ssts.ms.edus.si - Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota

Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota
Šolsko naselje 12
9000 Murska Sobota
Na podlagi določila 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) je Svet Zavoda Srednje poklicne in tehniške
šole Murska Sobota dne sprejel
PREDLOG LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA
ZA ŠOLSKO LETO 2013/14
Predsednik sveta SPTŠ :
Dušan Klanjčar, l.r.
Murska Sobota, 28. 09. 2013
Ravnatelj SPTŠ :
Ludvik Sukič, l.r.
KAZALO
1. UVOD.................................................................................................................................................. 4
1. 1. Kratek opis Srednje poklicne in tehniške šole M. Sobota (v nadaljevanju SPTŠ) ......... 5
2. ORGANIZACIJA POUKA ............................................................................................................... 19
Pedagoške konference ................................................................................................................. 21
Problemske konference ................................................................................................................ 22
Pedagoško poenotenje med člani posameznih aktivov ........................................................... 23
Vloga in pomen strokovnih aktivov ............................................................................................. 23
Letni delovni načrti strokovnih aktivov ....................................................................................... 23
Naloge strokovnih aktivov ............................................................................................................ 23
3. Vpis za šol. Leto 2013/14 .................................................................................................................. 31
4. INTERESNE DEJAVNOSTI ............................................................................................................ 35
5. ŠPORTNI DNEVI,EKSKURZIJE IN KULTURNE DEJAVNOSTI ............................................... 36
PRVI LETNIKI ..................................................................................................................................... 36
DRUGI LETNIKI .................................................................................................................................. 37
TRETJI LETNIKI ................................................................................................................................. 38
ČETRTI LETNIKI ................................................................................................................................ 39
ČETRTI LETNIK POKLICNO TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA ............................................... 40
PETI LETNIK POKLICNO TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA ..................................................... 40
STROKOVNA EKSKURZIJA ZA UČITELJE .................................................................................. 40
Na koncu junija planiramo strokovno ekskurzijo za zaposlene. Okvirni datum je na koncu
junija. ................................................................................................................................................. 40
6. ŠOLSKI KOLEDAR ......................................................................................................................... 41
7. KADROVSKA EVIDENCA ............................................................................................................. 46
7.1. Pedagoški delavci : ................................................................................................................. 46
8. STROKOVNI ORGANI ŠOLE......................................................................................................... 50
9. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA .............................................................................................. 56
10. ŠOLSKA KNJIŽNICA ................................................................................................................... 61
11. PROGRAM POKLICNEGA USMERJANJA ................................................................................ 64
12. PREDLOG VPISA ZA ŠOLSKO LETO 2014/15 .......................................................................... 67
13. NAČRT STROKOVNEGA SPOPOLNJEVANJA ......................................................................... 69
ŠOLSKA PRAVILA ............................................................................................................................ 73
Pravice, dolžnosti in prepovedi ......................................................................................................... 74
Pravice dijaka................................................................................................................................... 74
Dolžnosti dijaka ............................................................................................................................... 75
Prepovedi ......................................................................................................................................... 75
Obiskovanje pouka ......................................................................................................................... 75
Vzgojni ukrepi .................................................................................................................................. 76
Merila za izrekanja vzgojnih ukrepov ........................................................................................... 77
Alternativni vzgojni ukrepi .............................................................................................................. 77
Vodenje postopka in izrekanje vzgojnega ukrepa ...................................................................... 77
Varstvo pravic dijakov..................................................................................................................... 78
2.1 Splošna določila hišnega reda ............................................................................................ 79
2.2 Varovanje šole in nadzor nad vstopom ............................................................................. 80
Varnostna služba............................................................................................................................. 80
2.4 Objava obvestil in nadomeščanj učiteljev ......................................................................... 82
2.5 Pravila o uporabi garderobnih omaric ................................................................................ 82
2.6 Uporaba šolske jedilnice ...................................................................................................... 83
2.7 Red in higiena na šoli ........................................................................................................... 83
2.8 Urejenost prostorov .............................................................................................................. 83
Učilnice ............................................................................................................................................. 83
Rediteljstvo ....................................................................................................................................... 84
2.9 Vedenje dijakov ..................................................................................................................... 84
2.10 Red v šolski knjižnici .......................................................................................................... 84
MERILA O PODELJEVANJU NAGRAD, POHVAL ALI DRUGIH PRIZNANJ........................... 94
2
MERILA ZA PRIDOBITEV STATUSA IN NAČINI PRILAGAJANJA ŠOLSKIH OBVEZNOSTI
............................................................................................................................................................... 96
Pravilnik o vedenju dijakov, učiteljev in spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih
vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnostih............................................................................. 100
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA ............................................................................ 103
3
1. UVOD
Ustanovitelj: Republika Slovenija, številka ustanovitvenega akta 622-02/98-4 z dne
10.06. 1999
Letni delovni načrt (v nadaljevanju LDN) Srednje poklicne in tehniške šole
Murska Sobota (v nadaljevanju SPTŠ) za tekoče šolsko leto obravnava
organizacijo, delovanje in realizacijo programa dela našega zavoda v tekočem
šolskem letu. Osnovni element za delitev dela po predmetniku in učnem načrtu ter za
izdelavo LDN je število vpisanih dijakov s strani
financerja Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ).
LDN za tekoče šolsko leto določa naloge in dejavnosti šole na področjih, ki so ključna
za uspešno delovanje šole. Struktura LDN omogoča enostaven pregled dela šole in
zagotavlja učinkovito spremljanje izvajanja načrtovanih nalog. V LDN so natančno
prikazane tiste dejavnosti, ki jih šola mora izvajati na osnovi ustanovitvenega akta,
prav tako pa tiste dejavnosti, ki delajo šolo odprto in razpoznavno v njenem prostoru.
Velik poudarek je namenjen sodelovanju s starši, Dijaško skupnostjo in širšim
okoljem, saj je od tega sodelovanja v veliki meri odvisno tudi uspešno delovanje šole.
LDN za šolsko leto predstavlja osnovni okvir za uspešno delo šole in je osrednji
dokument šole, ki določa obseg in vsebino predvidenega vzgojno-izobraževalnega in
drugega dela v tekočem šolskem letu. Dokument je osnova za naĉrtovanje, izvajanje
in spremljanje dela vseh naših strokovnih organov in vsebuje:


program pedagoškega vodenja šole,
organizacijo vzgojno izobraževalnega dela,



program dela strokovnih organov šole,
načrt vpisa,
razporeditev dijakov v letnike, oddelke in skupine,


izvedba interesnih dejavnosti,
šolski koledar,


naĉrt strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev,
sodelovanje z drugimi šolami, z delodajalci, zbornicami, društvi in
združenji,

druge dejavnosti šole.
4
1. 1. Predstavitev SPTŠ
Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota (SPTŠ) je ustanovljena kot javni
zavod za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se opravlja kot javna
služba na področju izobraževanja na podlagi izobraževalnih programov.
Delovanje zavoda temelji na Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in
lahko izvaja redno izobraževalno delo po naslednjih programih:
­ srednjih poklicnih programov za pridobitev srednje poklicne izobrazbe (v
nadaljevanju 3-letni program) na elektro, lesarski in strojni usmeritvi,
­ srednjih tehniških programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (v
nadaljevanju 4-letni program) na elektro, računalniški, strojni, okoljevarstveni in
oblikovalni usmeritvi
­ poklicno tehniško izobraževanje srednjih tehniških programov za pridobitev
srednje strokovne izobrazbe (v nadaljevanju PTI program) na elektro in strojni
usmeritvi.
Dodatna dejavnost šole je:
-
funkcionalno izobraževanje odraslih,
prijavljanje na različne javne razpise in sodelovanje v različnih državnih in
mednarodnih programih na področju izobraževanja,
opravljanje določenih storitvenih dejavnosti,
izdajanje prostorov v najem.
Šola je organizirana kot enovit zavod. Dolgoročni in kratkoročni cilji so opredeljeni v
koncepciji razvoja šolstva v Sloveniji in posameznih programih, ki jih šola izvaja.
Konkertni dolgororočni inkratkoročni cilji, kadri, organizacija dela, prostor in delo
SPTŠ pa so opredeljeni v LDN za posamezna šolska leta.
Financiranje zavoda
Pogoje za delo zavoda zagotavlja Republika Slovenija. Letni delovni načrt šole je
pripravljen za posamezno šolsko leto, financiranje pa poteka po koledarskem letu,
zato bo to podrobneje predstavljeno v Poslovnem poročilu, ki ga bo svet šole
potrjeval v februarju za koledarsko leto 2014. Iz izkušenj prejšnjih let lahko
predvidevamo, da bo večino prihodka prišlo iz naslova proračunskih sredstev (več
kot 96 %), saj je osnovni program dolžan financirati ustanovitelj, to je Republika
Slovenija. Poraba sredstev bo usmerjena predvsem na 2 večji postavki, to so :



sredstva namenjena osebnim dohodkom, ki predstavljajo več kot 90 %
sredstev ,
materialni stroški. (okrog 7 %)
okrog 3 % sredstev predstavljajo sredstva prevozov na delo, prehrane,
regresa
5
Zavod za izvajanje programov pridobiva sredstva razen od Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport še iz naslednjih virov:
1. s storitvami na trgu v okviru registriranih dejavnosti
2. z najemninami oz. s trženjem šolskih prostorov (učilnice, telovadnice, avla,
šolska kuhinja),
3. z izobraževanjem odraslih,
4. s prispevkom staršev za nadstandardno dejavnost (prostovoljni prispevki v
šolski sklad),
5. s prijavo na posamezne projekte in razpise
6. z donacijami, prispevki sponzorjev ter
7. iz drugih virov
Sredstva, pridobljena iz lastne dejavnosti, se bodo porabila pretežno za nabavo učil
in učnih sredstev ter investicijska dela in vzdrževanje po programu.
Zaradi narave sistema izobraževanja so LDN pripravljeni za posamezna šolska leta,
medtem ko je financiranje šole usklajeno s koledarskim letom, zato lahko finančni
načrt zajema nekatere okvirne ključne podatke in kazalce finančnega poslovanja v
drugi polovici koledarskega leta in na podlagi naših predvidevanj za prvo polovico
naslednjega koledarskega leta. Zato vsebuje LDN predvsem orientacijske vrednosti
oz. je ocena načrtovane porabe v teločem šol. letu.
Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Ob koncu prvega
ocenjevalnega obdobja dobijo dijaki obvestilo o uspehu, v katerem so vpisane vse
ocene, ki jih dijak dobi v ocenjevalnem obdobju. Ob koncu drugega prejmejo uspešni
dijaki spričevalo, dijaki z negativnimi ocenami pa obvestilo o uspehu.
Vsi dijaki naše šole zaradi narave pouka (PRA) morajo praviloma biti nezgodno
zavarovani pri eni od zavarovalnic. Pogodbo o zavarovanju dijaki sklenejo z
zavarovalnico sami.
Svetovalna služba pomaga pri reševanju pedagoških, osebnih, razvojnih,
situacijskih in drugih težav dijakov in vodi aktivnosti v zvezi z vpisom in poklicnim
usmerjanjem. V svoje delo vključuje starše, učitelje, vodstvo in različne strokovne
službe. V sodelovanju z razredniki, učitelji in starši pomaga dijakom pri razreševanju
njihovih problemov.
Šolska knjižnica ima obsežno zbirko leposlovnih, poljudnoznanstvenih in strokovnih
knjig, priročnikov, enciklopedij ter periodičnih publikacij, ki so na voljo učiteljem in
dijakom.V njej imajo dijaki tudi računalnike in internetno povezavo.
Učbeniški sklad
V preteklih letih se je na šoli postopno oblikoval bogat učbeniški sklad. Vsako leto si
učbeniške komplete izposodi več kot 90 % dijakov. Natančnejši podatki za tekoče
šolsko leto bodo razvidni iz poročila o delovanju učbeniškega sklada, ki ga bomo ob
koncu septembra poslali na Ministrstvo za šolstvo in šport (vprašalnik). Poslovanje
sklada poteka v skladu s Pravilnikom o učbeniških skladih. Dijaki lahko predpisane
učbenike dobijo tudi preko šolskega učbeniškega sklada.
6
Šolski sklad
Na šoli deluje šolski sklad, ki ga vodi Upravni odbor. Financira se iz prostovoljnih
prispevkov staršev ter donacij pravnih in fizičnih oseb. Program šolskega sklada
potrdita svet staršev in svet zavoda. V upravnem odboru šolskega sklada sta 2
predstavnika šole, 2 predstavnika staršev, ter 2 predstavnika dijakov, ki ju izbere
dijaška skupnost in 1 zunanji predstavnik.
Regresiranje šolske malice
Na osnovi vloge in izpolnjevanja kriterija bošola dijaku dodelila subvencionirano
malico. Ostali dijaki plačajo malico v celoti, to je 2,42 €. Šola bo izdajala mesečni
račun staršem dijaka. V primeru, da je dijak na malico naročen in je pravočasno ne
odjavi in ne malica, plača polno ceno malice za neodjavljen dan. Pravočasna odjava
se šteje do osme ure zjutraj za naslednji dan. Dijaki izbirajo med vrstami toplega
obroka in se vnaprej naročajo.
Obvezne izbirne vsebine
Čez leto potekajo v šoli dejavnosti, ki so v sklopu izobraževalnih programov in so za
dijake obvezne.
To so:



ekskurzije in obiski sejmov ki so naravnani na posamezne programe
športni dnevi ter
kulturne prireditve.
Opravljene obvezne izbirne vsebine so vpisane v spričevalo in so eden od pogojev
za opravljen letnik. Ĉe dijak do dogovorjenega datuma oziroma zadnjega dne pouka
OIV ne opravi oziroma ne predloži zahtevanih potrdil, tekočega letnika ni opravil in se
mu izda le potrdilo o uspehu. Spričevalo dijak dobi naknadno, ko predloži ustrezna
dokazila o opravljenih OIV.
Vsi naši izobraževalni programi se izvajajo tudi za odrasle, ki se lahko
udeležujejo predavanj (v primeru formiranja oddelka) ali konzultacij kot priprave na
izpit.
Sodelujemo s starši naših dijakov (roditeljski sestanki, sestanki Sveta staršev,
redne mesečne skupne govorilne ure in tedenske govorilne ure vseh pedagoških
delavcev), katerim smo vedno na voljo za pogovor ali reševanje učne ali vzgojne
problematike.
V delo aktivno vključujemo vse oblike sodelovanja z vsemi, ki kakorkoli vplivajo na
kvaliteto našega dela in izobraževanja.
Dogovarjanje s socialnimi partnerji je vsaj z nekaterimi lažje zaradi njihove bližine,
dogovarjanje z neposrednimi uporabniki naših storitev (obrtniki, podjetja) pa je
včasih oteženo tako zaradi njihovega števila kot geografske razsežnosti regije.
V letošnjem šolskem letu izdaja SPTŠ naslednje šolske prostore v najem: šolsko
kuhinjo podjetju SGT Karmen Kavčič s.p. Šolske učilnice izdajamo tudi ŠC Velenje in
7
Ekonomski šoli Murska Sobota za potrebe višješolskega študija Informatike in ŠC
Novo Mesto za višješolski program Strojni inženir. Obenem po potrebi izdajamo
prostore šolske telovadnice in nekatere specializirane učilnice.
Tako na SPTŠ izobražujemo tudi v dveh višješolskih programih in sicer na
dislociirani enoti Ekonomske šole Murska Sobota in Višje strokovne šole Velenje –
smer informatika in dislociirani enoti Višje strokovne šole Novo Mesto – smer
strojništvo.
1.2. Vpisani vzgojno izobraževalni programi in oddelki na SPTŠ
V vzgojno-izobraževalne programe, ki jih izvaja SPTŠ je dne 15.09.2013
vpisanih skupno 735 dijakov ( v šolskem letu 2012/13 739 dijakov, v šol. letu
2011/12 748 dijakov, v šol. letu 2010/11 764 dijakov, v šol. letu 2009/10 je bilo
vpisanih 768 dijakov, v šol. letu 2008/09 756 dijakov in v šol. letu 2007/08 793
dijakov). Izobraževanja v gradbeni in tekstilni usmeritvi in za nekatere
deficitarne poklice v strojništvu pa zaradi upada zanimanja za vpis že nekaj
časa ne izvajajo.
SPTŠ v letošnjem šol. Letu razpisuje v šestih različnih vzgojnoizobraževalnih
programih:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
elektro program
program računalništva
program lesarstva
program strojništva
program okoljevarstvo
program oblikovanje
8
1.3. POSLANSTVO IN VIZIJA SREDNJE POKLICNE IN TEHNIŠKE
ŠOLE MURSKA SOBOTA
POSLANSTVO šole je ob podpori in sodelovanju gospodarstva kvalitetno, strokovno
in na dijaka naravnano izobraževanje za poklice gospodarstva in obrti. Mladega
človeka želimo izobraziti in vzgojiti v kvalitetnega, dobro usposobljenega delavca ter
mu dati taka znanja, ki mu bodo omogočala opravljati delo v poklicu ali nadaljevati
izobraževanje v nadaljevalnih programih (PTI program, t. i. 3 + 2) oziroma na višjih ali
visokih strokovnih šolah. SPTŠ s svojim delom omogoča dijakom pridobivanje
kakovostnega znanja, razvoj ustvarjalnosti, kritičnosti, samostojnosti, iniciativnosti in
solidarnosti ter s svojim delovanjem prispeva k razvoju slovenskega in evropskega
srednješolskega izobraževanja. Naša osnovna naloga je, da si dijaki ob učinkovitem
in kakovostnem pouku uspešno in temeljito pridobijo tiste spretnosti, znanja in
navade, ki so potrebne za opravljanje poklica oziroma nadaljnji študij. Pomagali
bomo vsakomur, da bo dosegel kar največ, da si bo glede na starost, potrebe in
zmožnosti pridobil najprimernejše izobraževalne in socialne izkušnje.
VIZIJA šole je kakovostni proces (sodobne metode dela), kakovostne storitve,
učinkovit informacijski načrt, ugodno delovno okolje, ki temelji na spodbujanju
vrednot ter kvalitetnih medsebojnih odnosih, spodbujanje ustvarjalnosti ter nenehen
razvoj vseh udeležencev pouka. Naša vizija je postati najboljša izobraževalna
organizacija v regiji, ki nenehno prepoznava potrebe in zahteve družbe po znanju in
spretnostih ter se nanje odziva s kakovostnim izobraževanjem v stimulativnem in
prijaznem okolju. Želimo postati visoko nadpovprečna šola po učnih dosežkih ter v
rezultatih šolskih in obšolskih dejavnosti.
V mladih želimo razvijati njihovo kritično mišljenje in ustvarjalnost. Želimo jim ponuditi
večjo izbirnost programov, možnost prehoda med posameznimi programi ter
vertikalnost izobraževanja. Preko mednarodnih projektov jim ponujamo tudi možnost
spoznavanja novih dežel, navad njihovih prebivalcev ter načinov izobraževanja in
dela. Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota (SPTŠ) je strokovno
izobraževalna inštitucija, ki se bo v bližnji bodočnosti morala tako kratkoročno, kakor
tudi dolgoročno sproti in zelo hitro prilagajati in spreminjati tako organizacijsko, kakor
tudi vsebinsko, med drugim tudi zaradi nove šolske zakonodaje, prenove programov,
predvsem pa zaradi programa prenove financiranja srednjih šol, ti. MOFAS-a.
Vzpostaviti bomo morali še tesnejše povezave z gospodarstvom, saj bo strokovno
izobraževanje v prihodnosti še bolj prepleteno in povezano z njim. MOFAS nas bo v
celoti zaznamoval v prihodnosti, šola pa se bo morala še bolj kot doslej zavzemati za
prav slehernega dijaka, kar pomeni, da bo merilo kakovosti poučevanja predvsem
uspešnost dijakov med šolanjem in pri zaključnem izpitu oz. poklicni maturi.
9
1. 4. Strateški cilji šole
Najpomembnejši dolgoročni cilji naše šole so :
- Pridobivanje in uvajanje atraktivnih novih vzgojno-izobraževalnih programov, ki
bi bili zanimivi za pomursko gospodarstvo, kakor tudi za osnovnošolce, ki se
odločajo za nadaljnje šolanje, v zadnjem času predvsem v programih V.
zahtevnostne stopnje. Novi vzgojno-izobraževalni programi naj ne bi bili
neposredna konkurenca obstoječim programom.
- Okrepljeno sodelovanje s panožnimi sekcijami OZ in GZ, ki skupaj z nami
oblikujejo vsebine prostega kurikula ali kako drugače vplivajo na izobraževalni
proces (zagotavljanje PID-a za naše dijake).
- Aktivno vključevanje v projekte CPI in ZRSŠ ter s tem omogočiti delavcem šole,
da s svojim strokovnim znanjem prispevajo k oblikovanju kvalitetnih in na
kompetence naravnanih izobraževalnih programov.
- Izvajanje dislociiranih višješolskih programov na SPTŠ. Glede na dejstvo, da
na Ekonoski šoli v Murski Soboti že obstaja višješolsko središče z vso potrebno
infrastrukturo in potrebnim stalno zaposlenim kadrom, se zavedamo, da v Pomurju
zaenkrat ni niti pogojev, niti dovolj potreb za nastanek novega višješolskega
središča tehniških smeri. Zato smo se odločili, da bomo po potrebi izvajali
dislociirane višješolske programe tehničnih usmeritev.Trenutno na SPTŠ
sodelujemo pri izvajanju dveh dislociiranih višješolskih programov, in sicer skupaj
z ŠC Velenje in Ekonosko šolo Murska Sobota višješolski program informatike ter
skupaj s ŠC Novo Mesto višješolski program strojništva. V študijskem letu 2008/09
nam je uspelo vpisati prvo generacijo študentov v Višjo šolo za strojništvo,
dislociirana enota na SPTŠ int udi v letošnjem študijskem letu smo uspeli vpisati
še eno generacijo bodočih strojnih inženirjev. Dolgoročno se bomo zavzemali za
ohranitev omenjenih programov na SPTŠ in na podlagi morebitnih potreb
gospodarstva v prihodnosti tudi razširiti poonudbo višješolskih programov na naši
šoli.
- Dolgoročno sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih projektih z vidika
pridobivanja novih znanj in izkušenj tako za dijake kot za pedagoške delavce.
- Spremljanje novosti v šolstvu (evalvacija programov, bolonjska deklaracija ter
ostalihaktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki kakorkoli vplivajo na delo
šole) ter aktivno vključevanje v pripravo in izvajanje novih programov oziroma
prenovo obstoječih programov (konkuriranje na razpisih MIKZŠ ali drugih
institucij).
10
- Ohranitev strokovnega dela višješolskega strokovnega izobraževanja
INFORMATIKA na SPTŠ. Program izvajamo kot dislociirano enoto Ekonomske
šole Murska Sobota. INFORMATIKA na SPTŠ je bila prva višja šola tehniške
usmeritve v Pomurju, študentje pa si bodo po uspešno končanem študiju pridobili
naziv inženir informatike.
- vsakoletna soorganizacija skupaj z Gimnazijo Murska Sobota in ZOTK
Državnega tekmovanja Mladih raziskovalcev, ki se odvija na naši šoli.
Sodelovanje v tem projektu, ki je namenjen najboljšim slovenskim osnovnošolcem
je obenem tudi priložnost za promocijo programov naše šole med osnovnošolsko
populacijo,
- nadgrajevanje izobraževanja odraslih (izobraževanje ob delu). Glede na
vztrajni upad števila dijakov v rednem izobraževanju je nuja, da se čim bolj
orientiramo na različne andragoške izobraževalne programe, kot so razni tečaji,
večerne šole in prekvalifikacije, ki bi jih izvajali klasično ali v modulih. Njihova
realizacija bo odvisna od števila kandidatov za izobraževanje, predvsem pa odraz
poklicnih namer brezposelnih oseb in odraz potreb na trgu delovne sile.
- Promoviranje šole tako samostojno kot v sodelovanju s socialnimi partnerji in
gospodarskimi subjekti ter s tem izboljšanje informiranosti med starši,
svetovalnimi delavkami na osnovnih šolah in učenci.
- ker smo pa predvsem strokovna šola, postopno urejanje in opremljanje
šolskih delavnic in strokovnih učilnic v vseh usmeritvah, saj so nekatere
obstoječe preslabo ali neustrezno opremljene, sami prostori, v katerih se nahajajo
delavnice, pa so dostikrat prav tako slabo urejeni ali celo neustrezni,
Z Visoko šolo za dizajn iz Ljubljane, Vojkova 63 se dogovarjamo, da bi v bodoče
na SPTŠ organizirali izobraževanje v dislociirani enoti visokošolskega študija dizajna
njihove šole.
Dolgoročni cilji iz zastavljenega programa dela in razvoja šole oziroma strategij in
nacionalnih programov so še:










Izboljšati učni uspeh predvsem z večjo kakovostjo poučevanja, različnimi
metodami poučevanja, sprotnim preverjanjem znanja in načrtovanjem
preverjanja znanja.
Povečati ugled šole
Okrepiti povezave s podjetniškim okoljem.
Razvijati socialno podjetništvo.
Pri učiteljih in dijakih razvijati čut pripadnosti k šoli.
Še povečati prepoznavnost šole.
Vzgajati dijake za medsebojno strpnost, razvijati njihovo zavest o
enakopravnosti spolov, spoštovanju drugačnosti in sodelovanju z drugimi,
spoštovanju otrokovih in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin in
enakih možnosti za oba spola.
Razvijati ustvarjalno in kritično mišljenje, sposobnost reševanja problemov,
analitično, sintetično in sistemsko mišljenje, inovativnost itd.
spodbujanje zdravega načina življenja in skrbi za samega sebe,
preprečevanje neprimernega vedenja v zavodu,
11









ozaveščanje o škodljivosti legalnih in nelegalnih substanc ter drugih
odvisnosti,
obveščanje medijev o dogajanju v zavodu in promocija uspehov naših
dijakov,
uvajanje projektov, povezanih s kakovostjo in samoevalvacijo,
promoviranje dejavnosti MIC Pomurje,
skrb za nadarjene dijake,
izvajanje ukrepov za večjo socialno varnost dijakov in izenačitev učnih
možnosti,
povečevanje tržnega deleža na področju izobraževanja odraslih,
vključevanje v dejavnosti na občinskem nivoju ter sodelovanje z lokalno
skupnostjo,
sodelovanje z institucijami na državni ravni, kot so Pedagoški inštitut,
različne fakultete, MIZŠ, Zavod RS za šolstvo, Center zapoklicno
izobraževanje, Državni izpitni center, Zavod za zaposlovanje in drugi.
12
1. 5. Kratkoročni cilji šole
Najpomembnejši kratkoročni cilji naše šole so :
-
Dokončanje projekta Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki je
organizacijska enota (OE) na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota
(SPTŠ) kot samostojna izobraževalna enota za praktično izobraževanje, ki bo
deloval v sklopu poklicne izobraževalne vertikale najprej na SPTŠ, kasneje pa tudi
na drugih pomurskih srednjih strokovnih šolah. Zagotavljal bo kakovostno
praktično usposabljanje in izpopolnjevanje v okviru poklicnega izobraževanja po
javno veljavnih izobraževalnih programih. Medpodjetniški izobraževalni center
(MIC) se organizira kot organizacijska enota (OE) javnega zavoda SPTŠ Murska
Sobota in je neprofitna organizacija. Dejavnosti MIC-a opredeljuje 32. člen
Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (zpsi-1).
-
Temeljni cilj MIC kot OE vzgojno-izobraževalnega zavoda je naravnan predvsem
na poklicno in strokovno izobraževanje, tako od nižjega poklicnega do višjega
strokovnega izobraževanja za potrebe Pomurske regije. Delovanje MIC bo
dolgoročno temeljilo na dobri povezavi z gospodarstvom, predvsem na
povezovanju splošnih, strokovnih in praktičnih znanj pri rednih, izrednih in
funkcionalnih oblikah izobraževanja.
-
Projekt bo imel številne družbenoekonomske koristi za regijo, saj predstavlja
inovativno okolje, ki omogoča pospeševanje in povečanje učinkovitosti prenosa
znanja iz domačega in tujega okolja v tržne produkte.
- Izboljšanje kvalitete izvajanja programov oziroma izboljšanje pedagoškega
procesa (spodbujanje tistih dejavnosti zaposlenih, ki vplivajo na njihovo osebno
rast ter širijo njihova znanja).
- Medsebojno sodelovanje s podjetji v okviru izobraževanja za naše ali njihove
zaposlene.
- Graditev kvalitetnih medsebojnih odnosov na relaciji učitelj – učitelj, učitelj – dijak
ter učitelj – starši.
- SPTŠ bo tudi v letošnjem šolskem letu trgu smo ponudila izobraževalne
programe, ki so namenjeni izobraževanju odraslih brezposelnih oseb po
skrajšanem oz. prilagojenem programu. V izobraževanju ob delu vsako šolsko
leto ponujamo tudi programe, ki jih sicer v rednem izobraževanju na šoli ne
izvajamo, kar pomeni, da zainteresiranim lahko ponudimo najširšo paleto
izobraževalnih možnosti s področja tehnike v Pomurju.
- Zagotavljanje boljših pogojev dela pedagoških delavcev ter celotne šole (sanacija
vrat in preostalih oken, ureditev učilnic in kabinetov, nabava nove učne
tehnologije in učnih pripomočkov).
13
- Spremljanje odnosa do dela in znanja pri dijakih ter dvig motivacije za
sodelovanje na različnih strokovnih ali mednarodnih projektih ter raziskovalnih,
športnih, kulturnih in humanitarnih prireditvah.
- Izboljšati medpredmetno korelacijo ter korelacijo med obstoječimi programi ter
usklajevanje vertikalnosti izobraževanja.
- Spremljanje odnosa do dela in znanja pri dijakih ter dvig motivacije za
sodelovanje na različnih strokovnih ali mednarodnih projektih ter raziskovalnih,
športnih, kulturnih in humanitarnih prireditvah.
- nadaljnje sodelovanje v projektu Mladi za napredek Pomurja, ki ga organizira
ZOTKS skupaj s pomurskimi osnovnimi šolami. Sodelovanje v tem projektu, ki je
namenjen osnovnošolski mladini s smislom za tehniko je še posebej dobrodošla
priložnost za promocijo programov naše šole na pomurskih osnovnih šolah,
1.6. Letni plan investicij v tekočem šolskem letu
- Realizacija projekta Medpodjetniški izobraževalni center Pomurje (MIC), ki
naj bi se v celoti zaključil do konca leta 2014 in je skupaj vreden več kot
2.000.000€. MIC je organizacijska enota (OE) Srednje poklicne in tehniške šole
Murska Sobota (SPTŠ) in bo zagotavljal kakovostno praktično usposabljanje ter
izpopolnjevanje v okviru strokovnega izobraževanja .
- Osnovno materialno podlago za šolsko dejavnost bodo še naprej določala
sredstva Ministrstva za šolstvo in šport. Obstoječe stanje stavb, opreme in
drobnega inventarja po vsej verjetnosti ne bo možno v kratkem bistveno
spremeniti, saj v tekočem šolskem letu ne pričakujemo kakšnih večjih finančnih
sredstev s strani MIZŠ. Na razpolago bodo več ali manj sredstva, ki nam pripadajo
po sistemu MOFAS (financiranje po številu dijakov). S tem denarjem moramo
financirati vse naše izdatke, ob tem, da cca. 95% sredstev porabimo za izplačilo
OD. Preostanek porabimo v glavnem za poravnavanje sprotnih materialnih
stroškov. Za pokrivanje stroškov in za nabavo učil ter drugih osnovnih sredstev
bomo namenili tudi nekaj lastnih prihranjenih sredstvev. Pri modernizaciji bo imela
prednost učna tehnologija, del sredstev pa bomo morali nameniti tudi zamenjavi
dotrajane pohištvene opreme v učilnicah.
- V materialne stroške je všteto tudi strokovno spopolnjevanje vseh pedagoških
delavcev, ki je sicer vedno bolj potrebno, hkrati pa tudi sorazmerno drago. Še
naprej se bomo vključevali v programe javnih natečajev za investicijskovzdrževalna dela in za nabavo učne in druge opreme v izvedbi pristojnega
ministrstva.
- Za zagotavljanje višjega standarda izobraževalnega procesa bomo namenili tudi
del finančnih sredstev, ki jih bomo dobili od najema prostorov ( šolska kuhinja,
učilnice, telovadnica itd.)
14
- Iz lastnih sredstev bomo morali financirati tudi nabavo večino učnih sredstev v
tekočem šol. Letu.
- invensticijsko vzdrževanje s strani MIZŠ. Tudi v letošnjem šolskem letu bomo
Ministrstvu skupaj z Gimnazijo predlagali plan vzdrževalnih del na stavbi šole in
šolske okolice, kot je npr. sanacija strehe, vendar od pristojnega ministrstva letos
zaradi poglobljene krize ne pričakujemo nobenih sredstev, saj že nekaj let
zapovrstjo ni financiralo investicijskega vzdrževanja, ki je v celoti v domeni
ministrstva.
- predlogi nabave nujnih sredstev za nemoteno izvajanje pouka so sestavni del LDN
posameznih strokovnih aktivov, zato v LDN šole niso posebej navedeni, ne le
zaradi njihove obširnosti (mnogokrat tudi nerealnosti), ampak predvsem zato, ker
šola tako rekoč iz denarja, ki ga prejema za nemoteno delovanje s strani MIZŠ,
skorajda ne more nabavljati osnovnih sredstev in so le-ta v bistvu v celoti v
domeni nabave s strani MIZŠ oz. preko javnih razpisov.
O prioritetni lestvici investicij, ki jih bomo predlagali MIZŠ oz. jih bomo
realizirali iz lastnih sredstev, bo odločalo vodstvo šole sproti po principu
dobrega gospodarja.
15
1.7. Medpodjetniški izobraževalni center Pomurje (MIC) na SPTŠ
Na predlog MŠŠ je Vlada RS 27. julija 2010 sprejela Sklep o ustanovitvi javnega
vzgojno-izobraževalnega zavoda »Srednja poklicna in tehnična šola Murska
Sobota«. Med splošnimi določbami, v prvem členu, tretji odstavek, je navedeno, da
»se v okviru šole oblikuje organizacijska enota Medpodjetniški izobraževalni center
Pomurje – MIC POMURJE (v nadaljevanju MIC), sestava sveta pa se uskladi z
zakonom«. MIC bo zagotavljal kakovostno praktično usposabljanje in izpopolnjevanje
v okviru poklicnega izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih.
Medpodjetniški izobraževalni center Pomurje se organizira kot organizacijska enota
javnega zavoda SPTŠ Murska Sobota in je neprofitna organizacija. Dejavnosti MIC-a
opredeljuje 32. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (zpsi-1).
Sedanji prostori za izvajanje dejavnosti praktičnega pouka na SPTŠ ne zagotavljajo
zadostne razvojne možnosti za izvedbo načrtovanih aktivnosti za udeležence
izobraževanja in usposabljanja v okviru MIC. Neustrezni in premajhni prostori ne
sledijo smernicam zahtev delodajalcev in za usposabljanja niso več primerni.
Zastarela in pomanjkljiva oprema je pogosto razlog, da pomurska podjetja iščejo
druge možnosti za njihov razvoj izdelkov in kadrov.
Namen obravnavane investicije je dvigniti nivo kakovosti izvajanja strokovnih
izobraževanj in usposabljanj ter povezovanje šolskega in delovnega okolja. MIC bo
glavna vez med SPTŠ in podjetji, obrtniki, zavodom za zaposlovanje, regionalnimi
razvojnimi institucijami in osnovnimi šolami regije in bo zagotavljal kakovostna
praktična usposabljanja in izpopolnjevanja v okviru sodobnega poklicnega
izobraževanja ter splošnega tehnološkega razvoja regije in države.
Pripomogel bo k izobraževanju kadra iz gospodarstva in v prihodnosti razvoju malih
podjetij ter predelovalnih obratov.
S sodobno tehnološko opremo in uporabo sodobnih tehnoloških rešitev ter ob
upoštevanju zahtev pedagoške stroke bo MIC nudil udeležencem sodobno,
funkcionalno in kakovostno izobraževanje in usposabljanje. Z investicijo se omogoča
nova ponudba praktičnega usposabljanja za potrebe podjetij in obrtnikov (programi
funkcionalnega usposabljanja, spodbujanje raziskovanja na področju alternativnih
virov, razvoj izdelave prototipov in modelov na CAD-CAM tehnologijah; izvajanje
meritev karakteristik materialov za potrebe podjetij; demonstracije).
S to investicijo si bo MIC lahko utrdil vodilni položaj na področju izobraževanja za
potrebe gospodarstva v pomurski regiji. Dolgoročni namen Medpodjetniškega
izobraževalnega centra Pomurje je vzpostavitev regijskega centra za izvajanje
funkcionalnega usposabljanja za potrebe okolja, za izvajanje praktičnega
usposabljanja dijakov, študentov in odraslih po programih srednjega in višje
strokovnega izobraževanja in za pripravo kandidatov na preverjanje za pridobitev
nacionalnih certifikatov (Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), specializacije in
mojstrski izpiti). Povezoval se bo z gospodarstvom v luči interakcije med
izobraževalnim procesom in prenosom izkušenj iz delovne prakse in zagotavljal
kakovostno praktično usposabljanje in izpopolnjevanje v okviru poklicnega
izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih.
Predmet nameravane investicije je adaptacija obstoječega objekta v izmeri 2.822,60
m2 prostorov, ki bodo opremljeni z novo tehnološko opremo za potrebe delovanja
16
MIC-a. Predvideni posegi obsegajo gradbeno - obrtniška dela in instalacijska dela za
ureditev učilnic in delavnic. Instalacije se izvedejo po zahtevah predvidene opreme in
po posebnih zahtevah MIC; predvidena je sodobna in energetsko učinkovita
tehnološka oprema, ki bo zagotavljala hkrati tudi energetsko samozadostnost
objekta.
Glede na predvideno adaptacijo in tehnološko opremo so predvideni programi:
•
Funkcionalnega usposabljanja na področjih varjenja, CNC tehnologij,
pnevmatike in hidravlike, mehatronike, avtomatizacije industrijskih procesov,
elektroenergetike, elektronika, obnovljivi viri energije, informatike in računalništva,
tekstil, avto-serviserstvo in lesarstvo.
•
Izvajanje praktičnega usposabljanja dijakov, študentov in odraslih (programi
nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, programi srednjega strokovnega
izobraževanja, programi poklicno-tehniškega izobraževanja, programih višjega
strokovnega izobraževanja).
•
Pripravo kandidatov na preverjanje za pridobitev nacionalnih certifikatov (NPK,
specializacije, mojstrski izpiti).
Projekt MIC Pomurje se financira v skladu s 8. členom Zakona o razvojni podpori
Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (ZRPPR1015), ki pravi "Projekt vzpostavitve
medpodjetniškega izobraževalnega centra v Pomurski regiji se sofinancira iz
nacionalnih in kohezijskih sredstev državnega proračuna v okvirni višini 2 milijona
eurov. Vrednost in letna dinamika financiranja projekta se določi s sprejetim
projektom po postopku njegove neposredne potrditve s strani organa upravljanja, v
skladu s pravili državnih pomoči in kohezijske politike Evropske unije. Za izvedbo
projekta v obdobju izvajanja zakona je odgovorno Ministrstvo za šolstvo in šport kot
posredniško telo na področju kohezijske politike. Sredstva se zagotovijo na njegovih
proračunskih postavkah.
V letu 2013 se izvajajo gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Nabavljen je bil tudi
del tehnološke opreme. V letu 2014 se bo nadaljevalo izvajanje opremljanja
adaptiranega objekta s tehnološko opremo.
Skupna vrednost projekta je 2.096952,26 EUR z DDV EUR od tega so sredstva
ESSR v višini 2.000.000, 00 EUR. Dokončanje vseh del in nabava previdene
opreme za dokončno realizacijo projekta predvidoma oz. do 31.12. 2014.
Osnovna dejavnost MIC-a Pomurje je izobraževanje odraslih v povezavi z
gospodarstvom in v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje. Odraslim bomo
omogočili pridobitev poklica z organiziranim izobraževanjem (ob zadostnem številu
prijavljenih), s samoizobraževanjem, prekvalifikacijo in dokvalifikacijo. Po vpisu v
razvid izvajalcev izobraževanja in tečajev iz različnih področij tehniških strok bomo z
Zavodom za zaposlovanje sodelovali pri pripravi in izvedbi tovrstnih tečajev. Pri
pripravi programov in operativni izvedbi izbobraževanja bomo po potrebi sodelovali
tudi z drugimi srednjimi šolami v regiji in MIC-i po Sloveniji.
Čeprav MIC Pomurje še ni v celoti dokončan, smo že med počitnicami pristopili k
prijavi izvedbe izobraževanja nezaposlenih oseb, ki ga je razpisalo MIZŠ za vse MICe v Sloveniji. Projekt izvajamo skupaj s Šolskim centrom Velenje in njihov MIC-em,
saj je bil rok za izvedbo izobraževanja zelo kratek (do 10. Novembra 2013), zato
vsega izobraževanja ne bi bilo možno izvesti MIC-u Pomurje, saj še niso bila
17
zaključena niti vsa gradbeno-obrtniška dela. Obenem pa MIC Pomurje še ni
verificiran za izvajanje vseh deficitarnih izobraževalnih programov, v katerih na željo
Zavoda za zaposlovanja OE MS izobražujemo brezposelne osebe. To so
usposabljanja na področju CNC tehnologije, varilstva, energetike in obnovljivih virov
energije. Trenutno se izobražuje cca. 60 brezposelnih oseb v vseh naštetih področjih,
največ na področju CNC tehnologije.
1.8 Mednarodno sodelovanje
SPTŠ se je vključila v program vseživljenjskega uĉenja Leonardo da Vinci. To je
mednarodni program, ki temelji na sodelovanju razliĉnih institucij na slovenski ravni,
na ravni EU in izven obmoĉja EU. Gre za transfer znanja, ki pomaga pri razvoju
kvalitete, uspešnosti, inovativnosti in privlaĉnosti poklicnega in strokovnega
izobraževanja. Glavni cilji so: pridobivanje novega znanja, uporaba že obstojeĉega
znanja, primerjava z drugimi okolji in kulturami, osebni razvoj, zaposljivost in
vključenost na evropski trg dela, povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja,
pridobivanje mednarodnih dimenzij in kompetenc. Prijavljeni in izbrani dijaki bodo
opravljali praktično usposabljanje v tujini. V šolskem letu 2013 – 14 bo aktiv
angleškega jezika sodeloval v dveh mednarodnih projektih, financiranih s strani
nacionalne agencije Cmepius.V okviru projekta Leonardo da Vinci bodo v času od
29.9. – 12.10.2013 trije dijaki elektrotehnike ter trije tehniki računalništva PUD
opravili v Košicah na Slovaškem, s pomočjo partnerske elektro-tehnične šole iz
Košic. V aprilu bo 6 dijakov iz smeri strojni tehnik dva tedna PUDa opravili na
Danskem v mestu Horsens. Spremljevalca na Slovaško sta Marjan Čerpnjak in Anita
Uran, na Dansko pa Suzana Mojzer in Klavdija Cerovšek. V šolskih letih 2013/14 in
2014/15 bomo tudi sodelovali v projektu Comenius. S še petimi državami (Belgija,
Turčija, Poljska, Portugalska in Nemčija) bomo v okviru ptojekta Body and soul
predstavljali življenje in delo v naši državi in na naši šoli. Tradicionalno aktiv
angleškega jezika organizira tudi strokovno ekskurzijo za dijake. V novembru si
bomo z dvajsetimi dijaki ogledali London. 29.03.2014 bo naša šola gostila državno
tekmovanje iz angleškega jezika, saj imamo aktualnega državnega prvaka, Gregorja
Ivaniča (4r1). Vodja in koordinator projektov je Klavdija Cerovšek.
1.9. Prireditve
- Ob slovenskem kulturnem prazniku bomo februarja organizirali tradicionalni
kulturni teden, javno prireditev, v kateri bomo ob različnih prireditvah predvsem
predstavili projekte, ki so jih skupaj načrtovali in uresničili učitelji in učenci.
Prireditve bodo namenjene dijakom SPTŠ, z delom prireditev pa se bo šola
predstavila tudi širši javnosti. Pri organizaciji in izvedbi kulturega tedna bodo
sodelovali strokovni aktivi, ob različnih prireditvah pa bodo predvsem predstavili
projekte, ki so jih skupaj načrtovali in uresničili učenci in učitelji naše šole.
Prireditve so namenjene tako učencem SPTŠ, kakor tudi širši javnosti, kjer vsako
leto naletimo na posebej ugoden odziv, saj je naš kulturni teden največja tovrstna
prireditev v mestu in po naših podatkih edina tovrstna na slovenskih srednjih šolah
nasploh. Pri organizaciji kulturnega tedna vsakoletno sodeluje večina strokovnih
in predmetnih aktivov naše šole.
18
2. ORGANIZACIJA POUKA
Organizacija pouka je na SPTŠ relativno zahtevna naloga, ker si prostore delimo s
soboško Gimnazijo. Zaradi pomanjkanja prostora smo dolga leta od nastanka šole do
pred kratkim pouk izvajali v dveh izmenah, in sicer tako, da so se oddelki ob polletju
načeloma zamenjali v izmenah. Že vrsto let ima SPTŠ pouk samo v dopoldanskem
času.
Ker smo, kot že ime pove, poklicna in tehniška šola, pouk na SPTŠ delimo na
splošni in strokovni del :
SPLOŠNI DEL
Obvezni moduli
Interesne dejavnosti
STROKOVNI DEL
Strokovni moduli
Obvezni moduli
Obvezne izbirne vsebine
Splošni in strokovni del ter izbirni moduli oz. predmeti ter praktični pouk so
izvedbeno organizirani s celoletnim urnikom, tudi del interesnih dejavnosti je
organizacijsko vključen v urnik.
Del interesnih dejavnosti, izbirna obvezna področja, proste izbirne vsebine in
ekskurzije so organizirani izven urnika s posebej pripravljenimi plani (po dnevih in
urah).
Praktični del pouka v klasičnih šolskih programih (elektro, lesarstvo in
strojništvo) poteka v šolskih delavnicah med 07. in 14.30 uro, v nekaterih
primerih pa lahko izjemoma tudi do 19. ure. Del šolskega praktičnega pouka se
lahko izjemoma ali občasno izvaja tudi izven šolskih delavnic v neposredni
proizvodnji.
Praktični del strokovnih modulov v vzgojno izobraževalnem programu lesarstvo
(mizar) se v celoti izvaja izven šole v mizarski delavnici Grah v Nemčavcih, ki jih je
šola v ta namen najela, sicer pa imajo dijaki ostalo prakso v podjetjih, s katerimi
imajo učenci oz. šola sklenjene učne pogodbe.
Pouk bo v tekočem šolskem letu potekal v skladu s predmetniki in katalogi znanj ter v
skladu s šolsko zakonodajo in predpisi.
Uvajanje prenovljenih programov
V šolskem letu 2013/14 izvajamo samo nove in prenovljene izobraževalne
programe.
19
Bistvene novosti prenovljenih programov so:
· modularizacija in povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega
· izobraževanja;
· vključevanje ključnih kvalifikacij in splošnoizobraževalnih vsebin v
· strokovne module;
· umeščanje praktičnega izobraževanja z delom;
· umeščanje odprtega kurikula v izobraževalni program;
· kreditno ovrednotenje izobraževalnih programov.
Strokovni moduli
Programska enota za uresničevanje poklicnih in ključnih kompetenc je modul. Moduli
obsegajo kompetenčno naravnane sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih
nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru modulov
se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in ključne kompetence. Z
opravljenimi strokovnimi moduli imajo dijaki možnost pridobiti eno ali več nacionalnih
poklicnih kvalifikacij, ki jim omogočajo opravljanje določenega poklica ali dejavnosti,
če ne bi opravili izobraževalnega programa v celoti.
Praktično izobraževanje
Praktično izobraževanje se v programu izvaja kot praktični pouk in praktično
usposabljanje z delom pri delodajalcu ali na šolskem posestvu. Praktično
usposabljanje z delom omogoča predvsem doseganje ciljev s področja poklicne
socializacije, razvoja osebnostnih potencialov in strokovnih poklicnih kompetenc,
pomembnih za kakovost dela in obvladovanje celovitih poslovnih procesov.
Odprti kurikul
Odprti kurikul je namenjen uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola v
sodelovanju s socialnimi partnerji definira cilje tega dela kurikula, v katerem dijaki
pridobijo dodatna znanja, pomembna za lokalno gospodarstvo, pridobijo pa tudi
možnost za pridobitev dodatnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Kreditno ovrednotenje
Izobraževalni program je ovrednoten s kreditnimi točkami. Kreditna točka je merska
enota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti dijak za doseganje ciljev
izobraževalnega programa. S točkami se ovrednotijo vse oblike izobraževalnega
dela. Z eno točko se ovrednoti 25 ur izobraževalnega dela dijaka. Izobraževalni
program zahteva pripravo izvedbenega kurikula na šoli. Učitelji skupaj pripravimo
letne aktivnosti, skupaj načrtujemo vsebino za uresničitev ciljev in jo hkrati izvajamo.
Določimo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Navedene dokumente
pripravi programski učiteljski zbor (PUZ), ki ga sestavljajo učitelji, ki poučujemo v
posameznem programu. Posebno skrb namenjamo kakovosti v izobraževanju,
pripravam na poklicno maturo in zaključni izpit, spremljanju dijakov s posebnimi
potrebami, novim oblikam poučevanja ter uvajanju novosti in sprememb na področju
biotehnike. V prenovljene programe uvajamo izbirne predmete, ki so namenjeni
spoznavanju lokalnih proizvodnih značilnosti. Praktični pouk izvajamo v šolskih
delavnicah in različnih podjetjih. S podjetji vsako leto sklenemo pogodbe o
sodelovanju.
20
2.1. Delo učiteljskega zbora
Konference
Učiteljski zbor SPTŠ obravnava vzgojno-izobraževalno, pedagoško, organizacijsko in
drugo problematiko na redovalnih in pedagoških konferencah, izjemoma lahko
tudi na problemskih konferencah.
Pedagoške konference so praviloma vsak prvi ponedeljek v mesecu, v primeru
praznika se konferenca prenese na prvi naslednji delovni dan. Enako velja za
popoldanske govorilne ure učiteljev med 16.00 in 17.00 uro, ki so praviloma
prav tako vsak prvi ponedeljek v mesecu.
Redovalne konference
Na dveh rednih redovalnih konferencah in na redovalnih konferencah po popravnih in
zaključnih izpitih bo učiteljski zbor SPTŠ obravnaval :
- na podlagi predhodnih oddelčnih konferenc posredoval podatke o učnem uspehu
dijakov v posameznih redovalnih obdobjih, jih razčlenil in sprejel - če bo potrebno ustrezne ukrepe;
- obravnaval vzgojno problematiko;
- na podlagi razčlembe učne in vzgojne problematike predlagal aktualne teme za
obravnavo na pedagoških ali problemskih konferencah;
- obravnaval predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi
tega sprejemal ustrezne sklepe.
Na njih bomo opravili pregled učnega uspeha in se posvetili učni problematiki.
Poskušali bomo obravnavati teme s področja ocenjevanja znanja in didaktike pouka
nasploh. Sproti bomo predstavljali novitete v zvezi z maturo in zaključnim izpitom.
Pogovarjali se bomo o različnih pristopih k poučevanju in preverjanju znanja tako, da
nam bodo učitelji kolegi predstavili najbolj prodorne ideje na katere so naleteli na
strokovnih izpopolnjevanjih in stikih z industrijo oziroma z drugimi šolami.
Redovalne konference se skličejo ob koncu redovalnih obdobij in po popravnih
ter zaključnih izpitih.
Pedagoške konference
Na pedagoških konferencah bo učiteljski zbor obravnaval ožja pedagoška vprašanja,
zadevajoča učno-vzgojni proces. Pri tem se bo vodstvo povezovalo in posvetovalo
tudi s šolsko svetovalno službo. Na tem področju se bomo odzivali na aktualno
pedagoško problematiko na šoli (teme pedagoških konferenc lahko predlagajo učitelji
sami), zadostili pa bomo tudi strokovno-izobraževalnemu smotru (teme predlaga
šolska svetovalna služba na podlagi dogajanj in novosti v pedagoški stroki).
Na teh konferencah se bomo posvetili učni, torej pedagoški problematiki. V
mislih imamo vprašanja, ki se neposredno tičejo pouka in učencev kot subjekta
21
poučevanja. Predstavljali bomo novosti iz pedagoške prakse na več načinov in sicer
s predavanji vabljenih predavateljev in kolegov, ki so obiskali seminarje katerih teme
utegnejo biti zanimive za širši krog učiteljev. S tem bomo poskušali vzbuditi občutek
za korelacijo med predmeti in predstaviti posamezna predmetna področja vsem, ki
izobražujejo na tej šoli z namenom, da ne bi prihajalo niti do morebitnega
pogovornega favoriziranja kakega predmeta ali po drugi strani potiskanja učnega
predmeta na stranski tir.
Na pedagoških konferencah bo učiteljski zbor:
- obravnaval organizacijske zadeve,
- obravnaval organizacijske zadeve, nanašajoče se na celotno šolo;
- obravnaval prošnje in pritožbe dijakov;
- po potrebi obravnaval delo strokovnih in predmetnih aktivov, oddelčnih skupnosti in
razrednikov;
- obravnaval sodelovanje šole s starši, z neposrednim okoljem in drugimi šolami.
Načeloma imamo na SPTŠ pedagoško konferenco vsak prvi teden v mesecu.
Problemske konference
So izjemne konference, ki so namenjene razrešitvi težke učno-vzgojne,
organizacijske ali kakšne druge problematike. Skličejo se po potrebi, neodvisno
od redovalnih in pedagoških obdobij.
Prioritetne naloge učitelskega zbora v tekočem šolskem letu so:
1. Izboljšanje učnega uspeha,
2. povečanje učnega uspeha pri zaključkih izobraževanja
3. skrb za kakovost in proces samoevalvacije.
2.2. Strokovni aktivi
Na naši šoli so v tekočem šol. letu organizirani sledeči strokovni aktivi :
STROKOVNI AKTIV
1. aktiv SLO
2. aktiv NEJ
3. aktiv ANJ
4. aktiv ŠVZ
5. aktiv MAT in FIZ
6. aktiv DRU
7. aktiv STROJNIŠTVA
8. aktiv AVTOSERVISERSTVA
9. aktiv ELEKTROTETEHNIKE
10. aktiv RAČUNALNIŠTVA
11. aktiv NARAVOSLOVJA
12. aktiv LESARSTVA
VODJA AKTIVA
Franci Just, prof.
Marjana oren Ban, prof.
Klavdija Cerovšek, prof.
Vito Rožman, prof.
Danijela Kuhar Kalamar, prof.
Darja Pojbič Kovačič, prof.
Milan Horvat, univ. dipl.inž.
Marjan Časar, inž.
Anita Uran, univ. dipl. inž.
Karel Maček, univ. dipl. ing.
Edita Vučak, univ. dipl. biol.
Franc Korpič, univ. dipl. Inž.
22
2.3. Delo strokovnih in predmetnih aktivov
Osnovna celica strokovnega dela na šoli so strokovni in predmetni aktivi, zato
bo tudi v tem šolskem letu delu le-teh namenjena posebna pozornost in skrb.
Predvsem od predmetnih in strokovnih aktivov je najbolj odvisno, koliko in kako bodo
njihovi člani uveljavljali pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu nove metode, nove
učne pripomočke in pedagoške pristope. K vsemu temu bodo aktivi ne le
vzpodbujani, ampak bo njihovo delovanje v tej smeri tudi preverjano in vrednoteno.
Pedagoško poenotenje med člani posameznih aktivov
V minulih šolskih letih je bilo veliko pozornosti in pedagoške skrbi namenjeno
poenotenju učnih načrtov, zahtevnosti in ocenjevalnih kriterijev v strokovnih in
predmetnih aktivih, pa tudi poenotenju literature, ki jo učitellji pri posameznem
predmetu zahtevajo od dijakov. Vse to je povečalo kompatibilnost na ravni
določenega strokovnega oz. predmetnega področja. Ta proces bomo - seveda ob
spoštovanju svobode pedagoškega pristopa - vzpodbujali še naprej.
Vloga in pomen strokovnih aktivov
Ker smo srednja strokovna in poklicna šola, imajo posebno mesto v mreži
aktivov aktivi učiteljev strokovnoteoretičnih in praktičnih predmetov
Aktiv učiteljev praktičnega dela stroke lahko ob običajnih uresničuje še druge,
pragmatične naloge. Le-te bodo v tekočem šolskem letu usmerjene v:
a) občasno prilagajanje praktičnega pouka razmeram industrijske proizvodnje;
b) po možnosti občasno vključevanje izdelave izdelkov za lastne potrebe dijakov ali
izdelavo izdelkov za prodajo oz. po naročilu.
Letni delovni načrti strokovnih aktivov
Da bi lahko aktivi delovali načrtno in sistematično, pripravijo njihovi vodje v
sodelovanju s člani aktiva letni delovni načrt, ki vsebuje splošni in operativni del,
seznam obstoječih učil in učnih pripomočkov ter predlog potreb po novih. LDN aktiva
vodje aktivov oddajo ravnatelju oz. pomočniku ravnatelja na koncu šolskega
leta (do 31. avgusta) za naslednje šolsko leto.
Naloge strokovnih aktivov
Na osnovi letnih delovnih programov aktivov je njihovo delo predvsem:


poenotenje kriterijev ocenjevanja znotraj strokovnih področij;
ustvarjanje korelacij med sorodnimi področji in aktivi;
23















izbor in projektiranje izdelkov, ki naj bi jih učenci izdelovali pri praktičnem
pouku;
aktivi učiteljev s svojim delovnim načrtom predvidijo izobraževanje in
usposabljanje učiteljev na seminarjih, po programu Zavoda za šolstvo RS;
skrbijo za enoten pristop k poučevanju istega predmeta v različnih razredih in
pri različnih učiteljih (korelacija učiteljev znotraj predmetnega področja in
programa);
pomoč učiteljem pripravnikom oziroma učiteljem začetnikom;
skrb za permanentni nakup strokovne literature;
izbor najboljših učencev v prvem letniku in njihovo delo do zaključka
šolanja;
organizacija priprav in udeležba na tekmovanjih učencev;
skrbi za urejenost in načrtno opremljanje učilnic;
vključujevanje v dejavnosti, ki se bodo odvijale na šoli;
priprava predloga ekskurzij in sodelovanje pri njihovi organizaciji;
sodelovanje pri izvedbi prireditev in proslav na šoli;
udeležba na razstavah in predstavitvah, ki potekajo v okviru dejavnosti
Zavoda RS za šolstvo;
aktivna udeležba učiteljev na raznih strokovnih posvetih in konferencah;
vključevanje v prenovo programov na šoli;
aktivno in dokumentirano s pisnimi predlogi vključujejo v večje posege
(npr. prenovitve delavnic delavnic, prezidave, dozidave, oprema specialnih
učilnic ali zahtevnejše opreme ipd.
Za korelacijo z vodstvom šole so odgovorni vodja aktiva oziroma učitelj, ki
skrbi za izbrano učilnico.
2.4 Delo razrednikov
Delo razrednikov poteka v obliki:




razrednih ur (vsaj enkrat na 14 dni ena pedagoška ura). Na razrednih urah
poteka sprotno reševanje razredne problematike (izostajanje, ocenjevanje,
vzgojna problematika),
razrednik ob sodelovanju dijakov in svetovalne službe pripravi teme, ki
obravnavajo aktualne probleme.
roditeljskih sestankov (dva skupna roditeljska sestanka letno – septembra in
maja),
govorilnih ur (popoldanske govorilne ure učiteljev med 16.00 in 17.00
uro, ki so praviloma vsak prvi ponedeljek v mesecu. ČE JE V
PONEDELJEK PROSTI DAN, SE GOVORILNA URA PRENESE NA PRVI
NASLEDNJI DELOVNI DAN. Praviloma ima učitelj govorilno uro tudi enkrat
tedensko v dopoldanskem času).
V šolskem letu bo poseben poudarek namenjen napredku dijakov in sodelovanju
s starši.
24
2.5. Programski učiteljski zbor (PUZ)
1. Novi izobraževalni programi so modularno zasnovani in zahtevajo:

nove načine dela,

Opredeljuje sodelovanje učiteljev praktičnih, strokovno teoretičnih in splošnih
znanj

Zahteva nov način preverjanja in ocenjevanja

Opredeljuje kreditne točke
2. Zato je sodelovanje učiteljev splošnih, teoretičnih in praktičnih znanj
nujno.
Povezovanje je potrebno zaradi:

skupnega izvedbenega kurikula,

timskega delapri načrtovanju pouka,

načrtovanju učnih situacij
Cilj:

izboljšati kvaliteto izobraževanja,

dijaka izobraževati v realnem okolju
3. Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v
izobraževalnem programu in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri
izvajanju tega izobraževalnega programa. Vodi ga ravnatelj.
Programski učiteljski zbor na začetku šolskega leta pripravi izvedbeni kurikul, ki
vsebuje najmanj:
– načrt izvedbe integriranih ključnih kvalifikacij,
– načrt preverjanja in ocenjevanja znanja in
– programske enote, v okviru katerih se izvajajo vsebine odprtega kurikula.
Programski učiteljski zbor med šolskim letom spremlja oziroma analizira
izvajanje izvedbenega kurikula in sprejema ustrezne ukrepe.
Programski učiteljski zbor še:
– sodeluje pri izdelavi individualiziranega načrta izobraževanja,
– odloči o doseženih kompetencah za dijaka, ki ne dokonča izobraževanja,
– izvaja druge naloge, določene s tem pravilnikom.
25
2.6. Strokovno izpopolnjevanje
SPTŠ bo še vnaprej podpirala in skrbela za permanentno strokovno
izpopolnjevanje pedagoških delavcev po Katalogu pristojnega Ministrstva,
Zavoda RS za šolstvo in šport in Izobraževalnega centra, kljub svojim zelo
omejenim finančnim sredstvom. Obenem pa se bo vodstvo šole po svojih močeh
trudilo, da realizacija pouka ne bo odstopala od zahtev predvidenih z Zakonom, kljub
velikemu številu seminarjev in konstantnemu strokovnemu izpopolnjevanju. Učiteljski
zbor SPTŠ bo vzgojno-izobraževalno, pedagoško, organizacijsko in drugo
problematiko obravnaval na redovalnih, učiteljskih, pedagoških in problemskih
konferencah.
Prioritetna področja izobraževanje strokovnih delavcev v tekočem šolskem
letu so naslednja: uvajanje posodobljenih učnih načrtov, uporaba sodobnih
informacijskih tehnologij pri pouku, sodobne metode pouka, preverjanje in
ocenjevanje, motivacija dijakov. Predlog izobraževanja pripravijo strokovni
aktivi v začetku septembra.
V skladu z navodili MIZŠ se bomo prizadevali, da bi se čim več seminarjev
organiziralo izven delovnega časa, predvsem v času šolskih počitnic. Razen
tega je Zavod za šolstvo, oddelek stalnega izpopolnjevanja spremenil financiranje
seminarjev. Tako morajo po novem šole plačati kotizacijo za materialne stroške, ki
nastanejo pri izpeljavi seminarjev.
Iz navedenih vzrokov smo se na SPTŠ odločili, da bomo poskusili poceniti
obiskovanje seminarjev tako, da bomo določene splošne seminarje, primerne za vse
zaposlene, organizirali sami v lastni režiji, seveda v primeru, da bo dovolj velik
interes zaposlenih.
Če bomo na SPTŠ organizirali kakšen strokovni seminar, lahko ravnatelj odloči, da
se bodo udeleženci le-tega udeležili enega izmed že izbranih seminarjev izven
domačega kraja manj.
V primeru, da nam finančna sredstva ali drugi, po oceni ravnatelja upravičeni
vzroki (časovni termini, izpad pouka, nadomeščanja ipd.) ne bodo omogočali
udeležbo na določenih seminarjih, jih lahko ravnatelj kadarkoli odpove.
Kljub navedenemu pa glede na število prijavljenih seminarjev in število kandidatov
menimo, da bo plan strokovnega izobraževanja z nekaterimi manjšimi korekcijami
možno v veliki meri finančno in časovno realizirati, dokončna realizacija pa bo
predvsem odvisna od obsega izpada pouka in možnosti zagotovitve suplenc.
Temeljna vzgojno-izobraževalna usmeritev na SPTŠ pa ostaja še naprej - tako kot je
bila zastavljena že v prejšnjih šol. letih ter zapisana v takratnih letnih delovnih načrtih
- kakovostni pouk v skladu s sodobnimi didaktičnimi in strokovnimi spoznanji.
To velja tako za strokovnoteoretične predmete in praktični pouk kot tudi za
splošnoizobraževalne predmete. Ta temeljna usmeritev vključuje tudi uporabo
sodobnih didaktičnih in metodičnih pristopov ter sodobno učno tehnologijo.
26
Pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnih smotrov in ciljev je učitelju
zagotovljena svoboda pedagoškega pristopa, seveda ob doslednem
upoštevanju aktualne šolske zakonodaje in predpisov. Da bi bilo mogoče zgoraj
navedeno
temeljno usmeritev uresničiti, potrebujemo široko razgledanega in
strokovno usposobljenega učitelja. Zato je daljnoročna usmeritev, da šola učiteljem
omogoči strokovno in didaktično izpopolnjevanje v okviru izobraževalne ponudbe
Ministrstva za šolstvo in šport ter tudi nadaljnje izobraževanje, če se zanj odločijo.
Strokovni delavci bodo po načelih učeče se organizacije skrbeli za izobraževanje v
okviru strokovnih aktivov.
Prednost pri dodatnem izobraževanju posameznikov ima:
- ki omogoča pridobitev veščin (IKT) v okviru e-šolstva;
- ki je nujno za neposredno opravljanje del (npr. priprava na poklicno maturo
ter zaključni izpit);
- ki ima permanenten značaj;
- ki omogoča pridobitev dodatnih kvalifikacij za delo, za katerega je šola
zainteresirana;
- ki je pogoj za varno delo (varstvo pri delu …).
Zaposleni bodo imeli možnost pridobiti dodatna znanja s področja uporabe
računalniških programov (urejevalnik besedila word, excel, open office …) in
interneta na krajših internih izobraževanjih, ki jih bodo vodili posamezni učitelji šole –
izvedba bo odvisna od potreb in želja.
Pedagoški delavci imajo pravico do izobraževanja 5 dni letno oz. 15 dni v treh
letih, vsi se vsako leto (izven pouka) izobražujejo znatno več.
Plan izobraževanja bo dokončno oblikovan med šolskim letom, saj večina seminarjev
za področje stroke še ni objavljena. Plan izobraževanja bo ob spremenjenih potrebah
ali finančnih okoliščinah spremenil ali dopolnil ravnatelj.
Izobraževanje drugih delavcev
Nepedagoški delavci so se dolžni izobraževati 2 dni letno oz. 6 dni v treh letih.
Izobraževanje se bo izvajalo glede na potrebe oziroma seminarje in tečaje, ki
bodo šoli ponujeni.
27
2.7 SODELOVANJE Z OKOLJEM
Sodelovanje z delodajalci - praktično usposabljanje pri delodajalcih (PUD)
Praktično usposabljanje z delom je ena od oblik praktičnega izobraževanja, v katero
se vključujejo dijaki z namenom, da si pridobijo praktične izkušnje. Najpomembnejši
cilji praktičnega usposabljanja z delom so:


Pridobivanje praktičnih izkušenj ter povezovanje izobraževanja in dela
Nadgrajevanje v šoli pridobljenih znanj ter prenos teoretičnega znanja v
prakso
 Usposabljanje in razvoj specifičnih spretnosti ter kompetenc poklica
 Spoznavanje novih učnih situacij in tehnoloških procesov
 Spoznavanje novih delovnih sredstev, naprav, pripomočkov, materialov
 Učenje sodelovanja in timskega dela ter komunikacije in nastopa pred
strankami
 Razvijanje odgovornosti:
- Za lastno delo
- Za kakovost, potrebno pri poklicnem delu
- Za upoštevanje predpisov iz varnosti in zdravju pri delu, ter
varovanja okolja
V vseh programih različnih strok , ki jih na šoli izobražujemo morajo dijaki opraviti
obvezno praktično usposabljanje pri delodajalcih (PUD). Zaradi tega je nujno široko
povezovanje šole z okoljem in različnimi delodajalci, ki nudijo primerna učna
delovna mesta za naše dijake. Na praktično izobraževanje pošiljamo vsako leto več
dijakov in se povezujemo oziroma sodelujemo z vedno več novimi delodajalci.
Sodelovanje z Višjimi šolami
V šolskem oz. študijskem letu bo sodelovanje z obema višjima šolama, s katerima
sodelujemo in izvajata študij v prostorih SPTŠ še naprej sodelovali na področju
reševanja kadrovskih problemov, pridobivanju študentov in populariziranja obeh
študijskih programov v Pomurju.
Sodelovanje z drugimi šolami
Sodelovanje z drugimi pomurskimi srednijimi šolami bo potekalo predvsem v okviru
dopolnjevanja obvez učiteljev na vseh srednjih šolah v regiji. Z OŠ pa bomo
sodelovali predvsem na področju prirejanja tehniških dnevov na SPTŠ, in se odzvali
na njihova povabila na predstavitve srednješolskih programov.
28
Sodelovanje z Mestno občino Murska Sobota
SPTŠ se bo vključevala v aktivnosti Mestne občine Murska Sobota predvsem na
področju kulture, športa, in organiziranja prireditve Festival mladih.ter v druge mestne
aktivnosti, namenjene mladim.
Sodelovanje z zdravstveno službo
Organizirani bodo sistematični zdravstveni pregledi za dijake SPTŠ. V okviru OIV
bodo za dijake pripravljena predavanja s področja zdravstva.
Sodelovanje z Pomurskim tehnološkim parkom
V okviru pouka s področja podjetništva sodelujemo s Pomurskim tehnološkim
parkom, kje se našo dijaki neposredno v delovnem procesu učijo osnov trga,
podjetništva, konkurenčnosti, iskanja tržnih priložnosti ipd. Kajti odpiranje novih trgov
sicer povečuje nove priložnosti, po drugi strani pa večjo konkurenco in vedno večje
izkoriščanje ekonomije obsega. Dijaki se naučijo kako zmanjševati stroške
poslovanja zaradi zmanjševanja potrebnega časa in aktivnosti v poslovnem procesu
ter razmeroma drage delovne sile, ki sili podjetja k bolj donosnim dejavnostim.
Spoznavajo procese prestrukturiranja manj donosnih dejavnosti in specializacijo v
donosne kot glavno gibalo podjetniških aktivnosti. Ugotavljajo, zakaj so strateške
med-podjetniške povezave danes nuja. Spoznavajo, da podjetja morajo sodelovati
predvsem na raziskovalno razvojnem področju in pri pridobivanju uporabnih ter
predvsem tržno zanimivih inovacij.
Sodelovanje z Zavodom RS za šolstvo
Sodelovanje z ZŠ bo potekalo z udeleževanjem učiteljev na študijskih skupinah in
individualnih povezav s svetovalci ZŠ, Zavoda RS za šolstvo
Sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport
Sodelovanje bo potekalo v okviru zakonsko določenih okvirov in pristojnosti
Sodelovanje z dijaki in dijaško skupnostjo
Vključevanje dijakov v življenje šole je eden izmed pogojev za uspešno delo šole.
Dijaki se bodo vključevali v odločanje o delu šole na dva načina:
 oddelčne konference ob konferenčnih obdobjih, kjer analizirajo vzgojno
izobraževalno delo v preteklem konferenčnem obdobju in sprožajo pobude za
spremembe in izboljšave,

sestanki Dijaške skupnosti so namenjeni sprožanju iniciativ, posebej še na
področju izvenšolskega dela, in dajanju pobud, ki so v interesu vseh dijakov.
29
Sodelovanje s starši
Potekalo bo preko naslednjih oblik:




govorilne ure: petkrat letno v popoldanskem času, enkrat tedensko v
dopoldanskem času,
skupni roditeljski sestanki (september),
svet staršev: sestanki z namenom sodelovanja in sprožanja pobud,
analiziranja dela šole in sodelovanja pri nekaterih
vključevanje staršev v delo sveta šole,
2.8 SPREMLJANJE IZVAJANJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA
Spremljanje izvajanja letnega delovnega načrta bo potekalo na naslednjih ravneh:






individualno: razgovori z učitelji in z vodstvom šole,
sestanki strokovnih aktivov: spremljanje strokovnega dela v aktivih,
konference učiteljskega zbora ob konferenčnih obdobjih: pregled doseženih
rezultatov in ocena vzgojno- izobraževalnega dela v preteklem obdobju in
celem šolskem letu,
sestanki Dijaške skupnost: ocena dela in dajanje pobud,
sestanki sveta staršev: ocena dela v posameznih obdobjih,
sestanki sveta šole: ocena dela v skladu s pristojnostmi sveta, ki jih določa
ZOFVI.
30
3. Vpis v šol. Letu 2013/14
V vzgojno-izobraževalne programe, ki jih izvaja SPTŠ je dne 15.09.2013 vpisanih
skupno 735 dijakov ( v šolskem letu 2012/13 739 dijakov, v šol. letu 2011/12 748
dijakov, v šol. letu 2010/11 764 dijakov, v šol. letu 2009/10 je bilo vpisanih 768
dijakov, v šol. letu 2008/09 756 dijakov in v šol. letu 2007/08 793 dijakov).
Izobraževanja v gradbeni in tekstilni usmeritvi in za nekatere deficitarne poklice v
strojništvu pa zaradi upada zanimanja za vpis že nekaj časa ne izvajajo.
SPTŠ v letošnjem šol. Letu razpisuje v šestih različnih vzgojnoizobraževalnih
programih v skupno 35 oddelkih (nekateri so kombinirani, kar je razvidno iz spodnje
tabele).
3.1. Oddelki v šol. Letu 2013/14
Zap.
št.:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Odd
1 E1
1 E3
1 K1
1 K2
1K3
1 M1
1OB
1 R1
1 R2
1.letnik
2 E1
2 E3
2 K1
2 K2
2K3
2 M1
2O1
2 R1
2 R2
2.letnik
3 E1
3 E3
3 K1
3 K2
3M1
3O1
3 R1
3 R2
Razrednik
(ime in priimek)
Darko Horvat
Janez Obal
Gabrijela Granfol Peurača
Vito Rožman
Janez Obal
Miro Kramberger
Danijela Kuhar Kalamar
Klavdija Cerovšek
Alenka Žuntar
Jožef Ficko
Drago Bernat
Franc Kodila
Dušan Klanjčar
Milan Vincetič
Milan Vincetič
Darja Pojbič Kovačič
Boris Ribaš
Darja Pojbič Kovačič
Ivo Knego
Cvetka Breznik
Robert Balažic
Milan Horvat
Franc Korpič
Edita Vučak
Suzana Mojzer
Simon Horvat
31
Skupaj
26
9
32
23
6
18
16
30
29
189
18
21
32
23
17
17
14
32
16
190
22
25
28
21
23
15
27
23
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
3.letnik
4 E1
4 ED
4 K1
4 O1
4 R1
4 R2
4 S1
4.letnik
5 S1
5 ED
5.letnik
SPTŠ
184
22
20
23
22
29
10
27
153
9
10
19
735
Anita Uran
Samuel Pongrac
David Roškar
Natalija Belak
Karel Maček
Natalija Belak
Štefan Baša
Alojz Šinko
Alojz Šinko
32
Pregled števila dijakov od leta 1998 naprej na dan 15. septembra 2013
šolsko
leto
število oddelkov ali skupin/ število učencev
elektro gradben.
1998/99
1999/
2000
2000/01
2001/02
2002/03
2003/04
2004/05
2005/06
2006/07
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11
2011/12
2012/13
2013/14
10 255
14 324
0
1
0
30
lesarstvo
0
0
0
0
16
15
16
15
14
12
11
10
9
9
9
9
9
9
2
3
3
2
3
2
1
0
0
0
0
0
0
0
54
65
63
36
33
11
5
0
0
0
0
0
0
0
0
1
2
3
3
3
3
2
2
2
3
3
3
3
384
376
389
367
327
292
264
212
204
209
211
204
195
173
0
22
42
70
53
62
58
39
38
44
59
57
60
58
računal- strojniš- okoljeništvo
tvo
varstvo
0
0
17 422 0
0
0
0
17 408 0
0
oblikovanje
0
0
0
0
19 373 45
16 259 43
1050
1021
0
0
0
0
2
4
7
10
10
10
9
8
8
8
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
14 200 45
11 162 44
8 115 42
3
65 36
4
46 32
2
16 32
1
9 27
1
9 34
1
5 32
0
0 31
0
0 32
0
0 32
0
0 34
0
0 34
1029
976
934
813
733
688
736
781
756
768
764
748
739
735
0
0
0
0
53
117
203
287
286
279
241
208
195
196
17/
16
15
11
13
14
13
14
12
11
10
10
11
11
391
351
325
275
221
190
197
234
223
236
233
240
236
241
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
2
3
3
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
20
39
53
51
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
16
tekstil
skupaj
V prvem stolpcu je število oddelkov ali skupin za posamezno usmeritev, v drugem pa število dijakov. V stolpcu skupaj pa je najprej
število priznanih oddelkov ali skupin na šoli kot celoti in se razlikuje od vsote le teh po posameznih usmeritvah.
33
3. 2. Poklicno tehniško izobraževanje PTI
Na SPTŠ izvajamo tudi program poklicno – tehniškega izobraževanja (PTI)
V. zahtevnostne stopnje, in sicer strojni tehnik in elektrotehnik. Zanimanje za
redno nadaljevanje šolanja po končanem poklicnem izobraževanju je v zadnjem
času sicer močno upadlo, kar je med drugim tudi posledica manjšega števila
vpisanih dijakov v programe IV. Zahtevnostne stopnje na SPTŠ, pa tudi širših
možnosti izobraževanja v V. zahtevnostni stopnji v Pomurju.
Osnovni razlog za vpis naših dijakov v omenjene nadaljevalne programe je
predvsem pomanjkanje možnosti za zaposlitev z dokončano IV. Zahtevnostno
stopnjo ne le v naši regiji, ampak tudi sicer v državi. Je pa ta vrsta izobraževanja
za našo šolo ob nenehnem zmanjševanju vpisa v prve letnike kratkoročno
dobrodošla za ohranjanje ogroženih delovnih mest, obenem pa dolgoročno tudi
zvišuje izobrazbeni nivo poklicno izobražene populacije v Pomurju.
3.4. Vzgojnoizobraževalni programi in poklici na SPTŠ v tekočem
šol. letu
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI
PROGRAMI
STROJNIŠTVO
Avtoserviser
Instalater strojnih instalacij
POKLIC
ZAHT.
STOPN.
Avtoserviser
Instalater strojnih inštalacij
IV.
IV.
Strojni tehnik SSI
Strojni tehnik – poklicno tehnični (PTI)
ELEKROTEHNIKA
Elektrikar
Elektrotehnik SSI
Elektrotehnik – poklicno tehnični (PTI)
RAČUNALNIŠTVO
Tehnik računalništva
LESARSTVO
Mizar
OKOLJEVARSTVO
Okoljevarstveni tehnik
OBLIKOVANJE
Tehnik oblikovanja
Strojni tehnik
Strojni tehnik
V.
V.
Elektrikar
Elektrotehnik
Elektrotehnik
IV.
V.
V.
Tehnik računalništva
V.
Mizar
IV.
Okoljevarstveni tehnik
V.
Tehnik oblikovanja
V.
34
4. INTERESNE DEJAVNOSTI
Interesne dejavnosti so sestavljene iz treh sklopov, ki jih razdelimo na ustrezno
število podsklopov glede na časovni potek izobraževanja. Z ozirom na tehnično
usmerjenost izobraževalnih programov bomo poskušali dati ustrezen poudarek
ogledom različnih prireditev, ki jih lahko uvrstimo v kulturno umetniški žanr. S tem
imamo v mislih oglede filmskih in gledaliških predstav, opere ter obisk koncertov,
muzejev in galerij. Ogled kuturnih dogodkov bomo realizirali na osnovi letnih
koledarjev posameznih ustanov.
V prosti del obveznih izbirnih vsebin lahko uvrstimo tudi oglede sejemskih, gledaliških
ter koncertnih prireditev in razstav. Zanjo lahko naštejemo le nekaj argumentov, ki
izhajajo iz predhodne izobrazbe in vzgoje in načina življenja učencev po končanem
izobraževanju:
1. Naši učenci v povprečju izhajajo iz delavskih in kmečkih družin v katerih praviloma
ni veliko časa namenjeno za kulturološko in družboslovno izobraževanje otrok.
2. Posluh za omenjeno vrsto udejstvovanja moramo otroku privzgojiti v zgodnji
mladosti in šele potem lahko pričakujemo, da bo imel kot odrasla osebnost vsaj malo
nagnjenja zanj.
3. Učenci SPTŠ se izobražujejo v tehniški stroki, ki pogosto ali hote ali nevede
potiska kulturo na stranski tir.
4. Naša šola in učenci so za slovenske razmere predaleč od kulturnih središč in s
tega vidika je to edina priložnost, da učence popeljemo tako v gledališče, opero, na
koncert in boljše sejemske prireditve.
5. Sejemska prireditev kaže trenutne dosežke v predstavljeni stroki. Paleta izdelkov
in njihova kvaliteta sta lahko lep zgled o tem, kaj je na trgu novega in uporabnega v
prihodnje, kakšna morata biti izgled in kvaliteta izdelka in kaj se splača izdelovati in
kaj ne.
6. Glede izbirnih vsebin na SPTŠ velja dogovor, da naj bi dijaki v času bivanja na
naši šoli obiskali določene kraje in si ogledali kulturne znamenitosti, predvsem pa si
izpopolnili strokovno znanje na svojih področjih.
35
5. ŠPORTNI DNEVI,EKSKURZIJE IN KULTURNE
DEJAVNOSTI
Športni dnevi:
V šolskem letu 2013/14 bomo organizirali tri športne dneve:
1. Prvi športni dan bo 23. septembra 2013
2. Drugi športni dan bo 23. januarja 2014
3. Tretji športni dan bo 2. junija 2014
STROKOVNE EKSKURZIJE IN OGLEDI V ŠOLSKEM LETU 2013/14
PRVI LETNIKI
Dijaki razredov 1M1, 2M1 in 3M1 si bodo med šolskim letom ogledali dve proizvodni hali, kjer
izdelujejo izdelke iz lesa. Datum bo določen naknadno.
MARIBORSKA LIVARNA. Dijaki 1K1 in 1K3 si bodo ogledali livarno v Mariboru in kovačijo v
Zrečah. Datum izvedbe bo določen naknadno.
DUNAJ. Dijaki prvih letnikov(1E1, 1E3, 1K1, 1K2,1K3 1M1, 1R1, 1R2 in 1O1) si bodo v
sreda 16..april 2014 ogledali Dunaj. Obiskali bodo grad »SCHÖNBRUN«, TEHNIŠKI MUZEJ
IN PRATER. Dijaki se bodo sprehodili po centru mesta in si ogledali znamenitosti. Če bo
financiranje normalno, bo šola prispevala del sredstev.
Dijaki razredov 1OB bodo imeli med šolskim letom dve strokovni enodnevni ekskurziji.
Datum izvedbe in kraj bomo določili naknadno.
STROKOVNA EKSKURZIJA- ogled podjetij za razrede 1R1, 1R2, 1E1 in 1E3. Čas izvedbe
je odvisen od dogovora s podjetji.
V šolskem letu planiramo Seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem
okolišu v obliki ekskurzije po Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah – 12 ur.
Program: Murska Sobota (grad, »Tkalčev« balkon hotela Zvezda), Ljutomer,
Radomerščak (rojstna hiša jezikoslovca Franca Miklošiča), Cerovec (rojstna hiša
Stanka Vraza), Sveti Jurij ob Ščavnici (spominska obeležja Edvarda Kocbeka,
Vekoslava Grmiča in Antona Korošca), Črešnjevci (rojstna hiša Petra Dajnka),
Gornja Radgona, Velika Polana (rojstna hiša Miška Kranjca), Lendava, Grad na
Goričkem (sedež Krajinskega parka Goričko) (izvedbo planiramo v drugem poletju).
Ogled stalne razstave v Pomurskem muzeju v Murski Soboti – 3 ure Datum izvedbe bomo
določili naknadno.
Gledališka predstava v gledališču Park v Murski Soboti – 3 ure. Datume bomo določili
naknadno.
36
Ogled stalne razstave v Pomurskem muzeju v Murski Soboti – 3 ure Datum izvedbe bomo
določili naknadno.
Gledališka predstava v gledališču Park v Murski Soboti – 3 ure. Datume bomo določili
naknadno.
Filmska predstava – 2 predstavi po 3 ure( čas izvedbe bomo določili naknadno).
ZA DIJAKE SREDNJEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA PLANIRAMO
NASLEDNJE AKTIVNOSTI:
Seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolišu v obliki
ekskurzije po Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah – 12 ur
Program: Murska Sobota (grad, »Tkalčev« balkon hotela Zvezda), Ljutomer,
Radomerščak (rojstna hiša jezikoslovca Franca Miklošiča), Cerovec (rojstna hiša
Stanka Vraza), Sveti Jurij ob Ščavnici (spominska obeležja Edvarda Kocbeka,
Vekoslava Grmiča in Antona Korošca), Črešnjevci (rojstna hiša Petra Dajnka),
Gornja Radgona, Velika Polana (rojstna hiša Miška Kranjca), Lendava, Grad na
Goričkem (sedež Krajinskega parka Goričko). V dogovoru z aktivom slavistov bomo
določili datum ogleda).
Ogled stalne razstave v Pomurskem muzeju v Murski Soboti – 3 ure( v dogovoru z
aktivom slavistov bomo izbrali predstavo in določili datum ogleda).
Gledališka predstava v gledališču Park v Murski Soboti – 3 ure( datum izvedbe bomo
določili naknadno).
DRUGI LETNIKI
HIŠA EKSPERIMENTOV V LJUBLJANI in TEHNIČNI MUZEJ BISTRA. Dijaki drugih
letnikov (2E1, 2K1,2K3, 2R1, 2R2 , 2O1 in 2E3) si bodo 12. novembra 2013 obiskali
hišo eksperimentov,parlament in obiskali TEHNIČNI MUZEJ BISTRA.
STROKOVNA EKSKURZIJA-OGLED ELEKTRARNE FALA, RUDNIKA MEŽICA.
Dijaki drugih letnikov (2E1, 2E3, 2K1, 2K2, 2M1,2R1, 2O1 in 2R2) bodo v četrtek, 17.
aprila 2014 obiskali elektrarno FALA. in si ogledali rudnik.
Ekskurzija na Kras, Primorsko in v Trst, v okviru katere si dijaki ogledajo kulturne in
naravne značilnosti tega dela slovenskega etničnega prostora. V ekskurzijo je
mogoče vključiti tudi vsebine strokovnih predmetov. – 12 ur. V dogovoru s
strokovnimi aktivi bomo poskušali združiti strokovni ekskurziji.
Ogled gledališke predstave v SNG Maribor. Ogled je mogoče povezati z vsebinami
strokovnih predmetov. – 6 ur. V dogovoru z aktivom slavistov bomo izbrali predstavo
in datum ogleda.
37
Dijaki razredov 2O1 IN 4O1
Hartbergu v Avstriji.
si bodo 22. oktobra 2013 ogledali ekološki park v
DRUGI LETNIK-PROGRAM STROKOVNEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Ekskurzija v Porabje. V ekskurzijo je mogoče vključiti družboslovne
(zgodovina) in športne vsebine (pohod Tromejnik-Gornji Senik) – 6 ur
Program: Tromejnik-Gornji Senik (pohod), Monošter (ogled Slovenskega doma in
muzeja), Števanovci (ogled stražnega muzeja), Andovci (ogled porabske domačije)
Ogled gledališke predstave v SNG Maribor. Ogled je mogoče povezati z
vsebinami strokovnih predmetov. – 6 ur V dogovoru z aktivom slavistov bomo izbrali
predstavo in datum ogleda.
TRETJI LETNIKI
STROKOVNA EKSKURZIJA V MÜNCHENU. Dijaki tretjih letnikov (3E1, 3K1,3O1,
3R1, 3R2,) in dijaki četrtih letnikov PTI programa(4S1 IN 4ED), bodo 20. in 21.
marca 2014 obiskali München. Ob tej priložnosti si bodo ogledali še: Tehniški muzej,
stadion, Olimpijski stolp, BMW muzej, BMW salon, taborišče Dachav, proizvodnjo
avtomobilov BMW in SIEMENS Šola bo prispevala del sredstev za vstopnico.
PREDAVANJE NA TEMO: »PROMETNA VZGOJA«. predavanje za tretje letnike bo
izvedla organizacija TAMARA. Dijakom se prizna 40 ur obveznih izbirnih vsebin. V
sklopu predavanja si bodo dijaki ogledali še poligon varne vožnje v Avstriji. Ob tej
priložnosti planiramo še ogled organizacije, ki izdeluje športne avtomobile. Datum
bomo določili naknadno.
Ekskurzija v zibelko panonskega slovenstva in v Porabje. V ekskurzijo je
mogoče vključiti družboslovne (zgodovina) in športne vsebine (pohod
Števanovci-Andovci) – 12 ur
Program: Zalavár/Blatograd (spominski park), Keszthely (ogled mesta, Festetićevega
dvorca in Blatnega jezera), Monošter (ogled Slovenskega doma in muzeja),
Števanovci (ogled stražnega muzeja), Andovci (ogled porabske domačije). Datum
izvedbe bomo določili naknadno.
Gledališka predstava v gledališču Park v MS – 3 ure( V dogovoru z aktivom slavistov
bomo izbrali predstavo in določili datum ogleda).
Filmska predstava – 3 ure. Datume bomo določili naknadno.
Dijaki razredov 3O1 se bodo v oktobru 2013 udeležili šole v naravi DOM
PLANICA. Šola prispeva del sredstev za prevoz.
38
TRETJI LETNIK - PROGRAM STROKOVNEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Gledališka predstava v gledališču Park v Murski Soboti – 3 ure.V dogovoru z aktivom
slavistov bomo izbrali predstavo in določili datum ogleda.
Filmska predstava – 3 ure. Datume bomo določili naknadno.
ČETRTI LETNIKI
Ekskurzija po gorenjski zgodovinsko-kulturni poti., v okviru katere si dijaki ogledajo
kulturne, zgodovinske in naravne značilnosti tega dela slovenskega etničnega
prostora. V ekskurzijo je mogoče vključiti tudi vsebine strokovnih predmetov. – 12 ur.
Datum izvedbe bomo določili naknadno.
Gledališka predstava v SNG Maribor in seznanitev z mestom, v katerega odhaja
študirat večina naših dijakov – 6 ur. V dogovoru z aktivom slavistov bomo izbrali
predstavo in datum ogleda.
Dijaki razredov 2O1 IN 4O1 si bodo 22. oktobra 2013 ogledali ekološki park v
Hartbergu v Avstriji.
ZA ZELO USPEŠNE DIJAKE PLANIRAMO STROKOVNO EKSKURZIJO V TUJINO.
39
ČETRTI LETNIK POKLICNO TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA
Ekskurzija na Kras, Primorsko in v Trst, v okviru katere si dijaki ogledajo kulturne in
naravne značilnosti tega dela slovenskega etničnega prostora. V ekskurzijo je
mogoče vključiti tudi vsebine strokovnih predmetov. – 12 ur. Datum izvedbe bomo
določili naknadno.
PETI LETNIK POKLICNO TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA
Gledališka predstava v gledališču Park v Murski Soboti – 3 ure.V dogovoru z aktivom
slavistov bomo izbrali predstavo in datum ogleda.
Filmska predstava – 3 ure. Datume bomo določili naknadno.
STROKOVNA EKSKURZIJA ZA UČITELJE
Na koncu junija planiramo strokovno ekskurzijo za zaposlene. Okvirni datum je
na koncu junija.
Strokovne ekskurzije:
Programe strokovnih ekskurzij so v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi
pripravili strokovni aktivi.
ORGANIZACIJA IN FINANCIRANJE STROKOVNIH SEMINARJEV IN
EKSKURZIJ ZA ZAPOSLENE
O udeležbi na seminarjih, sestankih in strokovnih ekskurzijah doma in v tujini
zaposlenih v tekočem šolskem letu, katerih ni moč načrtovati vnaprej z LDN
odloča sproti ravnatelj. Pri tem je dolžan upoštevati finančno stanje šole.
40
6. ŠOLSKI KOLEDAR
Splošne določbe
Ta izvedbeni šolski koledarje izdelan na osnovi Pravilnika o šolskem koledarju za
gimnazije, poklicne srednje tehniške in strokovne šole (Ur.l. RS št. 17/97 in 40/99) in
na osnovi navodila MIZŠ o razporeditvi pouka in počitnic.
ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2013/14
Dan
ponedeljek
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
Datum
2. sep. 2013
28. okt. 2013
39. okt. 2013
30. okt. 2013
31. okt. 2013
1. nov. 2013
torek
sreda
24. dec. 2013
25. dec. 2013
četrtek
petek
ponedeljek
torek
sreda
26. dec. 2013
27. dec .2013
30. dec. 2013
31. dec. 2013
1. jan. 2014
Jesenske
počitnice
praznik
praznik
Obrazložitev prostih dni in drugih
aktivnosti
ZAČETEK POUKA
POČITNICE
POČITNICE
POČITNICE
DAN REFORMACIJE
DAN SPOMINA NA MRTVE
praznik
PROSLAVA PRED DNEVOM
SAMOSTOJNOSTIIN IN ENOTNOST
BOŽIČ
DAN SAMOSTOJNOSTI IN
ENOTNOSTI
POČITNICE
POČITNICE
POČITNICE
NOVO LETO
praznik
praznik
novoletne
počitnice
četrtek
2. jan. 2014
prosto
Dan šole
petek
3. jan. 2014
prosto
Nadomeščanje 17. 5. 2014
ZAKLJUČEK 1. OCENJEVALNEGA
OBDOBJE zaključek pouka za dijake
zaklj. Letnika NPI
sreda
ponedeljekpetek
petek
sobota
petek
sobota
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
ponedeljek
nedelja
ponedeljek
15. jan. 2014
3.feb.-28.feb.
2014
7. feb. 2014
Zimski izpitni rok
pouk
8. feb. 2014
praznik
14. feb. 2014
15. feb. 2014
24. feb. 2014
25. feb. 2014
zimske
26. feb. 2014
počitnice
27. feb. 2014
28. feb .2014
21 .apr. 2014 praznik
27. april 2013
praznik
prvomajske
28 .apr. 2014
počitnice
41
PROSLAVA PRED SLOVENSKIM KUL
TURNIM PRAZNIKOM
PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI
KULTURNI PRAZNIK
INFORMATIVNI DAN V SREDNJIH
ŠOLAH
POČITNICE
VELIKONOČNI PONEDELJEK
DAN UPORA PROTI OKOPATORJU
POČITNICE
prvomajske
počitnice
prvomajske
počitnice
POČITNICE
torek
29. april 2014
sreda
četrtek
petek
30. april 2014
1. maj .2014
2. maj. 2014
sobota
17. maj. 2014
petek
23. maj 2014
ZAKLJUČEK 2. OCENJEVALNEGA
OB.- ZAKLJUČEK POUKA za
zaključne letnike
ponedeljek
26. maj 2014
RAZDELITEV SPRIČEVAL
ponedeljekpetek
26. maj -30.
maj 2014
sreda
2. junij 2014
ponedeljek
23. junij 2014
sreda
ponedeljek
četrtek. petek
ponedeljek
praznik
Nadomeščanje 3. 1. 2014
pouk
PRIPRAVA NA PM in ZI
Izpitni rok za izboljševanje ocen(
zaključni letniki)
Začetek izpitnega roka za opravljanje
izpitov v poklicnem
izobraževanju(zaključni letniki)
ZAKLJUČEK 2.OCENJ. OB.- za ostale
letnike
ZAKLJUČEK POUKA za ostale letnike
in RAZDELITEV SPRIČEVAL in
PROSLAVA
28. maj 2014
ponedeljek
torek
POČITNICE
PRAZNIK DELA
PRAZNIK DELA
24. junij
2014
25. junij
2014
DAN DRŽAVNOSTI
SPOMLADANSKI IZPITNI ROKzačetek
praznik
30.junij 2014
26. junij - 29. poletne
avgust 2014 počitnice
18.avg. 2014
POČITNICE
Začetek jesenskega izpitnega roka
42
6.1 MATURITETNI KOLEDAR
POKLICNA MATURA 2013/14
Zimski izpitni rok poklicne mature 2013
5. december 2013
Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli
24. januar 2014
razlogov
Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih
30. januar 2014
Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli
3. februar 2014
4. februar 2014
Slovenščina – pisni izpit
Matematika, Angleščina, Nemščina – pisni izpit
5. februar 2014
2. predmet – pisni izpit
od 6. do 15. februarja 2014
Ustni izpiti in 4. predmet
5. marec 2014
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi
Pred-maturitetni preizkus 2014
10. marca 2013
Slovenščina
11. marec 2013
Matematika, Nemščina, Angleščina
Spomladanski izpitni rok poklicne mature 2014
1. april 2014
Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli
21. maj 2014
razlogov
Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih
27. maj 2014
Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli
31. maj 2014
Angleščina – pisni izpit
2. junij 2014
Slovenščina – pisni izpit
7. junij 2014
Matematika – pisni izpit
9. junij 2014
Nemščina – pisni izpit
43
11. junij 2014
2. predmet – pisni izpit
od 16. do 23. junija 2014
Ustni izpiti in 4. Predmet
OPOMBA: V skladu z Okvirnim koledarjem spolšne in poklicne mature lahko
šola le izjemoma organizira ustne izpite 14. junija 2014.
7. julij 2014
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi
Jesenski izpitni rok poklicne mature 2014
8. julij 2014
Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli
15. avgust 2014
razlogov
Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih
21. avgust 2014
Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli
25. avgust 2014
Slovenščina – pisni izpit
26. avgust 2014
Matematika – pisni izpit
29. avgust 2014
Angleščina, Nemščina – pisni izpit
1. september 2014
2. predmet – pisni izpit
Od 25. avgusta do 3. septembra 2014
8. september 2014
Ustni izpiti in 4. predmet
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi
44
6.2 KOLEDAR OPRAVLJANJA ZAKLJUČNEGA IZPITA
KOLEDAR OPRAVLJANJA ZAKLJUČNEGA IZPITA 2013/2014
Zimski izpitni rok 2014
Prijava do 1. februarja 2014
6. februar 2014
7. februar 2014(stari program)
10. februar 2014
11. februar 2014
izdelek oz. storitev in zagovor
strokovni predmet – pisni izpit
slovenščina – pisni izpit
slovenščina – ustni izpit
Podelitev spričeval bo 14. februarja 2014.
Spomladanski izpitni rok 2014
Prijava do 1. junija 2014(zadnja prijava 5.junij)
9. junij 2014
slovenščina - pisni izpit
10. junij 2014
slovenščina – ustni izpit
11. junij 2014
izdelek oz. storitev in zagovor
12. junij 2014
izdelek oz. storitev in zagovor
13. junij 2014(stari program)
strokovni predmet
Podelitev spričeval bo 18. junija 2014.
Jesenski izpitni rok 2014
Prijava do 22. avgusta 2014
slovenščina – pisni izpit
izdelek oz. storitev in zagovor
slovenščina – ustni izpit
strokovni predmet – ustni izpit
25. avgust 2014
26. avgust 2014
27. avgust 2014
28. avgust 2014(stari program)
Podelitev spričeval bo 29. avgusta 2014.
45
7. KADROVSKA EVIDENCA
Strokovna zasedenost delovnih mest
7.1. Pedagoški delavci :
Skupno število vseh zaposlenih pedagoških delavcev na SPTŠ je 50 učiteljev +
1 (ravnatelj) in 11 pedagoških delavcev, ki dopolnjujejo svojo obvezo na SPTŠ.
49 pedagoških delavcev je zaposlenih za NDČ (nedoločen čas).
1 pedagoški delavec je zaposlen za DČ (določen čas).
Vzroki, zakaj so zaposleni za DČ, so naslednji:
- nimajo ustrezne izobrazbe po učno-vzgojnem programu ali nimajo pedagoškoandragoške izobrazbe ali samo strokovnega izpita;
- zaradi začasnih potreb; ker je nemogoče dolgoročno planirati potrebe po učiteljih
pri tako heterogenem vpisu učencev in pri tako spreminjajočem se predmetniku.
- nadomeščanje bolniške, porodniške in drugo...
7.2. Pripravništvo, pedagoška praksa, učitelji pripravniki:
V šolskem letu na dan 15.09.2013 imamo zaposlenega enega (1) učitelja pripravnika.
Šola bo tudi v bodoče nudila zainteresiranim diplomantom pripravništvo ali
voluntersko pripravništvo ter mesta za obvezno pedagoško prakso študentom.
.
7.3. Učitelji, ki svojo obvezo dopolnjujejo na drugih pomurskih
srednjih šolah:
Zaporedna
številka
1.
2.
3.
PRIIMEK IN IME
UČITELJA
ŽUNTAR ALENKA
OBAL JANEZ
ČASAR STANKO
ŠOLA
PREDMETI
GIMNAZIJA MS
VIŠJA STROKOVNA
ŠOLA
EKONOMSKA ŠOLA
MURSKA SOBOTA
SPA
PSV
46
TEO, PRA
7.4. Učitelji iz drugih srednjih šol, ki svojo obvezo dopolnjujejo na
SPTŠ :
Zaporedna
IME IN PRIIMEK
številka
UČITELJA
1.
KORPIČ FRANC
ŠOLA
LESARSKA ŠOLA
MARIBOR
3.
KRAMBERGER
MIROSLAV
PINTAR VESNA
LESARSKA ŠOLA
MARIBOR
LESARSKA ŠOLA
MARIBOR
4.
KOŠAR ROBERT
5.
7.
VRHOVSKI
RENATO
BALAŽIC
KATARINA
MOJZER SUZANA
8.
9.
GEČ MARJAN
PRELOG MARJAN
LESARSKA ŠOLA
MARIBOR
EKONOMSKA ŠOLA
MS
EKONOMSKA ŠOLA
MS
GOSTINSKA IN
TURISTIČNA ŠOLA
RADENCI
GIMNAZIJA MS
LESARSKA ŠOLA
MARIBOR
10.
VOGRINČIČ
ROMANA
NASEVSKI MITKO
2.
6.
11.
PREDMETI
TEORETIČNI
STROKOVNI
PREDMETI
PRA
TEORETIČNI
STROKOVNI
PREDMETI
PRA
ŠVZ
SLO
ANG
GIMNAZIJA MS
NEJ
TEORETIČNI
STROKOVNI
PREDMETI
INFO
GIMNAZIJA MS
ŠVZ
47
7.5. Ostali delavci
Med ostale delavce spadajo RAČUNOVODSKI, ADMINISTRATIVNI, VZDRŽEVALNI
IN TEHNIČNI DELAVCI. Skupno jih je 13, OD TEGA 11 zaposlenih za NDČ in 2 za
DČ.
IME IN PRIIMEK
1. Helena Korošak
2. Marko Vučko
3. Cvetka Štiberc
4. Daniel Lepoša
5. Sašo Horvat
6. Mirko Antolin
7. Terplan Suzana
8. Rozina Bukovec
9. Marija Gomboc
10. Fučko Milena
11. Majda Špilak
12. Kristina Prkič
13. Andrej Havaši
14. Koloman Gomboc
DELOVNO MESTO
Računovodja
Knjigovodja
Poslovni sekretar
Spremljevalec dijaka
Laborant, Vzdrževalec
učne tehn.
Čistilec
Čistilka
Čistilka
Čistilka
Čistilka
Čistilka
Čistilka
Čistilec
Hišnik
IZOBRAZBA
VI.
VII.
VI.
V.
V.
DEL. RAZMERJE
NDČ
NDČ
NDČ
DČ (75%)
DČ (50%)
II.
II.
II.
IV.
II.
II.
II.
IV.
IV.
NDČ
NDČ
NDČ
NDČ
NDČ
DČ
DČ
NDČ
NDČ
Seznam vseh zaposlenih na SPTŠ v tekočem šolskem letu je priloga LDN.
7.6. Delovna obveznost
Razporeditev delovne obveznosti strokovnih in drugih delavcev
Določba 147. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR v 2. odstavku določa, da
delodajalec pred začetkom koledarskega leta oziroma poslovnega leta določi
razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikat pri delodajalcu.
Določbam zakona smo zadostili s sklepom: V obdobju od 01.09.2013 do 05.07.2014
in od 18.08. 2013 do 31.08.2013 se delo strokovnih delavcev izvaja v obsegu nad 40
ur na teden. Presežek delovnih ur se izravna s prostimi dnevi strokovnih delavcev, ki
v času počitnic presegajo pripadajoče dni letnega dopusta posameznega delavca.
Strokovni delavci so bili s vsebino sklepa seznanjeni na pedagoški konferenci.
Delovna obveznost učitelja obsega pedagoško delo (organizirano delo z dijaki,
pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov, razredne ure,
hospitacije, mentorstva) in drugo delo, kot ga določa 119. člen ZOFVI in je
potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.
Način dela v vzgojno–izobraževalnih zavodih je organiziran tako, da delavci v času
pouka opravijo praviloma večji obseg dela od povprečnega 40-urnega, v šolskih
počitnicah pa imajo poleg pripadajočega dopusta dodatne proste dneve. Zato se v
48
obdobju pouka delo lahko izvaja v obsegu do največ 56 ur tedensko. Presežek
delovnih ur (suplence in drugodogovorjeno) se izravnava s prostimi dnevi, ki v času
počitnic presegajo pripadajoče dni letnega dopusta posameznega delavca.
Učitelji so dolžni sproti skrbeti za evidenco svojega opravljenega dela in o tem po
potrebi obveščati vodstvo šole. Prisotnost delavcev se lahko evidentira z listo
prisotnosti. Evidenca prisotnosti pri strokovnih delavcih ne pomeni nujno tudi
vsebinske evidence opravljenega dela, je pa podlaga za izplačilo potnih stroškov in
regresa za malico.
Strokovni delavci opravljajo svoje delo v skladu z urnikom in razporedom drugih
dejavnosti v prostorih šole, kot spremljevalci dijakov izven šole in ob pripravi na pouk
doma. Za delovni čas se praviloma šteje čas od 7. do 15. ure. Ravnatelj opravlja
svoje dolžnosti in aktivnosti tudi izven delovnega časa in izven šole. Ravnatelju se ne
izplačujejo nadure ali povečani obseg dela, ima pa možnost prerazporeditve oz.
prilagoditve svojega delovnega časa, če o tem pravočasno obvesti tajništvo.
49
8. STROKOVNI ORGANI ŠOLE
8.1. SVET ZAVODA
Svet šole je od šol. Leta 2009/10 naprej sestavljen iz 13 (trinajstih) članov in
sicer iz petih prestavikov SPTŠ, treh predstavnikov staršev dijakov SPTŠ,
dveh predstavnikov ustanovitelja MŠŠ, enega predstavnika lokalne
skupnosti (MO MS) in dveh dijakov SPTŠ. Vsebinsko Svet zavoda obravnava
najpomembnejše zadeve za življenje in delo šole v skladu z veljavnimi predpisi.
Podobno bi delovali tudi odbori oz. komisije, ki bi jih po potrebi ustanovil Svet
zavoda ali ravnatelj. Njihova delovna področja bodo določali obstoječi zakonski in
finančni predpisi, v podrobnostih pa bodo konkretne rešitve sprejemali v skladu s
predpisi. V naslednjem koledarskem letu se bo sestava Sveat zavoda ponovno
spremenila.
8.2. (SO)UPRAVLJANJE DIJAKOV:
Oddelki organizirajo zbore dijakov, v katere se vključujejo vsi dijaki. Zbor dijakov
posameznega oddelka izvoli svet oddelčne skupnosti, ki ga bodo sestavljali
predsednik, tajnik in blagajnik.
Zbor dijakov sestavljajo vsi dijaki. Imenuje se Dijaška zveza SPTŠ. Izvolijo svet
skupnosti dijakov šole, ki ga sestavljajo predsedniki svetov oddelčnih skupnosti
in predstavniki dijakov v svetu šole.
Oddelčne skupnosti obravnavajo celovito vzgojnoizobraževalno in drugo
problematiko v oddelku, šolska skupnost aktualne vsebine na nivoju šole,
dijaka v svetu šole pa se bosta vključevala v obravnave tega organa, ki bodo
potekale v skladu z opredeljenimi nalogami in pristojnostmi.
8.3. SVET STARŠEV
Medsebojni stiki šole in staršev dijakov bodo potekali v naslednjih oblikah:
V šolskem letu bosta organizirana za vse oddelke po dva roditeljska sestanka, za
dijake 1. letnika pa trije. Na pobudo staršev, dijakov ali učiteljev in strokovnih
organov pa bodo po potrebi lahko sklicani še dodatno razredni sestanki.
Svet staršev se bo sestajal po potrebi, skliče ga predsednik Sveta staršev.
Trije starši (predsednik Sveta staršev in oba podpredsednika) sta tudi člana
Sveta šole.
Vsi učitelji imajo tedenske govorilne ure, vsak prvi ponedeljek v mesecu pa
imajo vsi učitelji SPTŠ skupno govorilno uro med 16. in 17. uro. V primeru
50
praznika oz. prostega dne v ponedeljek se govorilna ura prenese na prvi naslednji
delovni dan.
Po potrebi in na pobudo dijakov, učiteljev ali staršev pa bodo enako, kot doslej
potekali še individualni osebni, pisni oz. telefonski medsebojni stiki med učitelji in
starši.
8.4. UČITELJSKI ZBOR
Učiteljski zbor šole bo na pedagoških in ocenjevalnih konferencah obravnaval
vprašanja vzgojnoizobraževalnega dela. Usklajeval bo delo vseh strokovnih
organov, učiteljev in sodelavcev, uresničeval interno strokovno izpopolnjevanje ter
se vključeval v reševanje širše vzgojnoizobraževalne problematike.
Učiteljski zbor bo skliceval in vodil ravnatelj šole v skladu s sprejetim
šolskim koledarjem, Izvedli bomo začetno, pedagoške, ocenjevalne in
zaključno konferenco
Učiteljski zbor odddelkov bo obravnaval aktualno problematiko posameznega
oddelka. Skliceval in vodil ga bo razrednik.
Razredniki bodo skupaj z dijaki reševali neposredna vprašanja, ki se bodo javljala
v posameznih oddelkih.
8.5. Programski učiteljski zbor (PUZ)
Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v izobraževalnem
programu in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega
programa. Vodi ga ravnatelj. Programski učiteljski zbor na začetku šolskega leta
pripravi izvedbeni kurikul, ki vsebuje najmanj: načrt izvedbe integriranih ključnih
kvalifikacij, načrt preverjanja in ocenjevanja znanja in programske enote, v okviru
katerih se izvajajo vsebine odprtega kurikula. Programski učiteljski zbor med
šolskim letom spremlja oziroma analizira izvajanje izvedbenega kurikula in
sprejema ustrezne ukrepe.
8.6. STROKOVNI AKTIVI
Strokovne aktive bodo sestavljali učitelji enakih ali sorodnih predmetov. Skupno bodo
reševali konkretna strokovna vprašanja in tako neposredno vplivali na uresničevanje
vseh oblik lastnega vzgojnoizobraževalnega dela. Strokovni aktivi bodo delovali na
osnovi lastnih letnih programov. Strokovni aktivi se bodo oblikovali po potrebi.
Ravnatelj bo po potrebi sklicatelj sestankov z vodji vseh strokovnih aktivov.
51
8.7. RAVNATELJ
Ravnatelj organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod
in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.
Področje pedagoškega vodenja:

načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela:
 priprava LDN
 priprave in koordiniranje izdelave tematskih priprav, letnih priprav in načrtov
dela aktivov
 sodeluje pri pripravi načrtov izobraževanja strokovnih delavcev

spremljanje vzgojno izobraževalnega dela:





















Cilj spremljave pouka je izboljšanje kvalitete pouka vzgojno- izobraževalnega
dela šole.
Analiza dela posameznih aktivov ob konferenčnih obdobjih: ob konferenčnih
obdobjih bodo sestanki z aktivi. Osnovni poudarek bo pregled realizacije letnih
priprav, analiza pisnega preverjanja znanja, analiza oblik in metod,
načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela (tematske priprave, letne priprave)
in izvajanje spremenjenih internih pravil preverjanja in ocenjevanja.
sodeluje z Dijaško skupnostjo, kjer bo opravljena analiza dela,
dobra podlaga za spremljanje dela so tudi poročila razrednih sestankov ob
konferenčnih obdobjih,
organizira in vodi pedagoški proces,
določi sistematizacijo delovnih mest,
pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo
izvedbo,
odgovoren je za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev,
vodi delo učiteljskega zbora,
oblikuje predlog nadstandardnih storitev,
spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje pedagoških delavcev,
organizira mentorstvo za pripravnike,
prisostvuje pri vzgojnoizobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in
svetuje, oz. zato pooblasti sodelavce,
oblikuje predlog za napredovanje pedagoških delavcev v nazive,
usmerja delo svetovalne službe,
skrbi za sodelovanje s starši,
spremlja delo dijaških, stanovskih organizacij,
skrbi za sodelovanje zavoda z okoljem,
odloča o nekaterih vzgojnih ukrepih,
opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
analitično delo: potekalo bo ob sodelovanju šolske svetovalne službe. Osnovna
področja analiz so naslednja:
 analiza šolskega uspeha in rezultatov vpisanih novincev,
 analiza rezultatov mature,
52





analiziranje učnega uspeha ob konferenčnem obdobju in koncu pouka,
analiziranje uspeha po posameznih aktivih,
analiziranje izvedbe predmetnika,
analiziranje izostajanja,
analiza sodelovanja z okoljem.
Področje poslovodenja:










priprava finančnega načrta: zaradi nadaljevanja in financiranja »po glavi«
dijaka bo potrebno načrtovanje, ki bo zahtevalo mnogo bolj natančno
planiranje porabe sredstev.
vodenje uvajanja novega plačnega sistema
priprava načrta investicijskega vzdrževanja,
priprava prijav na razpise MŠŠ
priprava kadrovskih potreb,
priprava predlogov za napredovanje,
priprava predlogov mednarodnega sodelovanja ob sodelovanju učiteljev,
priprava sponzorskega sklada,
priprava prostovoljnega prispevka staršev,
koordiniranje interesnih dejavnosti.
Aktivnosti in izobraževanje ravnatelja
Ravnatelj se bo udeleževal sestankov in delovnih srečanj ter sodeloval pri drugih
aktivnostih, ki jih za ravnatelje organizirajo MIZŠ, Zavod RS za šolstvo, Center za
poklicno izobraževanje, razne Skupnosti srednjih šol in za izobraževanje odraslih ter
Društvo Ravnatelj, Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije, Šola za ravnatelje
ipd. V skladu z možnostmi bo sodeloval tudi pri aktivnostih, ki jih organizirajo druge
institucije in na katera bo vabljen kot ravnatelj, predstavnik šole ali imenovan
sodelavec oz. predstavnik na posameznih strokovnih področjih. Ravnatelj se bo
udeležil določenih sestankov, namenjenih ravnateljem oz. predstavnikom šol in
seminarjev, ki so razpisani med šolskim letom glede na aktualnost tematike (npr.
področje zakonodaje). Po potrebi in možnostih se bo udeležil določenih strokovnih
ekskurzij, ki bodo financirane s strani Evropske komisije, nekaterih ekskurzij, ki so
namenjene ravnateljem in ekskurzij, ki jih bo organizirala Zveza srednjih šol in
dijaških domov, področna skupnost ali CPI oz. MIZŠ.
Hospitacije in spremljava učiteljevega dela
Število hospitacij bo odvisno od potreb, pobud, pa tudi od morebitnih težav, na katere
bodo naleteli učitelji pri svojem delu. Pri hospitacijah bo ravnatelj dajal prednost
učiteljem, ki so manj časa v pedagoškem poklicu ali novi na šoli. V tem šolskem letu
bo prednost pri opazovanju pouka namenjena uresničevanju ciljev s področja
kakovosti oz. samoevalvacije: timsko delo ter povečanjeuporabe IKT-ja. Posebno
pozornost bo tudi to šolsko leto posvečal delu z učbeniki, delovnimi zvezki in drugimi
gradivi, zlasti elekronskimi. Prisoten bo tudi pri nastopih morebitnih kandidatov za
strokovni izpit in po možnosti pri nastopih študentov, ki bodo opravljali obvezno
prakso.
53
Ravnatelj se zavzema, da ga učitelji predvsem sami povabijo k svojim uram.
Bo pa ravnatelj spremljal delo učiteljev tudi posredno s pregledovanjem
dokumentacije, preko uspeha dijakov, na podlagi pogovorov z njimi, z dijaki in s
starši. Prav tako bo spremljal delo s krajšimi obiski pri učnem procesu in po potrebi
pregledom dnevnih priprav.
Letni pogovori
Letni pogovori so namenjeni analizi dela zaposlenega in načrtovanju sprememb in
izboljšav. Vodil jih bo ravnatelj, potekali pa bodo vse šolsko leto.
8.8. POMOČNIK RAVNATELJA
Organizacija in spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela :
V okviru tega delovneg sklopa pomočnik ravnatelja:
- organizira pouk, nadomeščanja in zaposlitve;
- organizira mentorstvo pripravnikom in učiteljem začetnikom ter spremlja
pedagoško uvajanje;
- organizira in spremlja delo predmetnih ter strokovnih aktivov;
- organiziranje izvedbo OIV (organizacija ekskurzij, športnih dnevov, kulturnih
prireditev ipd.);
- soorganizira in spremlja delovno prakso učencev zunaj šole;
- načrtuje, vodin in analizira konference ( redovalne, pedagoške, učiteljske,
problemske);
- organizira izvedbo izpitov (popravni, diferencialni, zaključni, matura idr.);
- organizira dežurstvo učiteljev in spremlja izvajanje le-tega;
- organizira dežurstvo učencev in spremlja izvajanje le-tega;
- sooblikuje hišni red in spremlja uresničevanje njegovih določil;
- organizira in spremlja delo razrednikov s starši;
- spremlja pedagoško delo učiteljev (hospitacije, pregled pedagoške
dokumentacije, pregled letnih in sprotnih priprav, pregled izvajanja pouka idr.);
- organizira in spremlja delo razrednikov.
Načrtovanje in oblikovanje programa vzgojno-izobraževalnega dela :
V tem delokrogu pomočnik ravnatelja skrbi za:
- kadrovsko načrtovanje,
- oblikovanje vzgojno-izobraževalnega programa in urnika,
- načrtovanje in oblikovanje OIV (obvezni del, prosti del),
- izdelavo letnega delovnega načrta za usmeritev, kijo vodi.
Obdelava podatkov in dokumentacije :
Na tem delovnem področju pomočnik ravnatelja skrbi za:
- zbiranje, urejanje in obdelav pridobljenih podatkov o poteku vzgojnoizobraževalnega dela, izpitih idr.,
54
- pripravo ustreznih poročil in posredovanje le-teh resornemu ministrstvu in Zavodu
za šolstvo,
- oblikovanje in arhiviranje pedagoške dokumentacije (matične knjige, osebni listi,
zapisniki o izpitih idr.).
Vodenje in usklajevanje dela učiteljev praktičnega pouka :
Pomočnik ravnatelja skrbi tudi za:
- sodelovanje pri organizaciji praktičnega pouka zunaj šole,
- spremljanje dela učiteljev PRA, pomoč, svetovanje, ipd.,
- usklajevanje dela učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov in prakse, kjer je to
potrebno.
Izpopolnjevanje in posodabljanje vzgojno-izobraževalnih programov :
Na tem področju pomočnik ravnatelja skrbi za:
- spremljanje vzgojno-izobraževalnih potreb okolja in prilagajanje predmetov letem,
- spremljanje nove šolske zakonodaje in oblikovanje programov v skladu z njenimi
določili ter ponujenimi možnostmi,
- posodabljanje učne opreme.
8.9 KOLEGIJ RAVNATELJA ZAVODA
Na ravni zavoda se za koordinacijo dela lahko oblikuje kolegij ravnatelja zavoda, ki
ga sestavljajo razen ravnatelja še pomočnik ravnatelja, po potrebi pa tudi drugi
strokovni sodelavci, kot so svetovalni delavec, računovodja, vodje PUZ-ov, PP oz.
vodje strokovnih aktivov.
Kolegij ravnatelja zavoda obravnava vprašanja s področja vzgojnega, pedagoškega,
finančnega, organizacijskega, strokovnega in drugega dela zavoda. Določa
strokovne podlage za programe dela in razvoj zavoda, daje svoja mnenja in predloge
glede organizacije dela in pogoje za razvoj dejavnosti. Sklicuje ga ravnatelj po
potrebi.
55
9. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
DELOVNI NAČRT SVETOVALNE SLUŽBE ZA TEKOČE ŠOLSKO LETO
Svetovalna služba pomaga in sodeluje z osnovnim namenom, da bi bili vsi
posamezni udeleženci v šoli in vzgojno-izobraževalna ustanova kot celota čim bolj
uspešni pri uresničevanju temeljnega in v tem okviru vseh drugih sistemsko
zastavljenih splošnih in posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljev.
Njena temeljna naloga je, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja
preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno
reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega
dela na šoli s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi
z ustreznimi zunanjimi ustanovami.
Delo svetovalnega delavca obsega:
1. Svetovalno delo z dijaki
Vpis in sprejem novincev

Informiranje učencev osnovnih šol o poklicih, ki jih izobražujemo na šoli
(predstavitveno gradivo, promocija poklicev…).

Predlog razpisa za vpis v 1. letnik srednjega izobraževanja.

Sodelovanje pri organizaciji informativnega dneva.

Analiza zbranih prijav za vpis in normalizacija oddelkov.

Aktivnosti v primeru omejitve vpisa.

Obveščanje učencev o sprejemu v šolo.

Uvodni razgovor s kandidati in njihovimi starši, sprejem in kontrola ustreznih
dokumentov, zapis posebnih kandidatovih želja.

Vpisovanje dijakov, ki se želijo prešolati.
Poklicna orientacija

Pričakovanja v zvezi s šolo in poklicem ter njihovo uresničevanje, seznanjanje
z možnostmi napredovanja v šoli in v poklicu.

Seznanjanje s procesi in učenje samospoznavanja, seznanitev z možnostmi
napredovanja v šoli, poklicu, študiju.

Predavanje za učence zaključnih letnikov: "Kam po srednji šoli?"
56

Svetovanje učencem pri izbiri programov in poklicev.

Organizacija, napotitev dijakov na Predstavitev Visokošolskih in višješolskih
zavodov na eni od pomurskih srednjih šol (predvidoma na Ekonomski šoli
Murska Sobota) in predavanje Visokošolske prijavne službe o načinu in
poteku vpisa na visokošolske in višješolske zavode.

Sprotno obveščanje učencev o poteku vpisa – terminski plan.

Seznanitev z možnostmi zaposlitve doma in v tujini.
Spremljanje in svetovanje novincem, dijakom, ki ponavljajo in preusmerjenim dijakom

Spremljanje učnega uspeha dijakov in študije posameznih primerov, kjer gre
za izrazita odstopanja od prej doseženega učnega uspeha, učnega uspeha
ponavljalcev in preusmerjenih dijakov.
Skupinske oblike dela z dijaki zaradi izboljšanja kvalitete učenja

Predavanje in delavnica na temo učenje učenja.

Aktivne oblike dela za izpopolnjevanje metod in tehnik učenja, informiranje o
sodobnih spoznanjih s področja učenja, spoznavanje lastnih stilov učenja,
učinkovita priprava na izpit (maturo).
Delo z dijaki, ki imajo status dijaka s posebnimi potrebami

Organizacija in izvedba roditeljskih sestankov v mesecu septembru in
januarju.

Sodelovanje z razredniki, koordinatorjem DSP na šoli, učiteljskim zborom in
starši pri izdelavi programa učne pomoči, spremljanje napredka dijakov.

Sodelovanje z vodstvom pri zagotavljanju ustreznih pogojev za integracijo
dijakov s posebnimi potrebami.

Koordinacija dela z zunajšolskimi ustanovami.
Delo z dijaki, ki so v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov
 Razgovori, svetovanje dijakom in staršem.
Identifikacija in pomoč pri reševanju socialno-ekonomskih stisk dijakov

Analiza stanja.

Informiranje o razpisih za štipendije.

Intervencije v posebnih primerih osebne in socialne ogroženosti.
57
Svetovalna pomoč dijakom pri razreševanju osebnih razvojnih ali situacijskih težav

Razgovori, seznanitev s strokovnimi službami tega področja, spremljanje
dijakov.
2. Svetovalno delo z učitelji

Preučevanje potreb po strokovnem izpopolnjevanju in aktivna udeležba pri
internem strokovnem izpopolnjevanju.

Sodelovanje z vodstvom šole pri ugotavljanju potreb ter načrtovanju internega
strokovnega izpopolnjevanja.

Sodelovanje na sestankih programskih učiteljskih zborov in celotnega
učiteljskega zbora.

Sodelovanje na sestankih strokovnih aktivov (po dogovoru z vodjo aktiva).

Sodelovanje z učitelji in razredniki pri razreševanju vzgojno-izobraževalne
problematike.

Svetovanje in posvetovanje z učitelji glede izvajanja pouka ali vodenja
oddelčne skupnosti (na pobudo učitelja).

Sodelovanje z učitelji glede organizacije dopolnilnega pouka – učne pomoči
učno neuspešnim dijakom in dodatnega pouka.
3. Svetovalno delo s starši

Predavanja, delavnice in druge oblike skupinskega dela s starši.

Sodelovanje na roditeljskih sestankih in skupnih govorilnih urah.

Individualno in skupinsko delo s starši pri razreševanju vzgojno-izobraževalne
problematike.

Organizacija in izvedba predavanj za starše.
4. Strokovno izpopolnjevanje, priprava gradiv, drugo

Strokovno izpolnjevanje (seminarji, supervizija, aktivi, posvetovanja).

Študij literature.

Analize, ki jih opredeli vodstvo šole.
58

Sodelovanje
z
Obrtno
in
Gospodarsko
zbornico,
Zavodom
RS
za
zaposlovanje, Zavodom RS za šolstvo, OE Murska Sobota. Svetovalnim
središčem M. Sobota, Centrom za socialno delo M. Sobota, osnovnimi šolami.

Delo v študijski skupini.
5. Priprave na svetovalno delo

Priprave na neposredno individualno in skupinsko svetovalno delo.

Priprave na za aktivno sodelovanje na timskih in drugih strokovnih sestankih,
promocijah šole, delavnicah.
6. Dokumentiranje svetovalnega dela

Sprotno dokumentiranje dela v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi
ter strokovno-etičnimi načeli dela.
Delovni čas
Delovni čas svetovalne službe: od 7 - 7.30 do 14. - 14.30. Preostali čas svoje
delovne obveznosti opravi svetovalna delavka v popoldanskem času glede na
potrebe, ki izhajajo iz LDN.
9.1. SODELOVANJE Z UČITELJSKIM ZBOROM, RAZREDNIKI IN
RAVNATELJEM
1.Pomoč učiteljem začetnikom.
2. Organizacija internega strokovnega izobraževanja.
3. Delo strokovnih aktivov:
 Sodelovanje pri nastajanju delovnih programov strokovnih aktivov.
 Sodelovanje pri razreševanju problemov, ki izhajajo iz
uresničevanja pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja.
 Spodbujanje sodelovanja med učitelji iz različnih strokovnih
aktivov.
4. Udeležba na redovalnih in pedagoških konferencah.
5. Sodelovanje z učitelji pri organizaciji dopolnilnega in dodatnega pouka.
6. Sodelovanje z učitelji in razredniki pri razreševanju vzgojno-izobraževalne
problematike.
7. Sodelovanje v strokovnem kolegiju.
59
9.2. SODELOVANJE S STARŠI
1. Sodelovanje na roditeljskih sestankih.
2. Individualno in skupinsko delo s starši pri razreševanju vzgojno-izobraževalne
problematike.
9.3. OSTALO DELO
Priprava na svetovalno delo.
Strokovno izpopolnjevanje .
Sodelovanje z drugimi zavodi.
60
10. ŠOLSKA KNJIŽNICA
Cilji knjižnice
Sodelovati v projektih šole in podpirati program ter prednostne naloge šole:
- priprava gradiv in virov za oddelčne skupnosti
- priprava gradiv in virov na izbrane teme glede na potrebe učiteljev in
vodstva šole vse šolsko leto v sklopu KIZ in PUZ
- projektni tedni
- ID
- spodbujanje bralnega interesa v šoli, pismenost, “učim se učiti”
- delo z dijaki v sklopu knjižničnih informacijskih znanj, kulturnih dni in
interesnih dejavnosti
- angleška bralna značka
- enotno izvajanje strategij ob kršitvah pravil hišnega reda v knjižnici alternativni vzgojni ukrepi
- bonton v knjižnici oz. spoznavanje knjižničnega reda
- v državne projekte se bo knjižnica vključevala po potrebi
- zdrava šola kot način življenja (zdrava prehrana)
- učna pomoč dijakom s posebnimi potrebami
- učna pomoč dijakom z učnimi težavami
Prednostne naloge šolske knjižnice
Uvajanje sodobnih aktivnih metod in oblik učenja ter medpredmetnih povezav, ki
omogočajo procesna znanja in večjo vključitev dijakov:
- delo z dijaki v sklopu knjižničnih informacijskih znanj (npr. izdelava
zaključne naloge v 4. letniku pri strokovnoteoretičnih predmetih
- delo z dijaki v sklopu knjižničnih informacijskih znanj (npr. priprava
diferenciranih seznamov za domače branje, izbira bralnih gradiv za
dijake s posebnimi potrebami ipd.)
- razvijanje učnih in delovnih navad pri dijakih
- delo z dijaki v sklopu knjižničnih informacijskih znanj
- pomoč in svetovanje pri domačem delu v knjižnici
- spodbujanje branja z razumevanjem bralnih strategij in razvijanje
funkcionalne pismenosti ter uporaba znanja pravopisa pri vseh
predmetih
- delo z dijaki v sklopu knjižničnih informacijskih znanj, kulturnih
dejavnosti in interesne dejavnosti bralna značka
Omogočati in spodbujati stalni osebnostni in strokovni razvoj ter
izpopolnjevanje vseh zaposlenih
- svetovanje učiteljem pri izbiri gradiv in priprava gradiv za njihovo
Interno bibliotekarsko strokovno delo:





nabava knjižničnega gradiva v sodelovanju s profesorji in vodstvom šole,
strokovna obdelava gradiva (inventarizacija, klasifikacija in katalogizacija),
oprema, strokovna ureditev in postavitev gradiva,
vpis gradiva v sistem Cobiss,
vodenje vsakodnevne statistike in druge pomembne dokumentacije o uporabi
in izposojigradiva,
61

izločanje in odpis zastarelega, poškodovanega in izgubljenega gradiva.
Pedagoško delo
Ta oblika knjižničnega dela obsega:
- individualno bibliopedagoško delo ob izposoji,
- bibliopedagoško delo z oddelki,
- pedagoške ure z oddelki in priprava ure knjižne in knjižnične vzgoje,
- organiziranje knjižnih razstav,
- organiziranje srečanj z mladimi ustvarjalci.
Sodelovanje s pedagoškimi in drugimi delavci šole
Obseg tega delovnega področja je:
- posvet ob nakupu novosti za knjižnico,
- sodelovanje pri organizaciji izobraževanja pedagoških delavcev,
- sodelovanje na pedagoških konferencah in seznanjanje z novostmi v šolski knjižnici.
Dijaki imajo v knjižnici možnost uporabe interneta, predvsem kot pomoč pri iskanju
virov za izdelavoseminarskih in raziskovalnih nalog. V knjižnici so urejeni prostori za
učenje, tiha čitalnica jeprimerna tudi za delo manjših skupin.
Opredelitev knjižničnih informacijskih znanj (KIZ):
Učni načrt KIZ izhaja iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela, ki poudarjajo
posameznikovo svobodo, njegovo ustvarjalno aktivnost in odgovornost za odločitve
in ravnanja. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvija v okviru KIZ od
osnovne šole do visokega izobraževanja za vseživljenjsko in samostojno učenje,
omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih
področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav.
KIZ zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi
knjižnice in v njej ter z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost
je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Je
razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na uporabo kateregakoli
sistema znakov in vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih
s sodobno tehnologijo, sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri.
Dijaki v srednji šoli nadgrajujejo KIZ, pridobljena v osnovni šoli. S knjižničarjevim
predhodnim preverjanjem znanja spoznavajo nova znanja in poglabljajo že znane
vsebine.
Splošni cilji programa:
Dijaki sprejemajo, doživljajo in razumevajo informacijska znanja kot funkcionalne
spretnosti, bistvene za aktivno, racionalno pridobivanje kvalitetnega znanja ter
razvijanja sposobnosti in spretnosti na različnih področjih za vseživljenjsko in
samostojno učenje. Ob tem pridobivajo tudi širšo kulturno razgledanost, oblikujejo
estetske in moralne vrednote. Aktivno sodelujejo v razvijanju in pridobivanju znanj,
sposobnosti, spretnosti, navad in vrednot z izborom različnih možnosti in učinkovite
62
učne strategije, povezujejo znanja različnih področij in na sebi primernem nivoju
oblikujejo metakognicijo, svojo osebnost ter socialne odnose. Dijaki spoznavajo
lokacije informacij, informacijske vire za splošno, specialno in tekoče informiranje,
tiskane in netiskane vire, uporabnost informacijske tehnologije. Spoznajo postopke
poizvedovanja in raziskovanja: prepoznajo potrebo in jo opredelijo, znajo uporabljati
različne vire in strategije informacijskega poizvedovanja, ovrednotijo informacije,
jih znajo uporabljati ter uporabljajo ustrezne elemente za ocenjevanje raziskovalnega
dela.
Učbeniški sklad :
SPTŠ M. Sobota do šol. letu 2005/06 ni imela ustanovljenega Učbeniškega
sklada. Ker pa je bila v zadnjem času večkrat izražena potreba po ustanovitvi
takšnega sklada tako s strani zaposlenih, kakor tudi s strani dijakov smo ga
ustanovili, knjižni fond sklada pa je v tem šol. letu vreden že več kot 150.000 €.
63
11. PROGRAM POKLICNEGA USMERJANJA
Osnovni smoter poklicnega usmerjanja v SPTŠ je usklajevanje in uresničevanje
individualnih
interesov
in
potencialov
v
okviru
družbenih
potreb,
vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti ter potreb in možnosti za zaposlitev v regiji in širši
družbeni skupnosti.
Nosilec poklicnega usmerjanja na šoli je šolski pedagog.
A) AKTIVNOSTI PRED VPISOM
1. Predlog razpisa za vpis novincev.
2. Organizacija informativnega dneva
3. Zbiranje prijav in podatkov o učencih, obravnava prijavljenih kandidatov,
usmerjanje, preusmerjanje, roditeljski sestanki, aktivnosti ob morebitni omejitvi
vpisa, posredovanje informacij učencem o sprejetju v šolo.
4. Vpis vseh podatkov o učencih 1. letnika v računalnik.
B) AKTIVNOSTI V 1. LETNIKU
1. Predstavitev izobraževalnih programov, smeri in poklicev v srednjem
izobraževanju.
Rok: oktober, november
Izvajalec: šolski pedagog.
2. Spremljanje uspešnosti učencev in po potrebi usmerjanje in preusmerjanje
učencev.
Rok: celo šolsko leto.
Izvajalec: šolski pedagog.
C) AKTIVNOSTI V 2. LETNIKU
1. Spremljanje uspešnosti učencev in po potrebi usmerjanje in preusmerjanje
učencev.
Rok: celo šolsko leto.
Izvajalec: šolski pedagog.
2. Svetovanje učencem:
64
3. Roditeljski sestanki:
 za starše učencev V. zah. Stopnje glede odločitve o maturi
Rok: april, maj, junij
Izvajalec: šolski pedagog.
D) AKTIVNOSTI V 3. LETNIKU
1. Seznanitev učencev zaključnih letnikov o možnostih nadaljnjega
izobraževanja in možnostih zaposlovanja po končanem izobraževanju.
Rok: april, maj
Izvajalec: šolski pedagog.
2. Spremljanje uspešnosti učencev
Rok: celoletna naloga.
Izvajalec: šolski pedagog.
E) AKTIVNOSTI V 4. LETNIKU
1. Akcija vpisa na Univerzo:
 obravnava razpisa za novo študijsko leto
 vodenje kompletne akcije vpisa.
Rok: april, maj, junij
Izvajalec: šolski pedagog.
Pri izvajanju programa poklicnega usmerjanja bomo sodelovali z Zavodom za
zaposlovanje M. Sobota, obema Univerzama in Visokošolskimi zavodi.
65
F) DELO Z UČENCI:
1.





Akcija vpisa učencev v 1. letnik srednjega izobraževanja:
Predlog razpisa za vpis v 1. letnik srednjega izobraževanja.
Organizacija informativnega dneva.
Analiza zbranih prijav za vpis in normalizacija oddelkov.
Aktivnosti v primeru omejitve vpisa.
Obveščanje učencev o sprejemu v šolu.
2.



Akcija vpisa na Univerzo in na Visokošolske zavode:
Predavanje za učenca zaključnih letnikov: Možnosti nadaljnjega izobraževanja.
Svetovanje učencem pri izbiri programov in poklicev.
Sprotno obveščanje učencev o poteku akcije vpisa.
3. Predavanja:
1. letniki:
 Predstavitev programov in poklicev v srednjem izobraževanju.
 Analiza dosedanjega učnega uspeha in napotki za naprej.
Rok: oktober, februar
2. letniki:
 Analiza dosedanjega učnega uspeha in napotki za vnaprej.
 Možnosti nadaljnjega izobraževanja:
- 2 letni programi: Zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje?
- 4 letni programi: Matura ali zaključni izpit?
Rok: oktober, februar.
3. letniki: ( zaključni letniki)
 Možnosti nadaljnega izobraževanja.
 Možnosti zaposlovanja v Pomurju.
Rok: februar, marec.
4. letnik:
 Akcija vpisa na Univerzo in v visoko strokvne programe.
 Možnosti zaposlovanja v Pomurju.
Rok: februar - avgust.
66
12. PREDLOG VPISA ZA ŠOLSKO LETO 2014/15
Za šolsko leto 2014/15 predlagamo MIZŠ razpis naslednjih vzgojno-izobraževalnih
programov in učnih mest:
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI
PROGRAMI
STROJNIŠTVO
Avtoserviser
Instalater strojnih instalacij
Strojni tehnik
Strojni tehnik (PTI)
ELEKTROTEHNIKA
Elektrikar
Elektrotehnik
Elektrotehnik (PTI)
RAČUNALNIŠTVO
Tehnik računalništva
LESARSTVO
Mizar
OKOLJEVARSTVO
Okoljevarstveni tehnik
OBLIKOVANJE
Tehnik oblikovanja
POKLIC
ZAHT.
STOP.
ŠTEV.
VPISN.
MEST
Avtoserviser
Instalater strojnih instalacij
Strojni tehnik
Strojni tehnik
IV.
IV.
V.
V.
26
26
28
14
Elektrikar
Elektrotehnik
Elektrotehnik
IV.
V.
V.
26
28
14
Tehnik računalništva
V.
56
Mizar
IV.
26
Okoljevarstveni tehnik
V.
28
Tehnik oblikovanja
V.
28
Za izvedbo akcij ob vpisu v 1. letnik š. l. 2014/15 skrbijo svet zavoda, ravnatelj in
pomočnik ravnatelja, svetovalna služba ter posamezni učitelji. Informativno delo bodo
opravljali šolska svetovalna služba, razredniki, posamezni učitelji ter zunanji
sodelavci, ki jih bomo k temu povabili (nekdanji dijaki, delodajalci…). Pri izvedbi
informativnih dni sodelujejo vsi delavci šole, podrobnosti izvedbe pripravijo strokovni
aktivi za svoje področje, delo bo koordiniral pomočnik ravnatelja.
Informativni dan (petek in sobota, je delovni dan za vse zaposlene.
Na predinformativnih dneh, ki se izvajajo na osnovnih šolah, sodelujejo vodje PUZov, svetovalna delavka in učitelji, ki jih določi ravnatelj. Akcijski načrt bo narejen, ko
bodo znani datumi predinformativnih dni na posameznih osnovnih šolah. Predlog
predstavitve z materiali pripravi skupina za promocijo. Informativne dejavnosti se
izvajanju tudi ob izvajanju tehniških dni za OŠ. Pri izvedbi sodelujejo vsi učitelji.
Za obveščanje javnosti o večjih dogodkih na šoli skrbijo vsi zaposleni, ravnatelju
podatke pisno dajejo učitelji, zadolženi za posamezne dejavnosti. Podatke
posredujejo učitelji pisno tudi skrbniku spletne strani Simonu Horvatu.
Struktura vpisa v srednje šole na področju RS nam kaže iz leta v leto čedalje večjo
tendenco upada v škodo poklicnega oz. strokovnega izobraževanja obenem pa je
opazen tudi trend porasta vpisa v tehniške programe V. zahtevnostne stopnje.
Podobna situacija je tudi na SPTŠ. Soliden vpis imamo predvsem v programih V.
zahtevnostne stopnje, ker pa vemo, da slovenska in s tem tudi pomurska nataliteta
nenehno upada in zato generacije osnovnošolcev iz leta v leto številčno upadajo,
obenem pa se je zmanjšuje tudi zanimanje za poklice v t.i. delovno intenzivnih
67
panogah, si bomo v tekočem tekočem šol. letu prizadevali privabiti v šolo čim več
osnovnošolk in osnovnošolcev na različne načine, npr:
a) z izgrajevanjem pozitivne podobe šole, ki jo ustvarjajo vsi zaposleni na šoli s
svojim ožje pedagoškim in širšim strokovnim delom;
b) s posebnimi akcijami, ki vključujejo seznanjanje zaključnih razredov OŠ z
vzgojno-izobraževalnimi programi na SPTŠ v obliki različnih gradiv, s filmskim
gradivom o SPTŠ predvsem pa z osebnimi predstavitvami šole.
Čedalje bolj je očitna težnja učencev OŠ, da se izobražujejo v drugih, trenutno bolj
modnih oz. bolj atraktivnih programih, zato k nam prihajajo le redki odlični učenci, ki
so se v resnici sami odločili za šolanje na naši šoli.
Nemalokrat pa zaidejo na SPTŠ dijaki, ki so jih drugje zavrnili iz najrazličnejših
vzrokov, največkrat zaradi omejitve vpisa, kar se seveda pozna tudi na predznanju in
sposobnosti teh učencev ob vpisu na šolo.
Pripravili bomo program predstavitve Srednje poklicne in tehniške šole M.
Sobota in njenih programov po OŠ na roditeljskih sestankih za starše učencev
9. razredov osnovnih šol Pomurja. Predlagali bomo progam predstavitev,
terminski plan in določili učitelje, ki bodo zagotovili predstavitve in ji tudi izvedli na
OŠ.
68
13. NAČRT STROKOVNEGA SPOPOLNJEVANJA
Strokovno izobraževanje bo potekalo po programu Ministrstva za šolstvo in šport,
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, strokovnih združenj, društev,
posameznih podjetij in ustreznih privatnih firm. Interno izobraževanje bo potekalo v
okviru pedagoških konferenc in predmetnih skupin. Učitelji se bodo udeleževali
simpozijev, zborovanj ter obiskovali sejme v okviru svojih strokovnih področij,
upoštevajoč pri tem finančni načrt šole za koledarsko leto. Sodelovali bodo pri
delu študijskih skupin na državni ravni, pet naših pedagoških dalavcev (vodje
študijskih skupin) pa bo tudi organiziralo njihovo delo.
Samoizobraževanje bo šola vzpodbujala z nudenjem obsežne strokovne literature
v okviru šolske knjižnice. Prednost imajo oblike izpopolnjevanja v programih
Ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda R Slovenije za šolstvo, Centra za poklicno
izobraževanje (katalogi) ter programi strokovnih društev in združenj.
Ravnatelj se udeležuje izobraževanj, delovnih srečanj in strokovnih ekskurzij doma
in v tujini s področja svojega dela (vodenje in upravljanje) in po potrebi tudi s
področja svoje stroke. Učitelji začetniki, ki izpolnjujejo pogoje, si bodo morali
pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo in opravili strokovni izpit.
Akcijski načrt strokovnega spopolnjevanja:
Cilji spopolnjevanja zaposlenih :
1. izpolnjevanje primanjkljajev v znanju, ki ga niso dobili med študijem;
2. spreminjanje stališč, odnosov do učencev;
3. seznanjanje z novostmi, posodabljanja znanja;
4. usposabljanje za vpeljevanje novih, aktivnejših metod;
5. dohitevanje razvoja (pedagoško-psiholoških) znanosti;
6. razmišljajoč odnos do vsakdanje prakse;
7. uspešnejša sleditev (reformnim) zahtevam;
8. uspešnejše reševanje vzgojno-izobraževalnih problemov;
9. večje zadovoljstvo s poklicnim delom.
Strokovno spopolnjevanje bo:
izhajalo in se navezovalo na učiteljeve izkušnje, znanje, dileme, na resnične
vsakdanje probleme, zato bomo ločevali med čisto predavateljskimi in tudi
vsebinsko neprilagojenimi seminarji ter tistimi »delavnišklimi«, ki učitelje zares
pritegnejo in ob zgledih tudi spodbudijo in usposobijo za drugačne načine
dela.
izpeljano z aktivnimi, izkustvenimi metodami, ki aktivirajo učiteljeve izkušnje,
vključevalo bo tudi treninge za reševanje učnih in drugih problemov v
razredu...
ne bo samo prenašanje znanstvenih spoznanj določene stroke, saj to ne bi
vplivalo neposredno na učiteljeve metode, način dela, na reševanje problemov
v razredu.
tako, da se bodo spoznanja, dobljena pri takem spopolnjevanju, »prenesla«
kolegom in vklopila tudi v njihovo delo.
69
Predvidene teme spopolnjevanja za posamezne skupine učiteljev:
1. na strokovnem področju - za vse učitelje,
2. na pedagoškem področju - predvsem učitelje začetnike brez
pedagoškega znanja in izkušenj ter za učitelje s težavami pri delu v razredu,
3. na računalniškem področju - za vse učitelje, ki še nimajo ustreznega
znanja,
4. na drugih področjih, kjer učitelj nima dovolj znanj (npr.: retorika,
komuniciranje...) in to pripomore k njegovi osebni rasti - za vse učitelje,
posebno za učitelje s težavami pri delu v razredu
5. za pridobitev ustrezne višje stopnje izobrazbe - za učitelje, ki še ne
izpolnjujejo kadrovskih pogojev,
6. na strokovnem področju kot obiski strokovnih sejmov, strkovnih ekskurzij
in predstavitev doma ter v tujini - za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov in
praktičnega pouka,
7. na strokovnem področju kot seminarji v tujini,
8. splošno izobraževanje kot strokovna ekskurzija v tujino,
9. študijske skupine.
Analiza okoliščin
Menim, da so možnosti strokovnega spopolnjevanja na šoli dokaj dobre.
Motiviranost učiteljev je sicer različna (posebno velika je pri mlajših učiteljih, manjša
pa pri učiteljih praktičnega pouka z nižjo izobrazbo), vendar v povprečju dokaj visoka.
Materialni pogoji so zelo dobri (prostori, oprema, enoizmenski pouk).
V zadnjem letu smo imeli nekaj težav s financiranjem vseh potrebnih oblik
spopolnjevanja, saj se je to podražilo (kotizacije, višje cene zaradi višje kvalitete,
pestrejša ponudba). Zato bo potrebno varčevanje pri tistih izobraževanjih v tujini,
katere lahko nadomestimo z domačimi oz. pri tistih, ki ne opravičijo svoje visoke
cene.
Omejitve:
slabo motivirani posamezniki,
lov za točkami, ki omogočajo napredovanje v naziv,
s katalogom slabo pokrita določena področja, veliko število seminarejev
odpade,
slabo delo v nekateri študijskih skupinah deluje destimulativno.
Organizacija
Glavno vlogo pri organiziranju bo zato imel ravnatelj.
S strokovno pomočjo bodo sodelovali:
pomočnik ravnatelja,
šolski pedagog,
vodje strokovnih aktivov.
Predloge za izobraževanja bodo oblikovali strokovni aktivi po posvetovanju z
ravnateljem in šolskim pedagogom.
Prijave: na strokovna spopolnjevanja se bodo prijavili učitelji v tajništvu z izpolnjenimi
prijavnicami.
70
Nadomeščanja: tri dni pred odhodom bodo učitelji izpolnili obrazce za
nadomeščanja in jih oddali ravnatelju.
O pričetku (ali odpovedi) spoponjevanja jih bo obvestil organizator ali ravnatelj.
Stroški spoplnjevanja bodo poravnani na podlagi računov ter v skladu z veljavno
zakonodajo.
.
Metode in pripomočki spopolnjevanja
1. Seminarji
Sodelavcem ponudimo že pripravljane krajše ali daljše seminarje, ki potekajo znotraj
ali zunaj šole in jih vodijo zunanji ali »notranji« strokovnjaki.
2. Svetovanje in pomoč
Strokovno podporo dajejo svetovalci ali učitelji - svetovalci, tako da rešujejo probleme
in pomagajo s svojimi izkušnjami pri delu.
3. Skupine za dvig kvalitete pouka
To so neformalne skupine, ki lahko nastanejo na šoli samoinciativno, se redno
srečujejo, da analizirajo svoje delo in izberejo različne ideje, da lažje rešujejo
robleme. To so lahko strokovni aktivi ali skupine, ki nastanejo v šoli zaradi drugačnih
interesov.
4. Obiski sejmov in predstavitev.
5. Odprto učenje in učenje na daljavo
Na podlagi individualnih potreb izpeljujejo programe zunanji izvajalci, ki priskrbijo vse
potrebne materiale in podporo.
Pri vseh oblikah spoponjevanja na šoli bodo prostor in pripomočke zagotavljali
vodje strokovnih aktivov v sodelovanju z ravnateljem.
Evalvacija uspešnosti spopolnjevanja
Po spopolnjevanju bomo na podlagi poročil udeležencev spremljali uspešnost
spopolnjevanja in realizacijo načrta.
71
Sestavni del LDN so tudi naslednje priloge, ki so v arhivu šole:




urniki razredov,
urniki učiteljev,
načrti in zapisniki strokovnih aktivov po posameznih področjih,
letne priprave po predmetih in oddelkih
Dnevne priprave po urah in predmetih hranijo učitelji posameznih predmetov. Učitelji
letne priprave uskladijo z izvedbenim predmetnikom.
Veliko informacij je možno dobiti tudi da spletnih straneh šole: http://www.sssts.ms.edus.si/, kjer sproti objavljamo različne informacije.
72
SREDNJA POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA
MURSKA SOBOTA
Šolsko naselje 12
9000 MURSKA SOBOTA
ŠOLSKA PRAVILA
73
Murska Sobota, 30. avgust 2013
V skladu z 8. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, pridobljenim
mnenjem učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev, ravnatelj SPTŠ
Murska Sobota, Šolsko naselje 12, Murska Sobota, določa
ŠOLSKA PRAVILA
Šolska pravila zajemajo naslednja področja:





Pravice, dolžnosti in prepovedi
Pohvale, nagrade in priznanja
Preverjanje in ocenjevanje znanja
Pravilnik o vedenju dijakov, učiteljev in spremljevalcev na
strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnostih
Hišni red
Pravice, dolžnosti in prepovedi
Pravice dijaka
Dijak ima pravico do:

















prisotnosti pri pouku,
kakovostnega pouka,
sprotnih in objektivnih informacij,
sodelovanja pri oblikovanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki določa
pravice in obveznosti dijakov,
spoštovanja osebnosti,
upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
prilagoditve pogojev dela, če se pripravlja na mednarodna in državna
tekmovanja v znanju ali je perspektivni vrhunski športnik,
varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli,
enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično pripadnost,
veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
zdravega, varnega in vzpodbudnega delovnega okolja,
strokovne pomoči ter svetovanja pri šolskem delu,
dodatne razlage in nasveta tudi izven pouka,
varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
delovanja v skupnosti dijakov,
izražanja mnenj in posredovanja predlogov povezanih z vzgojnoizobraževalnim delom šole,
zagovora v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov,
govorilnih oziroma svetovalnih ur z učitelji,
74
 uporabe dodatnih učnih pripomočkov in delovnih sredstev, ki jih zavod nudi
dijakom, kot je uporaba računalniške opreme, dostop do interneta, knjižnice,
športnih površin in rekvizitov,
 nadstandardnih storitev, opredeljenih z letnimi delovnimi načrti šol.
 ugovora zoper sklep o izključitvi iz šole.
Dolžnosti dijaka
Dijak ima dolžnost, da:
 redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene z
izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom (LDN), šolskim
koledarjem in drugimi predpisi,
 dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
 ravna v skladu z navodili in zahtevami učiteljev,
 skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne
in duševne integritete drugih,
 skrbi za čisto okolje, za red in urejenost prostorov zavoda in njegove okolice.
 spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
 s spodobnim obnašanjem na zavodu in izven njega skrbi za ugled zavoda,
 vestno opravlja naloge reditelja, dežurnega dijaka in izvaja alternativne
vzgojne ukrepe,
 skrbi za svoje varstvo z uporabo ustrezne zaščitne opreme pri praktičnem
pouku, laboratorijskih vajah in delu izven zavoda,
 pri pouku športne vzgoje in ostalih predmetih obvezno uporablja opremo ter
pripomočke, ki jo določijo aktivi učiteljev predmetnega področja,
 spoštuje pravice drugih in se spoštljivo vede do dijakov, učiteljev in drugih
delavcev šole,
 varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev
šole in drugih oseb,
 ravna v skladu z zakonom in šolskimi pravili.
Prepovedi
Dijakom je v šoli in šolski okolici prepovedano:





psihično in fizično nasilje,
kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,
prihajanje v šolo pod vplivom alkohola in drugih drog,
prinašanje, posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
prinašanje in posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in
zdravje ljudi in varnost premoženja,
 uporabljanje priročne elektronske naprave (GSM, MP3, dlančniki, fotoaparati)
med poukom,
 snemanje ali fotografiranje brez dovoljenja učiteljev ali vodstva šole,
 kartanje.
Obiskovanje pouka
Dijak ima pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku v skladu z izobraževalnim
programom, šolskim koledarjem, letnim delovnim načrtom šole, pedagoško pogodbo,
pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti in drugimi predpisi.
75
Dijak in starši morajo čimprej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od izostanka
dijaka od pouka, razrednika pisno obvestiti o izostanku. Če to ne storijo,
razrednik vzpostavi stik s starši.
Razrednik opravičuje izostanke od pouka tedensko pri razredni uri na podlagi pisnih
opravičil, ki so jih podpisali starši, skrbniki, zdravnik ali druge uradne osebe (trener,
selektor, predsedniki društev). Opraviči lahko tudi opravičila staršev, posredovanih
preko e-Asistenta v opciji »opravičila«.
Razrednik sproti vodi evidenco obiska pouka v oddelku in sproti predlaga dijake za
vzgojne ukrepe v primeru neopravičenih izostankov.
Vzgojni ukrepi
Za kršitve, določene s šolskimi pravili in pravilnikom o šolskem redu na srednjih
šolah, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi.
Lažje kršitve so:




neprimeren odnos do pouka,
neprimeren odnos do dijakov ali delavcev šole,
neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
poskus zlorabe šolske izkaznice.
Težje kršitve so:










ponavljajoče se lažje kršitve,
ponavljajoči se neopravičeni izostanki od pouka,
tatvina,
ponarejanje,
žaljiv odnos do dijakov ali delavcev šole,
neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
namerno poškodovanje šolskega premoženja ali tuje lastnine,
zapuščanje razreda brez dovoljenja učitelja,
zloraba dijaške izkaznice,
uporabljanje priročnih elektronskih naprav pri pouku (GSM, MP3, dlančniki,
fotoaparati).
Najtežje kršitve so:
 ponavljajoče istovrstne težje kršitve,
 psihično ali fizično nasilje,
 uživanje alkohola ali drugih drog, prihajanje, prisotnost pod vplivom alkohola
ali drugih drog,
 prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
 prinašanje ali posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
 ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
 večja tatvina ali vlom,
76
 neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je povzročilo težjo
telesno poškodbo ali večjo materialno škodo.
Merila za izrekanja vzgojnih ukrepov
Na SPTŠ Murska Sobota veljajo naslednji kriteriji za izrekanje vzgojnih ukrepov:
 Opomin razrednika se dijaku izreče za lažje kršitve ali zaradi 6 ur
neopravičenih izostankov od pouka.
 Ukor razrednika se dijaku izreče za težje kršitve ali zaradi 10 ur
neopravičenih izostankov od pouka.
 Ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku izreče za težje kršitve ali
zaradi 15 ur neopravičenih izostankov od pouka.
 Ukor učiteljskega zbora se dijaku izreče za najtežje kršitve ali zaradi 25 ur
neopravičenih izostankov od pouka.
 Pogojna izključitev iz šole se dijaku izreče za najtežje kršitve ali zaradi 30
ur neopravičenih izostankov od pouka.
 Izključitev iz šole se dijaku izreče za najtežje kršitve ali zaradi 35 ur
neopravičenih izostankov od pouka.
Alternativni vzgojni ukrepi
 Opravljanje dobrih del in nalog je alternativni vzgojni ukrep namenjen
dijakom, ki so storili lažje kršitve (dijaki brez športne opreme pri pouku ŠVZ,
dijaki pri pouku PP brez delovne obleke, slabi reditelji, dijaki brez šolskih
pripomočkov, dijaki, ki zamujajo k pouku, dijaki, ki motijo pouk). Učitelj zapiše
take dijake na posebni obrazec in ga posreduje razredniku. Pomočnik
ravnatelja mesečno ugotavlja število vpisanih dijakov in poskrbi za delovne
akcije na šoli, v katerih obvezno sodelujejo vpisani dijaki. V primeru
odklonitve dela v sklopu šolske delovne akcije, sproži razrednik zoper dijaka
postopek za izrek vzgojnega ukrepa.
Vodenje postopka in izrekanje vzgojnega ukrepa
Predlog za uvedbo postopka ugotavljanja kršitev lahko poda delavec šole, starši,
dijak in tisti, ki ve za kršitelja.
Postopek ugotavljanja kršitev, za katere se izreče opomin, ukor razrednika, ukor
oddelčnega učiteljskega zbora in ukor učiteljskega zbora vodi razrednik. Postopek
ugotavljanja kršitev, za katere se izreče ukor pogojne izključitve in ukor izključitve iz
šole pa vodi ravnatelj šole.
Razrednik in ravnatelj vodita o svoji dejavnosti v postopku izrekanja vzgojnega
ukrepa (pogovori z dijakom in s starši, s šolsko svetovalno službo, pisna obvestila
staršem, pristojnim institucijam) pisno dokumentacijo.
Dijak ima pred izrekom vzgojnega ukrepa pravico do ustnega ali pisnega zagovora.
Pred izrekom vzgojnega ukrepa ukor izključitve iz šole je potrebno pridobiti tudi
77
mnenje razrednika, šolskega pedagoga in oddelčne skupnosti. Mnenje oddelčne
skupnosti pridobi ravnatelj.
Pri izrekanju vzgojnih ukrepov učiteljski zbor praviloma upošteva načelo
stopnjevanja.
Varstvo pravic dijakov
Zoper sklep o opominu, ukoru razrednika, ukoru oddelčnega učiteljskega zbora in
ukoru učiteljskega zbora oziroma zoper odločitev razrednika o neopravičeni
odsotnosti, lahko dijak, starši ali skrbniki vložijo pritožbo na komisijo za varstvo pravic
(pritožbena komisija), zoper sklep o izključitvi iz šole pa na svet šole.
Pritožbo je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu sklepa.
1. člen
MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, NAGRAD IN
DRUGIH PRIZNANJ DIJAKOM
Pohvalo oz. priznanje z nagrado lahko za dijaka predlagajo:
– razrednik,
– učitelj,
– mentor dejavnosti,
– ravnatelj,
– drugi strokovni delavec šole,
– oddelčna skupnost dijakov.
Pohvala je lahko ustna ali pisna. Dijak je lahko pohvaljen ustno, kadar se izkaže s
prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni dejavnosti. Ustno pohvalo izreče razrednik,
mentor dejavnosti, učitelj ali ravnatelj javno v oddelku. Izrečeno ustno pohvalo
razrednik zapiše v poročilu o ocenjevalnem obdobju. Pisno pohvalo podeli dijaku
razrednik ob podelitvi spričeval.
Pisna pohvala se lahko podeli dijaku:
– za pozitiven zgled v oddelku,
– za pomoč sošolcem na različnih področjih,
– za učni uspeh in pozitiven odnos do šolskega dela,
– za dobro opravljanje funkcije v oddelčni skupnosti,
– za pomoč učitelju pri reševanju problematike v oddelku,
– iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za izrek pohvale.
Priznanje z nagrado se lahko podeli dijaku:
– za odličen učni uspeh,
– za dobro uvrstitev na tekmovanjih,
– za dosežek, ki uveljavlja šolo na različnih področjih na državni ravni,
– iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za priznanje.
Nagrada je lahko materialna (npr.knjižna ipd.) ali pa udeležba na posebni nagradni
ekskurziji za najboljše dijake na šoli.
78
O izreku pisnih pohval in priznanj odloča učiteljski zbor. Če to ni mogoče, o tem
odloči ravnatelj. Priznanje je praviloma plaketa, lahko pa tudi knjižna nagrada –
odvisno od odločitve ravnatelja šole. Priznanje šole podeli dijaku ravnatelj ali
razrednik ob podelitvi spričeval.
Pisne pohvale, priznanja in nagrade se lahko dijakom izjemoma podelijo tudi med
šolskim letom. Vsak predlog mora biti pisno obrazložen.
Vsakoleten seznam dijakov, ki so prejeli priznanja ali nagrade, je sestavni del šolske
kronike.
2. člen
HIŠNI RED
2.1 Splošna določila hišnega reda
- Pouk poteka dopoldne, začne se ob 7.00. Glede na urnik se lahko pouk začne
tudi pozneje.
- Dijaki morajo priti k pouku pravočasno.
- Odnos do dela: dijaki so dolžni pazljivo slediti razlagi, se doma učiti, pisati
domače naloge, prinašati s seboj šolske potrebščine, odgovarjati, če so vprašani,
in se udeležiti pisnih preverjanj in ocenjevanj. Svoje mnenje lahko izrazijo le, če
dvignejo roko in jim učitelj da besedo. Dijaki imajo na mizi samo potrebščine, ki so
potrebne za tekočo uro. Med poukom se dijaki ne smejo sprehajati po razredu.
- Dijaki so v šoli dolžni imeti pri sebi dijaško izkaznico, na kateri so zapisani
identifikacijski podatki (šola, ime in priimek ter razred), in jo pokazati zaposlenim,
če to zahtevajo.
- Kratki odmori so namenjeni pripravi na naslednjo uro.
- Prosta ura je namenjena malici, ki je organizirana v šolski jedilnici.
- Kajenje v šolskih prostorih in na ograjenem dvorišču šole ni dovoljeno!
- Pred začetkom ure so vrata v učilnico zaprta in dijaki so pred učilnico. Če po
desetih minutah ni učitelja, reditelja to sporočita v tajništvo ali pomočniku
ravnatelja. Dijaki se morajo v času, ko ni učitelja ali ga nadomešča drugi učitelj
oz. se jih zaposli, obnašati v skladu z hišnim redom.
- Na začetku ure reditelja povesta učitelju, kdo manjka. Reditelja sporočita učitelju
tudi vse druge potrebne informacije. Če sta oba reditelja odsotna, predsednik
razredne skupnosti ali celotna razredna skupnost določi dijaka, ki reditelja
nadomešča.
- Dijaki so dolžni skrbno ravnati s šolskim premoženjem. Pisanje po klopeh,
stolih in stenah ni dovoljeno. Za namerno povzročeno škodo se dijakom
izreče vzgojni ukrep, hkrati so dolžni poravnati povzročeno škodo. Plača jo
storilec, skupina storilcev ali vsi dijaki oddelka, če storilca (storilcev) ni
mogoče ugotoviti. Popisane klopi in stole so dijaki dolžni občasno očistiti.
- Dijaki, ki ob vstopu v učilnico opazijo kakršno koli škodo na inventarju ali nered v
učilnici, so dolžni to takoj sporočiti učitelju, ki je tisto uro v razredu.
- Po končani uri so učitelji dolžni pregledati učilnico in jo zakleniti.
79
- Dijaki so dolžni upoštevati navodila, ki jim jih dajejo ravnatelj, razrednik ali drugi
strokovni delavci šole.
- Dijaki morajo v določenem roku poravnati tudi vse denarne obveznosti do šole.
- Dijaki predstavljajo našo šolo ne le v času pouka, ampak tudi zunaj njega, in sicer
od 1. septembra do 31. avgusta, in to povsod, kjer so, zato se morajo temu
primerno obnašati. S svojim odnosom do sošolcev, učiteljev in drugih ljudi morajo
pokazati, da so kulturni ljudje.
2.2 Varovanje šole in nadzor nad vstopom
Varnostna služba
Na šoli je organizirana varnostna služba, ki jo izvaja varnostnik (Zakon o zasebnem
varovanju, Uradni list RS, št. 126/03 – ZZaSV).
Naloge varnostnika
 Nadzira spoštovanje šolskega reda, discipline in varovanje šolske lastnine s
strani dijakov, zaposlenih in najemnikov prostorov. V izmeni opravi več
obhodov šolskih prostorov in šolske okolice. Nadzira delo dežurnih učencev.
 Med obhodi preverja red in čistočo ter stanje inventarja in naprav. Če ugotovi
kršitve ali naleti na poškodbe, o tem seznani ravnatelja, pomočnika
ravnatelja, razrednika ali pedagoga.
 Sprejema morebitne prijave dežurnih dijakov in rediteljev o kršenju hišnega
reda ter jih sproti obravnava. Pri tem je samostojen in ima vsa pooblastila.
Morebitno pobudo za izrek vzgojnega ukrepa zoper kršitelja sporoči
razredniku. Če presodi, da gre za hujšo kršitev hišnega reda, z njo seznani
ravnatelja šole.
 Sprejema morebitne prijave dežurnih učencev in rediteljev o poškodbah
inventarja. Te poškodbe in storilce javi ravnatelju ali pomočniku ravnatelja.
Šolo med poukom varuje varnostnik oz. po potrebi tudi več pripadnikov varnostne
službe. 24 ur dnevno šolo in njeno okolico varujejo tudi nadzorne (varnostne)
kamere.
2.3 Dežurstvo dijakov
Med dolžnosti dijakov spada tudi dežurstvo dijakov. To nalogo opravljajo vsi dijaki,
razen dijakov prvih letnikov.
80
Ves čas pouka sta v recepciji na vhodu sole dežurna dva dijaka, eden iz SPTŠ in
eden iz Gimnazije. Dežurstvo dijakov se začne vsak dan ob 7.00 in zaključi ob 14.35.
Dežurna dijaka zjutraj pri varnostniku prevzameta knjigo dežurstev in obiskov,
ki jo morata vestno voditi in čuvati. Vsakega obiskovalca eden izmed obeh dežurnih
dijakov pospremi do želenega prostora ali osebe.
Navodila za opravljanje dežurstva:








Dijaki dežurajo po abecednem vrstnem redu.
Če so na dan, ko bi morali dežurati, odsotni, to nalogo opravijo ob vrnitvi v
šolo.
Vsak dan je dežuren en dijak iz SPTŠ in en dijak iz Gimnazije.
Pri mizi dežurnih dijakov se ne smejo zadrževati drugi dijaki ali obiskovalci.
Dežurni dijaki ne smejo uporabljati akustičnih aparatov.
Svoje delo morajo opravljati vestno in odgovorno.
Dežurna dijaka odhajata na malico posamično.
V primeru večjih kršitev se dežurnemu dijaku izreče vzgojni ukrep.
Dežurstvo v večnamenskem prostoru se izvaja ob vhodu v šolo. Razpored dežurstev
pripravi pomočnik ravnatelja.
O dežurstvu se vodi natančna dokumentacija. Dežurna dijaka prevzameta
knjigo dežurstev ob 7.00 uri pri šolskem varnostniku. Ob koncu izmene jo
predata varnostniku, ki jo podpiše in odda v tajništvu šole.
Dežurna dijaka skrbita tudi za red v jedilnici in večnamenskem prostoru. Dijake
opozarjata, da morebitne odpadke pospravijo, sama pa vsako uro oz. po potrebi
očistita večnamenski prostor šole, za kar jima hišnik šole priskrbi ustrezne
pripomočke.
Dežurna dijaka obiskovalce zaprosita za identifikacijske podatke (ime, priimek)
ter jih vpišeta v knjigo dežurstev. Pripišeta tudi namen obiska oz. ciljno osebo,
h kateri je obiskovalec namenjen. Nato eden od dežurnih dijakov obiskovalca
pospremi do želenega prostora oz. osebe. Dežurni dijaki so se dolžni ravnati po
pravilih lepega vedenja in kulturnega komuniciranja.
Če bi dijak ali kdo drug dežurne dijake oviral pri izpolnjevanju njihovih nalog, o tem
nemudoma obvestijo varnostnika.
Dežurni dijaki nosijo za svoje obveznosti polno odgovornost. To velja tudi, če o
morebitnem neredu, motnjah ipd. ne obvestijo pravočasno enega od prej navedenih
delavcev šole in je bilo s strani šole ugotovljeno, da svojih nalog ne izpolnjujejo.
V knjigo dežurstev je strogo prepovedano pisati oz. risati, kar ni v zvezi z nalogami
dežurnih dijakov.
Delo dežurnih učencev
dežurno knjigo.
nadzira varnostnik, ki se ob vsakem obisku podpiše v
81
Naloge dežurnih dijakov so:







skrbijo za red in disciplino na šoli, pozdravijo in evidentirajo zunanje
obiskovalce in jih usmerjajo,
skrbijo, da nihče ne moti pouka,
ob obisku staršev v nujnem primeru po odobritvi dežurnega učitelja pokličejo
dijaka iz razreda,
ugašajo luči na hodnikih,
po potrebi zapirajo vhodna vrata in vrata učilnic,
dežurni dijak gre večkrat dnevno na obhod po šoli,
po potrebi nosijo okrožnice.
Če so določeni dežurni dijaki pri delavnicah opravljajo svoje naloge pri vhodu v
strojno delavnico.
Naloge dežurnega dijaka :
 Pazi garderobo.
 Sprejme morebitne obiskovalce in z obiskom seznani iskanega učitelja
praktičnega pouka ali vodjo delavnic.
 Skrbi za red in čistočo v garderobi in na hodniku, kjer dežura.
2.4 Objava obvestil in nadomeščanj učiteljev
Uradna obvestila, pomembna za dijake, nadomeščanja manjkajočih učiteljev in
zamenjave učilnic so objavljeni na oglasni deski pred zbornico šole oz. na
informacijskih ekranih, ki sta v avli šole in jedilnici. Dnevna obvestila objavimo po
šolskem radiu.
2.5 Pravila o uporabi garderobnih omaric
Dijak dobi garderobno omarico v začetku šolskega leta. Ključ, ki ga dijak prejme,
mora skrbno varovati. Posojanje ključa pomeni kršitev hišnega reda. Samovoljne
zamenjave razporeditve dijakov po omaricah niso dovoljene. Ključi omaric, v katerih
so se zamenjali uporabniki (eden ali več), se spremenijo. Ob koncu šolskega leta
ključ vrne razredniku. V primeru poškodovanja ali izgube ključa, plača odškodnino.
Garderobna omarica je namenjena izključno hranjenju osebne garderobe (obutve,
obleke in copat). V omarici ne hranimo vrednih stvari (npr. nakita, prenosnega
telefona, denarja …). Športna oprema se hrani v omarici le na dan, ko imajo dijaki na
urniku športno vzgojo.
V omarici ni dovoljeno lepljenje letakov, pisanje po stenah in drugo, kar bi jo
poškodovalo. Vsako poškodbo mora dijak prijaviti tajništvu šole. Za red v omaricah
skrbijo dijaki sami. Ob koncu pouka (pred počitnicami) morajo dijaki izprazniti
omarice. Za tatvine iz garderobnih omaric šola ne odgovarja.
82
V primerih vloma šola ureja primer pri policiji oz. zavarovalnici samo, če gre za krajo
ali poškodbo predmetov, ki jih po pravilniku lahko hranijo v omarici.
2.6 Uporaba šolske jedilnice
V jedilnici velja samopostrežno razdeljevanje hrane. Če želimo imeti čisto in urejeno
jedilnico, moramo pospraviti za sabo. Ko dijak pomalica, pospravi ostanke hrane in
posodo kot je določeno na mestu za odlaganje, ki se nahaja v kotu jedilnice. Prazno
embalažo odvrže v koš za smeti.
Če dijak za sabo ne pospravi, se to obravnava kot lažja kršitev.
2.7 Red in higiena na šoli
a) Za vzdrževanje higiene v avlah, po hodnikih in straniščih so odgovorni vsi
dijaki in vsi delavci šole.
b) Za vzdrževanje higiene v učilnicah (laboratorijih) so odgovorni dijaki in učitelji.
c) Posedanje po mizah, po tleh, na stopniščnih ograjah in okenskih policah ni
dovoljeno.
d) Smeti odlagamo samo v koše.
e) Kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev je v
prostorih šole in okolici šole strogo prepovedano.
f) V šolske prostore in na šolske površine je prepovedano prinašati in
razširjati alkohol, narkotike in druga psihogena sredstva.
g) Izvajanje športnih dejavnosti na hodnikih ni dovoljeno.
h) Šola je deloma klimatizirana, zato po nepotrebnem ne odpiramo oken, ne
dvigamo in ne spuščamo senčil na oknih.
i) Predvajanje glasbe na hodnikih moti pouk, zato ni dovoljeno.
2.8 Urejenost prostorov
Dijaki se med poukom selijo v učilnice posameznih predmetov. Reditelji so dolžni
skrbeti za red in čistočo v učilnicah. Takoj naj opozorijo učitelja na nastalo škodo ali
nered.
Učilnice
Vse učilnice morajo biti med odmori zaklenjene. Za redno zaklepanje učilnic so
odgovorni TISTI UČITELJI, KI POUČUJEJO V NJIH. Za morebitne poškodbe v
učilnicah so učitelji, ki ne bodo spoštovali tega določila, disciplinsko in finančno
odgovorni.
Ob zvonjenju za začetek učne ure morajo biti dijaki pred učilnico. V učilnico vedno
prvi stopi učitelj, ki jo tudi predhodno osebno odklene. Dijaka, ki zamudi k učni uri,
učitelj zapiše v dnevnik kot manjkajočega.
83
Za red in čistočo v učilnici skrbijo vsi dijaki, še posebej pa so zanju odgovorni
reditelja in učitelj. Za morebitne poškodbe inventarja pa je odgovoren učitelj, ki je v
razredu. Storilci nosijo (če se le-teh zaradi nesodelovanja oz. oviranja s strani
oddelka ne odkrije, pa celoten oddelek) materialno in disciplinsko odgovornost.
Po končani šolski uri so dijaki dolžni pospraviti učilnico. Pospravljanje nadzira učitelj,
ki učilnico tudi zadnji zapusti in jo vedno zaklene.
Po zadnji uri pouka v učilnici zložijo dijaki stole na klopi. Zadnja ura pouka v učilnici je
razberljiva iz razporeda pouka v učilnici, ki mora biti izobešen na vidnem mestu do
15. septembra. Za izvedbo je odgovoren pomočnik ravnatelja.
Če ob vstopu v razred učitelj (lahko tudi drug učitelj ali član vodstva šole) ugotovi
nedisciplino, ima pravico in dolžnost za povzročitelje nereda zahtevati vzgojni ukrep.
Dostop v učilnice, kjer poteka pouk, mora biti zaradi varnostnih, pedagoških in
socialnih razlogov prost.
Rediteljstvo
Ob vstopu v razred reditelja pregledata učilnico in ugotovita morebitne poškodbe
inventarja ali druge pomanjkljivosti. Le-te sporočita učitelju, po končani šolski uri pa
še v tajništvo šole. Če gre za hujše poškodbe, z njimi seznanita pomočnika
ravnatelja.
Reditelja skrbita za red in čistočo v učilnici ter pripravita vse potrebno za nemoteno
učno-vzgojno delo pri pouku (očistita tablo, priskrbita pisala za tablo, pripravita
grafoskop ipd.). Na učiteljev poziv priskrbita tudi druge učne pripomočke. Za
malomarnost in napake pri vzdrževanju reda in čistoče nosita disciplinsko, lahko pa
tudi materialno odgovornost.
Na začetku šolske ure reditelja poročata o manjkajočih dijakih. Za napačne podatke v
zvezi s tem sta disciplinsko odgovorna.
Škodo, nastalo v učilnici, poravna krivec oz. vsi dijaki oddelka, v katerem
reditelj o škodi ni obvestil učitelja. Škodo poravnajo dijaki sproti. Po končani
uri so učitelji dolžni pregledati učilnico in jo zakleniti.
2.9 Vedenje dijakov
Dijaki morajo v šoli, če obstaja nevarnost poškodbe, upoštevati vse varnostne
ukrepe, ki jih določa pravilnik o varstvu pri delu. Za nesreče, ki bi se dogodile zaradi
neupoštevanja varnostnih ukrepov, odgovarja dijak sam.
Na ekskurzijah, športnih dnevih in prireditvah morajo dijaki upoštevati in izpolnjevati
navodila vodij oz. učiteljev spremljevalcev.
2.10 Red v šolski knjižnici
84
Knjižnica je s svojo dejavnostjo in z gradivom redni del vzgojno-izobraževalnega
dela. Dijake in druge uporabnike navaja na samostojno uporabo knjižnega gradiva in
knjižničnih pomagal. Sodeluje s profesorji pri uvajanju novih oz. drugačnih metod in
oblik dela.
- Članstvo
Ob vpisu na našo šolo postanejo vsi dijaki člani šolske knjižnice. Njeni člani so
tudi strokovni delavci šole. Članarine ni.
Izposoja je mogoča z dijaško izkaznico, ki ni prenosljiva, ali z osebnim
dokumentom s sliko.
- Izposoja
Knjižnica omogoča dostop do knjižničnega gradiva, njegovo uporabo v prostorih
knjižnice ter izposojo v čitalnici in na dom. Izposoja je brezplačna. Gradivo si
izposoja vsak uporabnik osebno s svojo izkaznico.
- Delovni čas
Knjižnica je za uporabnike odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Vse
morebitne spremembe odpiralnega časa bodo objavljene sproti.
- Izposojevalni roki gradiva
Izposojevalni roki so določeni glede na vrsto gradiva:
 knjige: 14 dni – izposojo je mogoče podaljšati še za 14 dni ali več, če knjiga ni
že rezervirana za drugega uporabnika;
 revije: do 3 dni;
 mediotečno gradivo (CD-ROM-i, CD-plošče, avdio in video kasete) si je
mogoče izposoditi v knjižnici, po dogovoru pa tudi na dom čez vikend;
 DVD-filmi: do 3 dni;
 referenčno gradivo (leksikone, slovarje, priročnike, enciklopedije, atlase ...) je
mogoče uporabljati samo v prostorih knjižnice in pri pouku;
 gradivo z oznako N ni za izposojo, razen za fotokopiranje na šoli (avtorske
pravice).
Gradivo je mogoče tudi rezervirati.
Dijaki, ki potrebujejo gradivo za popravne izpite, si ga lahko izposodijo tudi čez
počitnice v dogovoru s knjižničarko. Dijaki 4. letnikov si lahko izposodijo gradivo
za poklicno maturo. Vrnejo ga do razglasitve rezultatov poklicne mature.
- Nadomestilo za izgubljeno ali poškodovano gradivo
Poškodovano ali izgubljeno knjižnično gradivo, ki ga je mogoče nadomestiti z
novim, uporabnik nadomesti z enako enoto v dogovoru s knjižničarko.
- Pravila lepega vedenja v knjižnici
a) V knjižnici je nujna obzirnost do vseh uporabnikov knjižnice. Vanjo ne
vstopamo burno, se ne pogovarjamo in ne motimo uporabnikov, ki se učijo.
b) S knjigami ravnamo lepo.
c) V knjižnico ni dovoljeno prihajati s hrano in pijačo.
d) Telefoniranje v knjižnici je prepovedano.
e) Dragocenosti, npr. denar, prenosne telefone …, imajo uporabniki pri sebi, saj
zanje ne odgovarjamo.
- Uporaba računalnikov
V knjižnici so na razpolago računalniki. Namenjeni so šolskemu delu (iskanje
informacij po svetovnem spletu – za namen pouka, pisanje seminarskih ali
85
raziskovalnih nalog, ...). Uporaba klepetalnic in igranje igric sta prepovedana, v
primeru kršitve se ta obravnava kot lažja kršitev.
Dijak, ki želi delati z računalnikom, se prijavi knjižničarki, ki mu omogoči dostop
do tipkovnice in miške. Ko dijak konča z delom, se odjavi in knjižničarka pospravi
pripomočke. Menjava uporabnikov brez vednosti knjižničarke ni dovoljena!
Uporaba računalnika poteka v tišini.
2.11 Hišni red v učilnicah
Spoštuj drugega, pozorno spremljaj pouk in tudi sam prispevaj k dobri klimi v
razredu.
SPLOŠNO
1. Dijaki morajo redno in točno obiskovati pouk.
2. Uživanje hrane in pijače med poukom ni dovoljeno.
3. Med poukom so na mizi samo šolske potrebščine za tekočo šolsko uro.
Prenosni telefoni in druge telekomunikacijske naprave morajo biti ugasnjeni in
spravljeni v torbi.
4. Uporaba prenosnih telefonov in drugih osebnih naprav za povezovanje s
podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem je prepovedana. Ob
nedovoljeni uporabi učitelj napravo odvzame, jo preda razredniku in o
tem napiše zapisnik.
5. Dijaki morajo v učilnicah skrbno ravnati s šolskim inventarjem. Nastalo škodo
javijo učitelju. Škodo, ki jo povzročijo namenoma ali iz malomarnosti, morajo
poravnati. Če krivca ni mogoče najti, škodo poravna ves razred.
6. Dijaki morajo dosledno upoštevati učiteljeva navodila glede učnih
pripomočkov, ki jih pri pouku zahteva.
7. Dijaki morajo dosledno upoštevati učitelja in izpolnjevati njegova navodila za
delo ter zbrano slediti pouku.
8. Učilnico morajo dijaki zapustiti čisto in pospravljeno (pobrisana tabla,
pospravljeni stoli, pobrane smeti …).
9. Z opremo v učilnicah (grafoskop, multimedijska oprema, odpiranje oken …)
upravlja samo učitelj.
10. Neupoštevanje hišnega reda velja za kršitev. Prisotni učitelj oziroma
razrednik presodi, ali je to lažja ali težja kršitev.
2.12 Red v šolskih delavnicah oz. v laboratoriju
V šolskih delavnicah oz. v laboratoriju je prepovedano uživanje hrane in pijače.
Dijaki so dolžni dosledno upoštevati učiteljeva navodila.
Odnašanje orodja, materiala, kemikalij, aparatur in pribora iz šolskih delavnic
oz. v laboratorijev se šteje kot najtežja kršitev.
Objestno obnašanje, neupoštevanje navodil in namerno ogrožanje sebe in
sošolcev se kaznuje s prepovedjo prisostvovanja pri PP oz. na vajah (začasna
prepoved).
86
V šolskih delavnicah oz. v laboratorijih je obvezna uporaba zaščitne opreme
(zaščitna halja, rokavice, zaščitna obutev in zaščitna očala).
2.13 Red na terenskih vajah
Na terenskih vajah je treba dosledno upoštevati učiteljeva navodila.
Dijaki se ne smejo samovoljno oddaljevati od skupine in predčasno odhajati s
terenskih vaj.
Če dijaki izgubijo oziroma namerno poškodujejo opremo, za katero so zadolženi,
morajo poravnati nastalo škodo.
Objestno obnašanje, neupoštevanje navodil in namerno ogrožanje sebe in
sošolcev so prekrški, ki se obravnavajo kot najtežja kršitev.
2.14 Red pri športni vzgoji
– Dijaki morajo spoštovati načrt dela in disciplino, upoštevati navodila profesorjev
glede varnosti med športno vzgojo in skrbeti za lastno varnost ter za varnost drugih
vadečih v skupini.
– Športna oprema mora biti čista.
– Prinašanje hrane in pijače v telovadnico je prepovedano.
– Zaradi varnosti je prepovedano telovaditi v nogavicah ali bos, razen če je pri
posameznih urah (gimnastika, fitnes …) dogovorjeno drugače.
– Garderobe se zaklepajo pri glavnem vhodu. Če dijak zamudi, ne more vstopiti
v telovadnico. Tak izostanek je neopravičen.
– Če dijak kljub večkratnim opozorilom profesorja ne prinaša s seboj zahtevane
športne opreme, profesor zahteva vzgojni ukrep (zaradi neprimernega odnosa do
pouka).
– Dijaki so dolžni prinesti profesorjem športne vzgoje celoletna zdravniška
opravičila in delna zdravniška opravičila (npr. poškodbe, alergije, astma, seneni
nahod ipd.) do 20. septembra. Dijaki, ki imajo zdravniško opravičilo, lahko z
dovoljenjem profesorjev športne vzgoje prve in zadnje ure izostanejo od pouka
športne vzgoje, pri drugih urah pa morajo biti prisotni v garderobi ali telovadnici
oziroma vadijo po prilagojenem programu.
– Dijaki, ki so bili opravičeno odsotni od pouka zaradi bolezni in po prihodu v šolo še
ne smejo telovaditi, morajo prinesti na prvo uro športne vzgoje po prihodu v šolo
opravičilo od staršev oziroma zdravnika.
– K posameznim dejavnostim, ki jih ponujamo za športne dneve, se dijaki prijavljajo
pri urah športne vzgoje do določenega datuma. Na oglasni deski pred vhodom v
telovadnico bodo objavljena navodila za športni dan.
– Dijaki, ki bi zastopali našo šolo na različnih tekmovanjih, to sporočijo profesorjem
športne vzgoje. Razporedi tekmovanj, roki prijav ipd. bodo vedno objavljeni na
oglasni deski pred vhodom v telovadnico.
– Priporočamo, da dijaki pustijo vredne predmete pri profesorju v kabinetu.
– Uporaba prenosnih telefonov med uro športe vzgoje je prepovedana.
87
2.15 Način informiranja
Šola posreduje dijakom informacije na različne načine. Najpogostejši načini so
informiranje prek šolskega radia, preko oglasnih desk na hodnikih pred zbornico šole
informacijskih ekranov pred zbornico in v jedilnici ter s pomočjo okrožnic, ki jih v
posameznih razredih po potrebi preberejo dežurni dijaki.
Pomemben način neposrednega informiranja dijakov pa še naprej ostajajo predvsem
razredniki, kakor tudi šolski pedagog, ravnatelj, pomočnik ravnatelja in vsi učitelji ter
drugi zaposleni na šoli.
Predstavnik zveze dijakov v razredu je dolžan sproti o problemih v oddelčnih
skupnostih informirati šolsko dijaško zvezo.
Internetna stran šole je pomemben način obveščanja ožje in širše javnosti.
Na spletni strani je predstavljen celoten LDN in vse aktualnosti, ki se godijo na šoli.
Internetno stran sproti ureja zadolžen učitelj.
Na oglasni deski, na steni ob zbornici naj so razvidni tekoči in prihodnji dogodki na
šoli.
Razpored govorilnih ur vseh učiteljev je izobešen na isti oglasni deski. Urnik šole pa
na oglasni deski v zbornici.
2.16 Seznanitev z določili hišnega reda
Vsi zaposleni na šoli, dijaki, študenti, varnostna služba in najemniki prostorov so se
dolžni seznaniti z določili hišnega reda in jih spoštovati.
Razredniki so dolžni seznaniti dijake z določili hišnega reda, jim ga razložiti in ga
utemeljiti. Vsi dijaki brez izjem in vsi obiskovalci šole (študentje višje šole) so dolžni
spoštovati določila hišnega reda in se po njih ravnati.
Če bi prišlo v organizaciji dela na šoli do bistvenih sprememb, se lahko hišni red
temu ustrezno dopolni, spremeni, oziroma prilagodi novonastalim razmeram.
Hišni red SPTŠ Murska Sobota je izobešen na vidnem mestu na hodnikih šole in na
spletnih straneh šole.
88
3. člen
NAČIN SODELOVANJA S STARŠI
Šola sodeluje s starši na roditeljskih sestankih in govorilnih urah. Razrednik se s
starši lahko dogovori za sodelovanje po telefonu ali po elektronski pošti.
Starši dijakov vsakega razreda izberejo svojega predstavnika v svet staršev, kjer ta
zastopa njihova stališča.
Pomembna obvestila o delu šole so objavljena na domači strani šole.
4. člen
PRAVILA OBVEŠČANJA IN OPRAVIČEVANJA ODSOTNOSTI DIJAKOV
Starši morajo čim prej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti
dijaka od pouka, o izostanku obvestiti razrednika. To lahko sporočijo po telefonu,
lahko pa se z razrednikom dogovorijo za obveščanje po elektronski pošti ali eAsistentu.
Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti.
Če razrednik v navedenem roku ni obveščen o vzroku izostanka dijaka od pouka,
najkasneje v štirih dneh od prvega dne odsotnosti vzpostavi stik s starši, razen če ni
s starši dogovorjen drugače.
Starše prosimo, da razrednike seznanijo s telefonsko številko ali z elektronskim
naslovom. Tako jih bo razrednik lahko obvestil o odsotnosti dijaka.
Dijak mora v petih delovnih dneh po prihodu v šolo prinesti opravičilo o vzroku
odsotnosti.
Za vnaprej predvidene izostanke (specialistični pregledi, tekmovanja ...) mora dijak
dobiti privoljenje razrednika.
Dijak lahko zaradi opravičljivih razlogov zamudi le prvo uro pouka. Zamujanje
nadaljnjih ur se šteje kot neopravičena odsotnost.
Od posameznih ur je dijak lahko odsoten z dovoljenjem učitelja, ki tisto uro poučuje,
oziroma razrednika, če je ta pravočasno obveščen o vzrokih za odsotnost. Ti
izostanki naknadno niso opravičljivi.
5. člen
POSTOPEK ODLOČANJA O DOVOLJENEM PONAVLJAJOČEM ZAMUJANJU
ALI PREDČASNEM ODHAJANJU DIJAKA OD POUKA
K pouku prihajamo pravočasno.
Če dijak zaradi slabih prometnih zvez ne more priti pravočasno k prvi uri ali mora
predčasno oditi zadnjo uro od pouka (če sta 8. ali 9. ura zadnja ura po urniku), starši
napišejo prošnjo za dovoljeno zamujanje oziroma predčasno odhajanje od pouka, ki
jo dijak odda razredniku. K prošnji morajo priložiti vozni red prevoznega sredstva, ki
ga dijak uporablja za prevoz v šolo.
O dovoljenem zamujanju prve ure oziroma o predčasnem odhodu od pouka zadnjo
uro odloči razrednik.
89
6. člen
NAČINI ODLOČANJA O OPROSTITVI SODELOVANJA DIJAKA PRI POUKU IZ
ZDRAVSTVENIH
RAZLOGOV
IN
NAČIN
VKLJUČITVE
DIJAKA
V
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU OPROSTITVE SODELOVANJA PRI
POUKU
Dijaki zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja pri športni vzgoji in vlogi priložijo
mnenje zdravnika in navodila za vadbo, če so pouka športne vzgoje opravičeni le
delno.
7. člen
NAČIN OBRAVNAVE DIJAKA, KI MU JE ZAČASNO PREPOVEDANA
PRISOTNOST PRI URI POUKA DOLOČENEGA DNE IN NAČIN VKLJUČITVE
DIJAKA V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU ZAČASNE PREPOVEDI
PRISOTNOSTI PRI POUKU OZIROMA POUKU DOLOČENEGA DNE
Dijaku se lahko prepove prisotnost pri posamezni uri pouka oziroma prisotnost pri
pouku določenega dne v primerih:
 neprimernega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (onemogočanje
normalnega poteka pouka),
 izrazitega odklanjanja sodelovanja pri pouku (pred izrekom prepovedi učitelj
dijaka opozori, da mu bo izrečena prepoved prisotnosti pri pouku, dijak mora
to opozorilo sprejeti v vednost),
 neprimernega odnosa do šolskega in drugega premoženja,
 posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali
varnost premoženja,
 neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
 če učitelj oceni, da dijakovo vedenje lahko ogroža varnost ali zdravje ljudi ali
varnost premoženja, mu lahko prepove tudi prisotnost pri pouku ali aktivnostih
tistega dne. V takem primeru takoj obvesti razrednika, vodstvo šole in starše.
Hkrati se odloči o vključitvi dijaka v druge oblike dela.
V času prepovedi prisotnosti pri pouku je dijak dolžan počakati pred učilnico in
opraviti naloge, ki mu jih določi učitelj, oziroma upoštevati druga učiteljeva navodila.
Učitelj dijaka obvesti, koliko časa traja prepoved. Izrečena prepoved mora biti
zapisana v dnevnik. Če dijak izvede naloge, ki mu jih je dal učitelj, se ta lahko odloči,
da prepovedi pri pouku ne evidentira v dnevnik oddelka kot neopravičen izostanek.
8.člen
PRAVILA UPORABE OSEBNIH NAPRAV ZA POVEZOVANJE S PODATKOVNIM
IN TELEKOMUNIKACIJSKIM OMREŽJEM
Uporaba prenosnih telefonov in drugih osebnih naprav za povezovanje s
podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem je med poukom prepovedana. Ob
nedovoljeni uporabi učitelj napravo odvzame, jo preda razredniku in o tem napiše
zapisnik.
90
9. člen
DRUGE PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI, KRŠITVE, ALTERNATIVNI
UKREPI, TER PRAVILA O VARNOSTI IN ZDRAVJU, KI NISO DOLOČENA S TEM
PRAVILNIKOM
Preventivna dejavnost šole
Za svojo varnost in zdravje so dijaki dolžni upoštevati:
– pravila v razredu,
– pravila na vajah v šolskih prostorih, terenskih vajah,
– pravila obnašanja ob obisku kulturnih dogodkov,
– varnostna pravila na ekskurzijah,
– varnostni načrt pri športnem dnevu.
Izleti in ekskurzije
Dijaki so dolžni upoštevati navodila nadzornih učiteljev.
Učitelji morajo dijake seznaniti:
– s pravili sprejemanja prijav dijakov (kdo se lahko udeleži),
– s pravili lepega vedenja,
– z ukrepi ob kršenju pravil.
Šolski red – alternativni vzgojni ukrepi
Alternativni vzgojni ukrepi so:
a) pobotanje oziroma poravnava (npr. v primeru neprimernega odnosa),
b) poprava škodljivih posledic ravnanja (npr. v primeru povzročitve manjše škode
– popravilo, čiščenje),
c) opravljanje dobrih del,
d) zagovor pri ravnatelju ali pred skupino dijakov,
e) premestitev v drugi oddelek.
10. člen
ŠTEVILO UR NEOPRAVIČENE ODSOTNOSTI, KI ŠTEJE ZA LAŽJO IN TEŽJO
KRŠITEV
– opomin (do 6 ur)
– ukor razrednika (7 do 10 ur)
– ukor oddelčnega učiteljskega zbora (11 do 15 ur)
– ukor učiteljskega zbora (16 do 25 ur)
– pogojna izključitev (26 do 30 ur)
– izključitev (35 ur)
a) V skladu s 16. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah se kot
lažje kršitve obravnava naslednje prekrške:
b) neprimeren odnos do pouka (zamujanje pouka ali drugih šolskih obveznosti,
večkratna pomanjkljiva oprema za šolsko delo, motenje šolskih dejavnosti kljub
opozorilom učitelja, pogostno neupoštevanje ali odklanjanje učiteljevih navodil o
zadolžitvah itn.),
91
c) neprimeren odnos do dijakov ali delavcev šole in do njihove lastnine (objestno
in nespodobno vedenje do sošolcev, učiteljev in delavcev šole ter
nespoštovanje njihove lastnine, prikrivanje storilca kršitev ali nesodelovanje pri
razjasnitvi kršitve itn.),
d) neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja (kršitev hišnega
reda, neprimerno vedenje, ki škodi ugledu šole),
e) kajenje v šoli ali na šolskem zemljišču,
f) do 10 ur neopravičene odsotnosti od pouka (če dijak zamudi pouk, lahko
razrednik to uro šteje kot neopravičeno).
b) V skladu s 17. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah se kot
težje kršitve obravnava naslednje prekrške:
1. ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika
(za ponavljajočo štejemo že drugo kršitev),
2. tatvina,
3. ponarejanje (ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, opravičil, podpisov
staršev, lažno prikazovanje identitete),
4. žaljiv odnos do dijakov ali delavcev šole (zmerjanje, žalitve v sredstvih
obveščanja itn.)
5. neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
6. namerno poškodovanje šolskega premoženja ali tuje lastnine,
7. od 11 do 30 ur neopravičene odsotnosti od pouka.
c) V skladu z 18. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah se kot
najtežje kršitve obravnava naslednje prekrške:
- ponavljajoče se enake težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen vzgojni
ukrep,
- psihično ali fizično nasilje,
- uživanje alkohola ali drugih drog, prihajanje oziroma prisotnost pod vplivom
alkohola ali drugih drog,
- prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
- prinašanje ali posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
- ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
- večja tatvina ali vlom,
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je povzročilo
telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
- neopravičena odsotnost od pouka (nad 30 ur)
- Objavljanje fotografij dijakov ali zaposlenih na šoli na internetu
Vse kršitve se vpisujejo v obrazec za prekrške, ki je priloga k dnevniku šolskega
dela. Učitelj je dolžan o vpisu takoj obvestiti dijaka.
Veljavnost vzgojnih ukrepov
Razredniki, oddelčni učiteljski zbori in učiteljski zbor ugotavljajo, kateri vzgojni ukrepi,
razen izključitve, so dosegli svoj namen in so lahko izbrisani. Vzgojni ukrepi, ki niso
izbrisani, veljajo eno leto.
92
11. člen
DRUGA PRAVILA V SKLADU Z DRUGIMI PREDPISI
Postopek in merila za prepis dijaka med šolskim letom
Dijak, ki se želi med šolskim letom prepisati na SPTŠ Murska Sobota, odda na šolo
obrazloženo prošnjo, ki ji priloži dokazila o dotedanjem izobraževanju.
Na odločitev o rešitvi vplivajo:
– ali ima šola po normativih dovolj prostora v letniku, v katerega se dijak želi
prepisati,
– ali šola dijaku lahko nudi pouk izbranega drugega tujega jezika in izbirnih
predmetov,
– ali ima prosilec za prepis pridobljene ocene in opravljene vse obveznosti v
dotedanji šoli,
– če so ocene prosilca negativne ali jih nima, opravi te obveznosti na dotedanji šoli,
– mnenje učiteljskega zbora.
11. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati Šolska pravila SPTŠ Murska
Sobota, sprejeta septembra 2007.
12. člen
Šolska pravila začnejo veljati z dnem objave na šolski spletni strani.
Murska Sobota, dne 01. 10. 2010
Ravnatelj:
Ludvik Sukič, prof.
93
MERILA O PODELJEVANJU NAGRAD, POHVAL ALI
DRUGIH PRIZNANJ
Pohvale, priznanja ali materialno nagrado lahko prejme dijak ali skupina dijakov za
uspešno in prizadevno delo v šoli ali izven nje.
Pohvale, priznanja in materialne nagrade dijakom ali skupini dijakov lahko
predlagajo:
 razrednik,
 drugi strokovni delavci šole,
 mentorji dejavnosti,
 ravnatelj,
 oddelčne skupnosti in skupnosti dijakov šole,
 športni klubi ali druge organizacije,
 starši.
Na podlagi podanih predlogov za podelitev pohval, priznanj in nagrad dijakom ali
skupini dijakov sprejme odločitev o podelitvi:
 predlagatelj – za ustne pohvale,
 razrednik – za pisne pohvale,
 oddelčni učiteljski zbor, skupnost dijakov, mentor dejavnosti – za priznanja,
 učiteljski zbor šole – za materialno nagrado.
Pohvale
Pohvale so lahko ustne ali pisne.
Ustne pohvale se izrečejo, kadar se dijak ali skupina dijakov izkaže s prizadevnostjo
pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti. Ustne pohvale izreče predlagatelj.
Pisne pohvale se podeljujejo za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.
Pisne pohvale se podeljujejo za:
 prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih
in drugih dejavnostih šole,
 doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih ali drugih tekmovanjih in
srečanjih dijakov z različnih področij znanja in delovanja,
 posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti dijakov ali
skupnosti dijakov šole,
 nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
 druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj
ocenijo kot primerne za razlog pisne pohvale.
Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno
napredovanje dijaka.
Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih
dejavnostih.
94
Priznanja
Priznanja se podeljujejo za:
 večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem ali
izvenšolskem delu,
 doseganje vidni rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so
organizirana za območje občine, regije ali države,
 večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih
dejavnostih,
 doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer dijaki predstavljajo
šolo,
 večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali dijaški skupnosti šole,
 druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj
ocenijo kot primerne za podelitev priznanja.
Priznanja podeljuje ravnatelj šole praviloma ob zaključku šolskega leta na slavnosten
način.
Nagrade
Materialne nagrade se podeljujejo za:
 odličen uspeh,
 doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so
organizirana na državnem nivoju (prva tri mesta oziroma prve tri nagrade,
plakete …),
 večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih
dejavnostih,
 druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj
ocenijo kot primerne za podelitev nagrade.
Materialne nagrade so načeloma knjižne, izjemoma pa tudi v drugi materialni obliki.
O vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z razredniki, podeljuje jih
ravnatelj šole praviloma ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.
V izjemnih okoliščinah se pohvale, priznanja in nagrade lahko podeljujejo tudi med
šolskim letom.
Ravnatelj:
Ludvik Sukič, prof.
95
MERILA ZA PRIDOBITEV STATUSA IN NAČINI
PRILAGAJANJA ŠOLSKIH OBVEZNOSTI
Pravila šolskih obveznosti dijakov, ki se vzporedno izobražujejo ali se pripravljajo na
mednarodna tekmovanja, in dijakov, ki so perspektivni ali vrhunski športniki, ureja
Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti (Ur. l. RS, št. 89/98, 56/07).
Ta pravilnik ureja:
− status dijaka kulturnika,
− status dijaka tekmovalca,
− status dijaka perspektivnega športnika,
− status dijaka vrhunskega športnika.
1. člen
Predlog za pridobitev statusa na SPTŠ Murska Sobota pisno vložijo dijakovi starši
oziroma zakoniti zastopniki ali polnoletni dijak, ustrezno društvo, športni klub ali
organizacija in predlogu priložijo tudi ustrezna potrdila. O dodelitvi statusa odloča
ravnatelj po pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega zbora. Pravice in obveznosti
dijaka s statusom se določijo z dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti in s
sklepom o dodelitvi statusa.
2. člen
Status dijaka kulturnika si lahko pridobi dijak, ki se vzporedno izobražuje v glasbenih,
baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, ali aktivno sodeluje v
javnem kulturnem društvu.
3. člen
Status dijaka športnika si lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni
športni zvezi in se udeležuje uradnih tekmovanj nacionalnih panožnih športnih zvez,
ali dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika v skladu z Zakonom o športu (naziv
podeli Olimpijski komite Slovenije).
4. člen
Status dijaka tekmovalca si lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na državna ali
mednarodna tekmovanja iz znanja, če ga državno strokovno društvo, združenje ali
drug pristojni organ uvrsti na ta tekmovanja. Po enakih izhodiščih se obravnava tudi
dijaka raziskovalca ali umetnika.
O dodelitvi statusa odloči ravnatelj s sklepom. Pred odločitvijo si
ravnatelj pridobi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora.
96
5. člen
K predlogu za pridobitev statusa je potrebno priložiti:
- za status kulturnika ali umetnika potrdilo o vpisu v drugo šolo oziroma drug
izobraževalni program in časovni spored obveznosti za tekoče šolsko leto;
- za status športnika potrdilo, da je dijak registriran pri nacionalni panožni športni
zvezi in da se udeležuje uradnih tekmovanj te športne zveze, in od kluba potrjen
časovni spored treningov in tekmovanj, za status vrhunskega športnika pa listino o
dodelitvi naziva vrhunski športnik in časovni spored tekmovanj;
- za status dijaka tekmovalca ali raziskovalca potrdilo državnega strokovnega
društva, združenja ali drugega pristojnega organa, ki organizira ali vodi priprave na
tekmovanja iz znanja, da se dijak pripravlja in sodeluje v uradnem tekmovanju.
6. člen
Status se praviloma podeljuje na začetku šolskega leta. Predlog, skupaj z dokazili o
izpolnjevanju pogojev, je treba predložiti do 30. septembra v tekočem šolskem letu.
Če eden od staršev izrecno pisno nasprotuje dodelitvi statusa dijaku, statusa ni
mogoče dodeliti, dokler se starša o tem ne sporazumeta.
Šola dodeli status za eno šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko le za določen
čas v šolskem letu. Status se lahko podaljša v naslednjem šolskem letu, če dijak
izpolnjuje pogoje zanj. Vlogo za podaljšanje statusa skupaj z dokazili je potrebno
predložiti do roka, določenega v prejšnjih odstavkih.
7. člen
Pravice in obveznosti določi dijaku ravnatelj s sklepom o dodelitvi statusa. S sklepom
je lahko predvidena tudi posebna pogodba o izobraževanju. Dijaku s statusom se
prilagodijo način in roki ustnega preverjanja znanja. V primeru, da dijak s statusom z
aktivnostmi, zaradi katerih je pridobil status, bistveno odstopa od šolskega reda v
srednjih šolah in od Šolskih pravil SPTŠ Murska Sobota, se z dijakom in s starši
sklene pedagoška pogodba. S pedagoško pogodbo se uredijo:
- obdobja obvezne navzočnosti pri pouku,
- obveznosti dijaka pri pouku in drugih delih izobraževalnega programa,
- način in roki ocenjevanja znanja oziroma izpolnjevanja drugih obveznosti,
- druge medsebojne pravice in obveznosti.
8. člen
Sklep o dodelitvi statusa začne veljati, ko ga podpiše ravnatelj, eden od staršev in
dijak. Pedagoška pogodba se sklene v osmih dneh po dodelitvi statusa. Veljati
začne, ko jo podpiše eden od staršev, dijak in ravnatelja obeh šol (ko gre za
vzporedno izobraževanje) oziroma ravnatelj in pooblaščeni strokovni delavec
nacionalne panožne športne zveze ali drugi predvideni podpisnik (klub ali društvo). V
tem primeru razrednik pripravi izvedbeni načrt za uresničevanje pravic in obveznosti
iz statusa. Izvedbeni načrt je sestavni del pedagoške pogodbe.
97
9. člen
Dijaku status preneha:
- če mu je dodeljen za določen čas,
- na njegovo izrecno željo ali zahtevo staršev dijaka,
- če mu preneha status perspektivnega športnika po zakonu o športu,
- če mu preneha status dijaka šole, v kateri se vzporedno izobražuje,
- če se preneha ukvarjati z dejavnostjo, zaradi katere mu je dodeljen,
- če se mu status odvzame.
10. člen
Dijaku se status odvzame:
- če po svoji krivdi ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti, to pa povzroči
negativen učni uspeh,
- če na dejavnostih, zaradi katerih je dobil status, deluje proti vzgojni usmeritvi
šole in se obnaša v nasprotju z njo,
- če je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep ukor učiteljskega zbora ali alternativni
ukrep preselitve.
Mnenje o odvzemu statusa dijaku sprejme učiteljski zbor.
11. člen
Šola lahko odloči, da dijaku status miruje, če tako želi sam ali to predlagajo njegovi
starši ali oddelčni učiteljski zbor s sklepom. Med mirovanjem statusa dijak ne more
uveljavljati pravic, ki so mu bile z njim dodeljene. Status lahko dijaku miruje zaradi:
- dijakovega slabega učnega uspeha,
- bolezni,
- poškodbe,
- ukinitve dejavnosti, s katero se je dijak ukvarjal,
- začasne prekinitve obveznosti v dejavnosti, s katero se je ukvarjal (odmor
med sezonama).
O mirovanju statusa odloči ravnatelj v osmih dneh po prejemu utemeljenega pisnega
predloga.
12. člen
Sklep o dodelitvi statusa, vključno s pedagoško pogodbo, je enako obvezujoč za vse,
na katere se nanaša oziroma so ga podpisali. Zoper odločitve v zvezi z
uveljavljanjem pravic in obveznosti iz statusa je možna pisna pritožba.
98
O pritožbi odloča ravnatelj šole. O pritožbi na odločitev ravnatelja odloča Svet šole.
Odločitev Sveta šole je dokončna. Rok za pisno pritožbo je osem dni po prejemu
pisne odločitve in 30 dni, če pisna odločitev ni bila izdana.
Ravnatelj:
Ludvik Sukič, prof.
99
Pravilnik o vedenju dijakov, učiteljev in spremljevalcev na
strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnostih
S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo pravice in dolžnosti dijakov, učiteljev
in spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnostih ter določajo načini za ukrepanje ob kršitvah.
Pravice dijaka so:
 da se udeležuje strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnosti,
 da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnostih zagotovljena varnost,
 da šola oblikuje program strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnosti tako, da so spoštovane univerzalne civilizacijske
vrednote in posebnosti različnih kultur,
 da učitelji in spremljevalci spoštujejo njegovo osebnost in individualnost in
njegovo človeško dostojanstvo ter pravico do zasebnosti,
 da pri izvajanju strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnosti pridobiva kvalitetne informacije, ki razširjajo njegovo
znanje, ter razvija pomembne veščine ali spretnosti,
 da sme konstruktivno sodelovati pri oblikovanju vsebine strokovnih ekskurzij
in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti.
Pravice učitelja in spremljevalca so:
 da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnostih zagotovljena varnost,
 da konstruktivno sodeluje z ravnateljem in vodjo strokovne ekskurzije (ali
druge oblike vzgojno-izobraževalne interesne dejavnosti) pri oblikovanju
vsebine, načrtovanju in pripravi posameznih dejavnosti in pri analiziranju
uspešnosti ob zaključku,
 pravica do nadomestila za čas odsotnosti v skladu s kolektivno pogodbo.
Dolžnosti dijaka so:
 spoštovanje vseh ljudi in vedenje v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi
normami,
 spoštovanje pravic drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev,
 aktivno sodelovanje pri pripravi posameznih vsebin (v skladu z dogovori med
vodjami posameznih dejavnosti, učitelji in spremljevalci) pred odhodom na
ekskurzijo (ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne dejavnosti), med njo in pri
oblikovanju zaključnega poročila ter analiziranju uspešnosti izvedbe,
100
 da ves čas trajanja strokovne ekskurzije ali drugih vzgojno-izobraževalnih
interesnih dejavnosti upošteva navodila učiteljev in spremljevalcev,
 da brez dovoljenja zanj odgovornega spremljevalca ne zapusti skupine,
 da skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter
osebnostne integritete drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev ter drugih
ljudi,
 da odgovorno izvaja dogovorjene oblike dežurstev dijakov,
 da sooblikuje ugled šole,
 da na ekskurzijo ali kako drugo vzgojno-izobraževalno interesno dejavnost ne
jemlje alkoholnih pijač in drugih nedovoljenih drog, ne pije alkoholnih pijač, ne
jemlje nobenih drugih drog ter jih v času trajanja strokovne ekskurzije ali
katere druge oblike vzgojno-izobraževalne interesne dejavnosti tudi ne
kupuje,
 da pazi na inventar in čistočo v prevoznih sredstvih (avtobus, vlak, letalo,
ladja …), restavracijah, domovih in drugih prenočiščih,
 da upošteva hišni red prenočišča (doma, hotela ipd.), zlasti določilo o miru po
22. uri.
Dolžnosti učitelja in spremljevalca:
 v skladu z letnim načrtom vsebinsko pripravi vse potrebno za izvedbo
strokovne ekskurzije ali/in druge oblike vzgojno-izobraževalne interesne
dejavnosti,
 organizira oz. soorganizira strokovno ekskurzijo ali drugo obliko vzgojnoizobraževalne interesne dejavnosti v skladu z zastavljenimi cilji,
 izvede oz. sodeluje pri izvedbi strokovne ekskurzije ali druge oblike vzgojnoizobraževalne interesne dejavnosti ter analizira uspešnost in oblikuje
zaključno poročilo oz. pri tem sodeluje z vodjo dejavnosti ali ravnateljem.
V primeru, ko dijak ne spoštuje ali ne upošteva v tem pravilniku navedene dolžnosti,
je šola dolžna ukrepati v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah (Ur.
list RS, št. 43/07), ki natančno določa postopek izrekanja ustreznih vzgojnih ukrepov.
V primeru hujših kršitev se dijaku lahko izreče prepoved udeležbe na drugih
strokovnih ekskurzijah (ali drugih oblikah vzgojno-izobraževalnih interesnih
dejavnosti), ki jih šola organizira v prihodnje.
Ob najhujših kršitvah je lahko izrečena tudi izključitev iz nadaljnjega poteka
strokovne ekskurzije ali drugih oblik vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti ter
napotitev domov na lastne stroške, pri čemer mora mladoletnega dijaka spremljati
spremljevalec, pri polnoletnem pa se o takšnem ukrepu predhodno obvesti le
njegove starše. Takšen ukrep je mogoče izreči, če se z njim, na tajnem glasovanju,
strinja večina prisotnih učiteljev in spremljevalcev.
O drugih oblikah kršitev pravilnika je spremljevalec na strokovni ekskurziji ali
izvajalec drugih oblik vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti dolžan poročati
razredniku oz. drugemu ustreznemu organu šole v najkrajšem možnem času, da
lahko ta ustrezno vzgojno ukrepa.
V primeru, ko pravilnik krši učitelj ali spremljevalec, je dolžan ukrepati ravnatelj v
skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
101
Dijaki zaključnih letnikov ali Dijaška skupnost lahko organizirajo eno- ali večdnevni
izlet po Sloveniji ali tujini. Izlet organizirajo praviloma sami, v dogovoru s starši, izven
pouka in brez sodelovanja šole. Pri taki organizaciji izleta so organizacija, izvedba,
udeležba, trajanje in stroški izleta ter odgovornost v zvezi z izletom v domeni
izključno dijakov in staršev.
Dijaki se lahko dogovorijo s starši in šolo za zaključni izlet ob soudeležbi in
soodgovornosti šole.
Tudi v tem primeru so nosilci organizacije in priprav na izlet dijaki oddelka. Pri
pripravah, spremstvu, stroških za spremstvo in odgovornosti za priprave in izvedbo
izleta pa je soudeležena tudi šola. Neposredno pri pripravah sodelujejo razredniki,
priprave oddelkov pa spremlja in jim po potrebi pomaga pomočnik ravnatelja.
Pobudo in okvirni načrt za zaključni izlet poda razrednik oddelka pomočniku
ravnatelja najkasneje do konca marca.
Za izlet ob soudeležbi šole veljajo naslednji pogoji:
 izleta se mora udeležiti najmanj 80 % dijakov oddelka,
 spremstvo dijakov na izletu mora biti v skladu z normativi o spremstvu,
 izlet mora imeti tudi vzgojno-izobraževalni namen,
 v ceno, ki jo plačajo dijaki v dogovoru z agencijo, morajo biti všteti tudi stroški
spremljevalcev (pot, prenočišče, hrana, vstopnice),
 ob upoštevanju 4. alineje šola krije del dnevnice spremljevalca v skladu z
zakonom.
Zaključni izlet dijakov ob soudeležbi šole, na osnovi poročila pomočnika ravnatelja in
razrednika oddelka o opravljenih pripravah na izlet ter mnenja staršev dijakov
oddelka, odobri ravnatelj šole.
Ravnatelj:
Ludvik Sukič, prof.
102
Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št.
60/2010) ravnatelj SPTŠ Murska Sobota po predhodni obravnavi na seji učiteljskega zbora
dne 31. 08. 2010 določa naslednja
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravil )
Šolska pravila ocenjevanja določajo:
 oblike, načine, obseg in roke izpolnjevanja obveznosti,
 pogoje obveznega ponavljanja ocenjevanja,
 roke za vračanje izdelkov,
 postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju,
 izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in
pisnega izpita),
 pripravo in hranjenje izpitnega gradiva (naloge, nosilce, roke),
 kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepe,
 druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
2. člen
(načela ocenjevanja znanja)
Pri ocenjevanju znanja učitelj:
 upošteva doseganje pričakovanih učnih ciljev, poznavanje in razumevanje
učne snovi, uporabo znanja, zmožnost analize, sinteze in vrednotenja znanja,
 uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
 omogoča dijakom kritično samopreverjanje in samoocenjevanje,
 spoštuje pravice dijakov, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
 prispeva k demokratizaciji odnosov z dijaki.
3. člen
(prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb tega pravilnika se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, kot
je to določeno v odločbi o usmeritvi dijaka oziroma v ustreznih aktih, v katerih je
določen način prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja.
103
II.
OCENJEVANJE ZNANJA
4. člen
(javnost ocenjevanja)
(1) Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se
predvsem tako, da učitelj dijaka:
 seznani z obsegom učne snovi in s cilji oziroma kompetencami ter drugimi
obveznostmi, ki naj bi jih dosegel,
 seznani z oblikami in načini ocenjevanja,
 seznani z roki za ocenjevanje,
 seznani z mejami za ocene in točkovno vrednostjo posameznih nalog ter
vsebin (v nadaljnjem besedilu: točkovnik),
 seznani z dovoljenimi pripomočki,
 ocenjuje v oddelku oziroma skupini,
 obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja,
 seznanja z reševanjem in rešitvami nalog, ki so bile ocenjevane.
(2) Z minimalnimi standardi znanj in spretnostmi, z oblikami in načini ocenjevanja ter
drugimi obveznostmi učitelj dijaka seznani ob začetku pouka. Na pisnem izdelku
mora biti navedeno število točk za posamezno nalogo.
(3) Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku. Če se rezultati
ocenjevanja objavijo na drug dijakom javno dostopen način, je potrebno osebno ime
dijaka nadomestiti z ustrezno šifro.
(4) Ugotavljanje doseganja učnih ciljev oziroma kompetenc in izpolnjevanje drugih
obveznosti pri programski enoti učitelj v skladu s temi pravili sproti dokumentira v
ustrezno šolsko dokumentacijo.
(5) Udeleženci izrednega izobraževanja (v nadaljevanju odrasli) morajo biti ob
začetku izobraževanja seznanjeni z obsegom programske enote, oblikami, načini in
roki ocenjevanja ter obveščanja o rezultatih.
5. člen
(merila ocenjevanja znanja)
(1) Strokovni aktiv oziroma učitelj, če ni strokovnega aktiva za posamezen predmet
ali programsko enoto ob začetku šolskega leta, določi in uskladi merila ocenjevanja
znanja. Merila ocenjevanja znanja oziroma opisniki za predmet oziroma programsko
enoto se določijo na podlagi katalogov znanja oziroma učnega načrta. Z opisniki se
določi zahtevana kakovost znanja, področja ocenjevanja, načini ocenjevanja, deleži
prispevkov posameznih elementov znanja in drugo.
104
6. člen
(oblike in načini ocenjevanja)
(1) Znanje se ocenjuje pri pouku ali na izpitu. Ocenjuje se znanje, določeno s
katalogi znanj, letnimi pripravami oziroma s finimi kurikuli. Pri tem se uporabljajo
ustrezne oblike in načini ocenjevanja ter upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka
in andragoška načela.
(2) Oblike ocenjevanja znanja so individualne, v dvojicah ali skupinske.
(3) Doseganje standardov znanja in učnih ciljev se ocenjuje na različne načine:
ustno, pisno, z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, praktičnimi izdelki oziroma
storitvami, zagovori, nastopi in podobno.
(4) Oblike in načine ocenjevanja določi programski učiteljski zbor oziroma strokovni
aktiv v načrtu ocenjevanja znanja. Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso
določeni v katalogih znanj oziroma učnih načrtih, jih določi programski učiteljski zbor
na predlog učitelja oziroma strokovnega aktiva.
7. člen
(izvajalci ocenjevanja)
(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje, oziroma
izpraševalec. Ravnatelj oziroma andragoški vodja pri izobraževanju odraslih (v
nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje
tudi drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta.
(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik,
pri izobraževanju odraslih pa oseba, odgovorna za izobraževanje odraslih (v
nadaljnjem besedilu: razrednik).
8. člen
(osebni izobraževalni načrt)
(1) Osebni izobraževani načrt (OIN) za redno vpisane dijake obsega pogoje, načine,
oblike, obseg in roke za popravo negativne ocene oz. za izpolnjevanje drugih
neizpolnjenih obveznosti. Pripravi ga učitelj predmeta (programske enote) za
vsakega dijaka, ki je bil v ocenjevalnem obdobju (oz. po potrebi programski
enoti) ocenjen z negativno oceno. Učitelj o pripravi oz. izdelavi OIN za
posameznega dijaka obvesti razrednika, svetovalno službo in vodstvo šole. Z
osebnim izobraževalnim načrtom morajo biti v celoti seznanjeni dijak in njegovi
straši oz. skrbniki, kar morajo potrditi z lastnoročnim podpisom.
(2) V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni izobraževalni načrt (OIN) v
skladu z 10. členom pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
105
III. NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI
9. člen
(ugotavljanje doseganja minimalnega standarda znanja)
(1) Doseganje minimalnega standarda znanja se ugotavlja pri programskih enotah,
ki se ocenjujejo številčno (predmeti in moduli). Pri drugih programskih enotah
(interesne dejavnosti, praktično izobraževanje pri delodajalcu) se izpolnitev
obveznosti ugotavlja z »opravil«, »ni opravil".
(2) Doseganje minimalnih standardov znanja se ugotavlja:
- pri vsakokratnem ocenjevanju znanja iz posamezne programske enote,
- ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja,
- ob koncu pouka,
- na izpitih.
(3) Pri odraslih udeležencih se minimalni standard znanja ugotavlja ob vsakokratnem
ocenjevanju znanja na delnih izpitih oziroma ob koncu predmeta ali programske enote
na izpitih.
10. člen
(splošni učni uspeh)
Splošni učni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa
andragoški zbor na predlog razrednika, po tem ko opravi vse predpisane obveznosti,
določene s programom oziroma izvedbenim kurikulom.
Splošni učni uspeh se določi po merilih iz 19. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v
srednjih šolah.
Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali ravnatelja, lahko oddelčni učiteljski
zbor oziroma andragoški zbor za udeležence izobraževanja odraslih določi odličen
uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programski enoti oceno dobro (3), pri več
kot polovici predmetov ali programskih enotah pa odlično (5); oziroma prav dober
uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programskih enota oceno zadostno (2),
pri več kot polovici predmetov ali programskih enot pa prav dobro (4) ali odločno (5).
Pri tem se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in
samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja
obveznosti.
11. člen
(načini in roki izpolnjevanja obveznosti,
določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanj)
(1) V vsakem ocenjevalnem obdobju mora dijak pridobiti vsaj dve oceni.
106
(2) Če dijak v 1. ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda pri
posamezni programski enoti, mora imeti v 2. ocenjevalnem obdobju možnost
popravljanja nezadostne ocene. Učitelj oziroma učitelji programske enote v
osebnem načrtu ocenjevanja znanja (OIN) določijo pogoje, načine, oblike in roke
izpolnitve neizpolnjenih obveznosti.
(3) Če dijak ob koncu pouka ni dosegel pozitivne ocene oziroma ni bil ocenjen pri eni
ali več programskih enotah, ima pravico opravljati popravne oziroma dopolnilne izpite,
s tem, da mora najprej opraviti dopolnilne izpite in šele nato popravne izpite.
(4) Dijak lahko opravlja popravne izpite, če ob koncu pouka ni bil pozitivno ocenjen
pri največ treh predmetih/programskih enotah. V spomladanskem roku lahko opravlja
največ dva izpita, v jesenskem roku pa preostale izpite.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.
12. člen
(neizpolnjevanje obveznosti, določenih z učnim načrtom/katalogom znanja)
(1) Neizpolnjene obveznosti so:
- nezadostna končna ocena pri predmetu/programski enoti,
- neopravljene obveznosti po učnem načrtu/katalogu znanja posameznega
predmeta/programske enote in letnimi pripravami, usklajenimi z njim,
- neudeležba pri posameznih oblikah in načinih ocenjevanja znanja, določenih z
učnim načrtom/katalogom znanja oziroma s strani strokovnega aktiva,
- nedelanje domačih nalog,
- neopravljene OIV/interesne dejavnosti,
- nedoseganje 100 % prisotnosti pri praktičnem pouku pri delodajalcu oziroma
delovni praksi,
- neopravljene obveznost pri projektnem delu,
- neopravljene obveznost pri praktičnem usposabljanju pri delodajalcu
- druge neopravljene obveznosti, določene z učnim načrtom/katalogom znanja
(2) Obveznosti dijaka pri predmetu/programski enoti v skladu z učnim
načrtom/katalogom znanja natančneje določi strokovni aktiv za posamezen
predmet/programsko enoto. Natančno določi tudi posledice neopravljanja obveznosti.
Učitelj seznani dijake z njimi ob začetku pouka v šolskem letu.
Do neizpolnjenih obveznosti lahko pride tudi:
- v primeru izrednih dogodkov,
- v primeru pedagoške pogodbe.
(3) Izpolnjevanje posameznih obveznosti dijaka ugotavljajo v skladu s svojimi
zakonsko določenimi pristojnostmi učitelj predmeta/programske enote, razrednik,
programski učiteljski zbor in oddelčni učiteljski zbor ob informativnih konferencah, ob
koncu ocenjevalnega obdobja in pouka ter ob koncu šolskega leta.
107
(4) Za dijake, ki ne izpolnjujejo obveznosti, učitelj predmeta/programske enote določi
roke, oblike in načine izpolnitve neopravljenih obveznosti. Pri tem se po potrebi
usklajuje z oddelčnim učiteljskim zborom in dijaki. Učitelj predmeta/programske enote
praviloma po prvem ocenjevalnem obdobju določi (vsaj) en rok za izpolnitev
neizpolnjenih obveznosti. Dijak naj bi jih za prvo ocenjevalno obdobje izpolnil
najkasneje do začetka zimskih počitnic. Učitelj posameznega predmeta in/ali
razrednik vodita pisne zaznamke o poteku izpolnitve obveznosti.
(5) Dijak, ki ni dosegel končne pozitivne ocene pri predmetu/programski enoti,
opravlja popravni izpit. Roki popravnih izpitov so določeni v letnem delovnem načrtu.
(6) Dijak lahko pristopi k popravnim izpitom, če ni dosegel končne pozitivne ocene pri
največ treh predmetih/programskih enotah.
(7) Dijak, ki pri predmetu/programski enoti do zaključka pouka ni bil ocenjen, opravlja
dopolnilni izpit. Dijak je neocenjen, če v enem ali obeh ocenjevalnih obdobjih nima
nobene ocene. Prav tako je lahko neocenjen, če ima pozitivne ocene, vendar pri
predmetu/programski enoti do konca pouka ni opravil vseh z učnim
načrtom/katalogom znanj in letno pripravo določenih obveznosti. Roki za dopolnilne
izpite so določeni z letnim delovnim načrtom.
(8) Dijak lahko opravlja v spomladanskem roku največ dva popravna izpita. Ostale
izpite opravlja v jesenskem roku. Dopolnilne izpite mora opraviti pred popravnimi.
(9) Dijak lahko napreduje v višji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen
pri vseh predmetih/programskih enotah in je opravil tudi vse druge obveznosti.
IV. VPOGLED IN IZROČANJE OSEBNIH IZDELKOV
13. člen
(seznanitev z uspehom, vpogled in vračanje izdelkov)
1. Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik imajo pravico do
seznanitve z uspehom med šolskim letom.
2. Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni
najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj
lahko v utemeljenih primerih določi drugi rok.
3. Dijaku oziroma staršem je treba omogočiti vpogled v dijakove ocenjene
pisne in druge izdelke. V njih morajo biti označene napake tako, da dijak
lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do
obrazložitve ocene. Ob vpogledu v izdelek lahko dijak učitelja opozori na
morebitne napake pri ocenjevanju.
4. Učitelj vrne dijakom pisne oziroma druge izdelke v petih dneh oziroma
najkasneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. Dijak, starši ali
drugi zakoniti zastopniki lahko v vmesnem času pisno zahtevajo vpogled
oziroma fotokopijo izdelka.
5. Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za odrasle.
108
V. POGOJI OBVEZNEGA PONAVLJANJA OCENJEVANJA
14. člen
(ponovno ocenjevanje)
(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot 40 % vseh dijakov, ki so bili
ocenjeni v oddelku oziroma učni skupini, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi. Za
učence, ki so prvič pisali negativno, je ponovitev ocenjevanja obvezna, za ostale
pa ne. Upoštevata se obe oceni.
(2) Pred ponovnim pisnim ocenjevanjem znanja učitelj skupaj z dijaki analizira
vzroke za neuspeh, to evidentira v dnevnik dela in razredniku, svetovalni službi in
vodstvu šole odda pisno poročilo o neuspehu in načrt priprav na ponovitev
ocenjevanja
(3)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
VI. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK
15. člen
(popravljanje napak pri ocenjevanju)

Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske
ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno
evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena
oziroma ugotovitev nanaša.

Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko dijak ali
njegovi starši v treh delovnih dneh pisno z obrazložitvijo oddajo zahtevo po
odpravi napake. O odpravi napake dokončno odloči ravnatelj.
Če se v postopku popravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila
ocenjevanja, se ravna v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih
šolah.

VII. IZPITNI RED
16. člen
(vrste izpitov)
V šoli se opravljajo sprejemni, predmetni, popravni in dopolnilni izpiti ter delni in
končni izpiti za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izpit). Posamezne vrste izpitov so
opredeljene v Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednji šoli.
17. člen
109
(izpiti za odrasle)
(1) Odrasli lahko opravljajo poleg sprejemnih, predmetnih, popravnih in
dopolnilnih izpitov še delne in končne izpite (v nadaljnjem besedilu: izpiti za
odrasle).
(2) Z delnimi izpiti se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih sklopih v okviru
posameznega predmeta ali modula za posamezni letnik. Kdor uspešno opravi vse
delne izpite v skladu s katalogom znanj oziroma z učnim načrtom in letnim
delovnim načrtom učitelja, je opravil končni izpit.
(3) S končnimi izpiti po zaključenih vsebinskih sklopih se lahko ocenjuje znanje iz
posameznega predmeta ali programske enote za posamezen letnik, lahko pa tudi
iz posameznega predmeta oziroma programske enote za celoten izobraževalni
program ali za več letnikov hkrati.
18. člen
(prijava in odjava)
(1) Dijak opravlja izpite v šoli, v katero je vpisan. Sprejemne in predmetne izpite
opravlja v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati.
(2) Dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se
lahko najkasneje dva dni pred izpitnim rokom.
(3) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko
opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora
šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila.
O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge.
(4) Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži
izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni
rok. Dijak, ki opravi le del izpita, opravlja v naslednjem izpitnem roku izpit v celoti,
razen če iz utemeljenih razlogov ravnatelj odloči drugače.
19. člen
(prijava in odjava udeležencev izobraževanja odraslih)
(1) Udeleženci izobraževanja odraslih se na izpite prijavljajo v skladu z izpitnimi
roki, ki so vsako leto zapisani v letnem delovnem načrtu in osebnem
izobraževalnem načrtu. Prijaviti se morajo vsaj en teden prej, odjaviti pa vsaj tri dni
prej. Če se ne odjavijo v predpisanem roku, se šteje, da so izkoristili en izpitni rok.
110
20. člen
(izpitni roki)

Roki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim
načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki ureja
šolski koledar za srednje šole, tako da dijak lahko opravi vse obveznosti za
napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta. Dijaki so z njimi
seznanjeni na začetku šolskega leta.

V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita. Na isti
dan lahko dijak opravlja največ en izpit iz istega predmeta, ki se lahko
opravlja na različne načine (pisno, ustno, izdelek z zagovorom itd.).

Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut.
Izpitni nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut. Ustni del izpita, zagovor
izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Izdelava izdelka ali storitve
skupaj z zagovorom traja največ šest pedagoških ur. Dijak ima pravico do 15minutne priprave na ustni izpit oziroma na ustni del izpita.

Ravnatelj lahko dijakom iz utemeljenih razlogov v skladu z zakonom določi
tudi izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega
zbora.
Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom
začetka njihovega opravljanja. Prostorski in časovni razpored izpitov,
razvrstitev dijakov, nadzornih učiteljev ter razpored in izpitne komisije pripravi
odgovorna oseba za izvedbo izpitov. Razpored izpitov je javno objavljen.
Odrasli lahko večkrat opravljajo izpite tudi izven rokov, določenih s šolskim
koledarjem, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole.


21. člen
(pravila opravljanja izpita)






Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve in vaje nadzoruje
nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec.
Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na
obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu.
Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih pet izpitnih listkov več, kot je dijakov,
ki opravljajo izpit v skupini. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat
zamenja, kar ne vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki
odgovarjali, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.
Dijaka praviloma izprašuje oziroma ocenjuje učitelj predmeta, ki ga je
poučeval.
Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o
končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
Obliko in način opravljanja izpitov določi strokovni aktiv ali izpraševalec
oziroma ocenjevalec v skladu z izobraževalnim programom.
111
22. člen
(končna ocena pri predmetu)



Končno oceno pri predmetu ob zaključku pouka v šolskem letu določi učitelj
ob upoštevanju ocen iz vseh ocenjevalnih obdobij.
Če posamezno programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, določijo
končno oceno skupaj v skladu z vnaprej določenim razmerjem. Če to razmerje
ni določeno ali se o končni oceni ne sporazumejo, jo določi programski
učiteljski zbor. Za pozitivno končno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi
deli predmeta, ki jih poučujejo različni učitelji. Timsko ocenjevanja je sestavni
del načrta ocenjevanja.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
VIII. PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA
23. člen
(priprava izpitnega gradiva)
Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo), pripravi učitelj oziroma učitelji programske enote
(usklajeno na strokovnem aktivu) oziroma strokovni aktiv.
Izpitno gradivo lahko obsega:
 naloge za pisni del izpitov,
 izpitne listke z vprašanji za ustni del izpitov,
 gradivo za izpit kot izdelek, storitev, vaje.
Vodja strokovnega aktiva, izpraševalec ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo
ravnatelju najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je potrebno varovati na
način, ki ga v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj.
IX. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI
24. člen
(ugovor zoper oceno)
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu
ali obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.
112
25. člen
(postopek reševanja ugovora)





O utemeljenosti ugovora odloči ravnatelj s sklepom najkasneje v treh dneh po
njegovi vložitvi. V primeru, da ugovor ni utemeljen ga s sklepom zavrne. V
primeru utemeljenega ugovora pa imenuje komisijo za ugovor (v nadaljnjem
besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj.
Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno,
ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh
po sprejeti odločitvi.
Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem
pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega
strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, komisija na podlagi dokumentacije in
poročila učitelja, ki je dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi
novo oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno
oceni znanje dijaka.
Komisija odloči o ugovoru najkasneje v treh dneh od njenega imenovanja.
Odločitev komisije je dokončna.
Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka pisno seznaniti z
datumom, časom in krajem ter načinom in obsegom ponovnega ocenjevanja
znanja najpozneje tri dni pred dnevom ponovnega ocenjevanja.
26.člen
(kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi)

Kršitve pravil ocenjevanja znanja so: neopravičeni izostanek od napovedanega
ocenjevanja, prepisovanje, prišepetavanje, uporaba nedovoljenih pripomočkov,
uporaba informacijsko telekomunikacijskih naprav, ki omogočajo nedovoljeno
komunikacijo in kršenje ostalih pravil, ki jih za posamezno ocenjevanje oziroma v
začetku šolskega leta določi ocenjevalec ali strokovni aktiv pri svojem predmetu.

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj
ugotovi, da dijak uporablja nedovoljene pripomočke, prepisuje ali krši druga
pravila ocenjevanja, ocenjevanje za tega dijaka takoj prekine.

Enako velja tudi, če dijak pri pisnem ocenjevanju znanja takoj odda prazen list
oziroma pri ustnem ocenjevanju izjavi, da ne bo odgovarjal.

Učitelj lahko dijaka, ki krši pravila ocenjevanja, oceni z negativno oceno ali
predlaga ustrezen vzgojni ukrep. Učitelj evidentira dogajanje iz prejšnjih
odstavkov v ustrezni šolski dokumentaciji in o kršitvi napiše zapisnik ter ga odda
razredniku. Kršitelj mora biti seznanjen z vsebino zapisnika.
113
27. člen
(dokumentiranje postopkov in obveščanje)
Dijaku se sklepi pristojnih organov izdajajo pisno. Vročijo se mu praviloma na šoli.
Starše šola obvešča na način, kot jih obvešča o učnem uspehu dijaka.
X. DRUGA PRAVILA
28. člen
(analiza ocenjevanja)
(1) Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja
analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih, in sicer za
posameznega dijaka, učno skupino oziroma oddelek, ter sprejmejo ustrezne
sklepe.
(2) Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki
oddelka v prisotnosti razrednika, lahko pa tudi v prisotnosti učitelja posameznega
predmeta.
29. člen
(svetovanje)
(1) Učitelji in strokovni delavci šole dijaku svetujejo predvsem v zvezi z uspehom
med šolskim letom pripravo osebnega izobraževalnega načrta, metode uspešnega
učenja, izbiro predmetov v letniku oziroma o zaključkih izobraževanja in drugo.
30. člen
Za vprašanja, ki niso urejena v Šolskih pravilih ocenjevanj, se neposredno
uporabljajo določbe Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list
RS št. 60/2010) in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list št.
79/2006) ter Zakona o gimnazijah (Uradni list št. 1/2007).
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo teh Pravil prenehajo veljati Šolska pravila o ocenjevanju znanja SPTŠ
Murska Sobota, sprejeta 1. 9. 2008.
114
32. člen
(uveljavitev pravil)
Ta Pravila ocenjevanja znanja stopijo v veljavo po predhodni obravnavi in pridobitvi
mnenj učiteljskega zbora in se uporabljajo od 1. septembra 2013 naprej.
Murska Sobota, 30. 08. 2013
Ravnatelj:
Ludvik Sukič, prof.
115
Ravnateljica Gimnazije Murska Sobota in ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole
Murska Sobota sprejmeta:
PRAVILNIK O NAČINU UPORABE
V I D E O N A D Z O R N E GA S I S T E M A
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja način uporabe videonadzornega sistema (v
nadaljnjem besedilu: sistem), odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter nadzor
nad uporabo v prostorih in okolici (v nadaljnjem besedilu: prostori šole) Gimnazije
Murska Sobota in Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota (v nadaljevanju
SPTŠ).
II. NAMEN SISTEMA
2. člen
Namen sistema v prostori šole je:
– zagotavljanje varovanja in varnosti dijakov, zaposlenih in gostov v prostorih
šole,
– varovanje nepremičnin in opreme v prostorih šole in v varovanem območju,
– zagotavljanje varnosti službenih prostorov in nadzora vstopa v prostorih šole ter
varovanje tajnih podatkov.
3. člen
(1) Sistem je za namene izvajanja nalog iz prejšnjega člena lahko nameščen v
tistih prostorih šole, za katere je izdelan načrt varovanja.
(2) Načrt postavitev kamer je sestavni del načrta varovanja in ima oznako tajnosti
"interno".
III. UVEDBA SISTEMA IN UPRAVLJANJE S SISTEMOM
4. člen
(1) Za izdajo sklepa o videonadzoru, za pisno obveščanje zaposlenih delavcev in
za pridobitev mnenja reprezentativnega sindikata sta pristojna ravnatelja.
(2) Za odločanje o upravičenosti vpogleda in dajanje informacij o posnetkih in o
shranjevanju posnetkov na prenosne medije je pristojna odgovorna oseba, ki jo
določita ravnatelja.
116
(3) Odgovorna oseba skupaj z ravnateljema določi druge zaposlene delavce, ki
bodo odgovorni za upravljanje s sistemom, za pregledovanje posnetkov in vodenje
evidence vpogledov (v nadaljnjem besedilu: operater sistema).
(4) Operaterji sistema morajo biti za upravljanje in uporabo sistema ustrezno
usposobljeni. Z napravami morajo ravnati skrbno in v skladu s tehničnimi navodili.
5. člen
(1) O uporabi sistema in drugih alarmnih sistemov se vodi poseben dnevnik,
kamor se vpisujejo:
– spremembe nastavitev,
– okvare in tehnične težave pri delovanju,
– servisne posege.
(2) Dnevnik vodijo operaterji sistema.
6. člen
Posnetki, ki se pridobijo s sistemom, imajo oznako tajnosti "interno" in se hranijo
skladno s predpisi, ki urejajo hrambo tajnih podatkov in hrambo osebnih podatkov.
7. člen
(1) Posnetki se hranijo največ 30 dni za vse kamere, ki so vključene v napravo za
snemanje. Kvaliteta snemanja je praviloma 2 slike na sekundo po kameri.
(2) Če snemalna naprava ne omogoča teh zahtev, odgovorna oseba odredi
ustrezno tehnično rešitev, in sicer zmanjšanje kvalitete posnetkov (število slik na
sekundo) ali krajši čas hrambe posnetkov, skladno s tehničnimi zmožnostmi
snemalne naprave.
8. člen
(1) Na prenosne medije se shranjuje posnetke posameznih izrednih dogodkov,
kadar odgovorna oseba oceni, da je treba posnetek izrednega dogodka shraniti
zaradi zagotovitve dokaznega gradiva v pritožbenem, odškodninskem, disciplinskem
ali kazenskem postopku. Posnetki na prenosnih medijih se hranijo v ustreznem
spisu, tako kot ostali osebni podatki.
(2) Odgovorna oseba lahko tudi odredi, da se posnetki določenih izrednih
dogodkov shranijo na prenosne medije za namen rekonstrukcije in analize izvajanja
varovanja ter za usposabljanje.
(3) Snemanje na prenosni medij odredi odgovorna oseba ali oseba, ki jo ta
pooblasti. Praviloma se na prenosni medij shrani vse posnetke, ki prikazujejo izredne
dogodke.
(4) O vseh posnetkih iz prvega in drugega odstavka tega člena se vodi evidenca,
ki vsebuje naslednje podatke: datum in čas posnetka, številko kamere, kratka
vsebina, lokacija hrambe posnetka, datum brisanja ali uničenja posnetka ter kdo je
odredil in kdo izvedel presnemavanje.
9. člen
117
Če posnetki določenega dogodka ali stanja kažejo na sum kaznivega dejanja, je
treba o tem obvestiti policijo. Na pisno zahtevo policije se posnetek izroči v tiskani
obliki ali na prenosnem mediju.
10. člen
Pooblaščene osebe za pregled posnetkov so:
– ravnatelja šol,
– odgovorna oseba ali zaposleni delavec, ki jo po pooblastilu nadomešča,
– operaterji sistema,
– drugi zaposleni delavci, ki jih ravnatelja pooblastita za izvajanje nadzora nad
uporabo videosistema.
11. člen
Operaterji sistema imajo zaradi sprotnega spremljanja morebitnih izrednih
dogodkov pravico pregledovanja le tistih posnetkov, ki so nastali v času njihove
zadnje delovne izmene.
12. člen
(1) Dostop do nastavitev sistema s posebnim vstopnim geslom ima samo tisti
operater sistema, ki ga pisno pooblasti odgovorna oseba.
(2) Operater sistema lahko spreminja nastavitve, če mu tako odredi odgovorna
oseba ali zaposleni delavec, ki jo po pooblastilu nadomešča.
(3) Operater sistema o nastavitvah vodi poseben dnevnik ter vanj zabeleži vrsto
spremembe in kdo jo je odredil.
13. člen
Obvestila o sistemu na podlagi 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon
o varstvu osebnih podatkov) morajo biti vidno in razločno objavljena na način, ki
omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad
njim začne izvajati videonadzor, torej ob vsakem vhodu v prostore šole, če se z
videonadzorom nadzoruje tudi ožji varnostni pas oz. tudi v vseh notranjih prostorih
šole, če so videonadzorovani.
14. člen
(1) Na obvestilih ob vhodih v prostore šole in na obzidju se napiše:
"VAROVANO OBMOČJE – OBJEKT JE VIDEONADZOROVAN IN SNEMAN
Izvajalec: SECURITA družba za varovanje d.o.o. Ljublana, čemur sledi naslov in
telefonska številka, kjer je možno pridobiti informacije, kje in koliko časa se
shranjujejo posnetki iz sistema.
(2) Na obvestilih v notranjih prostorih šole se napiše:
»PROSTORI SO VIDEONADZOROVANI IN SNEMANI«
118
Izvajalec: " SECURITA družba za varovanje d.o.o.,Ljubljana, čemur sledi naziv
naslov. Spodaj je napisano še: "Informacije na tel. številki 02 530 34 60 in 02
530 34 61"
IV. TEHNIČNE ZAHTEVE SISTEMA
15. člen
Sistem namesti in tehnično vzdržuje izvajalec sam, ker poseduje licenco za
projektiranje in izvajanje tehničnega varovanja.
16. člen
(1) Lokacije namestitve kamer ter njihova funkcija so določene v načrtih
varovanja.
(2) Uporabljajo se naslednje kamere:
– kamere za opazovanje in alarmiranje notranjih prostorov šole,
– kamere za opazovanje in alarmiranje varovanega območja prostorov šole,
– vrtljive zunanje in notranje kamere za poljubno izbiro objekta nadzora v
varovanem območju prostorov šole,
(3) Kamere morajo biti usmerjene tako, da opazujejo samo ožji varnostni pas, ki
je pomemben za varnost prostorov šole in je določen v načrtu varovanja.
(4) Gibljive kamere morajo biti nastavljive tako, da jih ni moč usmeriti preko ožjega
varnostnega pasu prostorov šole. Če to tehnično ni izvedljivo, operater sistema ne
sme usmerjati gibljive kamere tako, da bi posegala dlje od ožjega varnostnega pasu.
17. člen
Kamer ni dovoljeno nameščati:
– v garderobah in sanitarnih prostorih.
18. člen
Naprava za snemanje mora imeti naslednje funkcije:
– da je dostop do nastavitev možen samo s posebnim vstopnim geslom,
– da je pregled posnetkov možen samo z individualnim geslom in da naprava
beleži vsak vstop v pregledovalni del in zabeleži, kdo in kdaj je vstopil v sistem
pregledovanja posnetkov ter katere posnetke je pregledoval (številka kamere, čas
posnetka od–do).
19. člen
(1) Če naprava za snemanje nima funkcij iz prejšnjega člena, se pregledovanje
posnetkov vodi s posebno evidenco, v katero se zabeleži:
– ime in priimek osebe, ki je posnetke pregledoval,
– datum in čas izvedbe pregleda,
119
– kateri posnetki so bili pregledovani (številka kamere in čas posnetka od–do).
(2) Naprava mora imeti tehnično rešitev za snemanje na ustrezen prenosen medij
(CD, DVD, USB ključ, memo-stik …)
V. PRIJAVA
20. člen
Izvajalec videonadzora mora kot upravljalec zbirke Evidenca video posnetkov to
vpisati v Register zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi Informacijski pooblaščenec.
VI. KONČNA DOLOČBA
21. člen
Ta pravilnik prične veljati z dnem, ko ga podpišeta ravnatelja obeh šol.
Murska Sobota, dne 01.09.2011
Ravnateljica Gimnazije Murska Sobota :
Regina Cipot, prof.
Ravnatelj SPTŠ:
Ludvik Sukič, prof.
120