#NN Gozdno semenarstvo drevesničarstvo

Comments

Transcription

#NN Gozdno semenarstvo drevesničarstvo
I n ž .# A A R I H A R D E R K E R
V *
#NN
Gozdno semenarstvo
in
drevesničarstvo
#MMLJUBLJANA #GG1955
UVOD
Knjigo sem sestavil na podlagi navedene literature. Namenjena je tako strokovnjakom
in praktičnim
delavcem v
semenarstvu in drevesničarstvu
kakor tudi dijakom
strokovnih šol.
Za strokovne nasvete pri sestavi knjige, pregled rokopisa
ter preskrbo mnogih klišejev se najlepše zahvaljujem ing. VI.
B eltr am u, ki je bil glavni pobudnik za izdajo knjige.
Prav posebno se zahvaljujem
znanstvenemu
sodelavcu
Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ing. J. Mfikl a v ž i č u za posojeno strokovno
literaturo.
Končno dolgujem zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli k izdaji knjige.
V Ljubljani,
dne 31. marca 1955.
Pisec
GOZDNO
SEMENARSTVO
Prvi
SPLOŠNO o
del
semenarstvu
1. S p l o š n o o s e m e n u
Seme služi za razmnoževanje cvetnic. Nastane iz semenske zasnove po oploditvi. V semenu so razen kali, iz katere
se razvije mlada rastlina, vse tiste snovi, ki so kalčku potrebne za razvoj. Cvetnice rode navadno mnogo semen, iz
katerih vzkale nove rastline, če padejo na ugodno rastišče,
kjer je dovolj prostora in svetlobe za mlade rastline. Da se
semena in plodovi lahko razširjajo, imajo n a sebi najrazličnejše priprave. Pri njihovem razširjanju sodelujejo veter,
voda, živali in človek.
2. P o m e n s e m e n a r s t v a
V semenu se prenašajo dedne lastnosti od staršev na potomce. Tako je zagotovljen obstanek rodu in vrste. Zato zbiramo seme vrednih in koristnih gozdnih drevesnih vrst, da
obnavljamo gozd tam, kjer ga narava ne obnavlja i n pomlaja
sama. Zaradi nepravilnega gospodarjenja ali elementarnih
nezgod so se gozdna rastišča marsikje toliko poslabšala, da se
gozd ne obnavlja več naravno z naletom semen. Poleg tega
je tako obnavljanje ponekod prepočasno. Zato je treba gozd
umetno obnavljati s setvijo semena ali saditvijo sadik. V ta
namen je potrebno seme. Za gospodarstvo je bolj kakor količina važna kakovost gozdnega semenja. Kakovost semenja je
odvisna predvsem od dednih lastnosti, ki se prenašajo na nove
rodove. Da lahko ocenimo vrednost gozdnega semenja, moramo poznati poreklo (izvor ali provenienco) in izbor (selekcijo)
semenja. Ker je gozdno semenje v gozdarstvu tolike važnosti,
mora biti semenářská služba tako urejena, da vodi kontrolo
nad proizvodnjo gozdnega semenja in njegovo uporabo.
5
3. P o r e k l o ali izvor s e m e n j a
Zaradi kontrole nad izvorom semen in niih pravilno uporabo mora vsako seme imeti oznake s podatki o sestoju, iz
katerega izvira, in sicer: nadmorsko višino, nebesno lego,
geološko-petrografsko podlago, pedološke razmere, klimatične
pogoje, vplive biotičnih (živih) činitelj ev, gozdnogojitvene
ukrepe in fitosociološko pripadnost sestoja.
Za semenarstvo važni biološki vedi sta fitosociologija ali
fitocenologija in genetika.
F i t o c e n o l o g i j a je nauk o rastlinskih združbah ali
asociacijah. Njena načela so važna pri določanju semenarskih
sestojev. -Ta veda uči, da vsaka rastlinska vrsta najbolje
uspeva in daje najboljši donos na svojem naravnem rastišču.
Določena vrsta gozdnega d r e v j a bo najbolje uspevala v tisti
združbi, kamor spada po svoji sociološki pripadnosti. V taki
združbi bo drevje imelo največji prirastek, dalo bo najboljši
les in seme, obenem pa bo najbolj odporno tudi proti vsem
Škodljivcem in škodljivim vplivom.
G o z d n a t i p o l o g i j a je gozdarskim potrebam prilagojena fitocenologija, ki obravnava gozdne združbe.
G e n e t i k a je nauk o nastanku, razvoju in spremenljivosti živih bitij.
Že pred približno 40 leti je pok. danski profesor Oppermann s poskusi dognal, da se pri bukvi in hrastu s semeni
prenašajo razne lastnosti drevesa (ravna oziroma kriva rast
debla, debele oziroma tanke veje). V Avstriji so že leta 1912
in 1913 ugotovili, da se p r i črnem in rdečem boru prenašajo
s semeni široke oziroma ozke krošnje.
Naloga gozdne genetike ni samo, da neposredno izboljša
gozdno semenje in sadike, ampak da v prvi vrsti vpliva na
obstoječe gozdove tako, da se stopnjuje njihova vrednost in
proizvodna sposobnost. Za nas so posebno vážni vsi tisti izsledki, iz katerih je razvidno, kako vplivajo razna gojitvena
dela (redčenje) na dedne lastnosti sestavnih delov sestoja.
Gozdna genetika je zato danes ena tistih pomožnih ved, ki je
pri načrtnem gojenju gozdov n e moremo več pogrešati.
Ker se oblika debla in krošnje deduje, moramo z gojitvenimi deli vplivati na izbor bodočih dreves v sestoju. Da bi
pospešili naravno čiščenje vej, so včasih mlade sestoje samo
6
nekoliko preredčili ali pa še to ne. Danes pa imamo izpričane
primere, ki nam jasno kažejo, da les iz sestojev, kjer so samo
nekoliko redčili, kvalitetno zaostaja za lesom iz srednje močno
preredčenih sestojev. Pri srednjem redčenju navadno odstranimo drevesa, ki imajo slabo razvito krošnjo. Po najnovejših
izsledkih se drevesca, ki imajo debele veje in močno vejnata
debla, ne morejo nikoli tako očistiti kakor drevesca s tankimi
vejami in ozkimi krošnjami. Tudi svoječasno naziranje, da
postanejo tankovejnata drevesca po močnem redčenju čez čas
debelovejnata, danes ne velja več. Pri trebljenju moramo v
mladih sestojih odstraniti v prvi vrsti počasi rastoča, debelovejnata in slabo oblikovana drevesa. V sestoju n a j po trebljen j u ostanejo hitro rastoča drevesa, ki imajo lepo,, ravno deblo
in dobro razvito krošnjo.
Za semenjake moramo izbrati najodličnejša drevesa v
sestoju.
Aklimatizacija je pojav, da prenesemo rastline iz tujih
podnebnih področij v drugačne podnebne razmere in da se na
novem rastišču ustalijo in ohranijo. Ako bi n. pr. prenesli
palmo iz tropskega pasu v zmerno topli pas im ako bi se palma
tam ustalila, potem bi rekli, da se jé palma tam aklimatizirala.
O naturalizaciji govorimo, če iprenesemo tuje ali domače
drevesne vrste na nova rastišča, ki so po ekoloških pogojih
slična prvotnim rastiščem teh drevesnih vrst. V naših parkih
raste mnogo drevesnih vrst (bodičasta smreka, sitka, kanadska
čuga, duglazija, dolgoigličasta jelka, sekvoje) iz Severne
Amerike. Te so bile prenesene na nova rastišča, ki so po
ekoloških pogojih slična prvotnim. Za navedene vrste pravimo, da so se naturalizirale.
4. D r e v e s n e r a s e
Rastlinske vrste se razlikujejo med -seboj po stalnih dednih znakih. Za pojem vrste je važna dednost, za katero nam
lep primer nudi človek sam. Človek podeduje med drugim
značilne poteze, ki se kažejo "v obrazu njegovih staršev. Na
potomcih pa se poznajo poleg dednih zakonov tudi zakoni
spremenljivosti ali variabilnosti, ker se potomci lahko razlikujejo od staršev kakor tudi med seboj.
7
Ako je spremembe na potomcih povzročilo delovanje činitelj ev okolja, tedaj jih imenujemo modifikacije ali variacije.
Ako pa se potomci razlikujejo od svojih staršev po neki dedni
lastnosti, ki nastane iz neznanih notranjih vzrokov, potem
govorimo o mutaciji. Tako se n. pr. med normalnimi potomci
smreke pojavi tudi šibasta smreka. S poskusi so dokazali, da
je ta lastnost pri nekaterih potomcih šibaste smreke dedna.
Modifikacije, ki nastanejo pod vplivom gozdnega rastišča
(pedološke, reliefne, klimatološke, biotične razmere rastišča),
imenujemo r a s t i š č n e m o d i f i k a c i j e ali e k o t i p e .
Primer za modifikacijo: Ako izkopi jemo regrat v nižini,
ga razrežemo potem n a dva enaka dela in posadimo enega v
nižini, drugega pa na višini, bosta zrasli dve rastlini, ki sta
na zunaj zelo različni. Razlike so nastale pod vplivom rastišča,
zato niso dedne.
S številnimi poizkusi so dokazali, da rastline ne podedujejo tistih lastnosti svojih roditeljev, ki so nastale zaradi posebno ugodnih rastiščnih razmer (zelo plodna tla, večji dotok
svetlobe), n. pr. obrobna drevesa v gozdu, sadike-na robu
gredic.
Ako rastejo v nekem sestoju drevesa, ki imajo lepa, ravna
debla in se odlikujejo po zdravju in hitri rasti, poleg njih pa
stojijo druga, ki glede teh lastnosti zaostajajo za prvimi,
potem ne moremo takoj reči, k a j je na n j i h dedno in k a j samo
posledica zunanjih vplivov. V genetiki razlikujemo dva pojma. Notranji, nespremenljivi lik drevesa, ki je nastal iz n j e gove dedne osnove, imenujemo g e n o t i p . F e m o t i p določenega drevesa pa je njegov zunanji nestalni, spremenljivi lik,
ki je nastal pod vplivom delovanja zunanjega okolja. Fenotipične lastnosti niso dedne, pač pa se prenaša n a potomstvo
notranje razpoloženje, s katerim rastlina reagira na zunanje
vplive. Za vrste je značilno, da še med seboj razlikujejo genotipično. Vrste pa še niso najnižje enote, mnoge v r s t e lahko
delimo dalje v podvrste, male vrste geografske ali klimatične
r a s e . Osnovne enote, ki imajo popolnoma enako dedno osnovo, imenujemo po Johannsenu č i s t e l i n i j e . Čiste linije
so potomci enega samega individua, ki se razmnožuje s samooprašitvijo. Bob n. pr. se razmnožuje s samooprašitvijo.
Potomci ene rastline imajo vsi iste dedne lastnosti in pomenijo čiste linije. Tudi čiste linije ne dajo samo enakih rastlin.
8
Toda njihove razlike nastanejo samo zaradi modifikacij, ki
niso dedne. Selekcija ali izbor v čistih linijah ne da nobenega
izboljšanja, ker razlike niso dedne, č e bi n. ,pr. v čisti liniji
boba uporabili za raziplod samo največja semena, ne bi vzgojili večjega boba, kot ga ima čista linija.
Genotipične spremembe so tudi kombinacije. Kombinacije
nastanejo s križanjem dveh organizmov, ki imata različno
dedno osnovo. S križanjem lahko vzgojimo popolnoma nove
rastlinske in živalske oblike, ki služijo določenim gospodarskim ciljem. V gozdarstvu je križanje najbolj razširjeno pri
vrbah, topolih, brezah in borih.
Največ se križanje uporablja pri sadnem in okrasnem
drevju. Pri tem se izkorišča predvsem lastnost, da so križanci
odpornejši od svojih roditeljev.
V gozdarstvu uporabljajo križanje predvsem pri topolih.
S križanjem raznih vrst topolov so dobili nove vrste, ki se
odlikujejo po hitri rasti in veliki proizvodnji lesne mase.
Tako je n. pr. »kanadski topol« križanec ameriškega črnega
topola in evropskega črnega topola.
5. N a s t a n e k n o v i h r a s
Nekdaj so mislili, da nastanejo move rase tako, da postanejo modifikacije, nastale zaradi zunanjih vplivov okolja,
dedne. Danes večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z genetiko, ne soglaša s to razlago, ampak si tolmači nastanek novih
ras takole: neodvisno od zunanjih vplivov nastanejo iz še neznanih drugih vzrokov nove rase s hipnimi spremembami —
m u t a c i j a m i . Spremembe modifikacij niso dedne, spremembe mutacij pa so. Drevesne vrste so se naselile na svojih
območjih kot neka mešanica oblik, ki so nastale z mutacijo.
Na nekatere tipe dreves je vplivalo rastišče ugodno, na druge
pa neugodno, tako da je končno na vsakem rastišču ostala
samo tista oblika, ki ji je rastišče najbolj prijalo. Na ta način
so bili različni tipi razdeljeni po prostoru in sortirani po rastišču. Sedaj tvorijo rastišče ali klimatične rase. Nove rase so
torej nastale na podlagi sortiranja dane mešanice pod vplivom
rastiščnih razmer.
9
Od naših drevesnih vrst tvorijo nove rase v prvi vrsti
bori, vrbe, topoli, v manjši imeri smreke, hrasti in macesni;
bukev in jelka sta zelo enotni in stalni.
Na češkoslovaškem razlikujejo tri klimatične rase rdečega bora:
a) višinski rdeči bor, ki ima ozko krošnjo in je odporen
proti snegolomu;
b) srednjegorski bor, ki ima visoko nasajeno krošnjo in
precej trpi zaradi snega;
c) nižinski bor, ki ima široko krošnjo in močno trpi zaradi snegolomov.
Pri evropskem macesnu (Larix decidua Mili.) razlikujemo
štiri klimatske rase:
a) alpski macesen je najbolj razširjen in obsega verjètno
več manjših rastiščnih ras;
b) sudetski macesen raste v Sudetih in je najboljša tehnična rasa;
c) karpatski macesen raste v več ločenih rastiščih v
Karpatih;
d) poljski macesen raste v nižjih legah Poljske in se od
ostalih vrst zelo razlikuje.
V Sloveniji raste posebna oblika alpskega macesna, znana
pod ипеПот k r v a v i m a c e s e n ki d a j e tehnično zelo
vreden les. Raste v ipovirju in gornjem toku Save Dolinke,
Belce, Tržiške Bistrice, Kokre, Savinje in Meže.
V nižinah raste pri nas nižinski ali travniški macesen, ki
po bioloških in tehničnih lastnostih zaostaja za krvavim macesnom.
Smreka se pojavlja v različnih rasah in mutacijah, od
katerih so najbolj znane: alpska smreka (Picea excelsa var.
alpestris Bruegg). Uspeva v vzhodnih Alpah in na Velebitu.
Iglice so nahukle, a krovne luske na storžih so zaokrožene;
šibasta smreka (Picea excelsa var. virgata Casp.) s kačasto
zvitimi ali visečimi vejami; smreka z rdečimi storži (Picea
excelsa var. erythrocarpa) in smreka z zelenimi storži (Picea
excelsa var. chlorocarpä).
V Slavoniji tvori hrastove gozdove 16 ras hrasta doba
(Quercus pedunculata Ehrh.), ki se razlikuje predvsem fiziološko. Zelo važen različek je pozni hrast (Quercus pedunculata
10
var. tardissima), ki ozeleni mesec dni pozneje kakor ostale
vrste. Raste na vlažnih tleh. Raste hitreje in daje odličen les.
E d a f s k a ali t a l n a r a s a nastane, kadar se pod enakimi klimatičniimi pogoji razvije poseben rasni tip, na katerega
vplivajo posebne talne razmere. Tako n. pr. raste jesen v nižini in na poplavnem področju kot »vodni« jesen, a na apnenih
kraških tleh kot »kraški« jesen, ki je bolj odporen proti suši.
6. S e m e n a r s k i okoliši in s e m e n a r s k i sestoji 1
Ker se s semenjem prenašajo dedne lastnosti gozdnega
drevja na potomstvo, je neogibno potrebno, da pri vsakem semenju vemo za njegov izvor (provenienco) in izbor (selekcijo).
Da pa bo to možno, mora biti semenářská služba tako urejena,
da se določijo semenarski okološi, v njih pa se izločijo semenarski sestoji, v katerih se bo nabiralo gozdno semen je.
Določanje semenarskih. okoliáev ima dvojen namen:
1. da se kvalitetno dobre rase ohranijo v svojem prvotnem okolju;
2. da se pO možnosti - razširijo na nova rastišča, ki so po
ekoloških pogojih slična njihovemu okolju.
Na površini posameznih semenarskih okolišev navadno
uspevajo različne rase drevja. Te sö vezane na določena rastišča, se med seboj razlikujejo po nadmorski višini, nebesni
strani in nagibu. Záto moramo manjše gozdne predele izločiti,
kot semenarske sestoje, v katerih gospodarimo po določenih
metodah. V okviru semenarskih sestojev se večkrat izločijo
skupine semenarskih dreves ali pa celo posamezna drevesa.
Izločanje semenarskih sestojev ima dvojno nalogo:
1. Zajame n a j najboljše rasne oblike kake drevesne vrste
in jih zavaruje pred škodljivimi vplivi nepravilnih gospodarskih ukrepov ter zagotovi redno in zadostno količino kvalitetnega semena.
2. Prepreči maj breznačrtno prenašanje gozdnega semenja
v ekološko neprimerne kraje. S tem se zagotovi kontrola nad
poreklom semenja in njegovo pravilno uporabo. Istočasno je
1
Poglavja 6, 7 in 8 po dr. Wraber ju : Gojenje gozdov v luči
genetike, Ljubljana, 1950.
11
preskrbljeno za pravilno selekcijo, ker se varujejo in pospešujejo dobre rasne lastnosti gozdnega drevja.
P r i pogozdovanju ne smemo uporabljati v nižinah semen j a in sadik višinskega porekla in obratno. Uspeh takega pogozdovanja bo slab tudi v območju istega semenarskega okoliša. Čim večje so razlike v zemljepisni razdalji, nadmorski
višini, petrografski podlagi in drugih raznih pogojih med izvirnim rastiščem in namembnim rastiščem ali k r a j e m uporabe,
tem večje bodo slabe posledice takega dela.
Kako pri nabavi semenja glede na izbor in kakovost ne
smemo ravnati, nam lepo kaže tale primer: Pred približno
60 leti so Francozi naročili seme rdečega bora iz Nemčije.
Ne da bi se zanimali za točne podatke o izvoru in kvaliteti
semena, so ga sejali v domačih borovih gozdovih. Iz posejanega semenja so zrasli bori prav slabe kvalitete: debla so bila
kratka, zvita in vejnata. Razen tega so se t u j e borove vrste
križale z dobrimi domačimi vrstami in jih pokvarile. Seme, ki
se nabira v sestojih, k j e r rastejo križanci, je m a n j vredno,
čeprav je nabrano na najlepših semenjakih (fenotipih), in je
kvalitetno nezanesljivo, ker utegne zaradi križanja dati potomstvo manjvrednih nemških borov. Pozneje so ugotovili, da
je seme izviralo iz nizkih, skriVenčenih, močno vejnastih borovih dreves.
Omenjeni primer je najboljši dokaz, da n e smemo uporabljati semena, če ne vemo za njegovo provenienco in izbor.
Kakor za semenja domačih drevesnih vrst, tako je važno,
da poznámo provenienco in izbor tudi pri semenju tujih
drevesnih vrst. N. p r . pri nas je zaradi hitre rasti precej razširjena duglazija (Pseudotsuga Douglasii Car.). Doma je v Sev.
Ameriki, k j e r zavzema velike predele od pacifiške obale do
Skalnega gorovja, v pasu 34°—52° severne širine. V svoji domovini je razširjena v treh razliôkih (varietetah), in sicer;
zelena ali obalna (var. viridis), siva ali koloradska (var. glauca)
in sivozelena duglazija (var. caesia). Vse te varietete so po
okoliških zahtevah in gospodarski vrednosti različne. Seme
vseh vrst različkov prihaja v Evropo pod enotnim imenom.
Tako dobljeno seme so sejali v nižinah in višinah <na ustreznih
in neustreznih tleh. V mnogih primerih je vzrok neuspeha
bilo pomanjkanje točnih podatkov o provenienci in izboru
semenja.
12
Razmejevanje semenarskih okolišev in izločanje semenarskih sestojev ima tole praktično vrednost:
1. Zagotovljena je provenienca in dobra kvaliteta gozdnega semenja.
2. Omogočena je kontrola nad zbiranjem in razdeljevanjem semenja.
3. Vse rasne odlike v posameznih sestojih se ohranjajo in
utrjujejo.
4. S pomočjo semenarskih okolišev in semenarskih sestojev je možna selekcija gozdnega semenja s stopnjevanjem
dobrih rasnih lastnosti.
Glede na terenske razmere je Slovenija razdeljena na 7
semenarskih okolišev in to: triglavski, kamniško-savinjski,
pohorski, podravski, posavski, postojnski in kraški. V semenarskem okolišu imamo apnenasto in silikatno geološko
podlago in razne nadmorske višine. Po nadmorski višini se
delijo v skupine od 0—400, od 400—700, od 700—1200, od
1200—1500 in nad 1500 m.
7. Semenarski predeli
V navedenih semenarskih okoliših so izbrali ožje predele,
kjer n a j se nabira kvalitetno seme sledečih drevesnih vrst:
1. J e l k a . Jelovo seme n a j se nabira za apnena kraška
področja na Notranjskem krasu, v Kočevskem Rogu, na Jelovici, na Snežniku in v Trnovskem gozdu, za' silikatna tla pa
na Pohorju, Kozjaku, Jurkloštru in v porečju Meže.
2. S m r e k a . Smrekovo seme (storži) n a j se za apnena
tla zbira na Pokljuki, Jelovici in visokih predelih gozdnatega
krasa, za silikatna tla pa na Pohorju, Kozjaku, porečju Meže,
na prakameninskih predelih Karavank.
3. R d e č i b o r . Borovo seme naj se za neapnena tla
pridobiva na Gorenjskem (Savske terase), v Prekmurju (Goričko), Podrav ju (Dravsko-ptujsko polje); za kraška tla pa na
Nanosu in gozdnih kraških predelih, kjer je rdeči bor avtohton.
4. Č r n i b o r . Za predele izven Krasa n a j se nabira seme
na Nanosu in v pasu ob Kolpi (Osilnica), za Kras pa okoli
Sežane in Komna.
13
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Balen dr. Josip: Öuanski rasadnici, Zemun 1938.
Beltram ing. "Vladislav: Apnenje v gozdarstvu, Ljubljana.
Bunuševac T: Gajenje šuma I, Beograd 1951.
Burckhard H: Säen undi Pflanzen, Trier 1893.
Cokl ing. Martin: Kako pogozdujemo, Ljubljana.
Fürst H: Die Pflanzensuchit im Walde 1897.
Gozdarski vestnik 1946-1953.
Hempel-Wilhelm: Die Bäume und Sträucher des Waldes
1889-1898.
9. Jovkovič ing. J. Bramislav: Šumsko semenarstvo i rasadnici
I. dio, Sarajevo 1952.
10. Les, List za gozdarstvo in lesno industrijo, Ljubljana 1949.
11. Linquist Bertil: Forstgenetik in der Schwedischen Waldbaupraxis, Berlin 1951.
12. Mandekič dr. Vinko: Gnoj i gnojidba, Zagreib 1946.
13. Marié ing. A. Bramislav: Šumsko semenarstvo i rasadnici,
Beograd 1952.
«
14. Morozov G. F.: Lehre vam Walde, Neudaimm 1911.
15. Panov ing. A.: Sakupljanje i manipulacija sa semenom, Sarajevo 1951.
16. Petřačič dr. A.: Uzgajanje šuma II. dio, Zagreb 1931.
17. Petrovič dr. iňg. Dragoljub: Rad u šuimskim rasadnicama,
Beograd 1948.
18. Podharski ing. Ivo: Uzgoj topola, Zagreb 1951.
19. Pourtet Jean: Les repeuplements artificiels, Nancy 1951.
20. Rupf Hubert: Der Forstpflanzgarten, München 1952.
21. Šumarski priručnik I. «Mio, Zagreb 1948.
22. Tsdhermak L.: Waldbau, Wien 1950.
23. Wraber dr* Maiks: Gojenje gozdov v luči genetike, Ljubljana
1950.
24. Detela-TomažiČ, Botanika, Ljubljana 1947
25. Heyer dr. Karl: Der Waldbau, Leipzig 1893
212
VSEBINA
GOZDNO SEMENARSTVO
Prvi
del
Splošno o semenarstvu
1. Splošno o semenu
2. Pomen semenarstva . . .. . . .. • • • . • • • • • •
3. Izvor semenja
4. Drevesne rase
5. Nastanek novih ras . . .
. . . . • • • • • • •
6. Semenarski okoliši in semenarski sestoji
7. Semenarski predeli
8. Praktična navodila za izločanje semenarskih sestojev . .
9. Plantaže za pridobivanje gozdnega semenja
10. Načini, s katerimi pospešujemo zgodnje cvetenje in obrod
v .plantažah za pridobivanje semena
a) zadrgavanje
b) zarezovanje
c) cepiljenje
• • - ' '
11. Činitelji, ki vplivajo na obrod gozdnega drevja . . . .
12. Ponavljanje obroda semen
13. Količina obroda semen
14. Metode ugotavljanja količinskega obroda
15. Dozorevanje in odpadanje semen
Drugi
5
6
7
9
11
13
14
15
16
j®
1®
\„
17
1®
JJ
^
del
N a b a v a in s h r a n j e v a n j e semen
1. O nabavi semenja
2. Splošno o nabiranju semenja
. . . . . . .
3. Shranjevanje in odprema gozdnega semenja
4. Nabiranje semen
A.
5
5
25
25
25
26
30
Iglavci
30
32
33
1. Smreka . .
2. Jelka
. . . .
3. Evropski macesen
213
i
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
Rdeči bor
Planinski bor
Crni . bor
Alepski bor
Primorski bor
Zeleni bor
. . .
Cemprin
Pinija
Tisa
Cipresa
Libanonska cedra
.
36
37
38
40
41
42
42
43
44
44
44
15. Dob
16. Graden
.
17. Cer
18. A d r a š
19. Domači kostanj
20. Bukev
21. Beli gaber
.
22. Črni gaber
. . . . . . . . .
.
23. Kraški gaber
24. Veliki jesen
25. Mali jesen
. . . . . . . . . . . . . . . . .
26. Amerikanski jesen
27. Poljski brest
28. Gorski brest
29. Vez
30. Gorski javor
31. Ostrolistni javor
32. Poljski javor
.
33. Breza
34. Črna jelša
35. Bela jelša
36. Zelena jelša
37. Lipa
38. Lipovec
39. Beli
topol
40. Trepetlika
41. Navadni koprivovec
42. Pajesen
43. Robiniija
5. Naknadno dozorevanje semena
6. čiščenje in shranjevanje semen najvažnejših drevesnih
; vrst
. . . . . . .
.
45
45
46
46
49
50
51
52
53
53
54
56
56
57
57
57
57
58
58
59
60
62
63
64
64
65
65
66
66
67
B.
.
Listavci
214
68
7. Luščemje semen iglavcev
Buščilnice
a) Sončna luščilnica
b) Enostavna luščilnica
c) Enostavna luščilnica z bobni
Čiščenje in shranjevanje izluščenega semena
Tretji
73
74
74
75
75
78
del
Lastnosti gozdnega semenja
81
1.
2.
3.
4.
Čistost semenja
KaMvost semenja
Ugotavljanje kalivosti
Kalilniki
a) liebenbergov kaiilnik
to) Haackov kaiilnik
c) Steinerjev kaiilnik
5. Zunanji pogoji kalitve
6. Procent kalivosti najvažnejših vrst semen . . . . . . .
7. Trajanje kalivosti
8. Velikost semena
9. Energija kalivosti . .
10. Uporabna vrednost semena
81
82
84
84
85
86
88
89
90
91
91
92
DREVESNIČARSTVO
Četrti
A. Splošno o gozdnih drevesnicah
1. Namen gozdnih drevesnic
2. Vrste gozdnih drevesnic
B.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
del
. . •
Določanje mesta za gozdno drevesnico
Lega
Tla
Zunanja oblika terena
Dosedanja uporaba zemljišča
. ...
Okolica drevesnice
. . . . . . . .
Oblika drevesnice
Velikost drevesnice
93
93
93
93
95
95
96
97
97
97
98
99
99
99
102
102
104
C. Naprava drevesnice
. .
. 1. Priprava zemljišča . . .
2. Notranja razdelitev
. .
3. Ograjevanje drevesnice .
a) splošno o ograjevanju
b) lesene ograje . . . .
215
à
c) žične ograje
105
d) živa ograja
4. Preskrba z vodo in zaščita drevesnice proti vodi
5. Stavbe v drevesnici
Peti
.
105
. . 106
.107
del
Obdelava tal v drevesnici
1. Namen obdelave
2. Orodje za obdelavo tal in njegova uporaba
3. Tehnika prekopavanja
4. Globina obdelave tal . .
5. Čas obdelave tal
Sesti
108
108
108
109
110
.110
del
Gnojenje v grozdnih drevesnicah
1. Splošno . . . . . . .
. . . . . .
2. Naloga gnojenja . . . . . . '
3. Vrste gnojil
.
Naravna ali gospodarska gnojila
1. Hlevski gnoj
a) goveji gnoj
.
b) konjski gnoj
c) ovčji gnoj
d) svinjski gnoj
e) gnojni kompost
2. Gnojnica
3. Straniáčnik
4. Humus
•5. Kompost
. . .
6. Poçlor . . . . . .
. . . . . .
Umetna gnojila
1. Splošno .
2. Zakon o minimu
3. Vrste umetnih gnojil
a) dušična gnojila
b) kalijeva gnojila .
c) fosforna gnfojila
d) apnena gnojila
4. Ogljeni prah
216
112
112
113
114
114
114
114
114
114
114
115
116
117
118
. . 119
.
;
122
123
123
123
125
125
126
126
127
129
Sedmi
del
Setev v drevesnici
1. Obdelava t a l
2. Cas setve
3. Načini setve
a) popolna setev
b) setev v brazdice
4. Priprave za napravo brazdic
5. Priprave za setev
6. Potrebna količina semena
7. Priprava semen za setev
8. Pokrivanje semen
9. Zaščita posevka .
Í30
130
131
132
133
. 134
136
138
143
144
149
Osmi
del
Izkopavanje, zavijanje in odprema sadik
1. Splošno
2. Tehnika izkopavanja
3. Zaščita izkopanih sadik
4. Zavijanje in odprema
Deveti
151
151
152 .
153
153
del
Presajevanje ali šolanje sadik
1. Namen presajevanja sadi/k
2. Starost sadik, ki jih presajamo
.155
155
156
3. Cas presajevanja
158
4. Načini presajevanja
a) saditev v luknje
159
159
b) saditev v jarke
160
c) saditev v vsek
161
Deseti
del
Vzgoja sadik najvažnejših drevesnih vrst v gozdni drevesnici
A.
1.
2.
3.
4.
Smreka
Jelka
Macesen
Rdeči bor
Iglavci
;
. . .
5. Crni bor
6. Zeleni bor
162
162
165
167
168
169
. . . . . . . . . .
217
170
7.
8.
9.
10.
Duglazija
Alepski bor
Primorski bor
Cipresa
^ . . .
B.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
170
171
J7Z
172
Listavci
174
175
175
177
179
180
181
183
184
185
185
186
Hrast
. . . .
Domači kostanj
Bukev
. . .
Orehi
. . . .
Robinija . . .
Jesen
. . . .
Brest
. . . .
Jelša
. . . .
Javor
. . . .
Lipa
. . . .
Beli gaber . .
Vrbe in topoli
Vegetativno razmnoževanje
1. Splošno
2. Topolovi matičnjak!
3. Vrbovi matičnjaki
Vzgoja sadik v cvetličnih lončkih in cevastih delih rastlin
187
187
190
194
Razmnoževanje
1. Cepljenje z
2. Cepljenje v
3. Cepljenje v
196
196
197
198
s cepljenjem
očesom ali okuliranje
sklad
precep
Enajsti
195
. . . . . . . .
• • •
del
Zaščita drevesnice
1"
A. P r e d
atmosferskimi
1. Mraz ' • • * ' • • ' '
2. Vročina
3. Vlaga
B. P r o t i
J.
2.
3.
4.
v
'
л
vplivi
"
'
.
:
.
.
199
«o«
200
J®?
201
rastlinam
201
Osip -borovih iglic
Osip macesnovih iglic
Hrastova pepelnica .
Bukova kli£na gljiva
• •
' «2?
203
203
218
203
204
204
5. Borova klična gljiva
в. Bela gniloba . . .
7. Plevel
C. P r o t i
živalim
1. Ptice
206
2. Glodalci
.
206
3. Bramór '
.207
4. Hrošči
208
Kako ravnamo s semeni najvažnejših drevesnih vrst pred
setvijo
. . . . . . . : . . . . .. - 209
Literatura
. .
. . . .
. , .*
. . . . . . g - . M #KK212
Ing.
Rlhard
Erker:
GOZDNO S E M E N A R S T V O
Ш
TREVESNlCARSTVO
# P P Z a l o ž i l a K m e č k a v kLnj juibg laj a nv i L/ j u
T i sikzavload o tvi s k a r n a
Nbalkj laandi a# /1500
»Jože
Moškrlč«
Á