HERMI Z BUČKAMI - Ekonomska Šola Celje

Comments

Transcription

HERMI Z BUČKAMI - Ekonomska Šola Celje
I
M
A
K
Č
U
B
Z
I
HERM
Junij 2013
Ekonomska šola Celje
Gimnazija in srednja šola
PONUJAMO
VAM
Hladna predjed
2
Dogaja se
Topla predjed
4
Bodi eko
Glavna jed
6
Zaključni razredi se
predstavijo
Priloga
11
Bučke
Sladica
Voščilo gospe
ravnateljice
15
HERMI Z BUČKAMI
Uvodnik
Šolsko leto je spet naokoli. V
srednješolskih poteh ni
vedno vse tako, kot si
zastavimo. Vsak dan nimamo
istih moči za dosego svojih
ciljev, kljub temu ne smemo
obupati, ampak vztrajati. V
ţivljenju so vzponi in padci,
kjer se učimo, pridobivamo
izkušnje, odraščamo.
Ţivljenje je kakor velika
knjiga, ki jo pišemo sami.
Pomembno je, da vsak
srednješolec poskuša
uresničiti svoje sanje. Leto se
zaključuje, kar pa še ne
pomeni, da lahko na šolo
čisto pozabimo. Malo se
bomo oddahnili. Zaključne
letnike pa seveda čakajo novi
vzponi in nove izkušnje.
Tudi letos je nastalo glasilo,
namenjeno vsem dijakom in
profesorjem, v katerem ima
osrednje mesto slovo
zaključnih letnikov
od naše skupne poti.
Spoznali bomo naši
dijakinji, ki sta s
svojimi uspehi in
delovanjem
zaznamovali to
šolsko leto, ki je bilo
tudi v znamenju
Ekošole, kar vam s
ponosom predstavljamo.
Tukaj je ţe 24. letina Bučk,
duhovitih domislic –
pridelek je letos dobro
obrodil. Nekaj svetlih misli
vam bo namenila še gospa v.
d. ravnateljice.
Skratka, dragi srednješolci in
profesorji, šolsko leto je
zaključeno. Na počitnicah
uţivajte, naberite si novih
moči. Ţelimo vam čudovito
poletje.
Martina Artiček, 2. a
HERMI Z BUČKAMI
Stran 2
USPEŠNI IN VEDNO ZANESLJIVI
Pogovarjali smo se z dvema dijakinjama, Patricijo Brglez in Barbaro Golavšek, ki sta
polni energije in znanja pri pouku ter pri dejavnostih v šoli in izven nje. Uspešni
dijakinji, ki osvajata priznanja na tekmovanjih, sodelujeta na projektih in pri
interesnih dejavnostih, sta nam povedali marsikaj zanimivega.
Patricija Brglez, 3. b
Dijakinja z odličnim uspehom, ki
je vedno pripravljena pomagati
sošolcem in uspešno vodi
oddelčno skupnost, osvaja
priznanja, udejstvuje se na
kulturnem področju in pri
e-časopisu. Vsi se razveselimo, ko
zaslišimo njen glas na šolskem
radiu. Vedno zanesljiva in nikoli
ne razočara.
Kaj bi o tebi rekli sošolci?
Pri tem odgovoru sem prosila za pomoč
prav sošolce, ki so povedali, da sem
prijazna, vedno pripravljena priskočiti
na pomoč, delovna, zanesljiva,
nasmejana, zabavna ...
Tudi za delo izven šole ti ne
zmanjka energije. Kaj vse počneš,
kadar ne delaš za šolo?
Izven pouka včasih vodim prireditve v
domačem kraju, napišem kakšen članek
za krajevni časopis, obiskujem zumbo in
aerobiko, najraje pa se druţim s
prijatelji.
Sodeluješ tudi pri šolskem radiu.
Ali je tvoja želja nekoč delati na
radiu? Kakšne načrte imaš v
prihodnosti?
Ţe kar nekaj časa si ţelim, da bi postala
novinarka, če pa je ravno radijsko delo
to, kar bi nekoč rada počela, še ne vem,
gotovo pa je ena izmed moţnosti, saj si v
prihodnosti ţelim, da bi uspešno
zaključila srednjo šolo, se vpisala na
Fakulteto za druţbene vede, smer
novinarstvo, in se nato tudi zaposlila kot
"Včasih vodim prireditve v
domačem kraju, napišem
kakšen članek za krajevni
časopis, obiskujem zumbo in
aerobiko."
novinarka na kateri od radijskih,
časopisnih ali televizijskih hiš.
Naj te spoznamo še malo drugače.
Če bi imela več časa …
bi ga preţivela s prijatelji in fantom.
Kakšno glasbo poslušaš?
Nisem opredeljena za nobeno glasbeno
zvrst, zelo rada pa poslušam
komercialno glasbo.
Če bi imela priložnost odpotovati
kamor koli na svetu, kam bi šla in
zakaj?
Prav gotovo bi odpotovala v Miami, ker
imajo lepe plaţe, veliko sonca in
ogromne nakupovalne centre.
Kaj bi spremenila, če bi imela to
moč?
Če bi imela moč, bi vzpostavila
ravnovesje na Zemlji, tako da nihče ne
bi ţivel v pomanjkanju, strahu pred
vojno, trpinčenjem ali katero koli drugo
zlorabo.
Karmen Vodeb, 2. a
Junij 2013
Stran 3
Barbara Golavšek, 2. b
Zelo uspešna dijakinja, ni
tekmovanja, kjer ne bi osvojila
priznanja: zlato Cankarjevo,
bronasto Vegovo, bronasta tudi na
državnih tekmovanjih Ekokviz in
iz računovodstva. Brez nje si ne
predstavljamo naših projektov.
Marljivo sodeluje v projektu
Evropska vas in Festival turizma.
Kaj nam je povedala o sebi?
Kako bi se opisala v treh povedih?
Sem oseba, ki se rada smeji in veliko
komplicira. Sem ljubiteljica narave in
ţivali. Predvsem pa se trudim biti dobra
oseba, ki zna biti ob človeku tudi takrat,
ko mu ne gre najbolje.
Kateri je tvoj najljubši predmet?
Zakaj?
Načeloma nimam najljubšega
predmeta, toda če moram izbirati,
izberem geografijo, saj rada odkrivam
nove kraje in njihove znamenitosti. Všeč
mi je, da je to predmet, kjer se ni treba
veliko učiti, pa vendar dobiš veliko
splošne razgledanosti, ki jo bom
verjetno potrebovala v nadaljnjem
ţivljenju.
Če bi zadela na lotu sedmico, kam
bi vložila denar?
Denar bi porabila zase, za svoje
prijatelje in druţino. Nekaj pa bi ga
zagotovo podarila v dobrodelne
namene, saj mnogi med nami
potrebujejo denar bolj kot jaz.
Kaj si po horoskopu? Ali verjameš
vanj?
V horoskop ne verjamem, se pa zgodi,
da ga preberem čisto slučajno, vendar
mu ne namenjam velike pozornosti.
Kdo te podpira in vzpodbuja pri
tvojih dosežkih?
Na prvem mestu je seveda druţina, ne
smem pa pozabiti svojih prijateljev, ki
mi ob trenutkih negotovosti stojijo ob
strani in me
"Če moram
spodbujajo. Pa
tudi profesorji, ki
izbirati,
so z mano
izberem
vztrajali tako na
geografijo, saj
tekmovanjih in
rada odkrivam
seveda v samem
nove kraje in
razredu.
Barbara je bila uspešna tudi na
Ekokvizu za srednje šole.
Kje boš preživela poletne
počitnice?
Letošnje počitnice tudi zame ostajajo
skrivnost. Verjetno časa za prave
počitnice ne bo, saj me čakajo mnoge
obveznosti, ki se jih veselim in upam, da
bodo stekle po mojih ţeljah.
Kakšni so tvoje želje in cilji v
prihodnosti?
Najprej si definitivno ţelim dokončati
srednjo šolo, potem pa se bo moja pot
verjetno nadaljevala na kakšni fakulteti.
Pustimo se presenetiti …
Karmen Vodeb, 2. a
njihove
znamenitosti."
Barbara Golavšek na prireditvi
Evropska vas (na sredini)
HERMI Z BUČKAMI
Stran 4
BODI MODER, BODI EKO, BODI KUL. DELUJ ZELENO!
Vsi skupaj in vsak zase lahko naredimo nekaj dobrega na poti k
ohranjanju naše narave.
Naša šola je leta 2011 vključila v projekt
Ekošola kot način življenja. V ta projekt
se je vključila, ker je ekološko obnašanje
dandanes nujno. Nosilec programa skuša
na dijake in zaposlene vplivati z
različnimi aktivnostmi, ki bi spremenile
njihovo ravnanje in obnašanje do narave.
Med letošnjimi aktivnostmi bi izpostavili
zmanjševanje odpadkov in pravilno
ravnanje z njimi. Izvedli smo tudi akcijo
zbiranja večjih in manjših elektronskih
aparatov, odpadnih baterij in sijalk. V
obliki delavnic smo dijaki spoznavali
moţnosti, kako uporabimo odpadni
material za prenovo doma, izdelavo
pohištva, novih oblek … Prešli smo tudi
na elektronsko obliko shranjevanja
dokumentov in medsebojnega
obveščanja. V februarju smo izpeljali
šolsko tekmovanje Ekokviz. Na vseh
področjih se trudimo vključiti v ekološke
vsebine z ekološkimi delavnicmi,
projekti, natečaji. Kot ekoznak
Ekonomske šole Celje smo izbrali znak
dijakinje 4. b-razreda Ines Gobec, njena
vodilna misel je »Bodi moder, bodi eko,
bodi kul. Deluj zeleno!« Ekoznak
sestavlja podoba drevesa v zeleni in
modri barvi. Krošnja drevesa je odprta in
predstavlja rast, neskončnost in svobodo.
Drevo je simbol soţitja človeka, narave in
okolja. Na 22. april, dan Zemlje, smo
priredili slovesno prireditev ob podpisu
ekolistine. S podpisom smo se obvezali,
da bodo stopali po korakih
mednarodnega projekta Ekošola kot
način življenja.
Kako se torej
obnašati ekološko?
O tem so nam
spregovorile
ekokoordinatorice,
profesorice
Tatjana Trupej,
Andreja Tanšek in
Vida Horvat.
Tatjana Trupej
Ekološko obnašanje je vedno
pomembnejše in tega se zavedam tudi
sama. Ne le da se trudim pri ozaveščanju
in navajanju vas mladih na pravilno
ekološko ravnanje, teh pravil se skušam
drţati tudi sama in mislim, da mi gre to
še kar dobro od rok. Ločujem odpadke,
uporabljam nakupovalno vrečko za
večkratno uporabo, kupujem aparate, ki
niso tako potratni. Rada uporabljam in
uţivam doma pridelano hrano. V koliko
se le da, varčujem. In tudi marsikatero
pot raje opravim peš ali s kolesom.
Vida Horvat
Ekologija, ekološki izdelki, ekološko
obnašanje … Polna usta so nas teh,
zadnje čase zelo modnih besed. Koliko pa
se trudimo, da ne bi ostalo le pri
besedah? Izgovor, da sami tako ne
moremo storiti nič, je popolnoma jalov.
Ne pri drugih, pri sebi moramo začeti. Ja,
tudi pri meni. Kaj sem doslej storila?
Malenkosti, ki pa zaleţejo.
Skrbim, da vodovodne pipe ne puščajo,
za prhanje uporabljam ročko, ki ima zelo
majhne luknjice in razen za prijeten
občutek na koţi poskrbi tudi, da steče
manj vode; na straniščno školjko je
namesto kotlička nameščen sistem, ki
omogoča spuščanje toliko vode, kot je
potrebno in ne poln kotliček. Tudi pralni
stroj je varčen, saj uporabo vode prilagaja
količini in vrsti perila, ki se trenutno
pere.
Stanovanje ogrevam z elektriko preko
stikalne ure, ki omogoči, da se ogrevanje
vklaplja izključno na nočni tok, dodatna
izolacija vrat pa onemogoča toplotne
izgube v prostoru. Obenem skrbim, da
brez potrebe ne gorijo ţarnice, kuhalne
plošče in sploh vsi električni aparati.
Večino negovalne kozmetike kupujem od
proizvajalca, ki je znan po tem, da je
njegova kozmetika naravna, vse, kar je
mogoče, prodajajo brez embalaţe, če je le
-ta potrebna, je iz recikliranih materialov,
spodbujajo pa tudi vračanje embalaţe.
Moj avtomobil se ponaša z nizkim
izpustom ogljikovega dioksida v ozračje, z
načinom voţnje pa se trudim za niţjo
porabo goriva.
Res pa tudi smetim. Vendar se trudim, da
samo v odgovarjajoče smetnjake.
Kot sem rekla na začetku – malenkosti.
Vendar zaleţejo.
Junij 2013
Stran 5
Andreja Tanšek
Cilji, ki jih kot ekokoordinatorica skušam
zasledovati, so zmanjševanje količin
odloţenih odpadkov in povečevanje
deleţa njihove ponovne uporabe tako, da
ločujem odpadke, saj tako odpadki
postanejo ponovno koristne surovine. Če
le mogoče, kupujem ekološke izdelke
lokalnega izvora in tako dajem podporo
domačim proizvajalcem ter s tem
prispevam k niţjemu ogljičnemu odtisu,
kupujem izdelke v večjih pakiranjih,
uporabljam vrečke za večkratno uporabo,
namesto farmacevtskih zdravil
uporabljam čim več lastnih naravnih
zdravil.
Tudi na področju učinkovite rabe
energije in vode skušam biti dober zgled
svojima otrokoma in se trudim delovati
po načelu Varčujem, torej varujem.
Kako pa se moji sošolci obnašajo ekološko?
Veronika Kolar: Varčujem z vodo, med
umivanjem zob zaprem pipo, pravilno
razvrščam odpadke; naravne odpadke
potem odpeljemo na posebna mesta; ne
mečem smeti v naravo, varčujem z
elektriko.
Tanja Selič: Ekološko se obnašam z
ločevanjem odpadkov, varčevanjem z
električno energijo in vodo. Odpadkov ne
mečem v naravo, ampak jih odvrţem v
ustrezen koš.
Danijel Zrnić: Varčujem z vodo, ločujem
odpadke in jih ne odlagam v naravo; če
zapustim prostor, ugasnem luč; varčujem
z elektriko; ne pijem veliko ustekleničene
vode.
Vanja Tanšek: Ekološko se obnašam
tako, da ločujem odpadke, ne odlagam
jih v okolje. Med umivanjem zob zaprem
pipo. Splošno pa moramo paziti, da ne
onesnaţujemo narave.
Ana Artiček, 2. a
»Varčujem z
vodo, ločujem
odpadke in jih
ne odlagam v
naravo; če
zapustim
prostor,
ugasnem luč«
HERMI Z BUČKAMI
Stran 6
ZAKLJUČNI RAZREDI SE PREDSTAVIJO
4. a
Zlahka bomo uspeli, če si bomo vsak dan
naložili le tisto breme, ki nam je
namenjeno za tisti dan. Tovor bo
pretežak, če bomo včerajšnje breme
nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje
breme, še preden si ga moramo naložiti.
(John Newton)
Naša skupna pot se je začela pred štirimi
leti. Takrat nas je bilo 31, sedaj nas je le
25.
V teh letih smo doţiveli veliko lepih
trenutkov. Doţiveli smo najlepša,
srednješolska leta.
Pridobili smo delovne navade, se
spoznavali med seboj, se spoprijateljili in
doţiveli lepe izkušnje na praksi, naučili
smo se biti odgovorni ter se naučili vse,
kar nam bo zelo koristilo v nadaljnjem
ţivljenju.
Štiri leta so lahko zelo dolgo obdobje,
lahko pa minejo, kot bi trenil. Marsikaj
smo doţiveli skupaj in z nami bodo ostali
predvsem lepi spomini. Najlepši spomin
pa je naš skupni večer, maturantski ples,
ko smo zasijali in se zavedali, da se izteka
neko ţivljenjsko obdobje.
Draga razredničarka
Lilijana Povalej!
Tako kot marsikdo, ste
tudi Vi obljubili pomoč
ob vsaki teţavi. Četudi
so bile popolnoma
zasebne narave, Vas to
ni motilo in ste z
veseljem pomagali.
Včasih ste naše teţave
opazili celo prej kot mi
in mnogim izmed nas
ste pomagali, včasih tudi
malo naskrivaj (nekateri
še danes tega ne vedo).
Čeprav Vas nismo hudo
jezili, pa si vendarle
nismo vedno zasluţili, da ste se v
zbornici in tudi izven nje borili za nas.
Sedaj je čas, da vezi popustijo, da gre
vsak od nas svojo pot in sledi svojim
ţeljam; ţeljam, ki so se izoblikovale
tukaj, pod vašim okriljem.
Hvala Vam za vse, za Vašo pomoč in za
lepe spomine, ki so zasidrani v naših
srcih in ki se jih bomo z veseljem
spominjali. Upamo, da se boste tudi Vi,
ko boste zapisali oceno v redovalnico,
označili pomemben datum, spomnili na
Vaš 4. a-razred; razred, ki vam je
SONČEK
Bil je torek, prvi šolski dan, ko smo
skupaj prvič prestopili šolski prag. Nismo
se poznali. Kmalu smo se spoprijateljili in
z vsakim dnem so naše vezi postajale
močnejše.
Postali smo kot velika druţina, ki si je ne
predstavljamo brez tebe. Nikoli več ne bo
enako, saj bo kamenček v našem
ţivljenjskem mozaiku vedno manjkal.
Nismo Te zaman klicali Sonček, saj si
vedno izţarevala pozitivno energijo, jo
prenašala tudi na nas, vsem vedno
priskočila na pomoč in bila najboljša
sošolka.
Vedi, da se je tudi za nas Sonček skril za
oblake. Neskončno Te bomo pogrešali, ne
le v šoli, temveč tudi v naših ţivljenjih, saj
bo v naših srcih za vedno ostala praznina.
Imeli smo Te radi in vedno boš ţivela v
naših spominih.
Vedno Tvoj 4. a in razredničarka Lilijana
Povalej
Sonja Preložnik
11. 1. 1994 – 29. 1. 2013
hvaleţen, in da bodo občutki ob teh
spominih tako lepi kot so pri nas.
Hvala vsem profesorjem, ker ste nas vsa
štiri leta sprejemali take kot smo, nam
pomagali v naših najteţjih trenutkih in
bili vedno tu za nas. Vemo, da smo se
marsikdaj obnašali nemogoče, vam
parali ţivce in sivili lase, a kljub temu
smo se skupaj imeli lepo.
Albona Zekolli
Junij 2013
Stran 7
3. č
NAJBOLJŠI 3. č
Skupna pot našega razreda, se je začela
prvega septembra pred tremi leti. V
prvem letu nas je bilo v razredu 32, nihče
med nami pa si ni mogel predstavljati
dogodivščin, ki nas še čakajo v
naslednjih treh letih. V prvem letniku
smo se še spoznavali, kasneje pa smo se
začeli druţiti in postali dobri prijatelji. V
drugem letniku smo se ţe dobro
spoznali. Ostalo nas je 24, dobro
povezanih, tako smo z medsebojnim
sodelovanjem letnik opravili brez večjih
teţav, ob tem pa smo se tudi dobro
razumeli s profesorji. Drugi letnik si
bomo zapomnili, tudi po tem, da smo ga
začeli z novim razrednikom. Prof.
Staneta Vizjaka je nasledil prof. Peter
Peršič, ki nam je bil v ogromno pomoč,
saj se je zavzel za vsakega od nas in si je
vedno vzel čas za reševanje razredne
problematike. Tudi po njegovi zaslugi
smo se mnogi med nami zopet zavzeli za
šolo in lahko smo mu hvaleţni za vse, kar
je storil za nas v teh dveh letih. Brez
njegove pomoči bi ţe marsikdo med
nami obupal nad šolo.
4. b
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
(Tone Pavček)
In tako smo tudi mi prišli do konca.
Konca nekega obdobja. Obdobja srednje
šole. Pot je bila razgibana. Z mnogimi
vzponi, padci, ovirami. A nobena ovira ni
bila višja in močnejša od naših ciljev in
ţelja. Uspešno smo dokončali vse štiri
letnike. V teh letih smo spletli trdne
prijateljske vezi, ki jih bomo ohranjali
tudi v prihodnosti.
Pred nami pa so novi izzivi in nove
ţivljenjske poti.
Alenka Verbuč
Sedaj smo ţe na koncu tretjega letnika in
vsem se zdi, da je minil v trenutku. Ko
pogledamo nazaj na naša tri leta, nam
bodo v spominu ostali, po mnogih
zgodbah, ki smo jih spisali skupaj, le lepi
trenutki. Najlepši večer pa je bil zagotovo
maturantski ples. Srednje šole in
profesorjev ter sošolcev se bomo vedno z
veseljem spominjali, saj smo z njimi
preţiveli zares čudovito obdobje.
3. č
HERMI Z BUČKAMI
Stran 8
2. a PTI
Naša skupna pot se je začela pred petimi
leti. Ko smo po treh letih prišli do poklica
trgovec, so se naše poti razšle. Nekateri
pa smo svojo pot nadaljevali v poklicnotehniški program (PTI). V PTI se nam je
pridruţilo pet novih sošolcev, ampak sta
nas dva kmalu zapustila.
V teh letih smo doţiveli mnogo lepega.
Pridobili smo veliko znanja in se med
seboj spoprijateljili. Skupaj smo doţiveli
lepe, srečne trenutke, seveda pa ni šlo
brez tistih trenutkov, ko nismo bili vsi
enakega mnenja. Najlepši spomini na
šolo z izletov, kjer smo se zabavali na
drugačen način. Zelo lepe spomine
imamo tudi na maturantski ples.
Vse lepo se enkrat konča. Nekateri bodo
šolanje nadaljevali na višjih šolah,
nekateri pa bodo odšli delat.
Naša skupna pot ne bi bila tako popolna
brez naše razredničarke prof. Nade
Jeraša, ki nas je vedno spodbujala,
včasih pa tudi malo jezila
Zahvalili bi se še vsem profesorjem, ki so
nas učili skozi vsa leta.
Asmira Časurović pridno v prvi klopi
sedi in profesorjem teţi.
Denis Dečman ni prvi le v fuzbalu,
ampak tudi v dvigalu.
Jasmina Volasko, Klavdija Brilej, Mateja
Kriţnik in Monika Zorko vedno skupaj
tičijo in vse naloge naredijo.
Zehida Dizdarević mirno pri pouku sedi,
pri slovenščini pa se zavarovalništvo uči.
Anita Svetelšek in Janja Šket se vedno
skupaj tiščita in velikokrat k nulti uri
zamudita.
Jasna Novak je na Tenerife je odšla, s
polno glavo španščine nazaj prišla.
Vanja Stojaković – naš glasni predsednik
in za vse za fore glavni pobudnik.
Tadeja Gregorič v šolo ni hodila, zato
ocen ni popravila.
Denis Seničar brez telefona ne zdrţi, še
med poukom ga ne izpusti.
Goran Dragič vedno igrice igra, šola ne
zanima ga.
Matic Jarh pri pouku sodeluje, ko je
vprašan, znanje iz rokava izsuje.
Jasna Novak
Junij 2013
Stran 9
2. b PTI
Pred dvema letoma smo končali sestavek
z: »Ne mislite, da ste se nas znebili, saj se
vidimo v PTI.« In sedaj pred vami
stojimo odrasli, z več znanja in
drugačnim pogledom na svet. Naša
skupna pot administratorjev in trgovcev
se je začela z vstopom v 1. b PTI- razred.
Administratorjem nam misel na nove
sošolce ni bila všeč, vendar smo z njimi
spletli dobre prijateljske vezi.
Kot bi trenil, so minila srednješolska
leta. Tega se zavedamo šele sedaj, ko se
naše šolanje bliţa h koncu. Sedaj se bodo
naše poti razcepile in nikoli več ne bomo
skupaj sedeli v šolskih klopeh, se smejali
norčijam, še posebej pa bomo pogrešali
skupno švinglanje (profesorji, bolje, da
tega ne veste).
To leto, ki ga doţivljamo sedaj, je
drugačno, predvsem razburljivo, saj nas
čaka matura. Spoznali smo, da je za
nekatere prehitro minilo. Zavedamo se
tudi, da se bliţa čas, ko se bomo morali
posloviti in oditi vsak svojo pot, svojim
ciljem naproti. Na pot, kjer nas čakajo
nove dogodivščine, naši novo zastavljeni
cilji za nadaljnje ţivljenje in novi
prijatelji. Zdaj, na koncu, nam bodo
ostali le spomini, ki bili so posebni in
edini. Iz čudnih neznancev pred dvema
letoma smo postali dobri znanci.
V imenu razreda bi se rada zahvalila naši
razredničarki, prof. Alenki Gotlin Polak,
ki je skupaj z nami vsemi preţivela dve
leti, z nekaterimi pa kar pet. Priznam,
včasih smo bili obupni in verjamem, da
je bilo teţko z nami, vendar smo z dobro
voljo vse skupaj prebrodili. Zahvaljujemo
se vam za prizadevnost, vztrajnost in
podporo, ki ste nam jo nudili. Bili ste kot
zlata nit, ki nas je prepletala in z nami
delila trenutke, ki si jih bomo zapomnili
za vedno. Zato si ţelimo, da se bomo na
podelitvi mature skupaj sprehodili skozi
vrata, ki nas bodo zadnjič zdruţila in v
naših srcih pustila pečat. Še enkrat hvala.
Danijela Medenjak
Amir Amidžić
Amir kar naprej o Merkatorju govori,
profesorica pa ne ve, kaj naj z njim stori.
Klemen Ojsteršek
Klemen je vsakodnevno v šoli priden,
saj ni bil nikoli do kogar koli nasilen.
Mateja Fric
Ko Mateja svojega otročička ziba,
se ji vsakodnevno veselje proti sreči
nagiba.
Deni Mlinar
Deniju gre na otročje, saj to je njegovo
področje.
Ko pa je resen, mu nobeden izziv ni
pretesen.
Anja Kolman
Ančka rada spančka, a vseeno je v šoli.
Če pa kdo jo razjezi, jezno gleda naokoli.
Miha Kramer
Ko beseda ni tiha, nam Miha
s svojo prijaznostjo na dušo piha.
Marjeta Križnik
To je naša sošolka Marjetka,
včasih ji zadiši kakšna zlata petka.
Nina Lah
Nina večkrat s Sandro kramlja,
saj to prijateljico najraje ima.
Manja Levovnik
Vsak prijatelj se njene lepote boji,
saj se tako prešerno nasmeji.
Sandra Mlakar
Sandra med uro trikrat vpraša iste
stvari,
do takrat pa ţe vse v zvezku uredi.
Davor Miljatović
Davor dela smešne poze in stvari,
a še toliko bolj duhovito govori.
Danijela Medenjak
Danijela je ta prava gasilka, zato je
v šoli pripravljena kot nastrojena
budilka.
Urška Pivc
Urška, finanačna ministrica razreda,
da so dolgovi poravnani, vedno gleda.
Nadja Gorjup
Če je potrebno, je Nadja huda;
joj, še dobro, da ne trenira juda.
Tamara Vetrih
Tamara se k pouku hoditi, ni naveličala,
čeprav je nekaj krepkih uric prešpricala.
Mateja Zemljič in Tilen Prašnikar
Skupaj se blaženo smejita, ta dva
zanimiva goloba,
ki se ne ozirata na to, da je učilnica učna
soba.
Arta Zhujani
Tako zelo ji gre na smeh,
da skoraj vsi popademo po tleh.
Mišel Ţafran
Mišel Ţafran
Pesnik tak, da mu ni vsak enak,
ne manjka mu optimističnih oznak.
2. b PTI
HERMI Z BUČKAMI
Stran 10
3. c
Na začetku smo bili dijaki z visokimi cilji.
Včasih se je izkazalo, da so previsoki in
da je pot do njih bolj trnova, kot smo
predvidevali. Med nami so se, kot smo
tudi pričakovali, spletla prijateljstva,
ljubezen, zavezništva in vse bolj smo
odraščali, se trudili dokazati, da imamo
voljo, energijo, in da ţelimo biti uspešni.
Danes smo skoraj na cilju in upamo, da
nam bo tudi v ţivljenju naprej uspelo
uresničiti svoje sanje. Ne bomo pozabili
na tiste drobne
trenutke v šoli, ki so
nam polepšali del
mladosti. Dali smo
veliko. Dosegli še
več.
Legende mi smo prave,
brez nas ni zabave.
Smeh z nami je čist vedno
in nikoli nam ni bedno,
na pouk prihajamo redno.
Čez dve leti še matura,
cajt, da se raztura,
konc je z zafrkancijo,
knjigo v roke,
treba se še mal naučit,
da naredimo vse potrebno,
pol pa gremo proslavit
v spomin na šolo –
za vedno.
Vam pa, dragi dijaki. Dovolite si sanjati,
upati in vztrajati. Dovolite si biti srečni,
svobodni, ustvarjalni.
Zahvaljujemo se vsem profesorjem za
njihov trud, še posebej pa prof. Nataši
Strašek za potrpeţljivost in predanost ter
ljubezen do dela v razredu.
3. c
3. d
Saša Zupan pridna v klopi sedi in daje vtis, da se v šoli uči.
Rebeka Medvešek v razredu se smehlja in za pridno se ima.
Karin Gaber v šoli se resno drţi, drugje pa na zmenke hiti.
Theranda Balaj je bolj tiha, zadrţana, a vedno nasmejana.
Jelica Davidović brez telefona ne zdrţi, še med poukom brez njega ji ţiveti ni.
Mateja Ducman hodi v šolo in se uči, kakšen dan pa tudi pouk izpusti.
Alji Ajtnik učenje ne diši, za to nerada se uči.
Vanessa Arnšek matematiko nas uči, a sama isto oceno dobi.
Melisa Kajtezovič in Azra Javor, dvojica, polomija prava, šola jima je, kot zadnja stava.
Katja Ţurej in Nina Smodiš radi se smejita, pri pouku ločeni nikakor ne zdrţita.
Valentina Kočar in Marija Pustoslemšek sta vzorni, pridni in zgledni, vzor skupnosti razredni.
Nataša Volavc in Ţiva Fideršek radi spijta, zato ni čudno, da k pouku zamudita.
Anja Pristovnik, Martina Veber, Martina Krajnc in Ksenja Vrečar - štirica našega razreda,
ki pri pouku vedno čveka in se smehlja.
Gregor Hafner, kralj med dekleti, v razredu sedi, je priden, prijazen in se uči,
ko pa nastopi konec šolske poti, nam z glasbo trenutke popestri.
Saša Zupan
3. c
Junij 2013
Stran 11
BUČKE 24
BUČKE
Številka 24,
junij 2013
Dragi bučkoljubi,
Vsebina
tudi letošnje bučke so vsestransko uporabne, odlične, celo zdravilne.
Odlikujejo jih negativna kalorična vrednost, obilo koristnih snovi in lahka
prebavljivost. Vzgojili smo jih ekološko, brez škodljivih škropiv in niso
genetsko spremenjene. Predstavljamo vam takšne, kot smo jih našli, saj
nekaterim tudi najskrbnejša nega in največja motika nista pomagali. Njihov
okus je poseben, učinek pa dolgotrajen. So zanimiva sestavina, ki popestri
vsakdanji šolski jedilnik. Poizkusili boste različne sorte: ljudske, kraljevske,
domače, angleške, nemške, grške, globalne, zdravilne, lepotilne,
samorastniške, planinske, morske, opojne, pravljične in celo dlakave.
Uporabne so tako pri ličenju, pedikuri, v gledališču, na sodišču, na morju, v
gorah, ob poslovnih priloţnostih, izbiri prevoznega sredstva, na razprodajah,
kot tudi pri vzgoji otrok in celo v vesolju. Odkrijte torej njihovo vsestransko
uporabnost. Pa obilo uţitkov!
Strokovno
Besede, besede,
English & German
Alenka Gotlin Polak
VROČI POPUSTI, ZBRANI
NA ENEM MESTU!
Kupca pridobim
o na ta način, da
pride v
trgovino in izdel
ek kupi.
Če prodajalec ku
pcu ne pomaga,
ne
svetuje ali ni prija
zen
do njega, lahko
pride
do komplikacij.
VO
ARST
SPOD
O
G
O
INSK
PLAN
anja
i delov
m
z
i
n
a
trţni,
Meh
stva so
r
ski.
a
d
o
planin
gosp
n
i
i
k
s
plan
trţno-
Vrste popustov: količinski,
sezonski, tedenski, letni, še
dodatno zniţanje na zniţano,
rabatski.
MOTNJ
E ZAZN
AVANJ
A
Kateri d
ejavniki
spr
nenamer
no pozor oţijo
nost?
― Neuča
kani, jez
ni, ošabn
― Otroc
i.
i zaradi g
ledanja T
V.
ČESA SI ŢELI
VAŠ KUPEC?
Neodločen kupe
c ne ve, kaj bi ku
pil in je
jezen sam nase,
si izdelek ogledu
je.
Tihi kupec ne go
vori rad, ne poslu
ša
prodajalca in ve
liko sprašuje.
KDOR
IŠČE, N
E NAJD
E
R
azredn
ičarka
vpraša
statuso
dijaka
m tujca
s
:
"Zakaj v
pri pouk
aju ni bil
u 4. šols
o
k
o
u
r
o?"
Dijak a:
"Šla sva
v
mesto, v
po peda
goško p
knjigar n
ogodbo.
Niso je im o,
eli."
O
SEBN
GO O
O
,
R
T
S
rodaja
ja je p
a
d
o
r
ap
Osebn
seba.
vaja o
z
i
ki jo
STROG
Kaj veste
O URA
DNO
OH,
TI P
APIR
JI …
Sklad
iščno
prevz
d
emni okument
ca, do
a
bavni cijo sestav
Zahv
ca in
l
alo na
iznajd jajo
finan
p
n
i
ica.
š
emo,
cirati
kadar
.
poma
gamo
kaj
o uradn
em jezik
― To je
u v RS?
jezik, ki
je
uradni je
uraduje
zik in
v drţavi,
govorijo
ga v ura
dih …
HERMI Z BUČKAMI
Stran 12
BUČKE 24
ganju in
STA NAKLJUČJE (O tve
ZDRAVJE IN LEPOTA NI
.)
svetujte s pedikerjem
neţelenih učinkih se po
Revolucionarna maskara
ljamo črnilo.
Za mazanje trepalnic uporab
e
Maksimalna zaščita kož
sredstev?
h
zni
ma
Kakšna je naloga pre
cem.
son
d
pre
― Da zaščitimo koţo
BOLEZEN
Zapomnila si
je diagnozo
Dijakinja, ki je
bila pred kratki
m
zaradi teţkega
dihanja, se je pr hospitalizirana
i športni vzgoji
opravičila, da
ne
hospitalizacijo bo telovadila, ker ima
. »K
vprašala učitelji aj pa to pomeni?« jo je
ca. »Da teţko di
ham,« je
odvrnila.
Stara boleze
n
Učiteljica vpra
ša: »Katere sp
olno nalezljive
bolezni poznat
e?«
Dijak: »Aids ...
mmmm …«
Učiteljica pom
aga: »Še kakšna
starejša boleze
ki so jo imeli ţe
n,
recimo stari R
imljani?«
Dijak ponosno:
»A, menstruac
ija!«
svežino
Za prepričljiv nasmeh in
zob
in
Za negovanje ustne votline
e.
vod
ke
ons
uporabljamo kol
e lasišča –
Celovita nega in utrjevanj
t
tos
ovi
nk
nova uči
lase, za
Poleg šamponov za mastne
prhljaja.
lec
jeva
uši /…/ poznamo utr
PROBLEM?
NA SVOJ PRAVNI
R
VO
GO
OD
TE
IŠČE
Umetniki ličenja
Pedikerji igralce naličijo.
Logično
am zemljo in jo
ka pravica je, da im
Neposredna lastnins
nekdo tretji.
a pa, da jo uporablja
uporabljam, posredn
in do denarja.
je pravica do ţivljenja
Lastninska pravica
SODNIKI ZA SLOG
s?
Kaj bi mi brez na
sam.
lastnik, drţava in on
ijo
toţ
ko
lah
ika
Lastn
prepovedana!
nje glasbe strogo
ša
slu
po
s.
in
od
eh
Pr
poslušaš glasbo nagla
na tujem zemljišču
ko
je,
ti
ses
po
je
ten
Mo
in motenje posesti.
Vrsti toţb sta civilna
Kaj veš o torbi kot elementu poslovnega moškega?
alcev
Pravica izkoriščev
da izkoriščate
je,
Absolutna pravica
stvarjo.
s
ate
lag
po
stvar, da raz
― Torba mora biti poslovna, temne barve in ustrezati moški
srajci. Biti mora dovolj prostorna za plašč in deţnik.
Urejena ţenska mora imeti dekolte do višine ramen.
Preprosti zakoni
jo Stvarni zakon,
Stvarne pravice ureja
ligacijski
Ob
in
Zakon o pravicah
zakon.
Fant ni za njo, saj je reven in iz revnega sloga.
RTIH
NA K
J
O
B
ti, ki
i so kr
k
i
n
l
a
pir.
Poţir
krom
o
j
e
j
u
unič
PSIHIČNO
Meni se zdijo vsi morilci
zelo psihični.
Pravna kuhinja
sestavine
Stvarno pravo je del
civilnega prava.
SP
EC
IA
Zd
LI
rav
TE
da
TA
je nik j
pre e i
gle mel
do
val to sp
grl ecia
a.
lit
eto
,
DARGOCENA
SPOSOBNOST
Naloga iz delo
vne mape:
― Opiši, kaj se do
gaja med pranje
m perila
s pralnim sredst
vom.
Odgovor dijaka
:
― Si predstavlja
m.
Junij 2013
Stran 13
BUČKE 24
NJEGA
Zdravljica je pesem opojnica.
Sodelovanje
z biljardno zv
ezo
Karte v gledališ
ču pokaţemo bi
ljarderju.
Koncept izve
n normalneg
a ljudstva
Kaj pomeni, da
je predstava za
izven?
― Da je predst
ava tudi izven
no
rmalnega ljuds
― To pomeni,
tva.
da so igralci pr
ipravljeni, da
gledalcem poka
ţejo predstavo.
― Da jo gledaj
o tudi v drugih
drţavah z istim
konceptom.
Nastajanje pr
edstave – nič
lažjega
Prvo dramatik
napiše besedilo
, scenarist pa na
scenarij, reţise
r ta
piše
z igralci pa to po scenarij in igro postavi na od
er,
vadijo.
KIKLOPEJA
Lačno društvo
Kiklop je bil v ljudoţerskem društvu.
JOJ, MAMI, PA
NKERJI GREJ
O
Pankerska mat
i so jo imenoval
i zato,
ker je imela velik
o nezakonskih
otrok in
ni bila poročena
.
/O Meti iz Sam
orastnikov/
RESNICE O M
ARTINU KRPA
NU, PO MNEN
TERIH BUČK
JU NEKAARJEV NAJVEČ
JEM SLOVEN
DOVINSKEM
SKEM ZGOJUNAKU
Podatki o biva
liš
Martin Krpan je ču
prihajal iz Čateţa
.
Martin Krpan je
bil iz Vrbe.
Prevozno in de
lovno sredstvo
Martin Krpan je
imel osla, na kate
re
tihotapil sol. Po
nudili so mu razli m je
čne konje, ampa
svojega osla.
k on je hotel
Martin Krpan je
tihotapil angleško
sol s konjem, ki
Kobilica.
se imenuje
Opozicija (ne
ve,
Čez nekaj časa je kaj dela in kje)
v cesarjevo kralje
stvo prišel veliki
Brdavs je pobija
Brdavs.
l vaščane nekega
mesta.
VZGOJNI SHAKESPEARE
Bipolarna motnja
Monteg je zelo mirne in hitro razjezljive narave.
Odnos med starši in otroki – zapleten fenomen …
Ravnanje staršev Julije – ravnajo nepravilno in pravilno.
Starši vedno ţelijo svojim otrokom najboljše in najslabše v
ţivljenju.
… tudi pravopisno
Starši se nebi smeli v tikati v izbiro partnerja
v saj oni ne bodo ţiveli z njim.
Iz kakšnega testa je oče?
Julija pove očetu, da Parisa ne ljubi in si ga ne
ţeli za bodočega moţa, zato oče vzkipne.
O
OSTRUŢIM
SNIKE
SAMOGLA
amenja
Naglasna zn
k.
in ostruţni
ativec
so strešica, kr
NOVE RAZLI
ČICE LEPE V
IDE
Črtomir se
je v Krstu
preobrazi
l.
Odisej je ranil enookega velikana v tretje oko.
METAMO
RFOZA
Tega še Chuck Norris ne zmore
KDO SI UP
A NA VEČE
RJO?
Pri jurjevanju
Jurijevi spre
pripravijo m
mljevalci
eso in vino.
GLEDALIŠK
A VZGOJA
NI
Med pe
snike, k
i so pis
sodi tu
ali o lju
di Greg
bezni,
or Simo
nčič.
OPAJAJMO SE …
Družabna
Lepa Vida je pr
ala perilo ob m
orju. Mimo je
nje je stopil m
šla jadrnica. Iz
oški. Spoznal je
Vido in skupaj
sta šla na pijačo
.
Drhteča
Lepa Vida je bi
la značilna za ţe
nske, ki so drht
ţivljenju in so
ele po boljšem
hodile dojit na
gr
adove, na konc
brez sluţbe.
u pa so ostale
Skrbna
Lepa Vida je de
kle, ki je z mor
narjem plula po
za otroke in jim
m orju, skrbela
v morju prala
plenice.
Ločitvena
Lepa Vida govo
ri o punci, ki se
je zaljubila v fa
veliko dela, saj
nta. Imela je
mu je prala pe
rilo ob morju.
se skregala in lo
Po nekaj letih
čila.
sta
MNENJE
Moje mnenje o tem delu se mi
zdi zelo odgovorno in zvestobno.
/O Cvetju v jeseni/
TUDI LJUDJE IN BAJKE SMO BITJA
Pravljica je zgodba, v kateri nastopajo čudeţne
osebe, bajke in legende.
Pravljica je zgodba, kjer nastopajo človeška bitja.
Junij 2013
Stran
14
HERMI Z BUČKAMI
Stran 14
BUČKE 24
KO UČITELJ
ICA ZAMEN
JA VRSTNI
TA, DIJAK P
RED IZ PRE
A TEGA NE
DTESOPAZI
IZ SLOVARJEV
Slovensko-inqliš
– sinq parce house holt.
Enostarševsko gospodinjstvo
English-english
huttle or a rocket.
Accountant – flies in a spaces
Slovensko-dojč
ladlz.
Pod predalnikom – unter dem
Navodilo: Vs
tavi a slice, a pa
ir, a piece, a he
a, a scoop.
Rešena nalo
ga:
No wonder she'
s so fat! She ea
ts three scoops
day.
of chocolate ev
ery
I'd like two slic
es of cake, plea
se
.
Can I get two sc
oops of bread,
please?
I need a new he
ad of glue.
We have only
one pair of lett
uce left.
i
Nemško-slovenski prevod
die Maschine gekommen. –
Plötzlich ist meine Hand in
la v mojo roko.
Predvčerajšnjim je mašina priš
CIJA
GLOBALIZA
pital of Italia.
Dubai is the ca
gs.
Berlin buildin
It have som e
– Glasno je zakričal: »Živeli!«
Er hat laut gerufen: »Hilfe!«
LATEST ROYAL NE
WS
I
E AKTIVNOST
PROSTOČASN
O
PO ANGLEŠK
tega časa
Definicija pros
e?
What is free tim
me with work,
e when we go ho
tim
is
e
― Free tim
like do.
anything what we
school and work
ce
ik za upokojen
Praktični vodn
d their free time?
en
sp
le
retired peop
y
th
al
he
e
do
ow
H
time and he's lik
have a lot of free
le
op
do
pe
to
is
h
Th
uc
m
d.
― Ba
retired to
nt. If this people
wo
's
he
at
wh
do
nothing.
King Henry VIII's m
ystery explained
What was Henry VIII
like as a young man?
― Because he like a yo
ung man, because a yo
ung, he is a
young old.
Why did Henry VIII wa
nt to divorce his first
wife?
― Because she is not bo
rn a boy.
What happened to He
nry VIII six wives?
― Because is he an old
and he is scarry that do
n't
married again with an
oder wife.
What about Charles
?
What is the opposite of
the adjective cheerful?
― Because is this a Ch
arles.
,
Jezdeci knjig
mes, watching TV
ing computer ga
ay
pl
I'm
e
tim
e
In my fre
rideing a book.
CATS & CARS
Has your neighbour got a cat?
― Yes, he has. He have a BMW.
ENGLISCH IS BEAUTIFUL
, because is more to
I very beautiful yours learn Englisch
sightseeing and very practice.
because hear stay at you for 14.
I am writting to you thank you for
her English and learn me.
days and because hear be my teac
Junij 2013
Stran 15
VOŠČILO GOSPE RAVNATELJICE
Dragi mladi, fantje in dekleta!
Vsaka pot, na katero stopamo, ima začetek, nato nas vodi po hribih in dolinah, po
ovinkih in ravninah, po lepih in manj lepih predelih, ob rekah, jezerih in morjih, ob
prepadih, globelih in niţinah.
Po poti stopamo in če smo dovolj vztrajni in pogumni, pridemo vedno do cilja. S
ciljem pride tudi uspeh.
Če ţelite doseči cilj in biti v ţivljenju uspešni, potem na tej poti:
glejte,
poslušajte,
sprašujte,
razmišljajte,
upajte si,
sprejemajte odločitve,
odkrivajte svoje talente,
razvijajte svoje potenciale.
To je recept za uspeh, ki vam ga iz srca ţelim.
Bernarda Marčeta
v. d. ravnateljice-direktorice
lje
Ekonomska šola Ce
a šola
Gimnazija in srednj
Kosovelova ulica 4
3000 Celje
Slovenija
Telefon: 03 54 82 930
Telefaks: 03 54 41 645
E-pošta: [email protected]
Založila:
Ekonomska šola Celje
Gimnazija in srednja šola
HERMI Z
BUČKAMI
Besedila
Dijaki zaključnih letnikov
EŠ Celje in 2. a razred
Fotografije
Ivan Kolenko
Domen Bezgovšek
Dijaki zaključnih letnikov
EŠ Celje
Ekonomska šola Celje
Mentorstvo in lektoriran
je
Alenka Gotlin Polak
Bučke zbrale
Nada Jeraša, Barbara Kva
s Ocvirk, Irena Lasnik, Ber
narda
Marčeta, mag. Helena Meš
njak, Helena Muha, Mateja
Obrez
Verbič, Nataša Slapnik, Suz
ana Suholeţnik, Tan ja Šta
nte
Benčina, Simona Ţlof in Ale
nka Gotlin Polak.
Bučke zbrala in uredila
Alenka Gotlin Polak
Mentorstvo in oblikovan
je
po oblikovni predlogi MS
Publisher
Mateja Maček
Tisk
Ekonomska šola Celje
Junij 2013