LP vrtec - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Comments

Transcription

LP vrtec - Osnovna šola Leskovec pri Krškem
1
Pogoji uresničevanja programa vrtca 2013/2014
Poslanstvo in vizijo enote Vrtca smo v sodelovanju uresničevali vsi zaposleni vrtca z otroki,
njihovimi družinami in z zunanjimi sodelavci. Zadovoljni, veseli otroci, vrtec po meri otrok,
profesionalno in strokovno delo vzgojiteljic ter zadovoljstvo staršev so nam bile glavne
prioritete, smernice za delo.
TO SEM JAZ, Aleksander, 5 let
Laura, 4 leta
KORAK za KORAKOM SE UČIMO ŽIVETI
zdravo in z naravo,
drug z drugim,
v razvojno spodbudnem, smiselnem
in varnem učnem okolju,
ki omogoča, izhajajoč iz izkušenj,
dejavno vključevanje v širše okolje.
2
1 Uresničevanje vizije in poslanstva vrtca Leskovec
LDN vrtca in oddelka je s cilji, temami, dejavnostmi in kazalci učinkovitosti narekoval
izvedbo in uresničitev vizije ter tako doprinesel k boljši realizaciji izvedbenega Kurikuluma
vrtca.
Vizijo in poslanstvo vrtca so strokovne delavke uresničevale z dobro načrtovanimi
dejavnostmi, ki so vključevale otroke, starše in okolje.
Strokovne delavke vrtca so načrtovale teme po interesu otrok in jih povezovale z izkušnjami
otrok, s pomočjo učnih sredstev ter jih prepletale z izbrano rdečo nitjo in temami vrtca.
Načrtovali in izvedli so raznovrstne posebne dni, obeležili dogodke in izvajali bogat dodatni
program s pomočjo staršev in zunanjih izvajalcev, ob upoštevanju različnih kultur in
značilnosti družin naših otrok.
Omogočali so socialno-čustveno učenje otrok preko socialnih iger in delavnic razvijanja
čustvene inteligentnosti, ki so omogočale otrokom, da bolje spoznajo sebe in druge otroke
skozi lastne potrebe ter upoštevaje drugih.
Učinki našega dela na katere smo lahko še posebej ponosni
- Nadgradnja in kakovost izvedbenega kurikuluma vrtca po metodologiji Korak za korakom.
- Strokovne delavke našega vrtca so bile pri načrtovanju in izvedbi VIP kreativne, izvirne
in domiselne.
- Strokovne delavke so vzpostavile konstantno dnevno rutino in z njo otrokom in staršem
po oddelkih zagotavljale občutek varnosti in sprejetosti.
- Zgledno smo upoštevali vsakega otroka kot posameznika, njegove potenciale in potrebe in
mu omogočali vsestranski razvoj tudi s pomočjo gibalnih dejavnosti ter razvijanja
čustvene inteligentnosti otroka s starši in družinami.
- Izvedeni letni program je bil s celoletnimi prizadevanji vseh vključenih bogat, celovit in
inovativen ter je skozi izvedene aktivnosti upošteval otroke vseh starosti.
- Oblikovali smo otroku prilagojeno okolje, ki je spodbujalo njegov vsestranski razvoj in ga
gradilo na njegovih močnih področjih.
- Vzpostavljali smo zaupanje in povezanost med otroki, družinami in strokovnimi
delavkami ter gradili partnerski odnos z družinami.
- Razvijali smo pismenost v povezovanju s knjigo, ob integraciji vseh vzgojnih področij.
- Otroci med seboj veliko komunicirajo, izražajo občutke, čustva in se učijo poslušati, biti
slišani, spoštovati mnenje in reševati konflikte sami.
- Starše in družinske člane smo vsestransko, sprotno in vsakodnevno obveščali in
vključevali v izvedbo LDN oddelkov, enot vrtca in vrtca kot celote skupaj z zunanjimi
sodelavci in ustanovami.
3
2 Dogodki, kot izzivi po enotah vrtca, ki so zaznamovali minulo
leto
2.1 Enota Pika Nogavička
- Spoznavanje med seboj, spoznavanje z družinami.
- Menjava vzgojiteljic.
- Obeleženje posebnih dni in skupna praznovanja, prireditve na ravni enote (Teden
otroka, Pikin rojstni dan vrtca, predstava staršev za otroke v veselem decembru …).
- Nenadna izven planska selitev vseh otrok v enoto Vila, od 8. 7. do 14. 8. 2014, na
zahtevo staršev otrok enote Pika Nogavička zaradi adaptacije športne dvorane in
bazena matične šole.
2.2 Enota Mali princ
- Povezanost družin in strokovnega osebja.
- Poenoten pretok informacij med izredno aktivnim predstavnikom staršev, vodstvom,
Občino Krško in Mercatorjem.
2.3 Enota Peter Pan
- Menjava treh vzgojiteljic in dveh pomočnic vzgojiteljic, kar so otroci veliko bolje
sprejeli kot starši.
- Zbrati dovolj donatorskih sredstev za večnamensko športno kletko v dvorani KD in
postavitev športnega orodja na predvideno mesto.
2.4 Enota Vila
- Postopek od načrta do postavitve lesene hišice: zbiranje donatorskih sredstev in
ponudb glede na potrebe, potrditev Občine Krško, da doda manjkajoči del sredstev
donatorskim sredstvom, ki smo jih z različnimi akcijami zbrali v ta namen, postavitev
lesene hišice in selitev otroških vozil in drugih športno-didaktičnih sredstev.
- Preureditev igralnice v telovadnici kot primerne za otroke 2—3 let, med letom.
- Pogostejše sodelovanje s svetovalno delavko – pedagoginjo, za boljše reševanje težav.
- Pripravili so nastop najmlajših pred starši in sorodniki.
- Menjava vzgojiteljice in komunikacija med vsemi zaposlenimi.
2.5 Vrtec Kerinov Grm
- Prestopanje iz enega v drug projekt.
- Finančna nesigurnost, okrnjenost, ki je vplivala na okrnjeno izvajanje načrtovanega
programa.
- Menjave vzgojiteljic ter zaposlitev gospodinje in hišnika - šoferja (v deležih).
Izzivi, ki ostajajo
- Spoštovanje, sprejemanje, spoznavanje, in upoštevanje vsakega posameznika.
- Sodelovanje in komunikacija med nami, med strokovnimi delavkami, med seboj vsak
dan, povezovanje in sodelovanje s starši, družinami, vodstvom in s tehničnimi delavci.
4
Vključevanje romskih, albanskih in otrok s primanjkljaji v redne oddelke vrtca.
Projektno delo v vrtcu.
Financiranje romskega vrtca v Kerinovem Grmu.
Razporejanje strokovnih delavk, menjava in nadomeščanje delavcev ter vključevanje
novih.
- Mednarodna izmenjava, obeleženje posebnih dni, praznovanja.
-
3 Povprečna letna prisotnost otrok in vzroki izostankov
od septembra 2013 do junija 2014:
- Otroci 1–3 let: 75 % => otroci 1—2 = 72,5 % > 1. in 14. oddelek
=> otroci 2—3 = 76 % > 3., 5.. 8. in 10. oddelek
-
Otroci 3–6 let: 82,6 % > 2., 4.,6.,7.,9.,11., 12. in 13. oddelek
Najpogostejši vzroki izostankov otrok: prehladna obolenja, viroze in počitnice.
4 Uresničevanje prednostnih nalog in nalog vrtca
Vse prednostne naloge vrtca so bile smiselne in smo jih lepo vpeli v izvedbo LDN enote oz.
skupine. Povezovale so se med seboj in postajajo del življenja oz. rutine v vrtcu.
Na 1. roditeljskih sestankih so strokovne delavke staršem predstavile prednostne naloge vrtca
in globalno tudi cel LDN vrtca ter se s starši dogovarjale za njihovo vključevanje v samo
izvedbo in evalvacijo. Vseh vsebin ni bilo mogoče nanizati in načrtovati že na začetku
šolskega leta, vendar smo jih potem vpletali v aktivnosti, ki so se pojavljale med letom.
4.1 Izboljšati komunikacijo med otroki, starši in zaposlenimi
Vsakodnevna komunikacija s starši je gradila odnos med odraslimi in otroki. Sproščenost
otrok v vrtcu kaže na dobro komunikacijo med nami.
Odprta komunikacija, odkrit, konstruktiven dialog, upoštevanje individualnosti vsakega
posameznika in velika mera medsebojne strpnosti so velik izziv za vse nas in omogočajo
preraščanje sodelovanja v partnerstvo z družinami. Učili smo se poslušati, biti slišani in
spoštovati mnenje ter individualnost vsakega posameznika, kar ostaja še naprej naš izziv.
V pripravljalnem, romskem vrtcu je bila izziv dvojezična (pretežno govorna, manj pisna)
komunikacija, starši, ki slabše razumejo ali govorijo slovenski jezik in vzgojiteljica, ki še ne
govori romsko, čeprav se hitro uči.
5
Uresničeni cilji:
– Izboljšali smo pretok informacij med zaposlenimi, obveščali starše in vse zaposlene
vrtca ter zmanjšali motnje pri delu.
– Izboljšali smo komunikacijo med otroki in starši ter se učili odprte, odkrite
komunikacije, konstruktivne kritike ter dialoga med strokovnimi delavkami in
vodstvom.
– Staršem smo predstavili način reševanja konfliktov na nivoju otrok–otrok, strokovna
delavka–roditelj.
– Spodbujali smo razvoj čustvene inteligence otrok in preko njih tudi odraslih.
Nekaj primerov dobre prakse uresničevanja ciljev po oddelkih:
a) med otroki
- Strokovne delavke so otrokom v oddelkih omogočale veliko govornih aktivnosti in s
pomočjo smiselnih pravil v oddelkih, kot tudi z odprtimi vprašanji, vsakodnevno
spodbujale medsebojno komunikacijo (verbalno in neverbalno) in samostojnejše
reševanje konfliktov med njimi, zato otroci med seboj več komunicirajo in nekateri že
sami rešujejo konflikte med seboj, drugi pa jih rešujejo ob pomoči drugega otroka ali
strokovne delavke.
- Strokovne delavke so z dejavnostmi in delavnicami otroke spodbujale k
prepoznavanju in poimenovanju čustev, spodbujale socialno-čustven razvoj ter jih
učile sprejemljivega vedenja.
- Odrasli so otrokom nudili podporo pri izražanju čustev in navezovanju prijateljskih
odnosov ter jih navajali, da si ob igri med seboj povedo kaj čutijo ali si želijo ter tudi
česa ne marajo ali ne dovolijo ter se tako učili vzajemnega spoštovanja.
- Ob knjigah so se otroci preko knjižnih junakov učili navezovati prijateljske odnose in
se jih vsak dan učili tudi vzdrževati.
b) s starši
- S starši smo vzpostavljali stik, gradili zaupanje in razvili dobro komunikacijo z njimi
s pomočjo uvodnih pogovorov in anketnih vprašalnikov o otroku, informativnih
zgibank, skupnih roditeljskih sestankov, preko oglasnih desk za starše, ustnih in email sporočil, obvestil v kotičku za starše, oddelčnih map z utrinki, fotografijami in
zahvalami …
- Kotiček za starše v igralnici je vseboval: zvezek za predstavnika sveta staršev,
seznam otrok v oddelku, zapis dnevnega dogajanja v oddelku, obrazložitev dnevne
rutine, cilje in dejavnostmi glede na temo, ki je potekala v oddelku.
- Individualni pogovori o otrokovem razvoju so omogočili, da smo skupaj s starši
sooblikovali vzorec odzivanja na otrokove potrebe in si izmenjali izkušnje in znanja
za spodbujanje otrokovega razvoja.
- Roditeljski sestanek je bila možnost, da smo staršem predstavili pomen sodelovanja
in vključevanja pri izvedbi različnih dejavnosti v programu vrtca, še posebej
vključevanja v dopoldanskem času. Govorili smo tudi o pomenu branja otroku v
najzgodnejšem obdobju in se dogovorili o sodelovanju spodbujanja zanimanja za
knjigo pri otroku. Starše smo uspeli pridobiti za sodelovanje in jim na tak način želeli
pokazati, da sodelovanje vrtca z družino gradi pri otrocih zaupanje in tudi spodbuja
otrokov razvoj.
6
- Vzpostavili smo zgledno medsebojno obveščanje med starši.
c) med zaposlenimi
- Dnevno načrtovanje dela v tandemu je omogočalo enoten prenos informacij tudi do
staršev.
- Po enotah vrtca je skupno načrtovanje in dobro informiranje o poteku posebnih dni,
prireditev ali dogodkov prispevalo k temu, da smo načrtovane vsebine izvedli.
- Organizacijske vodje enot so vestno in dosledno skrbele za organizacijo in
posredovanje informacij v enoti.
- Učinkovito je bilo obveščanje preko e-maila med zaposlenimi v enoti, med enotami,
kot tudi s pomočnico ravnatelja.
- Nadgradili smo sodelovanje z Valvazorjevo knjižnico in Zdravstvenim domom
Krško.
- V sodelovanju z Mladinskim centrom so na njihovo pobudo v 13. oddelku Vile
sprejeli mednarodno izmenjavo in z aktivnostmi Montessori učiteljice Thaare
vsestransko obogatili izvedbeni program v oddelku ter pridobili mnogo pozitivnih
izkušenj. Med drugim so otroci v oddelku spoznavali romski, angleški in italijanski
jezik.
- Obveščanje s strani sindikata je bilo v tem letu zelo pogosto, aktualno in izčrpno, kar
je doprineslo k boljši informiranosti zaposlenih.
4.2 Spodbujanje porajajoče se pismenosti - pogoj razvoja učinkovite
pismenosti
Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govornih sposobnosti.
V vrtcu smo pri otrocih zagotavljali razvoj učinkovite pismenosti s spodbujanjem porajajoče
se pismenosti z vključevanjem razvijanja v naše dnevne rutine ter skozi igre, gibalne
aktivnosti, v korelaciji vseh vzgojnih področij, v sodelovanju s starši in zunanjimi sodelavci.
Strokovni delavci so s pomočjo kolektivnega, ciljnega seminarja Zgodnje opismenjevanje
skozi gibanje in igro pridobili nova znanja, predloge za izvedbo aktivnosti in pretehtali
dosedanjo prakso. Porajajočo se pismenost smo pogosto razvijali skozi gibanje, tako načrtno,
kot priložnostno, kot tudi skozi dnevno rutino. Knjiga oz. slikanica je bila pogosto sredstvo za
vzpostavitev komunikacije z otrokom. Zaradi prepletanja aktivnosti s knjigami je bilo opazno
še večje zanimanje otrok za druženje z njo v knjižnih kotičkih. Pomembno je tudi poudariti,
da je večina staršev ozavestila pomen zgodnejšega razvijanja pismenosti pri otrocih in
pomagala z aktivnim vključevanjem v skupne izvedbene programe (knjižni program Palček
Pripovedovalček, razvijanje pismenosti preko gibalnih aktivnosti, grafomotorike …).
Podrobnejša realizacija in učinki izvedbe razvijanja porajajoče se pismenosti naših otrok je
razvidna iz Letnih poročil oddelkov.
4. 3 Prostorski pogoji, vzdrževanje, investicije in nakup opreme
Poleg izbranih prednostnih nalog smo še naprej iskali možnosti za izboljšanje prostorskih
pogojev in pridobivanje novih prostorov. To bo tudi za naprej ostala ena od pomembnih
prioritet, saj prostorsko stisko in starost objektov čutimo vse bolj in bolj. Naše enote vrtca ne
7
morejo sprejeti vseh otrok, oddelki za najmlajše 1–3 let so polni že od 1. septembra, od leta
1999 imamo polovični oddelek 3–6 let v nekdanji zbornici v enoti vrtca Pika Nogavička, od 2.
1. 2013 imamo oddelek 1–2 let v telovadnici enote vrtca Vila. Vse novince, ki bodo po 1. 10.
2014 izpolnjevali pogoje smo preusmerjali v Vrtec Krško in v druge vrtce v krški občini, kjer
so še morebitna prosta mesta. Še naprej si bomo v nenehnem sodelovanju z ustanoviteljico
Občino Krško, s Krajevno skupnostjo Leskovec pri Krškem in s pomočjo predlogov Sveta
staršev vrtca Leskovec prizadevali za povečanje števila mest za novince. V ta namen smo kot
izredno rešitev predlagali staršem otrok 1—2 let začasni oddelek v objektu, kjer je romski
vrtec Kerinov Grm. Starši otrok brez mesta so si prostore z igriščem ogledali in izražali
pozitivno presenečenje, 4 pa tudi potrdili vključitev, v kolikor ne bo druge možnosti. Zaradi
izliva vode - poplave v prostorih oddelka 1—4 let v pritličju podružnične OŠ Veliki Podlog
smo otroke kmalu po začetku novega šolskega leta morali seliti v Kulturni dom v Velikem
Podlogu. Šolarji, otroci starejše skupine vrtca Peter Pan in rekreativci so tako začasno izgubili
večnamensko dvorano za športne in druge aktivnosti, zato so pričeli iskati druge prostore za
najmlajše.
Starost objektov in pohištva v enotah vrtca Pika Nogavička in Peter Pan ter
pomanjkanje ustreznih pripadajočih prostorov v enotah vrtca je vedno bolj opazna in
obremenjujoča.
Adaptacija vrtca Pika Nogavička ni bila potrjena kljub vsem naporom Občine Krško,
projektanta Vladimirja Rostoharja, ravnatelja Antona Bizjaka in vseh sodelujočih iz vrtca za
pripravo prijave za finančna sredstva na državnem razpisu.
V naši najmlajši enoti vrtca Vila smo po več kot štirih letih veseli postavitve lesene hišice, ki
smo jo na pobudo strokovnih delavk, skupaj s starši in deležem Občine Krško pridobili z
mnogimi akcijami. Žal še vedno niso odpravljene pomanjkljivosti v Vili, od katerih je najbolj
pereč vdor vode v klet po hudih nalivih.
Že več let si želimo obveznih hišk za spravilo otroških vozil, zunanjih igrač in orodja ter
senčnic na vseh naših igriščih, saj za ta namen vedno zmanjka finančnih sredstev. Vozila in
orodja so daleč stran od igrišč (pod stopnicami ali v dotrajani baraki), kar pomeni, da je vsako
spravljanje na igrišče in nazaj povezano z mnogimi ovirami pa tudi z nevarnostmi.
Pogoje dela smo kot vsa leta do sedaj izboljševali tudi z različnimi akcijami in s
pridobivanjem donatorskih sredstev po enotah vrtca, ki so jih predlagali zaposleni in starši.
Pomagali smo pri pripravi prostorskih rešitev, opreme in preurejanju prostorov v vrtcu ter pri
pripravi načrtov za pridobitev sredstev za obnovo enot.
Varnost otrok smo zagotavljali z rednimi pregledi, vzdrževalnimi deli in z zaklepanjem
vhodnih vrat po enotah vrtca.
Redno vzdrževanje prostorov in otroških igrišč so opravljali hišniki sproti in glede na
potrebe ali zahteve inšpekcij. Evidenca opravljenih sprotnih vzdrževalnih del je razvidna iz
zvezkov po enotah in iz dokumentacije. Opravljeno je bilo redno vzdrževanje klima naprav,
temperaturnih termostatov, grelcev vode in gasilnih aparatov.
S strokovnimi delavkami smo po enotah pripravili sezname s predlogi nujnih večjih
vzdrževalnih del in manjših investicij ter se dogovarjali s hišniki, ravnateljem, vodjo
higienskega režima in s pomočnico ravnatelja za vrtec o izvedbi glede na razpoložljiva
sredstva ter nujnost. Ugotovili smo, da je finančnih sredstev premalo za vsa nujna dela in
opremo, zato so bile investicije pogojene z zagotavljanjem varnosti in minimalnih prostorskih
pogojev standardov v vrtcu ter zahtev inšpektoric po rednih pregledih.
8
Izposoja opreme
- Zaradi večjega števila otrok po oddelkih smo si v Vrtcu Krško izposodili 24 Wesco
ležalnikov.
Najnujnejše investicije po enotah vrtca
- Dopolnili smo stole in mize zaradi večjega števila starejših otrok in dotrajanosti stolov
za najmlajše.
- Naročena interventna menjava sušilnega stroja v pralnici, okna v razdelilni kuhinji in
1. igralnici enote vrtca Pika Nogavička bo izvedena predvidoma v septembru 2014.
- Popravili in zamenjali smo nekatere omare, igralne kotičke in dodali magnetne table
po igralnicah ter dodali omare v pisarnah za dokumentacijo.
- Dopolnili smo perilo (posteljnino, slinčke in predpasnike za zaposlene).
- Dopolnili smo razdelilno melaminsko posodo po enotah.
- V septembru bomo dopolnili razdelilne posode za diete otrok.
IKT oprema in internetne povezave:
- V enoti Mali princ smo stacionarni računalnik zamenjali s prenosnim z večjim
ekranom, potem ko smo za potrebe pomočnice ravnatelja nabavili novi, manjši
prenosnik.
- Septembra bomo v enoti Vila s pomočjo dodatnih naprav vzpostavili brezžični
internet v celi stavbi.
- V naslednjem šolskem letu bomo postopno s prenosnimi računalniki opremili vse
oddelke.
Dopolnitev didaktičnih pripomočkov v vseh oddelkih vrtca je bila izvedena večkrat letno
v obsegu zagotovljenih namenskih sredstev, po izbiri strokovnih delavk glede na potrebe in
starost otrok.
4. 4 Oblikovanje učnega okolja
Vse strokovne delavke so skupaj z otroki in družinami oblikovale učno okolje, ki otrokom in
odraslim omogoča prijetno počutje, zagotavlja varnost, raziskovanje, samostojnost, aktivno
učenje v prostorih in v naravi ter hkrati omogoča razvijanje občutka pripadnosti glede na
individualne potrebe otrok, kot tudi celotnega oddelka.
Pri oblikovanju okolja v oddelku smo temeljili na smiselni razporeditvi kotičkov glede na
svetlobo in prehodnost ter logični uporabi pohištva in sredstev za otroka glede na zastavljene
cilje in izbrane teme.
S prostorskimi rešitvami, razporeditvijo centrov aktivnosti (kotičkov) za otroke smo dosegli,
da so otroci smiselno uporabljali material in sredstva – kar pomeni, da ga niso prenašali po
vsem prostoru, saj je bilo razumljivo zakaj so tam kjer so in zakaj ne drugje.
Zavedamo se pomena kakovosti medsebojnih odnosov, upoštevanja vrednot, timskega
dela, strokovnosti in profesionalnosti vseh zaposlenih v vrtcu. Tudi v tem šolskem letu bomo
še naprej ozaveščali in se učili doslednega upoštevanja osnovne vrednote spoštovanja ter
drugih dogovorov o sodelovanju. Še naprej bomo razvijali odprto komunikacijo z osebo, ki ji
je namenjena ter prevzemanje osebne odgovornosti, da bi bilo sodelovanje, komunikacija med
nami in klima še boljše.
Koordinatorje posameznih dodatnih programov smo spodbujali in podpirali pri načrtovanju,
izvajanju in evalvaciji izvedbe predvidenih aktivnosti po enotah in oddelkih.
9
Živimo, delamo in se učimo drug od drugega.
Pomagamo otrokom, da zrastejo v samostojne, odgovorne, ustvarjalne, delovne in
zadovoljne odrasle.
Zavedamo se, da bo s kakovostno izvedbo na otroka naravnanem programu po metodologiji
Korak za korakom in z dobrim sodelovanjem med otroki, starši in strokovnimi delavkami naš
vrtec ostal v okolju priznan, znan po kakovostnem in timskem delu z otroki ter partnerskih
odnosih s starši.
5 Upoštevanje izbrane teme Porajajoča se pismenost
Izbrana tema je kot »rdeča nit« povezovala dnevno rutino oddelkov z vsemi vzgojnimi
področji ter obogatila redni vzgojni program v enotah vrtca Leskovec pri Krškem. Izvedene
aktivnosti z operativnimi cilji po starostnih skupinah otrok so bile upoštevane v vsebinskih
pripravah in v izvedbi programa v področnih povezavah vseh oddelkov vrtca (Več glej pod
uresničevanje prednostnih nalog).
6 Prehrana in zdravje v vrtcu
Za enote vrtca Pika Nogavička, Mali princ, Vila in Kerinov Grm so se pripravljali vsi obroki
hrane v centralni kuhinji matične OŠ Leskovec pri Krškem. Pripravljeni obroki so se
dostavljali razdelilnim kuhinjam enot vrtca in se nato razdelili po oddelkih vrtca. Sama
dostava od matične kuhinje v šoli do enot vrtca vzame hišniku veliko več časa, kot je za to
priznano. Tako je delo hišnika, ki razvaža hrano večidel podrejeno razvozu hrane in vračanju
razdelilnih posod v glavno kuhinjo.
Za enoto Peter Pan se je pripravljala in razdeljevala hrana v kuhinji v podružnični šoli Veliki
Podlog, kjer sta tudi dva oddelka vrtca.
Vsi predšolski otroci so dobili v okviru dnevnih stroškov prehrane štiri obroke: zajtrk, sadno
malico, kosilo in popoldansko malico.
V času bolniške odsotnosti Mateje Grmšek od aprila do avgusta 2014 je bil organizator
prehranskega in zdravstveno-higienskega režima Marko Škofca, ki se je zelo dobro vpeljal v
delo ter postopoma prevzel vsa dela in naloge. Vodja prehransko-higienskega režima je v
sodelovanju z glavnim kuharjem Zvonetom Baškovičem in Edito Gubenšek oblikoval
jedilnike in posredoval predloge izboljšav. Sodeloval je tudi z vsemi strokovnimi delavkami
oddelkov, s pomočnico ravnatelja Majo Koretič ter po potrebi tudi z ravnateljem Zavoda
Antonom Bizjakom.
Globalni cilj, ki smo mu sledili:
10
Izboljšati prehrano vseh otrok, prilagoditi prehrano najmlajšim v oddelkih 1—2 let ter
razvijati zdrave prehranske navade in pitje vode otrok in odraslih
V različnih aktivnostih smo skupaj uresničevali cilj in sodelovali: strokovne delavke vrtca,
kuharji iz centralne šolske kuhinje, vodji prehrane za vrtec in šolo s starši naših otrok, da bi
izboljšali prehrano.
Letno poročilo organizatorja zdravstveno-higienskega režima in prehrane v vrtcu
HIGIENA V VRTCU
- Ohranili smo sodelovanje z obstoječimi dobavitelji (Kimi, Hagleitner, Barjans,
Mercator) in začeli sodelovanje z Binbee, da smo znižali stroške (cenejša alternativa
kartušam za koše za odpadne plenice); z namenom dodatnega znižanja stroškov smo
začeli sodelovati tudi z novim dobaviteljem (Europap), ki nam je ponudil konkurenčne
cene za obstoječe dobavitelje.
- Pregled načrtov in evidenc za vodenje predpisane dokumentacije o vzdrževanju in
higieni prostorov in igrišč po vseh enotah vrtca (za čistilke, hišnike in strokovne
delavke).
- Dogovori in srečanja s čistilkami glede čiščenja vrtca.
- Dogovori s hišniki glede izvajanja načrtov ter izpolnjevanja evidenc.
- Dogovori z vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic glede izvajanja načrta
čiščenja ter izpolnjevanja evidenc.
- Urejanje, dopolnitev posameznih evidenc v skladu z veljavno zakonodajo.
- Odprava težav z vdorom miši v enoti Pika nogavička (maj, junij 2014): hišniki so
pregledali omare ter igralnice in druge prostore, nastavili dodatne pasti za miši,
strokovne delavke in čistilka pa so vsakič poskrbele za dezinfekcijo opreme,
posteljnine in didaktike; trenutno ni nobenih znakov o prisotnosti miši.
PREHRANA in delovanje na področju prehrane:
- Načrtovanje tedenskih jedilnikov v sodelovanju z vodjo kuhinje ter šolsko
organizatorko prehrane: v sodelovanju s kuhinjo se trudimo v največji meri upoštevati
smernice za prehrano otrok v predšolskem obdobju (ustrezno razmerje mlečnih,
mesnih živil, škrobnatih živil ter veliko zelenjave in svežega sadja); pri načrtovanju
jedilnikov upoštevamo mnenje strokovnih delavk, zadovoljstvo otrok s prehrano ter
informacije, ki jih dobimo iz razdelilnih kuhinj; v jedilnik smo vključevali že
preizkušene jedi, občasno poskusili tudi z uvajanjem novih jedi, ki so bazirale na
višjem deležu zelenjave ter manj mesa, s ciljem, da je čim boljša usklajenost jedilnika
s priporočili za prehrano predšolskih otrok; postopno smo zniževali količine mesnih
živil, saj jih je bilo na podlagi smernic do sedaj preveč.
- Načrtovanje dietnih jedilnikov v sodelovanju s kuhinjo za 8 otrok s prehransko
intoleranco na gluten, jajca, oreščke, prehranske aditive; največ jih je bilo z
11
-
-
intoleranco na mleko in mlečne izdelke; vršili smo tudi nadzor priprave dietne
prehrane.
Pri pripravi obrokov smo zgoščevali jedi brez uporabe moke, z uporabo krompirja ali
stročnic; v jedi nismo dajali dodatkov, kuharji so dodajali veliko zelenjave in dišavnih
začimb, ki so bolj zdrave.
Spremljali smo zadovoljstvo otrok s prehrano in njihove prehranjevalne navade.
SODELOVANJE Z INŠPEKCIJAMI IN INŠPEKCIJSKI PREGLEDI
- V mesecu maju smo imeli inšpekcijo za prehrano v enoti Pika nogavička in se
dogovorili o ureditvi dokumentacije za celotno organizacijo šole in vrtca.
- V mesecu maju smo imeli tudi zdravstveno inšpekcijo v enoti vrtca Peter Pan in
uredili in dopolnili zahtevano dokumentacijo hišnikov.
- Sodelovali smo z inšpektorji za izpolnjevanje zahtev inšpekcije glede stanja v enotah
ter pregledali in prilagodili obstoječe evidence.
- Sodelovali smo z zunanjimi izvajalci (NLZOH) pri posodobitvi internega HACCP
sistema za celotno organizacijo.
Marko Škofca, organizator zdravstveno higienskega režima in prehrane
Realizirani cilji in naloge:
- Prilagodili smo prehrano otrok 1—3 let.
- Prilagodili smo prehrano za 8 otrok z dieto, kar predstavlja vedno večji izziv za
sestavljanje dietnih jedilnikov in pripravo obrokov.
- Spodbujali smo pitje vode v oddelkih in večina otrok z veseljem pije vodo.
- Prehrana naših otrok je bila skladna s priporočili smernic prehranjevanja.
- Popoldanska malica kot 4. obrok je bila najpogosteje sadna malica.
- Negovali smo zeliščni gredici pri vrtcu enote Pika Nogavička in Vila ter pobirali in z
otroki pokušali zelenjavo z vrta, sušili rastline za domači čaj.
- Poglobljeno smo razvijali teme s področja NAŠE ZDRAVJE ob obiskih medicinskih
sester, zobnih asistentk, pediatra; starše smo osveščali o problematiki bivanja bolnih
otrok v vrtcu; v nekaterih oddelkih so priporočila starši dosledno upoštevali, kar je
doprineslo k boljšemu počutju in zdravju otrok v vrtcu; po oddelkih smo organizirali
predavanje za starše in zaposlene: Zdrav – bolan otrok v vrtcu. (Izvedba aktivnosti je
podrobneje razvidna iz poročila ZD Krško, Romane Miklič, ki je v dokumentaciji
vrtca.)
- Vodja zdravstveno-higienskega režima je z ravnateljem in zdravstveno inšpekcijo
vzpostavil zdravstveno-higienski režim in poskrbel, da so se redno vodile vse evidence
čiščenja in merjenja temperature.
- Vse otroke smo navajali na kulturno obnašanje pri mizi: primerno starosti znajo
uporabljati prtičke, krožnike, pribor in piti tako iz skodelic kot iz kozarcev.
- Otroci so se celo leto navajali na različne okuse surove in kuhane hrane, sadja in
zelenjave ter se ob tem učili, katera hrana je bolj zdrava.
12
7 Uresničevanje izvedbe programa vrtca
Vsi oddelki našega vrtca so imeli celodnevni redni vzgojno-izobraževalni program (6—9 ur).
Naša enota Vrtec Leskovec je izvajala v vseh oddelkih program po metodologiji Korak za
Korakom, ki upošteva vsa načela in cilje Kurikula za vrtce.
7.1 Upoštevanje temeljnih značilnosti Korak za korakom,
razvojno primerna praksa in individualizacija pri izvedbi
vzgojno-izobraževalnega programa v oddelku
Metodologija Korak za korakom (KZK) je upoštevala otrokov naravni razvoj,
zadovoljevala specifične potrebe vsakega otroka in spoštovala raznolikost kulture. Izhajali
smo iz teze, da se otrok najbolje razvija, če je vpleten v svoje lastno učenje. Spoštovali smo
otroka kot celoto in vsi vidiki njegovega razvoja (fizičnega, socialnega, emocionalnega in
kognitivnega) so se med seboj prepletali in povezovali. Poudarjena je bila razvojno
primerna praksa za vsakega otroka in individualizacija učnih izkušenj za vsakega otroka.
Izhajali smo iz otrokovega ljubega področja ali področij in jih širili na ostala. Individualni
načrt je imel v začetku leta v ospredju otrokovo socializacijo, kasneje pa druge pomembne
vidike razvoja, ki jih je bilo potrebno voditi pri posamezniku v dogovorih in aktivnostih z
njegovim ožjim okoljem – družino. Otroka smo obravnavali v razvojnem smislu in upoštevali
družino iz katere prihaja. S starši smo načrtovali, se dogovarjali in ukrepali ter postopoma
gradili z njimi odnos in partnerstvo.
Prednostna naloga, ki smo jo tudi uresničevali:
Ozaveščanje upoštevanja temeljnih značilnosti KZK pri izvedbi vzgojno-izobraževalnega
programa po oddelkih in ob primerih dobre prakse poglobitev v izvedbo po metodologiji KZK
ob upoštevanju ISSA pedagoških področjih.
Poročilo koordinatorja izvedbe letnega vzgojnega programa po metodologiji Korak za
korakom v šolskem letu 2013/2014
V tem šolskem letu smo v dveh delih izpeljali eno delavnico KZK. Prvo delavnico smo
združili s pedagoško konferenco, na kateri je zmanjkalo časa in smo praktični del delavnice
prestavili na strokovni aktiv 1—6 let, ki smo ga, izjemoma, izvedli v popoldanskih urah.
Prednostne naloge, projekte, sodelovanje z družinami in vzgojno delo v oddelkih smo izvajali
po načelih metodologije KZK. Izvedbeni program ni projekt oz. samostojni koncept,ki ga ne
bi mogli povezovati s prednostnimi nalogami vrtca oz. skupin. To dejstvo nakazuje, da
globalno poznamo smisel izvedbene metodologije. Moje mnenje je, da je potrebno
pridobljeno znanje poglabljati in postavljati nove izzive, da naše delo ohranja svežino in
ustvarjalnost.
Medsebojne hospitacije niso zaživele, smo se pa povezovali na drugačen način. Tako so
nastali različni projekti, skupna druženja ... v vseh aktivnostih pa smo upoštevali načela
izvedbene metodologije.
13
Pogled naprej:
Še vedno menim, da se moramo posvetiti temeljiti obnovi metodologije KZK, ker nikoli
nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. S predlogom sta se strinjali tudi pomočnica
ravnatelja Maja Koretič in svetovalna delavka – pedagoginja Vesna Perić, s katerima smo
skupaj oblikovale organizacijsko shemo naših delavnic. Tako bi delavnice KZK potekale
ločeno od pedagoških konferenc, samostojno. Poglobitvene delavnice bi potekale enkrat
mesečno na strokovnih aktivih. Na teh aktivih bo priložnost izmenjave izkušenj, določile
bomo naloge do naslednjega srečanja, preverjale izvedbo metodologije v praksi ... vsako
srečanje bo vnaprej določeno s temo in cilji ter smiselno povezano in vtkano v našo vzgojno
delo (npr. v jeseni se bomo pogovarjali o učnem okolju). Vsebino srečanj bom povezovala s
prednostnimi nalogami vrtca ipd.
Zapisala: vzgojiteljica Petra Urek, koordinatorica Korak za korakom
7.2 Ekologija v našem vrtcu
Uresničevanje našega skupnega cilja:
Z ekološkim osveščanjem in varčevanjem otrok, staršev in zaposlenih spreminjamo
navade, skrbimo za čistejše okolje, boljše medsebojne odnose in zdravje v vrtcu.
Ekologija je v oddelkih postala vsakdan.
Izpostavili bi izvajanje naslednjih aktivnosti:
- Ločevanje odpadkov v vseh igralnicah glede na starost otrok, ob nenehnem
spodbujanju odraslih. Vsi odrasli so se trudili biti otrokom dober zgled in so ločevali
odpadke skupaj z otroki. Oddelki so improvizirali in slikovno označili koše za ločevanje
odpadkov ter ločevali: papir, plastenke, PVC zamaške, jogurtove lončke in drugo.
Izboljšave: v naslednjem šolskem letu bomo preverili koše za ločevanje in jih po potrebi
postopoma zamenjali s trojčki, koši za ločevanje (3 v 1),da bi omogočili lažji nadzor nad
ločevanjem odpadkov.
- Skrb za urejenost igralnice in umivalnice. Red v igralnici in umivalnici je pomemben,
zato smo otroke spodbujali, da so sodelovali pri dnevnem urejanju igralnice (igrače smo
pospravljali na določena in slikovno označena mesta, stoli in mize so bili očiščeni ter
urejeni …) in sanitarij po vsaki uporabi (čiščenje umivalnikov in pobiranje papirnatih
brisač po uporabi). Otroci so se na ta način vadili prevzemati odgovornost, gradili
samozavest, pridobivali pozitiven odnos do prostora ter pridobivali delovne navade.
- Čistilne akcije po enotah vrtca so izvajali strokovni delavci z otroki in hišniki ter
skupaj doprinesli k urejenosti okolice enot vrtca.
- Humanitarne akcije v katerih so sodelovali otroci, starši in zaposleni oddelka so imele
večinoma pozitiven odziv in jih bomo tudi v naslednjem šolskem letu spodbujali.
Izpostavljamo naslednje humanitarne akcije:
- zbiranje zamaškov za domačinko Sento Jeler; kot pomoč sokrajanki pri nakupu
opornice za nogo;
- zbiranje starega papirja po enotah, za izbrani namen; zbrana sredstva se bodo po
enotah porabila v začetku naslednjega leta, v dogovoru med zaposlenimi in starši;
14
- botrstvo Slovenije v sodelovanju z ZPM Ljubljana- Polje; zbiranje oblek, obutve,
nujnih življenjskih potrebščin za ljudi po poplavah v Bosni in Srbiji.
7.3 Ljudsko izročilo in multikulturnost
Otroke smo v okviru programa seznanili tudi z ljudskimi (slovenskimi) tradicionalnimi plesi,
instrumenti, glasbo in narodno nošo ter jim približali slovensko ter romsko kulturo in ljudsko
izročilo.
Otroci so v vseh oddelkih od 1—6 let spoznali:
– ljudske običaje in opravila,
– tradicionalno prehrano,
- ljudske pesmi, plese, igre in noše.
7.4 Mi med seboj
V okviru programa smo sledili globalnemu cilju: dvigniti kakovost sodelovanja, kulturnih in
medsebojnih odnosov z namenom doseči timsko harmonijo.
Skupne prireditve in posebni dnevi
S skupnimi prireditvami in posebnimi dnevi vrtca smo povezali v prijetnem druženju starše,
otroke in strokovne delavke vrtca. Upoštevali smo program oddelka, dodatne programe vrtca
in izvajali aktivnosti z integracijo vseh vzgojnih področij.
V nadaljevanju navajamo le nekaj prireditev, praznovanj in posebnih dni, ki smo jih izvedli na
ravni celega vrtca, ali le v posameznih enotah vrtca:
- Za vse otroke in starše smo imeli zaključek programa knjižne vzgoje vrtca – Palček
Pripovedovalček s predstavo Eve Škofljič Maurer, v sodelovanju z Valvasorjevo
knjižnico.
- V dopoldanskem času smo za vse otroke 1—6 let izvedli kros na igrišču pri šoli.
- Za vsakega otroka v oddelku so strokovne delavke skupaj z njegovimi starši in
ostalimi otroki iz skupine pripravile praznovanje njegovega rojstnega dne kot poseben,
prazničen dan po meri otroka.
- Teden otroka smo obeležili z dopoldanskimi delavnicami na temo PRIJATELJSTVO.
- Ob Svetovnem dnevu zdravja smo po enotah, oddelkih odšli skupaj na pohod.
- V enoti Vila so v decembru pripravili nastop vseh otrok in ga zaključili s prijetnim
klepetom in novoletnim bazarjem.
- V enoti Mali princ so skupaj s starši, vključenimi otroki, bivšimi otroki in zunanjimi
izvajalci izvedli dobrodelni koncert z bazarjem in zbrali večino denarja za opremo
igralnice, nove gugalnice in izvedbo strokovne ekskurzije.
- Otroci so spoznali tradicionalni slovenski zajtrk in v sodelovanju s starši in drugimi
zunanjimi izvajalci spoznavali tudi druge tipične romske, albanske … ter jedi drugih
narodov.
- Vsi otroci oddelkov 3—6 let so obiskali Glasbeno šolo Krško, se imeli na obisku lepo,
odkrivali posebnosti šole in spoznavali različne skupine instrumentov.
- Otroci so si ogledali tudi različne predstave otrok iz drugih oddelkov in tudi drugih
izvajalcev, ki so bile izbrane ob upoštevanju njihove starosti.
15
- V enoti vrtca Pika Nogavička so izvedli Pikin teden in z bogatim programom
aktivnosti za otroke in starše obeležili rojstni dan enote.
- Enota vrtca Vila je imela poseben, Vidkov dan, kot rojstni dan enote.
7.5 Programi za obogatitev rednega programa vrtca
Po izboru strokovnih delavk vrtca smo za uresničevanje naših globalnih ciljev v vrtcu izvajali
v okviru rednega programa tudi različne dodatne programe, s katerimi smo popestrili otrokov
vsakdan, uresničevali prednostne naloge vrtca, da bi postopoma postali način življenja našega
vrtca.
– VEČ GIBANJA, VEČ ZDRAVJA
– KNJIŽNA VZGOJA V VRTCU
S sprotno, vmesno in končno notranjo evalvacijo smo preverjali realizacijo izbranih
programov po oddelkih in se veselili uspehov, učinkov njihove izvedbe. S pomočjo
koordinatorjev programov smo načrtovali aktivnosti, opravili vmesno in letno evalvacijo ter
povezali programe s pomočjo izbrane teme in skupnih prireditev vrtca.
Program: VEČ GIBANJA, VEČ ZDRAVJA
Koordinator programa: Vlasta Škoda s pomočnicami, informatorji po enotah vrtca.
Globalni cilj, ki smo mu sledili:
Dajmo otrokom priložnost, da v največji meri razvijejo svoje gibalne sposobnosti,
zaposlenim in staršem pa priložnost za uvajanje sprememb na področju gibanja in
zdravega stila življenja.
Izbrani cilji, ki smo jih uresničili:
– Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje,
plezanje, plazenje itn.).
– Spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih iger.
– Usvajanje osnovnih prvin ljudskih rajalnih in drugih plesnih iger.
– Povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora.
– Izvajanje programa Mali sonček za vse otroke 2—6 let.
Sledili smo »rdeči niti« Spodbujanje porajajoče se pismenosti in vključevali v gibalne
aktivnosti tudi tiste, ki se nanašajo na opismenjevanje in spodbujanje porajajoče se pismenosti
preko različnih aktivnosti, kot so: poudarjanje ponovitev štetja, zlogov, ritma, zaznavanje
glasov (v korakih, poskokih, kotaljenju, premagovanju ovir, v tradicionalnih, rajalnih in
elementarnih gibalnih igrah) ...
Posamezni operativni cilji in aktivnosti s področja izbrane teme so bili zajeti v programu Mali
sonček. V Mali sonček je bilo skupaj vključenih 219 predšolskih otrok starih 2—6 let. Od
vključenih otrok je bilo 53 otrok letnik 2008, 60 otrok letnik 2009, 52 otrok letnik 2010 in 54
otrok letnika 2011. Mali sonček je povezoval vsa vzgojna področja ter v posameznih skupnih
prireditvah tudi vse otroke in strokovne delavke vrtca (kros vseh otrok vrtca Leskovec).
Ugotavljamo, da so naloge po starostnih skupinah zastavljene smiselno, a je njihovo izvedbo
potrebno zelo premišljeno časovno načrtovati in upoštevati tudi vremenske in druge težave.
16
Realizirali smo mnogo raznovrstnih gibalnih aktivnosti, se družili, krepili zdravje in še
razvijali pismenost otrok.
Povzetek iz poročila Vlaste Škoda, koordinatorice programa Več gibanja, več zdravja
V letošnjem šolskem letu je bil pri gibanju v ospredju program Mali sonček. Izvajali smo ga
skozi celo šolsko leto. Poleg programa Mali sonček smo redno izvajali tudi vadbene ure in
morali biti zelo iznajdljivi pri izbiri prostora, saj razen enote Peter Pan v Velikem Podlogu,
nimamo možnosti vsi redno koristiti telovadnic in jih tudi nimamo v nobeni od enot. Lepo
smo vključevali starše pri raznih pohodih, kolesarjenju, igrah z žogo … Program Fit smo po
večini opustili oziroma se je pogosteje izvajal le v redkih oddelkih, zato se bomo po oddelkih
opredelili, kateri strokovni delavci se bodo še dodatno usposabljali za izvajanje FIT
metodologije in jo postopno izvajali kot izvedbeno metodologijo poleg KZK.
KNJIŽNA VZGOJA V VRTCU
Jezikovna dejavnost v vrtcu in doma je vključevala široko polje sodelovanja in komunikacije
z odraslimi, otroki in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti –
lastne in tuje kulture.
Vsi skupaj smo uresničevali naš skupni globalni cilj in vsem otrokom našega vrtca omogočili,
da ob knjigah doživljajo veselje, pridobivajo nove informacije, oblikujejo pozitiven odnos in
ljubezen do knjige ter se igraje opismenijo. Aktivnosti v knjižnih kotičkih so potekale po vseh
oddelkih ter se še dodatno obogatile s programi po izboru strokovnih delavk oddelkov. Oblike
sodelovanj in izbrani programi književne vzgoje po oddelkih so razvidni iz Letnih poročil
skupin, ključne ugotovitve koordinatorja programa pa iz poročila, ki sledi.
Poročilo koordinatorja dodatnega programa KNJIŽNA VZGOJA
Knjižna vzgoja je v našem vrtcu program za obogatitev rednega programa vrtca in je
celoletni dodatni program.
Moja vloga je bila, da sem v septembru kot koordinator poskrbela, da smo strokovne delavke
v vseh enotah sodelovale in oblikovale cilje za izbrano prednostno nalogo SPODBUJANJE
PORAJAJOČE SE PISMENOSTI, ki se je kot rdeča nit prepletala s knjižno vzgojo in tudi z
ostalimi področji kurikula.
Globalni in operativni cilji, teme, aktivnosti in kazalci učinkovitosti v LDN vrtca in oddelka
so bili vodilo za uresničevanje in izvajanje knjižne vzgoje. Program knjižne vzgoje smo
uresničevali v vseh oddelkih in se je prilagajal starostni skupini otrok.
Potekalo je tudi sodelovanje s šolsko in mestno, Valvasorjevo knjižnico Krško.
Z veseljem bi rada pohvalila vse strokovne delavke vrtca za njihova prizadevanja in
vztrajnost, da izvajajo knjižno vzgojo, da otrokom omogočajo, da ob knjigah doživljajo
veselje, pridobivajo nove informacije, oblikujejo pozitivni odnos do knjige ter se igraje
opismenijo.
S programi Knjižni kovček, Palček Pripovedovalček in z različnimi oblikami sodelovanja s
knjižnicama, strokovne delavke vključujejo tudi starše – družine, ki jim skozi dejavnosti
sporočajo in jih seznanjajo s pomenom knjižne vzgoje za otroka.
Na tak način skupaj otroku privzgajamo ljubezen do knjige in gradimo partnerske odnose.
17
Uspešno smo izvedli zaključek predšolske bralne značke Palček Pripovedovalček in s
prireditvijo povezali vrtec, družine in družbeno okolje.
Zaključno prireditev smo izvedli v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico in to je bila že 5.
zaključna prireditev v sodelovanju s knjižnico.
Prireditve se je udeležilo 129 otrok iz vrtca, približno 20 starejših bratcev in sestric in 150
odraslih. Na prireditvi je za animacijo poskrbela klovnesa Eva Škofič Maurer.
Vsem nam želim tudi v bodoče veliko veselja in lepih doživetij pri druženju ob knjigah.
Marinka Slemenšek, koordinator za knjižno vzgojo
Program: KORAKI DO INTEGRACIJE
Glavni cilj projekta je bil učinkovito vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo.
Splošni namen projekta je ustvarjanje temeljev za zagotavljanje enako vrednih pogojev za
vsestranski razvoj romskih otrok.
Načrtno, korak za korakom smo omogočali vsestranski razvoj romskih predšolskih
otrok, s poudarkom na učenju slovenskega jezika kot drugega jezika, vsakodnevnem
vzporednem delu s starši in postopno pripravljali otroke na integracijo v redne oddelke vrtca.
Vključitev romskih otrok v vrtec v najzgodnejšem obdobju posledično dolgoročno doprinese
k boljši samopodobi, obisku in uspehu Romov v šoli. V pripravljalnem vrtcu v Kerinovem
Grmu smo vključevali 14—17 romskih otrok v starosti 2—5 let. V sodelovanju z okolico in
različnimi organizacijami smo člani projektnega tima in strokovne delavke enote Mali princ
in Vila skupaj z romsko pomočnico doprinesle k učinkovitejšemu vključevanju in integraciji
otrok v procesu predšolske vzgoje. Iz pripravljalnega vrtca se je 5 otrok postopno integriralo v
redne oddelke vrtca, a so različni vzroki prispevali, da je bil njihov obisk v rednih oddelkih
vrtca slabši, kot bi si želeli (prispevek staršev pri plačilu, prevoz otrok, okrnjenost programa
zaradi financ in drugo). Za predšolske romske otroke smo v Kerinovem Grmu organizirali
veliko delavnic za 5-letne in druge, ki niso obiskovali vrtca ter postopoma pripravljali 2-letne
novince in njihove starše na vključitev v naslednjem letu. Izvedli smo tudi veliko kuharskih,
vrtnarskih in drugih delavnic za romske starše otrok pripravljalnega vrtca. Program Koraki do
integracije je vodila Maja Koretič v tesnem sodelovanju z vsemi člani tima in ravnateljem OŠ
Leskovec. Po vključitvi vrtca Kerinov Grm v nov ESS državni projekt Skupaj do znanja, v
okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti so se vsi člani tima vrtca Kerinov Grm, kot tudi
njihov programski vodja in koordinator Maja Koretič (v deležu) zaposlili v okviru CŠOD.
a) drugi celoletni programi oz. programi, ki trajajo daljše obdobje:
MASKOTA – potujoči prijatelj v oddelkih po dogovoru s starši.
RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE v oddelkih 3–6 let, glede na možnosti.
MALI SONČEK – program poteka v vseh oddelkih vrtca in upošteva starost in sposobnosti
otrok. (Glejte pod program Več gibanja, več zdravja)
b) krajši dodatni programi – dnevni (glejte pod MI MED SEBOJ in druge dodatne programe)
ODPRTA VRATA oziroma prvi obiski za otroke novince s starši so bili izvedeni v matičnih
oddelkih, kjer je bil vključen novinec. Matične strokovne delavke so odgovarjale staršem na
18
vprašanja, dileme … se pogovorile o posebnostih otroka in se dogovorile o načinu postopnega
uvajanja.
c) dodatni nadstandardni programi v oddelkih 3–6 let – po dogovoru s starši
Nadstandardni programi so se izvajali izven rednega programa na pobudo staršev, ki so
vključevali otroke v posamezne programe in financirali različne ponudnike.
Program ŠPORTNA ABECEDA je vodil in izvajal prof. Matej Malus v OŠ Leskovec, a žal
nimamo podatkov o številu vključenih otrok in drugih posebnosti izvedbe.
8 Sodelovanje
8.1 Sodelovanje s starši in gradnja partnerstva z družinami
Sodelovanje s starši je bilo še posebej premišljeno načrtovano, saj si želimo partnerskega
sodelovanja, s katerim lahko skupaj doprinesemo za dobro otrok. Vsak oddelek je v
septembru sestavil podrobnejši načrt sodelovanja s starši in izvolil tudi svojega predstavnika v
Svet staršev vrtca in zavoda. Svet staršev vrtca se je oblikoval za uresničevanje interesov
staršev in se sestal v tem šolskem letu le 2x. Svet staršev je izvolil predsednika Sveta staršev
vrtca in predstavnika za Svet zavoda OŠ Leskovec.
Informiranje staršev in druge oblike komunikacije so bile že predstavljene pod točko
Uresničevanje prednostne naloge vrtca. Za boljše obveščanje in sodelovanje s starši smo
oblikovali in aktivirali spletno stran vrtca v okviru Zavoda OŠ Leskovec.
Različne pobude izboljšav in pripombe lahko starši izpostavljajo strokovnim delavkam po
oddelkih, jih oddajo v škatlice želja in pripomb, zapišejo v ankete, oddajo v pismih vodstvu in
občini, v razgovorih s pomočnico ravnatelja za vrtec in pri ravnatelju. Tehtne pripombe in
konkretne pobude staršev nas usmerjajo v izboljšave in dvig kakovosti vrtca.
8.2 Sodelovanje s šolo
Vrtec Leskovec pri Krškem nenehno sodeluje s svojo matično šolo Leskovec pri Krškem in
podružnično OŠ Veliki Podlog.
Sodelovanje s šolo je potekalo na informativni in strokovni ravni, na družabnih srečanjih,
izletih, pri izvedbi strokovnih srečanj in konferenc in pri vključevanju nekaterih učiteljev kot
zunanjih izvajalcev posameznih dodatnih programov ter po dogovoru.
Matična šola nam je prijazno odstopala svoje prostore (zbornico, športno dvorano, malo
telovadnico, razred), saj enota vrtec sama teh prostorov za cel kolektiv nima.
Letno sodelovanje je potekalo:
– z ravnateljem zavoda,
– s šolsko knjižnico, ki jo redno ali občasno obiskujejo otroci z vzgojiteljicami;
knjižničarka izbrano knjižnično gradivo za vrtec strokovno bibliotekarsko obdela,
opremi in urejenega pošlje v oddelke po enotah vrtca;
– z računovodskimi delavkami Katarino Ivačič, Martino Arh in Barbaro Bizjak;
– z vodjo prehranskega režima v matični šoli, Edito Gubenšek;
– z glavnim kuharjem Zvonetom Baškovčem in centralno kuhinjo v OŠ Leskovec in s
podružnično kuhinjo OŠ Veliki Podlog;
– s svetovalnima delavkama Melito Zagorc Vegelj in Jožico Repše;
– s športnimi učitelji in drugimi učitelji po dogovoru.
19
8.3 Sodelovanje z okolico
Cilj: Otroci spoznavajo kako je zgrajena družba in se seznanjajo z različnimi funkcijami
bližnjega družbenega okolja, s poklici, delovnimi, kulturnimi okolji, spoznavajo razne
ustanove in različne praznike in običaje.
Izvajalci: starši in zunanji sodelavci po dogovoru.
8.3.1 Sodelovanje z ustanovami in društvi – navajamo le pogostejše, večletno sodelovanje:
– Občina Krško
– OŠ Mihajla Rostoharja
– Ljudska univerza
– Zdravstveni dom Krško (zdravstvena služba, zobozdravstvena služba, pediatrična
ambulanta, razvojna ambulanta, urgenca, defektolog, logoped)
– DPM Leskovec pri Krškem
– Center za socialno delo
– Dom starejših občanov Krško
– Mladinski center Krško
– Valvasorjeva knjižnica Krško / KD Krško, Glasbena šola Krško
– Poklicna gasilska enota Krško
– Policijska postaja Krško
– Kostak Krško
– Veterinarska postaja Krško
– Avtobusna postaja in Izletnik Krško
– Pošta Leskovec
– NLB Krško
– Pekarna Kruhek Sevnica
– Slovenske železnice – Železniška postaja Krško
– Župnijska cerkev Leskovec pri Krškem – ogled jaslic in predstavitev orgel
– Cvetličarna Lilija in Vrtnarstvo Nečemer
– Trgovski centri: Spar, Lidl, Mercator.
8.3.2 Sodelovanje z drugimi vrtci v tem šolskem letu:
Senovo, Brežice, Globoko, Artiče, Krško, Koprivnica, Sevnica, Raka, Brestanica in Podbočje.
Cilj: Druženje, izmenjava izkušenj na strokovnem aktivu pomočnic ravnatelja vrtcev ter dvig
kakovosti strokovnega dela in organizacije dela.
9 Strokovni organi vrtca
9.1 Vzgojiteljski zbor
So sestavljali vsi strokovni delavci v vrtcu: pomočnica ravnatelja za vrtec, vzgojiteljice in
pomočnice vzgojiteljic oddelkov, svetovalna delavka za vrtec, pedagoginja ter organizator
prehranskega in zdravstveno-higienskega režima.
Vsi strokovni delavci skupaj smo se sestajali z namenom skupnega načrtovanja, evalvacije,
izmenjave, izobraževanja, prenosa dobre prakse, izkušenj in informacij: na tematskih
konferencah, kolektivnih seminarjih in delavnicah. (Glejte pod kolektivno izobraževanje
zaposleni).
Tematske konference za vse strokovne delavke vrtca so bile izvedene po planu.
20
(Termine izvedbe in glavne teme konferenc glejte pod Kolektivno izobraževanje.)
Globalni cilj: Dvig kakovosti strokovnega dela po Kurikulumu, KzK in ISSA področjih
kakovosti dela vzgojitelja.
Namen:
– Spremljanje, spodbujanje in načrtovanje aktivnosti »na otroka osredinjenih pristopih«
po oddelkih, ob sprotni evalvaciji, na podlagi ISSA pedagoških področij kakovosti.
– Profesionalni razvoj strokovnih delavcev.
9.2 Strokovni aktivi vrtca
Strokovni aktiv vrtca v sestavi ravnatelj Anton Bizjak, pomočnica ravnatelja za vrtec Maja
Koretič in svetovalna delavka za vrtec Vesna Perič se je sestajal ob torkih, od 11 do 12. ure,
najmanj 1x mesečno z namenom prenosa nujnih informacij, aktualnih dogodkov, plana nujnih
del, posvetovanja ter razdelitve nalog.
Strokovni aktiv vodij vseh enot in strokovnih aktivov enot vrtca – Ines Božič, Mojca
Pečnik, Janja Furar, Špela Arh, Maja Vresk, Petra Urek, Darja Cesar in Stanka Filipančič,
svetovalna delavka Vesna Perić ter sklicatelj in vodja aktiva vrtca Maja Koretič (kot
pedagoška vodja) se je sestajal ob torkih, 1x mesečno z namenom izmenjave aktualnih
dogodkov, organizacijskih in drugih izzivov po enotah, izmenjava dobre prakse organizacije,
pohval in dogovorov za izvedbo skupnih aktivnosti, prireditev.
Krovna strokovna aktiva vzgojiteljic vrtca = KSA 1–3 + KSA 3–6 z Vrtcem Kerinov
Grm
Vloga vodje KSA: Maja Koretič skliče srečanje vseh vzgojiteljic, povezuje strokovne
delavke, srbi za enakomerno razdelitev nalog in predlaga skupne smernice.
KSA sta delovala 1x mesečno, ob torkih in sredah, od 13. do 15. ure, z namenom podpore
uresničevanja LDN in nadgradnji kakovosti izvedbe VIP, vmesne evalvacije upoštevanja
izbranih področij kakovosti, kot tudi obveščanja in oblikovanje dogovorov za izvedbo
individualnih pogovorov s starši ter vodenje dokumentacije oddelka; sklicatelj in vodja
sestankov Maja Koretič v sodelovanju z Vesno Perić in koordinatorico KZK Petro Urek.
Strokovni aktiv vseh pomočnic vzgojiteljic
Se je formiral na pobudo pomočnic vzgojiteljic in je bil izveden 3x po dogovoru.
Namen aktiva je bil: dvig samopodobe pomočnic, osvežitev pomembne vloge pomočnice v
tandemu z vzgojiteljico oddelka, izmenjava primerov dobre prakse, pogovor o delovnih
turnusih, organizaciji in drugi aktualni tematiki.
Strokovni aktivi po enotah, po starostnih skupinah otrok
Namen:
– Skupno načrtovanje posebnih dni v vrtcu in dodatnih delovnih nalog zaposlenih.
– Izbor dodatnih in nadstandardnih programov ter osnovni kriteriji za izvajalce le-teh.
– Spremljanje, reflektiranje ter dokumentiranje aktivnosti po oddelkih, izhajajoč iz tem,
izbranih ISSA področij.
–
Izmenjava dobre prakse.
21
– Na informativnih sestankih po potrebi, s predstavniki oddelkov za hiter prenos
informacij (organizacija, obveščanje, tekoča problematika, dogovori za izboljšave …).
Udeleženke: vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic in dodatne pomočnice vzgojiteljic v enoti.
1. Strokovni aktiv 1–6 v enoti Pika Nogavička = 15 članic; vodja: Janja Furar.
2. Strokovni aktiv 3–6 v enoti Mali princ = 3 članice; vodja: Petra Urek.
3. Strokovni aktiv 1–6 v enoti Peter Pan = 5 članic; vodja: Darja Cesar.
4. Strokovni aktiv 1–6 v enoti Vila = 9 članic; vodji: Špela Arh in Maja Vresk.
Izhodišče: Smernice PI Ljubljana, metodologije KZK za omogočanje čim več možnosti za
sistematičen prenos »na otroka osredotočenih aktivnostih« in interne posebnosti in potrebe
enote vrtca. Čas sestankov: 1-krat mesečno oziroma po potrebi.
9.3
Pomočnica ravnatelja za vrtec Maja Koretič
je opravljala pedagoško vodenje enot vrtca ter vsa poslovodska dela in druge naloge
pomočnika ravnatelja, za katere jo je pooblastil ravnatelj Zavoda OŠ Leskovec pri Krškem.
Nekaj ključnih izvedenih nalog pomočnice ravnatelja za vrtec:
– oblikovanje predloga organizacije in sistemizacije delovnih mest za tekoče šolsko leto;
– oblikovanje letnih delovnih turnusov strokovnih delavk po enotah z upoštevanjem
normativov in zakonskih določb ter predlogov strokovnih delavk in organizacijskih
vodij enot;
– oblikovanje končnega Letnega delovnega načrta vrtca;
– oblikovanje Letnega poročila vrtca izhajajoč iz ugotovitev vmesnih evalvacij in letnih
poročil strokovnih delavk oddelkov, koordinatorjev in svetovalne delavke ter
organizatorja zdravstveno-higienskega režima in prehrane;
– koordinacija vzdrževalnih del hišnikov;
– priprava predloga večjih nujnih vzdrževalnih del in investicij;
– zbiranje predračunov in nabava na podlagi nujnih potreb in najugodnejšega ponudnika;
– spremljanje porabe mesečnih finančnih sredstev po postavkah skupaj z računovodkinjo
in poslovno sekretarko;
– nabava in razdelitev didaktičnih sredstev po dogovoru s strokovnimi delavkami;
– nabava in razdelitev skupnih športnih rekvizitov, vozil in druge opreme po enotah;
– sprejemanje vpisnih vlog, uvodne informacije in prvi kontakt s starši ter nenehni stiki s
starši;
– oblikovanje končnega plana izobraževanja za vse zaposlene vrtca v sodelovanju s
strokovnimi delavkami, s svetovalno delavko in koordinatorko KZK.
Izvedene naloge pedagoške vodje vrtca:
- spremljanje dela strokovnih delavk po oddelkih,
- spremljanje dela strokovnih organov vrtca,
- vodenje sestankov vodij strokovnih aktivov,
22
vodenje krovnih aktivov vzgojiteljic in strokovnega aktiva za vse pomočnice,
organizacija izobraževanj, pedagoških konferenc in vodenje izbranih strokovnih tem,
obiski in hospitacije po oddelkih,
spremljanje nastopov za strokovni izpit in mentorstvo nekaterim strokovnim
delavkam pri nastopih s podanim pisnim mnenjem,
- spremljanje nastopov dijakinj in mentorstvo,
- oblikovanje strokovnega mnenja o delu strokovne delavke ob menjavi delodajalca,
- oblikovanje 2 predlogov razporeditve strokovnih delavk po oddelkih v naslednjem
šolskem letu z argumenti pedagoške vodje ravnatelju za profesionalni razvoj
strokovnih delavk in dolgoročno gradnjo kakovosti vrtca Leskovec.
-
9.4 Svetovalno delo v vrtcu
Letno poročilo svetovalne delavke za vrtec, pedagoginje Vesne Perić
Letošnje šolsko leto 2013/2014 je zaznamovalo delo z otroki s posebnimi potrebami,
preventivne dejavnosti za otroke in strokovne delavce, uresničevanje vrednot Evropskega
ogrodja Etike in vrednot ter različne oblike sodelovanja s starši.
SVETOVALNO DELO Z OTROKI
Prednostna naloga vrtca je komunikacija z vsemi udeleženci vrtca. Rezultati ankete o
zadovoljstvu staršev z vrtcem so pokazali, da starši želijo več poudarka na spodbujanju
razvoja čustvene inteligentnosti. Verjetno so tudi sami opazili, da postaja to področje
razvoja šibko, kar se je na nek način tudi pokazalo pri odlogu šolanja petih otrok vrtca. Otroci
še niso dovolj socialno čustveno zreli, da bi z vstopom v šolo zadostili zahtevam šole.
Strokovne delavke so v različnih situacijah ob različnih dejavnostih spodbujale razvoj
čustvene inteligentnosti. Otroci so dobro sprejeli temo in vsebino dejavnosti. Skupaj s starši
so doma skrbno opravljali zadane naloge vezane na temo. S psihologinjo Ivano Vusilović sva
v vsakem oddelku 3—6 let izvedli preventivne dejavnosti na temo čustvene inteligentnosti.
V letošnjem letu smo se osredotočili na izražanje in prepoznavanje čustev pri sebi in
drugih ter na obvladovanje čustev. Zaradi potreb in želja bomo v naslednjem šolskem
letu nadaljevali z dejavnostmi čustvene inteligentnosti.
V individualni obravnavi sem imela štiri otroke s težavami na govorno-jezikovnem področju,
na področju vedenja, področju vzpostavljanja socialnih stikov, na področju pozornosti ter
otroka z znaki selektivnega mutizma in Aspergerjevega sindroma.
Prejeli smo več vlog za vpis v naš vrtec kot imamo prostih mest. Zaradi tega se je morala
sestati Komisija za vpis otrok v vrtec. Komisija je točkovala vloge na podlagi kriterijev. Na
žalost je nekaj otrok ostalo brez mesta. Prejeli smo precej vlog otrok, ki ne izpolnjujejo
starostnega pogoja. Za vključitev v vrtec mora biti otrok star enajst mesecev. Po razpisu smo
prejeli tudi nekaj vlog. Zaradi velikega povpraševanja po vključitvi in potreb staršev smo
oblikovali oddelke z maksimalnim številom otrok v posameznih oddelkih.
Pri uvajanju otrok v vrtec, pri prehodu otrok iz skupine v skupino, pri prehodu v drug vrtec in
pri prehodu otrok v šolo ni bilo potreb za pomoč.
Koordinirala sem delo dodatne strokovne pomoči. V tem letu smo imeli tri otroke z odločbo
(dolgotrajno bolan otrok in dva otroka z lažjimi jezikovno-govornimi motnjami). Trenutno ni
nikogar v postopku za pridobivanje odločbe za usmerjanje. V posameznih oddelkih sem bolj
intenzivno spremljala razvoj in vedenje otrok. Poleg posrednega in neposrednega dela je bilo
veliko administrativnega dela. Organizirala in vodila sem timske sestanke za otroke s
posebnimi potrebami ter iskala ustrezen kader in zagotavljala materialne pogoje za izvedbo
23
dodatne strokovne pomoči. Kljub zelo kratkemu času izvajanja dodatne strokovne pomoči za
otroke s posebnimi potrebami so otroci zelo napredovali. Naša pričakovanja so bila presežena.
Večjih potreb pri socialno-ekonomskih stiskah ni bilo.
Z Ivano sva za romske otroke izvedli tudi preventivne dejavnosti čustvene inteligentnosti.
Otroci so jih zelo dobro sprejeli. Pri samih dejavnostih so bili zelo aktivni in večkrat so jih
želeli ponoviti. Izvedli sva vse načrtovane dejavnosti. Pri načrtovanju posameznih aktivnosti
sem bila v dilemi, če nam bo uspelo vse načrtovano realizirati, a sem bila pozitivno
presenečena nad odzivom oz. izvedbo. S tovrstnimi dejavnostmi nameravam nadaljevati tudi
naslednje šolsko leto.
Na začetku šolskega leta sta mentorici prostovoljcev Melita Zagorc Vegelj in Dženi Rostohar
pripeljali prostovoljce šole v vrtec. Ogledali so si prostore vrtca. Vzgojiteljica Špela Arh jim
je povedala nekaj besed o življenju in pravilih v vrtcu. Prisotnost prostovoljcev so vodile
strokovno delavke. Delo prostovoljcev sta spremljali mentorici. Smiselno se zdi, da bi jih
drugo šolsko leto zopet povabili ter se več pogovarjali o pričakovanjih mentoric,
prostovoljcev in strokovnih delavk.
Načrtovane dejavnosti na področju svetovalnega dela z otroki so bile izpeljane.
SVETOVALNO IN POSVETOVALNO DELO Z VZGOJITELJICAMI
V letošnjem letu sem izvedla hospitacije po vseh oddelkih. Prisostvovala sem večinoma v
jutranjem krogu. Večkrat sem bila v oddelkih, kjer so bile večje potrebe in želje strokovnih
delavk. Sodelovanje je potekalo na ravni izmenjave informacij, svetovanja na njihovo željo,
svetovanja v smeri obvladovanja otrok z disciplinskimi težavami, komuniciranja z otroki in
starši ter uporabe primernih metod in oblik dela z otroki.
V posameznih oddelkih smo skupaj s strokovnimi delavkami spremljale razvoj otrok in
skupaj iskale ustrezne rešitve, metode in oblike dela z otroki.
Bilo je veliko posvetovanja pri delu z otroki s posebnimi potrebami z odločbo. Koordinirala,
načrtovala in izpeljala sem timske strokovne sestanke skupine.
Enkrat mesečno sem se srečevala s strokovnim aktivom skupin 1—3 let in strokovnim
aktivom 3—6 let. Na aktivih smo si izmenjavale informacije, debatirale o prednostni nalogi,
aktualnih temah, strokovnih temah, o delu v oddelkih, dogovorih …
Z letošnjim letom smo vključeni v program Etika in vrednote. Program traja 3 leta. Skozi
program se uresničujejo vrednotne domene ter obče in splošno veljavne vrednote.
Uresničevali smo že dva modula: Znanje in modrost ter Skrb za sočloveka. Strokovne delavke
sem seznanila s samim programom in dejavnostmi za posamezni modul. Strokovne delavke
pa so dejavnosti umestile v svoj program skozi različne vsebine. Naša pričakovanja so bila
presežena.
Z načrtovanjem in izvedbo dejavnosti so bile zadovoljne, saj so se tudi otroci pozitivno
odzivali na izpeljane aktivnosti. Dejavnosti so izvajale predvsem v jutranjem krogu in po
kotičkih v oddelku pa tudi priložnostno glede na trenutne okoliščine. Modul Znanje in
modrost je nekatere strokovne delavke spodbudil, da so začele razmišljati o svojem učenju in
določenih spremembah pri svojem delovanju. Nekaterim strokovnim delavkam je umeščanje
programa delalo preglavice, ker smo z njim začeli sredi šolskega leta. Verjamem, da bo drugo
leto lažja izvedba, ker bo zapisan v LDN.
Zaradi odsotnosti strokovnih delavk sem priskočila na pomoč v skupino pri njihovi
vsakodnevni rutini in drugih dejavnostih. Pomagala sem jim tudi pri spremstvu otrok.
24
Strokovne delavke so izrazile potrebe in želje po določenih vsebinah izobraževanja. Za njih
sem poiskala želena izobraževanja ter jim ustrezna priporočala. Za celoten kolektiv sem
organizirala usposabljanje ge. Maruška Željeznov Seničar na temo Zgodnje opismenjevanje
skozi gibanje in igro. Strokovnim delavkam in zunanjim udeležencem sem organizirala
predstavitev HANDLE-a, ki ga je izvedla Tanja Cedilnik.
Večina zastavljenih nalog na področju svetovalnega dela z vzgojiteljicami je bilo izvedenih.
SVETOVALNO DELO S STARŠI IN DRUŽINAMI
Starši niso izrazili večjih potreb in želja po individualnih razgovorih, zato sem sama izrazila
željo po prisotnosti pri določenih rednih individualnih razgovorih s strokovnimi delavkami in
starši. Nekateri starši pa so prihajali le zaradi urejanja stikov. Večinoma sem se srečevala s
starši otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo na timskih sestankih (uvodnih, vmesnih
evalvacijskih in zaključnih evalvacijskih).
Po obravnavi Komisije za vključitev otroka v vrtec sem sprejela nekaj telefonskih klicev.
Starši so po obravnavi Komisije za vključitev otroka v vrtec prejeli pisno obvestilo o
dodeljeni šifri. Na oglasnih tablah pa so si lahko ogledali dodeljene točke po kriteriju
zapisanem v Pravilniku o sprejemu otrok v vrtec (2013). Večinoma so klicali starši, katerih
otroci ne izpolnjujejo starostnega pogoja s 1. 9. 2014. Zanimalo jih je, kakšne so možnosti za
vključitev otroka v vrtec po prvem septembru 2014 oz. po dopolnitvi starosti enajst mesecev.
Za starše in strokovne delavke sem organizirala predavanje dr. med. Tine Bregant. Tema je
bila v skladu za našo prednostno nalogo, in sicer Čustvena inteligentnost otrok. Predavanje je
bilo izvedeno v mesecu februarju 2014. Predavanja se je udeležilo približno petnajst
udeležencev.
Načrtovala sem predstavitev dejavnosti in delavnic Čustvene inteligentnosti ter program Etike
in vrednote na Svetu staršev, a do izvedbe ni prišlo. S predsednico Sveta staršev sva v
dogovoru, da bo do predstavitve prišlo na naslednjem Svetu staršev.
Načrtovane naloge na področju sodelovanja s starši so bile v večini realizirane.
SODELOVANJE Z VODSTVOM VRTCA
Z vodstvom vrtca (ravnateljem in pomočnico ravnatelja) smo se praviloma srečevali redno
enkrat tedensko na sestankih strokovnega aktiva.
S pomočnico ravnatelja sva si dnevno izmenjavali informacije o aktualnih temah.
Z vodstvom sem sodelovala pri oblikovanju LDN-ja na začetku šolskega leta, pripravi in
izvedbi pedagoških konferenc, načrtovanju izobraževanja za strokovne delavke, oblikovanju
oddelkov za šolsko leto 2014/2015, zagotavljanju materialnih pogojev za izvajanje dodatne
strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami, oblikovanju novih tandemov
(vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice).
Načrtovane naloge v sodelovanju z vodstvom vrtca so bile realizirane.
SODELOVANJE IN KOORDINACIJA DELA Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI
Sodelovanje z zunanjimi institucijami je potekalo v okviru izmenjave mnenj in ugotovitev,
oblikovanja in posredovanja poročil o otroku in starših, pridobivanja ustreznega kadra za
otroke s posebnimi potrebami ter organizacije predavanj za starše in izobraževanj za
strokovne delavke.
Sodelovala sem:
 z Osnovno šolo Leskovec in z Osnovno šolo Brežice;
25










z Osnovno šolo Dr. Mihajlo Rostohar Krško;
z Vrtci: Krško, Brežice in Trebnje;
z Zdravstvenim domom Krško – Razvojna ambulanta;
s Centrom za socialno delo Krško;
s Policijsko upravo Novo Mesto - Policijska postaja Krško;
z Občino Krško;
z Ljudsko univerzo Krško;
z Zavodom za šolstvo;
s Cirius Kamnik;
z Mednarodnim izobraževalnim centrom.
STROKOVNO IZPOPOLJNJEVANJE
Srbim za svojo strokovno usposobljenost. S stalnim strokovnim izpopolnjevanjem lažje in
uspešneje rešujem vrzeli pri svojem delu.
Udeležila sem se naslednjih predavanj, izobraževanj in usposabljanj:
 Nadarjeni otroci - Tanja Bezič
 Čustvena inteligentnost - dr. med. Tina Bregant
 Zgodnje opismenjevanje skozi gibanje in igro - Maruška Željeznov Seničar
 Handle - Sean Williams
 Etika in vrednote (Znanje in modrost, Skrb za sočloveka) - Danilo Kozoderc
 Podobe in besede nagovarjajo - Ivanka Učaka
 Supervizija - Ksenija Božič Špiler
 Krepimo vrednote medkulturnosti - Nevenka Alja Gerl
 Povezanost učne uspešnosti s procesnimi in strukturnimi kazalci učinkovitosti - Doc.
dr. Sonja Rutar
 Kolegialni coaching, pot do medsebojnega zavezništva učiteljev - mag. Blanka Tacer
Sama sem veliko prebirala in iskala strokovno literaturo o nemirnih in agresivnih otrocih,
motnjah avtističnega spektra, govorno jezikovnem razvoju, čustveni inteligentnosti in
nadarjenih otrocih.
OSTALO
 Administracija
 Urejanje osebnih map
NAČRTI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO 2014/2015
Nadaljevala bom s programom Etika in vrednote. Načrtujem nadgradnjo komunikacije v
povezavi s čustveno inteligentnostjo v smeri aktivnega poslušanja za otroke, starše in
strokovne delavke. Nameravam še več sodelovati s starši ločenih ali razvezanih otrok in
skupaj s strokovnimi delavkami osvežiti pisanje poročil zunanjim institucijam (Centru za
socialno in policiji), po uvajalnem obdobju pogovarjati se s strokovnimi delavkami in
načrtovati prednostno nalogo oddelka, na željo strokovnih delavk načrtovati izobraževanje na
temo Otroci s posebnimi potrebami.
26
10 Posebne naloge strokovnih delavk pri skupnih dejavnostih na
nivoju vrtca
Z namenom naše boljše urejenosti enot, didaktičnih sredstev ter prispevka vsakega
posameznika so delavke vrtca prevzele odgovornost za izvedbo dodatnih nalog iz seznama
potreb, kar je razvidno iz letnih delovnih načrtov po oddelkih in delovnem mestu.
11 Izvedba strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
strokovnih delavcev vrtca
11.1 Obvezno kolektivno izobraževanje za vse strokovne delavke
Izvedene tematske pedagoške konference, seminarji in delavnice:
– 30. 8. 2013: Sklepni del letnega načrtovanja vrtca – pripravila Maja Koretič s pomočjo
pedagoginje Vesne Perić in vseh vzgojiteljic.
– 22. 10. 2013: Emocionalna inteligentnost in kako pomembna je za naše delo,
predstavitev delavnic za razvijanje čustvene inteligence za otroke 3–6 let.
– 26. 11. 2013: Vmesna evalvacija – Prednostni nalogi, »rdeča nit« vrtca in dnevna
rutina v 1. KZK delavnici.
– 11. 1. 2014: Seminar Zgodnje opismenjevanje skozi gibanje in igro.
– 1. 4. 2014: Vmesna evalvacija realizacije prednostnih nalog in LDN vrtca, 2. KZK
delavnica – Komunikacija v povezavi z ISSA področjem Interakcija in Etičnim
kodeksom.
– 15. 4. 2014: 2. del 2. KZK delavnice, Interakcija in komunikacija med vzgojitelji,
otroci in družinami.
– 1. 7. 2014: Končna evalvacija, ključne ugotovitve po vmesni evalvaciji oddelkov.
11.2 Skupinsko in individualno izobraževanje
Po lastni izbiri:
– FIT letni uvodni posvet za vodstvo in koordinatorje vrtcev in šol, 10. 9. 2013,
udeleženki Maja Koretič in Vlasta Škoda.
– 3. kongres Pedagogike Montessori, 12. 10. 2013, Vzgajati = sooblikovati človeka in
družbo prihodnosti, udeleženke strokovne delavke Špela Arh, Jožica Račič, Darja
Cesar, Marija Zupančič in Vlasta Škoda.
– Delavnica Spoznajmo se (Karakter, značilnosti, interakcija, odzivi) za novo zaposlene
strokovne delavke in pomočnico ravnatelja za vrtec, 2x 3 ure, 31. 12. 2013 in 14. 2.
2014; udeleženke: Maja Vresk, Maja Miklavčič, Vlasta Škoda, Sabina Bajc, Stanislava
27
Pavkovič, Vesna Perić, Jožica Račič, Maja Tomažin, Marjanca Križman, Ines Božič,
Olivera Mirkovič, Monika Andrejka Kuri in Stanka Filipančič.
– Supervizija za strokovne delavke, 2x 2 uri, 31. 12. 2013 in 14. 2. 2014: Špela Arh,
Katja J. Žajber, Petra Urek in Darja Cesar.
Strokovna ekskurzija vrtca v tem šolskem letu ni bila izvedena. Vzrokov za to je več:
razpolovljena finančna sredstva za izobraževanje zaposlenih, premajhna vnema, težnja
zaposlenih, manjkala je tudi oseba, ki bi prevzela organizacijo, oblikovanje programa na
osnovi pobud in finančnih možnosti. V naslednjem šolskem letu bomo še naprej spodbujali
izvedbo tovrstne ekskurzije in se v okviru možnosti odzvali na pobude zaposlenih.
Vsi zaposleni vrtca so se imeli možnost udeležiti strokovne ekskurzije, ki je bila organizirana
v okviru celega zavoda OŠ Leskovec pri Krškem.
11.3 Individualno izobraževanje na lastno pobudo
je bilo financirano v okviru finančnih možnosti in izvedeno na pobudo posameznih strokovnih
delavcev in vodstva.
MAJA KORETIČ
– FIT letni, uvodni posvet za vodstvo in koordinatorje, brez kotizacije,
– posvet za pomočnike ravnateljev vrtcev, 2-dnevno, marec 2014, brez kotizacije,
– delavnica: Odstiranje izvorne ženske energije;
– mesečna supervizijska srečanja Junakinj, 6x, lastno financiranje.
PETRA UREK – Pridobivanje znanja za vodenje skupine (koordinatorka KzK).
VLASTA ŠKODA – Letni uvodni posvet za FIT koordinatorje in vodstvo, 10. 9. 2013, 10 ur.
Usposabljanje za Fit koordinatorja, 2x 8 ur.
ŠPELA ARH – Zgodnje opismenjevanje skozi igro in gibanje.
INES BOŽIČ in MATEJA NOVAK – 2-dnevni seminar Na poti govoru in jeziku,
Pridobivanje znanja pri otrocih s posebnimi potrebami.
DARJA CESAR – Seminar Spodbujanje otrokovega razvoja preko vzpostavljanja
kakovostnih interakcij.
11.4 Izobraževanje za starše in strokovne delavke
Za starše in strokovne delavke je svetovalna delavka Vesna Perić organizirala predavanje dr.
med. Tine Bregant. Tema je bila v skladu z našo prednostno nalogo, in sicer Čustvena
inteligentnost otrok. Predavanje je bilo izvedeno v mesecu februarju 2014. Žal se je
predavanja udeležilo le petnajst udeležencev, zato bomo upoštevajoč letošnje izkušnje v
naslednjem šolskem letu poskušali še z drugačnimi pristopi motivirati starše za tovrstno
izobraževanje in izmenjavo.
V okviru finančnih sredstev za izobraževanje smo krili tudi stroške izvedbe delavnic za
razvijanje čustvene inteligentnosti otrok v vseh oddelkih 2—6 let, 2x po igralnicah v
dopoldanskem času.
28
11.5 Mentorstvo dijakinjam, študentom in sodelavkam za strokovni izpit
Sprejeli smo veliko dijakinj, študentov ob delu in tudi šolskih prostovoljcev. Pri vsakemu smo
sledili ciljem in izvedli vse potrebne naloge ter izpolnili ob koncu predpisano dokumentacijo.
Vse vzgojiteljice so glede na povpraševanje sprejemale na prakso dijakinje in študentke po
dogovoru z njimi in Majo Koretič.
Letno poročilo Enote vrtca Leskovec pri Krškem je bilo oblikovano s sodelovanjem vseh
strokovnih delavk, ob upoštevanju vmesnih in končnih evalvacij oddelkov, strokovnih aktivov
in koordinatorjev.
Oblikovala pomočnica ravnatelja za vrtec
Maja Koretič
Leskovec pri Krškem, 25. september 2014
Ravnatelj
Anton Bizjak
29
Letni delovni načrt za šolsko leto 2013/2014 so oblikovali:
-
strokovni delavci šole in vrtca
Helena Bizjak, pomočnica ravnatelja za šolo
Jožica Repše, pomočnica ravnatelja za šolo
Maja Koretič, pomočnica ravnatelja za vrtec
Anton Bizjak, ravnatelj
Ravnatelj
Anton Bizjak
Predsednica Sveta zavoda
Melita Zagorc Vegelj
.......................................................................
...........................................................................

Similar documents