BITI ASEKSUALEN V HETERONORMATIVNI

Comments

Transcription

BITI ASEKSUALEN V HETERONORMATIVNI
Etnolog 22 (2012)
BITI ASEKSUALEN V HETERONORMATIVNI
SEKSUALIZIRANI [email protected]
Individualne in skupinske strategije soo~anja s stigmo
Tanja Kova~i~
IZVLE^EK
Homoseksualnost je bila leta 1973 ~rtana s seznama psihiatri~nih diagnoz, nasprotno pa
aseksualnost danes {e vedno velja za patologijo. Osebe, ki ne ob~utijo spolne privla~nosti,
svojo spolno usmeritev identificirajo kot aseksualno. Aseksualni posamezniki se soo~ajo z
diskriminacijo na podlagi aseksualnosti, njihova spolna identiteta pa je stigmatizirana. V
razli~nih kontekstih zato uporabljajo raznovrstne strategije soo~anja s stigmo.
Klju~ne besede: aseksualnost, strategije soo~anja s stigmo, afobija, spolna usmeritev,
spolna identiteta
Abstract
Homosexuality was removed from the list of mental diseases in 1973, but asexuality
has continued to be considered a pathology to the present day. Persons who do not feel
sexual attraction identify their sexual orientation as asexual. Asexual individuals face
discrimination based on their asexuality, and their sexual identity is stigmatised. They
therefore use a variety of strategies to cope with the stigma in different contexts.
Keywords: asexuality, strategies of coping with stigma, aphobia, sexual orientation,
sexual identity
UVOD
“Aseksualna je oseba, ki ne ob~uti spolne privla~nosti in/ali `elje po
spolnosti” je raz{irjena definicija aseksualnosti, ki jo je sprejela slovenska
aseksualna skupnost (Aseksualnost 2011–2012; primerjaj AVEN 2008). Izraz
aseksualnost uporabljam izklju~no za poimenovanje spolne usmeritve in/ali
identitete. S prevzemanjem tega pomena nikakor no~em trditi, da so aseksualci
nespolna bitja, ki ne premorejo libida1 ali kakr{nega koli odnosa do spolnosti
1 Podatek, da se nekateri aseksualci samozadovoljujejo (Brotto …�et al.� 2008: 13; Scherrer 2008:
628–629; Kova~i~ 2010: 55-56, 80–81), je po mojih izku{njah za nekatere dokaz, ki izpodbija trditev
o aseksualnosti. Samozadovoljevanje kot spolna praksa naj bi namre~ dokazovala njihovo seksualnost.
Zagovorniki te trditve pozabljajo, da se predstavniki drugih spolnih usmeritev identificirajo le na podlagi
ob~utja spolne privla~nosti. Pri tem nikoli ni pomembno, ali obenem prakticirajo tudi masturbacijo. Za
identifikacijo aseksualcev pa postavljajo strožja merila. Ti naj bi morali poleg razkritja lastnih ob~utkov
spolne privla~nosti zadostiti {e kriteriju, da se ne samozadovoljujejo.
111
Tanja Kova~i~
v {ir{em pomenu besede.2 Aseksualnost izpodbija mit o univerzalnosti
~love{ke `elje po spolnosti, s tem pa postavlja pod vpra{aj pomembne
dru`bene norme, vrednote in kulturne vzorce. ^eprav aseksualnosti sorodne
fenomene znanstvena literatura bele`i vsaj od 40. let 20. stoletja dalje (glej
Kinsey 1948: 656; Johnson 1977; Storms 1980), pa se v {ir{i dru`bi o njej
govori {ele eno desetletje. Najnovej{e raziskave aseksualnosti se ukvarjajo
z vpra{anji diskriminacije in predsodkov do aseksualnih oseb (Macinnis
in Hodson 2012), oblikovanjem aseksualne identitete (Scherrer 2008) in
odnosom aseksualcev do spolnosti ter sorodnih tem (Brotto … �et al.� 2008;
Prause in Graham 2007).
V nadaljevanju bom predstavila po Goffmanu raz~lenjene strategije soo~anja
112 s stigmo, jih aplicirala na aseksualnost in ilustrirala s citati sogovornikov.
Spra{evala se bom, kako in zakaj se aseksualni posamezniki soo~ajo s stigmo in
ali se njihove strategije razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo homoseksualci.
Namesto termina homofobija bom predlagala termin afobija, ki po mojem mnenju
omogo~a bolj{e razumevanje specifi~ne situacije diskriminacije aseksualcev. Za
slednjo je pomemben predvsem medicinski diskurz, ki na podro~ju spolnosti
dolo~a mejo med normalnim in patolo{kim.
HETERONORMATIVNI KONTEKST MEDICINE
^eprav je Freud verjel, da so vsi ljudje po naravi biseksualni (Freud 1995:
23–24) in da homoseksualnost ni patologija (Freud 1951), so psihoanaliti~ne
teorije po njegovi smrti za{le v nasprotno smer (glej Rado 1940; Herek 1997–
2012). [ele rezultati empiri~nih raziskav (glej Herek 1997–2012), ki so se mno`ile
od 40. let 20. stoletja, so nakazale, da homoseksualnost sama po sebi ni povezana
s psiholo{kimi motnjami. Hkrati s spreminjajo~o se dru`beno klimo so za~eli v
70. letih 20. stoletja svoj odnos do homoseksualnosti spreminjati tudi psihiatri in
psihologi3 (1997–2012). Danes je tako strokovnjaki ne razumejo ve~ kot motnjo,
temve~ kot eno od spolnih usmeritev (Berkow, Beers in Fletcher 2005: 418).
Nasprotno pa aseksualnost {e vedno velja za neza`eleno bolezensko stanje.
Diagnosti~ni in statisti~ni priro~nik du{evnih motenj (DSM-IV) v ZDA, v Evropi
pa Mednarodna klasifikacija bolezni (ICD-10) med spolnimi motnjami opisujeta
hipoaktivno motnjo spolne `elje,4 definirano kot “stalno ali ponavljajo~e se
pomanjkanje (ali odsotnost) seksualnih fantazij in `elje po spolnosti”, ki povzro~a
“izrazito stisko ali medosebne te`ave” (Brotto 2010: 221). V medicinski literaturi
je opisana kot mo`na “posledica telesnih ali du{evnih dejavnikov ali kombinacije
2 Na podlagi stikov z aseksualnimi osebami lahko povzamem, da jih spolnost v {ir{em kontekstu
ve~inoma zanima. O njej veliko premi{ljujejo, berejo in se pogovarjajo. Do nje imajo predvsem nevtralen
ali pa pozitiven odnos, do uveljavljenih družbenih heteronormativnih spolnih, partnerskih in družinskih
vzorcev ter z njimi povezanih vrednot pa so pogosto kriti~ni.
3 Leta 1973 je Ameri{ko združenje psihiatrov homoseksualnost ~rtalo s seznama psihiatri~nih diagnoz
(APA 2009: 11), svetovna zdravstvena organizacija pa je to storila {ele leta 1991 (po Kuhar 2001: 63).
4 Kratica HSDD izvira iz angle{kega izraza hypoactive sexual desire disorder. Znana je tudi pod
izrazoma frigidnost in seksualna anoreksija (Hipnoterapija 2009).
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
obeh” (Berkow, Beers in Fletcher 2005: 421). Povezujejo jo z nizkimi koli~inami
testosterona, z uporabo zdravil in drog, s stresom, z vzgojo in spolnimi zlorabami
(2005: 422). Za njeno zdravljenje predlagajo vedenjsko terapijo in dodajanje
testosterona (2005: 422–423). Cilj zdravljenja tako ostaja pove~anje spolne `elje
in bolj ali manj zadovoljujo~ spolni odnos.
Tako tuji (glej Engelman 2008; Skynner 1994: 268, 273) kot slovenski
predstavniki medicinske in psihoanaliti~ne stroke so do ideje aseksualnosti kot spolne
usmeritve ve~inoma izredno skepti~ni (nasprotno Otorepec 2009–2012). Teoretski
psihoanalitik Roman Vodeb5 jo razume kot posledico nizke samozavesti, modni
trend (po Miko 2005), past za samske `enske ali kot posledico infantilnega zavidanja
penisa in kot ozdravljivo stanje (Vodeb 2011: 87–89, 94–95). Dr. med. in psihiatra
Slavko Ziherl (po Bla`i~ 2008: 14) in Janez Rugelj (po Modic 2004) jo, izhajajo~ iz 113
poklicne prakse, razumeta kot spolno motnjo, zavrtost, posledico negativne izku{nje,
kot rezultat pomanjkljive psihi~ne in fizi~ne razvitosti ali pomanjkanja hormonov.
Nekonsistentnost njihovega pogleda na aseksualnost pa se ka`e v tem, da hkrati vsi
trije hkrati dvomijo v njen obstoj. Ne nazadnje aseksualnost nasprotuje predstavam
o naravni, zdravi, zadovoljujo~i, heteroseksualni in reproduktivni spolnosti, na
katerih temelji moderna medicina. Medicinski diskurz jo zato prek logike delitve na
normalno in nenormalno uvr{~a v obmo~ja patologije.
Na zdravnike, psihiatre in psihoanalitike se obra~ajo posamezniki, ki se soo~ajo
z dolo~enimi `ivljenjskimi problemi. Aseksualci pa v svojo spolno usmeritev ve~inoma
ne dvomijo, kot taka se jim ne zdi problemati~na in z njo so ve~inoma zadovoljni.
Negativne izku{nje v zvezi s svojo aseksualnostjo povezujejo predvsem z odnosom
dru`be, ki favorizira tradicionalne heteronormativne vzorce vedenja (Kova~i~
2010: 89). Zgodovina odnosa do homoseksualnosti ka`e, da dokler so jo preu~evali
in razlagali psihiatri in psihoanalitiki, so jo povezovali predvsem s patologijami,
njihovo mnenje pa je prevzela tudi {ir{a dru`ba. [ele ko so homoseksualnost za~eli
preu~evati empiri~no in iz dru`boslovnega vidika, so si raziskovalci za~eli postavljati
druga~ne hipoteze, spra{evati druga~na vpra{anja ter izpeljevati popolnoma
druga~ne zaklju~ke (glej Herek 1997-2012). [ele ko je medicina izgubila diskurzivni
monopol nad homoseksualnostjo6, je lahko postala suverena spolna usmeritev. Pa
vendar medicinski diskurz {e vedno prevladuje v odnosu dru`be do spolnosti, kar se
ka`e v odnosu do aseksualnosti. Ponavlja se zgodba iz zgodovine homoseksualnosti:
za mnenja o aseksualnosti spra{ujemo predvsem psihiatre in psihoanalitike, ki
odgovarjajo z diskurzom psiholo{kih motenj, spolnih zlorab in pomanjkljive razvitosti
(glej Bla`i~ 2008: 14; Vizita.si 2009; Modic 2004; Miko 2005). To je tisto, kar poznajo,
s ~imer se ukvarjajo in kar se ~utijo kompetentne zagovarjati. S tem pa omogo~ajo
nadaljnjo stigmatizacijo aseksualnosti.
5 ^eprav avtorica teh vrstic mo~no dvomi v aplikativnost teorij, ki jih zagovarja Vodeb, na življenje
resni~nih ljudi, pa jih kljub temu navaja, saj je Vodeb izredno glasen, odziven in provokativen komentator
družbenih dogajanj. Prav zato ima mo~an vpliv na {ir{e družbeno mnenje. ^eprav tudi sam priznava, da “na
podro~ju seksualnosti in psihoanalize nasploh ni~ ni dokazljivo–vsaka trditev je trhla, prav tako kot je trhel
status nezavednega” (po Miko 2005), pa tega v javnih komentarji ve~inoma ne poudarja.
6 Medicina je izgubila monopol nad ~love{ko spolnostjo, obdržala pa je hegemoni~en položaj, ki ga je
paradoksno potrdila in utrdila prav s tem, da je homoseksualnost umaknila s seznama bolezni (Baji~, 4. 7. 2012).
Tanja Kova~i~
STRATEGIJE SOO^ANJA S STIGMO
Predstavnikom spolnih manj{in je ve~inoma skupno le izkustvo
homofobi~nega nasilja (Kuhar ... �et al.� 2011: 91) in stigmatizirane identitete. Ker
pa izraz homofobija nezadostno naslavlja celotno LGBT populacijo, se v znanstveni
literaturi vse bolj uporabljata termina bifobija in transfobija (glej Ristock 2005). Za
razumevanje aseksualnosti zato uvajam izraz afobija7, ki izra`a specifi~no obliko
diskriminacije in nasilja, ki ju do`ivljajo aseksualci izklju~no zaradi svoje spolne
usmerjenosti. Afobija je sovra{tvo ali strah pred aseksualnostjo, ki lahko vodi v
razli~ne oblike diskriminacije in nasilja do aseksualnih posameznikov.
Ker je neheteroseksualnost v na{i dru`bi razumljena kot deviacija od norme,
114 jo mnogi dojemajo kot stigmo (Kuhar ... �et al.� 2011: 91). Po Ervingu Goffmanu,
enem od vodilnih zagovornikov simbolnega interakcionizma, je stigma posebna
vrsta razmerja med lastnostjo in stereotipom (glej 2008: 11–13), sodba o njej pa
je odvisna od konteksta.8
Strategije upravljanja s stigmo so v razli~nih `ivljenjskih situacijah razli~ne,
njihova uporaba pa se pogosto prekriva (Kuhar ... �et al.� 2011: 91). Kot strategije
soo~anja s homofobijo (Kuhar ... �et al.� 2011: 91; glej Goffman 2008: 17–25), lahko
tudi na~ine soo~anja in upravljanja s stigmo aseksualnosti, razporedim v Goffmanovo
kategorizacijo odzivov na stigmo. S pomo~jo zgledov (glej Kuhar ... �et al.� 2011) in lastne
analize sem jih {e dodatno raz~lenila in razporedila v dvanajst vsebinskih kategorij.
Od teh samocenzura, senzibilizacija, akomodacija, potopitev v heteroseksualnost,
zavra~anje fiksne identitete in zanikanje spadajo v prvo, reinterpretacija, nihilizacija
in skupinska zaveza v tretjo, resignacija pa v ~etrto Goffmanovo kategorijo.
Da bi razumela, katere strategije soo~anja s stigmo in afobijo uporabljajo
aseksualni posamezniki, sem v prvih mesecih leta 2012 med ~lani slovenske
aseksualne skupnosti izvedla raziskavo. V njej so sodelovali univerzitetna {tudentka
Sonja9 (20 let), univerzitetni diplomant Jure (24 let) in Pika (52 let) z visoko{olsko
izobrazbo. Vzorec sodelujo~ih je bil izredno majhen, vendar drugih aseksualnih
oseb v tem ~asu nisem uspela spoznati. Sodelujo~im sem prek spletne po{te poslala
polstrukturirane vpra{alnike, ki so jih v roku enega meseca izpolnili in vrnili.
Med gradivo raziskave sem vklju~ila tudi izjave aseksualnih posameznikov
iz leta 2010 (glej Kova~i~ 2010). Sogovornike sem poiskala prek foruma na temo
aseksualnosti (Aseksualnost 2009–2012), in sicer tako, da sem stopila v stik z
administratorjem foruma in 21. julija 2009 na forumu objavila poziv k sodelovanj
k raziskavi. Na ta na~in sem pridobila tri sogovornike. Zadnjega sogovornika
sem na{la prek drugih slovenskih forumov, na katerih se je pojavila debata o
7 Izraz izpeljujem na na~in, kot so sestavljeni sorodni termini: homo-, bi-, trans-, zato tudi afobija.
Mednarodna angle{ko govore~a aseksualna skupnost pa uporablja istopomenska izraza acephobia in
asexophobia (Landis 2012).
8 Aseksualnost je lahko v dolo~enih primerih sprejemljiva oziroma pri~akovana. Pripisuje se jo
posameznikom, ki pripadajo dolo~enim družbenim vlogam, na primer duhovnikom, otrokom, starej{im
ženskam, invalidom in osebam z motnjo v du{evnem razvoju.
9 Vsa imena sogovornikov so spremenjena.
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
aseksualnosti. Prijavila sem se na vsakega od teh forumov in pisala osebno sporo~ilo
posameznikom, ki so v svojih spletnih objavah nakazali, da bi lahko bili aseksualni.
Odpisal mi je le eden in s tem postal ~etrti sogovornik. Andra` (19 let) in Jelena (24
let) sta bila univerzitetna {tudenta, Samo (27 let) pa {tudent vi{je strokovne {ole.
Zarja (52 let) je imela univerzitetno izobrazbo in redno zaposlitev. Pri~evanja teh
{tirih samoidentificiranih aseksualcev sem v letih 2009 in 2010 zbrala prek tehnike
polstrukturiranih vpra{alnikov in pogovorov v obliki neformalnih spletnih sporo~il.
Zanimalo me je njihovo dojemanje aseksualnosti kot spolne usmeritve in identitete,
preobrazbe spolne identitete, izku{nje druga~nosti, povezovanje v spletne skupnosti
pa tudi njihovega pogleda na spolnost, partnerstvo in dru`ino (Kova~i~ 2010: 53).
Tudi ta vzorec sogovornikov je bil izredno majhen. Sestavljali so ga predvsem
{tudentje, zajel pa je le tiste aseksualne posameznike, ki so aktivni na internetu. 115
Gre za specifi~no populacijo med aseksualci, ki je najbolj vidna in za raziskovalce
najla`je dostopna (glej Prause in Graham 2007; Brotto … �et al.� 2008; Scherrer
2008), ne more pa biti reprezentativna za vse predstavnike te spolne usmeritve.
Prek analize zbranih pripovedi sem zaklju~ila, da so aseksualci izredno
heterogena dru`bena skupina, njene ~lane pa dru`i tudi ve~ skupnih lastnosti.10
^eprav so `ivljenjske izku{nje aseksualcev primerljive tudi z izku{njami
homoseksualcev (glej Kuhar 2001: 138–183), pa med njimi obstajajo tudi
pomembne razlike. Eno najpomembnej{ih predstavlja medicinski diskurz, ki
homoseksualnost razume kot spolno usmerjenost, aseksualnost pa kot motnjo11.
Pri~evanja obeh opisanih raziskav sem zdru`ila in jih posku{ala razvrstiti s
pomo~jo Goffmanove kategorizacije odzivov na stigmo. Prek analize gradiva sem
lahko mnoge od zabele`enih izjav isto~asno uvrstila v ve~ kot eno Goffmanovo
kategorijo. V nadaljevanju v ilustracijo zgoraj opisanih kategorij navajam izbrane
citate, zbrane v obeh raziskavah:
1. a. Samocenzura
Na vpra{anje o razkritju je Zarja odgovorila: “Problemov z okoljem zaradi
tega nisem imela, ker se pa~ o tem nisem z nikomer pogovarjala. ^e pa sem kdaj
komu karkoli omenila, me ve~inoma ni nih~e prav resno jemal.” (31. 12. 2009)
10 Razlike med posamezniki je avtorica raziskave pripisala razli~nemu spolu, starosti, religioznosti
in osebnostnim lastnostim, pa tudi vzgoji, izobrazbi, sprejetju lastne aseksualnosti, razli~nim življenjskim
izku{njam ter drugim faktorjem. ^lani skupnosti pa so imeli tudi veliko skupnega: od razumevanja
aseksualnosti kot pomanjkanja spolne želje in/ali ob~utja spolne privla~nosti, povezovanje prek interneta,
doživljanje procesa spreminjanja spolne identitete in razkritja, izku{nja diskriminacije in nasilja, poudarjanje
pomena partnerstva ali prijateljstva ter na tem temelje~e razlo~evanje med romanti~nimi in neromanti~nimi
aseksualci (Kova~i~ 2010: 53–91). Dobljeni rezultati so primerljivi z izsledki drugih avtorjev (glej Prause in
Graham 2007; Brotto … �et al.� 2008; Scherrer 2008).
11 Ena~enje aseksualnosti z zdravstvenimi motnjami je za aseksualne skupnosti eden od osrednjih
problemov. Šele kot bo ta vez pretrgana, bo aseksualnost lahko sprejeta kot suverena spolna usmeritev
(Hinderliter 2010). Aseksualci se znotraj diskriminatorne in heteronormativne družbe soo~ajo s stiskami
(Kova~i~ 2010: 58–86; Brotto … �et al.� 2008: 9) kakor vse spolne manj{ine (minority stress). Tudi stigma
du{evne motnje, ki jo prina{a povezovanje aseksualnosti s HSDD, shizoidno motnjo osebnosti in Aspergerjevim
sindromom (Brotto … �et al.� 2008: 13), ne more imeti pozitivnega u~inka na posameznikovo samopodobo.
Tanja Kova~i~
Jure pa je opisal: “Bistvena pomanjkljivost aseksualnosti se mi namre~
zdi njena nevidnost in velika verjetnost napa~nega razumevanja. V marsikateri
situaciji se mi zdi, da bi si ljudje o meni ustvarili napa~no predstavo, ~e bi jim dal
vedeti, da sem aseksualen. Konkretno v mojem primeru se mi zdi, da bi napa~ne
predstave delovale {e posebej obremenjujo~e, saj bi si rad pustil odprte poti do
razli~nih izku{enj in identitet. Na primer, aseksualnost pri meni pomeni odsotnost
spolne privla~nosti, ne pa tudi libida, zato bi rad kdaj imel spolne odnose, ampak
se bojim, da me ljudje ne bodo videli kot potencialnega partnerja, ~e bodo imeli o
meni napa~no predstavo, /…/ .” (12. 2. 2012)
Sogovornika sta strategijo samocenzure uporabljala zaradi neupo{tevanja
in pogostega napa~nega razumevanja aseksualnosti. Te predstave namre~ lahko
116 delujejo izredno omejujo~e. Da bi se aseksualci izognili afobiji, prek napornega
procesa ohranjanja navidezne heteroseksualnosti prikrivajo svojo spolno usmeritev.
Samocezuro lahko razdelimo na prostovoljno in prisilno. ^eprav ima posameznik
mo`nost samoodlo~anja, pa mu samocenzuro vedno vsili dru`ba, ki odlo~i,
koga stigmatizira. Ker posameznik to pozicijo ponotranji, lahko prostovoljno
samocenzuro vedno zvedemo na prisilno (Kuhar ... �et al.� 2011: 92–93).
1. b. Senzibilizacija
“Zaradi pripadnosti skupnosti sem svojo identiteto dokon~no sprejela kot
nekaj pozitivnega,” je razlo`ila Sonja. “Upam, da mi bo s spodbujanjem na{e
aktivnosti in ve~anjem dostopnosti informacij v sloven{~ini uspelo vsaj {e pri kom
spodbuditi zavedanje, da ljudje spolnost in odnose dojemamo zelo razli~no in da
so vse spolne usmerjenosti, vrste zvez in vsi `ivljenjski stili (ki ne {kodujejo drugim)
enakovredni in legitimni.” (21. 2. 2012)
Podobne izku{nje je opisal Andra`: “Spoznavanje aseksualcev in izmenjava
mnenj o tem se mi zdi zelo pomembna, /…/ . Predvsem se mi zdi pomembno razsvetliti
ljudi o tem, saj ljudje tega vedo premalo in to premalo sprejemajo.” (7. 8. 2009)
Senzibilizacija je proces, ki vodi v pove~ano ob~utljivost oziroma k bolj{i
ozave{~enosti posameznikov in dru`be o nekem fenomenu. Sogovornika sta
menila, da imajo ljudje predsodke prav zaradi nevednosti. Verjela sta, da lahko
dostopnost do informacij, spoznavanje aseksualcev in izmenjava mnenj o
spolnosti ter odnosih vplivajo na bolj{e zavedanje in sprejemanje aseksualnosti ter
nenormativnih na~inov `ivljenja.
1. c. Akomodacija
po Kuharju s sodelavci izra`a zna~ilne razli~ne na~ine upravljanja s spolno
usmerjenostjo glede na razli~ne `ivljenjske situacije. To se ka`e tako, da so
posamezniki v dolo~enih okoljih razkriti, v drugih pa ne (2011: 95).
“Dandanes tajim spolno usmerjenost in se trudim, da zanjo ne bi izvedel nih~e,”
je povedal Samo in nadaljeval: “Bilo bi mi prijetneje, ~e bi me ljudje imeli za geja, kot
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
pa da bi izvedeli, da sem aseksualen. Po navadi se ve~ina aseksualcev /…/ razkrije
svojim star{em ali prijateljem. To je nepotrebno. /…/ Star{em se nisem zaupal in niti
nimam tega namena. To bi bila tudi zadnja stvar, ki bi jo naredil.” (28. 4. 2010)
Nasprotno pa mi je Sonja zaupala: “Glede svojega do`ivljanja privla~nosti,
spolnosti in razmerij nisem nikoli lagala, sem pa v pogovorih, ko drugi delijo svoje
izku{nje in mnenje, velikokrat tiho, ker vem, da bi bila dele`na vsaj nerazumevanja,
~e `e ne neodobravanja, nisem pa vsem ljudem pripravljena razlagati in
zagovarjati svoje identitete. To se je pogosto dogajalo predvsem, preden sem odkrila
aseksualnost, odkar sem ve~ prebrala o njej /…/, pa sem glede svojega do`ivljanja
bolj spro{~ena.” (21. 2. 2012)
Oba sogovornika sta se razkrila drugim ~lanom aseksualne skupnosti in 117
meni za potrebe raziskave. V drugih, bolj heteronormativnih okoljih, pa svoje
spolne usmeritve nista izpostavljala. V dolo~enih situacijah sta ljudem raje pustila,
da predvidevajo njuno heteroseksualnost ali homoseksualnost. Slednja je bila
za sogovornika Sama o~itno manj stigmatizirana kot aseksualnost. Sonja pa je
izpostavila trud, ki ga mora aseksualna oseba vlo`iti za nenehno razlaganje in
zagovarjanje lastne identitete. Poudarila je, da je odnos do mnenj drugih odvisen
tudi od vedenja, do`ivljanja in samozavesti glede lastne spolnosti.
Znotraj okvira strategije akomodacije pa sem izpostavila {e dva zna~ilna
na~ina soo~anja s stigmo: strategiji potopitve v heteroseksualnost in zavra~anje
fiksne identitete.
1. c. 1. Potopitev v heteroseksualnost
“Ker sem si vedno zelo `elela partnerstva, otrok in ljubezni, sem velik del
svojega `ivljenja igrala heteroseksualno vlogo. Kar je postajalo s ~asom vedno
te`je. Tako sedaj tega ne po~nem ve~,” je zaklju~ila Pika (25. 2. 2012).
V nasprotju z njo pa je Samo dejal: “Pa tudi v sedanjem ~asu sem se velikokrat
pretvarjal, da sem heteroseksualen, ko sem osvajal nekaj deklet, pa ~eprav do njih
nisem ~util neke privla~nosti. Da, tudi spolno usmerjenost tajim pred samim seboj
in pred drugimi ljudmi, ker ne `elim, da bi kdo zvedel, kaj sem.” (28. 4. 2010)
Aseksualna oseba lahko vzpostavlja seksualne odnose iz ve~ razlogov. Piko
je `elja po ljubezni, partnerstvu in otrocih vodila v heteroseksualni na~in `ivljenja.
Ker je {ele pred nekaj leti spoznala koncept aseksualnosti, se z njim pred tem
ni mogla identificirati. Nasprotno pa je Samo poznal ta koncept in se je imel
na podlagi spolne usmeritve za aseksualno osebo. Ker pa je obenem imel dokaj
negativno mnenje o aseksualnosti, je sku{al eliminirati svoja neustrezna seksualna
ob~utja. Kot je razvidno iz drugih delov njegove pripovedi (Kova~i~ 2010: 77–78,
82), si je Samo `elel ustvariti nuklearno heteroseksualno dru`ino z biolo{kim
otrokom. Njegova spolna usmeritev ga je po njegovem mnenju pri tem mo~no
ovirala. Ker je verjel, da kot aseksualna oseba ne more dose~i svojih `elja in ciljev,
je prevzemal heteroseksualno dr`o.
Tanja Kova~i~
1. c. 2. Zavra~anje fiksne identitete
“Osebno se posku{am izogibati identitetnim ozna~evalcem, ker se mi zdi, da se
bodo moji ob~utki glede spolnosti {e spreminjali, ko bom nabiral razli~ne izku{nje,
in ker imam ob~utek, da z dolo~itvijo identitete sprejmem tudi vse pripadajo~e
(stereotipne) lastnosti,” je poudaril Jure in nadaljeval: “Izogibam se torej temu,
da bi sebe opredelil za aseksualca, se pa ~utim mo~no povezanega z aseksualno
skupnostjo in diskurzom, ki v tej skupnosti nastaja.” (12. 2. 2012)
Probleme zaradi svoje spolne usmeritve pa je imela Sonja: “Vsekakor sama s
seboj, ker nisem bila prepri~ana, ali sem zares aseksualna in sem potrebovala precej
~asa, da sem dojela, da mi ni treba prevzemati fiksne identitete. /…/ Na~eloma se
118 rada izogibam oznakam, ker se mi zdi, da me nobena ne opi{e v celoti in ker
verjamem, da sta spolna in romanti~na usmerjenost lahko fluidni, vendar pa bi se,
~e bi morala izbrati eno preprosto oznako, ozna~ila za aseksualko, ker me nih~e
spolno ne privla~i.” (21. 2. 2012)
Spolna identiteta posameznika se vedno ne sklada z njegovo spolno
usmeritvijo, spolnimi fantazijami in praksami. Zahodni pogled na spolnost
predvideva vse`ivljenjsko in fiksno spolno usmeritev in identiteto. S premikom
pro~ od dualnega pogleda na spol in spolnost pa novej{e raziskave in teorije
dopu{~ajo tudi mo`nost spreminjanja spolne usmeritve in identitete skozi
~as (Clarke … �et al.� 2010: 159). Identiteta je danes refleksivni projekt, ki je
ves ~as v procesu nastajanja in razgradnje, vzporedno s spreminjajo~imi se
potencialnimi identitetami (Kuhar 2001: 167). Oba sogovornika sta se v slogu
teorije queer izogibala fiksnim identitetam. Gre za strategijo soo~anja s stigmo,
ki je ne omenja nobena v tem ~lanku uporabljena literatura o homoseksualnosti.
Jure je prevzel fluidno identiteto, ker je menil, da se bodo njegovi ob~utki glede
spolnosti {e spreminjali, ker je fiksna identiteta lahko izredno omejujo~a in zaradi
stigmatiziranosti aseksualnosti. Sonjo pa je motilo predvsem dejstvo, da je nobena
fiksna definicija in identiteta ne opi{e v celoti. Dru`bene pritiske po prevzemu
fiksne identitete sta opisala kot frustrirajo~e. Kljub temu, da svoje spolne identitete
nista ozna~ila za aseksualno, pa sta se ~utila povezana z aseksualno skupnostjo in
njenim diskurzom.
1. d. Zanikanje
“Pri meni je bilo tako, da sem takoj, ko sem opazil, da nekaj ni v redu, za~el
zatirati in prikrivati lastna ~ustva in si 'v glavi' oblikoval neko mnenje, da so mi
`enske v{e~, tako da nisem niti posumil, da bi sploh lahko bil 'druga~en' od ostalih,”
je razglabljal Samo (28. 4. 2010). Pripovedoval mi je o prikrivanju lastnih ~ustev
in nezavednem ustvarjanju dru`beno bolj sprejemljivega mnenja o tem, kdo so
spolno za`eleni objekti. Njegov odziv je skladen s principom heteronormativnosti,
ki se na psiholo{ki ravni ka`e kot internalizacija heteroseksualnih norm (Kuhar ...
�et al.� 2011: 27). Za predstavljeno strategijo je zna~ilno posameznikovo utajevanje
lastnih ob~utij, fantazij in aktivnosti (Kuhar 2001: 170).
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
2. Kompenzacija
Zarja je glede svoje spolne usmeritve povedala: “Name zelo mo~no vpliva
oziroma je vplivala – to {ele zdaj vidim, ko gledam nazaj na svoje edino partnerstvo,
ki sem ga imela kar nekaj let z `ensko. Veliko je bilo prepri~evanja in razlaganja in
prerekanja in trdih besed, ko sem se po par letih kon~no odlo~ila, da se ne bom ve~
silila v spolne odnose samo zato, da bi ugodila njej.” (31. 12. 2009)
Samo pa je svoj pogled na partnerstvo opisal takole: “Tudi aseksualni ljudje
imajo ~ustva in si `elijo imeti partnerja. V prvi vrsti bi `elel imeti v dru`bi dekle,
ki bi me sprejela tak{nega, kakr{en sem, in ki bi me imela resni~no rada. /…/
Medsebojna bli`ina, zaupanje, potrpe`ljivost, skromnost mi veliko pomenijo, in ~e
bi spoznal dekle s podobnimi lastnostmi, bi se tekom medsebojnega spoznavanja 119
celo spustil v spolni odnos.” (28. 4. 2010)
Posamezniki svojo aseksualnost lahko do`ivljajo kot manko, ki ga lahko prese`ejo
le z mo~jo volje. Sogovornika sta kot primer navedla spolnost, ki v {ir{i dru`bi velja za
enega od bistvenih elementov partnerstva in ljubezni ter kot na~in za spo~etje otroka.
Citata ka`eta, da za aseksualce spolnost ni nekaj, kar bi si `eleli, temve~ je, nasprotno,
predvsem delo (iz ljubezni), (samo)prisila, podreditev, na~in ugajanja in razlog za
prepire. Spolnost, ki naj bi imela v partnerstvu povezovalno vlogo, lahko za aseksualne
posameznike pomeni predvsem frustracijo. V okvir strategije kompenzacije spadajo
tista prepri~anja posameznikov, da morajo zaradi svoje spolne usmerjenosti vlo`iti
bistveno ve~ truda v dolo~ene segmente `ivljenja, da lahko dose`ejo enake cilje kot
hetero-, homo- in biseksualci (Kuhar ... �et al.� 2011: 96).
3. a. Reinterpretacija
je strategija soo~anja s stigmo, pri kateri se posameznik oprime bolj
nekonvencionalne interpretacije svojega polo`aja, ki razlogu za stigmo pripisuje
druga~no vrednost. “Glede negativnih lastnosti pa ne vem. Ne vidim ni~esar
negativnega. Tudi to, da so aseksualni ljudje in zveze med njimi 'neplodni', se mi
ne zdi ni~ problemati~nega, ker mislim, da je ljudi na svetu `e dovolj in da je `al
tudi veliko otrok, za katere bi bilo treba bolje poskrbeti; in ~e bi si aseksualni par
ali pa en sam mo{ki ali `enska za`elel otroka, bi bilo ~udovito, ~e posvojitev ne bi
bila tak problem, kot je zdaj,” je razmi{ljala Zarja (31. 12. 2009).
Andra` pa je o svoji aseksualnosti povedal: “Lahko bi rekli, da sem nanjo
ponosen. Predvsem /…/ jo razumem kot nekaj moralnega in eti~nega. Kot nekaj
pozitivnega, kot vrednoto, kot nekaj humanega in ~love{kega. In sicer zato, ker
se mi zdi nemoralno gledati na katero koli osebo kot na predmet po`elenja in
nemoralno imeti kogar koli za pote{itev spolne sle.” (7. 8. 2009)
Prek strategije oplemenitenja je Andra` aseksualnosti pripisal izredni
pomen. Zanj je bila njegova spolna usmeritev pozitivna vrednota in vir ponosa.
Ker je aseksualen, na druge ne gleda kot na predmete po`elenja, temve~ kot na
celostne osebe. Zarja pa je med drugim aseksualnost povezala s pari brez otrok
in posvojitvami. Na svet pa je gledala iz ekolo{ke perspektive in ga razumela kot
Tanja Kova~i~
prekomerno poseljenega, zato po njenem mnenju z odlo~itvijo, da par ne bo imel
otroka ali da bo otroka posvojil, ni ni~ narobe. To pa je v nasprotju z najbolj
raz{irjenimi zahodnimi dru`benimi ideali in normami na{ega ~asa. Po teh prav
rojstvo biolo{kega otroka okrona in utrdi partnersko ljubezen.
3. b. Nihilizacija
Andra` je menil, “da si ljudje zbirajo partnerja na podlagi banalnih kriterijev,
kot so finance in spolna privla~nost. Kar pomeni, da ljudje pravzaprav ne i{~ejo
ljubezni, ampak i{~ejo nekaj drugega. To, kar povpre~en ~lovek i{~e, ne izhaja
iz potrebe po ljubezni in hrepenenja po ljubezni, ampak izklju~no iz primarnega
120 nagona po razmno`evanju /…/”. (7. 8. 2009)
Zarja pa je svoje misli razvila v smer, “da je pogled na seksualnost v tej
na{i ma~isti~ni kulturi popolnoma izkrivljen – predvsem zaradi pornografije, ki
je raz{irjena vsepovsod, vse bolj in bolj je prisotna tudi v vsakdanjem `ivljenju
(reklame, mediji), in da bi lahko na tem podro~ju {e marsikaj novega odkrili, ~e
bi si upali pogledati na vse to z drugega zornega kota, izven prevladujo~ih vzorcev
in vsiljenih norm”. (31. 12. 2009)
Posamezniki prek strategije nihilizacije odklanjajo splo{no uveljavljene
`ivljenjske norme in vrednote. Sogovornika sta bila kriti~na do seksualizirane
dru`be, ki ljubezen ena~i s spolnostjo, in do prevladujo~ih seksualnih in
ma~isti~nih vzorcev. Deviantnost sta pripisala seksualnosti na splo{no. Nasprotno
pa homoseksualci kot deviantno ocenjujejo predvsem heteroseksualno spolnost
(Kuhar 2001: 180). ^e homoseksualci svojo identiteto gradijo na razlo~evanju od
heteroseksualnih, jo aseksualni gradijo na podlagi razlo~evanja od vseh tistih, ki
spolno privla~nost ob~utijo.
3. c. Skupinska zaveza
Gre za strategijo, prek katere sta sogovornika postala dejavno vklju~ena v
aktivnosti aseksualne skupnosti. Jure je razlo`il: “Pred odkritjem aseksualnosti
sem se nekaj ~asa identificiral kot gej, dokler nisem ugotovil, da mi ta identiteta ne
ustreza /.../. V tem obdobju sem razvil precej mo~no povezavo s slovensko LGBT
skupnostjo, v kateri tudi ob~asno sodelujem kot prostovoljec pri organizaciji raznih
mladinskih dogodkov /.../ in ob~asno pi{em za njihove bloge, /.../. V prihodnosti bi
rad povezal slovensko aseksualno skupnost z LGBT skupnostjo, saj mislim, da bi
s prehajanjem informacij med tema dvema skupnostma lahko izbolj{ali delovanje
obeh, prav tako pa bi povezani la`je dosegali skupne cilje.” (Jure, 12. 2. 2012)
Sodelovanje v aseksualni skupnosti pa opisuje predvsem kot “ob~utek osebnega
zadovoljstva, da lahko pomagam izbolj{ati svet, v katerem `ivim, in hkrati za
obliko samoterapije, saj mi zelo koristi biti v stiku s podobno misle~imi osebami”.
(12. 2. 2012)
Spoznavanje drugih aseksualnih je imelo zelo pozitiven vpliv tudi na Piko. O
drugih aseksualcih je povedala: “Vsi so mi zelo v{e~. Vesela sem tudi, da obstajajo
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
tudi drugi ljudje, ki ~utijo podobno. /…/ Sem aktivna v skupnosti in na{a sre~anja mi
pomenijo veliko. Zanimivi pogovori, izmenjava izku{enj in mnenj. Pomagajo mi pri
spoznavanju njih in tudi sebe. Veliko mi tudi pomeni ob~utek pripadnosti.” (25. 2. 2012)
Sogovornika sta se s tako vzpostavljeno predstavo o pripadanju lahko
zoperstavila stigmatizaciji. Drugi aseksualni posamezniki so jima nudili socialno
in ~ustveno podporo. Po Juretovi pripovedi pa naj bi aseksualna skupnost spadala
tudi v okvir {ir{ega LGBT gibanja.12
4. Resignacija
“S prijatelji, ki sem se jim razkrila, ve~jih te`av nisem imela, sem se pa
oddaljila od dobre prijateljice, ki je skepti~na do moje identitete, ker se ne po~utim 121
dobro v dru`bi ~loveka, s katerim ne morem odkrito govoriti o precej pomembnem
delu svojega `ivljenja,” je povedala Sonja. (21. 2. 2012)
S temi besedami je Sonja opisala umik iz situacije, ki ji je vzbudila neprijetne
emocije. Umik iz homofobi~ne situacije Kuhar s sodelavci opisuje kot proaktivno
dejanje, saj omogo~a lastno za{~ito, zato predstavlja strategijo aktivnega upravljanja
s stigmo. Ta strategija pa je kljub temu ozna~ena kot “beg pred realnostjo”, saj se
posameznik “vda v usodo”, da obstoje~e situacije ne more spremeniti (Kuhar ...
�et al.� 2011: 94–95).
ZAKLJU^EK
Pregled pridobljenih rezultatov ka`e, da med aseksualci in homoseksualci
(glej Kuhar ... �et al.� 2011) ni bistvenih razlik v na~inih soo~anja s stigmo.
Posamezne Goffmanove kategorije uporabljajo predstavniki obeh spolnih
manj{in. Bistvene razlike pri njihovi uporabi pa se ka`ejo na nivoju posameznikov
in specifi~nih situacij. Za predstavljene aseksualce je notranje ob~utje spolne
usmeritev osnovni element skupinske identifikacije. Kljub temu, da spolne prakse
in identitete dolo~enih posameznikov ne ustrezajo ideji aseksualnosti, pa se
lahko poistovetijo s to oznako. ^eprav je ta stigmatizirana, daje zavetje skupine
posameznikom mo`nost za druga~no, nehegemonsko interpretacijo aseksualnosti.
Dva sogovornika svojo spolno usmeritev razumeta kot aseksualno, a se
hkrati izogibata prevzetju fiksne identitete aseksualnosti. ^eprav v tem ~lanku
uporabljena literatura o homoseksualnosti tega na~ina soo~anja s stigmo ne bele`i,
pa jo sama primerjam s prevzemanjem queer identitete, ki ni vezana na eno samo
spolno usmeritev. ^eprav se zdita spolna usmeritev in identiteta vzro~no povezani,
12 Dejstvo, da so aseksualci spolna manj{ina, pa jim samoumevno {e ne daje pravice za uvr{~anje
v okvir organizacij LGBT. Tisti, ki nasprotujejo ideji vklju~itve, trdijo, da aseksualci niso diskriminirani
(Landis 2012a; Spoonkick 2011; glej Asexual Sexologist 2012; Puck "Pantsu" 2010) in da nimajo ni~
skupnega z gibanjem LGBT (Emmarainbow in Michaeld 2010); ali pa se ~utijo ogroženi od njih in se
jih bojijo (Annalytica 2011). Sama menim, da so njihovi argumenti neutemeljeni, saj slonijo na napa~nih
predstavah o aseksualnosti. Kot je bilo razloženo že zgoraj, se tudi aseksualci soo~ajo z diskriminacijo,
nasiljem in afobijo, njihove življenjske izku{nje so primerljive z izku{njami homoseksualcev, s svojo spolno
in/ali romanti~no usmeritvijo oziroma identiteto pa ne ogrožajo nikogar.
Tanja Kova~i~
pa sogovorniki razkrivajo druga~e. Njihova identiteta ni odvisna le od intimnih
ob~utij, temve~ tudi od drugih ljudi, predvsem od njihovih predstav, odnosov
in vrednostnih sodb aseksualnosti. ^e posameznik ne more izbrati svoje spolne
usmeritve, pa lahko vsaj s prevzemom ali zavrnitvijo neke identitete aktivno vpliva
na na~in, kako ga bodo drugi videli, vrednotili in se do njega vedli.
Kljub temu, da aseksualci ne ob~utijo spolne privla~nosti in/ali `elje po
spolnosti, pa njihove pripovedi pogosto govorijo o partnerstvu. Tudi sami se
zavedajo, da je za partnerstvo spolnost ne le pomembna, temve~ tudi samoumevna.
To pa nam ve~ kot o aseksualnosti pove o sami dru`bi. Ne le, da ta dolo~enim
posameznikom daje pravico do spolne `elje in spolnih praks, temve~ jih od
nekaterih tudi pri~akuje in zahteva. Aseksualnost postane problem {ele, ko se
122 kot aseksualna definira oseba, od katere se spolnost pri~akuje. Pri tem bolj kot
intimno (ne)ob~utenje spolne privla~nosti velja za problemati~no njeno upiranje
hegemonskemu prakticiranju in vrednotenju spolnosti.
Moralno sodbo nad aseksualnostjo danes izvaja predvsem medicina. V
zahodnih dru`bah je namre~ na~in razmi{ljanja ljudi o svojih telesih, zdravju in
bolezni odvisen od medicinskih diskurzov in praks. Kljub predstavi o dru`beni
nevtralnosti in objektivnosti znanstvenega, tudi medicinskega znanja, pa klini~ni
pogled ni nevtralen, temve~ je globoko politi~no zaznamovan, na~ini raziskovanja
in opisovanja ~lovekovega telesa pa temeljijo na mehanizmih mo~i (Ule 2003:
40, 57). Nasprotno pa je prepri~anje, da odpoved spolnosti lahko prinese ve~no
`ivljenje, skupno mnogim religijam. Kot brezspolni in/ali aseksualni so predstavljeni
Buda, Jezus in kr{~anski angeli (Scholzt 2001: 13, 19–20). Duhovni{ki celibat se
prav tako povezuj z vi{jo moralnostjo (Küng 2004: 91–92). Zgodovina torej pozna
primere, po katerih je aseksualnost definirana kot moralna, za`elena in ve~vredna
od (hetero)seksualnosti, pa vendar take interpretacije aseksualne spolne usmeritve
danes ne zasledimo. Zakaj je tako, bo potrebno {e raziskati.
Prav zato, ker se aseksualnost nenehno povezuje z medicinskimi diagnozami,
menim, da moramo kot protiute` medicinskim razlagam aseksualnosti dru`boslovci
ponuditi druga~ne raziskave in interpretacije tega fenomena. Te ne smejo biti
usmerjen le k iskanju biolo{kih in psiholo{kih razlogov zanjo, temve~ morajo
slediti predvsem `elji po bolj{em razumevanju dru`benih in psiholo{kih posledic
negativnega vrednotenja aseksualnosti ter samih razlogov za tak{no stanje.
LITERATURA IN VIRI
Andra`
7. 8. 2009, vpra{alnik
Baji~, Bla`
4. 7. 2012, osebna korespondenca
Jelena
14. 1. 2010, vpra{alnik
25. 5. 2010, vpra{alnik
Jure
12. 2. 2012, vpra{alnik
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
Pika
25. 2. 2012, vpra{alnik
Samo
28. 4. 2010, vpra{alnik
Sonja
21. 2. 20012, vpra{alnik
Zarja
31. 12. 2009, vpra{alnik
ANNALYTICA 2011 Asexuality and the queer community. <http://lashingsofgb.blogspot.com/2011/05/asexuality-andqueer-community.html> �22. 2. 2012�.
APA task
2009 Report of the task force on appropriate hherapeutic responses to sexual orientation. Washington:
American Psychological Association. <http://www.apa.org/pi/lgbt/resources/therapeutic-response.
pdf> �20. 8. 2010�
ASEKSUALNOST
2009-2012 A
seksualnost: Slovenski forum. <http://nemejebat.mojforum.si/nemejebat-about45.html>
�21. 2. 20012�.
ASEKSUALNOST
2011-2012 A
seksualnost: Slovenski forum. <http://asslo.mojforum.si/asslo.html> �21. 2. 2012�.
ASEXUAL sexologist
2012 Disputes, part 1. < http://asexualsexologist.wordpress.com/2012/01/12/disputes-part-1/> �28. 6. 2012�.
AVEN
2008 AVEN. The asexual visibility and education network. <http://www.asexuality.org/home/> �8. 2. 2012�.
BERKOW, Robert; BEERS Mark H.; FLETCHER, Andrew J. (ur.)
2005 Veliki zdravstveni priro~nik: za doma~o uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
[email protected]^, Mitja
2008 Seks je sveta vladar. Narobe, junij 2008, str. 10–14.
BOGAERT, Anthony F.
2004 Asexuality: prevalence and associated factors in a national propability sample. Journal of Sex
Research 41, str. 279–287.
2008 Asexuality: dysfunction or variation. V: Psychological sexual dysfunctions. Jayson M. Caroll in
Marta K. Alena, ur. New York: Nova Biomedical Books. Str: 9–13. <http://asexystuff.blogspot.
com/2010/11/book-chapter-asexuality-dysfunction-or.html> �8. 2. 2012�.
BROTTO, Lori A.
2010 The DSM diagnostic criteria for hypoactive sexual desire disorder in women. Archives of sexual
behavour 39, {t. 2, str. 221–239. <http://www.dsm5.org/Documents/Sex%20and%20GID%20
Lit%20Reviews/SD/BROTTO.HSSD.DSM.pdf> �8. 2. 2012�.
BROTTO, Lori A. … �et al.�
2008 Asexuality: a mixed-methods approach. Archives of sex research. <http://www.obstgyn.ca/SexualHealth/
documents/Brotto,%20Knudson,%20Inskip,%20Rhodes,%20Erskine,%202008.pdf> �9. 2. 2012�.
CLARKE, Victoria … �et al.�
2010 Lesbian, gay, bisexual, trans & queer psychology: an introduction. Cambridge … �etc.�: Cambridge
University Press.
EMMARAINBOW; Michaeld
2010 Asexuality and LGBT: the case for inclusion. <http://docs.google.com/uc?export=download&id=0BnCe0MgTUxZNDg5MTU2NzUtMzNmMy00ZTYwLTkyYTUtOTA4MjBjZDQ1NTll> �15. 2. 2012�.
ENGELMAN, Jessica
2008 Asexuality as a human sexual orientation. <http://serendip.brynmawr.edu/exchange/node/1870>
�9. 2. 2012�.
123
Tanja Kova~i~
FOUCAULT, Michel
2000 Zgodovina seksualnosti. 1, Volja do znanja. Ljubljana: [KUC.
FREUD, Sigmund
1951 Historical notes: a letter from Freud. The American journal of psychiatry 107, {t. 10, str. 786–787.
<http://www.pep-web.org/document.php?id=ijp.032.0331a> �9. 2. 2012�.
1995 Tri razprave o teoriji seksualnosti. Ljubljana: [KUC, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.
GOFFMAN, Erving
2008 Stigma: zapiski o upravljanju po{kodovane identitete. Maribor: Aristej.
HAMILTON, M. A.; STRIZHAKOVA, Y.
2004 Homosexuality and homophobia: toward a casual model of asexuality. <http://www.allacademic.
com//meta/p_mla_apa_research_citation/1/1/2/8/9/pages112895/p112895-1.php> �22. 2. 2010�.
124
HEREK, Gregory M.
1997-2012 F
acts about homosexuality and mental health. <http://psychology.ucdavis.edu/rainbow/html/
facts_mental_health.html#note1_text)> �7. 2. 2012�.
HINDERLITER, Andrew
2010 Pathology and asexual politics: the sociological imagination. 15. 9. 2010. <http://sociologicalimagination.
org/archives/1224> �7. 2. 2012�.
HIPNOTERAPIJA
2009 Seksualna anoreksija (Hypoactive sexual desire disorder – HSDD) in hipnoza. <http://www.
hipnoterapija.si/hipnoza-seks-anoreksija.aspx> �2. 3. 2012�.
HOWSON, Alexandra
2004 The body in society: an introduction. Cambridge: Polity Press.
ILLOUZ, Eva
2010 Hladne intimnosti: oblikovanje ~ustvenega kapitalizma. Ljubljana: Krtina.
JOHNSON, Myra T.
1977 Asexual and autoerotic women: two invisible groups. V: The sexually oppressed. Gorchros H. L.,
Gochros J. S., ur. New York: Associated Press. Str: 96–108. <http://www.asexualexplorations.net/
home/extantresearch.html> �9.2.2012�.
KINSEY, Alfred Charles
1948 Sexual behavior in the human male. Philadelphia; London: Saunders.
KOVA^I^, Tanja
2010 Seks?: Ne, hvala!: aseksualnost kot spolna praksa, usmeritev in identiteta. Diplomsko delo. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
KUHAR, Roman
2001 Mi, drugi: oblikovanje in razkritje homoseksualne identitete. Ljubljana: [KUC.
2010 Intimno dr`avljanstvo. Ljubljana: [KUC.
KUHAR, Roman … �et al.�
2011 Obrazi homofobije. Ljubljana: Mirovni in{titut.
KÜNG, Hans
2004 Katoli{ka cerkev: kratka zgodovina. Ljubljana: Sophia.
LANDIS, Lara
2012 Acephobia. <http://asexualnews.com/index.php/asexuality-101/1191-acephobia> �28. 6. 2012�.
LANDIS, Lara
2012aIs there a problem with The Trevor Project including asexuality in its training materials? <http://
asexualnews.com/index.php/cake-recipes/1257-is-there-a-problem-with-the-trevor-projectincluding-asexuality-in-its-training-materials> �28. 6. 2012�.
MACINNIS, Cara C; HUDSON, Gordon
2012 Intergroup bias toward “Group X”: evidence of prejudice, dehumanization, avoidance, and
discrimination against asexuals. Group Processes & Intergroup Relations. <http://gpi.sagepub.com/
content/early/2012/04/20/1368430212442419.abstract> �7. 7. 2012�.
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
MIKO, Klavdija
2005 Libido imamo vsi ljudje. Ona, 22. 2. 2005. <http://www.romanvodeb.com/oldwww/default8a49.
html?admin=9&page=3> �13. 2. 2012�.
MODIC, Max
2004 Seks?: Ne, hvala: aseksualnost med trendovskim gibanjem in enakopravno spolno orientacijo.
Mladina, 13. 12. 2004. <http://www.mladina.si/tednik/200449/clanek/nar--zivljenski_stil-max_
modic/> �9. 2. 2012�.
OTOREPEC, Irena Rahne
2009-2012 V
izita.si: Irena Rahne Otorepec. <http://vizita.si/zdravnik/?article_id=3167980&dt=formal
&page=5&p_all_items=466> �16. 2. 2012�.
PRAUSE, Nicole; GRAHAM, Cynthia A.
2007 Asexuality: classification and caracterization. Archives of Sexual Behavours 36, str. 341–356.
PUCK "Pantsu"
2010 Asexuality: just a little PSA. <http://hackgender.org/items/show/80> �22. 2. 2012�.
RADO, Sandor
1940 A critical examination of the concept of bisexuality. Psychosomatic medicine 2, str. 459–467. <http://
www.psychosomaticmedicine.org/content/2/4/459.full.pdf+html> �15. 2. 2012�.
RISTOCK, Janice
2005 Relationship violence in lesbian/gay/bisexual/transgender/queer �LGBTQ� communities: moving
beyond a gender-based framework. Violence Against Women Online Resources. <http://www.
mincava.umn.edu/documents/lgbtqviolence/lgbtqviolence.pdf> �27. 6. 2012�.
SCHERRER, Kristin S.
2008 Coming to an asexual identity: negotating identity, negotating desire. Sexualities 11, {t. 5, str. 621–641.
SCHOLZT, Piotr O.
2001 Eunuchs and castrati: a cultural history. Princeton: Markus Wiener.
SKYNNER, Robin
1994 Dru`ine in kako v njih pre`iveti. Ljubljana: Tangram.
SPOONKICK
2011 “Why be a part of the LGBT Community? My brother asked and I had no answer.” <http://www.
asexuality.org/en/index.php?/topic/66638-why-be-a-part-of-the-lgbt-community/> �22. 2. 2012�.
STORMS, Michael D.
1980 Theories of sexual orientation. Journal of personality and social psychology 38, {t. 5, str. 783–792.
ULE, Mirjana
2003 Spregledana razmerja: o dru`benih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
VIZITA.si
2009 Ali aseksualnost v resnici obstaja ali gre le za modno muho? <http://vizita.si/clanek/spolnost/
danijel-smid-danny-aseksualnost-obstaja.html> �21. 2. 2012�.
VODEB, Roman
2011 O spolu in nekaterih z njim povezanih re~eh (tudi o feminizmu in o “mo{kinjah”). Trbovlje: Roman Vodeb.
ZAHVALA
Avtorica se za pomo~ pri pisanju ~lanka zahvaljuje anonimnim recenzentom
in vsem ostalim, ki so pomagali pri pisanju ~lanka.
125
Tanja Kova~i~
126
BESEDA O AVTORJU
Tanja Kova~i~, univ. dipl. etnologinja
in kulturna antropologinja, je v letu 2010
diplomirala z naslovom Seks? Ne, hvala!
Aseksualnost kot spolna praksa, usmeritev in
identiteta. Trenutno je doktorska kandidatka
na Oddelku za etnologijo in kulturno
antropologijo Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani. V okviru doktorskega {tudija
etnologije, socialne in kulturne antropologije
pripravlja doktorsko disertacijo z naslovom
Odnos med ~lovekom in psom v urbanem
okolju: socializacija psa v Ljubljani in Tolminu.
About the author
Tanja Kova~i~ is a BA in ethnology and
cultural anthropology, who graduated with a
thesis entitled “Sex? No, thanks! Asexuality
as a sexual practice, orientation and identity”
in 2010. She is presently a doctoral candidate
at the Department of Ethnology and Cultural
Anthropology at the Faculty of Arts, University
of Ljubljana. As part of her doctoral studies of
ethnology, social and cultural anthropology,
she is preparing a dissertation entitled “The
Relationship Between Humans and Dogs in
an Urban Environment: Dog Socialization in
Ljubljana and Tolmin.”
POVZETEK
^eprav naj bi bil pribli`no en odstotek prebivalstva aseksualno spolno usmerjen, se kot
aseksualni identificirajo le redki (Bogaert 2004). Leta 2001 je bila ustvarjena spletna stran
AVEN, ki danes zdru`uje najve~jo aseksualno skupnost in {teje ve~ deset tiso~ ~lanov. Leta
2009 je bil ustanovljen tudi prvi slovenski forum aseksualcev, ki je omogo~il nastanek prve
slovenske aseksualne skupnosti. Ta je sprejela definicijo: “Aseksualna je oseba, ki ne ob~uti
spolne privla~nosti in/ali `elje po spolnosti”, ki aseksualnost povezuje izklju~no s spolno
usmeritvijo in/ali identiteto. Izpodbija mit o univerzalnosti ~love{ke `elje po spolnosti in pod
vpra{aj postavlja dru`bene norme in vrednote. V zahodih dru`bah je medicinski diskurz tisti,
ki dolo~a mejo med zdravo in bolno, normalno in patolo{ko spolnostjo. Te meje so kulturno
konstruirane in tesno povezane z dru`benimi, politi~nimi ter ideolo{kimi sistemi.
^e strokovnjaki homoseksualnosti danes ne razumejo ve~ kot motnjo, temve~ kot eno od
spolnih usmeritev, to ne velja za aseksualnost. Medicina jo {e vedno klasificira kot motnjo.
Raziskave ka`ejo, da so `ivljenjske izku{nje homoseksualcev in aseksualcev primerljive, {e zlasti
v do`ivljanju homofobije in afobije ter v soo~anju s stigmo. Posamezniki uporabljajo razli~ne
strategije upravljanja s stigmo. Bistvene razlike med njimi pa izhajajo iz na~ina identifikacije:
homoseksualci svojo identiteto gradijo na razlo~evanju od heteroseksualcev, aseksualci pa jo
izpeljujejo prek razlo~evanja od vseh, ki ob~utijo spolno privla~nost.
Summary
Although around one percent of the population is presumed to be asexually oriented, very few
people identify themselves as asexual (Bogaert 2004). The AVEN website was established in
2001 and is today the biggest asexual community with several thousands of members. The first
Slovene forum of asexuals was established in 2009 and led to the emergence of the first Slovene
asexual community. This community adopted the definition that “an asexual person is someone
who feels no sexual attraction and/or no sexual desire”, associating asexuality exclusively with
people’s sexual orientation and/or identity. It rejects the myth of man’s universal sexual desire
and questions social norms and values. In Western societies it is the medical discourse which
defines the border between healthy and sick, normal and pathological sexuality. These borders
Biti aseksualen v heteronormativni seksualizirani dru`bi
are cultural constructs and closely connected with social, political, and ideological systems.
Whereas experts nowadays no longer consider homosexuality a disorder, but a sexual orientation,
this is not true of asexuality. Medicine continues to classify asexuality as a disorder. Research
has shown that the life experiences of homosexuals and asexuals are comparable, in particular
in their experiences with homophobia and aphobia, and in coping with the stigma. Individuals
use different strategies to manage the stigma. The essential difference between them derives
from the way they identify themselves: homosexuals build their identity on differentiating
themselves from heterosexuals, while asexuals base it on differentiating themselves from all
others who feel sexual desire.
127