casopis Bolje 18.qxd
Transcription
casopis Bolje 18.qxd
BOLje {tevilka 18 junij 2013 Glasilo Splo{ne bolni{nice Jesenice Nova CT naprava Dan odprtih vrat SBJ Kirur{ki varnostni vpra{alnik Kuba – raj na zemlji? BOLje Vsebina 3 Spo{tovane bralke in bralci 28 Varstvo pred po`arom za zaposlene v SBJ 5 Nova CT naprava na radiolo{kem oddelku 30 Copatki za novorojen~ke 6 Dan odprtih vrat Splo{ne bolni{nice Jesenice 30 Obisk vrtca 8 O Koronarnem dru{tvu Gorenjske 31 Sklep o pristopu k podpisu Dogovora in Stavkovnega sporazuma Sindikata delavcev v zdravstveni negi 11 9. kongres zdravstvene in babi{ke nege Slovenije 13 VII. izobra`evalni dan EITOS-a 31 [portne igre Jesenic 2012/13 – Liga v bowlingu 14 Kirur{ki varnostni vpra{alnik 32 Razmi{ljanje dijakov srednje zdravstvene {ole Jesenice 17 Ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke s 36 Utrinki iz popotovanj – Islandija 40 Utrinki iz popotovanj – Maroko ki jo `elimo videti v svetu 44 Kuba – raj na zemlji? 20 Prvi te~aj in delavnica Astma {ola 50 Prihodi in odhodi v SBJ 22 Poklici v zdravstveni negi 52 Seznam donatorskih sredstev 24 Informativni pult v SBJ 54 Nagradna kri`anka 25 Na kratko o lo~ilih 55 Jabolko ljubezni – pomes d'amour 27 Mediacijske ve{~ine – ve{~ine vodenja 27 Dobra stara doma~a lekarna Slovenije (SDZNS) tridimenzionalno transtoraklano Ehokardiografijo 19 2 Paliativna oskrba – sprememba, BOLje Spo{tovane bralke in bralci N ova {tevilka ~asopisa Bolje je pred vami. Vsako leto sku{amo izdati dve do tri {tevilke. Z veseljem bi tudi kak{no ve~, pa te`ko prepri~amo zaposlene, da bi bolje predstavili svoje delo, predstavili nova znanja, ki so jih pridobili na izobra`evanjih in kongresih, kaj po~no v prostem ~asu, ... Skratka radi bi ljudi pridobili k pisanju. ^asi res niso prav obetajo~i, niti za pisanje. Naj to ne bo razlog, da ne bi VI napisali kaj za v Bolje. Torej, vabljeni k pisanju. Poslovanje bolni{nice Poslovanje bolni{nice v letu 2013 pretresajo dodatni rezi in zmanj{anja prihodkov, kar {e bistveno ote`uje poslovanje glede na lani. @e v lanskem letu so bili prihodki s strani pla~nika mo~no zni`ani, letos spet za 7,5 %. V zadnjih {tirih letih smo tako z rezanjem povprek izgubili 18 % prihodkov. Povedano druga~e smo danes nekje na prihodkih leta 2008, s koli~ino dela pa v letu 2012, z manj ljudi in ve~ obveznostmi. Razpisov, s katerimi bi lahko prihodke pove~ali ni, raz{iritev programov tudi ne, preseganja programa ni. Najbolj je rezanje prizadelo splo{ne bolni{nice. In ~e se kdaj, se danes izrazito ka`ejo nesorazmerja v financiranju programov dela med splo{nimi bolni{nicami in ostalimi zavodi, na kar smo opozarjali `e dolgo ~asa. Vendar se `al ni premaknili {e ni~. V prvih {tirih mesecih imamo opravljenega 3 % ve~ programa na bolni{ni~nem delu in zaostajamo po opravljenih to~kah na ambulantnem delu glede na na~rt. Rezultat poslovanja v teh {tirih mesecih je negativen, 440.000 EUR. Poraba zdravstvenega materiala na pacienta se je pove~ala glede na lani. Stro{ki dela so nekoliko ve~ji kot smo na~rtovali, vsi ostali stro{ki pa ni`ji od na~rtovanih. Te`ave z dobavami zdravstvenega materiala so `e skoraj dnevne in jih s te`avo re{ujemo z dobavitelji. Zaenkrat bolniki tega {e ne ob~utijo. Kako dolgo {e, vam v tem trenutku ne znam povedati? Vsekakor so nujno potrebne sistemske spremembe financiranju in delovanju bolni{nic. V zadnjih dveh mesecih smo opravili dodatne razgovore z dobavitelji glede mo`nosti dodatnega zni`anja cen zdravil in zdravstvenega materiala. Rezultat teh razgovorov je zni`anje cen v vrednosti okrog 90.000 EUR na letni ravni. Obenem poteka JR za ortopedske pripomo~ke (kolki in kolena), kjer pri~akujemo dodatno zni`anje cen za okrog 60.000 EUR. S prvim julijem se uvaja vi{ja stopnja DDV-ja. Kar velja tudi za zdravstvo. Opravili smo prera~un u~inka uvedbe vi{jega davka in posledica za SB Jesenice je dodaten odliv denarja v vi{ini 150.000 EUR na letni ravni kar pomeni, da nam vi{ji DDV odnese ves prihranek, ki smo ga dosegli z dobavitelji. Sledi {e izpla~ilo regresa za leto 2012 (odlo~ba ustavnega sodi{~a), kar pomeni dodaten stro{ek za bolni{nico v vi{ini 200.000 EUR, saj pokritja le tega nimamo. Denar nam je bil lani na ra~un ZUJF-a odvzet. Ne glede na vse omenjene te`ave, smo v aprilu opravili presojo kakovosti ISO, v juniju nas ~aka ponovno akreditacijska presoja DIAS, kar pomeni ogromno dela in priprav. Vsako leto se moramo dokazovati z rezultati. In da jih dosegamo imamo nemalo te`av s posamezniki. Nekateri med nami se celo spra{ujejo, zakaj nam je to 3 BOLje pravzaprav sploh potrebno. ^e pustimo ob strani zahteve po akreditaciji bolni{nice v Splo{nem dogovoru, je zunanja presoja potrebna predvsem in samo zaradi nas samih. To je ogledalo, ki si ga postavimo pred obraz. In ta ne la`e. Zunanjo presojo delamo, ker v na~elu sami nismo dovolj kriti~ni do sebe. Ker sami ne delamo vseh stvari, ki bi jih `e v osnovi morali. In to celo vemo. ^e bi se dr`ali dogovorov, pravil in postopkov dela, vsega tega ne bi bilo treba. Poleg tega je kakovostno delo le tisto, ki ga `e prvi~ opravimo, kot je potrebno. Ob tej priliki pohvale vsem, ki verjamete in vztrajate na tej poti. Vsem ostalim pa velja povabilo, da se nam pri tem pridru`ite. Pred nekaj meseci smo italijanski in slovenski partnerji v okviru skupnega projekta ~ezmejnega sodelovanja ISLO, e-Health, zagnali projekt e-Cardio in pred kratkim {e e-Surgery. Namen projektov je poiskati skupne poti za sodelovanje bolni{nic, pregledati postopke dela na obeh straneh meje, izdelati protokole sodelovanja, poiskati re{itve za medsebojno izmenjavo podatkov pacientov in izbolj{ati mo`nosti pretoka pacientov. Za ta namen so predvidena tudi evropska denarna sredstva, s katerimi bomo kupili in izbolj{ali nekaj opreme na obeh najve~jih oddelkih. V leto{njem letu smo kupili nov CT aparat, saj je bil prej{nji star `e preko osem let in je bilo vzdr`evanje le tega skoraj dra`je, kot pa nakup novega. Velik zalogaj za bolni{nico. Obenem pa nas {e ~aka prenova obstoje~ega sistema za digitalizacijo radiolo{kih slik. Za strojno opremo ni ve~ rezervnih delov na trgu, za programsko opremo pa smo presko~ili `e nadgradnjo. Za omenjeno zamenjavo in nadgradnjo pri~akujemo objavo razpisa MZ v okviru projekta e-Zdravje, kjer tudi na{a bolni{nica aktivno sodeluje. Tako bi investicijo sofinancirali skupaj MZ in SBJ. V jesenskem delu bomo za~eli z gradnjo urgentnega centra v SB Jesenice. SB Jesenice je pripravila vso potrebno dokumentacijo in pridobila gradbeno dovoljenje. MZ je pridobilo evropska sredstva in bo prispevalo tudi lastno udele`bo. Razpis za gradbeno obrtni{ka dela in opremo je bil `e objavljen s strani MZ. Torej bo po dolgih su{nih letih bolni{nica vendarle dobila dodatne nove prostore in opremo. Obenem bo potekala tudi prepotrebna obnova spodnjega dela ambulantne stavbe. 4 Zaklju~ek del in postavitev opreme je najkasneje do konca leta 2014, ko mora biti izdano uporabno dovoljenje. Hkrati se bodo izvedla dela za po`arno varnost stavbe, prizidek, v katerega bomo konec leta preseli endoskopije in naslednje leto naredili {e novo sprejemno pisarno za paciente. V mesecu juniju bo objavljen tudi razpis za obnovo kuhinje v bolni{nici. Predviden za~etek del bo oktobra. Obnova bo trajala okrog pet mesecev. Za bolni{nico to pomeni ogromen logisti~ni zalogaj, saj mora ves ta ~as bolni{nica nemoteno delati. V teh nekaj mesecih moramo poiskati ustrezne re{itve glede organizacije dela, preselitev posameznih enot (sedanjo kirur{ko in internisti~no urgenco, operacijske prostore, sprejem, lekarno), zagotoviti prehrano pacientom, zaposlenim, parkiranje, transport, ... Skratka `ivljenje v bolni{nici bo nekaj ~asa zelo pestro in zanimivo. Ker prihaja ~as kislih kumaric, kuhanja marmelade, piknikov, zni`anja pla~, uvedbe vi{jih davkov in {e kaj se bo na{lo preko poletja, vam `elim obilo prepotrebnih son~nih dni in mirnega dopustovanja v krogu dru`ine in prijateljev. Napolnite si telo in du{o z novo energijo. Ve~ kot potrebna nam bo. Obenem ~estitam vsem zaposlenim za njihov pomemben prispevek k razvoju varnosti in kakovosti tako za zaposlene kot za paciente. B Igor Horvat, univ. dipl. in`. stroj., direktor Splo{ne bolni{nice Jesenice U`itek je sre~ati pogled tistega, kateremu si pred kratkim storil kaj dobrega. La BRUYERE Nevarno je biti iskren, ~e nisi neumen. Oscar WILDE BOLje Nova CT naprava na radiolo{kem oddelku V za~etku aprila je na radiolo{kem oddelku potekala menjava starega Toshibinega, 16-rezinskega CT aparata z novo, 64-rezinsko napravo podjetja Siemens. Stari CT je bil manj zmogljiv, njegova glavna pomanjkljivost, ki je SBJ prakti~no prisilila v menjavo, pa je bila visoka sevalna obremenitev za preiskovanca. Zaradi visokih sevalnih doz nismo ve~ mogli pri~akovati podalj{anja obratovalnega dovoljenja s strani Zavoda za varstvo pri delu, ki redno preverja tehni~no ustreznost vseh rentgenskih naprav glede na sevalno dozo, ki jo prejme pacient pri posamezni preiskavi. V nekaj dneh sta bila prostora na CT diagnostiki tudi estetsko prenovljena. Oba sta prepleskana v sve`i in pomirjujo~i modrini, zamenjana je talna obloga in name{~enih nekaj novih kosov pisarni{kega pohi{tva. Novi CT aparat je bil postavljen in pripravljen za obratovanje v enem dnevu. @e naslednjega dne smo pri~eli z delom, seveda ob pomo~i Siemensovega aplikatorja, ki je radiolo{kim in`enirjem pomagal pri prvih korakih. Na novi napravi slikanje poteka hitreje, aparat je tudi zelo tih pri obratovanju. To so zunanje zna~ilnosti, za radiologe pa je razveseljiva predvsem dobra kvaliteta slike. Manj sre~ni so radiolo{ki in`enirji, ki tehni~nim podrobnostim {e niso pri{li do dna. Na~rtujejo izobra`evanje v Izoli, kjer imajo `e dlje ~asa Novi, 64-rezinski CT aparat proizvajalca Siemens enako aparaturo. Upravi~eno pri~akujejo tudi dokup drugega monitorja, da bi dva in`enirja lahko delala isto~asno in neodvisno. [ele v tem primeru bi ve~ja hitrost nove naprave pri{la do izraza. Sedaj namre~ slikanje in obdelava slik potekata na istem monitorju, kar skupaj vzame {e ve~ ~asa kot na starem aparatu, ki je imel dva monitorja. Vsi trdno upamo in pri~akujemo, da bo do nakupa pri{lo in bo delo kon~no lahko normalno steklo. Tudi pro- tokoli za posamezne preiskave {e niso povsem dodelani in pri~akujemo tehni~ne re{itve. Najbolj razveseljive pa so sevalne doze, ki so se zmanj{ale za polovico. B V. d. predstojnice oddelka za radiologijo Marjetka Berdavs - Avsenak, dr. med. 5 BOLje Dan odprtih vrat Splo{ne bolni{nice Jesenice 8. maja 2013 smo v Splo{ni bolni{nici Jesenice pripravili 2. dan odprtih vrat in tako obele`ili mednarodni dan medicinskih sester (12. maj) in mednarodni dan babic (5. maj). Vsem sodelavcem v bolni{nici in {ir{i javnosti smo prikazali podro~ja na{ega delovanja in sodelovanje s pacienti. V ta namen smo izdelali plakate, na katerih smo predstavili vsa podro~ja, kjer smo medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice vklju~eni v delo. Pripravili smo ve~ aktivnosti: meritve glukoze v krvi in krvnega tlaka, meritve gle`enjskega indeksa, prikaz o`ivljanja na lutki, razku`evanje rok ter ugotavljanje pravilnosti in uspe{nosti razku`evanja. Prikazali smo tudi pripomo~ke, ki jih vsakodnevno potrebujemo za 6 delo. Vsi oddelki in enote oz. slu`be so imele na voljo svoje predstavnike za odgovore na vpra{anja in razli~en zdravstveno vzgojni material. Na svojih stojicah so se predstavila dru{tva pacientov, tako Dru{tvo bolnikov z osteoporozo Jesenice, kjer so merili kostno gostoto, Koronarno dru{tvo Gorenjske ter Dru{tvo ILCO in podjetje Valencia Stoma - medical d.o.o., kjer je bilo mo`no preveriti, kako ve{~i smo pri samopregledovanju dojk. Obisk ocenjujemo kot zelo dober. Stojnice so si ogledali sodelavci razli~nih strok, pacienti, ostali obiskovalci bolni{nice in predstavniki sedme sile. Po predstavitvi smo se zbrali v sejni sobi, kjer so imeli nagovor ga. Zdenka Kramar, pomo~nica direktorja za podro~je zdravstvene nege, ga. Sandra Tu{ar, strokovna direktorica ter g. Igor Horvat, direktor Splo{ne bolni{nice Jesenice. Za glasbeni program in prijetno vzdu{je sta med nagovori poskrbeli na{i zaposleni medicinske sestri Maru{a Bertoncelj ter Bernarda Po- BOLje Vsi oddelki in enote oz. slu`be so imele na voljo svoje predstavnike za odgovore na vpra{anja in razli~en zdravstveno vzgojni material. klukar Novak. Obiskovalcem so bili ves ~as na voljo prigrizki in sla{~ice, pripravljene v kuhinji bolni{nice, ki so bile odli~ne kot vedno in se jim seveda ni bilo mo~ upreti. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem za zanimanje in vse ~estitke, ki smo jih prejeli za organizacijo dneva odprtih vrat in za vsakodnevno sodelovanje na vseh podro~jih delovanja medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. B Mateja Bahun, prof. zdr. vzg. 7 BOLje Predstavili smo se na Dnevu odprtih vrat Splo{ne bolnice Jesenice Desno: Pohod po okolici [marje{kih toplic O Koronarnem dru{tvu Gorenjske Program Koronarnega dru{tva Gorenjske je do`ivljenjska rehabilitacija sr~no `ilnih bolnikov. Dru{tvo je v dosedanjem delovanju napravilo velik korak k rehabilitaciji ciljne skupine bolnikov. Z razli~nimi aktivnostmi v dru{tvu se trudimo zagotoviti ~im bolj{o rehabilitacijo in vzdr`evanje potrebne kondicije za normalno `ivljenje. To dokazujejo aktivnost in dobro po~utje ~lanov ter velik obisk pri ponujenih programih. Na{i ~lani so koronarni bolniki in njihovi svojci ter posamezniki, ki se zavedajo pomena zdravega `ivljenjskega sloga. Dru{tvo je na obmo~ju celotne Gorenjske edino humanitarno in neprofitno dru{tvo, ki izvaja rehabilitacijo sr~no `ilnih bolnikov. Program do`ivljenjske rehabilitacije izvajamo z aktivnostmi: • telovadba v telovadnici, na prostem in v bazenu • nordijska hoja • zdravstvena vzgoja • pohodi, dru`enje, kulturna dejavnost • psiholo{ka pomo~ • {ola zdravega `ivljenja • te~aj o`ivljanja • testiranje telesne aktivnosti Fizi~ne aktivnosti potekajo na razli~nih lokacijah na Gorenjskem, saj so na{i ~lani iz {tevilnih gorenjskih ob~in in 8 sku{amo organizirati telovadne skupine ~im bli`e domu. Vse gibalne dejavnosti so prilagojene potrebam koronarnih bolnikov. Vadbene skupine imajo velik vpliv na spreminjanje nezdravih `ivljenjskih navad in na dobro po~utje ~lanov. Ve~ina ~lanov je starej{ih od 60 let. Poleg koronarne bolezni imajo v veliki meri {e te`ave s hrbtenico in lokomotornim sistemom. Z vajami, prilagojenimi njihovim potrebam, pomembno vplivamo na izbolj{anje njihovega zdravstvenega stanja in kakovosti `ivljenja. Izobra`evanje ~lanov o pomenu do`ivljenjske rehabilitacije poteka v obliki predavanj s poudarkom na koronarni bolezni, njenih vzrokih, znakih in zdravljenju. Poleg predavanj o dejavnikih tveganja za sr~no `ilne bolezni, nam predavatelji predstavijo razli~ne teme s podro~ja zdravstva. Predavanjem sledijo razprave in pogovori. Poslu{alci obi~ajno zastavijo veliko vpra{anj, na katera predavatelji z veseljem odgovarjajo. Vsa predavanja so odprtega tipa, saj se jih lahko udele`i vsakdo, ki ga dolo~ena tematika zanima. Pohodi in izleti v naravo, nordijska hoja, telesne aktivnosti v vodi in na prostem ter dru`abna sre~anja so priljubljene oblike udejstvovanja. Zelo velika je udele`ba na obnovitveni rehabilitaciji v [marje{kih toplicah, kjer nam omogo~ajo bivanje z maksimalnimi popusti. Na rehabilitaciji izvajamo aktivnosti po programu, ki je pripravljen za na{o skupino in prilagojen zmogljivostim ~lanov. BOLje Telovadna skupina na Jesenicah ki je danes `e {tevil~nej{a Predavanje SR^NO POPU[^ANJE KORONARNO DRU[TVO GORENJSKE, Jezerska cesta 41, 4000 Kranj @koronarno-drustvo.si, www.koronarno-drustvo.si Telefon: 031 742 278, E- po{ta: info@ Socialno ogro`enim ~lanom omogo~amo udejstvovanje pri vseh dejavnostih dru{tva in delno kritje stro{kov za udele`bo na rehabilitaciji v toplicah. Program psiholo{ke rehabilitacije vsebuje uvodno predavanje o prepoznavanju psihi~nih motenj, pomenu zdravljenja vklju~no z jemanjem zdravil in strokovno vodene delavnice s sprostitvenimi tehnikami. Izredno pomembno pri tem je dru`enje in pogovor med ~lani dru{tva. V pogovoru se marsikdo sprosti in odlo`i skrbi in strah pred mo`no ponovitvijo bolezni. V sklopu {ole zdravega `ivljenja je organizirana telesna vadba v telovadnici, bazenu in na prostem. Pohodi so prilagojeni telesnim zmogljivostim udele`encev. Prirejamo predavanja s podro~ja dejavnikov tveganja in zdravih `ivljenjskih navad in te~aje priprave zdrave prehrane (izbira zdravih `ivil in tehnologija priprave). ^lani - udele`enci {ole zdravega `ivljenja si dvakrat letno v sedmih dneh v zdravili{~u lahko oblikujejo model dnevne prehrane in dovoljenih aktivnosti. Vsako leto s pomo~jo strokovno usposobljenega osebja izvedemo obnovitveni te~aj o`ivljanja. V letu 2012 se je te~aja udele`ila ve~ina ~lanov dru{tva in njihovih svojcev. Zelo pomembna je bila poleg klasi~nega o`ivljanja tudi demonstracija in prakti~na vaja o`ivljanja s pomo~jo {olskega defibrilatorja. Testiranje telesne zmogljivosti postopno izvedemo v vseh telovadnih skupinah. Nove rezultate testiranj primerjamo s predhodnimi; primerjava cikloergometri~nih rezultatov; primerjava parametrov - holesteroli, glukoza; testiranje z anketnimi vpra{anji - zdravstvena vzgoja; pogovori, testi in ankete - psiholo{ka pomo~; dru`enje in pogovori med samimi ~lani dru{tva. Pozitivni rezultati, ki nam jih poka`ejo razli~na testiranja, strokovno vodstvo in vse ~lane dru{tva prepri~ajo o koristnosti na{ega dela, tako za ~lane dru{tva kot za zdravstveno blagajno. Za bolnike po dogodku na srcu poskrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje z rehabilitacijo v toplicah, potem pa se mora vsak znajti po svoje. Koronarno dru{tvo je na Gorenjskem edino, ki skrbi za ohranitev fizi~ne in psihi~ne kondicije teh bolnikov. ^lane obve{~amo z osebnimi vabili po po{ti ali elektronski po{ti, {ir{o javnost pa z obvestili v ~asopisu Gorenjski glas in preko lokalnih radijskih postaj Kranj, Tr`i~, [kofja Loka in Jesenice. Ob~asno imamo na omenjenih radijskih postajah posebne oddaje, v katerih predstavimo na{e delovanje, cilje in pomembno vlogo na{ega dru{tva pri zdravem na~inu `ivljenja. Zgibanke s predstavitvijo na{ega dru{tva so na voljo v zdravstvenih domovih in specialisti~nih ambulantah ter v [marje{kih toplicah. V leto{njem letu bomo izdali novo bro{uro dru{tva. 9 BOLje Akivnosti do`ivljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov telovadba, plavanje, nordijska hoja, zdravstvena vzgoja, pohodi in dru`enje potekajo vse leto razen julija in avgusta. Kulturne dejavnosti se odvijajo skozi vse leto, prav tako psiholo{ka pomo~. [ola zdravega `ivljenja poteka v aprilu in novembru. Vse dejavnosti vodijo strokovno usposobljeni zdravniki specialisti, diplomirani fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre z dodatnimi izobra`evalnimi te~aji za delo s koronarnimi bolniki. Zaklju~ek ^lani Koronarnega dru{tva Gorenjske smo sr~ni bolniki ter na{i svojci, ki jih morda tarejo druge zdravstvene te`ave. Ne moremo izvajati inovacij, smo pa veseli, da smo sposobni izvajati ustaljene programe in zanje pridobivati tudi sredstva. Ko se ti zgodi koronarni dogodek, si potrt, nemo~en, prizadeta je cela dru`ina. Potrebno je spremeniti `ivljenje. Pri tem se poka`e velika vrednost na{ega dru{tva. S pomo~jo dru{tva, v smislu izobra`evanja, osve{~anja in celotne rehabilitacije, najdemo pot za nadaljnje `ivljenje. Kljub bolezni je lahko ob zdravem `ivljenskem slogu na{e staranje tudi prijetno. Brez znanja, rehabilitacije, razumevanja in prijetnega dru`enja, kar nudi na{e dru{tvo, tega ne bi bilo. Zdravniki, ki delujejo kot strokovni delavci v koronarnih dru{tvih, vedno poudarjajo pomen na{ih programov. Z njimi ohranjamo kondicijo in `ivimo zdravo. V {tirinajstih letih, kolikor deluje dru{tvo, je bilo opa`eno o~itno zmanj{anje zdravstvenih uslug, kar nenazadnje predstavlja velik prihranek za zdravstveno blagajno. B Jo`e Benedik, podpredsednik Koronarnega dru{tva Gorenjske 10 9. kongres zdravstvene in babi{ke nege Slovenije Mo~ za spremembe medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema 9. in 10. maja 2013 je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekal 9. kongres zdravstvene in babi{ke nege Slovenije. Kongres je potekal v ve~ sklopih z naslovi: Eti~ni vidiki ZN, Management celovite kakovosti, Zdravstvena vzgoja pacientov, Karierni razvoj zaposlenih, Profesionalizacija ZN, Kakovost v delovnem okolju, U~enje v klini~nem okolju, E-zdravstvena nega, Medosebni odnosi v negovalnem timu, Organizacija dela, Praksa za prakso, Varnostna kultura in ZN, Partnerstvo z uporabniki. Splo{na bolni{nica Jesenice se je na kongresu predstavila z osmimi prispevki. V ~etrtek, 9. maja, sta ~lanek Management celovite kakovosti v bolni{nici in vpliv na proces ZN predstavili Zdenka Kramar in Sandra Jerebic. V ~lanku sta prikazali izvajanje nenehnega izbolj{evanja kakovostne in varne obravnave pacientov in vpliv na izvajanje zdravstvene nege v Splo{ni bolni{nici Jesenice. Kakovostna in varna zdravstvena obravnava za posameznega pacienta mora biti prioriteta vsakega, ki dela v zdravstvu, ne glede na polo`aj ali poklicno skupino. Poudarili sta, da mora celotno osebje ~utiti, da lahko sodeluje pri izbolj{evanju kakovosti in pove~evanju varnosti pacientov pri svojem vsakodnevnem delu in zagotavljati, da ne bo prihajalo do nepotrebnih odklonov, ki vplivajo na zdravje pacientov. V nadaljevanju sta prikazali orodja za zagotavljanje kakovosti in varnosti v bolni{nici. Zaklju~ili sta, da kultura varnosti temelji na pravi~nosti in odgovornosti, sodelovanju s pacienti in poudarili pomen izobra`evanja in opolnomo~enja osebja. Naslednji prispevek je bil Organizacija izobra`evanja pacientov s kroni~no rano in njihovih BOLje svojcev - primer dobre prakse, ki sta ga predstavili Oti Mertelj in Mateja Bahun. V prispevku sta predstavili delo koordinatorja za oskrbo kroni~nih ran. Prikazali sta njegovo vlogo pri izobra`evanju pacientov in njihovih svojcev, saj kroni~na rana, kljub vsem sodobnim oblogam in na~inom zdravljenja, {e vedno predstavlja zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Za cilj zdravstveno vzgojnega dela sta postavili ozave{~enega pacienta, ki je v doma~em okolju sposoben samostojne ali delne oskrbe rane s predpisano terapijo. Zato se k zdravstveni vzgoji pristopa sistemati~no, preko {tirih faz procesa in z individualnim zdravstveno vzgojnim delom, ki se pri~ne `e med hospitalizacijo. Zdenka Kramar je v svojem drugem prispevku Zemljevid znanja kot u~inkovita pot k razvoju posameznika v SBJ predstavila vzpostavitev zemljevida znanja v Splo{ni bolni{nici Jesenice. Zemljevid znanja omogo~a, da postane znanje vidno, saj je na ta na~in prikazano tisto znanje, ki je skrito v posameznikih. Navedla je, da je znanje danes vse bolj priznana kategorija neotipljivega vira, ki lahko mo~no vpliva na uspe{no delovanje bolni{nice in da je bilo v preteklosti znanje, ki so ga imeli zaposleni v bolni{nici, velikokrat spregledano. Tako je z odhodom zaposlenega, {e posebej, ~e je od{el klju~ni sodelavec, z njim od{lo veliko njegovega znanja. Razlo`ila je, da je bil v SBJ klju~en aktivni pristop k izdelavi projekta za vzpostavitev zemljevida znanja in izvedba usposabljanja vodij za ustrezno in pravo~asno iskanja znanja. S pomo~jo periodi~nih in izhodnih pogovorov naj bi sistemati~no prepre~ili odliv znanja. Zaklju~ila je, da je zemljevid znanja podlaga, ki opredeljuje trenutna in potrebna znanja zaposlenih, klju~na za na~rtovanje nadaljnjega razvoja posameznika, enote in celotne bolni{nice. V petek, 10. maja, sta Jana Lavti`ar in Gordana Sivec v prispevku Vloga koordinatorja odpusta pacienta v SBJ predstavili, da je v SBJ vzpostavitev sistema na~rtovanja odpusta v doma~o oskrbo eden od pomembnih dejavnikov zdravstvene oskrbe pacientov in da je na~rtovanje odpusta iz bolni{nice proces, ki se za~ne pred sprejemom v bolni{nico in se kon~a po odpustu pacienta. V prispevku sta navedli, da se na oddelku za zdravstveno nego izvaja neakutna obravnava, ki poleg negovalne oskrbe pacienta vklju~uje rehabilitacijo s pomo~jo fizioterapije in delovne terapije ter morebitno oskrbo ran, saj se s tem zagotavlja optimalna priprava pacienta na odpust ali premestitev iz bolni{nice in dosega kako- vostno in varno obravnavo pacienta. Prav z multidisciplinarnim pristopom se dose`e najve~jo mo`no stopnjo samostojnosti pacienta pri izvajanju `ivljenjskih aktivnosti, ki pripomorejo k ozdravljenju ali ohranitvi zdravja. Kot pomemben element neakutne obravnave sta navedli tudi izvajanje dru`inskih konferenc, ki vklju~ujejo pacienta, celotni zdravstveni tim in svojce/skrbnike. Zaklju~ili sta, da vzpostavitev sistemati~nega na~rtovanega odpusta pacienta omogo~a ~im la`ji prehod pacientov skozi celotno obravnavo in prehajanje iz bolni{nice v doma~o oskrbo in da je pri uvedbi na~rtovanja odpusta pacienta potreben sistemati~en pregled, razmislek o u~inkoviti realizaciji ob upo{tevanju smernic oziroma priporo~il sodobne literature. V prispevku Pomen kakovostne timske predaje pacienta med enoto intenzivne terapije in oddelkom sta Maja Kaker in Zorica Pani} predstavili, kako pomembna je za zagotavljanje varne in kakovostne zdravstvene nege celovita timska predaja pacienta, ki je enakovredna pisni predaji. Z vidika varnosti pacienta je ob predaji bistveno prenesti to~ne in dosledne informacije o stanju in oskrbi pacienta in s tem zagotoviti kontinuirano zdravstveno nego po premestitvi pacienta. Odgovornost za kakovostno oskrbo pacienta se ob predaji prenese od medicinske sestre, ki predaja, na medicinsko sestro, ki sprejme pacienta. V Splo{ni bolni{nici Jesenice se pisna predaja izvaja s pomo~jo obrazca, ki se ga uporablja ob premestitvi pacienta iz enote intenzivne terapije na oddelek ali obratno. Predstavili sta analizo pregledanih premestitvenih listov pacientov iz enote internisti~ne intenzivne terapije in enote intenzivne terapije operativnih strok, ki so bili preme{~eni na razli~ne oddelke Splo{ne bolni{nice Jesenice v oktobru, novembru in decembru 2012. Rezultati analize so pokazali, da se pomembni podatki o zdravstvenem stanju pacienta prenesejo, zapi{ejo in predajo medicinski sestri, ki pacienta sprejme. V prispevku Varnost na podro~ju zdravil sta Alenka Bijol in Marija Me`ik Veber predstavili, kako se v klini~ni praksi sestre dnevno sre~ujejo z varnostjo pri predpisovanju in uporabi - razdeljevanju zdravil. Na varnost razdeljevanja zdravil vpliva ve~ dejavnikov tveganja. Kot vzroke za motenje med razdeljevanjem zdravil sta navedli: ne~itljiv predpis terapije, odsotnost predpisane generike, motenje s strani zdravstvenega tima, telefonski klici, potrebe po neposredni zdravstveni negi pacientov. 11 BOLje Poudarili sta, da se s tem pove~a mo`nost postopkovne in klini~ne napake. Predstavili sta, da so z opazovanjem v Splo{ni bolni{nici Jesenice prepoznali dejavnike in vzroke za nastanek napak pri pripravi in razdeljevanju zdravil. Ugotovitve, ki jih navajata so, da v 19 % prihaja do postopkovnih napak pri pripravi in razdeljevanju zdravil per os in da velik odstotek prekinitev medicinskih sester med pripravo in razdeljevanjem zdravil predstavlja dopolnitev zalog zdravil, kar potrjuje tudi neustrezno pripravljen vozi~ek za razdeljevanje zdravil. Zaklju~ili sta, da je varnost pacientov pomembno na~elo kakovosti v zdravstvu in da je potrebno vzpostavljanje sistemskih re{itev za prepre~evanje ne`elenih dogodkov. V prispevku Dejavniki, ki vplivajo na uvajanje periferne intravenozne kanile - primerjava med internisti~no in pediatri~no prvo pomo~jo v SBJ sta Mojca Strgar in Nada Macura Vi{i} predstavili raziskavo, ki je bila izvedena na podlagi bele`enja {tevila uvajanj ter definiranih dejavnikov, ki izkustveno vplivajo na ve~kratno {tevilo uvajanj periferne intravenozne kanile. Periferne intravenozne kanile so v moderni zdravstveni praksi nepogre{ljive. Opredeljene so kot kratki periferni intravenozni katetri, ki se obi~ajno vstavijo v veno na podlahti ali spodnjem delu roke. Preko periferne intravenozne kanile pacientu apliciramo zdravila, hranilne snovi, teko~ino ter kri in krvne nadomestke. Aplikacija teh snovi je bistven del zdravljenja pacientov. Ker na vstavitev periferne intravenozne kanile v urgentnih ambulantah vpliva veliko dejavnikov, s katerimi se dipl. m. s. sre~ujejo vsakodnevno, so v zdravstveni negi v Splo{ni bolni{nici Jesenice definirali dejavnike, ki izkustveno vplivajo na ote`eno in ve~kratno uvajanje. Predstavili sta podatke, da je bilo v obeh enotah opazovanih 108 uvajanj periferne intravenozne kanile pri pacientih, ki so imeli enega izmed opredeljenih dejavnikov tveganja. Najve~ji odstotek ve~kratnih ponavljanj v obeh enotah je bil pri kriteriju dehidracija, v pediatri~ni urgentni ambulanti 64,50 % in v internisti~ni urgentni ambulanti 46,70 %. Zaklju~ili sta z ugotovitvijo, da so opazovani kriteriji primerljivi s primerjavo kriterijev, ki so definirani kot ote`evalni v drugih raziskavah, in s tem potrdili, da je dehidracija pri pacientih okoli{~ina, ki v veliki meri vpliva na uvajanje periferne intravenozne kanile. Lidija Ahec in Zdenka Kramar sta v predavanju z naslovom Vpliv uvajanja sprememb pri postopkih higiene rok na prenos MRSA v bolni{nici pred- 12 stavili, da je higiena rok najenostavnej{i, naju~inkovitej{i in hkrati temeljni ukrep za prepre~evanje prenosa mikroorganizmov v zdravstveni dejavnosti in vklju~uje umivanje, razku`evanje, uporabo rokavic in vzdr`evanje zdrave ko`e rok. Zato je za u~inkovito izvajanje higiene rok pomembno pravilno in dosledno prepoznavanje prilo`nosti, pravilna izbira in izvedba postopka ter uporaba ustreznih pripomo~kov, na primer u~inkovitega razku`ila, pri ~emer sta poudarili, da je za uspe{no razku`evanje potrebna zadostna koli~ina razku`ila in upo{tevanje kontaktnega ~asa. Kongres se je zaklju~il s smehom. Kolegica Sonja Glode` nas je nasmejala s svojim prispevkom z naslovom Zdravstveni delavci in laiki se ne zavedamo dovolj te`av z uhajanjem urina. Vse smo dobile koristne napotke kako in kdaj se je smotrno in upravi~eno ukvarjati s problemom, ki ga {e niti ni, kako vplivati nanj in seveda zakaj in kdo vse je lahko pri tem udele`en. Opozorila nas je, kako pomemben je problem inkontinence in kak{na stigma ga spremlja; pomembno je opozarjati nanj in se pogovarjati o njem. Zaklju~ila je s tem, da zdravljenje ni samo enostransko, je partnerski odnos med pacientko in terapevtom. In seveda - bolj{a preventiva kot kurativa! 9. kongres zdravstvene in babi{ke nege Slovenije je bil uspe{en. Uspe{en je bil za Splo{no bolni{nico Jesenice, ker smo zopet imele prilo`nost in mo`nost, da predstavimo delo zdravstvene nege in njen napredek v na{i ustanovi. Bil je uspe{en, ker smo svoje delo lahko primerjale z drugimi in bil je uspe{en, ker je pomemben namen. In ta opravi~uje cilj. In na{ cilj je jasen - biti najbolj{i! Tudi z udele`bo na kongresu zdravstvene in babi{ke nege in tam predstaviti najbolj{e, kar vemo, delamo in znamo. B Jana Lavti`ar, dipl. m. s. Mojca Strgar, dipl. m. s. BOLje VII. izobra`evalni dan EITOS-a V EITOS-u smo si tudi letos vzeli ~as in pripravili `e VII. izobra`evalni dan po vrsti. Kar nekaj ~asa, ter pridnega dela doma, kot tudi na delovnem mestu smo vsi skupaj vlo`ili v pripravo predstavitev. Vsak izmed nas je kljub redni slu`bi prispeval interes, znanje in voljo, kar se je obrestovalo z zakladnico znanja. Izobra`evalni dan je bil namenjen prepre~evanju bolni{ni~nih oku`b v enoti intenzivne terapije, saj menimo, da so bolni{ni~ne oku`be najpogostej{i zaplet zdravljenja. Vodja enote Jurekovi~ Vlado, dr. med., Tu{ar Sandra, dr. med. in Kramar Zdenka, dipl. m. s. so pozdravili vse prisotne, {e posebej doc. dr. Matja`a Jereba, dr. med., ki je bil te`ko pri~akovan gost na tokratnem izobra`evalnem dnevu. Na{ gost iz UKC Ljubljana nam je iz~rpno predstavil zanimivo temo z naslovom Oku`be v enoti intenzivne terapije, katerega predavanje smo vsi prisotni poslu{ali s polno zavzetostjo. Sledila so {e ostala pomembna predavanja, ki smo jih pripravile medicinske sestre v sodelovanju z zdravniki v EITOS-u. Dotaknili smo se nekaj zelo zanimivih tem, kot so bolni{ni~ne oku`be dihal ter prepre~evanje VAP-a, kar sta nam predstavili Eva ^erne, dr. med. in [pela Trojar, dipl. m. s., sledilo je predavanje Oku`be `ilnih katetrov (CLABSI), ki sva ga pripravili Nata{a Rutar, dr. med. in Tja{a ^eba{ek, dipl. m. s. Helena Ribi~ dr. med. iz MBK, s katero sodelujemo `e vrsto let, nam je v sodelovanju z Zorico Pani}, dipl. m. s. in Lidijo Vidmar, dipl. m. s. predstavila Na~ine prenosa bolni{ni~nih oku`b. Po kon~anem predavanju smo si vsi skupaj vzeli ~as za polnjenje na{ih praznih `elod~kov, saj kot pravijo "prazna vre~a ne stoji 13 BOLje Kirur{ki varnostni vpra{alnik pokonci". Po kosilu smo se posvetili {e Ukrepom prepre~evanja bolni{ni~nih oku`b, ki so nam ga slikovito predstavile Lidija Ahec, dipl. m. s., Adela Muminovi~, TZN in Ani Jalen, dipl. m. s.. Ker pa se vsaka stvar enkrat kon~a, se je tudi na{ izobra`evalni dan. Ponovno smo pokazali, da je v znanju mo~, saj je za nami uspe{en dan iz katerega smo se veliko nau~ili, ter tudi zabavali. Predstavljene teme na VII. Dnevi ETIOS-a so bile zanimive, pou~ne in koristne. Prav tako pa predstavljajo dodano vrednost, k zdravstveni negi v SB Jesenice. Vzporedno z izvedbo izobra`evalnega dne se je vodstvo SB Jesenice odlo~ilo, da bomo kakovost dela na podro~ju oku`b dvignili z izvajanjem sve`nja ukrepov VAP-a. Letno se na svetu po oceni opravi preko 234 milijonov operacij. To {tevilo krepko presega celo {tevilo rojstev. Analize ka`ejo, da je ob tem 3-17 % te`jih zapletov in da se 0,4-0,8 % le teh kon~a s smrtjo. Podatki ka`ejo, da bi se bilo mogo~e vsaj polovici kirur{kih komplikacij izogniti. To je bila podlaga, da je Svetovna zdravstvena organizacija pri~ela izvajati projekt Save Surgery Saves Lives. Prvi podatki iz osmih bolni{nic po vsem svetu, iz urbanega in ruralnega okolja, so pokazale, da uporaba kontrolnega seznama zni`uje obolevnost in smrtnost pri operativnih posegih. Kirur{ki varnostni vpra{alnik (KVV) je bil osnovan kot predlog za zmanj{anje odklonov pri delu v operacijskem bloku. Na Kirur{kem oddelku Splo{ne bolni{nice Jesenice smo po testnem za~etku pri~eli z rednim uporabljanjem KVV januarja 2011. Po dveletni uporabi,ko smo KVV `e popolnoma posvojili (graf 1), smo izvedli anketo med zaposlenimi v operacijskem bloku o sestavi in uporabi kontrolnika. Anketa je bila tudi podlaga za prilagajanje in spreminjanja kontrolnika. Na strokovnem sre~anju zaposlenih marca letos v hotelu Ribno smo pregledali rezultate ankete in pripravili izhodi{~a za izbolj{ave in spremembe KKV. Veliko zanimanje za rezultate ankete ter `ivahna in vzpodbudna diskusija so pipeljali do nekaterih sprememb KVV. Anketa je hkrati potrdila na{o zavezanost varnemu in kakovostnemu delu s paci- Za vse ki pa se izobra`evalnega dne niste udele`ili, bomo naslednje leto prav gotovo organizirali {e VIII. Izobra`evalni dan, ki bo prav tako poln zakladnice znanja, takrat pa vas vse vabimo, da se ga udele`ite v ~im ve~jem {tevilu. Se vidimo leta 2014! B Zorica Pani}, dipl. m. s. in Tja{a ^eba{ek, dipl. m. s. 14 Graf 1: Prikaz dele`a operacij (v %), pri katerih je bil uporabljen kirur{ki varnostni vpra{alnik po dvomese~jih. BOLje enti, ki ni nikoli dokon~ano in je vedno lahko {e bolj{e. Med oktobrom in novembrom 2012 so bili anketirani vsi zaposleni, ki sodelujejo v procesu kirur{kega dela operacijskega bloka in dnevne bolni{nice. Anketa je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo poizvedovali o vpra{anjih KVV in v drugem delu spra{evali po mnenju o vlogi in u~inku KVV. Za ocenjevanje smo uporabili Likertovo lestvico (se popolnima strinjam - 5, popolnoma se ne strinjam - 1). Od 77 zaposlenih jih je na vpra{anje ankete odgovorilo 47 (61 %). Vse odgovore smo razporedili v tri poklicne skupine. V skupini anestezija so anesteziologi in anestezijske medicinske sestre, v skupini medicinske sestre so operacijske medicinske sestre in medicinski tehniki in v skupini operaterji so kirurgi, ortopedi, ginekologi in otorinolaringologi. Graf 3: Ocene profesionalnih skupin o tem, ali KVV prepre~uje mo`nost napa~ne strani operiranja, napake pri preparatih in {tetju mehkega materiala. Odgovori na vpra{anje ali KVV izbolj{uje varnost, dogovarjanje in organizacijo dela so prikazani v grafu 2. V grafu 3 so prikazani odgovori na vpra{anje ali KVV vpliva na aplikacijo antibiotika, komunikacijo v timu in na pripravo aparatov in in{trumentarija. Profesionalne skupine so s povpre~no oceno 2,84 ocenile, da nimajo premalo ~asa za KVV. Ravno tako niso strinjale z oceno, da v de`urni slu`bi ni ~asa za KVV (2,1). Menile so, da KVV ni preobse`en (2,82), niso se strinjale, da je zgolj dodaten papir (2,31) in niso se strinjale, da ne izbolj{uje ni~esar (2,19). sama uporaba KVV pospe{uje zavedanje in pozitivnen odnos do varnosti v operacijski dvorani. Ob analizi smo `e v za~etni fazi ugotovili, da je zadnji del vpra{alnika najbolj pogosto neizpolnjen. Zaradi tega se lahko dogaja, da te`ave z opremo lahko vztrajajo ali niso pravo~asno odpravljene. Posebej je to pomembno v okolju, ko je pri operativnem posegu veliko opreme. Profesionalna skupina anestezija je imela najve~ pripomb v prvem delu (graf 1), posebno zaradi enakih vpra{anj `e pred KVV. Po analizi smo se dogovorili, da premestimo v prvi del {e vpra{anje o varnostnem preverjanju anestezijskega aparata. Implementacija je najob~utljivej{a faza vsakega uvajanja sprememb. Obi~ajno ni velikih te`av s pripravo v nasprotju s sprejemanjem. V na{em okolju smo potrebovali dve leti, da se je vpra{alnik uveljavil kot u~inkovito orodje. @e Vpra{alnik se veliko la`je implementira v okolju, kjer je kultura varnosti `e razvita. Lahko se zgodi, da se implementacija izpelje, vendar so vpra{alniki slabo izpolnjeni, lahko tudi, da so izpolnjeni le enostransko ali so neizpol- KVV sam po sebi ne re{uje problemov z varnostjo v operacijski dvorani. Visoka kultura varnosti je projekt dolgotrajnega truda, zavzetosti in sprejemanja standardov. Vpra{alniki morajo podpirati vsakdanji proces in postati pospe{evalec varnosti, ne pa ovira. Graf 2: Ocena profesionalnih skupin o vplivu KVV na aplikacijo antibiotika, komunikacijo v timu in pripravo 15 BOLje Graf 4: Ocena vloge koordinatorke v operacijskem bloku glede komunikacije in skraj{anja ~asa med operacijami Graf 5: Ocena vloge koordinatorke v operacijskem bloku glede zaklju~evanja programa in njenega dela njeni. Z uporabo KVV postane timska komunikacija bolj transparentna, strukturirana in standardizirana. Izbolj{anje timske komunikacije pa je podlaga za izbolj{anje varnosti. KVV sam po sebi ne re{uje problemov z varnostjo v operacijski dvorani. Visoka kultura varnosti je projekt dolgotrajnega truda, zavzetosti in sprejemanja standardov. Vpra{alniki morajo podpirati vsakdanji proces in postati pospe{evalec varnosti, ne pa ovira. Sprejeti ga morajo vse profesionalne skupine. Ravno tako je za implementacijo potrebno stalno spremljanje in povratne informacije, ki vse profesionalne skupine spodbujajo k varnej{emu delu v operacijski dvorani. Implementacija KVV je timsko delo, kot je vse delo v operacijskem bloku. Rezultati uporabe KVV se, sicer parcialno, poka`ejo kmalu. KVV je danes nuja pri vsakem operativnem posegu, s prilagoditvami tudi pri ambulantnih kirur{kih posegih. Vpeljava in prilagoditve KVV morajo potekati v komunikacijsko odprtem okolju. Ob otvoritvi prenovljenega operacijskega bloka pred leti smo vanj uvedli kooordinatorko. V anketi smo `elelipridobiti oceno sodelavcev o vlogi kooordinatorke. Skupna ocena je pozitivna in se nekoliko razlikuje med posameznimi profesionalnimi skupinami (grafa 4 in 5). Koordinatorka po mnenju sodelavcev s svojo aktivno vlogo vpliva na izkori{~enost operacijskih dvoran, pospe{i korekcije operativnega programa, posebej v okolju, kjer se zdru`ujejo urgentne in programske operacije. Konkretni predlogi izbolj{av KVV 16 BOLje Strokovni prispevek internega oddelka Ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke s tridimenzionalno transtoraklano ehokardiografijo Multidisciplinarni tim razmi{lja o izbolj{avah KVV Z uporabo KVV postane timska komunikacija bolj transparentna, strukturirana in standardizirana. zbolj{anje timske komunikacije pa je podlaga za izbolj{anje varnosti. Znano dejstvo, da rezultati ne pridejo preko no~i, se je pri KVV potrdilo. Potrebovali smo dve leti, da smo ga popolnoma sprejeli in sedaj ga spreminjamo v skladu z rezultati ankete in v pozitivnem vzdu{ju medsebojnega razumevanja. Gre za spreminjanje na podlagi dokazov in mnenj vseh profesionalnih skupin. Vse v `elji za uspe{no, varno in kakovostno delo s pacienti. Na delavnici v Ribnem smo razmi{ljali, da bi bilo smiselno podoben kontrolni vpra{alnik, po doma~e "~ek listo", uvesti tudi v druga okolja - ob sprejemu pacientov in pri manj{ih ambulantnih kirur{kih posegih. Tu ni bilo nestrinjanj, ne glede na profesionalno skupino, izku{enost ali samo delo. Delavnica daje pozitivne rezultate in lahko slu`i kot model tudi za ostale organizacijske spremembe. B Prim. mag. Miran Rems, dr. med. V mesecu maju se je Janez Poklukar, dr. med., udele`il Mednarodnega kongresa o ultrazvoku srca – CRO ECHO. Tam je skupaj z kolegi internega oddelka SBJ, UKC LJUBLJANA IN KOPA GOLNIK predstavil zanimiv primer {tiri listne aortne zaklopke. V Bolje nam predstavljajo povzetek ~lanka. Janez Poklukar, dr. med.1; dr. Mitja Lain{~ak, dr. med.2; David @i`ek, dr. med.3; prim. Jernej Marke`, dr. med.1; mag. Nadja Ru`i~ Medve{~ek, dr. med.3; Robert Mar~un, dr. med.2; Marko Sluga, dr. med.1; mag. Pavel Berden, dr. med.3 1 Splo{na bolni{nica Jesenice, Cesta mar{ala Tita 112, 4270 Jesenice, Slovenija 2 Univerzitetna klinika Golnik, Golnik 36, 4204 Golnik, Slovenija 3 Univerzitetni klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Uvod: {tirilistna aortna zaklopka je redka prirojena okvara zaklopk, pri kateri je obi~ajno potreben kirur{ki poseg. Pri ugotavljanju te bolezenske spremembe je lahko v pomo~ tridimenzionalna transtorakalna ehokardiografija (3D TTE), saj omogo~a natan~no dolo~anje kompleksne prostorske geometrije, dinami~nih sprememb in oceno stopnje regurgitacije zaklopke1. Poro~ilo o primeru: 23-letna bolnica je bila sprejeta zaradi dispneje ob naporu in palpitacije. Transtorakalna ehokardiografija (TTE) je pokazala normalno sistoli~no funkcijo in neobi~ajno aortno zaklopko s fibrozno zadebelitvijo robov listi~ev (Slika 1A) in z zmerno aortno regurgitacijo (AR; Slika 1B). Transezofagealna ehokardiografija (TEE) je pokazala {tirilistno aortno zaklopko z dvema enakima velikima listi~ima in dvema enakima manj{ima 17 BOLje Slika 1A: fibrozna zadebelitev robov listi~ev Slika 1B: zmerna aortna regurgitacija Sliki 2A in 2B: {tirje listi~i, vidni s tridimenzionalno transtorakalno ehokardiografijo (3D TTE) v diastoli (2A) in sistoli (2B) listi~ima. Opravljen je bil tudi 3D TTE. Po rahlem nagibanju in prilagajanju rezne ploskve v visoki parasternalni projekciji v kratki osi so bili {tirje listi~i jasno razvidni v diastoli (Slika 2A) in sistoli (Slika 2B). Tridimenzionalna barvna Dopplerjeva ehokardiografija je pokazala blago aortno regurgitacijo (AR) z rahlo ekscentri~nim curkom. Nizki regurgitacijski volumen AR je bil dodatno potrjen z magnetno resonanco (MRI). Kirur{ki poseg ni bil indiciran. Diskusija: Zdi se, da so serijske ehokardiografske ocene optimalna diagnosti~na metoda za dolo~anje morebitne potrebe po kirur{kem posegu. Efektivna povr{ina regurgitacijskega ustja je morda hemodinami~no najpomembnej{i parameter za oceno resnosti AR, vendar jo je v velikem {tevilu primerov {tirilistne aortne zaklopke s pogosto ekscentri~nim curkom te`ko ugotoviti. Ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke z dvodimenzionalnim TTE, ki temelji na razmerju med velikostjo curka in regurgitacijskim volumnom, bi utegnilo biti nezanesljivo. 2 TEE je deloma invazivna preiskava in ne brez tveganja. MRI omogo~a natan~ne meritve, vendar metoda ni primerna za redno spremljanje pacientov. 4 Ker je meritve regurgitacijskega toka z barvnim Dopplerjevim 3D TTE mogo~e opravljati v treh dimenzi- 18 jah, bi tak{no ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke v primerjavi s konvencionalno ehokardiografijo utegnilo biti zanesljivej{e. 1,3 Zaklju~ek: 3D-ehokardiografija ima potencial, da postane standardni postopek za ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke. Klju~ne besede: Tridimenzionalna transtorakalna ehokardiografija (3D TTE), {tirilistna aortna zaklopka (QAV). B Literatura: 1. Mumm B, Bauman R, Hyca M. Three-Dimensional Echo for the Assessment of Valvular Heart Disease. Cardiol Clin 2007; 25: 283-295. 2. Perry GJ, Helmcke F, Nanda NC, Byard C, Soto B. Evaluation of aortic insufficiency by Doppler color flow mapping. J Am Coll Cardiol 1987; 9: 952-9. 3. Fang L, Hsiung MC, Miller AP, Nanda NC, Yin WH, Young MS, et al. Assessment of aortic regurgitation by live three dimensional transthoracic echocariographic measurements of vena contracta area: Usefulness and validation. Echocardiography 2005; 22: 775-781. 4. Wittlinger T, Dzemali O, Bakhtiary F, Moritz A, Kleine P. Hemodynamic Evaluation of Aortic Regurgitation by Magnetic Resonance Imaging. Asian Cardiovasc Thorac Ann 2008; 16(4): 278-83. Janez Poklukar, dr. med. BOLje Paliativna oskrba sprememba, ki jo `elimo videti v svetu Neko~, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mo`, `ivi modrec, dejal: "In nikar se odslej ne boj `ivljenja!" Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: "Ne bojte se `ivljenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse `ile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, `ivljenje, imelo rado vas!" (Tone Pav~ek) Ko so pred toliko leti prvi podvomili v to, da je uspeh zdravljenja zagotovljen samo, ~e je ozdravljeno telo, se je zgodil pomemben premik v razumevanju celostnega pristopa k ~loveku. Od stroge obravnave samo telesnega, avtoritete zdravnika, skoraj prepovedi vpra{anj o bolezni in izidu zdravljenja, izklju~evanja bolnika in njegovih svojcev, je prav paliativna oskrba ponudila mo`nost druga~nega razmi{ljanja. Ko ti ostane {e bolj malo medicinskega orodja za ozdravitev bolezni, se mora{ zanesti na povsem druge stvari, kot so obvladanje najbolj mote~ih simptomov, ~utenje bolnika in njegovih svojcev, hitro prepoznavanje ~ustvenih stisk, v katere so ujeti, moti- vacija za `ivljenje, za vsak dan, za vsak dih, ki bolniku pripada. In glej, izka`e se, da so to celo mo~nej{a orodja, kot jih imamo sicer na voljo v obliki modernih tehnologij in zdravil. Da bolniki celo `ivijo dlje, ~e zgodaj v poteku njihove bolezni celostno pristopimo k njihovi obravnavi. In tako je povsem zmotno govoriti, da je paliativna oskrba usmerjena na obdobje umiranja in da je to duhamorno delo. Celo sli{imo, da paliativni timi jemljejo upanje bolnikom in njihovim svojcem. Pa vendar to ni res. Paliativna oskrba pomeni boj za `ivljenje, boj za vsako uro, minuto, za kvalitetno `ivljenje, za lepe spomine, ki ostanejo svojcem, za njihov ob~utek, da so zmogli stati svojim najbli`jim ob strani. Vsaka bolnikova zgodba je nauk, ki ga predajamo naprej in se u~imo `iveti `ivljenja tu in sedaj. Vsaka izguba `ivljenja za trenutek upo~asni ~as, da izstopimo iz norega vrtiljaka `ivljenja, ki nas sili, da `ivimo eden mimo drugega kot roboti, in se zavemo, da smo tukaj skupaj, da je to kar imamo lepo, in da ni stvari na tem svetu, ki lahko nadomesti edino pravo in vsemogo~no energijo, ki je ljubezen. Ljubezen do `ivljenja, do so~loveka, do svojih najbli`jih, do vseh lepih in manj lepih stvari. Ne poznam nikogar, ki se ukvarja s paliativno oskrbo, da ne bi ob tem zorel tudi sam. Na{i bolniki so tisti, ki nas opozarjajo, da moramo nekaj korenito spremeniti v poteku zdravljenja, sicer uspehov ne bo. Ka`ejo nam pot iz temnega gozda, kjer smo za{li. Tukaj so, z vso svojo ranljivostjo, te`avami, svojimi strahovi, skrbmi, brezupom, svojci, njihovimi prijatelji ... I{~ejo na{o pomo~, ~akajo, da se bomo spustili iz prestola vsemogo~nosti, avtoritete, pokroviteljskega odnosa, ~akajo, da bomo sli{ali njihov glas, da bomo razumeli, kako jih je strah vsega, kar jim v te`ki bolezni prihaja na pot. V palia- tivni oskrbi se tega zavedamo in tako lahko re~emo, da je razvoj paliativne oskrbe vodilo sprememb v dru`bi. Sprememb v na~inu razmi{ljanja medicinskega osebja, pa tudi bolnikov in njihovih svojcev. ^e je bilo v~asih povsem nemogo~e, da bi svojci doma negovali hudo bolnega, ker smo jim dopovedovali, da tega itak ne znajo in ne zmorejo, se sedaj vra~a zaupanje v mo~ svojcev. Doma zmorejo neverjetne stvari in s tisto dodano energijo ljubezni se lahko dogajajo ~ude`i. Tudi ~ude`i `ivljenja, ki smo jim pri~a. V paliativni oskrbi se te`i{~e oskrbe usmerja na doma~e okolje. Medicinska oskrba prera{~a zidove bolni{nic in drugih in{titucij in je v obliki delovanja mobilnih paliativnih timov dostopna kjerkoli in kadarkoli. Bivanje v bolni{nici je zato lahko omejeno res samo na obvladovanje najte`jih simptomov. In tako ni nobenega medicinskega razloga za bolnike, ki imajo mo`nost in si `elijo umreti doma, da bi morali ostati v bolni{nici. V Sloveniji se je paliativna oskrba za~ela razvijati z velikim entuziazmom in s prepri~anjem, da je to prava pot za na{e bolnike. Ogromno energije je bilo vlo`ene v u~enje in spodbujanje medicinskega osebja, da bi za~eli razmi{ljati druga~e. Na{i bolniki so nas v marsikateri to~ki prehiteli in ~akajo, da jih dohitimo. Njihovi pogledi na `ivljenje so `e od zdavnaj druga~ni. @al danes {e vedno lahko govorimo samo o entuziazmu, ki poganja paliativno oskrbo, in ~akamo, da nas dohitijo tudi oblikovalci zdravstvene politike ter ji najdejo mesto, ki ji pripada. Ne na koncu hodnika, ampak na za~etku. Pri vhodu. Bodite sprememba, ki jo `elite videti v svetu. (M. Gandhi) B Mag. Mateja Lopuh, dr. med. 19 BOLje Prvi te~aj in delavnica Astma {ola 20 Na pediatri~nem oddelku se pogosto sre~ujemo s pacienti, ki imajo obolenja spodnjih dihal predvsem na ra~un astme in astmi podobnih obolenj. Glede na to smo se odlo~ili, da organiziramo te~aj z delavnicami z naslovom Astma {ola. S te~ajem smo tudi osve`ili in poenotili znanje o boleznih spodnjih dihal pri otrocih. Astma je kroni~na vnetna bolezen velikih in malih dihalnih poti in se za~ne v 80 % `e pred {estim letom. Vnetje je specifi~no za astmo in povzro~a pove~ano odzivnost dihalnih poti. Vnetje je prisotno celo takrat, ko je otrok videti zdrav. Po ocenah jo ima 200 milijonov ljudi po svetu. Astma je vsako leto vzrok za 200.000 smrti. BOLje Incidenca astme v svetu nara{~a. 15. maja 2013 smo na pediatri~nem oddelku izpeljali prvi te~aj in delavnice Astma {ola. Te~aja se je udele`ilo osemnajst te~ajnic s pediatri~nega in ginekolo{ko-porodni{kega oddelka. Predavanja in delavnice so izvajali zaposleni na pediatri~nem oddelku, dve zdravnici, tri diplomirane medicinske sestre in ena tehnica zdravstvene nege. Najprej so potekala predavanja o astmi in astmi podobnih obolenjih pri otrocih in mladostnikih. Predavanjem so sledile prakti~ne delavnice. Na delavnicah smo po skupinah obravnavali prakti~en prikaz in uporabo pripomo~kov za inhaliranje in izvedbo inhalacij ter pravilno uporabo pripomo~kov za inhalacijsko aplikacijo zdravil. Podrobno smo preu~ili ukrepe ob poslab{anju stanja otroka z obstruktivno plju~no simptomatiko in astmo. Ker je na pediatri~nem odd- elku hospitaliziranih veliko otrok, ki imajo te`ave z boleznimi spodnjih dihal, in le ti pogosto potrebujejo dodatek kisika, smo predstavili razli~ne na~ine aplikacije kisika pri pacientu in oskrbo zgornjih dihalnih poti. Na V[ZNJ je na{a sodelavka SIMONA PETERNEL zaklju~ila {tudij zdravstvene nege. Po prakti~nem delu je sledilo {e preverjanje znanja. Te~aj je trajal tri ure. Glede na pozitiven odziv in potrebe po edukaciji bomo te~aj z delavnicami izvajali kontinuirano, predvidoma dvakrat v letu. B Iskrene ~estitke! Ekipa IIT Silvija Mörec - Jakopi~ , dr. med. 21 BOLje Poklici v zdravstveni negi Strokovno sre~anje na Srednji [oli Jesenice V torek, 16. 4. 2013, je v prostorih Srednje {ole Jesenice potekalo strokovno sre~anje z naslovom Poklici v zdravstveni negi. Sre~anje je bilo namenjeno dijakom 2. letnikov zdravstvene usmeritve. Goste in navzo~e je na za~etku sre~anja nagovoril g. Primo` Samar, vr{ilec dol`nosti ravnatelja. Zahvalil se je gostom za odziv na povabilo. Nagovoril je dijake in jih opozoril na pomembnost tega sre~anja, ki ga je ozna~il kot edinstveno prilo`nost, da spoznajo raznolikost in pestrost poklica zdravstvene nege. Ga. Marija Me`ik Veber, dipl. m. s., ET, namestnica pomo~nice direktorja za 22 podro~je zdravstvene nege, je pri~ela s predstavitvijo zgodovine Splo{ne bolni{nice Jesenice ter njenega organigrama. V nadaljevanju je predstavila delo enterostomalne terapevtke. Dijake je pou~ila o vrstah stom ter aktivnostih, ki jih mora enterostomalna terapevtka osvojiti, da lahko nudi pacientu kvalitetno, varno in humano zdravstveno obravnavo. Nadaljevala je ga. Lidija Ahec, dipl. m. s., namestnica pomo~nice direktorja za podro~je bolni{ni~ne higiene. Dijake je pou~ila o nevarnostih bolni{ni~nih oku`b in ukrepih, ki tveganje za prenos bolni{ni~nih oku`b pomembno zmanj{ajo - to je higiena rok. Predstavila pa je tudi pot, po kateri lahko medicinska sestra pride do poklica bolni{ni~nega higienika. Ga. Lepa Pibernik, dipl. m. s., ki svoje delo opravlja v Psihiatri~ni bolni{nici Begunje, nam je predstavila posebnosti BOLje dela na tem podro~ju. Opredelila je osebnostne zna~ilnosti, ki so pomembne za delo v psihiatri~ni zdravstveni negi ter na avtoportretu psihiatri~nega pacienta nazorno prikazala, kaj taki pacienti do`ivljajo in kako jim lahko pomagamo. Zdravstveno nego v ginekologiji in porodni{tvu je predstavila ga. Monika Legat, dipl. babica. Dijake, predvsem pa dijakinje je najbolj navdu{ila s filmom poroda. Zdravstveno nego v prehospitalni enoti (nujni medicinski pomo~i) nam je slikovito predstavil g. Gorazd Bregant, dipl. zdravstvenik. Dijakom je opisal in na fotografijah prikazal nekaj najbolj zanimivih primerov, kamor je bil vklju~en kot re{evalec. S tem je mnogo dijakov navdu{il za ta poklic. Prvi del je zaklju~ila ga. Darka Bohinc, dipl. m. s., ki je dijakom predstavila delo dipl. m. s./dipl. zn. v operacijski dejavnosti. Dijakom je prikazala zgradbo operacijskega bloka ter vlogo in{trumentarke v perioperativni zdravstveni negi. S seboj je prinesla tudi zabojnik z in{trumenti, ki jih je prijazno pokazala dijakom. Po kratkem odmoru je svoje poklicno delo predstavila ga. Mojca Strgar, dipl. m. s., koordinatorica ZN na pediatri~nem oddelku. Opozorila je na pomen zdravstveno-vzgojnega delovanja in sodelovanja s star{i, saj le tako lahko zdravstveni delavec v pediatri~ni ZN dose`e cilje, ki si jih je zastavil. Ga. Nada Macura Vi{i}, dipl. m. s., koordinatorica ZN v urgentni dejavnosti in specialisti~nih ambulantah, je predstavila zdravstveno nego v urgentni dejavnosti in na podro~ju endoskopskih preiskav. Dijakom je na podlagi slikovnega gradiva pokazala standardno opremljen vozi~ek za reanimacijo, defibrilator, respirator in prostorsko urejenost urgence. Nadaljevala je s predstavitvijo dela na podro~ju Dijakom nudimo vpogled v klini~no prakso {e preden prestopijo prag bolni{nic in pri~nejo s prakti~nim poukom. endoskopskih preiskav in dijakom predstavila gastroskopijo, kolonoskopijo, rektoskopijo ter ERCP. Tehnik zdravstvene nege g. Dane Agbaba je predstavil svoje delo v kirur{ki zdravstveni negi. S pomo~jo slik je pokazal razdelitev kirur{ke slu`be, nato pa predstavil najpogostej{a dela in naloge tehnika, ki deluje na kirur{kem oddelku: sprejem in odpust bolnika, predoperativna in pooperativna zdravstvena nega, vklju~evanje v projektne skupine ... O skrbi za ustrezno prehranjenost pacienta in vlogi prehrane v zdravstvu je govorila ga. Pavla Lavrinec, dipl. m. s., ki `e vrsto let v Splo{ni bolni{nici Jesenice deluje kot bolni{ni~ni dietetik. Predstavila je tudi pot, kako postati dietetik in kaj so njegove osnovne kompetence. Sre~anje je na zelo prijeten in humoren na~in zaklju~il g. Bo{tjan Gluhar, medicinski tehnik, ortopedski tehnolog, ki je predstavil vlogo ortopedskega tehnologa pri obravnavi pacienta. ^lani strokovnega aktiva u~iteljev zdravstvene usmeritve se iskreno zahvaljujemo vsem gostom za sodelovanje na sre~anju, ki je postalo pomemben element v izobra`evanju in vzgoji bodo~ih medicinskih sester na na{i {oli. Dijakom na ta na~in nudimo vpogled v klini~no prakso {e preden prestopijo prag bolni{nic in pri~nejo s prakti~nim poukom. Upamo pa tudi, da s sre~anja odidejo z jasneje zastavljenimi cilji in sve`o motivacijo za u~enje, ki vodi do zastavljenih ciljev. B Monika Vogelnik, dipl. m. s. in Petra Ali~, dipl. m. s., univ. dipl. org. 23 BOLje Medicinske sestre [pela, Rabija ... ... in Hana Informativni pult v SBJ Informativni pult v okviru SBJ deluje od februarja 2006. Medicinske sestre informatorke imamo svoje delovno mesto za informacijskim pultom pri vhodu v bolni{nico in v okviru svojih delovnih nalog vsakodnevno opravljamo slede~a dela: • pogovor s pacienti • informiranje svojcev • informiranje pacientov • naro~anje re{evalnih prevozov • obhod pritli~ja • obhod prvega nadstropja • dostava napotnic v ambulante • nudenje pomo~i in oskrbe oslabelim osebam v avli • pomo~ obolelim pri vstopu/izstopu v avto pred vhodom • spremstvo pacientov na oddelke in v ambulante bolni{nice 24 • dostava vzorcev krvi/transfuzije v laboratorij/oddelek • dostava vzorcev za histologijo • razvoz pacientov v ambulante in oddelke • spremstvo pacientov, ki so obravnavani po programu "kirurgija pospe{enega okrevanja" • opazovanje nemirnih pacientov na urgentnem bloku, merjenje vitalnih funkcij • opazovanje pacientov z intravenozno terapijo • spremljanje pacientov na toaleto • pomo~ pacientom pri pitju in namestitvi v ustrezni polo`aj • dezinfekcija le`e~ih vozi~kov • skrb za zadostno {tevilo invalidskih vozi~kov v avli • kontaktiranje svojcev glede prevoza pacientov domov Na informacijskem pultu smo zaposlene tri medicinske sestre, ki svoje delo opravljamo vestno in menimo, da je prav prvi kontakt pacienta oz. svojcev pri vstopu v bolni{nico zelo pomemben. Narava na{ega dela in stanje pacientov zahtevata korekten, strokoven in empati~en pristop. Glede na obseg na{ega dela, se ve~krat lahko zgodi, da je informacijki pult prazen - prosimo za razumevanje. B Tvoje delo je odkriti svoje delo in se mu potem predati z vsem srcem. (Buda) [pela Bedene, srednja med. sestra BOLje Na kratko o lo~ilih Si predstavljate kak{no bi bilo na{e razumevanje zlasti ~e pomislimo na tekste zapisane v bolj kompleksnem jeziku slu{no zaznavanje govora podanega brez intonacij v enakomernem ritmu V tem prispevku se bomo bolj posvetili drugi delitvi lo~il – po sti~nosti. Napake pri tem so pogoste, pojavljajo se celo v javno objavljenih besedilih, zato ne ~udi, da jih zasledimo tudi na na{ih oglasnih deskah. K sre~i ne `ivimo v tak{nem svetu. Na{e sporazumevanje olaj{ajo lo~ila: vejica (,), pika (.), vpra{aj (?), klicaj (!), podpi~je (;), dvopi~je (:), pomi{ljaj (), vezaj (–), tri pike (…), ki jih vsi kar spretno uporabljamo, kajne!? Da bomo pri tem {e bolj suvereni, tokrat namenjamo nekaj vrstic pravilni uporabi lo~il. Vrste lo~il lahko opredelimo najmanj na dva na~ina – glede na rabo in glede na sti~nost. Glede na sti~nost poznamo {tiri vrste lo~il: 1. nesti~na lo~ila 2. obojesti~na lo~ila 3. desnosti~na lo~ila 4. levosti~na lo~ila Skladenjska raba lo~il zaznamuje intonacijo, premore, dele povedi oziroma razmerja med deli besedila. Preprosto povedano skladenjska raba lo~il zajema pisanje pik, klicajev in vpra{ajev na koncu stavkov, ter vejic, pomi{ljajev, podpi~ij ipd. med povedmi ali deli povedi. Neskladenjska raba lo~il je namenjena oblikoslovnemu zaznamovanju besedil (okraj{ave, vrstilnost {tevnikov …). Pri tej rabi lo~ila obi~ajno pi{emo na koncu besede ali povedi. Najmanj je nesti~nih lo~il – za~nimo z njimi … Pogosto se znajdemo v dilemi pri uporabi lo~ila tri pike ali tropi~je: … Starej{i pravopis je predvideval sti~no pisanje, tudi kadar bi tri pike ponazarjale nadaljevanje nekega niza, na{tevanja, dogajanja … Danes velja pravilo, da jih sti~no pi{emo le, kadar nadome{~ajo del besede, sicer pa vedno nesti~no, torej za besedo vstavimo presledek in {ele nato tri pike. Nesti~no se uporablja tudi pomi{ljaj, znak, ki lahko (v enakem pomenu kot tri pike) nadome{~a besede v nedokon~ani povedi, nadomesti vejico, kadar `elimo poudariti ali razlo`iti kak{no besedo ali misel v stavku (Glej, rojstvo – smrt, en pomi{ljaj je vmes!) ter namesto narekovaja uvaja premi govor, ~e z njim za~nemo odstavek. Med obojesti~na lo~ila {tejemo opu{~aj, vezaj in po{evnico. Nesti~na raba teh treh znakov je zelo redka, zato ji tudi mi ne bomo odmerili veliko prostora. La`je nam bo, ~e si zapomnimo, da jih vedno pi{emo obojesti~no. O izjemah pa naj se zvedavi bralci pou~ijo v Slovenskem pravopisu. Opu{~aj (') v sloven{~ini redko uporabljamo, bli`ji je pesnikom in pi{o~im v drugih jezikih. Vezaj je najkraj{e vezalno ~rti~no lo~ilo, ki (kot `e ime pove) med seboj ve`e besede ali dele besed. Najpogosteje ga sre~amo: • v zlo`enkah (kjer nadome{~a IN): francosko-slovenski slovar • kadar pregibamo kratice: v NUKu, pri SAZU-ju • vedno med ~lenkom LE- in zaimki, prislovi: le-ta, le-tam • med sestavinami zlo`enk (ko je prvi del {tevka/~rka): C-dur, B-vitamin, TV-drama, 50-odstoten, 25-letnica V tem prispevku se bomo bolj posvetili drugi delitvi lo~il – po sti~nosti. Napake pri tem so pogoste, pojavljajo se celo v javno objavljenih besedilih, zato ne ~udi, da jih zasledimo tudi na na{ih oglasnih deskah. 25 BOLje Mediacijske ve{~ine Nesti~ni vezaj uporabljamo le med deloma dvojnega imena, kjer se vsak del posebej pregiba (npr. [marje - Sap) ali med osebnim imenom in vzdevkom (Aleksander Zupan - Sandi). Nasvet: V urejevalniku besedil si nastavimo funkcijo, ki nam napa~no uporabljen vezaj, ki ga objemata presledka, zamenja s pomi{ljajem. Po{evnica se kot obojesti~no lo~ilo uporablja namesto besedic "ali" in "oziroma" (Trst/Trieste, VV/VR), namesto predloga v kraj{avah za merske enote (100 km/h) in v ra~unalni{tvu kot znak deljenja ter v URL-naslovih namesto presledka. Desnosti~ni lo~ili sta le dve – prvi narekovaj (primer: "Pohiti `e!") in uklepaj (oklepaj je dvodelno lo~ilo, ki je sestavljeno iz za~etnega uklepaja (desnosti~no lo~ilo) in kon~nega zaklepaja (levosti~no)). Za prihodnji~ nam ostane {e najve~ja skupina levosti~nih lo~il, ki jih bomo predstavili v lo~enem prispevku, saj bi se v nasprotnem primeru dana{nji naslov izkazal za neresni~nega. B Uredni{ki odbor Bolje. 26 Razvoj mediacije v slovenskem zdravstvu se je pri~el konec leta 2010 po ustanovitvi Sredi{~a za komuniciranje in mediacijo Pri Zdru`enju zdravstvenih zavodov Slovenije. Prve aktivnosti Sredi{~a so bile usmerjene v usposabljanja zaposlenih v zdravstvenih zavodih, ki so se odvijala na podro~ju komunikacije (interno komuniciranje, javno nastopanje, komuniciranje z mediji, {ola retorike, dru`beni mediji itd.). Spomladi leta 2011 je sledilo prvo usposabljanje za mediatorje v zdravstvu, ki je bilo v okviru Zdru`enja ponovljeno {e trikrat, dvakrat pa kot interno izobra`evanje v dveh ve~jih zavodih na [tajerskem. V okoljih, kjer so se usposabljanja udele`ili tudi vodilni in jim je mediacijski na~in dojemanja sogovornikov blizu `e sicer, ustanavljajo prve mediacijske pisarne, jeseni bo odprl vrata tudi mediacijski center, ki ga skupaj ustanavljata UKC Maribor in ZD Maribor. Prav njihove izku{nje potrjujejo dejstvo, da mediacija ni zgolj postopek, da ni le re{evanje sporov, ko so ti `e izbruhnili, temve~ gre za mediacijsko kulturo. Kot uporabno orodje postaja prepoznavna tudi med zdravniki, saj se je nedavno zaklju~ilo prvo izobra`evanje mediatorjev pri Zdravni{ki zbornici Slovenije. V slovenskem zdravstvu uspe{no uvajamo v poslovanje uveljavljene sisteme kakovosti. Del vsakega sis- tema kakovosti je tudi vodenje. Strokovnjaki s podro~ja kakovosti prepoznavajo, da so mediacijske ve{~ine pravzaprav ve{~ine kakovostnega vodenja. Mediator namre~ deluje po naslednjih na~elih: • zaupnost • prostovoljnost • nevtralnost • nepristranskost • enakopravnost • neformalnost • samo-odgovornost • hitrost-ekonomi~nost • po{tenost Pri tem uporablja mediacijske ve{~ine, ki bi jih moral poznati in uporabljati vsaj vsak vodja, ~e `e ne vsi zaposleni, da bi lahko skupaj ustvarili varno okolje za napredek motiviranih sodelavcev, npr.: aktivno poslu{anje, povzemanje, nevtralnost, jaz stavki, ravnovesje mo~i, lo~itev stali{~ od interesov, osredoto~enost na prihodnost … Dru`boslovni teoretiki ocenjujejo, da je slovensko zdravstvo {e vedno v obdobju tranzicije, korak za dru`bo, ki se odlo~a med demokrati~nim socializmom in globalnim kapitalizmom. Kriti~na masa oseb, ki bi aktivno {irile mediacijsko kulturo v zdravstvenem sistemu, lahko jezi~ek na tehtnici premakne v smer, ki bo dobrohotna vsem, kjer bo tebi in meni pomembno, da zmagava oba. BOLje – ve{~ine vodenja Dobra stara doma~a lekarna Na sistemski ravni imamo vse pogoje, da bi mediacijsko kulturo razvili v okolju, kjer delujemo - podpirajo nas dolo~ila ustave, zakonodaje, evropskih direktiv in resolucij. Vsi vprek govorimo, da je dialog, strpna komunikacija in sodelovanje del na{e kulture in vrednot. Torej bi nam moralo uspeti!? Dr. Majda Pahor za tovrstne premike v zdravstu kot klju~no vidi srednjo raven, kjer institucije in njihova vodstva lahko z dejanji omogo~ijo prostor za spo{tljivo in sodelovalno vedenje in delovanje zaposlenih. Midva, dragi bralec, pa lahko ta hip za~neva pri sebi in se vpra{ava, kak{en je najin odnos do so~loveka, do sodelavca, do vodje. Je moj uspeh tvoj neuspeh? Te do`ivljam zgolj z empatijo in si z njo pomagam pri iskanju tvojih {ibkih to~k, da bi te poni`ala, premagala? Ali zmore{ moje posebnosti, najine razlike sprejemati s simpatijo? Kaj je tisto globoko v vseh nas, kar nas `ene v dokazovanje lastne vrednosti na ra~un in {kodo drugih? Na tej to~ki se za~ne osebna rast in razvoj mediacijske kulture. Potovanje se za~ne s prvim korakom … B ^isto po~asi in neopazno smo se za~eli vra~ati k starim modrostim in k starim, preverjenim pripravkom za bla`itev la`jih zdravstvenih tegob. Meni je mami vedno bla`ila ka{elj s sirupom iz vr{i~kov ru{evja. Vr{i~ke smo {li vsako pomlad nabirat na Golico, Bevsko planino in tja proti Stolu. Ta sirup je imel poseben okus - po lepih spominih na izlet. In vedno je pomagal. Takole ga pripravimo: Nabrane vr{i~ke skupaj s sladkorjem nalo`imo v kozarec za vlaganje. Nalagamo plast sladkorja, plast vr{i~kov in tako vse do vrha. Zaklju~imo s plastjo sladkorja. Kozarec zapremo in postavimo na sonce, ki bo stopilo sladkor in iz vr{i~kov privabilo zdravilne snovi. Vsebina se bo sesedla na pribli`no 2/3, zato lahko dodamo dodatne plasti sladkorja in vr{i~kov. Kozarec pustimo na soncu vsaj en mesec, da se sladkor ~im bolj stopi. Doma smo kozarce potem pospravili v shrambo in sirup sproti cedili. Lahko pa sirup, ko je sladkor stopljen, precedimo in shranimo v temnih stekleni~kah v shrambi. ^e se vam zdi ru{evje predale~, si lahko na enak na~in pripravite sirup iz smrekovih ali borovih vr{i~kov. Bateja Mateja Babi~, mag. farm. Irena Micco, univ. dipl. soc. poobla{~enka za prijave trpin~enja na delovnem mestu 27 BOLje Varstvo pred po`arom za zaposlene v SBJ V zadnjih desetih letih so se letno zgodili vsaj 3 dogodki (bolni{nice, domovi za ostarele, klinike … ), kjer je {tevilo mrtvih preseglo {tevilko 10 Na svetovnem merilu se letno zgodi veliko {tevilo dogodkov, ki zahtevajo smrtne `rtve (op. a. po`ari, potresi, poru{itve objektov …). Dogodki, ki so se zgodili pred nedavnim so {e posebej tragi~ni in so zahtevali veliko smrtnih `rtev: rov, gasilno sredstvo pripeljejo / prinesejo s seboj. Uporaba samega gasilnega aparata je enostavna. Sam potek aktiviranja gasilnika je opisan in orisan na posameznem gasilnem aparatu. Torej, ~e so navodila napisana za laike naj bi bila tudi sama uporaba gasilnika enostavna. Seznanjenost s pravilnim postopkom aktiviranja gasilnika in ga{enja po`ara lahko re{i marsikatero `ivljenje in prepre~i oziroma vsaj omeji {irjenje po`ara. ^e povemo druga~e: 10 minutni ogled gasilnika (seznanitev z aktiviranjem razli~nih tipov gasilnika) lahko re{i na{e oz. drugo `ivljenje in nenazadnje tudi premo`enje. Statistika zadnjih dogodkov Dr`ava Datum Objekt Dogodek Kitajska 4.6.2013 Po`ar Rusija 26.4.2013 Po`ar 38 ljudi Banglade{ 24.4.2013 Perutninsko predelovalni objekt Psihiatri~na bolni{nica Tekstilna tovarna [t. smrtnih `rtev Vsaj 112 ljudi Zru{itev objekta 1127 ljudi Glavna naloga vseh zaposlenih je prepre~itev tveganja za nastanek dogodka (po`ar, razlitje, nezgoda) torej upo{tevanje pravil varnega in zdravega dela ter varstva pred po`arom. V primeru dogodka lahko pri~akujemo hitro intervencijo gasilcev (pribli`no 5-8 min od klica do prihoda na obmo~je SBJ). V vmesnem ~asu smo zaposleni tisti, ki moramo storiti vse da prepre~imo {irjenje po`ara oz. ga celo pogasimo. V primeru hitrega odkrivanja in ga{enja po`ara lahko prepre~imo prehod v polno razviti po`ar in s tem prepre~imo nekontrolirano {irjenje po`ara ter po{kodbe ljudi. Po raziskavi NFPA (ZDA) je 52% po`arov, v bolni{nicah, povzro~enih zaradi uporabe kuhalnikov ali grelnih elementov. V Sloveniji je za velik del po`arov {e vedno krivo kajenje. Ali so gasilni aparati namenjeni samo za gasilce? NE! V primeru po`ara so gasilni aparati namenjeni za ga{enje s strani nas, zaposlenih – laikov. Gasilci, v ve~ini prime- 28 Nalepka na gasilnem aparatu Naloge zaposlenih ob dogodku: • hitro odkritje dogodka • sporo~anje (interno, eksterno) • sanacija dogodka (ga{enje …) • evakuacija ljudi iz ogro`enega obmo~ja • nudenje pomo~i po{kodovanim Za zaposlene v SBJ smo v mesecu maju pri~eli z usposabljanjem za varstvo pred po`arom, izvajanje evakuacije in ga{enje za~etnih po`arov (prakti~ni del). Dne 10.6.2013 pa bomo izvedli evakuacijsko vajo s poudarkom na pravilnem ukrepanju ter evakuaciji pacientov iz ogro`enega obmo~ja. B Spo{tovani sodelavci, spo{tovane sodelavke, pacienti in bralci glasila BOLJE: Pred nami je poletni ~as, ~as dopustov in trenutkov, ko si vzamemo ~as zase, za ljudi, ki jih imamo radi in po~nemo tiste stvari, za katere nam obi~ajno primanjkuje ~asa. @elimo vam, da do`ivite ~im ve~ novih, nepozabnih do`ivetij in izku{enj, ter da se jeseni spet vsi sre~amo polni energije za nove izzive. Naj vam bo lepo! Uredni{ki odbor Bolje. Primo` [traus, varnostni in`enir 29 BOLje Copatki za novorojen~ke Obisk vrtca Tudi v leto{njem letu so nas s copatki razveselile Babice z de`ele, ki so v devetih letih napletle `e preko 5300 parov copatk. Babice z de`ele so nas obiskale 13. marca. Prinesle so 680 parov copatk in napisale naslednje: Do sedaj smo nekako pri{le do volne; precej so nam jo podarili, iskrena hvala vsem, nekaj pa smo jo kupile same. Veliko copatk je bilo spletenih iz industrijske volne, navite v kolutih. Taka volna pa seveda zahteva precej dobre volje in ~asa. Za vsak klob~i~ volne se bomo trudile {e naprej. Tudi zaposleni na ginekolo{koporodni{kem oddelku se jim iskreno zahvaljujemo, saj se vsako leto veselimo copatk, ki jih prinesejo za novorojen~ke. Enaka zahvala je namenjena tudi Fran~i{ki Burnik in Fran~i{ki Smolej ter Mihaeli Jezernik, ki nam je napisala naslednje: Moj pravnuk se je rodil v va{i porodni{nici in sem prav vesela, da je zdrav in vesel fantek. Zato vam po{iljam par dojen~kovih copatk za zahvalo. Naj bodo vsi otroci zdravi in sre~ni. Lep pozdrav, Jezernik Mihaela (prababica) B Marta Smodi{, dipl. m. s. V petek, 22. 3. 2013 ob 10. uri so nas obiskali otroci iz vrtca Fran~i{ke Ambro`i~ Hru{ica, skupina Son~ki. Pripeljali sta jih vzgojiteljici Gorica Stevanovi~ in Ur{ka Trampu`. Ogledali so si prostore porodne sobe in posebne nege novorojenca. Vzgojiteljici sta jim `e pred prihodom razlo`ili, kako pride otrok v trebu{~ek in kako se rodi. [torklja, ki je narisana na steni v porodni sobi z otrokom, jih ni prepri~ala o prihodu otroka na tak{en na~in. Veliko so nas spra{evali, veliko smo jim povedali tudi mi. Njihova najve~ja `elja pa je bila, da bi videli dojen~ka. To `eljo smo jim izpolnili, seveda s predhodnim dovoljenjem mamice. Po obisku v na{i porodni{nici so nam narisali lepe risbice, ki krasijo oglasno desko v avli v tretjem nadstropju. B Marta Smodi{, dipl. m. s. 30 BOLje Sklep o pristopu k podpisu Dogovora in Stavkovnega sporazuma Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) [portne igre Jesenic 2012/13 – Liga v bowlingu V sindikat, ki {teje okrog 8000 ~lanov, to je polovico zaposlenih v zdravstveni negi, je v~lanjenih tudi 150 ~lanov sindikalne enote SB Jesenice Na prvi izvedbi lige v bowlingu Zavoda za {port Jesenice je zaigralo 74 posameznikov iz desetih ekip, odigranih je bilo 45 tekem. Tekmovanje je potekalo od 26. 2. do 23. 4. 2013, sodelovale so tudi tri ekipe iz SB Jesenice. Republi{ki odbor Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije je na seji 16. 5. 2013 obravnaval parafirani Dogovor o dodatnih ukrepih na podro~ju pla~ in drugih stro{kov dela v javnem sektorju za uravnote`enje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 in Stavkovni sporazum ter v zvezi s tem predloge sprememb zakona in aneksov h kolektivnim pogodbam. ^lani republi{kega odbora so po razpravi sprejeli sklep, da Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije pristopi k podpisu navedenih dokumentov. Podpis je bil v ponedeljek, 20. 5. 2013. Dogovor o dodatnih ukrepih na podro~ju pla~ in drugih stro{kov dela v javnem sektorju za uravnote`enje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 Ukrepi bi za~eli veljati s 1. junijem. Dogovor med drugim predvideva posege v osnovne pla~e javnih uslu`bencev ter ni`ja vpla~ila za dodatno pokojninsko zavarovanje. Letos bi z ukrepi privar~evali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. S prerazporeditvami bi letos zagotovili {e 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov. Stavkovni sporazum Kot je povedala predsednica sindikata Jelka Mlakar, so se uspeli dogovoriti z vladno stranjo, da bodo do 31. decembra letos sprejeti kadrovski normativi na podro~ju zdravstvene in babi{ke nege. Gre za temeljno stavkovno zahtevo stavke 23. 1. 2013. • KADROVSKI NORMATIVI (zaradi preobremenitev in izgorelosti na delovnem mestu) • DOSTOJANSTVO NA DELOVNEM MESTU (zaradi {tevilnih gro`enj o odpu{~anju) • PLA^ILO ZA OPRAVLJENO DELO (za vse opravljene ure dela; dovolj nam je dela na eti~ni pogon) Jelka Mlakar ocenjuje, da je to zaveza tako za Ministrstvo za delo, dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti kot Ministrstvo za zdravje, da temeljito pristopijo k usklajevanju, pogajanjem in nato dokon~nemu sprejemu. B Irena KOLBL, predsednica SE SDZNS SB J Rezultati na{ih tekmovalk in tekmovalcev so prikazali "zdrav duh v zdravem telesu", kar smo dokazali s {tevil~nostjo in sr~nostjo. Seveda tudi rezultati niso izostali. 2. mesto ekipno: SB Jesenice A, osvojenih 54,5 to~k in podrtih 11004 kegljev 2. mesto `enske: Polona Kobentar, TOP 5; 273 in skupno 1578 podrtih kegljev 3. mesto `enske: Milana [tibelj Blok, TOP 5; 263 in skupno 1535 podrtih kegljev 3. mesto mo{ki: Klemen Pan~ur, TOP 5; 350 in skupno 1753 podrtih kegljev Udele`enci lige iz SB Jesenice se zahvaljujemo sindikatoma SDZNS in SZVZS za sponzorska sredstva. Ob tej prilo`nosti vas udele`enci `e sedaj vabimo na bowling ligo za prihodnjo sezono, ki se bo predvidoma pri~ela v mesecu oktobru 2013. B 31 BOLje Razmi{ljanje dijakov srednje zdravstvene {ole Jesenice Brezskrbna starost Vse se za~ne z rojstvom. Ko smo mladi sploh ne razmi{ljamo o starosti in o tem, kako bomo mogo~e neko~ osamljeni. Gremo skozi razli~ne faze odra{~anja in v vsaki fazi nas zanimajo razli~ne stvari. S starostjo se sploh ne obremenjujemo in z njo nimamo problemov, saj smo otroci in nimamo veliko te`av z boleznimi in osamljenostjo, ker imamo veliko prijateljev. V~asih obi{~emo svoje stare star{e, vendar ne pomislimo, da bomo tudi mi enkrat taki. Ko postajamo starej{i, imamo ve~ nev{e~nosti z zdravjem. Pojavijo se razli~ne bolezni, o katerih prej sploh nismo razmi{ljali. Stare ljudi mu~i veliko bolezni, npr. sladkorna bolezen, kr~i, povi{an pritisk ... Oni se s tem verjetno sprijaznijo in s tem `ivijo iz dneva v dan. ^e bi hoteli biti bolj zdravi, bi morali jesti zdravo prehrano v zmernih koli~inah. Na to pa bi morali malo misliti `e prej, ko smo bili v mlaj{ih letih in razmi{ljati, kako bodo na{a dejanja vplivala na nas v starej{ih letih. Starej{i ljudje bi morali hoditi na sprehode, ~e so tega zmo`ni. Iz svojih izku{enj vem, da starih star{ev ni~ ne razveseli bolj kot obisk njihovih otrok in nas vnukov. Takrat pozabijo na vse bole~ine in u`ivajo v trenutkih z nami. To jim pomeni ve~ kot vse, zato so do nas tako zelo prijazni. Skuhajo nam kosilo in nas zelo razvajajo. @e sama vem, da ko pridem k babici, mi za kosilo naredi tisto, kar si `elim in mi kupi tisto, kar mi je v{e~. Z njimi se zelo rada pogovarjam, ker mi pripovedujejo o svojih izku{njah iz mladosti in vidim, da je bilo `ivljenje takrat zelo druga~no. Zadovoljiti so se morali z malenkostmi. Zdi se mi, da so bili takrat tudi bolj zdravi, saj so ve~inoma jedli samo zelenjavo, meso pa le ob posebnih prilo`nostih. Sladkarij sploh niso imeli. Tudi pot do {ole je bila zelo dolga, saj so morali prehoditi tudi ve~ kilometrov. V starej{ih letih veliko ljudi dobi prilo`nost, da se lotijo stvari, ki so jih zamudili v mladosti. Veliko jih pravi, da je recept za njihovo zdravje stalna telesna aktivnost. Tako se nekateri pri svoji visoki starosti po~utijo zelo dobro. Za njih je zna~ilno, da `ivijo preprosto in zmerno. Delajo, a se ne odpovedo ~asu za po~itek in sprostitev. Privo{~ijo si tudi dovolj spanja in znajo zve~er v pravem ~asu le~i k po~itku. @ivljenjske neprijetnosti znajo premagovati s potrpe`ljivostjo in se z njimi ne ukvarjajo preve~. Skrbi, ki jih pestijo, se lotijo preprosto in odlo~no in jih navadno hitro odpravijo. B Tia Mrak, 1CZ 32 BOLje Varna starost Starost je obdobje, ki se ga ve~ina ljudi boji, vendar se staranju ne moremo izogniti. Na starost vpliva tudi dru`ba s tem, ko starej{e ljudi `e ozna~i za stare. Nismo stari zato, ker smo stari, ampak zato ker drugi okoli nas tako pravijo. Obstajajo stvari, ki pospe{ujejo staranje. To so pesimisti~no gledanje na prihodnost, ve~no nezadovoljstvo, depresija, `alost, ob~utek negotovosti in osamljenosti, propadel ali nesre~en zakon, izguba prijateljev in pomanjkanje finan~nih sredstev, malo ali ni~ hobijev, slabo prehranjevanje, premalo smeha, nezadovoljstvo z delom itd. Staranja ne moremo ustaviti, lahko ga le upo~asnimo z zdravim na~inom `ivljenja. To prepre~i marsikatero bolezen, po~utimo se tudi mo~nej{e in mladostnej{e. Stvari, ki zavirajo staranje, so sre~en zakon, zadovoljstvo pri delu, ob~utek sre~e, sposobnost smejanja, sposobnost pridobiti in obdr`ati prijatelje, sre~no `ivljenje, redno delo, vsaj en teden po~itnic na leto, prijetno pre`ivljanje prostega ~asa, zadovoljujo~i konji~ki, optimisti~no gledanje na prihodnost, ob~utek finan~ne varnosti in zadostna `ivljenjska sredstva. Potrebno je `iveti tako, da se ~im bolj izognemo na{tetim dejavnikom tveganja. Pravilna prehrana je pri tem izredno pomembna, saj pomembno vpliva na zdravje. Tudi gibanje in telesne dejavnosti so zelo pomembni za zdravo `ivljenje. V dejavnosti uvr{~amo razli~na gospodinjska opravila v stanovanju, kot so pospravljanje in likanje, priljubljeno je tudi delo na vrtu in v sadovnjaku. Druga oblika telesne dejavnosti so {portne aktivnosti. Katere bo starej{i ~lovek izvajal, je odvisno od tega, s kak{nimi telesnimi aktivnostmi se je v `ivljenju ukvarjal `e prej in katere bolezni ima. Uspe{no, vendar manj intenzivno, lahko {e marsikdo v starosti nadaljuje z igranjem tenisa, kolesari, te~e na smu~eh, nadaljuje s pohodni{tvom ipd. Ni pa priporo~ljivo nadaljevati s {porti, pri katerih je velika nevarnost padcev in zato velika mo`nost zlomov. V starosti je tudi zelo pomembno spremeniti samega sebe in opustiti grde navade. Veliko napora je potrebno vlo`iti v to, da se ~lovek spremeni in opusti stresno vedenje. To je te`ko predvsem zato, ker je tako obna{anje najve~krat povezano s slu`bo, dru`ino, prijatelji itd. Pri zaposlenih pogosto zasledimo, da se z upokojitvijo nekoliko umirijo in spremenijo stresno obna{anje. Pri ve~ini pa ne gre tako zlahka. Treba se je nau~iti izogniti stresnim situacijam, si vzeti ~as zase in se sprostiti. Take spremembe zahtevajo veliko volje. Mladi moramo pomagati starej{im ljudem in jih vklju~evati v svoje `ivljenje, tako bodo ~utili, da jih potrebujemo in se bodo lahko po~utili koristne. B Adnan Duratovi}, 2 AZ 33 BOLje Moja sre~anja z druga~nostjo Z druga~nostjo se sre~ujemo vsak dan. Nekateri ljudje imajo druga~na ob~utenja, navade ali pa so za kaj prikraj{ani, prizadeti, da ne morejo biti enaki drugim. V `ivljenju sem se `e sre~ala z odnosom ljudi do druga~nih. Poznala sem fanta, ki je bil moten v du{evnem razvoju. Druga~e se je vedel, gibal, govoril in iz tega so se nekateri nor~evali, se mu posmehovali. Bil je druga~en od drugih, zato so ga vedno zbadali. ^ez ~as so spoznali, da so ravnali narobe, da zato ni kriv sam in so se mu opravi~ili. Menim, da se to ne bi smelo dogajati, ker se to lahko zgodi prav vsakemu in nikomur ne bi bilo v{e~, ~e bi imeli drugi tak odnos do njega. B @ivljenjska pot Ko star si 20 let, svet bole~in ti znan {e ni. Pri 30-tih se pa `e za~ne, da kje u{~ipne te. Ko v 40-ta prijadra{, `e ve{, kje hrbet te boli, a to lahko popravi{, ~e v naravo se odpravi{. [port je dobra stvar, da za abrahama si {e ~il in zdrav. Ko 60 praznuje{, se v pokoju ti raduje{. ^e zdravo si `ivel, v jesen `ivljenja si prispel. Tudi ko 70 let praznuje{, zlahka v hribe odpotuje{. @ivljenje je cesta, kjer stara se vsak, zdravje pa slu`i, da vesel je korak. Lucija Odar, 3. BZ Helena Stare, 2AZ 34 BOLje Starec Minevanje `ivljenja Iz postelje vstane s te`avo, hoja in tek mu nista ve~ za zabavo. @e zdavnaj slovo je dal mladosti , zdaj zdravje pomembnej{e je od norosti. Kje so tisti ~asi, ko smo bili {e mladi. Kje so ~asi otro{ke sre~e, ko smo se smejali, se imeli radi. Bolijo ga kri` in sklepi, na bole~ino ga ne ve`ejo spomini lepi. Le s te`avo na sprehod se odpravi , da dan pomladni pozdravi. Prijateljev starih je vsak dan manj, a radi delijo z njim vsak dan. A tisti, ki so {e ostali, ob strani mu bodo vedno stali. Ka{lja veliko, a ne kadi, zato glede tega si ne dela skrbi. Za zdravje pripravljen vse je storiti, da le bole~ina prenehala bi stra{iti. Tako se z boleznijo bori vsak dan, za lepo starost in zdrav vsakdan. Smrt bo pri~akal odprtih rok, z njo se zaklju~i `ivljenjski krog. Tamara Bizjak, 2AZ A ko mladost mine, zdravje nam naproti pride. A tako je to `ivljenje, kjer so ukazi na{e `elje. Ustavili bi ~as, a se to ne da. Vsak pa ve, da tudi v starosti se dobro `iveti da. Leta hitro minejo, mladost iz rok izrinejo. Iz leta v leto se staramo, kakor ovenele ro`ice postajamo. Da bi bili zdravi, moramo u`ivati v naravi. Ne smemo nanjo pozabiti, le tako ostali bomo ~ili in spo~iti. Tak{no je to `ivljenje, kakor gorsko {umenje. Nikoli ve~ ne bo, kot je nekdaj bilo. Kaja Sokli~, 2 AZ 35 BOLje Utrinki iz popotovanj – Islandija Fotografije: Mateja Bahun 36 BOLje 37 BOLje 38 BOLje 39 BOLje Maroko Fotografije: Mateja Bahun 40 BOLje 41 BOLje 42 BOLje 43 BOLje Kuba – raj na zemlji? Leta 2001 sem si po nekajdnevnem obisku Kube obljubil, da jo {e enkrat obi{~em in tistikrat za malo dlje ~asa. Hotel sem jo {e enkrat do`iveti v njeni nepokvarjenosti, preden jo dose`ejo multinacionalke v pohlepu za svoj dobi~ek. To zagotavlja sedanji re`im in trgovska blokada s strani ZDA. Kubo je odkril leta 1492 Kri{tof Kolumb. Je najve~ji otok v Karibskem morju. Meri 114 500 kvadratnih kilometrov in ima ve~ kot 11 milijonov prebivalcev. Najvi{ji vrh Pico Turquino je visok kar 2005 metrov. Okoli Kube je okoli 4000 otokov. Najve~ji izmed njih je Otok mladosti. Florida je od Kube oddaljena samo 170 km. V ZDA `ivi kar nekaj milijonov emigrantov iz Kube. Glavo mesto Havano so leta 1515 ustanovili [panci. Kubanska pristani{~a so slu`ila za opori{~a flotam, ki so iz Mehike in Ju`ne Amerike vozile srebro in zlato. Vme{avali so se predvsem angle{ki pirati. Zato so Havano v 16. in 17. stoletju obdali z utrdbami, vhod v pristani{~e pa zaprli s te`ko verigo. Mnoge zgodovinske zgradbe so propadle. Bolje je od leta 1982, ko je staro kolonialno jedro Havane na seznamu svetovne kulturne dedi{~ine pod za{~ito UNESCA. Sandi in Hemingvey 44 Za staro Havano so zna~ilni sloviti bari, kot so Ambos Mundos, Bodeguita del Medio in Floridita, saj je v njih veselo popival Hemingway. Mene kot fotografa je bolj navdu{ili Stolni~ni trg, slikovita ulica Obsipo in Stari trg. Zanimivi sta tudi mestni ~etrti Vedado z avenijo predsednikov in Malecona z najdalj{imi obalnimi ulicami. Znamenitost Kube so "kubanke". To so cigare – da si ne bo kdo predstavljal ~esa drugega. Na Kubi je okoli 25 tovarn cigar. Pridne delavke jih dnevno zavijejo po 120. Najbolj{i tobak raste v provinci Pinar del Rio, kjer pridelajo kar 80 % vsega tobaka. Kuba je tudi de`ela sladkorja. Letno ga pridelajo okoli 7 ton. V ~asu hladne vojne je biv{a Sovjetska zveza kupovala sladkor s Kube po enormnih cenah in pomagala zgraditi tudi tovarne za predelavo sladkornega trsa. Kubanci bi lahko danes pridelali {e ve~ sladkorja, `al pa so mnoge tovarne zaprte, ker jih niso vzdr`evali. Naj pojasnim, zakaj sem v naslovu napisal Kuba – raj na zemlji. Kuba je zelena de`ela. Je izredno rodovitna. @e osvajalci so bili navdu{eni nad tem. Res so tu pri~akovali zlato in srebro, dobili pa so pre~udovito naravo. Precej so Kava in sladkorni trs BOLje Havana jo uni~ili z izsekavanjem, da so zasadili sladkorni trs, veliko je ostalo {e neokrnjene. Posebno slikovita je rodovitna kra{ka dolina Valle de Vinales. Tam uspevajo ananas, papaja, guajavo, banane, kava, kokos in drugi tropski sade`i. V dolini se nahaja ogromen mural, ki pri~a o prazgodovini teh krajev. Na potovanju smo se ustavili v Pra{i~jem zalivu. Pra{i~ev je bilo tu zelo malo, bilo pa je na cesti na kile povo`enih rakovic. Kopanje v zalivu Karibskega morja je bilo pre~udovito. Pra{i~ji zaliv pa ni znan le zaradi lepote, ampak tudi zaradi revolucije. Ta se je za~ela leta 1953 z neuspe{nim uporom proti Batisti v mestu Santiago de Cuba, ki ga je vodil Fidel Castro. Gverilsko gibanje se je nadaljevalo do leta 1959, ko je Batista pobegnil v Dominikansko republiko. Po navdu{enju so sledili povra~ilni ukrepi ZDA, ki je leta 1960 uvedla gospodarsko blokado. V voja{ki intervenciji se je v Pra{i~jem zalivu izkrcalo 4000 komandosov. Vse so polovili in pobili. Pri obrambi socializma je Kubi veliko pomagala biv{a Sovjetska zveza. Kuba je svojo revolucijo s poznanim komandantom Che Guevaro izva`ala v Kongo, Angolo in Bolivijo. Ravno pri organiziranju revolucije v Boliviji je Che izgubil `ivljenje. Njegove posmrtne ostanke so {ele leta 1997 pripeljali na Kubo, kjer so ga ~astno pokopali. V Santa Clari so mu postavili spomenik in uredili mavzolej, posve~en njemu in revoluciji. Na mo~virskem polotoku Cienaga de Zapata v kraju Guama smo si ogledali farmo krokodilov. Za spremembo ni krokodil pojedel nas, ampak smo mi poskusili njega. Peljali smo se po slikovitih kanalih do otoka sredi jezera Laguna del Tesoro. Tam smo se sre~ali s predkolumbovsko kulturo Taino. Eno najlep{ih karibskih kolonialnih mest je gotovo Trinidad. Tam je ohranjenih ve~ zna~ilnosti kubanske kolonialne kulture. Mesto je `ivelo od pridelave sladkorja in trgovanja s su`nji. 45 BOLje Navdu{il me je tudi Camaguey, ki smo si ga ogledali z razli~ico rik{. Camaguey je tretje najve~je kubansko mesto in pomembno kulturno sredi{~e Kube. Ni~ manj nisem bil navdu{en nad obiskom romarskega sredi{~a El Cobre. Pri{li smo ravno v ~asu ma{e, pri kateri so sodelovale {tudentke iz Angole. Bilo je zares `ivahno v afro-kubanskem ritmu. Ve~ja `alost je bil ogled Santiaga de Cuba, saj ga je lani opusto{il Sandy. Zato sem se v Santiagu namesto kot Sandi, raje predstavljal kot Alejandro, bolj varno. Opusto{enje je bilo najhuj{e v revnih predelih, kjer `ivijo v ko~ah narejenih iz "salonitk". Obiskali smo tudi Guantanamo, ki ima kar stra{ljivo ime, a je ~isto prijetno mesto. Posebno nepozaben je bil ve~er, ko je samo za nas igrala in pela sedmerica kubanskih deklet. Ni~ manj nepozabno ni bilo naslednji dan kopanje na prodnati pla`i Cajobabo. Tam smo bili ~isto sami. Nabirali smo korale, pili kokos in si privo{~ili BB kosilo z me~arico in obilico tropskega sadja. Res rajsko! Glasbeniki Trinidad 46 Na koncu smo obiskali {e najbolj ju`no in vro~e mesto Baracoa. Sem turisti zelo redko zaidejo, kar se pozna tudi v odnosu doma~inov, ki so tukaj najbolj pristni. Nad ulicami Baracoa sem bil kot fotograf najbolj navdu{en. Lesene zgradbe so zelo slikovite in lepo ohranjene, ljudje pa zelo naravni in prijazni. Kaj naj napi{em za zaklju~ek? Petnajst dni brez telefona, televizije, interneta. Skratka – brez stresa, da si odpo~ije{. Kuba me je zopet prevzela. @ivel sem pri doma~inih v tako imenovanih "casa particulares". Ni lep{ega, kot da za zajtrk dobi{ prvovrstno sadje, ki ne zori na ladjah in v skladi{~ih. Tudi druga hrana je zelo naravna, saj nimajo denarja za umetna gnojila. Zve~er so me ve~krat navdu{ili kubanski ritmi in salsa. Ne smem pozabiti zna~ilnih kubanskih pija~ kot so cuba libre, mojito in pina colada. Kubanke nisem pokadil, sem pa ob~udoval tiste na dveh nogah. Podnebje je zelo blagodejno, da o lepoti Karibskega morja ne govorimo. BOLje Ni lep{ega kot hvale`nost v otro{kih o~eh, ko si mu dal karamelo – bonbon. Ali pa ko vidi{ doma~inko, ki je padla skoraj v trans, ker je dobila v dar kos obla~ila. Otroci so kljub rev{~ini lepo urejeni in vzgojeni. Kmalu bi pozabil omeniti stare limuzine. Peljal sem se v eni iz leta 1957. Na potovanju se je prito`eval edino moj fotoaparat, ker je moral vseskozi delati, saj je napravil ~ez 6000 fotografij. Upam, da se na Kubo {e kdaj vrnem. B Sandi Novak Karamelo Ulica Baracoe 47 BOLje Pla`a Caya Coca Ulica Moral Cvet Plesni program 48 U~ilnica BOLje Ulica Havane Ulica Trinidad Panorama Havane 49 BOLje Prihodi in odhodi v SBJ v obdobju od 1. 12. 2012 do 30. 4. 2013 Pri{li Datum Priimek in ime Naziv delovnega mesta Oddelek Opis del. razmerja 1.12.2012 KRIVEC PETRA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Kirur{ki oddelek dolo~en ~as 1.12.2012 RUDE@ EVA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Kirur{ki oddelek dolo~en ~as 5.12.2012 VARL IRENA Pomo~nik (dietnega) kuharja Kuhinja dolo~en ~as 6.12.2012 JOSIFOVSKI VALENTINA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Kirur{ki oddelek dolo~en ~as 1.1.2013 GA[PERIN NINA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek dolo~en ~as 1.1.2013 JANC NU[A Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Pediatri~ni oddelek dolo~en ~as 1.1.2013 OMAN ANJA Fizioterapevt (negovalna enota, diagnosti~na enota) Fizioterapija nedolo~en ~as 1.1.2013 SEJDOVI] ALMA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek dolo~en ~as 7.1.2013 HUSEINBA[I] SELMEDIN Kuhar Kuhinja dolo~en ~as 8.1.2013 \UMI] MARIO Dipl. medicinska sestra v intenzivni terapiji EITOS dolo~en ~as 28.1.2013 BA[KOV^ MATJA@ Kuhar Kuhinja dolo~en ~as 28.1.2013 SLADI^ EVA Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek dolo~en ~as 4.2.2013 ROOSS ANNA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek dolo~en ~as 1.3.2013 BIZJAK BO[TJAN Zdravnik specializant Interni oddelek dolo~en ~as 1.3.2013 KUN[I^ UR[KA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Interni oddelek dolo~en ~as 1.3.2013 VALJAVEC MANCA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Interni oddelek dolo~en ~as 18.3.2013 DEN@I^ MATEJA Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek dolo~en ~as 18.3.2013 HOSNER ANITA Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti Kirur{ki oddelek dolo~en ~as 19.3.2013 CVETKOVI] VIOLETA Pomo~nik (dietnega) kuharja Kuhinja dolo~en ~as 1.4.2013 NO^ DARJA Dipl. medicinska sestra v anesteziji Protibole~inska ambulanta dolo~en ~as 1.4.2013 PEZI] INES Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Kirur{ki oddelek dolo~en ~as 15.4.2013 ALAGI] ADILA Kuhar Kuhinja dolo~en ~as 50 BOLje Od{li Datum Priimek in ime Naziv delovnega mesta Oddelek Vzrok 7.12.2012 BREGANT @ABERL MARJETA Strokovni delavec s posebnimi znanji in sposobnostmi Kuhinja upokojitev 14.12.2012 MAHNI^ DANICA Fizioterapevt specialist Fizioterapija sporazumno 31.12.2012 CURK JELAVI] MILOJKA Dipl. medicinska sestra v anesteziji Anesteziologija upokojitev 31.12.2012 KODER ZLATKA Kadrovski referent Slu`ba za organizacijo in kadre upokojitev 31.12.2012 KRSTI] KATARINA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek potek pogodbe 31.12.2012 [PEHAR ANA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Kirur{ki oddelek potek pogodbe 17.1.2013 PA[I] SEMHA Kuhinjski pomo~nik Kuhinja prekinitev 27.1.2013 BALOH SABINA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Kirur{ki oddelek potek pogodbe 31.1.2013 AH^IN IRENA Dipl. medicinska sestra – operacijska medicinska sestra OP blok potek ogodbe 31.1.2013 AHMETOVI] MIRSADA Srednja medicinska sestra v intenzivni negi Pediatri~ni oddelek potek pogodbe 31.1.2013 KAV^I^ ANDREJA Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti Pediatri~ni oddelek sporazumno 31.1.2013 MLAKAR BRANISLAVA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek prekinitev 5.2.2013 VRATIN^I^ MATEJA Laboratorijski tehnik Patologija potek pogodbe 20.2.2013 LUSKOVEC NINA Srednja medicinska sestra v negovalni enoti Interni oddelek sporazumno 28.2.2013 HRIBERNIK NE@KA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Interni oddelek potek pogodbe 28.2.2013 TRDINA PETER Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Interni oddelek potek pogodbe 29.3.2013 PEKOLJ NATA[A Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti IIT potek pogodbe 31.3.2013 GA[PERIN MIHA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu PPD 1 Kirur{ki oddelek potek pogodbe 31.3.2013 KALIN[EK ANJA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Interni oddelek potek pogodbe 31.3.2013 KR@I[NIK MAJA Dipl. medicinska sestra v urgentni dejavnosti Urgenca potek pogodbe 30.4.2013 BA[KOV^ MATJA@ Kuhar Kuhinja potek pogodbe 30.4.2013 CVETKOVI] VIOLETA Pomo~nik (dietnega) kuharja Kuhinja potek pogodbe 30.4.2013 KODER MATEJA Zdravnik brez specializacije/ zdravnik po opravljenem sekundariatu Kirur{ki oddelek potek pogodbe Kadrovska slu`ba: Tatjana Ber~i~, dipl. org. mened`erka 51 BOLje SEZNAM DONATORSKIH SREDSTEV PREJETE DONACIJE FIZI^NIH OSEB Datum: Donator: Znesek: 17.12.2012 Rozman Jo`e, Bevkova 21, Radovljica 200,00 € 02.04.2013 Kokelj Mojca, Pot v goro Peke 10, @iri 225,00 € 425,00 € SKUPAJ PODARJENA OPREMA IN DROBNI INVENTAR Datum: Donator: Donacija: Kol.: 223.01.2013 Medis d.o.o., Brn~i~eva 1, Ljubljana ~rpalka infuzijska 3 8.202,12 € 23.01.2013 Medis d.o.o., Brn~i~eva 1, Ljubljana ~rpalka enteralna 1 945,94 € 23.01.2013 Pfizer, podru`nica Ljubljana, Letali{ka cesta 3c, Ljubljana knjiga Interna medicina 1 175,00 € 18.04.2013 Dräger Slovenija d.o.o., Nadgori{ka cesta 19, Ljubljana ^rnu~e ventilator pacientni prenosni Oxylog 3000 plus 1 3.000,00 € 30.04.2013 Mimovrste, d.o.o., Cesta mar{ala Tita 22, Jesenice ra~unalnik prenosni Lenovo deaPad 6780 2,6 GHz1 I 649,00 € 12.972,06 € SKUPAJ Kolofon Urednica Sandra Jerebic Uredni{ki odbor Maja Valjavec, Miran Rems, Maja Gartner, Tanja Pristavec, Irena Kolbl, Goran Sedlovski, Mateja Bahun, Irena Micco 52 Znesek: Fotografije Avtorji prispevkov, Alesander Novak, Tanja Pristavec Oblikovanje in prelom Jamaja, Maja Rostohar Lektoriranje Polona Kus Naslov uredni{tva Splo{na Bolni{nica Jesenice c. M. Tita 112, 4270 Jesenice e-po{ta [email protected] Oblikovna zasnova Medium, Mojca Jakopi~ Tisk Medium @irovnica ISSN: C506-4392 BOLje PREJETE DONACIJE PRAVNIH OSEB V LETU 2012 Datum: Donator: Znesek: 21.12.2012 SDZNS Sindikalna enota SBJ 400,00 € 31.12.2012 Simps's d.o.o., Motnica 3, Trzin 31.12.2012 Bayer d.o.o., Bravni~arjeva ulica 13, Ljubljana 09.01.2013 Lek farmacevtska slu`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana 1.782,09 € 22.01.2013 Biomedis M.B. d.o.o., Slokanova 12, Maribor 1.352,00 € 14.02.2013 Novartis Pharma Services Inc., Podru`nica v Sloveniji, Verov{kova ulica 57, Ljubljana 1.800,00 € 15.02.2013 Stada d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana 500,00 € 25.02.2013 Boehringer Ingelheim RCV GmbH & Co KG, Podru`nica Ljubljana, [landrova 4b 980,00 € 25.02.2013 Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto 185,00 € 18.03.2013 SRC Infonet d.o.o., Cesta talcev 39, Kranj 22.03.2013 Boehringer Ingelheim RCV GmbH & Co KG, Podru`nica Ljubljana, [landrova 4b 160,00 € 28.03.2013 Protim R`i{nik Perc d.o.o., Poslovna cona A2, [en~ur 300,00 € 02.04.2013 Sanolabor, d.d., Lesko{kova 4, Ljubljana 300,00 € 02.04.2013 Skipass Travel d.o.o., Borov{ka cesta 95, Kranjska Gora 300,00 € 02.04.2013 Coloplast A S, Podru`nica Ljubljana, @elezna cesta 16, Ljubljana 555,00 € 03.04.2013 Salus, Ljubljana, d.d., Litostrojska cesta 46, Ljubljana 300,00 € 12.04.2013 Novo Nordisk, d.o.o., [martinska cesta 140, Ljubljana 12.04.2013 Goinfo d.o.o. Nova Gorica, Prvomajska ulica 37, Nova Gorica 300,00 € 16.04.2013 Coloplast A S, Podru`nica Ljubljana, @elezna cesta 16, Ljubljana 480,00 € 17.04.2013 Lek farmacevtska slu`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana 18.04.2013 Merck Sharp & Dohme, [martinska cesta 140, Ljubljana 19.04.2013 Takeda GMBH, Podru`nica Slovenija, Dalmatinova ulica 2, Ljubljana 25.04.2013 Kemofarmacija d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana 25.04.2013 Novartis Pharma Services Inc., Podru`nica v Sloveniji, Verov{kova ulica 57, Ljubljana 1.156,00 € 26.04.2013 Lek farmacevtska slu`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana 1.100,00 € 29.04.2013 Hermes-Analitica d.o.o., Verov{kova c. 58, Ljubljana 1.500,00 € 06.05.2013 Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana 10.05.2013 Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana 22.05.2013 Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o., Dobrovlje, Dobrava 14, Zre~e 500,00 € 1.500,00 € 2.090,00 € * navedena so imena donatorjev,kot so navedena na po{iljki SKUPAJ 1.355,41 € 2.300,00 € 450,00 € 1.769,61 € 500,00 € 180,00 € 1.000,00 € 56,00 € 25.151,11 € 53 BOLje AVTOR: MARKO DRE[^EK ESTETSKA UREJEVALKA IZLO@B KVALITETNO TEMNO RDE^E VINO ZGLEDEN PRIMER, IDEAL IVAN BRATKO NIHAJ, GUG PREBIVALKA SOSEDNJE DR@AVE VELIKAN, ORJAK SPOSOBNOST TELESA, DA OPRAVI DELO ABESINSKI KNE@JI NASLOV ZBIRALEC NARO^NIKOV OSTANEK VE^JEGA RAZBITEGA PREDMETA BRITANSKI IGRALEC (ALAN) [VEDSKO IME ZA FINSKO LUKO TURKU CLARK GABLE RIMSKI HI[NI BOG KUNI PODOBNA @IVAL, NORKA SKUPINA ^EBEL MEHI[KI NAZIV ZA AMERI^ANA @IVAL, ROGELJ ANTI^NO RA^UNALO KO^A IZ ILOVICE SIBIRSKI VELETOK AM. IGRALKA (PATRICIA) NOVINARKA JESENI^NIK ^EBELJI PRODUKT KRILO RIMSKE KONJENICE ^RN VRAN GOLOBJE VELIKOSTI PASMA PSOV Z DOLGODLAKIM GOBCEM FIZIK EINSTEIN @OGA ZUNAJ NOGOMETNEGA IGRI[^A IGOR PRETNAR NEDEJAVNOST SLADEK RASTLINSKI SOK NEFOSILNI VIR ENERGIJE ZLATA OGNJANOVI] OTON JUGOVEC PISARNI[KI DELAVEC SOGLASNIKA V BESEDI ^ETA DLAKASTA DIVJAD SULTANOV PISMENI UKAZ DANSKI JEZIK POVR[INA, PO KATERI HODIMO LESEN AFRI[KI BOBEN ANGLE[KI ARHITEKT (MICHAEL) PLAVALEC THORPE GR[KI GRADITELJ IN ARHITEKT POMLADNI MESEC DELOVNA SKUPINA DU[EVNA USMERJENOST K URESNI^ITVI KAKEGA DEJANJA V PRIHODNOSTI @ELATINA IZ MORSKIH ALG ZELENICA SREDI PU[^AVE USIPANJE (REDKO) VREMENSKA NESRE^A IZPITJE NA DU[EK VE^ SATOV MOZOLJAVOST MANJ[A VOJA[KA ENOTA IT. POP PEVEC AMERI[KI IGRALEC (JAMES) VRHNJE OBLA^ILO RIMLJANOV NIKOLAJ OMERSA MARKO OKORN HUMORISTKA PUTRIH VLADAR KNE@EVINE VOJA[KI ODPOSLANEC NEKDANJA AMERI[KA TENISA^ICA SHRIVER DESNI PRITOK SAVE V MEDVODAH IZJAVA KVARTOPIRCA, DA BO NASPROTNIK IZGUBIL NAGRADNA KRI@ANKA Geslo pravilno re{ene kri`anke po{ljite do 31. 8. 2013 v zaprti kuverti, na naslov: Uredni{ki odbor Bolje, Splo{na bolni{nica Jesenice, 4270 Jesenice Nagrade so zagotovljene. 54 FILM AKIRE KUROSAVE Imena nagrajencev bomo objavili na intranetni in internetni strani SBJ. BO Lj e SLABA [OLSKA OCENA NA[ PEVEC (OTO) OSNOVA, PODLAGA NEM[KA ZNAMKA AVTOMOBILOV BOLje Jabolko ljubezni pomes d'amour ^eprav sem na{la podatek, da je se je paradi`nik pri nas za~el uveljavljati najverjetneje sredi 19. stoletja, imam v spominu pripoved gospe, ki se je rodila v tridesetih letih prej{njega stoletja in odra{~ala na Jesenicah. Pripovedovala je, da je prve sadike priskrbel ^eh dr. med., ki je zdravil njenega o~eta. V za~etku so ga uporabljali samo za pripravo raznih omak in marmelad. Danes pa si te`ko predstavljamo poletje brez osve`ilnih paradi`nikovih solat. Paradi`nik je doma v ni`jih predelih Andov, kultivirali so ga Azteki. Skupaj s koruzo, papriko in krompirjem so ga v Evropo prinesli v ~asu Kolumbovih potovanj. Verjetno se je najprej pojavil v Sevili, takrat pomembnem sredi{~u mednarodne trgovine. Od tam se je raz{iril po Evropi, kjer so ga sprva gojili kot okrasno rastlino. V letu 1544 je omenjena rumena vrsta paradi`nika kot "mala aurea" - zlato jabolko, deset let za tem pa {e rde~a vrsta. Sade` je pridobil sloves afrodiziaka. To pojasnjujejo imena, kot so pomes d'amour v Franciji, pomodore v Italiji in love apple v Angliji. Prehod iz zeli{~nega sveta v splo{no kulinari~no sestavino se je zgodil konec 17. stoletja s prvim objavljenim napolitanskim receptom za paradi`nikovo omako v {panskem slogu. Od tedaj je zaradi svoje uporabnosti postal v Evropi ena priljubljenej{ih sestavin jedi, saj se njegov okus lepo dopolnjuje s {tevilnimi `ivili in za~imbami. Ujema se s sirom, skuto, ribami, mesom, jajci, testeninami ... Dobrodo{el je tudi kot sestavina raznih zelenjavnih jedi. Je ~udovit sade` za hitro pripravljen hranilen in relativno nizkokalori~en prigrizek. Panzanella (paradi`nikova solata s kruhom) Za 4 osebe potrebujemo: • 400 g paradi`nika • 200 g na kocke narezanega starega kruha • 1 veliko kumaro • 1 rde~o ~ebulo • {opek sve`e bazilike • 1 `lico olivnega olja • 2 `lici balzami~nega kisa • sol in poper po okusu Postopek: Kruh nare`emo na kocke (~e ni zadosti suh, ga natresemo na peka~ in 5-10 minut su{imo v pe~ici, ogreti na 200°C). Paradi`nik nare`emo na kocke (~e je preve~ so~en, mu predhodno odstranimo nekaj semenja). Kumaro olupimo, ~e je potrebno odstranimo semenje ter jo nare`emo na kocke. Na drobno sesekljamo rde~o ~ebulo, dodamo {e sesekljano sve`o baziliko in olivno olje, za~inimo s soljo in sve`e mletim poprom, preme{amo ter pustimo po~ivati vsaj 30 minut. Postre`emo na sobni temperaturi. Hranilne in energetske vrednosti jedi kcal 200 P v mg 99 kJ K v mg 381 Bvg Mvg OH v g vlakna g 6 6 31 3 Fe v mg Mg v mg Ca v mg Zn v mg 2 34 65 1 Nasi~ene MK: 1 Enkrat nenasi~ene Mk: 3 Ve~krat nenasi~ene MKL: 1 Paradi`nik je zelo bogat s hranili. V njem se skrivajo vitamini C, A, K in vitamini B kompleksa. Vsebuje molibden, kalij, mangan in krom, pa tudi nekaj `eleza, bakra in magnezija. Poleg tega je najpomembnej{i vir rde~ega pigmenta imenovanega likopen, ki izkazuje antioksidativne lastnosti in potencialno antikarcinogeno delovanje. Biodostopnost likopena se s toplotno obdelavo paradi`nika pove~a. Visoke vrednosti serumskega likopena povezujejo z zmanj{evanjem pojavnosti nekaterih vrst raka, {e posebej raka prostate. Pavla Lavrinec, bolni{ni~ni dietetik 55