DODATNO VARČEVANJE ZA POKOJNINO Tanja Kranjc tana.kranjc

Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
DODATNO VARČEVANJE ZA POKOJNINO
Tanja Kranjc
[email protected]
Pomen dodatnega varčevanja za pokojnino, je ena izmed naših najpomembnejših
finančnih prioritet. Že znano dejstvo o upadanju rodnosti in vse daljši življenjski dobi
prebivalstva je dober razlog, da se temu primerno prilagodi in spremeni razmišljanje o
pokojnini. Zavedanje o pomembnosti varčevanja za pokojnino posameznika je
potrebno čim hitreje usmeriti v dejanja. Za ohranitev enakega življenjskega standarda
po upokojitvi, je poleg obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja potrebno
še varčevanje v okviru tretjega pokojninskega stebra. Na trgu ponujajo razne finančne
institucije različna dolgoročna varčevanja, ki so v okviru zmožnosti posameznika,
dobrodošla oblika dodatnega varčevanja za pokojnino.
Ključne besede: prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni sklad,
rentno varčevanje, mešano življenjsko zavarovanje, naložbeno življenjsko
zavarovanje.
1. Uvod
Nizka rodnost, staranje prebivalstva in vse daljša življenjska doba. Mnogokrat
slišimo, da bo upadanje števila rojstev vplivalo na pokojninski sistem. Delež starejših
ljudi se povečuje, ljudje živijo dlje, so dlje upokojeni in dlje prejemajo pokojnine.
Delovno aktivno prebivalstvo, ki plačuje prispevke za državno pokojnino, pa se iz
dneva v dan zmanjšuje. Tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu se srečujejo s
podobnimi problemi. V zadnjih petnajstih letih je slovenski pokojninski sistem
doživel korenite spremembe in kot kaže bo bodočim upokojencem, država izplačevala
le še minimalne pokojnine. Čeprav se vsi srečujemo z resno pokojninsko
problematiko, se marsikateri Slovenec ne zaveda, da mora sam poskrbeti za lastno
varno in udobno prihodnost, že danes. V nadaljevanju predstavljam možnosti
dodatnega varčevanja za pokojnino v okviru drugega in tretjega pokojninskega stebra.
Z analizo in primerjavo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in
izbranih oblik varčevanja je na hipotetičnem primeru izračuna pokojnine za
posamezno obliko prikazan pregleden koncept dodatnega varčevanja za pokojnino.
135
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
2. Pokojnine v Sloveniji
Pokojnino opredeljujemo kot stalen mesečni prejemek iz naslova pokojninskega
zavarovanja. Pokojninsko zavarovanje je del socialnega zavarovanja, v katerem si
zavarovanec zagotovi pravico do pokojnine na podlagi predhodnih vplačil v posebne
pokojninske sklade. Namen pokojninskih zavarovanj oziroma sistemov je že od
nekdaj zagotoviti socialno in materialno varnost osebam, ki niso več delovno aktivne
(Vešligaj 2004, 2).
Sistem PIZ (pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v Republiki Sloveniji obsega
(ZPIZ-1, 1. člen):
 obvezno PIZ na podlagi medgeneracijske solidarnosti (prvi steber),
 obvezna in prostovoljna dodatna PIZ (drugi steber),
 PIZ na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov (tretji steber).
Pokojninski sistem je v Sloveniji sestavljen iz treh stebrov, kot načina varčevanja za
PIZ. Mnogi zagovorniki več stebrnega pokojninskega sistema navajajo kot argument
za uvedbo dodatnih dveh stebrov nezmožnost eno stebrnega javnega pokojninskega
sistema, da izpolni tri osnovne funkcije, in sicer funkcijo zavarovanja, prerazdelitve in
varčevanja (Bršič 1997, 58).
Daljša življenjska doba je privilegij sodobnega časa, ki pomeni veliko ugodnost in
obenem povzroča visoke stroške tako posamezniku kot tudi državi. Sistemi
pokojninskih zavarovanj, prav zaradi naraščanja deleža starejših prebivalcev
pridobivajo vse večjo vlogo pri redistribuciji dohodka od mlajšega k starejšemu
prebivalstvu. Glavni cilj pokojninske reforme je prilagoditev današnjim
demografskim, gospodarskim in socialnim okoliščinam, tako da bo sistem PIZ
dolgoročno sposoben zagotavljati varnost vsem zavarovancem. Vsem, ki pravice že
imajo in tudi vsem tistim, ki bodo v sistem zavarovanja šele vstopili.
3. Varčevanje v okviru tretjega pokojninskega stebra
Osnovni problem posameznika, ki želi na svojo starost prejemati zadovoljivo
pokojnino iz osebnih prihrankov je, da se tega prepozno zave. Takšno varčevanje
zahteva daljše obdobje, saj je v kratkem času težko privarčevati zadostno količino
denarja, brez velike odpovedi sedanji potrošnji (McRae 1997, 93).
Tretji steber tvorijo individualna pokojninska zavarovanja zavarovalnic po Zakonu o
PIZ. Ponujajo jih različni ponudniki, kot so banke, zavarovalnice, borzno posredniške
hiše in družbe za upravljanje. Gre za različne oblike življenjskih zavarovanj in drugih
dolgoročnih varčevanj, ki jih je bilo mogoče skleniti tudi že pred reformo. Za razliko
136
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
v tretjem stebru ni spodbud s strani države z raznimi davčnimi olajšavami, kot je to
značilno za drugi pokojninski steber. Prednost tretjega stebra je, da se vanj lahko
vključi vsak posameznik na podlagi osebne odločitve (Törnar 2005, 24).
Glavni izvajalci prostovoljnega pokojninskega zavarovanja so torej zavarovalnice in
banke, v manjši meri pa VS (vzajemni skladi), ki tudi omogočajo investiranje oziroma
dodatno varčevanje za pokojnino. Pri vsakem varčevanju oziroma naložbi obstaja
neka vrsta tveganja, zato se ne bi smeli bati tveganj. V grobem lahko dodatna
varčevanja v okviru tretjega pokojninskega stebra delimo na:
 individualno vlaganje v nepremičnine,
 individualno vlaganje v vrednostne papirje,
 vlaganje v VS,
 rentno varčevanje,
 življenjsko zavarovanje,
 naložbeno življenjsko zavarovanje,
 rentno zavarovanje.
Tako pri individualnem vlaganju v nepremičnine kot pri vlaganju v vrednostne papirje
je poudarek na svobodnem in individualnem upravljanju premoženja. Pri
dolgoročnem vlaganju v VS, rentnem varčevanju, življenjskem zavarovanju,
naložbenem življenjskem zavarovanju in rentnem zavarovanju pa gre za že uokvirjeno
in vnaprej usmerjeno obliko varčevanja, ki jo za bodoče varčevalce pripravijo in nato
v paketu ponujajo razne finančne institucije, pod vnaprej določenimi pogoji.
V nadaljevanju so predstavljene glavne lastnosti, prednosti in slabosti pri tako
imenovanih paketnih varčevanjih. Na hipotetičnem primeru je z informativnim
izračunom prikazan donos za posamezno obliko vlaganja ter posledično tudi
predvidena višina izplačevanja pokojninske rente. Zaradi narave varčevanja ni
podrobneje opisano individualno vlaganje v nepremičnine ter individualno vlaganje v
vrednostne papirje. Z namenom dodatnega varčevanja za pokojnino, sta ti dve obliki
vlaganja manj primerni, ker puščata posamezniku proste roke pri razpolaganju s
sredstvi, kar terja med drugim predvsem veliko dragocenega časa in znanja. Za
razliko pri paketnih varčevanjih nimamo dodatnih skrbi z upravljanjem premoženja,
ker prepustimo svoja sredstva v upravljanje finančno izobraženim strokovnjakom.
Varčevanje za pokojnino je dolgoročno zato je pomembno, da si pripravimo načrt in
ga občasno prevetrimo ter po potrebi prilagodimo. Ker gre za 10-, 20- ali 30-letno
varčevanje, torej za precej dolgo dobo, se moramo zavedati, da se v tem času lahko
okoliščine spreminjajo, zato je pomembno, da pri finančnem načrtovanju govorimo o
procesu, in ne o enkratnem dejanju.
137
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
4. Primerjava izbranih oblik varčevanja
Odgovor na vprašanje, katera dolgoročna oblika varčevanja je najprimernejša za nas,
ni enostaven. Odvisno od naše starosti, dobe varčevanja, finančne zmožnosti,
naklonjenosti tveganju, likvidnosti sredstev in drugih dejavnikov, ki so bolj ali manj
pomembni posamezniku in vplivajo na izbiro varčevanja. Ker je ponudba raznih
finančnih institucij zelo pestra in raznolika, je izbira najprimernejše oblike toliko
težja. Za lažjo orientacijo pri izbiri je v tabeli 4.1 prikazana primerjava med
varčevanjem v drugem stebru, po individualnem pokojninskem načrtu vzajemnega
pokojninskega sklada AIII in med izbranimi oblikami dodatnega varčevanja v okviru
tretjega pokojninskega stebra, po ponudbi Abanke Vipa in Zavarovalnice Triglav.
Primerjava posamezne oblike varčevanja je narejena glede na:
1. Preglednost: ali v vsakem trenutku vemo, kolikšna je trenutna vrednost naložbe?
2. Likvidnost: ali lahko pridemo do svojega denarja, ko ga potrebujemo?
3. Mirovanje: ali lahko začasno prenehamo z vplačili, brez prekinitve pogodbe?
4. Stroški: kakšni so posredni, neposredni in drugi stroški, ki zmanjšajo vrednost naše
naložbe?
5. Donos: koliko dobička lahko pričakujemo, v primerjavi z drugimi naložbami?
6. Jamstvo: ali imamo garancijo, da ne bomo imeli izgube oziroma garancijo za
določen donos?
7. Tveganje: kakšno je glede na pričakovano donosnost?
Tabela 4.1 Primerjava izbranih oblik varčevanja za pokojnino
Oblika
varčevanja
Preglednost
Likvidnost
AIII vzajemni
pokojninski
sklad
Vzajemni sklad
Abančne DZU
Uravnoteženi
Rentno
varčevanje
Ne
Da
Da
Da
Ne
Mešano
življenjsko
zavarovanje
Naložbeno
življenjsko
zavarovanje
Ne
Ne
Mirovanje
Stroški
Donos
Jamstvo
Tveganje
Da, za
glavnico
in donos
Ne
Nizko do
srednje
Da, pod
določenimi
pogoji
Ne
Visoki
Nizek
Srednji
Nizek do
visok
Po štirih letih in
en dan
Ne
Ne
Nizek do
srednji
Da, za
glavnico
Nizko
Po treh letih
pod določenimi
pogoji
Po dveh letih
pod določenimi
pogoji
Po treh
letih
Visoki
(skriti)
Nizek
Da, za
izplačilo
Nizko
Po dveh
letih
Visoki
(skriti)
Nizek do
visok
Da, za
izplačilo
Srednje do
visoko
Srednje do
visoko
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je priporočljivo, ker ga spodbuja
država z raznimi olajšavami. Če obstaja možnost izbire se glede na pričakovani donos
bolje od individualnega izplača pristopiti h kolektivnemu pokojninskemu načrtu. Pri
slednjem nam del premije plačuje delodajalec, kar poenostavljeno pomeni, da z
138
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
manjšimi mesečnimi izdatki na koncu dobimo enako, kot če bi vseskozi sami
plačevali celotno premijo. Vključitev v pokojninski načrt je poleg davčnih olajšav za
vlagatelja zanimiva tudi zaradi donosa, ki ga na že zajamčeno glavnico nudi država.
Iz tabele 4.1 je razvidno, da je varčevanje v AIII VPS likvidno in omogoča pod pogoji
določenimi v pokojninskem načrtu začasno mirovanje plačila premije. Slabosti
varčevanja so predvsem v visokih posrednih in neposrednih stroških, nepreglednosti
poslovanja in glede na razmerje tveganja pričakovani nizek donos sklada.
Za razliko je pri VS Abančne DZU (družba za upravljanje) Uravnoteženi sorazmerno
s tveganjem tudi pričakovani donos lahko zelo visok. Za vlagatelja je varčevanje
pregledno in likvidno. Stroški so zmerni, saj se zaradi dobe vlaganja obračunavajo le
posredni stroški upravljanja in skrbniška provizija. Največja slabost je, da vlagatelj
nima jamstva in možnosti mirovanja premije za recimo v primeru brezposelnosti.
Prednost rentnega varčevanja je, da z njim nimamo stroškov, zaradi jamstva vlog je
varčevanje varno in donosi pričakovani, brez večjih nihanj. Slaba stran rentnega
varčevanja je, da ni pregledno, pri plačilu premije nimamo možnosti mirovanja ter da
je postopek likvidnosti sredstev dolgoročen.
Pri mešanem življenjskem zavarovanju, smo do odkupne vrednosti zavarovanja
upravičeni šele po treh letih vendar pod določenimi pogoji. Za mirovanje plačila
premije ni posebnih pogojev, vendar je tudi to možno šele po treh letih, od začetka
zavarovanja. Ker ni sprotnega vpogleda v vrednost sredstev na zavarovančevi polici,
se ne ve kolikšen del premije zavarovanec vloži v varčevanje. Slabost mešanega
življenjskega zavarovanja je tudi v enormno visokih režijskih stroških, ki zelo
zmanjšajo odkupno vrednost zavarovanja, predvsem se ta v prvih letih odsvetuje.
Četudi zavarovalnica po preteku zavarovanja jamči izplačilo, je to sorazmerno s
tveganjem zelo nizko.
Zajamčeno izplačilo zavarovalne vsote imamo tudi pri naložbenem življenjskem
zavarovanju, vendar je tukaj tveganje zaradi posrednega vlaganja sredstev v VS višje
in je zato lahko tudi pričakovani donos visok. Slabost naložbenega zavarovanja so
visoki režijski stroški, nepreglednost poslovanja in pogoji mirovanja ter likvidnosti
sredstev, ki so le za razliko krajše dobe, enaki kot pri mešanemu življenjskemu
zavarovanju.
V posameznikovem življenju je varčevanje pomembno bodisi z vidika zagotavljanja
finančne varnosti bodisi z vidika ustvarjanja premoženja ali doseganja določenih
osebnih ciljev. Ljudje se med seboj razlikujemo glede na starost, zakonski stan,
dohodke, že ustvarjeno premoženje in seveda odnos do tveganja.
139
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
Odnos do tveganja je osebnostna značilnost, ki lahko človeku včasih tudi škodi.
Ljudje so si pri odnosu do tveganja različni. Posameznike lahko glede na odnos do
tveganja, razdelimo v tri skupine (Berk et al. 2002, str. 59):
 Ljubitelji tveganja: ob neupoštevanju ostalih spremenljivk imajo raje naložbe
z večjim tveganjem.
 Tveganju nenaklonjeni vlagatelji: ob neupoštevanju ostalih spremenljivk
imajo raje naložbe z manjšim tveganjem.
 Nevtralni vlagatelji: pri naložbah ne upoštevajo tveganja.
Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na
podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih
razmer. Na splošno velja načelo, da daljše kot je obdobje varčevanja oziroma čas do
načrtovane dosege finančnega cilja, več tveganja si vlagatelj lahko privošči.
V tabeli 4.2 je za vsako obliko izbranega varčevanja naveden primeren tip vlagatelj,
ki je določen na podlagi podatkov prikazanih v tabeli 4.1. Izhodiščni podatki
uporabljeni za informativni izračun, pri posamezni obliki varčevanja so primerljivi.
Vsa varčevanja v tabeli 4.2 so bila sklenjena za 25 let, z redno vplačano mesečno
premijo 40,00 EUR. V tabeli 4.2 prikazani informativni izračun izplačane mesečne
pokojninske rente ob izteku varčevalnega obdobja pa temelji na sklenjenem rentnem
zavarovanju za 25 letno obdobje.
Tabela 4.2 Oblike varčevanja po tipu vlagatelja
OBLIKA
VARČEVANJA
PRIVARČEVANA
SREDSTVA
POKOJNINSKA
RENTA
TIP
VLAGATELJA
Prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje
AIII VPS, Abanke Vipa
23.728, 90 EUR
84,70 EUR
Nevtralni
vlagatelj
Vzajemni sklad Abančne
DZU Uravnoteženi
55.200,31 EUR
203,75 EUR
Ljubitelj
tveganja
Rentno varčevanje,
Abanke Vipa
22.985,43 EUR
84,84 EUR
Tveganju
nenaklonjen
Mešano življenjsko
zavarovanje,
Zavarovalnice Triglav
18.364,58 EUR
67,79 EUR
Tveganju
nenaklonjen
Naložbeno življenjsko
zavarovanje,
Zavarovalnice Triglav
37.642,00 EUR
138,94 EUR
Ljubitelj
tveganja
Znano je, da višje ko je tveganje, višje donose lahko pričakujemo. Ljubitelji tveganja
bodo imeli po podatkih iz tabele 4.2 izplačane višje dodatne pokojnine od tveganju
nenaklonjenih posameznikov. Na navedene oblike varčevanja lahko tolmačimo, da je
glede narave varčevanja, razmerja med tveganjem in donosom vloženih sredstev,
140
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje namenjeno nevtralnim vlagateljem.
Neposredno vlaganje v vzajemni sklad je zaradi teoretične možnosti, da ob koncu
obdobja ostanemo brez vseh vloženih sredstev namenjeno ljubiteljem tveganja. Tudi
naložbeno življenjsko zavarovanje je kljub zajamčeni zavarovalni vsoti, zaradi načina
plemenitenja sredstev in posledičnega rizika, namenjeno ljubiteljem tveganja. Vendar
je pri naložbenem zavarovanju, višina izplačanih sredstev ob enaki mesečni premiji,
dobi varčevanja in donosu sklada, zavoljo zavarovalne komponente za okoli 70 %
manjša, kot pri neposrednem vlaganju v vzajemni sklad. Za varčevalce, ki niso
naklonjeni tveganju, sta primerna rentno varčevanje in mešano življenjsko
zavarovanje. Ker slednje združuje hkrati zavarovanje in varčevanje je zato na koncu
višina privarčevanih sredstev in posledično tudi pokojninska renta manjša.
5. Sklep
Razlika med potrebami in državno pokojnino predstavlja potrebo po dolgoročnem
varčevanju. Glede na trenutno stanje bodo pokojnine iz naslova obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja zadoščale zgolj za najnujnejšo materialno
varnost. Le kdo ne bi želel uživati tretjega življenjskega obdobja neomejeno in
finančno varno? Čeprav bi generacije, ki jim do upokojitve manjka več kot deset let,
že lahko varčevale dolgoročno, pa zgolj dolgoročno varčevanje za človeško dušo ni
stimulativno. Kje je še to, si pogosto pravimo in zatem navadno sledi še izgovor, da
bomo večno delali in se ne bomo nikoli upokojili.
Ko se le odločimo oziroma zavemo pomembnosti varčevanja za pokojnino, pa nastopi
problem kakšno obliko dolgoročnega varčevanja izbrati. Posameznika pester izbor
pogosto zmede, zato odločitev katero varčevanje izbrati za pokojnino ni lahka. Prvo
pravilo, ki ga je treba upoštevati je, da vlagamo denar, ki ga ne potrebujemo za
preživetje danes, ampak se mu lahko odpovemo za 10, 20 ali 30 let. Hkrati je nujno,
da vzpostavimo varnostni račun oziroma zlato rezervo, ki bo vedno dosegljiva ob
morebitnih nepredvidenih stroških ali izgubi zaposlitve.
Pri odločanju, kam vlagati svoja sredstva je dobro upoštevati, kar nekaj elementov, in
sicer koliko let imamo do upokojitve, želeno višino dodatne pokojnine, finančne
zmožnosti, likvidnostne zahteve, naklonjenost k tveganju, urejenost socialne zaščite
(ustrezno zavarovanje) in stabilnost zaposlitve. Predlagam, da se pred dokončno
odločitvijo naredi še izračun, ki upošteva vse stroške, davke, način in obvezo
vplačevanja in možnost predčasnega izplačila sredstev. S tem bo izbor optimalne
oblike varčevanja ožji, izbira pa lažja.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zaradi davčnih olajšav
priporočljivo, vendar so olajšave prenesene na obdobje črpanja dodatne pokojnine. Ob
141
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
vključitvi v kolektivni pokojninski načrt, plačuje del premije delodajalec in ker je
dolgoročno gledano tovrstna shema stroškovno ugodnejša, je kolektivno zavarovanje
za posameznika zanimivo. Preostanek neplačanih sredstev za premijo, se lahko
nameni za varčevanje v okviru tretjega pokojninskega stebra in tako poviša prihodek
ob upokojitvi.
Osebno menim, da je vlaganje v VS z zmerno naložbeno politiko upravljanja,
najboljša izbira dodatnega varčevanja za pokojnino. Vložena sredstva se pri tovrstnem
varčevanju najbolje plemenitijo. Teoretično drži, da je pri VS tveganje višje kot pri
ostalih dolgoročnih oblikah varčevanja. Vendar menim, da tveganje bistveno zmanjša
dejstvo, da skladi kupujejo vrednostne papirje mnogih podjetij in to, kaj se zgodi s
posameznim, nima usodnega vpliva na celotno premoženje sklada. Ravno v razpršitvi
sredstev je smisel sklada kot raznolike mešanice naložb. Sklad torej ne bo propadel
razen v primeru, da hkrati propadejo vsa številna podjetja, v katerih papirje vlaga.
Na splošno velja načelo, da daljše kot je obdobje varčevanja oziroma čas do
načrtovane dosege finančnega cilja, več tveganja si vlagatelj lahko privošči. Možnosti
izbire za zmanjšanje tveganja je več, najoptimalnejši način pa je vsekakor razpršitev
premoženja. Za katero obliko varčevanja se odločiti, je glede na osebne značilnosti
odvisno od vsakega posameznika. Resnica pa je da z izbiro oziroma odločitvijo
dodatnega varčevanja za pokojnino ne gre odlašati.
Literatura in viri
- Abančna DZU, d. o. o. 2007. Stroški vlaganja v vzajemne sklade Abančne DZU.
Zgibanka. Ljubljana: Abančna DZU, d. o. o.
- Abančna DZU, d. o. o. 2007. Vzajemni sklad Abančne DZU Uravnoteženi.
Zgibanka. Ljubljana: Abančna DZU, d. o. o.
- Abančna DZU, d. o. o. 2007a. Izvleček prospekta vzajemnega sklada Abančna DZU
Uravnoteženi. Ljubljana: Abančna DZU, d. o. o.
- Abanka Vipa, d. d. 2007b. Pogodba o rentnem varčevanju. Poslovni dokumenti,
Abanka Vipa, d. d. Ljubljana.
- Bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 1997. Ljubljana:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
- Berk, Aleš, Igor Lončarski in Peter Zajc. 2002. Poslovne finance. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
- Bešter, Helena. 1996. Pokojninski sistemi v svetu in pri nas. Ljubljana: Center
Marketing International.
- Bešter, Helena. 1999. V Sloveniji imamo nov pokojninski zakon. Kapital 9
(223/224): 26–27.
- Bršič, Bernard. 1997. Reforma slovenskega pokojninskega sistema. Ljubljana:
Kolaps
142
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa
29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka
- McRae, Thomas W. 1997. Managing your own finances. London: International
Thomson Business.
- Miš Svoljšak, Irena. 2002. Modro upravljam s svojim denarjem ali kako ravnati z
osebnimi financami in premoženjem. Izola: Desk.
- Rejda, George E. 1986. Priciples of insurance. Glenview: Scott, Foresman.
- Törnar, Klara. 2005. Več stebrni pokojninski sistem. Diplomsko delo, Univerza v
Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
- Vešligaj, Jaka. 2004. Oblike prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji.
Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
- Zavarovalnica Triglav, d. d. 2006d. Življenjsko zavarovanje. Zgibanka. Ljubljana:
Zavarovalnica Triglav, d. d.
- Zavarovalnica Triglav, d. d. 2006e. Splošni pogoji za rentno zavarovanje PG-RREN/06-11. Ljubljana: Zavarovalnica Triglav, d. d.
- Zavarovalnica Triglav, d. d. 2007a. Splošni pogoji za naložbeno življenjsko
zavarovanje PG-U-NAL/06-11. Ljubljana: Zavarovalnica Triglav, d. d.
- Zavarovalnica Triglav, d. d. 2007b. Naložbeno življenjsko zavarovanje. Zgibanka.
Ljubljana: Zavarovalnica Triglav, d. d.
- Zavarovalnica Triglav, d. d. 2007c. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje PG-ZZIV/07-08. Ljubljana: Zavarovalnica Triglav, d. d.
143