PRILOGA št. 1 ANALIZA STANJA

Transcription

PRILOGA št. 1 ANALIZA STANJA
PRILOGA št. 1
ANALIZA STANJA
k dokumentu
»STRATEGIJA TRŽENJA DESTINACIJE DEŽELA CELJSKA«
September 2011
Pripravil: Razvojna agencija Kozjansko
Razvojna agencija Kozjansko
Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur
www.ra-kozjansko.si; e – mail: [email protected]
Tel.:+386 (0)3 747 13 07, faks: +386 (0)1 747 13 06
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
KAZALO VSEBINE
PRILOGA A1: Predstavitev posameznih občin v destinaciji Dežela Celjska .............. 5
1.1 BRASLOVČE .................................................................................................... 6
1.2
CELJE .......................................................................................................... 7
1.3
DOBJE ......................................................................................................... 9
1.4
DOBRNA .................................................................................................... 10
1.5
KOZJE........................................................................................................ 12
1.6
LAŠKO ....................................................................................................... 13
1.7
PODČETRTEK ........................................................................................... 15
1.8
POLZELA ................................................................................................... 17
1.9 PREBOLD ....................................................................................................... 18
1.10 ROGAŠKA SLATINA .................................................................................... 20
1.11 ROGATEC .................................................................................................... 22
1.12 SLOVENSKE KONJICE ................................................................................ 24
1.13 ŠENTJUR ..................................................................................................... 26
1.14 ŠMARJE PRI JELŠAH .................................................................................. 29
1.15 ŠTORE.......................................................................................................... 32
1.16 TABOR.......................................................................................................... 34
1.17 VITANJE ....................................................................................................... 36
1.18 VOJNIK ......................................................................................................... 37
1.19 VRANSKO .................................................................................................... 38
1.20 ZREČE .......................................................................................................... 41
1.21 ŽALEC .......................................................................................................... 42
PRILOGA A2: Zavarovana območja narave v destinaciji Dežela Celjska ................. 45
PRILOGA A3: Kulturna dediščina po občinah destinacije DC .................................. 46
PRILOGA A4: Analiza ponudbe nastanitvenih zmogljivosti v destinaciji DC ............ 92
PRILOGA A5: Analiza nastanitev po občinah v destinaciji DC ................................. 93
PRILOGA A6: Gostinska prehrambena ponudba v občinah destinacije Dežela
Celjska .................................................................................................................... 108
PRILOGA A7: Zmogljivosti turističnih in izletniških kmetij v destinaciji Dežela Celjska
............................................................................................................................... 125
PRILOGA A8: Turistično doživljajska ponudba v destinaciji Dežela Celjska .......... 135
PRILOGA A9: Tematske in kolesarske poti v destinaciji Dežela Celjska ................ 158
2
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A10: Športno-rekreativne zmogljivosti v destinaciji Dežela Celjska ....... 193
PRILOGA A11: Zdravilišča in terme na območju destinacije Dežela Celjska ......... 208
PRILOGA A12: Tradicionalne prireditve v destinaciji Dežela Celjska ..................... 213
PRILOGA A 13: Ponudniki na podeželju destinacije DC ........................................ 221
VIR: Spletne strani občin, turistični portali, ajpes. ................................................... 243
PRILOGA A14: Tematski izleti na območju destinacije Dežela Celjska ................. 244
PRILOGA A15: Turistične agencije na območju destinacije Dežela Celjska .......... 246
PRILOGA A16: Analiza prihodov in prenočitev v občinah destinacije Dežela Celjska
2003-2010 .............................................................................................................. 249
KAZALO TABEL
Tabela 1: Zavarovana območja narave v destinaciji DC ........................................... 45
Tabela 2: Vrste zavarovanih območij narave v destinaciji DC .................................. 45
Tabela 3: Kulturna dediščina destinacije po občinah ................................................ 46
Tabela 4: Pregled sakralne dediščine po zvrsteh in po subregijah destinacije. ........ 47
Tabela 5: Pregled profane dediščine po zvrsteh in subregijah destinacije. .............. 47
Tabela 6: Seznam kulturne dediščine občin. ............................................................ 47
Tabela 7: Nastanitvene zmogljivosti po občinah destinacije DC v obdobju 2010 –
2008 ......................................................................................................................... 92
Tabela 8: Vrste nastanitev po občinah destinacije Dežela Celjska ........................... 93
Tabela 9: Gostinska ponudba v občinah destinacije Dežela Celjska ...................... 108
Tabela 10: Turistične kmetije na območju destinacije Dežela Celjska.................... 125
Tabela 11: Turistično doživljajska ponudba – muzeji .............................................. 135
Tabela 12: Tabela tematskih in kolesarskih poti v destinaciji Dežela Celjska ......... 158
Tabela 13: Tabela športnih objektov v destinaciji Dežela Celjska po Občinah. ...... 193
Tabela 14: Zdravilišča in terme v destinaciji ........................................................... 208
Tabela 15: Tradicionalne prireditve v občinah destinacije Dežela Celjska. ............ 213
Tabela 16: Ponudniki na podeželju destinacije DC................................................. 221
Tabela 17: Tematski izleti na območju destinacije Dežela Celjska ......................... 244
Tabela 18: Turistične agencije na območju destinacije Celjske .............................. 246
Tabela 19: Prihodi in prenočitve tujih gostov v občinah destinacije Dežela Celjska.
............................................................................................................................... 249
3
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Tabela 20: Prihodi turistov in prenočitve v destinaciji po občinah v obdobju 20032005. ...................................................................................................................... 256
Tabela 21: Prihodi turistov in prenočitve v destinaciji po občinah v obdobju 2006 –
2008. ...................................................................................................................... 257
Tabela 22: Prihodi turistov in prenočitve v destinaciji po občinah v obdobju 2009 –
2010. ...................................................................................................................... 258
4
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A1: Predstavitev posameznih občin v destinaciji Dežela Celjska
Predstavitev posamezne občine vključuje:
1. Splošne podatke o občini (velikost, število prebivalcev, naselja, krajevne
skupnosti, krovni splošni opis občine);
2. Kratka zgodovina občine
3. Razvojni načrti na občinski ravni
4. Razvojni in trženjski dokumenti na področju turizma
5. Pomen turizma v občini
6. Organiziranost turizma
7. Društva s turističnim potencialom v občini
Pojasnilo grede predstavitve posameznih občin
Pri predstavitvi izhajamo iz podatkov, ki smo jih dobili iz
1. Spletnih strani občin.
2. Spletnih strani Turistično informacijskih centrov.
3. Spletnih strani Zavodov za turizem.
4. Spletnih strani turističnih društev.
Kot enoten vir smo podatke o velikosti občin, številu prebivalcev, gostoti prebivalstva,
povprečni neto plači na zaposleno osebo in številu zaposlenih oseb, črpali iz
elektronske publikacije Statističnega urada Republike Slovenije Slovenske občine v
številkah (2010). Podatki so za leto 2009.
5
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
1.1 BRASLOVČE
Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
55 km2
4 krajevne skupnosti: Braslovče, Letuš, Trnava,
Gomilsko
22 naselij: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko,
Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla
vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Poljče,
Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert,
Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl, Zgornje Gorče.
306,8 m.n.v.
5.190
95 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR,
838,64
2009
Število zaposlenih oseb
587
Število podjetij 2009
291
BRASLOVČE
Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na
Slovenskem. Prve omembe kraja segajo v daljno leto 1140. To je čas, ko so si to
ozemlje pridobili Žovneški gospodje, predniki kasnejših Celjskih grofov. V tistih
časih je nastal tudi grad Žovnek. Kraj Braslovče se v zgodovini najprej pojavi z
imenom »Fraslov«. Kasnejša pisna različica imena je najpogosteje »Fraslow« in je
zapisovana vse do uvedbe slovenskega imena, ki ga uporabljamo še danes,
»Braslovče«.
Braslovče so že v času Celjskih grofov dobile trške pravice in svoj grb. Trške
pravice so v kasnejših časih potrdili kraju še nadvojvoda Karel (leta 1570) in cesar
Ferdinand (leta 1814). Pridobitev teh pravic je poleg ugodne trgovske lege
vsekakor pospešila takratni razvoj Braslovč. Braslovče so bile v preteklosti zelo
znane po obrtništvu in trgovini. Z uvedbo hmelja kot intenzivne kmetijske panoge je
tudi Savinjska dolina doživela močan razcvet in napredek.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Strategija prostorskega razvoja Občine Braslovče.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Program razvoja občine Braslovče predvideva intenzivnejši razvoj turizma in obrtno
- storitvene dejavnosti. Prednosti, ki jih je vredno izkoristiti, so neokrnjena narava,
razvita infrastruktura, turistične znamenitosti.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
V občini ni TIC-a kot tudi ni zavoda, ki bi se ukvarjal s promocijo turizma. Za to skrbi
Občina Braslovče. Občina Braslovče je vključena tudi v Razvojno agencijo Savinja.
Braslovče nima svoje lokalne turistične agencije. Ponudba se trži preko
6
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Turističnega društva ali Razvojne agencije Savinja.
2. Zasebni sektor
V Braslovčah obstaja samo en ponudnik nastanitev in trije ponudniki gostinskih
storitev. Ponudniki namestitev so predstavljeni v poglavju namestitve v destinaciji
DC.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Braslovče organizira veliko prireditev (npr. Salamijada, dan
Hmeljarjev idr.). Izbrali so tudi nove turistične spominke ter organizirali čistilne
akcije. Turistično društvo Braslovče sodeluje v raznih organizacijah in projektih na
območju Savinjske doline ter Celjskega, vodi turistične skupine po občini Braslovče
in sodeluje pri drugih turističnih projektih, prav tako pa opravlja funkcijo turistične
pisarne, saj je ves čas na voljo za razna vprašanja in napotke vsem, ki se za občino
zanimajo. Lokalno prebivalstvo se povezuje v okviru številnih društev: Turistično
društvo Braslovče, Planinsko društvo Dobrovlje – Braslovče, Konjeniško društvo
Mustang, Posvetno društvo Braslovče, Kulturno društvo Gomilsko, Kulturno društvo
Letuš, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, društvo podeželskih žena,
Društvo podeželskih žena Trnava – Gomilsko, Lovska družina Braslovče, Jadralno
društvo Qunabiss Team, letalsko društvo Qanabiss – Team.
1.2 CELJE
Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
95 km2
9 krajevnih skupnosti: Aljažev hrib, Ljubečna,
Medlog, Ostrožno, Pod gradom, Škofja vas, Šmartno
v Rožni dolini, Teharje, Trnovlje.
39 naselij: Brezova, Bukovžlak, Celje, Dobrova,
Glinsko, Gorica pri Šmartnem, Jezerce pri
Šmartnem, Košnica pri Celju, Lahovna, Leskovec,
Lipovec pri Škofji vasi, Ljubečna, Lokrovec, Lopata,
Loče, Medlog, Osenca, Otemna, Pepelno, Pečovnik,
Prekorje, Rožni Vrh, Runtole, Rupe, Slance, Slatina
v Rožni dolini, Teharje, Tremerje pri Celju, Vrhe,
Zadobrova, Začret, Zvodno, Šentjungert, Škofja vas,
Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Šmiklavž
pri Škofji vasi, Žepina.
244 m.n.v.
48.993
516 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 914,19
2009
Število zaposlenih oseb
29.564
Število podjetij 2009
4.388
CELJE
Celje je z zgodovinskega zornega kota med najpomembnejšimi slovenskimi mesti.
7
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
V njem so vladali Celjski knezi, ki so bili v srednjem veku (14, 15. stoletje) med
najpomembnejšimi vladarskimi rodbinami v Evropi.
Ugodne naravne razmere so že v predrimski, posebej pa v rimski dobi nudile
prebivalcem dobre možnosti za življenje. Zato ne čudi, da se je na vzhodnem delu
Spodnje Savinjske doline, ob njeni najnižji točki, že v halštatski in kasneje v keltski
dobi razvila prva mestna naselbina, imenovana Keleia. V rimski dobi, za časa
cesarja Klavdija (41-45 leta) je naselbina, imenovana Municipium Claudia Celeia,
dobila mestne pravice in doživela tudi svoj prvi vrhunec. V času velikih selitev (5 in
6 stol.) je bilo mesto porušeno, vendar so ga že v zgodnjem srednjem veku
obnovili. Prvo omembo srednjeveškega Celja (Cylie) najdemo v Admontski kroniki,
ki je nastala med leti 1122 in 1137.
V poznem srednjem veku in njegovem zatonu je Celju (v kratki dobi vladanja)
vtisnila neizbrisen pečat uspešna in ambiciozna rodbina Žovneških gospodov,
kasnejših Celjskih grofov in knezov, ki je s spretno politiko posegla celo v vrhove
tedanje evropske politike. Hčere so možili celo s evropskimi kralji in cesarji.
Žovneški, ki so dobili najprej grofovski in nato še knežji naslov, so si izbrali za
prestolnico Celje. Sprva je bil sedež Celjskih Gornje Celje (Stari grad), že okrog leta
1400 pa nova renesančna zgradba v mestu, imenovana Spodnji grad. Celjska
naselbina je s tem veliko pridobila. Dne 11. aprila 1451 je celjski grof Friderik II.
podelil Celju status mesta z vsemi mestnimi pravicami, v naslednjih desetletjih pa
še za tiste čase obvezno mestno obzidje (zgrajeno 1473) in obrambni jarek.
Po smrti zadnjega Celjana, grofa Ulrika II. (1456 leta), je posest Celjskih prišla v
roke Habsburžanov. Celje je bilo v tem času eno najpomembnejših renesančnih
centrov na Slovenskem, zato se je v mestu, ki je postalo središče "celjske četrti"
začelo razvijati pravo mestno življenje z razvito trgovino in raznovrstno obrtjo. Tudi
sodobna duhovna gibanja (protestantizem), turška nevarnost in naravne katastrofe,
ki so v tem času razburjala moralno, gospodarsko in politično razsuto Evropo, niso
obšla mesta ob Savinji.
Kljub vsem tegobam pa je mesto živelo svoje življenje dalje. Konec 18. stoletja je
Celje doživljalo novo renesanso. Znanilec nove dobe je bilo mestno obzidje, ki se je
ob koncu 18. stol. moralo umakniti urbanizaciji in začetni moderni industriji. Ko je
leta 1846 pripeljal v Celje prvi vlak je mesto še živelo v relativnem miru in
bidermajerskem vzdušju. V drugi polovici 19. stoletja se je tudi v Celju, podobno kot
v ostalih delih avstrijske Srednje Evrope, pričela narodna prebuja, ki je ob koncu
stoletja privedla do močne zaostritve nacionalnih odnosov in po prvi svetovni vojni
do razpada večstoletne Habsburške monarhije.
Konec prve svetovne vojne (leta 1918) je prinesel v mesto ob Savinji nove trenutke.
Nov državno-politični okvir, spremenjeni politični nazori in nova duhovna soočenja
so vplivala na mentaliteto ljudi in v mogočem tudi spremenila življenja takratnih
Celjanov. Tudi druga svetovna vojna in okupacija je Celju in v Celjanih pustila
globoke in še danes nezaceljene rane. Pa vendar je Celje kot že nekajkrat pred tem
ponovno vstalo iz pepela in zacvetelo v vsem svojem žaru.
Po drugi svetovni vojni je mesto ob Savinji dobilo lice živahnega industrijskotrgovskega centra, poleg tega pa ima danes kot sedež mestne občine vse
značilnosti regionalnega upravnega, poslovnega, kulturnega, šolskega,
zdravstvenega in turističnega središča. V zadnjih letih velja Celje za najhitreje
razvijajoče se mesto v Sloveniji.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Celje nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
8
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Razvojno-programski načrt turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem.
POMEN TURIZMA V OBĆINI
Turizem je v občini pomembna gospodarska panoga, kar podpira ustanovitev novih
višješolskih programov za področje turizma. Družba celjski sejem organizira
številne dogodke, ki podpirajo zlasti razvoj poslovnega turizma,Zavod za turizem
Celeia ob operativni podpori Turistično informacijskega centra Celja in številnih
ponudnikov organizira številne promocijske ter druge podporne dogodke v smeri
razvoja turizma na Celjskem.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Na ravni občine je ustanovljen Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje,
v okviru katerega deluje Turistično promocijski center, Prireditveni center ter Center
sodobnih umetnosti. V okviru zavoda pa delujeta tudi dva informacijska centra: TIC
Stari grad Celje ter TIC Celje.
2. Zasebni sektor
V občini celje deluje okrog 27 turističnih agencij. Več kot 30 gostišč in restavracij, 6
hotelov, 2 mladinska hotela ter 4 drugi ponudniki prenočitev. Hotel Celjska koča
pozimi upravlja tudi s smučišči.
3. Civilni sektor
V civilnem sektorju deluje več društev, med njimi tudi Turistično društvo Celje s 130
letno tradicijo. Društvo je pričelo s srednjeveškimi dnevi na Celjskem gradu ter z
razvijanjem srednjeveškega programa. Obe dejavnosti sta po ustanovitvi Zavoda
Celeia prešli v njegovo upravljanje. Druga društva so: Planinsko društvo Celje –
Matica, Planinsko društvo Ojstrica, Planinsko društvo Grmada Celje, KUD Zarja
Trnovlje Celje, Društvo za razvoj, napredek in promocijo turizma, kulinarike in
naravne ter kulturne dediščine Vivat, Športno društvo Cinkarna celje, Športno
društvo Gabrje idr.
1.3 DOBJE
Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
18 km2
0 krajevnih skupnosti
13 naselij: Brezje pri Dobjem, Dobje pri Planini,
Gorica pri Dobjem, jezerce pri Dobjem, Lažiše,
Presečno, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho,
Večje Brdo, Završe pri Dobju, Škarnice.
560,8 m.n.v.
954
55 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 971,76
2009
Število zaposlenih oseb
84
Število podjetij 2009
55
9
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
DOBJE
Občina Dobje je ena mlajših in hkrati manjših slovenskih občin, ki je bila
ustanovljena leta 1998, s samim delovanjem pa je pričela leta 1999. Občina sodi
pod Upravno enoto Šentjur. Občina Dobje leži v hriboviti pokrajini, ki sega v
predalpski svet in v osrčje Kozjanske pokrajine.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Dobje nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
V občini turizem nima posebnega pomena. Glavna gospodarska panoga je
kmetijstvo, poleg tega pa tu narašča število manjših podjetij, vendar si prizadevajo
povečati turistično ponudbo občine.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Zaradi majhnosti občine vlogo promotorja turizma v občini Dobje opravlja
Turistično informacijski center Šentjur, ki deluje v okviru Razvojne agencije
Kozjansko.
2. Zasebni sektor
Na področju turizma sta najbolj dejaven Bojan Guček lastnik Kozjanske domačije in
sodeluje z Zavodom Grča, ki deluje na področju športa, kulture, turizma,
izobraževanja, ohranjanja kulturne dediščine Kozjanskega.
3. Civilni sektor
Med društvi, ki delujejo na območju Občine Dobje je tudi Kulturno društvo Dobje, ki
vsako leto organizira že tradicionalno prireditev »Pokaži kaj znaš«.
1.4 DOBRNA
Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
32 km2
0 krajevnih skupnosti
11 naselij: Brdce nad Dobrno, Dobrna, Klanc, Loka
pri Dobrni, Lokovina, Parož, Pristava, Strmec nad
Dobrno, Vinska Gorica, Vrba, Zavrh nad Dobrno.
378,8 m..n.v
2.164
68 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 829,83
2009
Število zaposlenih oseb
435
Število podjetij 2009
100
DOBRNA
Skrita v robu zelenega plašča Paškega Kozjaka in temnih pohorskih gozdov, je
ozka dolinica hudourniške Dobrnice v davni preteklosti človeku razkrila svoj največji
10
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
zaklad: vrelec zdravja in življenjske moči. Z njim je povezana najimenitnejša
zgodovina Dobrne, ki je sem privabila največje odličnike svojega časa. Ali so zanj
vedeli Kelti in kasneje Rimljani, o njih poselitvi pričajo izkopanine, ne vemo. Vrelec
pa je že zgodaj imel gospodarje, saj so ohranjeni viri, kako je dobrnska posest
prehajala iz rok v roke.
Najstarejši pismeni viri segajo v 12. stoletje. Grofica Hema Breža-Selška, grofje
Bogenski, Henrik in Bertold de Nove castro, Krška cerkev, Eberhard Dobrnski in
njegovi potomci, Friderik Ptujski, rodovine Gačnik-Schlangenberg, Bradenau,
Dienersberg, Hoyos in druge - kdo more iz suhoparnega naštevanja prepoznati
nekdaj najboljše graditelje in gospodarje naravne in kulturne dediščine, ki se je
ohranila do danes. Zgodovinske listine pričajo o vzponu in propadu, in o neizmerni
želji, dobrnski zaklad odkriti svetu in z njim užiti bogastvo in večno slavo.
Dobrna se je spreminjala in odpirala svetu, vsaj v svojem zgodovinskem jedru pa
ohranila prijazno arhitekturo in dediščino neokrnjene narave, njene zdravilne moči
in lepote.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Razvojna vizija Občine Dobrna.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Občina ima bogato turistično tradicijo ter zanimivo kulturno in naravno dediščino. V
Občini Dobrna se nahajajo Terme Dobrna, slovensko termalno zdravilišče z več kot
600 letno tradicijo. Prioritetna dejavnost občine je turizem, nosilec turizma v občini
so Terme Dobrna d.d. Tudi širša okolica Dobrne z neokrnjenim podeželjem se
postopoma vključuje v turistično ponudbo občine, a še vedno prevladuje kmetijstvo
z gozdarstvom.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina Dobrna je z odlokom leta 2009 ustanovila Zavod za turizem, šport in kulturo
Dobrna, ki med drugim skrbi za razvoj, organizacijo, promocijo in trženje turistične
ponudbe Občine Dobrna, izvaja naloge turistično informacijskega centra, pripravlja
letni program prireditev in oblikuje, izvaja in vodi prireditve, zbira in posreduje
informacije o turističnem, športnem in kulturnem dogajanju v občini idr.
2. Zasebni sektor
Glavni akter na področju zasebnega sektorja so prav zagotovo Terme Dobrna, ki
dominirajo na področju turistične ponudbe. Last družbe so tudi trije hoteli, ki
predstavljajo večino namestitev v občini.
3. Civilni sektor
V okviru Turističnega društva Dobrna, ki šteje preko 250 članov deluje Aktiv
kmečkih žena, Vaške pevke in Turistični podmladek na OŠ Dobrna. Z zdraviliščem
in krajevno skupnostjo se je vključevalo v delo pri gradnji objektov za izboljšanje
turistične ponudbe v kraju, opravljalo informativno-propagandno službo,
organiziralo prireditve in izlete ter skrbelo za vzgojo turističnega podmladka.
Poleg številnih prireditev, ki so se vrstile celo leto, se je vse bolj kazala potreba po
večji in glavni prireditvi - »Noč pod kostanji«. Ostala društva, ki delujejo na območju
Dobrne: Planinsko društvo Dobrna, KUD Dobrna, Turistično društvo Dobrna,
Čebelarsko društvo Dobrna, Lovska družina Dobrna, Konjerejsko društvo Dobrna,
Društvo Kneipp Dobrna, Društvo maserjev Slovenije idr.
11
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
1.5 KOZJE
Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
90 km2
6 krajevnih skupnosti: Buče, Kozje, Lesično,
Osredek pri Podsredi, Podsreda, Zagorje.
Bistrica, Buče, Dobležiče, Drensko Rebro, Gorjane,
Gradišče, Gubno, Ješovec pri Kozjem, Klake, Kozje,
Lesično, Ortnice, Osredek pri Podsredi, Pilštanj,
Podsreda, Poklel pri Podsredi, Topolovo, Vetrnik,
Vojsko, Vrenska Gorca, Zagorje, Zdole, Zeče pri
Bučah.
275,8 m.n.v.
3.244
36 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 845,66
2009
Število zaposlenih oseb
384
Število podjetij 2009
168
KOZJE
Na območju sedanje občine so pred prvo svetovno vojno obstajale številne male
občine, ki so pripadale okrajnemu središču v Kozjem. V obdobju med obema
vojnama so tu bile tri občine: Kozje, Pilštanj in Podsreda, ki so bile od leta 1924
združene v takrat ustanovljenem šmarskem okraju. Samostojna Občina Kozje, je
nato obstajala do leta 1958, ko se je še z nekaterimi drugimi združila v Občino
Šmarje pri Jelšah.1
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Dobje nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Ena od najperspektivnejših razvojnih usmeritev na območju Občine Kozje je gotovo
turizem. Možnosti za razvoj te dejavnosti se danes izrabljajo samo v manjšem
obsegu, veliko pa je žal še neraziskanega in neizkoriščenega. Razvojni potenciali
turizma na tem območju temeljijo predvsem na neokrnjeni in razgibani pokrajini,
bogati naravni in kulturni dediščini, neobremenjenosti z industrijo, vendar je
potrebnih še precej vlaganj v odpravljanje pomanjkljivosti, kot so: neustrezna
infrastrukturna opremljenost in turistična ponudba, pomanjkanje kapitala ter
neustrezna strokovna usposobljenost kadrov. Prihodnost nadaljnjega razvoja
1
http://www.obcina-kozje.si/
12
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
turizma na območju Občine Kozje temelji na oblikah okolju in ljudem prijaznega t.i.
mehkega turizma.2
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina Kozje je za potrebe promocije turizma v Občini Kozje ustanovila TIC Kozje.
Veliko vlogo pa v občini igra tudi Kozjanski park s sedežem v Podsredi. Kozjanski
park je organizator osrednje prireditve v Podsredi »Praznik kozjanskega jabolka«.
2. Zasebni sektor
V občini Kozje nastanitvene kapacitete nudi le en ponudnik, in sicer Motel Ribnik,
ter dva ponudnika gostinskih storitev.
3. Civilni sektor
Na območju občine Kozje delujejo tri turistična društva, in sicer: Turistično društvo
Kozje, Turistično društvo Pilštanj, ki organizira že tradicionalno prireditev
Binkoštovanje in Turistično društvo Podsreda. Delujejo pa tudi: Društvo steklarjev
Slovenije, Lovska družina Kozje, Lovska družina Podsreda, Društvo Kozjanski
domači kraj, Umetniško društvo Folklorna skupina (organizacija že tradicionalnega
folklornega festivala), Kulturno društvo Zagorje, KUD Ante Potočnik Podsreda,
Kulturno društvo Buče, Kulturno društvo Lesično – Pilštanj (organizacija prireditve
»Pod cvetočo drnulo«), Muzejsko društvo Kozje, Kulturno umetniško društvo Tritinči
in Društvo Kozjanske jabke.
1.6 LAŠKO
Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
2
198 km2
9 krajevnih skupnosti: Šentrupert, Jurklošter, Laško,
Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh
nad Laškim, Zidani Most.
85 naselij: Belovo, Blatni Vrh, Brezno, Brodnice,
Brstnik, Brstovnica, Bukovca,Curnovec, Debro,
Doblatina, Dol pri Laškem, Gabrno, Globoko, Govce,
Gozdec, Gračnica, Harje, Huda Jama, Jagoče,
Jurklošter, Kladje, Klenovo, Konc, Kuretno,
Lahomno, Lahomšek, Lahov Graben, Lazišče, Laška
vas, Laško, Leskovca, Lipni Dol, Lokavec, Lože,
Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina
vas, Mačkovec, Modrič, Mrzlo Polje, Obrežje pri
Zidanem Mostu, Ojstro, Olešče, Padež, Paneče,
Plazovje, Polana, Povčeno, Požnica, Radoblje,
Reka, Rifengozd, Rimske Toplice, Sedraž, Selo nad
Laškim, Senožete, Laško, Sevce, Slivno, Spodnja
Rečica, Stopce, Strensko, Strmca, Suhadol, Tevče,
Tovsto, Trnov Hrib, Trnovo, Trobni Dol, Trojno,
Udmat, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Veliko
www.obcina-kozje.si, 29. 8. 2011
13
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Širje, Vodiško, Vrh nad Laškim, Zabrež, Zgornja
Rečica, Zidani Most, Šentrupert, Širje, Škofce,
Šmihel, Šmohor, Žigon.
259,9 m.n.v.
13.705
69 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 857,97
2009
Število zaposlenih oseb
3.760
Število podjetij 2009
760
LAŠKO
Dobo prvih slovanskih naselitev (okrog leta 600) na tem območju nam
dokumentirajo številna krajevna imena. Laško, Lahomšek, Lahomno, Laška vas,
Lahov graben, Lahov potok, Lahomnica kažejo na dejstvo, da so se slovansko
govoreči prišleki srečali na tem območju s prejšnjimi prebivalci, ki so jih zaradi
latinske govorice imenovali Lahi.
Prvi zapis o Laškem izhaja iz leta 1147, prva uradna omemba Laškega pa iz leta
1182, ko štajerski vojvoda Otokar VI. Traungavski podarja razne dohodke Žičkemu
samostanu in pri tem večkrat omenja svojo posest v Laškem.
Za omenjenim gospostvom – Traungavci, so tukajšnja posestva pridobili avstrijski
vojvode Babenberžani, za katere je imelo laško gospostvo zaradi izjemne prometne
lege velik pomen. Leopold VI. Babenberžan je dal zgraditi kamniti most čez Savo
(današnji Zidani Most), obnovil je kartuzijanski samostan v Jurkloštru in povzdignil
Laško v trg (leta 1277). V tistem času je bil v Laškem tudi sedež deželskega
sodišča. Po izumrtju Babenberžanov je v sporu za dediščino zmagal češki kralj
Otokar II., vendar so tukajšnje ozemlje kmalu pridobili Habsburžani.
Laško za Habsburžane ni imelo posebnega pomena, zato so ga dajali v zastavo
raznim fevdalcem (najdlje so ga imeli v zastavi Celjski grofje), leta 1311 je Laško
prišlo pod Štajersko, leta 1335 je reka Sava postala mejna reka med Kranjsko in
Štajersko; s tem je iz ozemlja laškega gospostva odpadlo območje Radeč.
Trški privilegiji iz 13. stoletja se niso ohranili, saj so bili uničeni v času turških
vpadov v letih 1471 in 1486-90. Cesar Friderik III. je leta 1490 Laščanom potrdil
Martinov sejem (11. november). Leta 1598 je nadvojvoda Ferdinand podelil
Laščanom pravico, da si vsako leto volijo trškega sodnika; vzporedno s tem je bil
podeljen tudi trški grb: tri srebrne lilije na modrem polju.
Ves laški okoliš je do 19. stoletja živel odmaknjeno življenje, ker ni bilo pravih cest.
Šele leta 1815-16 je bila na desnem bregu Savinje zgrajena cesta Celje – Zidani
Most, leta 1826 pa je bil v Zidanem Mostu zgrajen most čez reko Savinjo. Te
cestne povezave so omogočile začetek razvoja skromne industrije in rudarstva.
Najpomembnejšo prometno povezavo je Laško pridobilo z izgradnjo železnice
Ljubljana-Celje, leta 1849. V tistih časih se je povečal izkop premoga v Hudi Jami,
na Govcah in Trobnem delu, pivovarna je postala industrijsko podjetje, odprto je
bilo zdravilišče, razmahnila se je usnjarska, tkalska in barvarska obrt in vse to je
precej spremenilo življenje v Laškem in okolici. Kmetijstvo je doživljalo korenite
spremembe, saj so kmetje opuščali vinogradništvo in se lotevali gojenja sadnega
drevja in živinoreje.
Leta 1924 je Laško dobilo okrajno glavarstvo. Leta 1927, ob 700 – letnici prve
omembe Laškega, je bilo Laško proglašeno za mesto. Leta 1928 je bil v mestu
zgrajen vodovod, glavne ulice pa asfaltirane; Laško zdravilišče je že leta 1885
14
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
proizvajalo električno energijo zase, trška občina pa je uvedla elektrifikacijo leta
1906. Leta 1931 je imelo Laško nekaj čez 1000 prebivalcev.3
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Strateško razvojni dokument občine Laško.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
TURIZEM V OBČINI
Na območju Laškega je trenutno kar nekaj turističnih podjetij, ki se v rokah
ustanoviteljev in lastnikov lepo razvijajo in zaposlujejo čedalje večje število ljudi.
Problem tukajšnjega gospodarstva ostaja podoben kot na začetku – prometne
povezave z glavnimi prometnimi žilami v Sloveniji. Podobno kot drugje v Sloveniji
se mesto Laško sooča s problemom oživljanja starega mestnega jedra, saj se
trgovinske dejavnosti iz strogega središča mesta umikajo na obrobje. Prihodnost
Občine Laško in mesta Laško vidijo domačini predvsem v turizmu in gospodarskih
dejavnostih, ki se nanj navezujejo.4
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina Laško je leta 2006 ustanovila Javni zavod Center za šport, turizem,
informiranje in kulturo Laško, skrajšano STIK. Z združitvijo Prireditvenega centra
Laško, Agencije Aprilije in TIC-a Laško je nastal nov zavod, ki združuje in koordinira
delo štirih enot: Kulturnega centra Laško, TIC-a Laško, Dvorane Tri lilije in Muzeja
Laško.5
2. Zasebni sektor
Na področju občine Laško sta dva glavna ponudnika Thermana d.d. Laško in
novejše Rimske terme. Obe termalni zdravilišči nudita možnosti za razvoj turizma
pri manjših, zasebnih ponudnikih. V občini razpolagajo z 8 hoteli (6 že omenjenih
družb in še dva zasebna hotela) in 10. Nastanitvenimi obrati, ki jih ponujajo
zasebniki. Poleg gostišč in a la carte restavracij hotelov je na področju še 16
ponudnikov gostinskih storitev. Na območju občine Laško delujeta tudi dve turistični
agenciji in sicer Zeleni planet – Potovalna agencija, Barbara Barič, in Poslovna
enota Koptur.
3. Civilni sektor
Vloga Turističnega društva Laško se je od leta 2007, ko je dejavnost turistično
informacijskega centra iz prešla na STIK spremenila. Poslanstvo društva pa ostaja
enako, in se nanaša na razvoj in pospeševanje turizma ter ohranjanje tradicionalnih
etnoloških prireditev. Društvo v sodelovanju z Občino Laško ter Komunalo Laško
vsako leto izvede Tekmovanje za najlepše urejene vasi in objekte v Občini Laško.
Vsakih nekaj let društvo organizira tudi natečaj za najboljši spominek Laškega.
Druga društva v občini so še: Kulturno društvo Laška Pihalna godba, Planinsko
društvo Laško idr.
1.7 PODČETRTEK
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
3
www.lasko.si
www.lasko.si
5
www.stik-lasko.si
4
15
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
61 km2
5 krajevnih skupnosti: Olimje, Podčetrtek, Polje ob
Sotli, Pristava pri Mestinju, Virštanj.
26 naselij: Brezovec pri Polju, Cmereška Gorca,
Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska
Gorca, Jerčin, Lastnič, Nezbiše, Olimje, Pecelj,
Podčetrtek, Polje ob Sotli, Prelasko, Pristava pri
Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Roginska Gorca,
Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Sodna vas, Sv. Ema,
Verače, Vidovica, Virštanj, Vonarje.
219,3 m.n.v.
3.305
55 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
737,31
zaposleno osebo, EUR, 2009
Število zaposlenih oseb
698
Število podjetij 2009
218
PODČETRTEK
Podčetrtek je dobil svoje slovensko ime po četrtem dnevu v tednu. Na ta dan je bil v
trgu pod gradom sodni in tržni dan.
Izvire so uporabljali že v preteklosti, ženske so v njih prale perilo. V začetku 20.
stoletja so se prvič pojavile ideje o njihovi uporabi v zdravilne namene, vendar so jih
začeli izkoriščati šele v 50. letih 20. stoletja, ko so na vztrajanje krajevnega župnika
M. Strnada vodo s temperaturo 30-37°C iz izvira analizirali in dokazali zdravilne
mineralne značilnosti. Pozneje so izdatnost izvirov povečali s 100 do 500 metrov
globokimi vrtinami. Turistična in zdraviliška dejavnost se je pričela razvijati po letu
1966, ko je Železniško gospodarstvo Ljubljana zgradilo prvi leseni bazen. Leta 1977
so začeli graditi prvi hotel in nato še kopališče z odprtimi bazeni. V letih 1988-1989
so postavili »Atomsko vas« z apartmajskimi bungalovi v slogu kmečkih hiš, kasneje
pa še sodoben kopališki kompleks z notranjimi in zunanjimi bazeni ter hoteli. V
zadnjih letih je nastal novi kompleks s hotelom Sotelia in Wellnessom Orhidelia, ki
sta pomembna pridobitev tako na regionalnem kot nacionalnem nivoju.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Podčetrtek nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
TURIZEM V OBČINI
Občina Podčetrtek spada med izrazito turistične občine. Glavni turistični ponudnik
Terme Olimia, d. d. se dobro povezuje z manjšimi ponudniki v občini, ki jih je kar
nekaj. Ogleda vredni so kulturno-zgodovinski spomeniki (lekarna in samostan
Olimje, cerkev Marije na Pesku, cerkev Sv. Ema), ki so odprti za javnost. V občini so
ponosni na vinogradnike in kletarje. Ob obisku vinskih kleti, ki so povezane z Vinsko
turistično cesto - VTC 10, lahko obiskovalci preizkusijo odlična in kakovostna vina.6
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
6
podcetrtek.eu
16
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
1. Javni sektor
Občina je ustanoviteljica GIZ-a Turizem Podčetrtek. Gospodarsko interesno
združenje za pospeševanje turizma TIC Podčetrtek, ki skrbi za promocijo turistične
ponudbe celotnega turističnega območja Podčetrtka, organizira in izvaja prireditve v
občini in ozavešča ter spodbuja lokalno prebivalstvo k pozitivnemu odnosu do
turistov in turizma, upravlja večnamensko športno dvorano Podčetrtek, trži celovito
turistično ponudbo na ravni turističnega območja ter opravlja Informacijsko-turistično
dejavnost (TIC).
2. Zasebni sektor
Glavni ponudnik zasebnega sektorja so Terme Olimia, d. d., ki opravljajo s tremi
hoteli, kampom Natura in Vasjo Lipa. Poleg Wellnessa Orhidelia, bazenov Termalija
in bazena Vodian v hotelu Breza, družba upravlja tudi s termalnim parkom
Aqualuna. Občina pa ima še 13 zasebnih ponudnikov nastanitev.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Podčetrtek, Kulturno društvo Zvon, Turistično kulturno društvo
Virštanj, Kulturno društvo Pristava pri Mestinju, Športno društvo Imeno, Športno
društvo Polje ob Sotli, Športno društvo Pristava pri Mestinju, KK Podčetrtek term
Olimia, ŠK Virštanj, Društvo vinogradnikov Virštanj, Konjenica Virštanj – Obsotelje,
Osti Jarej, MPZ term Olimia, MKTD lepe Strune, Planinsko društvo Pristava pri
Mestinju, Planinsko društvo at Podčetrtek, Lovska družina Podčetrtek, Čebelarsko
društvo podčetrtek, Posvetno društvo Vladimir Nazor, Ribiška družina Sotla, Golf
Klub A.
1.8 POLZELA
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
34 km2
0 krajevnih skupnosti
8 naselij: Andraž, Breg pri Polzeli, Dobrič, Ločica ob
Savinji, Orova vas, Podvin pri Polzeli, Založe in
Polzela.
292,5 m.n.v.
5.898
173 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 697,89
2009
Število zaposlenih oseb
1.351
Število podjetij 2009
320
POLZELA
Polzela s svojim ožjim gravitacijskim zaledjem zavzema izredno pomemben
geografski položaj. Stoji ob pomembnem, že starem cestnem križišču, ki povezuje
poti iz zahodnih predelov celjske kotline s Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino.
Ti predeli so bili že zgodaj poseljeni, saj je Mark Avrelij (v boju Rimljanov proti
Germanom) v Ločici ob Savinji zgradil močan tabor II. Italske legije.
Še pred nekaj desetletji sta se prav na tem območju cestni in železniški promet
17
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
dopolnjevala z rečnim, ki ga je opravljalo splavarstvo po Savinji še nekaj let po
drugi svetovni vojni.
Regulacija hudourniške reke Savinje med leti 1876 in 1893 je kmetom omogočila
obdelovanje nove kmetijske površine, kjer je med prvimi začel gojiti hmelj okrog leta
1876 takratni polzelski trgovec Julij Žigon.
Leta 1891 je bila zgrajena Savinjska železnica Celje - Velenje. S tem se je še bolj
okrepila gospodarska in prometna vloga kraja. Tako je kmalu začela s proizvodnjo
tovarna meril (1892), pozneje pa še tovarna strojil (1916). Iz teh dveh obratov sta
pozneje nastali Polzela tovarna nogavic (leta 1927) in Pohištvena industrija Garant
(leta 194)8. Polzela tako sodi med največja središča v Savinjski dolini in ima
pomembno vlogo oskrbnega središča za dobršen del ljudi na severozahodnem delu
Savinjske doline.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Polzela nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Občina nima turistične tradicije in se pri usmeritvah v turizmu naslanja na izkušnje
sosednjih občin.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina nima Turistično informacijskega centra. Občina je pridružena članica
gospodarskega združenja Razvojne agencije Savinja, ki z raznimi projekti pomaga
razvoju turizma v občini.
2. Zasebni sektor
Občina nima velikih turističnih ponudnikov. Nastanitvene kapacitete so v
Planinskem domu na Gori Oljki. V občini pa je registrirana ena turistična agencija.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Polzela skrbi za organizacijo prireditev in promocijo turizma v
občini. Pri tem sodeluje z Razvojno agencijo Savinja v raznih projektih, ki
spodbujajo razvoj turizma v občini. Druga društva v občini so: Čebelarsko društvo
Polzela. Društvo navijačev hmelja Bosi Polzela, Hortikulturno društvo Polzela, KMN
Adsalute Polzela, Kulturno glasbeno društvo Cecilia, Kulturno društvo Polzela,
Kulturno društvo Andraž, Lokostrelsko društvo Polzela 22. Lovska družina Polzela,
Malteška konjenica Polzela, Medgeneracijsko društvo »Oljka« Polzela, Planinsko
društvo Polzela, Strelsko društvo Polzela, Športno društvo Andraž, Športno društvo
Savinja 2000 Ločica, Športno košarkarsko društvo Koš Polzela.
1.9 PREBOLD
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
41 km2
2 krajevni skupnosti: Prebold, Šešče pri Preboldu
8 naselij: Dolenja vas, Kaplja vas, Latkova vas,
Marija Reka, Matke, Prebold, Sv. Lovrenc, Šešče pri
18
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Preboldu.
Nadmorska višina
278,7 m.n.v
Število prebivalcev
4.685
Gostota prebivalcev
115 preb/ km2
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 742,64
2009
Število zaposlenih oseb
1.094
Število podjetij 2009
327
PREBOLD
Prve poselitve tega območja segajo v srednji vek. Tako se je prvotno naselje razvilo
pod gradom Liebenstein leta 1288 in je bil stara alodialna posest Žovneških
gospodov. Kasneje je grad propadel, vendar je njegovo mesto prevzela graščina
Prebold - renesančni objekt, ki stoji še danes.
Pravi razvoj in napredek tega območja je omogočila šele industrializacija in razmah
podjetništva ob koncu 19. stoletja. V tem obdobju je nastalo tudi osrednje jedro
današnjega sedeža občine Prebolda.
Tekstilno tovarno Prebold je leta 1842 ustanovil Gustav Adolf Uhlich, nemški
trgovec iz Trsta in obnovitelj Rimskih Toplic ter ustanovitelj pivovarne v Laškem.
Kaj je Uhlicha vzpodbudilo, da je prav nekoliko odročni Prebold izbral za tovarno?
Verjetno je na to vplivala ugotovitev, da je ob reki Boljski na razpolago vodna sila,
da bo v tem kraju lahko in za nizko plačo dobil delavce ter, da je v bližini premog.
Okrog leta 1910 je nastopila v tekstilni industriji velika kriza, ki je prizadela tudi
preboldsko tovarno. Lastniki je niso mogli vzdrževati in kupila jo je Združena
avstrijska družba tekstilnih tovarn, ki si je pridobila tudi predilnico v Litiji in Ljubljani.
Predilnico so demontirali in uredili tkalnico.
Leta 1925 so podjetje nacionalizirali kot Jugoslovanske tekstilne tvornice d.d., ki so
imele vodstvo v Zagrebu, predilnico v Litiji in tkalnico v Preboldu. Ob osvoboditvi
leta 1945, je prišlo podjetje v državno last. Leta 1946 je prišlo pod upravnooperativno vodstvo Glavne direkcije tekstilne industrije v Beogradu, oktobra
naslednjega leta pa pod vodstvo Glavne direkcije tekst. ind. v Ljubljani. Leta 1950
so upravo tovarne "prevzeli delavci".
Današnje podjetje ima poleg tkalnice še oplemenjevalnico. Bombažno prejo še
vedno dobiva iz Litije. Znatno jih obremenjujejo barve in kemikalije, ki jih morajo v
velikih količinah uvažati. Zraven tovarne je tudi industrijska prodajalna, kjer je
možen nakup njihovega blaga po ugodnih tovarniških cenah.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Strategija prostorskega razvoja Občine Prebold.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma
POMEN TURIZMA V OBČINI
Po površini, kar dve tretjini občine pripadata hribovitemu svetu, kjer se je ohranila
pristna podoba nedotaknjenih naravnih lepot in katerega motiv je izrabiti neokrnjeno
naravo, dediščino in prijaznost domačinov za zdravo in zanimivo turistično,
rekreativno ter kulturno-zabavno ponudbo.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina je ustanoviteljica Turistično informacijskega centa Prebold. Občina dvakrat
mesečno organizira kmečko tržnico v centru Prebolda.
19
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
2. Zasebni sektor
V občini so trije Kampi ter Garni šport hotel Prebold.
3. Civilni sektor
V občini delujejo sledeča društva: Kulturno društvo Marija Reka, Planinsko društvo
Prebold, Aero klub Prebold idr. V občini deluje tudi Jamarski klub Črni galeb.
1.10 ROGAŠKA SLATINA
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
72 km2
3 krajevne skupnosti: Mestna krajevna skupnost
Rogaška Slatina, Kostrivnica, Sv. Florjan.
41 naselij: Brestovec, Brezje pri Podplatu, Cerovec
pod Bočem, Ceste, Čača vas, Drevenik, Gabrce,
Gabrovec pri Kostrivnici, Gradiški Dol, Irje,
Kamence, Kamna Gorca, Kačji Dol, Male Rodne,
Nimno, Plat, Podplat, Podturn, Pristavica, Prnek,
Rajnkovec, Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina,
Spodnja Kostrivnica, Spodnje Negonje, Spodnje
Sečovo, Spodnji Gabrnik, Strmec pri Sv. Florijanu,
Sveti Florijan, Tekačevo, Topole, Tržišče, Tuncovec,
Velike Rodne, Vinec, Zagaj pod Bočem, Zgornja
Kostrivnica, Zgornje Negonje, Zgornje Sečovo,
Zgornji Gabrnik.
223,6 m.n.v.
11150
156 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 736,22
2009
Število zaposlenih oseb
3.888
Število podjetij 2009
763
ROGAŠKA SLATINA
Vrelci Rogaške so bili znani že v antičnih časih (najdbe) pa tudi v srednjem veku,
ko je bil glavni vrelec obdan s kamnito ogrado z napisom »Aegris ieho cinxi muro«
(za bolnike sem obdal z zidom). Poročilo iz začetka 17. stoletja navaja, da je leta
1598 Rogaške vrelce obiskal Wolf Ungnad, sin Štajerskega deželnega glavarja
(prvi po imenu znani obiskovalec Rogaške Slatine). Sredi 17. stoletja je s pitjem
Rogaške ozdravel hrvaški ban, grof Peter Zrinski. Pod vplivom novodobnega
razmaha znanosti in ozdravitev pomembnih ljudi so se Rogaški posvetili zdravniki
pod vodstvom dvornega zdravnika in univerzitetnega profesorja na Dunaju, dr.
Sorbaita. Leta 1685 je izšla prva monografija o njej, napisal jo je mariborski
zdravnik Gründel. Na notranji naslovnici knjige je upodobljena legenda o nastanku
rogaških vrelcev, in sicer z udarcem Pegazovega kopita na Apolonov nagovor.
V 18. stoletju so se staremu gostišču ob vrelcih pridružila nova, manjša zasebna
poslopja za polnjenje in za balneološko rabo Rogaške. Leta 1803 so posest okrog
20
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
vrelcev odkupili štajerski deželni stanovi pod vodstvom deželnega glavarja grofa
Attemsa. Ob njih so nameravali ustanoviti moderno, medicinski znanosti zavezano
inštitucijo, Zdravilišče Rogaška Slatina. Pomen in popularnost nove ustanove sta
začela strmo rasti. Sredi 19. stoletja je Zdravilišče Rogaška Slatina postala
najpomembnejši letoviški kraj v južnem delu habsburške monarhije, srečališče
štajerske, kranjske, furlanske, hrvaške, madžarske in balkanske elite, ter tretji
največji svetovni dobavitelj mineralne vode. Z odprtjem železnice leta 1904 je dobil
kraj nov razvojni impulz, postal je lažje dosegljiv, z novo polnilnico pa tudi
gospodarsko bolj ekspanziven.
V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in
sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob
koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in
Rogaška Slatina – okolica. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel
na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v
industrijo, je pričelo rasti število njegovega prebivalstva. v 60-tih letih 20. stoletja se
je kraj začel širiti tudi proti severu in zaobsegel tudi sosednjo Ratansko vas. Število
prebivalstva se je od takrat do danes podeseterilo. S svojo velikostjo in še bolj s
svojim gospodarskim potencialom je postal kraj pomembno središče z razmeroma
veliko gravitacijsko močjo. Število delovnih mest dosega število lastnega
prebivalstva, terciarna dejavnost in šolstvo sta vse bolj razvita (dve srednji šoli,
višješolski program komercialist in praktični del pouka višješolskega programa
gostinstva). S spremembo občin v letu 1994 je Rogaška Slatina vnovič postala
občinsko središče.
TURIZEM V ROGAŠKA SLATINA
Občina Rogaška Slatina je turistična občina v kateri ima turistična dejavnost
multiplikativen učinek tudi na ostale gospodarske dejavnosti. V preteklosti je bila
Rogaška Slatina prepoznavna kot celota, že dobro desetletje pa ne nastopa pod
skupno blagovno znamko in ne izkorišča sinergij povezovanja na nivoju destinacije.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Lokalni program kulture Občine Rogaška Slatina za obdobje 2010 – 2013.
Občinski program varstva okolja.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Rogaška Slatina za obdobje 2008
– 2013.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Najpomembnejši gospodarski panogi v Občini Rogaška Slatina sta turizem in
steklarstvo.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Od leta 2007 v občini deluje Javni zavod za turizem Rogaška Slatina, v okviru
katerega deluje tudi TIC Rogaška Slatina. Naloge zavoda so informiranje,
oblikovanje celovite turistične ponudbe območja občine, spodbujanje razvoja
celovitih proizvodov turističnega območja in trženje celovite turistične ponudbe na
ravni turističnega območja, organizacija in izvajanje prireditev idr.
2. Zasebni sektor
Največji turistični ponudnik v občini je s 5 hoteli družba Terme Spa d.d., poleg njih
pa so večji ponudniki še Hoteli in turizem Rogaška d.o.o., Hotel Sava Rogaška
d.o.o. ter Zdravilišče Rogaška, Zdravstvo d.o.o. Poleg 12 hotelov je na voljo še 16
ponudnikov namestitev. V občini se nahaja tudi 5 turističnih agencij.
21
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Rogaška Slatina sodeluje pri organizaciji prireditev (Gregorjevo,
tradicionalno srečanje tamburaških skupin idr.), organizira ocenjevanje urejenosti
občine Rogaška Slatina. Smučarski klub Rogaška Slatina skrbi za smučišče z
žičnico na Janini. Nekatera druga društva v občini: Kulturno društvo Akademski
pevski zbor Rogaška Slatina, Društvo ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica,
Folklorno društvo Minerali, Kulturno društvo VITIS, Kulturno društvo Zlate strune,
Kulturno posvetno društvo Kostrivnica, Glasbeno društvo Stella, Moški pevski zbor,
Žensko pevsko društvo, Kljub popotnikov in fotografov Potograf, Društvo za
ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev Rogaška Slatina Gaja, Kulturno
društvo Deteljice, Pihalni orkester društvo glasbenikov Steklarna Rogaška, Kulturno
društvo Spominčice, Foto klub Glas Sotle, Konjeniški klub Rogaška Slatina,
Planinsko društvo »Boč« Kostrivnica, Planinsko društvo »Ložno« sv. Florjan,
Planinsko društvo »Vrelec« Rogaška Slatina, Plezalni klub Rogaška Slatina,
Športno društvo Boč, Športno društvo Naredimo nekaj zase, Športno društvo
Slatina, Športno društvo Kostrivnica, Tenis klub Rogaška, Športno društvo
Tuncovec, Športno društvo GIC Florjan, Športno društvo Legende, Namiznoteniški
klub Rogaška.
1.11 ROGATEC
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
40 km2
3 krajevne skupnosti: Rogatec, Dobovec, Donačka
Gora.
9 naselij: Brezovec pri Rogatcu, Dobovec pri
Rogatcu, Donačka Gora, Log, Rogatec, Sv. Jurij,
Tlake, Trlično, Žahenberc.
229,6 m.n.v.
3 135
79 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 728,47
2009
Število zaposlenih oseb
677
Število podjetij 2009
159
ROGATEC
S 700-letnimi trškimi pravicami se uvršča med najstarejše trge na Slovenskem,
vendar ni nikoli dosegel mestnega statusa. Ponaša se z bogato in zanimivo
preteklostjo; pretežni del zgodovine je bil Rogatec cvetoče naselje raznih obrtnikov
in trgovcev. Zaradi svoje zemljepisne lege na prehodu iz predalpskega v panonski
svet je bil pomembno križišče trgovskih in vojaških poti. Že v rimskih časih je bil
znana vojaška naselbina. Svoj največji razvoj je kot obmejno področje in kot posest
različnih zemljiških gospodov doživel v srednjem veku. V pisnih virih je bil prvič
omenjen leta 1130, leta 1283 pa je pridobil tržne pravice. Njegovi lastniki so bili
22
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
grofje Breže-Selški, krški škofi, Celjski grofje in Habsburžani. V obdobju pod
oblastjo Celjskih grofov je veljal za enega najpomembnejših spodnještajerskih
trgov, kjer sta bila trgovina in obrt v polnem razmahu. V 15. stoletju je bil za
obrambo proti Turkom obdan z obzidjem, ki je bilo odstranjeno šele konec 19.
stoletja. Rogatec ima dobro ohranjeno staro trško jedro, na vzhodni strani teče
vzporedno s trgom gospodarska ulica. Na sredini trga je stebrasto Marijino
znamenje. Kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v
južnem delu trga, priča o poseljenosti pokrajine že v rimski dobi. Trg je v 18. stoletju
dvakrat pogorel, zato je za stavbe značilno prepletanje prvin podeželskega
klasicizma in bidermajerja prve polovice 19. stoletja. Svojevrstna posebnost so stari
portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem
obdobju kamnoseške obrti v Logu v prejšnjem in v 1. polovici tega stoletja (kamniti
brusi).7
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Občina Rogatec nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Občina preko muzeja na prostem udejanja razvoj turizma v smeri izobraževalnega
turizma v povezavi z drugimi ponudniki in je primer obre prakse turistične trge za
nišne trge.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Nosilec turistične ponudbe lokalnega območja občine Rogatec je Zavod za kulturo,
turizem in razvoj Rogatec, ustanovljen s strani Občine Rogatec in gospodarskih
subjektov lokalnega območja. V okviru svojih dejavnosti zagotavlja tudi oblikovanje
celovite turistične ponudbe območja, informiranje obiskovalcev v okviru TIC-a in
promocijo turistične ponudbe celotnega območja občine Rogatec.
2. Zasebni sektor
Na področju turizma je v Rogatcu samo en ponudnik prenočitev in sicer Rudijev
dom na Donački gori ter 4 ponudniki gostinskih storitev.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Rogatec deluje že 10 let. Od ustanovitve društvo spodbuja
urejenost, z nagradami potrjujejo najbolj prijazne dele vasi, ulice, bloke, javne
objekte, šole, domove, hiše. Aktivno sodelujejo na sejmih, prireditvah, meddržavnih
srečanjih, kjer promovirajo turistično ponudbo. Društvo se ubada s pomanjkanjem
članov. Druga društva v občini Rogatec: Kulturno društvo »Anton Stefanciosa«,
Kulturno društvo »Ljudske pevke« Rogatec, Društvo žena Rogatec, Planinsko
društvo »Sloga«, Društvo ročnih možnaristov Rogatec – Rogaška, društvo
vinogradnikov »Gorca«, čebelarska družina Rogatec, lovska družina Rogatec,
Ribiška družina Rogatec, Konjeniški klub Strmol, tenis klub Rogatec, Jadralno
padalski klub Donačka gora, Društvo žena Donačka gora, Društvo kmečkih žena
sv. Rok ob Sotli, Društvo pritrkovalcev Rogatec, Kulturno društvo Aplavz, Športno
društvo Gaberje – Donačka, Kulturno društvo Donačka.
7
www.gremoven.com/Kraji/Rogatec/menu-id-10
23
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
1.12 SLOVENSKE KONJICE
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
98 km2
16 krajevnih skupnosti: Bezina, Dobrava – Gabrovlje,
Draža vas, Jernej, Konjiška vas, Loče, Polene,
Slovenske Konjice, Sojek – Kamna Gora, Spodnje
Grušovje, Tepanje, Vešenik – Brdo, Zbelovo, Zeče,
Špitalič, Žiče.
58 naselji: Bezina, Blato,Brdo, Breg pri Konjicah,
Brezje pri Ločah, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež,
Draža vas, Gabrovlje, Gabrovnik, Kamna Gora,
Klokočovnik, Koble, Kolačno, Konjiška vas, Kraberk,
Lipoglav, Ličenca, Loče, Mali Breg, Mlače, Nova vas
pri Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ločah,
Penoje, Perovec, Petelinjek pri Ločah, Podob,
Podpeč ob Dravinji, Polene, Preloge pri Konjicah,
Prežigal, Selski Vrh, Slovenske Konjice, Sojek,
Spodnja Pristava, Spodnje Grušovje, Spodnje Laže,
Spodnje Preloge, Spodnji Jernej, Stare Slemene,
Strtenik, Suhadol, Sveti Jernej, Tepanje, Tepanjski
Vrh, Tolsti Vrh, Vešenik, Zbelovo, Zbelovska Gora,
Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje Laže, Škalce,
Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Štajerska
vas, Žiče,
322 m.n.v.
14.433
148 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 778,92
2009
Število zaposlenih oseb
4.591
Število podjetij 2009
1.035
SLOVENSKE KONJICE
Na območju Slovenskih Konjic so Rimljani ustanovili postojanko imenovano
Radaganda ali Lotodos. Na zemljevidu cestnega omrežja rimskega imperija iz 3.
stoletja našega štetja, so na ozemlju današnje Slovenije vrisane tri cestne postaje:
Longatiko – Logatec, Atrans – Trojane in Radaganda ali Ragindone. Na območju
Slovenskih Konjic je bilo najdenih mnogo rimskih cestnih kamnov – miljnikov in
drugih kamnitih spomenikov in ostankov stavb, ki pričajo o tem, da so bile Konjice
pomembna postojanka v času rimskega imperija
Prva pisna omemba naselja Konjice, pa je bila omenjena leta 1146, kot naselje
Cuonowic. Tudi vsa poznejša in različna pisana imena naselja izhajajo iz
slovenskega korena imena »konjU«. Skozi vso dolgo zgodovino se je naselje
imenovalo Konjice, šele za časa stare Jugoslavije, točno 6. julija 1934 so z uredbo
banskega svetnika Novaka, dobile pridevnik Slovenske, da bi se ločile od naselja v
Bosni – Konjic. V 13. stoletju so Konjice že imele trške pravice. Na listinah iz let
24
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
1237 – 1243 se omenjajo konjiški tržani, leta 1251 pa se izrecno omenja trg
Konjice. V trgu sta bili zelo razvita obrt in trgovina. Trg je imel svoje nižje sodstvo,
višje ali krvno sodstvo pa so izvajali konjiški graščaki. V srednjem veku so bile trške
hiše v glavnem lesene, zidan je bil le spodnji del. Zato so bili požari pogosti. V trgu
je danes več znamenj, ki pričajo o tem. Na hiši Stari trg številka 2 je freska svetega
Florjana, zelo zanimiva pa je tudi kamnita plošča v hiši na Starem trgu, ki priča o
pogostih požarih v letih 1615 in 1616.
Poleg požarov, naravnih nesreč in epidemij so Konjice večkrat napadli Madžari in
Turki. V prvi polovici 16. stoletja so bile Konjice žrtev pomožnih cesarskih enot, ki
so se zbrale, da bi prepodile Turke izpred Dunaja, vendar pa so plenile po
Štajerskem ter pri tem ropale in požigale vasi in mesta. Zaradi vse večjih dajatev, ki
jih je cesar predpisal za obrambo pred Turki, pa so se začeli prebivalci upirati. V
Konjicah je bilo leta 1515 eno od središč kmečkega upora, ko se je tu zbralo okoli
300 upornikov – puntarjev. V naslednjih letih je bilo uporov še več, takrat so tudi
zažgali grad Golič, žičko kartuzijo in druge gradove.
Srednjeveško trško jedro se je razvilo pod vznožjem gradu na obeh straneh ceste,
ki je vodila skozi Konjice. Stavbne parcele so bile ob cesti ozke, od ceste pa
podolgovate. Za hišami so bili še vrtovi in njive, saj so bili tržani, čeprav so bili
obrtniki in trgovci, še vedno odvisni od kmečkih pridelkov. S srednjeveško zasnovo
obrtniške in trgovske hiše in z namestitvijo osrednjega dvorišča za uličnim traktom,
so bile postavljene trdne kompozicijske osnove, ki so v razvoju trga preživele
stoletja in so ohranjene še sedaj. Vse trške ulice so bile torej trgovske in obrtniške.
Konec 15. stoletja je bilo v trgu okoli 40 hiš, ki so bile v glavnem lesene in se niso
ohranile.
Konjice so bile v dolgi zgodovini pomembno trško naselje in upravno sodno
središče. Z marčno revolucijo leta 1848 je bila v Avstro-Ogrski odpravljena
dotedanja upravna razdelitev. Uvedli so nove manjše občine, ki so najprej pripadale
mariborskemu okrožju. Kasneje so upravne enote preuredili in Konjice so leta 1903
postale sedež okrajnega glavarstva.8
TURIZEM V SLOVENSKIH KONJICAH
Dobro ohranjena narava daje prebivalcem vrhunsko bivalno okolje in dobre
možnosti za razvoj turizma povezanega z bivanjem v naravi. Za občino je značilna
tudi bogata kulturna dediščina (dvorec Trebnik, Žička kartuzija), vinogradništvo
(Škalce, Zlati grič), športna infrastruktura (golf igrišče). Vse to pa bogati turistično
ponudbo. Na območju občine so številne zanimivosti, ki privlačijo predvsem
izletnike. V občini primanjkuje prenočitvenih objektov. Primanjkuje predvsem
majhnih turističnih ponudnikov oziroma turističnih kmetij. Turistični ponudniki pa so
med seboj tudi premalo povezani. Premalo pa je tudi vlaganj v promocijo in
izobraževanja na področju turizma. Turistične dejavnosti po oceni Občine trenutno
zaposluje okoli 50 prebivalcev. V bližini Slovenskih Konjic sta večja turistična kraja
Terme Zreče in Zdravilišče Rogla. V sodelovanju z njimi bi občina lahko nastopila
kot ponudnik dodatnih turističnih produktov in prenočitvenih kapacitet. 9
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Slovenske Konjice nimajo razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
8
9
www.dravinjskadolina.com
http://www.slovenskekonjice.si/eu/index.php?option=com_content&task=view&id=426&Itemid=127
25
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Občina v zadnjem desetletju posveča veliko pozornost razvoju turizma v smeri
Mesto vina in cvetja z intenzivno skrbjo za kulturni spomenik Žička Kartuzija in v
sodelovanjem Javnega zavoda splošna knjižnica Slovenske Konjice skrbi za
dinamično kulturno turistično življenje v mestu, ki privablja številne obiskovalce.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Za promocijo turizma v občini skrbita dva informacijska centra. Prvi se nahaja v
centru Slovenskih Konjic, drugi pa v Žički kartuziji. Tako TIC-a kot Center za
kulturne prireditve delujejo v okviru Javnega zavoda splošna knjižnica Slovenske
Konjice. Občina Slovenske Konjice je vključene v GIZ Dravinjska dolina.
2. Zasebni sektor
Ena največjih družb povezanih s turizmom v občini je Zlati Grič d.o.o., ki poleg
luksuznih namestitev, in vinske kleti skrbi tudi za igrišče za golf. Prav tako ni
mogoče spregledati Dvorca Trebnik. V občini se nahajajo tri turistične agencije.
3. Civilni sektor
Na območju občine deluje 6 turističnih društev in sicer Turistično društvo Špitalič,
Turistično društvo Mlače, Turistično društvo Žička Gorca, Turistično društvo
Slovenske Konjice, Turistično društvo Studenec, Turistično društvo Stolpnik.
Društva skrbijo za urejen izgled krajev, organizacijo različnih prireditev,
predstavljajo in skrbijo za urejenost zanimivih turističnih točk (npr. etnološki muzej v
Mlačah, mlin in žaga Bezenšek v Žički Gorci, Žička kartuzija).
1.13 ŠENTJUR
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
222 km2
13 krajevnih skupnosti: Blagovna, Dolga Gora,
Dramlje, Grobelno, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina
pri Sevnici, Ponikva, Prevorje, Slivnica pri Celju,
Šentjur – Rifnik, Vrbno – Podgrad, Mestna skupnost
Šentjur.
106 naselij: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri
Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu,
Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Dobje pri Lesičnem,
Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga Gora,
Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri
Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno,
Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob
pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin Vrh,
Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Košnica,
Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri
Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Lutrje,
Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi,
Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinska vas,
26
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Planinski Vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje,
Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom,
Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica,
Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško,
Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri
Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem,
Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straška Gorca,
Straža na Gori, Svetelka, Tajhte, Tratna ob Voglajni,
Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah,
Trška Gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče,
Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž,
Voduce, Vodule, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod
Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri
Šentjurju, Črnolica, Šedina, Šentjur, Šentvid pri
Planini, Šibenik, Žegar.
240 m.n.v.
18.799
85 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 813,23
2009
Število zaposlenih oseb
3.874
Število podjetij 2009
1.198
ŠENTJUR
Legenda pravi, da je bilo v teh krajih jezero, v katerem je živel strašni zmaj. Zmaja
je ugonobil Sveti Jurij in na njegovo slavo in v čast zmage dobrega nad zlim je na
skali zrasla kapelica, kasneje pa cerkev in okoli nje naselje, ki je po junaškem
svetniku dobilo ime Sveti Jurij.
Gospostvo na Voglajni, ki je bilo od leta 1025 posest grofov Breško-Seliških in od
1072 krških grofov, je vse do delitve na dve gospostvi okoli leta 1640, ki pa sta se
1771 spet združili, predstavljajo posvetno organizacijo šentjurskega področja v
srednjeveškem in novoveškem fevdalizmu. Obvladovali so ga štirje, morda pet
gradov: Anderburg, Rifnik, Blummenstein in Blagovna (negotov je Šibenik), v
katerih zavetju je zraslo naselje okoli cerkve svetega Jurija, ki je omenjena 1340.
leta kot novogradnja na mestu starega svetišča, požganega v bojih za vovbrško
dediščino. Prvotni božji hram naj bi imel mitične začetke v kapelici, postavljeni na
skalo nad dolino, v kateri je bilo legendarnih časih jezero s krvoločnim zmajem, ki
ga je ugonobil sveti Jurij: v slavo in čast te zmage Dobrega nad Zlim je zrasla
najprej kapelica in nato še cerkev, okoli katere je 1384. leta omenjen trg, naselje v
dolini pa je že 1381 izpričano kot Dolenja vas. Leta 1400 dobi trg od grofov Celjskih
pravico do davkov prostega nedeljskega tržnega dne, 1466 mu je podeljena še
pravica do letnega sejma. Zaradi turške nevarnosti zraste po letu 1479 okoli cerkve
tabor, kar dokazuje na eni strani življenjska moč naselja, na drugi pa tudi pomen in
dobro izbrano lego.
Toda največ je Šentjur dal kulturi: tu sta službovala kot župnika pesnik Jožef Hašnik
in tako rekoč poklicni rodoljub Davorin Trstenjak, tu se je rodil vodilni slovenski
štajerski sadjar in prosvetitelj Dragotin Ferdinand Ripšl, iz najbližje okolice Šentjurja
je tudi pesnik Valentin Orožen. Od tod je odhajal v letih med 1880 in 1900 na
zmagoslavne turneje po celi Evropi vse do carskega dvora v Sankt Peterburgu
znameniti Prvi avstrijski damski kvartet, ki je ponesel v svet slovensko pesem; tu so
27
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
se rodili štirje skladatelji, bratje Alojz, Benjamin in Gustav Ipavec, ki so jih sodobniki
šteli v slovenski glasbi za tisto, za kar so v poeziji Prešerna, in Gustavov sin Josip,
avtor prvega slovenskega baleta Možiček, ki mu je libreto za opero Princesa
Vrtoglavka napisala nemška pisateljica z Blagovne Mara pl. Berks. Gustav in Josip
sta tudi na daleč sloveča očesna zdravnika, kakor že Gustavov oče, padar Franc
Ipavec, Benjamin, ta slovenski Schubert, pa je bil primarij bolnišnice sv. Ane v
Gradcu ter podpredsednik štajerskega zdravniškega društva. Šentjur so tedaj
obiskali ob cesarju Francu Jožefu tudi takšni odličniki duha, kot so Johannes
Brahms, Alexander Zemlinsky, Wilhelm Kienzl, Oskar Nedbal in Joseph Marx;
skratka za čas županovega cesarskega svetnika dr. Gustava Ipavca in neposredno
za njim je kraj doživel svoj vrhunec in je bil povsem vpet v tokove ne le slovenske,
temveč tudi evropske kulturnosti. Ob uspešnem pevskem zboru in dokaj zgodaj
organizirani požarni obrambi je premogel celo svoj humoristični list, nekaj let pa je
vzdržal tudi gledališko družino. V Šentjurju je bil rojen tudi dr. Rudolf Dobovišek,
pisec gledaliških uspešnic lažjega žanra v tridesetih letih, sicer eden voditeljev
Narodnosocialistične stranke in pozneje tudi slovenskega dela Združene opozicije.
Za mesto je bil Šentjur oklican v oktobru 1990. Njegov grb je posnet po grbu trga na
pečatu iz leta 1539. Motiv grba je tudi na mestnem praporu. Šentjur je v tretjem
tisočletju urejeno mesto, občinsko in kulturno središče Občine Šentjur.10
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Lokalni program kulture občine Šentjur za obdobje 2009 – 2013.
Program razvoja turizma Občine Šentjur 2009 – 2013.
POMEN TURIZMA V OBČINI
V občini se turizem, predvsem na posameznih turističnih kmetijah, polagoma
razvija. Postopoma se iz izletniškega usmerjajo v stacionarni turizem in povečujejo
število ležišč. Naravno okolje je relativno dobro ohranjeno in nudi številne možnosti
za aktivno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, konjeništvo, lov,
ribolov idr.).
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Za promocijo turizma v občini Šentjur skrbi Turistično informacijski center Šentjur, ki
deluje v okviru Razvojne agencije Kozjansko.
2. Zasebni sektor
Na območju občine deluje 1 hotel, in 5 drugih ponudnikov nastanitev. V Šentjurju se
nahaja ena turistična agencija. Tu najdemo 9 turističnih in izletniških kmetij.
3. Civilni sektor
Na območju občine deluje 6 turističnih društev in sicer: Turistično društvo Ponikva,
Turistično olepševalno društvo Šentjur, Turistično društvo Gorica pri Slivnici,
Turistično društvo Blagovna, Turistično društvo Dolga Gora, Društvo Izviri Dobrina,
društvo lokalnih turističnih vodnikov. Vsa društva organizirajo tradicionalne
prireditve ter izvajaj promocijo občine. Druga društva v občini so: Civilna iniciativa
za varstvo okolja, Čebelarsko društvo Dramlje, Čebelarsko društvo Planina pri
Sevnici, čebelarsko društvo Ponikva, Čebelarsko društvo Slivnica pri Celju,
Čebelarsko društvo Šentjur, Društvo čebelarjev Blagovna, Društvo kmetic Mavrica
Šentjur, Društvo konjenikov Prevorje, Društvo Mačja dežela, Vinogradniško društvo
10
28
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Sveti Urban, Vinogradniško društvo Šentjur, Društvo za osvoboditev živali in
njihove pravice, Gobarsko društvo Jurček Planina pri Sevnici, Kljub ljubiteljev
narave Felice, Konjeniški kljub Lastrada, Konjeniško društvo Blagovna, Konjeniško
društvo Krajčica, konjerejsko društvo Šentjur, Lovska družina Bohor Planina pri
Sevnici, Lovska družina Dramlje, Lovska družina Loka pri Žusmu, Lovska družina
Ponikva, Lovska družina Šentjur, Ribiška družina Voglajna, Astronomsko društvo
Kosci Šentjur, Kljub starodobnikov Večno mladi Šentjur, Društvo likovnih
ustvarjalcev »Rifnik« Šentjur, Društvo Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev
Šentjur, Društvo Zgornji trg, Folklorno društvo Šentjur, Kulturno društvo Anton
Martin Slomšek Ponikva, Kulturno društvo Big Band Šentjur, Kulturno društvo
dobrina – Ljudski pevci in godci, Kulturno društvo Dramlje, Kulturno društvo
Glasovir, Kulturno društvo Gorica pri Slivnici, Kulturno društvo Grič, Kulturno
društvo Grobelno, Kulturno društvo Kalobje, Kulturno društvo Paridol, Kulturno
društvo Pihalni orkester Šentjur, Društvo jadralnih padalcev Lintvar, Planinsko
društvo Dramlje, Planinsko društvo Prevorje, Planinsko društvo Slivnica pri Celju,
planinsko društvo Šentjur, Planinsko društvo Žusem, Plezalni klub Rifnik, Športna
zveza Šentjur, Teniški klub Gorica, Teniški klub Hrib, Zavod Etno – Eko.
1.14 ŠMARJE PRI JELŠAH
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
108 km2
10 krajevnih skupnosti: Dol – Sp. Mestinje, Kristan
Vrh, Lemberg, Mestinje, Sladka Gora, Sveti Štefan,
Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Tinsko,
Zibika.
77 naselij: Babna Brda, Babna Gora, Babna Reka,
Beli Potok pri Lembergu, Belo, Bezgovica, Bobovo
pri Šmarju, Bodrež, Bodrišna vas, Brecljevo, Brezje
pri Lekmarju, Bukovje v Babni Gori, Cerovec pri
Šmarju, Dol pri Pristavi, Dol pri Šmarju, Dragomilo,
Dvor, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gornja vas, Grliče,
Grobelce, Grobelno, Hajnsko, Jazbina, Jerovska
vas, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Konuško,
Koretno, Korpule, Kristan Vrh, Krtince, Laše,
Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lipovec, Mala
Pristava, Mestinje, Močle, Nova vas pri Šmarju,
Orehovec, Pečica, Pijovci, Platinovec, Polžanska
Gorca, Polžanska vas, Predel, Predenca, Preloge pri
Šmarju, Pustike, Rakovec, Senovica, Sladka Gora,
Sotensko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje
Mestinje, Spodnje Selce, Spodnje Tinsko, Stranje,
Strtenica, Sveti Štefan, Šentvid pri Grobelnem,
Šerovo, Škofija, Šmarje pri Jelšah, Topolovec, Vinski
Vrh pri Šmarju, Vodenovo, Vrh, Vršna vas, Zadrže,
Zastranje, Završe pri Grobelnem, Zgornje Tinsko,
29
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zibika, Zibiška vas.
Nadmorska višina
234,1 m.n.v.
Število prebivalcev
9.996
Gostota prebivalcev
93 preb/ km2
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 829,44
2009
Število zaposlenih oseb
2.067
Število podjetij 2009
578
ŠMARJE PRI JELŠAH
Šmarje - ime je prvič zapisano leta 1236, in to kot »Sancta Maria«. Takrat so pri
tukajšnji cerkvi imenovali duhovnika »Heinricus Sacerdos de Sancta Maria« v
pražupniji Ponikva. Pravijo, da je bilo nekoč v Šmarski dolini veliko jezero in da so
na njegovem otoku pozidali Škapulirsko kapelo. Od tod naj bi bilo ime »Marija na
jezeru«. Ta stavba in ostale trške hiše stojijo na okamenelih jelšah, in od tod naj bi
izviralo ime »Šmarje pri Jelšah«. Ker pa se tudi dvorec na zahodu Šmarja imenuje
po jelšah (Dvorec Jelše oz. Jelšingrad), je dobil kraj ime, kot ga ima še danes,
Šmarje pri Jelšah. Kraj oziroma cerkev sta omenjena še leta 1348 kot »St. Marein«,
leta 1385 »St. Marein bei Lemburg«, leta 1495 pa je cerkev omenjena kot
podružnica Ponikve. Kot romarska cerkev je bila znana pod imenom »Marija na
jezeru«. O tem, da je bilo Šmarje z okolico že zgodaj naseljeno, pričajo najdbe iz
halštatske dobe na Gradišču (Banji vrh pri vasi Vodenovo) in pri sv. Miklavžu, ki jih
je raziskoval arheolog dr. Slavko Ciglenečki. Skozi Šmarje je vodila tudi znana
rimska cesta Celeia-Petovio, ob njej pa so v Grobelcah pri Šmarju in Mali Pristavi
odkrili ostanke stare rimske vile.
Dvorec Jelše (1424) je v virih prvič zapisan kot »Erlach«. Njegov nastanek starejša
literatura postavlja v čas visokega srednjega veka in našteva celo gospode Jelške Erlache, in to med leti 1146 in 1335. Dvorec je bil najprej celjski fevd. Leta 1666 ga
je dobil v zajem baron Žiga Gaisruck. Leta 1754 so k Jelšam sodili uradi Korpule,
Jelše, Vojnik in Kostrivnica. Po letu 1799 so se zvrstili različni lastniki: A. Nagy, R.
Novak, R. Goedel, Goedel-Lannoy, plemiči Artens in nato Caizi do II. svetovne
vojne.
Leta 1473 po Šmarskem pustošijo Turki. Ustno izročilo pravi, da jih je bilo vse polno
po travnikih v Dvoru in da je bil Dvorski potok krvav od morije. Močno naj bi jih
motilo zvonenje iz šmarske cerkve, pregnala pa naj bi jih bela žena, ki se je
prikazovala na nebu nad cerkvijo, v kateri je bilo polno vzdihujočih in obupanih
Šmarčanov.
Dvorec Korpule pri Šmarju (1498) je omenjen kot urad vrbovške gospoščine.
Prvotni dvorec je stal na območju lemberškega deželnega sodišča in je bil nekaj
časa tudi lovski dvorec Celjskih grofov. Leta 1680 postane njegov lastnik grof Žiga
Gaisruck. Kdo so bili poznejši lastniki, ni raziskano. Pred II. svetovno vojno je
stavbo od nekdanje Ljudske posojilnice kupil Ivan Habjan, v njej pa so bile pisarne
sreza Šmarje pri Jelšah.
Šmarska cerkev postane leta 1612 sedež fare. Pred tem je bila podružnica
Ponikve. Pred letom 1528 je postala vikariat, toda sedež vikariata je bil pri sedanji
podružnici sv. Barbare, kjer so opravljali dušno - pastirske dolžnosti duhovniki s
Ponikve. Cerkev v Šmarju so v času turških vpadov obdali z visokim obrambnim
zidom.
Uporni kmetje (1635) v času kmečkih uporov napadejo in oplenijo dvorca
Jelšingrad in Korpule. Gradič Korpule je zdaj zasebna last in že dlje časa
30
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
stanovanjska hiša. Skozi Korpule je potekala rimska cesta iz Celja proti Ptuju.
Leto 1645 je črno leto za Šmarje. V kraju začne razsajati kuga, ki jo iz Ptuja v vas
Breclovo (Brecljevo) prineseta dva okužena Šmarčana. V kratkem umre 200 ljudi. V
priprošnjo sv. Roku, zaščitniku za kužne bolezni, pričnejo graditi cerkev sv. Roka
nad Šmarjem. Po napisu nad vhodom v zakristijo lahko sklepamo, da je bila kuga
»pregnana z dežele« leta 1646. (Med leti 1883-1889 v času svojega službovanja v
Šmarju, je kaplan Anton Aškerc omenjeni napis v nemščini poslovenil) . Gradnja
cerkve sv. Roka se je nadaljevala in bila končana leta 1666.
Lemberg - na bližnjem griču so še opazne razvaline gradu Videršeka, o katerem pa
je znano samo to, da so ga imeli Tattenbachi in da ga je cesarska vojska 1671
porušila, ker je Erazem Tattenbach sodeloval v zrinjsko-frankopanski zaroti.
1738 - v času župnika Jurešiča so bile izdelane poslikava, štukature in glavna
oprema v cerkvi sv. Roka. Poslikal jo je Anton Lerchinger iz Rogatca, rezbarska
dela so iz Mersijeve delavnice iz Rogatca, štukature pa je oblikoval Jožef Anton
Quadrio iz Maribora. Cerkev sv. Roka je ena najlepših baročnih umetnin v Sloveniji.
1743 - graditi pričnejo kapelice križevega pota k sv. Roku. Znameniti šmarski
župnik Matej Vrečar, znan tudi kot matematik, astronom in urar, je dal zgraditi 14
kapelic križevega pota, ki sodijo med najlepše tovrstne gradnje na Slovenskem.
Vse kapele so bile poslikane s freskami in opremljene s kipi, ki so predstavljali
prizore iz pasiona. Kapele in pot med njimi so bile dokončno zgrajene leta 1753.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Občina Šmarje pri Jelšah nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Razvoj turizma v Občini Šmarje pri Jelšah je še bolj v začetni fazi. Občina ne
razpolaga z obsežnejšimi naravnimi danostmi, razen prijetnega naravnega okolja,
ki ni obremenjeno z industrijo. Ravno zaradi tega, si v občini še posebej
prizadevajo razvijati turizem v povezavi z že razvitimi turističnimi območji v
Obsotelju in Kozjanskem, predvsem Rogaško Slatino in Podčetrtkom.
Razvoj turizma v občini Šmarje pri Jelšah zlasti pospešujejo z izdajo promocijskih
zgibank in raznih kart, s sofinanciranjem programov turističnih društev, s čimer
želijo spodbuditi še pestrejšo ponudbo prireditev v občini in razvoj turistične
ponudbe občine. Še posebej si prizadevajo za vzpostavitev novih prenočitvenih
kapacitet, za izletniški turizem ipd. Trenutno so precejšnja prizadevanja občine
usmerjena tudi v projekt izgradnje muzeja baroka v občini Šmarje pri Jelšah, s
katerim je občina v letu 2008 kandidirala za pridobitev EU sredstev. Z investicijo
bomo pričeli v letu 2010, namenjena pa bo ureditvi stalne muzejske zbirke, v kateri
bodo predstavljeni originalni leseni kipi iz kapelic Kalvarije, prav tako pa bodo v
muzeju predstavljene tudi druge značilnosti občine, ki izvirajo iz istega
zgodovinskega obdobja.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina je za potrebe promocije turizma v občini ustanovila Turistično informacijski
center Šmarje pri Jelšah, ki obiskovalcem posreduje turistične informacije in jim
preda promocijsko gradivo občine Šmarje pri Jelšah in drugih delov Slovenije. Na
TIC-u se je mogoče dogovoriti za najem lokalnih vodnikov. TIC skrbi tudi za
promocijo Občine ne raznih sejmih ter organizacijo prireditev in sejmov v občini. V
občini ima sedež tudi Razvojna agencija Sotla.
31
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
2. Zasebni sektor
Občina nima večjih turističnih ponudnikov. Prenočišča nudi Turistična kmetija
Bizjak.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Šmarje pri Jelšah pomagajo pri organizaciji dogodkov kot na
primer dogodek »Pozdrav Vinu«. Turistično društvo skriti biser Sladka Gora
organizira tradicionalni pohod »Od gorce do gorce«. Društvo golfistov, Golf kljub
Jelšingrad, Društvo jadralnih padalcev Mavrica, Društvo ljubiteljev jadranja Wild
Wind, Društvo Rodd Šentvid pri Grobelnem, Društvo za rekreacijo in razvedrilo,
Kolesarsko društvo Veseli kolesarji, Kulturno športno društvo 9, Lovska družina Log
Šentvid, Lovska družina Pristava, Lovska družina Šmarje pri Jelšah, Planinsko
društvo Šmarje pri Jelšah, športno društvo Lemberg, Športno društvo Mestinje,
Športno društvo Sladka Gora, Športno društvo Sveti Štefan, Športno društvo
Šmarje pri Jelšah, Športno društvo Tinsko, Športno društvo Zibika, Tekaško društvo
Rokov tek, Tenis kljub Jelšingrad, Twirling klub Mažoretk, Društvo Big Band Radia
Šmarje pri jelšah, Društvo cerkveni pevci Šentvid, Društvo Rod Šentvid pri
Grobelnem, Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Sv. Rok. Folklorno društvo
Sveti Štefan, Društvo vokalna skupina Freya, Kulturno društvo Anton Aškerc,
Kulturno društvo Jakob Sket Mestinje, Kulturno društvo Sveti Štefan, Kulturno
umetniško društvo Pranger, Zveza kulturnih društev Šmarje, Čebelarsko društvo
Šmarje pri Jelšah, Društvo kmetic Ajda, Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta,
Konjerejsko društvo Sveti Štefan, Konjeniško društvo Šmarje pri jelšah, Sadjarsko
društvo Kozjansko.
1.15 ŠTORE
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
28 km2
12 krajevnih skupnosti: Draga, Javornik, Kanjuce,
Kompole, Laška vas, Ogorevc, Pečovje, Prožinska
vas, Šentjanž nad Štorami, Štore, Svetina, Svetli dol.
1 krajevna skupnost: Svetina.
263,5 m.n.v.
4.283
152 preb/ km2
Naselja
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 839,67
2009
Število zaposlenih oseb
1.693
Število podjetij 2009
239
ŠTORE
Do druge polovice 19. stoletja naselja Štore praktično ni bilo. Na tem mestu sta stali
dve kmečki domačiji na severni in prav tako dve na južni strani Voglajne. To
območje je spadalo v katastrsko občino Kresnike, ki so jo sestavljali trije zaselki:
Kresnike, Lipa in Pečovje. Legenda pripoveduje, da so Kresnike svoje ime dobile v
času turških upadov, ko je eden od prebivalcev vedno stražil in obveščal pred Turki.
32
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Turško nevarnost je najavljal s kresom, zato so ga domačini poimenovali Kresnik.
Čeravno se nam danes zdi, da je nastanek železarne rodil ime, ki ga nosi kraj,
Štore torej, pa temu ni tako. O nastanku imena kraja obstaja več hipotez. Po prvi
naj bi kraj dobil ime po posekanih drevesih – štorih. Ker so bili v plemiški občini
Teharje gozdovi skupna last, so jih ljudje pridno sekali, tako da jim je moralo
sodišče večkrat zagroziti s kaznimi. Od sekanja so ostali štori, po katerih so dobile
ime tudi domačije in rodbine. Druga hipoteza pravi, da je stal ob današnji železniški
progi štor mogočnega hrasta, ob njem pa je izviral studenec. Ljudje, ki so hodili tja
po vodo, so govorili: “gremo v štor po vodo”. Po tretji teoriji, po mnenju
zgodovinarjev najverjetnejši, naj bi kraj dobil ime po družini Storr, ki je imela v prvi
polovici 19. stoletja v lasti ozemlje na katerem stoji železarna.
Da so Štore danes znane kot železarski kraj gre pripisati temu, da so v bližnjih
gričih že v začetku 19. stoletja odkrili zaloge rjavega premoga. Ignacij Novak je leta
1836 pod takratnimi oblastmi dobil prvo fevdno pismo s katerim so mu podelili
potrebne fevdne zajme, ki so obsegali: rov sv. Boltožarja, rov sv. Frančiška, rov
nadvojvode Ivana, sv. Viljema rov, rov sv. Ignacija, rov sv. Raimunda in rov sv.
Frančiška. Ignacij Novak je leta 1850 vso jamsko posest prodal Frideriku Brunonu
Andrieu, ki je kmalu začel delati načrte za železarno. Med gradnjo mu je
primanjkovalo denarja, zato je za vlagatelja in solastnika sprejel Pavla Putzerja, ki
je kmalu postal celotni lastnik. Iz dokumentov je moč razbrati kako velika je bila
železarna že takrat: imela je poslopja, opremo, pisarno, stanovanja, točilnico,
rudnik (s Frančiškovim in Jakobovim rovom) z rudarskim domom, železnico in
kamnolomom, apnenice, priprave za izdelovanje ognjeodporne opeke, povezavo z
državno železnico, kmečki mlin, hišo v Štorah in pisarno v Celju. Podjetje je
zaposlovalo 7 uradnikov, 4 nadzornike, 350 delavcev, 18 vajencev in v rudnikih na
Pečovju in v Laški vasi 106 rudarjev. V naslednjih letih je podjetje hitro raslo in
postalo eno najmočnejših v Spodnji Štajerski, vendar pa se je lastnik v cilju čim
večjega napredka močno zadolžil, kar je privedlo do tega, da je podjetje lata 1865
postala delniška družba imenovana “Rudarsko in železarsko podjetje Štore”. Leta
1878 je podjetje kupil Karel Neufeld, ki je sedež podjetja prestavil na Dunaj. V
tovarni so izdelovali sivo litino in v pudlarni jeklo. Med prvo svetovno vojno je
železarna izgubila svoje tržišče, ki ga je polagoma nadomestila v novi Jugoslaviji.
Kasneje so železarno večkrat dogradili in obnovili, po letu 1960 pa začeli tudi z
gradnjo novih obratov Štore II, ki se danes nahajajo v Občini Celje.11
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Občina nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Turizem v Občini Štora ni ena izmed glavnih gospodarskih dejavnosti, se pa v
zadnjih letih oživlja preko aktivnosti povezanih s Svetino.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina nima Turistično informacijskega centra.
2. Zasebni sektor
Ponudniki turističnih storitev so v občini zelo slabo zastopani. Občina nima
nastanitvenih kapacitet.
11
www.store.si/zgodovina.html
33
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Štore v občini skrbi za promocijo turizma, organizacijo
tradicionalnih dogodkov kot kresovanje, pustno rajanje, božičkovanje, Almine dneve
na Svetini ter skrbi za lepši izgled kraja. Društvo aktivno sodeluje z drugimi
sorodnimi društvi še posebej z TD Pilštanj, TD Dobrina, TD Celje.. Športno društvo
kovinar Štore, Planinsko društvo Železar Štore, Kulturno društvo pihalni orkester
štorskih železarjev, Lovska družina Bojansko Štore, Društvo vinogradnikov in
kletarjev Polič Štore, Kulturno društvo Kompole – vokalna skupina Kompolčani,
Strelsko društvo Kovinar Štore, Športno kulturno društvo Rudar Pečovje, Kulturno
umetniško društvo folklorna skupina Kompole, Kulturno društvo Štore 2000 –
Ljudski pevski zbor Bojansko, Kulturno društvo Štore – oktet Lipa, društvo pihalna
godba Svetina, Športno društvo Kompole, KUD folklorna skupina »Stari prijatelj«,
Športno društvo Laška vas 78.
1.16 TABOR
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
35 km2
0 krajevnih skupnosti.
7 naselij: Črni Vrh, Kapla, Loke, Miklavž pri Taboru,
Ojstriška vas, Pondor, Tabor.
323,2 m.n.v.
1.507
43 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 793,11
2009
Število zaposlenih oseb
73
Število podjetij 2009
88
TABOR
Dokazi o poselitvi območja, ki ga danes obsega občina Tabor, so znani vsaj že iz
rimskih časov, saj je prek Tabora in prelaza Presedlje tekla trasa rimske ceste med
Celejo in Emono. Po zatonu rimskega imperija so se na območju današnje Slovenije
naselili Slovani.
V dobi na prehodu med rimskim cesarstvom in srednjim vekom je stalo na Krvavici
utrjeno naselje iz Železne dobe. Med izkopavanji v letu 1997 so tam našli več kot sto
različnih predmetov, ki so datirani pretežno v čas med 4. in 5. stoletjem. V srednjem
veku postanejo lastniki zemlje okrog Tabora Žovneški gospodje, iz katerih izhaja
rodbina celjskih grofov. V posesti celjskih grofov je bil tudi grad Ojstrica s
pripadajočimi posestmi. Kdaj so grad Ojstrica pozidali, ni znano, v pisnih dokumentih
pa je prvič omenjen leta 1288 v listini Margarete Žovneške. Grad je znan po zgodbi
Veronike Deseniške, ki je bila na gradu dlje časa zaprta in nato leta 1428 tudi
umorjena. 1456 so grad Ojstrica od celjskih grofov nasledili Habsburžani, nato pa se
je na gradu do leta 1565 zamenjalo več upravnikov in lastnikov. Takrat preide grad v
lastnino rodbine Schrottenbachov. Ti so pod starim gradom postavili novo
domovanje, dvorec (graščino) Ojstrica, ki so jo imenovali tudi Spodnja Ojstrica. Za
34
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
gradnjo so verjetno uporabljali tudi material, ki so ga dobili z rušenjem starega
gradu. V letu 1610 je ojstriško gospoščino prevzel Feliks Schrottenbach, ki je od
podložnikov zahteval vedno več tlake in davčnih obveznosti, kar je med podložniki
povzročalo vedno večje negodovanje. V letu 1632 so podložniki poslali prve pritožbe
na deželno knežjo komisijo, vendar se njihov položaj ni bistveno popravil, kar je v
letu 1635 pripeljalo do velikega kmečkega upora, ki se je od Ojstrice razširil tudi proti
Savinjski dolini, Šoštanju, Zasavju. Upor je maja 1635 zadušila vojska iz Vojne
krajine. Po letu 1710 je Ojstrica spet zamenjala več lastnikov, med katerimi je bil
pomemben grof Johan Gaisbruck iz Novega Celja, ki je v bližini graščine postavil
prvo steklarno na tem območju. Zadnji lastnik graščine je bila rodbina Piussi. Ti so
pri Ojstrici postavili parno žago in za takratne čase zelo sodoben obrat za izdelavo
furnirja. Po 2. s.v. je bilo posestvo nacionalizirano, v šestdesetih letih pa so graščino
podrli, material pa porabili za gradnjo okoliških kmetij.12
TURIZEM V OBČINI TABOR
V Leksikonu Dravske banovine lahko preberemo, da v občino Tabor rada hodi
gospoda iz Trsta, Ljubljane in Celja na oddih. Tujske sobe so bile v Ojstrici, ki je
služila kot izhodišče za prijetne pohode po Zasavskem hribovju. Ležišča za goste so
bila tudi v naselju tabor, kjer so bile urejene sprehajalne poti, znano gostišče pa je
premoglo tudi kegljišče. Po drugi svetovni vojni je turizem v teh krajih zamrl, danes
pa se to panogo gospodarstva poskuša oživiti. Naravne lepote oplemenitene z
bogato zgodovino so še vedno neizkoriščeni kapital teh krajev.
Da bi se pospešil in pravilno usmeril razvoj turizma v teh krajih je občina Tabor v
sklopu programa CRPOV - celostni razvoj podeželja in obnova vasi, začela z
načrtovanjem projektov, kot so npr.: adaptacija stare šole v lokah in učna gozdna
pot. Namen adaptacije stare šole v Lokah je ohraniti to, za tukajšnje razmere,
reprezentančno stavbo in ji določiti novo namembnost. Poleg prostorov Gasilskega
društva Loke bodo imela možnost koriščenja večnamenskih prostorov tudi ostala
društva, na podstrešju pa se načrtujejo muzejski prostori, ki bi predstavili bogato
zgodovino tukajšnjih krajev. Tako bi na ožjem področju Krvavice in okolice
bodočemu obiskovalcu lahko ponudili muzejsko predstavitev kraja in njegove
zgodovine, ter v tem sklopu tudi učno pot, del katere so tudi ruševine starega gradu
Ojstrica, več pohodnih poti na naravni spomenik Krvavico, kolesarske in jahalne poti,
plezalno steno... Na to osnovno ponudbo bi se navezovale tudi individualne
ponudbe (izposoja koles, konjski hotel, kmetije odprtih vratU) Tudi načrtovanje
individualnih projektov poteka znotraj programa CRPOV.13
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Občina nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Področje postaja vedno bolj zanimivo za izgradnjo vikendov, turistično pa še ni
dovolj izkoriščeno.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina nima Turistično informacijskega centra.
2. Zasebni sektor
12
13
www.obcina-tabor.s
www.obcina-tabor.si
35
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Edini ponudnik nastanitev v občini je turistična kmetija Weiss.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Tabor, ki je bilo ustanovljeno leta 2003, skrbi za turistično
promocijo občine Tabor. Osnovni namen društva je skrb za urejeno okolico v vaseh
in za pričetek urejevanja turistične infrastrukture kamor spadajo kažipoti, oglasne
table, označbe turistično pomembnih točk ter izdajati turistično literaturo:
razglednice, brošure, prospekte. Druga društva v občini so: KD Ivana Cabkarja,
Pevsko društvo Tabor, Čebelarsko društvo Tabor, Društvo za planetarno intezo,
Planinsko društvo, Društvo žena in deklet.
1.17 VITANJE
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Naselja
59 km2
8 naselij: Brezen, Hudinja, Ljubnica, Paka, Spodnji
Dolič, Stenica, Vitanje, Vitanjsko Skomarje.
449,3 m.n.v.
2.296
39 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
740,71
zaposleno osebo, EUR, 2009
Število zaposlenih oseb
288
Število podjetij 2009
116
VITANJE
Slovenci so se na tem ozemlju naselili v 6. stoletju. Po izgubi slovenske
samostojnosti je prešlo pod frankovsko oblast velikega rimsko-nemškega cesarstva.
Ob koncu 10.stoletja je ozemlje prešlo v last savinjskega mejnega grofa Viljema
Breže - Selškega in ob koncu 11. stoletja pod Krško škofijo. Kraj Vitanje je takrat
postal upravno središče obširnega območja, saj so krški škofje tu imeli svoje
minestrale, iz katerih se je kasneje razvil rod Vitanjske gospoščine. Ti so postavili
dva gradova.
Stari ali »Spodnji grad« je stal na strmi vzpetini jugovzhodno od naselbine ob vhodu
v sotesko Hudinje. Prvič se omenja leta 1140. Propadel je po letu 1680, razvaline pa
so vidne še danes. Novi ali »Gornji grad« je nastal na južni strani naselbine. Prvič se
je omenjal leta 1322. Imel je podobno usodo kot Stari grad, le da je propadel po
požaru po letu 1790. Južno od gradu se v Hudinjo izliva s 5-metrskim slapom potok
Žimpret (Dantejev pekel). Grb Vitanjske gospoščine je povzel trg in danes tudi
občina.
Prvotno Vitanje je obsegalo le tisti del današnje naselbine, ki leži ob stari župnijski
cerkvi sv. Petra in Pavla. Kaj kmalu pa se je razvilo novo naselje »forum« - trg, ki je
nastal okoli škofijskega dvorca, takratnega upravnega središča. Naselju so bile leta
1306 podeljene trške pravice. Zaradi gospodarskih vplivov se trg ponemči, medtem
ko je ostala Vitanjska vas z okolico močno slovensko narodnostno zavedna. Z
razvojem je trg postal močno trgovsko in obrtniško središče, okolica pa je imela
kmečki značaj. Tam so se že v 17. stoletju razvili zametki fužin in glažut. Po gradnji
železnice in tudi zaradi novih cestnih povezav, ki so obšle Vitanje, je kraj z okolico
36
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
izgubil svojo veljavo. Odmaknjenost od glavnih prometnih povezav je botrovala
gospodarskemu nazadovanju, danes pa se kaže kot prednost predvsem zaradi
ohranjenega naravnega okolja.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Občina nima razvojnih strategij na občinski ravni.
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
V Občini turizem ni glavna gospodarska panoga vendar pa občina skrbi za edino
zbirko na območju in sicer Spominsko sobo Hermana Potočnika - Noordunga. Prav
tako je v teku projekt gradnje Centra evropskih vesoljskih tehnologij, ki pomeni
izjemno priložnost uvrstiti Vitanje na turistični zemljevid.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina nima Turistično informacijskega centra, za promocijo turizma skrbi občina ter
sosednje združenje GIZ Dravinjske doline, v katero se vključuje območje občine
Vitanje.
2. Zasebni sektor
Zasebni ponudniki turističnih storitev so v Vitanju slabo zastopani. Tu najdemo le
nekaj manjših ponudnikov prenočitev in gostinskih dejavnosti.
3. Civilni sektor
Turistično društvo Vitanje je organizator ali udeleženec v čistilnih akcijah, sodelujejo
tudi pri sami ureditvi kraja, ter skrbi za promocijo kraja na sejemskih predstavitvah.
Vsako leto prireja že tradicionalno Holcerijo. Zelo aktivno je tudi Društvo kmetic Lipa
Vitanje, ki kraj promovira skozi svoje dobrote na sejemskih nastopih in raznih
prireditvah. Druga društva v občini so: Planinsko društvo Vitanje, Društvo
godbenikov, Lovska družina Vitanje, Konjeniško jahalno društvo prijateljev Petre.
1.18 VOJNIK
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
75 km2
3 krajevne skupnosti: Frankolovo, Nova Cerkev,
Vojnik.
54 naselij: Arclin, Beli Potok pri Frankolovem,
Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce,
Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dol pod Gojko,
Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah, Globoče,
Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova,
Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko,
Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa
pri Frankolovem, Male Dole, Nova Cerkev, Novake,
Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Rakova
Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce,
Socka, Straža pri Dolu,Straža pri Novi Cerkvi,
37
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki,
Velika Raven, Verpete, Vine, Vizore, Višnja vas,
Vojnik, Zabukovje, Želče.
286,1 m.n.v.
8.382
111 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
863,23
zaposleno osebo, EUR, 2009
Število zaposlenih oseb
1.323
Število podjetij 2009
456
VOJNIK
Skozi rimsko naselje na tem mestu je v antiki vodila cesta med Celeio in Poetoviom.
V pisnih virih se prvič omenja leta 1165 kot Hohenecke (nemško Visoki kot) oz.
Hohenegg, kot trg pa posredno leta 1306. 1363 so posest nad njim dobili Celjski
grofje, po njihovem propadu pa Habsburžani. Od 1613 je Vojnik središče
istoimenske župnije. Podobna naselja se je nenehno spreminjala... Trg Vojnik (kot
trg izpričan 1306. leta) je velikokrat pogorel, prav do tal pa 1839. leta. Sredina 19.
stoletja je izgradnja južne železnice skozi Celje in sprememba prometnih poti v kraju
povzročila tudi propadanje do tedaj cvetoče obrtne, trgovinske in gostinske
dejavnosti. Tradicija danes ponovno oživlja... Vojnik je tako domač. tako prijeten,
raznolik in zelen. Vojniški hrib (394 m) na severu, na vzhodu pa položnejši Tomažev
hrib (417 m). Zeleno, povsod zeleno. Kmetijstvo je oblikovalo značaj okoliških krajev,
obrt in trgovina pa sam trg.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Dolgoročna razvojna strategija Občine Vojnik 2010 – 2020 (2010)
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Občina nima turistične tradicije, vendar zaradi bližine tradicionalnega zdravilišča
Dobrna, manjše turistične kmetije prepoznavajo svoje priložnosti.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Občina nima Turistično informacijskega centra, za promocijo turizma skrbi Občina
Vojnik.
2. Zasebni sektor
Občina nima velikih zasebnih ponudnikov turističnih storitev ima pa precejšnje
število turističnih kmetij.
3. Civilni sektor
Občina Vojnik ima 5 Turističnih društev, in sicer turistično društvo Vojnik, Turistično
društvo Nova Cerkev, Turistično društvo Frankolovo, Turistično društvo Talon
Frankolovo ter Turistično kulturno društvo Globoče – Dedni Vrh. Turistično društvo
Frankolovo organizira Pohod po poteh Grajskih pravljic, Velikonočni pohod,
organizirajo cvetlični sejem ob katerem vsakem gospodinjstvu podarijo lončnico, ter
blagoslov konj in organizirajo razne delavnice.
1.19 VRANSKO
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
38
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
53 km2
0 krajevnih skupnosti
16 naselij: Brode, Čeplje, Čreta, Jeronim, Limovce,
Ločica pri Vranskem, Prapreče, Prekopa, Selo pri
Vranskem, Stopnik, Tešova, Vologa, Vransko,
Zahomce, Zajasovnik, Zaplanina.
340 m.n.v.
2.604
49 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
857,39
zaposleno osebo, EUR, 2009
Število zaposlenih oseb
487
Število podjetij 2009
154
VRANSKO
Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer danes leži trg, jezero, ob katerem je
živelo veliko vran. Po osušitvi jezera je na tem mestu zraslo naselje, ki so ga
poimenovali po teh močvirskih prebivalkah. Zato je tudi v trškem grbu, ki od leta
1868 simbolizira trg Vransko, upodobljena vrana, stoječa na veji prikrajšanega
smrekovega debla. Najmlajša trška naselbina v Spodnji Savinjski dolini leži na
njenem skrajnem zahodnem delu, ki je oddaljena od Žalca 17 km. Zaradi
zgodovinskih okoliščin, povezanih s prometom, se je na zamočvirjenem delu ob
Bolski že zelo zgodaj oblikovalo naselje.
Vransko sestavlja sklenjeno pozidan osrednji del Trg, ki obsega zgornji in spodnji
Konec, pripadajo pa mu še zaselki Briše na SV., gorica na JV., Podgozd na SV., in
Videm na SZ..Področje, kjer leži Vransko je menjalo veliko gospodarjev. Prvič se
omenja l. 1123, ko je omenjen Cajzolfov dvor s cerkvijo sv. Mihaela. V cerkvenem
pogledu je spadalo v braslovško pražupnijo. Že leta 1286 je bil pri cerkvi vikariat, leta
1360 pa se že omenja vikariatna župnija, ki je imela sredi 16. stoletja 8 podružnic.
Glavna prometnica, ki je potekala skozi Vransko, se je v Ločici cepila v dva kraka,
prvi je vodil preko Trojan v Ljubljano, drugi skozi Motnik v Kamnik. S tem je naselje
pridobivalo na pomenu, posebno pa po letu 1311, ko je postalo mejna postojanka
med Štajersko in Kranjsko. Na tranzitni cesti je bila postavljena deželna mitnica, ki je
postala pomembnejša takrat, ko so si Habsburžani dokončno priborili Kranjsko
(1335) in Trst (1382). Sprva je bila mitnica na zgornjem delu trga v dvorcu (Vitenbah,
Avgustenburg, Prajhaus, Avžlak), ki je sodil deželnoknežjim regijam, zato so jo imeli
v zakupu različni zakupniki. L. 1778 so mitnico premestili izven kraja na "Mavto", ki s
svojim imenom še danes spominja nanjo. Kasneje je dvorec služil za pivovarno, med
leti 1809-1913 pa kot avstrijska obmejna carinarna, saj je v neposredni bližini
potekala meja med avstrijskim cesarstvom in Ilirskimi provincami. Poleg mitničarja je
Vransko imelo tudi poštnega mojstra, ki je skrbel za poštno postajo. Skozi Vransko
je že leta 1573 bila uvedena pošta. Sprva selska, že leta 1578 jezdna in 1651 vozna.
Sprva je bila tedenska (1730) po letu 1802 pa dnevna. Številne nesreče tudi
Vranskemu niso prizanesle. Kuga je morila 1590, 1599-1600, 1624 in 1646, črne
koze 1787, griža 1844 in kolera 1855. Požar je Vransko prizadel 1839, pogoste pa
so bile tudi povodnji, največji 1848 in 1867. Vransko se je uspešno razvijalo tudi v
19. stoletju in to kljub močni železniški konkurenci. Leta 1853 je postalo sedež
okrajnega sodišča in davkarije, dobilo je orožniško postajo ter premoglo štiri letne
39
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
sejme. Kar neverjetno je, da so si na Vranskem šele leta 1868 uspeli zagotoviti tržne
pravice z grbom, ki je vklesan na pročelju nekdanje občinske hiše. V drugi pol. 19.
stoletja postane pomembno središče prebujajoče se slovenske narodne zavesti. Prvi
so v Spodnji Savinjski dolini ustanovili narodno čitalnico (1867), kasneje pa še
posojilnico (1891), obrtno zadrugo, gasilski društvo, pevsko društvo Vranska vila, ...
Med arhitekturnimi objekti je gotovo najpomembnejša cerkev sv. Mihaela, ki spada
med najstarejše sakralne objekte v Spodnji Savinjski dolini. Omenja se že leta 1123.
Njeno jedro je ladja, ki so ji v 15. stoletju zgradili zvonik in prezbiterij. Kasneje so
cerkev še večkrat predelali, v 17. stoletju so ji dodali dve kapeli in obe stranski ladji,
v 18. stoletju pa še tretjo kapelo in leta 1860 sedanjo zakristijo. Leta 1842 so porušili
taborsko obzidje, ki je cerkev in prebivalce varovala pred turškimi vpadi. Antonov
oltar je bil izdelan v Robbovi delavnici okoli leta 1730, bogate freske leta 1881 pa je
naslikal Tomaž Fantoni. Tudi dvorec na zgornjem, nekoliko višjem delu trga je
pomemben arhitekturni objekt na Vranskem. Omenili smo že, da je bila tam prva
mitnica. Prvotna mitnica je bila verjetno preprost stolp, ki je ohranjen v JZ. delu
graščine. Današnja stavba je enonadstropna in pozidana na pravokotnem tlorisu, ki
ga razgibata le omenjeni stolp in na začelni strani v 17. ali 18. stoletju prizidana
kapela. V prvi polovici 19. stoletja je dvorec dobil današnjo podobo, ko so odstranili
vogalna stolpica, prvotni stolp znižali, fasade pa preoblikovali v klasicističnem slogu.
Trške hiše in fasade ne presegajo lokalnega povprečja, mogoče je častna izjema le
hotel Slovan iz leta 1908, predvsem zaradi dveh vzidanih plošč iz leta 1728, ki
spominjata na dograditev ceste čez Trojane. V neposredni bližini je še nekaj
dvorcev, ki zaokrožujejo arhitekturo Vranskega in okolice. Dvorec Brode ob Bolski je
dvonadstropna stavba razgibanega nepravilnega tlorisa. Iz njega izstopata
pravokotna polstolpiča, ki imata v zgornjem delu baročno profiliran portal. Čeprav
ima fasada klasicistično preoblikovano, nam ohranjen poznogotski kletni portal
govori, da je stavba nastala okoli leta 1700. Omembe vredna sta še Podgrad pri
Vranskem, ki stoji ob izviru potoka, ki priteka iz podzemske jame in dvorec Stopnik,
ki stoji na lahni vzpetini ob vznožju starega in veliko pomembnejšega stopniškega
gradu. Vransko je danes urbanizirano naselje, z nekaterimi oskrbovalnimi funkcijami
za trg in okoliška naselja. Trgovine, banka, pošta, osnovna šola, vrtec, poleg njih pa
številna društva, ki dajejo prebivalcem osnovne pogoje za življenje in delo. Vransko
je primerno izhodišče tudi za planinske izlet; na bližnje Dobrovlje, Menino planino,
Grmado, Čemšeniško planino ali Krvavico, kjer se odpirajo lepi razgledi po Spodnji
Savinjski dolini.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko.(2008)
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom, ki bi opredelili razvoj turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
Območje naše občine je vpeto med hribovje Dobroveljske planote, Menine planine in
Čemšeniške planine. Prepredeno je s številnimi planinskimi, sprehajalnimi in
kolesarskimi potmi, kjer popotniku ne bo težko najti pravega kotička, da si s svežimi
močmi napolni dušo in telo.
Vse več obiskovalcev privablja naravna plezalna stena, ki se nahaja tik za trškim
središčem in ponuja 16. lažjih, opremljenih smeri. Neokrnjena narava, ugodna
prometna lega ter bogata naravna in kulturna dediščina ponujajo številne možnosti
za razvoj turizma, ki mu v občini Vransko namenjamo posebno pozornost.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
40
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
1. Javni sektor
Pristojnosti promocije turizma v občini spadajo pod Zavod za kulturo, turizem in
šport (ZKTŠ), katerega ustanoviteljica je Občina Vransko. Ob ustanovitvi je prejel
Zavod v upravljanje Kulturni dom Vransko, Vransko 134, Schwentnerjevo hišo,
Vransko 25 ter gasilsko zbirko, ki je na ogled v poslovni stavbi podjetja INDE,
Vransko 136. Po otvoritvi večnamenske športne dvorane je Zavod prejel v
upravljanje še Športno dvorano Vransko.
2. Zasebni sektor
Ponudniki nastanitev so prestavljeni v poglavju nastanitve v destinaciji Dežela
Celjska.
3. Civilni sektor
Turistično društvo ni organizirano. Druga društva v občini so: Planinsko društvo
Vransko, Športno rekreativno društvo Vransko, Športno društvo Vransko, Kulturno
društvo Vransko, Folklorno društvo Vransko, livar Literarno društvo Vransko.
1.20 ZREČE
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
67 km2
6 krajevnih skupnosti: Dobrovlje, Gorenje, Resnik,
Skomarje, Stranice, Zreče.
27 naselij: Bezovje nad Zrečami, Boharina, Bukovlje,
Čretvež, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah,
Gornja vas, Gračič, Koroška vas na Pohorju,
Križevec, Lipa, Loška Gora pri Zrečah, Mala Gora,
Osredek pri Zrečah, Padeški Vrh, Planina na
Pohorju, Polajna, Radana vas, Resnik, Rogla,
Skomarje, Spodnje Stranice, Stranice, Zabork,
Zlakova, Zreče.
434 m.n.v.
6.515
97 preb/ km2
785,05
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
zaposleno osebo, EUR, 2009
Število zaposlenih oseb
3.937
Število podjetij 2009
434
ZREČE
Prvi sledovi naselitve na Zreškem področju segajo že skoraj 4.000 let nazaj v
obdobje mlajše kamene dobe, kar dokazujejo številne arheološke najdbe na Brinjevi
gori in na Gračiču. Prve pisane vire o usodi naših krajev v zgodnjem srednjem veku
imamo šele iz konca 10. stoletja, ko je bilo Zreško področje razdeljeno na več
cerkvenih in posvetnih gospostev. Od gradov je bil nekoč najpomembnejši Zreški
grad Freudenberg, ki je stal na hribu pod Brinjevo goro in se prvič omenja leta 1224.
Zreče so mesto v SV Sloveniji pod obronki Pohorja v Dravinjski dolini. Kot enotno
naselje so se razvile šele v zadnjih dvajsetih letih iz vasi Zgornje in Spodnje Zreče
ter Dobrave, ko so leta 1987 postale tudi mesto.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
41
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Razvojni program Občine Zreče 2009 – 2013. (Novelacija junij 2011)
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Analiza wellness turistične ponudbe, turističnega povpraševanja na podeželju,
trendov wellness ponudbe in trendov trženja in organizacije trženja na območju
občine Zreče. (2009)
POMEN TURIZMA V OBĆINI
Turizem je postal v zadnjih desetletjih ena najpomembnejših gospodarskih panog v
občini Zreče, saj sta se razvila Klimatsko-turistični center Rogla na 1.500 m
nadmorske višine in termalno zdravilišče Terme Zreče, prav tako pa se je v Zrečah
razvijala zasebna turistična ponudba in tako danes ponudbo dopolnjujejo še številni
drugi ponudniki; trije hoteli, dve izletniški kmetiji, devet turističnih kmetij, zasebne
sobe in številni apartmaji ter številna gostišča. Razvija se tudi tekaški poligon Petre
Majdič. Preko. Blagovna znamka Unitur se vedno bolj uveljavlja tudi v svetu.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
LTO Rogla-Zreče, GIZ v sklopu katerega deluje TIC Zreče, ponuja informacije o
turistični ponudbi in o prenočitvenih kapacitetah v občini Zreče ter v destinaciji
Rogla-Pohorje, ki ju tudi predstavlja na številnih sejmih in prireditvah doma in v tujini.
Sodeluje z društvi v občini in izdaja mesečni koledar prireditev v občini ter pomaga
pri organizaciji in koordinaciji prireditev v občini.
2. Zasebni sektor
Največja turistična družba v Zrečah je Unitur turizem, ki deluje v okviru družbe Unior.
Unitur upravlja tako z Smučarskim centrom Roglo kot tudi z termami Zreče.
3. Civilni sektor
V Občini Zreče deluje kar 6 turističnih društev, ki so sledeča: Turistično društvo
Resnik – Rogla, Turistično društvo Skomarje, Turistično olepševalno društvo
Stranice, turistično društvo Zreče, turistično društvo Kunigunda, Turistično društvo
Zreče, kljub mravljic. Športno društvo Stranice, Planinsko društvo Stranice,
Snowboard&surf klub Rogla, Kolesarski klub, Rogla, Kulturno umetniško društvo
Vladko Mohorič, Društvo godbenikov Zreče, Kulturno društvo Zreška pomlad,
Kulturno-umetniško društvo Jurij Vodovnik Zreče, Amatersko gledališče Jurij
Vodovnik, Katolipko društvo, Kulturno društvo Janez Koprivnik, kulturno društvo
Konrad Sodin, Društvo kmetic zarja, Vinogradniško vinarsko društvo Bezina,
čebelarsko društvo Zreče, Gobarsko društvo Kostanjevka Zreče,
1.21 ŽALEC
Podatki o občini in organiziranosti turizma v okviru občine
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
Krajevne skupnosti
Naselja
117 km2
10 krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Griže,
Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje,
Žalec.
38 naselij: Arja vas, Brnica, Dobriša vas, Drešinja
vas, Galicija, Gotovlje, Grče, Griže, Hramše, Kale,
Kasaze, Levec, Liboje, Ložnica pri Žalcu, Mala
42
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Pirešica, Migojnice, Novo Celje, Pernovo, Petrovče,
Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin, Pongrac,
Ponikva pri Žalcu, Ruše, Spodnje Roje, Spodnje
Grušovlje, Studence, Šempeter v Savinjski dolini,
Velika Pirešica, Vrbje, Zabukovica, Zalog pri
Šempetru, Zaloška Gorica, Zavrh pri Galiciji, Zgornje
Grušovlje, Zgornje Roje, Žalec, Železno.
255,3 m.n.v.
21.307
182 preb/ km2
Nadmorska višina
Število prebivalcev
Gostota prebivalcev
Povprečna neto plača na
834,17
zaposleno osebo, EUR, 2009
Število zaposlenih oseb
7.259
Število podjetij 2009
1.705
ŽALEC
Območje Žalca je bilo že zgodaj poseljeno. V srednjem veku se Žalec prvič omenja
leta 1182 kot Sachsenfeld, v slovenski obliki pa že leta 1256, ko je bil povzdignjen v
trg. Razvoj trga so delno prekinili vpadi Turkov, ki so pustošili po Savinjski dolini,
zlasti v letu 1471 in 1480, ko so trg tudi oplenili in požgali.
Žalčani so se kasneje odločili, da okoli farne cerkve pozidajo taborsko obzidje. Tabor
je imel četverostrano zasnovo z visokim obzidjem, ki je bilo povezano z okroglimi
obrambnimi stolpi s stožčasto streho. V 16. stoletju je bil Žalec močna postojanka
protestantov, ki pa si zaradi nasprotovanja deželnega kneza niso mogli zgraditi
cerkve v trgu in se zato preselili v bližnje Govče. Iz obdobja protestantizma, je
znano, da je bila v Zottlovi hiši molilnica, zametki šole in celo bolnišnica. Največjo
nesrečo je trg doživel l. 1761, ko je do tal pogorela večina takrat še lesenih in s
slamo kritih hiš.6. septembra leta 1868 je bil v Žalcu znameniti II. slovenski tabor z
okrog 15000 udeleženci. Žalec se je kot trg pričel hitreje razvijati z razvojem
hmeljarstva, saj še danes predstavlja središče slovenskega hmeljarstva – z
impozantnim skladiščem Hmezada in Institutom za hmeljarstvo in pivovarstvo. Kot
oče hmeljarstva pa slovi Janez Haüsenbichler nekdanji deželni poslanec in župan
Žalca. Med obema vojnama se je gospodarska aktivnost mesta hitro povečala, za
kar gre zasluga hmelju, ki je omogočil Žalcu in širši okolici dostojen gospodarski
razvoj in standard. V spomin na zavedno sodelovanje in žrtve NOV, stoji v starem
delu mesta mogočen spomenik NOV. Po letu 1945 je Žalec svojo vlogo samo še
krepil. Postal je gospodarsko, kulturno in politično središče Spodnje Savinjske
doline. Rasti industrije so sledili tudi migracijski tokovi, ki so dvignili število
prebivalcev s 1402 (1948) na 5047 (1991) in 5500 (2002). V zadnjih 30 letih, zlasti
po proglasitvi Žalca za mesto (29. september 1964) je napredovala izgradnja
stanovanj, trgovske mreže (z blagovnicami Žana, Savinjka, Agrina - Era, RR in
obilico manjših trgovin ter gostinsko dejavnostjo s hotelom in preko 30 različnih
lokalov.
RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
Občina nima razvojnih strategij na občinski ravni
RAZVOJNI IN TRŽENSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
Strategija razvoja turizma v Občini Žalec 2010 – 2015. (2010)
Strateški razvojni program turizma v Občini Žalec 2008 – 2013 in vizija enote
turizma.
POMEN TURIZMA V OBČINI
43
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
V občini Žalec se turistična ponudba vedno bolj sistematično organizira preko
Zavoda za kulturo, šport in turizem. Številne pridobitve v zadnjih letih kot eko muzej
hmeljarstva in Bio Park odpirajo nove priložnosti, ki vedno bolj motivirajo tudi manjše
zasebnike k razvoju dejavnosti posredno ali neposredno povezanih s turizmom.
Turizem je jasno definiran tudi v njihovem strateškem dokumentu.
ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI
1. Javni sektor
Leta 2001 je Občina Žalec ustanovila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki do
leta 2004 deluje po dimenom ZKŠT Žalec. Zavod deluje s ciljem izvajanja javne
službe na področjih kulture, športa in turizma, ukvarja pa se tudi s tržno dejavnostjo
(prodaja spominkov, paketov, organizacija in soorganizacija dogodkov). Občina
Žalec je Zavodu v upravljanje predala: Dom II. slovenskega tabora Žalec, Savinovo
hišo, Športni center Žalec, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter INFO
center pri ribniku Vrbje.
2. Zasebni sektor
3. Civilni sektor
Žalec ima kar nekaj društev, ki se ukvarjajo z turizmom, ki so: Turistično društvo
Galicija, Turistično društvo Ponikva, Turistično društvo Petrovče, Turistično društvo
Šempeter, Turistično športno društvo Liboje, Turistično društvo Vrbje, Turistično
kulturno društvo Levec, Turistično društvo Žalec, Turistično olepševalno društvo
»Lipa« Gotovlje, Turistično društvo Griže, Etnološko društvo srečno, Etnološko
društvo hmeljarska vas, Društvo savinjskih vinogradnikov. Vsa društva so združena
v Zvezo Turističnih društev Občine Žalec. Turistično društvo Šempeter šteje 180
članov in skrbi za varovanje arheološke in naravne dediščine ter si prizadeva da bi v
svoje kraje pritegnilo čim več turistov. Društvo skrbi tudi za izgled svojega kraja ter
organizacijo kulturnih ter družbenih prireditev, ter skrbijo za svoj TIC. društva, ki
delujejo v občini so: Društvo kmečkih žena Ponikva.
44
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A2: Zavarovana območja narave v destinaciji Dežela Celjska
Tabela 1: Zavarovana območja narave v destinaciji DC
Ime
Kozjanski park
Ponikovski kras
Šenek
Reka Ložnica
Tajna jama
Jama Pekel
Izvir Ponikovce
Drevored ob graščini Žovnek
Gozdni rezervat greben Rogle
Krajinski park Žabjek
Krajinski park Boč – Donačka
gora
Donačka gora
Pragozdni rezervat Donačka gora
Potok pod Plešivcem
Boč – Plešivec
Drevesni in gozdni parki Rogaška
Slatina
Soteska Ložnice
Duglazija Pečovnik
Krajinski park Mrzlica
Krvavica
Soteska Bistrice
Skupaj destinacija
Status
Površina v ha
Regijski park
Krajinski park
Spomenik oblikovane narave
Naravni spomenik
Naravni spomenik
Naravni spomenik
Naravni spomenik
Spomenik oblikovane narave
gozdni rezervat
Krajinski park
20.759
1.769
36
121
8
25
25
11
22
175
Krajinski park
2.150
Naravni spomenik
Naravni rezervat
Naravni spomenik
Krajinski park
123
37
7
886
Spomenik oblikovane narave
90
Naravni spomenik
Naravni spomenik
Krajinski park
Naravni spomenik
Naravni spomenik
220
102
148
16
167
26.897
Tabela 2: Vrste zavarovanih območij narave v destinaciji DC
Status
Regijski park
Krajinski park
Spomenik oblikovane narave
Gozdni rezervat
Naravni rezervat
Naravni spomenik
Skupaj
Število
1
5
3
1
1
10
Površina v ha
20.759
5.128
137
22
37
814
26.897
45
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A3: Kulturna dediščina po občinah destinacije DC
Tabela 3: Kulturna dediščina destinacije po občinah
Stavbna dediščina
Občina
Braslovče
Celje
Dobje
Dobrna
Kozje
Laško
Podčetrtek
Polzela
Prebold
Rogaška Slatina
Rogatec
Slovenske
Konjice
Šentjur
Šmarje pri Jelšah
Štore
Tabor
Vitanje
Vojnik
Vransko
Zreče
Žalec
Skupajdestinacija
Profana
Sakralna
Sakralno profana
Arheološka Naselbinska Memorialna
Vrtno Kulturna
Skupaj
arhitekturna krajina
Lokalnega Državnega
pomena
pomena
191
16
-
8
2
7
-
-
224
20
-
406
38
1
7
4
22
5
-
483
16
3
55
2
-
-
1
-
-
-
58
3
-
79
4
1
2
1
4
1
-
92
7
-
132
25
-
3
3
9
-
1
173
1
-
224
69
1
24
20
5
1
1
345
12
-
109
12
1
3
4
1
-
-
130
1
-
54
26
-
2
1
3
-
-
86
1
-
57
11
-
7
1
4
-
-
80
-
-
49
14
-
7
3
9
3
-
85
2
-
63
29
-
1
3
-
1
1
98
163
12
2
8
4
1
3
2
195
1
-
226
43
2
4
8
2
1
-
286
10
-
242
29
1
4
2
4
-
2
284
2
1
25
8
-
1
1
2
-
-
37
-
-
95
13
-
2
3
1
-
-
114
-
-
90
9
1
1
2
1
-
-
104
1
-
113
28
2
3
3
7
-
1
157
2
1
84
36
-
4
1
2
-
-
127
11
-
45
7
-
7
1
1
-
1
62
8
-
169
51
-
15
5
13
2
-
255
1
1
2.671
482
12
113
73
98
17
9
3.475
99
6
Vir: Register nepremične kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo 2011.
46
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Tabela 4: Pregled sakralne dediščine po zvrsteh in po subregijah destinacije.
Podružnič
na cerkev
Samostan
Kapela
Križev pot,
kalvarija
Znamenje
– slopno,
Figuralno,
stavbno
Župnišče,
kaplanija,
mežnarija
Skupaj
Deleži v %
Kozjansko
in Obsotelje
Celje z
okolico
Dravinjska
dolina
Sp.
Savinjska
dolina
Skupaj
Deleži v %
Župnijska
cerkev
Območje
Romarska
cerkev
Sakralna dediščina
5
30
57
1
47
3
14
27
184
40,3
2
19
25
3
51
1
18
28
147
32,1
1
10
9
1
6
0
3
10
40
8,8
1
15
24
1
23
0
10
12
86
18,8
9
2
74
16,2
115
25,2
6
1,3
127
27,8
4
0,9
45
9,8
77
16,8
457
Vir: Register nepremične kulturne dediščine Slovenije, Ministrtsvo za kulturo 2011.
Tabela 5: Pregled profane dediščine po zvrsteh in subregijah destinacije.
15
5
6
23
226
82
83
9
2
111
5
13
0
148
5
5
32
3,2
48
4,7
229
22,7
446
44,2
108
10,7
Deleži v %
105
Skupaj
Vila
1
Šola,
kult.dom.,
bolnica
Stanovanjski
blok, del.
hiša, uprava
Gostilna,
trgovina,poš
ta
Hotel,
žel.postaja,
paviljon,ban
ka
Trška hiša
3
16
0
11
0
10
26
187
18,5
10
19
16
17
18
499
49,4
0
5
0
2
1
141
14,0
0
9
1
2
0
183
18,1
10
0,9
44
4,3
17
1,7
31
3,1
45
4,5
1,01
100
100
Palača
Meščanska
hiša
Kozjansko
in
Obsotelje
Celje z
okolico
Dravinjska
dolina
Sp.
Savinjska
dolina
Skupaj
Deleži v %
Dvorec,
graščina,
fortifikacija
Območje
Grad
Sakralna dediščina
Vir: Register nepremične kulturne dediščine Slovenije, Ministrtsvo za kulturo
Tabela 6: Seznam kulturne dediščine občin.14
Kulturna dediščina
Braslovče
14
Register nepremične kulturne dediščine Slovenije, Ministrtsvo za kulturo
47
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Braslovče - Grobna kapela
Gomilsko - Domačija Gomilsko 8
Gomilsko - Gospodarsko poslopje s sušilnico pri
hiši Gomilsko 40
Gomilsko - Hauptova grobnica na pokopališču
Braslovče - Hiša Braslovče 1
Gomilsko - Hiša Gomilsko 67
Braslovče - Hiša Braslovče 12
Gomilsko - Hiša Gomilsko 26
Braslovče - Hiša Braslovče 17
Gomilsko - Kapelica
Braslovče - Hiša Braslovče 20
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 6
Braslovče - Hiša Braslovče 21
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 30
Braslovče - Hiša Braslovče 24
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 37
Braslovče - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Braslovče - Dvor legat
Braslovče - Hiša Braslovče 25
Braslovče - Hiša Braslovče 26
Braslovče - Hiša Braslovče 27 in 29
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 39
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 49
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 60
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 67
Braslovče - Hiša Braslovče 28
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 79
Braslovče - Hiša Braslovče 3
Gomilsko - Kašča na domačiji Gomilsko 80
Braslovče - Hiša Braslovče 34
Gomilsko - Spomenik žrtvam NOB
Gomilsko - Sušilnica za hmelj na domačiji
Gomilsko 60
Grajska vas - Cerkev sv. Krištofa
Braslovče - Hiša Braslovče 36
Braslovče - Hiša Braslovče 37
Braslovče - Hiša Braslovče 4
Braslovče - Hiša Braslovče 40
Grajska vas - Domačija Grajska vas 55
Dobrovlje - Cerkev sv. urbana
Grajska vas - Gasilski dom
Grajska vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Grajska vas 11
Grajska vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Grajska vas 27
Grajska vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Grajska vas 42
Grajska vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Grajska vas 51
Grajska vas - Hiša Grajska vas 19
Dobrovlje - Domačija Dobrovlje 8
Grajska vas - Hiša Grajska vas 20
Dobrovlje - kašča na domačiji Dobrovlje 16
Grajska vas - Hiša Grajska vas 48
Dobrovlje - kašča na domačiji Dobrovlje 29
Grajska vas - Hiša Grajska vas 58
Grajska vas - Hiša z mlinom na domačiji Grajska
vas 10
Grajska vas - Hmeljski dom
Braslovče - Hiša Braslovče 56
Braslovče - Hiša Braslovče 61
Braslovče - Kozolec na domačiji Braslovče 45
Braslovče - Stavba Braslovče 22
Braslovče - trško jedro
Dobrovlje - Cerkev sv. Janeza in Pavla
Dobrovlje - kašča na domačiji Dobrovlje 35
Dobrovlje - kašča na domačiji Dobrovlje 38
Dobrovlje - kašča na domačiji Dobrovlje 29
Dobrovlje - Znamenje
Glinje pri Braslovčah - Domačije Glinje 1
Glinje pri Braslovčah - Domačije Glinje 3
Glinje pri Braslovčah - Gospodarsko poslopje na
domačiji Glinje 8
Glinje pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Glinje 4
Glinje pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Glinje 7
Glinje pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Glinje 8
Gomilsko - Cerkev sv. Štefana
Gomilsko - Domačija Gomilsko 33
Grajska vas - kapela
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 27
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 37
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 10
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 11
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 16
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 17
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 18
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 27
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 28
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 37
48
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Grajska vas - Kašča na domačiji Grajska vas 41
Grajska vas - Kozolec na domačiji Grajska vas
42
Grajska vas - Kozolec na domačiji Grajska vas
44
Grajska vas - Kozolec na domačiji Grajska vas
45
Grajska vas - Kozolec na domačiji Grajska vas
57
Grajska vas - Kozolec pri hiši Grajska vas 48
Grajska vas -Mizarska delavnica na domačiji
Grajska vas 48
Grajska vas - Spomenik padlim v prvi svetovni
vojni
Grajska vas - Sušilnica za hmelj na domačiji
Grajska vas 20
Grajska vas - Sušilnica za hmelj na domačiji
Grajska vas 33
Grajska vas - Šmiglova zidanica
Male Braslovče - Domačija Male Braslovče 12
Male Braslovče - Kozolec na domačiji Male
Braslovče 12
Male Braslovče - Kozolec na domačiji Male
Braslovče 19
Male Braslovče - Kozolec na domačiji Male
Braslovče 24
Male Braslovče - Mlin na domačiji Male
Braslovče 16
Male Braslovče - perišče
Grajska vas - Vas
Orla vas - Spomenik žrtvam NOB
Grajska vas - Vaško perišče
Parižlje - Arheološko območje Dolge njive
Grajska vas - Vinska klet
Parižlje - Domačija Parižlje 29
Kamenče - Hiša Kamenče 1
Parižlje - Domačija Parižlje 8
Kamenče - Kašča na domačiji Kamenče 4
Parižlje - Hiša Parižlje 15
Kamenče - Kozolec na domačiji Kamenče 19
Parižlje - Hiša Parižlje 9
Kamenče - Kozolec na domačiji Kamenče 4
Parižlje - Kozolec na domačij Parižlje 11
Letuš - Domačija Letuš 23
Parižlje - Kozolec na domačij Parižlje 12
Letuš - Domačija Letuš 46
Parižlje - Kozolec na domačij Parižlje 28
Letuš - Domačija Letuš 59
Parižlje - Kozolec na domačij Parižlje 30
Letuš - Gospodarsko poslopje Letuš 60
Parižlje - Kozolec na domačij Parižlje 7
Letuš - Hiša Letuš 100
Parižlje - Kranjčeva kapelica
Podgorje pri Letušu - Domačija Podgorje pri
Letušu 14
Podgorje pri Letušu - Kašča na domačiji
Podgorje pri Letušu 7
Podgorje pri Letušu - Kozolec na domačiji
Podgorje pri Letušu 13
Podgorje pri Letušu - Kozolec na domačiji
Podgorje pri Letušu 7
Podgorje pri Letušu - Znamenje
Letuš - Hiša Letuš 24
Letuš - Hiša Letuš 25
Letuš - Hiša Letuš 26
Letuš - Hiša Letuš 47
Letuš - Hiša Letuš 60
Letuš - Hiša Letuš 65
Letuš - Hiša Letuš 70
Letuš - Hiša Letuš 99
Letuš - Kašča s sušilnico za hmelj na domačiji
Letuš 23
Letuš - Kozolec na domačiji Letuš 100
Orla vas - Arheološko območje Pri šoli
Orla vas - Domačija Orla vas 32
Orla vas - Hiša Orla vas 29
Orla vas - Hiša Orla vas 33
Orla vas - Kozolec na domačij Orla vas 16
Orla vas - Kozolec na domačij Orla vas 21
Orla vas - Kozolec na domačij Orla vas 28
Podvrh - Domačija Podvrh 67
Letuš - Kozolec na domačiji Letuš 16
Podvrh - Domačija Podvrh 97
Podvrh - Gospodarsko poslopje na domačiji
Podvrh 16
Podvrh - Kozolec na domačiji Podvrh 113
Letuš - Kozolec na domačiji Letuš 20
Podvrh - Kozolec na domačiji Podvrh 16
Letuš - Kozolec na domačiji Letuš 21
Podvrh - Kozolec na domačiji Podvrh 71
Letuš - Kozolec na domačiji Letuš 22
Podvrh - Kozolec na domačiji Podvrh 85
Podvrh - Sušilnica za hmelj na domačiji Podvrh
35
Podvrh - Svinjak s sušilnico za hmelj na domačiji
Podvrh 16
Letuš - Kozolec na domačiji Letuš 47
Letuš - Kozolec na domačiji Letuš 50
Letuš - Spomenik žrtvam NOB
49
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Poljče pri Braslovčah - Kašča na domačiji Poljče
8
Poljče pri Braslovčah - kozolec na domačiji
Poljče 1
Poljče pri Braslovčah - kozolec na domačiji
Poljče 8
Poljče pri Braslovčah - kozolec na domačiji
Poljče 9
Poljče pri Braslovčah - Hiša Preserje 8
Poljče pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Preserje 10
Poljče pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Preserje 8
Rakovlje - Hiša Rakovlje 5
Šmatevž - cerkev sv. Matevža
Rakovlje - kozolec na domačiji Rakovlje 18
Topovlje - Kapelica
Rakovlje - Mihova kapelica
Trnava - Arheološko najdišče Ob cesti
Trnava - Gospodarsko poslopje na domačiji
Trnava 21
Trnava - Kozolec na domačiji Trnava 6
Rakovlje - Spomenik žrtvam NOB
Spodnje Gorče - Hiša Spodnje Gorče 10
Spodnje Gorče - Hiša Spodnje Gorče 19
Spodnje Gorče - Hiša Spodnje Gorče 4
Spodnje Gorče - Kašča s sušilnico za hmelj
domačije Spodnje Gorče 11
Spodnje Gorče - Kozolec na domačiji Spodnje
Gorče 10
Spodnje Gorče - Kozolec na domačiji Spodnje
Gorče 11
Spodnje Gorče - Kozolec na domačiji Spodnje
Gorče 16
Spodnje Gorče - Kozolec na domačiji Spodnje
Gorče 4
Spodnje Gorče - Kozolec na domačiji Spodnje
Gorče 5
Spodnje Gorče - Kozolec na domačiji Spodnje
Gorče 6
Spodnje Gorče - Kozolec na domačiji Spodnje
Gorče 9
Šentrupert pri Braslovčah - Cerkev sv. Ruperta
Šentrupert pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Šentrupert 13
Šentrupert pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Šentrupert 16
Šentrupert pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Šentrupert 24
Šentrupert pri Braslovčah - Kozolec na domačiji
Šentrupert 29
Šmatevž - Dvorec Štrovsenek s parkom
Šmatevž - Hiša Šmatevž 4
Šmatevž - Hiša Šmatevž brez številke
Šmatevž - Kašča na domačiji Šmatevž 4
Šmatevž - Kozolec na domačiji Šmatevž 14
Šmatevž - Kozolec na domačiji Šmatevž 21
Šmatevž - Kozolec na domačiji Šmatevž 4
Šmatevž - Prazgodovinska naselbina
Šmatevž - Rimska naselbina
Topovlje - Arheološko območje Ob cesti
Trnava - Kozolec na domačiji Trnava 16
Trnava - Prazgodovinska naselbina
Zakl pri Braslovčah - Gospodarsko poslopje na
domačiji Zakl 12
Zakl pri Braslovčah - Hiša Zakl 12
Zakl pri Braslovčah - Hiša Zakl 13
Zakl pri Braslovčah - kozolec na domačiji Zakl
12
Zakl pri Braslovčah - Sušilnica za hmelj na
domačiji Zakl 13
Zgornje Gorče - kašča na domačiji Zgornje
Gorče 1
Zgornje Gorče - Kozolec na domačiji Zgornje
Gorče 1
Zgornje Gorče - Kozolec na domačiji Zgornje
Gorče 11
Zgornje Gorče - Kozolec na domačiji Zgornje
Gorče 12
Zgornje Gorče - Kozolec na domačiji Zgornje
Gorče 7
Zgornje Gorče - Sušilnica za hmelj na domačiji
Zgornje Gorče 11
Žovnek - Dvorec s parkom
Žovnek - Grad
Celje
Brezova, Domačija Brezova 3
Bukovžlak, kozolec na domačiji Bukovžlak 3
Brezova, Hiša Brezova 41
Bukovžlak, kozolec na domačiji Bukovžlak 48
Brezova, Kašča na domačiji Brezova 41
Bukovžlak, kozolec na domačiji Bukovžlak 64
Brezova, Kozolec na domačiji Brezova 1
Bukovžlak, Spominski park Teharje
Brezova, Kozolec na domačiji Brezova 11
Celje - Ambient Westnove vile
Brezova, Kozolec na domačiji Brezova 12
Celje - Arheološko najdišče Celje
Brezova, Kozolec na domačiji Brezova 33
Celje, Arkova Kapelica
50
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje, Banka Prešernova 27
Celje, Hiša Glavni trg 17
Celje, Banka Prešernova 3
Celje, Hiša Glavni trg 18
Celje, Celjski dom
Celje, Hiša Glavni trg 3
Celje, celjski grad
Celje, Hiša Glavni trg 4
Celje, Cerkev Marijinega vnebovzetja
Celje, Hiša Glavni trg 5
Celje, Cerkev sv. Danijela
Celje, Hiša Glavni trg 6
Celje, cerkev sv. Jožefa
Celje, Hiša Glavni trg 7
Celje, sv. Maksimiljana
Celje, Hiša Glavni trg 8
Celje, cerkev sv. Nikolaja
Celje, Hiša Glavni trg 9
Celje, Contijev dvor
Celje, Hiša Gledališka 4, Vodnikova 13
Celje, Deška ljudska in meščanska šola
Celje, Hiša Gledališka 9
Celje, Dimnik I. v Cinkarni
Celje, Hiša Gledališki trg 2
Celje, Dimnik II. v Cinkarni
Celje, Hiša Gledališki trg 6
Celje, Dimnik ob valjarni Cinkarne
Celje, Gospodarsko poslopje na domačiji Babno
14
Celje, gostilna Cesta na grad 44
Celje, Hiša Gledališki trg 7
Celje, Gostilna Maistrova 2
Celje,Grobnica borcev NOB na Golovcu
Celje, Grobnica borcev NOB na Mestnem
pokopališču
Celje, Hiša Aškerčeva 11
Celje, Hiša Gledališki trg 8 in Ljubljanska 10
Celje, Hiša Gosposka 1
Celje, Hiša Gosposka 15
Celje, Hiša Gosposka 16
Celje, Hiša Gosposka 17
Celje, Hiša Gosposka 18
Celje, Hiša Gosposka 19
Celje, Hiša Aškerčeva 3 in 3a
Celje, Hiša Gosposka 2 in Glavni trg 13
Celje, Hiša Breg 14
Celje, Hiša Gosposka 21
Celje, Hiša Breg 19
Celje, Hiša Gosposka 22
Celje, Hiša Breg 2
Celje, Hiša Gosposka 23
Celje, Hiša Breg 21
Celje, Hiša Gosposka 24
Celje, Hiša Breg 28
Celje, Hiša Gosposka 25
Celje, Hiša Breg 32
Celje, Hiša Gosposka 26
Celje, Hiša Breg 40
Celje, Hiša Gosposka 27
Celje, Hiša Breg 56
Celje, Hiša Gosposka 3
Celje, Hiša Cankarjeva 1 in 3
Celje, Hiša Gosposka 30
Celje, Hiša Cankarjeva 13
Celje, Hiša Gosposka 32
Celje, Hiša Cankarjeva 2
Celje, Hiša Gosposka 4
Celje, Hiša Cankarjeva 4
Celje, Hiša Gosposka 5
Celje, Hiša Cankarjeva 5 in 7
Celje, Hiša Gosposka 6
Celje, Hiša Cankarjeva 6
Celje, Hiša Gosposka 7
Celje, Hiša Cankarjeva 8
Celje, Hiša Gosposka 9
Celje, Hiša Cankarjeva 9 in 11
Celje, Hiša Gregorčičeva 1
Celje, Hiša Cesta na grad 18
Celje, Hiša Gregorčičeva 3
Celje, Hiša Cesta na grad 60
Celje, Hiša Gregorčičeva 4
Celje, Hiša Glavni trg 1
Celje, Hiša Gregorčičeva 6
Celje, Hiša Glavni trg 10 in Slomškov trg 1
Celje, Hiša Gubčeva 2
Celje, Hiša Glavni trg 12
Celje, Hiša Gubčeva 4
Celje, Hiša Glavni trg 14
Celje, Hiša Gubčeva 8
Celje, Hiša Glavni trg 16
Celje, Hiša Ipavčeva 2
51
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje, Hiša Jenkova 8a
Celje, Hiša Mariborska 70
Celje, Hiša Kersnikova 18
Celje, Hiša Mariborska 76
Celje, Hiša Kocbekova 1 in Vodnikova 6
Celje, Hiša Mariborska 79
Celje, Hiša Kocbekova 3
Celje, Hiša Mariborska 80
Celje, Hiša Kocbekova 5 in Miklošičeva 7
Celje, Hiša Miklošičeva 2
Celje, Hiša Kocbekova 2
Celje, Hiša Miklošičeva 6
Celje, Hiša Kocbekova 3
Celje, Hiša Miklošičeva 9
Celje, Hiša Kocbekova 4
Celje, Hiša Muzejski trg 4
Celje, Hiša Kocbekova 8
Celje, Hiša Muzejski trg 7
Celje, Hiša Kosovelova 23
Celje, Hiša Muzejski trg 8
Celje, Hiša Kosovelova 11
Celje, Hiša Muzejski trg 9
Celje, Hiša Kosovelova 16
Celje, Hiša Na Okopih 1
Celje, Hiša Kovinarska 3
Celje, Hiša Na Okopih 13
Celje, Hiša Kovinarska 4
Celje, Hiša Na Okopih 2
Celje, Hiša Kovinarska 6
Celje, Hiša Na Okopih 2b
Celje, Hiša Kovinarska 7
Celje, Hiša Na Okopih 2c
Celje, Hiša Krekov trg 5
Celje, Hiša Na Okopih 3
Celje, Hiša Levstikova 1
Celje, Hiša Na Okopih 3
Celje, Hiša Levstikova 2
Celje, Hiša Na Okopih 5
Celje, Hiša Lilekova 1 in 3
Celje, Hiša Na Okopih 7
Celje, Hiša Lilekova 2
Celje, Hiša Na Okopih 9,11
Celje, Hiša Lilekova 5
Celje, Hiša Oblakova 40
Celje, Hiša Linhartova 12
Celje, Hiša Pleteršnikova 2
Celje, Hiša Linhartova 14
Celje, Hiša Prešernova 1
Celje, Hiša Linhartova 16
Celje, Hiša Prešernova 10
Celje, Hiša Linhartova 18
Celje, Hiša Prešernova 11
Celje, Hiša Linhartova 2
Celje, Hiša Prešernova 12
Celje, Hiša Linhartova 20
Celje, Hiša Prešernova 13 in Ozka ulica 1
Celje, Hiša Linhartova 22
Celje, Hiša Prešernova 14
Celje, Hiša Linhartova 4
Celje, Hiša Prešernova 15 in Zagata 1
Celje, Hiša Linhartova 5
Celje, Hiša Prešernova 16
Celje, Hiša Linhartova 8 in 10
Celje, Hiša Prešernova 2
Celje, Hiša Ljubljanska 25
Celje, Hiša Prešernova 20
Celje, Hiša Ljubljanska 6, 8, 10
Celje, Hiša Prešernova 21
Celje, Hiša Maistrova 1
Celje, Hiša Prešernova 23
Celje, Hiša Maistrova 18
Celje, Hiša Prešernova 25
Celje, Hiša Maistrova 28
Celje, Hiša Prešernova 4
Celje, Hiša Mariborska 40
Celje, Hiša Prešernova 6
Celje, Hiša Mariborska 10
Celje, Hiša Prešernova 7
Celje, Hiša Mariborska 14
Celje, Hiša Prešernova 8
Celje, Hiša Mariborska 18
Celje, Hiša Prešernova 9
Celje, Hiša Mariborska 2
Celje, Hiša Razlagova 10
Celje, Hiša Mariborska 32
Celje, Hiša Razlagova 14
Celje, Hiša Mariborska 38
Celje, Hiša Razlagova 2
Celje, Hiša Mariborska 44
Celje, Hiša Razlagova 4
52
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje, Hiša Razlagova 5
Celje, Hiša Trg Celjskih knezov 7
Celje, Hiša Razlagova 6
Celje, Hiša Ulica Ivanke Uranjekove 2
Celje, Hiša Razlagova 7
Celje, Hiša Ulica Ivanke Uranjekove 3
Celje, Hiša Razlagova 8
Celje, Hiša Ulica Ivanke Uranjekove 4
Celje, Hiša Savinjska 1
Celje, Hiša Ulica XIV. Divizije 2
Celje, Hiša Savinjska 3
Celje, Hiša Vodnikova 1
Celje, Hiša Savinjsko nabrežje 4
Celje, Hiša Vodnikova 10a
Celje, Hiša Savinjsko nabrežje 5
Celje, Hiša Vodnikova 11
Celje, Hiša Savinjsko nabrežje 6
Celje, Hiša Vodnikova 3
Celje, Hiša Slomškov trg 10
Celje, Hiša Vodnikova 3a
Celje, Hiša Slomškov trg 11
Celje, Hiša Vodnikova 7
Celje, Hiša Slomškov trg 2
Celje, Hiša Vodnikova 9
Celje, Hiša Slomškov trg 3
Celje, Hiša Vrunčeva 1
Celje, Hiša Slomškov trg 4
Celje, Hiša Vrunčeva 3
Celje, Hiša Slomškov trg 6
Celje, Hiša Vrunčeva 5
Celje, Hiša Slomškov trg 7
Celje, Hiša Vrunčeva 7
Celje, Hiša Slomškov trg 8
Celje, Hiša Vrunčeva 9
Celje, Hiša Slomškov trg 9
Celje, Hiša Zagata 4
Celje, Hiša Stanetova 1
Celje, Hiša Pokopališka 2 in 4
Celje, Hiša Stanetova 10
Celje, Prešernova 15a in Zagata 2
Celje, Hiša Stanetova 11
Celje, Hotel Evropa
Celje, Hiša Stanetova 12
Celje, Janičeva kapela
Celje, Hiša Stanetova 13
Celje, Javka borcev Celjske čete
Celje, Hiša Stanetova 14
Celje, Joskova hiša
Celje, Hiša Stanetova 16
Celje, Kalvarija na Aljaževem hribu
Celje, Hiša Stanetova 17
Celje, kapela sv. Maksimiljana
Celje, Hiša Stanetova 18
Celje, kapelica na gmajnici
Celje, Hiša Stanetova 19
Celje, kapelica pri hiši Na Golovcu 1
Celje, Hiša Stanetova 2
Celje, kapelica pri hiši teharska 40
Celje, Hiša Stanetova 20
Celje, kapelica pri hiši Ulica Cirila Debelaka 15
Celje, Hiša Stanetova 22
Celje, Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije
Celje, Hiša Stanetova 27
Celje, kino Vodnikova 2
Celje, Hiša Stanetova 29
Celje, kip splavarja
Celje, Hiša Stanetova 3
Celje, Knežji dvorec
Celje, Hiša Stanetova 31
Celje, Kopunov dvor
Celje, Hiša Stanetova 4
Celje, Kozolec na domačiji Babno 14
Celje, Hiša Stanetova 5
Celje, kraj zasramovanja partizanov
Celje, Hiša Stanetova 6
Celje, kretniška postavljalnica
Celje, Hiša Stanetova 7
Celje, Kristinin dvor
Celje, Hiša Stanetova 8
Celje, lajlarjeva kapelica
Celje, Hiša Stanetova 9
Celje, Luhnova domačija
Celje, Hiša Tovarniška 12 in 14
Celje, Magistrat Prešernova 17
Celje, Hiša Tovarniška 31
Celje, Marijino znamenje
Celje, Hiša Trg Celjskih knezov 3
Celje, Mestni park
Celje, Hiša Trg Celjskih knezov 4 in 5
Celje, Narodni dom
53
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje, nemška stanovanjska bloka
Celje, vila Cinkarniška pot 12
Celje, Obrambni stolp na Razlagovi ulici
Celje, vila Cinkarniška pot 4
Celje, Palača Krekov trg 6, 7, 8
Celje, vila Čopova 1
Celje, Palača Krekov trg 9
Celje, vila Gregorčičeva 7
Celje, Park na Gledališkem trgu
Celje, vila Groharjeva 10
Celje, Pelikanov atelje
Celje, vila Hrašovec
Celje, Prothasijev dvorec
Celje, vila Hribarjeva 11
Celje, Prva gimnazija
Celje, vila Jurčičeva 11
Celje, prva osnovna šola
Celje, vila Jurčičeva 5
Celje, Rakuschev mlin
Celje, vila Jurčičeva 9
Celje, Restavracija Gozdna hiša
Celje, vila Kajuhova 5
Celje, Samčeva kapelica
Celje, vila Kajuhova 6
Celje, Slovenska nižja gimnazija
Celje, vila Kersnikova 1
Celje, Slovensko ljudsko gledališče
Celje, vila Kersnikova 11
Celje, Sokolski dom
Celje, vila Kersnikova 13
Celje, spomenik Antonu Aškercu
Celje, vila Kersnikova 1a
Celje, spomenik Antonu Martinu Slomšku
Celje, vila Kersnikova 1b
Celje, spomenik in grobnica narodnih herojev
Celje, vila Kersnikova 10
Celje, spomenik padlim poštarjem
Celje, vila Kersnikova 13
Celje, spomenik Primožu Trubarju
Celje, vila Kersnikova 19
Celje, spomenik Slavku Šlandru
Celje, vila Kersnikova 21
Celje, Stanovanski blok Delavska 12
Celje, vila Kersnikova 5
Celje, Stanovanjski blok Delavska 16 in 18
Celje, vila Kosovelova 7
Celje, Stara Grofija
Celje, vila Kosovelova 9
Celje, Stara upravna stavba tovarne Emo
Celje, vila Livada
Celje, Stari del mestnega pokopališča
Celje, vila Ljubljanska 91
Celje, Stari pisker
Celje, vila Maistrova 31
Celje, Staro mestno jedro
Celje, vila Mariborska 69
Celje, Starokrščanska krstilnica v Gubčevi ulici
Celje, vila Miklošičeva 10
Celje, šola Vodnikova 10
Celje, vila Miklošičeva 3
Celje, šola Vodnikova 4
Celje, vila Na rebri 14
Celje, špital Slomškov trg 5
Celje, vila Oblakova 10
Celje, Šubičev paviljon
Celje, vila Oblakova 2
Celje, Šubičeva hiša
Celje, vila Oblakova 4
Celje, Tovarniška hala v Cinkarni
Celje, vila Oblakova 8
Celje, Vila Breg 16
Celje, vila Plečnikova 16
Celje, Vila Brodarjeva 10
Celje, vila Plečnikova 18
Celje, vila Cesta na grad 27
Celje, vila Regina
Celje, vila Cesta v Laško 2
Celje, vila Teharska 40
Celje, vila Cinkarniška pot 12
Celje, vila Trubarjeva 1
Celje, vila Cinkarniška pot 4
Celje, vila Trubarjeva 11
Celje, vila Čopova 1
Celje, vila Trubarjeva 13
Celje, vila Gregorčičeva 7
Celje, vila Trubarjeva 3
Celje, vila Cesta na grad 27
Celje, vila Trubarjeva 5
Celje, vila Cesta na Laško 2
Celje, vila Vodnikova 14
54
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje, vila Vrunčeva 11
Medlog, Joštov mlin
Celje, vila Žuža
Medlog, kozolec na domačiji Medlog 59
Celje, Vinska klet pri hiši Zagrad 135
Medlog, kozolec na domačiji Medlog 62
Celje, Vodni stolp
Medlog, kozolec na domačiji Medlog 66
Celje, Vojašnica
Celje, Železniška postaja
Osenca, domačija osenca 6 in 7
Osenca, gospodarsko poslopje na domačiji
Osenca 14
Osenca, kozolec na domačiji Osenca 5
Otemna, gospodarsko poslopje na domačiji
Otemna 2
Otemna, kozolec na domačiji Otemna 2
Dobrava pri Celju, Znamenje pri hiši Dobrava 35
Otemna, vaška kapelica
Dobrava pri Celju, Znamenje pri hiši Dobrava 4
Pečovnik, arheološko najdišče Vipota
Gorica pri Šmartnem, Dvorec Prešnik
Pečovnik, hiša Alme M. Karlin
Gorica pri Šmartnem, Park dvorca Prešnik
Prekorje, kapelica pri hiši Prekorje 37
Gorica pri Šmartnem, Rebčeva hiša
Košnica pri Celju, kozolec na domačiji Košnica pri
Celju 76
Košnica pri Celju, kozolec na domačiji Košnica pri
Celju 80
Košnica pri Celju, kozolec na domačiji Košnica pri
Celju 81
Leskovec pri Celju - Gospodarsko poslopje na
domačiji Leskovec 25
Lipovec pri Škofji vasi - Hiša Lipovec pri Škofji
vasi 5
Lipovec pri Škofji vasi, Toplar na domačiji Lipovec
pri Škofji vasi 5
Ljubečna, Čatrova opekarna
Rožni Vrh, domačija Rožni Vrh 20
Ljubečna, Hiša Kocbekova 18
Šentjungert, cerkev sv. Kunigunde
Ljubečna, Hojnikova opekarna
Ljubečna, Kozolec na domačiji Kocbekova cesta
18
Ljubečna, Mart'nčeva opekarna
Šentjungert, grob
Celje, Vrečarjeva kapelica
Celje, Westanova vila
Celje, Westanova vila na Golovcu
Celje, Zgornji lanovž
Ljubečna, Ropanova opekarna
Loče ob Šmartinskem jezeru, domačija Loče 12
Loče ob Šmartinskem jezeru, domačija Loče 13
Loče ob Šmartinskem jezeru, gospodarsko
poslopje na domačiji Loče 8
Loče ob Šmartinskem jezeru, kozolec na domačiji
Loče 1
Loče ob Šmartinskem jezeru, kozolec na domačiji
Loče 13
Loče ob Šmartinskem jezeru, kozolec na domačiji
Loče 18
Loče ob Šmartinskem jezeru, Vas
Lokrovec, kapelica nasproti hiše Lokrovec 44
Lopata pri Celju, kapelica pri hiši Lopata 23
Lopata pri Celju, kapelica pri hiši Lopata 55
Lopata pri Celju, kozolec na domačiji Lopata 44
Medlog, Gozdni dvor
Rožni Vrh, kozolec na domačiji Rožni Vrh 25
Rožni Vrh, kozolec na domačiji Rožni Vrh 5
Runtole, Kozolec na domačiji Runtole 2
Runtole, Kozolec na domačiji Runtole 5
Runtole, Kranjčeva kapelica
Rupe, hiša Rupe 17
Rupe, hiša Rupe 16
Rupe, Kozolec na domačiji Rupe 16
Slatina v Rožni dolini, Lebičeva hiša
Železnodobno grobišče
Šentjungert, hiša Šentjungert 23
Šentjungert, kaplanija
Šentjungert, vinska klet Šentjungert 18
Škofja vas, Mlin Škofja vas 6
Škofja vas, znamenje sv. Janeza Nepomuka
Šmarjeta pri Celju, Podlunškova kapela
Šmarjeta pri Celju, vila rustika Janžekov grič
Šmartno v Rožni dolini, cerkev sv. Martina
Šmartno v Rožni dolini, grob na pokopališču
Šmartno v Rožni dolini, kapelica pri hiši Šmartno
v Rožni dolini 1
Šmartno v Rožni dolini, kapelica pri hiši Šmartno
v Rožni dolini 30
Šmartno v Rožni dolini, kapelica pri hiši Šmartno
v Rožni dolini 38
Šmartno v Rožni dolini, villa rustica Groblje
Šmartno v Rožni dolini, župnijska kapelica
Šmartno v Rožni dolini, župnijsko gospodarsko
poslopje
Šmartno v Rožni dolini, župnišče
55
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Teharje, cerkev sv. Martina
Tremerje, kozolec domačije Tremerje 8
Teharje, hiša Teharje 13
Tremerje, vas
Teharje, hiša Teharje 14 in 15
Trnovec pri Celju, domačija Obtna 50
Teharje, hiša Teharje 55
Trnovec pri Celju, domačija Trnoveljska 67
Teharje, hiša Teharje 56
Tremerje, cerkev sv. Luke
Trnovec pri Celju, hiša Trnoveljska 97
Trnovec pri Celju, kozolec I na domačiji
Trnoveljska 97
Trnovec pri Celju, kozolec II na domačiji
Trnoveljska 97
Vrhe pri Teharjih, cerkev sv. Ane
Tremerje, hiša Tremerje 7
Začret, opekarna
Tremerje, hiša Tremerje 8
Zadobrova, vila rustica
Tremerje, kašča domačije Tremerje 11
Zvodno, hiša Zvodno 45
Tremerje, kašča I domačije Tremerje 12
Žepina, hiša Žepina 1
Teharje, stara šola
Teharje, trško naselje
Teharje, župnišče
Tremerje, kašča II domačije Tremerje 12
Dobje
Brezje pri Dobjem - Hlev Brezje pri Dobjem 6
Presečno 1
Dobje pri Planini - Cerkev Device Marije
Presečno - Hiša Presečno 7
Dobje pri Planini - Župnišče
Ravno pri Dobjem - Domačija Ravno 7
Gorica pri Dobjem - Kapelica
Gorica pri Dobjem - Vinska klet na domačiji
Gorica pri Dobjem 2b
Gorica pri Dobjem - Zalokarjevo gospodarsko
poslopje
Lažiše - Hiša Lažiše 2
Ravno pri Dobjem - Hiša Ravno 13
Lažiše - Hiša Lažiše 43
Lažiše - Kozolec na domačiji Lažiše 3
Lažiše - Mlin na domačiji Lažiše 12
Repuš - Kovačija na domačiji Repuš 9
Lažiše - Kovačija na domačiji Lažiše 18
Slatina pri Dobjem - Hiša Slatina pri Dobjem 2
Lažiše - Hiša Lažiše 61
Slatina pri Dobjem - Hiša Slatina pri Dobjem 3
Lažiše - Domačija Lažiše 55
Suho - Gospodarsko poslopje na domačiji Suho 6
Lažiše - Hiša Lažiše 57
Lažiše - Gospodarsko poslopje na domačiji
Lažiše 43
Lažiše - Domačija Lažiše 36
Gorica pri Dobjem - Gospodarsko poslopje na
domačiji Gorica 4
Gorica pri Dobjem - Domačija Gorica pri Dobjem
5
Gorica pri Dobjem - Domačija Gorica pri Dobjem
2
Dobje pri Planini - Gospodarsko poslopje na
domačiji Dobje 12
Brezje pri Dobjem - Hiša Brezje pri Dobjem 19
Brezje pri Dobjem - Gospodarsko poslopje na
domačiji Brezje 25
Brezje pri Dobjem - Domačija Brezje pri Dobjem
17
Presečno - Domačija Presečno 9
Škarnice - Domačija Škarnice 11
Presečno - Gospodarsko poslopje na domačiji
Ravno pri Dobjem - Hiša Ravno 3
Ravno pri Dobjem - Kozolec na domačiji Ravno 1
Repuš - Hiša Repuš 13
Repuš - Hiša Repuš 8
Repuš - Kozolec Repuš 2
Repuš - Vas
Škarnice - Hiša na domačiji Škarnice 17
Škarnice - Hiša Škarnice 9
Škarnice - Hram na domačiji Škarnice 18
Škarnice - Kašča na domačiji Škarnice 18
Škarnice - Kovačija
Škarnice - Kozolec na domačiji Škarnice 18
Večje Brdo - Gospodarsko poslopje na domačiji
Večje Brdo 2
Večje Brdo - Hiša Večje Brdo 3
Večje Brdo - Kozolec na domačiji Večje Brdo 1
Završe pri Dobjem - Domačija Završe pri Dobjem
1
Završe pri Dobjem - Domačija Završe pri Dobjem
10
Završe pri Dobjem - Kašča na domačiji Završe pri
Dobjem 4
Završe pri Dobjem - Kovačija na domačiji Završe
56
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
pri Dobjem 9
Završe pri Dobjem - Kozolec na domačiji Završe
pri Dobjem 3
Završe pri Dobjem - Kozolec na domačiji Završe
pri Dobjem 4
Završe pri Dobjem - Kozolec na domačiji Završe
pri Dobjem 7
Završe pri Dobjem - Kozolec na Petelinovi
domačiji
Završe pri Dobjem - Petelinova hiša
Dobrna
Dobrna - Arheološko najdišče
Klanc - Gospodarsko poslopje na domačiji Klanc
51
Klanc - Gospodarsko poslopje na domačiji Klanc
85
Klanc - Hiša Klanc 15
Dobrna - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Klanc - Hiša Klanc 16
Dobrna - Dvorec
Dobrna - Gospodarsko poslopje pri hiši Dobrna
56
Dobrna - Gozdna vila
Klanc - Hiša Klanc 29
Brdce nad Dobrno - Grobišče borcev XIV. Divizije
Brdce nad Dobrno - Hiša Brdce nad Dobrno 4
Dobrna - Ambient cerkve Marijinega vnebovzetja
Dobrna - Grad
Dobrna - Grobišče na pokopališču
Dobrna - Hiša Dobrna 25a
Dobrna - Hiša Dobrna 41
Dobrna - Hiša Dobrna 55
Dobrna - Hiša Dobrna 67
Dobrna - Hiša na trati
Dobrna - Huba
Dobrna - Kapelica ob cerkvi Marijinega
vnebovzetja
Dobrna - Kaplanija
Dobrna - Kavarna Mlečna Marjanca
Dobrna - Kozolec na domačiji Dobrna 67
Dobrna - Mežnarija
Dobrna - Sončna kopel
Dobrna - Stara vrtnarija
Dobrna - Stiskalnica
Dobrna - Švicarija
Dobrna - Uprava
Dobrna - Vila Dobrna 36
Dobrna - Vila Goll
Dobrna - Vila Higia
Dobrna - Vila Karba
Dobrna - Vila Kozjak
Dobrna - Vila Ružička
Klanc - Hiša Klanc 34
Klanc - Hiša Klanc 36
Klanc - Hiša Klanc 38
Klanc - Hiša Klanc 65
Klanc - Hiša Klanc 67
Klanc - Hiša Klanc 74
Klanc - Hiša Klanc 76
Klanc - Marošekova klet
Klanc - Pravnarjev mlin Klanc 59
Klanc - Vinska klet Klanc 31
Loka pri Dobrni - Gospodarsko poslopje na
domačiji Loka pri Dobrni 3
Loka pri Dobrni - Gregorjev mlin
Loka pri Dobrni - Hiša Loka pri Dobrni 4
Loka pri Dobrni - Hiša Loka pri Dobrni 7
Lokovina - Domačija Lokovina 36
Lokovina - Domačija Lokovina 6
Lokovina - Hiša Lokovina 17
Lokovina - Hiša Lokovina 18
Lokovina - Hiša Lokovina 38
Lokovina - Klet na domačiji Lokovina 34
Lokovina - Kozolec na domačiji Lokovina 30
Lokovina - Kozolec na domačiji Lokovina 41
Lokovina - Kozolec na domačiji Lokovina 5
Lokovina - Mlin II na domačiji Lokovina 36
Lokovina - Petračev mlin
Lokovina - Vila Egger
Dobrna - Zdravilišče
Lokovina - Vila Purška
Paški Kozjak - Zgodovinsko območje Paški
Kozjak
Pristova - Gostilna Pristova 6
Dobrna - Zdraviliški dom
Pristova - Hiša Pristova 15c
Dobrna - Zdraviliški park
Pristova - Hiša Pristova 20
Dobrna - Župnišče
Pristova - Hiša Pristova 5
Dobrnica - Dvorec z vrtom
Pristova - Kozolec na domačiji Pristova 20
Dobrna - Vila Ružička z vrtom
Dobrna - Vila Zora
57
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Pristova - Kozolec na domačiji Pristova 9
domačiji Vinska Gorica 11
Strmec nad Dobrno - Cerkev sv. Jošta
Vinska Gorica - Hiša Vinska Gorica 15
Strmec nad Dobrno - Hiša Strmec nad Dobrno 14
Vinska Gorica - Hiša Vinska Gorica 16
Strmec nad Dobrno - Hiša Strmec nad Dobrno 16
Vinska Gorica - Vila Amerika
Strmec nad Dobrno - Hiša Strmec nad Dobrno 22
Strmec nad Dobrno - Kašča na domačiji Strmec
nad Dobrno 15
Strmec nad Dobrno - Kovačija na domačiji Strmec
nad Dobrno 20
Strmec nad Dobrno - Spominsko znamenje na
Visokem
Vinska Gorica - Domačija Vinska Gorica 37
Vinska Gorica - Vinska klet Vinska Gorica 22
Vinska Gorica - Gospodarsko poslopje na
Vrba nad Dobrno - Cerkev sv. Nikolaja
Vrba nad Dobrno - Hiša Vrba 8
Vrba pri Dobrni - Arheološko najdišče Gradišče
Zavrh nad Dobrno - Hiša Zavrh nad Dobrno 27
Zavrh nad Dobrno - Hiša Zavrh nad Dobrno 32
Zavrh nad Dobrno - Klet na domačiji Zavrh nad
Dobrno 13
Kozje
Bistrica pri Lesičnem - Cerkev sv. Andreja
Ješovec pri Kozjem - Hiša Ješovec pri Kozjem 35
Buče - Cerkev sv. Petra
Ješovec pri Kozjem - Kapelica
Buče - Rimska naselbina Groblje
Kozje - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Buče - Vaška kapelica
Kozje - Cerkev sv. Eme
Buče - Župnišče
Kozje - Domačija Kozje 180
Dobležiče - Cerkev sv. Trojice
Kozje - Dvorec Kozje
Dobležiče - Hiša Dobležiče 6
Kozje - Gospodarsko poslopje Kozje 183
Kozje - Gospodarsko poslopje na domačiji Kozje
179
Kozje - Grad Drakenburg
Drensko Rebro - Hiša Drensko Rebro 22
Drensko Rebro - Hiša Drensko Rebro 33
Gorjane - Hiša Gorjane 14
Gorjane - Hiša na domačiji Gorjane 22
Gorjane - Kozolec na domačiji Gorjane 39
Gorjane - Kunejev hram
Gorjane - Vukova klet
Gorjane - Zidanica pri hiši Gorjane 14
Gorjane - Zorkova klet
Gradišče nad Podsredo - Cerkev Marije sedem
žalosti
Gradišče nad Podsredo - Domačija Gradišče 19
Kozje - Grobišče borcev XXI. Srbske divizije
Kozje - Grobnica in spomenik
Kozje - Hiša Kozje 126
Kozje - Hiša Kozje 27
Kozje - Hiša Kozje 28
Kozje - Hiša Kozje 29
Kozje - Hiša Kozje 30
Kozje - Hiša Kozje 34
Kozje - Hiša Kozje 35
Gradišče nad Podsredo - Hiša Gradišče 1
Kozje - Hiša Kozje 36
Gradišče nad Podsredo - Hiša Gradišče 15
Kozje - Hiša Kozje 37
Gradišče nad Podsredo - Hiša Gradišče 6
Kozje - Hiša Kozje 38
Gradišče nad Podsredo - Hiša Gradišče 8
Kozje - Hiša Kozje 39
Gradišče nad Podsredo - Kapela sv. Ane
Gradišče nad Podsredo - Kapela sv. Mohorja in
Fortunata
Gradišče nad Podsredo - Kapelice križevega
pota
Gradišče nad Podsredo - Romarsko središče
Kozje - Hiša Kozje 40
Gubno - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
Kozje - Kašča Kozje 183
Gubno - Hiša Gubno 26
Kozje - Spomenik padlim v prvi svetovni vojni
Gubno - Kašča na domačiji Gubno 13
Kozje - Trško jedro
Gubno - Znamenje
Kozje - Vila Kozje 136
Ješovec pri Kozjem - Hiša Ješovec pri Kozjem 22
Lesično - Cerkev sv. Urha
Kozje - Hiša Kozje 46
Kozje - Hiša Kozje 48
Kozje - Hiša Kozje 58
Kozje - Hiša z mlinom Kozje 5
58
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Lesično - Gospodarsko poslopje na domačiji
Lesično 19
Lesično - Gospodarsko poslopje na domačiji
Lesično 20
Lesično - Grobišče NOB
Podsreda - Javerškova domačija
Lesično - Hiša Lesično 15
Podsreda - Kozolec pri hiši Podsreda 28
Lesično - Hiša Lesično 52
Podsreda - Nežina hiša
Lesično - Hiša Lesično 56
Podsreda - Pranger
Lesično - Kozolec na domačiji Lesično 46
Podsreda - Trško naselje
Lesično - Stebrno znamenje
Podsreda - Vodni zbiralnik
Lesično - Znamenje na domačiji Lesično 52
Osredek pri Podsredi - Domačija Osredek pri
Podsredi 18
Osredek pri Podsredi - Gradišče Veliki vrh
Osredek pri Podsredi - Hiša Osredek pri Podsredi
21
Osredek pri Podsredi - Preskarjev mlin
Podsreda - Zidanica ob hiši Podsreda 17A
Podsreda - Javorškov senik
Podsreda - Kamnit most
Podsreda - Kozolec pri hiši Podsreda 13
Podsreda - Žaga na domačiji Podsreda 87
Poklek pri Podsredi - Domačija Poklek pri
Podsredi 19
Poklek pri Podsredi - Hiša Poklek pri Podsredi 1
Pilštanj - Hiša Pilštanj 17
Poklek pri Podsredi - Hiša Poklek pri Podsredi 25
Poklek pri Podsredi - Kozolec domačije Poklek
pri Podsredi 25
Poklek pri Podsredi - Kozolec pri hiši Poklek pri
Podsredi 1
Poklek pri Podsredi - Zidanica pri hiši Poklek pri
Podsredi 34
Vetrnik - Domačija Vetrnik 20
Pilštanj - Hiša Pilštanj 44
Vetrnik - Domačija Vetrnik 22
Pilštanj - Hiša Pilštanj 5 in 6
Vetrnik - Domačija Vetrnik 47
Pilštanj - Kraj konference KPS za Posavje
Vetrnik - Domačija Vetrnik 53
Pilštanj - Pranger
Vetrnik - Hiša na domačiji Vetrnik 2
Pilštanj - Trško jedro
Vetrnik - Kašča na domačiji Vetrnik 28
Podsreda - Kulturna krajina
Vojsko - Hiša Vojsko 1
Podsreda - Cerkev sv. Janeza Krstnika
Vojsko - Hiša Vojsko 5
Podsreda - Gospodarsko poslopje Podsreda 35
Vojsko - Kozolec II na domačiji Vojsko 1
Podsreda - Grad
Podsreda - Grobišče in spomenik padlima
komisarjema
Podsreda - Grobišče padlih v NOB na trgu
Vojsko - Kozolec pri hiši Vojsko 1
Pilštanj - Cerkev sv. Mihaela
Pilštanj - Grad
Pilštanj - Grad Hartenštajn
Pilštanj - Hiša Pilštanj 14
Podsreda - Hiša na domačiji Podsreda 88
Vrenska Gorca - Domačija Vrenska Gorca 12
Vrenska Gorca - Gospodarsko poslopje na
domačiji Vrenska Gorca 10
Vrenska Gorca - Hiša Vrenska Gorca 12
Podsreda - Hiša Podsreda 11
Vrenska Gorca - Hiša Vrenska Gorca 23
Podsreda - Hiša Podsreda 16
Vrenska Gorca - Hram Vrenska Gorca 11
Podsreda - Hiša Podsreda 22
Vrenska Gorca - Ivančeva kapelica
Vrenska Gorca - Kozolec na domačiji Vrenska
Gorca 25
Vrenska Gorca - Stara hiša na domačiji Vrenska
Gorca 11
Vrenska Gorca - Stavba za žganjekuho Vrenska
Gorca 12
Zagorje pri Lesičnem - Cerkev Marije Pomočnice
Podsreda - Hiša Podsreda 28
Podsreda - Hiša Podsreda 3
Podsreda - Hiša Podsreda 36
Podsreda - Hiša Podsreda 38
Podsreda - Hiša Podsreda 4
Podsreda - Hiša Podsreda 48
Podsreda - Hiša Podsreda 9
Podsreda - Hiša z mlinom Podsreda 74
Podsreda - Javerškova apnenica
Zagorje pri Lesičnem - Domačija Zagorje 4
Zagorje pri Lesičnem - Domačija Zagorje 53
Zagorje pri Lesičnem - Domačija Zagorje 62
Zagorje pri Lesičnem - Domačija Zagorje 68
59
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zagorje pri Lesičnem - Gradišče na hribu
Gradišče
Zagorje pri Lesičnem - Hiša Zagorje 19
Zagorje pri Lesičnem - Hiša Zagorje 26
Zagorje pri Lesičnem - Hiša Zagorje 43
Zagorje pri Lesičnem - Hiša Zagorje 53
Zagorje pri Lesičnem - Hiša Zagorje 54
Zagorje pri Lesičnem - Hiša Zagorje 61
Zagorje pri Lesičnem - Hiša Zagorje 70
Zagorje pri Lesičnem - Hlev Zagorje 53
Zagorje pri Lesičnem - Kapelica na domačiji
Zagorje 55
Zagorje pri Lesičnem - Kapelica z zvonikom
Zagorje pri Lesičnem - Kašča Zagorje 53
Zagorje pri Lesičnem - Kovačija na domačiji
Zagorje 27
Zagorje pri Lesičnem - Kozolec na domačiji
Zagorje 53
Zagorje pri Lesičnem - Kozolec pri hiši Zagorje
17
Zagorje pri Lesičnem - Kozolec pri hiši Zagorje
29
Zagorje pri Lesičnem - Kozolec pri hiši Zagorje
51
Zagorje pri Lesičnem - Kozolec pri hiši Zagorje
54
Zagorje pri Lesičnem - Lurška jama
Zagorje pri Lesičnem - Razvaline cerkve sv.
Marije Magdalene
Zagorje pri Lesičnem - Štok Zagorje 53
Zagorje pri Lesičnem - Tovornikov kozolec
Zagorje pri Lesičnem - Vinska klet severno od
domačije Zagorje 68
Zagorje pri Lesičnem - Žaga pri hiši Zagorje 29
Zagorje pri Lesičnem - Župnišče Zagorje 48
Zeče pri Bučah - Kašča na domačiji Zeče pri
Bučah 17
Zeče pri Bučah - Vinska klet pri hiši Zeče pri
Bučah 10
Laško
Belovo - Hiša Belovo 14
domačiji Curnovec 3
Belovo - Kozolec na domačiji Belovo 14
Debro - Kašča na domačiji Debro 37
Belovo - Vinska klet na domačiji Belovo 14
Debro - Kozolec na domačiji Debro 37
Doblatina - Gospodarsko poslopje na domačiji
Doblatina 12
Doblatina - Gospodarsko poslopje na domačiji
Doblatina 7
Doblatina - Kašča na domačiji Doblatina 2
Belovo - Znamenje
Blatni Vrh - Arheološko najdišče Pojerje
Blatni Vrh - Arheološko območje Tri špičke
Blatni Vrh - Gospodarsko poslopje na domačiji
Blatni Vrh 21
Blatni Vrh - Hiša Blatni Vrh 17
Blatni Vrh - Kozolec na domačiji Blatni Vrh
17
Blatni Vrh - Spominski kamen partizanski
bolnišnici
Brezno - Arheološko najdišče Lesjakova gmajna
Brezno - Grob partizana Petra
Brezno - Kašča na domačiji Brezno 11
Brezno - Kozolec na domačiji Brezno 11
Brezno - Rudarska hiša Brezno 5
Brezno - Vinska klet na domačiji Brezno 11
Brodnice - Kozolec na domačiji Brodnice 13
Brodnice - Mlin Brodnice 1
Brstovnica - Arheološko območje Na Gradcu
Brstovnica - Kozolec na domačiji Brstovnica 9
Bukovca - Arheološko območje Ropa
Curnovec pri Trobnem Dolu - Hiša Curnovec 3
Curnovec pri Trobnem Dolu - Kozolec na
Doblatina - Kašča na domačiji Doblatina 8
Doblatina - Kozolec na domačiji Doblatina 7
Dol pri Laškem - Kašča na domačiji Dol pri
Laškem 7
Gabrno - Kozolec na domačiji Gabrno 17
Gabrno - Kozolec na domačiji Gabrno 19
Globoko pri Rimskih Toplicah - Kašča na
domačiji Globoko 20
Globoko pri Rimskih Toplicah - Vila Globoko 5
Globoko pri Rimskih Toplicah - Železniška
postaja
Gozdec - Arheološko območje Na britof
Gozdec - Hiša Gozdec 16
Gozdec - Kašča na domačiji Gozdec 13
Gozdec - Kašča na domačiji Gozdec 2
Gozdec - Kovačija na domačiji Gozdec 11
Gozdec - Sušilnica za lan na domačiji Gozdec 10
Gračnica - Spomenik Iliji Badovincu
Harje - Hiša Harje 9
60
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Harje - Vas
Laško - Hiša Aškerčev trg 9
Jagoče - Vaška kapelica
Laško - Hiša Cesta na Svetino 2
Jurklošter - Hiša Jurklošter 20
Laško - Hiša Mestna 1
Jurklošter - Kapelica Lurške Matere božje
Laško - Hiša Mestna 11
Jurklošter - Kašča na domačiji Jurklošter 14
Laško - Hiša Mestna 12
Jurklošter - Kozolec na domačiji Jurklošter 14
Laško - Hiša Mestna 14
Jurklošter - Samostan
Laško - Hiša Mestna 15
Jurklošter - Sušilnica pri domačiji Jurklošter 7
Laško - Hiša Mestna 16
Kladje nad Laškim - Vaško jedro
Laško - Hiša Mestna 18
Klenovo - Arheološko območje Kozjica
Laško - Hiša Mestna 18A
Klenovo - Hiša Klenovo 16
Laško - Hiša Mestna 4 in 6
Konc - Kozolec na domačiji Konc 2
Laško - Hiša Mestna 8
Konc - Kozolec na domačiji Konc 4
Laško - Hiša Mestna 9
Kuretno - Cerkev sv. Katarine
Laško - Hiša Orožnov trg 1
Kuretno - Domačija Kuretno 10
Laško - Hiša Orožnov trg 2
Kuretno - Hiša Kuretno 11
Laško - Hiša Orožnov trg 3
Kuretno - Kapelica pri hiši Kuretno 13
Laško - Hiša Orožnov trg 4
Kuretno - Kapelica pri hiši Kuretno 15
Laško - Hiša Orožnov trg 5
Kuretno - Znamenje
Laško - Hiša Orožnov trg 6
Lahomno - Arheološko območje Fertičeva hiša
Laško - Hiša Orožnov trg 7
Lahomšek - Hiša na domačiji Lahomšek 11
Laško - Hiša Stegenškova 3
Lahomšek - Kozolec na domačiji Lahomšek 3
Laško - Hiša Stegenškova 5
Lahov Graben - Cerkev sv. Trojice
Laško - Hiša Trubarjeva 10
Lahov Graben - Hiša Lahov Graben 10
Laško - Hiša Trubarjeva 11
Laška vas - Vas
Laško - Hiša Trubarjeva 2
Laško - Arheološko območje Gradnik
Laško - Hiša Trubarjeva 3
Laško - Arheološko območje trškega jedra
Laško - Hiša Trubarjeva 5
Laško - Arheološko območje Zdravilišče Laško
Laško - Hiša Trubarjeva 7
Laško - Cerkev sv. Martina
Laško - Hiša Trubarjevo nabrežje 3
Laško - Dvorec Lilijev
Laško - Hiša Valvazorjev trg 2
Laško - Grad Tabor
Laško - Hiša Valvazorjev trg 3
Laško - Graščina Aškerčev trg 4
Laško - Hiša Valvazorjev trg 7
Laško - Hiša Aškerčev trg 10
Laško - Hiša Valvazorjev trg 8
Laško - Hiša Aškerčev trg 11
Laško - Jožefova kapelica
Laško - Hiša Aškerčev trg 13
Laško - Kapelica Janeza Nepomuka
Laško - Hiša Aškerčev trg 14
Laško - Kozolec na domačiji Cesta na Svetino 54
Laško - Hiša Aškerčev trg 15
Laško - Razdelilna transformatorska postaja
Laško - Hiša Aškerčev trg 2
Laško - Spomenik NOB
Laško - Hiša Aškerčev trg 5
Laško - Trško jedro
Laško - Hiša Aškerčev trg 6
Laško - Vila Pod gradom 5
Laško - Hiša Aškerčev trg 7
Laško - Vila Savinjsko nabrežje 4
Laško - Hiša Aškerčev trg 8
Laško - Vremenska hišica na Trgu Svobode
61
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško - Zdraviliški dom
Ojstro - Verbovškova kapelica
Laško - Znamenje
Olešče - Albrehtova zidanica
Laško - Župnišče Aškerčev trg 3
Olešče - Cerkev sv. Petra
Laziše - Cerkev sv. Miklavža
Olešče - Čajeva zidanica
Laziše - Domačija Laziše 19
Olešče - Kapelica na domačiji Olešče 36
Laziše - Kozolec na domačiji Laziše 18
Olešče - Kapelica pri hiši Olešče 41
Laziše - Mežnarija
Olešče - Kašča na domačiji Olešče 33
Laziše - Vas
Olešče - Kovačija na domačiji Olešče 36
Laziše - Župnišče
Padež - Kapelica pri hiši Padež 8
Leskovca - Kozolec na domačiji Leskovca 4
Padež - Kozolec na domačiji Padež 9
Lipni Dol - Arheološko območje Vranja peč
Padež - Znamenje
Lipni Dol - Hiša Lipni Dol 7
Lokavec pri Zidanem Mostu - Cerkev sv.
Kolomana
Lokavec pri Zidanem Mostu - Domačija Lokavec
60
Lokavec pri Zidanem Mostu - Kozolec na
domačiji Lokavec 28
Lokavec pri Zidanem Mostu - Kozolec na
domačiji Lokavec 46
Lokavec pri Zidanem Mostu - Kozolec na
domačiji Lokavec 54
Mačkovec pri Laškem - Hiša Mačkovec 4
Paneče - Domačija Paneče 23
Mala Breza - Kašča na domačiji Mala Breza 2
Mala Breza - Kozolec na domačiji Mala Breza 2
Mala Breza - Mlin domačije Mala Breza 29
Male Grahovše - Domačija Male Grahovše 11
Male Grahovše - Vas
Marija Gradec - Cerkev Matere božje s
kapelicami
Marija Gradec - Dvorec
Marija Gradec - Kozolec na domačiji Marija
Gradec 21
Marijina vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Marijina vas 27
Modrič pri Laškem - Gospodarsko poslopje na
domačiji Modrič 4
Modrič pri Laškem - Hiša Modrič 2
Paneče - Domačija Paneče 42
Paneče - Kozolec na domačiji Paneče 2
Paneče - Slopno znamenje pri hiši Paneče 22
Paneče - Spominsko znamenje tiskarni Antona
Aškerca
Polana - Kašča na domačiji Polana 49
Polana pri Zidanem Mostu - Cerkev sv. Jošta
Polana pri Zidanem Mostu - Cerkev sv. Kancijana
Polana pri Zidanem Mostu - Domačija Polana 5
Polana pri Zidanem Mostu - Gospodarsko
poslopje na domačiji Polana 49
Polana pri Zidanem Mostu - Hiša Polana 30
Polana pri Zidanem Mostu - Vas
Polana pri Zidanem Mostu - Zaselek Henina
Požnica - Vinska klet pri domačiji Požnica 2
Prapretno - Arheološko najdišče Gradec
Radoblje - Gospodarsko poslopje na domačiji
Radoblje 9
Radoblje - Kapelica pri hiši Radoblje 2
Radoblje - Kozolec na domačiji Radoblje 9
Radoblje - Manfredova kapelica
Reka pri Laškem - Domačija Reka 23
Reka pri Laškem - Kapelica pri hiši Reka 31
Modrič pri Laškem - Kozolec domačije Modrič 4
Modrič pri Laškem - Sušilnica za sadje na
domačiji Modrič 4
Modrič pri Laškem - Vinska klet na domačiji
Modrič 4
Mrzlo Polje - Arheološko območje Babčna loka
Reka pri Laškem - Kozolec na domačiji Reka 33
Mrzlo Polje - Hiša z mlinom Mrzlo Polje 2
Rimske Toplice - Cerkev Lurške Matere božje
Mrzlo Polje - Kozolec na domačiji Mrzlo Polje 18
Rimske Toplice - Cerkev sv. Marjete
Ojstro - Arheološko območje Grobelce
Rimske Toplice - Hiša Pot na Kopitnik 14
Ojstro - Kašča na domačiji Ojstro 22
Rimske Toplice - Kopališka rotunda Zdraviliškega
Rifengozd - Arheološko območje Gradišče
Rifengozd - Kozolec na domačiji Rifengozd 10
Rimske Toplice - Arheološko območje Šmarjeta
Rimske Toplice - Arheološko območje Zdravilišče
62
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
doma
Šentrupert nad Laškim - Domačija Šentrupert 10
Rimske Toplice - Kozolec na domačiji Pod
Lurdom 4
Rimske Toplice - Mežnarija
Šentrupert nad Laškim - Dvor Brezovec
Rimske Toplice - Stara šola
Šentrupert nad Laškim - Hiša Šentrupert 69
Šentrupert nad Laškim - Hiša Šentrupert 81
Rimske Toplice - Vila Toplice 9
Šentrupert nad Laškim - Kaplanija
Šentrupert nad Laškim - Kašča na domačiji
Šentrupert 37
Šentrupert nad Laškim - Stara šola
Rimske Toplice - Zdravilišče Sofijin dvor
Šentrupert nad Laškim - Vas
Rimske Toplice - Zdraviliški park
Šentrupert nad Laškim - Župnišče
Širje - Cerkev Brezmadežnega spočetja Device
Marije
Širje - Dvorec
Rimske Toplice - Vila Savinjski dvor
Rimske Toplice - Vila Toplice 8
Rimske Toplice - Znamenje pri hiši Šmarjeta 18
Sedraž - Cerkev sv. Jedrti Nivelske
Sedraž - Cerkvena kapelica I
Sedraž - Cerkvena kapelica II
Sedraž - Gospodarsko poslopje na domačiji
Sedraž 1
Sedraž - Hiša Sedraž 26
Širje - Kozolec domačije Širje 12
Škofce - Kozolec na domačiji Škofce 3
Škofce - Vinska klet domačije Škofce 2
Škofce - Vinska klet domačije Škofce 3
Sedraž - Kapelica Matere božje
Šmihel nad Laškim - Cerkev sv. Mihaela
Sedraž - Mežnarija
Šmihel nad Laškim - Kapelica križevega pota I
Sedraž - Vas
Šmihel nad Laškim - Kapelica križevega pota II
Sedraž - Znamenje
Šmihel nad Laškim - Kapelica križevega pota III
Sedraž - Župnišče
Šmihel nad Laškim - Kapelica križevega pota IV
Selo nad Laškim - Arheološko območje Mlake
Šmihel nad Laškim - Znamenje
Selo nad Laškim - Vas
Senožete pri Rimskih Toplicah - Domačija
Antona Aškerca
Sevce - Kašča na domačiji Sevce 9
Šmohor - Cerkev sv. Mohorja
Sevce - Vinska klet na domačiji Sevce 9
Slivno - Kozolec na domačiji Slivno 6
Slivno - Vaško jedro
Spodnja Rečica pri Laškem - Domačija Spodnja
Rečica 155
Spodnja Rečica pri Laškem - Znamenje
Stopce - Gospodarsko poslopje na domačiji
Stopce 6
Stopce - Kapelica pri hiši Stopce 1
Stopce - Kapelica pri hiši Stopce 7
Stopce - Kašča na domačiji Stopce 3
Stopce - Kozolec na domačiji Stopce 1
Strmca - Cerkev sv. Krištofa
Strmca - Hiša Strmca 85
Strmca - Kapelica pri hiši Strmca 85
Strmca - Kašča na domačiji Strmca 84
Strmca - Vaška kapelica
Šentrupert nad Laškim - Cerkev sv. Ruperta
Šmohor - Kapela sv. Mohorja in Fortunata
Tevče - Hiša Tevče 32
Tevče - Kovačija domačije Tevče 20
Tevče - Kozolec na domačiji Tevče 29
Tevče - Kozolec na domačiji Tevče 9
Tovsto - Hiša Tovsto 13
Tovsto - Kapelica
Tovsto - Kozolec na domačiji Tovsto 10
Tovsto - Kozolec na domačiji Tovsto 12
Tovsto - Kozolec na domačiji Tovsto 21
Trnov Hrib - Arheološko območje Brdo
Trnov Hrib - Kapelica na domačiji Trnov Hrib 6
Trnov Hrib - Kapelica pri hiši Trnov Hrib 10
Trobni Dol - Domačija Trobni Dol 29
Trobni Dol - Hiša na domačiji Trobni Dol 47
Trobni Dol - Kapela sv. Barbare
Trobni Dol - Kašča na domačiji Trobni Dol 31
Udmat - Arheološko območje Zavitrje
Udmat - Kozolec na domačiji Udmat 9
63
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Velike Gorelce - Kozolec na domačiji Velike
Gorelce 10
Velike Grahovše - Arheološko območje Torog
Vrh nad Laškim - Vas
Vrh nad Laškim - Vaška kapelica
Vrh nad Laškim - Znamenje
Velike Grahovše - Hiša Velike Grahovše 27
Velike Grahovše - Kapelica pri hiši Velike
Grahovše 20
Velike Grahovše - Kašča na domačiji Velike
Grahovše 27
Velike Grahovše - Kozolec domačije Velike
Grahovše 20
Velike Grahovše - Kozolec na domačiji Velike
Grahovše 27
Velike Grahovše - Kozolec na domačiji Velike
Grahovše 28
Velike Grahovše - Kulturna krajina
Vrh nad Laškim - Župnišče
Zabrež - Kašča na domačiji Zabrež 3
Zabrež - Kozolec na domačiji Zabrež 4
Zabrež - Vas
Zgornja Rečica - Cerkev Blaženega Antona
Martina Slomška
Zgornja Rečica - Domačija Zgornja Rečica 113
Zgornja Rečica - Gospodarsko poslopje na
domačiji Zgornja Rečica 111
Zgornja Rečica - Gospodarsko poslopje Zgornja
Rečica 101
Zgornja Rečica - Hiša Zgornja Rečica 102
Velike Grahovše - Vas
Velike Grahovše - Vaška kapelica
Velike Grahovše - Zaselek Loke
Velike Grahovše - Zaselek Torog
Veliko Širje - Kozolec domačije Veliko Širje 13
Veliko Širje - Kozolec domačije Veliko Širje 14
Veliko Širje - Kozolec na domačiji Veliko Širje 58
Veliko Širje - Kozolec na domačiji Veliko Širje 69
Veliko Širje - Znamenje v Gornjem Breznu
Zgornja Rečica - Hiša Zgornja Rečica 111
Zgornja Rečica - Kapelica pri hiši Zgornja Rečica
44
Zgornja Rečica - Kozolec na domačiji Zgornja
Rečica 67
Zgornja Rečica - Naselje
Zgornja Rečica - Šola
Zgornji Voluš - Arheološko območje Na hribu
Zidani Most - Cerkev Srca Jezusovega
Vodiško - Arheološko območje Dvor
Zidani most - Cestni most
Vodiško - Kozolec na domačiji Vodiško 6
Zidani Most - Kretniška postavljalnica
Vrh nad Laškim - Cerkev sv. Lenarta
Vrh nad Laškim - Gospodarsko poslopje na
domačiji Vrh nad Laškim 19
Vrh nad Laškim - Gospodarsko poslopje ob
mežnariji
Vrh nad Laškim - Jožefova kapelica
Vrh nad Laškim - Kapelica pri hiši Vrh nad
Laškim 5
Vrh nad Laškim - Kašča na domačiji Vrh nad
Laškim 14
Vrh nad Laškim - Malekova kapelica
Zidani Most - Prometno križišče Zidani Most
Zidani Most - Železniška postaja
Zidani most - Železniški most Južne železnice na
progi Celje-Ljubljana
Zidani Most - Železniški most na progi LjubljanaZagreb
Žigon - Kašča na domačiji Žigon 6
Žigon - Vas
Žigon - Vaška kapelica
Vrh nad Laškim - Mežnarija
Vrh nad Laškim - Pokopališka kapelica
Vrh nad Laškim - Stara šola
Vrh nad Laškim - Šola
Podčetrtek
Brezovec pri Polju - Domačija Brezovec pri Polju
21
Brezovec pri Polju - Hram na parceli 34/4
Brezovec pri Polju - Domačija Brezovec pri Polju
34
Brezovec pri Polju - Hiša Brezovec 10
Cmereška Gorca - Cerkev sv. Urbana
Brezovec pri Polju - Hram na parceli 35
Golobinjek ob Sotli - Kozolec pri hiši Golobinjek 4
Golobinjek ob Sotli - Rimska naselbina Britof
Brezovec pri Polju - Hram Brezovec 34
64
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Imeno - Hiša Imeno 46
Olimje - Zaselek
Imeno - Hiša Imeno 82
Pecelj - Domačija Pecelj brez številke
Imeno - Kozolec pri hiši Imeno 46
Podčetrtek - Cerkev sv. Lovrenca
Imeno - Kozolec pri hiši Imeno 55
Podčetrtek - Domačija Slake 37
Podčetrtek - Gospodarsko poslopje na domačiji
Cesta na grad 26
Podčetrtek - Gospodarsko poslopje pri hiši Slake
35
Podčetrtek - Grad
Imeno - Most na Sotli
Imenska Gorca - Cerkev sv. Križa
Jerčin - Domačija Jerčin 10
Lastnič - Domačija Lastnič 23
Lastnič - Domačija Lastnič 46
Lastnič - Gospodarsko poslopje na domačiji
Lastnič 53
Lastnič - Gospodarsko poslopje na domačiji
Lastnič 54
Lastnič - Gospodarsko poslopje na domačiji
Lastnič 56
Lastnič - Hiša Lastnič 2
Lastnič - Hiša Lastnič 45
Lastnič - Hiša Lastnič 56
Lastnič - Hiša Lastnič 65
Lastnič - Hiša Lastnič 9
Lastnič - Hiša na domačiji Lastnič 60
Lastnič - Hiša z mlinom Lastnič 48
Lastnič - Hostnikova klet
Lastnič - Hram pri domačiji Lastnič 16
Lastnič - Mlin pri hiši Lastnič 48
Lastnič - Svinjak na domačiji Lastnič 65
Lastnič - Vinska klet I pri domačiji Lastnič 19
Lastnič - Vinska klet II pri domačiji Lastnič 19
Lastnič - Vinska klet Lastnič 12
Lastnič - Vinska klet na domačiji Lastnič 53
Lastnič - Vinska klet na domačiji Lastnič 65
Nezbiše - Cerkev sv. Katarine
Nezbiše - Gospodarsko poslopje na domačiji
Nezbiše 31
Nezbiše - Gospodarsko poslopje na domačiji
Nezbiše 33
Nezbiše - Hiša Nezbiše 14
Podčetrtek - Grajska kašča
Podčetrtek - Grobišče NOB
Podčetrtek - Hiša na domačiji Cesta na grad 26
Podčetrtek - Hiša Slake 35
Podčetrtek - Hiša Trška 62
Podčetrtek - Hiša Trška 76
Podčetrtek - Hiša Trška 77
Podčetrtek - Hiša Trška 81
Podčetrtek - Hiša Trška 82
Podčetrtek - Hiša Trška 84
Podčetrtek - Hiša Trška 89
Podčetrtek - Hiša Trška 91
Podčetrtek - Hiša Trška 97
Podčetrtek - Stara osnovna šola
Podčetrtek - Stara šola
Podčetrtek - Trško jedro
Podčetrtek - Vrtni paviljon
Podčetrtek - Župnišče
Polje ob Sotli - Cerkev sv. Nikolaja
Polje ob Sotli - Domačija Polje 20
Polje ob Sotli - Hiša Polje 1
Polje ob Sotli - Hiša Polje 13
Polje ob Sotli - Hiša Polje 20
Polje ob Sotli - Juričanov kozolec Polje 17
Polje ob Sotli - Kozolec pri hiši Polje 8
Olimje - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Polje ob Sotli - Mlin Polje 20
Polje ob Sotli - Svinjak na domačiji Polje ob Sotli
1
Polje ob Sotli - Šola
Olimje - Cerkev sv. Andreja
Polje ob Sotli - Vas
Olimje - Dvorec
Polje ob Sotli - Župnišče
Olimje - Hiša Olimje 61
Prelasko - Hiša Prelasko 1
Olimje - Koča Olimje 7
Prelasko - Hiša Prelasko 10
Olimje - Kolarjev kozolec
Prelasko - Hiša Prelasko 4
Olimje - Kozolec na domačiji Olimje 4
Prelasko - Kozolec pri hiši Prelasko 12
Olimje - Samostan
Prelasko - Rimska naselbina Selšica
Olimje - Vinska klet pri hiši Olimje 28
Prelasko - Svinjak pri hiši Prelasko 10
Nezbiše - Hiša Nezbiše 38
65
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Pristava pri Mestinju - Trgovina Pristava pri
Mestinju 29
Pristava pri Mestinju - Gospodarsko poslopje
domačije Pristava 44
Roginska Gorca - Domačija Roginska Gorca 46
Roginska Gorca - Gospodarsko poslopje na
domačiji Roginska Gorca 47
Roginska Gorca - Hiša Roginska Gorca 47
Roginska Gorca - Kozolec na domačiji Roginska
Gorca 24
Rudnica - Gradišče Rudna
Sedlarjevo - Hiša Sedlarjevo 19
Sedlarjevo - Hlev pri hiši Sedlarjevo 23
Sedlarjevo - Vas
Sela pri Virštanju - Cerkev sv. Filipa in Jakoba
Slake - Cerkev Device Marije
Sveta Ema - Cerkev sv. Eme
Sveta Ema - Gospodarsko poslopje pri domačiji
Sv. Ema 21b
Sveta Ema - Gospodarsko poslopje pri domačiji
Sv. Ema 31
Sveta Ema - Hiša na domačiji Sv. Ema 14
Sveta Ema - Vinska klet Sv. Ema 26a
Sveta Ema - Župnišče
Verače - Kozolec pri hiši Verače 22
Vidovica - Cerkev sv. Vida
Vidovica - Gospodarsko poslopje na domačiji
Vidovica 6
Vidovica - Hiša Vidovica 6
Vidovica - Hiša Vidovica 7
Vidovica - Hiša Vidovica 8b
Vidovica - Hiša Vidovica 9
Virštanj - Domačija Virštanj 51
Virštanj - Domačija Virštanj 61
Virštanj - Hiša na domačiji Virštanj 14
Virštanj - Hiša Virštanj 27
Virštanj - Hiša Virštanj 47
Virštanj - Vinska klet pri domačiji Virštanj 49
Virštanj - Vinska klet pri hiši Virštanj 62
Vonarje - Cerkev sv. Henrika
Vonarje - Hiša na domačiji Vonarje 34
Vonarje - Hiša na domačiji Vonarje 35
Vonarje - Hram pri hiši Vonarje 28a
Prebold
Dolenja vas pri Preboldu - Domačija Dolenja vas
20
Dolenja vas pri Preboldu - Hiša Dolenja vas 180
Kaplja vas pri Preboldu - Sušilnica za hmelj na
domačiji Kaplja vas 24
Latkova vas - Domačija Latkova vas 122
Dolenja vas pri Preboldu - Hiša Dolenja vas 68
Dolenja vas pri Preboldu - kozolec na domačiji
Dolenja vas 15
Dolenja vas pri Preboldu - kozolec na domačiji
Dolenja vas 16
Dolenja vas pri Preboldu - kozolec na domačiji
Dolenja vas 36
Dolenja vas pri Preboldu - Pečarjeva kapelica
Latkova vas - Hiša in kozolec Latkova vas 210
Dolenja vas pri Preboldu - Škrjančeva kapelica
Dolenja vas pri Preboldu - Vila Dolenja vas 167
Kaplja vas pri Preboldu - Vila Kaplja vas 167
Kaplja vas pri Preboldu - hiša Kaplja vas 34
Kaplja vas pri Preboldu - Kovačev kozolec s
sušilnico
Kaplja vas pri Preboldu - Kozolec na domačiji
Kaplja vas 13
Kaplja vas pri Preboldu - Kozolec na domačiji
Kaplja vas 21
Kaplja vas pri Preboldu - Kozolec na domačiji
Kaplja vas 22
Kaplja vas pri Preboldu - Kozolec na domačiji
Kaplja vas 25
Kaplja vas pri Preboldu - Kozolec na domačiji
Kaplja vas 47
Kaplja vas pri Preboldu - Mlinarjev marof
Latkova vas - Hiša Latkova vas 222
Latkova vas - Kašča na domačiji Latkova vas 219
Latkova vas - Kozolec na domačiji Latkova vas
113
Latkova vas - Kozolec na domačiji Latkova vas
121
Latkova vas - Kozolec na domačiji Latkova vas
26
Latkova vas - Kozolec na domačiji Latkova vas
27
Latkova vas - Kozolec na domačiji Latkova vas
47
Latkova vas - Kozolec na domačiji Latkova vas
50
Marija Reka - Cerkev marijinega vnebovzetja
Marija Reka - Gospodarsko poslopje na domačiji
Marija Reka 24
Marija Reka - Kašča na domačiji Marija Reka 64
Marija Reka - Kozolec na domačiji Marija Reka
36
Marija Reka - Kozolec na domačiji Marija Reka
41
Marija Reka - Kozolec na domačiji Marija Reka
53
Marija Reka - Kozolec na domačiji Marija Reka
66
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
66
Prebold - Trško jedro
Marija Reka - Kozolec na domačiji Marija Reka
69
Marija Reka - Sušilnica za hmelj na domačiji
Marija Reka 69
Matke - cerkev sv. Marije Magdalene
Prebold - Župnišče
Sveti Lovrenc - Cerkev sv. Lovrenca
Sveti Lovrenc - Gomilno grobišče na Gmajni
Sveti Lovrenc - Grajska razvalina Žužemberk
Sveti Lovrenc - Hiša z gospodarskim poslopjem
Sveti Lovrenc 15
Sveti Lovrenc - Hiša z gospodarskim poslopjem
Sveti Lovrenc 37
Sveti Lovrenc - kapelica pri hiši Sveti Lovrenc
111
Sveti Lovrenc - Kozolec domačije Sveti Lovrenc
18
Sveti Lovrenc - Kozolec na domačiji Sveti
Lovrenc 40
Sveti Lovrenc - Kozolec na domačiji Sveti
Lovrenc 43
Sveti Lovrenc - Kozolec na domačiji Sveti
Lovrenc 84
Sveti Lovrenc - Vaška kapelica
Matke - Gozdno znamenje
Matke - kašča na domačiji Matke 55
Matke - kozolec na domačiji Matke 55
Matke - Krstelova kapelica
Matke - Mlin na domačiji Matke 2
Matke - Mlin na domačiji Matke 55
Matke - Prazgodovinska naselbina Hom
Matke - Spomenik žrtvam NOB
Prebold - Cerkev sv. Pavla
Prebold - Dvorec s parkom
Prebold - Grajska razvalina Libenštajn na
Tolstem vrhu
Prebold - Hiša Graščinska 1
Šešče pri Preboldu - Gomilno grobišče Gmajna
Prebold - Hiša Hmeljarska 2
Šešče pri Preboldu - Gomilno grobišče Žohar
Prebold - Hiša Hmeljarska 5
Šešče pri Preboldu -Hiša Šešče pri Preboldu 36
Šešče pri Preboldu -Kozolec na domačiji Šešče
pri Preboldu 10
Šešče pri Preboldu -Kozolec na domačiji Šešče
pri Preboldu 43
Šešče pri Preboldu - prazgodovinsko gomilno
grobišče
Šešče pri Preboldu - Spominska plošča žrtvam
NOB
Šešče pri Preboldu - Znamenje
Prebold - Hiša Soseska 1
Prebold - Hiša Trg 1
Prebold - Hiša Trg 14
Prebold - Hiša Trg 6
Prebold - Hiša Trg 7
Prebold - Spomenik žrtvam NOB
Prebold - Spominska plošča na tekstilni tovarni
Prebold
Polzela
Andraž nas Polzelo - Cerkev sv. Andreja
nas Polzelo 45
Andraž nas Polzelo - Cirkujekova hiša
Andraž nas Polzelo - Domačija Andraž nas
Polzelo 44
Andraž nas Polzelo - Domačija Andraž nas
Polzelo 109
Andraž nas Polzelo - Hiša Andraž nas Polzelo 58
Andraž nas Polzelo - kapelica na domačiji Andraž
nas Polzelo 113
Andraž nas Polzelo - kapelica na domačiji Andraž
nas Polzelo 50
Andraž nas Polzelo - kapelica na domačiji Andraž
nas Polzelo 56
Andraž nas Polzelo - kapelica na pokopališču
Andraž nas Polzelo - Kašča na domačiji Andraž
nas Polzelo 62
Andraž nas Polzelo - Kašča na domačiji Andraž
nas Polzelo 71
Andraž nas Polzelo - Kašča na domačiji Andraž
nas Polzelo 123
Andraž nas Polzelo - Kašča na domačiji Andraž
nas Polzelo 45
Andraž nas Polzelo - Kašča na domačiji Andraž
nas Polzelo 68
Andraž nas Polzelo - Mlin na domačiji Andraž
nas Polzelo 13
Andraž nas Polzelo - Pumpasova hiša
Andraž nas Polzelo - kapelica nad šolo
Andraž nad Polzelo - kapelica pri Lipi
Andraž nas Polzelo - Kapelica v Hotunjah
Andraž nas Polzelo - Kapelica v Jajčah
Andraž nas Polzelo - Kašča na domačiji Andraž
Andraž nas Polzelo - Spomenik žrtvam NOB
Andraž nas Polzelo - Sušilnica na domačiji
Andraž nas Polzelo 47
Andraž nas Polzelo - vaška kapelica
Andraž nas Polzelo - Vinska klet domačije
Andraž nad Polzelo 99
67
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Andraž nas Polzelo - Vinska klet domačije
Andraž nad Polzelo 47
Andraž nas Polzelo - Vinska klet domačije
Andraž nad Polzelo 57b
Andraž nas Polzelo - Vinska klet domačije
Andraž nad Polzelo 32a
Andraž nas Polzelo - Vinska klet domačije
Andraž nad Polzelo 64a
Andraž nas Polzelo - Župnišče
Podvin pri Polzeli - Hiša Podvin pri Polzeli 51
Podvin pri Polzeli - kapela v Zgornjem Podvinu
Podvin pri Polzeli - kapelica na domačiji Podvin
pri Polzeli 30
Podvin pri Polzeli - Rojstna hiša Neže Maurer
Podvin pri Polzeli - zadružna sušilnica za hmelj
Polzela - Cerkev sv. Marjete
Breg pri Polzeli - domačija Breg pri Polzeli14
Breg pri Polzeli - Vaška kapelica
Polzela - Dvorec Šenek s parkom
Polzela - Gostilna Polzela 129
Polzela - Grad Komenda
Dobrič - Domačija Dobrič 24
Polzela - Hiša Polzela 116
Dobrič - Gostilna pri Jugu
Polzela - Hiša Polzela 19
Dobrič - hiša Dobrič 19
Polzela - Hiša Polzela 23
Dobrič - hiša Dobrič 24
Polzela - Hiša Polzela 30
Dobrič - hiša Dobrič 38
Polzela - Hiša Polzela 80
Dobrič - kapelica na domačiji Dobrič 26
Polzela - Hiša Polzela 88
Dobrič - kapelica na domačiji Dobrič 36
Polzela - Hiša Polzela 9
Dobrič - kašča Dobrič 24
Polzela - Hjakčeva kapelica
Dobrič - Kašča na domačiji Dobrič 27
Polzela - kapela na pokopališču
Dobrič - Kozolec na domačiji Dobrič 2
Polzela - kapela sv. Florjana
Dobrič - Kozolec na domačiji Dobrič 27
Polzela - kapelica pri hiši Polzela 88
Dobrič - Zadružna sušilnica za hmelj
Polzela - kozolec na domačiji Polzela 120
Dobrič - Znamenje
Polzela - Spomenik padlim v prvi svetovni vojni
Gora Oljka - Cerkev sv. križa
Polzela - Spomenik žrtvam NOB
Ločica ob Savinji - Arheološko najdišče Ločica
Ločica ob Savinji - Arheološko najdišče Ložniška
Gmajna
Ločica ob Savinji - Domačija Ločica ob Savinji 11
Polzela - stavba Polzela 8
Novi Klošter - Dvorec s parkom
Novi Klošter - Hiša in gospodarsko poslopje
Založe 46
Podvin pri Polzeli - Domačija Podvin pri Polzeli
35
Podvin pri Polzeli - Domačija Podvin pri Polzeli
39
Polzela - Šola Polzela 10
Polzela - Vaško jedro
Polzela - Vila Polzela 59
Založe - Domačija Založe 61
Založe - Jajčnikova kapelica
Založe - pekova kapela
Založe -Zidanica na domačiji Založe 30
Rogaška Slatina
Brestovec - Ješovska gorca
Cerovec pod Bočem - Calska gorca
Ceste - Leseno znamenje pri hiši Ceste 28
Čača vas - Cerkev sv. Marjete
Čača vas - Domačija Čača vas 43
Gabrovec pri Kostrivnici - Arheološko območje
Hrupov vrh
Male Rodne - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Pristavica - Kraj pokrajinske konference KPS
Prnek - Cerkev sv. Trojice
Drevenik - Cerkev sv. Lenarta
Rogaška Slatina - Arheološko območje Janina
Rogaška Slatina - Arheološko območje Zdraviliški
kompleks
Rogaška Slatina - Attemsov spomenik
Drevenik - Cerkev sv. Miklavža
Rogaška Slatina - Beograjski dom
Drevenik - Grobišče borcev na Boču
Rogaška Slatina - Cerkev sv. Križa
Drevenik - Partizanska bolnišnica
Rogaška Slatina - Dom Styria
Čača vas - Grobišče
Čača vas - Hiša Čača vas 43
68
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška Slatina - Gozdni vrelec
Rogaška Slatina - Vila Strma cesta 2
Rogaška Slatina - Grob bratov Simončič
Rogaška Slatina - Vila Ulica Kozara 1
Rogaška Slatina - Hiša Kidričeva 44
Rogaška Slatina - Vila Ulica XIV. divizije 14
Rogaška Slatina - Hiša Kidričeva 46
Rogaška Slatina - Vila Ulica XIV. divizije 40
Rogaška Slatina - Hotel Park
Rogaška Slatina - Vila Zdraviliški trg 15
Rogaška Slatina - Hotel Pošta
Rogaška Slatina - Vila Zdraviliški trg 16
Rogaška Slatina - Hotel Slovenija
Rogaška Slatina - Vila Zlatorog
Rogaška Slatina - Hotel Soča
Rogaška Slatina - Zagrebški dom
Rogaška Slatina - Hotel Trst
Rogaška Slatina - Zdraviliški dom
Rogaška Slatina - Znamenje sv. Janeza
Nepomuka
Rogaška Slatina - Železniška postaja
Rogaška Slatina - Hotel Turist
Rogaška Slatina - Ivanov vrelec
Rogaška Slatina - Kapela sv. Ane
Rogaška Slatina - Župnišče
Rogaška Slatina - Kmetija Krpanova 11
Spodnja Kostrivnica - Kraljevi vrelec
Spodnji Gabrnik - Arheološko najdišče Venkov
hrib
Spodnji Gabrnik - Cerkev sv. Rozalije
Spodnji Gabrnik - Kozolec na domačiji Spodnji
Gabrnik 13
Strmec pri Sv. Florijanu - Arheološko najdišče
Turmoše
Strmec pri Sv. Florjanu - Cerkev Loretske Matere
božje
Strmec pri Sv. Florjanu - Grob kurirja Antona
Drofenika
Sveti Florijan - Cerkev sv. Florijana
Rogaška Slatina - Kopališče Styria
Rogaška Slatina - Ledenica
Rogaška Slatina - Ljubljanski dom
Rogaška Slatina - Območje zdravilišča
Rogaška Slatina - Osrednji spomenik NOB
Rogaška Slatina - Paviljon Tempelj
Rogaška Slatina - Restavracija Bellevue
Rogaška Slatina - Restavracija Sonce
Rogaška Slatina - Slatinski dom
Rogaška Slatina - Spominski dom Franceta in
Borisa Kidriča
Rogaška Slatina - Stara direkcija
Rogaška Slatina - Steklenjak z vrtom
Sveti Florjan - Vas
Tekačevo - Sodarska delavnica na domačiji
Tekačevo 8
Tržišče - Cerkev sv. Marije
Rogaška Slatina - Stritarjev dom
Zagaj pod Bočem - Gradišče Gradišjek
Rogaška Slatina - Strossmayerjev dom
Zagaj pod Bočem - Hiša Zagaj pod Bočem 6
Zgornja Kostrivnica - Cerkev Čenstohovske
Matere božje
Zgornja Kostrivnica - Grobišče na pokopališču
Rogaška Slatina - Stara hidroterapija
Rogaška Slatina - Tonkin atelje
Rogaška Slatina - Tržaški dom
Rogaška Slatina - Vila Ivanov hrib 3
Zgornja Kostrivnica - Vas
Rogaška Slatina - Vila Nada Čonč
Zgornja Kostrivnica - Župnišče
Rogaška Slatina - Vila Rozina
Zgornji Gabrnik - Arheološko območje Kota 481
Rogaška Slatina - Vila Stritarjeva 7
Rogatec
Brezovec pri Rogatcu - Šipčeva kapelica
Donačka Gora - Cerkev sv. Donata
Dobovec pri Rogatcu - Cerkev sv. Roka
Donačka Gora - Domačija Donačka Gora 48
Donačka Gora - Gospodarsko poslopje na
domačiji Donačka Gora 22
Donačka Gora - Gospodarsko poslopje na
domačiji Donačka Gora 33
Donačka Gora - Gospodarsko poslopje na
domačiji Donačka Gora 41
Donačka Gora - Gospodarsko poslopje na
domačiji Donačka Gora 8
Donačka Gora - Hiša Donačka Gora 19
Dobovec pri Rogatcu - Friceva kapelica
Dobovec pri Rogatcu - Hiša Dobovec pri Rogatcu
19
Dobovec pri Rogatcu - Križanova kapelica
Dobovec pri Rogatcu - Mordejeva kapelica
Dobovec pri Rogatcu - Rojsova kapelica
Donačka gora - Arheološko najdišče Donačka
gora
69
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Donačka Gora - Hiša Donačka Gora 8
Rogatec - Hiša Trg 22
Donačka Gora - Južno pobočje Donačke Gore
Donačka Gora - Kašča na domačiji Donačka
Gora 37
Donačka Gora - Kitakova kapelica
Rogatec - Hiša Trg 23
Log pri Rogatcu - Artičeva kapelica
Rogatec - Hiša Trg 9
Log pri Rogatcu - Nežmahova kapelica
Rogatec - Hiša Tuškova 1
Donačka Gora - Hiša Donačka Gora 25
Rogatec - Hiša Tuškova 2
Rogatec - Brezinšekova kapelica
Rogatec - Hiša Tuškova 5
Rogatec - Cerkev sv. Hiacinte
Rogatec - Hiša Ulica Mersijev 12
Rogatec - Cerkev sv. Jerneja
Rogatec - Gospodarsko poslopje graščine Strmol
Rogatec - Hiša Obrtniška 1
Rogatec - Hiša Obrtniška 11
Rogatec - Hiša Obrtniška 15
Rogatec - Hiša Obrtniška 17
Rogatec - Hiša Obrtniška 3
Rogatec - Hiša Obrtniška 5
Rogatec - Hiša Obrtniška 7
Rogatec - Hiša Obrtniška 8
Rogatec - Hiša Obrtniška 9
Rogatec - Hiša Ptujska 1
Rogatec - Hiša Ptujska 10
Rogatec - Hiša Ptujska 2
Rogatec - Hiša Ptujska 3
Rogatec - Hiša Ptujska 4
Rogatec - Hiša Ptujska 5
Rogatec - Hiša Ptujska 6
Rogatec - Hiša Ptujska 8
Rogatec - Hiša Slomškova 1
Rogatec - Hiša Slomškova 15
Rogatec - Hiša Slomškova 2
Rogatec - Hiša Slomškova 3
Rogatec - Hiša Slomškova 5
Rogatec - Hiša Trg 10
Rogatec - Hiša Trg 11
Rogatec - Hiša Trg 12
Rogatec - Hiša Trg 14
Rogatec - Hiša Trg 5 in 7
Rogatec - Hiša Trg 8
Log pri Rogatcu - Beletova kapelica
Rogatec - Graščina Strmol
Rogatec - Hiša Trg 4
Rogatec - Hiša Trg 6
Log pri Rogatcu - Bavčeva kapelica
Rogatec - Grad Rogatec
Rogatec - Hiša Trg 26
Rogatec - Hiša Ulica Mersijev 13
Rogatec - Hiša Ulica Mersijev 15
Rogatec - Kapelica ob hiši Strmolska 9
Rogatec - Kapelica pri starem gradu
Rogatec - Kapelica sv. Jerneja
Rogatec - Kaplanija
Rogatec - Koresova kapelica
Rogatec - Križančeva kapelica
Rogatec - Marijino znamenje
Rogatec - Muzej na prostem Rogatec
Rogatec - Območje Rogatca
Rogatec - Park ob graščini Strmol
Rogatec - Stara šola
Rogatec - Špornova kapela
Rogatec - Trško jedro
Rogatec - Znamenje sv. Janeza Nepomuka
Rogatec - Župnijsko gospodarsko poslopje
Rogatec - Župnišče
Sveti Jurij pri Donački Gori - Cerkev sv. Jurija
Sveti Jurij pri Donački Gori - Hajnšekova kapelica
Sveti Jurij pri Donački Gori - Horvatova kapelica
Sveti Jurij pri Donački Gori - Polajžerjeva
kapelica
Sveti Jurij pri Donački Gori - Vas
Tlake - Klet na domačiji Tlake 28
Tlake pri Rogatcu - Gospodarsko poslopje na
domačiji Tlake 1
Trlično - Hiša Trlično 6
Žahenberc - Beletova kapelica
Žahenberc - Bukšekova kapelica
Rogatec - Hiša Trg 17
Rogatec - Hiša Trg 19
Slovenske Konjice
70
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Breg pri Konjicah - Hiša z mlinom Breg pri
Konjicah 11
Dobrava pri Konjicah - Dvorec
Dobrava pri Konjicah - Gospodarsko poslopje na
domačiji Dobrava 1
Dobrava pri Konjicah - Hiša Dobrava pri Konjicah
1
Dobrnež - Dvorec Golič
Pogled - Dvorec
Polene - Arheološko območje Polene
Slovenske Konjice - Cerkev sv. Ane
Slovenske Konjice - Cerkev sv. Jurija
Slovenske Konjice - Dvorec Prevrat
Klokočovnik - Hiša Klokočovnik 2
Slovenske Konjice - Dvorec Trebnik
Slovenske Konjice - Gospodarsko poslopje
domačije Pipuš
Slovenske Konjice - Gospodarsko poslopje
dvorca Trebnik
Slovenske Konjice - Gospodarsko poslopje pri
župnišču
Slovenske Konjice - Grad Konjice
Klokočovnik - Hiša Klokočovnik 36
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 8
Klokočovnik - Jenkečeva viničarija
Klokočovnik - Kapelica na domačiji Klokočovnik
36
Klokočovnik - Kozolec na domačiji Klokočovnik 4
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 9
Draža vas - Prazgodovinska naselbina Homec
Kamna Gora - Domačija Kamna Gora 1
Kamna Gora - Pristava Kamna Gora 19
Klokočovnik - Fidlerjeva klet
Klokočovnik - Krivčeva klet
Klokočovnik - Žnidarjeva viničarija
Koble - Hiša Koble 12
Koble - Hiša Koble 14
Koble - Hiša Koble 26
Ličenca - Domačija Ličenca 27
Ličenca - Hiša Ličenca 27
Ličenca - Hiša Ličenca 34
Lipoglav - Hiša Lipoglav 58
Lipoglav - Hiša Lipoglav 63
Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha
Loče pri Poljčanah - Gospodarsko poslopje na
domačiji Stari trg 18
Loče pri Poljčanah - Hiša Stari trg 1
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 10
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 12
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 16
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 18
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 2
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 20
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 3
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 4
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 5
Slovenske Konjice - Hiša Celjska 6
Slovenske Konjice - Hiša domačije Pipuš
Slovenske Konjice - Hiša Grajska 1
Slovenske Konjice - Hiša Grajska 3
Slovenske Konjice - Hiša Grajska 5
Slovenske Konjice - Hiša Grajska 8
Slovenske Konjice - Hiša Liptovska 32
Loče pri Poljčanah - Hiša Stari trg 26
Slovenske Konjice - Hiša Liptovska 35
Loče pri Poljčanah - Hiša Stari trg 29
Slovenske Konjice - Hiša Liptovska 36
Loče pri Poljčanah - Hiša Stari trg 3
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 1
Loče pri Poljčanah - Hiša Stari trg 33
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 10
Loče pri Poljčanah - Hiša Stari trg 34
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 12
Loče pri Poljčanah - Trško jedro
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 13
Loče pri Poljčanah - Župnišče
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 14
Malahorna - Cerkev sv. Barbare
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 15
Mlače - Hiša Mlače 19
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 16
Mlače - Hiša Mlače 20
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 17
Mlače - Kozolec na domačiji Mlače 3
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 18
Mlače - Območje dvorca Pogled
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 19
Penoje - Domačija Penoje 7
Perovec - Hiša Perovec 2
Podob - Hiša Podob 6
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 2
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 20
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 21
Podob - Kozolec na domačiji Podob 6
71
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 22
Slovenske Konjice - Župnišče Stari trg 40
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 23
Sojek - Ribičeva klet
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 24
Spodnje Grušovje - Antična cesta in grobišče
Spodnje Grušovje - Arheološko najdišče
Ragando
Spodnje Grušovje pri Slovenskih Konjicah Rjavčev kozolec
Spodnje Laže - Gospodarsko poslopje na
domačiji Spodnje Laže 32
Spodnje Preloge - Hiša Spodnje Preloge 29
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 25
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 26
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 27
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 28
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 29
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 3
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 30
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 31
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 32
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 33
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 34
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 35
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 39
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 41
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 5
Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije
Stare Slemene - Zgornji samostan Žičke kartuzije
Suhadol pri Slovenskih Konjicah - Domačija
Suhadol 15
Suhadol pri Slovenskih Konjicah - Gospodarsko
poslopje Baroni
Suhadol pri Slovenskih Konjicah - Hiša Suhadol
16
Suhadol pri Slovenskih Konjicah - Ratejev
kozolec
Suhadol pri Slovenskih Konjicah - Ratejeva klet
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 9
Sveti Jernej - Cerkev sv. Jerneja
Sveti Jernej - Gospodarsko poslopje na domačiji
Sveti Jernej 23
Sveti Jernej - Hiša Sveti Jernej 11
Slovenske Konjice - Hiša Škalska 6
Sveti Jernej - Hiša Sveti Jernej 23
Slovenske Konjice - Hiša Tattenbachova 2
Sveti Jernej - Svinjaki na domačiji Sveti Jernej 12
Slovenske Konjice - Hiša Tattenbachova 21
Škalce - Hiša Škalce 60
Slovenske Konjice - Hiša Ulica Adolfa Tavčarja 1
Slovenske Konjice - Hiša Ulica Adolfa Tavčarja
11
Slovenske Konjice - Hiša Žička 13
Škalce - Hiša Škalce 91
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 6
Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 7
Slovenske Konjice - Hiša Žička 17
Slovenske Konjice - Hranilnica Stari trg 36
Slovenske Konjice - Kaplanija Stari trg 38
Slovenske Konjice - Lambrehtov dom
Slovenske Konjice - Marijino znamenje
Slovenske Konjice - Mestno jedro
Slovenske Konjice - Mlin Mlinska 1a
Slovenske Konjice - Osnovna šola Pod goro
Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik
Škalce - Viničarija Škalce 57
Škalce - Vinogradniški dvorec
Škalce - Vinogradniško območje
Škedenj - Hiša Škedenj 4
Škedenj - Kozolec na domačiji Škedenj 4
Škedenj - Prešnica na domačiji Škedenj 4
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Cerkev
Marijinega obiskanja
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Domačija
Gramož
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Kapelica
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Lorgerjev mlin
Slovenske Konjice - Vila Marija
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Mežnarija
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Slopno
znamenje s kapelo
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Vaško jedro
Slovenske Konjice - Vila Šolska 2
Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Župnišče
Slovenske Konjice - Vila Žička 6
Tepanje - Hiša Tepanje 5
Tolsti Vrh pri Slovenskih Konjicah - Hiša Tolsti
Vrh 10
Zbelovo - Grad
Slovenske Konjice - Stara šola
Slovenske Konjice - Vila Liptovska 14
Slovenske Konjice - Vrt družine Pipuš
Slovenske Konjice - Vrtnarija dvorca Trebnik
Slovenske Konjice - Znamenje sv. Florijana
Zbelovo - Hiša Zbelovo 1
72
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zbelovo - Hiša Zbelovo 26
Zbelovska Gora - Zidanica Zbelovska Gora 120
Zbelovo - Prazgodovinska naselbina Zbelovo
Zbelovska Gora - Arheološko najdišče Ljubična
gora
Zbelovska Gora - Cerkev Matere božje
Zbelovska Gora - Zidanica Zbelovska Gora 24
Zbelovska Gora - Zidanica Zbelovska Gora 28
Zbelovska Gora - Zidanica Zbelovska Gora 91
Zeče - Hiša Zeče 31
Zbelovska Gora - Domačija Zbelovska Gora 58
Žiče - Beranekova klet
Zbelovska Gora - Duhovniška hiša
Žiče - Bezenškova žaga in mlin
Zbelovska Gora - Hiša Zbelovska Gora 34
Žiče - Cerkev sv. Petra
Zbelovska Gora - Hiša Zbelovska Gora 36
Žiče - Gospodarsko poslopje na domačiji Žiče 88
Zbelovska Gora - Hiša Zbelovska Gora 4
Žiče - Hiša Žiče 68
Zbelovska Gora - Hiša Zbelovska Gora 67
Žiče - Hiša Žiče 70
Zbelovska Gora - Mlakarjeva zidanica
Zbelovska Gora - Viničarija na domačiji
Zbelovska Gora 17
Zbelovska Gora - Zidanica Zbelovska Gora 102
Žiče - Posekova klet
Žiče - Šola
Žiče - Vas
Zbelovska Gora - Zidanica Zbelovska Gora 107
Šentjur
Bobovo pri Ponikvi - Hiša Bobovo pri Ponikvi 12
Dolga gora - Kapelica pri hiši Dolga gora 47
Bobovo pri Ponikvi - Hiša Bobovo pri Ponikvi 16
Bobovo pri Ponikvi - Zidanica na domačiji Bobovo
pri Ponikvi 11
Botričnica - Cerkev Marije sedem žalosti
Dolga Gora - Vinska klet pri Lipuž
Doropolje - Gospodarsko poslopje na domačiji
Doropolje 19
Doropolje - Gospodarsko poslopje na domačiji
Doropolje 9
Doropolje - Kozolec na domačiji Doropolje 9
Botričnica - Hiša Botričnica 28
Brezje ob Slomu - Gospodarsko poslopje na
domačiji Brezje ob Slomu 8
Brezje ob Slomu - Kozolec na domačiji Brezje ob
Slomu 8
Brezje ob Slomu - Znamenje pri hiši Brezje ob
Slomu 7
Bukovje pri Slivnici - Cerkev sv. Nikolaja
Cerovec pri Dramljah - Hiša Cerovec 14
Cerovec pri Dramljah - Partizanska bolnišnica
Zima
Črnolica - Hiša Črnoliška 6
Dobje pri Lesičnem - Cerkev sv. Ožbolta
Dobrina - Ambient cerkva sv. Valentina in sv.
Jakoba
Dobrina - Cerkev sv. Jakoba
Dobrina - Cerkev sv. Valentina
Dobrina - Domačija Dobrina 16
Dobrina - Hiša Dobrina 27
Dobrina - Hiša Dobrina 29
Dobrina - Hiša Dobrina 60
Dobrina - Župnijsko gospodarsko poslopje
Dobrina - Župnišče
Dole pri Šentjurju - Hiša na domačiji Dole 23
Dolga Gora - Hiša Dolga Gora 66
Dolga gora - Kapelica pri hiši Dolga gora 37
Doropolje - Vinska klet na domačiji Doropolje 8
Dramlje - Cerkev sv. Ilije
Dramlje - Hiša Dramlje 40
Dramlje - Kozolec na domačiji Dramlje 42
Drobinsko - Gospodarsko poslopje na domačiji
Drobinsko 3
Gorica pri Slivnici - Arheološko najdišče Gradišče
Gorica pri Slivnici - Cerkev sv. Urbana
Gorica pri Slivnici - Hiša Gorica pri Slivnici 40
Hotunje - Železniška postaja
Hrastje pri Dobrini - Gospodarsko poslopje
Hrastje 13
Hrastje pri Dobrini - Gospodarsko poslopje
Hrastje 57
Hruševec - Rojstna hiša Franja Malgaja
Hrušovje - Čebelnjak na domačiji Hrušovje 13
Jakob pri Šentjurju - Cerkev sv. Filipa in Jakoba
Jakob pri Šentjurju - Zeplovo gospodarsko
poslopje
Javorje pri Slivnici - Cerkev sv. Helene
Javorje pri Slivnici - Gospodarsko poslopje
Javorje 13
Javorje pri Slivnici - Hiša Javorje 13
Javorje pri Slivnici - Hiša Javorje 20
Javorje pri Slivnici - Kašča na domačiji Javorje 8
73
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Javorje pri Slivnici - Polahutjekova zidanica
Javorje pri Slivnici - Vas
Javorje pri Slivnici - Vinska klet Jungar
Javorje pri Slivnici - Zidanica domačije Javorje 48
Javoršica - Partizanska bolnišnica R6
Jazbine - Kozolec domačije Jazbine 16
Jazbine - Kozolec Jazbine 4
Jazbine - Zidanica na domačiji Jazbine 4
Jelce - Gospodarsko poslopje na domačiji Jelce
17
Kalobje - Ambient cerkve Imena Marijinega
Kalobje - Cerkev Imena Marijinega
Kalobje - Znamenje južno pred vasjo
Kalobje - Župnišče
Kostrivnica - Cerkvenikova gorca
Kostrivnica - Hiša Kostrivnica 23
Kostrivnica - Jurekova gorca
Kostrivnica - Kašča Kostrivnica 6
Kostrivnica - Koča Kostrivnica 12
Kostrivnica - Kozolec Kostrivnica 12
Košnica - Hiša Košnica 1
Krajnčica - Gospodarsko poslopje na domačiji
Krajnčica 11
Krajnčica - Kozolec na domačiji Kranjčica 11
Krivica - Hiša Krivica 41a
Krivica - Kašča na domačiji Krivica 13
Krivica - Kašča na domačiji Krivica 23
Krivica - Kašča na domačiji Krivica 30
Laze pri Dramljah - Cerkev sv. Marije Magdalene
Laze pri Dramljah - Gospodarsko poslopje na
domačiji Laze 28
Laze pri Dramljah - Koča Laze pri Dramljah 20
Laze pri Dramljah - Kozolec na domačiji Laze pri
Dramljah 28
Laze pri Dramljah - Vas
Loka pri Žusmu - Arheološko najdišče Tinje
Loka pri Žusmu - Cerkev sv. Leopolda
Loka pri Žusmu - Hiša Loka pri Žusmu 104
Loka pri Žusmu - Hiša Loka pri Žusmu 29
Loka pri Žusmu - Hiša Loka pri Žusmu 37
Loka pri Žusmu - Hiša Loka pri Žusmu 48
Loka pri Žusmu - Hiša Loka pri Žusmu 7
Loka pri Žusmu - Hiša Loka pri Žusmu 98
Loka pri Žusmu - Kapela pri hiši Loka pri Žusmu
98
Lokarje - Kozolec na domačiji Lokarje 13
Loke pri Planini - Gospodarsko poslopje Loke pri
Planini 8
Loke pri Planini - Kozolec na domačiji Loke pri
Planini 1
Lopaca - Cerkev sv. Ane
Lopaca - Domačija Lopaca 33
Lopaca - Gospodarsko poslopje Lopaca 40
Lopaca - Hiša Lopaca 1a
Lopaca - Hiša Lopaca 40
Lopaca - Župnijsko gospodarsko poslopje
Lopaca - Župnišče
Lutrje - Kašča na domačiji Lutrje 16
Marija Dobje - Cerkev Marije v nebesa vzete
Marija Dobje - Gospodarsko poslopje Marija
Dobje 14
Marija Dobje - Hiša Marija Dobje 17
Marija Dobje - Znamenje
Marija Dobje - Župnišče
Okrog pri Ponikvi - Hiša Okrog 16
Okrog pri Ponikvi - Kovačija Okrog 21
Okrog pri Ponikvi - Vinska klet na domačiji Okrog
16
Osredek pri Šentjurju - Gospodarska poslopja na
domačiji Osredek 8
Osredek pri Šentjurju - Hiša z mlinom Osredek
18
Ostrožno pri Ponikvi - Cenekova hiša z
gospodarskim poslopjem
Ostrožno pri Ponikvi - Preužitkarska hiša
Ostrožno pri Ponikvi 33
Paridol - Gospodarsko poslopje na domačiji
Paridol 20
Paridol - Gospodarsko poslopje na domačiji
Paridol 9
Paridol - Hiša Paridol 29
Paridol - Kašča na domačiji Paridol 5
Planina pri Sevnici - Cerkev sv. Marjete
Planina pri Sevnici - Grad
Planina pri Sevnici - Hiša Planina pri Sevnici 12
Planina pri Sevnici - Rojstna hiša Ane
Wambrechtsammer
Planinca pri Šentjurju - Kozolec na domačiji
Planinca 19
Planinska vas - Cerkev sv. Nikolaja
Planinska vas - Domačija Planinska vas 12
Planinska vas - Kašča na domačiji Planinska vas
7
Planinska vas - Kovačija na domačiji Planinska
vas 5
Planinski Vrh - Ločiška kašča s toplarjem
Planinski Vrh - Zapušekova zidanica
Pletovarje - Hiša Pletovarje 26
Podgrad pri Šentjurju - Kozolec na domačiji
Podgrad 19
74
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Podlog pod Bohorjem - Domačija Podlog pod
Bohorjem 33
Podlog pod Bohorjem - Gmajnškova hiša z
gospodarskim poslopjem
Podlog pod Bohorjem - Kapela Lurške Matere
božje
Podpeč pri Šentvidu - Domačija Podpeč pri
Šentvidu 19
Podpeč pri Šentvidu - Hiša Podpeč pri Šentvidu
19
Ponikva - Cerkev sv. Martina
Ponikva - Gospodarsko poslopje na domačiji
Ponikva 41
Ponikva - Gospodarsko poslopje Ponikva 73
26
Ponikva - Hiša Ponikva 36
Srževica - Gospodarsko poslopje Srževica 21
Ponikva - Kostanjev drevored
Srževica - Hiša Srževica 14
Ponikva - Trško jedro
Srževica - Kozolec na domačiji Srževica 11
Ponikva - Vila Ponikva 1
Srževica - Kozolec na domačiji Srževica 16
Ponikva - Župnišče
Srževica - Znamenje
Ponkvica - Hiša Ponkvica 2
Stopče - Cerkev sv. Ahaca
Ponkvica - Kozolec na domačiji Ponkvica 5a
Stopče - Domačija Stopče 17
Ponkvica - Kozolec na domačiji Ponkvica 6
Stopče - Kozolec na domačiji Stopče 18
Ponkvica - Mlin na domačiji Ponkvica 6
Ponkvica - Sušilnica za hmelj domačije Ponkvica
5a
Prapretno - Arheološko najdišče Gradec
Straška Gorca - Hiša Straška Gorca 19
Straža na Gori - Hiša z gospodarskim poslopjem
Straža na Gori 21
Straža na Gori - Kozolec na domačiji Straža na
Gori 27
Straža na Gori - Zidanica Straža na Gori 14
Prapretno pri Šentjurju - Domačija Prapretno 18
Prapretno pri Šentjurju - Hiša Prapretno 4a
Primož pri Šentjurju - Cerkev sv. Primoža in
Felicijana
Primož pri Šentjurju - Gospodarsko poslopje
Primož pri Šentjurju 11
Primož pri Šentjurju - Hiša Primož pri Šentjurju 2
Primož pri Šentjurju - Merslavičeva sušilnica
Proseniško - Kozolec na domačiji Proseniško 7
Rakitovec pri Slivnici - Hiša Rakitovec 9
Rakitovec pri Slivnici - Kozolec Rakitovec 13
Razbor pri Dramljah - Gospodarsko poslopje
Razbor 2
Razbor pri Dramljah - Zaselek severno od vasi
Repno - Hiša Repno 8
Repno - Skedenj Repno 8
Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik
Rifnik - Domačija Rifnik 33
Rifnik - Grad
Rifnik - Urbajsova hiša
Rifnik - Urlebova kapela
Rifnik - Znamenje pri hiši Rifnik 10
Sele pri Slivnici - Repčeva zidanica
Slatina pri Ponikvi - Domačija Slatina pri Ponikvi
Slatina pri Ponikvi - Hiša Slatina pri Ponikvi 25
Slatina pri Ponikvi - Hiša Slatina pri Ponikvi 26
Slivnica pri Celju - Cerkev sv. Janeza Krstnika
Slivnica pri Celju - Cerkev sv. Marije Magdalene
Slivnica pri Celju - Hiša Slivnica pri Celju 31
Slivnica pri Celju - Hiša Slivnica pri Celju 7
Slivnica pri Celju - Hiša Slivnica pri Celju 8
Slivnica pri Celju - Kaplanija Slivnica pri Celju 11
Slivnica pri Celju - Vas
Slivnica pri Celju - Župnišče
Svetelka - Gospodarsko poslopje Svetelka 13
Svetelka - Hiša Svetelka 13
Svetelka - Zidanica domačije Svetelka 26
Svetelka - Znamenje
Šentjur pri Celju - Cerkev sv. Jurija
Šentjur pri Celju - Gostilna Ulica skladateljev
Ipavcev 30
Šentjur pri Celju - Hiša Pod rebrami 1
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica Franja Žagarja 4
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
10
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
11
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
13
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
16
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
17
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
18
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
19
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
21
75
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
24
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
26
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
29
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
31
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
36
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
6
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
7
Šentjur pri Celju - Hiša Ulica skladateljev Ipavcev
8
Šentjur pri Celju - Kaplanija Ulica skladateljev
Ipavcev 15
Šentjur pri Celju - Kmetijska šola z gospodarskimi
objekti
Šentjur pri Celju - Kozolec na domačiji Črnoliška
11
Šentjur pri Celju - Rojstna hiša Benjamina in
Gustava Ipavca
Šentjur pri Celju - Rojstna hiša Josipa Ipavca
Šentjur pri Celju - Zgornji trg
Šentjur pri Celju - Železniška postaja
Šentjur pri Celju - Župnišče
Šentvid pri Planini - Ambient cerkve sv. Križa in
Križevega pota
Šentvid pri Planini - Cerkev sv. Križa
Vezovje - Jurekova klet
Visoče pri Planini - Hiša Visoče 2
Visoče pri Planini - Kozolec na domačiji Visoče 2
Visoče pri Planini - Znamenje
Vodice pri Slivnici - Hrvatovo gospodarsko
poslopje
Vodruž - Domačija Vodruž 28
Vodruž - Gospodarsko poslopje Vodruž 35
Vodruž - Hiša Vodruž 8
Vodruž - Kašča na domačiji Vodruž 38
Vodruž - Kašča Vodruž 35
Vodruž - Kovačija Vodruž 34
Vodruž - Kozolec Vodruž 4
Vodruž - Zaselek Ravne
Voduce - Hiša na domačiji Voduce 13
Voduce - Jenčkov hram
Voduce - Kašča Voduce 36
Vodule - Cerkev sv. Uršule
Vodule - Kapelica pri domačiji Vodišek
Vodule - Klet Vodule 7
Vodule - Kozolec na domačiji Vodule 7
Vodule - Kozolec Vodule 25
Vodule - Mežnarija Vodule 18
Voglajna - Kozolec na domačiji Voglajna 1
Vrbno - Gostilna Vrbno 13
Šentvid pri Planini - Cerkev sv. Vida
Vrbno - Kašča na domačiji Vrbno 40
Šentvid pri Planini - Hiša Šentvid pri Planini 2
Vrbno - Kozolec na domačiji Vrbno 28a
Zagaj pri Ponikvi - Gospodarsko poslopje Zagaj
pri Ponikvi 5
Zagaj pri Ponikvi - Hiša Zagaj pri Ponikvi 2
Šentvid pri Planini - Hiša Šentvid pri Planini 8
Šentvid pri Planini - Kozolec na domačiji Šentvid
pri Planini 37
Šentvid pri Planini - Vas
Šentvid pri Planini - Župnijsko gospodarsko
poslopje
Šentvid pri Planini - Župnišče
Šibenik - Ferležev mlin
Šibenik - Hiša Šibenik 26
Šibenik - Kozolec na domačiji Šibenik 14
Tajhte - Hiša Tajhte 15
Tratna pri Grobelnem - Gospodarsko poslopje
Tratna pri Grobelnem 27
Trno - Žgankova kapelica
Trnovec pri Dramljah - Hiša Trnovec 24
Trnovec pri Dramljah - Hiša Trnovec pri Dramljah
35
Trška Gorca - Hiša Trška Gorca 15
Uniše - Cerkev sv. Ožbolta
Uniše - Rojstna hiša Antona Martina Slomška
Zagaj pri Ponikvi - Kozolec Zagaj pri Ponikvi 5
Zalog pod Uršulo - Hiša Zalog pod Uršulo 8
Zalog pod Uršulo - Hiša Zalog pod Uršulo 9
Zgornje Selce - Hram zahodno od hiše Zgornje
Selce 6
Zgornje Selce - Kozolec na domačiji Zgornje
Selce 17a
Zgornje Selce - Zgubčev hram
Zgornje Slemene - Hiša Zgornje Slemene 3
Zgornje Slemene - Kozolec na domačiji Zgornje
Slemene 14
Zgornje Slemene - Kozolec na domačiji Zgornje
Slemene 5
Zgornje Slemene - Zidanica Zgornje Slemene 8
Zlateče pri Šentjurju - Cerkev sv. Rozalije
Žegar - Domačija Žegar 38
Žegar - Gospodarsko poslopje Žegar 22
Žegar - Hiša Žegar 12
76
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žegar - Kozolec domačije Žegar 4
Žegar - Stebrno znamenje
Žegar - Kozolec na domačiji Žegar 13
Šmarje pri Jelšah
Babna Brda - Gospodarsko poslopje na domačiji
Babna Brda 11
Babna Brda - Gospodarsko poslopje na domačiji
Babna Brda 6
Babna Brda - Mežnarija
Babna Gora - Cerkev sv. Ane
Babna Gora - Domačija Babna Gora 10a
Babna Gora - Domačija Babna Gora 8
Babna Gora - Gospodarsko poslopje na domačiji
Babna Gora 12
Babna Gora - Gospodarsko poslopje na domačiji
Babna Gora 23
Babna Gora - Hiša Babna Gora 47
Babna Gora - Hiša pri domačiji Babna Gora 19
Babna Gora - Kašča na domačiji Babna Gora 23
Babna Gora - Območje vinogradniškega slemena
Babna Gora - Petlajzerjeva klet
Babna Gora - Razvaline gradu Žusem
Babna Gora - Vinska klet pri domačiji Babna
Gora 22
Babna Reka - Domačija Babna Reka 25
Babna Reka - Domačija Babna Reka 38
Babna Reka - Gospodarsko poslopje domačije
Babna Reka 20
Babna Reka - Hiša Babna Reka 29
Babna Reka - Hiša Babna Reka 42
Babna Reka - Kašča na domačiji Babna Reka 20
Babna Reka - Svinjak na domačiji Babna Reka
11
Babna Reka - Svinjak na domačiji Babna Reka 8
Babna Reka - Vinska klet domačije Babna Reka
37
Belo pri Mestinjah - Hiša Belo 15
Bezgovica - Hiša Bezgovica 11
Bezgovica - Vinska klet domačije Bezgovica 4
Bobovo pri Šmarju - Domačija Bobovo pri Šmarju
10
Bobovo pri Šmarju - Hiša Bobovo pri Šmarju 23
Bobovo pri Šmarju - Kašča na domačiji Bobovo
pri Šmarju 6
Bobovo pri Šmarju - Vinska klet Bobovo pri
Šmarju 29
Bodrež - Domačija Bodrež 26
Bodrež - Vinska klet domačije Bodrež 11
Bodrišna vas - Hiša Bodrišna vas 7
Bodrišna vas - Kozolec na domačiji Bodrišna vas
11
Bodrišna vas - Vinska klet na domačiji Bodrišna
vas 12
Brecljevo - Cerkev sv. Tomaža
Brecljevo - Kapela sv. Florijana
Brezje pri Lekmarju - Fermetovo gospodarsko
poslopje
Brezje pri Lekmarju - Hiša Brezje pri Lekmarju 3
Brezje pri Lekmarju - Hiša Brezje pri Lekmarju 7
Brezje pri Lekmarju - Hiša Brezje pri Lekmarju 7a
Brezje pri Lekmarju - Hiša Brezje pri Lekmarju 8
Brezje pri Lekmarju - Kašča na domačiji Brezje
pri Lekmarju 1
Brezje pri Lekmarju - Kozolec na domačiji Brezje
pri Lekmarju 1
Brezje pri Lekmarju - Kozolec na domačiji Brezje
pri Lekmarju 8
Brezje pri Lekmarju - Železkova hiša
Cerovec pri Šmarju - Hiša Cerovec pri Šmarju 28
Cerovec pri Šmarju - Hiša Cerovec pri Šmarju 3
Cerovec pri Šmarju - Kozolec na domačiji
Cerovec pri Šmarju 28
Dol pri Šmarju - Hiša Dol pri Šmarju 15
Dragomilo - Hiša Dragomilo 4
Dvor pri Šmarju - Gospodarsko poslopje na
domačiji Dvor 13
Dvor pri Šmarju - Gospodarsko poslopje na
domačiji Dvor 19
Dvor pri Šmarju - Kozolec na domačiji Dvor 14
Gornja vas - Hiša Gornja vas 10
Gornja vas - Kozolec na domačiji Gornja vas 5
Grobelce - Domačija Grobelce 13
Grobelce - Domačija Grobelce 14
Grobelce - Domačija Grobelce 17
Grobelce - Falentova klet
Grobelce - Gospodarsko poslopje na domačiji
Grobelce 7
Grobelce - Gospodarsko poslopje na domačiji
Grobelce 9
Grobelce - Hiša Grobelce 27
Grobelce - Hiša Grobelce 39
Grobelce - Koča na domačiji Grobelce 7
Grobelce - Kosova klet
Grobelce - Kozolec na domačiji Grobelce 39
Grobelce - Ratajčeva klet
Grobelce - Vinska klet domačije Grobelce 14
Hajnsko - Kozolec na domačiji Hajnsko 8
Kamenik - Domačija Kamenik 2
77
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Kamenik - Gospodarsko poslopje na domačiji
Kamenik 5
Kristan Vrh - Cerkev sv. Petra
Kristan Vrh - Hiša Kristan Vrh 46
Kristan Vrh - Hiša Kristan Vrh 57
domačiji Orehovec 15
Orehovec pri Zibiki - Hiša na domačiji Orehovec
13
Orehovec pri Zibiki - Perčeva kapelica
Kristan Vrh - Stara šola
Pečica - Cerkev sv. Mihaela
Pijovci - Gospodarsko poslopje na domačiji
Pijovci 22
Pijovci - Gospodarsko poslopje na domačiji
Pijovci 34
Polžanska Gorca - Hiša Polžanska Gorca 33
Kristan Vrh - Vas
Polžanska Gorca - Hiša Polžanska Gorca 38
Kristan Vrh - Župnijsko gospodarsko poslopje
Predenca - Ambient cerkve in kapelic
Kristan Vrh - Župnišče
Predenca - Cerkev sv. Roka
Krtince - Cerkev sv. Benedikta
Lekmarje - Gospodarsko poslopje na domačiji
Lekmarje 14
Lekmarje - Kašča na domačiji Lekmarje 8
Predenca - Hiša Predenca 18
Kristan Vrh - Hiša Kristan Vrh 71
Kristan Vrh - Hiša Kristan Vrh 87
Kristan Vrh - Kapelica
Lemberg pri Šmarju - Cerkev sv. Miklavža
Lemberg pri Šmarju - Cerkev sv. Pankracija
Lemberg pri Šmarju - Grad Lemberg
Lemberg pri Šmarju - Hiša Lemberg pri Šmarju
10
Lemberg pri Šmarju - Hiša Lemberg pri Šmarju
19
Lemberg pri Šmarju - Kapelica
Predenca - Kapelice Križevega pota
Predenca - Vinska klet na domačiji Predenca 23a
Preloge pri Šmarju - Hiša Preloge pri Šmarju 4
Preloge pri Šmarju - Medvedovo gospodarsko
poslopje
Pustike - Gospodarsko poslopje na domačiji
Pustike 18
Pustike - Gospodarsko poslopje na domačiji
Pustike 19
Pustike - Počivavškova klet
Pustike - Vinska klet domačije Pustike 10
Lemberg pri Šmarju - Stara šola
Pustike - Vinska klet domačije Pustike 11
Lemberg pri Šmarju - Stari rotovž
Rakovec pri Grobelnem - Hiša Rakovec 8
Lipovec pri Grobelnem - Hiša Lipovec 3
Lipovec pri Grobelnem - Kozolec na domačiji
Lipovec 3
Mala Pristava - Domačija Mala Pristava 16
Mala Pristava - Kašča na domačiji Mala Pristava
15
Mala Pristava - Kozolec na domačiji Mala
Pristava 14
Mala Pristava - Rimska naselbina Grobeljšek
Mala Pristava - Vinska klet na domačiji Mala
Pristava 14
Močle - Cerkev sv. Lovrenca
Sladka Gora - Cerkev Matere božje
Močle - Kozolec domačije Močle 9
Močle - Skaletova gorca
Močle - Vinska klet domačije Močle 10
Nova vas pri Šmarju - Hiša Nova vas pri Šmarju
15
Nova vas pri Šmarju - Polšakova štala
Nova vas pri Šmarju - Segedinova gorca
Nova vas pri Šmarju - Segedinova štala
Orehovec pri Zibiki - Cerkev sv. Janeza Krstnika
Orehovec pri Zibiki - Gospodarsko poslopje na
domačiji Orehovec 14
Orehovec pri Zibiki - Gospodarsko poslopje na
Sladka Gora - Hiša Sladka Gora 10
Sladka Gora - Hiša Sladka Gora 7
Sladka Gora - Kapela Lurške Matere božje
Sladka Gora - Kaplanija
Sladka Gora - Mežnarija
Sladka Gora - Stara šola
Sladka Gora - Župnijsko gospodarsko poslopje
Sladka Gora - Župnišče
Sotensko pri Šmarju - Cerkev sv. Miklavža
Sotensko pri Šmarju - Gospodarsko poslopje na
domačiji Sotensko 10
Sotensko pri Šmarju - Gradišče Sv. Miklavž
Spodnja Ponkvica - Gospodarsko poslopje na
domačiji Spodnja Ponkvica 9
Spodnja Ponkvica - Hiša Spodnja Ponkvica 22
Spodnja Ponkvica - Hiša Spodnja Ponkvica 7
Spodnja Ponkvica - Kovačija na domačiji Spodnja
Ponkvica 18
Spodnja Ponkvica - Kozolec na domačiji Spodnja
Ponkvica 9
Spodnja Ponkvica - Podrebškova štala
Spodnja Ponkvica - Prestorjeva vinska klet
78
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Spodnja Ponkvica - Preužitkarska hiša na
domačiji pri Podrebšek
Spodnje Mestinje - Gospodarsko poslopje na
domačiji Spodnje Mestinje 5
Spodnje Mestinje - Gospodarsko poslopje na
domačiji Spodnje Mestinje 7
Spodnje Mestinje - Hram na domačiji Spodnje
Mestinje 11a
Spodnje Mestinje - Rimska naselbina Spodnje
Mestinje
Spodnje Tinsko - Cerkev Matere božje
Spodnje Tinsko - Domačija Spodnje Tinsko 39
Spodnje Tinsko - Gospodarsko poslopje na
domačiji Spodnje Tinsko 42
Spodnje Tinsko - Hiša Spodnje Tinsko 31
Spodnje Tinsko - Hiša Spodnje Tinsko 34
Spodnje Tinsko - Hram na domačiji Spodnje
Tinsko 38
Spodnje Tinsko - Vinska klet na domačiji Spodnje
Tinsko 21
Spodnje Tinsko - Vinska klet na domačiji Spodnje
Tinsko 26
Spodnje Tinsko - Vinska klet na domačiji Spodnje
Tinsko 36
Spodnje Tinsko - Vinska klet Spodnje Tinsko 34a
Spodnje Tinsko - Zidanica Spodnje Tinsko 35
Strtenica - Domačija Strtenica 21
Strtenica - Gospodarsko poslopje Strtenica 21
Strtenica - Gostilna Strtenica 21
Strtenica - Hiša Strtenica 21
Strtenica - Hlev Strtenica 21
Strtenica - Kovačija Strtenica 21
Strtenica - Mužerlinova klet
Strtenica - Rodeževa kapelica
Strtenica - Svinjak Strtenica 21
Strtenica - Vovkova vinska klet
Strtenica - Zidanica pri domačiji Strtenica 8
Sveti Štefan - Kapelica
Sveti Štefan - Kaplanija
Sveti Štefan - Kozolec domačije Sveti Štefan 58
Sveti Štefan - Kozolec na domačiji Sveti Štefan
18
Sveti Štefan - Stara šola
Sveti Štefan - Svinjak pri kaplaniji
Sveti Štefan - Vas
Sveti Štefan - Zidanica domačije Sveti Štefan 49
Sveti Štefan - Zidanica pri domačiji Sveti Štefan
16
Sveti Štefan - Župnišče
Šentvid pri Grobelnem - Cerkev sv. Vida
Šentvid pri Grobelnem - Grob padlih partizanov
Šentvid pri Grobelnem - Hiša Šentvid pri
Grobelnem 49
Šentvid pri Grobelnem - Kaplanija
Šentvid pri Grobelnem - Kašča na domačiji
Šentvid pri Grobelnem 47
Šentvid pri Grobelnem - Stara šola
Šentvid pri Grobelnem - Trgovina Šentvid pri
Grobelnem 8
Šentvid pri Grobelnem - Župnišče
Šerovo - Hiša Šerovo 6
Škofija - Domačija Škofija 20
Škofija - Gospodarsko poslopje na domačiji
Škofija 14
Škofija - Gospodarsko poslopje na domačiji
Škofija 6
Škofija - Hiša Škofija 14
Škofija - Hiša Škofija 19
Škofija - Hram domačije Škofija 24
Škofija - Vinska klet domačije Škofija 14
Šmarje pri Jelšah - Cerkev Marijinega
vnebovzetja
Šmarje pri Jelšah - Grob padlega partizana
Sveti Štefan - Cerkev sv. Štefana
Sveti Štefan - Gospodarsko poslopje domačije
Sveti Štefan 49
Sveti Štefan - Gospodarsko poslopje domačije
Sveti Štefan 8
Sveti Štefan - Gospodarsko poslopje na domačiji
Sveti Štefan 18
Sveti Štefan - Gospodarsko poslopje na domačiji
Sveti Štefan 3
Sveti Štefan - Gospodarsko poslopje na domačiji
Sveti Štefan 46
Sveti Štefan - Gospodarsko poslopje na domačiji
Sveti Štefan 71
Sveti Štefan - Grobišče NOB
Šmarje pri Jelšah - Hiša Aškerčev trg 1 in 2
Sveti Štefan - Hiša Sveti Štefan 16
Šmarje pri Jelšah - Stara šola
Sveti Štefan - Hiša Sveti Štefan 59
Šmarje pri Jelšah - Župnijsko gospodarsko
Šmarje pri Jelšah - Hiša Aškerčev trg 23, 24 in 25
Šmarje pri Jelšah - Hiša Aškerčev trg 3, 4 in 5
Šmarje pri Jelšah - Hiša Aškerčev trg 7
Šmarje pri Jelšah - Hiša Aškerčev trg 9 in 10
Šmarje pri Jelšah - Hiša Celjska 12
Šmarje pri Jelšah - Hiša Celjska 3
Šmarje pri Jelšah - Hiša Celjska 42
Šmarje pri Jelšah - Hiša Celjska 6
Šmarje pri Jelšah - Hiša Rogaška 9
Šmarje pri Jelšah - Skladišče Celjska 5
79
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
poslopje
Zadrže - Dvorec Jelšingrad
Zgornje Tinsko - Hram pri domačiji Zgornje
Tinsko 38
Zgornje Tinsko - Vinska klet na domačiji Zgornje
Tinsko 39
Zgornje Tinsko - Vinska klet na domačiji Zgornje
Tinsko 45
Zgornje Tinsko - Vinska klet Zgornje Tinsko 47
Zgornje Tinsko - Vodnjak domačije Babna Reka
37
Zibika - Cerkev sv. Jerneja
Zibika - Gospodarsko poslopje na domačiji Zibika
12
Zibika - Gospodarsko poslopje na domačiji Zibika
22
Zibika - Gospodarsko poslopje na domačiji Zibika
27
Zibika - Gospodarsko poslopje na domačiji Zibika
32
Zibika - Gospodarsko poslopje na domačiji Zibika
34
Zibika - Gospodarsko poslopje na domačiji Zibika
45
Zibika - Gospodarsko poslopje na domačiji Zibika
46
Zibika - Grobišče borcev NOB na pokopališču
Zastranje - Arheološko najdišče Grobelce
Zibika - Hiša Zibika 11
Zastranje - Domačija Zastranje 10
Zibika - Hiša Zibika 26
Zastranje - Pilkova mizarska delavnica
Završe pri Grobelnem - Cerkev Matere dobrega
sveta
Zgornje Tinsko - Gospodarsko poslopje na
domačiji Zgornje Tinsko 34
Zgornje Tinsko - Gospodarsko poslopje na
domačiji Zgornje Tinsko 54
Zgornje Tinsko - Hiša na domačiji Zgornje Tinsko
14
Zgornje Tinsko - Hiša na domačiji Zgornje Tinsko
37
Zgornje Tinsko - Hiša Zgornje Tinsko 1
Zibika - Hiša Zibika 42
Šmarje pri Jelšah - Župnišče
Tinska gora - Območje vinogradniškega slemena
Tinsko - Cerkev sv. Ane
Vinski Vrh pri Šmarju - Cerkev sv. Barbare
Vrh pri Šmarju - Hiša Vrh 8
Vrh pri Šmarju - Mlakarjeva gorca
Vrh pri Šmarju - Oračeva gorca
Vrh pri Šmarju - Šketova gorca
Vršna vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Vršna vas 1
Vršna vas - Hiša Vršna vas 1
Vršna vas - Kozolec na domačiji Vršna vas 10
Vršna vas - Kozolec na domačiji Vršna vas 6
Vršna vas - Kozolec na domačiji Vršna vas 7
Vršna vas - Kozolec na domačiji Vršna vas 8
Vršna vas - Vinska klet na domačiji Vršna vas 33
Vršna vas - Vinska klet pri domačiji Škofija 9
Vršna vas - Vinska klet pri domačiji Vršna vas 14
Zibika - Kašča na domačiji Zibika 27
Zibika - Kašča na domačiji Zibika 32
Zibika - Kozolec na domačiji Zibika 11
Zibika - Vinska klet na domačiji Zibika 39
Zibika - Župnijsko gospodarsko poslopje
Zibika - Župnišče
Zibiška vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Zibiška vas 4
Zibiška vas - Gospodarsko poslopje na domačiji
Zibiška vas 6
Zibiška vas - Hiša Zibiška vas 1
Zgornje Tinsko - Hiša Zgornje Tinsko 43
Zgornje Tinsko - Hram na domačiji Zgornje
Tinsko 21
Štore
Javornik - Kozolec na domačiji Javornik 18
Javornik - Spominsko območje SlemeneJavornik
Javornik - Stara Gurčova hiša
Kanjuce - Kašča na domačiji Kanjuce 15
Kompole - Cerkev sv. Lovrenca
Kompole - Domačija Kompole 32
Kompole - Mežnarija
Kompole - Vaška kapelica
Laška vas pri Štorah - Arheološko najdišče
Zgornja Laška vas
Pečovje - Hiša Pečovje 22
Pečovje - Hiša Pečovje 26
Pečovje - Kozolec na parceli 585/1
Prožinska vas - Domačija Prožinska vas 28
Prožinska vas - Hiša Prožinska vas 48
Prožinska vas - Hiša Prožinska vas 7
Svetina - Cerkev Matere božje
Svetina - Grobišče NOB
80
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Svetina - Hiša Svetina 3
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 13
Svetina - Hiša Svetina 9
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 15
Svetina - Kapela sv. Križa
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 21
Svetina - Vas
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 23
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 27
Svetina - Vaška kapelica
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 36
Svetli dol - Kapela sv. Florijana
Šentjanž nad Štorami - Cerkev sv. Janeza
Krstnika
Štore - Hiša Cesta na Pečovje 3
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 37
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 47
Štore - Slopno znamenje pri hiši Razgledna 3
Štore - Hiša Cesta na Pečovje 4
Štore - Stara šola
Štore - Hiša Cesta XIV. divizije 11
Tabor
Črni Vrh pri Taboru - Domačija Črni Vrh 25
Črni Vrh pri Taboru - Gospodarsko poslopje na
domačiji Črni Vrh 26
Črni Vrh pri Taboru - Hiša Črni Vrh 16
Črni Vrh pri Taboru - Hiša Črni Vrh 19
Črni Vrh pri Taboru - Hiša Črni Vrh 27
Črni Vrh pri Taboru - Hiša Črni Vrh 30
Črni Vrh pri Taboru - Hiša Črni Vrh 31
Črni Vrh pri Taboru - Kašča na domačiji Črni Vrh
17
Črni Vrh pri Taboru - Kašča na domačiji Črni Vrh
2
Črni Vrh pri Taboru - Kašča na domačiji Črni Vrh
23
Črni Vrh pri Taboru - Kašča na domačiji Črni Vrh
27
Črni Vrh pri Taboru - Kozolec na domačiji Črni
Vrh 14
Črni Vrh pri Taboru - Kozolec na domačiji Črni
Vrh 17
Črni Vrh pri Taboru - Kozolec na domačiji Črni
Vrh 18
Črni Vrh pri Taboru - Kozolec na domačiji Črni
Vrh 19
Črni Vrh pri Taboru - Kozolec na domačiji Črni
Vrh 23
Črni Vrh pri Taboru - Kozolec na domačiji Črni
Vrh 24
Črni Vrh pri Taboru - Sušilnica na domačiji Črni
Vrh 19
Črni Vrh pri Taboru - Sušilnica na domačiji Črni
Vrh 26
Kapla - Cerkev sv. Radegunde
Kapla - Domačija Kapla 46
Kapla - Domačija Kapla 58
Kapla - Gospodarsko poslopje na domačiji
Kapla 15
Kapla - Gospodarsko poslopje na domačiji
Kapla 32
Kapla - Gospodarsko poslopje na domačiji
Kapla 42
Kapla - Gospodarsko poslopje na domačiji
Kapla 59
Kapla - Hiša Kapla 15
Kapla - Kašča na domačiji Kapla 41
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 15
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 19
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 22
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 32
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 36
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 37
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 41
Kapla - Kozolec na domačiji Kapla 59
Kapla - Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 19
Kapla - Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 32
Loke pri Taboru - Domačija Loke 27
Loke pri Taboru - Gospodarsko poslopje na
domačiji Loke 22
Loke pri Taboru - Kapelica pri hiši Loke 14
Loke pri Taboru - Kapelica pri hiši Loke 17
Loke pri Taboru - Kašča na domačiji Loke 35
Loke pri Taboru - Kozolec na domačiji Loke 18
Loke pri Taboru - Kozolec na domačiji Loke 20
Loke pri Taboru - Kozolec na domačiji Loke 22
Loke pri Taboru - Kozolec na domačiji Loke 23
Loke pri Taboru - Kozolec na domačiji Loke 31
Loke pri Taboru - Kozolec na domačiji Loke 32
Loke pri Taboru - Kozolec na domačiji Loke 35
Loke pri Taboru - Osnovna šola
Loke pri Taboru - Ruševine gradu Ojstrica
81
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Loke pri Taboru - Svinjaki na domačiji Loke 22
Loke pri Taboru - Vaško jedro
Loke pri Taboru - Višinska naselbina Krvavica
Loke pri Taboru - Znamenje
Miklavž pri Taboru - Cerkev sv. Miklavža
Miklavž pri Taboru - Domačija Miklavž pri
Taboru 21
Miklavž pri Taboru - Domačija Miklavž pri
Taboru 31
Miklavž pri Taboru - Domačija Miklavž pri
Taboru 35
Miklavž pri Taboru - Domačija Miklavž pri
Taboru 37
Miklavž pri Taboru - Hiša Miklavž pri Taboru 27
Miklavž pri Taboru - Hiša na domačiji Miklavž pri
Taboru 14
Miklavž pri Taboru - Kašča na domačiji Miklavž
pri Taboru 13
Miklavž pri Taboru - Kozolec na domačiji
Miklavž pri Taboru 11
Miklavž pri Taboru - Kozolec na domačiji
Miklavž pri Taboru 13
Miklavž pri Taboru - Sušilnica za hmelj domačije
Miklavž pri Taboru 32
Ojstriška vas - Gospodarsko poslopje I. na
domačiji Ojstriška vas 24
Ojstriška vas - Gospodarsko poslopje II na
domačiji Ojstriška vas 24
Ojstriška vas - Gospodarsko poslopje na
domačiji Ojstriška vas 14
Ojstriška vas - Gospodarsko poslopje na
domačiji Ojstriška vas 43
Ojstriška vas - Hiša Ojstriška vas 12
Ojstriška vas - Kozolec na domačiji Ojstriška
vas 30
Ojstriška vas - Kozolec na domačiji Ojstriška
vas 41
Ojstriška vas - Kozolec sredi polja
Ojstriška vas - Sušilnica za hmelj na domačiji
Ojstriška vas 24
Ojstriška vas - Sušilnica za hmelj na domačiji
Ojstriška vas 30
Ojstriška vas - Svinjak na domačiji Ojstriška vas
36
Ojstriška vas - Vas
Ojstriška vas - Žaga na domačiji Ojstriška vas
24
Pondor - Domačija Pondor 25
Pondor - Hiša Pondor 10
Pondor - Hiša Pondor 14
Pondor - Hiša Pondor 5
Pondor - Kapelica pri hiši Pondor 13
Pondor - Kozolec na domačiji Pondor 13
Pondor - Kozolec na domačiji Pondor 14
Pondor - Kozolec na domačiji Pondor 16
Pondor - Kozolec na domačiji Pondor 9a
Pondor - Vas
Pondor - Znamenje
Tabor - Cerkev sv. Jurija
Tabor - Gospodarsko poslopje na domačiji
Tabor 32
Tabor - Gospodarsko poslopje Tabor 31
Tabor - Hiša Tabor 12
Ojstriška vas - Hiša Ojstriška vas 23
Tabor - Hiša Tabor 15
Ojstriška vas - Hiša Ojstriška vas 24
Tabor - Hiša Tabor 21
Ojstriška vas - Hiša Ojstriška vas 30
Tabor - Hiša Tabor 30
Ojstriška vas - Kapelica pri hiši Ojstriška vas 25
Ojstriška vas - Kozolec I. na domačiji Ojstriška
vas 9
Ojstriška vas - Kozolec II. na domačiji Ojstriška
vas 9
Ojstriška vas - Kozolec na domačiji Ojstriška
vas 14
Ojstriška vas - Kozolec na domačiji Ojstriška
vas 27
Ojstriška vas - Kozolec na domačiji Ojstriška
vas 28
Tabor - Kapelica pri cerkvi
Tabor - Kapelica pri hiši Tabor 4
Tabor - Kozolec na domačiji Tabor 32
Tabor - Kozolec na domačiji Tabor 45
Tabor - Spominska plošča žrtvam NOB
Tabor - Vaška kapelica I
Tabor - Vaška kapelica II
Vitanje
Brezen - Cerkev sv. Antona
Brezen - Hiša Brezen 24
Brezen - Domačija Brezen 48
Brezen - Kašča na domačiji Brezen 24
Brezen - Hiša Brezen 20
Brezen - Matevževa kapelica
82
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Hudinja - Arheološko najdišče Šentvid
Spodnji Dolič - Cerkev sv. Marjete
Hudinja - Brezovška žaga
Spodnji Dolič - Domačija Spodnji Dolič 37
Hudinja - Cerkev sv. Vida
Spodnji Dolič - Domačija Spodnji Dolič 60
Spodnji Dolič - Gospodarsko poslopje na
domačiji Spodnji Dolič 30
Spodnji Dolič - Hiša Spodnji Dolič 35
Spodnji Dolič - Kašča na domačiji Spodnji
Dolič 29
Spodnji Dolič - Svinjaki na domačiji Spodnji
Dolič 34
Stenica - Domačija Stenica 34
Hudinja - Domačija Hudinja 17
Hudinja - Domačija Hudinja 21
Hudinja - Domačija Hudinja 39
Hudinja - Domačija Hudinja 55
Hudinja - Gospodarsko poslopje na domačiji
Hudinja 33
Hudinja - Gospodarsko poslopje na domačiji
Hudinja 57
Hudinja - Haus v Rakovcu
Hudinja - Hiša Hudinja 18
Hudinja - Hiša Hudinja 39
Hudinja - Hiša Hudinja 77
Hudinja - Hiša Hudinja 89
Hudinja - Kamenikova domačija
Hudinja - Kašča na domačiji Hudinja 17
Hudinja - Ledijekova koča
Hudinja - Ovčarjeva koča
Hudinja - Poharnikov mlin
Hudinja - Šola
Hudinja - Završka žaga
Hudinja - Žaga v Rakovcu
Ljubnica - Domačija Ljubnica 42
Ljubnica - Domačija Ljubnica 9
Ljubnica - Gospodarsko poslopje na domačiji
Ljubnica 45
Ljubnica - Gospodarsko poslopje na domačiji
Ljubnica 49
Ljubnica - Hiša Ljubnica 2
Ljubnica - Hiša Ljubnica 28
Ljubnica - Hiša Ljubnica 38
Ljubnica - Hiša Ljubnica 46
Ljubnica - Hiša Ljubnica 7
Ljubnica - Hiša Ljubnica 8
Stenica - Hiša Stenica 24
Vitanje - Cerkev Marije Pomočnice
Vitanje - Cerkev sv. Petra in Pavla
Vitanje - Domačija Doliška 14
Vitanje - Dvorec
Vitanje - Hiša Doliška cesta 6
Vitanje - Hiša Doliška cesta 8
Vitanje - Hiša Grajski trg 13
Vitanje - Hiša Grajski trg 27
Vitanje - Hiša Grajski trg 29
Vitanje - Hiša Grajski trg 3
Vitanje - Hiša Grajski trg 30
Vitanje - Hiša Grajski trg 31
Vitanje - Hiša Grajski trg 32
Vitanje - Hiša Grajski trg 33
Vitanje - Hiša Grajski trg 34
Vitanje - Hiša Grajski trg 35
Vitanje - Hiša Grajski trg 38
Vitanje - Hiša Grajski trg 4
Vitanje - Hiša Grajski trg 48
Vitanje - Hiša Grajski trg 5
Vitanje - Hiša Grajski trg 6
Vitanje - Hiša Grajski trg 7
Vitanje - Hiša Grajski trg 8
Paka - Encikova kapela
Vitanje - Hiša Grajski trg 9
Vitanje - Hiša in gospodarsko poslopje Pod
Hriberco 1
Vitanje - Hiša Kovaška 15
Paka - Večkova kapelica
Vitanje - Hiša Kovaška 16
Paka pri Vitanju - Hiša Paka 4
Vitanje - Hiša Na gmajni 3
Paka pri Vitanju - Hiša Paka 44
Vitanje - Hiša Na vasi 1
Paka pri Vitanju - Mrzlovška žaga
Vitanje - Hiša Na vasi 12
Skomarje - Kapela ob domačiji Skomarje 58
Vitanje - Hiša Na vasi 17
Skomarje - Ošlakova kovačija
Vitanje - Hiša Na vasi 20
Ljubnica - Svinjak na domačiji Ljubnica 46
Paka - Domačija Paka 59
83
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Vitanje - Hiša Na Vasi 21
Vitanje - Novi grad
Vitanje - Hiša Na vasi 22
Vitanje - Stari grad
Vitanje - Hiša Na vasi 24
Vitanje - Šola Doliška cesta 1
Vitanje - Hiša Na vasi 6
Vitanje - Trško jedro
Vitanje - Hiša Na vasi 8
Vitanje - Žaga Cesta na Roglo 2
Vitanje - Hiša Pod Hriberco 17
Vitanje - Žaga Cesta na Roglo 2
Vitanje - Hiša Pod Hriberco 2
Vitanje - Župnišče
Vitanjsko Skomarje - Hiša Vitanjsko Skomarje
9
Vitanjsko Skomarje - Petretov marof
Vitanje - Hiša Tičnica 1
Vitanje - Hiša Tičnica 2
Vojnik
Arclin - Oljčkova hiša
Frankolovo - Hiša Frankolovo 42
Bezenškovo Bukovje - Bezenškova kapelica
Bezenškovo Bukovje - Domačija Bezenškovo
Bukovje 11
Bezenškovo Bukovje - Hiša Bezenškovo
Bukovje 1
Bezenškovo Bukovje - Hiša Bezenškovo
Bukovje 6
Bezenškovo Bukovje - Kulturna krajina
Frankolovo - Hiša z mlinom Frankolovo 22
Bezenškovo Bukovje - Sapuškova kapelica
Bezovica pri Vojniku - Hiša Bezovica 6
Bezovica pri Vojniku - Kozolec na domačiji
Bezovica 6
Bovše - Hiša Bovše 7
Brdce pri Vojniku - Kapelica pri hiši Brdce 9
Črešnjevec pri Vojniku - Hiša Črešnjevec 7
Črešnjevec pri Vojniku - Kozolec domačije
Črešnjevec 2
Črešnjice - Cerkev Naše ljube Gospe
Črešnjice - Dolanova kapela
Črešnjice - Grobišče na pokopališču
Črešnjice - Kaplanija
Črešnjice - Stara šola
Črešnjice - Župnišče
Dol pod Gojko - Cerkev sv. Trojice
Dol pod Gojko - Gospodarsko poslopje na
domačiji Dol pod Gojko 11
Dol pod Gojko - Hiša Dol pod Gojko 11
Dol pod Gojko - Kapelica pri hiši Dol pod Gojko
11
Dol pod Gojko - Kašča na domačiji Dol pod
Gojko 34
Frankolovo - Cerkev sv. Jožefa
Frankolovo - Dvorec
Frankolovo - Grobišče na pokopališču
Frankolovo - Kapelica pri hiši Frankolovo 12
Frankolovo - Lavričeva kapelica
Frankolovo - Župnišče
Gabrovec pri Dramljah - Hiša Gabrovec pri
Dramljah 3
Gabrovec pri Dramljah - Kašča na domačiji
Gabrovec pri Dramljah 10
Gabrovec pri Dramljah - Kozolec na domačiji
Gabrovec pri Dramljah 3
Globoče - Domačija Globoče 6
Gradišče pri Vojniku - Arheološko najdišče
Gradišče
Hrenova - Arheološko najdišče Velki vrh
Ivenca pri Vojniku - Grob padlima partizanoma
Jankova - Domačija Jankova 3
Lemberg pri Novi Cerkvi - Cerkev sv. Katarine
Lemberg pri Novi Cerkvi - Grad Lemberg
Lemberg pri Novi Cerkvi - Hiša Lemberg 15
Lemberg pri Novi Cerkvi - Hiša Lemberg 23
Lemberg pri Novi Cerkvi - Hiša Lemberg pri
Novi Cerkvi 13
Lemberg pri Novi Cerkvi - Hiša Lemberg pri
Novi Cerkvi 17
Lemberg pri Novi Cerkvi - Marof na domačiji
Lemberg pri Novi Cerkvi 17
Lemberg pri Novi Cerkvi - Mlin Lemberg 12
Lemberg pri Novi Cerkvi - Trško naselje
Lešje pri Vojniku - Gospodarsko poslopje na
domačiji Lešje 6
Lindek - Grad
Lipa pri Frankolovem - Hiša Lipa pri
Frankolovem 29
Lipa pri Frankolovem - Hiša Lipa pri
Frankolovem 30
Lipa pri Frankolovem - Marof na domačiji Lipa
84
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
pri Frankolovem 16
Socka - Kozolec na domačiji Socka 25
Lipa pri Frankolovem - Mlin na domačiji Lipa
pri Frankolovem 33
Lipa pri Frankolovem - Vinska klet Lipa pri
Frankolovem 32
Nova Cerkev - Ambient cerkve, kapele in
župnišča
Nova Cerkev - Cerkev sv. Lenarta
Socka - Kozolec na domačiji Socka 50
Nova Cerkev - Domačija Nova Cerkev 37
Nova Cerkev - Grobišče borcev Tomšičeve
brigade
Nova Cerkev - Hiša in gospodarsko poslopje
Nova Cerkev 29
Nova Cerkev - Hiša Nova Cerkev 39
Tomaž nad Vojnikom - Cerkev sv. Tomaža
Tomaž nad Vojnikom - Dobrotinškova hiša
Tomaž nad Vojnikom - Ofentavškova klet
Verpete - Hiša Verpete 14
Verpete - Hiša Verpete 16
Verpete - Hiša Verpete 18
Verpete - Hiša z mlinom Verpete 8
Verpete - Mlin Verpete 3
Vine pri Novi Cerkvi - Dvorec
Nova Cerkev - Kapela sv. Mihaela
Višnja vas - Graščina Tabor
Nova Cerkev - Kapelica Janeza Nepomuka
Višnja vas - Hiša Višnja vas 25
Nova Cerkev - Kapelica ob pokopališču
Višnja vas - Hiša Višnja vas 40
Nova Cerkev - Kapelica s kipom sv. Lenarta
Vizore - Kozolec na domačiji Vizore 7
Nova Cerkev - Kapelica z razpelom
Vojnik - Ambient cerkve sv. Jerneja
Nova Cerkev - Kaplanija
Vojnik - Arheološko najdišče
Nova Cerkev - Kašča Nova Cerkev 20
Nova Cerkev - Marof na župnijskem posestvu
Nova Cerkev 19
Nova Cerkev - Šola
Vojnik - Cerkev Marije sedem žalosti
Nova Cerkev - Trško naselje
Nova Cerkev - Župnišče
Podgorje pod Čerinom - Kapela Fatimske
Matere božje
Podgorje pod Čerinom - Kapelica nad vasjo
Podgorje pod Čerinom - Kapelica pri hiši
Podgorje pod Čerinom 25
Podgorje pod Čerinom - Kmečka hiša Podgorje
15
Podgorje pod Čerinom - Vaška kapelica
Polže - Domačija Polže 1, 2
Polže - Domačija Polže 4
Polže - Domačija Polže 5
Polže - Kozolec na domačiji Polže 3
Pristava pri Vojniku - Kašča na domačiji
Pristava 10
Pristava pri Vojniku - Kozolec na domačiji
Pristava 10
Razgor - Hiša Razgor 9
Razgor - Kašča na domačiji Razgor 9
Socka - Domačija Socka 24
Socka - Graščina s parkom
Socka - Hiša Socka 37
Socka - Hiša Socka 50
Socka - Kašča na domačiji Socka 50
Vojnik - Cerkev sv. Florijana
Vojnik - Cerkev sv. Jerneja
Vojnik - Gospodarsko poslopje na domačiji
Cesta ob Hudinji 3
Vojnik - Grobišče žrtev NOB
Vojnik - Grobnica družine Sernec
Vojnik - Hiša Brezovnikova 1
Vojnik - Hiša Brezovnikova 3
Vojnik - Hiša Celjska 10
Vojnik - Hiša Celjska 11
Vojnik - Hiša Celjska 12
Vojnik - Hiša Celjska 13
Vojnik - Hiša Celjska 14
Vojnik - Hiša Celjska 16
Vojnik - Hiša Celjska 17
Vojnik - Hiša Celjska 18
Vojnik - Hiša Celjska 20
Vojnik - Hiša Celjska 21
Vojnik - Hiša Celjska 22
Vojnik - Hiša Celjska 23
Vojnik - Hiša Celjska 25
Vojnik - Hiša Celjska 29
Vojnik - Hiša Celjska 6
Vojnik - Hiša Celjska 8
Vojnik - Hiša Celjska 9
85
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Vojnik - Hiša Celjska cesta 19
Vojnik - Hiša Prušnikova 6
Vojnik - Hiša Cesta ob Hudinji 5
Vojnik - Hiša Prušnikova 8
Vojnik - Hiša Čufarjeva 5
Vojnik - Kapelica ob hiši Celjska 4
Vojnik - Hiša Kašova 1
Vojnik - Kaplanija z vrtom
Vojnik - Hiša Keršova 2
Vojnik - Kulturni dom
Vojnik - Hiša Keršova 6
Vojnik - Psihiatrična bolnišnica s parkom
Vojnik - Hiša Prušnikova 15
Vojnik - Spomenik padlim v prvi svetovni vojni
Vojnik - Hiša Prušnikova 19
Vojnik - Staro trško jedro
Vojnik - Hiša Prušnikova 2
Vojnik - Vila Prušnikova 10
Vojnik - Hiša Prušnikova 3
Vojnik - Župnišče
Vojnik - Hiša Prušnikova 5 in Čufarjeva 1
Vransko
Brode pri Vranskem - Dvorec
Jeronim - Kapelica na razpotju
Brode pri Vranskem - Hiša Brode 19
Brode pri Vranskem - Kapelica pri hiši Brode
12A
Brode pri Vranskem - Kapelica pri hiši Brode
24A
Brode pri Vranskem - Kapelica pri hiši Brode 3
Brode pri Vranskem - Kašča na domačiji Brode
4
Čeplje pri Vranskem - Hiša Čeplje 14
Jeronim - Kapelica pri cerkvi
Čeplje pri Vranskem - Kapelica na razpotju
Čeplje pri Vranskem - Kapelica pri hiši Čeplje
28
Čeplje pri Vranskem - Kapelica pri hiši Čeplje
33
Čeplje pri Vranskem - Kašča na domačiji
Čeplje 28
Čeplje pri Vranskem - Kozolec na domačiji
Čeplje 17
Čeplje pri Vranskem - Kozolec na domačiji
Čeplje 18
Čeplje pri Vranskem - Kozolec na domačiji
Čeplje 26a
Čeplje pri Vranskem - Kozolec na domačiji
Čeplje 7
Čreta pri Vranskem - Cerkev Matere božje
Čreta pri Vranskem - Cerkev sv. Katarine
Čreta pri Vranskem - Kapelica pri hiši Čreta 4
Čreta pri Vranskem - Kapelica pri Koči na Čreti
Čreta pri Vranskem - Prizorišče bitke 1.
Štajerskega bataljona
Jeronim - Arheološko najdišče Tabor
Jeronim - Kapelica v bližini hiše Jeronim 56
Jeronim - Kašča na domačiji Jeronim 16
Jeronim - Kašča na domačiji Jeronim 28
Jeronim - Kozolec na domačiji Jeronim 4
Jeronim - Kozolec na domačiji Jeronim 8
Ločica pri Vranskem - Cerkev sv. Marije
Magdalene
Ločica pri Vranskem - Domačija Ločica pri
Vranskem 44
Ločica pri Vranskem - Domačija Ločica pri
Vranskem 48
Ločica pri Vranskem - Domačija Ločica pri
Vranskem 8
Ločica pri Vranskem - Domačija Ločica pri
Vranskem 9
Ločica pri Vranskem - Kapelica
Ločica pri Vranskem - Kapelica pri hiši Ločica
pri Vranskem 40
Ločica pri Vranskem - Kašča na domačiji
Ločica pri Vranskem 13
Ločica pri Vranskem - Kašča na domačiji
Ločica pri Vranskem 14
Ločica pri Vranskem - Kozolec na domačiji
Ločica pri Vranskem 13
Ločica pri Vranskem - Kozolec na domačiji
Ločica pri Vranskem 43
Ločica pri Vranskem - Most čez Bolsko
Podvrh - Cerkev sv. Martina
Jeronim - Domačija Jeronim 43
Prapreče pri Vranskem - Dvorec Podgrad
Prapreče pri Vranskem - Kapelica pri hiši
Prapreče 15
Prekopa - Kapelica na polju
Jeronim - Domačija Jeronim 45
Prekopa - Kapelica ob cesti
Jeronim - Domačija Jeronim 46
Prekopa - Kapelica pri hiši Prekopa 31
Jeronim - Cerkev sv. Hieronima
86
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Prekopa - Kašča na domačiji Prekopa 18
Selo pri Vranskem - Kapelica pri hiši Selo pri
Vranskem 7
Selo pri Vranskem - Kozolec na domačiji Selo
pri Vranskem 7
Stopnik - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Vransko - Hiša Vransko 33
Stopnik - Grajska razvalina
Stopnik - Kapelica pri cerkvi sv. Mohorja in
Fortunata
Stopnik - Kozolec na domačiji Stopnik 1
Vransko - Hiša Vransko 44
Vransko - Hiša Vransko 36
Vransko - Hiša Vransko 38
Vransko - Hiša Vransko 39
Vransko - Hiša Vransko 40
Vransko - Hiša Vransko 49
Vransko - Hiša Vransko 53
Vransko - Hiša Vransko 55
Tešova - Kapelica
Vransko - Hiša Vransko 60
Tešova - Kapelica pri hiši Tešova 7
Vransko - Hiša Vransko 61
Vologa - Vaška kapelica
Vransko - Hiša Vransko 63
Vransko - Antični opekarski obrat Na Ilovci
Vransko - Arheološko območje pri avtobusni
postaji
Vransko - Cerkev sv. Mihaela
Vransko - Hiša Vransko 65
Vransko - Hiša Vransko 67
Vransko - Hiša Vransko 68
Vransko - Domačija Vransko 150
Vransko - Hotel Slovan
Vransko - Domačija Vransko 19
Vransko - Kapelica nad dvorcem Vransko
Vransko - Domačija Vransko 34
Vransko - Kapelica pri hiši Vransko 11
Vransko - Domačija Vransko 35
Vransko - Kapelica pri hiši Vransko 154
Vransko - Domačija Vransko 42
Vransko - Kapelica pri hiši Vransko 70
Vransko - Domačija Vransko 43
Vransko - Kaplanija
Vransko - Domačija Vransko 45
Vransko - Kip Ivana Farčnika-Buča
Vransko - Dvorec
Vransko - Kozolec na domačiji Vransko 32
Vransko - Gospodarsko poslopje ob župnišču
Vransko - Gospodarsko poslopje pri hiši
Vransko 32
Vransko - Gospodarsko poslopje pri hiši
Vransko 64
Vransko - Gostilna Vransko 48
Vransko - Poštna postaja Vransko 16
Vransko - Rimska naselbina
Vransko - Schwentnerjeva domačija
Vransko - Spomenik NOB
Vransko - Stara osnovna šola
Vransko - Hiša Vransko 132
Vransko - Šola
Vransko - Hiša Vransko 133
Vransko - Trško naselje
Vransko - Hiša Vransko 135
Vransko - Vila Vransko 59
Vransko - Hiša Vransko 136
Vransko - Vila Vransko 66
Vransko - Hiša Vransko 139
Vransko - Vila Vransko 98
Vransko - Hiša Vransko 142, 143, 143a
Vransko - Župnišče
Vransko - Hiša Vransko 17
Zahomce - Kapelica
Vransko - Hiša Vransko 18
Zahomce - Kapelica pri domačiji Zahomce 5
Vransko - Hiša Vransko 20
Zahomce - Kapelica pri hiši Zahomce 4
Vransko - Hiša Vransko 21
Zahomce - Kozolec na domačiji Zahomce 10
Vransko - Hiša Vransko 25
Zahomce - Kozolec na domačiji Zahomce 6
Vransko - Hiša Vransko 27
Zajasovnik - Mejni deželni kamen
Vransko - Hiša Vransko 29
Zreče
87
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Boharina - Hiša Boharina 31
Resnik - Hiša Resnik 22
Boharina - Mlin Boharina 17
Brezje pri Oplotnici - Arheološko najdišče
Gorenjak-Sadek
Bukovlje pri Stranicah - Hiša Bukovlje 11
Bukovlje pri Stranicah - Kašča na domačiji
Čretvež 6
Bukovlje pri Stranicah - Kozolec na domačiji
Bukovlje 8
Bukovlje pri Stranicah - Trgovska cesta DunajTrst
Čretvež - Domačija Čretvež 6
Skomarje - Arheološko najdišče Kladnik
Skomarje - Cerkev sv. Lamberta
Skomarje - Gospodarsko poslopje na domačiji
Skomarje 40
Skomarje - Hiša Skomarje 31
Skomarje - Kmečka hiša Skomarje 30
Skomarje - Kulturna krajina Resnik-Skomarje
Skomarje - Ošlakova mizarska delavnica
Skomarje - Ošlakova žaga
Skomarje - Vas
Čretvež - Hiša Čretvež 6
Skomarje - Župnišče
Dobrovlje pri Zrečah - Bucijev mlin
Spodnje Stranice - Hiša Spodnje Stranice 12
Gorenje pri Zrečah - Cerkev sv. Kunigunde
Gračič - Gospodarsko poslopje na domačiji
Gračič 4
Gračič - Pirjekova viničarija
Koroška vas na Pohorju - Preužitkarska hiša
Koroška vas 3
Loška gora pri Zrečah - Grad Lušperk
Loška Gora pri Zrečah - Hiša Loška Gora pri
Zrečah 5
Loška Gora pri Zrečah - Zagrškova vodna
žaga
Padeški Vrh - Hiša Padeški Vrh 2
Spodnje Stranice - Hiša Spodnje Stranice 23
Stranice - Arheološko najdišče sv. Lovrenc
Stranice - Cerkev sv. Lovrenca
Stranice - Grobišči talcev
Stranice - Kozolec na domačiji Stranice 1
Zlakova - Cerkev sv. Martina
Zlakova - Hiša Zlakova 6
Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora
Zreče - Arheološko najdišče Nova Dobrava
Padeški Vrh - Hiša Padeški Vrh 8
Zreče - Arheološko najdišče Zgornje Zreče
Planina na Pohorju - Pribilova žaga
Zreče - Cerkev Matere božje na Brinjevi gori
Radana vas - Domačija Radana vas 5
Radana vas - Gospodarsko poslopje na
domačiji Radana vas 10
Radana vas - Hiša Radana vas 10
Zreče - Cerkev sv. Egidija
Zreče - Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori
Zreče - Domačija Ilirska pot 3
Zreče - Hiša Breg 1
Radana vas - Hiša Radana vas 11
Zreče - Hiša Breg 7
Radana vas - Hiša Radana vas 24
Zreče - Hiša Cesta na Roglo 22
Radana vas - Hiša Radana vas 7
Zreče - Hiša Jamniška 8
Radana vas - Mlin na domačiji Radana vas 6
Zreče - Kozolec na domačiji Breg 6
Radana vas - Zidanica pri hiši Radana vas 20a
Zreče - Mežnarija Brinjeva gora 24
Radana vas - Zidanica pri hiši Radana vas 27
Zreče - Ruševine gradu
Resnik - Cerkev sv. Jakoba
Resnik - Domačija Resnik 14
Žalec
Arja vas - Arheološko najdišče Govče
Arja vas - Vaška kapelica
Arja vas - Domačija Arja vas 19
Brnica - Slopno znamenje
Arja vas - Domačija Arja vas 25
Dobriša vas - Hiša Dobriša vas 10
Arja vas - Hiša Arja vas 69
Dobriša vas - Hiša Dobriša vas 48
Arja vas - Vas
Dobriša vas - Hiša Dobriša vas 5
88
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Dobriša vas - Kozolec domačije Dobriša vas
10
Dobriša vas - Kozolec na domačiji Dobriša vas
7
Hramše - Kašča na domačiji Hramše 25
Drešinja vas - Kapelica pri hiši Drešinja vas 37
Kasaze - Domačija Kasaze 7
Drešinja vas - Plano grobišče Na Groblah
Kasaze - Hiša Kasaze 63
Galicija - Arheološko najdišče Gradišče
Kasaze - Kapelica na domačiji Kasaze 74
Galicija - Cerkev sv. Jakoba
Kasaze - Kapelica pri hiši Kasaze 4
Galicija - Kapelica pri hiši Galicija 48
Kasaze - Kozolec na domačiji Kasaze 74
Galicija - Mežnarija
Kasaze - Urbanova kapelica
Galicija - Pušjakova kašča
Galicija - Spominska plošča žrtvam NOB na
Zadružnem domu
Levec - Arheološko najdišče Levec
Galicija - Stara šola
Galicija - Staro pokopališče
Galicija - Župnišče
Gotovlje - Bronastodobna naselbina
Gotovlje - Cerkev sv. Jedrti
Gotovlje - Cerkev sv. Jurija
Gotovlje - Domačija Gotovlje 145
Gotovlje - Domačija Gotovlje 182
Gotovlje - Grobnica rodbine Beck
Gotovlje - Hiša Gotovlje 41
Kale - Kapelica na domačiji Kale 7
Kasaze - Dom svobode Liboje
Levec - Hiša Levec 26
Levec - Znamenje
Liboje - Cerkev sv. Neže
Liboje - Domačija Liboje 53
Liboje - Gospodarsko poslopje na domačiji
Liboje 26
Liboje - Gospodarsko poslopje pri domačiji
Liboje 84
Liboje - Hiša Liboje 2
Liboje - Hiša Liboje 26
Liboje - Hiša Liboje 51
Liboje - Kozolec na domačiji Liboje 67
Gotovlje - Hiša Gotovlje 57
Liboje - Spominska plošča žrtvam NOB
Ložnica pri Žalcu - Kozolec na domačiji
Ložnica pri Žalcu 42
Gotovlje - Kapelica
Mala Pirešica - Kapelica
Gotovlje - Kapelica pri hiši Gotovlje 188a
Migojnice - Cerkev Lurške Matere božje
Gotovlje - Kapelica sv. Jožefa na Plevni
Migojnice - Spomenik žrtvam NOB
Gotovlje - Osnovna šola
Gotovlje - Spomenik padlim v prvi svetovni
vojni
Novo Celje - Dvorec
Gotovlje - Hiša Gotovlje 44
Gotovlje - Spomenik žrtvam NOB
Novo Celje - Park dvorca Novo Celje
Pernovo - Cerkev sv. Ožbolta
Gotovlje - Župnišče
Pernovo - Domačija Pernovo 14
Pernovo - Gospodarsko poslopje na domačiji
Pernovo 35
Griže - Cerkev sv. Pankracija
Pernovo - Hiša Pernovo 31
Griže - Gomila Brinarjevo
Pernovo - Kozolec na domačiji Pernovo 32
Pernovo - Kozolec s sušilnico na domačiji
Pernovo 2
Gotovlje - Staroslovansko grobišče ob cerkvi
Griže - Gomilno grobišče Spodnje Griže
Griže - Gospodarsko poslopje na domačiji
Griže 83
Pernovo - Slopno znamenje
Griže - Hiša Griže 3
Pernovo - Zidanica domačije Pernovo 35
Griže - Hiša Griže 4
Petrovče - Cerkev Marijinega obiskanja
Griže - Hiša Griže 50
Petrovče - Domačija Petrovče 100
Griže - Kozolec na domačiji Griže 85
Petrovče - Domačija Petrovče 212
Griže - Letno gledališče Limberk
Petrovče - Domačija Petrovče 214
Petrovče - Gospodarsko poslopje na domačiji
Petrovče 219
Griže - Župnišče
Grmovje - Dvorec s parkom
89
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Petrovče - Mežnarija
Ponikva pri Žalcu - Spomenik žrtvam NOB
Petrovče - Petrovški križi
Ponikva pri Žalcu - Stara šola
Ponikva pri Žalcu - Šoštarjeva sušilnica za
hmelj
Petrovče - Spomenik žrtvam NOB
Petrovče - Vas
Petrovče - Vaška kapelica
Plevna - Dvorec s parkom
Podkraj pri Žalcu - Kapelica pri hiši Podkraj
11b
Podkraj pri Žalcu - Kašča na domačiji Podkraj
6
Podkraj pri Žalcu - Kozolec na domačiji
Podkraj 17
Podkraj pri Žalcu - Turinekova kapelica
Podlog v Savinjski dolini - Domačija Podlog v
Savinjski dolini 18
Podlog v Savinjski dolini - Fišerjeva gostilna
Podlog v Savinjski dolini - Hiša Podlog v
Savinjski dolini 31
Podlog v Savinjski dolini - Kapelica pri hiši
Podlog 31
Podlog v Savinjski dolini - Presekov vodnjak
Podvin pri Žalcu - Sušilnica za hmelj na
domačiji Podvin 13
Pongrac - Gomilno grobišče Bezovnik
Pongrac - Gomilno grobišče Goršek
Pongrac - Gospodarsko poslopje na domačiji
Pongrac 62
Pongrac - Kašča na domačiji Pongrac 162
Pongrac - Kozolec na domačiji Pongrac 114
Pongrac - Kozolec na domačiji Pongrac 39
Ponikva pri Žalcu - Vas
Ponikva pri Žalcu - Župnišče
Spodnje Grušovlje - Kozolec na domačiji
Spodnje Grušovlje 4
Spodnje Grušovlje - Palinov marof
Spodnje Grušovlje - Zidanica na domačiji
Spodnje Grušovlje 7
Spodnje Roje - Kozolec domačije Spodnje
Roje 5
Studence - Arheološko najdišče Bezgečeva
jama
Studence - Fervegova kapelica
Studence - Gabrškova kapelica
Studence - Gospodarsko poslopje na domačiji
Studence 40
Studence - Grad Soteska
Studence - Hriberškova kapelica
Studence - Kašča na domačiji Studence 2
Studence - Kašča na domačiji Studence 26
Studence - Kosova kapela
Studence - Kozolec na domačiji Studence 14
Studence - Pirčeva kapela
Studence - Smrečnikova kapelica
Studence - Sušilnica za hmelj na domačiji
Studence 38
Pongrac - Kozolec na domačiji Pongrac 61
Studence - Vaška kapelica
Studence - Vinska klet na domačiji Studence
14
Pongrac - Stara hiša Pongrac 165
Studence - Zidanica na domačiji Studence 27
Pongrac - Svinjak na domačiji Pongrac 37
Šempeter v Savinjski dolini - Antična nekropola
Pongrac - Znamenje
Šempeter v Savinjski dolini - Cerkev sv. Petra
Šempeter v Savinjski dolini - Grobišče
Dobrteša vas
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Ob rimski
nekropoli 3
Pongrac - Kozolec na domačiji Pongrac 50
Ponikva pri Žalcu - Cerkev sv. Pankracija
Ponikva pri Žalcu - Domačija Ponikva pri Žalcu
34
Ponikva pri Žalcu - Hiša Ponikva pri Žalcu 1
Ponikva pri Žalcu - Hiša Ponikva pri Žalcu 3
Ponikva pri Žalcu - Hiša Ponikva pri Žalcu 55
Ponikva pri Žalcu - Kapelica na križišču
Ponikva pri Žalcu - Kapelica nasproti hiše
Ponikva pri Žalcu 19
Ponikva pri Žalcu - Kapelica pri hiši Ponikva pri
Žalcu 23
Ponikva pri Žalcu - Kapelica pri hiši Ponikva pri
Žalcu 3
Ponikva pri Žalcu - Kapelica v Spodnji Ponikvi
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Petrov trg 1
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Petrov trg 2
in 3
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Rimska 108
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Rimska 32
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Rimska 50
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Rimska 54
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Rimska 70
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Rimska 71
Šempeter v Savinjski dolini - Hiša Rimska 79
90
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šempeter v Savinjski dolini - Kapela sv.
Alojzija
Šempeter v Savinjski dolini - Kapelica ob
železnici
Šempeter v Savinjski dolini - Kapelica pri hiši
Starovaška 1
Šempeter v Savinjski dolini - Spominska
plošča žrtvam NOB
Žalec - Hiša Celjska 5
Šempeter v Savinjski dolini - Stara šola
Žalec - Hiša Savinjska 12
Šempeter v Savinjski dolini - Vaško jedro
Žalec - Hiša Savinjska 2
Šempeter v Savinjski dolini - Župnišče
Velika Pirešica - Kapelica pri hiši Velika
Pirešica 31
Velika Pirešica - Kozolec na domačiji Velika
Pirešica 2
Velika Pirešica - Spominska plošča žrtvam
NOB
Velika Pirešica - Sušilnica za hmelj na domačiji
Velika Pirešica 23
Žalec - Hiša Savinjska 4
Vrbje - Hiša Vrbje 23
Vrbje - Hiša Vrbje 33
Vrbje - Hiša Vrbje 47
Vrbje - Kapelica pri hiši Vrbje 52
Vrbje - Spominska plošča žrtvam NOB
Zabukovica - Gospodarsko poslopje na
domačiji Zabukovica 75
Žalec - Hiša Celjska 5a
Žalec - Hiša Celjska 6
Žalec - Hiša Hmeljarska 2
Žalec - Hiša Hmeljarska 3
Žalec - Hiša Savinjska 117
Žalec - Hiša Šlandrov trg 10
Žalec - Hiša Šlandrov trg 12
Žalec - Hiša Šlandrov trg 13
Žalec - Hiša Šlandrov trg 17
Žalec - Hiša Šlandrov trg 20
Žalec - Hiša Šlandrov trg 21
Žalec - Hiša Šlandrov trg 22
Žalec - Hiša Šlandrov trg 23
Žalec - Hiša Šlandrov trg 26
Žalec - Hiša Šlandrov trg 28
Žalec - Hiša Šlandrov trg 29
Žalec - Hiša Šlandrov trg 3
Zabukovica - Hiša Zabukovica 21
Zabukovica - Kozolec na domačiji Zabukovica
75
Zabukovica - Zidanica na domačiji Zabukovica
141
Zalog pri Šempetru - Zidanica na domačiji
Zalog pri Šempetru 1
Zalog pri Šempetru - Zidanica nasproti hiše
Zalog pri Šempetru 9d
Žalec - Hiša Šlandrov trg 30
Zaloška Gorica - Območje dvorca Zalog
Zavrh pri Galiciji - Domačija Zavrh pri Galiciji
15
Zavrh pri Galiciji - Hiša z zidanico Zavrh pri
Galiciji 20
Zavrh pri Galiciji - Kašča na domačiji Zavrh pri
Galiciji 9
Zgornje Grušovlje - Baltovo gospodarsko
poslopje
Zgornje Grušovlje - Domačija Zgornje
Grušovlje 15
Žalec - Hiša Šlandrov trg 37
Zgornje Grušovlje - Hiša Zgornje Grušovlje 20
Zgornje Grušovlje - Villa rustica Dolge njive
Zgornje Roje - Hiša Zgornje Roje 25
Žalec - Cerkev sv. Kancijana
Žalec - Hiša Šlandrov trg 31
Žalec - Hiša Šlandrov trg 32
Žalec - Hiša Šlandrov trg 33
Žalec - Hiša Šlandrov trg 34
Žalec - Hiša Šlandrov trg 35
Žalec - Hiša Šlandrov trg 36
Žalec - Hiša Šlandrov trg 38
Žalec - Hiša Šlandrov trg 4
Žalec - Hiša Šlandrov trg 40
Žalec - Hiša Šlandrov trg 41
Žalec - Hiša Šlandrov trg 42
Žalec - Hiša Šlandrov trg 43
Žalec - Hiša Šlandrov trg 5
Žalec - Hiša Šlandrov trg 7
Žalec - Hiša Šlandrov trg 8
Žalec - Hiša Šlandrov trg 9
Žalec - Hiša Ulica Savinjske čete 1
Žalec - Domačija Celjska 6
Žalec - Hiša Ulica Savinjske čete 4
Žalec - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo
Slovenije
Žalec - Hiša Celjska 4
Žalec - Kaplanija Savinjska 1
Žalec - Cerkev sv. Nikolaja
91
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec - Mestno jedro
Žalec - Župnišče
Žalec - Obrambni stolp
Železno pri Žalcu - Hiša Železno 17
Žalec - Rojstna hiša Rista Savina
Železno pri Žalcu - Hiša Železno 28
Žalec - Spomenik NOB
Železno pri Žalcu - Zidanica Železno 18
Žalec - Vila Hmeljarska 5
Železno pri Žalcu - Znamenje
Žalec - Zotlova kovačija
PRILOGA A4: Analiza ponudbe nastanitvenih zmogljivosti v destinaciji DC
Tabela 7: Nastanitvene zmogljivosti po občinah destinacije DC v obdobju 2010 – 2008
Občina
Hoteli in
podobne
nast.
Objekti
Braslovče
Celje
Dobje
Dobrna
Kozje
Laško
Podčetrtek
Prebold
Polzela
Rogaška
Slatina
Rogatec
Slov.
Konjice
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Štore
Tabor
Vitanje
Vojnik
Vransko
Zreče
Žalec
Destinacija
skupaj
Savinjska
regija
Slovenija
0
8
0
3
2
8
8
2
0
12
0
4
2
0
0
0
0
1
3
10
2
65
85
647
2010
Nastanitvene
Zmogljivosti
Sob
e6
356
0
247
20
549
747
299
12
947
11
62
38
7
0
4
10
8
24
599
71
4.02
5
5.14
9
42.4
14
Hoteli in
podobne
nast.
Ležišča
Objekti
70
623
0
399
49
1042
2257
897
78
1784
42
125
75
22
0
8
46
24
91
1614
172
9.440
12.504
108.836
9
3
8
6
2
11
3
3
1
2
2
10
2
62
84
667
2009
Nastanitvene
zmogljivosti
Sob
e279
255
428
688
127
20
1.03
4
8
47
52
26
5
15
18
607
70
3.67
9
4.77
9
41.3
00
Ležišč
535
410
825
2.127
382
103
1.807
27
93
133
72
15
38
62
1.643
170
8.442
11.449
103.25
5
Hoteli in
podobne
nast.
Objekti
0
8
0
3
0
7
7
2
0
11
0
2
3
0
1
0
0
2
2
10
2
60
84
654
2008
Nastanitvene
zmogljivosti
Sobe
Ležišča
0
245
0
255
0
417
705
137
12
1040
8
45
45
0
26
0
3
15
18
601
70
3.642
4.799
40.698
0
47
0
413
0
790
2152
392
78
1811
27
88
93
0
72
0
6
38
62
1608
170
7.847
11.374
101.708
92
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A5: Analiza nastanitev po občinah v destinaciji DC
Tabela 8: Vrste nastanitev po občinah destinacije Dežela Celjska
Občina
Vrsta nastanitvenih obratov
Braslovče
Gostišče, pizzerija, prenočišča Ferlič
Celje
Hotel Celjska koča
Kategorija
***
Celje
Hotel Evropa
****
Celje
Hotel Faraon
***
Celje
Hotel Grande *** superior
***
Celje
Hotel Štorman
***
Število kapacitet, cena po vrsti
storitve
Enoposteljna s. – 25 €
Dvoposteljna s. – 40 €
Apartma - 60€
14/2, 3/3sobah, 1ap/4, 2 sobi s
skupnimi ležišči. (74 gostov)
Nočitev z zajtrkom
med 25 – 41 €/os
Polpenzion med 31 – 47 €/os
Polni penzion med 37 – 53 €/os
Najem apartmaja med 45 - 60€/os
Nočitev v planinski sobi – 16€/os.
61 sob
Standardne sobe:
Enoposteljna soba: 62 €
Dvoposteljna soba: 98 €
Nadstandardne sobe:
Enoposteljna soba: 84 €
Dvoposteljna soba: 128 €
Luksuzni apartma - 260 € na noč
20 sob
Enoposteljna soba: 42 – 45 €
Dvoposteljna soba: 69 – 72 €
Triposteljna soba: 89 €
Apartma: 140 €
46 ležišč
Enoposteljna soba: 46 €
Dvoposteljna soba: 69 €
Triposteljna soba: 99 €
1/25, 2/10, 2 superior/5, ap/8, 2
poslovna ap
Enoposteljna soba: 48 - 57 €
Kontakt
03 570 90 74, 031 875 052
[email protected]
05 90 70 405, 041 718 274
[email protected]
03/ 426-90-00
[email protected]
www.hotel-evropa.si
03 42 87 100
[email protected]
www.hotel-faraon.si
03 42 55 100
[email protected]
www.hotelgrande.si
03 426 04 16
[email protected]
www.storman.si
93
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
MCC hostel
Celje
Dijaški dom Celje
Celje
Castle view hostel
Celje
Dom Sv. Jožef
Celje
Prenočišča Slovenka
Dvoposteljna soba: 68 - 84 €
Apartma: 100 - 124 €
1/1,1/8,1/6,2/2, 11 tematsko
opremljenih sob, dvorano, seminarske
03 490 87 40, 040 756 009
prostore, multimedijsko učilnico,
[email protected]
brezplačno izposojo koles.
www.mc-celje.si
Enoposteljna soba: 28 €
Dvoposteljna soba: 21 – 23 €
Večposteljna: 17 €
Enoposteljna soba: 20 €/os
Dvoposteljna soba: 18 €/os
Triposteljna soba: 16 €/os
1/4,1/2
Dvoposteljna soba: 19 €/os
Štiriposteljna soba: 19 €/os
60 ležišč
10/1, 26/2, 2/3, 4 sobah z možnostjo
nastanitve 32 oseb.
Celje
Hochkraut
Dobje
/
Dobrna
Terme Dobrna - Hotel Park
***
Dobrna
Terme Dobrna - Hotel Vita
****
Dobrna
Terme Dobrna - Vila Higea
****
03 426 66 00
www.ddcelje.si
070 22 00 69
www.elfa-sp.si/hostel
[email protected]
059 073 800
[email protected]
www.jozef.si
041 642 048,
[email protected] e-poštni naslov
je zaščiten proti smetenju. Če ga
želite videti, omogočite Javascript.
10 sob/24 ležišč
Enoposteljna soba: 38 €
Dvoposteljna soba: 53 €
Triposteljna soba: 72 €
Štiriposteljna: 84 €
03 427 91 00
[email protected]
Francosko ležišče: 45 €/os
Dvoposteljna soba: 49 €/os
(z zajtrkom za 1 noč)
Francosko ležišče: 59 €/os
Dvoposteljna soba: 63 €/os
(z zajtrkom za 1 noč)
Dvoposteljna soba – standard: 54
€/os
Dvoposteljna soba – superior: 57
03 7808 110
[email protected]
www.terme-dobrna.s
03 7808 110
[email protected]
www.terme-dobrna.s
03 7808 110
[email protected]
www.terme-dobrna.s
94
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Kozje
Motel Ribnik
***
Laško
Hotel Hum
***
Laško
Hotel Rimski dvor(Rimske Tolpice)
****
Laško
Hotel Savinja
***
Laško
Hotel Sofijin Dvor (Rimske Toplice)
****
Laško
Hotel wellness park Laško
****
Laško
Hotel Zdravilišče Laško
****
Laško
Hotel Zdraviliški dvor (RimskeTolice)
***
Laško
Vila Moment
€/os
(z zajtrkom za 1 noč)
24 ležišč
28 sob, 54 ležišč
Nočitev z zajtrkom: 60
68 dvoposteljnih sob in suit
Twin: 124 €
Suita: 130 - 224 €
(cena za 2x polpenzion)
10 visoko kakovostno opremljenih,
eno in dvoposteljnih sob
Enoposteljna soba: 45 €
Dvoposteljna: 60 €
Apartma: 80 €
43 sob
Dvoposteljna soba – 194 €
Apartma : 236 – 244 €
(cena za 2x polpenzion)
181 sodobno opremljenih hotelskih
sob in 7 hotelskih apartmajev
Nočitev z zajtrkom: 100
208 sob s 365 ležišči. Vse sobe so
visoke kategorije štirih zvezdic.
Poudarjamo pa, da je 48 sob z 98
ležišči prilagojenih invalidom
Nočitev z zajtrkom: 81
76 eno- in dvoposteljne sobe ter
apartmaji
Dvoposteljna soba: 112€
Twin: 118€
Apartma:146-158€
(cena za 2xpolpenzion)
6 dvoposteljnih sob,
2 sobi pa vam ponujata dodatna
ležišča.
1 oseba: 34 €
2 osebi: 55 €
03 80 90 340
03 734 89 00
[email protected]
www.thermana.si
03 574 20 00
[email protected]
www.rimske-terme.si
059 221 076, 041 395 226
03 574 20 00
[email protected]
www.rimske-terme.si
03 423 21 00
[email protected]
www.thermana.si
03 423 21 00
[email protected]
www.thermana.si
03 574 20 00
[email protected]
www.rimske-terme.si
82 050 751,041 435 902
[email protected]
www.vilamonet.si
95
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Penzion Vitapark
***
8 sob, 26 ležišč, 4/2, 3/4,1/6
Dvoposteljna soba: 48 €
Štiriposteljna: 96 €
Šestposteljna: 132 €
Laško
Vila Sisi (Rimske Toplice)
****
3 apartmaji
Laško
Planinski dom na Šmohorju
Laško
Apartmaji Pirc
***
Laško
Vila Aina
***
Laško
Apartmaji Carpe Diem
***
27 ležišč v sobah, 11 v skupnih
ležiščih.
2/2+2, 1/4+4
Rdeči apartma: 50 €/ 2 osebi
Modri apartma: 50 €/ 2 osebi
Zeleni apartmaja: 80 €/ 4 osebe
3 apartmaje (2+2) ali (4+2)
2 suiti (4 osebe), 7 dvoposteljnih sob
Dvoposteljna soba: 60 €
Apartma 2: 110 €
Apartma 4: 140 €
4 apartmaji, 1/2+2, 1/4, 1/6
Laško
Golob Jožica
**
1ap/5 os
Laško
Apartma Jaka
**
Apartma za 2-4 osebe
Laško
Apartma pod Gamsom
***
1ap/2+2
Apartma: 50 €
Laško
Apartmaji Veno
****
Ap studio: 85 €
Ap. 1/2+1: 95 €
Ap. 1/2+2: 105 €
03 829 70 00
[email protected]
www.terme-olimia.com/
03 829 70 00
[email protected]
www.terme-olimia.com/
Podčetrtek
Wellness hotel Sotelia
****
135 dvoposteljnih sob, 4 apartmaji, 6
suit
Zeleni paket: 189 €/os
Rdeči paket:
Podčetrtek
Hotela Breza
****
167 dvoposteljnih sob, 18 apartmajev
nočitev z zajtrkom: 79 € /os
03 573 16 10
[email protected]
www.vitapark.si
03 574 20 00
[email protected] www.rimsketerme.si
03 573 32 70
[email protected]
03 573 14 55,031 704 930
[email protected]
www.kmetijapirc.si
05 922 76 52, 030 642 765
[email protected]
www.vila-aina.com
03 573 03 35, 031 269 471
051 619 087
[email protected]
freeweb.t2.net/apartJAKA/index.html
041 753 593
[email protected]
www.freeweb.siol.net/gucekm
03 898 57 81, 031 625 561
[email protected]
http://www.apartmaji-veno.si
96
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Podčetrtek
Hotel Jasmin
Podčetrtek
Aparthotel Rosa
****
Podčetrtek
Aparthotel Barbara
***
Podčetrtek
Gostišče Ciril - YH Podčetrtek
20 sob z možnostjo dodatnega
ležišča 1x polpenzion: 35 – 40 €
345 ležišč, 94 apartmajev
Ap1/2+1:118 - 130 €
Ap1/2+2:130 - 143 €
Ap 1/3+2: 153 – 168 €
Ap 1/4+1:202 - 222 €
1/2, 2ap/2, 2ap/3, 3ap/4, 3ap/5
8/2, 4/3
Cena: 14-16 € na nočitev
Penzion Rebeka in Karolina - 40
ležišč, apartmaji
Enoposteljna soba: 35 - 40€
Dvoposteljna soba: 30 - 35 €
Apartma: 65 – 75 €
8/2, 4 apartmaji /4 sobe, 2apartmaja/6
ležišč
Cene: 16 – 25 €
34 ležišči v dvoposteljnih sobah in
apartmajih
Sanje enoposteljna: 24 – 31 €
Sanje dvoposteljna: 31 – 38 €
apartma prestige: 80 €
Podčetrtek
Domačija Jelenov Greben
Podčetrtek
Pivovarna in pivnica Haler
***
Podčetrtek
Gostišče Amon
****
Podčetrtek
Apartmaji Arzenšek
2ap/4
Podčetrtek
Apartma Dirnbek
1ap/2-4 osebe
Podčetrtek
Apartmaji in soba Helena Kocijančič
***
Podčetrtek
Apartma Ksenja
***
Podčetrtek
Apartma Lara
3/2, 1ap/2, 2ap/4
1ap/3-4 osebe
cena: 21-30€
1ap/4
cena: 16 – 30 €/os
03 81 20 500, 041 684 330
[email protected]
http://www.jasmin.si
03 829 70 00
[email protected]
www.terme-olimia.com/
03 818 38 00, 051 341 319,
[email protected]
03 582 91 09
[email protected]
www.ciril-youthhostel-bc.si
03 582 90 46
[email protected]
www.jelenov-greben.si
03 812 12 00
[email protected]
www.haler-sp.si
03 818 24 80
[email protected]
http://www.amon.si
03 581 39 25, 041 667 473
arzenš[email protected]
031 615 156
[email protected]
03 582 35 89, 041 756
[email protected]
424http://www.apartmajikocjancic.si
041 794 104,
http://www.podcetrtek.com,
[email protected]
03 582 31 21, 031 479 395
[email protected]
97
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
www.apartma-lara.com
Podčetrtek
Apartmaji Mlaker
Podčetrtek
Apartmaji Sole
***
Podčetrtek
Apartma Seba
****
Podčetrtek
Vas Lipa
***
Podčetrtek
Kamp Natura
****
Polzela
Planinski dom na Gori Olki
Prebold
Kamp Dolina
***
Prebold
Kamp Gaj - Prebold
**
Prebold
Kamp Park
***
Prebold
Garni Šport Hotel Prebold
***
Prebold
Dom pod Reško planino
Rogaška
Slatina
Grand hotel Donat
****Superior
2ap/3, 2ap/4
Ap 1: 30 €
Ap 2: 35 €
Ap 3: 40 €
Ap4: 35 – 45 €
2ap/4, 1ap/6
40 EUR za 4 posteljni apartma
60 EUR za 6 posteljni apartma
1ap/4, 1/3
541 ležišč, 25 hiš, 136 apartmajev.
Ap1/2+1:118 - 130 €
Ap1/2+2:130 - 143 €
Ap 1/3+2: 153 – 168 €
Ap 1/4+1:202 - 222 €
110 prostorov za kampiranje
Nočitev in kopanje:14,90 – 16.90
€/os
50 ležišč in 150 sedežev
Cena: 6,25 €/os,
Oseba v sobi: 22
Apartma za 4 os: 65.
Cena 7-8 €/os
Bungalov 70 €
30-40 parcel, za 80-100 obiskovalcev
Cena: 8€/os, Soba za 1os:31€, soba
za 4 os: 63€.
24/2, 4/1 , 1ap
Enoposteljna soba: 40 €
Dvoposteljna soba: 60 €
Apartma2-4 os:160 €
(nočitev z zajtrkom)
30 postelj v skupnem ležišču.
167 sob, 267 stalnih in 55 dodatnih
ležišč, 3 luksuzni apartmaji in 7 velikih
dvoposteljnih sob iz naravnih
03 810 92 10, 051 381 079
[email protected]
http://www.i-t.si
031 888 500
[email protected]
freeweb.siol.net/polajz33/
03 582 92 87, 041 794 105
[email protected]
03 829 70 00
[email protected]
www.terme-olimia.com/
03 829 70 00
[email protected]
www.terme-olimia.com/
03 572 43 78
03 572 46 78
03 700 19 86, 041 472 496
03 703 40 60
[email protected]
www.garnisporthotel.com
03 57 24 723, 041 783 391
03 811 30 00
[email protected]
www.ghdonat.com
98
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
materialov za izvajanje programov
anti-aginga.
Enoposteljna soba: 89 -108 €/os
Dvoposteljna soba: 69 -200 €/os
Apartma superior: 158 – 190/os
Apartma predsedniški: 221-305/os
Apartma deluxe: 221 – 300/os
(polpenzion na dan na os)
81 sob, 151 ležišč, 12 dodatnih ležišč
Enoposteljna soba:70 - 88 €/os
Dvoposteljna soba: 70 -120 €/os
Apartma: 100 - 300€/os
(Polpenzion na dan na osebo.)
249 sob, 395 ležišč
Dvoposteljna soba LUX:196 - 216
€/os
Dvoposteljna soba SUP:180 -200
€/os
(2 dni na osebo)
Rogaška
Slatina
Grand hotel Rogaška
****Superior
Rogaška
Slatina
Grand hotel Sava
**** Superior
Rogaška
Slatina
Hotel Zagreb
****
51 sob, 100 ležišč
Dvoposteljna soba: 140 – 150 €/os
Rogaška
Slatina
Hotel Aleksander
***** Superior
20 sob, 52 ležišč
Rogaška
Slatina
Hotel Styria
****
Rogaška
Slatina
Hotel Strossmayer
****
Rogaška
Slatina
Grand Slam hotel
***
Rogaška
Slatina
Hotel Slatina
***
46 sob, 92 ležišč
Dvoposteljna soba: 56 -70 €/os
(polpenzion na osebo na dan)
46 sob, 92 ležišč
Enoposteljna soba: 64 – 78 €/os
Dvoposteljna soba:54 – 68 €/os
Apartma: 120 – 150 €/os
(polpenzion na osebo na dan)
25 sob, 50 ležišč
Dvoposteljna soba: 28 – 58 €/os
(polpenzion na osebo na dan)
62 sob, 127 ležišč
Enoposteljna soba:56 – 59 €/os
03 811 20 00
03 811 40 00
[email protected]
www.rogaska.si
03 811 40 00
[email protected]
www.rogaska.si
03 81 22 800
[email protected]
www.hotel-aleksander.com
03 811 30 00
[email protected]
www.ghdonat.com
03 811 20 00
03 818 62 50
03 818 41 02
[email protected]
99
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Hotel Slovenija
****
Rogaška
Slatina
Minimotel Mijošek
***
Rogaška
Slatina
Počitniški dom ZDUS
***
Rogaška
Slatina
Hotel Manzato
***
Rogaška
Slatina
Vila Golf apartmaji
**
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Dvoposteljna soba: 45 – 48 €/os
(nočitev z zajtrkom)
65 sob, 120 ležišč, 5 dodatnih ležišč
Enoposteljna: 62 – 70 €/os
Dvoposteljna: 52 – 60 €/os
Apartma: 82 – 98 €/os
(polpenzion na osebo na dan)
www.hotelslatina.com
19 sob, 39 ležišč
www.mijosek.com
11 sob, 26 ležišč
Sam v sobi: 25 €/os
Dve osebi v sobi: 45 €/os
Tri osebe v sobi: 60 €/os
42 ležišč v dvo in troposteljnih sobah
Nočitev z zajtrkom 1 kategorije: 48
Nočitev z zajtrkom 1 kategorije: 42
1ap/2, 1ap/2+2
Cena: 42 - 65 €/os
(minimalen najem 5 dni)
03 811 50 00
03 818 29 50
[email protected]
www.zdusrogaska.si
03 581 61 40, 070 218 960
www.hotel-manzato.eu
03 819-02-00
Planinski dom na Boču
Sobe s 70 ležišči
03 5824 6 17, 031 671 418
Koča Velikonočnica
25 skupnih ležišč
040 608 474
Rogaška
Slatina
Nočitve Angelina, Zofija Škrabl s.p.
****
Rogaška
Slatina
Dom Vita
***
Rogaška
Slatina
Apartma Pak
***
Rogaška
Slatina
Vila Počitniška hiša Pak
***
12 sob, 24 ležišč
Enoposteljna soba: 24 €
Dvoposteljna soba: 27 €
Apartma (za 2 osebi): 48 €
5/2, 1ap/2 -4,
Ap 2-3 os: 45 €
A 4-5 os: 70 €
Dvoposteljna soba: 30 €
1ap/4, 1ap/2
Ap Sonce: 48 - 58 €,
Ap Luna: 28 – 38 €
2-8 oseb
Za 2 osebi: 60– 70 €
Za 4 osebe:70 – 90 €
Za 6 oseb:100 – 120 €
Za 8 oseb: 130 – 150 €
082 051 950, 051 346 87
[email protected]
www.n-angelina.si
03 5814 944, 041 364 167
[email protected]
www.vitaingrid.com
041 242 766
[email protected]
www.apartma-pak.s
041 242 766
[email protected]
www.apartma-pak.s
100
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Sobe Kvesić
***
2/2
Rogaška
Slatina
Počitniška hiša vila Zlatorog
***
Ap/7-8
Rogaška
Slatina
Park hotel Rogaška
***
Ap/2-4os
Rogaška
Slatina
Sobe Natalija – Pisek - Hrepevnik
***
Ap/4-6os
Rogatec
Rubijev dom na Donački gori
Slovenske
Konjice
Penzion Kračun
Slovenske
Konjice
Slovenske
Konjice
Zlati Grič d.o.o.
Gostišče Ulipi
5 sobah je 24 postelj, na skupnem
ležišču pa bodo uredili 40 ležišč
***
24 ležišč, 12/2
Dvoposteljna soba: 40 – 64 €
****, vinska klet
apartmaji, 10 ležišč
Trta 2+2: 95 €
Rozga 2+2: 80 €
Vitica 2 : 60 €
***,
44 ležišč, 7/2, 10/3
03 581 38 18, 041 676 888
[email protected]
www.rogaska-slatina.com
041/ 639 770
[email protected]
03 819 23 85
[email protected]
www.oranzno-poletje.com
031 890 610
[email protected]
Oskrbnica:031 344 610, Najemnik:
041 621 228
[email protected]
051 330 511
[email protected]
www.penzion-kracun.si
03 758 03 61, 03 758 03 81
[email protected]
www.zlati-gric.si
03 752 06 16
[email protected]
www.ulipi.com E-poštni naslov je
zavarovan pred nezaželeno pošto,
za ogled potrebujete Javascript.
Slovenske
Konjice
Hotel Dravinja
****, lux ap
54 ležišč
Enoposteljna: 45 €
Dvoposteljna: 58 €
Triposteljna: 82 – 90 €
Apartma za 2 os: 80€
(nočitev z zajtrkom)
Slovenske
Konjice
Gostišče Wiking
***
2/2, 2/2+2, 1ap/4
03 757 25 82, 041 662 582
www.wi-king.com
Slovenske
Konjice
Gostišče Fink
20 ležišč
03 757 37 00
03 757 57 00
[email protected]
www.hotel-dravinja.com
101
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
2/2+2
Dvoposteljna soba: 46 €
Prenočišče za 1 osebo: 30 €
53 ležišč
Enoposteljna: 42 €
Dvoposteljna: 68 €
Triposteljna: 86 €
14 ležišč
Enoposteljna: 35/os €
Dvoposteljna: 29/os €
(Nočitev z zajtrkom.)
6 ležišč
Enoposteljna: 42 – 62 €
Dvoposteljna: 65 – 82 €
Slovenske
Konjice
Gostišče pod Orehi
***
Šentjur
Hotel Žonta
***
Šentjur
Gostišče Bohorč
***
Šentjur
Gostišče Miran
Šentjur
Gostišče Montparis
****
6 ležišč
Šentjur
Gostilna Lesjak Ana
**
3 ležišč
Šentjur
Planinski dom na Resevni
12 sob, 24 ležišč
Šmarje pri
Jelšah
Turistična kmetija Bizjak
3 jabolka
2/3, 2/2, 1ap/6, 1ap/5- 21 ležišč
Nočitev: 16 €
Apartma /5: 75 €
Apartma/6: 90 €
Štore
/
Turistična kmetija Weiss
Miklavž pri
Taboru 37
3304 Tabor
4 /2 8 ležišč
Nočitev z zajtrkom: 25€/os
Gostilna Kuzman
**
3/2
Tabor
Vitanje
Vitanje
Apartma Nadja
1 ap/6
Vitanje
Apartma Borovnik
1/6+1,
Vitanje
Apartma Janko in Metka
***,**
12 ležišč, 1ap/4+1**,1ap/5+2***
Vojnik
Turistična kmetija - Soržev mlin
3 jabolka
1ap/2+1,1ap/3+2, 1ap/4+1
Ap2:34€
031 850629
[email protected]
www.podorehi.s
03 746 12 50
[email protected]
www.hotel-zonta.si
03 746 14 30, 041 666 726
[email protected]
www.gostisce-bohorc.com/
05 997 00 87 ali 051 438 038
[email protected]
03 748 10 10, 040 846 135
www.montparis.com
03 579 31 28
03 5740 563,
info@planisnkodruštvo – sentjur.si
03 810 30 50, 040 846 967
[email protected]
www.turisticna-bizjak.com/
03 572 71 11, 041 706 433,
031 619 484
[email protected]
www.turisticna-kmetija-weiss.si
03 577 50 46
[email protected]
03 577 54 50, 041 775 200,
[email protected]
www.borovnik-sp.si
03 781 25 42, 041 571 473
[email protected]
102
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Ap3:50€
Ap4:66€
Vojnik
Apartma Huba
1ap/3
Vransko
Prenočišča Močnikov Mlin
Dvo in troposteljne sobe in apartmaji
za 2-4osebe.
Vransko
Pri gromski streli, Grom Petja
***
10 oseb,
Vransko
Planinski dom I. Štajerskega bataljona
na Čretah.
3 kategorija
8 sob, skupna ležišča za 1o ljudi
Vransko
Gostišče pri Tini
**
Vransko
Gostilna Koprivšek
Zreče
Hotel Dobrava 2000 – Terme Zreče
****
Zreče
Hotel Dobrava – Terme zreče
***
Zreče
Vila terme Zreče
****
Zreče
Hotel Planja - Rogla
****
Zreče
Hotel Brinje - Rogla
***
Zreče
Hotel pod Roglo
***
4/2, 1/3
5 sob, 11 ležišč
8/1,29/2,10/4, 4ap/relax, 3ap/clasic
Enoposteljna: 90 €
Dvoposteljna: 75 €
Suita: 84 €
11/1, 18/2, 4/3, 6/2, 1 ap
Enoposteljna: 79 €
Dvoposteljna:65 €
Triposteljna: 75 €
40/2, 40ap/2+2
Enoposteljna: 69 €
Dvoposteljna: 58 €
(nočitev s polpenzionom)
2/1, 10/2, 4/3, 11 suit, 3ap
Enoposteljna: 70 – 79 €
Dvoposteljna: 60 – 70 €
Ap: 63 – 84 €
(nočitev s polpenzionom)
11/2+2, 11/4+2
Enoposteljna: 53 – 58 €
Dvoposteljna: 42 – 48 €
(nočitev s polpenzionom)
4ap/2+2, 2ap/lux, 16/2
03 781 40 10, 031 650 157
e-mail: apartmahuba@gmail
03 703 16 02,041 647 832
[email protected]
www.mlin.si
03 705 50 66
[email protected]
www.muzej-motociklov.com
03 57 25 141, 03 57 25 285
info@planinsko-društvo-vransko.si
03 572 55 80
[email protected]
/www.slodesign.com/tina
03 572 55 80, 031 474 114
03 757 61 56
[email protected]
www.unitur.eu
03 757 61 56
[email protected]
www.unitur.eu
03 757 61 56
[email protected]
www.unitur.eu
03 757 61 55
[email protected]
www.unitur.eu
03 757 61 55
[email protected]
www.unitur.eu
3757 68 00
103
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Hotel Rogla - Rogla
***
Zreče
Hotel Zvon
***
Zreče
Hotel Smogavec
***/****
Zreče
Apartma Borovnica Rogla
***
Zreče
Apartma Breza
****
Zreče
Apartma CDR
***
Zreče
Apartma Cokla
***
Zreče
Apartma Franček
***
Zreče
Apartma Gaber
****
Enoposteljna: 40 €/os
Dvoposteljna: 35 €/os
Ap: 35 – 60 € /os
88/2
Enoposteljna: 63 – 70 €
Dvoposteljna:42 – 84 €
2/2, 4/2+2, 2/3, 4ap/2+2, 2ap/4+2,
1ap/3+2.
Enoposteljna: 47€
2 in 3 –posteljna: 37 €
Ap 2+2: 80 €
Ap 4+2: 100 €
112 ležišč, *** 25/2+1, 5 suit, 1ap/2+2
Enoposteljna soba: 60-80 €
Dvoposteljna soba: 80 – 100 €
Triposteljna soba: 100 – 120 €
Štiriposteljna soba: 120 €
Ap: 90 €
1/5, 1/3,
Modri apartma in zeleni apartma
10 ležišč 1ap/2+2, 1ap/4+2
Breza I(2+2): 50 – 70 €
Breza II(4+2):60 – 80 €
1/4+3
2 osebi: 30 – 33 €
3 osebe: 35 – 38 €
4 osebe: 38 – 42 €
5 oseb:42 – 46 €
6 oseb: 46 – 50 €
7 oseb: 50 – 54 €
19 ležišč, 1ap/3+2, 1ap/4+2, 1ap/6+2
Cokla 3(3+2): 40 – 85 €
Cokla 1 (4+2): 50 – 95 €
Cokla – Rogla(6+3): 70 - 190 €
6 ležišč, 1/4+2
Cena: 90 - 125
1/6+2
[email protected]
www.hotelpodroglo.com
03 757 61 55
[email protected]
www.unitur.eu
03/ 757 3600
[email protected]
www.hotelzvon.biz
3 757 66 00
[email protected]
www.smogavc.com
03 577 54 50, 041 775 200,
[email protected]
www.borovnik-sp.si
059 229 104,041 988 755
[email protected]
www.apartma-breza.s
03 5762 331, 051 206 107
[email protected]
www.apartma-cdr.com
041 506 959
[email protected]
www.cokla.si
03 575 37 26, 041 450 272
www.francek.gajba.net
Apartmajsko naselje Rogla
104
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Apartma Jagoda
***
22 ležišč, 2ap/4+2, 1ap/5+2, 1ap/4+1
Brezovje nad Zrečami 2/b
3214 Zreče
www.apartmajagoda.si
041 681 382
[email protected]
www.apartmaji-jasa.si
Zreče
Apartma Jasa
***
8 ležišč, 1ap/6+2
6 oseb: 60 – 160 €
7 oseb: 65 – 180 €
8 oseb: 70 – 190 €
Zreče
Apartma Kejžar
****
20 ležišč, 1pa/2+2, 2ap/4+2
03 757 67 04, 041 676 594
[email protected]
www.freeweb.siol.net/sanident
041 640 716
[email protected]
www.kragulj.si
Zreče
Apartmaji Kragulj
***
24 ležišč, 1ap/4+2, 1ap/6+2, 1ap/7+2
Ap (4+2): 300 - 980
Ap (7+2): 400 - 1140
(Najem za 7 dni)
Zreče
Apartmaji Lipa
***
14 ležišč, 1ap/2, 1ap/2+2, 1ap/8
Zreče
Apartmaji Logarnica
***
6 ležišč, 2/3, 1ap/4+2
Zreče
Apartma Maki
***
6 ležišč, 1/4+2
Zreče
Apartma Nacek
***
10 ležišč, 1ap/4,1ap/4+2
Ap(4-6):45 – 60 €
Ap(4): 40 - 70 €
Zreče
Apartmaji Nune
****
18 ležišč, 3ap/4, 1ap/6
Zreče
Apartma Pohorski Zvonček
****
18 ležišč, 2ap/5+4
Zreče
Apartma Pohorsko srce
**
10 ležišč, 2ap/4+1
Zreče
Apartma Rogla 54
Zreče
Apartmajska hiša Potnik
***
Zreče
Apartmaji Gemis
**
12 ležišč, 3ap/4
Cena: 31 – 68 €/dan
Zreče
Bungalovi Rogla
***
33/4+2, 10/2+2
12 ležišč
18 ležišč, 1ap/6, 1ap/8+2
Enoposteljna soba: 16 €
Dvoposteljna soba: 32 €
Apartma: 70 – 90 €
03 757 6552, 041 647 549
[email protected]
www.apartmaji-lipa.com
Kovaška cesta 40, 3214 Zreče
Ulica Jurija Vodovnika 7
3214 Zreče
031 79 08 36
info@apartmaN-zreče.si
www.apartman-zrece.s
Apartmajsko naselej Nune
3214 Zreče
Breg 23/a,
3214 Zreče
Apartmajsko naselje Rogla
03 576 22 07,031 762 728
[email protected]
www.apartmapotnik.com
07 49 66 551
[email protected]
www.region.si/rogla1.php
03 757 61 55
105
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Zreče
Zreče
APARTMAJSKE HIŠE ROGLA
App Gaber 77
APARTMAJSKE HIŠE ROGLA
App hiša Rogla na Jurgovem
APARTMAJSKE HIŠE ROGLA
Pohorska hiša Lukanja1, Lukanja 2,
App v Lukanji 1
3 in 4 posteljni: 58 – 69 €
6 in 7 posteljni: 74 – 84 €
[email protected]
www.unitur.eu
***
3 ležišč
Apartmajsko naselje Rogla
***
12 ležišč, 1/2, 1/4, 1/6
Jurgovo
***
18, ležišč, 1/4, 1/6, 1/8
Lukanja
Zreče
Apartma Alojz Rozman
***
8 ležišč, 1ap/7+1
Zreče
Apartma Milan Rozman
***
8 ležišč, 1ap/8
Zreče
Rumani apartma
***
8 ležišč, 1/6+2
Zreče
Apartma Sonček
***
6 ležišč, 1ap/4+2
Zreče
Apartma Tamara
****
8 ležišč, 1ap/6+2
Zreče
Apartma Tinček
***
10 ležišč, 1ap/4+2, 1ap/4
Zreče
Apartma Vidmar - Bina
***
6 ležišč, 1ap/4+2
Zreče
Apartma Vidmar - Maja
***
6 ležišč, 1ap/4+2
Zreče
Zeleni apartma
***
8 ležišč, 2/4
Zreče
Zimzeleni Apartma
***
10 ležišč, 1ap/4, 1ap/6
Zreče
Gostilna Jurček
***
1/1, 4/2
Enoposteljna soba: 35 €
Dvoposteljna soba: 30 €
Zreče
Koča na Jurgovem
***
4ap/2, 1ap/3+3, 1pa/4+3
Zreče
Koča na Pesku
***
47 ležišč
Skomarje 36/a
3214 Zreče
Skomarje 36/a
3214 Zreče
Ulica 12 oktobra 15
3214 Zreče
Planina 35
3214 Zreče
Resnik 35/a
3214 Zreče
Ogljarska ulica 12
3214 Zreče
Apartmajsko naselje Rogla
3214 zreče
Apartmajsko naselje Rogla
3214 zreče
Loška gora 39
3214 Zreče
Ogljarska 10
3214 zreče
041 686 725
[email protected]
www.gostilna-jurcek.si
03 757 61 55
[email protected]
www.unitur.eu
03 757 61 55
[email protected]
106
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
www.unitur.eu
Zreče
Gostišče Smogavec
***
12/2, 1ap/4+1,
Enoposteljna soba: 43 €
Dvoposteljna soba: 34 €
Triposteljna soba: 29 €
Štiriposteljna soba: 25 €
(nočitev z zajtrkom)
Zreče
Mladinsko prenočišče Jelka
**
58 ležišč
Zreče
CŠOD GORENJE
Žalec
Hotel Žalec& casino Rubin
Žalec
Gostišče in penzion Cizej
9 dvo in troposteljnih sob
Žalec
Planinski dom na Šentjungert
20 skupnih ležišč
03 757 61 55
[email protected]
www.unitur.eu
Gorenje pri Zrečah 19,
3214 Zreče
03 713 17 00
[email protected]
http://www.hotel-zalec.si
03 714 80 60, 041 616 812
www.cizej.si
03 572 84 02
Žalec
Planinski dom na Bukovici
20 skupnih ležišč
041 223 735
Žalec
Dragov dom na Homu
12 ležišč v sobah in 21 skupnih ležišč
03 571 64 21
70 ležišč, 2/2, 4/3, 5/4, 5/6,1/5
***
44 sob, 2ap ter 2 sobi z jacuzzijem
386 3 757 35 50
[email protected]
www.smogavc.com
Vir: Spletne strani občin, turističnih portalov ter ponudnikov, 2011.
107
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A6: Gostinska prehrambena ponudba v občinah destinacije Dežela Celjska
Tabela 9: Gostinska ponudba v občinah destinacije Dežela Celjska
Občina
Naziv obrata
Število kapacitet (v
obratu, na terasi)
Ponudba
Dnevno pripravljamo malice, kosila, večerje in ala kart
Braslovče
Braslovče
Gostilna Pizzerija Ferlič
Ervin s.p.
Restavracija Sajevic
Okrog 100
70 znotraj, 70 zunaj
Braslovče
Gostilna - pizzerija Štorman
90 znotraj, 30 zunaj
Parižlje
Braslovče
Gostilna Gomlanka
65 znotraj, 20 zunaj
Celje
Gostilna Mlakar
220 znotraj, 30 zunaj
Celje
Gostilna Jež
70 do 80 oseb
Celje
Hotel Štorman Celje
260 znotraj, 30 zunaj
Naslov in kontakt
Spodnje Gorče 3
3314 Braslovče
03 57 090 74, 031 875 052
[email protected]
www.gostilna-ferlic.co.nr
vedno sveže morske in sladkovodne specialitete.
Pripravljamo jedi s klasičnega žara, iz krušne peči in
podpeke, jedi s tartufi, slovenske kuhinje ter pristne
domače sladice.
Preserje 9a
3314 Braslovče
Hišne specialitete:
hišna pizza, plošča Štorman, štormanove sladice
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Parižlje 20
3314 Braslovče
03/491 20 80,
[email protected],
http://gostilne-hotelstorman.com
Malice, skupine po dogovoru
Gomilsko 45, 3303 Gomilsko
03 572 64 06
Teharska cesta 2
3000 Celje
03/ 548 50 90, 031/ 672 377
Malice in kosila
03 492 66 03
Linhartova ulica 6,
3000 Celje
Hišne specialitete:
Mariborska cesta 3
domača gobova juha, svinjska ribica po celjsko,
3000 Celje
štormanove sladice
03/426 04 26,
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
[email protected],
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski http://gostilne-hotel-
108
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Jedi na žaru ter izpod peke, široka paleta jedi klasične
ponudbe, posebej pestra pa je tudi izbira morske hrane.
Celje
Gostilna Amerika
170 v 3 prostorih
storman.com
03/541 93 20
Mariborska cesta 79,
3000 Celje
[email protected]
Celje
Gostilna Čulk
53 znotraj, 40 zunaj
Celje
Restavracija Franc Loger
26 znotraj, 24 zunaj
Celje
Gostilna Koštomaj
80 znotraj, 60 zunaj
Celje
Gostilna Francl
80 znotraj, 80 zunaj
Celje
Gostilna Matjaž
90 znotraj
Celje
Gostilna pri Medvedu
200 znotraj, 80 zunaj
www.gostilna-amerika.com
Hišne specialitete: ohrovtova pečenka, srna v divjačinski Lava 20
omaki, pečene bučke
3000 Celje
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi
03/5472 150,
[email protected]
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
Cesta v Laško 11
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski 3000 Celje
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
03/5481 760,
žaru.
inetia.com/logar.htm
Hišne specialitete: tris slovenskih štrukljev, jurčki z
rezanci, domače koline (pečenice z zeljem, krvavica z
Kukovčeva 2
repo in matevžem)
3000 Celje
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
03/4266 045
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, sladkovodne ribe, [email protected]
vegetarijanske jedi, jedi na žaru.
Hišne specialitete: pašteta iz prekajene postrvi, žlikrofi z Zagrad 77
jurčki, gratinirani štruklji
3000 Celje
Domače slovenske jedi, jedi iz divjačine, sladkovodne
03/4926 460
ribe, vegetarijanske jedi, jedi na žaru
[email protected]
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, sladkovodne ribe,
vegetarijanske jedi, jedi na žaru
Znani so po domači slovenski hrani. Nudijo znane
slovenske specialitete in lastne slaščice. Malice in kosila
strežejo celi dan.
Gosposka 16
3000 Celje
03/5441 170
03/490-77-00
Cirila debelaka 7a
3000 Celje
www.gostilna-medved.com
109
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Celje
Celje
Gostilna Ivan Kolar
Pizzerija Picikato
Pizzerija Verona
50 znotraj, 30 zunaj
Hišne specialitete: vražji zrezek, lignji na več načinov
(na žaru, polnjeni, ocvrti), zavitki (skutini, jabolčni),
postrvi po tržaško, slani štruklji
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, ribje jedi in morski sadeži,
sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na žaru
Pice iz krušne peči, italijanske specialitete, sladice
80 znotraj
100 znotraj, 40 zunaj
Pizze, jedi na žaru, italijanske jedi, tortilje in mehiške
jedi, morske jedi.
Obrtniška 12
3202 Ljubečna
03/5461 452
Teharje 21
3221 Teharje
03 541 10 10
[email protected]
www.picikato.com
Opekarniška cesta 9
3000 Celje
03 491 17 40, 041 652 856,
www.verona.si
Pice, testenine, juhe.
Dečkova cesta 41
3000 Celje
Celje
Pizzerija Oliva
80 znotraj, 80 zunaj
03 492 73 23, 031 374 652
[email protected]
www.oliva.si
Celje
Hochkraut
dve jedilnici s 25 do 50 Malice, kosila, domače slovenske jedi, ribje jediU
sedeži, Velika
restavracija s 180
sedeži,
skupaj 280 sedežev
Tlačan - Gostilna pri
Kmetec
100 oseb, Hermanova
soba 40, Friderikova
soba 25, terasa 50
poročna soba 120
Domače slovenske jedi, morske jedi, divjačina…
Celje
03 427 91 00
Tremerje 2,
3000 Celje
03 544 25 55
Gostilna pri Kmetec
Zagrad 140a
3000 Celje
[email protected]
www.tlacan.si
110
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Celjska koča
90 sedežev
Domače jedmi in pestra izbiro različnih kuharskih
specialitet. Malice in dnevna kosila.
Hrana po naročilu
Celje
Gostišče Loger
10 sedežev
testenine
Celje
La storia Trattoria
70+30+20 znotraj, 60
+ 60 zunaj
Domače specialitete, ribje jedi, degustacijski meniji,
Celje
Hotel Evropa
80 znotraj
Dobje
Gostišče Olga
140 znotraj, 40 zunaj
Dobje
Kozjanska Domačija
60 znotraj
Dobje
Gostilna pri Urški
80 znotraj
Hišne specialitete: gobova juha, pljučni medaljoni, sirovi
štruklji, potratna potica
Stalna gostinska ponudba: Domače slovenske jedi
Domače, kmečke jedi v pristnem ambientu. Specialiteta
je pečen krompir v oblicah.
Domača slovenska hrana, jedi po naročilu.
Dobrna
Gostilna Koren
110 znotraj, 60 zunaj
Dobrna
Gostinstvo Lovec d.o.o.
24 ljudi, 50 zunaj
Kozje
Mote Ribnik
restavracija 100
Poznana po hišnih specialitetah, divjačini, sladkovodnih
in morskih ribah in jedeh z žara.
Gostiče je trenutno v prenovi
059 070 405
Pečovnik 31,
3000 Celje
[email protected]
www.celjska-koca.si
03 54 81 760
Cesta v Laško 11
3000 Celje
www.loger.si
Glavni trg 12
3000 Celje
040 16 86 56, 03 588 30 85
[email protected]
lastoria.si/celje
03/ 426-90-00
Krekov trg 4
3000 Celje
www.hotel-evropa.si
[email protected]
Šarnice 3
3224 Dobje pri Planini
03/5796 143
041/ 340-619
Ravno 13
3324 Dobje pri Planini
[email protected]
www.kozjanska-domacija.si
03 579 61 85
Dobje pri Planini 5,
3224 Dobje pri Planini
03 781 81 50
Pristova 11,
3204 Dobrna
[email protected]
03/ 577 80 80, 041 656 137
Dobrna 25
3204 Dobrna
Kozje 50A
111
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
sedežev, pizzerijapivnica 60 sedežev,
terasa 50 sedežev
(najavljene skupine do
200 sedežev)
Kozje
Gostišče pri Švajgerju
3260 Kozje
03 80 90 340
250 znotraj
Malice, jedi po naročilu, catering, zaključene družbe
Laško
Gostilna Bezgovšek
Do 120 oseb
Kozje 138
3260 Kozje
03 80 90 410
[email protected]
03 573 17 04, 031 572 301
Trubarjevo nabrežje
3270 Laško
[email protected]
www.bezgovsek.com
Domača hrana, pestra palate drugih jedi.
Laško
Laško
Laško
Gostišče Čater
70 + 40 znotraj, 120
zunaj
Penzion Vitapark
24 znotraj
Gostišče Pavus
25 + 16 znotraj, 80
zunaj
03 734 06 80
Marija Gradec 34
3270 Laško
[email protected]
www.gostisce-cater.si
Prigrizki, sladice in jedi a la carte.
Zdraviliška 22
3270 Laško
03 573 16 10, 03 734 33 15
[email protected]
[email protected]
Nova slovenska kuhinja, divjačine, ribe.
Cesta na Svetino 23
3270 Laško
031 634 619, 03 620 07 23
www.pavus.si
Laško
Restavracija in pizzerija
Špica
60 znotraj, 80 zunaj
Laško
Okrepčevalnica Marjeta
80 znotraj, 24 zunaj
Laško
Okrepčevalnica Rotovž
20 oseb
Malice, jedi po naročilu, četrtek in petek pečen odojek in
krače.
Malice, domača hrana.
Trg Svobode 7
3270 Lško
03 734 33 30
[email protected]
www.pizzerija-spica.com
Partizanska pot 2
3272 Rimske Toplice
03 735 60 18
Orožnov trg 7
3270 Laško
112
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
03 573 01 25
Hišne specialitete in druge kulinarične dobrote.
Laško
A la carte restavracija
Sofija, Hotel Sofijin dvor
Laško
Restavracija cesarja
Ferdinanda, hotel Rimski
Dvor
160 oseb
Zdravilišče Laško
Restavracija Vrelec do
25
Banketni salon (do 35
oseb) in Bidermajer
salon, (do 85 oseb).
60 sedežev
Samopostrežni bife in hišne specialitete.
Laško
03 734 89 00
Zdraviliška cesta 6
3270 Laško
[email protected]
www.wellnesspark-lasko.si
Hišne specialitete in druge kulinarične dobrote
Laško
Laško
Hotelska restavracija
Wellness park Laško
03 574 20 00
Toplice 10
3272 Rimske Toplice
[email protected]
www.rimske-terme.si
03 574 20 00
Toplice 10
3272 Rimske Toplice
[email protected]
www.rimske-terme.si
250 oseb
03 734 89 00
Zdraviliška cesta 6
3270 Laško
[email protected]
www.wellnesspark-lasko.si
A la carte restavracija s
do 150 oseb
teraso Wellness park Laško
Izbranim jedem v jedilnem listu dajejo pečat načela
03 734 89 00
zdrave prehrane, po katerih bodo posegali vsi, ki želijo z Zdraviliška cesta 6
zdravim življenjskim slogom in pravilnim načinom
3270 Laško
[email protected]
prehranjevanja živeti zdravo ter polno življenje.
Gostilna Štorman – Grad
Tabor Laško
Hišne specialitete: nojeve specialitete, divjačina,
francoske specialitete
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
www.wellnesspark-lasko.si
Laško
Laško
Planinski dom na Šohorju
Laško
Hotel Štorman Savinja
Laško
70 znotraj, 70 zunaj
110 sedežev
Kosila, domača hrana, divjačina..., piknik prostor,
zaključene družbe...
Cesta na Svetino 3b
3270 Laško
03/734 50 40,
[email protected],
gostilne-hotel-storman.com
03 573 32 70
Šmohor 9
3270 Laško
[email protected]
130 znotraj, 120 zunaj
Hišne specialitete: ribje specialitete, gurmanski krožnik,
štormanove sladice
Valvazorjev trg 1
3270 Laško
113
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Podčetrtek
Podčetrtek
Gostišče Ciril - YH
Podčetrtek
Domačija Haler
100 znotraj, 70 zunaj
150 znotraj, 70 zunaj
Podčetrtek
Jelenov Greben
200 znotraj, 100 zunaj
Podčetrtek
Gostišče Lipa
140 znotra, 200 zunaj
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Hišne specialitete: domače koline, jagnje, odojek
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, sladkovodne ribe,
vegetarijanske jedi, jedi na žaru.
Hišne specialitete: pečena krača z oblogo, plošča
"haler", pivska klobasa s prilogo
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Hišne specialitete: jedi iz divjačine, jedi iz gob (jurčki,
šampioni)
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, vegetarijanske
jedi, jedi na žaru.
Hišne specialitete, dobrote iz kozjanske kuhinje.
Vrhunska hrane zanimivih kombinacij okusov.
Podčetrtek
Podčetrtek
A'la carte restavracija
Gratiola hotela Sotelia****
Restavracija Basilicum v
Wellness hotelu Sotelia
03/734 48 00,
[email protected],
http://gostilne-hotelstorman.com
Zdraviliška 10
3254 Podčetrtek
03/5829 109
[email protected],cirilyouthhostel-bc.si
Olimje 6
3254 Podčetrtek
03/8121 200; 03/8121 222
[email protected],http://www.haler-sp.si
Olimje 90
3254 Podčetrtek
03/5829 046; 03/8109 002,
[email protected],
jelenov-greben.podcetrtek.si
Zdraviliška cesta 24,
3254 Podčetrtek
+386 3 829 70 00
http://www.terme-olimia.com
[email protected]
48 sedežev
Zdraviliška cesta 24,
3254 Podčetrtek
386 3 829 70 00
http://www.terme-olimia.com
[email protected]
172 sedežev
Zdraviliška cesta 24,
3254 Podčetrtek
+386 3 829 70 00
http://www.terme-olimia.com
[email protected]
114
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Podčetrtek
Restavracija Grandula v
Hotelu Breza
Podčetrtek
restavracija 100
sedežev, točilnica 20
Gostilna Virštanj - Banovina sedežev, terasa 50
sedežev, Viteška klet
40 sedežev
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Domačija Volavšek "Pri
Škorcu"
Domačija Štraus Kramer
Domačija Amon
Hotel Jasmin
Pizzerija in restavracija
Bella
Zdraviliška cesta 24,
3254 Podčetrtek +386 3 829
70 00
http://www.terme-olimia.com
[email protected]
300 sedežev
znotraj 60 sedežev
67 + 30(galerija)
znotraj, 50 klet
110 znotraj
Sprejemajo naročila za poročne in druge slovesnosti,
(tople in hladne) jedi po naročilu, nedeljska kosila ter
organizirajo degustacijo domačih vin.
Po predhodni napovedi vam bodo postregli z narezki in
toplimi jedmi. Za njihovo kuhinjo so značilni domači
skutni štruklji, krompirjevi žganci, kruh iz krušne peči,
ocvirkova potica.
Pri njih lahko uživate v dobrotah pristne kozjanske
kuhinje in domačih narezkih. V vinski kleti vas bodo
popeljali v skrivnostni svet vinske kapljice in organizirali
vodeno degustacijo vrhunskih vin.
Ponujajo hrano, po starih domačih receptih, velik
poudarek pa dajejo na pripravo zdravih, ekoloških jedi.
Sami izdelujejo vse testenine, cmoke, žlikrofe, njoke,
paštete, iz vina in sadja izdelujejo vinolade, v krušni peči
pa vsak dan pečejo domač kruh,po potrebi
jagnjetino,koline, pečene račke in divjačino. Kuharji se
radi pohvalijo tudi z odličnimi juhami in jedmi na žlico
Verače 9
3254 Podčetrtek
03 580 55 13, 031 252 385
[email protected]
Virštanj 3
3254 Podčetrtek
03 580 56 09, 051 351 216
[email protected]
Olimje 24
3254 Podčetrtek
03 818 24 80
http://www.amon.si
[email protected]
Zdraviliška cesta 7
3254 Podčetrtek
03 81 20 500, 041 684 330
[email protected]
90 znotraj, 20 zunaj
jedi po naročilu, jedi iz žara, pice, solate, testenine,
sladice
do 130 oseb
Virštanj 17
3254 Podčetrtek
03 809 55 06, 041 411 551
Zdraviliška cesta 27a
3254 Podčetrtek
03 818 38 00, 051 341 319,041
315 115
[email protected]
115
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Polzela
Gostilna - pizzerija Mateja
50 znotraj, 60 zunaj
Hišne specialitete:pizze
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi
Hrana po naročilu za skupine
Polzela 38
3313 Polzela
03/705 00 55
Polzela 5
3313 Polzela
03 572 21 71
[email protected]
Polzela
Gostilna Cizej – Cizej Anton
50 znotraj, 30 zunaj
Polzela
Koča na Vimperku
26 znotraj, 20 zunaj
041 579 328
Polzela
Planinski dom na Gori Olki
150 znotraj, 70 zunaj
03 541 77 34, 041 790 618
Prebold
Gostilna Zmet
160 znotraj, 20 zunaj
Prebold
Gostišče Plevčak
60 znotraj, 15 zunaj
Rogaška
Slatina
Restavracija Kaisler
90 znotraj, 40 zimski
vrt
Rogaška
Slatina
penzionsko restavracijo
Kristal (Hotel Sava)
250 sedežev
Rogaška
Slatina
a`la carte restavraciji
Apolonija
do 300 znotraj
Hišne specialitete: domače kmečke jedi, koline, narezki,
svatovska kosila, potice
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi
Izbran ambient z vrhunsko gastronomsko ponudbo,
poleg stalne tradicionalne ponudbe imajo veliko
gurmanskih poslastic kot so tatarski biftek, jedi iz
divjačine, cesarski praženecU
Sveti Lovrenc 55
3312 Prebold
03/705 34 10
Latkova vas 227
3312 Prebold
03/700 19 86,
[email protected]
Grand hotel Donat
Zdraviliški trg 6
3250 Rogaška Slatina
03/811 4710
[email protected]
www.restavracija-kaiser.si
Grand hotel Donat
Zdraviliški trg 6
3250 Rogaška Slatina
03/811 4710
[email protected]
www.restavracija-kaiser.si
GRAND HOTEL DONAT****
SUPERIOR
03 811 37 04
Zdraviliški trg 10
3250 Rogaška Slatina
[email protected]
www.ghdonat.com
116
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Mirno naravno okolje, gostilna je urejena v
podeželskem stilu današnjega časa.
Rogaška
Slatina
Gostilna GRUNT, Sv.
Florjan
Manjša 40 sedežev
Večja do 150 sedežev
Rogaška
Slatina
Gostišče Jurg
80 zunaj, 30 znotraj
Rogaška
Slatina
Restavracija in pizzerija
Keros
40 znotraj
Rogaška
Slatina
Restavracija Sonce Mijošek
140 znotraj, 50 letna
terasa
Rogaška
Slatina
Ferme Vera - Gostilna
Guter
70 + 40 znotraj, 40
zunaj
Rogaška
Slatina
Restavracija in pizzerija
Bohor
90 znotraj, 30 zunaj
Rogaška
Slatina
Restavracija Kovač
40 sedišč, Skupine do
25 ljudi
Rogaška
Slatina
Restavracija 3 Ribniki
Do 100 ljudi
Rogaška
Slatina
Restavracija in pizzercija
Attems
20 sedišč, drugače do
40 oseb v kavarni
Hišne specialitete:
sveže postrvi na razne načine, pečeno jagnje in raca,
jurčki na žaru ali ocvrti
Stalna gostinska ponudba: mednarodna kuhinja, jedi iz
divjačine, ribje jedi in morski sadeži, sladkovodne ribe,
vegetarijanske jedi, jedi na žaru.
Pice iz krušne peči, slovenske specialitete, jedi srbske
kuhinje, domače pivoU
03 810 70 78
[email protected]
www.gostilna-grunt.si
Male Rodne 20
3250 Rogaška Slatina
03/5814 788,
[email protected]
Tržišče 12/a
3250 Rogaška Slatina
03 818 23 16
Hišne specialitete iz domače obsoteljske in kozjanske
Celjska cesta 9
kuhinje, mediteranske in ribje jediU
3250 Rogaška Slatina
03 819 21 60
[email protected]
www.mijosek.com
Kidričeva ulica 60
3250 Rogaška Slatina
03 581 55 70
www.gostilna-grunt.si
Pizze, domače slovenske jedi, mednarodna kuhinja, jedi 03 581 41 00
iz divjačine, ribje jedi in morski sadeži, sladkovodne ribe, Kidričeva ulica 23
vegetarijanske jedi, jedi na žaru...
3250 Rogaška Slatina
[email protected]
Pice, hamburgerji, lignji, jedi iz žara, maliceU
Prvomajska ulica 20a
03 581 45 30
[email protected]
Postrvi iz krušne peči, pice, kosila, jedi iz žara, hrana na
dom,U
Pice, testenine, italijanska kuhinja, slaščiceU
03 581 43 48
Celjska cesta 62
3250 Rogaška Slatina
[email protected]
05 992 57 83, 051 200 600
Zdraviliški trg 22
3250 Rogaška Slatina
117
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
[email protected]
www.attems.si
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Rogatec
Gostilna Janezov hram
Hotel Slatina
70 znotraj, 50 zunaj
110 znotraj, 50 zunaj
Hišne specialitete: meso iz tunke, domači kruh, postrv
po gurmansko
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Domače štajerske in okoliške kulinarike, kot so salame,
odlični štruklji, žganci, jedi iz divjačine, ribe, gobove jedi,
konjsko meso, jagnjetino in drugo. Ne smemo pa
pozabiti na odlične dobrote morskih jedi in različne
specialitete tujih kuhinj
Gostišče Jutriša
110 znotraj, 30 zunaj
Rogatec
Grajska restavrica Strmol
ČRNA KUHINJA vključimo v program tako, da v njej
50 os - Baročni salon
postrežemo juho iz kotlička ali kako drugo jed
82-31os - Viteška soba
pripravljeno na odprtem ognjišču , lahko pa se
80 os - Velika dvorana
kulinarični užitki odvijajo samo v njej do 20 oseb
120 os - Velika in mala
dvorana
Rogatec
Planinsk dom - Rudijev dom 90 znotraj
Rogatec
Gastro Skok
30 oseb v točilnici
60 ljudi v restavraciji
hala za prireditve
100 terasa
Slovenske
Konjice
Restavracija FINK
200 + 60 znotraj
Slovenske
Konjice
Penzion Kračun
110 znotraj
jedi po naročilu, ribe ter narodne in hišne specialitete.
Kidričeva 44
3250 Rogaška Slatina
03/5813 957
[email protected]
03/8184 145
Celjska cesta 6
3250 Rogaška Slatina
[email protected]
www.hotelslatina.com
Ceste 80,
3252 Rogatec
03 582 70 70, 041 419 713
[email protected]
www.marka-rogateckulinarika.si
Ceste 80,
3252 Rogatec
03 582 70 70, 041 419 713
[email protected]
www.marka-rogateckulinarika.si
031 344 640, 041 621 228
Ceste 54
Rogatec
03 620 98 66, 031 796 340
[email protected]
http://gastcom.net/gastcom.htm
Spodnje Preloge 44
3210 Slovenske Konjice
Slomškova ulica 6
3215 Loče
03 759-06-02
[email protected]
www.kracun.si
118
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske
Konjice
Gostišče WI - KING
200 znotraj, 40 zunaj
Slovenske
Konjice
Gostišče pod Orehi
80 znotraj, 50 zunaj
Slovenske
Konjice
Gostilna pri Inotu
120 znotraj
Slovenske
Konjice
Gostilna Grič
20 + 80 + 100
Slovenske
Konjice
Gostilna Konjičanka
250 znotraj
Slovenske
Konjice
Gostilna Gastuž
50 + 30 + 50 znotraj
Slovenske
Konjice
Gostilna okrepčevalnica
Iršič
50 znotraj, 50 zunaj
Slovenske
Konjice
Šentjur
Gostišče Ulipi
Gostišče Bohorč
200 znotaj, 70 zunaj
140 znotraj, 40 zunaj
Hišne specialitete:plošča wi-king (tri vrste mesa na žaru,
gratinirani kotleti, domači kroketi, sveža zelenjava na
maslu in drobtinah, ražnjiči), morski pes v tržaški omaki
s slanim krompirjem - dalmatinski recept, prava gobova
juha z jurčki in lisičkami
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi, jedi
iz divjačine, ribje jedi in morski sadeži, sladkovodne ribe,
vegetarijanske jedi, jedi na žaru.
Hišne specialitete: orehova potica, orehova torta,
orehove palačinke
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na žaru
Hišne specialitete, domače slovenske jedi, jedi iz
divjačine, vegetarijanske jedi, jedi na žaru, vino.
Tovarniška cesta 10
3210 Slovenske Konjice
03/7572 580, [email protected],
http://www.wi-king.com
Kraberk 9
3215 Loče
03/7592 550; 031/850 629
Draža vas 18
3215 Loče
03 752 32 10
Škalce 80
3210 Slovenske Konjice
03 758 03 61
www.zlati-gric.si/
Stari trg 41
3210 Slovenske Konjice
03 575 3880
srnini medaljoni v lovski omaki, štruklji z zelišči, potočne
postrvi: domače slovenske jedi, jedi iz divjačine,
sladkovodne ribe vegetarijanske jedi
Draža vas 18
3215 Loče
03/7523 700
Domače jedi po predhodni najavi.
Tolsti vrh 24
3215 Loče pri Poljčanah
03 575 5746
Zeče 35
3210 Slovenske Konjice
[email protected]
www.ulipi.com
Okusna domača hrana,
Razne specialitete, Jedi z žara, Jedi za vegetarijance
Pizze, sladice, domače zavitke,U
Hišne specialitete:
domača kuhinja, šarlota z gozdnimi sadeži
Stalna gostinska ponudba: domače slovenske jedi, ribje
jedi in morski sadeži, vegetarijanske jedi, jedi na žaru
Ulica Dušana Kvedra 44
3230 Šentjur
03/7461 430
[email protected]
119
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Šentjur
Gostišče Montparis
80 znotraj, 60 zunaj
Gostišče Miran
120 + 65 znotraj, 50
zunaj, vinska klet 50
Hišne specialitete:
slow food (ponudba vsak dan), srna po lovsko, štruklji s
pregreto smetano, žrebiček z zelenim poprom,
krompirjevi njoki z orehi
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
divjačina, (jelenov hrbet, srnin hrbet)
divje morske ribe, sladice (bolj moderne sladice),
domače jedi iz domačih sestavin.
jedi iz krušne peči
Šentjur
Gostišče pri Ahacu
120 znotraj, 70 zunaj
Šentjur
Gostilna Lesjak Ana
80+ 30 znotraj, 30
zunaj
Šentjur
Gostišče Jug
130 znotraj
Šentjur
Gostilna Kajzler
54 znotraj
Šentjur
Picerija Osmica
50 znotraj, 50 zunaj
Šentjur
Picerija Zanzibar
Šentjur
Gostišče Erjavec
100 znotraj, 30 zunaj
Šentjur
Okrepčevalnica Gajšek
65 znotraj, 24 zunaj
Domače jedi, malice, zaključene družbe, vampi, kisla
juha, pečenke, štruklji,
gobova juha ajdovi žganci, sirovi štruklji, domač kruh,
zrezki s prelivom
Malice, zaključene družbe
Pice, hitra hranaU
do 80 znotraj
Pice, jedi na žaru
Planina 44
3225 Planina pri Sevnici
03/7481 010
Trnovec pri Dramljah 56
3222 Dramlje
05 997 00 87, 051 438 038
[email protected]
Stopče 31
3231 Grobelno
03 746 66 40
www.priahacu.si
Gorica pri Slivnici 34
3263 Gorica pri Slivnici
03 579 32 06
Ulica Skladateljev Ipavcev 18
3230 Šentjur
03 749 23 10
[email protected]
Ulica skladateljev Ipavcev 7
3230 Šenur
070 413 441
Ulica Dušana Kvedra 12
3230 Šentjur
05 902 00 33
Cesta kozjanskega odreda 87
3230 Šntjur
03 749 19 63
Kalobje 17
3233 Kalobje
03 579 50 46
Loka pri žusmu 2
3223 Loka pri Žusmu
03 748 60 13
120
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Hotel Žonta
300 znotraj, 100 zunaj
Šmarje pri
Jelšah
Pizzerija Štravs
40 znotraj, 50 zunja
Šmarje pri
Jelšah
Gostilna Štorman Šmarje
pri Jelšah
160 znotraj, 40 zunaj
Šmarje pri
Jelšah
Pivovarna in pivnica Lipnik
60 znotraj, 20 zunaj
Šmarje pri
Jelšah
Bajsova domačija
180 znotraj, 50 zunaj
Šmarje pri
Jelšah
Restavracija Zadružnik
125 znotraj
Štore
Prehrana tuli - mailce in
catering
Tabor
/
Vitanje
Gostilna Čebelica
45 znotraj
Vitanje
Gostilna Kuzman
60 znotaj, 70 zunaj
Hišne specialitete: kovač v pečici s pečeno zelenjavo in
mladim krompirjem, testenine s tartufi in škampi na
palčki, pljučni medaljoni z govejimi jetri
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Ulica Valentina Orožna 4
3230 Šentjur
03/7461 250,
[email protected],
zonta-sp.si
Celjska cesta 43,
3240 Šmarje pri Jelšah
03 817 11 55
Hišne specialitete: hišna pizza, plošča štorman,
Rogaška cesta 1
štormanove sladice
3240 Šmarje pri Jelšah
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
03/817 11 00,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski [email protected],
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
http://gostilne-hotelžaru.
storman.com
Rogaška cesta 23
3240 Šmarje pri Jelšah
03/582 15 32
Sveže ribe iz lastnega ribnika, mesne dobrote,
Kristan Vrh 40a
divjačinaU
3241 Podplat
05 995 27 18, 031 48 87 85
[email protected]
www.bajsova-domačija.com
Malice, hrana po naročilu.
Kmetijska zadruga Šmarje
z.o.o.
Obrtniška 2
3240 Šmarje pri Jelšah
tel.: 03/ 818 18 44
e-pošta: [email protected]
Cesta XIV. divizije 44
3220 ŠTORE
03 780 26 72
Domača hrana iz krušne peči
Hišne specialitete: gobova juha, goveji golaž, vitančan,
Vitanjsko Šmarsko 12
3205 Vitanje
03 577 50 87
Na vasi 20
121
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
kisla juha, "eschlajš", kuzman zrezek, kuzman kava,
3205 Vitanje
kuzman palačinke
03/5775 046
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Vojnik
Gostilna Zottl
60 znotraj, 30 zunaj
Vojnik
Bistro in pizzerija MC
50 znotraj, 30 zunaj
Vojnik
Gostilna Koprivnik
100 znotraj, 20 zunaj
Vransko
Gostilna Grof
410 znotraj, 40 zunaj
Ivenica 18
3212 Vojnik
781 20 93
Po naročilu. Domača hrana.
Vransko
Gostilna Štorman - Pri
Šoferski mamici
110 znotraj
Vransko
Gostišče pri Tini
80
Zreče
Gostišče Zreški gaj
120 + 115
Zreče
Gostilna Jurček
50 + 30
Zreče
Gostišče Jana
120 znotraj , 50zunaj
Zreče
Koča na Pesku
70 sedežev
Celjska cesta 3
3212 Vojnik
03 577 29 85
Socka 65
3203 Nova Cerkev
03/ 577 82 92
Čeplje 12
3305 Vransko
0592 33 785
www.gostilna-grof.si
Hišne specialitete:postrv po domače, domači štruklji,
Ločica pri Vranskem 42
štormanove sladice
3305 Vransko
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
03/700 12 40,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski [email protected],
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
http://gostilne-hotelžaru.
storman.com
Priporočamo zrezek z jurčki in sirovimi štruklji, domači
Vransko 99
narezek, domačo kranjsko klobaso ter ostale jedi po
3305 Vransko
naročilu.
03 572 55 80
[email protected]
Slovensko ter mednarodno kuhinjo in specialitete, kot so
Cesta na Roglo 3/a
žrebiček v vinski omaki, štruklji ali ramsteak. Okusne so
3214 Zreče
tudi jedi na žlico ter najboljše pizze iz krušne peči.
Posebej poznani pa so po raznovrstnih specialitetah iz
Cesta na Roglo 4/b
gob.
3214 Zreče
www.gostilna-jurcek.s
Križevec 1
3206 Stranice
Njihova kuhinja slovi predvsem po divjačinskih
Cesta na Roglo 15
122
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
specialitetah in po domači hrani.
3214 Zreče
Zreče
Koča na Jurgovem
120 sedežev
Cesta na Roglo 15
3214 Zreče
Zreče
Gostišče Zimrajh
90+ 80
Brezje pri Oplotnici 13
3214 Zreče
Zreče
Gostišče Špajza
47 + 28
Zreče
Gostišče Smogavc
190 znotraj, 50 zunaj
Žalec
Gostišče in penzion Cizelj
90 znotraj, 20 zunaj
Žalec
Gostilna in pizzerija
Balkanika
50 znotraj, 20 zunaj
Žalec
Gostilna Asado
100 znotraj, 40 zunaj
Skupine 25 oseb
Žalec
Gostilna Čas
80 znotraj, 12 zunaj
Žalec
Gostilna Privošnik
75 znotraj, 40 zunaj
Žalec
Gostilna Rimljan
180 znotraj, 50 zunaj
Cesta na Roglo 15
3214 Zreče
Hišne specialitete:gobova juha in ajdovi žganci,
Gorenje pri Zrečah 27
divjačina, borovničev zavitek, sirovi štruklji
3214 Zreče
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi, jedi iz 03/757 35 50,
divjačine, vegetarijanske jedi, jedi na žaru.
[email protected],
http://www.smogavc.com
Hišne specialitete:domači sirovi štruklji, gobova juha,
Studence 46
sveže ribje in mesne jedi pripravljene v kaminu
3310 Žalec
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
03/714 80 60, [email protected],
mednarodna kuhinja, ribje jedi in morski sadeži,
http://www.cizej.si
sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na žaru.
Levec 40
3301 Petrovče
03 493 11 30
Hišne specialitete: ribe in morske jedi, domači sladoled
Levec 4a
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi, ribje 03/492 23 90
jedi in morski sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske
www.asado.si
jedi, jedi na žaru.
[email protected],
Hišne specialitete: grofovski zrezek, domače koline
Savinjska cesta 77
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
3310 Žalec
mednarodna kuhinja, ribje jedi in morski sadeži,
03/710 17 00
sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na žaru.
Hišne specialitete:
Rimska cesta 150
pivo, savinjski želodec, domače koline
3311 Šempeter v Savinj. dolini
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
03/700 18 03,
vegetarijanske jedi, jedi na žaru
http://www.rr-vel.si/it/privosnik
Rimska cesta 58
3311 Šempeter
03 703 12 52
123
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Gostilna Volk
60 znotraj, 15 zunaj
Žalec
Gostilna Štorman Žalec Elizabeth Club
Žalec
Gostilna Štorman Šempeter 180 znotraj
Žalec
Pizzeria Nekropolis
50 + 16 znotraj, 60
zunaj
Žalec
Pizzerija Bonita
25 znotraj, 20 zunaj
Žalec
Gostilna Čas
Žalec
Gostišče Kolodvor d.o.o.
90 znotraj
Hišne specialitete:meso iz tunke, postrvi na več načinov,
Studence 52
domači sirovi štruklji
3310 Žalec
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi, ribje
03/572
82 22
jedi in morski sadeži, vegetarijanske jedi, jedi na žaru
Hišne specialitete:hišna pizza, krožnik elizabeth,
štormanove sladice
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Hišne specialitete:krožnik štorman, ciganski golaž,
štormanove sladice
Stalna gostinska ponudba:domače slovenske jedi,
mednarodna kuhinja, jedi iz divjačine, ribje jedi in morski
sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na
žaru.
Malice in hrana po naročilu.
55 znotraj, 20 zunaj
Šlandrov trg 23
3310 Žalec
03/710 18 60,
[email protected],
http://gostilne-hotelstorman.com
Rimska cesta 10
3311 Šempeter,
03/70 38 300,
[email protected],
http://gostilne-hotelstorman.com
Petrov trg 7
3311 Šempeter
03 570 15 21, 051 393 319
Celjska cesta 7
3310 Žalec
03 710 09 22
Savinjska cesta 77
3310 Žalec
03 710 17 00, 031 600 455
Hmeljarska ulica 2
3310 Žalec
03 710 31 86
Vir: Turistični portali občin, portali občin, Gospodarska zbornica Slovenije, spletne strani gostinskih obratov.
124
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A7: Zmogljivosti turističnih in izletniških kmetij v destinaciji Dežela Celjska
Tabela 10: Turistične kmetije na območju destinacije Dežela Celjska.
Občina
Vrsta turistične kmetije
Braslovče
/
Celje
Izletniška kmetija
Vozlič
Dobje
/
Dobrna
Turistična kmetija
Šumečnik
Dobrna
Naslov
Šmartno v Rožni dolini 13
3201 Šmartno v Rožni
dolini
Strmec nad Dobrno 11
3204 Dobrna
Brdce nad Dobrno 2a
Piknik prostor pri Marovšek
3204 Dobrna
Število kapacitet
Ponudba
Kontakt
50 sedežev
Sprejemajo napovedane
skupine na kosila, večerje
03 577 70 33
[email protected]
60 sedežev
5 sob – 10 ležišč
Izletniška kmetija z
nastanitvijo
041 856-622
100 oseb
Po naročilu.
031 259-636
Dobrna
Izletniška kmetija Minka
Švent
Klanc 29
3204 Dobrna
30 sedežev
Po naročilu.
03 5 778 333
Dobrna
Izletniška kmetija Vrba
Vrba 17,
3204 Dobrna
60 sedežev
Farma nojev, Janko Černe
041 648 755
Kozje
Turistična kmetija Velbana
Gorca
Gostinca 18, 3261
Lesično
2/2, apartma/8
Kozje
Piršev Izletniški turizem –
Pit Zdole
Zdole 15, 3260 Kozje
Zunaj 60
Znotraj 60
Laško
Turistična kmetija Kozmus
Paneče 3
3273 Jurklošter
apartma - 4 ležišča
Laško
Turistična kmetija Nemc
Sadraž 3
3270 Laško
60 sedežev
sobe 6/2
03 580 55 40, 041 550 366
[email protected]
www.slovenia.info/velbanagorca
03 580 1176, 031 336 463
[email protected]
Dan lahko preživite ob
kmečkih opravilih, lahko vas
tudi naučijo peke kruha,
potic, puhle ali pa nabirate
gozdne sadeže, zdravilna
zelišča; možnost ježe konj in
vožnje s kočijo.
03 573 50 34
[email protected]
www.tkkozmus.com
03 573 65 49, 041 218 743, 031
383 162
[email protected]
125
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Turistična Kmetija Pirc
Lahomšek 1, 3270 Laško
Laško
Turistična kmetija Salobir
Trobni dol 39
3271 Šentrupert pri
Laškem
Podčetrtek
Turistična kmetija Bizjak
Orehovec 3,
3253 Pristava pri
Mestinju
Podčetrtek
Turistična kmetija
Gubenšek
Virštanj 1, 3254
Podčetrtek
3 ap. – 13 ležišč
50 sedežev ter
manjši prostor s 14
sedeži, primeren
tudi za glasbo in
plesišče
2/3, 2/2, 1ap/6,
1ap/5, skupaj 21
ležišč
50 sedežev
Podčetrtek
Turistična kmetija Jakupina
Olimje 75
3254 Podčetrtek
75 znotraj,
100 zunaj
Podčetrtek
Turistična kmetija z
nastanitvijo Mraz
Olimje 19, 3254
Podčetrtek
3/2, 3/3
Podčetrtek
Turistična kmetija Založnik
100 znotraj,
Orehovec 6,
3253 Pristava pri Mestinju 50 zunaj
Podčetrtek
Izletniška kmetija Grobin
Sodna vas 1, 3253
Pristava pri Mestinju
Podčetrtek
Domačija Štraus Kramer
Virštanj 3, 3254
Podčetrtek
50 sedežev
03 5731 455
napovedane skupine na
kosila, večerje
***
03 573 80 44
03/810-30-50,
www.turisticna-bizjak.com
0 3 580 55 89, 051 357 589
[email protected]
Kmetija je usmerjena v
vinogradništvo in živinorejo,
zato obiskovalcem ponujajo
domače vino in suhomesnate
03 582 90 93
jedi. V stari vinski kleti je
[email protected]
mogoča degustacija vin iz
sodov ter salam in drugih
dobrot po predhodni
napovedi.
03 582 31 21, 031 479 395
Mešana vina, tople in hladne
jedi: jedi po naročilu, prodaja 03 582 31 24
vina iz sodov
Kmetija je usmerjena v
vinogradništvo in živinorejo.
Gostom nudijo domači kruh
041 470-338,
in narezke. Po naročilu lahko
dobijo tudi topla kosila in
pečene odojke.
Pri njih lahko uživate v
dobrotah pristne kozjanske
03 580 56 09
kuhinje in domačih narezkih.
V vinski kleti vas bodo
126
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
popeljali v skrivnostni svet
vinske kapljice in organizirali
vodeno degustacijo
vrhunskih vin.
Možen je nakup
ustekleničenega in odprtega
vina.
Podčetrtek
Domačija Stiplošek Jožetov grič
Podčetrtek
Domačija Volavšek »Pri
Škorcu«
Polzela
/
Sela 27,
3254 Podčetrtek
Verače 9, 3254
Podčetrtek
03 580 55 21, 040 743 653
[email protected]
1ap/5, 1/2
60 sedežev
Prebold
Turistična kmetija Uplaznik
Prebold
Izletniška kmetija Potočnk
Matke 5
3312 Prebold
60 sedežev
Rogaška
Slatina
Turistična kmetija Marjetica
Sp. Kostrivnica 5
3250 Rogaška Slatina
4 sobe/11 ležišč
(2/2, 1/3, 1/4)
60 sedežev
Rogaška
Slatina
Turistična kmetija Mijošek
Zg. Negonje 43
Podplat
200 sedežev
Po predhodni napovedi vam
bodo postregli z narezki in
toplimi jedmi. Za njihovo
kuhinjo so značilni domači
skutni štruklji, krompirjevi
žganci, kruh iz krušne peči,
ocvirkova potica. Možnost
degustacije domačih belih in
rdečih vin. Kupite lahko
ustekleničena in odprta vina
ter domači sok.
Na naši kmetiji vam
ponudimo z domačimi
dobrotami:
kislo mleko, kruh iz krušne
peči, domači narezek,
domače žganje, sadjevec
Ajdovi žganci z mlekom, v
domači peči pečen kruh,
orehova potica
03 580 55 13
03 5724 285, 031 511 039
03 5724 597, 031 380 432
03 581 42 64
www.tk-marjanca.net
Poleg prijetne kmečke sobe
s krušno pečjo, kjer lahko
gostje poskusijo domače
041 386 510
127
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Turistična kmetija Ogrizek
Zg. Gabernik 9
Podplat
50 sedežev
Rogaška
Slatina
Turistična kmetija Perkovič
Tržaški hrib 20
Rogaška Slatina
60 sedežev
Rogaška
Slatina
Izletniška kmetija Jus
Cerovec pod Bočem 3
Rogaška Slatina
dobrote, je v gorci tudi
manjša vinska klet, kjer Vam
organiziramo vodeno
degustacijo vin ter Vas ob
strokovni razlagi sommeliera
- vinskega svetovalca
popeljemo v svet vrhunskih
vin Mijošek. Degustacijo vin
Vam pripravimo po
predhodnem dogovoru in
Vam na Vašo željo
postrežemo tudi z domačimi
prigrizki.
Po naročilu:- kosila in večerje
za zaključene družbe- razne
degustacije vin, možen tudi
ogled vinske kleti- domače
jedi- narezek, jerpica z
ocvirki, potica,U
Imamo krušno peč, kjer se
kuhajo in pečejo domače
dobrote. Nudimo vam tudi
doma pripravljeno turistično
kosilo ter dobrote z žara.
Poskrbeli smo tudi za tiste
goste, ki jih zanima kmečko
opravilo, jih povabimo v času
trgatve, ličkanje koruze,
kolin..., da se nam pridružijo.
Poleg tega si lahko ogledate
tudi naše živali: krave,
svinje...
Kmetija leži ob obvoznici
Rogaška Slatina-Rogatec in
je velika približno 15 ha.
Glavni vir dohodka je
vinogradništvo, kmetija ima
5,6 ha vinograda in vinotoč.
Na kmetiji redijo še govejo
03 582 4302, 040 416 565
[email protected]
03 581 46 34, 040 853 039
www.perkovic.si
[email protected]
03 5813 381, 040 719 830
128
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
živino in prašiče.
Rogatec
/
Slovenske
Konjice
Izletniška kmetija Krošl
Kreberk 18
3215 Loče
Slovenske
Konjice
Izletniška kmetija Lopan
Stari trg 19,
3215 Loče
60 sedišč
Slovenske
Konjice
Izletniška kmetija Marguč
Draža vas 51
3215 Loče pri Poljčanah
130 sedišč
Slovenske
Konjice
Gačnikov hram
Klokočovnik, 3215 Loče
Šentjur
Turistična kmetija Zdolšek
Okrog 16
3232 Ponikva
Kmetija odprtih vrat Loknar
Silvestra
Izletniška kmetija Cvetka
Hrastnik
Loka pri Žusmu 27
3223 Loka pri Žusmu
Slivnica pri Celju 22 b
3263 Gorica pri Slivnici
Izletniška kmetija Fatur
Slatina pri Ponikvi 12,
Ponikva
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Pripravljajo tudi domače jedi
po želji gostov.
03 576 38 76, 041 696 867
Gostje lahko pri Levartovih v
Draži vasi kupijo sveže
mleko, domač kruh, jajca,
meso, suhomesne izdelke,
60 znotraj, 60 zunaj
zelenjavo, marmelade, v kleti
Gačnikovega hrama pa je
vedno na voljo sod z žlahtno
domačo kapljico.
domače jedi (suho mesni
izdelki, pašteta zaseka,
domač sir, mleto meso
(teletina v poru), slivova juha
1ap/6, 1/2
- cvičkova juha in krompir v
oblicah, zeliščne kremne
juhe, svinska ribica v
krompirjevi palačinki z
gobami, obare, enolončnice.
4 sobe, 9 ležišč
zaključene družbe
30 znotraj,
zunaj 60
Sprejemajo najavljene
skupine na kosila in večerje.
Naša turistična kmetija je
znana po dobro
pripravljeni hrani. Pogostili
vas bomo s katero od naših
do 60 oseb
03 576 33 76, 040 707 917
03 576 33 68
03 748 22 50, 041 208 827
[email protected]
www.zdolsek.si
03 478 60 33
03 579 31 28, 051 352 599
03 748 23 36
129
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Šentjur
Izletniška kmetija Jager
Natalija - Urška
Izletniška kmetija Kolar
Marjetka
Straža na Gori 7
3222 Dramlje
Pletovarje 9a
3222 Dramlje
54 sedežev
55 sedežev
Šentjur
Izletniška kmetija
Podkrajšek
Podgaj 2
3232 Ponikva
60 sedežev
Šentjur
Izletniška kmetija Zgonec
Razbor 10
3222 Dramlje
90 sedežev
Šentjur
Kmetija odprtih vrat Žurej Ječovo
Javorje 32
3263 Gorica pri Slivnici
70 sedežev
Šmarje pri
Jelšah
Izletniška kmetija Jezovšek
Sp. Selce 5
3231 Grobelno
50 znotraj
40 zunaj
specialitet:polnjena svinjska
pečenka, dušena govedina v
ciganski omaki, piščančja
rulada, zapečeni štruklji s
smetano, kruhova rulada,
zelenjavni zvitek,
vegetarijanski krožnik,
različne rezine, jabolčni, sirov
zavitek.
Sprejemajo najavljene
03 579 80 61, 051 35 80 39
skupine na kosila in večerje. [email protected]
Svečane večerje in kosila.
Nudimo vam domačo hrano
in pijačo. Hišna specialiteta
so domači sirovi štruklji,
gobova juha, domač kruh,
jerpica oziroma ocvirkovka.
Posebnosti naše kmetije so
ježa konjev, vožnja s čolnom
po ribniku, igranje nogometa.
Sprejemajo najavljene
skupine na kosila in večerje.
Iz krušne peči zadiši po
domačem kruhu, pehtranovi,
orehovi potici in sadnem
kruhu. Gospodinja vam
pripravi "jedi naših babic" brezmesni ričet, ajdove
žgance, zapečene štruklje,
jabolčno čežano s fižolom,
proseno kašo, kozjansko
pršjačo, ...
Nudijo predvsem možnost
različnih druženj za
zaključene skupine. Domače
jedi: kruh pečen v domači
krušni peči, prava domača
gobova juha z ajdovimi
03 748 80 04, 041 371 583
03 579 23 25, 031 671 449
[email protected]
03 579 83 16, 031 506 383
03 579 31 80, 041 203 914
03 579 41 23, 041 918 902
[email protected]
130
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
žganci, domača pečenka s
pravim štajerskim kislim
zeljem, orehova potica,
jabolčni zavitek ter še
marsikaj za potešitev lačnih
želodcev.
Šmarje pri
Jelšah
Turistična kmetija Bizjak
2/3, 2/2, 1/6, 1/5Orehovec 3
21 ležišč
3253 Pristava pri Mestinju
60 znotraj, 40 zunaj
03 810 30 50, 040 846 967
[email protected]
www.turisticna-bizjak.com/
Šmarje pri
Jelšah
Izletniška kmetija Založnik
Orehovec 3
znotraj 100, zunaj
3253 Pristava pri Mestinju 50
03 582 3124
Šmarje pri
Jelšah
Kmetija odprtih vrat Recko
Grobelce 26
3264 Sveti Štefan
znotraj 30, zunaj 20
03 579 3439
Štore
Pri Turku
Prožinska vas 82
3220 Štore
30 sedežev
Turistična kmetija Weiss
Miklavž pri Taboru 37
3304 Tabor
Tabor
Vitanje
Izletniška kmetija Petre
Vitanjsko Skomarje 6
3205 Vitanje
Vitanje
Polanškova Domačija
Paka 3
3205 Vitanje
Vojnik
Hiša s tradicij Soržev mlin
Polže 1
3203 Nova Cerkev
Vojnik
Turistična kmetija Ranč
Kaja in Grom
Razgor 11
3212 Vojnik
Sprejemajo najavljene
skupine na kosila in večerje,
pripravijo narezke.
4 sobe – 8 ležišč
Na ranču nudijo ježo konj in
pripravijo okusno doma
pripravljeno hrano in pijačo.
Na jasi, kjer se nahaja ranč,
vam nudijo prostor za piknike
in taborjenje v neokrnjeni
naravi.
40 sedežev pokritih ribe, ribe lahko naloviš sam,
40 sedežev zunaj
pikniki
3 apartmaji/13
Nastanitvena kmetija,
ležišč (1/2+1,1/3+2, ekološka kmetija, hiša s
1/4+1)
tradicijo;lahko si ogledate
50 sedežev, 3
delo stare žage venecijanke ,
jabolka
mlina na vodni pogon,
Otroška turistična kmetija,
dve jabolki
konji
03 577 14 30, 041 599 278
03 572 71 11, 041 706 433,
031 619 484
[email protected]
www.turisticna-kmetija-weiss.si
03 5775 482
03 577 26 39
[email protected]
03 427 01 18
[email protected]
131
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
www.ranckajaingrom.com
Vojnik
Turistična kmetija
Slemenšek
Razgor 16
3212 Vojnik
50 sedežev
sobe 4/4
Sprejemajo napovedane
skupine na kosila, večerje,
pripravijo narezke, U
03 54 61 414, 031 476 135
[email protected]
03 490 71 70, 041 746 563
[email protected]
Vojnik
Izletniška kmetija
Goršek
Lipa pri Frankolovem 9
93213 Frankolovo
50 sedežev
Vrata kmetije so odprta ob
koncu tedna, če pa se
napoveste, ste dobrodošli
kadarkoli v tednu. Na mizo
prinesejo odlične domače
narezke in kruh, domače
štruklje, potice.
Vojnik
Poholetova izletniška
kmetija.
Konjsko 13
3212 Vojnik
40 sedežev
Sprejemajo napovedane
skupine na kosila, večerje.
03 577 25 80
Vojnik
Izletniška kmetija »Pri
Mraku«
Nova Cerkev 23
3230 Nova Cerkev
60 sedežev
Sprejemajo napovedane
skupine na kosila, večerje.
03 577 23 77
[email protected]
Vransko
/
Zreče
Turistična kmetija Arbajter
Skomarje 46
3214 Zreče
1/2, 2/3, 1/4,
25 sedežev, poleti
50
kmečki turizem, zaključene
družbe, divjačina, prodaja
jelenovih izdelkov
03 576 23 90, 041 753 846
[email protected]
www.arbajter.com
Zreče
Turistična kmetija Arzenšek
Stranice 10
3206 Stranice
1/3, 2/4,1/5,
50 sedežev
Zreče
Turistična kmetija Gričnik
Planina na Pohorju 36
3214 Zreče
sobe 3/3
50 sedežev
Zreče
Turistična kmetija Kovše Kačnik
Resnik 33
3214 Zreče
1/2,2/3,3/4,
30 sedežev
Zreče
Turistična kmetija Ločnikar
Skomarje 47
3214 Zreče
2/2,2/3,
20 sedežev
03 576 24 00, 041 763 644
tkarzenš[email protected]
pridelava in predelava Jagod
štruklji na več načinov,
mesna potica, domače
mlečne in mesne dobrote, v
kmečki peči pečen kruh,
jabolčnik, sadno žganje,
borovničevec.
kruhom, pečenim v krušni
peči, sirovimi štruklji, s
suhomesnatimi in mlečnimi
03 576 04 93, 041 802 432
info@gričnik.com
www.gricnik.com
03 5761 128
[email protected]
03 576 22 62, 041 390 396
loč[email protected]
132
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
izdelki ter z ostalimi
dobrotami domače kuhinje
Zreče
Turistična kmetija Medved
Skomarje 34
3214 Zreče
sobe 1/2, 1/3,
Zreče
Turistična kmetija Pačnik
Resnik 21
3214 Zreče
2/3, 2/4, 1ap/5,
1ap/7
40 sedežev
Zreče
Turistična kmetija Ramšak
Padeški vrh 2
3214 Zreče
sobe 1/2, 3/3,1/4,
45 sedežev
Zreče
Turistična kmetija Urška
Križevec 11/a
3206 Stranice
2/suita,5/2, 1/2invalidi,
20 sedežev
Zreče
Izletniška kmetija Ravničan Boharina 20
- Hribernik
3214 Zreče
Zreče
Izletniška kmetija Ančka
Bork 6
3214 Zreče
35, 100 zunaj
Žalec
Turistična kmetija
Podpečan
Galicija 51
3310 Žalec
60 sedežev
4 apartmaji – 17
ležišč (1/1,2/2, 1/3)
70 sedežev
Posebnost naše kulinarične
ponudbe so štruklji na več
načinov, mesna potica,
03 576 22 15
domače mlečne in mesne
[email protected]
dobrote, v kmečki peči pečen
kruh, jabolčnik, sadno
žganje, borovničevec.
03 576 22 02
Suhomesne in mlečne
[email protected]
izdelke, jedi iz krušne peči.
www.kmetija-pacnik.net
03 752 08 23, 041 891 692
[email protected]
www.kmetija-ramsak.si
03 759 04 10,041 649 986, 031
494 894
info@kmetija-urška.si
www.kmetija-urška.si
Za naključne obiskovalce
pripravimo narezek ali kosilo.
Hišne specialitete so gobova
juha, sirovi štruklji,
suhomesnati izdelki,
03 752 08 54, 041 847 089
borovničevec. Posebnost
[email protected]
naše kmetije je domača
glasbena skupina, v kateri
nastopamo vsi družinski člani
- oče igra harmoniko, sin
kitaro, hči zapoje.
Gospodinja Ančka vam bo
ponudila vse vrste domače
03 752 11 16
hrane, tudi štruklje, gobovo
[email protected]
juho in gibanico, slivovko in
doma pridelano vino.
03 572 80 45, 031 676 729
Wellnes ponudba,
[email protected]
Izdelki iz kravjega mleka
www.kmetijapodpecan.si
133
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Žalec
Turistična kmetija Tratnik
Izletniška kmetija Cokan
Pongrac 165, 3302 Griže
Studence 9, 3310 Žalec
Žalec
Izletniška kmetija pri
Mlinarju
Gotovlje 45
3310 Žalec
Žalec
Turistična kmetija - vinotoč
Zabukovica 76
3302 Griže
35 sedežev
do 29 ležišč
Prostor za šotore
040 741 942
[email protected]
60 sedišč
dimljene postrvi,
namazi iz dimljenih
postrvi, pečene postrvi,
domače pivo, jagnjetina
rekreativni in športni ribolov
Najem prostora
041 354 531
[email protected]
www.ribnik-steska.si
50 sedežev
Suhomesni izdelki, mesne
jedi iz svinjine in govedine,
03 710 42 43
gobova juha in ajdovi žganci, [email protected]
štruklji, jedi iz zelja, potice,
jabolka in vino.
03 714 60 08
Vir: Spletne strani občin, turistični portali in spletne strani ponudnikov.
134
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A8: Turistično doživljajska ponudba v destinaciji Dežela Celjska
Tabela 11: Turistično doživljajska ponudba – muzeji
Občina
Ime turističnega
objekta
Braslovče
Eden največjih kozolcev
v Sloveniji – vstopno
informacijska točka
Ekomuzeja Žalec
Celje
Pokrajinski muzej Celje
Celje
Celeia, mesto pod
mestom
(Knežji dvor)
Muzej novejše
zgodovine Celje:
Celje
Živeti v Celju (stalna
razstava)
Kratek opis
Doživljajske aktivnosti - programi
Prireditveni prostor.
Stalna in začasne razstave (celjski strop, kulturna in
umetnostnozgodovinska zbirka,
Arheološke izkopanine rimske Celeie, Vznemirljiv sprehod skozi Vodstva
kamnite labirinte vam bo pričaral lepoto antične Celeje, ki so jo
meščani v srednjem veku ponosno poimenovali Troia secunda druga Troja. V arheološki kleti, kjer bo Mestna občina Celje skupaj s
Pokrajinskim muzejem postavila stalno arheološko razstavo, je
mogoče občudovati ostanke rimske Celeje (tlakovano mestno ulico,
hiše ob njej ter močno obzidje s stolpoma).
Stalna razstava o Celju in Celjanih v 20. stoletju.
Ulica obrtnikov - Mojstrice in mojstri
obrtniki v svojih delavnicah predstavljajo
opremo, pripomočke in izdelke, obrtna
znanja in veščine, s katerimi so se
srečevali in jih opravljali v svojem poklicu.
Predstavljamo poklice in obrtniške lokale,
ki so bili v času med prvo in drugo
svetovno vojno zelo dobro zastopani v
mestu Celje. Spoznali boste poklic frizerja,
modistinje, krojača, urarja, zlatarja in
čevljarja. Demonstracije se izvajajo po
urniku ali po vašem naročilu, ter vsako
zadnjo nedeljo v mesecu v Nedeljskem
muzejskem mozaiku (razen avgusta in
decembra), ko ulico obiščejo prav vse
mojstrice in mojstri in z njimi ulica še
popolneje zaživi.
135
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Muzej novejše
zgodovine Celje:
Otroški muzej
Hermanov brlog
Muzej novejše
zgodovine Celje:
Otroški muzej deluje od leta 1995 in je za zdaj edini tak muzej v Otroški muzej in prostor otroške
državi. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti ustvarjalnosti
kot iz sedanjosti, iz prazničnosti in tudi iz vsakdanjosti. Zbira, hrani,
raziskuje in razstavlja slovensko premično kulturno dediščino. Ima
dve zbirki, ki sta povezani z otrokom in njegovim življenjem. Skozi
muzej vodi otroke Herman Lisjak, maskota muzeja, ki je prisoten
vsepovsod: v razstavnih prostorih, na depoju, v igralnici, v galeriji,
gledališču in v slaščičarni, in še kje. Otroški muzej Hermanov brlog
z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene
različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in
razumevanju sveta.
Tehnična dediščina slovenskega zobozdravstva.
Zobozdravstvena zbirka
Stekleni fotografski atelje datira iz 1899. leta, fotograf Josip Pelikan
je v njem deloval od leta 1920. Danes je v njem stalna muzejska
Muzej novejše
postavitev, ki priča o bogatem in ustvarjalnem življenju in delu
zgodovine Celje:
fotografa-umetnika Josipa Pelikana, ki je Celje in Celjsko svojih let
mojstrsko prelil v trajni spomin. Obiskovalci si lahko v pritličju
Fotografski atelje Josipa
ateljeja ogledajo temnico, retuširnico, mojstrovo tehnično opremo,
Pelikana
portrete, steklene plošče in originalne fotografije. V nadstropju pa je
(predhodna najava)
čudovit stekleni salon z vso pripadajočo opremo. V njem je s
pomočjo naravne svetlobe ustvarjal mojster Pelikan.
Poslopje nekdanjega minoritskega samostana so v 19. stoletju
preuredili v kaznilnico; takrat je celoten kompleks dobil ime Stari
pisker. Le-ta je v zgodovinskem spominu Slovencev, še posebej pa
Muzej novejše
prebivalcev Celja in okolice, tesno povezan z najtemnejšim
zgodovine Celje:
obdobjem naše še ne tako oddaljene preteklosti: na njegovem
dvorišču so nacisti v letih 1941 in 1942 brez kakršnekoli sodbe v
Stari Pisker
šestih streljanjih ustrelili 374 talcev. Danes je del Starega piskra –
dvorišče ter spominska soba – dislocirana enota našega muzeja s
prenovljeno muzejsko postavitvijo.
Obogatenemu vodstvu s kostumiranim
animatorjem lahko prisluhnete v
Steklenem fotografskem ateljeju Josipa
Pelikana. Kostumirana vodstva izvajamo v
posebnem programu Nedeljski muzejski
mozaik ali ob prazničnih dneh.
Možnost fotografiranja v ateljeju
(predhodna najava).
136
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Stari grad Celje
Dobje
Kozjanska domačija
Dobrna
Etnološka zbirka
Polenek
Kozje
Grad Podsreda
Stari grad Celje že od nekdaj buri ljudsko domišljijo in predstavlja
odlično podlago za oblikovanje legende evropskih razsežnosti.
Poleg tega, da Celjske pozna vsa srednja Evropa, se je tudi doma
skozi čas razvil poseben večplastni mit o Celjskih, ki ga ni ugasnilo
nobeno, še tako zaostreno zgodovinsko obdobje. Nasprotno –
različne družbene skupine so ga v različnih zgodovinskih obdobjih v
celoti ali v posameznih plasteh vedno prilagajale svojim trenutnim
potrebam. Tako je tudi danes.
Stari grad Celje je z novimi prostori Turistično informacijski center
Stari grad in Kavarno VERONIKA ter novimi tematskimi programi
obiskovalcem še bolj prijazna turistična točka. Nova opazna grajska
pridobitev so tudi informacijske označevalne table, ki obiskovalcu
omogočajo samostojno raziskovanje celotnega grajskega
kompleksa. Jedrnato ter na nevsiljiv način so predstavljeni ključni
objekti gradu in preteklost Celja in Celjskih. Grad se je odel v novo
sodobnejšo »obleko«, ki ohranja pridih zgodovine in se rokuje s
prihodnostjo – nova celostna podoba Starega gradu Celje omogoča
stik med kulturo in ekonomijo, ter kreira nove priložnosti na področju
kulturnega turizma in hkrati dviguje pomen Celja.
Je značilna lesena stavba zahodnega dela Kozjanskega, ena redkih
v celoti obnovljenih tipičnih kozjanskih hiš, kjer je možen voden
ogled s predstavitvijo vseh kmečkih opravil na kozjanski domačiji
(žganjekuha, rezanje slame za "škope", prikaz načina kuhanja v črni
kuhinji...) s pokušino kmečkih dobrot. Na južni strani ima manjšo
klet, na severni strani pa se je sprva nadaljevala v kozolec, ki so ga
kasneje spremenili v manjšo sobo.
Zbirka etnoloških predmetov podeželja, ki so se uporabljali pri delu
in zabavi v začetku preteklega stoletja.
Grad Podsreda se nahaja na severnem pobočju Orlice, na
nadmorski višini 475 m. S severne strani gradu se obiskovalcu
razprostre lep pogled na srednjeveški trg Podsreda, dolini Bistrice in
Sotle ter Hrvaško Zagorje. Sodi med najpomembnejše objekte
romanske arhitekture na Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško
jedro skozi stoletja ostalo skoraj neokrnjeno. Sestavljata ga dva
palacija, stolp s kapelo ter obrambni stop. Kapelo je ljubljanski škof
Tomaž Hren leta 1612 posvetil sv. Filipu, Jakobu in sv. Ani. Grad
stoji na ozemlju ki ga je grofica Ema Krška prepustila ženskemu
benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem. Po njeni smrti je
bil samostan razpuščen in posest je prešla v last novoustanovljene
Srednjeveška pojedina na Starem gradu,
Postanite vitez Celjski, Hermanov
sprejem.
Spanje na seniku ali v pristni kozjanski
domačiji, degustacija domačih izdelkov,
prikaz starega običaja "čiščenje slame"za
izdelavo slamnate strehe ter po dogovoru
tudi drugih starih opravil. Delavnice za
otroke ter šolske skupine.
137
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
krške škofije. Sredi 12. stoletja so ga pozidali Krški škofje, v virih pa
se prvič omenja šele leta 1213. Srednjeveška kuhinja z odprtim
ognjiščem, južni palacij, Romanska soba, renesančna dvorana,
Severni palacij, Galerije, Kletni prostori, grajska kašča.
Kozje
Levstikov mlin
Kozje
Kukovičev mlin
Kozje
Muzej »Šola moje
mame«
Leta 1972 je bilo ob reki Bistrici 14 mlinov, ki so občasno poganjali
svoja kolesa, danes pa občasno delujeta le še dva: Levstikov in
Kukovičičev mlin. Prvo omembo Levstikovega mlina najdemo v
zapuščinskem inventarju mlinarja Martina Levstika, podsredškega
podložnika, iz leta 1801. Levstikova domačija obsega poleg mlina
še gospodarsko poslopje s hlevom, kaščo, ki danes služi bivanju, in
novo hišo. V stavbi mlina so bili nekdaj tudi stanovanjski prostori. V
mlinu stojita dva mlinska mehanizma, ki sta z osjo povezana s
pogonskima kolesoma. V enem meljejo pšenico za belo, v drugem
pa ostala žita za zmesno moko. Nekdaj je bilo stanovanje v levem
delu stavbe, v desnem pa mlin. Danes gospodari na kmetiji Miran
Levstik z ženo Sonjo. Celovito prenovo Levstikovega mlina je v letih
1988 – 90 izvedel Kozjanski park.
Domačija Kukovičičevih obsega poleg glavne stavbe, ki je mlin in
stanovanjska hiša hkrati, še hlev s senikom, shrambo za vino in
sušilnico koruze, svinjak, kovačnico in objekt, ki je istočasno garaža,
drvarnica, svinjska kuhinja. Del kmetije je tudi »gorca«, vinograd z
lesenim hramom. Arhitekturna podoba mlina, enonadstropne
stavbe, je skoraj v celoti ohranjena. Stavba je bila zgrajena v sredini
19. stoletja. Na severnem delu obsega mlin odprt prostor polovice
stavbe obeh etaž. Mlin še vedno deluje, v njem pa so spravljeni vsi
mlinarski pripomočki. Tudi ta mlin ima mlinske kamne posebej za
zmesno in posebej za belo moko. Stanovanjski prostori so
razporejeni v južnem delu stavbe pritličja in v prvem nadstropju. Kot
posebnost želimo omeniti tudi ohranjen s šibjem pleten dimnični
prostor za sušenje mesa.
Vrnimo se za trenutek nazaj v leto 1930. Šola v Kozjem,
najprijaznejša stavba v trgu, vidna z vseh strani in od daleč
prepoznavna, je dajala trgu tipično podobo. Imela je štiri razrede in
stanovanje za šolsko služkinjo. Vsi, ki so nekoč prestopili prag te
šole, ne bodo nikoli pozabili težkih hrastovih vrat, ki jih je bilo
potrebno močno odriniti, da si vstopil v vežo. Od tam so vse poti
vodile v vežo in po stopnišču navzgor, v druga dva razreda ter
upraviteljevo pisarno. Razred je imel tri, štiri ali pet oken, tako, da je
svetloba prihajala z leve strani. Na severni strani zgradbe je bilo
V mlinu za lastne potrebe še vedno
meljejo. Obiskovalcem, ki si želijo mlin
ogledati, prijazno odprejo vrata in zavrtijo
tudi mlinska kolesa. V hiši je vedno na
voljo tudi moka in okusni domači mlinci
Možen je ogled Pouka po starem.
138
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Ogled Pivovarne Laško
Laško
S splavom od Zidanega
Mosta do Radeč
www.splavzmost.pajek.net
Laško
Grad Tabor Laško
Laško
Muzej Laško
Laško
Rudarski muzej Rečica
zaradi simetrije eno okno slepo, ki je bilo še posebej zanimivo. Klopi
so bile lesene, zelene barve, sedežni del, ki je držal klopi, pa je bil
rjav. Na levi strani so sedele praviloma deklice, na desni pa dečki.
Prostora je bilo za tri šolarje, a če je bilo potrebno, so v njih sedeli
tudi štirje. Na zgornji strani klopi je bil žleb za odlaganje svinčnika
ali peresnika ter po tri luknje za črnilnike. Na klopi so bile šolske
torbice in cekarji, v katerih sta bila navadno prva čitanka in računica,
lepopisni zvezek, kamnita tablica, lesena puščica ter vsaj eno
jabolko in kos kruha.
Spoznajte tradicijo pivovarstva v Laškem in proizvodnjo piva v
Pivovarni Laško ter ob zaključku ogleda nazdravite z vrčkom
laškega piva.
Na splavu boste deležni pozornosti splavarjev, tako vam bodo že Poletne grajske prireditve.
na začetku ponudili frakelj domačega in domače dobrote. Ponudili
Vam bodo splavarski golaž, kuhan na odprtem ognju po 500 let
starem receptu. Zalili ga boste s pristnim vinom iz Dolenjske.
Običaj je, da so tako kot ladje krstili splave, da so svoj dragoceni
tovor nekoč les danes goste, pripeljali do končne postaje.
Grad Tabor, ki kraljuje nad mestom je bil v listinah prvič omenjen
leta 1145. Bil je upravni sedež gospostva in knežje sodišče. Dolga
leta je bil v lasti slavnih celjskih grofov, ki so v njem občasno prirejali
lovske prireditve in viteške igre. Z leti je pričel klavrno propadati. Za
ponovno oživitev in današnje razkošje je poskrbela Pivovarna
Laško, ki ga je dala pred leti popolnoma restavrirati. V njegovem
palaciju je urejena restavracija, ki se ponaša s petimi zvezdicami, v
okroglem obrambnem stolpu sta poročni salon in vinoteka, na
dvorišču pa je vrtna restavracija, ki je hkrati prireditveni prostor za
poletne grajske prireditve.
Laško - potovanje skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem, Delavnice za šole
Geologija okolice Laškega .
Muzejski rudniški rov je postavljen na prostem v bližini gasilskega
doma v Rečici. Prva rudarska dela v okolici Laškega so se začela v
letih 1790 - 1800, resnejša dela pa so stekla po pridobitvi
premoslednih pravic in položitvi jamskih mer v Breznem, hudi jami
in Šmihelu, med leti 1835 - 55. Po graditvi nove mokre separacije in
obnovitvenih delih v jami, je proizvodnja dosegla vrhunec leta 1928
- pri staležu 607 mož so nakopali več kot 100 000 ton premoga.
Rudnik so popolnoma zaprli šele leta 1992. Vodič v umetnem
139
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
muzejskem rudniškem rovu podrobno opiše zgodovino našega
rudarskega kraja in samega rudarjenja.
Laško
Muzej elektroprenosa
Fala - Laško
Laško
Aškerčevina - domačija
Antona Aškerca
Laško
Kartuzija Jurklošter
Le malokdo ve, da je bila prva naprava za proizvodnjo elektrike na
vodni pogon v Sloveniji zgrajena leta 1885 v Zdravilišču Laško.
Tako je prva žarnica v Laškem oz. na Spodnjem Štajerskem
zasvetila že šest let po Edisonovem odkritju žarnice, ko se je pričelo
obdobje neslutenega napredka za človeštvo. Na ogled je manjša
razstava.
Domačija pesnika balad in romanc stoji v prijetnem zaselku
Senožete. Pot vas vodi ob zdraviliškim parku, kjer kmalu zagledate
pesnikovo domačijo. Na njej danes gospodari pesnikov pranečak, ki
vam bo z veseljem opisal pesnikovo življenje. Ohranjena domačija v
svoji notranjosti odkriva staro črno kuhinjo in izbo v kateri so
razstavljena pesnikova dela. Ob hiši je tudi obnovljena, s slamo krita
lesena, v prikletju zidana kašča.
Ustanovil jo je Henrik I., krški škof leta 1173 ali 1174. Prvotni
redovniki so bili Francozi in Italijani, ki so postavili kot običajno dva
samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni
uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan Odon iz Novare, ki je
ponovno obudil samostan, a je bil dve leti po njegovi smrti (1198)
samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva
(spodnji samostan bratov) so prevzeli kanoniki, del pa je pričel
propadati.
Toda po posredovanju žičkega priora je Leopold VI. Babenberški
prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno
naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z
njegovo denarno pomočjo so obnovili oba samostana, povečali
cerkev, dozidali še eno samostansko cerkev. Z izumrtjem
Babenberžanov so zaščito samostana prevzeli Celjski grofje. Konec
16. stoletja pa je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost,
saj je kardinal Delfin izročil njihova posestva sprva jezuitom, nato so
jih prevzeli cistercijani, nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja
med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter
prevzamejo graški jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije
Jurklošter.
S samostanom in njegovo zgodovino (po legendi naj bi bila tu
pokopana Veronika Deseniška) se je ukvarjal tudi pater Karel
Gržan, o čemer je napisal tudi par knjig.
Prisluhnete lahko zgodbi meniha
puščavnika, ki ponuja skrivnostni recept
za harmonijo odnosov, zgodbi o
skrivnsotni knjižnici, skrivnih prehodih ter
ljubezenski zgodbi o Frederiku in Veroniki.
140
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Podčetrtek
Minoritski samostan
Olimje
DEŽELA PRAVLJIC IN
DOMIŠLJIJE - Koča pri
čarovnici
Polzela
Grad Komenda
Polzela
Rojstna hiša Neže
Maurer
V dolini pod goro Rudnico sredi zelenih trat, sadovnjakov, vrtov in
njiv stoji že od 11. stoletja naprej Olimski grad. Leta 1663 so se v
njem naselili redovniki Pavlinci, ki so ob gradu-samostanu zgradili
prekrasno baročno cerkev in jo opremili z črno-zlatimi oltarji. Cerkev
je posvečena Marijinemu vnebovzetju in je bila v začetku
namenjena predvsem romarjem. V enem od grajskih stolpov so
Pavlinci uredili samostansko lekarno. Leta 1780 jo je poslikal Anton
Lerchinger. Cesar Jožef II. je leta 1782 samostan razpustil in
ustanovil župnijo. Poslopja z zemljiščem je kupil grof Attems, ki je
zaradi visokih davkov dal porušiti dva trakta samostana. Leta 1990
so se v samostan naselili redovniki minoriti, ki obiskovalcem radi
pokažejo in razložijo umetniško in sakralno bogastvo cerkve in stare
lekarne. Patri so oživili tudi tradicijo samostanskega lekarništva. V
samostanskem vrtu gojijo zdravilne rastline, iz katerih pripravljajo
čaje, mazila in tinkture, ki pomagajo ohranjati zdravje. V botaničnem
vrtu se lahko obiskovalci seznanijo z zdravilnim učinkom mnogih
rastlin, ki rastejo po naših vrtovih, travnikih, močvirjih in gozdovih.
Ogledate si lahko mali muzej, ki predstavlja življenje družine
Korenčkovih pred sto leti. V družini je bilo 15 članov. Obiskovalci se
srečajo s svetom pravljic. Srečajo junake iz slovenske in tuje
književnosti: Kekca, Martina Krpana, Sneguljčico, Piko Nogavičko,
več čarovnic, čarodeja...
Učna ura »Svet pravljic« – srečanje z
junaki iz slovenske in tuje književnosti
(Kekec, Martin Krpan, Sneguljčica, Pika
NogavičkaU
Učna ura geografije – V galeriji so zbrani
spominki s potovanj (kurent, štorklja,
Eifflov stolp, Kip svobodeU), na ogled
zbirka kamenčkov s Triglava, z Niagarskih
slapov, s kitajskega ziduU
Učna ura zgodovine
Učna ura Prečudovita narava
Grad Komenda, zunanji obhod Komende, ruševine kapelice sv.
Ulriha, notranji obhod skozi gostinski lokal, atrij, vinska klet,
najstarejši objekt Polzele, poročna dvorana, TIC, vstopnoinformacijska točka Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva skupaj z
zbirko malteškega viteškega reda, knjižnico in čitalnico.
V naselju Kopank v Podvinu pri Polzeli stoji rojstna hiša Neže
Maurer, znane slovenske pesnice. Hiša je kljub starosti sorazmerno
dobro ohranjena in je ena izmed redkih še ohranjenih v njeni bližini
in daljni okolici, ki nam pripoveduje način življenja, gospodarjenja in
bivanja v preteklosti. Hišo je pred leti odkupila Občina Polzela, ki
zanjo tudi skrbi. Leta 2001 pa je sprejela odlok o razglasitvi rojstne
141
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
hiše Neže Maurer za kulturni spomenik lokalnega pomena z
lastnostmi etnološkega spomenika.
Polzela
Polzela
Polzela
Polzela
Mlin s tem imenom je med najbolj zanimivimi na Polzeli. Na domačiji
je Struga poganjala mlin in žago do leta 1923, kasneje pa še
dinamo za domačo razsvetljavo. Po letu 1940 je zgoraj omenjeni
mlin s tremi pari kamnov poganjala turbina. Do druge svetovne
Mešičev mlin
vojne so mleli predvsem za okoličane in Polzeljane, kasneje pa tudi
za trgovino. Z obratovanjem so prenehali leta 1955. Za Mešičev
mlin so značilne še arhitekturne posebnosti mlinskih stavb, ki so
sedaj lepo obnovljene.
Je etnološka posebnost naselja Ločica ob Savinji in obuja spomine
na nekdanjo obliko in podobo savinjske kmečke hiše, kakršne so
Barbankova hiša
bile še v drugi polovici 19. stoletja. V okviru Barbankovega doma je
tudi vezan kozolec iz leta 1861.
V »štantih« kozolca je nastal pravi mali etnološki muzej, kjer so
razstavljeni raznovrstni kmečki rekviziti in pomagala, ki so v
Cajhnov kozolec –
preteklosti pri kmečkem delu omogočala postoriti skoraj vse, kaj je
etnološka zbirka v
bilo pri hiši potrebno storiti. Ni kaj če je pri hiši skrbna roka, ki ji je
malem
vsaka stvar dragocena, lahko nastane takšna etnološka zbirka, kot
jo razkazuje Cajhnov kozolec.
Naš kraj se lahko pohvali z največjo zbirko starih traktorjev v
Sloveniji, ki je rast Ernesta Obermayerja s Polzele. Z zbiranjem in
prenovo starih traktorjev je pričel pred štirinajstimi leti. Traktorje je
pridobil iz cele Slovenije, enega celo iz Avstrije. Najstarejši v zbirki
je international farmall, letnik 1940, najmlajši pa deutz, letnik 1962.
Zbirka starih traktorjev v
V zbirki je ponosen tudi na dva unimoga, ki izgledata kot manjša
Polzeli
tovornjaka, vendar se zaradi možnosti priključitve kmetijskih
pripomočkov štejeta za traktorja. Poleg tega pa je tudi ponosen
lastnik mercedes benza, letnik 1952, ki ima pod pločevino še leseno
ogrodje. Njegovo zbirko si je možno ogledati po predhodni najavi na
TD občine Polzela ali pri lastniku g. Obermayerju.
142
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Prebold
Zgodovinska zbirka
Prebold skozi čas
Prebold
Osebna zbirka TITO,
JNA in 1. sv. vojna
(Zasebna zbirka)
Posebnost zbirke so številni veliki stroji, kot so: mlatilnice, čistilci
semena, zgrabljalniki, slamoreznice, brane, gepelj na živalski
pogon, prevozna sredstva – vozovi, sadni in drugi mlini, škropilnice
itd. Zbirka strojev in drugih pripomočkov je dokaj obsežna, zato
predstavlja dober pregled, kakšne pripomočke so ljudje iz tega
območja nekoč uporabljali v svoji gospodarski dejavnosti, ki kljub
usmeritvi v hmeljarstvo ni zanemarila živinoreje, svinjereje,
perutninarstva ter poljedelstva in vrtnarstva za domače potrebe.
Pomembno obsežen je tudi del zbirke, ki ga sestavljajo predmeti za
vsakdanjo uporabo, kot so posode in pripomočki za pripravo in peko
hrane, med katere sodijo lonci za pripravo hrane, modeli za peko
potic, mlinčki za kavo, tehtnice in drugi drobni kuhinjski pribor. V
skupino pripomočkov za vzdrževanje higiene ali čiščenja obleke
lahko štejemo tudi vrsto zanimivih likalnikov. O socialnem statusu
ljudi prav gotovo priča zbrana notranja oprema, posteljna oprema,
okrasni prtički, brisače, itd. Okrasje na tkaninah nam kaže tudi okus
in znanje žena ter deklet, ki so vezle te izdelke. Del zbirke je
posvečen društveni dejavnosti, pomembnim osebnostim, kot so
pisatelj Janko Kač, skladatelj dr. Anton Schwab in ljubiteljski režiser
Lojze Fric in času druge svetovne vojne. Kompletna zbirka
predstavlja pomemben sestavni del našega vedenja o življenju in
delu ljudi v tem delu Savinjske doline.
Zbirka nas popelje v obdobje med leti 1945 do 1990, v čas bivše
SFRJ, pod vodstvom Josipa Broza TITA. V njej si je moč ogledati
različne fotografije, kipe, literaturo, knjige in še mnogo stvari iz
življenja in dela Josipa Broza Tita. Na vpogled so različne uniforme
od vojaka JNA, pa vse do generala armije, kakor tudi originalna
uniforma predsednika, predsedstva SFRJ, ki je bil za čas mandata
tudi vrhovni poveljnik armade, ter nekaj uniform znanih oficirjev.
143
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Orglarstvo Škrabl
Rogaška
Slatina
Paviljon kaktej v
Rogaški Slatini
Rogaška
Slatina
Juneževa domačija
Začetki današnje orglarske delavnice segajo v leto 1990, ko so v Voden ogled delavnice in pripoved o
Brestovcu pri Rogaški Slatini začeli restavrirati stare in graditi nove umetnosti izdelovanja orgel.
orgle. Sodobna orglarska delavnica danes zaposluje okrog 50
delavcev različnih specializacij, ki obvladajo vse od zahtevnih
tehnologij računalniškega načrtovanja in vodenja modernih strojev,
do mojstrov zavidljivih ročnih spretnosti, pod rokami katerih se
navaden les spreminja v čudovite rezbarske dodatke. Ukvarjajo se z
izdelavo novih mehanskih in elektromehanskih orgel od zamisli in
projekta, do končne izdelave, mehanske portative in pozitive,
restavrirajo in popravljajo stare orgle vseh vrst, vzdržujejo in
oskrbujejo orgle za nemoteno delovanje in intonirajo in uglašujejo
orgle.
Do danes je bilo v njihovi orglarski delavnici izdelanih in
restavriranih 199 večjih in manjših orgel. Največ jih poje v Sloveniji,
slišijo pa se tudi v Ameriki, na Portugalskem, v Nemčiji, Avstriji, na
Hrvaškem, Belgiji, Italiji, Luxemburgu, Nizozemskem, na Poljskem,
v Veliki Britaniji, Franciji, na Češkem, v Bosni in Hercegovini, Nigeriji
in celo v Rusiji ter Seulu/Koreja.
Zbirka obsega veliko število razširjenih vrst kaktusov, predvsem pa
je pomembna zaradi redkih vrst, ki jih težko najdemo v zbirkah in so
zato neprecenljive. Po strokovni oceni „Društva prijateljev kaktusov
Slovenije” se nahaja v zbirki več kot 5000 kaktusov in drugih sočnic
različne starosti. Zaradi neprimernih prostorov, v katerih se je zbirka
nahajala, je Občina Rogaška Slatina zanjo postavila nov steklenjak,
kjer je na ogled vsem, tako domačinom kot tudi obiskovalcem
Rogaške Slatine.
Spomeniško zaščitena Juneževa domačija – etnografski muzej na
prostem, obsega gospodarsko poslopje, delno zaprt kozolec toplar
in čebelnjak ter obnovljeno staro kmečko hišo s črno kuhinjo iz 19.
stoletja z izvirno avtohtono opremo in inventarjem takratnega časa.
Hiša je bila naseljena do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja
in je edina v bližnji okolici zdravilišča Rogaška Slatina. Tukaj lahko
okusite tradicionalne kulinarične dobrote ter spoznate običaje in
navade Rogaške Slatine in okolice.
144
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogatec
Rogatec
Grad Strmol
Muzej na prostem
Rogatec
Dvorec Strmol s srednjeveško osnovo, katere jedro predstavlja
grajski stolp, renesančno stavbno substanco z ohranjeno tlorisno
zasnovo in obstoječimi sistemi ter močno barokizacijo, ki mu je dala
bogato, reprezentančno notranjščino in slikovito zunanjo podobo,
sodi med pomembne fevdalne objekte na Slovenskem in je
razglašen za kulturni spomenik. Skupno s pripadajočim parkom je
vpisan v register kulturne dediščine. Za dvorec velja varstveni režim
II. stopnje, ki določa varovanje njegove celovitosti, likovnoarhitekturne in historične vrednosti. Na osnovi konservatorskega
programa, katerega cilj je celovita prezentacija kulturnega
spomenika, je v letu 2003 stavbna dediščina, po osmih letih trdega
in strokovnega dela pri obnovi, kjer so sodelovali Občina Rogatec,
Ministrstvo za kulturo RS ter dva zasebna investitorja, dobila novo
podobo in zanimive vsebine.
Jedro muzeja tvorijo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in
gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji ob
izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen 7 km od Rogaške
Slatine). Prestavitvi stanovanjske hiše so sledili gospodarsko
poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak štalunci, nato
pa še rekonstrukcije - vodnjak štepih na čapljo čebelnjak, viničarska
hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let
20. stoletja. V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob
tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program aktivnih etnoloških
delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne
delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila
(pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo,
kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice
iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na
hoduljah). Na tradicionalni etnografski prireditvi Likof na taberhi
predzadnjo soboto v juliju prikažejo mlačev s cepci in na gepelj s
kravjo vprego v avtentičnem okolju.
»Žulike moje Babice« - ogled Muzeja na
prostem Rogatec z vodenjem, priprava in
peka kruha v kmečki peči, etno-delavnice:
(2 vsebini po dogovoru in želji skupine)
pletenje kitic iz ličja / izdelava rož iz
papirja / obisk pri kovaču / luščenje koruze
ali drugo kmečko opravilo / hoja na
hoduljah/ izdelava voščilnic z žigi iz
krompirja / spomladi izdelava piščali iz
lubja / plesna delavnica (rašpla ali
mazurka) / lutkovna klepetalnica / izdelava
preprostega ljudskega glasbila - "nunalce"
/ zeliščarska delavnica (spoznavanje
zelišč na zeliščnem vrtu) / čebelarska
delavnica (čebelar predstavi življenje in
delo čebel, njihove produkte, izdelavo
voščenih obeskov, sami si izdelate
svečko; delavnico izvaja Čebelarstvo
Pavlovič) / kamnoseška delavnica
(magnetek s kamnom) /darilna vrečka iz
starega papirja (ob Mednarodnem letu
gozdov)
Okusimo dediščino – etnografski prikazi in
učno doživljajske delavnice. (svak četrtek
in soboto od 16h do 18h)
145
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske
Konjice
Žička kartuzija
Slovenske
Konjice
Stari grad na Konjiški
gori
Slovenske
Konjice
Dvorec Trebnik
Skozi vas Žiče in nato dolino svetega Janeza Krstnika nas pot
pripelje do skrivnostne Žičke kartuzije. V tej odmaknjeni in tesni
dolinici si je takratni lastnik tega posestva, štajerski mejni grof
Otakar III., okrog leta 1155 zadal nalogo, da ustanovi domovanje
menihov iz Velike kartuzije na Francoskem. Ti so po prihodu leta
1160 pričeli z izgradnjo večine poslopij, sprva lesenih, kasneje pa
povsem zidanih. V 15. stoletju je nastalo še poslopje sedanjega
Gastuža, danes ene najstarejših še delujočih gostiln v Srednji
Evropi. Redovno življenje je zamrlo, ko je leta 1782 takratni cesar
Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije. Po letu 1827 so
pričele stavbe propadati, zadnje desetletje pa se življenje v Žičko
kartuzijo ponovno vrača. V obnovljenem zgornjem delu
gospodarskega poslopja je danes na ogled stalna razstava o
zgodovini kartuzije, v Otakarjevi peninski kleti pa v miru in spokoju
zorijo penine konjiškega Zlatega griča. Sprehodite se lahko tudi po
urejenih zeliščnih vrtovih, ter obiščete Zeliščarico Viva Sana, ki med
svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih
pripravkov. Posamezni obiskovalci si Žičko kartuzijo lahko
samostojno ogledajo s pomočjo avdiovodnikov, ki so novost sezone
2008/2009. Najavljene skupine pa bodo med starodavne zidove
zapuščenega samostana popeljali naši izkušeni vodniki.
Grad je bil eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem in še
danes sodijo njegovi ostanki med naše najpomembnejše grajske
razvaline. Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno.
V zahodnem delu ruševin v spodnjih zidovih še naletimo na
romanske zidove in romanski je tudi mali stolpič v sredini ruševin.
Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni
peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski
stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so to zasnova
še prizidavali s stanovanjskimi stavbami, obod pa so utrdili s pasom
renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske
zidove. Zadnja leta se ostanki gradu obnavljajo tako, da se bo
zaščitil pred propadanjem in bodo posamezni deli omogočali
dejavnosti, ki bodo grad oživljali s primernimi vsebinami. Stari grad
je bil in ostaja znamenitost mesta, ki se stoletja pod njimi razvija.
Dvorec Trebnik vam nudi široko ponudbo naravnih proizvodov in
zanimivih doživetij. Na dvorcu Trebnik se dnevno razvijajo novosti,
ki so vedno bolj privlačne in zanimive. Blagovna znamka Dvorec
Trebnik ima namreč pod svojim okriljem kar nekaj linij proizvodov
Degustacija zeliščnih napitkov v stari
lekarni, degustacija penine vinske kleti
Zlati grič, Avdio vodiči
Različne interesne skupine, društva,
skupine otrok in zaključene skupine
odraslih si lahko izberejo programe
"Zeliščni mošnjiček", "Čar zelišč",
146
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
naravnega in slovenskega izvora.
"Zdravilna zelišča" ali pa se dogovorijo za
dodatno, posebno ponudbo s pogostitvijo.
Program Zeliščni mošnjiček je namenjen
otrokom do 12 leta starosti. Ob animacijah
se otroci na igriv in zanimiv način
spoznajo z zelišči ter njihovo uporabo v
vsakdanjem življenju.
Program Čar zelišč je namenjen različnim
interesnim skupinam, društvom in
turističnim skupinam. Namen programa je
na zanimiv način obiskovalcem približati
zelišča ter njihovo uporabo v vsakdanjem
življenju.
Zdravilna zelišča - Program je namenjen
šolskim skupinam (otrokom nad 10 let
starosti).
Na otrokom prijazen način predstavimo
najpogostejša zdravilna zelišča,
zdravilnost določenih delov rastlin,
postopke nabiranja in sušenja ter
možnosti uporabe zelišč kot napitkov,
poparkov, tinktur, mazil, v vsakdanjem
življenju. Kot novost uvajamo tudi šolo
zdravega načina prehranjevanja.
Eko čebelica - Program je namenjen
izobraževanju otrok do 12 leta starosti.
Cilj programa je na igriv in otrokom
prijazen način predstaviti zanimivi svet
življenja čebel ter jim tekom programa
približati skrb za okolje v katerem živimo.
Rdeče jabolko - Program je namenjen
izobraževanju otrok do 12 leta starosti.
Cilj programa je na igriv in otrokom
prijazen način približati pomen zdravega
načina življenja in prehrane.
147
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Muzej gasilstva
Dravinjske doline
Slovenske
Konjice
Muzej Zrno
Muzej gasilstva Dravinjske doline nas vodi v čas začetkom
organiziranega požarnega varstva pod Pohorjem in Dravinjski dolini.
V muzeju je razstavljenih preko 560 eksponatov iz različnih
časovnih obdobij 19. in 20. stoletja, s katerimi se predstavlja
gasilska ustvarjalnost ljudi Dravinjske doline ter okolice, ki so se že
v letu 1973 in naprej organizirali v gasilske straže, požarne brambe,
ter pozneje v gasilske čete in društva. Prav zato je muzej slikovita
podoba razvoja gasilstva v Dravinjski dolini, kot tudi širše na
slovenskem ozemlju. Postavitve, osvetljenost in zaporedje
muzejskih prostorov nudijo obiskovalcu zadovoljstvo, ko se srečuje
s starim pa vendarle z novim spoznanjem o preteklosti. Muzejska
zbirka je postavljena na površini 250 m2, v zgornjih prostorih
gasilskega doma v Slov. Konjicah. Muzej ima poleg osnovne naloge
ohranjanja gasilske dediščine tudi nalogo združiti okoliška gasilska
društva na zbiranju gasilskih muzealij, posebej pa zbirke predstaviti
javnosti ter mlajšim rodovom, ki naj bi s ponosom gledali na
preteklost svojih dedov. Za njih naj bi bil muzej kot studenec iz
katerega nikoli ne pride prazno vedro.
Dobrodošli z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Na
dvorišču
pod
zaščitno
streho
so
razstavljeni:
Eksponati za predelavo klasja in žit, (stari pripomočki).
Eksponati za pridelavo in predelavo grozdja in sadja (različne preše,
špricance in različne druge priprave).
V kletnem prostoru , so razstavljeni kletarski eksponati(kletarska
posoda za vina, sadjevec, razni stari predmeti za pretakanje in
točenje vina in sadjevca). V gornjih prostorih hiše so poleg starih
delov pohištva razstavljeni pekarski eksponati: vrsta pekarskih
naprav, orodij za pripravo in peko kruha. V steklenih kredencah in z
vrbo pletenih policah, so razstavljeni različno reprezentančno
oblikovani izdelki iz kvašenega, nekvašenega in medenega testa , ki
so kakor koli povezani s kruhom. V posebni omarici so razstavljeni
tusi različno oblikovani izdelki iz čebeljega voska. Nadalje različno
oblikovani manjši predmeti iz lesa, stekla in gline. Prikaz starih
glasbil na šaljiv način, itd. Skratka Muzej Zrno je nastal iz ljubezni in
spoštovanja do bivalnega in poklicnega okolja. Ta zasebna zbirkamuzejček je majhen a zanimiv in avtentičen ambient, v katerem so
ohranjena in razstavljena pričevanja vinske in kletarske kulture. Je
edinstven muzejček te vrste na slovenskem in sosednjem zahodno
148
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
in vzhodno evropskem prostoru
Slovenske
Konjice
Etnološka zbirka na
Mlačah
Slovenske
Konjice
Muzej vojaških
predmetov
Slovenske
Konjice
Pustova hiša
Šentjur
Ipavčeva hiša
V starem trgu Slovenskih Konjic v neposredni bližini cerkve se
nahaja zasebna muzejska zbirka vojaških predmetov avstro ogrskega obdobja. Razstavljene so sablje, čelade, pokrivala,
medalje, razglednice, fotografije, izkopanine Soške fronte in mnogo
drugih vojaških, domoljubnih in verskih predmetov, ki nas povrnejo v
čas, ko so se naši dedje borili za cesarja v raznih vojnah vse do
zloma monarhije in bojev za severno mejo. Večina razstavljenih
predmetov se navezuje na čas prve svetovne vojne. Mnogo jih je
povezanih z našim krajem in življenjem v njem. So spomin na
obdobje, ki so ga zaznamovale besede : Vse za vero, dom, cesarja.
Nekoč Ratejeva (po domače Pustova) zidanica, ki je bila večkrat
prezidana in obnovljena je po letu 1981 postala last Občine Slov.
Konjice. Sestre Ratej so jo podarile, da bi v njej Občina uredila
muzej z gradivom iz časov II. svetovne vojne. Prvotna zgradba je
bila postavljena v začetku prejšnjega stoletja, v celoti zidana iz
kamna in gline deloma tusi iz lesa. Vseskozi je bila pokrita s slamo.
Zanimiva je njena pristna Štajerska vaška zasnova. V letu 1982 je
bila popolnoma prenovljena in dana v uporabo in upravljanje
Občinskemu odboru Zveze borcev Slovenije. skoraj popolnoma
razkrije veter in objekt začne hitro propadati. Takoj po ustanovitvi
Turističnega društva Špitalič v letu 1996 se domačini aktivno
vključijo v skrb za ohranitev objekta ter predlagajo spremembo
vsebine. S pomočjo Občine in svojih članov, TD Špitalič obnovi
objekt, vanj postavi Etnološko zbirko starega kmečkega orodja za
domačo in umetno skrb ter zbirko iz časa II. svetovne vojne.
Eksponate za Etnološko zbirko zberejo krajani Špitaliča in okolice,
zbirko NOB pa uredi Muzej novejše zgodovine iz Celja.
V strnjenem naselju starega trškega jedra Šentjurja že od leta 1760
stoji rojstna hiša družine Ipavcev. Legendarna šentjurska dinastija
se je v zgodovino zapisala predvsem zaradi glasbe in medicine. Na
Ipavčevini je danes postavljena stalna razstava o njihovem življenju
in delu, v kleti je vinoteka z izbranimi vini, vrt pa krasita stara lipa in
Plečnikov vodnjak. V hiši je tudi poročna soba, ob vhodnem portalu
pa raste trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z
mariborskega Lenta. Skladatelji Ipavci so pustili neizbrisen pečat v
149
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Muzejska zbirka Rifnik
in njegovi zakladi
Šentjur
Arheološki park Rifnik
Šentjur
Muzej Južne železnice
Šentjur
Partizanska bolnišnica
Zima
glasbi 19. in začetka 20. stoletja. Najbolj znana sta brata Gustav in
Benjamin, prvi po svojih narodnobuditeljskih pesmih Slovenec sem,
Vse mine, DomoviniU, drugi po prvi zgodovinski operi Teharski
plemiči in odrskem delu Tičnik. Josip Ipavec pa se je med glasbene
umetnike zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo
Možiček in operete Princesa Vrtoglavka.
Občudujete lahko preko 600 eksponatov razstavljenih v vitrinskih Animirano vodstvo po zbirki
sklopih od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Poleg
eksponatov je prikazana tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše in
načina oblačenja. Postavitev je zasnovana moderno, na panojih so
razlagalni teksti in povečane fotografije najimenitnejših predmetov,
različne rekonstrukcije in terenska dokumentacija. Rifniško
bogastvo ni samo v neizmerljivi vrednosti posameznih izkopanin,
ampak tudi v neskončnem številu preprostih predmetov vsakdanje
rabe, ki nam s svojo izpovednostjo približajo življenje prastarih
prebivalcev te markantne gore južno od mestnega središča.
Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične
naselbine na Slovenskem. Na najdišču si lahko obiskovalci v
rekonstrukciji prazgodovinske hiše ogledajo razstavo o najdbah iz
Rifnika, nato pa si ogledajo ostanke poznoantičnih hiš, in sicer
ostanke dveh starokrščanskih cerkvic, cisterne za vodo, obzidja s
stražnimi stolpi ter ostanke hiš.
Muzej južne železnice se v Šentjurju nahaja pri železniški postaji. V Kustumizirano vodstvo po razstavi.
Franc-Jožefovem prometnem uradu si lahko ogledate prikaz
bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844
dalje ter občasno razstavo ˝Ujeti trenutki ob železni cesti GradecCelje˝. V neposredni bližini pa boste spoznali še muzejske enote:
kretniška bločna postavljalnica, parna lokomotiva, signalnoprogovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je
darilo avstrijskega dvora ob otvoritvi proge Gradec-Celje.
Bolnišnico, kot podzemni bunker, so zgradili domačini leta 1944, po
naročilu štaba XIV. divizije. Prostor so poiskali v gozdu Šohta. Tu je
bila zagotovljena voda in možnost zakrivanja sledov dostopa v
zimskih mesecih. V neposredni bližini so postavili bunker za hrano,
za evakuacijo ranjencev pa še dodatni bunker pri Marija Dobju. Prve
ranjence je bolnišnica sprejela avgusta 1944. V času delovanja
bolnišnice se je tu zdravilo 124 ranjencev. Februarja 1945 je bila
odkrita, a so ranjence pravočasno premestili na varno.
150
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Grad Planina
Šentjur
Zbirka Kozjansko žari
(Planina)
Šentjur
Etnološka zbirka Šmid
(Planina)
Šentjur
Partizanska bolnišnica
R6 (Loka pri Žusmu)
Sredi 14. stoletja so planinsko gospostvo z gradom pridobili Grofje
Celjski, ki so ga posedovali do izumrtja rodbine leta 1456. Največ
časa sta na gradu preživela Friderik II. in njegova kasnejša žena
Veronika Deseniška. Leta 1456 je grad prišel v roke
Habsburžanom, ki so ga dajali v najem raznim rodbinam, dokler ga
nadvojvoda Ernest Avstrijski ni prodal odlični spodnještajerski in
kranjski plemiški rodbini Mosconov. Ti so grad posedovali od leta
1593 do 1769. Za njimi so grad posedovali Protasiji in Goriškovi.
Zadnji graščak, ki je še živel v gradu je bil Gustav Bloome. Leta
1882 so začeli grad razkrivati in z leti se je spremenil v razvaline.
Ob ogledu ruševin, si lahko obiskovalci ogledajo tudi obnovljeno
Staro grajsko kaščo v kateri je mogoče poskusiti tudi razne lokalne
jedi. Sprehodijo se lahko tudi do turške lipe.
Muzej novejše zgodovine Celje je na Planini v prvem nadstropju
starega zdravstvenega doma odprl stalno razstavo z naslovom
Kozjansko žari. Slike in besedilo obiskovalcem približajo obdobje
druge svetovne vojne na Kozjanskem skozi različna obdobja:
izvajanje
nemške
raznarodovalne
politike
nad
civilnim
prebivalstvom, organiziranje prvih osvobodilnih front, stopnjevanje
okupatorjevega nasilja, krepitev narodnoosvobodilnega boja,
ustanovitev osvobojenega ozemlja Kozjansko, okupatorjeva
ponovna zasedba ter dokončna osvoboditev leta 1945. Postavitev
temelji na fotografskem gradivu iz takratnega obdobja, dopolnjujejo
jo dokumenti, letaki, plakati in partizanski tisk.
Družinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na
Planini ustvaril zbirko etnoloških predmetov. Zaradi zanimanja za
ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi očmi, je začel
zbirati značilne predmete s tega območja. K temu ga je še posebej
spodbudil potres leta 1974, ko se je to ljudsko bogastvo še posebej
uničevalo in odtujevalo iz prvotnega okolja. Zbirko sestavljajo
predmeti in orodja, ki so jih ljudje na Planini in v njeni okolici v 19. in
20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih kot je priprava hrane
v črni kuhinji, pri kmečkih opravilih, vinogradništvu itd. Posebej so
prikazani tudi predmeti, ki ponazarjajo pustovanje in druge običaje.
Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit
s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnišnica z
oznako R6 je bila zgrajena leta 1944 ter obnovljena leta 1977 in
2002.
151
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Muzej loških glažut
(Loka pri Žusmu)
Šentjur
Rojstna hiša Antona
Martina Slomška
Šentjur
Rojstna hiša Blaža
Kocena
Šentjur
Stalna razstava New
Swing Quarteta
Šmarje pri
Jelšah
/
Štore
Stalna razstava
Železarstvo v Štorah
Cerkvica sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi
eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici
prisotno že sredi 18.st.. Na ogled so prelepi stekleni izdelki izstopajo
pa lestenci, ki krasijo še vedno številne cerkve na območju
Kozjanskega.
V vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin
Slomšek. Njegova rojstna hiša je obnovljena in na ogled
obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot
velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega
zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske
službe pa vse do beatifikacije leta 1999. Posebno sobo, tako
imenovano sobo svetništva, je poslikal Ivo Kisovec. V gornji etaži
hiše je urejena dvorana, kjer si lahko ogledate tudi film o Slomšku.
Prvi slovenski kartograf, obnovljena lesena domačija, kjer je
predstavljena njegova življenjska pot. Ob ogledu, možna degusticja
ekoloških pridelkov (domača pojedina ) na kmetiji Debelak.
New Swing Quartet nedvomno sodi v sam vrh glasbenih skupin, ki
so zaznamovale drugo polovico 20. stl. na Slovenskem. Skozi svoje
dolgoletno delovanje je kvartet skupaj s svojimi člani postal
nepogrešljiv del slovenskega kulturno-zgodovinskega spomina.
Pobuda za ureditev spominske sobe in stalne razstave je zato
logično nadaljevanje umeščanja zasedbe v kolektivni spomin in več
kot upravičen poklon kvartetu in njegovemu delovanju. Odločitev, da
se spominska soba uredi v Šentjurju – mestu, iz katerega New
Swing Quartet izhaja, oziroma njegovemu rojstnemu kraju – je na ta
način svojevrstna podelitev domicila ter simbolna zahvala tako
mesta kvartetu kot kvarteta mestu. Spominska soba s stalno
razstavo želi obiskovalce seznaniti o delovanju in zgodovini kvarteta
ter njegovemu pomenu v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Rdeča nit razstave je glasba, v celoti pa je zasnovana dvojezično –
v slovenskem in angleškem jeziku.
Stalna razstava Železarstvo v Štorah prikazuje razvoj kraja Štore od
druge polovice 19. stoletja do danes. Poudarek je na dveh
gospodarskih panogah, rudarstvu in industriji, ki sta Štore močno
zaznamovali, izredno pomembna za razvoj in spremembo iz
agrarnega zaselka v industrijski kraj pa je bila seveda tudi ugodna
prometna lega ob znameniti Južni železnici.
152
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Tabor
Vitanje
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Vransko
Vstopno-informacijska točka Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije, kjer si lahko ogledate balete in obleko obiralke hmelja ter
slikovne in pisne razstavne eksponate s področja hmeljarstva.
Herman Potočnik je pomembno zaznamoval področje raketne
tehnologije. Leta 1928 je pod psevdonimom Noordung izšla knjiga z
naslovom Problem vožnje po vesolju, ki vsebuje genialne rešitve
bivanja človeka v vesolju. Njegova mati izvira iz premožne
Spominska soba
mariborsko-vitanjske rodbine Kokošinek, pra-stara starša sta bila
Hermana Potočnika
lastnika kmečkega posestva z gostilno (danes Rupnikova gostilna).
Noordunga
Hermanov ded Franc Kokošinek je bil upravitelj vitanjskega
gospostva. Družina je živela v vitanjski graščini, kjer je urejena tudi
spominska soba, v kateri je med drugim na ogled izvirnik njegove
knjige Problem vožnje po vesolju.
Učna delavnica sožitje čebel z naravo – Čebelarsko društvo
Učna delavnica sožitje čebel z naravo
Otroci in drugi obiskovalci si pogledajo
učno pot medovitih in zdravilnih rastlin.
Oblečejo se v zaščitna oblačila in
pokukajo v notranjost panja. Opazujejo
člane čebelje družine. Seznanijo se z
vlogami, ki jih matica, delavke in troti
odigrajo v čebelji družini.
Galerija Piros deluje že 10 let. Lastnik je ustvarjalec grafik in
strasten zbiralec premičnih predmetov iz naše kulturne dediščine.
Zato je galerija nastala prav iz potrebe in njegove velike želje po
ohranjanju tega ter predstavitvi njegovih zbirk širšemu krogu
ljudi. Obiskovalcem galerije so na ogled grafični ciklusi Jožeta
Žlausa (Belokranjske pisanice, Doroteja Hauser, Žička Kartuzija,
Galerija Piros
Ptuj, Maribor, CeljeU) in ciklus slik znamenitih osebnosti na
območju Vojnika, Celja, Štor in Laškega, zbirka grafičnih listov
drugih mojstrov grafike (Maleš, JakacU), zbirka ex-librisov, zbirka
starih knjig in razglednic, etnološka zbirka, mini grafični muzej,
kopija Valvasorjeve in Gutenbergove grafične preše. V okolici
galerije nastaja forma viva rustica.
Učna in ogledna kmetija Na kmetiji je več stoletij star - toda še delujoč mlin na vodni pogon,
Soržev mlin - življenje
nekaj posebnega pa so še: žaga "venecijanka" iz leta 1872, kozolec
na kmetiji
toplar in mlinarjeva hiša.
VIT Vransko se nahaja v Schwentnejevi hiši, rojstni hiši Lavoslava
Schwentnejeva hiša VIT
Schwentnerja, ljubljanskega knjigarnarja in založnika pesnikov in
Ekomuzeja
pisateljev slovenske moderne. O hmeljarjenju priča etnološka zbirka
VIT Ekomuzeja
153
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
v bližnji vasi Brode.
Vransko
Muzej motociklov
Vransko
Vransko
Gasilski muzej
Vransko
Etnološka zbirka »Pri
Knežari«
Zreče
100 Frankolovskih žrtev
na Stranicah
V muzeju motociklov Vransko sta prikazana razvoj in zgodovina
motociklizma ter prometa nasploh na Slovenskem od začetka
stoletja do šestdesetih let. Obiskovalca očarajo zanimivi modeli
najrazličnejših motociklov. V zbirki lahko občudujete Puchove
motocikle in edini slovenski motocikel "Pohorc," dirkalne motocikle
znamke Tomos, motocikle Indian in Harley Davidson.
Gasilski muzej Vransko širši javnosti predstavlja bogato zbirko
gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Posebno
znamenitost predstavljajo velike vodne brizgalke na lesenih vozovih
iz 19. stoletja. Predstavljena je tudi etnografska zbirka s kovaško
delavnico.
Največji del zbirke predstavljajo kmečka orodja, saj je bilo kmetijstvo
glavna gospodarska panoga teh krajev v preteklosti. Velik vir
zaslužka je kmetijam predstavljala živinoreja, predvsem govedoreja.
Močno razširjena je tudi konjereja. Sredi 19. stoletja je bilo tod več
glav konj po celi Savinjski dolini skupaj. Večina kmetij je bila
samooskrbovalnih, torej so vse potrebno za preživetje kmetje
pridelali sami. Kmečke žene so predle in tkale blago same. Ker je
bila kmetijska dejavnost zelo razvejana, je raznoliko tudi kmečko
orodje. Od poljedelskih orodij največji delež predstavljajo orodja za
pridelavo in spravilo žita ter za hmeljarstvo. Tako najdemo med
njimi cepec, srp, koso, rehto, od večjih naprav pa sejalnico,
vetrovnico, slamoreznico, mlin za žito, vprežno brano, plug in še
mnoge druge. Od hmeljarskih pripomočkov lahko vidimo železno
štango, ki se je uporabljala za delanje lukenj, v katere so postavili
hmeljevke, maček pa je bil pomagalo pri obiranju hmelja.
Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem sodi med
najhujše nacistične zločine na slovenskem ozemlju v letih 1941 –
1945. Okupator ga je storil 12. februarja 1945, kot maščevanje za
partizansko zasedo v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja 1945
padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, Anton
Dorfmaister. V “zameno” za njegovo življenje so nacisti v
mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev. Ob
šestdeseti obletnici tega tragičnega dogodka so bili odprti prostori, v
katerih imata Spominsko društvo Sto frankolovskih žrtev in Muzej
novejše zgodovine Celje stalno spominsko razstavo.
154
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Kovačija Šrekl - Zajc
Zreče
Skomarska hiša
Zreče
Muzej ozkotirne
železniške proge
Poljčane - Slovenske
Konjice - Zreče
Na domačiji Zajčevih v Dobrovljah 57 v občini Zreče, so od svojcev
pokojnega mojstra umetnega kovaštva Ivana Šrekla, znanega
kovača, prevzeli v varstvo njegovo kovaško dediščino. Spominjamo
se ga kot izdelovalca kovaških izdelkov in predvsem viteških
oklepov, ki so njegovo slavo ponesli širom po Sloveniji. V družini
Zajc samo nadaljujejo kovaško tradicijo očeta, začetnika in
gospodarja na domačiji v Dobrovljah, žal tudi že pokojnega Ignaca
Zajca. Danes nam kovaško delo predstavita njegov sin Nacek in
vnuk Tomi, ki še veselo vihtita kovaško kladivo in pihata s kovaškim
mehom.
Skomarska hiša sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na
Slovenskem, s spominsko sobo pohorskemu pesniku Juriju
Vodovniku. Nastala je leta 1803 in je zasnovana kot prehodni tip
med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s
črno kuhinjo. Dimnična tradicija gradnje je najbolje ohranjena v
veliki kuhinji, ki ima v prostor pomaknjeno ognjišče z veliko
dimnično pečjo: v prostor se zariva notranji vogal “hijše”, tako da se
kuhinjska peč podaljšuje v krušno peč, kar nakazuje na sodobnejšo
gradnjo hiš – črno kuhinjo. Po obnovi je hiša postala poleg muzeja
kmečke stavbne arhitekture tudi prizorišče kulturnega dogajanja.
Železniška postaja Zreče je edina ohranjena postaja ozkotirne
železnice Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče. Ob njej je vlakovna
kompozicija z lokomotivo, potniškim in dvema tovornima vagonoma.
Ozkotirna železnica Poljčane–Konjice je bila predana prometu leta
1892, do Zreč pa je bila podaljšana leta 1921. Zgrajena je bila z
namenom, da bi povezala železniško progo Maribor–Ljubljana z
gornjo Dravinjsko dolino, bogato z lesom in premogom, ter
nastajajočo industrijo. Po progi se je odvijal živahen tovorni in
potniški promet, ki pa je predvsem po drugi svetovni vojni začel
usihati. Zaradi nerentabilnosti je bila železnica Poljčane–Zreče leta
1962 ukinjena. V delu obnovljene zreške železniške postaje so
urejene tri muzejske zbirke, in sicer: železniški progi Poljčane–Slov.
Konjice–Zreče; ansamblu Zreški kovači; novejših dogodkih,
povezanih z ohranjanjem spomina na to progo (prireditev ob 800letnici prve pisne omembe Zreč, prireditev ob izidu knjige Karla
Rustje o tej progi in v spomin na zadnjo vožnjo, izid romana
postajenačelnika Franja Kozelja »Pesem haloškega klopotca«,
obnova vlaka in postaje).
155
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Razstava o
arheološkem najdišču
na Brinjevi gori v Hotelu
Planja Rogla
Zreče
Ošlakova kovačija
Žalec
Ekomuzej hmeljarstva
Žalec
Rimska nekropola
Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že v
mlajši kameni dobi ter preživela mnoge nižinske naselbine.
Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let so odkrila številne
antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni
preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o
izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli Hotela
Planja na Rogli. Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom
arheologa Stanka Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto
arheoloških najdišč iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih
obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in
Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi,
bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične
naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim
grobiščem, rimskodobnimi gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi
in slovanskimi grobovi na njenem obrobju.
Na zreškem območju je od ostankov stare kovaške obrti ohranjena
le še Ošlakova kovačija v Boharini. Po pisnih virih bi naj nastala
okrog leta 1770, nad vhodom na ožji strani fasade pa je ob vrsti
kovaških okraskov še letnica 1789, ko je stavba dobila današnjo
podobo. V glavnem prostoru stavbe je kovaška delavnica, v
manjšem pa skladovnica za material in izdelke. Med znamenitosti
domačije sodi poleg kovaškega kladiva in brusa tudi tlačilka za zrak
z vodnim padcem ter zračna batna dvostranska tlačilka. Ogenj v
kovačiji je ugasnil šele pred petimi leti. Kovačija je danes
zavarovana kot tehnični muzej.
Ekomuzej je urejen v obnovljenih prostorih nekdanje sušilnice Delavnice za otroke v času počitnic.
hmelja in v štirih nadstropjih prikazuje zgodbo o hmelju. Tako so
zgodbe o življenju hmeljarjev nekoč in danes ter predmeti, povezani
s hmeljarstvom, ponovno zaživeli. V degustacijski sobi obiskovalci
ob koncu ogleda tudi pokusijo pivo.
V središču Šempetra v Savinjski dolini so v lepi parkovni ureditvi na
ogled
javnosti najlepše rimske grobnice v Sloveniji. Rekonstruirane
grobnice
predstavljajo ostanke nagrobnih spomenikov veljakov iz bližnje
Celeie.
156
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Dvorec Novo Celje
Žalec
Obrambni stolp pri
cerkvi sv. Nikolaja v
Žalcu
Žalec
Savinova Hiša
Žalec
Kovačija Zotel
Žalec
Rudarski muzej
Dvorec Novo Celje sodi med spomeniške stavbe, ki so nastale iz
enega liva, in ne kot posledica različnih prezidav in dozidav. To ga
uvršča med najpomembnejše spomenika profane baročne
arhitekture na slovenskih tleh. Sredi 18. stoletja ga je pozidal za
zdaj še neznan, a vrhunski avstrijski arhitekt, bržčas po vzoru
dunajskega Schönbrunna. Gre za grajsko stavbo, ki je v baročni
dobi postala središče nekdanje vovbrške, pozneje celjske
gospoščine. Ogled (rekonstruiranega dela s kapelico) je možen po
predhodnem dogovoru.
Obrambni stolp je edini ostanek fortifikacije mesta Žalec v začetku
16. stoletja. Stolp je enonadstropen z značilno stožčasto streho,
obnovljen je bil leta 2002. Leta 2004 smo ob obrambnem stolpu
posadili trto - potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega
Lenta. Poimenovali in krstili smo jo za Nikolajo. V kletne prostore
400 let starega stolpa vabi od meseca septembra 2006. Za oglede
se je potrebno predhodno najaviti.
V Savinovi hiši je na ogled dana spominska soba znanega
slovenskega
skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. Zbirka je bila ljubiteljsko
urejena in na ogled postavljena že v 60. letih prejšnjega stoletja,
leta 1992 pa je bogato zapuščino uredila kustosinja Pokrajinskega
muzeja Celje Renalda Fuger - Germadnik.
Starejša Zotlova kovačija je iz prve polovice 16. stoletja (nekoč je
stala pred trškimi vrati). Okrog leta 1580 je služila kot protestantska
molilnica (še danes se del kovačije imenuje Lutrova kapela),
kasneje je bil v nje trški špital, po letu 1752 pa je trgu štiri desetletja
služila kot bolnišnica.
Rudarski muzej na prostem v brezovem gaju pred OŠ Griže je nov
prispevek rudarske dediščine k ohranjanju kulturne dediščine.
Osrednja zanimivost je skulptura, ki ponazarja naporno delo
rudarjev.
157
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A9: Tematske in kolesarske poti v destinaciji Dežela Celjska
Tabela 12: Tabela tematskih in kolesarskih poti v destinaciji Dežela Celjska
Občina
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Vrsta in število
določenih poti
Dolžina
Opis poti ( težavnost, organizirano vodenje, samoorientacija)
Ponudniki in znamenitosti
ob poti.
Gozdni učni poti v okolici znamenitosti se pričneta z žepnim herbarijem,
ki se brezplačno dobi na začetku poti v nabiralniku. Herbariji, ki so hkrati
tudi turistični vodniki, vzpodbudijo obiskovalce k opazovanju poti in
nabiranju listov, na koncu pa lep spominek iz Braslovč vzamejo domov.
Gozdna učna pot
Braslovče
Gozdna učna pot
Grad Žovnek
Gozdna učna pot
drevesne vrste
Pot se začne v Letušu, manjšem naselju, ki je zadnje v Spodnji Savinjski
dolini in ga zaznamuje mogočen kamnit most čez reko Savinjo. Izpred
Sulcerjeve hiše se pohodnik povzpne na manjšo vzpetinico na kateri
stojita podružnična šola in cerkev sv. Janeza Krstnika iz leta 1482. Pot
vodi naprej po markiranih stezah do lovske koče (828m), kjer je skrinjica
z žigom in vpisno knjigo. Od tod se odpira čudovit razgled na Savinjsko
dolino. Od lovske koče vodi pot do Brezovca (857m) in naprej proti
Domu Borcev na Dobrovljah. Žig je spravljen v skrinjici pri vhodu v dom.
Pohodniki lahko od Doma borcev nadaljujejo svojo pot mimo Destovške
kapele do Planinskega doma na Čreti in po poti obiščejo še eno
izmed dobroveljskih zanimivosti, cerkev, ki je posvečena sv. Janezu in
Pavlu, zavetnikoma "zoper hudo uro". Od tod se odpira lep razgled na
Spodnjo Savinjsko dolino.
Iz Letuša po
savinski poti na
Dobrovlje
Celje
Kolesarska pot
Celje 1
12,6 km
Celje
Kolesarska pot
Celje-VojnikDobrna
20.7 km
nezahtevno
Cerkev sv. duha,
poznobaročno kužno
znamenje – Dobrova
Šmartinsko jezero, graščina
Prešnik
Konjeniški center Škofja vas,
Grad Tabor, vas Polže,
Soržev mlin, grad Lemberg,
Terme Dobrna
158
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Almina pot
25,3 km
Pot je v nastajanju in bo pripomogla k celoviti predstavitvi znane
popotnice in pisateljice Alme Karlin. Pot vas vodi od Zagrada, preko
Celjske koče do hiše v Pečovniku, kjer je Alma preživela zadnja leta
svojega življenja.
Gozdna učna pot
Celjska koča
1,9 km
Celje
Mestni gozd Ceje
14 km
Celje
Ekosistemska
učna pot
Šmartinsko jezero
Celje
Gobarska učna
pot
1,9 km
Celje
Grajska pot
9,2 km
Celje
Rimska pot
5,2 km
Celje
Celje
Pelikanova pot
0,650
Gozdna učna pot je urejena na območju Celjske koče. Po serpentinah
skozi gozd, z mogočnimi drevesi kostanja, lipe, hrasta, gabra, macesna,
se pot spusti med mlade sestoje breze, prečka slikovit Štelakov graben
nato pa se vzpne med smrekove gozdove do grebena. Pod grebenom
pa se nam odkrijejo veličastne stare duglazije. Po grebenski poti »Po
vrheh«, kjer se nam odpira čudovit razgled na celjsko dolino in na laško
stran. se učna pot vije mimo bukovega gozda in se pri lovski koči po
smrekovem gozdu spusti p mehki igličasti podlagi proti planinski koči
Celjska koča.
V okviru parka poteka 12 poti, ki se razprostirajo po 100 h velikem
gozdnem območju.
V sklopu projekta urejanja Šmartinskega jezera, ki ga vodi Mestna
občina Celje, je bila v letu 2010 izdelana in odprta nova tematska pot ob
severni obali jezera. Ekosistemska učna pot tako na trinajstih
informativnih tablah prikazuje ekosisteme in ekotone na območju
Šmartinskega jezera. Od naravnih ekosistemov so predstavljeni gozd,
vrbina, potok, močvirje, gozdni rob in gaj, med antropogenimi ekosistemi
pa umetno jezero, suhi in mokri travnik, senožetni sadovnjak, njiva in
drstišče. Posebno je predstavljena tudi jezerska favna in flora s
poudarkom na vrstah rib. Vsebinsko zasnovo učne poti je izdelal Zavod
za gozdove Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo naravne
dediščine, Razvojnim centrom Celje - Planiranje in Ribiško družino
Celje.
Nadgradnja Gozdne učne poti. je edina te vrste v Sloveniji, saj ni
vezana na kakšno drugo učno pot, čeprav poteka v obratni semeri po
gozdni učni poti. Na enem mestu je natančno opisanih in slikovno
prikazanih 18 vrst. gob.
Celje – Skalna klet – Grajski hrib – Zagrad - Celje
Celje – Pokrajinski muzej – Mestni park – Breg – Miklavški hrib – Lisce –
Košnica – Polule – Breg – Celje
Pot na Celjski grad.
Šmartinska pot
13,5
Celje – Nova vas – Slatina v Rožni dolini – Loče – Šmartinsko jezero
Celje
159
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Fackina pot
Celje
Pot
20,7
1. IV OŠ Celje – Medlog – Lopata – Šmartno v Rožni dolini – Šmartinsko
jezero – Dobrava – Nova vas – Celje
2. Celje – Nova vas – Dobrova – Šmartinsko jezero – Slatina v rožni
dolini – lopata – Celje – Ostrožno – Lava – Celje.
Celje – Vojnik - Dobrna
Dobje
Gozdna pot na
Kozjanski domačiji
1 km
interpretacija naravne dediščine, delavnice za otroke..,
Dobje
Guzajeva pot
Dobrna
Pot od Miklavža
do Miklavža
Dobrna
Loška pot
1) 18,5
2) 12,6
36,9 km
31 km
Pot po obronkih občine oz. od Miklavža do Miklavža je označena s
smernimi tablami in markirana s klobučki, pot je očiščena in lepo
speljana. Postavljene so klopi za počitek in izdelan zemljevid pohodnih
poti
z
opisi.
Označena in trasirana pot je zelo zanimiva, saj poteka po obronkih
Občine Dobrna, od enega vrha do drugega. Za marsikoga bo pot z
označenimi vrhovi pomenila nek nov izziv, da prehodi to pot in obišče
označen vrh ter uživa v lepi naravi in čudovitem razgledu v dolino.
Skupni čas za prehojeno celotno traso poti je okoli 10 ur, skupna dolžina
poti je cca 31 kilometrov, najnižja višina je 334,3 metrov, najvišja pa
1.227 metrov.
Loška pot vodi iz centra Dobrne skozi zdraviliški kompleks po cesti v
desni breg Klanca. Na razpotju pri križu je na desni strani Kmetija
odprtih vrat Pri Minki z domačimi dobrotami. Pot se postopoma vzpenja
proti naselju Loka do Čerjakove kapele. Če pri kapeli zavijete levo se
med potjo v tolmunu osvežite po Kneippovi metodi in se spustite proti
Vovkovi domačiji, kjer stoji Zgornji Vovkov mlin, ki mu pripisujejo starost
okrog 400 let, je v preteklosti mlel žito za potrebe Kačjega gradu.
Pot vodi do farme jelenov damjakov na domačiji Lamprček, nato pa po
cesti pod ruševinami Kačjega gradu, mimo ribnikov in ob graščini Novi
grad v Lokovini. Pot je krožna in nas pripelje nazaj v Dobrno.
Farma nojev, Piknik prostor
pri Marovšek, Izletniška
kmetija pri Minki
Izletniška kmetija pri Minki,
Vovkova domačija v Dolini
mlinov, Farma jelenov
160
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Dobrna
Gozdna učna pot
Dobrna
2,8 km
Gozdna učna pot vodi skozi skrito divjino soteske Drenovec, najprej na
Brdce, na planoto kmetije Marovšek in nato do domačije Šumej, do
značilne kočarske hiše iz 19. stoletja. Po Ančki, njeni nekdanji lastnici, ki
je v hiši prebivala še do leta 2005, je poimenovana Anina pot, po delu
katere poteka naša gozdna učna pot. Pred povratkom v dolino, kjer se Piknik prostor pri Marovšek
pot vije mimo slikovitih skalnih stolpov sredi strmih gozdnih pobočij, se
lahko na pisanih travnikih in jasah spočijete, spoznavate rastlinski in
živalski svet ter življenje in delo na kmetiji. Dolžina poti: 2800 m Čas
hoje: 1 h 45 min
Dobrna
Anina pot
Vodi po cesti proti Hudičevemu grabnu, mimo graščine Dobrnice ali
Gutenek (nekoč pivovarna) do jame Ledenica (Bierkeller). V izklesano
jamo naravnega izvora so v preteklosti skladiščili led, ki so ga lomili v
bližnjih vodah, da so v poletnih mesecih z njim hladili pivo, varjeno v
pivovarni Gutenek. Tu si lahko mimogrede privoščite knajpanje v Piknik prostor pri Marovšek,
kristalno čisti vodi izpod skale. Po lepo speljani gozdni poti boste prišli Farma nojev
do več kot 300 let stare domačije s Črno kuhinjo. Nadaljuje se po cesti
desno v naselje Zavrh. Tistim, ki žele uzreti vrhove Paškega Kozjaka,
lahko izberejo pot, ki vodi do Farme nojev v Vrbi, na degustacijo nojevih
jedi.
Dobrna
Trim steza zraven
Zdraviliškega
parka
Pot s tremi zahtevnostmi vadbe in 20 točkami.
Dobrna
Kozje
Dolina mlinov
Pešpot Podsreda
3,5 km
32 km
Pohodniki se povzpnejo preko gričev, ki obkrožajo zdraviliški park. Po
dveh kilometrih pa se spustijo v skrito dolinico, kjer je včasih delovalo
sedem mlinov. Še posebej je zanimiv zadnji mlin, ki ima ohranjeno
mlinsko kolo, in je v lasti družine Vovk.
Trg Podsreda – grad Podsreda – izvir Trebčice – Olimska gora –
Kukovičev mlin – trg Podsreda.
64 vsebinskih točk. Čas za ogled 2-3 dni. Dolžina 32 km. Pešpot
Podsreda poteka v ožji in širši okolici trga Podsreda po starih, nekdaj
živih poteh in stezah ter povezuje pomembne sestavine kulturne in
naravne dediščine. Doživljanje pešpoti je splet cerkva, ohranjenih rek in
potokov, mlinov, redkih rastišč, gradov, gozdov, pomembnih
zgodovinskih osebnosti, zanimivih naravnih pojavov, legend, grap,
preteklega življenja, starih sadovnjakov in domačih prebivalcev.
Spoštovani popotnik, želimo ti sprehode, polne presenečenj, vtisov
narave in bogate kulturne dediščine, raziskovalnih priložnosti, prijetnih
161
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
srečevanj z domačini ter polno trenutkov užitkov in sprostitve.
Kozje
Učna pot Veternik
1,4 km
Kozje
Pešpot Pilštanj
1,4 km
Kozje
Kolesarjka pot 9
45 km
Kozje
Virštanjska
kolesarska pot
40 km
Kozje
Kolesarska pot na
Veternik
27 km
Kozje
Kolesarska pot 17
23,6 km
Laško
Geološka pot
Govce
10 km
Pot na Veternik se začne na križišču pod Kukovičevo domačijo.
Dostopna je iz Kozjega po Bistrem grabnu mimo Zajčje Gorce. Dolžina
poti je 1,4 km, časovno pa je za ogled potrebna 1 ura. Suhi travniki so
izredno bogati, saj lahko v višku sezone naštejemo več kot 50 rastlinskih
vrst na kvadratni meter. Posebnost Veternika so tudi številne in
ogrožene orhideje. Ob številnih rastlinskih vrst, je prisotno tudi pestro
živalstvo – veliko metuljev, mrežekrilcev, hroščevU Učna pot vsebuje 10
vsebinskih točk, ki pohodnika opozarjajo na izjemen življenjski prostor.
rumeni dren, pranger,
Po starodavnem trgu Pilštanju vas popelje pešpot, ki je razdeljena v tri
Ajdovska žena, lipa, cerkev
sklope:
Sv. Mihaela, kapela Sv. Eme,
Trška pot – dolžina 500 m
razstava o šolstvu, obzidje
Grajska pot – dolžina 600 m
nekdanjega gradu
Pot na Vino goro – dolžina 3000 m
Peilensteina.
Kozje – Pilštanj – Lesično – Šentvid pri Planini – Planina pri Sevnici –
Zabukovje nad Sevnico – Mrzla planina – zalog – Bistri Graben – Kozje.
Kozje – Piljštanj – Zagorje – Lesično – Drensko Rebro – Dobležiče –
Virštanj – Olimje – Podčetrtek – Prelasko – Buče – Kozje. 40 km( krožna
pot)
Kozje – Bistri graben – Vetrnik – železno –(grad Podsreda) – Železno –
Podsreda – Kozje. 27 km(krožna pot).
Staro trško jedro Kozje,
ruševine gradu Kozje,
srednjeveški trg Pilštanj,
Kozje – Pilštanj – Virštanj – Golobinjak ob Sotli – Buče - Kozje
skalni osamelec Ajdovska
žena, Viteška klet Banovina,
vinogradniška krajina, jama
Guska.
Nad Rečico se vzpenja hrib Govško Brdo. Onkraj njega najdemo idilično
planoto Govc, kjer je pred leti imela svoj prostor pod soncem ena
najlepših vasic. Zaradi odkopavanja premoga pod njo se je pogreznila in
izginila s površja. Na obrobju nekdanje vasice domuje lovski dom. Po
lepo speljani stezici se lahko odpravite na vrh Govškega brda in uživate
ob razgledu na okoliške kraje in vrhove. Do Govc vodi iz Laškega
geološka učna pot. Geološki vodnik, ki ga lahko dobite v Knjižnici Laško,
vam bo približal lepoto kamnitega sveta drugače, kot ste ga poznali do
sedaj.
162
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Pot na Hum
1.9 km.
Laško
Pot treh cerkva
6,6 km
Laško
Pot po nekdanjih
trških mejah
Laškega
11,2 km
Laško
Aškerčeva pot
11, 5 km
Nad mestom se strmo in ostro vzpenja vse do višine 583 m. Če ga
pogledate z vznožja, se zdi, da bdi nad mestom. Krasi ga bogata flora;
redek mešani gozd, višje pa pritlikavo grmičevje. Pot do vrha vas vodi
skozi gozd in pritlikavo grmičevje, ob poti pa lahko opazite: teloh, proti
vrhu pa encijan, avrikelj, dlakavi sleč, alpsko mastnico in drugo rastlinje.
Malo pod vrhom stoji križ, prvič postavljen pred drugo svetovno vojno in
ponovno leta 1991. Z vrha se vam razkrije čudovit pogled. Ob jasnem
vremenu na severu uzrete Pohorje, na jugu vrhove Kuma, Velikega in
Malega Kozjega in Lisce, na vzhodu se pogled odstre do Kozjanskega in
na zahodu vse do osrčja Posavskega hribovja. Nekje na pol poti na Hum
se steza razcepi in vas vodi do Blaževe skale. Z njene ploščadi je
prekrasen pogled na park in zdravilišče. Ne pustite se predolgo
prepričevati in se mimo gradu Tabor povzpnite na Hum.
Srednje zahtevna, 1.9 km.
Pohodna pot povezuje cerkve sv. Mihaela na Šmihelu, sv. Katarine v
Kuretnem in sv. Krištofa, ki že več stoletij stojijo na hribih zahodno od
centra mesta in v neposredni bližini kompleksa družbe Thermana Laško.
Potek poti: izhodišče poti (nasproti Hotela Zdravilišče Laško), naselja
Šmihel (cerkev sv. Mihaela 442 m), Kuretno (cerkev sv. Katarine 410 m),
Strmca (cerkev sv. Krištofa 324 m) in nazaj do izhodišča.
6,6 km, srednje zahtevna
V 18. stoletju so imeli laški tržani običaj, da so vsakih nekaj let obšli
mejo trga. S tem so potrdili, da je obhojeno ozemlje njihova last. Pot je
potekala po levem in desnem bregu reke Savinje. Da pa trške meje za
vas ne bodo prenaporne, vam priporočamo, da jih prehodite ločeno – po
desnem in levem bregu. Potek poti: izhodišče poti na Aškerčevem trgu,
naselja in zaselki Tovsto, Ojstro, Gabrno, Trojno, Lahomšek, Marija
Gradec in naprej do izhodišča poti.
11,2 km, srednje zahtevna
Aškerčeva pot poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s
pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Speljana je skozi predele, ki so
po zgodovinski strani zanimivi zaradi najdišč predmetov iz rimskih
časov, obdobja turških vpadov in dogodkov iz časov, ko so na grmadah
zažigali predvsem ženske, obtožene čarovništva. Tudi Aškerčeva
domačija, zdaj muzej, ima pod svojo streho veliko zanimivosti, iz katerih
se da razbrati, kakšen je bil v preteklosti način življenja v teh krajih.
Potek poti: ŽP Zidani Most, naselja in zaselki Širje, Veliko Širje,
Senožete (Aškerčevina), Rimske terme, ŽP Rimske Toplice ali v
obratnem vrstnem redu.
163
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
11, 5 km, srednje zahtevna.
Laško
Zdraviliška pot
3.5 km,
Laško
Kolesarska pot
Junior – Rimske
toplice
7 km
Laško
Kolesarska pot
Vrh nad Laškim
27 km
Sprehajalna zdraviliška krožna pot poteka po levem in desnem bregu
reke Savinje, med hotelom Wellness Park Laško in centrom mesta
Laško. Pot je položna, poteka ob gozdu, zdraviliškem parku, prečka
Most želja, Črni most in glavni most, vodi nas do mestnega središča in je
primerna tudi za invalide. Ob poti si lahko poleg mestnih, ogledate še
veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Je osvetljena, večji del poti je
asfaltiran, ob poti so klopi za počitek ali za opazovanje narave.... V
sklopu poti je urejena 500 m dolga proga preizkusa hoje na 2 km.
3.5 km, nezahtevna
Zanimivosti na poti: Hotel
Hum, Restavracija in
pizzerija Špica, Hotel
Savinja, Okrepčevalnica pri
mostu, Restavracija Grad
Tabor, Gostišče Čater,
Laško, Strensko, Rimske Toplice, Laško
Cerkev Matere Božje Marija
7 km, gorska in treking kolesa Stopnja zahtevnosti: 2/10
Gradec, Bazenski kompleks
Aqua Roma, Zdravilišče
Rimske Toplice, Velikanske
sekvoje v zdraviliškem parku
Rimske Toplice, Domačija
Antona Aškerca
Okrepčevalnica Marjeta,.
Zanimivosti in gostinska
ponudba na poti: Hotel Hum,
Restavracija in pizzerija
Špica, Hotel Savinja,
Okrepčevalnica pri mostu,
Restavracija Grad Tabor,
Opis poti: Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Lažiše, Rimske Toplice, Cerkev Matere Božje Marija
Strensko, Laško.
Gradec, Gostišče Čater,
27 km, Primerno za: gorska in treking kolesa.
Lahomniški sopot slap,
Cerkev sv. Lenarta, Cerkev
sv. Miklavža, Bazenski
kompleks Aqua Roma,
Zdravilišče Rimske Toplice,
Domačija Antona Aškerca,
Okrepčevalnica Marjeta.
164
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Laško
Kolesarska pot
Trobni Dol
Kolesarska pot
Lisca
45 km
Opis poti: Laško, Lahomno, Tevče, Mala Breza, Trobni Dol, Blatni Vrh,
Marof, Jurklošter, Rimske Toplice, Strensko, Laško.
Primerno za: gorska in treking kolesa
Stopnja zahtevnosti: 7/10
49,5 km
Opis poti: Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Velike Gorelce, Mišji Dol,
Jurklošter, Polana, Sele, Lisca, Polana, Paneče, Rimske Toplice,
Strensko, Laško.
49,5 km Primerno za: gorska in treking kolesa, Stopnja zahtevnosti:
9/10
Zanimivosti in gostinska
ponudba na poti: Hotel Hum,
Restavracija in pizzerija
Špica, Hotel Savinja,
Okrepčevalnica pri mostu,
Restavracija Grad Tabor,
Gostilna Bezgovšek, Cerkev
Matere Božje Marija Gradec,
Gostišče Čater, Lahomniški
sopot – slap, Kapelica sv.
Barbare, Dipromes d.o.o,
Turistična kmetija Salobir,
Ribniki Marof, Kartuziija
Jurklošter, Ohranjen mlin,
Spomenik Iliji Badovincu,
Bazenski kompleks Aqua
Roma, Zdravilišče Rimske
Toplice, Domačija Antona
Aškerca, Okrepčevalnica
Marjeta
Zanimivosti in gostinska
ponudba na poti: Hotel Hum,
Restavracija in pizzerija
Špica, Hotel Savinja,
Okrepčevalnica pri mostu
bistro, Restavracija Grad
Tabor, Gostilna Bezgovšek,
Cerkev Matere Božje,
Gostišče Čater, Cerkev sv.
Lenarta, Konjeniški klub
Samorog, Kartuzija
Jurklošter, Cerkev sv.
Kancijana, Tončkov dom na
Lisci, Vzletišče za zmajarje in
jadralne padalce na Lisci,
Turistična kmetija Kozmus,
Spomenik Iliji Badovincu,
Bazenski kompleks Aqua
Roma, Zdravilišče Rimske
165
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Toplice, Velikanske sekvoje v
zdraviliškem parku Rimske
Toplice, Domačija Antona
Aškerca, Okrepčevalnica
Marjeta.
Laško
Kolesarska pot
Govce
Laško
Kolesarska pot
Šmohor
Laško
Kolesarska pot
Šentrupert
16 km
28 km
28, 5 km
Opis poti: Laško, Kuretno, Govce, Zg. Rečica, Huda Jama, Sp. Rečica,
Laško. Primerno za: gorska in treking kolesa, stopnja zahtevnosti: 10/10
Opis poti: Laško, Sp. Rečica, Huda Jama, Zg. Rečica, Šmohor, Slivno,
Sp. Rečica, Laško. Primerno za: gorska in treking kolesa Stopnja
zahtevnosti: 8+/10
Opis poti: Laško, Jagoče, Svetina, Kanjuce, Šentrupert, Tevče, Marija
Gradec, Laško.
Primerno za: gorska in treking kolesa
Stopnja zahtevnosti: 7/10
Zanimivosti in gostinska
ponudba na poti: Hotel Hum,
Sv. Mihael, Sv. Katarina, St
Catherine, Lovska koča
Govce, Turistična kmetija
Nemec, Govško brdo,
Cerkev blaženega A.M.
Slomška, Bar Brunarica,
Rudniški muzejski rov,
Športni center Huda jama,
Nick Daniel caffe, Gostišče
Paradiž, Kava bar Play off,
Penzion Park, Zdravilišče
Laško, Restavracija in
pizzerija Špica
Zanimivosti in gostinska
ponudba na poti: Hotel Hum,
Restavracija in pizzerija
Špica, Zdravilišče Laško,
Vitapark, Kava bar Play off,
Nick Daniel caffe, Gostišče
Paradiž, Rudniški muzejski
rov, Cerkev blaženega A. M.
Slomška, Cerkev sv. Mohora,
Planinski dom Šmohor
Zanimivosti in gostinska
ponudba na poti: Hotel Hum,
Restavracija in pizzerija
Špica, Zdravilišče Laško,
Penzion Park, Konjeniški
klub Vesenjak, Hotel Celjska
Koča, Cerkev Marije Snežne,
Almin dom, Cerkev sv.
166
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Ruperta, Lahomniški sopot –
slap, Gostišče Čater, Cerkev
Matere Božje, Gostilna
Bezgovšek,Okrepčevalnica
pri mostu, Restavracija Grad
Tabor, Hotel Savinja
Geološka učna pot
Podčetrtek Rudnica Virštanj
Odsek evropske
Podčetrtek pešpoti E7
Podčetrtek Trim steza Palčnik
Geološka učna pot
Podčetrtek Rudnica - Virštanj
10 km
Pot poteka v severnem delu Kozjanskega parka, okoli naselja Olimje.
Trasa geološke poti poteka po relativno majhnem območju Kozjanskega
parka, vendar je pestrost geološke zgradbe povsem primerna za
predstavitev celotnega geološkega razvoja in geološke zgradbe
Kozjanskega. Tu so tudi druge naravne vrednote (dolina Olimskega
potoka, lipa v Olimju) in kulturna dediščina (cerkev Marijino Vnebovzetje
v Olimju, samostan Olimje, cerkev Sv. Andreja v Olimju, cerkev Devica
Marija na Pesku, Počivavškov kozolec v Slakah in arheološko najdišče
na Rudnici). Pešpot z lepimi razglednimi točkami, s katerih se vidi večji
del Kozjanskega parka, je primerna za vsakega obiskovalca s
povprečnimi fizičnimi sposobnostmi. Poteka po gozdnih stezah,
kolovozih in delno po lokalnih cestah z redkim prometom.
Število vsebinskih točk: 21
Začetek poti: Slake pri Olimju, pri opuščenem rudniškem rovu
Potreben čas za ogled: 4 do 6 ur, možni so trije delni krožno obhodi, ki
trajajo 1 do 2 uri
Vodnik: Po geološki učni poti na Rudnico in Virštanj (96 strani, na voljo
je tudi zloženka), lahko dobite na upravi Kozjanskega parka, Podsreda
45, Podsreda, v Turističnem informacijskem centru v Podčetrtku, v
Termah Olimia in v Narodni galeriji v Ljubljani.
35,6 km
Odsek evropske pešpoti E7, ki je del poti Atlantik - Črno morje. Skupna
dolžina odseka je 35,6 km, čas povprečnega pohoda je 12h. Markirana
in opisana trasa poteka po naseljih Bistrica ob Sotli, Črešnjevec, Križni
Vrh, Polje, Buče, Bučka gorca, Verače, Virštanj, Olimje, Zaborovec
(planinska koča Encijan), Mala Rudnica, Podčetrtek, terme Olimia,
Sodna vas, Sv. Ema
400 m
Neposredna bližina apartmaja Rosa, 400 m poti, 14 vadbenih postaj
primerne vsem starostnim skupinam.
10 km
10 km dolga geološka pot z 21 opazovalnimi točkami poteka po Tu so tudi druge naravne
severnem delu Kozjanskega parka, po pobočjih Rudnice in Virštanja vrednote (dolina Olimskega
okoli naselja Olimje. Vodi po gozdnih poteh in stezah, ob katerih poleg potoka, lipa v Olimju) in
167
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
zanimivih geoloških pojavov, ki nam pojasnjujejo geološki razvoj in
zgradbo Kozjanskega, najdemo še marsikatero naravno in kulturno
znamenitost, razgledne točke pa nam nudijo lepe poglede po
Kozjanskem.
Po Brvi čez mejo
Podčetrtek Sprehajalna pot 1
19 km
TERME OLIMIA - PODČETRTEK - GRAD PODČETRTEK - VEBROV
TRAVNIK - GASTROŽ - AQUALUNA - PREHOD PREK BRVI (mesto
prehoda meje izven mejnega prehoda) - HARINA ZLAKA - BOJAČNO SV. MARTIN - ŠPIĆAK - DOMAČIJA MASNEC - SV. ANA - LUKA
POLJANSKA - HARINA ZLAKA (maloobmejni prehod Harina Zlaka Podčetrtek) - TERME OLIMIA.
kulturna dediščina (cerkev
Marijino Vnebovzetje v
Olimju, samostan Olimje,
cerkev Sv. Andreja v Olimju,
cerkev Devica Marija na
Pesku, Počivavškov kozolec
v Slakah in arheološko
najdišče na Rudnici).
Terme OLIMIA, Bistro HI-TI,
Kava bar Srečko, Bar ATOM,
Bar TIME OUT, Kava bar AS,
Bistro GASILČEK, KLET
IMENO, Bistro ŠE,
Okrepčevalnica Joe˙s pub,
Caffe bar Miljana, Caffe bar
Bella, Domačija MASNEC.
Cerkev sv. Lovrenca,
Galerija Na Štepihu, Muzej
stare kmečke opreme,
Cerkev Device Marije na
pesku, Cerkev sv. Križ,
Baročni dvorec Miljana,
Miljana, Cerkev sv. Ane,
Poljana Sutlanska.
168
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Od cerkvice do
Podčetrtek cerkvice
22 km
Sprehajalna pot 2
K Sveti Emi
Podčetrtek Sprehajalna pot 3
10 km
Po slovenskih in
Podčetrtek hrvaških gričih
Kolesarska pot 1
29 km
Terme OLIMIA, Bistro HI-TI,
Kava bar Srečko, Trška
cesta 5, Bar ATOM, Bar
TIME OUT, Kava bar AS,
Slake 2, Bistro GASILČEK,
TERME OLIMIA - PODČETRTEK - MARIJA NA PESKU - IMENSKA KLET IMENO, Bistro ŠE,
GORCA - LOVSKI DOM - SV. KRIŽ - IMENO (prehod meje prek Okrepčevalnica Joe˙s pub,
meddržavnega prehoda Imeno - Miljana), DVOREC MILJANA - RIBNIK Caffe bar Miljana, Caffe bar
RAFKA STAROVEŠKI - SV. ANA - DOMAČIJA MASNEC - POLJANA
SUTLANSKA - BRATKOVEC (prehod meje na prehodnem mestu
Cerkev sv. Lovrenca,
Bratkovec - Zgornje Imeno) - PODČETRTEK - TERME OLIMIA.
Galerija Na Štepihu, Muzej
stare kmečke opreme,
Cerkev Device Marije na
pesku, Baročni dvorec
Miljana, Cerkev sv. Ane,
Poljana Sutlanska,
TERME OLIMIA - SODNA VAS - SV. EMA - VONARJE - PREHOD
PREK JEZA BODOČEGA VONARSKEGA JEZERA (mesto prehoda
meje izven mejnega prehoda) - HARINA ZLAKA - PREHOD PREK BRVI
(mesto prehoda meje izven mejnega prehoda) - AQUALUNA - TERME
OLIMIA.
TERME OLIMIA - PODČETRTEK - OLIMJE - VIRŠTANJ - SELA GOLOBINJEK - PRELASKO - SEDLARJEVO (maloobmejni prehod
Sedlarjevo - Plavić) - PLAVIĆ - ZAGORSKA SELA - IVANIĆ MILJANSKI
- SV. IVAN - MILJANA (prehod meje prek meddržavnega prehoda
Imeno - Miljana) - IMENO - PODČETRTEK - TERME OLIMIA.
Terme OLIMIA, Hotel
Jasmin, Gostišče CIRIL,
Termalni park AQUALUNA,
Cerkev sv. Eme.
Terme OLIMIA, Bistro HI-TI,
Kava bar Srečko, Bar TIME
OUTBar ATOM, Kava bar
AS, Pivovarna in pivnica
HALER, Čokoladni butik
SYNCERUS, Jelenov
greben, Gostišče in vinarstvo
AMON, Gostišče TWINS,
Caffe bar Miljana, Bistro
GASILČEK, Okrepčevalnica
Joe˙s pub, Bistro ŠE, KLET
IMENO,
Cerkev sv. Lovrenca,
Galerija Na Štepihu, Muzej
169
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Lahkotno po dolini
Podčetrtek zdravja
6 km
Kolesarska pot 2
Navkreber in
Podčetrtek navzdol
54 km
Kolesarska pot 3
Kolesarska pot ob
Podčetrtek Vonarju
Kolesarska pot po
Podčetrtek Rudnici
24 km
23,5 km
stare kmečke opreme,
Cerkev Device Marije na
pesku, Minoritski samostan
Olimje, Cerkev sv. Jakoba in
Filipa, Cerkev sv. Katarine,
Cerkev sv. Ivana, Ivanić
Miljanski, Baročni dvorec
Miljana.
TERME OLIMIA - SODNA VAS - VONARJE - PREHOD PREK JEZA Terme OLIMIA, Hotel
BODOČEGA VONARSKEGA JEZERA (mesto prehoda meje izven Jasmin, Gostišče CIRIL,
mejnega prehoda) - HARINA ZLAKA: PREHOD PREK BRVI (mesto Termalni park AQUALUNA,
prehoda meje izven mejnega prehoda) - AQUALUNA - TERME OLIMIA.
Terme OLIMIA, Čokoladni
butik SYNCERUS, Domačija
JELENOV GREBEN,
Termalni park AQUALUNA,
Domačija MASNEC, Caffe
bar Miljana, Okrepčevalnica
TERME OLIMIA - GRAD PODČETRTEK - VEBROVO - JUTERNIK - Joe˙s pub, Bistro ŠE, Bistro
OLIMJE - ZABOROVEC - SILOVEC - GASTROŽ - AQUALUNA - GASILČEK, KZ Šmarje pri
PREHOD MEJE (prehod prek brvi) - LUKA POLJANSKA - DOMAČIJA Jelšah - KLET IMENO, Kava
MASNEC - SV. ANA - MILJANA - SV. IVAN - ZAGORSKA SELA - bar AS, Bife ATOM, Bar
PLAVIĆ - BRATKOVEC (prehod meje na prehodnem mestu Bratkovec - TIME OUT, Picerija TINA.
Zgornje Imeno) - IMENO - IMENSKA GORCA - CERKEV DEVICE
MARIJE NA PESKU - PODČETRTEK - TERME OLIMIA.
Minoritski samostan Olimje,
Koča pri čarovnici - dežela
pravljic in domišljije, Cerkev
sv. Ane, Baročni dvorec
Miljana, Cerkev sv. Ivana,
Cerkev sv. Katarine, Cerkev
Device Marije na pesku.
Grad Podčetrtek, staro trško
jedro, kopališče, Muzej stare
Podčetrtek – Sodna vas – Vonarje – Rajnkovec – mimo cerkve sv. Križa
kmečke opreme, možnost
– Brestovec – Vidovica – Sv. Ema – Sodna vas - Podčetrtek
ogleda izdelave orgel, Sv
Ema in razgledna točka.
Grad Podčetrtek, staro trško
Podčetrtek – Gastreža – Zaborovec – Vodole – Olimsja gora – Rudnica
jedro, kopališče, razgledni
– Olimski log – Olimje – Podčetrtek.
stolp na mali Rudnici, cerkev
170
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Podčetrtek Kolesarska pot 14
Podčetrtek Kolesarska pot 15
Polzela
Parkovno drevje –
UČNA POT
36,4 km
Podčetrtek – Olimje – Dobrina – Babna Gora – Sveti Štefan – Tinsko –
Sodna vas - Podčetrtek
39,4 km
Podčetrtek – Stari grad – Škofja gora – Olimje – Olimska gora – Mala
Rudnica – Podčetrtek – mejni prehod – Poljana Sutlanska – Miljana –
Zagorska Sela – Ivanić Miljanski – Miljana – Poljana Sutlanska – Luke
Poljanske – prehodno mesto državne meje – Podčetrtek.
Marijinega vnebovzetja
Olimje, Minoritski
samostan,lekarna,
samostanski vrtovi, cerkev
Device Marije na Pesku.
Grad Podčetrtek, staro trško
jedro, kopališče, zbirka stare
kmečke opreme. cerkev
Marijinega vnebovzetja
Olimje, Minoritski
samostan,lekarna,
samostanski vrtovi, cerkev
Device Marije na Pesku, izvir
zdravilne vode Grajski vrelec.
Cerkvici sv. Valentina in sv.
Jakoba, razvaline gradu
Žusem, cerkev sv. Ane,
cerkev sv. Ane in Matere
Božje (Tinsko).
Grad Podčetrtek, staro trško
jedro, kopališče, razgledni
stolp na mali Rudnici, cerkev
Marijinega vnebovzetja
Olimje, Minoritski
samostan,lekarna,
samostanski vrtovi, cerkev
Device Marije na Pesku,
kapela sv Martina, cerkev sv.
Ane, dvorec Miljana, kapela
sv. Ivana.
Člani rodbine Pongratz, pa tudi njihov naslednik med obema vojnama,
grof von Reihofen, so bili znani kot ljubitelji in zbiralci parkovne drevnine.
Zato je razumljivo, da se je v parku kljub vihram časa ohranilo lepo
število dreves. Privlačijo nas s svojo premišljeno prostorsko
razporeditvijo, slikovito obliko debel in krošenj, nenavadnimi listi, cvetovi,
obarvanim listjem in lepimi jesenskimi barvami, iglavci pa tudi z
raznolikimi storži. Danes obstaja v parku preko trideset različnih vrst in
sort drevnine
171
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Je krožna planinska pot, ki poteka po nekdanjih mejah KS Andraž, ki je
združevala naselji Andraž in Dobrič. Obide vse kulturnoetnografske
spomenike v Andražu. Odprli so jo 6.9.1992. Pot je ustvarilo in jo tudi
redno vzdržuje ŠD Andraž. Celotna pot obsega 14 kontrolnih točk in
zahteva štiri ure hoje. Najnižja točka poti je sedma kontrolna točka
(Vodostečna 294 m), najvišja pa deseta (Gora Oljka 733 m).
Ob peti obletnici poti (1997) smo zabeležili že prek 650 pohodnikov in ob
tej priložnosti izdelali vodnik "Po poteh Andraža", ki ga je možno dobiti
na naslovu ŠD Andraž.
Za začetek se bomo sprehodili po zdraviliškem jedru, ki že več stoletij
ponuja sprostitev in kozarec zdravilne mineralne vode. Obiščemo
Gozdni in Ivanov vrelec (vrelci v naravi), nato pa Pivnico mineralnih vod.
Za kratek čas postanemo v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška in se
zazremo v bleščečo glažutarsko preteklost tega konca. Unikatne izdelke
steklarskih mojstrov nam bodo podrobneje predstavili v Steklarni
Rogaška. Še tako dobremu vinu pravilna izbira kozarca doda vrednost.
V eni od vinskih kleti v Rogaški Slatini okusimo vina, ki z optimalno lego
ter urnim delom v vinogradu in kleti ponujajo vrhunskost. Nato pa nas
pot popelje mimo edinstvene zbirke kaktusov – Paviljona kaktej, kjer si
zbirko lahko tudi ogledate, do bližnje Sp. Kostrivnice, kjer se nahajata
Kraljevi in Ignacijev vrelec. Kostrivnica je vasica, ki jo pa redko kdo
pozna po zdravilnih mineralnih vodah, ki so jo poznali že v keltskih
časih. Poskusili bomo vodo slatino iz Kraljevega vrelca in se »pomladili«
- voda naj bi namreč ob prebavi blagodejno vplivala tudi na kožo
(nekateri jo primerjajo z vodo Vichy).
Polzela
Andraška pot
Rogaška
Slatina
Med izviri
Rogaške Slatine
Rogaška
Slatina
Gozdna učna pot
– Galke
Zgornji Gabrnik – cerkev sv. Miklavža
Gozdna učna pot
– Na vrh Boča
Na začetku poti se ozrimo proti vrhu Boča. Čaka nas pot na pravo goro!
V davni preteklosti se je dvignila iz neder Zemlje, danes nas vabi, da se
povzpnemo nanjo. Ekstremne razmere, ki vladajo na pobočjih,
pogojujejo obstoj krhkih in občutljivih gozdnih združb. Pestrost rastlinskih
in živalskih vrst, povezanost življenjskih oblik in ranljivost gorskega
gozda spoznamo, če se vzpnemo po poti, ki vodi skozi gorski gozd. Pri
gospodarjenju v gorskem gozdu moramo biti posebej previdni in
preudarni.
Pot postaja vse bolj strma in skalnata. Razmere za rast dreves so vse
težje. Kraški svet se odraža skozi kraške pojave – vrtače, jame in
brezna. Modre črte na drevesih nas opozarjajo, da prihajamo v elitno
Rogaška
Slatina
172
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Gozdna učna pot
– Iz Poljčan na
Boč
3,5 km
učilnico narave – v gozdni rezervat z elementi pragozda. Človek je v tem
svetu samo opazovalec. In že smo na vrhu. Če vas ne pestijo težave z
višino, se povzpnite na razgledni stolp, od koder se ob dobri vidljivosti
vidi skoraj vsa Slovenija. Sestopimo mimo objektov antenskega stolpa.
Na strminah opazujemo pomen varovalne funkcije gozda. Gozd stoterih
dreves, močno zasidranih v strmino, dobro varuje pobočja, na katerih
uspeva. Zaradi strmine je pogosta panjevska rast dreves. Ob koreninah,
ki so vidne na površini, zaslutimo življenjsko moč, ki se upira odnašanju
zemlje, snežnim plazovom in vetru ter obenem zagotavlja preživetje.
Nekaj korakov nas loči od kraške jame Balunjače, ki poleg tega, da sodi
med naravno dediščino, pripoveduje zgodbo o razbojnici Špelci in njenih
pajdaših.
Na koncu poti usmerimo pogled še v tla. V gozdu neprestano nastaja
dragocena rodovitna prst, saj razkrojevalci predelujejo odmrle dele
rastlinskih in živalskih organizmov v naravno gnojilo – humus. Ta
neponovljiv preplet živega in neživega daje gozdu trajnost.
Gozd je edinstven ekosistem, ki trajno ohranja življenje.
Pot začnemo v jedru Zgornjih Poljčan, na trgu, kjer nas s strehe ene
izmed trških hiš pozdravi gnezdo bele štorklje. Ta prelepa in ogrožena
ptica simbolizira dobre želje, plodnost in varovanje vsega živega. Ko
zapustimo asfaltno cesto, ki vodi navkreber proti Boču, se mimo table, ki
označuje območje Krajinskega parka Boč, podamo na pot v prijetni senci
gozdov, po suhi strugi hudourniškega jarka. Naravna sestava okoliškega
gozda nam daje priložnost za spoznavanje drevesnih vrst. Gorski javor,
veliki jesen, divja češnja, pravi oreh, lipa in gorski brest so vrste, ki jih
spoznavamo ob poti. Ob postanku si ogledamo še apnenico. Žganje
apna je bilo v preteklosti na Bočkem pogorju precej razširjeno. Pot nam
seka asfaltna cesta, ki je tujek v gozdu, vendar je nujna, saj po njej
spravljajo les, posekan na Boču. Vseskozi ob poti spoznavamo živalski
svet, ki živi v gozdu. Misel nam nehote uide k še eno človekovi
dejavnosti, lovu. Zaradi poseganja v prehrambene splete, z iztrebitvijo
nekaterih bistvenih živalskih vrst, danes lovstvo uravnava populacije
divjadi
in
tako
ohranja
trajnost
gozdnih
ekosistemov.
Kroženje snovi v gozdu je eden izmed nikoli zaključenih procesov.
Gozdna tla imajo s svojimi živimi in neživimi elementi pomembno vlogo,
saj omogočajo ta proces. Opazujmo spodnje sloje gozda in naravno
pomlajevanje. Obnova gozda je eno najpomembnejših in
najzahtevnejših opravil v sodobnih tehnikah gojenja gozdov. Varovalni
gozdovi zahtevajo posebno pozorno gospodarjenje. Pregrobi posegi v
173
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Gozdna učna pot
po gozdovih
zdravilišča
Rogaška
Slatina
Polžkova pot
Rogaška
Slatina
Pešpoti in
izletniške točke
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 1
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 2
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 3
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 4
3,5 km
tovrstnih gozdovih uničujoče vplivajo na širša območja. Že desetletja v
Sloveniji gospodarimo z gozdovi sonaravno, trajnostno in večnamensko.
Na ta način izkoriščamo gozdne dobrine brez škode za prihodnje
rodove, tako v ekološkem kot tudi v gospodarskem smislu. Finžgarjev
križ je pomnik usod, ki jih piše življenje ljudi z Boča. Postavljen je bil kot
pokora lovca, ki je ustrelil lovskega tovariša. Nasad iglavcev nas
opomni, da je treba včasih poseči v gozd tudi z umetno obnovo, ko je
naravno pomlajevanje v gozdu iz različnih vzrokov onemogočeno.
Najpomembneje je, da pri tem upoštevamo primernost drevesnih vrst.
1h 15 min
Opazujete lahko redke drevesne vrste in redko cvetje ter druge
zanimivosti: Vremensko hišico, najstarejše vrelce mineralne vode, ribnik
pri tehniški dvorani, trim steza, razgledni stolp.
Janina, Tržišče, Cvetlični hrib, Grilov hrib.
Janina (2,2 km), Cvetlični hrib (2,9 km), Bellviue (1,9 km),Tržišče (3,9
Skupaj 40,
km), Ložno (14,7 km), Prnek (4,8 km), Grilov hrib (8,3 km), Tržaški hrib
2 km
(1,5 km)U,
Dolžina poti: 8,5 km, čas vožnje: 30 minut; proga je lahka, primerna za
vse.
8,5 km
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Rjavica – Rajnkovec – Rogaška
Slatina.
Dolžina poti: 10 km, čas vožnje: 35 minut; Proga je lahka, primerna za
vse.
10 km
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Tržišče – Tuncovec – Cerovec
pod Bočem – Rogaška Slatina.
Dolžina poti: 11 km, čas vožnje: 40 minut; proga je lahka, primerna za
vse.
11 km
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Spodnje Sečovo – Sveti Florijan –
Cerovec pod Bočem – Rogaška Slatina.
Dolžina poti: 28 km, čas vožnje: 1 ura 10 minut; Proga je razgibana,
lahka in primerna za vse.
28 km
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Rogatec – Sveti Florijan –
Cerovec pod Bočem – Kostrivnica – Podplat – Rogaška Slatina (center).
174
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 5
60 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 6
47 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 7
29 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 8
59 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 9
24 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 10
40 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 11
: 61 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 12
37 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 13
54 km
Dolžina poti: 60 km, čas vožnje: 2 uri 50 minut; proga je razgibana,
zahtevna in primerna za boljše rekreativce
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Sv. Ema – Volčja Jama –
Slivniško jezero – Sv. Štefan – Šmarje pri Jelšah – Pristava pri Mestinju
– Vonarje – Rogaška Slatina.
Dolžina poti: 47 km, čas vožnje: 2 uri 40 minut; proga je razgibana,
zahtevna
in
primerna
za
boljše
rekreativce.
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Sv. Ema – Rudnica – Virštanj –
Podčetrtek – Vonarje – Rogaška Slatina (center).
Dolžina poti: 29 km, čas vožnje: 1 ura 30 minut; srednje zahtevna proga.
Potek poti: Rogaška Slatina – Mestinje – Lemberg – Sladka Gora –
Pečica – Kostrivnica – Rogaška Slatina.
Dolžina poti: 59 km, čas vožnje: 3 ure 30 minut, srednje zahtevna proga.
Potek poti: Rogaška Slatina – Rogatec – Stoperce – Majšperk – Ptujska
Gora (obrni) – Studenice – Poljčane – Podplat – Rogaška Slatina.
Dolžina poti: 24 km, čas vožnje: 1 ura 20 minut; proga je razgibana in
primerna
za
vse
rekreativce.
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Jerčin – Vonarje – Rogaška
Slatina (center).
Dolžina poti: 40 km, čas vožnje: 2 uri 20 minut; proga je razgibana,
zahtevna
in
primerna
za
boljše
rekreativce.
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Sv. Ema – Olimje – Podčetrtek –
Vonarje – Rogaška Slatina (center).
Dolžina poti: 61 km, čas vožnje: 3 ure; proga je razgibana in precej
zahtevna,
primerna
za
boljše
rekreativce.
Potek poti: Rogaška Slatina – Rogatec – Sveti Florijan – Cerovec pod
Bočem– Kostrivnica – Sladka Gora – Šmarje pri Jelšah – Kristan Vrh –
Vonarje – Rogaška Slatina (center).
Dolžina poti: 37 km, čas vožnje: 2 uri 30 minut; proga je razgibana,
zahtevna
in
primerna
za
boljše
rekreativce.
Potek poti: Rogaška Slatina – Lovski dom na Boču – planinski dom na
Boču – Kostrivnica – Pečica – Sladka Gora – Mestinje – Male Rodne –
Rogaška Slatina
Dolžina poti: 54 km, čas vožnje: 2 ure 50 minut; proga je razgibana,
zahtevna,
primerna
za
boljše
rekreativce.
Potek poti: Rogaška Slatina (center) – Vidovica – grajska kašča v
Podčetrtku – Podčetrtek –Olimje – Imenska Gorca – Imeno – mejni
175
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
prehod Miljana – Bratkovec – Harina Zlaka – Mali Tabor – Hum na Sutli
– mejni prehod Rogatec – Sveti Florjan – Cerovec pod Bočem –
Rogaška Slatina.
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 14
21 km
Rogaška
Slatina
Kolesarska pot 15
28 km
Kolesarska pot
Rogatec - Miljana
64 km
Rogatec
Do izvira Sotle
- Kolesarska pot
20 km
Rogatec
Do ribnika
- Kolesarska pot
5 km
Rogatec
Potek poti: Rogaška Slatina – Irje-Grilova kapela – Boč – Formile –
prehod na vozno pot na vrh Boča – prehod na gozdno učno pot. Steza
se nadaljuje s prevoznimi potmi do planinske koče na Boču – spust do
Kostrivnice – Zagaj pod Bočem – Spodnje Negonje – Rogaška Slatina
Nasvet na poti: prehodnost je na določenih delih zelo zahtevna.
Ponekod so pogoji dokaj ekstremni, zato je potrebno zelo dobro
obvladovanje kolesa ter planinarjenja. Pot zahteva zelo dobro
psihofizično pripravljenost kolesarja.
Začetek poti: Rogaška Slatina – Cerovec pod Bočem – pri kapeli levo na
gozdno cesto – desno proti Ravnocerju – levo mimo vinotoča proti vrhu
Plešivca – spust proti Formilam, na cesto za Boč iz smeri Poljčan (na
tem delu je dokaj zahteven vzpon) – pri vojaški bazi levo – sestopimo s
kolesa in ga nesemo do vrha Boča – sledi zahteven spust proti
Planinskem domu Boč – nadaljujemo po cesti do kmetije Šeklič – desno
proti cerkvici sv. Marije v Dreveniku – pust do Grilove kapele v Cerovcu
pod Bočem – čez obvoznico odpeljemo nazaj proti centru Rogaške
Slatine.
Nasvet na poti: zahtevni vzponi in spusti zahtevajo zelo dobro znanje
gorskega kolesarjenja v težjih pogojih.
(64 km)
Rogatec Muzej na prostem,
Hum na Sutli (110 let stara
tovarna industrijskega stekla
Vetropack - Straža, razgledni
stolp Žolekov breg (449 m),
cerkev Taborsko, cerkev sv.
Petre in Pavla, dvorec Mali
tabor, Desenić, župnijska
cerkev sv. Jurija, utrdba
Veliki tabor.
Rogatec – mejni prehod Dobovec - Lovska koča Lipovec – izvir Sotle Lovska koča Log - dolina pod Donačko goro.
TEŽAVNOST: težka
Trg Rogatec - Ptujska cesta - Sv. Florjan – ribnik – dvorec Strmol Muzej na prostem Rogatec. TEŽAVNOST: lahka
176
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogatec
Rogatec
Rogatec
Do Trških gorc
- Kolesarska pot
Na Donačko goro
- Kolesarska pot
V log
- Kolesarska pot
Rogatec
Kolesarska pot po
Rogatcu
Rogatec
S kolesom po
Logu
Slovenske Zmajčkova
gozdna učna pot
Konjice
Slovenske Vodna učna pot
Prežigaj
Konjice
5 km
8 km
18 km
25 km
18,5
3 km
Trg Rogatec - Slomškova ulica - cerkev Sv. Jernej - cerkev Sv. Hijacinta
–Trške gorce, TEŽAVNOST: težka
Trg Rogatec - ob Dragonji - Donačka gora - Muzej na prostem Rogatec
TEŽAVNOST: težka
Muzej na prostem Rogatec - gozdnati Log - trg Rogatec
TEŽAVNOST: srednje težka
Srednjeveški trg Rogatec,
dvorec Strmol, cerkev sv.
Hiacinta in Jerneja, Muzej na
prostem Rogatec, ribnik
Rogatec – Sv. Florjan – Zgornje Sečovo – Rogaška Slatina – Tržišče – Žabnik, cerkev sv. Florjana,
Rogatec.
zdraviliški park, pivnica
mineralne vode, Kristalna
dvorana, termalni bazeni,
Junževa domačija, kapela sv.
Ane, proizvodnja stekla.
Srednjeveški trg Rogatec,
dvorec Strmol, cerkev sv.
Hiacinta in Jerneja, Muzej na
Rogatec – Zgornji Log – Spodnji Log – Dobrovec pri Rogatcu – Rogatec. prostem Rogatec, ribnik
Žabnik, gozdni rezervat log
ob Sotli, Cerkev sv. Roka v
Dobovcu, jezero Majdan.
Pot se vije ob vznožju Konjiške gore nad samim mestom Slovenske
Konjice. Zajame pogled na Dravinjsko dolino in pohorske gozdove v
ozadju, v gozdu pa stopi pred nas pestrost rastlinske in živalske
komponente. Vodi nas nad sadovnjaki, po robovih gozda in v njem
samem, objame stari konjiški grad s svojo zgodovino in legendami o
nekdanji konjiški gosposki, hkrati pa nas prestavlja nazaj v sedanjost,
v zanimivosti gozda.
Število vsebinskih točk: 12, predstavljene na spletni strani.
Vodna učna pot Prežigal je učilnica na prostem, terenski laboratorij za
različne ciljne skupine in poligon za raziskovalce. Z njegovo pomočjo
obiskovalci spoznavajo različne vire vode, njihovo rabo v preteklosti in
njihove možnosti danes.
177
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske Vodna učna pot
Petelinjek
Konjice
1,9 km
Šentjur
Kraška vodna
učna pot Stanka
Buserja
7 km
Šentjur
Pot treh
znamenitih
ponkovških mož
7 km
Šentjur
S klopce na
klopco
Vezna pot
Gradišče-PesekeSveta Helena-Col
Šentjur
Drameljska
planinska pot
22 km
Sredi septembra 2007 so uradno odprli naravoslovno učno pot
Petelinjek. Naravoslovna učna pot je namenjena predvsem učencem in
dijakom, ki bodo z aktivno udeležbo ob 13 tematskih tablah spoznavali
življenje v ribnikih, močvirjih, na mokrotnih travnikih, v jelševju in v
gozdu.
Pot, ki vam predstavi Ponkovski kras, je posvečena izvrstnemu geologu
in profesorju, Ponkovljanu dr. Stanku Buserju. Na usmerjevalnih tablah
vas spremlja smerni znak Pironaea buseri, eden izmed petih fosilov, ki
se imenujejo po njem.
Pot je zgodovinsko-geografska, poimenovana po lavantinskem škofu
Antonu Martinu Slomšku, kartografu in geografu Blažu Kocenu ter
slovničarju in leksikografu Mihaelu Zagajšku. Na usmerjevalnih tablah
morate slediti Slomškovima Blažetu in Nežici.
Vezna pot Gradišče-Peseke-Sveta Helena-Col
Vse točke je možno povezati tudi v vezno pot. Začnemo v Gorici in se
najprej povzpnemo na Gradiče po zgoraj opisani poti. Do Volavškovih se
s prvega osvojenega hriba vračamo po isti poti, pri njih pa zavijemo levo
na stezo, ki nas skozi gozd pripelje do Urlebov in naprej do ceste proti
Loki, ki jo prečkamo ter nadaljujemo na Peseke. S Pesek gremo naprej
po makadamski cesti do domačije Planko, pri hlevu gremo desno v gozd
in po desnem kolovozu pridemo na vrh hriba do Frecetov. Nadaljujemo
po kolovozu ob robu gozda proti Javorju, na asfaltno cesto pridemo pri
kapeli. Naprej gremo po asfaltni cesti do Svete Helene. Od tu se
spustimo po grebenu mimo zidanic do domačije Vogatovih, kjer
zavijemo desno po asfaltni cesti do ovinka, tam pa levo v gozd in po
stezi naprej proti Rafkotovemu mlinu, kjer prečkamo potok in cesto proti
Prevorju ter nadaljujemo po cesti na Slivnico. Do Cola gremo po zgoraj
opisani poti, prav tako pa je opisana tudi pot za vrnitev v Gorico.
Za celotno vezno pot potrebujemo 4 ure.
Dolžina celotne drameljske pohodne poti je 22 km (6 ur zmerne hoje), od
tega 8,5 km po poti legendarne »Štirinajste divizije«. Markirana pot nas
vodi od OŠ Dramlje, mimo rojstne hiše Miloša Zidanška v Straži na Gori,
pri domačiji Majger-Kožuh, čez Zgornje in Stare Slemene, pri domačiji
Kumšek , do Žičke kartuzije, po dolini sv. Janeza do cerkve v Špitaliču,
kjer zavije desno v Grušce, pri domačiji Jankar.
178
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Na pot, ki je dolga dobrih 12 km, se podamo iz športnega parka
Blagovna na Proseniškem. Od tu nas pot vodi mimo ribnika z otokom
proti nekdanji graščini Blagovna. Od tu se podamo levo po cesti mimo
večje kmetije Gologranc. Spet nadaljujemo vse do glavne ceste. Po
nekaj metrih hoje za robom cestišča zavijemo desno na stransko cesto.
Pri prvih stanovanjskih hišah zavijemo levo ter prečkamo mostiček.
Navkreber po potki mimo njiv in bogatih travnikov prispemo do nekaj hiš
ter na razpotju cest nadaljujemo levo do cerkve Sv. Rozalije.
Šentjur
Pohodniška pot
Blagovna
12 km
Šentjur
Kolesarska pot 1
42,4 km
Šentjur
Kolesarska pot 2
25,5 km
Šentjur
Šentjur
Kolesarska pot 3
13.5 km
Kolesarska pot 4
17 km
Šentjur
Kolesarska pot 5
37,7 km
Šentjur
Kolesarska pot 6
22,7 km
Šentjur
Kolesarska pot 7
24 km
Šentjur
Kolesarska pot 8
34,6 km
Prevorje - Dobje pri Lesičnem - Planinski vrh - Planinska vas - Loke pri
Planini - Dobje pri Planini - Repuš - Presečno - Žegar - Dobrina - Gubno
- Prevorje
Šentjur
Kolesarska pot 9
45 km
Kozje - Pilštanj - Lesično - Šentvid pri Planini - Planina pri Sevnici Zabukovje nad Sevnico - Mrzla planina- Zalog - Kozje
Šentjur
Kolesarska pot 10
32 km
Planina pri Sevnici - Plešivec - Zagorje - Šentvid pri Planini - Podpeč pri
Šentvidu - Podvine - Planinska vas - Sveti Križ - Planina pri Sevnici
Šentjur
Pešpoti
Dramlje - Razbor - Ponikva – Sladka gora – Loče – Žiče – Zgornje
Slemene - Dramlje
Šentjur - Kameno - Primož - Hotunje - Razbor - Dramlje - Svetelka Razgor - Cerovec - Blagovna - Goričica – Šentjur
Ponikva - Boletina - Srževica - Okrog - Ponkvica - Uniše - Ponikva
Šentjur - Resevna - Vodruž - Šentjur
Planina pri Sevnici - Visoče - Marof - Trobni dol - Šentrupert - Kalobje Vezovje - Planina pri Sevnici
Dobje - Repuš - Presečno - Žegar - Košnica - Gorica pri Slivnici Voglajna - Dobje (dodatna možnost: vzpon na Slivnico)
Gorica pri Slivnici - Loka pri Žusmu - Dobrina - Žegar - Košnica - Gorica
pri Slivnici (dodatna možnost: vzpon na Bukovje)
Šentjur – Rifnik (1 ura)
Šentjur – Resevna (1,5 ure)
Šentjur – Rifnik – Resevna - Šentjur (3-4 ure)
Dobrina – Žusem – Dobrina (1 ura)
Planina – Bohor – Planina (2 uri)
Dramlje – sv. Uršula (30 min)
Planina – razgledna točka sv. Križ (20 min)
179
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šmarje pri Pot po gričih okoli
Šmarja
Jelšah
10 km
Šmarje pri
Kolesarska pot 11
Jelšah
17 km
Šmarje pri
Kolesarska pot 12
Jelšah
20 km
Šmarje pri Kolesarska pot na
Sladko Goro
Jelšah
23 km
Šmarje pri Kolesarska pot na
Tinsko
Jelšah
33 km
Štore
18 km
Štore
Tabor
Barbarina pot
Kulturni dom Šmarje – dvorec Jelšingrad – cerkev sv. Miklavža –
Sotensko – Pijovci – Preloge – Belo – sv. Tomaž – cerkev sv. Roka
Dvorec Jelšingrad, grajski
Šmarje – mimo dvorca Jelšingrad – Senovica – Močle – Bodrišna vas – park, cerkev sv. Roka s
šentvid pri Grobelnem – Grobelno – Platinovec – Cerovec pri Šmarju – kalvarijo. Razgledna točka
Vinski Vrh, Številni objekti
Ješovec pri Šmarju - Šmarje
etnološke dediščine.
Dvorec Jelšingrad, grajski
park, cerkev sv. Roka s
kalvarijo. romarska Marijina
Šmarje – mimo dvorca Jelšingrad, grajski park, cerkev sv. Roka, s cerkev in vinogradniška
kalvarijo, cerkev sv. Miklavža, Sladka Gora - Jerovska vas – Beli Potok krajina, srednjeveški trg
Lemberg, rotovž, pranger,
– Lemberg – Preloge – Bobovo pri Šmarju – Orehek – Dvor – Šmarje.
cerkev sv. Pankracija,
antiklinala, številni objekti
etnološke dediščine.
Dvorec Jelšingrad, grajski
park, cerkev sv. Roka s
kalvarij, cerkev sv Lovrenca,
Šmarje pri Jelšah – dvorec Jelše – Močle- Sotensko – Nova Vas –
Romarska cerkev na Sladki
Sladka Gora – Jerovska vas – Lemberg – Preloge – Šmarje pri Jelšah.
Gori, srednjeveški trg
Lemberg, rotovž, pranger,
cerkev sv. Pankracija,
Dvorec Jelšingrad, grajski
park, cerkev sv. Roka s
Šmarje pri Jelšah – Cerovec – Brezje – Orehovec – Tinsko – Sodna vas
kalvarij, Sedovška
– Pristava pri Mestinju – Stranje – Korpule – Šmarje pri Jelšah.
domačija,cerkev sv. Ane in
Marije TinskoU
Pot je nadgradnja poti društva, ki ga ŠKD Pečovje, v okviru
tradicionalnega pohoda, vsako leto organizira na prvo decembrsko
soboto v letu. Barbarin pohod je najodmevnejša prireditev društva, ki je
poimenovan po zaveznici rudarjev. Na dan pohoda se pohodniki
sprehodijo po 18 km dolgi poti v Trobni dol. Vljudno vabljeni.
Krožna
zgodovinska pot
etnološka pot okoli Svetine
Pohodniške poti
Lovska koča
Zajčeva koča
180
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Čebelarska koča na Finksovem
Tabor
Kolesarska pot 18
33 km
Tabor
Kolesarska pot 17
21 km
Vitanje
Kratka pot
8 km
Vitanje
Srednja pot
12 km
Vitanje
Daljša pot
16 km
Vojnik
Sorževa pot
Vojnik
Vojnik
Se prav tako začne v Taboru, vodi pa preko prelaza Presedlje (740m)
proti Volcjim jamam. Od tu se po asfaltni cesti spustimo v smeri Locice
pri Vranskem. Po tristo metrih vožnje po regionalni cesti Celje-Ljubljana
zavijemo desno in se povzpnemo do naselja Ravne (627m). Naslednja
vas ob poti je Črni Vrh, od koder se spustimo do Lok in se vrnemo nazaj
v Tabor.
Pot vodi iz Tabora (326m) mimo Lovske koce v Miklavžu in naprej do
makadamske ceste Podmeja-Vrhe proti planinskemu domu Vrhe
(887m). Od tu se spustimo mimo Zajčeve koce do naselja Loke in se
vrnemo nazaj v Tabor.
1,5 ure hoje
Vitanje - cerkev Sv. Antona -Spodnji Brezen (Trebuhinja) - kmetija Lah –
Vitanje
4 ure hoje
Vitanje - cerkev Sv. Antona - Spodnji Brezen (Trebuhinja) -eko kmetija
Brodej in Lošperk - cerkev Sv. Marjete - (prečkanje regionalne ceste)
proti Paki - eko kmetija Kričcj - Tašičeva kapela - Ajncig - Štoker Vitanje
6ur hoje
Do odcepa pri Tašičevi kapeli po isti trasi kot srednja pot. Nato proti
zaselku Hudinja do cerkve Sv. Vid - Beškovnikove kašče - po markirani
planinski poti v Vitanje...
V okviru projekta Po poteh dediščine pomagamo urejati pri ureditvi
Sorževe poti v Polžah pri Novi Cerkvi. Vas Polže je vasica blizu Nove
Cerkve, v kateri je na zelo majhnem območju moč najti številne objekte
kulturne dediščine. Na tem območju se nahaja stavbna dediščine štirih
domačij, ki so ohranile značilno arhitekturo. Osrednja znamenitost v vasi
je Soržev mlin, ki je eden največjih in najbolje ohranjenih mlinov na
ozemlju Slovenije. Sorževa pot vam bo približala tradicijo mlinarstva v
občini Vojnik, mlinarske naprave, tradicionalno kulturno in naravno
krajino (številna žita in biotop Hudinje). Sprehodite se po poti do
Sorževega mlina, kjer vas bo pričakal lastnik
Kolesarska pot
med vinogradi v
Frankolovem
Pot po vaseh KS
Nova Cerkev
181
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Pot na Dobrotin
Pot po naravnih
vrednotah KS
Nova Cerkev
Krožna pohodna
pot po cerkvah v
Vojniku
Vojnik
Gozdna učna pot
Modrijanov
(GUMP)
Vransko
Kolesarska pot
Motnik – Vransko
– Lipa - Motnik
Zreče
Vodna učna pot
Zreče
25 km
13,1 km
Cerkev sv. Florjana- Planinski dom na Tomažu. Na poti je 22 oznak. Na
poti je 22 oznak, na katerih so zapisane posebnosti videnega drevesa,
nekaj klopi za počitek, na novo pa je nasajenih 20 avtohtonih, a že
skoraj izumrlih drevesnih vrst.
Kolesarska pot Motnik-Vransko-Lipa-Motnik je srednje zahtevna
kolesarska pot dolžine cca. 25 kilometrov. Zahteven je predvsem vzpon
iz Vranskega preko prelaza Lipa. Pot poteka po regionalnih in lokalnih
cestah ter gozdnih poteh, zato je priporočljiva uporaba gorskih koles.
Na poti si v dolini Bele oglejte obnovljeno cerkev poznogotske
arhitekture, cerkev sv. Miklavža.
Vzpostavitev 13,1 km dolge Vodne učne poti Zreče daje priložnost za
spoznavanje pomena lepot kulturne in naravne dediščine domačega
kraja, gibanje in občudovanje narave ter srečanje s prijaznimi ljudmi. Na
poti je postavljenih 8 izobraževalnih tabel, z začetkom na železniški
postaji, kjer je tudi karta vseh vrisanih točk.
182
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Zreče
Pohodniška pot
PP1
Hotel Dobrava Brinjeva gora
Pohodniška
pot PP2
Hotel Dobrava –
ob Dravinji –
Gabrovlje – Zlati
grič
4 km
8 km
Zreče - Brinjeva gora (4 km, 1 ura)
Pot na Brinjevo goro je označena mimo nekdanjih viničarij, kmetij in
domačij s starimi domačimi imeni. Pot je speljana mimo pekarne in
kavarne Težak do vasi Spodnje Zreče, kar čez dvorišče pri kmetiji Kupič
do Marčičeve kmetije, kjer zavijemo desno ca 50 m po asfaltni cesti v
gozd in nadaljujemo po makadamu ter kolovozni travniški poti. Na vrhu
hriba, ko se odpre razgled na Zreče hodimo nekaj časa po asfaltu med
viničarijami in kmetijami do kmetije Podgrošek. Tu lahko zavijemo levo
(5 min) do gostišča Zimrajh. Za Brinjevo goro pa zavijemo desno, za
gospodarskim poslopjem, nato po kamniti poti v gozd. Pri križu desno je
bil grad Freudenberg (srečni hrib). Na Brinjevo goro nadaljujemo levo v
breg po kamniti poti (5 min). Pri cerkvi Matere božje na Brinjevi gori
zavijemo po gozdni poti proti vzhodu mimo kapelic, do sosednje cerkve
sv. Neže, ki leži na Goliki (608 m). Vračamo se po označeni poti PP 1
čez travnik do domačije Kaleb in po lepi makadamski poti po gori do
gospodarskega poslopja Hlastec, kjer se izognemo že znani poti in
zavijemo strogo levo po kolovozni poti čez senožeti v gozd. Gozdna pot
nas pripelje do domačije Kumariše. Še malo navzdol in smo v vasi Sp.
Zreče.
Hotel Smogavc, Gostišče
Zimrajh,
Cerkev Matere Božje iz
18.st., znana romarska pot
Cerkev sv. Neže iz 18. st.,
Ostanki gradu Freudenberg,
prvič omenjen leta 1224
Ob Dravinji v Gabrovlje in na Grič (8 km, 1.30 ure)
Pri hotelu Dobrava prečkamo cesto Zreče - Rogla in se spustimo po
stopnišču do osnovne šole. Pri gasilskem domu po brvi prečkamo
Dravinjo in nadaljujemo pot po dolini mimo nogometnega igrišča do vasi
Sp. Zreče, kjer zavijemo desno ter še pred mostom čez Dravinjo
zavijemo levo. Po poti nasipa ob Dravinji prispemo do Radane vasi. Tu
si lahko ogledamo nekdanji Jeričev in Kovačev mlin. V Radani vasi Restavracija vinotoč Zlati
sledimo kažipotu in med njivami ter ob Dravinji prispemo v kmečko vas grič,
Gabrovlje. Na cesti nas kažipot usmerja preko vinorodnega področja
sosednje občine Slov. Konjice na Grič (Škalce) ali pa po cesti levo, ki
poteka čez polje po dolini nazaj v Sp. Zreče in mesto Zreče. Cesta iz
Gabrovelj do Sp. Zreč poteka po nekdanji trasi ozkotirne železniške
proge Poljčane - Zreče (železnica je bila ukinjena 1962 leta), do križišča
cest Gabrovlje - Zreče - Gračič, od koder sledimo cesti za Zreče.
183
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Zreče
Pohodniška
pot PP3
Hotel Dobrava –
Bork – Turistična
kmetija Ančka,
Pohodniška
pot PP4
Hotel Dobrava –
sv. Martin – v
Čresnovo
3 km
Na pot se odpravimo mimo vil Terme (desno) na asfaltno cesto.
Zavijemo levo do mostu na potoku Koprivnica. Pri smerokazu
"Pokopališče" zavijemo proti novemu pokopališču desno do parkirišča.
Od tu imamo le dobrih 10 min. Nad Klemenjakovo domačijo - Pavlakovo
jamo (cca 30 m dolžine), enega zadnjih kraških pojavov v tem delu
Štajerske. Za vstop imejte pri roki žepno baterijo. Po ogledu jame Turistična kmetija Ančka,
nadaljujemo pot mimo novega pokopališča v gozd. Ko dosežemo po K vinotoču Ančka in na Bork
kolovozu makadamsko cesto, zavijemo levo, na koncu desno in čez (turistična kmetija Urška)
travnik, pa smo že pri vinotoču Ančka. Po okrepčitvi nadaljujemo po
cesti mimo kamnoloma v vas Stara Dobrava, od tu pa po asfaltni cesti, ki
vodi z Rogle do Term. Pri Ančki ali v vasi Stara Dobrava lahko po
planinski markirani poti nadaljujemo še do hriba Golek nad Zrečami (769
m). (3 km, 0.30 ure)
6 km
K Zimrajhu, Sv. Martinu in v Črešnovo (6 km, 1.30 ure)
Na križišču za hotel Dobrava prečkamo cesto Zreče - Rogla in se
podamo na pešpot proti cerkvi sv. Egidija in mimo Uniorja, kjer
prečkamo na mostu reko Dravinjo. Pred kovinarsko šolo zavijemo levo in
takoj nato pri kmetiji Andrajc desno. Po Ilirski cesti nadaljujemo mimo
stare kmetije Vinter, nato v klanec ter pred vhodom v gozd, na manjši
ravnici zavijemo levo v hrib. Nad domačijo Lajhar dosežemo vrh
Brbučovega kugla. Od tu imamo še slabih 10 min do gostišča Zimrajh
(odkrita Ilirska in Keltska grobišča). Za gostiščem Zimrajh že opazimo
cerkev sv. Martina (15 ,16 stol.). Tu imamo lep razgled na vas Zlakovo,
po Pohorju in proti vzhodu. Pot nadaljujemo mimo vasi Zlakova skozi
gozd do Črešnove. Pohodniška pot 4 nas vodi v vasi levo preko gozda
do kmetije Ružajn. Tu se nam odpre lep razgled na Zreče in Konjiško
goro. Spustimo se v grapo, kjer je bil Ružajnov mlin in se povzpnemo iz
grape na Kobilo, nad najstarejšo kmetijo v Zrečah - Kropf. Navzdol po
travniški poti prispemo do Vinogradne ceste (Pri Kropfu) in čez 5 min
smo že na znanem začetku PP4 pri Uniorju in farni cerkvi.
Gostišče Zimrajh, Brezje
Cerkev sv. Martina.
184
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Pohodniška pot
PP5
Hotel DobravaGolek – grad
Lošperk –
Ošlakova kovačija
14 km
Hotel Dobrava – Golek, Loška gora, grad Lošperk, Ošlakova klovačija, Turistična kmetija Ančka,
Loška gora, hotel Dobrava
Ostanki gradu Lošperk nad
Težavnost: težka Dolžina:14 km
Loško goro, prvič omenjen
leta 1279, Ošlakova
domačija, Skomarje
Skomarska hiša, Skomarje –
nad.viš. 944 m, Cerkev sv.
Lamberta, Turistična kmetija
Arbajter, (farma jelenov),
Turistična kmetija Ločnikar,
Hotel pod Roglo.
Hotel Dobrava, Križevec, Stranice, Bukovje, Čretvež, Zanggerjevi ribniki
na Stranicah, Čretvež, Stopnik (1012), Slovenske Konjicam Zreče, hotel
Dobrava.
Težavnost: težka, Dolžina: 21,9 km
Zreče
Pohodniška pot
PP6
Zreče
Pohodniška pot
PP7
Hotel
Dobrava(Terme
Zreče) – Rogla
(Hotel Planja)
Zreče
Izlet v Šumnik
21,9 km
25,9 km
63 km
Turistična kmetija Urška,
Gostilna Hlastec, Gostišče
Jana, Turistična kmetija
Arzenšek, Ostanki rimske
ceste od Bukovelj čez
Čretvež do Zanggarjevih
ribnikov na Stranicah
Ribniki Stranice- Uniturjeva
polnilnica vode Rogla,
Muzej Frankolovskim žrtvam.
Gostišče Smogavc,
Cerkev sv. Kunigunde, prvič
Hotel Dobrava(Terme Zreče) – Rogla (Hotel Planja) (Zreče – Gorenje –
omenjena leta 1391
Rogla = planinska pot št. 794)
Koča na Jurgovem
Težavnost: težka, Dolžina: 25,9 km
Koča na Pesku
Hotel Planja
pragozd Šumik z Malim in
Velikim slapom Šumik,
Začetek poti: hotel Planja. Potek poti: hotel Planja, Koča na Pesku, koča
naravni rezervat Lobnica,
na Klopnem vrhu, pragozd Šumik (slapova Mali in Veliki Šumik), naravni
Osankarica (zadnje bojišče
rezervat Lobnica, Dom na Osankarici, hotel Planja.
Pohorskega bataljona).
185
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Izlet na Planino na
Pohorju
37,8 km
Zreče
Izlet na Skomarje
27,5 km
Zreče
Izlet na Loško
Goro
35,4 km
Skomarje (skomarska hiša,
cerkev sv. Lamberta in
Dolžina poti: 37,8 km. Začetek poti: hotel Planja. Potek poti: hotel Planja,
spominska hiša Juriju
odcep Vitanje, Skomarje. Tukaj prečkamo glavno cesto, ki pelje proti
Vodovniku), Turistična
Rogli, se spustimo do spodnje postaje Jurgovo in nadaljujemo z
kmetija Arbajter (farma
vzponom proti Zg. Brvi ter mimo Koče na Pesku nazaj do hotela Planja.
jelenov), Resnik s cerkvico
Sv. Jakoba
Skomarje (skomarska hiša,
cerkev Sv. Lamberta in
Dolžina poti: 27,5 km. Začetek poti: hotel Planja. Potek poti: hotel Planja, spominska hiša Juriju
odcep Vitanje, Skomarje, Turistična kmetija Arbajter, Resnik s cerkvico
Vodovniku), Turistična
Sv. Jakoba. Tik pred glavno cesto se usmerimo levo po makadamski
kmetija Arbajter (farma
cesti proti Rogli.
jelenov), Resnik s cerkvico
Sv. Jakoba.
. Začetek poti: hotel Dobrava.Potek poti: hotel Dobrava, Loška gora,
Šentvid, Skomarje (944 m).
Beškovnikova kašča v
zaselku Šentvid (iz leta 1814
z muzejem starih
predmetov), cerkev Sv. Vida
(v bližini rimsko pokopališče
in kapelica), Ošlakova
kovačija (na Zreškem
območju je od ostankov stare
kovaške obrti ohranjena le še
Ošlakova kovačija v Boharini.
Po pisnih virih bi naj nastala
okrog leta 1770), Skomarska
hiša (s spominsko sobo
pohorskemu pesniku Juriju
Vodovniku iz leta 1803),
cerkev Sv. Lamberta
(prvič omenjena leta 1313),
Turistična kmetija Arbajter,
Turistična kmetija Kovše.
186
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Izlet v Gorenje
24,4 km
Začetek poti: hotel Dobrava. Potek poti: hotel Dobrava, Gračič, Zlakova,
Črešnova, Gorenje, Koroška vas, Planina Planja.
Zreče
Izlet na Križevec
11,6 km
Začetek poti: hotel Dobrava. Potek poti: hotel Dobrava, Loška gora,
Zabork, Stranice, Križevec, hotel Dobrava
Zreče
Zreče
Zreče
Izlet v Slovenske
Konjice
Izlet na Stranice
Izlet v Žičko
Kartuzijo
11.6 km
27 km
34,4 km
Začetek poti: hotel Dobrava. Potek poti: hotel Dobrava, Radana vas,
Gabrovlje, Slovenske Konjice, Zlati grič, Škalce, Gračič, hotel Dobrava.
Začetek poti: hotel Dobrava. Potek poti: hotel Dobrava, Križevec,
Bukovlje, Ribniki Stranice, Lindek, Vitanje, Loška gora, hotel Dobrava.
Pomembne točke ob poti
Začetek poti: hotel Dobrava. Potek poti: hotel Dobrava, Križevec,
Stranice, Črešnjice, Sojek, Žička kartuzija, Špitalič, Žiče, Blato, Konjiška
vas, Slovenske Konjice, Zreče, hotel Dobrava.
cerkev Matere Božje na
Brinjevi gori iz 18. st. (znana
romarska pot), cerkev Sv.
Neže iz 18. st., ostanki gradu
Freudenberg (prvič omenjen
leta 1224), cerkev Sv.
Martina iz 16. st., cerkev Sv.
Kunigunde na Gorenju (prvič
omenjena leta 1391).
Turistična Kmetija Urška na
Križevcu.
staro mestno jedro
Slovenskih Konjic (cerkev
Sv. Jurija iz 14. st., Dvorec
Trebnik, znan po
zeliščarstvu, Mestna galerija
Riemer ...).
Turistična kmetija Urška,
ostanki Rimske ceste v
Čretvežu, Ribnikom Stranice
(Uniturjeva polnilnica vode
Rogla), Vitanje (spominska
soba slovenskemu pionirju
astronavtike Hermanu
Potočniku - Noordungu).
Muzej Frankolovskim žrtvam,
Graben pri Stranicah, cerkev
Gospe Rožnovenske v
Črešnjicah (prvič omenjena
leta 1402), Žička Kartuzija
(nastala je v letih 1155 do
1165), dolina Sv. Janeza
187
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Krstnika, gostilna Gastuž (od
leta 1467, najstarejša
gostilna na slovenskem),
cerkev Marijinega Obiskanja
v Špitaliču (zgrajena okoli
leta 1190), mlin in žaga
Bezenšek v Žičah iz leta
1853, staro mestno jedro v
Slovenskih Konjicah (cerkev
Sv. Jurija iz 14. st., Dvorec
Trebnik, znan po
zeliščarstvu, Mestna galerija
Riemer.
Zreče
Žalec
Izlet v terme zreče
- Roglo
Savinova
sprehajalna pot
17 km
1 km
Začetek poti: hotel Dobrava. Potek poti: hotel Dobrava, Loška gora,
Boharina, Padeški vrh, Rogla.
cerkev sv. Egidija v
Na tej poti se sprehodite
mimo:
- Savinove hiše,
- Hausenbichlerjeve hiše,
- prvega žalskega hotela,
- kovačije Zotel,
- cerkve sv. Nikolaja z
obrambnim stolpom,
- Bergmannove vile,
- nekdanje pivovarne,
- železniške postaje,
- šole,
- Roblekove vile,
- nekdanje tovarne Ferralit,
- »Kukčeve« hiše,
- nazaj do Savinove hiše.
188
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Ekološka učna pot
Vrbje
Žalec
Ekološka učna pot
Reka Ložnica s
poplavnim
območjem
Žalec
Gozdna učna pot
Trje
Žalec
Hmeljska pot
Žalec
Gozdna in
ekološka pot
Pekel
3 km
Učna pot, ki je dolga približno 3 km je označena in prehodna v vseh
letnih časih ter je primerna za vse starostne skupine. Ob ribniku je v
okviru projekta Phare v letu 2006 zgrajeno informacijsko središče in
opazovalnica.
PDF brošure na internetu
Gozdna učna pot Trje je ena izmed mnogih poti v Sloveniji, vendar je po
naravi in konfiguraciji terena zelo raznolika, saj se nahaja na območju, ki
je močneje obremenjeno s prahom. Ta gozd je zanimiv za sprehode, kot
tudi za opazovanje pojavov, ki jih srečamo v vsakdanjem življenju, a na
njih niso toliko pozorni. Pot poteka pretežno po gozdu, kjer prevladujejo
listavci saj srečamo bukev, hrast, češnjo, gorski javor, maklen, beli
gaber, mali jesen. Seveda pa so prisotni tudi iglavci, kot so smreka, bor
im macesen. Bogat je tudi zeliščni in grmovni sloj, kjer je prisoten
zimzelen, črni trn, leska, praprot, robida, malina,U Gozd z drevesi pa ne
pomeni nič, če niso prisotne živali, tako tiste katerih mi ne vidimo kot
0,7 metrov
tiste, ki jih poznamo iz domačega okolja. Ob poti lahko vidimo
najdebelejše drevo, lubadarja, visoko prežo, krmišče in škodljive vplive
na okolje ter zelo redka drevesa okoli Doma Nine Pokorn. Pot poteka v
večini po ravnem, razen v južnem delu, kjer se spusti v bližino travnika in
sadovnjaka. Pot je primerna tako za mlajšo kot tudi starejšo populacijo.
Osnovne karakteristike poti: najvišja nadmorska višina ob poti je 314 m,
najnižja pa 270 m, višinska razlika znaša 44 m. Namen te gozdne učne
poti je predstavitev vloge gozda vsem obiskovalcem, saj bomo le tako
znali ceniti tisto, kar nam ponuja mati narava, to pa je za nas zelo
pomembno, saj brez kisika ne moremo živeti.
Začetek pri dvorcu Novo Celje, kjer je bil eden izmed prvih nasadov
hmelja v savinjski dolini. Pot je dolga 14 km in poteka med hmeljišči do
14 km
ribnika Vrbje. Pot se nadaljuje ob reki Savinji do Rimske nekropole v
Šempetru, Inštitut hmeljarstva v Žalcu in nazaj do dvorca v Novem Celju.
Vsako leto se odvija tradicionalni pohod po hmeljski poti
Učna pot je speljana skozi mešane gozdove in mimo travnikov, ki
poraščajo kraški svet okoli jame Pekel. Pot je krožna, saj se začne in
konča pred vhodom v jamo Pekel. Dolžina poti znaša 2,3 km, višinska
2,3 km
razlika je 131 m, z zložno hojo pa jo prehodimo in si jo ogledamo v 1,5
do 2 urah. Na poti je 13 vsebinskih točk, ki so opremljene z
informacijskimi tablami. Na učni poti so predstavljene številne vsebine,
189
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
še posebna pozornost pa je namenjena odnosom v gozdu in naravi
(pomen in vloge gozda, živali in ptice v gozdu, življenje dreves in
drevesne vrste, obnova in nega gozdov, ujme v gozdu, lubadarU),
ekologiji (umiranje gozdov, streljanje, gozdna tla, zaraščanje in krčitve
gozdov) ter krasu in kraškim pojavom (vrtače, požiralniki, žlebičiU), saj
učna pot leži na območju krajinskega parka Ponikovski kras. Ob
sprehodu po poti lahko skupaj z gozdarjem odkrijemo kakšno izmed
številnih skrivnosti, ki jih v gozdu nikoli ne zmanjkaU
Žalec
Gozdna učna pot
Rinka
Žalec
Ekološka učna pot
Vrbje
Žalec
Ekološka učna pot
Reka Ložnica s
poplavnim
območjem
PDF brošure na internetu
Žalec
Krožna kolesarska
povezava po
Spodnji Savinjski
dolini (01)
50 km
Proga je dolga približno 50 km. Poteka po poti: Žalec - Vrbje - Sp. Roje Šešče - Sv. Lovrenc - Dolenja vas - Kaplja vas - Grajska vas - Tabor Čeplje - Vransko - Prekopa - Šmartno - Sp. Podvrh - Žovnek - Sp. Gorče
- Rakovlje - Parižlje - Polzela - Založe - Grušovlje - Podlog - Gotovlje Žalec.
Žalec
Kolesarska pot 1
10 km
Proga je dolga približno 10 km. Kategorizirana je kot lahka proga, poteka
po poti: Petrovče- Kasaze - Migojnice - Žalec - Dobriša vas - Petrovče.
Žalec
Kolesarska pot 2
10 km
Pot je dolga približno 10 km. Kategorizirana je kot srednje lahka proga,
poteka po poti: Kasaze - Liboje - Zabukovica - Griže - Migojnice Kasaze.
Žalec
Kolesarska pot 3
11 km
Proga je dolga približno 11 km in kategorizirana kot lahka proga. Poteka
po poti: Žalec - Griže - Šešče - Zg. Roje - Sp. Roje - Vrbje - Žalec.
Žalec
Kolesarska pot 4
9 km
Dolga je približno 9 km in kategorizirana kot srednje lahka proga. Poteka
po poti: Griže - Zahom - Matke - Šešče - Griže.
0,5 km
3 km
Učna pot, ki je dolga približno 3 km je označena in prehodna v vseh
letnih časih ter je primerna za vse starostne skupine. Ob ribniku je v
okviru projekta Phare v letu 2006 zgrajeno informacijsko središče in
opazovalnica.
190
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Kolesarska pot 5
30 km
Pot je dolga približno 30 km. Pot je kategorizirana kot gorska proga.
Poteka po poti: Prebold - Marija Reka (Mala Reka) - Vrhe - Matke - Sv.
Lovrenc - Prebold
Žalec
Kolesarska pot 6
13 km
Proga je dolga okoli 13 km. Je lahka proga in poteka po poti: Kaplja vas
- Zg. Selo - Grajska vas - Gomilsko - Kamenče - Poljče - Zakl - Trnava Šentrupert - Kaplja vas.
Žalec
Kolesarska pot 7
12 km
Žalec
Kolesarska pot 8 .
12 km
Žalec
Kolesarska pot 9
20 km
Žalec
Kolesarska pot 10
28 km
Dolga je 28 km, kategorizirana kot srednje težka proga, poteka po poti:
Polzela - Podvin - Dobrič - Andraž - Založe - Polzela.
Žalec
Kolesarska pot 11
10 km
Dolga je približno 10 km, je lahka proga in poteka po poti: Šempeter Podlog - Gotovlje - Ložnica - Žalec - Vrbje - Sp. Roje - Zg. Roje Šempeter.
Žalec
Kolesarska pot 12
19 km
Proga je dolga 19 km, je težka proga, poteka po poti: Podlog - jama
Pekel - Sp. Ponikva - Studence - Gotoveljski Zalog - Gotovlje - Podlog.
Žalec
Kolesarski pot 13
15 km
Dolga je okoli 15 km in poteka po poti: Žalec - Ložnica - Velika Pirešica Pernovo - Grmovje - Mala Pirešica - Zaloška Gorica - Arja vas Petrovče - Dobriša vas - Žalec. Je lahka proga.
Žalec
Kolesarska pot 14
16 km
Žalec
Kolesarska pot 15
14 km
Dolga je 12 km. Kategorizirana je kot srednje lahka proga, poteka po
poti: Kamenče - Sp. Podvrh - Žovneško jezero - Sp. Gorče - Rakovlje Parižlje - Poljče - Kamenče.
Dolga je 12 km. Kategorizirana je kot srednje lahka proga, poteka po
poti: Kamenče - Sp. Podvrh - Žovneško jezero - Sp. Gorče - Rakovlje Parižlje - Poljče - Kamenče
Dolga je 20 km in poteka po poti: Parižlje - Polzela - Založe - Grušovlje Šempeter - Šešče - Sv. Lovrenc - Latkova vas - Dolenja vas - Kaplja vas
- Šentrupert - Trnava - Zakl - Poljče - Parižlje. Je lahka proga.
Proga je dolga okoli 16 km, je srednje težka proga in poteka po poti:
Grajska vas - Zg. Selo - Šmiglova zid. - Miklavž - Loke - Tabor Ojstriška vas - Grajska vas.
Dolga je okoli 14 km. Poteka po poti: Tabor - Loke - Črni vrh - Ločica Vransko. Kategorizirana je kot srednje težka proga.
191
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Kolesarska pot 16
26 km
Žalec
Kolesarska pot 17
22 km
Žalec
Kolesarska pot 18
33 km
Je težka proga, dolga 26 km. Poteka po poti: Vransko - Tešova - Čreta Dobrovlje - M. Braslovče - Preserje - Braslovče - Braslovško jezero.
Dolga je 22 km, je gorska proga. Poteka po poti: Tabor - Miklavž pri
Taboru - Vrhe - Miklavž pri Taboru - Loke - Tabor.
Pot je dolga 33 km in je gorska proga. Poteka čez: Tabor - Loke Presedlje - Limovce - Zaplanina - Ravne - Črni vrh - Tabor.
192
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A10: Športno-rekreativne zmogljivosti v destinaciji Dežela Celjska
Tabela 13: Tabela športnih objektov v destinaciji Dežela Celjska po Občinah.
Občina
Braslovče
Braslovče
Celje
Celje
15
16
Vrsta športnih objektov in
Opis aktivnosti, dejavnosti, vrsta ponudbe
število
Športna dvorana Braslovče Športna dvorana v okviru OŠ Braslovče.
Tenis kljub Gib Parižlje (3 igrišča), Tenis igrišče
Tenis igrišča v občini
Letuš (1 igrišče), Tenis igrišče Topovlje (1
Braslovče
igrišče)
Dvorana Golovec je večnamenski športnorekreacijski objekt, ki meri 44.956 m2. Dvorana A
meri 6.242 m2. Dvorana B meri 5.496 m2. V
dvorani B so: pokriti 25-metrski bazen, kegljišče,
savna, gostinski lokal in servisne dejavnosti.
Bazen lahko istočasno sprejme 200 kopalcev.
Tribune na bazenu sprejmejo 250 gledalcev.
Športni objekt je namenjen šolski športni vzgoji,
Dvorana Golovec - Športni športni vadbi in tekmovanjem v vodnih športih,
center
rekreativnemu plavanju, igram z žogo in
kegljanju. V objektu potekajo šole plavanje in
otroški programi. Dvorana A obratuje 1.400 ur na
leto. Pokriti bazen obratuje 600 ur na leto.
Prodajo 13.000 vstopnic kopalcem. Kegljišče
obratuje 1.350 ur na leto.15
Športni park Celje Dvorana Zlatorog.
Športna dvorana Zlatorog Celje je najsodobnejši
športni objekt, ki ga uporablja Rokometni klub
Pivovarna Laško. V dvorani so se igrale tekme
Evropskega rokometnega prvenstva v letu 2004.
Dvorana meri 10.000 m2. Spremljajoči prostori
obsegajo skupaj 35.227 m2. Dvorano vsako leto
vsako leto obišče 70.000 obiskovalcev. Športni
objekt je namenjen športni vadbi in tekmovanjem
Cena uporabe
Število kapacitet
700 obiskovalcev
Cenik uporabe športne16
dvorane Golovec.
Uporaba dvorane do 14.00
ure - 70,00€/uro. Uporaba
dvorane po 14.00 uri
115,00€/uro.
Uporaba dvorane A3 ali A4 15,00€/uro.
Uporaba avle -20,00€/uro.
Cenik plavanja
Cena vstopnic za
rekreacijsko plavanje: 4,50 –
5,50€/uro.
Sezonske: 70 – 200
Trening v bazenu: 8,25 16,50€/uro.
Počitniški program: Najem
bazenov: 50 – 130 €/uro.
Uporaba dvorane do 14.00
ure: 40 – 80 €/uro
Uporaba dvorane po 14. uri –
75.00 – 150 €/uro.18
Bazen lahko istočasno
sprejme 200 kopalcev.
Tribune na bazenu
sprejmejo 250 gledalcev.
KapacitetA dvorane - 2500
obiskovalcev
Tribune sprejmejo 4.900
gledalcev. Kapaciteta
uporabe dvorane je 1.700
ur na leto.
www.sportnicentri.s
http://www.zpo.si/
193
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Celje
Celje
Stadion Arena
Petrol/Športni park pod
Golovcem
Center konjeniškega športa
Celje
Stadion Skalna klet
v košarki, rokometu, odbojki, športni rekreaciji in
kulturno-zabavnim prireditvam.17
Nogometni stadion Petrol Arena je največji
nogometni stadion v državi, na katerem se igrajo
mednarodne tekme slovenske nogometne
reprezentance. Stadion ima kompletne
spremljajoče prostore, ki zagotavljajo najvišje
standarde mednarodnih športnih tekmovanj. V
objektu je nakupovalno središče in pokrito
parkirišče za 1.200 vozil. Površina stadiona je
6.319 m2. Ostale spremljajoče servisne površine
merijo 9.600 m2. Igrišče z vgrajenim talnim
gretjem je dolgo 105 in široko 68 metrov, pokrito
pa je z naravno travo. Za nočne tekme je stadion
opremljen z reflektorji moči 1400 luksov. Stadion
letno obišče 50.000 uporabnikov in
obiskovalcev.19
Pokrita jahalnica in zunanje jahališče kakor tudi
spremljevalni objekti omogočajo delo in trening
na najvišjem nivoju v vseh vremenskih razmerah
in ne glede na letni čas. "Konjeništvo želimo
približati širšim množicam".
V Centru želimo vsem, ki se ukvarjajo s
konjeniškim športom, zagotoviti najboljše pogoje
za treninge in tekmovanja. Naš cilj je konjeništvo
kot šport približati širšim množicam, predvsem pa
pritegniti otroke in mladostnike k preživljanju
prostega časa v Centru.
Skalna klet je osrednji vadbeni center NK Celje,
kjer večino svojih treningov opravi prvo moštvo,
prav tako pa je sedež Šolskega nogometnega
centra (ŠNC). Na Skalni kleti so nogomet začeli
igrati že davnega leta 1904 v času nemškega
Tribune na stadionu
Športni objekt je namenjen
športni vadbi in tekmovanjem sprejmejo 13.059
obiskovalcev.
v nogometu.
Najem jahajališč za trening,
Tribune: 240 sedežev +
najem zaprek za turnirje,
najem notranje jahalnice,
stojišča (250)
zunanjega jahališča,
nastanitev konj (na voljo je 39
notranjih boksov ter 7 boksov
angleškega tipa)
Notranja jahalnica v velikosti
65x32 m.Velikost zunanja
jahalnica: 60x45 m - dve
jahališči oz. 90x60 m eno
jahališče
(na stadionu potekajo
samo treningi)
18
http://www.zpo.si/
www.sportnicentri.s
19
www.sportnicentri.s
17
194
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Stadion Olimp
Celje
Letno kopališče Celje
Celje
Drsališče Celje
športnega kluba Atletik. Prva večja prenova je
bila leta 1948 in potem še 1952. Skalna klet je
bila osrednje prizorišče igranja prvega moštva v
nekdanji republiški, po osamosvojitvi pa v prvi
državni ligi po odpravi igrišča na Glaziji v začetku
osemdesetih let. Leta 1993 je Skalna klet pred
prvim nastopom kluba v evropskih pokalih proti
danskemu Odenseju doživela temeljito prenovo,
ki se je nadaljevala tudi kasneje, predvsem v letu
1995 z izgradnjo nove dodatne tribune in
prenovo klubskega objekta. Leta 1998 je igrišče
na Skalni kleti prizadela katastrofalna poplava
(pred tem tudi leta 1990), kar je bil leto kasneje
dokončni povod za začetek gradnje novega
stadiona v športnem parku pod Golovcem.
Olimp je namenjen predvsem treningom in
tekmam številnih mlajših selekcij in je prvo igrišče
v Celju z umetno travo, ki se lahko ponaša tudi z
razsvetljavo. Stadion na Olimpu je bil zgrajen leta
1953, a se desetletja ni obnavljal, zato je počasi
propadal. Leta 1998 je prišlo do celovite obnove
igrišča in spremljajočega objekta, leta 2005 je
bila položena umetna trava, leto kasneje pa
postavljena tudi razsvetljava.
Letno kopališče Celje ima veliki plavalni bazen
(50 x 25 m) in dva otroška bazena. Površina
letnega kopališča je 24.008 m2. Športnorekreativni objekt je namenjen rekreativnemu
plavanju, športni vadbi in tekmovanjem v vodnih
športih. V objektu potekajo šole plavanje in
otroški programi. Kopališče obratuje 700 ur na
leto. Prodajo 20.000 vstopnic.20
Drsališče Celje je športno-rekreacijski objekt, ki
meri 3.695 m2. Ostale spremljajoče površine
merijo 6.384 m2. Letno obratuje 700 ur.
340 sedišč
Košarka: 10,00 €/uro
Odbojka: 20,00 €/uro21
Objekt lahko naenkrat
sprejme 1.000 kopalcev
Cenik 22
Rekreativno drsanje: 2,50 –
4,00€
400 sedežev
20
www.sportnicentri.s
http://www.zpo.si/
22
http://www.zpo.si/
21
195
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Upravljavec proda 8.000 vstopnic za drsanje na
leto. Drsanje, športna vadba, tekmovanja v
hokeju na ledu ter rekreativno drsanje. 2500
kvadratnih metrov ledene površine.
Sezonska karta: 80 - 100€
Uporaba letne ploskve: 50 155€/uro
Uporaba dvorane izven
sezone drsanja:15 - 60€
Celje
Smučišče Celjska Koča
Smučišče Celjska koča je obnovljeno in
opremljeno s sodobnimi vlečnicami. Del
smučišča se bo dogradil v prihodnjem obdobju.
Hotel celjska koča nudi prenočitvene, gostinske
in servisne storitve za smučarje. Letno prodajo
16.000 vstopnic za smučanje. Pokriti objekti na
smučišču merijo 748 m2. Površina smučišča je
107.995 m2.23
Celje
Ostale športne kapacitete v
občini Celje
Kladivar, Športna dvorana gimnazije Celje-Center, Stadion I. Gimnazije Celje
Celje
Teniška igrišča v Občini
Teniški kljub Celje (5 igrišč), Hala Golovec (7 igrišč), tenis klub Hudinja (1 igrišče)), Stritarjeva ulica, stadion (6
igrišč), Zagrad (1 igrišče), Ulica heroja Lacka (2 igrišči), Mariborska cesta (1 igrišče),, Šmiklavž pri Škofji vasi
(1 igrišče), Letališče celje, Medlog (2 igrišči), Športno društvo Lokrovec (2 igrišči),Kocbekova cesta, Ljubečna
(2 igrišči), Teharjeva cesta (1 igrišče)
Dobje
Telovadnica in igrišče pri
OŠ Dobje
V sklopu termalnega kompleksa se v neposredni
bližini parka nahaja športni park, kjer lahko
ljubitelji rekreacije koristijo raznoliko ponudbo
športnih aktivnosti.
Dobrna
Športni park Terme Dobrna
Dobrna
Kozje
Igrišče pri Novem Gradu
Tenis igrišča v občini Kozje
Laško
Dvorana Tri lilije
23
Tenis klub Kozje (2 igrišči), Gubno (1 igrišče)
Upravitelj dvorane Tri lilije je javni zavod STIK.
Večnamenska in sodobno urejena dvorana Tri
Smučišče sprejme do 300
smučarjev.
V športnem parku se nahaja:
- tenis igrišča na peščeni
podlagi, 1 ura: 5-7 €/uro
- balinišče, 2 €/uro
Namizni tenis -2 €/uro
Odbojka – 6 €/uro
- kegljišče,
- vrtni šah,
- izposoja koles,
- trim steza.
Nogometno igrišče, plezala
Prostorske zmogljivosti in
možnosti:
* kapaciteta do 3000
www.sportnicentri.s
196
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
* velikost dvorane 45 krat 60
lilije stoji v naselju Debro na zelenem obrobju
metrov;
Laškega. V njej ima sedež Košarkaški klub
Zlatorog iz Laškega, hkrati je prizorišče mnogih
tekem in drugih prireditev, predvsem koncertov in
kulturno zabavnih dogodkov. Dvorano se lahko
vsestransko prilagodi potrebam organizatorja,
nudi spekter različnih storitev in tehnično
opremo. Kapaciteta tribun je približno 2500
gledalcev z dodatnimi sedišči na severu in jugu
dvorane.
Laško
Laško
Kompleks Thermane
Rečica pri Laškem
Thermana d.d. nudi številne načine za sprostitev
telesa in rekreacijo. Fitnes, savne, bazeni in
drugo iz ponudbe zdravilišča nudijo
obiskovalcem možnosti za aktivno in zdravo
preživljanje prostega časa. Prav tako so v
Thermani navajeni nuditi vso razkošje in
prvovrstno ponudbo vrhunskim športnikom.
Predvideni razvoj Thermane bo ponujal njegovim
obiskovalcem še več možnosti za sprostitev in
rekreacijo.
Odbojka na mivki, košarka, nogomet? Seveda,
normalno – v športnem centru v Hudi jami.
Odlično pripravljeno igrišče za odbojko na mivki,
s piknik prostorom razvadi tudi najzahtevnejše
goste. Če se igra zavleče v noč, vas osvetlijo;
dokončno pa vas zadrži urejen piknik prostor z
žarom, uto in urejenimi sanitarijami.
Športno društvo Rečica v poletni sezoni ponuja
možnost najema prostorov za rekreacijo in piknik.
Vse informacije najdete na spletni strani www.sdrecica.si. Igrišče se nahaja v Hudi jami v Rečici
pri Laškem in je od Laškega oddaljeno 5
kilometrov. Gre za sklop igrišč za odbojko na
mivki, mali nogomet in košarko. Igrišče za
odbojko na mivki je zelo dobro pripravljeno,
ograjeno in osvetljeno (reflektorji). V sklopu je
udeležencev in udeleženk;
* pregradnimi mehanizmi je
možno predeliti prostor na
dva ali tri dele,
* parter in tribune,
* poseben, ločen prostor na
tribuni,
* oder velikosti 96
kvadratnih metrov,
* novinarsko središče,
* prilagoditev tal,
* prilagoditev števila
sedežev.
ŠPORTI
Odbojka na mivki
Dvoranska odbojka
Nogomet
Košarka
Šah
Namizni tenis
Badminton
CENIK
*rezervacija igrišča za eno
uro igranja odbojke na mivki:
5 – 10 EUR
*celodnevni najem igrišča in
prostora za piknik (žar,
osvetlitev z reflektorji,
197
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Laško
Igrišče KS Marija Gradec
tudi piknik prostor s kaminom in vodo iz
vodovoda. Na vašo željo vam ponudimo
hladilnik. Poskrbljeno je tudi za sanitarije. WC
(VIGRAD) je postavljen v neposredni bližini
igrišč. Uporaba igrišča za odbojko na mivki je
mogoča po predhodni rezervaciji . Prednost
imajo tisti igralci, ki igrišče prej rezervirajo.
Rezervacija je nujna tudi v večernih urah (zaradi
osvetlitve igrišča).
Tenis klub Marija Gradec
Pri oblikovanju naše ponudbe smo poskrbeli tudi
za vse, ki ob počitku radi naredite še kaj za svoje
telo. Ob našem penzionu sta dve teniški igrišči,
pri nas pa si lahko sposodite loparje in žogice.
Igrišče VITAPARK v
Laškem
DTV Partizan Rimske Toplice.
Laško
Igrišče DTV Partizan
Rimske Toplice
hladilnik) – 50 – 100 EUR
Najem teniškega igrišča:
1 ura:2,50 - 3,00 EUR
10 ur: 20 - 25,00 EUR
20 ur: 40 - 50,00 EUR
Košarka, namizni tenis, tenis,
200 ljudi
badminton, odbojka,
nogomet, aerobika
V letu 2009 je cena nalepke
3 EUR.
Člani DTV "Partizan" lahko
uveljavljajo naslednje
popuste:
ob nakupu najmanj 15 nalepk
je cena nalepke 1,5 EUR
ob nakupu posamezne
nalepke je cena nalepke 2
EUR
mlajši člani društva
(osnovnošolci, srednješolci in
študentje) ob delavnikih do
16. ure 1 EUR
198
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Igrišče se nahaja v Hudi jami v Rečici pri Laškem
in je od Laškega oddaljeno 5 kilometrov. Gre za
sklop igrišč za odbojko na mivki, mali nogomet in
košarko. Igrišče za odbojko na mivki je zelo
dobro pripravljeno, ograjeno in osvetljeno
Laško
Igrišče ŠD REČICA
(reflektorji).
V sklopu je tudi piknik prostor s kaminom in vodo
iz vodovoda. Na vašo željo vam ponudimo
hladilnik. Za v uporabo imate na voljo WC, ki je
situiran poleg vseh igrišč.
Tenis igrišče Vitapark (2 igrišči), Tenis klub
Laško
Tenis igrišča v občini Laško Marija Gradec (2 igrišči), Aškerčeva cesta,
Rimske Toplice (1 igrišče).
golf igrišče pri gostišču Amon
Podčetrtek A golf
jezdenje na terenu, jezdenje v menaži,
letenje s toplozračnim balonom (dviganje ,
Balonarstvo
panoramsko letenje)
Vse vrste dvoranskih športov, prireditve, igrišče
Večnamenska športna
za košarko, nogomet, rokomet, odbojko, tenis,
dvorana Podčetrtek
badminton, squash in plezalno steno
Igranje in izposoja rekvizitov, igrišče za mali
nogomet, odbojko, tenis, badminton,
Športni park Imeno
balinanje,(slačilnice z garderobami, tuši in
stranišča)
Tenis igrišča v občini
Terme Olimia (4 igrišča), Čokoladnica Olimje (2
Podčetrtek
igrišči), Športni park Imeno (2 igrišči).
Teniška igrišča, košarka, badminton, odbojka na
Športni park Gaj
travi ali mivki, nogomet, balinanje, najem koles
Lovljenje rib v reki Sotli z Mestinjščico,
Ribiška družina Sotla
ribniki(ribnik v Vonarju, mrtvica Valek)
se nahaja v središču Polzele in sprejme 2000
gledalcev. V njej nastopajo igralci KK Savinjski
Športna dvorana Polzela
Hopsi, ki že nekaj let igrajo v evropskem pokalu.
V sklopu objekta so številni butiki, ki s svojo
različnostjo prispevajo k življenju centra.
Igrišče Andraž nad Polzelo (1 igrišče), Tenis klub
Tenis igrišča občine Polzela
Polzela (5 igrišč), Igrišči v Polzeli (2 igrišči)
odbojka na mivki
Cena najema igrišča in piknik
prostora je 50 EUR za člane
in 100 EUR za ne člane ter
podjetja. Vključuje najem
prostora, osvetlitev za
večerno igro in najem
hladilnika.
40 igralcev, postopen start
do 50
Podčetrtek Ranč Iskra
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Polzela
Polzela
tribuna za 440 gledalcev
2000 gledalcev.
199
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Prebold
Športna dvorana Prebold
Prebold
Tenis igrišča v občini
Prebold
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Rogaška
Slatina
Grand Slam hotel
Športna dvorana Balinček
Smučišče Janina
Tenis igrišča v občini
Rogaška Slatina
Športna dvorana Janina
Športna dvorana Ratanska
vas
Ostale dvorane v občini
Rogaška Slatina
Rogatec
Športna dvorana Rogatec
Rogatec
Tenis igrišča v občini
Rogatec
24
OŠ Prebold
Tenis center Šešče ( 5 igrišč), Bazen Prebold (2
igrišči), Ob cesti Nad tovarno (1 igrišče), Igrišče
Kaplja vas (1), Igrišče Latkova vas (1)
4 notranja in 6 zunanjih tenis igrišč
280 gledalcev
balinanje
2,5 h smučišč, dolžina smučišča 460m, 112 m
višinske razlike
Tenis klub Rogaška Slatina (6 igrišč)
Kapaciteta smučišča 640
os/uro
1. OŠ Rogaška slatina
300-400 gledalcev
2. OŠ Rogaška Slatina
Športna dvorana OŠ Kostrivnica, odbojkarsko
igrišče Tuncavec
Športna dvorana Rogatec je bila zgrajena v letu
2009 v skladu z zahtevanimi standardi za
organizacijo največjih tekmovanj. Površina 1800
m2. Športni objekt obsega veliko dvorano in
manjšo dvorano, namenjeno različnim
aktivnostim, kot so ples, aerobika in podobno. V
dvorani je urejena tudi plezalna stena. Ob
dvorani je večnamensko športno igrišče, prekrito
z umetno travo in dva osvetljena igrišča za
odbojko na mivki. V dvorani potekajo trenutno
naslednji programi: šolska športna vzgoja,
športna vadba in tekmovanja v malem nogometu,
košarki, odbojki in rokometu, športna rekreacija
ter kulturne in zabavne prireditve.
Načrtujemo, da bo športne objekte letno obiskalo
10.000 uporabnikov in obiskovalcev.
Teniški klub Rogatec (2 igrišči)
Cenik:24
700 sedežev na tribunah.
Cela športna dvorana: 12–30
€/uro
2/3 športne dvorane: 9 – 22
€/uro
1/3 športne dvorane: 6 – 14
€/uro
Plesna dvorana:3-5€/uro
Igrišče na mivki:4-6€/uro
Igrišče na umetni travi:46€/uro
Umetna plezalna
stena:6€/uro
http://www.rogatec.net/docs/Javni_poziv-Sportni_objekti.pdf
200
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske
Konjice
Slovenske
Konjice
Slovenske
Konjice
Slovenske
Konjice
Slovenske
Konjice
Športna dvorana Slovenske Konjice ima površino
1.700 m2. Programi v dvorani vključujejo šolsko
športno vzgojo, športno vadbo in tekmovanja v
Športna dvorana Slovenske
košarki in rokometu, športno rekreacijo ter
Konjice
kulturne in zabavne prireditve. Športno dvorano
vsako leto obišče 33.000 uporabnikov in
obiskovalcev.25
Nogometni stadion obsega glavno in pomožno
igrišče z umetno travo. Skupna površina je
25.000 m2. Glavno nogometno igrišče meri 105 x
Športni rekreacijski center
68 m. Pomožno igrišče meri 40 x 20 m. Športni
Dravinja
objekt je namenjen športni vadbi in tekmovanjem
v nogometu ter rekreativnemu športu. Vsako leto
obišče stadion 20.000 uporabnikov in
obiskovalcev.26
Športni rekreacijski center Park meri 8.000 m2.
Športne površine so namenjene raznovrstni
Športni rekreacijski center
športni vadbi športnikov in rekreaciji občanov.
Park
Vsako leto ga obišče 7.000 športnikov in
rekreativcev.27
Igrišče ima devet igralnih polj na površini 24 ha.
Naravne danosti dajejo igrišču slikovitost in
razgibanost igralnih polj. Ob igrišču se
izmenjujejo vinogradi, potoki, ribniki, gozd in
biotopi. Skupna dolžina igralnih polj je 2200 m s
Golf igrišče in vadišče Zlati
parom 33. V letu 2006 bo igrišče s korekcijo
grič
igralnih polj pridobilo 350 m dolžine in
predvidoma bo par igrišča 36. Igra se bo končala
na zelenici 9. luknje ob restavraciji »Vinotoč«,
kjer vam nudimo kvalitetno ponudbo domače
hrane in izvrstnih vin.
Teniški center Banex (3 igrišča), Teniški kljub
Tenis igrišča v Občini
Konice ( 6 igrišč), Slomškova ulica (2 igrišči).
Na tribunah je 1.500
sedežev.
Tribune sprejmejo 1.500
gledalcev.
75 90 771
Cenik:28
Green fee za 9 lukenj: 12 28€
Green fee za 18 lukenj: 30 –
35 €
Najem celotnega igrišča:
1500 – 2500 €
70 igralcev
25
http://www.sportnicentri.si/SCMAP_SLO,,stajerska,sportni_objekti_slovenske_konjice.htm
http://www.sportnicentri.si/SCMAP_SLO,,stajerska,sportni_objekti_slovenske_konjice.htm
27
http://www.sportnicentri.si/SCMAP_SLO,,stajerska,sportni_objekti_slovenske_konjice.htm
28
http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/golf/cenik.php
26
201
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske
Konjice
Motokros proga Škedenj
Šentjur
Športni park Šentjur
Šentjur
Športni park Dramlje
Šentjur
Šentjur
Športni park in dvorana
Hruševec
Športni park Gorica pri
Slivnici
Športni park Ponikva
Športni center Prevorje
Šentjur
Konjeniški center Blagovna
Šentjur
Konjeniški klub Lastrada
Šentjur
Ostale zunanje športne
kapacitete
Šentjur
Telovadnice v občini
Šentjur
Šentjur
Tenis igrišča v občini
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Športni park Šmarje pri
Jelšah
Šentjur
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Šmarje pri
Jelšah
Šmarje pri
Športni park Sladka gora
Športni park v Mestinju
Golf klub Jelšingrad
V okviru Športnega parka Šentjur so naslednji
športni objekti: Stadion, balinišče, košarkarsko
igrišče, malo nogometno igrišče, teniška igrišča,
letni bazen.
Malo nogometno igrišče, igrišče za odbojko na
mivki.
ekipni športi, rekreacija, odbojka na mivki
Kapaciteta - 2000
1200 sedišč
1140 s parterjem, 350
ekipni športi, tenis, odbojka na mivki, balinanje,
piknik prostor
ekipni športi, atletika, tenis
ekipni športi, tenis, balinanje
šola jezdenja, vožnja s kočijo, prirejanje konjenic, obiski konjenikov na prireditvah, organizacija konjeniških
tekem
šola jezdenja, terensko jezdenje, vožnja z vprego, pozimi vožnja s sanmi, penzion za konje, kovaške storitve
Športno rekreacijsko igrišče Grobelno, športno rekreacijsko igrišče Nova vas, Športno igrišče POŠ Prevorje,
Športno igrišče OŠ Gorica pri Slivnici, Športno igrišče POŠ Loka pri Žusmu, Večnamensko športno igrišče
Ponikva, športno igrišče OŠ Planina, Športno igrišče OŠ Hruševec, Športno igrišče POŠ Kalobje, Športno
igrišče POŠ Blagovna, Strelišče Vezovje.
Telovadnica POŠ Loka pri Žusmu, Telovadnica
POŠ Prevorje, Telovadnica OŠ Gorica pri
Slivnici, Telovadnica OŠ Planina pri Sevnici,
Telovadnica POŠ Blagovna, Telovadnica OŠ
Dramlje, Telovadnica OŠ Ponikva, Telovadnica
Hruševec, Telovadnica OŠ Franja Malgaja
Šentjur
Teniški klub Šentjur (4 igrišča), Gorica pri Slivnici
(2 igrišči), Ponikva, stadion (1 igrišče)
Travnato veliko nogometno igrišče, igrišče za
450 sedežev
mali nogomet in košarko, balinišče, veliki zunanji
šah.
Igrišče za mali nogomet in košarko, igrišče za
odbojko na mivki
Igrišče za mali nogomet in košarko, igrišče za
odbojko na mivki, travnato igrišče za badminton.
Kompleks golf igrišča Jelšingrad se razteza na
Cenik:
202
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Jelšah
Šmarje pri
Jelšah
Ostali športni objekti v
občini Šmarje pri Jelšah
21 hektarjih in v celoti objema dvorec Jelšingrad
in grajski park z mnogimi eksotičnimi drevesi.
Igrišče za golf z 9 luknjami ponuja razgibana
igralna polja s širokimi zelenicami, naravnimi
ovirami ter razgledom na kulturno dediščino
okolice. Skupna dolžina igranih polj z belimi
udarjališči znaša 2410 metrov in z rdečimi 2120
metrov.
Športne površine pri OŠ Šmarje pri Jelšah
(travnato veliko pomožno nogometno igrišče,
malo nogometno igrišče na umetni travi, atletska
steza, asfaltni igrišči za mali nogomet in košarko,
igrišče za odbojko na mivki, igrišči za badminton
in odbojko na umetni masi),igrišče za mali
nogomet in košarko v Zibiki, igrišče za mali
nogomet in košarko na Svetem Štefanu, igrišče
za mali nogomet in košarko v Kristan Vrhu,
igrišče za mali nogomet in košarko v Šentvidu pri
Grobelnem, igrišče za mali nogomet in košarko v
Lembergu
Tenis klub Jelšingrad (3 igrišča)
Šmarje pri
Jelšah
Štore
Tenis igrišča v občini
Šmarje pri Jelšah.
Športni park Štore
Štore
Stadion Na Lipi
Tabor
Športna dvorana Tabor
Tabor
Tenis igrišča v občini Tabor
Tabor 45 (1 igrišče)
Športna dvorana Vransko
Upravljalec: Zavod za kulturo, turizem in šport
Vransko. Upravljavec upravlja in vzdržuje športno
dvorano, organizira športno vadbo, rekreativni
šport in kulturno zabavne prireditve. Letni stroški
programov ter upravljanja in vzdrževanja
infrastrukture za šport in prosti so 55.000 evrov.
Športna dvorana Vrana je bila zgrajena v letu
2007. Njena površina je 2.017 m2. Na tribunah
dvorane je 500 sedežev. Športni objekt obsega
veliko dvorano in malo dvorano za fitnes in
Vransko
2 igrišči za tenis
Stadion NK Kovinar Štore
Dvorana deluje v sklopu OŠ Tabor
Green fee 9 lukenj: 16 – 20€
Green fee 18 lukenj: 22 - 28€
Vstopnica za turnir: 10€
Vstopnica za golf vadišče: 3€
Cenik Športne dvorane pri
OŠ Šmarje pri Jelšah:
Cela dvorana:18,60 –
25,80€, za prireditve 500 €
2/3 dvorane:12,40 – 17,20€
1/3 dvorane:6,20 – 8.60 €
300 sedežev
Cenik Športne dvorane pri
OŠ Šentvid pri Grobelnem:
Cela dvorana:12 – 16 €
Za prireditve 200 €
2000 kapaciteta, sedišča
1000
250 oseb
Najem cele površine: 16,69- Na tribunah dvorane je 500
sedežev.
33,38 €/uro
Najem 2/3:12.52 – 29,21
€/uro
Najem 1/3:8,35 – 20,86 €/uro
plesna dvorana: 4,17 – 8,34
€/uro
Plezalna stena: 6,25 – 20,86
€/uro
203
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Vransko
Vitanje
Vitanje
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Žalec
29
Tenis igrišča v občini
Vransko
Park z igriščem Vitanje
programe za oblikovanje telesa. V dvorani je
plezalna stena. Ob dvorani je večnamensko
športno igrišče s športnim tlakom ter otroško
športno igrišče. Programi v dvorani vključujejo
šolsko športno vzgojo, športno vadbo in
tekmovanja v košarki in rokometu, športno
rekreacijo ter kulturne in zabavne prireditve.
Načrtujemo letni obisk 13.000 uporabnikov in
obiskovalcev.
Tenis klub Tršca (2 igrišči)
Park z igriščem v Vitanju, Travnato igrišče za
šolo, Telovadnica v Vitanju, Društveni prostor v
Vitanju.
Ponudba: squash dvorana za igranje squasha,
skupinske vadbe aerobika, pilates, borilni fitnes,
Športno vojniški
karate, sodobno opremljen fitnes z inštruktorjem,
informacijsko center ŠVIC
gostinski lokal s pijačo, pokrita in ogrevana
terasa, koncerti glasbenih skupin,praznovanja,
obletnice, igre.
V gradnji nova športna dvorana pri OŠ
OŠ Vojnik
Teniški klub Vojnik (2 igrišči), Celjska cesta, park,
teniški klub Žgajner (1 igrišče), Teniški klub
Tenis igrišča v občini Vojnik
Hribček (2 igrišči), Male dole (1 igrišče), Socka (2
igrišči)
Atletski in nogometni stadion meri 13.000 m2.
Obsega atletski stadion, nogometno igrišče in
tribune s spremljajočimi prostori. Atletski stadion
ima atletsko stezo s šestimi tekaškimi progami.
Atletski in nogometni
Športni objekt skakališča z napravami za skok v
stadion Žalec
daljavo, troskok in skok v višino. Atletsko
metališče omogoča vadbo meta krogle, kopja,
diska in kladiva. Športni objekt je namenjen
šolski športni vzgoji, športni vadbi in
tekmovanjem v atletiki. Nogometno igrišče ima
Ostala igrišča v občini
Vitanje
Squash – 4-11€/uro
Namizni tenis: 1-3€/uro
Biljard: 2-4 €/uro
Cenik:29
Atletska steza: 3 - 25€/uro,
celodnevni najem 100€,
Do 1500 gledalcev
Nogometno igrišče: 8 –
60€/uro, celodnevni najem
280 €
Najem celotnega kompleksa
štadiona: 10 - 65 €/uro,
http://www.zkst-zalec.si/sport/2008/cenik_objektov_08.asp
204
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Zunanja športna igrišča
Žalec
Teniški center
Žalec
Igrišče za odbojko na mivki
Žalec
Igrišče za in-line hokej
Žalec
Balinišče
dimenzije 100 x 68 m. Igrišče je namenjeno
celodnevni najem 320 €
športni vadbi in tekmovanjem v nogometu.
Tribune na stadionu sprejmejo 500 gledalcev.
Stadion gosti 14.100 uporabnikov in
obiskovalcev na leto.
Zunanja športna igrišča vključujejo dve
4- 6€/uro, celodnevni najem košarkarski in eno rokometno igrišče. Igrišča so
40€30
prekrita z asfaltno prevleko. Skupna površina
igrišč je 1.650 m2. Igrišča so namenjen šolski
športni vzgoji, športni vadbi in tekmovanjem v
košarki, rokometu in nogometu ter rekreativnemu
športu. Igrišča vsako leto uporablja 2.800
športnikov in rekreativcev.
Teniški center je osrednji športni objekt v občini
2-6€/uro, celodnevni najem
60 €.31
za vadbo in tekmovanja v tenisu. Ima sedem
teniških igrišč, ki skupaj obsegajo 1.750 m2
površin. Letno jih obišče 2.400 teniških igralcev.
Igrišči za odbojko na mivki smo v letošnjem letu
4-7€/uro, celodnevni najem
prestavili iz južnega dela Športnega centra na
50€.
severni del, kjer sta bila dva teniška igrišča.
Podlaga na igriščih je iz mivke in je pomešana s
kremenčevim peskom. Eno igrišče je velikosti
18m x 9m, z vsem zunanjim prostorom na obeh
igriščih (vse kar je zamreženo) je to 42 m x 25m,
skupaj je 1050 m2.32
Igrišče za in-line hokej meri 800 m2. Namenjeno je tekmovanjem v in–line hokeju, nogometu v bandi, šoli
rolanja in vadbi »skaterjev«. Letno ga uporablja 500 igralcev in-line hokeja.
Park služi starejšim občanom za športna in družabna srečanja. V tem kompleksu se izmed športnih dejavnosti
odvijajo predvsem naslednje: rusko kegljanje, metanje krogov, pikado, streljanje in balinanje. Približna velikost
tega prostora je 300 m2. Balinišče je štiristezno iz vodopropustnega asfalta in nanj nanešenega
kremenčevega peska. Velikost balinišča je 30m x 17m.33
30
http://www.zkst-zalec.si/sport/2008/cenik_objektov_08.asp
http://www.zkst-zalec.si/sport/2008/cenik_objektov_08.asp
32
www.zkst-zalec.si/sport
33
www.zkst-zalec.si/sport
31
205
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Žalec
Žalec
34
Športna dvorana je v upravljanju I.OŠ Žalec in je
velikosti 45m x 25m (1125 m2). Spodnji prostori
Športna dvorana OŠ Žalec tega objekta služijo za potrebe fitnes vadbe,
predvsem za treninge rokometašic RK Celeia
Žalec (80 m2).
Gotovlje – Mala športna telovadnica (1/2
vadbene enote), Griže – Šolska telovadnica (1
vadbena enota), Liboje – Strelišče, Petrovče –
Športna dvorana (2 vadbeni enoti), Šempeter –
Športna dvorana (2 vadbeni enoti), Žalec – Loš
Žalec – Velika športna dvorana (3 vadbene
enote), strelišče, Žalec UPI (Športna dvorana (1
vadbena enota), Žalec ŠC Žalec – Strelišče za
streljanje s puško, Žalec – strelišče za streljanje z
lokom, Galicija – Rokometno igrišče in mali
nogomet, Galicija POŠ Trje – Športna dvorana (1
vadbena enota), Galicija POŠ Trje – Teniška
igrišča (2), Gotovlje – Rokometno in košarkarsko
igrišče ter hipodrom, Griže – Rokometno igrišče,
Ostala igrišča v občini Žalec
malo nogometno travno igrišče, peščena atletska
steza in košarkarsko igrišče, Liboje – rokometno
igrišče, teniška igrišča(2) in smučišče, Levec –
rokometno igrišče, mini športni park in teniška
igrišča (2), Podlog – Travnato nogometno igrišče,
Rokometno igrišče, travnato nogometno igrišče,
teniška igrišča (2), peščena krožna steza in
balinišče, Ponikva – Rokometno igrišče in teniško
igrišče, Šempeter – Rokometno igrišče,
košarkarsko igrišče, odbojkarsko peščeno in
asfaltno igrišče in teniška igrišča (2), Vrbje –
Rokometno igrišče, košarkarsko igrišče,
odbojkarsko peščeno igrišče in rusko
kegljišče.34
Tenis klub Žalec (7 igrišč), Tenis klub metulj
Šempeter ( 2 igrišči), Griže (1 igrišče), Liboje (2
Tenis igrišča v občini Žalec
igrišči), Dobriša vas (2 igrišči), Velika Pirešica (1
igrišče), Tenis kljub Trje 2000 (2 igrišči),
Tribune za približno 400
ljudi
http://www.zkst-zalec.si/sport/drugi_so.asp
206
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Studenice (1 igrišče).
Zreče
Športna dvorana in
nogometno igrišče pri OŠ
Zreče.
Zreče
Športna dvorana na Rogli.
Zreče
Športno zimsko
adrenalinsko sankališče
Zlodejevo.
Odbojkarsko igrišče.
Velika športna dvorana na Rogli ponuja
vrhunskim športnikom in rekreativcem možnosti
igranja košarke, rokometa, odbojke, tenisa in
badmintona. Športno ponudbo dopolnjuje mala
dvorana za borilne veščine, squash, namizni
tenis ter sodobno opremljen fitnes center.
Letno zimsko adrenalinsko sankališče Zlodejevo
ponuja odlično zabavo za vse generacije v vseh
letnih časih. Veter okoli ušes, hitrost, ki dvigne
srčni utrip, adrenalinska vožnja v osrčje
pravljičnih pohorskih gozdov. Zabava za vso
družino je zagotovljena s spustom po 1360
metrov dolgi progi s strmimi zavoji.
207
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A11: Zdravilišča in terme na območju destinacije Dežela Celjska
Tabela 14: Zdravilišča in terme v destinaciji
Zdravilišče /
terme
Terme
Dobrna
Blagovna
znamka
Kapacitete
Programi
Tržni delež
2 hotela s 4 zvezdicami
1 hotel 3 zvezdice
Zdraviliški dom – bazen s
termalno vodo ter prireditvene
dvorane
Dan razvajanja s prijateljico
Plača eden bivata dva
Martinov Vikend
Vonj zelenega poletja
Lepo je biti upokojenec
Krasen jesenski oddih
All incusive
Čarobni Božič
Silvestrovanje 2011/2012
Jogijski oddih
Program joge za hormonsko
ravnovesje
Program za diabetike
Celostna rehabilitacija
onkološkega bolnika CROB –
nastanitev
Wu Wei bujenje nastanitev
4,75% tržni
delež v skupini
naravnih
zdravilišč. 64%
zasedenost,
21% tujcev
Kvadratura bazenov:
Notranji :Dolžina 18m, širina
12m
Zunanji: 15 m
2
Zmogljivosti bazenov:
150 oseb zimsko, 180 poletno
Hoteli:
47% tujih
Kapaciteta
konferenčnih dvoran
Dvorana Vita:
- 54 sedežev,
- amfiteatralna oblika
dvorane
Zdraviliška dvorana:
150-200 sedežev,
- možnost oblikovanja
sedežnih vrst z mizami (do
100 sedežev)
Modri salon v Zdraviliškem
domu:
do 50 sedežev,
- prostor za seminarje,
predstavitve ali manjše
bankete.
Zastekljeni prostor v
zdraviliškem domu:
do 40 sedežev,
- možnost različnih
postavitev stolov in miz,
odličen za predstavitve.
Holistični center:
do 50 oseb,
- možnost različnih
postavitev stolov in miz,
- namembnost: razgovori,
učenje, meditacija,
- primeren prostor za
delavnice in postavitve
blazin za delo na tleh.
Kongresne dvorane:
208
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Thermana
Laško
Zdravilišče Laško 4 zvezdice,
Wellness Park 4 zvezdice in
hotel Hum 3 zvezdice, skupno
424 hotelskih sob s 755
posteljami.
Thermana:
Kvadratura bazenov:
2
2200m vodnih površin
Zmogljivosti bazenov:
Poleti 1398 obiskovalcev, 998
kopalcev
Pozimi 961 obiskovalcev, 748
kopalcev
Wellness:
Zdravilišče Laško:
Kvadratura bazenov:
2
620m
Zmogljivosti bazenov:
459 kopalcev
Rimske terme
Rimske Toplice
2 hotela 4 zvezdice,
1 hotel 3 zvezdice
Vila Sisi 4 zvezdice
Kvadratura bazenov:
2
495 m notranji + zunanji
Zmogljivosti bazenov:
225 kopalcev
Aktualno:
Program medicine
Wellness ski paket 2011/2012
Novo leto 2011/2012
Eko jesenske počitnice
Thermana vas razvaja
Program dobrega počutja
Na vikend(3 dni,2 noči)
Romantični oddih v dvoje
Oddih med tednom
Ayurveda v hotelu park Laško
(4dni/3noči)
Thai – Hotel Wellness Park
Laško (4dni/3 noči)
Pivska wellness pravljica
Po laškem in okolici
Medeni program
Program za upokojence
Body slim program
Body slim plus program
Zdraviliški programi
Logopedska posvetovalnica
Ultrazvočna posvetovalnica
Manualna in osteopatska
posvetovalnica
Program zdravja
Last minute
Dotik sonca 55+
Sofijina pravljica
XXXL razvajanje
Odklop vodnih nimf zanjo in
prijateljico
Skomine za zgodovino
spominov
V objemu prebujene
Trnuljčice
Novo leto
Viktorijina pravljica
gostov
(Avstrijci, Srbi,
Rusi;)
Povprečna
doba bivanja v
zdravilišču 8
dni,
V wellness
centru 2,91
dneva.
66%
zasedenost,
Na skupno na 3.700 m2 v
Kongresnem Centru deset
sodobno opremljenih
dvoran in sicer:
- Večnamensko dvorano,
ki sprejme v kino postavitvi
490 oseb
- Gala dvorano, ki
sprejme v kino postavitvi
120 oseb
- 5 seminarskih dvoran,
ki sprejmejo od 20 do 220
oseb
- tri sejne sobe
Nagrada Naj
kopališče.
Kongresni center Rimske
terme:
Hotel Sofia, konferenčna
2
dvorana: 64 m kino
postavitev 60 oseb
Hotel Rimski dvor:
2
Rimska arena: 234 m ,
kino postavitev 200 oseb
Dvorana Marka Avrelia:89
2
m , kino postavitev 70 oseb
2
Dvorana Seneka: 59 m ,
209
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Jesenska balada
Aalloween
Zdravilišča
Rogaška
Grand Hotel Sava**** superior,
Hotel Zagreb**** in Hotel
Slatina***.
Rogaška Riviera:
Kvadratura bazenov:
Zmogljivosti bazenov:
Terme Olimje
2 hotela s 4 zvezdicami,
Apart hotel in Kamp natura 4
zvezdice, apartmajsko naselje s
3 zvezdicami
Kvadratura bazenov:
2
2000 m vodnih
03 8297253
Zmogljivosti bazenov:
2500 poleti
2000 pozimi
Rogaška...varno in sproščeno
hujšanje
Shujševalni programi Medical
centra Rogaška.
Število oseb: 1
Cena: od 450 EUR
Rogaška - kratek oddih..../3x polpenzion, izbor menijev
z dietno prehrano, družabni
animacijski program in
strokovna predavanja
(zdravnik, dietna sestra, šef
kuhinje), neomejeno kopanje
v termalnem bazenu hotela,
medicinska ročna masaža 2x,
Število oseb: 1
Cena: 159 EUR
Kongresni turizem
Športni objekti:
fitnes center, telovadnica, tu
so odprta igrišča za tenis,
mali nogomet, košarko,
odbojko na mivki, badminton
in balinanje.
Aktualna ponudba
Novi paketi bivanja v Hotelu
Breza
Krompirjeve počitnice
Silvestrska sanjarjenja
kino postavitev 40 oseb
Dvorana Marka Tulija
2
Cicera: 68 m , kino
postavitev 70 oseb
Dvorana VIP princese
2
Murat: 43 m , kino
postavitev 50 oseb.
Medicinski
turizem
(specialisti)
Kristalna dvorana: 350
oseb
Glasbena dvorana: 200
oseb
Poslovni klub: 60 oseb
Salon Vrelec: 50 oseb
Kristalni Klub v hotelu
Slovenija: 60 oseb
41% tujih
gostov,
Kongresni center Olimia:
2
Primula 1+2: 296m ,
kapaciteta 350 os
2
Primula1: 169m ,
kapaciteta 230 os
2
Primula 2: 127m ,
kapaciteta 170 os
2
Angelica + Erica: 95m ,
kapaciteta 90 os
2
Angelica: 47,5m ,
kapaciteta 50 os
2
Erica: 47,5m , kapaciteta
42 os
210
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Aqualuna
Kvadratura bazenov:
2
3000 m
Zmogljivosti bazenov:
4500 kopalcev
Terme Zreče
Hotel Dobrava 4 zvezdice
Hotel Dobrava 2000 3 zvezdice
Vile Terme – 4 zvezdice
(apartmajske hišice)
Kvadratura bazenov:
2
1600 m
Zmogljivosti bazenov:
Poleti 1100 znotraj in zunaj
Pozimi 400
Veronica: 32,6m ,
kapaciteta 30 os
2
Zelena dvorana: 193m ,
kapaciteta 160 os
2
Dvorana beresta: 127m ,
kapaciteta 80 os
2
Bela sejna soba: 28m ,
kapaciteta 30 os
2
Sejna soba: 32m ,
kapaciteta 20 os
Romantika za naju
Medico program
Čar jeseni
Nepozabna doživetja za
družine
Modro zelene počitnice
Harmonija telesa in duha
Paket Relax
Razvajanje v wellness centru
Terme Zreče
Hura vikend v termah zreče
Zdrav oddih v Termah zreče
RCelovit shujševalni program
Kulturno kongresna
dvorana Zreče:
2
Skupno:450 m , kapaciteta
280 os
Seminarska soba Prva:
2
60m , kapaciteta 40 os
Seminarska soba Druga:
2
60m , kapaciteta 40 os
Seminarska soba Tretja:
2
60m , 40 os
Seminarska soba Unikat:
2
80m kapaciteta 50 os
Seminarska soba
2
Dobrava: 40 m , kapaciteta
24 os.
Hotel Rogla in Planja:
2
Snežna Dvorana: 330 m ,
kapaciteta 250 os
2
Sejna soba I: 48 m ,
kapaciteta 50 os
2
Sejna soba II: 48 m ,
kapaciteta 50 os
2
Sejna soba III: 52 m ,
kapaciteta 50 os
2
Sejna soba IV: 14 m ,
kapaciteta 12 os
2
Sejna soba V:100 m ,
kapaciteta 60 os
Tel: 75 76298
Terme Rogla
Kvadratura bazena:
2
290 m
Zmogljivosti Bezena:
145 oseb
2
Silvestrovo
A la fetish SPArty
Nora razvajanja
Napolnite se z energijo
Kraljevski užitek sprostitve
Rojstnodnevna zabava v
bazenih
Gibanje je zdravje
MBST Terapevtska magnetna
resonanca
Nepozabna doživetja za
družine
Modro zelene počitnice
Doživetja za konec tedna
Za razvajanje
Zdrav oddih s pomočjo
termalne vode ali klime
Romantika za naju
Za vaše zadovoljstvo
211
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
2
TV Soba: 41 m , kapaciteta
40 os
Vir: Spletne strani termalnih centrov.
212
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A12: Tradicionalne prireditve v destinaciji Dežela Celjska
Tabela 15: Tradicionalne prireditve v občinah destinacije Dežela Celjska.
Organizator in
Občina
Naziv
število zaposlenih
na prireditev
Turistično društvo
Braslovče
Lovsko družino
Braslovče
Društvo podeželskih
žena
Občina Braslovče
Konjeniško društvo
Mustang
PD Celje – Planinska
sekcija Šmartno
Braslovče
Dan hmeljarjev
Braslovče
Salamijada
Braslovče
Bučarjada
Braslovče
Trški sejem
Braslovče
Viteške igre
Celje
Pohod po severnih obronkih Šmartnega
Celje
Celjski pust - pustovanje na celjskih ulicah
Zavod Celeia Celje
Celje
Mednarodni mladinski pevski festival
Zavod Celeia Celje
Celje
0cvetličenje mestnega jedra (april)
Turistično društvo Celje
Celje
Kresovanje na različnih lokacijah, kresovanje v
Jezercah, Šmartno v Rožni dolini
Celje
Podeželje v mestu
Zavod Celeia Celje
Celje
Poletje v Celju,
Zavod Celeia Celje
Celje
Srednjeveška prireditev na Starem gradu Celje,
Zavod Celeia Celje
Celje
Noč čarovnic
Celje
Martinova nedelja pri cerkvi sv. Martina
Celje
Čarovniška prireditev za otroke: Čarovnije igrarije,
Zavod Celeia Celje
Celje
Pravljično Celje,
Zavod Celeia Celje
Celje
Blagoslov konj (26. december)
Dobje
Pustovanje
Dobje
Teden starih obrti v Dobju, avgust
Dobje
Tradicionalna prireditev Pokaži kaj znaš - julij
Gostilna pri Olgi
Bojan Guček –
Kozjanska domačija,
Zavod Grča
KD Dobje
Dobrna
Gasilska noč na Dobrni
PGD Dobrna
Dobrna
Poletna noč pod kostanji
GIZ turizem Dobrna
Dobrna
Silvestrovanje na prostem
Občina Dobrna
Dobrna
Pokop pusta s pustno povorko
Prikaz kmečkih opravil in običajev z razstavo
kulinaričnih dobrot Društva upokojencev Dobrna ter
razstavo čebelarstva Čebelarskega društva Dobrna
Občina Dobrna
Dobrna
Dobrna
Glasbeno poletje na Dobrni
Društvo upokojencev,
Čebelarsko društvo
Občina Dobrna
213
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Kulturno društvo
Dobrna, Turistično
društvo Dobrna z
Aktivom kmečkih žena in
Turistično društvo Vinska
Gora
OŠ Dobrna, CUDV,
MKD, aktiv kmečkih
žena
Turistično društvo
Dobrna
Dobrna
Mlinarska nedelja
Dobrna
Božično rajanje za otroke
Dobrna
Cvetlični sejem
Kozje
Zagorsko romanje (Zagorje)
Kozje
Leskovško romanje (Zagorje)
Kozje
Blagoslov konj (Zagorje)
Kozje
Praznik Kozjanskega jabolka (Podsreda)
Kozjanski park
Kozje
Pohod po Emini romarski poti(Podsreda)
Kozjanski park
Kozje
Božični pohod z baklami (Podsreda)
Kozje
Velikonočna delavnica (Podsreda)
Kozjanski park
Kozje
Božična delavnica (Podsreda)
Kozjanski park
Kozje
Glasbeno poletje na gradu (Podsreda)
Kozjanski park
Kozje
Binkoštovanje ( Pilštanj)
TD Pilštanj
Kozje
Slikarska kolonija likovnih pedagogov ( Pilštanj)
KD Lesično - Pilštanj
Kozje
Pohodi (Velikonočni, Trubarjev, Božični) ( Pilštanj)
Kozje
Kozjanski sejem (Kozje)
Kozje
Mednarodni folklorni festival (Kozje)
Kozje
Srečanje pevskih zborov Kozjanskega (Kozje)
Kozje
Anina nedelja (Kozje)
Kozje
Kozjanske domače tržnice (Kozje)
Kozje
Otroška atletska olimpijada (Kozje)
Kozje
Pod cvetočo drnulo (Lesično)
KD Lesično-Pilštanj
Laško
Laški sejem
Občina Laško in STIK
Laško
Pivo in Cvetje
Laško
Pohod na Babe (1. januar)
PD Laško
Laško
Pohod na Govško brdo
Laško
Pustni karneval
Laško
Marčevski pohod na Šmohor
PD Laško
STIK, Občina Laško,
Turistično društvo Laško
PD Laško
Laško
Pohod na Hum (april)
STIK Laško
Laško
Jurjevanje po ulicah Laškega (24. aprila)
TD Laško
Laško
Tradicionalno srečanje na Šmohorju (maj)
Laško
Nočni pohod na Babe, Junij
PD Laško
Laško
Pohod po Aškerčevi poti (prvo soboto po 10. juniju
KD Anton Aškerc
Rimske Toplice
Laško
Pohod po Rečiški planinski poti ( zadnja sobota v
mesecu juliju)
KS Rečica in PD Laško
Občina Kozje
Umetniško društvo
folklorna skupina Kozje
TD Kozje, Občina Kozje
214
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Lepo je res na deželi, Ohcet po stari šegi, parada (julij)
Laško
Prikaz starih šeg in delovnih opravil Občine laško,
zadnja nedelja v avgustu)
Laško
Šmihelska nedelja (zadnja nedelja v septembru)
izvedbi Društva za etno
dejavnost Možnar,
kulturnega društva Anton
Tanc in šrangarjev iz
Šentruperta.
Etno odbor Jureta
Krašovca »Možnar«
Laško
Martinovo v Laškem
Knjižnica Laško, JSKD
OI Laško, STIK,
Nadžupnijski urad sv.
Martina, Planinsko
društvo Laško
Laško
Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega (november)
STIK Laško
Turistično društvo
Laško, Etno odbor Jureta
Krašovca "MOŽNAR" in
laški rejci konj.
Etno odbor Jureta
Krašovca "MOŽNAR",
DU Sadrež
STIK in Občina Laško
Laško
Blagoslov konj, 26. december
Laško
Praznik sv. Barbare, Sedraž (december)
Laško
Veseli december v Laškem
Podčetrtek
Pustna veselica
Podčetrtek
Jedrčev sejem
Turizem Podčetrtek
Podčetrtek
Lovrenčev sejem
Podčetrtek
Sejem Dotik narave
Turizem Podčetrtek
Turizem Podčetrtek,
Terme Olimia, Društvo
zeliščarjev.
Podčetrtek
Kolesarski maraton po občini Podčetrtek
Podčetrtek
Dan Mladosti – Pohod Podčetrtek - Kumrovec
MKTD lLepe strune
Podčetrtek
Poletje v Podčetrtku
Turizem Podčetrtek
Podčetrtek
Tradicionalna Virštanjska noč
Podčetrtek
Podčetrtek
Bučarjada
Silvestrovanje na prostem
Polzela
Malteški pozdrav poletju
Polzela
Družina poje v Andražu nad Polzelo
Polzela
Dobrote s kmetij
Polzela
Po poteh Andraža
Planinska sekcija ŠD
Andraž
Polzela
Kmečka tržnica
TD Polzela
Polzela
Pohod na Goro Oljko ob Kresni noči
Polzela
Pohod po Martinovi poti
PD Polzela
Društvo savinjskih
vinogradnikov
Prebold
Žur pod Žvajgo
Prebold
Tekma koscev in grabljic
Prebold
Festival potic
TKD Virštanj in Gostišče
Virštanj
Turizem Podčetrtek
Turizem Podčetrtek
Občina Polzela
KD Andraž nad Polzelo,
Odbor za kulturne
prireditve Družina poje
TD Polzela
PGD Sveti Lovrenc
Občina Prebold, KGZ
Slovenije
215
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Pustne šege tod naokoli
Gregorjevo – Revijalno srečanje otroških folklornih
skupin
Rogaška Slatina
Na Anino
Rogaška Slatina
Urbanovo
Rogaška Slatina
Adventna tržnica
Rogaška Slatina
Postavitev Mlaja
Rogaška Slatina
Uprizoritev blagoslova konj na Štefanovo
Rogaška Slatina
Božični promenadni koncert
Rogaška Slatina
Pegazovi glasbeni večeri
Rogatec
Likof na taberhi
Slovenske Konjice Jurjevanje
Slovenske Konjice Konjiški dnevi (zadnji teden junija).
Turistično društvo
Rogaška Slatina
Turistično društvo
Rogaška Slatina
OŠ Rogaška Slatina, TD
Rogaška Slatina
Turistično društvo
Rogaška Slatina
Turistično društvo
Rogaška Slatina
TD Rogaška Slatina
Zavod za kulturo
Rogaška Slatina
Muzej na prostem
Rogatec.
Center za kulturne
prireditve
Občina Slovenske
Konjice
Slovenske Konjice Frančiškov sejem (začetek decembra).
JKP Slovenske Konjice
Slovenske Konjice Velikonočni sejem (veliki četrtek).
JKP Slovenske Konjice
Slovenske Konjice Petrovo v Žičah (zadnji teden v juniju).
TD Špitalič, KS Špitalič
Slovenske Konjice
Tradicionalni kmečki praznik (Loče, zadnja nedelja v
juliju).
KD Loče, Občina
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Tradicionalno božično-novoletni koncert godb na
pihala.
Ivo Kocbek
Slovenske Konjice
Vsakoletno praznovanje Radia Rogla (zadnji dan šole v
Juniju).
Novice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Občina Slovenske
Tradicionalno silvestrovanje Slovenske Konjice, Mestno
Konjice, Center za
jedro.
kulturne prireditve
Občina Slo. Konjice,
Vinogradniško vin.
Naznanitev vinske trgatve, Slovenske Konjice, Stari trg Društvo, Center za
kulturne prireditve GIZ
Dravinjska dolina
Center za kulturne
Božične zgodbe iz izložbe.
prireditve Slovenske
Konjice
Občina Slovenske
Konjice, Center za
Martinovanje, Slovenske Konjice.
kulturne prireditve,
Vinog. Vinar. Društvo,
GIZ Dravinjska dolina.
Občina, društvo
Dan odprtih kleti.
vinogradnikov
Center za kulturne
Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji
prireditve Slovenske
Konjice
Šentjur
Kresna noč ob Slivniškem jezeru, junij
TD Gorica pri Slivnici
Šentjur
Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedkov,
(predzadnja sobota v juliju)
TD Izviri Dobrina
216
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Astronomska noč na Prevorju, julij
Šentjur
Angelska nedelja na Planini, zadnji vikend v juniju
Astronomsko društvo
Kosci
PGD Planina pri Sevnici
Šentjur
Bučnce (oktober)
Šentjur
Martinovi dnevi na Ponikvi (november)
Ljudska univerza
Šentjur
TOD Ponikva
Šentjur
Po Sveti Heleni na star način
Društvo sv. Helena
Šentjur
Tekmovanje in srečanje muzikantov v Dolgi Gori, 1.
nedelja v juniju)
PGD Dolga Gora
Šentjur
Klumpanje na Planini
KLUMP Planina
Šentjur
Ipavčevi kulturni dnevi v Šentjurju
Občina Šentjur
Šentjur
Na poti z Guzajem, zadnja nedelja v avgustu
PD Prevorje
Šentjur
Valentinov nočni pohod iz Dobrine na Žusem
TD Izviri Dobrina
Šentjur
Šentjursko poletje, junij-avgust
Občina Šentjur,
JSKD,ZKD
Šentjur
Poletni ex tempore – slikarska kolonija
JSKD – IO Šentjur
Občina Šentjur,
Razvojna agencija
Kozjansko, KS Šentjur
Mesto, JSKD
Občina Šmarje pri
Jelšah in TIC Šmarje pri
Jelšah
TD Skriti biser Šmarje pri
Jelšah
Šentjur
Šentjurjevo
Šmarje pri Jelšah
Barbarin sejem
Šmarje pri Jelšah
Od gorce do gorce na Sladki Gori
Šmarje pri Jelšah
Šmarski kolesarski maraton
Šmarje pri Jelšah
Tradicionalni mednarodni mali maraton Rokov tek
Šmarje pri Jelšah
Žive jaslice na šmarski Kalvariji
Šmarje pri Jelšah
Pohod turistična osmica pri Sv. Štefanu
Šmarje pri Jelšah
Žive jaslice na Sladki Gori
Šmarje pri Jelšah
Pohod po gričih okoli Šmarja
Štore
Florjanova nedelja (maj)
Štore
Tradicionalni pohod po turističnih poteh občine Štore
(maj)
TD Štore
Štore
Šentoščeva nedelja na Svetini (avgust)
KS Svetina
Štore
Almini dnevi (oktober)
TD Štore
Štore
Barbarin pohod (december)
PD Železar Štore
Štore
Božičkovanje v Laški vasi (december)
TD Štore
Tabor
Šentjurski sejem
Občina Tabor
Tabor
Lovsko strelsko tekmovanje
LD Tabor
Vitanje
Tradicionalno srečanje na Rakovcu, junija
Organizacijski odbor
Vitanje
Holcerija, avgustu
TD Vitanje
Vitanje
Srečanje ljudskih pevcev in godcev, april
KTD Sv. Vid
ŠD Šmarje pri Jelšah
Športno društvo Sv.
Štefan in Društvo
vinogradnikov »Štefan«
Planinsko društvo
Šmarje
217
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Vitanje
Božiček za otroke
DPM Vitanje
Vitanje
Otroški Živ Žav
DPM Vitanje
Vitanje
Koncert godbe na pihala
Društvo vitanjskih
godbenikov
Vitanje
Vojnik
Športne prireditve, rekreacija, Pohodi
Zimski pohod na Rakovec, Pohod in srečanje na
Paškem Kozjaku, Nočni pohod na Stenico, Srečanje v
odbojki, Kolesarski vzpon na Rakovec, Šibančev
memorial, turnir v malem nogometu, Konjeniške igre in
galopske dirke.
Nočni pohod na Lindek – »Po poteh grajskih pravljic«,
januar
TD Frankolovo
Vojnik
Nočni pohod na Šentjungert, januar
PD Vojnik
Vojnik
Pustni karneval, Nova cerkev
PGD Nova cerkev
Vojnik
Spomladanski pohod na Špičasti vrh, marec
Vojnik
Ostanimo prijatelji, april
Vojnik
Pohod na Šentjungert
Planinsko društvo Vojnik
Vojnik
Balonarski festival, april
Balonarski kljub Vojnik
Vojnik
Cvetlični sejem, april
Vojnik
Akustični koncert, april
Vojnik
Grajska nedelja na gradu Lemberg,junij
TD Frankolovo
Mladinsko društvo
Frankolovo
TD Nova cerkev,
Lemberg
Vojnik
Poletne prireditve, julij
Kulturno društvo Socka
Vojnik
Tradicionalni pohod po obronkih KS Nova Cerkev in KS
Frankolovo, julij
KS Nova Cerkev
Vojnik
Poletni kramarski sejem
TD Frankolovo
Vojnik
Rock žur, avgust
Vojnik
»Oktoberfest«, oktober
Vojnik
»Bučarijada«, oktober
Iskanje izgubljenega zlatega prstana Grajske Gospe,
oktober
Arclin
Vojnik
Kostanjev piknik na Sv. Tomažu, oktober
PD Vojnik
Vojnik
Štajerski večer, oktober
KUD F. Prešeren
Vojnik
Martinovanje
Vinogradniško-vinarsko
društvo Vojnik
Vojnik
Miklavžev sejem
TD Nova Cerkev
Vojnik
Razstava božičnih zvezd, december
Nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg (Nova
Cerkev)
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Žegnanje konj na Štefanovo
Turistično društvo
Frankolovo
Posvetno društvo A.
Bezenška Frankolovo,
Frankolovo
Mladinsko društvo
Frankolovo
PGD Vojnik
TD Talon Frankolovo
TD Nova cerkev
Občina Vojnik
218
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Vransko
Vranski pustni karneval na pustno soboto
Občina Vransko
Vransko
Kolesarjenje na Čreto, maj
PD Vransko
Vransko
Pohod na Čreto
PD Vransko
Vransko
Vranski poletni večeri
ZKTS Vransko
Vransko
Nočni pohod na Čreto, december
Sejem rabljene motociklistične opreme vsako 2. soboto
v mesecu.
PD Vransko
Zreče
Slovesnost ob obletnici -grobovi stranice, februar
ZB NOB
Zreče
Dobrota opogumlja, februar
KKD in Župnijska Karitas
Zreče
Pustovanje, pustna nedelja
Zreče
Eno pesem peti, marec
Zreče
Pohorska salamiada, marec
Zreče
Vzpon na Golek, 1. maj
Zreče
Jurijeva nedelja na Skomarju, maj
Zreče
Zreški teden
Zreče
Praznik petja, zreče pojo, maj
Zreče
Poglejte ga Pohorca,
Zreče
Bosopetanje na Brinjevo goro, konec junija
Zreče
srečanje šoferjev in avtomehanikov na Rogli
Zreče
Jakobovi dnevi na Resniku, konec julija
Zreče
Lepa nedelja na Skomarju
Zreče
pri nas doma se vedno pelo je, Brinjeva gora,
September
Zreče
Jesenske Brinjeve igre, zadnja nedelja v septembru
Zreče
Praznik mesta Zreče, podelitev vrtnic,
Zreče
Zreški veseli december,
Zreče
Gasilska noč, junij - gasilski dom Zreče
Zreče
Mednarodni turnir za pokal občine zreče, maj
Občina Zreče IN OK
Comet Zreče
Zreče
Razstava gob, avgusta
GD Kostanjevka Zreče
Zreče
Ropotanje v starih Zrečah, prvi teden v juniju
Društvo godbenikov
Zreče, Občina Zreče,
LTO Rogla-Zreče, Zavod
za mladino zreče
Zreče
Jaz imam en star znucan koš
KUD Vladko Mohorič
Žalec
Žalska noč in dan
Zavod za kulturo, šport
in turizem Žalec z
zunanjimi izvajalci
Vransko
KUD Vladko Mohorič
KK Rogla
TD Skomarje, KUD
Vladko Mohorič
Občina Zreče, LTO
Rogla
KS Gorenje
ZŠAM Zreče
TD Resnik, Mladi
Zreškega Pohorja, PD
Zreče
TD Skomarje, KUD Jurij
Vodovnik in KS
Skomarje
KS Zreče, TD Zreče
Občina Zreče, LTO
Rogla Zreče, Unior d.d. Unitur
GD Zreče
219
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Domača tržnica v Grižah
TD Griže
Žalec
Novoletni koncert godbe Liboje
ZKŠT Žalec
Žalec
Bumfest – mednarodni festival tolkalnih skupin
ZKŠT Žalec
Žalec
Kmečka tržnica v Žalcu
TD Žalec
Žalec
Žalska tržnica
ZKŠT Žalec
Žalec
Eko tržnica in Bio sejem – Eko muzej Hmeljarstva
ZKŠT Žalec
Žalec
Pohod na Šmohor
PD LIboje
Žalec
Domača tržnica v Grižah
KS Griže, TD Griže,
Društvo podeželskih
žena občine Žalec
220
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A 13: Ponudniki na podeželju destinacije DC
Tabela 16: Ponudniki na podeželju destinacije DC
Občina
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Dopolnilna dejavnost na
kmetiji
Prodaja vina
Vinsko turistične ceste
Eko pridelovalci
Boštjan Oštir – pridelava
cvetja in dr. enoletnih rastlin
Damjan Rojnik –
razmnoževanje rastlin,
pridelava konzerviranega
sadja in zelenjave
Lidija Korun – Pridelava
cvetja in drugih enoletnih
rastlin
Zlatko Novak –
Razmnoževanje rastlin
Edi Uratnik – žaganje
skobljanje in impregniranje
lesa
Peter Pšaker – Proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov
Mahor Janez – reja perutnine
Tomaž Turnšek – predelava
in konzerviranje sadja in
zelenjave
Jernejc Marija – reja
perutnine
Rok Lončar - predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Dolinšek Srečko –
proizvodnja drugih izdelkov iz
lesa, plute in slame,
izobraževanje,
izpopolnjevanje in
usposabljanje, pomožne
221
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Braslovče
Celje
Celje
Celje
Celje
dejavnosti za izobraževanje
Cizej Miran – Druga
proizvodnja električne
energije
Franc Ramšak - Druga
proizvodnja električne
energije
Marjana Praprotnik - ,
obdelava semen, pridelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Hrušovar Kristina - Druga
proizvodnja električne
energije
Kugovnik Otmar - pridelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Trbovšek Anton - proizvodnja
drugih izdelkov iz lesa, plute
in slame, žaganje, skobljanje
in impregniranje lesa
Silva Sušak – pridelava
zelenjave in melon, koren. in
gomolj; proizvodnja olja in
maščob
Vodovnik Marica –
proizvodnja kruha,
svež.peciva in slaščic
Kmetija Apotekar - jabolka,
jabolčni sok, jabolčni kis
Kmetija Planinšek - jabolka
Kmetija Pilih - jabolka
Ribogojnica Ferlič Danica sveže in očiščene postrvi –
vse dni;
dimljene postrvi, ribji namaz
in namaz iz dimljene postrvi
po predhodnem naročilu,
Planinšek Franc - vino
222
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Celje
Celje
Celje
Celje
Celje
Celje
Celje
Celje
Dobje
Dobje
Dobje
Dobje
Dobje
Dobje
pridelava in konzerviranje rib,
rakov in mehkužcev
Ribogojnica Marzidovšek
Miloš - sveže postrvi
Marko Stenčan – Žaganje,
hoblanje in impregniranje
lesa
Trobiš Marjana - proizvodnja
kruha, svež.peciva in slaščic
Vovk Franci – žaganje
skobljanje in impregniranje
lesa
Strenčan Jurij – mešano
kmetijstvo
Kos Vera – Predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Srebočan Miran –
proizvodnja lesene embalaže
Plevčak Anton – pridelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev
Franc Mesojednik –
izobraževanje,
izpopolnjevanje in
usposabljanje;druge športne
dejavnosti;Dr. n. dej. Za
prosti čas
Danica Cesar, pecivo in
potice
Ivanka Selič, pecivo in potice
Marta Tovornik, peka
domačega peciva in potic
Gordana Salobir, pirina moka
in peka kruha
Silvestra Uduč, pridelava
sadja in zelenjave
Matija Koštomaj, med in
ČADEJ Karl
SALOBIR Gordana
TRŽAN Karmen
KOVAČIČ Rudi
CESAR Danica
NOVAK Cvetko
223
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Dobje
Dobje
Dobje
Dobje
Dobrna
Dobrna
Dobrna
Dobrna
medeni izdelki
Boris Pušnik, medičarstvo
(Slomed)
Pušnik Salobir Metka –
DDNK, pridelava čaja in
kave, gojenje začimb
Rajh Jože –DDNK, storitve
za rastlinsko predelavo
Čadej Karl – DDNK,
pridelava zelenjave, melon,
korenja in gomoljev,
pridelava in konzerviranje
sadja in zelenjave,
mlekarstvo in sirarstvo,
proizvodnja začimb, dišav in
drugih dodatkov.
Ivan Krulc, čebelarstvo
Jamnišek Branislav –
razmnoževanje rastlin
Branko Brecl – piknik prostor;
druge športne dejavnosti,m
izobraževanje in
usposabljanje;Dr.n.dej. za
prosti čas
Goršek Simon – Žaganje,
sokobljanje in impregnacija
lesa, proizvodnja furnirja in
plošč, proizvodnja drugih
izdelkov iz lesa, plute in
slame
Dobrna
Dobrna
Kozje
Kozje
Cvetka, Jože Salobir – Bio
pridelava zelenjave
Dušan Marošek
HABE Peter
PODPEČAN Drago
ŠTRAVS Matjaž
MEŠL Franc
OKROŽNIK Martin
ČAUŠEVIĆ Salih
Franc Čepin – pridelava
cvetja in drugih enoletnih
rastlin
Izidor Fon – Žaganje,
skobljanje in impregniranje
lesa
224
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Kozje
Kozje
Kozje
Kozje
Kozje
Kozje
Kozje
Kozje
Laško
Laško
Laško
Laško
Zakošek Veronika –
predelava in konzerviranje
sadja in
zelenjave;proizvodnja kruha,
svežega peciva in slaščic;
druga proizvodnja električne
energije
Marko Kostanšek –
proizvodnja drugih izdelkov iz
lesa, plute in slame
Pajk Anton – Proizvodnja
žganih pijač
Frančišek Bokalič – pridelava
in konzerviranje sadja in
zelenjave
Šmalčič Nevenka –
Proizvodnja sadnih in
zelenjavnih sokov
Marija Volavšek – Reja
perutnine
Krivec Jurij – predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave, proizvodnja kruha,
svežega peciva in slaščic;
proizvodnja testenin
Preskar Ivan – gojenje
začimb, arom in zdravilnih
rastlin
Slapšek - ogled kmetije in
okolice, oddajanje površin za
piknike.
Rezec Ivana - kruh, potice,
drobno pecivo, domači
rezanci
Kozmus - kruh, svatovska
pogača
Križnikove mesnine z vrha suhomesnati izdelki (želodec,
salama,
Ekološka kmetija Tauses
225
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
suha vratovina, slanina),
kranjske
klobase, domača pašteta,
zaseka, U
Nature - ekološki pridelki: pira
in izdelki iz pire,
peciva iz pire, jabolčni sok,
jabolčni
kis, jabolčno vino, zelišča,
olja, škotsko
govedo in lame
Kmetija Aškerc - jabolka,
jabolčni sok
Kmetija Dimec - jabolka suho
sadje
Kmetija Jurklošter - breskve
Kmetija Belej Marjan sezonska zelenjava,
kumarice za
vlaganje, jagode, sadike
zelenjave,
zelišč in začimb
Nemec Jerica – proizvodnja
mesnih izdelkov
Janez Razboršek –
proizvodnja sadnih in
zelenjavnih sokov, pridelava
konzerviranega sadja in
zelenjave, proizvodnja
začimb, dišav in drugih
dodatkov; Proizvodnja dr.
pletenih in kvačkanih oblačil,
izobraževanje
izpopolnjevanje in
usposabljanje
Kmetija Kuzmus Milena zeliščni vrt, nabiranje zelišč,
čaji, U.
226
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Kmetija Rezec Ivanka - sveža
zelenjava, zelišča
Vincenc Križnik – dejavnosti
za prosti čas, izobraževanje,
izpopolnjevanja in
usposabljanja
Čebelarstvo Šolar - čebelji
pridelki in izdelki iz njih,
lectarstvo, medičarstvo,
svečarstvo
Kmetija Virin - zelišča,
zeliščna darila in spominki.
Čebelarstvo Hren Henrik čebelji pridelki in izdelki iz
njih
Lesjak Marica - izdelki
domače obrti - rože iz papirja
Domačija Aškerc - ovčji sir od
pomladi do jeseni
Simona Guček – reja
perutnine
Tatjana Šolar - Proizv.
dr.prehr. izdel., drugje
nerazvr.
Kozmus Alojz – reja
perutnine
Vidmar Rado – reja perutnine
Alojzija Bezgovšek – reja
perutnine
Martina Tauses- Pridelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave;proizvodnja kruha,
svež.peciva in slaščic,
dejavnost
avtokampov;izobraževanje in
usposabljanje; dejavnosti za
prosti čas
Očko Katarina – proizvodnja
227
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Laško
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
Podčetrtek
sadnih in zelenjavnih sokov;
pridelava in konzerviranje
sadja in
zelenjave;Proizvodnja lesene
embalaže, Proizvodnja iz
lesa, plute, slame
Erika Klančnik – izdelava iz
lesa, plute, slame.
Andrej Vesenjak – Dajanje
športne opreme v najem in
zakup, dejavnosti za prosti
čas; izobraževanje in
usposabljanje
Štefanija Zupanc – pridelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev
Rudolf Mačkovšek –
proizvodnja mesnih izdelkov
Anton Štreban – proizvodnja
žganih pijač.
Edvard Stiplošek –
proizvodnja žganih pijač
Štefanija Stiplošek –
obdelava semen, proizvodnja
mesnih izdelkov
Jože Počivavšek – dejavnost
muzejev
Pečnik Irena– Proizvodnja
mesnih izdelkov; Proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov;
Predelava in konzerviranje
sadja in zelenjave;
Proizvodnja kruha, svežega
peciva in slaščic.
Podčetrtek
Podčetrtek
Polzela
Domačija Štraus Kramer vino
Kmetija Jakopin - vino in
suhomesnati izdelki
Klet Imeno - vino
Vinogradništvo Pečnik - vino
Vinotoč Martinčič - vino
Vinogradništvo Martin Anton vino
Servacij Pižorn – reja
228
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Polzela
Polzela
Polzela
Prebold
Prebold
Prebold
Prebold
Prebold
Prebold
Prebold
Rogaška Slatina
perutnine
Anton Valš – usposabljanje,
izobraževanje na področju
Športa
Domačija Grčin – proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov
Anton Mesič – reja perutnine
Miklavž Branimir – Druge
športne dejavnosti
Drago Ribič – pridelava in
konzerviranje sadja
Jože Vedenik – predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Cvetka Golavšek – reja
perutnine
Jasna Klara Kač –
Proizvodnja mesnih
izdelkov;Proizvodnja sadnih
in zelenjavnih sokov;
Mlekarstvo in sirarstvo;
Proizvodnja kruha svežega
peciva in slaščic, Proizvodnja
testenin; Proizvodnja sadnih
vin in podobnih fermant.
pijač;
Danica Uplaznik –
Proizvodnja mesnih izdelkov;
predelava in konzerviranje
sadja in zelenjave,
Mlekarstvo in sirarstvo;
Proizvodnja kruha, svežega
peciva in slaščic; Proizvodnja
testenin.
Otavnik Jernej – proizvodnja
drugih izdelkov iz lesa, plute
in slame
Dragutin Gašperič –
Vinotoč Jankovič-vino
Rogaška vinska pot
229
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Rogatec
Rogatec
Rogatec
pridelava konzerviranega
sadja in zelenjave
Peter Strašek – reja
perutnine
Igor Lipnik – pridelava cvetja
in drugih enoletnih rastlin
Janez Gobec – reja
perutnine
Klevže Janez – Stavbno
mizarstvo in tesarstvo;
proizvodnja drugih izdelkov iz
lesa, plute, slame
Zupanc Janko – Druga
pridelava in konzerviranje
sadja in zelenjave
Ivan Jagodič – gojenje
sladkovodnih organizmov:
predelava in konzerviranje
rib, rakov in mehkužcev
Kovačec Vito – Proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov;
predelava in konzerviranje
sadja in zelenjave; Predelava
čaja in kave
Bojan Strašek-pridelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev; pridelava cvetja in
drugih enoletnih rastlin
Primož Vodušek Proizvodnja sadnih in
zelenjavnih sokov; predelava
in konzerviranje sadja in
zelenjave; Proizvodnja
žganih pijač
Završki Zdravko - prodaja
jagod in zelenjave
Poharc Anton - prodaja jabolk
Kitak Anton - prodaja jabolk
Prodaja vina Kregar
Prodaja vina Imenšek
Vinogradništvo Sekirnik
Vinogradništvo Šverko
Prodaja vina Hrapevnik
Kitak Srečko - prodaja vina
Šmarsko-Virštanjska
turistična cesta V10
230
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogatec
Rogatec
Rogatec
Rogatec
Rogatec
Rogatec
Rogatec
Rogatec
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Klemenčič Terezija - domača
in umetna obrt - pletenje iz
ličja, izdelava okrasnih
izdelkov iz medenega testa
Antolinc Vida - osebno
dopolnilno delo - domača in
umetna obrt - pletenje iz ličja
Krušič Anica - osebno
dopolnilno delo - domača in
umetna obrt
Bukšek Anton dopolnilna
dejavnost na kmetiji - prodaja
medu
Polajžar Vida – Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic; Proizvodnja testenin
Polovič Slavko – Reja drugih
živali, predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave;Proizvodnja kruha,
svežega peciva in slaščic;
Proizvodnja žganja;
Izobraževanja in
izpopolnjevanja in
usposabljanja.
Krušič Anica - osebno
dopolnilno delo - domača in
umetna obrt
Bukšek Anton dopolnilna
dejavnost na kmetiji - prodaja
medu
Koren Peter
dopolnilna dejavnost, prodaja
mesnih izdelkov
Štefan Kalšekdopolnilna dejavnost
pletarstvo, žganjekuha,
vinogradništvo
TK vinogradništvo Črešnar
FAJERTAG Ida
Klet Zlati Grič
HAJDNIK Roman
231
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Čebelarstvo Žvikart
dop.dejavnost - medičarstvo
Karel Iršič – zeliščarstvo,
pridelava in konzerviranje
krompirja, pridelava in
konzerviranje sadja in
zelenjava; Mlinarstvo;
Proizvodnja kruha, svež.
Peciva in slaščic; Predelava
čaja in kave, proizvodnja
žganih pijač; proizvodnja
sadnih vin; Proizvodnja
lesene embalaže;
Proizvodnja izdelkov iz lesa,
plute, slameU
Jančič Tomaž – proizvodnja
žganja
Gorišnik Anton – reja
perutnine
Kukovič Bernarda – reja
drobnice
Lažeta Jožef – reja
perutnine
Lovrenčič Leopold – reja
perutnine
Apolonija Vucej – reja
perutnine
Cigler Martin – reja perutnine
Milena Leskovar – reja
perutnine
Magdelena Leskovar – reja
perutnine
Marija Ribič – proizvodnja
prepečenca, piškotov in
trajnega peciva; Proizvodnja
testenin.
Kuk Helenca – reja perutnine
Vinogradništvo Celcer
IRŠIČ Slavica, Karel
Vinska klet Cugmas Grajski
KAMENIK Tončka
Vinogradniištvo Podkubovšek
Vinska klet Krošelj
Vinska klet Marguč
Vinska klet Kukovič
Vinska klet Macuh
Vinska klet Cugmas
Vinogradništvo Založnik
Vinogradništvo Brglez
KORBAR Albert
KOREN Peter
KRAČUN Stanko
PALADA D.O.O.
PODKUBOVŠEK Marija
PUČNIK Janez
SEVŠEK Aleš
ZORKO Slavica
Drago Iršič -zeliščarstvo,
Žička kartuzija
Milan Celcervinogradništvo
232
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice
Viktorija Polh – Proizvodnja
mesnih izdelkov; Mlekarstvo
in sirarstvo; Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic, Proizvodnja testenin;
Proizvodnja začimb, dišav in
drugih dodatkov.
Helena Ratej – Proizvodnja
mesnih izdelkov, Proizvodnja
kruha, svež. Peciva in
slaščic; Proizvodnja testenin.
Martin Gorjup – Proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov,
predelava in konzerviranje
sadja in zelenjave;
Proizvodnja žganih pijač
Satler Elizabeta – reja
perutnine
Koren Peter
dopolnilna dejavnost, prodaja
mesnih izdelkov
Štefan Kalšekdopolnilna dejavnost
pletarstvo, žganjekuha,
vinogradništvo
Habjan Silvo – reja perutnine
Vehovar Miran – reja
perutnine
Temnik Majda – Pridelava žit,
stročnic in olj;Pridelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev; Gojenje začimb,
arom.,in zdravilnih rastlin.
Boris Vrhovšek – Proizvodnja
mesnih izdelkov;
Šentjur
Marija Golež – reja perutnine
Šentjur
Kalan Viktorija – predelava
Dušan Ajbajter
vinogradništvo
Štefan Pavlič
prodaja salam
TK vinogradništvo Črešnar
Klet Zlati Grič
Vinotoč-Jožef Zidanšek
Šmarsko-Virštanjska
turistična cesta V10
NUNČIČ Zvonko
OPREŠNIK Alojz
233
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
čaja in kave
Videc Sonja – reja drobnice
Gobec Terezija – Pridelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev
Pevc Robert – reja perutnine
Martina Fatur – reja perutnine
Anton Šibal – reja perutnine
Laubič Jožef – reja perutnine
Vengust Silva – pridelava
cvetja in dr. enoletnih rastlin
Jožef Cmok – proizvodnja dr.
izdelav. Iz lesa, plute, slame.
Fidler Ana – reja perutnine
Zalokar Ana – reja perutnine
Steiner Marija – Pridelava
cvetja in dr. enoletnih rastlin,
Gojenje drugih sadnih dreves
in grmovnic, Gojenje začimb,
arom, in zdrav. Rastlin;
Nabiranje gozdnih dobrin,
razen lesaU
Orožen Jožica – Proizvodnja
testenin
Rosanda Ploštajner –
Pridelava zelenjave in melon,
korenja in gomoljev;
Dr.pridel. in konzerv. Sadja in
zelenjave; Proiz. Kruha, svež.
Peciva in slaščic; Proizvodnja
testenin; proizvodnja začimb,
dišav in drugih dodatkov.
Gajšek Ana – obdelava
semen
Herčič Leopold – Pridelava
cvetja in dr. enoletnih rastlin
Valpatič Stanko – Gojenje
začimb., arom., in zdravilnih
OSET Jurij
PAHOLE Janez
PLOŠTAJNER Jurij
POLJANEC Franc
POLJANEC Ivan
PŠENIČNIK Mateja
ROMIH Ivan
SALOBIR Damjan
SKALE Jakob
ŠKOBERNE Monika
ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR
URBAJS Aci
VALPATIČ Stanko
VEBER Nada
ZDOLŠEK Anton
ZIDANŠEK Franc
234
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
rastlin; trgovanje na drobno v
spec.prod. s sadjem in
zelenjavo.
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šentjur
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
ŽERAK-KROFL Inge,
Vladimir
Pevec Martin – reja perutnine
Žiga Jenšterle – Proizvodnja
mesa, razen perutnine;
Trg.na drob. V
nespec.prodajal.
Rečnik Romanca – Pridelava
in konzerviranje sadja in
zelenjave, Proizvodnja
žganih pijač
Andrej Zdolšek – Dr.pridel. in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Milan Jug – proizvodnja
mesnih izdelkov
Oset Jurij – proizvodnja
mesnih izdelkov
Andrej Sluga –
Pridelov.cvetja in dr.
enoletnih rastlin, gojenje
sadnih dreves in grmovnic,
Razmnoževanje rastlin,
Nabiranje gozdnih dobrin,
razen lesa; oblikovanje,
aranžerstvo, dekoraterstvo
Korez Silva – Mleko in
sirarstvo
Čokl Anton – Mlekarstvo in
sirarstvo
Golob Darinka – Nabiranje
gozdnih dobrin, razen lesa;
Predelava in konzerviranje
sadja in zelenjave
Herman Krivec – Nabiranje
gozdnih dobrin, razen lesa;
ŽOGAN Tomaž
ŽUREJ Franc
ŽUREJ Martina
Vinotoč Mužerlin
Šmarsko-Virštanjska
turistična cesta V10
Vinogradništvo Čebular
Žličar – prodaja vina
235
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Jože Lipej – Gojenje začimb,
arom in zdrav. Rastlin:
Predelava in konzerviranje
sadja in zelenjave;
proizvodnja kruha, svežega
peciva in slaščic, Izdelki iz
lesa, plute in slame; Trgovina
na drob.zunaj prod., stojnic,
trž.
Veronika Verbič –
Proizvodnja kruha, svežega
peciva in slaščic.
Slavica Lipnik – Pridelava
cvetja in dr. enoletnih rastlin
Janez Skale – stavbno
mizarstvo in tesarstvo
Franc Namurš – reja
perutnine
Čokl Vinko – Pridelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev, druge
nerazvrščene predelovalne
dejavnosti.
Janko Pevzdevšek – Žaganje
skobljanje in impregnacija
lesa; Stavbno mizarstvo in
tesarstvo
Marko Strašek – Predelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev.
Grobelšek Marija – Pridelava
zelenjave in melon,, korenja
in gomoljev; Predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave; proizvodnja kruha,
svež.peciva in slaščic;
Proizvodnja testenin.
Zakošek Olga – proizvodnja
mesnih izdelkov; Predelava
Vinogradništvo in kletarstvo
Kolar
Prodaja vina Čokl
Prodaja vina Zlatolas
Prodaja vina Peterlin
Prodaja vina Namurš
Prodaja vina Drame
Prodaja vina Guzej
Prodaja vina Krašovec
Prodaja vina Planinšek
Prodaja vina Čakš
236
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
in konzerviranje sadja in
zelenjave; Proizvodnja olja in
maščob; Proizvodnja kruha,
svežega peciva in slaščic;
Proizvodnja testenin.
Škrablin Rozina – Predelava
in konzerviranje sadja in
zelenjave
Btranko Šket – proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah
Štore
Štore
Štore
Štore
Štore
Tabor
Prodaja vina Vreže
Prodaja vina Šket
Prodaja vina Majcen
Prodaja vina Jančič
Prodaja vina Tratenšek
Prodaja vina Mlaker
Prodaja vina Žogan
Buser Jožefa – Predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Žmahar Marjan – predelava
in konzerviranje sadja in
zelenjave
Marija Kovač - predelava in
konzerviranje sadja in
zelenjave
Vilma Alina Bezenšek –
izobraževanje,
izpopolnjevanje in
usposabljanje; Druge športne
dejavnosti; Dr.n.dej. za prosti
čas
Primož Kroflič – proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov;
Predelava in konzerviranje
sadja in zelenjave;
Proizvodnja začimb, dišav in
drugih dodatkovU
Adolf Laznik – Proizvodnja
mesnih izdelkov
237
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Tabor
Tabor
Tabor
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Branko Florjan – reja
perutnine
Ribič Emilijan – Dr.n.de. za
prosti čas
Lesjak Matjaž – Proizvodnja
mesnih izdelkov,Dr.n.dej.za
prosti čas
Težak Franc – proizvodnja
mesnih izdelkov
Emil Kričaj – Stavbno
mizarstvo in tesarstvo
Kotnik Nevenka –
pridobivanje kamna,
Oblikovanje naravnega
kamna
Alojz Ovčar – Obdelava
naravnega kamna, Dr.n. dej.
za prosti čas,
FIJAVŽ Jože
IRŠIČ Franci
KOTNIK Srečko
LONČARIČ Slavka
NONAR Rudolf
OVČAR Alojz
PESJAK Rudolf
PETACI Viljem
POTOČNIK Branko
SOJČ Jožef
VERDEV Zofka
VOVK Ivan
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Vitanje
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Štrljič - drobno pecivo,
slaščice, torte
Soržev mlin - več vrst moke
iz domačega mlina
Matija Založnik – predelava
in konzerviranje sadja in
zelenjave
Goršek - štiri vrste kruha,
sadni kruh, potice in drobno
pecivo
Vinogradništvo Bezenšek vino
Ekološka pridelava Črepinšek
- ekološki pridelki: pira, pirina
moka,pirin zdrob, pirini
oluščki, ovsena kaša, ajdova
238
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
kaša, ajdova moka, ajdovi
oluščki, rumena koruza,
koruzna moka, koruzni zdrob,
proso, prosena kaša,
pšenica,pšenica, pšenična
moka, grah, soja, sončnice,
leča; pirini vzglavniki, pirina
ležišča, luščenje pire, ovsa,
prosa, hladno luščenje ajde
po predhodnem telefonskem
dogovoru
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Vojnik
Kmetija "Mark" -prodaja na
tržnici, prodaja na domu:
sezonska zelenjava, stare
sorte sadja,
možen ogled domačih živali
(konji,
govedo, teleta, prašiči, zajci,
kokoši)
Romana Zupanek Štrljič izdelki domače obrti medenjaki z belim
ornamentom
Operčkal Alojz – Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic, Izpopolnjevanje in
usposabljanje
Kline Rozalija – Proizvodnja
prepečenca, piškotov,
trajnega peciva
Keblič Janez – reja perutnine
EK Mastnak Suzana sezonska zelenjava
EK Petrač - pirina moka,
koruzna moka, izdelki iz
pirine moke.
EK Šander Karel, Ivanka lešniki, vino, žganje, ovčje
krzno:
EK "Očak" - jagenjčki, med in
izdelki iz medu
EK Krajnc Pavel - ajda,
ajdova moka, orehi, fižol v
zrnju,
pesa, U, prašiči, govedo
Petelinšek Stanka – druge
športne dejavnosti
Greta Vene; Izobraževanje,
izpopolnjevanje in
usposabljanje; Druge športne
239
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
dejavnosti; Dr.n. dej za prosti
čas.
Vojnik
Vransko
Vransko
Vransko
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Gobec Branko – Proizvodnja
sadnih vin in podobnih
fermatiranih pijačU
Novak Rafael – Mlekarstvo in
sirarstvo
Leopold Felician –
Mlekarstvo in sirarstvo
Marija Skok – Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic, Proizvodnja
prepečenca, piškotov in
trajnega peciva; Proizvodnja
testenin.
Emil Pocajt – Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic.
Bernard jelen – Reja
perutnine
Jože Dobravc – reja
perutnine
Križan Silvo – reja perutnine
Pernovšek Uroš - proizvodnja
lesene embalaže
Joševec Ernest – gojenje
drugih sadnih dreves in
grmovnic
Marija Zapušek – pridelava
cvetja in drugih enoletnih
rastlin
Govek Uroš –
razmnoževanje rastlin
Podpečan Andrej –
Proizvodnja sadnih in
zelenjavnih sokov; predelava
in konzerviranje sadja in
240
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
zelenjave; Mlekarstvo
sirarstvo; Mlinarstvo:
Proizvodnja kruha, svežega
peciva in slaščic; Proizvodnja
izdelkov iz lesa, plute, slame.
Eva Vršnik – gojenje
sladkovodnih organizmov,
Pridelava in konzerviranje rib,
rakov in mehkužcev
Albina Tratnik – Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic, proizvodnja testenin;
druge dejavnosti za prosti
čas
Četina Damijan – Mlekarstvo
in sirarstvo
Jerica Golhleb – Proizvodnja
mesa, razen perutninskega;
Proizvodnja mesnih izdelkov;
Pridelava in konzerviranje
sadja in zelenjave,
Mlinarstvo; Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic; Proizvodnja
testeninU
Pečnik Milan – proizvodnja
mesnih izdelkov
Antloga Franc – Pridelava
zelenjave in melon, korenja in
gomoljev, Proizvodnja
mesnih izdelkov; Proizvodnja
kruha, svežega peciva in
slaščic;
Zdenka Razdevšek –
Pridelava cvetja in dr.
enoletnih rastlin;
Razmnoževanje rastlin,
241
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Žalec
Žalec
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Proizvajanje kruha, svežega
peciva in slaščic: Proizvodnja
prepečenca,
piškot.,traj.peciva;
Proizvodnja testeninU
Javornik Roman –
Proizvodnja mesnih izdelkov
Janko Banovšek –
Proizvodnja mesnih idelkov
Jože Krašovec- Proizvodnja
mesa, razen perutninskega;
Proizvodnja mesnih izdelkov.
Šloser Marjetka –
Proizvodnja kruha, svežega
peciva in slaščic
Kejžar Julijana – Proizvodnja
žganih pijač
Klančnik Justina – reja
perutnine
Milan Kovaćič – reja
perutnine
Kovać Renata – reja
perutnine
Bornšek Ivan – Proizvodnja
žganih pijač
Rutnik Janez – Proizvodnja
mesa, proizvodnja mesnih
izdelkov
Pliberšek Tatjana –
proizvodnja mesa
Potočnik Lidija –proizvodnja
mesa
Brečko Gregor – Proizvodnja
sadnih in zelenjavnih sokov,
predelava in konzerviranja
sadja in zelenjave,
proizvodnja začimb, dišav in
drugih dodatkov,
FLIS Branko
GORENAK Rozalija
GRIČNIK Ana
GRIČNIK Drago
GRIČNIK Ervin
GRIČNIK Jožica
HARTMAN Jože
HREN Marjan
IRŠIČ Anton
JAGER Karolina
242
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
KONEC Marta
KOPRIVNIK Janez
KOVŠE Martin
KOVŠE Tomo
LOČNIKAR Slavko
MATAVŽ Peter
MERNIK Alojzija
MERNIK Tomaž
MEDVED Andrej
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
Zreče
MUMELJ Klemen
PODGRAJŠEK Ivan
POVH Vlado
RAVNIČAN Vlado
RUTNIK Janez
SADEK Bernard
SEVŠEK Janez
TOPOLŠEK Vilma
VETRIH Boris
Zreče
VETRIH Stanko
VIR: Spletne strani občin, turistični portali, ajpes.
243
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A14: Tematski izleti na območju destinacije Dežela Celjska
Tabela 17: Tematski izleti na območju destinacije Dežela Celjska
Poslovno
izobraževalni
turizem
Dravinjsko, Obsotelje in Kozjansko
Začutite življenje skozi ravnovesje v Naravi
Za mlade fizike
Po poteh spomina
Doživljajski
eko-turizem
naravne in
kulturne
dediščine
Turizem
ekološkega
kmetijstva
Po skrivnostnih poteh kartuzijanov
Po sledeh glažut in poteh razbojnika Guzaja
Adrenalinski Teambuilding
Po poteh izdelkov narave
Od kozjanske do pohorske domačije
Poznoantične višinske utrdbe - po poteh antičnih in kasnejših civilizacij
Obsotelje in Kozjansko
Vino in
kulinarika
Obsotelja in
Kozjanskega
Izročilo
preteklosti
Ko zadiši po domačem
Doživetja preteklih dni
Sladkosti sedanjosti ob zgodbah preteklosti
Med rogaškim plemstvom in kmeti
Kozjansko v preteklosti
Lepote narave - Med (iz)viri narave
poti sprostitve
Pokrajina mnogih obrazov - Kozjanski park
Lepote in dobrote narave pod Bočem
Kozjanski park - pokrajina mnogih obrazov
Od baroka do
ljudskega
izročila
Doživetja od
Sotli
Od prangerja do prangerja
Od baroka do ljudskega stavbarstva
Barok in ljudsko stavbarstvo od Šmarja do Rogatca
S cestnim vlakom med kozjanske griče
Malo drugačen dan ob Sotli
Vozi me vlak v Olimje
Rogaške dogodivščine nekoč in danes
Skrivnosti narave pod Rudnico
Šentjur z okolico
V objemu ognja, zvezd in noči
Izlet v mesto skladateljev Ipavcev
Romarski potep po Slomškovi poti
Na Planino v osrčje Kozjanskega
Po sledeh razbojnika Guzeja
Izlet od Ipavcev do loških glažut
Od Slomška do Ipavcev
Po sledeh narodnoosvobodilnega boja
Za vedoželjne sive celice - raziskovalni sprehod skozi mesto skladateljev
Ipavcev
244
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Kulturno - kulinarični potep po Kozjanskem
Žalec
Izlet za sindikate
Ponudba izleta za seniorje
Ponudba izleta za šolarje
Rekreacija v naravi
Poučna avantura
Od ribnika do ribnika
Preživite hmeljarski dan v Spodnji Savinjski dolini
Žalec v popoldanskih uricah
245
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A15: Turistične agencije na območju destinacije Dežela Celjska
Tabela 18: Turistične agencije na območju destinacije Celjske
Turistična agencija
Naslov
TA REALTA, REALANA D.O.O.
MIBUS potovanja, prevozi in organizacija
potovanj d.o.o.
Mestni trg 3a
3210 Slovenske Konjice
Stari trg 15
3210 Slovenske Konjice
Oplotniška cesta 1a
3210 Slovenske Konjice
ODPOTUJ. d.o.o.
Pošta
Slovenske Konjice
Telefon
E – mail
03 757 38 80
059 94 99 74,
031 351 922
08 2001 413,
08 2001 414
[email protected]
[email protected]
037464666
051698600
[email protected]
[email protected]
Šentjur
Turistična agencija Barakuda
Drofenikova 15,
3230 Šentjur
Rogaška Slatina
Fontus, organizacija potovanj, agencija in
svetovanje, d.o.o.
Bon ami, d.n.o., turistična agencija
Turistična agencija Dober dan Rogaška
Turistična agencija Rogaška B
Atlantis, d.o.o.
Ulica Zrinskega 6
3250 Rogaška Slatina
Ulica XIV divizije 28
Kidričeva ulica 114
Celjska cesta 1
Kidriučeva ulica 29
3250 Rogaška Slatina
3250 Rogaška Slatina
3250 Rogaška Slatina
3250 Rogaška Slatina
040 650 803
03 819 02 21
051 612 015
031 329 652
03 8191 590
[email protected]
03/426-0130
03/428-03-'06
03/490-01-25,
051 336 090
03/493-04-63
03/428-43-00
03 42 84 247
03/425-55-50
0590 666 88
03/425-46-40
03 425 46 31
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
info@atmantis -rs.si
Celje
DOBER DAN TURIZEM, D.O.O.,
KOMPAS CELJE D.D., CELJE
KOMPTUR, turizem, trgovina, storitve in
svetovanje D.O.O.,
LEJA - TURIZEM LEPOSAVA
PALMA, D.O.O. CELJE
Palma, d.o.o., pe Planet Tuš
OREL CELJE, D.O.O.
Kontinental, d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA SONČEK
TURISTIČNA AGENCIJA SONČEK
STANETOVA ULICA 6
GLAVNI TRG 1
3000 Celje
3000 Celje
Glavni trg 9
3000 Celje
TEHARSKA CESTA 13
LILEKOVA ULICA 5
Mariborska cesta 128
STANETOVA ULICA 2
GLEDALIŠKI TRG 8
STANETOVA ULICA 20
Meribosrka cesta 100
3000 Celje
3000 Celje
3000 Celje
3000 Celje
3000 Celje
3000 Celje
3000 Celje
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
246
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
03/492-49-30
03 5425 34 00
[email protected]
[email protected]
[email protected]
3000 Celje
03 713 23 00
03 492 18 00,
041 681 464
03 428 45 50,
051 303 166
Vodnikova ulica 3a
Ljubljanska cesta 3a
3000 Celje
3000 Celje
059 031 759
03 490 1092
Glavni trg 11
3000 Celje
Relax d.o.o.
levstikova ulica 1
3000 Celje
Relax turizem d.o.o.
Stanetova ulica 16
3000 Celje
Mercator, d.d. Holicays MC Celje
Komaps turistično podjetje d.d. Last
minute center, poslovalnica Celje
Opekarniška cetsa 9
3000 Celje
Cankarjeva ulica 1
3000 Celje
Flucher turizem d.o.o.
Stanetova ulica 18
3000 Celje
Intelekta M. Sobota d.o.o., pe Celje
Sunholidays, d.o.o., pe Celje
Aškerčeva ulica 3
Stanetova ulica 6
3000 Celje
3000 Celje
Svet potovanj d.o.o., pe Celje
Don Boskov trg 1
3000 Celje
Potovalna agencija Guliver, Andrej
Blazina s.p.
Gosposka ulica 17
3000 Celje
VARD D.O.O.
Izletnik Celje d.d.
Turistična agencija Potepuh in galerija
Oskar Kogoj Celje
STANETOVA ULICA 4
Aškerčeva ulica 20
3000 Celje
3000 Celje
Trg celjskih knezov 9
3000 Celje
Zum Turistična agencija
V. prekomorska brigada 4
3000 Celje
Condor Travel, d.o.o.
Maribrska cesra 212
Adrenalinček turistična agencija
Turistična agencija Avantura
Bonus, turistična agencija Sergeja
Zubkova s.p.
03 428 22 60
03 42 88 371,051
650 526
03 42 88 371, 051
628 832
03 426 80 80
[email protected]
[email protected]
info@adrenalinček.org
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
03 4280 300
03 42 60 102,
051 30 86 72
03 426 75 40
03 426 01 20
059 220 321
041 352 185
[email protected]
03 819 29 00
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
Laško
Zeleni planet - Potovalna agencija,
Barbara Barič
Komptur, pe Laško
Kidričeva ulica 5
3270 Laško
Trg svobode 8
3270 Laško
[email protected]
05 90 25 004
03 733 89 50
[email protected]
041 657 628
[email protected]
Polzela
Nasmeh, Turistična agencija, Damjan
Jevšnik, s.p.
Dobrič 39
Dobrič
247
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Žalec
Relax turizem d.o.o.
Ulica herija Staneta 1
Žalec
Bemi d.o.o.
Savinjska cesta 100
Žalec
03 71 21 332
031 699 331
03 710 17 70
041 638 384
[email protected]
[email protected]
VIR: TIS Slovenije, spletne sttrani turističnih portalov, spletne strani turističnih agencij
248
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
PRILOGA A16: Analiza prihodov in prenočitev v občinah destinacije Dežela
Celjska 2003-2010
Tabela 19: Prihodi in prenočitve tujih gostov v občinah destinacije Dežela Celjska.
2008
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Dobrna
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Združeno
kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Laško
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Združeno
kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Podčetrtek Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
2009
2010
Prihodi
turistov
Prenočitv
e turistov
Prihodi
turistov
Prenočitve
turistov
Prihodi
turistov
Prenočitve
turistov
16380
12433
3947
600
21
41
463
1923
27
396
21
23
60
10
85188
71358
13830
1647
67
107
1516
6063
51
2931
204
23
131
35
19047
14914
4133
729
53
46
389
2211
25
233
28
9
182
6
89948
75218
14730
2239
61
92
1305
7779
54
1700
234
22
424
42
19.612
14104
5.508
698
26
17
546
2815
44
674
104
21
191
59
93180
73641
19539
2058
36
45
2063
9194
74
3854
636
35
521
236
61
101
25
64
25
53
7
26082
14012
12070
2629
234
145
777
3404
311
906
422
160
447
83
14
139579
100387
39192
10022
520
422
1894
9341
896
3130
1520
462
1340
288
1
27477
15166
12311
3019
229
143
811
3956
178
826
310
112
501
117
4
142269
104312
37957
9952
578
472
1943
10973
424
2788
1066
405
1261
390
2
33453
16793
16660
3452
176
132
611
5551
241
1639
663
102
1404
28
23
164280
108762
55518
10580
525
416
1597
15559
508
2877
8212
291
4423
110
143
412
129
408
205
731
164
91523
68027
23496
4950
336
145
4929
8661
134
835
359399
272147
87252
21642
719
464
14511
27151
374
28
88734
66250
22484
4722
183
136
3634
9625
75
120
350834
267581
83253
20650
482
397
10717
30834
252
36
94848
67198
27650
5511
281
225
4478
11687
75
159
357609
263925
93684
22709
708
586
12350
36831
233
249
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Rogaška
Slatina
Zreče
Vitanje
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
1254
240
59
303
119
216
53
51800
19844
31956
2052
85
201
2805
15216
129
1028
3958
53
434
504
288
3199
64506
43803
20703
1381
488
328
6332
3015
3166
2222
231
142
454
113
331
131
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6133
1235
198
999
432
665
157
280806
99710
181096
10868
140
786
10854
74723
276
4029
47492
131
1387
6355
1064
14598
250230
171828
78402
3839
1404
1255
25578
11148
11570
9604
1275
514
1445
641
1373
451
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1248
244
64
537
55
86
28
49023
19684
29339
2165
94
92
2029
13894
207
1186
4702
92
416
655
200
1534
58232
40745
17487
1221
420
348
4531
2492
3086
1512
315
154
400
135
424
90
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5825
1138
210
2469
192
199
91
264905
85263
179642
10670
279
337
8241
68109
954
4185
55938
303
1393
7015
940
9593
228840
161846
66994
4287
1404
1575
19553
8889
10773
6116
1590
473
1329
513
1159
290
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1126
343
86
1741
99
137
33
41738
13201
28537
2178
87
186
1501
12909
81
592
6673
70
798
768
102
731
61313
44974
16339
1141
332
290
4426
2345
2806
1341
397
120
608
84
250
65
156
96
60
2
1
2
13
6
3
4
5
5
4932
2259
262
5324
321
532
72
251495
59919
191576
9736
268
912
6115
62739
274
2550
79691
136
2369
8781
389
7825
235339
174564
60775
3925
841
1012
16789
8325
9772
6023
1822
389
2703
269
1089
223
449
265
184
6
1
9
49
17
10
15
12
20
250
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Celje
Braslovče
Dobje
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Združeno
kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
0
0
21958
7743
14215
1366
524
268
1155
1979
616
2226
191
278
768
169
0
0
45995
15274
30721
2276
913
504
2294
3508
1288
5486
921
438
1582
380
0
0
17239
6112
11127
1123
360
170
968
1601
489
1767
115
240
705
132
0
0
36957
12426
24531
2317
531
300
2216
2882
1190
4059
737
416
1205
254
1
1
20289
6221
14068
1326
497
258
1268
2097
633
2151
149
300
1194
210
3
3
39636
11168
28468
2479
920
474
2281
3784
1371
4746
754
459
2235
330
346
591
376
942
276
759
50
-
134
-
24
-
40
-
28
z
z
z
z
z
z
z
z
-
83
z
z
z
z
z
z
z
z
-
251
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Kozje
Polzela
Prebold
Rogatec
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Združeno
kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
0
0
0
0
0
0
10043
2177
7866
477
842
723
326
565
69
2113
862
118
163
65
1134
1006
128
31
7
53
1
10
20
2797
1163
1634
154
57
74
150
171
77
307
16
55
20
22
1626
1463
163
42
7
66
1
12
29
5197
1711
3486
237
69
127
380
225
232
697
81
91
152
31
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
2156
309
1847
93
56
177
78
122
182
254
9
6
14
26
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
4783
552
4231
171
93
346
183
171
683
527
38
6
28
80
3827
1264
2563
219
297
168
165
242
43
663
62
53
27
27
78
352
36
65
54
99
8
2
2
0
8
2
2
0
2
z
z
z
2
z
z
z
4
z
z
z
4
z
z
z
252
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovenske
Konjice
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
0
0
0
1260
230
1030
116
26
4
214
88
87
228
1
73
48
13
0
0
2015
493
1522
113
83
17
176
219
25
297
16
42
86
9
36
3
-
0
0
0
2497
556
1941
145
67
4
355
199
112
362
25
93
122
26
3
0
4327
1034
3293
178
184
30
366
483
77
658
64
115
155
14
68
6
-
0
0
0
1379
396
983
81
125
10
85
96
53
138
6
39
111
9
14
3
1590
415
1175
87
48
26
145
159
32
223
4
39
38
22
16
3
-
0
0
0
3019
823
2196
160
304
28
250
146
59
281
12
85
305
34
35
5
3573
917
2656
138
77
57
365
365
91
405
8
76
76
32
28
8
-
z
z
z
1844
606
1238
82
107
13
71
135
109
179
6
42
170
27
9
1967
693
1274
60
65
26
202
160
26
202
14
7
91
10
7
1
z
z
z
z
-
z
z
z
4098
1457
2641
149
197
17
225
179
116
357
9
64
608
54
14
5416
2094
3322
116
113
54
529
350
43
462
31
19
200
15
11
2
z
z
z
z
-
253
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Štore
Tabor
Vojnik
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
543
397
146
2
4
21
10
60
2
2
8
304
104
200
21
2
5
20
21
1
55
-
1237
802
435
2
4
63
50
173
6
3
66
1403
841
562
36
4
7
58
41
2
268
-
115
115
417
275
142
7
3
7
5
9
24
2
115
115
1754
1150
604
15
8
13
12
23
123
30
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
-
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
-
254
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Združeno
kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Vransko
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Združeno
kraljestvo
Izrael
DRŽAVE SKUPAJ
DOMAČI
TUJI
Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Žalec
Madžarska
Nemčija
Ruska federacija
Slovaška
Srbija
Ukrajina
Zdr. kraljestvo
Izrael
Vir: Surs, 2011.
13
2
-
30
4
-
43
-
227
-
z
-
z
-
4
9
1
2
z
z
64
26
38
8
5
0
0
0
9
0
0
2
-
97
28
69
22
7
0
0
0
22
0
0
2
-
3
46
20
26
2
2
3
0
0
10
0
0
0
-
15
102
28
74
2
4
11
0
0
47
0
0
-
384
120
264
53
5
9
10
45
7
25
4
5
3
-
859
249
610
113
5
20
14
100
20
101
12
9
5
-
0
0
0
-
-
-
0
5507
1316
4191
334
99
59
351
1432
65
590
30
93
282
47
58
7
0
9759
2132
7627
488
125
102
535
2421
99
966
126
116
703
541
110
18
6
4044
785
3259
280
91
60
278
944
53
604
20
88
158
31
50
10
6
7154
1508
5646
438
255
106
429
1434
76
1186
47
144
275
33
109
21
16
3926
686
3240
247
97
58
240
845
68
568
56
84
211
84
44
9
44
7081
1413
5668
373
166
108
361
1371
87
1087
218
98
395
89
92
20
Legenda:
z – podatek je zaupne narave
255
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Tabela 20: Prihodi turistov in prenočitve v destinaciji po občinah v obdobju 2003-2005.
2003
Občina
Braslovče
Celje
Dobje
Dobrna
Kozje
Laško
Podčetrtek
Polzela
Prebold
Rogaška
Slatina
Rogatec
Slovenske
Konjice
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Štore
Tabor
Vitanje
Vojnik
Vransko
Zreče
Žalec
Destinacija
skupaj
Savinjska
regija
Slovenija
Prihodi turistov
2004
Prenočitve turistov
Prihodi turistov
2005
Prenočitve turistov
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
12.469
16.353
16.163
60.247
369
37.877
2.383
3.077
22
39
52
13
50.958
4.151
204.173
239.506
2.246.068
9.322
4.408
4.550
10.876
275
25.728
1.267
1.686
15
37
3
17.283
3.353
78.803
95.068
1.373.13
24.341
104.388
114.838
283.337
1.551
213.654
4.291
5.931
48
46
62
13
223.418
13.837
989.755
1.128.104
7.502.569
18.274
32.542
15.516
50.679
1.250
145.042
2.542
3.840
26
41
9
78.831
12.472
361.064
420.334
4.175.385
14.997
16.876
16.165
61.520
344
48.167
1.559
3.852
13
21
41
1
51.274
5.002
219.832
251.999
2.341.28
11.473
4.898
5.178
10.966
283
1.365
943
1.886
3
7
5
1
18.010
4.070
89.088
104.347
1.498.85
28.932
101.297
100.931
280.991
1.189
248.275
2.994
6.068
44
45
50
31
216.586
16.293
1.003.726
1.137.345
7.588.737
22.424
29.266
17.424
46.719
963
167.618
2.016
3.897
6
31
8
31
74.043
14.877
379.323
437.632
4.362.78
14.556
18.946
15.200
67.379
359
52.730
43
1.689
2.443
24
9
12
58.540
4.565
236.495
272.344
2.395.010
11.215
6.287
5.104
13.080
316
34.244
1.128
1.587
16
20.253
3.883
97.113
113.611
1.554.96
27.458
103.798
104.503
298.680
1.417
255.573
45
3.480
4.876
68
9
12
236.373
15.656
1.051.948
1.187.807
7.572.584
21.662
31.721
18.241
58.581
1.178
177.860
2.473
3.376
23
82.829
14.383
412.327
472.629
4.399.246
Vir: SURS, 2011.
256
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Tabela 21: Prihodi turistov in prenočitve v destinaciji po občinah v obdobju 2006 – 2008.
2006
Občina
Braslovče
Celje
Dobje
Dobrna
Kozje
Laško
Podčetrtek
Polzela
Prebold
Rogaška
Slatina
Rogatec
Slovenske
Konjice
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Štore
Tabor
Vitanje
Vojnik
Vransko
Zreče
Žalec
Destinacija
skupaj
Savinjska
regija
Slovenija
Prihodi turistov
Skupaj
Tujih
16.087
10.985
19.515
5.906
14.081
4.383
77.529
17.811
1.467
1.296
52.858
33.791
1.688
1.057
1.805
1.347
9
7
165
147
82
52.768
18.802
5.442
4.375
243.496
99.907
282.862
117.529
2.484.605 1.616.650
2007
Prenočitve turistov
Skupaj
33.123
101.042
100.609
316.224
3.844
268.462
3.290
3.768
13
616
82
215.450
17.007
1.063.530
1.206.043
7.722.267
Tujih
Prihodi turistov
Skupaj
Tujih
2008
Prenočitve turistov
Skupaj
Tujih
22.607
19.089
12.334
36.938
24.849
27.950
20.613
6.040
106.215
27.142
16.691
13.503
4.077
99.235
14.471
68.453
88.317
21.315
347.602
76.572
3.267
1.695
1.364
3.815
3.159
173.568
56.988
37.793
296.384
196.419
17
21
2.072
1.989
1.285
3.987
2.700
2.782
1.552
1.277
3.184
2.690
11
490
183
125
1.336
445
43
35
60
52
76.257
62.709
22.308
234.548
82.960
14.997
5.139
4.108
15.514
13.887
409.145
271.837
112.061 1.148.839 445.346
470.500
311.131
130.920 1.298.196 513.177
4.488.829 2.681.178 1.751.332 8.261.308 4.867.900
Prihodi turistov
Skupaj
18.186
16.371
20.687
89.445
2.137
50.879
2
1.260
1.801
543
213
64
61.192
4.883
267.663
305.891
2.766.194
Tujih
Prenočitve turistov
Skupaj
Tujih
12.184
35.234
24.884
3.938
85.150
13.792
7.794
124.492
26.810
22.527
353.747
84.449
1.768
6.342
5.619
31.423
276.397
179.436
2
1.030
2.497
1.941
1.367
3.643
2.778
146
1.237
435
135
1.183
416
38
97
69
19.550
239.461
75.212
3.874
8.526
6.876
105.774 1.138.008 422.717
123.327 1.274.083 479.514
1.771.237 8.411.688 4.842.547
Vir: SURS, 2011.
257
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
Tabela 22: Prihodi turistov in prenočitve v destinaciji po občinah v obdobju 2009 –
2010.
2009
Prihodi turistov
Občina
2010
Prenočitve turistov
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
Skupaj
Tujih
-
-
-
-
z
z
z
z
Celje
16.016
10.490
33.934
22.928
20.289
14.068
39.636
28.468
Dobje
-
-
-
-
-
-
-
-
19.047
4.133
89.948
14.730
19.612
5.508
93.180
19.539
Kozje
-
-
-
-
z
z
z
z
Laško
24.412
10.077
134.459
32.085
33.453
16.660
164.280
55.518
Podčetrtek
88.376
22.274
349.913
82.675
94.848
27.650
357.609
93.684
-
-
-
-
z
z
z
z
1.496
1.256
3.095
2.669
2.156
1.847
4.783
4.231
48.870
29.226
264.502
179.346
41.738
28.537
251.495
191.576
-
-
-
-
z
z
z
z
1.077
721
2.294
1.581
1.844
1.238
4.098
2.641
1.338
989
2.736
2.010
1.967
1.274
5.416
3.322
-
-
-
-
z
z
z
z
Štore
115
-
115
-
-
-
-
-
Tabor
-
-
-
-
z
z
z
z
Vitanje
-
-
-
-
156
60
449
184
Vojnik
351
100
1.591
504
z
z
z
z
Vransko
46
26
102
74
384
264
859
610
Zreče
55.651
16.225
221.415
63.513
61.313
16.339
235.339
60.775
Žalec
Destinacija
skupaj
Savinjska
regija
3.600
2.925
6.092
4.851
3.926
3.240
7.081
5.668
260.395
98.442
1.110.196
406.966
281.686
116.685
1.164.225
466.216
296.107
113.368
1.237.538
454.641
328.378
137.597
1.319.037
529.741
Braslovče
Dobrna
Polzela
Prebold
Rogaška
Slatina
Rogatec
Slovenske
Konjice
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Slovenija
2.722.002 1.668.098 8.302.231 4.526.553 3.006.272 1.869.106 8.906.399 4.997.031
Vir: SURS, 2011.
Legenda:
Z – Podatek je zaupne narae
258
Priloga 1 k dokumentu »Strategija trženja destinacije Dežela Celjska, 2011.
259