
Asparginska kiselina
Glicin
Prolin
Serin
Tirozin
Hidroksiprolin
Cistin
Citrulin
Poluzamenlivi
aminokiselini
Arginin
Glutaminska kiselina
Belkovinite koi sodr`at esencijalni aminokiselini, glavno se od
`ivotinsko poteklo i poradi toa se smetaat za biolo{ki pova`ni od
belkovinite od rastitelno poteklo.
Izvori Od rastitelnite belkovini najzna~ajni se belkovinite vo sojata
i kompirot. Najmnogu proteini sodr`at }uspiwata i sa~mite od maslodajnite
kulturi (44-50%) i legumino-zrnesti krmiva (22-37%). Vo krmivata od
rastitelno poteklo naj~esto nedostasuvaat aminokiselinite lizin, metionin
i triptofan. Zatoa denes lizin i metionin sinteti~ki se proizveduva.
Me|utoa, najzna~ajni se belkovinite od animalnite krmiva koi sodr`at
od 4 do 75%, proteini zavisno od vidot na krmivoto.
Deficit Pri nedostatok na belkovini se namaluva op{tata odbranbena
sposobnost i se namaluva produkcijata i reprodukcijata kaj `ivotnite. Se
namaluva telesnata masa, se pojavuvaat otoci, op{ta iznemo{tenost, atrofija
na muskulite i ’rskavicite, pojava na anemija, promeni na o~ite, masna
degeneracija na crniot drob, ispa|awe na vlaknata i dr.
Objasni go sostavot na proteinite!
Nabroj nekolku prosti proteini!
1.2.5. VITAMINI
Vitaminite se specifi~ni slo`eni organski soedinenija koi na
`ivotnite im se potrebni vo mali koli~ini za odr`uvawe na `ivotot i za
normalna produkcija.
Vo 1912 godina polskiot nau~nik Kazimir Funk utvrdil deka za
normalna funkcija na `ivotinskiot organizam, pokraj jaglenihidrati,
proteini i masti potrebno e da se obezbedat i drugi organski materii, koi
istiot gi narekol vitamini (vita-`ivot). Vitaminite nemaat nitu grade`na,
nitu energetska vrednost, tuku obavuvaat brojni biohemiski funkcii,
potrebni za odr`uvawe na zdravjeto kaj `ivotnite.
Pri nedostatok na vitamini vo hranata se poremetuva zdravjeto i
takvite bolesti se poznati kako avitaminozi. Me|utoa, i davaweto na
pregolemi koli~ini na vitamini predizvikuva odredeni zaboluvawa, koi se
poznati kako hipervitaminozi. Vitaminite nastanuvaat prirodno vo
rastenijata i `ivotnite. Tie dejstvuvaat kako koenzimi. Vitaminite se
188
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
podeleni na vitanini rastvorlivi vo masti ili liposolubilni (A, D, E, i K ) i
vitamini rastvorlivi vo voda ili hidrosolubilni (B kompleks i C
vitaminot).
1.2.5.1. VITAMINI RASTVORLIVI VO MASTI
Vitamin A (retinol)
Zastapenost Vo rastenijata se nao|a vo forma na provitamin ili kako
karotin (alfa, beta i gama karotin i kako kriptoksantin), a vo hranata od
`ivotinsko poteklo kako gotov vitamin A.
Uloga Vitaminot A ja regulira sintezata na mukoproteidite koi se
osnovna mati~na supstancija na koskite, 'rskavicite i epitelnoto tkivo, ja
zgolemuva otpornosta, sostaven del e na vidniot purpur rodopsin i dr.
Deficit Pri nedostatok na A vitamin se pojavuva: no}no slepilo
(Hemerolopia), neplodnost, abortirawe, osetlivost na bolesti, paraliza,
zapirawe na porastot, gubewe na te`inata, zaboluvawe na kowuktivite i
ro`nicata na o~ite, solzewe pa duri i presu{uvawe na solznite `lezdi
(Kseroftalmija). Bremenite kravi ra|aat mali teliwa koi se slabootporni i
brzo uginuvaat.
So pojava na keratinizacija (oro`nuvawe) na epitelniot sloj na
ligavicite se sozdavaat uslovi za infekcii na
hranovarniot, di{niot i genitalniot aparat, a
po~esto se pojava i akutna paraliza na zadnite noze.
Pojava na kamen vo `ol~kata i bubrezite i dr.
Izvori Vitaminot A go ima vo site zeleni
rastenija, vo morkovot, p~enkata, leguminoznite
zrnesti kulturi, vo ribinoto maslo, crniot drob,
lucerkino bra{no, mlekoto i mle~nite proizvodi.
Sl. 1. Kazeozni naslagi pome|u o~nite kapaci i o~ite kaj
koko{kite zaradi nedostatok od vitamin A
Vitamin D ( kalciferol)
Zastapenost Se sretnuva vo dve provitaminski formi kako ergosterin
vo rastenijata i kako holasterin vo `ivotinskiot organizam. Ergosterinot
se nao|a vo rastenijata i pod vlijanie na ultra violetovite zraci, osobeno
koga pokosenata treva se su{i na sonce, se
pretvora vo D vitamin. Holasterinot se nao|a vo
`ivotinskiot organizam pod ko`ata, pod
vlijanie na son~evite zraci se pretvora vo D
vitamin.
Ulogata na vitaminot D e da go odr`uva
nivoto na kalciumot i fosforot vo krvta, koi se
potrebni za formirawe na koskite i lu{pite od
jajcata kako i za drugi funkcii vo teloto.
Sl . 2. Tele so jako izrazen rahitis zaradi nedostatok na D
vitamin vo ishranata i ne izlo`uvawe na sonce
189
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Deficit Pri nedosttok na D vitamin kaj mladite `ivotni se pojavuva
rahitis, omeknuvawe, iskrivuvawe i lesno kr{ewe na koskite, a kaj postarite
osteomalacija i osteoporoza (sl.2). Koko{kite nesat jajca so tenka lu{pa, se
namaluva porastot i nesivosta.
Izvori Vitaminot D go ima vo ribinoto maslo, mlekoto, a osobeno
kolostralnoto, jajcata, crniot drob, rastitelnite masla i vo drugi hraniva.
Vitamin E (tokoferol)
Uloga Vitaminot E e va`en za metabolizamot na belkovinite, mastite i
{e}erite. Toj e glaven antioksidans koj go spre~uva sozdavawe na peroksidi
pri oksidacijata na mastite, a va`en e i za normalna reprodukcija
(razmno`uvaweto).
Deficit Pri nedostatok na vitamin E se pojavuvaat potko`ni otoci
so sino zelena boja zaradi zgolemenata propuslivosta na kapilarite.
Mo`e da nastane krvavewe i otok na golemiot i maliot mozok. Kaj
sviwite ~esta e pojavata hemoragija na embrionite, fetalna smrt.
Nedostatokot na vitamin E i aminokiselinite cistin i metionin mo`e da
predizvika nutritivnata muskulna distrofija ili miopatija (postepeno se
namaluva muskulnata masa). Pojava na muskulna degeneracija na skeletnite i
srcevite muskuli, osobeno kaj jagniwata
i sviwite (sl.3). Pojava na beli
muskuli, atrofija, anemija, oku~eno
di`ewe, nekroza na crniot drob,
nenadejna smrt i dr.
Izvori Go ima vo masloto od
`itaricite, vo p~enkata, vo ’rkulcite
na p~enicata, vo sojata, vo mlekoto, i vo
zelenite rastenija.
Sl.3. Muskulna distrofija-degeneracija na skeletnite muskuli i na miokardot
na srceto kaj jagniwata i paraliza na nozete zaradi nedostatok na E vitamin
Vitatamin K (filokvinon -K1)
Uloga Va`en e za normalna funkcija na crniot drob, vleguva vo sostavot
na fermentot trombokinaza, koj trombinot go pretvora vo protrombin i na toj
na~in go sopira krvaveweto.
Deficit Nedostigot vo
hranata predizvikuva naj~esto
krvavewe pod ko`ata i vo
organite za varewe, {to najmnogu
se javuva kaj pomladite `ivotni i
pticite (sl.4). Krvaveweto mo`e
da predizvika anemija, duri i
uginuvawe na `ivotnite.
Sl.4. Potko`no krvavewe kaj malite piliwa zaradi nedostatok na vitamin K ( levo),
i normalno hraneto pile koe nema defici od vitamin K (desno)
190
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Izvori Vitaminot K se nao|a vo zelenite rastenija, detelinata,
lucerkata, vo crniot drob, `ol~kite od jajca, mlekoto i vo masloto od soja.
Objasni koi siptomi se javuvaat kaj `ivotnite pri nedostatok na vitamin A!
1.2.5.2. VITAMINI RASTVORLIVI VO VODA
Vitamin B1 (Tiamin) antineuroti~en vitamin
Uloga Tiaminot aktivno u~estvuva vo oksidacijata na jaglenohidratite
kako koenzim.
Deficit Nedostatokot od ovoj vitamin kaj sviwite predizvikuva
gubewe na apetitot, slab porast, slabeewe, povra}awe i namaluvawe na
telesnata temperatura, hipertrofija na srceto i nenadejna smrt, nervni
rastrojstva, polineuritis; pojava na bradikardija, (namaluvawe na brojot na
ot~ukuvawata na srceto) predvremeno prasewe, paraliza na nozete i dr.
Kaj piliwata i jagniwata se javuva
polineuritis, so zafrluvawe na glavata nanazad
(opistotonus), degeneracija na nervite, paraliza
na nozete i drugo (sl. 5).
Izvori Go ima vo kvasecot, lu{pite od
orizot, vo ’rkulcite na `itaricite tricite,
zelenite rastenija, mlekoto, svinskoto meso i tn.
Sl.5. Zafrluvawe na glavata kon nazad kaj jagniwata
(opistotonus) pri nedostatok na vitamin B1
Vitamin B2 (riboflavin)
Uloga Riboflavinot u~estvuva vo metabolizamot na glikozata i
proteinite. Va`en e za pravilna funkcija na nervniot sistem i digestivniot
aparat. Pre`ivarite i kowot sami go sintetiziraat.
Deficit Pri nedostatok na B2 vitamin se javuva paraliza na nozete kaj
`ivinata (sl.6), zaradi zadebeluvawe na nervite, a kaj sviwite vko~anetost na
nozete, namaluvawe na prirstot i brojot na folikulite i ra|awe na mrtvi
prasiwa. Kaj nekoi `ivotni se javuva promeni na ko`ata
(dermatitis), promena na o~ite (katarakt), poremetuvawe na
laktacijata, proliv i dr.
Izvori Go ima vo kvasecot, mlekoto, ribinoto,
mesnoto i lucerkinoto seno, gravot pa{ata, site `itarici,
poga~ite
i
}uspiwata
od
maslodajnite
kulturi,
leguminozite.
Sl. 6. Paraliza na nozete i prstite kaj piliwata pri nedostatok na B2 vitamin
Navedi gi pova`nite simptomi {to se javuvaat kaj doma{nite `ivotni pri nedostatok
na vitamin B1 i B 2!
Nabroj gi pova`nite krmiva bogati so B1 i B2 vitamin!
191
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Vitamin B3 (pantotenska kiselina)
Uloga Vitaminot B3 u~estvuva kako koenzim A, vo pove}e metaboliti~ki
procesi. Va`en e vo odr`uvaweto na bojata na vlaknata i perjata. Poznat e
u{te i kako antidermati~en vitamin.
Deficit Pri nedostatok na vitamin B3 kaj `ivinata se javuva
dermatitis (bolest na ko`ata), slabo operjuvawe, depigmentacija na perjata,
promeni na o~nite kapaci, i zatvorawe na o~nite kapaci. Kaj sviwite doa|a do
gubewe na vlaknata, namaluvawe na plodnosta,
resorpcija na fetusot, guskino odewe (sl.7),
proliv i rektalno krvavewe, pojava na prvut na
ko`ata, namaluvawe na porastot i dr.
Izvori Go ima vo kvasecot, `itnozrnestite
krmiva, soina sa~ma, zelenata treva, tricite,
lucerkinoto seno, i vo animalnitekrmiva.
Sl .7. Pojava na t.n. guskino odewe so zadnite noze kaj prasiwata,
so naglaseno podigawe na nozete zaradi deficid na vitamin B3
Vitamin B5 (Niacin) ili PPfaktor
Uloga Niacinot ima zna~ajna uloga vo metabolizamot na {e}erite i
mastite i e sostaven del na golem broj kofermenti.
Deficit Nedostatokot od nijacin se manifestira so voznemirenost,
rani na ko`ata i digestivni poremetuvawa. Na ku~iwata jazikot im stanuva
crn, a kaj lu|eto doa|a do pojava na pelagra (gruba
ko`a).
Kaj sviwite i piliwata se namaluva
porastot, se javuva anoreksija, proliv, povra}awe,
gubewe na vlaknata-~etinata, slabeewe, anemija i dr.
(sl. 8).
Izvori Niacinot go ima vo: mlekoto,
`itaricite, kompirot, kvasecot,
tricite,
kvalitetnoto seno i vo animalnite krmiva.
Sl. 8. Levo normalno pile, a desno zaostanato zaradi nedostatok na B5 vitamin
Vitamin B6 (piridoksin)
Uloga Kako koenzim u~estvuva vo metabolizamot na proteinite i
mastite, kako i vo sintezata na eritrocitite i antitelata.
Deficit Nedostatokot od B6 mo`e da predizvika kaj `ivotnite:
anemija, anoreksija (gubewe na apetitot), slabeewe, proliv, povra}awe, odewe
nanazad, degeneracija na nervite, paraliza, dermatitis, otoci po teloto,
predvremeno stareewe, kaj ribite se zgolemuva mortalitetot .
Izvori Najmnogu go ima vo zelenata hrana, lucerka i detelina,
`itarici, trici, kompir, gra{ok, kvasec, ribino bra{no, soja i dr.
192
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Vitamin B7 (biotin) ili N vitamin
Uloga Biotinot e koenzim vo pove}e enzimski sistemi. U~estvuva vo
metabolizamot na proteinite, mastite i {e}erite, go pottiknuva rasteweto
na mladite `ivotni. Se sozdava vo crevata od strana na bakteriite.
Deficit Pri nedostatok na biotin kaj `ivotnite doa|a do dermatitis,
gubewe i depigmentacija na volnata, perjata, promeni na papcite i pojava na
proliv, a kaj pastrmkite se zgolemuva smrtnosta.
Izvori Go ima vo kvasecot, mlekoto, crniot drob, ribite, jajcata, `itno
zrnestite krmiva, tricite i zelenata hrana.
Vitamin B9 (folna kiselina)
Za prvpat folnata kiselina e izolirana od lisjata na spana}ot vo 1942
god. po koja go dobila imeto (foliumlist).
Uloga Folnata kiselina e
sostaven del na mnogu enzimi koi
u~estvuvaat
vo
sintezata
na
proteinite, osobeno vo jadroto na
kletkata. U~estvuva vo sozrevaweto
na
eritrocitite,
go
odr`uva
imunolo{kiot sistem kaj `ivotnite.
Sl.9. Zaostanuvawe vo porastot, slabo operjuvawe,(levo) pojava na peroza (deformacii na
skokalnite zglobovi) kaj piliwata (desno) zaradi nedostatok na folna kiselina
Deficit
Nedostatokot od vitamin B9 se manifestira samo kaj
`ivinata. Pova`ni simptomi pri nedostatok se: namaluvawe na porastot,
ispa|awe i depigmentacija na perjata, pojava na anemija i peroza.
Izvori Go ima vo lisjata na zelenite rastenija, lucerkinoto, mesnoto i
ribinoto bra{no, suviot sto~en kvasec, mlekoto, kompirot, i dr. Folnata
kiselina mo`e da ja sintetiziraat bakteriite vo `eludnikot kaj pre`ivarite
i bakteriite vo crevata kaj nepre`ivarite.
Vitamin B12 (kobalamin)
Uloga
Edinstven vitamin koj sodr`i esencijalni minerali. Go
sintetiziraat baktriite koi `iveat vo crevata i `eludnikot. Va`en e za
sozdavawe i regenerirawe na crvenite krvni zrnca so {to ja spre~uva anemijata,
go zabrzuva rasteweto kaj mladite `ivotni.
Deficit Pri nedostatok kaj `ivinata se javuva anemija i o{tetuvawe na
mozokot, promeni na muskulniot `eludnik, o{tetuvawe na bubrezite, slabo
operjuvawe, slabost na nozete i pojava na peroza. Kaj sviwite zapira porastot, se
namaluva apetitot, pojava na dermatitis, gruba ko`a i vlakna, se namaluva
reprodukcijata i dr. Kaj govedata predizvikuva namaluvawe na apetitot, slabeewe
i pojava na anemija.
Izvori Go ima vo `ivotinskite ili animalnite krmiva.
193
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Holin
Uloga Ovoj vitamin e tesno povrzan so mozokot kade se proizveduva
soedinenie koe ja pomaga memorijata. Vlijae vrz metabolizamot na mastite,
u~estvuva vo sozdavaweto na acetil holinot, vo kontrakcijata na maznite muskuli
i ja pottiknuva peristaltikata na crevata.
Deficit Pri nedostatok se javuva ciroza i masna degeneracija na crniot
drob, o{tetuvawe na arteriite, hemoragija vo bubrezite, a kaj piliwata se javuva
zaboluvawe na sko~nite zglobovi. Kaj sviwite se namaluva porastot i se namaluva
brojot na eritrocitite, koncentracijata na hemoglobinot i dr. Utvrdeno e deka
aminokiselinata metionin mo`e da go zameni holinot i obratno.
Izvori Go ima vo site krmiva koi vo svojot sostav imaat masti.
Vitamin C (Askorbinska kiselina)
Uloga Vitaminot C e poznat kako askorbinska kiselina (S6N8O6 ) i kako
antiskorbuten vitamin. Za prvpat e izoliran od nadbubre`nata `lezda,
piperkite, portokalite i zelkata.
Vitaminot C ima brojni ulogi vo metabolizmiot, kako {to se: sinteza na
kolagenot, u~estvuva vo metabolizamot na aminokiselinite i {e}erite,
resorpcijata i transport na `elezoto. Site cica~i sami go sintetiziraat vo
organizmot od glikoza i galaktoza, so isklu~ok na ~ovekot i majmunite.
Deficit Pri nedostatok na C vitaminot kaj doma{nite `ivotni se
javuvaat niza simptomi: krvavewe i ispa|awe na zabite, krvavewe vo muskulite,
koskite, vnatre{nite organi i sluzoko`ite, vospalenie na sluzoko`ata na grloto
i ustata. Kaj teliwata, ovcite i gravidnite kravi, zabele`ani se degenerativni
promeni na skeletnite muskuli i na srceviot muskul.
Izvori Go ima vo site zelenite rastenija, lucerka, detelina, sila`a,
dobito~na repa, keq, sve` kompir, morkov, ovo{je, zelen~uk i dr.
Navedi gi pova`nite siptomi pri nedostatok na B9 i B12 vitamin!
1.2.6. MINERALNI MATERII
Za obezbeduvawe normalno zdravje, ɡɚ produkcija i reprodukcija na
doma{nite `ivotni, pokraj organskite materii neophodnɢ se i mineralni
materii.
Podelba na mineralnite materii Mineralnite materii vo hranata se
delat na dve grupi: makroelementi i mikroelementi. Vo makroelementi
spa|aat hemiskite elementi koi vo 1 kg telesna masa od `ivotinskiot
organizam zastapeni se ɫɨ pove}e od 50 mg, a vo mikroelementite spa|aat onie
hemiski elementi koi vo 1 kg telesna masa ɡɚɫɬɚɩɟɧɢ se pomalɤɭ od 50 mg.
Pova`ni makroelementi se: kalcium, fosfor, natrium, hlor, kalium,
magnezium i sulfur, ɞɨɞɟɤɚ od mikroelementite: `elezo, bakar, mangan, cink,
kobalt, jod i selen.
194
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
MAKROELEMENTI
Kalcium (Sa) i fosfor (R)
Kalciumot, fosforot i vitaminot D imaat odredeni me|usebni
isprepleteni fiziolo{ki i mɟtaboli~ki funkcii, pa zatoa ɬɪɟɛɚ zaedno ɞɚ se
prou~uvaat. Kalciumot i fosforot se najzastapenite minerali vo teloto na
`ivotnoto. Od vkupnite minerali vo `ivotinskiot organizam, 75% otpa|a na
kalcium i fosfor. Kalcium i fosfor pretstavuvaat glavni i osnovni
komponenti vo izgradbata na koskite i zabite.
Uloga na kalciumot i fosforot v organizmot
Kalciumot i fosforot osven {to u~estvuvaat vo izgradbatoa na
skeletot imaat i va`ni fiziolo{ki funkcii.
Kalciumot u~estvuva vo aktiviraweto na nekoi enzimi. Zaedno so
kaliumot i natriumot u~estvuva vo prenesuvaweto na nervnite nadraznuvawa,
vo kontrakcijata na muskulaturata, vo koagulacijata na krvta, neophoden e za
pravilnata funkcija na srceviot muskul, u~estvuva vo odr`uvaweto na
acidobaznata ramnote`a i dr.
Fosforot e zna~aen za metabolizmot na {e}erite i mastite.
Najva`nata uloga na fosforot e {to u~estvuva vo prometot na energijata.
Sostaven del e na fosfoproteidite, fosfolipidite, nukleinskite kiselini,
fosfatazata, kreatin fosfat, adenozin trifosfatot (ATF) .
Metabolizmot na kalciumot i fosforot go reguliraat hormonite na
paratiroidnata i na {titnata `lezda, kako i vitaminot D. Za vreme na
bremenosta jajnicite i placentata la~at tret hormon, relaksin, koj vr{i
delumna mobilizacija na kalciumot od koskite na karlicata. Na toj na~in
karlicata ja pravi poelasti~na, {to ovozmo`uva nejzino {irewe vo tekot na
poroduvaweto.
Za pravilna resorpcija na kalciumot i fosforot od hranata, va`en e
odnosot na kalciumot so fosforot vo hranata i prisustvoto na vitaminot D.
Najdobar odnos na kalciumot i fosforot e od 2: 1 do 1 : 1. Odnosot na Sa i R vo
hranata za molzni kravi mo`e da bide od 1: 1 do 8 : 1 i za gojnite juniwa i
teliwa od 1:1 do 7:1. Dodeka kozite sviwite, brojlerite i `drebiwata baraat
tesen odnos od 1 : 1 do 1,5:1, vozrasnite kowi do 2 : 1, a nesilkite 4:1.
Ako obrokot e premnogu kisel zaradi kiselata sila`a, vo toj slu~aj se
sozdava nerastvorliv trikalciev fosfat pri {to kalciumot i fosforot ne
mo`at da se iskoristat. Isto taka ako vo obrokot se nao|a golema koli~ina na
`elezo, magnezium i aluminium, fosforot ne mo`e da se iskoristi bidej}i se
sozdavaat nerastvorlivi fosfati. Prisustvoto na oksalnata kiselina vo
listovite od {e}ernata repka ja namaluva
resorpcijata na kalciumot, bidej}i se
sozdavaat nerastvorlivi oksalati.
Nedostatokot od kalcium i
fosfor kaj podmladokot predizvikuva
iskrivuvawe na koskite (rahitis), (sl.11)
a kaj postarite pojava na meki i slabi,
porozni, kr{livi koski (osteomalacija
i osteoporoza). (sl.10).
Sl. 10. Osteomalacija i osteoporoza kaj kravite
pri ndostatok na kalcium i fosfor vo hranata
195
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Potoa se poremetuva reprodukcijata, se namaluva apetitot, `ivotnite
li`at i glodaat neobi~ni-tu|i predmeti (alotriofagija), se namaluva
prirastot i dr.
Visoko mle~nite kravi za vreme na laktacijata gubat golemi koli~ini
na kalcium i fosfor i ako so hranata ne dobivaat dovolno mineralni materii,
tie gi crpat od sopstvenoto telo, osobeno od koskite i zaboluvaat od
osteomalacija, osteoporoza, paraliza, imaat pote{kotii pri poroduvaweto i
ja zadr`uvaat postelkata.
Izvori Najmnogu Sa ima vo lucerkata, detelinata, obezmastenoto i
polnomasnoto mleko, sila`ata od p~enka, p~eni~nite
trici i dr. Dodeka najmnogu R ima vo p~eni~nite
trici, obezmastenoto mleko, sa~mata od pamuk, soja,
p~enica oves, p~enka, a od animalnite krmiva.
najmnogu Sa i R ima vo mesno koskenoto bra{no,
mesnoto i ribinoto bra{no. Me|utoa, praksata
poka`a deka vo da`bata mora da se dodavaat posebni
preparati koi sodr`at Sa i R, zatoa {to mnogu
te{ko mo`e da se balansiraat preku rastitelnite
krmiva. Pova`ni preparati koi sodr`at Sa i R se
Sl. 11 .Rahitis kaj jagniwata
mineralnite krmiva.
Magnezium (Mg)
Uloga Magneziumot gi aktivira nekoi enzimi, a neophoden e vo
metabolizamot na {e}erite, mastite i proteinite.
Deficit Kaj vozrasnite pre`ivari i teliwata se javuva taka nare~enata
magneziumska tetanija (gr~ewe na muskulite na glavata, voznemirenost,
vko~anetost na zadnite noze, nestabilno dvi`ewe, zafrluvawe na glavata,
vko~anet pogled i dr.
Izvori Magneziumot go ima prete`no vo leguminoznite krmiva,
p~eni~nite trici, sa~mite i poga~ite od sn~ogled i soja. Gotovi mineralni
dodatoci (magnezium oksid, magnezium sulfat) i dr.
Kalium(K)
Uloga Kaliumot e aktivator na golem broj enzimi. Potreben e za
normalna rabota na srceto i e va`en za nadraznuvaweto i kontrakcijata na
muskulite. U~estvuva vo metabolizamot na {e}erite i proteinite.
Deficit Glavni simptomi pri nedostatok na kalium se: op{ta slabost
na muskulite, osobeno na nozete, na srceto i di{eweto, slabeewe, namaluvawe
na apetitot, na mle~nosta i dr.
Izvori Kalium ima dovolno vo rastitelnata hrana.
Natrium (Na) i hlor (CL)
Zastapenost i uloga Natriumot i hlorot slu`at za odr`uvawe na
ramnote`ata pome|u bazite i kiselinite, za regulirawe na osmotskiot
pritisok i za bilansot na vodata vo teloto, ja stimulira sekrecijata na
plunkovnite `lezdi. Dodeka hlorot e sostaven del na `elude~niot sok.
Deficit Pri nedostatok na natrium kaj `ivotnite doa|a do
zaostanuvawe na porastot, se namaluva iskoristuvaweto na energijata i
196
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
proteinite, se namaluva apetitot, se poremetuva reprodukcijata, se pojavuva i
aritmija na srceto, osobeno kaj kravite. Najsiguren izvor za natrium i hlor e
gotvarska sol ( NaCL).
Sulfur (S)
Uloga Sulfurot u~estvuva vo strukturata na proteinite, bidej}i e
sostaven del na aminokiselinite, metionin i cistin.
Deficit Pri nedostatok na sulfur kaj kravite
se javuva namaluvawe na konsumacijata i na svarlivosta
na hranata, kako i namaluvawe na mle~nosta, a kaj
kozite i ovcite solzewe i ispa|awe na vlaknata (sl.12).
Izvori Skoro site hraniva koi se upotrebuvaat
vo ishranata na `ivotnite sodr`at pove}e od 0,1%
sulfur. Krmivata od animalno poteklo se bogati so
sulfur.
Sl. 12 . Gubewe na volnata kaj jagniwata zaradi nedostatok na sulfur
Mikroelemanti
@elezo (Fe)
Ulogata na `elezoto se sostoi vo toa {to u~estvuva vo sintezata i
sostavotna hemoglobinot, mioglobinot, i vo pove}e enzimi.
Deficit Pri nedostatok na `elezo vo hranata kaj `ivotnite se javuva
slabokrvnost ili hipohromna anemija, zatoa {to bez `elezo ne mo`at da se
obnovuvaat crvenite krvni zrnca ili eritrocitite.
Izvori Site zeleni rastenija sodr`at `elezo, a osobeno, lucerkata i
detelinata. Isto taka senoto od lucerka i detelina, ribinoto i
mesnokoskenoto bra{no sodr`at dosta `elezo. Me|utoa, mlekoto e siroma{no
so `elezo i toa e edenstveniot nedostatok na mlekoto kako hrana kade {to
najosetlivi se prasiwata.
Bakar (Cu)
Uloga Bakarot ja pomaga sintezata na hemoglobinot, no ne u~estvuva vo
negoviot sostav. Toj e sostaven del na golem broj oksidativni enzimi.
Deficit Nedostatokot od bakar doveduva do namaluvawe na telesnata
masa, hemoglobinot, a so toa i do anemija, pojava na neplodnost, se namaluva
resorpcijata i iskoristuvaweto na
`elezoto, depigmentacija na vlaknata
(sl.13). Kaj ovcite se namaluva prinosot i
kvalitetot na volnata.
Izvori Go ima vo lucerkata,
tricite,
sa~mite
i
poga~ite
od
maslodajnite kulturi, ribino, mesno i
krvno bra{no. Izvori na bakar se i
bakarniot sulfat i bakarniot oksid.
Sl. 13. Anemija, depigmentacija na vlaknoto i namalivawe na telesnata masa kaj junicite
zaradi nedostatok na bakar
197
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Kobalt (So)
Uloga Kobaltot e sostaven del na vitaminot B12 i u~estvuva vo sntezata
na eritrocitite, metioninot i holinot, a va`en e i za porastot.
Deficit Nedostatokot na kobalt vo hranata, predizvikuva kaj
pre`ivarite zaboluvawe poznato kako masna degeneracija na crniot drob,
slabeewe, gubewe na apetitot, ispa|awe na volnata kaj jagniwata, anemija i
uginuvawe (sl. 14).
Izvori Vo normalnite
da`bi, sostaveni od krmiva
proizvedeni vo na{ata zemja
ima dovolno kobalt, pa zatoa
deficit od kobalt ne se
pojavuva.
Sl. 14. Jagne koe vo da`bata ima dovolno kobalt (levo) i (desno)
anemi~nojagne, hraneto so obroci vo koi nedostasuva kobalt
Mangan (Mn)
Uloga Manganot e sostaven del na golem broj enzimi: arginaza, enolaza,
karboksilaza, peptidaza i dr.
Deficit Nedostatokot od mangan predizvokuva
bavno polovo sozrevawe, se namaluva porastot, doa|a do
pojava na krivotnica-krivi nozi, pojava na peroza (sl. 15),
(zaboluvawe na koskite na nozete).
Izvori Najmnogu mangan sodr`i zelenata trevna
masa, senoto, tricite, sa~mite od maslodajnite kulturi.
Sl. 15. Peroza kaj koko{kite zaradi nedostatok na mangan
Jod (J)
Uloga Jodot e sostaven del na hormonot tiroksin kade e zastapen so
65%. Hormonot tiroksin vlijae vrz bazalniot metabolizam, zabrzuvaj}i go ili
namaluvaj}i go porastot i oksidativnite procesi.
Deficit Nedostatokot na jod predizvikuva
zgolemuvawe na {titnata `lezda (gu{avost ili
struma) so {to se poremetuva reprodukcijata i
porastot. Kaj mladite `ivotni se javuva spe~enost
i deformacii, suva i nabrana ko`a, slaba
obrastenost so vlakna ili volna, ra|awe na
slabovitalni mladen~iwa i dr. (sl.16).
Izvori Jodot se dodava preku jodirana sol.
Sl .16. [totuku rodeno jagne so gu{avost ili struma zaradi
nedostatok na jod vo hranata kaj bremenata ovca
Cink (Zn)
Uloga Cinkot e sostaven del na golem broj enzimi. Se smeta deka
u~estvuva vo deponiraweto, a mo`e i vo sintezata na insulinot vo pankreasot,
kako i na adrenalinot od nadbubre`nata `lezda.
198
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Deficit Pri nedostatok na cink kaj `ivotnite se poremetuva
rasteweto, doa|a do zaboluvawe na ko`ata, namaluvawe na apetitot, se
namaluva konzumativnata sposobnost, slabeewe, namaluvawe na prirastot,
poremetuvawe na reprodukcijata, gubewe na vlaknata i volnata, jadewe na
volna, atrofija na testisite, hipertrofija na prostatata i dr.
Izvori Cinkot go ima vo rastitelnite krmiva, ne{to pove}e vo
legominozite, potoa vo mesnokoskenoto bra{no i dr.
Selen (Se)
Zastapenost Selenot dolgo vreme bil poznat samo kako toksi~en
mineral. Me|utoa, negovoto zna~ewe za metabolizamot e otkrieno duri vo
1957 godina. Se nao|a vo site kletki na tkivata, osven vo masnoto tkivo.
Uloga na selenot Selenot e sostaven del na enzimot glutation
peroksidaza (GSH-Px). Ovoj enzim gi razlo`uva sozdadenite peroksidi koi
nastanale vo procesot na metabolizamot vo organizmot. Peroksidi ili
slobodni radikali ja razgraduvaat strukturata na kletkata i na toj na~in
kletkata umira. Vo posledno vreme e utvrdeno deka selenot ja podobruva i
funkcijata na pankreasot.
Deficit Pri nedostatok na selen kaj doma{nite `ivotni se pojavuva
taka nare~enata bolest na belo meso, degeneracija na srceviot muskul,
distrofija na muskulite, o{tetuvawe na krvnite sadovi, atrofija na
pankreasot, pojava na otoci i zabaven porast. Kaj kravite se zabavuva
ispa|aweto na postelkata po poroduvaweto.
Izvori Selenot vo mali koli~ini go ima vo rastitelnite krmiva. Vo
pogolemi koli~ini go ima vo plodovite od orevi, ribinoto bra{no, pivskiot
kvasec, a od mineralnite vo natrium selenat i natrium selenit.
Objasni ja ulogata na selenot vo `ivotinskiot organizam!
1.2.7. Karakteristiki na hranovarniot aparat kaj
pre`ivarite
Organite za varewe na hranata kaj pre`ivarite se sostojat od usta,
`drelo, hranoprovod, `eludnik, tenko i debelo crevo. Vo organi za varewe se
vbrojuvaat i crniot drob i pankreasot. Vnesenata hrana vo hranovarniot
aparat se me{a, se vari i se apsorbira, a nesvareniot del se isfrla od
organizmot. Hranata vo ustata so pomo{ na zabite se sitni, a preku plunkata
se vla`ni i podma~kuva, so {to se ovozmo`uva goltawe na zalacite, koi preku
hranoprovodot odat vo `eludnikot.
Potseti se od anatomijata so fiziologijata za anatomskata gradba na
organite za varewe kaj pre`ivarite i nepre`ivarite.
Pre`ivarite imaat slo`en pove}ekomoren `eludnik sostaven od
~etiri komori, odnosno siri{te (abomasum) ili vistinski `eludnik, a
ostanatite tri burag (rumen), mre`avec (reticulum) i kni{ka (omasum),
poznati kako pred`eludnici (sl.17). Zatoa pre`ivarite se narekuvaat
poligastri~ni `ivotni. Vnatre{nata ligavica na pred`eludnicite e kutana
(bez `lezdi), a na siri{teto e `lezdena.
Kapacitetot na `eludnikot kaj govedata se dvi`i od 120 l kaj positnite
rasi, do 270 l kaj pokrupnite rasi. Hranata za prvpat se natopuva so plunka za
199
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
vreme na konsumacijata, a vtorpat dodeka trae pre`ivaweto. Vozrasnoto
govedo zavisno od vidot na hranata, dnevno la~i plunka od 100 do 200 l. Ovcata
dnevno la~i po 10 l plunka. Vnesenata hrana vo `eludnikot se me{a so pomo{
na kontrakcijata na muskulaturata na `eludnikot.
So aktot na pre`ivawe (mastifikacija) hrnata od `eludnikot preku
hranoprovodot povtorno doa|a vo usnata praznina, kade povtorno se natopuva
so plunka so xvakaweto, se sitni i povtorno se golta. Vnesenata hrana vo
buragot fermentira, a kako pova`ni proizvodi na tie fermentaciski procesi
se isparlivite masni kiselini.
Mikrobiolo{ko varewe na hranata Vo pred`eludnicite se odvivaat
mnogu zna~ajni biohemiski procesi pri razlo`uvaweto na hranitelnite
materii od hranata. Razlo`uvaweto na hranitelnite materii od hranata vo
pred`eludnicite se odviva pod vlijanie na fermentite na mikroorganizmite.
Mikroorganizmite vo buragot gi razlo`uvaat site formi na jagleni hidrati
osven ligninot. Razlo`uvaweto na jaglenite hidrati vo buragot se vr{i vo
dve fazi.
Vo prvata faza slo`enite {e}eri se razlo`uvaat do monosaharidi,
(skrobot i dekstrinite se razlo`uvaat preku maltoza do glikoza, celulozata
preku celobioza do glikoza, pentozanite do arabinoza i ksiloza, a
fruktozanite do fruktoza).
Od vaka dobienata glikoza vo pred`eludnicite, kravite iskoristuvaat
samo 10% od vkupnite koli~ini, a ostatokot slu`i za sinteza na isparlivi
masni kiselini.
Vo vtorata faza nastanuva fermentacija na monosaharidite do
isparlivi masni kiselini (ocetna, propionska buterna i dr.). Sozdadenata
ocetna kiselina se apsorbira vo buragot. Okolu 70% od apsorbiranite
koli~ini na ocetna kiselina vo mle~nata `lezda se pretvora vo mle~na mast.
Zatoa obrocite bogati so celuloza ja stimuliraat sintezata na mle~na mast.
Pri nedostatok na celuloza se namaluva mle~nata mast vo mlekoto pod
2%. Vo buragot mikroorganizmite peptidite gi razlo`uvaat do
aminokiselini, a ovie se razlo`uvaat do amonjak. Mikroorganizmite se
sposobni da gi razlo`at amidite i ureata do amonjak, potoa amonjakot go
apsorbiraat mikroorganizmite i istiot go koristat za sinteza na protenite
na
sopstvenoto
telo.
Koga
mikroorganizmite }e pominat od
buragot vo siri{teto i tenkite creva,
proteinite od nivnite kletki }e bidat
svareni i apsorbirani.
Od posebno zna~ewe e toa {to
bakteriite na buragot poseduvaat
sposobnost
da
sintetiziraat
esencijalni aminokiselini. Na toj
na~in pre`ivarite ne se zavisni od
vnesuvawe
na
esencijalni
aminokiselini,
za
razlika
od
nepre`ivarite. Mikroorganizmite vo
buragot kaj vozrasnite pre`ivari
sintetiziraat
vitamini
od
B
kompleksot i vitamin K.
Sl. 17 . Slo`en pove}ekomoren `eludnik kaj
govedata
200
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Sodr`inata
vo
`eludnikot
nare~ena
himus
pominuva
vo
dvanaesetpala~noto crevo. Himusot pretstavuva delumno razgradena i svarena
hrana, koja se me{a so sekretite na crniot drob i pankreasot vo
dvanaesetpala~noto crevo. Povr{inata na tenkite creva e mnogu golema,
bidej}i ligavicata na crevata e plesirana (nabrana kako harmonika), {to
ovozmo`uva mnogu dobra apsorpcija na hranitelnite materii. Povr{inata na
crevata se zgolemuva i so crevnite resi~ki preku koi se vr{i apsorpcija. Vo
tenkite creva postojat desetina milioni mikroresi~ki. Ligavicata na
dvanaesetpala~noto crevo la~i sekret koj ja natopuva hranata i gi {titi
ɾidovite na crevata od hlorovodorodnata kiselina.
Crniot drob ima va`na uloga vo procesot na varewe na hranata. Toj
sozdava `ol~na te~nost koja preku poseben kanal se vleva vo
dvanaesetpala~noto crevo. @ol~nata te~nost sodr`i `ol~ni kiselini koi ja
aktiviraat pankreasnata lipaza i gi emulgiraat mastite za polesno da se
resorbiraat.
Pankreasot sozdava pankreasen sok {to sodr`i enzimi i hormoni.
Ovie sokovi preku poseben kanal se vlevaat vo dvanaesetpala~noto crevo. Vo
pankreasniot sok se nao|aat amiloliti~ki, proteoliti~ki i lipoliti~ki
fermenti so koi se razlo`uvaat {e}erite, proteinite i mastite.
Pova`en amiloliti~ki ferment e amilazata koja go razgraduva
skrobot do maltoza.
Od proteoliti~kite fermenti koi gi razgraduvaat proteinite
pova`ni se tripsinot i himotripsinot. Tripsinot gi razgraduva
polipeptidite do aminokiselini. Fermentot tripsin go pretvora
himotripsinogenot vo himotripsin koj proteinite gi razgraduva do
aminokiselini.
Od lipoliti~kite fermenti pankreasot go la~i lipazata koj mastite
zaedno so `ol~nite kiselini, gi razlo`uva do glicerin i masni kiselini.
Istovremeno crevnite resi~ki sozdavaat fermenti so koi se razlo`uvaat
jaglenite hidrati do monosaharidi, a peptidite do aminokiselini. Otkako
{e}erite }e se razlo`at do glikoza, mastite do glicerin i masni kiselini,
proteinite do aminokiselini, preku crevnite resi~ki na praznoto i vitoto
crevo preminuvaat vo krvotokot, a ostatokot na neresorbiranata i nesvarena
hrana odi vo debeloto crevo.
Varewe vo debeloto crevo Debeloto crevo se sostoi od tri dela: slepo
crevo, kolon i zadno crevo. Ligavicata na debeloto crevo ne sozdava
fermenti.
Mikroflorata vo debeloto crevo gi razgraduva ostanatite
te{kosvarlivi hranlivi materii sozdavaj}i cela niza na soedinenija (indol,
skatol, putrescin, fenol, sulfur vodorod, amonjak, isparlivi masni kiselini,
ocetna, propionska i buterna). Mikroorganizmite vo debeloto cevo go
sintetiziraat vitaminot B12 . Potoa ostanatiot del od izmetot se zgusnuva i
potisnuva kon nazad. Izmetot se sobira na krajot od debeloto crevo, rektumot.
Vo vreme na aktot defekacija, izmetot se isfrla nadvor preku analniot otvor.
Objasni go mikrobiolo{koto razgraduvawe na {e}erite vo prvata i vtorata
faza vo buragot kaj pre`ivarite!
201
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
1.2.8. Karakteristiki na hranovarniot aparat kaj
nepre`ivarite
Vo grupata na nepre`ivari spa|aat: kowot, magareto, sviwata,
kunikulot, ku~eto, ma~eto, pticite i dr. Vo ustata se vr{i sitnewe i xvakawe
na hranata, odnosno mehani~ko drobewe i se me{a so plunkata. Vo plunkata se
nao|a ferment alfa amilaza i lizozim. Kowot, ma~eto i ku~eto vo plunkata
nemaat ferment amilaza, dodeka ostanatite nepre`ivari imaat. Amilazata
delumno go razgraduva skrobot do maltoza i dekstrin. Po xvakaweto hranata se
golta, pa preku `dreloto i hranoprovodot doa|a vo `eludnikot.
Varewe na hranata vo `eludnikot @eludnikot e hranovaren organ koj
se {iri. Nepre`ivarite imaat slo`en ednokomoren
`eludnik, vo vid na torbesto pro{iruvawe i zatoa
se nare~eni monogastri~ni `ivotni. Koga e przen
li~i na me{in i e so pomala zapremina od
pre`ivarite. Vnatre{nata ligavica na `eludnikot
e razli~no gradena. Prvata polovina od
vnatre{nata strana na `eludnikot (kardialen del) e
pokriena so kutana ligavica, a vtorata polovina
(pilorusen del) e pokriena so `lezdena ligavica
(sl.18).
Sl. 18. Popre~en presek na `eludnik od kow 1. Kardijalen del 2.Hranoprovod
3. Dvanaesetpala~no crevo 4. Zatvora~ 5. Pilorusen (`lezden del)
Hemiskoto varewe na hranata se vr{i vo pilorusniot del od
`eludnikot koj ima `lezdena ligavica. So gr~ewe na prazniot `eludnik se
~uvstvuva glad. Vo `eludnikot se la~i `elude~en sok, koj se sostoi od voda,
hlorovodorodna kiselina, ferment pepsin, soli i mucini. Pod vlijanie na
hlorovodorodnata kiselina, pepsinogenot se pretvora vo pepsin koj
pretstavuva ferment za varewe na proteinite.
Pepsinot gi razlo`uva peptidnite vrski na aromati~nite
aminokiselni. Vareweto na proteinite vo `eludnikot kaj nepre`ivarite vo
najgolem del e do polipeptidi i aminokiselini. Hormonot gastrin {to go
la~i `eludnikot go stimulira izla~uvaweto na hlorovodorodnata kiselina vo
`eludnikot. Hranata i te~nostite ne se apsorbiraat preku ligavicata na
`eludnikot. Potoa sodr`inata od `eludnikot pominuva vo dvanasetpala~noto
crevo. Ponatamo{noto varewe i apsorpcijata na hranata vo tenkite creva e
potpolno isto kako i kaj pre`ivarite.
Varewe vo debeloto crevo Debeloto crevo se sostoi od tri dela: slepo
crevo, kolon i zadno crevo. Kaj kowite slepoto crevo e najgolemo i ja ima
ulogata na buragot. Kunikulite isto taka imaat golemo slepo crevo, a
`ivinata ima dve slepi creva. Celulozata, hemicelulozata, ligninot i
lignificiranite delovi od rastenijata, sviwite delumno gi razlo`uvaat, za
razlika od kowot, kunikulite i pre`ivarite koi mo`at celosno da gi
razlo`at. Ligavicata na debeloto crevo ne sozdava fermenti. Vo debeloto
crevo se nao|aat koliformni bakterii, laktobacili, streptokoki, stap~esti
bakterii i kvasci.
Objasni go vareweto na proteinite vo `eludnikot kaj nepre`ivarite!
Objasni koi `ivotni od nepre`ivarite najdobro ja varat celulozata vo
debeloto crevo, odnosno vo slepoto crevo!
202
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
1.2.9. Svarlivost na krmivata i faktori koi vlijaat vrz
svarlivosta
Vnesenite hranlivi materii preku hranata vo `ivotinskiot organizam
podle`at na niza procesi (varewe i apsorpcija). Svarliviot del od hranata
zavisi od vidot na `ivotnoto i vidot na krmivoto. Sviwite i `ivinata mnogu
podobro ja koristat koncentriranata hrana koja sodr`i pomal procent na
celuloza.
Pre`ivarite, kowite i kunikulite podobro gi varat krmivata koi se
pobogati so celuloza. Podmladokot od cica~ite vo golem procent go vari
kolostrumot i mlekoto. Visokiot procent na celulozata, hemicelulozata, a
osobeno ligninot ja namaluva svarlivosta i na drugite hranitelni materii.
Organskite materii (proteini, masti, celuloza, BEM), kaj slamata i drugi
rastitelni suvi kabasti krmiva se varat 50% pomalku. Svareniot i
apsorbiranit del od hranata slu`i za podmiruvawe na potrebite na
`ivotnite.
Svarlivosta na krmivata, odnosno na oddelnite hranitelni materii, se
utvrduva posebno kaj site vidovi `ivotni so eksperimentalna tehnika koja se
utvrduva od razlikata na primenite preku hranata, hranitelni materii i
isfrlenite materii preku izmetot. Potrebno e najprvo da se utvrdi hemiskiot
sostav na hranata od koj se sostoi da`bata, a potoa da se utvrdi hemiskiot
sostav na izmetot. Pri toa va`no e to~no da se evidentira koli~inata na
konsumiranata hrana kako i koli~inata na isfrleniot izmet.
Koeficient na svarlivost Ako koli~inite na svarlivite hranitelni
materii se prika`at vo procenti od vkupno vnesenite koli~ini, toga{ toa
pretstavuva koeficient na svarlivost.
Za ispituvawe na svarlivosta na krmivata postojat razli~ni tehni~ki
uredi. Kaj kastriranite ovni i volovi mo`at da se upotrebat gumeni kesi koi
se stavaat na muckata od koi `ivotnite zemaat hrana, kako i pod opa{kata vo
koi se sobira izmetot. Vrz baza na hemiskata analiza na vnesenite hranlivi
materii vo hrana i isfrlenite hranlivi materii vo izmetot, se utvrduva
koeficientot na svarlivost.
Objasni {to podrazbira{ pod poimot koeficient na svarlivost!
Tabela 4. Rezultati od svarlivosta na senotokaj ovni po Popov S.I.
Pokazatel
Vo senoto
Vo izmetot
Konsumirano seno vo obrokot
Isfrleno vo izmetot
Svareno
Koeficient na svarlivost
Protein
Masti
Celuloza
BEM
%
7,39
4,09
g
591,2
286,3
304,9
51
%
1,40
0,75
g
112,0
52,5
59,5
53
%
32,28
15,70
g
2,583,2
1,222,9
1,360,3
52
%
33,49
17,47
g
2,695,2
1,099,0
1,596,2
54
Od gorniot opit za svarlivosta e utvrdeno deka ovenot so konsumacija
na 8 kg seno vnesuva 591,2 g proteini, a vo 7 kg izmet ovenot isfrluva 286,3 g
proteini, spored toa svareni se 304,9 g proteini ili vo procenti 51%. Na ist
203
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
na~in utvrden e koeficientot na svarlivost i za drugite hranitelni materii,
za masta 53%, za celulozata 52% i za BEM 59%.
Tabɟɥɚ 5. Koeficient na svarlivost na hranitelni materii od razli~ni krmiva
Krmiva
Zelena detelina
Esparzeta
Sila`a od p~enka
Lucerkina sila`a
Seno od crvena detelina
Ja~men vo zrno
P~eni~ni trici
Surovi
proteini
Surovi
masti
Surova
celuloza
BEM
76
79
59
42
66
73
74
59
65
62
48
51
76
66
67
64
62
60
59
35
34
81
82
58
55
72
90
71
Koeficientot na svarlivosta na hranlivite materii se presmetuva vo
procenti po slednata formula:
ɄɏɆ ɂɏɆɂ
KS=
˜ 100
ɄɏɆ
KS= koeficient na svarlivost
KHM= konzumirani hranitelni materii
IHMI= Izla~eni hranitelni materii vo izmetot
Za da se presmeta svarlivosta na p~eni~nite trici treba da se poznava
hemiskiot sostav i koeficientot na svarlivost za oddelnite hranlivi
materii. Na primer, ako na edno `ivotno mu dademe 1 kg p~eni~ni trici vo ~ij
sostav ima 150 g surovi proteini, a so analiza na izmetot e utvrdeno deka se
isfleni 39 g proteini, zna~i vo organizmot ostanale kako svarlivi 111 g. So
pomo{ na predhodnata formula, lesno }e se utvrdi koeficientot na
svarlivost za proteinite.
KS =
150 39
˜ 100
150
111
˜ 100
150
74%
Zna~i, koeficientot na svarlivost na proteinite od p~eni~nite trici
e 74%. Na ist na~in se presmetuva koeficientot na svarlivost i na ostanatite
hranlivi materii (surovi masti, surova celuloza i BEM).
Presmetuvaweto na vkupnate svarlivi materii vo krmivoto se vr{i na
sledniov na~in:
Ɍɚɛɟɥɚ 6. Primer za p~eni~ni trici
Hranitelni materii
Surovi proteini
Surovi masti
Surova celuloza
Surovi BEM
Vkupno
Vo
100 kg
Koeficient
na svarlivost
Svarlivi
materii
Faktor
Vkupno
svarlivi
materii
15,0
4,5
10,0
53,0
74
66
34
71
11,10
2,97
3,40
37,60
1,00
2,25
1,00
1,00
11,10
6,68
3,40
37,60
58,78
Svarlivite materii se nao|aat koga kg ili % na hranitelni materii vo
krmivoto }e se pomno`at so koeficientot na svarlivost za sekoja hranitelna
materija (hranitelnite materii gi nao|ame vo tablicata za hemiski sostav
{to se nao|a na krajot od u~ebnikot). Vo slu~ajot vo 100 kg trici ima 15 kg
204
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
surovi proteini 15 · 74 = 11,10 svarlivi materii. Za da se dobijat vkupno
svarlivi materii, svarlivite materii se mno`at so faktorite za korekcija za
proteinite, celulozata i BEM so faktor 1, a za mastite so faktor 2,25
bidej}i mastite imaat za 2,25 pati pogolema hranitelna vrednost.
Vkupnite koli~ini na svarlivi hranitelni materii na p~eni~nite
trici iznesuva 58,7, {to se smeta za sredna svarlivost. Toa zna~i deka od 100 kg
trici svarlivi se 58,7 kg, dodeka 41,3 kg se isfrlaat preku izmetot kako
nesvareni. Kaj suvite kabasti krmiva, slamata i senoto, koeficientot na
svarlivost e nizok, 36 do 48 % zaradi golemite koli~ini na celuloza .
Faktori koi vlijaat vrz svarlivosta na krmivata
Vrz svarlivosta na hranitelnite materii vlijaat mnogubrojni faktori,
kako {to se: vidot, rasata, vozrasta, individuata, sostavot i koli~inata na
da`bata, hemiskiot sostav na krmivoto, kombinacijata na krmivata vo
da`bata, brzinata na pominuvaweto na hranata vo organite za varewe, odnosot
na hranitelnite materii, tehnikata na hranewe, pripremata na krmivata i dr.
Od vidovite `ivotni, pre`ivarite mo{ne dobro ja varat grubata
kabasta hrana: govedata najdobro, ovcite ne{to poslabo, potoa kowite, a
sli~ni na niv se i kunikulite, dodeka sviwite i `ivinata najslabo ja varat
grubata hrana.
Rasnata pripadnost ne vlijae zna~itelno na svarlivosta.
Spored vozrasta na `ivotnite, vozrasnite `ivotni polesno ja varat
hranata od mladite `ivotni. Od ovie pri~ini na {totuku rodenite `ivotni
edinstvena hrana im e kolostrumot i maj~ino mleko.
Sekoja individua od eden isti vid ima razli~en koeficient na
svarlivost i taa razlika mo`e da se dvi`i do 5%.
Hemiskiot sostav na krmivata zna~itelno vlijae vrz svarlivosta.
Ako vo da`bata, celulozata e zastapena pove}e, se namaluva svarlivosta na
site hranitelni materii vo celina. Prisustvoto na ligninot go namaluva
razlo`uvaweto na celulozata.
Svarlivosta na krmivata se zgolemuva, dokolku vo da`bata u~estvuvaat
pogolem broj krmiva.
Svarlivosta na da`bite zavisi od odnosot na hranitelnite
materii (odnosot pome|u svarlivite proteini i svarlivite bezazotni
materii. Pre`ivarite dobro gi varat krmivata vo da`bite vo koi odnosot na
proteinite so bezazotnite materii e od 1: 8 do 1:10. Toj odnos Kellner go narekol
odnos na hranitelnite materii, odnosno hranitelen odnos. Odnosot na
hranitelnite materii se iznao|a po slednata formula:
ɫɜ.ȻȿɆ ɫɜ.ɋɐ (ɫɜ.Ɇ ˜ 2,25)
ɫɜ.ɉ
OHM = Odnos na hranitelni materii
ɫɜ.ȻȿɆ = Svarlivi bezazotni ekstraktivni materii
ɫɜ.ɋɐ = Svarliva surova celuloza
ɫɜ.M = Svarlivi masti
ɫɜ.ɉ = Svarlivi proteini
Primer da se opredeli odnosot na hranitelnite materii za p~eni~nite
OHM =
trici:
205
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
37,6 3,40 (2,97 ˜ 2,25) 37,6 3,40 6,6 47,6
4
11,1
11,1
11,1
Odnosi na hranitelni materii do 1 : 6 se smetaat za tesni, od 1 : 8 se
sredni i nad 1:8 se {iroki.
Na svarlivosta vlijae i brzinata na pominuvawe na hranata niz
hranovarniot aparat. Ako hranata mnogu pobrzo pominuva niz hranovarniot
aparat zaradi zgolemena peristaltikata (dvi`eweto) na crevata, se namaluva
i svarlivosta.
Da`bi so pogolemi koli~ini na krmiva imaat pomala svarlivost,
bidej}i gi zabrzuvaat dvi`ewata na crevata.
Postojat razni na~ini na priprema na krmivata, so cel da se zgolemi
konsumacijata, svarlivosta i iskoristuvaweto na krmivata. Pripremata na
koncentriranite krmiva se sostoi vo prekrupirawe, melewe, drobewe,
pr`ewe, lupewe, varewe, mikronizacija, kvasewe, izlo`uvawe, hemiska
obrbotka, saharifikacija, fermentacija i dr.).
OHM =
Opredeli go odnosot na hranitelnite materii kaj sila`ata od p~enka!
Ve`bi:
Presmetaj ja vkupnta svarlivost na ja~menot vo zrno, so koristewe na
tablicata za koeficient na svarlivost {to e dadena na krajot od
u~ebnikot vo prilozite!
Opredeli go odnosot na hranitelnite materii za senoto od lucerka!
Opredeli go odnosot na hranitelnite materii za sojata vo zrno!
Pra{awa i zada~i za temata
1. Napravi sporedba na hemiskiot sostav na rastitelniot i `ivotinskiot organizam !
2. Nabroj gi pova`nite hranitelni materii!
3. Koi od {e}erite imaat najgolemo zna~ewe vo ishranata na doma{nite `ivotni?
4. Zo{to `ivotinskite masti se cvrsti, a rastitelnite se te~ni?
5. Kakva uloga imaat proteinite vo `ivotinskiot organizam ?
6. Objasni od {to se izgradeni proteinite?
7. Nabroj nekolku nezamenlivi aminokiselini!
8. Nabroj gi vitaminite rastvorlivi vo masti!
9. Nabroj gi pova`nite vitamini od grupata na B kompleksot!
10. Kakva e ulogata na vitaminot A vo `ivotinskiot organizam?
11. Nabroj najmalku 5 krmiva vo koi e zastapen vitaminot A!
12. Koi simptomi se javuvaat pri nedostatok na A vitamin?
13. Nabroj gi pova`nite simptomi pri nedostatok na vitaminite E i D!
14. Koi simptomi se javuvaat pri nedostatok na vitaminite B1 i B12?
15. Vo koi krmiva najmnogu se zastapeni vitaminite rastvorlivi vo voda?
16. Koi simptomi se javuvaat pri nedostatok na vitaminite B3 i B9 ?
17. Objasni ja ulogata na kalciumot i fosforot vo `ivotinskiot organizam?
18. Koi siptomi se javuvaat pri nedostatok na `elezo, baker i kobalt?
19. Kakva e ulogata na selenot vo `ivotinskiot organizam?
20. Koj ja vari celulozata vo `eludnikot kaj pre`ivnite `ivotni?
21. Zo{to nepre`ivarite ne mo`at da ja varat celulozata kako pre`ivarite?
22. [to podrazbira{ pod poimot koeficient na svarlivost?
23. Presmetaj go koeficientot na svarlivost na proteinite kaj lucerkinata sila`a
ako so obrokot vo organizmot e primeno 580 g proteini, a vo izmetot e izla~eno
337 g proteini!
24. Opredeli go odnosot na hranitelnite materii na kvalitetnoto livadsko seno!
206
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
2. KRMIVA (HRANIVA)
Krmivata se proizvodi od koi `ivotnite gi obezbeduvaat potrebnite
hranitelni materii neophodni za odr`uvawe na `ivotot i normalna
produkcija. Tie mo`at da se proizveduvaat po priroden ili po ve{ta~ki pat, a
po svojata priroda mo`at da bidat od rastitelno, `ivotinsko i mineralno
poteklo.
Podelba na krmivata
Spored potekloto krmivata se delat na rastitelni, `ivotinski,
mineralni i vitaminski. Spored sodr`inata na hranitelnite materii
krmivata se delat na kabasti ili voluminozni i koncentrirani, a spored
na~inot na proizvodstvoto na prirodni i ve{ta~ki. Kvalitetot na krmivata
se odreduva spored sodr`inata na hranitelnite materii i spored
koeficientot na svarlivost.
Kabastite krmiva imaat mal procent na svarlivi hranitelni materii,
zaradi visokiot procent na voda kaj so~nite ili zaradi visokiot procent na
celuloza kaj suvite kabasti krmiva. Dodeka koncentriranite krmiva imaat
visok procent na svarlivi hranitelni materii.
Spored sodr`inata na glavnite hranitelni materii, ovie krmiva se
delat na jaglenohidratni i proteinski. Jaglenohidratnite krmiva sodr`at
visok procent na {e}eri, osobeno skrob, a proteinskite sodr`at pove}e
belkovini.
Za polesno izu~uvawe, krmivata mo`at da se klasificiraat na :
1. So~ni kabasti krmiva
x zeleni krmiva
x koreno krtolasti i so~noplodni krmiva i sila`a
2. Suvi kabasti krmiva
3. Zrnesti krmiva
4. Sporedni proizvodi od prehranbenata industrija
5. @ivotinski ili animalni krmiva
6. Mineralni krmiva
7. Sinteti~ki krmiva
2.1. SO^NI KABASTI KRMIVA
Ovie krmiva se od rastitelno poteklo i vo svojot sostav sodr`at od 75
do 85% na voda, a vo da`bite se koristat kako zeleni ili silirani. Vo ovaa
grupa na krmiva
vleguvaat pa{ata i krmnite kulturi od orani~nite
povr{ini.
207
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
2.1.1. Pa{a i krmni kulturi
Vo letniot period glavni kabasti krmiva se pa{ata i krmnite kulturi
od orani~nite povr{ini. Se koristat koga rastenijata se vo porast i imaat
ne`no steblo, lisja i cvetovi, odnosno koga se najbogati so hranitelni
materii.
Za pre`ivarite i kowite pa{ata e najkvalitetna hrana, zaradi toa {to
e so~na, vkusna, lesno svarliva, a istovremeno i najevtina. Zaradi ovie
pri~ini treba da se nastojuva nejzinata upotreba da bide podolgotrajna vo
tekot na vegetacijata. Napasuvaweto na `ivotnite pozitivno deluva vrz
zdravjeto, otpornosta i produktivnosta na `ivotnite. Republika Makedonja
raspolaga so nad 600.000 ha pasi{ta, osobeno so visokoplaninski pasi{ta koi
se mo{ne pogodni za ovcite.
Hemiski sostav na pa{ata Pa{ata sodr`i 75% voda, 3% svarlivi
belkovini, do 1% surovi masti, 12% BEM, okolu 2,5% mineralni materii i
5% na celuloza. Vo pa{ata edinstveno nedostasuva vitaminot D, a od
mineralite natriumot. Pa{ata kako krmivo zaradi malata sodr`ina na
celuloza ima visok koeficient na svarlivost, a proteinite imaat visoka
biolo{ka vrednost.
Kvalitetot na pa{ata zavisi od pove}e faktori, od botani~kiot sostav,
od starosta na rastenijata, od po~vata, od klimata i od na~inot na |ubreweto.
Botani~kiot sostav na pa{ata e najva`niot faktor za nivniot
kvalitet. Ako na pasi{tata i livadite se zastapeni kvalitetni vidovi na
rastenija, kvalitetot na istite }e bide podobar.
Tabela7. Pasi{ta i livadi so kvalitetni, sredno kvalitetni,
slabokvalitetni, {tetni i otrovni trevi
Pasi{ta so kvalitetni klasasti trevi
Vistinska livadarka (Poa pratensis)
Crven vlasen (Festuca rubra)
Angliska treva (Lolium perenne)
Livadski vijug (Festuca pratensis)
Ma~kina opa{ka (Phleum pratesis)
Lisi~ina opa{ka (Alopecurus pratensis
E`evka (Dactilus glomerata)
Italijanska treva (Lolium italicum)
Lisi~ina opa{ka (Alopecurus pratensis
E`evka (Dactilus glomerata)
Livadski vijug (Festuca pratensis)
Ma~kina opa{ka (Phleum pratesis)
Francuska treva (Arhenaterum elatius)
Bezosilen vlasen (Bromus inirmis)
Kvalitetni leguminozi
Ǟvezdan rogat (Lotus corniclatus)
@olta lucerka (Medicago falcata)
Bela detelina (Trifolium repens)
Hibridna detelina (Trifolium hibridum)
Graorica (Lathyrus pratensis))
Hmelesta lucerka (Medicago lupulina)
Crvena detelina ( Trifolium pratense)
Hibrid. detelina (Trifolium hibridum
Srednokvalitetni klasasti trevi
Petlova kikiri{ka (Cynosurus cristatus)
Bela rosulja (Agrostis Alba)
Zlatna ovsika (Trisetum flavescens)
Ispraven vlasen (Bromus erectus)
Troskot (Cynodon dactylon)
Obi~na livadarka (Poa Trivialis)
Slabo kvalitetni klasasti trevi
Obi~na rosulja (Agrostis vulgaris)
Zaja~ki musta}i (Festuca ovina)
Krtul (Nardus stricta)
Koko{kina noga ( Andropogon ischaeum)
208
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
[tetni trevi ili pleveli
Kiselec (Rumex acetosa)
Palamida (Cirsium arvense)
Turte (Belis Perenis)
Ivansko cve}e (Galium verum)
Kakol (Agrostema gitago)
Gluhar~e (Taraxacum officinales)
Trn (Ononis spinosa)
Ajdu~ka treva (Ahilea milefolium)
Turski ren (Lepidium draba)
Sin~ec (Centaurea cyanus)
Otrovni trevi 1
Mrazovec (Colhicum autominale)
Zmisko mleko (Cheledonium majus)
Bela ~emerika (Veratrum album)
Tatula (Datura strmonium)
Kukurek (Heleborus odorus)
Son~ogledova mle~ka (Eohorbia Heleoscopia)
Kowsko opav~e (Eguisetim arvesis)
Luti~e (Ranunculus acer)
Naprstok (Digitalis purpurea)
Staro rastenie (Atropa beladona )
Na kvalitetnite livadi i pasi{ta plevelite is~eznuvaat, a se razvivaat
kvalitetnite rastitelni vidovi i obratno, na lo{ite livadi i pasi{ta
plevelite gi potisnuvaat kvalitetnite trevi.
[tetnite trevi (pleveli) ne se otrovni, no so svoeto prisustvo na
pasi{tata i livadite ja namaluvaat hranitelnata vrednost na pa{ata ili
senoto.
Sl.19. Digitalis purpurea
Cheledonium majus
Veratrum album
Pod otrovni rastenija se podrazbira takvi rastenija koi sodr`at otrovni
materii, alkaloidi i glikozidi {to predizvikuvaat rastrojstva na nekoi organi ili
sistemi vo `ivotinskiot organizam, pa duri i truewe kaj `ivotnite (sl.19 ).
Starosta na rastenijata e va`en faktor koj vlijae vrz kvalitetot i
hranitelnata vrednost na pa{ata. Hemiskiot sostav na pa{ata zavisi od
starosta na rastenijata. So stareewe na rastenijata raste procentot na
celulozata i BEM, a se namaluva sodr`inata na proteinite. Me|utoa, i
premnogu mladata treva ne treba da se upotrebuva za ispa{a, zatoa {to
prinosite na pasi{tata se mali, a zaradi visokiot procent na voda i maliot
procent na suvi materii ~esta e pojavata na prolivi kaj `ivotnite.
Pasi{tata treba da se koristat toga{ koga rastenijata }e izrasnat vo
viso~ina od okolu 12 do 20 sm, a livadite neposredno pred cuteweto.
Kvalitetot na pa{ata zavisi i od kvalitetot na po~vata na koja se nao|aat
pasi{tata i livadite, potoa od izlo`enosta ili ekspozicijata,
konfiguracijata, klimatskite faktori i nivnoto |ubrewe. Poznato e deka
so pravilno |ubrewe na pasi{tata i livadite se podobruva razvojot na
kvalitetnite rastitelni vidovi, a se spre~uva razvojot na {tetnite i
otrovnite rastenija. I drugite agrotehni~ki merki kako {to se ~istewe od
kamewa i grmu{ki, potsejuvawe, branosuvawe i dr. vlijaat da se zgolemi
209
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
prinosot i kvalitetot na pasi{tata. Najdobro pasi{tata se iskoristuvaat
ako se organizira pregonsko napasuvawe.
Navedi go hemiskiot sostav na pa{ata!
Nabroj nekolku kvalitetni leguminozni trevi na pasi{tata!
Nabroj pet otrovni rastenija koi se sretnuvaat na livadite i pasi{tata!
Krmni kulturi
Krmnite kulturi se odgleduvaat na nivski povr{ini, koi so primena na
intenzivna agrotehnika davaat visoki prinosi na zelena kvalitetna masa,
odnosno dobito~na hrana. Krmnite kulturi mo`at da se koristat vo ishranata
na doma{nite `ivotni, kako vo zelena taka i vo konzervirana sostojba. Kako
pova`ni krmni kulturi koi mo`at da se odgleduvat kaj nas se: lucerka,
detelina, yvezden rogat, hibridna detelina, sto~en gra{ok, p~enka, dobito~en
keq i dr.
Lucerka (Medicago sativa) e pove}egodi{na kultura, koja godi{no dava
od 3 do 5 otkosi, so prinos pove}e od 500 mtc zelena masa po hektar ili od 55 do
59 mtc seno po hektar. Mnogu dobro uspeva na topli po~vi, bogati so kalcium,
kalium i fosfor. Naj~esto se koristi vo ishrana na mladi kategorii na
goveda, visoko mle~ni kravi, a ponekoga{ na kowi i na sviwi. Lucerkata e
bogata so proteini koi imaat visoka biolo{ka vrednost, sodr`i dosta
kalcium, fosfor i karotin. Lucerkata e najbogata so hranitelni materii vo
fazata pred cutewe.
Crvena detelina
(Trifolium pratensis) e isto taka pove}egodi{na
kultura, koja dava 3 otkosi vo godinata. Vo odnos na po~vite e neprobirliva i
uspeva na sekakvi po~vi, me|utoa, bara mnogu vlaga odnosno navodnuvawe vo
sporedba so lucerkata. Crvenata detelina sodr`i pomalku proteini,
vitamini i kalcium, me|utoa, bogata e so bakar i kobalt. Proteinite se so
pomala biolo{ka vrednost, otkolku kaj lucerkata. Ako se koristi za ishrana
vo zelena sostojba, toga{ najdobro e da se koristi vo po~etokot na cuteweto,
koga rastenijata se ne`ni i bogati so hranitelni materii.
Ǟvezden rogat (Lotus corniculatus) spa|a vo grupata na sredno dobrite
leguminozi, me|utoa, uspeva na sekakvi po~veni i klimatski uslovi i nema
posebni barawa kon hranitelnite materii vo po~vata. Najdobri prinosi dava
na topli i lesni po~vi koi se bogati so kalcium. Naj~esto se odgleduva za
seno, a poretko za ispa{a. Treba da se zasejuva tamu kade lucerkata i
detelinata ne mo`at da uspevaat.
Hibridna detelina (Trifolium hibridum) i inkarnatskata detelina se
krmiva koi se poslabi vo odnos na hranitelnata vrednost od lucerkata i
crvenata detelina. Relativno dobro uspevaat na vla`ni i kiseli po~vi koga se
seat zaedno so crvenata detelina.
Sto~niot gra{ok (Vicia sativa) e ednogodi{na leguminozna kultura,
koja kaj nas se see vo esen. Dava mali prinosi, me|utoa, mo{ne e otporen na
su{a. Sto~niot gra{ok ima isti ili sli~ni karakteristiki so sojata bidej}i e
nositel na proteinite. Ne se see kako ~ista kultura, tuku vo pridru`ba so
nekoja `itna kultura kako ednogodi{na `itno leguminozna smeska. Se
koristi kako zeleno krmivo, kako i za sila`a zaedno so zelena p~enka.
Zelena p~enka(Zea maus) Ako p~enkata se koristi vo zelena sostojba se
zasejuva vo gust sklop i po 2,5 do 3 meseci po seidbata se kosi kako zelena
so~no kabasto krmivo vo ishranata na mle~nite kravi i vo goeweto na razni
210
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
kategorii na goveda. Zelenata p~enka dava visoki prinosi na zelena masa.
Sodr`i nad 80% na voda, mnogu jagleno hidrati i karotin, a malku proteini i
minerali. Naj~esto vo ishranata na doma{nite `ivotni se koristi so
leguminozite vo vid na sila`a. P~enkata, nameneta za sila`a se pribira vo
mle~novoso~nata zrelost, zatoa {to toga{ dava najvisoki prinosi i ima
najgolema hranitelna vrednost. Denes postojat sorti na p~enka koi sodr`at
visok procent na lizin. Vo aridni reoni kade p~enkata ne mo`e da uspeva, za
supstitucija na p~enkata mo`e da se koristi sirakot.
Dobito~niot keq (Brassica oleracea) prete`no se koristi vo docna
esen, a dava visoki prinosi. Se koristi vo ishranata na molznite kravi. Za
zelena ishrana mo`e da poslu`at i glavite i lisjata od {e}ernata repka. Vo
odnos na hranitelnata vrednost e mo{ne dobro krmivo. Pred upotreba
potrebno e dobro de se is~isti i izmie, vo dnevnite da`bi mo`e da u~estvuva
kaj molznite kravi i do 50 kg.
2.1.2. Koreno krtolasti i so~noplodni krmiva
Vo grupata na krtolasti krmiva spa|aat kompirot i ~i~okata, vo
korenastite sto~nata repka, polu{e}ernata repa i dobito~niot morkov, a vo
so~noplodni, tikvata i lubenicata. Karakteristi~no za ovie krmiva e toa {to
prete`no se koristat vo zimskite meseci. Toa se vkusni i so~ni krmiva so
lesnosvarlivi jagleni hidrati, koi go zgolemuvaat apetitot kaj `ivotnite, a
so toa se ovozmo`uva da se zgolemi konsumativnata sposobnost za koristewe
na suvi kabasti krmiva
Kompir (Solanum tuberosum) Osven vo ishranata na lu|eto, se koristi i
vo ishranata na sviwite, a retko za drugite `ivotni.
Kompirot sodr`i od 75 do 80% na voda, a od 20 do 25% na suvi materii.
Vo suvite materii skrobot u~estvuva so oklu 18%, belkovini 1,8%, masti
0,1%, celuloza 0,7% i mineralni materii 0,9%. Na sviwite im se dava svaren
vo vid na gusta ka{a.
Dnevnite koli~ini zavisno od vozrasta se dvi`at od 2 do 10 kg.
Hranitelnata vrednost na 4,5 kg kompir odgovara na 1kg p~enka. Za ishrana na
doma{nite `ivotni treba da se upotrebuva zrel kompir, bez ’rkulci. Vo
nezrelite kompiri i vo ’rkulcite se nao|aat alkaloidi solanin i solanidin,
koi se opasni i od niv mo`e da dojde do truewe ako vo hranata se najdat pove}e
od 20 mg vo 100 kg klubeni.
Koga na potko`icata na klubenite ima intenzivna zelena boja, tie
klubeni imaat silen otrov i ne se za upotreba. Vodata vo koja se vari kompirot
treba da se isfrli zatoa {to sodr`i mnogu solanin i kalium.
^i~okata ili zemno jabolko (Helianthus tuberosus) ima golemo steblo, a
krtolite se sli~ni na kompirot. Kaj nas kako krmno rastenie ne se odgleduva
iako vo gradinarstvoto odamna e poznato kako zemno jabolko. Obi~no se sadi
na poslabi po~vi. Hranitelnata vrednost mu e pomala od kompirot.
Dobito~nata repa (Beta vulgaris crassa) kaj nas poslabo se odgleduva.
Postojat golem broj sorti na dobito~na repa, koi po hranitelnata vrednost i
hemiskiot sostav mnogu ne se razlikuvaat. Vo suvata materija preovladuva
{e}erot i pektinot. Energetskata vrednost na dobito~nata repa e okolu 0,12
kJ, a vo 1 kg repa ima okolu 9 g svarlivi proteini. Se dava kako sitno iseckana
skoro na site vidovi doma{ni `ivotni. Pred upotreba se mie i se secka i se
me{a so koncentrirani krmiva (trici, `itna prekrupa) ili so suvi kabasti
211
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
krmiva (seckana slama, seckana p~enkovica i dr). Dnevno vo da`bata na
govedata im se dava od 20 do 30 kg, na kowite od 10 do 15 kg, a na ovcite od 2 do 5
kg. Za sviwite repata treba da e varena, a normata e od okolu 4 do 6kg na 100 kg
`iva masa. Se smeta deka 5 kg repa, spored energetskata vrednost i sodr`inata
na proteinite, mo`e da zameni 1 kg dobro livadsko seno.Treba da se
izbegnuvaat pogolemi koli~inina repa kaj molznite kravi, zaradi toa {to taa
sodr`i betain, koj mo`e na mlekoto da mu dade neprijaten miris i vkus. Od
tie pri~ini sto~nata repa na mle~nite `ivotni im se dava po molzeweto.
[e}ernata ili polu{e}ernata repa mnogu retko se upotrebuva vo
ishranata na doma{nite `ivotni. [e}ernata repka e tipi~no jaglenohidratno
krmivo koe sodr`i okolu 85% voda, 15% suvi materii, so energetska vrednost
od 0,26 kJ. Vo 1 kg {e}erna repa ima 14 g svarlivi proteini. Prete`no se
koristi vo ishranata na sviwite vo koli~ini od 2 do 3 kg na 100 kg `iva masa.
Postrna repa (Brasica rapa rapifera) e so najmala hranitelna vrednost od
site vidovi repi. Energetskata vrednost e okolu 0,09 kJ i sodr`i 7 g protein
na 1 kg repa.
Dobito~niot morkov (Daucus carota) kako fura`no rastenie kaj nas ne
se odgleduva iako odamna e poznato vo gradinarstvoto. Krtolite od morkovot
se bogati so vitamini A, B, i C. Vitaminot A se nao|a vo forma na beta
karotin i toa od 20 do 60 mg vo 1 kg morkov. Lesno e svarliv i ima golemo
dieteti~no dejstvo. Prete`no treba da go koristat visokoproduktivnite grla
i mladite kategorii osobeno vo zimskiot period.
Dobito~nata tikva ( Cucurbita sp.) sodr`i okolu 90% voda i 10% suvi
materii. Prete`no se koristi za ishrana na sviwite, a poretko za drugite
doma{ni `ivotni. Za ishrana na sviwite se koristi kako sve`a, zaparena ili
kako sila`a. Sodr`i pove}e beta karotin, a semkite sodr`at esencijalni
masni kiselini i lecitin.
2.1.3. Sila`i
Konzerviranite so~ni krmiva po pat na silirawe se vikaat sila`i.
Siliraweto kako metod na konzervirawe na krmivata zapo~nuva da se
primenuva vo vtorata polovina na XIX vek. Denes siliraweto na sto~nata
hrana e mo{ne ra{ireno, osobeno za ishrana na govedata, odnosno za mle~nite
kravi.
Prednosti na siliraweto Siliraweto kako metod na konzervirawe na
so~nata dobito~na hrana ima golem broj prednosti od koi pova`ni se:
x zagubite na hranitelni materi pri siliraweto se minimalni i
iznesuvaat okolu 10%;
x sila`ata e vkusno i so~no krmivo, {to ja podobruva funkcijata na
hranovarniot aparat;
x kvalitetot na sila`ata e pribli`no ist so zelenite krmiva;
x siliranata masa zafa}a pomal prostor otkolku su{enata: vsu{nost 1 m3
seno vo stog e so masa od okolu 70 kg, a 1 m3 sila`a ima masa od 600 do 700
kg itn.
Siliraweto e poseban na~in na kiselewe na krmivata pod vlijanie na mle~no
kiselinskite bakterii, so cel krmivata da se so~uvaat {to e mo`no podolgo
vreme od rasipuvawe.
Uslovi za silirawe Za da se pripremi dobra sila`a potrebno e da se
sozdadat uslovi za deluvawe na mle~no kiselinskite bakterii.
212
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Uslovi Krmivata koi se siliraat treba da sodr`at dovolni koli~ini
na lesno svarlivi {e}eri, za da mo`e fermentite na mle~no kiselinskite
bakterii od {e}erot da sozdadat mle~na kiselina koja }e obezbedi kiselost
od rH 4,2.
Vo zelenata masa potrebno e da se sozdadat anaerobni uslovi
(bezvozdu{ni), {to se postignuva so istisnuvawe na vozduhot so nagazuvawe na
zelenata masa so traktor ili so `ivotni, kako i od pritisokot na te`ina na
krmivata (sl. 21). Anaerobnite uslovi se potrebni zatoa {to mle~no
kiselinskite bakterii se anaerobni i se razmno`uvaat samo vo anaerobni
uslovi. Vtorata pri~ina zaradi {to treba da se istisne vozduhot e toa {to so
istisnuvaweto na kislorodot rastenijata prestanuvaat da di{at, a so toa se
namaluvaat i zagubite na {e}erite koi se tro{at pri di{eweto.
Zelenata masa treba da bide iseckana so silo kombajni (sl. 20).
Sl. 20. Pribirawe na p~enka i leguminozni kulturi so silo kombajni i utovar na zelenata masa
vo traktorski prikolici
Zelenata masa treba da ima optimalna vla`nost od 65 do 75%, bidej}i
mle~no kiselinskite bakterii vo takvi uslovi najbrzo se razmno`uvaat.
Povisokata vlaga gi razreduva {e}erite i koloidite.
Optimalna temperatura za razvoj na mle~no kiselinskite bakterii e
okolu 300S {to zna~i, zelenata masa za silirawe treba da ima vakva
temperatura. Siliraweto na zelenata masa pri temperatura od 300S e t.n. ladno
silirawe.
Hemizam
na
siliraweto
So
istisnuvawe na vozduhot od zelenata masa
za silirawe, se sozdavaat anaerobni uslovi
vo koi mnogu lesno i brzo se razmno`uvaat
mle~no kiselinskite bakterii, koi go
razlo`uvaat {e}erot vo mle~na kiselina.
Ako zelenata masa sodr`i pogolema
koli~ina na {e}eri, }e se sozdade i
pogolema koli~ina na mle~na kiselina.
Sl. 21. Nagazuvawe na zelenata masa so traktor vo tren~ silosot
Mle~nata kiselina sozdava kisela sredina, vo koja drugite
mikroorganizmi ne mo`at da deluvaat. Mle~nata kiselina ja konzervira
sila`ata na neograni~eno vreme samo ako obezbedi kisela sredina pomala od
rN 4,2. Ako kiselosta se namali nad RN 4,2 }e se razvijat drugi nekorisni
bakterii ( buterni i ocetni), koi sila`ata mo`at da ja rasipat.
Objekti za silirawe Pokraj spomenatite uslovi, {to treba da se
obezbedat za da se dobie dobra sila`a, va`ni se i vidovite na objektite vo koi
213
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
}e se vr{i siliraweto. Poznati se nekolku vidovi na silosi: silo kuli, silo
komori, silo jami, tren~ silosi i dr.
Silo kulite se objekti izgradeni od cvrst material. Toa se
cilindri~ni objekti, ~ii{to dolen del e od 1,5 do 2 m i se nao|a pod
povr{inata na zemjata, a nad povr{inata na zemjata se visoki od 3 do 8 m, so
pre~nik od 2 do 2,5 m. Povisokite kuli od 3 m imaat nekolku otvori za
polnewe i praznewe. Se gradat od beton, ~elik ili drvo, a vo posledno vreme i
monta`ni harvester silosi kade polneweto i prazneweto e mehanizirano
(sl.22.b.).
Silo komorite se gradat pod povr{inata na zemjata, na dlabo~ina od 3 do 4
m so {irina od 1,5 do 2 m, so cvrst materijal. Dol`inata zavisi od mestoto i
kapacitetot, komorite imaat 2 ili pove}e pregradi so ~etvrtasta ili kru`na
forma. I silo komorote i kulite se pokrieni so pokriv.
Tren~ silosite se gradat obi~no nad povr{inata na zemjata, so razli~en
oblik i konstrukcija. Ovie objekti
imaat
razli~na
dol`ina,
a
{irinata mo`e da bide od 5 do 7 m
i visina od 2 do 3 m.
Stranite na tren~ silosite
mo`at da bidat slobodni ili
zagradeni, se koristat vo reoni so
visoka potpo~vena voda. Stranite
mo`at da bidat od balirana slama,
{tici ili armiran beton (sl. 22a).
Sl. 22.a. Mehaniziran transport i rastovar na pribranata zelena
masa so pomo{ na traktorska prikolica so kiper vo tren~ silosot
Silo jamite se gradat na teren kade potpo~venata voda e niska, a
po~vata nepropustliva. Tie se gradat pod povr{inata na zemjata, so dlabo~ina
od 1,5 m, a so {irina od 2 do 3 m, so mazni ɾidovi i so pod koj treba da e ramen.
Krmiva za silirawe Za da mo`e da se silira nekoja kultura treba da
sodr`i odredeni koli~ini {e}er ({e}eren minimum) {to mo`e da obezbedi
kiselost pod rN 4,2.
Najdobri krmiva za silirawe se: p~enkata, son~ogledot, kompirot i
lisjata od {e}ernata repa, `itnite kulturi i dr.
Krmiva koi pote{ko se siliraat se: leguminozite, livadskite trevi,
maslodajnata repa i dr. Leguminozite
za polesno da se siliraat se me{aat so
zelena p~enka ili prekrupirana vo
zrno, ili se dodava 20% na suv {e}eren
rezanec ili 2% na melasa rastvorena
vo voda vo odnos 2:1. Ponekoga{ e
potrebno da se dodadat zaedno so
melasata i ~isti kulturi od mle~no
kiselinski bakterii.
Sl. 22.b. Silo kuli
Dnevni normi Po pravilo na mle~nite kravi dnevno im se dava okolu 30
kg na dobra sila`a ili do 40 kg na odli~na sila`a. Prekumernata ishrana so
214
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
sila`a mo`e negativno da vlijae na zdravjeto, a ako sila`ata e nekvalitetna
se dobiva mleko so pomalku masti i so neprijaten kisel vkus.
Pri goewe na junci mo`e da se dava dnevno od 10 do 12 kg sila`a, a vo
posledniot mesec od 5 do 7 kg. Dokolku pri goeweto ne se koristi
koncentrirana hrana, sila`ata mo`e da se zgolemi do 20 kg po grlo dnevno. Na
ovcite im se dava dnevno od 1 do 3 kg na 100 kg `iva masa. Na priplodnite
sviwi mo`e da im se dava sila`a koja ne sodr`i mnogu celuloza, 4-5 kg na 100
kg `iva masa. Sila`ata sodr`i od 10 do 15% pomalku hranitelni materii od
zelenata masa od koja se silira.
Nabroj gi pova`nite so~ni kabasti krmiva!
Nabroj gi pova`nite objekti za silirawe!
2.2.SUVI KABASTI KRMIVA
Vo ovaa grupa vleguvaat takvi krmiva, koi se od posebno zna~ewe za
ishrana na pre`ivarite i kowite vo zimskiot period. Vo suvi kabasti krmiva
spa|aat senoto, slamata, p~enkovicata, son~ogledovite {apki, ko~ankite,
lisnik i dr.
Seno
Za da mo`e da se obezbedi pravilna ishrana na doma{nite `ivotni vo
zimskiot period, potrebno e vo letniot period trevite i leguminoznite
kulturi da se iskosat i isu{at, odnosno za da se konzerviraat vo forma na
seno koe }e se koristi kako glavna hrana vo zimskiot period. Pa ottuka pod
poimot seno se podrazbira konzervirana zelena masa dobiena po pat na
su{ewe. So su{eweto se namaluva sodr`inata na voda od 80% na 20% pri {to
se dobiva seno koe mo`e da se ~uva podolgo vreme bez da se rasipe. Spored
potekloto senoto mo`e da bide: livadsko i nivsko.
Pod livadsko seno se podrazbira takvo seno koe e sostaveno od pove}e
grupi i vidovi trevi, a se proizveduva na livadite, dodeka pod nivsko seno se
podrazbira seno koe e sostaveno od edna, poretko od dve ili pove}e trevi, a se
proizveduva na nivite.
Isu{enoto seno mo`e da se balira, ukamaruva, da se mele vo vid na
bra{no ili pak da se briketira (sl.23). Za najkvalitetno seno se smeta
lucerkinoto, od koe mo`e da se dobie lucerkino bra{no so dehidrirawe vo
ve{ta~ki su{nici i so melewe.
Me|utoa, so su{eweto na zelenata masa ne se gubi samo vodata, tuku i
mnogu drugi sostojki i hranitelni materii. Tie zagubi vo normalni uslovi
iznesuvaat 20-30%, a pri lo{i uslovi na spremawe i ~uvawe i do 50% od
prvobitnata sodr`ina na suvata materija vo zelenata masa. Do ovie zagubi
doa|a zaradi slednive pri~ini:
1. Rastenijata prodol`uvaat da di{at i po koseweto s# dodeka vlagata
vo rastenieto e nad 40%. Pri di{eweto se tro{at hranitelni materii
({e}eri). Ovie zagubi }e bidat pogolemi ako su{eweto trae podolgo vreme i
obratno.
2. Pri nepovolni uslovi na su{ewe na senoto, osobeno ako po~esto se
prevrtuva doa|a do mehani~ko kr{ewe i otpa|awe na lisja i cutovi.
215
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
3. Ako za vreme na su{eweto padne do`d, doa|a do ispirawe na
hranlivite materii. Naj~esto se ispiraat vitaminite, proteinite, {e}erite i
mineralnite materii.
4. Za vreme na fermentacijata koja trae od 6 do 8 nedeli, kaj senoto
nastanuvaat zagubi od hranitelni materii. Zaradi ovie pri~ini, senoto e
najskapo kabasto krmivo. Zagubite na hranitelni materii na senoto vo %
mo`at da se vidat od slednata tabela:
Tabela 8. Zagubi vo % na hranitelni materiisenot pri prigotvuvaweto na istoto
Pri~ini za zagubi
Suvi
materii
Svarlivi
proteini
Energetska
vrednost
Di{ewe na kletkite
do 10
5 -10
5-15
Mehani~ko kr{ewe
Fermentacija
Ispirawe
Vkupno
5-10
5-10
do 5
do 35
10-15
5-10
do 5
20-40
10-15
5 -15
do 5
20-50
Spored toa zagubite i nivnite koli~ini, zavisat od na~inot na
prigotvuvaweto, odnosno od su{eweto na senoto.
Sl. 23. Seno vo bali i briketi
Kvalitetot na senoto zavisi od pove}e faktori me|u koi pova`ni se:
botani~kiot sostav na zelenata masa, po~venite i klimatskite uslovi vo koi
rastenijata se razvivaat, vremeto na kosidbata, na~inot na su{ewe i dr.
Najkvalitetno seno se dobiva od kvalitetni klasasti vidovi rastenija i
leguminozi. Imeno, ako vo senoto dominiraat visokokvalitenite klasesti
rastenija kako {to se: e`evkata, ma~kinata opa{ka, lisi~inata opa{ka,
angliska treva i dr. ili od leguminozite lucerka, detelina, eksparzetata i
dr., toga{ senoto }e ima visok kvalitet so visoka hranitelna vrednost.
Lucerkinoto seno e najdobro, zatoa {to sodr`i visok procent svarlivi
proteini, kalcium i karotin. Za da se dobie seno od najdobar kvalitet,
lucerkata treba da se su{i na ve{ta~ki
na~in.
Me|utoa, ako trevnite vidovi od
koi se priprema senoto se od poslab
kvalitet (obi~na rosulja, ov~ki vijug i
dr.) }e se dobie slabokvalitetno seno.
Senoto od sto~niot gra{ok e polo{o od
lucerkinoto, osobeno ako gra{okot se
zasejuva so ja~men.
Ako trevnite vidovi poteknuvaat
od plodni po~vi so topla klima, }e se
dobie kvalitetno seno.
Sl. 24. Naplastena i potsu{ena masa vo stogovi
216
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Dokolku kosidbata se vr{i vo fazata na po~etokot na cuteweto na
rastenijata, odnosno koga se i najbogati so hranitelni materii, }e se dobie
seno so podobar kvalitet.
Me|utoa, ako kosidbata se izvr{i po precutuvaweto koga se namaleni
svarlivite hranitelni materii, a se zgolemeni surovite vlakna (celulozata),
}e se dobie seno so poslab kvalitet.
Ako su{eweto na zelenata pokosena masa se vr{i prirodno na sonce, a
vremenskite uslovi ne se nakloneti za su{ewe, odnosno se vlo{eni zaradi
obla~nost, pri dolgotrajni i ~esti vrne`i, }e se dobie seno so lo{ kvalitet i
obratno, ako vremenskite uslovi se podobri }e se dobie seno so podobar
kvalitet, bogato so vitamin D. Potsu{enata masa se sobira vo stogovi kade
zapo~nuva fermentacijata na senoto (sl. 24).
Sodr`inata na hranitelnite materii na senoto mo`e da se vidi od
slednata tabela:
Tabela 9. Hranitelna vrednost i hemiski sostav na livadskoto seno so razli~en
kvalitet
Vid na seno
Svarlivi
proteini
Svarlivi
masti
Svarlivi
BEM
Svariva
celuloza
Pepel
NEL
NEM
3,4
5,4
9,2
0,5
1,0
1,5
19,3
25,7
30,1
15,6
15,0
12,7
5,0
6,2
7,7
3,57
4,03
5,07
3,26
3,79
5,09
Lo{o livadsko
Dobro livadsko
Odli~no livadsko
Slama Po `etvata na `itnite kulturi kako sporeden proizvod se javuva
slamata. Naj~esto se koristi kako prostirka, a vo ekstenzivnoto odgleduvawe
i kako krma. Hranitelnata vrednost na slamata zavisi od vidot, stadiumot na
zrelosta na rastenieto, sodr`inata na pleveli, kvalitetot na po~vata,
na~inot na |ubreweto i dr. Hranitelna vrednost na slamite se dvi`i po ovoj
red: ovesnata slama, p~enkovica, ja~mena, p~eni~na i ’r`ena. Slamite od
proletnite kulturi se podobri od esenskite. Zaedni~ka karakteristika na
slamite e {to sodr`at golemi koli~ini na surova celuloza, a relativno malku
proteini, mineralni materii i vitamini. Hranitelnite materii se povrzani
so celulozata i ligninot, pa zaradi toa svarlivosta kaj pre`ivarite iznesuva
okolu 40 do 50%, a kaj kowite do 30%. Surovata celuloza vo ovie krmiva e
zastapena od 30 do 42%.
Ko~ankite od p~enkata se melat naj~esto zaedeno so zrnata, isto i
son~ogledovite {apki se melat, no po izdvojuvaweto na zrnata. Nivnata
hranitelna vrednost e pribli`no ista so kvalitetnite slami ili so polo{ite
sena.
Tabela 10. Hranitelna vrednost i hemiski sostav na razni vidovi slami
Vid slama
NEL
NEM
Ja~mena
Ovesna
P~eni~na
Soina
P~enkarna
2,80
3,06
2,54
2,37
2,92
2,32
2,64
2,02
1,87
2,44
Voda
14,3
14,3
14,3
13,6
14,0
Sirovi
proteini
Sirovi
masti
BEM
Sirova
celuloza
Sa
R
3,2
3,8
3,0
5,9
4,9
1,4
1,6
1,2
1,7
1,5
33,5
35,9
35,9
37,9
38,1
42,0
38,7
40,8
32,4
35,4
0,31
0,48
0,14
1,04
0,26
0,12
1,10
0,08
0,13
0,05
Nabroj gi pova`nite suvi kabasti krmiva!
217
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
2.3. ZRNESTI KRMIVA
Karakteristi~no za ovaa grupa na krmiva e toa {to vo niv
preovladuvaat svarlivite hranitelni materii i se odlikuvaat so slednite
karakteristiki:
x Energetskata vrednost im e visoka, taka {to 1 kg od ovie krmiva ima od 1
do 1,4 kJ;
x Krmivata od ovaa grupa imaat visoka hranitelna vrednost, so visoka
koncentracija na svarlivi hranitelni materii, so koeficient na
svarlivost od okolu 80%;
x Sodr`inata na surovi vlakna ( celuloza) e mala.
Spored zastapenosta na hranitelnite materii, ovie krmiva se delat na:
jaglenohidratni i proteinski, odnosno na `itno zrnesti i leguminozno
zrnesti. Zrnestite krmiva vo ishranata na sviwite i `ivinata se koristat
kako osnovni krmiva, dodeka vo ishranata na pre`ivarite i kowite ovie
krmiva slu`at kako dopolnitelni.
2.3.1. @itno zrnesti krmiva
Ovie krmiva se tipi~no jagleno hidratni krmiva, bidej}i sodr`at visok
procent na jagleni hidrati. Vo niv dominiraat bezazotnite ekstraktivni
materii (BEM), koi mo`at da bidat zastapeni i do 70% od vkupnite
hranitelni materii. Visokiot procent na lesno svarlivi jagleni hidrati i
niskiot procent na celuloza gi pravi ovie krmiva mo{ne vkusni i so visoka
energetska vrednost. Zrnestite krmiva prete`no slu`at za podmiruvawe na
energetskite potrebi kaj visoko produktivnite `ivotni.
Energetskata vrednost vo 1 kg od ovie krmiva vo NE iznesua od 5,91 do
7,86 NEL i od 6,22 do 8,71 NEM. Kako glaven nedostatok na ovie krmiva e toa
{to vo niv nedostasuvaat svarlivite proteini, vo koi nedostasuva
esencijalnata aminokiselina-lizin, a kaj nekoi i metionin, cistin i
triptofan. Osven so tiamin, vitamin E i karotin ne sodr`at drugi vitamini.
[to se odnesuva do mineralnite materii ovie krmiva se bogati so
fosfor, a se siroma{ni so kalcium. Bidej}i ovie krmiva ne se kompletni i se
neizbalansirani so hranitelni materii treba da se davaat vo kombinacija so
drugi krmiva koi }e gi nadomestat nedostatocite na `itno zrnestite. Vo ovaa
grupa na krmiva spa|aat: p~enkata, ja~menot, ovesot, ’r`ta, p~enicata i dr.
P~enkata (Zea Mays) e najva`no `itno zrnesto krmivo, zato {to
pogolemiot del od proizvedenata p~enka se koristi za ishrana na doma{nite
`ivotni. P~enkata najmnogu sodr`i jagleni hidrati i toa od 60 do 85%,
proteini okolu 8%, masti od 4 do 7%, mineralni materii od 1,3 do 1,5%,
celuloza 2%. Od jaglenite hidratite najzastapen e skrobot so 80%, dodeka
ostatokot go so~inuvaat pentozite, dekstrinot, saharozata, hemicelulozata i
celulozata. Energetskata vrednost na p~enkata e okolu 1,33 kJ. Od proteinite
vo p~enkata najzastapeni se prolaminite vo koi spa|a zeinot, a ima i glutein,
vo pomali koli~ini i albumin i globulin. Biolo{kata vrednost na
proteinite e niska, bidej}i ne gi sodr`i aminokiselinite lizin i
triptofan. Najmnogu proteini ima vo obvivkata i ’rkulecot. Vo mastite na
p~enkata dominiraat nezasitenite masni kiselini (oleinskata i
218
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
linolenskata) koi sozdavaat kaj `ivotnite `oltenikava meka zrnesta slanina
ili mast.
Od mineralnite materii p~enkata sodr`i fosforni i kaliumovi soli,
a siroma{na e so kalcium. Od
vitaminite,
vo
p~enkata
najmnogu ima karotin odnosno
vitamin A, B1, i E vitamin.
Se koristi za goewe kako
na vozrasni taka i na mladi
kategorii na goveda, a vo
kombinacija so drugi krmiva
pogodna e za ishrana na molzni
kravi, priplodni matorici i
rabotni kowi.
Sl. 25. P~enka so ko~ani
P~enkata na `ivotnite mo`e da im se dava vo zrno, kako prekrupirana,
somelena ili prekrupirana zaedno so ko~ankite (sl. 25).
Vo krmnite smeski za molznite kravi, p~enkata vo zimskiot period
mo`e da u~estvuva so okolu 50%.
Normi Pri goewe na juniwa so osnovna kabasta krma, p~enkata mo`e da
u~estvuva kako dopolnitelno krmivo so 1,5 kg na 100 kg `iva masa. Vo smeskite
za teliwa p~enkata u~estvuva od 40 do 50%, a za `ivinata do 70%.
Ja~menot (Hordium sativum) spored zna~eweto i upotrebata vo ishranata
na doma{nite `ivotni e na vtoro mesto. Po hranitelnata vrednost ja~menot e
poslab od p~enkata, so energetska vrednost od 1,20 kJ, zaradi sodr`inata na
plevicata na koja otpa|a okolu 16% od vkupnata masa na zrnoto. Sodr`inata na
celuloza vo ja~menot e okolu 5,4% i zatoa ima pomal koeficient na
svarlivost od p~enkata. Ja~menot e energetsko krmivo so nedovolni koli~ini
na proteini, iako gi ima pove}e od p~enkata. Proteinite se siroma{ni na
lizin i metionin. Sodr`i vitamin B1 (tiamin) i B5 (niacin), a od mneralite
fosfor i baker.
Ja~menot e dobro krmivo za ishrana na sviwite, a osobeno za ishrana na
prasiwata. Za goewe na sviwite za meso se prepora~uva da se dava vo
poslednata faza od goeweto, zatoa {to pozitivno vlijae vrz kvalitetot na
mesoto i slaninata. Ja~menot vo smeskite za molzni kravi u~estvuva so 60%
kako prekrupiran zaedno so drugi koncentrirani krmiva (tricite) vo odnos 85
: 15. Ja~menot na `ivinata $ se dava so drugi krmiva, a na ovcite im se dava vo
zrno, zatoa {to tie lesno go melat i iskoristuvaat.
Ovesot (Avena sativa) e so najmala hranitelna vrednost od site `itno
zrnesti krmiva (1,0 kJ), zatoa {to od vkupnata masa na zrnoto od 30 do 50%
otpa|a na plevica. Koeficientot na svarlivost e nizok, bidej}i sodr`i okolu
11% celuloza. Ovesot sodr`i okolu 7,5% na svarlivi proteini. Od vitamini
sodr`i B1, B3 i B5. Od minerali sodr`i mnogu fosfor, me|utoa, siroma{en e so
kalcium. Ovesot najmnogu se upotrebuva vo ishranata na kowite, zaradi vkusot
i dietetskoto deluvawe na vareweto na hranata.
Kowite koi po~esto se hranat so oves retko zaboluvaat od koliki
(vospalenie i gr~ewe na crevata). Pri naporno trewirawe na kowite, zaradi
malata energetska vrednost i hranlivost 50% na ovesot, vo da`bata treba da se
zameni so p~enka. Vo da`bite za priplodni matorici, ovesot u~estvuva so
okolu 30%, dodeka za goewe ne se prepora~uva zaradi malata energetska
vrednost. Kaj molznite kravi povolno vlijae vrz mle~nosta, a za goewe na
juniwa mo`e da se dava samo vo prvata faza, dodeka za priplodniot podmladok
219
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
i bikovite ovesot e mnogu va`no krmivo. Za `ivinata ovesot ne se
prepora~uva zaradi visokiot procent na celuloza.
’R`ta
(Secale cereale) kako `itno zrnesto krmivo najmalku se
upotrebuva vo ishranata na doma{nite `ivotni. Vo izgotvuvaweto na krmnite
smeski ’r`ta mo`e da u~estvuva so okolu 25%. Obi~no na `ivotnite im se dava
so drugi koncentrirani krmiva, zatoa {to vo pogolemi koli~ini predizvikuva
poremetuvawe na organite za varewe. Najdobro ja podnesuvaat ovcite. ’R`ta
mo`e da se upotrebuva za goewe na sviwi i za ishrana na molzni kravi.
P~enicata (Triticum sp.) e glavna kultura za ishrana na lu|eto, pa zatoa
vo sosema mali koli~ini se upotrebuva vo ishranata na `ivotnite i toa onaa
p~enica koja e od poslab kvalitet, otpadna p~enica so iskr{eni zrna.
P~enicata e mo{ne vkusno krmivo, podobra e od ja~menot i mo`e da se
upotrebuva na ist na~in kako p~enkata i ja~menot. Sodr`i okolu 11% na
sirovi proteini so niska biolo{ka vrednost i energija 1,20 kJ.
2.3.2. Leguminozno zrnesti krmiva
Ovie krmiva spored sodr`inata na hranlivite materii spa|aat vo
proteinski krmiva, bidej}i sodr`at od 20 do 40% proteini. Pova`ni krmiva
od ovaa grupa se: sojata, lupinata, gra{okot, graoricata, i dr.
Belkovinite od ovie krmiva sodr`at triptofan, izoleucin, i treonin, a
deficitarni se so metionin i lizin. Zaradi toa leguminozno zrnestite
krmiva ne mo`at celosno da gi podmirat potrebite od aminokiselini kaj
`ivinata i sviwite. Tie imat golemo zna~ewe vo ishranata na vozrasnite
pre`ivari. Leguminozno zrnestite krmiva sodr`at mal procent na masti, od
okolu 1 do 3%, so isklu~ok na sojata koja ima 18% na masti, kako i relativno
mal procent na surovo vlakno od 5 do 10%. Vo niv nedostasuva vitaminot A, D,
i B kompleksot. Za ishrana na nepre`ivarite prepora~livo e ovie krmiva da
se varat, zaparuvaat ili pr`at so {to se zgolemuva kvalitetot na proteinite,
vkusot i svarlivosta. Potrebno e zrnata da se prekrupiraat pred da im se
dadat na `ivotnite, so isklu~ok na ovcite i kowite.
Sojata( Soja hispida) e najva`na leguminozna kultura koja sodr`i od 12
do 20% na masti, pa zatoa se koristi za dobivawe na maslo, a kako sporeden
proizvod se dobiva soina sa~ma, koja pretstavuva mnogu dobro krmivo (sl. 26).
Sojata sodr`i 8,77 NEL i 9,59 NEM, so okolu 23,5-29% na proteini.
Proteinite se so visoka biolo{ka
vrednost
i
po
kvalitetot
se
pribli`uvaat
kon
`ivotinskite
proteini. So vareweto i pr`eweto se
zgolemuva
iskoristuvaweto
na
metioninot i cistinot, istovremeno
so toa se vr{i i inaktivirawe na
inhibitorite na fermentot tripsin.
Zatoa na nepre`ivarite im se dava
kako varena ili pr`ena.
Sl. 26. Proizvodi od soja
Sojata e deficitarna so lizin, ne sodr`i karotin, B kompleksot go
sodr`i sredno i ima malku kalcium. Kako proteinsko krmivo mo`e da se
220
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
koristi vo ishranata na govedata kako surova vo koli~ini od 1 do 2 kg dnevno.
Vo da`bite kaj sviwite u~estvuva so 10% i treba da im se dava kako varena.
Vo da`bite kaj `ivinata sojata mo`e da u~estvuva so 25%, a im se dava
varena i prekrupirana. Na ovcite im se dava surova vo zrno. Pri zgolemena
ishrana so soja kaj `ivotnite mo`e da se pojavi proliv zaradi visokata
sodr`ina na masti vo sojata, a kaj sviwite slaninata }e bide pomeka.
Nabroj gi pova`nite zrnesti krmiva
2.4. SPOREDNI PROIZVODI OD PREHRANBENATA INDUSTRIJA
Vo ovaa grupa spa|aat pogolem broj na krmiva koi pretstavuvaat
sporedni proizvodi vo prehranbenata industrija, a istite se koncentrirani
krmiva bogati so proteini, energija i vitamini.
2.4.1 .Sporedni proizvodi od maslodajnata i melni~kata
industrija
Pova`ni sporedni proizvodi od maslodajnata industrija se sa~mite i
poga~ite (}uspiwata) koi se dobivaat pri proizvodstvoto na maslo. Poga~ite
i sa~mite se dobivaat od semiwata na maslodajnite kulturi. Ako masloto se
dobiva so presuvawe, kako sporeden proizvod }e se dobie }uspe ili poga~a, a
sa~mite se dobivaat ako masloto se dobiva so ekstrakcija. Poga~ite i sa~mite
se mnogu va`ni proteinski krmiva.
Maslodajnite sa~mi i poga~i imaat zaedni~ki karakteristiki:
x Krmivata se rastitelni proteinski koncentrati, koi mo`at da sodr`at
od od 25 do 40% na proteini.
x Energetskata vrednost im e ista so `itno zrnestite krmiva i se dvi`i
od 1,0 do 1,3kJ, odnosno od 4,56 do 7,82 NEL i od 4,34 do 8,72 NEM.
x Biolo{kata vrednost na proteinite e mo{ne dobra, bidej}i sodr`at
mnogu esencijalni aminokiselini koi gi nema vo `itno zrnestite, nitu
vo leguminoznite krmiva.
Me|utoa, malku se zastapeni lizinot, metioninot i cistinot, osobeno ako
so niv treba da se hranat `ivinata i sviwite.
Sodr`inata na mastite kaj }uspiwata se dvi`i od 5 do 10%, a kaj poga~ite
od 0,5 do 3%.
Pova`ni krmiva od ovaa grupa se: sa~ma i }uspe od soja, sa~ma i }uspe
od son~ogled, sa~ma i }uspe od pamuk, sa~ma i }uspe od afion i dr.
Soinata sa~ma i }uspe spored sodr`inata na proteinite i po nivnata
biolo{ka vrednost spa|a vo grupata na najkvalitetnite proteinski krmiva od
rastitelno poteklo. Sodr`i od 20 do 45% na proteini, vo koi dominiraat
aminokiselinite lizin arginin, od 5 do 6 % na celuloza, a energetskata
vrednost e 7,09 NEL i 7,57 NEM ili od 1,20 do 1,32 OE (ovesni edinici).
Ako sa~mata i }uspeto od son~ogled poteknuva od lupeno seme mo`e
da sodr`i do 50% na proteini, a naj~esto okolu 40%, surovo vlakno 10-14%.
Energetskata vrednost se dvi`i od 5,98 NEL i 6,11 NEM ili 0,92 OE. Vo
da`bite za sviwi u~estvuva so okolu 10-20%, a za molznite kravi 15 do 20%, za
kowite 3 kg dnevno, a za ovcite 0,3 kg vo dnevnata da`ba.
Sa~mata i }uspeto od maslodajna repka sodr`i okolu 25% proteini,
so energetska vrednost od 6,16 NEL i 6,37 NEM. Sodr`i dovolni koli~ini na
lizin i metion. Zaradi prisustvoto na gorkite supstancii se ograni~uva
221
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
upotrebata na ovaa krmivo osobeno koga e vo pra{awe podmladokot i
bremenite `ivotni. Dnevnite normi za kravite se okolu 3 kg, za juncite 2 kg, za
sviwite 0,25 kg i za ovcite 0,15 kg.
Sa~mata i }uspeto od pamuk sodr`i od 30 do 35% proteini, 8 do 13%
celuloza, so energetska vrednost od 5,60 NEL, 5,65 NEM ili 0,9 do 1,0 OE.
Bidej}i sodr`i alkaloid gosipol, koli~inite treba da se ograni~at vo
da`bite {to ne treba da bidat pogolemi od 10%.
Sa~mata i }uspeto od afion sodr`i od 28 do 35% proteini, 12%
celuloza, so energetska vrednost od 5,89 NEL, 6,03 NEM. Bogat e so kalcium,
me|utoa, sodr`i i dosta opium i zatoa kili~inite vo da`bite treba da bidat
ograni~eni, a na podmladokot i visokogravidnite `ivotni ne treba da im se
dava.
Pova`ni sporedni proizvodi od melni~arskata industrija se
tricite, paspalot i krmnite bra{na.
Tricite se najva`nite sporedni proizvodi od mlinskata industrija.
Tie se dobivaat od nadvore{nata obvivka na zrnoto i delumno od aleuronskiot
del na zrnoto. Vo sporedba so `itno zrnestite krmiva, tricite se pobogati so
proteini, masti, surovi vlakna i mineralni materii. Me|utoa, zaradi slabata
sodr`ina na BEM imaat niska energetska vrednosti 5,28 NEL, 5,32 NEM i se
so pomala svarlivost. Sodr`at od 13 do 14% proteini, 3-4% na masti, 8-10%
na surovo vlakno, a ponekoga{ i do 13%, 50-52% na BEM, 1,5-2% na mineralni
materii, od koi 1,45% otpa|a na fosfor. Bogati se so vitamin B1 B3i B5.
Nabroj gi pova`nite sporedni proizvodi od maslodajnata i melni~kata industrija!
2.4.2. Sporedni proizvodi od alkoholnata, pivarskata i
{e}ernata industrija
Kako pova`ni sporedni proizvodi vo ovaa industrija se: komine ili
xibra, pivski trop ili treber, sladni ,rkulci i krmen kvasec.
Xibrata e ka{est ostatok {to se dobiva pri destilacijata na
alkoholot, a hranitelnata vrednost na xibrata zavisi od surovinata od koja se
proizveduva alkoholot.
Za industrisko proizvodstvo na alkohol slu`at site rastenijata koi
sodr`at mnogu skrob, naj~esto p~enkata i kompirot. Sve`ata xibra sodr`i od
5 do 9% na suvi materii, koi od 20 do 25% se proteini. Prete`no se koristi za
ishrana na pre`ivarite. Molznite kravi mo`at da koristat do 35 litri
dnevno, juniwata okolu 10 litri, a sviwite i ovcite od 2 do 3l. Sve`ata xibra
mo`e da se koristi za silirawe na suvi kabasti krmiva.
Pri proizvodstvoto na rakija kako ostatok se javuva kominata od
grozjeto i xibrata od slivite koi isto taka mo`at da se upotrebat kako
sto~na hrana. Me|utoa, poznato e daka ovie krmiva mnogu te{ko se varat, pa
zatoa imaat i mala hranitelna vrednost. Im se davaat vo mali koli~ini na
vozrasnite pre`ivari.
Sladnite ’rkulci pretstavuvaat isu{eni ’rkulci od ja~men pri
proizvodstvoto na pivo. Sodr`at od 18 do 20% na surovi proteini, so
energetska vrednost od 0,65 do 0,80 kJ. Edna tretina od surovite proteini se
amidi. Ovaa krmivo e bogato so vitamini od B kompleksot, od mineralite
najmnogu e zastapen fosforot, dodeka nedostasuva kalciumot. Na vozrasnite
222
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
goveda im se dava maksimalno do 3 kg dnevno. Pred upotreba potrebno e da se
natopat vo voda, za da se dobie gusta ka{a.
Pivskiot trop ili treber e ka{est del od talogot koj ostanuva po
odvojuvaweto na te~niot del pri proizvodstvoto na pivo. Sodr`i okolu 85%
voda, 3-7% na proteini, 10-15% BEM i 3-7% surovi vlakna, so energetska
vrednost od 6,24 NEL i 6,27 NEM. Suviot pivski trop ima tripati pove}e
hranitelni materii od sve`iot. Sodr`i okolu 12% na voda, so nad 20% na
surovi proteini. Dnevnite normi za molznite kravi se okolu 3 kg, a za ovcite
0,5kg.
Krmniot kvasec se dobiva pod vlijanie na gabi~kata Torula utilis od
otpadnite vodi pri proizvodstvoto na hartija (celuloza), koja se zbogatuva so
amonieva sol i melasa. Sve`iot kvasec sodr`i do 90% voda, 5-13% surovi
proteini, 3-6 % BEM i 1-2% mineralni materii, so energetska vrednost od
0,30 KJ.
Suviot kvasec sodr`i 10% na voda, 40-50% surovi proteini, 23 -40%
BEM, so okolu 1,10-1,20 kJ. Kvasecot gi sodr`i site vitamini od B
kompleksot, osven B12, potoa, sodr`i mnogu provitamin D, kako i E vitamin.
Od mineralite vo kvasecot najmnogu e zastapen fosforot, a prisutni se i
nepoznatite faktori na porastot. Na molznite kravi mo`e dnevno da im se
dava 2-3 kg suv kvasec, na sviwite 0,2-0,3 kg, a na kowite 0,5-1 kg.
Kako pova`ni sporedni proizvodi pri proizvodstvoto na {e}erot,
koi mo`at da se koristat kako krmiva za `ivotnite se rezankite od {e}erna
repa i melasata. Energetskata vrednost na ovie krmiva se dvi`i od 0,74 do 6,37
NEL i od 0,80 do 6,83 NEM.
Rezankite se dobivaat po izdvojuvaweto na {e}erniot sok, kako
ostatok od isecknata {e}erna repa. Sve`ite rezanki se so~ni krmiva koi
sodr`at 90% voda.
Rezankite mo`at da se koristat kako sve`i, silirani i kako suvi.
Sve`ite rezanki se ednostran~ivo jagleno hidratno krmivo, bidej}i vo
suvata materija preovladuvaat celulozata i hemicelulozata i mal del na
saharoza. Sve`ite rezanki mnogu lesno se rasipuvaat, pa zatoa se prepora~uva
da se konzerviraat so silirawe ili su{ewe. Ako se siliraat sve`ite rezanki
hranitelnata vrednost im se zgolemuva za 20%. Obi~no se siliraat so suvi
krmiva bogati so proteini.
Sve`ite rezanki najmnogu gi koristat pre`ivarite. Dnevnite normi za
molznite kravi iznesuvaat od 20 do 30 kg, vozrasnite goveda i do 40 kg dnevno,
na kowite 10 kg, a na ovcite 2 kg. Ako se silirani koli~inite se namaluvaat za
50%.
Suvite rezanki sodr`at 10% voda, 50% BEM, 18-20% celuloza, so
energetska vrednost od NEL 6,37 i NEM 6,83. Pred upotreba treba da se
natopat vo 2-3 dela voda za da nababrat. Dnevnite normi za molznite kravi se
od 3 do 4 kg, za juniwa 1,5 do 2 kg, za vozrasnite gojni goveda od 6 do 8 kg, a za
ovcite 0,5 kg.
Melasata e sporeden proizvod, koj se dobiva po kristalizacijata i
izdvojuvaweto na {e}erot od {e}ernite rezanki. Toj pretstavuva gusta
sirupesta temno kafeava te~nost, so prijaten miris i blag vkus. Sodr`i 25%
voda, 10% surovi proteini vo amidna forma, 10% mineralni materii vo koi
dominiraat kaliumovite soli i okolu 55% BEM. I ova krmivo e
ednostran~ivo jagleno hidratno. Pred da se upotrebi se rastvora vo voda vo
odnos 1 : 4. Prete`no slu`i za popravka na vkusot na slabokvalitetnite
223
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
krmiva (p~enkovica, razni slami, lo{o seno i dr.). Pri siliraweto na krmiva
koi nemaat dovolno {e}er im se dodava melasa. Na govedata so prethodno
postepeno priviknuvawe mo`e da im se dava do 15 kg melasa, a na sviwite do 10
kg. Melasata slu`i i kako surovina za proizvodstvo na kvasec i alkohol.
Nabroj gi pova`nite krmiva od alkoholnata, pivarskata i {e}ernata industrija!
Objasni vo kakva forma mo`at da se koristat rezankite od {e}erna repka!
2.5. @ivotinski ili animalni krmiva
Se narekuvaat `ivotinski zatoa {to poteknuvaat od `ivotnite. Vo
ovaa grupa spa|aat: mesnoto bra{no, mesno koskeno bra{no, krvno bra{no,
bra{no od perja, ribino bra{no, kitovo bra{no, mleko i mle~ni proizvodi.
Ovie krmiva se odlikuvaat so golema hranitelna vrednost kako po odnos na
energijata taka i po odnos na proteinite.
Energetskata vrednost ME, vo kJ/kg krmivo se dvi`i, od 1.154 do 17. 476
kJ za sviwi i od 5.989 do 12.460 kJ za `ivina, a zastapenosta na proteinite e od
30 do 80%. Biolo{kata vrednost na proteinite e golema, zatoa {to vo niv se
prisutni esencijalnite aminokiselini, koi nedostasuvaat vo rastitelnite
krmiva, a toa e lizinot, izoleucinot, histidinot, treoninot, valinot i dr.
Prete`no ovie krmiva slu`at kako korektiv pri balansiraweto na
hranata. Tie se bogati i so vitamini, osobeno so riboflavin (B2) i kobaltmin
(B12), me|utoa, siroma{ni se so vitamin A, so isklu~ok na mlekoto. Od
mineralnite materii najmnogu sodr`at kalcium i fosfor, so isklu~ok na
krvnoto bra{no.
Mesnoto bra{no se dobiva od meso koe ne mo`e da se upotrebi vo
mesnata industrija, a ne smee da sodr`i: tetivi, ,raskavici, koski i delovi od
organite za varewe. Surovinata po industriski pat se vari, su{i i meli. Ako
pak se dobiva od uginati `ivotni, zdol`itelno treba da postoi deklaracija.
Mesnoto bra{no e visoko kvalitetno proteinsko krmivo. Sodr`i od 52 do 80%
surovi proteini, od 4,5 do 11% kalciev fosfat, 10% masti i 10% voda.
Po kvalitetot na proteinite podobro e od obezmastenoto mleko, a
poslabo od ribinoto bra{no, zatoa {to ne sodr`i triptofan. Od vitaminite
sodr`i relativno dosta riboflavin i nijacin, a siroma{no e so A i D
vitamin. Isto taka siroma{no e so kalcium i fosfor. U~estvuva vo krmnite
smeski za `ivina i sviwi do 5%.
Mesno koskenoto bra{no se dobiva so prerabotka na mesoto i koskite
od uginatite `ivotni. Sodr`i okolu 36% na surovi proteini i 29% na
kalcium fosfat. Ako koli~inite na kalcium fosfatot se nad 29%, toga{ se
deklarira kako mineralno krmivo. Vo krmnite smeski za `ivina i sviwi
vleguva so 2-3%.
Krvnoto bra{no po sodr`inata na proteini spa|a vo najkvalitetnite
animalni krmiva. Se dobiva vo klani~nata industrija od krvta na zaklanite
`ivotni, koja najprvo se vari, su{i i mele. Sodr`i do 80% surovi proteini.
Biolo{kata vrednost na proteinite e pomala zatoa {to nedostasuvaat
aminokiselinite: metionin, cistin i triptofan. Me|utoa, sodr`i dosta
lizin, odnosno 20% od vkupnite aminokiselini otpa|aat na lizin. Isto taka
sodr`i mnogu leucin {to depresivno deluva na porastot kaj podmladokot od
`ivinata. Vo krmnite smeski vleguva so 3-4%.
224
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Bra{noto od crn drob sodr`i 65% surovi proteini, so dobra
biolo{ka vrednost, bogato so vitamin A, D, i B kompleks. Vo smeskite za
`ivina vleguva so 3-4%.
Bra{noto od perja se dobiva od perjata na zaklanata `ivina, koi se
varat su{at i melat. Sodri okolu 85% surovi proteini, od koi 70% se
svarlivi. Vo proteinite dominira aminokiselinata cistin. Vleguva vo
krmnite smeski za `ivina so 3-5%.
Ribinoto bra{no se dobiva od mesoto na ribite ili od celi ribi. Za
proizvodstvo na ribino bra{no se koristat razni vidovi ribi kako {to se:
sardela, bakalar, haringa i dr. Sodr`i od 60 do 70% proteini, koi po
biolo{kata vrednost gi nadminuva site krmiva od animalno poteklo. Gi
sodr`i najva`nite esencijalni aminokiselini kako {to se: lizin, metionin,
cistin, triptofan i dr. Mastite mo`at da bidat zastapeni od 5 do 20%.
Ribino bra{no so povisok procent na masti pote{ko se ~uva i brzo se
rasipuva, zatoa {to mastite brzo oksidiraat i u`egnuvaat.
Od vitaminite sodr`i A, D, B2 i B12. Sodr`i i nepoznati faktori na
porastot. Vo krmnite smeski vleguva od 4 do 7%. Ribino bra{no mo`e da se
dobie i od otpadocite od ribite kako {to se glavi, vnatre{ni organi i
opa{ki. Vakvoto ribino bra{no treba da sodr`i 36% proteini, 29%
mineralni materii, 10% voda i 3% sol. Od ribite se dobiva i ribino maslo,
poznato kako vitaminsko krmivo.
Ribinoto maslo se dobiva od ribi, a sodr`i vitamin A i D3.
Sodr`inata na vitaminite zavisi od pove}e faktori, od koi pova`ni se:
potekloto, odnosno vidot na ribata, sezonata na loveweto, na~inot na
dobivaweto, ~uvaweto i starosta na masloto.
Staroto i lo{o ~uvanoto maslo sodr`i golemi koli~ini na slobodni
radikali, odnosno peroksidi koi se {tetni po zdravjeto. Posebno se osetlivi
pre`ivarite i sviwite. Isto taka poznato e deka ribinoto maslo go
inaktivira vitaminot E (tokoferolot), pri {to se javuva nedostatok od E
vitamin.
Kitovoto bra{no vo trgovijata se sretnuva kako mesno kitovo bra{no
i kako mesno koskeno kitovo bra{no. Mesnoto bra{no sodr`i 85% proteini,
a mesno koskenoto 65%, okolu 0,4% masti, i mnogu vitamin B12. Se dobiva so
varewe na surovinata vo avtoklavi pod visok pritisok. So vareweto, mesoto se
raspadnuva, mastite se izdvojuvaat, a preostanatiot del se su{i na temperatura
od 2000S. Kitovoto bra{no najmnogu se proizveduva vo Avstralija.
Mlekoto i sporednite proizvodi od mlekoto se animalni krmiva, koi
pomalku se upotrebuvaat vo ishranata, bidej}i mo`at da se zamenat so mesnoto
ili ribinoto bra{no.
Kolostralnoto mleko e prvata hrana na novorodenite `ivotni. Preku
kolostralnoto mleko novorodenite `ivotni se snabduvaat so belkovini,
osobeno so gama globulini so koi se formira imunolo{kiot sistem na
organizmot.
Pred ra|aweto novorodenite `ivotni ne gi dobivaat gama globulinite
od teloto na majkata, zatoa {to gama globulinite ne mo`at kaj `ivotnite da
pominat preku fetalnite obvivki.
Kolostralnoto mleko e mo{ne bogato so gama globulini i novorodenite
`ivotni go dobivaat do 3 dena po ra|aweto preku nadojuvaweto. Najmnogu gama
globulini vo kolostrumot ima prvite 6 do 12 ~asa po poroduvaweto. Vo ovoj
period crevata na mladen~eto se propustlivi i gi propu{taat celi molekuli
od globulinite da pominat vo krvotokot. Podocna koli~inite na globulinite
225
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
se namaluvaat vo kolostrumot, a organite za varewe ne propu{taat celi
molekulite, tuku gi razgraduvaat so {to globulinite ja gubat odbranbenata
funkcija
Polnomasnoto mleko e najva`na, a ponekoga{ i edinstvena hrana vo
prvite denovi od `ivotot kaj novorodenite `ivotni. Mlekoto sodr`i od 83 do
90% voda, 2 do 6% proteini, so visoka biolo{ka vrednost, bidej}i sodr`i
dosta lizin i triptofan. Mle~nata mast e zastapena od 2 do 6%, a se sostoi od
trigliceridi na oleinskata i palmitinskata kiselina. Mle~niot {e}er
laktozata e zastapena so 2,5 do 6%, lesno e svarliva i go zabrzuva procesot na
vareweto na hranata. Mineralnite materii vo mlekoto se zastapeni od 0,4 do
1%, od koi najzastapeni se kalciumot i fosforot, a deficitarno e so
magnezium, `elezo i mangan. Mlekoto e bogato so vitamin A, D 3, B2, B12 , i
vitamin C.
Obezmasteno mleko se dobiva od sve`o mleko otkoga prethodno }e se
izdvoi mle~nata mast. Obezmastenoto mleko ima malku masti i vitamini
rastvorlivi vo masti, a toa zna~i deka i energetskata vrednost mu e mala (1,31,6 kJ). Obezmastenoto mleko vo prav se dobiva so su{ewe na sve`oto
obezmasteno mleko, so {to se zgolemuva koncentracijata za 10 pati.
Pretstavuva proteinsko krmivo, so mnogu povolen aminokiselinski sostav.
Sodr`i 32% surovi proteini, 8,5% mineralni materii 49 do 52% BEM, i 8%
voda. Od vitaminite najmnogu sodr`i B2, a od mineralite kalcium i fosfor.
Se koristi za proizvodstvo na specijalni krmni smeski koi slu`at za zamena
na mlekoto (pretstarter, starter).
Kiseloto ili acidofilnoto mleko e odli~na dietalna hrana za
podmladokot koi imaat pote{kotii so organite za varewe na hranata, zatoa
{to kiselo mle~nite bakterii gi neutraliziraat trule`nite procesi,
odnosno {tetnite materii (indol skatol i dr.) koi se osloboduvaat kako
krajni produkti pri metabolizmot na belkovinite. Na toj na~in toa deluva
profilakti~ki protiv stoma~no crevnite rasrojstva kaj podmladokot. Pokraj
toa acidofilnoto mleko ja zgolemuva resorpcijata na mineralnite materii i
stimulativno deluva na `lezdite vo digestivniot aparat.
Ma{tenicata se dobiva koga od pavlakata }e se izdvojat mastite. Taa
e bogata so belkovini jagleni hidrati i mineralni materii. Energetskata
vrednost e mala bidej}i sodr`i malku masti (0,4-0,6%). Mo`e da se koristi
kako krmivo za podmladokot.
Surutkata e sporeden proizvod od prerabotkata na mleko vo sirewe
ili vo kazein. Vo surutkata voobi~aeno pominuvaat okolu 50% od suvata
materija na mlekoto. Najgolem procent na suvata materija ja ~ini laktozata
(okolu 70%), na vtoro mesto se proteinite, pa mineralnite materii i na
krajot se mastite. Sodr`i okolu 93% voda, 4% laktoza, od 0,4 do 1% proteini
i 0,3% masti. Vo surutkata pominuvaat site {e}eri od koi 90% e laktozata, a
ostatokot glikoza i galaktoza. Proteinite na surutkata se biolo{ki
polnovredni zatoa {to vo nea dominiraat esencijalnite aminokiselini
cistin, metionin i lizin.
Cvikata se dobiva kako sporeden proizvod pri proizvodstvoto na
urdata ili izvarkata po vareweto na surutkata. Vo cvikata nedostasuvaat
proteinite i taa e so pomala hranitelna vrednost od surutkata.
Istra`uvajte zo{to mesno-koskeno bra{no ne treba da im se dava na
pre`ivnite `ivotni.
226
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
2.6. Mineralni krmiva
Od dosega izu~enite krmiva mo`e da se zabele`i deka kvalitetnite
kabasti krmiva (seno, sila`a i dr.) koi{to gi koristat pre`ivarite, sodr`at
dovolni koli~ini na kalcium, fosfor i mikroelementi so isklu~ok na
natriumot i hlorot, koi se dodavaat dopolnitelno preku gotvarska sol. Koga
stanuva zbor za nepre`ivarite {to se hranat prete`no so koncentrati,
potrebite od minerali se zadovoluvaat preku dopolnitelni mineralni
krmiva, zatoa {to mineralite gi nema vo dovolni koli~ini vo
kincentriranite krmiva. Koncentriranite krmiva se siroma{ni na kalcium,
natrium i hlor, a pri ishranata na `ivinata i so fosfor, bidej}i `ivinata ne
mo`e da go koristi organskiot fosfor koj e vo forma na fitin. Zatoa e
potrebno dopolnitelno dodavawe na minerali vo krmnite smeski za
nepre`ivarite. Za da se obezbedat potrebnite makroelementi vo dnevnite
da`bi, kako i za sostavuvawe na krmni smeski se koristi: krmen varovnik,
koskeno bra{no, {kolkino bra{no i lu{pi od jajca, koskena pepel, dikalcium
fosfat (fosforno kisel varovnik ili precipitat), gotvarska sol,
magneziumovi i natriumovi soli i dr.
Krmniot varovnik doa|a vo trgovijata vo nekolku formi i toa: kako
kalcium karbonat (SaSO3), kako {to e ~istiot kalcium karbonat, sto~nata
kreda, melen varovnik, {kolkino bra{no i dr.
Od ovie krmiva se bara da sodr`at najmalku 80% kalcium karbonat
(SaSO3 ), {to odgovara na 34% kalcium i 3% pesok i zemja, 5% magneziev
karbonat i 2% voda. Potrebno e ovie krmiva da bidat sitno someleni so
finost od 0,15 mm. Krmniot varovnik e krmivo koe se koristi vo krmnite
smeski okolu 1%, a slu`i i za izrabotka na mineralni smeski. Ne smee da se
dava vo pogolemi koli~ini, bidej}i gi neutralizira kiselite sokovi koi
u~estvuvaat vo vareweto na hranata, a isto taka go zabrzuva sozdavaweto na
mo~en kamen vo organite za izla~uvawe na mo~kata.
Koskenoto bra{no se dobiva od koski na doma{ni `ivotni, ribi i
kitovi. Koskenoto bra{no mo`e da bide surovo i pareno. Surovo koskeno
bra{no se dobiva so varewe na koskite vo voda, a po izdvojuvaweto na mastite
koskite se su{at i melat. Parenoto koskeno bra{no se dobiva so varewe na
koskite vo vodena parea pod pritisok vo avtoklavi, so odvojuvawe na mastite i
tutkalot (lepakot). Koskenoto bra{no sodr`i 39% kalcium (Sa) i 20%
fosfor (P), 6% protein i 1% masti, me|utoa, ako tutkalot ne e izvaden toga{
sodr`inata na proteinite e pogolema i iznesuva okolu 25%. Vo krmnite
smeski vleguva od 1 do 5%.
Fosforno kiseliot varovnik-precipitatot e nositel na kalcium i
fosfor, a najmalku treba da sodr`i 17% fosfor i 21% kalcium. Toj e bogat i
so mikroelementi.
[kolkino bra{no i lu{pi od jajca Pred upotreba {kolkite i lu{pite
od jajcata potrebno e da se steriliziraat, a potoa da se somelat ili isitnat.
Tie pretstavuvaat bogat izvor na kalcium i fosfor.
Koskenata pepel se dobiva so sogoruvawe na koskite, a sodri od 15 do
16% na fosfor.
Magneziev karbonat i magneziev sulfat slu`at kako izvor na
magnezium.
Gotvarskata sol (NaCl) se dodava vo da`bite za site vidovi `ivotni,
bidej}i osnovnata hrana ne sodr`i dovolni koli~ini natrium i hlor.
227
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Potrebite od sol se osobeno zgolemeni ako `ivotnite se hranat so so~na
kabasta hrana, kako {to e slu~ajot so pre`ivarite, posebno visoko mle~nite
kravi, ztoa {to kabastite krmiva se siroma{ni so sol. Gotvarskata sol mo`e
da se dava vo briketi, grutki ili sitno somelena. Denes vo ishranata na
`ivotnite se koristi jodirana sol, koja istovremeno go snabduva organizmot i
so jod.
Mikroelementite (Fe, Cu, Mn, Co, Zn, J, Se, i dr.) vo trgovijata naj~esto
se nao|aat zaedno so vitaminite i antibioticite, poznati pod imeto VAM
(vitamini antibiotici i minerali), ili kako premiksi (predsmeski). Ovie
krmiva se dodavaat na site vidovi smeski od 0,3 do 1%.
Navedi go mineralnoto krmivo {to sodr`i najmnogu kalcium i fosfor!
2.7. Sinteti~ki krmiva
Vo proizvodstvoto na me{ana sto~na hrana osven spomenatite krmiva od
rastitelno i `ivotinsko poteklo redovno se upotrebuvaat i drugi sinteti~ki
dodatni hranitelni materii.
Vo hranitelni dodatni materii spa|aat: mikroelementite, vitaminite,
aminokiselinite, mastite, maslata i neproteinskite izvori na azot (ureata).
Mikroelementi Kako pova`ni mikroelementi koi spa|aat vo aditivi
na sto~nata hrana se: `elezo, bakar, mangan, cink, jod, kobalt i selen. Tie vo
krmivata se dodavaat vo vid na soli. Mikroelementite vlijaat vrz
zgolemuvawe na prirastot, namaluvaweto na konverzijata na hrana i vrz
zdravjeto na `ivotnite.
Vitamini Denes skoro site krmni smeski se vitaminiziraat i na toj
na~in se deluva preventivno protiv avitaminozite i hipovitaminozite.
Aminokiselinite ( lizin i metionin) naj~esto se dodavaat vo krmnite
smeski za `ivinata i sviwite. Golem broj krmiva se deficitarni so ovie
amnokoselini, pa zatoa istite denes sinteti~ki se proizveduvaat. Metioninot
ima vlijanie vrz zgolemuvaweto na mastite vo mlekoto, masnata degeneracija
na crniot drob i fertilitetot, a lizinot vlijae vrz brzinata na rasteweto.
Mastite i maslata mo`at da se dodadat vo krmnite smeski kako
hranitelni dodatoci (svinskata mast, govedskiot loj i rastitelnite masla).
Tie se dodavaat obi~no vo regeneriranoto mleko.
Neproteinski izvori na azot Najpoznat hranitelen dodatok od ovaa
grupa e ureata.
Ureata se dobiva po dejstvo na suviot jagleroden dioksid i amonijakot.
Se smeta deka 1 kg urea mo`e da zameni 2,9 kg proteini. Ureata sodr`i od 42 do
46% azot.
Kako lesno rastvorlivo soedinenie vo `eludnikot na pre`ivarite
(rumenot) se razlo`uva na amonjak (NH3) i jaglena kiselina po formulata
CO(NH2)2 + H2O = CO2 + 2NH2. Oslobodeniot amonjak vo `eludnikot go
apsorbiraat mikroorganizmite i go koristat azotot od amonjakot za izgradba
na sopstvenoto telo. Me|utoa, koga }e izumrat mikroorganizmite vo tenkite
creva, se razlo`uvaat nivnite proteini do aminokiselini i taka
`ivotinskiot organizam gi iskoristuva. Obi~no ureata se koristi za ishrana
na juniwa, kravi i ovci, odnosno pre`ivari postari od 6 meseci. Se smeta deka
1 kg urea po proteinskata vrednost odgovara na 6kg soina sa~ma.
228
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Pri goewe na gojni kategorii na goveda (junici i junci), dnevno se dava
po 20 g na 100kg telesna masa. Za ishrana na ovcite dnevno se dava po 0,25g urea
na 1 kg telesna masa. Ureata najdobro se me{a so koncentriranite krmni
smeski, no mo`e da se rastvora i vo voda. Zaedno so melasata, ureata
rastvorena vo voda mo`e da se dodava vo sila`ata ili na nekoe drugo kabasto
krmivo, so {to se podiga proteinskata vrednost na kabastite krmiva. So
koristewe na ureata se namaluvaat tro{ocite i poevtinuva proizvodstvoto na
govedsko i ov~ko meso. Me|utoa, so urea mo`at da se zamenat dnevnite potrebi
od proteini najmnogu do 1/3 od vkupnite potrebi. Ako se pretera ovaa granica
mo`e da dojde do truewe, zaradi oslobodenite golemi koli~ini na amonjak vo
pred`eludnicite (buragot, mre`avecot i kni{kata) i negovo vleguvawe vo
krvotokot.
Ostanati dodatni materii ili stimulatori za porast
Antibiotici Kaj nas e dozvolena upotrebata na neresorptivni
antibiotici kako stimulatori na porastot. Koli~inata na antibioticite vo 1
kg krmna smeska obi~no e okolu 20 mg. Naj~esto se koristat slednite
antibiotici: virginamicin, bacitracin, flavomicin, tilozin fosfat,
rumensin, pejzon, avaporcin, salinomicin i dr. Vo krmnite smeski se dodava
samo eden antibiotik. Antibioticite vlijaat vrz zgolemuvaweto na
mikrobiolo{koto razgraduvawe na hranata pri {to se namaluva
potro{uva~kata na hrana za 10%.
Probioticite se proizvodi dobieni od bakteriite ili kvascite, koi
na `ivotnite im se davaat so hranata. Bakteriite od koi se proizveduvaat
probioticite poteknuvaat od hranovarniot aparat.
Najva`ni probiotski mikroorganizmi se mle~nokiselinskite bakterii
(Lactobacillus acidophilus, L. bulgaricus i dr.). Ovie bakterii gi za{tituvaat
crevata i proizveduvaat korisni metaboliti koi go {titat organizmot od
nepo`elni bakterii.
Emulgatorite se supstancii koi se upotrebuvaat za homogenizirawe na
mastite vo voda.
Od antiparazitski supstancii pova`ni se kokcidiostaticite i
antihelmintici. Kokcidiostaticite naj~esto se koristat protiv bolesta
kokcidioza, prete`no kaj `ivinata. Antihelminticite se sredstva protiv
crevni paraziti.
Sredstva za podobruvawe na kvalitetot na proizvodite
Pova`ni od ovaa grupa se pigmentite i beta agonisti. Vo krmnite smeski
mo`at da se dodavaat `olti boi na baza ksantofil, zaradi obojuvawe na
`ol~kata od jajcata od koko{ki, masnoto tkivo i `ivinskata i mle~nata mast.
Naj~esto se koristi cimatrolot i klenbuterolot.
Vo tehnolo{ki dodatoci vo hranata spa|aat antioksidansi,
konzervansi, stabilizatori, sredstva za vrzuvawe, sredstva protiv
zgrut~uvawe i sredstva za denaturirawe odnosno za razlikuvawe na sto~nata od
hranata za lu|e.
Vo zabraneti materii spa|aat:
Hormonite, tireostaticite,
arsenskite preparati i sulfonamidite.
Od hormonite najmnogu se upotrebuval stilbestrolot so estrogeno
dejstvo, potoa dienestrolot, heksestrolot i dr. Porano se koristele pri goewe
229
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
na juniwa. Ovie hormoni ja stimuliraat hipofizata da la~i hormoni za
rastewe, pri {to se zabrzuva sintezata na proteinite.
Tireostaticite se sredstva koi ja sopiraat sekrecijata na tiroksinot.
Arsenskite preparati se koristele za pottiknuvawe na rasteweto.
Sulfonamidite kako lekovi ako se vnesat vo smeskite ostanuvaat vo
mesoto i takvoto meso ne smee da se upotrebuva za ishrana na lu|eto.
Objasni koi `ivotni mo`at da ja koristat ureata kako krmivo!
Aktivnosti:
Posetete prerabotuva~ki kapacitet za prehranbeni proizvodi vo blizina na
va{eto mesto na `iveewe i prakti~no zapoznajte se so pova`nite sporedni
proizvodi {to mo`at da poslu`at kako hrana za doma{nite `ivotni.
Ve`bi: Izvr{ite raspoznavawe na pova`nite krmiva od zbirkata vo va{eto
u~ili{te!
Tematski pra{awa i zada~i:
1. Napravi klasifikacija na krmivata!
2. Nabroj gi pova`nite so~ni kabasti krmiva!
3. Navedi nekolku osnovni karakteistiki na so~nite kabasti krmiva !
4. Nabroj gi pova`nite faktori od koi zavisi kvalitetot na pa{ata!
5. [to podrazbira{ pod otrovni rastenija i nabroj najmalku 5 otrovni rastenija?
6. Nabroj nekolku nivski kulturi {to se koristat vo zelena ili konzervirana
sostojba!
7. Kakva podgotovka treba da se napravi na kompirot pred da im se dade na `ivotnite
i zo{to?
8. Navedi gi prednostite na siliraweto!
9. Opi{i go hemizamot na siliraweto.
10. Nabroj nekolku objekti za spremawe na sila`a!
11. Nabroj gi pova`nite faktori od koi zavisi kvalitetot na senoto !
12. Koi kabasti krmiva naj~esto se koristat za ishrana na doma{nite `ivotni?
13. Nabroj nekolku zrnesti krmiva!
14. Navedi osnovni karakteristiki na `itno zrnestite krmiva!
15. Navedi gi osnovnite karakteristiki na leguminozno zrnestite krmiva!
16. Nabroj gi pova`nite sporedni proizvodi od maslodajnata industrija!
17. Objasni koja e osnovnata karakteristika na sporednite proizvodi od maslodajnata
industrija?
18. Koj sporeden proizvod od maslodajnata industrija sodr`i najmnogu proteini?
19. Koi mineralni materii se najmnogu zastapeni vo p~eni~nite trici?
20. Nabroj nekolku sporedni proizvodi od alkoholnata i mlinskata industrija!
21. Navedi nekolku osnovni karakteristiki na sporednite proizvodi od alkoholnata
i {e}ernata industrija!
22. Nabroj gi pova`nite krmiva od `ivotinsko poteklo!
23. Navedi nekolku osnovni karakteristiki na `ivotinskite krmiva!
24. Objasni koe krmivo od `ivotinsko poteklo sodr`i najmnogu proteini!
25. Koi vidovi doma{ni `ivotni ne smeat da koristat mesnato bra{no dobieno od
pre`ivni `ivotni i zo{to?
26. Nabroj gi pova`nite mineralni krmiva!
27. Nabroj gi pova`nite sinteti~ki materii!
28. Nabroj nekolku sinteti~ki materii koi se zabraneti za koristewe vo ishranata!
29. Koi `ivotni mo`at da koristat urea vo ishranata?
30. Koi antibiotici se koristat kako dodatni materii vo krmnite smeski?
31. Kako se podeleni industriskite krmni smeski?
32. [to podrazbira{ pod fini{er smeska?
33. Koi sredstva spa|aat vo tehnolo{ki dodatoci vo hranata?
230
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
3. OCENUVAWE NA HRANITELNATA
VREDNOST NA KRMIVATA
3.1. Poim za hranitelna vrednost
Pod poimot hranitelna vrednost sovremenata ishrana podrazbira
produktivnata vrednost {to ja poseduvaat svarlivite hranitelni materii vo
potrebna koli~ina na hrana za edinica proizvod. Vo ishranata na doma{nite
`ivotni se upotrebuvaat nekolku stotici razni vidovi na krmiva. Poznato e
deka kozite koristat okolu 1000 poedine~ni krmiva. Zaradi golemiot broj
vidovi i kategorii `ivotni, kako i raznovidnosta od hranitelni materii za
nivnite potrebi i golemiot broj na krmiva za ishrana na `ivotnite, odamna se
nametnala potrebata za utvrduvawe na hranitelnata vrednost na krmivata.
Ocenuvaweto na hranitelnata vrednost na krmivata ima svoja istorija koja
trae pove}e od eden vek. Metodite za utvrduvawe na hranitelnata vrednost na
krmivata se menuvale i nadoplnuvale, paralelno so napredokot na
analiti~kata hemija, fiziologijata, hemijata i biohemijata.
Ocenuvaweto na hranitelnata vrednost na krmivata mo`e da se vr{i spored:
1. hemiskiot sostav;
2. svarlivosta na oddelnite organski materii;
3. produktivnoto dejstvo (prometot ili bilansot na energijata) i so
4. biolo{ki metodi.
3.2. Hranitelni edinici
Prvite soznanija za vrednosta na sto~nata hrana ~ovekot po~nal da gi
steknuva koga po~nal da gi odgleduva doma{nite `ivotni.
So steknuvaweto na vakvi soznanija se razvila i tehnikata na ishranata
i postepeno se zgolemuvale po~etnite iskustva od koi se razvila potrebata za
iznao|awe na~in za sporeduvawe na hranitelnite vrdnosti na oddelni krmiva,
a so toa da se zgolemi sto~arskoto proizvodstvo i da se ovozmo`i primena na
raznovidni krmiva.
Prv koj zapo~nal da vr{i ocenuvawe na hranitelnata vrednost na
krmivata e poznatiot reformator na zemjodelieto vo Germanija Albreht Ter
(Albrecht Daniel Thaer, 1770-1842), koj vo 1810 god. razrabotil svoj sistem za
ocenuvawe na krmivata vrz osnova na vrednosta na senoto (sl. 27). Ter
predlo`il hranitelnata vrednost na krmivata da se sporeduva so senoto,
odnosno so taka nare~enata senska edinica. Kako osnova za ocenuvawe ja zemal
produktivnata vrednost na sredno livadsko seno i utvrdil kolku kg od nekoe
krmivo se potrebni za da se postigne ista produktivna vrednost kako i od 100
kg seno.
Spored nego hranitelnata vrednost na 100 kg livadsko seno e ista kako i
90 kg lucerkino seno, ili 200 kg kompir , ili 460 kg sto~na repa.
Pokasno Libik (Justus Von Liebig, 1803-1873) smetal deka hranitelnata
vrednost na krmivata zavisi od koli~inata na hranlivite materi {to tie gi
sodr`at.
231
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Sl. 27. Albreht Ter (levo) Jastus Libig (sredina) i Vilhem Heneberg (desno)
U~enikot na Libik Heneberg i [tohman (Stohman) prvi po~nale da
vr{at hemiska analiza na krmivata.Tie ja sozdale vende metodata za analiza na
krmivata, koja go dobila imeto po mestoto kade {to rabotele. Ovaa metoda i
denes se koristi kako osnovna hemiska analiza na hranata vrz osnova na
hemiskiot sostav (proteini, masti, celuloza, BEM). Ovaa postapka denes e
osovremeneta. Heneberg za prvpat go primenil respiracioniot opit vrz
pre`ivarite.
Podocna germanskiot nau~nik Oskar Kelner (Oskar Kellner, 1851-1911) i
amerikanskiot nau~nik Armsbi (N.R.Armsby), prvi zapo~nale da ja ocenuvaat
hranitelnata vrednost na krmivata spored produktivnoto dejstvo, odnosno vo
neto energija(NE). Me|utoa, Kelner NE ja narekol fiziolo{ka, a Armsbi
metaboli~ka energija(ME).
Kelner neto vrednosta na krmivata ja izrazil kako skrobna vrednost,
dodeka Armsbi kako terma.
Kako rezultat na rabotata na golem broj nau~nici od oblasta na
ishranata na `ivotnite se sozdale pove}e hranitelni edinici.
Hranitelnite edinici se delat na dve grupi i toa: edinici za
potencijalna energija i edinici za produktivno dejstvo .
Vo edinici za potencijalna energija vo krmivata spa|aat:
-vkupni svarlivi materii (VSM) ili TDN = total digestible nutrients;
-svarlivata energija (SΔ) i
-metaboli~kata energija (ME).
Vo edinici za produktivno dejstvo se vbrojuvaat:
-neto energijata(NE) ili ~istata energija;
-produktivna energija(PE).
Osnovni hranitelni edinici se:
-vkupni svarlivi materii(TDN);
-skrobna edinica(SE);
-ovesna edinica (OE);
-ja~mena edinica (JE);
-neto energija za mleko (NEL);
-neto energija za proizvodstvo na meso (NEM);
TDN e stara hranitelna edinica za vkupni svarlivi materii.
Ocenuvaweto na hranitelnata vrednost na krmivata vrz osnova na svarlivosta
prv ja vovel germanskiot nutricionist E. Wolff. Presmetuvaweto na vkupnite
svarlivi materii se vr{i spored slednava formula:
VSM (TDN) = svarl. proteini + (svarl. masti h 2,25) + svarl. celuloza +BEM
232
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
3.2.1. Skrobna edinica (SE)
Skrobnata energija kako edinica za produktivno dejstvo na krmivata,
vo naukata za ishrana na doma{nite `ivotni ja vovel Oskar Kelner (Oskar
Kellner) (1851-1911) (sl.28), pa zatoa skrobnata edinica se narekuva i kelnerov
skroben ekvivalent. Celta na kelnerovite ispituvawa
bila da se odredi produktivnata vrednost na krmivata.
Svoite ispituvawa Kelner gi vr{i na vozrazni
volovi. Toa bile vozrasni kastrirani bikovi.
Bikovite gi kastriral zaradi isklu~uvawe od
proizvodstvo na sperma, kako i za smiruvawe, bidej}i e
poznato deka nekastriranite `ivotni se popodvi`ni
i potemperamentni od kastriranite. Bikovite gi
hranel so osnovni da`bi so to~no utvrden hemiski
sostav i odnapred odredena produktivna vrednost. Toj
postojano gi merel bikovite.
Sl. 28. Oskar Kelner
Onaa koli~ina na hrana od koja `ivotnite ne ja gubele nitu pak ja
zgolemuvale telesnata masa bila hrana za odr`uvawe na `ivotot (odr`en del
na hranata). Otkako gi utvrdil i podmiril odr`nite potrebi na bikovite
Kelner vo da`bata dodaval 1 do 2 kg na hranlivi materii vo ~ista sostojba. So
mereweto konstatiral deka `ivotnite dobile vo te`ina. Bidej}i `ivotnite
bile vozrasni i kastrirani, hranitelnite materii dodadeni nad odr`nite
potrebi se pretvoraat (konvertiraat) vo telesni masti.
Dodadeniot del od hranata nad odr`nite potrebi pretstavuva
produktiven del na hrana. Kelner ja odredil produktivnata vrednost na
najva`nite svarlivi hranitelni materii vo ~ista sostojba. Produktivnata
vrednost na ~istite hranitelni materii vo vid na prirast vo telesni masti
poka`ale deka bikovite postignale razli~en prirast vo telesni masti zavisno
od vidot na hranlivite materii {to mo`e da se vidi od tabelata br. 11.
Tabela11. Produktivno dejstvo na ~isti svarlivi hranitelni materii
Prirast vo telesna mast g
Svarlivi hranitelni materii
Od 1 kg svarlivi proteini
Od 1 kg svarliva mast
Od 1 kg svarliv skrob
Od 1kg svarliva celuloza
235
474 do 598
248
248
Proizvodstvoto na mast od 1 kg skrob Kelner go ozna~uva kako
kelnerova skrobna edinica (vrednost). Toa zna~i deka dobieniot prirast od
248 g mast od 1 kg skrob e ednakov na 1 skrobna edinica, dodeka vrednosta od
prirastot vo ishranata od ostanatite hranlivi materii (proteini, masti,
{e}eri) se presmetuvaat vo skrobni vrednosti, so pomo{ na skrobniot
ekvivalent. Na toj na~in e dojdeno do poimot skrobna edinica ili skroben
ekvivalent. Skrobniot ekvivalent se dobiiva so delewe na dobienite
prirasti vo masti so 248 (skrobnata edinica). Primer: dobieniot prirast od 1
233
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
kg proteini-235, se deli so SE 248 (235 : 248=0,94). Istoto se pravi i za drugite
hranitelni materii {to mo`e da se vidi od slednata tabela:
Tabela 12. Skroben ekvivalent na svarlivite hranitelni materii
Skrobni materii
Skroben
ekvivalent
Presmetuvawe
1 g svarlivi proteini
1 g svarliv skrob
1 g svarliva celuloza
1 g svarlivi masti od maslodajna sa~ma
1 g svarlivi masti od `itni krmiva
1 g svarlivi masti od kabasti krmiva
0,94
1,00
1,00
2,41
2,12
1,91
235 : 248 = 0,94
248 : 248 = 1,00
248 : 248 = 1,00
598 : 248 = 2,41
526 : 248 = 2,12
474 : 248 = 1,91
Od tabelata se gleda deka skrobniot ekvivalent na BEM i na celulozata
e ist, dodeka skrobniot ekvivalent za proteinite e ponizok, a na mastite e
pogolem od skrobot i celulozata. Niskata vrednost na skrobniot ekvivalent
na proteinite se dol`i na katabolizmot, sintezata i sozdavaweto na urea, pri
{to se tro{i odredena koli~ina na energija. I kaj {e}erite pri
fermentacijata se gubi mnogu energija, pa zatoa imaat nizok skroben
ekvivalent, dodeka skrobniot ekvivalent za mastite se dvi`i od 1,91 do 2,41.
[to zna~i deka 1 kg mast vo kabastite krmiva odgovara na 1,91 kg skrob, kaj
zrnestite krmiva na 2,12, a kaj maslodajnite semiwa na 2,41. kg. skrob.
Skrobniot ekvivalent poka`uva kolku kilogrami skrob treba da se dade na
nekoe `ivotno za da se postigne ist prirast presmetan vo masti kako so 100 kg
soodvetno krmivo.
Kelner go sporedil produktivnoto dejstvo na ~istite hranitelni
materii so dejstvoto na materiite od oddelnite krmiva i utvrdil deka kaj
pogolem broj od krmivata rezultatite se isti, a razlika se pojavuva kaj krmiva
{to sodr`at povisok % na celuloza.
Zatoa za presmetuvawe na fiziolo{kata skrobna vrednost na krmivata
Kelner gi dal i koeficientite na korekcija, za koi treba da se namali
produktivnata vrednost za sekoj procent celuloza prisutna vo krmivoto. Koj
koeficient }e se upotrebi zavisi od procentot na surovata celuloza {to
mo`e da se vidi od slednata tabela:
Tabela 13. Koeficienti za korekcija vo zavisnost od sodr`inata na celulozata vo
krmivata
Procenti
Koeficient na
korekcija
Do 4%
0,29
4-6 %
6-8%
8-10%
10-12%
12-14%
14- 16
Nad 16
0,31
0,34
0,38
0,43
0,48
0,53
0,58
Krmivata koi imaat ista ili pribli`no ista produktivna vrednost so
~istite svarlivi hranitelni materii se narekuvaat polnovredni krmiva, a
onie koi poka`ale zna~itelni otstapuvawa se nare~eni nepolnovredni
krmiva. Vrz osnova na podatocite za produktivnata vrednost na krmivata
dobieni od ispituvawata, Kelner go utvrdil i koeficientot na
polnovrednost. Koeficientot na polnovrednosta ni go poka`uva odnosot
pome|u skrobnata vrednost na krmivoto i skrobnata vrednost na ~istite
svarlivi materii vo toa krmivo, odnosno so kakov % }e se realizira
produktivnata vrednost na nekoe krmivo vo odnos na ona {to teoretski se
234
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
o~ekuva. Koeficientot na polnovrednost kaj razni vidovi krmiva mo`e da se
vidi od tabela {to se nao|a vo prilog na u~ebnikot.
Od tabelata mo`e da se vidi deka kabastite krmiva imaat nizok
koeficient na polnovrednost kako rezultat na visokiot procent na surovata
celulozakaj niv, bidej}i vo procesot na vareweto na celulozata se tro{i
golemo koli~estvo energija.
Pri presmetuvawe na skrobnite edinici ne se vr{i korekcija na
nekoregiranite skrobni vrednosti na onie krmiva koi imaat koeficient na
polnovrednost 100. Skrobniot ekvivalent e razli~en kaj razli~nite
hranitelni materii {to mo`e da se vidi od tabela br. 16.
Za da se presmeta skrobnata vrednost na nekoe krmivo potrebno e da se
znae hemiskiot sostav, koeficientot na svarlivosta i skrobniot ekvivalent.
Kelner uspeal za 18 godini rabota da ispita relativno mal broj krmiva,
bidej}i utvrduvaweto na ~istata energija na krmivata e dolg proces. Me|utoa,
vrz baza na dobienite rezultati toj uspeal po presmetkoven pat da ja utvrdi
skrobnata vrednost na 460 krmiva.
Tabela 14. Presmetuvawe na skrobnata vrednost na p~enka vo zrno (primer za
koncentrirani krmiva so koeficieent na polnovrednost 1,00 )
Hemiski sostav
na surovi
Proteini
Masti
Celuloza
BEM
Skroben
ekvivalent
Vo%
7,1
4
2,2
72,5
x
x
x
x
0,94
2,12
1,00
1,00
Nekoregirana skrobna
vrednost
=
=
=
=
Vkupno
5,20
7,63
1,28
67,43
81,54
Koeficientot na polnovrednosta na p~enkata e 100, a skrobnata
vrednost e 81,54 x 1,00 = 81,54 skrobni edinici vo 100 kg. Na 1 kg p~enka
skrobnata vrednost iznesuva 0,81 odnosno 1 kg p~enka, vo produktivniot del od
da`bata vredi kolku 0,81 kg skrob. Me|utoa, ako se ispituva teoretskata
skrobna vrednost na p~eni~nite trici, toga{ dobienata vrednost mora da se
pomno`i so 0,78, zatoa {to koeficientot na polnovrednosta na tricite e 78.
Na toj na~in se presmetuva fiziolo{kata skrobna vrednost na tricite.
Tabela 15. Presmetuvawe na skrobnata vrednost na p~eni~nata slama
Hemiski sostav
na surovi
Proteini
Masti
Celuloza
BEM
Vkupno
Skroben
ekvivalent
Vo%
3,3
1,4
39,0
39,3
x
x
x
x
0,94
1,91
1,00
1,00
=
=
=
=
Nekoregirana skrobna
vrednost
0,38
1,09
20,28
18,47
40,22
Bidej}i p~eni~nata slama sodr`i 39% celuloza, ovoj procent se mno`i so
koeficientot 0,58 (39 x 0,59 = 22,62). Dobieniot proizvod se odzema od
skrobna vrednost (40,22-22,62= 17,62), {to zna~i 100 kg slama vo produktivniot
del od da`bata vredat kolku 17,6 kg skrob (SE).
Presmetaj ja skrobnata vrednost na surovite {e}erni rezanci!
235
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
3.2.2. Ovesna edinica (OE)
Za prvpat ovesnata edinica e vovedena vo upotreba vo porane{niot
Sovetski Sojuz vo 1922 godina, od prof. Bogdanov i prof. Popov, bidej}i
ovesot bil voobi~aeno energetsko krmivo vo ishranata na `ivotnite. Tie ja
ispituvale produktivnata vrednost na 1 kg oves vo prirast i ja narekle ovesna
edinica. Postapkata za presmetuvawe na produktivnata vrednost e ista kako
kaj skrobnata i ja~menata hranitelna edinica, so taa razlika {to kako
edinica za merewe e zemen 1 kg oves.
Ovesnata edinica e dobiena vrz osnova na Kelnerovite podatoci za
skrobnata vrednost na krmivata. So delewe na tie podatoci so vrednosta 0,6 se
dobiva ovesna edinica kako hranitelna vrednost. Prose~nata skrobna
vrednost na ovesot e 0,60, {to zna~i 60 kg ~ist skrob vo produktivniot del od
da`bata vredi kolku 100 kg oves ili 1 kg oves vredi kolku 0,60 kg skrob.
So pomo{ na koeficientot 0,60, skrobnata edinica se pretvora vo
ovesna i obratno. Koga skrobnata edinica }e se podeli so 0,6 se dobiva ovesna
edinica, a koga ovesnata edinica }e se pomno`i so 0,6 se dobiva skrobna
edinica na nekoe krmivo. Primer, ako skrobnata vrednost na p~enkata vo zrno
e 81, toga{ 81 : 0,6 = 135 kg OE ili 135 · 0,6=81 SE.
Vo Sovetskiot Sojuz vo 1963 godina e vovedena nova ovesna edinica.
Edna stara ovesna edinica e ednakva na 0,9 novi ovesni edinici, odnosno 1
skrobna edinica(SE) odgovara na 1,5 novi ovesni edinici (OE). Kaj nas
ovesnata edinica vo praksata se koristi podolgo vreme i s# u{te ~esto se
upotrebuva kako krmna edinica. Od pogore izlo`enoto mo`e da se zaklu~i
deka pome|u skrobnata edinica i ovesnata edinica ne postoi su{tinska
razlika. Edna ovesna edinica sodr`i 10.467 kJ ME.
3.2.3. Ja~mena edinica(JE)
Ja~menata vrednost kako hranitelna edinica e vovedena za prvpat vo
skandinavskite zemji (Danska, [vedska, Norve{ka).
Ja~menata edinica vo ishranata na doma{nite `ivotni ja vovel Nils
Hanson (Niels Hansson) vo [vedska 1913 godina. Produktivnoto dejstvo na
oddelnite krmiva e ispituvano na sviwite i molznite kravi. Principite za
rabota bile isti kako i kaj Kelner i Armsbi. Ispituvana e produktivnata
vrdnost na krmivata vo produktivniot del na da`bata i vr{eni se
komparacii so produktivnoto dejstvo na ja~menot kaj molznite kravi. Pritoa
se utvrdeni razliki vo vrednosta na krmivata, usloveni od vidot na
proizvodstvoto. Primer: proteinite vo proizvodstvoto na mast pri goeweto se
koristat samo so 39%, a vo proizvodstvoto na mleko so 60 do 70%, dodeka BEM
vo proizvodstvoto na mleko se koristat od 15 do 20% pove}e otkolku pri
proizvodstvoto na meso. Vrz osnova na navedenite podatoci Hanson vo 1913
godina go prilagodil na~inot na presmetuvaweto na hranitelnite edinici so
na~inot na presmetuvaweto na skrobnata vrednost. Za da dojde do
produktivnata vrdenost, Hanson koli~inite na svarlivite masti i jagleno
hidrati gi mno`el so isti koeficienti kako i Kelner, dodeka za svarlivite
belkovini namesto koeficientot 0,94 upotrebuval koeficient 1,43 {to
236
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
pretstavuva vkupna energija na proteinite (5,7 kalorii) i na jagleno hidratite
(4,0 kalorii), 5,7 : 4,0 = 1,43.
Vo proizvodstvoto na mleko, 1 kg ja~men (ja~mena edinica) dava energija
za 3 kg mleko so 3,5% na mle~na mast, {to po Kelner za istoto proizvodstvo se
tro{i 0,7 kg skrob. Od ova mo`e da se zabele`i deka energijata vo hranata se
iskoristuva podobro vo proizvodstvoto na mleko otkolku pri goewe. Vrz
osnova na zgolemuvaweto na skrobniot ekvivalent za proteinite vo krmivata
vo proizvodstvoto na mleko, presmetano e deka 1 SE vredi kolku 0,7 JE.Primer
ako sakame skrobnata vrednost na p~enkata vo zrno da ja pretvorime vo ja~meni
edinici istata ja delime so 0,7 ( 81 SE : 0,7=115 JE)
Ja~menata edinica e broj koj ni poka`uva kolku kg ja~men treba da im se dade
na `ivotnite za da se postigne ista produktivnost kako i so 100 kg od nekoe
drugo krmivo.
Taka e utvrdeno deka 100 kg p~eni~ni trici vredi kolku 79,8 kg ja~men.
100 kg seno vredi kolku 40,7 kg ja~men itn. Edna ja~mena edinica pretstavuva
vrednost na 1 kg prose~en ja~men, dodeka vrednosta na drugite krmiva se
sporeduva so vrednosta na j~menot. Vsu{nost 1 kg ja~men so 85% na suvi
materii sodr`i 1,650 kcal, neto energija vo proizvodstvoto na masti, a toa
odgovara na vrednost od 0,7 skrobni edinici (SE). Vrz osnova na ovie odnosi se
vr{i pretvorawe na SE vo JE i obratno.
3.3. Promet ili bilans na energijata
So pomo{ na bilansot na energijata se utvrduva kolku od energijata {to
ja primilo `ivotnoto preku hranata ne se iskoristuva, tuku se isfrla i kolku
se iskoristuva odnosno se zadr`uva vo `ivotinskiot organizam preku
zgolemuvawe na telesnata masa. So drugi zborovi dali i kolku od energijata se
deponira vo prirast na meso i masti. Bilansot na energijata mo`e da se iska`e
so slednata formula:
Energijata vo hranata = energijata vo izmetot + energijata vo gasovite
+ toplotnata energija + energijata za odr`uvawe na `ivotot + energijata
deponirana vo teloto vo vid na proteini i masti.
Energijata se meri so kalorii ili xuli. Postoi mala kalorija (cal) i
golema kalorija ( kcal). Edna Terma = 1000 kcal. Denes vo golem broj zemji, pa i
kaj nas energijata od hranata se izrazuva vo xuli (J). Edna kalorija e ednakva
na 4, 184 kilo xuli (kJ), a 1000 kJ = 1 MJ (mega xuli), koja naj~esto se koristi vo
ishranata. Sekoe krmivo zavisno od svojot sostav, ima odredena koli~ina na
hemiski vrzana energija koja vo teloto se pretvora vo toplotna energija.
Hranata pretstavuva edinstveniot izvor na energija za `ivotnoto.
Pretvoraweto na hemiskata energija od hranata vo toplotna energija se vr{i
so oksidacija na organskite materii. Me|utoa, `ivotnite ne mo`at celosno
da ja oksidiraat hranata tuku samo eden del. Zatoa bilansot na energijata
pretstavuva redosled na zagubite od bruto do neto energija.
Bruto energija (BE) Vkupnata ili bruto energijata vo krmivoto se
utvrduva so pomo{ na toplotno sogoruvawe na krmivoto, pri {to se
osloboduva toplina, a kako proizvod pri sogoruvaweto se javuva SO2, N2O i
drugi gasovi.
Utvrduvaweto na vkupnata energija se vr{i so takanare~eni
kalorimetriski bombi, kade krmivoto se stava vo kislorod pod pritisok od 20
237
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
do 30 atmosferi. Po sogoruvaweto se meri oslobodenata toplina ili se
izvr{uva sogoruvaweto vo oksikalorimetri, pri {to se meri koli~inata na
potro{eniot kislorod vo tekot na sogoruvaweto. Taka izmerenata energija
mo`e da poslu`i kako osnova za merewe na hranitelnata vrednost na
krmivata. Za primer naveduvame kakva e bruto energijata na nekoi hranlivi
materii, krmiva, `ivotinski tkiva i proizvodi od fermentacija vo MJ na kg
suva materija
Tabela 16. Bruto energija na nakoi hranlivi materii, krmiva, `ivotinski tkiva i
proizvodi od fermentacii vo MJ/kg SM ( Jovanovi} R.)
Hranlivi
materii
Glikoza
Saharoza
Skrob
Celuloza
Kazein
Mle~na mas
Rastit. mast
Krmiva
15,6
16,7
17,7
17,5
24,5
38,5
39,1
P~enka vo zrno
Oves vo zrno
Livadsko seno
Mleko
@ivotinsko
tkivo
18,5
19,6
18,5
24,9
Muskuli
@iv. mast
23,6
39,3
Proizvodi od
fermentacija
Ocetna kiselina
Propionska kis.
Buterna kis.
Metan
14,6
20,8
24,9
55,0
Najgolemo koli~estvo na bruto energija se nao|a vo `ivotinskata mast,
mle~nata mast i rastitelnoto maslo. Vrz baza na mnogubrojnite ispituvawa
utvrdeno e deka sodr`inata na energijata vo ~istite hranitelni materii e:
1 g jagleni hidrati sodr`i 4 kcal · 4,184
1 g masti sodr`i
9,5 kcal · 4,184
= 16,736 kJ
= 39,748 kJ
1 g belkovini sodr`i
5,7 kcal · 4,184 = 23,848 kJ
Mastite sodr`at 2,5 pati pove}e energija otkolku jagleno-hidratite. Isto
taka i proteinite imaat pogolema bruto energija otkolku jagleno-hidratite.
Svarliva energija (SE) Ako od bruto energijata se odzeme nesvarenata i
isfrlenata energija vo izmetot, se dobiva takanare~enata svarliva
energija(SE). Zagubite na energija vo izmetot se dvi`i od 10 do 50% i zavisi
od vidot na krmivata koi u~estvuvaat vo da`bata Ako `ivotnite se hranat so
koncentrirana hrana, zagubata na energija vo izmetot e pomala i se dvi`i od
10 do 30%, a so gruba voluminozna hrana do 50% (sl.29 ).
Metaboli~ka energija (ME) Od svarlivata energija eden del se gubi
preku crevnite gasovi (metan) i preku izla~uvaweto na mo~kata, a ostatokot
od energijata se narekuva metaboli~ka energija (ME).
Zagubite preku crevnite gasovii i mo~kata mo`at da iznesuvaat kaj
doma{nite `ivotni od 10 do 18% od bruto energijata, {to zavisi od vidot na
`ivotnoto i koli~inata na konsumiranata hrana. Najgolemi se zagubite kaj
pre`ivarite. Metaboli~kata energija e potrebna za odr`uvawe na
metaboliti~kite procesi. Del od metaboli~kata energija se tro{i za
obezbeduvawe na telesnata energija i za usvojuvawe na hranlivite materii.
Telesnata energija (TE) e del od metaboli~kata energija koja se gubi kako
telesna toplina. Del od energijata koja ne se upotrebuva za proizvodstvo
slu`i za zagrevawe i odr`uvawe na konstantnata telesna temperatura.
@ivotnite postojano proizveduvaat i gubat toplina so zra~eweto
(radijacija), sproveduvawe (kondukcija), prenesuvawe (konvekcija) i preku
isparuvawe (evaporacija).
Neto energija (NE) ili ~ista energija Koga od metaboli~kata
energija }e se odzeme toplotnata energija ostatokot od energijata se narekuva
neto energija(NE) ili produktivna energija. Neto energijata se koristi za
238
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
odr`uvawe na `ivotot i za proizvodstvo. Pod neto energija za odr`uvawe na
`ivotot se podrazbira energija koja im e potrebna na `ivotnite za odr`uvawe
na `ivotot na `ivotnite, koi se ~uvaat vo uslovi na gladuvawe. Vsu{nost,
`ivotnite koi miruvaat ni{to ne proizveduvaat i ne dobivaat hrana, no sepak
tro{at energija za odr`uvawe na va`nite `ivotni funkcii (rabota na srceto,
di{eweto, odr`uvawe na tonusot na muskulite, za rabota na endokrinite
`lezdi). Toj del od energijata `ivotnite go tro{at za sopstveni potrebi,
odnosno za odr`uvawe na `ivotot. Preostanatiot del od energijata `ivotnite
go deponiraat vo teloto i slu`i za proizvodstvo na mleko, meso, mast, jajca,
volna, odnosno se deponira kako hemiska energija (proteini, mast, glikogen,
glikoza, laktoza i dr.
Od vkupnata bruto energija mnogu mal del ostanuva za produkcija,
odnosno neto energija koja vo procenti se dvi`i kaj molznite kravi 25%,
gojnite goveda 15 %, gojnite sviwi 28%, brojlerite 15%, nesilkite 22% i tn.
Sl. 29. [ematski prika`uvawe na bilansot na energijata vo `ivotinskiot organizam
Zaradi razlikata vo koli~inata na neto energujata
za oddelni
proizvodni funkcii se sozdale novi energetski edinici:
NEM (maintenance) neto energija za proizvodstvo na meso,
NEL (lactation) = neto (~ista) energija za laktacija,
NER= neto ~ista energija za rastewe,
NEF (fattening) = neto (~ista) energija za goewe, koja e razli~na kaj razli~ni
vidovi `ivotni kako {to se :
NEFr (ruminants)= za pre`ivari;
NEFs (swine) = za sviwi i drugi vidovi `ivotni.
Na Balkanot i kaj nas u{te vo 1984 godina, prifatena e hranitelnata
vrednost na krmivata da se iska`uva vo NE (neto energija) i kako energetska
edinica da slu`i 1 MJ (mega xul) koj e = 1000 kJ = 1000,000 J (xuli).
Preveduvaweto na kcal vo xuli se vr{i so faktorot 4,187, bidej}i 1 kcal = 4.184
J (xuli). Dogovoreno e da se upotrebuvaat dve neto energetski edinici, NEL
(neto energija za proizvodstvo na mleko) i NEM (neto energija za
proizvodstvo na meso).
239
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Energetskata vrednost na krmivata i da`bite kako i potrebite na
`ivotnite od hranitelni materii se iska`uvaat vo NEL i NEM. Za
presmetuvawe na NEL i NEM potrebno e da se poznava: hemiskiot sostav na
krmivata, koeficientot na svarlivost na proteinite, mastite, celulozata,
BEM vo krmivata, koli~inata na vkupnata energija i koli~inata na
metaboli~kata energija vo krmivata.
Koi vidovi `ivotni najmnogu iskoristuvaat ~ista energija za produktivni celi?
3.4. Biolo{ko ocenuvawe na krmivata
Prakti~noto iskustvo vo ishranata na razni vidovi i kategorii
doma{ni `ivotni steknato so decenii vo razni zemji poka`uva deka na
`ivotnite pokraj osnovnite hranlivi materii (proteini, masti, {e}eri) i
energija, potrebni im se i odredeni aminokiselini i masni kiselini, golem
broj mineralni materii i vitamini. Samo ako site hranitelni materii i
sostojki se nao|aat vo krmivata na da`bata vo potrebnite koli~ini, mo`e da
se o~ekuva maksimalna produkcija, reprodukcija i dobro zdravje so minimalna
potro{uva~ka na hrana.
Isto taka, praksata potvrdila deka ne postoi nitu edno poedine~no
krmivo, nitu pak grupa na sli~ni krmiva koi mo`at da gi zadovolat potrebite
kaj doma{nite `ivotni. Istoto go potvrduva M. Colum so opiti na `ivotni so
ishrana so p~enica. P~enicata e nekompletno krmivo, bidej}i ne obezbeduva
normalen prirast kaj mladite `ivotni, normalna reprodukcija, mle~nost i
normalno dolg `ivoten vek. Vo p~enicata nedostasuva kalciumot, fosforot,
natriumot i hlorot. Proteinite na p~enicata se so niska biolo{ka vrdnost,
zatoa {to $ nedostasuvaat esencijalni aminokiselini.
Isto kako p~enicata i ostanatite `itno zrnesti krmiva koi se bogati
so {e}eri imaat niska biolo{ka vrednost (p~enka, ja~men, oves, ’r`, sirak,
proso).
Tabela 17. Rezultati od ispituvawata na hranitelnata vrednost na p~enicata vo
ishranata na `ivotnite ( Popov S. I: „Ishrana na doma{nite `ivotni“ , 1949. spored
M.Colum)
Broj na opiti
1. Opit
2. Opit
3. Opit
4. Opit
5. Opit
Koristeni krmiva i hranitelni materii vo
ishranata
Rezultati od opitot
6. Opit
ishrana samo so p~enica
p~enica + mle~ni proteini
p~enica + mineralni materii
p~enica + mle~na mast
p~enica + mle~en protein + mineralni
materii
p~enica + mast + mle~ni protei
Nema porast, kus `ivot
Nema porast kus `ivot
Mnogu slab porast
Nema porast
Odredeno vreme dobar porast,
reprodukcija slaba, kus `ivot
Nema porast, kus `ivot
7. Opit
p~enica + mineralni materii+ mle~na
mast
8. Opit
p~enica + proteini + mineralni materii +
mle~na mast
Zadovolitelen porast
odredeno vreme, slaba
reprodukcija, kus `ivot
Dobar porast, normalna
reprodukcija, normalen vek
Zaradi ovie pri~ini da`bite za `ivotnite se sostavuvaat od pogolem
broj krmiva so {to aminokiselinskiot sostav se nadopolnuva i takvite
da`bi pozitivno vlijaat vrz produkcijata, reprodukcijata i zdrvjeto na
doma{nite `ivotni. Vo primerot so p~enicata toa e postignato so dodavawe
240
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
na proteini, mle~na mast i mineralni materii. Vo ishranata na `ivotnite
poznati se golem broj krmiva so slabo biolo{ko dejstvo. Denes teoretski i
prakti~no e potvrdeno deka aminokiselinskiot sostav na nekoi krmiva imaat
mnogu zna~ajna uloga vo rastewe na `ivotnite. Ako vo da`bata nema dovolni
koli~ini na lizin, metionin, triptofan, cistin i treonin `ivotnite }e
zaostanat vo porastot. Zatoa so zakonskite propisi im se nalo`uvaat na
proizveduva~ite na idustriska hrana so kakov minium na hranitelni materii i
sostojki treba da bidat industriski krmni smeski.
Nepre`ivarite so hranata treba da dobivaat deset esencijalni
aminokiselini, a `ivinata edinaeset.
Proteinite od `itno zrnestite krmiva, kako na primer zeinot od
p~enkata ne sodr`i lizin. Lizinot, metioninot, triptofanot i cistinot
nedostasuvaat vo proteinite od `itno zrnestite krmiva.
Proteinite na leguminozno zrnestite krmiva nemaat dovolno metionin.
Krmivata od animalno poteklo, osobeno ribinoto i mesnoto bra{no sodr`at
dovolno lizin.
Proteinite od p~enkata dobro se deponiraat vo proteinite vo mlekoto.
Proteinite na kvalitetnite zeleni krmiva, osobeno leguminoznite, imaat
visoka biolo{ka vrednost odnosno se polnovredni. Proteinite od soinoto
zrno, osobeno koga se termi~ki obraboteni, imaat najvisoka biolo{ka
vrednost. Proteinite od raznite vidovi sena vo ishranata na pre`ivarite
imaat pribli`no ista visoka biolo{ka vrednost.
Proteinite na da`bite sostaveni od koncentrirani, grubi i so~ni
krmiva imaat biolo{ka vrednost od 60 do 70%. Vrz osnova na mnogubrojnite
opiti vo ishranata, prou~eno e zna~eweto vo ishranata na golem broj
vitamini i mineralni materii.
Biolo{kata vrednost na proteinite e broj koj ni poka`uva kolku grama
na telesni proteini se izgraduvaat vo teloto od 100 g svarlivi proteini vo
hranata.
Biolo{kata vrednost na proteinite zavisi od aminokiselinskiot
sostav na proteinite, odnosno od potekloto na proteinite. Rastitelnite
proteini imaat pomala biolo{ka vrednost od animalnite proteini. Toa e
potvrdeno i so prethodniot opit na M.Colum. Isto taka i mastite, odnosno
nekoi masni kiselini se neophodni vo ishranata na doma{nite `ivotni.
Masti so visoka biolo{ka vrednost se onie koi gi sodr`at
nezamenlivi masni kiselini (linolna, linolenska, arahidonska). Ovie masni
kiselini vleguvaat vo sostavot na kletkite i `ivotnite ne mo`at da gi
sintetiziraat voop{to ili vo dovolni koli~ini. Trite esencijalni masni
kiselini se nare~eni vitamin F. Pri nedostatok na ovie masni kiselini kaj
koko{kite se namaluva nesivosta, kaj sviwite se pojavuva gubewe na ~etinata
(vlaknata), slab porast, pojava na lu{pi po ko`ata, a pak piliwata
zaostanuvaat vo porastot, slabo se operjuvaat, se zgolemuva smrtnosta, se
pojavuvaat otoci i dr. Pogolema biolo{ka vrednost imaat mastite od
rastitelni poteklo.
Objasni zo{to proteinite od animalno poteklo imaat pogolema biolo{ka
vrednost!
Objasni koi masti se smetaat za biolo{ko polnovredni!
Na koi `ivotni im e potrebno vo hranata da se zastapeni proteini so
biolo{ka polnovrednost?
241
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
3.5. Pretvorawe na hranitelnite vrednosti (edinici)
edna vo druga
Pretvoraweto na edna hranitelna edinica vo druga se vr{i so pomo{
na koeficienti koi se dadeni vo dolnata tabela br. 18.
Tabela 18.
Edinici na ~ista
energija
Skrobna edinica
Ja~mena edinica
Ovesna edinica
Terma ~ista energija
Skrobna
edinica
Ja~men
krmni
edinici
Ovesni
krmni
edinici
Terma
~ista
energija
Neto energija
vo kJ
1,00
0,70
0,60
0,42
1,43
1,00
0,85
0,60
1,66
1,27
1,00
0,70
9,88
6,91
5,92
4,18
9,874
6,908
5,920
4,184
Primeri za pretvorawe na edna vo druga hranitelna edinica:
x Primer, na kolku ovesni edinici se ednakvi 6,3 kg skrobni edinici
x
6,3 · 1,66 =10,45 ovesni edinici.
Primer, na kolku skrobni edinici se ednakvi 16,4 ovesni edinici
x
16,4 · 0,6 =9,84 skrobni edinici.
Primer, na kolku ja~meni edinici se ednakvi 16,4 ovesni edinici
x
16,4 · 0,85 =13,94 ja~meni edinici.
Primer, na kolku ja~meni edinici se ednakvi 0,81 skrobni edinici.
0,81 : 0,7= 1,15 ja~meni edinici itn.
Aktivnosti:
Pridru`i se vo grupata i rabotete zaedno vo pretvoraweto na edna
hranitelna edinica vo druga.
Tematski pra{awa i zada~i:
1. Nabroj gi pova`nite kriteriumi spored koi mo`e da se vr{i ocenuvawe na
hranitelnata vrednost na krmivata!
2. [to se utvrduva so bilansot na energijata?
3. [to podrazbira{ pod bruto, a {to pod neto energija?
4. Objasni kako se ocenuva biolo{kata vrednost na krmivata (vrz osnova na koi
parametri)?
5. Nabroj gi pova`nite hranitelni edinici!
6. [to podrazbira{ pod senska hranitelna edinica i koj ja vovel?
7. [to podrazbira{ pod poimot skrobna edinica (skroben ekvivalent) i koj ja vovel
ovaa edinica?
8. Presmetaj ja skrobnata vrednost na suvite rezanki od {e}erna repa spored
hemiskiot sostav daden vo tablicata!
9. Presmetaj ja skrobnata vrednost na sila`ata od p~enka spored hemiskiot sostav
daden vo tablicata na krajot od u~ebnikot!
10. Presmetaj ja skrobnata vrednost na lucerkinoto seno spored hemiskiot sostav
daden vo tablicata na krajot od u~ebnikot!
11. Presmetaj ja skrobnata vrednost na ovesot spored hemiskiot sostav!
12. Koga e vovedena ovesnata edinica i kako se dobiva taa?
13. Koga, kade i od kogo e vovedena ja~menata hranitelna edinica?
14. Pretvori gi 5,7 skrobni edinici (SE) vo ovesni edinici (OE)!
15. Pretvori gi 12,5 ovesni edinici vo skrobni edinici!
16. Pretvori gi 17,5 ovesni edinici vo ja~meni edinici!
17. Pretvori gi 0,90 skrobni edinici vo ja~meni!
242
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
4.0. PODGOTOVKA NA HRANATA PRED
HRANEWE
Pokraj poznatite metodi na dehidrirawe, silirawe i sostavuvawe na
krmni smeski, postojat i razni na~ini na podgotovka na hranata so cel da se
zgolemi konsumacijata, svarlivosta i iskoristuvaweto na hranata.
Kaj kabastite krmiva se primenuvaat slednite podgotovki: seckawe,
kvasewe, zaparuvawe, hemiska obrabotka, fermentacija, melasirawe i dr.
Dodeka kaj koncentriranite krmiva se primenuva prekrupirawe,
melewe, drobewe, pr`ewe, termi~ka obrabotka, lupewe, varewe vo parea,
mikronizacija,
’rtewe,
saharfikacija i dr.
me{awe,
peletirawe,
saharomicetizacija,
4.1. Podgotovka na kabastite krmiva
Po pravilo zelenite kabasti krmiva i kvalitetnite sena na doma{nite
`ivotni im se davaat bez prethodna podgotovka. Me|utoa, ako se upotrebuva
fura`na p~enka, son~ogled i dr., na koi im e zdebeleno i zdrveneto stebloto,
potrebno e da se vr{i seckawe na pomali delovi so krmni kombajni, so cel da
se namali rasturot istovremeno da se zgolemi mo`nosta za me{awe so drugi
krmiva.
Seckawe So cel da se zgolemi kosumacijata i da se podobri vkusot kaj
mnogu grubite suvi kabasti krmiva kako {to se: ko~ankite, p~enkovicata,
son~ogledovite {apki i dr., potrebno e da se iseckaat i da se nakvasat so
solena voda ili so razredena melasa.
Fermentacija Za da se podobri vkusot i kvalitetot na nekoi kabasti
krmiva potrebno e istite da se podlo`at na fermentaciski procesi. Imeno
iseckanata masa od slama se stava vo bazen ili jama, se preliva so zasolena
topla voda ili se dodava razredena melasa 3-5%, se nagazuva za da se sozdadat
anaerobni uslovi, so {to se predizvikuva fermentacija. Po 2 do 4 dena
slamata stanuva povkusna i omeknata, taka {to `ivotnite pove}e }e ja
konsumiraat.
Hemiska obrabotka Ako grubite kabasti krmiva (slamata i
p~enkovicata) se tretiraat so alkalni hemiski soedinenija (natrium
hidroksid, amonjak i gasena var) svarlivosta mo`e da se zgolemi od 30 do 50%.
So vakvata postapka se ovozmo`uva raskinuvawe na vrskite pome|u celulozata,
hemicelulozata, ligninot i kutinot, vo kletkinite ɾidovi na grubite krmiva,
pri {to se sozdavaat uslovi za polesno razgraduvawe na celulozata od strana
na bakteriite koi se nao|aat vo `eludnikot kaj pre`ivarite.
Zaparuvaweto na kabastite krmiva kako {to e slamata se vr{i so
vrela voda, so {to se podobruvaat fizi~kite svojstva i vkusot na slamata.
Zaparuvaweto se vr{i vo specijalni zaparuva~i pod pritisok od 5 do 6
atmosferi, vo traewe od 6 do 10 ~asa. Na vakov na~in se podobruva
hranitelnata vrednost na slamata i dvojno se zgolemuva svarlivosta.
Miewe Pred upotreba korenokrtolastite krmiva potrebno e da se
izmijat od zemja i dr. ne~istotija. Vaka izmienite krmiva se seckaat na mali
par~iwa i pred da im se dadat na `ivotnite se me{aat so nekoi koncentrirani
krmiva. So toa se podobruva vkusot i se spre~uva zadu{uvaweto na `ivotnite
so celi krtoli pri goltaweto. Kompirot pred upotreba potrenbo e da se
243
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
zapari ili da se svari, so cel da se otstranat {tetnite alkaloidi, solaninot i
solanidinot, a istovremeno da se zgolemi i svarlivosta. Vodata vo koja se
varel kompirot ne smee da se upotrebi za ishrana na doma{nite `ivotni, zatoa
{to mo`e da predizvika rastrojstva na digestivniot aparat.
Melasiraweto zna~i dodavawe na melasa na nekoe krmivo so cel da se
podobri vkusot i hranitelnata vrednost. Vsu{nost na grubite kabasti krmiva
kako {to se p~enkovica, son~ogledovi {apki, ko~anki, seno so lo{ kvalitet
i dr., za da im se podobri fkusot po seckaweto im se dodava razredena melasa
vo mlaka voda.
4.2. Podgotovka na koncentriranite krmiva
Teoretski e doka`ano, a i prakti~no e potvrdeno deka koncentriranite
zrnesti krmiva najdobro se iskoristuvaat ako se someleni. Zrnestite
koncentrirani krmiva mo`at da se koristat kako celi zrna, prekrupirani i vo
forma na bra{no.
Prekrupiraweto i meleweto se naj~esti na~ini na podgotovka na
zrnestite krmiva. Nekoi zrnesti krmiva
(proso, sirak, p~enka, razni semiwa od
pleveli) imaat cvrsta obvivka i mo`at celi
da pominat niz organite za varewe, osobeno
ako im se davaat na govedata i sviwite vo
zavr{nata faza od goeweto. Pre`ivarite
mnogu dobra ja koristat kako srednata taka i
krupno
prekrupiranata hrana, dodeka
kowite ja koristat krupno prekrupirana
hrana. I `ivinata isto taka bara krupno
prkrupirana hrana.
Drobeweto
se
primenuva
pri
koristewe na p~eni~ni ko~anki, `itno
zrnesti krmiva i maslodajni poga~i, dodeka
so meleweto, zna~itelno se zgolemuva
stepenot na iskoristuvaweto na `itno
zrnestite krmiva, osobeno pri ishranata na
sviwite i kowite.
[ema za peletirawe na sto~na hrana
Pr`ewe Ponekoga{ ja~menot i ovesot, a mo`e i drugi zrnesti krmiva
da se pr`at na temperatura od 130 do 1500S, so {to se podobruva vkusot i se
zgolemuva svarlivosta na skrobot, koj delumno pominuva vo dekstrin, a se
koristi za ishrana na mladi kategorii na `ivotni.
Termi~ka obrabotka na krmivata se prepora~uva koga sojata se
upotrebuva za ishrana na sviwite, pri {to se zgolemuva biolo{kata vrednost
na proteinite. Zagrevaweto pretstavuva kratkotrajno tretirawe na soinite
zrna so visoka temperatura, pri proizvodstvoto na
soino bra{no, pri {to se inaktivira (stanuva
neaktiven) inhibitorot na fermentot tripsin (sl.30).
Na sli~en na~in so zagrevawe za vreme od dva
~asa na temperatura od 70 do 750S se priprema
pamukovata sa~ma ili poga~a, pri {to se namaluva
otrovnosta na alkaloidot gosipol.
Sl.30. Pr`ena soja vo zrno i melena
244
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Pri proizvodstvoto na maslo od maslodajnata repa, semeto na sli~en
na~in se tretira na visoka temperatura, so cel da se inaktivira otrovnoto
dejstvo na alkloidite i glikozidite koi se nao|aat vo semeto.
Izlo`uvaweto se primenuva koga treba od nekoi krmiva da se
otstranat {tetnite materii. Na primer lupinata kako proteinsko krmivo ima
gor~livi alkaloidi lupinin i spartain, koi predizvikuvaat stoma~ni
rastrojstva. Zatoa pred upotreba treba da se napravi izlo`uvawe, odnosno
zrnoto od lupinata se tretira so vodena parea za vreme od edn ~as, a potoa se
vr{i ispirawe vo mlaka ili ladna voda, s# dodeka ne se otstrani gor~liviot
vkus. Izlo`uvaweto kako metoda mo`e da se vr{i i po hemiski pat.
’Rteweto e isto taka eden na~in na podgotovka na zrnestite krmiva
{to se primenuva vo ishranata na mladi piliwa, a mo`e da poslu`i i za
ishrana na vozrasna `ivina i mladi prasiwa. Naj~esto ’rteweto se primenuva
vo zimskiot period koga nema druga zelena hrana, taka {to preku ovoj na~in
`ivotnite se snabduvaat so karotin. Za ’rtewe naj~esto se upotrebuva ja~men i
oves, a mo`e da se koristat i drugi `itno zrnesti krmiva. Zrnata ja~men ili
oves se stavaat vo plitki sadovi vo sloj so debelina od 2 do 3 cm, otkoga dobro
}e se nakvasi so voda se ostava vo topla prostorija pri temperatura od 18 do
200S. Koga }e se pojavat ’rkulcite, treba da se void smetka za svetlinata i
vlagata , za da mo`e podobro da se razvivaat. Po 6 do 8 dena ’rkulcite dobro se
razvieni i ozeleneti. Zelenata masa se sitni i im se dava na piliwata, na
`ivinata ili na prasiwata.
Saharifikacijata e takov metod so pomo{ na koj se zgolemuva
koli~inata na {e}erite vo koncentriranite krmiva, a so toa se podobruva i
vkusot. Za saharifikacija se koristi sitno someleno ili prekrupirano krmvo
bogato so skrob, koe se stava vo bazen ili sad vo sloj so debelina od 30 do 35 cm
i se preliva so vrela voda. Na 1 del od hranata se dodava 1,5 do 2 dela voda.
Potoa hranata dobro se prome{uva i pokriva so nekoja tkaenina i se ostava da
fermentira. Pri ovoj metod mnogu e va`na temperaturata koja treba da
iznesuva od 55 do 650S. Celiot proces trae 3 do 4 dena. Procesot mo`e da se
skrati ako po prelivaweto so vrela voda koga teperaturata }e padne pod 650S,
se dodade slad od ja~men ili melasa, vo koli~ina od 2 do 3% od masata na
krmivoto, a potoa dobro da se prome{a. So saharifikacijata, koli~inite na
{e}er vo krmivata mo`e da se zgolemat od 9 do 13%. Naj~esto vakvata postapka
se primenuva pri goeweto na sviwi. Vaka podgotvenata hrana vleguva vo
dnevniot obrok so okolu 50%.
Saharomicetizacijata e metot na podgotovka na krmivata pred
hranewe so koi se zbogatuvaat so kvasec. Ovaa metoda naj~esto se primenuva
kaj koncentriranite krmiva bogati so jagleni hidrati, a isto taka vo krmivata
treba da bidat prisutni i azotni i mineralni materii. Za normalno
razmno`uvawe na kvasecot potrebna e odredena temperatura i prisustvo na
vozduh. Temperaturata na krmivata ne smee da bide poniska od 20 nitu povisoka
od 270S. Vozduhot se obezbeduva so postojanoto me{awe na krmivoto.
Tehnikata na saharifikacijata mo`e da se izveduva na dva na~ina i toa
so pomo{ na prethodno pripremena maja i so direkten na~in.
Ako saharifikacijata ja pravime so prethodno pripremena maja, toga{
na 100 kg krmivo se zema 0,5 do 1 kg pekarski kvasec {to se rastvora vo voda.
Vo sadot vo koj }e se vr{i podgotovkata se istura 40 do 50 litri topla voda i
245
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
se dodava prethodno rastvoreniot kvasec, a potoa se dodava 20 kg krmivo i
dobro se prome{uva. Prostorijata vo koja se priprema majata treba da bide
zatoplena, a pripremata trae 4 do 6 ~asa. Dodeka trae pripremata majata se
me{a na 15 do 20 minuti, so cel da se zbogati so vozduh. Po 4 do 6 ~asa na majata
i se dodava 110 do 150 litri topla voda i 80 kg krmivo, a potoa dobro se
prome{uva. Vtorata faza na pripremata trae 3 ~asa i za toa vreme krmivoto
dobro se prome{uva 3 do 4 pati. Dokolku sakame majata pove}e pati da ja
upotrebuvame, toga{ za nejzinata priprema se zema 1 kg kvasec i 40 kg
saharificirano krmivo. Majata se priprema na ist na~in, taka {to po 6 ~asa
polovinata od majata se upotrebuva za podgotovka na 80 kg krmivo, a drugata
polovina se dodava na 20 kg krmivo od koe ponovo se priprema maja. Na ovoj
na~in so 1 kg kvasec mo`e da se saharificira 1000 kg krmivo.
Ako sakame saharifikacijata da ja vr{ime na direkten na~in toga{
razmateniot kvasec vedna{ go stavame vo 160 do 200 litri topla voda, potoa se
dodava celata koli~ina na krmivoto i na sekoi 30 minuti se vr{i
prome{euvawe. Po 6 ~asa krmivoto e gotovo za upotreba.
Vaka prigotvenoto krmivo ima polnovredni belkovini, istoto e
zbogateno so vitamini od B kompleksot kako i so minerali i ima podobar
vkus. Vo dnevniot obrok mo`e da u~estvuva do 20% za prasiwa i do 50% za
gojnite sviwi.
Objasni ja postapkata za podgotovka na maja za saharomicetizacija!
Aktivnosti:
Poseti fabrika za dobito~na hrana i prakti~no zapoznaj se so
podgotovkata na zrnestite krmiva pri proizvodstvoto na gotovite
krmni smeski.
Pri poseta na kravarska farma zabele`i kako nekoi kabasti krmiva se
podgotvuvaat pred hranewe na kravite (slama, son~ogledovi {apki, suvi
{e}erni rezanci i dr.).
Tematski pra{awa i zada~i:
1. Objasni go zna~eweto na podgotovkata na krmivata pred hranewe!
2. Nabroj gi pova`nite podgotovki {to se primenuvaat kaj kabastite krmiva!
3. Kaj koi kabasti krmiva ne se vr{i podgotovka pred hranewe?
4. Navedi nekolku podgotovki {to se primenuvaat kaj kabastite krmiva!
5. Nabroj gi pova`nite podgotovki {to se primenuvaat kaj koncentriranite
krmiva!
6. Objasni kaj koi krmiva se primenuva termi~ka obrabotka i objasni gi
pri~inite za ovaa podgotovka?
7. [to podrazbira{ pod metodot izlo`uvawe i navedi nekoi krmiva kade {to
se primenuva ovoj metod?
8. Objasni go procesot na saharifikacija i navedi kaj koi krmiva se
primenuva!
9. Objasni go procesot na saharomicetizacija i navedi nekoi kaj koi krmiva se
primenuva!
10. [to se postignuva so saharomicetizacijata kaj krmivata?
246
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
5. NORMIRANA ISHRANA NA DOMA[NITE
@IVOTNI
Osnovna cel na sekoj stopanski subjekt (farmer) e da dobie {to
pogolema produkcija od doma{nite `ivotni so {to pomala potro{uva~ka na
hrana. Toa e mo`no samo ako se primeni normirana ishrana vrz baza na nau~no
utvrdeni i postaveni normi. Preku normiranata ishrana toj gi odreduva
koli~inite i kvalitetot na hranata za maksimalna produkcija na `ivotnite.
Me|utoa, ako ishranata ne se normira vrz baza na nau~na osnova, ekonomskite
zagubi se neizbe`ni, zatoa {to vo takov slu~aj ishranata }e bide nedovolna
ili prekumerna.
Pod nedovolna ishrana se podrazbira namaluvawe na koli~inite i
kvalitetot na hranata vo da`bite. Pod nedovolna ishrana treba da se
podrazbira i nedostatok na oddelni biogeni materii vo da`bata (nedostatok
na vitamini, minerali, aminokiselini i dr). Nedovolnata ishrana doveduva do
namaluvawe na produkcijata, reprodukcijata i zdravjeto kaj `ivotnite.
Pod prekumerna ishrana se podrazbira davawe na pogolemi koli~ini na
hrana otkolku {to `ivotnoto mo`e da svari ili koga se dava hrana so
pogolema produktivna vrednost otkolku {to iznesuva negovata produkcija. I
prekumernata ishrana negativno vlijae vrz kondicijata i zdravjeto na
`ivotnite. Pri prekumerna ishrana `ivotnite od priplodna }e preminat vo
gojna kondicija. Kako rezultat na toa se pojavuva masna degeneracija na
jajnicite ili semenicite koja mo`e da bide pri~ina za sterilitet ili
neplodnost.
Normiranata ishrana se sostoi vo toa {to vrz baza na potrebite od
hranitelni materii po koli~ina i kvalitet za oddelni kategorii `ivotni se
odreduvaat dovolni koli~ini na krmiva so takov me|useben odnos, za da mo`at
da go ostvarat o~ekuvanoto proizvodstvo.
Postojat dva vida normirana ishrana :
x normirawe so obro~na ishrana;
x normirawe so ishrana po `elba (ad libitum).
Obro~nata ishrana se primenuva pri ishrana na molzni kravi,
podmladokot kaj govedata, priplodnite ovci i sviwi i drugi `ivotni. Kaj ovie
`ivotni ishranata prete`no e sostavena od da`bi. Sostavot i koli~inite na
da`bite zavisi od goleminata na `ivotnoto i o~ekuvanata produkcija.
Da`bata e koli~ina na hrana koja se dava na edno `ivotno vo tekot na
24 ~asa, so cel da se zadovolat negovite potrebi.
Normiraweto so ishrana po `elba se primenuva kaj koko{kite,
brojlerite, sviwite i gojnite kategorii na goveda. Hranata obi~no ne se
normira po grlo na den tuku se dava po `elba. Smeskite potrebno e da bidat
izbalansirani za da mo`at da gi zadovolat kako odr`nite taka i
produktivnite potrebi.
Normiraweto na hranata se vr{i so normi, a zbirot na site normi za
edna kategorija `ivotni go so~inuvaat normativot. Elementite na normativot
zavisat od vidot i kategorijata `ivotni.
Normativite za onie kategorii `ivotni {to se hranat po `elba ja
odreduvaat energetskata vrednost na smeskata vo kJ, sodr`inata na
hranitelnite materii normirani za odredena produkcija. Produktivnata
vrednost na smeskata se meri so potro{enata hrana za edenica proizvod i se
247
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
izrazuva preku ME odnosno NEM ( neto energija za proizvodstvo na meso) vo
1 kg smeska.
5.1. Odr`na i produktivna hrana
Zada~ata na normiranata ishrana e da gi zadovoli potrebite od
hranitelni materii na `ivotnoto za odr`uvawe na zdravjeto i kondicijata, a
isto taka da obezbedi dovolni koli~ini na hranitelni materii za produktivni
celi ( proizvodstvo na mleko, meso, volna, jajca rabota i dr.). Od fiziolo{ka
gledna to~ka ne postoi podelba na potrebite vo hranitelni materii za
odr`uvawe na `ivotot i proizvodni celi, zatoa {to metabolizmot e nedeliv.
Podelbata e izvr{ena zaradi normirawe na potrebite vo hrana na razni
vidovi i kategorii `ivotni. Vi{okot od hrana nad potrebite za odr`uvawe na
`ivotot e hrana za proizvodstvo. Sekoe proizvodstvo vo sto~arstvoto bara
odredena koli~ina na hrana. Koga ne mo`at da se obezbedat potrebnite
koli~ini na hrana `ivotnite davaat slabi proizvodni rezultati.
Potrebnata hrana {to slu`i za odr`uvawe na `ivotot e onaa
koli~ina na hrana so koja `ivotnoto mo`e da ja odr`i ramnote`ata
pome|u kataboliti~kite i anaboliti~kite procesi. Pokonkretno,
svarliviot del od hranata {to se koristi za podmiruvwe na osnovnite
`ivotni funkcii na organizmot (za rabota na srceto, belite drobovi,
nervniot sistem, hranovarniot aparat, inkretorniot sistem i dr.) bez pritoa
da se zgolemi ili namali telesnata masa se narekuva odr`na hrana, a
ostatokot od hranata {to se koristi za produktivni celi se narekuva
produktivna hrana.
Procentot na VE (vkupnata energija), koja se upotrebuva za odr`uvawe
na `ivotot, e razli~en kaj oddelni vidovi i proizvodni kategorii `ivotni.
Energijata koja se tro{i za odr`uvawe na `ivotot e visoka i vo prosek
iznesuva okolu 50%. Taka na primer molzna krava koja dava 10 kg mleko dnevno
potro{uva 53% od VE za odr`uvawe na `ivotot, a koga dava 20 kg mleko
dnevno, kako i kaj mladite sviwi so visok dneven prirast se potro{uva samo
35% od VE za odr`uvawe na `ivotot.
Koko{kite nesilki koi godi{no nesat po 200 jajca tro{at 67%, a koga
nesat 300 jajca tro{at 51% od VE za odr`ni potrebi. Trgnuvaj}i od toa, treba
da se nastojuva na odr`nata hrana da otpa|a {to pomal del od vkupnata da`ba.
Odr`nite potrebi zavisat od pove}e faktori: telesnata masa, muskulnata
aktivnost, rasata, polot, kondicijata, starosta, intenzitetot na
proizvodstvoto, nadvore{nata temperatura i dr.
Ako dnevnite da`bi se dimenzioniraat pod nivoto na odr`nite
potrebi, toga{ `ivotnite }e po~nat da gubat od telesnata masa, bidej}i
nedostatokot go pokrivaat od telesnite rezervi. Me|utoa, ako dnevnite da`bi
se nad odr`nite potrebi toga{ vi{okot od energijata vo hranata se koristi
za produktivni celi (proizvodstvo na mleko, meso, volna, jajca i dr). Spored
toa bi bilo krajno neekonomi~no dnevnite da`bi da se dimenzioniraat na
nivoto na odr`nite potrebi, a u{te polo{o e ako se dimenzioniraat pod
nivoto na odr`nite potrebi. Dnevnite da`bi treba da bidat dimenzionirani
so takov produktiven del, za da obezbedat maksimalna produkcija so {to bi se
zgolemila i profitabilnosta na odredenata sto~arska farma.
Normirawe na ishranata vrz osnova na odr`nite i produktivnite
potrebi se primenuva najmnogu kaj molznite kravi i ovcite, dodeka kaj
248
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
`ivinata i nekoi kategorii na sviwi normativite za ishrana gi opfa}aat
odr`nite i produktivnite potrebi zaedno.
Produktivnata hrana e onoj del od vkupnata hrana koga }e se odbie
hranata potrebna za odr`uvawe. Produktivnata hrana se koristi za
produktivni celi, kako {to e proizvodstvo na mleko, meso, volna, jajca,
rabota, porast i reprodukcija.
Ponekoga{ nekoi kategorii `votni mo`at da produciraat iako preku
hranata ne gi dobivat potrebnite hranitelni materii. Takov e slu~ajot so
skoro otelenite kravi koi produciraat pogolemo koli~estvo na mleko
otkolku {to vredi produktivnata vrednost na da`bata, za smetka na telesnite
rezervi koja gi sozdala za vreme na presu{niot period.
Potrbite od hranitelni materii za odr`uvawe i produkcija kaj kravite
zavisi od goleminata na grloto, (`ivata masa) od koli~inata na mlekoto
{to se o~ekuva, vozrasta na `ivotnoto i od fazata na bremenosta.
Denes vo SAD i vo golem broj zapadnoevropski dr`avi (Anglija,
Germanija, Avstrija, Slovenija, Francija, [vajcarija, Holandija i dr.), kako i
kaj nas za merewe na energetskata vrednost na krmivata se koristat dva
sistemi, odnosno dve edinici: NEL (neto energija za proizvodstvo na mleko) i
NEM (neto energija za proizvodstvo na meso). Stariot sistem so krmni
odnosno ovesni edinici e napu{ten.
5.2. Potrebi za odr`uvawe kaj molzni kravi
Normativot za odr`niot del se odreduva vrz osnova na slednite
podatoci:
MJ/den = 0,293 T3/4
SSP, g/den = 2,7 T3/4
Sa g /den = 0,06 · T
R g/ den = 0,045 · T
Tabela 19. Dnevni potrebi za odr`uvawe kaj kravite
Masa
vo kg
NE
vo MJ
NEL
SSP
vo g
Sa
vo g
R
(fosfor)
vo g
Gotvarska
sol
vo g
400
450
500
550
600
650
700
26,2
28,6
31,0
33,3
35,5
37,7
39,9
25,6
27,9
30,2
32,5
34,6
36,8
38,9
250
270
290
310
330
350
370
24
27
30
33
36
39
42
18
20
23
25
27
29
31
20,0
22,5
25,0
27,5
30,0
31,3
33,0
Vkupnite dnevni potrebi kaj vozrasnite goveda za odr`uvawe na
`ivotot od NE vo kJ se presmetuva po formulata kJ NE/den= 248 · TM0,75.
Vkupnite dnevni potrebi kaj kravite vo laktacija za odr`uvawe na `ivotot od
ME vo kJ se dobiva po formulate kJ ME/den = 490 · TM0,75.
Vkupnite dnevni potrebi kaj ovcite za odr`uvawe na `ivotot od NEL
vo kJ se presmetuva po formulate: kJ NEL/den = 233 · TM0,75.
249
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Pri slobodno dr`ewe na kravite energetskite potrebi se ne{to
pogolemi od ovie vo tabelata, {to zavisi od intenzitetot na dvi`eweto.
Energetskite potrebi za molznite kravi se utvrdeni eksperimentalno vo
takanare~eni respiratorni komori.
Odr`nite dnevni energetski potrebi za krava te{ka 550 kg iznesuvaat
okolu 33,3 NE vo MJ ( NE= neto energija, MJ= mega xuli), {to e utvrdeno so
opiti.
Neto energijata za proizvodstvo na mleko (NEL) se presmetuva taka {to
MJ (mega xulite) se mno`at so fktor 0,9752. (33,3 · 0,9752 = 32,5 NEL). Vidi
tabela 19.
Odr`niot del na neto energijata vo da`bata mo`e da se presmeta po
formulata:
T
NEL=
T= telesna masa na kravata vo kg
5
20
[to zna~i ako stanuva zbor za istata krava od 550 kg, dnevnite odr`ni
potrebi od NE se:
550
NEL=
5 32,5
20
Potrebite od proteini za odr`uvawe se utvrdeni so opiti.
Dnevnite odr`ni potrebi od proteini se okolu 310 g. Pokraj energetskite i
proteinskite potrebi, vo odr`nata da`ba treba da se obezbedat i mineralni
materii.
Dnevnite odr`ni koli~ini od kalcium (Sa) se odreduvaat na toj na~in
{to telesnata masa na kravata se mno`i so koeficientot 0,06.
(Sa g /den = 0, 06 · T )
T = 550 · 0,06 = 33 g kalcium na den.
Odr`nite potrebi od fosfor se nao|aat na toj na~in {to telesnata
masa na kravata se mno`i so koeficientot 0,0045 ( R g / den = 0,045 · T )
T= 550 · 0,045 = 24,75 zaokru`eno 25 g fosfor. Vidi tabela 19.
Odr`nite potrebi kaj kravite za gotvarska sol se isti kako i za
kalciumot, odnosno na krava od 550 kg dnevno za odr`uvawe }e i treba 33 g sol.
Objasni {to podrazbira{ pod odr`na hrana!
Presmetaj gi odr`nite dnevni potrebi od energija i hranitelni materii za
krava te{ka 450 kg!
Presmetaj gi dnevnite odr`ni potrebi od energija i hranitelni materii za
molzna krava so masa od 500 kg!
250
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
5.3. Produktiven del kaj molzni kravi
Kaj molznite kravi produktivniot del od da`bata treba da bide
normiran vo zavisnost od o~ekuvanata produkcija na mlekoto i negovata
maslenost, potoa od potrebata za eventualen porast kaj mladite junici, za
razvoj na plodot vo poslednite 2 do 3 meseci od bremenosta kako i za sozdavawe
na rezervi za narednata laktacija.
Normativot za 1 kg 4% mleko vo produktivniot del od da`bata gi
sodr`i slednite potrebi:
3,1 MJ -neto energija vo NEL (neto energija za proizvodstvo na mleko) ili
izrazeno vo ovesni edinici 0,46 OE;
60 g Svarlivi proteini ;
2,5 do 3,1g Sa (kalcium) ;
2,0 g R (fosfor);
2,0 g gotvarska sol (NaCL) .
Produktivnite energetski potrebi za proizvodstvo na mleko se presmetuva
vrz osnova na neto energijata koja se tro{i za proizvodstvo na mleko.
Kaloriskata vrednost na 1kg mleko so 4% na mle~na mast, 3,6%
proteini, i 5,1% {e}eri se presmetuva na sledniot na~in:
9,21 · 40 = 368,40
golemi kalorii za mast
5,86 · 36 = 210,96
golemi kalorii za proteini
2,95 · 51 = 150,45 golemi kalorii za {e}eri
_____________
729,81 = 730 kcal
Obi~no 1 kg 4% mleko sodr`i od 730 do 740 kcal. Potrebno e kaloriite da gi
pretvorime vo J (xuli), 1 cal ima 4, 184 J.
Toga{ 1 kg 4% mleko koe ima 740 kcal se mno`i so 4,184 J i se dobiva 3,096 MJ.
(740 · 4,184 = 3,096 kJ ili 3,1 MJ) 1 MJ odgovara na vrednost od 1000 kJ .
Toa zna~i deka vo produktivniot del od da`bata za sekoj kilogram 4% mleko
treba da se obezbedi neto energija od 3,1 MJ.
[to zna~i dnevnite koli~ini na mleko {to gi dava kravata treba da se
pretvorat vo 4% mleko.
Dnevnoto koli~estvo na mleko se pretvora vo koregirano ( 4%) so slednata
formula: 4% mleko = M( 0,4 +0,15 P ).
M= koli~ina na mleko vo kg {to se koregira vo 4% mleko
P = procent na mast vo mlekoto {to se koregira.
Primer, da se koregira dnevnoto koli~estvo na mleko 19 kg so 3,5% na
mle~na mast vo 4% mleko.
4% mleko = 19 · 0,4 + 0,15 · 3,5 = 7,6 + 9,9 = 17,5 kg 4% mleko (koregirano mleko)
(19 · 3,5% = 66,5 · 0,15 = 9,9)
4% koregirano mleko 17,5 kg se mno`i so faktor 3,1 MJ i se dobiva potrebnata
neto energija za produkcija na dnevnoto koli~estvo mleko.
(17,5 · 3,1 = 54,2MJ neto energija za produktivni celi) Vkupnata odr`na i
produktivna NEL e 86,7 KJ (NEL = 32,5 + 54,2 = 86,7).
251
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Potrebite od energija, proteini, kalcium, fosfor
presmetuvaat spored normativote za sekoj litar 4% mleko.
i
sol
se
17,5 · 3,1 = 54,2 MJ (mega xuli) (NEL) neto energija za mleko
17,5 · 60g = 1050 g proteini
17,5 · 3,1g =
54,2 g kalcium
17,5 · 2 g = 35 g fosfor
17,5 · 2 g = 35g sol
Vo praksata, normiraweto na koli~inata na suvata materija vo
dnevnata da`ba za molzni kravi se vr{i vrz bazata na te`inata na teloto.
Obi~no na sekoi 100 kg `iva masa vo dnevna da`ba treba da se obezbedi 2 do
3,5 kg suvi materii. Ili istata se presmetuva po formulata:
Sm,kg/den= 0,025 · T + 0,1 · M
T= masa na kravata vo kg M= dnevnata koli~ina na mleko vo kg
Primer: Da se presmetaat dnevnite potrebi od suvi materii na 1 krava so
`iva masa od 550 kg, koja dava 19 kg mleko.
SM= 0,025 · 550 + 0,1 · 19 = 13,7 + 1,9 = 15,6 kg suvi materii
5.4. Tehnika na sostavuvawe normativ i da`ba za molzni kravi
Spored pogore dadenite normi za krava te{ka 550 kg koja dava 17,5 kg 4%
mleko dnevniot normativ za da`ba od hranitelni materii izgleda vaka:
Tabela 20. Dneven normativ od odr`ni i produktivni potrebi kaj molzna krava
Pokazatel
SM
kg
NEL
SSP
g
Sa
g
R
g
Gotvarska
sol g
Odr`en del
Produktiven del
Vkupno
15,6
32,5
54,2
86,7
310
1050
1360
33,0
54,2
87,2
25
35
60
33
35
68
15,6
Vrz baza na ovoj normativ se sostavuva dnevna da`ba spored
raspolo`ivite krmiva vo edna odredena kravarska farma. Pri sostavuvawe na
dnevnata da`ba treba da se vodi smetka taa da se sostavuva od kabasti krmiva, a
koncentriranite krmiva da slu`at kako korektor na istata.
Na primer, ako kravarskata farma raspolaga so slednite krmiva: seno
od eksparzeta, sila`a od p~enka, soja vo zrno, gotvarska sol i koskeno bra{no,
toga{ dnevnata da`ba se sostavu kako {to e prika`ano vo tabela 21.
Tabela 21. Dnevna da`ba za molzna krava so `iva masa od 550 kg koja dava 17,5 kg 4%
mleko
Krmiva
Seno od eksparzeta
Sila`a od p~enka
Vkupno
Potrebno
Razlika (+ ili-)
Soja prekrupirana
Kone~na razlika
kg
SM
kg
NEL
SSP
g
Sa
g
R
g
6
35
41
5,1
10,1
15,2
15,6
-0,4
0,9
+0,5
24,0
56,7
80,7
86,7
-6
9,6
+3,6
606
385
991
1360
-369
349
-20
63,0
42,0
105
87,2
+18,2
1,5
+19,7
12,6
17,5
30,1
60
-29,9
4,8
-25,1
1,1
252
Sol
g
Reden broj
vo
tablicata
-
38
24
68
82
68
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Za da bide kompletna da`bata potrebno e da se dodade u{te 68 g sol i
110 g koskeno bra{no.
Kratenki
J = xul, 1 J = 0,239 cal
MJ = mega xuli, 1 MJ = 1 milion J, odnosno 339 kcal
VE =vkupna energija vo hranata prika`ana vo MJ
ME = metaboli~ka energija prika`ana vo MJ
NEL = neto energija za proizvodstvo na mleko
NEM = neto energija za proizvodstvo na meso
VP = vkupni proteini vo g
SSP = svarlivi proteini vo g
SOM = svarlivi organski materii vo g
q = metaboli~nost na vkupnata energija = ME vo % od VE
SC = svarliva celuloza vo g
SM = suvi materii vo kg, a vo tablicite vo g
T = `iva masa na `ivotnoto vo kg
k1 = koeficient na iskoristuvawe na ME vo laktacija
kmf = koeficient na iskoristuvawe na ME vo rastewe i goewe
Sa= kalcium vo g
R = fosfor vo g
Mg = magnezium vo g
5.5. Premin od eden re`im na ishrana kon drug
Preminot od zimska ishrana kon letna i obratno treba da bide postepen,
za da mo`at `ivotnite da naviknat na novata hrana. Preminot od zimska kon
letna ishrana se vr{i na toj na~in {to se vr{i me{awe na pokosenata zelena
masa so slma ili seno. Ako grlata se isteruvaat na pa{a, prethodno e potrebno
dobro da se nahranat za da ne mo`at da zemaat pregolemi koli~ini na zelena
masa. Vo po~etokot `ivotnite se dr`at kratko vreme na pa{a, 2-3 ~asa, a potoa
vremeto postepeno se prodol`uva. Preodniot period treba da trae 10-14 dena.
Po ovoj period `ivotnite se dobro prilagodeni za celosna pasi{na ishrana.
Pred da se isterat na pa{a potrebno e na grlata da im se proverat papcite i po
potreba da se doteraat, da se is~istat od paraziti, celosno zdravstveno da se
pregledaat, kako i da se izmeri `ivata masa na sekoe grlo. Na pasi{tata se
isteruvaat samo zdravi `ivotni. Pasi{tata po~nuvaat da se iskoristuvaat koga
trevata }e porasne okolu 10 cm. Najdobro e pasi{tata pregonski da se
iskoristuvaat.
Mladite rastenija rano naprolet se mnogu so~ni, pa zatoa `ivotnite
mnogu lakomat po niv i ako vedna{ se premine na zelena hrana neizbe`na e
pojavata na proliv i nadun kaj `ivotnite.
Istata postapka se pravi i pri preminot od letna vo zimska ishrana.
Preminot treba da bide postepen so toa {to postojano i postepeno se zgolemuva
suvata kabasta hrana vo da`bata vo vremetraewe od nekolku dena za potoa
celosno da se pomine na zimska ishrana.
253
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Raspored na hraneweto
Hraneweto na kravite preku denot treba da se vr{i vo to~no
opredeleno vreme. Da`bata se rasporeduva na 2-3, pa i na pove}e obroci, od koi
utrinskiot i ve~erniot se najva`ni. Hraneweto treba da se sovpa|a so brojot na
molzeweto. Toa zna~i ako kravite se molzat tri pati, treba i tri pati da se
hranat vo tekot na denot. Koncentriranite krmni smeski se davaat za vreme na
molzeweto, dodeka kabastite krmiva se davaat pome|u molzewata. Molznite
kravi treba da imaat na raspolagawe voda vo sekoe vreme. Najdobro e
snabduvaweto so voda da se vr{i so avtomatski poilki. Me|utoa, ako toa e
re{eno na drug na~in, toga{ potrebno e kravite da se napojuvaat 2-3 pati
dnevno. Temperaturata na vodata treba da bide okolu 15 0 .
Sostavi dneven kompleten normativ za za molzna krava so `iva masa od
600 kg i dnevna produkcija od 23 kg 4% mleko!
Aktivnosti:
Poseti ja u~ili{nata ili najbliskata kravarska farma i prakti~no
zapoznaj se so rasporedot na hraneweto i dnevnite normi spored
produkcijata {to ja davaat kravite.
Ve`bi: Sostavete kompleten normativ za molzna krava so `iva masa 650 kg koja
dava dnevno 32 kg mleko so 3,7% na mle~na mast!
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
Tematski pra{awa i zada~i:
[to podrazbira{ pod normirana ishrana?
Kolku vida na normirana ishrana poznava{ i koi se tie ?
Koj del od hranata go narekuvame odr`na hrana?
[to podrazbirame pod poimot produktivna hrana?
Napi{ija formulata za presmetuvawe na NEL za odr`uvawe kaj molznite
kravi!
Presmetaj kolku NEL e potrebno dnevno za odr`uvawe za krava so `iva masa
od 600 kg !
Objasni kako se vr{i premin od zimska kon letna ishrana na kravite!
Objasni go dnevniot raspored na hraneweto kaj molznite kravi!
Presmetaj gi dnevnite potrebite od proteini, kalcium, fosfor i sol za istata
krava so masa od 600 kg!
Pretvori go dnevnoto koli~estvo na mleko od edna krava koja dala 37 kg mleko
so 3,8% na mle~na mast vo koregirano ili vo 4% mleko so pomo{ na genzovata
formula!
Navedi gi dnevnite potrebi od proteini, energija, kalcium, fosfor i sol za
sekoj litar 4% mleko!
Presmetaj gi produktivnite potrebi od NEL, proteini, Sa, R, i gotvarska sol
za krava koja dala dnevno 33 kg mleko so 3,5% na mle~na mast!
Sostavi kompleten normativ za molzna krava so `iva masa od 700 kg koja dava
dnevno 35 kg mleko so 3,6% na mle~na mast !
Sostavi dnevna da`ba za krava so `iva masa od 700 kg i dnevna mle~nost od 35
kg mleko so 3,6% na mle~na mast (odnosno za predhodniot normativ)?
254
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
6. ISHRANA NA GOVEDA
6.1. Osnovni karakteristiki vo ishranata na govedata
Govedata kako trevopasni `ivotni blagodarenie na anatomskata
gradba na hranovarniot aparat, mnogu dobro gi koristat kabastite
(voluminoznite) krmiva, (slamata, senoto, p~enkovicata, son~ogledovite
{apki, rezanecite i dr.), dodeka drugite vidovi so isklu~ok na ovcite
poslabo gi koristat, zaradi sodr`inata na pote{ko svarlivite materii,
odnosno celulozata.
Zelenite krmiva i pa{ata se glavna i najevtina hrana za govedata vo
letniot period, a vo tekot na zimata senoto, so~nite krmiva,
korenoplodnite, sila`ata i kako dopolnitelen del koncentriranite krmiva,
koi se odreduvaat spored kategorijata i smernicata na proizvodstvoto.
So cel da se postigne pogolema profitabilnost vo govedarstvoto, treba
da se nastojuva pogolemiot del od hranata za govedata da se sostoi od kabasti
krmiva vo razli~na sostojba (zeleni, silirani i suvi), proizvedeni vo
sopstvena re`ija.
Dnevnata da`ba za podmladokot, molznite kravii i priplodnite bikovi,
pokraj kabastata hrana treba da sodr`i odredeni koli~ini na koncentrirana
hrana. Od koncentriranata hrana mo`at da se upotrebat `itno zrnestite,
leguminozno zrnestite i razni otpadoci od prerabotuva~kata industrija.
Od `itno zrnestite mo`e da se koristi oves, ja~men i p~enka. Najdobro
e ovesot da im se dava na podmladokot i na priplodnite bikovi, kako i na
molznite kravi, dodeka ja~menot mo`e da im se dava na site kategorii i toa vo
smesa so drugi koncentrirani krmiva. P~enkata najdobro odgovara za gojnite
kategorii, me|utoa, mo`e da poslu`i i za balansirawe na koncentriranite
smeski za molznite kravi.
Leguminozno zrnestite krmiva se odlikuvaat so toa {to sodr`at visok
procent na belkovini, pa zatoa slu`at za balansirawe na da`bite za ona
proizvodstvo {to bara pogolema koli~ina na belkovini. Od leguminozite
najkvalitetna e sojata, gra{okot, lupinata, graoricata i dr.
Od otpadocite od prehranbenata industrija najmnogu se upotrebuvaat
tricite, }uspiwata i poga~ite od maslodajnite kulturi, rezanecot i melasata
od {e}ernata industrija i dr.
6.2. Ishrana na molzni kravi
Vo strukturata na stadoto molznite kravi se najva`nata kategorija
goveda. Molznite kravi vo tekot na proizvodniot proces, pominuvaat niz
nekolku fazi: bremenost, laktacija , poroduvawe, servis period itn. Pa
ottuka zada~ata na ishranata e dnevnite da`bi da gi prilagodi spored tie
sostojbi i toa kako po koli~ina taka i po kvalitet. Vpro~em vo site tie
fazi kravata ne e podednakvo optovarena, pa spored toa i nejzinite
barawa vo dnevnata da`ba ne se isti nitu po koli~ina nitu po kvalitet.
Poznato e deka dnevnite da`bi za molznite kravi se sostavuvaat od kabasti
ili voluminozni i koncentrirani krmiva. Preku kabastite krmiva se
podmiruva pogolemiot del od dnevnite potrebi, pa zatoa istite pretstavuvaat
255
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
osnoven del vo da`bata (sl.31). Dodeka koncentriraniot del se dava za da
se podmirat onie hranlivi materii koi ne se sodr`at vo kabastite krmiva,
a se neophodni za normalno i planirano proizvodstvo.
Pri pasi{na ishrana na kravite za odr`uvawe na `ivotot potrebno e
kravata dnevno da dobiva 20-25 kg pa{a, a za proizvodstvo na 1 kg mleko 2,5-3 kg
pa{a. Ako kravata izela 70 kg pa{a mo`e da proizvede okolu 20 kg mleko.
Me|utoa, kaj nas retki se pasi{tata {to mo`at da dadat po 70 kg zelena masa,
tuku tie mo`at da obezbedat hrana samo za 10-12 l mleko, pa zatoa ~esto e
potrebno prihranuvawe. Za prihranuvawe se koristat zelena p~enka i sirak,
koi se bogati so jagleni hidrati.
Vo zimskiot period za ishrana na molznite kravi treba da se
upotrebuvaat {to pove}e raznovidni krmiva, so cel kravite da gi dobijat site
potrebni materii za normalno
funkcionirawe na organizmot.
Da`bite treba da se sostaveni
od suvi, so~ni i koncentrirani
krmiva. Vo dnevnata da`ba
zadol`itelno treba da bide
zastapeno senoto so koli~ina od
okolu 3-4 kg. Za molznite kravi
od so~nite kabasti krmiva,
najmnogu
se
upotrebuva
p~enkarnata sila`a so dnevna
koli~ina od 25 kg, pa i pove}e.
Sl. 31. Kabastite krmiva se osnovni vo ishranata na molznite kravi
Vo ishranata na molznite kravi se koristat i t.n. molzni smeski {to
celosno gi zadovoluvaat potrebite za proizvodstvo na odredeno koli~estvo na
mleko. Eden kg od ovie smeski obi~no gi zadovoluva potrebite za proizvodstvo
na 2 do 2,5 kg mleko.
Pri voobi~aena ishrana kravite se hranat onolku pati kolku i {to se
molzat vo tekot na denot. Vo praksa naj~esto e dvokratno molzeweto so
istovremeno davawe na koncentratot. Najprvo se davaat onie krmiva koi
kravite brzo gi konsumiraat, kako i onie koi nepovolno vlijaat vrz vkusot i
mirisot na mlekoto i zatoa e potrebno porano da se konsumiraat, odnosno 4 do
6 ~asa pred molzeweto. Najprvo se dava koncentratot, patoa so~nite krmiva,
pa sila`ata i na krajot suvite kabasti krmiva.
Od ova mo`e da se zaklu~i deka
kvalitetot i koli~inata na
koncentriranite krmiva kako dodaten del na dnevnata da`ba za molznite
kravi se odreduva spored kvalitetot na kabastite krmiva vo dnevnata
da`ba. Zaradi toa upotrbata na koncentriranite krmni smeski e pogolema
vo zimskiot period, a pomala vo letniot period na ishrana.
Objasni kolku kg pa{a e potrebno za sozdavawe na 1 kg kravjo mleko!
Sostavi dneven kompleten normativ za molzna krava so `iva masa od 600 kg i
dnevna produkcija od 23 kg 4 % mleko.
256
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
6.3. Ishrana na teliwa
Za pravilen razvoj i dobro zdravje na teliwata mnogu e va`na ishranata
po teleweto, no i pravilnata ishrana na majkite za vreme na stelnosta.
Vedna{ po teleweto osnovna hrana na teleto e kolostralnoto mleko.
Kolostralnoto mleko e prvoto mleko {to go la~i vimeto na novootelenata
krava prvite nekolku dena po teleweto. Treba da se nastojuva teleto {to
poskoro da se zadoi zaradi pri~inite koi se navedeni vo animalnite krmiva.
Dokolku teleto ne go primi kolostralnoto mleko, toa }e bide
slabootporno, so slab porast, lesno mo`e da zaboli i da bide so kus vek na
`iveewe. Kolostralnoto mleko sodr`i dvapati pove}e suvi materii ( 25,5%),
od koi 17,6% se belkovini, 3,6% masti 2,7% mle~en {e}er i 1,6% mineralni
materii. Kolostralnoto mleko najdobro e teleto da go prima so napojuvawe od
raka, so kofa preku cucla. Taka teleto se izdvojuva od majkata i se dr`i vo
posebni individualni boksovi kade ostanuva 2 do 3 nedeli.
Ishranata vo boksovite e so cucla, {to ovozmo`uva postepeno cicawe i
ne dozvoluva brzo piewe i precicuvawe, a so toa se izbegnuva pojavata na
proliv kaj lakomite teliwa. Ishranata so kolostralno mleko treba da se vr{i
redovno i to~no vo opredeleno vreme. Mnogu e va`no temperaturata na
mlekoto da bide od 36 do 38 0S.
Po pettiot den ishranata
na teleto prodol`uva so
polnomasno mleko (sl. 32).
Me|utoa, ishranata na teleto so
polnomasno mleko e najskap i
istovremeno
najekstenziven
na~in. Polnomasnoto mleko ne
realizira
ekonomi~ni
prirasti, bidej}i za 1 kg
prirast se tro{i golemo
koli~estvo na mleko.
Sl. 32. Ishrana na teliwa so polnomasno mleko so kanti
Poto~no, vo prvata nedela za 1 kg prirast teleto treba da iscica 6 kg
mleko, vo vtorata 7 kg, vo tretata 7,5 kg, vo ~etvrtata 8,5 kg, vo petata 9,2 kg, vo
{estata nedela 10 kg mleko i tn. Od ovie pri~ini ishranata so polnomasno
mleko ne treba da trae pove}e od 10 dena.
Po dve nedeli teliwata se prenesuvaat vo grupni boksovi, najprvo po 6
do 8 teliwa vo boks, a potoa 10 do 20. Za ovoj period edno tele konsumira okolu
30 kg kolostralno mleko i okolu 40 do 50 kg polnomasno mleko. Vo grupnite
boksovi teliwata se hranat so regenerirano mleko, koe pretstavuva zamena za
maj~inoto mleko.
Regeneriranoto mleko e komletna krmna smeska vo bra{nesta sostojba.
Toa se dobiva otkoga na obezmastenoto mleko }e mu se dodadat rastitelni i
`ivotinski masti, vitamini (A, D, E i K), lecitin ili kefalin kako
emulgator i antioksidanti za da se spre~i oksidacijata na mastite.
Regeneriranoto mleko se dava razredeno vo voda vo odnos 1 : 7 do 1 : 9 odnosno
257
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
1 dl mleko regenerirano vo prav, se rastvora vo 7 do 9 delovi voda.
Tabela 22. Sostav na (regenerirano mleko)
Krmiva
Obezmasteno mleko
P~enkarna- glikoza
P~ekarno bra{no
[e}er
Prekrup. lupen oves
@ivotinska mast
Emulgatori
Antioksidanti
Premiks
Vkupno
Vo%
75
2
5
5
5
6
0,96
0,05
1
100
Surovi
proteini
Suvi
materii
Surova
celuloza
Mineralni
materii
0,30
-0,15
-0,27
6,00
---6,72
-0,40
-0,10
----0,50
6,00
0,08
0,08
-0,04
----6,20
24,7
-0,44
-0,80
----25,94
Regeneriranoto mleko sodr`i: 26% proteini, 10,000 i.e. vitamin A, 15.000 i.e.
vitamin D, celuloza maksimalno do 1%, voda 8% i 7% na mineralni materii.
Preminot od polnomasno kon regenerirano mleko se vr{i na toj na~in
{to teleto prviot den, odnosno petnaesettiot den po teleweto, dobiva 50%
polnomasno, a 50% regenerirano mleko. Naredniot den teliwata ne dobivaat
maj~ino mleko tuku samo regenerirano.
Istovremeno vo hranilkite teliwata vo sekoe vreme treba da imaat
koncentrirana hrana, vo po~etokot starter so 18 do 20% proteini i okolu 4%
celuloza, a podocna kalf starter so 22 do 24% proteini, 1 do 3% masti, 50 do
54% BEM, i 7 do 9%
mineralni materii. Isto taka
teliwata treba da imaat na
raspolagawe i kvalitetno
lucerkino seno (sl. 33).
Koncentratot
i
senoto
teliwata go konsumiraat po
`elba. Niz celiot period
teliwata treba da imaat na
raspolagawe kvalitetna voda
za piewe.
Sl. 33. Ishrana na teliwa so regenerirano mleko, starter i kvalitetno seno
Koga teliwata }e navr{at 8 nedeli se prekratuva so davaweto na
regeneriranoto mleko. Taka glavna hrana na teliwata do trimese~na vozrast
im e starterot, koj potoa se zamenuva so poevtina krmna smeska.
Na vozrast od tri meseci teliwata imaat prose~na `iva masa od okolu
120 kg. Ako se ima vo predvid deka teleto od kulturnite rasi pri
poroduvaweto ima okolu 40 kg `iva masa, toa za tri meseci realiziralo vkupen
prirast od 80 kg. Taka prose~niot dneven prirast na teleto se dvi`i od 950 g.
258
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Tabela. 23. Sostav na starter smeska za teliwa do 3 mese~na vozrast
Krmiva
Vo %
P~enkarno bra{no
Pr`en lupen ja~men
Obezmasteno mleko
Ribino bra{no
Soina sa~ma
Lenena sa~ma
Son~ogledova sa~ma
[e}er
Lucerkino bra{no
Jodirana sol
Varovnik
Kalciev fosfat
Premiks
Vkupno
43,5
10
10
2
12
5
4
4,2
3
0,5
1,25
0,56
4
100
Ishranata na teliwata so regenerirano mleko i starteri ima mnogu pove}e
prednosti otkolku klasi~niot na~in na ishrana so polnomasno mleko, a toa se :
x upotrebata na regeneriranoto mleko i starterot
zna~itelno ja
poevtinuva ishranata i ovozmo`uva pogolema profitabilnost vo
govedarstvoto;
x so vakviot na~in na ishrana se sozdavaat uslovi za industriski na~in na
odgleduvawe na teliwata vo specijalizirani pogoni;
x od zoohigienska strana, so upotrebata na regenerirano mleko i starter
se namaluva mo`nosta za {irewe na nekoi bolesti, koi se prenesuvaat
so mlekoto.
Tabela24. Preporaka za ishrana na odbieni teliwa
Masa
vo kg
100
125
150
Prirast
vo g
dɧɟɜɧ
Ma{ki teliwa
@enski teliwa
ɇȿL
ɋɉ
g
Sa
g
R
g
ɇȿɅ
ɋɋɉ
g
Ca
g
P
g
600
800
1000
1200
600
800
1000
1200
600
800
1000
1200
1400
15,5
17,6
20,5
18,3
19,8
21,9
21,2
22,6
24,7
28,2
300
350
400
340
390
440
390
450
510
570
20
24
28
21
25
30
22
27
32
38
11
13
15
12
14
16
11
15
17
19
15,5
16,9
18,3
18,3
19,8
21,9
20,5
22,6
24,7
-
250
300
340
270
310
350
300
360
400
-
15
20
24
16
21
25
16
22
27
-
9
11
10
12
14
11
13
15
-
Objasni {to podrazbira{ pod poimot regenerirano mleko!
259
ɋɆ
kg/ɞ
NE
2,5
3,1
3,8
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
6.4. Ishrana na podmladokot za priplod
Najva`nata faza vo govedarskoto proizvodstvo e odgleduvaweto na
podmladokot. Od na~inot na odgleduvaweto na podmladokot }e zavisi
zdravjeto, reprodukcijata i profitabilnoto proizvodstvo na meso i mleko vo
odredena govedarska farma. Ishranata na teliwata so te~na hrana, odnosno so
mleko, zavr{uva na vozrast od 3 do 4 meseci. Me|utoa, ako ima dovolno mleko
vakvata ishrana mo`e da se prodol`i i do {estiot mesec. Na vozrast od 6
meseci potrebno e da se izdvojat ma{kite od `enskite teliwa, zatoa {to tie
ve}e stanuvaat polovo aktivni.
Ishrana na `enski priploden podmladok Zaradi toa {to normite za
ishrana na `enskit podmladok {to gi prepor~uvaat oddelni avtori se mo{ne
razli~ni, mo`at samo da poslu`at kako orientacija. Zatoa e potrebno,
povremeno da se kontrolira intenzitetot na prirastot, za da mo`e
blagovremeno da se izvr{i korekcija na da`bata.
Da`bite za teliwa od 3 do 6 mese~na vozrast treba da se sostaveni od
kvalitetno seno, kvalitetni smeski za teliwa so 14 do 16% na proteini i
obezmasteno mleko. Vo ovoj period vo da`bite mo`e da se koristat i so~ni
kabasti krmiva (pa{a, zeleni krmiva) vo pogolemi koli~ini.
Senoto obi~no se dava po `elba (ad libitum), a koli~inite na krmnite
smeski zavisat od o~ekuvaniot dneven prirast. So~nite krmiva treba da se
davaat vo ograni~eni koli~ini. Teliwata na vozrast od 3 do 6 meseci koristat
dopolnitelni krmni smeski, koi
slu`at
za
dopolnuvawe
na
osnovnata da`ba. Ovie smeski se
davaat po zavr{uvaweto so starter
smeskata. Ovie krmni
smeski
potrebno e da se davaat 10 dena pred
da se prekine so ishrana so starter
smeskata, za da mo`e teliwata
podobro da naviknat na istite. Po
pravilo ovie smeski treba da
sodr`at okolu 14% proteini, 8%
celuloza i okolu 12% vlaga.
Sl. 34. Pasi{na ishrana na priplodniot podmladok so cel da se odr`i
priplodnata kondicija
Tabela 25. Preporaki za ishrana na `enski priploden podmladok na vozrast od 3 do 6
meseci izgleda vaka:
Starost vo
meseci
Masa vo kg
O~ekuvan dneven
prirast vo g
NEL
SSP
vo g
4
5
6
12
18
21
110
130
150
250
344
384
650 do 700
650 do 700
650 do 700
550 do 600
450 do 500
450 do 500
16,0
18,5
21,0
27,0
33,5
36,5
300
310
340
370
400
430
260
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Kako orentacija mo`at da se dadat nekolku primeri za dnevna da`ba:
da`ba1:
2,0 kg seno so odli~en kvalitet;
2 do 2,5 kg krmna smeska za teliwa;
4 do 5 kg so~ni krmiva (zelena masa, sila`a, sto~na repa).
da`ba 2:
6 kg obezmasteno mleko;
1,5 do 2,0 kg kvalitetno seno;
1,5 kg krmna smeska za teliwa;
2 do 3 kg so~ni krmiva (sto~na repa, kvalitetna sila`a i dr).
Vakvite dnevni da`bi gi podmiruvaat site potrebi kaj teliwata i tie
mnogu dobro se razvivaat. Prose~niot dneven prirast mo`e da dostigne od 1000
do 1200 g {to zavisi od rasnata pripadnost na teleto.
da`ba3:
1,5 kg na odli~no livadsko seno;
2 kg na krmna smeska za teliwa;
4 kg so~ni krmiva (sila`a, zeleni krmiva ili sto~na repa).
So vakva da`ba se obezbeduva okolu 27,6 NEL, 415 g svarlivi proteini 25 g
kalcium, 12 g fosfor i okolu 3,5 kg suva materija.
Na vozrast od 7 do 12 meseci ishranata prete`no treba da bide so pa{a
na pasi{ta ili pak so zeleni krmiva, ako se dr`at vo otvoreni {tali so
prostrani ispusti. Vo ovoj period potrebno e `ivotnite da se dr`at na
pasi{ta na sve` i ~ist vozduh, kako i vo postojano dvi`ewe so cel da ja odr`at
priplodnata kondicija (sl. 34). Ishranata vo zimskiot period treba da se
organizira taka za da mo`e da se ostvaruva prose~en dneven prirast od okolu
500g.
Na vozrast od 1 godina ovie grla treba da imaat `iva masa okolu 300 kg.
Da`bite vo letniot period se sostojat od kvalitetna pa{a i 1 do 2 kg krmna
smeska, a ako nema pasi{ta toga{ treba da se obezbedi 15 do 25 kg zelena masa
od trevno detelinska smeska i 1 do 2 kg krmna smeska. Prihranuvaweto so
koncentrirana hrana obi~no e do 8 mese~na vozrast, a posle toa koli~inite na
krmnite smeski postepeno se namaluvaat, taka {to na vozrast od 1 godina se
prekinuva so prehranuvaweto
Tabela 26. Recept za sostavuvawe na krmna smeska za ishrana na teliwa od 3
do 6 meseci
Krmiva
%
Prekrupirana p~enka
Prekrupiran oves
Lenina sa~ma
Son~ogledova sa~ma
P~eni~ni trici
Pamukova sa~ma
Lucerkino bra{no
Melasa
Sto~na sol
Premiks
Vkupno
261
50
14,5
4
7
5
6
5
5
0,5
3
100
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Orentaciono dnevnite da`bi za ovaa kategorija na podmladokot bi bile:
da`ba 1:
da`ba 2:
2 kg livadsko seno;
5 kg sredno livadsko seno;
10 kg sila`a;
15 kg sila`a;
10 kg sto~na repa;
5 kg postrna repa.
3 kg krmna smeska.
Tabela 27. Preporaki za dnevna da`ba za priplodniot podmladok so razli~na
vozrast
Na vozrast od 9 meseci
Na vozrast od 12 meseci
Krmiva
kg
Krmiva
kg
Livadsko seno
P~enkarna sila`a
Krmna smeska
2,0
8,0
1,5
Livadsko seno
P~enkarna sila`a
Krmna smeska
3,0
10,0
1,0
Vakvata da`ba sodr`i okolu 31 do 35,8 NEL, 440 do 460 g svarlivi
proteini, 30 do 33 g kalcium, 15 do 18 g fosfor i 4,7 do 5,6 kg suvi materii.
Na vozrast od 13 do 18 meseci vo letniot period glavna hrana na
priplodniot podmladok treba da im bide pa{ata, a vo zimskiot period senoto,
kvalitetna sila`a so dodatok na odredena koli~ina na krmna smeska. Na
krajot od ovoj period, junicite od simentalskata i isto~nofriziskata rasa
dostignuvaat `iva masa od okolu 400 kg. So vakva `iva masa i vozrast junicite
vleguvaat vo reprodukcija.
Ishrana na ma{ki priploden podmladok
Na vozrast od 16 nedeli ma{kite teliwa dostignuvaat `iva masa okolu
150 kg. Ma{kite teliwa imaat pogolem potencijal za rastewe od `enskite,
{to treba da se iskoristi so intenzivna ishrana. Me|utoa, so da`bite ne treba
da se preteruva tuku tie treba da
obezbedat
prose~en
dneven
prirast od 1000 do 1200 g.
Da`bite treba da bidat
sostaveni od krmiva so visoka
biolo{ka vrednost, osobeno koga
stanuva zbor za proteinite. Taa se
sostoi od seno, krmna smeska, kako
i so~ni zeleni krmiva. Za
odr`uvawe
na
priplodnata
kondicija mladite grla treba da
se dr`at na pasi{ta (sl.35).
Sl.35. Pasi{na ishrana na priplodniot podmladok
za odr`uvawe na priplodnata kondicija
Sostavi dnevnia da`ba za priplodniot podmladok na vozrast do 1 godina od
voobi~aeni krmiva!
262
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
6.5. Ishrana na stelni junici i kravi
Junicite vleguvaat vo reprodukcija koga }e dostignat 70 do 75% od
standardnata `iva masa na rasata na koja i pripa|aat. Do pettiot mesec od
bremenosta stelnite junici se hranat isto kako i pred oploduvaweto.
ɇormativite za ishrana na stelnite junici vo prvata polovina od
bremenosta gi sodr`at potrebite za odr`uvawe i porast, dodeka potrebite za
porast na plodot ne se predviduvaat, zatoa {to toj mnogu bavno se razviva vo
ovoj period. Me|utoa, vo vtorata polovina na gravidnosta, a osobeno vo
poslednite dva meseci, plodot intenzivno se razviva. Da`bata za stelnite
junici vo poslednata faza od gravidnosta treba da gi zadovoli slednite
potrebi: za odr`uvawe, za sopstven porast, za porast na plodot, kako i za
rezervi za prvata laktacija. Vo praksata, normativite za dnevni da`bi za
visokostelni junici se isti kako i normativite za stelni kravi. Vo prvata
polovina od stelnosta da`bite se sostavuvaat prete`no od kabasti krmiva koi
treba da gi konsumiraat po `elba. Koncentriranite krmiva se zadol`itelni
za junicite vo vtorata faza od stelnosta so po 1-2 kg dnevno.
Periodot na gravidnosta ili stelnosta kaj kravite e najzna~ajniot
period vo ishranata, zatoa {to od kvalitetnata ishrana na stelnite junici
i kravi zavisi kvalitetot i zdravjeto na teliwata, zdravstvenata sostojba na
kravite po teleweto, vo tekot na laktacijata i vkupnata mle~nost vo
narednata laktacija.
Tabela 28. Dodatni dnevni dozi potrebni za rastewe na stelni junici
ɉɨɪɚɫɬ
ɜɨ g
ɧɚ ɞɟɧ
ɇȿɅ
ȼɨ
ɥɚɤɬɚɰ.
ɩɟɪɢɨɞ
ȼɨ
ɩɪɟɫɭɲɟɧ
ɩɟɪɢɨɞ
ɋɋɉ
ɜɨ g
ɋɚ
ɜɨ g
Ɋ
vɨ g
2,2
4,3
6,5
8,6
10,8
2,4
4,7
7,1
9,5
11,9
31
62
93
124
155
3,0
6,5
9,5
13,0
16,0
1,3
2,6
3,8
5,1
6,4
7 mesec
6,4
-
8 mesec
-
9 mesec
-
100
200
300
400
500
Za gravidnost
so prose~na
masa na
teleto od 40 kg
95
9,0
3,0
11,3
160
16,0
5,5
18,4
245
25,0
8,5
Toa zna~i deka so dobra ishrana treba da se ostvari normalen razvoj na
plodot, dobivawe na normalno i vitalno tele, krava so dobra kondicija i
dobro zdravje, po telewe maksimalnata laktacija i normalna plodnost.
Vo prvite 6 meseci od gravidnosta plodot relativno bavno se razviva,
taka {to fetusot vo {estiot mesec te`i okolu 6 kg. Takviot fetus sodr`i
0,9 kg suvi materii. Vo poslednite 2 meseci plodot intenzivno se razviva, pa
taka {totuku otelenoto tele od 30 kg sodr`i i od 10 do 12kg suvi materii
od koi na proteini otpa|a okolu 5 kg kalcium 400 do 600 g i fosfor 200 do
300 g.
263
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Potrebite za razvoj na teleto, i potrebite za sozdavawe na rezervi za
slednata laktacija i za odr`uvawe na kondicijata pribli`no mo`at da se
podmirat so da`ba koja gi podmiruva potrebite na kravata pri proizvodstvo
na 10 kg mleko na den.
Kravata presu{uva postepeno po
sedmiot mesec od stelnosta, dokolku
stanuva zbor za kravi koi davaat 10 do 12
kg mleko dnevno.
Ako kravite ne presu{at sami od sebe, toga{
se postapuva so poseben re`im na ishrana i
so ubrizguvawe na sterilen vazelin vo
dojkite posle izmolzuvaweto. Da`bata trba
da bide sostavena od suvi
voluminozni
krmiva-seno (sl. 36), a zelenite, so~nite i
koncentriranite krmiva da se izbegnuvaat.
Sl. 36. Za polesno presu{uvawe na kravite da`bite
treba da bidat sostaveni od suvi kabasti krmiva
Koga kravata }e presu{i se pristapuva so ishrana spored utvrdenite
normativi za odr`uvawe na kondicijata i produktivnosta, pri {to se koristat
kvalitetni krmiva, kako {to se zeleni krmiva, pa{a, kvalitetni sena, trevno
detelinski semki i umerena koli~ina na koncentrati, odnosno krmni smeski.
Dokolku raspolagame so kvalitetna sila`a mo`e da se dava 10 do 20 kg dnevno.
Treba da se izbegnuva smrznata, muvlosana i rasipana hrana.
Presu{enite kravi najdobro e da se dr`at na pasi{te, ili da se hranat so
zeleni krmiva so postojano dvi`ewe vo ispusti.
Prekumernoto zgojuvawe i nedovolnata uhranetost nepovolno vlijae
na teleweto, na mlekoprodukcijata, na zdravjeto i na slednata plodnost.
Poslednite 10 dena pred teleweto potrebno e kravite da se hranat so
ne{to namaleni koli~ini, vodej}i smetka da se koristat krmiva so dietsko
deluvawe, kako {to se dobro licvadsko seno i 2 do 3kg koncentrat, sostaven
od p~eni~ni trici i `itarici.
6.6. Ishrana na novooteleni kravi
Vo prvite denovi po teleweto obrokot na kravite se pribli`uva do
odr`nite potrebi. Glavna hrana vo ovoj period treba da bide kvalitetnoto seno.
Koncentratot se dava vo mali koli~ini od 1 do 1,5 kg vo vid na napoj. Obrokot
postepeno treba da se zgolemuva. Polnata da`ba kravite ja dobivaat 8-15 dena po
teleweto. Mle~nosta na kravite po teleweto postepeno se zgolemuva.
Za da se utvrdi do koga kravite }e ja zgolemuvaat mle~nosta, vo
po~etokot na laktacijata se primenuva t.n. avansirawe na da`bata, {to zna~i
potrebno e da se dade pogolema koli~ina na hrana vo produktivniot del,
otkolku {to e mle~nosta na kravata. Ako kravata pozitivno reagira, odnosno
ja zgolemuva mle~nosta, povtorno se dodava avans (zgolemena da`ba) s# dodeka
trae zgolemuvaweto na mle~nosta. Koga mle~nosta ne se zgolemuva pri
zgolemuvaweto na da`bata (obrocite), toga{ kone~no se odreduva da`bata,
koja so tekot na vremeto }e se namaluva so namaluvaweto na mle~nosta. Vo
praksata avansiraweto se sproveduva na sledniot na~in: se odreduva
koncentrirana hrana za sozdavawe na 2 kg mleko i toa krmivo se dodava kako
264
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
avans. Ako kravata ja zgolemila mle~nosta za pribli`no 2 kg, povtorno se
zgolemuva da`bata na koncentratot za narednite 2 kg mleko itn.
Krmnata smeska, potrebna za sozdavawe na 2 kg mleko so 4% na mle~na mast,
mo`e da sodr`i: 500 g p~eni~ni trici, 200 g prekrupirana p~enka, 200 g oves,
200 g son~ogledovo }uspe, 10 g koskeno bra{no i 4 g sol.
Pri sostavuvaweto na da`bata
potrebno
e
istata
da
bide
izbalansirana vo pogled na potrebnite
hranlivi materii. Pri toa treba
posebno vnimanie da se posveti na
odnosot
pome|u
proteinite
i
energijata, kako i na mineralnite
materii. Obi~no na sekoj 100 kg `iva
masa vo dnevna da`ba treba da se
obezbedi 2 do 3,5 kg suvi materii.
Sl.37. Zimska ishrana na molzni kravi so kvalitetno seno i sila`a
So pravilna ishrana na kravite mo`e da se odr`i visoka mle~nost s#
do {estiot mesec od gravidnosta. So ogled na toa {to na 2 do 3 meseci po
teleweto kravite povtorno se pripu{tat potrbno e so pravilna ishrana kravite
da se odr`uvat vo priplodna kondicija.
Za da se odr`i priplodnata kondicija treba da`bite da sodr`at mnogu
vitamini i minerali i kravite da bidat {to po~esto na pa{a ili vo ispusti. Vo
uslovi na mali mini farmi, kade mlekoto se proizveduva za otkupni stanici za
potrbite na mlekarskata industrija potrebno e da se vodi smetka ishranata da
bide bazirana na kvalitetna voluminozna hrana. Vo letniot period toa e pa{ata,
livatski trevi i trevno-detelinski smeski od nivski povr{ini vo zeleno, a vo
zimskiot period treba da se koristi livatskoto seno, leguminoznoto seno, sila`a
(sl.37).
6.7. Ishrana na priplodni bikovi
Priplodnata vrednost na bikovite najmnogu zavisi od pravilnata
ishrana. Ishranata na mladite bikovi treba da ovozmo`i {to podobar i
poskladen telesen razvoj, dobro zdravje, navremena polova zrelost, kako i
proizvodstvo na kvalitetna sperma vo pokasnata vozrast. Toa se postignuva
preku kvalitetni i izbalansirani da`bi, koi organizmot go snabduvaat so
potrebnite koli~ini n energija, proteini, minerali i vitamini.
Pri nedovolna i nepravilna ishrana kaj mladite bik~iwa doa|a ɞɨ
namalen razvoj i zakasnuvawe na polovata zrelost. Nedovolno hranetite
bik~iwa imaat mala telesna masa, a isto taka koli~inata i koncentracijata na
spermata e mala. Me|utoa, i preobilnata ishrana na bik~iwata nepovolno
vlijae vrz reproduktivnata sposobnost na istite. Da`bite za bik~iwata treba
da bide sostavena od lesnosvarlivi krmiva. Treba da se nastojuva vo ishranata
na bik~iwata da se koristi {to pove}e koncentrirana hrana i pomalku
voluminozna za da se spr~i nagloto zgolemuvawe na organite za varewe (sl. 38).
Ako bik~iwata se hranat prete`no so kabasta (voluminozna) hrana, neminovno
doa|a do pro{iruvawe na `eludnikot, a so toa i do promena na kondicijata od
priplodna vo gojna, {to gi pravi nesposobni za skokawe.
265
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Tabela 29. Normativɢ za bik~iwa spored Backer
Ɍɟɥɟɫɧɚ ɦɚɫɚ
ɜɨ kg
400
500
600
700
800
900
1000
1100
1200
1300
ɇȿɅ
ɋɋɉ ɜɨ g
29,2
35,7
41,0
46,0
50,8
55,5
60,1
64,6
68,9
73,2
280
330
380
430
470
520
560
600
640
680
Ʉɚɥɰɢɭɦ
vɨ g
16
20
24
28
32
36
40
44
47
51
Ɏɨɫɮɨɪ
vɨ g
18
20
22
24
26
28
30
32
34
36
Vrz
osnova
na
ovie
normativɢ, izraboteni se letni
da`bi, spored mo`nosta za
koristewe na zeleni krmiva i
krmni smeski. Mladite bikovi
mo`at da se koristat za rasplod
na vozrast od 10 do 12 meseci, pod
uslov da se pripu{taat edna{
nedelno. So tekot na razvojot
brojot na pripu{tawata se
zgolemuva taka {to mo`at da se
koristat po edna{ dnevno, a
ponekoga{ i pove}e pati.
Sl.38. Prihranuvawe na priplodni bokovi so koncentrirana
hrana za vreme na pasi{nata sezona
Istiot avtor ja prepora~uva slednata da`ba vo zimskiot periot vo zavisno od
`ivata masa.
Tabela 30. Zimska da`ba
Telesna masa vo kg
Vid na krmivo kg dnevno
300
500
700
Livadsko seno dobro
2
2
2
Seno od detelina
Sto~na repa
Posrna repa
Krmna smeska
Sto~en morkov
1
5
5
1
2
2
5
3
1
2
2
10
8
1
3
Ishranata na bikovite vo reprodukcijata zavisi od stepenot na
iskoristuvaweto. Vo zavisno od opteretenosta na bikovite, vkupnite potrebi
od energija se zgolemuvaat od 20 do 40%, a proteinite za okolu 60% (spored
amerikanski avtori).
Krmnite smeski za bikovite vo reprodukcija treba da imaat 10 do 11%
na sirovi proteini, dovolno koli~ini vitamini, minerali i sto~na sol. Na
266
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
bikovite dnevno im se dava od 7 do 8 g sol na 100 kg `iva masa. Pri intenzivno
koristewe na bikovite vo reprodukcija, potrebno e del od proteinite da bidat
od animalno poteklo.
Vo tekot na letoto bikovite
mo`at da se napasuvaat na
pasi{ta
so
zna~itelno
za{teduvawe na krmni smeski
ili da se prihranuvaat so
kosena zelena hrana.
Za odr`uvawe na priplodnata
kondicija
na
bikovite,
potrebno e da im se ovozmo`i
dvi`ewe na ~ist vozduh na
pasi{ta ili vo prostrani
ispusti (sl. 39).
Sl. 39. Dobro odgledan priploden bik
Objasni so kakvi krmiva treba da bidat dnevnite da`bi za ishrana na priplodni bikovi!
6.8. GOEWE NA GOVEDA
Spored vkupnata potro{uva~ka na meso kaj nas i vo svetot govedskoto
maso stoi na vtoro mesto, odnosno toa e posle svinskoto.
Vo posledno vreme im se posvetuva s# pogolemo vnimanie na goeweto na
govedata zaradi toa {to na{ata zemja ima deficit od govedsko meso, pa sekoja
godina prinudena e da uvezuva golemi koli~ini, pri {to se odlevaat zna~ajni
devizni sredstva od dr`avata.
Zgoenite goveda davaat ne samo pogolemo proizvodstvo na meso tuku i
podobar kvalitet.
Za uspe{no da se organizira goewe na goveda najprvo potrebno e da se
raspolaga so soodvetni rasi koi imaat visok genetski potencijal za
proizvodstvo na meso. Vtoro, adekvatna krma koja treba da obezbedi
intenzivno i racionalno goewe, i treto evtini i funkcionalni objekti za
smestuvawe na goveda.
Kombiniranite rasi goveda koi mo`at da se gojat se: simentalskoto,
crno-{arenoto, sivo sme|oto i dr.
Randmanot na mesoto na ovie rasi iznesuva 55-60%. Dodeka
primitivnite rasi, bu{ata i sivoto stepsko, ne se pogodni za kvalitetno
goewe. Me|utoa, najdobri rezultati vo goeweto davaat gojnite rasi goveda koi
se ranostasni, odli~no ja koristat hranata i imaat visok randman na mesoto
{to se dvi`i od 60 do 65%.
Karakteristi~no za gojnite rasi e toa {to mastite se protkaeni vo
muskulnoto tkivo, pa zatoa mesoto e povkusno i pomeko, so pogolema kalori~na
vrednost. Pri goewe na mladi grla prirastot se sostoi od meso i masti, a kaj
postarite prete`no od masti. Pomladite grla pobrzo rastat i za eden
kilogram prirast tro{at pomalku hrana.
Goeweto treba da trea tolku dolgo kolku {to e potrebno za da se postigne
baraniot kvalitet i klani~nata zrelost na zgoenite grla.
267
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Teliwata vo prosek se gojat 8-9 meseci, ednogodi{nite juniwa 6
meseci, juncite postari od 2 do 3 godini se gojat 3-4 meseci, a starite goveda 23 meseci. Pri {talsko goewe govedata se hranat i napojuvaat tri pati dnevno.
Le`i{tata potrebno e da bidat postojano suvi, a `ivotnite ne treba
nepotrebno da se voznemiruvaat. Temperaturata vo {talata kaj intenzivnoto
goewe mo`e da iznesuva 3-40S, a kaj srednointenzivnoto goewe 6-70S.
6.8.1. Goewe na teliwa
Goeweto na teliwata prete`no se bazira na kvalitetnata i
izbalansirana ishrana i na naslednata osnova, {to ovozmo`uvaat sozdavawe na
meso, osobeno vo pozna~ajnite mesni partii, a toa se kare (grbot) i butovite. Pri
goeweto na teliwata mnogu e va`no da se dobie kvaliteten proizvod i dobar
ekonomski rezultat, odnosno da se dobie {to pove}e meso so mo{ne visok
kvalitet, a so relativna niska cena na ~inewe so {to }e se zgolemi
profitabilnosta na ovaa granka.
Kvalitetot na mesoto zavisi od finosta (debelinata) na muskulnite vlakna,
dobrata kompaktnost i soodvetnata boja. Ovie kvalitetni svojstva na mesoto se vo
tesna korelacija so: ishranata, vozrasta
i `ivata masa na teliwata. Kvalitetot
na mesoto isto taka e tesno povrzan i so
dnevniot prirast. Kaj gojnite teliwa so
`iva masa od 100 do 110 kg dnevniot
prirast treba da iznesuva od 1000 do
1100 g. Dodeka kaj teliwata so `iva
masa od 150 do 180 kg od 1200 do 1250 g
(sl.40). Dokolku dnevniot prirast kaj
teliwata e pomal od predvideniot, vo
toj slu~aj proizvodstvoto poskapuva, a
kvalitetot na mesotot e poslab.
Sl. 40. Dobro odgledani teliwa so odli~en kvalitet na meso
Pri~inata za namaluvawe na dnevniot prirast e nedovolnata ishrana na
teliwata. Toa se primetuva prku slabata so~nost na muskulite i zastapenosta na
mesnite partii. Potro{uva~kata na hrana e vo tesna vrska so kvalitetot na
mesoto.
Ako energetskata vrednost na obrokot e pogolema, potro{uva~kata e
pomala, a kvalitetot i klani~nata vrednost se podobri. Bojata na mesto ima
posebno zna~ewe za kvalitetot. Najdobro i najbarano e mesoto so svetlobela, do
roze boja. Crvenata boja na mesoto doa|a od pogolemata sodr`ina na `elezo vo
krvta i muskulaturata (hemoglobinot i mioglobinot). Temno crvenata boja e
prisutna kaj teliwata koi po~esto se dvi`at, zaradi zgolemenata cirkulacija na
krvta i zgolemeneti koli~ini na glikogen vo muskulaturata. Bojata na mesoto
zavisi i od sodr`inata na `elezoto vo hranata. Teliwata goeni isklu~ivo so
mleko imaat belo meso, bidej}i toa sodr`i mali koli~ini na `elezo.
Za goewe na teliwata pokraj polnomasnoto mleko, se koristi obrano
(obezmasteno) i drugi razni krmiva. Spored nekoi avtori dnevniot prirast na
268
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
teliwata za proizvodstvo na belo meso izgleda vaka:
x prviot mesec 600 g
x vtoriot mesec 1100 g
x tretiot mesec 1400 g
x poslednite 10 dena 1500 g
Prose~eniot dneven prirast za tri meseci iznesuva 1070 g.
Po izvr{enoto goewe teliwata se kolat so `iva masa od 150-180 kg.
Randmanot na mesoto iznesuva od 62 do 65%. Mesoto e so odli~en kvalitet, so
bela boja i spa|a vo prva klasa. Vo posledno vreme s# po~esto se koristi sistemot
na goewe-odgleduvawe kravatele kade teliwata postojano se
so svoite majki. Kravite ne se
molzat, a sevkupnoto mleko go
koristat teliwata (sl. 41).
Preku
letoto
prete`no
ishranata e pasi{na, a vo zimata
e so kabasta hrana i eventualno
ako kabastata krma e od poslab
kvalitet, da`bata se dopolnuva
so koncentrirana hrana.
Sl. 41. Pasi{no goewe na teliwa po sistem „krava tele“
Objasni od koi faktori zavisi kvalitetot na tele{koto meso
6.8.2. Goewe na juniwa so koncentrirana hrana
Goeweto so koncenrirana hrana ima dve fazi i toa po~etna faza od
okolu 100 do 200 kg i vtora faza od 220 do 450 kg.
Koncentriranata hrana se dava obro~no ili po `elba (ad libitum), a
kabastiot del kako potreben balast i toa vo vid na seno vo koli~ina od 0,5 do
0,6 kg dnevno vo po~etnata faza i okolu 1 kg za goewe od 220 do 450 kg. Vo
prvata faza krmnite smeski potrebno e da sodr`at najmalku 14% proteini, a
vo vtorata 12%. Ako koncentriranata hrana se priprema vo sopstvena re`ija
toga{ potrebno e dnevniot obrok da sodr`i 1,5 kg na prekrupirano `itno
zrnesto krmivo, 0,25 kg na sa~ma od maslodajna kultura i okolu 0,8 kg, kabasto
krmivo na 100 kg `iva masa.
Vo vtorata faza od goeweto od 220 do 450 kg juniwata se hranat so krmni
smeski odnosno koncentrat i toa po `elba, so dodatok na kvalitetno seno vo
koli~ina od 0,8 do 1kg dnevno (sl. 42).
Sekoe grlo dnevno konsumira okolu 3 kg suvi krmiva na 100 kg `iva masa,
a dnevniot prirast se dvi`i okolu 1200 g.
Za 1 kg prirast se tro{i 5 kg krmna smeska i okolu 0,5kg kvalitetno
seno. Maksimalna dozvolena koli~ina na seno dnevno e 1,20 kg. Pogolemata
koli~ina na kabasta hrana vo ovaa faza e nepo`elna, zatoa {to dava poslabi
prirasti, goeweto se prodol`uva, a potro{uva~kata na hrana se zgolemuva.
269
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Goeweto so koncentrirana hrana e intenzivno goewe i trae do 1 godina
kaj mladi juniwa ili do 1,5 godina kaj stari junci.
Tabela 31. Preporaki za ishrana na juniwa nameneti za goewe od
kombiniranite rasi
Masa vo kg
150
200
300
400
450
500
550
Dneven
prirast
vo g
Ma{ki teliwa
@enski teliwa
NEM
SSP
g
NEM
SSP
g
1000
1400
1200
1600
1000
1200
1000
1200
1000
1200
1000
1200
1000
1200
24,1
28,7
32,6
38,8
40,4
44,2
49,7
54,3
54,3
59,8
59,0
64,4
62,9
69,1
460
580
550
670
550
610
610
660
630
690
650
710
700
750
25,5
31,0
38,0
44,2
51,2
55,1
63,6
60,5
70,6
65,2
75,3
69,8
81
400
450
490
500
540
540
570
560
590
580
600
590
610
Sl. 42. Goewe na juniwa so koncentrirana hrana od herefordskata rasa
Objasni kolku kg koncentrirana hrana se tro{i za kg prirast pri goewe na juniwa!
6.8.3. Goewe na beby beef
Pod bebi bif se podrazbira mladi zgoeni juniwa na vozrast od 12 do 18
meseci, so `iva masa od 350 do 450 kg. Ova goewe spa|a vo najintenzivniot tip
na goewe, so meso od prva kategorija koe e mramoresto protkaeno so mast.
Najdobri rezultati dava pri goewe na gojni rasi goveda, me|utoa, dobri
rezultati mo`at da se postignat i so rasite so kombinirani svojstva.
Ovoj na~in na goewe se izveduva taka {to teliwata po teleweto cicaat
po `elba, no na vozrast od eden mesec po~nuvaat da se prihranuvaat so
koncentrat, odnosno starter smeska. Vo tekot na letoto ishranata se odviva na
pasi{tata, odnosno so zelena kvalitetna hrana so dodatok na krmna smeska (sl.
270
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
43). Dodeka vo tekot na zimskiot period, juniwata se hranat so koncentrirana
hrana, a del i so kabasta hrana, prete`no so sila`a ili kvalitetno seno.
Tabela 32. Za goewe na bebi bif mo`at da se prepora~aat ovie normi
Telesna masa vo kg
Pokazatel
150
200
300
350
400
450
NEM
22-31
27-39
36-52
41-59
45-65
50-71
Proteini vo
g
390-630
430-670
490-720
520-760
550-760
570-780
Sl. 43. Kvalitetnata zelena hrana e prioritet vo letniot period za bebi bif
juniwata
Vakvo goewe prete`no se vr{i vo zemji koi odgleduvaat gojni rasi goveda
Anglija, SAD i dr.
6.8.4. Goewe na bikovi na vozrast do edna godina
Ova goewe spa|a vo intenzivnite goewa i prete`no se izveduva {talski.
Teliwata se razdeluvaat vo pomali grupi i slobodno se dr`at, so prose~en
dneven prirastod okolu 1200 g, so finalna te`ina od 350 kg. Za vakvo goewe
potrebno e da se obezbedi pogolema koli~ina na kvalitetna koncentrirana
hrana, kako i kabasti krmiva so odli~en kvalitet, kako {to se: leguminozno
seno, ili trevno detelinska smeska, sila`a i dr. (sl. 44). Senoto vo dnevnata
da`ba vleguva od 1 do 3 kg, a
sila`ata od 5 do 10 kg.
Od
koncentriranite
krmiva doa|aat vo predvid
prekrupirani `itni krmiva i
sa~mi od maslodajni kulturi.
Dodeka trici i rezanki od
{e}erna
repa
ne
se
prepora~uvaat
zatoa
{to
davaat
niski
prirasti.
Utvrdeno e deka ma{kite grla
podobro se gojat od `enskite
grla.
Sl.44. Goewe na juniwa so kvalitetno seno
271
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Ako se odi na goewe od 4 do 18 meseci toga{ dnevniot prirast se dvi`i
od 800 do 900 g, {to zna~i deka ishranata e pomalku intenzivnaotkolku pri
goeweto do 12 meseci. Vo periodot od 12 do 18 meseci potrebno e bikovite da
imaat vakov obrok:
x seno od crvena detelina 2 kg,
x `itna prekrupa 1,5 kg,
x sa~ma od maslodajni kulturi 0,5 kg,
x suvi {e}erni rezanki 2 kg,
x sila`a od p~enka 25 kg,
x vitaminsko mineralna smeska 30 g.
6.8.5. Goewe na juniwa so kabasti krmiva
Pova`ni kabasti krmiva {to mo`at da se koristat za goewe na juniwata
se: pa{ata, sila`ata, rezankite od {e}erna repa, seno i zelena masa od nivski
povr{ini. Vakvoto goewe trae podolgo.
Goeweto so napasuvawe se organizira tamu kade klimatskite uslovi
ovozmo`uvaat intenziven porast na trevata na pasi{tata. So pregonsko
napasuvawe pasi{tata dobro se neguvaat i iskoristuvaat. Vakvo goewe mo`e da
se organizira za juniwata, kako i za postarite kategorii. Goeweto so
napasuvawe ima zna~itelno pogolemo zna~ewe za planinskite regioni, a
pomalku za nizinskite.
Planinskite pasi{ta mo`at da bidat izvonreden izvor na kvalitetna
hrana za goewe na goveda. Od kvalitetot na pa{ata zavisi i vo koja mera }e se
vr{i prihranuvaweto na grlata so ostanati krmiva, krmni smeski i seno. So
dobra pasi{na ishrana mladite bikovi na vozrast od 1 godina dostignuvaat
`iva masa do 300 kg, so dodatok na mineralna smeska, a bez dodavawe na
koncentrat.
Za sredno dobri pasi{ta potrebno e pred krajot na letoto i vo esenta da
se dodava po 1,5 kg koncentrat od prekrupirani `itnozrnesti krmiva, a na
lo{ite pasi{ta mora da se dodava krmna smeska vo koli~ina od 2 kg. Vo tekot
na zimata obrocite bi se sostoele od: 2-3 kg livadsko ili lucerkino seno, 14 do
20 kg sila`a od p~enka i 50 g mineralno vitaminska smeska (sl. 45). Slednata
prolet ovie juniwa rano se isteruvaat na pa{a na dobri pasi{ta i mo`at bez
prihranuvawe da dostignat 500 do 600 g dneven prirast. Goeweto so sila`a
pretstavuva mnogu interesen i
prifatliv na~in na goewe na
goveda. So sila`a mo`at da se
gojat mladi i stari goveda. Po
pravilo sila`ata se dava po
`elba
(ad
libitum),
za
hranlivite materii vo {to
pogolema
mera
da
bidat
podmireni od ovaa krmivo.
Sila`ata sostavena od 60%
p~enka silirana vo voso~nata
zrelost i 40% zelena soja, dava
odli~ni rezultati.
Sl.45.Ishrana na juniwa so kabasti krmiva (kvalitetno seno)
272
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Vaka hranetite grla na vozrast od 8 meseci se so prose~na `iva masa od
300 kg. Prose~niot dneven prirast vo gojniot period so sila`a iznesuva 876 g.
Goewe so rezanki od {e}erna repka mo`e da se organizira ako vo
blizina postoi fabrika za {e}er, bidej}i rezankite sodr`at dosta voda pa
transportiraweo ne se isplatuva.
Rezankite pred upotreba treba da se zakiselat zaradi podobruvawe na
vkusot. Vo po~etokot se zapo~nuva so mali koli~ini za da se priviknat grlata,
a potoa se prodol`uva so pogolemi. Gojnite grla dnevno konsumiraat od 30 do
40 kg sve`i rezanki. Krmnite smeski se davaat taka {to so niv se posipuvaat
rezankite. Hraneweto se vr{i 3-4 pati dnevno, a so seno 2 pati.
Prose~niot dneven prirast na vaka hranetite grla iznesuva od 800 do
1000 g. Goeweto so zelena masa od orani~ni povr{ini se vr{i so lucerka ili
so trevno detelinska smeska, dodeka energetskite potrebi se podmiruvaat so
`intozrnesti krmiva-p~enka. Za vakvo goewe najdobro odgovaraat mladi
bikovi od simentalskata rasa na vozrast od 1 godina, pa zatoa ova goewe e na
sredinata pome|u mesnato i masno goewe .
Vo tekot na goeweto se namaluva koli~inata na zelenata masa, a se
zgolemuva koli~inata na p~enka, taka {to juncite na vozrast od 2 godini
dostignuvaat `iva masa od 500 do 600 kg. Kvalitetot na mesoto e ne{to polo{,
zatoa {to ima pove}e masti vo trupot.
6.8.6. Ekstenzivno goewe na juniwa i stari goveda
Intenzivnoto goewe na govedata e primarna zada~a vo proizvodstvoto na
kvalitetno meso. Me|utoa, vo na{ata republika,
postojat raznovidni kabasti hrani koi mo`at da
se koristat za ekstenzivno goewe na govedata.
Tokmu zaradi toa {to masovno mo`at da se
koristat ovie krmiva i raspolo`ivite pasi{ta
{to gi ima vo na{ata republika, potrebno e
organizirano da mu se pristapi na ovoj sistem na
goewe. Prednosta na ovoj sistem na goewe e toa
{to e mo{ne evtin. Vsu{nost goeweto na pa{a
pretstavuva najevtin na~in na proizvodstvo na
meso. Najdobro e pasi{tata i livadite pregonski
da se iskoristuvaat.
Sl. 46. Pregonsko iskoristuvawe na livadite
Govedata vo tekot na vegetacijata ja koristat pa{ata, a potoa se
dogojuvaat so dobro kvalitetno seno so malku dodavawe na koncentrat. Pokraj
kvalitetna pa{a pri pregonskoto napasuvawe, juniwata treba da imaat na
raspolagawe i ~ista i zdrava voda za napojuvawe.
Tamu kade {to nema voda taa se obezbeduva so cisterni, a napojuvawto
se vr{i so plasti~ni buriwa (sl. 46). Juniwata pri vakviot na~in na goewe
postignuvaat dva pati pogolem dneven prirast od postarite goveda. Vo prvata
godina od `ivotot dostignuvaat `iva masa 250-300 kg, a vo vtorata godina 550600 kg, so ne{to pointenzivna ishrana. Kvalitetot na mesoto e zadovolitelen
i pokraj toa {to zaradi te`inata i vozrasta mesoto e pomasno
273
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Nabroj koi kabasti krmiva naj~esto se koristat pri goewe na juniwa!
Aktivnosti:
Poseti ja u~ili{nata ili najbliskata kravarska farma vo blizina na
mestoto na `iveewe. Tamu }e se informira{ i prakti~no }e nau~i{:
- za osnovnite krmiva {to se koristat vo letniot i zimskiot period pri
ishranata na govedata;
- za na~inot na ishranata na molznite kravi i drugite kategorii goveda,
kako i sostavuvawe na da`bi za oddelni kategorii goveda.
Tematski pra{awa i zada~i:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
Navedi gi osnovnite karakteristiki na govedata vo ishranata!
Koi krmiva treba da dominiraat vo dnevnite da`bi za molznite kravi?
So {to se karakterizira zimskata ishrana na molznite kravi?
So koi krmiva se podmiruvaat dnevnite potrebi od suvi materii i surovo
vlakno kaj molznite kravi vo letniot period?
Od koi faktori zavisat odr`nite potrebi kaj molznite kravi?
Navedi gi najva`nite hranitelni materii koi treba da se obezbedat vo
dnevnite da`bi za molznite kravi!
Kako se manifestira nedostatokot na celuloza vo ishranata na molznite
kravi?
Presmetaj gi dnevnite potrebi od suvi materii na edna krava so `iva masa od
560 koja dava dnevno 30 kg mleko!
[to podrazbira{ pod avansirawe na kravite i do koga se poddr`uva
avansiraweto?
Kako se odr`uva priplodnata kondicija na kravite?
Izraboti kompleten normativ i dnevna da`ba za molzna krava koja dava dnevno
20 kg mleko so 4% na mle~na mast?
Koi potrebi treba da gi podmiri da`bata za stelni junici vo poslednata faza
od bremenosta?
Koi krmiva treba da dominiraat vo da`bite za vreme na presu{uvaweto na
molznite kravi?
Koja e prvata hrana na novorodnite teliwa i kolku vreme ja koristat?
Kolku vreme se koristi polnomasnoto mleko pri ishrana na teliwa?
[to podrazbira{ pod sistem na odgleduvawe krava-tele?
Kako se dobiva regeneriranoto mleko za teliwa ?
Koi koncentrirani krmni smeski gi koristat teliwata vo prvite nekolku
nedeli po poroduvaweto?
Navedi gi prednostite na regeneriranoto mleko i starterite vo ishranata na
teliwata!
Obidi se da sostavi{ da`ba za priploden podmladok na vozrast od 3 do 4
meseci!
Koi krmiva treba da dominiraat vo dnevnite da`bi za priplodni bikovi ?
So kakva ishrana se dobiva belo tele{ko meso?
Koi se osnovnite karakteristiki vo ishranata na bebi bif juniwa?
Sostavi normativ za goewe na bebi bif juniwa, so `iva masa od 350 kg!
Sostavi dnevna da`ba za bikovi na vozrast od edna godina!
Nabroj gi pova`nite kabasti krmiva {to se koristat pri goewe na juniwa!
Koi se osnovnite karakteristiki pri goewe na juniwa so kabasta hrana?
274
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
7. ISHRANA NA SVIWI
7.1. Osnovni karakteristiki vo ishranata na sviwite i
pova`ni krmiva {to se upotrebuvaat za niv
Za intenzivno sviwarsko proizvodtvo, pokraj naslednite faktori,
zdravstvenata sostojba, na~inot i uslovite na odgleduvawe, najgolemo zna~ewe
ima ishranata na sviwite, koja vo proizvodnite tro{oci u~estvuva so najgolem
procent. Vsu{nost, od 60 do 70% od vkupnite tro{oci vo proizvodstvoto na
svinsko meso otpa|a na hranata. Pa ottuka najgolemi vnatre{ni rezervi za
ekonomi~no i profitabilno rabotewe vo sviwarstvoto se krijat tokmu vo
ishranata. Hranovarniot aparat na sviwite e relativno mal i ne mo`e da
primi golemi koli~ini na voluminozna (kabasta) hrana. Spored gradbata na
hranovarniot aparat sviwite spa|aat vo nepre`ivari, pa zatoa vo nivnata
ishrana se koristat krmiva so visoka koncentracija na energija.
Sviwite vo sporedba so drugite vidovi doma{ni `ivotni pomalku
mo`at da ja varat hranata koja sodr`i pogolem procent na celuloza, pa zatoa se
ograni~uva nejzinata koli~inata vo da`bata. Kaj dojnite prasiwa sodr`inata
na celulozata vo obrokot ne smee da bide pogolema od 2 do 3%, kaj gojnite grla
do 50 kg, okolu 4 do 5%, isto i kaj dojnite matorici od 4 do 5%. Dozvolenata
koli~ina na celuloza vo dnevnata da`ba kaj sprasnite matorici i nerezite
iznesuva okolu 6 do 12%.
Zaradi toa najdobra hrana za sviwite se `itno-zrnestite krmiva i
nivnite sporedni proizvodi kako i sporednite proizvodi od maslodajnata i
mlekarskata industrija, korenoklubenastite kulturi i zelenata hrana.
Da`bite mora da bidat vkusni i lesnosvarlivi. Od tie pri~ini po~esto se
prepora~uva pred upotreba na razni na~ini da se podgotvuva hranata: sitnewe,
varewe, kiselewe i sl.
Sviwite rastat mo{ne brzo, pa zatoa vo obrocite treba da bidat
zastapeni mnogu belkovini, minerali i vitamini. Vo sporedba so pre`ivarite,
sviwite mnogu dobro gi iskoristuvaat ~istite hranitelni materii, so
isklu~ok na celulozata. Vareweto na skrobot i {e}erite kaj sviwite se vr{i
so pomo{ na fermenti, a kaj pre`ivarite vo vareweto u~estvuvaat i
mikroorganizmi. Pri razgraduvaweto na {e}erite so pomo{ na
mikroorganizmi se sozdavaat gasovi koi nemaat nikakva hranitelna vrednost i
se gubat kako neiskoristeni, pa taka se objasnuva podobroto iskoristuvawe na
ovie hranitelni materii kaj sviwite.
Od golemiot broj ispituvawa na nutricionistite e konstatirano daka
produktivnata vrednost na ja~menot kaj sviwite e pogolema za 18% otkolku kaj
pre`ivarite. Isto taka e utvrdeno deka sviwite mnogu podobro ja
iskoristuvaat energijata od svarlivite materii otkolku pre`ivarite i toa od
5 do 50%. (Fingerling).
Sviwite mnogu dobro ja iskoristuvaat hranata, a toa se potvrduva so
malata potro{uva~ka na hrana za kilogram prirast, vpro~em za 1kg prirast,
sviwite tro{at od 2,7 do 3,3 kg koncentrat. Prose~niot dneven prirast kaj
sviwite se dvi`i od 600 do 800 g. Goeweto na sviwite trae 100 dena, a `ivata
masa od 100 kg po gojno grlo se postignuva za 170 dena.
275
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
7.2. Ishrana na priplodni matorici
Mnogu proizvoditeli na sviwi ja potcenuvaat va`nosta za obezbeduvawe
na potrebnite hranlivi materii na matoricite, ~ija deficitarnost mo`e da
ima seriozni posledici po razvojot na prasiwata. Za pravilna ishrana na ovaa
kategorija sviwi, se trgnuva od fazata na priprema na nazimkite so 2 do 2,5 kg
hrana dnevno koja sodr`i 12 do 14% proteini, 2.800 do 3000 kcal. na kg hrana,
odnosno 12.800 do 13.000 kJ na kg hrana.
Tri sedmici pred pripu{taweto, kako i na denot na oploduvaweto se
koristi fle{ing metoda, koja se
sostoi vo zgolemuvawe na dnevnata
da`ba (od 2,7 do 4 kg hrana).
Matoricite mo`at da se dr`at
grupno, a ishranata da bide
individualna i avtomatska (sl. 47).
Vo tekot na bremenosta,
dnevnata da`ba za nazimki se dvi`i
od 2,0 do 2,5 kg, a za matoricite od
kg
koncentrat.
1,8
do
2,0
Koncentratot treba da sodr`i od
12 do 15% proteini, od koi eden del
treba da se od animalno poteklo,
0,7% kalcium i 0,55% fosfor.
Sl.47. Grupno dr`ewe na matorici so individualna avtomatska ishrana
Poslednite 3 do 5 nedeli od bremenosta se vr{i zgolemuvawe na
da`bata, kako i po odbivaweto na prasiwata ako se poka`e deka nazimkite ili
matoricite se vo nepovolna kondicija. Koli~inata na hrana za vreme na
bremenosta zavisi od `ivata masa, vozrasta, kondicijata na grloto, uslovite
na smestuvawe, temperaturata i dr.
Dokolku grlata vo ovaa faza se dr`at grupno, potrebno e da se grupiraat
spored `ivata masa, odnosno kondicijata. Vo sprotivno, te{kite grla }e
stanat u{te pote{ki, a lesnite }e zaostanat vo kondicijata, a toa nepovolno
}e se odrazi na razvojot na legloto, a podocna i vo laktacijata kaj poslabite
grla. Gravidnite matorici zasega se edinstvena kategorija sviwi koi
ograni~eno se hranat (pomalku otkolku {to mo`at da izedat), so kabasti
krmiva so visoka sodr`ina na celuloza ili voda. Vo tekot na gravidnosta
matoricite trba da dobijat vo prirast 25 do
35 kg, a nazimkite 35 do 45 kg (sl.48).
Dokolku se upotrebuva ja~men kako osnovno
krmivo, potrebno e da se zkgolemat
koli~inite od ja~men zaradi
pomalata
energetska vrednost vo odnos na p~enkata.
Mo`e da se davaat zeleni
leguminozi,
lucerka ili bela detelina, vo koli~ina od 1
do 1,5 kg dnevno kako dopolnuvawe na
dnevnata da`ba.
Sl.48. Vo periodot na sprasnosta priplodnata matorica treba da natrupa
rezervi za normalen razvoj na prasiwata kako i za normalna laktacija
276
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Za da se izvr{i pobrzo praznewe na crevata, a so toa i polesno
prasewe, nekolku dena pred praseweto se dava 5 do 7 % suvi {e}erni rezanki
ili 15 do 20% p~eni~ni trici.
Se smeta deka potrebite kaj sprasnite matorici mo`at da se podmirat so
da`ba od `itno zrnesti krmiva, so dodatok na 5% soina sa~ma i dodatni
materii od minerali i vitamini (premiksi).
Vo narednata tabela se dadeni sodr`inite na krmivata koi u~estvuvaat
vo krmnata smeska za sprasni matorici. Vo tekot na posledniot period na
bremenosta so~nite krmiva treba da u~estvuvaat najmalku od 50 do 60% od
vkupnata energetska vrednost na da`bite.
Tabela 33. Krmna smeska za ishrana na nerezi i za sprasni i dojni matorici
Krmiva
Smeska
br. 1
Smeska
br.2
Smeska
br. 3
Smeska
br. 4
Smeska
br. 5
Smeska
br. 6
P~enka
Ja~men
Soina sa~ma
Son~ogledova sa~ma
P~eni~ni trici
Lucerkino bra{no
Ribino bra{no
Lizin 98%
Sto~na kreda
Dikalciev fosfat
Gotvarska sol
66,4
15,0
6,0
6,0
4,0
0,7
1,4
0,5
1,0
63,2
12,5
20,0
1,5
1,3
0,5
1,0
73,3
12,5
11
1,0
0,7
2,0
0,5
1,0
80,6
15,0
1,0
1,9
0,5
1,0
84,5
5,0
6,0
1,0
2,0
0,5
1,0
84,4
11,0
0,1
1,0
2,0
0,5
1,0
Mineralno
vitaminski dodatok
7.3. Ishrana na dojni matorici
Zaradi maksimalno stimulirawe na proizvodsvoto na mleko, dojnite
matorici treba da se hranat so dnevni da`bi koi }e gi sodr`at site potrebni
hranitelni materii po koli~ina i kvalitet.
Koncentratot treba da e so biolo{ka vrednost {to }e sodr`i 14 do
16% proteini i so energetska vrednost od 13.000 do 13.300 kJ. na kg hrana.
Spored nekoi avtori nekolku dena pred praseweto se smaluva dnevniot obrok
na 1,15 kg hrana, so cel da se spre~i pojavata na mastitis i agalaksija.
Za da se olesni praseweto, na denot koga matoricite se prasat ne im se
dava nikakva hrana, osven voda po `elba. Prviot obrok na oprasenite
matorici im se dava 6 do 10 ~asa po praseweto i toj se sostoi od 0,5 kg trici
ili prekrupiran ja~men, {to se davaat vo mlak napoj.
Realnite (polnite) da`bi spored normativite, matoricite treba da
gi dobijat na 6 do 7 dena po praseweto.
Koli~inite na hrana za dojnite matorici zavisat od: `ivata masa,
vozrasta i od brojot na prasiwata vo legloto. Za pravilno dimenzionirawe na
da`bite posojat normativi od pove}e avtori. Spored nekoi avtori dnevnata
norma za matoricite po grlo iznesuva 1 kg krmna smeska, a za sekoe prase po 0,5
kg. Toa zna~i ako vo legloto edna matorica ima 10 prasiwa, nejzinata dnevna
norma iznesuva 6 kg smeska. Me|utoa, ako matoricite koristat zelena kabasta
277
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
hrana vo letniot period ili lucerkina sila`a vo zimskiot period, toga{
dnevnite koli~ini na smeskite se namaluvaat za 20 do 25%. Edna dojna
matorica dnevno mo`e maksimalno da konsumira do potpolna sitost 6 do 7 kg
krmna smeska. Zaradi toa matoricite so 10 i pove}e prasiwa ne se hranat
normirano tuku po `elba (ad libitum). Da`bite za dojnite matorici treba da
bidat kvalitetni, za da mo`e matoricata normalno da producira mleko za
prasiwata (sl. 49). Isto taka voda mora da ima sekoga{ na raspolagawe.
Prose~no na matorica i e potrebno od 20 do 25 litri voda dnevno.
Sl. 49. Nadojuvawe na prasiwata od majkata matoricata
7.4. Ishrana na dojni prasiwa
So ogled na toa {to odgleduvaweto na prasiwata vo dojniot period e
najkriti~nata i ekonomski najva`nata faza vo proizvodstvoto na sviwi,
pove}e od potrebno e da se posveti seriozno vnimanie na nivnata ishrana.
Vedna{ po praseweto osnovna i nezamenliva hrana za prasiwata e maj~inoto
mleko.
Vo tekot na denot prasiwata se nadojuvaat 15 do 20 pati. Pri sekoe
nadojuvawe se zadr`uvaat okolu 5 minuti i vo zavisnost od laktacijata, dnevno
primaat od 0,7 do 1kg mleko. Za da se dobie 1 kg prirast, praseto treba da
pocica 3,5 litri mleko. Naj~esto vo praksata vremetraeweto na dojniot period
na prasiwata e 4 do 5 nedeli, a prvoto prihranuvawe na prasiwata treba da
zapo~ne 7 do 10 dena po praseweto. Me|utoa, site legla ne zapo~nuvaat da
konsumiraat hrana istovremeno, vsu{nost, poglemite i povitalnite prasiwa
pobrzo rastat i porano zapo~nuvaat da zemaat hrana, a poslabite podocna.
Prvata hrana trba da bide bra{nesta ili vo sitno peletirana sostojba,
napravena kako kompletna smeska so okolu 20% na proteini.
Najnovite nau~ni istra`uvawa doka`aa deka e mnogu pokorisno za
razvojot na enzimskiot sistem kaj prasiwata vo po~etokot odvoeno da se davaat
energetskite (jaglenohidratnite) od visokoproteinskite krmiva. Ova samo ja
potvrduva pridobivkata od nekoga{nata praksa koga na po~etokot, odnosno
nekolku dena po praseweto, na prasiwata im se davalo prepr`en ja~men, a
otkako
na toa }e se naviknat se davala kompletnata krmna smeska.
Prepr`eniot ja~men ne samo {to e povkusna i poprimamliva hrana, tuku taka
prasiwata pobrzo se previknuvaat da zemaat koncentrirana hrana. Isto taka,
mnogu va`en element pri hraneweto e davawe na minimalna koli~ina koja
278
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
prasiwata treba da ja izedat vo tekot na denot, zatoa {to so kvaseweto od
plunkata i toplinata hranata po~nuva brzo da se rasipuva.
Do pred nekilku godini be{e praksa kako prva hrana da se koristi
pretstarterot vo mali koli~ini, za prasiwata da se priviknat na hrana, a
posle toa se preminuva{e na starter. Me|utoa, vo posledno vreme
pretstarterot se҄ pomalku se koristi i namesto nego se dava smeskata starter
koja sodr`i okolu 20% proteini i 3200 kcal/kg hrana, odnosno 13400 kJ. Krmna
smeska so pove}e od 20% na proteini, osobeno pogolemiot del ako se od
animalno poteklo, mo`e da dovede do pojava na proliv kaj prasiwata.
7.5. Ishrana na odbieni prasiwa
Vo sovremenoto sviwarsko proizvodstvo, dojniot period na prasiwata
iznesuva okolu 28 dena. Pokratkoto doewe od tri nedeli nepovolno se odrazuva
na produktivnosta na matoricata odnosno se zgolemuva intervalot pome|u
odbivaweto i oploduvaweto, se poremetuva plodnosta vo narednoto prasewe.
Isto taka i prodol`uvaweto na dojniot period pove}e od 35 dena nepovolno
vlijae, odnosno so toa se namaluva godi{niot indeks na oprasuvawe. Namesto
da se oprasat 2,30 pati vo godinata ili 5 pati vo dve godini, matoricite }e se
oprasat pomalku pati. Zaradi ovie pri~ini se prepora~uva dojniot period na
prasiwata da se dvi`i okoli 4 sedmici.
Prose~nata `iva masa na prasiwata pri odbivaweto e okolu 6 do 7 kg
koga tie se preseluvaat vo odgleduvali{teto. Vo odgleduvali{teto tie
ostanuvaat s# dodeka ne napolnat 25 kg. Tamu tie se smestuvaat vo kafezi i toa
po 7 prasiwa vo eden kafez. Mikroklimata vo objektot treba da odgovara na
vozrasta na prasiwata. Pa taka temperaturata vo odgleduvali{teto se dvi`i
od 20-240S, so relativna vla`nost od 50-60% i cirkulacija na vozduhot od 0,20,6 m/s.
Vo odgleduvali{teto
na
prasiwata im se dava istata smeska
koja ja dobivale i vo prasili{teto,
odnosno starter smeska.
Prvite
nekolku
dena
po
preseluvaweto na prasiwata im se
dava hrana pomalku, no pove}e pati
na den (4 do 5 pati), taka {to
sekoga{ dobivaat sve`a hrana.
Sl. 50. Ishrana na prasiwa vo odgleduvali{teto so grover smeska
Vo ovoj period prasiwata ne smeat da se prejaduvaat zaradi pojavata na
proliv i otoci (edemi). Vo tekot na narednite denovi, potrebno e ishranata i
ponatamu da e sredna (3 do 4 pati na den) so postojano zgolemuvawe na dnevnite
koli~ini, no da ne se prepolnuvaat hranilkite, so cel da se namali rasturot
na hrana. Duri po edna sedmica mo`e da se premine na ishrana po `elba,
me|utoa, treba da se utvrdi dali ima dovolno hranidben prostor za sekoe
prase. So starter smeska prasiwata se hranat s# dodeka ne postignat `iva
masa okolu 12 kg. Otkoga prasiwata }e napolnat `iva masa od 12 kg im se dava
druga smeska nare~ena grover koja sodr`i 18% proteini i 13.200 kJ/kg hrana
(sl.50). So grover smeskata prasiwata se hranat s# dodeka ne napolnat okolu 25
kg. Vo prosek za 1 kg prirast prasiwata tro{at od 2 do 2,1 kg koncentrat.
279
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Prose~niot dneven prirast vo odgleduvali{teto iznesuva od 350 do 400 g. Koga
prasiwata }e dostignat `iva masa okolu 25 kg, pominuvaat na poevtin re`im
na ishrana, so krmni smeski za goewe ili za priplodni nazimki.
Porano vo sviwarskite farmi vo odgleduvali{teto se koristea dve
fazi, faza A i faza B.
Fazata A ja koristea pri mnogu rano odbivawe na prasiwata na vozrast
od 21 den ili porano. Vo faza A prsiwata se ~uvaat vo dvospratni ili
trospratni baterii za period od 15-20 dena, odnosno dodeka ne napolnat 9-10
kg, a potoa se preseluvaat vo poseben objekt nare~en faza B. Vo B fazata
prasiwata se smestuvaat vo ednospratni kafezi i tuka ostanuvaat s# dodeka ne
dosdignat `iva masa 25-30 kg. Pri odgleduvawe na prasiwata vo A faza
temperaturata vo objektot treba da iznesuva od 28-240S, a vo B faza 22-240S.
Me|utoa, denes s# po~esto se koristi ednofazniot sistem na odgleduvawe kade
prasiwata direkno se nosat vo B faza .
Tabela 34. Preporaki za sostavot na starterot i groverot
Krmiva vo%
Starter smeska
do 12 kg
Grover od
12 do 25 kg
42
13,5
8
13
2
3
7
2
4, 5
2
1
0,5
0,5
1
100%
49
5
5
8
4,4
14,5
2
5
2
2
1
0,5
0,5
1
100%
P~enka
Obezmasteno mleko vo prav
Ribino bra{no
Soina sa~ma
Krmen kvasec
Sa~ma od kikiritki
Lupen ja~men
Suvi {e}erni rezanki
Krvno bra{no
P~eni~ni trici
Lucerkino bra{no
Sa~ma od son~ogled
[e}er
Stabilizatorska mast
Koskeno bra{no
Sto~na kreda
Gotvarska sol
Premiks
Vkupno
7.6. Ishrana na nazimki
Za nazimkite se primenuva najintenzivna i kvalitetna ishrana vo
fazata na doeweto i po odbivaweto s# dodeka ne postignat `iva masa od 30 do
40 kg. Po zavr{uvaweto na ovoj period vo obrokot se voveduvaat kvalitetni
so~ni kabasti krmiva (repa, sila`a i dr.). Vrz pravilniot razvitok na
priplodnite grla ima golemo vlijanie i dvi`eweto na grlata vo ispusti ili
na pa{a. Koncentriranite smeski ja dopolnuvaat potrebnata hrana so
neophodnata enrgija, proteini i dr. materii i nivnoto u~estvo treba da se
odreduva spored konsumiranite koli~ini na kabasta hrana.
Nazimkite ne treba da se hranat isklu~ivo so koncentrirana hrana,
bidej}i vo ovoj period treba da im se razvie hranovarniot aparat i istiot da
280
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
se prisposobi za podobro koristewe na kabastata hrana vo podocne`nata faza.
Me|utoa, ne treba i celosno dnevnata da`ba da bide sostavena od kabasti
krmiva, zatoa {to vo toj slu~aj prirastite }e bidat ograni~eni, so {to }e se
prodol`i
periodot na prvoto pripu{tawe. Do ~etirimese~na vozrast
nazimkite se hranat po `elba do potpolna sitost, so posebni krmni smeski.
Od 4-6 mese~na vozrast, ako ima kvalitetna zelena hrana ili sila`a,
koncentratot se namaluva za 25%, a po 6 mese~na vozrast i do 50% od vkupnata
koli~ina na dnevnata da`ba. Do 6 mese~na vozrast nazimkite treba da imaat
prose~en dneven prirast od 400 do 500 g. Vakviot prirast mo`e da se ostvari so
koristewe na kvalitetna zelena kabasta hrana i 0,5-1 kg koncentrirana smeska
so 12-14% proteini.
Vo zimskiot period koga vo obrokot dominiraat sila`ata i
korenokrtolastite krmiva, koncentriranata krmna smeska vo da`bata se
zgolemuva na 1,5 kg i istata treba da sodr`i okolu 17% na proteini.
Nazimkite postari od 6 meseci treba da ostvaruvaat povisok dneven prirast od
500 do 600 g {to se obezbeduva so pogolema koli~ia na kabasta hrana od 4 do 6
kg dnevno i 1-1,5 kg koncentrat.
Koncentriranite smeski obi~no se davaat dva pati dnevno i toa nautro
i nave~er. Po sekoe hranewe se obezbeduva voda vo koli~ini po `elba. Na
vozrast od 7-7,5 meseci, postignuvaat `iva masa 100 kg. Na osummese~na vozrast
treba da se oplodat, a na 11,5-12 meseci mora da go dadat svoeto prvo leglo.
Sostavot na krmnata smeska mo`e da se vidi od tabela 36.
Tabela 35.Krmni smeski za nazimki
smeskata
1
2
Krmiva
Prekrupirana p~enka
Prekrupiran ja~men
Prekrupiran oves
P~eni~ni trici
Proteinski super koncentrat
Krmen kvasec
Mineralna smeska
Premiks
Vkupno
20
20
20
23,5
14
0,2
0,5
100
20
20
36
14,5
5
2
0,2
0,5
100
3
20
20
36
16,5
5
0,2
0,5
100
7.7. Goewe na sviwite
Goeweto na sviwite e edna od najva`nite fazi, a istovremeno i zavr{na
faza vo proizvodstvoto na svinsko meso. Preku goeweto ne samo {to se
ostvaruva proizvodsvo na meso tuku so toa se obezbeduvaat finansiski
sredstva koi trba da gi pokrijat site tro{oci vo raboteweto na farmata.
Najzastapeno goewe kaj nas e mesnoto goewe. Goeweto na sviwite za meso
zapo~nuva vedna{ {tom prasiwata se odvojuvaat od svoite majki i prodol`uva
s# dodeka ne ja postignat finalnata telesna masa. Finalnata te`ina na gojnite
sviwi zavisi od toa {to sakame da dobieme od takvite sviwi.
Dokolku sakame od niv da proizveduvame bekon, toga{ finalnata
te`ina treba da se dvi`i od 90 do 95 kg. Me|utoa, ako se raboti za goewe na
281
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
mesni sviwi za proizvodsvo na svinsko meso, finalnata te`ina treba da
iznesuva od 100 do 130 kg. Goeweto na prasiwata zapo~nuva na vozrast od 2 do
2,5 meseci, so prose~na `iva masa od 25 kg. Istite se nosat vo goili{teto, kade
se zapo~nuva da se hranat so posebni krmni smeski predvideni za goewe od 25
do 50 kg. Vo normalni uslovi ovie grla na vozrast od 6 meseci dostignuvaat
te`ina okolu 90 kg, so prose~en dneven prirast od 650 do 700 g.
7.7.1. Goewe na sviwi za bekon
Bekonskoto goewe kaj nas denes e napu{teno. Pod bekon se podrazbira
suvomesen proizvod od obrabotena polutka od mlada goena sviwa.
Pri ishrana na sviwite za bekonsko goewe se koristat krmni smeski koi
se primenuvaat za porast od 25 do 50 kg, a sodr`at 18 do 16% proteni. Vo
periodot na goewe od 50 do 75 kg se koristi krmna smeska so 16 do 14%
proteini, a od 75 do 90 kg, smeskata sodr`i 14 do 12% proteini. Spored nekoi
avtori i bekonskoto i mesnoto goewe mo`e da se podeli na dve fazi i toa:
goewe na sviwite vo porast od 25 do 60 kg (rana faza); i goewe na sviwite vo
zavr{na faza od 60 do 90 odnosno 110 kg
(kasna faza).
Vo periodot od 25 do 50 kg,
po~etnata krmnata smeska trba da
sodr`i 18%, a podocna 16% surovi
proteini so 3150 kcal/kg hrana, odnosno
13. 200 kJ/kg hrana.
Prasiwata od odgleduvali{teto
so prose~na masa od 25 kg se nosat vo
goili{teto, kade se smestuvaat vo
grupni boksovi od 10 do 20 prasiwa.
Prasiwata vo boksot treba da bidat
izedna~eni
po
te`ina.
Po
oformuvaweto na grupite, potrebno e
prasiwata da se vakciniraat protiv
naj~estite bolesti.
Sl.51. Ishrana na sviwite so avtomatski kru`ni hranilki
Kaj mladite gojni sviwi naj~esto ne se ograni~uva koli~inata na
dnevniot obrok so visoka energetska vrednost, so cel podobro da se iskoristat
proteinite, a so toa da se ovozmo`i pobrz porast na muskulnoto tkivo.
Dokolku vo krmnata smeska se zameni eden del od p~enkata ili celata
koli~ina na p~enka so ja~men, toga{ mo`e da se o~ekuva smaluvawe na
dnevniot prirast kaj sviwite. Vsu{nost, za da mo`e proteinite od hranata
{to podobro da se iskoristat za sinteza na telesnite proteini, potreno e
obrokot da ima pogolema energetska vrednost, vo sprotivno, proteinite bi se
koristele za energija {to ekonomski e neopravdano. Vo ovaa faza od goeweto
sviwite s# u{te imaat potreba od odredeni koli~ini na animalni proteini vo
obrokot, odnosno proteni so pogolema biolo{ka vrednost.
282
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Najgolemi proizvoditeli vo Evropa na bekon se Danska i Polska.
Ishranata prete`no e zasnovana na zna~itelni koli~ini na obezmasteno
mleko i ja~men, so dodatok na mineralni smeski i ribino bra{no.
Vo vtoriot i tretiot
period na goewe, krmnite
smeski malku se razreduvaat so
dodavawe na pogolem procent
na p~eni~ni trci i lucerkino
bra{no. Fini{erot koj se
koristi vo zavr{nata faza
treba
da
sodr`i
12-14%
proteini i 13.000 do 13.400
kJkg hrana.
Sl. 52. Bekonsko goewe na sviwi od rasata durok vo sovremena sviwarska farma
so kvalitetni obroci dava visok dneven prirast
Pri krajot od turnusot, vo tretata faza 40-45% od p~enkata vo
koncentratot trba da se supstituira (zameni) so ja~menot, zatoa {to ja~menot
sozdava cvrsta slanina, a p~enkata meka ili zrnesta (slabo kvalitetna) zaradi
prisutnite nezasiteni masni kiselini vo p~enkata.
Od golemiot broj istra`uvawa konstatirano e deka kvalitetot na
bekonot zavisi vo golema mera od intenzitetot na porastot vo razli~ni fazi.
Taka na primer intenzivniot porast vo ranata faza od goeweto go zabrzuva
rasteweto na sviwite vo dol`ina, pa se dobivaat i polutki so pogolem
procent na meso, dodeka intenzivniot prirast vo kasnata faza od goeweto,
vlijae na dobivawe pokus trup, so pogolem procent na mast, odnosno se
dobivaat polutki so slab kvalitet.
Preku celiot period na goewe ishranata e po `elba (ad libitum), so
avtomatski hranilki i poilki (sl. 51). Za vakov tip na goewe se koristat
tipi~no mesnati rasi sviwi ({vedski, holandski ili germanski landras,
jork{ir, durok, hemp{ir i dr., kako i nivnite melezi) (sl. 52).
Tabela 36. Smeskite za bekonsko goewe mo`e da izgledaat vaka
Krmiva vo%
Prekrupirana p~enka
Prekrupiran ja~men
P~eni~ni trici
Licerkino bra{no
Soina sa~ma
Kikiritkina sa~ma
Obezmasteno mleko
Ribino bra{no
Koskino bra{no
Gotvarska sol
Mineralno vitaminski premiks
Vkupno
Od 25 do 50
kg
54,0
10,0
5,0
5,0
10,0
5,0
4,0
5,0
1,0
0,5
0,5
100
Od 50 do 75
kg
40,0
28,0
10,0
6,0
6,0
3,0
2,0
3,0
1,0
0,5
--100
Od 75 do 90
kg
22,5
40,0
15,0
10,0
6,0
3,0
2,0
-1,0
0,5
--100
Objasni go proteinskiot sostav na koncentratot vo prvata i vtorata faza od
bekonskoto goewe!
Objasni od koi faktori zavisi bekonskoto goewe!
283
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
7.7.2. Goewe na mladi sviwi za meso
Goeweto na ovaa kategorija sviwi prose~no trae 3,5 do 4 meseci so
finalna te`ina od 100 do 110 kg.
Vakvoto goewe e masovno zastapeno vo
celiot svet i kaj nas. Prasiwa vedna{
po odbivaweto kako i vo tekot na
celiot period na goewe intenzivno se
hranat, so cel za najkuso vreme da se
postigne {to pogolema `iva masa so
odreden kvalitet na meso, so {to }e se
dobie pomala potro{uva~ka na hrana
za kg prirast.
Sl. 53. Avtomatska ishrana na sviwite vo goili{teto so re{etkasti pod
[tom prasiwata }e postignat `iva masa od okolu 25 kg, tie se
preseluvaat od odgleduvali{teto vo goili{teto. Vo goili{teto prasiwata se
smestuvaat grupno i vo eden boks 18 do 20 prasiwa. Vakvoto goewe e mo{ne
brzo i prepora~livo za tipi~no mesnati rasi sviwi.
Vo tekot na goeweto se prepora~uvaat dve ili tri krmni smeski. Ako se
koristat dve smeski, toga{ prvata krmna smeska se koristi do postignuvawe
`iva masa od okolu 60 kg, a vtorata od 60 do 100 kg, so toa {to prvata smeska
sodr`i 16 do 18% proteini, vtorata okolu 14 do 12% proteini. Prviot perod
od 25 do 60 kg se narekuva period na predgoewe. Vo periodot na predgoeweto
ishranata e slobodna po `elba (ad libitum). Prose~niot dneven prirast vo
predgoeweto se dvi`i od 400 do 500 g, a za kilogram prirast ima potro{uva~ka
od okolu 2,0 do 2,5 kg koncentrat.
Tabela 37. Orentacionen sostav na dvete krmni smeski za goewe
na sviwi od 25 do 100 kg
Sostav na prvata smeskata od 25 do 60 kg
Krmiva
Zastapenost vo %
P~enka vo zrno
Ja~men vo zrno
P~eni~ni trici
Lucerkino bra{no
Super protein
50
22
10
18
60
15
5
2
18
70
10
2
18
Sostav na vtorata smeska od 60 do 100 kg
Zastapenost vo %
70
12
1815
55
15
5
10
15
60
15
10
15
65
10
10
15
75
10
15
Vtoriot period na goewe na mladite sviwi za meso se nadovrzuva na
prviot period. Koga prasiwata }e postignat `iva masa od 60 kg se menuva
na~inot na ishrana. Po pravilo vo vtoriot perod na goewe se primenuva
obro~na ishrana. Vtorata krmna smeska vo vtoriot
period na goewe
obezbeduva prose~en dneven prirast ne pogolem od 600 do 650 g. Vakvoto goewe
prodol`uva s# dodeka sviwite ne postignat finalna `iva masa od okolu 100
do 110 kg.
284
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Me|utoa, ako se koristat tri smeski, toga{ prvata smeska se koristi do
postignuvawe `iva masa od okolu 50 kg i sodr`i okolu 16,5% surovi proteini,
vtorata od 50 do 75 kg, i sodr`i 14%
proteini i tretata od 75 do 110 kg, a
sodr`i 13% surovi proteini. Ovie
krmni smeski za razlika od smeskite
za bekonsko goewe se porazredeni
zatoa {to ne sodr`at obezmasteno
mleko, a p~eni~nite trici i
lucerkinoto bra{no se prili~no
zastapeni.
Prose~niot
dneven
prirast na sviwite za meso vo
gojniot period iznesuva okolu 650 do
700 g. Za 1 kg prirast vo prosek se
tro{i okolu 3,50 do 3,80 kg krmna
smeska.
Sl. 54. Avtomatski hranilki za suva hrana vo goili{te
Tabela 38. Orentacionen sostav na trite krmni smeski
Krmiva vo %
od 20 do 50 kg
od 50 do 75 kg
od 75 do 110 kg
P~enkarna prekrupa
Ja~mena prekrupa
67
-
63,2
-
51,3
20
P~eni~ni trici
Soina sa~ma
10
8
10
7
6
Kikiritkina sa~ma
Ribino bra{no
7
6
6
3
6
-
Lucerkino bra{no
-
10
15
Koskeno bra{no
Gotvarska sol
1
0,5
Mineralno vitaminski premiks
Vkupno
0,5
100%
1
0,5
0,5
100%
1
0,5
0,5
100%
Ako goeweto se prodol`i do 130 kg toga{ potro{uva~kata na hrana za 1
kg prirast }e se zgolemi na 4 kg. Za ovoj vid goewe prasiwata se stavaat vo
goili{te vedna{ po odbivaweto. Ma{kite prasiwa potrebno e da se
kastriraat u{te za vreme na doeweto. Ishranata mo`e da bide so suva ili so
vla`na hrana. Najprakti~no e avtomatskoto suvo hranewe (sl. 53 i 54).
Me|utoa, pri avtomatskata ishrana so suva hrana vo goili{teto, ~esta e
pojavata na pra{ina od hranata vo objektot {to predizvikuva nadraznuvawe na
organite za di{ewe, a so toa i ka{lawe i pomalku zemawe na hrana. Za da se
namali pra{inata od hranata potrebno e vo istata da se dodava maslo.
285
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Tabela 39. Potrebi od hranitelni materii za mesnato goewe na sviwi
Telesna
masa
kg
Dneven
prirast
ME
vo
kJ
Surovi
proteini
Sa
g
R
g
Gotvar
sol
SM
kg
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
500
550
600
650
700
750
800
750
750
700
700
16200
19300
23200
27300
31600
36500
41400
43000
46100
47900
49700
250
275
300
330
345
355
370
385
400
410
420
7,5
10
12
13
15
16,5
18,5
20
22
24
26
6
7
8
9
11
13
15
16
17
18
19
5
6
7
8
9
10
11
12
13
13
14
1,2
1,4
1,7
2,0
2,4
2,7
3,0
3,25
3,45
3,60
3,75
Prirastot na sviwite od po~etokot do krajot na goeweto, odnosno do
koleweto se sostoi od razli~ni tkiva, koi vo polutkite se zastapeni so
razli~ni procenti (muskulno, masno, koskeno i svrzno tkivo). Vo narednata
tabela e prika`an razli~niot odnos na tkivata vo polutkite vo zavisnost od
`ivata masa.
Objasni kolku krmni smeski se koristat pri goewe na mladi sviwi za meso i so kakov
proteinski sostav se istite!
7.8. Ishrana na nerezi
Nerezite kako priplodni grla treba da se nastojuva postojano da ja
odr`uvaat priplodnata kondicija i da bidat vitalni i zdravi (sl.55). Toa se
postignuva so pravilna ishrana i razdvi`uvawe na nerezite. Vo normalni
uslovi, ako nerezot e vo dobra, zdrava kondicija, i ako e dobro neguvan, vo toj
slu~aj nema da vlijae negativno na brojot na prasiwata vo legloto pri
pareweto. Me|utoa, ako negovata vitalnost e slaba, ili ako e koristen mnogu
intenzivno, toga{ spermata }e bide tolku slaba {to samo mal broj na
jajcekletki }e bidat oplodeni i }e se dobijat legla so mal broj prasiwa.
Vo letniot period dnevnata norma bi se zadovolila po grlo so dnevna
da`ba od 1,5 od 2,5 kg krmna smeska i 5 kg zelena leguminozna hrana. Dodeka vo
zimskiot period se dovolni 1,5-3 kg krmna smeska i 5 kg sila`a ili seckana
repa, morkovi i dr. Po pravilo prose~niot dneven prirast po ~etvrtiot mesec
treba da iznesuva okolu 400 do 500g. Na vozrast od 8 meseci, prose~nata `iva
masa treba da iznesuva okolu 100 kg, koga istite se sposobni za pripu{tawe i
oploduvawe na matoricite. Me|utoa, vo praksa koristeweto na nerezite treba
da e po navr{uvaweto na 12 meseci.
Konsumacijata na suva materija dnevno treba da e okolu 2-3% od `ivata
masa. Osnovni krmi za nerezite se ovesot, ja~menot, gravot, p~eni~nite trici,
soinoto i son~ogledovoto }uspe, kvasecot, mlekoto vo prav, lucerkinoto
bra{no, zelenata lucerka, sto~na repa, sila`a i dr.
286
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Od vkupnata suva materija, 80-90% treba da otpa|a na koncentriranite
krmi, a ostatokot na kabastite. Za vreme na pripu{taweto na nerezite,
dnevnata da`ba treba da bide zgolemena. Vo tekot na sezonata na parewe
nerezite treba da se hranat 3
pati dnevno, a vo ostanatiot
period 2-3 pati.
Vo krmnite smeski vo
tekot na sezonata ~esto pati se
prepora~uva da se koristat
pogolemi
koli~ini
na
sinteti~ki
vitamini,
aminokiselini i drugi biolo{ki
aktivni
materii.
Nerezite
sekoga{ treba da imaat na
Sl.55. Nerezi vo priplodna kondicija
raspolagawe kvalitetna voda.
Sostavi dnevna da`ba za priplodni nerezi vo letniot period!
7.9. Goewe na stari sviwi
Goeweto na stari sviwi e neekonomi~no za razlika od goeweto na mladi
sviwi. Me|utoa, ovaa goewe ne mo`e da se izbegne, zatoa {to odreden procent
od priplodnite grla sekoja godina se otstranuvaat od priplod i takvite grla
ne bi mo`elo da se iskoristat dokolku ne se zgojat.
Prirastot na starite sviwi e sostaven prete`no od masti i zatoa
potro{enata hrana za kg prirast e mnogu pogolema, otkolku kaj pomladite
grla. Pred da se stavat vo goewe, starite grla nezavisno od polot treba da se
kastriraat. Goeweto treba da trae {to pokuso vreme za da mo`e da se za{tedi
na odr`nata hrana, {to se postignuva so intenzivna ishrana, realiziraj}i
maksimalni dnevni prirasti. Obi~no goeweto trae 2-3 meseci i za ovoj period
se realizira prirast od 70 do 80 kg. Najgolem dneven prirast starite grla
postignuvaat na po~etokot od goeweto i toa do 1 kg, a potoa postepeno se
namaluva. Isto taka najmala potro{uva~ka na hrana za kg prirast ima vo
po~etokot na goeweto, a najgolema pri krajot od goeweto. Prose~no za 1 kg
prirast se tro{i 7,5 KE. Kako najdobri krmiva za vakvoto goewe se
jaglenohidratnite, koi se bogati so skrob i so svarlivi proteini od 5 do 6% na
edna krmna edinica, a toa se p~enkata i ja~menot. Goeweto mo`e da bide grupno
ili individualno. Najdobro e grupnoto goewe od 5 do 10 grla.
Objasni kolku vreme trae goeweto na starite sviwi!
Aktivnosti:
Po realizacija na temata ishrana na sviwi, poseti ja najbliskata sviwarska farma vo
mestoto na `iveewe. Tamu }e mo`e{ da se informira{ i prakti~no da nau~i{ za:
karakteristikite na krmnite smeski za sviwi, sostavuvawe na dnevni da`bi za oddelni
kategorii na sviwi, vremetraewe na dojniot period kaj prasiwata, konverzijata na hrana
za kg prirast, vremetraewe na goeweto i dr.
287
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Tematski pra{awa i zada~i:
1. Nabroj gi hranitelnite materii {to treba da bidat zastapeni vo dnevnite da`bi
za sviwite!
2. Od koi krmiva sviwite gi obezbeduvaat energetskite potrebi?
3. Koi kategorii na sviwi imaa zgolemeni potrebi od proteini?
4. Koi mineralni materii se najneophodni vo ishranata na sviwite?
5. Nabroj gi pova`nite vitamini {to treba da bidat prisutni vo dnevnite da`bi!
6. [to podrazbira{ pod poimot fle{ing metod na ishrana na priplodni matorici?
7. So {to se karakterizira ishranata na sprasnite matorici?
8. Sostavi dnevna da`ba za sprasna matorica (po koli~ina i kvalitet)!
9. Od koi faktori zavisi koli~inata na hranata za sprasnite matorici?
10. Koi krmiva u~estvuvaat vo dnevnite da`bi za sprasni matorici?
11. So kakva biolo{ka vrednost treba da bide koncentratot za dojnite matorici?
12. Sostavi dnevna da`ba za dojna matorica koja ima 9 prasiwa!
13. Kako se dimenzionira da`bata za dojna matorica koja oprasila nad 10 prasiwa?
14. Koja e osnovnata hrana na novooprasenite prasiwa?
15. Kolku iznesuva dojniot period kaj prasiwata i zo{to ne treba da se prodol`i?
16. Na koja vozrast potrebno e prasiwata da se priviknat da koristat koncentrirana
hrana?
17. Koja koncentrirana krmna smeska najmnogu se koristi vo ishranata na prasiwata?
18. Zo{to za najkriti~na faza za prasiwata se smeta periodot po odbivaweto?
19. So kakva `iva masa se prasiwata pri odbivaweto i vo koi objekti se smestuvaat
po odbivaweto?
20. Kakva treba da bide ishranata na prasiwata prvite denovi vo odgleduvali{teto?
21. Koi krmni smeski naj~esto se koristat po odbivaweto i do koja finalna te`ina
im se davaat istite?
22. Koga se zapo~nuva so koristewe na grover smeskata za prasiwa i do koja finalna
te`ina im se dava od istata smeska ?
23. Kolku iznesuva prose~niot dneven prirast na prasiwata vo odgleduvali{teto i so
kakva e potro{uva~kata na hrana za kg prirast ?
24. So kakva finalna te`ina izleguvaat prasiwata od odgleduvali{teto?
25. Kakvo zna~ewe ima goeweto na sviwite?
26. Koj tip na goewe najmnogu se koristi kaj nas i vo svetot?
27. [to podrazbira{ pod bekonsko, a {to pod goewe na mladi sviwi za meso?
28. Na kolku fazi e podeleno bekonskoto goewe i koi se?
29. So kakov proteinski i energetski sostav treba da bide krmnata smeska za prvata
faza od bekonskoto goewe?
30. Zo{to krmnite smeski vo prvata faza treba da imaat pogolema energetska
vrednost?
31. Objasni so {to se karakterizira krmnata smeska za bekonsko goewe vo vtorata ili
vo tretata faza ?
32. Objasni z{to pri krajot na turnusot od goeweto 40-45% od p~enkata treba da se
supstituira (zameni) so ja~menot?
33. Objasni kakov vid na normirana ishrana se primenuva pri goeweto na sviwi?
34. Navedi koi rasi sviwi se koristat za bekonsko ili mesnato goewe?
35. So kakov % na proteini treba da bide krmnata smeska vo prvata faza, a so kakov vo
vtorata faza od goeweto na mladi sviwi za meso?
36. Kolku iznesuva prose~niot dneven prirast vo goili{teto i kakva e konverzija na
hrana za kg prirast?
37. Kakov vid normirana ishrana se primenuva vo periodot na predgoewe, a kakov
vo vtoriot period na goewe?
38. Od koi faktori zavisi intenzitetot na ishranata na nerezite?
39. Koi se voobi~aenite krmiva za nerezite?
40. Kako se odr`uva priplodnata kondicija na nerezite?
288
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
8. ISHRANA NA OVCI
8.1. Osnovni karakteristiki pri ishrana na ovcite
Sovremenata ishrana na ovcite ima zada~a vo proiizvodstvoto na meso,
mleko i volna, da ovozmo`i {to podobro iskoristuvawe na krmite so
opredelena hranitelna vrednost, so istovremeno odr`uvawe na dobro zdravje i
normalna plodnost. So ogled na anatomskata gradba na `eludnikot,
za{ilenata mucka i lesno podvi`nite usni, ovcata najracionalno gi
iskoristuva pasi{tata vo R. Makedonija koi gi ima na okolu 650,000 ha.
Bidej}i ovcite se pre`ivni `ivotni, so pomo{ na mikroflorata koja `ivee
vo slo`eniot pove}ekomern `eludnik mo`at da ja varat i iskoristuvaat
celulozata. Pa zatoa glavni krmiva za ovcite se kabastite voluminozni
krmiva koi mo`at da sodr`at celuloza i do 20%, a za prihranuvawe se
koristat koncentriranite, kako dopolnitelni krmiva.
Od kabastite krmiva za ovcite najva`ni se: pa{ata, sila`ata, senoto i
nekoi otpadoci od prehranbenata industrija. Za ovaa cel potrebno e da se
znaat uslovite na dr`ewe, odnosno ov~areweto kaj nas i fiziolo{kite
specifi~nosti na ovcite. Ov~areweto kaj nas e rezultat glavno na
klimatskite, orografskite i drugi uslivi. Pogolemiot del od godinata ovcite
go pominuvaat na pasi{tata, bide}i pa{ata pretstavuva najkvlitetna, a
istovremeno i najevtina hrana za ovcite vo letniot period, a zimskite meseci
se pribiraat vo zimuvali{tata. Ottuka i dvojniot karakter na ishrana kaj
ovcite: leten i zimski (sl. 56).
Letnata ishrana na ovcite kaj nas e zasnovana na prirodnite
pasi{ta. Po zimaskiot period,
najnapred se koristat pasi{ta i
livadi,
kako
i
razni
me|i,
zapu{teni mesta, strni{ta i dr. Za
pogolemite ov~arski farmi ovie
izvori na hrana ne se dovolni. Zatoa
potrebno e da se obezbedi zelena
hrana na poseani povr{ini, blizu do
torovite. Naj~esto se koristat
zeleni posevi na nekoi ednogodi{ni
kulturi ili pove}egodi{ni trevni
smeski
zaseani
rano
naesen,
nare~eni „ asali“.
Sl.56. Najkvalitetna, a istovremeno i najevtina hrana za ovcite e
pa{ata
Pred da se pu{tat ovcite na pa{a potrebno e da se znae povr{inata na
pasi{tata i nivniot kvalitet. Vrz osnova na kvalitetot i bonitetot na
pasi{tata se vr{i optovaruvawe na istite, smetaj}i na hektar po 3-5 ovci pri
norma od 8 kg pa{a po ovca na den. Najdobro e pasi{tata da se napasuvaat
pregonski. Goleminata na pregonot treba da obezbedi napasuvawe na ovcite 37 dena. Vo letniot period koga e najtoplo ovcite treba da se napasuvaat no}e, a
289
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
preku denot da im se obezbedi senka. Rano naprolet i docna naesen, ovcite ne
se isteruvaat na pa{a pred da se digne rosata ili slanata.
Na ovcite treba da im se dava redovno sol vo forma na grutki.
Zimska ishrana na ovcite Zimskata ishrana vo na{i uslovi trae
kratko od 100 do 120 dena, a ponekoga{ i pokratko. Zaradi blagite zimi i
maliot sneg, najgolem del od zimata ovcite go pominuvaat na pa{a, koristej}i
ja osu{enata treva. So ogled na toa {to vo zimskiot period ovcite se vo faza
na visoka bremenost, potrebite od hrana se zgolemuvaat kako za razvoj na
plodot taka i za sozdavawe rezervi, potrebni za slednata laktacija.Od tie
pri~ini ishranata na ovcite preku zimata se zgolemuva. Kako najva`na hrana
vo zimskiot period e sila`ata, koja treba da se obezbedi tamu kade {to
postojat uslovi za toa.
Koncentratite zadol`itelno se dodavaat vo da`bite i potrebno e da se
davaat vo forma na smeski, a sostavot od hranlivi materii zavisi od
kvalitetot na kabastata hrana Dnevnite potrebi od koncentrirana hrana se
dvi`i okolu 0,5 kg, a po jagneweto 0,6-0,7 kg. Za da ne dojde do gu{ewe kaj
ovcite od suviot koncentrat potrebno e da se navla`ne pred hranewe. Vo
tekot na zimata dnevno ovcite se hranat 3-4 pati. Obi~no im se dava pomali
koli~ini za da se namali rasturot na hrana. Pokraj hranata, vo tekot na denot
treba da im se obezbedi ɢ kvalitetna voda za napojuvawe ɢ toa za podmladokot
vo koli~ina od 5 do 7 l, a za vozrasnite ovci okolu 10 l na den. Vo tekot na
zimskiot period potrebno ɟ edno napojuvawe, ɚ vo letoto od 2 do 3 pati.
Vo prvata polovina od laktacijata potrebno e vnesuvawe i na
koncentrati vo da`bite. Odnosot na suvite materii vo da`bite nameneti za
ovcite vo laktacija treba da se dvi`i na nivo od 50 : 50. Toa zna~i, polovina od
suvite materii trba da se
obezbedat preku kabasti, a
drugata
polovina
preku
koncentrirani krmiva, pri {to
trba da se vodi smetka za
zastapenosta na celulozata koja
treba da iznesuva okolu 20%.
Ovcite mo`at del od
potrebnite azotni materii da
gi
obezbedat
preku
neproteinski azot, odnosno
urea, izmetot od `ivinata i dr.
Sl. 57. Ve{ta~ka livada pod sneg, stado ovci vo potraga po hrana
8.2. Ishrana na molzni ovci
Nekolku dena pred da se porodi ovcata potrebno e da se namali
koli~inata na koncentriranata hrana za da ne dojde do naru{uvawe na vimeto.
Po jagneweto da`bata treba da gi zadovoli potrebite za odr`uvawe za porast
na volnata i za mlekoprodukcija.
Najgolema produkcija na mleko ovcata ima vo prvata polovina na
laktacijata. Vo zavisnost od rasata, koli~estvoto na mleko vo edna laktacija
mo`e da bide pomalo od 100 litri kako {to e slu~ajot so na{ite pramenki, a
mo`e da dostigne i od 450 do 550 l kaj avasi ili isti~no friziskata ovca. Vo
prvite dva do tri meseci po jagneweto, dnevnoto koli~estvo dostignuva i do 1 l,
290
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
dodeka podocna, toa se namaluva i iznesuva okolu 400 ml. Bliznite ovci davaat
od 30 do 50% pove}e mleko vo odnos na
onie so edno jagne. Za 1 l mleko {to go
dava ovcata vo obrokot treba da i se
dava dnevno po 80 g na svarlivi
belkovini, 3,6 g kalcium, 2,3 g fosfor
i 5,0 do 6,4 MJ. Zaradi toa da`bite za
ojagnetite ovci treba da imaat
kvalitetno leguminozno seno, odli~no
livadsko seno i koncentrirani krmiva
(sl.58).
Sl. 58. Ishrana na molzni ovci so kvalitetno seno
Za taa cel se koristat podvi`ni hranilki za kabasta i koncentrirana
hrana. Vo tekot na proletnite i letnite meseci treba da se koristi pa{ata.
Tabela 40. Preporaki za dojni ovci vo prvite 5 nedeli od laktacijata
Masa na ovcata
vo kg
NEL
SSP
Vo g
Sa
vo g
R
vo g
50
60
70
12,49
14,05
16,02
234
262
300
12,0
12,0
15,5
6,0
6,5
8,0
Prose~niot zimski obrok za niv treba da iznesuva okolu 2 kg kvalitetno
leguminozno seno, potoa 1kg dobito~na repka ili sila`a i okolu 0,5kg krmna
smeska.
8.3. Ishrana na bremeni ovci
Visokata plodnost na ovcite kako i dobivawe na kvalitetno potomstvo
zavisi od pravilnata ishrana primeneta za vreme na sjagnetosta.
Priplodnite ovci, pred
po~etokot kako i za vreme na
mrkaweto trba da se vo dobra
kondicija,
zatoa
{to
izgladnetite i ugoenite grla
slabo se razmrkuvaat i te{ko
se oploduvaat. Za taa cel eden
mesec pred mrkaweto treba da
se po~ne so podgotovka, koja
prvenstveno se odnesuva na
doteruvawe na ovcite vo
priplodna kondicija.
Sl. 59. Ishrana na ovcite so koncentrat
Zatoa e potrebno poslabite grla da se prihranuvaat so krmi bogati so
proteini, mineralni materii i vitamini, a zgoenite da dobivaat da`ba so
poniska koncentracija na hranitelni materii i pove}e da se dvi`at (sl. 59).
291
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Nau~nite istra`uvawa vo na{i uslovi poka`aa, a praktikata toa go
potvrdi deka so podobra ishrana pred i za vreme na mrkaweto mo`no e od 100
ovci da se dobijat i pove}e od 120 jagniwa. Podobrenata ishrana na slabite
priplodni ovci trba da zapo~ne na 3 do 4 sedmici pred mrkaweto, {to e sosema
dovolno tie da si ja dobijat normalnata priplodna kondicija. Ova mo`e da se
postigne so zgolemuvawe na potrebite od odr`niot del na da`bata za 15 do 20
%, a procesot se izveduva postepeno, taka {to vo po~etokot zgolemuvaweto e
pomalo, a pri krajot pogolemo. Na vakov na~in podgotvenite ovci davaat
jagniwa vo kratok vremenski period i {to e u{te pova`no se obezbeduva visok
procent na bliznewe.
Prodol`enata ishrana na ovcite trba da prodol`i s# do vtorata nedela
po oploduvaweto, zatoa {to ponatamo{niot tretman so takva hrana mo`e da
bide pri~ina za zgolemen mortalitet na embrionite. Pri deficitarni da`bi
koristeni vo prvata polovina na sjagnetosta mo`no e uginuvawe na plodot, a i
negov nepravilen razvoj. Pravilnata ishrana na ovcite vo vtorata polovina na
graviditetot,
odnosno
vo
poslednata
tretina
od
bremenosta, zna~ajno vlijae vrz
porodnata te`ina na jagniwata,
nivniot razvoj, volnodajnosta i
dr.
Na{ite
pramenki
se
odlikuvaat so golema skromnost
vo pogled na ishranata. Vo tekot
na
letoto
potrebite
od
hranlivi materii ovcata gi
zadovoluva preku pa{ata, a vo
zimskiot period preku senoto,
so dodavawe na koncentrat.
Sl.60. Napojuvawe na ovcite od betonski korita
Me|utoa, potrbno e da se znae deka zimskata ishrana e mnogu pozna~ajna
otkolku letnata, so ogled na toa {to vo zimskite meseci se sovpa|a bremenosta
na ovcite. Dnevniot obrok za sjagni ovci potrebno e da sodr`i hranlivi
materii za razvoj na plodot, za odr`nite potrebi na ovcata i materii
potrebni za sozdavawe na rezervi za narednata laktacija.
Za vreme na gravidnosta koja trae 5 meseci kaj ovcite, tie ja
zgolemuvaat sopstvenata `iva masa za pove}e od 10 kg. Fetusot najintenzivno
se razviva vo poslednite dva meseci, pa ottuka i obrocite trba da imaat za
20% pogolema energetska i za 40% pogolema proteinska vrednost, otkolku
obrocite na ovcata pred oploduvaweto. Vo ovoj period zgolemena e potrebata i
od mineralni materii, zaradi rasteweto na jagneto vo matkata i zradi
pravilnata priprema za laktacija.
Dnevnite potrebi od minerali vo ovoj period iznesuvaat od 25 do 30 g.
Za podmiruvawe na ovie potrebi kaj ovcite, potrebno e da imaat na
raspolagawe sol i mineralna smeska (sol, sto~na kreda i koskeno bra{no).
Pokraj hrana na ovcite im treba i sve`a, zdrava i ~ista voda za napojuvawe.
Pri letnata pasi{na ishrana ovcite se napojuvaat 2-3 pati dnevno, a pri
zimskata 1-2 pati (sl. 60).
292
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Tabela 41. Preporaki za ishrana na ovcite pred sezonata na mrkaweto i vo prvite
tri meseci od bremenosta
@iva masa vo
kg
50
60
70
80
90
NEL
4,38
5,05
5,64
6,22
6,20
SSP
g
47
54
61
67
73
Kalcium
g
3,5
4,0
4,5
5,0
5,5
Fosfor
g
2,5
3,0
3,5
4,0
4,5
Tabela 42. Dnevni da`bi za sjagni ovci vo prvata polovina od bremenosta koi imaat
`iva masa od 45 do50 kg
Dnevna da`ba za sjagni ovci vo prvata
polovina od bremenosta
krmiva
kg
Dobro livadsko seno
2,25
Sitno iseckana p~enkovica
0, 50
Sto~na repa ili sila`a
1, 00
Ovesna prekrupa
0,15
Son~ogledova sa~ma
0, 10
Dnevni da`ba za sjagni ovci vo
vtorata polovina od bremenosta
krmiva
kg
Dobro livadsko seno
1,50
Sto~na repka ili sila`a
1, 00
Soina sa~ma
0,25
@itna prekrupa
0,25
Objasni i odgovori:
1. Nabroj gi pova`nite krmiva za ovcite!
2. Objasni vo koi fazi ovcite imaat najgolemi potrebi od hranitelni materii?
3. Objasni gi prednostite na ovcite pri iskoristuvawe na livadite pasi{tata vo
sporedba so drugite doma{ni `ivodni?
8.4. Ishrana na jagniwa
Vo prvite denovi od `ivotot, jagniwata se hranat isklu~ivo so maj~ino
mleko. Prvite 10 do 15 dena jagniwata se so svoite majki i se hranat so mleko
(sl. 61). Posle vtorata sedmica
jagniwata se priviknuvaat da
konsumiraat visoko kvalitetni
krmni smeski starteri, kako i
kvalitetno leguminozno seno.
So primena na ve{ta~ka majka,
ishranata na jagniwata mo`e da se
napravi u{te poevtina ako po
kolostralniot period maj~inoto
mleko se zameni so regenerirano,
koe im se dava so kanti so cucli (sl.
62).
Sl.61 . Dojna ovca so jagniwa
Od koncentriranite krmiva, mo`e da se upotrebi smeska od ednakvi
delovi na: ovesna prekrupa (bra{no), p~eni~ni trici i son~ogledova sa~ma. Vo
po~etokot jagniwata dnevno zemaat od 25 do 30 g na starter, a na vozrast od 4
meseci do 250 g (sl. 63). Dokolku vo periodot na priviknuvaweto se koristat
industriski krmni smeski, toga{ tie vo svojot sostav imaat i prekrupirana
293
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
p~enka, son~ogledova sa~ma, bra{no od dehidrirana lucerka, koskeno bra{no,
mineralno-vitaminski premiksi.
Vakvata
krmna
smeska
orientaciono
sodr`i:
14%
surovi proteini, 3,7% masti, 7%
celuloza
i
4%
mineralni
materii. Prvata nedela po
jagneweto, jagniwata se so svoite
majki i cicaat po `elba.
Vtorata nedela se izdvojuvaat i
cicaat samo vo odredeno vreme i
toa najmnogu do 4 pati dnevno,
tretata i ~etvrtata nedela po 3
pati, a pettata nedela samo dva
pati dnevno.
Sl. 62. Ishrana na jagniwa so regenerirano mleko preku nadojuvawe so kanti so cucli
Pred da se odbijat jagniwata, dozvoleno e samo edno nadojuvawe dnevno.
Dol`inata na dojniot period zavisi od pove}e faktori. Dokolku jagne{koto
meso ima visoka pazarna cena, toga{ dojniot period mo`e da se prodol`i i
obratno dokolku cenata na mlekoto i mle~nite prerabotki se zna~itelno
povisoki doeweto se skratuva.
Me|utoa, ranoto odbivawe na jagniwata ima pove}e prednosti. Prvo na
toj na~in se zgolemuva proizvodstvoto na mleko za konsumacija i za
prerabotka. Vtoro, so toa se zabrzuva i zgolemuva proizvodsvoto na kvalitetno
jagne{ko meso. I treto, na ovoj na~in se ovozmo`uva ovcite da se jagnat dva
pati vo tekot na godinata
ili tri pati vo dve godini.
Obi~no
la~eweto
na
jagniwata se sovpa|a vo
periodot koga pasi{tata se
bogati so trevna masa, pa
ottuka
neophodno
e
jagniwata da se isteruvaat na
pa{a
postepeno
na
najdobrite pasi{ta.
Sl. 63. Pokraj mlekoto jagniwata koristat i kvalitetni krmni smeski
Koga jagniwata }e se odbijat,
se hranat so kvalitetni krmiva
(kvalitetno seno, koncentrirani krmni smeski,). Koncentratot obi~no treba
da sodr`i okolu 16 do 17% proteini, 3% masti i do 10% celuloza.
Objasni kolku vreme trae ishranata na jagniwa so polnomasno mleko!
Nabroj gi pova`nite krmiva {to se koristat vo ishranata na mali jagniwata!
Nabroj gi prednostite na ranoto odbivawe na jagniwata!
294
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
8.5. Goewe na jagniwa
Glaven pravec vo ov~arskoto proizvodstvo, pokraj mlekoto, sekako e i
proizvodstvoto na meso i toa pred s# proizvodstvo na jagne{ko meso. Me|utoa,
neorganiziranosta vo ova proizvodsvo dava na pazarot mnogu malku od ovoj
kvaliteten proizvod, otkolku pri organizirano i sovremeno proizvodsvo.
Visokata cena na jagne{koto meso vo rana prolet, kako i visokata cena
na ov~oto mleko se pri~ina jagniwata koi ne se za priplod, da se kolat so masa
od 13 do 16 kg. Vakvata situacija ne mo`e da se opravda zaradi toa {to
neopravdano se smaluva fondot na jagne{ko meso po koli~ina, bidej}i ni 50%
ne e iskoristen genetskiot potencijal na jagniwata za meso.
Po odbivaweto, jagniwata se hranat so da`bi koi gi zadovoluvaat
potrebite za porast i prirast do odredena `iva masa.
Dokolku jagniwata pri la~eweto se so `iva masa od 17 do 18 kg i ako sakame da
gi goime do 35 kg, toga{ dnevnata da`ba mo`e da go ima sledniot sostav:
Tabela 43. Sostav na dnevnata da`ba za goewe na jagniwa do 35 kg
Krmiva vo %
do 25 kg
do 30 kg
Ovesna prekrupa
Ja~mena prekrupa
Soina sa~ma
Lucerkino bra{no
P~enkarna prekrupa
Gotvarska sol
Premiks
48
18
26
6
1
1
50
17
20
6
5
1
1
do 35 kg
54
18
15
5
6
1
1
Na ovaa krmna smeska vo dnevnata da`ba se dodava i kvalitetno seno koe
jagniwata go zemaat po `elba. Na vakov na~in se gojat jagniwata koi se la~at
od svoite majki na vozrast od 6 do 8 sedmici, a se so `iva masa okolu 18 kg.
Goeweto vo prosek trae okolu 84 dena. Prose~niot dneven prirast se dvi`i od
210 do 300 g. Vo prosek za 1 kg prirast se tro{i okolu 3,56 kg koncentrat i 1,21
kg seno. Dokolku raspolagame so dobri pasi{ta, bogati so kvalitetna treva, vo
letniot period mo`e da se
organizira posi{no goewe
(sl.64). Pri toa treba da se
vodi
smetka izla~enite
jagniwa da imaat dnevno na
raspolagawe okolu 4 kg
zelena masa od kvalitetna
pa{a i okolu 500 g
p~enkina prekrupa.
Sl. 64. Pasi{no goewe na jagniwa
Prose~niot dneven prirast na vaka hranetite jagniwa iznesuva okolu
200 g. Goeweto obi~no trae okolu 60 dena. Intenzivno pasi{no goewe mo`e da
se organizira i so soodvetni krmni smeski koi imaat okolu 16% proteini,
7,5% celuloza, 1,08% kalcium i 0,71% fosfor.
Tehnikata na hranewe se sostoi vo toa {to pred da se isteraat jagniwata
na pa{a, kako i po vra}aweto od pa{a, se hranat so peletirana krmna smeska vo
295
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
traewe od 30 do 40 minuti. So vakov na~in na ishrana za 1kg prirast se tro{i
od 3,50 do 3,60 kg peletirana hrana i 4 do 5 kg pa{a.
Tabela 44. Preporaki za ishrana na jagniwa vo porast i goewe
Masa
vo kg
15
20
25
30
35
Dneven
prirast
vo g
200
250
300
200
250
300
300
350
400
300
350
400
300
350
400
Ma{ki jagniwa
NEM
SSP
vo g
4,50
4,58
4,66
5,82
6,13
6,21
7,99
8,15
8,23
9,70
10,01
10,32
11,41
12,18
12,42
84
99
114
88
103
118
118
132
148
117
131
145
118
131
144
@enski jagniwa
NEM
SSP
vo g
5,35
5,51
6,52
6,91
7,00
8,54
9,70
-
78
92
83
97
111
110
110
-
Za dvata pola
Sa
R
vo g
vo g
5,3
6,4
7,5
5,7
6,8
8,0
8,9
10,3
11,5
9,7
11,1
12,6
10,9
12,4
13,9
2,1
2,5
2,9
2,3
2,7
3,0
3,3
3,7
4,1
3,6
4,0
4,4
4,0
4,4
4,8
Aktivnosti:
Poseti ov~arska farma vo blizina na mestoto na `iveewe i obidi se preku intervju so
sopstvenikot na fermata prakti~no da doznae{ za: pova`nite krmiva {to se koristat vo
letniot i zimskiot period za ovcite, vremetraeweto na dojniot period na jagniwata, pova`ni
krmni smeski za jagniwa i dr.
Tematski pra{awa i zada~i:
1. Objasni vo koi fazi ovcite imaat najgolemi potrebi od hranitelni materii?
2. Kakvi se prednostite na ovcite pri iskoristuvawe na livadite pasi{tata vo
sporedba so drugite doma{ni `ivodni?
3. Koga ovcata ima najmali potrebi od hranitelni materii?
4. Kolku iznesuva dnevnata konsumacija na suvi materii vo kg kaj na{ite pramenki?
5. [to mo`e da predizvikaat deficitarnite da`bi vo prvata polovina na
bremenosta kaj ovcite?
6. Objasni so {to se karakterizira letnata, a so {to zimskata ishrana na ovcite?
7. Koi potrebi gi zadovoluva bremenata ovca preku dnevnite da`bi?
8. Za kolku % treba da se zgolemi energetskata i proteinskata vrednost na
dnevnite da`bi za vreme na vtorata polovina na bremenosta?
9. Sostavi normativ za ovci koi davaat po 2 kg mleko dnevno!
10. Nabroj gi pova`nite krmiva za sostavuvawe na da`bi za vreme na dojniot period
kaj ovcite!
11. Koga ovnite imaat najgolemi potrebi od koncentrirana hrana?
12. So {to se hranat jagniwata vo prvite dve sedmici po jagneweto?
13. Na koja vozrast jagniwata treba da se previknuvaat da koristat koncentrirana
hrana i kvalitetno lucerkino seno?
14. Navedi go hemiskiot sostav na starter smeskata za jagniwa!
15. Kolku trae dojniot period kaj jagniwata i od koi faktori zavisi dol`inata na
dojniot period?
16. Do koja vozrast i so kakva `iva masa se kolat goenite jagniwa kaj nas i kakva e
opravdanosta na vakvoto goewe?
17. Potrudi se da sostavi{ krmna smeska za goewe na jagniwa do 35 kg!
18. Kolku iznesuva prose~niot dneven prirast na gojnite jagniwa pri intenziven
na~in na goewe i kakva e konverzijata na hrana za kilogram prirast?
19. Objasni kako se organizira pasi{noto goewe na jagniwa!
296
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
9. ISHRANA NA @IVINA
9.1. Osnovni karakteristiki vo ishranata na `ivinata
Vo proizvodniot proces na `ivinarskoto proizvodstvo, ishranata
nesomneno pretstavuva klu~en faktor, bidej}i hranata u~estvuva so najgolem
procent vo cenata na ~ineweto na proizvodite. Od vkupnite proizvodni
tro{oci, ishranata u~estvuva so okolu 70% vo cenata na ~ineweto na
proizvodot.
So ogled na anatomskata gradba na digestivniot aparat, najgolem
procent od dnevniot obrok kaj `ivinata se sostoi od zrnesti krmiva, odnosno
krmni smeski koi se davaat vo forma na zrna, prekrupa, bra{nesta ili
peletirana vo kombinacija so drugi krmiva. Na podmladokot vo po~etokot mu
se dava bra{nesta smeska, a podocna se preminuva zrnesta ili peletirana
hrana. Peletiranata hrana e mnogu prakti~na zatoa {to vo nea site
komponenti se me|usebno povrzani, pa taka `ivinata nema mo`nost da gi
izbira povkusnite komponenti vo obrokot. Me|utoa, proizvodstvoto na
peletirana hrana e relativno poskapo.
Spored toa vo sovremenoto `ivinarsko proizvodstvo krmnite smeski
se nezamenlivi, bidej}i tie gi sodr`at site hranitelni materii potrebni za
poedini vidovi i kategorii na `ivina i toa kako za odr`aniot taka i za
produktivniot del od obrokot.
Krmnite smeskite za `ivinata se delat na kompletni i na
dopolnitelni. Dopolnitelnite smeski obi~no se me{aat so komponentite {to
gi ima na raspolagawe `ivinarskata farma vo odnos 2:1, odnosno 2 dela
dopolnitelna smeska, 1 del `itni krmiva. Pri sostavuvawe na smeski za
`ivina treba da se poznavaat normativite od oddelni hranitelni materii,
hemiskiot sostav na surovinite {to se koristat, dobiieni po pat na
laboratorisko ispituvawe ili so pomo{ na tabeli i soodvetni prira~nici.
Kompletnite smeski gi sodr`at site hranitelni materii za
zadovoluvawe na dnevnite potrebi kaj `ivinata.
Dopolnitelni smeski slu`at za dopolnuvawe na osnovnata da`ba. Za
ishrana na piliwata, se upotrebuvaat specijalni kompletni krmni smeski od
koi pova`ni se slednite:
-pretstarter smeska, slu`i za ishrana na `ivinata vo prvite denovi
od `ivotot;
-starter smeska, slu`i za ishrana na piliwata od krajot na prvata do
krajot na {estata nedela;
-grover smeska, slu`i za ishrana na mladi kategorii za vreme na
intenzivniot razvoj;
-fini{er smeska, za zavr{no goewe na piliwata.
Od dodatnite krmni smeski za `ivinata pova`ni se pretsmeskite i
superkoncentratite.
Pretsmeski ili premiksi se takvi smeski koi sodr`at mikroelementi,
vitamini, antibiotici, antioksidanti i drugi aditivi, a se davaat kako
mineralno vitaminski dodatok na site vidovi smeski.
Superkoncentrati se smeski koi sodr`at visok procent na proteini, a
slu`at za pravewe na kompletni smeski vo kombinacija so energetskite
297
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
krmiva (`itno zrnestite krmiva). Superkoncentratite vo kompletnite smeski
u~estvuvaat od 8 do 20%.
Potrebi od hranitelni materii za `ivinata
Nositeli na energija vo smeskite za `ivina se jaglenohidratnite
krmiva od koi najva`no mesto zazema p~enkata, dodeka celulozata treba da
bide zastapena so 8%. Procentot na celulozata vo obrokot treba da e nizok,
bidej}i `ivinata ne e vo sostojba da ja vari celulozata vo golem procent.
Potrebite od proteini zavisat od vidot i kategorijata na `ivinata.
Pa taka na primer, hranata za podmladokot-piliwata treba da sodr`i od 18 do
24% proteini, a za vozrasnite kategorii-koko{ki nesilki od 15 do 16%. itn.
Bidej}i `ivinata ne mo`e sama da sintetizira aminokiselini,
potrebno e vo proteinite od hranata da bidat zastapeni site aminokiselini.
Va`nosta na aminokiselinite se sogleduva vo toa {to kaj nesilkite okolu 80
do 85% od aminokiselinite celosno se iskoristuvaat za proizvodstvo na
jajca.
Pova`ni aminokiselini za `ivinata se:(arginin, histidin izoleucin,
leucin, lizin, metionin, cistin, fenilalanin, tirozin, treonin, triptofan i
valin.
Potrebi od mineralni materii Visokata neslivost na nesilkite i
brziot porast na piliwata kaj site vidovi `ivina e usloveno od prisustvoto
na odredeni koli~ini mineralni materii vo hranata. Nekoi od niv se
koristat kako grade`en materijal za formirawe na koskenoto i drugo tkivo,
drugi za sozdavawe na fermentite i hormonite, a dobar del se tro{i i za
formirawe na jajceto, odnosno negovata lu{pa. Od mineralnite materii vo
krmnite smeski najmnogu treba da se zastapeni kalciumot i fosforot.
Potrebi od vitamini @ivinata ima potreba skoro od site vitamini
(A, D, E, K, i B kompleks), so isklu~ok na C, koj sami go sintetiziraat. Vo
smeskite za `ivina treba da se prisutni dodatni materii kako {to se:
nepoznati faktori na porastot probiotici, trankilajzeri, antioksidansi,
kokcidiostatici, pigmenti, sitni kam~iwa i dr.) Dodatnite materii vo
smeskite se vnesuvaat so specijalni pretsmeski (premiksi).
Objasni i odgovori:
1. Objasni zo{to `ivinata prete`no se hrani so koncentrirana hrana!
2. Koja koncentrirana hrana najmnogu se koristi vo `ivinarstvoto?
3. Kako se podeleni krmnite smeski za `ivinata?
298
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
9.2. Ishrana na koko{ki
9.2.1. Ishrana na piliwa-podmladok za proizvodstvo na
jajca
Ishranata na podmladokot ima za cel da obezbedi pravilen rast i
navremeno zapo~nuvawe na neseweto. Odgleduva~kiot period na podmladokot
do pronesuvaweto trae 20 do 22 nedeli i za toa vreme se koristat pove}e vidovi
smeski :
x starter-smeska za piliwa vo prvite dve nedeli;
x grover-smeska za piliwa od 3 do 12 nedeli;
x smeski za jarki od 13 do 20 nedeli;
x smeski za nesilki od 21 do 22 nedeli, koja postepeno ja
zamenuva smeskata za jarki vo period od 15 dena.
Ishranata e avtomatska preku cevkovoden konveer (sl. 65).
Smeskite vo po~etokot sodr`at povisok procent na proteini, {to
ovozmo`uva brz porast na podmladokot, no podocna potrebno e rastot da se
uspori, za da se spre~i predvremenoto pronesuvawe. Za taa cel smeskite
treba da sodr`at pomal procent proteini, pogolem procent surova
celuloza i pomalku produktivna energija.
Krmnata smeska od po~etokot, odnosno od vtoriot den do 8. nedela
treba da sodr`i 21% proteini, a od 8. nedela do pronesuvaweto, treba da
sodr`i 17% proteini. Prvata smeska se vika starter, dodeka vtorata grover.
Starter smeskata sodr`i od 19%
do 23% proteini so 2850 kcal ME
(11,9 MJ), a grover smeskata
sodr`i 2700 kcal ME (11,3 MJ) i
15% do 18 % na proteini.
Za vreme na odgleduva~kiot
period od 20 nedeli za edno grlo
se tro{i za lesnite hibridi od
6,5 do 7 kg kompletna smeska, a za
sredno te{kite od 7 do 7,5 kg
ili dnevno po grlo vo prosek se
tro{i od 45 do 55 g hrana.
Sl. 65. Cevkovoden konver za ishrana na podmladokot
Za da se uspori rasteweto i polovata zrelost na podmladokot, kako
metod za zgolemuvawe na po~etnata te`ina na jajcata i vkupnata neslivost na
koko{kite, vo posledno vreme se primenuva t.n. "restriktivna ishrana".
Taa se sproveduva so namaluvawe na svetlosniot den i smaluvawe na
sodr`inata na proteini vo smeskite, po~nuvaj}i so 10 do 12 nedelna
vozrast. Vaka odgledanite jarki pronesuvaat desetina dena podocna, no
postignuvaat ne{to povisok maksimum i pogolema vkupna neslivost vo
sporedba so drugite nesilki. Jarkite se tretiraat kako nesilki, {tom
neslivosta }e dostigne 10% od vkupniot broj `ivina, odnosno so navr{eni
22 nedeli vozrast.
299
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Tabela 45.Kompletna krmna smeska za piliwa na vozrast do 8 nedeli
Krmiva vo %
P~enka
P~eni~ni trici
Oves
Ja~men
Mast
Soina sa~ma
P~enkaren gluten
Ribino bra{no
Ribina ~orba
Mesnato bra{no
Suvi destilirani otpadoci
Krmen kvasec
Lucerkino bra{no
Koskeno bra{no
Varovnik
Gotvarska sol
Premiks
Vkupno
55
10
10
19
2,5
5
2,5
1,5
2,5
0,75
0,25
1,0
100%
51
15
23
5,0
2,5
1,0
1,0
0,25
1,0
100
%
45
15
5
24
4,0
0,5
2,5
1,5
2,5
2,0
1,0
0,25
1,0
100
Vakvata smeska potrebno e da ima okolu 21% na proteini i metaboli~ka
energija od 2900 do 3000 cal, odnosno 11. 296-12.552 MJ.
Objasni i odgovori:
1. Nabroj gi pova`nite vidovi krmni smeski {to se koristat za vreme na odgleduvawe
na podmladok za proizvodstvo na jajca!
2. So kakov % na proteini se krmnite smeski starter i grover {to se koristat za
ishrana na podmladokot za proizvodstvo na jajca?
3. Objasni do koja vozrast se koristi starterot, a do koja groverot pri odgleduvaweto
na podmladokot za proizvodstvo na jajca?
9.2.2. Ishrana na koko{ki nesilki
Denes za ishrana na nesilkite postojat kompletni krmni smeski koi
nau~no i prakti~no se provereni i ispitani, taka {to celosno gi zadovoluvaat
site potrebi na nesilkite ~uvani vo najintenzivni uslovi, odnosno vo baterii.
Jarkite od hibridite za jajca, za prvpat po~nuvaat da nesat na vozrast od 20 do
22 nedeli i toga{ tie se tretiraat kako nesilki. Jajcenosniot period na
nesilkite trae 52 nedeli ili 1 godina i zavisno od hibridot godi{no nesat od
250 do 300 jajca.
Dnevnite potrebi od proteini na koko{kite nesilki se okolu 17 g. Toa
zna~i deka kompletnite krmni smeski za ishrana na hibridite za jajca ne
treba da sodr`at pove}e od 15 ili najmnogu 16% proteini.
Obi~no vo praksa vo prvite 6 meseci od proizvodstvoto na jajca se
koristi krmna smeska so 16%, a vo poslednite 6 meseci so 15% proteini.
Procentot na celulozata vo krmnite smeski za koko{kite nesilki ne smee da
300
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
bide pogolem od 8%. Energetskata vrednost na koncentratot za nesilki za jajca
za kosumacija treba da e okolu 2700 kcal, a za nesilkite za jajca za inkubacija
2600 kcal. metaboli~ka energija, odnosno 11.296 kJ. Prose~nata dnevna
potro{uva~ka na hrana po nesilka iznesuva 115 do 128 g, taka {to so 15% na
proteini vo smeskata celosno se podmiruvaat site potrebi na nesilkata, pod
uslov proteinite da se kvalitetni t.e. prete`no da se od animalno poteklo.
Kvalitetot na jajcata osven od proteinite zavisi i od zastapenosta na
mineralnite materii.
Dokolku vo hranata gi nema dovolno potrebnite
mineralni materii i ako ne se vo povolen odnos, toga{ neslivosta zna~itelno
se namaluva, snesenite jajca se so tenka lu{pa koja lesno se kr{i i na toj na~in
se zgolemuva procentot na o{tetenite jajca koi mnogu poevtino se prodavaat.
Za da im se pomogne na nesilkite da nesat jajca so dobra lu{pa, pokraj
kompletnite smeski koi treba da sodr`at 0,8% fosfor i okolu 3,5% kalcium,
treba da im se dava na nesilkite i po 1-2 g sitno melen mermer. Ova e osobeno
va`no vo vtorata polovina na nesivosta,
zato {to vo ovoj period nesilkite gi
imaat potro{eno skoro site rezervi na
kalcium od koskite.
Za da se formira lu{pata od
jajceto 60% od kalciumot nesilkata go
obezbeduva od rezervite na koskite, a
samo 40% od hranata. Nesilkite
postojano treba da imaat hrana vo
hranilkite, za da mo`at da ja koristat
po `elba (ad libitum).
Sl.66.Sovremeno proizvodstvo na jajca vo kafezen sistem na dr`ewe (baterii)
Ishrnata mo`e da bide celosno avtomatizirana, kako i iz|ubruvaweto,
sobiraweto na jajcata i provetruvaweto (sl. 66).
Ako nesilkite nemaat postojano hrana vo hranilkite nesivosta se
namaluva. Hranata postojano treba da bide sve`a i ~ista, po mo`nost da ne e
postara od 15 dena, a da se izbegnuva vla`nata i zgrudenata hrana. Isto taka za
proizvodtvo na kvalitetni jajca za konsumacija, mnogu e va`no nesilkite
nepotrebno da ne se voznemiruvaat.
Utvrdeno e deka brazdite i puknatinite na jajceto nastanuvaat okolu 10
~asa po ovulacijata, zaradi tie pri~ini nesilkite ne treba da se
voznemiruvaat vo tekot na denot od 14 do 18 ~asot. Za vreme na jajcenosniot
period (od 52 nedeli) sekoja nesilka tro{i od 43 do 46 kg hrana, zavisno od
hibridot ili po proizvedeno jajce se tro{i od 140 do 160 g hrana, odnosno za kg
jajca se tro{i od 2,4 do 2,6 kg hrana.
Osven hranata i vodata e mnogu va`en faktor vo proizvodstvoto na jajca za
konsumacija. Nesilkite postojano treba da imaat zdrava, sve`a i ~ista voda za
piewe, zatoa {to nedovolnite koli~ini voda po nesilka mo`e zna~itelno da ja
namali nesivosta. Dnevnite potrebi od voda po nesilka se okolu 250 ml. Pri
bateriskiot sistem na dr`ewe nesilkite se napojuvaat so pomo{ na
avtomatski poilki vo vid na kapalki sistem kapka po kapka. Vakviot sistem
na napojuvawe ovozmo`uva vodata postojano da bide ~ista i sve`a, a zagubite se
minimalni.
301
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Tabel 46. Sostav na krmna smeska za ishrana na koko{ki nesilki vo baterii
Surovi proteini
Vidovi krmiva
P~enka
Son~ogledova sa~ma
Soina sa~ma
Ribino bra{no
Mesno bra{no
Sto~no bra{no
Lucerkino bra{no
Dikalcium fosfat
Rastvorliva sol
Sto~na kreda
Vitaminsko mineralen dodatok
Vkupno
16 %
15%
55
8
10
3
2
10
4
1
0,3
5,7
1
100%
66
6
13
1
2,7
2
1,6
0,3
4,6
1
100%
Kompletnite krmni smeskite za nesilki za jajca za kosumacija treba da
imat okolu 16% na surovi proteini, a za nesilkite za jajca za inkubacija
okolu 17% surovi proteini. Osven toa smeskite za nesilki
za jajca za
kosumacija imaat nepovolen odnos na kaloriite: proteinite vo odnos na
smeskite za nesilki za jajca za inkubacija.
9.2.3. Ishrana na brojleri
Vo proizvodstvoto na mlada `ivina za meso voveden e popularen poim
brojler. Toj zbor poteknuva od angliskiot glagol to broil {to zna~i
pe~ewe na skara. Spored svetskite standardi pod
poimot brojler se podrazbira pile ~ija `iva masa
iznesuva od 1,8 do 2 kg na vozrast od 6 nedeli (sl. 67), a
zaklano te`i od 1,2 do 1,6 kg i ima ne`no meso, mazna
i tenka ko`a i meka gradna koska.
Osnovna cel vo odgleduvaweto na brojlerite e da
se proizvede {to pove}e meso za {to pokuso vreme i so
{to pomala potro{ena hrana po kilogram `iva masa.
Za da se postigne taa cel, kako materijal za
goewe se zemaat komercijalni hibridi koi imaat
nasledni
predispozicii za brz porast so mala
potro{uva~ka na hrana.
Sl. 67. Pile brojler
Dobroto iskoristuvawe na hranata e vo tesna vrska so vozrasta na
piliwata nameneti za goewe, konverzijata na hranata e podobra dokolku
piliwata se pomali {to mo`e da se vidi od slednata tabela :
Tabela 47. Konverzija na hrana za odr`uvawe na piliwa spored vozrasta
Starost na piliwata
1
2
3
4
5
6
% od hranata {to pretstavuva odr`en del
nedela
nedela
nedela
nedela
nedela
nedela
65%
75%
80%
85%
90%
95%
302
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Zatoa i brojlerite vo goewe ne se zadr`uvaat pove}e od 6 nedeli,
bidej}i natamo{noto zadr`uvawe ne bi imalo ekonomska opravdanost.
Konsumiranata hrana bi se rashoduvala preku 95% za odr`nite potrebi, a 23% za produktivnite potrebi.
Krmnite smeski za brojlerite se kompletni, a fizi~kata forma im e
bra{nesta, ili peletirana. Peletiranata smeska e vo prednost bidej}i
hranata mnogu pomalku se rastura, a sitnite zrna od peletite gi sodr`at site
hranitelni materii neophodni za porast na piliwata. Osven toa, pri
spremaweto na peletiranata hrana se koristi topla postapka pri {to se
uni{tuvaat razni bakterii, a vo prv red
salmonelite
i
drugi
{tetni
mikroorganizmi i na toj na~in se dobva
zdrava hrana.
Po pravilo krmnata smeska treba
da sodr`i okolu 20 do 24% sirovi
proteini, 5% masti, okolu 52% bezazotni
ekstraktivni
materii,
okolu 1,5%
kalcium, 0,75% fosfor 0,5% sol i
dodatok
od
vitaminsko-antibiotska
smesa.
Sl. 68. Odgleduvawe na piliwa brojleri na pod
Pri sostavuvaweto na dnevniot obrok za ishrana na brojlerite, treba da
se vodi smetka za odnosot pome|u proteinite i kaloriite.
Denes brojlerite se gojat do 42 dena. Taka {to vo praksa s# pove}e se
koristi francuskiot sistem, koj{to ima tri fazi i toa:
x
x
x
Starter-faza od 0 do 14 dena ;
Grover-faza od 14 do 25 dena;
Fini{er-faza od 25 do 42 dena.
Pri trojniot (francuski sistem), starterot ima 20%, groverot 19%, a
fini{erot 17% surovi proteini.
Tabela. 48. Sostavot na krmnata smeski za ishrana na brojleri
20% PROTEINI
(0-14) DENA
GROVER
19% PROTEINI
(14-25)
FINI[ER
17% PROTEINI
(25 DO 42)
61,5
20,0
5
2
6
2,5
1
1,1
0,4
0,5
100
64,2
18,0
5
2
6
2
0,8
1,1
0,4
0,5
100
68
17,3
5
2
4
1
0,7
1,1
0,4
0,5
100
STARTER
KRMIVA VO %
@olta p~enka
Soina sa~ma
Son~ogledova sa~ma
Sa~ma od maslena repka
Ribino bra{no
Stabilizatorska mast
Dikalcium fosfat
Varovnik
Gotvarska sol
Premiks
Vkupno
303
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Ishranata na brojlerite mo`e da se vr{i po pat na konveerska
lenta, ili preku hranilki, ~ija visina se podesuva spored raste`ot na
piliwata. Hrana i voda treba da ima sekoga{ na raspolagawe po `elba (ad
Libitum) (sl . 68).
Vo zavr{nata fini{er smeska ne smee da ima lekovi, ribino bra{no,
muvlosana hrana i drugi komponenti koi negativno vlijaat vrz vkusot i
mirisot na mesoto od brojlerite. Zaradi toa zavr{nata smeska treba da bide
napravena od najkvalitetna surovina.
Na krajot od turnusot po 42 den brojlerite se so prose~na `iva masa od
1,5-2 kg {to zavisi od hibridot. Brojlerite za celo vreme se odgleduvaat vo
zatvoren prostor so cel da se namali tro{eweto na energija svrzano so
pogolemoto dvi`ewe. Vo odgleduvaweto na brojlerite dominira podniot
sistem na {to e podredena i opremata za hranewe i napojuvawe.
9.3. Ishrana na misirki
Sovremenata ishrana na misirkite se bazira na kompletni krmni
smeski, koi gi sodr`at site hranitelni materii neophodni za normalen razvoj
i
produkcija. Me|utoa, misirkite
mnogu dobro iskoristuvaat zelena
hrana, razni insekti i rastitelni
{tetnici, rzni semiwa od pleveli i
dr., osobeno ako im se obezbedi
odredena povr{ina za dvi`ewe i pa{a
(sl. 69). Najdobro e vakvite povr{ini
pregonski da se iskoristuvaat. Vo
krmnite
smeski
za
priplodnite
misirki vo dovolni koli~ini treba da
bidat
zastapeni
vitaminite,
mineralnite
materii
i
mikroelementite, koi se neophodni za
normalna produkcija na misirkite.
Sl. 69. Priplodni misirki na pa{a
Tabela 49. Normativot za ishrana na misirkite so razli~na vozrast bi izgledal
vaka
Vozrast na misirkite vo nedeli
Hranitelni
materii vo
obrokot vo %
Surovi proteini
Surova celuloza
Surova mast
Kalcium
Fosfor
ME vo kalori
od 0 do 4
od 4 do 8
od 8 do 12
od 12 do 18
ime na krmnata smeska
Pretstarter
Starter
Grover
1
Grover
2
Grover
3
Smeska za
nesilki
28 -30
3-5
3-6
2
1
2800
24-26
3-5
3-6
2
1
2900
22
5
4-6
1.5
0.9
2900
18
5
4-6
1.5
0.8
2900
16
5
4-6
1
0.7
3000
18-20
do 8
do 5
do 3
do 1
3000
304
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
9.3.1. Ishrana na mladi misir~iwa
Kako kaj piliwata, spored nekoi avtori i misir~iwata ne mora da se
hranat prvite 24 -27 ~asa, bidej}i `ol~kata {to ja imaat apsorbirano pred da
izlezat od lu{pata gi obezbeduva so osnovnite hranitelni materii. Me|utoa,
praksata poka`ala deka dobro e vedna{ posle 24 ~asa, misir~iwata da po~nat da
se hranat so kompletni krmni smeski, koi ja imaat potrebnata hranliva vrednost
za taa vozrast na misir~iwata.
Tabela 50. Potrebi od surovi proteini vo zavisnost od sodr`inata na energijata
vo obrokot i starosta na misirkite
Metaboli~ka
energija vo
obrok kj/kg
11 053
11 514
11 974
12 435
12 895
13 816
Potrebni proteini vo krmnata smeska vo %
Po~etna
Smeska za porast
Zavr{na
Nesilki za
krmna smeska
krmna
jajca za
4 -12
12 -18
od 0 - 4 nedela
smeska
priplod
nedela
nedela
28
29
30
31
32
-
22
23
24
25
26
-
16.5
17.0
18.0
18.5
19.0
-
13.0
13.5
14.0
14.5
15.0
15.5
16.5
17.0
17.5
18.0
18.5
-
Vo prvite 4 nedeli od `ivotot misir~iwata se hranat so krmna smeska
koja sodr`i 28 do 30% na proteini. Na vozrast od 4 do 8 nedeli se hranat so
krmna smeska koja sodr`i 24% surovi proteini. Prvata smeska se vika
starter, a vtorata grover.
So pretstarterot misir~iwata se hranat vo vid na bra{nesta smeska,
dodeka za postarite misir~iwa (3 do 4 nedeli) smeskata treba da e peletirana. Vo
po~etokot misir~iwata pote{ko se snao|aat i mo{ne te{ko ja zemaat hranata.
Poradi toa vo objektot treba da se postavuvaat pogolem broj na hranilki, a mo`e
da se postavuva hrana i na kartoni, odnosno vlo{ki.
Za ishrana na misir~iwata so
starost od 8 i pove}e nedeli se koristi
krmna smeska grover br. 1, 2 i 3, s# do
vozrast od 21 nedela koga misir~iwata se
hranat kako vozrasni grla vo priplod
ili goewe.
Krmnata smeska grover br. 1 slu`i
za ishrana na misir~iwa na vozrast od 8
do 12 nedeli. Grover br. 2 od 12 do 18
nedeli, a grover br. 3 od 18 do 21 nedela.
Vo prvata nedela od `ivotot
misir~iwata tro{at dnevno okolu 45cm3
voda, koja postepeno se zgolemuva taka
{to na vozrast od 6 meseci tro{at preu
500 cm3 voda.
Sl.70. So dr`ewe na misirkite na pa{a se za{teduva 30% od krmnite smeski
Spored toa u{te prviot den mora misir~iwata da bidat obezbedeni so
zdrava, ~ista i sve`a voda za piewe. Dokolku ima mo`nost potrebno e da
koristat i pa{a, so {to se za{teduva koncentriranata hrana (sl. 70).
305
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
9.3.2. Ishrana na misir~iwa brojleri
Vo poslednite nekolku godini na pazarot s# pove}e se baraat misir~iwa na
vozrast od 12 do 14 nedeli, specijalno hraneti kako misir~iwa brojleri.
Vo po~etokot misir~iwa za proizvodtsvo na brojleri se hranat
kako i misir~iwata za priplod, so taa razlika {to so pretstarterot se
prodol`uva do 6. nedela, so starterot do 9. nedela, pa potoa so grover od 9.
nedela do krajnoto na turnusotodnosno do 12 ili 14 nedeli. Na ovaa vozrast
od 14 nedeli tie se prodavaat i se so `iva
masa od 5 do 5,5 kg. Pretstarterot, i grover
1 se so ist sostav kako i za misir~iwata
za priplod, so taa razlika {to vo smeskata
grover ne se stava ribino bra{no zaradi
neprijatniot miris koj mo`e da se prenese
i na mesoto od brojlerite i istoto da
mirisa na riba. Ishranata mo`e da bide
avtomatizirana so short time hranilki za
misirki. (sl. 71).
Sl. 71.Avtomatski hranilki short time za ishrana na misir~iwa brojleri
Vo krmnite smeski za misirki, ne treba da ima mnogu golema
koli~ina na p~eni~na prekrupa, zatoa {to se lepe na klunot na
misir~iwata i im smeta vo normalnoto zemawe na hrana na istite. Za
ishrana na misir~iwata se prepora~uvaat krupno prekrupirani izdrobeni
komponenti ili pak peletirana hrana.
Tabela 51. Dnevni potrebi na misir~iwata za goewe
Starost
vo nedeli
Masa na
krajot od
periodot
Krmna
smeska
vo g
ME
kJ
Surovi
proteini
vo g
Kalcim
vo
g
Fosfor
vo g
3 do 4
5 do 6
7 do 8
9 do10
11do12
13do14
200
600
1300
2300
3400
4500
5500
21,7
50,1
83,6
149,8
204,3
221,8
228,6
271
626
1045
1872
2656
3013
2972
6,3
14,5
21,0
37,4
43,0
40,0
36,5
0,17
0,40
0,67
1,19
1,63
1,77
1,83
0,13
0,30
0,50
0,90
1,22
1,33
1,37
NaCl
(sol)
vo g
0,04
0,10
0,17
0,30
0,41
0,43
0,44
Vitamin
A vo
vo i.e.
230
550
920
1650
2250
2440
2520
Sl.72. Misir~iwa brojleri so celosno avtomatizirano hranewe i napojuvawe
Objasni zo{to za ishrana na misir~iwa brojleri ne treba da se koristi vo golemi
koli~ini p~enkarna prekrupa!
306
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
9.4. Ishrana na guski
Se hranat so smeski sli~ni na onie za pajki, so taa razlika {to za niv
mo`at da se koristat i smeski koi se pokabasti. Potrebite za hrana im se
izrazeni vo produktivna energija i surovi proteini, a normite za ishrana
im se kako i na drugite vidovi `ivina {to zavisi od kategorijata. Pokraj
koncentriranata hrana guskite mnogu dobro ja koristat i kvalitetnata pa{a
(sl. 72).
9.4.1. Ishrana na guv~iwa
Dodeka se prefrlat vo odgleduvali{teto, guv~iwata treba da se
hranat so krmna smeska nare~ena starter so 18% surovi proteini, koja se
koristi i za ishrana na piliwa i paj~iwa.
Krmnata smeska za guv~iwa mo`e da gi sodr`i slednive krmiva:
- p~enkino bra{no
30%
- p~enkini trici
26%
- ja~men ili oves
25%
- mesno bra{no
5%
- koskeno bra{no
4%
- dehidrirana lucerka
4%
- soina sa~ma
4%
- gotvarska sol
1,5%
- Premiks
1%
100%
Ovaa krmna smeska mo`e da se upotrebi vo kombinacija so ednakva
koli~ina od `itno-zrnesti krmiva, p~enka i oves vo forma na bra{no, so
dodavawe na sve`i krmiva kako {to e mlada seckana detelina ili lisja od
zelka.
Guv~iwata vo prvata nedela od `ivotot treba da se hranat so ovoj obrok
3 do 4 pati dnevno, a vtorata i tretata nedela 2 do 3 pati dnevno i toa so
tolkava koli~ina na hrana {to mo`at da ja izedat za 15 minuti. Guv~iwata
mora postojano da bidat snabdeni vo sekoe vreme so sve`a voda za piewe i
pesok. Hranata, vodata i pesokot mora da bidat vo posebni sadovi, vo koi
guv~iwata mo`at da ja pripiknat samo glavata. Na vozrast od 2 do 3 nedeli
guv~iwata mo`at da se odvedat na dobra pa{a, pri {to postepeno im se smaluva
obrokot od krmnata smeska, odnosno `into zrnestata krma. Na taa vozrast
krmnata smeska se dava vo forma na bra{no ili peleti, koi se koristat za
ishrana na piliwata vo porast.
Koga }e napolnat 6 nedeli guv~iwata prete`no mo`at da se dr`at na
pa{a, ili na druga zelena krma kako {to e lucerka, detelina, zelka, repa i
dr. Me|utoa, dobro e da im se dava eden obrok krmna smeska, bidej}i so toa
se zabrzuva porastot. Na vozrast od 6 do 8 nedeli guv~iwata ve}e nema potreba
da se dr`at vo zatvoreni objekti, tie trba da bidat slobodno pu{teni vo
ispustite na pa{a, kade }e ima eventualno obi~ni nastre{nici za odmor i
za{tita od sonceto.
307
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
9.4.2. Ishrana na guski za meso
Za goewe se upotrebuvaat mladi grla na guski koi ne se za priplod ili
stari koi ne se pogodni za priplod. Goeweto trae od 3 do 5 nedeli. Sepak
mladite grla se podobri za goewe bidej}i se gojat pobrzo, a toa zna~i deka i
goeweto }e bide poevtino. Kaj pomladite grla goeweto treba da zavr{i na
vozrast od 12 do 13 nedeli, bidej}i postarite grla davaat poslab kvalitet na
mesoto, a i goeweto se poskapuva.
Ishranata se vr{i so krmna smeska, koja se dava dva pati vo denot i
`itno zrnesti krmi edna{ dnevno. Od `itno zrnestite krmi se upotrebuva
p~enkata, ovesot i ja~menot vo vid na zrno ili prekrupa.
Krmnata smeska treba da go ima sledniot sostav:
- p~enka
45%
- oves ili ja~men
34%
- p~eni~ni trici
10%
- soina sa~ma
5%
- mesno bra{no
3%
- koskeno bra{no
1,5%
- jodirana sol
0,5%
- premiks
1%
100%
Ovaa krmna smeska odgovara za mladi grla, a za postari grla nema
potreba vo smeskata da se dodava premiks kako vitaminsko mineralen dodatok.
Na guskite {to se gojat treba da im se obezbedi dovolno voda i kabasta krma.
Za vreme na goeweto guskite se dr`at vo mali boksovi ili mali ogradeni
prostori.
Ishranata na guskite za dobivawe na golema koli~ina na crn drob e
specifi~na, a se raboti vo stimulirawe na rastot, zgolemuvawe na crniot
drob koj mo`e da se zgolemi od 150 na 400 g. Tuka nastanuva fakti~ki
hipertrofija, pa i masna degeneracija na crniot drob. Obrocite za vakva
ishrana mora da sodr`at pogolema koli~ina na soli od bakar i fosfor i so
obilni koli~ini na jaglenohidratni krmiva.
Klukaweto na guskite se vr{i dva pati dnevno so pauza od 12 ~asa i toa
nautro vo 6 ~asot i popladne vo 18 ~asot, so p~enka koja 12 ~asa e potopena
vo voda, a pred upotreba treba da se iscedi. Na 10 kg p~enka se dodava 150 g
sol i 0,5 dl maslo za polesno p~enkata da minuva niz hranoprovodot ili na
smesata i se dodava ka~amak zaradi podobro svrzuvawe i homogenizirawe.
Klukaweto go vr{at iskusni rabotnici, so postepeno zgolemuvawe na
koli~inite, taka so po~etokot na drugata nedela mo`e da se dade
maksimalnata koli~ina na p~enka.
Guskite
treba
da
imaat
na
raspolagawe dovolno voda i pesok
koj
pomaga pri vareweto na hranata. Goeweto
na guskite za crn drob trae 35 dena.
Prirastot e od 90 do 140 g dnevno ili do
krajot na goeweto 3 do 4 kg. Zgoenata guska
ima te`ina od 7 do 9 kg. Za 1 kg prirast se
tro{i 7 do 10 kg p~enka.
Sl .73. Guski na pa{a
308
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
9.5. Ishrana na pajki
Pajkite spa|aat vo onaa grupa na `ivina koja najmalku e probirliva na
hrana. Dobar del od hranata pajkite go nao|aat nadvor od objektite, osobeno
ako imaat voda (ezera, mo~uri{ta) (sl. 75).
Vo takvi uslovi na pajkite dnevno
im se dava 50- 60 grama zrnesta hrana, taka
{to edna ~etvrtina se dava nautro, a
ostatokot nave~er. Me|utoa, ako pajkite se
dr`at vo mali prostorii kade ne mo`at da
najdat hrana, toga{ dnevno im se dava
okolu 130 do 140 g zrnesta ili prekrupirana
hrana.
Sl. 74. Goewe na mladi paj~iwa za meso so koncentrirana hrana starter
So hranata treba da im se dava i zelena masa, iseckana kopriva, lucerka i dr.
Isto taka treba da im se dava mo`nost za vnesuvawe na pesok i dovolno voda
za piewe. Pajkite pronesuvaat vo fevruari mesec i nesat jajca do juni.
Za toa vreme treba dobro da se hranat. Vo pogolemite farmi za ishrana
se upotrebuvaat gotovi krmni smeski, kako {to e starter so 18% na proteini,
koj se koristi za mali paj~iwa na vozrast do 2 nedeli (sl.74). Potoa za
paj~iwa na vozrast od 2 do 8 nedeli se koristi krmna smeska grover so 16%
proteini, a za paj~iwa od 8 nedeli do pronesuvaweto se koristi krmna smeska
so 15% proteini. Krmnata smeska za pajkite nesilki treba da ima 18%
proteini.
Krmnite smeski se proizveduvaat vo forma na peleti, so golemini od 3,2
do 4,7 mm. Doka`ano e deka peletiranata hrana dava podobri rezultati za 20
do 30% od bra{nestata hrana. Ednodnevnite paj~iwa {tom }e se donesat vo
odgleduvali{teto vedna{ po~nuvaat da se hranat. Vo prvite nekolku denovi
smeskata treba da e bra{nesta ili navla`neta, a potoa im se dava peletirana.
Na paj~iwa od dve nedeli mo`e da im se dava iseckana zelena hrana.
Mladite paj~iwa na vozrast od 2 nedeli se hranat 3 do 4 pati dnevno, a potoa 2
pati dnevno.
Tabela 52. Krmnata smeska za paj~iwa i pajki nesilki orientaciono treba da
izgleda vaka:
Krmiva vo
%
Starter
do 2 nedeli
so 18%
proteini
Grover
od
2 do 8 nedeli
16 % proteini
Od 8 nedeli do
pronesuvawe
so 15 %
proteini
Za pajki
nesilki
so 18 %
proteini
@olta p~enka
Oves ili ja~men
P~eni~ni trici
Soina sa~ma
Ribino bra{no
Mesno bra{no
Otpadoci pri destilacija
Lucerkino bra{no
Gotvarska sol
Premiks
61,5
5
4,4
11,7
4
5
4
5,5
0,25
1
53
8
10
15
2
4
3
4
0,25
1
40,25
10
20
14
2
4
4
4,75
0,25
1
54,25
5
10
7,5
5
5
3,75
6,5
0,5
1
309
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Goeweto na paj~iwata zapo~nuva od prviot den od `ivotot i trae 8
nedeli. Za toa vreme tie dostignuvaat te`ina od okolu 3, 2 kg. Na ovaa
te`ina tie se kolat za meso. Za 1 kg prirast vakvite brojleri tro{at od 2,6 do
2,8 kg. hrana.
Sl. 75. Slobodno dr`ewe na pekin{ki pajki na pa{a i vodni povr{ini
Nesilkite {to se koristat za jajca za inkubacija na vozrast od 24
nedeli do krajot na jajcenosniot period koristat krmnni smeski so 20%
proteini so energetska vrednost od 11.095 do 12.131 kJ. Krmnite smeski treba
da bidat peletirani so golemina od 3 do 5 mm i se mo{ne pogodni za
roditelskoto jato, a potro{uva~kata e dnevno po grlo 200-220 g.
Nabroj gi pova`nite krmni smeski {to se koristat pri ishrana na pajki!
9.6. Ishrana na biserki
Za ishrana n mladite piliwa biser~iwa vo prvite denovi se koristat
mali plasti~ni tacni ili vlo{ki za jajca. Edna plasti~na ~inija dovolna e za
100 piliwa. Ovie plasti~ni ~inii se koristat vo prvite 3 nedeli od `ivotot,
a potoa se koristat avtomatski vise~ki
plasti~ni hranilki ili poden konveer.
Biserkite vo prvite 3 nedeli od
`ivotot se hranat so krmni smeski
so 23% surovi proteini, a od 4. do 12.
nedela krmnata
smeska treba da
sodr`i 21 do 22%
proteini. Pri
intenzivno goewe za vreme od 10 do 11
nedeli, zgoenite piliwa dostignuvaat
telesn
masa
od
0,9-1,0
kg.
Potro{uva~kata na hrana za
kilogram prirast iznesuva od 3 do 3,5
kg.
Sl.76. Biserki na pa{a
Prepora~livo e na 6 do 8 nedeli, pred da pronesat biserkite procentot na
proteinite vo krmnata smeska da bide 14,5 do 16%, a koli~inata na
metaboli~kata energija vo odnos na proteinite da bide od 649 do 690 : 1. Vo
tekot na jajcenosniot period se hranat so ista hrana kako i koko{kite
nesilki.
Kolku kg koncentat tro{at biserkite pri goewe za kg prirast?
310
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Aktivnosti:
Po realizacijata na temata poseti ja najbliskata `ivinarska farma vo
mestoto na `iveewe. Tamu }e mo`e{ da se informira{ i prakti~no da
nau~i{ za: karakteristikite na krmnite smeski za `ivinata,sostavot na
krmnite smeski za nesilki i brojleri, vremetraeweto na eksploatacijata i
dr.
Tematski pra{awa i zada~i:
1. Koi krmiva dominiiraat vo ishranata na `ivinata?
2. Koi hranitelni materii treba da bidat zastapeni vo da`bite za koko{ki nesilki?
3. So kakva proteinska vrednost treba da bidat smeskite za piliwa i koko{ki nesilki?
4. Kakov treba da bide odnosot na kalciumot i fosforot vo krmnite smeski za nesilkite
i piliwata?
5. Koi vitamini se najva`ni za `ivinata?
6. Nabroj gi pova`nite vidovi krmni smeski {to se koristat za vreme na odgleduvawe na
podmladok za proizvodstvo na jajca!
7. So kakov % na proteini se krmnite smeski starter i grover {to se koristat za ishrana
na podmladokot za proizvodstvo na jajca?
8. Do koja vozrast se koristi starterot, a do koja groverot pri odgleduvaweto na
podmladokot za proizvodstvo na jajca?
9. Kolku iznesuva potro{uva~kata na hrana po grlo vo periodot na odgleduvawe na
podmladokot?
10. [to se postignuva so restriktivnata ishrana kaj podmladokot?
11. Kolku grama proteini se potrebni za edna koko{ka nesilka?
12. Presmetaj kolku grama koncentrat dnevno treba da iskonsumira edna koko{ka, za da gi
podmiri potrebite od proteini ako koncentratot sodr`i 15% proteini!
13. So kolkav % proteini treba da bide koncentratot za nesilki vo prvite 6 meseci, a so
kolkav vo poslednite 6 meseci od jajcenosniot period?
18. Kolku iznesuva vkupnata potro{uva~ka na hrana po nesilka za vreme na jajcenosniot
period?
19. Nabroj nekolku krmiva {to treba da u~estvuvaat vo krmnata smeska za koko{ki
nesilki!
16. [to podrazbira{ pod poimot brojler?
17. Zo{to brojlerite ne se zadr`uvaat vo goewe pove}e od 8 nedeli?
18. Od koi fazi se sostoi francuskiot sistem na goewe brojleri i koi se tie?
19. Kolku iznesuva potro{uva~kata na hrana za kilogram prirast pri goeweto na
brojleri?
20. So koi krmni smeski se hranat mladite misir~iwa do 8 nedeli vozrast ?
21. Nabroj gi krmnite smeski za ishrana na misir~iwa na vozrast od 8 do 21 nedela i
navedi so kolkav % na proteini se tie smeski!
22. Do koja vozrast se gojat misir~iwata brojleri?
23. So koi krmni smeski se hranat misir~iwata brojleri?
24. Koi krmiva obi~no treba da gi sodr`i edna krmna smeska za ishrana na guv~iwa?
25. So koi krmni smeski se hranat guv~iwata?
26. Do koja vozrast se gojat guv~iwata za meso?
27. Kako treba da se hranat guskite za proizvodstvo na crn drob?
28. [to e karakteristi~no za ishranata na pajkite?
29. So kakvi krmni smeski treba da se hranat biserkite do 3 mesena vozrast?
30. Kakov e odnosot na energijata so proteinite vo krmnite smeski za biserki pred
pronesuvaweto?
311
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
10. PLANIRAWE NA KRMNATA BAZA
Sekoj farmer odnosno stopanski subjekt {to se znimava so sto~arsko
proizvodstvo, na po~etokot od proizvodnata godina treba da izgotvi
proizvodno finansov plan. Kako sostaven del na proizvodno finansoviot plan
e proizvodniot plan i bilans za krmna baza, vo koj se predviduva zastapenosta
na odredeni krmni kulturi, lokacijata, predvidenite prinosi po edinica
povr{ina, proizvodnite tro{oci, sredniot broj na dobitokot za odreden
hranitelen period, vremetraewe na hranidbeniot period, krmnata norma,
krmniot obrok i dr. Ako se pobrzi promenite vo obrtot na stadata, i ako se
pobrzi promenite na da`bata vo ishranata, planot i bilansot na dobito~nata
hrana se sostavuvaat za pokusi vremenski intervali. Plan i bilans na
dobito~nata hrana se sostavuva za site kategorii ili za oddelni vidovi
dobitok i za razni hranidbeni periodi.
Sostavuvaweto na proizvodniot plan za krmna baza i bilansot na
ishranata e mo{ne zna~ajna zada~a vo koja se odreduvaat ne samo potrebite i
izvorite na hrana tuku i site neophodni merki za postignuvawe na povisoki
prinosi. Proizvodstvoto na krmna baza ne treba da se izrazuva samo vo
te`inski edinici tuku i vo hranitelni, zatoa {to hranitelnata vrednost na
krmivata e podobro merilo otkolku prinosot vo masa.
10.1. Plan za proizvodstvo na krmna baza
Pod plan za dobito~na hrana se podrazbira presmetanata potreba na
`ivotnite od sto~na hrana za odreden vremenski periodi i odredena
produkcija.
Planot za proizvodstvo na dobito~na hrana se sostavuva vrz osnova na:
x Potrebite od razni vidovi hrana za oddelnite kategorii na
zastapenite vidovi vo postoe~kata farma.
x Vremetraewe na koristeweto na oddelnite krmni kulturi vo
zavisnost od prirodnite i agrotehni~kite uslovi za
proizvodstvo.
Potrebite na `ivotnite od hrana se presmetuvaat vrz osnova na:
x Krmnite normi i krmnite obroci za edno grlo od raznite
kategorii za edna den, a vrz
baza na postignatoto ili
predvidenoto sto~arsko proizvodstvo za edna den.
x Sredniot broj grla od raznite kategorii za odreden vremenski
period (mesec, kvartal, godina i sli~no).
x Vremetraewe na hranidbeniot period, izrazen vo kalendarski
denovi (zimski period, pasi{en period ili period na celosen
proizvoden proces).
Treba da se nastojuva planiranoto proizvodstvo na krmna baza vo
sopstvena re`ija da bide {to e mo`no pogolemo, a ostanatata koli~ina {to }e
se nabavuva odnadvor da bide pomala. Vo zavisno od po~veno-klimatskite
uslovi treba da se izvr{i pravilen izbor na kulturite, koi }e dadat najvisoki
i najkvalitetni prinosi po edinica povr{ina. Od izborot na krmnite
kulturi i nivniot na~in na koristewe }e zavisi i na~inot na ishranata, a so
toa i koi vidovi doma{ni `ivotni mo`at da se odgleduvaat. Ako prinosite od
312
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
krmnite kulturi po edinica povr{ina se povisoki, hranata zna~itelno
poevtinuva i obratno.
Dokolku se odgleduvaat pre`ivari, toga{ treba celokupnite potrebi od
kabasti krmiva da se proizveduva vo sopstvena re`ija, a po mo`nost i del od
energetskite koncentrirani krmiva, dodeka odnadvor da se nabavuvaat samo
proteinskite smeski i mineralnite krmiva. Me|utoa, pri odgleduvawe na
nepre`ivari (sviwi i `ivina), toga{ bi mo`elo, no ne mora da se raspolaga so
sopstveno proizvodstvo na hrana.
Za dobivawe na prose~no to~ni podatoci potrebnite koli~ini na krma
se presmetuvaat za site starosni kategorii zavisno od proizvodstvenata
namena. Pri planiraweto na krmnata baza za edna godina se trgnuva od
brojnata sostojba na `ivotnite po vidovi i kategorii odnosno od strukturata
na stadoto.
Godi{niot plan na krmna baza zavisi od strukturata i obrtot na
stadoto ili jatoto, odnosno od brojnata sostojba na `ivotnite po vidovi i
kategorii i planiranite promeni {to }e nastanat vo tekot na godinata.
Strukturata na stadoto ja so~inuvaat oddelnite kategorii
na
`ivotni vo soodvetna procentualna zastapenost vo po~etokot na godinata.
Tabela 53. Primer na struktura na stado goveda pri mle~en smer na proizvodstvo
Re.
br.
Kategorii
1.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Ma{ki teliwa do 1 godina
@enski teliwa do 1 godina
Junci od 1 do 2 godini
Junici od 1 do 2 godini
Junci od 2 do 3 godini
Junici od 2 do 3 godini
Kravi
Bikovi
Vkupno
Mle~en smer na proiizvodstvo
Struktura
Za
Prekubroen
01. 2010 god.
vo %
obnovuvawe
dobitok
na stadoto
Sostojba na
50
46
4
16
2
14
100
2
232
21,6
19,6
1,6
6,7
0,8
5,9
43,4
0,08
100
4
16
3
14
2
12
51
46
30
1
2
2
81
Od strukturata na stadoto goveda, se zabele`uva deka so najgolem
procent vo stadoto u~estvuvaat kravite so 43,4%. Od vkupniot broj na ma{ki
teliwa (50) koi vo strukturata na stadoto u~estvuvaat so 21,6%, 4 teliwa }e se
ostavat za reprodukcija, a ostanatite 46 za proda`ba odnosno za goewe. Dodeka
od 46 `enskite teliwa, za reprodukcija }e se ostavat 16, a 30 za proda`ba itn.
Godi{nite normativi za potrebnata hrana za sekoja kategorija posebno
se izveduva vrz osnova na normite za odr`uvawe i planiranoto proizvodstvo
na mleko i prirast.
10.2. Bilans na dobito~na hrana
Koga na planot za potrebnata dobito~na hrana }e mu se dodade i
planiranoto proizvodstvo na hrana za ostvaruvawe na taa produkcija, se doa|a
do bilansot na dobito~na hrana. Preku bilansot na ishranata dovedeni se vo
ramnote`a potrebite od hrana i o~ekuvanoto proizvodstvo.
Ako bilansot na dobito~nata krma va`i za vremetraewe na edna
kalendarska godina, toga{ potrebno e da se napravat dva posebni bilansi.
313
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Prviot bilans se pravi vrz osnova na potrebite na `ivotnite od hrana
vo vremetraewe od 1. 01 do 21. 04 i zalihite na hrana od prethodnata godina.
Vtoriot bilans se izrabotuva vrz osnova na potrebite od hrana za
vremetraewe od 21. 04. do 31. 12, odnosno do krajot na kalendarskata godina.
Nedostatokot od hrana }e treba da se nabavi, a vi{okot }e ostane kako zaliha
za narednata godina i toa za period od 1. januari do po~etokot na narednata
`etva (21. 04).
Tabela 54. Bilans na dobito~na hrana vo edna kravarska farma so gruba
presmetka na hranitelni edinici
Kategorii
Teliwa do 1
godina ĸ ķ
Junici i junci
od 1 do 2 god.
Junici i junci
od 2 do 3 god.
Kravi
Bikovi
Vkupno
Sreden
broj
grla
Denovi
vo
godina
Hranidbeni
denovi
Norma na den
NEL
Proteini
96
365
35,040
25
20
365
7300
14
365
100
2
232
365
365
365
Vkupno godi{no
NEL
Proteini
vo toni
425
876126
14,8
37,4
550
273020
4,0
5110
47,6
840
243236
4,2
36500
730
84,680
68,0
49,6
1100
910
ì
ì
2482000
36208
3910590
40,1
0,6
63,7
1298370
2 612220
40,5
23,2
g
Sopstveno proizvodstvo na farmata
Nedostatok od NEL i proteini
Vi{ok
ì
ì
Presmetuvaweto se vr{i na toj na~in {to sredniot broj na grlata }e se pomno`i so
brojot na denovite vo godinata i se dobivaat hranidbeni denovi. Primer, ako vo stadoto se 96
teliwa do 1 godina, nivniot broj se pomno`uva so 365 dena vo godinata i se dobivaat
hranidbeni denovi : 96 · 365=35.054 hranidbeni denovi. Za da se presmetaat vkupnite godi{ni
potrebi od NEL i proteini potrebno e dnevnata norma od NEL i proteini da se pomno`i so
hranidbenite denovi. Primer, ako dnevnata norma za teliwata do 1 godina od NEL e 25 ·
35.054= 876126 toni NEL za edna godina. Za proteinite: ako dnevnata norma e 425 g · 35.045 =
14,8 toni. Na ist na~in se presmetuva i za ostanataite kategorii goveda. Vidi tabela br.54.
Tabela 55. Farmata ima sopstveno proizvodstvo
Krmiva
ha
Prinos
vo toni
po ha
Vkupno
toni
Zelena hrana
Sila`a
Zelena lucerka
Seno
Koncentrirana
hrana
Vkupno
20
10,3
1,5
15,5
10,7
35
50
50
6
3
700
515
75
93
32,1
Vo 1 kg hrana
NEL Proteini
vo g
1,13
1,13
1,14
3,69
6,50
13,59
26
25
36
48
100
Vkupno
NEL
Proteini
vo toni
791000
581950
85500
343170
208650
18,2
12,8
2,7
4,5
3,2
1298370
40,5
Napravi bilans na dobito~na hrana za edna kravarska farma so gruba presmetka na
hranitelni edinici, ako potrebite od neto energijata (NEL) vo farmata iznesuvaat
godi{no 4.000 000, a potrebite od proteni 36 toni, dodeka farmata ima sopstveno
proizvodstvo i proizveduva 2. 200 000 NEL i 25 toni proteini.
314
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Tabela 56. Krmna norma i krmen obrok na den za edno grlo
pri proizvodstvo od 12 litri mleko
Periodi
na
ishrana
Kategorii
Teliwa do
1 godina
Junci i
junici
od 1 do2 god
Junci i
junici
od 2 do 3
god.
Kravi
Bikovi
Krmna norma
Krmen obrok
NEL
Proteini
g
Seno
kg
Zeleni
krmiva
Slama
Sila`a
Koncentrat
25
425
3,0
-
-
7,3
0,8
Pasi{en
Zimen
Pasi{en
25
37,4
37,4
425
550
550
4,5
-
12
23
3
3
14
-
0,8
-
Zimen
Pasi{en
47,6
47,6
840
840
6
-
27
3
3
16
-
0,5
0,5
Zimen
Pasi{en
Zimen
Pasi{en
68,0
68,0
49,6
49,6
1100
1100
910
910
3
1
6
6
35
-
1
-
30
10
-
2,0
2,0
2,2
2,2
Zimen
10.3. Preveduvawe na kategoriite od oddelni vidovi `ivitni
vo uslovni grla
Za polesno presmetuvawe na potrebite od hrana site kategorii od eden
vid se preveduvaat vo standardni ili uslovni grla. Za presmetuvawe na
uslovnite grla obi~no se zema vkupnata telesna masa na grloto ili grlata,
nezavisno od vidot i kategorijata dobitok vo farmata i se deli so prose~na
`iva mera od 500 kg, zatoa {to edno uslovno grlo e so masa od 500 kg.
Orientaciono koeficientite za preveduvawe vo uslovni grla kaj govedata se
dadeni vo slednata tabela. Primer, ako bikot ima 750 kg, go delime so 500 i
dobivame uslovni grla (750 : 500=1,5 uslovni grla).
Tabela 57. Koeficient za preveduvawe vo uslovni grla na razni vidovi i kategorii
`ivotni
Broj
grla
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
Kategorija na goveda
Krava i stelna junica
Bik
Vol
Junica do 1 godina
Junica od 1 do 2 godini
Tele
Priplodna ovca
Priploden oven
Sviwa
Jagne
Matorica
Zgoena sviwa
Nerez
Prase
Kow
@drebe
Omadi i omici
Koko{ka
Koeficient
(uslovno grlo)
1
1,5
1,2
0,5
0,7
0,3
0,10
0,15
0,05
0,03
0,30
0,25
0,40
0,02
1,00
0,50
0,90
0,01
315
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
10.4. Presmetuvawe na godi{nite koli~ini krmna baza i
potrebi za hrana
Vkupnite godi{ni potrebi od krma na oddelnite kategorii goveda se
iznajdeni vrz osnova na vremetraeweto na hranidbeniot period (zimski 165 i
leten 200 kalendarski dena, sredniot godi{en broj grla i normata vo kg na
oddelni vidovi krmiva po grlo na den. So mno`ewe na ovie pokazateli se
dobiva vkupnata koli~ina na oddelnite vidovi krmiva za sekoja kategorija
dobitok .
Primer, za teliwa do 1 godina vkupnite potrebi od seno se presmetuvaat na
sledniot na~in:
Zimski period 165 dena · 96 grla =15840 hranitelni denovi,
15840 hran. den. · 3 kg seno = 47,5 toni seno. Vakvi presmetki se vr{at za site
vidovi krmiva i za sekoja kategorija posebno.
So zbirot na oddelnite krmiva na site kategorii se dobiva vkupnata
koli~ina na oddelni krmiva za govedata, posebno za zimskiot posebno za
letniot period i posebno za celata godina. Ovie potrebi slu`at kako osnova
za sostavuvawe na planot za proizvodstvo na krmiva na sopstvenite povr{ini.
Ishrana vo letniot period so zimska ’r` na teliwa do 1 godina,
vkupnite potrebi od zelena krma se iznao|aat po sledniot na~in:
Leten period 200 dena · 96 grla = 19200 hran. den. · 12 kg zimska ’r` =230,4 t
zimska ’r`. Ishranata so zimska ’r` se presmetuva i za ostanatite kategorii.
Na ist na~in se presmetuvaat potrebite od drugi krmiva.
Tabela 58. Vkupni godi{ni potrebi od hrana i krmen bilans vo toni
Kategorii
Period
Hranidbeni
denovi
Sreden
broj
grla
Seno
Teliwa do
1 godina
Junci, junici
od 1 do 2 god.
Junci, junici
2-3 god.
Zimen
Pasi{en
Zimen
Pasi{en
Zimen
Pasi{en
Zimen
15840
19200
3300
4000
2343
2840
16500
96
96
20
20
14
14
100
Kravi
Pasi{en
20000
Zimen
Pasi{en
Bikovi
Vkupno
Zeleni
krmiva
Slama
kvalit
.
Sila`a
Koncentrat
47,5
14,9
14,0
49,5
230,4
92,0
76,7
9,9
12,0
7,0
8,5
115,0
56,2
37,5
-
12,6
15,4
1,2
-
100
20,0
700,0
-
-
40,0-
1650
10
0,5
-
3,4
0,6
2000
10
0,6
-
-
-
0,8
Zimen
78239
-
126,4
-
16,9
212,1
14,4
Pasi{en
46240
-
20,6
1099,1
20,5
-
56,2
145,0
145,0
-
1099,1
1199,0
99,9
37,4
65,5
28,1
212,1
212,1
-
70,6
20,4
50,7
Vkupno
124,479
240
Farmata ima sopstveno proizvodstvo
Vi{ok
Nedostig
Zimniot period na ishrana e 165 dena, a pasi{niot ili letniot 200 dena ili
vkupno 365. Vrz osnova na vkupnite potrebi od oddelni krmiva i predvidenite
sredni prinosi po edinica povr{ina, se iznao|aat vkupnite povr{ini za
seidba.
316
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Ovie povr{ini se zgolemuvaat za 5 do 15% za da mo`e da se dobie
pogolemo proizvodstvo koe }e slu`i kako rezerva vo vid na sila`a, pri
eventualniot nedostatok na hrana pri preminuvawe od eden na drug na~in na
ishrana ili zaradi nepovolnite vremenski uslovi.
Po izneseniot primer, krmniot obrok od zeleni krmiva za 1 grlo se
presmetuva na baza na prose~nata sodr`ina na NE i proteini na 1 kg zelena
masa (1,13 NEL ili 1,05 NEM i 26 g proteini). Vakviot prosek doveduva do
koristewe na pove}e ili pomalku hrana vo zavisnost od toa dali soodvetnata
fura`na kultura sodr`i pove}e ili pomalku hranitelni materii vo 1 kg
zelena masa.
Vo praksta se pojavuva potreba i od grubi presmetki za potrebite i
proizvodstvoto na dobito~na hrana. Ovie presmetki se pravat vrz osnova na
potrebite od hranitelni edinici na `ivotnite i proizvodstvoto na dobito~na
hrana.
10.5. Presmetuvawe na godi{nite potrebi od hranitelni
materii po uslovni grla
Potrebite od hranitelni edinici se iznao|a vrz osnova na sredniot broj
standardni grla ili sredniot broj uslovni grla, kalendarskite denovi vo
ishranata i krmnite normi za edno realno ili uslovno grlo za eden den. So
mno`ewe na ovie pokazateli se dobivaat vkupnite godi{ni potrebi od NEL i
NEM i proteini. Ovie grubi presmetki mo`at da poslu`at za sostavuvawe na
detalni presmetki za plan za proizvodstvo i bilans na dobito~na hrana.
Tabela 59. Presmetuvawe na godi{ni potrebi od hranitelni materii so uslovni grla
Kategorii
Teliwa do 1
godina
Junci i
junici od 1do
2 god.
Junci i
junici
od 2 do 3 god.
Kravi
Bikovi
Vkupno
Sred
en
broj
grla
Koeficient
za
pretvorawe
Sreden
broj
uslovni
grla
Den
vo
god.
Hranid
-beni
denovi
96
0,3
28,8
365
20
0,64
12,8
14
0,92
100
2
232
1,00
1,40
-
Sredniot broj
Norma za 1
grlo na den
Vkupno
godi{no
NEL
Proteini
NEL
Proteini
10512
20
300
210240
3153600
365
4 562,5
28
480
127 750
2 189 760
12,8
365
4562,5
35
500
159 687
2 281 000
100
2,8
157,2
365
365
365
36 500
1 022
57,159
70
33
186
1050
450
2780
2 555 000
33 726
3 086 403
38 325 000
459 900
46 409 260
na uslovni grla za teliwa se nao|a koga brojot na
teliwata do 1 godina }e se pomno`i so koeficientot 0,3 (96 · 0,3= 28,8).
Hranidbenite denovi za teliwata se iznao|aat koga sredniot broj grla }e se
pomno`i so denovite vo godinata (28,8 ·365=10512). Vkupnite godi{ni potrebi
od NEL za teliwa se presmetuvaat koga dnevnata norma od NEL }e se pomno`i
so hranidbenite denovi za teliwata (20 · 10512 = 210240). Vkupnite godi{ni
potrebi od proteini se presmetuvaat koga dnevnata norma od proteini }e se
pomno`i so hranidbenite denovi (300 · 10512= 3153600). Na ist na~in se
317
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
presmetuvaat potrebite od hranitelni materii na ostanatite kategorii.
Obemot na zalihite treba da se planira vo takov razmer, da gi zadovoli
potrebite na dobitokot od 1. januari, do po~etokot na narednata `etva.
Aktivnosti:
Poseti kravarska farma vo blizina na mestoto na `iveewe i zapoznaj se
so strukturata i godi{niot obrt na stadoto i smernicata na
proizvodstvo i vrz baza na tie podatoci presmetaj ja potrebnata
koli~ina od kabasta i koncentrirana hrana vo tekot na edna kalendarska
godina.
Ve`bi:
Presmetaj ja vkupnata koli~ina na zelena hrana vo letniot period za 110
teliwa na vozrast do 6 meseci ako se hranat so zelena detelina!
Presmetaj ja vkupnata koli~ina na hrana vo zimskiot period za 110
molzni kravi ako se hranat so sila`a i lucerkino seno!
Tematski pra{awa i zada~i:
1. Kakvo zna~ewe ima planiraweto na krmnata baza za edna sto~arska farma?
2. Vrz osnova na koi parametri se sostavuva planot za proizvodstvo na krmna
baza?
3. [to treba da znaeme za da izvr{ime presmetuvawe na potrebite od hrana
kaj `ivotnite?
4. Koi faktori treba da se imaat vo predvid pri izgotvuvaweto na godi{niot
plan na krmnata baza?
5. Objasni kako se vr{i presmetuvawe na vkupnite godi{ni potrebi od krma
kaj oddelnite kategorii od razli~ni vidovi `ivotni?
6. Presmetaj gi vkupnite godi{ni potrebi od proteini za juniwa ako dnevnata
norma od proteini po grlo e 480 g, vo 4652,5 hranidbeni denovi!
7. Pretvori gi 77 teliwa vo uslovni ili standardni grla!
8. Presmetaj gi vkupnite godi{ni potrebi od NEL za 100 kravi ako dnevnite
normi od NEL po grlo iznesuvaat 70!
9. Presmetaj na kolku uslovni grla odgovaraat 12 bika!
10. Kako se presmetuvaat vkupnite godi{ni potrebi od NEL, NEM i proteini
vo edna farma?
11. Kako se izrabotuva bilans na dobito~nata krma za edna kalendarska
godina?
12. Presmetaj ja vkupnata koli~ina od zelena hrana vo letniot period za 100
teliwa na vozrast do edna godina ako se hranat so zelena lucerka.
13. Presmetaj ja vkupnata koli~ina od suvi kabasti krmiva vo zimskiot period
za 77 teliwa na vozrast do edna godina ako se hranat so livadsko seno!
14. Presmetaj gi godi{nite hranidbenite denovi za 2 bika!
15. Pretvori 14 junci i junici na vozrast od 2 do 3 godini vo uslovni grla!
16. Presmetaj gi hranidbenite denovi na 157,2 uslovni grla!
318
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
PRILOZI
Tabela 60. Koeficient na polnovrednost kaj razni vidovi krmiva
Krmiva
Koeficient na
polnovrednost
P~enka vo zrno
Ribino bra{no
Polnomasno mleko
Kompir
Zelena livadska treva pred cutewe
Zelena detelina vo po~etokot na
cuteweto
Zelena lucerka po cuteweto
Zelena p~enka
Zeleni lisja i glavi od {e}erna repka
Dobro livadsko seno
Dobro seno od detelina
Dobro lucerkino seno
Sto~na repa
Oves vo zrno
Ja~men vo zrno
P~eni~na slama
P~eni~ni trici
100
100
100
100
87
86
’R`ena
slama
Ovesna slama
Ja~mena slama
Melasa
79
82
84
67
70
63
72
95
99
32
78
30
43
46
87
319
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Tablici za hranitelnata vrednost na krmivata vo NEL
i NEM vo 1 kg krmivo (hranivo)
Red.
Br.
KRMIVO
Vo 1 kg krmivo
NEM
SSP
g
SM
g
NEL
Sa
g
R
g
166
130
230
270
160
170
140
186
155
251
176
241
130
160
371
182
200
190
169
140
134
1,33
0,72
1,43
1,69
1,14
1,11
0,85
0,91
0,77
1,19
1,06
1,12
0,80
0,89
1,83
1,05
1,11
1,06
1,13
0,80
0,86
1,19
0,73
1,47
1,73
1,23
1,17
0,87
0,88
0,75
1,13
1,07
1,05
0,84
0,88
1,78
1,06
1,11
1,06
1,22
0,93
0,90
20
10
11
12
16
12
14
13
13
16
38
32
25
24
25
25
25
22
19
20
27
2,9
0,8
1,2
1,2
1,0
1,2
0,6
1,3
0,9
0,7
7,0
6,4
4,5
3,5
1,3
3,8
3,7
3,8
0,6
2,2
2,0
0,7
0,4
0,6
0,6
0,6
0,7
0,5
0,5
0,8
0,6
0,8
0,6
0,4
0,3
0,8
0,7
0,7
0,8
0,4
0,3
0,5
150
170
290
201
200
200
165
160
0,61
0,76
1,62
1,04
1,00
0,95
0,95
0,72
0,56
0,73
1,62
1,01
0,97
0,90
0,99
0,70
10
8
11
13
19
26
15
8
1,5
1,2
1,4
2,3
3,2
5,2
0,5
3,5
0,5
0,4
0,5
1,1
0,6
0,9
0,3
0,6
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
900
4,24
3,94
4,64
5,19
4,19
4,13
3,96
4,19
4.00
3,65
4,40
3,67
4,29
4,79
4,00
3,70
4,61
5,33
4,03
3,95
3,74
3,99
3,85
3,37
4,34
3,38
4,19
4,74
48
37
78
120
95
129
105
116
101
31
31
88
64
148
6,0
5,0
7,0
9,3
9,3
16,3
15,5
11,9
10,5
9,0
2,0
20,5
2,1
1,9
4,0
2,2
2,2
2,3
2,5
2,5
2,1
2,5
1,8
3,5
Zeleni krmiva
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19
20.
21
Pa{a
P~enka vo cutewe
P~enka vo mle~na zrelost
P~enka vo voso~na zrelost
Mlad oves
Oves vo po~etok na klasewe
Ozimna ’r` vo po~etok na klasewe
Sirak vo po~etok na klasewe
Ja~men vo klasewe
Ja~men vo mle~na zrelost
Lucerka pred cutewe
Lucerka vo polno cutewe
Sto~en gra{ok pred cutewe
Sto~en gra{ok vo polno cutewe
Graorica 40%+ oves
Crvena detelina pred cutewe
Detelina vo cutewe
Inkarnatska detelina vo cutewe
List i glavi od {e}erna repa
Zelka list, otpadok
Maslodajna repa vo cutewe
Sila`i
22
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
Prose~na p~enka bez ko~anki
P~enka po cutewe bez ko~anki
P~enka vo voso~na zrelost
Graorica+ oves
Crven. detel. vo po~etok na cut.
Lucerka vo po~etok na cutewe
List i glavi od {e}erna repa
Son~ogled vo po~etok na cutewe
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
Livadsko prose~no
Livadsko slabo
Livadsko dobro
Crvena detelina pred cutewe
Crvena dete. vo po~etok na cut.
Lucerka pred cutewe
Lucerka vo po~etok na cutewe
Eksparzeta pred cutewe
Eksparzeta vo poln cut
Ma~kina opa{ka vo klasewe
Sena
Italijanski treva vo po~etok na klas.
Inkarnatska detelina vo cutewe
E`evka vo po~etok na klasewe
Lucerkuno bra{no 21%
320
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Red.
br.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
KRMIVA
Slami
Ja~mena slama
Ovesna slama
P~eni~na slama
’R`ena slama
Slama graorica
Slama od gra{ok
Slama od grav
Slama od le}a
Slama od soja
Koreno-krtolasti i so~noplodni
^i~oka (zemno jabolko)
Kompir surov so 18% skrob
Morkov
Dobito~na repa
Polu{e}erna repa
[e}erna repa
Tikva, cel plod
Tikva, plod bez semki
@itno zrnesti krmiva
Ja~men
P~enka
P~enka so zgolemen% na proteini
P~enka lizinska
P~enka so klip
P~enka bez ’rkulci
Oves
Nelupen oriz
Lupen oriz
Proso
Meka p~enica
Tvrda p~enica
’R`
Sirak
Leguminozno zrnesti
Graorica
Gra{ok
Lupina
Grav
Semki bogati so maslo
Konop (maslo35,2% vo SM)
Len (maslo 37% vo SM)
Repa (maslo 45,8% vo SM)
Soja (maslo 21,3% voSM)
Son~ogled (maslo 48%)
SM
vo g
NEL
NEM
SSP
g
Sa
g
R
g
880
880
880
875
2,80
3,06
2,54
2,89
2,322,62
2,02
2,40
12
8
3
3,7
2,9
1,4
1,6
1,2
0,9
0,8
0,9
901
875
876
929
851
3,72
3,90
4,05
3,63
2,37
3,42
3,67
3,84
3,25
1,87
27
32
22
20
17
15,5
16,0
13,0
10,0
9,0
1,2
1,3
1,0
1,0
1,0
224
237
121
135
191
232
104
75
1,66
1,60
0,80
0,88
1,24
1,59
0,75
0,48
1,83
1,70
0,90
0,96
1,42
1,75
0,81
0,52
12
8
7
12
10
10
10
7
0,2
0,7
0,3
0,5
0,5
0,4
-
0,7
0,5
0,1
0,3
0,5
0,3
-
880
880
880
830
880
880
7,12
7,57
7,47
7,72
7,13
7,56
7,61
8,41
8,27
8,59
7,81
8,43
84
70
98
64
61
70
1,2
0,3
0,3
-
3,3
2,9
2,9
-
880
880
880
880
880
880
880
6,11
6,53
7,61
6,23
7,54
7,57
7,36
6,39
7,22
8,48
6,61
8,36
8,36
8,16
86
62
65
82
98
121
70
0,4
0,3
0,3
0,3
0,6
0,4
0,7
3,3
2,5
2,3
2,5
3,1
3,3
3,4
880
7,16
7,87
58
0,3
3,7
880
880
880
880
7,42
7,28
7,09
6,74
8,13
8,02
7,53
7,29
223
200
369
169
1,6
1,4
2,4
0,9
4,8
4,4
5,0
4,7
913
890
880
880
880
8,83
9,84
9,65
8,77
13,04
9,39
10,71
10,33
9,53
15,89
146
174
167
317
314
2,1
4,7
1,4
-
6,6
6,6
4,4
-
321
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Red.
br.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110.
111.
112.
113.
114.
115.
116.
KRMIVA
Proizvodi od melni~kata
industrija
Ja~meno bra{no so 5% SC
P~enkarno bra{no
P~eni~no sto~no bra{no od meka
p~enica, 50%izbra{nuvano
P~eni~no sto~no bra{no od
tvrda p~enica, 50% izbra{nuvano
’R`eno bra{no 50%izbra{nuvano
Trici
J~meni trici
P~enkarni trici
Ovesni trici
Orizovi trici
Orizovi od ko~anski oriz
P~eni~ni trici
’R`eni trici
Proizvodi od industrijata za
{e}er
Melasa
Sve`i rezanci
Suvi rezaci
Rezanki-silirani nepresovani
Rezanci-silirani presovani so
SM od 22 do 26%
Proizvodi od industrijata za
maslo
Son~ogledova poga~a (}uspe)so
11% na masti
Son~ogogledovo }uspe so 42%
surovi proteini
Soino }uspe 52% proteini
Susamovo }uspe
Afionsko }uspe
Afionski poga~i so 9% masti
Proizvodi od alkoholnata
industrija
Komina od grozje-isu{ena
Komina od grozje-izmiena so parea
Pivski kvasec-presen
Pivski kvasec -suv
Pivski trop-presen
Pivski trop-suv
Sladni ’rkulci
P~enkaren trop-presen
Kompirov trop-presen
Kompirov trop-suv
SM
g
NEL
NEM
SSP
g
Sa
g
R
g
880
888
880
6,47
7,09
7,14
6,95
7,77
7,86
88
61
90
1,0
6,6
880
6,39
6,80
118
1,0
7,5
880
6,47
6,95
88
0,8
2,2
880
880
880
880
880
880
880
5,33
6,30
5,48
5,40
6,72
5,28
5,28
5,43
6,67
5,61
5,47
7,10
5,32
5,38
68
70
75
81
89
107
94
1,6
0,3
1,5
0,6
1,8
1,0
4,0
2,8
4,4
14,0
10,1
10,5
770
104
908
120
258
5,30
0,74
6,37
0,76
1,95
5,87
0,80
6,83
6,80
2,11
57
6
50
7
8
0.7
4,7
0,7
0,7
0,1
1,2
01
0,1
900
6,49
6,68
315
-
-
900
5,98
6,11
373
3,2
9,0
900
900
900
900
7,12
6,39
4,50
5,89
7,58
6,71
4,34
6,03
469
419
310
283
3,2
12,0
20,0
-
6,0
10,0
11,2
-
900
259
280
900
250
900
900
2,40
0,60
2,10
6,74
1,56
5,23
5,61
1,73
0,39
2,28
7,14
1,55
5,17
5,73
5
140
432
46
168
209-
-
-
80
50
900
0,58
0,25
4,30
0,60
0,24
4,14
12
7
124
-
-
322
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Tablici za hranitelna vrednost na krmivata vo NEL i NEM vo 1
kg suva materija od krmivoto (hranivoto)
Vo 1 kg suva materija od krmivoto
Red.
br.
KRMIVA
NEL
NEM
SSP
g
VP
g
SC
g
Sa
g
R
g
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19
20.
21
Zeleni krmiva
Pa{a
P~enka vo cutewe
P~enka vo mle~na zrelost
P~enka vo voso~na zrelost
Oves mlad
Oves vo po~etok na klasewe
Ozimna r` vo po~etok na klasewe
Sirak vo po~etok na klasewe
Ja~men vo klasewe
Ja~men vo mle~na zrelost
Lucerka pred cutewe
Lucerka vo polno cutewe
Sto~en gra{ok pred cutewe
Sto~en gra{ok vo poln cut
Graorica 40%+ oves
Crvena detelina pred cut.
Detelina vo cutewe
Inkarnatska detelina vo cut
List i glavi od {e}erna repa
Zelka list, otpadok
Maslodajna repa vo cutewe
6,83
5,56
6,23
6,26
7,12
6,52
6,0
4,90
4,94
4,73
6,00
4,64
6,23
5,54
4,94
5,78
5,54
5,57
5,54
6,28
6,41
7,18
5,59
6,39
6,42
7,66
6,86
6,24
4,75
4,81
4,50
6,11
4,39
6,43
5,51
4,79
5,84
5,53
5,57
5,80
6,65
6,75
121
75
50
43
97
72
101
69
84
62
218
131
195
148
68
139
123
115
120
141
176
168
115
89
81
128
103
140
103
120
99
260
176
250
200
113
188
171
153
160
180
204
244
60
201
185
220
265
270
308
329
278
179
313
190
260
302
227
256
321
121
150
198
7,0
4,9
3,5
3,5
5,0
4,5
4,5
4,0
3,5
17
15
14
14
13
14
17
9,6
-
4,0
2,3
2,5
2,5
4,0
3,5
3,5
3,0
2,5
2,5
4,2
3,5
3,0
2,5
2,5
2,7
3,5
-
4,07
4,50
5,59
5,17
5,03
4,73
5,72
4,51
3,75
4,28
5,60
5,05
4,84
4,52
6,01
4,35
64
47
37
66
97
120
92
52
120
100
71
109
149
177
134
105
320
300
252
279
295
310
137
265
4,0
3,9
7,0
15
17
11
12
2,0
1,8
2,0
2,4
2,7
2,2
2,7
4,99
4,64
5,76
6,10
4,93
4,86
4.66
4,93
4,78
4,30
5,17
4,57
5,05
5,32
4,78
4,35
5,76
6,27
4,75
4,64
4,40
4,69
4,53
3,95
5,11
4,27
4,94
5,26
56
44
79
141
112
152
124
136
119
38
36
116
75
164
104
90
121
191
165
206
172
189
165
84
81
168
125
234
313
356
294
233
298
305
318
301
319
371
279
302
306
203
7,0
5,5
7,0
16
16
16
15
12
11
3,5
4,5
15
3,0
-
3,5
2,5
3,5
2,4
2,2
2,8
2,5
2,6
2,2
2,5
3,0
2,7
2,5
-
Sila`i
22
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
P~enka bez ko~anki-prose~na
P~enka po cutewe bez ko~ani
P~enka vo voso~na zrelost
Graorica+ oves
Deteli crvena po~etok na cutewe
Lucerka vo po~etok na cutewe
List i glavi od {e}erna repa
Son~ogled vo po~etok na cut.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
Livadsko-prose~no
Livadsko-slabo
Livadsko-dobro
Crvena detelina pred cutewe
Sena
Crvena detelina vo po~. na cutewe
Lucerka pred cutewe
Lucerka po~etok na cutewe
Eksparzeta pred cutewe
Eksparzeta vo poln cut
Ma~kina opa{ka vo klasewe
Italijanski quq vo klasewe
Inkarnatska detelina vo cute
E`evka vo po~ na klasewe
Lucerkino bra{no so 21% prot
323
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------Red.
br.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
Vo 1 kg suva materija od krmivoto
KRMIVA
Slami
Ja~mena slama
Ovesna slama
P~eni~na slama
’R`ena slama
Slama graorica
Slama od gra{ok
Slama od grav
Slama od le}a
Slama od soja
Koreno-krtolasti i
so~noplodni
^i~oka (zemno jabolko)
Kompir surov so 18% skrob
Morkov
Dobito~na repa
Polu{e}erna repa
[e}erna repa
Tikva, cel plod
Tikva, plod bez semki
@itno zrnesti krmiva
Ja~men
P~enka
P~enka so zgolem.% na prot.
P~enka-lizinska
P~enka so klip
P~enka bez ’rkulci
Oves
Oriz neolu{ten
Oriz olu{ten
Proso
P~enica meka
P~enica tvrda
’R`
Sirak
Leguminozno zrnesti
Graorica
Gra{ok
Lupina
Grav
Semki bogati so maslo
Konop (maslo35,2% vo SM
Len (maslo 37% vo SM)
Repa (maslo45,8% vo SM)
Soja (maslo21,3% voSM
Son~ogled (maslo 48%)
NEL
NEM
SSP
g
VP
g
SC
g
Sa
g
R
g
3,19
3,48
2,89
3,30
2,64
3,00
2,30
2,74
3
38
32
35
29
420
420
420
474
3,5
3,5
2,0
2,8
1,0
1,0
1,0
1,0
4,13
4,44
4,63
3,91
2,78
3,80
4,18
4,38
3,51
2,20
30
37
25
22
20
62
81
64
67
51
415
442
425
430
514
-
-
7,43
6,74
7,13
6,49
6,78
6,85
7,26
6,47
8,16
7,23
7,74
7,14
7,45
7,53
7,88
6,89
52
35
60
86
51
49
100
98
94
73
90
120
90
84
135
133
46
28
93
73
63
58
173
160
0,5
4,9
2,0
2,0
2,0
-
2,3
4,7
1,5
1,5
1,5
-
7,93
8,60
8,49
8,75
8,10
8,59
8,65
9,55
9,40
9,76
8,88
9,58
98
80
111
73
70
80
133
101
141
93
103
110
58
27
25
26
65
12
0,9
0,3
-
4,0
3,5
-
6,94
7,54
8,64
7,08
8,56
8,60
8,37
7,26
8,20
9,63
7,51
9,49
9,52
9,28
98
71
74
93
111
137
79
125
91
92
131
131
161
104
113
96
12
106
28
28
29
0,9
0,5
0,4
0,4
0,7
0,4
0,7
3,8
2,7
2,5
3,0
3,7
3,9
4,4
8,14
8,94
66
112
27
0,3
3,2
8,43
8,28
806
7,66
9,25
9,12
856
8,29
253
227
419
192
287
258
460
240
74
68
157
63
1,8
1,6
2,7
1,2
5,1
4,8
5,4
5,0
9,67
11,06
10,96
9,97
13,32
10,28
12,03
11,74
10,65
14,84
160
195
190
360
161
214
244
238
400
189
185
79
76
61
208
2,4
5,0
1,8
3,2
6,9
7,0
4,8
8,1
324
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Red.
br.
Vo 1 kg suva materija od krmivoto
KRMIVA
NEL
NEM
SSP
g
VP
g
SC
g
Sa
g
R
g
Ja~meno bra{no 5% SC
P~enkarno bra{no
P~eni~no sto~no bra{no od
meka p~enica, 50%
izbra{nuvawe
P~eni~no sto~no> bra{. od
tvrda p~enica,
50% izbra{nuvawe
7,35
7,98
8,11
7,90
8,75
8,94
100
69
102
135
110
136
80
74
55
1,0
1,3
2,5
7,2
7,26
7,73
134
179
61
1,1
8,0
’R`eno 50%izbra{nuvano
Trici
Ja~meni trici
P~enkarni trici
Ovesni trici
Orizovi trici
Orizovi od ko~anski oriz
P~eni~ni trici
7,34
7,90
100
135
80
1,0
2,5
6,05
7,16
6,22
6,14
7,64
6,00
6,00
6,22
7,58
6,37
6,21
8,07
6,04
6,12
77
79
85
92
101
122
107
115
12,5
123
142
148
167
158
130
95
148
119
135
114
79
1,6
0,4
1,7
0,7
1,2
1,1
4,5
3,0
4,7
14,7
12
13
6,88
7,16
7,02
6,37
7,57
7,62
7,73
7,52
6,69
8,19
74
58
55
60
80
121
102
99
109
125
211
202
211
203
3,5
13,
13
11
11
0,3
1,0
1,0
1,0
1,0
7,21
7,42
350
398
179
3,7
8,0
6,64
7,91
7,10
5,00
6,54
6,79
8,42
7,48
4,82
6,70
415
521
466
345
314
472
577
512
414
380
135
48
103
167
140
25
30
30
15
16
16
2,67
2,05
1,96
1,32
17
121
131
259
246
-
-
7,68
7,49
6,24
5,81
6,23
8,13
7,93
6,27
5,74
6,37
523
480
183
187
232
569
528
235
251
295
6
10
200
153
253
3,5
2,9
2,3
16
6,0
7,9
7,21
5,02
4,78
7,58
4,90
4,60
151
142
138
233
237
255
91
102
100
1,0
3,0
3,0
15
8,0
8,0
Proizvodi od mlinskata
industrija
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106
107.
108.
109.
110
111.
112
113.
114.
115.
116.
’R`eni trici
Proizvodi od industrijata
za {e}er
Melasa
Sve`i Rezanci
Suvi rezaci
Silir. rezanki-nepresuvani
Rezanci-silirani presovani
SM od 22 do 26%
Proizvodi od industrijata
za maslo
Son~ogledova poga~a (}uspe)
so 11% na masti
Son~og. }uspe so 42% SP
Sojno }uspe so 52% protei.
Susamovo }uspe
Afionovo }uspe
Afionovi poga~i 9% masti
Proizvodi od alkoholnata
industrija
Komina od grozje -isu{ena
Komina od grozje-izmiena so
parea
Pivski kvasec -presen
Pivski kvasec- suv
Pivski trop-presen
Pivski trop- suv
Sladni ’rkulci
P~enkaren trop-presen
Kompirov trop-presen
Kompirov trop-suv
325
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Koeficient na svarlivost i svarlivi proteini za sviwi
i metaboli~ka energija za `ivina
Ɋed
br.
1.
2
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
43.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
KRMIVA
ɉɚɲɚ
ɐɪɜena dɟɬɟɥ.
Ƚɪɚɨɪɢɰɚ
Ʌɢɜɚɞsko ɫɟɧɨ
ɋɟɧɨ ɨɞ
ɟɤɫɩɚɪɡeta
Ʌɭɰɟɪka ɥɢɫɬ
Sila`. od
p~enka
Ʉɨɦɩɢɪ
Mɨɪɤɨɜ
ȳɚɱɦɟɧ ɜɨ ɡɪɧɨ
ɉɱɟɧɤɚ
ɉɱɟɧɤɚ ɥɢɡir.
Ɉɜɟɫ
ɉɱɟɧɢɰɚ ɬɜrda
Pɪɨɫɨ
Ɇɭɯɚɪ
’Rɠ
ɋɢɪɚɤ
Ƚɪɚɲɨɤ
Ƚɪɚɜ
]uspe od afi.
ȷɭɫɩɟ od ɫɨʁɚ
]uspe od son~
Ɍɪɢɰɢ od ʁɚɱɦ
Ɍɪɢci. pɱɟɧɢɱ.
Suv rezanec
Ɋɟɡɚɧ- ɫɜɟɠ
ɉɢɜɫɤɢ ɬɪɨp
Ʉɨɡʁɨ ɦɥɟɤɨ
Ʉɪɚɜʁɨ ɦɥɟɤo
Ɉɛɟɡmasteno.k
ɪavjo ɦɥeko
Ɇɟɫɧɨ ɛɪɚ{no
Ɇɟɫ.ɤɨɫk ɛɪɚ{
Ʉɢɬɨɜɨ ɛɪɚ{n.
Ɋɢɛin. bra{n.
Ʉɪɜɧɨ ɛɪɚ{no
ɋɬɨɱen ɤɜɚɫec
Ɇɚɲɬɟɧi. ɫɭva
Svinska mɚɫɬ
P~enka. mɚɫɥɨ
Ʉɨɫɬɟɧ ɫɨ
ɥɭɲɩɚ
Ʉɨɟɮɢɰɢɟɧɬ ɧɚ ɫɜɚɪɥɢɜɨɫɬ
ɉrot masti celuloz ȻȿɆ
eini
ɋɜɚɪ.
prɨtei
%
Ɇȿ kJ/kg
ɫɜɢʃɢ
ɠɢɜɢɧɚ
66
64
56
43
41
50
70
14
60
30
56
42
43
60
38
72
71
48
78
63
2,04
2,81
2,29
4,73
6,06
2604
2035
1520
9772
6762
70
61
20
43
40
35
68
38
15,40
1,38
8964
1800
70
65
80
80
80
83
90
77
60
83
0
40
50
75
75
80
75
70
72
41
65
90
13
40
40
10
27
13
20
27
98
94
89
93
93
76
93
88
83
94
1,43
0,78
8,88
6,80
7,20
9,62
11,70
8,08
7,56
10,12
3735
1666
12317
13975
14105
10777
13984
12163
11685
13548
71
90
84
80
91
81
85
75
48
42
73
95
97
95
60
30
41
100
80
79
60
68
10
0
51
98
100
98
66
75
10
16
60
51
0
20
79
90
15
0
0
0
90
95
91
68
92
74
80
70
96
84
37
98
100
98
6,95
20,43
17,72
29,60
41,86
31,67
10,45
11,47
4.41
0,50
4,01
3,51
3,39
32,77
13201
13883
13059
10509
14528
11849
9872
10479
12590
1352
1863
2935
2931
15762
96
76
92
92
75
95
96
90
71
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
52,80
34,20
68,08
57,04
53,00
93
0
0
24
98
95
95
50
0
0
0
15
98
0
0
75
30,22
0
0
1,65
16400
11551
17476
13712
13213
10132
15931
35161
35161
9357
326
11078
14306
14109
10613
12920
12493
12091
13607
10890
9416
5250
2580
10521
8373
7184
11999
11974
10153
11539
36844
37404
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
87,0
14,0 5,0
2,0
87,0
8,0
2,0
8,0
Ʉɪɦɢɜɚ ɛɨɝɚɬɢ ɫɨ ɫɤɪɨɛ
88,0
9,5
0,5
3,0
77,0
10,0 74,0
3,0
88,0
9,0
2,0
20,0
99,0
90,0
22,0 3,0
9,0
9,0
22,0 8,0
11,0
Ɉɜɟɫ (ɥɭɩɟɧ)
Oɪɢɡ
Ʉɨɦɩɢɪ
Ɇɟɥɚɫɚ ɨɞ ɲɟʅɟɪɧɚ ɪɟɩa
Ɇɟɥɚɫɚ ɨɞ ɲɟʅer. ɬɪɫɤɚ
Ɋɟɡɚɧɟɰ ɨɞ ɲɟʅɟɪ. ɪɟpa
ɒɟʅɟɪ
ɉɱɟɧɤɚɪɟɧ ɝɥɭɬɟɧ
Ɋɤɭɥɰɢ ɨɞ ɩɱɟ. ɩɨɝɚɱɢ
10,0
10,5
87,0
87,0
2,0
4,5
5,0
10,5
2,5
7,0
2,5
2,5
2,5
3,0
ȳɚɱɦɟɧ
Ɉɜɟɫ
’Ɋɠ
4,0
2,5
3,0
2,0
2,0
2,0
5
9,0
8,0
10,0
11,0
13,5
11,0
Suvi materii
87,0
87,0
87,0
87,0
87,0
87,0
Surovi
proteini
P~enka vo zrno
P~enka (ko~an)
ɋɢɪɚɤ
ɉɱɟɧɢɰɚ (ɦɟɤɚ)
ɉɱɟɧɢɰɚ (ɬɜɪɞɚ)
4
Surovi masti
3
Celuloza
2
1
KRMIVA
BEM
71,5
57,0
63,0
53,0
99,0
50,0
46,0
64,0
64,5
67,5
59,0
70,0
67,5
69,5
70,0
67,5
69,0
6
Miner mat.
4,5
10
8,0
4,0
6,0
3,0
2,0
4,5
2,5
3,0
1,5
2,0
2,0
1,5
1,5
2,0
7
Kalcium
327
0,10
0,15
0,80
1,40
0,45
0,30
0,08
0,08
0,06
0,10
0,02
0,02
0,04
0,05
0,04
0,10
8
Fosfor
0,10
0,02
0,80
0,10
0,70
0,50
0,45
0,35
0,35
0,35
0,30
0,20
0,30
0,40
0,40
0,40
9
Iskoristliv
fosfor
0,03
0,01
0,03
0,03
0,23
0,17
0,15
0,12
0,12
0,12
0,10
0,07
0,10
0,13
0,13
0,13
10
ME,kJ/kg
Za `ivina
11053
8164
8164
2763
15700
7034
-
13356
11095
11807
11137
14110
13816
12895
12892
11974
11
SE,kJ/kg
14068
12483
11388
12100
16998
12644
11556
15700
11472
12895
11514
14528
12602
14863
13900
14235
13942
12
ME,kJ/kg
13733
11304
11262
11807
16957
11932
10928
13356
11179
12560
11095
14151
12351
14486
13523
13775
13524
13
NE kJ/kg
9713
7620
7704
7453
11681
8164
7787
11388
8081
8918
8164
10299
8792
10383
9672
9389
9588
14
1,08
0,83
0,86
0,83
1,31
0,91
0,88
1,27
0,90
1,00
0,91
1,15
0,98
1,16
1,08
1,10
1,07
15
Za goveda
65,0
57,0
62,0
67,0
73,0
80,0
83,0
75,0
66,0
83,0
83,0
74,0
77,0
77,0
78,0
16
TDN
/100 kg
Za sviwi
K E /kg
Hemiski sostav i hranitelna vrednost na nekoi krmiva koi se koristat pri sostavuvawe
na krmni smeski
---------------------------------------------------------------------------------------------------
0,79
0,70
0,80
0,81
0,95
1,10
1,15
1,00
0,85
1,15
1,15
0,95
1,05
1,05
1,06
17
KE / kg
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
ɋɩɨɪɟɞɧɢ ɩɪɨɢɡɜɨɞɢ ɨɞ ɦɥɢɧɫɤɚɬɚ ɢɧɞɭɫɬɪɢʁɚ
88,0 17,0 4,0
4,5
59,0 3,5 0,05 0,60 0,20
11053
88,0 15,0 4,5
10,0 53,0 5,5 0,10 1,20 0,40
5443
88,0 15,0 5,0
10,5 53,0 4,5 0,10 1,10 0,37
4689
90,0 26,0 2,5
12,0 43,0 6,5 0,20 0,70 0,23
ȷɭɫɩɢɧɚ ɢ ɩɨɝɚɱɢ ɨɞ ɦɚɫɥɨɞɚʁɧɢ ɤɭɥɬɭɪɢ
ɯɟɦɢɫɤɢ ɫɨɫɬɚɜ ɜɨ%
90,0 50,0 1,0
7,0
26,5 5,5 0,15 0,60 0,20
11514
90,0 36,0 2,0
13,0 32,0 7,0 0,30 0,70 0,20
7536
90,0 41,0 1,0
12,0 30,0 6,0 0,25 1,20 0,40
7620
90,0 45,0 2,5
7,0
22,5 13 2,0
1,2
0,4
7997
90,0 45,0 1,0
7,0
31,0 6,0 0,25 0,60 0,20
9378
90,0 49,0 1,0
3,0
31,0 6,0 0,82 0,60 0,20
10467
90,0 37,0 1,5
18,0 26,0 7,0 0,30 1,40 0,47
6280
90,0 20,0 3,0
20,0 37,0 10 1,70 0,27 0,27
6280
Ʉɪɦɢɜɚ ɨɞ ɠɢɜɨɬɢɧɫɤɨ ɩɨɬɟɤɥɨ
93,0 50,0 10,0 3,0
30 10,0 5,0
5,0
8039
95,0 34,0 1,0
52,0 8,0 1,3
1,0
1,0
10509
90,0 85,0 0,5
4,5 0,30 0,35 0,35
11974
90,0 83,0 2,5
1,5
2,5 0,20 0,75 0,75
9462
95,0 13,0 1,0
72,0 9,0 0,9
0,7
0,7
8039
Ɋɢɛɢɧɢ ɛɪɚɲɧɚ ɢ ɦɚɫɬɢ
92,0 65,0 4,5
7,0
16 4,9
2,7
2,7
11723
92,0 60,0 9,5
3,5
19 5,5
3,0
3,0
12142
92,0 68,0 10,0 2,5
11 4,0
2,5
2,5
11723
92,0 65,0 7,0
5,0
15 4,5
2,5
2,5
12142
92,0 72,0 8,50,5
11 4,0
2,5
2,5
13398
99,0 99,0 36844
99,0 99,0 36844
---------------------------------------------------------------------------------------------------
1
ɋɬɨɱ.ɛɪɚɲ.ɨɞ ɦɟɤa ɩɱɟn.
Ɍɪɢɰɢ ɨɞ ɦɟɤɚ ɩɱɟɧɢɰɚ
Ɍɪɢɰɢ ɨɞ ɬɜɪɞɚ ɩɱɟɧɢɰ
ȳɚɱɦɟɧɢ ɫɥɚɞni ɪɤɭɥɰɢ
ȷɭɫɩɟ ɨɞ ɥɭɩɟni kɢɤɢɪ.
ȷɭɫɩɟ ɨɞ ɦɚɫɥɨɞ. ɪɟɩɚ
ȷɭɫɩɟ ɨɞ ɩɚɦɭɤ
ȷɭɫɩɟ ɨɞ ɫɭɫɚɦ
ȷɭɫɩɟ ɨɞ ɫɨʁɚ 45%
ȷɭɫɩɟ ɨɞ ɫɨʁɚ 49%
ȷɭɫɩɟ ɨɞ ɫɨɧɱɨɝɥɟ.37%
Ʌɭɰɟɪɤɢ. ɛɪɚɲɧɨ 20%
Ɇɟɫɧɨ ɛɪɚɲɧɨ 50%
Ɉɛɟɡɦɚɫɬɟɧɨ ɦɥɟɤɨ
Ʉɪɜɧɨ ɛɪɚɲɧɨ
Ȼɪɚɲɧɨ ɨɞ ɩɟɪʁɚ
ɋɭɪɭɬɤɚ ɜɨ ɩɪɚɜ
ɋɚɪɞɢɧa 65%
Ɇɟɧɯɚɞɟɧ 60%
ɋɬɢɧɬ 68%
Ⱥɧɰɟɯɨɜɢɫ 65%
ɏɚɪɢɧɝ 72%
ɋɜɢɧɫɤɚ ɦɚɫɬ
ɉɱɟɧɤɚɪɧɨ ɦɚɫɥɨ
328
15198
14989
17543
15994
18296
36551
12644
16633
13816
14947
15240
12267
13649
13188
15156
15407
9211
9002
13523
9253
9420
-
12
12895
12895
15072
13649
15700
35420
11053
15366
11514
14444
13481
11095
12309
11639
13565
13732
8122
8454
12895
8792
8960
-
13
7997
8583
10048
8792
10341
35420
7913
10006
6615
9797
8248
7034
7787
7076
8415
8583
5108
5568
9211
6322
6490
-
14
0,89
0,96
1,12
0,98
1,15
3,96
0,88
1,12
0,74
1,10
0,92
0,79
0,80
0,79
0,94
0,96
0,57
0,62
1,03
0,71
0,72
-
15
75,0
68,5
82,0
75,0
84,0
218
218
65,0
87,0
80,0
87,0
71,0
60,0
62,0
57,0
76,0
77,0
60,0
54,0
66,0
59,0
59,0
60,0
16
0,96
0,85
1,10
0,96
1,13
3,70
3,70
0,76
1,16
1,10
1,16
0,91
0,69
0,72
0,64
1,02
1,05
0,69
0,55
0,83
0,70
0,70
0,66
17
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
ȻȿɆ-ɤɪɚɬɟɧɤɚ
ɡɚ
ɛɟɡɚɡɨɬɧɢ
ɟɤɫɬɪɚɤɬɢɜɧɢ ɦɚɬɟɪɢɢ: ɲɟʅɟɪɢ, ɫɤɪɨɛ,
ɞɟɥɨɜɢ ɨɞ ɯɟɦɢɰɟɥɭɥɨɡɚ ɢ ɩɟɧɬɨɡɚɧɢ
ɛɢɥɚɧɫ ɧɚ ɟɧɟɪɝɢʁɚɬɚ-ɭɬɜɪɞɟɧ ɨɞɧɨɫ
ɩɨɦɟɼɭ ɩɪɢɦɟɧɚɬɚ ɢ ɢɫɤɨɪɢɫɬɟɧɚɬɚ
ɟɧɟɪɝɢʁɚ
ɛɢɨɬɢɧ-ɜɢɬɚɦɢ ɇ (Ȼ7)
ɛɪɨʁɥɟɪ-ɚɧɝɥɢɫɤɢ ɢɡɪɚz, ɛɭɤɜɚɥɧɨ ɡɧɚɱɢ
ɩɢɥɟ ɡɚ ɩɟɱɟʃɟ ɧɚ ɫɤɚɪɚ. ɉɪɢɮɚɬɟɧ ɟ
ɤɚɤɨ ɩɨɢɦ ɡɚ ɝɨʁɧɨ ɩɢɥɟ ɜɪɡ ɛɚɡɚ na
ɢɧɬɟɧɡɢɜɧɚ ɢɫɯɪɚɧɚ
ɫɨ ɫɩɟɰɢɮɢɱɧɢ
ɤɪɦɧɢ ɫɦɟɫɤɢ
Ɋɟɱɧɢɤ ɧɚ ɧɟɩɨɡɧɚɬɢ ɡɛɨɪɨɜɢ ɢ
ɫɬɪɭɱɧɢ ɬɟɪɦɢɧɢ
Ⱥ
ɚɥɚɧɢɧ-ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ, ɫɨɫɬɚɜɟɧ ɞɟɥ ɧɚ
ɩɪɨɬɟɢɧɢɬɟ
ɚɦɢɞɢ- ɚɡɨɬɧɢ, ɧɟɩɪɨɬɟɢɧɫɤɢ ɦɚɬɟɪɢɢ
ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɢ-ɨɪɝɚɧɫɤɢ ɫɨɟɞɢɧɟɧɢʁɚ
ɤɨɢ ɫɨɞɪɠɚɬ ɧɚʁɦɚɥɤɭ ɟɞɧɚ ɚɦɢɧɨ ɝɪɭɩɚ
ɢ ɤɚɪɛɨɤɫɢɥɧɚ ɝɪɭɩɚ
ɚɧɟɦɢʁɚ-ɫɥɚɛɨɤɪɜɧɨɫɬ
ɚɧɟɭɪɢɧ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ȼ1
ɚɧoɪɟɤɫɢʁɚ-ɝɭɛɟʃɟ
ɧɚ
ɚɩɟɬɢɬɨɬ
ɚɧɬɢɛɢɨɬɢɰɢ-ɞɨɞɚɬɧɢ
ɦɚɬɟɪɢɢ
ɜɨ
ɯɪɚɧɚɬɚ ɡɚ ɫɬɢɦɭɥɢɪɚʃɟ ɧɚ ɩɨɪɚɫɬɨɬ, ɚ ɫɟ
ɤɨɪɢɫɬɚɬ
ɬ.ɧ.
ɧɟɪɟɫɨɪɩɬɢɜɧɢ
ɚɧɬɢɛɢɨɬɢɰɢ
ɚɧɬɢɢɧɮɟɤɬɢɜɟɧ ɮɚɤɬɨɪ-ɮɚɤɬɨɪɢ ɤɨɢ
ʁɚ ɫɩɪɟɱɭɜɚɚɬ ɢɧɮɟɤɰɢʁɚɬɚ
ɚɧɬɢɨɤɫɢɞɚɧɫɢ-ɦɚɬɟɪɢɢ ɤɨɢ ɫɩɪɟɱɭɜɚɚɬ
ɨɤɫɢɞɚɰɢʁɚ ɧɚ ɦɚɫɬɢɬɟ ɢ ɜɢɬɚɦɢɧɢɬɟ ɜɨ
ɯɪɚɧɚɬɚ ɤɚɤɨ ɢ ɜɨ ɠɢɜɨɬɢɧɫɤɢɨɬ
ɨɪɝɚɧɢɡɚɦ
ɚɧɬɢɪɚɯɢɬɢɱɧɢ ɮɚɤɬɨɪɢ-ɮɚɤɬɨɪɢ ɤɨɢɲɬɨ ɝɨ ɫɩɪɟɱɭɜɚɚɬ ɪɚɯɢɬɢɫɨɬ ɤɚʁ
ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ
ɚɩɫɨɪɩɰɢʁɚ-ɜɩɢɜɚʃɟ ɧɚ ɩɪɨɫɬɢ ɨɪɝɚɧɫɤɢ
ɦɚɬɟɪɢɢ ɩɪɟɤɭ ɰɪɟɜɧɢɬɟ ɪɟɫɢɱɤɢ ɜɨ
ɬɟɧɤɨɬɨ ɰɪɟɜɨ
ɚɪɝɢɧɢɧ-ɩɨɥɭɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɩɪɢɫɭɬɧɚ ɜɨ ɛɟɥɤɨɜɢɧɢɬɟ ɨɞ ɠɢɜɨɬɢɧɫɤɨ
ɩɨɬɟɤɥɨ
ɚɫɩɚɪɝɢɧɫɤɚ ɤɢɫɟɥɢɧɚ-ɜɢɬɚɦɢɧ ɐ
ȼ
ɜɚɥɢɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɜɢɞɟɧ
ɩɭɪɩɭɪ
ɢɥɢ
ɪɨɞɨɩɫɢɧɫɨɟɞɢɧɟɧɢɟ ɫɨɫɬɚɜɟɧɨ ɨɞ ɩɪɨɬɟɢɧɢ ɢ Ⱥ
ɜɢɬɚɦɢɧ
ɜɢɬɚɦɢɧɢ-ɫɥɨɠɟɧɢ ɨɪɝɚɧɫɤɢ ɦɚɬɟɪɢɢ ɫɨ
ɪɚɡɥɢɱɟɧ ɯɟɦɢɫɤɢ ɫɨɫɬɚɜ ɤɨɢ ɜɥɢʁɚɚɬ ɜɪɡ
ɫɨɫɬɨʁɛɚ
ɧɚ
ɨɩɲɬɚɬɚ
ɛɢɨɥɨɲɤɚ
ɠɢɜɨɬɧɨɬɨ
Ƚ
ɝɚɥɚɤɬɨɡɚ-ɧɚʁɩɪɨɫɬ ɲɟʅɟɪ, ɦɨɧɨɫɚɯɚɪɢɞ
ɲɬɨ ɫɟ ɧɚoɼɚ ɜɨ ɦɥɟɤɨɬɨ
ɝɥɢɤɨɝɟɧ-ɫɥɨɠɟɧ ɲɟʅɟɪ ɩɨɥɢɫɚɯɚɪɢɞ
ɲɬɨ ɫɟ ɧɚɨɼɚ ɜɨ ɠɢɜɨɬɢɧɫɤɢɨɬ ɨɪɝɚɧɢɡɚɦ
ɝɥɢɤɨɡɚ-ɩɪɨɫɬ
ɲɟʅɟɪ
ɦɨɧɨɫɚɯɚɪɢɞ,
ɝɥɚɜɟɧ ɢɡɜɨɪ ɧɚ ɟɧɟɪɝɢʁɚ ɜɨ ɤɥɟɬɤɢɬɟ
ɝɥɭɬɚɦɢɧɫɤɚ ɤɢɫɟɥɢɧɚ-ɩɨɥɭɡɚɦɟɧɥɢɜɚ
ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚɤɨʁɚ ɫɟ ɫɪɟɬɧɭɜɚ ɜɨ
ɩɪɨɬɟɢɧɢɬɟ ɨɞ ɪɚɫɬɢɬɟɥɧɨ ɩɨɬɟɤɥɨ
Ⱦ
ɞɟɤɫɬɪɢɧ-ɲɟʅɟɪ ɤɨj ɫɟ ɞɨɛɢɜɚ ɫɨ
ɪɚɡɝɪɚɞɭɜɚʃɟ ɧɚ ɫɤɪɨɛ ɢ ɝɥɢɤɨɝɟɧ
ɞɟɩɢɝɦɟɧɬɚɰɢʁɚ ɧɚ ɜɥɚɤɧɚɬɚ-ɝɭɛɟʃɟ ɧɚ
ɛɨʁɚɬɚ ɧɚ ɜɥɚɤɧɨɬɨ
ɞɟɩɪɢɦɢɪɚɧɨɫɬ-ɩɨɬɢɲɬɟɧɨɫɬ
ɞɟɪɢɜɚɬɢ-ɨɪɝɚɧɫɤɨ ɫɨɟɞɢɧɟɧɢɟ ɲɬɨ
ɩɨɬɟɤɧɢɜɚ ɨɞ ɞɪɭɝɢ ɫɨɟɞɢɧɟɧɢʁɚ
ɞɟɪɦɚɬɢɬɢɫ-ɜɨɫɩɚɥɟɧɢɟ ɧɚ ɤɨɠɚɬɚ
ɞɟɪɦɚɬɨɡɢ-ɧɚɡɢɜ ɡɚ ɛɨɥɟɫɬɢ ɧɚ ɤɨɠɚɬɚ
ɞɟɮɢɰɢɞ-ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ
ɞɟɬɟɪɦɢɧɚɰɢʁɚ-ɨɞɪɟɞɭɜɚʃɟ,
ɨɩɪɟɞɟɥɭɜɚʃɟ
ɞɟɮɢɰɢɞ-ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ
ɯɪɚɧɚɬɚ
ɜɨ
ɞɢɝɟɫɬɢʁɚ-ɜɚɪɟʃɟ
ɧɚ
ɠɟɥɭɞɧɢɤɨɬ
ɞɢɥɚɬɚɰɢʁɚ-ɩɪɨɲɢɪɭɜɚʃɟ
Ȼ
ɛɚɰɢɬɪɚɰɢɧ-ɧɟɪeɫoɪɩɬɢɜɟɧ ɚɧɬɢɛɢɨɬɢɤ
ɲɬɨ ɫɟ ɤɨɪɢɫɬɢ ɡɚ ɫɬɢɦɭɥɢɪɚʃɟ ɧɚ
ɩɨɪɚɫɬɨɬ ɤɚʁ ɞɨɦɚɲɧɢɬɟɠɢɜɨɬɧɢ
B ɤɨɦɩɥɟɤɫ-ɜɢɬɚɦɢɧɢ ɪɚɫɬɜɨɪɥɢɜɢ ɜɨ
ɜɨɞɚ
Ȼɟɛɢ ɛɢɮ-ɡɝɨɟɧɢ ʁɭɧɢʃɚ ɧɚ ɜɨɡɪɚɫɬ ɨɞ
12-18 ɦɟɫɟɰɢ ɜɨ ɭɫɥɨɜɢ ɧɚ ɢɧɬɟɧɡɢɜɧɚ
ɢɫɯɪɚɧɚ ɫɨ ɜɢɫɨɤ ɤɜɚɥɢɬɟɬ ɧɚ ɝɨɜɟɞɫɤɨ
ɦɟɫɨ
ɛɟɤɨɧ-ɫɩɟɰɢʁɚɥɟɧ ɩɪɨɢɡɜɨɞ ɤɨʁ ɫɟ
ɢɡɪɚɛɨɬɭɜɚ ɨɞ ɩɨɥɨɜɢɧɤɢ ɧɚ ɡɚɤɥɚɧɢ
ɦɥɚɞɢ ɫɜɢʃɢ ɢ ɢɫɩɨɥɧɭɜɚ ɨɞɪɟɞɟɧɢ
ɫɬɚɧɞɚɪɞɢ
ɛɟɬɚ
ɤɚɪɨɬɢɧ-ɩɪɨɜɢɬɚɦɢɧ
ɧɚ
Ⱥ
ɜɢɬɚɦɢɧɨɬ
bradikardija-zabaveno ~ukawe na
srceto
329
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------ɞɢɫɚɯɚɪɢɞɢ-ɲɟʅɟɪɢ ɢɡɝɪɚɞɟɧɢ ɨɞ ɞɜɟ
ɦɨɧɨɯɢɞɪɚɬɧɢ ɟɞɢɧɢɰɢ
Ʉ
ɤɚɥɰɢɮɟɪɨɥ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ⱦ ɡɧɚɱɚɟɧ ɡɚ
ɦɟɬɚɛɨɥɢɡɦɨɬ ɧɚ ɤɚɥɰɢɭɦɨɬ ɢ ɮɨɫɮɨɪɨɬ
ɤɚɥɢɭɦ-ɦɚɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬ, ɜɚɠɟɧ ɤɚɬʁɨɧ ɡɚ
ɧɟɭɬɪɚɥɢɡɚɰɢʁɚ ɧɚ ɤɢɫɟɥɢɧɢɬɟ ɜɨ ɦɟɤɢɬɟ
ɬɤɢɜɚ
ɤɚɥɰɢɭɦ-ɦɚɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬ ɫɨɫɬɚɜɟɧ ɞɟɥ ɧɚ
ɤɨɫɤɢɬɟ
ɤɚɩɪɢɥɧɚ, ɤɚɩɪɢɧɫɤɚ ɢ ɤɚɩɪɨɧɫɤɚ
ɤɢɫɟɥɢɧɚ-ɡɚɫɢɬɟnɢ ɦɚɫɧɢ ɤɢɫɟɥɢɧɢ
ɩɪɢɫɭɬɧɢ ɜɨ ɰɜɪɫɬɢɬɟ ɦɚɫɬɢ
ɤɚɪɨɬɢɧ-ɩɪɨɜɢɬɚɦɢɧ ɧɚ ɜɢɬɚɦɢɧɨɬ Ⱥ ɫɟ
ɧɚɨɼɚ ɜɨ ɪɚɫɬɟɧɢʁɚɬɚ ɜɨ ɮɨɪɦɚ ɧɚ ɚɥɮɚ,
katarakt-zamatenost na o~nata le}a,
siva ili bela mre`nica na okoto
ɛɟɬɚ ɢ ɝɚɦɚ ɤɚɪɨɬɢɧ
ɤɨɛɚɥɬ-ɦɢɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬ ɤɨʁ ɜɥɟɝɭɜɚ ɜɨ
ɫɨɫɬɚɜɨɬ ɧɚ ɜɢɬɚɦɢɧɨɬ Ȼ12
ɤɨɧɜɭɥɡɢʁɚ-ɝɪɱɟʃɟ, ɫɬɟɝɚʃɟ ɧɚ ɦɭɫɤɭɥ
ɤɨɧɞɢɰɢʁɚ-ɦɨɦɟɧɬɚɥɟɧ
ɧɚɞɜɨɪɟɲɟɧ
ɢɡɝɥɟɞ ɢ ɫɨɫɬɨʁɛɚ
ɤɪɜɧɨ ɛɪɚɲɧɨ-ɠɢɜɨɬɢɧɫɤɨ ɤɪɦɢɜɨ ɲɬɨ
ɫɟ ɞɨɛɢɜɚ ɨɞ ɤɪɜɬɚ ɧɚ ɡɚɤɥɚɧɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ
ɫɨ ɫɭɲɟʃɟ ɢ ɦɟɥɟʃɟ
ɤɪɢɩɬɨɤɫɚɧɬɢɧ-ɩɪɨɜɢɬɚɦɢɧ
ɧɚ
ɜɢɬɚɦɢɧɨɬ Ⱥ ɲɬɨ ɫɟ ɧɚɨɼɚ ɜɨ ɠɨɥɬɚɬɚ
ɩɱɟɧɤɚ
ɤɪɦɢɜɨ-ɩɪɨɢɡɜɨɞ
ɨɞ
ɪɚɫɬɢɬɟɥɧɨ,
ɠɢɜɨɬɢɧɫɤɨ ɢ ɦɢɧɟɪɚɥɧɨ ɩɨɬɟɤɥɨ ɢ
ɩɪɟɬɫɬɚɜɭɜɚ ɤɨɦɛɢɧɚɰɢʁɚ ɧɚ ɨɪɝɚɧɫɤɢ ɢ
ɦɢɧɟɪɚɥɧɢ ɫɨɟɞɢɧɟɧɢʁɚ ɤɨɢ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ
ɩɪɟɤɭ ɜɚɪɟʃɟɬɨ ɝɢ ɤɨɪɢɫɬɚɬ ɡɚ ɫɜɨɢɬɟ
ɩɨɬɪɟɛɢ ɢ ɩɪɨɞɭɤɰɢʁɚ
ɤɫɟɪɨɮɬɚɥɦɢʁɚ-ɩɪɟɫɭɲɭɜɚʃɟ
ɧɚ
ɫɨɥɡɧɚɬɚ ɠɥɟɡɞɚ ɩɪɢ ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ ɧɚ
ɜɢɬɚɦɢɧ Ⱥ
ȿ
ɟɧɰɟɮɚɥɨɦɚɥɚɰɢʁɚ-ɤɪɜɚɜɟʃɟ ɢ ɨɬɨɤ ɧɚ
ɝɨlɟɦɢɨɬ ɢ ɦɚɥɢɨɬ ɦɨɡɨɤ ɩɪɢ ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ
ɧɚ ɜɢɬɚɦɢɧ ȿ
ɟɧɞɨɝɟɧɢ ɩɪɨɦɟɧɢ-ɜɧɚɬɪɟɲɧɢ ɩɪɨɦɟɧɢ
ɧɚ ɨɪɝɚɧɢɡɦɨɬ
ɟɪɝɨɫɬɟɪɢɧ
(ɟɪɝɨɫɬɟɪɨɥ)-ɫɬɟɪɨɥ
ɜɨ
ɪɚɫɬɟɧɢʁɚɬɚ, ɤɨʁ ɫɨ ɩɨɦɨɲ ɧɚ ɍȼ-ɡɪɚɰɢɬɟ
ɤɚʁ ɩɨɤɨɫɟɧɚɬɚ ɬɪɟɜɚ ɫɟ ɩɪɟɬɜɨɪɚ ɜɨ Ⱦ
ɜɢɬɚɦɢɧ
eritrociti-crveni krvni zrnca
ɀ
ɠɢɜɢɧɚɪɫɬɜɨ-ɩɨɫɟɛɧɚ
ɝɪɚɧɤɚ
ɨɞ
ɫɬɨɱɚɪɫɬɜɨɬɨ ɲɬɨ ɫɟ ɡɚɧɢɦɚɜɚ ɫɨ
ɨɞɝɥɟɞɭɜɚʃɟ
ɧɚ
ɞɨɦɚɲɧɢ
ɩɬɢɰɢ
(ɠɢɜɢɧɚ)
ɠɢɬɧɨ ɡɪɧɟɫɬɢ ɤɪɦɢɜɚ-ɯɪɚɧɢɜɚ ɢɥɢ
ɤɪɦɢɜɚ ɲɬɨ ɫɟ ɞɨɛɢɜɚɚɬ ɨɞ ɠɢɬɧɢɬɟ
ɤɭɥɬɭɪɢ ɨɞ ɤɨɢ ɫɟ ɤɨɪɢɫɬɢ ɡɪɧɨɬɨ ɤɚɤɨ
ɯɪɚɧɚ
ɂ
ɢɡɨɥɟɭɰɢɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɢɧɞɭɫɬɪɢɫɤɢ ɤɪɦɧɢ ɫɦɟɫɤɢ-ɝɨɬɨɜɢ
ɤɪɦɧɢ ɫɦɟɫɤɢ ɲɬɨ ɝɢ ɩɪɢɝɨɬɜɭɜɚɚɬ
ɮɚɛɪɢɤɢɬɟ ɡɚ ɞɨɛɢɬɨɱɧɚ ɯɪɚɧɚ
inkubator-ma{ina
za
ve{ta~ka
inkubacija ili vedewe na piliwa
intenzivno
proizvodstvo-zabrzano
proizvodstvo
internacionalna
edinica-merna
edinica za nekoi vitamini
intramuskularno-pome|u muskulnite
snop~iwa ili vlakna
ishrana ad libitum-ishrana po `elba
(hranata ne se normira)
Ʌ
ɥɚɤɬɚɰɢʁɚ-ɩɟɪɢɨɞ ɧɚ ɥɚɱɟʃɟ ɧɚ ɦɥɟɤɨɬɨ
ɤɚʁ ɠɟɧɫɤɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ
ɥɚɤɬɨɮɥɚɜɢɧ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ȼ2 ɢɡɨɥɢɪɚɧ ɨɞ
ɦɥɟɤɨɬɨ
ɥɚɤɬɨɡɚ-ɲɟʅɟɪ ɞɢɫɚɯɚɪɢɞ ɲɬɨ ɫɟ ɧɚɨɼɚ
ɜɨ ɦɥɟɤɨɬɨ
ɥɟɰɢɬɢɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ
(ɟɫɟɧɰɢʁɚɥɧɚ)
ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɥɟɝɭɦɢɧɨɡɢ-ɮɭɪɚɠɧɢ
ɪɚɫɬɟɧɢʁɚ
ɨɞ
ɮɚɦɢɥɢʁɚɬɚ leguminose ɤɨɢ ɫɟ ɤɨɪɢɫɬɚɬ
ɤɚɤɨ ɞɨɛɢɬɨɱɧɚ ɯɪɚɧɚ ɜɨ ɫɜɟɠɚ ɢɥɢ ɫɭɜɚ
ɫɨɫɬɨʁɛɚ
ɥɢɝɧɢɧ-ɩɪɢɞɪɭɠɧɚ
ɤɨɦɩɨɧɟɧɬɚ
ɧɚ
ɰɟɥɭɥɨɡɚɬɚ, ɧɚʁɦɧɨɝɭ ɡɚɫɬɚɩɟɧ ɜɨ
ɞɪɜɟɧeɫɬɢɨɬ ɞɟɥ ɨɞ ɪɚɫɬɟɧɢʁɚɬɚ
ȳ
ʁɚɝɥɟɧɢ ɯɢɞɪɚɬɢ-ɨɪɝɚɧɫɤɢ ɦɚɬɟɪɢɢ ɤɨɢ
ɫɨɞɪɠɚɬ jɚɝɥɟɪɨɞ, ɜɨɞɨɪɨɞ ɢ ɤɢɫɥɨɪɨɞ
ʁɚɝɥɟɪɨɞɟɧ ɞɢɨɤɫɢɞ-ɝɚɫ ɞɨɛɢɟɧ ɤɚɤɨ
ɨɬɩɚɞɟɧ
ɩɪɨɞɭɤɬ
ɨɞ
ɤɥɟɬɨɱɧɢɨɬ
ɦɟɬɚɛɨɥɢɡɚɦ
ʁɨɞ-ɦɢɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬ ɤɨɢ ɜɥɟɝɭɜɚ ɜɨ
ɫɨɫɬɚɜɨɬ ɧɚ ɯɨɪɦɨɧɨɬ ɬɢɪɨɤɫɢɧ
330
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------ɥɢɡɢɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ
ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɧɚʁɦɧɨɝɭ ɩɪɢɫɭɬɧɚ ɜɨ ɠɢɜɨɬɢɧɫɤɢɬɟ
ɩɪɨɬɟɢɧɢ
ɥɢɧɨɥɟɧɫɤɚ ɤɢɫɟɥɢɧɚ-ɧɟɡɚɫɢɬɟɧɚ ɦɚɫɧɚ
ɤɢɫɟɥɢɧɚ
nasleduvawe-proces na prenesuvawe
nasledni informacii od roditelite
na potomstvoto
nasledni
faktori-vnatre{ni
faktori usloveni od genotipot na
`ivotnoto
ɧɢɚɰɢɧ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ȼ5
ɇȿɅ-ɤɪɚɬɟɧɤɚ ɡɚ ɧɟɬɨ ɟɧɟɪɝɟɬɫɤɚ
ɟɞɢɧɢɰɚ ɡɚ ɦɟɪɟʃɟ ɯɪɚɧɢɬɟɥɧɚ ɜɪɟɞɧɨɫɬ
ɧɚ ɤɪɦɢɜɚɬɚ ɜɨ ɢɫɯɪɚɧɚɬɚ ɧɚ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ
ɜɨ ɥɚɤɬɚɰɢʁɚ, ɡɚ ɠɟɧɫɤɢ ɢ ɦɚɲɤɢ
ɩɪɢɩɥɨɞɟɧ ɩɨɞɦɥɚɞɨɤ ɢ za ɩɪɢɩɥɨɞɧɢ
ɛɢɤɨɜɢ
ɇȿɆ-ɧɟɬɨ ɧɟɪɝɟɬɫɤɚ ɟɞɢɧɢɰɚ ɡɚ ɢɫɯɪɚɧɚ
ɧɚ ɠɢɜɨɬɧɢ ɤɨɢ ɫɟ ɨɞɝɥɟɞɭɜɚɚɬ ɡɚ ɦɟɫɨ
ɧɟɩɪɟɠɢɜɚɪɢ-ɠɢɜɨɬɧɢ ɤɨɢ ɧɟ ɦɨɠɚɬ
ɯɪɚɧɚɬɚ ɞɚ ʁɚ ɜɪɚʅɚɚɬ ɜɨ ɭɫɧɚɬɚ ɩɪɚɡɧɢɧɚ
ɡɚ ɩɨɜɬɨɪɧɨ ɞɚ ʁɚ ɩɪɟʇɜɚɤɭɜɚɚɬ
ɧɟɬɨ ɟɧɟɪɝɢʁɚ-ɱɢɫɬɚ ɟɧɟɪɝɢʁɚ ɤɨʁɚ
ɠɢɜɨɬɧɨɬɨ ʁɚ ɤɨɪɢɫɬɢ ɡɚ ɩɪɨɞɭɤɬɢɜɧɢ
ɰɟɥɢ
ɧɭɤɥɟɨɩɪɨɬɟɢɞɢ-ɫɥɨɠɟɧɢ
ɛɟɥɤɨɜɢɧɢ
ɤɨɢ ɜɨ ɫɜɨʁɨɬ ɫɨɫɬɚɜ ɢɦɚɚɬ ɢ ɧɭɤɥɟɢɫɤɢ
ɤɢɫɟɥɢɧɢ
nukleinski
kiselini-visokomolekularni
organskisoedinenija
sostaveni od nukleotidi
nutrecionist-stru~no
lice
za
ishrana na doma{nite `ivotni
ɧɨʅɧɨ ɫɥɟɩɢɥɨ-ɛɨɥɟɫɬ ɧɚ ɨɱɢɬɟ ɡɚɪɚɞɢ
ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ ɧɚ ɜɢɬɚɦɢɧ Ⱥ
Ɇ
ɦɚɝɧɟɡɢɭɦ-ɦɢɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬ
ɧɚʁɦɧɨɝɭ
ɡɚɫɬɚɩɟɧ ɜɨ ɤɨɫɤɢɬɟ
ɦɚɥɬɨɡɚ-ɲɟʅɟɪ ɞɢɫɚɯɚɪɢɞ ɫɨɫɬɚɜɟɧ ɨɞ 2
ɦɨɥɟɤɭɥɢ ɧɚ ɝɥɢɤɨɡɚ
ɦɚɥɬɚɡɚ-ɮɟɪɦɟɧɬ ɲɬɨ ʁɚ ɪɚɡɝɪɚɞɭɜɚ
ɦɚɥɬɨɡɚɬɚ ɞɨ ɝɥɢɤɨɡɚ
ɦɚɫɧɢ ɤɢɫɟɥɢɧɢ-ɨɪɝɚɧɫɤɢ ɤɢɫɟɥɢɧɢ,
ɫɨɫɬɚɜɧɢ ɞɟɥɨɜɢ ɧɚ ɦɚɫɬɢɬɟ
ɫɨɟɞɢɧɟɧɢʁɚ
ɦɚɫɬɢ-ɨɪɝɚɧɫɤɢ
ɧɚɪɚɫɬɜɨɪɥɢɜɢ ɜɨ ɜɨɞɚ, ɚ ɪɚɫɬɜɨɪɥɢɜɢ ɜɨ
ɟɬɟɪ, ɛɟɧɡɨɥ, ɯɥɨɪɨɮɨɪɦ ɢ ɞɪ.
ɦɟɥɚɫɚ-ɫɩɨɪɟɞɟɧ
ɩɪɨɢɡɜɨɞ
ɩɪɢ
ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɨɬɨ ɧɚ ɲɟʅɟɪ ɨɞ ɲɟʅɟɪɧɚɬɚ
ɪɟɩɤɚ
ɦɟɫɧɨ ɛɪɚɲɧɨ-ɚɧɢɦɚɥɧɨ ɤɪɦɢɜɨ ɲɬɨ ɫɟ
ɞɨɛɢɜɚ ɨɞ ɦɟɫɨɬɨ ɡɚɤɥɚɧɢ ɢ ɭɝɢɧɚɬɢ
ɠɢɜɨɬɧɢ ɜɨ ɤɚɮɢɥɟɪɢɢ ɫɨ ɫɬɟɪɢɥɢɡɚɰɢʁɚ
ɫɭɲɟʃɟ ɢ ɦɟɥɟʃɟ ɧɚ ɦɟɫɨɬɨ ɜɨ ɛɪɚɲɧɨ
ɦɟɫɧɨ
ɤɨɫɤɟɧɨ
ɛɪɚɲɧɨ-ɚɧɢɦɚɥɧɨ
ɤɪɦɢɜɨ ɲɬɨ ɫɟ ɞɨɛɢɜɚ ɨɞ ɦɟɫɨɬɨ ɢ
ɤɨɫɤɢɬɟ ɧɚ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ ɫɨ ɫɬɟɪɢɥɢɡɚɰɢʁɚ,
ɫɭɲɟʃɟ ɢ ɦɟɥɟʃɟ ɜɨ ɛɪɚɲɧɟɫɬɚ ɮɨɪɦɚ ɢ
ɫɥɭɠɢ ɤɚɤɨ ɯɪɚɧɚ ɡɚ ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ, ɨɫɨɛɟɧɨ
ɡɚ ɧɟɩɪɟɠɢɜɚɪɢɬɟ
ɦɟɬɚɧ-ɝɚɫ ɲɬɨ ɫɟ ɨɫɥɨɛɨɞɭɜɚ ɩɪɢ
ɦɢɤɪɨɛɢɥɨɲɤɨɬɨ
ɪɚɡɝɪɚɞɭɜɚʃɟ
ɧɚ
ɯɪɚɧɚɬɚ ɜɨ ɛɭɪɚɝɨɬ (ɠɟɥɭɞɧɢɤɨɬ) ɤɚʁ
ɩɪɟɠɢɜɚɪɢɬɟ
ɦɟɬɢɨɧɢɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɦɨɧɨɝɚɫɬɪɢɱɧɢ ɠɢɜɨɬɧɢ-ɠɢɜɨɬɧɢ ɫɨ
ɟɞɧɨɤɨɦɨɪɟɧ ɠɟɥɭɞɧɢɤ
ɦɨɧɨɫɚɯɚɪɢɞɢ-ɧɚʁɩɪɨɫɬɢ ɫɨɟɞɢɧɟɧɢʁɚ ɧɚ
ʁɚɝɥɟɧɢ ɯɢɞɪɚɬɢ (ɲɟʅɟɪɢ) ɤɨɢ ɫɨ
ɯɢɞɪɨɥɢɡɚ ɧɟ ɦɨɠɚɬ ɩɨɧɚɬɚɦɭ ɞɚ ɫɟ
ɪɚɡɝɪɚɞɭɜɚɚɬ ɧɚ ɩɨɩɪɨɫɬɢ ɫɨɫɬɚɜɟɧɢ ɫɟ
ɨɞ 3 ɞɨ7 ʁɚɝɥɟɪɨɞɧɢ ɚɬɨɦɢ
mortalitet-smrtnost
Ɉ
ɨɛɪɨɤ-ɟ ɞɟɥ ɨɞ ɞɚɠɛɚɬɚ ɲɬɨ ʁɚ ɨɩɮɚʅɚ
ɩɨɬɪɨɲɟɧɚɬɚ ɯɪɚɧɚ ɡɚ ɟɞɧɨ ɯɪɚɧɟʃɟ
ɨɜɟɫɧɚ ɟɞɢɧɢɰɚ-ɟɞɢɧɢɰɚ ɡɚ ɦɟɪɟʃɟ ɧɚ
ɩɪɨɞɭɤɬɢɜɧɚɬɚ ɜɪɟɞɧɨɫɬ ɧɚ ɤɪɦɢɜɚɬɚ
ɨɞɪɠɧɚ ɯɪɚɧɚ-ɩɨɬɪɟɛɧɚ ɤɨɥɢɱɢɧɚ ɧɚ
ɯɪɚɧɚ ɡɚ ɨɞɪɠɧɢɬɟ ɩɨɬɪɟɛɢ ɧɚ ɠɢɜɨɬɧɨɬ
ɨɥɟɢɧɫɤɚ ɤɢɫɟɥɢɧɚ-ɧɟɡɚɫɢɬɟɧɚ ɦɚɫɧɚ
opistotonus –zafrluvawe na glavata
nanazad poradi nervni naru{uvawa
pri nedostatok od vitaminB1
ɨɪɝɚɧɫɤɢ ɦɚɬɟɪɢɢ –ɫɟ ɯɟɦɢɫɤɢ ɦɚɬɟɪɢɢ
ɲɬɨ ɝɢ ɫɨɡɞɚɜɚɚɬ ɪɚɫɬɟɧɢʁɚɬɚ ɜɨ ɩɪɨɰɟɫɨɬ
ɧɚ ɮɨɬɨɫɢɧɬɟɡɚɬɚ
osifikacija-sozdavawe
ili
okostuvawe na koskite
ɨɫɬɟɦɚɥɚɰɢʁɚ-ɩɨʁɚɜɚ ɧɚ ɦɟɤɢ ɢ ɫɥɚɛɢ
ɤɨɫɤɢ
ɨɫɬɟɨɩɨɪɨɡɚ-ɩɨʁɚɜɚ ɧɚ ɩɨɪɨɡɧɢ ɢ ɥɟɫɧɨ
ɤɪɲɥɢɜɢ ɤɨɫɤɢ ɡɚɪɚɞɢ ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ ɧɚ
ɇ
ɧɚɬɪɢɭɦ-ɦɚɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬ ɲɬɨ ɧɚʁɦɧɨɝɭ ɝɨ
ɢɦɚ ɜɨ ɝɨɬɜɚɪɫɤɚɬɚ ɫɨɥ
nazimki-kategorija na sviwi do 7
mese~na vozrast
nenasledni faktori-se nadvore{ni
ili paragenetski faktori
331
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------ɤɚɥɰɢɭɦ ɢ ɮɨɫɮɨɪna ɤɢɫɟɥɢɧɚ ɩɪɢɫɭɬɧɚ
ɜɨ ɬɟɱɧɢɬɟ ɦɚɫɥɚ
Ɋ
randman na mesoto-procentualen
odnos pome|u mrtvata i `ivata mera
pomno`en so 100
ɪɚɫɩɥɨɞɧɢɰɢ-ɦɚɲɤɢ ɢɥɢ ɠɟɧɫɤɢ ɝɪɥɚ
ɲɬɨ ɫɥɭɠɚɬ ɡɚ ɪɚɡɦɧɨɠɭɜɚʃɟ
rahitis-iskrivuvawe na koskite kaj
mladite `ivotni zaradi nedostatok
na vitamin D vo hranata
revir-predel, okrug, podra~je
rekovalcenti-bolni
lu|e
koi
zakrepnuvaat
relativna
vla`nost-procent
na
vla`nosta
na
vozduhot
vo
prostorijata
reprodukcija-razmno`uvawe
ɪɟɬɢɧɨɥ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ⱥ
ɪɢɛɨfɥɚɜɢɧ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ȼ2 ɫɟ ɞɨɛɢɜɚ ɩɨ
ɫɢɧɬɟɬɢɱɤɢ ɩɚɬ
ɪɭɦɟɧ-ɥɚɬɢɧɫɤɢ ɧɚɡɢɜ ɡɚ ɛɭɪɚɝɨɬ
ɧɚʁɝɨɥɟɦɢɨɬ
ɞɟɥ
ɨɞ
ɫɥɨɠɟɧɢɨɬ
ɩɨɜɟʅɟɤɨɦɨɪɟɧ
ɠɟɥɭɞɧɢɤ
ɤɚʁ
ɩɪɟɠɢɜɚɪɢɬɟ
ɉ
ɩɚɧɬɨɬɟɧɫɤɚ ɤɢɫɟɥɢɧɚ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ȼ3
ɩɟɧɬɨɡɢ-ɩɪɨɫɬɢ ɲɟʅɟɪɢ ɦɨɧɨɫɚɯɚɪɢɞɢ
(C 5 H 10 O 5 ) ɫɨɫɬɚɜɧɢ ɞɟɥɨɜɢ ɫɟ ɧɚ
ɫɥɨɠɟɧɢɬɟ ɲɟʅɟɪɢ
peristaltika-dvi`ewe na crevata
ɩɟɪɨɡɚ-deformacija na skokalnite
zglobovi
ɤɚʁ ɠɢɜɢɧɚɬɚ ɡɚɪɚɞɢ
ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ ɧɚ ɦɚɧɝɚɧ
ɩɢɪɢɞɨɤɫɢɧ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ȼ 6
ɩɢɪɨɝɪɨɡɞɨɜɚ
ɤɢɫɟɥɢɧɚ-ɦɟɼɭɩɪɨɞɭɤɬ
ɩɪɢ ɪɚɡɝɪɚɞɭɜɚʃɟ ɧɚ ɲɟʅɟɪɢɬɟ ɜɨ
ɤɥɟɬɤɢɬɟ, ɨɫɨɛɟɧɨ ɜɨ ɦɭɫɤɭɥɢɬɟ
polineuritis-pove}e
nervni
poremetuvawa kaj `ivinata zaradi
nedostatok od B1 vitamin
ɩɨɥɢɫɚɯɚɪɢɞɢ-ɫɥɨɠɟɧɢ
ɲɟʅɟɪɢ
ɫɨɫɬɚɜɟɧɢ ɨɞ ɩɪɟɤɭ 10 ɦɨɥɟɤɭɥɢ ɧɚ
ɦɨɧɨɫɚɯɚɪɢɞɢ
ɩɪɟɝɨɧɫɤɨ
ɧɚɩɚɫɭɜɚʃɟ-ɜɢɞ
ɧɚ
ɤɨɪɢɫɬɟʃɟ ɧɚ ɩɚɫɢɲɬɚ ɫɨ ɩɪɟɝɨɧɢ
(ɩɚɪɰɟɥɢ) ɡɚ ɨɞɪɟɞɟɧ ɛɪɨʁ ɝɪɥɚ ɢ
ɨɞɪɟɞɟɧɨ ɜɪɟɦɟ
ɩɪɟɦɢɤɫ-ɫɩɟɰɢɮɢɱɧɚ ɫɦɟɫɤɚ ɨɞ ɟɞɧɚ ɢɥɢ
ɩɨɜɟʅɟ ɛɢɨɝɟɧɢ ɦɚɬɟɪɢɢ (ɜɢɬɚɦɢɧɢ,
ɚɧɬɢɛɢɨɬɢɰɢ, ɦɢɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬɢ ɢ ɞɪ.), ɜɨ
ɤɨɦɥɟɬɧɢɬɟ ɫɦɟɫɤɢ ɭɱɟɫɬɜɭɜɚɚɬ ɫɨ ɦɚɥ
ɩɪɨɰɟɧɬ ɞɨ 1%
ɩɪɟɬɫɬɚɪɬɟɪ-ɥɟɫɧɨɫɜɚɪɥɢɜɚ
ɜɢɫɨɤɨɤɜɚɥɢɬɟɬɧɚ ɤɪɦɧɚ ɫɦɟɫɤɚ ɤɨʁɚ ɝɨ
ɞɨɩɨɥɧɭɜɚ ɦɚʁɱɢɧɨɬɨ ɦɥɟɤɨ ɢɥɢ ɫɥɭɠɢ
ɤɚɤɨ ɧɟɝɨɜɚ ɡɚɦɟɧɚ. ɋɟ ɩɪɢɦɟɧɭɜɚ ɩɪɢ
ɢɧɬɟɧɡɢɜɧɚ ɢɫɯɪɚɧɚ ɧɚ ɞɨʁɧɢ ɬɟɥɢʃɚ,
ɩɪɚɫɢwɚ ɢ ɩɢɥɢʃɚ
ɩɪɨɞɭɤɬɢɜɧɚ
ɯɪɚɧɚ-ɯɪɚɧɚ
ɲɬɨ
ɠɢɜɨɬɧɢɬɟ ʁɚ ɬɪɨɲɚɬ ɡɚ ɩɪɨɞɭɤɬɢɜɧɢ
ɰɟɥɢ
ɩɪɨɞɭɤɬɢɜɧɨɫɬ-ɢɫɤɨɪɢɫɬɥɢɜɨɫɬ,
ɩɪɨɢɡɜɨɞɫɬɜɟɧɨɫɬ
ɩɪɨɥɢɧ-ɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɩɪɨɬɟɢɧɢ
(ɛɟɥɤɨɜɢɧɢ)-ɦɨɥɟɤɭɥɢ
ɫɨɫɬɚɜɟɧɢ ɨɞ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɢ
ɡɚ
ɪɚɫɬɟʃɟ,
ɩɨɪɚɫɬ-ɫɩɨɫɨɛɧɨɫɬ
ɫɜɨʁɫɬɜɟɧɨ ɫɚɦɨ ɡɚ ɦɥɚɞɢɬɟ ɠɢɜɨɬɧɢ
ɩɪɢɪɚɫɬ-ɡɝɨɥɟɦɭɜɚʃɟ ɧɚ ɠɢɜɚɬɚ ɦɚɫɚ
ɩɪɟɤɭ ɦɟɫɨ ɢ ɦɚɫɬ, ɤɚɪɚɤɬɟɪɢɫɬɢɱɧɨ ɡɚ
ɝɨʁɧɢɬɟ ɤɚɬɟɝɨɪɢɢ ɠɢɜɨɬɧɢ; pɪɢɪɚɫɬɨɬ ɟ
ɮɭɧɤɰɢɨʁɚ ɧɚ ɢɫɯɪɚɧɚɬɚ ɢ ɦɨɠɟ ɞɚ ɝɨ
ɢɦɚɚɬ ɤɚɤɨ ɦɥɚɞɢɬɟ ɬɚɤɚ ɢ ɫɬɚɪɢɬɟ
ɠɢɜɨɬɧɢ
S
sɚɯɚɪɨɦɢɰɟɬɢɡɚɰɢʁɚ-ɞɨɞɚɜɚʃɟ
ɧɚ
ɤɜɚɫɟɰ ɜɨ ɤɪɦɢɜɚɬɚ
sɚɯɚɪɢɮɢɤɚɰɢʁɚ-ɦɟɬɨɞ ɧɚ ɞɨɞɚɜɚʃɟ ɧɚ
ɲɟʅɟɪɢ ɜɨ ɤɪɦɢɜɚɬɚ
sɚɯɚɪɨɡɚ-ɲɟʅɟɪ ɞɢɫɚɯɚɪɢɞ ɫɨɫɬɚɜɟɧ ɨɞ
ɟɞɟɧ ɦɨɥɟɤɭɥ ɝɥɢɤɨɡɚ ɢ ɟɞɟɧ ɦɨɥɟɤɭɥ
ɮɪɭɤɬɨɡɚ
selekcijaizbor
izbirawe
na
najdobri `ivotni
ɫɤɨɪɛɭɬ-ɤɪɜɚɜɟʃɟ ɨɞ ɧɟɩɰɚɬɚ ɢ ɡɚɛɢɬɟ
ɡɚɪɚɞɢ ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ ɨɞ ɐ ɜɢɬɚɦɢɧ
ɫɤɪɨɛɧɚ ɜɪɟɞɧɨɫɬ-ɟɞɢɧɢɰɚ ɡɚ ɦɟɪɟʃɟ ɧɚ
ɯɪɚɧɢɬɟɥɧɚɬɚ ɜɪɟɞɧɨɫɬ ɧɚ ɤɪɦɢɜɚɬɚ
ɫɨɟɞɢɧɟɧɢɟ-ɜɢɞ ɫɭɩɫɬɚɧɰɢʁɚ ɫɨɫɬɚɜɟɧɨ
ɨɞ ɞɜɟ ɢɥɢ ɩɨɜɟʅɟ ɯɟɦɢɫɤɢ ɟɥɟɦɟɧɬɢ
spermatozoidi-ma{ki polovi kletki
starter-kompletna visoko kvalitetna
smeska, koja se dava vo periodot na
doeweto i po odbivaweto
ɫɬɟɪɨɥɢ-ɞɟɪɢɜɚɬɢ ɧɚ ɥɢɩɢɞɢɬɟ
super
koncentrat-visokokvalitetna
dodatna smeska, sostavena od kvalitetni
proteini i biogeni materii i slu`i za
pravewe na kompletni smeski
supstitucija-zamena
surovo
vlakno-zaedni~ko
ime
za
celulozata
i materiite {to ja
332
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------pridru`uvaat (lignin, kutin, suberin i
nerastvorlivi pentozani)
surovi proteini-se organiski azotni
materii vo krmivata i se sostaveni od
beltoci i amidi
hemoglobin-belkovina vo krvta, sostaven
del
na
crvenite
krvni
zrnca
(eritrociti)
hipertrofija-preterano zgolemuvawe na
obemot na nekoj telesen organ ili tkivo,
poradi bolest
hipoglikemija-zgolemuvawe
na
koli~estvoto na {e}er vo krvta na
`ivotnite ili ~ovekot
hipertermija-zgolemuvawe na telesnata
temperature
kaj
`ivotnite
nad
normalnata
hipotermija-namaluvawe na telesnata
temperature pod normalnata
hipervitaminoza-rastrojstvo
vo
organizmot nastanato zaradi zemawe na
pregolemi koli~ini na vitamini
Ɍ
tahikardija-zabrzano
~ukawe
na
srceto
ɬɟɬɚɧɢʁɚ-ɩɨʁɚɜɚ
ɧɚ
ɝɪɱɟʃɟ
ɧɚ
ɦɭɫɤɭɥɚɬɭɪɚɬɚ ɡɚɪɚɞɢ ɧɟɞɨɫɬɚɬɨɤ ɧɚ
ɧɟɤɨɢ ɦɢɤɪɨɟɥɟɦɟɧɬɢ (Mg)
ɬɢɚɦɢɧ-ɜɢɬɚɦɢɧ Ȼ1
ɬɢɪɨɡɢɧ-ɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɬɢɪɨɤɫɢɧ-ɯɨɪɦɨɧ ɧɚ ɲɬɢɬɧɚɬɚ ɠɥɟɡɞɚ
ɬɨɤɨɮɟɪɨɥ-ɜɢɬɚɦɢɧ ȿ
ɬɪɟɨɧɢɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɬɪɢɩɬɨɮɚɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɬɪɢɩɫɢɧ-ɮɟɪɦɟɧɬ
ɲɬɨ
ɝɨ
ɥɚɱɢ
ɩɚɧɤɪɟɚɫɨɬ ɜɨ ɞɜɚɧɚɫɟɬɩɚɥɚɱɧɨɬɨ ɰɪɟɜɨ
ɡɚ ɜɚɪɟʃɟ ɧɚ ɩɪɨɬɟɢɧɢɬɟ
hipervitaminoza-rastrojstvo
vo
organizmot nastanato zaradi zemawe
na pregolemi dozi na vitamini
C
ciklus-zaokru`ena celina
cink-mikroelement
ciroza na crniot drob-zaboluvawe na
crniot drb
citoplazma-del od protoplazmata na
`ivotinskite kletki, osnovniot,
prosiren del na `ivata kletka vo koj
se nao|a jadroto
ɍ
ɭɪɟɚ-ɫɢɧɬɟɬɢɱɤɨ ɤɪɦɢɜɨ ɤɨɟ ɫɟ ɤɨɪɢɫɬɢ
ɡɚ ɢɫɯɪɚɧɚ ɧɚ ɩɪɟɠɢɜɚɪɢɬɟ
ɭɪɟɚɡɚ-ɮɟɪɦɟɧɬ
ɲɬɨ
ɝɨ
ɥɚɱɚɬ
ɦɢɤɪɨɨɪɝɚɧɢɡɦɢɬɟ ɜɨ ɠɟɥɭɞɧɢɤɨɬ ɤɚʁ
ɩɪɟɠɢɜɚɪɢɬɟ ɫɨ ɤɨʁ ɭɪɟɚɬɚ ɫɟ ɩɪɟɬɜɨɪɚ ɜɨ
ɚɦɨɧʁɚɤ
F
ɮɚɪɦɚ-ɡɟɦʁɨɞɟɥɫɤɢ ɢɦɨɬ
ɮɟɧɢɥɚɥɚɧɢɧ-ɧɟɡɚɦɟɧɥɢɜɚ
ɚɦɢɧɨɤɢɫɟɥɢɧɚ
ɮɢɡɢɨɥɨɝɢʁɚ-ɧɚɭɤɚ ɲɬɨ ɝɢ ɩɪɨɭɱɭɜɚ
ɮɭɧɤɰɢɢɬɟ ɧɚ ɨɞɞɟɥɧɢ ɨɪɝɚɧɢ ɢ ɫɢɫɬɟɦɢ
ɮɢɡɢɨɥɨɲɤɚ ɚɤɬɢɜɧɨɫɬ-ɚɤɬɢɜɧɨɫɬ ɧɚ
ɨɪɝɚɧɢɡɦɢɬɟ ɡɚ ɧɢɜɧɨ ɨɩɫɬɨʁɭɜɚʃɟ, ɪɚɫɬ
ɢ ɪɚɡɜɢɬɨɤ
ɮɨɫɮɨɥɢɩɢɞɢ-ɫɥɨɠɟɧɢ
ɦɚɫɬɢ
ɲɬɨ
ɫɨɞɪɠɚɬ ɮɨɫɮɨɪ
ɮɨɬɨɫɢɧɬɟɡɚ-ɩɪɨɰɟɫ ɧɚ ɩɪɟɬɜɨɪɚʃɟ ɧɚ
ɧɟɨɪɝɚɧɫɤɚɬɚ ɜɨ ɨɪɝɚɧɫɤɚ ɦɚɬɟɪɢʁɚ ɜɨ
ɥɢɫʁɚɬɚ ɨɞ ɪɚɫɬɟɧɢʁɚɬɚ
ɮɪɭɤɬɨɡɚ-ɩɪɨɫɬ ɲɟʅɟɪ, ɦɨɧɨɫɚɯɚɪɢɞ
ɧɚʁɡɚɫɬɚɩɟɧ ɜɨ ɨɜɨɲɧɢɬɟ ɩɥɨɞɨɜɢ
ɮɨɬɨɫɢɧɬɟɡɚ-ɩɪɨɰɟɫ ɧɚ ɩɪɟɬɜɨɪɚʃɟ ɧɚ
ɧɟɨɪɝɚɧɫɤɚɬɚ ɜɨ ɨɪɝɚɧɫɤɚ ɦɚɬɟɪɢʁɚ ɜɨ
ɥɢɫʁɚɬɚ ɨɞ ɪɚɫɬɟɧɢʁɚɬɚ
ȹ
Xibra-komiwe,
ostatoci
od
izgme~eno grozje od koi se vari rakija
ȹɭɥ-ɪɚɛoɬɚ {to ʁɚ ɢɡɜɪɲɭɜɚ ɫɢɥɚ ɨɞ 1
ʃɭɬɨɧ ɧɚ ɩɚɬ ɨɞ 1m , ɚ 1 ʃɭɬɨɧ ɟ
ɩɪɨɢɡɜɨɞ ɨɞ 1 kg ɦɚɫɚ ɢ ɡɚɛɪɡɭɜɚʃɟ ɨɞ 1
m/s.
ɒ
ɲɟʅɟɪɢ- ɨɩɲɬɨ ɢɦɟ ɡɚ ɦɨɧɨɫɚɯɚɪɢɞɢ ɢ
ɞɢɫɚɯɚɪɢɞɢ ɤɨɢ ɫɟ ɞɟɥ ɨɞ ɝɪɭɩɚɬɚ ɧɚ
ʁɚɝɥɟɧɢ ɯɢɞɪɚɬɢ ɢ ɤɨɢ ɨɞ ɩɨɥɢɫɚɯɚɪɢɞɢɬɟ
ɫɟ ɪɚɡɥɢɤɭɜɚɚɬ ɩɨ ɬɨɚ ɲɬɨ ɢɦɚɬ ɩɨɫɥɚɞɨɤ
ɜɤɭɫ
{tala-objekt za smestuvawe doma{ni
`ivotni
H
hemoragija-krvavewe
333
Koristena literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
Bahtijarevicҁ, E.: Krmiva, Krmne smeske i Ishrana stoke , Banja Luka ,1982.
Bešlin, R. , Hristov, S.: Stres domacҁih životinja; Univerzitet u Beogradu, 1991.
Berkeš, P.: Osnovi biohemije, Nauþna knjiga ,Beograd, 1980.
Bogdanov, P.: Normativi i tablici za ishrana na doma{nite `ivotni; Univerzitet, Sv.
Kliment Ohridski, Bitola 1997.
Virgil W. Haus i Melvin Swenson, Minerali, poglavlje 33 ,vo: H.Hugh Dukes: Djuksova fiziologija
domaƫih životinja.( Melvin Swenson).Sarajevo. 1975.
Galev, T. Organizacija na sto~arskoto proizvodstvo, specijalen del, Skopje, 1969.
Dale E. Homer: Energetski metabolizam, poglavje 31,623,638, vo: H.Hugh Dukes: Djuksova fiziologija
domaƫih životinja.( Melvin Swenson).Sarajevo. 1975.
Džamic,ҁ M.: Osnovi biohemije II deo ; Univerzitet u Beogradu, 1978.
Džamicҁ, M.: Osnovi biohemije I deo ; vtoro izdanje, Univerzitet u Beogradu 1981.
Dougherty W.Robert, Patofiziologija probavnog trakta preživaþa, poglavje 24,518-527.vo: H.Hugh
Dukes: Djuksova fiziologija domaƫih životinja.( Melvin Swenson). Sarajevo .1975.
Dumanovski F. Proizvodnja bekona u Polskoj; Zagreb, Stoþarstvo 1960.
\or|ievski, S.: Zna~ewe na ishranata vo odgleduvaweto na sviwite, Podr{ka na
modernizacija na zemjodelskoto proizvodstvo, vo sorabotka so Zemjodelskiot
fakultet,Skopje, 2001.
\or|ievski, S.: Vlijanie na fle{ing metodata vrz koncepcijata na ovcite; Zemjodelski
fakultet, Skopje, 2002.
\or|ievski, S. : Ishrana na molzni kravi; Zemjodelski fakultet, Skopj, 2002.
\or|ievski, S.: Vlijanie n hranata i ishranata na kvalitetot na svinskoto meso, GTZ
proekt-Podr{ka na modernizacija na zemjodelskoto proizvodstvo, vo sorabotka so
zemjodelskiot fakultet,Skopje, 2002.
\or|ievski, S.: Avtorizirani predavawa po Ishrana na doma{nite `ivotni, Fakultet za
zemjodelski nauki i hrana, Skopje, 2005.
ȶorƫeviƫ, V.: Livadarstvo sa pašnjaštvom, Beograd, 1951.
Živkoviþ S.: Aditivi u ishrani domaþin životinja- Krmiva Zagreb, 1965.
Živkoviüҁ, S.: Ishrana Svihja ; Novi Sad, 1978.
Zlatiüҁ H.: Upotreba silaže u ishrani domaüҁih životinja; Krmiva , Zagreb, 1962.
Jacobsson L.Norman Mleþna žlezda I lactacija, poglavje 56,1365-1382 vo: H.HughDukes: Djuksova
fiziologija domaƫih životinja. Osmo izdanje ( Melvin Swenson). Sarajevo.1975.
Jordanovski, N. Praktikum po ishrana na doma{nite `ivotni; Zemjodelski fakultet,
Skopje, 1982.
Jordanovski, N., Jovanoviü J.: Ishrana i produktivni bolesti domacüҁih Životinja Novi Sad., 1994.
Jordanovski N, \or|ievski S, : Ishrana, na~in na ishrana i iskoristuvawe na hranata pri
molznite kravi. Sredba ,,Fakultet stopanstvo" Zemjodelski fakultet,Skopje, 1991.
Jovanoviüҁ M.: Fiziologija domaüҁih životinja; Medicinska kniga , Beograd- Zagreb,1984.
Jovanoviƫ, R. Ishrana domaƫih `ivotiwa, Novi Sad .1993.
Jovanovski, A. Ishrana na doma{nite `ivotni; skripta, Bitola, 1971.
Kalivoda, M.: Hranidba goveda; Zagreb, 1971.
Kostiüҁ J.: Ishrana svinja; Beograd, 1964.
334
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
--------------------------------------------------------------------------------------------------30. Lukarev,T. Dodovski, M. Pejkovski, C. Prodanov, R.: Pojava K-avitaminoze piliþa i njno suzbijanje.
Ljubljana, 1985.
31. Manev T.: Sovremeno `ivinarstvo; prira~nik .Skopje 2002.
32. Marvin P.Bryant. MIkrobiologija buraga, poglavje 23, 486-517; vo: H.HughDukes: Djuksova fiziologija
domaƫih životinja. Osmo izdanje ( Melvin Swenson). Sarajevo, 1975.
33. MilosavqeviÊ @., Pau~a V.: Sto~na hrana, Beograd, 1978.
34. Obraþeviü, ý.: Ishrana domaüҁih Životinja Beograd 1955.
35. Obraþeviü, ý.: Ishrana domaüih Životinja Beograd 1982.
36. Obraþeviü, ý. : Novi sistemi procenjivanja hranlive vrednosti stoþne hrane; Zagreb 1984.
37. Pavloviü, A. Grubiüҁ, G. Jokiü, Ž.: Praktikum za ocenu hranljive vrednosti hraniva i balansiranja obroka
za ishranu domaüҁih životinja; Drugo izdanje Beograd, 1990.
38. Petkov, K.: Fiziologija na doma{nite `ivotni ; Univerzitet ,, Kiril i Metidij ,, Skopje,
2000.
39. Petroviüҁ, V.: Živinarstvo ; Beograd 1991.
40. Petroviʄ, V.: Gajewe `ivine; Nolit, Beograd. 1984.
41. Prodanov, R.Dodovski, M. Lukarev T. Nedovolno poznati bolesti kaj nas vo brojlerskoto
proizvodstvo, Makedonski veterinaren pregled ,Skopje 1987.
42. Prodanov, R.: Avtorizirani predavawa po Ishrana na doma{nite `ivotni, Fakultet za
veterinarna medicina, Skopje, 2005.
43. Puls Robert . Minerallevels in Animal Health. Canada. 1990.
44. Radovanoviü T., Raiüҁ I,.Nadeždin M., Stojanovicü J.: Ishrana Domaʄih Životinja., þaþak..1997.
45. Radovanovi¢ T., Rai¢ I. Praktikum za ishrane doma¢ih `ivotiwa. ^a~ak. 1990.
46. Rako, A.: Proizvodja goveɻeg mesa, Beograd, 1967.
47. Risteski, K.: Ishrana na doma{nite `ivotni; ~etvrto izdanie, Na{a Kniga, Skopje , 1992.
48. Smith E, Sedgwick Vitamini poglavje 32,639,665, vo: H. Hugoh Dukes: Djuksova fiziologija domaƫih
životinja.Osmo izdanie ( Melvin Swenson). Sarajevo .1975
49. Swenson, M.: Ðuksova fiziologija domaüҁih životinja; sedmo izdanie, svetlost ,Sarajevo, 1975.
50. Stilinoviüҁ Z.: Fiziologija probavei resorpcije u domaüҁih životinja; Zagreb, 1993.
51. Simonovski, S.: Fura`no proizvodstvo; skripta , Bitola, 1967.
52. Stankoviü M.,Annastasieviüҁ V., Nikoliü P.: Savremeno Gajenje Svinja, Beograd, 1989.
53. Todorovski, N.: Ov~arstvo; Univerzitet ,,Kiril i metodij,, vtoro izdanie, Skopje, 1992.
54. Trajkovski, T.: Vlijanie na promenite vo obrokot vrz gojnite sposobnosti na juniwa od
crno--belata rasa , Zbornik na trudovi, Zemjodelski Fakultet; Skopje, 1999.
55. Franiüҁ I . Gajenje koza, nolit, Beograd, 1983.
56. Hilij. Kenneth Varewe u tenkom ceravu, poglavje 20,395-412;vo: H. Hugoh Dukes: Djuksova
fiziologija domaƫih životinja.Osmo izdanie ( Melvin Swenson). Sarajevo .1975.
57. [evkoviʄ,N., Pribi~eviʄ, S., Rajiʄ, I.: Ishrana domaʄih `ivotinja; Univerzitet u
Beogradu, 1991.
58. [okarovski, J., Cilev G.: Potrebi na hranitelni materii i aktuelnosti povrzani so
nivnata primena vo prakti~nata ishrana na visokomle~nite kravi Zbornik na trudovi,
Zemjodelski Fakultet, Skopje, 1999.
59. [okarovski, J.: Avtorizirani predavawa po Ishrana na doma{nite
`ivotni, Skopje
1980.
60. Štoter, V.: Ishrana peradi; skripta , Zagreb,1965
335
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
[email protected]
Predgovor------------------------------------------------------------------------------------------1.
NASTANOK EVOLUCIJA I POTEKLO NA DOMA[NITE
@IVOTNI---------------------------------------------------------------------------------1.1. Stopansko zna~ewe na sto~arskoto proizvodstvo----------------------1.2. Definicija za poimot doma{no i pripitomeno `ivotno-----------1.3. Postanok-evolucija na doma{nite `ivotni-----------------------------1.4. Pripitomuvawe i domestikacija--------------------------------------------1.4.1. Poim, na~ini i vreme na pripitomuvaweto--------------------1.4.2. Vreme i mesto na pripitomuvawe---------------------------------1.5. Promeni nastanati so domestikacijata-----------------------------------1.6. Poteklo na pova`nite vidovi doma{ni `ivotni----------------------1.6.1. Poteklo na kowot (Equus Cabalus)----------------------------------1.6.2. Poteklo na magareto---------------------------------------------------1.6.3 Poteklo na govedata ---------------------------------------------------1.6.3.1. Poteklo na vistinskite goveda (Taurina) -------------1.6.3.2. Srodnici na govedata---------------------------------------1.6.4. Poteklo i domestikacija na ovcite (Ovis aries) --------------1.6.4.1. Rodona~alnici na ovcite-----------------------------------1.6.5. Poteklo na kozite (Capra chircus) ----------------------------------1.6.6. Poteklo na sviwite (Sus skrofa domestica)-----------------------1.6.7. Poteklo na pova`nite vidovi `ivina---------------------------1.6.8. Poteklo na kunikulot,ku~eto i ma~kata-------------------------2.
SISTEMATIKA NA DOMA[NITE @IVOTNI--------------------------2.1. Sistematika i klasifikacija na doma{nite `ivotni---------------2.2. Poim za vid i postanok na vidovite---------------------------------------2.3. Rasa i rasni osobini------------------------------------------------------------2.3.1. Poim sozdavawe i podelba na rasite------------------------------3.
BIOLO[KI OSOBINI NA DOMA[NITE @IVOTNI--------------3.1. Promenlivost ili varijabilnost--------------------------------------------3.2. Aklimatizacija i akomodacija-----------------------------------------------3.3. Spe~enost----------------------------------------------------------------------------3.4. Regeneracija ili odroduvawe-------------------------------------------------3.5. Degeneracija ili izroduvawe-------------------------------------------------4.
VLIJANIE NA NADVORE[NITE FAKTORI VRZ
DOMA[NITE @IVOTNI----------------------------------------------------------4.1. Vlijanie na ishranata-----------------------------------------------------------4.2. Vlijanie na po~vata--------------------------------------------------------------4.3. Vlijanie na ve`bata-------------------------------------------------------------4.4. Vlijanie na klimatskite faktori-------------------------------------------4.4.1. Vlijanie na temperaturata-----------------------------------------4.4.2. Vlijanie na vla`nosta na vozduhot--------------------------------4.4.3. Vlijanie na vozdu{niot pritisok---------------------------------4.4.4. Vlijanie na son~evata svetlina------------------------------------4.4.5. Vlijanie na vetrovite-------------------------------------------------4.4.6. Vlijanie na vrne`ite--------------------------------------------------5.
NASLEDNOST I DRUGI OSOBINI KAJ DOMA[NITE
@IVOTNI
336
3
5
5
7
8
10
10
11
12
16
16
18
18
19
20
22
23
24
25
26
28
30
30
32
34
34
38
38
40
42
43
44
48
48
48
49
50
50
52
53
54
55
55
56
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
5.1.
5.2.
5.3.
6.
7.
8.
Naslednost--------------------------------------------------------------------------Primena na darvinizmot i mendelizmot vo sto~arstvoto-----------Nasleduvawe na morfolo{kite osobini---------------------------------5.3.1. Nasleduvawe na bojata na vlaknoto------------------------------5.3.2. Nasleduvawe na bezro`nosta i drugi osobini-----------------5.4. Nasleduvawe na fiziolo{kite osobini----------------------------------5.4.1. Nasleduvawe na polot kaj doma{nite `ivotni---------------5.4.2. Nasleduvawe na sposobnosta za proizvodstvo na mleko i
mle~na mast---------------------------------------------------------------5.4.3. Nasleduvawe na gojnite sposobnosti------------------------------5.4.4. Nasleduvawe na prinosot i kvalitetot na volna-------------5.4.5. Nasleduvawe na neslivosta na jajca------------------------------5.4.6. Nasleduvawe na plodnosta-------------------------------------------5.4.7. Nasleduvawe na rabotosposobnosta-------------------------------5.5. Pova`ni osobini kaj doma{nite `ivotni-------------------------------5.5.1. Konstitucija----------------------------------------------------------------5.5.2. Kondicija-------------------------------------------------------------------5.5.3. Temperament----------------------------------------------------------------5.5.4. Tabiet -----------------------------------------------------------------------5.6 Eksterier---------------------------------------------------------------------------5.6.1. Okomerno ili subjektivno ocenuvawe na eksterierot------5.6.2. Merewe na eksterierot so pomo{ na tehni~ki pomagala--5.6.3. Vidovi eksterierni merki-------------------------------------------5.6.4. Pretvorawe na apsolutnite merki vo relativni-------------5.6.5. Fotografirawe----------------------------------------------------------5.6.6. Odreduvawe na `ivata mera so vaga--------------------------------METODI NA ODGLEDUVAWE VO STO^ARSTVOTO------------------6.1. Odgleduvawe vo ~ista krv ili ~ista rasa ---------------------------------6.2. Linisko odgleduvawe------------------------------------------------------------6.2.1. Linisko odgleduvawe vo srodstvo---------------------------------6.3. Odgleduvawe vo familii------------------------------------------------------6.4. Osve`uvawe na krvta-----------------------------------------------------------6.5. Krstosuvawe-----------------------------------------------------------------------6.5.1. Industrisko krstosuvawe--------------------------------------------6.5.2. Meliorativno krstosuvawe------------------------------------------6.5.3. Pretopitelno ili izmestitelno krstosuvawe-----------------6.5.4. Kombinirano krstosuvawe--------------------------------------------6.5.5. Hibridizacija ili [email protected] NA DOMA[NITE @IVOTNI----------------------7.1. Uslovi za razmno`uvawe------------------------------------------------------7.2. Vremetraewe, najpogodno vreme za oploduvawe i povtoruvawe na
poloviot nagon--------------------------------------------------------------------7.3. Prirodno razmno`uvawe------------------------------------------------------7.3.1. Metodi na prirodno parewe-razmno`uvawe---------------------7.4. Ve{ta~ko razmno`uvawe (osemenuvawe)---------------------------------7.5. Razreduvawe na spermata------------------------------------------------------7.6. Oploduvawe, bremenost i metodi na otkrivawe na bremenosta--7.7. Poroduvawe, abortirawe i sterilitet kaj ma{kite i `enskite
`ivotni------------------------------------------------------------------------------SELEKCIJA KAJ DOMA[NITE @IVOTNI------------------------------8.1. Prirodna selekcija--------------------------------------------------------------337
56
57
57
58
59
59
59
60
61
61
62
62
62
63
63
65
67
68
70
70
74
75
77
77
77
79
79
82
83
83
84
84
85
87
87
88
89
92
92
94
9
95
97
100
102
104
109
109
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
8.2.
8.3.
8.4.
8.5
8.6.
9.
9.1.
9.2.
9.3.
9.4.
9.5.
Ve{ta~ka selekcija--------------------------------------------------------------Poentirawe na doma{nite `ivotni----------------------------------------Ispituvawe na proizvodnite sposobnosti--------------------------------8.4.1. Ispituvawe na sposobnosta za proizvodstvo na mleko-------8.4.2. Ispituvawe na gojnite sposobnosti--------------------------------8.4.3. Ispituvawe na sposobnosta za proizvodstvo na volna-------8.4.4. Proizvodstvo na krzno-------------------------------------------------8.4.5. Proizvodstvo na jajca -------------------------------------------------8.4.6. Ispituvawe na plodnosta---------------------------------------------8.4.7. Ispituvawe na rabotosposobnosta--------------------------------Obele`uvawe na doma{nite `ivotni-------------------------------------8.5.1. Tetovirawe---------------------------------------------------------------8.5.2. Obele`uvawe na doma{nite `ivotni so plasti~ni i
metalni u{ni marki~ki---------------------------------------------------8.5.3. Prstenisuvawe----------------------------------------------------------Mati~no sto~no knigovodstvo-----------------------------------------------8.6.1. Pova`ni mati~ni knigi i obrasci--------------------------------ORGANSKO PROIZVODSTVO I ZOOTEHNI^KI MERKI
ZA UNAPREDUVAWE NA STO^ARSTVOTO------------------------Zna~ewe i specifi~nosti na organskoto proizvodstvo-------------Zakonska regulativa za organsko proizvodstvo-------------------------Uslovi za organsko proizvodstvo vo sto~arstvoto--------------------Obezro`uvawe na doma{nite `ivotni-------------------------------------9.4.1. Obezro`uvawe na mladi rogati `ivotni------------------------9.4.1.1. Metodi na obezro`uvawe--------------------------------9.4.2. Obezro`uvawe na vozrasni goveda--------------------------------Pova`ni zootehni~ki merki za unapreduvawe na sto~arskoto
proizvodstvo-------------------------------------------------------------------------
110
112
115
115
118
122
124
124
125
126
127
127
128
Re~nik na nepoznati zborovi i stru~ni termini-----------------------Koristena literatura-------------------------------------------------------Prilozi( pova`ni obrasci za mati~no sto~no knigovodstvo)------
145
151
STO^ARSKO PROIZVODSTVO
(IZBOREN)
1.
2.
Predgovor
HRANITELNI MATERII I NIVNA SVARLIVOST--------------1.1
Hemiski sostav na rastitelniot i `ivotinskiot organizam---------------1.2. Hranitelni materii----------------------------------------------------------------------1.2.1.Voda-------------------------------------------------------------------------------------1.2.2. Jagleni hidrati ili {e}eri----------------------------------------------------1.2.3. Surovi masti ------------------------------------------------------------------------1.2.4. Proteini ili belkovini--------------------------------------------------------1.2.5. Vitamini-----------------------------------------------------------------------------1.2.5.1. Vitamini rastvorlivi vo masti---------------------------------1.2.5.2. Vitamini rastvorlivi vo voda-----------------------------------1.2.6. Mineralni materii --------------------------------------------------------------1.2.7. Karakteristiki na hranovarniot aparat kaj pre`ivarite----------1.2.8. Karakteristiki na hranovarniot aparat kaj nepre`ivarite--------1.2.9. Svarlivost na krmivata i faktori koi vlijaat vrz svarlivosta--KRMIVA-------------------------------------------------------------------------------------2.1. So~ni kabasti krmiva -------------------------------------------------------------------
338
129
129
130
134
134
135
137
138
139
139
141
142
153
177
178
179
179
181
181
183
185
186
188
189
191
194
199
202
203
207
207
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
2.6.
2.7.
3.
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
3.5.
4.
4.1.
4.2.
5.
5.1.
5.2.
5.3.
5.4.
5.5.
6.
6.1.
6.2.
6.3.
6.4.
6.5.
6.6.
6.7.
6.8.
7.
7.1.
7.2.
7.3.
7.4.
7.5.
7.6.
7.7.
2.1.1. Pa{a i krmni kulturi ----------------------------------------------------------2.1.2. Koreno krtolasti i so~noplodni krmiva ---------------------------------2.1.3. Sila`i -------------------------------------------------------------------------------Suvi kabasti krmiva --------------------------------------------------------------------Zrnesti krmiva----------------------------------------------------------------------------2.3.1. @itno zrnesti krmiva -----------------------------------------------------------2.3.2. Leguminozno zrnesti krmiva---------------------------------------------------Sporedni proizvodi od prehranbenata industrija-----------------------------2.4.1. Sporedni proizvodi od maslodajnata i melni~kata industrija-----
208
2.4.2. Sporedni proizvodi od alkoholnata, pivarskata i {e}ernata industrija------
222
@ivotinski ili animalni krmiva--------------------------------------------------Mineralni krmiva------------------------------------------------------------------------Sinteti~ki krmiva-----------------------------------------------------------------------OCENUVAWE NA HRANITELNATA VREDNOST NA
KRMIVATA--------------------------------------------------------------------------------Poim za hranitelna vrednost----------------------------------------------------------Hranitelni edinici--------------------------------------------------------------------3.2.1. Skrobni edinici------------------------------------------------------------------3.2.2. Ovesni edinici---------------------------------------------------------------------3.2.3. Ja~meni edinici -------------------------------------------------------------------Promet ili bilans na energijata---------------------------------------------------Biolo{ko ocenuvawe na krmivata -------------------------------------------------Pretvorawe na hranitelnite vrednosti edna vo druga ----------------------PODGOTOVKA NA HRANATA PRED HRANEWE--------------------------Podgotovka na kabastite krmiva----------------------------------------------------Podgotovka na koncentriranite krmiva------------------------------------------NORMIRANA ISHRANA NA DOMA[NITE @IVOTNI ------------Odr`na i produktivna hrana--------------------------------------------------------Potrebi za odr`uvawe kaj molznite kravi--------------------------------------Produktiven del kaj molznite kravi ----------------------------------------------Tehnika na sostavuvawe na normativ i da`ba za molzni kravi-------------Premin od eden re`im na ishrana kon drug i raspored na hranewe--------ISHRANA NA GOVEDA---------------------------------------------------------------Osnovni karakteristiki vo ishranata na govedata---------------------------Ishrana na molzni kravi ---------------------------------------------------------------Ishrana na teliwa---------------------------------------------------------------------Ishrana na podmladokot za priplod-----------------------------------------------Ishrana na stelni junici i kravi--------------------------------------------------Ishrana na novooteleni kravi ------------------------------------------------------Ishrana na priplodni bikovi-------------------------------------------------------Goewe na goveda-------------------------------------------------------------------------6.8.1. Goewe na teliwa-------------------------------------------------------------------6.8.2. Goewe na juniwa so koncentrirana hrana ---------------------------------6.8.3. Goewe na bebi bif----------------------------------------------------------------6.8.4. Goewe na bikovi na vozrast do edna godina-------------------------------6.8.5. Goewe na juniwa so kabasti krmiva-----------------------------------------6.8.6.Ekstenzivno goewe na juniwa i stari goveda------------------------------ISHRANA NA SVIWI----------------------------------------------------------------Osnovni karakteristiki vo ishranata na sviwite i pova`ni krmiva---Ishrana na priplodni matorici------------------------------------------------------Ishrana na dojni matorici------------------------------------------------------------Ishrana na dojni prasiwa------------------------------------------------------------Ishrana na odbieni prasiwa----------------------------------------------------------Ishrana na nazimki-----------------------------------------------------------------------Goewe na sviwi-----------------------------------------------------------------------------
224
227
228
231
339
2101
212
215
218
218
220
221
221
231
231
233
236
236
237
240
242
243
243
244
247
248
249
251
252
253
255
255
255
257
260
263
264
265
267
268
269
270
271
272
273
275
275
276
277
278
279
280
281
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
8.
9.
10.
7.7.1. Goewe na sviwi za bekon--------------------------------------------------------7.7.2. Goewe na mladi sviwi za meso-------------------------------------------------7.8. Ishrana na nerezi-------------------------------------------------------------------------7.9. Goewe na stari sviwi--------------------------------------------------------------------ISHRANA NA OVCI------------------------------------------------------------------8.1. Osnovna karakteristika vo ishranata na ovcite i pova`ni krmiva-----8.2. Ishrana na molzni ovci-----------------------------------------------------------------8.3. Ishrana na bremeni ovci----------------------------------------------------------------8.4. Ishrana na jagniwa -----------------------------------------------------------------------8.5. Goewe na jagniwa-------------------------------------------------------------------------ISHRANA NA @IVINA-------------------------------------------------------------9.1. Osnovni karakteristiki vo ishranata na `ivinata i pova`ni krmiva-9.2. Ishrana na koko{ki---------------------------------------------------------------------9.2.1. Ishrana na piliwa- podmladok za proizvodstvo na jajca--------------9.2.2. Ishrana na koko{ki nesilki---------------------------------------- ----------9.2.3. Ishrana na brojleri--------------------------------------------------------------9.3. Ishrana na misirki----------------------------------------------------------------------9.3.1. Ishrana na mladi misir~iwa--------------------------------------------------9.3.2. Ishrana na misir~iwa brojleri----------------------------------------------9.4. Ishrana na guski---------------------------------------------------------------------------9.4.1. Ishrana na guv~iwa---------------------------------------------------------------9.4.2. Ishrana na guski za meso--------------------------------------------------------9.5. Ishrana na pajki--------------------------------------------------------------------------9.6. Ishrana na biserki-----------------------------------------------------------------------PLANIRAWE NA KRMNATA BAZA--------------------------------------------10.1. Plan za proizvodstvo na krmna baza-------------------------------------------------10.2. Bilans na dobito~na hrana-------------------------------------------------------------10.3.
10.4.
10.5.
Preveduvawe na kategoriite od oddelni vidovi `ivotni vo uslovni grl a--------
282
284
286
287
289
289
290
291
293
295
296
296
299
299
300
302
304
305
306
307
307
308
309
310
312
312
313
315
Presmetuvawe na godi{ni potrebi od hranitelni materii po uslovni grla-----
316
317
PRILOZI-TABLICI--------------------------------------------------------------------------Koeficient na polnovrednost kaj razli~ni vidovi krmiva-------------------------Hranitelna vrednost na krmivata vo NEL i NEM vo 1 kg krmivo----------------Hranitelna vrednost na krmivata vo NEL i NEM vo 1 kg suva materija--------Koeficient na svarlivost i svarlivi proteini za sviwi i ME za `ivinata-Hemiski sostav i hranitelna vrednost na nekoi krmiva------------------------------Re~nik na nepoznati zborovvi i stru~ni termini--------------------------------------Koristena literatura----------------------------------------------------------------------------
319
319
320
323
326
327
329
334
Presmetuvawe na godi{ni koli~ini krmna baza i potrebi za hrana------
340
Sto~arsko proizvodstvo-izboren, III godina
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Traj~e MANEV
STO^ARSKO PROIZVODSTVO
U~ebnik za III godina
Redoven i izboren
*
Kompjuterska obrabotka
Traj~e MANEV
*
Likovno-grafi~ko ureduvawe i korici
Traj~e MANEV
*
Stru~en konsultant
Prof. d-r Risto PRODANOV, profesor
na Fakultetot za veterinarna medicina, Skopje
Institut za hrana
341

Similar documents

RuRalen tuRizam

RuRalen tuRizam nata godina }e $ dadat nov izgled na organizacijata. Na godi{noto sobranie na FFRM vo maj se donese odluka za zgolemuvawe na visinata na godi{nata ~lenarina i taa da bide tri pati povisoka od preth...

More information