Glej, rezident 2015: Nina Rajić Kranjac —

Comments

Transcription

Glej, rezident 2015: Nina Rajić Kranjac —
Glej,
rezident 2015: Nina Rajić Kranjac
—
Glej, rezident je program, ki ga je Gledališče Glej prvič uvedlo z letom 2013. Gre za produkcijski
model, ki gledališkemu režiserju/avtorju omogoča enoletno razvijanje projekta ali večih povezanih
projektov v Gledališču Glej. Program Glej, rezident kot oblika produkcije je odgovor Gledališča Glej
na približevanje gledališč kapitalističnemu proizvodnemu modelu zmanjševanja stroškov, ki poudarja
le učinkovitost končnega izdelka s kratkim procesom vaj. Glej s svojo enoletno rezidenco omogoča
izbranemu avtorju ali skupini sproščeno in neobremenjeno gledališko ustvarjanje od 1. januarja do 31.
decembra, kar predstavlja antipod hitrim produkcijskim modelom.
Del programa Glej, rezident so tako bili sodelavci skupine G-FART (Nina Šorak, Zala Sajko, Simon
Belak, Vid Klemenc, Stane Tomazin, Anja Novak ...), režiser Jaša Koceli (z igralci Filip Samobor,
Nik Škrlec, Lena Hribar, Miranda Trnjanin, Tina Gunzek, Barbara Ribnikar, Jernej Čampelj, Blaž
Setnikar) ter mnogi drugi.
Letošnja rezidentka Gledališča Glej je režiserka Nina Rajić Kranjac. Slednja se bo v rezidentskem
letu osredotočila na odnos med glasbo in gledališčem, tekom leta pa bo v obliki javnih predstavitev
prikazala več faz dela-v-nastajanju, ki bo v svoji končni obliki zaživelo kot gledališko-glasbeni
dogodek predvidoma novembra 2015. Namen takšnega procesnega dela je prevpraševanje delovanja
materiala, ki nastaja in nenehno sledenje k smislu uprizarjanja.
O svojem delu je Nina Rajić Kranjac zapisala sledeče:
“Glej, rezidentka 2015! Nova članica ustaljenega tima alternativnega gledališča je postavljena pred
izziv kreacije nove sezone. Kaj jo zanima? V kaj verjame? Kako se lahko še spopade z dano
priložnostjo? Kaj želi ali veruje, da lahko spremeni? Okoli katerih tem se bodo v prihodnje v dvorani
Gleja zbirali ljudje; ustvarjalci in gledalci? In ključno – kakšni razlogi se skrivajo za to potrebo?
Nalašč si postavljam vprašanja v tretji osebi, tako lahko razbremenjeno razmislim o vsem, kar me
čaka. In napišem nekaj, kar bi lahko ubesedilo dooolg proces. Se pravi, to je poskus besednega uvoda
v prihajajoče dogodke.
Verjamem, da je režija misel, zamisel, ki neko delo postavi v točno določene okoliščine, atmosfere,
prostor, čas, kontekst, da bi zaživel dogodek, ki vodi do končnega uvida – sporočila – poante –
spremembe dojemanja. Torej je izdelek predstava o nekem svetu, ki ima lastne zakonitosti in zgodbo,
ta pa nalašč rezonira s sedanjim svetom. Ko omenjam lastne zakonitosti, govorim o sicer nemogočih
dejanjih, ki jih gledališče lahko ponuja. V gledališkem prostoru lahko oživijo predmeti, človek lahko
Rok Avbar, odnosi zjavnostmi in marketing
Društvo Gledališče Glej, Gregorčičeva 3, 1000 Ljubljana
E­mail: [email protected], www.glej.si
leti, osel lahko spregovori, iz sekunde v sekundo lahko preletimo vse čase človeške civilizacije – vse to
se v gledališču lahko uprizori. Kot gledalci smo tako v omejenem času predstave priča nekim
svetovom, ki jih v realnosti ne bi mogli doživeti. V to verjamem, ker se kot ustvarjalci in gledalci ves
čas igramo z domišljijo, ki je zame glavni motor tako pri ustvarjanju kot ob gledanju nekega
umetniškega izdelka. Lastno dojemanje nekega dela (naj bo to slika, kip, film, simfonija …) je odvisno
od strategij podajanja neke zgodbe, ki jo uteleša. Strategije se po mojem nenehno rojevajo v interesu
po spodbujanju gledalčeve domišljije, da bi predstavljen izdelek imel smisel in tako zaživel.
Naše raziskovanje bo temeljilo na polju glasbe v gledališču. Ukvarjali se bomo z odnosom zgodbe
skozi zvok – glasbo. Zanima nas spoznavanje strategij kdaj in na kakšen način vpeljevati glasbo,
pesem – ki je v tistem trenutku nujna za dojemanje zgodbe v pravi – željeni razsežnosti. Kdo od likov
lahko poje kakšno pesem; ali obstajajo pesmi, ki že imajo določene konotacije pri vseh nas; na kakšen
način lahko le te “izrabimo” v dobrobit dogodka; ter na drugi strani, kaj vse glasba v gledališču
lahko postane. Zato se bomo poskušali namerno posluževati odrskih sredstev, ki bodo postavili temelje
– poligon – za igro.
V enoletnem procesu smo se odločili za gradnjo enega dogodka, ki bo v fazah prikazan občinstvu.
Namen takšnega dela je prevpraševanje delovanja materiala, ki nastaja in nenehno sledenje k smislu
uprizarjanja. Verjamemo, da je gledališka predstava živ material, ki prične komunicirati šele s
prisotnostjo občinstva. Poriv omenjenega interesa po raziskovanju je rezultat poslušanja pesmi znane
pevke Nine Simone, ki je v meni vzbudilo čudenje in občudovanje, saj je z minimalnimi sredstvi in
specifičnim petjem odprla neslutene razsežnosti pomena, kaj vse pesem lahko v poslušalcu sproži in še
več, kaj pesem vse v družbi lahko spremeni. Kot otrok youtube generacije, pripenjam link omenjene
pevke: https://www.youtube.com/watch?v=99V0mMNf5fo
Glej,
o rezidentki
—
Nina Rajić Kranjac se je l. 1991 rodila v Beogradu, osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Mariboru.
Poleg zaključenega programa mednarodne diplome na Drugi gimnaziji Maribor je uspešno zaključila
tudi osnovno glasbeno šolo (smer klavir) ter Konzervatorij za glasbo in balet Maribor (solo petje in
saksofon). Na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališka in radijska režija, se
je vpisala l. 2010. V svojih režijskih delih na akademiji je večkrat tudi nastopila v vlogi igralke, med
drugim v predstavi Čehova Utva, predstavo istega avtorja z naslovomTri sestre pa je režirala in za njo
so l. 2012 prejeli študentsko nagrado za najboljšo produkcijo v celoti. Z nagradami je nadaljevala tudi
v prihodnjih letih, in sicer je prejela prvo nagrado za najboljšo produkcijo na Mednarodnem festivalu
dramskih umetnosti v Zagrebu za predstavo Simona Semenič: Tisočdevetstoenainosemdeset. Za režijo
iste predstave (ter režijo igralskega avtorskega projekta Brechta ZDAJ letim!) je l. 2014 prejela
fakultetno Prešernovo nagrado za režijo ter z uprizoritvijo nase opozorila umetniško vodstvo
Rok Avbar, odnosi zjavnostmi in marketing
Društvo Gledališče Glej, Gregorčičeva 3, 1000 Ljubljana
E­mail: [email protected], www.glej.si
Gledališča Glej. Slednje ji je ponudilo rezidentsko mesto v l. 2015, kjer bo ob pomoči izvršne
producentke Barbare Poček razvijala rezidentski projekt raziskovanja odnosa med glasbo/zvokom in
gledališčem.
Rok Avbar, odnosi zjavnostmi in marketing
Društvo Gledališče Glej, Gregorčičeva 3, 1000 Ljubljana
E­mail: [email protected], www.glej.si

Similar documents