Borec 64 - II. gimnazija Maribor

Comments

Transcription

Borec 64 - II. gimnazija Maribor
{tevilka
cena
1/64
200 sit
letnik XI
sep/okt 03
HOME,
SWEET
HOME
KRST FAZANOV
NA KOSILU S PROFESORJEM KUZMANOM
[email protected] S SIDDHARTINEGA KONCERTA
\OR\E
BALA[EVI]
INTERVJU
UVODNIK
TO PREPROSTO MORA[ PREBRATI!
BOREC
HOME, SWEET HOME
KRAMLJANJE
O UVODNIKU
Skrajni ~as je `e, da napi{em uvodnik, moj prvi
in zadnji. No, predzadnji.
In zakaj je temu tako? Verjetno v ~asopisu
poleg telefonskih {tevil vede`evalk ni bolj
nekoristne zadeve. Objektivno stali{~e: ~e je
~asopis dovolj dober, govori sam zase.
Subjektivno stali{~e: kaj za vraga sploh spada
v uvodnik?? V ~asopisih »podobnim« na{emu
so ti ponavadi polni »boditokarsi«, »`ividankotdajezadnji« in »ahkogabriga~etijestariizmatematikedalpopravnegainsirazbilfotruavto-`ivljenjejeprekratkodabibilslabevolje«
sporo~il, ki nudijo diabetikom v nujnih primerih dozo inzulina. Vseeno pa priznam, da kljub
temu da ta besedila niso najbolj iskrena,
v~asih dobro denejo. Kot nekak{na javna
tola`ba in spodbuda.
Brez skrbi, tudi s tem bomo postregli.
Sicer pa je ta uvodnik dokaj paradoksna zadeva, glade na to, da sem `e pred tednom dni
skoraj fizi~no in s pomo~jo raznih predmetov
(ostrih, topih - nevarnih!) izsiljevala ~lanke
(mimogrede, naslednji~ besede »skoraj« v
stavku ne bo, omenjenim predmetom pa se
bo pridru`il velik, mo~an in ple{ast izterjevalec).
No, v tem trenutku je le {e en dan do tiskanja
Borca, jaz pa {e kar tipkam. Ah, kaj vse si lahko
privo{~im …
Kakorkoli `e, s strpnostjo se dale~ pride.
In {e uvodni{ki del tega uvodnika.
Pa smo spet nazaj! Starej{i, iz strani v stran
bolj{i, v novi preobleki. Polni energije za
naslednjih N {tevilk Borca.
Revolucionarni, kriti~ni, odmevni, strokovni …
(Koristen pregovor: »Lastna hvala se pod mizo
vala«) … nobena afera ne bo zamol~ana in niti
cenzura nam ne more do `ivega (we wish)!
Prvi, zadnji in edini! Torej, »dig in«!
Aja (»boditokarsi« sporo~ilce):
Ne obremenjuj se s tem,
kaj drugi mislijo o tebi,
prezaposleni so za razmi{ljanjem o tem,
kaj ti misli{ o njih!
tiNa
INTERVJU Z BREZDOMCEM
30.000 [email protected] V ZRAKU
[email protected] S KONCERTA
SIDDHARTE V LJUBLJANI
\OLE ALI FUDBAL, KOKAKOLA I
PINK FLOYD
INTERVJU Z \OR\EM BALA[EVI]EM
KOTI^EK TETE BORKE
RE[EVANJE PROBLEMOV BRALCEV
FOTOGRAFIJE IZ MLADOSTI
PREKO KANADE V
SVET DINOZAVROV
DROBTINICE IZ
POPOTNI[KE MALHE
UTRINKI Z DGM
SLIKALI SMO VAS,
KO NAS NISTE VIDELI
MATURANTSKI IZLETI
HOROSKOP
[OLSKI ^ASOPIS
II. GIMNAZIJE MARIBOR
LETNIK: X
1/64 – SEP/OKT 03
NAKLADA: 500 IZVODOV
TISK: GRAFITI STUDIO
[TEVILKA:
UREDNI[KI ODBOR
Tina Vrbnjak (glavna urednica)
Sa{a Miki} (mentor in odg. urednik)
Alenka Miklavc (lektorica)
Alja Beznec (info)
Da{a Purgaj (intervju)
Lana Topolovec (kultura)
Brina Selan & Ja{a Loren~i~ ({ola)
Jernej Maher ({port)
Taja Rukavina (zabava)
Matja` Pinter (foto)
Urban Breznik (ilustracije - karikature)
Nejc Zemljak (tehni~ni urednik)
Ne`ka Struc,
Ma{aPavokovi}
NOVINARJI
@iga Brdnik, Sanja Filipovi},
Ur{ka Ga~nik, Verena Gajser,
[pela Ga{peri~, Nata{a Hojnik,
Kaja Hra{ovec, Nejc Jus,
Simon Kociper, Alenka Kocjan~i~,
Nina Ko~evar, Petra Kokol,
Petrina Krajnc, Petra @ist,
David Kunstek Kne`evi~,
Alenka Lovec, Mojca Majerle,
Maja Mitrovi~, Domen Ov~ar,
Alen Ploj, Uro{ Prah,
Nina Pre{eren, Mateja Rihter,
Rebeka [iling, Tamara Todorovi~,
Katarina Trstenjak, Alja` Vervega
BOR^EVE BEBE
Andreja Berglez, Tina Cokoja,
Tea Domenik, Bo`a Gorenjak,
@iga Pohleven, Iztok Rozman,
Gregor Vi{nav, Sanja Zamuda,
Danaja @olger, Nata{a Hojs
PRODAJA IN REKLAMA
Eva @vikart
[PORTNA PRILOGA
NAGRADNE IGRE
!!!!!!!
Se {e spominjate napisov podpisanih z Loesje? Sporo~ila, ki so ~rno na belem opozarjala
na luknje v dru`bi, in kritizirala in se nor~evala iz ~loveka in dru`be. No, za njimi so le tu
in tam ostale zbledele sledi.
Zato MLADINA! Bodite ustvarjalni, originalni in samosvoji. Ne hodite po konformisti~ni poti!
Koga briga linija najmanj{ega odpora! Opozarjajte, bodite kriti~ni, ~e se vam kaj ne zdi prav,
poka`ite na to, posku{ajte popraviti! Zakaj bi se prilagajali, ~e lahko obrnemo svet na bolje.
Va{ Borec
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
2
DOSMRTNI BORCI
Ale{ Gaube, Borut Mekina,
Sonja Bien, Urban ^ervek,
Melita Trop, Toma` Ti{lar,
Igor Harb, Barbara Levak,
Maja Godina, Uro{ @ibart,
Matja` Lutari~, Tja{a Arko,
Andreja Hazabent, Beti Hohler,
Nata{a Kramberger, Sara Levart,
Ale{ Zemljak,
Franja @i{t, Tina Pajek
Ker je ministrstvo za {olstvo in {port
mnenja, da je »money for nothing«
(in »chicks for free«), si dovoljuje
obdav~itev Borca s posebnim 8,5 % davkom.
INFO
KAM V MARIBORU
PO POMO^
Vsi mladi imamo probleme, ~e so tvoji
tak{ni, da se ne dajo re{iti ~ez no~,
proossssiiiimmm poi{~i pomo~ pri eni
izmed spodaj navedenih ustanov ali se
pogovori s {olsko psihologinjo v njeni
pisarni, ki je v drugem nastropju poleg
u~ilnice 2L5; lahko tudi anonimno,
preko njenega e-mail naslova.
[email protected]
Center za prepre~evanje odvisnosti
Ljubljanska 4
Tel: 331 17 18, 320 17 40, 332 72 51
8.00 – 20.00, pon.,tor.,sre.
8.00 – 17.00, ~etrtek
8.00 – 13.00, petek
Mladinski informacijsko –
svetovalni center INFOPEKA
Varna hi{a
Tel: 480 11 86, 480 11 87
24 ur, vsak dan
Ob `eleznic 16, Tel: 300 68 50
e-mail: [email protected]
10.00 – 18.00, od pon. do pet.
Krizni center za mlade
Trubarjeva 15
Svetovalni center za otroke, mladostnike in star{e
Tel: 250 26 60
24 ur, vsak dan
Lavri~eva ul. 5
Tel: 25 12 681, 25 25 662, 22 82 790,
22 82 791
8.00 – 18.00, od pon. do sre.
8.00 – 14.00, ~et.
8.00 – 13.00, pet.
Mladinski kulturni center
INFO MKC mladinski informacijsko
– svetovalni center
Tel: 300 03 51
e-mail: [email protected]
http://mario.uni-mb.si/mkc
10.00 – 15.00, od pon. do pet.
XXXVII. SRE^ANJE MLADIH
RAZISKOVALCEV SLOVENIJE
Pomo~ `enskam v nasilju 24 ur na dan
Tel: 080 21 33
Alja
NAPOVEDNIK
Raziskovalna dejavnost ima na na{i {oli pomembno vlogo.
Vsako leto se vanjo vklju~i veliko dijakov, ki dosegajo izredno
dobre rezultate.
26. septembra se je v Ljubljani zaklju~ilo XXXVII. Sre~anje
mladih raziskovalcev Slovenije, na katerem je bila na{a {ola
dobro zastopana.
Sre~anje mladih raziskovalcev Slovenije poteka v treh tematskih sklopih:
1. KEMIJA V SKLOPU TEKMOVANJ IZ KEMIJE ZA
PREGLOVE PLAKETE
Na tem podro~ju je Maja Furek dosegla bronasto, Domen
Zafred pa srebrno priznanje.
Sodelovali so {e naslednji dijaki: Kisner Manja, Mravlje @iga in
Borovnik Sa{o.
2. TEHNI[KA PODRO^JA
Zlato priznanje so dosegli: Marko Kokol, Petra Kokol, Martin
Brumec in Sebatjan Meznari~. Srebrno priznanje je osvojil
Matja` @ganec.
Na tem podro~ju sta sodelovala tudi Klemen @iberna in Marko
Petri~ na podro~ju slovenskega jezika in knji`evnosti.
18. 10. 2003
Kostanjev piknik za star{e, dijake in
profesorje
21. 10. 2003
Informativni dan za u~ence osnovnih
{ol
27. 10. – 2. 11. 2003
PO^ITNICE
4. 11. 2003
Govorilne ure za star{e ob 16:30
28. 11. 2003
Konec prvega ocenjevalnega obdobja
za dijake od 1. do 3. letnika
2. 12. 2003
Govorilne ure za star{e ob 16:30
24. 12. 2003
Konec prvega ocenjevalnega obdobja
za 4. letnike
24. 12. 2003
Novoletno rajanje
25. 12. – 4. 1. 2004
PO^ITNICE
P.S.: Poleg navedenih bo {e ogromno prireditev zato
pozorno spremljajte obvestila po {oli. Saj ne bi radi
zamudili kakega posebnega dogodka, nee?
3. OSTALA PODRO^JA
Alja
Marina Gumzi si je s svojo raziskovalno nalogo prislu`ila 1.
mesto; Teja Senekovi~, Barbara Hrastnik in Veronika Pucko
pa 3. mesto.
Sodelovali so {e: Eva [korjanec, Petra Devetak, Jernej Cenci~,
Nina Bezjak, Barbara Robnik, Marko Lovec in Mateja Rihter.
Vas je `e kdaj zajela evforija iger na sre~o? Borec vam v
leto{njem {olskem letu pripravlja velik sre~elov. Prav ste
prebrali. VELIK sre~elov bo sredi decembra. Glavni dobitek
sicer ne bo izra`en v milijonih; pa vendar bodo nagrade
mamljive, zanimive, zabavne, novoletne, presenetljive,
velike, skrivnostne ...
Vsem raziskovalcem in seveda tudi njihovim mentorjem
iskreno ~estitamo in jim `elimo {e naprej obilo ustvarjalnosti
na raziskovalnem podro~ju.
Mateja Rihter
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
EMMA
3
[OLA
KRST FAZANOV –
[E 3 DNI ZA TEM JE SMRDELO
Kot zadnja kr{~ena generacija (da, draga
perjad, 2. in 3. letniki niso bili kr{~eni)
smo poskrbeli, da je bila raja primerno
sprejeta. Za zabavo vi{jih letnikov sta
poskrbela Uro{ in Tomi, za igre in glasbo
aktiv predsednikov ~etrtih letnikov, za
kviz pa jaz (hahaha). Rablja sta dobro
opravila svojo misijo – ~e `e nista
izgledala stra{no. Pri preverjanju
splo{nega znanja o Drugi ste se
dobesedno osme{ili. Res bo treba za~et
razmi{ljati v smeri sprejemnih izpitov.
Prej{nja ravnateljica je bila @nidar{i~, al
kaj ste `e napisali, prosim vas no! Za vse
Nauk: ne kradite {olskega!
Fazan/fazanka mora skrbeti za
~isto~o {ole in njeno okolico; to
pomeni, da vestno pomaga ~istilkam in
vsak dan opere vsaj en avto na
parkiri{~u. Temu se pravi dru`beno
koristno delo. Porazno … `e takoj na
za~etku ste to zapoved prekr{ili, saj so
koruzo z igri{~a pospravila dekleta 3.e
pod budnim o~esom prof. Pernekove.
Fazan/fazanka lahko stopi v kantino le, ~e v njej ni nobenega
u~enca vi{jih letnikov. Vse, kar kupi, se
mu/ji zara~una dvojno. Seveda, tudi to
`e vsi povprek kr{ite. Kaj bo z vami?
Fazan/fazanka lahko uporablja
telefonsko govorilnico in vse
avtomate samo pod pogojem, da prej
zbere 20 podpisov u~encev ~etrtih letnikov in jih odda v tajni{tvo. Ker pa ima
danes vsak razvajen fazo svoj mobitel,
telefonska govorilnica sploh ni ve~ v
modi. Kar se ti~e avtomatov, pa le za~ni
zbirati podpise. Lahko vas doleti carina
in vas obdav~imo na celoletni davek
(~okolada - njam).
Fazan/fazanka mora znati na
pamet odrecitirati slovensko
ustavo, himno in zadnjo {tevilko Borca.
Nekje pozimi bodo vsi slavisti dobili nalogo, da preverijo va{e znanje. Pot pod
noge! (pst, pazite se Miki}a)
Fazan/fazanka mora pred vsako
uro 3x udariti z glavo v tablo, da
bo med uro sledil/sledila razlagi. 2x bo
dovolj, ~e bo po{teno.
Fazan/fazanka mora vsaki~, ko
sre~a starej{o osebo, pasti na
kolena in se prikloniti tako, da zarije
kljun v tla. ^eprav {e nih~e v zgodovini
fazanstva ni tega storil, nujno potrebujemo tega prvega, da, to si ravno TI!
^aka te lepa nagrada.
Fazan/fazanka lahko pije alkoholne pija~e, kadi in seksa le
pod nadzorom u~encev iz ~etrtih letnikov. To, to pa da mi spo{tujete! Verjeli
ali ne, za vse ste {e (preverjeno) premladi.
Za zaklju~ek pozivam vse profesorje, 2.
in 3., predvsem pa 4. letnike, da vestno
izpolnjujejo nadzore, carine in stra`e.
Voljno.
Mojca
4.
5.
6.
7.
ve~ne ~ase si zapomnite, da je to bila
Herta Triki~! Tudi pri igrah ste pokazali
nadpovpre~no inteligenco – {li ste {tet
~rtice okoli kovanca, prosim vas, no, no!
^e se boste vedno tako pustili prena{ati
okoli, ne boste dale~ pri{li. Sploh pa ne
na Drugi; saj pa `e naravna logika govori, da sta ~rtici dve (spodaj in zgoraj). O,
kdaj mislite za~eti uporabljati svojo
glavo?! Treba je {e omeniti va{e nogavice – res ni bilo za `ivet tam spredaj! In
smrdelo je {e tri dni! Vsi tisti, ki svoje
nogavice pogre{ajo, naj se javijo na
Snagi Maribor. Va{a zaprisega pa je bila
absolutno porazna. Pa vsaj obudimo
zapovedi, ki naj vam bodo svete vse do
tistega dne, dokler ne vstopite v 2. letnik
– seveda , ~e vam bo uspelo.
Fazanov ne {~iti noben zakon,
zato lahko u~itelji in u~enci vi{jih
letnikov delajo z njimi, kar se jim zljubi.
1.
8.
9.
Ste dobro prebrali? Vsi? Tak da, ne se
~udit fazan~ki, ~e vam bo kdo decembra
ukazal da pojejte rolo WC papirja.
Fazan/fazanka mora spo{tovati
in ~astiti starej{e osebe na {oli in
v njihovi prisotnosti ne sme odpreti
kljuna (razen ~e se to od njega/nje
zahteva). [e kdo ~esa ne razume?
Fazan/fazanka lahko WC
uporablja le s pisnim dovoljenjem predsednika dr`ave, vendar mora
za toaletni papir poskrbeti sam/sama.
2.
3.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
4
10.
[email protected] NEKEGA FAZANA
IZJAVE PROFESORJEV
O FAZANJEM KRSTU
DRUGA IN NJENE
ZANIMIVOSTI
Ivan Loren~i~, ravnatelj:
Zgodilo se je. Prvega septembra tega
leta sem prvi~ kot dijak uradno,
vstopil v poslopje II. gimnazije
Maribor. Bil je enkraten in
neponovljiv, zares posebne vrste
dogodek, ko sem prvi~ zagledal
so{olce, s katerimi bom, ~e ne bom
zaostal, se prepisal ali znorel, pre`ivel
naslednja {tiri leta. @e ~ez nekaj dni sem
spoznal, da so so{olci OK. Za~elo se je
spoznavanje profesorjev in {ole.
@e drugi ali tretji {olski dan, ko me je
naravna potreba prisilila, sem poiskal
WC. Takoj me je zmedel napis »unisex«,
ki naj bi pomenil, da je strani{~e namenjeno tako dijakinjam kot tudi dijakom.
Ej, to je pa res dobra pogruntav{~ina,
sem si mislil. Vendar sem na `alost kaj
kmalu ugotovil, da na nekatere WC-je
zahajajo le fanti, na druge pa le punce.
Seveda pa je na za~etku prav te`ko ugotoviti, kateri WC je namenjen komu, saj
nam tega ni nih~e razlo`il. Na sre~o me
je pritisnilo na WC med glavnim
odmorom, ko je na hodnikih veliko
dijakov in tudi veliko tistih, ki morajo na
WC. Tako sem {el v tisti WC, v katerega
so hodili drugi dijaki.
Potem so tukaj {e omarice, »kaslci« po
doma~e, ki so sicer {e najbolj podobne
sefom. Minil je teden in ve~, o omaricah
pa {e vedno ne duha in sluha. Kdor ~aka,
do~aka. Tako smo tudi mi, fazoti,
do~akali omarice. Dobili smo torej
trimestne kode, s pomo~jo katerih se
omarice odpirajo. Dobili smo tudi
in{trukcije, kako omarico odpreti. Prvo
{tevilko v desno, drugo v levo, tretjo spet
v desno in omarica se odpre. Teorija pa
se ponavadi razlikuje od prakse in tako
je bilo tudi v tem primeru. Ko sem pri{el
do svoje omarice, sem takoj za~el vrteti
sef, 50 v desno, potem 5 v levo in na
koncu {e 30 v desno. 50 v desno, 5 v levo,
30 spet v desno. Po 50 neuspe{nih
Krst se mi zdi primeren na~in, da dijaki
postanejo drugogimnazijci. Letos je bilo vse
skupaj »fajn« in spodobno izpeljano, v
mejah normale. Posku{al bom graditi
naprej, da bo krst vsako leto druga~en, zanimivej{i …
Vodnih balonov ni bilo toliko, da bi morali
ukrepati. Jaz sem za zabavo, ampak ne za
tak{no, da bi kdo ogro`al druge. Metanje
jajc ne sodi v ta koncept. Upam, da bodo
fantje, ki so to po~eli, odrasli.
Krst se mi zdi tudi veliko bolj{i na~in sprejema kot pa obmetavanje s koruzo na prvi
{olski dan, saj je postalo `e nevarno in ni
kazalo nobene izvirnosti. Bilo je samo {e
vpra{anje ~asa, kdaj bomo to prekinili.
Profesorji pa so o krstu povedali tole …
Anton Kalin, prof.:
Kar se mene ti~e, mi ni bilo ni~ v{e~. To je
prvo. Bilo je preve~ poni`ujo~e za vse.
Druga~e pa sem prista{ vsakega, predvsem
pa druga~nega na~ina za sprejem fazanov
za prave drugogimnazijce.
Peter Crnjac, prof.:
Imam svoje mnenje o tem, pa ne bi zdaj
raje …
Renato Kuzman, prof.:
Krst je bil dokaj kulturen in na {e kar sprejemljivem nivoju. Pred leti je bilo namre~
obi~ajno posipavanje fazanov s koruzo, kar
je postalo nevarno zaradi padcev. To je bilo
potrebno spremeniti. Sem prista{ kulturnega sprejema. Tudi letos je poni`evanje {lo
malo predale~, saj so se pojavila tudi jajca,
kar je resni~no neprimerno – sploh za drugogimnazijce. Krst mora biti {e zmeraj
obi~ajen sprejem.
Branka Pru{, prof.:
Vse skupaj sem opazovala bolj iz ozadja,
zato ne bi rada preve~ komentirala …
Vseeno pa se mi tak{en sprejem zdi veliko
bolj{i in kulturnej{i kot obmetavanje s
koruzo na prvi {olski dan … Vedno sem
namre~ rekla »pometi in odnesi«.
Najprej me je bilo malo strah, ker sem od
nekoga sli{ala, da se {tampiljke naj ne bi
dale zbrisati, zato sem si kar oddahnila, ko
sem videla, da to ni res.
Sicer pa sem med samim krstom ve~jo
pozornost namenjala lanskim ~etrtim letnikom, ki so si ga pri{li ogledat.
Takole ti bom rekla … O~itno je bil krst v{e~
tistim, ki so drugo gimnazijo `e zaklju~ili …
Lana
poskusih sem `e skoraj obupal, ko se je
so{olcu le posre~ilo. Ja, posre~ilo se mu
je odpreti omarico in to z njegovo lastno
pametjo. Ugotovil je namre~, da mora{
iti pri sefu vedno (ali vsaj ponavadi), ko
izbere{ naslednjo {tevilko, najprej ~ez
ni~lo. Tako je tudi meni uspelo odpreti
omarico. V omarici sem na{el cel kup slikic, posterjev, nalepk in {e veliko bolj ali
manj uporabnih stvari, kot so na primer
barvice, risalni blok, kulica, izkaznica za
knji`nico … Pravi logisti~ni dose`ek je bil
spraviti vso to kramo do najbli`jega
ko{a. Pri odstranjevanju nalepk pa mi je
pomagala prijazna soso{olka.
Ena izmed pozitivnih stvari na na{i {oli
so prav gotovo ra~unalniki v prvem nadstropju na hodniku, kjer so nalo`ene
prav zanimive igrice, ki na psiho odli~no
vplivajo. To lahko potrdim iz lastnih
izku{enj. [koda je le, da vsi ra~unalniki
ne delajo tako, kot bi morali.
Pohvaliti je potrebno tudi u~ilnice, ki so
ozna~ene na prav poseben, a zelo
uporaben in prakti~en na~in, ki je zelo
prijazen do uporabnikov, predvsem nas,
ki {ole {e nimamo v malem prstu.
Med fascinantne naprave spada prav
gotovo tudi aparat za `etone. V avtomat
da{ 60 sit v papirnatem denarju,
namesto `etona za kavo pa dobi{ 6 lipicancev (kovancev po 10 tolarjev). Kot, da
ne bi imel drobi`a `e itak preve~.
Mislim, da je na{a {ola polna zanimivih
stvari, ki ti lahko polep{ajo ali pa tudi
zagrenijo dan. Vseeno sem zadovoljen s
svojo izbiro.
Iztok Rozman, 1. d
POZOR, FAZO!
Vsi fazani, ki {e niste preboleli krsta, imate no~ne more in trpite kakr{nekoli
posledice fazaniranja, ste vljudno vabljeni, da se v~lanite v Dru{tvo anonimnih
fazanov. Pod vodstvom Uro{a Kaurina in Tomija [arenca potekajo u~inkovite
terapije, katerih moto je: »Klin se s klinom zbija!« in »Kar ne ubija, krepi!«
Vabljeni tudi tisti, ki {e niste uspeli samostojno odpreti omarice.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
5
[email protected] NEKEGA FAZANA
LEPO JE BITI 1. F
FAZANI NA POHODU
ALI KRST IZ PRVE ROKE
Na sestanku {olske skupnosti so nam nesramno naro~ili: »Fazoti, napi{ite kaj o svojem klasu!« Mi smo se `e veselili, kako
bomo 'neko oslarijo nakracali', pa se {e
kak{ni drugi stvari posvetili. ^lanek zanimiv res ne bo (le koga pa zanimajo fazoti,
lepo vas prosim), pha, pa~ ne bomo dobili
Nobelove nagrade za mir, s tem smo se bili
pripravljeni sprijazniti. Potem pa nam na{e upe, sanje, 'gradove v
oblakih' podrejo z enim samim stavkom: »Pa da ne boste kak{ne
'oslarije nakracali'!« Super! Saj nisem Jonas, pa {e on ne bi znal
napisati zanimivega, mogo~e celo sme{nega ~lanka o 1.f.
Torej, kdo smo, 1.f? Khm, khm. 1.f – prvi faloti, prvi Fran~ki in
Fran~ike, prvi frajerji ali prvi Francozi? Ne, vsekakor Francozi
nismo, francosko ne znamo, ne rabimo se niti delati francozov,
ker tako ali tako ni~ ne vemo, pa tudi francozov ne pe~emo
(poskusite na '`ivilski'). Nekaj 'francoskega' pa le znamo (vsaj
domi{ljamo si tako), ampak to prepu{~am va{i domi{ljiji.
In zakaj je sploh lepo biti 1.f (glej naslov)? Ko se med relativno
dolgo~asno uro knji`ni~ne vzgoje ozrem okoli sebe, vidim nove
obraze, ki mi postajajo ~edalje bolj doma~i, srce mi zaigra od
radosti, solze mi privrejo v o~i, bla, bla, bla ... Pa da se ne boste
razjokali od ganjenosti, naj {e povem, da se mam na Drugi fajn –
zaenkrat (kar vas seveda ne zanima), da se v razredu res dobro
razumemo (kar vas zanima {e manj) in da ne izgubim {e zadnjih
zainterisiranih bralcev tega fazanskega ~lanka, naj kar zaklju~im
z enim fazanskim pozdravom: Frrrrrrrrrrrrrrrrrr!
Zapisala: Saj je vseeno,tako ali tako si imena ne boste zapomnili!
Sanja Zamuda
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
Kot vsaki september se je tudi to leto na DGM vsulo
veliiiko perjadi. ☺ Da ne bo pomote, tudi jaz sem
ena izmed njih. Tudi to leto so bili starej{i dijaki
izredno prijazni in so nam pokazali, kako bo na {oli
in seveda, kdo je glavni. ☺ Krst so iz nam neznanih
razlogov premaknili na bolj pozen termin. Verjetno
je bilo tako bolje, saj bi nas druga~e `e prvi dan prestra{ili. Tako se je tistega lepega petka na igri{~u
zbralo veliko dijakov prvih letnikov, {e ve~ pa tistih,
ki so potem u`ivali ob pogledu na koruzo in na{e
prestra{ene izraze na obrazih. Tudi ~e bi skrivali, se
je vsaj prva dva tedna kar na zunaj videlo, da smo
fazani – sli{alo se je po hodnikih »alo, ki je `e PD2?«
in podobno.
Krst je bil … zanimiv. Ujela sem nekaj pripomb,
oziroma misli, izvor pa mora ostati neznan:
Fazanka1: »Pa sej je blo fajn, je blo enih par
lu{kanih ☺«
Fazan1: »Sej bojo {e vidli oni bogi fazani ~ez 4 leta,
kaj se pravi krst!«
Fazan2: »In to naj bi nas prestra{lo???«
Dijak 4. letnika: »Mater, kaj jaz sem bil tudi taki?«
Malo ste nas pa res prestra{ili, ampak kruto ni bilo
sedaj, kruto bo ~ez {tiri leta, ko bomo dobromisle~
predajali znanje in izku{nje (o krstu, seveda) novi
perjadi.
Danaja @olger, 1.f
6
DNEVNIK PROFESORJA
DO PETKA
S PROFESORJEM SVETELOM
OD PONEDELJKA
PONEDELJEK, 29. 9.
Prepozno bujenje, katapultno vstajanje,
pospe{eno britje, zajtrk med obuvanjem,
kava le kot sugestivna predstava in –
vi{ek vsega – pogled skozi okno. De`.
Premokro za kolo, prepozno za podplate,
v {olo moram z avtom. Torej bom te~en.
Sem `e. Nekaj jih bom vpra{al, dal dve,
tri enke, par jih vr`em iz razreda, vpi{em
koga v dnevnik, se zderem na preostale,
pa se bo `e dalo nekako pre`iveti delovni
dan. Samo svojo jezo mora{ znati deliti s
soljudmi, to je vsa umetnost.
Doma si zve~er dru`no ogledamo film
Amelie. Simpati~no, s humorjem in
blagim francoskim {armom. Takole
mogo~e dvakrat letno bi pa rad gledal
res dober film, tak{en, ki se te dotakne
in te nikoli ve~ ne spusti. A jih zgleda ve~
ni, zadu{il jih je neprebavljivi hollywoodski hrup.
TOREK, 30. 9.
Prve ure bi morali ukiniti.
Pri svojih (3. d) ugotovim, da so vsi zopet
v klopeh – cirku{ki kro`ek, pojo~e
pleskavice, o`uljenke, bolniki, telebajski,
bohinjska podmornica, gorski vodniki,
ljubitelji jutranje telovadbe in no~nega
miru ter vsi drugi. Jaz pa bi kar nazaj v
Bohinj, razprostrl bi se med kristala jezera in neba ter ~akal, da nas znova prejadra kak planinski orel, {e bi lezel po
prepi{nem grebenu, {e veslal s kanujem
v trgovino …
Ker sem prvi doma, si privo{~im kuhanje. Nekaj iz voka, kitajska hrana, zlasti pa
na~in priprave sta mi zelo v{e~. Jed se
imenuje »zmajev drugi skok« in mi smo
prvi zemljani, ki jo poskusimo.
Razmi{ljam o tem, da bi bil v naslednjem `ivljenju kuhar, zdi se mi lep poklic. Kot vrtnar, gozdar ali glasbenik.
Zve~er sem pod slu{alkami. To je kot
pogovor z vesoljem. Jaz mol~im, Miles
Davis pa igra.
Ko kon~a, pritisnem na gumb in za~ne
znova.
SREDA, 1. 10.
Grabi me utrujenost, boli me glava, po
treh urah se po~utim, kot bi jih opravil
{est. Pri pouku se to takoj pozna, kadar
si v slabi ko`i, se ne more{ zalesti v zaklenjeno pisarno. Nekam nemirni in glasni so, bolj vojna kot mir. Napoleon,
samov{e~en in nastopa{ki, obvisi pred
Moskvo. Dobro, moral bo po~akati do
naslednje ure. Onidve zadaj zopet ne
poslu{ata, eden se celo uro mobitel~ka,
drugi je prepri~an, da ne vem za revijo v
kotu mize, tretja je na{la
samouresni~itev v opazovanju lastnih
nohtov. Ah. V 2. letniku pospe{eno
delamo, ker moramo do kontrolne predelati ~im ve~ snovi. Saj ne da bi jaz
hotel, silijo me – »{e to snov, ja, spoznajmo {e to, pi{imo {e ono, ja, kaj ~e bi
dodali {e tisto, dajte no …« Pa~ popustim.
Pozitivno: T. je prebrala Ano Karenino
(prostovoljno), v{e~ ji je in imela bi referat; U. je imel v osnovni vse spise pet,
sloven{~ine pa ni maral, zdaj jo mara,
spisov pa ve~ nima pet; D. in P. in N.
pravijo, da je naslednje doma~e branje
zanimivo; J. se pozanima za naslov
romana, ki sem ga zadnji~ mimogrede
omenjal; M. me po uri nekaj vpra{a, zastavi pravo vpra{anje in vpra{anja so
bolj{i pokazatelj razmi{ljanja od odgovorov.
^ETRTEK, 2. 10.
Dragi dnevnik! Ne bom je ve~ videl, na{e
fuksije. Zjutraj sem na{el zajca na okenski polici. Nekdo je pustil okno odprto in
Janez (to je zajec) je pojedel fuksijo (to je
bila lon~nica). Do zemlje. Zelo ostro ga
okaram in ga pri tem besno gledam v
o~i. Umakne pogled, morda je dojel, da
nisem prepri~an, koga imam raje, njega
ali fuksijo. Potem pa baraba brezbri`na
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
7
odskaklja, kot da ni ni~. Pa je. Pogrizel mi
je `e cokle, ~evlje, kable od telefona,
tiskalnika, polnilca, gramofona, prekucnil in razbil vazo, po`rl kak {opek, zdaj
gloda vrata in stene. Ko me lepega dne
ne bo v {olo, me je doma obglodal zajec.
Na poti skozi mesto me zbada v o~i mala
amerika – samoob~udujo~a plastika,
spolirani vakuum, kraljestvo videza in
reklam, stroj~ki. In ko pridem na trg pred
{olo, me spreleti, da se pri mnogih dijakih ve~ ne da `e na zunaj lo~iti, ali spadajo v {olo na desni ali v tisto na levi.
Poneumljanje zbli`uje.
Popoldan kon~no pri dobrem, natan~no
napisanem romanu, ki se ga bere po~asi,
recimo: »Ko se je `ivljenje poslavljalo od
njih, so mravlje spu{~ale rahlo {krtajo~e
zvoke. Kot ~e bi {krat grizljal ope~en
kruh ali pa krhek keks.«
PETEK, 3. 10.
Kako lep petek! [ola je obglavljena – ravnatelj na slu`beni poti, podravnateljica
zbolela. Predlagam, da zapremo {tacuno
in gremo vsi domov, pa me ne jemljejo
resno. I. je postala dipl. I., na ta ra~un
grizljamo kekse. Ker sem ji bil razrednik,
vzamem dvojno porcijo.
Danes sem videl: klo{arja, ki si je zjutraj
pel v trgovini, ~loveka s psom, trikrat psa
s ~lovekom, neznanega pti~a v kro{nji
pred 2L2, na mostu fanta, ki je s
samoumevno in ponosno kretnjo
zalu~al prazno plastenko v Dravo, dekle,
ki ga je stiskal ob sebi, pa ni tega niti
opazilo – bi moral biti razumevajo~ do
brezbri`nih bedakov?
Ve~erjam sir in olive, moje doma~e
re~ejo temu »enkrat za spremembo«, saj
jih jem skoraj vsak dan. Mislim na
vikend. Naslednji teden pi{emo, ~aka me
sestavljanje testov, priprava na snov, te
re~i ne padajo z neba, so delo. A ne,
danes {e ne.
Ko smo se dogovorili za dnevnik, so mi
rekli, naj napi{em vsakdanjosti, npr. kaj
jem, po~nem, kako se mi je polila kava
ipd. Teden je mimo, vse je bilo, kava pa
se ni polila. Zato sem danes s polno
skodelico v roki `e razmi{ljal, kako nizka
cena je to, da se vam predstavim v bolj
~love{ki lu~i - tudi u~itelj je ene sorte
~lovek. Obra~al sem tisto kavo, zvrnil pa
je nisem, bi bilo `e pretiravanje.
NA KOSILU S PROFESORJEM
RENATOM KUZMANOM
»Na kon~nem izletu v osmem
razredu sem spoznal, kar prej
nisem hotel verjeti. @enske so
najmanj dve leti pred
mo{kimi, kar se telesnega
razvoja ti~e!«
… dve leti kasneje –
»Ob~udoval sem njeno telo,
njene seksi noge, … «
pa {e ta kombinacija, ki je vezana s {portom, ki je moja druga ljubezen. Zdi se
mi, da sem v `ivljenju dosegel vse, kar
ho~em. Nobene stvari ne bi spremenil in
se prav dobro po~utim.
Pedago{ki koordinator {portnih
oddelkov. Kaj to pomeni?
[portniki, ki dosegajo visoke rezultate so
veliko ~asa odsotni npr. po 500, 600 ur
8 x NAJ
Naj hrana: testenine
Naj pija~a: brezalkoholna ({-jeki ne
kupovati fla{ za konec {olskega leta!)
Naj glasba: The Purple, Sex Pistols,
Queen, danes Siddartha
Naj film: Berlin Aleksander platz (zelo
v{e~ tudi italijanski re`iserji)
Naj knjiga, pravljica: No~ dolgih no`ev
Naj pravljica: Zlata ptica
Naj {port: tenis (tu pa res ni dileme!)
Naj avto: ferrari (ampak ne Schumacher)
Naj barva: modra
Tokrat je ~ast doletela zgodovinarja,
geografa, pedago{kega koordinatorja
{portnih oddelkov Renata Kuzmana.
Vedno zasedenega, nasmejanega, s
pozitivnim odnosom do dijakov in
razrednika {-razreda. In to ~etrtega.
^as po maturantskem izletu. Ambient
`e vsem dobro znan (Padrino). Renato
skromno naro~i solato, midve pa
sku{ava skapirat, kako deluje diktafon. Ok, uspeli.
Kako dolgo ste `e na {oli?
To je bila moja prva slu`ba in tu sem `e
14 let. Pri{el sem {e kot {tudent po priporo~ilu fakultete. In `e od za~etka
pou~ujem zgodovino in geografijo.
Kaj pa vam je v zgodovini najbolj
zanimivo?
To pa moram povedati. Tu bo ena
`ge~kljiva zgodba. V osnovni {oli smo v
{estem razredu dobili eno tovari{ico za
zgodovino. Imela je tako lepe noge, da
enostavno … na koncu mi je {e povedala:
»Kuzman, ti bo{ profesor zgodovine.«
Moram priznati, da sem bil malo
zaljubljen vanjo. Seveda ji tega nikoli
nisem povedal, ampak … ob~udoval sem
njeno telo. To je bila neka taka platonska
ljubezen. Zgodovina me je sicer `e takrat
zanimala, ko pa me je ona za~ela
pou~evati, pa je bila to »pika na i«. In
zdaj sem res profesor in sem v `ivljenju,
kar se tega ti~e, zelo zadovoljen. Sedaj
na {olsko leto in v bistvu ne morejo normalno spremljati pouka, tako da za njih
pripravim poseben program pridobivanja ocen. Tako na nek na~in delajo gimnazijo z izpiti. [ola se jim prilagaja.
Dogovorimo se, kdaj bodo pisali teste,
kdaj bodo ustno odgovarjali, tako da se
jim {olanje olaj{a. Posku{amo se izogibati negativnim ocenam. ^e je {portnik
psihi~no obremenjen z neuspehom, tudi
na {portnem podro~ju ne more dati
vsega od sebe. Verjetno je tako tudi na
drugih podro~jih. @elimo si dobrih {portnih rezultatov, pa tudi dobrih rezultatov
na maturi. Koordinator spodbuja, da vsi
dijaki {portnih oddelkov spodobno
kon~ajo maturo. Jaz spodbujam `e tri
leta.
Pa vi in {port?
Pribli`no pred desetimi leti sem se preselil v Pekre, kjer se v teni{kem klubu
sre~ujem s sedanjimi in nekdanjimi
BOREC MAJ/JUN II. GIMNAZIJA MARIBOR
8
{portniki. Moj prosti ~as je torej
posve~en {portu. Druga~e pa se ukvarjam z vsemi zvrstmi {porta. Edini {port,
ki mi ne le`i, je ples. Tam sem »adijo«. Se
`e potim, ker se bli`a maturantski ples.
Prava no~na mora! Enostavno nisem za
to. ^e bi mi dali `ogo v roke, pa bi se `e
nekako zna{el.
Kak{ni ste bili kot najstnik?
Kot najstnik sem bil v takratnem ~asu
realsocializma politi~no zelo aktiven. Bil
sem predsednik mladine na takratni
pedago{ki gimnaziji. Ukvarjal sem se s
problemi mladih.
Kak{no glasbo ste poslu{ali?
Poslu{ali smo tako avantgardno glasbo
npr. punk. Skupine kot so bile Sex Pistols
so imele zelo dru`beno kriti~na besedila.
Nismo marali {minkerjev, ki so se takrat
zbirali na Fontani. Spomnim se ene
pesmi takratne mariborske skupine
Preporod. V enem odstavku Smiljan
zapoje - »Reka puna klora, simbol je
Maribora, saj Maribor ima Fontano,
vsem {minkerjem dobro znano«.
Ste edin~ek?
Ne imam brata, ki je sedem let starej{i
od mene in v razmi{ljanjih in pogledih
nisva bila nikoli enotna.
Kak{na zasvojenost?
Zasvojenost ravno ne. Kadili pa smo, ja.
Do osmega leta, potem pa mi je za~elo
iti na `ivce, ker je tudi o~e doma kadil.
Pa sem se odlo~il, da bom abstiniral in
od takrat nisem pri`gal cigarete.
Cigarete pa tudi alkohol nekako niso
moje `ivljenje.
Kako pa kaj va{a ljubezen? Prva in
vse do zdaj? Punce pa so vas morale
obnoreti …
Hja, zaradi punce mi je bilo v `ivljenju
najbolj nerodno. V osmem razredu smo
bili v Dubrovniku in s kolegom sva si
sposodila fen za lase. Ko sva ga vrnila
tisti so{olki … odprla sva vrata in jaz sem
videl punco v spodnjem perilu. Mislil
sem, da se bom tam zru{il. In sva kar
pobegnila iz njihove sobe. To je osnovna
{ola. V srednji so bile punce za dalj{i,
kraj{i ~as. Sedaj pa imam neko tako filozofijo, da poroka zame ni »neka zadeva«.
In kako ste h~erki razlo`ili, da je ni
prinesla {torklja?
Ko ima ~as (sicer bolj malo) Nejka gleda
razno razne nadaljevanke … in tam tudi
govorijo o seksu. Zadnji~ pa je recimo
prebrala v Dobro jutru, da Tina Pisnik
NA KOSILU S PROFESORJEM
seksa pred teni{ko tekmo. Zdi se mi, da
me nikoli ni vpra{ala, ~e jo je prinesla
{torklja. Moja filozofija je taka, da ve, da
na svetu obstajajo `enske in mo{ki.
Kak{en o~e ste? Strog?
Posku{am biti predvsem vzoren o~e. Zdi
se mi, da je bolje, da se mlada oseba
ukvarja s {portom ali kak{no drugo
dejavnostjo, kot da pri petnajstih misli
na to, kje bo ~aga, kje se bo pilo,
pono~evalo. Naj bo {port tista najbolj{a
droga, ki jo ponuja sodobna dru`ba.
Tudi moja h~erka se ukvarja s {portom.
Ne vem, ali je to posledica vzgoje ali
socialnega okolja. Tako pa~ je.
Kateri del dneva vam je najbolj v{e~
in zakaj?
Hmm … jutra. Ker so mirna in tiha.
Poslu{a{ zvoke, ko se sprehaja{ okoli
bajte. No~i so vedno prekratke. Jutra so
pa~ za~etek ne~esa novega. V {oli je pa
tako, da noben dan ni enak prej{njemu.
To ti da neko novo energijo. Vedno
posku{am biti dobre volje in svoje probleme ne nosim v razred.
In se delovna jutra razlikujejo od
nedelovnih?
Moje jutro se pri~ne ob 517. Sedaj se
zbudim `e brez budilke. Imam tak bioritem. V tem ~asu ponavadi pripravim
stvari za {olo. Moram re~i, da se mi v teh
letih {e nikoli ni zgodilo, da bi pri{el v
razred in ne bi vedel, kaj bom delal.
Nekje ob pol osmih odpeljem otroka v
{olo, potem pa pri~enjam s poukom
okrog enajstih. Med tem ~asom pa sem
zgoraj v zgodovinskem kabinetu, kjer
opravljam predvsem delo koordinatorja.
^e ne delate, igrate tenis. Prostega
~asa skoraj ni. Kako pa izgleda, ko
ima Renato Kuzman dopust?
Ko ima Renato Kuzman dopust, je to
zelo zanimivo. Ima ga mesec dni.
Pribli`no 14 dni ga pre`ivim z dru`ino na
morju, nato pa izvedemo {e nekaj
kraj{ih izletov po Sloveniji, obi{~emo
kak{no kopali{~e itd. A `e v ~asu po~itnic
razmi{ljam o naslednjem {olskem letu.
Ponavadi se dobivam s {portniki, obiskujem kake tekme, na katerih nastopajo.
Dober tenis pa mora biti skoraj vsak
dan.
In kako ste se imeli na maturantskem izletu?
Bili smo v ^rni gori in … verjetno pretiravam vendar je bila ekipa prava. Jaz
sem `e {el na ta maturantski izlet z neko
pozitivno energijo. Vedel sem, da me ta
ekipa ne bo razo~arala. Maksimalno je
treba mladim ljudem zaupat. ^e pa so
posamezniki, ki negativno izstopajo, pa
je to zgolj slu~aj in ne pravilo. Mladega
~loveka se da pripraviti s prijazno besedo, da bo mogo~e napravil tudi tisto, kar
druga~e ne bi, ~e bi mu zapovedal. Zelo v
redu je bilo.
Kaj bi naredili, ~e bi zadeli 10 milijonov tolarjev?
Prva misel … Vsaj del bi namenil saniranju II. gimnazije. Ker vem, da bi se v
bolj{ih pogojih za delo lahko dosegali
bolj{i rezultati. Denar mi ne pomeni
veliko, ~eprav se brez denarja ne da
`iveti. Mogo~e bi {el tudi na kako dobro
potovanje. Brezveze se mi zdi razlagati
dijakom o piramidah in Egiptu, ~e tam
nisi bil. Te`ko razlagam nekaj, ~esar
nisem videl.
Va{a dobra in slaba lastnost?
Dobra je mogo~e ta, da sem recimo
pripravljen prisluhniti ljudem, ki imajo
na nekem podro~ju ve~ izku{enj, kot jih
imam jaz. No~em biti najbolj pameten,
nisem pojedel znanja celega sveta. Slaba
pa mogo~e, da potem, ko premislim,
pre{tudiram neke stvari, od njih ne
odstopim, pa tudi ~e so napa~ne.
Kako pa je s televizijo. Se kdaj
zleknete na kav~?
^asa za televizijo prakti~no nimam, ker
se moje pravo delo za~ne popoldne, ko
se {olsko delo zaklju~i. V popoldanskem
~asu obiskujem klube in trenerje in tako
pobli`e spoznam {portnike, da jim
lahko, ko pridejo te`ave pomagam.
Domov se vra~am okoli osme, devete ure
potem pa {e malo na teni{ko igri{~e in
ura je `e deset, enajst, takrat pa le`em k
po~itku. Ko pa gledam televizijo, gledam
stereotipno {port. Kaj drugega ni najti
na mojem tako imenovanem jedilniku.
Kak{na je bila najve~ja kazen, ki ste
jo morali pla~ati zaradi prometnega
prekr{ka?
[oferski izpit imam `e od 18. leta starosti
in v teh letih … bom potrkal (knock,
knock) … {e nisem povzro~il nobene
prometne nesre~e. Zaradi prehitre
vo`nje pa mislim, da nisem pla~al ve~
kot 5000 tolarjev.
Tabuji po va{em mnenju obstajajo?
Tabu je sicer nekaj nedotakljivega.
Tabuji so.
Je seks tabu tema?
Kaj pa vem. To je sestavni del `ivljenja.
Bolj kot hormone zavira{, slab{e je. Ve{,
kak je to? Recimo pri {portnikih, ki imajo
malo manj ~asa za to kot drugi ... recimo, ko izbruhne `elja po seksu, je to
lahko zelo hudo. Lahko vpliva tudi na
BOREC MAJ/JUN II. GIMNAZIJA MARIBOR
9
{portno kariero. Ni pa to neka taka
tema, o kateri bi razpravljali v {oli.
Vseeno pa prisluhne{ in posku{a{
pomagati. Ko `elja izbruhne, otroci ne
poslu{ajo ne mame ne profesorja. ^e je
tista partnerka / partner pravi, se to
nekak da regulirati do neke normalne
meje, ~e ne, se pa ti lahko tudi ~isto
zme{a.
Ljubezen je, ampak gre skozi `elodec in
hitro ugasne, ~e ni materialnih pogojev.
Kaj bi naredili, ~e bi va{a h~erka
pri{la domov s tatoojem?
^e pogleda{ v poletnem ~asu kako
punco z lepim tatoojem, je v redu. Jaz
pravim, imej malo in dobro. ^e je lepo,
zakaj ne.
Pa istospolno usmerjeni?
Do tega sem zelo toleranten. Me ne
moti. Pravim, da si vsak izbere svojo pot.
Da je tak{en, tudi ni sam kriv. Bodimo
tolerantni do njih in oni bodo do nas.
Kaj naredite, ~e med poukom
zazvoni mobitel?
Nisem ~lovek, ki bi se razburjal.
Spomnim pa se ene zgodbice. Lansko
leto je zazvonilo, pa sem vzel telefon, se
oglasil, povedal, da je Kuzman pri telefonu. Pa pravi punca na drugi strani, ~e
bi lahko dobila tisto osebo. In sem ji lepo
povedal, da bo pa~ morala malo
po~akati, ker je sedaj ravno ~as pouka.
^e zazvoni pa~ zazvoni.
Povejte en dober vic!
Aha ☺ Dve blondinki sta pri{li pod en
viadukt s tovornjakom. Ta tovornjak je
bil visok tri metre petdeset, na viaduktu
pa je pisalo tri metre trideset … Onidve
razmi{ljata, kaj bi, pa ena re~e: »Dajva
malo po{vinglat, pa greva skozi«. Haha.
Sporo~ilo dijakom:
Naj si v `ivljenju izberejo tisti poklic, ki
ga bodo radi opravljali in naj bodo v
`ivljenju uspe{ni. Per aspera ad astra preko trnja do zvezd.
Profesorja sva tako izmu~ili, da svoje
solate (to je bilo kosilo! ☺) ni niti uspel
do konca pojesti. Sicer pa sva v pogovoru u`ivali. Tenis je pa~ njegova
najve~ja ljubezen, ampak ne moremo
mu zameriti. Na dru`ino (tisto doma~o
in {olsko (dijake)) namre~ ne pozabi.
Delo opravlja z du{o in je vsakemu
pripravljen pomagati. En veliki plus v
zbornici. Povabljeni sva tudi na partijo
tenisa, a o tem kdaj drugi~. Hja, pa priznava. Pozabili sva ga vpra{ati, kako
dolgo se `e ni obril. Sorry. :)
Da{a in Alja
MATURANTSKI IZLET
4. A
CHE BELLE GAMBE!!!
Sobota, 20. 9. ob 20.30
Adijo mama, adijo ata, adijo Jo`ica! Vsi prisotni in prisebni pripadniki horde 4. a (no,
Somi ostane doma) dru`no s soso{olci f-jeki
~i~amo vsak na svojem sede`u v prav cart,
mini buseku. Na obrazu nagajiv nasme{ek,
v okicah iskrica, sr{eni pa v ... in busek
odpelje.
Nedelja, 21.9.
Po prav prijetni vo`nji s trajektom prispemo na pri~akovano Sardinijo. Na{ prvi
postanek je ob cerkvici, ki sameva sredi
mediteranske pokrajine. Iz hvale`nosti za
spo~etje otroka na tem mestu, jo je dal
zgraditi nek par v 12. stoletju, nam pa {e
zaenkrat ni za star{evstvo, zato se raje
zadovoljimo s fantasti~nimi roglji~ki, s
katerimi nas razveseli na{a ah in oh
vodi~ka.
Prvo no~ pre`ivimo na pla`i, ki postane na{
raj tudi za naslednje no~i. Iz prvonastalih
dveh krogov na pesku, nastane a+f krog s
kitarami in ...
-"If I samo you in heaven...! Sem proti
`ge~kanju! Saj ve{, da jaz kaj takega ne bi
naredila! Gremo plesat pa bomo tak en na
drugem!..."
PS: Kje je pa vodi~ka? Spi.
Ponedeljek, 22.9
Prof. Kotnik: "Gremo na bi~!" Dan pre`ivimo
na pla`i, medtem ko prof. Heinrichova in
prof. Kodba skrivnostno izgineta oz. i{~eta
diskoteko za zve~er, prof. Devetakova in
prof. Kotnik pa gresta na hamburger.
Zve~er: "Ne, ne, ne ... Jaz se ne bom vstala.
Jaz bom kar lepo le`ala, ker ~e se bom vstala, bom hitro pala! Kaj {luk, {luk ... deci, deci!
Bele, stavim, da te pre{printam! Volare, oo,
cantare, ooo ..."
P.S: Kje je pa vodi~ka? Spi.
Torek, 22.9.
Dopoldne se odpeljemo v mestece Bosa.
Tam si ogledamo cerkvico ter razpadajo~o
trdnjavo, na katero se ponosno povzpne
velika ve~ina na{ega razreda, profesor
Kotnik pa rabuta kaktuse. Popoldne
pre`ivimo na -baje- divji pla`i, kjer nam
garjav cucek prelukna `ogo. Zve~er samo za
nas v bli`njem baru naro~ijo super did`eja,
ki vrti italijansko, narodno, tuc, tuc muziko,
~ez nekaj ~asa pa ugotovi, da {e kaj drugega tudi obstaja. Pa saj ni va`no. Par puncam se zme{a in skupaj s prof. Devetakovo,
Kotnikom in Kodbo ple{emo sto na uro.
No~ se kon~a na pesku.
-" Gospod profesor, razredni~arka nam je
konjak vzela!"
PS: Kje je pa vodi~ka? Spi.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
10
Sreda, 23.9
Dan je poln ogledov.
Boj~i golobici: "Gru,gru, lubica moja, kak si
ti seksi..." Golobica Andreja (tako jo Boj~i
poimenuje) Bojanu: "Gru, gru, gru..." in
odleti. Nekateri ugotovijo, da se lahko v
bano stla~i pet oseb, drugi, da so ostali brez
denarja, predvsem pa pri~akujemo zadnjo
no~.
-"Gremo po drve! Skavt je zanetil ogenj (ki
ga je kasneje povozil traktor)... Cruiser!!! Pa
kaki cruiser Lujza, ~e je pa breezer!
Kobal+Ksenija striptiz... Zemljokrast! 1,2
boom, 3,4 boom! STAREY!!!..."
P.S: Kje je pa vodi~ka? Spi.
^etrtek, 24.9 ob 4.00
Na buseku ~i~amo vsi prisotni, malo manj
prisebni pripadniki 4. a. Pot nadaljujemo
proti Pisi, kjer imamo na voljo celih 55
minut! V Maribor prispemo predvsem
utrujeni, na{e bu~e pa v svoj harem tiso~ in
enih spominov, sprejmejo {e kup novih.
-"Firenze so bile ~udovite!"
Jelka + prebliski 4.a
MATURANTSKI IZLET
4. C
4. F
Mene je doletela ~ast, da vam predstavim {e na{ maturantski izlet. Na
kratko za tiste, ki ne boste dalje brali: bil
je prekratek, je pa blo fajn. Kdo bi si mislil ... In ziher ne bi bil tak{en, kot je bil, ~e
z nami ne bi bilo Miki}a in Klisa, ki sta
popestrila najbolj te~ne urice, ki so itak
nujno zlo na vsakem izletu.
Prvi dan smo se z busom vozili proti
Dubrovniku, se nastanili v hotelu in
zve~er utrujeni takoj, na Miki}evo presene~enje, {li *cenzura*. Drugi dan smo
tako polni energije {li proti staremu
mestnemu jedru. Tam nas je pri~akala
briljantna vodi~ka, ki je imela vso
zgodovino, arheologijo in fiziko v malem
prstu. O njeni fiziki bom malo kasneje ... Z
veseljem smo ji prisluhnili. Sam vrhunec
je bil, ko smo se celi »za{vicani« podali na
maraton po obzidju. Zve~er pa se je
zgodila ena najlep{ih stvari na na{em
maturantskem. Vsi nekako zrihtani smo
se odpravili v diskoteko, kamor nas niso
spustili, ker smo bili tri ure prezgodnji. Pa
smo {li v mesto in skupaj plesali pred
vsakim, ki je za denar (ali zastojn) igral
glasbo, vrteli smo se v kolu okrog hrva{ke
zastave sredi trga in po ulicah plesali
»vlakeca«. To je bil res nepozaben ve~er!
In smo sre~ni, da nismo {li v diska~a.
Pozno zve~er, ko smo se vrnili, pa *cenzura*, seveda.
Day three: izlet v ^rno goro. Prvi cilj je bil
Kotor. Tu nam je nepozabna vodi~ka
predstavila najstarej{o
cerkev, najstarej{o katedralo, biv{i
najve~ji balkon, najstarej{o {olo za
mornarje in najlep{o kapelico, ki jo lahko
vidimo iz vsakega trga. Menda. Tako je
ona rekla. Po cesti posve~eni Mileni smo
se po (res!) lepi pokrajini odpeljali mimo
Njego{eve Budve. Na poti nam je
superlativna vodi~ka predstavila z najve~
truda zgrajen (Njego{ev) mavzolej in prvi
radioaktivni strelovod v Evropi, ki privla~i
strele. Malo smo se ustavili {e na obali,
nakupili piratske CD-je in {li nazaj v
hotel. Zve~er pa *cenzura*.
^etrtek. Popoldne smo se kopali na otoku
Lokrumu zraven Dubrovnika. Eni smo
skakali s pe~in, drugi so se igrali
hurije v haremu. Fajn v glavnem. Otok je
res lep in kon~no smo se spo~ili od
vo`enj z avtobusom. Zve~er pa nismo {li
*cenzura* ampak na ve~erjo v neko
restavracijo. Na ~ase nam je dalmatinski
trio v `ivo zaigral kak{en komad in mi
smo zaplesali. Pol pa je pri{la kelnarca z
idejo da smo spili 15 litrov neu`itnega
vina, ki ga sploh nih~e ni pil.
Razen tu pa tam malo ... Ve~erje je bilo
konec in {li smo *peep*. Menda. Tako
pravijo. ^eprav nisem ~isto ziher.
Pa ne, da se ne bi spomnil, ampak ...
Domen Zafred, 4. c
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
11
VSI PRISOTNI
IN PRISEBNI
(VSI) POHOTNI
IN POTREBNI
(Sardinija v zakulisju)
Dejstvo je, da je maturantski izlet – pardon
ekskurzija drag {port. Resnica je tudi ta, da
se ne izka`e zmeraj za najbolj{o nalo`bo, a
vendar “maturalac” je “maturalac” in maturantskega je treba do`iveti! Tako smo tudi
mi 4. f do`iveli na{ dolgo pri~akovani skupni zaklju~ni izlet. Sardinija – na{ cilj; 4. a –
na{ pomo~nik pri nabiranju promil.
Vendar je zanimivej{a druga stvar. Ne vem,
ali je bila kriva luna, odprto morje, pe{~ena
pla`a ali pa mogo~e prisotnost italijanskega
{arma v zraku. Zanima me, ali je ''parjenje''
dolo~enih osebkov posledica vpliva atmosfere na hormone ali pa je ne`nej{i spol
zmeraj tak{ne `idane volje. Ne bi `elel, da
me razumete narobe. Obstajali so tudi
osebki, na katerih ni bilo mo~ zaznati vpliva
matere narave. Pri drugih je bilo ve~ kot
o~itno, da se je mati narava z njimi
poigrala. Tako sta posledi~no nastali dve
skupini ljudi. Eni, ki so se imeli radi (na tem
mestu bi lahko navedel primer, a zaradi
mo`nosti incidentov ne bom), in drugi, ki so
imeli radi – pa~ kakr{nokoli steklenico so `e
dr`ali v rokah (tudi tu bi se na{el prostor za
primer pa mislim, da ni primeren ~as, da bi
govoril o sebi). Bili pa so tudi ljudje, ki so
obvladovali oboje in to celo hkrati (Je tak
^erpes?). [alo na stran. Povedati moram, da
je na koncu koncev ekskurzija bila izvrstna
nalo`ba. Ne zaradi tega, ker smo se ga
napili oziroma zaradi tega ker, s(m)o se
imeli ''radi''. Spla~alo se je, ker smo
vzpostavili neko doma~e vzdu{je, ki ga ni
mo~ opisati na listu papirja, in ob tem pridobili nove prijatelje.
Namen mojega sestavka je, da - prvi~ nikoli ne razmi{ljajte o tem, da ne bi {li na
maturantsko ekskurzijo, drugi~ - od vas je
odvisno, kak{no bo vzdu{je v dru`bi, in
tretji~ – ~e ga pijete en dan pred odhodom,
si za odhod sami priskrbite vre~ke za
bruhanje. Zna se namre~ zgoditi, da jih bo
voznik imel premalo. Za konec pa le {e to:
Stari, kdaj gremo spet?
P.s. O znamenitostih kdaj drugi~.
Marko Kocjan, 4. f
MATURANTSKI IZLET
4. E
4. [
»9 HILJADA METARA NA NEBU
SMO BLI, KO SMO V ^RNO
GORO [LI …«
^RNA GORA –
BUDVA
Od{li smo izpred II. gimnazije ob 19.45, torej s 15-minutno
zamudo, ker avtobus ni vedel, kje nas mora pobrati. ☺ Po
dolgih 14 urah vo`nje, ki so dokaj hitro minile, za ene tako,
da so spali, za druge spet druga~e(poslu{anje DISCMANov, gledanja najnovej{ih filmov … ) smo prispeli v Budvo.
Presenetil nas je zelo lep in moderno opremljen hotel
(klima + TV v vsaki sobi), ki je bil tudi blizu pla`e. Seveda
smo se vsi zapodili v svoje sobe, nato pa takoj na lepo
pe{~eno pla`o in tudi v morje … in `e je tukaj ve~er. Vodi~
nas je vodil do no~nega lokala – [korpijon, kjer se je zabava ponavadi zavlekla do poznih ur. Punce iz 4. e so nas
nau~ile plesati »kolo«, prav tako so se odvijala tekmovanja
v BREAKDANCU. Zelo atraktivno. Vsak dan smo hodili na
dolge izlete z avtobusom, ki so sicer bili {e kar zanimivi,
ampak mi smo vedno komaj ~akali ve~er …
Edino prevozno sredstvo, ki je bilo v neposredni bli`ini
hotela je bil VLAKEC, ki te za 1,5 EUR-a popelje vse do
mesta. V mestu pa promenada, pa »{tand pri {tandu«, kjer
prodajajo CD-je, knjige, parfume, obla~ila, ~evlje … skratka
vse. Vsak ve~er smo zahajali v diskoteko Trocadero nadaljevali pa na pla`i, v [korpijonu ali v sobah, seveda v mejah
normale. Moram povedati, da se punce iz 4.e znajo zelo
dobro zabavati in so zelo gostoljubne … ☺ Pa na{e seveda
tudi, mi smo pa itak smo razturali. ☺ Profesorja sta rekla,
da sta bila z nami zadovoljna, mi z njima tudi …
FAJN JE BLO!!!
Matej Pavli~ 4.{
NASVETI PRIHODNJIM GENERACIJAM:
• [e preden odpotujete dodobra spoznajte spremljevalce
(beri: peljite jih na ~ago!).
• Potujte s Son~kom in zahtevajte Bogdana, samo posvojit ga
ne morete, ker on je `e na{.
• Imejte dosti prtljage in dobili boste ve~ji avtobus!
• ^e boste {parali za avto ali karkoli drugega, pojdite v ^rno
goro (prihranek je zagotovljen – ve~ina stvari stane pod 1.50
EUR).
• Kr{ite pravila (tudi tista, ki ste jih podpisali), ker se boste
samo tako imeli ful dobro (vendar »nucajte« pamet).
• Obvezna lekarna – grlo in glava bolita dan in no~
(priporo~amo tudi prvo pomo~ in cel paket rob~kov).
• Ne pijte `ganih pija~, ~e pa `e in vam je potem slabo, se
izgovorite na jajca in ovinke.
• Loze so zakon! – Samo pod deset! :)
• Ne glejte filmov z neprimerno vsebino in ne poslu{ajte glasbe, v kateri preklinjajo (npr. Edo Maajka), ker to vpliva na
~lovekovo podzavest (~e verjamete)!
• V primeru, da je va{a soba v pritli~ju (ali 1. nadstropju) zaklepajte balkon, da ne boste dobili (ne)povabljenih gostov.
• Najdite si himno!
• In ko boste zares cepljeni, glejte le na eno oko:).
• ^e `e najde{ prijatelja, ki bruha, se prostovoljno javi, da bo{
po~istil za njim … nikoli ne ve{, kdaj bo{ rabil povratno uslugo.
• Ne ~udite se, ~e se zbudite ob spe~em soso{olcu.
P.S.: Bogdan, Sonja in [jeki - zakon ste!
Nas 8
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
12
DROBTINICE IZ POPOTNI[KE MALHE
OKTOBERFEST
^e vas kdo vpra{a, kaj je pivo? Kaj mu
boste odgovorili? Jaz sem odgovor na
to vpra{anje dobil na leto{njem
Oktoberfestu v bavarski prestolnici
München. Kot ~lan KUD Po{ta Maribor
sem se udele`il slovesne parade, ki je
potekala po glavnih ulicah Münchna. S
pihalnim orkestrom smo se `e v soboto,
20. 9. 2003, okoli 12.00 odpravili iz
Maribora proti Nem~iji. Vo`nja z avtobusom je bila dokaj naporna, a je {e
kar hitro minila. Ko smo zve~er
prispeli, smo se nastanili v
mladinskem hotelu z imenom CJVM
Jugendgästehaus. Hotel
je bil za svoj cenovni
razred dokaj na nivoju.
Zve~er smo vsi utrujeni od{li
spat, saj smo vedeli, da nas
naslednji dan ~aka naporen
pohod po bavarski prestolnici.
V nedeljo zjutraj smo
se zbrali na kraju prizori{~a in po
dolo~enem vrstnem
redu odkorakali dalje. Parade
se je udele`ilo }ez 60 razli~nih
skupin, od raznih tujih in doma~ih folklornih skupin, razli~nih evropskih orkestrov ter vozov s konjsko vprego, ki so
uprizarjali starej{o tradicijo pridelave
piva in raznih obi~ajev, ki so povezani s
pivom. Ne smem pozabiti na posebno
akrobatsko skupino iz San Marina –
Italija, ki je v o~arljivem in predrznem
slogu vihtela razne zastave. Na kratko
povedano – spektakularni prizor.
Poudariti moram, da je bilo mogo~e
celotno povorko spremljati na nem{ki
televiziji ARD od 10.00 pa vse tja do
12.00. Kot edini slovenski orkester prisoten na Oktoberfestu smo sodelovali {e s
slovensko zamejsko folklorno skupino
Lipa iz Münchna.
Zelo so me pritegnile bavarske narodne
no{e, saj so zelo zanimive in dajejo prav
poseben vtis starodavnosti. Prijatelj je v
slengu bolj za {alo takole komentiral:
»Kak so pa Bavarci mahnjeni na tote
bele zokne, to je neverjetno.«
Po prepotenem in malo utrujajo~em
pohodu in igranju skozi mesto, smo
kon~no pri{li do tako te`ko `elenega
piva. Glavno prizori{~e najve~jega
bavarskega praznika je bilo malo izven
centra mesta. Tam ima vsako pivo-
varni{ko podjetje
svoj t. i. »{otor«, ki
{e dale~ ni podoben
{otoru, ampak so to
prav velike skonstruirane
hale, pod katerimi je
ogromna mno`ica ljudi. V
vsaki taki hali je na
sredini malo dvignjen oder, na
katerem je ansambel, ki poskrbi za bolj
veselo in pestro vzdu{je.
Ko smo posedli za mize in nam je lepo
prsato dekle z dolgima svetlima kitama
postreglo s hladnim pivom, se je za~ela
prava »~aga«. Litrski vr~ek pivca stane
6,80. Poleg navadnega piva je mogo~e
dobiti {e razli~ico temnega in brezalkoholnega piva, ki ga stre`ejo otrokom.
Postregli smo si tudi s hrano. Na mizo so
nam prinesli so~nega pe~enega
pi{~anca, cena se je gibala od 17,65 eura,
pa tja do 18,50 eura. Vse je odvisno od
velikosti pi{~anca. Okoli miz pa so hodile
tudi prijazne gospodi~ne, ki so prodajale
slane preste v vrednosti 3,75 eura.
[e posebej moram pohvaliti sanitarije,
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
13
saj je bila higiena glede na maso ljudi
na zadovoljivem nivoju. Najbolj sem se
~udil, ko sem zagledal nad pisoarjem
stojalo za vr~ek piva in posebno palico,
na katero si se lahko oprijel, ~e si bil v
malo preve~ medlem stanju. Tudi za
varnost in prvo pomo~ je bilo poskrbljeno, saj so bili ob vsaki hali parkirani
trije re{ilci ter intervencijska ekipa.
^e se ponovno vrnemo v halo na prizori{~e dogajanja, moramo poudariti, da
Nemci znajo zelo dobro popestriti dogajanje. V trenutku, ko je postala hala
nabito polna, so za~eli ljudje plesati in
se veseliti. Celo mi Slovenci smo vstali
na klopeh in za~eli peti refren pesmi
Anton aus Tirol . Evforija je zajela vse
tamkaj prisotne ljudi in lahko re~em, da
se je dihalo pravi festivalski zrak. Edino,
za kar mi je `al, je, da smo bili tako malo
~asa tam, saj za pravo do`ivetje ne
zadostujeta samo dva dneva, temve~ ~as
– od za~etka pa vse do konca festivala.
^e bo kdo od na{ih bralcev imel
mo`nost ogleda Oktoberfesta, mu to
toplo priporo~am, saj je enkratno in
neponovljivo do`ivetje. Za Nemce pivo ni
samo pivo, temve~ tradicija, ki je del naroda. Lahko bi temu rekli skoraj subkultura. In prav na ra~un teh lastnosti je
organizacija festivala na tako visoki
ravni in se na{ slovenski sli~ni praznik, ki
poteka v poletnih mesecih v La{kem
(Praznik piva in cvetja) ne more primerjati. A o tem mogo~e kdaj dru~i~.
David K. K. 2.d
DROBTINICE IZ POPOTNI[KE MALHE
PREKO KANADE
V SVET DINOZAVROV
Precej nenavaden naslov za popotni{ke
utrinke iz de`ele, ki jo sicer po imenu
dobro poznamo. Ve~ina, bi {e znala
dodati zanjo kak{ne suhoparne
geografske podatke, potem bi se
zna{la v zadregi, ~e bi jo morali predstaviti. Kanada je pogosto v senci svoje
ju`ne sosede, ki jo je hotela ob njenem
nastajanju tudi obkoliti na obeh
straneh ter ji tako zapreti pot do
oceanov. To je `e spet del~ek
zgodovine, ki ga tukaj v Evropi poznajo le nekateri. Z ameri{kim nakupom
Aljaske jim je strate{ko obkoljevanje
delno uspelo, medtem ko sta obe
robno le`e~i provinci ponudbe o
pridru`itvi zavrnili. Klub temu sta
dr`avi sedaj zaveznici, gospodarsko
tesno povezani, kar {e dodatno prispeva k temu, da je o Kanadi manj sli{ati.
V Kanado sem ponovno prispel letos
poleti po dobrem desetletju. Ob prvem
obisku sem se zadr`eval na njenem
vzhodu. [e sedaj se spominjam sprehodov po nekaterih parkih najve~jih
mest, kjer so mi ob vsakem postanku
delale dru`bo veverice, skromno malico
iz nahrbtnika pa smo si kar razdelili.
Po nekajurnem poletu ~ez neskon~ne
ravnine ju`ne Kanade sem se zna{el v
Calgaryju, kjer je bilo prizori{~e zimskih
olimpijskih iger, sedaj pa v njem vsako
leto prirejajo rodeo. Me{~ani mili-
jonskega mesta in tiso~i obiskovalcev iz
celotne severne Amerike v tem obdobju
obudijo spomine na pionirske ~ase prihoda njihovih prednikov ter se spremenijo v pastirje – kavboje. Predajo se
u`itkom uli~nega rajanja, huronskega
navijanja na tekmovali{~ih, kjer
posku{ajo ro~no ukrotiti govedo ali se
~imbolj dolgo obdr`ati v sedlu oziroma
na konju. Priznati moram, da sem videl
nekaj tako spektakularnih padcev
sodobnih kavbojev, ki presegajo vragolije iz popularnih filmov o divjem zahodu.
Ve~ina obiskovalcev pa je bila zadovoljna `e z nakupom kavbojskega klobuka
ter s srkanjem piva v eni izmed ne{tetih
pivnic, ki so mize na ulici obdale z neobdelanimi deskami, kot jih za ograje
uporabljajo na ran~ih. Desetnadstropne
zgradbe naokrog jih o~itno niso motile.
Kljub prvotnemu na~rtu, sem tudi sam
po~akal slovesen zaklju~ek ve~ kot teden
dni trajajo~ega karnevala.
Med karnevalom sem uspel najti ~as za
ogled obmo~ja in muzeja, kjer je nastala
najve~ja zbirka dinozavrov na svetu, kar
je bil osnovni razlog za moje potovanje v
ta del Kanade.
Za~etnik zgodbe o dinozavrih je Joseph
Burr Tyrrell, s tem ko je leta 1884 med
kamenjem in redkim rastlinstvom na{el
kosti, za katere so kasneje ugotovili, da
pripadajo dinozavrom. V redko naseljenem obmo~ju nekaj kilometrov od naselja
Med kanadskimi mesti se najhitreje razvija Vancouver. Pred
dobrim stoletjem je bilo to naselje z nekaj sto gozdarskimi,
ribi{kimi in pomorskimi prebivalci, sedaj pa gradijo komplekse ve~ nadstropnih objektov.
V ~asu rodea je na osrednjih ulicah Calgaryja mogo~e kupiti
stare konjske podkve, preperele lesene ostanke predmetov z
ran~e, stare `eblje in {e {tevilne podobne predmete, ki jih razpostavijo kar po tleh.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
Drumheller, ki ga najdete {ele na bolj
podrobnem zemljevidu Alberte, je nastal
mogo~en muzej imenovan Royal Tyrrell
museum. Royal je pridobil, ker ga je leta
1990 obiskala angle{ka kraljica, Kanada
pa je ~lanica Britanske skupnosti narodov.
Skozi stekleno steno sem opazoval
preparatorja, ki je z orodjem, podobnim
tistemu, ki ga uporabljajo zobozdravniki,
vztrajno odstranjeval kamnino z
Albertosaurusa, starega 72 milijonov let.
^eprav ga je za~el lu{~iti iz objema kamnine `e leta 1999, bo potreboval {e nekaj
let, da bo njegovo okostje spet v celoti
obsijalo sonce.
Dinozavre in tudi druge vrste fosilov
i{~ejo na prostranih prete`no ravninskih
obmo~jih province Alberte. Najve~ so jih
odkrili pribli`no 120 kilometrov jugovzhodno od omenjenega Drumhellerja,
ob reki Red deer river. Na tem obmo~ju
je pokrajina precej erodirana, saj je podlaga slabo sprijeta. Vode si zato struge
poglabljajo in tako se v plasteh ob~asno
pojavljajo najdbe. Paleontologi tako v
poletnih mesecih delajo predvsem na
terenu, saj je potrebno pokrajino zaradi
nadaljevanja erozijskih procesov ve~krat
preiskati. [ele ko se na povr{ju pojavi
kost ali kak{en drugi ostanek, nastopijo
strokovnjaki. Ostanke skupaj z obdajajo~o kamnino izkopljejo, v~asih kar
izre`ejo, nato zavijejo v mav~ne obloge
14
DROBTINICE IZ POPOTNI[KE MALHE
Med karnevalom je v Calgaryju mogo~e sre~ati skupine turistov preoble~enih v indijanske jezdece. Marsikdo med njimi se
je prvi~ zna{el na konjskem hrbtu, kar je razvidno iz na~ina
jahanja.
Pogled skozi stekleno steno v muzeju dinozavrov, kjer s
kirur{ko natan~nostjo ~istijo najdbe. Zaposleni imajo za{~itne
maske, cevi na posnetku slu`ijo za sprotno odstranjevanje
prahu.
ter jih o{tevil~ene spravijo v ogromne
skladi{~ne prostore pri muzeju. Tukaj
lahko {e leta ~akajo, preden jih za~no
preparirati. Kljub po~asnemu delu jih je
`e veliko razstavljenih v muzeju. Prav
tako je bilo na tem obmo~ju prvi~ najdenih precej novih vrst. Med njimi zgoraj omenjeni Albertosauer, ki je dobil
ime po provinci. ^eprav ~aka na obdelavo {e veliko materiala, {e ve~ pa se ga
verjetno {e skriva pod povr{jem, je
omenjeni muzej s tovrstnimi eksponati
`e sedaj najve~ji na svetu.
V kotu muzeja je mojo pozornost pritegnila luknjasta skala, ob kateri je pisalo,
da je vredna milijone dolarjev. Najprej
sem mislil, da je svojevrstna
potegav{~ina. Stopil sem bli`e, si jo bolj
podrobno ogledal ter prebral spremljajo~e besedilo. Predstavljala naj bi
ostanek devonijskega koralnega grebena, ki je sicer rekonstruiran v enem
izmed muzejskih prostorov. Iz tedanjih
organizmov naj bi skozi nekaj sto milijonov let v omenjeni skali, pravzaprav v
plasti, ki je sedaj ve~ kot tiso~ metrov
pod povr{jem, nastala nafta. Odkrili so
jo leta 1947, sedaj pa je po Alberti razsejanih ~ez 20.000 ~rpalk, ki jo neprekinjeno ~rpajo ter po ceveh pod povr{jem
po{iljajo do Edmontona, ki je tako
do`ivel v sredini nekdanje prerije gospodarski razcvet. Omenjeno ozemlje v {ali
pogosto imenujejo kar Arabija severne
Amerike.
Pribli`no dve uri vo`nje na zahod od
Calgaryja se pokrajina temeljito spremeni. Povr{je najprej blago zvalovi, nato
se pojavijo gore. Naenkrat smo v objemu
tritiso~akov, ki predstavljajo za~etek
goratega zahoda, ki se nadaljuje stotine
kilometrov, vse do obale Tihega oceana.
Med vrhovi se pojavljajo ledeni{ki jeziki,
medtem ko se v dolinah vrstijo ~udovita
jezera s prav romanti~nimi imeni. Kot
tanke niti jih med seboj povezujejo
ledeni{ki potoki. Doline in deli nekaterih
pobo~ij so pora{~eni z gozdom, kar
prispeva k barvni pestrosti pokrajine.
[ele tukaj sem sre~al bizone, ki so bili
predvsem prebivalci prerije. Tudi drugih
`ivalskih vrst ni te`ko sre~ati. Okrog postojank so se radovedno smukali svizci.
Pribli`al sem se jim lahko na nekaj
metrov, preden so smuknili v varno
zavetje pod povr{je. Dobil sem ob~utek,
Indijanski totemi so zna~ilnost zahodne
obale Kanade in dela Aljaske. V deblo so
izrezljane predvsem podobe `ivali.
Vrhnji del najve~krat krasi orel z
razpetimi perutmi.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
15
da se v Kanadi `ivali manj bojijo prisotnosti ~loveka kot pri nas. Nekatere `ivali
so se leno sprehajale ob cesti ter se pred
obiskovalci le redko umaknile globlje v
gozd. Povsod so nas opozarjali na prisotnost medvedov.
Na obmo~ju goratega zahoda je ve~ narodnih parkov, ki so poleti zelo obiskani.
V ju`nem delu se preko gorovja kot jeklena ka~a vije `eleznica vse do pristani{~a Vancouver. Po njej se vsakih
nekaj minut vije vlak v eno ali drugo
smer. Ob~asno izgine v spiralasto zgrajene predore ali pa se po vitkih mostovih
vzpenja preko razpenjenih gorskih rek.
Proga predstavlja najpomembnej{o
prometno povezavo med osrednjo
prete`no kmetijsko Kanado in obalo.
Zahodne province so bolj vezane nanjo,
medtem ko vzhodni del dr`ave izkori{~a
pristani{~a ob Velikih jezerih.
Pot na sever sem nadaljeval ob vzhodnem obrobju Skalnega gorovja. Meja
med gorovjem in ravnino je tudi
nekak{na meja med prerijo, ki je
prete`no spremenjena v njive, ter gozdom. Prva naselja, ki so nastala tukaj, so
zato imela predvsem trgovsko funkcijo.
Potoval sem prete`no po cesti, ki so jo s
skupnimi mo~mi med drugo svetovno
vojno zgradili ameri{ki in kanadski vojaki, saj sta se dr`avi ustra{ili japonske
zasedbe Aljaske. Nekaj let po vojni je bila
preurejena in odprta za civilni promet.
Sedaj predstavlja najpomembnej{o
kopensko povezavo z Aljasko, vendar je
na njej kljub temu malo prometa. Tudi
mene je pripeljala v najve~jo ameri{ko
zvezno dr`avo. O tem in dogodkih na
Aljaski pa v naslednji {tevilki.
Vili Podgor{ek
PREDSTAVLJAMO DIJAKA
DOMEN OV^AR, 3. e
»OSVAJAL BI ANGELINO JOLIE!«
»Mo{ko – `ensko prijateljstvo
obstaja. Jaz imam prijateljice,
ki so `enske, in vem, da je
mo`no. Je pa res, da se da z
`ensko tudi kaj resnega
zmenit!«
Hudo je, ko se ti enostavno ne da vzet
~as za stvari, ki so med letom
samoumevne ali sesti za mizo ter
pripraviti vpra{anja za intervju. [e huje
je, ko se ti intervjuja dejansko ne ljubi
izvesti. Ampak ne glede na vse, sem
premagala to svojo `eljo po nedelu in
opravila zanimiv pogovor s svojim
novim so{olcem.
Mislim, da te veliko dijakov na{e
{ole pozna iz EST-a. Mi lahko na
kratko pove{, kaj po~ne{ tam (za
tiste, ki tega {e ne vedo)?
V EST sem pri{el pred pribli`no 4 leti.
Najprej sem bil tehnik, z Zvonkom sva
delala na odru in pri lu~eh. Ko so za~eli
delati Levjega kralja, pa mi je profesor
Pe~nik ponudil vlogo Pumbe oz. divje
svinje, lep{e povedano bradavi~arke.
Vlogo sem sprejel in zdaj sem divja svinja.
Kaj pa tvoja prihodnost v EST-u?
Dokler bomo igrali Levjega kralja bom
tam igralsko, pri Aidi pa ne ve~. Pri EST-u
bom samo {e kot tonski tehnik.
Kot ena izmed tvojih novih so{olk te
seveda moram vpra{ati, kako ti je
v{e~ v novem razredu, med novimi
obrazi?
V redu je, to~no tako, kot sem si predstavljal. Vse je tako, kot mora bit.
Zdaj si tretji letnik, naslednje leto se
je treba odlo~iti za {tudij. Ti `e ima{
kak{no `eljo?
Ja, `elje so eno, realnost pa ~isto nekaj
drugega. ^e bi bil sprejet na medicino,
pol bi to {tudiral. V nasprotnem primeru
pa bom verjetno {tudiral kaj v zvezi z
angle{~ino. Najprej pa bom opravil sprejemne za AGRFT.
Se pravi bo{ v prihodnosti ...
Igralec, zdravnik ali prevajalec.
[e eno tipi~no vpra{anje, kaj
poslu{a{?
Radio City!
In kaj vrtijo na Radiu City??
Vse! V vsaki zvrsti glasbe je kak{na
dobra pesem. Razen mogo~e heavy
metala, hard techno in podobne
ekstremne variante. V vsem se najde kak
dober komad, ~eprav na~eloma
poslu{am bolj rock.
Kaj pa no~no `ivljenje med
vikendom (ali pa tudi ne)??
Hodim tja, kjer delam. To je na [tuku.
Dvakrat v `ivljenju sem bil v Ekstremu in
dvakrat v Yucatanu. Druga~e pa [tuk.
Misli{, da obstaja mo{ko-`ensko prijateljstvo?
JA!
Razlo`i in argumentiraj!
Jaz imam prijateljice, ki so `enske, in
vem, da je mo`no.
»A vaju lahko nekaj vpra{am??« Med
pogovorom naju zmoti mimoido~i, ki
nama posku{a predstaviti nek {tudentski
klub. Oba vztrajno zatrdiva, da {e nisva
polnoletna in mu nameniva pogled, ki je
sam po sebi govoril: »Get away, a ne
vidi{, da imava delo?«
No, kje sva `e ostala?? Torej je prijateljstvo med mo{kim in `ensko
mo`no?
Ja. Je pa res, da je nekako druga~e. Z
mo{kim je ve~ zajebancije, medtem ko
se z `ensko da zmenit kaj resnega.
Glede na to, da v Borcu pi{e{ o
kuhanju, me predvsem zanima, ~e
zna{ kuhati?
Kuhat {e kar znam. Kuhanje je lahko
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
16
te~no in zabavno. Je pa najla`je nekoga
o~arat s kuhanjem. Sicer pa … ljubezen
gre skozi `elodec!
Na OIV v Bohinj nisi {el z nami,
temve~ si ostal doma. Kaj si po~el
ves teden, medtem ko smo se mi
»igrali« plan{arje?
Vi ste se »igrali« plan{arje, jaz sem se
igral mamico in o~ka. Eh, saj ne, delal
sem!
Domen je izrazil `eljo, naj ga
vpra{am kaj izzivalnega, da bomo
vsi »farbali«. No, Domen, pol mi pa
povej najbolj eroti~ni kraj, kjer bi {el
s kom do konca?!
Na Maldivih, v plitvini, pod zvezdami. ^e
je kdo gledal film THE BEACH z
Leonardom DiCapriom, no, tisti ve, kaj
imam v mislih.
^e bi bil na primer znan igralec, a bi
izkori{~al svojo slavo, da bi pri{el do
`enske?
Definitivno!! Osvajal bi Angelino Jolie.
Sicer pa za ve~ino ne rabi{ biti znana
osebnost. Je pa zelo priro~no!
S katero znano osebnostjo ne bi
nikoli {el na ve~erjo?
Z Julio Roberts!! Bilo bi me strah pred
obmetavanjem s pol`i (Pretty woman).
Malo za res, dosti za hec!!
Najbolj vro~a stvar na punci ... najprej
pogledam obraz in o~i, druga~e pa
postava.
Ni res, da so vsi mo{ki ... v najstni{kih
letih nenormalno potrebni.
En dan v `ivljenju bi bil ... Bill Gates ali
Al Pacino.
Ne morem se odvadit ... lenobe.
Ljubezen na prvi pogled ... je nekaj full
lepega in definitivno obstaja.
Prijatelju ne bi oprostil ... ~e bi me prevaral oz. bi imel kaj z mojo punco.
Velikost je pomembna ... vse je v tehniki.
Meni je zmanjkalo vpra{anj, obema pa se
je mudilo na popoldansko kavo. Strinjala
sva se, da je najinega »uradnega« pogovora konec in se odpravila v mesto na
dozo kofeina, torej kavo z mlekom.
Domen, najlep{a hvala za tistih nekaj
minut, ko sva se skupaj smejala.
Sanii
[TEVILKA 5 LETNIK 3 OKTOBER 2003
[PORTNA PRILOGA IN GLASILO [[D
[PORTNI
BOREC
MEDRAZREDNA IN [OLSKA TEKMOVANJA –
INTERVJUJI – [KL: DRUGA V OSMO SEZONO –
PREDSTAVLJAMO [-JEKE
[PORTNA PRILOGA
5
1
Glavni urednik
OD
Matja` Vehovar
DO
Odgovorna urednika
Jernej Maher (JeM)
Nejc Zemljak (Nejc)
Ocenjevanje {portne vzgoje s {tevil~no oceno? Ne, hvala.
Da, prosim. Takole so se glasili odgovori v preteklih {tirih
letih, ko so se lomila kopja na najbolj pogosto vpra{anje v
na{ih logih. Medtem ko so jo (oceno) nekateri `e dolgo
pogre{ali, spet drugi godrnjajo, da pomeni korak nazaj. Tako
med prvimi kot tudi med zagovorniki druge trditve najdemo
prav vse: dijake, star{e, profesorje, strokovnjake in kvazi
strokovnjake. Izku{enej{i (starej{i) imajo pozitivne ali negativne izku{nje, tisti, ki so neposredno vklju~eni »v projekt«,
pa osebne ra~unice. Kakorkoli, na{ namen ni polemizirati,
ampak razlo`iti ocenjevanje kot dejstvo tukaj in zdaj.
Torej. Veljajo ocene od ena do pet z vsemi obremenitvami
(popravni izpit) in ugodnostmi (vpliv na u~ni uspeh).
Ocenjevanje se pri~ne v prvem letniku, ~e pa bo {lo po
na~rtih (strokovnjakov), se lahko zaklju~i tudi kot izbirni predmet na maturi.
Ali gre pri novosti za brisanje prahu s starih na~inov ocenjevanja. Ne. Izku{enej{i vedo povedati, da so neko~ pri
»telesni vzgoji«, kot so imenovali {portno (vzgojo) ocenjevali
tudi »telesne«, torej motori~ne sposobnosti, ki so bolj ali
manj prirojene. Tokrat gre za ocenjevanje (pridobljenega)
znanja, torej neke prvine iz razli~nih {portov (vodenja `oge,
prevala naprej, …). Gre tudi za individualni napredek
posameznika, torej za bistvo pouka. Zanima nas torej
motori~no znanje (in ne sposobnosti). Razvoj sposobnosti in
u~enje znanja pa je medsebojno povezano in soodvisno. Ko
o neki dejavnosti ve~ vemo (znamo), bomo tudi trezneje
lahko o njej sodili ter to dejavnost vzljubili ali ne. Tudi {port.
Upamo si trditi, da bodo ocene {portne vzgoje v povpre~ju
dvigovale splo{ni uspeh in ne obratno. Prina{ajo pa tudi ve~
obveznosti vseh vklju~enih: dijakov in profesorjev. Zahtevajte
kriterije in za~nite se u~iti za `ivljenje: gimnastika je dobra
za dr`o telesa, tek (nogomet …) za sr~no`ilni sistem, … Za
ve~ informacij povpra{ajte pri urah {portne vzgoje. Tudi
teorija {teje.
Urednik
Iz naslovnice:
Andra` Lamut (drugi z desne), gimnasti~ar,
dr`avni ~lanski reprezentant na SP v Los Angelesu
(ve~ o njem na strani 4)
BOREC OKT 03 II. GIMNAZIJA MARIBOR
18
Avtorji fotografij
Prof. Mirko Pe{ec
@arko Pinter,
Gregor Harih
Nejc Zemljak
Novinarsko so se preizkusili {e
{portni pedagogi
Jurij ^opi,
Simona Pernek
Lektorica
Alenka Miklavc
Tehni~no urejanje
Matja` Vehovar
Tisk
Grafiti studio
Posebna zahvala ostalim {portnim pedagogom
Bojanu Ogrincu,
Mirku Petermancu in
Dariju Kotniku
za nasvete
[PORTNA PRILOGA
Medrazredna tekmovanja –
sobota je ~as za rekreacijo
Zanimanje za medrazredna tekmovanja, ki
potekajo ob sobotah, se je v zadnjih letih
zmanj{alo. Sam ne vem zakaj. Resda nagrade
niso bogate, toda poanta je drugje, na zabavi in
medsebojnem dru`enju. A ~e nam uspe nekako
re{it ta problem, se sre~amo z novim. ^eprav
se nekateri razredi prijavijo na tekmovanje, se
ga kasneje ne udele`ijo. To je neresno.
Profesorji {portne vzgoje prihajajo k tekmovanjem ob sobotah v prostem ~asu.
Sklenili so, da razredi, ki se prijavijo, a se
ne udele`ijo tekmovanja, izgubijo
mo`nost sodelovanja na ostalih ligah.
NOGOMET
Nogometna liga se je za~ela. Zdi se, da so jo
dijaki letos sprejeli z veseljem. Letos se je prijavilo kar 22 razredov, kar je seveda razveseljiv
podatek. Odziv je bil torej dober, lahko pa le
upamo, da se bodo lige vsi prijavljeni tudi
udele`ili. Liga bo, (kot vsako leto) potekala pod
vodstvom profesorja Mirka Petermanca in letos
prvi~ tudi 2.d.V sredo 1. oktobra je bil opravljen
`reb skupin:
SKUPINA A (4.10.): 2.d, 2.a, 2.b, 4.d, 4.b, MM2;
SKUPINA B (11.10): 3.d, 3.{, 2.c, 4.f, 1.e, 1.c;
SKUPINA C (18.10): 4.c, 1.f, 3.b, 2.f, 1.d;
SKUPINA D (25.10.): 4.a, 1.a, 1.b, 3.e, MM1.
[[D TEKMOVANJA, NA KATERIH BO
SODELOVALA {OLA
[PORT
MESTO / URNIK
Profesorji koordinatorji:
Jure ^opi
za~etek decembra
Odbojka (@)
1. v MB, 2. na pod.in
Odbojka na mivki (@)
5. na dr`. prvenstvu
Darij Kotnik
decembra
Odbojka (M)
3. na ob~inskem
Odbojka na mivki (M)
novembra
Rokomet (M)
aprila
[ah
Bojan Ogrinc
~etrtek, 9. 10.
Atletika – ekipno
oktobra
Cestni tek
dr`avno - aprila
Kros
Simona Pernek
februarja
Bordanje
vse leto
Plesno navija{ka skup.
februarja
Smu~anje
Mirko Petermanec
januarja
Badminton
oktobra
Nogomet
Matja` Vehovar
september, april
Gorsko kolesarstvo
od oktobra do aprila
Ko{arka – [KL, [[D
(JeMa)
[OLSKO LETO 2003/04
Urnik
Za~etek
november
Odbojka @
januar
Odbojka M
marec
Ko{arka
oktober, november
Nogomet
Nogomet – razredno prvenstvo in tekma dijaki-profi
(foto: Gregor Harih); in ko{arka (foto: @arko Pinter)
BOREC OKT 03 II. GIMNAZIJA MARIBOR
19
[PORTNA PRILOGA
Predstavljamo [-jeke:
Najbolj{i na konju
Andra` Lamut se je za~el z gimnastiko ukvarjati
v prvem razredu osnovne {ole, ~eprav se je
naprej nameraval ukvarjati s karatejem. @e od
vsega za~etka zanj skrbi gospod Severin
Kodri~, ki ga je pripeljal vse do ~lanske
slovenske reprezentance. Zanjo je letos
nastopil na svetovnem prvenstvu v Los
Angelesu. Leto{nja sezona je bila v ve~ini
posve~ena temu tekmovanju, tako da je pre`ivel
celo mesec dni v Ljubljani. Sam pravi, da se je
dosti te`je uvrstiti v mlaj{e dr`avne selekcije kot
v ~lansko izbrano vrsto. Svetovno prvenstvo je
izkoristil predvsem za nabiranje novih izku{enj.
Veliko jih je pridobil od Mitje Petkov{ka (trenutno
najbolj{i slovenski gimnasti~ar, op.p.), s katerim
je delil sobo v ZDA. V nadaljevanju kariere si `eli
predvsem ~im manj po{kodb in nemoteno nadaljevanje svoje {portne poti. Prihodnje leto ga
~aka naslednje veliko tekmovanje - evropsko
prvenstvo.
(JeM)
OSEBNA IZKAZNICA
Ime:
Andra` Lamut
Poklic: {portni gimnasti~ar, gimnazijec
Klub:
[D Ru{e in 2.{
Orodja: vsa, mnogobojec
Uspehi: 3 x zmagovalec kadetskega pokala
Slovenije,ve~kratni dr`avni prvak,
udele`enec iger tiso~letja mladih v
Kanadi - 3. mesto na konju, v
Stockholmu - 3. mesto v mnogoboju, udele`enec SP v Los Angelesu.
Te`ko jo je uloviti
Dijakinja 1.{ razreda Natalija Waldhuber je na
atletskem tekmovanju v [entvidu na avstrijskem
Koro{kem zmagala v teku na 80 m z ovirami.
Zraven gostiteljev in Slovencev so se tekmovanja udele`ili {e Italijani. Je ~lanica AD Almont v
Slovenski Bistrici, sicer tudi dr`avna reprezentantka {tafete 4 x 100 m in 80 m z ovirami, je
na ta rezultat zelo ponosna ter ga uvr{~a med
svoje najve~je uspehe. Njeni vzornici sta Brigita
Bukovec in Marion Jones. O aktualni temi dopingu pa meni: »Sem za doping teste, ker mislim,
da bi morali vsi atleti in {portniki tekmovati brez
prepovedanih substanc in pokazati, kaj dejansko
zmorejo.« Dopolnimo odlo~no Natalijo z mislijo:
»Zmaga vedno najbolj{i, ne najbolj zadeti!«
(JeMa)
BOREC OKT 03 II. GIMNAZIJA MARIBOR
20
[PORTNA PRILOGA
Anja Zdovc,
odbojkarica z modrim pasom
Anja se je seznanila s {portom prek karateja,
kjer si je prislu`ila celo modri pas. Nato se je
navdu{ila za odbojko, zaigrala za {olo in doma~i
klub v Prevaljah. Zelo hitro je napredovala in
kmalu igrala tudi v tretji dr`avni odbojkarski ligi
ter pionirski in kadetski dr`avni reprezentanci.
Sledila je »selitev« v Maribor, kjer je pri~ela s
{olanjem na III. gimnaziji, letos pa se je preselila
na {portni oddelek Druge.
V Mariboru je bil njen trener selektor slovenske
~lanske reprezentance. Ta je bil nad njeno igro
tako navdu{en, da je po enem samem letu
igranja v najkakovostnej{i slovenski ligi dobila
prilo`nost za igranje v ~lanski reprezentanci.
Izkoristila je ponujeno in na evropskem pokalu
do`ivela krst (takrat {e 15-letnica), kar je ob
osvojitvi slovenskega pokala z Infond Branikom
prav gotovo njen najve~ji uspeh.
Marsikatera odbojkarica je vra`everna in ima
sre~no `ogo, {tevilko, tangice ipd., vendar Anja
ni tak{na. Verjame, da ji bo tudi brez tega uspelo. Prav tako nima nobenega vzornika oz. vzornice. [ola ji zaenkrat {e ne povzro~a preglavic;
manj{i strah ima le pred matematiko. Najbolj{e
se zaenkrat po~uti pri urah nem{~ine.
O {tudiju {e ne razmi{lja, o odbojki pa veliko.
»Upam, da bom neko~ igrala odbojko v tujini.
Seveda bi bila najslaj{a najmo~nej{a italijanska
liga, ampak tudi drugje bi z veseljem igrala!« je
za zaklju~ek povedala Anja Zdovc, ki jo odbojka
na mivki zamika samo v dru`bi prijateljev.
OSEBNA IZKAZNICA
Rojstni datum:
Horoskop:
Klub:
Najve~ji uspehi:
24. 8. 1987
devica
Nova KBM Branik
osvojitev slovenskega
pokala in nastopanje v
~lanski reprezentanci
Nejc Zemljak
BOR(c)I in (ti)GRIZ(c)E
ZA STOCKHOLM
Borci in tigrice se `e vneto pripravljajo na novo
sezono, nekateri od njih pa intenzivno sodelujejo
v slovenski reprezentanci, ki odhaja 13.11. v
Manchester na SP navija{kih in POM – PON
skupin. ^aka jih veliko tekmovanj, najva`nej{e
pa je DP naslednje leto. Odlo~alo bo o tem, kdo
bo udele`enec EP na [vedskem. Novi ~lani,
pridite na trening ob ponedeljkih, ~etrtkih in
petkih v {olski telovadnici od 18.30 – 20. ure.
Mogo~e boste tudi vi ~lan ekipe, ki bo potovala
v Stockholm.
BOREC OKT 03 II. GIMNAZIJA MARIBOR
21
[PORTNA PRILOGA
[olska Ko{arkarska Liga
»[e nikoli mlaj{i«
Pred nami je nova sezona, v kateri ima
na{a {ola ponovno visoke ambicije.
Lanska bera? Dobra. Skupno prvo mesto,
najbolj{i med navija~i, drugi med plesalci,
~etrti med ko{arkaricami, drugi med novinarji …
Fantje se letos lahko pohvalijo z „dolgo klopjo“.
Veliko {tevilo igralcev bi lahko bila velika prednost predvsem v zaklju~nih bojih, saj bodo zaradi klubskih obveznosti igralci `e utrujeni. Ekipa
se je letos pomladila, od nas sta se poslovila
Jur~an in kapetan [uran. „Vetereni“ z
izku{njami so Vezjak (novi kapetan ekipe),
Pratnemer in Arbeiter, za katerimi so triletne
izku{nje ter so pravi ma~ki v [KL-ju. To bodo
morali dokazati in pokazati. Pa z dobro igro.
Denis
Pratnemer
“Radi bi se prebili do ~etrtfinala, ~eprav vem da
bo te`ko. Veseli bi bili nasprotnika, ki nam je
»bli`je«.” (Verjetno je Denis mislil po kakovosti in
geografski dol`ini, saj smo izgubili z Gimnazijo
Be`igrad. op.p.)
S finalne prireditve v Velenju:
4. mesto (april, 2003)
FANTJE
Jenekovi~, Kre`e, Ungar, Barser, @unkovi~, Pinter,
Arbeiter I., Babi~, Holc, Ploj, Kolmani~, Nekrep,
Mijatovi~, Mirt, Polj{ak, Ozimi~, Arbeiter @., Dobrin,
Vezjak, Pratnemer, Pajek, ^erpes.
Nasprotniki:
Gimnazija Ljutomer
Gimnazija Ptuj
Srednja lesarska {ola Maribor
Srednja strojna {ola Maribor
DEKLETA
Ko{ir, Kukovec, Pintar,
Lotri~, Kani~, Je{e,
Zak{ek, Dvor{ak, [kerget,
Pr{a.
Nasprotnice:
I . gimnazija Celje
[portni center Celje
Ostali akterji:
Simona Pernek (mentor plesno-navija{ke skupine), Marko Ke`mah (trener navija~ev),
Katarina Cafnik (trener plesne skupine), Bogdan Namestnik in Barbara Topolovec, zunanja
sodelavca (trenerja ko{arkarske ekipe), Mirko Pe{ec (vodja foto-ra~unalni{ke »sekcije«),
Matja` Vehovar (vodja [KL na Drugi).
BOREC OKT 03 II. GIMNAZIJA MARIBOR
22
[PORTNA PRILOGA
v osmo leto sodelovanja
Prislu`ili smo si stol za prvaka (za {efa
{ole) in nagradno potovanje v ZDA.
Te`ko bo ponoviti te uspehe. Toda, kar je
te`ko dosegljivo je {e slaj{e. Sladko pride
na koncu, pred nami je {ele za~etek.
Dekleta so sezono 02/03 kon~ale na ~etrtem
mestu, kar je ponovno odli~na uvrstitev ob
naslovu prvakinj, ob dveh drugih mestih in tretjem mestu. Zaradi uspe{no opravljene mature
sta ekipo „morali“ zapustiti Ti{larjeva in
Muhi~eva, ki sta zaradi nadaljevanja kariere
prestopili na fakulteto. Ko ena oddide, pa~
pride nova. Dobrih igralk v osemletni zgodovini
[KL na Drugi ni manjkalo. Med prvo{olkami so
kar tri ko{arkarice. Kot je odlo~il vrhovni
poglavar, jim bo poveljevala znana borka na
igri{~u in nova kapetanka Anja Pr{a.
Jasna
Dvor{ak
“Z lansko sezono nismo bile v celoti zadovoljne,
zato nam je leto{nji glavni cilj finale. Izgubile
smo dve dobri igralki, a smo se zato tudi pomladile in zato mislim, da obstajajo realne
mo`nosti za uresni~itev cilja.«
(JeM)
23. 10. 03
6.11.03
13 .11. 03
27. 11. 03
4.12.03
11. 12. 03
18.12.03
8 . 1. 04
22. 1. 04
* tekme doma
DIJAKINJE
II. GIM MB : I. GIM CE *
II. GIM MB – PROSTI
DIJAKI
II. GIM – LJUTOMER *
LESARSKA – II. GIM
II. GIM – STROJNA *
PTUJ – II. GIM
[CC : II. GIM MB
LJUTOMER – II. GIM
II. GIM MB : I. GIM CE *
II. GIM MB – PROSTI
CC : II. GIM MB
II.GIM – LESARSKA *
STROJNA – II. GIM
II. GIM – PTUJ *
BOREC OKT 03 II. GIMNAZIJA MARIBOR
23
[PORTNA PRILOGA
Poro~ila
(novo po svetu in doma, obvestila, vreme, …)
DEKLETA DO [email protected] …
Na podro~nem tekmovanju v odbojki na mivki v
Zrkovcih so dijakinje osvojile 1. mesto, na polfinalnem tekmovanju pa z enim porazom 2.
mesto. To je pomenilo zaslu`eno uvrstitev na
zaklju~ek tekmovanja v Portoro`u, kjer je mivke
na pretek v morju in na obali. Ali so se kopale
oble~ene ne povedo, zato pa so se pomerile z
gimnazijo iz Kopra, Ljubljana–[i{ke in Pirana.
Edino zmago so dosegle proti gimnaziji Piran in
tako na koncu zasedle 5. – 6. mesto. V
konkurenci osmih ekip so zmagale gimnazijke
Raven na Koro{kem. V {tevil~no enaki konkurenci so se uspeha pri fantih veselili dijaki gimnazije
Ljubljana–[i{ka.
FANTJE PA DO ZRKOVCEV
Na{a ekipa je osvojila 3.mesto med mariborskimi srednjimi {olami. Potem, ko so premagali
Srednjo strojno {olo in [kofijsko gimnazijo z
rezultatom 2 : 1, so v polfinalu malce nepri~akovano z 2 : 1 izgubili s III. gimnazijo. V tekmi za
tretje mesto je na{a ekipa sicer imela lahko delo
s srednjo zdravstveno {olo, toda napredovanje
je odpadlo. Ekipa Druge: Urban Repa (2.c), Luka
Pr{ina (2.{), Mitja Naj`ar (3.c), Milo{ Vrhovec
(3.{), Matev` Kamnik (2.{) in Nejc Zemljak (2.f).
(Nejc)
SAMSUNGOV TEK
Samsungov tek je bil v soboto, 20.9. na
Poljanah. Seveda je tam sodelovala tudi na{a
{ola s {tevilno ekipo dijakov in dijakinj 1. letnikov. Fazani so z ekipno zmago kot
naj{tevil~nej{a ekipa srednjih {ol priborili {oli
DVD predvajalnik, sebi pa zvi{ali sr~ni utrip in
prezra~ili plju~a.
Simona Pernek, prof.
Drugo so zastopale:
Aleksandra Klasinc (3.{), Anja Zdovc (2.{),
Sonja Balti} (2.{) in Iva Vodopivec (1.{).
Vodja ekipe je bil Jurij ^opi.
Jurij ^opi, prof.
RAKU[A [email protected] PRVAK
Ali je mo`no prikolesariti do Bellevueja na
Pohorju v 33 minutah in pol? Stava velja za vse
tiste, ki `elite prehiteti ~as Luke Raku{e (4.d).
Luka je 9,5 km dolgo progo z vi{insko razliko
700 m prevozil kot prvi v kategoriji starej{ih
mladincev. Tekma je bila 20. septembra,
medtem ko bo 5. novembra termin za vse izzivalce. [tart bo pri obrambnem domu v Pekrah.
(mav)
BOREC OKT 03 II. GIMNAZIJA MARIBOR
24
KRITI^NO OKO
»GOSPA PROFESOR ...
KONEC URE JE!«
V mesecu septembru {olski zvonci niso delovali – Ure so
bile pri nekaterih profesorjih dalj{e, pri drugih kraj{e –
Novi zvonci so ob~utno ti{ji.
Za~etek novega {olskega leta je tudi letos prinesel nekaj
sprememb. Ob novi u~ilnici (2D1), dokon~nih unisex WCjih, dokon~nem odhodu prof. Satler, smo `e drugi dan oz.
tisti prvi pravi {olski dan vsi opazili eno izmed poglavitnih
sprememb – ({olski) zvonci pojo, “da {e nikdar tako”, kot se
je davno spisalo slavnemu A{ker~evemu Matiji Gubcu.
Zvonci namre~ v septembru niso peli, ~esar nismo vajeni
niti mi niti profesorji.
Seveda smo danes dijaki tako ali druga~e tehnolo{ko
opremljene osebnosti in skorajda vsak od nas premore
mobitel ali ro~no uro, sicer so pa nekateri bolj napredni
razredi »celo« (!!!) opremljeni s stenskimi urami, ki
nekatere celo ka`ejo ~as. @e od nekdaj velja, da je za~etek
oz. konec ure tedaj, ko zvonec odreglja svojo tolikokrat
sli{ano melodijo. Tako je bilo, je in bo. A kaj, ko zvonci, kot
je bil primer na na{i {oli, zatajijo?
»Gospa profesor ... konec ure je!« (seveda nekje iz zadnjih
vrst) nasmejano pripomni dijak, ki je med so{olci znan po
tem, da neznansko ljubi odmore, saj v tistem ~asu
»prepeca« vse mo`no, sko~i na cigareto ali na pija~o. Ker
komaj ~aka, da se ura kon~a in odmor za~ne, profesorico,
ki po mo`nosti na roki nima ure, mobitela pa v {oli tako ali
tako ne sme uporabljati (ste sploh vedeli?!), zmede in
celoten razred spusti, recimo temu, 5 minut(k) prej. To je z
zakonom seveda prepovedano, saj ura traja 45 minut in
vsem skupaj bi morala biti pripisana (vsem znana) neopravi~ena ura. A seveda se kaj takega ni zgodilo. Ste sme{ni?!
Tako smo lahko vsaj bolje spoznavali na{e profesorje –
ugotovili smo, da se mlaj{e profesorje, da zelo hitro
prinest okoli (po doma~e na...), medtem ko stara garda
prisega na ro~ne ure in se nam {mrkavcem ne dajo.
In ravno slednji (vsaj ve~ina njih) so ure na lastno pest
ob~utno podalj{evali, tudi tako dolgo, da odmora
teoreti~no sploh ni bilo. Kako naj potem nekdo odskaklja
do strani{~a, vpra{a punco za zmenek, morda profesorico?!
Zato smo povpra{ali ravnatelja, zakaj zvonci niso delali, s
~imer smo posledi~no bili primorani sedeti v trdih in
neizprosnih {olskih klopeh dlje, kot je potrebno.
»Zvonci so bili v mesecu septembru pokvarjeni. Namestili
smo nove, za katere pa se govori, da so pretihi,« je povedal
ravnatelj.
Zvonci so resni~no pretihi, sicer ne toliko, da jih ne bi bilo
mo~ sli{ati, vendar se v katerem izmed bolj oddaljenih
razredov, predvsem pa v tistih bolj hrupnih, zvonec slabo
oz. ne sli{i. Da ne bomo delali iz muhe slona, vam Borec priporo~a, da bodite {e naprej (kar tako ali tako ste) pozorni,
kdaj zvoni, in profesorja oz. profesorico opozorite, da je ure
konec. Tiste starej{e pa opozorite, da ure ne smejo
podalj{evati. Doma~o nalogo naj {e dajo, potem pa naj se
ura tudi zaklju~i.
Ja{a Loren~i~
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
[OLA, KI ODPRE TUDI
VRATA STRANI[^!
Strani{~a na{e {ole so skozi zgodovino do`ivela {tevilne kritike. Temu so sledila renoviranja in izbolj{ave sanitarij, ki
so bila v skladu z veljavnimi predpisi sanitarnih in{pekcij za
javne ustanove. Predvsem pa so se prilagajala potrebam in
`eljam dijakom. Vsekakor ~ez na{e t. i. WC-je danes ni ve~
toliko pripomb, zahvala gre v roke pridnim in marljivim
vijolicam (za fazote: ~istilkam), kot je to bilo v preteklosti, a
kljub temu {e vedno ve~ina dijakov z njimi ni zadovoljna.
Poleg nestandardnega protokolarnega procesa za veliko
potrebo, ki je najverjetneje edinstven primerek srednjih {ol v
republiki, ve~ino moti predvsem to, da se ne da zakleniti vseh
vrat, pa~ pa je v vsakem nadstropju le en privilegiran WC, ki za
~uda premore klju~avnico. Seveda je obi~ajno ravno ta
zaseden, zato pa se tudi neuradno imenuje privilegij privilegiranih.
Opravljanje tak{ne ali druga~ne potrebe (seveda, ve~ina vas je
pomislilo le na eno, bi dejale predvsem so{olke in profesorice)
je vsekakor zasebna in intimna stvar, pri kateri vsak
posameznik `eli imeti svoj kan~ek zasebnosti. Odrasli bi seveda dejali, da si ve~ klju~avnic ne smejo dovoliti, saj bi se dijaki
v strani{~a zaklepali in tam po~eli svojevrstne neumnosti, pri
~emer jih seveda ne bi mogli odkriti prav zaradi novih
klju~avnic.
Vendar bi vsi ti »odrasli« pozabili, da so klju~avnice `e sedaj,
sicer le na enem strani{~u v vsakem nadstropju, a vendar dijaki ne zganjamo in ne po~enjamo neumnosti, vsaj ne tistih, s
katerimi bi kr{ili zakon(e) (mimogrede: spolnost vsaj v hi{nem
redu {ole niti ni omenjena, kaj {ele prepovedana). Argument
je zato dovolj mo~en, da bi nam {ola lahko, poleg ponujene
izobrazbe in u~enja, ponudila tudi nemoteno in prijetno –
sranje pa~!
Ja{a Loren~i~
Opomba urednice: Vsa dekleta in fazani mo{kega spola, ki jih
je zavedel napis unisex na vratih `enskih strani{~, verjetno
vedo, da na teh strani{~ih klju~avnice so. Torej Ja{a, ~e si `eli{
nemoteno opravljanje fiziolo{ke potrebe (kakr{nakoli – solo
ali v dvoje) so ti vrata (unisex) `enskega strani{~a ve~ kot
odprta.
25
MUZIKA
INTERVJU Z \OR\EM BALA[EVI^EM
\OLE ali FUDBAL,
KOKAKOLA I PINK FLOYD
Bil je obupno vro~ poletni dan in
dogovorila sva se ob treh na bazenu.
Ker sem vedela, da bo (kot vedno)
zamudil, sem pri{la ob pol petih. In
~akala samo pol ure … ☺
Ko je pri{el, sem porabila {e nadaljnjih
deset minut, da sem ugotovila, kako se
sploh vklju~i diktafon (od nekdaj sem
bila tehni~ni tip … ☺ ). Potem sva
kon~no za~ela z intervjujem.
Kak{en si bil kot otrok?
Nekaj ~asa sem bil zelo priden in miren,
vse me je zanimalo, v osnovni {oli sem
imel dober uspeh, igral sem nogomet v
{olski ekipi … Potem pa sem pri{el v gimnazijo. Puberteta, problemi … Doktor
Jekyll in Mr. \ole. ☺ Mislim, da sem imel
zelo lepo otro{tvo – pravo, tomsawyerjevsko, z dosti prostega ~asa … Za to sem
najbolj hvale`en star{em – da so mi dali
svobodo. Bila sta mi bolj prijatelja, posebej mama. Sploh sem bil vedno bolj po
njeni strani – sanjav in ne ~isto realen …
O~etova stran je bila bolj »po pravilih«.
Ko sem za~el pisati pesmi, so rekli: »On
je po njih«.
V gimnaziji sem postal James Dean … ☺
Vrgli so me iz {ole … Potem sem {el
{tudirat in ker je bila geografija edini
{tudij brez matematike, sem pa~ {el tja.
Dobro mi je {lo, potem pa sem posnel
prvo plo{~o … ☺
Misli{, da je gimnazija res najlep{e
obdobje v `ivljenju?
Ve~ini ljudi je res najbolj `al za srednjo {olo … Meni je ta magi~na
starost triindvajset. Takrat sem bil
svoboden in samostojen. Pri enaindvajsetih sem imel stanovanje in avto –
sanje vsakega fanta. Potem pa sem
sre~al Olivero in bilo je konec sladkega
brezskrbnega `ivljenja … ☺ Najva`nej{e
je, da se vse zgodi ob svojem ~asu. Da
u`iva{ mladost, da nisi preresen. Da
gre{ s prijatelji na morje na {top, z
nahrbtnikom na rock koncert. Nekateri
pa so bili takrat preve~ pridni in so se
zdaj pri petdesetih lo~ili, imajo devetnajstletne punce in se dr`ijo za roke.
Kdaj si {el prvi~ sam na potovanje?
Ve~ina mojih prijateljev je bila iz
`elezni~arskih dru`in, zato smo imeli
ogromne popuste na `eleznici. Hodili
smo z vlakom na morje, v glavnem v
Rovinj. Jaz sem {el okoli sedemnajstega,
osemnajstega leta, ko sem dobil osebno
izkaznico in sem bil blazno ponosen. ☺
^e bi lahko na ve~erjo povabil pet
ljudi, `ivih ali mrtvih, kdo bi bili ti
ljudje?
S {tirimi od njih `e vsak dan ve~erjam …
Ostane torej {e samo eno mesto.
Mogo~e bi bil to Jacques Brel. Neko~
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
26
sem ga videl po televiziji. Ne govorim
francosko, zato bi, ~e ne bi bilo prevoda, mislil, da je pa~ tip s klavirjem.
Besedila pa so mi dala misliti.
Mogo~e Nikita Mihalkov, ruski igralec.
Ali pa en od Beatlov, Paul, ker Lennon
pa~ ni ve~ `iv. Mogo~e {e kako `ensko
(samo da Olja ne bo ljubosumna ☺) …
Sli{i se sme{no, ampak povabil bi Piko
Nogavi~ko. Ko sem bil majhen, sem
sanjal, da se bom z njo poro~il; na nek
na~in se mi je `elja uresni~ila. ☺
Katera risanka ti je najbolj pri
srcu?
Kon~no me je nekdo to vpra{al! ☺ Sem
skorajda strokovnjak za risanke, saj
sem jih gledal, ko sem bil sam otrok,
potem pred ve~ kot dvajsetimi leti s
h~erkama Jeleno in Jovano, zdaj pa {e z
Alekso. Torej sem videl vse od prvih
Miki mi{k do Smrkcev, zadnje ~ase pa
mi je najljub{i Courage the cowardly
dog. ^e pa bi moral izbrati najljub{ega
risanega junaka, bi to definitivno bil
tasmanski vrag. Od nekdaj sem imel
`eljo narediti risanko, v kateri bi tekmovala Bugs Bunny in ……. Onadva
vedno zmagata v vseh svojih risankah.
Rad imam tudi stripe, na primer
Asterixa in Lucky Luka.
Ljudje se med sabo kar hitro prepoznamo po tem: ~e ima nekdo rad
Asterixa, ima verjetno tudi Alana Forda
in ve{, da je »tvoj broj« …
V bistvu se sploh ne po~utim starega.
^udno se mi zdi, ko me Jelenini in
Jovanini prijatelji vikajo. Pravijo, da
mora vedno biti otrok pri hi{i. ☺
Hobit oz. Gospodar prstanov ali
Mali princ?
Mali princ je ravno prav poeti~en
in jasen, po drugi strani je
Gospodar prstanov popolnoma neobvladljiva domi{ljija. Verjetno mi je Mali
princ bli`e v bolj sentimentalnih
trenutkih, za akcijo pa je Hobit. ☺
Kakorkoli, zame sta to dve strani, dva
konca ene in iste zgodbe. Skorajda ne
more{ najti ~loveka, ki mu je v{e~
Hobit, ne pozna pa Malega princa, ali obratno.
MUZIKA
Kaj si se najprej nau~il v
sloven{~ini?
Najprej tisto, kar mi je doma v vsem
tem kaosu manjkalo – hvala, prosim,
na svidenje, oprostite … ☺ Skratka bolj
vljudnostne fraze kot posamezne
besede. Nasploh imam te`ave z
u~enjem sloven{~ine – tukaj v
Mariboru ve~ina ljudi govori srbsko ali
hrva{ko. Pridem na primer v trgovino
in posku{am govoriti slovensko, potem
pa se mi kaj zalomi in za~nejo oni govoriti srbsko … V~eraj sva s sinom
Alekso iskala slovar. Imajo vse –
slovensko-mad`arske, slovenskopoljske … Niti enega »slovensko~efurskega«! ☺ Zato se ve~inoma u~im
iz pogovorov, kar ni vedno najbolj{e …
Upam, da se bom nau~il dovolj, da
bom lahko pisal pesmi.
Kaj bi spremenil v Mariboru?
V Mariboru sem bil `e neko~ davno,
pred tridesetimi leti. Zdi se mi, da so si
vsa ta panonska mesta – Novi Sad,
Vara`din, Maribor … podobna – glavni
trg, katedrala, … v~asih je Maribor marsikaj izgubljal na ra~un ve~jih mest;
ve~ se je gradilo in dogajalo na primer
v Novem Sadu. V bistvu se spreminja
ravno v tisti smeri, v kateri bi ga jaz
spreminjal. Mogo~e bi mu dodal {e
malo barve po principu Benettona. ☺
Veliko sem potoval in mislim, da –
Maribor spada med lep{a mesta. Ne
more{ verjeti, v kak{nih groznih mestih
ljudje sicer `ivijo. Maribor mi je bil od
nekdaj v{e~; ima tudi pomembno vlogo
v mojem romanu Tri posleratna druga –
glavni lik ima prijatelja tukaj. V{e~ mi
je, da ljudem ni pomembno, od kod si,
ampak kak{en si.
Najlep{a hvala!
Taja
LAIBACH SE VRA^A
Po sedemletnem premoru se trboveljska
underground metal skupina spet vra~a.
Tokrat so pri{li v malo druga~nem stilu,
kot so za~eli svojo glasbeno kariero.
Namesto s prepovedanim koncertom, ki
se je leta 1980 zgodil v Trbovljah, sedaj
prihajajo z novim albumom WAT. Ta
album pomeni konkretno spremembo v
Laibachovi glasbi. Namesto metala, ki so
ga do zdaj igrali, so se vrgli na techno in
se s tem oddaljili od svojega dosedanjega
rockovskega ob~instva. To je v bistvu
najve~ja sprememba Laibachovega stila.
[e vedno pi{ejo pesmi v nem{~ini in
angle{~ini, ostajajo provokativni, na meji satanizma, obvezno kontrirajo moralnim normam tega sveta in {e vedno ~lovek (vsaj jaz) ne ve, kaj naj si o njih misli.
Vendar tega ne moremo re~i za vse njihove pesmi, precej jih je bolj politi~nih in
ne provocirajo. Nasploh je ta njihov album manj darkerski in satanisti~ni kot
prej{nji album Jesus Christ Superstar, ki je iz te rockovske opere naredil totalno
parodijo. Namesto tega se bolj spravlja na politi~ne in dru`bene teme, {e vedno
pa v pesmih ostaja pridih tema~nosti. Kljub menjavi glasbene zvrsti lahko na
albumu sli{imo tudi priredbo Siddhartine B Mashine, ki je bolj kitarska. Vsekakor
pa je to pesem, ki jo morajo obvezno sli{ati vsi Siddhartini obo`evalci, da vidijo,
kaj lahko ~lovek iztisne iz njihove glasbe. In ko sem `e pri Siddharti, naj {e povem,
da so Laibach edina slovenska rockovska (metal) skupina, ki ji je poleg Siddharte
uspelo nastopiti s slovenskim simfoni~nim orkestrom, le da je orkester po
nastopu odpovedal vse nadaljnje sodelovanje z Laibachom, in to prav zaradi
Laibachovih besedil. [e vedno imajo isti pristop do glasbe, {e vedno lahko sli{imo
zborovske back vokale in {e vedno njihova glasba zveni tako “industrijsko” kot v
osemdesetih letih. Glasbeno so pesmi kar dobre in imajo precej razgiban ritem za
techno, ~eprav so nekoliko po~asne, besedila pa so tako ali tako razred zase. V
celoti je album {e kar solidno sestavljen tako vsebinsko kot glasbeno, moti le prepletanje politi~nih pesmi in pesmi z “darkerskimi” besedili, kar da albumu
nekak{en tema~ni in histeri~ni pridih. Ampak to je klasi~en laibachovski stil in
tisti, ki vam je to v{e~, lahko kar takoj sko~ite kupit album (doma~e avtorje bi pa ja
lahko podpirali), prav tako pa album priporo~am tistim, ki imate radi elektronsko
glasbo in bi se vam prileglo kaj sve`ega. Tisti, ki pa imate raje kak{ne bolj vesele
pesmi, pa se dr`ite ~im bolj stran od te skupine.
Simon Kociper
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
27
MUZIKA
30.000 [email protected] V ZRAKU
KONCERT SIDDHARTE, 13. SEPTEMBRA V LJUBLJANI
Ljubljana se je polnila. Ve~ina
potni{kega prometa je bilo usmerjenega vanjo … Mno`ice ljudi so se valile
proti stadionu za Be`igradom. Samo
slediti si jim moral, pa si prispel na
pravi kraj.
Tisti najbolj zagreti, so si rezervirali
mesto v prvi vrsti `e ob 16.00, stadion pa
se je za~el resni~no polniti {ele ~ez dve
uri. Okrog njega je nastalo pravo
mravlji{~e. Tisti sre~ne`i, ki so si {e pravi
~as kupili karto, so se razporejali v strnjene gru~e in se po pol`evo premikali
proti vhodu.
In ko si bil v notranjosti, si se moral {e
malce sprehoditi do glavnega odra. Ob
pogledu na stadion, si nehote pomislil,
kako se bo tako veliko prizori{~e uspelo
napolniti … Pa se je … Tisti, ki so me~kali
predolgo, so ostali nekje v zadnji vrsti,
saj se skozi mno`ico niso mogli ve~ pregristi. »Ej, jaz sem bil `e prej tukaj,
ostani kar lepo zadaj!«
Nato sta sledili dve mu~ni uri borbe za
prostor, prerivanja in neu~akanosti …
Predskupinama se ni ni~ kaj mudilo in
tudi tega, da ju skoraj nih~e ne poslu{a,
zgleda nista opazili. Tako se je mno`ica
za~ela zabavati kar po svoje … Nekdo je
za~el pritajeno, drugi mu je pritegnil in
~ez ~as se je od vsepovsod razlegalo
prepevanje znanih melodij, ki sploh niso
bile nujno Siddhartine. Tu in tam je {e
kdo prestra{eno pogledoval v vedno bolj
sivo nebo in pri sebi tiho upal, da oblaki
kljub vsemu
ne bodo
odlo~ili
de`evati …
In kon~no je
svetlobni napis
nad glavnim
odrom za`arel,
mno`ica ljudi je
v hipu o`ivela in
se za~ela v
pri~akovanju
neu~akano
prestopati … [e
navdu{eni kriki
ob prihodu
orkestra in ob
obrisih teles, ki so se na glavnem odru
izvili iz megle … In nato se je vse umirilo.
Celo ljudje so se nehali boriti za bolj{i
prostor in so kar obstali na mestu. Bili so
potrebni samo prvi znani akordi in telesa so ponovno o`ivela. Roke so sledile
ritmu, ~ez stadion se je {irilo enakomerno poskakovanje, zajela nas je tista
posebna energija.
Le-ta se je nato vra~ala v valovih ter
dosegla vrhunec pri Orion Lady, kjer se
je v zrak dvignilo 30.000 v`igalnikov,
kakor da bi se zvezdnato nebo spustilo
nad glave poslu{alcev …
Mno`ica je predano pela vsako besedico
besedila na pamet,
dvigovala
roke in tako
so bili
trenutki, ko
Tomiju ni
preostalo
drugega,
kot da ji je
petje enostavno
prepustil … Se ne
~udim, ~e je kdo
naslednji dan
ostal brez glasu.
Potem pa se je
bendu pridru`il
{e Vlado
Kreslin in
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
28
z njim zapel Od vi{ine se zvrti. Ni~ ne
re~em, njemu se je od vsega skupaj
(mogo~e res od vi{ine ???) resni~no
malce zvrtelo, saj je kmalu s salto poletel
med ob~instvo, ki ga je seveda radodarno sprejelo medse …
Tu so bili {e plesalci, ki pa jih – razen tistih na tribunah – ni nih~e videl … Nekaj
del~kov koreografije si lahko zasledil
samo preko big screen ekranov, za katera si se moral kar po{teno potruditi
(jaz sem na sredini koncerta obupala, saj
me je prijel kr~ v vratu, pa tudi od
stopanja na prste me je `e vse bolelo –
v~asih je resni~no bolje, ~e si ve~ji).
Nato je sledilo {e nekaj pesmi in
zaklju~ek z ognjemetom. Mno`ici pa {e
kar ni bilo dovolj … [e vsa v transu je
ritmi~no ponavljala : »SI-DDHAR-TA , SIDDHAR-TA …« Vendar ji benda na oder
ni uspelo ve~ priklicati.
Tako je skupina ljudi za~ela kmalu razpadati … ^e si imel sre~o, si se lahko
mimo {e zmeraj vpijo~ih posameznikov
kar hitro prebil na plan in se kar po
glavni ulici napotil proti centru
Ljubljane. In {ele takrat si se za~el po
del~kih zavedati, kaj si pravzaprav
do`ivel v preteklih dveh urah …
[e za tiste najbolj zagrete:
RH- TURNEJA 2003
03. 10. Koper (Dvorana Bonifika)
04. 10. Bled (Ledena dvorana)
10. 10. Zagorje ([portna dvorana)
11. 10. Dom`ale (KC Dom`ale)
17. 10. [kofja Loka (Dvorana poden)
18. 10. Celje (Sejmi{~e Celje Hala D)
24. 10. Ajdov{~ina ([portni center Police)
25. 10. Murska Sobota (Prireditveni center Mesi~)
31. 10. Slovenska Bistrica (Hangar)
07. 11. Novo mesto (Dvorana Marof)
14. 11. [empeter pri Novi Gorici (Hit {portni center)
22. 11. Litija ([portna dvorana)
29. 11. Se`ana ([portna dvorana)
05. 12. Velenje (Rde~a dvorana)
06. 12. Vrhnika ([portna dvorana)
13. 12. Ptuj
19. 12. Prevalje (Dru`beni dom)
20. 12. Kranj
26. 12. Anhovo (Hala Salonit)
27. 12. Ribnica ([portna dvorana)
Lana
MUZIKA
2 URI IN 5 MINUT S SIDDHARTO
KONCERT SIDDHARTE, 2. OKTOBRA V MARIBORU
Skupina Siddharta je 2. oktobra
ponovno dokazala, da {e zmeraj zna
napolniti ~isto vsak prostor, ~etudi v
~etrtek! Cena vstopnic ni bila niti tako
visoka (2300 SIT v predprodaji), ~e jo
primerjamo s ceno karte Popstars tour
(4000 SIT). Dvorana Tabor je bila polna
do skoraj zadnjega koti~ka, saj je bilo v
njej 5000 ljudi.
Ob 19. uri sta s pesmijo Dobrodo{li na
oder »prirapala« DJ EJ in MC Zme-den iz
skupine Plan B. Oba sta imela {e nekaj
svojih gostov in temperatura je
nara{~ala.
Uspelo se mi je prebiti v backstage in
zelo nadobudno opazovati ~lane skupine
Siddharta (tudi ko so od{li do
strani{~a).Bo{tjan (bobnar) je pokukal v
dvorano in ob pogledu na mno`ico se je
le nasmehnil. Tomi (pevec) je imel {e en
intervju, nato so se zaprli v garderobo,
pred katero je stal stri~ek v ~rni obleki in
jih verjetno varoval pred »pobesnelimi
najstnicami«. Sli{ati je bilo tudi Ceneta
in njegov saksofon. Vseh odhodov do
strani{~a in nazaj ne bom opisovala, a
jih je bilo kar nekaj. Tako so bili ~udni …
saj razumem da pa~ potreba kli~e, samo
je bilo zelo ~udno ko so tolikokrat {li na
WC in zmeraj »zalutali« najprej v
`enskega, nato pa po mojem, ko so ugotovili, da ni bilo ni~ zanimivega, vseeno
od{li na mo{kega. (haha)
Po~asi se je iztekal program gostov in
mno`ica je pri~ela kri~ati: »Siddharta,
Siddharta, …« Vrata njihove
garderobe so se odpirala,
zapirala, nekaj so se sprehajali … zaprli vrata in nato
spustili neki krik, verjetno za
sre~o ali kaj podobnega. Fantje so
drug za drugim od{li na oder.
Bobnar je bil kar v trenirki. Za~elo
se je! Lu~i so ugasnile in z introm
cd-ja Rh- so ob 20. uri pri~eli
stre~i nekaj prvovrstnega in kot
so sami povedali: »vse je teklo
kot naoljena ma{ina!« Igrali so
komade iz ID-a, Norda in seveda
Rh-. Vsake toliko se je sli{al
kak{en neobvladljiv krik:
»Tooomiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«.
Publika je skakala, norela in znala vsa
besedila, mislim da ni bilo nikogar, ki ga
glasba ni prevzela. Posebno zanimivo je
bilo, ko je Tomi ponovil gesto s koncerta
za Be`igradom in slikal
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
29
publiko.Temperatura je dobesedno
nara{~ala in v dvorani sploh ni bilo ve~
kisika. Cene je kasneje v garderobi pokomentiral: » Ventilacija bi bla lohk mal
bol{a, je blo pa fajn!«. V publiko je letela
tudi Primo`eva voda, sploh ne vem, kje
je v bistvu pristala. Fantje so se tako
trudili, a Tomijevi prsti niso zdr`ali.
Tomi se je 15 min prehitro poslovil, kar
publiki ni bilo v{e~. Cele tribune so
butale z nogami ob tla in vse se je treslo. Kot je kasneje sam strokovno obrazlo`il: »V levi dlani me je zgrabu kr~ in
prsti so mi ostal v enakem polo`aju, kot
so ponavad na kitari, sploh jih nisem
mogu premaknt. Najprej sem od{pilu
nekaj fau{ tonov in potem raje odnehal.« Potem sem videla, da mu je dlan
in prste zmasiral in polival z vodo de~ko,
ki mu je na majici pisalo »Siddharta
crew«. O~itno je pomagalo, saj so se
fantje vrnili na oder in je bilo potem
nadaljevaje {e tako vro~e, da je bobnar
enostavno moral sle~i majico (ufffff). V
zadnjem dejanju koncerta je Tomi
obrisal svoj »{vic« v brisa~o in jo vrgel v
publiko. Koliko sem se uspela pozanimati, so brisa~o raztrgali. Javno ~estitam tistemu oziroma tisti, ki je dobila
najve~ji kos!
Koncerta je bilo konec, a {ele nato je
pri{lo tudi mojih, dobesedno do sekunde
natan~nih pet minut v njihovi garderobi. Preoble~eni so bili na voljo obo`evalcem, dajali so avtograme, delili objeme
in tudi poljub~ke, ~e si seveda lepo
prosil. Cene in Jani sta se stra{no
zabavala, ko sta se spra{evala, ~e znata
drug drugega podpisat …
Glede koncerta za Be`igradom so
komentirali : »Blo je neponovljivo!«.
Nakar je Tomi pripomnil: »Tisto je biu
za~etek turneje, ker zdaj bomo vedno
bolj{i!«
Fantje so preprosti, odprti in prav ni~
jim ne fali, po doma~e povedano …
trenutno v Sloveniji ni nikogar, ki bi
lahko napolnil stadion za Be`igradom,
vse mo`ne dvorane in tako hitro razprodal vse plo{~e. Upamo lahko le, da bodo
fantje vztrajali pri tej glasbi in na sceni
ohranili dostojanstvo.
Ma{a
DIJA[KA USTVARJALNOST
^RNA VDOVA
NASLOV
Lebdeti
v neobstoje~em.
Dihati du{ik in
piti kri.
Svojo lastno.
Vem, da sem
to, kar sem
zmeraj `elela biti.
In vem, da v ta sen
spada {e tisti drugi.
Jing ima vedno jang.
In postajam hladna.
Vem, da je jesen.
In da je siva res siva.
Zjutraj se nabira rosa
v moje niti.
Danes so paj~evina.
Pono~i lovim vanjo luno,
da lahko lajam v nekoga.
Tvoje ustnice gladim
s svojimi prsti,
pa ti,
mrtev kot si,
ne ~uti{.
Vidi{ me,
pa tvoje o~i
(mrtve)
ne vidijo vsega.
Zavila sem te (pajkica)
svojo `rtev.
In ko ti ne`no grizem vrat
delam rane za strup.
Ampak zdi se mi ...
... da bo{ ti
posesal mojo notranjost.
Kruta postajam
in resni~nost postaja resnica.
Od zemlje me lo~i ped zraka
in nekaj ukradenih verzov.
Letela sem vi{je,
takrat,
ko so sanje ostajale sanje
in se realnost ni me{ala vanje.
Zdaj namre~ sem, kar sem.
Zdaj sem svoj sen.
In vendar vem…
.. ona je edina znala ljubiti.
NATA[A
HOJS
FOBOFOBIJA
JUTRI
Ujela sem se v past
Sme{no?
Bila je moja
Kaj je realnost in kaj so sanje?
Svet ne obstaja in vesolje navsezadnje
ni neskon~no.
Upanje ni neskon~no.
Ljubezen ni neskon~na.
In `ivljenje sploh ne minljivo.
Ne,…
Nisem je nastavila zate.
Loviti {e znam.
^udno?
Bila je zame.
Strah me je.
Pa ne sebe,
pa ne tebe,
pa ne njega ali nje.
Fobofobijo imam
Strah me je strahu samega.
Grozno?
Ni zdravila.
Z razprtimi rokami te ~aka.
In ko bo{ kon~no pri{la
v svoji angelski obleki,
ne govori.
Vedela bom, da si ti.
Takrat bom kon~no `ivela le zase
in ne za svet.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
Rzch
30
KOTI^EK TETE BORKA
KOTI^EK TETE BORKE
Pa smo tu! Spet je napo~il ~as, ko se boste dragi moji morali namestiti v {olske
klopi, znova pobrskati za knjigami, si nabaviti kak{en nov zvezek ali kak{no
prostornej{o peresnico z ve~imi predal~ki za shranjevanje tak{nih in druga~nih
listi~ev, ki vam bodo v pomo~ pri testih. Pa saj ne, da bi prepisovali iz njih, NE, o
va{i po{tenosti sploh ne dvomim … samo za kak{no besedo ali dve, ki si je res ne
morete zapomniti.
Z novim {olskim letom pa se bodo za~ele tudi nove ljubezni; fazanke `e navihano
skakljajo po {olskih hodnikih in se hihitajo (fazani, ne skrbite, tudi vi boste pri{li
na svoj ra~un - naslednje leto), vi{je letnike pa razganjajo hormoni. Ni ~udno, da
je potem uspeh na koncu leta toliko slab{i. Krive so vse tiste kiklice in {pangice,
pa ~opki in ma{nice. Saj vas poznam, tudi sama sem bila neko~ va{ih let. [e zmeraj se spominjam svoje prve simpatije, mislim, da je bil Jo`e … ne ni bil Jo`e, bil je
Bogo … ne tudi Bogo ni bil … `e vem, bil je Ton~ek. Ja, to je on. Vsak dan je gnal
~redo krav mimo na{e hi{e, a ga nikoli nisem ogovorila. Bila sem preve~
srame`ljiva. Pa je vzel drugo, Jo`ico. Ravno zato sem se odlo~ila, da vam
pomagam, da ne boste naredili iste
napake kot jaz. Kakr{nokoli te`avo
imate, pi{ite mi, teta Borka
vedno pozna re{itev!!!!
@ivijo, teta Borka!
Ker ti pi{em prvi~, upam, da
bo moje pismo zares objavljeno. Sem v obdobju
pubertete in imam veliko
te`avo: cela {ola ve, da sem
zaljubljena v XX, tudi XX ve,
a me {e pogleda ne, ~e pa me
`e, mi izre~e kak{no `aljivko,
ki me prizadene. Neko~ se mi
je celo sanjalo o njem in sem
mislila, da so se mi uresni~ile
sanje. Kaj naj naredim?
Obupanka
Draga Obupanka!
Ve~krat sem prebrala tvoje
pismo in nazadnje le
ugledala `arnico nad svojo
glavo. Jasno je, da je tvoj
primer kriti~en, zato je
treba ~im prej najti re{itev.
Torej:
o~itno si ta XX `eli grobo
`ensko. Zato te zmerja,
ho~e da bi ponorela, postala divja,
neukrotljiva, skratka, hrepeni po `enski,
ki se nikoli ne bi mogla nasititi … saj ve{
~esa. Tako se mu ne bi bilo treba ubadati s tem, kdaj se bosta naslednji~ {la
»henki-penki«. Ko ti naslednji~ izre~e
kak{no `aljivko, si zavihaj rokave, poka`i
zobe, vzemi zalet in ga nasko~i. Zaupaj
mi. Kar pa se ti~e drugega dela tvojega
pisma o sanjah, pa raje pokli~i Danijeve
zvezde, vsako soboto v `ivo samo na
Kanalu-A.
dano tele. Ne sme{ mu priznati! Ne
sme{ se toliko poni`ati! Naj sam naredi
prvi korak, ~e te res `eli, ga bo `e naredil.
Ko se bo{ naslednji~ pogovarjala z njim,
pa mu le povej, da si ga opazovala celo
uro zato, ker je imel na sprednjem zobu
velik ostanek klobase, tako velik, da ti je
z njim zakrival pogled na tablo. Tako ti
ni preostalo drugega, kot da si celo uro
ugotavljala, ali gre za {unko ali pa je
mogo~e kaj drugega. Ko pa te bo spet
naslednji~ prijelo, da bi ga opazovala
celo uro, si raje natakni son~na o~ala –
potem se ne vidi, koga gleda{.
Draga tetka Justi!
Najprej bi rada pohvalila tvojo rubriko,
res je super. Tudi jaz imam veliko te`avo,
zato se obra~am nate. Pred enim mesecem me je pustil fant. Skupaj sva bila eno
leto, a se je zaljubil v drugo – svojo sestri~no. Ko sva hodila, sem `e ve~krat
sli{ala, da naj bi me prevaral, saj naj bi
imel z njo spolne odnose. Res ga imam
rada in ne morem brez njega. Prosim,
svetuj mi! @e v naprej hvala.
Razo~arana
Draga moja!
Verjamem, da ti je hudo pri srcu, a
tudi zate sem na{la re{itev (sicer
bolj kratko, vendar u~inkovito).
[ov Jerryja Springerja; OPOZORILO: ~e {e nisi stara 16 let, naj se
oddaje udele`ijo tudi tvoji star{i.
lenkA
Opomba urednice:
Lepo te prosim Razo~arana, da
pusti{ teto Justi pri miru, saj
verjetno no~e{, da nas Pil to`i
zaradi avtorskih pravic.
Hay, teta
Borka!
Sem 16-letna smrklja, ki je `e ve~ kot pet
let zaljubljena v so{olca.
23. 10. 2002 sem ga gledala celo uro,
pa se mi je nasmejal. V odmoru mi je
rekel v o~i: »Priznaj, da si zaljubljena
vame!« Rekla sem, da nisem, ampak
mi je bilo kasneje `al. Zdaj se ne pogovarjava ve~. Prosim, pomagaj mi!
Objokana Julija
Julija!
O~itno je tale tvoj Romeo vase zagle-
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
31
PI[ITE NAM!
Vsi drugogimnazijci, ki vas `ivljenje tepe!
Vsi tisti, ki ne vidite ve~ izhoda iz te
nepravi~ne in krute mladosti (kaj bo {ele
ko bomo stari 30 let), pi{ite! Izlijte svojo
du{o na papir in pustite teti Borki, da jo
pozdravi! Proces pa je tak: napi{e{ pismo,
ga vr`e{ v Bor~ev nabiralnik in `e v naslednjem Borcu, bodo vsi problemi re{eni, tisti
najbolj kriti~ni pa objavljeni!
»DRUGA^NI«
INTERVJU Z BREZDOMCEM
OH, HOME, SWEET HOME!!!
Bogomir, socialni delavec,
vodi zaveti{~e `e dve leti in
zelo dobro pozna `ivljenjske
razmere brezdomcev. Z njimi
vsako jutro spije kavico in se
odkrito pogovarja, predvsem
neformalno, saj meni, da je
dober odnos pomemben za
uspe{no sodelovanje.
Ura je bila 7.30, ko sva pri~eli z najinim
»lovom na brezdomca«. Po dveh brezupnih, neuspe{nih in mrzlih urah, sva ugotovili, da brezdomcev v Mariboru ni
(hec)! Vsi so se pogreznili neznano kam,
verjetno zaradi tega, ker jih je dosegel
glas, da se dve perspektivni, mladi in
lepi novinarki Borca podita za njimi in se
na vse kriplje trudita, da bi katerega do
potankosti izpra{ali … Zdaj pa preidimo
k resnim zadevam.
Po nasvetu taksista sva se odpravili na
Ru{ko ulico, kjer naj bi brezdomci spali.
Tako sva spoznali upravitelja zaveti{~a
za brezdomce. Vse je spremenilo najine
predstave o brezdomcih, saj je zaveti{~e
tako organizirano, kot se marsikomu
sploh ne sanja. Deluje pod okriljem
mariborske ob~ine in centra za socialno
delo `e od leta 1996.
Ob prihodu se morajo prav vsi
»stanovalci« seznaniti z dolo~enimi
pravili. Velikokrat se zgodi, da brezdomec nima ustreznih osebnih dokumentov in v tem primeru zanje poskrbi
zaveti{~e skupaj s centrom za socialno
delo. Eno izmed hi{nih pravil je, da se v
zaveti{~u ne razgraja, tudi kadar prihajajo tja pijani ali zadeti. V primeru, da
pride do tak{nih incidentov, brezdomci
ohranjajo miren odnos, saj se zavedajo,
da je to njihov edini dom. Zaveti{~e se
izprazni vsak dan po 10. uri zjutraj.
Ostanejo lahko le tisti, ki so bolni.
Nudijo jim doma~o oskrbo (~aj, lekadol,
toplo posteljo). V izjemnih primerih jim
je nudena tudi zdravni{ka pomo~. V
pripravi je nov program, ki bo
omogo~al, da bo zaveti{~e odprto ves
dan, vendar le pozimi. Na razpolago
imajo {estnajst le`i{~, v zimskih mesecih dodajo {e dve pomo`ni le`i{~i za
krizne primere.
Brezdomci se tudi zabavajo. To so predvsem rojstni dnevi in zimski nedeljski
ve~eri. Vsa denarna in materialna sredstva prejemajo preko donatorjev. Najve~
daruje gospod Petek, ki ima v lasti kiosk
s sadjem in zelenjavo na Partizanski in v
Gori{ki v Mariboru (torej jim zagotovo
ne primanjkuje vitamina C).
Za nekatere je to dom, dokler se ne
postavijo na lastne noge, kar lahko traja
nekaj mesecev, let ali celo do konca `ivljenja.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
32
VAMPI
SO ZAKON!!?!?
Intervju z Mirom (najbolj pridnim brezdomcem)
Miro je del dru`ine, ki biva na Ru{ki 71, `e
eno leto. Star je 43 let in je po poklicu
klju~avin~ar, {e raj{i pa je opravljal delo
voznika tovornjaka (to si je `elel `e od
malih nog).
Kako poteka va{ vsakdan?
Zbudim se ob 6. uri zjutraj. Nato spijem
kavo, ob kateri klepetam z ostalimi, saj
menim, da je pogovor nekaj zelo pomembnega, sploh v na{i situaciji. Rad gledam
televizijo, {e raje pa poslu{am glasbo.
Trenutno mi je zelo pri srcu Aisha.
Velikokrat mi je dolg~as. Imam te`ave z
`ivci, vendar ne s tistimi v glavi, temve~
ne morem loviti ravnote`ja in zadnje ~ase
zelo te`ko hodim. Pred spanjem vedno
pogledam kak{en akcijski film, saj mi ni
treba preve~ razmi{ljati. Zato tudi ne
maram dram. Zaspim okoli 10. ure zve~er.
Kaj najraje po~nete?
»DRUGA^NI«
Rad poslu{am glasbo, {e bolj pa
obo`ujem »{portne dneve«, ki se jih
redno udele`ujem enkrat mese~no.
Takrat grem pit s prijatelji, vrnem pa se
komaj naslednji dan, saj no~em priti v
zaveti{~e pijan. Pred ~asom sem veliko pil,
sedaj pa to dozo uspe{no zmanj{ujem.
Kak{no glasbo radi poslu{ate?
V{e~ mi je predvsem stara glasba iz
sedemdesetih let. Moja najljub{a skladba
je Knocking on heaven's door v izvedbi
Boba Dylana.
Kateri cd ste si kupili nazadnje?
Najbolji hitovi Hrvatske. Kupil sem ga v
Big Bangu. Bil je zni`an.
S koliko denarja razpolagate
mese~no?
Socialne podpore dobim 43.000 SIT. Od
tega dam 50 % zaveti{~u. Tako mi ostane
21.500, kar porabim za {tiri »{teke« cigaret (marllboro rde~i). Vse to mi mese~no
zado{~a, ~e ne grem preve~krat pit.
Kje dobite obla~ila?
Rad imam nakupovanje, zato obla~ila
kupim na tr`nici. Lahko bi jih tudi dobil v
zaveti{~u, pri Karitasu ali Rde~em kri`u,
vendar imam raje nova.
Vas sorodniki kdaj obi{~ejo?
Imel sem dve sestri. Starej{a je umrla v
prometni nesre~i. Z mlaj{o se {e vedno
redno videvam in ohranjam stike. Sama
si je ustvarila dru`ino, zato raje ne silim k
njej. Nimam otrok. Od doma sem od{el
zaradi dru`inskih problemov. Pri dvanajstih mi je umrla mama; o~e, ki je bil oficir,
je moral hkrati nadomestiti oba star{a.
Pozneje me je {e vpra{al, ~e si `elim novo
mamo, vendar je nisem hotel.
Se {e spominjate najstni{kih let in
{ole?
V {oli mi ni preve~ uspevalo, saj sem
zmeraj po~el stvari, ki niso bile potrebne.
Najraje sem prebiral knjige vi{jih razredov in tako zanemarjal delo, ki bi ga
moral v rasnici opravljati. @elel sem iti po
o~etovih stopinjah, vendar mi {olski
uspeh tega ni dopu{~al. Blestel sem v
altetiki. »Laufal sem ko hudi~« in to na
vse dol`ine. Osvojil sem kar nekaj
»diplom«. V mladosti sem rad »razbijal«
avtomobile. O~etu sem jih razbil kar pet.
Kak{na je bila o~etova reakcija po
petih razbitih avtomobilih?
»Sine, je s tabo vse v redu?« (smeh)
Katera je va{a najljub{a hrana?
Hm … Vse jem rad. ^e bi se pa `e moral
odlo~iti, kaj imam najraje, so to zagotovo
vampi. Rad imam tudi gola` na vse
na~ine in ga ne bi nikoli zamenjal za
zrezek.
In na~rti za prihodnost …?
»Zaj sem star 43 let, sem lep in si bom
na{o eno bogato vdovo, ko ma hi{o, pa
avto, jahto in se bom z njo poro~il, pa se
preselil nekam v Ameriko in {el dale~
stran od tu!!! Ha ha ha!«
P.S.:
^e boste iskali brezdomce,
poi{~ite delavce Snage, saj brez njih ne bi
bilo tega ~lanka.
P.P.S.: Dve prosti `enski le`i{~i sta {e v
zaveti{~u »fraj«, samo morate biti polnoletni! Aja, pa za kakr{nekoli informacije
glede tega, kje bi lahko spali, ~e boste
brez doma, se kar obrnite na naju.
Izvedeli sva za nekaj super prostorov, kjer
je toplo in je veliko kesonov.
P.P.P.S.: V zaveti{~u bodo veseli
kakr{nekoli pomo~i (stara posteljnina,
obla~ila …)
Ne`ka in Ma{a
IRENA CEBE s.p.
DIJA[KI IN
[TUDENTSKI
POPUST!
… v Trgovskem centru City in na Pobre`ju v Domu upokojencev Danice Vogrinec
VAM SPORO^A,
da vam zraven
modnih stri`enj,
modnih barvanj,
trajn
in vseh trendov pri frizerju
NUDI TUDI
TUDI NOV LASNI SISTEM,
podalj{evanje las,
zgostitev las,
spletanje kitic,
dread locks,
zdravljenje lasi{~a in las
ki k nam prihaja iz Amerike.
Na {tajerskem smo edini poobla{~eni
frizerski salon, ki po novem sistemu
odpravlja te`ave bolezenskega
izpadanja las in ple{avosti.
Trgovski center City, Vita Kreigherja 5, Maribor, Tel.: 02/ 2372 900, faks: 02/ 2372 901
Salon Dom Danice Vogrinec, ^ufarjeva 9, Maribor, tel.: 02/ 4712 144
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
33
SO^NO
TE^AJ PRVE POMO^I
V ponedeljek 22. 9. smo nekateri dijaki
drugih letnikov pre`iveli uvodne ure na
te~aju prve pomo~i.
Za~etek, vsaj zame, ni bil ni~ kaj obetaven.
Kljub skromni (5 minutni) zamudi in vljudnemu opravi~ilu, sem do`ivela skrajno
neprijazen pozdrav spo{tovane gospe predavateljice. Predavanje je bilo razdeljeno na
prakti~ni in teoreti~ni del. Pri slednjem smo se
nau~ili mnogo prej povsem (ne)poznanih re~i.
Na primer:
• Kako vemo, da je po{kodovanec nezavesten? Odg.:Ne
reagira!
• Polsede~i polo`aj pomeni, da po{kodovanec napol sedi,
polle`e~i pa, da napol le`i.
• Po{kodb ne pove~ujemo namenoma zato, da bi
po{kodovanec prejel vi{jo zavarovalnino.
• ^e se nam po{kodovanec poto`i, da ga boli glava, je verjetno do`ivel po{kodbo glave.
KDO NAS RE[UJE IZ VODE –
INTELIGENCA NA[IH RE[EVALCEV
No, po~itnice so sicer `e mimo, ampak vsi se {e z veseljem
spomnimo nanje: pole`avanje na pla`i, topla voda, gore
sladoleda, lepi pogledi … med po~itnicami je vse tako lepo!
Seveda pa ob vsem lepem lahko pride tudi do nesre~e. Zato
imamo po vseh slovenskih kopali{~ih postavne, mi{i~aste in
zagorele re{evalceJ. Pa jim lahko zaupamo? Pogovarjala sem
se z enim od re{evalcev na Mariborskem otoku. Preberite
naslednji intervju in ugotovili boste, kdo nas re{uje iz vode!
Kaj vas veseli pri tem poklicu?
Mrzla voda, sve`i zrak, da bo nekaj za pod zob, pa da prej mine
dan!
Kaj pa lepa dekleta?
Ne, tega ne bom rekel, mogo~e bo to moja punca brala!
Kako ostajate v formi?
Zjutraj spijem liter mleka, zve~er pa eno pivo. Pa seveda spim
dvanajst ur na dan, to je vse!
Pri tem delu ste ves dan izpostavljeni vro~emu soncu.
Uporabljate morda kak{no posebno za{~ito?
Ne, ni~ posebnega. Tisti liter mleka zjutraj pomaga.
Kaj pa svetujete tistim, ki jih ope~e sonce?
Naj si dajo kapo na glavo.
Imate morda kak{nega vzornika?
Da, moj vzornik je Marko Ploh (igralec).
Gledate Obalno stra`o? Bi zaigrali v njej, ~e bi vas povabili?
Ja, gledam! ^e bi mi dobro pla~ali, bi igral, druga~e pa ne.
Katere tri stvari bi vzeli na samotni otok?
^rnolasko, svetlolasko in rde~elasko.
Kaj je va{a najve~ja `elja?
Moja najve~ja `elja je, da bi v bazenu na{el 500.000 evrov.
Kaj pa bi s tem denarjem?
Od{el bi na samotni otok.
Kaj sporo~ate na{im bralcem?
Nama`ite se, preden greste spat!
In nekaj koristnih nasvetov za bodo~e voznike avtomobilov …
• Ko za~nemo voziti avto, si najprej nastavimo sede`.
• V avtomobilu se pripnemo z varnostnim pasom.
• NE vozimo pod vplivom alkohola in mamil.
Pa motoristi?
• ^elada je obvezen del opreme vsakega motorista!
(Obvestilo vsem trgovinam s ~eladami: zahtevam svoj
dele` izkupi~ka od prodaje (za reklamo), ki se bo ta teden
zagotovo znatno pove~ala!)
In {e …
Sledila je demonstracija na so{olcih, ki jih je gospa z vidnim navdu{enjem opazovalcev po{teno pretipala. Upam,
da se bo psihi~no stanje `rtev kmalu izbolj{alo. ^e ne –
moje so`alje!
Med prakti~nim delom nam je velespo{tovana predavateljica povedala {e, da v dolo~enih primerih po{kodbe
noge po{kodovancu preve`emo VSE NOGE skupaj (tisti, ki
imamo samo dve, smo se primorani znajti druga~e –
smola pa taka!).
Kan~ek dobre volje, malce ve~ razmi{ljanja(?) ali sprememba vsebine programa (primernej{a gimnazijskemu) ne bi
{kodovali nikomur. Mogo~e bi nas predavanje bolj pritegnilo, vsekakor pa se (z najglobljim spo{tovanjem) gospa
predavateljica ne bi tako osme{ila!
RAZVESELJIVA PODATKA ZA VSE DRUGOGIMNAZIJCE!
Alkohol raz{iri `ile in s tem odstranjuje krvne strdke.
Priporo~ljiv je predvsem po`irek whiskeyja!
@elod~ne bole~ine lahko pozdravimo povsem sami … s
kozar~kom jager~ka.
Tedenske »terapije« v parku so o~itno neizogibne … na
zdravje! (ZA ZDRAVJE) J
Tinkara, 2.f
OPOMBA: Izjave so resni~ne! Ko{~ki raznolikega, dve uri in
pol trajajo~ega predavanja.
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
V rokah teh ljudi je na kopali{~ih na{e `ivljenje. Naslednji~
raje trikrat premislite, preden se odpravite tja, saj nikoli ne
ve{, ~e bi te kdo re{il iz vode, saj si re{evalec lahko zmo~i
frizuro!
Petrina
34
SO^NO
MLADI SKRUNILI
LEPOTE KRA[KIH
JAM NA GORNJEM
PRIMORSKEM
22. septembra se je 25 osebkov z
ve~vrednostnim kompleksom in
razredni~arko 3. c nastanilo v Liv{kih
Ravnah, 5 kilometrov od spodaj
le`e~ega Liveka. "Ma sahurno je tuki
Primorska," so nam ves teden vztrajno
ponavljali. Doma~ini {e nekaj dni niso
mogli spati, saj so po Kobaridu rovarili premo~eni jezni stvori v opletajo~ih
rumenih pla{~ih z rumenimi kapucami, ki so jim popolnoma zakrivale
obli~je. Medtem je druga skupina
na{ega razreda snemala film po
istoimenskem romanu Zlo~in in kazen.
Ob polno~i je svija vajsovska mazala s
pasto prehitro zaspale, drugi pa smo se
mastili s corn flakesom in vlamljali v
nezaklenjeno kuhinjo, da bi pri{li do
evrokrema. Imeli smo svojega Iglesiasa
in dru`ili smo se z anonimnimi alkoholiki. Nekaterim dekletom pa to ni bilo
dovolj in so iskale striptiz guya. Med
drugimi so se odvijali tudi taki prizori:
D. P. in J. P. napadeta A. @.
A. @.: Kaj bi pa vidve od mene radi?
D. P.: Te poseksali.
A. @.: Z za{~ito ali brez?
M. R.: Bodi moja kmetica, A. G.!
A. G.: Mislim, da si ti, M. R., vzrok vsem
mojim te`avam in mislim, da te bom
morala odstranit!
A hvalabogu nam ni bilo treba prisostvovati {e enemu zlo~inu, ki bi bil
hkrati kazen.
Seveda smo se tudi u~ili! Tako dobro
smo se nau~ili naravoslovnih tem, da je
»CITAT« 1
Profesorica na tablo napi{e kemijsko
reakcijo.
Prof. Ilc: "No?"
Ana: "To je eksotermna."
Prof. Ilc: "Ja, ne vem, ~e je."
Ana: "Ja, jaz vam povem, da je."
»CITAT« 2
"Ljudje so polpismeni! Potem pa
vidi{ v ~asopisu kake take stvari:
Prodam stanovanje `enski s centralno kurjavo. Ali pa: Prodam psa, rad
je vse, najraje ima otroke."
Prof. Kodba
osebje doma Kavka zadnji dan pri tekmovanju v orientacijskem "teku" moralo
aktivirati rde~o in belo katro za iskanje
pogre{anih. Zadnja skupina je zmagala,
tretja je trdila, da ni~ ne ve, vmes pa so
{tiri zalutale, ker niso bili listi~i na svojih
mestih. Tri dekleta so dve uri hodila v
spodaj le`e~i Livek in {topala nazaj.
Orientacijski sprehod je bil na~rtovan za
15 minut. Zlo~in in kazen tretji~.
V tistih krajih smo zapustili objokano
Magdo, ki sicer prenese vse, saj je 4 leta
delala v ribogojni{tvu, prepe{a~ila od
ruske do {vedske meje in se vsako zimo
kopa v So~i. Zapustili smo razdejanje v
podzemnih sistemih, saj je A. @. za`gal
polovico od vseh desetih kapnikov, ki jih
premore Kavkna jama. Zadnji dan pa
jim nismo pustili niti enega “pohanega”
sira in ne francoske solate. Magistralna
cesta do Logatca je res vijugasta.
Rezultat: {ofer v rokavicah.
Petra @i{t
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
35
»CITAT« 3
Prof. Praprotnik - Zalar: "No, ko smo
ravno pri sesalcih, kdo je prednik
sesalcev?"
V razredu je vse tiho, dokler se
Mojca ne opogumi: "Metle."
Prof. Praprotnik - Zalar: "To~no!"
»CITAT« 4
» Yeah, whatever!«
Prof. Rudl (pri pouku MM-a)
»CITAT« 5
»Ljubi moji otroci, jaz vas bom vse
pobila!«
Anonimni profesor
INTERNACIONALNO
MADE IN GERMANY
»Pazi nase!« so mi dejali.
»Pri Nemcih nikoli ne ve{!«
»Pa kak{no kartico nam
pi{i!« S takimi in {e
druga~nimi nasveti ter
pro{njami so me obsipali
znanci in neznanci ob
mojem odhodu v Nem~ijo.
»Ne skrbite, saj znam paziti
nase!« sem vsem zatrjevala
in {e niti slutila nisem,
kak{na preizku{nja me ~aka
na nem{kih tleh …
Torej … V ~etrtek, 28. 8. 2003, smo se z II.
gimnazijo Maribor odpravili v Nem~ijo
na izmenjavo dijakov. Po 18-urni vo`nji
z vlakom in po nenehnem prestopanju
iz IC – ja v IC, smo vsi komaj ~akali, da se
bomo udobno namestili pri nem{kih
dru`inah. Na peronu v mestecu Mölln,
kjer naj bi pre`iveli zanimivih 9 dni,
nas je pozdravil de`. Pograbili smo prtljago, se skoraj prevrnili po stopnicah
iz vlaka in se spotoma {e ozirali za svojimi nem{kimi gostitelji. Tedaj pristopi k
meni fant in re~e: »Verena??« In spoznala sem Sacho. Prva zadrega je bila
premagana. Spoznala sem fanta, pri
katerem bom pre`ivela naslednjih nekaj
dni. Mogo~e pa sploh ne bo tako slabo,
sem si mislila …
Po rokovanju z njegovo mamo in njenim prijateljem, smo se v de`ju odpravili do avta. Seveda sem bila brez de`nika
in popolnoma premo~ena. Zaradi
te`kega kov~ka sem si skoraj izpahnila
roko. S te`avo smo se stla~ili v star karavan in se neudobno namestili na raztrgane in polomljene sede`e. Sunkovito
smo speljali s parkiri{~a in se 100 na
uro pognali v promet. Zaradi rolet (!!!),
ki so bile pritrjene na oknih avtomobila,
nisem mogla opazovati pokrajine. Poleg
tega je streha avtomobila pu{~ala in
komaj sem ~akala, da pridemo 'domov'.
^ez pol ure smo (kon~no) prispeli pred
njihovo hi{o. Ko so odprli vrata
stanovanja, sem bila presene~ena nad
velikim neredom. Ko sem izvedela, da
bom teh nekaj dni morala pre`iveti s 6
ljudmi, 7 zajci in 3 ogromnimi ma~kami
v majhnem, trosobnem stanovanju, po
katerem so le`ali zaj~ji iztrebki in cigaretni ogorki, bi najraje kar pobegnila
nazaj v Maribor. Pa vendar se te za~etne
sitnosti niso mogle primerjati s stvarmi,
ki so se mi dogajale v naslednjih dneh.
Zaradi naporne vo`nje in {oka, da bom
`ivela pri tak{ni dru`ini, sem komaj
~akala, da zlezem v posteljo. Seveda
postelja ni stala v sobi, kakor smo tega
mi v Sloveniji navajeni, ampak je bila
postavljena v predsobi, nad glavo pa
sem imela polico s kletko, v kateri so
prebivali {tirje zaj~ki. Kljub utrujenosti,
ki mi je zlezla vse tja do kosti, sem
pono~i komaj zatisnila oko, saj so se
{tirje zajci nad mano odlo~ili organizirati dirke po kletki, peti zajec mi je
skakal na posteljo in si na kartonu brusil
kremplje, {esti zajec je s palico rogovilil
po `elezni kletki, sedmi zajec pa je
naskakoval ma~ko. Temu se je pridru`il
{e jok petmese~nega dojen~ka in mera
je bila polna. Poleg tega, da mi je zajec
pregriznil kabel polnilca za mobitel, sva
se s Sascho v {olo peljala z napa~nim
avtobusom (namesto da bi se peljala v
Mölln, sva se peljala v Lübeck) in tako k
pouku zamudila dve uri, da sem cel
vikend pre`dela v dnevni sobi ob gledanju oddaje Deutschland sucht den Super
– Star, ob tem, da sem {tirikrat pe{a~ila
v neko vasico bogu za hrbtom, da mi je
pokazal njihov super mega velik trgovski
center (s petimi trgovinicami); da sem
za kosilo ob petih popoldne jedla samo
kuhano koruzo (pa niti fazo nisem
ve~!!!) ter da sem tri~etrt ure v mrazu
sedela na pragu njihove hi{e, ker je fant
pozabil klju~e, … sem pre`ivela dokaj
normalen teden. Po petih dneh mu~enja
sem kon~no vso storijo povedala profesorjem in ti so se odlo~ili, da bi bilo
najbolje, ~e bi se preselila. Re~eno, storjeno! V torek zve~er sem `e spala v novi
sobi, v mehki postelji, pri novi super prijazni dru`ini! Na koncu se je torej vse
dobro izteklo! Ali je treba omeniti {e to,
da so me pri Saschu obsodili, da sem jim
ukradla 20 evrov; da sem si sama prerezala kabel od polnilca? Neee?? No, naj
vam izdam {e to, da se je Sascha kar
nekaj let zdravil zaradi pretirane agresivnosti … Ha, pa {e brez modrega o~esa
sem jo odnesla! Drugi~, dragi profesorji
in u~itelji v Nem~iji, pa vam svetujem,
da prej preverite, h kak{ni dru`ini boste
pri izmenjavi poslali dijaka. H klo{arjem
ali k urejeni dru`ini?
Verena
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
36
TEHNIKA ODPIRANJA
BOR^EVE PISARNE
Ja, prav ste prebrali, Borec ima (in je
zmeraj imel) svoje prostore, pisarno, le
biro, svoj mali ljubezenski hram, toplo
gredo, petkovo in sobotno pono~evalnico (opomba za ravnatelja: to seveda
ni res) …
Nekaj ~asa je bila klini~no mrtva. Pa ne
le nekaj, preve~! In potem je klju~, ki
odpira vrata v paradi`, pri{el v moje
roke. Po~asi, vztrajno, veselo, a z `uljavimi rokami smo za~eli na{i pisarni
vra~ati nekdanji utrip. Utrip, ki je usahnil zaradi napa~nih namenov uporabe
prostorov. Sploh si ne znam predstavljati, kaj naj bi to bilo …
Kakorkoli `e, to pisarno je kdaj pa kdaj
treba odkleniti. In tukaj se pojavi problem; redko uporabljena vrata in zarjavela klju~avnica niso ravno v veliko
pomo~. Zato, ~e boste kdajkoli hoteli
odkleniti vrata na{e pisarne (seveda z
dobrim namenom; recimo, ko boste
hoteli v petek zve~er v miru narediti
doma~o nalogo), je tukaj nekaj kratkih
prakti~nih nasvetov. Prav gotovo no~ete,
tako kot mi, prvih nekaj ur matematike
(mogo~e fizike) pre~epeti pred zaklenjenimi vrati, ki se no~ejo vdati.
Torej:
1. Zamenjaj klju~avnico.
2. Poi{~i ~lana Bor~evega uredni{tva in
ga prosi, naj odklene.
Ker ti on gotovo ne bo `elel pomagati,
je tukaj naslednji nasvet:
3. Po nekaj poskusih pojdi domov in
odkleni doma~a vhodna vrata, to ti bo
povrnilo samozavest. Nato se vrni in
poskusi znova. Ne bo ti uspelo, zato:
4. Poi{~i velik hlod in nekaj zdravih,
»kreftig« fantov iz {portnega razreda.
Ve{ kaj sledi - Hooooruk! Bum, tresk,
beng! Pa je {la na{a pisarnica …
5. ^e pa si slu~ajno potrpe`ljiv tip ~loveka, vstavi klju~ v klju~avnico (neverjetno kajne?), primi kljuko, vrata
privzdigni in hkrati potisni navznoter.
Lepo po~asi obrni klju~, ampak z
ob~utkom. In voila! Odprl/a si vrata v
raj!
Zdaj ko si odklenil/a in pravzaprav
nima{ tukaj kaj iskati, lepo zakleni in
odidi. Zaklepanje je pa `e nova zgodba!
tiNa
PRAKTI^NO
N A G R A D N E
1. NAJ VIC
I G R E [email protected]^
Napi{i vic (po mo`nosti sme{en) in
izrezek vrzi v Bor~ev nabiralnik.
Najbolj{i bo nagrajen, prvih pet pa
objavljenih (~e jih toliko sploh bo ☺).
Vic: _____________________________
________________________________
________________________________
Ime in priimek:
________________________________
2. IZJAVE
Napi{i izjavo profesorja ali dijaka (in
ime avtorja le-te), ki je vredna, da jo
preberemo ostali. (Skoraj) vse bodo
objavljene v naslednjem Borcu,
najbolj{a pa nagrajena.
Izjava: __________________________
________________________________
3. KDO JE NA
FOTOGRAFIJI
Na izrezek napi{i imeni obeh
dijakov, ki sta na fotografiji in ga
vrzi v Bor~ev nabiralnik.
Namig: Desni je {olo lani zapustil.
Imeni: __________________________
________________________________
________________________________
Ime in priimek:
________________________________
Ime in priimek:
________________________________
________________________________
Recept, ki sem ga tokrat pripravil, je
ravno prav{nji za te poslednje poletne
dni, ker ni nekak{na te`ka hrana, da
se pa pripraviti, dokler je mogo~e
kupiti paradi`nik in papriko.
Najprej nasekljamo ~ebulo, nato pa jo
pra`imo, dokler ne postane »steklena«.
Na ~ebulo damo 0.5 kg svinjskega stegna, narezanega na manj{e ko{~ke.
Pokrijemo in du{imo 10 minut.
Nare`emo papriko, jo prime{amo, nakar
ponovno du{imo 10 minut. Ko vse `e
lepo di{i, operemo kavno skodelico (2
dcl) ri`a in ga prime{amo. Vse dobro
preme{amo, posolimo, malo popramo,
prilijemo dve skodelici vode, nare`emo
paradi`nik na rezine in ga polo`imo na
vrh. Posodo zapremo, zmanj{amo jakost
plo{~e in kuhamo 30 minut. Ko ~as
kuhanja prete~e, jed razdelite in u`ivate
v bogatem okusu!
[email protected]^
-----------------------------------1
~ebula
0.5 kg svinjskega mesa
4
velike paprike
4
velike paradi`nike
skodelica ri`a
sol
poper
Bon apetit!
Kuharski amater:
Domen Ov~ar
Torej: napi{i, izre`i, vrzi v Bor~ev nabiralnik …
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
37
STRIP
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
38
KAJ PRAVIJO ZVEZDE
HORRORSKOP
KAJ SO NAM TOKRAT NAPOVEDALE ZVEZDE?
OVEN (21 .3. – 20. 4.)
TEHTNICA (24. 9. – 23. 10)
Sigurno {e premi{ljujete o va{i poletni romanci! O
pe{~eni pla`i, o brezskrbnosti …! ZBUDITE SE! Zdaj se
je pri~ela kruta resni~nost! [ola, u~enje in ostajanje
doma. Premalo ~asa boste imeli za tako hrepene~o
ljubezen. Zato hitro pri`gite radio in poslu{ajte I’m
so lonley!
FAZOTI: Ni~ ne mislite na ljubezen! Ste {e premladi za mislit!
Malo le poskrbite za svoje zdravje. [ola bo za silo {la,
ljubezen ne tako, ampak naj vas to nikakor ne potre!
Zaenkrat vas naj ne skrbi prihodnost! [e imate par
mescev ~asa! Ko pa boste na razpotju dveh poti, se
odlo~ite ravno nasprotno, kot vam svetujejo star{i!
Ponavadi pomaga!
FAZOTI: Mogo~e ste `e ugotovili: Nih~e se ne sekira za vas!
BIK (21. 4. – 10. 5.)
[KORPIJON (24. 10. – 22. 11.)
Zadnje dni hodite po {oli zelo zami{ljeno! Opazujete
fazane kot prebivalce iz drugih planetov. Kljub
{portni napovedi ocen (1 : 2, 1 : 3, 2 : 1, …) {e vedno
mislite, da presegate pri~akovanja! Optimizem se
vedno izpla~a!
FAZOTI: Ne pohajkujte brezskrbno po {oli! V kantini `e ~akajo na
sve`e perutni~ke!
Po glavi vam gre res samo ljubezen. [olo ste postavili
na drugi tir! [e zdaj ne morete pozabiti na krst
fazanov. Mogo~e ste se na njem ma{~evali.
FAZOTI: Ah bogi … [e vedno verjamete v dedka
Mraza in velikono~nega zaj~ka!
DVOJ^KA (21. 5. – 21. 6.)
STRELEC (23. 11. – 21. 12.)
Mogo~e ste `e opazili paj~evino v va{ih u~benikih?
Morda pa bi le bilo dobro, da jih tu pa tam odprete!
Na ljubezenski zvezdi se vam obeta nekaj novih
stvari! Ne vem, ~e bodo ravno dobre; nove pa bodo!
FAZOTI: Kaj ne opazite, da za vas ni~ ni zastonj? ^e
`elite nadaljevati z branjem, potem pla~ajte 100 sit uredni{tvu!
Verjetno ste polni ponosa zaradi lanskega truda.
Vendar bo leto{nje leto veliko te`je. Trenutno vam je
najbolj naklonjena ljubezen. Izzvali boste nekaj
prepirov, zaradi katerih v naslednjem mescu ne
boste najbolj priljubljen! Ve~ sre~e prihodnji~!
FAZOTI: Ste `e pla~ali davek za bedake?
RAK (22. 6. – 22. 7.)
KOZOROG (22. 12. – 20. 1.)
Velikokrat premi{ljujete o sebi in o svojih prijateljih.
Malo bolj pazite na okolico! Mogo~e pa vas kdo
ravno zdaj opazuje! Poglejte levo, desno, v tla in {e v
strop! ^e vas nih~e ne gleda, si pa mislite, da vas!
FAZOTI: Ne brcat `oge po hodnikih, sicer lahko va{a
glava hitro nadomesti `ogo.
V {oli se morate zelo potrudit! Saj ne, da bi bilo kaj
narobe! Samo doma vas `e malo postrani gledajo,
ker zahajate na razne ~age! Poskusite malo ostati
doma, kmalu bodo mislili, da ste se spremenili in
vas bodo spet imeli nadvse radi! Potem pa kar po
starem naprej!
FAZOTI: Mogo~e pa boste le na{li nekaj dobrega! Vendar ne v
sedanjem `ivljenju!
LEV (23. 7. – 23. 8.)
VODNAR (21. 1. – 19. 2.)
Spustili se boste v nepozabno pustolov{~ino. To
nikakor ni `ivotarjenje v zakajenih kavarnah,
temve~ ~isto navadno potovanje! Lahko se zgodi, da
bo to do trgovine pa nazaj, samo nikar ne obupajte!
FAZOTI: Pustolov{~in za vas ni! Hitro domov, pa
hitro mlekeca pit!
Mislite, pa ne veste, kaj je prav za vas! Kmalu vas bo
doletelo nekaj, kar ste ~akali `e vrsto let! Tudi na
{olski poti se ka`ejo izbolj{ki! Nikar ne mislite, da je
s tem mi{ljena fizika! Raje poka`ite malo realnosti!
FAZOTI: Nekdo pa vas le ima rad; zadnji~ sem
ravno videla, kako se na vas lepi koruza …
DEVICA (24. 8. – 23. 9.)
RIBI (30. 2. – 20. 3.)
To leto bo precej naporno za vas. Pri~akujte nepozaben izziv v roku enega mesca – test iz matematike!
Naj te ne skrbi preve~, ker tudi enke se dajo popravit! Mogo~e pa bodo stale zvezde na pravem mestu
in bo iz enke nastala dvojka! ^e pa ti bo {e vi{ja sila
naklonjena, se lahko zgodi, da bo to petka! Sej veste; sanjati je lepo!
FAZOTI: Zahajanje v temne prostore je zelo nevarno! Nikoli ne ve{,
kaj se tam lahko zgodi ...
Postali ste precej ob~utljivi! Va{i dosedanji
konji~ki so vas nehali veselit in razmi{ljate
o prenehanju! Nikar! Mogo~e pa v
kak{nem drugem horoskopu pi{e druga~e!
FAZOTI: Ste `e sli{ali za pregovor Pot
slave je s koruzo posuta?
BOREC SEP/OKT II. GIMNAZIJA MARIBOR
39

Similar documents

Borec76/3 0106 INFO - II. gimnazija Maribor

Borec76/3 0106 INFO - II. gimnazija Maribor kjer smo vam ob informativnemu dnevu pripravili posebno {tevilko {olskega glasila Borec. V glasilu so zbrane {tevilne informacije ki vam na dostopen na~in predstavljajo {olo. Prepri~ani smo, da vam...

More information