Sporocila št._01_2011

Transcription

Sporocila št._01_2011
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE
__________________________________________________________________________________ Januar 2011 številka 1 __________________________________________________________________________________ Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel.: 01/ 434‐44‐45 – faks: 01/ 434‐41‐17 – e‐pošta: [email protected] Uredništvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, tajnica: Romana Jemec Tisk: Tiskarna Schwartz, direktor Boštjan Nagode Sporočila ŠTEVILKA 31  JANAUR 2011
VSEBINA  Sporočila št. 1, janaur 2011
Govor Milana Kučana v Dražgošah, dne 9. 1. 2011....2
Govor Pavla Gantarja na Osankarici, dne 8. 1. 2011..5
Politične razmere v Sloveniji in naloge
Zveze v letu 2011 (referat predsednika
na seji GO, 22. 12. 2010) .....................................................6
Program dela Zveze za leto 2011.................................. 10
Pregled prihodkov in odhodkov
iz finančnega načrta Zveze 2011
in nakup poslovnih prostorov Zveze............................18
Sklepi in stališča predsedstva o predlogih s seje
Glavnega odbora................................................................. 19
Spremembe v sestavi Glavnega odbora Zveze.......... 21
Sklep o imenovanju Komisije za izobraževanje....... 21
Sklep o imenovanju predstavnika ZB v svetovni in
evropski veteranski federaciji........................................ 22
Popravek navodila o ravnanju z uniformami
praporščakov ....................................................................... 22
GOVOR PRVEGA
PREDSEDNIKA REPUBLIKE
MILANA KUČANA
Dražgoše, 9. januar 2011
Tovariško vas pozdravljam v Dražgošah.
Lepo vas je znova videti in stisniti znane
roke. Najbrž se bomo med letom srečevali prej ko ne zgolj po naključju, a prepričan
sem, da se ob letu osorej znova vidimo na
teh rebrih pod jeloviško planoto. Tako je
že dolgo vrsto let. In tako bo ostalo, dokler
bo simbolno sporočilo Dražgoš navdih ter
vir samozavesti in ponosa mladih rodov
Slovencev.
Na srečanjih tu, ob spomeniku borcem
Cankarjevega bataljona iz prvih dni leta
1942 in pomniku žrtvovanja Dražgošanov,
sem imel čast govoriti večkrat in vselej se
z velikim spoštovanjem spominjam veličine
takratnega dejanja in njegovih udeležencev. Posebna vrednost te bitke je bila v tem,
da se je bíla na ozemlju, ki ga je nemški
2
Informacija o uresničevanju sklepov
predsedstva po ugotovitvah
s sej pokrajinskih svetov.................................................. 22
Slovesnost v Veliki Britaniji
in upor zgodovinskemu revizionizmu........................ 24
Pismo predsednika Zveze predsedniku
vlade in ministrom za pravosodje,
za zunanje zadeve in obrambo...................................... 24
Odgovor ministra za pravosodje................................... 28
Nasprotovanje prekopu borcev
Pohorskega bataljona
(odgovor Jožetu Tanku, vodji
poslanske skupine SDS, na njegovo pobudo).............31
Problematika dolgoročnega razvoja Slovenije
in ZZB (povzetki posvetovanj v ZZB)..........................31
Skrb za vojna grobišča udeležencev NOB
(pismo Ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve)............................................ 34
Iz naših organizacij............................................................ 35
okupator že štel nepreklicno za svojega.
Nikakor ni pričakoval neuspeha v boju s
peščico partizanov. Moralni zlom, ki so ga
Nemci doživeli v spopadu z ljudmi, prežetimi s trdno vero, da branijo pravično stvar, je
bil hujši od vojaškega poraza. Konec je bilo
mita o nepremagljivosti hitlerjanske vojske.
Vojaški dril je trčil ob srce, trčil je ob prepričanje, ob zavest in visoko moralo nepokorljivega ljudstva. Ni zdržal te sile.
Bolj kot moč partizanskega orožja ga je
zlomila dvomljiva etična vrednost ciljev, ki
jim je služil. Enako se je zgodilo leta 1991
v borbi za Slovenijo. Tudi takrat sta bili
moralna prednost in pravičnost boja na
naši, slovenski strani. Zato smo zmagali
tudi takrat.
V velikih, usodnih preizkušnjah, pomembnih za posameznika in narod, se
vsakdo odloča sam. To so pokazali tako
bitka v Dražgošah in celotno partizansko
vojskovanje za svobodo in preživetje slovenskega naroda kot tudi spopad za Slovenijo in
našo pravico do samoodločbe. S svojo opredelitvijo takrat vsakdo izbere med svetom
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
svobode, vključno z žrtvijo, ki edina vodi do
njega, in svetom nesvobode in ponižanja.
Vsakdo takrat s svojim dejanjem prevzema
tveganje za to, kakšno mesto mu bo prisodila prihodnost, kako bo nanj gledala
prihodnost.
Ko se danes upravičeno veliko razpravlja
o domoljubju, kaže poudariti, da so borci
Cankarjevega bataljona v dražgoški bitki
in partizani po vsej Sloveniji dokazali svojo
ljubezen do domovine. Ta jih je pognala v
upor. Njim domoljubja ni treba dokazovati danes. Kot je pred leti v govoru na tem
mestu dejal partizan dr. Bučar, takrat predsednik slovenskega parlamenta: »Udeležba
v NOB je bila za vsakega pripadnika slovenskega naroda najvišje spričevalo njegove
narodne zavesti in dokaz, da to svojo
zavest podpre tudi z najvišjimi žrtvami,
celo s svojim življenjem.« Kdor domoljubja ni zmogel takrat, ko je bila nad slovenskim narodom izrečena genocidna sodba,
sedaj pa njegova vest morda veleva patriotsko spričevalo, naj svoje domoljubje mirno
dokazuje s svojimi dejanji, a ne z zanikanjem dejanj tistih, ki so za svojo ljubezen
do domovine med NOB zastavljali ves svoj
človeški pogum in tudi svoja življenja.
Med vojno za Slovenijo ni bilo nič drugače.
Znova se je potrdila resnica, da je v soočenju
z najhujšim nasiljem zoper svobodo in življenje mogoče preživeti le s trdno odločenostjo za življenje in za svobodo in da
more v njem preživeti le tisti, ki je pripravljen tvegati največ in vse. Na svoje ljudi, ki
zmorejo takšne odločitve in dejanja, smo in
moremo biti Slovenci ponosni.
Dražgoška bitka se je bíla v negotovem
času, ko je demokratični svet s strahom in
upanjem pričakoval izid bitke za Moskvo.
Položaj se je zdel brezizhoden. A obrnilo se
je drugače.
Tudi zdaj, ob začetku proslavljanja 20letnice ustanovitve slovenske države, se po
sodbah nekaterih zdi, kot da je naš položaj
brezizhoden. Da je Slovenija postala država
brezpravja, socialne neobčutljivosti, korupcije, kriminala, da smo narod pokvarjencev, izkoriščevalcev in goljufov. In da se je
država pogreznila v moralno, družbeno
Sporočila
in politično krizo. V vseh teh prigovorih je
čutiti zgroženost nad zavržnimi dejanji, ki
se res ne bi smela zgoditi, pa tudi nemoč. A
že sama ogorčenost nad temi pojavi govori,
da so naši vrednotni temelji trdno zakoreninjeni in da ne bodo zlahka popustili.
Vendar bodimo pozorni. Posplošeno govorjenje o slabi podobi, kakršno slikajo
predvsem politični, za njimi pa tudi informacijski sistemi, onemogoča trezen pogled
na to, kaj se nam in z nami v resnici dogaja
in kje je izhod. Služi prej ko ne strankarskemu preigravanju in merjenju moči v bitki za
oblast, ki mu v resnici niso veliko mar ljudje,
kako živijo, njihove stiske, blaginja in dostojanstvo. V dvajsetih letih od plebiscita smo
nesporno dosegli veliko. Vendar je pogosto
predvsem iz političnih vrst slišati, da to,
kar imamo, ni tisto, za kar smo se odločali
in borili. Pa vendar je treba povedati, da je
to, kar imamo, tisto. Takrat smo se odločali
za svojo državo, zato da bi z državo imeli
svojo usodo v svojih rokah. Zdaj to imamo.
Imamo orodja, s katerimi lahko krotimo
tudi krizo, ki se je iz sveta priplazila k
nam. In to je bistveno. Na to bi morali biti
ponosni, to spoštovati in s tem predvsem
odgovorno ravnati. Bodimo pozorni na
svoj odnos. Varujmo se blokad države.
Potrebujemo jo in jo bomo potrebovali tudi
v prihodnje. V njej sami odločamo o svojem
življenju. Kakšne pa so te odločitve, ali smo
z njimi zadovoljni in kdo je z njimi prizadet,
ali smo s tem, kako živi država in mi v njej,
zadovoljni in zakaj ne, kako je za to porazdeljena odgovornost, to pa so tista vprašanja, ki nedvomno zahtevajo odgovor. Celovit
in nepristranski odgovor najprej slovenske
politike.
Upravljanje države ni brez napak. Zdaj, v
času krize in recesije, se kažejo napake upravljanja vseh prejšnjih vlad. Zdaj postaja vse
očitneje, kako nápak je, da vse doslej ni bilo
ne volje ne pripravljenosti, da bi se dogovorili o tem, kako želimo usmerjati življenje v
svoji državi, kakšne vrednote želimo v njej
udejanjiti, kako bomo sooblikovali nemirni
in protislovni svet. Brez teh kriterijev še
tako boleče novice o še eni propadli tovarni
in odpuščenih delavcih, o neodgovornem
3
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
ravnanju in pohlepu menedžerjev, o naraščajoči revščini in stiskah ljudi ne bodo
zmogle pripeljati pravih odločitev. Še naprej
bosta kopičenje bogastva in prisvajanje na
račun drugih poskušala postati vrednoti
in izrinjati pravičnost, solidarnost in poštenost. Še naprej bo merilo uspešnosti pehanje
za gospodarsko rastjo ne glede na socialno,
okoljsko in predvsem moralno ceno, ki jo je
zanjo treba plačati. Res je, da to niso le naše
dileme. Z njimi je soočen ves svet, ker se odgovorom nanje izmika. Ker so zahtevni in
posegajo v razvojno doktrino, ki jo je vsilila
trdoživa neoliberalistična ideologija in ki
je bila prepoznana kot poglavitni vzrok
za sedanjo krizo. Res je tudi, da je pri nas
manj korupcije in umazanij, ki so spremljevalke teh procesov, kot v nekaterih drugih
državah, ki so šle skozi enake pretrese socialnih in političnih sprememb kot mi. A to
ne more biti ne izgovor ne tolažba. Potrebna
so drugačna temeljna ukrepanja tudi z nepopularnimi ekonomskimi in pravnimi
odločitvami.
Prvi in odločilen korak bo skupna zaveza
spoštovanju vladavine prava v ravnanju posameznika in države. Vladavina prava je vladavina človekovih pravic in svobode, odgovornosti, razuma, solidarnosti in poštenja,
je konec nespoštovanja ustave, nespoštovanja zakonov, zaničevanja sodišč in sodnih
odločb, konec zlorabe prava in zlorabe
javnih funkcij za privilegije in pridobitništvo, kar je v Sloveniji postalo problem.
Pravna država in le ona omogoča uresničitev tudi ustavno predvidene socialne narave
države.
Vladavina prava je prvi izziv za slovensko politično pa tudi gospodarsko elito. Je
preizkus njene zrelosti in odgovornosti,
pa tudi njene legitimnosti in nujnega razlikovanja znotraj nje. Dovolj škode je že
naredilo govorjenje o tem, da so vsi politiki
enaki, vsi obsedeni le s svojimi materialnimi
koristmi in interesi, vsi enako pokvarjeni
in vsi vpleteni v koruptivna in klientelistična dejanja. Politika potrebuje rehabilitacijo.
Mora si ponovno pridobiti zaupanje. Pot do
tja pa so zgolj njena dejanja.
4
Ta dejanja morajo postati novo presečišče strankarskega, civilnodružbenega, pa
tudi sindikalnega delovanja, v katerem se
končajo medsebojne blokade ter začenjata odprt dialog in sodelovanje. Pri tem ne
sme biti vprašanje prestiža, ne sme biti vnaprejšnjih oznak posameznih pobud, idej ali
predlogov kot bodisi odrešujočih ali absolutno nesprejemljivih in brez argumentov
izločenih, češ da so navzkriž s temeljnim
aktom države in vrednotami družbe. Na tak
način ni mogoč dialog, ni mogoče prodreti
z nobeno novo idejo, ni mogoč napredek. To
ni razprava. Je poglabljanje delitev, ki služi
le merjenju moči in ne razumu. Apriorizmi
in obtoževanja niso znak ne demokratičnosti ne posebno bistrega uma, pa tudi
ne trdnega prepričanja, kajti njihova prepričevalna moč je namenjena izničevanju
drugače mislečih, zato je kratkotrajna in
dvomljive vrednosti. Zdaj je čas, da se politični akterji tega zavedo in v obče dobro
združijo svoje moči.
Slovenija ima velik socialni kapital pozitivnih energij. Ima veliko znanja in
mladih, dobro izobraženih ljudi, veliko
ljudi z idejami in pobudo, veliko dobrih in
poštenih ljudi, pripravljenih delati in ustvarjeno dobro deliti z drugimi, dajati prednost
javnemu dobru pred zasebnim. Njim je
treba odpreti demokratične možnosti, da
se bosta slišali in upoštevali njihova beseda
in misel, ki bi ju morala politika plemenititi
in usmerjati v skupno dobro in v obet boljše
prihodnosti. Prepričan sem, da bo potem
podoba naše dežele drugačna, prijaznejša,
bolj optimistična.
Verjamem, da si takšno želimo vsi in
da tudi verjamemo, da jo zmoremo ustvariti. Ta vera je najboljše darilo svoji državi,
katere rojstva pred dvajsetimi leti se s
ponosom spominjamo tudi na današnji slovesnosti. Spominjamo se ga ob obnovljenem
spomeniku dražgoški epopeji in z zahvalo
vsem tistim, ki so pomagali pri njegovi
obnovi. In seveda z zahvalo Dražgošanom,
ki so nam ponovno izkazali dobrodošlico in
gostoljubje.
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
SLAVNOSTNI GOVOR
PREDSEDNIKA
DRŽAVNEGA ZBORA
DR. PAVLA GANTARJA NA
POČASTITVI OBLETNICE
POSLEDNJEGA BOJA
POHORSKEGA BATALJONA
Osankarica, pri Treh žebljih,
8. januar 2011
Spoštovani župan Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar, cenjeni župani in predstavniki Mestne občine Maribor, občin: Ruše, Zreče,
Oplotnica in Slovenske Konjice,
spoštovani poslanci državnega zbora,
cenjeni predstavniki Zveze združenj borcev
za vrednote NOB Slovenije in območnih
organizacij,
spoštovani predstavniki Zveze veteranov
vojne za Slovenijo in območnih organizacij,
cenjene udeleženke in udeleženci narodnoosvobodilnega boja,
spoštovani gostje, v veliko čast mi je, da lahko
pozdravim in nagovorim tolikšno občinstvo,
ki se tudi letos, kot je že tradicionalno, udeležuje te pomembne spominske slovesnosti.
Vsako leto se na tem mestu - mestu poslednjega boja Pohorskega bataljona - zbere
veliko častilcev spomina na pripadnike tega
slavnega bataljona. Ta številčnost dokazuje,
da se nam ni bati, da bi duh bork in borcev
Pohorskega bataljona in vsega, kar ta predstavlja, postal le zbledel spomin nekega davnega,
pozabljenega časa. Pohorski bataljon in
njegova velika žrtev, ki je vtkana v identiteto in slavo naše mlade države, ne bosta nikoli
pozabljena!
Zgodovina slovenskega narodnoosvobodilnega boja je prepletena z množico junaških
zgodb in, žal, tudi s številnimi zares tragičnimi dogodki. Vendar pa je le malokatera tako
pretresljiva in tako tragična, kot je zgodba
Pohorskega bataljona.
Žalostni dogodek, ki se je zgodil prav na
današnji dan pred 68 leti, je 8. januar trajno
zapisal v slovensko zgodovino. Tega dne je
Sporočila
leta 1943 tukaj, na Osankarici, v snegu brez
življenja obležalo vseh 69 bork in borcev
Pohorskega bataljona.
V zimski spokojnosti je v objemu tega veličastnega gozda še danes mogoče čutiti
vso tragičnost tistega dne, predvsem pa
neomajen in neustrašen duh Pohorskega bataljona, ki je bil sovražniku resnično trn v
peti. S svojimi akcijami je Pohorski bataljon
Nemcem povzročal veliko težav. Do svojega
tragičnega uničenja je izvedel 105 napadov in
6 večjih akcij ter požgal 9 objektov.
Nemci so si na vse pretege neprestano prizadevali izslediti bataljon, a se je ta
pred bistveno močnejšo in bolje opremljeno nemško vojsko spretno umikal po širnem
Pohorju. Šele zahrbtno izdan je Pohorski
bataljon postal plen neprizanesljivega in
krutega sovraga.
V obsežno akcijo, katere cilj je bil popolno
uničenje Pohorskega bataljona, so Nemci
poleg vojske vključili še policijo, orožništvo in pomožne sile. 8. januarja leta 1943 je
2000 mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici in pričelo uresničevati svoj peklenski načrt. Požrtvovalne borke
in borci so krvavi boj junaško sprejeli. Niso
vedeli, da se bodo soočili s tridesetkrat močnejšim sovražnikom, zavedali pa so se, da gre
za boj z okupatorjem, za boj za svobodo in
preživetje slovenskega naroda.
V tem neizenačenem spopadu so padli
vsi pripadniki Pohorskega bataljona do
zadnjega, zato točnega pričevanja o poteku
boja nimamo. Kljub temu pa vemo, da je bilo
nakopičeno sovraštvo tolikšno, da nasprotniki niso pustili pri življenju nobene borke
ali borca. Še celo tiste hudo ranjene, ki so še
kazali znake življenja, so brez usmiljenja pokončali z udarci puškinih kopit.
Le predstavljamo si lahko obup, agonijo in
silno trpljenje tega srditega poslednjega boja
Pohorskega bataljona!
Partizanke in partizani so se kljub številčni neprimerljivosti borili neustrašno in zagrizeno. Brez oklevanja so se vrgli v boj z dvatisočglavo sovražno vojsko. To je bil dobesedno boj do zadnjega naboja, do zadnje kaplje
krvi, ki ga je vodila ena sama misel, misel na
5
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
svobodo in želja po dokončni rešitvi izpod sovražnega jarma.
Neustrašnost, junaštvo, nepopustljivost in
trdovratnost partizank in partizanov so bili
tolikšni, da so kot izjemni ostali zapisani celo
v nemških poročilih.
Padec Pohorskega bataljona je bil velik
udarec za narodnoosvobodilni boj na
Štajerskem, ki pa je kljub tragični izgubi
moralno okrepljen odločno nadaljeval boj za
svobodo.
Takšno odločnost in zagrizenost, kot je
bila izpričana tu pred 68 leti, bi potrebovali tudi danes. Medsebojna povezanost, samozavest, neustrašnost in predanost višjim
ciljem, kakršna je prežemala borke in borce
Pohorskega bataljona, so nam lahko svetel
zgled in vodilo za soočanje z izzivi sodobnega časa, s tveganji, ki jih prinaša gospodarsko-finančna kriza, s krivicami, ki jih prinaša
neenakomerna porazdeljenost družbenega
bogastva, s posledicami, ki izhajajo iz neenakega dostopa do naravnih virov ...
Spoštovani, ob spominskih slovesnostih,
kot je današnja, pogosto poudarjam, da si je
za mir treba vedno znova prizadevati in se
truditi. Za trajen in resničen mir pa je treba
ohranjati tudi spomin na težke čase in krvavo
sporočilo druge svetovne vojne. Tedaj je bil
slovenski narod pred eno najhujših preizkušenj - pred preizkušnjo lastnega preživetja!
Iz te tragične zgodovinske izkušnje, v
katero smo bili pahnjeni in nam je bila grobo
vsiljena, smo kot narod izšli pokončnejši,
močnejši in samozavestnejši. Slovenski narod
je bil skupaj z drugimi zavezniškimi silami
kos veliki premoči okupatorja.
To nesmiselno morijo pa smo - prav zaradi
velikih žrtev bork in borcev za osvoboditev končali pripravljeni na soočenje z izzivi, ki jih
je prinesla povojna Evropa.
Čast in slava vsem, ki so darovali svoja življenja za svobodo in mir, v katerem lahko
živimo danes!
Zakorakali smo v leto, v katerem bomo upam, da bolj složno - praznovali 20-letnico
naše mlade države. Nanjo in na naše skupne
dosežke v le dveh desetletjih smo pogosto
premalo ponosni, kot tudi na našo zgodovino - sestavni del naše nacionalne istovetnosti.
6
Temelji samostojne Slovenije so nedvomno
vzklili iz hrepenenj, predvsem pa iz žrtev
padlih bork in borcev. Ti so nam s svojim
izjemnim pogumom in junaštvom omogočili,
da danes v samostojni državi uživamo sadove
miru, svobode in blaginje.
Naj bo spomin nanje, na njihovo požrtvovalnost in na junake Pohorskega bataljona, ki
jim danes izkazujemo čast in slavo, za vedno
v naši zavesti. Le tako bomo lahko resnično
cenili vrednote miru, sožitja in solidarnosti
ter jih kot svetlo popotnico prenesli tudi na
prihodnje generacije.
Hvala za pozornost.

POLITIČNE RAZMERE
V SLOVENIJI IN NALOGE
ZVEZE V LETU 2011
Referat predsednika
ZZB NOB Slovenije
Janeza Stanovnika
na 9. seji Glavnega
odbora ZZB NOB Slovenije
22. decembra 2010
»Naša naloga ni videti v prihodnost,
temveč jo uresničiti ...« (Antoine de Saint
Exupėry)
Svet, v njem pa tudi naša domovina,
doživlja globoko protislovje: Mednarodni
denarni sklad predvideva, da bo leto, ki se
izteka, izkazalo za svet kot celoto najvišjo
stopnjo letne gospodarske rasti – kar 5 % –
ob istočasno zelo nizki stopnji rasti in še
vedno ogromni brezposelnosti v razvitem
svetu ter kar 10 % rasti v tako imenovanih
»novih deželah« BRIC. Nedavno objavljena
raziskava Toševega Politbarometra pa za našo
deželo izkazuje, da je kar dve tretjini vprašanih srečnih in kar zadovoljnih tudi svojim
materialnim položajem, hkrati pa jih je prav
tako dve tretjini nezadovoljnih z vlado, 82 %
jih je nezadovoljnih z demokracijo, kakršno
imamo pri nas, in kar 90 % jih je razočaranih
nad kapitalizmom, ki ga nismo želeli.
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
Slovensko gospodarstvo je kar s 70 %
usmerjeno v izvoz, smo člani Evropske unije,
Nata in sedaj tudi OECD in s tem popolnoma
integrirani v globalistično svetovno gospodarstvo, zato delimo njegovo usodo. Svetovni
kapitalizem je prebrodil najglobljo finančno
in gospodarsko krizo po veliki depresiji v tridesetih letih tako, da se je z masovnimi finančnimi injekcijami reševal transnacionalni bančni sistem. Posledica je prav tako
masovna zadolžitev: Mednarodni monetarni sklad v zadnjem poročilu ugotavlja, da se
je zadolženost najbogatejših držav na svetu
(G-20) povečala od 70 % bruto družbenega
proizvoda leta 2007 na 106 % letos in da zato
danes na vsakega prebivalca bogatega sveta
pride kar 30.000 ameriških dolarjev dolga –
tri povprečne letne dohodke – ki ga bodo
morale odplačevati prihodnje generacije!
Govori se o »izhodni strategiji«, ki naj bi nas
pripeljala nazaj v »zlato dobo« pred krizo – v
liberalistični kapitalizem. Naša naloga ni v tem,
da bi z revolucijo spremenili svet ter iz kapitalizma prešli v socializem, kot smo iskreno
verjeli nekoč, ampak v tem, da vložimo vse
svoje napore v to, da reforme sistema, ki so
nujne, usmerjamo in razvijamo v smeri ciljev
in vrednot, ki smo si jih zastavili v NOB.
V Temeljnih točkah Osvobodilne fronte –
ki so sestavljale program odporniškega
gibanja – smo med drugim zapisali:
»Po narodni osvoboditvi uvede Osvobo­
dilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne
osvoboditve, se bodo reševala na dosleden
ljudski demokratičen način.«
Eden od voditeljev slovenskega odpora –
Edvard Kocbek – je imenoval ljudsko demokracijo za »najdragocenejšo pridobitev« naše
osvobodilne borbe. Žal te najdragocenejše in
najžlahtnejše pridobitve nismo uresničili niti
1945. leta, pa tudi po 1990. letu ne.
Demokracija je plod prosvetljenstva in sta
jo kot tako uveljavili tako ameriška kot tudi
francoska revolucija. Njena osnova so neodtujljive pravice vsakega človeka do življenja,
svobode, vesti, besede in veroizpovedi. Na teh
temeljih se je gradil politični sistem »en človek
en glas«, kar naj bi bil temelj vladavine prava,
ki veleva, da smo pred zakonom vsi enaki.
Sporočila
Istočasno s svobodo vesti pa so revolucije na prelomu iz 18. v 19. stoletje razglasile
tudi svobodo lastnine. Iz te »pravice« pa se
je rodil moderni kapitalizem, ki je namesto
zasužnjenja človeka od fevdalnih izkoriščevalcev pripeljal do zasužnjevanja človekovega
dela od kapitalističnih izkoriščevalcev.
Ljudska demokracija si je postavila za cilj
rešitev protislovja med deklarirano »politično svobodo« in »ekonomsko odvisnostjo«. Že oče meščanske demokracije Thomas
Jefferson je dejal, da mora biti demokracija
»oblast ljudstva, za ljudstvo in z ljudstvom«
in je s tem zahteval, da resnična politična svoboda ni zgolj v »delegiranju« oblasti,
ampak in predvsem v participaciji svobodnih
ljudi pri izvrševanju oblasti. In prav to je najgloblje bistvo ljudske demokracije.
Ljudska demokracija kot »najdragocenejša pridobitev NOB« pa ni zgolj vsebina
vrednot NOB, ampak je predvsem vodilo naše
akcije kot nadaljevalcev tradicije OF in NOB.
Ustvarjanje ciljev in idealov ljudske demokracije pomeni premagovanje sedanjih protislovij in doseganje cilja človeške civilizacije –
osvoboditve človeka.
Demokratični sistem, kakršen se je razvil
v 19. in 20. stoletju, je bil obremenjen z
dvema bistvenima notranjima nasprotjema:
prvo protislovje je bilo v tem, da so politične stranke, ki naj bi bile transmisije od »suverenega volivca« do »predstavniškega parlamenta«, grajene na praksi »avtokratizma«.
Tako ta transmisija izničuje osnovno načelo
»suverene enakosti vseh volivcev« oziroma
temelj deklaracije pravic, da so »vsi ljudje
rojeni enaki«.
Drugo protislovje pa je izhajalo iz pravice
do lastnine in s tem do akumulacije kapitala
in gospodarske moči. Tako se je koncentrirana
gospodarska moč lastnikov kapitala spopadla
s politično svobodo državljanov/volivcev.
Gospodarska moč pa se ne izraža nujno neposredno, ampak se manifestira pretežno
posredno. Danes imamo okoli Evropskega
parlamenta, v katerega smo »svobodno«
izvolili evropske poslance (ki so jih imenovale politične stranke), nič manj kot 12.000
lobistov, kar pomeni, da pride 16 lobistov na
vsakega poslanca. Ameriški kongres zaseda
7
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
na Kapitolu, toda od Bele hiše na sever se razprostira tako imenovani K-street, ki je praktično do zadnjega kotička napolnjen z uradi
»lobistov«, ki »informirajo« in »prepričujejo« člane kongresa, da glasujejo tako ali
drugače za zakone, ki naj bi vladali v državi.
Na volitvah zmaguje tisti, ki zbere več denarja
za pranje možganov volivcev!
Ali je po vsem tem kaj čudnega, da je korupcija osnovna rakava rana demokratičnega
sistema, kakršen se je razvil v preteklosti na
zahodnem delu planeta? Ali je kaj čudnega,
če tudi pri nas politične stranke in cerkvene
institucije uživajo najnižjo stopnjo ljudskega zaupanja, kot izkazujejo bolj ali manj vse
ankete javnega mnenja?
Vsi veliki in prelomni dogodki v naši zgodovini, ki so nam omogočili, da smo se iz
naroda dvignili v nacijo in si ustvarili lastno
in mednarodno priznano neodvisno državo,
so se dogodili s spontano mobilizacijo
ljudskih množic in ob zanemarjanju in celo
direktnem antagoniziranju vladajočih demokratičnih strankarskih struktur:
–– taborsko gibanje v drugi polovici 19.
stoletja je lomilo nemško/avstrijsko administrativno oblast in zahtevalo Združeno
Slovenijo ter slovenski jezik v šole in urade;
–– slovenske žene, ki so zbirale podpise za
Majniško deklaracijo, so zahtevale odcepitev od avstrijske monarhije in lastno državnost – čeprav v okviru SHS;
–– vodja vojaškega krila Slovenske legije
Rudolf Smrsu je jeseni 1941. leta sporočal
v London, da »ljudstvo drvi v OF« ob
popolnem zanemarjanju tradicionalnih
strankarskih struktur;
–– mar nismo ob osamosvojitvi 1988-1992
doživljali enako?
Kakorkoli si posamezniki ali stranke danes
lastijo »pristni zgodovinski spomin«, dejstva
govore, da so narodno enotnost – pa ali je
potem šlo za preprečevanje mitinga resnice,
za »amandmaje na dotedanjo slovensko
ustavo«, za »plebiscit o neodvisnosti« ali pa
za »vojno za Slovenijo« – ustvarile »ljudske
množice«, ne pa strankarske strukture in
njihovi prvaki.
Zato tudi danes usmerjamo aktivnost naše
organizacije v mobilizacijo ljudskih množic
8
za premostitev sedanjih kriznih protislovij in
ustvaritev zgodovinskega poslanstva zgraditve »novega sveta«.
Najdragocenejša in najbolj žlahtna pridobitev NOB – ljudska demokracija – je samo na
videz pleonazem: demokracija je namreč izvedenka iz grške besede »demos«, kar pomeni
ljudstvo. Toda poudarek na »ljudski« demokraciji je imel svoj globlji smisel: pridevnik
»ljudski« dejansko vsebuje VREDNOTE NOB:
–– SAMOZAVEST je bila osnovna vrednota,
ki se je rodila v NOB in ki je preobrazila slovenski narodni značaj. Samozavest
pomeni moč ideje – ideje, ki je postala
materialna sila. Dejstvo, da smo vztrajali štiri leta v odporu – ne samo borci/partizani, ampak predvsem celoten slovenski
narod, brez katerega ne bi bilo tudi partizanstva – čeprav smo vsa ta štiri leta
doživljali strahotne poraze in tragedije
(Pohorskega bataljona, Javorovice, Sajovč,
Golobarja, Javornika, Goljevka), pa tudi
zmage (Jelenov žleb, Štampetov most,
Baška grapa, Koprivnik itd.), da smo v tej
borbi izgubili 30.000 žrtev v borčevskih
vrstah in še vsaj toliko med civilnim prebivalstvom, da so naši ljudje trpeli v zaporih,
taboriščih in izgnanstvu, da nas vse to
ni uničilo, ampak nasprotno – okrepilo,
dokazuje, da naša zmaga ni bila zgolj
zmaga orožja, ampak in predvsem zmaga
DUHA, ZMAGA IDEJE! To nas je spremenilo iz Cankarjevih »hlapcev« v Kidričev
»narod junakov«, to nam je vlilo tisto samozavest, ki je omogočila konec preteklega stoletja odpor in narodno enotnost, ki
nam je omogočila suvereno neodvisnost in
mednarodno priznano državnost.
–– HUMANIZEM, ki se je rodil v NOB, se
običajno povezuje s skrbjo za ranjence, pri
čemer se posebej izpostavlja prenos ranjencev IX. korpusa, bolnišnica Franja itd.
V resnici pa ne gre nič manj za humanizem, o katerem je govoril Kocbek na II.
zasedanju Avnoja, za dejstvo, da so v odporniškem osvobodilnem boju sodelovali ljudje različnih svetovnonazorskih opredelitev: kristjani in komunisti, liberalci in
socialisti, narodnjaki in internacionalisti. Ohranjanje nazorskega pluralizma ob
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
istočasno jekleni enotnosti v ustvarjanju
skupnega »nacionalnega antifašističnega
interesa« je bila ena od temeljnih vrednot
NOB. Privrženci OF in udeleženci v NOB –
bodisi v borbenih ali pa civilnih formacijah
in organizacijah – so spoštovali in priznavali vodečo vlogo Komunistične stranke, ki
je iz svojih vrst dala tudi največ človeških
žrtev, istočasno pa ohranjali svojo osebno
integriteto in svobodo.
–– SOLIDARNOST se v marsičem prekriva s
humanostjo. Danes se ob razmišljanju o
prihodnosti in premagovanju kriznih težav
govori o potrebi novega socialnega sporazuma. Težko si je zamisliti, kako bi prišli
do takega kompleksnega sporazuma, ko se
pa ne moremo sporazumeti o mnogo bolj
enostavnih stvareh okoli pokojninske ali
zdravstvene reforme. Solidarnost, kakršna
se je zgradila med NOB, pa ni bila predmet
kakršnegakoli sporazuma, ampak se je
gradila spontano ob zavesti izpostavljenosti skupni nevarnosti. Pesnik Župančič
je zato v svoji Odi OF upravičeno govoril
o tem, da »nas OF druži in brani« ter da
»je OF zvestoba med nami«. Ta element
človeške zvestobe, kar pa pomeni medsebojno zaupanje, je bila osnova »tovarišije«, oblike »bratstva«, o katerem smo po
vojni pogosto lahkotno govorili. Toda brez
elementarne solidarnosti – »eden za vse,
vsi za enega« – tudi ne bi mogli ustvariti
zmage nad številčno in tehnično premočnim sovražnikom. Solidarnost je mogoče
graditi samo ob trdni zavesti skupnosti
cilja. Če je bil v času NOB tak skupni cilj
»svoboda narodu«, potem mora danes
biti ohranjanje »narodne identitete« prav
tako skupni cilj in tista nevidna vez, ki nas
druži ob ohranjanju nazorske različnosti.
–– DOMOLJUBJE je zato vrednota, ki v sebi
združuje vse predhodno obravnavane
vrednote NOB, dodaja pa nove elemente.
Ljubezen je spontana in elementarna sila,
ki ohranja in obnavlja življenje. Ljubezen
do domovine je zato del in posledica
človeka kot dela narave. Domoljubje zato
ni racionalno, ampak je pretežno emocionalno. Pravo domoljubje nima ničesar
skupnega s »čitalniško demagogijo«, ki
Sporočila
jo je bičal Ivan Cankar. Domoljubje smo
nekdaj povezovali s pripravljenostjo žrtvovanja svojega življenja za obrambo očetnjave. Danes domoljubje izgublja ta militantni narodnoobrambni smisel in pomen.
Ni pa zato nič manj realno. V globalističnem svetu, kakršen bo brez dvoma ostal
tudi po preobrazbi svetovne ureditve,
bomo še vedno »družina narodov«. Dom
nam daje zaščito in varnost, socialno pravičnost in solidarno pomoč. Domovina je
naše »kulturno gnezdo«. Zdravi patriotizem zato ni v nasprotju s humanizmom in
univerzalizmom.
–– DRŽAVOTVORNOST je bila konstantna
spremljevalka našega narodnoosvobodilnega boja. Država je namreč materializacija
narodove suverenosti. Pravica do narodne
samoodločbe se realizira z doseganjem
lastne državnosti. Danes se lahko samo nasmihamo politikom, ki se prepirajo, kdo
je bil bolj zaslužen za doseganje neodvisne slovenske državnosti. Pri vsem tem se
pa enostavno pozablja, da so isti politiki,
ki se danes prepirajo o svojih zaslugah,
v preambulo Temeljne ustavne listine
zapisali, da je bila »Republika Slovenija že
država po doslej veljavni ustavni ureditvi«
in da smo na plebiscitu odločali, da
»Republika Slovenija« postane samostojna in neodvisna država. Slovenska država
se je porajala v podzemlju kot »država v
državi« že v prvem letu osvobodilnega
boja. Organizacijska mreža OF se je prek
narodnoosvobodilnih odborov pretvarjala
v organe oblasti. Iz teh organov se je rodil
Kočevski zbor odposlancev, ki je na II. zasedanje Avnoja poslal delegacijo Slovenije,
ki je kot suverena država pristopila v jugoslovansko federacijo. Slovenska država
se ni »odcepila«, ampak se je »osamosvojila«. Osamosvoji pa se lahko samo nekaj,
kar je že predhodno obstajalo. Zato je bilo
tudi mednarodno priznanje zasnovano na
spoštovanju helsinškega finalnega akta
o »nespremenljivosti meja«, kar pomeni
priznanje »razdruževanja« predhodne
federativne države in priznanja pravice
do samoodločbe suverene nacionalne in
državne entitete. Problem državotvornosti
9
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
pa ni zgolj problem priznavanja zgodovinskih dejstev, ampak je predvsem problem
današnjega odnosa do države. Strategija
rušenja vsega obstoječega – od institucije
predsednika republike do avtoritete sodne
oblasti in tožilstva ter do zanikanja integritete ustavnega sodišča – je tipičen primer
nedržavotvornosti. V težnji za ustvarjanje
osebnih ambicij ni nič več svetega!
–– NARODNA ENOTNOST je pogoj za ustvarjanje ostalih vrednot, s katerimi želimo
doseči »novi svet« in novo pravičnejšo
ureditev. Doslej se je pogosto govorilo o
potrebi narodne »sprave«. Ob tem se je
pa mislilo predvsem na »pomiritev« razdvojenosti, do katere je prišlo v preteklosti. Protagonisti »sprave« so pri tem hoteli
predvsem vzpostaviti »ravnotežje krivde«
med tistimi, ki so branili domovino (partizani), in tistimi, ki so jo izdali (domobranci). Nedavno pa je bilo javno sporočeno, da
sprave ne bo dotlej, dokler ne bo priznana
»legitimnost domobranske obrambe« – z
drugimi besedami, dokler ne bo sprejeta
revizija zgodovine in narodnemu izdajstvu
priznana legitimnost. Pogoj narodne enotnosti ne more biti zgodovinski revizionizem, ampak mora biti sprejemanje zgodovinskih dejstev. Narodna enotnost zato
predpostavlja nazorski in politični pluralizem. Enotnost je dejansko v strpnem
sožitju pripadnikov istega naroda, različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj. To pa pomeni, da mora biti cilj ohranjanja narodne identitete večji in prioritetnejši od vseh parcialnih političnih ali ideoloških ciljev in različnosti. Taka zvestoba
skupnim ciljem naroda, ki je velikokrat
povezana z osebnimi žrtvami in odrekanji – kar se je med NOB zlasti pokazalo v
zvezi z Dolomitsko izjavo – je osnova resničnega patriotizma. In samo s takim patriotizmom se lahko soočimo tudi z izzivi
prihodnosti.
Pred nami je jubilejno leto: 70. obletnica
ustanovitve Osvobodilne fronte. To ne bo
zgolj proslavljanje okrogle obletnice. Izzivi,
ki so pred nami, zahtevajo, da se vrnemo
h »koreninam«. V izkušnjah preteklosti moramo iskati navdih za prihodnost: v
10
vrednotah, ki smo jih izborili v najbolj odločilnem obdobju svoje zgodovine – povezanim z največjimi človeškimi žrtvami in neizmernim trpljenjem – moramo iskati inspiracijo in vodilo za reševanje problemov,
kar nam odpira pot v prihodnost.

PROGRAM DELA
ZVEZE ZDRUŽENJ
BORCEV ZA VREDNOTE
NOB SLOVENIJE
ZA LETO 2011
1. Skupna usmeritev
Zveza združenj borcev za vrednote NOB
Slovenije (v nadaljnjem besedilu Zveza) bo
v svojih organih in delovnih telesih ter v
tesnem sodelovanju z združenji in drugimi
kolektivnimi člani, ki jo tvorijo, tudi v letu
2011 uresničevala naloge v javnem interesu
pri ohranjanju vrednot NOB, ustavno varovanih zakonskih pravicah vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja
ter na področju vojnih grobišč in spominskih znamenj. Pri tem se bo kot doslej javno
odzivala ob pomembnejših družbenopolitičnih vprašanjih, povezanih z NOB.
V letu 2011 poteče štiriletni mandat
organov Zveze, zato bo velika pozornost namenjena kadrovski prenovi na ravni Zveze in
združenj.
V letu 2011 bo zveza nadaljevala z nadgradnjo informacijskega sistema na področju finančnega sistema in s posodobitvijo računalniške opreme. Nadaljevali bomo projekt
postavitve knjižnice, ki jo bomo skupaj z
Mestno knjižnico Ljubljana vključili v sistem
knjižnic po programu Cobiss.
V letu 2011 si bomo še naprej prizadevali za izpeljavo projekta uniformiranja praporščakov po vsej Sloveniji. Še naprej bomo
nudili pomoč našim Združenjem borcev (v
nadaljevanju ZB) na terenu.
Zveza bo v prihodnjem letu vodila aktivnosti za nakup lastnih poslovnih prostorov na
sedanji lokaciji.
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
Nadaljevali bomo tudi dosedanjo prakso
posvetov vodstva Zveze pri naših organizacijah na terenu, kjer se ob širši razpravi celovito
seznanja članstvo.
Zveza bo v letu 2011 prek komisije za izobraževanje začela uvajati programe izobraževanja naših novoizvoljenih funkcionarjev,
ki bodo potrebovali znanje na posameznih
področjih za uspešno izvajanje nalog v svojih
ZB.
Pri uresničevanju svojih nalog bo Zveza
sodelovala s pristojnimi organi Republike
Slovenije, s poveljstvom Slovenske vojske, s
pristojnimi zavodi, lokalnimi samoupravnimi skupnostmi, z Ustanovo Franca Rozmana
- Staneta in z drugimi sorodnimi organizacijami: Zvezo društev vojnih invalidov
Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo,
Zvezo policijskih veteranskih društev
Sever, z Društvom TIGR, z Zvezo društev
Rudolfa Maistra, Zvezo častnikov Slovenije, z
Društvom izgnancev Slovenije in z upokojenskimi, sindikalnimi ter drugimi organizacijami v zadevah skupnega interesa.
Zveza kot pomemben del civilne družbe
bo tudi spremljala in sodelovala pri delovanju državnih institucij na gospodarskem, političnem, kulturnem, izobraževalnem in razvojnem področju ter povsod tam, kjer se
odloča o človekovih pravicah, socialni in
zdravstveni varnosti, in na drugih področjih,
ki vplivajo na življenje ljudi v naši državi, v
naših narodnih skupnostih v Italiji, Avstriji in
Madžarskem ter drugih Slovencev po svetu.
Naš cilj je, da z našimi aktivnostmi pripomoremo k umirjanju razgretega družbenega dogajanja in k stabilizaciji gospodarskih in
družbenih razmer.
2. 70. obletnica ustanovitve
in delovanja OF
Leto 2011 bo v veliki meri namenjeno
tudi raznovrstnim programom, vezanim
na 70. obletnico ustanovitve in delovanja
Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Za ta
namen je predsedstvo Zveze sprejelo operativni program (Sporočila št. 3/2010) za aktivnosti združenj in Zveze. Številne predloge je
naslovilo tudi na druge organe in organizacije, posebej na elektronske in tiskane medije.
Sporočila
Poleg državne proslave ob dnevu upora so
predvideni množičen koncert partizanskih
in domoljubnih pesmi pod pokroviteljstvom
predsednika Republike Slovenije, proslave po
združenjih, simpoziji o OF in njenem izročilu,
posebna številka Novih razgledov, brošura in
zgibanka o OF, bralna značka, spominska dopisnica, slavnostna seja Glavnega odbora, spomenica OF itd.
3. Volitve organov Zveze za nov
mandat 2011–2015
Konec septembra 2011 bo potekel mandat
(2007–2011) sedanjemu predsedniku, predsedstvu in drugim organom ter delovnim
telesom Zveze. Zato bodo najpozneje do 27.
9. 2011 na terenu konstituirani Glavni odbor,
predsednik, predsedstvo in nadzorni odbor
Zveze, delovna telesa pa mesec dni po izvolitvi novega predsedstva Zveze.
Postopek za izvolitev nove sestave
organov Zveze bodo začeli kolektivni člani
Zveze (združenja, društva) na spomladanskih sejah svojih skupščin. Na njih bodo
sedanji pooblaščeni predstavniki – člani
Glavnega odbora – podali poročila o svojem
delovanju v tem organu, skupščine pa bodo
odločile, kdo bo njihov pooblaščeni predstavnik v Glavnem odboru Zveze v mandatu
2011–2015.
Na marčevski seji bo Glavni odbor
imenoval 5-članski mandatni odbor, ki bo
zbral predloge za člane organov in delovnih
teles Zveze in jih pripravil za izvolitev po 21.
členu in za imenovanje po 29. in 30. členu
Statuta Zveze.
4. Spominske prireditve
V sodelovanju z združenji si bomo prizadevali za združevanje proslav o posameznih
dogodkih iz obdobja druge svetovne vojne in
za še večjo usklajenost datumov proslav in
drugih prireditev v skladu s priporočili, ki jih
daje predsedstvo Zveze.
V letu 2011 bomo pripravili koledar spominskih prireditev ob obletnicah pomembnih vojnih in drugih dogodkov doma in v
tujini. V njem bodo proslave in druge prireditve; združenja načrtujejo številne spominske
prireditve, med katerimi bodo tudi:
11
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
V mesecu januarju:
–– Osankarica na Pohorju – Slovenska
Bistrica: žalna slovesnost pri spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona
(leta 1943).
–– Dražgoše – Škofja Loka: žalna slovesnost pri spomeniku padlim borcem
Cankarjevega bataljona in žrtvam domačinov (leta 1942).
–– Ljubljana: žalna slovesnost ob mednarodnem dnevu holokavsta – osvoboditev
prvega nacističnega taborišča Auschwitz
(leta 1945).
V mesecu februarju:
–– Sedlarjevo ob Sotli, Šmarje pri Jelšah:
prihod 14. divizije februarja 1944 na
Štajersko.
–– Stranice – Frankolovo, Slovenske Konjice:
žalna slovesnost v spomin na 99 obešenih
talcev in enega ustreljenega (leta 1945).
V mesecu marcu:
–– Jelenov žleb, Ribnica: spominska prireditev ob uspešnih bojih Gubčeve in
Cankarjeve brigade z enotami italijanske
divizije Maceratta (leta 1943).
V mesecu aprilu:
–– Nanos – Vipava, Ajdovščina: spominska prireditev primorskih partizanov v
spomin na prvo večjo bitko z enotami italijanske vojske (leta 1942).
–– Ljubljana: 70. obletnica ustanovitve
Osvobodilne fronte slovenskega naroda –
državni praznik dan upora (leta 1941).
V mesecu maju:
–– Javorovica – Šentjernej: žalna slovesnost
pri spomeniku nad 100 padlih borcev
Cankarjevega bataljona (leta 1944) ob
dnevu ustanovitve OF in praznovanju 1.
maja.
–– Ljubljana – Orle: žalna slovesnost pri
spomeniku na Orlah za partizane, ki so
padli pri osvobajanju Ljubljane; prireditve ob obletnicah osvoboditve Ljubljane –
praznik mesta Ljubljane (leta 1945).
–– Velenje – Topolšica: podpis o vdaji Von
Loehrove armade (leta 1945).
–– Poljana – Prevalje: spominska prireditev ob obletnici zadnjih bojev II. svetovne
vojne – že teden dni po kapitulaciji nacistične Nemčije (leta 1945).
12
V mesecu juniju:
–– Ljubelj – Tržič: osrednja spominska slovesnost z mednarodno udeležbo ob obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj in
vseh nacističnih taborišč, kjer so bili naši
rojaki (leta 1945).
V mesecu juliju:
–– Menina Planina, Mozirje: spominska prireditev na Menini planini v spomin na
uspešne boje Šlandrove in Zidanškove
brigade in bataljona VDV za preboj marca
1945.
–– Pokljuka, Radovljica: pohod na Triglav z
osrednjo prireditvijo na Rudnem polju v
spomin na pohod partizanskih patrulj na
vrh Triglava (leta 1944).
V mesecu avgustu:
–– Želin – Vojsko, Idrija – Cerkno: prireditev v spomin na prenos ranjencev
iz Primorske in Gorenjske na letališče
Nadlesk v Loški dolini na Notranjskem
z osrednjo prireditvijo na Vojskem (leta
1944).
V mesecu oktobru:
–– Čreta nad Dobravljami – Žalec: osrednja
spominska slovesnost v Spodnji Savinjski
dolini v spomin na prvi frontalni spopad
1. štajerskega bataljona z nemško vojsko
pred 70 leti (leta 1941).
–– Dobrnič, Trebnje: prireditev ob obletnici 1. kongresa Slovenske protifašistične
ženske zveze (leta 1943).
–– Novo mesto – Žužemberk: žalna slovesnost pri spomeniku na Cviblju za več
kot 2000 padlih borcev in žrtev nasilja
(1941-1945).
V mesecu novembru:
–– Žalne slovesnosti ob vseh grobnicah
in spomenikih padlih za domovino.
Večinoma le polaganje vencev, na največjih
grobiščih tudi žalni kulturni programi
(npr. ljubljanske Žale, Frankolovo,
Črnomelj, Maribor, Trnovo). Polaganje
vencev, deloma s kulturnim programom,
ob 1. novembru ali med letom tudi v zamejstvu – v Italiji, Avstriji, Madžarski in
Hrvaški (npr. Šarvar, Jasenovac, Rižarna,
Rab, Gradec, Gonars).
Koledar osrednjih spominskih prireditev
v letu 2011 in tudi vseh drugih spominskih
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
prireditev naših organizacij bomo pripravili in
ga objavili mesečno na spletnih straneh Zveze.
5. A
ktivnost na zakonodajnem in
drugem pravnem področju
Kot doslej bomo tudi v letu 2011 intenzivno spremljali pobude in predloge za spreminjanje ali dopolnjevanje zakonodaje, ki
zadeva statusne in materialne pravice udeležencev NOB ali interese borčevskih organizacij. Podrobneje bomo spremljali področje
urejanja zakonodaje o vojnih veteranih,
žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih in
vojnih grobiščih ter spremembo zakonodaje
na pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem področju.
Združenjem borcev in drugim članom
Zveze bomo, na njihova zaprosila, dajali pojasnila in nasvete v statutarno-pravnih zadevah
in v zadevah uresničevanja pravic po vojnih
zakonih. Spremljali bom uresničevanje aktov
Zveze in po potrebi zagotavljali njihove spremembe in dopolnitve.
6. Zdravstveno in socialno varstvo
udeležencev NOB
Tudi v letu 2011 bomo spremljali dogajanje na celotnem področju urejanja zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji in nasprotovali morebitnim predlogom za krčenje socialno-zdravstvenih pravic udeležencem
NOB. Vključevali se bomo v obravnavo zakonskih in drugih predlogov s teh področij in
se po potrebi ustrezno odzivali v povezavi z
drugimi seniorskimi organizacijami v okviru
obstoječe koordinacije.
Če bo sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi
in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, bo
zlasti pomembno spremljanje in sodelovanje pri pripravi podzakonskih aktov, nujnih
za začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe,
ter spremljanje drugih priprav na uveljavitev zakona. Na tem področju je posebej
pomembna opredelitev storitev dolgotrajne
oskrbe ter usposabljanje izvajalcev za to interdisciplinarno dejavnost, ki bo na določen
način združila nekatere storitve zdravstvene nege in socialne oskrbe. Zagotoviti je treba
tudi uporabnikom prijazno in dostopno uveljavljanje pravic.
Sporočila
Enako skrbno bomo sledili tudi nadaljevanju spreminjanja zdravstvene zakonodaje in
pripravljanju podzakonskih predpisov s tega
področja ter tudi drugih usmeritev iz resolucije o programu zdravstvenega varstva do
leta 2013. Zavzemamo se za ohranitev solidarnosti na tem področju in za ohranitev našim
članom in članicam ter tudi drugim starejšim dostopne javne zdravstvene službe, tako
da bi se izboljšala oziroma se ne bi poslabševala dostopnost do zdravstvenih storitev na
različnih ravneh, predvsem tudi zobozdravstvenega in patronažnega varstva.
Vključili se bomo v obravnavo in spremljanje izvajanja strategije s področja aktivnosti
in varstva starejših po letu 2010, ko se izteče
veljavnost sedanjega dokumenta. Pomemben
del tega dokumenta naj bi bolj posegel na
področje preventivnih dejavnosti v starosti,
zagotavljanje dostopnosti starejšim do potrebnih storitev v različnih okoljih, upoštevaje tudi povečevanje deleža najstarejših starih
ljudi. Zveza združenj borcev bo še nadalje
podpirala prizadevanja za ponovno vzpostavitev in izvajanje celovitega gerontološkega programa v Republiki Sloveniji, predvsem
medicinske gerontologije oziroma geriatrije.
Potreba po takšni interdisciplinarni inštituciji se je znova pokazala tudi v razpravah o
ureditvi dolgotrajne oskrbe.
Med drugim bomo v letu 2011 spremljali
stanje zdravstvene in pokojninske blagajne.
Članicam in članom naše organizacije, zlasti vojnim veteranom, bomo, če bo
potrebno, nudili strokovno pomoč pri uveljavljanju pravic in jim z nasveti pomagali
pri reševanju socialno-zdravstvenih problemov. Skrbno bomo preučili vsako morebitno pobudo, predlog in ugotovitev, ki nam jo
bodo sporočili s terena, in se nanjo ustrezno
odzvali.
7. Delovanje odborov žrtev vojnega
nasilja
Taboriščna odbora Auschwitz/
Ravens­­brück
Taboriščna odbora v mnogih akcijah
delujeta skupno. Za prihodnje leto oba odbora
načrtujeta srečanje bivših taboriščnic in sodelovanje na prireditvi ob dnevu holokavsta
13
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
v Ljubljani in na spominskih slovesnostih na
Ljubelju ter v Portorožu.
Taboriščni odbor Auschwitz bo v letu 2011
ustanovil komisijo za ureditev slovenske
muzejske sobe v taborišču Auschwitz.
Taboriščni odbor Dachau
V letu 2011 bo taboriščni odbor nadaljeval
z dosedanjo aktivnostjo, in sicer z izdajanjem
Dachavskega poročevalca. Kot vsako leto bo
odbor pripravil srečanje dachavcev.
Taboriščni odbor Buchenwald – Dora
Taboriščni odbor Buchenwald – Dora si je
za leto 2011 zastavil nekaj pomembnih nalog.
V juniju bo organizirano srečanje taboriščnikov iz Buchenwalda, Dore in Nordhausna
ter njihovih svojcev (Ljubljana, Logatec). Prav
tako bodo pripravili oddajo na TV Primorka
in objavili članke o življenju in delu preživelih (Svobodna misel, Večer, Dnevnik) ter
dokončali zgoščenko in fotomonografijo.
Organizirali bodo občasne obiske taboriščnikov in njihovih svojcev v Sloveniji, v zamejstvu in Italiji. Kot stalna naloga ostaja
zbiranje zgodovinskega gradiva in dokumentacije o Buchenwaldu in Dori.
Taboriščni odbor Mauthausen
Obseg dela taboriščnega odbora Mauthausen
bo tudi v letu 2011 precej obširen, kar izhaja iz
dejstva, da odbor pokriva tudi mnoge podružnice tega taborišča, med njimi, kar je še zlasti
pomembno, tudi Ljubelj. Poleg te aktivnosti pa
je odbor zadolžen za delo na mednarodnem
področju, saj Slovenija predseduje mednarodnem odboru Mauthausen (CIM).
V letu 2011 se bodo že v mesecu januarju
udeležili zasedanja Mednarodnega foruma
Mauthausen (IFM). V januarju bo odbor sodeloval pri pripravah in izvedbi proslave ob
dnevu holokavsta, maja pa bo sledila vsakoletna spominska slovesnost v Gusnu in
Mauthausnu. Na teh spominskih slovesnostih
tradicionalno sodelujejo šolarji iz Slovenije in
gardisti SV. V Mauthausnu bo pod predsedovanjem Slovenije tudi letni sestanek CIM.
V prihodnjem letu bo v izdaji CIM izšla
monografija v nemščini in angleščini: Sistemi
nacističnega nasilja. V tej publikaciji bomo sodelovali z obširnim prispevkom.
14
Oktobra bo letni organizacijski sestanek
CIM, ki bo potekal v Varšavi.
V letu 2011 bodo izpopolnili spiske še
živečih nekdanjih internirancev in skušali ponatisniti knjigo Franceta Filipiča Slovenci v
Mauthausnu. Izdelali bodo slovensko stran za
splet mednarodnega odbora Mauthausen.
V letu 2011 bodo sodelovali z občino Tržič,
ministrstvom za kulturo in drugimi angažiranimi institucijami pri izdelavi in realizaciji
projekta: Muzej taborišča na Ljubelju.
Taboriščni odbor Natzweiler - Struthof
V prihodnjem letu bodo ohranjali stike z
nemškim mestom Neckarelzem in jih še širili,
še zlasti, ker so ti nemški muzejski odbori
zelo aktivni in se pogosto obračajo na našo
organizacijo, kar je razumljivo, saj je bilo v taborišču Natzweiler prek 1000 Slovencev.
Taboriščni odbor Neuengame
Nemški odbor Neuengame je zelo aktiven
in vsako leto pripravlja mednarodna srečanja,
na katerih posveča posebno pozornost vzgoji
mladine. V preteklosti je slovenski odbor na
teh srečanjih večkrat aktivno sodeloval in
tudi v prihodnje bo to dejavnost nadaljeval.
Slovenski odbor Neuengame bo v letu 2011
posredoval slovenskim šolskim oblastem
zbrane filmske posnetke preživelih taboriščnic in taboriščnikov taborišča Neuengame ter
podružnic tega taborišča.
Ministrstvu za šolstvo in šport bomo predlagali, da bi vsako leto ob spominskih slovesnostih v kraju Neuengame omogočili
obisk tega taborišča manjši skupini dijakov,
ki bi nato po vrnitvi posredovalo svoje vtise
sošolcem na njihovi pa tudi na drugih šolah.
Organizirali bomo obiske kustosov muzeja
Neuengame, ki bi imeli v Ljubljani predavanja
o tem taborišču.
Taboriščni odbor Rab – Gonars
Kot vsako leto bo imel tudi v letu 2011
odbor Rab – Gonars obsežen program.
Poleg sodelovanja na vseh vseslovenskih
spominskih slovesnostih (ob dnevu holokavsta, na Ljubelju) bo težišče dejavnosti tega
odbora na italijanskih taboriščih in italijanskih zaporih.
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
Ob dnevu spomina osvoboditve internirancev iz taborišča Rab in drugih italijanskih
taborišč bo odbor septembra organiziral polaganje vencev na pokopališču žrtev koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu.
Na isto pokopališče bodo vence položili
tudi 30. oktobra, ob dnevu spomina na umrle,
1. novembra pa tudi na pokopališče v
Gonarsu (Italija).
Naš taboriščni odbor Rab – Gonars bo z
odborom pri Zvezi borcev Rab sodeloval pri
gradnji muzeja na prostem na območju nekdanjega taborišča Kampor.
Odbor bo še naprej nudil pomoč nekdanjim internirancem pri uveljavljanju pravic, ki
izhajajo iz veljavnih vojnih zakonov.
Taboriščni odbor Šarvar
Kot vsako leto na obletnico internacije (22. junija) bodo delegacije položile vence
na grobišče in pa k zgradbi nekdanjega taborišča. Tudi na dan mrtvih bodo delegacije
opravile polaganje vencev na istih krajih.
Taboriščni odbor Jasenovac
Kot uradna državna delegacija se bosta
odbor in članstvo aprila udeležila mednarodne komemoracije v Jasenovcu v spomin na
žrtve ustaških koncentracijskih taborišč.
V organizacijskem pogledu se bomo
povezali z Društvom ukradenih otrok, ki jih
želimo vključiti v našo Koordinacijo.
8. Mednarodna dejavnost
Dejavnost Zveze na mednarodnem
področju bo v letu 2011 temeljila na dvostranskih odnosih med posameznimi Zvezami
borcev NOB nekdanjih republik SFRJ in na
stikih z ANPI-VZPI iz sosednje Italije. Komisija
za mednarodne odnose bo imela približno
šest sej.
V letu 2011 bo vsakoletni sestanek
SUBNOR-ja v eni od bivših republik
Jugoslavije, letno srečanje z ANPI-VZPI pokrajine Furlanije–Julijske krajine v Italiji in dve
srečanji s SAAB-om Hrvaške.
Člani Zveze se bodo udeležili letne konference Svetovne federacije veteranov, prav
tako pa se bomo srečali z zamejskimi Slovenci
s Koroškega in iz Italije.
Sporočila
Udeležili se bomo spominskih slovesnosti
ob drugem zasedanju Avnoja v Jajcu, ob obletnici bitke na Sutjeski in bitke na Neretvi,
ob dnevu mladosti v Kumrovcu, spominske proslave v Kučibregu, spominskega dne
v Jasenovcu, spominske slovesnosti ob 70.
obletnici ustanovitve 1. slovenske čete Ivana
Cankarja v Užicah in proslave pri Železni
Kapli na Avstrijskem Koroškem.
Zveza bo izdala zgibanko o dejavnosti
Slovenije na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu
v angleškem, srbohrvaškem in slovenskem
jeziku. Ta zgibanka bo na voljo obiskovalcem
muzeja Avnoj v Jajcu na slovenskem razstavnem prostoru.
9. Skrb za spomenike in spominska
znamenja NOB
Nadaljevali bomo z akcijo evidentiranja in
registriranja nepremičnin kulturne dediščine
ter spomenikov NOB, dajali bomo pobude za
razglasitev posameznih objektov in območij
kulturne dediščine za spomenike lokalnega in
državnega pomena oziroma za vpis v register
kulturne dediščine. Pri ustreznih upravnih
organih se bomo zavzemali, da se bo končno
razčistilo vprašanje lastništva nepremičnine
kulturne dediščine in spomenikov NOB in da
se bodo ti ustrezno dokumentirali v zemljiški
knjigi ter drugih dokumentih. Še naprej se
bomo zavzemali, da bodo krajevne skupnosti
in občine uredile ažurno vzdrževanje (odpravljanje poškodb, čiščenje, urejanje okolice, dostopnost) nepremičnin kulturne dediščine in
spomenikov NOB. Spodbujali bomo združenja in njihove krajevne organizacije, da bodo
spomeniki, grobovi in grobišča urejena ter
okrašena, tudi ob praznikih.
Budno bomo bedeli nad morebitnimi naravnimi in namernimi poškodbami, onečaščenji, odstranitvami (krajami) spomenikov
ter nad posegi v spomenike in kulturno dediščino mimo ustreznih zakonsko določenih
strokovnih dovoljenj in navodil. O njih bomo
obveščali župane, zavode za varstvo kulturne
dediščine, o napadih na spomenike pa tudi
policijo, od katere bomo zahtevali izsleditev storilcev in njihovo kaznovanje. Pri spreminjanju spomeniškega vplivnega območja,
posebej pa pri posegih na spomeniška
15
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
območja in pri prestavljanju spomenikov na
nova stojišča bomo vztrajali, da se bodo upoštevala naša stališča. Nasprotovali bomo odstranitvam kulturne dediščine NOB.
Zveza bo pripravila predlog za uvrstitev
množičnih grobišč v redni sistem financiranja
obnove za naslednja leta, ki bi jih financiralo
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Ob 70. obletnici začetka druge svetovne
vojne in NOB bomo pregledali stanje varstva
grobov in grobišč NOB (doma in v tujini).
10. Informiranje, propagandna
in promocijska dejavnost
Zveza bo tudi v letu 2011 negovala sorazmerno dobro utečene oblike obveščanja
članstva organizacije in pa širše javnosti, kar
bo še posebej zahtevno opravilo, saj mediji za
splošno javnost samo občasno objavljajo sporočila in izjave iz virov in iz vrst Zveze, organizacija pa ne premore svojega medija, ki bi
dosegel najširšo javnost.
Kljub hudim finančnim omejitvam bomo
v letu 2011 poiskali primerne poti, da bi bilo
mogoče v slovenski javnosti predvsem skozi
radijske programe kontinuirano predstavljati domačo in svetovno odporniško ustvarjalnost, v kateri so zasidrane univerzalne
vrednote vseh demokratičnih družb.
Ob veteranskih vprašanjih ter vojnih in
povojnih temah se bomo tudi v prihodnjem
letu osredotočali na kritično presojanje javnih
dogodkov, kako se skozi njih spoštujejo, ohranjajo in smiselno razvijajo ključne vrednote
NOB. To bo podlaga tudi za naše iskanje odgovorov na vprašanje, kakšna moralna vodila
bo potrebovala Slovenija za lepšo prihodnost,
še posebej v gospodarsko, socialno, politično
in moralno zahtevnejših časih in razmerah.
Zanesljiv, družbeno bolj pravičen in demokratičen izhod iz sedanje krize se zdi mogoč
z močnim soglasjem o vrednotah iz najtežjih časov, seveda vsebinsko prilagojenih
novim razmeram in novim generacijam. Te
vrednote naj bi vtkali v družbeno moralo,
ki bi jo velika večina sprejela za svojo. V letu
2011 se bomo posvetili tudi 70. obletnici OF,
kar bo primerna priložnost za dejanja, ki bi iz
izkušenj civilnega dela odpora črpala navdih
za zboljšanje družbenih razmer.
16
Pri širši javni obravnavi teh vprašanj, zgodovinskih in sodobnih, bomo še naprej sodelovali tudi z revijo Svobodna misel. Ohranili
bomo vse utečene oblike sodelovanja. V vsaki
številki odkupujemo po štiri strani revije za
obravnavo dogajanj in razprav v Zvezi. Za
vsebino bo tudi v prihodnje odgovorno uredništvo, tako da posegamo v njegovo avtonomijo zgolj z določitvijo področja, ki naj bi bilo
deležno večje pozornosti. Revija je v letu 2010
dobila tudi nekaj državnih sredstev, namenjenih za tako imenovano pluralizacijo medijev,
zato je uredništvo lahko začelo izdajati že
nekaj časa načrtovano posebno prilogo Novi
razgledi. Odločitve o obstoju nove priloge
ali celo o novi reviji bodo seveda odvisne
najprej od finančne situacije. Zato je pri načrtovanju dela za leto 2011 ključno, kako priti
do denarja, ki bo omogočil, da priloga ne bo
ugasnila.
»Sporočila« kot notranje glasilo Zveze,
ki jih dobivajo vse organizacije ZB in člani
organov ter delovnih teles Zveze, so se
izkazala kot pomembno orodje za naše
notranje komunikacije. «Sporočila« so sicer
dovolj aktualna in skrbno urejena, dobivajo
tudi sodobnejšo obliko, dodajali pa jim bomo
še več aktualnih novic, koristnih za izmenjavo pogledov in izkušenj v organizacijski mreži. Torej še več informacij iz posameznih organizacij, kar pa je skoraj povsem
odvisno od vodstev krajevnih in območnih
organizacij.
Uspešno prenovljena spletna stran naj bi
tudi v prihodnje postajala vse bolj aktualna
in naj bi prinašala tekoče informacije.
Uporabnost in uporaba spletne strani pa sta
odvisni tudi od bralcev in iskali bomo tudi
različne načine za usposabljanje za uporabo
interneta. Spletna stran je zanesljivo pot do
mladih generacij.
Z mediji za splošno javnost bomo sodelovali, kolikor je mogoče in kolikor bodo pripravljeni upoštevati poglede in stališča civilne
družbe. Predvsem pa bomo skušali izkoristiti javno pozornost ob obletnicah velikih
dogodkov iz časov NOB, da bomo v splošni
javnosti še naprej vztrajno razgrinjali zgodovinsko resnico o odporu.
Za sodelovanje z mediji bomo še naprej
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
odprti tudi pri različnih razpravah o preteklosti, ki jih pripravljajo uredništva.
Še naprej bomo iskali priložnosti, da
pomembne dogodke iz NOB na prireditvah
in v tiskanih medijih povežemo z dejanji za
ohranitev kulturne dediščine ter s turizmom
in športom, predvsem s pohodništvom. To se
je že doslej izkazalo kot dobro, ker se borčevska dejavnost na takšen način neposredno
vključuje v način življenja novih generacij.
11. Pomlajevanje ZB
Aktivnosti, ki so potekale v letu 2008, 2009
in 2010, se bodo nadaljevale. Glavni cilj je
vključevanje večjega števila mladih (mlajših) v
članstvo ZB in v vodstvene organe organizacije ter razširjanje in utrjevanje vrednot NOB
med mladimi. Doseganje tega cilja je možno
s pritegovanjem učencev in dijakov ter vseh
drugih mlajših v različne dejavnosti, ki so
že tradicionalne, ali pa z ustvarjanjem novih
oblik aktivnosti:
a) pripravljanje in izvedba srečanj in
proslav ob obletnicah dogodkov NOB
(ki so krajevno, območno in državno
pomembni);
b) obveščanje in vključevanje v različne
športno-rekreativne prireditve, ki so se
razvile iz potrebe, da se žlahtna tradicija tovarištva in razumevanja, ki je bila
pomembno vezivo partizanskih borcev
in aktivistov OF v času NOB, ohranja in
krepi ter daje smisel sedanjim udeležencem (npr. kolesarski maraton Franja,
pohodi po poteh brigad ipd.);
c) oblikovanje novih možnosti za skupinsko
športno-rekreativno delovanje na podlagi
obujanja krajevno pomembnih dogodkov
in osebnosti, ki lahko služijo kot vzorniki
in vzornice za sedanje mlade;
d) na področju izobraževanja in kulture
priprava bralne značke s težiščem na
leposlovnih in zgodovinskih delih, ki
omogočajo spoznavanje in razumevanje tragične narodne usode v času NOB
in smisla upora zoper iztrebljenje ter so
tematsko usmerjena v različne vidike
nasilja (brisanje nacionalne identitete, množični izgoni slovenskega prebivalstva zaradi ponemčenja, izgoni v
Sporočila
koncentracijska taborišča itd.) v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja;
e) organiziranje debatnih krožkov o drugi
svetovni vojni in vlogi OF ter NOB, pri
dramskih krožkih spodbujanje k izvedbi
del, ki so bila igrana v partizanskem gledališču, priporočilo pevskim zborom, da
vključijo v svoj program vsaj eno partizansko pesem;
f) spodbujanje
raziskovanja
različnih
vidikov upora (npr. zaledno delo aktivistov, aktivistk OF) v raziskovalnih krožkih; neposredni stiki z borci in
borkami ter aktivisti in aktivistkami OF
bi lahko bili priložnost za zbiranje spominskega gradiva o preteklosti in za
ustvarjanje zavedanja o premagovanju
mnogih težav v vojnem času, hkrati pa bi
obogatili življenje starejših;
g) spodbujanje organiziranih ekskurzij v
kraje, kjer so pomembni spomeniki partizanskemu boju in dokazi humanosti, tovarištva in solidarnosti v najtežjih
razmerah (npr. partizanska bolnišnica
Franja in druge), ter v tiste kraje (doma
in v tujini – npr. Ljubelj, Rab, Gonars,
Auschwitz, Dachau, Buchenwald itd.),
kjer so vsakomur vidno dostopne grozote
množičnega
fašističnega/nacističnega
uničevanja tudi slovenskega prebivalstva.
Odgovorni nosilci različnih aktivnosti
so tako vodstva ZB na vseh ravneh kot tudi
različna druga društva in podmladki tistih
strank, ki sprejemajo vrednote NOB kot
moralno izhodišče za svoje delovanje.
12. Zgodovinopisje
S sodelovanjem Društva piscev zgodovine
NOB Slovenije in Ustanovo Franca Rozmana
Staneta bomo v letu 2011 izvedli naslednje
projekte:
–– izdali monografijo o IV. operativni coni;
–– ponatisnili Partizansko pesmarico;
–– nadaljevali začete projekte iz leta 2010.
13. Podeljevanje priznanj
Leto 2011 je leto, ko praznujemo 70. obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda.
Podelili bomo listino ZB, ki bo gotovo nosila
pečat te obletnice, in pa zlate plakete za
17
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
življenjsko delo. Zlate in tudi srebrne plakete
bomo podelili v enakem obsegu kot v letu
2010. Izreden poudarek pri podeljevanju
priznanj bo vsekakor velika aktivnost naših
aktivistov pri pridobivanju novih članov ZB.
V letu 2011 bo podeljeno tudi 200 posebnih
priznanj našim zelo zaslužnim in vestnim
praporščakom.
PREDSEDNIK
Janez Stanovnik

INFORMACIJA O
FINANČNEM NAČRTU
ZVEZE ZA LETO 2011
Glavni odbor Zveze združenj borcev za
vrednote NOB Slovenije je na svoji seji 22. 12.
2010 soglasno sprejel finančni načrt Zveze za
leto 2011.
V finančnem načrtu so predvideni
prihodki v znesku 605.938,00 evrov, od tega
500.438,00 evrov iz državnega proračuna,
ostali viri (donacije, prihodki od financiranja,
drugi prihodki) pa znašajo 105.500,00 evrov.
Prihodki iz državnega proračuna bodo za
leto 2011 ostali na isti ravni kot leta 2010.
V finančnem načrtu so predvideni
odhodki v višini 915.300,00 evrov. Razlika
med prihodki in odhodki znaša 309.362,00
evrov in se bo pokrivala s sredstvi, ki se bodo
črpala iz rezervnega sklada Zveze.
Odhodki v FN 2011 pa so naslednji:
za redno dejavnost Zveze je predvidenih
469.300,00 evrov, za izvajanje nalog javnega
interesa 331.000,00 evrov, za odhodke uresničevanja javnega interesa 95.000,00 evrov in za
posebne ter nepredvidene projekte 20.000,00
evrov.
Združenja imajo poleg prispevkov Zveze
vire financiranja tudi od članarin, prostovoljnih prispevkov, subvencij lokalnih skupnosti
in gospodarskih ter drugih organizacij.
Ocenjujemo, da bomo z racionalno porabo
načrtovanih sredstev, tako na strani virov
kot tudi na strani porabe, ter z odgovornim
ravnanjem s temi sredstvi v času kriznega
18
obdobja, ki ga naša Zveza še posebej čuti, s
skupnimi prizadevanji in močmi zagotovili uresničevanje zastavljenih nalog in ciljev v
letu 2011.

INFORMACIJA O NAKUPU
POSLOVNIH PROSTOROV
Na podlagi sklepa Glavnega odbora ZZB
za vrednote NOB Slovenije, ki je bil sprejet na
9. seji 22. 12. 2010, bo Zveza v letošnjem letu
opravila nakup poslovnih prostorov v II. nadstropju Einspielerjeve 6 v Ljubljani.
Omenjeni prostori v skupni izmeri 912,84
m² in sedem parkirnih prostorov v podzemni
garaži so bili izbrani iz prispelih ponudb kot
najprimernejši glede na lokacijo in ceno.
Poslovne prostore bodo poleg Zveze koristili tudi revija Svobodna misel in združenja
borcev, ki delujejo na območju Ljubljane.
Kupljeni prostori se bodo vknjižili v zemljiško knjigo kot lastnina Zveze združenj
borcev za vrednote NOB Slovenije.

SKLEPI IN STALIŠČA
PREDSEDSTVA
o predlogih s seje
Glavnega odbora ZZB
NOB Slovenije
z dne 22. decembra 2010
1. Dopolnitev programa dela Zveze
za leto 2011
Program se dopolni z novim zadnjim odstavkom 1. točke in se glasi:
»Zveza kot pomemben del civilne družbe
bo tudi spremljala in sodelovala pri delovanju državnih institucij tako na gospodarskem, političnem, kulturnem, izobraževalnem, razvojnem področju in povsod tam,
kjer se odloča o človekovih pravicah, socialni
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
in zdravstveni varnosti ter drugih področjih,
ki vplivajo na življenje ljudi v naši državi, v
naših narodnih skupnostih v Italiji, Avstriji in
Madžarskem ter drugih Slovencev po svetu.
Naš cilj je, da z našimi aktivnostmi pripomoremo k umirjanju razgretega družbenega dogajanja in k stabilizaciji gospodarskih in
družbenih razmer.«
Popravijo se nazivi ANPI-ja v 8. točki
programa.
2. Kadrovska prenova organizacij ZB
Na skupščinah krajevnih organizacij in
združenj v februarju in marcu 2011 je treba
člane vodstev, ki jim je potekel mandat, pa ne
želijo ali ne morejo ponovno kandidirati, nadomestiti praviloma z mlajšimi člani.
3. Zagotovitev množične udeležbe na
koncertu v Stožicah v Ljubljani ob
70. obletnici OF
Predsedstvo pritrjuje ugotovitvi, da bo za
zagotovitev množične udeležbe na slavnostnem koncertu (do 10.000 ljudi) potrebno
sodelovanje vseh organizacij ZB iz vse države.
Strokovna služba Zveze bo v začetku meseca
marca zbrala zavezujoče podatke o tem,
koliko članov ZB in drugih udeležencev bodo
pripeljali na koncert oziroma koliko vstopnic
po 5 evrov naročajo.
4. Zapisniki sej glavnega odbora
Ker so predlogi vseh dokumentov poslani
članom GO z vabilom, pozneje pa objavljeni na spletni strani ZZB in v Sporočilih, ni
potrebe za ponovno razpošiljanje zapisnikov.
Kdor pa ga želi, ga lahko dobi.
5. V
iri sredstev za urejanje
spomenikov NOB
Vzdrževanje spomenikov in spominskih
znamenj NOB je obveznost lastnikov (lokalne
skupnosti, država, služnostni zavezanci).
Zato je toliko pomembnejša akcija, ki smo jo
sprožili po sprejemu Zakona o kulturni dediščini (glej Sporočila št. 2/2009, stran 28 in
29).
Vzdrževanje spomenikov in vojnih grobišč
pa je obveznost Ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve v pogodbenem razmerju s
Sporočila
pristojno občino (glej pismo Ministrstvu za
delo, družino in socialne zadeve v Sporočilih
št. 1/2011).
6. Možnost nakupa dela uniforme za
praporščake
Na predlog o dovolitvi ločenega nakupa
zimske jakne za praporščake predsedstvo potrjuje stališče, da je uniforma celota.
Upoštevajoč finančne težave posameznih
združenj, pa soglaša, da združenje, če res ni
druge možnosti, naroči izjemoma le zimske
jakne, vendar v številu pripadajočih kvot
uniform posameznega združenja.
7. Pobuda o spomenikih v Trstu in v
Rimu
Predsedstvo soglaša s predlogom, da naj
bi Ministrstvo za zunanje zadeve predlagalo spremembo lokacije spomenika žrtvam
II. tržaškega procesa na Opčinah pri Trstu,
da bo stalno dostopen. Prav tako meni, da je
primeren predlog, da naj bi postavili spominsko znamenje v trdnjavi Forte Braveti blizu
Rima, kjer je bilo ustreljenih 9 slovenskih
partizanov. Oba predloga naj v dokumentirani obliki pripravi Združenje v Novi Gorici in
ga direktno ali prek Zveze pošlje Ministrstvu
za zunanje zadeve Republike Slovenije.
8. Ukinjanje imen narodnih herojev iz
imen vrtcev, šol in drugih zavodov
ter ulic
Na opozorila o tem, da je izbrisanih mnogo
imen narodnih herojev ter imen enot in
dogodkov iz NOB iz nazivov ustanov in imen
ulic in trgov, predsedstvo meni:
–– da se je pri vsakem novem poskusu
lokalnih organov treba javno upreti spremembi (protestna pisma, intervjuji,
podpisi, zborovanja, civilne iniciative itd.);
–– da akcije za vrnitev odpisanih imen in
nazivov, povezanih z NOB, verjetno v
večini primerov ne bodo uspešne, zato
akcije priporočamo glede na krajevne
potrebe in prizadevanja.
9. Popestritev zgodovinskega dela
spletne strani Zveze z življenjepisi
velikih partizanskih komandantov,
19
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
velikih bitk in drugih velikih
dogodkov iz NOB
Predsedstvo soglaša s pobudo za objavljanje kratkih predstavitev velikih partizanskih
komandantov in bitk. Za ta namen bo Zveza
sklenila pogodbo z ustreznimi strokovnjaki
za pripravo primernih besedil.
10. Izpopolnjevanje načinov
komuniciranja s članstvom ZB
in drugimi državljani
Predsedstvo zelo podpira prizadevanja vodstev združenj borcev za vrednote
NOB za izpopolnjevanje in izboljševanje komuniciranja s članstvom in tudi, kolikor je
največ mogoče, s širšo javnostjo. Za ta namen
je zlasti priporočljivo čim bolj uporabljati sodobna komunikacijska sredstva, kot so:
e-pošta, spletne strani, lokalni radio, lokalna
televizija, občasni ali stalni bilteni, lokalni
tisk, pisma bralcev, informativni sestanki
itd. Pobude za razglasne deske utegnejo biti
kje koristne, kot množično obliko pa jih ne
priporočamo.
11. Avtorski prispevki za glasbeni
program na proslavah
Predsedstvo meni, da zahtevki za avtorske
prispevke SAZAS-u niso utemeljeni, ker gre
na vseh partizanskih proslavah za brezplačne
nastope prostovoljcev. Avtorski agenciji smo
to že pojasnili, bomo pa kljub temu o tem obvestili Ministrstvo za kulturo RS.
13. S ofinanciranje nakupa poslovnih
prostorov združenj
Predlog, da bi Zveza sofinancirala nakup
poslovnih prostorov združenj v regijskih
centrih, je zanimiv, vendar neizvedljiv, ker za
to ni zadostnih finančnih sredstev.
15. Oddaja spominskih predmetov iz
NOB muzejem
Predsedstvo podpira pobudo krajevnih organizacij in združenj NOB, naj bi dediči oddali
spominske predmete iz NOB muzejem. To
zlasti velja za orožje, uniforme, priznanja,
odlikovanja in osebne dokumente. Knjižno
zapuščino pa naj bi ponudili knjižnicam, ne
papirnici.
16. Upor zgodovinskemu
revizionizmu
Zveza združenj borcev za vrednote NOB
Slovenije se na vse načine upira potvarjanju
zgodovine in vrednot NOB. To bo nadaljevala tudi v prihodnje z izjavami organov ZB, s
pismi pristojnim državnim organom, s pismi
bralcev, z intervjuji in članki v tiskanih in
elektronskih medijih, z govori na proslavah
in komemoracijah, prek Svobodne misli, interneta, Sporočil, s knjigami in še drugimi
načini.
K taki aktivnosti redno spodbujamo tudi
združenja in članstvo ZB.
Člani predsedstva so predlog sklepov in
stališč soglasno sprejeli.
Sklepi in stališča se objavijo v Sporočilih
št. 1/2011 in na spletni strani ZZB, pošljejo
pa se združenjem tudi neposredno po
e-pošti.
PREDSEDNIK
Janez Stanovnik

14. D
el dohodnine za ZB
VERIFIKACIJA MANDATOV
NOVIH ČLANOV
GLAVNEGA ODBORA
Predsedstvo sprejema predlog, da naj bi v
letu 2011 ponovili akcijo za del dohodnine, ki
naj bi jo člani in drugi državljani namenili ZB.
Za ta namen bomo prek interneta ponudili
ustrezne odstopne obrazce, zbrana sredstva pa
kot doslej nakazali Ustanovi Franca Rozmana
Staneta za socialne pomoči članom ZB.
Mandat je prenehal naslednjim članom
Glavnega odbora:
1. Štefan Pungartnik, Mozirje
2. Drago Štumpf, Gornja Radgona
3. Andrej Babič, Kranj
4. Štefan Žekš, Murska Sobota
5. Anton Plohl, Vrhnika
20
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
Namesto teh so združenja imenovala
nove člane Glavnega odbora:
1. Jože Rakun, Mozirje
2. Štefan Terstenjak, Gornja Radgona
3. Marjan Gorza, Kranj
4. Mileva Veren, Murska Sobota
5. Teofil Bizjak, Vrhnika
Mandat novim članom se verificira z
dnem 22. 12. 2010.
PREDSEDNIK
Janez Stanovnik

Na podlagi 23. člena Statuta Zveze
združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
je predsedstvo Zveze na 34. seji dne 5. 10.
2010 sprejelo
SKLEP
o imenovanju članov Komisije za
izobraževanje
1.
V komisiji za izobraževanje so tile člani(ice):
1. dr. Gregor Kocijan, Tržna 3, Ljubljanapredsednik
2. Jože Bohinc, Nadižarjeva 4, Kranj - član
3. Silva Jereb, Švabićeva ulica 3, Ljubljana
- članica
4. Frančišek Kavčič, Poljanska cesta 17,
Ljubljana - član
5. Malčka Kovačič, Ul. Moše Pijade 17,
Maribor - članica
6. Alojz Štih, Kajuhova 9, Krško - član
7. dr. Veljko Troha, Kunaverjeva 1, Ljubljana
- član
2.
Komisija deluje po sklepu o ustanovitvi
in delovanju, ki ga je sprejelo predsedstvo
Zveze na seji 7. 9. 2010 (Sporočila št. 3/2010).
3.
Ta sklep velja takoj.
PREDSEDNIK
Janez Stanovnik
Sporočila
Na podlagi 23. člena Statuta ZZB za
vrednote NOB Slovenije je Predsedstvo
Zveze na 36. seji , dne 7. 12. 2010, sprejelo
SKLEP
Marko Pogačnik
se z dnem 7. 12. 2010 imenuje za
člana Komisije za mednarodne
odnose pri ZZB
Obrazložitev:
Predsednik Komisije za mednarodne
odnose je predlagal imenovanje Marka
Pogačnika za člana v Komisiji, ker je dr.
Bojan Potočnik, dosedanji član komisije,
predlagal, da se ga zaradi novih obveznosti
v Zvezi častnikov Slovenije razreši kot član
Komisije za mednarodne odnose.
Na podlagi 23. člena Statuta Zveze
združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
je Predsedstvo Zveze združenj borcev za
vrednote NOB Slovenije organ, ki ustanavlja
delovna telesa, jim določi delovna področja
in imenuje njihove člane.
Funkcija iz tega sklepa traja do konca
mandata sklica predsedstva, to je do 27. 9. 2011.
PREDSEDNIK
Janez Stanovnik

POPRAVEK NAVODILA
O RAVNANJU Z UNIFORMAMI
PRAPORŠČAKOV
1.
V navodilu o ravnanju z uniformami praporščakov (Sporočila št. 3/2010, stran 22-23)
se črta 3. točka o črni kravati, črnih rokavicah in črnem žalnem traku.
2.
Ta popravek navodila se po e-pošti
sporoči združenjem, objavi na spletni strani
ZZB NOB Slovenije in v Sporočilih Zveze ter
velja takoj.
PREDSEDNIK
Janez Stanovnik
21
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
INFORMACIJA O
URESNIČEVANJU SKLEPOV
PREDSEDSTVA ZVEZE
po ugotovitvah s sej
pokrajinskih svetov ZB
Na posvetovalnem sestanku predsedni­
kov(ic) pokrajinskih svetov ZB 20. oktobra
2010 je bila razprava o uresničevanju
sklepov predsedstva Zveze združenj borcev
za vrednote NOB Slovenije po opomniku,
ki je bil udeležencem poslan vnaprej in ga
objavljamo v tej informaciji. Poročali so
predsedniki(ice) vseh pokrajinskih svetov in
na koncu sprejeli sklep:
Predsedniki(ce) pokrajinskih svetov
bodo do 15. novembra 2010 opravili seje
pokrajinskih svetov, vključno s tistimi
predsedniki združenj, ki morebiti niso
člani pokrajinskih svetov.
Na seji naj bi kritično pregledali uresničevanje sklepov predsedstva Zveze in
se dogovorili za ukrepe, ki naj bi omogočili njihovo realizacijo, kolikor to že ni
storjeno, v vseh združenjih v pokrajini.
Iz zapisnikov teh sej in drugih informacij
povzemamo, da so bili v vseh združenjih seznanjeni z nalogo, naj preverijo, ali so navedeni
sklepi predsedstva uresničeni, oziroma kako
se uresničujejo in kaj je glede tega treba še
storiti. Obenem so bila združenja seznanjena
tudi z gradivom Zveze o viziji dolgoročnega
družbenega razvoja. To našo vizijo smo soočili
tudi na posebnem posvetovanju z ministrom
za evropske zadeve in razvoj mag. Mitjem
Gasparijem 24. novembra 2010.
Vtis imamo, da v večini združenj sklepe
organov Zveze razumejo kot pomoč pri vsebinskem in organizacijskem delovanju in
kot prispevek k akcijski enotnosti celotne
Zveze, ki jo tvorijo kot samostojni in odgovorni subjekti. So pa tudi primeri, ko sklepe
organov Zveze prezrejo ali zanemarijo in s
tem slabijo moč in vpliv celotne organizacije.
Omenjene razprave v pokrajinskih svetih
in združenjih so obsegale zlasti naloge po
temle OPOMNIKU:
22
1. Program proslavljanja 70. obletnice
OF
(Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010):
–– sodelovanje pri akcijah Zveze;
–– sprejem lastnega programa združenja.
2. Navodilo o ravnanju z uniformami
praporščakov
(Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010):
–– predsedniki združenj morajo z vsebino
navodila seznaniti vse praporščake;
–– združenja poskrbijo, ob participaciji Zveze, da bodo vsi praporščaki po
možnosti imeli enotne uniforme do
konca leta 2012.
3. Pravilnik o priznanjih ZZB NOB
Slovenije
(Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010):
–– vse kot doslej;
–– novo – posebna priznanja praporščakov.
4. Sklep o ustanovitvi in delovanju
Komisije za izobraževanje
(Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010):
–– združenja ZB najpozneje do konca aprila
sporočijo podatke o članih, ki so bili to
leto na novo izvoljeni v organe združenj
in krajevnih organizacij;
–– komisija organizira potrebno število seminarjev. NOVA NALOGA!
5. Priporočilo o sprejetih kadrovskih
nadomestitvah v vodstvih ZB –
zapisnik seje predsedstva z dne 2.
2. 2010:
–– sprotno nadomeščanje umrlih, bolnih,
preseljenih itd.
6. Smernice o proslavah in drugih
prireditvah
(Sporočila št. 4/2010 – oktober 2009):
–– vsakič preveriti, ali so organizatorji in
zlasti tudi scenaristi ter napovedovalci
seznanjeni s temi smernicami;
–– posebno opozorilo: počastitve ob dnevu
mrtvih so žalne narave in naj ne bodo
politični mitingi;
–– Zveza bo sofinancirala le proslave, na
katerih se zbere praviloma vsaj 200
udeležencev.
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
7. Pismo županom in predsednikom
združenj ZB o ureditvi lastništva
ali služnosti za spomenike in
spominska znamenja NOB
(Sporočila št. 2/2009 – april 2009):
–– občasno preverjanje, kako napredujejo
postopki za odločitev in vpis lastnine ali
služnosti;
–– kontakti z občinami in z zavodi za
varstvo kulturne dediščine pri reševanju problemov lastništva;
–– skrb za redno vzdrževanje spomenikov in
spominskih znamenj (kontakt z lokalnimi organi, aktivno delovanje poverjenikov
v vodstvih združenj in v vodstvih KO ZB).
8. Sklep o polaganju vencev ZB
(Sporočila št. 3/2009 – junij 2009):
–– racionalen odnos do števila vencev ob
posameznem spomeniku;
–– ni primerno, da bi bili venci združenj in
enot NOV in POS bogatejši od standarda
po tem sklepu.
9. Sklep o osnovah in merilih za
razdelitev proračunskih sredstev
za naloge v javnem interesu za leti
2010 in 2011
(Sporočila št. 4/2010 – oktober 2009
in št. 3/2010 – oktober 2010):
–– Združenja pošljejo napovednik svojega
programa za leto 2011 nepreklicno do
20. novembra 2010.
10. Sklep o sodelovanju Zveze pri
uresničevanju razvojnega načrta
revije Svobodna misel
(Sporočila št. 2/2009 – april 2009):
–– naročilo revije za vsako KO ZB vsaj v
enem izvodu in ustrezno število za
vodstvo združenja;
–– v vodstvu združenja in v vodstvih krajevnih organizacij mora biti član, ki organizirano skrbi za pridobivanje novih
naročnikov in za posredovanje prispevkov za objavo v reviji.
11. S klep o enotnem evidentiranju
članov in članarine
(Sporočila št. 4/2008 – november 2008):
–– ažurno vodenje kartoteke članov ZB v
Sporočila
krajevnih organizacijah;
–– računalniško vodenje registra članov v
vsakem združenju.
12. P
riporočilo o računalniški
informatizaciji ZB
(Sporočila št. 2/2008 – julij 2008):
–– čim obsežnejši prenos administrativnega in finančnega poslovanja na
računalnik;
–– pregled računalniške e-pošte najmanj
trikrat na teden in sprotno obveščanje
predsednika združenja o vsebini.
13. Sklep Glavnega odbora ZZB NOB
Slovenije o evru za Cerje
(Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010):
–– navodilo blagajnikom, naj ob članarini za leto 2011 pridobijo tudi 1 evro za
spomenik braniteljem slovenske zemlje
na Cerju;
–– zbrana sredstva ostanejo združenjem kot
nadomestilo za evidenčni evro, ki ga bo
Zveza odtegnila od dotacije za leto 2011.
14. Poleg navedenih sklepov
organizacijske narave
je predsedstvo sprejelo tudi več vsebinskih sklepov, med njimi:
–– o arbitražnem sporazumu med vladama
Republike Slovenije in Republike Hrvaške
(Sporočila št. 1/2010);
–– javno izjavo o obrambnem sistemu in slovenski vojski (Sporočila št. 2/2010);
–– deklaracijo ob 65. obletnici zmage nad
fašizmom in nacizmom (Sporočila št.
2/2010);
–– izjavo o pričanju in tako imenovani
odvezi molčečnosti (Sporočila št. 3/2009);
–– odmev na resolucijo Evropskega parlamenta o enakih možnostih (Sporočila št.
3/2009);
–– o vsebini vojnih zakonov, odmevih na
zlorabe kosti v politične namene, odmevih
na stališča škofovske konference itd.
Opomnik v tej informaciji objavljamo, ker
bo pregled sklepov lahko koristil v praktičnem delovanju združenj tudi v letošnjem letu.
PODPREDSEDNIK
Slavko Grčar
23
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
SPOMINSKA SLOVESNOST
V VELIKI BRITANIJI IN
UPOR ZGODOVINSKEMU
REVIZIONIZMU
Odprto pismo
predsednika Zveze
predsedniku vlade
in ministrstvom za
pravosodje, za zunanje
zadeve in obrambo
Študijski center za narodno spravo, ki
deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje, nam je 8. novembra 2010 poslal predlog za
ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije. Ta pobuda naj bi bila sprejeta na
spominski slovesnosti v Great Missendenu v
Veliki Britaniji po maši v spomin na žrtve britanske vrnitve Slovencev iz taborišča Vetrinj
po drugi svetovni vojni maja 1945. Slovesnosti
so poleg ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Antona Stresa prisostvovali diplomati in uradniki slovenske vlade: veleposlanik Iztok Jarc, vojaški vikar v Slovenski
vojski Jože Plut, direktorica Študijskega
centra na Ministrstvu za pravosodje Andreja
Valič, poslanca v Evropskem parlamentu
Milan Zver in Lojze Peterle, zgodovinarji in
novinarji. O dogodku so poročali elektronski
in tiskani mediji.
Problem povojne repatriacije in pobojev
domobrancev je večplasten: prva faza je
nastanek enot MVAC (vaških straž oziroma
bele garde), ki so se prelevile v slovensko domobranstvo; kaj pomeni pastirsko pismo
škofa Rožmana z dne 24. oktobra 1941 in
kasnejši poziv, da »gre za obrambo vere«?
Druga faza nastopi, ko so se te pomožne policijske enote ob koncu vojne umaknile na
ozemlje, zasedeno od zahodnih zaveznikov, ki so jih po sporazumu na Jalti vrnili
(po evidenci 6. britanske oklopne brigade
8263) v deželo, kjer so zakrivili vojne zločine;
in končno tretja faza, tragedija povojnih
pobojev. Zveza združenj borcev za vrednote
NOB Slovenije in jaz osebno kot njen
24
predsednik sva doslej neštetokrat in nedvoumno obsodila in obžalovala to tragedijo v
vseh treh fazah njenega razvoja, še posebej
povojne poboje, ki so bili v popolnem nasprotju s partizanskim zakonom!
Spominska slovesnost v Great Missendenu
se je končala s pobudo britanski in slovenski
vladi za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki naj bi zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja o vračanju
slovenskih domobrancev.
Toda to delo so britansko zgodovinopisje, sodstvo in britanska vojska že opravili.
Zato gre lahko samo za poskus zgodovinske
revizije. V času mojega mandata kot predsednika Predsedstva Republike Slovenije me je
obiskal brigadir Anthony Cowgill, ki mu je
britanska vojska naložila, da skupaj z lordom
Brimelowom in publicistom Bookerjem
razišče in dokumentira problem vračanja slovenskih domobrancev od strani britanske
okupacijske vojske na Koroškem. Problem je
namreč postal predmet zelo odmevne sodne
obravnave proti grofu Nikolaju Tolstoyu, ki
je v knjigi »The minister and the massacres«
obtožil poznejšega premierja Macmillana
in lorda Aldingtona za samovoljno in prevarantsko ravnanje ob izročitvi ruskih kolaborantov sovjetskim oblastem in prebeglih domobrancev jugoslovanskim oblastem.
Sodišče je po dolgotrajnem procesu ugotovilo, da je bila Tolstoyeva kleveta neosnovana
in ga zato obsodilo na izredno visoko globo
1,5 milijona funtov, istočasno pa odredilo, da
se knjiga umakne iz javne uporabe in uniči,
kar je v britanskem demokratičnem sodstvu
edinstven primer v teku zadnjih 200 let.
Evropsko sodišče za človekove pravice je na
pritožbo britansko sodbo potrdilo, priporočilo pa je zmanjšanje drakonske globe. General
Cowgill me je obvestil, da je pri pregledu arhivskega gradiva v Beogradu in Ljubljani prišel
do zaključka, da je bila ugotovitev britanskega sodišča popolnoma pravilna, in je z dokumenti podkrepljeno argumentacijo pozneje
(1990. leta) objavil v študiji »The Repatriation
from Austria in 1945«.
Ključni dokumenti, ki nedvoumno zavračajo implikacijo pobudnikov »britansko-slovenske zgodovinske komisije«, češ da je bila
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
repatriacija domobrancev posledica samovolje, ukane in celo »kupčije« (»quid pro quo«:
vračanje domobrancev za umik jugoslovanske vojske s Koroške) odgovornih britanskih
politikov in generalov, so sledeči:
–– Repatriacija domobrancev in drugih kolaboracionistov je bila posledica formalnega sporazuma med zavezniki na najvišji
ravni, ne pa odločitev lokalnih britanskih
poveljnikov. Grof Tolstoy v enem od svojih
člankov sam citira dobesedno sporočilo, ki
ga je prejel od britanskega zunanjega ministrstva in se glasi:
»Politika prisilne repatriacije je bila obvezujoča zahteva jaltskega sporazuma, ki sta ga
britanska vlada in vlada Združenih držav
podpisali s Sovjetsko zvezo.« (Tolstoy:
»Uporaba mednarodnega prava pri prisilni
repatriaciji iz Avstrije leta 1945«).
–– Povelje za vračanje slovenskih domobrancev ni bila odločitev okupacijskih generalov na Koroškem, ampak je bilo to
povelje najvišjega poveljnika zavezniških
sil tega območja feldmaršala Sira Harolda
Alexandra, vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Sredozemlje. Feldmaršal
Alexander pa ni bil nikakršen »komunistofil«, saj je kot brigadir v Irski gardi interveniral v ruski državljanski vojni in ga je latvijska vlada odlikovala s častnim križem,
caristični general Judenič pa z redom svete
Ane z meči. Povelje, ki ga je v njegovem
imenu poslal na Koroško njegov pomočnik
Sir Brian Robertson 14. maja 1945, se glasi:
»Vse osebje ugotovljenega jugoslovanskega državljanstva, ki se je predalo in služilo
v nemških silah, je treba razorožiti in
predati krajevnim jugoslovanskim silam.«
–– Povelje feldmaršala Alexandra ni bilo posledica nikakršne »kupčije« s Titom. Povelje
o repatriaciji slovenskih domobrancev je
bilo izdano 14. maja, sporazum o umiku
jugoslovanske vojske s Koroškega pa je bil
sklenjen šele 18. maja. Šef kabineta maršala
Jugoslavije generalmajor Ljubo Djurić je 17.
maja poslal šefu britanske vojne delegacije
telegram naslednje vsebine:
»Prosimo Vas, da obvestite feldmaršala Alexandra, da je maršal Tito prejel
njegovo depešo z dne 16. maja 1945 o
Sporočila
izročitvi 200.000 Jugoslovanov, ki se
nahajajo v Avstriji, in o evakuaciji Vaših
sil, ki se nahajajo na Visu. Maršal se v
celoti strinja s predlogom feldmaršala Alexandra in se mu zahvaljuje. Zgoraj
omenjenih 200.000 bo prevzel štab III.
armade, ki so mu izdane potrebne inštrukcije. Jemljemo si svobodo, da Vas zaprosimo, da nas obvestite, kje bi se lahko sestala
komisija za sprejem ujetnikov z delegati,
ki jih bo odredil feldmaršal Alexander za
primopredajo.«
–– O odločitvi zaveznikov, da bodo medvojne
oborožene kolaborante vračali v dežele,
kjer so med vojno izvrševali zločine, so bili
slovenski predstavniki v londonski vladi
obveščeni že 1944. leta. Dr. Lojze Kuhar v
dolgem pismu msg. Škerbcu med drugim
piše:
»… informacija, ki sem jo izvedel iz ust
generala v vojnem ministrstvu, kaj se
bo zgodilo z domobranci, ako padejo
v roke zahodnih zaveznikov, namreč,
da bodo vrnjeni vojaškemu poveljstvu
Jugoslavije …« (Janez Arnež, »SLS 19411945«, str. 209).
–– Ta informacija je bila sporočena poveljstvu
slovenskega domobranstva že jeseni 1944.
leta:
»V jeseni 1944 je dobil polkovnik Ivan
Prezelj-Andrej prek radiopostaje gen.
Mihailovića, ki je delovala v Ljubljanski pokrajini, sporočilo s sledečo vsebino:
'Dejanska nevarnost je bila, da bodo domobranci po vojni izročeni titovcem. Zato naj
bi domobranske enote prešle v ilegalo. Eno
zimo naj bi zato zdržali.'«
Sporočilo je bilo podpisano s kodiranim
imenom Triglav. Prejemnik je vedel, da je
bil pošiljatelj dr. Krek. Takoj po prejemu
je šel Prezelj k polkovniku Krenerju in ga
obvestil o vsebini sporočila. Krener je vzel
sporočilo na znanje, njegov odgovor pa je
bil: »Jaz sem jih notri spravil, jaz jih bom
tudi ven.« (Janez Arnež: »SLS 1941-1945«,
str. 209).
–– Nobenega dvoma ni bilo ne na britanski
strani, kakor tudi ne na strani slovenskih
predstavnikov v londonski vladi, kaj se bo
z domobranci zgodilo, če bodo do konca
25
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
vztrajali na nacifašistični strani. Dr. Alojzij
Kuhar v pismu dr. Mihi Kreku z dne 15. februarja 1945 dobesedno javlja:
»Imamo točne izjave zaveznikov, da tudi
oni, če bi prišli v deželo, ne bi nikdar na
noben način posredovali pri likvidaciji domobrancev, ker so kvizlingi. Če bi nekateri
skušali zbežati v Italijo, bodo izročeni jugoslovanskim oblastem. Če bi jih dobili
Nemci, bi jih ne imeli za vojne ujetnike,
ampak za nacistične prostovoljce …«
(Janez Arnež: »SLS 1941-1945«, str. 214).
–– Vse to je dr. Kuhar javil tudi v Vatikan.
Generalu jezuitskega reda dr. Antonu
Prešernu, ki je bil nekakšen »koordinator«
kolaborantske aktivnosti v Vatikanu (glej
tudi Bajt: »Bermanov dosje«), je dr. Kuhar
s pismom 25. februarja 1945 med drugim
sporočil:
»Naša stvar je bila odločena, ko smo
od tukajšnjih zaveznikov izvedeli:
1. da ne bo zavezniške okupacije pri nas,
2. da zavezniki ne priznajo nobene alternative za vodstvo podzemske borbe
proti okupatorju, in
3. da ne samo, da ne garantirajo, da bi
ščitili življenje domobrancev, ampak
da je dogovor, da se za njih usodo, to je
usodo vsakega, ki ga bo prihod Tita v
zemljo naletel na strani okupatorja, ne
tukajšnji ne prekooceanski zavezniki (ne
bodo) brigali, ter da bodo tudi eventualne domobranske begunce, ki bi prišli na
njihovo področje, vrnili jugoslovanskim
oblastem. Ko smo bili o tem informirani in po konzultaciji z enim od Vaših
sobratov iz Oxforda, sva se odločila, da
Snoj gre domov, jaz pa da govorim po
radiu, da se rešijo vsaj življenja mladine
in da odvzamemo komunistom izgovor,
da uničujejo kolaborante, če bi uničevali
katolike in katoliške ustanove. Ni uspelo.
Deus providebit.« (Janez Arnež: »SLS
1941-1945«, str. 207).
Zgodovinski dokumenti torej nedvoumno
dokazujejo, da je britanska vojska (oziroma
njeni poveljniki) samo izvrševala sporazume in dogovore velike trojice (Roosevelta,
Churchilla in Stalina) in jim zato tudi nobena
nova »zgodovinska komisija« ne more očitati
26
kakršnegakoli zločina ali samovolje, in da
so bili tudi predstavniki domobranstva v
Londonu in v domovini pravočasno obveščeni.
Kaj pa je potem še lahko razlog »pobude« za
britansko-slovensko zgodovinsko komisijo?
Seznam prisotnih na »spominski slovesnosti« in »pobudnikov« govori o pravem
namenu in cilju. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit se prav gotovo ni odločil za potovanje v majhno angleško vas samo zato, da
bi tam maševal z anglikanskim kolegom mašo
zadušnico. Pa tudi evropska poslanca Peterle
in Zver se nista potrudila na angleško podeželje zgolj zaradi pietete. Da o zgodovinarjih
Dežmanu in dr. Griesserjevi ne govorim. Kaj
pa so tam delali predstavniki slovenske vlade
in oblasti z veleposlanikom na čelu? Če bi bil
namen zgolj zgodovinska kompromitacija britanske vojske in najvišjih nosilcev oblasti prijateljske države, potem menda na zunanjem
ministrstvu vedo, da bo poslanik razglašen za
»persona non grata« in prisiljen na odpoklic.
Razlog mora biti nekje drugje!
Petinšestdeset let po zmagovitem koncu
druge svetovne vojne smo v vsej Evropi priče
prodiranju novega totalitarizma pod krinko
»evropske zavesti«, »sprave« in borbe proti
predhodnim trem totalitarizmom: nacizem
in fašizem sta bila poražena v drugi svetovni
vojni in zato izbrisana s politične scene, komunizem je padel z rušenjem Berlinskega
zidu in s koncem »hladne vojne«. Na ruševinah treh se pa danes skuša dvigniti četrti –
katoliški totalitarizem.
Bistvo totalitarizma namreč ni zgolj zločin
in nasilje ter negacija demokracije. Poboji in
zločini so posledica, bistvo pa je neomejena
in nekontrolirana oblast, sistematično in fanatično enoumje, neomejena diktatura vodje
namesto zakona, negacija posameznika in
njegovih neodtujljivih pravic in zato samovoljna represija namesto zakona! Modalitete
so se spreminjale – nekateri totalitarizmi so
si celo »socializem« vstavljali v naslov, drugi
pa so si prisvajali monopol nad »realnim socializmom«. Bistvo pa ostaja: avtoritarni
monizem hierarhične oblasti; dogmatični fanatizem množic; strah, ki ga vzbuja moralna
in dejanska represija; negacija osebne svobode
v korist »višjih ciljev«.
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
»Kdor obvladuje preteklost, obvladuje tudi
prihodnost,« je satirično in cinično ugotavljal
Orwell. Zgodovinski revizionizem je bil vedno
izhodišče za osvajanje in utrjevanje oblasti.
Katoliški totalitarizem si je utiral pot z zgodovinskim revizionizmom tudi na Slovenskem.
Sedaj pa smo priče »pobudi« za odpiranje
vrat takemu revizionizmu tudi na evropski
ravni. Zavezniške odločitve in zavezniško ravnanje naj se relativizira v luči izhoda
hladne vojne: »Zmaga premagancev – poraz
zmagovalcev«. »Evropska zavest« naj ne bo
več antifašizem, ampak novi totalitarizem.
Pot v to pa utira zgodovinski revizionizem.
Prav tako kot podporniki »sprave« postavljajo
kot pogoj priznanje »legitimnosti domobranstva« in Evropsko sodišče 12 let po oprostilni
sodbi obsodi sovjetskega partizana Kononova
v Latviji, tako tudi pobudniki »zgodovinske
komisije« hočejo vcepiti v »evropsko zavest«
laž o nedolžnih kolaborantih in kriminalnih
zaveznikih v drugi svetovni vojni.
Slovenska vlada je s prisotnostjo diplomatskega predstavnika in drugih uradnikov soudeležena v tej pobudi. Pod imenom »sprave«
se kriminalizira antifašistični odpor in poglablja razdor v slovenskem narodu, sedaj
Sporočila
se pa skuša z zgodovinskim revizionizmom
zaveznike v drugi svetovni vojni prikazovati kot kriminalne »kolaborante s komunizmom«. Britanska vlada na »spominsko
slovesnost« ni poslala svojega predstavnika, pa tudi »pobude« za revizijo lastne zgodovine ni podprla. Ali pa bo Slovenija, ki je
nosila zastavo najbolj množičnega oboroženega odpora nacifašizmu v srcu Evrope, zdaj
postala zastavonoša zgodovinskega revizionizma in katoliškega totalitarizma v Evropi?
Pobudniki za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije so sprožili po vsej
Sloveniji akcijo zbiranja podpisov v podporo
tej pobudi. Obračam se na Vas, gospod predsednik vlade, v upanju, da boste obvestili slovensko javnost, da prisotnost slovenskega veleposlanika na tej »spominski slovesnosti«
ni imela namena problematiziranja vloge
prijateljske Velike Britanije in njene vojske
v drugi svetovni vojni in da slovenska vlada
ne podpira ustanavljanja britansko-slovenske
zgodovinske komisije, ki naj bi revidirala dokumentirano zgodovino.
S spoštovanjem!
Janez Stanovnik,
predsednik ZZB NOB Slovenije
ODGOVOR MINISTRA ZA PRAVOSODJE NA PISMO:
27
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
28
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
Sporočila
29
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
NASPROTOVANJE
PREKOPU BORCEV
POHORSKEGA BATALJONA
(odgovor predsednika ZZB Jožetu
Tanku, vodji poslanske skupine SDS,
na njegovo pobudo)
Prejel sem Vaše pismo predsedniku Vlade
RS, v katerem sporočate pobudo za ureditev
enotnega kraja zadnjega počitka borcev
Pohorskega bataljona. Vašo pobudo imam za
pomemben korak visokega predstavnika parlamentarne stranke, katere stališča do izkazovanja časti in priznanja partizanskim
žrtvam v obrambi domovine so bila doslej v
javnosti nezadostno predstavljena.
Stališče Zveze združenj borcev za vrednote
NOB Slovenije v pogledu urejevanja grobišč
žrtev druge svetovne vojne Vam je brez dvoma
znano: vsem žrtvam, ne glede na to, na kateri
strani in v kakšnih okoliščinah so izgubili življenje, dolgujemo spoštljiv spomin. Tistim, ki
so svoja življenja žrtvovali v boju za domovino,
pa dolgujemo posebno čast in spoštovanje.
Enačenje vojnih žrtev, ki so življenja izgubili
v službi narodnega sovražnika, z žrtvami,
ki so življenje izgubile v boju za domovino,
bi sedanjim in prihodnjim rodovom posredovalo napačno sporočilo. Zato simbolnim
dejanjem, ki uveljavljajo tako enačenje, tudi
nasprotujemo. Resolucija Evropskega parlamenta, sprejeta aprila 2009. Leta, o »evropski
zavesti in totalitarizmu« skuša uveljaviti tako
enačenje, kot je bilo poudarjeno tudi v slovenskem državnem zboru ob seznanjanju
s to resolucijo. V Zvezi borcev za vrednote
NOB obsojamo vse totalitarizme – fašizem,
nacizem, boljševiški komunizem in mahničevski klerikalizem. Ne moremo pa sprejeti zgodovinskega enačenja vseh štirih totalitarizmov, ker so zgodovinsko nastopali in se uveljavljali v različnih zgodovinskih vlogah. Med
drugo svetovno vojno se je boljševiški totalitarizem pridružil zahodnim zaveznikom in
je skupaj z njimi izbojeval zmago nad silami
osi, ki so predstavljale fašizem in nacizem.
Prav tako je katoliški totalitarizem – vsaj na
Slovenskem – v obliki slovenskega domobranstva, ki je predstavljal policijske enote SS in kot
30
taki tudi prisegel zvestobo vodji velikega rajha,
pomenil integralni del okupacijskih sil, ki so
izvajale smrtno obsodbo nad našim narodom.
Zato enačenja totalitarizmov – čeprav jih vse
brez rezerve obsojamo – ne moremo sprejeti
s sklicevanjem na mednarodne konvencije, ker bi to pošiljalo prihodnjim generacijam
napačno nedomoljubno sporočilo.
Iz prej navedenih razlogov menimo, da je
treba množična grobišča vseh vojnih žrtev na
mestu, kjer so te žrtve našle svoje zadnje počivališče, primerno označiti s spominskimi
znamenji, tako kot to predvideva sprejeta zakonodaja. Grobišča partizanov, ki so padli za
domovino, pa je treba prav tako označiti in
negovati, da bi nove generacije črpale ponos
in dostojanstvo iz žrtve svojih prednikov.
Ob velikem spoštovanju do žrtev
Pohorskega bataljona pa imamo resne pomisleke glede prekopa njihovih posmrtnih ostankov. Upoštevati moramo, da sta
grobišče in spomenik v Gradcu nastala na
podlagi meddržavne pogodbe z Avstrijo,
da je od pokopa minilo več kot 65 let, da je
grobišče primerno vzdrževano, da je poleg
borcev Pohorskega bataljona tam še mnogo
drugih žrtev iz Slovenije in drugih držav, da
je za prekop potrebno soglasje svojcev, da je
problem identifikacije posmrtnih ostankov
itd. Padle borce Pohorskega bataljona
primerno počastimo vsako leto na Pohorju
in v Gradcu, podpiramo pa predlog, da se ta
počastitev protokolarno še izboljša, vendar iz
navedenih razlogov brez prekopov.
Lep pozdrav!
Janez Stanovnik,
predsednik ZZB NOB Slovenije

PROBLEMATIKA
DOLGOROČNEGA RAZVOJA
SLOVENIJE IN ZZB
Povzetki posvetovanj v ZZB
Dolgoročni razvoj Slovenije in ZZB za
vrednote NOB
Razmislek o viziji prihodnosti oziroma
o dolgoročnem razvoju sveta in Slovenije
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
ima za ZZB predvsem programski smisel in
pomen. Tak razmislek nam namreč omogoča
postavljanje prioritet pri stremljenju za doseganje postavljenih ciljev. V pripravi na tak
razmislek bi veljalo razpravljati o idejah za
uresničitev takega načrta:
a) Vrednote NOB pomenijo slej ko prej
temelj naše aktivnosti za prihodnost.
Te vrednote so predvsem: samozavest,
domoljubnost, državotvornost, pravičnost, poštenost, socialna solidarnost in
svobodoljubnost itd. Lahko bi našteli še
vrsto drugih vrednot, kot je na primer
strpnost, ali pa klasične vrednote vseh
civilizacij – dobrota, resnica, lepota –
vendar vse lahko uvrstimo pod temeljne
vrednote NOB.
b) Ob soočenju s sedanjo krizo globalističnega liberalnega kapitalizma si postavljamo
vprašanje:
humanistične
vrednote nasproti nehumani brutalnosti.
Kapitalizem je postavljal načelo gospodarske tržno/konkurenčne uspešnosti –
kar kratko pomeni profita – kot osnovni
kriterij, na katerem se gradi družbena
zgradba: vsakdo naj deluje v svojo maksimalno korist, da tako prispeva k
maksimalizaciji družbene uspešnosti!
Praksa je dokazala lažnost te maksime.
Kapitalizem je pripeljal do nevzdržne
socialne diferenciacije, do potrate izvorov
in človeške energije, ko žive ljudje v pomanjkanju in brezposelnosti, stroji so zaustavljeni, ljudje pa lačni! Zato je treba
nasproti zahtevi profita in kapitala postaviti etiko dela. Delo je vir ustvarjanja
Sporočila
vse vrednosti. Kapital se akumulira zgolj
iz presežka, ki ga ustvarja samo človekovo delo.
c) Značaj in struktura slovenske družbe
sta se spremenila. Težaško fizično delo
se v veliki meri nadomešča s stroji in avtomatizacijo. Izobrazba in znanje sta
in postajata svojina večine prebivalstva. Strokovno intelektualno delo je
nesporno naš najpomembnejši dejavnik
razvoja. To velja še posebej za Slovenijo,
ki je energetsko in surovinsko siromašna. Inovativnost in inventivnost je treba
spodbujati, saj lahko le tako v proizvodnji in storitvah povečamo neizogibno
dodano vrednost. Menimo, da je treba
temu cilju podrediti vzgojno-izobraževalni sistem in znanstvenoraziskovalno dejavnost. Podpiramo temeljno znanstvenoraziskovalno delo, še posebej pa aplikativno raziskovanje. Zdi se nam potrebno
razjasniti, kdo so nosilci obeh raziskovanj. Gotovo so to obstoječe raziskovalne organizacije. Toda v obstoječi razvojni
in ekonomski politiki je odločno podcenjeno tehnično in naravoslovno izobraževanje. Podcenjuje se pomen razvojnih jeder in služb v podjetjih, ki edine
lahko v temeljih spremenijo produkcijo
storitve in s tem gospodarsko strukturo.
Če se strinjamo z opisano oceno, potem
se resno postavi družbeno in politično
vprašanje, ali je sedanji fizični in intelektualni mezdni delavec (povrhu še grobo
izkoriščan) pripravljen delovati vestno,
inovativno in inventivno. Naš odgovor je
NE! Prej ali slej bo prišel v konflikt z neoliberalno kapitalistično logiko. Delo in soupravljanje morata po naši oceni prej ali
slej postati prevladujoč odnos v sodobnih
podjetjih in korporacijah in s tem enakopraven partner kapitalu in lastništvu.
d) Svobodni trg naj bi bil analogija za
politično svobodo, ta pa naj bi bila
podlaga za demokratično kapitalistično ureditev. Kitajska je dokazala, da je
možen kapitalizem brez politične demokracije. »Eksport demokracije« pa
je v Iraku in Afganistanu dokazal, da
se prevrača v svoje nasprotje. Problem
31
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
militarizacije oziroma »vojnoindustrijskega kompleksa« (Eisenhower), ki izniči
premise človekovih pravic in pravičnosti. Demokracija doživlja danes svojo
krizo in negacijo ob nedemokratičnih
notranjih procedurah političnih strank.
Civilna družba pa ostaja brez besede
in brez vpliva na zakonodajni proces.
Strankarska demokracija zato potrebuje
bistveno revizijo.
e) Zveza združenj borcev je zaskrbljena
zaradi stihijskih ali celo zaradi zavestne
razprodaje družbene lastnine, pa tudi
glede preostanka slovenske »srebrnine«. Zastopamo stališče pluralizacije lastninskih odnosov v družbi. Fetišiziranje
zasebne lastnine in grobih neoliberalnih odnosov je povzročilo številne deformacije v gospodarstvu in družbi. Zaradi
možnosti in vpliva na razvojna vprašanja
bi veljalo zlasti v infrastrukturi, bančništvu in nekaterih javnih službah zadržati
ustrezen del državne lastnine. To počnejo
vse razvite evropske države. Tam, kjer
bi zadržali vpliven del državne lastnine,
pa bi bilo nujno uvesti tako imenovani korporativni način vodenja. Nadzorni
organi bi morali biti politično in strankarsko neopredeljeni, vendar ustrezno
strokovno močni in materialno odgovorni. Preostanek tako imenovane slovenske
srebrnine je treba varovati in jo usposobiti, da bo ekonomsko učinkovita in bo
tako vplivala na vse oblike suverenosti
slovenskega naroda in nacije.
f ) »Revščina je sramota ne za tiste, ki od
nje trpe, ampak za tiste, ki jo v svoji
sredi trpe,« je zapisala mednarodna organizacija dela v svoja načela. In zapisala
je še: »revščina kjerkoli je nevarnost
za blaginjo povsod«. Te resnice so se
pokazale kot točne tako v svetovni razsežnosti kot v odnosih znotraj posamezne družbe. Svetovna kriza je nastopila
zaradi pomanjkanja povpraševanja: proizvajalne zmogljivosti so precej večje, kot
pa je »skupno sposobno povpraševanje«
na trgu. Rešitev je očitno v tem, da aktiviziramo potencialno povpraševanje tistih,
ki so danes brez posla, ali pa tistih, ki so
32
g)
h)
i)
j)
brez dela in dohodka, zato ker v njihovi
družbi ni procesa gospodarskega razvoja.
Pospeševanje gospodarskega razvoja je
zato dolžnost civilizacije.
Dolgoročni razvoj ne pomeni samo
razvoja kvantitete – merjene v BDP –
ampak in predvsem razvoj kvalitete; zato
se danes čedalje bolj uporablja indeks
»človekovega razvoja« namesto indeksa
materialno/proizvodnega
razvoja.
Dolgoročni razvoj se mora zato čedalje
bolj usmerjati v napredek človekove osebnosti. To pa pomeni v veliki meri razvijanje participativne demokracije. ZZB za
vrednote NOB zato skrbi, da se vrednote,
ki so bile izklesane s tolikšnimi žrtvami,
vgrajujejo v prihodnji sistem upravljanja – ne samo ekonomije, ampak celotne
družbe. To pa pomeni oživljanje filozofskih in etičnih načel, ki so bila nekdaj
vgrajena v sistem samoupravljanja.
Če dolgoročni cilj ni zgolj maksimalizacija BDP, ampak kompleksni »človekov
razvoj«, potem je skrb za vsestranski
razvoj narodove kulturne ustvarjalnosti bistveni element razvoja. Bogatenje
»nacionalne identitete« je bistvo »nacionalnega interesa«. Kultura ni prestiž, pa
tudi ne zabava ob prostem času. Kultura
je to, kar ostaja, materialna proizvodnja
pa to, kar mineva.
Napredek znanosti omogoča človeku,
da plemeniti svojo eksistenco in svoje
bivanje. Napredek znanosti mora človeku
omogočiti, da ne bo z uničevanjem
planeta, ki je njegov habitat, izpodkopaval temeljev svojega obstoja. Napredek
znanosti mora rešiti predvsem problem
vira energije, ki ne bo ogrožal eksistence prihodnjih rodov (od oglja in premoga,
prek nafte in plina do jedrske energije –
k solarni energiji!).
Med razmišljanja o prihodnjem razvoju
bi veljalo uvrstiti tudi razpravo o vlogi
države. Ni potrebe širiti in razpravljati o njenih splošnih klasičnih funkcijah.
Svetovna in domača kriza sta razgalili negativno vlogo finančnega kapitala,
bančništva in lastništva. Države so bile
prisiljene v sanacijo bančništva. Ni pa
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
splošnih rešitev in odgovorov, kako tudi
prek države in centralnih bank nadzorovati finance in kapital, da bi preprečili njihove, skoraj mafijske igre, ki povzročajo krize. Doma, lokalno, bi bilo treba
presoditi vlogo države v odnosu do neodgovornih početij lastnikov podjetij.
Poseben primer so nedavni dogodki v
Preventu in Vegradu. Spori in neodgovorno ravnanje dveh lastnikov so povzročili, da je brez dela in zaslužka ostalo na
tisoče ljudi. Lastnika sta sicer delovala v
svojo škodo, bolj pomembno pa je, da sta
ogrozila podjetje in zaposlene. Podobno
bi bilo treba sankcionirati družbeno neodgovorno početje mnogih direktorjev
in menedžerjev.
k) Z vključitvijo ciljev dolgoročnega razvoja
v svoj program ZZB za vrednote NOB
ne spreminja svojega bistva kot organizacija, ki deluje v javnem interesu. ZZB
ni samo organizacija, ki goji spoštljiv
odnos do preteklosti, ampak je gibanje,
ki z zvestobo načelom in vrednotam
NOB kaže pot in ustvarja možnosti za
humano prihodnost.

Skrb za vojna grobišča
udeležencev NOB –
pismo Ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve
Predsedstvo ZZB NOB Slovenije smo obvestili o našem dogovoru s predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve z dne 4. 10. 2010 (udeleženci pogovora: Marko Štrovs, Darja Loboda,
Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, Jože
Gačnik in Janez Kos), da bi reševali probleme
vzdrževanja vojnih grobišč NOB najprej na
operativni ravni, brez nepotrebne politizacije. Predsedstvo je s tem soglašalo, ker
je ocenilo, da mora biti naš skupni interes
redno in kakovostno vzdrževanje vseh
vojnih grobišč, kar je tudi zaveza po Zakonu
o vojnih grobiščih.
Kot vsako leto bomo v programu dela
Sporočila
Zveze združenj borcev za vrednote NOB
Slovenije tudi za leto 2011 zavezali naša
združenja in njihove krajevne organizacije,
da redno pregledujejo vse spomenike NOB,
med njimi še posebej skrbno vojna grobišča,
kako so redno vzdrževani (urejenost okolice,
čiščenje) in ali so nujno potrebni obnove.
Pri teh pregledih se velikokrat izkaže, da za
vojno grobišče nihče resno ne skrbi, čeprav
je v Zakonu o vojnih grobiščih jasna zaveza
lokalnih skupnosti, da urejajo vojna grobišča
v skladu s pogodbo z ministrstvom, ki nad
tem izvaja tudi strokovni nadzor (15. člen!).
Da bi imele naše organizacije na terenu
dovolj trdno informacijo o tem, kakšne so
pogodbene obveznosti lokalnih skupnosti,
vas prosimo za imenski pregled vseh sklenjenih pogodb za urejanje vojnih grobišč in
podatek o tem, kakšne obveznosti vsebujejo v skladu s 15. členom Zakona o vojnih
grobiščih (Ur. list RS, št. 65/03 in 72/09).
V skrbi za varstvo grobov, grobišč in
kostnic borcev NOV ter žrtev okupatorjevega nasilja predlagamo, da ministrstvo na
terenu preveri stanje varstva, ugotovi urejenost pristojnosti in obveznosti lokalnih
upravnih organov ter tam, kjer stvari ne
tečejo, to uredi. Sodimo, da bi bilo za učinkovito varstvo vojnih grobov v vsaki občini
treba določiti, kdo je v upravi zadolžen za
nadzor in kdo za izvajanje varstva. Z izvajalci varstva je nujno skleniti ustrezne pisne
dogovore (pogodbe), s katerimi se določijo
vrste in obsegi del, roki, v katerih morajo
biti dela opravljena, plačilo del in pokrivanje materialnih stroškov. V okvir varstva
grobov štejemo tudi varstvo nagrobnikov in
drugih spomenikov, povezanih z grobiščem
ali kostnico, kakor tudi sprotno odpravljanje
naravnih in zlonamernih poškodb.
Med varstvena dela štejemo tudi pletje
zeli, košnjo trat, urejanje nasadov cvetja in
drugih okrasnih rastlin, urejanje okolice,
čiščenje spomenikov in nagrobnikov, obnavljanje napisov na njih, odpravljanje manjšin
poškodb, posipanje stez, obveščanje pristojnih o zlonamernih poškodbah in onečaščenjih. Grobovi bi morali biti urejeni in okrašeni
vsaj pred državnimi in lokalnimi prazniki ter
ob spominskih dnevih na pokojne.
33
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
Investicijska vzdrževanja naj bi se opravljala po srednjeročnih programih in ob nepredvidenih poškodbah.
Odpira se tudi vprašanje varstva posameznih grobov na samotah in grobov na javnih
pokopališčih, ki nimajo skrbnikov ali zanje
svojci pokojnikov ne skrbijo več. Pojavilo se
je že tudi vprašanje grobov na pokopališčih,
ki so v stadiju opuščanja (npr. Šmarje-Sap).
Zanje menimo, da jih ne bi smeli »zravnati«,
pač pa ohraniti »in situ« v okviru nove rabe
zemljišča (npr. v nasadu), vendar v podobi, ki
bo zagotovila spoštljivost, a bo tudi likovno
kakovostna. Prekop po naši oceni pride v
poštev samo v izrednih primerih in le v
soglasju z ZB in svojci.
Še posebej so na očeh kritične javnosti
množična grobišča, kot so npr. ljubljanske
Žale (spomenik NOB, padlim od Matjaževe
vojske, Gramozna jama), Cvibelj pri
Žužemberku, Sv. Urh pri Ljubljani, Trnovo,
Begunje-Draga, Na Gričku pri Črnomlju,
Velika Ilova gora, Stari Log, Komarna vas,
Rob pri Velikih Laščah, Predstruge, Stična,
Kočevje, Kočevska Reka, Struge, Dobrnič,
Vojščica in druga.
Sodimo, da bi bilo primerno vse grobove,
grobišča in kostnice zunaj javnih pokopališč
vpisati v zemljiško knjigo.
Hvaležni vam bomo, če nam boste seznam
sklenjenih pogodb z lokalnimi skupnostmi
lahko posredovali. Veseli bomo tudi drugih
vaših informacij. Z naše strani pa vam bomo
posredovali ugotovitve naših organizacij o
stanju na terenu.
S spoštovanjem!
GENERALNI SEKRETAR
mag. Andrej Šušteršič
34
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
Spominske slovesnosti ZB
NOB v Prekmurju
Združenje borcev za vrednote NOB
Murska Sobota se vsako leto oktobra
počasti spomin na organizatorje odpora
na tem območju, aktiviste Štefana Kovača,
Štefana Cvetka in Alija Kardoša, ki so bili
ubiti v oktobru 1941.
Odporniško gibanje je znova zaživelo
v letu 1944, ko je bila ustanovljena
Prekmurska četa in je bilo organizirano
delo OF. Oktobra 1944 je okupator v Murski
Soboti pregnal aktiviste OF in ubil Juša
Kramarja, Dane Šumenjak in Alojz Kosi pa
sta padla v boju na Vaneči.
V spomin na te dogodke praznuje Mestna
občina Murska Sobota 17. oktobra spominski dan in pripravi spominsko slovesnost, na
kateri sodeluje tudi ZB. Lani je bila spominska slovesnost 15. oktobra v Murski Soboti,
17. oktobra pa sta ZB in KO ZB Puconci
že peto leto zapored organizirala pohod
Spominov in tovarištva, ki je potekal iz več
krajev od Murske Sobote, Petanjcev, Tišine,
Bodoncev in Puconcev na Vanečo k Domu
borcev in mladine, kjer je bila sklepna slovesnost. Zbralo se je več kot 600 pohodnikov in ostalih udeležencev. Na slovesnosti je
govorila varuhinja človekovih pravic, rojakinja Zdenka Čebašek Travnik.
KO ZB Puconci je na ta dan v Pečarovcih
slovesno odkrila spominsko ploščo na hiši,
kjer se je v letu 1944 zdravil ranjeni komandant Prekmurske čete Filip Korošec Bor.
ŠTEVILKA 1  JANAUR 2011
Sporočila
znamenjem padlih partizanov in umrlih
v taboriščih med vojno ter h grobnici 523
padlim vojakom Rdeče armade v letu 1945.
KO ZB Tišina je tudi lani 30. oktobra pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku desetim talcem, ustreljenim 31. marca
1945 v Črnskih mejah pri Murski Soboti.
Za vse opisane dogodke pripravljamo
slovesnosti vsako leto in s tem obujamo
spomin na zgodovinske dogodke, da tudi
mladi ne bodo pozabili nanje!
Mileva Veren
Dejavnosti ZB za vrednote
NOB Dovje-Mojstrana
Nagovor je imela tudi naša rojakinja, zgodovinarka dr. Darja Kerec.
18. oktobra so v KO ZB proslavili obletnico smrti Štefana Kovača s krajšo proslavo in
položili venec k spomeniku v Gančanih, kjer
je bil ustreljen.
29. oktobra je bila na pokopališču v
Murski Soboti žalna slovesnost, katero je
pripravilo ZB Murska Sobota v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota. Po komemoraciji so položili vence k spominskim
Člani ZB za vrednote NOB Dovje –
Mojstrana cenimo, spoštujemo in negujemo
pridobljene vrednote, za katere se je bojeval
slovenski narod.
Leta 2007 smo postali samostojno
društvo, ki je aktivno na vseh področij.
»Mi v ZB za vrednote NOB Dovje –
Mojstrana smo na široko odprli vrata
vsem, zlasti mladim, ki spoštujejo NOB in
vrednote, ki so bile pridobljene s krvavo
vojno, ne glede na strankarsko opredelitev.
S svojim pozitivnim odnosom in delovanjem v KS smo podvojili članstvo,« poudarja
predsednik društva Marjan Knific.
Člani ZB za vrednote NOB smo se potrudili, zbrali dokumentirano gradivo in fotografirali vsa grobišča, grobove, spomenike in znamenja, kjer so padli naši krajani,
hrabri borci. Vsa spominska znamenja smo
obiskali in Jože Mirtič jih je fotografiral. V
pomoč so nam bili še živeči kurirji in obveščevalci: Pavel Krznarič, Mato Krznarič in
Emil Novak, ki so nam živo pripovedovali dogodke iz NOB. Fotografiji smo dodali
besedilo in spominska znamenja uredili za
arhiv.
Projekt je bil zelo zahteven. Člani se
zavedamo, da ima publikacija Ne pozabimo
preteklosti neprecenljivo vrednost, da smo
za kraj naredili nekaj dobrega, da je to naša
zgodovina, ki je ne smemo pozabiti, ampak
jo moramo ohraniti še poznejšim rodovom.
35
Sporočila ŠTEVILKA 1  JANUAR 2011
Skoraj ni mogoče našteti in opisati vsega
nakopičenega gorja, groze, bolečine in bede
tistih vojnih dni, ki so se zgodili v naši KS
Dovje – Mojstrana.
Uredili smo tudi tri razstave na temo Ne
pozabimo preteklosti, kajti zavedamo se, da
so junaštvo, požrtvovalnost, tovarištvo, svobodoljubje, solidarnost in končno zmagoslavje vrednote, ki so bile pridobljene v času
NOB, zato jih moramo spoštovati, negovati
in ceniti.
Vsako leto ob dnevu spomina na mrtve v
spominskem parku na Dovjem pripravimo
žalno slovesnost. Povezujemo se z mlajšo
generacijo, da skupaj z nami z besedo, s
pesmijo in glasbo napolnijo jesensko tišino.
Prvo septembrsko nedeljo v Vratih pripravimo tradicionalno srečanje, kjer se
spomnimo padlih gornikov in vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za naš boljši jutri.
Naši člani so aktivni v vseh društvih v
KS in določene akcije speljemo s skupnimi
močmi, kajti zavedamo se, da je le v slogi
moč. Veseli smo, da s svojim aktivnim delom
pripomoremo K lepši podobi kraja.
Upravni odbor redno skrbi za obiskovanje bolnih članov, članov, ki so v domu
za ostarele, in tistih, ki praznujejo visoke
osebne jubileje, zlate poroke in podobno. Z
darili jih razveselimo in z njimi preživimo
lepe trenutke. Nalog je veliko, te opravljamo
po načrtu, ki smo si ga zastavili.
O aktivnosti društva redno poročamo v
lokalnem časopisu ali na radiu Triglav.
Za svoje dolgoletno aktivno delo so naši
člani ZB za vrednote NOB sprejeli republiška priznanja, na kar smo izredno ponosni.
Zavedamo se, da je domovina ena, je
vsem dodeljena, zato moramo biti strpni
drug do drugega. Prav je, da imamo
različne poglede, vendar se ne smemo deliti
v skupine, razpravljati moramo strpno,
umirjeno in spoštljivo.
Sonja Mirtič
36
In kaj nam sporočajo iz ZB
za vrednote NOB Trbovlje
Za nami je leto 2010. Ob pregledu našega
delovanja smo ugotovili, da smo načrtovano
delo opravili. Skozi vse leto smo se družili,
hodili na proslave, organizirali klepete. Kar
hitro smo obrnili zadnji list na koledarju in
pred nami je bil december. December je bil
čas obiskov, daril, prijetnih želja. Krajevne
organizacije ZB so za svoje starejše člane
pripravile srečanja, tiste, ki se srečanj niso
mogli udeležiti, pa so obiskali na domu.
Obiska in klepeta so bili nadvse veseli.
Kar 76 se nas je lani 16. decembra zbralo
na prednovoletnem srečanju. Organizirali
smo pravo silvestrovanje in obiskal nas je
tudi Dedek Mraz. Ob zvokih ansambla smo
zaplesali in zapeli. Ni manjkalo partizanske
pesmi, pa tudi Silvestrski poljub smo zapeli.
Dobro razpoloženi smo se vračali domov in
si obljubili, da bomo vsako leto organizirali
podobno srečanje.
V januarju že pridno pobiramo članarino,
saj nam jo je plačalo že več kot 200 članov.
V nedeljo, 9. januarja, smo se udeležili
spominske slovesnosti v Dražgošah. Vreme
je bilo kot naročeno. K prijetnemu ozračju
je pripomoglo tudi to, da je bil osrednji
spomenik obnovljen. Povedali so, da je k
vsemu lepemu prispeval s svojo besedo prvi
predsednik RS Milan Kučan. Udeleženci
niso pozabili povedati, da so lep dan delili z
našim predsednikom Janezom Stanovnikom
in z vsemi tistimi, ki jim Dražgoše veliko
pomenijo. Na poti domov, ki so jo izkoristili za prijetno druženje, so sprejeli sklep:
drugo leto spet v Dražgoše.
Ostala nam je še obveznost, da obiščemo
in izrečemo lepe želje našim članom v Domu
starejših občanov. Ob obisku jim bomo
izročili čestitko s prispevkom za kakšen
priboljšek. Ta obisk bomo opravili v drugi
polovici meseca januarja.
Mari Govejšek