Več o strojnih ometih

Transcription

Več o strojnih ometih
Strojni in sušilni ometi
15
Dobršen del življenja preživimo v bivalnih prostorih med stenami, ki
so ometane z različnimi vrstami ometov. Pričakujemo prilagojenost
ometa stilu, v katerem je objekt zgrajen, redko pa razmišljamo,
kakšne zahteve mora izpolnjevati. Poleg tega, da ometi nudijo
ravne in plemenite površine, je njihova osnovna naloga ustvarjanje
človeku prijaznih pogojev za bivanje. Sem sodijo uravnavanje vlage
v prostoru, zvočna zaščita in ognjevarnost.
V primerjavi s klasično pripravljenimi in za ročno vgradnjo
namenjenimi ometi imajo tovarniško pripravljene suhe mešanice
veliko prednosti. Ne le kakovostnejša izvedba, tudi sami stroški
izvedbe so pri uporabi suhih mešanic za strojno ometavanje nižji.
Omalt strojni ometi so poleg klasične embalaže na voljo tudi v
mobilnih silosih. Silosi s pnevmatskimi transporterji – silomati
omogočajo izvajalcem del bistveno enostavnejšo in lažjo izvedbo,
predvsem takrat, ko je potrebno dela izvesti na večnadstropnih
objektih, še posebno, če se nahajajo v mestnih jedrih z ozkimi in
slabo dostopnimi ulicami.
Silos in pnevmatski
transporter
Poleg naštetega se racionalnost uporabe silosov pokaže tudi ob
upoštevanju dejstev, da:
• praktično ni izgub materiala,
• je suha mešanica vedno na voljo v zadostni količini,
• izvedba poteka brez vsakršnega škodljivega prašenja,
• so mešanice zavarovane pred krajo in neugodnimi vremenskimi
razmerami,
• po zaključku del ni nobenih težav z odvečno embalažo,
• je gradbišče čisto in urejeno.
Strojni ometi se med seboj razlikujejo glede na vrsto in
vsebnost veziva ter na način končne obdelave:
Silose dostavimo na
gradbišča po vsej Sloveniji
Omalt CASO je industrijsko pripravljen lahki omet za izdelavo
zaribanih notranjih in zunanjih površin. Narejen je iz cementa,
hidriranega apna, perlita in posebnih dodatkov. Namenjen je
vgradnji na površine, kjer je potrebno zagotoviti povišano trdnost
ter odpornost na zmrzovanje in vlago, kot so zunanje površine, kleti,
hodniki in delovni prostori. Omet odlikuje dobra tlačna in upogibna
trdnost, vsestranska uporabnost in enostavna vgradnja. Skladen
je z obvezujočim standardom EN 998 – 1, ki specificira malte za
zidove in pokriva tovarniško pripravljene suhe mešanice za pripravo
notranjih ali zunanjih ometov na osnovi cementa in apna. Glavne
karakteristike ometa so navedene v okviru CE oznake na embalaži ali
na spremljajoči dokumentaciji.
Omalt MASO in Omalt MASO G sta industrijsko pripravljena
lahka ometa za izdelavo zaribanih ali zaglajenih notranjih površin.
Narejena sta iz mavca, apna, perlita in posebnih dodatkov. Ometa se
ne krčita, imata sposobnost vpijanja vlage in s tem uravnavata ter
nevtralizirata vlago v prostoru. Odlikuje ju visoka obstojnost, dobra
paropropustnost in enostavna vgradnja. Skladna sta z obvezujočim
standardom EN 13279 – 1, ki specificira omete na mavčni osnovi.
Omalt MCSO je mavčno cementni strojni omet, ki združuje
prednosti mavčnega in cementnega ometa. Glavne karakteristike
ometov so navedene v okviru CE oznak na embalaži ali spremljajoči
dokumentaciji. Omalt MCSO je mavčno cementni strojni omet, ki
združuje prednosti mavčnega in cementnega ometa.
Funkcionalne lastnosti zgradbe so precej odvisne tudi od kakovosti ometa.
Na kakovost vplivajo mnogi dejavniki, ki jo lahko zmanjšajo, kar pomeni
zmanjšanje kakovosti celotnega objekta. Ti dejavniki so predvsem:
• prenapeti gradbeni roki (nenačrtovani časi sušenja ometov,
vgradnja v zimskem času, pred ali istočasna vgradnja notranjega
in zunanjega ometa ali fasade…);
Stiki zidakov naj bodo
zapolnjeni
STIKE MED RAZLIČNIMI GRADBENIMI MATERIALI ARMIRAMO
(vsaj 10 cm armirne mreže na vsako stran stika)
Podlaga iz različnih gradbenih materialov vedno pomeni zelo
problematično ometno podlago, ker materiali z različnimi lastnostmi
učinkujejo hkrati in tako za omet ne predstavljajo homogene podlage oz. je
omet mestoma podvržen vplivom različnih obremenitev.
Površine, na katere bomo položili keramiko, samo porežemo in
poravnamo.
Pred lepljenjem keramike na mavčne omete jih obvezno impregniramo.
Cement se med procesom sušenja in strjevanja krči, kar lahko privede do
nastanka razpok. Zato smo pri vgradnji ometov na cementni osnovi še
posebno pozorni, da jih pri potrebnih večjih debelinah vgradimo v večih
slojih. Morebitne nastale razpoke v ometni površini po potrebi saniramo
pred nadaljnjo obdelavo, ko je omet popolnoma suh.
16
Strojni in sušilni ometi
• načrtovanje gradnje brez upoštevanja splošno veljavnih
pravil (nezadovoljivo stanje ometne podlage, istočasno izvajanje
drugih del na ometnih površinah…);
• nestrokovna vgradnja (oddajanje del najcenejšim izvajalcem,
neizkušenost izvajalcev,…); Da bi se izognili težavam pri vgradnji
in kasnejšim dodatnim stroškom, zaradi zmanjšane kakovosti
vgrajenih ometov, je potrebno pravilno izbrati vrsto ometa, izbira
pa je najbolj odvisna od namembnosti površin in stanja ometne
podlage.
Pred vgradnjo namestimo
vogalne zaščitne letve in
ometna vodila. Pritrdimo jih
točkovno na vsakih 50 cm.
Malto nanašamo v
goseničastih vrstah.
Debelina naj bo čim bolj
enakomerna.
Omet porežemo in
poravnamo s pomočjo
aluminijaste letve.
Ometna podlaga ali osnova ima odločilen vpliv na način dela:
predhodna obdelava in priprava ometne podlage, debelina ometa…
Pred začetkom del mora izvajalec pregledati stanje podlage in
ugotoviti njeno primernost. Izvedbene napake pri izdelavi ometne
podlage vplivajo tudi na gotovi omet. Izstopajoči zidaki, bloki ali
plošče lahko povzročijo neenakomerno debelino ometa, kar na
tankih mestih pomeni povečano nevarnost pokanja ometa.
Enako velja za nezapolnjene oz. premalo zapolnjene stike. Na
teh mestih ometni sloj visi kot most preko stika in že pri majhnih
premikih ali napetostih podlage (temperaturna sprememba) lahko
pride do pokanja ometa.
Za izvajalca je smiselno, da naročniku pisno poda morebitne
pomisleke glede izvedbe ometnih del in ga opozori na pričakovane
napake ter mu poda predloge za njihovo odpravo.
Ometna podlaga mora biti:
• ravna, nosilna in čvrsta,
• oblikovno dovolj stabilna,
• enakomerno vpojna, homogena, ne sme biti vodoodbojna,
• hrapava, suha, odprašena, brez nečistoč,
• brez škodljivega izsoljevanja,
• nezmrznjena.
Vgradnja ometov
Vsaj tri dni pred vgradnjo ometa zapolnimo vse inštalacijske, zidne in
stropne fuge ter luknje in podobne nepravilnosti v ometni podlagi.
Po potrebi izvedemo dodatno armiranje stikov različnih materialov
v podlagi, zelo gladke, nevpojne in druge dvomljive podlage
obdelamo z obrizgom ali sredstvom za izboljšanje oprijema. Nato
pritrdimo vogalne zaščitne letve in letve za ometavanje ter po potrebi
še dilatacijske in ometne profile. Med ometavanjem in vezanjem
mora biti temperatura podlage, okolice in malte med +5 in +25 ºC.
Za pripravo malte uporabimo vodo iz vodovoda. Malto nanašamo
s primernim strojem za ometavanje v vodoravnih goseničastih
vrstah v želeni debelini do 2 cm. Debelina nanosa naj bo čim bolj
enakomerna. Še svež naneseni omet posnamemo (porežemo) z
letvijo in ravnamo ob upoštevanju vodoravne in navpične poravnave.
Ko dovolj otrdi, ga navlažimo in končno obdelamo. Ob potrebi po
ogrevanju moramo zagotoviti zadostno prezračevanje ter preprečiti
neposredno ogrevanje obdelanih površin. Pri neposrednem soncu
ali vetru površine zaščitimo z zaščitnimi zavesami. Pred nadaljnjo
obdelavo mora biti omet popolnoma suh. Čas sušenja je odvisen od
vrste ometa, debeline nanosa in letnega časa ter znaša 10 do 14 dni za
vsak cm debeline. Osušen omet je primerna podlaga za pleskanje (po
potrebi zaribani omet fino izravnamo ali zakitamo), polaganje tapet,
keramike in drugih oblog.
čas, potreben za končno obdelavo
(20 °C, 65 % zračna vlaga)
Površine po delni osušitvi
končno obdelamo,
zaribamo ali zgladimo.
čas, potreben za nadaljno
obdelavo
(čas sušenja ometa)
Omalt CASO
Omalt MASO
Omalt MASO G
4 do 5 ur
2 do 3 ure
1 do 2 uri
10 do 14 dni
za cm debeline
ometa
10 do 14 dni
za cm debeline
ometa
10 do 14 dni
za cm debeline
ometa
Strojni in sušilni ometi, estrihi
17
Sušilni ometi
Posledice nepravilne ali nepopolne izvedbe hidroizolacije konstrukcijskih elementov ima največkrat za
posledico propadanje stavb, ki so najprej vidni v pojavitvi plesni in neprijetnega vonja, sledi luščenje
beleža in drugih oblog, to pa vodi do odpadanja ometa.
Sanacijo vlažnih zidov in zidov, obremenjenih s kapilarno vlago lahko učinkovito izvedemo s sušilnimi
ometi. Ti ometi imajo zelo porozno strukturo, vsebujejo vsaj 35% zračnih por, ki so med seboj povezane
s finimi mikro kapilarami. Takšna struktura omogoča difuzijo vodne pare iz sten v prostor, na ta način se
površine izsušijo, preprečeno pa je tudi izsoljevanje, saj škodljive soli ostanejo v porah.
Omalt SOG grobi sušilni omet in Omalt SOF fini sušilni omet sta primeren sistem tudi za zaščito površin
v novogradnjah na z vlago in solmi obremenjenih področjih, npr. kot omet za fasadne podzidke, kot
omet v vlažnih prostorih, ipd. Po treh tednih lahko površine dekorativno zaščitimo s fasadno barvo, ki
pa mora imeti vsaj takšno ali pa boljšo paroprepustnost kot omet. Za zaščito lahko uporabimo apneni
belež ter silikatne ali silikonske fasadne barve.
Estrihi
Estrih je eden najpomembnejših in najstarejših gradbenih elementov.
Vgradimo ga na nosilno podlago in služi neposredno za hojo ali kot
podlaga za vgradnjo keramike, parketa ali drugih oblog. Osnovna
naloga estriha je zmanjšanje udarnega zvoka in izboljšanje toplotne
izolacije. Zaradi njegove konstrukcijske pomembnosti, so zahteve zelo
visoke. Kakovost in lastnosti estrihov predpisuje standard EN 13813.
Cementni estrih vgradimo kot zemeljsko vlažno mešanico, ki jo ročno
razporedimo po površini v želeni debelini, jo zgostimo in površinsko
zgladimo.
Konstrukcijsko ločimo več vrst estrihov:
1
PODLOŽNI BETON
2
TOPLOTNA
in ZVOČNA IZOLACIJA
3
ROBNI TRAK za ločitev
od ostalih konstrukcijskih
elementov
4
5
BETONSKI SLOJ
armiran z mrežo
ali mikrovlakni
Plavajoči estrihi (estrihi na izolaciji) so najprimernejši za stanovanjske
objekte, ker nudijo dobro toplotno in zvočno izolacijo. Estrih se ne dotika
nosilne konstrukcije, s plastjo izolacije pa je ločen tudi od sten. To preprečuje
prenos zvoka skozi posamezne etaže in tudi v sosednje prostore. Plavajoči
estrihi so sestavljeni iz vsaj 10 mm debelega izolacijskega materiala,
pokritega s folijo in vsaj 50 mm debelega sloja armiranega betona. V beton
vložimo varjene mreže iz gradbenega železa brez nosilne funkcije ali pa
mu dodamo mikroarmaturo. Lahko uporabimo jeklena, umetna, steklena
ali naravna vlakna. S tem betonu izboljšamo deformabilnost in duktilnost,
dodatek polipropilenskih vlaken pa izboljša odpornost proti ognju in
lastnosti zgodnjega krčenja betona.
Estrihi z ločilnim slojem so namenjeni izravnavi neravnin pred
polaganjem končnega sloja. Uporabimo jih na površinah, kjer ne
smemo vzpostaviti stika s podložno konstrukcijo (stare talne obloge,
lesena tla, ipd). Estrihi so namenjeni uporabi pri visoki obremenitvi,
tlaku in obtežitvi ter pri manjših zahtevah po toplotni izolaciji in
izolaciji proti prenašanju udarnega zvoka. Zelo primerni so za kleti in
garaže. Kot ločilni sloj, ki mora trajno preprečevati stik med estrihom
in podlago ter odbijati vodo, uporabimo dovolj debele polietilenske
folije, ostale plastične folije s približno enako pretežno trdnostjo in
elastičnostjo, bitumenske trakove in podobne izdelke.
Vezni estrihi se sprimejo s podlago po vsej površini. Za dober oprijem
je bistveno, da je podložni beton zadostno hrapav. Priporočljivo je, da
nanj s krtačo nanesemo emulzijo ali sredstvo za izboljšanje oprijema. Ti
estrihi so prav tako namenjeni uporabi pri visoki obremenitvi, tlaku in
obtežitvi ter pri manjših zahtevah po toplotni izolaciji in izolaciji proti
prenašanju udarnega zvoka.
3
ZAŠČITNA FOLIJA
5
4
2
1
Omalt CE in Omalt MCE
estrihi so primerni tako za
izvedbo estrihov na izolaciji
ali z ločilnim slojem kot tudi
veznih estrihov. Njihova
racionalna uporaba v silosih
s priključki omogoča:
• hitrejšo izvedbo del z
manj delovne sile,
• čisto in urejeno gradbišče,
• zaščito materiala v vseh
vremenskih razmerah,
• stalno kakovost.