Zasavski tednik, številka 8

Comments

Transcription

Zasavski tednik, številka 8
6
7
10
14
www.zasavskitednik.si
[email protected]
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 8
Ne norost – le bolezen
Sandi Češko o poslu in
politiki
Grajske štorije
Želodkov festival
četrtek, 11. september 2014
Nima tajnice
Kako se včasih življenje obrne. Človek res nikoli ne ve, kaj ga čaka za vogalom. Tudi nam se je tokrat časopis
obrnil na glavo. O podrobnostih ne
bom razpredal, žal pa mi je, da smo
morali odmeve naših bralcev prihraniti za objavo v naslednji številki. Bolje pozno, kot nikoli, pravijo pametni.
Poletja ni več. Ostajajo pa spomini na počitnice in potovanja, tudi v daljne dežele. Foto: Branko Klančar
Upravno sodišče pritrdilo Eko krogu
Upravno sodišče je konec avgusta razsodilo v prid tožbe Eko
kroga in okoljevarstvenih organizacij PIC ter Focus in trboveljski cementarni Lafarge cement razveljavilo januarja izdano okoljevarstveno dovoljenje. To pomeni, da cementarna, ki že tako zaradi neugodnih razmer na gradbenem trgu
obratuje le redko, zdaj lahko cement proizvaja po dovoljenju
iz leta 1998, s premogom in največ tisoč ton klinkerja dnevno.
Glede na razsodbo sta Agencija RS za
okolje (Arso), ki je vodila postopek
izdaje okoljevarstvenega dovoljenja,
in Lafarge pogrnila na istih napakah kot pred tremi leti, ko je upravno sodišče zaradi postopkovnih napak prav tako razveljavilo omenjeno
dovoljenje. Čeprav Lafarge tokrat v
vlogi ni zahteval tudi dovoljenja za
sosežig odpadnih gum, olj in plastike, je namreč po prepričanju okoljevarstvenih organizacij Arso postopek vodil enako kot pred leti, torej za
obstoječo napravo. Čeprav je Lafarge
čistilno napravo za zmanjšanje emisij zgradil šele po uveljavitvi uredbe
o vrsti dejavnosti in naprav, ki lah-
ko povzročajo onesnaževanje okolja
večjega obsega. Sodišče je pritrdilo,
da Lafarge zaradi tega do legalizacije naprave ne more priti po bistveno
poenostavljenem postopku.
Poleg tega je sodišče odločilo, da Lafarge nima pravne podlage za proizvodnjo 1250 ton klinkerja na dan
in da za to trditev tudi ni predložil
nobenih dokazil. Res je sicer, da so s
posodobitvijo naprave zagotovili pogoje za proizvodno zmogljivost 1250
ton klinkerja dnevno, vendar imajo v
okoljevarstvenem dovoljenju še vedno kapaciteto omejeno na 1000 ton
dnevno, utemeljuje sodišče. V Eko
Cementarna je kot marjetica: ima dovoljenje, nima dovoljenja…
foto: Branko Klančar
krogu so zato še toliko bolj ogorčeni,
da je Lafarge v določenem obdobju
proizvajal celo 1400 ton ali več klinkerja dnevno.
Eko krog je zmagal tudi kar zadeva
gorivo, ki ga lahko uporabljajo v cementarni. Ne le, da nikoli ne bi smeli
kuriti predelane plastike, gum in olj,
nikoli niso imeli niti pravne podlage
za uporabo petrolkoksa, saj so vedno
imeli dovoljenje le za premog, je poudaril Uroš Macerl, predsednik Eko
kroga. Dodal je, da je sodišče odločilo tudi, da v že tako degradiranem
okolju ne gre predpisovati višjih emisij, kot jih dovoljuje zakonodaja, in da
bi moral biti bolj poostren tudi sam
monitoring emisij. Kot pojasnjujejo v
Eko krogu, je sodišče Arsu naložilo
jasne napotke, kako pravilno voditi
postopek izdaje okoljevarstvenega
dovoljenja za proizvodnjo cementa v
trboveljski dolini.
In medtem ko v Eko krogu po desetih
letih boja slavijo razsodbo, na katero
se Lafarge ne more pritožiti, v cementarni ostajajo skopi s pojasnili. “Seznanjeni smo z odločbo Upravnega
sodišča o odpravi okoljevarstvenega
dovoljenja in o vrnitvi zadeve Agenciji RS za okolje v ponoven postopek.
V tem trenutku odločbo še preučujemo,” je v imenu družbe sporočil
Andrej Sopotnik, vodja marketinga
in komuniciranja. In čeprav sodišče
pravi drugače, so v Lafargeu še vedno prepričani, da je bilo “prej izdano
okoljevarstveno dovoljenje ARSO
med najstrožjimi v Evropi in je potrjevalo skladnost obratovanja trboveljske cementarne z nacionalno in
evropsko zakonodajo”. V cementarni
še dodajajo, da se bodo o nadaljnjih
korakih odločali po preučitvi odločbe upravnega sodišča.
SL
Vedno, ko se pogovarjam z uspešnimi Zasavci, mi je toplo pri srcu.
Dokazujejo, da se da. Pripovedujejo, kako se da. S svojim življenjem
kažejo na to, da v Zasavju »rastejo«
sposobni ljudje, ki se znajo prebiti v
svetovno špico. Brez velikih besed. Z
delom, s pravimi odločitvami, s tem,
da znajo naključja obrniti sebi v prid.
Ko sem prišel na pogovor s Sandijem
Češkom, me ni pričakalo pet tajnic.
Češko nima tajnice, sem izvedel. Najbogatejši človek v Sloveniji (označba
časopisa Finance) si sam ureja rezervacije skoraj vsakodnevnih letov po
svetu in rezervacije hotelov.
Kava, ja, ampak stvar protokola. Nekaj vljudnostnih besed starih gimnazijskih znancev, potem pa k delu.
Ko sva končala pogovor, še dogovor o
fotografijah in… vsak na svojo stran.
Dan moraš znati planirati, delo in
življenje si moraš pametno organizirati, trdi sogovornik. No ja, vmes sva
razdrla nekaj sočnih zanimivosti o
poslovnih in političnih ozadjih, tudi
zasavskih, ki jih bom seveda zadržal
zase. Ampak, nobenega pretiravanja
s časom, z besedami, nobenega nepotrebnega razmetavanja s čimerkoli.
Izjemni ljudje so na svojih področjih kralji. V življenju pa so ponavadi preprosti in dostopni. Za Sandija
vem, da pozdravi na kmetiji, mimo
katere skoraj vsak dan teče. So mi
pred časom povedali. Tudi drugi Zasavci, ki so špice v tistem, kar počnejo, so običajno preprosti ljudje. Samo
takšni so lahko tako izjemno uspešni. In, ne boste verjeli, res jih ni malo,
ki imajo zasavske korenine in spreminjajo svet.
Marko Planinc
2
ZASAVJE
četrtek, 11. september 2014
Termoelektrarna
pred likvidacijo
Iz najvišjega dimnika v Evropi se letos ne bo več kadilo, konec meseca pa se bo najverjetneje pričela tudi redna likvidacija trboveljske termoelektarne.
Če do ponedeljka ne pride do prodaje
Termoelektrarne Trbovlje (TET), bo
vodstvo družbe pričelo s postopki za
izvedbo redne likvidacije družbe, je
sklenila skupščina Ttermoelektrarne. Sklep bodo sprejeli na prihodnji
skupščini do 30. septembra. V kolikor bi do prodaje vendarle prišlo,
pa ga bodo spremenili, je pojasnil
direktor TET Franc Blaznek. Glede na informacije dobro obveščenih
virov se to ne zgodilo, saj naj bi veljavnost ponudbe ruskega poslovneža
Olega Burlakova v Holdingu slovenske elektrarne (HSE) podaljšali
do novembra, Rus pa je naročil tudi
ponovni postopek cenitve zasavskega
energetskega objekta. Tako bo zadnjega septembra skoraj zagotovo imenovan likvidacijski
upravitelj, ki bo pričel z izdelavo li-
kvidacijskega programa, če ne bo
realiziran, bo sledil stečaj družbe.
Blaznek je ob tem dodal, da je veliko odvisno od tega, ali bo četrti blok
ostal sistemska rezerva, od dogovora
z Elesom glede plinskih blokov in
vzdrževanja stikališča, ter dogovorov
z interesenti za rezervoarje kurilnega
olja, pretovorno postajo in deponijo. V tem primeru bi lahko zaposlitev
skozi celoten likvidacijski postopek
ohranilo tudi vseh 164 delavcev, ki
imajo delo zagotovljeno še teden
dni, saj so znova prenehali obratovati. »Zaposleni bodo predvidoma
prihodnji teden vnovič prejeli odločbe o čakanju na delo doma, saj
letos zaradi odpovedi dobave lignita
iz Premogovnika Velenje ne bomo
več obratovali,« je pojasnil Blaznek.
TET sicer ni zadolžena, vendar nima
Enkrat je vse prvikrat
vzdržnega poslovnega programa, ki
bi zagotavljal likvidnost družbe, zato
bo prihodnost zaposlenih takorekoč
pristala v rokah likvidacijskega upravitelja, je še dejal direktor TET.
Na zadnji skupščini družbe, konec
avgusta, so sicer Blazneku naložili
tudi, da v roku treh mesecev preuči
pravne osnove za vložitev odškodninskih tožb proti odgovornim
osebam, ki jih bremenijo rezultati
notranje revizije, ki jo je pred časom
naročil HSE. Gre za sporne posle
med TET in trboveljskim podjetjem
Prototip CC še iz časov, ko je TET vodil zdajšnji tehnični direktor Marko
Agrež, in tudi kasneje, ko je vodenje
družbe prevzel Blaznek. Rezultati revizije sicer nosijo oznako “poslovna
skrivnost” in jih ne razkrivajo niti
v HSE niti v TET. Bodo pa mnenje
in izsledke revizije predstavili, ko
bo podana pravna osnova za odškodninske tožbe, je povedal Blaznek, ki
bo to nalogo sicer prepustil likvidacijskemu upravitelju. SL
Hrastnik odslej
Otrokom
prijazno
Unicefovo
mesto
Prvošolci v šolskih klopeh. Foto: PIŠ
Enkrat je vse prvikrat, je zapisal pesnik Tone Pavček. Res je. In prvikrat je v
podružnično šolo Šentlambert vstopilo tudi sedem prvošolčkov. Tri učenke in
štirje učenci. Malo? Ne bo držalo. Za majhno vaško šolo je to kar visoka številka. Seveda ne bodo sami v razredu. Družili se bodo in pridobivali nova znanja
skupaj z osmimi drugošolci v kombiniranem oddelku. Na prvi šolski dan so
vse skupaj prijazno sprejeli, jih popeljali v pravljični gozd k modri sovi, izdelali knjižno kazalo, nato pa jih opremili tako, kot se za mlajše šolarje spodobi:
okrog vratu rumeno rutico, na ramena nahrbtnik in obvezno fotografiranje.
Seveda ni manjkal niti kos torte. Nasmejanih ust, obrobljenih s čokoladno kremo, so se za prvi šolski dan poslovili. In začeli spoznavati svet, ki jih bo počasi
popeljal v »odraslo« življenje.
PIŠ
S praznimi pločevinkami do inkubatorja
Društvo za enake možnosti in celostni razvoj Tandem iz Zagorja je pripravilo vseslovensko humanitarno akcijo Jaz, ti, mi za Slovenijo in v septembru vse slovenske osnovne šole pozvalo k zbiranju praznih pločevink.
Gre za zbiranje praznih pločevink pijač, ki jih bodo zbirali na številnih,
tudi zasavskih osnovnih šolah. »Naravo bomo očistili prosto ležečih pločevink in istočasno pomagali trboveljski porodnišnici,« pravijo v društvu, ki
bodo izkupiček od zbranih pločevink namenili nakupu inkubatorja v Splošni bolnišnici Trbovlje. Častni pokrovitelj akcije je predsednik Republike
Slovenije Borut Pahor, po besedah organizatorja pa akcijo podpirajo tudi
mnogi znani Slovenci, med njimi igralka Tanja Ribič, nogometaš Mišo
Brečko, glasbenik Matic Jere in drugi.
V okviru akcije bo organizirana tudi dražba nogometnega dresa s podpisi
vseh nogometnih reprezentantov Slovenije. Pri nakupu inkubatorja lahko
sodelujete tudi vsi ostali. Do 15. oktobra lahko namreč pošljete SMS na številko 1919 s ključno besedo »inkubator« ter tako podarite 1 evro za nakup.
TPK
Donacije lahko nakažene: Društvo Tandem Zagorje, Podkraj 3a, 1410
Zagorje, DŠ: 61975796, TRR: SI56 6100 0000 5632 167 (Delavska hranilnica d.d. Ljubljana), Sklic: 00 2014
K temu, da bi bili otroci zadovoljni,
teži tudi Unicef Slovenije s projektom
otrokom prijaznih mest. »Na pobudo Mladinskega centra Hrastnik ter
občanov in občank je župan Miran
Jerič sprejel sklep, da se občina Hrastnik vključi v Unicefovo mrežo otrokom prijaznih mest,« je povedala
Mateja Jecl, vodja desetčlanske delovne skupine, ki jo je imenoval župan
in je bedela nad izvajanjem projekta.
»Zdelo se nam je prav, da pogodbo o
sodelovanju podpišejo v soboto, 6.
septembra, na prizorišču Želodkovega festivala za otroke in družine
na Dolu pri Hrastniku. Hrastnik je
s tem postal eno od dvanajstih Otrokom prijaznih Unicefovih mest v
Sloveniji,« je še dodala.
Jerič je prebral zaobljubo, ki govori o
spoštovanju in izpolnjevanju zapisane zaveze v newyorškem dokumentu.
Ena od pomembnejših nalog bo tudi
vzpostavitev varnih točk za otroke in
mladostnike. To je posebno označen
javni prostor, kamor se lahko otroci
zatečejo v primeru stiske - grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti v
stik s starši,… Varne točke bodo na
različnih lokacijah, npr. v knjižnici,
mladinskem centru, frizerskem salonu, lekarni.
Pogodbo sta podpisala župan Jerič
ter direktor Unicefa Slovenije Tomaž Bergoč podpisala pogodbo o
sodelovanju. Hrastničani so zastavo
prejeli od občine Radlje ob Dravi, ki
je zadnja prejela ta pomemben naziv.
Odslej bo plapolala na stavbi Mladinskega centra Hrastnik, kjer so jo
izobesili po zaključeni slovesnosti v
Dolanki.
Fanči Moljk
Koliko
smo se
pripravljeni
spremeniti?
Industrijska dediščina, ki se
nam danes Zasavcem še vedno
zelo globoko pretaka po »krvožilju«, je naš božji križ. Menim. Težko se
je od nje posloviti. Toliko tega je, s čemer se zaradi nje identificiramo, da
ji nikakor ne zmoremo reči: “Bye-bye!” A moramo. Prerezati moramo
popkovino z rovi in črnim diamantom, da bi lahko živeli za naprej. Ali
pa vsaj za danes. Tako je, kot takrat, ko pošlješ svojega otroka v svet. Pa
nimam otrok. Sem pa otrok, ki je šel in vedno znova hodi v svet.
Pretekli teden sem se udeležila konference “Degrowth” v Leipzigu. Degrowth je angleška sestavljanka iz “growth”, ki pomeni rast in “de”, ki pomeni od. Že ves čas iščem prevod te besede in še najboljša mi je Od-rast.
Ja, od-rasti je treba. Zaradi ekološke trajnosti in družbene enakosti. Bom
razložila …
Rast kot takšna nam je generacijam, ki smo trenutno na višku svojega
ustvarjalnega potenciala, vcepljena v gabarite. Rast, rast, rast. Rasti je
treba, tako osebnostno kot družbeno-ekonomsko. A rast ni neskončna.
Rast nam danes pomeni v ekonomskem smislu višji BDP in z njim boljše
življenje. Opala, ampak to ne drži! Višji BDP še ne pomeni boljšega življenja za vse. Kar pomislite, o Zasavju, Sloveniji, svetu in ljudeh okrog
vas, ko BDP raste (ali pada). Ga občutite? Stopnja zadovoljstva in lepega
življenja s tem presnetim BDP-jem nima nobene veze. Kitajski BDP raste,
ljudje v Pekingu pa se dušijo v onesnaženju, ki je že takšno, da skozenj
tudi sonce ne posije več. No, in na konferenci Degrowth, kjer se nas je
zbralo 3000 znanstvenikov, umetnikov, aktivistov, ustvarjalcev in praktikov iz 74 držav, se je iskalo alternativne rešitve, rešitve za drugačno življenje, za drugačno družbo. Ki bo temeljila na dobremu življenju za vse.
Zasavje ni nobena izjema. Nič tako zelo posebnega ni na nas, da bi nas
globalna vprašanja zaobšla. Ves ozaveščeni svet kriči proti uporabi premoga, fosilnih goriv in proti onesnaženju, ki s tem pride, da vztrajanje
pri knapovščini in njej povezanih dejavnostih vodi le še v samomor. V
kolikor tega že nismo storili. Prevečkrat se nam Zasavcem zdi, da smo
iz sveta iztrgana enklava, ki se je svet ne tiče. Kako samovšečno, mar ne?
Ampak. Meja ni. Globalni jug se seli na globali sever, Afrika prihaja v
Evropo. Veste, kaj mi ne da mira? Kako izkazati dobrodošlico vsem klimatskim, ekonomskim in političnim beguncem, ki jim uspe preživeti brutalno odisejado preko morja in tam pri Lampedusi priplavati na obalo.
Smo Zasavci lahko tako zelo človečni, da tem ljudem izkažemo dobrodošlico in jih povabimo v naše loge, med nas, v naše prazne prostore in
prostorske zmožnosti, ki jih imamo?
Nimam recepta, kako izboljšati življenje vseh nas v Zasavju. In ko rečem
– vseh, mislim VSEH! Vem pa, da je lep človeški korak to, da spodbujamo
po naše – taušanje, talanje in šenkanje. In zaobidemo denar ter misel, da
je denar sveta vladar. Ni. Nič več. Začnimo se spreminjati, vsak pri sebi
in vsi skupaj. Od-rastimo! Genug ist genug. Fuer alles. Dovolj je dovolj.
Za vse.
Tadeja Bučar
Potres
Po podatkih Agencije RS za okolje, Urada za seizmologijo in geologijo, seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic v nedeljo, 31. avgusta, ob
8.02 uri zabeležili šibek potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo
žarišče potresa 43 km vzhodno od Ljubljane, v bližini Trbovelj. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,2. Ocenjujejo, da intenziteta
(učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po
evropski potresni lestvici (EMS-98). Potres so čutili posamezni prebivalci
Trbovelj in okolice.
ZT
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje),
Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez
planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti),
Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi).
Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
GOSPODARSTVO
četrtek, 11. september 2014
3
Ekonomijo zamenjala za masažo
Nekateri že kot otroci sanjajo, da bodo astronavti, učitelji ali
zdravniki. Petra Šmid, ustanoviteljica podjetja Zana iz Trbovelj, je od malih nog rada pomagala ljudem. Pravi, da za
delo v zdravstvu nima želodca, tako jo je njena življenjska
pot peljala v svet masaž in terapij.
Sicer je bila kot diplomirana ekonomistka kar nekaj časa v precepu, ali
naj se loti nacionalne poklicne kvalifikacije in si uresniči svoje sanje ali pa
naj upraviči svoj čas in trud, vložen v
študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in dela na tem področju. Ko je
pred dvema letoma izgubila službo, je
bil odgovor na dlani. Uspešno je zaključila nacionalno poklicno kvalifikacijo za maserko.
Njeno šolanje se ni zaključilo na tej
točki. Njena predavateljica na nacionalni poklicni kvalifikaciji jo je
navdušila še nad refleksno masažo
stopal in refleksoterapijo. Razlika
med obema je v tem, da se refleksna
masaža stopal uporablja za sprostitev
in preventivo, medtem ko se refleksoterapija uporablja kurativno, po operativnih stanjih.
Med odkrivanjem sveta terapij in
masaž se je srečala tudi s terapijo
točk oz. po angleško »Access Bars®«.
Gre za preprost telesni proces, ki ga
trenutno več kot 2000 inštruktorjev
uči v več kot 50 državah po vsem svetu. Gre za terapijo 32 točk na glavi, ki
se samo z nežnim dotikom roke aktivirajo in začnejo osvobajati energije,
ki ne dopuščajo več sprejemanja. Z
aktivacijo se razprši električni naboj, shranjen v možganih, s čimer se
ustvari več prostora za bolj zdravo in
zavestno življenje.
Masaža vratu. Foto: Nataša Medvešek
3 x polpenzion, neomejeno kopanje v bazenih
hotela in vodnem parku Zora, brezplačna
savna v hotelu Vesna, brezplačen internet za
Samo 111 EUR.
Ponudba velja do 25. 10. 2014.
Terme Topolšica • Topolšica 77 • 3326 Topolšica
03 896 31 00 • www.terme-topolsica.si
Glavni pomislek, s katerim se Šmidova srečuje pri svojih morebitnih
strankah, je ta, da je tehnika v očeh
ljudi preveč enostavna, zato nekateri dvomijo v njeno uspešnost. Druga tehnika, ki se prav tako izvaja na
dotik, pa je »Access Energetic Face
Lift™« ali energijski »facelift«. Tehnika ponuja naravni energijski način
obnavljanja strukture kože ter brisanje sledi staranja na njej. Šmidova
pravi, da z nežnim dotikom na področjih vratu, obraza in glave lahko
obnavlja naravni tok energije v in
okoli telesa. Ob tem se aktivira več
kot 24 različnih energijskih procesov
za obnavljanje celičnih struktur.
Petra Šmid je ekonomijo torej zamenjala za masažo, ki jo je nadgradila z
različnimi znanji. Našla se je v novi
dejavnosti, ki zanjo ni le poklic, ampak polno življenje, v katerem uresničuje mladostne sanje na različne načine pomagati ljudem.
TG
4
OGLASNA STRAN
četrtek, 11. september 2014
TEŽAVE
Z MATEMATIKO?!?
KULTURNI CENTER – DELAVSKI DOM
Cesta 9. avgusta 1, ZAGORJE OB SAVI
Tel./fax: (03) 566 41 71; gsm 041 489 305
e-pošta: [email protected]
VABI K VPISU V GLEDALIŠKI ABONMA
ZA SEZONO 2014-2015
POSLEDNJI TERMINAL - četrtek, 23. oktober 2014
CAFE TEATER, Revolucionarna komedija z blagoslovom
Igrata: Boris Kobal in Gojmir Lešnjak – Gojc
PUNCE – november 2014
ŠPAS TEATER, Premiera: predvidoma v novembru 2014
Avtorica: Tina Gorenjak, Režija: Lado Bizovičar, Igrata: Ana Marija
Mitić, Katarina Čas
Nudim inštrukcije matematike za OŠ, vse
srednje šole in gimnazije. Uspešno pripravljam
na poklicno in splošno maturo in imam dolgoletne izkušnje s poučevanjem
tako mladostnikov kot tudi odraslih.
Morda ne boste le popravili slabe ocene, ampak z nami tudi ugotovili, da je
matematika zanimiva. Več na www.biba-instrukcije.eu.
SEDEM LET SKOMIN – februar 2015
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Komedija
Igrajo: Sebastian Cavazza, Mojca Funkl / Anja Drnovšek, Ajda
Smrekar, Gregor Čušin, Gregor Gruden
POLICAJI – marec 2015
SLG CELJE, Komedija - Premiera: oktobra 2014
Absurdno smešna in neverjetna upodobitev človeške neumnosti,
pohlepa, borbe za oblast in političnega oportunizma.
Režiser Jernej Kobal
TRIJE VAŠKI SVETNIKI – april 2015
Predstava domače zagorske gledališke skupine, PROSVETNO
DRUŠTVO ČEMŠENIK
PREDSTAVE ZA IZVEN
GOVEJA ŽUPCA ZA DUŠO
ŠPAS TEATER, Premiera: predvidoma v oktobru 2014
Avtorja in režiserja: Jure Karas in Lado Bizovičar; Igrajo: Natalija
Verboten, Boštjan Gombač, Miha Brajnik, Mario Ćulibrk, Goran
Hrvaćanin in Gašper Konec
ZVERJASEC, lutkovna predstava - 9.oktober 2014 ob 17.uri
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, predstava je primerna za
otroke, starejše od 3 let
CENIK GLEDALIŠKEGA ABONMAJA
• redna cena (6 predstav) 70 EUR
• dijaki, študentje, upokojenci 60 EUR
• podjetja, ustanove, skupine (več kot 20 vstopnic) 65 EUR
Cena vstopnice posamezne predstave je 18 EUR.
Gledališki abonma je plačljiv v enem ali več obrokih.
V primeru plačila dveh obrokov je rok plačila prvega obroka ob vpisu,
drugega obroka do konca leta 2014.
Nakup je mogoč tudi s plačilno kartico ali s kreditno kartico Karanta na
več obrokov. Rok plačila prvega obroka ali celotnega zneska je do prejema
letnih kartic.
Delavski dom Zagorje si pridržuje pravico do spremembe programa, če izvajalec
zaradi bolezni ali druge višje sile ne bo mogel izvesti predstave v dogovorjenem roku.
“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”.
TAK SI – januar 2015
SITI TEATER BTC, Nestrpna komedija izpod peresa Gorana
Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in
Tadejem Tošem.
Trikrat žlahtni na festivalu Dnevi komedije 2014
Vesele urice vsak dan
od 6. popoldan do 9. zvečer
za 4,99 €
čevapčiči ali pleskavica
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
***
pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
Vabljeni !
Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l)
Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
prodajalna mesa in mesnih izdelkov
MESARIJA KRAMŽAR
na trboveljski tržnici (Trg svobode 12 a)
Mesar Andrej in njegovi sodelavci se trudijo,
da vas tudi na novi lokaciji razvajajo.
kompletni žar program
domače koline
suho mesni izdelki
specialiteta: dobro znana domača šunkarica
Na voljo so tudi vse vrste svežega slovenskega mesa po
ugodnih cenah. Pa še nekaj: priporočajo vam
pečeno meso za malice in kosila.
Odprto: torek (7 – 13), sreda (7 – 14), četrtek (7 – 15),
petek (7 – 17), sobota (7 – 13)
Mesarija Kramžar, Trg svobode 12a Trbovlje
Telefon: 041-55-66-45
[email protected]
Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje
tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176
[email protected]
V trgovini Svečka na zagorski tržnici nudimo: krstne, poročne,
nagrobne (tudi elektronske), dišeče in dekorativne sveče, umetno cvetje,izdelujemo žalne pakete. Delovni čas: ponedeljek petek od 8. do 16. ure, sobota od 8. in 12. ure. Vsako soboto
smo prisotni tudi na hrastniški tržnici.
Lepo vabljeni!
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Popust, da te kap
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite
strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn?
Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo
časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu
03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje
Tel. + 386 (0)3 56 31 190
Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi
Tel. + 386 (0)3 56 55 120
20 € popusta pri vpisu v
program Zdravstvena nega
www.zlu-trbovlje.si
Velja do 30. 9. 2014
Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje
Tel. + 386 (0)3 56 31 190
Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi
Tel. + 386 (0)3 56 55 120
20 € popusta pri vpisu v
program Trgovec
www.zlu-trbovlje.si
Velja do 30. 9. 2014
10 % popusta
na tečaje in delavnice.
Tujina? Zakaj pa ne?!
http://stinovtujino.com
Kupon velja do 11. 9. 2014
25 % popust
na vse izdelke in storitve
ZASAVJE
četrtek, 11. september 2014
Krajevna skupnost
Kotredež
Kotredež je krajevna skupnost v občini Zagorje s približno 850 prebivalci. Naselje obstaja že dolgo, pod različnimi
imeni se omenja že v 15. stoletju v katastrskih in župnijskih
zapisih. Danes obsega 5 zaselkov – Zavine, Rove, Prapreče,
Potoško vas in Kotredež – na približno 6 km2.
Urejanje kraja
KS se po besedah njenega predsednika Jožefa Kajbiča spopada s podobnimi problemi kot ostale skupnosti,
pri tem omenja vzdrževanje infrastrukture in urejanje komunalnega
sistema. Čeprav so v zadnjem obdobju uredili precej perečih zadev, kot
so izgradnja mostu, poškodovanega
med povodnjimi, asfaltiranje ceste
do Zavin, odvodnjavanje nad zasebno hišo in sanacija mostu s postavitvijo ogledala na nepreglednem odseku ceste v naselju, še vedno obstajajo
problemi, ki jih je potrebno čim prej
urediti. Med drugim bi morali potoka Kotredeščica in Potočnica bi
morali na določenih odsekih obložiti
s kamnitimi zložbami za zaščito zasebnih zemljišč.
Kotredežani so zadovoljni, da so
pred začetkom šolskega leta uredili
avtobusno postajališče. Želja KS je
Črna tabla
Na črno tablo bomo obešali tiste vsakodnevne drobne
težave, ki ljudi motijo. In s table jih ne bomo sneli, dokler
odgovorni ne bodo stvari popravili. Prosimo vas, pošljite
nam svoje predloge za črno tablo. Naslov: Zasavski
tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, ali še bolje, po
elektronski pošti: [email protected]
Morda bomo skupaj rešili kakšno težavo.
Viseče težave:
Kolesarnica na Železniški postaji v Zagorju
voznikov, ki ne spoštujejo hitrostnih
omejitev, v naselju postavili hitrostne
ovire, je zaradi statusa republiške
ceste ostala neizpolnjena, tajnica KS
Silva Cestnik pa pravi, da so problem
tudi težki tovornjaki, saj cestišče
nima znakov za dovoljeno osno obremenitev, kar se kaže na poškodovanem asfaltu in ugrezanju ceste.
Obešamo na tablo:
poškodovan most v
Kotredežu
Družabno in društveno
življenje
Predsednik KS Kotredež Jožef Kajbič.
Foto: Nejka Lazar
tudi, da bi uredili nekaj pločnikov za
varnost pešcev, kolesarjev in drugih
rekreativcev.
Želja nekaterih krajanov, da bi zaradi
5
V krajevni skupnosti deluje kar nekaj aktivnih društev, med njimi dve
športni društvi, združenje Rdečega
križa, prostovoljno gasilsko društvo, krajani pa so skupaj s KS Franc
Farčnik povezani tudi v združenje
borcev. Kar predsednik pogreša, je
kulturna sekcija. Pravi, da so ljudje
nadarjeni, da je v krajevni skupnosti
ogromno šolanih ljudi, a nekako ni
neke društvene vneme.
Na robu zaselka Kotredež stoji srednjeveška cerkev sv. Jakoba. Z njo je
povezana lokalna posebnost licitacije
krač za praznik svetega Antona v januarju.
V KS Kotredež je potreben
prenove most čez Kotredeščico, ki ga je poškodovala
ujma. Na drugi strani potoka
se nahajajo kmetijske parcele
najmanj 14 različnih lastnikov, ki so zaradi razmer prisiljeni krmo čez potok prenašati v koših.
NL
Uničen most. Foto: Nejka Lazar
Nejka Lazar
Zagorje v prazgodovino
Lesena hiša, krita s
slamo
Zaplata trave v zagorskem Europarku se spreminja v časovni
stroj. Kmalu bo pri zadnjem ribniku zrasla prava prazgodovinska kmetija, v kateri se bodo odvijale delavnice.
Zagorje je bilo že v prazgodovini gosto poseljeno, o čemer pričajo številna najdbišča, med drugim ob Cesti
Borisa Kidriča v Zagorju. Tam so
leta 2011 odkrili grobišče z okostji
in okrasjem. Zasavje je bilo za poselitev več kot primerno, saj je bogato
s kovinami, ki jih je zgodnji človek
uporabljal za izdelavo orodja, orožja
in okrasja.
Napad barbarskih
plemen
Graditelje je 30. avgusta zjutraj na
lokaciji pričakal šok – “barbarska
plemena”, kot so se kasneje pošali-
li, so jim podrla vse, kar so do sedaj
postavili. “Lani smo dokončali konstrukcijo, čakala nas je le še kritina s
slamo in stene. Letos smo že postavili
stojke, pa so jih spet podrli,” je razočaran član arheološke skupine Stik
Matej Draksler.
Prostovoljcev ni bilo veliko, a so bile
njihove roke zato toliko bolj pridne.
Medtem ko je ena skupinica odšla
sekat drevje, je druga nabirala leskove veje. Rokavov pa niso zavihali le
odrasli. Najmlajši prostovoljec, Ažbe
Čerk Vodenik, je štel deset let in pol.
“Nabiramo veje, iz katerih bomo izdelali stene in ograjo,” je povedal.
V času pred sodobnim orodjem in
stroji so hiše gradili precej drugače
kot danes. Prazgodovinska kmetija
je bila po Drakslerjevih besedah postavljena iz kolov, med katere so bile
prepletene leskove veje, zamazane
z glino, vmes pa slama za izolacijo.
Ostrešje je bilo krito s slamo.
Kmetija bo odprta za kogarkoli, občasno pa bodo na njej pripravljali
delavnice, izdelovali bodo glineno
posodje, pekli kruh, seveda na prazgodovinski način. Pri projektu sodelujejo Zasavska turistična organizacija, Mladinski center Zagorje ob Savi
ter Skupina Stik.
Zagorjani v prazgodovini. Foto: Martina Drobne
Martina Drobne
Knežani so fejst ljudje
Knezdol predstavlja prav posebno
naselje v Trbovljah. Nahaja se na
skrajnem severu mesta, o samem
izvoru imena pa ni veliko znanega.
To je sestavljeno iz besed knez in
dol, kar morebiti pomeni, da je bil
kraj nekoč v lasti plemstva. Zaradi
močno prisotnega utripa podeželja
je Knezdol idealen za krajše ali pa
nekoliko daljše sprehode v naravo,
njegovi prebivalci pa so znani po
svoji gostoljubnosti in ohranjanju
tradicije.
Eden od zdaj že tradicionalnih dogodkov je tudi srečanje krajanov in
prijateljev Knezdola, ki je letos septembra potekalo že devetič na travniku za gostiščem Brin. Zbrane je
pozdravila podžupanja občine Trbovlje Jasna Gabrič, sledil je nastop
Gasilska fotografija Knežanov. Foto: osebni arhiv
znane sokrajanke Menči Klančar,
nekdanje radijske in TV napovedovalke, ki je gostom postregla s svo-
jim Jutranjim utrinkom. Udeleženci
so bili deležni še prihoda skritega
gosta Bogdana Baroviča, ki je kot
nekdanji trboveljski župan, poslanec
in novinar vse prej kot neznano ime.
Na srečanju so pripravili še razstavo
starih predpasnikov in kmečkih noš,
nekateri pa so na ogled postavili proizvode iz lastnih vrtov in njiv, skrbno
položene v lično urejene košare.
vlje, vsem pa nam je bilo jasno, da
smo Knežani eni fejst ljudje, da je naš
del Trbovelj lep, da se imamo lahko
fajn!« Ni presenetljivo, da je že od
nekdaj moto prebivalcev Knezdola:
»Kaj nam pa morejo, morejo, morejo,
če smo vesel!«
Prisotne je najbolj navdušilo sodelovanje na srečelovu, druženje pa se
je nadaljevalo s kmečkimi in družabnimi igrami. Dovolj zgovorna je
bila organizatorka srečanja Marinka
Kuder: »Smeha je bilo za celo Trbo-
Udeleženci srečanja so se razšli z obljubo, da se naslednje leto ponovno
vrnejo na okroglo, deseto obletnico
srečanja prebivalcev Knezdola.
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Vid Šteh
6
TEMA
četrtek, 11. september 2014
Ne norost – le bolezen
»Podatki kažejo, da bo imel vsak tretji Slovenec enkrat v
življenju težave v duševnem zdravju. Predvsem depresija se
zelo širi in zdi se, da današnja moderna družba soustvarja
stiske in težave,« pravi Rebeka Novak, vodja dnevnega centra v enoti Šent Trbovlje. »Ljudi bi rada predvsem spodbudila, naj jim ne bo nerodno in da naj si v primeru, če imajo
težave, pomoč poiščejo čimprej, saj je tako tudi zdravljenje
bolj učinkovito. Pogumen je tisti, ki pomoč poišče,« je še dodala Novakova.
Šent je slovensko združenje za duševno zdravje, v okviru katerega deluje
tudi enota Dnevni center Šentknap
Trbovlje. Dnevni center je namenjen
posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem ali pa so v trenutni
duševni stiski ter njihovim svojcem,
prijateljem, prostovoljcem in vsem,
ki jih zanima področje duševnega
zdravja. Rebeka Novak pravi, da aktivnosti, ki jih izvajajo, oblikujejo na
podlagi potreb in želja uporabnikov.
Nudijo jim individualno obravnavo,
ki obsega svetovanje, informiranje,
razbremenilne razgovore, individualna načrtovanja, posameznikom
pomagajo pri birokratskih zadevah
potrebujejo družbo, klepet ali spodbudne besede, da se nam pridružijo,
saj smo za vsakogar vedno odprti in
dosegljivi,« pravi Novakova. Ena izmed takih, ki jim je delo Šenta blizu,
je prostovoljka Petra Karba. S Šentom se je srečala, ko je tam delala preko javnih del. Ker se je v Šentu dobro
počutila, se še vedno rada vrača. Ob
sredah vodi delavnice »Pot k dobremu počutju«, kjer se pogovarjajo o
zdravi prehrani in o gibanju, skupaj
pa gredo tudi na izlete in sprehode.
»V društvu se počutim izpolnjena,
zadovoljna. Kar dajem, dobim tudi
povrnjeno, saj se tam napolnim z
energijo,« pravi Karba.
V Šent se lahko vključi vsakdo, prostovoljno in brezplačno,
informacije so dostopne na spletu, dosegljivi pa so tudi na
telefonski številki 03 56 42 670 od ponedeljka do petka od 8.00
do 16.00 ure.
in pri spremljanju na kakšen urad.
Uporabniki lahko na centru najdejo
družbo in se tudi športno-kulturno udejstvujejo. Poleg individualne
obravnave izvajajo skupinske delavnice. Psihosocialne delavnice nudijo
odprt prostor za učenje psihosocialnih veščin, ki pomagajo posamezniku, da se lažje vključi v družbo in se
sooča s svojimi osebnimi težavami.
Organizirajo pa tudi izobraževalne,
ustvarjalne in prostočasne delavnice.
Tretja veja njihovih aktivnosti je delo
V dnevni center prihaja dnevno od
15 do 20 uporabnikov. Nekateri pridejo vsak dan, drugi enkrat tedensko
ali enkrat mesečno. Skozi mesec se
zvrsti okrog 50 uporabnikov. Tja rad
prihaja tudi Jože Vajdič. Sam je bil že
trinajstkrat na zdravljenju, štirikrat
je poskušal narediti samomor. Zbolel
je že leta 1992. Takrat so bili drugi
časi, pravi: »Vsi, ki smo imeli takrat
duševno bolezen, smo bili za okolico in družbo norci. Danes je to malo
drugače, ljudje te bolezni bolj pozna-
V živalskem vrtu z ljubljanskimi Šentovci. Foto: arhiv Šent Trbovlje
je začel pogovarjati. Predvsem pa se
je naučil poiskati pomoč, ko je imel
psihične ali kakšne druge težave, ko
mu je bilo res hudo. To je dobil v Šentu. Dobil pa je tudi nove prijatelje in
prostor, kamor lahko vedno pride in
je vedno dobrodošel.
Stigmatizacija
zmanjšuje možnosti za
ozdravitev
Za prepoznavnost in osveščenost
javnosti z namenom destigmatizacije duševnih bolezni vsako leto 10.
oktobra ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v Šentu organizirajo
dan odprtih vrat. Takrat izkoristijo
priložnost, da se predstavijo in pokažejo, s čim se ukvarjajo. Stigma v
družbi je namreč dodaten faktor, ki
vpliva na samopodobo in okrevanje
bolnika z duševno boleznijo. Zato
temu v dnevnem centru posvečajo
posebno pozornost. »S pogovori in
svetovanjem uporabnikom skušamo
pomagati, da jo presežejo. Družba
je do ljudi s težavami v duševnem
invalidovih delovnih sposobnosti.
Vsi vključeni v ta program morajo
torej imeti izdano odločbo o nezaposljivosti, ki jo izda zavod za zaposlovanje. Program se izvaja vsak dan po
8 ur. Uporabnik je praviloma vključen vsaj 6 ur. Poleg opravljanja dela
na konkretnem delovnem mestu se
lahko vključuje tudi v delavnice, namenjene psihosocialni rehabilitaciji
ter v kreativne delavnice. Uporabnik
je upravičen do povrnjenih potnih
stroškov in nadomestila za malico ter nagrade za uspešnost. Vodja
programa Nika Nedeljko pravi, da
se lahko pogovorim in predvsem se
končno spet počutim koristno,« še
nadaljuje. Šuštarjeva pove, da se je
v življenju soočala s težavami, kot
so agorafobija in paničnimi napadi:
»Šent mi je zelo pomagal, saj se je
moje bolezensko stanje zelo omililo.
Tukaj imam družbo in delo. Če kaj
potrebujem, pa se lahko pogovorim
s strokovnimi delavkami.« V Šentu
izdeluje magnetke, čestitke ter druge
ročne izdelke. »Delo je ustvarjalno,
odlično je, da imam v življenju nek
ritem in dobim tudi nekaj denarja.
Drug drugemu znanje predajamo, če
Šent je slovensko združenje za duševno zdravje, v okviru
katerega deluje tudi enota Dnevni center Šentknap Trbovlje.
Dnevni center je namenjen posameznikom, ki imajo težave
z duševnim zdravjem ali pa so v trenutni duševni stiski ter
njihovim svojcem, prijateljem, prostovoljcem in vsem, ki jih
zanima področje duševnega zdravja.
Preden sem prišel na Šent, sem
bil 4 leta zaprt v stanovanju,
nisem imel življenja. Sem me
je pripeljal prijatelj leta 2005.
Takrat sem ugotovil, da je
čas, da se odprem ljudem, da
poiščem pomoč, da bom lahko
zopet zaživel.
Delavnica izdelovanja rož iz krep papirja ob tednu vseživljenskega učenja. Foto:
arhiv Šent Trbovlje
s skupnostjo, kjer skušajo lokalno in
širšo javnost informirati o njihovem
delovanju in o duševnem zdravju. S
tem želijo zmanjšati stigmatizacijo
duševnih bolnikov v družbi, kajti to
tudi dolgoročno pripomore k boljši
in lažji rehabilitaciji takih bolnikov.
Z veseljem se vračajo
V Šent se lahko vključi vsakdo, prostovoljno in brezplačno, informacije
so dostopne na spletu, dosegljivi pa
so tudi po telefonu. »Rada bi povabila
vse, ki bi nas želeli bolje spoznati, ki
jo. Lažje je, če te okolica sprejema.
Jaz sem takrat čutil, včasih pa sem si
tudi domišljal, da se me zaradi moje
bolezni vsi izogibajo, da sem v družbi
odveč, zato sem tudi delal samomore. Preden sem prišel v Šent, sem bil
4 leta zaprt v stanovanju, nisem imel
življenja. Sem me je pripeljal prijatelj
leta 2005. Takrat sem ugotovil, da je
čas, da se odprem ljudem, da poiščem
pomoč, da bom lahko zopet zaživel,«
se spominja Vajdič. Spoprijel se je s
strahovi, pričel se je ukvarjali z osebnim razvojem, o svojih težavah se
zdravju še vedno zelo obsojajoča, o
duševnih bolnikih se govori kot o
norih. Vendarle je to bolezen kot vsaka druga fizična bolezen, ki potrebuje farmakološko zdravljenje, pogosto
tudi hospitalizacijo. Psihosocialna
rehabilitacija pa je drugi pol zdravljenja,« pravi Novakova. Pri tem igra
pomembno vlogo Šent, saj posamezniku pomaga, da lažje premosti ta
čas po hospitalizaciji in se lahko zopet vključi v vsakdanje življenje.
Delo krepi duha
Program socialne vključenosti v
okviru enote Šent Trbovlje ima trenutno vključenih 7 uporabnikov.
Namenjen je podpori in ohranjanju
Šentovci na kegljanju. Foto: arhiv Šent Trbovlje
vključeni uporabniki izdelujejo ročne izdelke, v katere so vloženi trud,
energija ter zamisli. Njihovi izdelki
postajajo vedno bolj prepoznavni in
jih poskušajo tudi tržiti. »S prodajo
skušamo zagotoviti izplačevanje nagrad, zato je vsak nakup naših izdelkov dobrodošel,« pove Nedeljkova.
V program socialne vključenosti sta
vključeni tudi Milivojka Savičić in
Špela Šuštar. »Kar nekaj časa sem
bila na zavodu za zaposlovanje. Če ne
bi prišla na Šent, ne vem, kje bi lahko delala,« se nam izpove Savičićeva.
»Tukaj se dobro počutim, dobila sem
prijatelje, imam nekoga, s katerim
ima kdo kakšno novo idejo, to tudi
preizkusimo. Prav tako pa gremo na
kakšne izlete, na kopanje, v živalski
vrt in kam drugam. Zdi se mi, da se
lahko končno osebnostno razvijam
in imam voljo do življenja,« še doda.
Šentovci radi rečejo: »Ko ne gre več,
ko se vse ustavi, se pri nas na Šentu
javi.« Združenje za duševno zdravje v
Zasavju skrbi za ljudi, ki so jih na rob
prignale tudi razmere, ki v Zasavju že
dolgo niso v prid mirnemu življenju
brez vsakodnevnih življenjskih stresov.
Nina Ojsteršek
POGOVOR
četrtek, 11. september 2014
7
Sandi Češko
Lažje je biti dober v gospodarstvu
kot v politiki
Sandija Češka danes širša javnost pozna predvsem kot uspešnega podjetnika. Lani so ga proglasili za najbogatejšega Slovenca. V Zasavju Zagorjana, ki si je družinsko gnezdo spletel na Izlakah, starejši poznajo tudi kot nekdanjega vidnega
mladinskega funkcionarja in kasneje kot uspešnega direktorja računalniškega podjetja Oria. Njegova poslovna pot pa
se je pravzaprav pričela s kosmodiskom, ki ga je izstrelil med
globalne podjetnike. Bil je eden prvih, ki je spoznal prednosti direktnega marketinga in televizijsko prodajo razširil
tako, da je danes v podjetjih po vsem svetu, ki jih obvladuje,
zaposlenih več kot 7000 ljudi.
Kje ste umeščeni: v Zasavju, svetu,
Ljubljani?
Počutim se kot Slovenec, ki pač deluje in potuje po svetu, sprejema nove
izzive in gleda optimistično na to, kar
se dogaja.
Prehodili ste izjemno poslovno pot
od mladinskega funkcionarja do
enega največjih managerjev v Sloveniji. Kako jo ocenjujete?
Ne štejem se med managerje. Sem
podjetnik, ki se v teh okoliščinah
dobro znajde. V času, ki se nenehno
spreminja, se najbolje znajdejo tisti,
ki se ne ustrašijo sprememb in znajo poiskati rešitve za probleme. Sem
eden tistih, ki so znali izkoristiti odpiranje sveta.
lje svoj biznis hitreje kot jaz računalniško firmo, sem se pridružil zmagovalcem. (smeh)
Torej lahko uspeš v globalnem, svetu tudi iz Zasavja?
Seveda, saj imamo tudi v Zasavju
vrsto odličnih podjetij, od Dewesofta,
Inženirskega biroja Pirnar & Savšek,
imeli smo Goltes. To so podjetja, ki so
se prebila v svetovni vrh, ki so bila za
vzgled tudi meni, kako delati z največjimi, kako se ni treba sramovati in bati
ničesar. Slovenija se mora bolj zgledovati po državah, ki ne štejejo med
največje, kot so Danska, Nizozemska,
skandinavske države, Benelux. Nikoli še nisem slišal, da bi v teh državah
govorili o tem, da prihajajo iz majhne
Nisem še imel resnih načrtov glede Studia moderna in
kosmodiska, tako da sem posel prepustil Liviji, partnerici. Ko
sem videl, da pelje svoj biznis hitreje kot jaz računalniško firmo,
sem se pridružil zmagovalcem.
Koliko ljudi dela v vašem poslovnem sistemu?
V celotnem sistemu trenutno dela več
kot 7000 ljudi. Podjetja, skupno dvajset, imamo v vseh državah vzhodne
Evrope. Svoja podjetja imamo tudi v
Angliji, ZDA, Kanadi, zelo intenzivno se širimo v Azijo.
Kje se je bilo najtežje prebijati?
Sprejemamo izzive, ki so na skrajnih
mejah uresničljivosti. Samo tako lahko naredimo kaj večjega in rastemo.
Katera je bila najboljša poslovna
poteza v vašem življenju?
Najboljša poslovna poteza je bila to,
da sem šel iz računalniškega biznisa
v direktni marketing. V direktnem
marketingu ni posrednikov, ki lobirajo, posredujejo, odločajo mimo
strokovnih in tržnih kriterijev. Med
nami in našimi kupci ni nikogar, ki
bi določal ali smo dobri ali nismo.
Kateri izdelek, ki ga prodajate preko svojih podjetij, vam je prišel najbolj prav?
Uh… Vsak dan uporabljam dormeo,
ta pride vsak dan najbolj prav. Sicer
pa doma uporabljamo številne druge proizvode, od Delimano izdelkov
naprej. Kosmodisk imam velikokrat
v avtu. Preizkusimo pa večino proizvodov.
Vse skupaj pa se je pričelo s kosmodiskom, kajne?
Začelo se je s kosmodiskom leta 1992
v pisarni s tremi osebami. Takrat sem
bil še na Orii. Nisem še imel resnih
načrtov glede Studia moderna in kosmodiska, tako da sem posel prepustil
Liviji, partnerici. Ko sem videl, da pe-
države. Vedno so v nečem najboljši.
Velikokrat poudarjam, da pol Nemčije pleše po naših taktih. In na to moramo biti ponosni.
Kaj vam v življenju pomeni glasba?
Glasba me vedno spremlja, veliko potujem, rad jo poslušam, za sprostitev,
predvsem na dolgih poletih v Ameriko, Azijo.
Se glasbeni okus z leti spreminja?
Ne bistveno, čeprav rad zasledujem
nove trende. Zdaj sem še bolj odprt za
novosti, ker tudi hčerki veliko poslušajo glasbo. Kadar smo skupaj v avtomobilu, sem prisiljen spoznavat nove
trende, ki jih sicer sam ne bi odkril in
pevce, ki jih ne bi spoznal. Rad imam
dobro glasbo, od klasike, popa, jazza,
vse rad poslušam.
Kako prepletate družinsko in poslovno življenje?
Med tednom sem praviloma na poti
in prihajam pozno domov. Za vikende sem doma in mi je prva prioriteta
družina. Vse šolske počitnice posvetim družini. Tistih tednov v mojem
poslovnem koledarju ni. Ostaja pa
manj časa za druženje s prijatelji. Na
družbene dogodke ne hodim, ker ne
moreš biti vsepovsod.
Delite izkušnje, če vas kdo vpraša za
nasvet, iz Zasavja, ali od kod drugod?
To mi je ena najpomembnejših izven
poslovnih aktivnosti, ker rad delim
izkušnje z vsemi, ki jih to zanima.
Veliko predavam na fakultetah, poslovnih in podjetniških združenjih,
organizacijah. Rad svetujem vsakemu, ki se obrne name. Še nikomur
Sandi Češko: Sem podjetnik, ne manager. Foto: arhiv Studia moderna
nisem računal niti enega centa za
svetovanja, pomoč, omogočen kontakt ali karkoli.
Je položaj v Zasavju kritičen?
Na žalost kakšnih velikih dobrih
zgodb ni. Žal se celotna Slovenija ne
zna upreti in slediti tistim, ki so uspešni. Podjetja, kot so Dewesoft, Pirnar & Savšek, bi morala biti v centru
pozornosti vladnih aktivnosti. Niti
jih ne vprašajo za nasvet niti niso deležni subvencij. Pomoči in subvencije
so narejene za tiste, ki so blizu lobijem. Normalni ljudje, ki se ukvarjajo
s poslom, nikoli ne pridejo do njih.
To velja tudi za Studio moderna in
večino ljudi, ki jih poznam in s katerimi sodelujem.
Vam je kdaj žal, da ste se umaknili
iz politike?
Ni mi žal, da sem bil v politiki, kjer
sem se ogromno naučil. Veliko težje
je biti dober politik kot dober gospodarstvenik. Politika je veliko bolj
kompleksna. Če želiš biti produktiven, je to veliko bolj zahtevno, kot v
gospodarstvu. Večkrat se pošalim:
gospodarstvo je samo plus pa minus,
medtem, ko ima politika širok spekter, ki ga je treba modro uravnavati.
Sem človek, ki se rad ukvarja z radikalnimi spremembami. To pa za
politiko ni najbolj primerno, kajti,
ne prinese. Transparentnosti nisem
zaznal. Nobena vlada doslej, odkar
se je začel projekt TEŠ 6, ni uspela
pokazat računice in položiti kart na
mizo. Kaj to pomeni? Kdo potem vlada v Sloveniji?
Bo nova vlada tega sposobna?
Nimam pojma. Samo želim si lahko.
Kaj bi predlagali novi vladi, kako
naj vlada?
Isto kot vsaki doslej. Slovenija ima
ogromen potencial. Za Slovenijo so
bili še slabši časi, kot so trenutno. Več
kot 60 odstotkov ustvarjenega izvozimo. Malo družb je tako vpetih v svet,
ki ima še vedno pozitivno rast. Če bi
se oprli na tiste, ki so uspeli v svetu,
potem Slovenija ne bi imela nobenih
težav. Če bi Slovenija funkcionirala
tako transparentno kot podjetja, ki
so izvozno usmerjena, bi bila Indija Koromandija. Žal je vsa politika
obkrožena z lobiji, ki ne živijo od svojega dela in se ukvarjajo samo s prelivanjem davkoplačevalskega denarja
na privatne račune. Nobena vlada še
ni uspela uiti iz obroča te filozofije.
Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenija
precej manj uspešna, kot bi lahko
bila. Edini problem, ki ga imamo, je
transparentnost.
Koliko ste sploh vpeti v življenje v
Zasavju?
Če bi Slovenija funkcionirala tako transparentno kot podjetja,
ki so izvozno usmerjena, bi bila Indija Koromandija. Žal je vsa
politika obkrožena z lobiji, ki ne živijo od svojega dela in se
ukvarjajo samo s prelivanjem davkoplačevalskega denarja na
privatne račune.
ko nekje radikalno zarežeš, se pojavi kontra efekt na drugi strani. Sam
imam rad hitre odločitve in zato se v
podjetništvu dobro počutim. S tega
vidika ne pogrešam politike.
Katere slovenske politike cenite.
Imamo nove obraze?
Slovenija ima v zadnjih 10 letih konstantno neke nove obraze, nimamo
pa novih politik. In to je problem Slovenije. Kdorkoli je na oblasti, bistvenih sprememb v ekonomsko politiko
Žal zelo malo, ker V Sloveniji preživim le dan, dan in pol na teden. Tudi
v podjetju se ne ukvarjam veliko s
Slovenijo. Odpirati moramo nove
zgodbe. Nam so sedaj pomembni
trgi, kot so Rusija, izzivi in problemi
v Ukrajini, Azija, Amerika itn.
Kako močni ste na svojem področju
v svetu?
Poslujemo s podjetji, ki imajo prihodke preko sto milijard dolarjev, pa
so naši poslovni partnerji. Lahko se
pogovarjam z vsemi, tudi v Ameriki,
na Japonskem, celo s podjetji, ki so
med prvimi petimi po ugledu med
blagovnimi znamkami. Vsa vrata so
danes odprta. Ni več važno, od kje si,
kdo si, kako si velik, ampak kaj lahko
ponudiš. Svet potrebuje nove rešitve. Moraš pa biti v špici na svojem
področju, tudi če je majhno, butično. Mi smo na našem področju med
najboljšimi. Ponujamo nove rešitve,
o katerih lahko predavam tudi na poslovni šoli na Harvardu.
Kako na vas vplivajo mladi, ki prihajajo?
Z mladimi se veliko družim. Večkrat
rečem, ko se mi zahvaljujejo, da predavanja niso samo enosmerna ulica.
Zanima me, kako razmišljajo, gledajo na svet. Ne smeš postaviti pregrad
med sabo in realnim življenjem. Zato
pred mojo pisarno ni tajnice. Hotele
in potovanja si rezerviram sam. Ni
tajnice, ki bi mi lahko sledila, bila v
vseh časovnih conah z mano.
Kako se počutite, ko vas proglašajo
za najbogatejšega Slovenca?
V začetku ni bilo najbolj prijetno. Ne
deluje najbolje, da si nekakšen silni
bogatin. Vendar se je zadeva hitro
umirila in danes me ljudje, s katerimi
se srečujem, ne prepoznavajo po tem,
kar so mi, upravičeno ali pač ne, pripisali, ampak po tem, kar sem ustvaril, po znanju, po tistem, kar delamo.
Kateri je za vas najlepši kotiček Zasavja?
Večkrat smo hodili na Čemšeniško
planino. Sedaj veliko tečem, vsak
dan, po dolinah okrog Izlak. Imamo
lepe doline, ki jih je težko primerjati
z drugimi. Še vedno pa se rad odpravim tudi po okoliških hribih.
Kakšni izzivi vas čakajo?
Izzivov je veliko. Želim si, da bi ohraniti hitrost in agilnost, kljub temu, da
je podjetje vsak dan večje. Obdržati si
želim dinamiko, hitrost, sposobnost,
obdržati team. Če je team v podjetju
dober, če ne zaspi, če je v trendu z
vsemi dogajanji v svetu, potem me ne
skrbi za prihodnost.
Marko Planinc
8
ČEZ PLANKE
četrtek, 11. september 2014
Nova osnovna šola v Litiji
Učenci in delavci OŠ Litija so šolsko leto pričeli v popolnoma novi zgradbi. Veselje več kot 400 šolarjev je bilo veliko,
saj so na novo šolo čakali skoraj dvajset let. V novi stavbi je
18 razredov in vsi pripadajoči prostori – kabineti, knjižnica
in drugi. Del stavbe je namenjen šolarjem, ki obiskujejo prilagojeni pouk. Prvič v zgodovini Litije so dobili novo šolo.
Med učenci osnovnošolskega in prilagojenega programa je
bilo tudi 48 prvošolčkov. Naložba v nove šolske prostore je
bila vredna okrog 11 milijonov evrov.
Nova šola v Litiji. Foto: Andrej Verhovnik Marovšek
Prvi šolski teden pa je imel žal grenak priokus, saj šoli do 1. septembra
ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja. Zaplet je nastal zaradi manjkajočih šestih parkirnih mest in nekaj
drugih manjših pomanjkljivosti.
Ravnatelj Peter Strle se je kljub temu
odločil, da bo se bo pouk pričel v novi
zgradbi, saj ni bilo tveganja za varnost otrok in delavcev šole. Z njim se
je strinjal tudi predsednik Sveta staršev Andrej Verhovnik Marovšek, ki
je v svojem pismu staršem zapisal, da
»nobena napaka ni takšna, da bi motila in ogrožala pouk«. Menil je, da
je zelo pomembno, da otroci na prvi
šolski dan vstopijo v novo šolo in da
si ne predstavlja, da bi morali ostati
doma ali v zasilnih prostorih.
Zaplet so rešili tako, da je občina Litija kot investitor zagotovila manjkajoča parkirna mesta v bližnji okolici
šole, pri bencinski črpalki. Nato je
Upravna enota Litija po besedah višje svetovalke Mateje Zavrl 10. septembra šoli izdala uporabno dovoljenje.
Polona Siter Drnovšek
Mavricij Scheyer
Člani študijskega krožka Mauritius so obudili spomin na
Mavricija Scheyera, gospodarstvenika in gozdarskega strokovnjaka, Čeha, ki je v Radečah preživel 26 plodnih let.
Ob 120-letnici njegove smrti so njegovo življenje in delo
predstavili v knjigi Mavricij Scheyer – Gozdarski strokovnjak in družbeni delavec v Radečah. Njegovo skulpturo bodo
odkrili 26. septembra 2014 na Magolniku.
Mavricij Scheyer se je rodil leta 1837
v Kutni Hori, vendar ga je pot leta
1868 pripeljala v Radeče. Služboval
je kot nadupravitelj Lowenfeldovega
gozdarskega veleposestva, ki je segalo
tudi na območje Radeč in Svibnega.
Bil je član Kranjske kmetijske družbe, načelnik radeške kmetijske podružnice ter soustanovitelj in odbor-
nik 1893. leta ustanovljene okrajne
posojilnice v Radečah. Bil je član
krškega okrajnega šolskega sveta in
krajevni šolski nadzornik. Deloval je
tudi kot občinski odbornik, kot načelnik radeškega okrajnega cestnega
odbora pa je dosegel in vodil tudi popravilo ceste Radeče - Brunk, ki se je
leta 1894 prestavila na treh odsekih.
Scheyer je bil med glavnimi pri gradnji radeškega mostu. Foto: Iztok Gospodarič
Bil je tudi eden odločilnih členov pri
gradnji znamenitega radeškega železnega mostu. Ljubiteljsko se je ukvarjal z arheologijo in tako je leta 1879
prekopal prazgodovinski gomilni
grobišči v gozdu Dobrava nad Kompoljem pri Boštanju in na Kržišah v
Jagnjenici pri Radečah.
Naslovnica knjige o Scheyerju.
Na območju Jatne v radeški občini je
zaradi lažjega izkoriščanja Lowenfeldovih bukovih gozdov leta 1869
izdelal okoli 3,5 km dolgo gozdno
železnico, ki je tekla od Jagnjenice pri
Radečah, kjer je imel Lowenfeld svojo
parno žago, po dolini potoka Glažuta
pod hribovjem Jatne in Svibnega. Po
poseku bukovine, iz katere so izdelovali dobičkonosne železniške pragove
za “Južno železnico”, je 412 ha goličave v gozdnem predelu Jatne pogozdil
z iglavci. Obsežna pogozditev velja za
prvo na tedanjem Kranjskem.
Mavricij Scheyer je svoje bogato znanje o gozdarstvu v nemškem jeziku
zapisal v brošuri »Navod, kako naj
ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom«. V slovenski jezik jo
je prevedel Ivan Tomšič, leta 1869 pa
izdal Kranjski deželni odbor. Omenjena knjiga velja za prvo slovensko
strokovno gozdarsko knjigo, ki je lastnikom gozdov preprosto in razumljivo podala temelje za boljše gospodarjenje z gozdovi. Leta 1872 so izšle
še njegove “Tablice, kako se obsežek
lesa v kubične mere prerajta”.
TPK
DRUŠTVENO
četrtek, 11. september 2014
Novi prostori DI
Hrastnik
Im memoriam
Janko Kavzar
(1920 – 2014)
V petek, 29. avgusta, so otvorili na
novo opremljene prostore Društva invalidov Hrastnik na Cesti 1. maja 52.
Prebeljen prostor z novimi omarami,
mizami in stoli je precej prijaznejši
za opravljanje vsakodnevnih opravil
društva. Novo opremljene prostore je
otvoril predsednik DI Hrastnik Rajko Žagar, prisotne so pozdravili še
župan občine Hrastnik Miran Jerič,
poslanec v Državnem zboru Ivan Hršak in predsednik Društva upokojencev Hrastnik Franjo Krsnik.
ZT
Na otvoritvi prenovljenih prostorov. Foto: arhiv DI Hrastnik
CAC Trbovlje 2014
Najlepši zasavski psi in lastniki. Foto: Matjaž Zupan.
Zadnjo nedeljo v avgustu je Trbovlje
gostilo 22. državno razstavo psov
vseh pasem »CAC Trbovlje 2014«, ki
jo je odlično organiziralo Kinološko
društvo Trbovlje. Travnata površina
na Kipah je ravno prav velika, da se
je na njej lahko postavil razstavni
prostor s 7 ocenjevalnimi krogi, v katerih so sodniki ocenili skupno 393
psov 120 različnih pasem. Čeprav
je bila to državna razstava, so se je
udeležili tudi predstavniki 15 držav.
Najdlje je potekalo ocenjevanje psov,
ki so bili razvrščeni v okviru pasem
9
po razredih: najmlajši, mladiči, mladi, vmesni, odprti, delovni, prvaki in
veterani. Najbolj ocenjenim psom so
bili podeljeni naslovi glede na njihov
razred: najlepši odrasli pes posameznega razreda (CAC SLO, rezervni
CAC SLO), prvak razreda mladih,
prvak razreda veterani in prvak pasme. Vsi psi, ki so dobili najvišje nalove, so se na zaključnem delu razstave potegovali za naslov najlepšega
psa ene od 10 FCI skupin. Vse pasme
psov so namreč razvrščene v 10 FCI
skupin. V popoldanskem delu so se
otroci in odrasli s svojimi psi pomerili v prvinah vodenja psov v treh
kategorijah: Junior handling (mlajša
in starejša skupina) in Senior handling. Vrhunec razstave je bil izbor
najlepšega odraslega psa razstave, za
katerega so se potegovali psi – zmagovalci posameznih FCI skupin, ter
izbori najlepšega mladiča, mladega
psa, veterana, pasjega para in vzrejne
skupine. Po izboru sodnikov je dobil
naslov najlepšega odraslega psa razstave resasti jazbečar iz Italije, drugo
mesto je zasedel švicarski beli ovčar
in tretje mesto mali angleški hrt (oba
iz Slovenije).
V posebni kategoriji je bil izveden
tudi izbor najlepšega psa Zasavja, za
katerega se je potegovalo 12 psov iz
Zasavja. Naslov najlepšega psa Zasavja je pripadal angleškemu koker
španjelu, drugo mesto je zasedel novofundlandec, tretje pa mehkodlaki
pšenični terier.
Razstave se je udeležilo 9 članov KD
Trbovlje s svojimi psi. Najbolje sta se
uvrstili: Janja Drnovšek z velikim
švicarskim planšarskim psom (2.
mesto v skupini FCI II) in Sabina
Strniša z novofundlandcem (2. mesto v kategoriji »Najlepši pes Zasavja«).
Poslovili smo se od Janka Kavzarja, izjemnega društvenega delavca, ki je pustil globok
pečat v življenju občine Hrastnik. Rodil se
je leta 1920 v rudarski družini. Družina se je
preselila v Šentjanž na Dolenjskem , kjer je
Janko končal osnovno šolo, potem pa opravil meščansko šolo v Celju. Zaposlil se je v hrastniški steklarni. Med služenjem vojaškega roka je opravil
šoferski tečaj, tudi za voznika kamiona. Tam je postal tudi inštruktor.
Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran, dve leti je preživel na
evropskem severu. Po vojni se je spet zaposlil v Steklarni Hrastnik, opravil
visoke kvalifikacije v prometni stroki in vodil avto park in kasneje celotni
transport tovarne. Delo je opravljal do upokojitve leta 1983.
V prostem času je bil vse od leta 1946 aktiven v industrijskem gasilskem
društvu, bil je med ustanovnimi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov
Hrastnik. Dolga leta je društvo vodil kot predsednik. Leta 1989 so ga imenovali za časnega člana, leta 1997 pa za častnega predsednika društva. Za
svoje delo je dobil od Zveze ZŠAM Slovenije skoraj vsa možna odlikovanja,
bil je tudi imetnik priznanja Saveza vozača Jugoslavije. Kar 35 je Janko vodil
tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Hrastnik.
Janko Kavzar je bil od leta 1962, ko so ustanovili za področje Zasavja samostojno izpitno komisijo za vozniške izpite, njen član. Kar 30 let pa je
komisijo tudi vodil. Z vestnim delom in izjemnim ugledom je pridobil zaupanje širše skupnosti, dva mandata je bil odbornik v občinski skupščini.
Za delo na področju prometa je prejel občinsko priznanje Zaslužni občan
občine Hrastnik.
Janko Kavzar je bil edini še živeči ustanovni član hrastniškega AMD. Napisal je tudi kroniko društva, na njeni osnovi so izdali knjigo o njegovem delovanju. S svojo dejavnostjo je pustil ogromen pečat na področju prometa
in prometne varnosti ter društvene dejavnosti v občini Hrastnik.
Jože Guzaj
Ljubitelji Kala
Na Kalu so se v začetku septembra srečali ljubitelji Kala. Preko 40 jih je bilo
tokrat na srečanju, ki ga pripravita oskrbnika planinskega doma Slavi in Rajko
Bočko. Ljubitelji Kala so tisti planinci in pohodniki, ki v enem letu več kot
50-krat pridejo na Kal. V planinskem domu imajo tudi posebno vpisno knjigo.
Tokrat so se ljubitelji Kala dobili že osmič. Prihajajo iz vseh koncev. Hrastničani prihajajo na Kal največkrat čez Klobuk, ljubitelji Kala pa so tudi z Dola, Prebolda, Celja, Trbovelj in Šešč. Z druženjem tistih, ki jim je ta zasavska planina
posebej všeč, so pričeli leta 2006 trije Hrastničani: Stane Lipoglavšek, Zvone
Sihur – Nono in Ivo Vučetič.
MP
Ivan Zore
Aktivnosti OZSČ
Hrastnik – strelsko
urjenje s pištolo
V sredo, 3. septembra je Občinsko
združenje slovenskih častnikov Hrastnik izvedlo redno strelsko urjenje s
pištolo 9x19 mm z vložno MK cevjo
na strelišču Ojstro. Potekalo je pod
strokovnim vodstvom vodje streljanja Uroša Kovača. Udeležilo se ga je
16 članov združenja. Vsak posameznik je imel 5 poskusnih nabojev in
10 nabojev za oceno. Najboljši rezultat je dosegel Bogdan Končan s 83
krogi (od 100 možnih), takoj za njim
pa se je uvrstil predsednik združenja
Gorazd Hafner. Omeniti velja tudi
zelo dober rezultat staroste združenja Jožeta Zorčiča, ki je kljub visoki
starosti »nastreljal« 73 krogov, kar je
zelo poučno za precej mlajše.
IZ
Ljubiteljev Kala je vsako leto več. Foto: IV
Častniki so streljali. Foto: arhiv združenja
sobota,
13. 9.
ob 15. uri
Avla
Delavskega
doma
Zagorje
Slovo poletju - Pozdrav jeseni, dobrodelna
prireditev - zbiranje prostovoljnih sredstev
in hrane za otroke v stiski, otroške delavnice,
razstava začimb, kulturni program, pokušina
hrane ...
Bowling
V Bowligu Planet 300 v Zagorju se je tudi v poletnem času odvijala poletna
bowling liga. Udeležili so se je tisti, ki so si kljub dopustom in poletnemu
času zaželeli malo rekreativnega gibanja in druženja. Prvo mesto v poletni
ligi je zasedel Dejan Vincek, drugi je bil Zdravko Kovačič, tretja pa Eva
Dobravec. Na zaključnem turnirju se je najbolje odrezal Tomaž Drnovšek,
drugo mesto je zasedel Iztok Štrus, tretje pa Miha Štrus.
Sredi septembra se bo pričela nova liga posameznikov, ki se bo pričela sredi
septembra in bo potekala 20 tednov. V septembru se prične tudi tekmovanje v državni slovenski ligi, v kateri ima zagorski bowling kar nekaj nastopajočih ekip. Priložnost tudi za gledalce, da navijajo za svoje tekmovalce in
jih vzpodbudijo k boljšim rezultatom.
ZT
10 REPORTAŽA
četrtek, 11. september 2014
Grajske štorije
Člani Prosvetnega društva Čemšenik, ki mu predseduje
Marko Drobne, so zadnjo soboto v avgustu na dvorišču razvalin gradu Gamberk že devetič zapovrstjo pripravili bienalno prireditev Grajske štorije. Letos so uprizoritev poimenovali Rodbinske štorije.
Prve štorije so bile na gradu Gamberk
prikazane leta 1998. Gledalci so jih takoj vzeli za svoje, zato so se ustvarjalci
odločili, da bodo z njimi nadaljevali. Prvim ljubezenskim zgodbam so
uspešno sledile še vaške, rodbinske,
sosedske, domače in bližnje štorije.
Obravnavale so predvsem ustno in
pisno izročilo, ki se navezuje na grad
Gamberk in je še živo med ljudmi, pa
Zanimiva predstava v starih oblačilih. Foto: arhiv PD Čemšenik
Folkloristi zaplešejo tudi na staro muziku. Foto: arhiv PD Čemšenik
na lastnike gradu Gamberk, ki so se
v 800-letni zgodovini gradu pogosto
menjavali. Avtor lahkotno rimanega
teksta prof. Nande Razboršek je v
vsake vnesel nekatere nove situacije,
značajske in druge domislice, ki so
popestrile dogajanje na prizorišču.
»Zaradi izredno slabega poletnega
Kumska nedelja 2014
Čeprav oblačno in megleno jutro zadnje letošnje avgustovske
nedelje ni prav nič vabilo v hribe, se je nekaj sto romarjev in
pohodnikov iz raznih koncev Slovenije kljub temu odločilo
za pot na Kum – 1220 metrov visok zasavski Triglav.
O romanju na kumsko – Jernejevo nedeljo je prvi pisal že Primož Trubar. V Slavi Vojvodine Kranjske pa je
Janez Vajkard Valvazor zapisal, da
bilo na Jernejevo nedeljo leta 1688
na Kumu 50.000 romarjev. Tudi Fran
Erjavec je leta l862 v Slovenskem
Glasniku opisal »Eno noč na Kumu«.
V arhivih najdemo tudi podatek, da
je bilo v mežnariji na Kumu možno
prespati že davnega leta 1903.
V časopisu Delavska pravica je 25. avgusta 1932, podobno kot v nekaterih
drugih takratnih časopisih, objavljeno povabilo na III. treznostni kongres na Kumu 28. avgusta 1932. Za
vse, ki so se tega kongresa udeležili,
je Ministrstvo za promet z odlokom
nekaj dni prej dovolilo 50-odstotno
znižanje vozne tarife za vse proge in
vlake.
Nekoč sta na Kumu stali dve cerkvi:
na enem vrhu cerkev sv. Jošta, ki so jo
zaradi postavitve RTV oddajnika leta
1961 podrli in na drugem cerkev sv.
Neže, ki je danes lepo obnovljena in
ima tri oltarje. Zraven stoji samostojni kamnit zvonik, pod njo kapela
sv. Jošta in pokrita prižnica, na južni
strani pa stoji planinski dom.
Na Kumu so se zbrali romarji in
pohodniki, ki so tja prišli peš ali pa
so se pripeljali. Romarji so se lahko
udeležili maše v cerkvi ali pa romarske maše na prostem ob kapeli, ob
somaševanju domačega župnika Pe-
Kumska nedelja še vedno privabi veliko ljudi. Foto: Jože Sotenšek
tra Bregarja jo je daroval dr. Anton
Štrukelj.
Na travniku med cerkvijo in Planinskim domom je bilo zelo živahno.
Za to so poskrbele članice ansambla
Kumske punce s svojim petjem in
igranjem. Po vsem hribu je prijetno
dišalo po dobrotah, ki so jih pripravili organizatorji – seveda pa so poskrbeli tudi, da nihče ni bil žejen. In tudi
različnih stojnic ni manjkalo. Medtem ko so se starejši pomenkovali, so
otroci uživali na igralih in gugalnicah – še prav posebej všeč pa sta jim
bili dve mali kozici, ki so ju tisti dan
otroci hranili in se z njima igrali.
Megla in oblaki pa so tokrat so onemogočili lep razgled na vse, kar imaš
lahko kot na dlani v jasnih dneh:
Nanos, Triglav, Karavanke, Dolenjsko gričevje, Pohorje – lepoto vse
Slovenije.
Joža Sotenšek
vremena,« je ob letošnjih igrah dejal Marko Drobne, »smo se bali, da
nam iger ne bo uspelo izvesti, a se
nas je narava le usmilila in poskrbela
za lepo vreme, kar so izkoristili tudi
številni obiskovalci, ki se vsaki dve leti
povzpnejo na gamberški hrib.«
Poleg članov gledališke skupine Pros-
vetnega društva Čemšenik so na dogodku sodelovali tudi Zagorski oktet,
Ivi Bašelj na citrah, člani Folklorne
skupine PD Čemšenik, Društvo vaških žena in PGD Čemšenik. Prireditev je omogočila občina Zagorje ob
Savi.
TPK
Moja hoja za Krkom
Če mi letos ne bi morje skoraj padlo v vodo, najbrž ne bi nikoli doživela
prevoza, o katerem še pred kratkim nisem vedela nič.
Zadnji teden v avgustu sem se namenila na Krk, pa nobena od prijateljic
ni mogla z menoj. Sama ne vozim. Grem z vlakom, se odločim. Domači mi
ponujajo prevoz, pa hvaležno odklonim. Se bom že znašla. Iz Hrastnika
do Reke znaša upokojenska karta le 15 evrov, avtobus do Krka pa osem.
Moja soseda Špela pa mi je v teh dneh večkrat rekla: «Pa pojdite s prevozi.
org … » Nisem je niti prav poslušala, saj sem predlog že v startu zavrnila.
Tudi kasneje, ko že razlagam, kako bom prišla na Krk s temi prevozi, imajo
vsi na začetku črn scenarij: «Kaj pa, če naletiš na alkoholika, drogeraša,
slabega voznika ...??!« Tudi kasneje, ko vsem po vrsti razlagam svojo dobro
izkušnjo, je reakcija pri vseh bolj odklonilna kot pozitivna: »Ja, no, kaj pa
vem, mogoče kdaj...«
Dan pred odhodom z vlakom me torej zgrabi radovednost, tako da prosim
sosedo za spletni naslov prevozi.org. Osupnem. Koliko ponudb! Za Krk kar
tri! Preden se registriram, že izginejo. Pa se čez nekaj ur pojavijo nove tri.
Ker sem že registrirana, takoj pokličem prvo številko. Oglasi se prijazen
glas. Vpraša me za ime, jaz pa njo: Damjana Erjavec iz Ljubljane. Ne bo si
težko zapomniti; Damjana je zasavska rožica iz bližnje vrtnarije, Erjavca
pa tudi poznamo. Rečem, da še nisem čisto odločena, pa pravi, da ni problema, da me bo vseeno štela za sopotnico. Priznam, tudi na spletu sem jo
poiskala, na Facebooku sva pa tudi že postali prijateljici.
Nastopi dan P (petek). Navadno imam preveč prtljage, tako da mož vedno
kaj pripomni v stilu: »A kuhinjske omare pa ne boš vzela?« Tokrat se samo
smehlja, ko vidi le dva kosa: majhna potovalka za cunje in manjši nahrbtnik za hrano, ker si bom sama kuhala. Eno samo obuvalo – crosovke, ki
jih imam na sebi. Navsezadnje bi lahko na morju hodili tudi bosi; v mojih
otroških letih smo komaj čakali na čas, ko ni bilo več črke r v mesecu, ker
smo si takrat sezuli čevlje. Kako malo pravzaprav rabimo, če se tako odločimo. Dragocena izkušnja.
Do Ljubljane grem z vlakom, ker me bo Damjana čakala tam. Malo zamuja, a kaj je pol ure proti večnosti. Vseeno bom prišla na cilj tako zgodaj, da
odplavam eno rundo za začetek. Ko me pobere – ja, lepa, mlada, elegantna,
prav taka, kot sem si jo predstavljala – pove, da greva še po njeno sestrično
Prišo (indijsko ime, izvem kasneje) in mlad glasbeni par. Damjana hodi ob
petkih k teti v Šilo in skoraj vedno vzame tudi sopotnike. Doslej še ni imela
slabe izkušnje. Teh prevozov se redno poslužujeta tudi Barbara, profesorica
solo petja, in njen Domen, čelist, vrhunski glasbenik.
Ko se vozimo že po atraktivnem mostu na otok Krk, se Damjana spomni: »A
peli pa nič ne bomo? Pa učiteljico solo petja imamo s seboj!« Saj res! Kako da
se nismo že prej spomnili! Pa začnem kar sama z meni najljubšo Vsi so venci
vejli. Barbara pritegne s svojim angelskim glasom. Damjana je navdušena,
Domen tudi. Mene pa Barbara potreplja po rami, kar tudi ni kar tako …
V mestu Krk Barbara in Domen izstopita, mene pa Damjana rade volje
potegne še nekaj kilometrov naprej. Cena je zelo ugodna. Iz Ljubljane 15
evrov. Podobne cene so tudi na drugih relacijah, če pogledamo na splet.
Domen je povedal, da se ta način prevozov uveljavlja pri nas zadnja tri,
štiri leta, po Evropi pa je to v modi že kakih dvajset let. Študentje, ki so prostovoljsko ustvarili to spletno stran, si res zaslužijo pohvalo.
Fanči Moljk
REPORTAŽA 11
četrtek, 11. september 2014
Beg iz praznine vodi v še večjo praznino
Svet se spreminja in z njim tudi ljudje, toda nekatere teme
ostajajo večne. Droge že mnogo let predstavljajo pereč družbeni problem, pa čeprav imajo ljudje do njih različen odnos;
nekateri jih dojemajo kot moderni strup, druge svet drog
nenavadno fascinira. K slednjemu je verjetno najbolj pripomogla popularna kultura, še posebej glasbena scena, znotraj
katere so mnogi izvajalci priznali, da so nekatere svoje najboljše pesmi napisali pod vplivom različnih substanc. Mladi
ostajajo najbolj ranljiva družbena skupina, ki zaradi različnih okoliščin podležejo skušnjavi in se podajo na pota avtodestrukcije. Nekateri se iz tega brezna nikoli ne izvlečejo,
spet drugi uspejo še pravi čas poiskati pomoč.
Med slednje spada Trboveljčan Mitja
Duh, nekdanji odvisnik in sedaj tesni sodelavec društva Up iz Ljubljane,
katerega osnovni namen je nudenje
pomoči zasvojencem in njihovim
družinam. Društvo je nastalo leta
1993 na pobudo svojcev nekaterih
uživalcev mamil, ki so z različnimi
aktivnostmi skušali pomagati rešiti stiske najbližjih. Danes je Up eno
vodilnih društev na področju reševanja problematike zasvojenosti v
Sloveniji, zato ni presenetljivo, da je
medse sprejelo tudi Mitjo, ki je postal
zagrizen športnik in aktivist, ki trboveljsko mladino ozavešča o nevarnosti zasvojenosti z mamili.
Duh se je z društvom Up srečal povsem po naključju: »Ko sem prišel iz
zapora, na katerega sem bil obsojen
zaradi številnih prekrškov, se je začela moja pot k ozdravitvi, ki je bila
težka in naporna. Ravno zato pa se
je v meni počasi prebujala želja po
tem, da bi nudil pomoč ostalim odvisnikom.« Duh je bil ves čas v stiku
s Centrom za socialno delo v Trbovljah, kjer so mu nekega dne zaupali, da društvo Up išče sodelavca iz
Trbovelj, ki bi pomagal pri izvajanju
aktivnosti za odvisnike. Ponudbo je
takoj sprejel.
Pri odvisnosti je najbolj pereče vprašanje, zakaj se posameznik sploh odloči, da bo poskusil drogo. Mitja Duh
meni, da je odločilni dejavnik okolje,
v katerem se posameznik nahaja:
»Nekateri poskusijo drogo iz gole
radovednosti, spet drugi pa za zadušitev globoke osebne bolečine, toda v
obeh primerih je okolje tisto, ki človeka pahne v svet omame. Od slabih
domačih razmer, predsodkov med
vrstniki, nesamozavesti itd.« Zato
Duh poleg fizičnih aktivnosti zasvojencem nudi tudi možnost iskrenega
pogovora, ki je ključnega pomena na
poti k ozdravitvi: »Če človek večino
življenja preživi v okolju, kjer mu ni
Mitja prisega na aktivnost in pogovor. Foto: Tomaž Zupan
bilo dovoljeno izražati samega sebe,
se bo težje odprla. Poleg tega svoje
naredi tudi močna želja po drogi, ki
posameznika popolnoma izolira od
ostalega sveta, s tem pa se tudi izniči njegova sposobnost čustvovanja.
Droga te preprosto spremeni v popolnoma drugačnega človeka, skoraj
robota.«
Verjetno najtežji del procesa premagovanja odvisnosti od drog predstavlja upor skušnjavi, ki je po mnenju
Mitje vedno prisotna. Zavest je na-
mreč tista, ki določi, če je mamilo
v naših očeh prijatelj ali sovražnik.
»Odvisnost je zgolj produkt človekovega prepričanja, da mu droga predstavlja uteho. V trenutku, ko prideš do
dejstva, da ti droga škoduje, je storjen
prvi korak k ozdravitvi,« še dodaja
Trboveljčan. Odvisnost je moč razumeti kot kronično bolezen, ki lahko
traja celo življenje, toda z ustreznim
zdravljenjem in močno voljo je to
moč premagati: »V življenju odvisnika se vedno najde trenutek, ko po-
misli, da bi se ponovno vrnil k drogi,
vendar gre samo za močan čustvenih
dražljaj, ki ga je potrebno ignorirati, to pa ti lahko uspe samo z veliko
vztrajnosti in volje,« še pravi Duh.
Sodelovanje Mitje Duha in Društva
Up je obrodilo sadove in predstavlja
močno uteho vsem, ki so se znašli v
breznu odvisnosti. Pa vendar lahko
vsi nekaj storimo v tej smeri z zavedanjem, da droga potisne posameznika iz ene praznine v drugo.
Vid Šteh
Sredi mesta angelov na pločniku slavnih
Nekateri mu pravijo »mesto angelov«, večini je poznano kot
središče svetovnega blišča in glamurja filmskih zvezd. Trenutno v njem prebiva več kot 3 milijone prebivalcev, njegovi
največji znamenitosti pa sta velikanski napis HOLLYWOOD
in znameniti pločnik slavnih, kjer ima vsaka znana osebnosti iz sveta filma in zabave priznanje v obliki zvezde. To je
ameriško velemesto Los Angeles, ki se nahaja v zvezni državi
Kalifornija. V množici turistov so se letos znašli tudi člani
ekipe Mladinskega centra Trbovlje (MCT), med njimi je bila
tudi mlada zasavska filmska ustvarjalka Laura Zelenšek.
Laura Zelenšek v zasavskem okolju
ni neznano ime. Pod mentorstvom
Zorana Šmida in s pomočjo ekipe
MCT ima doslej za sabo lepo število
projektov; med bolj izpostavljenimi
so videospot za skladbo Moje zasavske skupine Bohem, dokumentarec
o Glasbeni šoli Trbovlje ter dva kratka igrana filma, Izbira in Kot spomin.
Poleg tega je Zelenškova povezana
z organizacijo International Youth
Media Sumit (IYMS), ki je bila ustanovljena leta 2005 v Los Angelesu.
Njena naloga je predvsem ozaveščanje sveta o ključnih problematikah
današnje družbe. IYMS vsakoletno
pripravi srečanje mladih filmarjev v
Beogradu, letos pa se je to izjemoma
odvijalo v Los Angelesu.
Srečanje je bilo posvečeno ideji 7
Issues, ki združuje mlade filmarje s
celega sveta, da bi posneli minuto in
pol dolg film na določeno temo; nasilje, diskriminacija, pravice žensk,
okolje, revščina in moč mladih. S sle-
Laurin kratek film pripoveduje o izseljevanju mladih iz domovine, kar
predstavlja hud problem v mnogih
državah, med drugim tudi v Sloveniji: »Film prikazuje več posameznikov
različnih narodnosti in talentov, ki
jih povezuje ista želja po ustvarjalni
rasti. Lahko bi rekli, da film nagovarja mlade, naj se aktivirajo in s svojimi sposobnostmi ustvarijo lepši svet.
Obenem bi morala tudi država poskrbeti, da ne bi izgubila mladih talentov. Mladi si zaslužijo priložnost,
da se izkažejo.«
dnjo je imela opravka Laura: »Glede
na to, da se večina mojih avtorskih
filmov ukvarja s problematiko mlade
generacije, je bilo pričakovano, da se
bom lotila omenjene teme. K projektu sem pristopila kot režiserka, preostalo filmsko ekipo pa so sestavljali
mladi iz ostalih držav. Četudi smo
bili začetniki pri tem poslu, smo morali delovati kot resna filmska ekipa.«
Vsi sodelujoči pri projektu so bili
nastanjeni v prostorih prestižne univerze Soka University of America
(SUA), mednarodno priznane šole,
ki ozavešča javnost o družbenih
spremembah in opozarja na kršenje
temeljnih človekovih pravic. Snemanje je potekalo po določenem urniku:
»Najprej si imel na razpolago dva dni
za pisanje scenarija, ki si ga potem
predstavil komisiji. Če ga je ta odobrila, si nadaljeval s snemanjem filma, temu je še sledila montaža. V ekipi smo imeli porazdeljene vloge, delo
je kljub časovni omejenosti potekalo
Laurino prvo srečanje z mestom angelov je bilo pozitivno: »Sama sem že
od nekdaj navdušena nad velikimi
mesti in Los Angeles je bil tak, kot
sem si ga predstavljala; glamurozen.
Vidi se, da gre za prestolnico filmske
industrije. Na vsakem koraku vidiš
elegantne hiše, visoke stolpnice, nakupovalne centre in snemanje filmov
ter reklam na ulici je tam nekaj povsem vsakdanjega.« Pravi, da zaradi
časovne stiske ni imela priložnosti
videti prav vseh znamenitosti, toda
utrip mesta ji je bil zelo všeč in v prihodnosti se namerava vrniti.
Laura na pločniku slavnih. Foto: Lilit Karapetyan
umirjeno in bila sem zelo zadovoljna
z načinom dela,« je povedala Laura.
Končane izdelke bo univerza uporabila kot promocijsko gradivo.
V prihodnje se Zelenškova kot dijakinja 4. letnika namerava posvetiti
pripravam na maturo, nato pa jo bo
pot vodila v Ljubljano, kjer bi rada
študirala psihologijo. Čeprav zatrjuje, da ne bo nikoli prekinila stikov s
filmsko umetnostjo.
Vid Šteh
12 KULTURA
četrtek, 11. september 2014
Ostri zarjaveli meči iz Zasavja
Heavy metal. Besedna zveza, ki pomeni marsikaj. Mnogim
predstavlja oznako za eno redkih glasbenih zvrsti, katere
zvok se skozi desetletja ni bistveno spreminjal, a še danes
pridobiva mnogo novih oboževalcev. Pa vendar heavy metal ne zajema samo glasbe, ampak tudi način življenja, ki ga
mnogi pogosto pojasnijo z zloglasnim reklom o seksu, drogah in rock’n’rollu. Kljub pogosto napačnim interpretacijam
pa je heavy metal v prvi vrsti sinonim za izražanje svobode,
uporniškega duha in trmastega sledenja svojim sanjam.
Tega se zavedajo tudi fantje iz zasavske metalske zasedbe Rusty Swords,
ki jo sestavljajo Kristjan Pavlič (vokal), Urban Javoršek (kitara) in Edis
»Edo« Atić (bobni). Skupina se ponaša z nenavadnim imenom, saj angleška beseda rusty v slovenskem jeziku
pomeni zarjavelo, to pa pri poslušalcih nemudoma prebudi negativni
predznak. Kristjan pravi, da temu ni
tako: »Ime benda nima nekega globljega pomena. Leta 2008 sva z Urbanom igrala kitaro in prišla na idejo,
da bi ustanovila skupino. Še preden
je bilo sploh kaj konkretnega, sem si
izmislil ime skupine in oba sva bila
navdušena.«
Skupina je uradno nastala leta 2009.
Kristjan pravi, da je bilo pri iskanju
članov prisotnih ogromno naključij:
»Seveda sva z Urbanom naprej iskala kandidate med najinimi znanci, ki
so bili glasbeno podkovani. Vendar
sem našega prvega bobnarja spoznal
na avtobusu, ko mi je mimogrede
omenil, da igra bobne. Bil je bratranec našega Luke, kar je naključje še
povečalo.« Skupina je v zadnjih le-
petek,
gledališka
dvorana
Delavskega
doma
Zagorje
avla
Delavskega
doma
Zagorje
12. 9.
ob 19. uri
sreda,
17. 9.
ob 18. uri
petek,
19. 9.
ob 12. uri
do sobote,
4. 10.
ponedeljek,
15. 9.
ob 18.30 uri
torek,
23. 9.
ob 18.30 uri
Galerija
Medija
Zagorje
Knjižnica
Toneta
Seliškarja
Trbovlje
Knjižnica
Mileta
Klopčiča
Zagorje
Knjižnica
Mileta
Klopčiča
Zagorje
tih doživela kar nekaj kadrovskih
sprememb, med drugim jo je zaradi
drugih obveznosti za kratek čas zapustil Luka Lavrin. Fantje trenutno
nimajo rednega basista, zato jim na
koncertih pomagajo glasbeni kolegi
iz Zasavja. Prav tako aktivno iščejo
novega kitarista.
Skupina preigrava klasični heavy
metal z elementi trash metala,
ki je dosegel svoj vrhunec v 80.
letih prejšnjega stoletja. Fantje kot
vzornike navajajo znane skupine
Iron Maiden, Megadeth, Dream
Theater, Judas Priest, Metallica itd.
Urban dodaja: »V določenih obdobjih
nek bend vpliva na naš zvok bolj kot
katerikoli drugi. To je pričakovano
pri razvoju vsake skupine.« Skupina
je prvi nastop opravila v neposredni
bližini samostana Stične, kar je
predstavljalo svojevrstno ironijo.
V preteklosti so namreč cerkvene
oblasti heavy metal vedno označevale
za glasbo, ki promovira satanizem
in besedila, uperjena proti veri.
Rusty Swords so vse prej kot takšna
glasbena skupina.
koncert Gal Gjurin in Simfonični orkestrer
Cantabile (dirigent Marjan Grdadolnik)
gostje: Severa Gjurin, Domen Gracej
(trobenta), skupina Čedahuči
Tematska območna likovna razstava Rimski
imperij – zrcalo sodobnega globaliziranega
sveta
JSKD Območna izpostava Zagorje
Razstava - akademski slikar Rudi Skočir
Razstava Stari radijski sprejemniki
(avtor Jakob Medvešek)
Srečanje članic Bralnega krožka
Potopisno predavanje
Staša Lepej: Kirgizija in Uzbekistan
FESTIVAL NOVOMEDIJSKE KULTURE
SPECULUM ARTIUM
DIGITALBIGSCREEN
2. - 4. OKTOBER 2014
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Nič kaj zarjaveli meči. Foto: arhiv skupine Rusty Swords
Na prvih koncertih so igrali priredbe vzornikov, zadnja leta igrajo vse
več avtorskih pesmi. Skupina ima
za sabo že več kot 20 koncertov, med
drugim v Orto Baru in na zasavskem
glasbenem festivalu Kres Kisovec.
Kristjanu je od vseh nastopov najljubši prvi samostojni koncert, ki ga
je skupina organizirala leta 2011 v
Kisovcu: »To je bil res edinstven dogodek, še posebej, ker smo igrali pred
domačo publiko. Spomnim se, da je
na začetku v dvorani bilo samo okoli 20, 30 ljudi, nakar je bila ta v zgolj
nekaj minutah napolnjena do zadnje-
ga kotička. Na koncu smo tako igrali
pred 200 ljudmi. To je bilo res nepozabno doživetje.«
Kljub temu, da preigravajo heavy
metal, fantje priznavajo, da ne živijo
tipičnega rockerskega življenja. Kristjan: »V bistvu bi lahko rekli, da smo
dolgočasni. Spijemo kakšno pivo,
to pa je tudi vse. Mogoče bomo bolj
razvratni, ko postanemo prave zvezde (smeh).« Po besedah članov so njihovi koncerti vse prej kot dolgočasni,
saj prinašajo pravo metalsko zabavo,
polno adrenalina in pozitivne energi-
je. Z nastajanjem avtorskih komadov
je na mestu tudi vprašanje, kdaj bo
skupina posnela prvi album, vendar
je Kristjan previden: »Če bi v tem trenutku rekel, da gremo v studio, bi vsi
pričakovali izid albuma v naslednjih
nekaj mesecih. Vsekakor smo z mislimi tudi pri snemanju albuma, toda
za to je potrebno ogromno financ in
predanosti, nam pa glasba v tem trenutku predstavlja hobi.«
Vid Šteh
Poletno branje
Romantični ljubezenski romani so letošnjega julija in avgusta prednjačili na lestvici največkrat izposojenih knjig v
Zasavju.
Polnočne užitke izpod peresa Eloise
James si je izposodilo največ Hrastničanov. Na tretjem mestu in vsebinsko
blizu je knjiga Spati z milijarderjem
Ruth Cardello. Na seznamu izstopa
roman na drugem mestu, Oktobrski
otrok. Eric Wilson je v njem opisal
resnično zgodbo in voljo do življenja
dekleta, ki se je rodilo med splavom
s solno razstopino. Knjiga je nova,
izšla je lani v založbi Družina.
V zagorski dolini so si člani knjižnice
največkrat izposodili Nebeško vročico Sandre Brown in roman Vreden
ljubezni Kathleen Woodiwiss. Za odtenek drugačen je roman na tretjem
mestu. Philippa Gregory je v Posvetnih radostih opisala revolucijo na angleškem dvoru v 17. stoletju.
Trboveljčani so v knjižnici največkrat posegli po romanu Ana Marija
slovenske avtorice Terezije Justinek.
Za njo je Mansfield park legendarne
Jane Austen. Med tremi največkrat
izposojenimi je še avstralsko-irska
zgodba o iskanju lastnih korenin Ko
se boš prebudila. Roman je napisala
Maureen McCarthy in je namenjen
starejšim mladostnikom in odraslim.
Statistika ne poroča o tem, ali si romantično literaturo izposojajo predvsem moški ali ženske. Odgovor na
to vprašanje naj bo zgolj domneva.
Pa to niti ni pomembno. Direktorica
Knjižnice Zagorje Irena Medvešek
pravi, da je »poletje ravno pravi čas,
da preberemo tisto, za kar je med letom zmanjkalo časa, po možnosti kaj
zabavnega, za sprostitev«. Povedala
je, da je to poletje »malo manj brala, kot po navadi, nekaj pa vseeno«.
Knjige, ki jih je prebrala, so ji pripo-
ročili bralci in ona jih priporoča dalje: Potepuški maček Bob, Ogenj, rit
in kače niso igrače, Stoletnik, ki je
splezal skozi okno in izginil ter Menih, ki je prodal svojega ferarija. Med
njeno počitniško opremo sta našla
svoje mesto še »kakšna dva, trije lahkotni ljubezenski romani«, je dodala,
pa tudi nekaj strokovnih knjig, ki so
po naključju pritegnile njeno pozornost.
Polona Siter Drnovšek
Irena Medvešek preživi s knjigami tudi dopust. Foto: osebni arhiv
OGLASNA STRAN 13
četrtek, 11. september 2014
PROJEKT PODJETNO ZASAVJE
Regionalni center za razvoj v
sodelovanju z zasavskimi občinami in ob sofinanciranju
Evropskega sklada za regionalni
razvoj izvaja projekt Podjetno
Zasavje, katerega cilj je spodbuditi razvoj svežih podjetniških
idej, povečati konkurenčnost
zasavskega gospodarstva, razširiti in izboljšati njegovo podporno okolje.
Namen projekta je razvijati in
izboljševati podjetniško kulturo
v regiji, spodbuditi in omogočiti generiranje podjetniških idej,
izobraževati in pomagati podjetjem v nastajanju. Temelji na
tesnejšem povezovanja obstoječega podjetniškega podpornega
okolja z nosilci novih podjetniških idej, delujočimi poslovnimi
subjekti in tistimi v ustanavljanju ter potencialnimi vlagatelji.
Hkrati želimo obstoječo podjetniško infrastrukturo nadgraditi
z novimi instrumenti, ki temeljijo na medsebojnem mreženju
in širjenju obstoječih poslovnih
povezav z novimi subjekti.
Projekt je oblikovan kot vsebinsko zaokrožena operacija, ki lahko z uspešno izvedbo bistveno
prispeva k razvoju podjetništva,
dvigu podjetniške kulture in
konkurenčnosti, mreženju podjetij in potencialnih vlagateljev
in vzpostavitvi ter izboljšanju
podpornega okolja za razvoj
podjetništva na dolgi rok.
Znanje za Zasavje
Izvedene so bile podjetniške delavnice, usposabljanja, dogodki,
konferenci in individualna podjetniška svetovanja. Podjetniške
delavnice, usposabljanja in individualna podjetniška svetovanja
so bila namenjena novonastalim in potencialnim zasavskim
podjetjem, nosilcem poslovnih
idej in drugim, ki imajo željo po
podjetniškem ustvarjanju.
Podjetniško svetovanje je prinašalo usposabljanje predvsem za
odprtje družbe ali samozaposlitev. Rasti in razvoju podjetij
so bili namenjeni podjetniški
dogodki in konference, ki so temeljila na obliki iskanja novih
priložnosti pri razvoju novih
produktov in oblikovanju skupnih ponudb.
V času od 6. 6. 2014 do 5. 9. 2014
so bila v okviru operacije Podjetno Zasavje izvedene naslednje
aktivnosti: 2 konferenci, 3 vikend dogodki in 34 podjetniških
delavnic oz. usposabljanj, na
katerih je bilo skupaj prisotnih
preko 450 udeležencev.
Kaj prinaša
podjetniški portal
Zasavja?
Vzpostavitev podjetniškega portala Zasavja pomeni novo prido-
Konferenca Lisac & Lisac
Podjetniška natečaja
Razpisana in objavljena sta bila
2 natečaja za najboljšo poslovno idejo Zasavja. Prvi natečaj je
potekal od 30. 5. do 23. 6. 2014,
drugi pa od 30. 7. do 29. 8. 2014.
Razpisa za poslovno idejo sodita med aktivnosti primarnega
spodbujanja podjetništva v Zasavju. Na podlagi prejetih vlog
smo določili najboljše poslovne
ideje, ki smo jih vključili v iniciativo start-up.
bitev novega komunikacijskega
orodja, ki bo nudilo informacije
o podjetništvu v regiji, prvi stik
s ponudbo poslovnih prostorov
in zemljišč, podatke o razvojnih
priložnosti, podpornem okolju,
podjetniški ponudbi … Orodje
bo seveda koristilo tudi vsem
potencialnim podjetnikom in
podjetjem v zasavski regiji, saj
se sedaj večkrat srečujejo s težavami pri iskanju pravih informacij o ponudbi poslovnih prostorov in zemljišč, ki so na voljo
na določenem območju.
Delavnica o turizmu
Podjetniški portal Zasavja je že
vzpostavljen v testni različici.
Poteka urejanje pridobljenih podatkov in pisanje besedil, priprava in oblikovanje podpornih
tekstov, administratorski vnos
vsebin, testiranje delovanja portala in drugo. Podjetniški portal
Zasavja bo v celoti vzpostavljen
do konca operacije.
pogoje za sodelovanje na tujih
trgih že uveljavljenih in uspešnih podjetij in takih, ki ocenjujejo, da imajo dober izdelek ali
storitev, ki bi ga želeli plasirati v
tujino. S tem namenom želimo
izvajalci projekta sestaviti mrežo podjetij iz zasavske regije, ki
bi se med seboj dopolnjevala,
vzpodbujala in odpirala vrata
novi poslovnim priložnostim.
Nova publikacija,
poslovni vodnik
zasavskega
gospodarstva
V preteklem mesecu smo tako
že izbrali in obiskali dvajset
uspešnih izvoznih podjetij, ki so
izrazila pripravljenost za sodelovanje in posredovanje konkretnih izkušenj in znanja z ostalimi
zainteresiranimi udeleženci.
Predstavitev regijskega gospodarstva v publikaciji poslovni
vodnik zasavskega gospodarstva bo ponujala splošno sliko o
regiji in njenem gospodarstvu,
predstavitev
gospodarskih
panog in osnovne podatke o
podjetjih, ki se želijo predstaviti morebitnim poslovnim partnerjem doma in predvsem v
tujini. Publikacija je primerna za
sejemske nastope, konference,
tematska srečanja, izmenjave,
za razpošiljanje po zbornicah
in drugih gospodarskih združenjih. Njeno osnovno vodilo je
zbuditi radovednost pri potencialnih partnerjih, povečevati prepoznavnost regije (s poudarkom
na njenem gospodarstvu) ter
odpiral možnosti povezovanja.
Povezovanje,
mreženje zasavskih
podjetij
S ciljem spodbujanja internacionalizacije zasavskih podjetij želimo v okviru projekta Podjetno
Zasavje raziskati in vzpostaviti
so v največji meri zasnovane
tako, da spodbujajo povezovanje med podjetji v ustrezne oblike mrežnega povezovanja, da
bi tako povečali konkurenčnost
in nastopanje na tujih trgih. S
predlaganimi aktivnostmi želimo doseči ustrezno analizo notranjega in zunanjega okolja, z
namenom, da bodo podjetja v
zasavski regiji postala bolj konkurenčna in bolj uspešno delovala, tako na trgih Slovenije kot
tudi znotraj Evropske unije.
Do konca operacije pa želimo
izbrati še ostala zanimiva podjetja, ki imajo zanimive poslovne
ideje in ponudbe, ki bi bile lahko
zanimive tudi za tuje trge, jim pa
morda manjkajo določena znanja, izkušnje, informacije, poslovni kontakti, morda pa samo
pogum.
Aktivnosti so predvsem usmerjene na dvig konkurenčnosti in
petek,
12. 9.
ob 9. uri
ob 13. uri
ob 17. uri
petek,
12. 9.
ob 17. uri
torek,
16. 9.
ob 12. uri
četrtek,
18. 9.
ob 12. uri
Območna
obrtna
zbornica:
Hrastnik
Zagorje
Trbovlje
Podjetno Zasavje delavnica POSLOVNI NAČRT
Mladinski
center
Trbovlje
Podjetno Zasavje delavnica POSTANI START UP ZASAVJA
RCR d.o.o.
Zagorje
Podjetno Zasavje konferenca POVEZOVANJE ZASAVSKIH
PODJETIJ
RCR d.o.o.
Zagorje
Zaključna konferenca:
PODJETNO ZASAVJE
14 ZA MLADE
četrtek, 11. september 2014
Tretji Želodkov festival
Kdo so Želodki
V soboto, 6. septembra 2014, so člani društva Želodki z Dola
pri Hrastniku pripravili že tretji otroški festival, ki je privabil veliko obiskovalcev iz Zasavja. Ker je malo pršelo, so
dogajanje prestavili z igrišča ob Dolanki v športno dvorano. Dogodek je bil nepozaben tako za mlade kot za starejše,
saj vsi uživajo, če se njihova mladež zabava in ustvarja. To je
tudi družabni dogodek. Po enem letu so se spet srečale mlade družine z otroki, ki so zrasli za eno glavo.
Razgibano
Dejavnosti je bilo toliko, da je bila
izbira res težka. Vseh postaj itak ne
bi mogli obiskati, čeprav so imeli
na voljo dovolj časa - od 14. do 19.
ure. Pela jim je otroška pevka Andreja Zupančič, zabaval klovn Jaka,
za najmlajše sta bili na sporedu dve
glasbeno animacijski predstavi, lutkovne in dramske predstave, cirkuški nastopi, delavnice. Izkušene
oblikovalke iz Steklarne Hrastnik so
na primer pokazale različne tehnike
in možnosti poslikave stekla. Vsak si
je lahko ustvaril svoj unikatni izdelek. Prizorišče Želodkovega festivala
je postalo tudi gradbišče fantazijskih
oblik, ki so jih otroci tvorili s pomočjo penastih kolačkov in lesenih
paličic.
S pomočjo starega prijatelja – masko-
te Bojana in JUB delavnice so lahko
barvali hiške iz stiroporja. Pa še kaj
drugega. Za Želodkov festival si je
treba urediti tudi praznične frizure.
Prepustili so se čudežnim rokam frizerk iz SB Stayling. Pa še poslikave
obraza in rok so si privoščili. Nekaj
zamahov s čarobnimi čopiči v rokah umetniških animatork pa je bilo
dovolj, da so otroci izginili, namesto njih pa so se prikazali pravljični
junaki. Predstavili so se tudi gasilci,
čebelarji, policisti,… Plezanju, atraktivni športni disciplini, so se posvečali na dveh koncih. Malčki na steni
v dvorani, malo večji na čisto pravi
plezalni steni, ki jo je postavil Plezalni klub Laško s svojimi izkušenimi
inštruktorji športnega plezanja.
Omeniti velja še stojnico Kulturno
rekreacijskega centra, kjer so mlade
Nagradni natečaj
Naj fotografija
letošnjih počitnic
Še vedno vas vabimo k sodelovanju za naj fotografijo letošnjega poletja.
Nagradni natečaj še nismo zaključili.
Sodelujejo vsi
Sodelujte tudi vi! Starost ni več omejena. Sprejemamo »fotke« vseh generacij.
Pošljite po vašem mnenju najboljšo fotografijo tega poletja na naš elektronski
naslov: [email protected] in pokažite jo celemu Zasavju.
Če bo izbrana vaša fotografija, bo vsakokratno listanje po časopisu še bolj
zanimivo. Pri pošiljanju predlogov upoštevajte, da je treba fotografijo posredovati v jpg formatu in v čim boljši resoluciji.
Ob fotografiji pošljite tudi osebne podatke, naslov in telefonsko številko.
Bogate nagrade
Fotke, ki jih bo izbral uredniški odbor časopisa, bodo bogato nagrajene. Z visokimi nagradami. Leteli bomo, lebdeli, se sprehajali, vpili in se smejali nad
zemljo. Nagrade je namreč prispeval Pustolovski park Geoss.
Prva nagrada: orjaška vstopnica– vključuje vstopnino v park in dva spusta
po orjaškem flying foxu
Druga nagrada: odrasla vstopnica – vstopnina v park za odraslega
Tretja nagrada: spust po orjaškem flying foxu
Vstopnina v park vključuje sprehod po petih trasah Pustolovskega parka Geoss in 72 plezalnih elementov. Orjaški spust pa je spust po najdaljšem flying
foxu v osrednji Sloveniji v skupni dolžini 915 m.
Plezalna stena je bila magnet za obiskovalce. Foto: Fanči Moljk
vaditeljice plavanja in animatorke
seznanjale obiskovalce s svojo dejavnostjo. Jani Medvešek, predsednik
društva Želodki, je poudaril, da so se
tudi na letošnjem festivalu ogibali takih dejavnosti, ki bi udarile starše po
žepu, saj vemo, kako znajo biti otroci
vztrajni. Po ugodni ceni so prodajali
le palačinke in pice, sladke dobrote, ki so jih pripravile članice aktiva
kmečkih žena, pa so bile brezplačne.
Če bi rekli, da imajo dolski Želodki
svoje korenine v slikovitem kobariško-tolminskem delu Slovenije, bi
malo pretiravali. Pa ne veliko. Od
tam je namreč Kristina Čušin Medvešek, ki se je primožila v Zasavje. Saj
ji je bilo všeč na Dolu, le nobenih aktivnosti ni za otroke, je govorila možu
Janiju. Nekega dne so o tem govorili
s prijateljem Tadejem Pušnikom in
njegovo družico Simono Koren, ki se
je priselila na Dol s Koroške. »Midva
sva imela od svoje generacije največjega otroka,« pravi Tadej, »pa tudi
Janijev Jaša je hitro rasel. Res smo
morali nekaj ukreniti …« K delu so
povabili še nekaj mladih parov in
februarja 2011 ustanovili društvo
Želodki. Želodki rastejo na hrastu,
po katerem je Hrastnik dobil ime.
Potem so se prireditve v naravi kar
vrstile: v Gorah so pripravili zimsko
želodkijado, kjer so družine izdelovale najbolj izvirnega snežaka, iskali
so zaklad v okolici Dola. Zgodile so
se Kracarije pod drevesi… »Najbolj
me veseli, da se vse bolj vključujejo
nove družine,« je nadaljeval Tadej.
»Tudi za delo radi poprimejo. Upam,
da se bo prostovoljska mreža društva
uspešno širila. Najlepša nagrada prostovoljskega dela so zadovoljni otroci.«
Fanči Moljk
Zlati – sami fantje
V četrtek, 28. avgusta sta župan in podžupanja občine Trbovlje Vili Treven
in Jasna Gabrič, v prostorih občine sprejela letošnje zlate maturante. Oba sta
jima ob izjemnem uspehu čestitala in jim zaželela vse dobro na nadaljnjih poteh. Naziv “zlati maturant” si je z odlično opravljeno maturo v preteklem šolskem letu prislužilo pet dijakov Srednje tehniške in poklicne šole ter trije dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Peter Adamič, Tim Žlak
in Črt Dragar ter Uroš Polc, Jure Matko, Domen Lanišnik, Matej Hacin in
Alen Nemec so torej fantje, na katere so v Trbovljah iskreno ponosni in jim
želijo vse najboljše v življenju. Župan Treven je zlatim maturantom podelil
spominsko darilo.
ZT
Pustolovščina
za vsakega
Pustolovski park Geoss se
nahaja v vasi Slivna v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije. Obiskovalcem nudijo sprehod
med drevesnimi krošnjami
po petih trasah različnih
težavnostnih stopenj s kar
72 različnimi elementi, ki
jih pustolovke in pustolovci premagajo v dveh do treh
urah. Pustolovščine parka
so primerne za otroke od
četrtega leta dalje in odrasle. Vedno vas bodo prijazno
sprejeli izurjeni inštruktorji, ki bodo skrbeli za vašo
varnost, med drevesi pa vas
bo varovala oprema proizvajalcev Petzl, Singing rock
in pa Climbing Technology.
Park je zgrajen skladno z EU
standardi in kot zagotavlja
100 odstotno varnost vseh
obiskovalcev.
Zlati trboveljski mladci z županom in podžupanjo. Foto: arhiv občine Trbovlje
Vede o življenju
Medgeneracijsko in medregijsko sodelovanje dijakov, mentorjev ter vrhunskih
znanstvenikov, pridobivanje znanja, zgodnje vključevanje v vrhunske raziskave in razmišljanje o etničnih vprašanjih znanosti so bili glavni cilji uspešnega
projekta Nova generacija ved o življenju. Zaključili so ga v ponedeljek, 25. avgusta, z zaključno konferenco v Kongresnem centru Brdo, kjer so predstavili
dosežke projekta (okrogle mize, ekskurzije, tabori, raziskovalne naloge, delavnice itd.).
Trboveljska predstavitev na zaključni konferenci. Foto: arhiv GESŠ
Visoko nad oblaki. Foto: Katja Lukšič, Trbovlje.
Lina se čudi veliki vodi. Foto: Miha
Zupančič, Trbovlje.
Udeležence so nagovorili minister, profesorji, ravnatelji, koordinatorka projekta, direktor kemijskega inštituta in vodja projekta. V drugem delu pa so
dijaki predstavili raziskovalne naloge, ugotovitve in spoznanja.
V projektu so sodelovali tudi dijaki in profesorji GESŠ Trbovlje. Vsi upajo, da
se z zaključkom projekta ni zaključilo tudi sodelovanje dijakov in vrhunskih
znanstvenikov ter v projekt vključenih inštitucij.
Jerneja Nimac
ŽIVLJENJE 15
četrtek, 11. september 2014
Naročila ZT za podjetja in
zavode
Ali je pomembno,
kaj si o meni
mislijo drugi
ljudje?
Ste se kdaj vprašali: »Zakaj se
mi zdi tako pomembno, kaj si o
meni mislijo drugi ljudje?«
Jaz pa vas vprašam: »Zakaj vam
je zadnja skrb, kaj si o vas misli
za vas najpomembnejša oseba na
svetu?« Že veste, kdo je ta oseba? Ta oseba ste VI SAMI.
Dragi moji, ljudje okoli vas imajo pravico, da mislijo, kar želijo. Ali bodo
njihove misli in besede postale vaša resnica, pa je odvisno od vas samih.
Samo vi imate izbiro, da se odločite, ali boste svojo moč podarili okolici
ali pa jo boste zadržali zase.
Vendar nikar ne pozabite – samo kadar delate s srcem in iz srca in kadar
hodite po poti svojih sanj, ste lahko srečni. Če vaša sreča moti druge, to ni
vaš »problem«. Vsi imamo vsak dan, vsako uro, vsako minuto možnost,
da se odločimo in začnemo živeti svoje sanje.
Ljudi boli, ko jim nastavimo ogledalo, ljudi boli, ko vidijo, da nekdo živi
svoje sanje, oni sami pa si tega ne upajo in ne dovolijo, čeprav si želijo.
Zato se pogosto branijo z besedami in dejanji, ki tiste, ki svoje sanje živijo,
prizadenejo, vendar le, če to dovolijo. Ne dovolite tega – ne dovolite, da
vam kdorkoli »uniči« vašo srečo in v vas zbudi slabe občutke, ker si dovolite biti srečni …
Bodite vi vi – smejte se, plešite, pojte, ljubite, ljudem povejte, koliko vam
pomenijo, rušite meje, dosegajte »nemogoče« in bodite SREČNI … Kaj si
o tem mislijo drugi, ni vaš problem …
Lep sončen dan vam želim. Zunaj dežuje? Tudi ples v dežju lahko prinese
sonce v naše srce, če si to želimo in če to dovolimo.
Ines Kolar
Mali oglasi
Oddajate, prodajate, ponujate, darujete, morda kupujete, jemljete v najem?
Vaš mali oglas lahko sedaj oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako na spletu
kot v časopisu z veljavnostjo 14 dni, tako dolgo, dokler ne izide nova številka Zasavskega tednika.
Oddate ga lahko preko spleta [email protected] ali preko pošte:
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik.
Vaš oglas bomo objavili brezplačno. V kolikor želite pripeti k oglasu sliko,
postane oglas plačljiv, cena: 15 €. Plačljivi (15 €) so tudi oglasi, ki so povezani s pridobitveno dejavnostjo. Ocena oglasa je prepuščena Zasavskemu
tedniku.
Objavili bomo mali oglas, ki bo imel največ do 150 znakov s presledki.
Splošni pogoji
Oglas je potrebno oddati do petka pred izidom nove številke časopisa. Oglas, ki
bo oddan kasneje, bomo upoštevali za naslednjo številko.
V kolikor se odločite za plačljiv oglas, ga je potrebno oddati do srede en teden
pred izidom nove številke in poravnati predračun do petka istega tedna.
Preklic malega oglasa (vsaj dan pred objavo) ne spremeni cene oglasa.
Besedilo malega oglasa ni oblikovano oz. kako drugače grafično obdelano.
Pridružujemo si pravico do slovničnih in strukturnih popravkov.
Pri fotografijah, ki imajo postavljene grafične ali tekstovne elemente, si pridružujemo pravico do zavrnitve.
Pridružujemo si pravico, da naročilo tudi zavrnemo, če npr. nasprotuje prisilnim predpisom, morali ali programski zasnovi časopisa.
Prodam zamrzovalno omaro
Beko (v: 145, š: 54, g: 57) za 30
evrov. Tel: 041-835-875.
Prodam 2,5-sobno stanovanje
61,1 m2, center Trbovelj, zelo
funkcionalno, 2007 popolnoma
obnovljeno. Bremen prosto.
Cena po dogovoru. Tel.: 040625-924.
V okolici Zagorja prodamo zidan
vikend 40 m2 s pripadajočim zemljiščem velikosti 2880 m2. Informacije na telefonu: 041-591994.
Aforizmi
Obstajata dve vrsti odvetnikov, tisti,
ki dobro poznajo zakone in tisti, ki
dobro poznajo sodnika.
Polovica politikov so zgube, ostali so
pripravljeni na vse.
Izdajalec je politik, ki zamenja svojo
stranko in se vpiše v kakšno drugo.
Spreobrnjenec je politik, ki zapusti
svojo stranko in se vpiše v našo.
Rdeči Tajfel
V Zasavskem tedniku smo
se ob pričetku izhajanja odločili, da časopis brezplačno
izhaja samo za gospodinjstva, saj verjamemo, da si
lahko podjetja, zavodi in
lokali v Zasavju privoščijo
našo skromno naročnino, ki
znaša 2,5 € na številko s poštnino vred.
Za naročilo našega časopisa
obiščite spletno stran in kliknete na naročilo.
Zasavski tednik kot darilo
Če želite prijetno presenetiti
svoje najdražje, prijatelje ali
znance, ki so Zasavci, živijo
pa izven Zasavja, in jim želite omogočiti branje svežih
novic iz Zasavja in okolice,
jim lahko odslej podarite
celoletno ali polletno naročnino na časopis Zasavski tednik. Več ne internetni strani www.zasavskitednik.si
Kava jutranja
prijateljica
Jabolčna marmelada s kivijem in banano
1 kg sadja (jabolka, banane in kivi)
0,5 do 1 kg sladkorja
25 g želirnega sredstva
limona
Sestavine so pisane. Foto: Marija Razpotnik
Kava izvira iz tropskih gozdov
vzhodne Afrike. V naravi raste v svetlih, tropskih krajih do nadmorske
višine okrog 1800 metrov. Poznamo
tri vrste kavovca. Po domače: arabika, robusta in liberika. Kar 2/3 svetovnega pridelka kave zavzema arabika. Robusta v primerjavi z arabiko
vsebuje le pol toliko kofenina. Arabika je močnejše arome in polnejšega
okusa. Čista robusta je v večini primerov skoraj nepitna in ima dražeč
učinek na želodec. Ker je pridelava
robuste manj zahtevna, je cenejša in
jo uporabljajo predvsem za »polnilo«
v mešanicah z arabiko. V kvalitetnih
mešanicah kave je okoli tri četrtine
arabike in le četrtina robuste. Najkakovostnejše mešanice pa vključujejo
izključno arabiko. V Evropi so prve
kavarne odprli v 17. stoletju.
Pražena kavna zrna vsebujejo od 0,7
do 3 % kofeina, sledi teofilin in teobromin, do 9 % je beljakovin, okrog 25 % ogljikovih hidratov, okrog
13 % maščob ter 5 % organskih kislin. Vsebujejo še nikotinsko kislino,
vodo, rudnine, celulozo, aromatične
in druge sestavine.
V zmernih količinah, kar po splošnih priporočilih pomeni skodelico
do dve na dan, je kava zaradi kofeina,
ki spodbuja delovanje centralnega
živčnega sistema, pospešuje delovanje srca in delovanje krvnega obtoka,
priporočljiva. Kava pospešuje prebavo in spodbuja presnovo.
Pripravite si SPICE CAFFEE
V džezvi pogrejemo 2 žlički kave, ¼
žličke strtega kardamoma, ¼ žličke
ingverja in ¼ žličke cimeta ali klinčkov. Ko zadiši, prelijemo z vrelo vodo
in pokrito pustimo stati tekaj minut.
Njami!
Arabci in Indijci kavi takoj dodajo
kardamom. Na skodelico dodamo
1 plod ali za noževo konico mletega
kardamoma. Takšna kava ima boljšo
aromo in je bolj zdrava, saj jo želodec
lažje sprejme.
CD
Jabolka olupimo in zrežemo na krhlje. Pokapamo jih z limoninim sokom in z malo vode dušimo. V posodo, kjer se dušijo jabolka, dodamo
na manjše koščke narezan kivi, ki smo ga prej olupili, nato dodamo še
na koščke narezane banane. Po 20 minutah sadje pretlačimo ali s paličnim mešalnikom zmiksamo. V sadje stresemo sladkor in želirno sredstvo.
Kuhamo, da se sladkor raztopi in marmelada zgosti. Polnimo v čiste in
segrete kozarčke in takoj zapremo.
Še nekaj nasvetov
Kozarčke ali steklenice, ki jih uporabimo za toplo konzerviranje, segrejemo v pečici in vroče sproti polnimo. Najbolje je uporabiti nove pokrovčke
za kozarce. Poškodovani pokrovčki ne tesnijo. Predno pokrovček zapremo na kozarec, ga namažemo z alkoholom. Včasih so gospodinje na marmelado pred zaprtjem prilile rum. Najboljše marmelade so iz mešanega
sadja, zato lahko poljubno in po okusu izberemo sadje za marmelado.
Jabolčni marmeladi s kivijem in bananami lahko dodamo breskve ali zamenjamo kivi z breskvami ali z drugim sadjem. Količina sladkorja je odvisna od vrste sadja. Več pektina vsebuje sadje, manj je potrebno sladkorja
in želirnega sredstva. Pektin je v olupkih in peščišču, zato kuhamo sadje
neolupljeno in s peščiščem.
Marija Razpotnik
Koruza
Se še spomnite dni, ko ste kot otroci
komaj čakali, da boste konec poletja
pekli koruzo? Najverjetneje pa niste
nikoli pomislili, kakšne so njeni pozitivni učinki na telo.
Poleg vitaminov A, B, E in vrste
potrebnih mikronutrientov (fosfor,
magnezij, cink, železo, baker, selen)
koruza vsebuje polno prehransko
pomembnih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavila. Vlaknine vplivajo
na peristaltiko črevesja ter stimulira-
Koruza je zdrava. Foto: Jasmina Škrabar
jo nastanek prebavnih sokov in rast
črevesnih resic. Njena antioksidativna lastnost se v primerjavi z drugimi živili pri kuhanju (ali pečenju) še
poveča.
Uživanje koruze je priporočljivo, saj
zmanjšuje število prostih radikalov,
ki so povzročitelji rasti rakavih celic, polna je folne kisline, ki je pomembna pri nosečnicah za pravilen
razvoj ploda in preprečevanje okvare
nevralne cevi, vzdržuje zdravje živčevja, mikronutrienti pa skrbijo za
zdrave kosti, pravilno delovanje ledvic, vzdrževanje pravilnega srčnega
utripa, dober vid in lepo kožo ter povečujejo in vzdržujejo pravilno delovanje imunskega sistema.
Priprava
Še mlečno koruzo lahko skuhate
ali spečete. Preden pa jo postrežete,
jo solite in dodajte kapljico ali dve
olivnega, konopljinega ali kokosovega olja. Vitamina A in E sta topna v
maščobi, tako se bosta lahko uspešno
absorbirali v telesu.
Ustvarite sebi in svojim otrokom nepozabne spomine s skupnim druženjem ob ognju, prežetim s sladkim
vonjem pečene koruze.
Jasmina Škrabar
16 OGLASNA STRAN
ODRASLI V ŠOLO – ZAKAJ PA NE
Najbolj normalna stvar na svetu je, da otroci in
mladi septembra sedejo v šolske klopi. Da gredo
jeseni v šolo tudi odrasli, pa ni tako zelo običajno.
Odrasli, ki razmišljajo o šolanju, so pogosto postavljeni pred številne izzive (stereotipi o primerni
starosti za učenje, prezahtevnosti in nekoristnosti
učenja, težave pri usklajevanju šole z delom in
družinskimi obveznostmi …). Pa vendar odrasli, ki
se šolajo izredno, vedno znova dokazujejo, da je
za učenje vedno pravi čas. Kajti učimo se ne le
v šoli, pač pa tudi v službi, pri vsakdanjih opravilih, v odnosu z drugimi, v prostem času … Znanje
je posameznikov zaklad, ki mu ga nihče ne more
vzeti, in odpira vrata v boljšo prihodnost.
četrtek, 11. september 2014
Po statističnih podatkih se v Sloveniji v programe
za pridobitev izobrazbe vsako leto vključi preko
14.000 odraslih. Preko 340.000 pa se jih vključi v
različne neformalne programe, kot so računalništvo, tuji jeziki, slovenščina, usposabljanja za delo
in prosti čas. Tudi v Zasavju je vseživljenjsko učenje postalo pomemben del vsakdanjika marsikatere družine. Del zaslug za to ima zagotovo tudi
Zasavska ljudska univerza, ki je s svojo ponudbo
prisotna že preko petinpetdeset let. S svojimi dejavnostmi promovira in širi kulturo vseživljenjskega učenja in izobraževanja v Zasavju.
OD OSNOVNE ŠOLE DO
FAKULTETE
Odrasli, ki morda še niso zaključili osnovne šole,
jo lahko na ljudski univerzi dokončajo brezplačno. V enem šolskem letu opravijo kar dva razreda!
Vsi, ki se odločijo za to pot, šolo praviloma uspešno končajo, če se le udeležujejo predavanj in vložijo potreben trud in čas v učenje.
slitev v novem poklicu, npr. kot medicinska sestra v Ljubljani ali tujini. Vpisi potekajo še ves
september. Vsi ti programi so plačljivi. Zasavska
ljudska univerza ima konkurenčne cene in ponuja
obročno plačevanje šolnine.
Odrasli lahko poklic pridobijo tudi na drugačen
način, skozi sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (na kratko NPK). Postopek pridobitve NPK
je enostaven. Po zaključenem usposabljanju kandidati svoje znanje dokažejo pred komisijo in pridobijo certifikat ter ustrezen poklic. Na Zasavski
ljudski univerzi jeseni 2014 vabimo k vpisu
v programe socialni oskrbovalec na domu,
maser, računovodja in pomočnik natakarja.
Zasavska ljudska univerza Zasavčanom omogoča tudi nadaljevanje šolanja v izrednih višješolskih programih. Z Višjo strokovno šolo
Abituro iz Celja ponujajo višješolske programe
ekonomist, poslovni sekretar in varovanje. Letos
ZASAVSKA LJUDSKA
UNIVERZA - OSEBNA
IZKAZNICA
Zasavska ljudska univerza je javni zavod za
izobraževanje odraslih, ki so ga pred dobrimi
55 leti ustanovile vse tri zasavske občine. Sedež ima ljudska univerza vsa leta v Delavskem
domu v Trbovljah, pisarne in učilnice pa že več
kot petnajst let tudi v Graščini v Zagorju. Mnogi Zasavsko ljudsko univerzo še vedno poznajo
kot delavsko ali revirsko univerzo. Trenutno je
na ljudski univerzi šest redno zaposlenih, trije pa so zaposleni preko javnih del. Pri izvedbi
programov letno sodeluje več kot šestdeset
zunanjih učiteljev. V šolskem letu 2013/14 se
je v programih za pridobitev izobrazbe izobraževalo 107 odraslih, 29 je bilo vključenih v
splošne formalne programe in kar 129 v neformalne programe. V njih so pridobivali znanja
s področja računalništva in uporabe sodobne
digitalne tehnologije, slovenščine, tujih jezikov, podjetništva, socialnih in kulturnih veščin.
Na srednješolski stopnji je trenutno največ zanimanja za pridobitev poklicev trgovec,
medicinska sestra, pomočnik vzgojiteljice
predšolskih otrok, ekonomski in logistični
tehnik. Glede na veliko pomanjkanje delovnih
mest v Zasavju marsikdo vidi priložnost za zapo-
je Abitura pripravila posebno presenečenje – šolnino za letnik kateregakoli programa so znižali na
samo tisoč evrov! Vsi, ki jim ležita naravoslovje in
tehnika, pa lahko preko Višje strokovne šole ŠC
Novo mesto pridobijo nazive inženir strojništva,
varstva okolja in komunale, informatike in logistike. Del študija poteka s predavanji, del pa preko
interneta.
KLJUČ JE V KAKOVOSTI
Zasavska ljudska univerza je ena izmed 38-ih
izobraževalnih ustanov v Sloveniji, ki se ponaša
z znakom kakovosti POKI (Ponudimo odraslim
kakovostno izobraževanje). Z njim dokazuje,
da skrbi za kakovost izobraževanja odraslih.
OGLASNA STRAN 17
četrtek, 11. september 2014
PO ANGLEŠKO IN PO NEMŠKO
Za vse, ki potrebujejo znanje tujih jezikov, so na
ljudski univerzi letos pripravili tri zanimive in cenovno ugodne novosti. Jezikajmo angleško je
tečaj angleške konverzacije. Odlična predavateljica Lidija Š. Tadić pravi, da je mnogo ljudi strah
spregovoriti v tujem jeziku, zato jim vse znanje,
ki ga imajo, nič ne koristi. Na tečaju boste teoretično znanje preizkusili v praksi in premagali strah
pred govorjenjem v tujem jeziku. Cena 30-urnega
tečaja je samo 175 €, z možnostjo plačila v dveh
obrokih.
Tečaj Nemščine za zdravstvene delavce priporočamo vsem, ki imajo spričevalo ali diplomo iz
zdravstvene stroke in iščejo delo v nemško govorečih državah, osnove nemščine pa so dobrodošle tudi za ostale iskalce zaposlitve v tujini. Začetni
intenzivni tečaj nemščine, ki je prilagojen potrebam poklicnega vsakdana zdravstvenih delavcev,
bo vodil izkušen predavatelj Dejan Kramžar. Cena
60-urnega tečaja je 330 €, tečajnino lahko poravnate v treh obrokih.
V prostorih ljudske univerze v Zagorju tudi letos
deluje Središče za samostojno učenje (SSU),
opremljeno s sodobno učno tehnologijo. Občani
se v Središču za samostojno učenje ob pomoči
mentorja lahko učijo dela z računalnikom, tujih
jezikov, slovenščine in drugih splošnoizobraževalnih vsebin. Za brezposelne in upokojence pa
organizirajo tudi brezplačne delavnice s področja računalniškega opismenjevanja in tujih jezikov
(angleščine, nemščine in ruščine).
Zasavska ljudska univerza je bila in je tu za ljudi,
ki so potrebovali in še potrebujejo znanje za delo,
poklic, kariero ali za prosti čas. Ljudska univerza
je v vseh pogledih zanesljiv in varen partner na
področju izobraževanja odraslih v regiji. Svojo
energijo usmerjajo v ljudi. Prisluhnejo individualnim potrebam udeležencev, upoštevajo
želje in potrebe ter poskušajo v okviru možnosti
svetovati in pomagati. Povezujejo se z različnimi
organizacijami in zavodi v lokalnem okolju ter so
družbeno odgovorni.
Pridružite se, kajti za učenje je vedno pravi
čas.
Tretja novost je možnost učenja poslovne angleščine ali nemščine za odrasle, ki potrebujejo tekoče znanje jezika v stikih s poslovnimi partnerji.
V 60-urah se bodo naučili najpomembnejših veščin poslovnega komuniciranja, razširili besedni
zaklad in se suvereno sporazumevali v različnih
situacijah. Vsi tečaji bodo potekali v Zagorju ali Trbovljah enkrat tedensko v popoldanskem času od
17. do 20. ure.
Več informacij o programih je na voljo na prenovljeni spletni strani www.zlu-trbovlje.si in
Facebook profilu.
Zasavska ljudska univerza
ZAGOTAVLJA
• dolgoletno tradicijo, znanje in izkušnje pri
organizaciji izobraževanj,
• kvalitetno in prijazno »šolo« za odrasle,
• aktualne izobraževalne programe, ki jih vodijo izkušeni in kompetentni predavatelji,
• znanje, ki ga udeleženci pridobijo med izobraževanjem, je praktično in uporabno,
• prisluhnejo individualnim potrebam udeležencev, izdelajo individualni osebni načrt
izobraževanja, upoštevajo želje in potrebe
ter poskušajo v okviru možnosti svetovati in
pomagati,
• udeleženci dosegajo zelo dobre rezultate
na izpitih, zaključnih izpitih in pri poklicni
maturi,
• profesionalne in prijazne in strokovne sodelavce,
• primerljive cene, ugodne plačilne pogoje,
možnost plačila na obroke in popuste.
BREZPLAČNO ZA ZASAVCE
Zasavska ljudska univerza je v preteklih letih na
račun razpisov Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport izvajala več projektov (Center
vseživljenjskega učenja Zasavje, Neformalno izobraževanje odraslih, Dvig ravni pismenosti ter
Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja), preko katerih je ponujala vključitev v različne zanimive in uporabne brezplačne
tečaje s področja računalniške in digitalne pismenosti, tujih jezikov in slovenščine, številna predavanja za zdravo življenje, kreativne delavnice itd.
Vidik brezplačnosti je izjemnega pomena, kajti
ljudje v Zasavju imajo čedalje manj denarja za izobraževanje. V letu 2014 je bila večina projektov
zaključenih, novih razpisov, ki jih tudi na ljudski
univerzi nestrpno pričakujejo, pa zaenkrat žal še
ni na vidiku.
Kljub neugodnim razmeram je Zasavska ljudska
univerza tudi letos pripravila precej brezplačnih
možnosti za občane. Na Zasavski ljudski univerzi
že več kot 10 let deluje Svetovalno središče Zasavje (ISIO), kjer odrasli dobijo celovito pomoč
pri izobraževanju. Poleg informacij in nasvetov o
možnostih izobraževanja za odrasle v Svetovalnem središču nudijo tudi pomoč pri ugotavljanju
poklicnih interesov, pomoč pri urejanju osebne
zbirne mape (portfolija), pomoč pri pripravi europass življenjepisa (tudi prevoda v nemščino ali
angleščino), ugotavljanje in razvijanje temeljne
zmožnosti učenje učenja ter samovrednotenje
kompetenc, kot so sporazumevanje v tujih jezikih,
digitalna pismenost in načrtovanje kariere.
Najnovejša pridobitev na ljudski univerzi je Center medgeneracijskega učenja (CMU), ki nekako nadaljuje zgodbo vseživljenjskega učenja za vse
generacije Zasavčanov. V okviru CMU septembra
že potekajo prve računalniške delavnice za starejše. Delavnice vodi Dušan Malić, ki že vrsto let
sodeluje z ljudsko univerzo in ga nekoliko starejši
računalniški navdušenci že zelo dobro poznajo.
Svetovalni telefon
Tel.: 03 56 31 191
Odrasli, ki so vključeni v javno veljavne programe
ali druga usposabljanja, imajo na Zasavski ljudski
univerzi tudi možnost dostopa do brezplačne
dodatne pomoči pri učenju (individualne in
skupinske).
SEDEŽ
Trg svobode 11 a
1420 Trbovlje
Tel. + 386 (0)3 56 31 190
Fax.: + 386 (0)3 56 31 192
enota
Grajska 2
1410 ZAGORJE OB SAVI
Tel. + 386 (0)3 56 55 120
Fax.: + 386 (0)3 56 55 130
[email protected]
www.zlu-trbovlje.si
18
OGLASNA STRAN
četrtek, 11. september 2014
GLEDALIŠKI ABONMA
1. PREVARE / Jera Ivanc
Komedija / Mestno gledališče ljubljansko / 16.oktober 2014
2. POLICAJI / Sławomir Mrožek
Komedija / SLG Celje / premiera oktobra 2014 / 11. november 2014
3. NORCI IZ VALENCIJE / Lope de Vega
Komedija / SNG Nova Gorica / premiera maj 2014 / 2. december 2014
4. LJUBLJANSKA KOMEDIJA / Jože Moškrič
Komedija v treh dejanjih / Mladinsko gledališče svoboda Trbovlje
5. MAME / avtorski projekt
Komedija / Siti teater / premiera oktobra 2014
6. SRCE NA DLANI / Draga Potočnjak
Drama / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana / premiera junij 2014
TEK IN HOJA
ZA UPANJE
LUTKOVNE MATINEJE
1. TI in JAZ / Brata Grimm
interaktivna predstava / Gledališče za dojenčke in malčke AEIOU Ljubljana / 11.
oktober 2014
2. PIKA GRE V ŠOLO
Zavod Enostavno Prijatelji Ljubljana / 8. november 2014
3. KAM SE JE SKRIL DEDEK MRAZ
Lutkovnem gledališču Makarenko Radovljica / 6. december 2014
4. OBLAKOVO POTOVANJE
glasbena predstav / Glasbena dežela Maribor / 3. januar 2015
5. KDO JE KRIV
Lutkovna skupina Lučka Trbovlje / 7. februar 2015
6. PRAVLJICA O ZLATEM LONČKU
ekološka tematika / Gledališče Smejček Ljubljana / 7. marec 2015
ZASAVJE 2014
EUROPARK ZAGORJE OB SAVI
SREDA, 1. OKTOBER 2014, OB 10.00
ROK ZA PRIJAVE TRASA JE PRIMERNA TUDI ZA
INVALIDE, STAREJŠE, OTROKE
SREDA, 24. 9. 2014 I N S TA R Š E Z V O Z I Č K I
INFO: WWW.VDC-ZAGORJE.SI / 051 334 860
FILMSKI ABONMA
ZASAVSKO DRUŠTVO ZA
CEREBRALNO PARALIZO
RTH, RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.,
1420 Trbovlje, Trg revolucije 12, objavlja namero
o javni prodaji materiala iz zalog.
1804-2014
210 let rudarjenja
Prodaja se bo vršila predvidoma po
22. septembru 2014, na lokaciji RTH d.o.o.,
Ulica prvoborcev 1 a, Hrastnik.
Pred prodajo bo možen ogled.
Seznam materiala, način prodaje ter točen
datum prodaje bo objavljen na spletni strani
družbe RTH d.o.o.: www.rth.si
Vse zainteresirane obveščamo, da lahko
pridobijo informacije o prodaji na tel. številki:
03 56 44 211 int. 112 – tajništvo Hrastnik
03 56 26 144 - komercialni oddelek.
FILMSKI ABONMA je sestavljen iz 7 filmskih predstav, ena na mesec, od oktobra do
aprila. Predstave bodo na sporedu vsako prvo sredo v mesecu ob 20.00.
GLEDALIŠKI VEČERNI ABONMA Abonmajske predstave bodo potekale ob torkih
ob 19.30.
VPIS:
Vabljeni k vpisu od 1. do 19. septembra 2014 oz. do zasedbe mest.
Odrasli
70 €
Upokojenci, študentje, dijaki 65 €
Cena vstopnice za izven v sezoni 2014-2015 je 15 €.
KLUB B – člani kluba imajo popust v vrednosti 10 €, pri nakupu vstopnic za izven 5 €.
LUTKOVNE MATINEJE (abonma)
Pri nakupu vstopnic za vseh 6 predstav je cena 20 €.
Vstopnina za izven: otroci in odrasli 4 €
FILMSKI ABONMA
Cena abonmaja je 22 €, plača se ob prejemu abonmajske vstopnice.
Informacije, vpis in prodaja: Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Trg svobode
11a, 1420 Trbovlje, inna blagajni v času kinopredstav.
http://www.dd-trbovlje.si/ / (03) 56 33 481
elektonska pošta: [email protected]
Tr g o v i n a
i n
p api rni ca
RTH, RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.,
1420 Trbovlje, Trg revolucije 12, oddaja v najem:
1804-2014
210 let rudarjenja
Poslovne prostore na lokaciji Trbovlje, Nasipi
45 (zelena stavba), površine cca 2 x 400 m2, s
parkirnimi prostori.
Poslovne prostore na lokaciji Trbovlje, Trg
revolucije 14, s parkirnimi prostori, površina
posameznega prostora od 15 do 25 m2. Prostori
so opremljeni.
Pokrita parkirna mesta na lokaciji Trbovlje,
Ribnik b.š. (»Gvido«). Parkirna mesta so primerna
za hranjenje prikolic, čolnov in podobnega.
Vse informacije so interesentom na voljo na tel.
številki:
03 56 44 144 int. 400 – premoženjski oddelek ali
03 56 26 144 int. 258 – premoženjski oddelek.
Vabljeni v bowling Planet300,
Cesta zmage 9a v Zagorje
na rekreacijo in prijetno
druženje z družino in
prijatelji.
Odprto od pon.-čet. od
16.00-22.00 petek in sobota
od 15.00-02.00 in nedelja od
15.00-22.00.
Rezervacije na telefon:
05-995-73-12 ali
GSM 041-684-828
Trgovina in papirnica v Hrastniku ponuja:
pisarniški material,
šolske potrebščine,
fotokopiranje,
tiskanje iz usb-ključkov,
vezavo in plastificiranje.
Ženske obleke, zadrge in
ostali darilni program.
Vljudno vabljeni v našo trgovino
na Log 9 v Hrastniku, ki je odprta:
od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure,
ter od 16. do 19. ure,
v soboto od 8. do 12. ure,
nedelja zaprto.
Telefon: 03 56 44 200
elektronski naslov:
[email protected]
ZABAVA 19
četrtek, 11. september 2014
Nagradna križanka 8
8
GIBANJE
OKOLI ČESA
SREBRNI
KOVANCI
JUŽNI
SADEŽ
ZAČETEK
GESLA
AKTINIJ
ZAČETEK
AZBUKE
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
Ž. IME
KDOR
PRITRKAVA
KAR JE
SPLETENO
IRSKI
PEVEC-U2
MILKA
PLANINC
ZIMSKA
PADAVINA
NENAD
STEKIĆ
OKRASNA
CVETICA
PROŠNJA ZA
USM.
OKUSNA M.
RIBA
KONEC
GESLA
KALCIJ
POVRŠ.
MERA
PODRED.
VEZNIK
STAR
GERMAN
R. SKOZI
TRBOVLJE
KILOMETER
JUTRANJA
ZARJA
IR. KRALJ
BRIAN
GORA NAD
BOVCEM
RENIJ
GRŠKI M.
LETALEC
S. SMUČ.
ANA
AVT. OZ.
TURČIJE
TEKOČINA V
ŽILAH
LATINSKI
PREDLOG
PRITDILNICA
7. DAN V
TEDNU
PTICA IZ
DRUŽINE
ROPARIC
NAŠA
NAJDALJŠA
REKA
NEGA
MESTO V
ITALIJI
GRŠKI
HEROJ
ŽIVALSKE
USTNICE
EKOLOŠKO
(KRAJŠE)
POGON NA
DIVJAD
PODZEMELJSKI
HODNIK
MEDMET
BOLEČINE
KORIST
(STAR.)
AMERICIJ
NAJV. SL.
PISATELJ
ORODJA ZA
LES
MESTO OB
SAVINJI
DELAVCI,
PERSONAL
MESTO V
NEMČIJI
SL. PISAT.
JANČAR
EVA ŠKOFIČ
(MAURER)
VRATA,
VHOD, DURI
ČRKI IZ ZAČ.
AB.
GLAS PRI
PRELOMU
4., 5., 1.
SAMOGL.
TANKA
TKANINA
FRAN. NAZIV
ZA VODO
DREVO S
CIGARAM
PODOBN.
PLODOVI
NATRIJ
RAZVOJNA
REGIONAL.
AGENCIJA
IZPADANJE
LAS, DLAKE
ALI PERJA
pantoč, apno, on, ete, lopar, Kopitar, že
Idi, grenadirmarš, jam, bedak, jagoda,
ama
Geslo: ZASAVSKE JEDI
Prejeli smo 84 rešitev za nagradno križanko 7. Nagrajenci bodo prejeli kino
vstopnice Delavskega doma Trbovlje:
Sudoku 8
4
7
5
9
8
8
6
2
7
2
4
1
1
5
6
4
9
3
2
7
3
9
8
6
3
9
7
2
8
4
5
1
4
2
9
8
6
5
1
3
8
6
3
7
5
9
4
2
9
5
2
1
4
8
6
7
2
5
7
4
3
1
6
8
9
4
6
3
8
9
7
1
2
5
9
1
8
6
5
2
3
7
4
2
3
7
1
6
7
4
6
3
5
8
3
5
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom
Križanke 8 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik
ali na elektronski naslov (obvezno tudi
tu napišite naslov in tel. številko)
[email protected]
do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli knjigo avtorja Romana Rozine z
naslovom Štirje v vrsti.
8
4
2
JUNAK
VERGILOVEGA EPA
JUNAK IZ
HUM. TV
ODDAJE
EVA ČERNE
VZDEVEK S.
BALON.
Ime in priimek:
Naslov:
Tel.:
Geslo:
V Zasavju vas ni,
če vas ni v Zasavskem tedniku!
Svojo dejavnost predstavite Zasavju.
SLOVARČEK:
9
8
Matic Tratar (Gimnazijska cesta 23,
1420 Trbovlje), Alojz Kumer (Ulica
mladih borcev 4, 1430 Hrastnik) in
Lojzka Novak (Izlake 58, 1411 Izlake).
Iskrene čestitke!
50.000
ljudi lahko vidi vaš
oglas
KIRIELEJSON (prošnja za božje
usmiljenje v liturgičnem obredu),
ALOPECIJA (izpadanje las, dlake
ali perja), ADER (francoski letalski
pionir Clement)
3
ČRKA Š
PREBIVALCI
ITALIJE
MEDMET
ČUSTV. PRIZADETOSTI
6
POTOK
SKOZI
KOTREDEŠ
ENOTE ZA
MERJENJE
PODRED.
VEZNIK
SLOVEN.
DRAMATIK
GRUM
1
VELIKA,
MONAR.
UREJENA
DRŽAVA
FRAN.
LETALSKI
PIONIR
CLEMENT
RAST. DO
KALITVE
DIREKTOR
RTH BOJAN
9
VOLTAMPER
PRIMOŽ
ENOTA
TRUBAR
ZA MERJ.
JAKOSTI EL. ODLOČILNA
TOKA
TEKMA
PETRA
ŠKOFIC
EVA (FRAN.)
OTOK V PRESPANSKEM
JEZERU
ORANJE
OTOK
JUŽNO OD
LOŠINJA
ENICA
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
Rešitev nagradne križanke št. 7:
ma, bajonet, AN, Ireland, ZA, TNT,
moa, funšterc, LB, orkan, Nike, km,
zasavske jedi, rtina, rob, Austria, Bric,
angal, Oka, dr, ral, Na, NA, hi, Pitman,
renin, Ri, VA, AEK, Ocvirk, žlebilo,
RSM, DR, Avaa, Ir, EI, UCI, stimulans,
runo, KA, Tanko, okel, vek, tat, krum-
KRALJ ŽIVALI
ENAKA
SAMOGL.
GOSPODARSKA
DEJAVNOST
SREDINA
BESEDE
PONIREK
SPECIALIST
ZA OPTIKO
KRAJ S P.
STENO
AM. IGR.
ANTHONY
SPOLNO
SAMOZADOVOLJEVANJE
V HRIB
USEKAN
PROSTOR
SKLADBA ZA
DVA INSTRUMENTA
POTOK SKOZI BRNICO
RICINOVO
OLJE
KRAJ PRI
HRASTNIKU
18.000 izvodov prejmejo
zasavska gospodinjstva
15 evrov je
vredna najcenejša predstavitev
14 dni
boste na
ogled celemu
Zasavju
Oglašujte v Zasavskem tedniku
[email protected]
Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
20 ZADNJA
četrtek, 11. september 2014
S SKYACTIV TEHNOLOGIJO
NOVO - Avtopralnica
najboljše vseh svetov
preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK
+5
letna
garancija
že od 13.990 EUR
Prenovljeni
KIA Sportage
7-letna garancija
- avtomatska pralnica
- možnost self-service
- ročno pranje
- poliranje vozil
- voskanje
- pranje podvozja
- magična pena
- globinsko čiščenje
Avtopralnica
krzisnik
Suzuki Sx4 S-CROSS
Unovčite svoje jokerje in pridobite najboljšo ceno!
Nepremagljivi pogoji financiranja!
Akcija popust + tretjine brez obresti*
Avtohiša Kržišnik
Zagorje
30
LET
Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene!
nov{ m{zd{ 3
Avtohiša Kržišnik
Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500
www.avtohisa-krzisnik.si
Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje
Dobrodošli dopisniki
Zasavskega tednika
Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za
pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko
sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.
Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na [email protected]
Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v
naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite
na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni
in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja
poslanih prispevkov.
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak
dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na
banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo
pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak
časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več
kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko
nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite:
podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne
želim objave v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V
tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel, Emil Štern,
Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana
Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton Lisec, Nataša Lipovšek, Leopold Drobne, Davor Golob, Lijana Vidic
Ristič, Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva
Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer,
Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner
Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič,
Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov in Katja
Kuder.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika

Similar documents