Zasavski tednik, številka 1

Comments

Transcription

Zasavski tednik, številka 1
05
06
07
10
www.zasavskitednik.si
[email protected]
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 1
Zaznamovana za
vedno?
Sami poskrbite, da bo
spet posijalo sonce
Fotograf, ki to sploh ni
hotel biti
Zasavci v poplavljenem
Obrenovcu
četrtek, 5. junij 2014
Dvignjen
palec
Ogenj v Trbovljah,foto: Matjaž Kirn.
Zdravila so postala mamila
Franc Grošelj, koncesionar v Zdravstvenem domu Zagorje,
ki so ga policisti skupaj s tremi njegovimi bolniki priprli po
večmesečni akciji, je na leto napisal več kot 900 belih, samoplačniških, receptov za psihoaktivna zdravila, za izdane
recepte pa dobil plačilo med 5 in 50 evrov, so ugotovitve policijske preiskave. Policisti prav tako sumijo, da so ostali priprti osumljenci, vsi njegovi bolniki, zdravila preprodajali.
Promet s psihoaktivnimi zdravili na
črnem trgu vse bolj cveti, sploh odkar
so zdravniki postali precej bolj previdni pri predpisovanju antidepresivov, pomirjeval in uspaval. Zasavski
policisti in kriminalisti so v obširni
večmesečni preiskavi razkrinkali
zdravnika, ki se za te omejitve očitno
ni zmenil.
Grošelj je v zadnjih dveh letih samo
enemu pacientu predpisal neverjetnih 34.150 tablet, kar pomeni, da bi
moral pacient vsak dan zaužiti 40
psihoaktivnih tablet. Povprečno število predpisanih tablet drugim osumljenim pacientom, med katerimi
so povečini odvisniki na metadonski
terapiji, pa je bilo od 20 do 25 tablet
na dan, je povedal Andrej Jurič, komandir trboveljske policijske postaje.
Stokrat preveč
Osumljenci sicer prihajajo iz vseh
treh zasavskih občin in eden z območja Sevnice, medtem ko so zdravila
izdajali tudi v lekarnah v Kamniku,
Ljubljani in Litiji, je dodal Jurič. Da so
bile tablete, ki so jih osumljenci dobili na recept, namenjene za nadaljnjo
prodajo, pa ne kaže samo bistveno
odstopanje izdanih receptov od državnega povprečja (štirje izdani beli
recepti na zdravnika letno), temveč
tudi dejstvo, da se kriptirne številke
pacientov niso ujemale s številkami
Zadnji majski ponedeljek so policisti
in kriminalisti opravili še 16 hišnih
preiskav pri 15 osumljencih. V okviru te akcije so zasegli še 1109 tablet, ki
jih bodo uporabili kot dokumentacijo
v nadaljnjem postopku dokazovanja
prometa s psihoaktivnimi zdravili,
poleg tega pa so zasegli še puško, pištolo, več nabojev in mačeto.
Grozi mu do 12 let zapora
na receptu, je pojasnil Jurič. Dodal je,
da so kot izrazito nestrokovno ravnanje zdravnika ocenili tudi v Psihiatrični kliniki Ljubljana, saj je Grošelj
tako z odmerki kot s kombinacijo
predpisanih zdravil, med katerimi so
bili najpogosteje apaurin, leksonin,
helex, xanax, salval in dormicum,
prekoračil odmerek varnega jemanja
teh zdravil tudi za stokrat.
Policijska postaja Trbovlje je sicer na
podlagi informacij občanov, ki so se
nanašale na zlorabo psihoaktivnih
zdravil in se lahko nabavijo s pomočjo t.i. belih receptov, z akcijo zbiranja
obvestil pričela konec minulega leta.
Kmalu so ugotovili, da hipnotiki na
trg prihajajo samo od enega zdravnika. Januarja so namreč pri enem od
osumljencev v Trbovljah zasegli 320
psihoaktivnih zdravil, dan za tem
pri drugem osumljencu še 190 psihoaktivnih tablet ter manjšo količino
konoplje, pri obeh so sledi vodile do
Grošlja, je pojasnil Jurič.
V okviru policijske akcije so pridržali pet ljudi, zdaj so v priporu štirje,
policisti pa so zoper osumljene podali 14 kazenskih ovadb zaradi suma
storitve kaznivega dejanja prometa
s prepovedanimi drogami, za kar je
zagroženih do 10 let zaporne kazni.
Zoper Grošlja so policisti podali kazensko ovadbo zaradi omogočanja
uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, za kar mu
grozi do 12 let zapora.
Delo policistov in kriminalistov s
tem še ni končano. Grošlja namreč
sumijo tudi drugih kaznivih dejanj,
in sicer zlorabe uradne dolžnosti,
javnih pooblastil oziroma javnih
sredstev. Jurič je še pojasnil, da Grošljeva soproga, ki je prav tako splošna
zdravnica v zagorskem zdravstvenem domu, v policijsko preiskavo ni
vključena. Grošljev sin Igor Grošelj,
s katerim sta skupaj vodila zasebno
podjetje Vitasan, je v očetov zagovor
povedal, da je s predpisovanjem teh
zdravil odvisnikom želel omogočiti
le dostojno življenje, saj je odvisnost
od tablet zelo huda, pri odvajanju pa
je treba odmerke posameznega zdravila zmanjševati zelo počasi.
Sabina Lokar
Foto: www.zims.si
Z nulto številko Zasavskega tednika pod pazduho sem se odpravil na
prav poseben obisk. Ko sem z rahlo
tremo vstopil v sobo v trboveljskem
domu upokojencev, me je pozdravil
nasmeh. Ko je zagledal časopis, je
dvignil palec. Zame je bila to največja nagrada za ves trud, ki smo ga
s sodelavci vložili v začetek izhajanja
našega časopisa. Prijatelj Jure Nagode je bil zadovoljen. Nagajiv nasmeh,
češ, ti je le ratalo, mi je polepšal dan.
Kolikokrat me je ob kavi nagovarjal,
da naj se lotiva tega projekta. V novem časopisu so vtkane tudi njegove
lucidne ideje in ure, ko sva sanjala in
pametovala o tem. Zato gre iskrena
hvala človeku, ki ga močno cenim
in mu, kot on časopisu, držim palce
navzgor.
Prva številka zasavskega časopisa
prinaša nekaj več vsebine. Seveda
časopis še ni takšen, kot bi radi. V
današnjem se prepletajo tri glavne
teme. Prva je solidarnost. Zasavci
znamo še vedno na različne načine
stopiti skupaj in pomagati. Pa naj gre
za Erazma, zasavske otroke, ali pa
poplavljence v Srbiji in Bosni. Druga
tema je praznik Trbovelj. Pogovor z
novim častnim občanom Milanom
Cerinškom odkriva nekaj zanimivih
podrobnosti iz njegovega življenja.
Tretja tema, ki se vleče iz strani na
stran pa so Rdeči revirji, festival, ki
je podrl občinske meje. V Zasavju se
niti ne zavedamo, kakšen izjemen
dogodek vsako leto pričara Branko
Potočan s svojo ekipo.
Dobili smo veliko pritožb, da nulto
številko mnogi Zasavci niso dobili v
svoj domači nabiralnik. Pa bi jo morali. Upamo, da bodo poštarji prvo
številko raznosili res po vseh hišah
in stanovanjih. Če vaši znanci ali prijatelji ne bodo dobili svojega izvoda
časopisa, jih opozorite, naj nas pokličejo. Ali pa pobarajo na svoji pošti,
zakaj ni bilo časopisa v njihovem nabiralniku. Da bomo lahko videli še
več dvignjenih palcev.
Marko Planinc
2
ZASAVJE
četrtek, 5. junij 2014
Golf v bata
škornjih
Zasavje na evropskih volitvah
Zadnjo majsko nedeljo so v Sloveniji
potekale volitve poslancev v Evropski
parlament. Volilna udeležba v Sloveniji je bila dobrih 24 odstotkov in s
tem med najnižjimi v Evropski uniji.
Največ glasov je dobila SDS (24,89
odstotka), sledili sta ji NSi in SLS s
16,56 odstotka in lista Verjamem z
10,46 odstotka glasov. Tudi v večini
zasavskih občin je bil volilni izid podoben.
V vseh treh zasavskih občinah je bila
volilna udeležba podobna kot na ravni države. V Zagorju in Trbovljah je
bil zmagovalec isti, in sicer je največ
glasov dobila stranka SDS. V Hra-
Ugodnejše
upokojevanje
rudarjev
Člani rudniškega sindikata so se s
predsednico vlade, ki opravlja tekoče
posle, Alenko Bratušek uspeli dogovoriti, da bo še pred volitvami predlagala spremembo zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem
prestrukturiranju regije, kar so rudarji izpostavljali že ob letošnji stavki
v jami Hrastnik.
Predlog spremembe zakona zajema
možnost uveljavljanje poklicne upokojitve pod posebnimi pogoji, tudi
državno sofinanciranje poklicne
pokojnine za tiste, ki ne izpolnjujejo
pogoja zadostnih sredstev. Tako bi
bili do poklicne pokojnine pod posebnimi pogoji upravičeni zaposleni
v RTH, ki so bili zaposleni v RTH do
1. januarja 2014, so bili neprekinjeno
vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. poklicno zavarovanje od 1. 1. 2001 do vsaj 1. 1.
2014, so do zaprtja RTH Hrastnik
dopolnili najmanj 49 let in dosegli 40
let pokojninske dobe. Odpovedati so
bodo morali tudi pravici do odpravnine. Do poklicne pokojnine bodo
upravičeni vse do dneva, ko bodo izpolnili pogoje za pridobitev starostne
pokojnine.
Hrastnik
Trbovlje
Zagorje
Volilna udeležba
23,23 %
24,05 %
24,94 %
SDS
11,77 %
19,12 %
17,66 %
SD
12,10 %
11,82 %
7,81 %
PS
8,16 %
7,39 %
5,62 %
NSi in SLS
6,44 %
6,50 %
17,31 %
Desus
14,66 %
14,01 %
9,97 %
Verjamem Igor Šoltes
13,44 %
12,50 %
12,28 %
Konkretno Jelko Kacin
14,71 %
6,25 %
7,81 %
6,39 %
7,30 %
5,86%
Združena levica
stniku pa je največ glasov zbrala lista Konkretno Jelka Kacina. Z nekaj
manj kot 15 odstotki je Kacinova lista
v Hrastniku prejela največjo podporo
v vsej državi.
Če bo takšen predlog sprejet v državnem zboru, bo to pomenilo pravo
olajšanje za tiste rudarje, ki so izgubili delo, nimajo pa še možnosti za
upokojitev.
razmere z neprepustno inverzijsko
plastjo ob izraziti neprevetrenosti ozkih dolin, kar predstavlja posebnost
celo v svetovnem merilu, so pojasnili
eko aktivisti, ki bodo s tožbo znova
poskusili preprečiti poskus Lafarge
Cementa za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig plastike,
gum in odpadnih olj.
MP
Eko krog poskuša s
tožbo
Predsednik Eko kroga Uroš Macerl
je skupaj z okoljskima nevladnima
organizacijama PIC in Focus konec
maja proti januarja izdanemu okoljevarstvenemu dovoljenju za proizvodnjo cementa v Lafarge Cementu
vložil tožbo. Z njo bodo poskušali preprečiti kurjenje petrolkoksa,
hkrati pa zmanjšati kapaciteto proizvodnje in odpustke pri omejitvah
emisij, pojasnjujejo v Eko krogu.
Ogorčeni so namreč, da bi meritve
za nekatera onesnažila izvajali celo
samo enkrat na tri leta.
Tožniki se na 74 straneh, kolikor je
dolga tožba, opirajo na mnenja Zasavskega zdravniškega društva in
predstojnice Kliničnega inštituta za
medicino dela, prometa in športa
UKC Ljubljana. Glede rakotvornih
snovi, denimo benzena, pa so mnenje pridobili od izkušenega strokovnjaka meteorološke stroke, katerega
imena niso izdali. Njegov prispevek
sicer pojasnjuje specifične zasavske
R
SK
SL
Kolofon:
Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1.
maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec
(Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski
(Šport), Saša Kisovec (Za mlade),
Matjaž Kirn (Fotoreportaža)
Kontakt: [email protected],
tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij
ne vračamo.
Poznate načrte za golf igrišče na
trboveljskih Kipah? Kaj vem, tam
okrog leta 2000 je bilo šušljanje
o njih precej popularno … In o
razdeljenih parcelah takrat novonastalih degradiranih površin
med politične vrhove ste tudi
kaj slišali? To je bilo takrat, ko si
med hojo po Kipah naletel na železno konstrukcijo, ki je vrtala v zemljo, in
takrat enkrat, ko so iz delavskih kolonij Limberka preseljevali ljudstva, in
takrat se je tudi začelo govoriti, da se bo nekega dne zaradi vseh lukenj pod
zemljo celoten hrib s Terezijo vred zgrnil v dolino.
Na golf igrišče, ki naj bi bilo na Kipah, me je spomnila nedavna trboveljska
občinska proslava in njena lutkovna predstava, ki bi jo zagotovo z veseljem
podpisal tudi g. Partljič. Golf na Kipah? Ja, edinole v bata škornjih, pomislim.
Uf, ampak, če vklopimo domišljijo in si predstavljajmo golf v bata škornjih
na Kipah… Uf, česa takšnega ni nikjer na svetu. Namesto golf avtomobilčkov te na prizorišče pripelje hunt, namesto zloščenih črno belih špičakov
obuješ šufece in bata škornje, namesto žogic udarjaš kose kuolma, namesto
karirastih hlač in polo majčk oblečeš delovni kombinezon. To je ideja! In z
njo ustvarjalni turizem.
A da se ne bi brez veze čakalo na čudežno odrešitev Kip, se je zbralo ljudstvo
iz vsega Zasavja, da na mestu pozabljenega golf igrišča priredi nekaj, kar bo
na kup pripeljalo zasavsko skupnost. Vsak nekaj prispeva, z dobrovoljsko
zavihanimi rokavi, pol leta dela, 12 društev in zavodov v organizaciji ter
še dodatnih 35, ki prispevajo program. Iiiiin takoooo … spoštovane/spoštovani … zadnji vikend junija na Kipe prihaja DOMFRCA, Praznik za nove
čase. Obeta se nam priložnostno mesto v malem, ki bo tri dni živelo na Kipah. Ustvarjanje, otroški program, koncerti, umetnost, adrenalin, tržnica,
delavnice, predavanja, šank, šport, kampiranje, užitek in počitek – vse to
bo! Na presnetih Kipah!
In ker je naslov tokratne kolumne navdahnila trboveljska občinska proslava, naj zabeležim še pogled na tista dva prašiča, ki sta si na odru vzela
trenutek za svoje sporočilo (vsebina sporočila je druga zgodba). Slavili smo
90-letnico spopada s fašistično Orjuno, zato si prašiča vzemimo kot opomin, da se upor zasavskega delavstva l. 1924 ni zgodil s tem, da je ljudstvo
v kulturnem domu aplavdiralo oblastnikom. Ko je nekaj narobe, nekdo pač
mora biti drzen in neustrašen.
Zatorej: golf v bata škornjih, vam rečem! Na Domfrci 2015 se bo na Kipah
odvil prvi, svetovni, ekskluzivni, elitni golf turnir v bata škornjih. Palice
bodo prave, driverji kot se šika, ime turnirja: Bata Golf Pro Kipe/Zasavje Domfrca 2015. Štartnina brezplačna, nagradni sklad je 10 tisoč Kuolmov,
kar danes znaša 50 tisoč evrov.
Sreča je na strani drznih.
Tadeja Bučar
zgibaj svojo idejo
In zmagaj! Cas imaš do 23. junija, zato pohiti!
Prvi natecaj za izbor najboljše poslovne ideje. Išcemo izvedljive,
komercialno zanimive ter inovativne ideje o cemerkoli. Lahko je
izdelek, storitev, poslovni model ali pa »kvihti za vaservago«.
Nagrade so podjetnikom primerne, med njimi tudi vstopnica za
prestizno tekmovanju Start:up Slovenija.
Vse o razgibavanju idej na spletni strani www.rcr-zasavje.si in
Facebooku www.facebook.com/podjetnozasavje
GOSPODARSTVO
četrtek, 5. junij 2014
3
Priložnosti za zaposlitve mladih
Do konca aprila se je v Zasavju zaposlilo 208 mladih, od tega
49 v Hrastniku, 77 v Zagorju in 82 v Trbovljah. Vzpodbudna
številka, ki pa nekoliko zbledi ob podatku, da mladi v Zasavju predstavljajo skoraj tretjino vseh brezposelnih. Država je
za reševanje problematike brezposelnosti med mladimi na
ravni države sprejela ukrep jamstva za mlade, ki vključuje
zaposlovanje mladih pod okriljem Zavoda za zaposlovanje.
V Zasavju poleg njega deluje še nekaj programov, ki mladim
lahko pomagajo do zaposlitve.
Problem večine brezposelnih mladih
v Zasavju je predvsem nizka ali nedokončana izobrazba. Zanemarljiv pa
ni niti delež tistih, ki kljub dokončani
šesti oziroma sedmi stopnji izobrazbe ne dobijo zaposlitve. Po končanem
šolanju jih tako čaka pošiljanje prošenj in iskanje priložnosti, za katere
pa večinoma niti ne vedo, kako jih
lahko izkoristijo.
Projektno učenje za
mlajše odrasle
Projekt je namenjen mladim do 26.
leta starosti, ki so opustili šolanje
in so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Projekt jim skozi delavnice pomaga pri ponovni vključitvi v
izobraževanje oziroma pri iskanju
zaposlitve. Mladi so lahko v PUM
vključeni eno šolsko leto, cilj pa je,
da se po tem obdobju vrnejo v šolo
oziroma se zaposlijo. Mladi, ki so
vključeni v projekt in so prijavljeni
med brezposelnimi, imajo pravico do
povrnitve potnih stroškov za prevoz
do mesta izvajanja programa in dodatka za aktivnost, ki znaša 1,10 evra
za vsako uro udeležbe v PUM-u in se
izplača za program, ki traja vsaj 100
ur. Mladi lahko informacije o programu PUM dobijo pri osebnem svetovalcu na uradu za delo oziroma pri
izvajalcih PUM-a, to pa je v Zasavju
Regionalni center za razvoj.
Služba me ne išče in
Zaposlitveni klub
Zagorje
Projekt Služba me ne išče izvaja Zavod Nefiks in spodbuja predvsem zaposlovanje mladih v lokalnem okolju.
V Zagorju v okviru tega projekta že
drugo leto zapored deluje zaposlitveni klub, ki osmim članom pomaga pri
razvijanju njihove zaposljivosti. Klub
vodi Tjaša Polc, srečanja pa potekajo
v prostorih Mladinskega centra Zagorje. Člani pridobivajo izkušnje z
aktivnim načinom iskanja zaposlitve
in pisanjem življenjepisov ter prošenj,
v drugem delu pa bodo poiskali svoje
zaposlitvene mentorje. Klub je v času
delovanja enemu članu pomagal do
redne zaposlitve, eden se usposablja
na delovnem mestu, dva pa opravljata plačano prakso. Januarja so mladi
sami pripravili tudi karierne zmenke
z delodajalci v Zasavju, na katerih se
je devet delodajalcev osebno srečalo
tudi z drugimi mladimi, ki so se prijavili na dogodek. Rezultat teh zmenkov sta bili tudi dve redni zaposlitvi.
Podjetno v svet
podjetništva
Regionalni center za razvoj (RCR) je
v letu 2010 pričel s projektom Podjetno v svet podjetništva, ki je še danes,
ko je projekt iz zasavskega prerasel v
vseslovenskega, namenjen spodbujanju podjetništva med mladimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo
izobrazbe do 35. leta starosti. RCR
enkrat do dvakrat letno objavi razpis,
nato pa na podlagi prijavljenih poslovnih idej, ki jih oblikujejo mladi,
ki se želijo vključiti v program, izbere
najboljših deset, ki jih zaposli za pet
mescev. V tem času mladi dobijo strokovno pomoč v obliki podjetniškega
usposabljanja in razvijanja podjetniške ideje ter minimalno plačo in vsa
nadomestila, ki pripadajo delavcu v
skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. Informacije o vključitvi v
projekt lahko mladi najdejo na spletnih straneh RCR-a.
Podjetno Zasavje
V okviru RCR poteka tudi projekt
Podjetno Zasavje, v sklopu katerega
so skupaj z zasavskimi občinami ter
gospodarskimi in obrtnimi zbornicami razpisali natečaj za najboljše
poslovne ideje Razgibaj svojo idejo.
Na podlagi razpisnih pogojev lahko
vsak Zasavčan do 23. junija inovativno idejo, ki se nanaša na izdelek,
storitev ali poslovni model, prijavi
na razpis. Prispele ideje bo ocenila
strokovna komisija. Tri najboljše predloge bo komisija nagradila, 15 pa jih
bo povabila na delavnice o razvoju
poslovnega načrta, s katerim bodo
tekmovali na tekmovanju Start:up
Slovenija. Več informacij se nahaja
na spletni stran RCR.
Jamstvo za mlade
Tudi Zavod za zaposlovanje mladim
ponuja številne možnosti za lažje zaposlovanje. Večina jih je del projekta Jamstvo za mlade in so predvsem
namenjeni delodajalcem, ki jih z različnimi subvencijami in ugodnostmi
pri zaposlovanju Zavod spodbuja k
sklepanju pogodb o zaposlitvi mladih. Ena takšnih je oprostitev plači-
Podjetno v svet podjetništva 2010 - 2012
40 udeležencev
9 delujočih podjetji
Podjetno v svet podjetništva 2013
30 udeležencev
10 delujočih podjetji
7 zaposlitev
Služba me ne išče
Zaposlitveni klub Zagorje
8 udeležencev
1 redna zaposlitev
1 usposabljanje
2 plačani praksi
la prispevkov za mlade, ki so mlajši
od 30. let in so na Zavodu prijavljeni
vsaj tri mesece. Delodajalec, ki zaposli takšno osebo za nedoločen čas, je
prvi dve leti za njegovo zaposlitev oproščen plačila prispevkov DURS-u.
V Trbovljah in Hrastniku pa lahko
delodajalci pri prvi zaposlitvi mlajših
od 26. let za nedoločen čas uveljavljajo vračilo prispevkov delodajalca.
Prav tako so delodajalci upravičeni
do subvencij v okviru mentorstva za
mlade do 30 let, ki se prvič zaposlijo in preko programa Zaposli.me, v
katerem delodajalec zaposli osebo, ki
je na Zavodu prijavljena najmanj eno
leto, oz. šest mesecev za tiste, ki prihajajo iz Trbovelj in Hrastnika.
Brezposelni mladi, mlajši od 30 let,
lahko preko projekta Jamstvo za
mlade izkoristijo tudi enomesečni
delovni preizkus pod strokovnim
vodstvom mentorja, ki ga zagotovi
delodajalec. S tem se mladi vključijo
v delovno okolje in si povečajo možnosti za zaposlitev. Pred kratkim je
bil objavljen tudi nov poziv za Prvi
izziv, ki je namenjen mladim do 30
let, ki so vsaj šest mesece prijavljeni
na Zavodu. Ta jim omogoča zaposlitev za najmanj 15 mesecev s trimesečnim poskusnim obdobjem.
Priložnosti za iskanje dela in povečanje možnosti za zaposlitve je tudi
v Zasavju kar nekaj. Težava je, ker
tako mladi kot tudi njihovi potencialni delodajalci največkrat ne vedo,
kakšni ukrepi in programi so jim na
voljo pri zaposlovanju. Zato bi bilo
smiselno razmisliti o stični točki,
kjer bi se predstavljali in podajali informacije vsi, ki mladim želijo pomagati na njihovi karierni poti.
Saša Kisovec
Foto: Matjaž Kirn
Predraga
TET
Do 3. avgusta je 174 zaposlenih Termoelektrarne Trbovlje na
čakanju na delo na domu. Zagotovil, da bo TET ponovno
v obratovanju po 15. avgustu, zaposlenim ni dal niti predstavnik večinskega lastnika – generalni direktor HSE Blaž
Košorok, ki se je odzval zahtevi sveta delavcev in sindikata,
da jim na »domačem terenu« pojasni, kaj bo s TET in zaposlenimi v njej po 3. avgustu.
Sindikat predlogu vodstva TET, da
zaposleni ostanejo na čakanju na
delo na domu, ni dal pozitivnega
mnenja, prav tako vodstvo ni pridobilo soglasja sveta delavcev. Zaposlenim je vodstvo kljub temu izdalo
odločbe o čakanju. Sindikat delavcev
energetike Slovenije, v katerega je
Trg obratovanja TET
trenutno ne dopušča. Cena
kilovata električne energije,
proizvedena v TET, je blizu
100 evrov, na trgu pa se giblje
okrog 47 evrov.
vključen tudi sindikat TET, pa kljub
napovedim o stopnjevanju sindikalnega boja, še ni oblikoval dokončnih
stališč.
Zelo malo pa je možnosti, da bi se
razmere na trgu električne energije
tako v Sloveniji kot Evropi, v drugi
polovici avgusta tako spremenile, da bi bilo smiselno, predvsem pa
ekonomsko upravičeno, obratovanje trboveljske TET. Za zaposlene v
TET ostaja edina možnost preživetja
oz. ohranitve delovnih mest prodaja družbe. Nov lastnik in investitor
bi lahko speljal okrog 65 milijonov
vredno obnovo kotla. S trenutno edinim »resnim« kupcem, Rusom Bur-
Če TET ne obratuje, potrebuje
za skupne stroške (tudi plače
174 zaposlenih) okrog 700
tisoč evrov. Tako ustvari 700
tisoč evrov izgube, če obratuje,
je izguba dvakrat višja.
lakovim, pa se vodstvo HSE pogaja že
več kot dve leti. Osvežena ponudba
Burlakova, ki vsebuje tudi obveze za
ohranitev 150 delovnih mest in za
65 milijonsko vlaganje v TET, seveda
znižuje ceno TET. Pri tem lahko kaj
hitro pride do očitkov o nedovoljeni
državni pomoči, zato je nujno potrebno vse take možnosti izključiti,
poudarja generalni direktor HSE
Blaž Košorok. Zato naj bi tako na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot ministrstvu za finance že staknili glave in pripravljali
potrebne dokumente o pomoči regiji
in tako izključili vsakršen sum o morebitni nedovoljeni državni pomoči.
Če z ruskim kupcem ne bodo našli skupne točke oziroma prodajne
cene, ali pa morda kakšne druge »sistemske« rešitve, potem za trboveljske
termaše ostane le še »črni scenarij«
- zaprtje družbe, je bil ob tokratnem
obisku TET jasen predstavnik večinskega lastnika Blaž Košorok. Na
njihove ponudbe za nakup TET, ki so
jih poslali kar dvajsetim »potencialnim« kupcem, se ni odzval nihče.
Karmen Štrancar Rajevec
Foto: DV
4
ZASAVJE
četrtek, 5. junij 2014
Naložbe v boljše Trbovlje
Vodstvo trboveljske občine je ob občinskem prazniku predstavilo napredek aktualnih projektov in delo, ki so ga opravili
v zadnjem mandatu. Ali bo župan Vili Treven, ki je nedavno
zamrznil svoje aktivnosti v stranki SD, ponovno kandidiral za župana, še ni jasno, saj pravi, da morajo najprej rešiti
težave v stranki, pri čemer ne izključuje niti prestopa v katero drugo stranko. Kandidiranja na jesenskih lokalnih volitvah prav tako še ni potrdila podžupanja Jasna Gabrič. Kljub skorajšnjemu koncu mandata pa v občini poteka še nekaj večjih projektov, med njimi obnova in
energetska sanacija OŠ Trbovlje, še ta
mesec se bo pričela tudi adaptacija in
energetska sanacija vrtca Pikapolonica. Izvajalec obnove osnovne šole,
idrijski Kolektor Koling, mora dela
zaključiti do 26. junija, telovadnico
pa bodo opremili do konca avgusta,
je povedal vodja občinskega oddelka
za finance, gospodarstvo in družbene
dejavnosti Kristjan Dolinšek. Pojasnil je še, da se je vrednost investicije
povišala za 200.000 evrov na 2,9 milijona evrov na račun telovadnice, ker
so se odločili, da bodo nabavili novo
opremo, kar sicer sprva ni bilo predvideno.
Sanacija vrtca
Sama obnova šole je vredna 2,5 milijona evrov, preostali denar pa so
porabili za najem in ureditev lokacij,
kjer so učenci obiskovali pouk v času
obnove šole. Dolinšek je ob tem še
zavrnil očitke, da bi izvajalci uporabljali druge in manj kakovostne materiale, kot so bili določeni ob popisu
del. “Ves čas se izvaja projektantski
in strokovni nadzor del, ki potrjujeta,
da imajo vsi materiali ustrezne certi-
fikate in ustrezajo energetski obnove
šole,” je dejal.
Adaptacija vrtca Pikapolonica bo
poleg energetske sanacije objekta, s
katero bodo prihranili 30 odstotkov
porabe energije, zajemala tudi povečanje notranjih igralnih površin.
Tako bo lahko vrtec obiskovalo še
15 novih otrok. V trboveljske vrtce
je namreč vključenih le 66,8 odstotka otrok, tako da bodo v prihodnje
morali kapacitete za varstvo otrok še
povečati, pojasnjujejo na občini. V
enoto Pikapolonica je sicer trenutno
vključenih okoli 140 otrok, v enoti pa
je tudi sedež uprave in centralna kuhinja. Skupna ocena vrednosti naložbe je 865.000 evrov, pri čemer bodo
iz državnega proračuna prejeli okoli
pol milijona sofinancerskih sredstev,
pojasnjujejo na občini.
Za podjetne še 150.000
evrov
Zaradi vse večje brezposelnosti v
občini in propadanja večjih gospodarskih družb v Zasavju na občini
v sodelovanju z Območno obrtno
zbornico Trbovlje v prihodnjih mesecih načrtujejo spodbujanje podjetništva z lastnimi projekti. Lotili se
Prvojunijska proslava
Trboveljski občinski praznik, ki ga je občina praznovala 1. junija, so s proslavo
obeležili že dva dni prej. Polna dvorana Delavskega doma Trbovlje je uživala v
multimedijski predstavi, ki jo je med govorom odhajajočega ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana zmotil prihod okoljskih aktivistov.
Ob občinskem prazniku v občini Trbovlje zaslužnim občanom vsako leto podelijo Prvojunijske nagrade. Naziv častni občan pa je občina letos podelila fotografu Milanu Cerinšku. Prvojunijski nagradi za delo na področju socialnega
varstva starejših in turizma sta prejeli direktorica doma upokojencev Franc
Salamon Danica Hren in predsednica turističnega društva Marija Juraja.
Na odru letošnje proslave pa so nenapovedano znašli tudi okoljski aktivisti.
Med govorom ministra z kmetijstvo in okolje v odhajanju, Dejana Židana, sta
v dvorano vstopila v prašiča zamaskirana neznanca, ki sta med obiskovalce
v dvorani najprej raztresla letake, nato pa stopila na oder in razgrnila napisa
»Lafarge ubija« in »Podpisal poboj Zasavcev«.
Aktivisti so na ta način verjetno želeli opozoriti na soglasje ministra k okoljevarstvenemu dovoljenju Lafarge Cementa (LC), s katero je minister konec
aprila potrdil odločitev Agencije RS za okolje, ki je januarja letos LC vnovič
izdala okoljsko dovoljenje za proizvodnjo cementa, od odločitve pa jih ni odvrnila niti pritožba Eko kroga.
SK
Foto: Matjaž Kirn
bodo javnega razpisa za spodbujanje
razvoja gospodarstva in podjetništva.
Za to bodo z rebalansom proračuna
zagotovili 150.000 evrov, trenutno pa
se še ukvarjajo s pravilnikom, kako
bodo sredstva podeljevali. Dolinšek
je pojasnil, da bodo pravilnik obravnavali na prihodnji seji občinskega
sveta, javni razpis pa bodo predvidoma objavili konec junija in bo odprt
do konca poletja.
Nepovratna sredstva bodo sicer podeljevali za sofinanciranje investicij
(oprema, stroji, adapatcija prostorov, patenti, licence, neopredmetena
osnovna sredstva), subvencije za nove
zaposlitve, posebne subvencije za
mlada podjetja in za sofinanciranje
podjetniških krožkov. Odločbe o dodelitvi sredstev bodo upravičencem
izdali predvidoma do sredine septembra, prijavljene stroške pa bodo
lahko realizirali do konca novembra.
Sabina Lokar
Foto: Stane Rožanc
Ugodnejše upokojevanje rudarjev
Člani rudniškega sindikata so se s predsednico vlade uspeli dogovoriti,
da bo še pred volitvami predlagala spremembo zakona o postopnem
zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije, kar so rudarji
izpostavljali že ob letošnji stavki v jami Hrastnik.
Predlog spremembe zakona zajema možnost uveljavljanje poklicne
upokojitve pod posebnimi pogoji, tudi državno sofinanciranje poklicne pokojnine za tiste, ki ne izpolnjujejo pogoja zadostnih sredstev.
Tako bi bili do poklicne pokojnine pod posebnimi pogoji so upravičeni
zaposleni v RTH, ki so bili zaposleni v RTH do 1. januarja 2014, so bili
neprekinjeno vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
oz. poklicno zavarovanje od 1. 1. 2001 do vsaj 1. 1. 2014, so do zaprtja
RTH Hrastnik dopolnili najmanj 49 let in dosegli 40 let pokojninske
dobe. Odpovedati so bodo morali tudi pravici do odpravnine. Do poklicne pokojnine bodo upravičeni vse do dneva, ko bodo izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine.
Če bo takšen predlog sprejet v državnem zboru, bo to pomenilo pravo
olajšanje za tiste rudarje, ki so izgubili delo, nimajo pa še možnosti za
upokojitev.
MP
ZASAVJE
četrtek, 5. junij 2014
5
Zaznamovana za vedno?
»Ne vem, če se ti straši zavedajo, kaj so storili Petri«, je ogorčen oče 30-letne Hrastničanke Petre, ki je v Vrtcu Hrastnik
opravljala družbeno koristno delo. Zaradi svoje preteklosti
se staršem ni zdela primerna, da bi delala v bližini otrok.
Direktorica Centra za socialno delo in ravnateljica vrtca sta
presenečeni nad odzivom staršev, medtem pa Petra delo nadaljuje v hrastniškem Mladinskem centru.
»Imam 38 let delovnih izkušenj,
v preteklosti smo v vrtcu že imeli
osebe, ki so opravljale družbeno koristno delo, a takšnih težav še ni bilo.
Če bi vedela, kakšen bo odziv staršev,
bi ravnala drugače. Odziv me je, milo
rečeno, presenetil. Strah me je, kaj bo
v prihodnje, ko bo nekdo ocenil, da
nekdo drug ni primeren za takšno
vrsto dela. Imamo institucije, ki ocenjujejo, kdo je primeren za kakšno
družbeno koristno delo,« nam je po
sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Vrtca Hrastnik, občine
Hrastnik in nekateri starši, povedala
ravnateljica Vrtca Hrastnik Slavica
Pavlič. Na sestanku so starše seznanili z odločitvijo, da bo 30-letna Petra preostanek družbeno koristnega
dela, ki ji ga je prisodilo sodišče, opravila v Mladinskem centru Hrastnik
(MCH). Starše je vznemirilo, da je
Petra bivšo odvisnica od drog, ki je
vključena v metadonsko terapijo.
premesti v MCH. Morda so se predstavniki občine, vrtca in CSD malce
ustrašili naše morebitne reakcije, a
mi smo hoteli le sodelovati v debati.
Nekaterih staršev, ki so imeli najbolj
glasne pomisleke, pravzaprav sploh
ni bilo na sestanku,« nam je svoj pogled na situacijo v enoti hrastniškega
vrtca Dolinca predstavil predsednik
sveta staršev v Vrtcu Hrastnik Gregor Lipec. »Sam sem bil o stvari obveščen potem, ko je Petra že nekaj dni delala v
vrtcu. Ko so me na problem opozorili
starši, sem se osebno pogovoril s Petro in ravnateljico vrtca in skupaj smo
se odločili, da do razjasnitve situacije
Petra ne bo prihajala v vrtec. A želeli smo kompromis. Večina staršev
želi pomagati osebi, a seveda se vsak
ustraši za svojega otroka. Nismo hoteli nikogar zatreti. Po mojem mnenju bi se stvar dala izpeljati boljše.
Center za socialno delo (CSD) Hrastnik osebe, ki opravljajo
družbeno-koristno delo, pošilja v sedem javnih ustanov:
Vrtec Hrastnik, Zdravstveni dom Hrastnik, Rdeči križ
Hrastnik, Osnovna šola Hrastnik, Komunalno-stanovanjsko
podjetje Hrastnik, Dom starejših Hrastnik in Mladinski center
Hrastnik. Ustanove same sporočijo, kdaj in kakšne potrebe imajo
in same izbirajo osebe, ki jim sodišče odredi družbeno koristno
delo. Pri delu v zavodu je oseba vedno pod nadzorom enega od
zaposlenih.
»Sem človek, ki verjame, da si vsak
zasluži drugo priložnost. Diagnoza
osebe je očitno znana okolici in posledično javnosti in dejstvo je, da je
oseba še v procesu zdravljenja. A dejstvo je tudi to, da je bila podvržena
rednim testiranjem in da ima potrdilo zdravnika, da lahko opravlja
takšno delo,« je dodala Pavličeva.
»Na sestanku smo sprejeli sklep, da
se osebo preseli na delo v MCH. Pri
nas je opravljala pomožna in čistilna
dela: čistila je igrišče, odtoke, igrala
in prostore, razdeljevala je hrano.
Ves čas je bil z njo eden od delavcev
vrtca, delala je le nekaj dni. Sedaj bo
podobna dela opravljala v MCH,« je
usodo Petre opisala Pavličeva. Pojasnila je, da je bilo osebje vrtca zadovoljno z opravljenim delom: »Oseba
je izpolnila vse, kar ji je bilo naloženo, obe strokovni vodji sta bili zadovoljni z njenim delom.« Na sestanku,
ki so ga zahtevali predstavniki staršev, je ni nihče neposredno pozval k
odstopu. Starši obžalujejo razplet
»Gospodične nismo hoteli popolnoma odstraniti iz vrtca. Hoteli smo
predlagati, da bi Petra v vrtcu delala v popoldanskih urah. Mislim,
da bi bilo, glede na naravo njenega
dela, to možno. A na sestanku, ki
smo ga predlagali starši, in na katerem smo želeli odprto spregovoriti o
problematiki, smo bili le seznanjeni
z že sprejeto odločitvijo, da se Petro
O ravnateljici Pavličevi imam dobro
mnenje, z njo dobro sodelujem že pet
let. A mislim, da je v tem primeru
storila napako, saj ni naredila vsega,
da Petra ne bi prišla v stik z otroki. Če
bi delala v popoldanskih urah, bi bilo
stikov z otroki precej manj,« je nadaljeval Lipec in v nadaljevanju pojasnil, da nihče ni želel, da se situacija
razvije, kot se je.
»Nobenemu staršu ne bi bilo vseeno,
če bi ob prihodu po otroka v vrtec videl, da otroke pestuje oseba, ki jo je
še pred nekaj tedni videl v neprimernem stanju. A tega nismo hoteli. Vsekakor pa mislim, da bi bilo Petro treba vzeti v kakšen drug javni zavod,
na primer na komunalo, Rdeči križ
ali Zdravstveni dom. Še enkrat poudarjam: nismo želeli nikogar zatreti,
a sam mislim, da bi lahko pri vključevanju ljudi k delu v vrtcu povprašali
tudi za mnenja staršev,« je zaključil
Lipec.
Starši v vlogi stroke
»K sodelovanju pri programu družbeno koristnih del so povabljeni vsi
občinski javni zavodi in neprofitne
organizacije, odzvalo se jih je sedem.
Ustanove same sporočijo, kakšna
dela potrebujejo in nato tudi sami
izberejo človeka. Da je dekle primerno za takšen tip opravljanja kazni, se je odločilo sodišče, prestala je
tudi zdravniške preglede. Kar se mi
zdi sporno v tem primeru, je to, da so
se starši postavili v vlogo stroke. Vsekakor pa imajo pravico, da izrazijo
svoje mnenje,« je povedala direktorica Centra za socialno delo Hrastnik
Mirjana Kellner, ki se sestanka s
svetom staršev, ravnateljico vrtca
in predstavniki občine ni udeležila, saj se ji takšen pogovor ni zdel
smiseln. »To je prvič, da se srečujem
s primerom takšne vrste. Kdaj so že
bile pritožbe glede kakšnega posameznika, a praksa je, da oseba celotno
število ur opravi pri enem zavodu,« je
še dodala Kellnerjeva.
Poskuša popraviti
napake
Petrin oče Borut je ogorčen nad nastalo situacijo. »Ne vem, če se ti starši zavedajo, kaj so s tem storili Petri.
Malo je možnosti, da bi še lahko normalno živela in delala v Hrastniku. V
preteklosti je delala napake, a jih skuša popraviti. Vsi imamo probleme,
vsak ima svoje skrivnosti. Tudi sam
bi lahko kaj raztrobil po mestu o kom
Slavica Pavlič: »Če bi vedela,
kakšen bo odziv staršev, bi
ravnala drugače. Odziv me je,
milo rečeno, presenetil. Strah
me je, kaj bo v prihodnje, ko
bo nekdo ocenil, da nekdo
drug ni primeren za takšno
vrsto dela.«
drugem. Me zanima, kako bi se potem počutili,« je dejal razburjeni oče.
»Petra je psihično na tleh, situacija
jo je močno prizadela. Rada je delala
v vrtcu, tam so bili zadovoljni z njo.
V preteklih dneh je prejela ogromno klicev, potem pa se je bala, da je
kaj povedala narobe. Potrebuje malo
miru. Prepričan sem, da v MCH ne
bo imela takšnih težav. Še enkrat pa
pozivam starše, naj se ozrejo okrog
sebe in pogledajo, v kakšnem okolju
živijo in videli bodo, da moja hčerka še zdaleč ni največji problem,« je
sklenil Petrin oče. Resocializacija bivših odvisnikov
od drog je zahteven in dolgotrajen
proces, ki pa je še posebej težak v
manjših mestih in naseljih, kjer se
med seboj vsi poznajo. Petrini grehi
iz preteklosti so bili očitno preveč za
zaskrbljene starše, pristojne službe
pa bodo v bodoče gotovo bolj pazljive
pri razvrščanju oseb k družbeno-koristnemu delu. Lekcija je bila za vse
boleča, a še najbolj za Petro.
David Buovski
Foto: Robi Bajda
6
TEMA
četrtek, 5. junij 2014
Sami poskrbite, da bo spet
posijalo sonce
»Trboveljčani smo pametni, talentirani, pridni in vztrajni
– če hočemo,« pravi novinarka Petra Sovdat. Ona je prva.
Ob praznikih zasavskih občin bomo povabili eno izmed uveljavljenih slovenskih novinarskih imen, ki imajo korenine v
občini, ki praznuje, da zapiše, kaj si misli o svojem mestu,
svoji občini. In kdo bi lahko bolje povedal kaj o gospodarsko
opustošenih Trbovljah, kot novinarka Financ Petra Sovdat?
Sem Trboveljčanka. Pa čeprav zadnja
leta redko pridem. A ko pridem, sem
vsakič bolj žalostna. Trbovlje vidno
propadajo, preboja ne vidim.
Spomnim se še, kako sem kot otrok
Trbovlje gledala kot gospodarsko
mesto. Črno, umazano, ampak gospodarsko. Trbovlje so veljale za eno
gospodarskih središč Jugoslavije. A
ta fama se je razblinila tako kot politična tvorba.
Socialistično gospodarstvo pač ni
trajno(stn)o vzdržno. Izdelovati izdelke le za to, da imaš socialni mir,
umetno napihnjeno zaposlenost, ne
zdrži. Vsaj dolgo ne. Slabi direktorji,
katerih edina odlika je, da so „naši“,
tudi ne. To so Trbovlje že videle, ko so
propadali Mehanika, Peko Trbovlje,
Ipoz, STT, ABC Tehnohit, Livarna,
SGP... In letos marca se je zgodba ponovila pri RTH. Ponavlja se tudi pri
termoelektrarni.
Na vseh kofetih, pirih,
gankih in hofih ste že zdavnaj
ugotovili, da „so vsi skup zaen
drek“. Torej, pokažite, da ste
sami boljši.
Trbovlje so vedno slonele na takem
socialističnem gospodarstvu. In to
vas je, dragi moji Trbouci, uspavalo. Pa vam tega ne bi bilo treba. Med
sabo imate uspešne ljudi – za mnoge,
sem prepričana, niti ne veste, ker, bi
se pri „nas“ fejst kadilo, če bi foušija
to že od nekdaj. Se spomnim počitnic
na začetku gimnazije. Delala sem v
trgovini, pri zasebnici, za 180 tolarjev
(75 evrskih centov) na uro. Sošolke
so v TET hodile za 350 tolarjev (1,5
evra) na uro. In rekle, da večinoma
pijejo kavo. Vmes je preteklo 20 (!)
let. Pa se še vedno dela enako.
Ker se vam ne ljubi.
Poglejmo zadnji primer, ki to zelo
lepo opiše. Rudarji so stavkali in od
vlade zahtevali, naj jim, po zaprtju
rudnika, priskrbi delo. Predsednica
vlade je „zrihtala“, ker ima – kot vsak
politik – rada socialni mir, vsaj 50 delovnih mest v gradbeni operativi Slovenskih železnic. Na delo jih je prišlo
15. Drugi so raje vzeli subvencije. Ali,
kot mi je marca dejala Tadeja Bučar
iz Punkta: »Socialna pomoč je nekakšna cona udobja. Živiš pri starših,
socialna pa zadostuje za pivo in kave.
gorela –, ki bi vam lahko bili navdih.
O teh nekoliko kasneje. Poglejmo
najprej, zakaj živite slabše, kot bi lahko. Slišalo se bo kruto.
Ker delate napačne stvari.
Z izjemo Dewesofta in še nekaj manjših obrtnikov ne ustvarjate dovolj
dodane vrednosti. Kaj je to? To je
razlika med proizvodno in prodano
ceno izdelka, storitve. Po domače:
to je dobiček. Še bolj po domače: ker
ustvarjate „klasične“ izdelke, delodajalce stanete preveč. Izdelek z visoko
dodano vrednostjo ima na trgu višjo
ceno. Če podjetje več zasluži, lahko
delavce bolje plača. Razen, če je „socialistično“. Take so, denimo, praviloma državne energetske družbe. In
Spomnim se še, kako sem kot
otrok Trbovlje gledala kot
gospodarsko mesto. Črno,
umazano, ampak gospodarsko.
Trbovlje so veljale za eno
gospodarskih središč
Jugoslavije.
Pa če malo našparaš, še za kak koncert.« Večina mojih sošolcev dela v
Ljubljani. Ali v občinskih, oziroma
državnih ustanovah doma. Podjetniške pobude je malo - tudi na projekt
finančnega opismenjevanja otrok, ki
so ga pripravili kolegi iz revije Moje
finance, se je prijavila le ena šola iz
Zasavja ( http://mojefinance.finance.
si/mladi/oprojektu ). Kar zbuja skrb.
Ker je lažje jamrat kot
pljunit v roke.
Zdaj smo pri ljudeh, od katerih bi se
lahko učili: Andrej Orožen in Jure
Knez. Sandi Grm. Darko Koritnik.
Jani Goltes. Darko Kodrič in Boris
Bolarič. Pa še cela kopica drugih. Če
že morate na pir, prosite te, da gredo z vami. In sprašujte jih pametne
stvari. Denimo, kako hobi spremeniti v biznis. Kako se pobrati, ko crkne
bovlje, v katerem sem prepevala vse
otroštvo, je bila Pesem rudarskih otrok železni repertoar. »Mi smo pa od
tam doma, kjer se sonce ne smehlja.«
Pesem, za katero je besedilo napisal Vladimir Klemenčič, uglasbil pa
Emil Adamič, govori o težkem življenju rudarjev in njihovih družin. To
Se spomnim počitnic na začetku gimnazije. Delala sem v
trgovini, pri zasebnici, za 180 tolarjev (75 evrskih centov) na
uro. Sošolke so v TET hodile za 350 tolarjev (1,5 evra) na uro. In
rekle, da večinoma pijejo kavo. Vmes je preteklo 20 (!) let. Pa se
še vedno dela enako.
„firma“, kjer si dobival plačo. Kaj od
tega, kar si delal v „firmi“, bi lahko
sam naredil bolje – in zato dražje
prodal. Predvsem pa to na dušo polagam mladim, moji generaciji, ki se
(spet) punta. Kako že gre? Ne sprašuj,
kaj lahko država naredi zate, ampak
kaj lahko ti za državo. V prvi vrsti pa
zase. Ker denar ne raste v bankomatu. Energijo, ki jo usmerjate v proteste, usmerite v delo, inovacije. Odprite svoj biznis. Obogatite (ne, s tem ni
nič narobe – je pa hudičevo težko)!
Ker vedno znova izbirate
ljudi, ki se niso izkazali.
To ni lastno le vam, moji dragi Trbovci, ampak vsem nam v Sloveniji. Zato
se država vse bolj pogreza. Vem, da
ne morete narediti nič, da bi se zamenjala državna gospodarska elita,
ki je na svojih položajih že od kar
znam brati. In, ki zapravlja vaš denar
(http://www.finance.si/8358877). A
vedno znova volite tudi iste ljudi, ki
govorijo le, kaj vse se ne da. In, kaj
je država obljubila, pa ni dala. In se
družijo z „razvojniki“, ki za razvoj
regije niso naredili „a ma ništa“. Vi
pa jim, davkoplačevalci, vsak mesec
date plačo.
V Mladinskem pevskem zboru Tr-
obdobje se zdaj končuje. Nepreklicno, kopanje se pač ni izplačalo.
Ne iščite zarot, ni jih. In ne iščite
vzrokov, kot je pred meseci na twitterju - ko se nas je, par Zasavcev, menilo o stanju „pri nas doma“ - eden
od trboveljskih mestnih svetnikov, v
odločitvah, ki so se sprejemale Jugoslaviji. Ja, tudi 30 let nazaj so politiki
delali napake. Pa kaj, če niso pogruntali, da bi lahko v Zasavju naredili
center za razvoj IT tehnologije. Sami
ga lahko, le v roke se morate vzeti. Dobiti idejo – te so povsod okoli
vas. Računalničarje poznate – pa saj
se vsi poznate med sabo - ni jih malo
in dobri so. Tudi denarja je za dobre
ideje dovolj – če ne v Sloveniji, pa na
raznih platformah, kot je Kickstarter, ki rastejo kot gobe po dežju. Trboveljčani smo pametni, talentirani,
pridni in vztrajni – če hočemo.
Čas je za akcijo! Ne bodite apatični,
sami poskrbite za svojo – boljšo! prihodnost. Na vseh kofetih, pirih,
gankih in hofih ste že zdavnaj ugotovili, da „so vsi skup zaen drek“. Torej,
pokažite, da ste sami boljši.
Petra Sovdat, novinarka Časnika Finance
Foto (Petra Sovdat): Urban Šteblaj/Finance
Foto (Trbovlje): Matjaž Kirn
POGOVOR
četrtek, 5. junij 2014
7
Milan Cerinšek, častni občan Trbovelj
Fotograf, ki to sploh ni hotel biti
Milan Cerinšek je od mladih dni s fotoaparatom beležil dogodke na vrtu rudniške restavracije, kabarejske predstave
gledališčnikov, bil je kronist športnih dogodkov, športnih
parad, izletov KD Svobode, gradnje Delavskega doma, postavitve spomenika na Trgu revolucije, prvih volitev, prvega televizijskega prenosa iz Trbovelj, prvega avtomobila na
Mrzlici in splavitve ladje Trbovlje. A fotografiranje in arhiviranje nista edina Cerinškova aduta. V devetih desetletjih
v Trbovljah je svoj čas, veščine, znanje in modrost vztrajno
delil tudi na drugih področjih družbenega življenja. Letos je
prejel naziv častnega občana občine Trbovlje.
Kako vidite Trbovlje v teh časih, ko
toliko podjetij, s katerimi ste sodelovali, ni več, poslavlja pa se tudi
rudarstvo?
Zelo me boli, da vse to propada. Ni
prav, da je tako.
Kdo menite, da je odgovoren za to?
Vodilni ljudje v Trbovljah. Že v Zagorju je denimo drugače. Res je, da so
imeli več denarja, ampak so ga imeli
tudi v Trbovljah, samo zapravili so
ga v druge namene. V Limbergu so
denimo podirali hiše, še mi smo tam
imeli vrt, zdaj pa tam ni ničesar. V
Zagorju pa so mesto zelo lepo uredili.
Pri nas je okoli bolnice lepo, spodnji
del mesta pa neurejen. Manjka tudi
kakšna klop, da bi si človek lahko
malce odpočil.
Ker knapi niso imeli denarja,
so v zameno za plačilo dajali
premog ali drva, in še to
ponoči, da ni nihče videl.
Se še sprehodite skozi mesto?
Zdaj grem do parka in nazaj, prej pa
sem vsakič ubral drugo pot. Velikokrat sem šel do Njive, kjer smo se včasih otroci lovili okoli hiš, pa na Terezijo... Povsod sem hodil.
Kako je bilo takrat živeti v Trbovljah?
Odkar smo okoli leta 1925 prišli v Trbovlje, smo živeli v Globušaku. Oče
je bil pleskar in je čez poletje moral
delati, da smo imeli denar tudi pozimi. Sicer so bili to majhni zaslužki.
Če je zbelil kuhinjo, je dobil 30 dinarjev. Ker knapi niso imeli denarja,
pa so v zameno za plačilo dajali premog ali drva, in še to ponoči, da ni
nihče videl. Ko smo bili še otroci, je
bilo še luštno, potem pa se je začela
vojna in smo morali iti. Mama je bila
zaprta v Begunjah, tako da sva z bratom dobila poziv za nemško vojsko,
sicer bi mamo ustrelili. Kasneje so jo
izpustili in je šla k partizanom, mi
trije pa smo bili še vedno v nemški
vojski. Brata so ubili na ruski meji,
in to Rusi, čeprav je zapuščal Nemce,
jaz pa sem dezertiral v Novem Vinodolskem, kjer sem imel veliko vez pri
partizanih in sem tudi delal pri nekem mojstru fotografije.
Spomnite se rudarskih štrajkov.
Kakšni so bili takratni rudarski
štrajki?
Plače in pogoji dela so bili zelo slabi.
Veliko knapov je denar tudi zapilo
v gostilnah. Vse to neurejeno življe-
nje se je kopičilo, potem pa je počilo.
Včasih je bilo namreč delo v rudniku
res težko, vse vozičke so polnili na
roke, delali so skorajda v ognju, res so
trpeli. Letošnji štrajk ni bil prav nič
podoben tistemu. Takrat so rudarji
prišli ven umazani in upadlih obrazov, ker so gladovno stavkali, zdaj pa
smo videli, koliko hrane in pijače so
imeli v jami. Res je tudi, da so šli včasih knapi prej v penzijo, ampak so bili
že pri 40-ih letih tako zgarani, da so
bili videti stari 80 let.
Od kje ljubezen do fotografije?
Raje bi bil trgovec na terenu, kakor
da bi delal v ateljeju. Ampak takrat ni
bilo veliko učnih delovnih mest, tako
da si moral sprejeti, kar so ti ponudili. Najprej sem delal pri Tavzlju, ki je
imel pleskarstvo in trgovino z barvami. Ko sem nekega dne moral nesti
50-kilogramsko vrečo mavca, jaz pa
sem imel 48 kilogramov, mi je pa šef
rekel, da nisem za to delo. Oče pa je
ravno pleskal pri Weissu (fotografski
mojster, op.a.) in je vprašal, če bi me
vzel. Najprej je okleval, a smo nato
vendarle podpisali pogodbo. Postavil
je edino pogoj, da ne smem v Trbovljah nikoli odpreti svojega ateljeja.
Sem pa delal vse po vrsti. Vsako jutro
sem denimo brisal prah, pazil sem
njihovega otroka…
Kako ste delo nadaljevali po vojni?
Ko sem prišel iz partizanov, sem iskal
službo, pa me niti družinski prijatelj,
ki je vodil opekarno, ni hotel vze-
Najraje sem fotografiral naravo. Ker se potem ni nihče
pritoževal, da ni lep na sliki. Ženske nikoli niso bile zadovoljne
s s svojimi fotografijami, tako da sem jih moral vedno hvaliti,
fotografije pa smo tudi retuširali, da smo jih polepšali.
ti, češ kam bomo pa prišli, če bomo
zaposlovali invalide. Potem sem delal kot inkasant v Elektro Trbovlje
in zbolel za pljučnico. Kasneje sem
odprl Mestni foto atelje, pleskarstvo
in “reklamservis”. Delal sem cele
dneve in sčasoma dobil hude glavobole, tako da sem potem šel v Strojno
tovarno za propagandista in tam ostal do penzije.
Ves čas ste bili močno vpeti v družbeno življenje. So vas kdaj snubili
tudi v politiko?
Hoteli so me spraviti v partijo, ampak sem rekel, da dokler ne bodo vzeli mame, ki se je toliko let politično
udejstvovala, tudi sam ne bom šel v
to. Pri nas doma je bil denimo veliko tudi Miha Marinko, ko je postal
predsednik, pa me ni več poznal. Leta
1946 sva ga z ženo srečala na dopustu v Opatiji, pa sem ga ogovoril in je
rekel samo “kaj pa ti, Cerinšek, tukaj
delaš” in naprej balinal. Sem pa kljub
vsemu bil toliko „žnarav“, da sem uspel doseči, da so na Kumu “obrnili
gumb” in smo tudi v Trbovljah lahko
pričeli gledati televizijo. Tehnika so sicer kazensko premestili na Pohorje, a
se mu je tam tako ali tako bolje godilo.
Kaj danes najraje gledate po televiziji?
Šport, pa še ta se mi ne dopade več,
ker ni več tistega pravega športnega
duha. Pa kakšne naravoslovne oddaje, ko pa se pričnejo politika ali filmi,
v katerih se streljajo, pa ugasnem in
grem spat.
Spremljate tudi kaj novo tehnologijo, vas morda zanimajo novosti na
področju fotografije?
Ne. Že od nekdaj se premalo zanimam za elektroniko. Obvladam vse
stare fotoaparate in bi še danes lahko
fotografiral z njimi, z novimi pa ne.
Čeprav fotografiram še vedno. Otroci so mi dali nek fotoaparat in ravno
zdaj dokumentiram gradnjo ceste na
Kešetovem in gradnjo urgentnega
Letošnji štrajk ni bil prav nič
podoben tistemu. Takrat so
rudarji prišli ven umazani
in upadlih obrazov, ker so
gladovno stavkali, zdaj pa smo
videli, koliko hrane in pijače so
imeli v jami.
centra. Tudi danes zjutraj sem že posnel nekaj fotografij.
Imate pa bogat arhiv, ki ste ga
odstopili tudi Zasavskemu muzeju
in trboveljski knjižnici, da je lahko
nastala razstava Trbovlje nekoč. Posodil sem 12 albumov. Fotografije
so menda tudi na “tistem fejsbuki”.
Zaradi tega so me tudi predlagali za
častnega občana, s čimer bom dobil neko zadoščenje, čeprav imam
na hodniku že na vseh stenah polno
drugih plaket, največ od planinskega
društva. Tudi zanje sem naredil več
tisoč fotografij za arhiv, čeprav ne
vem, ali so še tam ali so jih ljudje že
razgrabili.
Koliko fotografij menite, da ste posneli v življenju?
Nešteto. (smeh)
Kaj pa ste najraje fotografirali?
Naravo. Ker se potem ni nihče pritoževal, da ni lep na sliki. Ženske nikoli
niso bile zadovoljne s svojimi fotografijami, tako da sem jih moral vedno hvaliti, fotografije pa smo tudi retuširali, da smo jih polepšali. Potem
pa je bilo treba za osebne izkaznice
narediti naravne fotografije. Kako
so vse ženske “jamrale«! Ampak sem
jih malo pohvalil, pa je bilo v redu.
Enkrat pa je ena rekla, da če bi takšno
fotografijo obesila v svinjak, tudi svinja ne bi več hotela jesti. (smeh)
Sabina Lokar
Foto: Matjaž Kirn
8
ČEZ PLANKE, ZASAVJE
četrtek, 5. junij 2014
Radeče papir
V Radečah se odvija ena bolj neverjetnih stečajnih zgodb.
Potem ko so stroji v tamkajšnji papirnici stali več kot eno
leto, novi lastniki papirnice iz arabskega sveta prostore postopoma oživljajo. Potem ko so zagnali papirni stroj, na katerem proizvajajo pisarniški papir, se pripravljajo še na zagon
stroja za proizvodnjo specialnih papirjev.
Najprej so pognali papirni stroj 4
(PS4). Delo je ponovno dobilo 76
ljudi. Direktor novega podjetja, ki
je nastalo na pogorišču Tevževega
imperija, Radeče papir Nova Igor
Rakuša pravi, da imajo proizvodnjo
prodano. Vendar na tem stroju kakšnega dobička lastniki ne morejo
pričakovati. Zato se bodo radeški
papirničarji na štirici usmerjali v
proizvodnjo papirja z dodatno vrednostjo, izdelovati nameravajo tanjše
papirje z enostavnimi vodnimi tiski
in podobno. V maju je bila proizvodnja povsem prodana, saj so imeli
prodanih 2700 ton papirja.
V maju so pričeli tudi s pripravami za
zagon papirnega stroja 5 (PS5). Ta je
tržno precej bolj zanimiv, saj na njem
tiskajo specialni papir, iz katerega
izdelujejo denar, vrednostne papirje
in posebej zaščitene papirje. Stekli
so pogovori za prodajo vrednostnega
papirja širom po svetu. S prodajo se
vračajo na indijski trg, računajo na
večjo prodajo v arabskih državah,
zanimiva je Južna Amerika in Afrika. Konec maja so imeli prodane že
skoraj polovico proizvodnje na petki
do konca leta 2014, nekaj pa tudi že za
leto 2015, je povedal Rakuša.
»Naša velika primerjalna prednost je
to, da smo sposobni ponuditi kompleten program, ki ga imenujemo
security program. Gre za izdelke
od papirja za denar, vrednostne papirje do kartic z magnetnimi zapisi
in drugimi izdelki,« pravi direktor
firme Radeče papir group Georges
Berbari. Berbari je libanonski strokovnjak, izkušen v papirni industriji,
ki so ga postavili lastniki za vodenje
radeške papirnice v naslednjih petih
letih. Preselil se je v Radeče in že po
nekaj tednih bivanja je prepričan, da
je našel svojo tretjo domovino, po Li-
banonu, kjer so njegove korenine in
Franciji, kjer je prebil velik del svojega življenja. Prepričan je, da ima
papirnica v Radečah veliko možnosti
za ponoven vzpon. Po zagonu PS4 je
poskrbel za lepši videz proizvodne
hale. »Ljudje ne morejo delati v neurejenih prostorih, pa tudi kupcem
in partnerjem ni vseeno, v kakšno
tovarno prihajajo,« je prepričan Berbari.
Načrtovana proizvodnja na PS4 pomeni tudi dodatno zaposlovanje. V
Radečah so objavili razpis za zaposlitev 100 novih delavcev. Tako bodo
že konec junija zaposlovali 176 ljudi,
kar si še pred pol leta ni upal pomisliti nihče v radeški dolini. V podjetju
še vedno čakajo na obljubljeno pomoč države za novo zaposlovanje. Ne
glede na to, pa so s svojim ponovnim
prodorom na trg zadovoljni. »Z močno aktivnostjo na trgu nam je uspelo naše izdelke prodati že v 42 držav
sveta,« pravi Rakuša. In dodaja, da
vodstvo podjetja čaka veliko dela pri
zmanjševanju stroškov. Vendar računa, da bodo že septembra lahko povsem normalno poslovali.
Marko Planinc
Vtisi iz RR 2014
Festival Rdeči revirji je zakorakal v novo desetletje še bogatejši, bolj raznovrsten in privlačen. Vedno bolj se vključujejo
lokalni ustvarjalci na vseh področjih, že drugič je festival
kulturno povezal vse tri zasavske kraje: Hrastnik, Trbovlje
in Zagorje.
„Pravzaprav je bila ta ideja živa že
od vsega začetka,“ je dejala Mojca
Ulaga, desna roka Branka Potočana,
umetniškega vodje tega projekta, „le
da ni bilo pogojev. Zdaj smo se poleg KRC-a, ki je z nami že od vsega
začetka, povezali z Mladinskim
centrom v Hrastniku in Zagorju ob
Savi, z Delavskim domom Trbovlje in
PUNKTcc Trbovlje. V bodoče pričakujemo še druge soorganizatorje in
partnerje, kar zagotavlja, da bodo
Rdeči revirji živeli še naprej.“
Branko Potočan dodaja: “Festival
je zelo pester, kar je njegov glavni
namen. Predstaviti želimo različne
umetniške žanre in oblike na zasavskih ulicah in tako približati dogajanje čim širšemu krogu ljudi. Na-
men festivala je tudi v druženju in
uživanju ob prireditvah, ki jih je bilo
letos preko 60, potekale pa so od sredine do konca maja.“
Vtisi obiskovalcev festivala so različni. Marina Kmet je povedala: »Rdeči
revirji so prava poživitev kraja in vedno rada pogledam, kaj se dogaja. Veseli me, da vključujejo tudi najmlajše
in šolarje, da pridejo v stik s kvalitetnimi predstavami ali pa se udeležijo
različnih delavnic. Na modernejše
predstave za odrasle pa nima smisla,
da jih dojemamo na podlagi razuma.
Vsak si lahko mirne duše ustvari svojo zgodbo, svoje predstave. Pohvalno
je, da Branko in Mojca vztrajata ob
tem delu, saj posebno na šoli vemo,
koliko časa in energije lahko vzame
že ena sama prireditev.« Mladen
Bogdan je tudi stalni obiskovalec
prireditev: »Vedno spremljam skoraj
vse predstave za odrasle, saj se mi zdi
prav, da vzamem, kar nam ponujajo. Omenil bi dve „glasni“ glasbeni
prireditvi: Noise projekt CADLAG
v Vašhavi rudnika in audovizuelni
perfomans v MCH. Čudno se mi zdi,
da je bilo tako malo mladih obiskovalcev. Pričakoval sem, da bo mlade
zanimalo, kakšna je ta glasba, čeprav
je ne bi sprejeli. Avtorji so glasbeno
izobraženi, včasih so imeli „normalne“ skupine, zdaj pa so se povsem
poglobili v to zvrst, ki je čisto izven
ustaljenih glasbenih konceptov. Niso
obremenjeni z njimi. Vendar so med
iskalci razlike. Pri dobrih izvajalcih
opazimo v zvoku kljub hrupu neko
harmonijo in skladnost.
Staša Lepej je premišljevala, da kljub
včasih skromnemu obisku učinki Potočanovega vztrajanja včasih niso vidni na prvo žogo. »Učinki kulturnega osveščanja so otroci, ki so v krogu
sedeli na tleh na ploščadi in strmeli
v nastopajoče, pa zraven v ritmu
ploskali in se zvirali. So starejši, ki
so si prišli ogledat ene črnce, čeprav
samo tolčejo po tistih bobnih. Tako
je komentiral starejši gospod zraven
mene, a vseeno vztrajal pri gledanju.
Vzgaja se publika, ki bo hodila na
prireditve in prepoznavala tudi drugačno glasbo in umetnost, ne le Modrijane in Čuke. Takšna publika hodi v
Ljubljani na Drugo godbo, v Križanke, na Jazz festivale… Ko sem gledala
tiste naše domače otroke, pomešane s
črnčki, kako so poplesavali v ritmu in
se čisto spontano družili, nisem imela občutka, da sem v enem zakotnem
Hrastniku, temveč v velikem mestu,
kjer kulturne in etnične razlike niso
pomembne, kjer lahko sedeš na tla,
Valvazorjev dan
Na gradu Bogenšperk so v nedeljo,
25. maja, z Valvasorjevim dnevom
praznovali 373. obletnico rojstva znamenitega kranjskega plemiča in polihistorja. Prireditev se je začela dopoldne s pohodom po Valvasorjevi poti.
Po krožni poti, ki pelje po obronkih
nekdanjega posestva Bogenšperk in
je nastala na podlagi na novo odkritega urbarja iz okoli leta 1680, je vodil
domačin in njen avtor Jože Sinigoj.
Popoldne je obiskovalce, ki jih je bilo
okoli 400, pričakala srednjeveška tržnica, animirani ogledi gradu in Valvazorjeve ustvarjalnice, na katerih so
si lahko izdelali svojo knjigo, knjižno
kazalko in okvir za grafiko. Sodelovale so tudi Gospe iz Krašnje, ki so
izdelovale kite iz slame, z glasbeno
pripovednim nastopom pa liki Baronica Ana Maksimila Valvasor, hlapec
Jurij in spletična Nežika.
čeprav si fin in spoštovan gospod ali
gospa in ploskaš skoraj neznanemu
odrskemu umetniku. Verjetno zato
čutijo organizatorji RR, da se vendarle splača truditi za to publiko, čeprav
je preprosta in s knapovskimi koreninami,« je še dodala Lepejeva.
V Zasavju se dobro počutijo tudi
ustvarjalci. Slavko Trivkovič je dejal:
»Ples na vrveh sva izvajala s soplesalko Manco Uršič na vaši plezalni steni
ob cesti Hrastnik – Dol in bila zelo
navdušena. To je bilo za naju prvič, saj
sicer nastopava z vertikalnim plesom
na stenah fasad v mestnih središčih,
na stenah gradov, starih hišah… Žal
nama je, da zaradi pomanjkanja časa
nisva še bolj raziskala njene potenciale in se tako steni še bolj približala.
Upam, da bo za to še priložnost, saj se
vedno rad odzovem povabilu Branka
Potočana in se pri vas, v Zasavju,
vedno dobro počutim.«
Od številnih prireditev je nekatere
najbolj presenetil program Rdečega
kabareta v MCH, ki je bil res nekaj
novega in posebnega. V njem je bila
tudi točka Punčka. Na začetku je
nastopajoča omenila bralno značko. „Kje pa se je našla ta gospa, da
propagira knjigo!!??“ so se spraševali
obiskovalci. Potem je začela pripovedovati pravljice. Čisto po svoje.
Tako spontano, humorno, naravno,
prepričljivo in nenarejeno, da so vsi
osupnili. Prav tako je bila vrhunska pantomima na pesem Slovenija,
od kod lepote tvoje. V predstavi je
blestela najboljša, edina izobražena
klovnesa v Sloveniji, Eva Škofic Maurer! Morda pa bomo v Zasavju kdaj
videli tudi njeno celotno klovnovsko
predstavo Moja nit je rdeča, iz katere
sta bili predstavljeni točki.
PSD
Foto: Javni zavod Bogenšperk
Tekst in foto: Fanči Moljk
DRUŠTVENO
četrtek, 5. junij 2014
9
Prizadevni invalidi
Občina Trbovlje je že od leta 2005 »Občina po meri invalidov«, to listino so prejeli kot ena izmed prvih v Sloveniji.
Predsednik Društva invalidov Trbovlje Rudi Janežič pravi,
da je bilo v Trbovljah glede na to, da občina ni med najbogatejšimi, veliko narejenega na tem področju in da društvo
dobro sodeluje z občino. Kljub vsemu pa bi bilo treba za še
bolj invalidom prijazno mesto treba še kaj postoriti.
Najbolj ga moti, da pri nekaterih tekočih adaptacijah in novogradnjah
ne upoštevajo arhitektonskih ovir.
Zdravi ljudje si ne morejo predstavljati, kako so lahko običajne prepreke na poteh za invalidno osebo
nepremostljiva ovira, poudarja Janežič. Pločniki brez klančin, granitne
kocke namesto asfalta, stopnice, ki
vodijo do vhoda blokov in podobno. V Trbovljah prav tako skoraj ni
blokov, ki bi bili primerni za bivanje
invalidov na vozičkih, saj mora blok
imeti klančino in potem še dvigalo,
ki mora biti dovolj široko, opozarjajo
v društvu.
Problem v Trbovljah zanje predstavljata tudi prehod iz zgornje Ulice 1.
junija na spodnjo glavno cesto in dvigalo v podhodu, ki nima evro ključa.
Neprimerno pa je tudi obnašanje lju-
di, ki ne upoštevajo, da so nekatera
parkirišča namenjena invalidom, ali
pa parkirajo na pločnikih, kar invalidni osebi predstavlja še posebno oviro, dodaja Janežič.
Težka industrija =
invalidi
Društvo invalidov Trbovlje letos beleži svojo 40. obletnico. Ta jubilej
so obeležili s proslavo v marcu, ki
se jo je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Ustanovni občni
zbor društva je bil 29. marca 1974.
Ta datum je zabeležen na ziherci, ki
jo imajo na sedežu društva na Trgu
revolucije 26.
V sedemdesetih letih so bile Trbovlje
močno industrijsko središče, zastopano predvsem s težko industrijo, ki
pa je zaradi takratnega načina dela
imela kar veliko delovnih invalidov.
»Ti so bili prepuščeni sami sebi, njihovih interesov ni zastopal nihče,
zato je bilo nujno ustanoviti društvo,
ki bo zastopalo interese invalidov,
tako pri zagotavljanju ustreznega
plačila kot pri iskanju delovnega
mesta,« je pojasnil Rudi Janežič, ki je
predsednik društva že 20 let, njegov
član pa polnih 38 let. Pravi, da je bilo
ob začetkih delovanja društva, ko so
bili drugačni časi, lažje tudi za invalide. Danes je namreč zanje zelo težko
Odlični gasilci
Gasilska zveza Hrastnik je zadnjo
soboto v maju pripravila 6. regijsko
tekmovanje v gasilski orientaciji za
mladino gasilskih društev zasavske
regije. Pionirji so na 2000 metrov
dolgi progi zbijali tarče, vezali vozle,
V Zasavju so se v projekt vključile
Srednja tehniška in poklicna šola
Trbovlje, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik in OŠ Ivana Cankarja
Trbovlje. OŠ NH Rajko Hrastnik je
pripravila delavnico v učilnici na
Dolu. »Dol smo izbrali zato, ker ima
najbolj sodobne računalnike,“ je povedala ravnateljica Marina Kmet in
dodala, da so se projekta lotili, ker
so pri računalniškem usposabljanju
starejših sodelovali že od začetka
Simbioze.
Organizacijo delavnice in poučevanje je prevzel Simon Medvešek,
šolski računalničar, ki ima s tem že
izkušnje iz prejšnjih let. „Vesel sem,
da naša ravnateljica spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, zato sem tudi
sam z navdušenjem prevzel obveznosti. Najprej sem natisnil plakate in
prosil hrastniške ustanove za pomoč
pri obveščanju, s pomočjo elektronskih medijev pa so širili glas o naši
delavnici tudi moji prijatelji. Tako se
je zbralo šestnajst udeležencev, ki so
pridno hodili na predavanja. Pomočniki, vsi prostovoljci, ki sem jih pridobil na Dolu, pa so ves čas potrpežljivo pomagali. Med nami so se stkale
prijateljske vezi in prepričan sem, da
se bomo srečali spet na Simbioza šoli
v prihodnjem šolskem letu,“ je dejal
Medvešek.
Trboveljčani med
najbolj aktivnimi v
Sloveniji
Trboveljsko društvo je vključeno v
Zvezo delovnih invalidov Slovenije,
kjer je 69 društev in slovi kot eno
bolj aktivnih in delovnih. Trenutno
imajo 1151 aktivnih in 374 podpornih članov. Ob občinskem prazniku
leta 2005 je društvo prejelo prvoju-
Tekst in foto: Nina Ojsteršek
Šport špas
prepoznavali topografske znake in
prenašali vodo. Mladinci so tekmovali na 3 km progi, pripravniki še na
2 km daljši. Člani PGD Turje so bili
odlični gostitelji. Regijske orientacije
mladine se je udeležilo 94 ekip, tekmovalo je skoraj 300 mladih, skupaj z
mentorji, sodniki, in organizatorji pa
se je v Turju zbralo skoraj 400 gasilcev. Zmagovalcem sta predala pokale
in medalje predala predsednik regijskega sveta zasavske regije Timotej
Funkel in poveljnik zasavske gasilske
regije Aleksander Draksler. Zmage
so se veselili: PGD Marno (pionirke),
PGD Loke 3 (pionirji), PGD Kolovrat
1 (mladinke), PGD Trbovlje – mesto
(mladinci), PGD Čolnišče (pripravnice in pripravniki).
ZT
Foto: GZ Hrastnik
Simbioza živi
V drugi polovici maja je na Dolu pri
Hrastniku potekal Simbioza šola,
nova oblika računalniških delavnic
za starejše izvirnega projekta Simbioza. „Letos februarja smo aktivno
štartali s projektom Simbioza šola,“
je povedala Ana Pleško, vodja projekta, s katerim želijo vzpostaviti mrežo
Simbioza šol in tako povezati lokalno
okolje, hkrati pa starejšim omogočiti
prvi brezplačni stik z računalnikom.
Letos se je v mrežo šol vključilo že 77
osnovnih in srednjih šol.
oz. skoraj nemogoče najti zaposlitev
kljub olajšavam, ki jih ponuja država.
nijsko nagrado, priznanje za večletno
uspešno delo na posebnih področjih
družbenega življenja, Janežič pa je
ob občinskem prazniku leta 2008
prejel za svoje delo najvišje občinsko
priznanje - postal je častni občan Trbovelj. Društvo deluje v koordinaciji
Zasavje Posavje, pobrateno pa je z
društvi MDI Ptuj, MDI Škofja Loka,
MDI Cerknica – Bloke - Loška dolina
in DI Piran.
V društvu so v vseh letih delovanja
z zbranimi sredstvi pomagali veliko
invalidom pri sofinanciranju pripomočkov, preureditvi bivalnega
prostora, ureditvi klančin, dvigal,
omogočili brezplačno letovanje in
jim nudili pomoč v izrednih materialnih stiskah. Namen društva je
ugotavljanje, zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb delovnih
invalidov in oseb s telesno okvaro ter
zastopanje njihovih interesov, delovanje proti diskriminaciji invalidov
ter za njihovo večjo gmotno, socialno
in pravno varnost, socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje.
V okviru društva deluje tudi pevski
zbor Knapovsko sonce, sekcija ročnih del in športna sekcija.
In kako so bili z delavnicami zadovoljni tisti, ki so jim bile namenjene?
“Sodelovanje na Simbiozi je bila izjemno pozitivna izkušnja. Všeč mi je
bil sproščen odnos med nami in udeleženci. Nikoli nam ni bilo dolgčas.
Pozitivno sem bil presenečen tudi
nad številčno udeležbo, saj nas je bilo
vsak dan več. Najbolj pomembno pa
je, da smo se vsaj za en teden starejši
in mladi malo povezali, zato lahko
bolje razumemo drug drugega in se
naučimo kaj novega,” je povedal Smiljan Repar. Podobnega mnenja je bila
tudi Hilda Paulič, ki je dejala, da je
nadgradila znanje, ki ga je pridobila
na lanskih delavnicah, Eli Delpin pa
si je najbolj zapomnila predavatelje,
ki so se trudili računalnik predstaviti
na domač in enostaven način.
Fanči Moljk
Šport špas je vseslovenska akcija
druženja in gibanja treh generacij.
Organizator je Zavod Media šport v
sodelovanju s šolami in vrtci. Gre za
druženje s športnimi in socialnimi
vsebinami, ki so namenjene povezovanju in koristnemu ter prijetnemu
preživljanju prostega časa. Letošnja,
že sedma, akcija je sredi maja potekala pod geslom Sosed sosedu sosed
tudi v Zasavju. V Vrtcu Trbovlje, kjer
sodelujejo v akciji že šesto leto, so
prireditev iz deževne sobote prestavili na sončen četrtek. Otroci, starši,
vzgojitelji in še kdo, so se zabavali
v mestnem parku. Tam so se odvijale različne gibalne aktivnosti
pod vodstvom strokovnih delavk
Vrtca Trbovlje. Predstavili so se
gasilci in policija, merili so tlak,
mlajši in starejši so se lahko učili
novih plesnih korakov, igrali na
prave bobne, si poslikali obraz ter
zaigrali nogomet pod vodstvom
pravega trenerja. Podelili so tudi
nagrade za najštevilčnejše družine, za najmlajšega in najstarejšega
udeleženca prireditve. Tekst in foto: Nina Ojsteršek
10 REPORTAŽA
četrtek, 5. junij 2014
Zasavci v poplavljenem Obrenovcu
Poplave na Balkanu so na noge dvignile vse narode bivše
Jugoslavije. Slovenci smo bili med najbolj aktivnimi pri pomoči prizadetim, pomembno vlogo pa so igrali tudi ljudje iz
naših krajev.
V preteklih dneh so se žalostni prizori z Balkana dotaknili mnogih, še posebej tistih, ki so bili del dogajanja na
poplavljenih področjih. Eden od njih
je tudi Trboveljčan Tilen Cestnik, ki
se je v Srbijo podal kot del ekipe Civilne zaščite (CZ), zadolžen je bil za
zagotavljanje zvez.
Tilen Cestnik je zaposlen
kot operater v centru za
obveščanje pri Upravi RS
za zaščito in reševanje. Je
pripadnik Enote za hitre
intervencije CZ RS pri oddelku
za ICT podporo. Usposabljal se
je na številnih izobraževanjih
v tujini, udeležil se je mnogih
mednarodnih vaj po Evropi,
tudi v sklopu operacij zveze
NATO. Kot radioamater
se prav tako vključuje v
sistem zaščite in reševanja
z zagotavljanjem sistemov
zvez za potrebe CZ, opravlja
pa tudi funkcijo namestnika
koordinatorja za aktivnosti
radioamaterjev Slovenije ob
nesrečah.
»Nalogi slovenske enote, začasnega operativnega sestava CZ RS, sta
bili reševanje na vodi s čolni in črpanje vode iz poplavljenih objektov.
Najprej so vodo črpali iz Termoelektrarne (TE) Nikola Tesla v Obrenovcu, kasneje v samem Obrenovcu,
ekipa s čolni pa je delovala na več različnih lokacijah. Večinoma so reševali živali, dostavljali zdravila in hrano.
Za kratek čas so se v termoelektrarni
naši ekipi pridružili tudi gasilci iz TE
Trbovlje, ki so s seboj pripeljali črpalke. Moja naloga je bila zagotovitev
radijskih zvez za pripadnike slovenske CZ v Srbiji, zagotovljanje zveze z
domovino v primeru izpada javnih
telekomunikacijskih omrežij in spremljanje situacije na terenu. Pisal sem
dnevnik, poročila za Slovenijo in EU,
skrbel za logistiko in zvezo s centrom
mehanizma CZ Evropske unije,« je
svoje delo v Srbiji opisal Cestnik, ki
sicer že ima nekaj izkušenj z intervencijami v tujini.
»Kadar posreduješ na tujem, je povsem drugačen občutek, kot če bi pomagal doma. Tudi po nekaj dneh, ko
misliš, da si se že privadil, moraš ostati previden,« je posredovanje v tujini opisal 37-letnik, ki je pred šestimi
leti na Korziki pomagal odstranjevati
posledice letalske nesreče v okviru
operacije Asanacija Korzika 2008.
Prostovoljci od
vsepovsod
Slovenske enote so se, podobno kot
vse ostale, ki so pomagale poplavljenim Srbom, srečevale s številnimi
težavami. »Poplavljene ceste so oteževale premike. Zaradi nalezljivih
bolezni je bilo treba še bolj skrbeti
za čistočo in osebno higieno. Vozila
je bilo potrebno ob odhodu s poplavljenega območja dekontaminirati,
nositi smo morali zaščitne maske
ter si razkuževati obutev in roke,« je
opisoval Cestnik, ki ga je pogled na
uničeno pokrajino kljub izkušnjam s
takšnih terenov precej šokiral.
»Videl sem že poplave, ki so leta 1994
prizadele Trbovlje in poplave leta
2005 v Sevnici, vendar nikjer niso bili
objekti do strehe pod vodo, in to v celem naselju. Težko si je predstavljati,
dokler tega ne vidiš od blizu. Če se
spomnim, kako smo takrat čistili
mulj iz kleti in pomislim, da so bili
tu objekti poplavljeni v celoti, si težko
prihodu domov povedal Trboveljčan.
Žalostne so tudi zgodbe o pogrešanih, dodaja. “Zasledil sem objavo, da
moški išče svojo ženo in dve leti starega otroka. Prvo družino je izgubil
med vojno na Kosovu, sedaj se mu
zgodba ponavlja. Če imaš tudi sam
družino, se te takšne zgodbe dotaknejo,” je pripovedoval.
predstavljam, kako bodo vse očistili,
posušili in zopet normalno zaživeli,«
je povedal Trboveljčan. Pohvalil je
Srbe, ki so v težkih trenutkih znali
stopiti skupaj. »V Srbiji je po mojem
mnenju solidarnost nekoliko večja
kot pri nas. Prostovoljci iz vse države so se javljali in pomagali graditi
nasipe. Verjamem, da bodo tudi pri
odstranjevanju posledic ljudje stopili
skupaj,« pravi Cestnik.
Pretresljive zgodbe
Oče dveh otrok je bil tokrat tretjič v
Srbiji in vedno je imel dobre izkušnje
z domačini. Tokrat je bil sprejem še
posebej topel. »Tokrat so nas Slovence, Janeze, sprejeli s še posebej velikim navdušenjem. Srbski mediji so
objavili, da je Slovenija med prvimi
poslala pomoč, nekateri državljani
so to lahko videli tudi na lastne oči.
Pozdravljanje ljudi na cesti, stiski rok
in zahvale vsakdanjih ljudi, to ti največ pomeni. Kjerkoli smo bili, so se
nam zahvaljevali. Mislim, da tega, da
smo se Slovenci hitro odzvali in jim
priskočili na pomoč, ko so jo najbolj
potrebovali, ne bodo kmalu pozabili.«
Čas naravne katastrofe je močno povezal ljudi v Srbiji, ogromno pa je bilo
tudi tragičnih zgodb. »Poleg razsežnosti poplave se mi je v spomin vtisnil njihov patriotizem in solidarnost.
Hoteli so odprli svoja vrata za ljudi,
ki so ostali brez strehe nad glavo. Sem
pa slišal veliko žalostnih zgodb, kako
nekateri ljudje vztrajajo na poplavljenem območju, saj imajo tam vse, kar
so si ustvarili v življenju in enostavno
svojih domov nočejo zapustiti,” je ob
Vendar pa je vedno potrebno te zadeve odmisliti in kljub vsemu naloge opraviti profesionalno, brez čustvenega obremenjevanja, je pojasnil
Tilen, ki je bil z opravljenim delom
zadovoljen. »Vsekakor smo delo opravili zelo uspešno. Naše ekipe za
prečrpavanje so se kljub visoki vodi
na višku poplav, iz vode so se videle
le konice prometnih znakov, uspele
prebiti do elektrarne. Že samo dejstvo, da smo se domov vrnili vsi živi,
zdravi in nepoškodovani, priča o uspehu misije,« je zaključil Cestnik.
David Buovski
Foto: Robert Jurovič
Pobraten Lazarevac pod vodo
Dragan Djordjević, učitelj na lazarevški Srednji tehnični šoli, je
poplave v Srbiji opisal takole: “Reka
Kolubara je zdaj drugo največje jezero v Srbiji. Dnevni kop rudnika,
ki je globok petdeset metrov, je pod
vodo. Iz nje gledajo le žlice bagrov.”
Ob tem je dodal, da mesto Lazarevac, ki je pobrateno s Trbovljami,
ni utrpelo večje škode, saj je večina
stanovanjskih naselij posejanih na
višjih legah, zalilo pa je nekaj lokalov in trgovin. Prebivalci so bili več
dni brez vode in elektrike, šole so
bile zaprte predvsem zaradi higienskih razlogov kar osem dni.
Drugače je bilo v okoliških vaseh.
Nemanja Veselinović, šestnajstletni dijak iz vasi Veliki Crljeni, je
na uredništvo Zasavskega tednika
poslal fotografije svojega poplavljenega doma. Hlevi, pritličje in prvo
nadstropje so bili pod vodo. Večjo
živino so rešili, manjših živali jim
ni uspelo. Kot je še poročala lazarevška lokalna televizija GEM, so
veseli, da so živi in se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice.
PSD
Foto: Nemanja Veselinović
REPORTAŽA 11
četrtek, 5. junij 2014
Dobrota in sočutje preplavila
tudi Zasavje
V zbiranju pomoči za prizadete v nedavnih poplavah na Balkanu se je združila vsa Slovenija. Seveda tudi Zasavje ni stalo
ob strani. Nasprotno. Ta časopis ima premalo strani, da bi na
njih popisali vsa podjetja, društva, ustanove in neštete posameznike, ki so darovali. Zato smo pokukali le k nekaterim.
Hrastnik
Zelo aktivno in takoj po katastrofi so
se zbiranja pomoči lotili v hrastniškem Srbskem kulturnem društvu
Sava. V stavbi Partizana jim je Občina Hrastnik omogočila organizacijo
zbirnega centra. Kljub temu, da je veliko zbranega že odpotovalo na prizadeta območja, je predsednik društva
Cvijetin Nešković povedal, da čaka
na prevoz še štiri do pet ton pomoči.
Tudi v TKI in Steklarni so pomagali in na prizadeta območja namenili
dva napolnjena tovornjaka. Hrastniški Rdeči križ je zbiral predvsem hrano, vodo in življenjske potrebščine
v svojih prostorih na Novem domu.
Njihova pomoč, nabrali so jo za osem
palet, je te dni prek RK Slovenije na
poti do Bosne in Hercegovine, je povedala Belinda Ladiha, predsednica
hrastniškega Rdečega križa.
Mrežo nevladnih organizacij Mrest
in ob pomoči trboveljskih gasilcev,
šol, vrtca, knjižnice, Društva prijateljev mladine, številnih drugih organizacij in posameznikov so zbrali
več deset kartonov otroške hrane in
plenic, higienskih pripomočkov in
sanitetnega materiala, konzervirane
hrane, vode v plastenkah in trajnega
mleka ter spalnih vreč. Konvoj, ki je iz
Trbovelj krenil v noči s 30. na 31. maj,
se je namenil v zbirni center Rdečega
križa v Doboju. Helena Kastelic je še
povedala, da oblačil niso zbirali, ker
so dobili sporočila, da jih je na poplavljenih območjih trenutno dovolj. Na
vprašanje Zasavskega tednika, kaj je
največji izziv, na katerega so naleteli pri tej veliki logistični akcij, pa je
odgovorila, da je to organizacija prevoza, saj niso imeli nikogar, ki bi ponudil brezplačen prevoz s tovornjaki.
Trbovlje
Zagorje ob Savi
V Trbovljah zbrane hrane in materiala niso tehtali. Območno združenje
Rdečega križa Trbovlje je organiziralo začasno skladišče in zbirni center v
poslovalnici bivše Emone in Modiane na Kešetovem. Sekretarka Helena
Kastelic je povedala, da so z odzivom
izjemno zadovoljni. V sodelovanju z
V zagorskem združenju Rdečega križa, ki je uredilo zbirni center v Svei,
niso imeli teh težav. Štiri tamkajšnja
podjetja, Studio Moderna, Bartec
Varnost, Skitti in EVJ Elektroprom, so
odstopila svoje kombije in tovornjake,
da so jih napolnili in pretekli petek
že drugič peljali v Doboj. Prvi konvoj
je tja prispel kmalu po katastrofi, 23.
maja, in v njem je bila tudi pomoč
Spara in Občine Zagorje, Studio Moderna pa je za prizadete prispevala
ležišča. Aktivisti RK Zagorje so zapisali, da ni fotografije ali posnetka, ki
bi lahko prikazali katastrofalno stanje,
s katerim so se tam soočili. “Mesto
pod čudovito trdnjavo je postalo labirint med uničenim pohištvom, belo
tehniko, osebnimi pripomočki, slikami…« Štefka Suša, sekretarka OZRK
Zagorje pa je še dodala, da bodo v prihodnje zbirali tiste potrebščine, ki jih
v Doboju najbolj potrebujejo.
Ljudem v Zagorju so bili zelo hvaležni tudi v društvu Tandem. »Zahvaljujem se za nesebično pomoč in
darovano hrano, vodo, higienske pripomočke, odeje, oblačila. Zbrali smo
kar 735 l vode, preko 500 kg hrane
in za dva polna kombija nujno potrebnih izdelkov, ki jih na ogroženih
področjih primanjkuje,« je povedala
predsednica društva Jelena Jerin. V
Tuzlo se je pretekli vikend odpravila pomoč, ki so jo zbrali v Kulturno
umetniškem društvu Zagorski biser.
Predsednica društva Sudbija Semić
je povedala, da so v prostorih zagorskega mladinskega centra zbrali
okrog dve toni hrane, oblačil in drugih potrebščin, njihovi prostovoljci
pa so delali tudi do poznih nočnih ur,
ko so zbrano pomoč razvrščali in pakirali, da je bila primerna za prevoz
in prestop meje. Pri organizaciji transporta so združili moči z Bošnjaškim
mladinskim kulturnim društvom
Velenje.
tekla skozi vse tri zasavske občine,
noge so poganjale, koleščki so brzeli,
podporna ekipa je skejterje spremljala s kombijem in kolesi. Ljudje na poti
so udeležence navdušeno pozdravljali in z veseljem podarili svoje prispevke.
Bila je prav poletna sobota, sonce je
žgalo, asfalt je puhtel. Pozno popoldne je karavana priskejtala nazaj v
Trbovlje in zvečer v mestnem parku
obiskovalcem glasbene prireditve
ponujala srčne sladice, s katerimi so
organizatorji še dodatno zbirali prispevke. Skupaj so zbrali 700 evrov.
Sobota je minila v znamenju poveza-
nosti, tako deluje skupnost. Vsak prispeva nekaj in skupaj lahko premikamo kamenčke, sčasoma pa tudi gore.
Sredstva bodo zbirali še do 15. junija,
vse informacije, kako pomagati otrokom na morje, pa se nahajajo na spletni strani www.sk8ajssrcem.si.
Polona Siter Drnovšek
Foto: društvo Tandem
Skejtaj in pomagaj!
Če je skejtanje veljalo za napol barabinsko ulično početje,
tisto ropotanje ob skokih in šviganje kolesc po pločnikih,
danes ne velja več. Od lanskega leta dalje skejtanje pri nas
velja tudi za dobrodelno dejavnost. Pobalini v prevelikih
majicah in v pol-riti-ven-gledajočih hlačah se na pobudo
Tomaža Praunseisa združujejo v projektu Sk8aj s srcem, s
katerim zbirajo denarno pomoč za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Letos z rolko po Zasavju – za otroke!
Pestra združba so, skejterji. Noro, kaj
počnejo s svojimi telesi, kako so drzni
in hitri in akrobatski. V soboto, 24.
maja, so se srečali in povezali v akciji
Sk8aj s srcem 2014, ki letos zbira denar za kritje stroškov letovanja otrok
iz socialno ogroženih družin. Zbran
denar bodo predali zasavskim Društvom prijateljev mladine, za otroke
iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob
Savi.
Z namenom, da čim več otrokom
pomagajo na morje, so se zbrali pred
Mladinskim centrom Trbovlje. Rolke
so letele na kup, padali so stiski rok,
nekaj malega je bilo še debate o 30 kilometrski trasi in že so se podali pred
Mladinski center Zagorje ob Savi, na
izhodiščno točko. Skejtarska pot je
“Drugo leto spet,” je v en glas ob večerni debati zaključila ekipa Sk8aj s
srcem. Malo je potrebno, da skupaj
gradimo boljši svet.
TB
Foto: Saša Huzjak
12 KULTURA
četrtek, 5. junij 2014
Koala Voice – No. 1
Skupina Koala Voice, ki deluje pod okriljem KD Svoboda Kisovec in jo
sestavljajo Domen Don Holc (kitara), Manca Trampuš (kitara, vokal),
Miha Prašnikar (bobni) in Tilen Prašnikar (bas) je na Festivalu mladinske ustvarjalnosti Vizije 2014 prejela Vizionarja za najboljšo mlado rock
skupino. Člani skupine so po prejemu nagrade dejali: »Res se nam zdi kul,
da smo bili med petimi žanrsko različnimi bendi izbrani ravno mi. To je
še ena potrditev, da delamo nekaj prav. Več kot mnenje žirije nam pomeni
odziv publike, ki je bil fenomenalen. Poslušalcem se je enostavno mešalo,
nam pa z njimi!«
Kdor poje, slabo
ne misli
Blaž Rojko je predvsem skladatelj in zborovodja, a delo z
ljudmi in socialni stiki znotraj zbora so ga prevzeli do te
mere, da je pred dobrim letom diplomiral tudi na Fakulteti
za socialno delo z obširno raziskavo Vpliv petja v zboru na
kakovost življenja pevcev. V njej sta s kolegom Marjanom
Rusom dokazala, da je življenje pevcev kakovostnejše od tistih, ki ne pojejo v zboru, ter predstavila zborovsko petje kot
primer odličnega medgeneracijskega sodelovanja in socialnega vključevanja ogroženih skupin.
V Sloveniji v zborih poje kar
64.000 ljudi ali 3,5 odstotka
prebivalstva.
Za nagrado bodo brezplačno posneli videospot skladbe Bullet in The Brain (besedilo Manca Trampuš, glasba in aranžma Koala Voice). »S spotom
bomo počakali vsaj do začetka avgusta, ko pričnemo snemati našo prvo
ploščo. Končani studijski izdelek bo dobil še videospot. Z idejo zanj se
še ne obremenjujemo. Verjetno bo prišla iz kakšne naše dnevne situacije,
podobno kot nastajajo naši komadi,« so še povedali člani zasedbe, ki se
odlikuje po svojem izvirnem glasbenem pristopu.
TK
Foto: Kristjan Likar
Arije na tržnici
Čisto običajen sobotni dan na hrastniški tržnici. Ponudba domačih proizvodov, nekaj ljudi se pogovarja, nekateri nakupujejo, smetar pobira smeti. Kar naenkrat smetar začne peti operno arijo, pridružita se mu še dve
obiskovalki in kolesar. V njih so se preoblekli pravi operni pevci Diego
Barios Ross, Klemen Torkar, Katja Konvalinka, Barbara Sorč in Irena Yebuah Tiran, ki so poskrbeli za pevsko presenečenje v okviru festivala.
Tekst in foto: Nina Ojsteršek
Peli so
Ženska vokalna skupina Iris Izlake, MePZ Ladko Korošec Zagorje, Pevska
skupina Klasek Izlake, MePZ Miha Vahen Jevnica, MePZ Izpod Svete gore
Mlinše, MePZ KUD Jevnica, Rudarski PZ Loški glas Kisovec in Zagorski
oktet so se predstavili na območni reviji odraslih pevskih zborov, oktetov
in malih pevskih skupin Zagorja ob Savi, ki ga je organiziral območni
JSKD v petek, 30. maja, v Kulturnem domu Kisovec.
TK
Muzikantski portal
Ljubitelji in avtorji narodnozabavne glasbe so dobili spletni naslov, namenjen samo njim www.muzikanti.si. Spletno mesto, ki naj bi delovalo kot
živa baza podatkov za izmenjavo informacij in objavo novic, je oblikovalo kisovško podjetje Multima, s spodbudnimi besedami pa sta ga v svet
pospremila Ivan Sivec in Igor Podpečan.
TK
Na odru
V Hrastniku je območna izpostava JSKD Trbovlje konec maja pripravila
53. Linhartovo srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije. V Hrastniku so si obiskovalci ogledali predstave: Burka o jezičnem, dohtarju
(Drzne in lepi KD Stična), Afera
pouhn kufr (Teater JJ, KD Janez
Jalen Notranje Gorice), Anže an
Micka (Sekcija za ljudski ode KUD
Fofite Medvode), Da, gospod premier (Šentjakobsko gledališče Ljubljana in All in timihg – Ujet pravi
čas (Dramska sekcija KUD Fofite
Medvode).
MP
Foto: Robi Bajda
Pravite torej, da je petje lahko
odlična priložnost za medgeneracijsko sodelovanje in socialno vključenost?
Da, v petju vidim odlično rešitev. Res
je, da so pevci posebne vrste ljudje.
Običajno so to delovni, aktivni ljudje,
radi sodelujejo, radi so dobre volje,
radi prepevajo. Ljudje, ki so zaradi
izgube službe ali drugih stisk potisnjeni na obrobje, pa se običajno čez
nekaj časa zaprejo sami vase, postanejo sebi breme. Potrebujejo drobno
spodbudo. Morda so kdaj peli v šolskem zboru, zbrati morajo pogum in
poskusiti, priti na vajo. Če se izkaže,
da bi znali še zapeti zraven, odlično,
sicer se lahko zboru pridružijo kako
drugače, vedno se najde kakšno delo.
Blaž Rojko trenutno vodi
štiri zbore: šolski zbor OŠ
Ivana Cankarja v Trbovljah,
mešani mladinski pevski zbor
Gimnazije in ekonomske
srednje šole Trbovlje, mešani
pevski zbor Cluster iz Rakeka
in mešani pevski zbor A
Capella iz Petrovč, ki letos
beleži svojo 20-letnico.
Pričakoval bi tudi od centrov za socialno delo ali prostovoljnih organizacij, da bi pomagali pri vključevanju,
da bi na neki vstopni točki svetovali
ljudem, kako se lahko vključijo v pevski zbor.
V kateri pevski zbor v Zasavju pa bi
se na primer lahko vključili?
V Zasavju kot regiji z veliko pevsko
tradicijo deluje ogromno zborov. Ver-
jamem, da bi bili novega člana veseli
tako starejši, upokojenski zbori, kot
mnogi drugi, moški, mešani pevski
zbori. Prepričan sem, da bi bil moški pevski zbor Zarja, ki sem ga vodil
vrsto let, zelo vesel kakšnega, recimo
petinštiridesetletnega pevca. V dveh
urah na teden, kolikor trajajo vaje, bi
ta dobil polno mero priljubljenosti,
nova poznanstva, občutek pomembnosti, kar brez dvoma vpliva tudi na
dvig samozavesti in kakovostnejše
življenje.
Ta občutek pomembnosti, ki ste ga
omenili, pri vodenju zbora zelo poudarjate?
Vsak v zboru se mora počutiti kot
najpomembnejši člen. To poskušam
dati svojim pevcem. Če vzamem za
primer zbor Gimnazije in ekonomske
srednje šole, lahko povem, da dokler
mladostnik ne začuti, da je član kolektiva, da brez njega pač ne gre, toliko časa je na prepihu, ali bo ostal v
zboru ali ne. To pripadnost utrjujemo
na vajah, pa tudi na pevskih vikendih,
ki se jih pevci radi udeležijo, navkljub
finančnim težavam, ki se zadnji dve
leti odražajo tudi v družinah. Na teh
pripravah smo zelo dejavni. Od petka
okrog 16. ure, ko prispemo na destinacijo, pa do nedelje okrog 13. ure,
ko zaključujemo priprave, opravimo
od 20 do 23 ur vaj. V tem času poskušam pevce spodbujati v pevski
tehniki, spoznavamo nov repertoar,
spoznavajo pa tudi sebe, svoje sošolce, prijatelje. Najbolj zanimivo je večerno druženje, ki je zelo povezujoče.
Imam dober team sodelavcev, ki recimo organizira razne družabne igre,
pogovore. Vezi, ki se spletejo na takih
pripravah, pomagajo k boljšim rezultatom, boljši vključenosti v zbor in k
tem, da mladostnik začuti potrebo
biti član nekega kolektiva. Članstvo v
zboru je odlično. Na začetku šolskega
leta nas je okrog 55, praktično četrtina vseh dijakov na šoli, skozi leto
beležimo upad na 45. Zbor mora biti
sicer vedno odprt za nove člane. Za
pretok. Kot zanimivost lahko povem,
da se je v 20 letih zbora A Capella v
njem zamenjalo okrog 130 članov.
Trdite torej, da petje pozitivno vpliva na ljudi?
To dokazujejo številne raziskave.
Petje med drugim zelo dobro vpliva
na zdravje in telesno odpornost. Pri
petju se dogajajo zanimivi procesi v
možganih in v telesu. Že sama vibracija glasu blagodejno vpliva na telo,
ko pa se pojaviš v neki harmoniji z
drugimi pevci, postaneš vezni člen
znotraj ekipe in tako postaneš pozitivno aktiven.
Bi zavoljo izboljšanja političnih
razmer v Sloveniji prevzeli vodenje
pevskega zbora poslancev Državnega zbora?
Pevski zbor je ekipa, ki medsebojno
sodeluje. V pevskem zboru se morajo
ljudje nujno poslušati med seboj, morajo razumeti drug drugega, razumeti morajo harmonijo in včasih tudi
disonanco. Najlepši pevski nastopi se
pa zgodijo takrat, ko pevec iskreno, s
srcem in očmi izpoveduje subtilno
glasbeno misel. Takrat se na odru in
v človeku samem zgodi tisto nekaj
več. To začutijo tudi poslušalci. Da.
Če bi poslanci to znali in imeli vse
naštete kvalitete, bi z veseljem postal
njihov zborovodja.
Tatjana Polanc Kolander
Foto: Gal Rojko
ŠPORT 13
četrtek, 5. junij 2014
Raje v Trbovljah kot
v Moskvi
Eno glavnih slovenskih orožij v reprezentančnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP) v košarki bo prav gotovo
Nika Barič. 21-letna Trboveljčanka je v pretekli klubski sezoni storila velik korak naprej v dresu moskovskega Spartaka. Vendar se še ne namerava preseliti čez lužo v ligo WNBA,
kjer jo je na draftu leta 2012 izbrala ekipa Minnesota Lynx.
»Letos imamo z reprezentanco lepo
priložnost za preboj na EP. Sem dobro pripravljena, jaz bom svoje naredila. Če ne pridemo na prvenstvo, bom
razočarana. Treba je reči: moramo
priti na EP, vse drugo je neuspeh. Gotovo mi ni vseeno, da članska vrsta ni
bila nikoli na EP in tja bi seveda rada
šla. Imamo dovolj dobro ekipo, da to
dosežemo,« je bližnje kvalifikacije samozavestno napovedala Nika Barič.
V moskovski ekipi z uradnim nazivom Sparta&K je ena najboljših
Moskovski Spartak je v ruski
ligi PLB v četrtfinalu z 2:0 v
zmagah izpadel proti mestnemu rivalu Dinamu. Povprečno
je Baričeva v PLB dosegala
8,6 točke, 1,7 skoka in 4,6
asistence na tekmo. V Evroligi
je Spartak prišel na zaključni
turnir osmerice, preboj med
četverico je Rusinjam preprečil
poraz proti carigrajskemu Fenerbahçeju (57:58). V Evroligi
je Nika povprečno dosegala
po 8,9 točke, 2,5 skoka in 3,9
asistence na tekmo.
evropskih organizatork igre v pretekli sezoni nizala odlične predstave. A
kljub temu bo Nika še eno sezono ostala v Evropi. »Letos sem veliko igrala. Za mojo kariero in samozavest je
dobro, da ostanem pri Spartaku še
eno leto in še izboljšam svojo statistiko. Sem prva organizatorka igre,
igramo Evroligo, odgovornost je velika in dodatne izkušnje mi bodo prišle prav, preden grem na drug nivo,«
je odločitev obrazložila Baričeva, ki
ji ameriški slog igre sicer odgovarja,
a je še vedno zagovornica evropske
košarkarske šole.
V zadnjih letih smo v košarki videli nekaj menjav reprezentance, tudi
Nika je imela to možnost. »Ko sem
prišla v Rusijo, so mi ponudili državljanstvo in igranje za Rusijo, takrat
sem to odklonila. Oni v reprezentanci nimajo prave organizatorice igre
in tako sem jim še bolj zanimiva, a
letos me nihče ni nagovarjal. Seveda bi bilo lepo igrati za ekipo, ki je
redno na EP in SP ter na OI, a tako
pač je. Tudi Slovenke moramo počasi
storiti korak naprej. Zaenkrat ne razmišljam o tem, da bi menjala reprezentanco.«
Vesela za Felix Zasavje
»WNBA me, razen fizične intenzivnosti, ne impresionira z ničemer.
Vse temelji na fizičnih sposobnostih
in šovu. V Evropi je igra veliko bolj
taktična, igra se bolj zahtevna košarka,« nam je povedala Nika. V ZDA
se ne more nadejati boljšega zaslužka, saj so košarkarice v Evropi bolje
plačane kot v domovini košarke. A
čez Atlantik jo vlečejo novi izzivi in
zgodovinski naziv prve Slovenke v
WNBA. »V ZDA grem, da okusim
drugačen slog igre in kulturo. Tudi
šov mi odgovarja, tako kot tudi 'run
and gun' košarka, rada veliko tečem.
Kdaj tudi naredim kakšno sra**e, če
to poskrbi za napetost. Rada imam
atraktivno košarko in zato bom čez
leto dni gotovo odšla čez lužo.«
Zavrnila Ruse
V prvih dveh sezonah v Rusiji Nika
ni bila med nosilkami igre, letos pa
je bila po spletu okoliščin praktično
vseskozi na parketu. »Precej rezerve
imam še pri samozavesti. V mlajših
letih sem bila navajena, da sem vedno najboljša, da dajem po 40 točk na
tekmo. Nato pa sem prišla v ekipo,
v kateri nisem bila nosilka igre. Tako
sem se na igrišču včasih 'skrila'. V
prihodnje moram večkrat pogledati
proti košu in zaključevati,« je svoje
rezerve opisala zdaj že izkušena slovenska reprezentantka.
Napovejte rezultate
Na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji bodo padali goli.
Koliko in v kateri gol, lahko brezplačno napovedujete na www.napovej-rezultate.si. Po registraciji na portalu lahko svojo napoved spreminjate do pričetka posamične tekme. Napovedi bodo točkovane, skozi prvenstvo pa bo na
spletu tudi lestvica najboljših napovedovalcev.
TK
Trboveljčanka zatrjuje, da se v Rusiji
ne bi mogla ustaliti. »Ni ga moškega,
zaradi katerega bi se preselila v Rusijo. Naj on pride k nam (smeh, op. a.).
Veliko raje bi po koncu kariere živela
v Trbovljah, kot pa v Moskvi. Rusi so
drugačni kot mi, včasih se jim čisto
'zmeša'. Ne vem, morda jim malo škodi vreme (smeh, op. a.). Večinoma gre
za hladne ljudi, zabavajo se znati le,
če so zraven velike količine alkohola,« pravi Nika.
Nika tudi v Rusiji spremlja, kaj se
dogaja doma. »Vesela sem, da imajo
Trbovlje spet člansko žensko košarkarsko ekipo, čeprav je v drugi ligi.
Mislila sem, da v Trbovljah nikoli več
ne bo članic. Trbovlje morajo imeti
košarkarsko ekipo,« je zadovoljna z
nastopanjem ekipe Felix Zasavje.
Slovenska reprezentanca bo v
kvalifikacijah za EP, ki bodo
potekale od 8. do 25. junija,
doma in v gosteh igrala proti
izbranim vrstam Luksemburga, Poljske in Slovaške. 22
reprezentanc je razporejenih
v šest skupin, na EP se bodo
neposredno uvrstile zmagovalke skupine in pet najboljših
drugouvrščenih ekip.
Po koncu aktivne kariere se Baričeva vse bolj vidi v trenerskih vodah.
»Vsako leto me bolj vleče. Prej me to
nikoli ni zanimalo, sedaj pa sem že
sama zamenjala nekaj trenerjev in
imam več izkušenj. Pri košarki moraš imeti pravi karakter za vodenje in
moraš se znati pogovarjati. Najboljši
se mi zdijo strokovnjaki iz bivše Jugoslavije. Imajo pravi temperament.
Znajo biti malo 'nori', poleg tega pa
imajo ogromno taktičnega znanja,«
je obete razkrila Nika.
Sicer pravi, da je promet v Moskvi vse
bolj nemogoč, da se o ukrajinski krizi
ljudje veliko pogovarjajo, a da na ulicah večjih sprememb ni in da ji ruski
moški niso všeč. Zato pa se odlična
košarkarica rada vrne domov, čeprav
jo prijatelji in znanci vedno »zasujejo« s klici. Trboveljčanka bo gotovo
tudi v prihodnjih tednih, mesecih
in letih podirala mejnike v slovenski
ženski košarki.
David Buovski
Foto: osebni arhiv Nike Barič
Prva zmaga Halzerja v SP
Gorski kolesar Miha Halzer iz Hrastnika je 23. maja svojo napoved o
zmagi na svetovnem pokalu v kratkem krosu na izpadanje (eliminator)
uresničil v Novem Mestu na Češkem. Tam je potekala druga tekma svetovnega pokala v letu 2014. Na 1070 metrov dolgi trasi se je pomerilo 72
tekmovalcev in 40 tekmovalk. Odlična kondicijska pripravljenost, uspešna taktika in finese pri opremi so bile odločilne. Halzer je premagal tudi
največjega zvezdnika, Tirolca Daniela Federspiela, lanskega dobitnika
kristalnega globusa in evropskega prvaka, ter svetovnega prvaka Avstralca Paula van der Ploega.
Lani je bil v Val di Soleju drugi,
v Albstadtu tretji, dvakrat se je
uvrstil na četrto mesto. S prvim
mestom na Češkem je postavil
zgodovinski mejnik tega športa: postal je prvi Slovenec, ki je
v svetovnem pokalu ugnal vso
konkurenco. Tudi hudo neurje
z bliskanjem in strelami mu ni
moglo do živega.
Na zmago je Halzer kolesaril
tudi v petek, 30. maja, v nemškem Albstadtu, a se mu taktika
ni izšla. Kljub temu je še vedno
med najboljšimi v skupnem seštevku SP, pred njim pa novo
tekmovanje v Nemčiji.
V Hrastniku oziroma v Zasavju ima eliminator - ta najmlajša disciplina
gorskega kolesarstva - vedno več navdušenih navijačev. Miho spremljajo
že vrsto let, ko je tekmoval še v drugih kolesarskih zvrsteh. Tudi na Češkem so mu nudili močno oporo, za kar se jim je zahvalil takoj po zmagi:
»To mi je dalo še dodatno moč, ki je bila potrebna za vse napade.«
Fanči Moljk
Foto: Robi Halzer
Kauzer brez kolajne
Kajakaš Peter Kauzer je na EP na Dunaju priveslal do 7. mesta. Za zmagovalcem, Čehom Jirijem Prskavcem, je zaostal za 3,84 sekunde. Z 12.
mestom se je v svojem prvem finalu na velikih tekmovanjih izkazal še en
Hrastničan, kajakaš Janoš Peterlin. Kauzer je odličje izgubil pri tretjih
vratih v finalni vožnji, ko si je zaradi dotika prislužil dve kazenski sekundi. Po tekmi je povedal, da je mu pri drugih vratih v obraz pljusknila
voda, zaradi katere za trenutek ni videl ničesar, kar je privedlo do napake
pri tretjih vratih.
Slovenska reprezentanca se je z Dunaja sicer vrnila z dvema kolajnama.
Kanuisti Benjamin Savšek, Luka Božič in Anže Berčič so postali evropski prvaki v konkurenci ekip, Božič se je s Sašem Taljatom veselil tudi
brona v dvojcu. Kajakaši, poleg Petra in Janoša je veslal še Celjan Simon
Brus, so na ekipni tekmi zasedli osmo mesto. Tudi na Dunaju so se izkazali hrastniški navijači, ki so glasno vzpodbujali oba Zasavca in druge
slovenske reprezentante.
DB
Dolani drugi
V soboto, 31. maja, so v športnih dvoranah Dolanka na Dolu pri Hrastniku in v Radečah prizadevni organizatorji RK Dol TKI Hrastnik pripravili
že 15. turnir v mini rokometu Zasavje cup. Na turnirju je nastopilo 47
ekip iz 26 klubov ter osnovnih šol iz Slovenije in Hrvaške. Na turnirju je
po nekaj letih domači ekipi spet uspelo osvojiti medaljo za drugo mesto v
konkurenci dečkov 2004.
Priznanja najboljšim so tokrat podeljevali: rokometaša RK Celje Pivovarna Laško Urban Lesjak in Žiga Mlakar ter podžupan občine Hrastnik
Vinko Žagar in predsednik domačega kluba Rok Petrič. Organizatorji
so za udeležence pripravili tudi družabne igre, vsakoletni lov za baloni,
TV sprejemnik pa je tokrat odšel v roke RK Buzet iz Hrvaške. Vsi udeleženci so ne glede na rezultat prejeli medalje. Med dečki letnikov 2003
so zmagali igralci DRŠ A. Mihalj Slovenj Gradec pred RK Radovljico in
OŠ Stična. Med dečki 2004 ŠD Mokerc Ig pred RK Dol TKI Hrastnik in
OŠ Stična. Med deklicami 2003 so bile najboljše igralke RK Zelene doline
Žalec pred RK Krim Mercator in ŽRK Ormož. Med deklicami 2004 pa RK
Krim Mercator pred RK Buzet in ŽRK Izola. Proglasili so tudi najboljše
peterke. Med najboljše igralce letnika 2004 so trenerji uvrstili tudi Matijo
Praha in Klemna Nemca iz dolskega kluba.
MP, Foto: Robi Bajda
14 ZA MLADE
četrtek, 5. junij 2014
Iz rovov v srca
Novice iz GESŠ Trbovlje
Zlati podjetni dijaki
Dijaki četrtega letnika ekonomske smeri na GESŠ Trbovlje, ki so v okviru
projekta Junior Achievement – Moje podjetje v tem šolskem letu uspešno vodili svoje podjetje PIK – ŠPORT, d. d., so na prvem sejmu dijaških
podjetij v začetku maja na Gospodarski zbornici Slovenije prejeli zlato
priznanje za prvo mesto v kategoriji najboljše poročilo. Projekt se počasi
približuje koncu in vrata tako zapira tudi PIK – ŠPORT d. d., ki je več kot
uspešno poslovalo skoraj 5 mesecev. Finančni rezultati so bili znani že
takoj po uspešno izvedenem družabnem dogodku – športnem pikniku za
dijake, profesorje, starše in prijatelje. Več kot 40 % donosnost in 1,6 evra
dobička na delnico je zavidljiv rezultat. A nič ni vrednejšega od osvojenih
znanj in izkušenj, ki so jih dijaki pridobili skozi projekt. Volja, usklajevanja, strpnost, vztrajnost in teamsko delo so pomembne veščine, ki bodo
dijake 4. pospremile na karierno pot.
Rudarji so se iz rovov preselili v srca. V zanimivem projektu, ki so ga predstavili v okviru festivala Rdeči revirji, so se
združili učenci osnovnih šol Ivana Cankarja Trbovlje in narodnega heroja Rajka Hrastnik ter dijaki Srednje tehniške in
poklicne šole Trbovlje in Srednje šole Zagorje. Namen projekta: dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti.
ZL
Ekskurzija na Poljsko
Roboti in rudniška
nesreča
V preteklosti so se zgodile stvari, ki jih ne smemo pozabiti. Dogajanje med
drugo svetovno vojno je ena izmed njih. Da bi se izobrazili o storjenih
grozotah, smo se dijaki tretjih letnikov GESŠ Trbovlje po prvomajskih
počitnicah odpravili na ekskurzijo na Poljsko. Ogled Krakova se je začel
pod Vavelskim gradom, kjer smo dobili vpogled v zgodovino Poljske in
se spoznali z mestnim čarom. Sprehodili smo se po Židovski četrti in si
ogledali tovarno Oliverja Schindlerja, ki je na vseh pustila grenak priokus. Prosti čas v starem mestnem jedru smo po večini porabili za kosilo v
eni izmed vabljivih kavarn. Zaradi visokih cen smo se tistih na največjem
evropskem trgu poskušali izogniti. Naslednji dan nas je v koncentracijskem taborišču Auswitch - Birkenau pretresla čustvena zamaknjenost in
zgroženost nad tokom zgodovine. Ogledali smo si stavbe na posestvu in
se z minuto tišine poklonili žrtvam genocida.
Učenci OŠ heroja Rajka Hrastnik so
rudarjenje spoznavali skozi pripravo gledališke predstave o medgeneracijskem povezovanju. Lotili so se
še izdelave robotov, ki so zaplesali
rudarski ples, s katerim so na državnem tekmovanju v robotiki RoboCupJunior v kategoriji ples osvojili tretje
mesto med 25 ekipami. Na SŠ Zagorje so se dijaki gastronomske smeri
preizkusili v izdelavi tradicionalnih
rudarskih jedi, ki so jih ponudili
tudi obiskovalcem prireditve. Dijaki zdravstvene nege pa so uprizorili
rudarsko nesrečo in potek reševanja.
Pri reševalni vaji so jim pomagali trboveljski gasilci in reševalci ZD Trbovlje.
Maša Mlinarič
Zlato priznanje ZOTKS
V okviru mladih raziskovalcev Zveze za organizacijo tehnične kulture
(ZOTKS) sta Rok Medveš in Selma Salihović v Murski Soboti dosegla
zlato priznanje na področju biologije z raziskovalno nalogo »Onesnaževalci v zraku povečujejo občutljivost na mikrobne okužbe«. Naloga je
bila izdelana pod mentorstvom dr. Mateje Manček Keber s Kemijskega
inštituta v Ljubljani in Aleksandra Medveša, profesorja kemije z GESŠ
Trbovlje.
AM
Slovo generacije 2010–2014
V petek, 23. maja, je »slovo jemala« generacija 2010–2014. Po pohodu po
šoli, kulturni prireditvi, ki so jo pripravili tretješolci, so četrtošolci predali
ključ, ki ga je, po napetem in razburljivem tekmovanju, pridobila slačilka
3. a razreda. Sledila je še tradicionalna četvorka v mestnem parku. Za potešitev »firbca« lahko pokukate na
http://www.medves.si/slike/ekskurzije/Cetvorka_14/index.htm.
Tekst in foto: GobecNews
Rudarjenja so se lotili na različne
načine. Dijaki STPŠ Trbovlje so med
drugim ustvarili računalniško igro
Perkmandeljc, najbolj pa so ponosni na kratki film Horizot 5, ki so ga
ustvarili in posvetili rudarjem, ki so
umrli v rudniški nesreči 11. marca
1961. Za film so na tekmovanju AMC
iz računalništva in informatike osvojili prvo mesto v kategoriji srednješolskih in študentskih filmov. Na OŠ
Ivana Cankarja so projektu posvetili
izdelavo pustnih mask na temo rudarstva ter pripravili tudi pustno povorko, rudarjenju pa so posvetili tudi
tehniški dan.
Omenjene osnovne in srednje šole so
s projektom Rudarji iz rovov v srca
prvič v zgodovini združile tako veliko skupino mladih v celotni regiji, ki
je hkrati ustvarjala isti projekt ter se
obenem vključevala v lokalno okolje.
Povezalo jih je rudarstvo, ki zasavsko
regijo povezuje že dolgo, razsežnosti
pomena tega povezovanja pa smo
bili ponovno priča ob zadnjem rudarskem »štrajku«. Ravno zapiranje
dejavnosti, ki je bila stoletje gonilna
sila regije, je mlade vzpodbudilo, da
se o rudarjenju podrobneje podučijo
in nanj pogledajo predvsem s pozitivnega zornega kota. Raziskovali so
rudarsko kulturno dediščino, običaje, način življenja rudarjev in s tem
premoščali medgeneracijske razlike
s pomočjo druženja in pogovorov s
starejšimi, ki so najbogatejši vir informacij o obdobju, ki se zaključuje.
S filmom do nagrade
Vsebine o rudarjenju so mladi spoznavali skozi učne programe, ki so jih
učitelji nekoliko prilagodili projektu.
Poleg njih so se rudarstvu posvečali tudi v izven šolskih dejavnostih.
Skozi projekt so učenci in dijaki svoja spoznanja predstavljali vrstnikom
iz drugih šol, ki so bile vključene v
projekt in se učili drug od drugega.
Dokazali so, da lahko s sodelovanjem
v regiji dosežemo ogromno in dali
odličen zgled tudi odraslim.
Saša Kisovec
Foto: Matjaž Kirn
250 otrok na Rudarju
Konec maja so trboveljske osnovne šole v sodelovanju z Nogometnim klubom Rudar organizirale
tri športne dneve. V dopoldanskih
urah med tednom umetna zelenica in atletska steza stadiona Rudar
večinoma samevata. V preteklih
dveh tednih pa se je rekreativnim
tekačem pridružila tudi množica
otrok iz trboveljskih osnovnih šol,
ki so okusili delček nogometnega
treninga, začinjenega z igrivostjo in
zabavo.
»Otroci niso samo igrali, skozi igrive vaje smo jim želeli pokazati, da je
športna vadba lahko zabavna. Odziv
otrok in pedagogov je bil odličen, čutiti je bilo pozitivno energijo. Deklice
so bile morda celo malo bolj zagnane
od fantov. Vsekakor je bilo druženje
uspešno, saj smo dobili nekaj novih
članov,« je projekt opisal trener kadetske ekipe (U17) Antonio Buovski.
Najprej so na svoj račun prišli petošolci. Več kot sto otrok je pod vodstvom trenerjev mladinskih selekcij z
različnimi ogrevalnimi vajami razvijalo koordinacijo in natančnost.
Vaje so bile zasnovane kot igre, ki so
spodbujale tekmovalnost. Uvodnemu delu je sledilo igranje nogometa.
Dečki in deklice so vadili v ločenih
skupinah, otroci iz različnih šol pa so
se med seboj pomešali.
Nekaj dni kasneje so petošolcem sledili učenci prve triade, ki so na stadionu z eno najstarejših pokritih tribun
v nekdanji Jugoslaviji imeli podoben
program. Pri organizaciji je sodelovalo šest trenerjev Rudarja, pomagali
so tudi nogometaši članske, mladinske in kadetske ekipe. Učiteljice in
predstavniki šol so bili zadovoljni, saj
menijo, da je takšna aktivnost zelo
dobrodošla.
DB
ZASAVJE 15
četrtek, 5. junij 2014
»Fajter« Erazem
»S prijateljem sem bil na kavi v kafiču, v časopisu sem videl zgodbo malega »fajterja« Erazma in sem rekel, za njega
bomo zbirali gnar,« malo po štajersko zavije Denis Bezjak,
ko razlaga, kako se je lotil zbiranja denarja za Erazma. Nastal je projekt Erazem tour.
Erazem Avelam se je rodil avgusta
2013 mami Špeli Alič in očetu Blažu
Mundi. »Pri porodu je utrpel možganske poškodbe zaradi pomanjkanja kisika, kar je povzročilo tudi pojav epileptičnih napadov. Prognoza
oziroma zdravniška napoved pa govori o cerebralni paralizi v prihodnosti,« pravita mama Špela in oče Blaž.
To je le povzetek vsega, kar sta doživljala v trboveljski porodnišnici in
pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. Podrobno sta rojevanje in hospitalizacijo malega Erazma
Avelama predstavila v blogu (http://
erazem.blogspot.com/2014/04/zgodba-erazma-avelama.html).
Starša sta hitro spoznala, da država v
zgodnji fazi razvoja otrok s »posebnimi potrebami« ne naredi dovolj. »Od
države dobi tak otrok fizioterapijo
enkrat ali dvakrat tedensko, obravnavo v razvojni ambulanti in veliko
nekih pregledov. S takim pristopom
je nastop cerebralne paralize skoraj
da zagotovljen,« pravita. Spoznala
sta, da bosta morala Erazmu pomagati sama. Prijateljica, ki je prehodila trnovo pot s svojim otrokom in si
nabrala dragocene izkušnje o alternativnih metodah zdravljenja, jima
je bila v veliko pomoč. »Pomembno
je namreč, da se odločiš za prave metode, ki so učinkovite, saj se lahko v
poplavi raznih metod zdravljenja in
zdravilcev enostavno izgubiš,« dodajata Špela in Blaž.
Ob Erazmovem rojstvu sta od družine prejela nekaj denarja, s katerim
sta doslej zagotavljala terapije za
Erazma. Denar je pošel, zato sta svojo zgodbo predstaviva v javnosti in
prosila dobre ljudi za pomoč. S tem
pa pomagata tudi staršem otrok s podobnimi težavami.
poslovanje z nepremičninami
Špela in Blaž imata le en cilj: da bo
Erazem Avelam enkrat popolnoma
zdrav otrok. Odločna sta: »Marsikdo
naju straši s tem, da to ne bo mogoče. Teh ljudi ne poslušava! Večkrat
si ponoviva stavek: Dokler verjameš
v čudeže so ti mogoči, ko nehaš verjeti prenehajo obstajati!« Verjameta
v to, da je njuna vera pripomogla k
Erazmovem boljšemu stanju, veliko
pa so pripomogle tudi vse terapije.
Zgodbo sta objavila doma in na eni
izmed ameriških spletnih strani.
Odziv je bil zelo velik, dobri ljudje so
pomagali tudi z denarnimi sredstvi.
»Za vse potrebne terapije ga bomo še
nekaj potrebovali. Točne številke si
niti ne znava predstavljati, saj je vse
odvisno od Erazmovega napredka.
Denar, ki nam bo ostal, ko bo Erazem
ozdravljen, bova namenila društvom
in osebam, ki se borijo s podobnimi
zgodbami,« še pravita starša.
Izjemno sta zadovoljna, da so se našli ljudje, ki jim nesebično pomagajo. Denis Bezjak je pripravil akcijo
Erazem tour. S prijateljem Tomijem
Ocepkom sta tri dni kolesarila od
Gornje Radgone do Trbovelj in zbirala denar. Ustavljali so se ob poti,
najraje v mestih, kjer je veliko ljudi,
predstavljali Erazmovo zgodbo in
zbirali denar. Prevozila sta okrog
350 kilometrov, na cilju sta bila izjemno zadovoljna. S kolesarjenjem in
dobrodelno akcijo so zbrali natanko
1294,61 evrov. Ob prihodu na cilj je
Špela povedala, da je iz sebe: » Ne
morem verjeti, da so se ljudje, totalni
neznanci, tako angažirali in naredili takšno akcijo za našega malčka.«
Blaž pa je dodal: »In ti ljudje so nesebično ponudili svoje noge in čas za
štiri dni. Erazem bo precej lažje hodil po poti s takšnimi ljudmi okrog
sebe.«
Zgodba dokazuje, da nikoli ni čas za
obup. In mali »fajter« Erazem se bo
nekoč, ko bo kot velik mož morda
sam kolesaril za dober namen, lahko
z veseljem spominjal različnih Denisov in Tomijev, ki so mu prinesli sonce v dlan.
Marko Planinc
Foto: osebni arhiv Špele Alič in
Blaža Munde
Prste polizat
Kruhovi štruklji
V naši rubriki Prste polizat bomo objavljali različne recepte. Kakšnega
lahko prispevati tudi bralke in bralci. Še posebej bomo veseli, če boste poslali kakšnega, v katerem lahko uporabimo hrano, ki bi jo sicer
odvrgli. Danes nam je naša sodelavka Marija Razpotnik pripravila recept, s katerim lahko porabimo star kruh in si pripravimo odlično jed:
štruklje. V prvi številki pa seveda ne gre tudi brez funšterca. Dober tek.
Testo
25 dag mehke moke
1-1,5 dl mlačne vode
Sol
1 jajce
Nadev
star kruh (vsaj pol kile)
ocvirki
3 jajce
olje
Moko presejemo, v sredini naredimo jamico, solimo in dodamo olje.
Z gnetilnimi kavlji na mešalniku testo mešamo in postopoma vlivamo
mlačno vodo. Ko se testo loči od posode, z rokami oblikujemo hlebček,
ga namažemo z oljem in pustimo pokritega stati pol ure.
Star kruh med rokami nadrobimo in ga na ocvirkih prepražimo. Jajca
stepemo in popečemo na olju. Med pečenjem jajca drobimo z vilicami
na majhne koščke.
Na pomokanem prtu testo razvaljamo, namažemo z oljem in pustimo
počivati vsaj 5 minut. Testo z rokami razvlečemo, potresemo s prepraženimi kruhovimi drobtinami in s pečenim jajcem. S pomočjo prta testo
zvijemo v štrukelj. Narežemo ga na 20 cm dolge štruklje in v slanem kropu skuhamo. Kuhamo ga 20 minut, odvisno od debeline štruklja. Kuhane štruklje damo na desko in zrežemo na 2 cm debele rezine. Štrukljev
pred kuhanjem ni potrebno zavijati v prtič ali folijo. Postrežemo s sezonsko solato.
Tekst in foto: Marija Razpotnik
d. o. o.
www.spekter.info
https://www.facebook.com/SpekterTrbovlje
tel. 03 56 33 014
Slovenija je v krizi. Prav tako Zasavje. Podjetja
umirajo ali jih država s svojim mačehovskim
odnosom zapira. Ostajamo še redki, ki
živimo ali bolje rečeno životarimo v naši
dolini. A kljub vsemu jo imamo radi in ni
nam vseeno zanjo. Borili se bomo po svojih
najboljših močeh za boljšo prihodnost nas,
naših potomcev in ne smemo pozabiti tudi na
naše starše, dedke in babice, ki so nam dali
navdih za življenje v regiji.
Pripadnost, pomoč izražamo že z raznimi
donacijami in sponzorstvi, saj s tem določen
del sredstev vrnemo lokalni skupnosti.
Komuniciranje z našimi uporabniki in dnevno
prepletanje žalostnih, na trenutke tudi krutih
zgodb, nas je spodbudilo k razmišljanju,
kako pomagati našim uporabnikom in tudi
samostojnim podjetnikom, malim podjetjem,
ki še vztrajajo na našem območju. Skupek
vsega tega je botrovalo k odločitvi za izdajo
naše kartice ugodnosti »Glej,cnej!«. S tem
bomo vsi lažje preživeli. Našim uporabnikom
želimo dati nekaj več, prihraniti kakšen evro,
in s tem slediti novo zastavljeni viziji podjetja.
Pozivamo vse uporabnike, da pridete
na sedež podjetja in dvignete svojo
kartico, vse poslovne partnerje pa, da se nam
pridružijo in skupaj ustvarimo novo zgodbo
Zasavja. Za boljši jutri moramo poskrbeti
sami. Stopimo skupaj, le tako bo naš namen
dosežen. Radi bi omogočili višji nivo kvalitete
življenja, bivanja ali vsaj lažjo zadovoljitev
osnovnih potreb naših uporabnikov.
16 REKLAMNA OBVESTILA
UGODNO KREDITIRANJE ZA
PODJETNIKE
Območne obrtno-podjetniške zbornice
Hrastnik, Trbovlje in Zagorje so se
z Delavsko hranilnico za svoje člane
dogovorile za posebno ponudbo
kratkoročnega namenskega kreditiranja.
Pri tem ni pomembno, v kateri banki je obrtnik ali
podjetnik komitent, pomembno je, da je član obrtne
zbornice in ima poravnano članarino. Dogovorjena
ponudba je prilagojena obsegu kreditiranja, ki ga,
po informacijah bankirjev, člani najbolj pogosto
potrebujejo.
četrtek, 5. junij 2014
Na spletni tržnici www.pridelano-doma.si vam domače izdelke in pridelke ponuja
dvajset različnih kmetij. Pri Pridelano doma vam nudimo najbolj preprost, hiter
in kakovosten servis oskrbovanja s svežo, domačo, lokalno pridelano hrano. Smo
najkrajša in najhitrejša pot med njivo in vašo kuhinjo. Obiščite spletno tržnico
www.pridelano-doma.si, poklikajte želene izdelke in vsak torek in četrtek vam
bomo domače dobrote v ličnih zabojčkih pripeljali prav do vaših vrat.
Dostavljamo po celotnem Zasavju, tudi v Litiji in v Ljubljani z okolico.
Na spletni tržnici garantiramo 100% sledljivost hrane, 100% garancijo na
kakovost in dostavo vsak torek in četrtek med 16.00 in 19.00 uro.
Pridružite se vrvežu spletne tržnice www.pridelano-doma.si in postanite del
trajnostne, zelene in vzdržne skupnosti vse številčnejših potrošnikov.
Kreditni pogoji:
• Znesek kredita: do 10.000 €
• Rok odplačila kredita: do 12 mesecev
• Obrestna mera: 3,90% fiksno, nominalno
• Stroški odobritve kredita: od 63,00 do 200,00 €
oz. 2% od zneska kredita. Strošek bonitetne ocene
se ne obračuna.
• Mesečno vodenje kredita: 5,00 EUR/mesec
• Zavarovanje: z zastavo nepremičnin in premičnin,
z zastavo denarnih sredstev v EUR, s poroštvom
fizične oz. pravne osebe, z zastavo vrednostnih
papirjev, s cesijo, z asignacijo, z osebnim jamstvom,
menicami… Način zavarovanja je odvisen od
bonitetne ocene pravnega subjekta oz. samostojnega
podjetnika.
100 % POPUST NA TORBICO IZ ZALOGE
ali darilo KAKOVOSTEN USB 2.0 16 GB PRI
NAKUPU AKCIJSKEGA TELEFONA V NAŠI
POSLOVALNICI TELEKOMA SLOVENIJE
Mirko Mastnak s.p., Log 3, 1430 Hrastnik
051.628.171 ali 03.56.46.005
četrtek, 5. junij 2014
Rdeči revirji
Preko 60 različnih dogodkov so letos v Zasavje prinesli
Rdeči revirji. Za tokratno stran smo izbrali dva iz Trbovelj. V sklopu projekta Rudarji iz rovov v srca so pripravili reševalno vajo ob rudniški nesreči. Slavko Trivković
pa je Trbovlje še isti večer naredil razsvetljene. Na svoj,
spektakularni način, je ogenj zajel z veliko žlico. Rdeči
revirji so postali Goreči revirji.
Fotografije: Matjaž Kirn
FOTOREPORTAŽA 17
18 REKLAMNA OBVESTILA
četrtek, 5. junij 2014
ČLANI DRUŠTEV UPOKOJENCEV!
PRIDRUŽITE SE ŠTEVILNIM KOMITENTOM
DELAVSKE HRANILNICE
HRANILNICA NUDI ČLANOM DRUŠTEV
UPOKOJENCEV VELIKO UGODNOSTI
Poročna slavja
svečanosti ob osebnih jubilejih
krsti, birme, obhajila
slavja za zaključene družbe
Z ZAMENJAVO BANKE LAHKO PRIVARČUJETE
TUDI VEČ KOT 180 EUR LETNO !
ODLOČITEV JE NA VAŠI STRANI,
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH
V ZAGORJU, TRBOVLJAH IN HRASTNIKU.
www.delavska-hranilnica.si
E. pošta: [email protected]
catering
Prešernova 1 | Zagorje ob Savi
****
Tel: 03 56 69 170
[email protected]
www.kum.si
Vse za vašo
► splošno gradbeništvo
► fasaderstvo, slikopleskarstvo
► suhomontažni sistemi
► talne obloge
mob. 041-470-666
info: [email protected]
pravljično poroko
POROČNI ŠOPKI,
VSE VRSTE
UNIKATNIH
POROČNIH
DEKORACIJ
(dom, avto,
cerkev, gostišče),
UNIKATNA
VABILA, ZAHVALE,
KONFETI,
IZPOSOJA
POROČNIH
DEKORACIJ,
PREVLEK
ZA STOLE S
PENTLJAMI VSEH
BARV
info:
041 675 437
ali 041 976 717
Trg Pohorskega bat.
4, KISOVEC
ZABAVA 19
četrtek, 5. junij 2014
Nagradna križanka 1
1
NEMŠKI
SMUČAR
MARKUS
RUSKI
OSEBNI
AVTO
GRŠKI BOG
LJUBEZNI
PODREDNI
VEZNIK
TEHNIŠKA
FAKULTETA
SLOV.
SMUČ.
SKAKAL.
KRANJEC
ANTIČNO
RAČUNALO
DIVJA
MAČKA
SOGLASNIŠKI SKLOP
REKA V
LATVIJI
JEZERO V
TURČIJI
BERILIJ
OBJEKT ZA
PROIZVODNJO EL.
ENER.
STRAH
PRED
TEŽNOSTJO
TOKIO
NEKOČ
TELEVIZIJA
PASJI GLAS
NIZEK M.
GLAS
CITAT
TERBIJ
BRITAN.
POLITIK
KRŠČANSKI
FILOZOF
BREZ
BESEDILA
SESANJE
TV. VODITELJICA ROŠ
PIJAČA ST.
SLOV.
POG. NA
DIVJAD
ŠTUDENT
BREZ
DIPLOME
ŠPANSKI
MOTOC.
DIRKAČ
ANGEL
REKA V
AVSTRIJI,
NEMČIJI,
ŠVICI
VOLT-AMPER
OBDELOVALNA
19. ČRKA
POVRŠINA
HEB. AB.
ITAL.
POLITIK
LUIGI
SKLADBA ZA
2 GLA.
MESNA
INDUSTRIJA
PRIMOR.
VEČ TKIV,
TKIVA
PLEMIŠKI
NASLOV
VODNA
RASTLINA
PREDAL V
BANKI
TOPILO ZA
LAKE
JESENSKA
HRUŠKA
GL. MES.
MADAGASKARJA
MOČVIRSKI
BOBER
VEK
RUSKI
VLADARSKI
NASLOV
ZRELOSTNI
IZPIT
VAS NA
PRIMOR.
ČLAN
DOLSKEGA
DRUŠTVA
GESLO
KOSITER
EDEN
LADKO
KOROŠEC
MORSKA
RIBA
MOLIBDEN
ZGORNJI
DEL STOPALA
TOVARIŠ
OSEB.
ZAIMEK
ŽELEZO
KARLOVEC
BISTVO,
GLAVNA
MISEL
ELEKTRONVOLT
ANGL. PIVO
ABELOV
BRAT
TALIJ
MESTO V
BOSNI
NOVITETA
PALADIJ
SAMO,
ZGOLJ
PTIČ NELETALEC
SLO. PES.
ALFONZ
KITAJSKO
LJUDST.
OS. KART PO
DELITVI
VERDIJEVA
OPERA
VOH (ZASTA-RELO)
SLO. PIS.
SELIŠKAR
REKA V
ŠVICI
ŽILE DOVODNICE
ZAJEDAVEC
6. ČRKA
HEB. ABEC.
SLOV.
TISKOVNA
AGENCIJA
BRIGA, SKRB
MELODIKA
KOŽICA,
MEMBRANA
ALPINIST
GROŠELJ
LESENA
POSODA ZA
GROZDJE
Sudoku št. 1
8
1
2
3
6
6
2
3
5
9
4
4
1
2
7
6
1
8
7
2
9
7
8
3
7
5
1
6
4
9
9
2
2
6
3
4
KOŠTABONA (vas na Primorskem)
ANZELM (krščanski filozof)
DEAKIN (britanski politik)
1
OSEBNI
DOHODEK
Kupone s pravilno izpolnjenim
geslom pošljite na naslov
Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik
ali na elektronski naslov
[email protected]
do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo prejemnika majice z
logotipom Zasavskega tednika.
Ime in priimek:
Naslov:
Tel.:
Geslo:
Popust, da te kap
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku.
Objavite oglas za popust.
8
3
SLOVARČEK:
ČUTILO
SLOV.
SKLADATELJ
PAVEL
SVINEC
IME BIB.
MARIJINE
MATERE
4
NARED
JANEZ
GLAVNO
MESTO
BABILONIJE
ZNAČILNOST
NATRPANEGA
7
ANTIČNO
PODBOJ PRI
LJUDSTVO V
VRATIH
GRČIJI
ŠT. (ANGL.)
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €)
objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur,
popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici,
pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti!
Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na
naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski
naslov: [email protected] ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
NOVOST V ZASAVJU
bambus
masaža
Masažni salon Beb'z
T: 040 903 073
www.filipinska-masaza.si
Kupon velja do 19 .6. 2014
Trgovina na drobno
Majcenova 4, Trbovlje
03/562 63 89
ALPSKO
MLEKO
1 l - 3,5 %
VIKEND AKCIJA
SAMO 6., 7. IN 8.
JUNIJ
3
9
7
8
2
5
9
2
4
3
1
6
6
4
8
1
5
7
6
4
1
7
8
5
2
3
9
2
5
8
6
1
9
3
7
4
7
9
3
5
2
4
8
6
1
4
1
6
3
7
8
9
5
2
8
2
4
1
5
3
7
9
6
5
3
9
4
6
7
1
2
8
1
6
7
8
9
2
5
4
3
20 REKLAMNA OBVESTILA
četrtek, 5. junij 2014
Osmrtnice
in zahvale
po rudniku od Trbovelj do Hrastnika
12. julij 2014
Iščemo sodelavke
in sodelavce
Ob smrti vaših najbližjih lahko
osmrtnico ali zahvalo objavite
tudi v Zasavskem tedniku.
Tekst vam bomo pomagali
oblikovati, objavite lahko tudi
fotografije.





Cena zahvale ali
osmrtnice 40 €
Več informacij:
[email protected]
Telefon: 03/56-60-568
(vsak delavnik od 9. do 14.
ure)
Si upaš premagovati ovire pod zemljo?
Se upaš spopasti s skoraj 5 kilometrov dolgo progo od
Ajnzerja v Trbovljah do Barbara rova v Hrastniku?
Si sposoben premagati razmetane jamske vozičke, tone
železja, porušene lesene podpornike, zrušek, blato,
temo, jamske kure in Perkmandeljca?
Letošnji rudarski praznik bomo obeležili z Jamatlonom –
tekom čez jamske ovire po rudniku.
Prijavi se na: www.zasavskitednik.si
*Prijavijo se lahko posamezniki in trojke
Napišite nekaj o sebi, povejte, kaj bi delali, pošljite
morda že kakšen prispevek na naslov:
Zasavski tednik, Ulica 1. maja 83, 1430 Hrastnik
Še bolje pa, da se javite po e-pošti:
[email protected]
Lahko pa odtipkate tudi številko:
03/56-60-561 (vsak delavnik od 9. do 14. ure)
Postanite del ekipe, ki bo spremenila Zasavje!!!
Honorar (skromen, a reden) bo…
Vsako gospodinjstvo v Zasavju je
upravičeno do darila Zasavju. Vsake
roke lahko Zasavski tednik začutijo
pod prsti, vsake oči se lahko sprehodijo po njegovi vsebini.
Če niste prejeli svojega izvoda, se
obrnite na vašo matično pošto. Tam
boste lahko ugotovili, zakaj Zasavskega tednika ni bilo v vašem nabiralniku.
Uredništvo Zasavskega tednika
Prijetno branje!
ket
XXL pa N
LIJO
MI
as v tujini
č
ti
s
ro
p
te
s
o
ab
j po načrtu. D
le
e
s
v
opotnika, ki
o
s
d
a
g
re
e
g
iv
e
lj
n
s
e
e
n
ic
a
z
Počitn
rbno, si izberite
k
s
z
re
b
, zdravstveno
a
a
d
n
e
ji
s
u
r
T
a
k
je
n
li
a
e
v
iv
aro
prež
ur na dan – zav
4
2
i
n
a
tr
s
b
o
l
vam bo sta
tenco v tujini.
is
s
a
o
k
s
in
ic
d
me
zavarovanje z
Zastopstvo Trbovlje
Oglas Tujina 270x202_(02-06-2014).indd 1
Leta niso omejena (ne navzgor ne navzdol).
Zasavskega tednika
ni bilo v vašem
nabiralniku?
E
Č
O
G
O
M
jte se!
u
r
a
v
a
VPreSdvEiditeJnE
Z
.
o
iv
lj
epredvid
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana.
Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
na področju trženja
dopisnike iz Zasavja za časopis in spletno stran
novinarje
pisce različnih prispevkov
ilustratorje, karikaturiste, foto manipulatorje,
ugankarje, humoriste itn… itn…
irjeno
Preverite razš
vimi paketi
no
z
o
db
ponu
nah!
po ugodnih ce
www.vzajemna.si
080 20 60
ponedeljek 8:00-12:00 in 13:00-17:00
Mestni trg 5a,
torek 8:00-12:30 in 13:00-15:00
1420 Trbovlje
sreda 8:00-12:00 in 13:00-17:00
Telefon: 03/56 25 171
četrtek 8:00-12:30 in 13:00-15:00
petek 8:00-14:00
2.6.2014 15:58:08