doc(STRATEGIJA KRŠKO-PRILOGA I-ANALIZA STANJA)
download 
Report Transcription
(STRATEGIJA KRŠKO-PRILOGA I-ANALIZA STANJA)
CENTER ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM KRŠKO Javni zavod Cesta krških žrtev 46, 8270 KRŠKO (07) 490 22 20, fax: (07) 492 70 80 STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA IN STROKOVNIH PODLAG ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA V OBČINI KRŠKO – STRATEŠKI IN IZVEDBENI DEL SVET V MALEM - V SOŽITJU Z NARAVO IN KULTURO -Priloga IAnaliza stanja Krško, 14.11.2008 NAROČNIK DOKUMENTA Občina Krško DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO DOKUMENTA PROJEKTNA SKUPINA Center za podjetništvo in turizem Krško - Nosilec razvoja turizma v občini Krško: Franc Češnovar, odgovorna oseba s strani izvajalca projekta Lea-Marija Colarič-Jakše, mag. turizma, vodja projekta Sodelavci: Mateja Jurečič, Tanja Levstik, Karmen Levak, Alenka Valentinc Umestitev v prostor: Savaprojekt d.d. Krško, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring d.d., Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško UDELEŽENCI DELAVNIC Predstavniki turističnih podjetij in organizacij, potencialni podjetniki, predstavniki nevladnih organizacij KAZALO 1 KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO ....................................................... 4 2 NARAVNA DEDIŠČINA .......................................................................................... 13 3 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA .................................................................................... 19 4 KULTURNA DEDIŠČINA........................................................................................ 22 5 SAKRALNA DEDIŠČINA ........................................................................................ 28 6 POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI ............................................................................... 48 7 TURISTIČNA DRUŠTVA ........................................................................................ 50 8 TURISTIČNE AGENCIJE ....................................................................................... 51 9 TURISTIČNE INSTITUCIJE .................................................................................. 52 10 NOČITVENE KAPACITETE .................................................................................. 53 11 12-DNEVNI TURISTIČNI PROGRAM .................................................................. 54 12 PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO .......................................................................... 56 13 TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO ........................................................ 60 14 VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE .................................. 64 15 VPLIV NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO NA TURIZEM ....................... 68 16 TURISTIČNE KMETIJE.......................................................................................... 69 17 ŠPORT IN REKREACIJA........................................................................................ 71 18 ŠPORTNI OBJEKTI ................................................................................................. 97 19 KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE.......................................... 107 20 SEZNAM GOSTINSKIH OBRATOV, KI OBRATUJEJO NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO NA DAN 15.10.2007 ................................................................. 108 21 SEZNAM DRUŠTEV, VPISANIH V REGISTER DRUŠTEV UE KRŠKO na dan 28. 2. 2007 .................................................................................................................. 115 22 PONUDNIKI S KONTAKTNIMI PODATKI ...................................................... 125 3 1 KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO Krajevna skupnost Krško Mesto Krško leži na območju, kjer se dolina reke Save razširi v Krško polje, preko katerega se na južnem obrobju vije reka Krka. Ljudje te pokrajine so ponosni na svojo preteklost, ki se razkriva na vsakem koraku skozi bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. O davni naseljenosti teh krajev pričajo najstarejše arheološke najdbe, ki segajo vse tja v mlajšo kameno dobo. Ajdovska jama pri Nemški vasi, ena najstarejših najdišč v Sloveniji, ponuja dokaze o življenju in kulturi neolitskega človeka. Zgodnja železna doba je svoje neme priče pustila na Libni. In kljub temu, da je reka Sava na prodnatem Krškem polju že davno spremenila tok struge, so ostanki Neviodunuma, nekdanjega rimskega mesta in rečnega pristanišča, še vidni pri Drnovem. Mesto Krško je nastalo na obeh bregovih reke Save. Staro mestno jedro je obnovljeno, kar daje mestu sliko urejenosti in značilnost upravnega središča. Novejši del mesta, ki se je oblikoval na levem bregu reke, pa je namenjen predvsem gospodarski in poslovni dejavnosti. Obdobje polpretekle zgodovine Krškega, zaznamovane z intenzivnim industrijskim razvojem, je mestu pustilo svojevrsten pečat. Zato se še danes energetika in papirna industrija v tem prostoru prepletata in dopolnjujeta s številnimi drugimi dejavnostmi s področja turizma, podjetništva in obrti. S Krškim so povezana imena pomembnih mož, ki so soustvarjali slovensko zgodovino. Adam Bohorič, rojen v okolici Brestanice, je bil slovenski slovničar in prvi šolnik. V Krškem rojeni Jurij Dalmatin, njegov učenec, je leta 1584 prevedel celotno Biblijo v slovenski jezik, s čimer smo se Slovenci že takrat postavili ob bok enajstim narodom na svetu. V Krškem sta živela in delala Primož Trubar, ki je napisal in dal natisniti prvo slovensko knjigo, ter kasnejši zgodovinopisec Janez Vajkard Valvasor. Ta je s svojim življenjskim delom Slava Vojvodine Kranjske ponesel sloves Slovenije po vsem svetu. V tej razgibani podobi neokrnjene narave in kulture, kjer se sedanjost prepleta z dediščino minulih stoletij, živijo neizpodbitni dokazi, da je bila slikovita pokrajina med Gorjanci in Bohorjem v vseh časih izredno zanimiva in privlačna. To je svet v malem, ki je vsem dogodkom navkljub uspel obdržati svojo nekdanjo pristnost. Krajevna skupnost Gora Gora je središče krajevne skupnosti Gora z okoli 550 prebivalcev in leži v severno-zahodnem sosedstvu mesta Krško. Večji del prebivalstva s tega hribovitega območja je že leta zaposlen v krški industriji in drugje. Pravih kmečkih gospodarstev je iz leta v leto manj. Področje je bilo naseljeno že v bronasti in starejši železni dobi, kar dokazujejo številne najdbe z današnjega naselja Dunaj, ki se nadaljujejo še v obdobju latena in rimski dobi. Imena današnjih naselij so prvič zapisana že v 14. stoletju: Gora sv. Lovrenca (1290), Cesta in Gunte (1343), Čretež (1354), Osredek (1356). Zanimiva cerkev sv. Lovrenca na Gori ima vidne ostanke romanske predhodnice. Glavni oltar je iz 17. stoletja, v njeni notranjosti pa so ohranjeni ostanki gotskih stenskih slikarij. V ladijski ogel je vzidan rimski napisni kamen s figuralno upodobitvijo. Krajevna skupnost Zdole V gričevnem svetu Posavskega hribovja, vzhodno od Krškega, so Zdole, središče krajevne skupnosti, z okoli 800 prebivalcev. Že v svojem južnem delu presega nadmorsko višino 250 metrov, na severnem robu pa se povzpne preko 300 metrov. Tudi zanjo je značilno posodabljanje kmečkih gospodarstev ter zaposlitve prebivalstva v neagrarnih poklicih v 4 bližnjem Krškem. Zdole, kot naselje, omenjajo že v 13. stoletju kot posest salzburških škofov. Še po letu 1848 je vse področje sodilo pod deželo Štajersko in brežiški okraj, po letu 1936 pa je bila nekaj časa samostojna občina. Zdole premorejo dva velika namakalna sistema v Anovcu in Ravnah, kar pripomore k intenzivni bio-pridelavi zelenjave in jagodičevja. Tudi Zdole imajo lepo in neokrnjeno naravo, obilico vinogradov in sadovnjakov ter bogato kmečko arhitekturno dediščino. V Ravnah se je rodil in kasneje ustvarjal kulinarične mojstrovine priznani slovenski kuharski mojster Ivan Ivačič. Svoje korenine pa imata pri nas tudi znani medijski osebnosti in sicer pevka Simona Vodopivec ter radijski voditelj in humorist Sašo Hribar. Na Zdolah je privlačna stalna razstava lesenih skulptur domačina Jožeta Kramžarja. Skozi Zdole vodi Evropska pešpot, kjer srečujemo svetovne pohodnike, ki se tu radi osvežijo in okrepčajo. Obiskane so tudi pohodniške poti, ki »z vseh vetrov« vodijo na Zdole. Poti potekajo po skritih krajih neokrnjene narave, po gozdovih, kjer rastejo jurčki, po lepih jasah in gričih, ter med nasadi jabolk in drugega sadja. Cerkev sv. Jurija na Zdolah je v osnovi baročna stavba, ki so jo postavili okoli leta 1700. Današnjo podobo v novo romanskem slogu je dobila v 19. stoletju. Od leta 1789 je župna cerkev. Cerkev z nekaj starejšimi domačijami in domom Bena Zupančiča tvori jedro idilične vasice na hribčku rahlo valovite planote. Cerkev sv. Vida na Kostanjku je skromna, v jedru morda že srednjeveška zgradba. Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878. Po sv. Juriju slovi starodavna prireditev jurjevanje z vse bolj znanim jutranjim cvrtjem, ki ga nudijo številnim gostom brezplačno. Krajevna skupnost Dolenja vas Dolenja vas je središče krajevne skupnosti in ima okoli 930 prebivalcev v vaseh Dolenja vas, Stari Grad, Libna, Spodnja Libna, Spodnji Stari Grad in Pesje. Razprostira se severno in južno od regionalne ceste Krško–Brežice. Skozi krajevno skupnost Dolenja vas poteka tudi mednarodna železnica. Železniška postaja Libna, ki je namenjena le za potniški promet, je lepo urejena z odprtim peronom. Kmetijska dejavnost ne pomeni več glavni vir dohodka. Sadjarstvo je z intenzivnimi sadovnjaki najpomembnejši kmetijski program, ki ima še možnosti širitve. Libna in Čele sta vinorodni okoliš v krajevni skupnosti, kjer se prideluje dobro vino. Severno od Dolenje vasi med Libno in Čelami se razprostira obsežna gozdna površina Črna Mlaka. To področje je nasičeno z neoporečno pitno vodo. Od tu je zagotovljena vodooskrba vseh krajanov, pa še je nekaj neizkoriščene vode, ki se zliva v Dolenjevaški potok. Črna Mlaka je poznana kot vabljivo gobarsko rastišče, skozi pa vodijo pešpoti na Zdole. V naselju Dolenja vas stoji na visokih opornih zidovih Marijina cerkev iz leta 1627, ki je dobro ohranjena in vzorno vzdrževana. Notranja poslikava iz leta 1886 je lepo ohranjena in vredna ogleda. Vaško središče, ki je tudi središče krajevne skupnosti, je bilo leta 1995 prenovljeno. V tem središču stoji spomenik izgnancem 1941-1945, vaški vodnjak in kapelica. Mimoidoči ne more spregledati tega središča. Kulturni dom je majhen in le za krajevne potrebe, je pa stalno zaseden s številnimi programi. Stari Grad je naselje ob cesti Krško–Brežice in na gornji planoti zaselek Marof. Ob cesti stoji cerkev sv. Miklavža iz leta 1627. Libna je zeleni hrib z vrhom 354 m nadmorske višine. Južna pobočja so zasajena z vinsko trto. Na vrhu Libne stoji cerkev sv. Marjete iz leta 1580, v njeni bližini je lovski dom Lovske družine Videm. Od tu je enkraten pogled na Krško polje, Gorjance do Novega mesta in Zagreba. Libna je bila poseljena že pred več tisoč leti. Poseljevali so jo Iliri in Kelti. Na Spodnji Libni je ogleda vreden na novo urejen studenec pitne vode tik pod regionalno cesto. V Spodnjem Starem Gradu je obsežen športni center, ki se pa še dograjuje. V krajevni 5 skupnosti delujejo aktivno gasilsko društvo iz leta 1928, športno društvo, pevsko društvo Žarek, društvo izgnancev in še kateri. Pesje je gručasto lepo naselje nad železniško progo. Naselje je povezano s tremi cestami. Krajevna skupnost ima tradicionalen krajevni praznik 15. avgusta. Takrat se zbere vse prebivalstvo in drugi prijatelji kraja. Na področju krajevne skupnosti obratujejo štirje bifeji. Krajevna skupnost Leskovec Zadnji odrastki Posavskega gričevja se tu spustijo v nižino Krškega polja do rek Save in Krke. Nekdaj nerazvito agrarno področje je po drugi svetovni vojni doživelo precejšnje spremembe. Posodabljanje kmetijstva in tržno usmerjanje v nekatere panoge (živinoreja, vinogradništvo ipd.) je prineslo marsikatero spremembo v tradicionalno življenje in dodobra spremenilo videz naselij. Na to je vplivalo prehajanje kmečkega prebivalstva na delo v krško industrijo. Še posebej je napredoval Leskovec, ki so mu še pred drugo svetovno vojno obetali, da bo sčasoma postal celo središče današnje krške občine (po letu 1813 je bila leskovška turnska graščina sedež cesarske upravne in sodne oblasti še za dosti širše območje). Arheološke najdbe potrjujejo naseljenost že v mlajši kameni dobi, izrazito bogate in razširjene pa so iz obdobja Rimljanov. Prvi zapisi imen s tega področja so iz 14. in 15. stoletja. Naj navedemo le nekatere: Podlog (1330), Gorica (1330), Leskovec (1336), Drnovo (1343), Senuše (1351), Brege (1358), Velika vas in Vihre (1436), Jelše (1445). Z območja Leskovca so: Jurij Šerbec, nabožni pisec; Janez Wolf (1825-1884), znameniti cerkveni slikar; Alfonz Paulin (1853-1942), svetovno znani strokovnjak za sistematiko rastlin; profesor Vinko Strgar (1870-1934), rudarski organizator – montanist; Jaroslav Štoviček (1904-1934), pripovednik; Vladimir Štoviček (1896-1989), akademski kipar in medaljer; Ivan Romih (1913-1966), scenograf in karikaturist; Gitica Jakopin (1928-1996), pisateljica in prevajalka; Vinko Strgar (r.1928), strokovni pisatelj, botanik, vrtnarski strokovnjak; profesor France Vardjan (tu živel od leta 1938), pedagog, pisec strokovnih in poljudnih del s področja vrtnarstva; Gvido Vesel (tu živel od 1952), sadjarski strokovnjak in publicist, ustanovitelj sadjarske zadruge Sloga in zadružne ekonomije Matija Gubec; Anka Salmič (1902-1969), ljudska pesnica; z Gorice je bil doma Andrej Račič (1808-1883), izdelovalec orgel; na Bregah se je rodil dr. Mihajlo Rostohar (1878-1966), začetnik eksperimentalne psihologije, univerzitetni profesor v Pragi in Ljubljani; ing. Jože Strgar (rojen 1929 na Jelšah), hortikulturni in vrtnarski strokovnjak in strokovni pisec; iz Velikega Podloga je bila Milka Kerinova (1923-1944), narodna herojinja. Krajevna skupnost Veliki Podlog Veliki Podlog se nahaja na Krškem polju, ki se razprostira južno od Krškega, do Gorjancev. Krajevna skupnost Veliki Podlog združuje vasi Veliki Podlog, Gržeča vas, Mali Podlog, Jelše, Gorica in Pristava. V Velikem Podlogu stoji edina podružnična šola v občini, ki je bila zgrajena že leta 1902. Zraven šole je asfaltno rokometno igrišče z razsvetljavo. V vasi je zadružni dom, v katerem od določenih praznikih krajani in šola pripravijo razne prireditve. Vas ima dva obnovljena vodnjaka, ki sta skozi stoletja oskrbovala vas s pitno vodo. Med vasmi Mali Podlog, Gržeča vas in Veliki Podlog stoji na polju cerkev sv. Miklavža. Cerkev naj bi postavili krajani v 17. stoletju, ko je v vaseh divjala kuga. Žrtve bolezni so pokopavali na polju in na tistem mestu so zgradili cerkev, da bi se ubranili bolezni. V kroniki kapucinskega samostana v Krškem najdemo seznam stalnih dogovorov, ki so kapucine vezali na pomoč predvsem v pridiganju ob določenih dnevih. 6. decembra so kapucini pridigali v 6 cerkvi sv. Miklavža. V cerkvi je glavni oltar iz leta 1846, delo Antona Seitza. Cerkveni tlak sestavljajo kamnite plošče, ena med njimi pa je rimski napisni kamen. Krško polje Vasi na Krškem polju so že prvič omenjene oziroma zapisane: Drnovo (Drenav) 1343. l., Velika vas (Mcholdarf) 1436. l., Podlog (Veliki, Mali) (dacz Puedlag) 1330. l. takšno ime sta dobila zato, ker stojita pred logom (hrastov gozd – Krakovo), Jelše (Erlach) 1444. l., tako so poimenovali vas, ker stoji med jelšami, Gorica (dacz dem Puhel in dem dorf) 1330. l., vas je dobila ime iz geografske lege, saj je edini grič na Krškem polju. Na Gorici je osrednja vaška stavba cerkev sv. Pavla. V njej so ohranjeni romanski elementi, glavni oltar pa je iz sredine 18. stoletja. V vasi Pristava oziroma kraj, kjer se danes imenuje Globelo, je imel krški kralj (kasneje Auspergi) svojo pristavo, kamor so podložniki hodili opravljat tlako. Omenjena pristava še dandanes stoji, vendar je v začetku 20. stoletja pogorela in je kasneje na novo sezidana. Od stare graščinske pristave pa je ostal samo del obzidja z vrati. Tako je tudi vas dobila svoje ime. Na Pristavi oziroma Globelo so imeli Auspergi tudi svojo opekarno, kjer so žgali glineno opeko. V začetku 20. stoletja, pa vse do druge polovice 20. stoletja so imele na tem področju, ki je bogato z glino, tri družine svoje opekarne, imenovali so jih ciglarne. Krajevna skupnost Podbočje Središčno naselje krajevne skupnosti, ki danes šteje okoli 1.800 prebivalcev, sega s svojim ozemljem od pogorja Gorjancev preko Krke še na del Krškega polja. Kot del dežele Kranjske je območje upravno-teritorialno vedno sodilo v Krški okraj in bilo v okviru kostanjeviškega sodnega okraja med 1850 do 1941 samostojna občina. Enak položaj je današnje Podbočje imelo tudi med leti 1952 do 1961. Predeli na obrobju Gorjancev, slovijo kot imenitno vinogradniško področje (domovina cvička), ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so usmerjeni v poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že vrsto let z zaposlovanjem prebivalstva v neagrarnih dejavnostih. Arheološke raziskave in najdbe v Levakovi (Ajdovski) jami v Dolu pri Podbočju dokazujejo že neolitsko in halštatsko poselitev. Izredno pomembno najdišče je Stari grad nad Podbočjem. Izkopavanja so odkrila sledove halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter njemu pripadajoče grobišče. Naselje se je nadaljevalo še v latenu. Med najpomembnejše najdbe štejemo kamnito sekiro, vrsto železnih, bronastih in keramičnih izdelkov (keltska srebrnika ter rimski novci). Posebna vrednost je marmornat kip leva, del rimske nagrobne arhitekture. Njegov odlitek so leta 1999 postavili sredi obnovljenega podboškega trga, pred cerkev Sv. Križa. Na Starem gradu je izpričan še srednjeveški grad, ki je imel v 13. stoletju še svojo kovnico denarja. Ime Sveti Križ (Podbočje) je prvič omenjeno leta 1249, v 15. stoletju pa najdemo v ravninskem delu, na levem bregu reke Krke samo še imena Brod in Mraševo. Iz Podbočja sta doma akademski slikar likovni pedagog in teoretik Zoran Didek (rojen 1910) ter profesor Janez Banič (rojen 1928), doktor veterine, raziskovalec, strokovni pisec in literat. Krajevna skupnost Raka Raka je danes središče istoimenske krajevne skupnosti z okoli 1.900 prebivalci. V drugi polovici 19. stoletja je bila sedež pretežno agrarne občine, ki je v svojih mejah združevala tudi naselja današnje krajevne skupnosti Veliki Trn. Raka se kot sedež občine pojavi znova med leti 1952 do 1961. 7 Ostanki poselitve so že iz mlajše kamene dobe, največ najdb pa sodi v obdobje Rimljanov. Ime Raka se prvič pojavi že v letu 1161, današnje naselje Ravno pa v letu 1214. Tudi imena nekaterih drugih naselij so zelo stara: Planina (1351), Jelenik in Ardro (1400), ter Smečice (1436). Višinsko razgibano območje se na severu spušča proti Savi, na jugu pa v ravnino ob Krakovskem gozdu. Na zahodu meji na sevniško občino, na jugu pa na šentjernejsko. Za celotno območje je še vedno značilen agrarni videz s številnimi njivami, sadovnjaki in vinogradi. Med lesenimi vinskimi kletmi, zidanicami ter drugimi kmečkimi gospodarskimi poslopji je še vrsta takih, ki jih uvrščamo med pomembno etnološko dediščino. Zaradi manj donosnega kmetovanja se je kmalu po drugi svetovni vojni prebivalstvo zaposlovalo v neagrarnih poklicih in naselja so zato postopno vse bolj izgubljala svoj prvotni videz. Na Raki (in v okolici) so bili doma, bivali ali ustvarjali: vikar Andrej Recelj (proti koncu 16. stoletja), prevajalec prvega obsežnejšega pravnega spisa v slovenščino (Gorske bukve); Franc Grm (1877-1967), strokovni pisatelj, defektolog; Matija Torkar (do 1902), nabožni pisatelj in publicist. Z Gradišča pri Raki sta bila doma brata Martin Humek (1870-1943), gospodarski pisatelj, čebelar, sadjar in vrtnar ter Dragotin Humek (1877-1958), šolnik, pedagoški pisatelj in ilustrator. Krajevna skupnost Veliki Trn Je središčno naselje krajevne skupnosti, ki šteje okoli 700 prebivalcev. Imena nekaterih današnjih naselij najdemo že v 14. in 15. stoletju (1323 Kočno, 1353 Dole, 1354 Lomno in Ženje, 1436 Nemška vas in Veliki Trn …). Po drugi svetovni vojni je bil Veliki Trn med leti 1952 do 1961 tudi sedež občine. Na Velikem Trnu so do smrti bivali župniki: Modest Schrey (umrl 1821), razsvetljenec, prevajalec; Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski (umrl 1869), pesnik in zbiratelj ljudskih pesmi; Ivan Belec (umrl 1889), sociolog. Župna cerkev Sv. Duha je bila na Velikem Trnu zgrajena leta 1885 in je brez stenskih poslikav. Leto večje obnove pa je 1985. Po obnovi je v kar dobrem stanju. Ker je cerkev novejša, nima stenske poslikave. Poleg glavnega oltarja ima še daritvenega in dva stranska. V glavnem je umetniško vredna podoba »Prihod Sv. Duha« iz leta 1906, delo Janeza Klemenčiča. Istega avtorja je tudi upodobitev križevega pota iz leta 1907. Najstarejša je na tem območju cerkev sv. Andreja (Dalce). Starejši ladji je prizidan gotski prezbiterij. Naslikani prizori pohoda svetih treh kraljev sodijo v začetek 15. stoletja. Edini oltar iz 17. stoletja nosi plastiko cerkvenega patrona. Nad vasjo Ravni je cerkev sv. Vida. Starejši ladji je leta 1778 prizidan prezbiterij, iz istega časa pa je tudi rokokojski glavni oltar. Na enem izmed stranskih oltarjev je vpisana letnica 1701 in ime Lucas Sulen. V sv. Štefanu na gričku nad Nemško Goro sodi stranski oltar v 17. stoletje, glavni pa v drugo polovico 18. stoletja. Krajevna skupnost Brestanica Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži ob sotočju reke Save in potoka Brestanica kraj Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg. Kraj ima bogato zgodovinsko preteklost, saj so ohranjeni zgodovinski ostanki tako iz časa prazgodovine, kot iz časa rimskega imperija, ko naj bi mimo Brestanice peljala rimska cesta 8 Neviodunum-Celea. Prav pri Brestanici naj bi cesta prečkala reko Savo, o čemer pričajo ostanki starega rimskega mostu. Naselje pod gradom naj bi že leta 1322, skupaj s Sevnico, dobila trške pravice, sočasno, ko so Brežice dobile mestne (Salzburška posest v Posavju), vendar pisni viri kraj kot trg omenjajo šele leta 1432, s pravicami tedenskih tržkih dni ter štirimi živinsko kramarskimi sejmi letno. To je dalo kraju za dolgo časa pečat obrtno trgovskega centra širšega zalednega področja pod Bohorjem. Za zasluge v boju proti Ogrom se je cesar Maksimiljan I. leta 1497 Rajhenburgu bogato oddolžil. Podelil mu je poleg lokalnega nižjega, tudi pravico do visokega ali deželnega sodstva, ki je ostalo na gradu vse do leta 1850. 24. septembra 1668 so bile v Brestanici ponovno potrjene trške prvice, določene v aktu pod naslovom "Protokol za knežji trg Spodnji Rajhenburg v Štajerski". S trgom je upravljal t ržki sodnik in avtonomno presojal v okviru pravic nižjega sodstva. Po letu 1850 pa je Brestanica imela kar 90 let zanimivo lokalno samoupravo. Bila je tržka občina, ki je kraju omogočila posebno urejenost. Po letu 1945 pa se je lokalna samouprava večkrat spreminjala. Vključeno je bila v novo nastalo občino Senovo, ta pa v občino Krško. Danes je Brestanica urbano naselje mestnega značaja in je sedež krajevne skupnosti. V kraju je KU, banka, osnovna šola, vrtec, številne trgovine, gostišča in več športno rekreacijskih objektov. Od gospodarskih dejavnosti je vsekakor najpomembnejša Elektrarna Brestanica, TESPACK Brestanica ter več obrtnih poslovalnic in ustanov. Krajevna skupnost Senovo Odmaknjena od glavnih poti in pomembnejših dogajanj je senovsko – brestaniška dolina dolgo samevala v svoji zaprtosti. Šele v zadnjem stoletju se je tega otresla in se začela hitro razvijati. Glavno vlogo je tu imel premogovnik, ki so ga odprli pred več kot 200 leti. Visoka kvaliteta premoga je pritegnila več ljudi, ki so se pričeli naseljevati po vsej dolini. Tako je nastalo tipično rudarsko naselje – Senovo. Senovo se je prvotno imenoval le predel ob vznožju vzpetine Armez, kjer je sedanja Vas; k ožjemu delu ob Senovskem potoku se je kasneje pridružilo več zaselkov, katerih imena so se skozi zgodovino izgubila; le tu in tam jih še kdo pozna. Vendar pa rudarji niso bili prvi naseljenci doline. Arheološke najdbe, kot je kamnita sekira, nakazujejo, da je bila dolina naseljena že v prastarih časih. Poleg tega pa nagrobne plošče in žarna pokopališča dokazujejo prisotnost Rimljanov v teh krajih. Območje je tudi znano po gosti postavitvi srednjeveških gradov, ki so bili pretežno v lasti Habsburžanov. Ker je pokrajina precej razgibana, ni čudno, da so na večini primernih vzpetin zgradili cerkve in kapelice: nekatere stojijo še danes, nekaj se jih ni ohranilo. Prav tako sta povsem izginila dva gradova: Tvarog in Šperenberg, o reštanjskem je le še nekaj sledov. Naselje Senovo je kar staro, saj imamo podatke, da so bila tu v 13. stoletju večja posestva, katerih lastniki so plačevali davke rajhenburški gospodi. Manjši kmetje pa so se ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom. O kakšnem posebnem razvoju Senovega ne moremo govoriti do l. 1796, ko najdemo prvič omenjen premog. Odkril ga je kovač Grabnar. Po nekaterih virih je do l. 1823 s tem premogom žgal opeko eden od grofov Attemsov v opekarni pri Brežicah. Do 18. 1. 1904 se je zvrstilo še nekaj preprodaj rudnika; tedaj pa se je to trgovanje ustavilo pri Trboveljski premogokopni družbi, ki je začela z načrtnim izkopom in prodajo premoga. Tedaj pa se je začelo tudi življenje na Senovem hitreje razvijati. Sem se je priselilo nekaj delavcev – rudarjev, tako je naš kraj takrat štel 800 prebivalcev. 9 Rudarski značaj kraju dajejo t.i. kolonije; Stara kolonija (1923) za delavce, Uradniška kolonija (1925) za uradnike in Nova kolonija (po 1945). V slednji je lepo obnovljena in še v uporabi skupna krušna peč s štirimi kurišči. V novi šolski zgradbi se je pouk začel 5. novembra 1929; vpisanih je bilo 346 učencev, že naslednje leto, ko je začela s poukom meščanska šola, jih je bilo kar 478. Število učencev je vse do vojne naraščalo sorazmerno z naraščanjem števila delavcev pri Rudniku. Leta 1944 se je število zaposlenih precej zmanjšalo, ker so možje množično odhajali k partizanom. Njihova moralna moč je precej zrasla, ko se je XIV. divizija 8. in 9. februarja zadrževala na našem področju in z napadom na rudnik izvedla največjo vojaško akcijo na svojem pohodu. Leta 1950 je bilo v premogovniku zaposlenih 1431 delavcev, kar je največ v zgodovini premogovnika. S širitvijo rudnika se je širilo tudi Senovo in naselja ob njem. Kraj je postajal večji in modernejši. Zgradili so nekaj stanovanjskih hiš, obnovili nekatere stare objekte, asfaltirali cesto skozi kraj in postopoma še večino vaških. Prvega januarja 1964 so dobile ženske možnost zaposlovanja v obratu sevniške Lisce, 1. marca 1972 se je nekaj rudarjev že prekvalificiralo v Metalno, 1978 pa še nekaj v TES, ki se sedaj imenuje DUROPACK. Vendar pa se Senovo ni hitro razvijalo le na gospodarskem področju, temveč tudi na kulturnem, športnem. Močna društva že leta dosegajo vidne uspehe tudi v državnem merilu. (DKD Svoboda Senovo s svojimi sekcijami, Planinsko društvo Bohor Senovo s planinsko kočo na Bohorju, TD s Potjo štirih slapov,…) Pomniki rudarjenju so Kocka rudarjenja delo akademskega kiparja Toneta Demšarja, Svetilka rudarske sreče po zamisli arh. Mitja De Glerie, obnovljena vlakovna kompozicija pred OŠ XIV. divizije in urejen premogovniški rov v šoli. Zanimiv je tudi ogled geološke zbirke z zbirkami kamnin, fosilov in mineralov. V KS živi sedaj nekaj nad 4000 prebivalcev na Senovem, Reštanju, Malem Kamnu, Šedmu, Dobrovi, Brezjah, Kališevcu, Gorenjem Leskovcu, Stranjah in Dovškem. Krajevna skupnost Koprivnica Koprivnica je majhna vas v severovzhodnem delu krške kotline, na robu Kozjanskega. Leži na nizkem slemenu med dvema potokoma na nadmorski višini 327 metrov. Svet je valovit, prepleten z gozdovi, travniki in potočki, v ozadju pa se dvigujejo hribi Reštanj s Sv. Joštom, Mrčna sela, Ravni log in Vetrnik. Narava je vabljiva v vseh letnih časih. O samem imenu kraja kroži med ljudmi zanimiva zgodba. Pravijo, da je pred davnimi časi neka deklica pasla čredo krav na hribčku na sredi vasi. Ko se je brezskrbno igrala, je po naključju našla Marijino svetinjico; obesek, na katerem je bila upodobljena Marija. Našla ga je sredi kopriv in o tem je pripovedovala doma in tudi ostalim. Zgodba se je širila od ust do ust in tudi to svetinjico naj bi marsikdo videl. Tako naj bi sčasoma začeli kraj imenovati Koprivnica – ker je bilo »najdišče« v koprivah, koprivcah. V 17. stoletju so nekje na tistem mestu zgradili cerkev, ki je danes farna cerkev, posvečena Mariji Vnebovzeti in ima tri podružnice; eno na Velikem Kamnu (cerkvica sv. Martina), eno na Joštu (cerkvica Sv. Jošta) in kapelico Marije Lurške v Koprivnici. O tej kapelici je gospa Ita Hess Rak napisala drobno brošurico, iz katere izvemo zanimivo zgodbo, zakaj so jo leta 1885 postavili. Koprivniški potok, ki izvira pod Vetrnikom, je vzhodna meja Krške občine in meji s Kozjansko. Zemlja v teh krajih je srednje rodovitna. Tudi zaradi tega se ljudje s kmetijstvom ukvarjajo šele po službi, ki so si jo v večini našli nekje med Senovim in Krškim, saj v samem kraju ni industrije. Z vinogradi zasajen je hrib Šikovec, ki spada v Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. 10 V bližnji okolici je tudi nekaj večjih nasadov jablan, ki jih pridelujejo za sokove in sušenje. Obiskovalci si lahko ogledajo vzgojo, pomagajo pri obiranju in si priskrbijo ozimnico. V bližini sta dve ribogojnici; eno v Koprivnici pri Martinu Starcu in eno v Mrčnih selah pri Otu Bohorču. Obe sta sodobno urejeni in ponujata obiskovalcem postrvi različnih velikosti. Ob potočku v Mrčnih selah stoji in še vedno melje mlin na vodo. To je mlin pri Petrovičih, kjer vsakega obiskovalca prisrčno sprejmejo in če ga pričakujejo, tudi obdarujejo s toplimi žemljami. Čeprav je Koprivnica majhen kraj na severovzhodu Posavja, stisnjen na rob Kozjanskega, je v kraju osnovna šola, ki ima svoje korenine v daljnem letu 1838. Takrat je bila to dvorazredna šola, danes pa je sodobna osemletka, ki jo trenutno obiskuje okoli 120 otrok. Šola ima tudi igrišče, ki ga v popoldanskem času zelo radi obiskujejo mladi in tudi tisti malo starejši. Sicer pa narava sama ponuja veliko možnosti za sprehode, nabiranje zdravilnih rož in gob, označene so tudi kolesarske poti. Iz Koprivnice pelje pot proti Podsredi, kjer je Podsredški grad, in še naprej proti Podčetrtku, kjer se lahko sprostimo v termalni vodi v Atomskih toplicah. V KS Koprivnica aktivno delujeta Turistično društvo in Kulturno društvo Anton Aškerc, ki v sodelovanju s krajani poskrbita za več zanimivih prireditev v kraju. Tako vsako leto v začetku junija organizirajo srečanje vseh ljubiteljev frajtonarice. Prav tako tradicionalna je prireditev 15. avgust, na praznik Velikega šmarna in krajevne skupnosti. Takrat se po slovesnosti v cerkvi z razstavo na stojnicah predstavijo obrtniki in gospodinje s svojimi dobrotami. Popoldne se na Izletniški kmetiji Vrtovšek odvijajo igre, v katerih se pomerijo ekipe vseh zaselkov. Vsako leto pa organizirajo tudi kožuhanje koruze pod kozolcem z ohranjanjem tradicij in navad, ki so včasih spremljali to opravilo. Krajevna skupnost Senuše Je najmanjša krajevna skupnost v občini Krško. Meji na KS Raka, KS Veliki Trn ter KS Leskovec pri Krškem. Sestavljena je iz šestih vasi: Senuše, Drenovec, Brezovska Gora, Brezje, Straža, Dedni vrh, v katerih živi okoli 450 prebivalcev. Center krajevne skupnosti je vas Senuše. V sami krajevni skupnosti deluje Gasilsko ter Športno društvo. Infrastruktura povezuje znano Ajdovsko jamo, imajo pa tudi Račjak. Sicer pa je to podeželje, kjer se ukvarjajo pretežno z vinogradništvom, sadjarstvom in jagodičevjem. Krajevna skupnost Krško polje Krajevna skupnost Krško polje sestavljajo vasi Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre, kjer živi okoli 970 prebivalcev. Ravninsko območje Krškega polja omejuje na jugu avtomobilska cesta Ljubljana – Zagreb. Prodno savsko naplavino žal pokriva le pičla plast prsti, zato je rastje izpostavljeno pogostim sušam. Dolgoletna zamisel o namakalnem sistemu obeta, ob uresničitvi, preusmeritev pridelave v vrtnine in trsničarstvo. Znova bi veljalo posvetiti vso pozornost nekdaj znani pomembni krškopoljski lahki konjereji, tudi v športne namene. Za celotno območje krajevne skupnosti je značilna zgodnja poselitev. Posebni pomen pa je območje imelo v rimskih časih - tedaj je bilo v današnji vasi Drnovo znamenito mesto Neviodunum. 11 Krajevna skupnost Rožno-Presladol Je bolj hribovita in redko poseljena pokrajina z okoli 475 prebivalci. Krajevna skupnost meji na KS Blanca, KS Senovo, KS Brestanica ter preko Save na KS Krško. Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, zaposleni pa hodijo v službo v bližnjo Brestanico ali Krško. KS ima tudi eno gostilno, Gostilna Terpinc ter cerkvico Sv. Kancijan. Za razna družabna srečanja, proslave pa premorejo tudi dom, kjer se krajani družijo. 12 2 NARAVNA DEDIŠČINA Kljub nenehnim posegom v naravo, je ta v krški občini še marsikje ohranila svojo prvinskost. Tu so celo predeli, ki jih lahko označimo za naravne znamenitosti, oziroma naravno kulturno dediščino, v njihovem celotnem obsegu ali v posameznih delih. Obsežne gozdne površine, vodotoki, kraški svet s svojimi značilnimi pojavi, viri termalne vode,… so vredni našega ponovnega odkrivanja in ogledov, saj nam prinašajo urice sprehodov in sprostitve. KRAKOVSKI (PRA)GOZD Od obsežnih poplavnih gozdov med rekami Sotlo, Savo in Krko se je ohranil Krakovski gozd, ki je nižinski poplavni hrastov gozd, zavarovan kot naravni rezervat. Kartiral ga je gozdarski inženir, izumitelj ladijskega vijaka, Josip Ressel. Razteza se na 40.5 hektarih površine Razteza se na skoraj 41 hektarjih površine in so ga leta 1952 zaščitili kot naravni spomenik. Posebna znamenitost je depresija Trstenik, na površini okoli 30 hektarjev zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.V preteklosti je bil to neprehoden močvirni svet, poraščen s trstiko (od tod njeno ime) in obsega danes okoli 30 hektarjev površine. Še danes predstavlja v porečju Krke najbolj pomembno drstišče ščuk in je hkrati med največjimi v Evropi. V Krakovskem gozdu najdemo številne redke ptičje vrste (tudi orla klinkača in edino gnezdišče črne štorklje, sivo čapljo, detelje) in zaščitene rastline (močvirska logarica ali tulipan). Sicer pa so v Krakovskem gozdu številne vrste avtohtone divjaki; po letu 1970 so tu naselili še jelena damijaka, ki se je močno razširil. Seveda je tudi Krakovski gozd priljubljeno področje slovenskih gobarjev. Med drevesi prevladujeta hrast dob in beli gaber. Znameniti hrast pri Cvelbarjevi domačiji na Malencah je star okoli 350 let, visok 40 metrov in ima obseg kar 7 metrov. GORJANCI Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje predstavlja celotno južno mejo krške občine s Hrvaško. Nad krško kotlino se dviguje do Trdninovega Vrha (1178 m). Na Gorjancih so številni izviri, med njimi sta najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik, bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Kamfer, pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite doline.V gorjanskih gozdovih je tudi rezervat Ravna Gora, s 4 hektarji zaščitenih debelih bukev. Med številnimi vrstami lovne in druge divjadi najdemo jelenjad in medveda, že iz Valvasorjevih časov pa so Gorjanci znani po polhih. Med naravnim rastlinjem najdemo nekatera zdravilna in redka zelišča, pa tudi raznovrstne gobe. Nižje lege in območja brez gozda so prava domovina vina cvička. Območje pogorja Gorjancev je prepredeno z voznimi cestami in pešpotmi, ki vodijo tudi na hrvaško stran, ter z označenimi planinskimi potmi. V številnih smereh ga lahko obvozimo in prevozimo tudi po označenih kolesarskih poteh. Predel Gorjancev je izrazit kraški teren, kar opazimo skoraj na vsakem koraku, saj so povsod vidni kraški pojavi. Veliko je jam in brezen, ki pa žal niso še vsa raziskana. Na območju Gorjancev 13 kraljuje rjavi medved. Kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova na polhe. Slikoviti so opisi polhanja in vraževerja, ki je z njim povezano, v Slavi vojvodine Kranjske iz XVII. stoletja, slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Pobočja Gorjancev, še posebno Opatove gore, so bogata z zdravilnimi zelišči (arnike, naprstca, spomladanske rese, ženiklja in kranjske bunike). To so predvsem: naprstec (Digitalis sp.), spomladanska resa (Erica carnea), ženikelj (Sanicula europea), kranjska bunika (Scopolia carniolica), arnika (Gentiana sp.). Številne so tudi vrste užitnih gob. BOHOR Bohor leži levo od občinskega središča Krško, v sredini področja med Savo ter izlivom Savinje in Sotle v Savo, na nadmorski višini 900 m. To je široko, v 20 km dolgem loku raztegnjeno pogorje, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Pretežni del pokrivajo gozdovi v pasu od 300 do 1024 m nadmorske višine. Na južnih pobočjih so na širokih terasah v višini 720 do 750 m krčevine z zaselki. Najvišje ležeči zaselek Bohorja so Stranje (Zalog)-820 m. nadmorske višine. Najvišji vrh Bohorja je Veliki Javornik s 1024 m nadmorske višine. Boljši razgled nudijo nižja Skalica (951 m) ter Veliki Koprivnik (982 m). Severna pobočja so strma in jih prekriva predvsem mešani gozd z veliko smrek in jelk. Med drevesnimi vrstami je tudi na Slovenskem zaščitena tisa. Tu najdemo edino ohranjeno rastišče jarice in še nekaj posavskih rastlinskih endemitov. Številne vrste praproti in mahovja, zaščitena širokolistna lobodika in redke orhideje dajejo pokrajini še poseben mik. Pester je živalski svet, med katerim naletimo tudi na gamsa, v nekaterih potokih pa celo na raka jelševca. Bohorska pokrajina je prepredena s potoki in slapovi na njih, med naravnimi znamenitostmi pa naj omenimo še kamnito Iglo in Bohorsko naravno okno. Mogočni in ponosni gozdovi že od nekdaj nudijo zavetje mnogim ljudem, živalim in rastlinam. Na Bohor vodi veliko različnih planinskih poti, ki vodijo mimo štirih slapov, partizanske bolnišnice, starega mlina, spomladi je nepogrešljiva spomladanska jarica, ki raste le tu. Na Bohorju nudi zavetišče Planinski dom. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810. Leta 1859 je Albert Miller pl. Hauenfels v opis vseh štajerskih premogovnikov vključil tudi podatke za senovski premogovnik, tedaj še z imenom Reichenburg. Vestni sestavljavec poročila je napisal, da v okraju sicer ni rudnikov ali tovarn, pač pa imajo na Reštanju površinski kop črnega premoga, ki pripada grofu Attemsu. Premog odpravljajo v Brežice, kjer ga uporabljajo v tamkajšnji opekarni. Transportna pot med Reštanjem in Brežicami je merila okrog 26 km in je bila težavna. V tistih časih, ko po savski dolini še ni bila zgrajena železnica, so prevoze blaga na večje razdalje opravljali po Savi. Ladje, imenovane “dombas”, so 14 opravljale to nalogo. Od leta 1904 do začetka 2. svetovne vojne je bil rudnik v lasti TPD (Trboveljske premogokopne družbe), sedaj pa je že nekaj let v zapiranju. Danes se premogovniški muzej nahaja v osnovni šoli na Senovem. RUDNIK SVINCA IN CINKA, ZALOG PRI STRANJAH Prvi podatki o nahajališču svinca in cinka na tem območju segajo v leto 1861-62, rudarske geološke karte iz leta 1874 in 1920 pa kažejo, da so ga na Bohorju sledili že v prejšnjem stoletju. Podatkov o količini izkopane rude ni, predvidevajo pa, da jo je bilo okoli sto ton. Na Senovem si lahko ogledate rudniško pokrajino z napravami, v Osnovni šoli 14. divizije pa so zbirke o rudarjenju na Senovem in zbirka kamenin ter fosilov. AJDOVSKA JAMA (KARTUŠEVA JAMA) Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa Je kraška votlina v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad 2 hektarja velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi. Vhod se odpira 4.100 m od leskovške cerkve na višini 244 m Raziskovalna dela so se v njej začela že leta 1938, posebej intenzivna pa so bila po letu 1967. Dokazujejo poselitev tega področja v mlajši kameni dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot poslovilni prostor. Najdeni grobovi s številnimi pridatki dokazujejo bogato ustvarjalnost tedanjega človeka in so na slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše kamene dobe. Jama je kasneje služila kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi, še v antiki in visokem srednjeveškem obdobju. Izkopani deli človeškega okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin sicer niso razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi vredna ogleda. Kot arheološko najdišče je bila znana že v 19. stoletju. Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila v poznem neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva odrasla in dva otroška skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem obdobju. V vrhnjih plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. Najdbe hranijo v Posavskem muzeju Brežice. LEVAKOVA JAMA Levakova jama, divja hudourniška jama, se imenuje tudi Jama v Šutni in se nahaja v Dolu pri Podbočju. Ima zelo slikovit vhod, dolga pa je 350 m. Več kot tri četrtine jame napolnjuje voda, zato je neprimerna za oglede. Zanimiv pa je prvi del, kjer so v 60. letih potekala izkopavanja najdišč iz 2. in 3. stoletja. Ostanki se nahajajo v Posavskem muzeju Brežice. SLAPOVI Slap PEKEL je na potoku Blanščica, ki ima zanimivo razgibano pot. Njegov začetni del je 15 metrov globok padec, v nadaljevanju so 7 metrov globoke Orgle in v zaključku 17 metrov globok vodni padec čez dolomitno steno, obraščeno z mahom. Stranjski potok se na poti v dolino prebija čez manjše slapiče in skočnike. Njegov osrednji del, slap BOJANCA, pada skoraj 15 metrov globoko in se kmalu za tem z zadnjim skokom v globino 4 metrov konča. Slap UBIJAVNIK je na Dobrovškem potoku. Njegov padec v globino skoraj 7 metrov se začne, ko voda priteče na svet sivega 15 dolomita. Blizu je še slapišče Mlinarjev up, ki je vodnato le nekaj mesecev v letu, v 50 metrov široki in 10 metrov dolgi strugi s položnim padcem. Slap BOJAVNIK teče pod Grabenskimi pečinami. Na Dovškem potoku vijuga z vmesnimi tolmuni po 16,4 metra dolgem padcu. Pri zaselku Poreber je slap ZAPEČJE. Njegova voda preskoči 9 metrov globoko in se zbere v štiri metre dolgem tolmunu. Je edina tovrstna naravna tvorba, ki zaradi tvorjenja lehnjaka še napreduje, oziroma se daljša. RIBNIKI RIBNIKI MAČKOVCI v Brestanici Prvič so jih uredili že brestaniški grofje in kasneje vzdrževali trapisti. Celotno območje, ki obsega več kot 15 hektarjev površin, so leta 1961 odkupili člani ribiške družine Brestanica-Krško. Postopno so obnovili 3 ribnike v površini 6,5 hektarja in jih napolnili z raznimi ribjimi vrstami, predvsem s krapi, somi, amurji, rdečerepkami in nekaterimi drugimi ribjimi vrstani. Ob njih srečujemo želve, sive čaplje, ponirke ter redke žabje vrste. Ribniki so s svojo gozdno-travniško okolico in možnostmi za čolnarjenje, z leti postali priljubljena športno-ribolovna in izletniška točka. Urejeno gostišče nudi tudi možnost za prenočitev, v apartmajih in enoposteljnih sobah. RIBNIK NA RESI Leži pri Krškem, na levem bregu reke Save na Vidmu. Je predvsem priljubljeno sprehajališče tako za mlade kot tudi za starejše. V primeru suše voda zelo upade in že se je zgodilo, da je ribnik poleti presušil. Pozimi pa v primeru nizkih temperatur zamrzne in je priljubljeno drsališče. Najlepši pa je ribnik spomladi in jeseni, ko zaživi v vsej svoji lepoti, na njem so tudi race. RIBNIK V MAČKOVCIH Leta 1507 se omenja ribnikv Mačkovcih v Stolovniku. RIBIŠČE V BAJERJU Leta 1503 se omenja ribišče Bajer v Priževem dolu. Omenimo naj še starodavni obnovljeni mali ribnik nekdanjega kostanjeviškega samostana in novejši pri Karlčah, v katerih gojijo predvsem krape. BOHORSKO POGORJE Bohorska krajina je prepredena s številnimi potoki, ki si utirajo dokaj strmo pot v dolino. Na njej je tako nastalo nekaj slapov, ki so najbolj slikovit geološki pojav v preoblikovanju pretežno triasno dolomitnega kamnitega površja. Še največ jih je v dolomitnem svetu severovzhodnega dela Bohorja, na Blaščici in njenih pritokih. REKA KRKA Je značilna mirno tekoča kraška reka, ki meri od izvira do izliva v Savo 92,3 kilometre. Zanjo je značilen izredno majhen strmec in zato skoraj rednimi pomladanskimi in zimskimi poplavami. Krka ni prodonosna, zato so njeni bregovi praviloma vrezani v obrčno ravnico, obdani z mnogovrstnim rastlinjem, grmovjem in značilnimi obvodnimi drevesi. Njena značilnost so pregrade iz lehnjaka, na katerih so se izoblikovali tudi številni manjši otočki. 16 Njene glavne ribje vrste so somi, ščuke, platice, ki imajo v njenih pritokih narav drstišča. Njeni potočni pritoki, predvsem na območju Kostanjevice so salmonidni. V Prekopskem potoku, Obrhu, Studeni in Sušici domujejo potočne postrvi, v Studeni pa celo lipan. Potok Gradnja je varstveni in gojitveni za mladice potočne postrvi. Reka Krka oziroma dolenjska ali zelena lepotica je največja po celotni dolžini slovenska reka. Izvira v vasi Krka pri Žužemberku in ob daljšem deževju prihrumi na plano iz jame pri izviru. Zaradi svoje prirode in narave ozemlja, po katerem teče, in morda zaradi relativne zaostalosti tega področja, se je po vsej dolžini izognila velikim tehniškim posegom in vizualnim onesnaženjem ter skoraj v celoti ohranila naravni tok, naravno obrežje, bližnjo okolico in krajino. Ta prirodna prvinskost reke in krajine je nenadomestljive vrednosti in je naravna dediščina, ki jo kaže za vsako ceno ohranjati in seveda le ustrezno izkoriščati. Krka ponuja obilo užitkov: lovljenje rib, kopanje, čolnarjenje, vožnjo s kanuji ali pa samo počitek od vsakdanjih skrbi na njenih bregovih. REKA SAVA Je najdaljša tekoča voda v občini. V svoji zgodovini je s spreminjajočem se toku izoblikovala orečne terase, do druge polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot, s pristanišči na Drnovem, v Krškem in Rajhenburgu. Njeno nekdanje ime bo ponovno v večji veljavi, ko bodo na območju Posavja na njej zgradili vodne elektrarne, eno tudi v krški občini. Obrečnemu prebivalstvu je bila nekdaj vir dodatnega zaslužka z ribolovom, za športnega pa je svoj pomen izgubila s kasnejšim onesnaževanjem. V zadnjih letih se je prebila v višji kakovostni razred slovenskih voda, tako da ribiči tu in tam uplenijo ponovno celo kakega sulca. Reka Sava priteče k nam preko občine Sevnica in po svoji strugi nadaljuje pot v občino Brežice in deli občino na Dolenjski in Štajerski del. Izvira na Gorenjskem na dveh delih: na enem kot Sava Bohinjka z izvirom slap Savica, na drugem delu pa je izvir Močilnik, nekakšno močvirje, ki se izoblikuje v strugo Save Dolinke, kasneje pa se združita in razširita v mogočno reko Savo. Iz Zasavja, kjer teče po ozki soteski, ki si jo je izdolbla skozi hribovje, priteče k nam. Tu se dolina razširi v krško polje in Sava postane tu nižinska reka. Skozi stoletja si je utirala pot ob naših poljih in poljubno spreminjala svojo strugo, vse dokler je nismo z nasipi in regulacijami omejili. V preteklosti je bila to plovna reka. Največji pomnik na te čase so nedvomno ostanki rimskega pristanišča Neviodunum pri Drnovem, ki pa danes leži daleč od reke. ZAJEZITVENO JEZERCE V DRENOVCU Dostop do Drenovca je po cesti iz Krškega preko Leskovca skozi Senuše. Tik pod Drenovcem se združita dva potoka v potok Drenovec. Le ta se po združitvi s Kačkom v Senušah preimenuje v Senušo. Vinska gorica nad naseljem slovi po trtnih nasadih,ki dajejo v tem okolišu dober cviček. V tesni gozdni dolini na zahodni strani Kurje vasi je leta 1934 zemeljski plaz zaprl odtok 17 potoku Smolinščku, tako da je tam nastalo zajezitveno jezero Smolina. V njem so se zaredili krapi, linji, ščuke. Zato so domačini vsako leto preveč naraslo vodo odvajali tako, da so prekopali jez. Pred leti so jezero očistili in znova zajezili, ker utegne postati po ureditvi kopališče. Račnik na Senušah je leta 1988 obnovila lovska družina Krško, zgrajen je na močvirnih tleh ob potoku Dule in Senuša. Na sredini ima otok, ki ga s kopnim povezuje 33 metrov dolg most. Naseljenih je približno 400 rac z dodatnim krmljenjem. LIBNA Zaselek Libna leži na severnem robu Posavja, ob lokalni cesti Krško - Brežice. Nad Libno se dviga 359 m visok istoimenski grič, v starejši literaturi poimenovan tudi Libenska gora (Laibenberg). Krono griča predstavlja z obrambnimi nasipi omejena prazgodovinska naselbina, sredi katere stoji danes cerkev sv. Marjete in dve kmetiji. Pod Libno se razprostira celotno Krško polje, obenem po nadzoruje dostop v savsko sotesko, saj dobro obvladuje prostor na levem bregu. Prazgodovinska naselbina je že na terenu vidna po ostankih nasipov in kamnitih ruševin, ki segajo v dolžino preko 1800m. Večino 10 ha površine znotraj obrambnih nasipov pokrivajo danes obdelane njive, vinogradi, košenice in poslopja dveh kmečkih gospodarjev. Gozd, s katerim so pobočja Libne porasla, sega praviloma do zunanjih robov nasipa in še s tem označuje prostor nekdanjega gradišča. STARI GRAD NAD PODBOČJEM V območju Starega gradu nad Podbočjem je halštatsko, z dvojnim nasipom utrjeno naselje s sledovi hiš v tamkajšnjem vinogradu. Slučajne najdbe z njega so prazgodovinske, predvsem halštatske. Pripadajoče grobišče je na južni strani v gozdu pod hribom. Pri rigolanju svojega vinograda na Bočju je kmet Radovanič izkopal kamnito sekiro. Morda z gradišča ali njegovega območja sta keltska srebrnika. Z gradišča omenjajo tudi rimske izkopanine (rimske novce). V nekem vinogradu blizu Starega gradu je bil izkopan velik marmornat rimski lev- del nagrobne arhitekture, ki je bil shranjen v Podbočju, nato pa prepeljan v Ljubljano. Njegov odlitek pa so v juniju 1999 postavili sredi obnovljenega trga pred cerkvijo Sv. Križa v Podbočju. JAMA VELIKA PEČ KOSTANJEK Vhod v jamo Veliko peč se odpira proti zahodu na robu kanjona Brestanice. Vhodni del jame je podkvaste oblike in se nadaljuje v notranjost z manjšim rovom. Opazna so zemeljska dela, ki so površino jamskih usedlin izravnala. Po pripovedovanju domačinov je bila v jami v letih od 1942 do 1945 partizanska tehnika. Leta 1989 je bila v vzhodnem delu jame izkopana poskusna sonda manjših dimenzij, ki je dosegla globino 220 cm. Usedline se v globino še nadaljujejo. Na površini je bila najdena novoveška keramika. V plasti med 20 in 50 cm je najti kose železnodobnega posodja in kosti domačih živali. Med 150 in 160 cm se pojavijo kosti jamskega medveda in lesno oglje. V tej plasti je bila najdena tudi kamnita obdelana klinica in prevrtan zob neke zveri. Nedvomno je Velika peč človeku starejše kamene dobe vsaj občasno nudila zavetje, morda pa je bila celo naseljena. 18 3 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA Občina Krško ima bogata arheološka najdišča, mnoge najdbe hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in Joaneum v Gradcu. DRNOVONEVIODUNUM ostanki rimskega pristanišča na robu vasi Drnovo Na severovzhodnem delu vasi Drnovo je ob nekdanji strugi reke Save od 1. st. pr. n. št. do 5. st. n. št. ležalo rimsko mesto in pristanišče Neviodunum. Mesto se je razprostiralo na okrog 4 ha in je imelo forum, baziliko, kopališče, vodnjake, vodovod, kanalizacijo in stavbe z mozaiki. V pristanišču sta bila pomola in veliko skladišče. Iz Drnovega ali njegove ožje okolice izvira meč iz mlajše bronaste dobe. Omenjajo tudi sočasno sulično ost. Najdenih je bilo nekaj drobnih predmetov kulture žarnih grobišč. Nekaj predmetov je tudi iz mlajšega latena, med njimi štirje keltski srebrniki vzhodne skupine. V latensko fazo spada nastanek keltskega opida Neviodunum, iz katerega pozneje razvil rimski municipij Flavium Lotobicorum Neviodunum. Njegovo upravno področje je segalo do Save, Gorjancev in Stične. Neviodunum so že v srednjem veku močno prekopavali. Izkopavanja zbiralcev starin in muzejev so delno evidentirana od 19. stoletja dalje. Med leti 1857 in 1861 je za ljubljanski muzej raziskoval Leinmuller. Z letom 1883 je pričel intenzivno razkopavati J. Plečnik, ki je opravljal to delo, kot je videti, kar deset let. Izkopanine je v glavnem prinašal v ljubljanski narodni muzej. Najdbe v glavnem izvirajo iz grobišč, nekaj pa tudi iz naselja samega. Izkopal naj bi bil preko 300 grobov. Najdbe iz Drnovega so predvsem v Narodnem muzeju v Ljubljani, hranijo pa jih tudi v graškem Joaneju, v dunajskem Naravoslovnem muzeju, v celjskem Pokrajinskem muzeju in v Posavskem muzeju v Brežicah. Kolikor je danes ugotovljivo, je sklenjeno mestno območje segalo na severu do stare savske struge, kjer je bil izkopan zidan pristan. Na vzhodu ga omejuje današnja živa meja na ledini Groblje, na zahodu je segalo do roba današnje vasi, na jugu do vaških pašnikov. Obseg mesta je približno 200 x 200m. Mestni cardo maximus je identičen z rimsko cesto Aemona-Siscia vzdolž stare savske struge. Ob njej je bil forum. Terme s kloako napeljano v savsko strugo so bile najdene ob odcepu ceste proti Cerkljam. Nedaleč od tod so zadeli na rimske kletne oboke. Poleg cerkve so ugotovili suspenzuro, na ledini Groblje ostanke lesenih poslopij. Poročajo tudi o drugih podobnih stavbah, med drugim o večji stavbi s hlevom. Grobišč pa približno pet. Zahodno je ob cesti v Veliko vas, jugozahodno od dveh krakih kolovoza proti Velikem Podlogu, južno ob cesti na Gorico, jugovzhodno ob cesti proti Cerkljam iz vzhodno ob poti v Mrtvice. Vsako od njih je bilo doslej ugotovljeno nekaj sto metrom v dolžino, nobeno pa še ni topografsko zaključeno. Njihov časovni razpon sega od 1. do 4. stoletja. Tipološko so izpričane skoraj vse variante grobov, ki jih srečamo v rimskem času pri nas. Zelo redki so pokopi v sarkofagu. Neviodunumska posebnost so zidane grobnice s freskami. V predmestnem področju in v območju grobišč so bile ugotovljene lončarske peči. Doslej je bilo v mestu in v območju 19 ugotovljenih kakih osem rimskih vodnjakov. V 2. stoletju je bil zgrajen vodovod izpod Gorjancev. V Drnovem je bilo izkopanih več rimskih napisnih kamnov. Po vsej verjetnosti izvirajo iz Drnovega tudi v Leskovcu vzidani spomeniki. Iz neviodunskega območja sta dva miljnika. V Neviodunumu je morda bila tudi zgodnjekrščanska verska občina, saj je bilo najdenih nekaj oljenk in fibula s kristogramom. Iz obdobja preseljevanja ljudstev je grob in cikadna fibula, omenjajo pa tudi staroslovanski grob. V območje najdišča Drnovo vključujemo tudi najdišče v Bregah, kjer se na njivah z ledinskim imenom Kamin razteza vzdolž 9m široke rimske ceste vzhodno neviodunsko grobišče. Tu je izkopaval predvsem J. Pečnik, ki ugotavlja, da se pokopi začenjajo že 30m od mestnega obzidja severno od siscijske ceste. Grobovi časovno spadajo v pozno antiko, pridevki so redki, grobnega reda ni opaziti. Kakih 200 metrov od neviodunskega obzidja je bil v sektorju grobišča odkrit rimski vodnjak. LIBNA - Arheološko Na poti mimo Libne iz Krškega proti Brežicam je pred več kot dvema tisočletjema na vrhu griča stalo mogočno gradišče. S svojo najdišče izredno strateško in dominantno lego je skoraj tisoč let obvladovalo prostrano Krško polje in prometne povezave ob Savi iz Balkana in Panonije v Italijo. Tu so potekala razna raziskovanja, izkopi ter najdbe. Sodi med običajni in pri nas pogosti tip železnodobnega gradišča vrh vzpetine ali hriba, kjer so naravna strma pobočja še dodatno zaščitena z obrambnimi konstrukcijami. Dobro vidni okopi prazgodovinskega gradišča ter številne gomile so že v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja privabile prve raziskovalce. J. Pečnik in W.Gurlitt sta tu kopala od 1884 dalje. J. Szombathy leta 1889 in 1890, R. Hoernes pa v letih 1892 in 1893. W. Schmid je kopal za grški muzej naprej od leta 1916 in nato še leta 1942. Med vojnama so kopali le »starikopi«. Moderna izkopavanja so se začela šele po letu 1954, ko je izkopaval gomile naprej F. Stare, nato pa v letih 1962 in 1969 še T. Knez in S. Škaler. M. Guštin je raziskave Libne razširil na naselbino in v letih 1975 in 1976 sondiral utrdbeni sistem gradišča. Tega sestavljajo glavno in stransko obzidje in obsega preko 1800 metrov. Večino 14 hektarjev površine prazgodovinske naselbine pokrivajo danes njive, vinogradi in pašniki. Gozdna meja sega praviloma le do zunanjih roba nasipov. Izkopavanja so pokazala, da segajo kulturne plasti ponekod tudi do 3 metre globoko in vsebuje šest glavnih naselbinskih faz. Naselbina je nastala v 8. stoletju in je polno živela tako rekoč do prihoda Rimljanov. Povsem uničena ni bila niti v antičnem času, o čemer pričajo najdbe novcev Vespazijana, Aleksandra Severa in Galijena. Drobne najdbe iz naselbine imajo primerjave tudi v grobovih gomilnega grobišča, ki se razprostira na vzhodnih terasah pod vrhom Libne. Grobišče sestavlja okrog 70 gomil, ki so vsebovale od enega do največ 52 pokopov. Nekatere gomile so danes še dobro vidne, prav tako pa tudi sledovi prekopavanj. Svojevrstno zanimivost liberskih gomil predstavljajo pokopi konj. Izkopanine iz Libne hranijo Narodni muzej v Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in predvsem Joaneum v Gradcu. 20 BRESTANICA – arheološko najdišče V rimskem času je mimo Brestanice potekala cestna povezava med Neviodunumom in Celeio. V Brestanici je bil na tej cesti preko Save most, kar je dajalo območju še poseben strateški pomen. O rimski magistralni cesti preko Save most, kar je dajalo območje še poseben strateški pomen. O rimski magistralni cesti priča najdba treh rimskih miljnikov na desnem savskem bregu,. Na levem savskem se je od magistralne ceste odcepila vicinalna cesta, ki je bila speljana skozi Brestanico proti Velikem Kamnu. BRESTANICA – arheološko najdišče grad Rajhenburg Začetki poselitve Brestanice segajo že v prazgodovino, ko je bila na grajskem hribu gradišče iz starejše železne dobe. Z območja tega najdišča mogoče izvirata halštatski fibuli, ki ju hranita Joaneum v Gradcu in Narodni muzej v Ljubljani. Rajhenburg je naš najstarejši grad, saj ga viri omenjajo že leta 895. V času ogrskih vpadov v dolino Save je bil uničen in nato leta 1141 ponovno pozidan. Pri arheoloških izkopavanjih na grajskem dvorišču so poleg romanskih zidov našli tudi ostanke najzgodnejše faze gradu. AJDOVSKA JAMA – Nemška vas Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa. Je kraška votlina v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad 2 hektarja velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi. Vhod se odpira 4.100 m od leskovške cerkve na višini 244 m Raziskovalna dela so se v njej začela že leta 1938, posebej intenzivna pa so bila po letu 1967. Dokazujejo poselitev tega področja v mlajši kameni dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot poslovilni prostor. Najdeni grobovi s številnimi pridatki dokazujejo bogato ustvarjalnost tedanjega človeka in so na slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše kamene dobe. Jama je kasneje služila kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi, še v antiki in visokem srednjeveškem obdobju. Izkopani deli človeškega okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin sicer niso razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi vredna ogleda. Kot arheološko najdišče je bila znana že v 19. stoletju. Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila v poznem neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva odrasla in dva otroška skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem obdobju. V vrhnjih plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. Najdbe hranijo v Posavskem muzeju Brežice. STARA VAS – arheološko najdišče Na vzpetini pri Stari vasi je prazgodovinska gomila, ki jo je okrog leta 1890 izkopal Hoernes. V njej so bili halštatski grobovi, med njimi konjenik s čelado. Pri vasi omenjajo tudi keltske in rimske grobove. NAJDIŠČE PRI DUNAJU - Dunaj nad Krškim Pri zaselku Dunaj je gradišče, v katerem je kot kaže izkopaval leta 1889-1892 Pečnik. Del naselja imenujejo domačini Mladevine. Iz opisov bi se dalo sklepati, da so razkopavanja zadela poznoneolitsko naselje, odkrila sledi bronastodobne in halštatske poselitve, našli so tudi keltski novec, opeke in orožje. 21 4 KULTURNA DEDIŠČINA Občina Krško ima zelo bogato zgodovino, saj so se na njenem ozemlju prepletale usode in življenjske poti številnih zgodovinsko pomembnih osebnosti. Še danes se v občini nahajajo različni objekti, ki nam s svojo kulturno ali zgodovinsko vsebino pričajo o zanimivostih in lepotah preteklosti. Ti objekti v svojem osrčju skrivajo razne muzeje, galerije in ostale znamenitosti, v večini primerov pa so že sami po sebi kulturno zgodovinski spomenik. KAPUCINSKA KNJIŽNICA Zaseda del leta 1640 zgrajenega kapucinskega samostana in je v njegovem nadstropju lepo ohranjen baročni prostor. Po 2. svetovni vojni je izgubila pomemben del svojega fonda. Prevladujejo latinske, nemške in italijanske knjige z nabožno vsebino, med laičnimi deli pa slovarji, medicinska in farmacevtska dela ter kronike. Njen knjižni katalog iz leta 1695 je med najstarejšimi ohranjenimi pri nas, največje bogastvo je vseh pet delov slovenskih pridig Janeza Svetokriškega in dvoje pridig očeta Rogerija. Tu je še samostanska zbirka restavriranih oljnih podob z nabožno motiviko, nastalih od 17. stoletja naprej. Večinoma avtorji niso znani, najboljša dela pa pripisujejo Metzingerju, Herrleinu in Potočniku. Največja vrednost zbirke je leseni kip žalostne Marije (iz leskovške župnijske cerkve), edina ohranjena srednjeveška plastika v ožji krški okolici. V zgornjih prostorih hranijo kapucini še zbirko nabožnih oprav. Kapucini, red sposobnih pridigarjev, so se naselili v Krškem leta 1640. Imeli so zelo bogato knjižnico, kajti v svojem vsakdanjem življenju so potrebovali veliko znanja z raznih področji. Knjižnica je služila za iskanje vzorcev prazničnih in nedeljskih pridig, ki so jih pojasnjevali in krasili z anekdotami. Najpomembnejše dragocenosti, ki so se ohranile do danes pa so tri inkunabole. Prva je latinsko-grški slovar iz leta 1502 in je unikat, druga medicinske razprave iz leta 1508, zadnja in ne najmanj pomembna pa je biblija iz leta 1510, ki sta jo prebirala tudi Dalmatin in Bohorič. Knjižnica ima več kot 1500 knjig, med njimi tudi slovit izbor pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega in pridige očeta Rogerija. Zelo zanimiv je slovar v sedmih jezikih in Schönlebnova zgodovina Kranjske. VALVAZORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA KRŠKO -Cesta krških žrtev 26 Knjižnica ima zelo zanimivo preteklost, saj imamo že iz leta 1640 ohranjeno baročno knjižnico, ki je nastala v prostorih Kapucinskega samostana. Iz tega obdobja so shranjene v kapucinski knjižnici mnoge knjige, ki predstavljajo veliko kulturno bogastvo Slovencev. Prvo samostojno knjižnico pa smo dobili leta 1964, in sicer Valvasorjevo knjižnico in čitalnico, ki danes leži na kar 1094 kvadratnih metrov prostora, vendar se zopet nahaja v prostorski stiski. KRŠKI GRAD Kot utrdba je morda nastal že v letu 895, zanesljivo pa je bil v letu 1154 v lasti grofov Bogenskih. Ta grad je bil sprva v lasti rodu Heme Krške s Koroškega. Med poznejšimi lastniki so bili grofje Bogenski, ki so imeli tu svoje ministeriale; po gradu so se imenovali Krški. Leta 1189 so ga zastavili salzburškem nadškofu. V letih 1351-58 so naselje, grad in posest postali last Celjskih grofov. Po smrti Ulrika II. 22 1456 je grad pripadel Habsburžanom, ti pa so ga oddajali v zakupV letu 1373 je prešel v last Celjskih grofov, kmalu po smrti Ulrika II. je njegova vdova Katarina grad leta 1459 prodala Habsburžanom. Friderik IV. je naselbino pod njim leta 1477 povzdignil v mesto. Pomen gradu je ščasoma tako nazadoval, da je bil že v valvasorjevih časih opuščen in je začel propadati. Že v začetku 19. stoletja je bil v razvalinah, danes pa se še tu in tam vidi kak kamen, a je nekdanja grajska lokacija še vedno dominantna razgledna točka ob vstopu v današnje Krško. Zgrajena je bila leta 1609. V Krškem je edini primerek VALVASORJEVA HIŠA (Valvasorjevo poznorenesančne meščanske stavbe. V februarju leta 1693 jo je kupil znameniti polihistor Janez Vajkard VALVASOR in v njej še isto leto nabrežje 4) tudi umrl. Za tem je bila v poslopju dolgo let mestna hiralnica, pred drugo svetovno vojno pa je domačin Auman v njej hranil dokaj bogato muzejsko zbirko, ki je hranila kočijo Marije Terezije, insignije mesta, najdbe z Libne in drugo. To so leta 1949 prenesli v Brežice in je osnova tamkajšnjemu Posavskemu muzeju. Na pročelje so Krčani leta 1894 Valvasorju vzidali spominsko ploščo, leta 1966 pa mu pred zgradbo postavili lep spomenik, umetnino akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička iz Leskovca pri Krškem. Sosednja starejša zgradba naj bi bila nekaj let last Adama Bohoriča, ki je imel v njej šolo. MENCINGERJEVA Gre za hišo, v kateri je živel pisatelj, kulturni delavec in pravnik dr. HIŠA (Cesta krških Janez Mencinger med leti 1882 in 1912. Mencinger je bil gospod z dolgo brado in širokokrajnim klobukom, doktor prava in avtor “Moje žrtev 2) hoje na Triglav”, “Abadona” ter žal nedokončanih, Krškemu posvečenih “Meniških spominov”, ki je pokopan na starem krškem pokopališču. Na pročelju so pisatelju vzidali spominsko ploščo, v bližnjem parku krških zaslužnih meščanov pa je njegov nagrobnik. Hiša sodi med baročno arhitekturo. V današnji obliki je rezultat združenja dveh samostojnih stavbnih enot. Pri prvi gre za pozni barok, kjer imajo okna izredno bogate in stilno čiste baročne okvirje, drugi del pa je opremljen s preprostejšimi okni v gladkih kamnitih okvirjih. KRŠKI MESTNI PARK V delu proti Cesti krških žrtev stoji spomenik NOB in izgnancem.. Obelisk dopolnjuje horizontalna pravokotna obojestranska reliefna upodobitev borčevske in izgnanske kolone, delo kiparja Staneta Keršiča, v prostor pa je oboje postavil arhitekt Stanko Kern. V delu parka (nekdanje mestno pokopališče), ki meji na Gasilsko cesto in ulico Pod goro naj najprej omenimo Hočevarjev mavzolej. To je osmerokotna novogotska kapela s piramidno streho, zgrajena iz belega kamna. S Kristusovim kipom v notranjosti spada med najbolj zrele psevdogotske spomenike pri nas. Kot sestavni del tega parkovnega kompleksa že nekaj let urejujejo in dopolnjujejo park zaslužnih občanov Nagrobne plošče spominjajo na pisatelja advokata Janeza Mencingerja ter na prvega vodjo krške meščanske šole in ustanovitelja okrajne posojilnice Ivana Lapajneta, dodali pa so jim poprsja profesorja psihologije dr. Mihajla Rostoharja, profesorja Franca Vardjana, uglednega kmetijskega strokovnjaka in pisca strokovnih knjig ter akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja 23 Štovička. Ta ogleda vredni mestni del zaključuje onstran ceste postavljeni gasilski stolp, ki je gasilcem služil kot opazovalnica, da so z njega meščane opozarjali na morebitne nevarnosti. Zgradili so ga z denarjem, ki ga je prispevala Josipina Hočevar. Stolp je kasneje služil predvsem za sušenje gasilnih cevi. To je mavzolej Martina Hočevarja, ki stoji v parku zaslužnih krajanov. Ne smemo prezreti zaslug, ki jih imata z ženo Josipino za razvoj Krškega. Podpirala sta šole, skrbela za reveže mnogo denarja sta darovala tudi za obnovo cerkva v Krškem. LESKOVŠKI GRAD – ŠRAJBARSKI TURN Grad Šrajbarski Turn leži en kilometer iz Leskovca. Leta 1436 se omenja kot celjski fevd, devet let kasneje pa kot stolp (Turn am hard). Zgodovina pove, da so prvotni stolp (Turn am Hart) v letu 1515 zavzeli in izropali kmečki uporniki. Poslopje so najbrž v drugi četrtini 16. st. predelali v grad in ga utrdili. Kot njegovi lastniki so omenjeni Janez Valvasor, od srede 17.stoletja pa grofje Auerspergi, ki so bili z vmesnimi presledki njegovi lastniki še leta 1903. Vmes so ga Auspergi že čez en mesec prodal grofu Petru Zrinjskemu. Šrajbarski turn je leta 1685 kupil grof Janez Herbert Ausperg, general v Karlovcu. Grad je v posesti Turjačanov ostal do leta 1903, ko sta ga kupila posestnik Karel Kotnik iz Verda in Jožef Lenarčič iz Vrhnike. Po prvi svetovni vojni je bil graščak v Šrajbarskem Turnu pisatelj Friderik Gagern. Zadnji lastniki so bili Trenzi iz Šentjerneja, ki so grad 1938 preuredili v letovišče. Grad je značilen primer središčno zasnovane obrambne arhitekture z ogelnimi stolpi iz 16.stoletja. Njegova največja arhitektonska vrednost je nadstropno arkadno dvorišče. Nad vhodnimi vrati je portal z Aurspergovim grbom. Nekdanji grajski park s številnimi eksotičnimi drevesi je danes sicer precej zanemarjen, v njem pa so postavili spominsko obeležje Alfonzu Pavlinu (1853-1942), znamenitemu slovenskemu botaniku, sinu grajskega oskrbnika. Danes je grad v slabem stanju, v njem pa so stanovanja. GALERIJA VLADIMIRJA ŠTOVIČKA Je v delu nekdanje grajske pristave, kjer je imel akademski kipar in znameniti medaljer Vladimir Štoviček (1896-1989) svoj atelje. Že za njegovega življenja je krška občinska skupščina v večjem delu prostora uredila stalno zbirko umetnin, ki jih je poklonil domači občini. Danes je to za obiskovalce odprta galerija. MAVZOLEJ ANASTAZIJA GRÜNA V neposredni bližini leskovškega gradu stoji kamniti mavzolej grofa Antona Auersperga, pesnika in politika Anastazija Grüna. Načrt zanj je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad Lueff, zgraditi pa ga je dala v klasicističnem duhu pesnikova žena. Blizu gradu Šrajbarski Turn stoji mavzolej pesnika grofa Antona Ausperga – Anastazija Grüna, zgrajen v klasicistično historizujočem duhu. Načrt za mavzolej je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad Lueff. GRAD v Veliki vasi Je iz predvalvasorjevih časov. Njegovi najbolj znani lastniki so bili grofje Auerspergi. Leta 1915 ga je kupil domačin Franc Pirc, med prvo svetovno vojno pa je bila v njem vojaška bolnica. V tistih časih je bilo uničeno ali odnešeno veliko starinske opreme in drugih predmetov. 24 GRAD BRESTANICA (Reichenburg) na griču nad Savo Grad Rajhenburg je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji, ki je bil prvič omenjen leta 895. Prvotni grad je bil porušen in v začetku 12. stoletja na novo pozidan. Lastniki gradu so se menjavali in vsak je v gradu pustil svoje sledi. Največji pečat pa so gradu pustili Trapisti, ki so tu bivali med leti 1881 do 1941. Le-ti so izdelovali sire, čokolado in likerje. Je najstarejši na slovenskem izpričani grad, ki je na pomolu, 60 metrov nad naselbino, varoval pot ob Savi. Njegov stavbni razvoj je v temeljnih potezah znan. Četudi so trapisti po letu 1884 sledove njegove preteklosti dodobra zabrisali, so dolgo let potekajoče sistematične stavbnozgodovinske raziskave odkrile marsikaj izredno pomembnega. Najprej naj opozorimo na grajsko dvorišče, obdano z dvonadstropnimi stanovanjskimi trakti, v pritličju arkadiranimi, v nadstropjih zaprti s polnimi stenami. Sprehod po tem objektu ponuja na ogled sledove prvotne romanske grajske kapele ter prostor dvonadstropne gotske grajske kapele (iz 15. stoletja). Iz obeh obdobij so ohranjeni in predstavljeni še nekateri drugi arhitektonski deli zgradbe. Čas okoli leta 1600 je grad preoblikoval v renesančno rezidenco. Med odkritji zadnjih let so posebne pozornosti vrdne freske iz dvajsetih let 16. st., ki so nedvomno najstarejša ohranjena grajska slikarija na Slovenskem, tudi z alegoričnimi upodobitvami krščanskih kreposti. Arheološke raziskave notranjega dvorišča posegajo z najdbami v čas pred Konradovo obnovo gradu (12. st.). Brestaniški grad je bil v letih 1941-1942 nemško zbirno taborišče izgnancev, ki so jih nato z vlaki odpeljali v izgnanstvo. Danes je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije – enota Brestanica. Na ogled so: Razstava o zgodovini gradu in kraja: Brestanica skozi čas; Razstava o menihih trapistih; Razstava o slovenskih izgnancih; Razstava o političnih zapornikih. GRAD REICHENSTEIN REŠTANJ Leži na slemenu strme vzpetine jugovzhodno od strnjenega istoimenskega naselja pri Senovem. Grad je sodil k salzburški posesti, na njem pa so kot njihovi ministeriali gospodovali vitezi Reštanjski (od začetka 13. stoletja), najbrž sorodniki bližnjih rajhenburških gospodov. Na začetku 15. stoletja je rod reštanjskih vitezov izumrl, grad pa je dobil salzburškega oskrbnika. 1479 leta so grad zavzeli Ogri, v letu 1494 pa je bil ponovno salzburški, tedaj verjetno že v razvalinah in ga niso obnovili in leta 1629 je ostalo le še nekaj zidovja. Njegovi ostanki še kažejo tehniko grajske oskrbe s pitno vodo (z vidnimi ostanki grajske cisterne).Gre za izjemen objekt, ki kljub vsemu še vedno nazorno kaže tehniko, kako so se na srednjeveških gradovih oskrbovali s pitno vodo. Zidava sten kaže željo po plastenju, kar skupaj z načinom gradnje (polnjen zid) kaže na nastanek cisterne v času prehoda med romaniko in gotiko, to je čas, v katerem so pozidali tudi grad. PARTIZANSKA TISKARNA NA BOHORJU Postavili so jo avgusta 1944, kot »tehniko Franceta Prešerna«, jugovzhodno od pod Zajselami. Lokacija je nudila primerno zavetje, saj jo je obdajalo gosto grmovje, naravna konfiguracija terena pa je skrivala dostop do nje. Objekt je bil zgrajen kot brunarice, prekrit s krajniki in zamaskiran z vejevjem. Imel je dva izhoda, da je bil mogoč 25 umik v primeru presenečenja. Pod objektom je padal slap, ki je s svojim šumenjem preglasil hrup pisalnih in rotacijskih strojev. Ker so bila tla večinoma skalnata, ni bilo mogoče slediti stopinj kurirjev. V tehniki so trikrat tedensko izdajali Radijski vestnik, ki je vseboval vsa aktualna poročila. Tiskali so tudi časopis Novi glas, Mladino, Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico ter razne brošure in priložnostno literaturo. 26.02.1945 je bila tiskarna izdana in sovražnik jo je požgal, a so jo v celoti obnovili. GRAD RAKA Prvotni grad sodi med najstarejše na Slovenskem. Kot last Raških gospodov ga prvič omenjajo leta 1248. Kmečki uporniki so ga leta 1515 izropali in požgali. Obnovljen je bil v 17. stoletju z Verneškimi gospodi. Je enonadstropno četverokotno poslopje z dvoriščnimi arkadami in je dokaj dobro ohranjen. Raški grad, ki je bil matična hiša raških gospodov, je bil omenjen že v 12. stoletju. Imel je več lastnikov. V obnovljeni stavbi iz 16. st. je bil samostan za onemogle usmiljene sestre. GRAŠČINA TURN (spodnji brestaniškiFlisov grad)… V sotočju Brestanice in Save pod grajskim gričem stoji grad Turn, mogočna trinadstropna stolpasta stavba, v kateri je še razvidna romanska zidava. Grad so pozidali in upravljali vitezi Brestaniški. Prvič je omenjen leta 1346, ko ga je od salzburškega nadškofa dobil v fevd Viljem Brestaniški. Lastniki gradu so se skozi stoletja menjavali, spreminjala pa se je tudi njegova podoba. Leta 1855 so podrli obzidje ter stavbo predelali. V pritličnem delu stolpaste stavbe je razvidno še romansko zidovje iz obdelanih lomljencev, ki postavlja pozidavo visoke utrjene hiše vsaj v prvo polovico 13. stoletja. Na prvotno poslopje so kasneje prizidali vhodni stolpič ter za nadstropje nižje trakte, ki obdajajo arkadirano dvorišče. V zanemarjenem gradu so po drugi svetovni vojni uredili stanovanja in še danes grad nudi zavetišče nekaj stanovalcem. Njen nastanek ni raziskan, a so bili njeni prvotni lastniki nedvomno grofje Brestaniški. Današnja podoba poslopja je iz 17. stoletja, ko se je njen stavbni razvoj zaključil. Zgradba nosi renesančno-baročnega značaja, z različnimi prezidavami in dozidavami. Strokovnjaki domnevajo, da je bilo to prvotno večje gospodarsko poslopje, ki je služilo kot skladišče on savskem pristanišču. V širši okolici Brestanice je bilo še nekaj podobnih objektov. Dvor Rožno je bil leta 1477 v fevdu Brestaniških in je stal nekje med Brestanico in Blanco, a njegovih ostankov ni več. Viri iz leta 1300 govore še o gradu Šperenberk (Sperenberg), v lasti Brestaniških (Sperenberg), a njegova lokacija ni znana. Nekateri govorijo, da naj bi bil to spodnji brestaniški grad. Nepreverjena je tudi lokacija gradu Tvarog (Twarog). Ime opominja na staroslovansko svetišče bogu Tvarogu (Svarunu). Na območju salzburške posesti so kot lastniki omenjeni vitezi Tvaroški (1246-1325), po letu 1448 pa grad ni več omenjen. Viljem Brestaniški je leta 1353 dobil v fevd dvor ali stolp Turn ob Savi. Njegova lokacija je bila morda blizu Stare vasi pri Krškem, leta 1855 pa so ga podrli. SRAMOTILNI Na vogalu hiše na trgu pri župni cerkvi v Leskovcu je še ohranjen 26 KAMENLESKOVEC rimski miljnik, ki so ga v fevdalni dobi uporabljali kot sramotilni kamen. Pozneje so vanj izdolbli jamico, jo zavarovali z železnim pokrovom in ga uporabljali kot zbiralnik cerkvenih darov. GALERIJA V KRŠKEM -Stari del mesta Krško V nekdanji cerkvi sv. Duha, ki so jo v današnji podobi zgradili leta 1777 in je lep primer baročne arhitekture, ki jo pripisujejo Johannu Fuchsu. Na pročelju je grb grofov Auerspergov. Njena prednica je stala je že v Valvasorjevih časih. Po 2. svetovi vojni sakralnim namenom ni več služila, od leta 1966 pa je v njej mestna galerija, s pestrim vsakoletnim programom likovnih in drugih razstav. ROJSTNA HIŠA PATRA SIMONA AŠIČA - Gorica 16 Pater Simon Ašič je bil že za časa svojega življenja najbolj poznan Stiški menih in je z veliko dobrote in potrpežljivosti razdajal obiskovalcem zeliščarsko znanje pridobljeno z študijem iz takrat dostopnih literatur in izkušnjami drugih strokovnjakov in lastnimi izkušnjami. Domačija, na kateri je bil rojen pater Simon Ašič je sestavljena z deloma prenovljene stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja s podom in hlevom, manjše zidane delavnice in enostavnega kozolca toplarja. DVORANA V PARKU V parku je bilo nekdaj pokopališče in cerkvica sv. Križa stoji še danes, vendar svojemu verskemu namenu ne služi že od prvih let po drugi svetovni vojni. Zgrajena je bila leta 1891, ko so podrli prejšnjo cerkev sv. Florjana, obe pa sta bili pokopališki cerkvi. Danes se imenuje Dvorana v parku, v njej so kulturne prireditve in drugi dogodki. ETNOLOŠKA ZBIRKA ŠRIBAR Zbirka se nahaja na Kobilah v Leskovcu pri Krškem. Razstavljeni so stari predmeti in orodja, v spodnjem delu pa ima tudi prostor za likovne kolonije. Večino le teh so zbiratelju podarili ljudje iz ožje in širše okolice. Ogled je možen po predhodnem naročilu, sprejme tudi avtobus oseb. STALNA RAZSTAVA LESENIH SKULPTUR na ZDOLAH Razstava lesenih skulptur in zbirka rezbarij na prostem se nahaja v Pleterjih pri Zdolah. 27 5 SAKRALNA DEDIŠČINA Cerkve v občini Krško Celjska škofija Župnija Brestanica - Bazilika Lurške Marije, župnijska cerkev Podružnice: - Cerkev sv. Petra v Brestanici - Cerkev sv. Mohorja v Brestanici - Cerkev sv. Križa v Armeškem - Cerkev sv. Kancijana na Rožnem - Cerkev sv. Duha na Gorici - Cerkev sv. Boštjana v Brestanici - Cerkev sv. Ahaca v Stranjah - Cerkev sv. Antona v Gorenjem Leskovcu Nekdanji samostan trapistov na gradu Rajhenburg, romanska in gotska kapela Župnija Koprivnica - Cerkev sv. Marije Vnebovzete, župnijska cerkev - Podružnice: - Cerkev sv. Jožefa na Malem Kamnu - Kapela Lurške Matere božje v Koprivnici - Cerkev sv. Jošta na Reštanju - Cerkev sv.Martina na Velikem Kamnu - Kapela sv. Jožefa na Malem Kamnu Župnija Krško- Videm ob Savi - Cerkev sv. Ruperta, župnijska cerkev Podružnice: - Cerkev sv. Mihaela v Stari vasi - Cerkev sv. Marjete na Libni - Cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu - Cerkev sv. Matere Božje v Dolenji vasi - Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Kremenu Samostan sester frančiškank Krško na Resi s kapelo sv. Jožefa Župnija Senovo - Cerkev Kristusa iz groba vstalega: župnijska cerkev Podružnice: - Cerkev sv. Jakoba na Šedmu - Cerkev sv. Pavla v Brezju - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Senovem – pokopališče Župnija Zdole - Cerkev sv. Jurija na Zdolah: župnijska cerkev Podružnica: - Cerkev sv. Vida v Kostanjku 28 Novomeška škofija Župnija Krško - Cerkev sv. Janeza Evangelista, župnijska cerkev - Podružnice: - Cerkev sv. Jožefa na Trški Gori - Cerkev sv. Lovrenca na Gori - Cerkev sv. Rozalije nad Krškim - Kapela sv. Jožefa Kapucinski samostan s cerkvijo Brezmadežnega spočetja Device Marije Župnija Leskovec pri Krškem - Cerkev Žalostne matere božje: župnijska cerkev Podružnice: - Cerkev sv. Ane v Leskovcu pri Krškem - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Drnovem - Cerkev sv. Pavla na Gorici - Cerkev sv. Miklavža Velikem Podlogu - Cerkev sv. Martina v Veliki vasi - Cerkev sv. Valentina na Straži - Cerkev sv. Lucije na Senušah - Cerkev sv. Urha na Vihrah - Cerkev sv. Štefana v Nemški vasi Župnija Sveti Križ Podbočje - Cerkev sv. Križa, župnijska cerkev Podružnice: - Cerkev sv. Petra in Pavla v Velikem Mraševem - Cerkev sv. Katarine na Frlugi - Cerkev sv. Miklavža na Gradcu - Kapela Lurške Matere Božje v Malem Mraševem Župnija Raka - Cerkev sv. Lovrenca Raka: župnijska cerkev Podružnice: - Cerkev sv. Lenarta v Gornjem Ravnem - Cerkev sv. Petra v Koritnici - Cerkev sv. Neže na Vrhu - Cerkev sv. Marjete v Podulcah Župnija Sveti Duh Veliki Trn - Cerkev sv. Duha: župnijska cerkev Podružnice: - Cerkev sv. Andreja v Dalcah - Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Gornji Lepi vasi - Cerkev sv. Vida v Ravneh 29 Celjska škofija Župnija Brestanica Bazilika Lurške Marije, Brestanica Župnijska cerkev Tudi Slovenci imamo svoj Lurd. Z mogočno troladijsko baziliko v kraju z izredno bogato zgodovino. Nastal je na mestu, kjer se reka Brestanica zliva v Savo in nad katerim ima dominantno lego grad Rajhenburg, v katerem so imeli v letih 1881 do 1947 samostan trapisti. Prvotno se je Brestanica do leta 1953 imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati kraj. Iz katerekoli smeri se pripeljete v kraj, vam pogled kaj hitro pritegne mogočna cerkev. Temeljni kamen so blagoslovili 16. julija 1908. Tedaj so v temeljni kamen vgradili tudi pergament, na katerem piše: »Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temeljnika dom Marijin in prinašaj Slovencem milosti Lurda.« V začetku 20. stoletja je rajhenburška župnija pogrešala prostornejšo župnijsko cerkev. Ko je Jožef Cerjak, do tedaj kaplan v mariborski stolnici, prišel za župnika v Rajhenburg, so se priprave za gradnjo začele. Ustanovil je cerkveno stavbno društvo Marije Lurške, katerega člani iz vse Slovenije so se obvezali za darove za gradnjo. Največji dar pa je bilo zemljišče, ki ga je darovala domačinka Ana Korban. Cerkev ima častni naziv »slovenski Lurd«, ker so pri gradnji sodelovali Slovenci iz vseh krajev naše domovine. Cerkev so začeli zidati leta 1908 ob petdeseti obletnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Čez šest let jo je posvetil mariborski škof dr. Mihael Napotnik. Kot zanimivost – ravno tistega dne, 2. julija 1914, ko so posvečali novo cerkev, je skozi Rajhenburg peljal vlak s truplom cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge Zofije, ki sta bila žrtev atentata v Sarajevu. Arhitekt Hans Pascher iz Gradca je s sodelavci načrtoval cerkev v skladu z njeno vlogo v okolju in je ena največjih cerkvenih stavb v Sloveniji. Visoki zidovi in zvonika delujejo v svojem neoromanskem slogu monumentalno. Cerkev je triladijska bazilika s prečno ladjo, nadstropnima zakristijama in zvonikoma. Triladijsko cerkev je v notranjosti leta 1911 poslikal Italijan Oswaldo Bierti, Slovenec Peter Markovič pa je poslikal stene s prizori iz vseh skrivnosti rožnega venca, in upodobitvama nad stranskima oltarjema. Posebne pozornosti je vredna Sočutna – Mati božja z mrtvim sinom v naročju iz prve polovice 15. stoletja. Zdaj stoji povsem obnovljena v krstni kapeli. Dvometrski kip lurške Marije so izdelali v Parizu, skupaj s kipom svetega Jožefa in Srca Jezusovega. V Lurdu je škof Napotnik blagoslovil Marijin in Jožefov kip, kip Srca Jezusovega pa v Paray le Monialu. Barvna okna so pripeljali iz Innsbrucka, marmornati oltar so naročili v Ljubljani pri kamnoseku Feliksu Tomanu, stranska oltarja pa pri Vincencu Čamerniku. Cerkev je bila razglašena za baziliko leta 1929 in že istega leta so v njej zadonele nove orgle. Glavni shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve, ki se praznuje prvo nedeljo v juliju ter Marijini prazniki. Posebej je obiskano vsakoletno srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na prvo nedeljo v septembru. Tako je tudi slovenski Lurd zbirališče bolnikov in invalidov. Naslov župnijskega urada: Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica Telefon: 07 497 91 60 Obisk bazilike: vsak dan Dostop z avtobusom 30 Cerkev sv. Petra Brestanica Stara župnijska cerkev Stara župnijska cerkev stoji v najstarejšem delu Brestanice, ki se imenuje Šutna in s svojo dominantno lego opozarja na svoj zgodovinski položaj. Njena sedanja poznogotska podoba še skriva sledi romanske predhodnice na tem mestu iz 12. in 13. stoletja. Cerkvena ladja je v osnovi romanska, tudi vhod s kora na zvonik gre skozi nekdanje romansko okno v zahodni fasadi. Enoladijska stavba je v ladji baročno preoblikovana, prezbiterij je gotski z mrežasto rebrastimi oboki iz 15. stoletja in s stropnimi freskami, ki so sondirane in čakajo na odkrivanje in restavriranje. Postopno je bila dozidana stranska kapela, leta 1688 zvonik in obe baročni kapeli sredi 18. stoletja. Cerkev je dobila končno obliko z dozidavo severne zakristije leta 1896. Severna baročna kapela je posvečena sv. Frančišku Ksaveriju s štukaturami na stropu in oltarjem iz leta 1740, ki je bil leta 2006 obnovljen. Glavni oltar je iz črnega marmorja in je iz leta 1592. V stranskem oltarju je bila kamnita gotska Pieta iz 15. stoletja, danes pa je v baziliki Lurške Matere božje, ki je sedaj župnijska cerkev. Lesena prižnica nosi kipe štirih evangelistov. Kapela Rožnovenske Matere božje je prazna in je v njej že vrsto let mrliška vežica. Ob cerkvi je bila do leta 1830 tudi rotunda (kapela sv. Mihaela s kostnico). Omeniti moramo tudi renesančna reliefna nagrobnika: iz leta 1502 je nagrobnik Margarete Rajhenburške – Gradnek, iz leta 1563 pa nagrobnik viteza Franca Gradneka, ki je izklesan v njegovi naravni velikosti. V cerkvi se 29. 6. slovesno obhaja praznik Petra in Pavla. Ker pa je tu že od nekdaj pokopališče brestaniške župnije, se v njej obhaja tudi praznik vseh svetnikov in spomin vseh vernih rajnih. Naslov župnijskega urada: Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica Telefon: 07 497 91 60 Obisk cerkve: po dogovoru Ni dostopa za avtobus Romanska in gotska kapela Grad Rajhenburg Brestanica Grad Rajhenburg v Brestanici je najstarejši na Slovenskem izpričan grad. V virih je prvič omenjen 29. septembra 895. Kot dediščina grofice Heme je postal leta 1043 last salzburške nadškofije. Najnovejše raziskave pa kažejo na to, da je to dvomljiv podatek, ker je listina prepis oziroma je velika verjetnost, da je ponarejena. Romansko kapelo so našli v romanskem pravokotnem stolpu v severovzhodnem vogalu zasnove, kjer je tudi poznogotska kapela. Odkrili so jo decembra 1979 v prvem nadstropju. Ohranjena je v svojih obodnih stenah, njen nekdanji kamnoseški in morebitni kiparski okras pa je večidel uničen. Glede na arhitekturne člene ga je v temeljnih potezah mogoče rekonstruirati. Kapela je bila urejena v pravokotnem prostoru, ki sta ga dva polkrožna stebra – opirala sta rebro pravokotnega profila – razdelila v dve poli približno kvadratnega tlorisa, kar je značilno za pomembnejše grajske romanske kapele. V severovzhodnem delu je bila apsida3 podkvaste oblike, ki je delno ohranjena v ostenju novejšega okna. Apsido je krasil friz s kockastim vzorcem, ki je obenem ločeval njen spodnji, valjasti del od polkupole. Bogato kamnoseško oblikovani detajli uvrščajo kapelo v vrh umetnostno- 31 arhitekturnih dosežkov na Slovenskem v obdobju romanike, pozidali pa so jo v času salzburškega nadškofa Konrada v 1. polovici 12. stoletja. Ozek prehod v jugovzhodnem vogalu dvorišča nas pripelje v pritličje nekdanje dvonadstropne, križno-rebrasto obokane gotske kapele, pod katero je v kleti ohranjen osarij kostnica. Najzanimivejši prostori so ohranjeni v prvem nadstropju severnega trakta. V najbolj zahodni sobi, ki se sklene v ostrem kotu, so na stenah ohranjene freske iz dvajsetih let 16. stoletja, ki so jih odkrili leta 1979. Gre za najstarejšo grajsko slikarijo na slovenskih tleh. To so upodobitve alegorij krščanskih kreposti in prizori iz legend o sv. Kunigundi Bamberški. Freske so delo mojstra, ki je leta 1526 poslikal podružnično cerkev Marija Gradec pri Laškem. Naslov gradu: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica Telefon: 07 497 15 68 Ogled je možen v okviru ogleda gradu Rajhenburg in njegovih zgodovinskih zbirk od torka do petka od 9. do 15. ure, v soboto in nedeljo od 11. do 15. ure, po predhodnem dogovoru tudi ob ponedeljkih. Dostop z avtobusom Dediščina trapistov Trapisti so veja slavnega reda cistercijanov, ki ga je ustanovil benediktinski opat sv. Robert iz Molesma v Franciji. Leta 1098 se je z nekaterimi menihi naselil v pokrajini Cistercium in od tod tudi ime reda. Pozneje je v samostan vstopil sv. Bernard in ustanovil še 160 samostanov. Imajo ga za drugega ustanovitelja reda in se po njem cistercijani imenujejo tudi red bernardincev. Trapisti so dobili ime po kraju La Trappe v Normandiji. Cistercijanski samostan v Sloveniji je v Stični, bil pa je tudi v Kostanjevici na Krki, ukinil ga je Jožef II. leta 1782. Trapisti so prišli v Rajhenburg iz samostana Notre Dame des Dombes v Franciji. Leta 1880 so oblasti samostan zaprle. Ko so iskali nov kraj za svoje delovanje, so našli pot preko Dunaja in Gradca v Rajhenburg, kjer je ravno tedaj lastnik baron Christian Esebeck prodajal grad. Opat Benedikt se je dogovoril za ceno 95.000 goldinarjev, ki jo je plačal brat Gabriel Giraud, ki je tudi ustanovitelj samostana. Z gradom vred so kupili tudi zemljišča v okolici gradu, vinograde na Sremiču s kletmi, posest Sotelsko, gozdove v Mačkovcih, Šedmu in Brezju. Izsušili so ribnike in jih spremenili v travnike. Leta 1881 je 21. aprila prišlo v Rajhenburg sedem menihov. Tako se je začelo. Grad so preuredili za potrebe svojega samostana, ki se je imenoval samostan Marije Rešiteljice. Pozidali so hodnike, saj je moral biti vhod v vsako sobo s hodnika. Uredili sobo za opata, sobo za priorja – opatovega namestnika, in knjižnico. Uredili so posebno sobo za novince s tridesetimi posteljami, bolnišnični del s posebno kapelico, naredili še majhno jedilnico, računovodsko sobo, knjigoveznico in shrambo. V pritličju so uredili sirarno, shrambo, kuhinjo, pekarno in umivalnico. V kleteh so si uredili shrambe za krompir in vino, v dveh prostorih pa so zoreli sir. Leta 1891 je bil samostan povzdignjen v opatijo, vodil pa jo je Janez Krstnik Epalle, ki je uvedel velike spremembe. Nakupili so nova zemljišča, postavili nova gospodarska poslopja in uvedli nove gospodarske dejavnosti. V hleve so napeljali vodo, postavili dve novi stavbi, eno za tujce in drugo za gojence. Leta 1896 so postavili novo stavbo za tovarno čokolade in likerjev. Zgradili so si svojo elektrarno v nekdanjem mlinu ob vznožju gradu. V tovarno in samostan so si napeljali telefon. Opat Epalle je zbolel in umrl v Franciji, samostan pa je vodil njegov nečak Placid Epalle, ki pa se je leta 1940 pred vojno vihro umaknil v Francijo, za novega opata pa je bil izvoljen Slovenec Pij Novak. 32 Leta 1941 so Nemci trapiste izgnali iz samostana, bilo jih je 90. Nekaj so jih Nemci zadržali, da so delali zanje v čokoladnici, v destilaciji likerja, na pristavi pri gradu in tudi v vinogradih na Sremiču, 35 menihov je odšlo k bratom v Banja Luko. Po osvoboditvi so se leta 1945 vrnili, a grad in posestva so bila leta 1947 nacionalizirana, trapisti pa so se razkropili po raznih župnijah. Delovanje reda je s tem zamrlo. Tovarno čokolade so prestavili v Sotelsko pri Krškem in s tem je bilo konec prave trapistovske čokolade. Tiskarske stroje so iz tiskarne Nemci med vojno prepeljali v Celje, potem pa spet nazaj. Ob nacionalizaciji so jih odpeljali v tiskarno Rumpret v Krškem. Nemci so odpeljali večino knjig, nihče jih nikoli ni več videl. Trapisti so imeli kot dobri gospodarji velik vpliv na okolje. Ljudje so se zgledovali po njih, se zaposlovali, reveži so bili deležni pomoči. Čeprav tihi menihi, so zelo živeli s krajem. Brestaniški samostan pa ni bil le uspešno gospodarsko središče, temveč tudi kraj molitve, pokore in zares duhovno središče. V samostanu so imeli tudi interno gimnazijo in študij teologije. Naslov gradu: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica Telefon: 07 497 15 68 Ogled je možen v okviru ogleda gradu Rajhenburg in njegovih zgodovinskih zbirk od torka do petka od 9. do 15. ure, v soboto in nedeljo od 11. do 15. ure, po predhodnem dogovoru tudi ob ponedeljkih. Dostop z avtobusom Župnija Koprivnica Cerkev Marije vnebovzete, župnijska cerkev Koprivnica Cerkev je poznobaročna stavba iz 17. stoletja, ki sredi naselja s svojo lego opozarja nase. Včasih je to bila uveljavljena romarska pot – saj je še danes – dokler niso postavili bazilike v Brestanici. Verjetno je tu že prej stala starejša cerkev ali vsaj kapela, o čemer pričajo stare freske na levi strani ladje s prizori Kristusovega rojstva. Cerkev je leta 1808 posvetil škof Leopold von Firrman. Leta 1824 so cerkev podaljšali in zgradili zvonik. V glavnem oltarju, ki je iz okrog leta 1800, je kip Marije z Jezusom in nad tem kipom še en njen kip kot ponazoritev njenega odhoda v nebesa. Ob njej sta kipa sv. Jožefa in sv. Janeza. Na vrhu oltarja sta kipa sv. Valentina in sv. Janeza Nepomuka. V prezbiteriju so slike štirih evangelistov: Luke, Janeza, Marka in Matije. Na loku, ki ločuje ladjo od prezbiterija, sta na levi strani upodobljena Kristus in na desni Marija. Cerkev ima dva stranska oltarja. Levi je Anin oltar s kipoma sv. Frančiška in sv. Nikolaja, desni pa je Križev oltar s kipoma Marije in Janeza. Naslov župnijskega urada: Koprivnica 4, 8282 Koprivnica Telefon: 07 49 76 530 Obisk cerkve: vsak dan Dostop z avtobusom 33 Kapela Lurške Matere božje, Koprivnica Kapela Kapela stoji ob glavni cesti in je bila zgrajena v zahvalo za srečno vrnitev iz bitke pri Novari. Leta 1885 jo je zgradil domačin Blaž Sikošek. Leta 1974 jo je povsem obnovila njegova nečakinja Margareta Hess. Avtorica se spominja in tako tudi piše v mali knjižici z naslovom »Kako je nastala kapelica v Koprivnici«1 , da ji je oče, ko je bolna ležala v postelji in gledala sliko na steni, dejal: »Vidiš, to malo cerkvico je dal on pozidati ljubi Materi božji v zahvalo, ker je bil rešen iz zelo burne pomorske bitke.« On je bil njen stric Blaž Sikošek. Pri vojaškem naboru je bil dodeljen mornarici v Pulj. Bil je izšolan za topničarja. Ko se je začela vojna z Italijo, so ga poklicali v boj. Domači so ga v Koprivnici pospremili do mesta, kjer je danes kapela in tam je rekel: »Če bom prejel milost, da se vrnem zdrav iz vojne, bom na tem mestu, kjer se zaobljubljam, dal postaviti, svojim finančnim možnostim primeren spomenik v zahvalo.« Prvi spopad je bil pri Kustoci. Italija je bila premagana, toda maršal Radetzky se je odločil še za en napad leta 1849. Pri tem je izgubil ladjo Novaro, na kateri je bil Blaž Sikošek. Ladja se je potopila in z njo velik del posadke. Rešila sta se samo poveljnik ladje in Blaž. Od tu dalje nastopijo stričeve sanje: sanjal je, da je na otoku, kamor sta se rešila s poveljnikom, zaklad. Res sta ga našla in ko so ju rešili, je skrinjo predal oblastem. V njej je bilo veliko denarja in on in poveljnik sta dobila lepo nagrado. Blaž Sikošek se je nastanil v Pulju, kjer je bil poročen z Benečanko, a se je posvetoval s puljskim in koprivniškim župnikom, kako postaviti kapelo v Koprivnici in izpolniti dano obljubo. Začel je z delom. Kamenje, kvadri, okna, vrata, ograja in vse drugo je pripeljal iz Pulja. Pri gradnji je hotel biti zraven od začetka do konca. Marijin kip kakor tudi kip Blaža in svete Katarine, zavetnice njegove žene, je pripeljal z Dunaja. Pred začetkom zidanja so blagoslovili tla. V temelj je vgradil skrinjico, v kateri je bil zaklad. V notranjosti je bila kapela bogato opremljena. Oltar je bil z vsem priborom. Tu naj bi se brale svete maše petkrat na leto: ena v čast Mariji, ena na dan sv. Blaža, ena na dan sv. Katarine, ena na Blažev smrtni dan in ena na smrtni dan njegove žene. Sprva je Blaž Sikošek načrtoval, da bosta z ženo skupaj pokopana v kapeli, ker pa je ugotovil, da je vlažna zaradi vodne žile, ki je prihajala s pokopališča, si je v Pulju dal postaviti drugo grobnico. Kapela je postala prava božja pot. Za mnoge verne fante, ki so šli k vojakom, se je tu brala sveta maša. Kot simbol je dal Sikošek na štirih vogalih vzidati topovske krogle. Leta 1885 so bile na sodišču urejene vse listine, s katerimi je kapela pripadla cerkveni lastnini. Zahvalna maša je vsako zadnjo soboto v avgustu. Naslov župnijskega urada: Koprivnica 4, 8282 Koprivnica Telefon: 07 49 76 530 Obisk po dogovoru. Župnija Krško - Videm ob Savi Cerkev sv. Ruperta, Videm Župnijska cerkev Sedanja cerkev sv. Ruperta na Vidmu je bila posvečena 1897 leta, stoji pa na mestu prejšnje baročne cerkve in ohranja del njenega zvonika. Je župnijska cerkev najstarejše župnije v celotnem Posavju in v krški občini. V omenjeni cerkvi je služboval tudi znameniti župnik Dragotin Ferdinand Ripšl (1874 - 1887). Po ljudskem izročilu naj bi navdih za tukajšnjo župnijo in cerkev dal sam sveti Rupert, ki naj bi od tod potoval iz Panonije v Salzburg. Dejanske zasluge za nastanek župnije pa ima predvsem sveta Ema Krška, ki je svoje tukajšnje 34 ozemlje predala salzburškom škofom, ti pa so na tem mestu ustanovili krščansko središče, posvetili pa so ga prav ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu. Od tod tudi sod soli kot svetnikov atribut. Natančen nastanek ni znan, po opisu pa bi lahko sklepali, da je iz časa gotike. Imela je večkotno zaključen prezbiterij in vzdolžno ladjo, zakristija je bila na severni strani kora. Zvonik je imel štirikotno osnovo in streho v obliki čebule. Cerkev je bila v 19. stoletju v zelo slabem stanju. Leta 1831 so opustili pokopališče ob njej. Ko je leta 1888 nastopil službo Janez Novak, so sklenili, da bodo pozidali novo cerkev. Načrte je izdelal N. Pečnik, vendar ga niso sprejeli zaradi prevelikih stroškov. Na pomoč je, kot že tolikokrat, priskočila krška dobrotnica Josipina Hočevar in prispevala 10.000 goldinarjev. Z gradnjo so začeli leta 1893 po Bernikovih načrtih, gradnjo pa je vodil mojster Jože Grein iz Vojnika. Hočevarjeva je prispevala še 1.000 goldinarjev za stranski oltar. Cerkev je leta 1897 blagoslovil škof Napotnik. Prvo večjo prenovo je doživela leta 1934, 6. marca 1945 pa jo je močno poškodovala bomba. Po dolgi prenovi je dobila današnjo podobo. Zgrajena je v neobizantinskem slogu na osnovi grškega križa in ima večkotno zaključen prezbiterij. Na severni in južni strani kornega dela sta dvonadstropni zakristiji, ob zahodni steni pa stoji masoven zvonik. Na vseh vogalih so pilastri, ki prehajajo v dekorativni friz. Okna so polkrožno zaključena, s kapiteli antičnega porekla ali navdiha in s poudarjenimi sklepniki. Na prečni ladji so izdelane trifore, okna s tremi polji. Zvonik ima enako členitev kot cerkev, na spodnjem delu pa je vzidan izstopajoč portal z lesenim nadstreškom. Na zahodni strani južnega dela prečne ladje je vzidan epitaf v spomin videmskemu župniku Dragotinu Ferdinandu Ripšlu. Notranjost je prostorna in svetla. Prostor za vernike sestavlja dvopolna ladja, pod zahodno stoji orgelska empora. Prečna ladja je od glavne širša, prezbiterij pa je sestavljen iz petosminskega zaključka. Notranjščina je v celoti obokana s križno rebrastimi oboki, ki slonijo na polstebrih in s historicistično oblikovanimi kapiteli. Notranjščina je bogato poslikana z neobizantinskimi in etnografskimi elementi. Prečna ladja ima vzidana vitraža s podobo sv. Helene in sv. Tereze, prenesli naj bi ju iz kapele sv. Jožefa na Resi. V kornem delu so sodobnejši vitraži, delo Staneta Kregarja. Glavni oltar je posvečen sv. Rupertu, ob njegovem kipu sta še sv. Peter in Pavel. V severnem delu prečne ladje je historicistično izdelan oltar, v osrednji niši je kip Marije z detetom v eni roki in z žezlom v drugi. Podoben oltar stoji na južnem kraku prečne ladje in je posvečen sv. Jožefu. Prižnico so iz te cerkve prenesli v cerkev sv. Marjete na Libni. Naslov župnijskega urada: Krško - Videm ob Savi , Savska pot 1, 8270 Krško Telefon: 07 490 14 00 Obisk cerkve: vsak dan Dostop z avtobusom Cerkev svete Matere Božje, Dolenja vas Podružnična cerkev Zasnova današnje cerkve, ki stoji sredi vasi na nekoliko dvignjenem pomolu in ponuja lep pogled na dolino, izhaja iz leta 1627. Lahko pa domnevamo, da bi bil tu zaradi strateškega položaja srednjeveški protiturški tabor. Zgrajena je bila v istem letu kot bližnja cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu. Cerkev je doživela številne posege. Zakristija in zvonik sta na severni strani, glavni portal je v zahodni steni, stranski pa je vzidan v zvonik. Masiven spodnji del zvonika je srednjeveškega izvora. V Ripšlovi2 kroniki je risba, na kateri ima zvonik na vrhu datum z letnico 1627, na njem pa sta bili vzidani še ura in sončna ura iz leta 1840. Vmes je doživel še več prezidav, 35 nazadnje so leta 1995 izdelali nov portal v pritličju. V gornje prostore zvonika vodi lesena lestev. Cerkvena ladja je lepo obokana. Ob severni in južni strani glavne ladje z oprogami obokana stranska prostora tvorita plitki kapeli. Prezbiterij je bil s poslikavo končan leta 1849, obokanje ladje pa leta 1878. Po nekaterih podatkih je notranjščino poslikal Matija Bradaško, slogovno pa sta ladja in prezbiterij usklajena. Na stropu prezbiterija je motiv Marijinega kronanja, ki ga obdajajo štirje evangelisti in dve glavi puttov4 v medaljonih. Na stenah sta v na severni in južni steni upodobljena prizora Obiskovanja in Oznanjenja, pod njima pa v iluzionističnih naslikanih okvirjih še Lurška Marija in Marija Zaščitnica. Na osrednjem ladijskem oboku sta prizora Darovanja v templju in Rojstva. Empora je poslikana s prizorom Bega v Egipt in dvema angelskima glavama. Glavni oltar je leta 1886 izdelal podobar Janez Kušlan. Marijin kip je starejši in je prej stal v stekleni omari nad oltarjem. Na levi in desni strani sta postavljeni podobi sv. Joahima in sv. Ane. Stranska oltarja imata v osrednjem polju vgrajeni sliki Poklona in sv. Janeza Evangelista, ki ju je leta 1887 izdelal slikar J. Jagodic, ki je na eni tudi podpisan. Ob Poklonu stojita še kipa sv. Antona Puščavnika in sv. Roka, v medaljonu pod vrhom pa je slika sv. Jožefa. Stranski oltar na drugi strani ima še slikano podobo sv. Ane in ob strani kipa dveh svetnic. Od starejše opreme je pod orgelsko emporo ohranjen še kip Dobrega pastirja, ki je bil nekoč del lesene prižnice. Naslov župnijskega urada: Krško - Videm ob Savi, Savska pot 1, 8271 Krško Telefon: 07 490 14 00 Obisk cerkve: po dogovoru Dostop z avtobusom Župnija Senovo Cerkev Kristusa iz groba vstalega Senovo Župnijska cerkev Senovsko župnijo je januarja 1964 ustanovil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. V tem mestnem naselju pod mogočnim Bohorjem, znanem po premogovniku in zbirki mineralov in fosilov, je stala stara cerkev sv. Janeza Krstnika. Toda sčasoma je postala premajhna in zato so jo morali nadomestiti z novo. Načrte zanjo so zaupali arhitektu Janezu Fuerstu iz Ljubljane. Pri njenem snovanju je ob sodelovanju župnika Janeza Nanuta upošteval preteklost kraja in z njenim zvonikom ponazoril stolp nad rudniškim jaškom Zaklo. Temelje cerkve je 15. junija 1975 blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Cerkev je posvetil 21. maja 1995 dr. Franc Kramberger, mariborski škof. Slike v njeni notranjosti so delo ljubljanskega akademskega slikarja Leona Koporca iz Ljubljane. Zvonovi so bili vliti v Žalcu. Največji zvon tehta nekaj več kot 600 kg. Posebnost cerkve so tudi orgle, narejene v škofijski delavnici v Mariboru. Imajo 24 registrov in 2 manuala. Obiskovalci se najbolj zanimajo za podobo Kristusovega Vstajenja. Naslov župnijskega urada: Titova 84a, 8281 Senovo Telefon: 07 497 93 62 Obisk cerkve: Po dogovoru. Dostop z avtobusom 36 Župnija Zdole Cerkev sv. Jurija, Zdole Župnijska cerkev Ljubka vasica nad Krškim se ponaša z župnijsko s cerkvijo sv. Jurija, ki so jo postavili okoli leta 1710. Anton Seidl je leta 1843 zapisal, da je stara 200 do 300 let. Na glavnem oltarju je kip sv. Jurija, ki ga je izdelal Adam Šerer iz Vidma. Levo od sv. Jurija je kip sv. Janeza Krstnika, desno pa sv. Jakoba starejšega. Levi stranski oltar je oltar Brezmadežne, ki stoji na kači oviti okoli zemeljske oble. Levo od nje je sv. Frančišek, desno pa sv. Alojzij. Desni stranski oltar je oltar Srca Jezusovega in na njegovi je Brezmadežna, na desni pa sv. Jožef. Na stropu so naslikani svetopisemski prizori. Seidl je v svoji kroniki zapisal, da je stavba v dobrem stanju, razen strehe. Navedel je tudi, da ima cerkev tri zvonove. Na velikem je napisano »Izdelek Vincenca Zmaze, Ljubljana 1808«, na srednjem »Sveti Duh božji, usmili se nas«, mali zvon pa »Sveti Florijan moli za nas MDCXLVI.« Najmanjši zvon pa ima napis » MARIA UNR«. Od Seidla tudi izvemo, da je zvon s sliko in napisom o svetem Florijanu domnevno darilo dekanijske fare Videm, kar je sredi 19. leta potrjevalo tudi ljudsko izročilo. Za najmanjši zvon je poročal, da je imel črke v gotici in sliko, katere srednji del ni bil več dobro prepoznaven, na levem in desnem delu pa sta stali dve figuri v viteških oblekah. Leta 1875 se je zdolska cerkvica z leseno streho precej razširila in polepšala in dobila neoromansko obliko. Zadnji pomembnejši obnovi segata v leti 1986 in 2002, ko je bila zamenjana streha zvonika. Fasada pa je bila obnovljena leta 2008. Okoli župnijske cerkve je bilo nekoč pokopališče. Na Kostanjku se nahaja cerkev sv.Vida. Je skromna, v jedru morda že srednjeveška zgradba. Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878. Naslov župnijskega urada: Krško - Videm ob Savi, Savska pot 1, 8271 Krško Telefon: 07 490 14 00 Obisk cerkve: po dogovoru Dostop z avtobusom Novomeška škofija Župnija Krško Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško Župnijska cerkev Cerkev sv. Janeza Evangelista so zgradili leta 1582, vendar so jo ob koncu 19. stoletja tako predelali, da sta se v prvotni obliki ohranila le zvonik in del pod pevskim korom. Leta 1894, ko je bila ustanovljena Župnija Krško, je bila cerkev povzdignjena v župnijsko. Tedaj so jo tudi povsem obnovili z izdatno finančno pomočjo Josipine Hočevar. Cerkev je bila predelana v psevdoromansko obliko. V čelu fasade stoji v niši kip Brezmadežne, nad portalom sta velika okrogla reliefna medaljona in tudi timpanona sta reliefno okrašena. Tretji medaljon je vzidan na zadnji zunanji steni prezbiterija. S temi plastikami je Krško pridobilo pomembna umetniška dela, ki sodijo v zgodnji opus kiparja Ivana Zajca, poznejšega avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani. Krške plastike so izklesane iz istrskega kamna in so bile dokončane leta 1899. Relief sv. Trojice je na prezbiteriju. Bolj razgibana sta prizora dveh fasadnih medaljonov, sv. Janeza na Patmosu in Čudeža s kelihom. Zanimivo je to, kako je Zajc dobil to naročilo. Ko je 37 mladi umetnik pri osemnajstih doživel popolno družinsko revščino in je leta 1888 še osirotel, se je zanj zavzela dobrotnica Josipina Hočevar. Z njeno podporo je odšel na študij na Dunaj. Pozneje mu je seveda zaupala naročilo reliefov. Notranjost cerkve je banjasto obokana in slogovno neopredeljiva. Tu je nagrobnik iz belega marmorja mestnega svetnika in trgovca Andreja Koprive, ki je umrl leta 1648 in si je menda dal nagrobnik postaviti še za življenja. Drugi nagrobnik je iz črnega kamna, postavil ga je župnik Gašper Thunkelsteiner svojim staršem, bratom in sestram. Oba nagrobnika sta dobri deli zgodnjega baroka. Krstni kamen ima preprosto kelihasto obliko in stoji na okroglem stebru. Na njem je napis, ki pojasnjuje, da ga je naročil novomeški prošt in leskovški župnik Polidor de Montagnana, znan nasprotnik protestantov. Na desni strani pod korom visi slika Oznanjenja. Gre za umetnino poznega 16. ali zgodnjega 17. stoletja. Leseni glavni oltar je obrtniško delo v psevdoromanskem slogu, sliko sv. Janeza Evangelista pa je leta 1861 naslikal ljubljanski slikar Pavel Künl. V desnem stranskem oltarju je slika sv. Nikolaja iz druge polovice 19. stoletja, oljno podobo v Marijinem oltarju pa je po nemški predlogi naslikal Fran Klemenčič, tudi po naročilu Hočevarjeve. Ugledni umetnik, sodobnik naših impresionistov, je otroštvo preživel v Boštanju. Dve leti je bival tudi v Krškem, od koder se je leta 1909 preselil v Ljubljano. V cerkvi sta še baročni kropilnik pod korom in lavabo iz črnega marmorja v zakristiji iz poznega 17. stoletja. Zunaj ob cerkvi stoji kamnito stebrasto znamenje iz pozne renesanse, ki so jih pri nas postavljali kot spomin na kugo. Naslov župnijskega urada: Pod Goro 6, 8271 Krško Telefon: 07 492 28 70 Obisk cerkve: vsak dan Dostop z avtobusom Cerkev sv. Jožefa, Trška gora nad Krškim Podružnična cerkev Že na daleč je vidna. Kot nekakšen stražar je nad poljem, po katerem se vije reka Sava. O njej je pisal že Valvasor: »To cerkev je pred petimi leti, ponoči, 27. maja zajel požar, ki se je utrnil z neke hiše, stoječe ob cerkvi, last krškega gradu. Cerkev je zgorela do temeljev, s tremi oltarji, z dvema zvonovoma, enim kelihom in drugim cerkvenim posodjem ter okrasjem vred.« To se je zgodilo okrog leta 1683. Morda je bila prvotna cerkev še lesena. V Valvasorjevem času je bila v razvalinah. Toda kmalu so začeli zidati novo in večjo stavbo. Delno so jo končali verjetno leta 1705, čeprav ima kronogram na glavnem portalu letnico 1702. Cerkev nikoli ni bila dokončana, verjetno zaradi pomanjkanja denarja. Sprva so mislili, da so menihi avguštinci, ki so imeli v bližini samostan, gradili cerkev, toda Ljudmila Šribar iz Valvasorjeve knjižnice v Krškem je odkrila, da je cerkev gradila grofica Katarina Elizabeta Auersperg, zadnja lastnica Krškega gradu. Cerkvena ladja je kar mogočna, sploh če jo pogledamo z zadnje strani. Pred nami so veliki kubi ladje in prezbiterija. V zunanjih nišah vzhodne fasade so bili najbrž včasih kipi. Ladja je pravokotnega tlorisa z visokim lesenim stropom, visokim 13 m. Tako obsežno stavbo so verjetno pozidali z namenom, da bo služila kot romarska cerkev, saj so tedaj močno častili sv. Jožefa. Nameravali so pozidati tudi dva zvonika. Na sredi ladje sta dve kapeli. Prezbiterij je v primerjavi z ladjo ožji. Verjetno sta bila v načrtu zamišljena dva oltarja. Vsekakor je najlepše umetniško delo v cerkvi prav glavni oltar, ki zavzema vso višino in širino prezbiterija. Izklesan je iz črnega marmorja in okrašen z intarzijami raznobarvnih kamnitih vložkov. V glavni oltarni niši je kip sv. Jožefa iz poznega 19. stoletja. Nastal naj bi v Mislejevi kamnoseški delavnici v Ljubljani. Prvotni kip je danes v brežiškem muzeju. V desni 38 stranski kapeli, ki je starejša od leve, so oltarni nastavek sprva naslikali kar na steno. Freska je iz okoli leta 1740, pozneje pa so sem prenesli oltar sv. Fabijana, Boštjana in Roka iz župnijske cerkve v Leskovcu, ko so jo leta 1770 prenavljali. Gre za baročno umetnino, ki jo je izdelala ljubljanska delavnica Avguština Ferfile. Tudi ta oltar je iz obdobja, ki je ustvarilo »zlate oltarje«. Oltar Rožnovenske Marije v levi kapeli je lepo poznobaročno oziroma že rokokojsko delo iz srede 18. stoletja. Pod korom visi slika Rožnovenske Marije s sv. Dominikom in sv. Katarino. Leta 1871 jo je po baročni ikonografski shemi naslikal Friderik Tomc, sin podobarja Tomca iz Šentvida nad Ljubljano. Na slavoločni steni visi slika z motivom sv. Jožefa in Marije, kako iščeta prenočišče in je mladostno delo kar malo pozabljenega, a priznanega slikarja Frana Klemenčiča iz začetka 20. stoletja. Njegova je tudi slika sv. Družine na vrhu glavnega oltarja. Križev pot je prenesen iz župnijske cerkve v Krškem. Zadaj je velik kor z orglami, ki jih je izdelal mojster Račič iz Cerkelj. V majhnem zvoniku so trije manjši zvonovi. Tam, kjer je danes lovski dom, so imeli avguštinci svoj samostan in ljudje so pravili tistemu predelu Trške gore »na Meniškem«. Ti menihi so tudi pokopani pod glavnim oltarjem. Konec 19. stoletja je »Meniško« kupil pisatelj in odvetnik v Krškem Janez Mencinger in je na posestvu obnovil vinograde in sadovnjake. Vino s tega vinograda je pošiljal ljubljanskemu županu in pisatelju Ivanu Tavčarju. Posestvo je leta 1904 prodal deželnemu učitelju vinarstva Gombaču, svoja doživetja ob hoji po Trški gori pa je zapisal v nedokončanem delu »Meniški spomini«. V cerkvi sv. Jožefa so svete maše trikrat na leto, in sicer v nedeljo po prazniku sv. Jožefa (19. 3.), na nedeljo po prazniku sv. Jožefa Delavca (1. 5.) in prvo nedeljo v oktobru (rožnovenska nedelja). Na veliko soboto dopoldne je v cerkvi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je lep božji hram in kulturnozgodovinski spomenik. Deluje malo nevsakdanje, navzven skoraj robato, a je na daleč vidna in kar vabi k ogledu. Naslov župnijskega urada: Pod Goro 6, 8271 Krško Telefon: 07 492 28 70 Obisk cerkve je možen po dogovoru en dan prej Dostop za avtobuse je omejen Cerkev sv. Lovrenca, Gora nad Krškim Podružnična cerkev Kraj, kjer stoji cerkev, se je nekdaj imenoval Gora sv. Lovrenca. »Na bližnji Gori, pri romanski cerkvi z značilnim patronicijem sv. Lovrenca, so rimski grobovi in napisi, med njimi zanimiv nagrobnik, ki so ga svojci postavili nekemu Gesiu Sabinu, ubitemu od barbarov; pri tem lahko mislimo na markomanske vpade v te kraje v šestdesetih letih drugega stoletja.« Cerkev sv. Lovrenca je usmerjena proti vzhodu. Sedanja ladja je ostanek romanske cerkve z romansko oblikovano in iz rezanih kosov kamna sestavljeno okensko, žal že pozidano odprtino. Ob oknu so še ostanki gotskih stenskih slik. Razmeroma široko in polkrožno oblikovani slavolok, ki je morda ostanek romanske apside, se odpira v sedanji baročni prezbiterij. Glavni oltar je iz 17. stoletja, stranska oltarja pa iz druge polovice 18. stoletja. V glavnem oltarju je kip sv. Lovrenca. V levem stranskem je kip sv. Apolonije, v desnem pa kip sv. Jurija. Pri teh dveh oltarjih sta tudi sliki: pri Apolonijinem je slika Marije, pri Jurijevem pa Jezusa. Na oboku, ki ločuje ladjo od prezbiterija je slika Zadnje večerje. V severozahodni ogel ladje je vzidan rimski napisni kamen s figurativno upodobitvijo. V dveh poljih cerkvene ladje je naslikano osem svetnikov. Na levi strani so od vhoda proti prezbiteriju sv. Jakob, sv. Janez, sv. Bernard in sv. Jožef, na desni pa sv. Pavel, sv. Peter, sv. Lavrencij in sv. Franc Saleški. 39 Naslov župnijskega urada:Pod Goro 6, 8271 Krško Telefon: 07 492 28 70 Obisk cerkve: Martin Mausar, Gora 6, 8271 Krško Telefon: 07 4921 602 Cerkev sv. Rozalije, Krško Podružnična cerkev V hribu nad starim mestnim jedrom je med drevjem na majhni ravnici cerkev sv. Rozalije. Ime zavetnice pove, da gre za priprošnjico zoper kugo, ki je v 17. stoletju tudi v Krškem pogosto morila ljudi, zlasti leta 1646. V zahvalo, da se je kuga unesla, so leta 1647 postavili cerkev v čast sv. Rozaliji, v stranskih oltarjih pa so počastili še druga dva varuha zoper kugo, sv. Roka in zavetnika brodnikov sv. Nikolaja, o čemer je poročal Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Sedaj je namesto oltarja sv. Nikolaja oltar sv. Antona Puščavnika. Pred fasado kar velike pravokotne cerkvene ladje stoji stolp. Na glavnem portalu je letnica 1647. Danes deluje notranjost cerkvene ladje nekoliko prazno, kajti nekdaj so jo krasili oltarji tako imenovanega zlatega tipa, značilni za 17. stoletje. V tistem času tudi stene niso bile tako suhoparno popleskane z naslikanimi kvadri. Kljub temu pa je prostor ohranil plemenito resnost, k čemur največ prispeva raven lesen strop. Razdeljen je na lesene kasete, ki jih je po dolžini 12 in po širini 7. Približno na sredi stropa je skupina devetih kaset, na katerih so upodobljene naslednje svetnice: sv. Katharina, sv. Elena, sv. Lucia, sv. Apolonia, sv. Rosalija, sv. Cecilija, sv. Ursula, sv. Margareta in sv. Barbara. Svetnice so upodobljene s celimi postavami –imena so zapisana tako kot na stropu. Cerkvena zavetnica je naslikana ležeča v skalni votlini, ob njej je letnica 1666, vse druge svetnice pa so upodobljene stoje, pred pokrajino in s svojimi atributi. Vse so bogato oblečene kot odlične dame. Po obeh straneh srednje vrste je po ena kaseta s Soncem in Luno, zraven sta kaseti, ki imata v vogalih po štiri operutničene angelske glavice. Tudi vogalne kasete so poudarjene; v njih so operutničene angelske glave, vse druge kasete pa zapolnjuje cvetlični vzorec, ki se bohoti tako v središčni manjši kaseti kakor tudi v trikotnih ogelnih poljih. Na južni strani ob slavoloku je napis: JOHAN SOHAR MOLER IN VIDEM 1666. Na poljih z upodobitvami svetnic je slikar sledil naravnim barvam, na poljih s cvetlično ornamentiko prevladujejo bela, modra in rumena barva, slemenaste letve med kasetami so rdeče in zeleno poslikane.5 Polkrožni slavolok nas popelje v prezbiterij. Drugi napis nad slavolokom pove, da so strop že leta 1840 obnovili. Leta 1896 je ljubljanski podobar Andrej Rovšek po načrtih prof. Celestina Mise izdelal nov glavni oltar, po lastni zamisli pa še prižnico in stranska oltarja. Nova oprema je psevdoromanska. Cerkev so obnovili ob njeni 200-letnici in ji tako dali pridih svojega časa. Za obnovo je prispevala znana krška dobrotnica Josipina Hočevar, kar potrjuje plošča na južni steni ladje, napis pa je sestavil krški advokat in pisatelj Janez Mencinger: 1646 – 1896 Ta Božji hram je prenovila Meščanka Krška – kdo je bila? Odlikoval jo je cesar: govore Hvaležno daleč tod okoli Vstanove, cerkve, šole nje ime. Da Bog ji plačaj, vernik moli.6 40 Naslov župnije: Pod Goro 6, 8271 Krško Telefon: 07 492 28 70 Obisk cerkve: po dogovoru. Ni dostopa za avtobuse, peš hoja do cerkve pa pomeni prijeten kratek sprehod od parkirišča v središču mesta. Dvorana v parku, Krško Nekdanja cerkev sv. Križa V krškem parku stoji nekdanja pokopališka cerkev sv. Križa, v kateri je danes prireditveni prostor in zato nosi ime Dvorana v parku. Na mestu, kjer stoji nekdanja cerkev sv. Križa, je bilo mestno pokopališče in prav tu je stala cerkvica sv. Florijana. Toda zob časa jo je močno načel, o čemer so pisale tedanje Dolenjske novice: »… zob časa jo je oglodal in od starosti leze v zemljo. Bila je morebiti, vsaj njen sprednji del, presbiterij sezidana že v 13. stoletji…« Cerkev sv. Križa so dogradili leta 1891 s finančno pomočjo krške dobrotnice Josipine Hočevar, ki je s svojim prispevkom uredila tudi pokopališče, kjer je bil tedaj že pokopan njen mož Martin Hočevar. Danes oba počivata v mavzoleju v istem parku, nedaleč od nekdanje cerkve sv. Križa. Celotno staro pokopališče je danes preurejeno v park, kajti pokopališče so 1. julija 1945 ukinili. Po drugi svetovni vojni je bilo v omenjeni cerkvi skladišče pohištva. Leta 2003 jo je Občina Krško skupaj s parkom in nekdanjim vrtom kapucinskega samostana obnovila. Ker je cerkev sedaj odposvečena, ima tudi bolj posvetno in nevtralno ime Dvorana v parku. Neoklasicističen enoladijski prostor s polkrožnim prezbiterijem nudi odličen ambient za različne prireditve. Obisk in ogled: Po dogovoru z Občino Krško ter v času dogodkov. Galerija – Sv. Duh, Krško Likovna galerija v nekdanji špitalski cerkvi Je zadnja stavba na današnjem Valvasorjevem nabrežju. Vezana je na špital, ki so ga ustanovili gospodje Rajhenburški, cerkev pa so mu oskrbeli meščani na mestu nekdanje sedlarske delavnice in v njej sta bila oltarja sv. Duha in Zadnje večerje. Zelo plemenita je fasada s svojimi višinskimi razmerji. V glavnem, spodnjem delu je razčlenjena s štirimi močnimi polpilastri, katerih srednja oklepata pravokoten kamnit portal z volutnimi zavihki pod vrhnjo gredo, nad to je veliko, zgoraj lahno usločeno okno. Onkraj profiliranih kapitelov ustavi višinski vzgon močan venčni zidec, a nad njim se nadaljuje potek pilastrov na arhitravnem vrinku, dokler kompozicije glavnega dela fasade ne zaključi golšasti zidec; nizki del nad njim je že nekakšna atika, v sredini izpolnjena s plitvim lokom, ki povezuje motiv osrednjih pilastrov. Iz podolžne ladje se na obeh straneh izvijata polkrožni kapeli. Kvadratni prezbiterij zaključuje lahno izbočena zadnja stena. Zelo slikovita je notranjost, ki jo oblikujejo mehki prelivi ladje v stranski kapeli in v prezbiterij. Gre za razgibano poznobaročno arhitekturo, ki kljub skoraj klasicistični členitvi fasade deluje mehko. Po mnenju Naceta Šumija je v njej vpliv štajerske baročne arhitekture in s tem v Maribor priseljenega arhitekta Johanna Fuchsa, Damjan Prelovšek pa v njej vidi kar njegov osebni opus in jo primerja z dekanatsko cerkvijo v Wiesu. Ta je bila sezidana v letih 1774—1781 in na njej opazimo skoraj do pike enako, le v krasilnih podrobnostih malo bogatejšo fasado. Na portalu je letnica 1777 in grb ustanoviteljev grofov Turjaških, konkretno Riharda Auersperga, starega očeta pesnika Anastazija Grüna, ki mu je bil France Prešeren na Dunaju 41 vzgojitelj. Slike za oltarje je ustvaril ljubljanski slikar Andrej Herrlein. Žal jih ni več v tem ambientu. Slike se nahajajo v Posavskem muzeju v Brežicah. Leta 1966, natančneje 25. 6., ko je bil tudi postavljen Valvasorjev spomenik, delo Vladimirja Štovička, je bila prva razstava v obnovljeni cerkvi sv. Duha, v kateri je pričela delovati Galerija Krško in je nekdanja cerkev dobila to ime. Ko so v Krškem leta 1939 ustanovili »Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice«, so snovali tudi lokalni muzej. Nameravali so ga postaviti v tej cerkvi. Istega leta je ljubljanski škofijski ordinariat dovolil, da se cerkev razposveti in izroči Muzejskemu društvu. Obisk galerije je možen v času razstav. Dostop z avtobusom. Kapucinski samostan, Krško Samostan s cerkvijo Brezmadežnega spočetja Device Marije Kapucini so v Krško prišli v pomoč okoliškim, zlasti leskovškim (krškim), duhovnikom. Krški magistrat je pisal vodstvu kapucinske province prošnjo, naj bi se redovniki naselili v mestu. Vodstvo je prošnji ugodilo leta 1634 in leta 1640 so kapucini prišli v Krško. Mestni magistrat je odobril gradnjo samostana, odkupil posest Janeza Radlekerja za 600 forintov in jih 500 namenil za gradnjo, precej pa so prispevali tudi okoliški plemiči in meščani. Temeljni kamen je 3. junija 1640 položil novomeški prošt Nikolaj Mrav. Po štirih letih je bila gradnja končana. Cerkev je 11. septembra 1644 v čast Materi božji z dovoljenjem oglejskega patriarha posvetil njegov namestnik, pičenski škof Anton Marenzi, do 1643 tukajšnji župnik. Samostanski kompleks s cerkvijo sicer ne spada v umetnostne vrhove, je pa lepo vtkan v urbanistično podobo in silhueto mesta. Arhitektura ustreza predpisom ubožne ga reda in ne izkazuje zunanjega blišča. Nad mestne hiše se dviga le cerkveni zvonik. Leta 1718 je z baročno prezidavo dobila cerkev sedanjo obliko. V cerkvi redovniki mašujejo in pridigajo za meščane in druge. Glavni praznik je porcijunkula (2. avgust). Ladja je podolžna, prezbiterij ravno zaključen, za njim je prizidan meniški kor. Ladjo prekriva banjast obok s sosvodnicami, ki ga pokrivajo dekorativne in figuralne fresko slikarije Oswalda Biertija iz leta 1912. Fresko poslikavo je s svojo strokovno ekipo v celoti restavriral mag. um. Rado Zoubek med leti 1998—2000. Sliki v stranskih oltarjih Smrt sv. Jožefa in Sv. Ana sta delo Ivana Gosarja iz leta 1892. Samostan premore več oljnih slik nabožne tematike, ki so danes na ogled v posebni galeriji nad knjižnico, vendar se je treba za ogled posebej dogovoriti. Med znanimi avtorji so Potočnik, Herrlein, Zeit, dela pa pripisujejo tudi krogu Metzigerja, a avtorstvo ni potrjeno. V samostanu je vsaj nekaj časa bival Mihael Kramer - p. Rogerij, poleg Janeza Svetokriškega eden najbolj znanih kapucinskih pridigarjev, pomemben tudi kot pisatelj. Samostan ima tudi dragoceno knjižnico, ki je v zgornjem nadstropju samostanske stavbe oziroma nad prostori današnje, sodobno urejene Valvasorjeve knjižnice Krško. V baročni samostanski knjižnici, ki ima častitljivo starost nad 300 let in je od leta 1988 v upravljanju Valvasorjeve, je 1344 knjig. Večinoma so dobro ohranjene, z značilno kapucinsko oziroma frančiškansko vezavo. Še vedno lahko vidimo leta 1695 narejen knjižni katalog oziroma kodeks, ki sodi med najstarejše ohranjene kataloge na Slovenskem. Med redkimi slovenskimi tiski je najbolj pomembnih vseh pet delov »Sacrum promptuarium« Janeza Svetokriškega ter oba dela pridig očeta Rogerija, predstojnika samostana v letih 1711 do 1713. Najstarejša ohranjena knjiga v knjižnici je Calepinov latinski slovar iz leta 1502, ki ima poleg zgodovinske danes še povsem uporabno vrednost. Med več knjigami polihistorja in teologa Janeza Ludvika Schönlebna je tudi najbolj znana Carniolia antiqua et nova iz leta 1681. Med 42 dragocenosti sodijo tudi stari tiski, ki so bili natisnjeni pred letom 1510 in tiski starejših ljubljanskih tiskarjev, rokopisi in knjige z vodnim tiskom. Naslov samostana: Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško Telefon: 07 49 21 780 Ogled samostana je možen vsak dan razen nedelj, cerkvenih praznikov in zadnje dni pred Božičem in Veliko nočjo. Ogled kapucinske knjižnice: Valvasorjeva knjižnica Krško Telefon: 07 490 40 00 Dostop z avtobusom Župnija Leskovec pri Krškem Cerkev Žalostne Matere božje, Leskovec Župnijska cerkev Cerkev, ki jo stroka uvršča med najbolj prepoznavne cerkve iz 16. stoletja pri nas, naj bi bila prvič omenjena v listini iz leta 1074. Znano je, da je v Leskovcu stala prvotna cerkev že pred letom 1200. Romanska stavba, bolj kapela, je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju. Imenovali so jo »Naša ljuba Gospa na jezeru«, ker je s pokopališča, ki je bilo okoli kapele, odtekala voda. Župnijska cerkev Žalostne Matere božje je prvič omenjena leta 1274 kot cerkev Marije na Jezeru. Ob njej je bila kostnica sv. Mihaela, od katere pa se ni nič več ohranilo. Danes ima stavba ravno podolžno ladjo, v katero se poševno zajeda zvonik. Sprva je stal prosto in je bil del utrdbenega kompleksa okoli cerkve. V notranjosti se prostor, ki ga sestavljajo tri ladje, skozi rahlo zašiljen slavolok preliva v višji prezbiterij, torej v prostor, v katerem se nahaja glavni oltar. Tri ladje med seboj delijo štirje pari osmerokotnih stebrov z renesančnimi kapiteli in vsak je drugačen, kar daje notranjosti cerkve zelo razgibano podobo. Stavba je verjetno nastala v 30. letih 16. stoletja. Mogočni oltar je povsem baročen, čeprav ga uvrščajo v pozne primerke »zlatega oltarja«. Nastal je leta 1685 v delavnici ljubljanskega kiparja Avguština Ferfille. Iz istega časa sta tudi stranska oltarja, od katerih je eden zdaj na Trški gori v cerkvi sv. Jožefa. Sedanja stranska oltarja v ladji sta iz leta 1777. Sliko Marijino kronanje ter sv. Boštjan in Fabijan je naredil Andrej Herlein, vendar so sliko sv. Fabijana leta 1936 zamenjali s podobo sv. Družina Slavka Pengova. Slika Rožnovenska Mati božja v prizidani baročni kapeli je delo Valentina Metzingerja. Ena od posebnosti cerkve je kamnita prižnica severnorenesančnega tipa z aichelburškim grbom in nemškim napisom, ki pravi, da naj človek v težavah zaupa samo Bogu in da samo vera nekaj velja, kajti človeška modrost in bogastvo pri Bogu nimata cene in da revež le redko doseže pravico. Prižnica ima obliko osmerokotnega keliha in stebrasto, s palmami okrašeno nogo. Prva stranica na levi ima vklesane črke, ki jih je objavil že Valvasor. Nad njimi je grb, ob njem pa črki M in D. Novejše objave Daše Pohar kažejo na to, da gre za kratici tamkajšnjega župnika Martina Duelacherja in tudi grb naj bi bil njegov. V kapeli pod korom je gotski kip Sočutne. Vsa notranjost z arhitekturo in opremo deluje razgibano in bogato, toda hkrati umirjeno, poduhovljeno. Cerkev je povezana z mnogimi legendami. Do danes se je ohranila tista, ki pravi, da je treba samo uho prisloniti na tla, če želiš slišati šumenje vode v notranjosti zemlje. Valvasor poroča, da so s stolpa prvotne cerkve z dvema streloma iz muškete zadeli dva Turka ob savski strugi. 43 Žegnanje – patronicij obhajajo na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta. Naslov župnijskega urada: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem Telefon: 07 49 27 130 Obisk cerkve: vsak dan Dostop z avtobusom Cerkev sv. Ane, Leskovec pri Krškem Podružnična cerkev Cerkev stoji na lahni vzpetini in je vidna že od daleč. Omenja jo Valvasor, posebej njena oltarja sv. Ane in sv. Roka. Nastala naj bi v 17. stoletju, a je verjetno v 18. doživela tako prenovo, da danes kaže povsem poznobaročni značaj, sicer na zelo poljudni ravni, kot ugotavlja Cevc. Po severnem portalu sodeč se je to zgodilo v letih 1760--1770. Pravokotna ladja ima raven lesen strop, ki je bil ometan. Na straneh se ladja odpira v dve plitvejši kapeli, slavolok s potlačenim lokom pa jo deli od pravokotnega banjastega prezbiterija, ki kaže značilnosti poznega 18. stoletja. Na žalost je večina ometa s stropa odpadla. Pri tem sta bili uničeni dve freski. Tista nad pevskim korom je predstavljala Marijino vnebovzetje in spodaj pet v nebo zročih apostolov, druga pa Brezmadežno na zemeljski obli med sv. Ano in Joahimom. Krajevna tradicija ju je kot mladostno delo pripisovala leskovške mu rojaku Janezu Wolfu, markantni umetniški osebnosti srede in druge polovice 19. stoletja. Na steno je naslikano tudi ozadje glavnega oltarja kot iluzionistična arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To dopolnjuje oljna slika sv. Ane z Marijo v naročju in sv. Joahimom ob strani. Podoba je dobro, a delno preslikano Metzingerjevo delo. Oltar sv. Roka v desni kapeli je zlatega tipa z vitkimi in s trtno ornamentiko okrašenimi stebri iz konca 17. ali začetka 18. stoletja. Oltar v levi kapeli je posvečen »celovškemu trpečemu Kristusu«; sliko spremljata ob straneh angela z orodji trpljenja. Na preprosti prižnici sta pritrjeni dve na platno naslikani podobi: Kristus s križem, sedeč med štirimi evangelisti, in sv. Ana uči Marijo. Tudi ti sliki spominjata na Wolfa, signatura M. T. 1870 pa ju označuje kot zgodnje delo Wolfovega učenca Tomca. Cerkev je bila najhuje prizadeta med drugo svetovno vojno, ko so se v njej naselili nemški vojaki in jo oskrunili ter marsikaj uničili. Žalosten spomin na tisti čas so orgle, ki še danes niso uporabne. Toda ljudje radi romajo k njej, zavetnici mladih mater in vdov, predvsem pa varuhinji družin. Med farani je zelo priljubljena kot romarska cerkev. Žegnanje je na nedeljo po godu sv. Ane, običajno zadnjo nedeljo v juliju. V poletnih mesecih so v cerkvi koncerti klasične glasbe – Anini glasbeni večeri. Naslov župnijskega urada: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem Telefon: 07 492 71 30 Obisk cerkve: vsak dan Dostop z avtobusom Cerkev sv. Štefana, Nemška vas Podružnična cerkev Na poti iz Leskovca proti Velikemu Trnu nas nekje na sredi poti z malega grička pozdravi cerkvica sv. Štefana. Vzpetina je jugovzhodno od Nemške vasi. Ta kraj je bil poseljen že v mlajši kameni dobi, na kar opozarjajo najdbe v bližnji Ajdovski jami. Zato lahko domnevamo, da ima cerkev na sedanjem mestu že bogato tradicijo. Njena pravokotna osnova je iz srednjega veka, ladja pa je bila pozneje barokizirana. Prezbiterij je ravno zaključen s posnetimi robovi. 44 Ladja ima banjast obok, katerega oproge slonijo na pilastrih, banjasto obokan je tudi prezbiterij. Ponaša se s štirimi oltarji. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stoletja in je posvečen sv. Štefanu, diakonu in prvemu mučencu. Spremljata ga sv. Matija in sv. Marko. Sv. Štefan je bil prvi mučenec, rojen okoli Kristusovega rojstva v Jeruzalemu, umrl pa je okoli leta 40, ko ga je pobesnela množica kamenjala do smrti. Med tistimi, ki so odobravali njegovo smrt, je bil tudi Savel, poznejši apostol Pavel. Sv. Štefan je zavetnik konjev, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev, proti glavobolu, zastajanju kamnov, zbadanja, obsedenosti in za srečno zadnjo uro. Stranska oltarja sta preprostejša. V levem je svetnik brez atributov ob sebi, v desnem pa zelo lep kip sv. Lovrenca, prav tako diakona in mučenca. Zanimiv je tudi rokokojski oltar sv. Frančiška Ksaverija v kapeli na levi strani. Zvonik je prizidan k zahodni ladijski steni. Od leta 2006 je v cerkvi tudi posoda za blagoslovljeno vodo, delo Vladimire Štoviček in Andreja Čebularja. Žegnanje je 26. decembra in tudi tu obujajo tradicijo blagoslova konj in soli. Cerkev sv. Martin v Veliki vasi pa je primer skromne, v 19. stoletju predelane podeželske cerkvene podružnice. Njeno jedro je srednjeveško. Naslov župnijskega urada: Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem Telefon: 07 49 27 130 Obisk cerkve: po dogovoru - Jože Božič, Ivandol 7, tel.: 07 49 27 962 Dostop z avtobusom. Župnija Sv. Duh Veliki trn Cerkev Sv. Duha, Veliki Trn Župnijska cerkev Cerkev Sv. Duha na Velikem Trnu je na izjemni legi in stoji na mestu svoje starejše prednice iz 15. stoletja. Bila je zgrajena kot podružnična cerkev pražupnije Leskovec in je posvečena Svetemu Duhu. Župnija je tu od leta 1793. Cerkev je na najvišji legi v kraju, in sicer na višini 470 m nad morjem, kjer je stičišče štirih vasi: Ardro, Apnenik, Veliki in Mali Trn. Od nje sega pogled daleč naokoli po valoviti Dolenjski in na drugo stran, vse do Julijcev. Letnica 1885 nad portalom nam pove, da je bila tedaj cerkev deležna temeljite predelave in obnove. Njena psevdogotska ladja je značilna tovrstna arhitektura srede 19. stoletja. V notranjosti je brez poslikav. Ima štiri oltarje, dva daritvena in dva stranska. V glavnem oltarju je umetniško vredna podoba »Prihod sv. Duha« iz leta 1906, delo Frana Klemenčiča. Levi stranski oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu, desni pa Lurški Materi božji. Križev pot, ki je razporejen po stenah ladje, je tudi delo Frana Klemenčiča, nastal pa je leta 1907. V cerkvi so bila nekdaj le pa vitražna okna, a jih je neurje uničilo in so sedaj zastekljena z rumenkastim steklom. Tudi prižnice ni več, ki je stala na levi strani ladje. Na zunanji južni steni ladje je spominska plošča tamkajšnjemu kaplanu Antonu Žaklju Rodoljubu Ledinskemu, pesniku in zapisovalcu ljudskih balad in romanc, ki je umrl v Velikem Trnu 26. 4. 1868. Glavni shodi so na Binkošti. Najstarejša je na tem območju CERKEV SV. ANDREJA (Dalce). Starejši ladji je prizidan gotski prezbiterij. Naslikani prizori pohoda svetih treh kraljev sodijo v začetek 15.stoletja. Edini oltar iz 45 17. st. nosi plastiko cerkvenega patrona. Nad vasjo Ravni je cerkev SV. VIDA. Starejši ladji je leta 1778 prizidan prezbiterij, iz istega časa pa je tzdu rokojski glavni oltar. Na enem izmed stranskih je vpisana letnica 1701 in ime Lucas Sulen. V SV. ŠTEFANU na gričku nad Nemško sodi stranski oltar v 17. stoletje, glavni pa v drugo polovico 18. st. Naslov župnijskega urada: Veliki Trn 2, 8270 Krško Telefon: 07 818 93 73 Obisk cerkve po dogovoru Dostop z avtobusom Župnija Raka Cerkev sv. Lovrenca na Raki Župnijska cerkev Raka je slikovito naselje, v okolici poseljeno že v prazgodovini in nato v rimski dobi, o čemer pričajo staro gradišče in rimski grobovi. Danes stoji sredi značilno oblikovanega trga mogočna župnijska cerkev sv. Lovrenca iz leta 1803, kar mogočna stavba v primerjavi z ostalimi, ki jo obdajajo. V srednjem veku je imela tu gotsko istoimensko prednico. Župnija Raka je bila ustanovljena že leta 1363. Ko so staro cerkev podrli, so leta 1770 začeli graditi novo mogočno stavbo, ki je bila posvečena leta 1804. Sv. Lovrenc, diakon, je bil rojen okoli leta 230 v Španiji, umrl pa je v Rimu 10. avgusta 258. Lovrenc je prvi »jesenski svetnik«, pri ljudeh zelo priljubljen. Njegov god je 10. avgusta in ljudje se mu priporočajo za mnoge težave. Cerkev je začel zidati ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, delo pa je nadaljeval njegov sin Ignac, ki je v klasicističnem duhu poznega 18. stoletja poenostavil nekatere detajle kot so fasadni stebri in zaključek prezbiterija. Cerkev so zidali več kot trideset let, vmes je leta 1899 doživela še požar. Zvonika so dokončali okrog leta 1825, zaradi pomanjkanja denarja pa so cerkev opremili šele v drugi polovici 19. stoletja. Veliki oltar je leta 1867 izdelal M. Tomc, slika v atiki pa je delo Janeza Wolfa, ki je leta 1870 naslikal še križev pot in leta 1883 zasnoval ter s slikama opremil stranske oltarje Marije Kraljice, Ecce homo., sv. Ane in sv. Antona Puščavnika. Ob poznobaročni prižnici velja omeniti kakovostno orgelsko omaro, ki so jo prenesli iz samostanske cerkve cistercijanov v Kostanjevici na Krki. Orgle je leta 1742 izdelal orglarski mojster Janeček iz Celja. Zasnovane so podobno kot tiste v ljubljanski stolnici in so imele 18 registrov. Orgle so na Rako prišle z nakupom leta 1828. Strpali so jih na majhen kor, kjer jih je videl tudi Anton Martin Slomšek na svojem drugem počitniškem potovanju leta 1837. Te orgle so služile do leta 1910, ko je podjetje bratov Mayer na Predarlskem naredilo nove, pnevmatične orgle s 1000 piščalmi. Postavili so jih v staro omaro. imajo so 22 registrov, dva manuala in pedal. Svojemu namenu so služile do leta 2000. ko jih je – najbrž te stare kostanjeviške - popolnoma obnovil orglarski mojster Marjan Bukovšek z Golega Brda pri Medvodah. Delo je končal novembra 2007, blagoslovljene pa so bile 3. februarja 2008. Orgelsko omaro je obnovil Aleš Vene s Štrita pri Bučki. Na Rako je med počitnicami kot dijak in študent zahajal pisatelj Ivan Tavčar k svojemu stricu župniku Antonu Tavčarju, ki je tukaj tudi pokopan. Ivan Tavčar je na Raki napisal povest Otok in struga. Tudi cerkev sv. Lenarta (Ravno) je s svojo postavitvijo na gričku južno od avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb pomemben krajinski spomenik. V stranskem oltarju je iz 17. st. slika »Križev pot« in leta 1803, ki jo je podpisal Klemen Pinxit. Glavni oltar, delo Jakoba Groma je iz leta 1888. Zunaj naselja Koritnica stoji cerkev sv. Petra. Glavni oltar je iz leta 1660, zunanja fasada pa je barokizirana. Naslov župnijskega urada: Raka 43, 8274 Raka 46 Telefon: 07 49 75 303 Obisk cerkve: vsak dan Dostop z avtobusom Župnija Sv. Križ Podbočje Cerkev sv. Križ,Podbočje Župnijska cerkev Župnija sv. Križ je obstajala že pred letom 1249, čeprav je tega leta prvič omenjena z župnikom Tomažem od sv. Križa kot sopodpisnika listine za kostanjeviški samostan. Popis župnij v ljubljanski nadškofiji omenja, da je bila tu župnija že leta 1135, cerkev pa je omenjena, da je bila zgrajena okoli leta 1214. Leta 1689 Valvasor predstavlja župnijo sv. Križa: »Župnija sv. Križa sodi pod samostan Kostanjevico, ki jo tudi upravlja. Sedaj je tu župnik pater iz kostanjeviškega samostana. Farna cerkev je posvečena sv. Križu in ima štiri oltarje.« Cerkev je v času do leta 1907 doživljala številne spremembe. Leta 1905 je bila precej poškodovana v potresu, zelo pa jo je prizadela tudi strela leta 1906, ki je udarila v zvonik. Inž. Ivan Režek iz Krškega je ugotovil, da je zvonik v tako slabem stanju, da ga je treba podreti, ker pa je bila tudi cerkev dotrajana, so se odločili, da bodo zgradili novo. Stara cerkev je bila dolga 18 in široka 8 metrov. Podrli so jo maja 1907 in takoj začeli graditi novo po načrtih inž. Kirschlegerja, ki jih je sicer naredil za cerkev Cerkljah, a tam se jim je zdelo, da bo prevelika. Dogradili so jo leta 1908 in istega leta tudi blagoslovili. Cerkev je zgrajena v novogotskem in novobaročnem slogu, je pa veličastna zaradi svoje velikosti, ki ga lepo ilustrira podatek, da je v celotni stavbi vgrajeno preko 7 milijonov opek, osrednja kupola pa je železobetonska. – menda prva te vrste. Oltarji in kipi so delo tirolske šole. Glavni oltar je prenesen iz ženske bolnišnice v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Novi oltar je leta 1960 posvetil ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk. V prezbiteriju, ki so ga prenovili 1989, so vitraži Staneta Kregarja, na moški strani pa so vitraži akademskega slikarja Gorazda Satlerja iz Ljubljane. Cerkev sv. Križa deluje mogočno in s svojo držo obvladuje ves prostor, hiše so okrog nje kakor otroci ob materinem krilu. Na starodavno preteklost opozarja pred cerkvijo kip romanskega leva. Ko vstopimo v cerkev, nas objame veličasten mir preteklosti in vznemirjajoča skrivnost mnogih sporočil, ki so bolj ali manj vidna v njeni notranji opremi. Vse pa priča o veliki skrbi domačinov, da bi njihov božji hram bil lepo ohranjen in vzdrževan, saj simbolizira vse rodove, ki so doslej delili njegovo usodo in usodo njegovih prednikov. Na Gradcu je še cerkev sv. Miklavža, objekt z romanskimi prvinami, gotski portal pa ga po nastanku uvršča verjetno v 14. stoletje. Na Frlugi pa cerkev sv. Katarine, ki je z romanskimi prvinami in fragmenti baročne slikarije pod notranjim ometom zgrajena stavba, ob kateri stoji mogočna stara lipa. Naslov župnijskega urada: Podbočje 69, 8312 Podbočje Telefon: 07 497 82 27 Možnost ogleda cerkve po dogovoru z župnikom Dostop z avtobusom (Vir: CERKVE, Vodnik po cerkvah v občini Krško) 47 6 POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI ADAM BOHORIČ (1520 – 1598) Slovenski protestantski pisec in šolnik se je rodil leta 1520 v okolici Brestanice. V letih 1551-1563 je v lastni hiši v Krškem vodil šolo za plemiško mladino. 1565 so ga povabili v Ljubljano, kjer je od leta 1566 vodil stanovsko šolo. Bohorič je najmarkantnejša osebnost slovenskega protestantizma, avtor prve slovenske slovnice. JURIJ DALMATIN (1547- 1589) Bil je protestantski teolog, prevajalec in pisatelj, rojen v Krškem, kjer se je najprej šolal pri Adamu Bohoriču, nato pa ga je nadaljeval na Wirtemberškem, kamor ga je popeljal Primož Trubar. 1578 leta je dokončal prevod celotnega Svetega pisma in objavil 1. del Biblije. Iz njenega prevoda so 1580 posebej izšle “Salamonove pripovesti”. JANEZ VAJKARD baron VALVASOR , (1641 – 1693) Rodil se je leta 1641 v Ljubljani. Vse svoje življenje je posvetil znanstvenemu delu, za katerega si je izkušnje in gradivo nabiral na številnih popotovanjih. Njegovo življenjsko polihistoriografsko delo je SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Zanjo in druge svoje tiste je porabil skoraj vse svoje premoženje, iz ostanka pa je februarja 1693 kupil hišo v Krškem in v njej domnevno v sredi septembra istega leta tudi umrl. Zakonca Hočevar sta bila kot označuje Stane Granda redka slovenska bogataša in sreča je, da sta se nastanila prav v Krškem. Seveda pa to ni naključje, saj je Hočevar obogatel prav s posli ob izgradnji železniške proge. Med izjemno bogatimi Slovenci velja v drugi polovici 19. stoletja posebej omeniti Stareta iz Mengša, Notranjca Josipa Gorupa pl. Slavinskega iz Slavine in Martina Hočevarja iz Krškega. (Granda 2003, 851) Pomembna sta le kot mecena. S svojim denarjem sta zgradila krško meščansko šolo in bolnico, občinsko stavbo in vrsto drugih manj pomembnih objektov ali zanje prispevala večji denarni delež. Oba sta umrla v Krškem, kjer sta pokopana v lastnem mavzoleju. MARTIN (18101886) in JOSIPINA HOČEVAR (19241911 JANEZ WOLF – (1825 – 1884) slikar Rojen je bil v Leskovcu pri Krškem leta 1825. Znan je predvsem po risanju cerkvenih fresk. Najdemo jih tudi v cerkvi sv. Ane v Leskovcu. Obstajajo pa dvomi, da so v cerkvi že prej bile freske in da jih je Wolf samo popravil in preslikal, saj so bile preslikave razločno vidne. Na steno je naslikal tudi ozadje glavnega oltarja kot iluzionistična arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To pa dopolnjuje oljna slika sv. Ane. JANEZ Od leta 1882 je kot advokat živel v Krškem, kjer je tudi umrl in je tu MENCINGER, pokopan. Nekaj časa je bil krški župan, več let tudi član okrajnega pisatelj (1838 – 1912) šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik. V krško dobo njegovega pisateljevanja sodita njegovi najboljši deli, utopični roman “Abadon” in potopisni esej “Moja hoja na Triglav”. Krškemu je posvetil nedokončane “Meniške spomine”. Rojen v Kočevju, umrl v Krškem. Slovenski biografi ga vodijo kot VILJEM PFEIFER politika napredne mladoslovenske usmeritve in izrazitega (1842-1917), politik protinemškutarja. Kar 34 let (1873-1907) je bil poslanec v avstrijskem 48 IVAN LAPAJNE (1849-1931), šolnik, zaslužni pedagog ALFONZ PAULIN (1853 – 1942) MIHAJLO ROSTOHAR, doktor psihologije (1878 – 1966) VLADIMIR ŠTOVIČEK FRANCE VARDIJAN (1900 – 1995) državnem parlamentu pa tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru. Manj je znan kot eden pomembnih mecenov pisatelja Josipa Stritarja in njegovega Dunajskega zvona. Že leta 1878 je bil premeščen na meščansko šolo v Krškem, od leta 1883 pa njen stalni ravnatelj. Njegova prva zasluga je bila, da so na tej v nemški jezik usmerjeni ustanovi začeli vse bolj pogosto poučevati v slovenščini. Leta 1872 je začel izdajati »Slovenskega učitelja«, 1886 pa je bil soustanovitelj prvega slovenskega pedagoškega društva. Bil je urednik »Učiteljskega tovariša« ter pisec številnih del metodike pouka različnih šolskih predmetov. Po letu 1890 je bil pobudnik za ustanavljanje posojilnic in centralne slovenske v Krškem. Umrl in pokopan je v Krškem. Rodil se je na gradu Turnu v Leskovcu pri Krškem. Kot pedagog, raziskovalec in znanstvenik si je ustvaril mednarodni sloves. Kot botanik se je uveljavil z odkritjem več kot 200 v kranjski in drugi flori še neznanih rastlinskih vrst in tipov. Bil je predstojnik ljubljanskega botaničnega vrta in univerzitetni profesor botanike ter avtor številnih strokovnih del. Rodil se je leta 1878, umrl pa je leta 1966 na svojem domu na Goleku. Bil je pobudnik ustanovitve poklicne posvetovalnice pri takratnem Centralnem higienskem zavodu LRS. Več let je bil predsednik Slovenske sekcije Združenja psihologov FLRJ in predsednik Združenja psihologov Jugoslavije. Zadnja leta je živel na Goleku, kjer je pripravil za tisk “Osnove obče psihologije”, “Osnove socialne psihologije “ in “Psihologija”. Akademski kipar sodi med vodilne slovenske medaljerje in je začetnik te kiparske zvrsti pri nas. Večino svojega medaljerskega in kiparskega opusa je z darilno listino predal krški občini, ki je že za njegovega življenja, v njegovem ateljeju v pristavi leskovškega gradu, uredila galerijo. Bil je profesor, kmetijski inženir, pisec strokovnih in poljudno znanstvenih knjig. Umrl je leta 1995 v Leskovcu, kjer je živel od leta 1938. GITICA JAKOPIN – (1928 – 1996) Prevajalka, pisateljica in pesnica, rojena 14. avgusta 1928 v trgovski družini Vahčičevih v Leskovcu. Osnovno šolo je obiskovala v Leskovcu, klasično gimnazijo v Ljubljani, leta 1941 pa je bila izgnana v Nemčijo. Od leta 1949 do 1956 je živela v Leskovcu in že začela prevajati iz francoščine. Njeno lastno književno delo je bilo razpeto med prozo in poezijo. Znani so romani “Žarometi”, “Devet fantov in eno dekle”, “Veronika”. Umrla je 9. marca v 68. letu starosti. FRANCE FILIPČIČ Bil je eden najvidnejših arhitektov Posavja. V Krškem je projektiral novo osnovno šolo Jurija Dalmatina in ob 500-letnici mesta Kulturni dom. 49 7 TURISTIČNA DRUŠTVA Naziv 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Občinska turistična zveza Krško Turistično hortikulturno društvo Zdole Turistično društvo Koprivnica Turistično društvo Brestanica Turistično društvo Senovo Turistično društvo Podbočje Turistično društvo Krško Turistično društvo Lovrenc Raka Športno turistično društvo Šutna (ŠTD Šutna) ŠTKD Neviodunum Športno turistično društvo Krško (ŠTD Krško) Naslov Ulica Anke Salmičeve 17 pošta 8273 Leskovec pri Krškem Janko Božič 051/633-918 [email protected] Zdole 18 Veliki kamen 42 Cesta izgnancev 3 Titova cesta 106 Podbočje 70 Cesta 4. julija 59 Raka 36 a 8272 8282 8280 8281 8312 8270 8274 Marjan Gričar Sonja Bračun Bojan Cizel Anton Petrovič Matjaž Jurečič Anton Planinc Alojz Kerin 041/512-995 041/573-433 041/947-417 031/866-831 041/767-679 041/794-692 041/532-727 Šutna 25 Drnovo 74 8312 Podbočje 8273 Leskovec Janez Barbič Mišel Zalokar 041/971-240 [email protected] 040/146-109 [email protected] CKŽ 36 8270 Krško Davor Dimič 041/690-067 [email protected] Zdole Koprivnica Brestanica Senovo Podbočje Krško Raka predsednik Telefon e-mail [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] 50 8 TURISTIČNE AGENCIJE TURISTIČNA AGENCIJA TURISTIČNA AGENCIJA BOOM TURISTIČNA AGENCIJA KARANTANIJA TURISTIČNA POSLOVALNICA KOMPAS IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA TURISTIČNA AGENCIJA RELAX NASLOV Hočevarjev trg 3, 8270 Krško Tel.: 07 490 10 85, 041 630 135 CKŽ 52, 8270 Krško Tel.: 07 492 29 34 CKŽ 123a, 8270 Krško Tel.: 07 492 21 09, 031 602 450 Kolodvorska 5, 8270 Krško Tel.: 07 490 39 70 Cesta 4. julija 84/a, 8270 Krško Tel.: 07 488 10 80 51 9 TURISTIČNE INSTITUCIJE Turistično informacijska pisarna Krško INFORMACIJSKA PISARNA ZA PODROČJE NASLOV TURIZMA Turistična agencija Boom Krško Hočevarjev trg 3, 8270 Krško Tel.: 07 490 10 85, 041 630 135 Center za podjetništvo in turizem Krško STROKOVNO RAZVOJNA INSTITUCIJA NASLOV Center za podjetništvo in turizem Krško CKŽ 46, 8270 Krško Tel.: 07 490 22 20, 041 655 936 52 10 NOČITVENE KAPACITETE OBJEKT KAPACITETE • Hotel City, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško • 140 ležišč v 70 eno in dvoposteljnih sobah ter 4 apartmajih. • Hotel Pacific, Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem • 3 enoposteljne sobe, 5 dvoposteljnih, 3 triposteljne in 2 apartmaja. • Gostilna Pohle, Cesta na ribnik 3, 8281 Brestanica • 8 dvoposteljnih sob • Gostišče »Ribiški dom«, Raztez 1/a, 8281 Brestanica • 26 ležišč v sedmih enoposteljnih sobah ter treh apartmajih • Prenočišča Boštjan Senica s.p., Titova c. 84, 8282 Senovo • 30 ležišč • Senica prenočišča, Titova 89, 8282 Senovo • 25 ležišči v eno, dva in triposteljnih sobah • Koča na Bohorju, Dobrova 51, 8282 Senovo • skupna ležišča z 41 posteljami ter 3 dve, 1 tri in 1 štiri posteljna soba • Gostišče Allegro, Dominik Urbančič s.p., Cesta prvih borcev 47, 8281 Senovo • 20 ležišč 53 11 DAN 1. 12-DNEVNI TURISTIČNI PROGRAM NAZIV PROGRAMA Po kulturno zgodovinskih znamenitostih Krškega 2. Po zdolskih pohodniških poteh 3. Obilo zabave v brestaniški kotlini 4. Naravne znamenitosti južnega pobočja Bohorja • VSEBINA • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 5. 6. Krško z okolico Po kolesarski pentlji • • • • • • • • • • • Sprejem gostov Vodenje po mestu Krško z ogledi znamenitosti: Kapucinski samostan s cerkvijo, Mestni park, Cerkve, Valvasorjeva knjižnica, Kapucinski samostan, Valvasorjevo nabrežje z zgodbami pomembnih mož Enogastronomska doživetja Pot po Grabnu Vidova pot Gobarsko-dninarska pot Čebelarsko vinogradniška pot Enogastronomska doživetja Vodenje po Brestanici Ogled gradu z Muzejem novejše zgodovine Slovenije Zgodbe o menihih trapistih, zgodbe o izgnanstvu Obisk Galerije vin vinorodne dežele Posavje Ogled cerkva Ogled ribnikov Gostinska in nočitvena ponudba Enogastronomska doživetja Vodenje po pohodniških poteh Bohorja Ogledi slapov (Slap Pekel, slap Ubijavnik, slap Bojanca, slap Bojavnik) Ogled partizanske tiskarne na Bohorju in ostalih naravnih znamenitosti in pojavov Počitek v planinskem domu Enogastronomska doživetja Ogled Nuklearne elektrarne Krško Ogled galerije Vladimirja Štovička Zgodba Leskovškega gradu Seznanitev z vinsko kletjo Krško Zgodba Neviodunuma Ogled Libne Degustacija na turističnih kmetijah in v hramih na obronkih Sremiča Enogastronomska doživetja Kolesarjenje po kolesarskih poteh (cvičkova, panoramska, resljeva, gorska, Štajerska) 54 7. Po vinsko turističnih cestah 8. Rudarstvo na Senovem 9. Športne aktivnosti 10. Energijske točke 11. Stik z bližino meje 12. Na sonce in višinski zrak občasno zaželi si vsak • Spoznavanje Podgorjanske, Bizeljsko sremiške in Gornje dolenjske vinsko turistične ceste vizija • Enogastronomska doživetja • Vodenje po Senovem • Ogled osnovne šole z rudniškim muzejem in zbirke fosilov in mineralov • Ogled cerkve • Enogastronomska doživetja • Možnost ribolova, lova, ježe konj, tenisa, čolnarjenje, plavanja, obiski knjižnic, šoping turizem • Ogled Rake, trga ter cerkve • Ogled Velikega Trna in cerkve • Ogled vinorodnih gričev in obiski v kleteh • Enogastronomska doživetja • Aktivnosti v Podjami • Ogled Ajdovske jame • Predavanja o zdravilstvu • Energijske točke • Ogled etnološke zbirke v Kobilah • Po hramih in zidanicah • Enogastronomska doživetja • Možnost nakupa izdelkov Škrije kot spominkov • Razgledna točka Planina nad Podbočjem • Ogled cerkva • Ogled tročelnega kamnitega mostu • Obisk zidanic in hramov • Obisk Gadove peči • Zgodba trga Podbočje z levom • Enogastronomska doživetja • Polet z balonom nad občino Krško in prejem diplome za preživete aktivnosti v občini Krško iz zemlje in iz zraka • Enogastronomska doživetja. Pri izvedbi programov so zelo pomembni izurjeni, visoko usposobljeni in strokovni lokalni turistični vodniki, ki bodo znali pripovedovati zgodbe o krajih in posameznih zanimivostih ter ki bodo odsevali prijaznost, ustrežljivost, voljo do dela, prepričanje v to, kar delajo in povezanost s ponudbo. Potrebno bo izvajati sistem izobraževanja in usposabljanja vodnikov, jih organizirati in povezati v društvo ali zvezo, da bodo lažje kvalitetno delovali in jim nuditi strokovno pomoč pri možnostih registracije dejavnosti. 55 12 PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO V občini Krško delujejo različna društva, ki pripravljajo prireditve, različne aktivnosti in skrbijo za poseben utrip na mikro destinaciji, mnoga tudi za ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ljudskih običajev. Poseben utrip turistični ponudbi dajejo turistična društva: TD Senovo, THD Zdole, TD Brestanica, TD Koprivnica, TD Podbočje, TD Krško, TD Dolenja vas, TD Lovrenc Raka in TD »Jamska skupnost« Brezovska gora. Pri svojem delu sodelujejo s CPT Krško in TIC Krško. Na mikro destinaciji Krško je več različnih tradicionalnih prireditev, največ je kulturnih, kjer prevladujejo koncerti pevskih zborov in raznih skupin. Potekajo razne tradicionalne prireditve kot so vsakoletno jurjevanje, martinovanje, vidovanje, kresovanje. V zadnjem času pa se ponovno obujajo tudi razne šege in običaji. Veliko je športnih prireditev kot so: speedway, nogometni turnirji, pohodi, teki, veslaška in kolesarska tekmovanja in podobno. Prireditve organizirajo večinoma turistična, kulturna, športna, planinska in druga društva. Koledar prireditev v občini Krško v letu 2008 KDAJ 6.1. 2008 13.1. 2008 KAJ Novoletno srečanje planincev na Bohorju Zimski pohod na Grmado 5.2. 2008 Pustni karneval 8.2. 2008 Koncert ob kulturnem prazniku 16.2. 2008 14. Valentinov pohod Kozje Bohor Februar 2008 Razvoj turizma na podeželju – predavanje o zdravi prehrani 22.3. 2008 Pozdrav pomladi – Pomlad prihaja 24.3. 2008 Pohod Začetek aprila 2008 Pomlad na vasi April 2008 Jurjevanje na Zdolah 30.4. 2008 Prvomajsko kresovanje April 2008 Festival ženskih narodnozabavnih Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Organizator prireditve Planinsko društvo Bohor Senovo KONTAKTNA OSEBA Hinko Uršič telefon e-mail, hinko.ursic@nek. si 031/319-032 Planinsko društvo Videm Turistično hortikulturno društvo in KS Zdole TD Raka Irena Lekše 041/357-018 Daniel Novak 041/427-548 Alojz Kerin 041/532-727 M. Krušič in M. Poznič ter TD Kozje Daniel Novak makru27@gmail. com 051/422-158 Srečanje pohodnikov iz Posavja na Bohorju Planinska koča na Bohorju Odhod izpred Ribnika v Resi Grmada na Krškim Aktualne teme prejšnjega leta prikazane na šaljiv način Zdole - Krško Koncert Perpetuum jazzile Cerkev sv. Lovrenca na Raki Zimski pohod iz Kozjega na Bohor do planinske koče in nazaj Planinska koča na Bohorju Planinsko društvo Bohor Senovo Predavanje o zdravi prehrani, aktualne teme o razvoju turizma, družabno srečanje Kulturni dom Bena Župančiča THD Krško Na šaljiv način prikazano dogajanje preteklega leta v KS Leskovec, prisotni vsi ustvarjalci (otroci, slikarji, fotografi) Velikonočni pohod na Armes OŠ Leskovec pri krškem KD Leskovec pri Krškem Janko Kerin 051/633-918 Senovo TD Senovo Anton Petrovič 031/866-831 Anton.petrovic@ siol.net Dramska igra na temo pomladi, ljubezni Večnamenska kulturno športna dvorana na Gori Zdole KS Gora KD Sveti Lovrenc Gora Alojz Kerin 031/833-692 Turistično hortikulturno društvo in KS Zdole Daniel Novak 041/427-548 Krajevna skupnost Krško in Lovska družina Krško TD Krško, TA BooM Jožica Mikulanc 041/705-955 Anton Planinc 041/794-692 Cvrtje, potrkavanje, budnica, konji v spremstvu zelenega Jurija, bogat kulturni in zabavni program ( folklora, ljudski pevci, glasbene skupine, etno skupine) Bogat zabavni program Festival ženskih narodnozabavnih skupin, kjer Lovska koča Trška gora Kulturni dom Krško 041/427-548 56 skupin Na valovih S(l)ave April 2008 1.5. 2008 4.5. 2008 Čista energija Pohod na Planino Jezikova nedelja pri planinski koči na Bohorju 31.5. ali 8.6. 2008 Pesem nas druži 25.5. – 1.6. 2008 Majski festival 7.6. 2008 Brestanica poje junij 2008 Čista energija 14.6. 2008 Perice 15.6. 2008 Junij 2008 Vidovanje Petrov sejem 1. polovica junija 2008 Pohod po poti Josephine Hočevar v okviru občinskega praznika 7.6. 2008 7. juriš na Bohor 8.6. 2008 Pohod na Grmado 8.6. 2008 Pohod 24.6. 2008 24.6.2008 Kresna noč na Libni Kresovanje na Mohorju 26.7. 2008 Pohod Junij, julij, Poletje na gradu Rajhenburg poslušalci glasujejo za najboljši ansambel. Razpisana je tudi tema besedila Tekmovanja surove moči Pohod na Planino nad Podbočjem Razstava in izbor iz treh kategorij: najbolj domiselno aranžiranega, najtežjega in najdaljšega jezika Celovečerni koncert pevskega zbora in gostov OŠ Podbočje Športno turistično društvo Krško TD Podbočje Planinska koča na Bohorju Planinsko društvo Bohor-Senovo Anton Petrovič 031/866-831 Anton.petrovic@ siol.net OŠ Koprivnica KD AA KoprivnicaMePZ Vitomir Kozole 041/833-946 vito.kozole@gma il.com Razstave, literarni večeri, koncerti, otroške gledališke igre… Koncert vseh organiziranih glasbenih skupin na območju Brestanice v okviru krajevnega praznika Tekmovanja surove moči Več lokacij v KS Leskovcu pri Krškem Grad Brestanica KD Leskovec pri Krškem Janko Kerin 051/633-918 KD Brestanica KS Brestanica Margareta Marjetič 07/49 73 385 Krško Boštjan Pirc 041/375-750 Prikaz pranja na perišču V Grabnu( v nastajajočem parku) Kostanjek pred cerkvijo sv. vida Športno turistično društvo Krško THD Zdole Daniel Novak 041/427-548 THD Zdole Daniel Novak 041/427-548 Trg v Brestanici TD Brestanica KD Brestanica Bojan Cizel 041/947-417 Odhod iz Hočevarjevega trga TD Krško Anton Planinc 041/794-692 Planinska koča na Bohorju Planinsko društvo Bohor Senovo Hinko Uršič V okviru krajevnega praznika občine Krško – odhod izpred Ribnika v Resi Voden pohod po poti štirih slapov na Bohorju Grmada nad Krškim Planinsko društvo Videm Irena Lekše 031/319-032 hinko.ursic@nek. si 041/357-018 Bohor TD Senovo Anton Petrovič Bogat zabavni program Lovski dom na Libni Irena Lekše Kresovanje ob dnevu državnosti 2. Jakobov pohod Mohor Senovo - Šedem PD Videm, Občina Krško Občina Kostanjevica na Krki TD Senovo Anton Petrovič 041/773-545 [email protected] 031/866-831 Anton.petrovic@ siol.net Koncerti, ki se odvijajo na gradu, so namenjeni Grad Rajhenburg Brestanica JSKD Krško, KD Brestanica Margareta Marjetič 041/859-227 07/49-73-385 Praznik češenj – sklepanje starih ljudi – kako obrodijo češnje, tako bo tudi trta, žegnanje v cerkvi sv. Vida, kulturno - zabavni program, pohod Potoče – Ravne – Kostanjek (cca. 15 km) Zanimiv kulturni in zabavni program z vinogradniki, plesnimi skupinami branjevkami, harmonikarji na frajtonerici, grajsko gospodo, folklornimi skupinami... Obiskovalci se lahko pomerijo v streljanju z lokom in v ugibanju prave teže koze. Na samem sejmu lahko kupite suho robo, kapice, majčke, balone, sladkorno peno... Hočevarjev trg – Cerkev Sv. Rozalija – Cerkev Sv. Jožefa – ogled vinske kleti – mavzolej – Šrajbarski turn – Galerija Stoviček – nazaj čez Narpel v Krško Pohod na Bohor (vsako leto po drugi poti) Krško Boštjan Pirc 041/375-750 Matjaž Jurečič 041/767-679 Franc Štokar 031/866-831 Anton.petrovic@ siol.net 041/357-018 57 avgust 2008 8.8. 2008, petek pred Lovrenško nedeljo Cvičkov večer na Raki 6.9. 2008 Peka kruha po starem 9.8. 2008 Krajevni praznik KS Gora 15.8. 2008 Vaške igre za Veliki Šmaren s tradicionalnim žegnanjem in kmečkim sejmom 15.8. 2008 Praznik KS Dolenja vas 10.8. 2008 16.8. 2008 Raka - lepa in prijazna 29.8. 2008 3. Večer na Bohorju September 2008 Speedway superpokal Skoki v Dulah 2. vikend v oktobru 2008 Gozdarski dnevi 18.10. ali 25.10. 2008 Pod kozolcem 19.10. 2008 Kostanjeva nedelja na Bohorju Zadnja sobota v oktobru oz. 1. sobota v novembru 2008 Dan odprtih vrat hramov in zidanic Oktober 2008 Kostanjev piknik na Grmadi, Sremič nad Krškim 8.11. 2008 Martinovanje 10.11. 2008 Martinovanje pri Pohletu širokemu krogu poslušalcev različnih okusov, glasba pa sega na različna področja, od eksperimentalne, jazz glasbe, do glasbene poezije in etno glasbe. Izvajajo se tudi slovenska ljudska dela. Delavnica, debata na določeno temo, sledi kulturno-zabavni program v okviru praznika KS Raka V obnovljeni krušni peči na Senovem prikaz peke kruha v krušni peči Dramska igra, zabavni program Bogat zabavni in kulturni program Trg na Raki Društvo vinogradnikov Raka Vizler Ivan 041/739-557 Senovo TD Senovo Anton Petrovič Večnamenska kulturno športna dvorana na Gori Turistična domačija Vrtovšek Veliki Kamen KS Gora KD Sveti Lovrenc Gora Alojz Kerin 031/866-831 Anton.petrovic@ siol.net 031/833-692 TD Koprivnica Sonja Bračun 041/573-433 - slovesnost pred spomenikom žrtvam druge sv. vojne, balinarski turnir v Spodnjem Starem Gradu, nogometna tekma samskih in poročenih vaščanov na travnatem igrišču Ocenjevanje vrtov in domačij Park v Dolenji vasi, večnamensko igrišče v Spodnjem Starem gradu KS Dolenja vas Branimir Vodopivc 041/368-351 Raka z okolico TD Raka Alojz Kerin 041/532-727 Skakalnica v Dulah Skakalnica v Dulah Alojz Kerin 031/833-692 Zabavno srečanje planincev pri Planinski koči na Bohorju Planinska koča na Bohorju KS Gora KD Sveti Lovrenc Gora Planinsko društvo Bohor Senovo Anton Petrovič Pozivna dirka najboljših voznikov speedwaya, bogat dvodnevni zabavni program V času kostanja, ljudje prinesejo veliko vrst mošta, sledi žaganje, sekanje ter ocenjevanje debeline drevesa, zabijanje žebljev, višina drevesa, »pajsanje« hlodov Celovečerni koncert instrumentalistov »4 generacije« Stadion Matije Gubca Agencija SAX Športno turistično društvo Krško THD Zdole Davor Dimič 031/866-831 Anton.petrovic@ siol.net 041/690-067 Daniel Novak 041/427-548 OŠ Koprivnica KD AA KoprivnicaSekcija »4 generacije« Anja Radkovič 040/432-335 [email protected] Pohod planincev do koče in pokušina pečenega kostanja Planinska koča na Bohorju Planinsko društvo Senovo Anton Petrovič Pohod po vinski gorici, pri vinogradnikih je poskrbljeno za hrano in pijačo Podgorjanska vinska cesta, pohod po označenih pešpoteh Društvo vinogradnikov Podbočje Jeke Aleš 031/866-831 Anton.petrovic@ siol.net 031/390-040 Pohod planincev Grmada, Sremič nad Krškim Videm - Krško Planinsko društvo Videm Irena Lekše 041/357-018 Obujanje enega od običajev v lokalnem narečju, ki ga prikaže gledališka skupina Obred krsta mošta v vino, moški pevski zbor poje zdravice, primerno oblečeni Okrepčevalnica Arh KD Leskovec pri krškem Janko Kerin 051/633-918 Gostišče Pohle KD Brestanica Margareta Marjetič 07/49-73-385 V Grabnu ( v nastajajočem parku) 58 za ta običaj Pohod iz Kostanjevice na Krki skozi Krakovski gozd do Rake 16.11. 2008, 1. nedelja po Martinovem Čebularski pohod 11.11. 2008 Martinov pohod Konec novembra 2008 Večer ob topli peči 5.12. 2008 Miklavževanje 25.12. 2008 Božični koncert 25.12. 2008 Pohod na Stari Grad 27.12. 2008 Blagoslov vina Pohod po krških goricah, na Trški Gori krst vina in druženje Prireditev z narodnimi pesmimi, običaji, posebnostmi 2 Miklavža s konjsko vprego se vozita po vaseh in delita otrokom skromna darila Koncert moškega pevskega zbora, otroškega in mladinskega zbora, cerkvenega zbora Pohod z baklami na Stari Grad Sveta maša, blagoslov vina v cerkvi, bogat kulturni in zabavni program, za hrano in pijačo poskrbljeno s strani vinogradniških društev, turističnih društev in aktiva kmečkih žena Odhod izpred Gostilne Žolnir TD Raka Alojz Kerin 041/532-727 Odhod iz Hočevarjevega trga TD Krško Anton Planinc 041/794-692 Dom Svobode v Brestanici KD Brestanica Margareta Marjetič 07/49-73-385 KS Zdole THD Zdole Daniel Novak 041/427-548 Bazilika v Brestanici KD Brestanica Margareta Marjetič 07/49-73-385 Odhod s trga v Podbočju Hočevarjev trg v Krškem TD Podbočje Matjaž Jurečič 041/767-679 TD Krško Anton Planinc 041/794-692 59 13 TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Sabina ZAKŠEK Ravne 21, 8272 Zdole ++386 7 477 85 09 ++386 51 354 912 [email protected] vse dni v tednu po predhodnem dogovoru 3 - 4 dni, za celodnevna vodenja 1 teden lokalna in celodnevna vodenja, možnost vodenja v nemščini, po potrebi tudi angleščina Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Tanja KOCJAN Jerman Vrh 19, 8275 Škocjan ++386 31 484 939 [email protected] sobota, nedelja in prazniki cel dan Slovenija in Madžarska Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Marija KRUŠIČ Šercerjeva 2b, 8281 Senovo ++386 51 422 158 [email protected] vikend Sakralna dediščina, Bizeljsko, Krško, Bohor Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Lea - Marija COLARIČ - JAKŠE Jablance 17, 8311 Kostanjevica na Krki ++386 41 322 900 [email protected] Po predhodnem dogovoru Občina Krško in občina Kostanjevica na Krki, trase vinsko turističnih cest, Dolenjska in Bela Krajina Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Petra MISJA Zagaj 10, 3256 Bistrica ob Sotli ++386 31 550 300 [email protected] Po predhodnem dogovoru Bistrica ob Sotli, Kozjanski park 60 Ime in priimek: Podjetje: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Bernardka ZORKO Zavod Vrbov Log Brezovska Gora 19, 8273 Leskovec pri Krškem ++386 7 491 35 05 [email protected] vse dni v tednu po predhodnem dogovoru Posavje; specializirana tematika - prazgodovina, Ajdovska jama, naravne vrednote, ljudska dediščina Ime in priimek: Podjetje: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Jelka TRŠINAR Zavod Vrbov Log Brezovska Gora 19, 8273 Leskovec pri Krškem ++386 7 491 35 05 [email protected] trenutno na porodniškem dopustu, sicer vse dni v tednu po predhodnem dogovoru Krško gričevje, Dolenjska, naravna dediščina Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Janko BOŽIČ Ul. Anke Salmič, 8273 Leskovec pri Krškem ++386 41 633 918 [email protected] vse dni v tednu po predhodnem dogovoru Posavje Ime in priimek: Podjetje: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Anton PETROVIČ OŠ Senovo, TD Senovo Titova c. 98, 8281 Senovo ++386 31 866 831 [email protected] po vnaprejšnjem dogovoru Posavje, Bohor, okolica, tehnična kultura Ime in priimek: Naslov: Telefon: Darja LAZAR Tržišče 3, 8295 Tržišče ++386 7 818 09 99 ++386 41 685 786 [email protected] Po predhodnem dogovoru Tržišče z okolico, domači kraji E-mail: Na razpolago: Področje: 61 Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Mateja OMERZEL Koprivnica 18b, 8282 Koprivnica ++386 41 279 478 [email protected] Po predhodnem dogovoru, vikend Posavje, Krško, Kostanjevica na Krki Ime in priimek: Naslov Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Zdravko REMAR Veliki Cirnik 25, 8297 Šentjanž ++386 41 951 975 [email protected] Po predhodnem dogovoru Sevnica za okolico, bizeljsko-sremiška vinska cesta s podnudniki Ime in priimek: Naslov: Telefon: Tatjana UDUČ Mali Kamen 18, 8281 Senovo ++386 497 63 35 ++386 41 714 093 [email protected] Po predhodnem dogovoru Posavje E-mail: Na razpolago: Področje: Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Zoran ZELIČ Ob Gozdu 9, 8290 Sevnica ++386 7 814 13 84 ++386 41 255 410 [email protected] Po predhodnem dogovoru Sevnica z okolico, Posavje, zgodovina, geografija, arheologija Marinka OŠTIR Savska pot 9, 8250 Brežice ++386 31 642 252 [email protected] Po predhodnem dogovoru, vodenje tudi v italijanskem jeziku Posavje, Kostanjevica na Krki, Pleterje, Bizeljsko 62 Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Emanuela NOVAK Trebež 31, 8253 Artiče ++386 41 896 799 [email protected] Po predhodnem dogovoru, vodenje v angleškem in hrvaškem jeziku Brežice, Artiče, Mokrice, okolica Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Na razpolago: Področje: Primož STRAJNAR Hmeljska ulica 7a, 8311 Kostanjevica na Krki ++386 41 392 791 [email protected] Po predhodnem dogovoru, vodenje v angleškem jeziku Kostanjevica na Krki 63 14 VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE Vinogradništvo je bilo vseskozi pomembna gospodarska panoga v občini Krško, danes pa je smer kmetijske pridelave, ki ima največje število privržencev. Z vinskimi cestami so se vinogradniki odprli turizmu, vsakoletna ocenjevanja vin s spremnimi prireditvami in nazivi (vinska kraljica, vinska princesa, kralj cvička, vitezi vina) so pomemben družabni dogodek in hkrati kvaliteten premik v enologiji in kulturi pitja. Stoletja znani cviček je danes priznana, visoko cenjena vinska sorta – trte rastejo na Dolenjskem, tudi na »kranjski« strani občine Krško. Vinogradi na Sremiču imajo svojo bogato zgodovino, ob koncu 19. in v prvi polovici 20. Stoletja, zlasti vina izjemnih pridelovalcev - rajhenburških trapistov, ki so na pot v svet krenila preko vinomernice na Vidmu po Savi in železnici, npr. gamey couderc. Tudi v našem času vinogradniki iz leta v leto dokazujejo dobro kvaliteto v pridelavi in kletarjenju, zato je trženje vin gospodarska prioriteta. Pomembno vlogo na področju vinogradništva ima Vinska klet Krško v Kmečki zadrugi Krško, ki ima častitljivo zgodovino, saj njeni začetki sodijo na prehod iz 16. v 17. stoletje. Postavil jo je takratni lastnik Šrajbarskega turna - leskovškega gradu Janez Valvasor in je delno služila tudi kot grajska kašča. Pred drugo svetovno vojna je bila v zasebni lasti vinskega veletrgovca Bona, po njej pa od leta 1954 v najemu Vinarske zadruge Kostanjevica. Leta 1970 je prešla v last krškega Agrokombinata, ki je staremu poslopju leto kasneje prizidal novega za predelavo grozdja, leta 1981 pa dogradil še polnilnico s skladiščem. Zadruga ima lastne vinogradniške površine na Sremiču, kjer pridelujejo vrhunska vina, kot so Modra frankinja, Zeleni silvanec, Beli pinot, Chardonnay, Sauvignon, Laški rizling tako normalnih trgatev, kot tudi predikate. Najpomembnejša blagovna znamka Vinske kleti Krško, pa je cviček, ptp. Vinska gorica Sremič nad delom Krškega na levem bregu Save je bila že od nekdaj znamenita, njena pomembnost pa se v zadnjih letih samo še stopnjuje. Zasluge za to ima predvsem Društvo vinogradnikov Sremič, ki svoje člane nenehno izpopolnjuje v gojenju vinske trte in umnem kletarjenju. Vina s Sremiča zato že nekaj let prejemajo najvišja priznanja na državnih ocenjevalnih tekmovanjih. Krški Sremič je sestavni del Bizeljskosremiške vinsko turistične ceste. V njegovem osredju je možno naštete vinske dobrote okusiti in kupiti v Vinski okrepčevalnici Kodela, na Turistični kmetiji Glas, v Zidanici Kunej, v Gostišču Tri lučke, Vinogradništvu in vinarstvu Jenšterle, na Turistični kmetiji Radej, v Vinotoču Les (Sremič), Vinotoču Fabjančič ter na Vinogradniški in sadjarski kmetiji Resnik. Vinsko turistične ceste BIZELJSKO SREMIŠKA VINSKO TURISTIČNA CESTA Prvi zametki Bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste segajo v leto 1980, ko je Inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj izdelal projekt posavske vinske ceste na območju Bizeljsko - Zg. Pohanca, ki je zajemal socialno-ekonomski program. Program je pripomogel, da je bila v naslednjih letih asfaltirana cesta preko območja, ki danes predstavlja vzhodni del Bizeljskosremiške VTC. Natančneje je bil brežiški del BS VTC obdelan v letu 1993, ko je Marija Cerjak na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete opravila diplomsko nalogo z naslovom Možnosti vključevanja kmetijstva v program razvoja vinske ceste na območju Orešje - Zg. Pohanca v občini Brežice. V tem letu je tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelalo projekt BS VTC št. 9, v katerem so podrobneje opisane 64 značilnosti območja. Glavna trasa je dolga 47 km, ki poteka od Orešja ob slovensko-hrvaški meji pa vse do Trnovca in Podvrha v sevniški občini. Dejansko oživljanje projekta se je začelo leta 1995, ko je začel z delom Projektni svet BS VTC, ki je doslej opravil predvsem naslednje naloge: • koordiniral je izdelavo celostne podobe BS VTC; • koordiniral je označitev trase vinske ceste, v skladu s celostno podobo in izvedel otvoritev v letu 1998; • vodil ali koordiniral promocijske aktivnosti (sodelovanje na sejmih, radijskih oddaj in drugih predstavitvah po Sloveniji); • izdal zloženko o ponudbi ob vinski cesti. Vinsko turistična cesta pa ima tudi svojo spletno stran. Območje BS VTC spada v vinorodno deželo Posavje in v Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. V tem okolišu je 1.700 ha vinogradov. Število ponudnikov ob BS VTC je 35. Sortni sestav vinogradov je naslednji: - bele sorte (laški rizling, rumeni plavec, sauvignon, chardonay, beli pinot, šipon, renski rizling, kraljevina, rumeni muškat, zeleni silvanec, sivi pinot, tramince, kerner); - rdeče sorte (žametna črnina, modra frankinja, modri pinot, portugalka, zweigelt, šentlovrenjka). Ob tej vinsko turistični cesti je največ ponudnikov, predvsem gostiln, turističnih kmetij in vinotočev. Posebej znamenite so repnice, kleti izkopane v pesku, ki predvsem v zadnjem obdobju vzbujajo veliko občudovanja s strani turistov in so iz leta v leto bolj obiskane. K bizeljskemu belemu in rdečemu vinu, kot najbolj znanim iz tega območja, se podajo tudi različne kulinarične posebnosti. Prav tako je ob cesti bogata ponudba naravne in kulturne dediščine, športno rekreativna ponudba, ostale alternativne oblike turizma in prireditve, med katerimi je še posebej znana Praznik vin ob Bizeljsko sremiški VTC. PODGORJANSKA VINSKO TURISTIČNA CESTA Dolenjska je prepredena z zidanicami in hrami, kjer se ob klasični dolenjski hrani in v ambientu starih hramov nudi vino cviček PTP. Projekt se je začel razvijati sredi devetdesetih let na 830 ha in bi lahko obsegal 1.200 ha vinorodnih površin. Gre za vinorodno pokrajino, kjer so posamezni vinogradi omejeni na posamezne ugodne lokacije, vmes je pokrajina gozdnata ali ima druge oblike kmetijske izrabe. Območja za najkakovostnejši cviček so: Kostanjevica, Zavode, Gadova peč, vse do Čateža ob Savi. Ostala območja na tej VTC so območja za pridelavo kakovostnih, vrhunskih in specialnih vin kakor tudi za dolenjsko deželno vino. Značilnost tega območja je še nekaj tradicionalnih zgradb (lesene hiše, hrami, gospodarska poslopja), ki imajo veliko arhitekturno vrednost in bi se jih moralo ohraniti ter vključiti v ponudbo in 65 trženje ob VTC. Sicer pa se na tem območju pojavljajo tudi pomembnejši objekti naravne in kulturne dediščine, kot so: nekdanji cistercijanski samostan-Galerija Božidar Jakac, Kostanjeviška jama, romarska cerkev na Slinovcah, Krakovski gozd, VTC se na vzhodu navezuje na turistično znan kompleks Term Čatež in grajski kompleks Mokrice, v njegovi bližini pa je mednarodno priznano igrišče za golf. VTC poteka od Velikih Vodenic in Kočarije do Kostanjevice na Krki, jo delno prečka ter se vzpne na Bajni vrh in se v Jablancah odcepi na krajevno cesto v Zavode, nadaljuje se preko Bočja in se v Šutni spusti v dolino. Nato poteka po dolini do Vrhovske vasi, kjer se vzpne do Gadove peči, poteka preko Stojanskega vrha v Gornjo Pirošico, kjer se vzpne na Piroški vrh, Stankovo in vse do Sobenje vasi, od koder poteka po lokalni cesti v Žejno, Cerino in se na Dvorcah priključi na usmerjevalno cesto. Celotna trasa medregijskega projekta je dolga 161 km, na območju regije je registriranih 20 ponudnikov. Posebnost ob tej cesti je prav gotovo vino cviček PTP, ki predstavlja slovensko vinsko posebnost in katerega je kljub mešanju rdečih in belih sort grozdja sprejela tudi evropska unija. K cvičku se podajo tudi različne kulinarične posebnosti dolenjske, ki jih ponujajo na turističnih kmetijah in vinotočih na tem območju, kjer pripravljajo različne degustacije. Prav tako je ob cesti bogata ponudba naravne in kulturne dediščine, športno rekreativna ponudba, ostale alternativne oblike turizma in prireditve, med katerimi je še posebej znana Cvičkarija oz. Teden cvička. GORNJEDOLENJSKA Območje Gornje Dolenjske VTC, ki se razprostira južno od reke Save in sega od Krškega do Trebnjega, je v svojem grebenskem VINSKO TURISTIČNA CESTA delu zelo bogato z vinogradi, zidanicami in hrami, kjer se ob klasični, domači dolenjski hrani prideluje in ponuja vino cviček PTP. Območje VTC obsega 780 ha površine, dolgoročno pa bi se lahko povečalo na 960 ha in bi zajemalo veliko vinorodnih in gozdnih površin. Za ta del pokrajine je značilno zelo razgibano srednje visoko gričevje, presekano s številnimi potoki in dolinami. Prisojne lege so primerne za intenzivne kulture, zato je tam veliko vinogradov in sadovnjakov, osojne lege pa so porasle z gozdovi. Najboljše lege za proizvodnjo kakovostnega cvička PTP so: Raka, Drenovec, Veliki Trn, Golek, Trška gora nad Krškim in ožji okoliš Malkovca. Ostala območja na tej VTC so območja dolenjskega rdečega in belega deželnega vina in kakovostnih in predikatnih vin. Cesta poteka od Mokronoga na Malkovec, Slančji vrh, Novo goro, Primož, Hubajnico in čez Zavratec do Rovišča ter se nadaljuje čez Planino pri Raki do Ardra, nato na Kalce, Golek in na koncu pripelje v Krško. Vmes se odcepi še en krak proti Gori oz. Cesti. Pomembnejši objekti naravne in kulturne dediščine iz tega območja so: Vinska klet Kmečke zadruge Krško, Etnološki muzej Kobile, Ajdovska jama v Brezovski gori, energijske točke na Dunaju, 66 rastišče Azalee pontice v Boštanju in nekaj starih in znamenitih sakralnih objektov. Na tem območju je 26 ponudnikov. Ponudba ob pretežno še neokrnjeni agrarni pokrajini je bogata z gostinskimi in kulinaričnimi posebnostmi, poleg tega pa tudi z etnološko dediščino, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Prepredena je z bogatim rastlinskim in živalskim svetom, nekaj umetnimi jezeri v zelenem gričevnatem reliefu prijaznih in gostoljubnih domačinov. Ob vinski cesti se še dodatno razvijajo turistične kmetije, vinske kleti, vinotoči, okrepčevalnice in gostilne z bogato ponudbo kulinarike, vin, žganja, sadja in drugih posebnostih. 67 15 VPLIV NUKLEARNA TURIZEM ELEKTRARNA KRŠKO NA Nuklearni elektrarni Krško sta minili dve desetletji delovanja in pred seboj jih ima še približno enako število. V tem času je botrovala družbenim spremembam kot tudi tehnološkemu razvoju, ki je vplival na delovanje občine Krško, prav tako pa je NEK vplivala na večjo prepoznavnost občine Krško skozi oči turizma. V NEK sicer ne delajo nobenih promocij ali programov za goste, ti povprašujejo na podlagi medijskih informacij, osebnega zanimanja, šolskih programov in podobno. NEK dnevno organizira obiske elektrarne s predstavitvijo svojega delovanja. Vsako leto obišče elektrarno okoli 5.000 obiskovalcev, od katerih je več kot polovica osnovnošolcev, dijakov in študentov. Učenci osnovnih šol obiščejo elektrarno v sklopu naravoslovnih dni, dijaki in študenti pa v okviru vsebin posameznih predmetov. Različna društva in strokovna združenja ter skupine občanov prihajajo v elektrarno na strokovne ekskurzije. Program obiska je prilagojen skupini, razdeljen v dva dela, in sicer v predstavitev delovanja elektrarne in voden ogled po elektrarni. Iz leta v leto beležijo več obiska in zanimanja za to področje, lansko leto so imeli 190 skupin, letos pa že 230. Gostje prihajajo predvsem iz Slovenije, na drugem mestu je Hrvaška, nato, Avstrija, Italija in druge države. Informativni center NEK, ki se nahaja v Kulturnem domu Krško, je zasnovan tako, da se ob panojih, maketah in računalniških simulacijah obiskovalci lahko sami seznanijo z vsebinami, ki jih zanimajo o delovanju Nuklearne elektrarne Krško. 68 16 TURISTIČNE KMETIJE IZLETNIŠKA KMETIJA STIPIČ Stipič Ervin Planina 6, 8312 Podbočje Tel.: 07/497 81 70, GSM 041 209 790 Leži na samem vrhu Gorjancev pri samem smučišču v vasi Planina pri Podbočju. Ob jasnem vremenu je iz te točke prečudovit razgled na lepote Slovenije. Na kmetiji postrežejo z narezkom, domačo hrano iz kmečke peči, odojkom, jagnjetino, potico »cop na lop« in vini. TURISTIČNA KMETIJA RADEJ Radej Vidka Sremič 37, 8270 Krško Tel. 07/492 14 94 Med vinogradi se vinska cesta vzpenja v osrednjo vasico Sremič, kjer sredi vasi leži priljubljena kmetija Radej. Njihove hišne specialitete so krvavice z matevžem in zeljem, zaseka, sremiška rolanka ter koruzni, ajdov in sadni kruh. Za prijetno razpoloženje gostov poskrbi gospodar, ki rad zaigra na harmoniko. IZLETNIŠKA KMETIJA VERTOVŠEK Vertovšek Karel Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica Tel. 07/49 76 239 Vinsko cestna kapilara, ki povezuje Sremič s Koprivnico, vodi stran od hrupa in vsakodnevnih skrbi v neokrnjeno naravo na robu gozda. Atraktivna lokacija na kmetiji je primerna za prirejanje piknikov in praznovanj, na voljo pa je tudi travnato igrišče. Njihova ponudba je doma pripravljena hrana, postrežejo z domačimi narezki, v krušni peči pečenim kruhom, organizirajo tudi različna praznovanja. Imajo prostor za piknike, kjer pečejo in postrežejo z doma pridelanimi vini. TURISTIČNA KMETIJA PLAHUTA Plahuta Matej Kališovec 3, 8281 Senovo Tel. 07/497 02 88 Na Kališevcu leži kmetija Plahuta. Pri vhodu na kmetijo je posebej zanimiva pipa velikanka, možen pa je tudi ogled damjakov. Za goste pripravijo različne domače jedi. IZLETNIŠKA KMETIJA GLAS Glas Metka Sremič 62, 8270 Krško Tel. 07/492 76 36 Kilometer od Krškega, skozi idiličen gozdiček, vodi pot na izletniško kmetijo Glas. Za goste pripravijo različne domače jedi. V posebni ponudbi imajo tudi doma pridelan jabolčni in grozdni sok. Za razpoloženje poskrbita gospodar s trobento in sin s frajtonarco. 69 TURISTIČNA KMETIJA DULAR - KOSTANJEK Dular Jože s.p. Kostanjek 20, 8270 Krško Tel.: 07 49 77 195 Na kmetiji v Kostanjku med vinogradi stoji gostinski objekt, v katerem lahko sprejmejo do 4 avtobuse ali cca 210 oseb. Nudijo domačo hrano in vino, gostje pa si lahko ogledajo tudi vinsko klet, in poskusijo njihov pridelek. TURISTIČNA KMETIJA ŠPILER Peter Špiler Kostanjek 18 8272 Zdole Na naslovu Kostanjek 18 aktivno deluje umetniško in rokodelsko društvo Art spl, ki redno prireja razstave umetniških in rokodelskih del, ki nastajajo na kmetiji Špiler. Njihovo osnovno poslanstvo je varstvo naravne in kulturne dediščine. Vinogradniška kmetija razvija dopolnilne dejavnosti na kmetiji - kmečki turizem v originalni obliki etno art turizma. Domačija Špiler nudi avtohtono hrano in pijačo s poudarkom na vrhunskih vinih ter zvrsteh z lastno blagovno znamko Vidovo belo in Vidovo rdeče vino. Poudariti velja, da se društvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji odlično dopolnjujejo, predvsem pri humanitarnih akcijah, ki imajo namen varstva naravne in kulturne dediščine. Tako je društvo aktivno sodelovalo pri sanaciji zaščitenih etnoloških zgradb. TURISTIČNA KMETIJA HRIBAR Alojz Hribar Podbočje 36 8312 Podbočje Turistična kmetija Hribar leži v Podbočju ob Podgorjanski VTC in Brežiško-krški kolesarski poti. Kmetija ponuja možnost individualnega ribolova. Na kmetiji vam postrežejo z ribami na več načinov in hrano, ki jo pripravijo izključno v krušni peči na tradicionalen način. Nudijo vam tudi domači jabolčni sok. 70 17 ŠPORT IN REKREACIJA V občini Krško so tudi možnosti preživljanja aktivnega oddiha in priprav za športnike in športne ekipe. Rekreativno, profesionalno ali zgolj iz radovednosti se lahko turisti vključijo v športne aktivnosti, hkrati pa spoznajo tudi naravo in ljudi, ki bivajo na tem območju. KOLESARJENJE Ljubiteljem kolesarjenja ponuja območje Krško neizmerne možnosti prijetne rekreacije in neposreden stik z naravo. Za vzdržljivejše kolesarje je primeren Bohor, Sremiško gričevje in Gorjanci, za rekreativno kolesarjenje pa Krško brežiško polje. Na voljo je označena kolesarska pentlja - Osmica po občini Krško, ki je sestavljena iz več kolesarskih poti, združuje pa se tudi z Brežiško in Šentjernejsko kolesarsko potjo. Povpraševanje po produktih turističnega kolesarjenja je v stalnem porastu in postaja vedno bolj pomemben del turistične ponudbe. Kolesarske steze in poti niso same sebi cilj, postajajo nenadomestljivi del turistično rekreacijske infrastrukture, zato je potrebno kolesarjem zagotoviti prilagojeno turistično ponudbo. Pri tem je pomembno predvsem urejeno okolje, predstavitve kulinarične in vinske ponudbe, različne prireditve in druga dogajanja na eni strani, na drugi pa sodelovanje vseh partnerjev ponudbe – muzeji, gostilne, turistične kmetije. RIBOLOV Ribolov poteka v tekočih vodah in ribnikih. V ribolovu na reki Krki bodo uživali lovci na velike divje krape, linje, ploščiče in platnice. Ribiči priporočajo lov soma, ščuke in smuča iz čolna. Ribiške družine skrbijo za ribnike bogate z številnimi vrstami rib. Potok Studena je naseljen s potočno postrvjo, klenom, zeleniko in podustjo, potok Obrh pa s potočno postrvjo ter klenom. Potok Senuša je naseljen s potočnico, klenom ter ščuko. Lačni potok je naseljen s potočno postrvjo in klenom. Potok Sušica pa s potočno postrvjo, klenom in podustjo. Ribniki na Mačkovcih pri Brestanici so krapovski ribniki, vendar je v njih tudi amur, tolstolobika, linja, som, babuške, šarenke, rdečeoke, rdečeperke pa tudi velike postrvi. Možnost ribolova na ribniku poteka od aprila do oktobra. So pod nadzorom Brestaniške ribiške družine, ki pa prisega tudi na ribolov v reki Savi. Zadnjo aprilsko soboto v letu poteka v Mačkovcih Racoonov ribiški praznik LOV Del lovišč leži na severnih pobočjih Gorjancev, ki se preko reke Krke nadaljujejo v Krakovski gozd do Trške gore nad Krškim ter na levem bregu Save vse do Bohorja. Po loviščih so na voljo visoke preže, poskrbljeno pa je tudi za solnice, ki so namenjene predvsem srnjadi, obiskuje pa jih tudi jelenjad in divji prašiči. Izvaja se tudi inozemni lovni turizem. Lovske družine obstojajo že nekaj let in v tem času se je izmenjalo že dosti lovskih rodov, a njihovo poslanstvo ostaja še vedno isto, živeti v sožitju z naravo in živalmi. Poleg strelskih tekmovanj prirejajo tudi lovske prireditve za članstvo in širše prebivalstvo. Lovsko družabnost in tovarištvo lovske družine zagotavljajo tudi s prirejanjem vsakoletnih lovov na divje prašiče za domače in sosednje lovce. Posebej je treba omeniti vsakoletni tradicionalni »Martinov lov«. Prirejajo se tudi strelska tekmovanja z lovsko puško risanico in šibrenico ter tekmovanja na streliščih za glinaste golobe. Lovci so v preteklosti intenzivno sodelovali pri kreiranju celotnega prostora v območju lovišč. To je tudi njihova bodoča naloga, predvsem usklajevanje sonaravnega gospodarjenja v gozdu in na kmetijskih površinah. 71 Najpogostejši gozdni prebivalci na našem območju so: navadna jelenjad, srnjad, damjaki, divji prašiči, poljski zajci, fazani, race mlakarice, od ostale divjadi pa lisice, gozdni jerebi, krokarji, polhi, občasni obiskovalci naših gozdov pa so tudi rjavi medved, volk, poljska jerebica, jazbec, divja mačka, kuna, podlasica, pižmovka, kragulj, kanja, skobec, golob glivar in duplar, divja grlica, kljunač, siva čaplja, gos, ribji orel, vodna kokoška, črna liska, kozica, regeljc, kreheljc. SPEEDWAY Tradicija speedway športa v Krškem je že dolga, saj je Krško poleg Ljubljane eno večjih športnih središč za tovrstno dejavnost. Od tu izhajajo mnogi dirkači, ki so mojstri v svoji panogi. Ljubitelji moto športa si lahko na štadionu Matije Gubca v Krškem ogledajo speedway dirke. Od aprila do septembra se vrstijo speedway dirke v sklopu državnega prvenstva, kvalifikacij za svetovno prvenstvo, pokalnih tekmovanj, prvenstva klubov in posameznikov, v zadnjem času pa tudi grand prix dirke. Zatorej, če vas hrup motorjev in prah, ki ga motoristi dvigajo ne moti, potem ste vabljeni v Krško na speedway dirke. KARTING STEZA V Krškem se nahaja sodobna karting steza, kjer potekajo dirke s karti, šola varne vožnje ter možnost izposoje gokarta. Prav tako ponujajo možnost organizirane dirke za zaključne skupine, ki pričara pravo dirkaško vzdušje s podelitvijo pokalov in penine. KONJENIŠTVO V kraju Brege pri Drnovem stoji hipodrom Brege, kjer potekajo kasaške in galopske dirke. Ob samih nastopih konj in njihovih lastnikov v času dirke potekajo še vzporedne dejavnosti, predvsem sklepanja stav, ki na taki prireditvi ne smejo manjkati. Na hipodromu potekajo razna ocenjevanja, razstave in žigosanje konj in žrebet. Možno je tudi jezdenje na konjeniški kmetiji Požeg v Dolenjem Leskovcu pri Brestanici. KOPANJE IN PLAVANJE Možnost kopanja in plavanja je na bazenu v Brestanici in v reki Krki. 72 POHODNIŠKE PEŠPOTI Produkt 02 03 02 01 17 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Pohodniška pot Sremič-Krško Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Od City Hotela v Krškem do cerkve sv. Ruperta na Vidmu (zgrajene v neoromanskem slogu leta 1879) je približno 600 m. 300 m naprej v smeri Brestanice, stoji 10 m od ceste kmetija Bogovič, ob kateri priteče v dolino Žahovski potok. Od kmetije nas vodi strma pot do naslednje kmetije Plahuta. Tu se pot odcepi levo v gozd proti Sremiču ter na njej naletimo na kamnit most in na ostanke hidroelektrarne, danes last kmetije Bartolič. Ta se nahaja na obronku gozda. Ostanki ruševine okoli nje pričajo, da je bila to nekdaj velika posest. G. Bartolič, znan lekarnar v Zagrebu, je tu gojil rože, ki jih je uporabljal za izdelavo mazil. Na hiši in gospodarskem poslopju sta vidni plošči iz rimskih časov – Neviodunuma. Ob hiši stoji stolp, imenovan Maryn zgled iz leta 1923, v katerem je bila vodna črpalka, obenem pa je služil tudi kot razgledni stolp. Pot se nadaljuje mimo kmetije Kunej in od tu do gostišča Tri lučke. V notranjosti stoji največja preša v Evropi iz leta 1874, nekdaj last brežiške gospode Attems. Iz nje so lahko naenkrat iztisnili 5000 l mošta. Po krajšem oddihu v gostišču lahko nadaljujemo pot do vinske kleti, ki stoji ob Bizeljsko – sremiški vinsko turistični cesti. 1. možnost: od tu lahko krenemo desno skozi vas Sremič, mimo zidanice vinogradniške in trsničarske družine Kunej in skozi hladni gozdiček do turistične kmetije Glas. 2. možnost: če pa krenemo levo po vinski cesti, se na prvem razpotju začne tako imenovana »trapistovska pot«, ki nas naprej vodi skozi vas Sremič. Dodatno: Pot je sorazmerno kratka in pripelje v območje bizeljsko-sremiške vinske ceste. Dodatno: Pot je sorazmerno kratka in pripelje v območje bizeljsko-sremiške vinske ceste. Začetek poti: pri CITY Hotelu v Krškem Konec poti: Gostišče TRI LUČKE - vas Sremič - Krško Dolžina poti: se meri v urah Čas trajanja poti: cca 2-3 ure s povratkom Težavnost: pot je v planinskem smislu lažja, vendar je potrebna pohodniška oprema Planinski vodnik, turistični vodnik: PD Videm Krško Izposoja pohodniške opreme + cenik: izposoja opreme ni na voljo Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški občini Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Turistična kmetija Glas, Gostišče Tri lučke Sremič, Turistična kmetija Plahuta Namestitve ob poteh: Hotel City, Hotel Pacific, Gostišče s prenočišči Pohle 73 Produkt 02 03 02 01 12 Tehnični opis Krška »Pot naših prednikov« Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Vodi iz starega mestnega jedra na vzpetino, na kateri je nad rečno strugo stoletja bdel krški grad, tudi v lasti Celjskih grofov. Zavita stezica nas popelje do vrha, od koder je lep razgled na del starega Krškega ter na sever proti Brestanici. Izhodišče zanjo je gasilski dom na desnem bregu reke Save. Od tu gremo po Bohoričevi ulici, mimo mestnega parka (Kapucinski samostan, Hočevarjev mavzolej, Park zaslužnih občanov), do poslopja krške občine. Ko prispemo na Hočevarjev trg (stara meščanska šola, Hočevarjev spomenik, župna cerkev), se usmerimo na ulico Pod goro in po njej nadaljujemo na grajski grič. Nanj je speljana pešpot, vrh pa je le še lepa razgledna točka, saj sledov nekdanjega gradu, ki so ga opustili na prehodu iz 17. v 18. stoletje, skoraj ni več. Do gasilskega doma se lahko vrnemo po že opisani poti ali pa se z grajskega griča po nekdanji grajski poti spustimo proti severu do regionalne ceste Zidani most-Krško. Začetek poti: pri gasilskem domu na desnem bregu reke Save Konec poti: grajski grič in nazaj na izhodišče Dolžina poti: se meri v urah Čas trajanja poti: 1 ura peš v obe smeri Težavnost: potrebna je pohodniška oprema in previdnost zaradi previsnih sten Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški občini Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Anton Petrovič 031 866 831 Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Tri lučke, Restavracija City, Restavracija Pacific, Gostišče Dular, Gostišče Pohle Namestitve ob poteh: Hotel City, Hotel Pacific, Gostišče s prenočišči Pohle Možnosti prenočitve: 74 Produkt 02 03 02 01 13 Tehnični opis Veselova pot zdravja Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Hojo začnemo pri leskovški osnovni šoli in se po vzponu do župne cerkve pod župniščem spustimo v dolino Pašnik do Kranjčevičeve domačije. Ob nasadih jablan in hrušk (osnoval jih je Gvido Vesel) dosežemo leskovški grad. Ogledamo si lahko bližnji Mavzolej Anastazija Grüna, obiščemo znamenito Galerijo Vladimirja Štovička, akademskega kiparja in medaljerja, Vinsko klet Kmečke zadruge Krško (tu se lahko predhodno dogovorimo za vodeno degustacijo). V Leskovec se vrnemo po Rostoharjevi ulici, ob plantažnih nasadih sadja in grajski pristavi na Marofu in po Leskovški cesti na izhodišče poti. Dodatno: Varianta 1: Pod leskovškim gradom se iz Rostoharjeve ulice lahko usmerimo levo na Pot zdravja. Spuščamo se ob potoku Žlapovec do Gubčeve ceste in nadaljujemo proti zahodu, do leskovške osnovne šole. Varianta 2: Pri leskovškem gradu lahko uberemo tudi pot na Trško goro, ki jo zaključimo pri tamkajšnjem lovskem domu in se spustimo peš do gasilskega doma v Krško in nato z avtobusom mestnega prometa do leskovške šole (peš varianta je bistveno daljša). Začetek poti: pri leskovški osnovni šoli Konec poti: Leskovški grad Varianta 1: Gubčeva cesta pri podjetju Kostak Varianta 2: Trška gora Čas trajanja poti: 2,5 ure (1: 2,5 ure; 2: 3-4 ure) Težavnost: lahka pohodniška pot Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : STO, Turistični vodnik po krški občini Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško Podatki o upravljavcu posamezne poti: Upravljavec poti ni znan, pot je označila OŠ Leskovec, vir nadaljnjih informacij.: Bizjak Anton Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Restavracija Pacific, Restavracija Polc, Restavracija City, Gostišče Dular, Gostišče Pohle, Namestitve ob poteh: Hotel Pacific, Hotel City, Gostišče s prenočišči Pohle Možnosti prenočitve: 75 Produkt 02 03 02 01 20 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Ajdovska pot 1 Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: od izhodišča oz. trga v Leskovcu gremo mimo romarske cerkve sv. Ane naprej čez leskovško Gmajno in po razgledni poti nad Venišami mimo hramov in vikendov skozi gozdni predel »Zajčki« do Gorenje vasi; vmes družno ugotavljamo, kje so sledi prazgodovinskih naselij in kako je v času Neviodunuma tekla Sava; v zgornjem delu vasi nadaljujemo pešačenje proti severozahodu in se najprej spustimo do Mrtvega potoka v Rakovnik. Po rahlem vzponu skozi gozd Dobrava, kjer je možno še doživeti mir neobljudenosti, prečkamo cesto Velika vas Brezje in se ustavimo pri Račjaku, gnezdišču rac. S ceste proti Senušam skrenemo v hrib proti Brezovski Gori. Pri Hramu Vrbovega Loga se nam odpre pogled na manjše kraško polje Podjamo, ki vodi do vhoda v Ajdovsko jamo. Tam spoznamo njeno kulturno in naravno dediščino, doživimo preprost obred; omejitev obiska same jame je v času kotenja, vse ostalo pa je moč predstaviti pred njo; Do Leskovca se lahko vrnemo tudi po cesti skozi Brezovsko Goro , Brezje, mimo Selc … Začetek poti : osnovni šoli Leskovec oz. na Trgu borcev pred cerkvijo Žalostne matere božje v Leskovcu Konec poti : Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče Dolžina poti : 5 km v eno smer Čas trajanja poti (v urah) : 2 uri s krajšimi postanki (ena smer) Težavnostna stopnja, primernost poti: nezahtevno; primerno za mlade, družine, tudi starejše, ki imajo ustrezno fizično kondicijo in so primerno opremljeni Označitev z opisnimi tablami: Pot je označena z lesenimi tablami in rumenimi napisi – Ajdovska pot, vendar je pomanjkljiva, deloma pa se (Ajdovska pot 1) prekriva tudi z označbami Emine romarske poti. Za varnejšo pot in vse dodatne informacije ob poti je priporočljivo vodenje. Priporočen obisk poti: spomladi – april, maj (gozd), jeseni – jesenske barve, zreli sadeži; v poletnih mesecih je omejitev vstopa v Ajdovsko jamo zaradi kotenja netopirjev Zanimivosti (zaradi česa jo je zanimivo obiskati): razgled na Krško polje, ostanki podeželske arhitekture, gozd Dobrava, Račjek, Ajdovska jama Planinski vodnik, turistični vodnik - kontakt : Bernardka Zorko , Družba Vrbov Log Cena vodenja in velikost skupine: 45,00 € na skupino (vsaj 10 udeležencev) Jezikovne variante: SLO, CRO, ANG, NEM Izposoja pohodniške opreme + cenik: zaenkrat še ni na voljo Rekreacijske prireditve: praviloma ob občinskem prazniku oz. prazniku KS Senuše – junij (brez ogleda Ajdovske jame zaradi varstva netopirjev) Vir : Družba Vrbov Log, PC Krško – prirejeni tekst (Bernardka Zorko); Dodatno: • možnost nakupa spominkov: netopirski program (majice,skodelice, kresničke, Posvojitev netopirja), zeliščna kadila; replike prazgodovinskih najdb; talismani • Dodatne delavnice, predavanja, animacije v Hramu Vrbovega Loga – na temo izročila • Možnost ogleda sakralnih spomenikov ob poti: Leskovec (župnijska cerkev Žalostne matere božje, romarska cerkev sv. Ane v Leskovcu, podružnična cerkev svLucije na Senušah; ), petje ljudskih romarskih pesmi po poti Kontakt: Družba Vrbov Log d.o.o., Brezovska Gora 19, p. 8273 Leskovec pri Krškem; Tel. +386(0)74913 505, GSM +386(0)31329625; Fax: +386(0)749068; e-mail: [email protected]; spletna stran: www.vrbov-log.org Rezervacija – vnaprejšnja najava: 1 teden prej Podatki o upravljavcu poti: ga ni; pot je pred leti postavljal PC Krško; Polc – Leskovec; Catering (Polc, Apolon) Hotel Pacific, Leskovec; ostalo v nastajanju (skupna ležišča na hramu ZVL) 76 Produkt 02 03 02 01 21 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in Dunajska pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Brestanica – Gradišče Dunaj nad Krškim – pohod bo gozdnem pobočju, nekoč grajski vinogradi – ostanki starih trt na drevesih; Dunaj: izvor imena, predstavitev gradišča – zgodovine naseljenosti s poudarkom na prazgodovini, predstavitev delovanja energijskih vrelcev, radiestezijskih meritev, predstavitev simbolike dreves; Možnost okrepčila na Dunaju ali pa v nadaljevanju pohoda na Straži pri Krškim (Kerinovi); nadaljevanje poti skozi gozdne obronke, Senožete, Ivandol do cerkve sv. Štefana – razgled!, možnost ogleda cerkve; spust mimo vinogradov do Ajdovske jame (pred tem možnost obiska Žarnove kleti v Nemški vasi); med postankom kratka pet minutna animacija na temo »Narava kot učilnica« s poudarkom na varovanju okolja Ajdovska jama: predstavitev naravne in kulturne dediščine Ajdovske jame, predstavitev elementov obreda; (omejitev obiska v času kotenja netopirjev) : Zaključek pri hramu Vrbovega Loga – od tu možen trasfer do izhodišča ali pa vračanje peš – mimo Kobil (ogled etnološke zbirke Šribar), skakalnic v sp. Dulah nazaj na Goro in Dunaj in dolino; Začetek poti : Gostilna Pečnik, Brestanica (možnost dostopa z vlakom), kjer prevzame skupino vodnik; opcija je, da gre skupina tudi sama in se vodniki priključijo le na posameznih točkah, vendar pa je potem potrebno predhodno poznavanje poti, saj pot ni ustrezno označena; skupine, ki pridejo s svojim prevozom, lahko začnejo tudi na Gori (avtobus) ali pa na koncu vasi Dunaj (neurejeno parkirišče za 3-4 avtomobilov) Konec poti : Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče Dolžina poti : 6km v eno smer Čas trajanja poti (v urah) : 3 ure s krajšimi postanki (ena smer) Težavnostna stopnja, primernost poti: nezahtevno; primerno za mlade, družine, tudi starejše, ki imajo ustrezno fizično kondicijo in so primerno opremljeni Označitev z opisnimi tablami: Pot je označena z lesenimi tablami in rumenimi napisi – Ajdovska pot, vendar je pomanjkljiva, deloma pa se (Ajdovska pot 1) prekriva tudi z označbami Emine romarske poti. Za varnejšo pot in vse dodatne informacije ob poti je priporočljivo vodenje. Priporočen obisk poti: spomladi – april, maj (gozd), jeseni – jesenske barve, zreli sadeži; v poletnih mesecih je omejitev vstopa v Ajdovsko jamo zaradi kotenja netopirjev Zanimivosti (zaradi česa jo je zanimivo obiskati): Gradišče Dunaj in energijske poljane; gozdovi; razgled, ostanki podeželske arhitekture, Ajdovska jama, skakalnice, etnološka zbirka Šribar v Kobilah Planinski vodnik, turistični vodnik - kontakt : Bernardka Zorko , Družba Vrbov Log Cena vodenja in velikost skupine: 65,00 € na skupino (vsaj 10 udeležencev, priporočljivo pa je, da je maks. 30 udeležencev) Jezikovne variante: SLO, CRO, ANG, NEM Izposoja pohodniške opreme + cenik: zaenkrat še ni na voljo Rekreacijske prireditve: Martinov pohod – na eno od soboto v novembru Vir : Družba Vrbov Log, PC Krško – prirejeni tekst (Bernardka Zorko); Dodatno: • možnost nakupa spominkov: netopirski program (majice,skodelice, kresničke, Posvojitev netopirja), zeliščna kadila; replike prazgodovinskih najdb; talismani • Dodatne delavnice, predavanja, animacije v Hramu Vrbovega Loga – na temo izročila • Možnost ogleda sakralnih spomenikov ob poti: Gora (cerkev sv. Lovrenca), Nemška vas (cerkev sv. Štefana), petje ljudskih romarskih pesmi po poti Kontakt: Družba Vrbov Log d.o.o., Brezovska Gora 19, p. 8273 Leskovec pri Krškem; Tel. +386(0)74913 505, GSM +386(0)31329625; fax: +386(0)749068; e-mail: [email protected]; spletna stran: www.vrbov-log.org 77 rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Produkt 02 03 02 01 22 Tehnični opis Rezervacija – vnaprejšnja najava: 1 teden prej Podatki o upravljavcu poti: ga ni; pot je začelo trasirati TD Brezovska Gora, ki ne deluje več; Gostilna Pečnik, Brestanica; Catering (Polc, Apolon) Hotel Pacific, Leskovec; ostalo v nastajanju (skupna ležišča na hramu ZVL) Podjamska drevesna pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Spoznavanje posameznih dreves po zdravilni, energijski plati; drevesne meditacije; predstavitev posameznih dreves: Vrba, Brest, Skorš, Hrast Ljubezni, Breza.. pot vodi po obronkih gozdov in senožeti, med vinogradi; lep razgled na Krško polje, Gorjance Pot je možno doživeti le ob spremstvu vodnika. Začetek poti : Hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori Konec poti : Hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori Dolžina poti : 4km – krožno r Čas trajanja poti (v urah) : 3-4 ure s postanki, animacijami Težavnostna stopnja, primernost poti: fizično nezahtevno; primerno družine, tudi starejše, ki imajo ustrezno fizično kondicijo in so primerno opremljeni ter imajo radi naravo Označitev z opisnimi tablami: Pot je označena z lesenimi tablami in rumenimi napisi – Ajdovska pot, vendar je pomanjkljiva, deloma pa se (Ajdovska pot 1) prekriva tudi z označbami Emine romarske poti. Za varnejšo pot in vse dodatne informacije ob poti je priporočljivo vodenje. Priporočen obisk poti: topla doba leta, ko so drevesa polna sokov; Zanimivosti (zaradi česa jo je zanimivo obiskati): Gradišče Dunaj in energijske poljane; gozdovi; razgled, ostanki podeželske arhitekture, Ajdovska jama, skakalnice, etnološka zbirka Šribar v Kobilah Planinski vodnik, turistični vodnik - kontakt : Bernardka Zorko , Družba Vrbov Log Cena vodenja in velikost skupine: 45,00 € na skupino; velikost skupine: 10-50 Jezikovne variante: SLO, CRO, ANG, NEM Izposoja pohodniške opreme + cenik: zaenkrat še ni na voljo Rekreacijske prireditve: ob dnevu Zemlje, april Vir : Družba Vrbov Log, PC Krško – prirejeni tekst (Bernardka Zorko); www.vrbov-log.org Dodatno: • Obisk Ajdovske jame, če ni v času, ko je jama zaradi varstva netopirjev zaprta; • možnost nakupa spominkov: netopirski program (majice,skodelice, kresničke, Posvojitev netopirja), zeliščna kadila; replike prazgodovinskih najdb; talismani • Dodatne delavnice, predavanja, animacije v Hramu Vrbovega Loga – na temo izročila Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Kontakt: Družba Vrbov Log d.o.o., Brezovska Gora 19, p. 8273 Leskovec pri Krškem; Tel. +386(0)74913 505, GSM +386(0)31329625; fax: +386(0)749068; e-mail: [email protected]; spletna stran: www.vrbov-log.org Rezervacija – vnaprejšnja najava: 1 teden prej Podatki o upravljavcu poti: ga ni; Catering (Polc, Apolon) Hotel Pacific, Leskovec;ostalo v nastajanju (skupna ležišča na hramu ZVL) 78 Produkt 02 03 02 01 17 Tehnični opis Planinska pot Podbočje-Planina Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Ima svoj začetek v Podbočju. Do njenega konca v vasi Planina (670m) vodi sicer asfaltna cesta, mi pa se raje napotimo po eni izmed številnih pešpoti, ki so od nekdaj pomenile bližnjice s hribov v dolino. Sprehodili se bomo po neokrnjeni naravi, mimo vinogradov, travnikov in gozdnih zaplat, starih kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter značilnih kmečkih znamenj. Začetek poti: v Podbočju Konec poti: vas Planina Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški občini Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679 Podatki o upravljavcu posamezne poti: Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gadova peč, Turistična kmetija Stipič Namestitve ob poteh: Možnosti prenočitve: Produkt 02 03 02 01 18 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Pot čez Slinovko Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Od izhodišča se opravite mimo gostilne Gadova peč na lokalno ulico in preko drugega mostu prečkate potok Sušico. Po poljski poti pridete do odcepa, ki je označen in kaže pot v hrib proti gozdu. Pot nadaljujete skozi prijeten gozd do ceste, ki vodi levo na Dobravo in desno v Podbočje. Usmerite se v Podbočje in hodite do glavne ceste. Na križišču se lahko ustavite v ribogojnici Hribar, kjer si lahko tudi sami nalovite rib. Sicer greste desno v vas Podbočje, kjer si lahko ogledate potok Sušico z vrsto mostov do domačij in se ustavite pri kamnitem mostu, ki je tehnični spomenik. Svojo pot lahko zaključite na izhodiščni točki ali v bližnjih lokalih. Dodatno: označena je z zelenimi tablami Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju Konec poti: na izhodiščni točki ali v bližnjih lokalih Čas trajanja poti: 30 min Težavnost: lahka Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočje, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679 Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gadova peč, Turistična kmetija Stipič Namestitve ob poteh: 79 Produkt 02 03 02 01 19 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Bočenska pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Ta pot je daljša varianta Starograjske poti, ki je do studenca enaka. Nadaljujete pot v hrib do zidanic in ceste ter greste po cesti navzgor do oznake Grašinsko. Pot nadaljujete desno po makadamski cesti med zidanicami in vinogradi po samem vrhu hriba Bočje. Na koncu se spustite po poljski poti mimo gozda do asfaltne ceste. Pot vas po cesti vodi mimo oddajnika antene za radioamaterje in desno proti vasi Zavode. Po poti pridete do gozda, kjer je oster ovinek in vam znak pri zidanici kaže pot po kolovozu dokler ne pridete do asfaltne ceste na Slinovce. Greste desno in na križišču zopet desno, kjer pridete do glavne ceste Kostanjevica na Krki – Podbočje. Ob cesti desno vidite ribnik in kočo Ribiškega društva, v vasi Slivje, tudi desno, je označena ribogojnica Goričar, kjer lahko kupite postrvi. Pot nadaljujete po cesti in kmalu zagledate zvonik cerkve Sv. Križa, ki vam pove, da ste že skoraj na cilju. Dodatno: označena z modrimi tablami Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju Čas trajanja poti: 2 uri Težavnost: lahka Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočje, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679 Podatki o upravljavcu posamezne poti: Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gadova peč, Turistična kmetija Stipič Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: 80 Produkt 02 03 02 01 20 Tehnični opis Pot na Planino Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Pot nas vodi desno mimo lipe ter na križišču levo čez kamniti most. Hodite skozi vas, pri ribogojnici Hribar zavijete desno v smeri Šutne. Ko pridete iz Podbočja do označevalne table, zavijete levo na gozdno pot, ki vas vodi po vrhu gozda Dobrava. V dolini, na desni strani, se sliši žuborenje potoka Sušica. Po kilometru hoje po gozdu pridete do vinograda, malo naprej pa do lepe brunarice, pri kateri zavijete desno. Na levo se razprostira pogled na vas Dobravo in Pristavo, preko Krke pa na grič z vinogradi, ki se imenuje po vasi Gazice. Pot vas vodi dalje in pri naslednjem kažipotu zavijete desno v vas Šutno. Sredi vasi zavijete zopet desno navzdol in ko pridete do ceste Podbočje-Planina, zavijete levo čez most preko potoka Skradnica. Z mostu si lahko ogledate, kakšno je bilo zajetje potoka za pogon mlina, ki je bil včasih še kako potreben za vaščane in okoliško prebivalstvo. Pot nadaljujemo levo po tako imenovani stari Hraški poti. Hodite 1 km po pretežno kostanjevem gozdu, koder vas pot vodi mimo vinogradov in zidanic do križa, kjer je kažipot, ki vam kaže smer nadaljevanja poti do vasi Hrastek. Tu si lahko ogledate eno manjših gorjanskih vasi. Na izhodu iz dvorišča pridete na cesto, ki povezuje Hrastek - Brlog in nadaljujete desno po cesti. Na koncu vasi se asfaltirana cesta nadaljuje z makadamom. Pri naslednjem kažipotu zavijete levo na poljsko pot in v tej smeri nadaljujete, dokler ponovno ne pridete na cesto Hrastek - Brlog, kjer zavijete levo in nadaljujete pot proti Brlogu. Kmalu pridete do gozda, kjer v smeri kažipota nadaljujete pot po gozdni poti. Le- ta vas pripelje do jase, kjer na njenem vznožju zavijete desno. V smeri kažipota nadaljujete pot ravno, pri naslednjem znaku pa vas pot vodi levo in pridete iz gozda na poljsko pot, po kateri pridete v vas Brezje. Ko greste čez vas, pridete do ceste Podbočje - Planina, kjer zavijete levo. Po približno 200 m cestne poti pridete do enega redkih aktivnih kovačev, ki še vzdržuje to zanimivo obrt. Pred kovačijo zavijete desno ponovno po poljski poti, ki vas privede v vas Planina. Na vrhu Planine je čudovita razgledna točka. Tu nam pogled ponuja lepote doline reke Krke, Save, Krškega polja in Krakovskega gozda. Ob lepem jasnem vremenu pa oko jasno zazre vrhove Triglava. Začetek poti: ŽP - Podbočje AP Osnovna šola parkirišče Preko: Gradnje, Mladje, Prušna vas Konec poti: Planina v Podbočju Dolžina poti: 8 km Čas trajanja poti: 3 ure Obvestilne table (št. in lokacija): 1 Smerne table (št. in Lokacija): 8 Markacija: Knafeljčeva planinska Težavnost: srednja Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočje, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679 Ponudniki prehrane: Podatki o upravljavcu posamezne poti: PD Polom Kostanjevica na Krki Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gadova peč, Turistična kmetija Stipič Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: 81 Produkt 02 03 02 01 21 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Pot v Gazice Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Izpred cerkve greste mimo Pošte, Osnovne šole in pokopališča do mostu na Brodu. Pri drugem odcepu zavijete desno na makadamsko pot, ki vodi mimo vasi Brod proti Velikem Mraševem. Vso pot je na vaši desni strani reka Krka, na levi pa mraševsko polje. Tik pred cerkvijo sv. Petra in Pavla zavijete desno proti Krki in sledite oznakama ( ob Krki zavijete levo). Na »perišču ob Krki« zavijete levo proti vasi in pred prvo hišo zavijete desno, tako da vas Veliko Mraševo obidete. Preko travnikov greste naravnost do gozda, zavijete levo preko gozda in pridete do asfaltirane ceste, kjer zavijete desno. Čez nekaj metrov vas pozdravi tabla Gazice. Vračate se po asfaltni cesti, ki vas pripelje v sredino vasi Veliko Mraševo. Na križišču zavijete levo in nadaljujete pot do središča vasi, kjer zavijete desno in pot nadaljujete do cerkve. Od tam se vračate po isti poti do trga v Podbočju. Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju Konec poti: na izhodiščni točki Čas trajanja poti: 2 uri Težavnost: lahka Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Brošura – Podboške poti, Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Krajevna skupnost Podbočja, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679 Podatki o upravljavcu posamezne poti: Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gadova peč, Turistična kmetija Stipič Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: 82 Produkt 02 03 02 01 22 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Sprehajalna pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Izpred cerkve greste desno mimo lipe do križišča in desni do gasilskega doma, kjer si ogledate grb gasilcev, fresko Sv. Florjana na steni in ročno gasilsko črpalko. Nato nadaljujete pot po cesti pod hribom Stari grad do križišča, kjer zavijete desno po vmesni cesti. Ob naslednjem križišču greste desno do pokopališča, kjer so lahko na spomenikih ogledate značilne priimke in urejenost grobov. Pot nadaljujete do šole, kjer se lahko ustavite na zunanjem igrišču in nato po peš poti ali po cesti pridete do izhodišča. Dodatno: Začetek poti: Izpred cerkve v Podbočju Konec poti: na izhodišču Čas trajanja poti: 30 minut Težavnost: nezahteven sprehod Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : STO, Turistične informacije Posavja Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krrško, Turistično društvo Podbočje, Matjaž Jurečič , 041 767 679 Podatki o upravljavcu posamezne poti: Občina Krško, Telefon : 07 490 22 20, [email protected] Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gadova peč, Turistična kmetija Stipič Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: 83 Produkt 02 03 02 01 23 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Starograjska pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Odpravite se desno mimo bifeja Jeruzalem in na križišču levo čez obokan kamniti most. Na desni strani so mostovi, ki povezujejo dvorišča hiš z glavno cesto. Preko petega mostu prečkate potok Sušico in se odpravite navkreber proti gozdu mimo hiše Stari Grad 1. V sredini hriba stoji 150 let stara hiša, od koder se vidi zgornji del Podbočja. Greste po poti naprej in pridete do razpotja. Srednja pot vodi od studenca ob poti. Izbirate lahko med potjo od studenca navzgor do zidanic in hramov in po poti desno proti vidnem križu ali se vrnete do razpotja in greste desno po poti prav tako do križa na Starem gradu, kjer je lepa razgledna točka. Vračate se po cesti ali po oznakah mimo vinogradov in zidanic do vasi Žabjek. Spomladi vas lep ob potočku pozdravlja rastišče jarice. Po glavni cesti pridete do velike smreke, ki v svojem zavetju čuva staro kapelico z lesenimi stebri. Za njo se odpre pogled na vas in cerkev, ki vas vodi do izhodišča. Dodatno: Priporočena športna obutev Začetek poti: Trg pred cerkvijo v Podbočju Čas trajanja poti: 1 ura Težavnost: nezahteven izlet Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, TD Podbočje, Matjaž Jurenčič, 041 767 679 Podatki o upravljavcu posamezne poti: Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: Gadova peč, Turistična kmetija Stipič 84 Produkt 02 03 02 01 24 Tehnični opis Gobarsko – dninarska pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Na pot krenemo pri Domu Bena Zupančiča na Zdolah in po 100 metrih pri Robekovem križu zavijemo na levo. Mimo domačij Špiler in Molan pridemo v mešani gozd Rujek, ki se nadaljuje v Črno mlako, bogato z akacijo, odlično pomladansko čebeljo pašo. Ko prestopimo potok Sečnik, nadaljujemo po vzdrževani gozdni poti, ob kateri vidimo vodni zbiralnik za oskrbo Dolenjevaščanov in okoličanov. Ko izstopimo iz gozda naletimo na prve domačije in čez nekaj minut pridemo v Dolenjo vas. Dodatno: Priporočen obisk poti: jesenski čas, gobarska sezona Začetek poti: Pri Domu Bena Zupančiča na Zdolah Konec poti: v Dolenji vasi Čas trajanja poti: 1 ura Težavnost: nezahteven izlet Planinski vodnik, turistični vodnik: turistični vodnik po krški občini Jezikovne variante: slo,nem Izposoja pohodniške opreme + cenik: trenutno še ni na voljo Rekreacijske prireditve: gobarstvo Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : STO, Turistični vodnik po krški občini, brošura gobarskodninarska pot Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško Podatki o upravljavcu posamezne poti: Marjan Gričar, Zdole 65a 8270 Krško, 041/512 995, Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548 Ponudniki prehrane: Priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Pri Tišlerju, Izletniška kmetija Dular Možnosti prenočitve: 85 Produkt 02 03 02 01 25 Tehnični opis Vidova pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Iz vasi Ravne pri Zdolah (zaselek Cerina, 330 metrov nad morjem) krenemo mimo kmetije Debeljak (zbiralnica sadja in zelenjave) do Ruteža (Vrgomašev križ). Skozi mešani gozd pridemo do skalne gmote Vroče peči ali Lisičjih jam, kot jo imenujejo domačini. Pešpot do glavne ceste Ravne-Kostanjek nas iz gozda pripelje med travnike in njive do Kosovega križa. V nadaljevanju dosežemo končni cilj (Kostanjek) pri Žajbarjevi kapelici. Po počitku se lahko odpravimo še dlje proti severu, do Gore (472 metrov nad morjem). Dosežemo jo po dveh smereh. "Desna" vodi od že omenjene kapelice mimo Žajbarjevega križa, domačij Špiler in Ban ter cerkvice sv. Vida do domačije Mlinar (naravni skalnjak) in kmetije Borovinšek (od tu je povezava do Podsrede). "Leva pot" nas do Gore popelje mimo večnamenskega vaškega doma ter domačij Vrančič in Bevc (cestna povezava proti Velikemu Kamnu). Z vrha Gore je ob jasnem vremenu lep razgled do Donačke gore, Lisce, Kuma, Gorjancev in celo na Julijske Alpe. Opozorimo naj še na domačijo Dular, ki se že nekaj let ukvarja z izletniškim turizmom. Dodatno: Za pot od Raven pri Zdolah do Kostanjka bomo rabili poldrugo uro zmerne hoje, za "dodatek" do Gore pa še okoli 30 minut. Začetek poti: Iz vasi Ravne pri Zdolah Konec poti: Kostanjek Čas trajanja poti: 1 - 2 ure Težavnost: nezahteven izlet Jezikovne variante: slo, nem Izposoja pohodniške opreme + cenik: še ni na voljo Rekreacijske prireditve: degustacija vin Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, brošura Vidova pot Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548 Podatki o upravljavcu posamezne poti: Marjan Gričar, Zdole 65a, 8270 Krško, tel.: 041/ 512 995 Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548 Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Dular, Art Špiler (degustacija vin), Pri Tišlerju Namestitve ob poteh: 86 Produkt 02 03 02 01 26 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Čebelarsko – vinogradniška pot Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Začnemo jo v Dolenji vasi in po njej nadaljujemo skozi gozdno območje Črne mlake. Tu naletimo na strelske jarke in bunkerje iz časov 2. svetovne vojne, čebelnjake in "klavže", zaščito pred hudourniškimi vodami potoka Čelčan. Gozdna pot nas pripelje med vinograde in zidanice. Pri prvi (Rožancev Rajck) si ogledamo staro sončno uro in po krajšem spustu začnemo dvigati na območje vinorodnih Čel. Mimo Godlerjevega hrama in kmetij Molan in Župevc, hodimo po gozdnem območju Lopatne do zaselka Lopate. Pri domačiji Pleterski zavijemo levo in se strmo dvignemo do domačije Špiler, kjer pri kapelici stopimo na cesto, ki nas proti jugozahodu privede do Zdol. Začetek poti: v Dolenji vasi Konec poti: Zdole Čas trajanja poti: 1 uro in 30 minut Težavnost: nezahteven izlet Planinski vodnik, turistični vodnik: Turistični vodnik po krški občini Jezikovne variante: slo, nem Izposoja pohodniške opreme + cenik: še ni na voljo Rekreacijske prireditve: degustacija vin Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po krški občini, brošura Čebelarsko – vinogradniška pot Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 047/827 548, Marjan Gričar, Zdole 65a, 8270 Krško, tel.: 041/512 995 Podatki o upravljavcu posamezne poti: Marjan Gričar, Danijel Novak Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Pri Tišlerju, Izletniška kmetija Dular, Art Špiler Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: 87 Produkt 02 03 02 01 27 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Pot po grabnu Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Pot se začne pri zaselku Potoče nad krškim Vidmom. Pot se vzpenja ob potoku Potočnica, na katerem je bilo nekdaj več mlinov. Po gozdnem predelu Graben hodimo do izvira potoka in križišča, kjer lahko skrenemo na Pleterje (desno) ali do zaselka Loke (levo). V glavni smeri nadaljujemo pot ob robu gozda do križišča v Gošah (mala smučarska skakalnica in ribnikvečje namakalno zajetje, kjer lahko na desno skrenemo na Zdole) in proti Starim travnikom. Nad njimi je posestvo Urek, kjer se ukvarjajo s kozjerejo in domačija Župevc, s sadno sušilnico (blizu je tudi počitniška hišica pokojnega kuharskega mojstra Ivačiča). Hoja proti severu nas kmalu pripelje do Planinčevega križa in kleti ter okrepčevalnica Ogorevc, od koder ni več daleč do našega cilja, do Raven pri Zdolah, oziroma zaselka Cerina. Začetek poti: pri zaselku Potoče nad krškim Vidmom Konec poti: Ravne pri Zdolah Čas trajanja poti: 2 ure Težavnost: nezahteven izlet Planinski vodnik, turistični vodnik: Turistični vodnik po Krški občini Jezikovne variante: slo, nem Izposoja pohodniške opreme + cenik: ni na voljo Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistični vodnik po Krški občini, Turistični informacijski center Krško, brošura Pot po grabnu Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Marjan Gričar, Zdole 65a, 8270 Krško, tel.: 041/512 995, Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, tel.: 041/827 548 Ponudniki prehrane: Podatki o upravljavcu posamezne poti: Marjan Gričar, Danijel Novak Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Dular, Pri Tišlerju, Art Špiler Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: 88 Produkt 02 03 02 01 28 Tehnični opis Pohodniške poti na Bohorju Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Končni cilj je planinska koča na Bohorju (nadmorska višina 915 metrov), s Senovega, po južni strani pogorja, pa je na voljo pester izbor poti. Osnovna klasična povezava je markirana planinska pot Srebotno-Jablance-Dobrova, po kateri kočo dosežemo v dobrih 2 urah. Jablance (470 metrov) so izhodišče za kar nekaj dostopov do koče: Po »Grabenski« poti z makadamske ceste skrenemo po traktorski gozdni vlečni poti mimo slapa Ubijalnik in po nekaj minutah zavijemo na desno po dobro uhojeni, a ne markirani poti do koče (1 ura 30 min). Druga pot nas najprej vodi po asfaltu do prvega mostička čez Dobravski potok, ob katerega nadaljujemo hojo do slapa Ubijalnik . Pred slapom je izhod iz grape po nadelani poti, ki nas pripelje na gozdno cesto, po kateri zavijemo levo in po nekaj minutah zavijemo na desno po uhojeni, a ne markirani Grabenski poti do koče (1 ura 30 min). Nekoliko daljša je hoja z Jablanc čez Lošce (dobri 2 uri). Je še posebej zanimiva, saj nas vodi skozi Srebrni park in mimo nekdanje partizanske bolnice. Z Reštanja pri Senovem vodita do planinske koče dve daljši poti. Prva, ki bo zahtevala kake tri ure hoje, vodi proti Ravnem logu, se spusti v Hlastanov graben in dvigne do naselja Jevša (spomenik padlim partizanom) in nato zavije v pravem kotu na desno. Druga vodi nekoliko vzhodneje in je še pol ure daljša. Pri Ravnem logu zavijete proti Jevši in še više mimo Debelega hriba (921), nato pa se spustite do koče. Do koče se lahko napotimo tudi z Malega Kamna (331 m.). Vzpnemo se mimo sv.Jošta (726) ter po Ravnem logu (767) na levo proti Jevši (748) in mimo Debelega hriba (921) do končnega cilja. Za pot boste porabili nekaj manj kot 4 ure. Planinsko kočo na Bohorju vam priporočamo še kot izhodišče za nekaj krajših in malo daljših obhodov. 5 minut je oddaljena razgledno točko Petrova skala, od koder najhitreje pridete do partizanske bolnice pa tudi do bohorskega »naravnega okna« v triadnem dolomitu. Pol ure boste porabili, da se povzpnete proti severu na Veliki Koprivnik (984), izredno razgledno točko, s katere si lahko ogledate lep kos Slovenije. Do še najvišjega vrha Bohorja, do Javornika (1023) je še 15 minut dlje. Začetek poti: Senovo Konec poti: planinska koča na Bohorju Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški občini Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Turistično društvo Senovo, Anton Petrovič 031 866 831 Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Senica Senovo Namestitve ob poteh: Gostišče Senica Senovo, Gostišče s prenočišči Pohle Možnosti prenočitve: 89 Produkt 02 03 02 01 29 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Pot štirih slapov Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Zelo priporočljiva in lepa tura. Celotna pot traja 5 do 7 ur tako, da lahko naredimo iz nje kar celodnevni izlet. Pot začnemo v Jablancah kjer nam poleg parkirišča pred križiščem tabla pokaže smer proti slapu Bojanca. Gremo po hribu navzdol proti žlebu, kjer zasledimo na desni strani žleba pot, ki nas malo levo malo desno vodi ob potoku (žleb). Čez slabe pol ure pridemo do Mlinariča, kjer vidimo opuščeno ribogojnico in naprej po kolovozu. Čez nekaj minut zavijemo desno po makadamu proti Požunu. Preden pridemo do kmetije nas tabla usmeri levo po poti proti slapu. Pot je lepo uhojena in poteka sprva skoraj po ravnem ob Stranjskem potoku. Kasneje se svet zapre in moramo preplezati kar nekaj krajših skalnih skokov po železnih skobah. Končno ugledamo slap Bojanca, ki pada 15 metrov v globino. Poti sledimo od slapa desno navzgor po izpostavljenem terenu, ki je zavarovan z zajlo in lesenimi stopnicami, ki nam olajšajo vzpon. Ko gremo čez travnik je na tleh postavljena tabla, ki nam pokaže nadaljevanje. Znova se zložno dvigamo po gozdu po prijetni poti. Ko pridemo do širše poti gremo proti desni skoz do konca poti. Pridemo do table, ki nas usmeri navzdol proti slapu. Pot je dobro nadelana in poteka po precej izpostavljenem svetu zato v mokrem vremenu velja previdnost. Kmalu zagledamo potok Blanščica in slap Pekel (22m). Najbolj vidna in uhojena (tudi nekaj markacij) je strma (levi breg) pot navzgor proti tehniki in naprej do asfaltirane ceste proti Pustim Ložicam. Nad slapom je tudi zahtevnejše mesto, kjer nam v mokrem pomaga klin z navojem. Asfaltirani cesti sledimo do vasi Puste Ložice kjer nam naprej pomagajo table. Takoj za vasjo se odcepi pot (ki je tudi markirana) proti slapu Ubijavnik. Pot gre precej časa nekaj 10 metrov nad cesto. Potem se priključimo stezi od ceste. Table nas zanesljivo pripeljejo do Dovškega potoka in slapa Ubijavnik. Pred slapom na levo navzgor se dvignemo do kolovoza, ki gre proti koči na Bohorju in partizanski bolnici. Del poti med kolovozom in slapom poteka po blatnem izpostavljenem terenu, ki je zavarovan z jeklenico. Po uri in pol vzpona pridemo do doma. 20 min pred domom lahko zavijemo na levo do bolnice. Od tu gremo do doma po dobro markirani poti. Od doma gremo na vzhod mimo vasi Plešivec do glavne ceste, ki gre proti Senovem. Zavijemo proti Senovemu. Tabla nas kmalu usmeri desno proti četrtemu slapu Bojavnik. Pot lahko nadaljujemo pod slap nazaj do ceste. (na levi Bohorč) Na pripravnem mestu ko pot zavije proti jugu poiščemo bližnjico proti Jablancam ali pa sledimo nekoliko daljši poti po asfaltu. Dodatno: Pot je večinoma dobro uhojena. Na vseh težjih mestih je skrbno zavarovana. Za boljšo orientacijo so na nekaterih drevesih ob poti rdeče pike in tudi nekaj rdečih puščic je, ki nam kažejo smer poti. Za pot rabimo vsaj brošuro, ki jo lahko dobite v domu. Še boljša pa je vojaška specialka 1:25000. Začetek poti: v Jablancah Čas trajanja poti: 5 – 7 ur Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistične informacije Posavja, Turistični vodnik po Krški občini Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): CPT Krško, TIC Krško, Turistično društvo Senovo , Anton Petrovič 031 866 831 Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Senica Senovo Namestitve ob poteh: Gostišče Senica Senovo, Gostišče s prenočišči Pohle 90 Produkt 02 03 02 01 40 Tehnični opis Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: E7 Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Na območje krške občine nas pri Zgornji Pohanci privede iz brežiške. Čez Zdole pridemo do Vidma (kjer prestopimo reko Savo) in mimo Leskovca do Velike vasi. Od tod hojo nadaljujemo v smeri Mali Podlog-Gržeča vas, kjer pridemo na območje Krakovskega gozda in ob močvirnem predelu Trstenika dosežemo Kostanjevico. Naprej nas pot vodi skozi vasi in zaselke Grič-Kočarija-Male in Velike Vodenice-Ržišče ter Veliki in Mali Ban, kjer se spustimo do znamenitega samostana Pleterje (v šentjernejski občini). Dodatno: pot je označena z okroglimi rumeno-rdečimi markacijami Začetek poti: v Veliki vasi pri Krškem Konec poti: Dolžina poti: Čas trajanja poti: Težavnost: Planinski vodnik, turistični vodnik: Cena vodenja in velikost skupine: Jezikovne variante: Izposoja pohodniške opreme + cenik: Rekreacijske prireditve: Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : STO, Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): Planinsko društvo Brežice. Anton Jesenko, Pod Obzidjem 20, 8250 Brežice Podatki o upravljavcu posamezne poti: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Namestitve ob poteh: 91 Produkt 02 03 02 01 41 Tehnični opis Kontaktni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki Emina Romarska Pot – Štajerska Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme (pred 995-ok.1045) in kjer se je ohranilo čaščenje sv. Eme od srednjega veka pa vse do danes. Morebitni rojstni kraj sv. Eme – Pilštanj, dve cerkvi posvečeni sv. Emi, samostan Olimje, gradova Podsreda in Rajhenburg, posestva v Krškem, Mariborska stolnica s kipom sv. Eme in cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu povezujejo Emino romarsko pot na Štajerskem. PILŠTANJ, starodavni trg, je eno najstarejših naselij na Kozjanskem. Po legendi, naj bi se tu, na gradu Peilenstein, leta 982 rodila sv. Ema in sicer grofu Engelbertu Pilštanjskem in njegovi ženi Tuti. Že leta 1016, tako pravi ljudsko izročilo, naj bi bila dobila pilštanjsko posest sv. Ema in njen sin. Po smrti moža in sinov je Pilštanj in sosednja območja leta 1024 podarila samostanu v Krki na Koroškem, leta 1072 pa jih je prevzela krška škofija. CERKEV SV. EME pri Podčetrtku je prvo svetišče sv. Eme na spodnjem Štajerskem. Po cerkvi Sv. Ema, ki se prvič omenja le leta 1463 do 1466, sta dobili ime župnija in naselje na Vinarski gori med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Sv. Emi so jo posvetili zato, ker naj bi na tem mestu imela svoja posestva. SAMOSTAN OLIMJE stoji na mestu nekdanjega gradu, ki naj bi ga leta 1015 zgradila sv. Ema. Leta 1043 je to posestvo kot Emino darovnico dobil na novoustanovljeni samostan v Krki in po njegovi ukinitvi krška škofija. CERKEV SV. EME v Kozjem so leta 1717 prezidali v cerkev s patrocinijem blažene Eme. Sredi oltarja je stala Ema, ob njenih straneh Henrik2. in njegova žena Kunigunda. Ta Emin oltar so odstranili in ga zamenjali z neogotskim, ki je delo Ignacija Oblaka iz leta 1867. GRAD PODSREDA leži na območju bivše posesti Eme Krške. Leta 1071 je prešel v posest na novoustanovljene krške škofije. Je eden najbolj tipičnih srednjeveških gradov na Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško jedro kljub številnim kasnejšim prezidavam ostalo skozi stoletja skoraj neokrnjeno in si je zaradi tega pridobil naziv » najbolj grajski med gradovi na Slovenskem«. GRAD RAJHENBURG (BRESTANICA) je nemški cesar Henrik2. podaril Viljemu 2. Berže Selškemu, možu Eme Krške. Grad Rajhenburg je najstarejši srednjeveški grad v Sloveniji in je do leta 1141 ostal v rokah Eminega rodu. CERKEV SV. RUPERTA na Vidmu v Krškem stoji na območju, ki je nekoč spadal v zemljiško posest Rajhenburg. Župnijska cerkev na Vidmu v Krškem je posvečena misijonarju in ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu. PLANINA PRI SEVNICI je bila ena od pomembnejših posestev krške škofije na spodnjem Štajerskem, ko je ta prevzela Emina posestva. Trg je bil v virih prvič omenjen 1190. Dodatno: Emina romarska pot je evropski projekt v okviru programa Interreg IIIA SLO-A, katerega nosilec je Kozjanski regijski park. Cilj projekta je znova oživeti romanja v Krko na Koroškem. Pot je poimenovana po kneginji Emi, ki je živela na prelomu iz 10. v 11. stoletje. Celotna pot je dolga okoli 500 km, zajema pa območja, ki jih je nekoč imela v lasti kneginja Ema Krška. Na Dolenjskem pot pokriva območja desetih občin, del te trase pa poteka tudi preko naše občine. V naš občinski prostor pride iz smeri Vinjega vrha, se nadaljuje proti Škocjanu, do Stopnega, nato pa preko Bučke v smeri proti Raki in naprej proti Krškemu. Pot je trenutno trasirana le kot pešpot, kasneje pa se predvideva še kolesarska pot, pot za avtomobile in avtobuse. Pešpot poteka po uveljavljenih poteh (kolovozi, gozdne ceste, steze, stranske poti) in ne prinaša novih posegov v prostor, označena pa bo kot planinska pot. Pot bo opremljena z označevalnimi tablami, zemljevidi, zloženkami, vodniki, internetno stranjo in drugimi promocijskimi gradivi. Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : brošura – Emina romarska pot Štajerska Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: 92 prehrane: Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: KOLESARKE POTI Produkt 02 03 02 02-20 Sremiška kolesnica Tehnični opis Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Ponudniki prehrane: Možnosti prenočitve: Kolesarska tura nas popelje v zaledje Krškega čez Raztez, preko Golega vrha in na vinorodni Sremič. Kolesariti začnemo na parkirišču pred Gostilno Pohle v Brestanici. Prvi resno vzpon se začne pri ribnikih Brestanica, kjer le lahko sprehodimo ob vodi. Ob ribnikih je v gozdičku Gostišče Ribnik Dular, kjer se lahko tudi malce okrepčamo. Čez Raztez in mimo posameznih kmetij se po razgibanem valovitem svetu pripeljemo do Velikega Kamna. Proti Podsredi nadaljujemo skozi Koprivnico. Za Poklekom pri Podsredi se po severnem pobočju dvignemo mimo posameznih hiš in skozi gozdove pod Goli vrh, kjer nas pozdravijo vinogradi in se odpre prelep razgled. Skozi Kriške Gorice mimo Križ kolesarimo po razgibanem gričevju skozi Ravne do Zdol. Od Zdol se spuščamo po Bizeljsko – Sremiški vinski cesti skozi Pleterje. Po Sremiški cesti se zagrizemo v pedale in povzpnemo na vinorodni Sremič. V Gostišču Tri lučke si lahko ogledate največjo stiskalnico v Evropi iz leta 1874. V Zgornjem Sremiču zavijemo levo proti cerkvi sv. Mohorja, od koder je lep razgled po dolini Save. Po severni strani Grmade se spuščamo skozi slikovito Bučerco. Skozi Ponikvo se spustimo v spokojno dolino potoka Brestanica, ki nas pripelje nazaj do gostilne Pohle nasproti cerkve sv. Boštjana. Začetek poti: parkirišču pred Gostiščem Pohle v Brestanici Konec poti: na izhodiščni točki Dolžina poti: 40,9 km Čas trajanja poti: 1 – 2,5 ure Težavnost: zahtevna tura Kolesarski vodnik: Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac Izposoja kolesarske opreme oz. servis + cenik: Sport MIST Krško, gsm: 041 620 219 Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Dular Ribnik, Gostišče Pohle, Okrepčevalnica Resa, Družina Resnik, Gostišče Tri lučke, Gostilna pri Tišlerju, Izletniška kmetija Radej, Izletniška kmetija Resnik, Namestitve ob poteh: Gostišče Pohle, Gostišče Dular Ribnik, Gostišče Tri lučke, 93 Produkt 02 03 02 02-21 Na Bohor Tehnični opis Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Kolesarska tura nas popelje na masiv Bohor, v objem gozdov in miru. Kolesariti začnemo na parkirišču nasproti Gostilne Senica na Senovem, kjer so sledovi 200 letnega rudarjenja vidni na vsakem koraku. Skozi Dovško in Srebotno se pripeljemo do razpotja na točki 4. Desno vodi glavna cesta na Bohor, mi pa zagrizemo v pedale in se povzpnemo v Jablance in dalje po slikoviti cesti do Pustih Ložic. Skozi gozd se povzpnemo do kmetije Žveglič, kjer nam bodo v bližini pokazali ostanke rudnika svinca in cinka. Nad kmetijo se skozi gozdove povzpnemo do Grmade, križišča med Malim in Velikimi Javornikom, najvišjo točko ture. Mimo odcepa za LD Molžnica in PK Bohor se spustimo med opuščene gozdarske stavbe na Netopirju. Po gozdni cesti, ki poteka vzdolž slemena po severnem pobočju, se nam skozi krošnje občasno odpre pogled na pečine nad Podpečjo pri Šentvidu in slikovite vasi na severnem vznožju Bohorja. Mimo odcepa za Kozje se povzpnemo na Brest, kjer se mimo spomenika iz NOB nad Jelšami pripeljemo na Ravni Log. Skozi gozdove se spustimo do zaselka Završe in naprej do kmetije Resnik, od koder je enkraten razgled. Mimo samotnih kmetij in zaselkov razloženih Mrčnih sel se spustimo v Veliki Kamen. Skozi Mali Kamen prikolesarimo nazaj na Senovo. Za bencinsko črpalko OMW je na levi stavba nekdanje rudniške uprave. Pred njo je kip Kocka rudarjenja in malo naprej ob cesti na desni še Svetilka rudarske sreče. Turo sklenemo na parkirišču nasproti Gostilne Senica. Začetek poti: na parkirišču nasproti Gostilne Senica na Senovem Konec poti: na izhodiščni točki Kontakni podatki o organizatorji, informacije in rezervacije: Dolžina poti: 35,9 km Čas trajanja poti: 2 – 2,5 ure Težavnost: zahtevna tura Kolesarski vodnik: Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac Izposoja kolesarske opreme oz. servis + cenik: Sport MIST Krško, gsm: 041 620 219 Vir (internet – navedi povezave, brošure, letaki, zemljevidi, karte, prospekti, Razglednice – ime in vir,…) : Turistično kolesarski vodnik, mag. Boris Papac Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): Ponudniki prehrane: Podatki o upravljavcu posamezne poti: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Gostišče Senica, Planinska koča na Bohorju Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: Gostišče Senica 94 Produkt 02 03 02 01 04 Štajerska pentlja Tehnični opis Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Od hotela Sremič (KT1) se skozi Staro vas peljemo proti Brežicam. V Spodnji Libni lahko uberemo varianto prek Libne in se na glavno traso pentlje znova priključimo pri Starem gradu (KT2-dnevni baru Marjanca). Skozi Dolenjo vas kolesarimo do Pohance, nato proti severu do Zgornje Pohance (KT3-okrepčevalnice Sever), kjer zavijemo na Zdole. Pri kapelici se usmerimo desno proti Kostanjku (KT4-turistična kmetija Dular). Strmo se spustimo do vasi Gorica pri Raztezu in nato ostro zavijemo proti severu, da mimo Velikega Dola prikolesarimo do Koprivnice. Nadaljujemo do Velikega Kamna (KT5Kamen bar) in Malega Kamna. Od tu naprej se vzpenjamo skozi Belo in Reštanj ter po Gabrčni dolini do Ravnega Loga, kjer skrenemo proti zahodu do koče na Bohorju (KT6). Po vožnji po območju šmarske občine se v krško vrnemo zahodno od Velikega Javornika. Od tam naprej je dolg spust proti jugu, mimo Mrzle planine, Stranja, Gorenjega Leskovca, Presladola in Rožnega (KT7-okrepčevalnica Erna). Tu pripeljemo na obsavsko cesto Blanca-Brestanica, po kateri naše kolesarjenje končamo v Krškem. Na Štejerski kolesarski pentlji je nekaj prečnih povezav. Krško - Zdole: Pri hotelu Sremič skrenemo na asfaltno cesto do Zdol, mimo videmskega ribnika, Potoč in zaselka Pleterje. Veliki Kamen - Stolovnik - Brestanica: Pri KT5 (Bar Kamen) pod Velikim Kamnom se spuščemo proti jugu, mimo Topolovca, Lokev in Armeškega. Po Stolovniku (KT8-Gostilna Pohle) se glavni trasi pentlje priključimo v Brestanici ali pa do Krškega skrenemo na vzhod, po dolini potoka Brestanica. Pri zaselku Ponikva ostro zavijemo proti jugozahodu na območje Sremiča, kjer pri gostišču Tri lučke zavijemo na asfalt, ki nas pripelje do končnega cilja. Mali Kamen - Senovo - Bohor: Pri Malem Kamnu se začnemo spuščati proti jugozahodu do Senovega. Na križišču pri cerkvi sv. Janeza Krstnika zavijemo na severozahod in po dolini Dovškega potoka do Dovškega. Pri lovski koči nadaljujemo proti severu, mimo Jablanc in Vrtače ter glavno smer pentlje dosežemo vzhodno od planinske koče na Bohorju. Med Dovškim in Gorenjim Leskovcem je še krajša prečnica. V smeri vzhod-zahod po njej kolesarimo mimo Brezja in Kališovca. Začetek poti: Hotel City Konec poti: na izhodiščni točki Dolžina poti: 65 km Kontaktne podatke o izvajalcu produkta (možnost rezervacije oz. vnaprejšnje najave: Informacijsko mesto, kjer so na voljo podrobnejše informacije): Kontakni podatki o organizatorji, informacije Podatki o upravljavcu posamezne poti: in rezervacije: Ponudniki Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: prehrane: Turistična kmetija Dular, Okrepčevalnica Ema, Gostilna Pohle, Gostišče Tri lučke, Restavracija City Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: Prenočišča Pohle, Hotel City, Hotel Pacific 95 Produkt 02 03 02 01 04 Kranjska pentlja Tehnični opis Podrobnejše tehnične informacije o produktu – opis in ime pešpoti: Od krškega hotela Sremič (KT1) kolesarimo po levem bregu reke Save, ki jo prečkamo po brestaniškem mostu. Z glavne ceste Krško- Sevnica zavijemo pri naselju Arto strmo v breg do vasi Lomno. Skozi vas nadaljujemo po nekoliko milejšem klancu do Velikega Trna (KT9-Gostišče Lekše ). V križišču se spustimo do vasi Planina, kjer pridemo na glavno cesto Impoljca–Studenec–Raka. Po strmem spustu do Rake (KT10-Restavracija Silvester) nadaljujemo proti Dolgi Raki in Smedniku (KT11-CE bar). Pri kapelici zavijemo v levo, mimo Zalok in Rimša, do Velike vasi (KT12-Okrepčevalnica pri Gorencu). Nato kolesarimo proti severu skozi Veniše do Leskovca in pod Gričem nadaljujemo do krškega mosta čez Savo in hotela Sremič. Kranjska pentlja ima dve prečni povezavi, po katerih jo lahko skrajšamo. Prva je v smeri Mali Trn-Kalce - Nemška vas - Nemška gora - Brezje (odcep do Gorenje vasi in Velike vasi) - Leskovec. Druga je krajša in povezuje Rako z Rimšem, pod Adrom in mimo Sel. Začetek poti: hotel Sremič – Krško Konec poti: Dolžina poti: 38,2 km Ponudniki prehrane: Kot priporočilo bližnje ponudnike prehrane: Možnosti prenočitve: Namestitve ob poteh: Gostišče Lekše, Restavracija Silvester, Okrepčevalnica pri Gorencu, Hotel City Hotel City, Hotel Pacific 96 18 ŠPORTNI OBJEKTI Skladno s 17. in 58. členom Zakona o športu ter 3. členom Pravilnika o vodenju razvida športnih objektov je občina Krško izdelala razvid športnih objektov, ki se hrani na pristojnem ministrstvu in na Oddelku za družbene dejavnosti občine Krško, v katerem je zajeta večina športnih objektov na območju občine Krško. Športni objekti Z.š. ŠPORTNI OBJEKT 1. Športna igrišča pri OŠ JD Krško 2. Skup. površ. objekta v m2 4560 LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik objekta Športna površina/m2 Odprt-zaprt OPOMBA športni prostor Občina Krško OŠ JD Krško Osnovna šola Športna vzgoja odprt Telovadnica OŠ JD Krško z 673 malo telovadnico in bazenom Občina Krško OŠ JD Krško Osnovna šola Športna vzgoja 3. Stadion Matije Gubca 10.250 Občina Krško, AMD Krško NK Krško AMD Krško 4. Tenis center Krško 8.000 Občina Krško Teniški klub Krško Športna vzgoja Kakovostni šport Vrhunski šport Športna vzgoja Športna rekreacija Kakovostni šport Rokomet –800 Košarka I – 448 Atletika – 869 m.nogomet – 1807 košarka II – 414 odbojka - 218 Telovadnica-440 m. telovadnica-57 bazen -75 n. igrišče – 6.400 speed. steza - 4260 5. Športna igrišča pri stari Srednji šoli Krško 2.222 Občina Krško KS mesta Krško Športna vzgoja Športna rekreacija 6. 84 MŠZŠ - - 7. Telovadnica stara Srednja šola Telovadnica OŠ dr. M.R. 9 tenis igrišč – 4.608 odb. na mivki – 200 koš. na ulici - 100 m.nogomet – 800 košarka - 420 atletika - 660 - 209 Občina Krško OŠ dr. M.R. Krško 8. Pomožna igrišča NK Krško 10.000 Občina Krško, NKKrško Osnovna šola Športna rekreacija Športna vzgoja Vadbeni prostor209 v. nogomet - 6.000 zaprt odprt Delno (sezonsko) zaprt odprt Sklep o upravljanju zaprt Ni dejavnosti Zaprt Odprt 97 Kmečka zadruga Krško MŠZŠ Kakovostni šport m. nogomet – 1.500 Srednja šola Krško Srednja šola Športna vzgoja Rokomet – 800 Odprt Atletika – 360 Skok v daljavo - 24 Parter – 1.056 Zaprt Galerija – 96 Galerija - 96 9. Športna igrišča pri Srednji šoli Krško 1.500 10. Športna dvorana pri Srednji šoli Krško 2.740 MŠZŠ, Občina Krško Srednja šola Krško 11. Igrišča pri Dijaškem domu 1.100 Občina Krško - Srednja šola Kakovostni šport Vrhunski šport Športna rekreacija Športna rekreacija 12. Telovadnica v Dijaškem domu 84 MŠZŠ Srednja šola Športa rekreacija UPRAVLJALEC m. nogomet – 800 odbojka - 300 - odprt zaprt Športna površina/m2 Telovadnica - 1248 Odprt-zaprt OPOMBA športni prostor Zaprt Rokomet- 800 Odprt - - Ni v funkciji ŠPORTNI OBJEKTI V KS SENOVO Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. LASTNIK objekta v m2 1.620 Občina Krško 1. Športna dvorana OŠ Senovo 2. Športa igrišča pri OŠ Senovo 1.000 Občina Krško OŠ Senovo 3. Nogometno igrišče Senovo 10.000 Neznan - Pretežni uporabnik objekta Osnovna šola Športa rekreacija Športna vzgoja Osnovna šola Športa rekreacija Športna vzgoja - 4. Fitnes klub Požun Senovo 250 Privat privat Športna rekreacija Večnam. prostor-70 Fitnes – 250 Fitnes - 60 Zaprt UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik objekta Osnovna šola Športna rekreacija Športna površina/m2 Rokomet – 800 Košarka – 390 Odprt-zaprt OPOMBA športni prostor odprt OŠ Senovo Trenutno ni v funkciji, neznan lastnik ŠPORTNI OBJEKTI V KS LESKOVEC Z.š. ŠPORTNI OBJEKT 1. Športna igrišča pri OŠ Leskovec Skup. površ. LASTNIK objekta v m2 27.740 Občina Krško OŠ Leskovec 98 2. Športna dvorana z malo telovadnico in bazenom 1.326 Občina Krško OŠ Leskovec Osnovna šola Športna rekreacija 3. Športno igrišče pri VDC Leskovec 1.359 MDDSZ VDC Leskovec Šport invalidov Športna rekreacija Pretežni uporabnik objekta Osnovna šola Športna vzgoja Športna rekreacija Odbojka – 162 nogomet – 1700 atletika – 1.440 hokej in line - 680 Dvorana - 1.056 zaprt m. telovadnica –138 bazen - 133 Rokomet – 828 odprt Košarka - 484 ŠPORTNI OBJEKTI V KS BRESTANICA Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. objekta v m2 4.000 LASTNIK UPRAVLJA-LEC 1. Športna igrišča pri OŠ Brestanica Občina Krško, KS Brestanica OŠ Brestanica KS Brestanica 2. Telovadnica OŠ Brestanica 660 Občina Krško OŠ Brestanica 3. Športno rekreacijski center Brestanica 11.000 Občina Krško Občina Krško LASTNIK UPRAVLJALEC privat Posavski konjeniški klub Krško Osnovna šola Športna vzgoja Športna rekreacija Športna rekreacija Športna površina/m2 Rokomet – 968 Atletika – 800 Košarka – 725 Tenis – 650 Odb. na mivki - 324 Telovadnica – 440 M. telovadnica - 72 Odprt-zaprt OPOMBA športni prostor Odprt v. bazen – 1100 m. bazen - 100 odprt pokrit Vsakoletni najem za kopalno sezono ŠPORTNI OBJEKTI V KS KRŠKO POLJE Z.š. ŠPORTNI OBJEKT 1. Hipodrom Brege Skup. površ. objekta v m2 80.000 2. Športno igrišče Vihre 800 Vaška skupnost 3. Igrišče za mali nogomet 1.000 Občina Krško Športna Odprt-zaprt OPOMBA površina/m2 športni prostor Rekr. prostor 48.000 odprt Neurejena Steza – 24.000 lastnina Vaška skupnost Pretežni uporabnik objekta Športna rekreacija Kakovostni šport Vrhunski šport Športna rekreacija Rokomet – 800 odprt Vaška skupnost Športna rekreacija m.nogomet - 800 Odprt Potrebna sanacija 99 Drnovo Drnovo ŠPORTNI OBJEKTI V KS VELIKI PODLOG Z.š. ŠPORTNI OBJEKT 1. Rokometno igrišče Veliki Podlog Igrišča za mali nogomet na Gorici 2. Skup. površ. objekta v m2 800 LASTNIK UPRAVLJALEC Občina Krško OŠ Leskovec 2.000 Privat lastnina, vaška skupnost Vaška skupnost Pretežni uporabnik objekta Osnovna šola Športna rekreacija Športna rekreacija Športna površina/m2 Rokomet - 800 Odprt-zaprt OPOMBA športni prostor odprt m. nogomet – 800 m. nogomet - 800 Odprt Odprt-zaprt športni prostor Odprt OPOMBA 3 vlečnice in steza za smučarski tek Odprt Dogovor med lastniki in SK Odprt-zaprt športni prostor odprt OPOMBA ŠPORTNI OBJEKTI V KS PODBOČJE Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. objekta v m2 LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik objekta Športna površina/m2 1. Športno igrišče pri OŠ Podbočje 2.500 Občina Krško OŠ Podbočje Osnovna šola Športna rekreacija 2. Telovadnica pri OŠ Podbočje Smučišče Planina nad Podbočjem 648 Občina Krško OŠ Podbočje Rokomet – 800 Košarka – 330 Atletika – 750 Odb. na mivki - 160 Telovadnica- 648 zaprt 3. 480.000 Osnovna šola Športna rekreacija Privatna lastnina Smučarski klub Krško Športna rekreacija Športna vzgoja ŠPORTNI OBJEKTI V KS RAKA Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. objekta v m2 LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik objekta Športna površina/m2 1. Športna igrišča pri OŠ Raka 1.517 Občina Krško OŠ Raka Osnovna šola Športna rekreacija 2. Telovadnica OŠ Raka 368 Občina Krško OŠ Raka Osnovna šola Športna rekreacija Rokomet – 800 Atletika – 720 Odb. na mivki - 200 Telovadnica - 368 zaprt 100 ŠPORTNI OBJEKTI V KS SENUŠE Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. LASTNIK objekta v m2 UPRAVLJA-LEC Pretežni uporabnik objekta Športna površina/m2 1. Igrišče za mali nogomet Senuše 800 KS Senuše Športna rekreacija Športna vzgoja m. nogomet - 800 Občina Krško Odprt-zaprt športni prostor odprt OPOMBA Odprt-zaprt športni prostor odprt Odprt OPOMBA Odprt-zaprt športni prostor Odprt OPOMBA ŠPORTNI OBJEKTI V KS ZDOLE Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. LASTNIK objekta v m2 UPRAVLJA-LEC Pretežni uporabnik objekta Športna površina/m2 1. 2. Rokometno igrišče Zdole Smučarska skakalnica Anovec 800 1.000 KS Zdole privat Športna rekreacija Športna rekreacija Igrišče - 800 skakalnica Občina Krško privat Elektrika 2002 Problemi z lastnikom ŠPORTNI OBJEKTI V KS DOLENJA VAS Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. LASTNIK objekta v m2 UPRAVLJA-LEC Pretežni uporabnik objekta Športna površina/m2 1. ŠC Spodnji stari grad 1.700 KS Dolenja vas Športna rekreacija Igrišče – 800 Tenis – 512 Balinišče - 300 Občina Krško ŠPORTNI OBJEKTI V KS KOPRIVNICA Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. objekta v m2 LASTNIK UPRAVLJALEC 1. Športna igrišča pri OŠ Koprivnica Telovadnica OŠ Koprivnica 1.794 Občina Krško OŠ Koprivnica 463 Občina Krško OŠ Koprivnica 2. Pretežni uporabnik objekta Osnovna šola Športna rekreacija Osnovna šola Športna rekreacija Športna površina/m2 Rokomet – 1344 Atletika - 450 Telovadnica 463 Odprt-zaprt OPOMBA športni prostor odprt Rekonstrukcija 2002/2003 101 ŠPORTNI OBJEKTI V KS GORA Z.š. ŠPORTNI OBJEKT Skup. površ. objekta v m2 LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik objekta Športna površina/m2 1. 800 KS Gora KS Gora Športa rekreacija Nogomet - 800 2. Igrišče za mali nogomet Gora Smučarska skakalnica Rore Odprt-zaprt športni prostor odprt 2.000 Privatna lastnina privat Športna rekreacija Skakalnica – 1.000 Odprt 3. Novo asfaltno igrišče OPOMBA Ni v funkciji REKAPITULACIJA ŠPORTNIH OBJEKTOV Z.Š. 1. KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO ŠT. ŠPORT. OBJ. 12 2. SENOVO 4 3. 4. 5 6. LESKOVEC BRESTANICA KRŠKO POLJE VELIKI PODLOG 3 3 3 2 7. 8. 9. 10. 11. 12. PODBOČJE RAKA SENUŠE ZDOLE DOLENJA VAS KOPRIVNICA 3 2 1 2 1 2 13. GORA 3 14. 15. VELIKI TRN ROŽNO PRESLADOL SKUPAJ 41 OPOMBA Kot športni objekt je upoštevan cel kompleks igrišč, razvidno iz opisa v tabelah npr. igrišča pri OŠ JD Krško ali telovadnica OŠ JD Krško z malo dvorano in bazenom, manjka športno igrišče v Stari vasi. Manjka asfaltno igrišče ob nogometnem igrišču (problematična lastnina), manjka tenis igrišče Senica in balinišče Manjkata oba igrišča v Veliki vasi, asfaltno in travnato (igrišča pri gasilskem domu) Kot športni objekt je upoštevan cel kompleks igrišč nap športna igrišča pri OŠ Brestanica Ni upoštevana mala telovadnica v sedanjem gasilskem domu – planira se novogradnja, nista upoštevana malonogometna travnata igrišča v Velikem Podlogu in Jelšah (zapuščena) Manjka novozgrajeno igrišče v Velikem Mraševem Kompleks igrišč v Spodnjem starem gradu je en športni objekt Ni upoštevana novogradnja Igrišče neuporabno, Smučarska skakalnica Rore na meji KS Krško in KS Gora, ni upoštevana smučarska skakalnica v Sp. Dulah V pripravi gradnja športnega igrišča V pripravi gradnja športnega igrišča 102 OPOMBA: Vseh 45 napisanih športnih objektov je vpisanih v razvid športnih objektov. Manjkajoči športni objekti bodo tudi vpisani v razvid. Vsi podatki niso ažurirani. V razvidu niso zajeta otroška igrišča, ki se nahajajo ob enotah vrtcev ali v stanovanjskih soseskah. Ta so predmet posebnega seznama. Vpis v razvid za lastnika športnega objekta ne pomeni nikakršnih obveznosti, gre le za evidenco športnega prostora. Vpis v razvid ne vpliva na odnose z uporabniki, lastniške pravice se nikakor ne spreminjajo. V primeru, da lastnik ne želi vpisa ali da se športni objekt poruši ali uniči (možen primer skakalnica v Anovcu) občina poda vlogo za izbris. PREGLED OTROŠKIH IGRIŠČ V OBČINI KRŠKO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OTROŠKA IGRIŠČA V KS MESTA KRŠKO Z.. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče na Bohoričevi ulici v Krškem Otroško igrišče KARE 12, Videm, C. 4. julija Otroško igrišče Gubčeva ulica Otroško igrišče pri enoti Kekec, Delavska 10, Krško Otroško igrišče pri centralnem vrtcu na Šolski ulici 1a, Krško 2. 3. 4. 5. Skup. površ. igrišča v m2 - LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost, stanje OPOMBA Občina Krško - Stanovanjsko naselje Slabo vzdrževano - Občina Krško - Stanovanjsko naselje - Občina Krško Vrtec Krško - Občina Krško Vrtec Krško Stanovanjsko naselje in enota vrtca Enota vrtca - Občina Krško Vrtec Krško Centralni vrtec Peskovnik, gugalnica, tobogan Peskovnika, gugalnice, igrišče za odbojko Peskovnika, gugalnice, igrala Peskovnik, gugalnice, različna igrala Peskovnik, gugalnice, različna igrala Skup. površ. igrišča v m2 - LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost, stanje OPOMBA Občina Krško OŠ Senovo VVE Senovo Dobro vzdrževano - Občina Krško - Stanovanjsko naselje Peskovnik, gugalnica, tobogan Nekaj igral Slabo vzdrževano Slabo vzdrževano Dobro vzdrževano Dobro vzdrževano OTROŠKA IGRIŠČA V KS SENOVO Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri VVE OŠ Senovo Otroško igrišče na Delavski ulici, Senovo 2. Slabo vzdrževano 103 OTROŠKA IGRIŠČA V KS VELIKI PODLOG Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost OPOMBA Otroško igrišče na Gorici Skup. površ. igrišča v m2 - 1. Vaška skupnost Gorica ŠD Veliki Podlog, sekcija Gorica Otroci KS Peskovnik, gugalnica, tobogan 2. Otroško igrišče na Jelšah - Vaška skupnost Otroci KS Brez opreme 3. Otroško igrišče pri podružnični OŠ Veliki Podlog ŠD Veliki Podlog, sekcija Jelše OŠ Leskovec, PŠ V.Podlog Dobro vzdrževano, manjka igral Dela v pripravi Enota vrtca in PŠ Veliki Podlog Peskovnik, gugalnica, tobogan in druga igrala Dobro vzdrževano, manjka igral Opremljenost OPOMBA Občina Krško OTROŠKA IGRIŠČA V KS ZDOLE Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče na enoti vrtca Skup. površ. igrišča v m2 - LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Občina Krško Vrtec Krško Enota vrtca in otroci KS - Dobro vzdrževano, manjka igral LASTNIK UPRAVLJA-LEC Pretežni uporabnik igrišča OPOMBA Občina Krško Š Koprivnica Enota vrtca in otroci KS Različna igrala OTROŠKA IGRIŠČA V KS KOPRIVNICA Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri OŠ Koprivnica Skup. površ. igrišča v m2 - Opremljenost Dobro vzdrževano, manjka igral 104 OTROŠKA IGRIŠČA V KS KRŠKO POLJE Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri Gasilskem domu na Vihrah Skup. površ. igrišča v m2 - LASTNIK UPRAVLJA-LEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost OPOMBA Vaška skupnost Vihre KS Krško polje otroci KS Brez igral Istočasno športno igrišče OTROŠKA IGRIŠČA V KS RAKA Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri OŠ Raka Skup. LASTNIK površ. igrišča v m2 Občina Krško UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost OPOMBA OŠ Raka OŠ Raka, enota vrtca in otroci KS Različna igrala Dobro vzdrževano, manjka igral Skup. površ. igrišča v m2 - LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost OPOMBA Občina Krško OŠ Leskovec OŠ Leskovec, enota vrtca in otroci KS Različna igrala Dobro vzdrževano, manjka igral LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost OPOMBA Občina Krško OŠ Podbočje OŠ Podbočje, enota vrtca in otroci KS Različna igrala Dobro vzdrževano, manjka igral OTROŠKA IGRIŠČA V KS LESKOVEC Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri enoti vrtca pri OŠ Leskovec OTROŠKA IGRIŠČA V KS PODBOČJE Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri OŠ Podbočje Skup. površ. igrišča v m2 - 105 OTROŠKA IGRIŠČA V KS DOLENJA VAS Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri enoti vrtca Skup. površ. igrišča v m2 - LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost OPOMBA Občina Krško Vrtec Krško Enota vrtca in otroci KS Različna igrala Dobro vzdrževano, manjka igral LASTNIK UPRAVLJALEC Pretežni uporabnik igrišča Opremljenost OPOMBA Občina Krško OŠ Brestanica OŠ Brestanica, enota vrtca in otroci KS Različna igrala Dobro vzdrževano, manjka igral OTROŠKA IGRIŠČA V KS BRESTANICA Z.š. OTROŠKO IGRIŠČE 1. Otroško igrišče pri enoti vrtca pri OŠ Brestanica Skup. površ. igrišča v m2 - V KS GORA, KS ROŽNO PRESLADOL, KS SENUŠE in KS VELIKI TRN ni urejenih otroških igrišč! 106 19 KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE Kulturni dom Krško Velika dvorana kongresnega tipa sprejme od 480 do 579 obiskovalcev. Namenjena je scensko zahtevnim gledališkim predstavam, koncertom klasične in zabavne glasbe, plesnim predstavam, proslavam, predavanjem in drugo. Dvorana je opremljena z ozvočenjem, s projekcijskim platnom (4 x 10 m), kinoprojektorjem (35 mm, Digital Dolby tehnologija), LCD projektorjem in prenosnim računalnikom. Mala dvorana sprejme do 110 obiskovalcev. Ima oder in je primerna za scensko manj zahtevne kulturne prireditve, manjše gledališke predstave in koncerte manjših glasbenih zasedb. Dvorana je opremljena z ozvočenjem, s projekcijskim platnom (3 x 7 m), kinoprojektorjem (35 mm, Stereo Surround tehnologija), LCD projektorjem in prenosnim računalnikom. Sejna soba/klub KDK je bila prenovljena v letu 2007 in s svojo prilagodljivo opremo omogoča večnamensko uporabo prostora. Sprejme lahko do 100 oseb, odvisno od postavitve. Prostor je lahko prirejen v stilu klubskega ambienta (50 foteljev), ki jih je mogoče s klubskimi mizicami in po potrebi z dodatnimi stoli (do 50 komadov). Lahko pa je prostor opremljen tudi kot predavalnica, s stoli (do 100 komadov) in mizami, odvisno od potreb (za predavanja, delavnice itn). Prostor je opremljen z ozvočenjem, LCD projektorjem in prenosnim računalnikom. Projektna soba se uporablja za sestanke, izobraževanja in delavnice manjših skupin (do 30 oseb). Prostor je namenjen tudi prodajni galeriji KDK. Možno je ozvočenje, LCD in računalniška projekcija. Avla je namenjena galerijski dejavnosti, tako v spodnji kot zgornji etaži. Uporablja se za kulturne prireditve (komorne in pevske koncerte, literarne večere ipd.) in sprejme do 100 sedežev. Avla se uporablja tudi za sprejeme in različne družabne dogodke s pogostitvami. Prostor je opremljen z ozvočenjem, možna je LCD in računalniška projekcija. Hotel City Zelena dvorana sprejme max. 60 oseb in je primerna za seminarje, delovne sestanke… Prostor je opremljen z grafoskopom, TV – sprejemnikom, video rekorderjem. Oranžna dvorana sprejme 30 oseb, primerna je za seminarje, delovne sestanke…. Hotel Pacific Večnamenska kristalna dvorana z vso avdio-video opremo, sprejme do 120 gostov in je primerna za kongrese, delovne sestanke, seminarje… Gasilski dom V Krškem Dvorana z 80 sedeži, opremljena je z grafoskopom, diaprojektorjem Sejna soba z 20 sedeži, opremljena z računalniško projekcijo na platno in video projekcijo na platno. Dvorana sprejme maksimalno 122 oseb in je razpoložljiva samo v dopoldanskem času. Primerna je za seminarje, kongrese… 107 20 SEZNAM GOSTINSKIH OBRATOV, KI OBRATUJEJO NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO NA DAN 15.10.2007 Naziv Zap. gostinskega št. obrata Naslov gostinskega obrata 1. AYRMIC PTK Vrbina 2. 3. 4. 5. 6. Bar Arh Bar Balkan Pub Bar Buršič Bar DADA Bar Dioniz Veliki Podlog 8 Kolodvorska 5 C. 4. julija 94 Kolodvorska 1 C. 4. julija 84a 7. 8. 9. 10. MDB 1 Rostoharjeva 1 Zaloke 16 Podbočje 66 11. 12. 13. Bar Eny time Bar Grič Bar HIP HOP Bar Jeruzalem Bar Klanšek strelski klub Bar Klavžar Bar M 14. 15. Bar Menza Bar Mojca 16. 17. Bar na igrišču Bar na Kamnu Partizanska c. 1 Titova cesta 101c Kolodvorska 1a Ulica 11. novembra 3 Titova 114a Spodnji Stari Grad 42a Veliki Kamen Naziv matične firme 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem 8270 Krško 8270 Krško 8270 Krško 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem 8270 Krško 8274 Raka 8312 Podbočje Sedež matične firme Pagrat d.o.o. Gorica 26 Arh Ivan Karimani Agim Lupšina Milena Gorjup Uroš Nedoh Boris Veliki Podlog 8 Kolodvorska 5 C. 4. julija 94 Župančičeva 6 C. 4. julija 84a Leskovec pri 8273 Krškem Leskovec pri 8273 Krškem 8270 Krško 8270 Krško 8271 Krško 8270 Krško Lipovšek Darko Plast d.o.o. KRIA d.o.o. Miklavž Franc Strelski klub Senovo-društvo Klavžar Jožef Mlakar Boštjan Kvedrova c. 39 Rostoharjeva 1 Dečno selo 32 Podbočje 66 8290 8270 8253 8312 Sevnica Krško Artiče Podbočje 8281 Senovo 8281 Senovo 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem Kovač Iztok 8282 Senovo Četrtič Mojca Partizanska c. 1 Dol. Brezovo 5 Kolodvorska 1a 8281 Senovo 8283 Blanca 8270 Krško C. 4. julija 57 CKŽ 123a 8270 Krško 8270 Krško 8270 Krško 8282 Koprivnica Trg izgnancev 12 Veliki Kamen 8250 Brežice 8282 Koprivnica Drmaž Irena Hvalec Janko 108 Leskovec pri 8273 Krškem Leskovec pri 8273 Krškem 8274 Raka 8270 Krško 18. Bar Nektar Trg borcev 4 19. 20. 21. 22. 23. Bar Oblaček Bar Palma Bar pri Lovcu Bar pri Plavi laguni Bar Rajhenburg 24. Bar Rimljanček Brege 41 Dolga Raka 2 Libna 25 Apnenik pri Velikem Trnu 1a 8270 Krško CPB 47 8280 Brestanica Leskovec pri Drnovo 30 8273 Krškem 25. Bar Rudar Trg rudarjev 1 26. 27. 28. 29. Bar Senuše Bar Sodček Bar Sonček Bar Sonček Bar Stadion cafe pub Senuše 51 Raka 44 Kolodvorska 1 CKŽ 141 8281 Senovo Leskovec pri 8273 Krškem 8274 Raka 8270 Krško 8270 Krško CKŽ 130 8270 Krško 30. 31. 32. 34. Bar Štiblc Cesta 4. julija 47 Bar Teja CKŽ 50 Bar Teniški klub Krško CKŽ 130b Sp. Stari Grad Bar Velentina II 42a 8270 Krško 35. 36. Bar Veliki Trn Bar Videm Veliki Trn 1 C. 4. julija 46 8270 Krško 8270 Krško 37. Bar Zdole Zdole 29c 8272 Zdole 33. 8270 Krško 8270 Krško 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem Leskovec pri 8273 Krškem 8250 Brežice 8270 Krško Veličevič Jože Trg borcev 4 Oblak Miran Božič Božana Kozole Boštjan Mlinarič Frančiška Slišković Kata Brege 41 Cesta svobode 31 Libna 25 Apnenik pri Velikem Trnu 1a CPB 47 Kastelic Ivan Petan Ovsenik Stanka Drnovo 3a Hrušovar Mojca Bojan Kern Simakovič Jelka Zakšek Dragica Senuše 51 Jelenik 2 C. 4. julija 40 CKŽ 141 8281 Senovo Leskovec pri 8273 Krškem 8274 Raka 8270 Krško 8270 Krško SAX PLUS d.o.o. Agencija Most d.o.o. Golje Slavica Teniški klub Krško CKŽ 135c 8270 Krško Gubčeva ulica 7 CKŽ 50 8270 Krško 8270 Krško CKŽ 130b 8270 Krško Trg rudarjev 1 8270 Krško 8280 Brestanica Leskovec pri 8273 Krškem Hojnik Valentina Sp. Stari Grad 42a 8270 Krško Leskovec pri Felicijan d.o.o. Veliki Podlog 34 8273 Krškem Manček Viljem C. 4. julija 46 8270 Krško Sokolovič Živič Marija Zdole 29c 8272 Zdole 109 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. Bar Zmajček Bazen Brestanica Borovnička bar C Bar Caffe bar Cappucciner Caffe bar Derby Caffe Lurd CKŽ 135c Jetrno selo 2 Titova 4 Smednik 1 8270 8280 8281 8274 Krško Brestanica Senovo Raka Hočevarjev trg 8 8270 Krško Tovarniška 6 8270 Krško CPB 10 8280 Brestanica Leskovec pri Cantry pub bar Veliki Podlog 1a 8273 Krškem Cekin bar CKŽ 132b 8270 Krško Center cafe bar CKŽ 141 8270 Krško Leskovec pri CIAO AGIP bar Velika vas 69 8273 Krškem Dnevni bar Božič Spodnje Dule 17 8270 Krško Dnevni bar Laguna Tovarniška 8 8270 Krško Dnevni bar Marjanca Dolenja vas 1 8270 Krško Dnevni bar Marjanca CPB 25a 8280 Brestanica Društvo upokojencev Senovo Titova c. 99 8281 Senovo Fast food Whisky bar Gostilna Bistro Štirica Gostilna Gadova peč Gostilna in Resnik Marija Zavod Regio Krošelj Dragica Cerovšek Vida CKŽ 135c CKŽ 37 Titova 4 Smednik 1 Jurkovič Milan Hočeverjev trg 8 Fasada d.o.o. Šolska 3 Fabjančič Andrej CPB 10 8270 8271 8281 8274 Krško Krško Senovo Raka Kerin Tatjana Pajtler Dejan Zakšek Jože Veličevič Sebastjan Božič Andreja Veliki Podlog 1a CKŽ 132b CKŽ 141 Ul. Anke Salmič 31a Spodnje Dule 17 8270 Krško 8250 Brežice 8280 Brestanica Leskovec pri 8273 Krškem 8270 Krško 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem 8270 Krško Jeler Mojca Tovarniška 8 8270 Krško Barlek Marjana Papirniška 17 8270 Krško CPB 25a 8280 Brestanica Titova c. 99 8281 Senovo Kolodvorska 5a Župančičeva 5 8270 Krško 8270 Krško CKŽ 137 Sremiška 3 8270 Krško 8270 Krško Jeler Marjanca Društvo upokojencev Senovo Karimani Džemail Gorjup Uroš CKŽ 132a 8270 Krško Četrtič Mojca CKŽ 132a 8270 Krško Kerin Jožef Pohle & M Podbočje 11 Cesta na ribnik 3 8312 Podbočje 8280 Brestanica Podbočje 11 8312 Podbočje Cesta na ribnik 3 8280 Brestanica 110 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. prenoč. Pohle Gostilna in prenoč. Senica Titova c. 89 8281 Senovo Senica Miha Kostanjevica Gostilna Majolka Dol. Prekopa 26 8311 na Krki Čavčič Nikola Gostilna Kosar Trg 7 8280 Brestanica Kosar Miroslav Gostilna Medvedji brlog Zasavska cesta 12 8280 Brestanica Vovčak Kristina Gostilna Murko CKŽ 16 8270 Krško Murko Srečko Gostilna Pečnik Gunte 8 8270 Krško Pečnik Stanka Gostilna Pod Lipo Šolska c. 1 8280 Brestanica Kodrič Jože Gostilna pri Luki Smednik 12 8274 Raka Tratnik Franc Družba Figura Gostilna Tratnik Raka 46 8274 Raka VGS d.o.o. Gostilna Tri lučke Sremič 23 8270 Krško Radej Tanja Gostilna Zinka Lekše Veliki Trn 21 8270 Krško Lekše Zinka Urbaničič Gostišče Allegro CPB 47 8280 Brestanica Dominik Gostišče Ribnik Dular Raztez 1 8280 Brestanica Dular Jože Pristava pri Leskovec pri Havana bar Leskovcu 20 8273 Krškem IDAM d.o.o. HIP HOP bar Zaloke 15 8274 Raka SI TRADE d.o.o. Leskovec pri BDS Sremič Hotel Pacific MDB 1 8273 Krškem d.o.o. Karizma lounge bar CKŽ 69 8270 Krško Zupanc Damijan Leskovec pri Kava bar Ana Mrtvice 43 8273 Krškem Jurkas Anica Titova c. 89 8281 Senovo Malo Mraševo 7 Trg 7 8312 Podbočje 8280 Brestanica Zasavska cesta 12 CKŽ 16 Gunte 8 8280 Brestanica 8270 Krško 8270 Krško Šolska c. 1 Smednik 12 8280 Brestanica 8274 Raka Raka 46 8274 Raka Sremič 23 8270 Krško Veliki Trn 21 8270 Krško CPB 47 8280 Brestanica Kostanjek 20 8272 Zdole Križe 19 Kapele 42 8282 Koprivnica 8258 Kapele Trg Matije Gubca 3 8270 Krško Pot na jez 5 Mrtvice 43 1433 Radeče Leskovec pri 8273 Krškem 111 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. Kava bar Point Kava bar Senovčan Kavarna & klub Zvezda Keglban club bar Nočni bar Inn klub Nova Kitajska Okrep. AP-Kava bar Okrep. Arh Okrep. Bon Božidar Okrep. Dvor Okrep. Grand Prix Okrep. in trgovina Olga Dimic Javornik CKŽ 134d 8270 Krško Žičkar Jože CKŽ 134d 8270 Krško Titova 80 8281 Senovo Jankovič Boris Titova 80 8281 Senovo CKŽ 36 Bohorska cesta 11 Trg Matije Gubca 3 CKŽ 97 8270 Krško Zavod Regio CKŽ 37 8270 Krško 8281 Senovo Senica Miha Titova c. 89 8281 Senovo 8270 Krško 8270 Krško Šišič Ana Chen Vebin Trg Matije Gubca 3 8270 Krško CKŽ 97 8270 Krško Kolodvorska 5 Ulica 11. novembra 16 8270 Krško Perc Anton Leskovec pri 8273 Krškem Arh Jože Glogov Brod 18 8253 Artiče Ulica 11. novembra Leskovec pri 16 8273 Krškem Raka 44 CPB 20 8274 Raka Bon Božidar 8280 Brestanica Dvoršek Ivan Leskovec pri 8273 Krškem Podlesnik Alojz Raka 44 CPB 20 Drnovo 69 Leskovec pri Dimic Javornik Velika vas 10 8273 Krškem Olga Karimani Okrep. Karimani Kolodvorska 5 8270 Krško Džemail Okrep. Križaj Malo Mraševo 7 8312 Podbočje Čavčič Nikola Leskovec pri Okrep. Majolka Žadovinek 38 8273 Krškem Šribar Jožica Okrep. Marina Armeško 26 8280 Brestanica Zupanc Marina Okrep. pivnica Zvezda Dolenja vas 81 8270 Krško Pinterič Vlado Leskovec pri Okrep. Polc Trg borcev 6 8273 Krškem Pevec Borut Drnovo 69 8274 Raka 8280 Brestanica Leskovec pri 8273 Krškem Velika vas 10 Leskovec pri 8273 Krškem Kolodvorska 5a Malo Mraševo 7 Žadovinek 38 Armeško 34 Dolenja vas 81 Trg borcev 6 8270 Krško 8312 Podbočje Leskovec pri 8273 Krškem 8280 Brestanica 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem 112 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. Okrep. pri Gorencu Velika vas 33 Okrep. pri Knapu Armeško 26 Okrep. pri Tišlarju Zdole 29a Okrep. Resa Sremiška 9 Ul. 11. novembra Okrep. Sara 41 Okrep. Saša Bistro CKŽ 17 Okrep. Sever Zdole 68 Okrep. Slašč. HIRA GRIL Titova 86 Ulica 11. Okrep. Tanja novembra 3 Okrep. Terpinc Ernesta Rožno 33 Okrep. Viva bar Krško CKŽ 131a Okrepčevalnica/B ar ASS Drnovo 23 Orange bar CKŽ 137 Oštarija Margareta C. 4. julija 22 PE VIPAP Krško, menza Tovarniška 18 Peronospora Titova cesta 4 Pivnica Apolon Dalmatinova 3 Pizzerija Fontana Dalmatinova 7 Pizzerija Račko CKŽ 44a Planinska koča Dobrava 59 Leskovec pri 8273 Krškem Gorenc Mihaela Urbančič 8280 Brestanica Dominik Velika vas 33 Leskovec pri 8273 Krškem CPB 47 8280 Brestanica 8270 Krško Molan Ivan 8270 Krško Kodela Jože Leskovec pri 8273 Krškem Pustišek Majda Zdole 29a Sremiška 9 Ul. 11. novembra 41 8270 Krško 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem 8270 Krško 8272 Zdole CKŽ 17 Zdole 68 8270 Krško 8272 Zdole Zorko Marija Sever Darja 8281 Senovo Ćatipi Nedžadi Leskovec pri 8273 Krškem Butkovič Franc Titova 86 8281 Senovo Ulica 11. novembra Leskovec pri 3 8273 Krškem 8280 Brestanica Rožno 33 8280 Brestanica Ferrarska 7 Terpinc Ernesta OMV Slovenija 8270 Krško d.o.o. Leskovec pri Staver Stanko 8273 Krškem Anica 8270 Krško ABK biro d.o.o. Drnovo 23 Rozmanova 20 6000 Koper Leskovec pri 8273 Krškem 8270 Krško 8270 Krško C. 4. julija 22 8270 Krško Ptujska cesta 95 Titova cesta 4 Dalmatinova 3 Dalmatinova 7 CKŽ 44a Reštanj 37 2000 8281 8270 8270 8270 8281 8270 8281 8270 8270 8270 8281 Krško Senovo Krško Krško Krško Senovo Blazinšek Robi ISS servisystem d.o.o. Slapšak Špela Apolon d.o.o. Pohle Tomaž Levičar Irena Abram Majda Maribor Senovo Krško Krško Krško Senovo 113 116. Bohor POP bar Portos restav. in kavarna 117. 118. Rest. CITY Rest. Silvester 119. 120. 121. Sara bar Slaščičarna Jagoda Stara Pizzerija 122. 123. Stil bar Šalko bar 124. 125. Teak lounge club MDB 2 Vrtni bar Šutna 31 115. CKŽ 77 8270 Krško Brdik Antoni CKŽ 77 8270 Krško C. 4. julija 44 Trg Matije Gubca 3 Raka 113 Apnenik pri Velikem Trnu 11 8270 Krško Portos d.o.o. Cesta 4. julija 44 8270 Krško 8270 Krško 8274 Raka 8270 Krško Portos d.o.o. Kopros d.o.o. Urbanč Aleksandra Cesta 4. julija 44 8270 Krško Cirje 6 8274 Raka Cesta kozjanskega odreda 6 8281 Senovo 8270 Krško 8270 Krško Karimani Gzim Portos d.o.o. CKŽ 29 Cesta 4. julija 44 8270 Krško 8270 Krško Leskovec pri 8273 Krškem 8312 Podbočje Benje Bojan Šalamon Jože Cesta 4. julija 104 8270 Krško Cesta 12 8270 Krško Dular Rudi Kuhar Marija Sremič 35 Šutna 31 CKŽ 15a CKŽ 59 Cesta 4. julija 104 Cesta 12 8270 Krško 8270 Krško 8270 Krško 8312 Podbočje 114 21 SEZNAM DRUŠTEV, VPISANIH V REGISTER DRUŠTEV UE KRŠKO na dan 28. 2. 2007 EMŠO 9991672193000 9991672371000 9995882494000 9991166271000 9995152143000 9995877229000 9991166611000 9995849683000 9995253454000 9995156335000 9995176352000 9991166131000 9991166123000 9995234905000 9995203520000 9991166760000 9991166409000 9991672452000 9991672053000 9991166646000 9991671812000 NAZIV ALTERNATIVNO KULTURNO DRUŠTVO PROSTOR IDEJ,ZAGONA ARC - ZDRUŽENJE ZA URAVNAVANJE SOBIVANJA ASTRONOMSKO DRUŠTVO NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO AVTO MOTO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI AVTO MOTO DRUŠTVO KRŠKO BALINARSKI KLUB KRŠKO BIG BAND KRŠKO,KULTURNO DRUŠTVO CLUB PRAKTIČNEGA STRELJANJA KRŠKO ČEBELARSKA ZVEZA KRŠKO ČEBELARSKO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI ČEBELARSKO DRUŠTVO KRŠKO ČEBELARSKO DRUŠTVO LESKOVEC ČEBELARSKO DRUŠTVO RAKA ČEBELARSKO DRUŠTVO SENOVO-BRESTANICA DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA SENOVO DIVING TEAM KRŠKO DREN DRUŠTVO ZA REKREACIJO IN BORILNE VEŠČINE DRUŠTVO ARHITEKTOV IN ŠTUDENTOV ARHITEKTURE POSAVJA DRUŠTVO BOHORSKA KONJENICA DRUŠTVO DOMAČE KOLINE KOSTANJEVICA NA KRKI DRUŠTVO DRUŽINA IN ŽIVLJENJE NASLOV KOSTANJEK ŽADOVINEK , LESKOVEC VRBINA KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO KRŠKO KRŠKO RAKA LESKOVEC PRI KRŠKEM KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO STRAŽA PRI RAKI ARDRO PRI RAKI BRESTANICA SENOVO KRŠKO KRŠKO LESKOVEC PRI KRŠKEM DOLENJI LESKOVEC KOSTANJEVICA NA KRKI LESKOVEC PRI KRŠKEM 9995079870000 9995155916000 9991166549000 9995273307000 9991166336000 9995223644000 9991167138000 9991672223000 DRUŠTVO ENERGETIKOV SLOVENIJE PODRUŽNICA BRESTANI DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH POSAVJA DRUŠTVO GORJANSKA KONJENICA KOSTANJEVICA NA KRKI DRUŠTVO INVALIDOV KRŠKO DRUŠTVO IZVIR ZA PROSTOVOLJNO DELO PREVENTIVO IN DRUŠTVO KADROVSKIH DELAVCEV V POSAVJU KRŠKO DRUŠTVO KARBID SENOVO DRUŠTVO KATAPULT BRESTANICA KRŠKO DOBE KRŠKO KRŠKO KRŠKO SENOVO KRŠKO 31 9A 12 HMELJSKA CESTA 007 A CESTA KRŠKIH ŽRTEV 4 TRG MATIJE GUBCA 3 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 48 116 NOVA POT 2 GRAJSKA CESTA 12 LAPAJNETOVA ULICA 10 24 7 CESTA V LOG 12 TITOVA CESTA 97 ROZMANOVA ULICA 34 GUBČEVA ULICA 8 GREBENČEVA CESTA 5A 57 GORJUPOVA CESTA 5 GREBENČEVA CESTA 4 CESTA PRVIH BORCEV 18 CESTA 4. JULIJA 66 17 CANKARJEVA ULICA 3 HUMEKOVA ULICA 19 TOVARNIŠKA ULICA 18 POT NA ARMES 7 GUBČEVA ULICA 2 ZASTOPNIK BLAZINŠEK PETAN JAKŠA HODNIK FREELAND PEČENKO CEGLAR ČEPLAK KOS JORDAN ŠIŠKO ŠIŠKO ZUPANČIČ SIMONIŠEK ŠOLN KARABAŠ ISKRA JANC ŽUPANC TOMAZIN PETAN POŽUN KUHAR VODOPIVEC PLETERSKI DVORŠEK KOREN PLANINC JAGRIČ 115 9995634342000 9991166875000 9995942144000 9991166654000 9995811066000 9991671758000 9991672592000 9991672231000 9991671928000 9991671685000 9995798175000 9995290783000 9995212154000 9995252482000 9991166905000 9991167057000 9991166492000 9995173205000 9991166581000 9995227062000 9991166816000 9991167189000 9991166557000 9991672657000 9991166212000 9991672207000 DRUŠTVO KMETIC KRŠKO DRUŠTVO LEDVIČNIH IN DIALIZNIH BOLNIKOV KRŠKO DRUŠTVO LIKOVNIKOV KRŠKO-OKO DRUŠTVO LJUBITELJEV FOTOGRAFIJE KRŠKO DRUŠTVO LJUBITELJEV NARAVE KRŠKO DRUŠTVO LJUDSKI PEVCI 'PŠENIČNI' KLAS VIHRE DRUŠTVO MLADI HARMONIKARJI PODBOČJE DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO 1 DRUŠTVO MOJA JOGA DRUŠTVO ORGANIZACIJA PRIDELOVALCEV SREMIČ DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE KRŠKO DRUŠTVO POTAPLJAČEV VIDRA KRŠKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE BRESTANICA DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE DOLENJA VAS DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KOPRIVNICA DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KOSTANJEVICA NA KRKI DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO DESNI BREG DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO LEVI BREG DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO POLJE DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LESKOVEC PRI KRŠKEM DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE PODBOČJE DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE RAKA DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SENOVO DRUŠTVO PUM-POSAVSKA UNIJA MLADIH DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV KRŠKO DRUŠTVO SENIORJEV,MENEDŽERJEV IN STROKOVNJAKOV PO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO BRESTANICA VIHRE PODBOČJE SENOVO SENOVO SREMIČ KRŠKO KRŠKO BRESTANICA STARI GRAD KOPRIVNICA KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO KRŠKO VIHRE LESKOVEC PRI KRŠKEM PODBOČJE RAKA SENOVO KRŠKO KRŠKO KRŠKO 9991671979000 DRUŠTVO SOCIALNIH DEJAVNOSTI KOLPINGOVA DRUŽINA B BRESTANICA 9991672274000 9995156394000 9991672258000 9991671626000 9991166956000 KRŠKO KRŠKO GMAJNA DRNOVO KRŠKO DRUŠTVO SOLZICE DRUŠTVO SOŽITJE-DRUŠTVO ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJAM DRUŠTVO SPIDVEJ TIM MATIJA DUH DRUŠTVO STROJNA SKUPNOST DRNOVO DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KRŠKO CESTA KRŠKIH ŽRTEV LESKOVŠKA CESTA CESTA KRŠKIH ŽRTEV DALMATINOVA ULICA NA DORCU 52 29 23 8 17 44 28 BRAČIČEVA ULICA 2 CANKARJEVA CESTA 48 62 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 52 CESTA 4. JULIJA 038 A CESTA NA RIBNIK 14 001 A 2 GORJANSKA CESTA 9 BOHORIČEVA ULICA 14 CESTA 4. JULIJA 66 32 PIONIRSKA CESTA 004 A 70 108 TRG XIV. DIVIZIJE 3 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 37 TRG MATIJE GUBCA 1 CANKARJEVA ULICA 1 CESTA PRVIH BORCEV 008A NASELJE NUKLEARNE ELEKTRARNE 17 CESTA 4. JULIJA 038 A 10 029 A TOVARNIŠKA ULICA 4 VINTAR HOTKO DUŠIČ DULAR ZORKO ZALOKAR DIVJAK JANKOVIČ ŠTEFANIČ PŠENIČNIK PERČIČ KUNEJ KERIN SLATNER CIZEL VOLČANŠEK ROŠTOHAR KUČIČ ŠRIBAR URŠIČ BERIBAK ARH JUREČIČ BIZJAN HOSTAR RAČIČ PLANINC ŠTUCIN BOBNIČ UREK MIŽIGOJ DUH JENŽUR KASTELIC 116 9991671952000 DRUŠTVO ŠPORTNA ŠOLA POSAVJE 9995273633000 DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SIVI DIM KRŠKO 9991166239000 DRUŠTVO TURISTIČNIH KMETIJ KRŠKO KRŠKO LESKOVEC PRI KRŠKEM KRŠKO 9995206251000 9995152216000 9995155851000 9995220378000 9995156319000 9995751594000 9991166158000 9991671804000 9995905486000 9995825997000 9991672240000 9991166352000 DRUŠTVO UPOKOJENCEV BRESTANICA DRUŠTVO UPOKOJENCEV KOSTANJEVICA NA KRKI DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRŠKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAKA DRUŠTVO UPOKOJENCEV SENOVO DRUŠTVO VINOGRADNIKOV KOSTANJEVICA NA KRKI DRUŠTVO VINOGRADNIKOV PODBOČJE DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RAKA DRUŠTVO VINOGRADNIKOV SREMIČ DRUŠTVO VINOGRADNIKOV VELIKI TRN DRUŠTVO VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV MOBILIZIRANIH S DRUŠTVO ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE BRESTANICA KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO RAKA SENOVO KOSTANJEVICA NA KRKI PODBOČJE RAKA SREMIČ VELIKI TRN SENOVO KRŠKO 9995933285000 9991672169000 9991166638000 9991672100000 9991671863000 9991166964000 9991166166000 9991166379000 9991166174000 9991166301000 9991671910000 9995892392000 9995176956000 9995923239000 9991672398000 9995993075000 9995204402000 DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO SONČEK POSAVJE DRUŠTVO ZA DELO NA DOMU ŠKRIJA DRUŠTVO ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE IN SAMOPOMOČ VIR DRUŠTVO ZA MULTIMEDIJE 2525 DRUŠTVO ZA PODVODNI RIBOLOV 'ARTEMIS' DRUŠTVO ZA PODVODNI RIBOLOV OCTOPUS DRUŠTVO ZA PODVODNI RIBOLOV POZEJDON DRUŠTVO ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA POSAVJA DRUŠTVO ZA PRAKTIČNO STRELJANJE SENOVO DRUŠTVO ZA PROSTO LETENJE KOSTANJEVICA NA KRKI DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA SVETI ANTON DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO KONDOR KRŠKO DRUŠTVO ZA VARILNO TEHNIKO KRŠKO DRUŠTVO ZAVEZNIKOV MEHKEGA PRISTANKA DRUŠTVO ZBIRATELJEV VOJAŠKE OPREME M-03 ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO POSAVJE FILATELISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO KRŠKO KOSTANJEK KRŠKO KRŠKO KREMEN KRŠKO KRŠKO KRŠKO SENOVO KOSTANJEVICA NA KRKI GORENJI LESKOVEC KRŠKO KRŠKO KRŠKO KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO SPODNJI STARI GRAD SOVRETOVA ULICA 031A ŠEBEK ULICA 11. NOVEMBRA 24 UREK CESTA KRŠKIH ŽRTEV 52 COLARIČ CESTA PRVIH BORCEV 12 KOŠIR RESLJEVA CESTA 3 ČERNOŠA CESTA 4. JULIJA 57 PAJIĆ 40 HRIBERŠEK TITOVA CESTA 99 PLETERSKI GRAJSKA CESTA 23 TOMAZIN 11 GRUBIČ 036A VIZLAR 37 KODELA 18 ŽIČKAR BRAČIČEVA ULICA 2 PŠENIČNIK CESTA 4. JULIJA 62 UČANJŠEK VALVASORJEVO NABREŽJE 5 RIBIČ 30 ZAKŠEK CESTA 4. JULIJA 67 BARŠEK CESTA 4. JULIJA 038 A MACUR 004F ŽAJBER CANKARJEVA ULICA 003 A PODGORŠEK KOVINARSKA ULICA 009 A LONGO CESTA KRŠKIH ŽRTEV 105 OSTRELIČ KVEDROVA ULICA 10 BRINOVEC ORAŽNOVA ULICA 12 JERELE 6 KROŠELJ CESTA KRŠKIH ŽRTEV 44 VENEK CESTA KRŠKIH ŽRTEV 137 KROŠELJ CESTA 4. JULIJA 58 ROSTOHAR LJUBLJANSKA CESTA 11 JEVŠNIK CESTA KRŠKIH ŽRTEV 59 VOLČANJK 64 ORAŽEN 117 9991166972000 9995882770000 9991672061000 9995113334000 9995951330000 9991672045000 9991671774000 9991166794000 9991671855000 9995256097000 9995831202000 FOLKLORNO DRUŠTVO TUFLCI KRŠKO FUN ŠPORT TEKMOVALNO REKREACIJSKI KLUB GALOPSKO DRUŠTVO POSAVJA GASILSKA ZVEZA KRŠKO GIMNASTIČNO DRUŠTVO RAIN KRŠKO GLEDALIŠKO DRUŠTVO LABORATORIJ GOLF KLUB KRŠKO HOPLA TEAM KRŠKO INVALIDSKO DRUŠTVO ILCO POSAVJE KAJAK KANU KLUB KRŠKO KARATE KLUB TERMOTEHNIKA KRŠKO KRŠKO KRŠKO SREMIČ KRŠKO KRŠKO KRŠKO KREMEN KRŠKO KRŠKO KRŠKO SENOVO 9991167120000 KARATE KLUB TRIGLAV 9995207665000 KEGLJAŠKI KLUB KRŠKO 9991672436000 KEGLJAŠKI KLUB KRŠKO 2002 BRESTANICA KRŠKO KRŠKO 9995262097000 KINOLOŠKO DRUŠTVO KRŠKO LESKOVEC PRI KRŠKEM 9991671715000 KLUB BORILNIH VEŠČIN DREN 9991672134000 KLUB HARMONIKARJEV POVŠE 9995156378000 KLUB JAMARJEV KOSTANJEVICA NA KRKI LESKOVEC PRI KRŠKEM GORENJI LESKOVEC KOSTANJEVICA NA KRKI 9991671987000 9995941300000 9995751608000 9995256925000 KLUB LJUBITELJEV FRAJTONAR'CE KLUB MALEGA NOGOMETA ZVEZDA KRŠKO KLUB POSAVSKIH ŠTUDENTOV KLUB UPOKOJENIH DELAVCEV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO 9995837243000 9991671707000 9991672347000 9991672495000 9991166921000 9995223130000 9991166204000 9995177324000 KLUB ZA PRAKTIČNO STRELJANJE POSAVJE KOLESARSKI KLUB OLIMP 2004 KRŠKO KOLO KLUB ŠPRIKLA KRŠKO KONJENIŠKI KLUB GMAJNA KONJENIŠKI KLUB KIKI KONJENIŠKI KLUB POSAVJE KRŠKO KOŠARKARSKI KLUB KRŠKO KRILA KLUB KRŠKO LESKOVEC PRI KRŠKEM KRŠKO KRŠKO GMAJNA ROŽNO MRTVICE KRŠKO KRŠKO PARTIZANSKA POT ROZMANOVA ULICA TOVARNIŠKA ULICA CESTA 4. JULIJA CESTA 4. JULIJA BOHORIČEVA ULICA CESTA KRŠKIH ŽRTEV NARPEL CESTA 3. JULIJA CESTA PRVIH BORCEV TRG MATIJE GUBCA CESTA 4. JULIJA ULICA ANKE SALMIČEVE ULICA ANKE SALMIČEVE 12 32 23 19 58 62 4F 13 131 33 11 ROŽAC ROVAN REGALI ŠRIBAR ŠTAJNER KEŠE FABIJAN BOGOLIN VAKSELJ ZORKO HORN 23 BRENCE 3 KOCJAN 112A HRIBŠEK 40 MOHAR 29 KERIN 16 POVŠE 25 UNETIČ GRAJSKA CESTA VALVASORJEVO NABREŽJE 7 AŠKERČEVA ULICA 2 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 53 LAPAJNETOVA ULICA 10 ULICA ANKE SALMIČEVE 17 CESTA 4. JULIJA 038A NARPEL 60 41 24 053 A CESTA KRŠKIH ŽRTEV 131 GUBČEVA ULICA 1 BOŽIČNIK PAVLOVIĆ UMEK FICKO BOŽIČ VODLAN PETRIČ JORDAN NARAGLAV HABINC DERŽANIČ POMPE 118 9995177103000 KULTURNO DRUŠTVO ANTON AŠKERC KOPRIVNICA KOPRIVNICA 9991672355000 9995006538000 9991167049000 9991672177000 9991166727000 9995932521000 9991167219000 9995113199000 9991166433000 KULTURNO DRUŠTVO GRIČ KRŠKO KULTURNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI KULTURNO DRUŠTVO LESKOVEC PRI KRŠKEM KULTURNO DRUŠTVO LIBNA KULTURNO DRUŠTVO OBZORJE KRŠKO KULTURNO DRUŠTVO ODMEV KRŠKO KULTURNO DRUŠTVO SRAKE Z RAKE KULTURNO DRUŠTVO STANE KERIN PODBOČJE KULTURNO DRUŠTVO SVETI LOVRENC,GORA KRŠKO KOSTANJEVICA NA KRKI LESKOVEC PRI KRŠKEM DOLENJA VAS PRI KRŠKEM KRŠKO KRŠKO MALI KOREN PODBOČJE GORA 9995155843000 9991166662000 9991672037000 9991672266000 KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA BBRESTANICA KULTURNO DRUŠTVO ŽAREK DOLENJA VAS KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAKA KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BUTNHRUPN KRŠKO 9991671634000 9991166697000 9995990076000 9991167022000 9991672118000 9995961629000 9995152151000 9995137861000 9995152283000 9995176816000 9995152232000 9995060427000 9995152364000 9995152160000 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FLOKART KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO POSAVSKI OKTET KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO SLOVENIJA KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO VALVASOR KVARTET KLARINETOV CLARIFOUR,DRUŠTVO LIONS CLUB INTERNATIONAL-KRŠKO LOVSKA DRUŽINA BRESTANICA LOVSKA DRUŽINA KOSTANJEVICA NA KRKI LOVSKA DRUŽINA KRŠKO LOVSKA DRUŽINA PODBOČJE LOVSKA DRUŽINA RAKA LOVSKA DRUŽINA SENOVO LOVSKA DRUŽINA VELIKI KAMEN LOVSKA DRUŽINA VELIKI PODLOG BRESTANICA DOLENJA VAS PRI KRŠKEM RAKA KRŠKO DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI BRESTANICA GORENJA LEPA VAS KRŠKO KRŠKO KRŠKO DOLENJI LESKOVEC KOSTANJEVICA NA KRKI TRŠKA GORA PODBOČJE KRŽIŠČE BREZJE PRI DOVŠKEM MALI KAMEN PRISTAVA PRI LESKOVCU 9995152194000 LOVSKA DRUŽINA VIDEM OB SAVI 9995825857000 LOVSKO DRUŠTVO SVETI DUH VELIKI TRN 9995264332000 LOVSKO KINOLOŠKO DRUŠTVO POSAVJA KRŠKO KRŠKO VELIKI TRN KRŠKO 2 UDUČ ULICA MILKE KERINOVE GRAJSKA CESTA ULICA 11. NOVEMBRA 22 18 24 88 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 44 TRG MATIJE GUBCA 2 001 A 1 31 CESTA PRVIH BORCEV 12 88 066A CESTA KRŠKIH ŽRTEV 105 MOŠKON KUNTARIČ KERIN ŽENER KALČIČ STARC ČEŠNOVAR COLNER MAVSAR 8 10 8 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 8 SREMIŠKA CESTA 005 A TRG MATIJE GUBCA 3 051 A RESLJEVA CESTA 3 21 99 17 033 A 038 B 017 A ULICA TONČKE ČEČEVE 6 18 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 23 JORDAN STANIČ PREVEJŠEK KOMOČAR PIRC KROŠELJ SLEMENŠEK ABRAM MEDVED ZUPANČIČ JAN GABRIČ KUNŠEK KORETIČ VRTNA ULICA MARJETIČ DAMJANOVIĆ DOMITROVIČ RADEJ KOZOLE KILER ŠEPEC 119 9991671880000 9991672380000 9991166719000 9995209617000 9991166620000 9991166417000 9991672088000 MEDNARODNO POLICIJSKO ZDRUŽENJE-IPA-SEKCIJA SLOVE MLADINSKA ŠPORTNA ZVEZA POSAVJA MLADINSKO DRUŠTVO PODBOČJE MODELARSKI KLUB KRŠKO MOTO KLUB RODEO RIDERS MOTO KLUB THUNDER KRŠKO MOTORISTIČNI KLUB PEKLENE OSE KRŠKO KRŠKO PODBOČJE KRŠKO DOLENJA VAS PRI KRŠKEM KRŠKO SENOVO 9991672606000 9995282578000 9995218683000 9991671839000 9991671766000 9991166310000 9995155932000 9995976952000 9995208840000 9995152330000 9991166468000 9991166778000 9995262968000 9991166115000 9991671898000 9991166476000 9991672339000 9991167154000 9991166344000 9995972981000 9991672282000 9991166441000 9995798167000 9995248795000 MULTISPORT KLUB NAMIZNOTENIŠKI KLUB NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO NOGOMETNI KLUB KRŠKO NOGOMETNI KLUB SENOVO OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA KRŠKO OBMOČNI ODBOR ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVEN OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB KRŠKO ODBOJKARSKO DRUŠTVO BRESTANICA PIHALNI ORKESTER VIDEM-DRUŠTVO PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO PLANINSKO DRUŠTVO POLOM KOSTANJEVICA NA KRKI PLANINSKO DRUŠTVO VIDEM KRŠKO PLAVALNI KLUB CELULOZAR KRŠKO PLESNI KLUB BOLERO KRŠKO PLESNI KLUB LUKEC POČITNIŠKO DRUŠTVO POSAVJA-METULJ POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV POSAVJE KRŠ POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER POSAVJE POSAVSKI ALPINISTIČNI KLUB POSAVSKI PLESNI KLUB LUKEC KRŠKO POSAVSKO DRUŠTVO SENIORJEV MENEDŽERJEV IN STROKOV POSAVSKO KONJEREJSKO DRUŠTVO KRŠKO POSAVSKO-DOLENJSKO PRAŠIČEREJSKO DRUŠTVO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BREGE KRŠKO BRESTANICA KRŠKO SENOVO ZDOLE KRŠKO KRŠKO BRESTANICA KRŠKO SENOVO KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO KRŠKO BREZJE PRI SENUŠAH KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KALCE-NAKLO BREGE 9995015081000 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRESTANICA BRESTANICA CESTA KRŠKIH ŽRTEV CESTA KRŠKIH ŽRTEV CESTA 4. JULIJA 53 30 1 038A 126 084 A 5 CESTA 4. JULIJA KVEDROVA ULICA MENCINGERJEVA ULICA 4 VRTNA ULICA 20 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 130 A ULICA 9. FEBRUARJA 8 18 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 30 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 30 CESTA NA RIBNIK 28 TOVARNIŠKA ULICA 18 TITOVA CESTA 106 LJUBLJANSKA CESTA 14 CESTA 4. JULIJA 32 TOVARNIŠKA ULICA 18 22 CESTA 4. JULIJA 038A CESTA KRŠKIH ŽRTEV 30 CESTA 4. JULIJA 57 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 53 CESTA 4. JULIJA 038A CESTA 4. JULIJA 038A BOHORIČEVA ULICA 9 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 30 10 21 CESTA PRVIH BORCEV 2 UREK PAVLOVIĆ PUNTAR BUČAR TOMAŽIN ŽIČKAR POŽUN KRAMARŠIČ KOSEDNAR SLIVŠEK STRNAD PETROVIČ SMODIČ ŠTIH ZAKŠEK VEGELJ URŠIČ ŠTOKAR LEKŠE BUČAR KLJUN VODLAN OMERZU PAJIĆ BEZJAK POZVEK VODLAN KOMOČAR SIMONIŠEK KUNTARIČ ŽIBERT ŽELEZNIK 120 9995220459000 9995204135000 9995168473000 9995218098000 9995177499000 9995209790000 9995137527000 9995152208000 9995204674000 9995224560000 9995225493000 9995219825000 9995006805000 9995172985000 9995176506000 9995236827000 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLENJA VAS PRI KRŠ PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DRNOVO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORA PRI KRŠKEM PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRK PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KRŠKO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LESKOVEC PRI KRŠKEM PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MALI KAMEN PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MALO MRAŠEVO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODBOČJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PREKOPA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RAKA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ROŽNO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SENOVO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SENUŠE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SMEDNIK PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STRANJE 9995176719000 9995155878000 9995176735000 9995202639000 9995156327000 9995220491000 9995225302000 9995164397000 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKA VAS PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKI KAMEN PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKI PODLOG PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKI TRN PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIDEM OB SAVI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIHRE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ZDOLE PROSTOVOLJNO INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO CELULO DOLENJA VAS PRI KRŠKEM DRNOVO GORA KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO LESKOVEC PRI KRŠKEM MALI KAMEN MALO MRAŠEVO PODBOČJE DOLNJA PREKOPA RAKA ROŽNO SENOVO SENUŠE SMEDNIK STRANJE GORENJA VAS PRI LESKOVCU VELIKI KAMEN VELIKI PODLOG MALI TRN KRŠKO VIHRE ZDOLE KRŠKO 9995177090000 9995275555000 9995156351000 9995155835000 9991166859000 9995927544000 9991671731000 9995183740000 PROSTOVOLJNO INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO TERMOE RADIOKLUB ISKRA PREKOPA NA DOLENJSKEM RADIOKLUB'KRŠKO' RDEČI KRIŽ SLOVENIJE-OBMOČNO ZDRUŽENJE KRŠKO REKREACIJSKO ŠPORTNO DRUŠTVO ŠAJSPOH BLOKI KRŠKO REKREATIVNO KOLESARSKO DRUŠTVO KRŠKO REKREATIVNO KOLESARSKO DRUŠTVO SENOVO RIBIŠKA DRUŽINA BRESTANICA-KRŠKO BRESTANICA DOLNJA PREKOPA KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO SENOVO RAZTEZ LJUBLJANSKA CESTA BOHORIČEVA ULICA ULICA 11. NOVEMBRA TITOVA CESTA TOVARNIŠKA ULICA TOVARNIŠKA ULICA CESTA PRVIH BORCEV 15 029 A 31 007 A 14 24 8 35 62 021 B 56 62 95 51 002 B 13 GOMILŠEK MLAKAR LEVIČAR CVELBAR ŠRIBAR ARH MARGON PIRC BAZNIK SIMONČIČ JUNKAR SLUGA URŠIČ KERIN CEROVŠEK REMIH 30 10 60 018 A 19 44 029C 18 PACEK JANKOVIČ NEČEMER KOPINA SELAK KOZOLE ŽUPEVC KUNEJ 18 001 A CESTA 4. JULIJA 58 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 15 ŽUPANČIČEVA ULICA 8 CESTA 4. JULIJA 38A TITOVA CESTA 98 001 A MEŠIČEK PUSTOSLEMŠEK KARABAŠ HABICHT GERMEK SIKOŠEK KRANJC ŽVEGLIČ 121 9995152291000 RIBIŠKA DRUŽINA KOSTANJEVICA NA KRKI 9991166565000 ROKOMETNI KLUB KRŠKO KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO 9991167081000 ROLARSKO-HOKEJSKI KLUB KRŠKO 9991672029000 9995551374000 9995932530000 9991671871000 9995209714000 9991167014000 9991672517000 9991671901000 ROMSKO DRUŠTVO ČHAVORA-KRŠKO SADJARSKO DRUŠTVO POSAVJA SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE KRŠKO DRUŠTVO SLOVENSKO ZDRUŽENJE REJCEV KONJ PASME POSAVEC SMUČARSKI KLUB KRŠKO SPEEDWAY FAN KLUB GERY KRŠKO SPIDVEJ KLUB ŠTOJS STRELSKI KLUB SENOVO LESKOVEC PRI KRŠKEM GORENJA VAS PRI LESKOVCU KRŠKO KRŠKO RAVNO KRŠKO KRŠKO SELA PRI RAKI SENOVO 9991166590000 9995273315000 9995257999000 9995193478000 9995916879000 9995249171000 9991671995000 9991671944000 9995206243000 9991166450000 9991672509000 9991166751000 9991166182000 9995870313000 9991672401000 9995229545000 9991166522000 STRELSKO DRUŠTVO CENTER STRELSKO DRUŠTVO LESKOVEC ŠAHOVSKI KLUB TRIGLAV KRŠKO ŠPORTNA ZVEZA KRŠKO ŠPORTNI KLUB ADO KRŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO DOLENJA VAS ŠPORTNO DRUŠTVO ENERGIJA KRŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO GORA ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA ŠPORTNO DRUŠTVO KRKA KOSTANJEVICA NA KRKI ŠPORTNO DRUŠTVO KRŠKO POLJE ŠPORTNO DRUŠTVO OTOK KOSTANJEVICA NA KRKI ŠPORTNO DRUŠTVO PODBOČJE 75 ŠPORTNO DRUŠTVO POLICIST KRŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO PROMO KRŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO RAKA ŠPORTNO DRUŠTVO REAKTOR KRŠKO LESKOVEC PRI KRŠKEM KRŠKO KRŠKO KRŠKO SPODNJI STARI GRAD KRŠKO GORA KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI VIHRE DOLNJA PREKOPA PODBOČJE KRŠKO KRŠKO RAKA KRŠKO 9991672185000 ŠPORTNO DRUŠTVO SENOVO 9995220360000 ŠPORTNO DRUŠTVO SENUŠE SENOVO SENUŠE LJUBLJANSKA CESTA 7 ZAGORC CESTA KRŠKIH ŽRTEV 131 KOZOLE ULICA MLADINSKIH DEL. BRIGAD 012 A SEVŠEK 001 A 30 2 4 038 A 038 A 14 1 BRAJDIČ OREŠEK PIRC PANGERČIČ OŠTRBENK VODLAN KERIN GRILC 7 4 58 58 23 027 A KVEDROVA ULICA 1 31 LJUBLJANSKA CESTA 7 LJUBLJANSKA CESTA 21 44 7 70 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 53 PAPIRNIŠKA ULICA 8 36 NARPEL 21 CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 9 51 DVOJMOČ PAVLIN ŽNIDERŠIČ ŠEBEK ROMIH MOLAN SREBOTNIK ŠINKOVEC POLOVIČ ZAJELŠNIK ANDREJAŠ CVELBAR JEVŠENAK PERC KERIN PEČARIČ ŠONC CESTA KRŠKIH ŽRTEV KOLODVORSKA ULICA CESTA 4. JULIJA CESTA 4. JULIJA PARTIZANSKA CESTA ULICA SLAVKA ROŽANCA GASILSKA POT CESTA 4. JULIJA CESTA 4. JULIJA CESTA KRŠKIH ŽRTEV ŽUPANC KRUMPAČNIK 122 9991672215000 ŠPORTNO DRUŠTVO SPEEDWAY KLUB DORI 9991166867000 ŠPORTNO DRUŠTVO STARA VAS 9991166328000 ŠPORTNO DRUŠTVO TEAM ROŽNO KRŠKO PODBOČJE 9991166140000 9991672363000 9995255953000 9995223555000 ŠPORTNO DRUŠTVO TERMOELEKTRARNE BRESTANICA ŠPORTNO DRUŠTVO VEJAR ŠPORTNO DRUŠTVO VELIKI PODLOG ŠPORTNO DRUŠTVO VELIKI TRN 9991672410000 9991672312000 9995238943000 9991671693000 9991167197000 9991672002000 9991672142000 9991672525000 9991166247000 9995275393000 9991166573000 9991672304000 9995006767000 9991671723000 9991166735000 9995112290000 9991671847000 9991672479000 9991167103000 9995252504000 9995892198000 9991672428000 9995882788000 9991166913000 9995651026000 ŠPORTNO DRUŠTVO VIHRE ŠPORTNO DRUŠTVO V6 KRŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO ZDOLE ŠPORTNO DRUŠTVO ŽLAPOVEC ŠPORTNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO VELIKO MRAŠEVO ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO BALANCA ŠPORTNO-TURISTIČNO DRUŠTVO GORICA ŠPORTNO, TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŠTVO NEVIODUNUM TENIŠKI KLUB BRESTANICA TENIŠKI KLUB KRŠKO THAI BOXING KLUB SCORPION KRŠKO TRIATLON KLUB KRŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO BRESTANICA TURISTIČNO DRUŠTVO JAMSKA SKUPNOST BREZOVSKA GORA TURISTIČNO DRUŠTVO KOPRIVNICA TURISTIČNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO LOVRENC RAKA TURISTIČNO DRUŠTVO PODBOČJE TURISTIČNO DRUŠTVO SENOVO TURISTIČNO HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZDOLE UMETNIŠKO ROKODELSKO DRUŠTVO ART ŠPL VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO ZDOLE VOKALNA SKUPINA VALVASOR KRŠKO,DRUŠTVO ZBOR ROKOMETNIH SODNIKOV POSAVJA BRESTANICA STRAŽA PRI RAKI VELIKI PODLOG VELIKI TRN VIHRE, LESKOVEC PRI KRŠKEM KRŠKO ZDOLE KRŠKO VELIKO MRAŠEVO KRŠKO GORICA DRNOVO BRESTANICA KRŠKO KRŠKO KRŠKO BRESTANICA BREZOVSKA GORA VELIKI KAMEN KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO RAKA PODBOČJE SENOVO ZDOLE KOSTANJEK ZDOLE ZDOLE KRŠKO 038A BOHORČ 9 DROBEŽ 95 ŠKRBINA ROZMAN OB POTOKU CESTA PRVIH BORCEV 18 6 60 18 31B SREMIŠKA CESTA 25 18 LESKOVŠKA CESTA 002A 45 KIDRIČEVA ULICA 11 29 74 CESTA V LOG 2 CESTA KRŠKIH ŽRTEV 130 B HOČEVARJEV TRG 1 KAJUHOVA ULICA 3 CESTA IZGNANCEV 3 15 42 ULICA TALCEV 20 CESTA 4. JULIJA 59 36A 70 TITOVA CESTA 98 18 18 18 62 CESTA 4. JULIJA 58 LIPOGLAVŠEK KLANČIŠAR LAJKOVIČ GORENJC PIRC SAJKO ROBEK ZADRAVEC GROZDINA GORJAN KORETIČ ZALOKAR KENIG OSTRELIČ VORKAPIĆ MERHAR AVSENAK JAZBEC BRAČUN DROBNIČ PLANINC KERIN JUREČIČ PETROVIČ NOVAK ŠPILER ŽIVIČ KUNEJ PIRC 123 9991166387000 9991166506000 9995155797000 9995113369000 9991167073000 9991672487000 9991672070000 9995155827000 9995155819000 9995819598000 9995155789000 ZDRUŽENJE POTROŠNIKOV POSAVJA ZDRUŽENJE REJCEV HLADNOKRVNIH KONJ IN HAFLINGERJE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV OBČINSKO OZIROMA O ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRŠKO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRŠKO ZDRUŽENJE ZA IZOBRAŽEVANJE ŽUPANOV ZDRUŽENJE ZASEBNIH PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER ZVEZA DRUŠTEV ZA TEHNIČNO KULTURO KRŠKO ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV KRŠKO ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN POSAVJA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO LESKOVEC PRI KRŠKEM KOSTANJEVICA NA KRKI DOLENJA VAS PRI KRŠKEM KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO CESTA KRŠKIH ŽRTEV CESTA KRŠKIH ŽRTEV CESTA KRŠKIH ŽRTEV CESTA KRŠKIH ŽRTEV TRG BORCEV ORAŽNOVA ULICA CESTA 4. JULIJA CESTA KRŠKIH ŽRTEV CESTA KRŠKIH ŽRTEV CESTA KRŠKIH ŽRTEV 23 52 15 4 6 19 148 58 23 23 14 KOŠIR URBANČ PODGORŠEK VINTAR PEVEC CURHALEK MOLAN KARABAŠ AVSENAK MOLAN JANC 124 22 PONUDNIKI S KONTAKTNIMI PODATKI ANTONIJA JANKOVIČ Osnovna ponudba: Peka kruha in potic Opis lokacije: na poti iz Krškega proti Brežicam pri gasilskem domu levo, druga hiša desno Naslov Kontaktne številke Kontaktna oseba Obratovalni čas Vrsta registracije Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Vihre 27, 8273 Leskovec pri Krškem Tel.: 07 492 03 85, Mobitel: 051 822 181 Antonija Jankovič Po dogovoru dopolnilna dejavnost na kmetiji hrvaško osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Kapaciteta ljudi: do 20 ljudi Minimalna velikost skupine: 1 oseba Maksimalna velikost skupine: 10 – 20 ljudi -št. sedežev znotraj: 20 Kruh 3 € /1kg Potice, sadni kruh 10 € Okrašeni kruhi, kmečki kruh 2 - 3 dni Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV , niso zavezanci za DDV. 125 APOLON d.o.o. Osnovna ponudba: Pivnica Apolon je staremu mestnemu jedru v Krškem pred več kot desetimi leti vdahnila novo življenje. Lokal, ki ga prej v bližnji okolici še ni bilo. Gostinsko izkušena družina Kos je gostom ponudila nekaj novega in ljudje so Pivnico Apolon sprejeli takoj in jo vzeli za svojo. Dodatna ponudba: Z bogato ponudbo piva in pa nekaterimi novimi kulinaričnimi specialitetam, ki jih do takrat še nismo poznali so poskrbeli, da lokal ni bil nikoli prazen. Od dopoldanskih malic, do poslovnih kosil, v popoldanskem in večernem času pa prijetno okolje za druženje mladih, kot tudi starejših obiskovalcev. Ponudbo so iz leta v leto dopolnjevali in izpopolnjevali, tako, da so zadovoljili tudi tiste najzahtevnejše, ki se v pivnico radi vračajo sami, s prijatelji ali pa v okviru zaključenih družb. Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Dalmatinova 3, 8270 Krško Tel: 07 490 23 60, Mobitel: 041 991 986 [email protected], [email protected] www.pivnicaapolon.com Tatjana Kos pon-pet: 8 – 24 sob,ned: 12 – 23 Različne oblike animacij, kulinarični dnevi (dnevi dalmatinske kuhinje, glasba – predvsem poleti) Nemško, Hrvaško, Italijansko, Angleško osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da 100 ljudi 1-2 dni prej Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 126 TURISTIČNA KMETIJA ŠPILER Osnovna ponudba: Na sončnem obrobju Kozjanskega, ob prijetno vijugasti Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti, v bližini Zdol leži naselje Kostanjek, kjer se malo nad slikoviti podružnično cerkvijo sv. Vida, nahaja turistična domačija Petra Špilerja Na domačiji Petra Špilerja se je združila tradicija z umetnostjo. Ob vsem prenovljenem nekdanjem kozolcu in kleti, kjer je našla prostor razgibana jedilnica s krušno pečjo, vzbudi posebno pozornost očarljivi vinski hram na vrhu vinograda. ETNO ART turizem pri Špilerju vas vabi, da se v prijetnem domačem ambientu, poleg ogleda likovnih del in rokodelskih izdelkov ob domačem vinu nasitite z avtohtonimi jedmi iz krušne peči, z dobrotami kršpopoljskega prašiča ter štruklji v juhi. Naslov Kontaktne številke E-pošta Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine REZERVACIJE Čas najave za skupine Kostanjek 18, 8272 Zdole Tel: 07 477 81 09, Mobitel: 041 788 222 [email protected] Peter Špiler po dogovoru ogled galerije, razstava rokodelcev, možnosti za dodatne razstave, dnevi poezije, ambient za organizacijo prireditev, obletnic, ipd DRUŠTVO ART ŠPL – varstvo dediščine Dopolnilna dejavnost na kmetiji Turistična kmetija Nemško, Hrvaško osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Minimalna velikost skupine: 15 ljudi Maksimalna velikost skupine: pozimi do 50 ljudi, poleti tudi do 100 ljudi ali več Št. sedežev znotraj: 50 Št. sedežev zunaj: 50 Možnost obiska: skozi celo leto predhodna najava – 1 dan Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. Dopolnilna dejavnost na kmetiji (24.7.2006) - turizem na kmetiji – ogled kmetije, oddajanje površin za piknike, vinotoč – 30 sedežev; ročno poslikavanje, ostali unikatni izdelki; drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji: usposabljanje na kmetiji, organizacija delavnic, tečajev Odločba (8.5.2007): H/55.305 – »Dejavnost turističnih kmetij brez nastanitve«; vrsta gostinskega obrata – »Vinotoč« s pokritim gostinskim vrtom – skupaj 50 sedežev Imajo tudi certifikat integrirane predelave. 127 GOSTILNA PEČNIK Osnovna ponudba: V gostilni Pečnik slovimo po domači kuhinji. Poleg jedi po naročilu vam nudimo visoko kakovostne, a cenovno ugodne dnevne malice in kosila. Med raznovrstno ponudbo pijač posebno pozornost zasluži rdeče vino. Postrežemo vam tako belo kot rdečo kapljico, pa naj bo to dolenjski posebnež cviček ali pregovorno dobra frankinja. Lokacija: Gostilna Pečnik leži v dolini reke Save (relacija Krško – Sevnica) ob mostu na poti v Brestanico. Iz gostinske sobe in parkirišča je lep razgled na grad Rajhenburg, kamor se lahko odpravite na 15 min sprehod in si ogledate Muzej novejše zgodovine Slovenije. Lahko pa se po gozdni poti odpravite do energetskih točk na Dunaju ( 1 ura). Naslov Kontaktne številke E-pošta Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Gunte 8, 8270 Krško Tel.: 07 497 15 62, Mobitel: 041 791 437 [email protected] Albin Pečnik Pon – sob: 7-22 ure Nedelje in prvi dan praznika zaprto Ponujajo dnevne malice, jedi po naročilu, najpogostejša ponudba jagenjček, odojek, bograč, žrebičji zrezki in konjski golaž s.p. gostinska ponudba, gostilna angleščina osebnim avtomobilom,z avtobusom, z mini avtobusom ali kombijem da Kapaciteta ljudi: do 50 ljudi - št. sedežev znotraj: 70 - št. Sedežev zunaj: 20 Veljavni cenik, za skupine dogovor po dogovoru Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 128 GOSTILNA MEDVEDJI BRLOG Osnovna ponudba: V prijetnem lovskem ambientu ponudba tradicionalnih jedi, ekološko pridelane hrane, divjačine na različne načine, lastna buteljčna vina. Opis lokacije : Brestanica ob železniški progi, cesta Brestanica – Blanca - Sevnica Naslov Kontaktne številke E-pošta Kontaktna oseba Obratovalni čas Trženje in promocija Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine REZERVACIJE Čas najave za skupine Zasavska cesta 12, 8280 Brestanica Tel.:07 49 71 683, 07 49 73 084, Mobitel: 040 802 654 [email protected] Franc Zorko 9:30 – 22:30 sobota, nedelja 12:00 – 22:30 TD Brestanica, Društvo vinogradnikov, 2 spletne strani Posebnosti, zgodbe (družinska tradicija) in anekdote; »brlogasta oblika ambienta«, lovec s.p. gostinska ponudba (gostilna) italijansko, hrvaško, nemško osebnim avtomobilom, z avtobusom, z mini avtobusom ali kombijem da do 30 ljudi vsaj 1 dan prej Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 129 GOSTIŠČE RIBNIK Osnovna ponudba: Ponudba domače, tradicionalne hrane, poseben poudarek na ribjih specialitetah, odprta domača in buteljčna vina, animacijski večeri. Dodatna ponudba: - Domače jedi po dogovoru, doma pridelana vina, strokovno vodene degustacije - Sodelovanje s folklorno skupino in možnost popestritve posameznih dogodkov, sodelovanje na različnih prireditvah, odlična vina (priznanja iz tekmovanj), degustacije v lastni kleti. Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Nastanitvene kapacitete Cena nočitve REZERVACIJE Čas najave za skupine Raztez 1a, 8280 Brestanica tel.: 07 497 14 45, fax: 07 497 14 45, Mobitel: 041 746 786 [email protected] www.gostisce-dular.com Jože Dular poleti: 11-23 vsak dan Sob,ned in prazniki: 10-24 Pozimi: 12-23 catering s.p. gostinska ponudba, gostilna Angleško osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem, oddaljenost iz krškega cca 5km da Minimalna velikost skupine: pozimi cca 100 ljudi Maksimalna velikost skupine: poleti neomejeno -št. sedežev znotraj: 130 -št. sedežev zunaj: 800 - št. sob: 4 sobe (kopalnica + spalnica) - št. Ležišč: 11 postelj - nočitev z zajtrkom 20 € skozi celo leto, po predhodnem naročilu odvisno od št. gostov in od namena dogodka Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 130 GRAD RAJHENBURG, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE Osnovna ponudba: Muzej se nahaja v gradu Rajhenburg, najstarejšem srednjeveškem gradu v Sloveniji, ki se v listini omenja že leta 895. Gostje si v gradu lahko ogledajo tri stalne razstave: Razstava o slovenskih izgnancih prikazuje nemške imperialistične težnje po slovenskem ozemlju, razkosanje Slovenije, nemško raznarodovalno politiko, preselitvena taborišča in izganjanje v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo, prehod kočevskih Nemcev na izselitveno območje ob Savi in Sotli, življenje v izgnanstvu in vrnitev izgnancev v domovino. Razstava o političnih zapornikih in internirancih prikazuje okupatorjev teror na ozemlju vse Slovenije, zapiranje v zapore, mučenje, pobijanje in izgon v koncentracijska taborišča v taborišča smrti (ta so na razstavi obširneje prikazana). Razstava o trapistih prikazuje ustanovitev reda v Franciji, prihod v Rajhenburg, organizacijo reda in življenje v samostanu, gospodarske in industrijske dejavnosti menihov, ter njihovo vpetost v prostor in kraj. Prikazana je zgodovina gradu, ogledati si je mogoče tudi obnovljeni renesančni trakt in freske z začetka 16. stoletja s prikazom legende o Kunigundi Bamberški. Dodatna ponudba: Na gradu se odvijajo skozi vse leto različne kulturne prireditve, ki jih organizirajo Turistično društvo Brestanica, Kulturno društvo Brestanica in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško. Prireditve potekajo v sklopu prireditve »Poletje na gradu Rajhenburg«. Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Trženje in promocija Vrsta registracije Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica tel.: 07 49 71 568, mobitel: 031 405 21 [email protected] www.muzej-nz.si Irena Furst torek – petek 9 – 15 ure sobota – nedelja 11 - 15 ure letaki, internetna stran, turistične agencije,STO kulturna dediščina angleško, nemško osebnim avtomobilom, z avtobusom, z mini avtobusom kombijem da nad 50 oseb Individualni obiskovalci: odrasli: 1,67 €, mladina: 1,25 € skupina do 15 oseb: odrasli: 1,67 €, mladina:1,25 € skupina nad 15 oseb: odrasli:1,25 €, mladina: 0,83 € popusti za otroke do 7 let: brezplačen ogled nekaj dni prej Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 131 HIŠA TRT IN VINA KUNEJ Osnovna ponudba: Prestopiti prag Hiše trte in vina pomeni srečati in seznaniti se z vinom od njegovega začetka, to je od vzgoje sadike vinske trte pa do okušanja vseh njenih sadov, ujetih v harmonijo in plemenitost vinskih kapljic. Spoznavanje vinskih sort in zvrsti belega in rdečega Sremičana se prične v prostorih moderne kleti v Brestanici. Po želji je možen ogled trsnice s strokovno predstavitvijo pridelave sadik vinske trte. Pot lahko nadaljujemo na Sremič, kjer lahko v vinskem tabernakelju sklenemo degustacijo z vrhunskimi sremiškimi vini, lahko tudi s slovenskim viteškim prvakom iz leta 2000, sorto laški rizling, suhi jagodni izbor. Dodatna ponudba: Ponudba degustacije vina v Hiši trte in vina Kunej Hiša trte in vina Kunej nudi nepozabno vinsko izkušnjo za vse ljubitelje vina. Ob ogledu kleti je mogoče izbrati med naslednjimi vinskimi programi: 1. VINSKA PONUDBA KUNEA 2. VINSKA PONUDBA LEVIN 3. VINSKA PONUDBA PRESTIŽ Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Trženje in promocija Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine CPB 40, 8280 Brestanica Tel.: 07 497 33 30, Fax.: 07 497 33 31, Mobitel: 041 435 442 [email protected] www.kunej.com Tanja Kunej po dogovoru spletna stran, letaki in sejmi s.p. možnost nakupa vina, degustacije vina Angleško, italijansko, hrvaško, nemško,francosko, špansko osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Cenik (cene EUR brez DDV- 20% na osebo): Vinska ponudba Kunea 5€ Vinska ponudba Levin 7€ Vinska ponudba Prestiž 10€ Dodatno: - mesni in sirov narezek 2€ - kanapeji 3€ - domač ajdov kruh in potica 1€ vsaj 1 dan prej Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, so zavezanci za DDV. 132 IZLETNIŠKA KMETIJA GLAS Osnovna ponudba: Na poti na Sremič pri križu zavijete desno in kmalu vas prijazno pozdravi Izletniška kmetija GLAS. Tu se lahko odpočijete od kolesarjenja ali pohoda po bližnji pohodniški poti. Ponujamo odlična vina, ki jih sami pridelujemo iz 8000 trt. Tudi letos smo dobili več nagrad na Prazniku vin ob Bizeljsko sremiški vinsko turistični cesti, ena izmed njih je Zlata medalja za Laški rizling izbor 2001. Nudimo tako odprta vina kot buteljke, možen je tudi nakup. Naše odlične jedi so že marsikomu dobro znane, posebej pa so priljubljeni domači sirovi štruklji in ajdova potica. V svojih prostorih lahko sprejmemo do 50 gostov, ki se prej najavijo. Zunaj načrtujemo izgradnjo terase in manjšega otroškega igrišča, vendar imajo otroci že sedaj na voljo gugalnice. Dodatna ponudba: Doma pridelana hrana, vseskozi v ponudbi meso perutnine in domače svinjine, kruh iz krušne peči, mlinci, rezanci, različne vrste štrukljev, štrudljev, potic, doma pridelana vina Naslov Kontaktne številke Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine REZERVACIJE Čas najave za skupine Sremič 62, 8270 Krško Tel.:07 492 76 36, Mobitel:031 306 158 Metka Glas Petek od 13 – 01 ure Sobota od 12 – 01 ure Nedelja od 12 – 24 ure Organizirano martinovanje in druga srečanja ob posameznih priložnostih, novoletna praznovanja - pohod po Grmadi - sprehodi po naravi dopolnilna dejavnost na kmetiji gostinska ponudba, turistična kmetija angleško, hrvaško osebnim avtomobilom, z avtobusom, z mini avtobusom ali kombijem da Kapaciteta ljudi: do 50 ljudi Minimalna velikost skupine: 15 ljudi Maksimalna velikost skupine: 50 ljudi - št. sedežev znotraj: 50 ljudi en teden prej Rezervacije možne na tel. : 07 49 27 636, Mobitel: 031 306 158 Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, niso zavezanci za DDV. 133 IZLETNIŠKA KMETIJA VERTOVŠEK Osnovna ponudba: Nudimo doma pridelano hrano s poudarkom na avtohtonih jedeh, vseskozi v ponudbi kokošje in ovčje meso, doma pridelana rdeča in bela vina. Prirejajo zabave, prireditve in različna druženja pod velikim kozolcem, srečanje izgnancev, organizirana martinovanja, ob Velikem Šmarnu kmečke igre, povezovanje z Društvom vinogradnikov in ostalimi društvi v kraju, možnost poroke (cerkvene in civilne) v naravi in pogostitev, pikniki v naravi , možnost in organiziranje hoje po žerjavici, možnost rekreacije na večnamenskem travnatem igrišču (nogomet, odbojka…) Opis lokacije: po cesti iz Krškega proti Brestanici, skozi Senovo in naprej do Velikega Kamna, med Velikim Kamnom in Brestanico je odcep, na njem kažipot, od tod pa je do kmetije le še kilometer. Naslov Kontaktne številke E-pošta Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine REZERVACIJE Čas najave za skupine Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica Tel.:07 497 62 39, Mobitel: 041 983 170 [email protected] Karel Vertovšek Po dogovoru Dodatna ponudba v okolici: - gradovi (Podsreda, Brestanica, Pišece, Bizeljsko…) - cerkve - repnice na Bizeljskem - Terme Olimija, Terme Čatež - Bohor, Lisca, Jošt dopolnilna dejavnost na kmetiji gostinska ponudba, turistična kmetija, rekreacija, animacija, zabava Angleško, italijansko, hrvaško osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Kapaciteta sprejema: 150 – 200 ljudi Minimalna velikost skupine: vsaj 10 ljudi Maksimalna velikost skupine: lokal 60, kozolec 150 – 200 ljudi - št. sedežev znotraj: 60 ljudi - št. sedežev zunaj: 150 – 200 ljudi predhodna najava (teden dni) Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, niso zavezanci za DDV. 134 KOČA NA BOHORJU Osnovna ponudba: Nudijo nedeljska kosila »na žlico« (jota, golaž, segedin, gobova juha z ajdovimi žganci), domače vino, jedi po naročilu Opis lokacije: Bohor je 10 km oddaljen od Senovega – cesta je označena in vodi do koče. Dodatna ponudba v okolici: Naravne in kulturne vrednote: možnost pohodništva, pot štirih slapov, partizanska tiskarna bolnica, nedeljska kosila. 1. nedelja v maju – jezikova nedelja – razstava jezikov Naslov Kontaktne številke E-pošta Kontaktna oseba Obratovalni čas Vrsta registracije Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Dobrava 59, 8281 Senovo Tel:07 497 24 75, Fax: 07 49 72 475, Mobitel: 041 731 125 [email protected] Majda Abram pon – zaprto, okt – april: 7-21, maj-sept: 8-22 s.p. Angleško, hrvaško osebnim avtomobilom,z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Minimalna velikost skupine: 20 ljudi Maksimalna velikost skupine: 55 Kapacitete: 100 – 150 Število sedežev znotraj: 55 + 20 Število sedežev zunaj: 100 Število in vrsta sob: 5 posameznih, 50 skupnih ležišč Število ležišč: 36 Sobe: 6, 30 € 1 mesec Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, so zavezanci za DDV. 135 OKREPČEVALNICA IN PIZZERIJA POLC Osnovna ponudba: Nahajamo se v centru Leskovca na glavnem trgu ob cerkvi. Vsaka upadnica v Leskovcu vas po glavni cesti ulici 11. novembra pripelje na trg. Ponudba hrane domača in balkanska hrana, pizze, tople malice, odojki in jagenjčki z ražnja. Dodatna ponudba v okolici: - v neposredni bližini športni objekti, trim steza - kulturni dom in zgodovinski objekti - kozmetika Trg borcev 6, 8273 Leskovec pri Krškem Tel.:07 49 03 050, 07 49 20 296, Mobitel: 041 633 503 [email protected] www.hisahranepolc.si Borut Pevec pon–pet od 7-22 ure, terasa do 22 ure, pet-sob od 7-01 ure, poleti terasa do 24 ure, ned 7.30-22 ure Tematski večeri (foto, plesni,….), gastronomski večeri, animacijski Dodatni opis programi, rekreacija, sodelovanje z ostalimi ponudniki v okolici: kulturno ponudbe društvo Leskovec, vinarji,…. rekreacija, ples Posebnosti , zgodbe Gostinstvo kot tradicija hiše Polc že od leta 1850. Sedaj že kot 4. generacija (družinska tradicija) nudimo hrano. in anekdote d.o.o. Vrsta registracije gostinska ponudba, gostilna, rekreacija, animacija, zabava Tip ponudbe Angleško, nemško, hrvaško Tuji jeziki osebnim avtomobilom,z avtobusom, z mini avtobusom ali kombijem, Dostopno z da Možnost parkiranja Maksimalna velikost Kapaciteta ljudi: 300 ljudi Minimalna velikost skupine: 4 osebe skupine Maksimalna velikost skupine: 100 ljudi - št. sedežev znotraj: 210 - št. sedežev zunaj: 50 dva dni prej REZERVACIJE Čas najave za skupine Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas 136 TURISTIČNA KMETIJA PLAHUTA Osnovna ponudba: Nudimo vam doma pridelano ekološko hrano, ponudba mesa jelenov in ostale divjačine, narezkov, vseskozi v ponudbi juha, govedina, različne vrste štrudljev, sira (tudi siri drugih ekoloških kmetij), kruha i krušne peči, doma pridelano vino, jabolčni sok. Dodatna ponudba: Obore jelenov (trenutno 25 kom), prašičev (10 kom), povezovanje z ostalimi ponudniki, predvsem ekološkimi kmetijami. Dodatna ponudba v okolici: sprehajalne in planinske poti, potok Blanščica s slapom Bojanca Naslov Kontaktne številke Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine REZERVACIJE Čas najave za skupine Kališevec 3, 8281 Senovo Tel: 07 497 02 88 Po dogovoru Prodaja domačih salam, vratovine, špeha - pancete kmetija, gostinska ponudba Hrvaško, osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem, da Minimalna velikost skupine: 10 ljudi Maksimalna velikost skupine: 50 ljudi Število sedežev znotraj: 49 po dogovoru Cene veljajo za celo leto 2008 in ne vključujejo DDV, niso zavezanci za DDV. 137 RESTAVRACIJA IN HOTEL CITY Osnovna ponudba: Ponudba različnih tradicionalnih jedi, ekološko pridelane hrane, kostanjeve jedi, različne vrste štrukljev, ribe; dnevno malice, nedeljska kosila v obliki samopostrežnega toplega bifeja (do 15. ure); izvedba cateringa; ponudba različne vrste odprtih in buteljčnih vin (Vinogradništvo Resnik, KZ Krško). Dodatna ponudba: Povečati obstoječe aktivnosti: - športne prireditve (zaradi neposredne bližine , količine in ugodne cene športnih dvoran in ostale infrastrukture) - posebne ponudbe za pohodnike (Lisca, Planina, Bohor) - posebne ponudbe za kolesarje, motoriste) - kongresni turizem (zelena dvorana za do 60 oseb in neposredna bližina kulturnega doma Krško) - tranzitni turizem (povečati število organiziranih avtobusnih prevozov in jih z dodatno ponudbo obdržati vsaj še en dan) - izmenjava študentov iz ostalih držav (strokovni ogledi NEK, Savskih elektrarn, lokalne Fakultete…) - predvsem hitra in atraktivna ponudba celotnega paketa lokalnih prireditev (razne dirke Studenec, oldtajmerjev, carting, speedway, glasbena tekmovanja) Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Ponudba Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.:07 4880 300, Fax: 07 48880 313, Mobitel: 040 711 100 [email protected] www.city-hotel.si Magda Senica Obratovalni čas restavracije: Odpiralni čas hotela: pon-čet 06-22 Vsak dan 24ur/dan Sobota 06-24 Sobota 07-24 Nedelja in prazniki 08-22 Dodatna ponudba: - možnost prirejanja konferenc in seminarjev (lastna dvorana in neposredna bližina kulturnega doma) - Možnost prirejanja športnih priprav (rokomet, nogomet, tenis, speedway, carting) - Youth hostel (študentje in dijaki imajo 10% popust) - Prirejanje plesov,folklornih nastopov, raznih ogledov - Možnost najetja rusko govorečega vodiča Dodatne storitve: -Organiziranje transferov z osebnim avtom, kombijem, avtobusom - dostop do interneta v avli recepcije in večjem številu hotelskih sob - prirejanje različnih kulinaričnih dogodkov in catering - bogata kulinarična ponudba (posebnost domače sladice) nočitev z zajtrkom hotel, gostilna Angleško, Hrvaško, Nemško, Italijansko osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Sprejmejo: - do 300 sedišč, ki so po potrebi ločena na manjše dvorane, - 60 sedišč zunanja terasa 138 Namestitvena ponudba: I.kategorija (obnovljene sobe) - eno ali dvoposteljne (francosko ležišče) 15kom - dvopostljne 17 kom - apartma (4 ležišča) 4kom Cena II. kategorija (starejši interier) -dvoposteljne 40 kom (skupaj 80 ležišč) Individualen gost I.kategorija (redna bruto cena z DDV) -enoposteljna soba 42,00 € - dvoposteljna soba 54,00€ -dodatno ležišče 13,00€ II.kategorija-enopostelnja --enoposteljna soba 33,00 € - dvoposteljna soba 48,00€ -dodatno ležišče 13,00 € za skupine nad 20 ljudi: I.kategorija (redna bruto cena z DDV) -enoposteljna soba 39,00 € - dvoposteljna soba 49,00€ -dodatno ležišče 13,00€ apartma 62,00 REZERVACIJE Čas najave za skupine II.kategorija-enopostelnja --enoposteljna soba 31,00 € - dvoposteljna soba 45,00€ -dodatno ležišče 13,00 € Čas najave za nočitev: kontaktna oseba: Jelen Bojana tel: 040 711 106, tel.: 07 4880 300 Cene veljajo celo leto 2008 in vključujejo DDV, so zavezanci za DDV. 139 RESTAVRACIJA PACIFIC Osnovna ponudba: Hotel Pacific se nahaja v centru novega poslovno nakupovalnega centra, ob glavni magistralni cesti, vpadnici v Krško. Oddaljenost od starega mestnega jedra 3 km in do centra Vidma 3.5km, telovadne dvorane 1km, ter blizu stadiona Matija Gubca. Hotel Pacific je manjši hotel, primeren za organizacijo manjših seminarjev in delovnih sestankov v kristalni dvorani, ki je večnamenska. Delovne dneve bi lahko popestrili z raznimi ogledi ali dejavnostmi v okolici (obisk kakega kmečkega turizma , kulturnih znamenitosti, ostalo dogajanje v okolici)prav tako je pestra ponudba hrane, ponudba vin, nočitvene kapacitete Dodatna ponudba: - v hotelu je restavracija in pub, želijo sodelovati še z ostali ponudniki, da bi gostje prenočijo v hotelu, ostalo ponudbo pa prilagoditi trenutnim dogajanju in željam gostov. - možnost prirejanja konferenc in seminarjev (lastne dvorane in neposredna bližina kulturnega doma) - Možnost prirejanja športnih priprav (rokomet, nogomet, tenis, speedway, carting) - Youth hostel (študentje in dijaki imajo 10% popust) - Prirejanje plesov,folklornih nastopov, raznih ogledov - Možnost najetja rusko govorečega vodiča Osnovna ponudba: - namestitev **** zvezdice: 1 posteljna soba, 10 dvoposteljnih sob, 2 apartmaja (suite) - gostilna: dnevna kosila , nedeljska kosila, balkanska, mehiška in klasična kuhinja, pizzerija, banketi (kristalna dvorana) Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Tip ponudbe Ponudba Tuji jeziki Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem Telefon:07 4880 300, Fax: 07 48880 313, Mobitel: 040 711 100 [email protected] www.city-hotel.si Magda Senica,Bojana Jelen Obratovalni čas restavracije: Obratovalni čas hotela: pon-čet 06-22 vsak dan 24 ur/dan Sobota 06-24 Sobota 07-24 Nedelja in prazniki 08-22 Dodatne storitve: -Organiziranje transferov z osebnim avtom, kombijem, avtobusom - možnost priklopa na internet v hotelskih sobah - prirejanje različnih kulinaričnih dogodkov in catering - bogata kulinarična ponudba (poleg klasične ponudbe, še jedi z žara na ogle, mehiška kuhinja, pizzeria) Dodaten opis: Povečati obstoječe aktivnosti: - športne prireditve (zaradi neposredne bližine , količine in ugodne cene športnih dvoran in ostale infrastrukture) - posebne ponudbe za pohodnike (Lisca, Planina, Bohor) - posebne ponudbe za kolesarje, motoriste) - kongresni turizem (kristalna dvorana za do 170 oseb) - poslovni turizem hotel, gostilna nočitev z zajtrkom Angleško, Hrvaško, Nemško, Italijansko 140 Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Minimalna velikost skupine: do 50 ljudi nočitev, restavracija do 250, kristalna dvorana 120, terasa 35 ljudi Maksimalna velikost skupine: 28 nočitev, restavracija do 130 ljudi -120 sedišč v restavraciji Pacific - 120 sedišč v Kristalni dvorani hotela Pacific (čudovita za zaključne družbe) -60 sedišč zunanja terasa Namestitvena ponudba: - Enoposteljna soba 1 kom - dvoposteljna (francosko ležišče) 4kom - troposteljna 1 kom - apartma (2 do 4 ležišča) 2kom - (skupaj 22 do 30 ležišč) Individualen gost (redna bruto cena z DDV) -enoposteljna soba 50,00 € - dvoposteljna soba 58,00€ - triposteljna soba 67,00 -dodatno ležišče 13,00€ za skupine nad 20 ljudi (redna bruto cena z DDV) -enoposteljna soba 47,00 € - dvoposteljna soba 54,00€ -dodatno ležišče 66,00€ apartma 13,00 Polni penzion: kosilo 6 € dodatno na osebo Popusti za otroke do 3 let: gratis; od 4-12 let 50% popust Študentje in dijaki imajo 10% popust po dogovoru Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 141 RIBOGOJSTVO GORIČAR d.o.o. Osnovna ponudba: Nahajamo se v vasi Slivje med Kostanjevico na Krki in Podbočjem, ki je od krškega oddaljen 10 km in 12 km od Brežic. Nudimo vam sladkovodne sveže ribe (postrvi, potočne postrvi, potočne zatovčice, fileji postrvi, salmonizirani fileji), dimljene cele postrvi in fileji, vino cviček (stekleničeno, točeno). Naša osnovna ideja je trgu ponuditi kakovostne ribje izdelke ter izpolnjevati zahteve in želje kupcev. Naša predelava rib je okolju prijazna, za kar skrbimo z rastlinsko čistilno napravo. Dodatni opis ponudbe: Prva nagrada za dimljene postrvi na ocenjevanju ribjih izdelkov Alpe Jadran v Celovcu. Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Možnost nakupa lastnih izdelkov Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Slivje 2, 8312 Podbočje Tel: 07 49 88 240, Fax: 07 49 88245, Gsm: 031 795 715 [email protected] www.naturomrezje.com Natalija Goričar Obratovalni čas: 8.00 – 20.00, nedelja in prazniki od 8.00 – 11.00 ure prodaja postrvi Hrvaško, Angleško osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV. 142 RESTAVRACIJA SILVESTER Osnovna ponudba: Restavracija Silvester je znana po kulinariki po vsej Dolenjski, Posavju ter Zasavju. Naša ponudba temelji na pristni domači hrani in pijači. Izvrstni kuharji vam pripravijo nepozabne kulinarične dobrote in tudi izvrstne sladice. Tudi poznavalci vin bodo lahko izbirali med bogato izbiro vin vrhunske kakovosti. Za vse pa bo poskrbljeno v baru restavracije tudi, če se ustvarite samo na dobri kavici. Restavracija je dovolj velika, da sprejme medse tudi do 100 ljudi za silvestrovanja, poroke ali zabave in na vse zadnje je dovolj velika za tudi avtobusni turizem, zato se obračamo na vas z željo, po dobrem poslovnem sodelovanju, ki bo potešilo še tako zahteve vaše in naše goste. Dodatni opis ponudbe: Ponujajo sledeč programa vašega potepanja po Dolenjski – deželi cvička: ob prihodu na Rako bi si ogledali farno cerkev, ki je mogočna stavba iz leta 1803. Zidana je že v baročnem stilu, se pa že opazijo vplivi klasicizma. Glavni oltar je iz leta 1857. orgelska omara je iz srede 18. stoletja, čudovito baročno delo in je prinesena iz cerkve kostanjeviškega samostana. Župnišče je od cerkve nekoliko oddaljeno na bližnjem hribčku in je v nekdanji grajski stavbi. Po ogledu farne cerkve sv. Lovrenca na Raki vas pogostimo s kosilom / večerjo v Restavraciji Silvester. Ob hrani se bodo prevevali prijetni zvoki citer, nato si lahko ogledamo še pridobivanje domačega medu ter lončarske obrti. Naslov Kontaktne številke Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Raka 113, 8274 Raka Tel: 07 81 465 00, Fax: 07 81 464 20 www.silvester.si Tatjana Cerovšek v ponedeljek: od 6.30 do 14.30 ure od torka do četrtka: od 6.30 do 23.00 ure petek in sobota: od 6.30 do 01.00 ure v nedeljo in ob praznikih: 8.00 do 21.00 ure gostilna Nemško, Hrvaško, Angleško osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da 100 ljudi Cena 15 € za osebo zajema: Ogled farne cerkve Sv. Lovrenca na Raki, kosilo oz. večerja, ogled čebelarske dejavnosti in lončarske dejavnosti ter degustacija cvička v družinski zidanici. 2 dni pred dogodkom Čas najave za skupine: 10 dni Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, so zavezanci za DDV. 143 TURISTIČNA KMETIJA JOŽE DULAR Osnovna ponudba: V lepi vasici Kostanjek, kjer se srečamo z lepoto narave in gostoljubnostjo ljudi, je družina Dular na svoji domačiji odprla turistično kmetijo. Odlična vina značilnih zvrsti: beli in rdeči sremičan, pa sortna vina modre frankinje, chardonnaya in laškega rizlinga iz domače kleti izvrstno dopolnjujejo bogato ponudbo kulinaričnih dobrot, ki jih lahko pokusimo v mogočnih, sodobno opremljenih prostorih Dularjeve turistične kmetije. Njihove specialitete so predvsem ajdovi in sirovi štruklji, golaž juha, še posebno znana pa je njihova goveja juha, ki razveseli še tako zahtevnega gurmana. Dodatna ponudba: Dodatni opis ponudbe : - Domače jedi po dogovoru, doma pridelana vina, strokovno vodene degustacije - Sodelovanje s folklorno skupino in možnost popestritve posameznih dogodkov, sodelovanje na različnih prireditvah, odlična vina (priznanja iz tekmovanj), degustacije v lastni kleti. Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine REZERVACIJE Čas najave za skupine Kostanjek 20, 8272 Zdole Mobitel: 041 746 786 [email protected] www.gostisce-dular.com Jože Dular Po dogovoru catering, dostop do interneta s.p. gostinska ponudba, turistična kmetija Angleško, Nemško, Hrvaško, osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Možnost obiska: skozi celo leto, po predhodnem naročilu Minimalna velikost skupine: vsaj 30 ljudi Maksimalna velikost skupine: 250 ljudi Št. sedežev zunaj: 30 ljudi Mesec dni prej Rezervacije na tel.št.: 041 746 786, 041 606 758 Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, so zavezanci za DDV. 144 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Osnovna ponudba: V knjižnici pripravljajo oglede knjižnice in kapucinske knjižnice, ki jo upravljajo. Ogledi so namenjeni različnim ciljnim skupinam (otroci, mladina, obiskovalci Krškega…) Opis lokacije: Valvasorjeva knjižnica Krško se nahaja v starem mestnem jedru in sicer v mestnem parku Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine CKŽ 26, 8270 Krško Telefon: 07 49 04 000, Fax: 07 49 04 020 [email protected] www.knjiznica-krsko.si Polona Brenčič, direktorica V knjižnici imamo možnost dostopa do interneta tako za naše člane kot tudi ostale obiskovalce Javni zavod kulturna dediščina, ogledi knjižnice in baročne kapucinske knjižnice Hrvaško, Angleško osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem knjižnica nima lastnih parkirnih mest. Parkirna mesta so razporejena ob CKŽ, za avtobuse možnost parkiranja pred gasilskim domom. Minimalna velikost skupine: po dogovoru lahko pridejo tudi posamezniki Maksimalna velikost skupine: do 50 ljudi, po dogovoru je lahko skupina večja, vendar je ogled razdeljen v dve skupine. Ogledi so brezplačni Čas najave za skupine: za ogled knjižnice in predvsem kapucinske knjižnice je potrebna predhodna najava, 1 teden prej ali po dogovoru Možnost obiska skozi celo leto Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 145 GOSTIŠČE (S PRENOČIŠČI) POHLE, d.o.o. Osnovna ponudba: Gostišče deluje od leta 1848. Obnovljeno je bilo leta 1914 ter 1980 v sodobnejšo obliko. Želja lastnikov je v prihodnosti dograditi sobe za tujce in urediti prostor za piknike ob tenis igrišču. V neposredni bližini gostišča je neoromanska bazilika Lurške Matere Božje (Slovenski Lurd), ki spada med najlepše historizirajoče sakralne objekte na Slovenskem. Ponudba: - domača kuhinja, - prireditve v cerkvi, - martinovanje, - pustna zabava, - Petrov sejem na starem trgu v Brestanici (v okviru TD Brestanica), - domače odprto vino, - šport in rekreacija. Dodatna ponudba: domača kuhinja, prireditve v cerkvi, martinovanje, pustna zabava, Petrov sejem na starem trgu v Brestanici (v okviru TD Brestanica), domače odprto vino, šport in rekreacija. Dodatna ponudba v okolici: grad Brestanica, Župna cerkev Lurške Marije Naslov Kontaktne številke E-pošta Internetna stran Kontaktna oseba Obratovalni čas Dodatni opis ponudbe Vrsta registracije Tip ponudbe Tuji jeziki Dostopno z Možnost parkiranja Maksimalna velikost skupine Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Cesta na Ribnik 3a, 8280 Brestanica Tel: 07 49 71 112, Fax: 07 49 73 066 [email protected] www.brestanica.com-TD Mojmir Pohle 06 – 23 ure vsak dan tenis igrišča (2),bazen, povezovanje z gradom, TD d.o.o. Gostilna s prenočišči Angleško, Nemško, Italijansko osebnim avtomobilom, z avtobusom (50 sedežev), z mini avtobusom ali kombijem da Sprejmejo: 200 ljudi Maksimalna velikost skupine: 130 ljudi - število Sedežev znotraj: 25 - Število sedežev zunaj: 130 Nastanitvena ponudba: - število sob: 8 - število ležišč: 16 Nočitev z zajtrkom: 30€ Polpenzion: 35€ Popusti za otroke po dogovoru 1 dan pred prihodom, odvisno od skupine Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV , so zavezanci za DDV. 146 MOJCA TOMAŽIN, DEKORATIVNI, OKRASNI IZDELKI IZ SLANEGA TESTA Osnovna ponudba: peka dekorativnih in okrasnih izdelkov iz slanega testa. Naslov Kontaktne številke E-pošta Kontaktna oseba Dostopno z Možnost parkiranja Cena REZERVACIJE Čas najave za skupine Gubčeva 1, 8270 Krško Tel: 07 4905803, Mobitel: 041-370 103 [email protected], [email protected] Mojca Tomažin Z osebnim avtomobilom da - Božične jaslice: cca 25cm, dolžina jasli, cca18 cm širina, cca10 cm višina ali (večja verzija do 30,00 € ) 15,00 € - Marija z jezusom: cca 20cm dolžina jasli, cca 15 cm širina, cca10 cm - Obeski za na smreko; Miklavž, Božiček, dedek Mraz: cca 13 cm višina, cca 7 cm širina (2,00 € ), večji za na steno: od 20 cm do 30 cm višine (od 5,00 € do 10,00 € ) - Valentinova žažabica: cca 25 cm, 20,00 € -Gospodična: cca 30 cm, 20,00 € - Mladenič: 30 cm, 20,00 € - Gospodična: cca 25 cm, 15,00 € - Cigančice za srečo: 5,00 € - Izdelki za posebne priložnosti:20,00€ Za izdelavo izdelka sprejemajo naročila 14 dni do 3 tedne pred prodajo. Cene veljajo za celo leto 2008 in vključujejo DDV, niso zavezanci za DDV. 147
