MAJ 2011 številka 2 - Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto

Transcription

MAJ 2011 številka 2 - Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE
__________________________________________________________________________________ MAJ 2011
številka 2
_ ________________________________________________________________________________ Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 01/ 434‐44‐45 ‐ faks 01/ 434‐41‐17 – e‐mail: [email protected] Uredništvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, tajnica: Romana Jemec Tisk: Tiskarna Schwartz, direktor Boštjan Nagode Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
VSEBINA  Sporočila št. 2, maj 2011
GOVOR JANEZA STANOVNIKA
NA PROSLAVI 7. 5. 2011 ................................................................. 2
LETNO POROČILO O DELU
IN POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2010.....................................20
GOVOR DR. DANILA TÜRKA, PREDSEDNIKA RS,
NA DRŽAVNI PROSLAVI 26. 4. 2011........................................... 5
INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZZB ZA
VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2010.........................35
GOVOR DR. MATJAŽA KMECLA
NA PROSLAVI NA ORLAH.............................................................. 8
SKLEP O SESTAVI IN NALOGAH MANDATNEGA
ODBORA ZA KANDIDIRANJE V ORGANE
ZZB NOB SLOVENJE ZA ČAS 2011–2015.................................36
REFERENDUMSKA IZJAVA
O POKOJNINSKI REFORMI ........................................................10
PRIREDITVE OB 70. OBLETNICI
USTANOVITVE OF..........................................................................10
SLAVNOSTNA SEJA ZZB ZA VREDNOTE
NOB SLOVENIJE..............................................................................12
DOBITNIKI PRIZNANJ ZZB NOB
SLOVENIJE V LETU 2011.............................................................. 14
SPOROČILO ORGANIZACIJAM IN ČLANOM
ZB OB KONCU MANDATA 2007–2011......................................15
SREČANJE EVROPSKEGA KOMITEJA PRI
SVETOVNI VETERANSKI ORGANIZACIJI (WVF)................37
PRIREDITEV SAMO EN CVET OB 100. OBLETNICI
ROJSTVA KOMANDANTA FRANCA ROZMANA
STANETA V SPODNJIH PIRNIČAH, 26. 3. 2011......................39
USTANOVA FRANCA ROZMANA STANETA...........................40
ODMEVI NA PROSLAVO
NA PREŠERNOVEM TRGU V LJUBLJANI................................. 41
UTRINKI S PRAZNOVANJ
PO SLOVENJI....................................................................................42
SKLEPI O DODATNIH NALOGAH
PO POBUDAH S SEJE GO Z DNE 29. 3. 2011.......................... 16
Ob dnevu upora na Preži.............................................................42
PISMO O PRODAJI ZEMLJE TUJCEM........................................ 17
Srečanje borcev in občanov Trzina, 14. maja 2011.............43
GOVOR JANEZA
STANOVNIKA NA
PROSLAVI 7. 5. 2011
Plani čez Dravo, plavaj čez Savo, zob za zob,
glavo za glavo.«
Tako se je OF širila po vsej Sloveniji. OF
je bila največje prelomno dejanje v slovenski zgodovini, je rekel predsednik IO OF
Jože Vidmar Saša, ko je govoril z balkona
deželnega dvorca ob prihodu v Ljubljano.
To je bil prelom v slovenski zgodovini, saj
smo kot narod iz objekta zgodovine postali
njen subjekt. Postali smo gospodarji svoje
lastne usode.
OF se je rodila v svetovnem boju z nacifašizmom, ko so se zahodne demokracije združile s komunistično Sovjetsko zvezo
v boju proti tiraniji in zlu. To je konkreten
primer, da je v skupni nevarnosti za civilizacijo treba stopiti skupaj ne glede na ideološke razlike in nekdanje zamere ter nastopiti z brezkompromisno zahtevo za
brezpogojno kapitulacijo sovražnika. To je
bila zahteva zaveznikov in naša narodnoosvobodilna vojska je bila del teh zmagovitih zavezniških armad. OF pa je na svoj
Dragi prijatelj župan Zoran,
spoštovani ministri,
dragi bratski veterani,
dragi veterani iz sosednjih držav in republik,
draga zavezniška prijatelja John in Robert,
drage tovarišice in tovariši,
spoštovani udeleženci tega veličastnega
zborovanja!
Pred 70 leti je to mesto heroj, Ljubljana,
»zaplodilo OF«, kot je to ob njegovi osvoboditvi rekel Boris Kidrič. OF se je širila
z »viharno naglico« (Vidmar) in Oton
Župančič, ki ga je tako lepo citirala Jerica
Mrzel, je spomnil poete: »Vrh Mežaklje
bom stal, pesem svojo bom rjul in Blegoš jo
bo čul, Krim odmev bo dal, v vse vetrove jo
bom tresel, a eden jo bo na Pohorje nesel.
2
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
prapor zapisala ne samo zahtevo po boju
proti fašizmu, ampak tudi zahtevo po slovenskem narodnem programu. Zahtevo po
združeni Sloveniji, ki smo jo do največjih
možnih meja uresničili. Primorska se je
osvobodila z lastnim bojem. Angleški zgodovinar Taylor je napisal: »Primorska je izglasovala plebiscit s krvjo.« In Primorska
se je naši domovini s sklepom Vrhovnega
plenuma OF z dne 16. septembra 1943 priključila, ne pa »vrnila«. Primorska je uresničila zahtevo po združeni Sloveniji. Žal
to ni bilo dano Koroški, ker so taki pač
bili računi velikih sil, za katere je takrat,
25. maja, z balkona deželne palače maršal
Tito rekel: »Ne bomo več predmet interesnih sfer.« Moskva je na te njegove besede
takoj diplomatsko protestirala. Vendar smo
ostali v tem pogledu načelni, zahtevali smo
združeno Slovenijo. Na svoje prapore smo
napisali zahtevo po suverenosti. Najprej
smo suverenost gradili z »mehko močjo«.
Vedeti morate: brez moči države ni! In
državo smo gradili tako, da smo najprej
zgradili mehko moč, kar pomeni enotnost
naroda, kar je napravila organizacija OF,
potem pa smo na tej osnovi zgradili »trdo
moč«: orožje, vojsko, narodno vojsko.
Program OF si je pod 9. točko postavil
zahtevo, da iz partizanskih čet in odredov
ter narodne zaščite zraste slovenska
narodna vojska – in ta slovenska narodna
vojska je bila med NOB tudi ustvarjena.
Zapisali pa smo na svoj prapor tudi zahtevo
po ljudski demokraciji. Žal te zahteve neposredno po vojni nismo uresničili. Razmere
po vojni so pripeljale do partijskega
monizma in avtokratizma Komunistične
partije. Po vojni so se dogajale pretirane
in neupravičene nacionalizacije, prihajalo je do neupravičenega siljenja v delovne
zadruge (kolhoze) oz. v kolektivizacijo v
kmetijstvu in policija je izvajala represivne ukrepe. To ni bila ljudska demokracija,
kakršno smo si napisali na prapore. Vendar
že 1948. leta je prišlo do preloma in spora
s kominformom. To je bilo strahotno razočaranje. In takrat smo bili pred dilemo:
na eni strani je bil dogmatični, marksistični, na Moskvo vezani internacionalizem,
Sporočila
na drugi strani pa zdrava partizanska samozavest. In zmagala sta partizanska nacionalna samozavest in ponos. To je odprlo
pot za demokratičen razvoj, za iskanje demokratične alternative, ki jo je občudoval
in preučeval ves svet. Takrat sem delal pri
Združenih narodih. Združeni narodi so
takrat publicirali obširen dokument, ki je
ugotavljal, da imamo v svetu tri alternative: zahodno tržno gospodarstvo, vzhodno
plansko gospodarstvo in jugoslovansko samoupravno alternativo. Žal ti poizkusi, ti
načrti demokratične reforme niso rodili
pravega uspeha. Vendar so ustvarili demokratično ozračje, v katerem so se tudi pri
nas rodila demokratična in civilnodružbena gibanja. Pojavila se je Nova revija
št. 57, pojavil se je odbor za človekove
pravice, pojavil se je Demos. Vse to je bilo
odraz demokratičnega vrenja in največji
ameriški tednik Newsweek je Slovenijo
imenoval »oaza svobode«. Obžalujem pa
dejstvo, da se danes upravičeno daje priznanje tistim, ki so 57. številko napisali,
pozablja pa se, da je moral biti nekdo, ki je
dovolil, da se je 57. številka natisnila. Da je
bil nekdo, ki je potem v Beogradu vzdržal
pritisk, ki je zahteval kazensko preganjanje avtorjev 57. številke. To vse pa govori
o tem, da smo tako kot ob ustanovitvi OF
v 90. letih imeli v Sloveniji spet demokratični val, demokratično narodno gibanje.
Tako kot komunistična stranka ni bila
edini nosilec narodnoosvobodilnega boja,
ampak je bila to široka podpora v OF združenega naroda, tako je tudi v 90. letih to
bilo ljudsko gibanje, ki je na plebiscitu z
88,2 % podpore dokazalo, da je to narodno
gibanje, ne pa gibanje ene stranke ali ideološke opcije. Žal pa so osamosvojitelji po
zmagi delali prav take napake, kot smo jih
delali 1945. leta mi. Če smo mi izvajali pretirano nacionalizacijo, pa je bila pretirana
denacionalizacija prav tako zgrešena kot
predhodna nacionalizacija. Če smo mi napravili komu krivico 1945. leta, je »popravljanje krivic« napravilo več krivic, kot pa
jih je popravilo. Če so bile napake v našem
represivnem aparatu, niso bile zahteve lustracije po 1990 letu nič manjša napaka
3
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
kot tista v 1945. letu. In tako smo preživljali Drnovškovo »zgodbo o uspehu« v teku
tranzicije.
Vse je bilo lepo. Svet nam je ploskal, v
svetu smo veljali kot primer za uspešno
tržno gospodarstvo. Pod površino pa so se
skrivali problemi. In ti problemi so sedaj
ob veliki svetovni krizi naenkrat prišli
na dan. Pokazalo se je, da je bila ustava
pisana ne za dolgi rok naroda, ampak da
so zmagovalci napisali ustavo zase in za
svoje večno vladanje. In to nas je pripeljalo v ustavno blokado, v kateri smo danes.
Na gospodarskem področju je bilo vse
lepo, finančni balon se je v svetu napihoval in naš izvoz je prosperiral, strukturni problemi v gospodarstvu pa se niso
reševali. In zato imamo danes naenkrat
akumulacijo ekonomskih problemov. Poleg
tega je bil naš prehod v demokracijo tako
hiter, da politične kulture, ki je osnova demokracije, nismo razvili in zato se nam
dogaja, da imamo demokratične institucije, ki jih pa strankarsko zlorabljamo in s
tem izpodkopavamo temelje demokracije.
Akumulacija vsega tega, ker se eno veže na
drugo, in vse to povzroča spiralno gibanje
navzdol, nas vodi v položaj, v katerem
smo in ki ga upam imenovati položaj vsesplošne družbene krize: ustavne, politične, ekonomske, strankarske in moralne.
Pozabili smo, da smo vsi narod, da smo slovenski narod, da je narod prvo, potem je
vse drugo. Egoizem, samovšečnost, sebičnost postajajo ne samo v javnem življenju,
ampak tudi v politiki osnovni problem, s
katerim se danes spopadamo, altruizem,
solidarnost, domoljubje pa gredo v pozabo!
Ko sem danes prebral v časopisu, da je
vodja ene od strank dejal, da »se postavlja
na razpolago stranki«, me je spreletelo. Ja,
za božjo voljo! Ali ste vladarji stranke ali
naroda?
Zato ponavljam s tega mesta, kar smo
predvčerajšnjim veterani sklenili na Cerju,
kjer je postavljen novi pomnik braniteljem
slovenske zemlje in kjer smo se srečali voditelji vseh veteranskih organizacij in se
obrnili na predsednika republike, ki je v
tej zmedi, v kakršni smo, še edini steber
4
stabilnosti. Mi ne predlagamo nikakršne
spremembe ustave; predsedniku so takrat
v 1992. letu vzeli vse kompetence, ker niso
imeli pred očmi predsednika republike,
ampak Milana Kučana. Naš predsednik dr.
Danilo Türk je na volitvah dobil več kot
dvetretjinsko večino. Predsednik po črki
ustave nima mandata, po vseh anketah
javnega mnenja pa ima največjo podporo.
Zato verjamem, da bi bil lahko predsednik
republike, ki ima brez dvoma podporo vseh
nas, ki tukaj zborujemo, s svojo moralno
držo, s svojo diplomatsko izkušnjo, s svojo
znanstveno reputacijo tisti mediator,
ki bi skušal današnje razmere usmeriti
in premostiti ter tako rešiti domovino.
Opozarjam pa vas, da v današnjih razmerah
ne morete nikomur ponuditi zgolj časti in
oblasti. Tu prisotni ministri bi se verjetno
strinjali z menoj: biti minister ni samo
slava in čast, biti minister je težko delo, je
žrtev za domovino. Zato veterani ne predlagamo nobenih imen in nikakršnih časti,
ampak žrtvovanje. Partizani smo se opredelili za narodnoosvobodilni boj, zavedajoč se, da je to veliko tveganje, in za nami
je ostalo prav toliko padlih tovarišev, kot
je nas preživelih. Zato se obračam na predsednika, pri tem pa se zavedam, da to
pomeni prošnjo za žrtve. Žrtvovali se bodo
tisti, ki bodo nase prevzeli odgovornost reševanja težkih problemov, ki so v sedanjem
trenutku videti nerešljivi, žrtvovali se bodo
pa tudi tisti, ki jih bo predsednik povabil,
da se umaknejo.
Jerica, ko si citirala Župančiča, si citirala
tudi verz, ki pravi, da nas Osvobodilna
fronta druži, da nas brani, da je zvestoba
med nami. Zvestobo med nami in zvestobo
narodu, ne sebi ali stranki, potrebujemo. Edvard Kocbek, ki je bil eden od
nosilcev OF, je v svoji Tovarišiji napisal:
»Vedno bom zvest, četudi nikoli ne bom
do kraja razumel svoje zvestobe.« Zvestoba
domovini, nesebična in brezpogojna!
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
GOVOR DR. DANILA
TÜRKA, PREDSEDNIKA RS,
NA DRŽAVNI PROSLAVI
26. 4. 2011
Danes praznujemo pomemben datum –
spominjamo se začetka upora proti okupatorju in ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Spominjamo se dejanja, ki
ga upravičeno slavimo kot najpogumnejše
dejanje v zgodovini našega naroda.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Upor proti okupatorju je bil odločno
dejanje naroda, ki je razumel, da mora svoj
obstoj braniti z orožjem v roki in za ceno
tveganja življenj svojih sinov ter hčera. To je
bilo junaško dejanje in hkrati izraz visoke
politične zrelosti naroda.
Odločitev za upor proti tuji vojaški okupaciji in aneksiji slovenskih ozemelj k italijanskemu imperiju, nemškemu rajhu in madžarski državi pa je pomenila tudi prelom
s preteklostjo. Pomenila je prelom z dotedanjo zgodovino, ki je zavest Slovencev
obremenila z občutkom o svoji majhnosti
in nepomembnosti ter s prepričanjem, da
o velikih vprašanjih naše usode legitimno
odločajo drugi, večji in močnejši.
Sporočila
Z odločitvijo za upor je narod stopil v
boj na življenje in smrt proti veliko večji
vojaški sili in proti brezobzirni ideologiji
fašizma in nacizma. V tej odločitvi sta se
izrazila vse narodovo junaštvo in samozavest, hkrati pa tudi politično zrelo razumevanje zgodovinskih okoliščin. Slovenski
narod se je povezal s tistimi silami sveta,
ki so razumele, da je boj zoper fašizem
in nacizem tudi boj za civilizacijo, boj
za pravično stvar, boj za boljši svet. Vse
to, civiliziran, pravičnejši in boljši svet,
je bilo mogoče doseči samo z zmago nad
nacizmom in fašizmom.
V zavesti našega naroda je narodnoosvobodilni boj uveljavil pomembne vrednote –
samozavest, hrabrost, tovarištvo, svobodoljubje in privrženost kulturnemu izročilu.
Te vrednote, ta moralna podstat narodnoosvobodilnega boja je omogočila nastanek pomembne vojaške sile, narodnoosvobodilne vojske, ki je ob koncu
vojne štela približno 35.000 borcev in bork.
Hkrati pa narodnoosvobodilni boj ni bil le
oboroženi boj. Z njim je nastala na ozemlju
Slovenije obsežna državna struktura z
lastnim denarnim sistemom, z mrežo
skritih bolnišnic in šol, delavnic in tiskarn.
Vitalnost
narodnoosvobodilnega
boja
je črpala svojo moč iz celotne narodove
kulture, ki je bila vezno tkivo odpora.
Danes, ob 70. obletnici začetka upora
proti okupatorju, je prav in nujno, da si vse
to prikličemo v spomin. Prav pa je tudi, da
vemo, brez sleherne sence dvoma, da je bil
slovenski narod prav zaradi narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno
na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita
stran in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji nacizma in fašizma.
Prav to je bilo takrat bistvenega pomena
in je danes ključno za naš in prihodnji zgodovinski spomin. Druga svetovna vojna je
bila globalni spopad, ki je odločal o tem,
kakšna bo moralna usoda in razvojna smer
celotnega sveta. Bila je usodno pomembna
za prihodnost človeštva. V tej vojni se je
slovenski narod postavil na pravično stran.
S svojo odločnostjo in s svojimi številnimi žrtvami si je zagotovil preživetje in si
5
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
izboril častno mesto med svobodoljubnimi narodi, ki so ustvarili naš današnji svet
in naš sedanji mednarodni red. Pripadamo
torej narodu zmagovalcev. To je bil izjemen
dosežek izjemnega trenutka v zgodovini
našega naroda.
Prav ta izjemnost in usodna pomembnost narodnoosvobodilnega boja pa
vsebuje tudi pomembno etično obveznost.
Etika zmagovalcev zahteva samozavest,
doslednost in nenehno dostojanstvenost.
Te lastnosti smo dolžni zagotoviti vselej,
tudi danes in tudi v ocenjevanju naše
zgodovine.
Seveda, obdobje narodnoosvobodilnega boja je tako pomembno obdobje naše
zgodovine, da je nujno predmet nenehnega zanimanja, zgodovinskega preučevanja in zgodovinskih razlag. Resnico o narodnoosvobodilnem boju in o drugi svetovni
vojni na naših tleh je treba odkrivati v vseh
njenih razsežnostih. Vendar, da bi jo res
ugotovili, moramo vselej spoštovati elementarna etična načela, kot so običajna
človeška poštenost, metodološka merila
zgodovinopisja kot znanosti ter pravne
norme in postopke, kadar resnico odkrivamo po pravni poti.
Časovna razdalja od obdobja narodnoosvobodilnega boja se povečuje. To oddaljevanje omogoča vselej nova zgodovinska
raziskovanja in nove vpoglede. Nikakor
pa ne daje prav interesnemu in političnemu prikrojevanju ali celo ponarejanju zgodovine. Vse poskuse te vrste je treba jasno
zavrniti. Tudi to je eno od sporočil ob sedemdeseti obletnici slovenskega upora
proti okupatorju.
Spoštovani slavnostni zbor,
zamislimo se še enkrat o enem od temeljnih sporočil te obletnice – o sporočilu
o sposobnosti slovenskega naroda, da v odločilnem trenutku svoje zgodovine prelomi
s svojo pasivno preteklostjo. Upor proti
okupatorju je bil največji tovrstni prelom
v naši zgodovini, saj je z njim naš narod
prvič vzel usodo v svoje lastne roke in s
tem sprejel vse nevarnosti, vse žrtve in vsa
tveganja druge svetovne vojne. In iz tega
6
preloma je naš narod izšel kot zmagovalec.
Sposobnost prelomiti s preteklostjo pa
smo v Sloveniji znova izkazali pred dvajsetimi leti.
Razkroj Jugoslavije, naše nekdanje
skupne domovine, ki je v pomembnem delu
dvajsetega stoletja slovenskemu narodu
omogočala preživetje in razvoj, je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustvaril
nevarne razmere, ki so ogrožale varnost,
človekove pravice, svobodo in razvojne
možnosti Slovenije.
Komunistična ideja, ki je za tri desetletja dala življenjsko sposobnost socialistični Jugoslaviji, je ugasnila že prej,
razkroj države pa je bil poln novih nevarnosti, kakršnih dotlej nismo poznali.
Agresivni nacionalizem, povezan z militaristično ideologijo jugoslovanske vojske, je
resno ogrožal demokratične spremembe,
ki so v Sloveniji konec osemdesetih let že
prevladovale. Ogrožene so bile človekove
pravice. Nastal je položaj, ko je bilo treba
Jugoslaviji reči ne in odločno prelomiti s
prepričanjem, da lahko Slovenija preživi
samo v okviru Jugoslavije. To je bil drugi
pomembni prelom v naši novejši zgodovini.
Ljudje v Sloveniji, celotno slovensko prebivalstvo, smo dokazali, da razumemo zgodovinski izziv časa in da smo pripravljeni
sprejeti tveganja, ki jih je prinesla polna
osamosvojitev in vzpostavitev neodvisne
suverene države. S plebiscitarnim izrazom
volje in s konkretnimi dejanji – s političnimi, vojaškimi, gospodarskimi in diplomatskimi dejanji, ki so omogočila efektivno vzpostavitev državnosti – smo ljudje v
Sloveniji odgovorili na izziv časa. Prelomili
smo s pasivno preteklostjo in odprli pot
razvoju v razmerah neodvisnosti, spoštovanja človekovih pravic in vključevanja v
najbolj obetavne oblike evropskega povezovanja in združevanja.
Pri tem spočetka nismo imeli in tudi
nismo mogli pričakovati mednarodnega
razumevanja za legitimnost naše volje, za
realizem našega osamosvojitvenega prizadevanja in za iskrenost naše privrženosti ideji evropske integracije. Toda vse
to je prišlo ob svojem času. Tudi obdobja
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
nerazumevanja niso bila pretirano dolga.
Danes nam pogled nazaj daje jasno sliko:
prelom z Jugoslavijo je bil zgodovinsko
nujen in pravočasen ter politično in pravno
neoporečen. Vse to je naposled sprejela
tudi mednarodna skupnost.
Vse to nas danes navdaja s ponosom in
zadovoljstvom. Slovenija je danes spoštovana država, ne pozabimo tega. Ima dobre
odnose z vsemi sosedi in je dokazala sposobnost reševati vse sosedske težave po
mirni in civilizirani poti. Njena konstruktivna vloga v regijah Balkana, Srednje
Evrope in Sredozemlja je široko sprejeta.
Njene aktivnosti v okviru Evropske unije,
Nata in Združenih narodov ji prinašajo
ugled in spoštovanje. Uspešno je predsedovala Evropski uniji in opravljala druge odgovorne naloge v imenu celotne mednarodne skupnosti, tako v Evropi kot tudi na
svetovni ravni. Velja za uspešno državo z
dobrim ekonomskim in socialnim položajem, ne pozabimo tega.
Vendar, mednarodni ugled, ki ga še
imamo, in pretekli dosežki, katerih sadove
še uživamo, ne morejo odpraviti zaskrbljenosti nad težavami, ki so se nam nabrale
v času po osamosvojitvi in ki imajo svoje
poreklo v času po osamosvojitvi.
V obdobju naše tranzicije so poleg vsega
dobrega nastale tudi mnoge škodljive in
etično nesprejemljive prakse. Zato tudi
danes potrebujemo neke vrste prelom,
prelom z zablodami tranzicije, prelom s
pasivnostjo, prelom s tranzicijsko navlako.
Prelomiti moramo z nebrzdano grabežljivostjo in tajkunstvom, ki sta povzročila
veliko škode in veliko trpljenja delavcem
pri nas. Odločno moramo odpravljati korupcijo. Razjasniti je treba vse orožarske zgodbe. Mnogi, četudi ne vsi kasnejši
primeri koruptivne prakse in izigravanja
prava in pravosodja imajo svoje poreklo
prav v nekdanji skrivni trgovini z orožjem
in v vojnem dobičkarstvu. Prelomiti
moramo s prakso ciničnega omalovaževanja pravosodja. Odločno moramo zavrniti
potvarjanje zgodovine, ki je seglo vse do
ponarejanja arhivskih dokumentov. Vsa ta
početja nas vodijo v vse globlje moralno in
Sporočila
duhovno močvirje, iz katerega bo izhod
iz dneva v dan težji. Zato potrebujemo
prelom in potrebujemo ga kmalu.
In kaj moramo storiti? Okrepiti moramo
ustanove pravne države, zlasti organe
nadzora in pravosodja, da bodo sposobni
delovati ne glede na politične pritiske
in vpliv socialnih omrežij. Predvsem pa
moramo na politični ravni poskrbeti za odločanje, ki bo dokazalo našo sposobnost
dati ustrezne in predvsem kompetentne
odgovore na izzive stalno spreminjajočega
se okolja, domačega in svetovnega. O teh
odgovorih se moramo znati sporazumevati bolje, bolj odgovorno, bolj trezno, bolj
resno. Vse to so pomembne naloge naše
države in našega političnega razreda, zlasti
strankarskih elit. Potrebujemo odgovorne
odločitve z občutkom za našo skupno, dolgoročno prihodnost.
Pri vsem tem pa moramo vedeti, da
nismo edina država, ki se sooča s tovrstnimi težavami in ki potrebuje prelom z zablodami svoje tranzicije. Grabežljivost in
korupcija sta današnje zlo vseh tranzicijskih držav – od Baltika do Jadrana. V mednarodni skupnosti se je že utrdilo spoznanje, da so se v vseh teh državah močno
razširile nove in izjemno škodljive prakse,
med njimi predvsem korupcija. Če že lahko
trdimo, da Slovenija ni med državami, kjer
je to zlo najmočneje izraženo, moramo biti
sposobni, da ga, prej kot drugi, uspešno
izkoreninimo.
Slovenija je bila večji del tranzicijskega obdobja primer uspešne države. To bo
lahko tudi v prihodnje. Vendar, ne moremo
si privoščiti zatiskanja oči pred našimi slabostmi in napakami. Zato potrebujemo
prelom, potrebujemo razčiščevanje, potrebujemo večjo odgovornost, boljše sporazumevanje in bolj kompetentno odločanje.
Za vse to, za prelom s slabimi navadami
in za večjo ustreznost našega odločanja, pa
potrebujemo privrženost temeljnim vrednotam. Pomemben vir so tiste vrednote,
ki se jih spominjamo ob tej obletnici in
ki so vodile slovenski narod v prelomnih
letih 1941 in 1991: pogum, zaupanje vase
in predvsem odgovornost za skupno dobro
7
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
vseh nas, vse naše skupnosti. Ta odgovornost sega daleč nad interese posameznih
političnih strank ali določene koalicije.
Dandanes, v času miru, relativne
blaginje in predvsem moralne otopelosti, je
pomen tovrstnih vrednot težje prepoznati. Pot do njih je daljša, kot je bila v prejšnjih prelomnih obdobjih. Pot do rešitev
je seveda manj nevarna, a večkrat bolj zapletena. Prav zato je dobro, da se ob obletnici, kakršno slavimo danes, spomnimo
ključnih obdobij doslej prehojene poti in
vsega, kar je bilo potrebno, da je bila naša
dosedanja pot uspešna.
Če bomo dobro razumeli sporočila
praznika upora proti okupatorju, bomo
tudi danes hitreje našli pot do napredka in
do tako potrebne preobrazbe. Zato bodimo
optimisti in upajmo, da bo tako. Tudi danes
smo sposobni zmagati, vendar se moramo
za to zmago potruditi, in to vsi skupaj.
V tem duhu se zahvaljujem borcem narodnoosvobodilnega boja za dediščino, ki
so nam jo zapustili. Naša današnja naloga
pa je, da najdemo pot naprej, ki bo te dediščine v resnici vredna.
Hvala lepa.

GOVOR
DR. MATJAŽA KMECLA
NA PROSLAVI NA ORLAH
6. 5. 2011
Spominjamo se borcev Ljubljanske,
Gubčeve in drugih brigad, njihovih
zadnjih bojev za Ljubljano, ko je tu pred
66 leti padlo več deset mladih fantov in
mož. Spominjamo se zgodovine, zdaj pa
se spomnimo teh borcev še po človeški
strani: Mesto se je že kopalo v mladi spomladanski zelenini, češnje so odcvetele, svoboda je bila na dosegu roke. Konec
vojne se je odšteval po urah, Ljubljančanke
so iz skrivališč nosile slovenske zastave,
dekleta so nabirala cvetje, da bodo z njim
8
posule osvoboditelje, svoje fante – mesto,
do tistega trenutka največje koncentracijsko taborišče, je bilo v pričakovanju
novih, srečnejših časov. Tu, na Orlah, pa
je še v zadnji trenutkih morije ostal odred
mladih fantov in mož za zmeraj na mrtvi
straži svobode. Perverzna logika vojnega
nesmisla. Prav isti čas sta človeška poniglavost in temno sovraštvo nedaleč stran
v Smrečju pri Turjaku poskrbela za drugo,
še hujše barbarstvo, ko so prav tako zadnje
trenutke vojne pobili 29 ljubljanskih osvobodilnih idealistov. Takšnih dejanj ne more
izbrisati nobena »sprava« – ker sprave s
človeško podlostjo preprosto ne more biti.
Nihče se nikoli ni za to opravičil – tako kot
so se za teharske, roške in druge poboje
ničkolikokrat doslej, in to mnogi častni
ljudje s predsednikom države in predsednikom borčevske organizacije vred.
Nam živim ne preostane drugega, kot
da vso tisto človeško zblojenost in tragiko
obžalujemo, da smo spoštljivi do spomina
nekdanjih junakov in da cenimo svobodo, v
kateri živimo. V tem imenu smo danes tudi
zbrani – kot vsako leto.
Obenem pa občudujemo domoljubno
in svobodoljubno odgovornost nekdanjih
partizanskih borcev: nihče se ni potuhnil,
nihče ni prenesel svojih dolžnosti na
druge, nihče ni klical drugih, naj nas osvobodijo. Vsakdo je storil tisto, kar je menil,
da mora storiti pred zgodovino, pred človeštvom, pred Ljubljano, svojim glavnim
mestom. Lahko bi bil na skrivaj računal,
pa ni, poskušal je opraviti svojo dolžnost. –
Mnogi so pri tem padli.
Bili so generacija velike odgovornosti,
nam pa – tako nam po malem že očita preteklost –, kot da se je ta samozavest sesula.
Vse počenjamo, da nam ne bi bilo treba nič
storiti. Naša politika je alibična, poslanci se
vedejo, kot da jih ni zraven; poskrbeli so za
referendumsko ero, vsega so krivi drugi –
pozicija ali opozicija, vseeno, vsekakor pa
drugi; zato je tudi glasovalcev na referendumih za vzorec, nihče noče biti zraven;
za vsak kanalizacijski jašek in za vse drugo
je kriva neka neoprijemljiva, abstraktna
»država«; glasujemo, ali hočemo višje ali
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Sporočila
Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode
Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode
nižje plače in pokojnine. Referendumov
imamo toliko, da bomo z njimi uničili
državo, čeprav bi bil v bistvu potreben le
še en sam: referendum o tem, ali ljudska
glasovanja v takšnem stanju sploh še potrebujemo, če se bodo vsak hip izvrgla in
se iz najdaljnosežnejše roke demokracije
spremenila v najdaljnosežnejšo karikaturo. Zdaj postajajo iz dneva v dan bolj orodje
neodgovornosti, alibičnosti; ni nas zraven.
Drugo pribežališče neodgovornosti smo
naredili iz tako imenovanega kapitala –
hitro se je izkazal kot fetiš in mistifikacija, pokritje in izgovor za vse nerazumnosti. Najprej smo z zakonodajo, za katero je
odgovorna predvsem osamosvojitvena politična, pravniška in ekonomistična elita,
pripravili tla za najraznovrstnejše plenilstvo, ki s premetavanji velikanskih kupov
denarja poskrbi, da skoraj zmeraj ravno
toliko denarja tudi zmeraj spet ponikne v
neznano – vsi pa se potem izgovarjamo na
nekakšno mistiko »kapitala«, ki pač deluje
avtonomno, čeprav gre predvsem spet za
obliko velikanske neodgovornosti. Potem je
treba vsake toliko dokapitalizirati banke,
ki postajajo s tem nekakšne črne luknje, ki
požirajo vse okrog sebe. Vključno z našo
nacionalno samozavestjo, če že za to ne
poskrbijo aferaški rumeni tisk in mediji,
ki nam zmeraj bolj dopovedujejo, da kot
narod nismo kaj dosti več od kupa gnoja.
Drugič je spet krivo sodstvo, ki prepočasi sodi; zraven pa množično vlagamo
tožbe za vsak kriv žebelj. – In tako naprej.
In gre reč v zaprtem krogu dalje. Kako
naj bo nekdo, ki mu z vseh strani dopovedujejo, da ga ni dosti prida, samozavesten gospodar? Že stari Grki so vedeli, da
je temeljni pogoj za demokracijo skupnost
častnih, odgovornih in samozavestnih posameznikov; apatični nergači še s seboj ne
znajo upravljati, kaj šele z javnimi rečmi!
In tako se nam misel spet vrača k nekdanjim partizanskim junakom in idealistom,
ki so odgovornost čutili tako zelo, da so
zanjo zastavili svoja življenja; sleherni hip,
tudi zadnje trenutke pred osvoboditvijo,
ko so lahko gledali svojo Ljubljano, o kateri
so sanjali vsa vojna leta, malo manj kot v
dosegu roke. Samo korak jih je še ločil od
nje, samo nekaj vdihov v svobodna pljuča, v
daljavi so se že videle prve zastave, ko jim
je zvestoba odgovornosti izstavila račun.
Plačali so ga z življenjem.
Njihova zgodba nam govori, da smo
vsi do zadnjega in vsak posebej sleherni
trenutek sami odgovorni za svoje življenje,
za svojo usodo, za sedanjost in prihodnost;
in ne le zase, tudi za prihodnost vseh naslednjih rodov. Nikogar ni namesto nas. Mi
vsi, mesto Ljubljana, vsi svobodni Slovenci,
vse človeštvo, celo tisti politikanti, ki nespodobno govorijo o oefovskem idealizmu,
pa ostajamo za zmeraj njihovi dolžniki.
Zato slava junakom z Orel, in prav tako
vsem drugim, čez 30.000 jih je bilo, ki so v
vojni vseh vojn kot borci padli v znamenju
odgovornosti za slovensko in skupno
človeško usodo!
9
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
REFERENDUMSKA IZJAVA
O POKOJNINSKI REFORMI
Predsedstvo Zveze združenj borcev
za vrednote NOB Slovenije je na seji
3. maja 2011 tehtalo razloge za in
proti spremembam v pokojninskem
sistemu in nato soglasno sprejelo
naslednjo
Izjavo o pokojninski reformi
V Zvezi borcev Slovenije smo podprli novi
zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že ob sprejemanju v Državnem
zboru RS. Tedaj smo ocenili, da ni čas za
politikantska podtikanja, ker demografski in ekonomski razlogi nujno narekujejo spremembe. Tako smo prepričani tudi
danes, saj gre pri tem za bistvene interese
sedanjih, še bolj pa bodočih zaposlenih in
upokojencev. Vsi kazalci nas prepričujejo
tako. Življenjska doba se je bistveno podaljšala in se vsako leto še podaljšuje, vzporedno s tem se podaljšuje tudi doba uživanja
pokojnine, ki se je od 14 let in 11 mesecev
v letu 2001 podaljšala že na 18 let in 10
mesecev v letu 2010 in se bo vsako nadaljnje
leto še podaljševala. Tudi starost ob upokojitvi se viša in je lani že dosegla povprečno
60 let in 2 meseca. Vse večja je tudi obremenjenost državnega proračuna, ki bo letos v
pokojninsko blagajno prispeval že 1329 milijonov evrov ali kar 27,3 % vseh pokojninskih izdatkov, ta proračunska obveznost pa
je vsako leto večja. Ni nepomembno tudi, da
so vse države Evropske unije že uveljavile
upokojitveno starost 65 let, nekatere celo 67
let. Nadalje moramo upoštevati, da je pokojninska reforma pomemben element v določanju bonitetne pozicije Slovenije v mednarodnih finančnih transakcijah, na kar nas
nenehoma opozarjajo Mednarodni denarni
sklad in bonitetne institucije. Z življenjsko
dobo se podaljšuje tudi delovna sposobnost zaposlenih, za najtežja delovna mesta,
na primer v rudarstvu, gradbeništvu in še
kje, pa je predvideno posebno zavarovanje
10
in torej ugodnejše upokojevanje. Podaljšanje
upokojitvene dobe in starosti bo močno
olajšano tudi z dolgoletnim postopnim prehodnim obdobjem.
Zakon pa ima poleg novih upokojitvenih
pogojev tudi več drugih določb, ki so ugodnejše od dosedanjih. Tako ukinja znameniti 151. člen, zaradi katerega so upokojencem vsako leto znižali pokojnine v razmerju
s plačami za 0,6 % mesečno ali v letnem
seštevku za 7,2 %. Zaradi tega se je razmerje
med starostnimi pokojninami in povprečnimi plačami znižalo od 75,3 % v letu 2000 na
66 % v letu 2010. V novem zakonu je pokojninska blagajna tudi razbremenjena raznih
nepokojninskih socialnih pomoči, ki bodo
prenesene na socialne službe, prepovedan
je odpis, odlog ali obročno odplačevanje pokojninskih prispevkov, stimulirano je zaposlovanje mladih, normalizirane so osnove za
pokojninske prispevke za zasebnike in pavšaliste, ohranjena je valorizacija pokojnin,
upoštevajoč rast plač in življenjskih stroškov.
Vse to pritrjuje našemu pozitivnemu
odnosu do sprejete pokojninske reforme
in zato priporočamo članstvu in državljanom, da se referenduma udeležijo in da glasujejo za potrditev demokratično sprejetega
zakona o pokojninski reformi.
Predsedstvo
ZZB NOB Slovenije

PRIREDITVE
OB 70. OBLETNICI
USTANOVITVE OF
Informacija o proslavljanju
70. obletnice ustanovitve OF
Leto 2011 je v organizacijah Zveze borcev
za vrednote NOB Slovenije posvečeno 70.
obletnici Osvobodilne fronte slovenskega
naroda. Proslavljanje se je začelo že na proslavah ob začetku leta, se zgostilo ob 27.
aprilu in 9. maju in se bo nadaljevalo tudi ob
drugih spominskih dneh do konca leta.
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Dosedanje proslave lahko ocenimo zelo
pozitivno. Bile so dobro organizirane, s kakovostno vsebino, večinoma množične in
mnoge zelo odmevne. To še posebej velja
za veličastno proslavo 7. maja v Ljubljani, pa
tudi za državno proslavo 26. aprila, za slavnostno sejo Glavnega odbora ZB, za prireditev ob odkritju spomenika padlim kulturnim delavcem in še bi lahko naštevali. Ob
27. aprilu je bilo v Slovenji 79 akademij in
drugih proslav, domala po vseh večjih slovenskih krajih.
Ob proslavah je bila zelo pomembna
posebna publicistična dejavnost. V visoki
nakladi 29.000 izvodov je izšla brošurica o
OF skupaj s spomenico predsedstva Zveze
ob prazniku, v nakladi 6200 izvodov knjiga
Janeza Stanovnika Boj za prihodnost, tri
pesmarice z notnimi zapisi partizanskih
pesmi (za moške, ženske in mešane zbore)
v skupni nakladi 1100 izvodov in v tisku
je knjiga Zlomljena krila Matica Žgajnarja
o 805 rešenih zavezniških padalcih. Revija
Svobodna misel je izdala knjigo Obrazi z
zapisom Josipa Vidmarja o Kidriču, Kardelju
in Kocbeku. Natisnila je tudi štiri številke
Novih razgledov: prva prinaša intervjuje spomeničarjev, druga besedilo Bogdana
Osolnika Pomen narodne države, tretja
tekst dr. Marjana Žnidariča Partizanske
enote na Slovenskem leta 1941 in četrta
članek Jožice Jožef Beg Mladinski in otroški
tisk med NOB. V tisku in elektronskih
medijih so bili objavljeni številni prispevki o
OF, o proslavah ob 70. obletnici njene ustanovitve ter o njenem pomenu za takratni
in današnji čas. Na spletni strani Zveze smo
odprli posebno rubriko o 70. obletnici OF, v
kateri so objavljena sporočila o proslavah,
pa tudi trije filmi (o komandantu Francu
Rozmanu Stanetu, o taborišču na Rabu in o
pesniku Karlu Destovniku Kajuhu).
Televizija Slovenija je pripravila in objavila
dokumentarec o OF z glavnima vlogama J.
Stanovnika in B. Osolnika. Predvajali so tudi
več drugih filmov iz vojnih časov.
Narodna banka Slovenije je s soglasjem Vlade RS izdala kovanec za dva evra s
podobo narodnega heroja komandanta F. R.
Staneta. Kovanec je redno plačilno sredstvo
Sporočila
v vsej Evropi (dva milijona komadov).
Pošta Slovenije je izdala dopisnico z
oznakami OF, ministrstvo za šolstvo in
šport pa plakat s stisnjeno pestjo, zvezdo in
napisom 70 let OF in 20 let RS.
To je le nekaj značilnih primerov proslavljanja 70. obletnice ustanovitve OF, bilo pa
je še več drugih (npr. šolska tekmovanja,
okrogle mize, intervjuji v tiskanih in elektronskih medijih, koncerti partizanskih
pesmi, predvajanje partizanskih pesmi na
radiu itd.).
K spodbudi za navedeno obsežno dejavnost v zvezi s proslavljanjem 70. obletnice
OF smo prispevali z obširnim programom,
ki smo ga sprejeli na seji predsedstva 7. septembra 2010 in ga takoj posredovali pristojnim državnim organom, prijateljskim organizacijam, vseh tiskanim in elektronskim
medijem, šolam, knjižnicam, muzejem in
seveda tudi vsem našim organizacijam na
terenu.
Žolčni odzivi nasprotnikov OF kažejo, da
smo s proslavljanjem OF dosegli množično
pozitivno obujanje zgodovinskega spomina
in sporočila OF za današnji čas. Zato lahko
trdimo, da je proslavljanje poseglo tudi v
sedanje razmere in tako doseglo svoj glavni
namen in smisel.
Slavko Grčar

Ob letošnji 70. obletnici ustanovitve
Osvobodilne fronte slovenskega naroda so
na republiški ravni že potekale najpomembnejše prireditve: državna proslava ob dnevu
upora proti okupatorju v torek, 26. aprila,
ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega
doma, kjer je bil slavnostni govornik
dr. Danilo Türk, predsednik Republike
Slovenije; prav tako je bila ob prazniku ZB
– 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne
fronte – v torek, 26. aprila, ob 11. uri slavnostna razširjena seja Glavnega odbora Zveze s
podelitvijo listin in zlatih plaket v Stanovski
dvorani Ljubljanskega gradu, kjer je bil slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije. Pred slavnostno
11
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
sejo je bilo ob 10. uri polaganje vencev na
grobnico herojev pri slovenskem parlamentu in ob 15. uri odkritje spomenika kulturnim delavcem NOB v severnem parku v
Župančičevi jami, za Pionirskim domom, na
Vilharjevi 12. Najbolj množična prireditev
ob 70. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob dnevu zmage, miru in
Evrope je bila v soboto, 7. maja, ob 13. uri
na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer je bil
slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije.
Poleg že navedenih prireditev je bilo
oziroma še bo po vsej Sloveniji na 51
območjih več samostojnih prireditev ali
pa prireditev, vezanih na dogodke iz časa
druge svetovne vojne. Ker imajo nekatera
združenja več prireditev, je njihovo skupno
število naraslo na 79; naj jih naštejemo:
Abram na Nanosu-Ajdovščina, Planina in
Sromlje-Brežice /2/, Celje, Cerknica, Črnomelj,
Črnuče, Žeje-Domžale, Trbonje-Dravograd,
Sv. Jurij ob Ščavnici-Gornja Radgona,
Grosuplje, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Kamnik,
Preža-Kočevje, Koper, Mladje in Krško /2/,
Rimske Toplice-Laško, Črenšovci in Lendava
/2/, Javorski Pil-Litija, Zalog-Ljubljana MostePolje, Ljutomer, Logatec, Metlika, Črna
na Koroškem-Mežiška dolina, Ravne na
Koroškem, Češnjice pri Moravčah-Moravče,
Rečica ob Savinji in Mozirje /2/, Murska
Sobota, Vidov hrib, Medana in Sabotin-Nova
Gorica /3/, Dolenjske Toplice, Straža, Mirna
Peč, Škocjan, Šentjernej, Šmarješke Toplice,
Žužemberk in Novo mesto /8/, Središče ob
Dravi, Miklavž, Ivanjkovci in Ormož /4/,
Pivka-Postojna, Ptuj, Župank nad RadljamiRadlje ob Dravi, Bled-Radovljica, Ruše, Semič,
Sevnica, Kozina, Komen in Sežana /3/, Rahtel,
Vodriž pri Podgorju, Razbor, Šmartno in
Slovenj Gradec /5/, Trije kralji na Pohorju,
planinska koča na Boču-Slovenska Bistrica
/2/, Tolsti vrh-Slovenske Konjice, Šmarje pri
Jelšah skupaj s Slovensko Bistrico,
Škofja loka, Kum in Trbovlje /2/, MirnaTrebnje, Trzin, Tržič, Dobrna, Frankolovo,
Vojnik, Vojnik-Dobrna /3/, Ljubljanski vrh-Vrhnika, Kum, Čemšeniška planina in
Zagorje /3/, Žalec.
Jože Gačnik
12
SLAVNOSTNA SEJA
ZZB ZA VREDNOTE
NOB SLOVENIJE
Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB
Slovenije s podelitvijo priznanj smo 26. 4.
2011 v Ljubljani zaznamovali dan upora
proti okupatorju in 70. obletnico OF slovenskega naroda. Častno listno sta prejela
zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Božo
Repe.
»Osvobodilna fronta je bila najsilnejši prelomni dogodek v slovenski zgodovini, saj smo Slovenci iz objekta zgodovine postali subjekt lastne usode,« je na
današnji slavnostni seji Zveze združenj
borcev za vrednote NOB Slovenije v počastitev jutrišnjega dneva boja proti okupatorju in 70. obletnici Osvobodilne fronte
slovenskega naroda povzel besede svojih
predhodnikov njen prvak Janez Stanovnik,
ki je že s svojim prihodom v Stanovsko
dvorano Ljubljanskega gradu, v spremstvu
obrambne ministrice Ljubice Jelušič in nekdanjega predsednika RS Milana Kučana,
požel stoječe ovacije.
Po Stanovnikovih besedah je bila OF posledica spontane naravne erupcije domoljubja v slovenskem človeku, saj ko je bil ta
obsojen na smrt, je bil odpor odločitev srca
in ne racionalne odločitve. Kot je še dejal,
je šel v odpor, ker je bil v to prisiljen in mu
je to velevalo naše naravno in nacionalno
bistvo ne glede na ideološke ali drugačne
opredelitve. »Skupaj so stopili predstavniki osnovnih svetovnonazorskih pogledov
- kristjani, liberalci, komunisti, kulturniki – in se odločili za upor,« je nadaljeval Stanovnik in med drugim dejal, da je
OF štiri leta načrtno gradila svojo državo:
»V svojem programu kot cilja ni zapisala le
oboroženega boja proti okupatorju, ampak
tudi, da se bo borila za združeno Slovenijo,
za ljudsko demokracijo, za samoodločbo
slovenskega naroda in da bo zgradila slovensko narodno vojsko, ki bo hrbtenica slovenske države.«
V nadaljevanju je obžaloval dejstvo, da se
egoizem in samovšečnost postavljata pred
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Sporočila
Foto: Mihael Peter Fras s.p.
Foto: Mihael Peter Fras s.p.
obvezo skupnosti, narodu ter državi in da
se ne spoštuje krvni davek, ki je bil plačan
med NOB in osamosvojitveno vojno. »Ne
morem razumeti, da si nekdo drzne igrati
svojo politično igro v interesu države,« je
še dodal in pozval predsednika RS Danila
Türka, naj zbere okrog sebe ugledne ljudi,
ki naj predstavijo svoje mnenja in svoje
poglede na prihodnost države. Drugi poziv
pa je naslovil na mlade, naj se pridružijo
borčevski organizaciji, ki neguje vrednote
OF.
Svoj govor je sklenil z besedami: »Zato
kličem mladi generaciji, naj stopi pod
prapore partizanstva, ki je že enkrat rešil
domovino, pa jo bo še enkrat.«
Dan boja proti okupatorju so v borčevski
organizaciji počastili s podelitvijo priznanj.
Zlato plaketo so prejeli: Garda Slovenske
vojske, OŠ Vide Pregrac, Irma Černac, Vida
Vavken, Vitja Rode, Stane Markič, Franta
Komel, Ivan Bajt, Milan Lozej, Lojze Maslo,
Danilo Perčič in Jožef Tomažič. Častno
listino, najvišje borčevsko priznanje, pa
sta letos prejela zgodovinarja in dobra poznavalca novejše zgodovine slovenskega naroda: dr. Jože Pirjevec, profesor na
Fakulteti za humanistične študije v Kopru
in avtor številnih monografij, časopisnih
člankov, besedil za radijske ter televizijske
oddaje in več kot 180 znanstvenih razprav,
in dr. Božo Repe, profesor na Filozofski
Foto: Mihael Peter Fras s.p.
Foto: Mihael Peter Fras s.p.
13
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
fakulteti v Ljubljani ter avtor in soavtor
več knjig in šolskih učbenikov. V obrazložitvi so zapisali, da častno listino prejmeta
zlasti za obsežno in kakovostno publiciranje, pedagoško delovanje in raziskovalno
delo o NOB.
»Dve misli se mi porajata, ena bo zazrta
v preteklost, druga pa v sedanjost in prihodnost. Najprej bi se rad zahvalil generaciji, ki je izpeljala NOB, saj se kot Primorec
in Tržačan zavedam, da me brez OF danes
ne bi bilo tukaj, tako kot najbrž ne bi bilo
nobenega Slovenca. Tej generaciji, ki je
prevzela nase trpljenje, žrtve in tudi slavo,
je treba izreči vse priznanje. Nočem biti
preveč kritičen do izkušnje, ki smo jo imeli
v zadnjih 20 letih, saj smo marsikaj dosegli
in ustvarili, toda reči, da nismo v krizi,
predvsem moralni, bi ne bilo resnično.
Mislim, da morajo naša generacija in mlajše
znova ustvariti Osvobodilno fronto slovenskega naroda,« je ob tej priložnosti dejal
dr. Jože Pirjevec.
»... OF nas druži, OF nas brani, OF
neznanca v hipu seznani, OF je zvestoba
med nami ...« so verzi iz Župančičeve Ode
Osvobodilni fronti, ki jih je tokrat prebirala igralka Jerica Mrzel v programu, ki
so ga sooblikovali še pevec Anže Petrač in
kvintet trobil SV. Z dnevom upora proti
okupatorju, ki je bil do leta 1992 znan kot
dan OF, se spominjamo 26. aprila 1941, ko
so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v
Rožni dolini v Ljubljani sešli predstavniki
Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič,
Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip
Vidmar ter ustanovili Protiimperialistično
oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je
deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska
v Beogradu podpisala vdajo, in dobra dva
tedna po okupaciji ter razkosanju Slovenije.
Kot je borčevska organizacija zapisala
že v spomenici ob 70. obletnici, je z
Osvobodilno fronto slovenskega naroda
vzplamtela nova slovenska zavest: iz
naroda hlapcev naj bi z uporom postal
narod svobodnih gospodarjev, ki naj si
»piše sodbo sam«.
14
DOBITNIKI PRIZNANJ
ZZB NOB SLOVENIJE
V LETU 2011
LISTINA
dr. JOŽE PIRJEVEC, SEŽANA
dr. BOŽO REPE, LJUBLJANA
ZLATA PLAKETA – za življenjsko delo
IRMA ČERNAC, KOPER
FRANTA KOMEL, MARIBOR
STANE MARKIČ, LJUBLJANA
VIDA VAVKEN, LOGATEC
VITJA RODE, MARIBOR
JANEZ ŽAGAR, MOZIRJE
ZLATA PLAKETA
IVAN BAJT, LJUBLJANA
ANDREJ BOROVNIK, SLOVENJ GRADEC
GARDA SLOVENSKE VOJSKE, LJUBLJANA
ALOJZ LENIČ MILE, LJUBLJANA
LOJZE MASLO, LJUBLJANA
MOŠKI PEVSKI ZBOR LAŠKO, LAŠKO
OSNOVNA ŠOLA VIDE PREGARC, LJUBLJANA
DANILO PERČIČ, LJUBLJANA
mag. IVAN PRINCES, župan Občine Vipava
MARTIN REBOLJ, MORAVČE
JOŽE SREBRE, ŽALEC
ŠTEFAN ŽEKŠ, MURSKA SOBOTA (posthumno)
SREBRNA PLAKETA
ZVONE BENČIČ MIDRE, SEŽANA
AVGUST BRADAČ, NOVO MESTO
VILJEM ČAMPA, LJUBLJANA ŠIŠKA
VINKO ČUK, CERKNICA
VID FILIP, DRAVOGRAD
IRENA GABRENJA, POSTOJNA
VOJKO GALIČIČ, GORNJA RADGONA
GODBA NA PIHALA MEDVODE, MEDVODE
FRANC GOMBAČ, ILIRSKA BISTRICA
RUDOLF HOTUJEC, ČRNOMELJ
MIROSLAV HROVAT, TREBNJE
ŠTEFAN JURŠIČ, LOGATEC
VIKTOR KOKALJ, LJUBLJANA MOSTE-POLJE
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
MARINO KONTELJ, SEŽANA
MIRA KRALJ, DRAVOGRAD
JANEZ KROŠELJ, LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
BENJAMIN KUNAVER, LJUBLJANA CENTER
JOŽE LJUBIČ, ILIRSKA BISTRICA
MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA
UPOKOJENCEV MORAVČE, MORAVČE
OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, ČRNUČE
MARJAN PETE, LJUBLJANA MOSTE POLJE
IVKA PETERNEL, LJUBLJANA MOSTE-POLJE
MATIJA POTOKAR, bivši župan Občine
Divača, SEŽANA
JANEZ SLABE, LOGATEC
SLAVKA STOPAR, LAŠKO
ANTON STROPNIK, SLOVENJ GRADEC
LOJZE ŠMID, LJUBLJANA BEŽIGRAD
IVAN ŠUŠTARŠIČ, METLIKA
TABORNIŠKO DRUŠTVO ROD SEVERNI
KURIR, SLOVENJ GRADEC
MARJAN ZADEL, ŽALEC
ELIZABETA ZADRAVEC, MURSKA SOBOTA

Glavni odbor Zveze združenj borcev za
vrednote NOB Slovenije je na seji 29. marca
2011 sprejel
SPOROČILO
ORGANIZACIJAM
IN ČLANOM ZB OB
KONCU MANDATA
2007–2011
1.
Na svoji zadnji sej v mandatu 2007–2011
je Glavni odbor Zveze pozitivno ocenil delovanje organizacije v preteklih štirih letih.
To tem bolj, ker so bile splošne gospodarske, socialne in politične razmere večkrat
močno neprijazne zaradi gospodarske
krize in zaradi strankarskega in medijskega negativizma, pa tudi zavoljo stopnjevanega zgodovinskega relativizma in kriminalizacije prejšnjih obdobij, vključno z
NOB.
Sporočila
Glavni odbor se zato zahvaljuje vsem
funkcionarjem Zveze in tudi funkcionarjem združenj, njihovim krajevnim organizacijam, organom enot NOV in POS ter
vsem članom, ki so kakor koli pripomogli
k uspešnemu delovanju Zveze in njenih organizacij. Zahvaljuje se tudi vsem tistim
državnim, lokalnim in drugim organom
ter organizacijam, ki so tvorno sodelovali
z nami.
2.
V preteklem mandatu je bila podlaga
za naše aktivno delovanje in ohranjanje
ter udejanjanje vrednot NOB v dokumentu Programski temelji in usmeritve za delovanje Zveze združenj borcev za vrednote
NOB Slovenije (spletna stran ZZB NOB
Slovenije ali brošura: Dokumenti reorganizirane ZB), v prenovljenem Statutu Zveze
in v vsakoletnem programu nalog ter v
letnih poročilih o njihovem uresničevanju.
Taka naj bi bila programska podlaga tudi
za naslednji mandat 2011–2015.
V navedenem okviru pa bo nujno
potrebno:
a) Okrepiti javno prisotnost in vpliv na
družbeno dogajanje in urejanje javnih
zadev v smislu vrednot narodnoosvobodilnega boja in drugih pozitivnih
vrednot za smotrn razvoj slovenske
družbe in države. Pri tem je treba bolj
kot doslej, zlasti v združenjih, izrabiti
možnosti neposrednega povezovanja
s tiskanimi in elektronskimi mediji
ter z organiziranjem aktualnih javnih
tribun, okroglih miz, tematskih posvetovanj, sodelovanja v javnih razpravah, spodbujanja pisem bralcev in
podobno.
b) Ohraniti in po možnosti celo povečati
organizacijsko in kadrovsko kondicijo
Zveze in njenih organizacij ter organov,
zlasti s sprejemanjem novih članov in
s sprotnim pomlajevanjem in nadomeščanjem članov organov, ki iz zdravstvenih in drugih razlogov ne morejo
več opravljati svojih nalog.
c) Povečati interes za seznanjanje in prevzemanje dobrih praks v medsebojnem
15
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
sodelovanju združenj v okviru pokrajine in med njimi.
d) Težiti k modernizaciji poslovanja s čim
širšo uporabo računalniške tehnologije
in drugih sodobnih sredstev ter metod.
e) Vzdrževati in širiti pristne stike z borčevskimi organizacijami drugih držav,
z drugimi domoljubnimi organizacijami civilne družbe, z veteranskimi organizacijami 1991, z občinami, šolami, turističnimi društvi in vsemi drugimi, ki
imajo spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni kakor koli sodelovati pri proslavah in pri drugih zadevah skupnega
interesa.
3.
Glavni odbor Zveze vabi vsa združenja,
da v organih ali delovnih skupinah temeljito pregledajo svojo organiziranost in delovanje v luči temeljnih dokumentov iz 2.
točke tega sporočila in ugotovijo, kaj je
treba storiti za popestritev in izboljšanje
kakovosti ter učinkovitosti delovanja.
Dobrodošle bodo tudi ustrezne pobude
za popestritev akcij Zveze. Pričakujemo jih
do začetka junija 2011, da bi jih lahko upoštevali pri pripravi konstitutivne seje GO v
septembru 2011.
4.
Za uspešno delovanje Zveze in združenj v
mandatu 2007–2011 je bilo bistveno tovariško medsebojno sodelovanje in soodgovornost med člani, med člani in funkcionarji ter med samimi člani vodstev od krajevnih organizacij do Zveze. To veliko vrednoto
moramo ohraniti in krepiti tudi v prihodnjem mandatu 2011–2015, kar je dragoceno
vezivo in spodbuda za uspeh organizacije.
V Ljubljani, 29. 3. 2011
Predsednik ZZB NOB Slovenije:
Janez Stanovnik
Člani delovnega predsedstva:
Slavko Grčar
Jože Berce
dr. Maca Jogan
16
Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote
NOB Slovenije je na seji 5. aprila 2011 obravnavalo pobude s seje Glavnega odbora Zveze
in o tem sprejelo naslednje
SKLEPE O DODATNIH
NALOGAH PO POBUDAH S
SEJE GO Z DNE 29. 3. 2011
1. Trajna aktualnost pobud o pomlajevanju članstva ZB
Pobude v zvezi s pomlajevanjem članstva
ZB so vedno dobrodošle, so trajno aktualne
in se ponavljajo. So pa že upoštevane v
številnih sklepih in dokumentih Zveze
in zadevajo naloge vseh organov, zlasti
združenj in njihovih krajevnih organizacij.
2. Uporaba sodobne računalniške tehnologije v delovanju ZB
Predsedstvo soglaša, da naj bi strokovna
služba Zveze pridobila izvedenska mnenja o
tem, na kakšen način je mogoče uporabiti
sodobno računalniško omrežje za namene
in cilje ZB, zlasti za čim bolj sodobno in
učinkovito promocijo vrednot NOB kot
nadaljevanje dosedanjih ukrepov na tem
področju.
Predsedstvo soglaša tudi, da se na
spletnem portalu ZZB NOB Slovenije odpre
rubrika Predlogi in pripombe in da se aktualizirajo vse že odprte rubrike, ki niso
redno oskrbovane.
Predsedstvo predlaga združenjem, da
trajno spodbujajo in omogočajo računalniško opismenjevanje čim večjega števila
naših članov, tudi starejših.
3. Podržavljenje spomenika na Cerju
Predsedstvo pritrjuje predlogu, da mora
država prevzeti lastništvo in s tem tudi
skrb za financiranje vzdrževanja in upravljanja Spomenika braniteljem slovenske zemlje
na Cerju. Koncesija za skrbništvo, vključno
z ureditvijo in dopolnjevanjem zbirk in eksponatov v notranjih prostorih spomenika,
naj bo dodeljena Goriškemu muzeju.
Zveza si bo za uresničitev te naloge prizadevala prek Koordinacije domoljubnih
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
in veteranskih organizacij Slovenije, po
potrebi pa tudi na druge ustrezne načine.
4. Odnosi med Slovensko vojsko in
verskimi skupnostmi
Komisija za obrambne in vojaške zadeve
naj posebej temeljito preuči ustavnopravne možnosti in dejanske potrebe za delovanje duhovnikov različnih verskih skupnosti
v Slovenski vojski, upoštevajoč načelo ločenosti Cerkve in države. Pripravi naj ugotovitve in predloge, ki jih bo predsedstvo Zveze
v primerni vsebini posredovalo pristojnim
državnim organom še v letošnjem letu.
5. Dodatne vseslovenske proslave v letu
2012
Koordinacijski odbor enot in služb
NOV in POS naj preuči predloga za dodatni
vseslovenski proslavi: v Cerknici ob 70. obletnici ustanovitve Notranjskega odreda in
v Kozjem ali v drugem primernem kraju
ob jubileju bojnega delovanja Kozjanskega
odreda.
6. Uvedba dodatnih priznanj ZB
Predsedstvo meni, da so vrste in število
podeljenih veljavnih priznanj ustrezni in
da ni potrebe po dodatnih. Doslej je bilo
podeljenih dovolj listin, zlatih in srebrnih
plaket ter priznanj praporščakov, ki imajo
po novem tudi poseben trak, primeren za
uniforme. V številnih združenjih imajo tudi
svoja priznanja.
Za civilne obleke je primernejša od traku
priponka (značka) v miniaturni podobi
plakete, npr. v rdeči barvi za listino, v
zlati barvi za zlato plaketo in v srebrni za
srebrno plaketo. Predsedstvo bo z dopolnitvijo pravilnika to uveljavilo.
7. Zaščita zapuščine Edija Šelhausa
Predsedstvo soglaša, da je treba fotografsko zapuščino Edija Šelhausa, ki dokumentira dogodke iz NOB, zaščititi. Za ta namen
bo dalo pobudo ustrezni javni ustanovi.
8. Skrb za čisto okolje
Članstvo naj, kolikor je mogoče, sodeluje
pri skrbi za čisto okolje ter pri dejavnostih
Sporočila
trajnostnega, sonaravnega razvoja. Oboje
potrebuje človeštvo za lastno preživetje
in tudi kot odgovor zmeraj bolj surovemu
in asocialnemu kapitalu, ki pušča za seboj
družbeno, duhovno in okoljsko puščavo.
Najmanj to lahko storimo zase in za prihodnje rodove.
9. Vključevanje vsebin NOB v izobraževalne in druge dejavnosti
Predsedstvo bo pripravilo vprašalnik
za združenja, ob pomoči katerega bodo
lahko ugotavljali, koliko in na kakšen način
opažajo vključenost pozitivnih vsebin o
NOB v rednem izobraževanju in v različnih
drugih dejavnostih z mladimi. Aktualna je
tudi registracija primerov dobre prakse.
Na podlagi teh ugotovitev bo predsedstvo obravnavalo zbirno informacijo in jo
posredovalo organizacijam ZB.
10.Informacija o uresničevanju sklepov
predsedstva na temelju pobud s sej
Glavnega odbora Zveze
Strokovna služba Zveze bo do konca
maja 2011 pripravila konkretno informacijo o tem, kako so ali bodo uresničeni
sklepi predsedstva na temelju pobud s sej
Glavnega odbora Zveze z dne 22. 12. 2010 in
29. 3. 2011.
Ljubljana, 5. 3. 2011
Predsednik ZZB NOB
Janez Stanovnik

PISMO O PRODAJI
ZEMLJE TUJCEM
POKRAJINSKIM SVETOM IN
ZDRUŽENJEM NA OBMOČJU
PRIMORSKE
Civilna iniciativa Kras in civilna iniciativa Za Primorsko sta nedavno opozorili na problem prodaje nepremičnin tujim
državljanom – iz držav članic EU – in v
povezavi s tem na problem etnične sestave
17
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
in nacionalne identitete zlasti v zahodnem
delu Slovenije. Iz vrst članstva prihajajo s
tem v zvezi vprašanja o stališču in o morebitni akciji Zveze borcev. Čeprav so organizacije ZZB na prizadetih območjih doslej
samoiniciativno pravilno ravnale – največji
del podpisnikov Deklaracije prihaja iz vrst
našega članstva – se nam zdi potrebno, da
to stališče s tem sporočilom podrobneje
pojasnimo.
V zavzemanju stališča do tega vprašanja
moramo imeti v mislih predvsem naslednje
momente oziroma dejstva:
1. Iredentistični in profašistični krogi v
sosednji Italiji se do danes niso sprijaznili z odločitvami mirovne konference in
iz mirovnega sporazuma sledečih dvostranskih mednarodnih aktov. Nenehno
smo priče ne samo zgodovinskega revizionizma, ampak tudi manipulacij
in celo državnih postopkov, ki skušajo
problematizirati povojno ozemeljsko
ureditev. Pogosto smo bili namreč priče
poskusom, da se dokončna mednarodnopravna ureditev »zaobide« s civilnopravno pridobitvijo lastnine nad
ozemljem oziroma nepremičninami
na ozemlju, ki je po krivični Rapalski
pogodbi pripadlo takratni Kraljevini
Italiji.
2. Vprašanje trgovanja z nepremičninami je bilo predmet obsežne in težke
razprave ob pristopanju Slovenije v
članstvo EU. Vprašanje je bilo rešeno z
znanim španskim kompromisom, ki
nam je pustil grenak priokus v ustih
kljub zaščitnim ukrepom, ki jih navaja
37. člen pristopne pogodbe.
3. Slovenska država si je ves čas po osamosvojitvi močno prizadevala za izboljšanje
odnosov z zahodno sosedo in prav zato
pogosto ni protestirala ali se odzvala na
nepravne in izzivalne postopke Italije in
njenih vodilnih državnikov, zaradi česar
je bila deležna upravičene kritike slovenskega prebivalstva v matični Republiki
Sloveniji pa tudi med manjšino v Italiji.
Trilateralni sestanek predsednikov v
Trstu in nedavni obisk našega predsednika v Rimu sta v zadnjem času le
18
prinesla določene – čeprav skromne –
znake popuščanja tudi na strani Italije.
4. Čeprav je Slovenija kot članica EU vezana
na »acqiscommunotaire« - skupno zakonodajo EU - praksa v drugih državah
članicah dokazuje, da so mogoči nekateri
posebni zaščitni ukrepi (primer Danske),
za njihovo uveljavitev pa je treba pravočasno ukrepati. Rok za to je neposredno
pred vrati. Predsednik vlade je v parlamentarni razpravi pojasnil, da je ustanovil medresorsko skupino, ki naj v najkrajšem času problem preuči in priporoči konkretno akcijo.
5. Problem ukrepanja v tem primeru pa
se očitno kaže na dveh ravneh: prva je
mednarodno ukrepanje slovenske vlade
in konkretna administrativna praksa
občinskih oblasti ter druga ravnanje
samih zainteresiranih državljanov.
Naštete omejitvene elemente moramo
imeti pred očmi, ko oblikujemo stališče
in morebitno akcijo ZZB. Ponavljamo,
spontana akcija našega članstva in naših
organizacij na prizadetem območju 23 primorskih občin je bila pravilna in zasluži vse
priznanje za izkazano politično zrelost in
domoljubnost tamkajšnjih ljudi.
Očitno pa ne gre za enkraten problem,
ki ga je treba in mogoče rešiti zgolj z ustreznim ukrepanjem državnih organov. Prav
tako bi se samo »pritisk na vlado« lahko
izkazal kot neproduktiven, ker bi omajal
že tako zelo nizko verodostojnost vlade, ne
bi pa prinesel pravih uspehov pri reševanju
odprtega vprašanja s sosednjo državo.
V Zvezi borcev za vrednote NOB zato pričakujemo in priporočamo:
NA RAVNI VLADE:
–– Natančno statistično določitev dejanskega stanja na terenu: število kupo-prodajnih transakcij po posameznih
občinah (zgradbe, parcele in specifikacija, ali gre za stalno naseljevanje tujerodnega ali manjšinskega prebivalstva in
s tem povezane morebitne spremembe
etnične sestave lokalnega prebivalstva).
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
––
––
––
––
Če je Geodetski zavod lahko pripravil –
močno kontestirano – sliko stanja nepremičnin za vso Slovenijo, potem tako
odslikavanje za Primorsko ne bi smelo
biti problem.
Pravno ekspertizo, kakšni ukrepi so
mogoči in potrebni - pri Komisiji EU,
da dosežemo posebno zaščito zaradi
grobega kršenja normalnih pravil, ki
vladajo v EU.
Predlog ukrepov Republike Slovenije,
ki so v jurisdikciji slovenske vlade: prostorsko planiranje, zaščita konkurence (glede na nemoralni dvig cen zaradi
očitne prisotnosti nekomercialnih elementov – iredentizma).
Resna preučitev možnosti za uzakonitev enega ali več obmejnih parkov z zaščitnim režimom kraške krajine in s
posebnim sistemom uporabe oziroma
spreminjanja namembnosti zemljišč in
za njihovo pozidavo.
Država naj bi sama ali skupaj z občinami
oblikovala in financirala poseben sklad
za odkup zemljišč in drugih nepremičnin – z morebitno prednostno
pravico odkupa in z možnostjo censke
konkurence.
NA RAVNI OBČIN OZIROMA UPRAVNIH
ENOT:
–– Ugotavljanje stanja na podlagi neposredne izkušnje – sporočila občanov,
evidenca samolastnega izpostavljanja
dvojezičnosti na nesporno homogeno
slovenskih območjih.
–– Ukrepanje v okviru obstoječih pooblastil samih občin: procedure pridobivanja
gradbenega dovoljenja, procedure prijavljanja bivanja, procedure obdavčevanja
itd.
NA RAVNI OBČANOV:
Na tej ravni pa morajo po našem mnenju
ZZB in obe neposredno angažirani civilni
iniciativi odločno ukrepati. Ko je v zgodnjih
20. letih Gentile uvedel svojo šolsko zakonodajo z odpravo slovenskih šol, je dr.
Engelbert Besednjak, takrat poslanec v
rimskem parlamentu, javno dejal: »Ukinjate
Sporočila
slovenske šole, toda vedite: od danes naprej
bo postala vsaka družina na Primorskem
tudi slovenska šola.« In tako je tudi bilo,
zato se je Primorska osvobodila z lastnimi
močmi, čeprav ji velike sile niso bile
naklonjene.
Organizacije ZZB morajo med primorskim prebivalstvom razvijati predvsem
ponos, domoljubje in državljansko samozavest. Čeprav je res, da zaradi povečanega povpraševanja in dviga cen nepremičnin postaja prodaja nepremičnin mikavnejša, je prav tako res, da so proti taki razprodaji naših nepremičnin samo v nekaj dneh
zbrali prek 5000 podpisov. To govori o tem,
da so ljudje pripravljeni na odrekanje določenim materialno-finančnim koristim, da bi
zaščitili narodno integriteto. Istočasno pa
je treba spodbujati med slovenskim prebivalstvom v Republiki Sloveniji in manjšini
pripravljenost za nakup izpraznjenih nepremičnin, ne da bi se s tem spreminjala etnična struktura teh delov Slovenje.
Menimo, da bi se v tem smislu morala angažirati ZZB na celotnem slovenskem ozemlju.
Predvsem pa je treba ohranjati in krepiti
enotnost primorskega prebivalstva in organizacij civilne iniciative – kot je bil to primer
že doslej – s ciljem zaščite nacionalnih interesov in preprečevanja izkoriščanja tako občutljivega vprašanja nacionalne identitete
za politikantsko promocijo.
Predlagamo, da te naše razmisleke upoštevate v vaših razpravah in akcijah.
S tovariškimi pozdravi!
Predsednik ZZB NOB
Janez Stanovnik
Obveščeni tudi:
1. Vlada RS
2. Ministrstvo za zunanje zadeve
3. Ministrstvo za okolje in prostor
4. Pokrajinski sveti ZB za vrednote NOB
zunaj Primorske
5. Svobodna misel
6. Spletna stran ZB
19
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Na podlagi 20. člena Statuta ZZB NOB Slovenije
in v skladu s 26. členom Zakona o društvih
(Uradni list RS, št. 61/2006) je Glavni odbor
Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju Zveza) kot najvišji organ
Zveze na 10. seji 29. 3. 2011 sprejel
LETNO POROČILO
O DELU IN POSLOVANJU
ZVEZE V LETU 2010
1. Splošna politična ocena
Splošne politične in gospodarske razmere
so se v Sloveniji v letu 2010 še naprej poslabševale, čeprav je upadanje gospodarske aktivnosti doseglo dno in čeprav smo v drugi
polovici leta doživeli celo blago napredovanje gospodarske aktivnosti, prvenstveno
zaradi povečevanja izvoza. Slovenija je še
naprej pod močnim vplivom svetovnih gospodarskih in tudi političnih trendov. Na
vse to pa vplivajo strukturni problemi, podedovani iz preteklosti. Močno opevana
»zgodba o uspehu« iz časa tranzicije je
namreč skrivala nerešene strukturne
probleme: denacionalizacijo in vračanje v
naravi, privatizacijo, ki se je ob pomanjkljivi zakonodaji spremenila v tajkunizacijo, nezadovoljiv nadzor nad bančnim sistemom
itd. Tranzicija iz samoupravnega socializma v nekontrolirani kapitalizem je potekala
pod krinko prehoda na tržno gospodarstvo.
V obdobju virtualnega razcveta globalističnega liberalnega kapitalizma so bile tudi v
Sloveniji te strukturne slabosti v veliki meri
prikrivane ob sorazmerno visoki rasti BDP
in posledično tudi družbenega standarda.
Poglabljanje krize v svetu in doma je te hibe
ne samo odkrivalo, ampak je sinergistično
razmere zaostrovalo.
Tak gospodarski razvoj je imel svoje posledice na političnem področju. S poglabljanjem gospodarske krize je prihajal vse bolj
do izraza »demokratični primanjkljaj«, ki je
tlel od samega začetka v nagli tranziciji od
»družbenega samoupravljanja« v parlamentarno večstrankarsko ureditev. Predvsem
se je pokazalo, da trojnost demokratične
20
oblasti – zakonodajne, izvršne in sodne – ne
deluje tako kot v deželah z daljšo demokratično tradicijo in kulturo. Namesto da bi se
kontrola in dopolnjevanje ene veje oblasti
razvijala mirno in organsko, je prihajalo
do konfliktnih situacij s sodno vejo oblasti,
predvsem s tožilstvom, pa tudi s sodstvom.
Izredne slabosti je pokazal tudi strankarski sistem. Močna parlamentarna opozicija svoje vloge ni razumela kot instrument
nadzora in korekture predlogov vladajoče
koalicije, ampak predvsem kot rušenje in izkoriščanje instrumentov ter institucij parlamentarne vladavine (interpelacije, stalna
izredna zasedanja parlamenta, referendumi, vse do ustavne obtožbe samega predsednika republike) za preprečevanje, da vlada
normalno opravlja svoje naloge. Tako so bile
energije odgovornih predstavnikov ljudstva
izkoriščane za brezsmiselne prepire in
škandale v že tako težki krizni situaciji.
Slabosti so se kazale prav tako v delovanju
same izvršne veje oblasti – vlade. To je seveda
pripeljalo do izrazitega padca zaupanja
ljudstva v sposobnost vlade, da krmari z
narodovo usodo v izredno viharnih časih.
Tem že tako negativnim razmeram se
pridružuje pomanjkanje socialnega dialoga.
Pri tem ne gre toliko za dejstvo, da sama institucija socialnega dialoga ni bila zadostno
in pravilno izkoriščena, kot za to, da
socialni partnerji svoje vloge niso razumeli
v smislu dialoga, ampak v smislu ultimatov, ki dialoga praktično sploh niso dopuščali oziroma omogočili. Tako smo prišli
do »dialoga gluhih«. Namesto da bi vsi
partnerji videli nacionalni interes kot cilj
dialoga, je vsaka stran videla rešitev izključno v uveljavljanju svojih ultimativnih zahtev.
To se je najbolj pokazalo ob sprejemanju pokojninske reforme. Namesto da bi se soočili
z dejstvom, da dramatično podaljševanje povprečne življenjske dobe zahteva tudi
podaljševanje delovne dobe, kar dokazuje
izkustvo v vseh evropskih deželah, se je diskusija vrtela okoli »zgaranosti« delavcev,
ki pa po upokojitvi lahko opravljajo samo še
malo delo!
Tako se je politični položaj v državi
razvijal v smeri večstrankarske blokade:
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
posamezni parcialni interesi – upokojenski, študentovski, strokovni, ideološki –
so se medsebojno spopadali in tako vodili
do spiralno negativnega trenda, ki se je
pokazal v splošnem malodušju – nekakšni
družbeni depresiji – in padcu zaupanja v
družbenopolitično elito ter celo v same institucije sistema.
Zanimivo pa je, da so znanstveno utemeljene in vodene ankete javnega mnenja
pokazale ravno nasprotno sliko. »Politični
barometer« Fakultete za družbene vede ljubljanske Univerze, ki je brez dvoma najbolj
objektivna znanstvena ustanova tega
področja, je proti koncu leta pokazal, da dve
tretjini prebivalstva menita, da živita srečno
ali vsaj zadovoljno, da sta bolj ali manj zadovoljni celo s svojim materialnim položajem, da pa kar 83 % anketirancev meni,
da nekaj ni v redu z našim demokratičnim
sistemom. Ta ugotovitev – ki ji pripisujemo
verodostojnost – je potrjena tudi z naključnim opazovanjem dnevnega življenja v republiki. Na dva milijona prebivalstva ima
danes Slovenija milijon zasebnih avtomobilov, milijon televizorjev, milijon tristo tisoč
mobilnih telefonov itd. Čeprav je stopnja
praga revščine še vedno skrb zbujajoča, je
dejansko med najnižjimi v razvitem svetu
in tudi tako imenovani Gini koeficient, ki
meri neenakomernost razdelitve dohodkov
in bogastva, uvršča Slovenijo med nekako
»najbolj egalitarne« kapitalistične dežele.
Potovanje po Sloveniji pa kaže neverjetno
lepo vzdrževane zasebne hiše s cvetjem
na oknih in balkonih, s šolami v vseh malo
večjih naseljih, z bolnišnicami in ambulantnimi vozili po vsej deželi. Tuji opazovalec
zato dobi vtis dežele blaginje, nikakor pa ne
vidi globoke krize, o kateri govori statistika
in javni politični diskurz.
To je situacija, v kateri je Zveza borcev za
vrednote NOB delovala v preteklem letu. To
je bilo leto jubileja zmage nad nacifašizmom,
ki smo jo proslavili – kljub slabemu vremenu
– na izredno veličasten način z množično
udeležbo na zborovanju v Ljubljani pod pokroviteljstvom predsednika republike. Leto
je minilo v znamenju številnih javnih prireditev, ki so bile vse izredno številčno obiskane.
Sporočila
Zveza je v preteklem letu razvijala svojo publicistično in založniško dejavnost. Monografija o 14. diviziji je zagledala svetlobo dneva. Zanimiva je tudi objava
študije o koroških partizanih, ki jo je založila
Mohorjeva družba v Celovcu, kar dokazuje,
da je NOB predmet znanstvene raziskave
tudi zunaj kroga neposrednega članstva v
ZB. Revija Svobodna misel je obogatila svojo
aktivnost s prilogo Novi razgledi, ki so jo
izrecno pozdravili ne samo redni naročniki,
ampak tudi drugi zainteresirani krogi.
Zveza je v preteklem letu posvečala
posebno pozornost varstvu in urejanju spomenikov ter spominskih znamenj, posvečenih padlim borcem NOB. Čeprav spada
osnovna skrb za spomenike v pristojnost
države in občin, je sodelovanje naše organizacije pri tem bistveno. Danes imamo v
Sloveniji prek 5000 spominskih znamenj.
Spomeniki, nad katerimi so se v preteklosti znesli vandali – naj omenimo le
Črnuče, Jelenov žleb, spomenik talcev pri
Begunjah, Kidričev spomenik na Teznem in
Kidričevem – so bili v glavnem obnovljeni v
še lepši in popolnejši obliki kot doslej.
Vodstvo Zveze in posamezni člani so
se tudi v preteklem letu udeleževali javne
razprave o strokovnih in zgodovinskih problemih, ki zadevajo delo in poklicanost naše
Zveze. Zlasti je treba izpostaviti polemično
publicistično delo v zvezi z razčiščevanjem
problema revolucionarnega značaja NOB.
Številni avtorji so se oglašali predvsem v
Svobodni misli in pa tudi v ostalih medijih.
Glede na pritisk krogov, ki ideološko nasprotujejo protifašističnim tradicijam zavezniške zmage v drugi svetovni vojni,
smo bili prisiljeni protestirati pri Vladi
Republike Slovenije zaradi diplomatske in
državne udeležbe slovenskega predstavništva na demonstrativni prireditvi v Veliki
Britaniji, ki naj bi problematizirala postopek
britanskih vojaških oblasti ob koncu druge
svetovne vojne in vračanju kolaborantskih
enot domobranstva zavezniški jugoslovanski armadi. Britansko zunanje ministrstvo
je pojasnilo, da je bila ta odločitev v skladu
s tovrstno zavezniško odločitvijo na Jalti,
udeleženci pa so kljub temu sprejeli poziv
21
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
za ustanavljanje zgodovinske slovensko-britanske komisije, ki naj bi ugotovila krivdo
nekdanjega predsednika britanske vlade za
vračanje slovenskih kolaborantov.
Koordinacija med veteranskimi organizacijami se razvija izjemno zadovoljujoče in v tovariški slogi. Glede na velik priliv
novega članstva je posebna komisija pripravila načrt pedagoškega oziroma vzgojnega
delovanja v Zvezi.
Pred nami je leto 70-letnega jubileja ustanovitve Osvobodilne fronte, katere naslednica je naša Zveza. Pripravili smo obširen
program aktivnosti – od javnih zborovanj,
do publikacij in velikega koncerta partizanske pesmi – ki se uresničuje.
Kljub neugodnim svetovnim in drugim
razmeram se dejavnost ZZB pri uresničevanju domoljubnih moralnih dolžnosti in prepričanj razvija zelo zadovoljivo.
2. Število organizacij in članov
Zveze
Na dan 31. 12. 2010 je Zvezo sestavljalo 77
kolektivnih članov: 73 združenj, 3 društva
in Mestna zveza Ljubljana. V teh organizacijah je delovalo 705 krajevnih organizacij
in 40 odborov domicilnih enot NOV in POS.
V primerjavi z letom 2009 se število kolektivnih članov Zveze ni spremenilo, zmanjšalo pa se je število krajevnih organizacij za
79 ali 10 % ter število delujočih domicilnih
odborov za 10 ali 20 %. To znižanje je posledica večletnega naravnega zmanjševanja števila članov na posameznih območjih,
kar pa je bilo evidentirano šele ob koncu
lanskega leta.
Po poročilih združenj borcev s terena
je bilo njihovih članov na dan 31. 12. 2010
skupaj 47.118 ali 99,1 % števila izpred enega
leta, to je zmanjšanje za 439 članov. Pri tem
je bilo na novo sprejetih 2531 članov, umrlo
pa jih je 2284. Zmanjšanje članstva gre le na
račun preseljenih, ki se v novi organizaciji
še niso prijavili ali pa so zavoljo bolezni ali
iz drugih razlogov izstopili iz ZB.
Članarino je plačalo 43.343 ali 91,9 %
članov, kar je rahlo izboljšanje v primerjavi
22
z letom 2009, vendar je izpad še vedno
prevelik, zlasti še, ker je večinoma posledica pomanjkljive organizacije pri pobiranju
članarine.
V preteklem letu smo ob različnih priložnostih opominjali združenja, da je sprejemanje novih članov prvenstvena naloga
predvsem tudi krajevnih organizacij. Iz
sporočil pa ugotavljamo, da je precej takih,
ki lani niso sprejele niti enega novega člana,
še več pa takih, v katerih je število umrlih
preseglo število sprejetih. To velja tudi za
združenja, saj iz tabele, ki jo objavljamo
v prilogi 1, vidimo, da kar 31 združenj ni
sprejelo vsaj toliko novih članov, kot jih je
umrlo.
Ocenjujemo, da se je delež članov, ki imajo
status udeleženca NOB ali žrtve vojnega
nasilja, tudi v lanskem letu znižal, kot se
znižuje že nekaj let. Od skupnega števila
47.118 članov je udeležencev NOB, vključno z
žrtvami vojnega nasilja, še 19.000 ali 40,3 %,
medtem ko je drugih članov že prek 28.000
ali 59,7 %. Temu primerno se postopoma
spreminja tudi kadrovska sestava vodstev.
3. Splošne in organizacijske
dejavnosti Zveze ter delovanje
njenih organov in delovnih teles
Zveza združenj borcev za vrednote NOB
Slovenije ima status organizacije civilne
družbe, ki deluje v javnem interesu in
ji je država podelila status delovanja na
področju vojnih veteranov, žrtev vojnega
nasilja in vojnih grobišč. Iz državnega proračuna so bila Zvezi dodeljena sredstva za izvajanje dejavnosti tako Zveze kot združenj
borcev na območju celotne države. Glede na
dejavnosti ZZB gre neposredno za delovanje Združenj borcev 66 %, posredno pa za
skupne dejavnosti okrog 75 % vseh sredstev.
Drugi viri sredstev na ravni Zveze so še
finančni prihodki od obresti in donacije, na
ravni združenj pa zlasti članarina, prostovoljni prispevki, donacije in dotacije.
Združenjem se sredstva iz državnega
proračuna razdelijo na podlagi napovednika
nalog posameznega združenja in projektov
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
s posebno pogodbo, v kateri so določene
naloge javnega interesa in namenska
sredstva zanje.
V letu 2010 smo končali velik projekt, in
sicer informacijsko mrežo, in vanjo vključili
vsa združenja in Ustanovo Franca Rozmana
Staneta. Sistem smo nadgradili z ustreznim strežnikom in tako poskrbeli za arhiv
vseh podatkov, ki potekajo prek naše informacijske mreže. Prav tako smo uredili popolnoma novo informacijsko podporo za
finančno poslovanje Zveze, ki omogoča
takojšne knjiženje prihodkov in odhodkov
in on-line povezavo z računovodsko hišo ter
možnost takojšnega vpogleda v finančne
podatke. Zamenjali smo ročno poslovanje s
pošto z novim računalniškim programom,
ki omogoča sprotno sledenje vse prejete in
oddane pošte.
V letu 2010 smo imeli dve redni seji in
eno korespondenčno sejo Glavnega odbora,
11 sej predsedstva, dve seji Sveta ZZB, tri
seje finančne komisije, dve seji nadzornega odbora, dve seji odbora koordinacije
enot NOV in POS, eno sejo odbora koordinacije žrtev vojnega nasilja, dve seji vojaške
komisije, dve seji mednarodne komisije, tri
redne in tri dopisne seje odbora za priznanja, dve seji pokrajinskih svetov in praviloma
tedenske seje kolegija. V okviru Predsedstva
Zveze je bila ustanovljena komisija za izobraževanje, ki je imela do zdaj eno sejo.
V letu 2010 je bilo tudi šest posvetov na
ravni pokrajinskih organizacij na terenu, ki
se jih je udeležilo okoli 450 naših članov.
Novembra 2010 je bil organiziran Posvet
o dolgoročnem razvoju Slovenije, ki so se ga
poleg članov Predsedstva ZZB in Sveta ZZB
udeležili priznani ekonomisti, novinarji, poslovneži in drugi. Zbranim je svoje poglede
predstavil mag. Mitja Gaspari, minister za
razvoj in evropske zadeve v Vladi RS.
Člani vodstva Zveze so se udeleževali tudi
sej in proslav ter drugih prireditev v združenjih in na sejah pokrajinskih svetov.
V letu 2010 smo na novo sprejeli 2531
članic in članov iz vrst državljank in državljanov, ki so bili rojeni po drugi svetovni
vojni, torej niso bili udeleženci NOB, imajo
pa spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni
Sporočila
sodelovati pri prizadevanjih za ohranjanje
in uveljavljanje vrednot tega boja.
V letu 2010 smo nadaljevali opremljanje
naših praporščakov s slavnostnimi uniformami, ki smo jih dopolnili s plašči, tako da
smo z uniformami popolnoma opremili 206
praporščakov.
Nadaljevali smo dela in naloge pri postavitvi knjižnice, ki smo jo opremili z bralnimi
mizami, evidentirali smo 1250 knjig na
knjižnih policah in 200 knjig na policah
mestne knjižnice Ljubljana ter jih povezali
v mrežo slovenskih knjižnic s sistemom
Cobiss. Knjižnico smo odprli februarja 2011.
V letu 2010 smo tvorno sodelovali v
Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, v kateri so združene organizacije Zveza vojnih veteranov Slovenije
'91, Združenje Sever, Društvo Maistrovih
borcev, društvo Moris, društvo TIGR in
Zveza društev vojnih invalidov Slovenije.
Tvorno smo sodelovali tudi z Društvom izgnancev Slovenije in z upokojenskimi ter
drugimi seniorskimi organizacijami, s
katerimi smo še posebej uspešno sodelovali tudi v posebnem koordinacijskem odboru.
Osrednji dogodek se je zgodil maja 2010,
ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in
konca druge svetovne vojne, in sicer veličastna proslava na Prešernovem trgu v
Ljubljani, kjer se je zbralo okoli 10.000 ljudi.
Ob tem smo izdali 15.000 zgibank, ki vsebujejo spomenico in opisujejo dogodke iz tega
časa.
Zveza se je tudi v letu 2010 predstavila na
Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je
bil v Cankarjevem domu v Ljubljani od 29.
septembra do 1. oktobra. Sodelovali smo v
Parku domoljubja skupaj z ministrstvom
za obrambo ter tudi z drugimi veteranskimi organizacijami. Tokrat smo na svojem
razstavnem prostoru s sliko in z besedo
obudili spomin na 65. obletnico zmage
nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni
ter na dogodke maja 1945. Zveza je poleg
tega na festivalu pripravila okroglo mizo z
naslovom Kaj sedanjim generacijam pomeni
in sporoča NOB, ki jo je vodila prof. dr. Maca
Jogan, predsednik ZZB Janez Stanovnik
pa je povzel najpomembnejša sporočila in
23
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
vrednote iz časa NOB, namenjena sedanjim
in prihodnjim rodovom. Poleg starejših se
je okrogle mize udeležilo tudi več dijakov
in študentov, nekateri so izrekli tudi svoja
stališča in mnenja.
Kot vsako leto doslej smo zelo dobro sodelovali z ministrstvom za obrambo in s
poveljstvom sil Slovenske vojske, zlasti pri
proslavah in prireditvah ter pri pogrebnih
in drugih spominskih slovesnostih, dokaj
tvorno pa je bilo tudi sodelovanje z ministrstvom za šolstvom in šport ter z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
Tako kot v preteklem letu smo si prizadevali za dobro sodelovanje z uradom predsednika republike in s samim predsednikom
dr. Danilom Türkom ter z županom mesta
Ljubljane Zoranom Jankovićem.
Sodelovanje v večini dobro poteka tudi
z veliko večino županov občin, še posebej
prek vodstev naših združenj, in sicer na
področju urejanja spomenikov, organizacij
proslav in drugih dejavnosti, ki združujejo
občine in našo organizacijo.
4. Dejavnosti na zakonodajnem
in drugih pravnih področjih
Zveza pri uresničevanju vojnih zakonov
uvršča med svoje bistvene naloge tudi
popolno uresničevanje ustavno varovanih
pravic vojnih veteranov 1941–1945, vojnih
invalidov in žrtev vojnega nasilja, ki so
jim s predpisi priznane kot naloge javnega
interesa. Zato vsa leta spremlja uresničevanje zakonov s tega področja, obvešča pristojne državne organe o svojih ugotovitvah in jim daje predloge za izboljšanje tega
varstva, sodeluje pa tudi pri pripravi vsakokratnih sprememb in dopolnitev ustreznih
zakonov.
V Zvezi in v združenjih ves čas svetujemo
članom o tem, kakšne so njihove pravice in
kako jih lahko uresničijo. Pravice udeležencev NOB so določene v:
–– zakonu o vojnih veteranih,
–– zakonu o vojnih invalidih,
–– zakonu o žrtvah vojnega nasilja,
–– zakonu o vojnih grobiščih.
24
Vsi ti zakoni so poimenovani tudi s
skupnim imenom: vojni zakoni.
Določene pravice udeležencev NOB so
urejene še v zakonih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju ter v drugih
predpisih. Nekateri udeleženci NOB so vključeni v več kategorij glede na svojo medvojno
usodo (npr. izgnanec, ki je odšel v partizane
in je bil ranjen), zato se ti podatki ne seštevajo.
Število udeležencev NOB se iz naravnih
razlogov iz leta v leto zmanjšuje. Tako se je
število vojnih veteranov NOB v letu 2010 v
primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 6,7 %,
število vojnih invalidov za 6,8 % in število
žrtev vojnega nasilja za 2,6 %. (Tabela
podatkov je priložena v prilogi 2.)
Zanimiv je podatek o priznanem svojstvu
žrtev vojnega nasilja po zadnji noveli
zakona. Svojstvo žrtve je priznano 463 medvojnim otrokom, ki so jim enega ali oba
starša likvidirali organi NOB. Otrok padlih
pripadnikov NOB je 31-krat več, ali od vseh
otrok padlih staršev je otrok po tej noveli
le 3,1 %. Še manjši je delež beguncev zaradi
delovanja NOB ali zaveznikov – 1,2 %.
Vsi navedeni podatki o vojnih veteranih,
vojnih invalidih in žrtvah vojnega nasilja so
povzeti po informaciji ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve. Iz te povzemamo tudi informacijo, da država plačuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje 81.176
upravičencem. V vsej tej množici upravičencev po vojnih zakonih pa jih je bilo v letu
2009 (lanskih podatkov še ni na voljo) le
2005 poslanih na zdraviliško zdravljenje,
torej komaj kaj več kot 2 %.
Zanimivi so tudi podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
leto 2009 (za leto 2010 še niso objavljeni).
Za čas, prebit v NOB, ki je vštet v pokojnino, je bilo iz državnega proračuna plačano
39,4 milijone evrov ali povprečno 144 evrov
na enega upravičenca, kar je okoli 16 %
njihove pokojnine. Še manjši je delež države
pri pokojninah internirancev, beguncev in
delovnih deportirancev, ki znaša povprečno 7 %. Ti podatki potrjujejo trditev, da ni
»borčevskih pokojnin«, pač pa so vojna leta
všteta in ovrednotena v rednih pokojninah.
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
V letu 2010 smo predlagali, da bi pravico
žrtve vojnega nasilja priznali tudi otrokom,
ki so bili rojeni materam v partizanih. Teh
ni veliko, čutijo pa diskriminacijo v primerjavi z vsemi drugimi priznanji. Postopek je
še v teku. Prav tako še ni rešeno vprašanje
povračila materialne vojne škode. Tovrstna
prizadevanja Društva izgnancev Slovenije
in drugih zainteresiranih organizacij
podpiramo.
Število upravičencev po vojnih zakonih je
razvidno iz prilog 2 in 3.
5. Spominske prireditve
Borčevske prireditve in žalne slovesnosti
med letom in spomin na pokojne so vsako
leto pomembna vsebina delovanja Zveze
združenj borcev za vrednote NOB in nekaterih posameznih društev, ki spoštujejo te
vrednote in so sestavni del naše Zveze.
V letu, ki je za nami, je bilo na območju
Slovenije in v zamejstvu – Avstriji, Hrvaški,
Italiji in Madžarski – organizirano skupno
355 prireditev, pri katerih smo bili soorganizatorji in udeleženci. Na prireditvah
se je zbralo prek 175.000 udeležencev.
Ugotavljamo, da je v večini naših organizacij v zavesti članov dolžnost, da se skupaj s
sorodniki in simpatizerji NOB z nekaterimi prireditvami tudi med letom spominjajo padlih borcev in drugih žrtev. Še posebej
je pozitivno to, da se v organizacijah spominjajo pokojnih ob dnevu mrtvih, saj je bilo
v minulem letu ob tem prazniku v Sloveniji
683 žalnih slovesnosti, v zamejstvu pa na
več sto mestih, ki se jih je skupaj udeležilo
okoli 75.000 ljudi.
Pri načrtovanju in izvajanju programa
so sodelovali člani glavnega odbora, predsedstva, organi enot ter služb NOV in POS,
odbori taboriščnikov in koordinatorji regij.
Največ dela so pri tem opravila združenja, njihove krajevne organizacije, posamezna društva, skupnosti borcev enot NOV in
POS. V izvedbo programa so se v mnogih
krajih vključevale še organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Združenja Sever,
Zveze slovenskih častnikov in Zveze vojnih
Sporočila
invalidov, poleg teh pa tudi planinska,
športna in kulturna društva, ki so bila lani v
mnogih primerih soorganizatorji prireditev.
Na naših najpomembnejših prireditvah so bili osrednji govorniki predsednik
Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar in državnega sveta mag. Blaž Kavčič, prvi predsednik Milan Kučan ter posamezni ministri,
poslanci državnega zbora, člani Sveta, kulturniki in drugi. Več prireditev na prostem
je žal zelo oviralo slabo vreme, kot je bil
primer v Ljubljani meseca maja ob 65. obletnici osvoboditve, na Poljani ob 65. obletnici zadnjih bojev v drugi svetovni vojni ter
ob 65. obletnici zaključnih bojev in osvoboditve Primorske, v katerih so sodelovali tudi
prekomorci.
Na podlagi letnega načrta sodelovanja
ZZB za vrednote NOB Slovenije in Slovenske
vojske za leto 2010 je bilo v programu predvideno sodelovanje v 58 primerih, sprejeti
so bili vsi naši predlogi. Med letom je bilo le
nekaj sprememb za posamezno prireditev;
zaradi pomanjkanja finančnih in materialnih sredstev ni bilo mogoče v celoti uresničiti naših predlogov. Hvaležni smo Slovenski
vojski predvsem za izdatno pomoč in sodelovanje v težkih zimskih razmerah.
Materialna in logistična pomoč ter sodelovanje pripadnikov vojske na tekmovanjih
in pohodih so bili dobro sprejeti med borci
in drugimi udeleženci. Še posebej so bile s
spoštovanjem sprejete na prireditvah in
žalnih slovesnostih častne straže in častne
enote. Ministrica za obrambo in visoki
častniki Slovenske vojske so se udeležili več
naših prireditev ter so bili na njih osrednji
govorniki.
Izvedenih je bilo 21 pomembnejših
proslav, žalnih slovesnosti in prireditev na
krajih spomina: na Osankarici na Pohorju,
v Dražgošah, v Sedlarjevem ob Sotli,
Jelenovem žlebu, na Nanosu, v Javorovici,
na Jančah, na Pokljuki, v Želinu, Dobrniču,
Žužemberku, Auschwitzu – ob mednarodnem prazniku holokavsta, na Stranicah –
v Frankolovem, ob osvoboditvi Prekmurja, v
Ljubljani – ob dnevu zmage, v Topolšici – ob
obletnici podpisa kapitulacije von Löhrove
25
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
armade, na Poljani – v spomin na zadnje
boje v Evropi, v Ajdovščini – ob obletnici
ustanovitve 1. slovenske vlade, na Ljubelju
ter lani prireditvi ob 65. obletnici: Ilirska
Bistrica in Menina planina – Mozirje.
Prireditve so v svoj program vključevale planinske in druge pohode, smučarska
tekmovanja in druga športna tekmovanja,
vezana na dogodke iz NOB. Za preteklo leto
imamo takih prireditev 69. Največ pohodov
je bilo vezanih na prireditve v spomin na
dražgoško bitko in na boje ter prihod 14.
divizije na Štajersko. Pohodi in tekmovanja
privlačijo mlajše generacije, kar je za našo
organizacijo v prihodnosti zelo pomembno.
Kljub vremenskim težavam so bile dobro
obiskane, tudi z več tisoč udeleženci na posameznih prireditvah, žal pa so bile v sredstvih javnega obveščanja zapostavljene.
6. Skrb za ohranitev ravni
zdravstvene in socialne varnosti
udeležencev NOB
Tudi v letu 2010 je Zveza spremljala uresničevanje predpisov s področja zdravstvene in socialne varnosti udeležencev NOB.
Največ pozornosti smo v tem letu posvečali urejanju področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V okviru obstoječe koordinacije seniorskih organizacij
(KOSOS) je naša organizacija po več razpravah podprla predvidene spremembe zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker meni, da je sprejeta reforma na tem
področju družbenoekonomsko in razvojno
utemeljena. V zakonu so bili namreč v veliki
meri upoštevani interesi upokojencev, pa
tudi aktivne generacije, da se ohrani stabilnost in zdržnost pokojninskega sistema
v razmerah starajoče se družbe. Manj
razprav je bilo v minulem letu o predpisih s področja zdravstva, kjer naša organizacija poudarja pomen primarnega zdravstvenega varstva in vloge zdravstvenih
domov v okviru javne zdravstvene službe
ter potrebo po ohranitvi primerne dostopnosti in ravni zdravstvenega varstva. Pač
pa so po opozorilu vodstva Centra za vojne
26
veterane v Ljubljani o pričakovanih upokojitvah nekaterih zdravnikov ter na podlagi
pripomb in nezadovoljstva nekaterih naših
članov vse leto potekali različni pogovori v
zvezi z delovanjem in ureditvijo zdravstvenega varstva v tem okviru.
V letu 2010 so se začele tudi aktivnosti za
pripravo strategije za kakovostno staranje,
solidarnost in sožitje generacij za obdobje
2011 do 2015. Strategijo naj bi sprejeli v prvi
polovici leta 2011. Aktivnosti za zakonsko
ureditev področja dolgotrajne oskrbe pa so
tudi v letu 2010 zastale.
Kot v minulih letih smo se tudi v letu
2010 odzivali na posamezna konkretna vprašanja naših članic in članov, ki
so se nanašala na uresničevanje različnih
pravic, na pomoč pri premoščanju materialnih težav in podobna, in smo skušali najti
ustrezen odgovor oziroma pomoč v okviru
obstoječih možnosti.
7. Uresničevanje nalog na področju
žrtev vojnega nasilja
Delo koordinacije in njenih odborov je bilo
v letu 2010 večinoma posvečeno 65. obletnici
osvoboditve koncentracijskih taborišč.
Januarja 2010 smo počastili dan holokavsta z odmevno proslavo in kulturnim programom v Domu španskih borcev. Slavnostna
govornica je bila gospa Majda Širca. Proslava
ob dnevu holokavsta je sovpadla z obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz. Pri
izvedbi proslave, ki je potekala pod okriljem
ZZB NOB, so se precej angažirali taboriščni odbori, predvsem pa odbora Auschwitz/
Ravensbrück in Neuengamme.
Auschwitz/Ravensbrück: združena od­bo­
ra teh dveh taborišč sta izvedla nekaj skupnih akcij, nekaj dejavnosti pa sta izpeljala vsak zase. Odbor Auschwitz je v prvih
dneh junija 2010 organiziral obisk taborišča Auschwitz – Birkenau za skupino 34 dijakov, dveh profesorjev in dveh preživelih
ujetnikov. Skupino so sestavljali mladi zgodovinarji in nagrajenci zgodovinskega tekmovanja. Odbor Auschwitz se ukvarja tudi
z usodo jugoslovanske spominske sobe v
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
taborišču, ki naj bi bila razdeljena po nekdanjih republikah. Odbor bo začel urejati
slovensko sobo ne glede na to, kako počasi
pri tem ukrepajo nekdanje republike SFRJ.
Odbor Ravensbrück je organiziral vrsto obiskov raznih proslav doma in zamejstvu.
Pomembna je bila udeležba številne slovenske delegacije (okoli 70 oseb) na proslavi
ob 65. obletnici osvoboditve Ravensbrücka
v aprilu 2010. Združena odbora pa sta septembra v Portorožu pripravila vsakoletno
srečanje taboriščnic in njihovih svojcev.
Buchenwald/Dora: člani odbora so ob
proslavi v spomin na osvoboditev jetnikov
organizirali obisk taborišča. Vseh udeležencev je bilo 19, med njimi sta bila dva iz
Brežic, ki sodelujeta pri pripravi filma o taborišču, ter Boris Pahor, ki je eden od preživelih iz taborišča Buchenwald. Pahor je
bil na slavnostni komemoraciji tudi eden
izmed govornikov. Odbor aktivno sodeluje
na skoraj vseh prireditvah ZB in drugih taboriščnih odborov. Upamo, da bo film o
Buchenwaldu v letu 2011 dokončan.
Dachau: maja 2010 se je odbor s slovensko delegacijo udeležil slovesnosti ob 65.
obletnici osvoboditve taborišča, oktobra pa
je bil vsakoletni zbor preživelih dahavcev,
njihovih sorodnikov in potomcev. Odbor je
nadaljeval z izdajanjem Dachavskega poročevalca. Stroške delovanja in izdajo časopisa
delno pokriva s članarino, kar pa glede na
naravni osip članstva ne zadostuje več za
pokrivanje vseh stroškov.
Neuengamme: preživelih tega taborišča
danes ni veliko, delo odbora sloni na mlajši
generaciji.
Tako kot drugi odbori se je tudi ta udeležil
slovesnosti ob jubilejni obletnici osvoboditve taborišča. Udeleženci iz Slovenije so ob
tej priložnosti obiskali podružnice tega taborišča, ki so v okolici Hamburga. Odbor
ima redne stike z mednarodnim nemškim
odborom tega taborišča in z vzorno urejenim
taboriščnim muzejem. Dogovarja se tudi,
da bi prek ministrstva za šolstvo in šport
omogočil manjšim skupinam dijakov obisk
tega taborišča.
Mauthausen/Gusen: odbor tega taborišča
je v letu 2010 realiziral obsežen program
Sporočila
in sodeloval pri organizaciji prireditve ob
dnevu holokavsta ter organizaciji proslave v
Mauthausnu in Gusnu, organiziral pa je tudi
srečanje na Ljubelju. Na proslavi ob obletnici osvoboditve Mauthausna in Gusna v
mesecu maju so sodelovali učenci OŠ Frana
Kocbeka iz Gornjega Grada, gardisti SV,
rudarji iz Velenja in nekaj avtobusov obiskovalcev. Slavnostni govornik je bil minister
Ivan Svetlik. Poudariti moramo, da so bili
šolarji nad obiskom Mauthausna navdušeni,
in menimo, da je treba to tradicijo nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
V začetku maja je bilo vsakoletno zasedanje Mednarodnega odbora Mauthausen
(IMC), ki mu trenutno predseduje Slovenija.
Na odboru je bilo med drugim sklenjeno,
da bo organizacijski sestanek IMC oktobra
v Ljubljani. Odbor IMC je nato zasedal
pod predsedstvom Slovenije 9. oktobra v
Ljubljani in sprejel program dela za leto
2011. Stroške zasedanja IMC v Ljubljani je
v celoti pokril odbor Mauthausen. V dneh,
ko so potekale spominske slovesnosti v
Mauthausnu in Gusnu, so snemali film o taborišču Gusen, s poudarkom na destruktivni dejavnosti neonacistov v Avstriji. Na teh
snemanjih smo sodelovali dvakrat (maja in
septembra). Film so predvajali na ORF II v
mesecu oktobru. Sočasno je bil v zasebni redakciji posnet film o Gusnu, ki ga še nismo
videli, potekajo pa pogovori za projekcijo
in možen odkup. Slovenija kot predsedujoča IMC je po uradni dolžnosti tudi članica
Mednarodnega foruma Mauthausen (IFM).
Forum deluje kot organ avstrijskega notranjega ministrstva in ima med drugim
nalogo, da ohrani ostanke taborišč in organizira popularizacijo prosvetnega in zgodovinskega dela o nacističnih taboriščih na
ozemlju Avstrije ter skrbi za povezavo s sorodnimi organizacijami v Evropi.
Rab/Gonars: taboriščni odbor tega taborišča ima precej široke naloge, saj pokriva
poleg taborišč v uradnem nazivu tudi druga
taborišča in zapore na območju Italije.
V letu 2010 je odbor skupaj s TV Medvode
izdelal krajšo verzijo filma Skozi trpljenje v svobodo. Film je bil prikazan na projekciji v Muzeju novejše zgodovine in na
27
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
TV Slovenija. Obstaja tudi daljša različica
tega filma. Krajša verzija bo na razpolago
šolam in knjižnicam.
V prostorih SAZU so pripravili razstavo
Ko je umrl moj oče in ta razstava je bila tudi
na ogled v prostorih gimnazije na Rabu.
Italijanska filmska ekipa snema ob sodelovanju Slovenije in Hrvaške dokumentarec o
taboriščih Rab in Gonars. Septembra se je
številna slovenska delegacija udeležila spominske slovesnosti na Rabu. Delegacija iz
Slovenije pa je 30. oktobra položila vence na
pokopališču Kampor.
Šarvar: odbor je aprila pripravil proslavo
ob dnevu upora. Delegacija ZB je junija ob
obletnici dneva internacije obiskala grobove
na pokopališču Šarvar in položila vence na
pokopališču, ob dnevu mrtvih pa se je skupaj
s predstavniki občine Lendava udeležila komemoracije na pokopališču Šarvar. Odbor je
tako kot vsako leto do zdaj obiskal in obdaroval pomoči potrebne žrtve vojnega nasilja.
Aichach, Flossenbürg, Natzweiler: delovanje teh taboriščnih odborov je nekako
zamrlo. Taboriščnice taborišča Aichach se
srečujejo zasebno. Taborišče je bilo razmeroma majhno, srečanja bodo v letu 2011 oživili.
Podobno usodo je doživel tudi Natzweiler.
Upamo, da bomo v letu 2011 ob pomoči
Amical de Mauthausen France in Muzeja
Natzweiler v Neckarelcu znova navezali
stike s francoskim odborom za Natzweiler.
Zveza vsako leto prevzame tudi organizacijo prireditve ob dnevu holokavsta. Vendar
menimo, da bi moral biti organizator tega
dogodka ministrstvo za kulturo, ker se dan
holokavsta praznuje tudi na državni ravni.
8. Mednarodni odnosi
V letu 2010 se je Komisija za mednarodne
odnose sešla dvakrat.
Naše delegacije so se udeležile spominskih proslav ob dnevu mladosti v Kumrovcu,
10. korpusa v Zagrebu, bitke na Sutjeski,
bitke na Neretvi in Avnoja v Banjaluki in
Jajcu ter proslave v Kučibregu.
Naše delegacije so se prav tako prisostvovale žalnim slovesnostim ob dnevu mrtvih
28
v Trstu, Gradcu, Bazovici, Rabu, Šarvarju,
Gonarsu in na Koroškem.
Dvakrat smo se sešli s predstavniki SABA
in izmenjali stališča o dvostranskem sodelovanju, predvsem o skupnih spominskih
slovesnostih in proslavah, ki potekajo v
obmejnih krajih na obeh straneh meje.
Delegacija ZB, ki jo v Jadransko-jonski
pobudi (»Stalnem antifašističnem forumu«)
zastopa občinska organizacija Koper, se je
udeležila letnega sestanka, ki je bil leta 2010
v Italiji v mestu Ancona.
Vse predstavnike SUBNOR-jev z območja
nekdanje SFRJ pa smo povabili na proslavo
ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in
konca druge svetovne vojne v letu 2010, ki
so se je vsi tudi udeležili.
Kot članica Svetovne federacije veteranov
smo se skupaj z drugimi člani veteranske
koordinacije udeležili tudi letnega kongresa
v Parizu v Franciji.
9. Skrb za spomenike in spominska
znamenja NOB
Nadaljevali smo s prizadevanji za vpis
kulturne dediščine NOV v registre kulturne
dediščine in s pobudami za oblikovanje predlogov za razglasitev delov kulturne dediščine NOB za spomenike lokalnega in državnega pomena. Prav tako smo si še naprej prizadevali za ureditev stalnega varstva spomenikov NOV, za njihovo vzdrževanje in urejanje
ter varovanje njihovega neposrednega vplivnega območja. V tej zadevi smo dosegli nekaj
uspešnih dogovorov z občinami in drugimi
lokalnimi dejavniki, krajevnimi skupnostmi
in društvi. Naloga še ni končana, potrebne
bodo nove spodbude.
Opravljenih je bilo nekaj vzdrževalnih
del, med drugimi na primer na spomeniku v Dražgošah. Večjih sovražnih poškodb
spomenikov NOV nismo opazili. Posebej
omenjamo le izginotje doprsnega kipa
Borisa Kidriča v Kidričevem.
Sprejeli smo pobudo KO ZB Zelena jama
v Ljubljani, ki je predlagala odkritje spomenika Osvobodilni fronti slovenskega
naroda na preurejenem Trgu OF v Ljubljani.
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Njen predlog smo posredovali Mestni
občini Ljubljana, ki ga je načelno sprejela.
Spomenik kulturnim delavcem OF, ki ga bo
2011 odkrila ljubljanska mestna organizacija ZB, je pripravljen.
Začeli smo urejati vprašanja glede organizacije ažurnega in stalnega varovanja
ter vzdrževanja grobov, grobišč in kostnic
NOV na javnih pokopališčih in še posebej
zunaj njih.
Oblikovali smo delovno skupino, ki je
pripravila predlog spominskih znamk v
rednem poštnem prometu za leto 2012 in
deloma tudi že za leto 2013.
10. Informiranje, propagandna
in promocijska dejavnost
Recesija in z njo povezani splošna
družbena zaskrbljenost in negotovost so
do določene mere obrnile javno pozornost
tudi k vprašanjem o realnih virih družbene
moči, ki bi rešila Slovenijo iz krize. Zato je
osvobodilni boj z izjemno silo in enotnostjo
Osvobodilne fronte ob ohranjanju osebne
iniciative deležen večje pozornosti. V elektronskih medijih je slišati več pesmi upora,
na mnogih spominskih prireditvah je
opazno več udeležencev iz mlajših generacij.
Hkrati pa deluje tudi negativna propaganda,
ki omalovažuje osvobodilni boj in poudarja
predvsem v vojni neizogibne temne plati.
Pričakovati je mogoče, da se bo v ne ravno
prijaznem letu 2011, v katerem pa se spominjamo 70. obletnice ustanovitve OF, oboje
stopnjevalo. Ob tem se bo verjetno večala
tudi pozornost medijev, ki danes velikokrat
spregledajo dejavnost organizacije.
Gospodarska kriza se pozna tudi pri delovanju naše organizacije, ko iščemo vire,
da bi izpolnjevali svoje lastniške in ustanoviteljske dolžnosti do revije Svobodna misel
in njene razvijajoče se priloge Novi razgledi.
Štirinajstdnevna revija se je sicer kljub
težavnim razmeram v medijskem svetu
obdržala, njena naklada se je le za malenkost zmanjšala. Vendar materialni položaj
ne omogoča nikakršnega zagona, saj so tudi
sredstva za bogatitev medijskih vsebin pri
Sporočila
ministrstvu za kulturo, ki so namenjena
Novim razgledom, tako skromna, da temu
pomembnemu dodatku Svobodne misli ne
odpirajo razvojnih možnosti. Ker ni nikakršnega dvoma, da mora Svobodna misel
skupaj z Novimi razgledi v kolikor mogoče
racionalni izvedbi še naprej izhajati in se
seveda prilagajati novim potrebam bralcev,
bo tudi za naprej treba najti denarne vire, ki
bodo tudi v prihodnje zagotavljali redno izhajanje ter odpiranje revije in priloge novim
miselnim iskanjem. V preteklem letu je
postalo jasno, da revija potrebuje tudi nove
sodelavce v sicer dobri, vendar premajhni
ekipi, drugače bo prisiljena zgolj životariti.
To pa ne bi bilo dopustno tako zaradi uredniških načrtov ob obletnici OF kot zaradi
novih članov, ki pa seveda iščejo tudi nove
vsebine. Sedanja ne more izpolnjevati vseh
njihovih pričakovanj, kar pove tudi zelo
skromen uspeh akcije, v kateri so novi člani
naše organizacije tri mesece dobivali revijo
na stroške glavnega odbora. Vodstvo revije
zdaj išče druge oblike privabljanja novih
bralcev, zato pa so potrebne tudi primerne
vsebine in finančni viri ter večja zavzetost
naših organizacij.
Sporočila kot notranje glasilo organizacije redno izhajajo vsake tri mesece in so
po odzivih sodeč ustrezno pripravljena. Za
novo leto ostaja kot dolg, kako naj bi tudi
v Sporočilih vzpostavili dvosmerno komunikacijo, najprej več informacij iz organizacij, nato tudi notranji dialog. Enako velja za
spletno stran, ki je aktualna in zato veliko
prispeva k obveščenosti v organizaciji,
vendar je prav tako še v veliki meri enosmerna. Temu se v začetni fazi niti ni mogoče
izogniti, za naprej pa je očitno, da bo treba z
ustrezno organizacijo dela začrtati in uvesti
več dvosmerne komunikacije.
11. Zgodovinopisje
Načrtovani program za leto 2010 smo le
delno uresničili, kajti priprave izdaj trajajo
dalj časa.
V letu 2010 je izšla monografija o 14.
diviziji, avtorja dr. Marjana Žnidariča. Isti
29
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
avtor je še pred koncem leta prevzel obveznost, da pripravi monografijo 4. operativne cone. Matija Žgajnar je vsebinsko končal
monografijo Zlomljena krila, ki je pripravljena za tisk in bo izšla predvidoma še v
prvi polovici leta 2011. Uspešno smo končali
monografijo Tomaža Marušiča Solkan in
Solkanci. V letu 2010 je bilo izdanih tudi kar
nekaj zgibank in brošuric ob dogodkih lokalnega in državnega pomena, predvsem
o tematiki konca druge svetovne vojne in
zmagi nad fašizmom.
12. Priznanja Zveze borcev
Odbor za priznanja ZB je imel v letu 2010
tri redne in tri dopisne seje. Glede na stalna
opozorila o kakovosti predlogov za priznanja in opozorila na določene člene Pravilnika
o priznanjih, ki določajo, ob kakšnih priložnostih se podeljujejo priznanja, ter glede
na nujnost ustreznega usklajevanja na pokrajinski ravni in njihovega soglasja je bilo
na zadnji seji v mesecu novembru 2010 ugotovljeno, da se stanje izboljšuje. Sprejet je bil
tudi sklep, da morajo vsi predlogi vsebovati
podpis predsednika regijskega oz. pokrajinskega sveta.
Predvideni načrt glede priznanj za leto
2010 (60 zlatih in 90 srebrnih priznanj) ni
bil presežen, saj je bilo podeljenih 57 zlatih
priznanj, od tega 13 zlatih za življenjsko
delo, 78 srebrnih priznanj ter ena listina
ZZB NOB Slovenije. Listina in zlate plakete
za življenjsko delo so bile podeljene 26. 4.
2010 ob praznovanju dneva upora v Muzeju
novejše zgodovine Slovenije.
Priznanja so prejeli tudi štirje župani
(zlato: župana občin Rače-Fram in Idrija;
srebrno: župana občin Sv. Jurij ob Ščavnici
in Brezovica), osem osnovnih šol (zlato: OŠ
Vojke Šmuc Izola, OŠ Stara Cerkev, Kočevje;
srebrno: OŠ Komandanta Staneta Dragatuš,
OŠ Podgora, Kuteževo, OŠ Trzin, OŠ Stranje,
Podružnična šola Zg. Tuhinj, OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri Izola),
Krajevna skupnost Ostrožno Brdo pa
srebrno. Med pevskimi zbori sta MPZ Zora,
Janče in zbor Carmina Slovenica prejela
30
zlato plaketo, Ljudske pevke s Kaplje Kozjek
in Mešani pevski zbor Divača pa srebrno.
Novembra je odbor podelil zlata priznanja Steklarski godbi na pihala Steklarne
Hrastnik, Goriškemu muzeju in veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji.
Nepodeljene plakete, predvidene v
programu za leto 2010, se razporedijo v
rezervo odbora za priznanja, s tem da imajo
prednost pri podelitvi združenja, ki plaket
niso podelila, če izkažejo ustrezno upravičen predlog.
Glede na program dela odbora v letu
2011 je Predsedstvo Zveze potrdilo skupno
število podelitev, in sicer 60 zlatih, v
okviru teh 20 zlatih za življenjsko delo, ter
90 srebrnih plaket. Ta kvota je bila na seji
odbora razdeljena na pokrajine oz. regije.
Kriterij za delitev je bilo število članov ZB
na dan 31. 12. 2009 v vsaki pokrajini ter
skupno število članov ZB.
Na zadnji seji je odbor obravnaval podeljevanje priznanj za praporščake. Dogovorjeno
je bilo, da združenja posredujejo predloge
do konca januarja 2011, da bi jih odbor
lahko potrdil na seji v marcu, priznanja pa
bi podelili ob praznovanju 70. obletnice OF
v mesecu aprilu.
13. Izobraževanje in mladi
V letu 2010 je bilo delovanje v zvezi z
mladimi usmerjeno predvsem na oblikovanje predlogov, s katerimi bi v redni izobraževalni proces sistematično vnašali
vrednote NOB. Vsi predlogi so bili vsestransko utemeljeni in usklajeni s sodelujočimi
strokovnjaki (tudi z neposrednimi izvajalci
posameznih dejavnosti).
1.) S tem ciljem je bilo organiziranih
dvoje posvetov: v organizaciji ZZB
NOB in Mladega foruma SD najprej
10. 3. 2010 in nato še 16. 6. 2010. Na
podlagi teh posvetov so bila izoblikovana Priporočila za obogatitev vzgoje
in izobraževanja mladih za aktivno
državljanstvo, ki so bila poslana na
ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ)
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
ministru dr. Igorju Lukšiču 17. 6. 2010.
2.) Na MŠŠ je bil septembra (9. 9. 2010)
poslan predlog za vseslovensko akcijo
osnovnošolcev ob 70. obletnici okupacije in ustanovitve OF slovenskega
naroda Kamenček k piramidi za Vinka
in Jakca.
3.) Na MŠŠ je bil 28. 10. 2010 poslan
predlog za organizacijo seminarja
za učitelje in profesorje z naslovom:
»Mi pa nismo se uklonili njih podivjani
sili …«
Na dveh pogovorih na MŠŠ (prvič z direktorico Urada za razvoj šolstva, oktobra
2010, drugič v novembru z ministrom dr.
Lukšičem) je bila pobuda ZZB sprejeta in
obljubljeno je bilo, da bodo za njeno uresničevanje poskrbele različne enote znotraj
MŠŠ.
Sporočila
14. Sklepna misel
Leto 2010 je bilo, tako kot velja že za
pretekla leta, pri izvajanju nalog Zveze in
vseh naših združenj ter odborov enot in služb
NOV in POS zelo aktivno leto tako na področju
organizacije prireditev kot na področju ohranjanja vrednot NOB in krepitvi članstva.
Kljub težki gospodarski, socialni in politični krizi je Zveza sledila svojemu poslanstvu in viziji, da ohranja spomin na dogodke
iz časa druge svetovne vojne in skrbi za udejanjanje vrednot NOB, predvsem pravičnosti
in poštenosti, socialnosti, spoštovanja človeškega dostojanstva in krepitve domoljubja.
Če bosta država in civilna družba upoštevali te vrednote, bomo vsi, ki živimo v slovenskem prostoru, čutili, da je naša dežela
Slovenija socialna in pravna država in da
smo lahko ponosni, da živimo v njej.
Predsednik ZZB NOB
Janez Stanovnik
Priloga 1: ČLANI ZZB NOB SLOVENIJE
Zap. Združenje borcev za
št. vrednote NOB
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
AJDOVŠČINA-VIPAVA
BOROVNICA
BREŽICE
CELJE
CERKNICA
ČRNOMELJ
ČRNUČE
DOMŽALE
DOVJE-MOJSTRANA
DRAVOGRAD
DRUŠTVO ODMEV MOKRCA
DRUŠTVO ZARJA SPOMINOV
DUPLEK
GORNJA RADGONA
GROSUPLJE
HRASTNIK
IDRIJA-CERKNO
ILIRSKA BISTRICA
IZOLA
JESENICE IN KRANJSKA G.
KAMNIK
KOČEVJE
Število
članov na dan
31. 12. 2010
1.205
103
422
1.401
589
674
171
666
90
275
235
113
101
391
399
515
606
226
447
485
466
936
Število
sprejetih
članov
34
7
19
65
58
30
15
41
6
20
21
5
5
27
13
12
9
2
11
17
24
45
Število
umrlih
članov
32
5
24
54
59
33
12
26
2
12
6
5
16
8
26
43
21
23
42
20
30
Število članov,
ki so plačali
članarino
1.205
92
295
1.401
530
674
160
675
92
295
235
101
72
385
345
507
579
199
345
469
420
867
31
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Zap. Združenje borcev za
št. vrednote NOB
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
32
KOPER
KRANJ
KRŠKO
LAŠKO
LENART
LENDAVA
LITIJA
LJ. BEŽIGRAD
LJ. CENTER
LJ. MOSTE-POLJE
LJ. ŠIŠKA
LJ. VIČ-RUDNIK
LJUTOMER
LOGATEC
LUKOVICA
MARIBOR
MEDVODE
MENGEŠ
METLIKA
MEŽIŠKE DOLINE
MORAVČE
MOZIRJE
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
NOVO MESTO
ORMOŽ
PESNICA
PIRAN
POSTOJNA
PTUJ
RADLJE OB DRAVI
RADOVLJICA
RIBNICA
RUŠE
SEMIČ
SEVNICA
SEŽANA
SLOVENJ GRADEC
SLOVENSKA BISTRICA
SLOVENSKE KONJICE
ŠENTJUR
ŠKOFJA LOKA
ŠMARJE
TOLMIN
TRBOVLJE
TREBNJE
TRZIN
Število
članov na dan
31. 12. 2010
1.799
1.651
684
442
99
177
392
848
677
1.087
1.236
1.133
191
221
163
1.808
261
61
401
1.084
115
673
569
3.530
1.425
195
119
514
668
407
418
1.197
306
169
182
352
1.314
773
522
343
377
1.014
314
927
1.190
403
65
Število
sprejetih
članov
53
149
71
21
3
20
33
22
44
74
49
69
5
19
105
16
27
29
9
40
38
126
91
3
5
55
34
36
30
63
8
20
20
8
47
44
17
28
14
51
20
26
113
43
2
Število
umrlih
članov
34
176
14
10
5
13
14
27
47
84
79
62
10
5
6
148
19
3
17
38
5
36
15
164
51
4
6
37
41
15
12
48
10
9
14
14
70
17
17
12
9
44
24
71
43
9
1
Število članov,
ki so plačali
članarino
1.367
1.598
675
433
91
177
275
615
575
1.087
1.135
769
172
218
169
1.641
228
55
398
1.064
104
662
507
3.404
1.235
185
34
396
602
407
393
1.153
254
178
172
334
1.106
757
483
260
370
988
306
852
1.186
365
63
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Zap. Združenje borcev za
št. vrednote NOB
70.
71.
72.
73.
74.
75.
TRŽIČ
VELENJE
VOJNIK-DOBRNA
VRHNIKA
ZAGORJE
ŽALEC
SKUPAJ
Število
članov na dan
31. 12. 2010
293
1.309
364
243
738
1.159
47.118
Število
sprejetih
članov
8
61
4
29
51
92
2.531
Sporočila
Število
umrlih
članov
8
70
8
11
34
45
2.284
Število članov,
ki so plačali
članarino
271
1.239
364
214
742
1.072
43.343
Priloga 2: ŠTEVILO UPRAVIČENCEV PO VOJNIH ZAKONIH
Vrsta
1.
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.5.
1.6.
2.
2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
3.
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
3.5.
4.
4.1.
4.2.
4.3.
4.4.
4.5.
4.6.
4.7.
4.8.
4.9.
4.10.
4.11.
4.12.
VOJNI VETERANI NOB
Borci NOB
Civilni udeleženci, mlajši od 15 let
Borci NOB iz drugih krajev Jugoslavije
Pripadniki zavezniških vojsk
Vojni ujetniki 1941
Drugi upravičenci
SKUPAJ
VOJNI INVALIDI
Vojaški vojni invalidi
Vojaški mirnodobni invalidi
Civilni invalidi vojne
Invalidi iz agresije na Slovenijo 1991
Družinski člani umrlih invalidov
SKUPAJ
VOJNI VETERANI 1991
Teritorialna obramba
Policijski veterani
Narodna zaščita
Obvezniki delovnih dolžnosti
Drugi sodelavci
SKUPAJ
ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
Taboriščniki
Zaporniki
Izgnanci
Interniranci
Delovni deportiranci
Begunci in pregnanci
Ukradeni otroci
Prisilni mobiliziranci
Otroci padlih pripadnikov NOB
Otroci likvidiranih staršev po enotah NOB
Internirani bivši primorski italijanski vojaki
Begunci zaradi delovanja NOB ali zaveznikov
SKUPAJ
Število
31.12.2010
Struktura v %
12.959
2.104
1.495
72
79
285
16.994
76,3
12,4
8,8
0,4
0,5
1,6
100,0
1.282
1.046
1.081
102
1.567
5.078
25,2
20,6
21,3
2,0
30,9
100,0
37.615
8.060
6.213
3.153
2.924
57.965
64,9
13,9
10,7
5,4
5,1
100,0
1.929
749
13.736
1.453
872
13.890
385
2.628
14.432
463
23
171
50.537
3,8
1,4
27,2
2,9
1,7
27,2
0,8
5,2
28,4
0,9
0,0
90,3
100,0
33
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Priloga 3: ŠTEVILO UPRAVIČENCEV PO VOJNIH ZAKONIH na dan 31. 12. 2010
zap.
št.
1
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
34
Upravna enota
2
Ajdovščina
Brežice
Celje
Cerknica
Črnomelj
Domžale
Dravograd
Gornja Radgona
Grosuplje
Hrastnik
Idrija
Ilirska Bistrica
Izola
Jesenice
Kamnik
Kočevje
Koper
Kranj
Krško
Laško
Lenart
Lendava
Litija
Ljutomer
Logatec
Maribor
Metlika
Mozirje
Murska Sobota
Nova Gorica
Novo Mesto
Ormož
Pesnica
Piran
Postojna
Ptuj
Radlje
Radovljica
Ravne
Ribnica
Ruše
Sevnica
Sežana
Slovenj Gradec
Slovenska Bistrica
Št. vojnih
veteranov NOB
3
674
148
425
190
320
258
54
43
89
78
365
178
205
263
162
150
875
456
114
155
27
46
84
66
38
702
125
159
207
2248
263
29
33
236
302
144
83
459
221
62
52
147
519
266
134
Št. vojnih
veteranov 1991
4
594
1617
1866
926
906
948
459
1051
881
364
1020
721
281
989
900
863
1009
1370
796
897
330
568
924
616
456
2904
710
542
1658
2261
1808
449
580
259
1045
1310
696
972
711
580
449
1103
1384
766
1623
Število vojnih
invalidov
5
84
67
163
44
72
90
20
38
77
21
58
66
51
48
77
65
239
149
60
46
20
21
38
30
38
289
45
52
64
307
206
38
17
66
60
90
31
79
65
38
24
53
92
64
80
Število žrtev
vojnega nasilja
6
826
3119
1378
885
478
1078
96
253
615
335
539
1175
315
619
810
1037
1349
1462
2279
568
165
226
675
241
171
2400
254
523
253
2368
1498
185
159
338
395
656
197
948
492
665
205
1169
783
273
383
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
zap.
št.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
Upravna enota
Slovenske Konjice
Šentjur pri Celju
Škofja Loka
Šmarje pri Jelšah
Tolmin
Trbovlje
Trebnje
Tržič
Velenje
Vrhnika
Zagorje
Žalec
Ljubljana Bežigrad
Ljubljana Center
Ljubljana Moste-Polje
Ljubljana Šiška
Ljubljana Vič-Rudnik
SKUPAJ
Št. vojnih
veteranov NOB
71
103
368
128
585
111
63
77
238
88
151
261
541
411
418
978
548
16.994
INFORMACIJA
O ZAKLJUČNEM RAČUNU
ZZB ZA VREDNOTE NOB
SLOVENIJE ZA LETO 2010
SPLOŠNI DEL
Izdelani računovodski izkazi Zveze
združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
(v nadaljevanju Zveza) za leto 2010 temeljijo
na določilih Slovenskih računovodskih standardov oz. standarda 33, ki je veljaven za
društva, in splošnih standardov. Upoštevan
je tudi dopolnjen kontni načrt za društva
(Ur. l. št. 22/07), prilagojen našim potrebam,
z veljavnostjo v letu 2008.
Glavni odbor Zveze je na seji 29. 3. 2011
obravnaval računovodske izkaze s prilogami in pojasnili, vključno s poročilom o poslovanju za leto 2010, ter jih potrdil v predlagani obliki.
REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA
Realizacija finančnega načrta temelji
na predpostavkah veljavnega finančnega načrta za leto 2010, po katerih znašajo
Št. vojnih
veteranov 1991
894
637
907
1441
893
734
681
557
1003
886
457
1345
657
257
1089
1132
1233
57.965
Sporočila
Število vojnih
invalidov
53
71
75
74
90
49
51
18
66
35
31
88
188
102
158
284
203
5.078
Število žrtev
vojnega nasilja
240
349
884
937
529
613
376
359
687
551
580
868
1366
624
1549
2579
2608
50.537
prihodki 662.938 evrov, odhodki 976.000
evrov ter presežek odhodkov v višini
313.062 evrov. Za presežek odhodkov je načrtovano pokritje iz rezervnega sklada za
tekoče poslovanje.
PRIHODKI
Skupni prihodki poslovanja v letu 2010
znašajo 653.194,20 evrov. V primerjavi z načrtovanimi so bili doseženi 98,5 %. Skupne
prihodke sestavljajo dotacije iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, finančni
prihodki iz naslova obresti – vezanih depozitov, prejete donacije fizičnih oseb – iz
naslova dohodnine DURS in lastni prihodki
od prodaje starih zalog knjig in brošur.
ODHODKI
Zveza je v poslovnem letu realizirala skupno
896.826,81 evrov stroškov in odhodkov. V primerjavi z načrtovanim so bili doseženi 91,9 %.
Po postavkah v izkazu poslovnega izida predstavljajo: odhodke za uresničevanje redne dejavnosti, odhodke izvajanja nalog javnega
interesa, odhodke za pogodbeno uresničevanje javnega interesa ter odhodke za posebne
in nepredvidene projekte.
35
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
PRESEŽEK ODHODKOV
Zveza je v poslovnem letu 2010 dosegla
presežek odhodkov v višini 243.632,61
evrov, ki je v primerjavi z načrtovanim finančnim načrtom v višini 313.062 evrov
dosežen 77,8 % oziroma je nižji za 22,2 %.
Predstavlja razliko med realiziranimi
skupnimi prihodki v višini 653.194,20 evrov
in odhodki v višini 896.826,81 evrov.
DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Zveza v letu 2010 glede na vire prihodkov pridobitne in nepridobitne dejavnosti
ne izkazuje obveznosti davka od dohodkov
pravnih oseb (ZDDPO-2), temveč je pri
izračunu dosegla davčno izgubo v višini
51.195,00 evrov .
Zveza v letu 2010 ni bila zavezana k
reviziji računovodskih izkazov, ker ni
presegla zakonskega limita po 27. členu
Zakona o društvih.
Ljubljana, 6. 5. 2011
Generalni sekretar
mag. Andrej Šušteršič

Glavni odbor Zveze združenj borcev za
vrednote NOB Slovenije je na podlagi 20.
člena ZZB NOB Slovenije na seji 29. marca
2011 sprejel
SKLEP O SESTAVI
IN NALOGAH
MANDATNEGA ODBORA
ZA KANDIDIRANJE
V ORGANE ZZB NOB
SLOVENJE ZA ČAS
2011–2015
1.
Predloge kandidatnih list za predsednika, podpredsednike in člane predsedstva
ZZB NOB Slovenije, za predsednika in člane
36
nadzornega odbora ter za delovna telesa
predsedstva ZZB NOB Slovenije bo pripravil
mandatni odbor, ki ga sestavljajo:
1. Slavko Grčar kot predsednik
2. in člani
3. Božo Kovač,
4. Julka Žibert,
5. Rino Velikonja,
6. Malčka Kovačič,
7. Uroš Dular.
Po odločitvi Glavnega odbora ZZB NOB
Slovenije bo mandatni odbor na volilni seji
GO prevzel vlogo kandidacijske komisije po
drugem odstavku 21. člena Statuta Zveze.
2.
Mandatni odbor pripravi predloge kandidatnih list:
–– na podlagi izjav dosedanjih članov
organov in delovnih teles o pripravljenosti za aktivno članstvo v naslednjem
mandatu;
–– po izbiri izmed evidentiranih kandidatov, ki so jih sporočila združenja borcev
za vrednote NOB;
–– po lastni presoji glede na dosedanje aktivnosti in sposobnosti članov.
3.
Mandatni odbor začne z delom takoj in
pripravi predloge kandidatnih list s pridobljenimi soglasji kandidatov(tk) do začetka
septembra 2011.
4.
Ta sklep velja takoj.
Datum: 29. 3. 2011
Predsednik ZZB NOB
Janez Stanovnik
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
SREČANJE EVROPSKEGA
KOMITEJA PRI
SVETOVNI VETERANSKI
ORGANIZACIJI (WVF)
v Kijevu od 26. od 28. maja 2011
Slovenijo pri WVF zastopajo delegati
Zveze vojnih veteranov za Slovenijo
(ZVVS), Zveze društev vojnih invalidov
Slovenije (ZDVIS), Združenje Sever in ZZB
NOB Slovenije. Slednjo zastopa Marko
Pogačnik, član komisije za mednarodne
odnose pri Zvezi. Delegacija je pripravila
skupno poročilo za WVF o položaju veteranov v Republiki Sloveniji (Report for the
22. Meeting of the Standing Committee of
European Affsirs-SCEA), ki se glasi:
V Republiki Sloveniji delujejo štiri veteranske organizacije, ki so tudi članice
Svetovne veteranske federacije (WVF). Do
leta 2009 so bile v svetovno federacijo vključene Zveza združenj borcev za vrednote
NOB 1941-45, Zveza veteranov vojne za
Slovenijo in Zveza društev vojnih invalidov
Slovenije, na zadnjem zasedanju Generalne
skupščine WVF v Kebenhavnu pa je bila v
polnopravno članstvo sprejeta tudi Zveza
policijskih veteranskih društev SEVER.
Vojnim veteranom in žrtvam vojnega
nasilja je v Republiki Sloveniji z ustavo zagotovljeno posebno varstvo (50. člen Ustave
Republike Slovenije).
Pravni položaj in pravice vojnih veteranov in žrtev vojne v Republiki Sloveniji
urejajo:
–– Zakon o vojnih veteranih;
–– Zakon o vojnih invalidih;
–– Zakon o žrtvah vojnega nasilja in
–– Zakon o posebnih pravicah žrtev v
vojni za Slovenijo 1991
Z zakoni so regulirane vse pravice vojnih
veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega
nasilja tako glede njihovega ekonomskega
in socialnega položaja, kot tudi zagotavljanja zdravstvenega varstva. Njihov položaj
je usklajen s standardi, ki so bili sprejeti na
zakonodajni konferenci v Lisboni leta 1994.
V postopku pa je preverjanje skladnost
Sporočila
zakonov s sprejetimi sklepi in priporočili
zadnje zakonodajne konference SFV, ki je
bila v Parizu leta 2010.
Resorno ministrstvo, ki skrbi za izvajanje določil prej naštetih zakonov, je
Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve.
Administrativno je Slovenija razdeljena na Upravne enote. Odločbe o priznanju
statusa vojnega veterana, vojnega invalida
in žrtve vojnega nasilja izdajajo na prvi
stopnji upravne enote.
Za revizijo odloča in za reševanje pritožb
in ugovorov na drugi stopnji pa je pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve.
Zakon o vojnih veteranih ureja status za
osebe, ki so sodelovale v Narodno osvobodilnem boju v letih 1941-1945, in za osebe,
ki so sodelovale v Vojni za obrambo samostojnosti Slovenije leta 1991. V tem zakonu
so zajete tudi nekatere druge kategorije
udeležencev.
Zakon o vojnih invalidih ureja pravni
status oseb, ki so bile ranjene ali poškodovane v vojnem, kot tudi v mirnodobnem
času. Glede statusnega, ekonomsko, socialnega položaja je v Republiki Sloveniji, zagotovljen enak obseg pravic vojaškim vojnim,
vojaškim mirnodobnim in civilnim invalidom vojn.
Posebne pravice gredo vojnim invalidom
in družinam padlih v vojni za Slovenijo
1991. Vdove padlih prejemajo poseben
dodatek oz. vdovsko pokojnino, otroci
pa so bili prejemniki štipendij za šolanje,
vojaški vojni invalidi pa posebno doživljensko rento.
Vojnim veteranom je čas udeležbe v
vojni priznan kot dodatna delovna doba
in se šteje v pokojninsko dobo. Prav tako
država veteranom po dopolnjenem 50. letu
starosti plačuje premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Določenim kategorijam veteranov so zagotovljene bonitete v
obliki termalnega zdravljenja, brezplačnih
prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in
pogrebne storitve.
Na dan 31. 3. 2010 je bilo v Sloveniji
75.044 oseb z urejenim statusom vojnega
37
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
veterana. Veteranov s statusom iz obdobja
1941-1945 je bilo 16489, veteranov s
statusom iz obdobja osamosvojitvene vojne
leta 1991 pa 58.555. Oseb, ki so si uredile
status vojnega veterana in so bile neposredno vključene v enote Teritorialne obrambe
in Milice je 46.019.
V Veteranske organizacije je včlanjenih 83.953 članov in podpornikov. Od
tega združuje Zveza združenj borcev za
vrednote Narodno osvobodilnega boja
47.118 oseb, Zveza vojnih in vojaških invalidov 3.880 oseb, Zveza policijskih veteranskih društev Sever 6.700 oseb in Zveza veteranov vojne za Slovenijo 26.255 oseb.
Glavni namen in naloge veteranskih organizacij v Republiki Sloveniji so:
ohranjanje spomina na pomembne zgodovinske dogodke;
–– zastopanje in uveljavljanje pravic
članstva pred državnimi organi;
–– nudenje strokovne pomoči članstvu pri
uveljavljanju pravic;
–– izvajanje sprejetih resolucij Svetovne
veteranske organizacije;
–– skrb za postavitev in vzdrževanje spominskih obeležij;
–– pridobivanje
pisne,
slikovne
in
zvočne dokumentacije o pomembnih
dogodkih;
–– organizacija spominskih svečanosti ;
–– izvajanje posebnih zdravstvenih
programov;
–– razvijanje domoljubja;
–– publicistična dejavnost;
–– usposabljanje prostovoljcev;
–– klubske aktivnosti.
Za izvajanje vseh naštetih aktivnosti so
potrebna tudi velika finančna sredstva.
Del sredstev za delovanje zvez veteranskih društev zagotavlja država preko državnega proračuna. Organizacije prejemajo sredstva v mesečnih obrokih, ki so
določeni na osnovi pogodbe o financiranju. Višina sredstev se določa vsako leto
posebej na osnovi pravilnika, ki je bil
sprejet na Ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve.
Nekatere
organizacije
pridobivajo del sredstev tudi iz posebnih fondov,
38
ki so namenjeni za delovanje invalidskih
organizacij.
Pestro je tudi mednarodno sodelovanje. Vse organizacije vzdržujejo stike s
sorodnimi organizacijami v Madžarski,
Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni
gori, Makedoniji, aktivno pa delujejo tudi v
WVF.
Veteranske organizacije so v letu
2009 prvič pripravile pohod posvečen
Svetovnemu dnevu miru. Srečanje je bilo
pri novem spomeniku braniteljem slovenske zemlje v kraju Cerje in se ga je udeležilo cca. 800 udeležencev. Leta 2010 je bil
pohod zaradi slabih vremenskih razmer
odpovedan. Letos bo pohod in slovesnost
ob svetovnem dnevu miru 17.9.2011.
Članice SFV iz Slovenije, ki združujejo
vojne veterane in vojne invalide v Republiki
Sloveniji usklajujejo napore za doseganje
čim višje ravni varstva pravic svojih članov.
Z nekaterimi domoljubnimi organizacijami pa so še dodatno povezane v koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije.
Vse štiri organizacije imajo status
društva, ki deluje v javnem interesu, ki
je osnova za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna. Vse veteranske organizacije budno spremljamo spremembe zakonodaje v Republiki Sloveniji in se
aktivno vključujemo s predlogi in dopolnili v javno razpravo. Še posebej smo pozorni
na določila, ki bi lahko poslabšala položaj
vojnih veteranov in invalidov.
Status vojnih veteranov in žrtev vojne
v Republiki Sloveniji je zadovoljivo rešen,
saj država namenja dovolj sredstev za izvajanje zakona in za ohranjanje zadovoljivega socialnega in zdravstvenega položaja
veteranov.
Želimo si predvsem sprememb na
področju delovno pravne zakonodaje, ki bi
morala osebam s pridobljenim statusom
vojnega veterana zagotoviti večjo varnost
pred izgubo službe in s tem povezanega
slabšega položaja.
Mitja Jankovič,
generalni sekretar ZVVS
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
PRIREDITEV SAMO EN
CVET OB 100. OBLETNICI
ROJSTVA KOMANDANTA
FRANCA ROZMANA
STANETA V SPODNJIH
PIRNIČAH, 26. 3. 2011
Ob 100. obletnici rojstva komandanta
Franca Rozmana Staneta je pred njegovo
rojstno hišo v Pirničah 26. marca potekala
prireditev Samo en cvet. Slavnostna govornika sta bila Janez Stanovnik in Zora
Konjajev.
Prav zaradi tega jubileja je bila tradicionalna prireditev Samo en cvet, ki jo vsako
leto pripravi humanitarna Ustanova Franca
Rozmana Staneta v sodelovanju z Zvezo
združenj borcev za vrednote NOB Slovenije,
letos izjemoma v Pirničah – pod pokroviteljstvom Občine Medvode. Med udeleženci so bili tudi nekdanji predsednik države
Milan Kučan, minister za šolstvo in šport
dr. Igor Lukšič, načelnik Generalštaba
Slovenske vojske Alojz Šteiner in poveljnik
sil Slovenske vojske Branimir Furlan.
Predsednik borčevske organizacije Janez
Stanovnik je komandanta Staneta označil
za lik partizanskega odporniškega poveljnika, vojaškega stratega z znanjem in izkušnjami, pa tudi bojevnika s čutom tovarištva do svojih soborcev, ki so mu zaupali,
in prav to je zanj bistvo dobrega delovanja
vojaške enote. »Stane ni bil politik, bil pa je
državnik, ki se je zavedal, da je vojska hrbtenica države. Kot komandant slovenske
Sporočila
vojske je vedel, da je njegova naloga braniti
varnost naroda, njegovo čast in dostojanstvo,« je še dodal in ob tokratni priložnosti okrcal tiste, ki so se obregnili ob podobo
komandanta Staneta s peterokrako zvezdo
na kovancu za dva evra, ki jih je Banka
Slovenija dala v obtok prav v tem tednu,
tisoč pa jih je bilo na razpolago tudi na
tokratni prireditvi. Izrazil je zadovoljstvo,
»da bo slava slovenskega odpora proti okupatorju in s tem tudi slava komandanta slovenske vojske obšla Evropo in svet«.
Življenjsko pot komandanta Staneta je na
tokratni prireditvi orisala Zora Konjajev, ki
je kot instrumentarka sodelovala pri operaciji, ko so mu hudo ranjenemu po nesreči
pri preskušanju zavezniškega minometa
leta 1944 v bolnišnici OF Kanižarica zaman
skušali rešiti življenje.
Franc Rozman je že v otroštvu in mladosti
(bil je tretji od štirih otrok v revni družini)
želel doseči več, kot so mu omogočale življenjske okoliščine. Vojna mu je že pri treh
letih vzela očeta in kmalu zatem še mamo,
Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode
39
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
ki je šla po svetu s trebuhom za kruhom.
Franc se je izučil za peka, se vključil v
delavsko gibanje in že kot mlad fant želel
uveljaviti svoje vojaške ambicije. Bil je med
prvimi prostovoljci, ki so se leta 1936 pridružili republikanskim silam v španski državljanski vojni, in je hitro napredoval od
vojaka do poveljnika bataljona. Po vrnitvi v
domovino se je pridružil partizanom in bil
na vodilnih položajih tako rekoč vse od leta
1942, ko so se začele ustanavljati slovenske brigade. Bil je tretji komandant slovenske partizanske vojske, vendar prvi, ki je bil
imenovan kot vojak in ne kot politik. Kljub
svoji mladosti je bil že legenda, karizmatična osebnost in eden redkih Slovencev, ki so
mu to priznali še za časa življenja.
Na prireditvi so nastopili Partizanski
pevski zbor, medvoški kulturniki, vokalna
skupina sester Trobec–Žagar in pevec Anže
Petrač. Na prireditveni prostor so prikorakali tudi gardna četa Slovenske vojske in člani
Kulturno-zgodovinskega društva Triglav,
ki so s svojo opravo dodali pridih pravega
partizanskega mitinga. Že sicer so organizatorji obetali prireditev, polno mladosti in
zanosa.
Glasniki dobrih misli, ki jih je ob tej priložnosti razglasil dosedanji predsednik
uprave Ustanove Franca Rozmana Staneta
Jože Vozny, so postali: Televizija Medvode,
Peter Militarev skupaj s kulturniki
pirniškega Odra treh herojev in Viktorija
Potočnik, ki je v začetku aprila prevzela
vodenje uprave Ustanove. Povedala je, da ji
je bilo to funkcijo doslej najtežje prevzeti,
saj gre za izjemno odgovornost in za visoko
zastavljene lastne cilje, hkrati pa tudi za prisotnost velikih pričakovanj. Njena prizadevanja bodo namenjena združevanju dobrih
misli in dobrih idej, s posebnim posluhom
za krizo in revščino, za vse tiste, ki imajo
manj, pa naj bodo to mladi ali stari.

USTANOVA FRANCA
ROZMANA STANETA
Marca 2011 je potekala konstitutivna
seja Ustanove Franca Rozmana Staneta,
na kateri so bili prisotni predstavniki soustanoviteljic Ustanove. V imenu ZZB za
vrednote NOB Slovenije je navzoče pozdravil generalni sekretar mag. Andrej
Šušteršič. Za dosedanje vodenje Ustanove se
je zahvalil Jožetu Voznyju, novoimenovanim
članom vodstva Ustanove, še posebej novi
predsednici uprave Viktoriji Potočnik, pa je
izrekel dobrodošlico in zaželel uspešno delo
v prihodnje.
Novi člani Uprave Ustanove so:
1 Viktorija Potočnik
2 Albin Pražnikar
3 Alojz Kranjc
4 Jože Mencin
5 mag. Vladimir Pegan
6 Janko Ljubič
7 Vida Mravlja
8 Bojan Erlih
Novi člani Sveta Ustanove so:
1 Jože Vozny
2 Janez Komljanec
3 Zdravko Zore
4 Miha Molan
5 Ivan Pivk
6 dr. Bojan Potočnik
7 Ljubo Jasnič
8 Janez Pajer
40
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
ODMEVI NA PROSLAVO
NA PREŠERNOVEM TRGU
V LJUBLJANI
7. 5. 2011
Iz ZB za vrednote NOB Gornja
Radgona
Spoštovani !
Še vedno me obdajajo slike in revolucionarne besede z današnjega zborovanja
na Prešernovem trgu in okolici. Poln optimizma po slišanem se vendarle sprašujem,
kdo bo to upošteval?! Pa vendar, mi smo
svoje naredili, vsi pri ZZB NOB Slovenije ste
napravili veliko organizacijsko delo in očitno
Sporočila
je svoje naredilo tudi mesto Ljubljana. Bravo
in hvala vsem za enkratno »borčevsko« prireditev !
Pri OZB NOB Gornja Radgona smo
povsem napolnili dva avtobusa in se vsi
vračali polni pozitivne energije v odličnem
ozračju. Verjetno se je tudi tu vaš trud
izplačal, največ pa so naredili naši aktivisti,
pa še donatorji bolj lokalnega značaja.
Upam, da bodo odmevni govori župana
Jankovića in predsednika ZZB Stanovnika
objavljeni na medmrežju.
Lep in prijazen pozdrav iz Radencev prav
vsem, še posebej pa podpredsedniku tov.
Slavku Grčarju!
Rudi Babošek
ZB NOB Gornja Radgona
41
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
UTRINKI
S PRAZNOVANJ
PO SLOVENJI
Ob dnevu upora na Preži
Iz ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi
Zahvala in čestitka!
Iz zagorskega Združenja borcev za
vrednote NOB smo se vseslovenske proslave
OF v Ljubljani udeležili z dvema avtobusoma, v katerih je bilo 90 udeležencev. Poleg
tega pa se je pohoda Ob žici udeležilo tudi
19 naših pohodnikov, ki delujejo v stalni
pohodni skupini združenja. Ta nosi naziv po
Karlu Destovniku Kajuhu.
Vsi udeleženci smo bili navdušeni nad prireditvijo in nad pravim partizanskim razpoloženjem, ki nas je združevalo v Ljubljani.
Vsem nam je to veliko pomenilo, mlajšim
med nami pa je bila to dobra spodbuda za
njihovo delovanje v borčevski organizaciji.
Zato se udeleženci iz Zagorja zahvaljujemo za uspelo in odmevno prireditev na
simbolnem Prešernovem trgu in čestitamo vsem, ki so jo omogočili, organizirali in
izvedli. Tako nas je OF, po Župančičevo, spet
združila, tokrat za naloge v današnjem času
in v sedanjih razmerah.
Miloš Prosenc
ZB NOB Zagorje ob Savi
42
V sredo 27.04.2011 smo pripravili že vsakoletno tradicionalno prireditev borcev,
mladine, občanov Kočevske in drugih, v
spomin na dogodke v požgani vasi Preža
pri kočevski Reki.
Osrednji poudarek spominske svečanosti je bilo praznovanje 70. obletnice ustanovitve OF. Slavnostna govornica prof. dr.
Maca Jogan, članica predsedstva ZZB NOB
Slovenije, je s svojim govorom navdušila in
prevzela udeležence svečanosti. Nazorno
je prikazala pomen OF, njen značaj in kaj
je pomenila za slovenski narod.
Med drugim je poudarila, da je » dan
OF praznik odgovornosti za slovensko
usodo«. 27. april pa je tudi dan, ki trdno
simbolično povezuje Prežo in Osvobodilno
fronto slovenskega naroda. 27. aprila 1942
so italijanski okupatorski vojaki, kot maščevalni odgovor na partizanske
akcije, tu zverinsko pomorili 16 domačinov. Ob prvi obletnici OF se je ta kraj, kot
mnogi pred njim in za njim v času 19411945, s krvjo vpisal v boj za obstoj slovenskega naroda.
V kulturnem programu so sodelovali
učenci OŠ Stara Cerkev, podružnične šole
Kočevska Reka, dijakinji Gimnazije Kočevje
Ula Veber in Tamara Miljanovič, Živka
Komac, Ciril Skebe s harmoniko in pevko
Urško Bakovič in ljudske pevke Mavrica.
Slavnostna govornica je skupaj z delegacijo položila venec na spomenik talcem,
ob častni straži garde Slovenske vojske.
Že pred svečanostjo je delegacija
ZZB Kočevje položila venec na spominsko obeležje ustanovitve I. Kočevskega
bataljona.
Pozdravni nagovor je imel predsednik
KO ZB Kočevska Reka Šega Franc ml.
ŠTEVILKA 2  MAJ 2011
Program je povezovala Irma Grbec.
Vsem nastopajočim, praporščakom,
pohodnikom, gardi slovenske vojske in
gasilcem iskrena hvala.
Jože Oberstar
ZB NOB Kočevje

Srečanje borcev
in občanov Trzina,
14. maja 2011
Srečanje je bilo posvečeno občinskemu prazniku in 70-obletnici OF. Približno
200 udeležencev je na odprti sceni najprej
Sporočila
pozdravil predsednik KO ZZB Trzin Jože
Kosmač, zatem pa je imel kratek nagovor
župan občine Trzin T. Peršak, ki je poudaril
pomen zgodovinskega spomina za obstoj in
perspektivo naroda.
Slavnostni govornik Tone Poljšak, član
Sveta ZZB NOB Slovenije je poudaril večplastni značaj OF in opozoril na nekatere
ključne ugotovitve iz osrednjih proslav,
ki so jih izrekli predsednik Republike D.
Türk ter tovariši J. Stanovnik, C. Zlobec in
M. Kmecl. Kulturno razvedrilni program je
bil naravnan na tematiko upora in NOB. Po
programu, ki se je začel ob 10. uri, je bilo
družabno srečanje.
Tone Poljšak
43