Sporocila 31 - Februar 2013(1).pdf

Transcription

SLOVENSKO ZDRUŽENJE
ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
SPOROČILA
SEZNAM SPREJETIH REFERATOV ZA 11.
KONFERENCO SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
V LAŠKEM – 27-29 MAJ 2013
PROGRAM KONFERENCE
Poštnina plačana pri
pošti 1117 Ljubljana
31
FEBRUAR
2013
CONSEIL
INTERNATIONAL
DES GRANDS
RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
CONGRES
INTERNATIONAL
DES RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
DE DISTRIBUTION
RAZPIS NACIONALNIH REFERATOV ZA 45. ZASEDANJE
CIGRE – PARIZ 2014
Tajništvo
Tehnološki park 20
1000 Ljubjana
Tel./faks: 05 997 28 42
E-mail: [email protected]
PRELIMINARNI PROGRAM KONFERENCE
PONEDELJEK
27.05.2013
DVORANA 1
CIGRE
CIGRE SC D3
DVORANJA 2
CIRED
CIGRE SC A1
CIRED SC 2
09.00 - 10.30
STRATEGIJA PAMETNIH
OMREŽIJ
10.30 - 11.00
ODMOR ZA KAVO
11.00 - 13.00
CIGRE SC C4
13.00 - 13.30
ODMOR ZA KAVO
ZLATI SPONZOR 2
15.00 - 17.00
ODPRTA SEJA
SLOVESNA OTVORITEV IN PODELITEV
NAGRAD
17.30 - 19.30
OKROGLA MIZA
UPRAVLJANJE S SREDSTVI
(Asset management)
ZLATI SPONZOR 1
CIGRE SC A1
DVORANA 1
CIGRE SESSIONS
08.30 - 10.30
CIGRE SC C2
10.30 - 11.00
ODMOR ZA KAVO
11.00 - 13.00
CIGRE SC B5
13.00 - 13.30
ODMOR ZA KAVO
14.30 - 16.30
CIGRE SC D2
16.30 - 17.00
ODMOR ZA KAVO
17.00 - 19.00
CIGRE SC D2
DVORANA GALA
CIGRE SESSIONS
CIGRE SC B3
DVORANA 2
CIRED SESSIONS
CIRED SC 3
ZLATI SPONZOR 3
CIGRE SC B3
CIRED SC 3
ZLATI SPONZOR 4
CIGRE SC B1
CIRED SC 3
ZLATI SPONZOR 5
CIGRE SC B4
PANEL 2
Tekmovanje
študentov za
najboljši referat
10.00 -12.00
CIGRE SC C3
14.30-19.00
CIRED SC 5
TISKOVNA
KONFERENCA
ZBOR ČLANOV
GALA VEČERJA Z GLASBO
20.30
SREDA
01.06.2011
PANEL 1
CIRED SC 1
18.30– 19.00
19.00 - 19.45
DVORANA
NADSTROPJE
POZDRAVNI KOKTAJL NA PROSTORU SPONZORJEV
19.30 - 22.00
TOREK
28.05.2011
DVORANA GALA
CIGRE
DVORANA 1
CIGRE
DVORANA GALA
CIGRE
DVORANA 2
CIRED
08.30 - 10.30
CIGRE SC B2
CIGRE SC C5
CIRED SC 6
10.30 - 11.00
ODMOR ZA KAVO
11.00 - 13.00
CIGRE SC B2
13.00-13.30
ODMOR ZA KAVO
14.30 - 16.30
CIGRE SC C1
16.30 - 17.00
ODMOR ZA KAVO
17.00 - 18.30
CIGRE SC C1
ZLATI SPONZOR 6
CIGRE SC C5
CIRED SC 6
ZLATI SPONZOR 7
CIGRE SC A2/A3/D1
CIRED SC 4
CIGRE SC A2/A3/D1
CIRED SC 4
ZAKLJUČKI KONFERENCE
SPOROČILA Slovenskega združenja energetikov CIGRÉ-CIRED, št. 31, februar 2013, letnik 15
Urednik Sporočil št. 31: Krešimir Bakič
Besedila:
Krešimir Bakič, Drago Papler, Zvonko Toroš,
Igor Papič, Tim Gradnik, Janko Kosmač,
Aleš Kregar, Janez Zakonjšek, Matjaž Keršnik.
Prevodi:
Milojka Benaissa
Tekstovne korekture:
Drago Papler
Naklada:
400 izvodov
ISSN 1408-9378
Priprava in tisk:
Medium, Žirovnica
Slika na naslovnici: Kongresni center v Laškem
Sporočila se izdajajo občasno za članstvo
11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013
ENAJSTA KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
LAŠKO 2013
SPLOŠNE INFORMACIJE
Enajsta konferenca bo potekala od 27. do 29.
maja 2013 v Laškem. Konferenca bo potekala v
Kongresnem centeru v hotelu Wellness Park, ki
se nahaja ob vhodni cesti v Laško iz smeri Celja.
Gre za novejši kongresni center v Sloveniji, ki je
prilagojen tovrstnim srečanjem z zmogljivostjo do
600 udeležencev. Začetek konference bo v ponedeljek zjutraj, 27. maja, ob 9.00 uri z delom v treh
študijskih komitejih.
Na 11. konferenco je bilo sprejetih rekordnih 268
referatov. Ali bo kakšen od teh referatov, ko bodo
predloženi v končni obliki zavrnjen bodo odločali
Mesto odvijanja konference
predsedniki in tajniki študijskih komitejev. PredstaRezervirana je še ena dvorana v prvi etaži, ki bo lahko
vitvam referatov in razpravam bo namenjeno 61
sprejela tudi okrog 100 obiskovalcev.
ur od tega v sekciji CIGRE 42 ur in sekciji CIRED 19 ur. Za
V tej dvorani bodo potekale panelne razprave in tudi en
predstavitve sponzorjev so namenjene nadaljnje tri ure. V
študijski komite.
povprečju bo za referat na razpolago okrog 15 minut.
Po zaključku dela v ponedeljek, 27. maja zvečer organizaVelika dvorana (CIGRE 1) sprejme 280 obiskovalcev.
tor konference pripravlja "Pozdravni koktajl" v sodelovanju
Srednja dvorana (CIRED) ima zmogljivost 210 udeležens sponzorji. Dogodek bo potekal v kongresni avli in na
cev, manjša dvorana GALA (CIGRE 2) ima na razpolago
zunanji terasi centra. Od drugih socialnih dogodkov je
110 mest. Vse tri dvorane imajo vhod iz velike avle v
na sporedu bo v torek, 28. maja zvečer ob 20.30 uri Gala
kateri bodo imeli svoje razstavišče naši sponzorji.
večerja s programom.
Sponzorji bodo lahko začeli urejati svoje prostore dan
Za ta dogodek je potrebno imeti vstopnico, ki se bo dobila
prej, v nedeljo, 26. maja v popoldanskem času. V sredo,
s plačano kotizacijo ali za posebno plačilo. Kotizacije za kon29. maja popoldne po končanih razpravah pa bodo sponference CIGRE-CIRED so še vedno najcenejše v primerjavi z
zorji lahko demontirali svoje razstavne prostore. V tej
drugimi organizatorji podobnih konferenc. Zadnjih osem let
številki Sporočil objavljamo vabilo sponzorjem za sodeje cena kotizacije nespremenjena. Člani podjetij, ki so koleklovanje. Na zadnji konferenci v Ljubljani je bilo prisotnih
tivni
člani imajo 20 % popust, enako tudi individualni člani
38 sponzorjev. Glede na velik interes naših strokovnjakov
Slovenskega
združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED.
– elektroenergetikov pričakujemo okrog 40 sponzorjev.
IZ VSEBINE 31. ŠTEVILKE SPOROČIL
- 11. SLOVENSKA KONFERENCA CIGRE-CIRED
• seznam sprejetih referatov
• prijavnica, hotelske namestitve
• vabilo sponzorjem, predlogi za priznanja
1
2
14
16
- ZAKLJUČKI 44. ZASEDANJA CIGRE V PARIZU (NADALJEVANJE)
17
- RAZPIS REFERATOV ZA 45. ZASEDANJE CIGRE V PARIZU 2014
34
- INFORMACIJE O KONGRESU CIRED V STOCKHOLMU, JUNIJ 2013
38
- RAZPIS ZA BEDJANIČEVE NAGRADE 2013
39
- INTERVJU Z NAŠIM ČLANOM – IVAN LEBAN
42
1
SPREJETI REFERATI PO ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH
SEKCIJA CIGRÉ (197 referatov)
Rotacijski stroji in problematika elektrarn
CIGRÉ ŠK A1
Predsednik: Andrej Tumpej, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Ladislav Tomšič, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Napredek v razvoju rotacijskih strojev in izkušnje v obratovanju
• Načrtovanje, izkoristki nosilne izolacije, hlajenje, odpadna
toplota
• Zahteve TSO do proizvajalcev in investitorjev
• Poboljšanje izkoristkov
• Monitoring obratovanja
PT 2: Live management (revitalizacije in rekonstrukcije)
• Razne meritve, obnove, vzdrževanje
PT 3: Razpršena proizvodnja in obnovljivi viri
• Dobre prakse MHE
• Biomasa
• SPTE
• Sončne elektrarne
PT 4: Novi projekti in rešitve
• Metode merjenja vetra
Referati:
A1-01 P. Osenčič: Problematika nihanj jalove moči na HE
Krško
A1-02 A. Elez, J. Polak, J. Študir: Crna kutija za električne
strojeve
A1-03 G. Bone, U. Rudež, J. Bogovič, R. Mihalič: Identifikacija parametrov sinhronskega generatorja
A1-04 Z. Milojković: Izbor i dimenzioniranje prigušnog
namota sinkronih strojeva
A1-05 J. Bizjak, I. Zagožen: Vzpostavitev računalniško
podprtega sistema vzdrževanja HE
A1-06 Z. Milojković, J. Študir, J. Polak, M. Petrinić, Z.
Maljković: Primjena magnetskih klinova u statorskim utorima hidrogeneratora
A1-07 L. Tomšič, D. Goričanec: Izraba odpadne toplote
generatorja v smislu povečanja izkoristka
A1-08 A. Kirbiš, R. Polner: Prenova HE Zlatoličje
A1-09 J. Basej, D. Papler: Vpliv vzdrževanja energetskih
naprav v hidroelektrarnah na proizvodnjo električne energije
A1-10 I. Flajs, J. Gašparinčić, J. Colarič: C – inšpekcija na
plinski turbini – GT11N2 v Termoelektrarni Brestanica
A1-11 A. Elez, J. Polak, J. Študir: Instrument za otkrivanje
međuzavojnih kratkih spojeva uzbudnog namota
hidrogeneratora
2
A1-12 F. Bonačić, I. Triplat, D. Kraljević: Utjecaj promjene
zračnosti u ležajevima i promjene krutosti na vibracijsko stanje hidrogeneratora 35 MVA
A1-13 J. Pihler, K. Deželak, B. Fluher: Možnost izrabe
rečnih infrastrukturnih objektov za proizvodnjo
električne energije
A1-14 A. Rajh, L. Tomšič: Revitalizacija kulturne dediščine
v sozvočju s proizvodnjo električne energije; Žaga
Marolt – primer inovativne rešitve
A1-15 A. Rajh, J. Horvat, L. Tomšič: Povečevanje zanesljivosti obratovanja objektov državnega pomena z
izgradnjo mikro proizvodnih enot – mobilna mHE
Rogoznica na drenažnem kanalu ptujskega jezera,
primer inovativne rešitve
A1-16 M. Flegar: Obratovanje in vzdrževanje sončnih
elektrarn
A1-17 D. Papler, M. Flegar: Analiza učinkovitosti obratovanja in proizvodnje sončnih elektrarn
A1-18 R. Gselman, R. Polner, V. Odar, A. Laufer: Izbira
soproizvodnje toplotne in električne energije na
lesne sekance
A1-19 R. Gselman, R. Polner, D. Stich: Meritev vetrnega
potenciala z lidarjem in metode vrednotenja vetrnega potenciala
A1-20 B. Flak, R. Narobe, K. Nagode: Hidravlična sinhronizacija pomika segmenta zapornice na pretočnih
poljih hidroelektrarne Mavčiče
Transformatorji
CIGRÉ ŠK A2
Predsednik: dr. Maks Berlec, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Istok Jerman, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja transformatorjev (izračun obremenitve izolacije, dodatnih izgub, prenosa toplote,
mehanskih obremenitev).
PT 2: Nove metode preizkušanja transformatorjev in diagnostika.
PT 3: Povečevanje okoljske sprejemljivosti transformatorjev (uporaba sprejemljivejših materialov, zmanjševanje izgub, zmanjševanje hrupa).
Referati:
A2-01 B. Prašnikar, A. Jurman: Razvoj in izdelava 400 kV
transformatorja
A2-02 M. Vujović: Razvoj aplikacije za izračun transformatorja
A2-03 J. Ikanović, I. Jerman: Navitja močnostnih transformatorjev brez papirne izolacije
A2-04 B. Janežič, B. Prašnikar, A. Jurman: Orodje za
določitev dielektrične trdnosti glavne izolacije v
transformatorju
A2-05 P. Tarman, M. Nastran: Vibracije in hrup transformatorja
A2-06 P. Kosmatin, B. Prašnikar: Primerjava metod izračuna vrtinčnih izgub v navitjih transformatorja
A2-07 B. Zupanc, J. Štremfelj: Nadgradnja baze periodičnih meritev izolacije transformatorjev
Visokonapetostne naprave
CIGRÉ ŠK A3
Predsednik: dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Zanesljivost in življenjska doba VN opreme
PT 2: Okoljsko sprejemljiva VN oprema
PT 3: Zagotavljanje kakovosti VN opreme
Referati:
A3-01 J. Hrastnik: Modeliranje odvodnikov prenapetosti
A3-02 M. Oblak, M. Bečan, I. Kobal, V. Vojta: Korona na
400 kV snopastih vodnikih
A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje tehničnih parametrov elektro opreme daljnovoda DV
2 x 400 kV Beričevo - Krško
A3-04 M. Bečan, R. Leskovec, M. Iglič, S. Podkoritnik:
Pomen predvklopnih uporov
A3-05 M. Babuder, S. Vižintin, I. Kobal: Obnašanje kontaktov kovinskih struktur
Kabli
CIGRÉ ŠK B1
Predsednik: Iztok Bartol, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektorskih
elementov.
PT 2: Novi projekti VN kablov.
PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli.
PT 5: Problematika kabliranja VN vodov.
Referati:
B1-01 B. Sterle, M. Keršnik: Problematika izbire 20 kV
kablov ter izbira načina polaganja
B1-02 I. Buser: Vpliv geotermalnega okolja na izbiro TBF
zasipov
B1-03 M. Janša, I. Kobal: Ugotavljanje stanja kabelske izolacije z uporabo kabelske diagnostike in preskušanjem
B1-04 V. Bonča: Izkušnje Elektra Gorenjska z diagnostiko
kabelske izolacije
B1-05 M. Keršnik, B. Miličić: Prva diagnostična meritev na
kabelskem distribucijskem omrežju Elektro Ljubljana
B1-06 M. Pirc: Diagnostična testiranja električnih kablov
v Nuklearni elektrarni Krško (NEK)
B1-07 B. Sterle: Problematika uporabe kabelskih čevljev
pri izvedbi tokovnih spojev v NN in SN kabelskem
omrežju
B1-08 Z. Zajc, B. Sterle, F. Rus: Prednosti polaganja trižilnega kabla
B1-09 S. Menart, B. Žibert, T. Pungartnik: Izkušnje pri spajanju 110 kV oljnega in XLPE kabla v TE-TO Ljubljana
Nadzemni vodi
CIGRÉ ŠK B2
Predsednik: mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Borut Vertačnik, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala na daljnovodih (predvsem termična problematika, monitoring, utrujanje
materiala, ipd.).
PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in vetrovne obremenitve pri daljnovodih.
PT 3: Oblikovanje in vključevanje daljnovodov v okolje.
PT 4: Izolacija daljnovodov.
PT 5: Diagnostika daljnovodov, novogradnje in vzdrževanje daljnovodov.
PT 6: Optični kabli pri daljnovodih (vgradnja, tehnične rešitve,
testiranje, okvare).
PT 7: Izboljšanje obremenljivosti daljnovodov.
Referati:
B2-01 K. Bakič: Standardi za vodnike nadzemnih vodov in
novi trendi
B2-02 N. Gubeljak, F. Jakl, K. Bakič, R. Maruša, A. Veg,
J. Predan: Poskus inovativnega monitoringa daljnovoda s pomočjo obremenilnih lističev na stebru
B2-03 M. Starašinič, J. Rebolj: Tehnična problematika
obešanja dodatnih označevalnih elementov (krogle
in zastavice) na zaščitno vrv
B2-04 J. Strmec, P. Hrobat, R. Isakovič: Regulativa na področju ozemljitev stojnih mest VN daljnovodov
B2-05 J. Rebolj: Primerjava vetrovne obremenitve stebra
po SIST EN 50341-3-21 in po predlogu standarda
FprEN 50341-1
B2-06 M. Starašinič, J. Rebolj: Izbira dodatnega bremena
in vetrovne cone na višino investicije DV
3
B2-07 H. Kifle, V. Kalin, B. Volk, D. Zimic: Ranljivost in
prilagajanje visokonapetostnih daljnovodov na
ekstremne podnebne spremembe
B2-08 S. Žlajpah: Uporaba poligonalnih jeklenih stebrov
za VN daljnovode
B2-09 S. Podkoritnik, B. Barl: Kompaktiranje dvosistemskega 110 kV daljnovoda in možnosti kompaktiranja 400
kV daljnovodov v slovenskem EES
B2-10 B. Zemljarič: Cevni poligonalni stebri - primer
optimizacije dimenzije in mase stebrov
B2-11 M. Starašinič, J. Rebolj: Nove tehnične rešitve
izvedb prehoda nadzemnega voda v kabel
B2-12 J. Rebolj: Razlika med kotnim in razbremenilnim
daljnovodnim stebrom
B2-13 H. Kifle, B. Volk, V. Kalin, D. Zimic: Koordinacija izolacije po IEC 60071 in tipizacija DV opreme v ELES-u
B2-14 M. Koželj: Hipotetične asimetrije v tokovih po daljnovodih 400, 220, 110 kV v Sloveniji - Medsebojni
vplivi med več daljnovodnimi sistemi
B2-15 D. Žabjek, P. Zabukovec, M. Starašinič, J. Rebolj:
Projektiranje faznih prepletov VN daljnovodov s
pomočjo 3D grafike
B2-16 D. Žabjek, P. Zabukovec, G. Hrovat: Predstavitev
dokumentacije za lokacijsko predstavo VN daljnovoda in potrebe služnostnih pogodb
B2-17 Ž. Jovanović, M. Starašinič, B. Barl, G. Hrovat:
Dokumentacija za obnovo nadzemnih vodov skladno z Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na
področju energetike
B2-18 E. Strgar Pečenko, J. Majcen, F. Milhar, N. Zima: Izkušnje in problematika gradnje novega daljnovoda
DV 2x110 kV Beričevo-Trbovlje
B2-19 B. Vertačnik, B. Zadnik, S. Vižintin: Gradnja daljnovoda 2x400 kV Beričevo - Krško včeraj, danes, ...
jutri
B2-20 P. Ogrizek, G. Štumberger, R. Maruša, D. Florjančič:
Izboljšave pri vzdrževanju stojnih mest daljnovodov
B2-21 J. Čopi: Projektiranje samonosilnega optičnega
ADSS kabla na obstoječi distribucijski daljnovod
B2-22 J. Rebolj, M. Starašinič: Problematika konzolnega
obešanja OPGW kablov na nosilnih stebrih
B2-23 M. Kovač, V. Lovrenčič, M. Gabrovšek, D. Kozjek,
M. Krevelj, M. Marinšek: Statično in dinamično
določanje obremenjenosti DV 2x110 kV Slovenj
Gradec - Dravograd na podlagi spremljanja točkovne
in vzdolžne meritve temperature
B2-24 G. Lakota, J. Kosmač, M. Marinšek, B. Barl, J. Kostevc: Primerjava rezultatov meritev in izračunov
temperatur vodnika pridobljenih iz različnih merilnih sistemov, nameščenih na istem daljnovodu
B2-25 M. Maksić, G. Lakota, J. Kosmač, U. Salobir, J.
Kostevc: Vpliv postavitve merilnikov atmosferskih podatkov na rezultate dinamične obremenljivosti voda
4
Razdelilne transformatorske postaje
CIGRÉ ŠK B3
Predsednik: mag. Marko Hrast, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Marko Testen, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Izkušnje pri izgradnji in projektiranju s plinom izoliranih stikališč.
PT 2: Izkušnje pri prenovi sekundarnih sistemov v obsteječih stikališčih.
PT 3: Problematika obnove stikališč.
Referati:
B3-01 P. Ogrizek, R. Ferlič, A. Brenčič, L. Vladimir, M.
Testen: Uporaba montažnih stebrov pri obnovi RTP
Nova Gorica
B3-02 T. Štrumbelj, A. Brenčič, M. Testen, M. Novak, M.
Hrast, R. Ferlič: Rekonstrukcija 110 kV zbiralnic v
RTP Gorica
B3-03 U. M. Peterlin, T. Živic: Prenova sekundarnih sistemov v stikališčih
B3-04 R. Lindič, Ž. Karas, I. Kovač: Rekonstrukcija RTP
Laško 110/20kV – sekundarni sistemi
B3-05 B. Traven, D. Lenarčič: Izkušnje pri obnovi in nadgradnji sekundarne opreme v stikališčih ELES
B3-06 D. Bordon, D. Lenarčič: Prestavitev postajnega
vodenja LSA v RTP Beričevo
B3-07 S. Cizerle, J. Ribič, R. Maruša, M. Hrapot, Z. Mraz:
Zakonske zahteve in praktične izkušnje pri izvedbi
meritev nizkonapetostnih in strelovodnih instalacij
v elektroenergetskih objektih
B3-08 R. Maruša, M. Bečan, M. Hrast, R. Ferlič, L. Belak,
M. Ulaga, A. Zagoričnik: Sanacija pojava koronskega efekta na obnovljenih zbiralkah 220 kV v
stikališču RTP Podlog
B3-09 S. Cizerle, R. Maruša, R. Ferlič, S. Juren: Predstavitev praktičnih izkušenj, pri zagonu in montaži
visokonapetostnih odklopnikov novejše generacije
B3-10 L. Belak, M. Hrast, R. Ferlič, N. Zima, D. Malek:
Obnova in novogradnja VN stikališča RTP 400/110
kV Cirkovce iz stališča obratovanja in vzdrževanja
B3-11 M. Kokorus, M. Muratovic, N. Hajdarhodzic, K.
Balta: Substation earthing system calculation
B3-12 D. Seme, V. Lovrenčič, J. Podjaveršek, S. Štrigl:
Čiščenje srednjenapetostnih kabelskih prostorov
in energetskih kablov po poplavah
B3-13 F. Katič, M. Naglič, A. Avšič: Izkušnje, specifičnosti
in zanimivosti pri gradnji transformatorskih postaj
v Belorusiji
B3-14 V. Lovrenčič, M. Hrast, R. Ferlič, A. Brenčič, D.
Debeljak: Uporaba montažnih stebrov pri obnovi
110 kV stikališča RTP Nova Gorica
B3-15 T. Štrumbelj, M. Testen, M. Novak: Izkušnje pri
rekonstrukciji 400 kV stikališča NEK
B3-16 M. Smole: Pregrajenost glavnih razdelilnih plošč
izmenične lastne rabe in njihova varnost v primeru
notranjega obloka
Enosmerni prenosi in energetska
elektronika
CIGRÉ ŠK B4
Predsednik: prof. dr. Rafael Mihalič, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
prof. dr. Igor Papič, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vloga WAMS pri uporabi regulabilnih naprav v EES.
PT 2: Povezava slovenskega in italijanskega EES z visokonapetostno enosmerno povezavo.
PT 3: Izkušnje z obratovanjem prečnega transformatorja v Divači.
PT 4: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta FACTS.
Referati:
B4-01 S. Gašperič, R. Mihalič: Analiza napetostne stabilnosti s serijskimi regulabilnimi napravami FACTS
B4-02 S. Gašperič, R. Mihalič: Analiza napetostne stabilnosti s paralelnimi napravami FACTS
B4-03 U. Rudež, R. Mihalič: Analiza nihajnih pojavov kot
posledica atmosferskih razelektritev v pretvorniški
postaji »Inga« za HVDC povezavo Inga - Kolwezi v
Svobodni državi Kongo
B4-04 U. Rudež, R. Mihalič: Pregled tehnologije za izvedbo
1000 MW HVDC povezave med Slovenijo in Italijo
B4-05 J. Bogovič, R. Mihalič: Tokovni model SSSC za izračun pretokov moči v distribucijskih omrežjih
B4-06 V. Ažbe, R. Mihalič: Modeliranje regulacije rotorskega pretvornika dvojno napajanih strojev
B4-07 J. Klančnik, K. Dragaš, A. Deželak: Nova enosmerna prenosna povezava med Slovenijo in Italijo
B4-08 D. Huč, R. Mihalič: Vplivi enosmernih tokov HVDC
povezav na okoliško infrastrukturo
B4-09 L. Herman, B. Blažič, I. Papič: Pregled in primerjava
sodobnih kompenzacijskih naprav za kompenzacijo
jalove moči in filtriranje harmonikov
B4-10 K. Grabner, B. Cestnik, R. Mihalič: EMS hibridnega
DC-AC VN daljnovoda
Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES
CIGRÉ ŠK B5
Predsednik: dr. Tadeja Babnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Igor Kurent, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vpliv novih komponent omrežja na koordinacijo zaščitnih
sistemov in avtomatizacijo.
• Zaščita in avtomatizacija glede na načrtovanje in obratovanje
EES-a.
• Modeliranje (tudi v realnem času), nastavitve zaščit, adaptivne zaščite.
• Aplikacije/funkcije.
• Procesno vodilo: nekonvencionalni instrumentni, transformatorji, združevalne enote (Merging Units), inteligentna stikališča.
• Komunikacije, omrežja, informacije.
PT 2: Uporaba in aplikacije daljinskega dostopa za zaščito in avtomatizacijo.
• Aplikacijske zahteve.
• Avtomatizacija RTP-jev na podlagi IEC 61850.
• Vprašanja glede internetne varnosti (Cyber-security).
• Standardizacija.
PT 3: Novosti na področju zaščite, vodenja in meritev EES.
PT 4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES-u povezani z
delovanjem/nedelovanjem zaščitnih sistemov.
Referati:
B5-01 U. Rudež, P. Osredkar, R. Mihalič: Uporaba strojne
opreme za digitalno simulacijo elektroenergetskega
sistema v realnem času za preizkušanje nadtokovne
funkcije zaščitnih relejev
B5-02 G. Bone, R. Mihalič: Paralelna simulacija elektroenergetskega sistema na več procesorjih
B5-03 M. Maksić, D. Matvoz, J. Kosmač, R. Volk, M. Leban: Zaščita proti nesimetrijam na rotorju ČHE Avče
B5-04 K. Fembek, O. Gludowatz, pok. G. Götzelmann:
Koncept zaščite 400 kV daljnovoda ob uporabi
sodobne zaščitne in prenosne tehnike
B5-05 M. Maksić, A. Majcen, G. Zlatarev, J. Kragelj, F.
Prepeluh, G. Hrovat, S. Kreslin, D. Stich: Aktiviranje tripolnega APV s kontrolo sinhronizma v 110 kV
omrežju na območju Dravskih Elektrarn Maribor
B5-06 A. Steinbach, J. Brglez, D. Taljan, A. Jeznik, M. Kobal, D. Kranjčič: Posodobitev nadzornega sistema
ABB Network manager (iz različice 2.7 na 5.3)
B5-07 B. Polajžer, B. Grčar, G. Hrovat, F. Prepeluh, B.
Traven: Analiza delovanja distančne zaščite pri enofaznih stikih dvostransko napajanih prenosnih vodov
B5-08 B. Polajžer, B. Grčar, G. Hrovat, F. Prepeluh, B. Traven:
Parametriranje vzbujalne karakteristike distančne
zaščite visokonapetostnih vodov - študija primerov
B5-09 D. Taljan, A. Jeznik, M. Al-Ayoub, M. Rebernik,
I. Dover: Procesna signalizacija in informatizacija
elektrarn nekoč, danes in v prihodnosti
Razvoj in ekonomika sistemov
CIGRÉ ŠK C1
Predsednik: mag. Saša Jamšek, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Andrej Bučar, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Načrtovanje in razvoj v novih razmerah.
5
• Načrtovanje energetskega razvoja Slovenije v kontekstu
evropske energetske politike.
• Razvoj obnovljivih virov energije in nove potrebe širitve
električnih omrežij.
PT 2: Novi pristopi pri upravljanju s sredstvi.
• Upravljanje s sredstvi elektrogospodarskih podjetij (Asset
Management) z upoštevanjem novih pristopov v proizvodnji, prenosu in distribuciji.
• Učinkovitost naprav, možni prihranki z novimi tehnologijami.
PT 3: Ekonomika sistemov in energetska politika za večjo konkurenčnost.
• Ekonomika v elektrogospodarstvu.
• Tarifni sistemi.
• Omrežnine.
• Globalni in lokalni vplivi na cene električne energije in kako
omogočiti večjo konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu
s pametno energetsko politiko.
Referati:
C1-01 K. Bakič: Kam gre tehnološki razvoj električnih
prenosnih omrežij
C1-02 K. Dragaš, A. Deželak, J. Klančnik: Vizija 2050 vpliv trendov razvoja evropskega energetskega
sektorja na prenosno omrežje Slovenije
C1-03 E. Planinc, N. Rebić, J. Klančnik: Izzivi pri dolgoročnem načrtovanju prenosnega omrežja
C1-04 A. Podgornik, D. Staničić, P. Lah, M. Česen: Učinki
različnih trendov implementacije posameznih
tehnologij na doseganje nacionalnih ciljev na področju
obnovljivih virov energije
C1-05 A. Mik, K. Meštrović, M. Dujmović: Switchgear
monitoring system-assistance in maintenance and
calculation of the costs
C1-06 G. Milev, J. Kosmač, K. Zemljak: Implementacija programske opreme za vodenje obratovalne statistike
C1-07 I. Lorencin, B. Strmčnik, M. Marinšek, S. Jamšek:
Ravnanje z informacijami, kot predpogoj ravnanja s
tehničnimi sredstvi po standardu PAS 55
C1-08 D. Bokal, F. Hočevar, B. Bratić, K. Zemljak, D. Matvoz, M. Maksić: Koncept obratovalne statistike
dogodkov v prenosnem delu EES
C1-09 D. Bokal, B. Koren, B. Moličnik, D. Matvoz, M.
Maksić: Koncept statistike dogodkov v skupini HSE
C1-10 D. Bokal, R. Ferlič, R. Maruša, M. Polak, S. Vižintin, F.
Gubina, A. Zupanc: Vzdrževanje - pomembna dejavnost elektrogospodarskih podjetij
C1-11 D. Bokal, R. Ferlič, R. Maruša, M. Polak, S. Vižintin, F. Gubina, A. Zupanc: Prenova pravilnika o
vzdrževanju (TP - 8)
C1-12 D. Bokal, R. Ferlič, R. Maruša, L. Belak, D. Malek,
P. Ogrizek: Poenotenje izrazoslovja na področju
vzdrževanja na ELES-u
C1-13 F. Hočevar, A. Vinkovič, J. Klančnik: ENTSO-E
metodologija ovrednotenja stroškov in koristi
prenosne infrastrukture
6
C1-14 G. Omahen, D. Kramar, G. Zlatarev: Problematika
dolgoročnega zagotavljanja terciarne rezerve v
Sloveniji
C1-15 Z. Bregar, Š. Ivanjko, B. Hlebčar, L. Valenčič: Ocena
potencialnega razvoja fotovoltaike v Sloveniji
C1-16 J. Jurše, T. Mohar, M. Miklavčič, B. Tišler, R. Hribar:
Oblikovanje tarif za priključitev razpršenih virov na
distribucijsko omrežje
C1-17 D. Papler: Analiza cen za uporabo omrežja in prispevke transportirane električne energije
C1-18 D. Papler: Razvoj obnovljivih virov energije in
ekonomika spodbud
C1-19 D. Papler: Ekonomika sončnih elektrarn z vidika
zmanjševanja subvencij
C1-20 A. Cerjak Kovačec, U. Salobir, S. Jamšek: Financiranje projektov pametnih omrežij
Obratovanje in vodenje sistemov
CIGRÉ ŠK C2
Predsednik: dr. Pavel Omahen, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Zoran Marčenko, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Analiza motenj v dobavi električne energije ter vzdrževanje
bilance proizvodnja-poraba ob vse večjem obsegu naključne
proizvodnje v sistemu.
PT 2: Metode za izboljšanje nadzora nad obratovanjem slovenskega
EES ter koordinacija izmenjave informacij med posameznimi
operaterji interkonekcije.
PT 3: Uvajanje novih postopkov v sistem vodenja EES za učinkovito obvladovanje stanja napetosti in frekvence v njem.
Referati:
C2-01 G. Bone, R. Mihalič: Izračun pretokov moči z upoštevanjem verjetnosti
C2-02 D. Kramar: Vpliv proizvodnje električne energije iz
obnovljivih virov energije na vodenje elektroenergetskega sistema
C2-03 V. Djurica, M. Naglič, J. Kosmač, M. Hrast, B. Barl:
Merjenje atmosferskih parametrov z visoko hitrostjo
vzorčenja za potrebe sistema dinamičnega določanja
obremenljivosti daljnovodov
C2-04 U. Kerin: Koncept regulacije frekvence v elektroenergetskem sistemu z visoko koncentracijo vetrnih
elektrarn
C2-05 U. Kerin: Trend razvoja elektroenergetskih centrov
vodenja
C2-06 M. Dolinar, T. Jamnikar, D. Kramar, J. Kostevc:
Sodelovanje sistemskih operaterjev pri koordinirani
izravnavi trenutnih odstopanj regulacijskih območji
C2-07 N. Bejtullahu, K. Kadrija, S. Limari: Power System
Security of Supply in Kosovo
C2-08 A. Samprimožnik, H. Pižorn: Interno in mednarodno usposabljanje operaterjev prenosnega omrežja.
Okoljska problematika
CIGRÉ ŠK C3
Predsednik: mag. Aleš Kregar, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Minče Mandelj, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vrednotenje variant
• Stroškovno vrednotenje prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika variant v postopkih priprave
državnih prostorskih načrtov za elektroenergetske objekte.
• Določanje uteži in primerjava vidikov vključno z družbeno
sprejemljivostjo pri sinteznem vrednotenju.
PT 2: Zmanjševanje negativnih vplivov.
• Ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov vseh vrst elektroenergetskih objektov na okolje.
• Primeri dobre prakse za zmanjševanje negativnih vplivov.
• Stroški omilitvenih in izravnalnih ukrepov.
PT 3: Vključevanje deležnikov.
• Prepoznavanje in razumevanje deležnikov.
• Načini in metode vključevanja deležnikov v postopke umeščanja vseh vrst elektroenergetskih objektov v prostor.
• Primeri dobre prakse vključevanja deležnikov.
• Obravnava tveganj pri vključevanju deležnikov.
PT 4: Zakonodaja.
• Predstavitev nove okoljske in prostorske zakonodaje EU in
RS, njeno tolmačenje in izvajanje v praksi.
Referati:
C3-01 Ž. Jovanović, M. Starašinič: Idejne rešitve za daljnovode in njihov pomen v začetnih postopkih
C3-02 U. Kugonič, R. Vončina, G. Hrovat, A. Kregar, M.
Mandelj, B. Kupec, J. Čas: Analiza občutljivosti
okolja pri linijskih objektih
C3-03 M. Mandelj, A. Koprivšek: Določanje uteži in
primerjava vidikov vključno z družbeno sprejemljivostjo pri sinteznem vrednotenju variant
C3-04 A. Kregar, M. Hrabar: Napovedani in dejanski vplivi
elektroenergetskih objektov na okolje
C3-05 D. Kovačič, A. Bole, G. Hrovat: Splošne usmeritve in
omilitveni ukrepi pri umeščanju visokonapetostnih
daljnovodnih povezav v prostor
C3-06 B. Valič, P. Gajšek: Izpostavljenost prebivalstva
nizkofrekvenčnemu magnetnemu polju
C3-07 B. Kos, B. Valič, P. Gajšek: Dozimetrični izračuni
izpostavljenosti nosečnic in otrok v bližini transformatorske postaje
C3-08 K. Grabner, B. Cestnik, N. Ljubijankić, G. Hrovat:
Izračuni in 3D vizualizacija EMS nadzemnih vodov
z vključevanjem podrobnih prostorskih podatkov
C3-09 K. Grabner, B. Cestnik, I. Rozman: Analiza snopastih
vodnikov 400 kV daljnovodov s stališča električnega
in magnetnega polja ter hrupa
C3-10 M. Ivančič, D. Kovačič, N. Miklavčič, R. Vončina:
Ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega
zraka energetskih objektov
C3-11 S. Jeršič: Prehod za vodne organizme na HE Arto –
Blanca (primer dobre prakse)
C3-12 A. Urbančič: O javni obravnavi predloga Nacionalnega energetskega programa do leta 2030
C3-13 R. Vončina, I. Čuš, K. Lipič, B. Holcman: Vključevanje javnosti v procese umeščanja objektov z vplivi
na okolje v prostor
C3-14 D. Papler, Š. Bojnec: Vrednotenje variant za investicije v obnovljive vire energije z večkriterijsko
analizo
C3-15 D. Papler: Energetika, okolje, konkurenčnost - prepoznavanje in razumevanje deležnikov, percepcije
glede na demografijo
C3-16 R. Ponebšek, D. Arh, M. Breznik: Problematika umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor
Tehniške značilnosti sistemov
CIGRÉ ŠK C4
Predsednik: prof. dr. Jože Voršič, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Milan Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije.
• Uporaba standarda EN 50160 na prenosnem omrežju.
• Motnje, ki izvirajo iz proizvodnih in porabniških naprav (harmoniki, flikerji, neravnotežje …) in iz sistema (atmosferske
razelektritve, upadi …).
• Vpliv pretvornikov energije iz obnovljivih virov na kakovost
električne energije.
• Primerjava kakovosti električne energije v različnih delih
omrežja.
• Razpršena proizvodnja in kakovost električne energije.
• Gospodarski okvir kakovosti: nove pogodbe in storitve,
odgovornost različnih vpletenih strank.
• Testiranje instrumentov, razredi instrumentov.
PT 2: Elektromagnetna združljivost.
• Ocena odpornosti instalacij in naprav.
• Vpliv elektroenergetskega sistema na druge instalacije,
naprave in okolje.
• Tehnike ublažitve magnetnega polja, električnega polja.
• Vpliv vklopov in izklopov na motnje po vodnikih.
PT 3: Analiza elektroenergetskega sistema.
• Testiranje instrumentov, razredi instrumentov.
• Ocena zanesljivosti elektroenergetskega sistema.
• Standardi zanesljivosti v tržnih razmerah.
• Metode in orodja za analizo in načrtovanje elektroenergetskega sistema.
• Modeliranje novih virov glede na vpliv na kakovost električne energije v omrežju.
• Ozemljevanje elementov omrežja oziroma omrežij.
7
Referati:
C4-01 V. Ažbe, R. Mihalič: Ukrepi za učinkovito obvladovanje kratkostičnih moči v prenosnih elektroenergetskih omrežjih
C4-02 M. Šmid, A. Savinek: Razpršena proizvodnja in
kakovost električne energije
C4-03 M. Bizjak, R. Rozman: Vžigna napetost plinskega
odvodnika pri prenapetostnem sunku
C4-04 J. Perne: Virtualni laboratorij za meritve elektromagnetne združljivosti
C4-05 J. Ribič, J. Pihler, D. Koritnik: Vpliv induktivnosti
vodov na delovanje plinskega odvodnika
C4-06 Ž. Bricman Rejc, M. Čepin: Vpliv staranja elektrarn na
zanesljivost elektroenergetskega sistema
C4-07 A. Sitdikova, M. Čepin: Simulacija male izlivne
nezgode v jedrski elektrarni s tlačnovodnim reaktorjem
C4-08 D. Kopše, U. Rudež, R. Mihalič: Analiza prehodnih
pojavov v elektroenergetskem sistemu s programskim paketom NEPLAN
C4-09 U. M. Peterlin: Načrtovanje ozemljitvenih sistemov
z računalniškimi simulacijami
C4-10 Ž. Voršič, J. Pihler, J. Ribič: Raziskava vpliva terciarja na 3I0
Trženje in regulacija energetskih sistemov
CIGRÉ ŠK C5
Predsednik: dr. Dejan Paravan, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Borut Rajer, univ. dipl. ekon.
Prednostne teme:
PT 1: Integracija in vpliv na trg proizvajalcev OVE in SPTE.
• Izkušnje s podporno shemo OVE in SPTE – prednosti in
pomanjkljivosti.
• Vpliv OVE in SPTE na tržno ceno.
• Trgovanje z zelenimi certifikati.
PT 2: Tržne priložnosti vezane na zahteve po doseganju ciljev
učinkovite rabe energije.
• Novi produkti in storitve povezane z URE.
• Kako informacije pametnih omrežij pretvoriti v kakovostnejšo in stroškovno učinkovitejšo oskrbo odjemalcev električne
energije?
PT 3: Kakšne učinke je prineslo prvih 12 let trga električne energije
v Sloveniji?
• Izkušnje in učinki trga električne energije v zadnjih 12 letih.
• Integracija slovenskega trga v skupni notranji evropski trg
električne energije – stanje in priložnosti v bodoče.
Referati:
C5-01 J. Bajec, D. Šošter, B. Rajer: Uporaba potrdil o
izvoru v Sloveniji ter vloga Registra
8
C5-02 P. Lah, A. Urbančič, B. P. Visočnik, M. Česen:
Analiza delovanja podporne sheme in ocena njenega prispevka k doseganju nacionalnih ciljev na
področju OVE in SPTE
C5-03 E. Lakić, R. Mihalič: Vpliv OVE na ceno električne
energije
C5-04 D. Imširović, M. Pantoš: Vpliv spremembe čezmejne prenosne zmogljivosti na ceno električne
energije v obeh državah
C5-05 G. Omahen: Vpliv OVE na dolgoročen razvoj EES
C5-06 B. Horvat, N. Varl: Učinkovitejša URE s pomočjo
pametnih omrežij
C5-07 F. Ismajli, S. Gjonbalaj, A. Kllokoqi: Common Electricity Market Kosovo - Albania
C5-08 A. Šavli: Namen bilančnega obračuna in njegov
vpliv na trg z električno energijo
C5-09 D. Papler: Zelena energija - okolju prijazno blago
C5-10 D. Papler: Analiza tržnih struktur in koncentracije
trga električne energije v Sloveniji
C5-11 D. Papler: Analiza podporne sheme OVE in SPTE,
vplivi ter potrebni ukrepi
C5-12 T. Medved, A. Gubina, G. Artač, B. Kladnik, I. Zlatar:
REMIT in nadzor trga z električno energijo
C5-13 A. Šavli, S. Sever: Izravnalni trg z električno energijo
C5-14 A. Šavli, B. Jereb: Elektronska izmenjava podatkov z
organizatorjem trga za namene bilančnega obračuna
C5-15 M. Trošt, T. Centrih, Z. Petan: Evropska trgovalna
shema z emisijskimi kuponi v tretjem trgovalnem
obdobju in njen vpliv na trg z električno energijo.
Materiali in nove preiskovalne metode
CIGRÉ ŠK D1
Predsednik: Tim Gradnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Marja Mulej, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Nove preiskovalne, nadzorne in diagnostične metode v
elektroenergetiki.
PT 2: Inovativna uporaba elektroizolacijskih, elektroprevodnih in
konstrukcijskih materialov v elektroenergetiki.
Referati:
D1-01 R. Maruša, T. Gradnik: Detektor gorljivih plinov v
energetskem transformatorju
D1-02 B. Čuček, M. Končan Gradnik, M. Mulej, T. Gradnik:
Fizikalno-kemijska diagnostika za oceno kakovosti in
zanesljivosti novih energetskih transformatorjev
D1-03 S. Ceferin, M. Nastran, G. Janc: Monitoring energetskega transformatorja
D1-04 J. Praznik, T. Gradnik, A. Polajner: Izkušnje s sistemi stalnega nadzora energetskih transformatorjev
IT in TK v elektroenergetiki
CIGRÉ ŠK D2
Predsednik: Peter Ceferin, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Roman Pirnat, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in rešitve za elektroenergetska podjetja.
• Sodobne tehnologije xWDM, NG SDH, Carrier Ethernet, IP/
MPLS v luči telekomunikacijskih omrežij za pametna omrežja (SmartGrids) – rešitve, lastnosti, standardi, izvedeni
projekti, izkušnje.
• Uporaba dostopovnih omrežij različnih tehnologij (xDSL,
FTTH, BPL,...) in javnih TK omrežij za potrebe pametnih
omrežij – tehnološke rešitve, razpoložljivost in varnost pri
njihovi uporabi.
• Storitve in tehnologije TK omrežij (HAN) za odjemalce v
sistemu pametnih omrežij.
• Migracija TK omrežij iz TDM (podatki, telefonija) v Ethernet/
IP sisteme – rešitve, primeri in pridobljene izkušnje na
projektih.
• Varnost (Cyber Security) v elektroenergetskih TK sistemih.
• Obratovanje TK omrežij v elektroenergetskih podjetjih –
praktične izkušnje.
• TK omrežja v luči standardov IEC 60870-5-104 ter IEC 61850.
PT 2: Informacijski sistemi in podpora procesom v elektroenergetskih podjetjih.
• Računalništvo v oblaku (cloud computing) v elektroenergetskih sistemih.
• Visoka razpoložljivost in mehanizmi okrevanja v Informacijskih sistemih elektroenergetskih podjetij.
• Informacijske platforme za poslovne in procesne aplikacije
v elektroenergetskih IT sistemih – projekti in pridobljene
izkušnje.
• Informacijske rešitve za nove storitve za končne odjemalce v
pametnih omrežjih (SmartGrids).
Referati:
D2-01 F. Katrašnik, A. Kljun, A. Kos: Telekomunikacijska in
storitvena infrastruktura za pametna omrežja
D2-02 A. Souvent: Pomen integracije sistemov v okviru
koncepta pametnih omrežij
D2-03 B. Lenarčič: Hrbtenično MPLS-IP omrežje Elektro
Maribor
D2-04 P. Ceferin: Tehnologija MPLS v konvergenčnih TK
omrežjih elektroenergetskih podjetij
D2-05 G. Uršič, M. Virant: TK omrežja za vodenje in komunikacijo v elektro-energetskih sistemih, ki zahtevajo
TCP/IP/Ethernet tip komunikacije
D2-06 T. Mavec, A. Blaznik, A. Sirnik, D. Novak: Mešana
IKT omrežja za potrebe Aktivnih omrežij Elektro
Gorenjska
D2-07 M. Pintar, E. Košnjek, T. Mavec: Uporaba tehnologije
WiMAX v elektrodistribucijskih omrežjih
D2-08 J. Štuflek, A. Blaznik, T. Mavec: Sistemi radijskih
zvez za prenos digitalnih podatkov malih kapacitet
v aktivnih omrežjih
D2-09 L. Močnik, T. Mavec, K. Perko, T. Tekavec: Problematika časovne sinhronizacije v informacijsko – komunikacijskih sistemih za aktivna omrežja (SmartGrids)
D2-10 M. Naglič, A. Souvent, V. Djurica: Programsko
orodje RaPlaT/GRASS-GIS za načrtovanje brezžičnega omrežja
D2-11 A. Sirnik, B. Žnidar, A. Kobal: Varnost v elektrodistribucijskih omrežjih
D2-12 U. Koselj: Varnost in nadzor dostopa do procesnih
omrežij z uporabo protokola 802.1x
D2-13 G. Milev, V. Djurica, E. Mandeljc: Načrt integracije
GIS, CIM in ostalih baz za potrebe EMS in drugih
sistemov v SPO in SOS
D2-14 R. Kacin: Vloga pametnega doma v sistemu DSM
Pametna omrežja
CIGRÉ ŠK D3
Predsednik: dr. Miloš Pantoš, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Andrej Gubina, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Načrtovanje pametnih omrežij.
• Zakonodaja, razvojni cilji, strategije.
• Razpršena proizvodnja, virtualne elektrarne.
• Aktivni odjemalci, virtualni odjemalci.
• Shranjevalniki energije, vozila na električni pogon.
• Zanesljivost obratovanja pametnih omrežij.
PT 2: Informacijske in komunikacijske tehnologije pri pametnih
omrežjih.
• Napredni merilni sistemi, uporaba enot PMU.
• Standardizacija.
PT 3: Obstoječi in predvideni pilotni projekti na področju pametnih omrežij.
Referati:
D3-01 E. Košnjek: Razvoj aktivnih omrežij in vpliv na
optimizacijo procesov v distribuciji EE
D3-02 G. Alauf, K. Koželj: Uvajanje sistema naprednega
merjenja električne energije kot način zmanjševanja komercialnih izgub električne energije v
distribucijskem omrežju
D3-03 M. Naglič, A. Souvent: Koncept povezave pametnega doma in pametnega omrežja
D3-04 G. Artač, A. F. Gubina, B. Kladnik, M. Pantoš, M.
Hajdinjak, R. Golob: Zagotavljanje rezerv delovne
moči pri odjemalcih električne energije
D3-05 B. Kladnik, A. F. Gubina, G. Artač, M. Pantoš, T.
Štokelj: Večagentni model za odjemalce električne
energije
9
D3-06 A. Savanović, T. Bračič, U. Hrovat, P. Ceferin: Pametna omrežja in izraba velike količine podatkov
D3-07 G. Omahen, J. Kosmač, I. Papič, B. Blažič, A. Souvent, J. Jurše, D. Matvoz: Operativni načrt nacionalnega demonstracijskega projekta pametnih omrežij
D3-08 S. Ropoša, B. Unuk, E. Belič, G. Štumberger: Primer implementacije pametnega omrežja v Elektro
Maribor
D3-09 M. Dečman, S. Ropoša, B. Unuk, S. Ceferin, P.
Ceferin, V. Lovrenčič: Avtomatizacija distributivne
transformatorske postaje TP Radvanje
SEKCIJA CIRED (71 referatov)
1-02
1-03
1-04
1-05
1-06
1-07
Omrežne komponente
CIRED ŠK 1
Predsednik: Srečko Mašera, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Metod Brešan, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih omrežjih.
• Modeliranje naprav.
• Testiranje naprav.
• Novi materiali.
• Novi standardi na področju omrežnih komponent.
• Uvajanje enotne tipizacije v distribucijska omrežja.
PT 2: Strategija na področju zanesljivosti, diagnosticiranja in
vzdrževanja.
• Ocenjevanje stanja naprav, starostno modeliranje naprav.
• Diagnostika omrežnih komponent.
• Stalni monitoring omrežnih komponent vključno z zemeljskimi kabli.
PT 3: Smart grids komponente.
• Komponente za priključevanje distribuiranih virov.
• Komponente aktivnih omrežij.
• Naprave za shranjevanje energije.
• Močnostna elektronika.
• Komponente za polnjenje električnih avtomobilov.
PT 4: Komponente za velika mesta in podeželje.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v mešanih
omrežjih.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v čistih
kabelskih sistemih.
• Komponente za obvladovanje kratkih stikov v mešanih omrežjih.
PT 5: Vplivi okoljske in trajnostne problematike na komponente
omrežja.
• Ekološko dizajniranje.
• Obvladovanje hrupa.
• Zmanjševanje izgub.
Referati:
1-01
10
A. Jeraj, J. Hrastnik: Možnost eksplozije pri srednje
napetostnih odvodnikih prenapetosti
1-08
1-09
1-10
I. Kniewald, J. Močnik, Z. Toroš, J. Šmid: Nekonvencionalni kombinirani instrumentni transformator
T. Farčnik, M. Rošer, D. Hrastnik, M. Rezar:
Uporaba orodja DMS za lociranje kratkih stikov v
distribucijskem omrežju
M. Polak, D. Bokal, G. Milev, P. Čirič, R. Škof, M.
Keršnik, G. Štern, T. Kogoj: Poenotena navodila za
vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega
sistema
M. Stegne, J. Pihler: Predstavitev standarda SIST
EN 60300-3-11:2010 Vzdrževanje s poudarkom na
zanesljivosti
J. Pihler, J. Ribič, M. Stegne: Strategija vzdrževanja
in zanesljivost obratovanja
D. Prašnikar: Interoperabilna merilna infrastruktura AMI – rezultati in izkušnje preizkušanja na
terenu
M. Žumer, T. Sitar, A. Murgelj: Ozemljilna naprava za
ozemljevanje nevtralne točke SN omrežja
A. Krapež, A. Flander, Z. Belić: Sanacija hrupa v TP
Soča Ilirska Bistrica
B. Sterle, D. Kitak: Pregled učinkov varne montaže
20 kV piv vodnikov na prehodih skozi gozd
Kakovost električne energije in EMC
CIRED ŠK 2
Predsednik: mag. Peter Bergant, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije s poudarkom na regulativi, standardizaciji, načinu poročanja, kazalnikih ter finančni vidik.
• Novosti in usmeritve na področju regulative v smislu
zakonskih, podzakonskih aktov ter standardizacije. Sem
vključujemo tudi različne poglede, vidike in ideje. Poročanje
kot sestavni del obvladovanja in podlaga za regulacijo,
usmeritve v prihodnost z novimi vsebinami, novimi idejami
za oblikovanje kazalnikov kakovosti, z analizami stanj kakovosti doma ter primerjavami s tujino ... ipd.
PT 2: Merilno tehnični nadzor kakovosti električne energije v distribucijskem omrežju, obdelava podatkov.
• Merilno tehnični postopki zajemanja (stalni, občasni monitoring), merilne metode, obdelava parametrov kakovosti
električne energije, delo z bazami podatkov, programska
orodja za obdelavo, možnost izvajanja analiz, novi algoritmi,
novi postopki in načini ovrednotenja anomalij, opredelitev
posameznih značilnosti napetosti (tudi toka), merljivost
in ocenjevanje značilnosti napetosti, izkušnje, napotki ter
opozorila.
PT 3: Tehnične značilnosti sistema v smislu izvorov, širjenja ter
reševanja problemov slabe KEE.
• Izvori motenj in motenja v omrežju, poti in načini širjenja
motenj ter njihov doseg, vpliv na naprave in obratno. Načini in postopki reševanja stanj slabe kakovosti napetosti v
distribucijskem omrežju, obstoječi ter alternativni pristopi
(aktivne kompenzacije, napetostni stabilizatorji...), regulacija, odvodniki, povezave in vplivi sistemov ozemljevanja,
primerjave obstoječih in alternativnih načinov reševanja
stanj slabe kakovosti, pogled v prihodnost, odziv uporabnikov, analize na relaciji pred/po sanaciji, občutljivost ter odpornost posameznih el. naprav, aparatov, elektromagnetna
združljivost - EMC. Posebna pozornost je namenjena vplivu
in uporabi naprav kot so npr. naprave za varčno razsvetljavo
(LED, fluorescenčne sijalke ipd.), vplivom motenj, ki jih povzroča PLC komunikacija, vplivom razpršenih virov v fazah od
vklopa do obratovanja.
PT 4: Vpliv EE naprav in postrojev v smislu EMS, hrupa, problematika EMI v elektroenergetiki.
• standardizacija in regulativa, visokofrekvenčno motenje in
problemi elektromagnetne interference v kontekstu Smart
Grids,
• karakteristike (merjenje, indikacije…), značilnosti motenj ter
• načini in postopki reševanja, ukrepi (tehnični/ekonomski)
zmanjševanja negativnih učinkov prenosa motenj ter dobra
inženirska praksa.
Referati:
2-01
2-02
2-03
2-04
2-05
G. Lakota, G. Omahen, Z. Toroš, J. Kosmač: Zmanjšanje vpliva udarov strel na zanesljivostne kazalce distribucijskih izvodov s pomočjo optimizacije vgradnje
prenapetostnih odvodnikov
T. Živic, U. M. Peterlin: Pomen dobre inženirske
prakse pri izdelavi ozemljitvenega sistema
T. Pfajfar, D. Korpar, R. Grubor, I. Papič: Nevarno
obratovanje klasičnih kompenzacijskih naprav v
omrežjih s harmonskim popačenjem frekvenc nad
1 kHz
A. Divjak: Vpliv delovanja hišnih naprav na točnost
odčitavanja elektronskih števcev
P. Bergant, M. Kos: Sanacija stanja EMS na lokaciji
SN stikališča RTP Center
Obratovanje, vodenje in zaščita
distribucijskih omrežij
• Vzdrževanje in obvladovanje tehnične dokumentacije v
obratovanju.
• Delo pod napetostjo v distribucijskih elektroenergetskih
omrežjih.
PT 2: Vodenje distribucijskih omrežij.
• Vodenje, avtomatizacija in nadzor distribucijskega elektroenergetskega omrežja.
• Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar na distribucijskem omrežju ter izpadov napajanja večjega obsega.
• Regulacija napetosti SN/NN.
• Varnostni vidik na dostop do informacij in izmenjavo informacij iz sistemov vodenja.
PT 3: Zaščita distribucijskih omrežij.
• Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih zaščitnih sistemov v distribucijske elektroenergetske objekte in omrežja.
• Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in vpliv na
zaščitne sisteme.
• Možnosti otočnega obratovanja lokalnih omrežij z upoštevanjem RV.
• Koncepti zaščite polnilnih postaj za e-vozila in shranjevalnike
energije.
Referati:
3-01
3-02
3-03
3-04
3-05
3-06
CIRED ŠK 3
3-07
Predsednik: Milan Švajger, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Martin Drgan, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Obratovanje distribucijskih omrežij.
• Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za zagotavljanje zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja odjemalcev.
• Obratovanje mešanih omrežij glede na ozemljitev nevtralne
točke.
• Obratovanje in vpliv razpršenih proizvodnih virov v distribucijskem omrežju (regulativa in praksa).
• Vpliv zmanjšanja sredstev na obratovanje in vzdrževanje
distribucijskega omrežja.
• Sistemske rešitve za meritve električne energije, pametna
omrežja, vodenje proizvodnje in porabe električne energije
(EV, SEE), potrebe odjemalcev.
3-08
3-09
3-10
3-11
3-12
M. Drgan, T. Pungartnik, T. Zabavnik, M. Kržišnik:
Daljinsko vodenje in nadzor transformatorskih
postaj - koncept in izkušnje
T. Mavec, L. Močnik, G. Štern, M. Kržišnik: Vodenje
in nadzor TP in DVS - izkušnje pri uporabi WiMAX in
digitalnega radia
J. Smukavec, U. Ažman, N. Petrovič, E. Košnjek:
Izgradnja sistema obratovalnih meritev (nadzora
transformatorskih postaj) s pomočjo lastne komunikacijske infrastrukture WiMAX v Elektru Gorenjska
M. Špegel, J. Turinek, T. Rakovnik, U. Krajner:
Nadzor in vodenje elektroenergetskega sistema v
industrijskem kompleksu
B. Uljanić, B. Blažič, I. Papič: Regulacija napetosti v
distribucijskem omrežju z velikim deležem RV
J. Zrnec, I. Volf, B. Lipuš: Nadzor in zagotavljanje
ustreznosti pametnih števcev električne energije
skozi njihovo življenjsko dobo
I. Volf, A. Souvent, T. Mohar, M. Švajger, J. Hauptman: Integracija programske opreme za načrtovanje omrežja Gredos in informacijskega sistema
merilnega centra
A. Souvent: Zasnova napredne merilne infrastrukture v skladu s konceptom vgrajene zasebnosti
P. Nemček, I. Volf: Nova generacija pametnih
števcev električne energije s podporo za virtualne
elektrarne
I. Volf: Napredna merilna infrastruktura in informacijska varnost
B. Mehle, A. Žitnik, J. Ratej: Polnjenje električnih
vozil in prilagajanje odjema potrebam SODO
M. Lušin, V. Lovrenčič: Izvajanje dela pod napetostjo
na nizki napetosti v slovenski distribuciji
11
3-13
3-14
3-15
3-16
3-17
3-18
3-19
3-20
V. Lovrenčič, M. Lušin: Čiščenje transformatorskih
postaj - začetek uvajanja dela pod napetostjo na
srednji napetosti
L. Jug: Ovrednotenje merilnih rezultatov pri dvokleščnem merjenju ozemljitev
M. Dečman, V. Lovrenčič, Z. Toroš, S. Ceferin,
M. Bezjak, B. Turnšek, B. Likar: Napredna zaščita
nadzemnih vodov v primeru pretrganega vodnika
P. Osredkar, J. Kragelj, J. Bizjak: Predstavitev izkušenj pri koordinaciji računalniško podprtega načina
vzdrževanja EE naprav
G. Štumberger, M. Rošer, K. Deželak, R. Škof, T.
Kastelic: Obratovanje v zanki v SN distribucijskem
omrežju
K. Deželak, M. Rošer, R. Škof, T. Kastelic, G. Štumberger: Vpliv obratovanja v zanki na izgube
Z. Toroš, P. Kastelic, T. Kastelic, S. Maljavac: Detekcija okvare ozemljitvenega upora
M. Rošer, G. Štumberger, R. Škof, V. Pintar, M.
Božič: Obratovanje Petersenove dušilke v skupnem
zvezdišču dveh transformatorjev
Razpršeni viri in upravljanje z električno
energijo
CIRED ŠK 4
• Zmanjšanje izgub in upravljanje z jalovo energijo v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih.
• Vloga sistemov napredenega merjenja električne energije.
• Tehnike učinkovite rabe električne energije.
• Možnosti zniževanja porabe pri odjemalcih v distribucijskih
omrežjih z uvajanjem programov upravljanja s porabo.
• Električna vozila in hranjenje električne energije.
Referati:
4-01
4-02
4-03
4-04
4-05
4-06
Predsednik: Franc Toplak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Boris Kupec, univ. dipl. inž. el.
4-07
Prednostne teme:
PT 1: Problematika, konkretne rešitve in izkušnje pri vključevanju
razpršenih virov v distribucijska elektroenergetska omrežja
• Metode in postopki za določanje točke priključitve na distribucijsko omrežje.
• Presoja dovoljenih motenj v omrežju.
• Tehnična vprašanja v zvezi z zaščito, zanesljivostjo in stabilnostjo.
• Karakteristika jalove moči razpršenih virov, realizacija v fazi
projektiranja in izvedba.
• Merjenje proizvedene električne energije in lastnega odjema razpršenih virih.
• Praktične izkušnje in študije v zvezi z omrežji z visoko stopnjo
integracije razpršenih virov.
• Orodja za analizo distribucijskih omrežij za vključevanje
razpršenih virov.
• Predpisi in standardi na področju priključevanja razpršenih virov.
PT 2: Tehnologije za razpršene vire, distribucijska infrastruktura in
modeli obratovanja za razpršene vire
• Razvoj tehnologij razpršenih virov.
• Hranilniki električne energije.
• Uporaba močnostnih pretvornikov za priključevanje razpršenih virov na distribucijsko omrežje.
• Distribucijski sistemi upravljanja (DMS), razpršeni viri in
aktivni uporabniki.
• Navidezne elektrarne.
PT 3: Energetska učinkovitost v distribucijskih elektroenergetskih
omrežjih in pri porabnikih električne energije.
4-08
12
4-09
4-10
4-11
4-12
4-13
4-14
4-15
4-16
4-17
G. Vudler, D. Kaiser, J. Zupanič, J. Sep, F. Toplak:
Problematika vključevanja RV na območju distribucije Elektro Maribor
A. Vilman: Vključevanje razpršenih virov v distribucijsko elektroenergetsko omrežje - izkušnje pri
vključevanju v omrežje Elektra Gorenjska
F. Vybiralik, L. Vankova-Vybiralikova: Large Scale
Renewable Energy Sources – Impact on Distribution and Transmission systems in the Czech Republic
J. Jurše, D. Matvoz: Metodologija analiziranja
vključevanja razpršenih virov RV v distribucijsko
omrežje
B. Blažič, I. Papič, M. Kolenc, M. Jerele, A. Vilman,
E. Košnjek: Ekonomsko vrednotenje ukrepov za
zagotavljanje kakovosti napetosti v distribucijskih
omrežjih
M. Jerele: Uporaba modela nizko napetostnega
omrežja za izračun pretokov moči pri pripravi soglasja
za priključevanje razpršenih virov
Ž. Hribar, J. Zrnec, D. Prašnikar, J. Pavlin, D. Ferjančič,
B. Podhraški: Meritve pogreška števcev električne
energije na različnih razpršenih virih
B. Blažič, I. Papič, T. Mavec, E. Košnjek: Nadzor in
vodenje razpršenih virov - specifikacija IKT infrastrukture
A. Žertek, M. Pantoš, G. Verbič: Vpliv spremenljivosti vetra na proizvodnjo moči vetrne elektrarne
S. Seme, J. Šlamberger: Izkoristek fotonapetostnih
modulov po večletnem obratovanju
J. Požun, S. Seme: Analiza različno orientiranih
sončnih elektrarn ŠC – Krško-Sevnica
S. Seme, J. Šlamberger: Čiščenje fotonapetostnih
modulov z uporabo nanotehnologij
M. Kolenc, I. Papič, B. Blažič: Različni načini zmanjševanja izgub v pametnih omrežjih
D. Matvoz, M. Maksić: Primerjava konceptov
regulacije jalove moči razpršenih virov v nizkonapetostnem omrežju
T. Šinkovec, B. Turha, U. Krisper: EC moduli, inovativna rešitev za upravljanje s porabo električne
energije
M. Noč, B. Tišler: Pilotni projekt DSM na Elektro
Gorenjska
T. Šinkovec, U. Krisper, R. Obreza: Razvoj nadzora in
upravljanja z javno polnilno infrastrukturo
Razvoj distribucijskih sistemov
CIRED ŠK 5
5-07
5-08
Predsednik: Miha Žumer, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Tomaž Mohar, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Poraba in prognoza porabe.
• Izdelava modelov karakteristik porabe in prognoze.
• Razvoj metodologij za prognozo porabe.
• Ocena koničnih moči v novih conah iz prostorskih načrtov.
• Vpliv električnih vozil na porabo.
• Načini regulacije vpliva električnih vozil na porabo.
• Vpliv razpršenih virov na konične moči.
• Vpliv gospodarske krize na odjem električne energije.
PT 2: Učinkovitost delovanja in primerjalne analize.
• Tehnične zahteve proti ekonomičnosti.
• Vplivni parametri na zanesljivost sistema.
• Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja.
• Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize.
• Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov.
• Napoved ocene kakovosti električne energije.
PT 3: Sheme omrežja, kriteriji načrtovanja in praktične izvedbe.
• Napredne omrežne sheme za čim boljši izkoristek distribuirane proizvodnje, shranjevanje energije in električna vozila.
• Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij.
• Distribucijski sistemi za vetrna polja.
• Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih tehnologij.
• Zmanjšanje izgub v omrežju.
• Odvisnost lokalnega okolja.
• Koeksistenca in sinergija z ostalo infrastrukturo.
• Prilagoditev kriterijev načrtovanja za zmanjšanje tveganj ob
izjemnih dogodkih.
• Stopnja elektrifikacije območij z nizko gostoto porabe in
zagotavljanje kvalitete.
• Strukture podeželskih omrežij ob kabliranju nadzemnega
omrežja.
• Sheme priključevanja električnih vozil na parkiriščih, javnih
ali privatnih zgradbah in regulatorna pravila.
• Integracija hitrosti polnjenja električnih vozil v omrežju.
Referati:
5-01
5-02
5-03
5-04
5-05
5-06
Š. Ivanjko: Vpliv gospodarske krize na razvoj porabe električne energije
M. Rejc, M. Pantoš: Katero metodo napovedi
porabe električne energije izbrati?
T. Mohar, L. Andrejaš, A. Souvent, R. Hribar, M. Kržišnik, G. Skrt, J. Zupanič: Program Gredos-Terra2013
in načrtovanje s podporo novih modulov AMI in DG
G. Skrt: Ocena vpliva razpršenih virov na obremenitve v distribucijskem elektroenergetskem sistemu z
analizo časovnih serij meritev proizvodnje in porabe
G. Skrt: Obravnava napetostnega profila v omrežju
z visokimi koncentracijami razpršenih virov
M. Vilfan, R. Mihelič: Primerjava rezultatov
energijskih izgub transformatorjev pridobljenimi s
klasičnimi metodami in iz obratovalnih meritev
M. Vilfan, R. Mihelič: Rezultati meritev energijskih
izgub energetskih transformatorjev
T. Mohar, M. Maksić: Predlog koncepta TP s TR z
dvema sekundarnima napetostima v NNO z RV (T.
Mohar, M. Maksić)
Organizacijske veščine upravljanja
CIRED ŠK 6
Predsednik: Matjaž Osvald, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Radko Carli, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Informacijski sistem.
• Prehod na novo podporo obračunu.
• ERP.
• Informacijska podpora za delo z uporabniki omrežja.
• Podpora upravljanju s sredstvi.
PT 2: Regulacija in razvoj trga.
• Obvladovanje tveganj v reguliranem okolju.
• Pomanjkljivosti tarifnega sistema.
PT 3: Problematika financiranja.
• Osnovna energetska infrastruktura.
• Smart grid, AMI … .
PT 4: Izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev in demonstracijski projekti.
Referati:
6-01
6-02
6-03
6-04
6-05
6-06
6-07
6-08
6-09
N. Petrovič, J. Jerina, E. Košnjek: Implementacija
splošnega informacijskega modela (CIM) v Elektro
Gorenjska
M. Osvald, M. Supej, A. Bertoncelj, M. Kosirnik:
Podpora pripravi poslovnih načrtov v Elektro Ljubljana, d.d.
T. Mohar, L. Valenčič, D. Batič: Analiza vplivnih
dejavnikov na neprekinjenost napajanja za elektrodistribucijo v Sloveniji
G. Omahen, I. Podbelšek, J. Jurše, M. Svetina:
Zahteve po regulatornih spremembah s prodorom
pametnih omrežij
R. Hribar, I. Podbelšek: Vpliv obratovanja elektrarn
priključenih na interno omrežje odjemalcev na energijsko bilanco distribucijskih podjetij
D. Papler: Kvantitativna raziskava med porabniki
o upravljanju, učinkovitosti, prepoznavnosti in
zaupanju distribucijskih podjetij
D. Papler: Kvalitativna raziskava o pomenu kvalitete distribucijskih storitev
G. Omahen, M. Osvald: Problematika financiranja
naložb v pametna omrežja v distribucijskem elektroenergetskem omrežju
D. Božič, M. Pantoš: OPTINVEST-orodje za oceno
učinkovitosti vlaganj v elektroenergetsko omrežje
13
6-10
6-11
U. Krisper, T. Šinkovec: Elektro Ljubljana, d.d. aktivni partner pri razvojno raziskovalnih EU projektih s
področja električne mobilnosti
D. Papler: Partnerska podjetniška kultura pri varstvu zaposlitve
Skupaj je bilo odobrenih 268 referatov. Gre za rekordno
število prijavljenih in odobrenih referatov. Glede na
omejen čas konference na 3 dni in obvezo avtorjev, da
predstavijo svoj referat, bo povprečni čas predstavitve
vključno z razpravo okrog 15 minut.
VAŽNO: REFERATI SE ODDAJAJO PREKO
SPLETNE STRANI
Rok za oddajo kompletnih referatov v skladu s predpisanimi pravili je do 5. aprila 2013. Po tem času bo zaprta
spletna stran, kjer se oddajajo referati. Zato vse avtorje
naprošamo, da oddajo svoje referate čim prej. Predviden začetek oddajanja referatov: 18. februar 2013.
Pri pravočasno oddanih referatih bo možen popravek
referatov, ki ne bodo ustrezali predpisanim pravilom.
Največ napak in vračanja referatov je bilo do sedaj narejenih z neupoštevanjem pravila prve strani. PRVA STRAN
REFERATA JE REZERVIRANA ZA SLOVENSKI IN ANGLEŠKI
NASLOV REFERATA, IMENA AVTORJEV IN KRATKE VSEBINE
V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU. Prva stran referata
bo objavljena v tiskani verziji "ZBORNIK POVZETKOV".
NASVET: Uporabljajte predloženi vzorec na spletni strani
www.cigre-cired.si. Številka vašega referata je objavljena
v teh Sporočilih (in tudi na spletu). Številke referata ni več
možno spreminjati. Koordinator za sprejemanje referatov
je Matej Čoga.
HOTELSKA NAMESTITEV REZERVACIJE HOTELA
Udeležencem konference ponujamo namestitev v hotelih Wellness Park Laško **** superior (188 sob) in
Zdravilišče Laško (157 sob), ki se nahaja v neposredni
bližini kongresnega centra.
CENIK
Cene po osebi na
dan
Nočitev z zajtrkom
v enoposteljni sobi
Nočitev z zajtrkom
v dvoposteljni sobi
Hotel Wellness
Park Laško
130 Evro - 25% =
97,50 Evrov
100 Evro - 25% =
75,00 Evrov
Hotel Zdravilišče
Laško
101 Evro - 25% =
75,75 Evro
81 Evro - 25%
= 60,75 Evro
Udeleženci konference bodo imeli 25% popust. Zato
je potrebno pri rezerviranju sob navesti udeleženec
konference CIGRE – CIRED.
Čeprav je rezerviranih preko 300 sob za udeležence
naše konference svetujemo, da čim prej rezervirate
hotelsko namestitev.
TEHNIČNA EKSKURZIJ
Organizator konference se dogovarja o dveh možnih
ekskurzijah v času odvijanja konference:
1. Obisk TE ŠOŠTANJ – blok 6, in
2. Obisk Pivovarne LAŠKO
O detajlih in prijavah boste obveščeni preko spletne
strani www.cigre-cired.si
Hotela Wellness Park in Zdravilišče
14
PRIJAVA NA KONFERENCO
PRIJAVNICA
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov, LAŠKO, 27. maj - 29. maj 2013
PODATKI UDELEŽENCA
Ime in priimek:
Podjetje:
Naslov:
Davčna številka:
Telefon:
CENA KOTIZACIJE
E-naslov:
brez DDV
z DDV
Člani združenja CIGRE - CIRED v letu 2012
220 EUR
264 EUR
Ostali posamezniki
250 EUR
300 EUR
Kotizacija vključuje konferenčne materiale (torba z zbornikom povzetkov referatov, programska knjižica, recenzijska
poročila sprejetih referatov, sponzorskimi informacijami in prilogami pokroviteljev, vstop v konferenčne dvorane,
pozdravni koktajl, vabilo na svečano večerjo in po-konferenčni CD z vsemi predstavitvami, popravljenimi referati,
recenzijami, študentskimi referati in Omizjem. CD bo dostavljen 30 dni po zaključeni konferenci samo tistim, ki
bodo imeli plačane kotizacije.
Vsem udeležencem konference, ki bodo vplačali kotizacijo do 1. maja 2013 se dostavijo konferenčni materiali na
naslov najkasneje do 17. maja 2013. Vsi ostali udeleženci dobijo materiale ob registraciji na recepciji konference.
PLAČILO KOTIZACIJE
Bančno nakazilo
Transakcijski račun: 02010-0015857817 NLB, Trg revolucije 2, SI-1000 Ljubljana,
davčna številka: SI83061991.
Namen nakazila: »Za 11. konferenco 2013«
Podpis:
Prijavnico pošlji po faksu 05997 2842 ali
e-pošti: [email protected].
Na osnovi prijave bo izstavljen račun.
Izdaja konferenčnih gradiv bo možna samo na osnovi plačanih kotizacij.
Prijavnica v elektronski verziji je na novi spletni strani www.cigre-cired.si
15
SPONZORJI KONFERENCE IN
RAZSTAVNI PROSTORI
Informacije in rezervacije
Prijave na spletni strani
www.cigre-cired.si
Tel/Faks: 05 9972842
Koordinator za sponzoriranje konference: JOŽE PERME,
e-mail: [email protected]
PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA
PRIZNANJA
Organizacijski odbor ponuja sodelovanje vsem potencialnim sponzorjem več možnih oblik sponzoriranja
prireditve. Konferenca ponuja izjemne priložnosti za sodelovanje v slovenskem elektroenergetskem prostoru.
Standardne možnosti sponzoriranja so:
- Zlati sponzor (5000 Evrov)
- Srebrni sponzor (4000 Evrov),
- Smart sponzor (3000 Evrov),
- Razstavljavec ( 2200 Evrov),
- Predstavljalec (1100 Evrov), in
- Oglaševalec (500 evrov).
Na razpolago je 18 razstavnih prostorov in več prostorov za postavitev razstavnih panojev.
V zadnji številki Sporočil je bil predstavljen Pravilnik o
priznanjih in vse podeljene nagrade do sedaj. Tudi letos
bodo podeljena priznanja slovenskim strokovnjakom,
ki so s svojim delom prispevali k uspešnosti slovenskega
in svetovnega elektrogospodarstva. Ob slovesnem odprtju 11. konference bodo podeljena priznanja:
1. Priznanje za življenjsko delo,
2. Plakete CIGRÉ za uspešno dolgoletno delo v elektroenergetiki doma in na tujem,
3. Priznanja za dolgoletno uspešno delo v slovenski
elektroenergetiki,
4. Pohvale za uspešno izveden projekt ali delo v obdobju med dvema konferencama.
Komisija za izbor nagrajencev Slovenskega združenja
CIGRE-CIRED v mandatu 2009 – 2013 je naslednja:
Predsednik
Član
Član
Član
Član
Mag. Vekoslav Korošec
(GZS, Ljubljana)
Prof. dr. Jože Pihler
(Univerza v Mariboru)
Prof. dr. Rafael Mihalič
(Univerza v Ljubljani)
Mag. Stane Vižintin
(EIMV, Ljubljana)
Metod Brešan
(Elektro Primorska, N. Gorica)
Kdo predlaga priznanja?
Za zlate razstavljavce bo na razpolago termin za predstavitev izdelkov, storitev, seminarja ali posebne izvedbe
sponzoriranja. Za zlate sponzorje je lahko največ šest kandidatov. Nekatera podjetja so že od samega začetka stalni
spremljevalci naših razstav. Razstavne prostore ponujamo
najprej stalnim partnerjem in potem novim partnerjem.
16
Predlagatelji priznanj so lahko samo člani strokovnega
združenja CIGRE-CIRED, kolektivni in individualni člani.
Kolektivnih članov je bilo v letu 2012 skupaj 41. Individualnih članov (redni, zaslužni in častni člani) je bilo v
letu 2012 skupaj 220.
Rok za oddajo predlogov je do 12. aprila 2013 do 12.00 ure.
Nagrajenci so pa lahko kdorkoli, ki izpolnjuje kriterije po
Pravilniku, in ni pogoj, da je član Slovenskega združenja
elektroenergetikov CIGRE-CIRED. Če bo predlagana
oseba izbrana se pričakuje od predlagatelja, da sodeluje
pri oblikovanju opisa, ki bo prebran na javni podelitvi.
44. konference CIGRE v Parizu 2012
ZAKLJUČKI S PLENARNIH SEJ ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV
44. KONFERENCE CIGRE V PARIZU 2012
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zaradi omejitev s prostorom smo v prejšnji številki objavili samo zaključke v štirih ŠK-jih (A1, A3, B2 in C1) od
šestnajstih študijskih komitejev.
V tej številki Sporočil objavljamo poročila za ostale študijske
komiteje.
ŠK A2 - Transformers
Poročilo pripravil: Tim Gradnik
Mednarodni študijski komite za transformatorje, ki mu
predseduje Claude Rajotte iz Kanade, je imel plenarno
sejo 30. avgusta 2012, z naslednjimi prednostnimi
temami:
1. Transformatorji v omrežjih prihodnosti
2. Eko transformator in njegova uporaba
3. Magnetni krog transformatorja
Na začetku seje s 450 udeleženci je predsednik predstavil aktivnosti študijskega komiteja - 12 obstoječih delovnih skupin in 2 novi, predstavil novo izdane brošure,
seminarje ter strategijo delovanja ŠK A2.
Prednostna tema 1 - Transformatorji v
omrežjih prihodnosti
V PT1 je bilo predstavljenih 15 referatov na temo sprotnega
nadzora transformatorjev (on-line monitoring), diagnostičnih algoritmov, dinamičnega ocenjevanja obremenljivosti
in vpliva transformatorjev na harmonike v omrežju.
Dr. Jos Wetzer (NL) Dr. Wetzer je v uvodnem predavanju
obravnaval globalne trende, ki oblikujejo razvoj elektroenergetskih omrežij prihodnosti - naraščajoče povpraševanje po električni energiji, okoljevarstvena odgovornost,
zmanjšanje dobave fosilnega goriva, staranje naložb, delovna sila, napredne tehnologije in zanesljivosti oskrbe.
Razvoja omrežja zajema široko lestvico obnovljivih virov in
skladiščenje, dolge razdalje in čezmejni prenos, priobalna
omrežja (Off shore), elektrifikacija prevoza, porazdeljeno
proizvodnjo in podobno. Upravljane premoženja prehaja
iz tradicionalno preiodičnega vzdrževanja na vzdrževanje
na podlagi upravljanja tveganj (asset managment).
Strokovni poročevalec za PT1, Carlos Dupont je vprašanja prispevkov delegatov komiteja SC A2 Pariškega
srečanja razvrstil med sledeče teme:
1. Kvaliteta delovanja sistemov sprotnega nadzora
(SSN) transformatorjev (TR): Ključno za učinkovito
aplikacijo SSN je nadzor točnosti vhodnih podatkov SSN
ter določitev ustreznih kriterijev za nadaljne ukrepanje
v primeru suma okvare (UK). Franscoske izkušnje kažejo na kompleksnost interpretacije rezultatov analize
plinov v olju pridobljenih iz SSN in vpliva obratovalnih
razmer na izmerjene vrednosti.
2. Sprotni nadzor skoznjikov VN transformatorjih:
Prispevek iz Poljske poroča o problemih pri spremljanju
stanja skoznjikov in nihanju tgδ and ΔC zaradi ambientalnih sprememb. Kot najbolj zanesljivo metodo
spremljanja stanja skoznjikov nemški prispevek priporoča uporabo napetostnika kot referenčne vrednosti za
določanje tgδ and ΔC.
3. MeOH kot indikator staranja trdne izolacija transfomatorja: Prispevek izFR in CA opisuje izkušnje z uporabo MeOH kot indikatorja staranja celulozne izolacije
transformatorja. Rezultati kažejo, da MeOh že v zgodnji
fazi staranja korelira z razgrajenostjo trdne izolacije,
vendar je njegova koncentracija občutljiva na temperaturo, kislost olja ter tesnjenje dilatacijskega sistema.
4. Tehnični in organizacijski problemi pri implementaciji in konsolidaciji sistemov sprotnega nadzora:
Prispevki iz Avstralije, Španije, Japonske, Poljske UK in
USA poročajo o težavah različnih uporabnikov s SSN TR.
Problemi so se nanašali na motnje v delovanju senzorjev vlage, plinov v olju, okvarah merilnih pretvornikov
na skoznjikih, na nedelovanje komunikacijskih vmesnikov, težave z licenčnimi rešitvami, lažnimi alarmi ali
motnjami zaradi napak v sistemu monitoringa, problemih z usklajevanjem on-line in off-line diagnostike, centralizaciji podatkov SSN ter pomanjkanju usposabljanja
operaterjev SSN.
6. UHV transformatorji: Prispevek iz Japonske poroča
o izkušnjah pri razvoju UHV transformatorjev v sledečih
stopnjah: razvoj glavnih komponent, testiranje prototipa, laboratorijsko testiranje izdelanega transformatorja
(1000 MVA) in poskusno obratovanje od leta 1996 z
delovanjem na 1,05 pu za obdobje približno 2500 dni.
Prednostna tema 2 - Eko transformator in
njegova uporaba
V uvodnem predavanju Paul Van Tichelen-a (BE) so
bili predstavljeni rezultati Evropske študije o trajnostni
17
politiki močnostnih in distribucijskih transformatorjev
(European Sustainable Product Policy Study on Power
and Distribution Transformers). Predstavljen je bil nabor
možnih ukrepov za doseganje trajnostnih cijev: znižati
gostoto toka, izbira optimalnih prevodnih materialov,
znižanje izgub transformatorja, izbira optimalnega tipa
preseka jedra (step limb core cross-section)itd. Izgube
na močnostnih in distribucijskih transformatorjih so odgovorni za okoli 2,6 % končne porabe energije. V pripravi
je nova EU zakonodaja, ki se nanaša na standardizacijo
načrtovanja eko-transformatorjev. Takšna zakonodaja
in standardizacija lahko podpre razvoj tržnih tehnologij
za izboljšanje eko načrtovanja in povečanje energijske
učinkovitosti.
Prispevek iz Švedske ocenjuje, da je 50 % (110 TWh)
izgub prenosa in distribucije (P&D) električne energije v
EU-27 mogoče pripisati močnostnim in distribucijskim
transformatorjem. Redukcija izgub v transformatorjih
je prva prednostna naloga zmanjševanja izgub prenosa
in distribucije.
Prispevek iz Francije predstavlja vplive tenderskega
povišanja faktorja kapitalizacije izgub na koncepte oz.
načrtovanje transformatorjev. Prvo povišanje faktorja
kapitalizacije izgub za 2.5 je pripeljalo do zmanjševanja izgub prostega teka za ca. 40 % za velike 400 kV (preko 300
MVA) transformatorje. Pri naslednjem povišanju faktorja
kapitalizacije izgub za 1.8 se je rezultat izgub prostega teka zmanjšal za nadaljnih 20 % izgube pod obremenitvijo
pa so se zmanjšale za 30 %. Ta izkušnja je dokazala, da
je povečanje kapitalizacije izgub najbolj učinkovit način
povečevanja učinkovitosti izgub transformatorjev.
Prispevek iz Japonske poroča o izkušnjah s sestavo
UHV transformatorja na terenu, ki je pripomogla k
zmanjšanju vpliva na okolje. Po zaključku tovarniških
testov so transformator (1500 MVA, tri faze, 500 kV),
razstavljen na manjše dele, prenesli na končno lokacijo
ter ga ponovno sestavili. Z uporabo metode montaže in-situ, ki je omogočila en trifazni namesto treh enofaznih,
se je količina potrebnih materialov zmanjšala: količina
bakrenih žic za 50 %, izgube transformatorja za 20 %,
celotna teža za za 35 % in površina namestitve za 40 %.
Prednostna tema 3: MAGNETNI KROG
TRANSFORMATORJA
Skupno je bilo predloženih 6 referatov razvrščenih na sledeče podnaslove: jedro in zasnove jedrne strukture, oblikovanje, temperaturno modeliranje, lastnosti materiala,
enosmerna magnetizacija in geomagnetsko inducirani
tokovi. Podrobnejši povzetek je dosegljiv na spletni strani
CIGRE.
18
Zaključek
Pariško zasedanje ŠK A2 se je zaključilo s potrditvijo naslednjega dogodka na Kolokviju, ki bo potekal v Zürichu
v Švici od 8. - 14. septembra 2013 v sodelovanju s ŠK
C4. Teme kolokvija so naslednje:
• Interakcija med transformatorjem in električnim
sistemom
• Izkušnje z uporabo prečnih transformatorjev
• Načrtovanje omrežij z upoštevanjem starajoče se
transformatorske populacije.
Podrobnejši opisi prispevkov so dosegljivi na spletni
strani CIGRE A2: http://www.cigre.org/Events/Session/
Session-2012/Special-reports
ŠK B1 – Insulated cables
Poročilo pripravil: Matjaž Keršnik
Študijski komite B1 je odgovoren za vse vidike v zvezi
z zemljskimi in podvodnimi izoliranimi kabelskimi
sistemi. Obseg dela SC B1 je teorija, oblikovanje, uporaba, proizvodnja, montaža, preskušanje, obratovanje,
vzdrževanje in diagnostični postopki za zemljske in
podvodne AC in DC kabelske sisteme.
ŠK B1 se je 28 in 29.8.2012 v Parizu sestal na 68. zasedanju pod predsedstvom g. Pierra Argauta še zadnjič
pod izvrstno podporo tajnika g. Yvesa Maugaina, ki ga
je po dvanajstih letih zamenjal g. Alain Gille.
Imenovani so bili novi člani iz Avstralije, Belgije, Kitajske, Nemčije, Italije, Švedske, Švice, Poljske, arabskih
zalivskih držav, Argentine, Avstrije, Izraela, Nove Zelandije in Romunije.
V ŠK B1 trenutno delujejo:
4 svetovalne skupine ki pomagajo predsedniku pri opredelitvi strateških in uporabniško usmerjenih ciljev, 13
delovnih skupin z jasnimi pogoji in vnaprej določenimi
roki, ki jih je odobril Tehnični odbor Cigre, 4 projektne
skupine, katerih dolžnost je pripraviti pravilnik za potencialne delovne skupine in posebna delovna skupina,
odgovorna za odnose z IEEE / ICC.
Poleg tega ŠK sodeluje v delovni skupini združeni z ŠK
B3 (transformatorske postaje).
Na zasedanju so bile obravnavane tri prednostne teme
in so pritegnile 26 referatov, ki dajejo zanimiv pogled na
sedanje trende in prihodnje stanje izoliranih kabelskih
sistemov. Zasedanju je prisostvovalo 280 udeležencev.
Na osnovi 26 prejetih referatov je Posebni poročevalec
Marco Marelli pripravil vprašanja, ki so na skupinsko razpravo 31.8.2012, pritegnili 50 prispevkov iz 14 različnih držav.
Utrinki preferencialnih tem:
Prednostna tema 1 novo inštalirani ali
posodobljeni kabelski sistemi in obravnava:
• zasnovo, inštalacijske tehnike, obratovanje
• težave, povezane z dolgimi kabli
Ta prednostna tema je pritegnila 9 referatov, ki so
zajemali:
• Delo in izzive za uresničitev povezave med Sardinijo
in celinskim delom Italije. Govorimo o ± 500 kV HVDC
podvodni povezavi z nazivno močjo 1000 MW v dvo-polni konfiguraciji. Glavni elementi tega projekta so
bili načrtovanje in namestitev enosmernih podvodnih
kablov problematičnih zaradi velike globine. V dokumentu je opisano tudi načrtovanje in delo, potrebno
za LCC (Line-commutated converters) pretvorniške
postaje in pripoveduje o uspešnem zagonu celotnega
sistema in kasnejši začetek komercialnega delovanja.
• Podzemno 220 kV kabelsko povezavo po urbanem
področju Buenos Airesa. Nivo magnetnega polja,
ki ga je zahtevala raven lokalnih javnih služb je bila
polovica regulative na nacionalni ravni. Celotna
povezava je bila pod to mejo, z izjemo spojk. Zato
so uporabili postopke za zmanjševanje polja: od
pasivne zanke, ki je najbolj stroškovno učinkovita
do feromagnetnih plošč in večje globine. Prvotno
magnetno polje so tako zmanjšali za več kot 50 %.
• Vzpostavitev 220 kV povezave v Cork Harburju,
Irska, ki vsebuje XLPE morske in zemeljske kable.
Glavni cilj povezave je preskrba prenosnega
omrežja v Cork Harbur z 876 MW močjo iz dveh
novih proizvodnih postaj. Cork Harbour Projekt je
uspešno zaključen in je trenutno v uporabi.
• Gradnjo dolge 380 kV dvojne povezave na Nizozemskem. Le ta je prisilila lokalnega SOPO naj razišče obnašanje EHV kablov v prenosnem omrežju.
V sodelovanju z drugimi SOPO so naredili študijo
katere rezultati so predstavljeni v prispevku.
• Večjo rabo VN podzemnih kablov v velikih mestih,
večanje okvarnih tokov in večanje dolžine osnovnih
odsekov kablov, ki so botrovali k nastanku programskega paketa za izračun prenapetosti v kovinskem
ekranu za različne standardne konfiguracije in za
različne kratkostične tokove. Na podlagi izračunov
je bil pripravljen Vodnik za uporabo v konkretnih
primerih, ki se pojavljajo na VN sistemih do 220 kV.
• Posodobitev RTP v Mehiki, ki je terjala namestitev
štirinajst 400 kV kabelskih sistemov v samo osmih
mesecih. Podzemna rešitev je bila izbrana zaradi
omejene razpoložljivosti prostora. EHV kabli z Al
plaščem so nameščeni v štirih galerijah, ki so prezračevane z naravno konvekcijo. Kabelski sistemi so
bili zasnovani in preizkušeni v skladu z IEC 62067.
• Posebne pribore, ki so pogosto dobra rešitev za
premagovanje določenih vprašanj, kot je T-spoj.
Na prednostno temo 1 je bilo postavljenih 5 vprašanj,
ki se nanašala na izhodišča za odločanje med AC in DC.
Prispevki so prikazali sedanje izkušnje za podzemne vode
in podmorske EHV- (Extra High Voltage -Zelo Visoka Napetost) AC povezave.
Drugo vprašanje se je nanašalo na okoljevarstveno politiko. Prispevki so poročali o nevarnostih in ugodnostih, ki
se upoštevajo pri planiranju, dizajnu in fazah konstrukcije,
podkrepljeno s praktičnimi primeri. Posebno osnovani
kabli in pripomočki so bili predmet diskusije na tretje
vprašanje, ki se je osredotočilo na poseben način za zagotavljanje zanesljivosti specialno zasnovanih komponent.
Razprava na to temo je vključila poročanje o izkušnjah
pripomočkov kot so nesimetrične spojke in Y-vezne sponke, kakor tudi politiko upravljanja in zmanjšanja stopnje
napake in časa popravila za kabelske sisteme.
Četrto vprašanje o hibridnih sistemih, ki vključujejo
podzemne in nadzemne vode in je spodbudilo povratne informacije o izkušnjah javnih podjetij in SOPO-jev.
Prispevki so govorili o različnih sistemskih ureditvah, o
koordinaciji zaščite in o orodju za modeliranje.
Peto in zadnje vprašanje je bilo o tradicionalnih in inovativnih tehnikah polaganja. Prispevki so obravnavali
učinkovito rabo obstoječih naravnih tunelov in vstopnih
odprtin v kanalih, zamenjave starih z oljem polnjenih
kablov, namestitev stebrov v globoke vertikalne tunele.
Celovitost, razprava o Preferenčni temi 1 je štela 23
spontanih prispevkov in bogato razpravo za vsa izpostavljena vprašanja.
Prednostna tema št. 2 – Najsodobnejša
tehnologija, trendi vrednotenja kabelskega
sistema, testiranje in monitoring
• Statični in dinamični vrednostni izračuni
• Kvalifikacija, tip, izvedenost, vzorčno testiranje in
testiranje po inštalaciji
• Diagnostika kabelskih sistemov
• Trendi za on line informacijsko spremljanje kablov
in opreme.
19
Ta prednostna tema je privabila 13 referatov, ki so bili
povzeti v Posebnem poročilu. Na vprašanja na temo
referatov je odgovorilo 24 pripravljenih prispevkov. Kot
vzpodbuda prispevkov, se je razprava 2. prednostne
teme začela z dvema povabljenima predstavitvama, ki
se nanašata na posvetovalno potrošniško skupino-Customer Advisory Group SCD1 in delovno skupino WG
B1. 35. Aktivnosti ŠK D1 so bile posvečene vsem tistim
delovnim telesom, ki se nanašajo na izolirane kable in
sicer tiste za materiale in tiste za metode testiranja.
Prvo vprašanje Posebnega poročevalca je bilo o matematiki in modeliranju in kako lahko nadalje izboljšamo znanje
o sedanjih kabelskih sistemih in možnosti inovacij. Nekaj
primerov je bilo izvedenih znotraj prispevkov, ki kažejo na
široko uporabo Metod končnih elementov. Ravno tako
je bila obravnavana tema »modeliranje«, z razvrščanjem
od molekularnega modeliranja za materiale in omrežno
modeliranje.
Drugo vprašanje je tangiralo testiranje in izkušnje ter
pričakovane izboljšave s pomočjo različnih metod testiranja, vključno z merjenjem delnih razelektritev kot
dodatnim orodjem. Prispevki so prikazali raznolikost
izkušenj in izboljšav relevantnih za prevzemne teste in
za ugotavljanje pogojev za zastarele vode.
Glavna tema tretjega vprašanja je bil termični monitoring
in upoštevanje dinamičnega ocenjevanja in pridobljeno
prakso na tem področju. Nekateri prispevki so pokazali,
kako lahko dobro načrtovano in izpeljani monitoring
vodita do znižanja stroškov ali prihrankov v poznejših
stopnjah življenjske dobe kabelskega sistema. Razprava
je razsvetlila tudi pomembnost programske opreme in
strojne opreme v sistemih termičnega monitoringa.
Nove diagnostične tehnologije so bile predmet četrtega
vprašanja, ki sprašuje o idealnem seznamu želja »wish
list«, ko gre za parametre in pojave, ki jih želijo spremljati
javne službe, končni uporabniki ali SOPO-ji. Prispevki
navajajo raznolikost potreb in opisujejo orodja, ki so že
na razpolago in uporabna. Razprave so tudi uvedle idejo
o bodočem opremljanju sistemov monitoringa, ker bodo
na voljo nove naprave in ker se pričakuje, da bo večina sistemov monitoringa bolj uporabnih proti koncu življenjske
dobe delovanja kabla.
Peto vprašanje je bilo o obvladovanju tveganj in konca
življenjske dobe kabelskih sistemov in še posebno o politiki izboljšav in potrebah po novejših orodjih. O različnih
izkušnjah so poročali in komentirali sodelavci, vključno
o določitvah življenjske dobe, želje o napovedi napak in
uporabnosti nedavne TB 358 o upravljanju preostale
življenjske dobe. Poročali so tudi o dosežkih in izkušnjah
posodabljanja MV – (srednje napetostnega) Sistema
(povečanje napetosti).
20
Preferenčna tema št. 3 – kabli v omrežju
bodočnosti
• Bodoče stopnje napetosti za AC in DC kable.
• Pretvorba AC kabelskih tokov v HVDC ( visokonapetostnih enosmernih tokov) obratovanje
• Nove pričakovane funkcionalnosti kabelskih sistemov.
Tema te Preferencialne teme je pritegnila 4 referate,
ki so povzeti v Posebnem poročilu. Pet vprašanj je
formulirano v Specialnem poročilu in za odgovor je bilo
pripravljeno 12 prispevkov.
Prvo vprašanje je bilo osredotočeno na nove materiale
in tehnologije, o najsodobnejši tehnologiji in pripravljenosti kabelske industrije za prehod iz stadija razvoja v
industrijsko uporabo.
Prispevki so bili osredotočeni na termoplastične materiale
na MV in HV AC aplikacije in na nano komponente za HVDC
uporabo in za materiale z zaostajanjem, odložitvijo vnetljivosti, s poudarkom, da so ta sredstva že na razpolago.
Drugo vprašanje, ki se nanaša na pametna omrežja, s
provokativnim vprašanjem: kakšno vrsto inteligence
naj bi pametni kabli imeli? Razprava je bila osnovana
na predpostavki, da bodo imeli pametni kabli optična
vlakna povezana z električnimi jedri in z dogovorom, da
se takšni kabli zahtevajo za akcije v realnem času, in
so v pomoč pri upravljanju z znižanjem tveganj in lahko
podprejo odločitve v upravljanju z premoženjem. Pričakuje se, da pametni kabli ustvarijo vrednost za SOPO.
Visoko temperaturni superprevodni kabli (HTS cables)
so bili tema tretjega vprašanja, ki se nanaša na odvijanje poskusnega projekta in se sprašuje kakšna je
predvidena bodoča in raznolika uporaba HTS kablov
(High Temperature Superdonducting Cables).
Prispevki so poročali o uporabi visokotemperaturnih
superprevodnih kablov.
Četrto vprašanje formulira, katere so izkušnje in študije
v delu v povezavi z možnimi kabelskimi sistemi, ki lahko
obratujejo v obeh AC in DC. Prispevki kažejo, da je ta tema
zelo zanimiva za SOPO-je, toda tudi poudarja, da je potrebno pridobiti primerno zaupanje v testno proceduro za
vsak od kablov pred njihovo uporabo. Poročali so o praktični izkušnji, ustrezni za MV srednje napetostne kable.
Celotana razprava o Preferenčni temi 3 je štela 20 spontanih prispevkov.
Zaključek
Posebni poročevalec je pripravil kratek povzetek razprave in se zahvalil sodelujočim za njihove visokokvalitetne
prispevke in publiko za uspešno razpravo. Predsednik
je zaključil sejo; zahvalili se je tudi posebnemu poroče-
valcu in tajnikom za pripravo in organizacijo sestanka.
Posebno priznanje je bilo namenjeno g. Yves Maugain-u, ki je tako zaključil 12-letni mandat kot tajnik ŠK B1.
kot direktno izmerjenih napetostih in tokih in iz njih
izpeljani impedanci oziroma izmerjeni frekvenci.
Modeliranje, nastavitve zaščite, prilagodljiva zaščita
ŠK B5 – Protection and Automation
Poročilo pripravil: Janez Zakonjšek
Plenarni seji ŠK B5 (Zaščita in avtomatizacija) je predsedoval Javier AMANTEGUI. Strokovna poročevalca za
dve prednostni temi sta bila Rodney HUGHES (PT1) in
Mladen KEZUNOVIC (PT2)
PT1: Vpliv bodočih omrežnih komponent
na koordinacijo sistemov za zaščito in
avtomatizacijo
Uvod
Razprava je zagotovila široko paleto dragocenih izkušenj, ni presenetljivo, z visoko stopnjo soglasja med
upravljavci elektroenergetskega sistema, z zmožnostmi
in upravljanjem naprav samih kakor tudi komunikacijskih sistemov. Pet tem izhaja iz razprave:
1. Vprašanja zaščite in avtomatizacije v zvezi z načrtovanjem in delovanjem elektroenergetskih sistemov.
2. Modeliranje, nastavitve zaščite, prilagodljiva zaščita.
3. Aplikacije / funkcije.
4. Procesna zbiralka: nekonvencionalni instrumentni
transformatorji & združevalne enote in pametno
stikališče.
5. Komunikacije, omrežja in informacije.
Problematika zaščite in avtomatizacije v
povezavi z načrtovanjem in obratovanjem
elektroenergetskih sistemov
Prispevki so predstavili obratovalne pogoje, ki pokrivajo
upravljanje prostranega sistema z obnovljivimi viri
energije, spremembe zaščitnih sistemov, ki jih narekuje
prehod iz radialnih na zankasta omrežja, širša uporaba
enosmerne energije, specializirani SARS, dinamične
obremenitve energetskih vodov, izguba napajanj in
WAMS za dušenje sistemskih oscilacij. Zankanje distribucijskega sistema in obnovljivi viri v njem ustvarjajo
velike izzive zaradi spreminjajočih se vrednosti tokov
okvar, dvosmernih pretokov energije, generacije v
zaščitnih conah, prosto priključeni transformatorji,
itd. Ti novi obratovalni pogoji zahtevajo visoko razvito
zaščito in upravljajoče mehanizme, ki temeljijo na več
Ta CIGRE forum pogosto razpravlja o naraščajoči potrebi po detajlnem in obširnem sistemskem modeliranju
(in v nekateri primerih tudi modeliranju Inteligentnih
Elektronskih Naprav (IED)) za optimiziranje nastavitev
sistemov zaščite in avtomatizacije. Ti referati še posebej
navajajo potrebne spremembe v tradicionalni filozofiji
za nastavitev distančnih con 1 in 3.
Ne glede na to ali je modeliran samo majhen ali bolj
obširen del elektroenergetskega sistema , so rezultati
samo tako dobri kot je model njegovih posameznih
elementov. Pred premislekom o tem ali so IED modeli
sploh na voljo, se poroča, da je težko dobiti precizne
modele generatorjev, transformatorjev, SVC, Statcom-ov, vetrnih elektrarn in podobno.
Vsekakor poročajo, takšno modeliranje v zadnjih nekaj
letih običajno pokaže, da je tradicionalna 3- stopenjska
distančna zaščita v svoji osnovi neprimerna. Rešitev
problema je najpogosteje prehod na vzdolžno diferenčno zaščito vodov, seveda, če ja na razpolago ustrezna
komunikacija. To pa je danes mnogo manjši problem
kot na primer pred tridesetimi leti. Vse to pa nato
izpodbija s stroškovno/koristnega vidika upravičenost
modeliranja same IED, če je glavni cilj potrditi upravičenost sistemov distančne zašite proti očitni enostavnosti rešitve z vzdolžno diferenčno zaščito.. Ko mreža
postane bolj kompleksna, preostane še analizirati, če je
spreminjanje politike služb za relejno zaščito že znak za
konec obdobja distančnega releja kot glavne tehnologije zaščite elektroenergetskih omrežji.
Tu so že pridobljene obsežne izkušnje o modeliranju
novih elementov elektroenergetskega sistema, neizpodbitno predhodnikov formalnega koncepta bodočih
omrežij, ki potrjujejo, da obstajajo sistemski fenomeni, ki
prej niso bili prisotni. To da misliti, da je potrebno namen
modeliranja verjetno spremeniti iz čistega ugotavljanja
specifičnih nastavitev distančnega releja v bolj povezana
vprašanja upravljanja, kjer bi izpolnjevali pogoje za geografsko prostran avtomatiziran kontrolni sistem. To se že
dogaja do neke stopnje na nivoju prenosa, kot poročajo
referati razvrščeni pod prvo temo tega poročila.
Nižje nivojska prenosna in distribucijska omrežja se tudi
spreminjajo iz enostavnih radialnih v bolj zazankane sisteme,
vgrajene generacije, dvosmerni tokovi električne energije,
variabilne kratkostične razmere in mnoge kompleksnosti
v povezavi z avtomatiziranimi distribucijskimi sistemi z
avtomatičnim odklapljanjem in ponovno vzpostavitvijo
21
napajanja. To lahko vodi v kompleks zahtev za modeliranje
distribucijskih omrežij in lahko privede do rezultatov, ki se
odražajo tudi v modelih prenosnega omrežja.
Aplikacije/funkcije
Razprava je poudarila potencial za spremembe v
tradicionalnih rešitvah v zaščiti in upravljanju. Vse to
je omogočeno z razpoložljivostjo visoko hitrostnih
komunikacijskih omrežij in standarda IEC 61850. Del
preučitve novih sistemov mora biti v zahtevah po visoki
zanesljivosti, ki vodijo v potencialno podvojitev teh sistemov ali nek redundantni mehanizem, ki bi zagotovil
normalno obratovanje elektroenergetskega sistema.
Procesna zbiralka: nekonvencionalni
instrumentni transformatorji, združevalna enote
ter pametno stikališče
Ta razprava kaže, da numerične vrednosti in nekonvencionalni instrumentni transformatorji nadaljujejo z
vzbujanjem velikega zanimanja toda obsežno širjenje
njihove uporabe je počasno. Nekatere mnenja kažejo
na to, da bo narejen premik od ožičenih transformatorskih postaj k osvajanju standarda IEC 61850 in širšemu
konceptu popolnoma digitalne postaje šele, ko bo rešen
ta očiten primanjkljaj dozorelosti/razpoložljivosti. Zagotovo obstaja potreba po zadevnih pilotnih projektih,
ki so skoncentrirani na primerjave učinkovitosti, utemeljitvami stroškov in koristi (cost/benefit), naučenih
uporabniških lekcij, s tem povezanih tehnologij (npr.
sinhronizacija časa 1PPS/IEEE1588-C37.238), splošne
specifikacije in vgrajene zahteve za testiranje uspešnega medsebojnega delovanja (interoperabilnosti).
Komunikacije, omrežja in informacija
Dostopnost in varnost komunikacijskih podatkov sta
kritični za obratovanje teh modernih shem in ni presenetljiv skupen pogled na vsako od prejšnjih tem, ki so
predstavljene v tem poročilu.
Tradicionalni sistemi zaščite so bili na splošno izvedeni
kot polno podvojeni in oddvojeni sistemi, ki so dovoljevali, da je bil en sistem delno ali popolnoma izven
delovanja brez izgub celotne funkcionalnosti.
Zmožnosti novega komunikacijskega sistema podajajo
možnost za osredotočenje na kriterije razpoložljivosti
kot mero o verjetnosti, da sistem ostane v obratovanju.
Ta je osnovan na istovetnosti metod za ugotavljanje
možne okvare pri neprekinjenem delovanju navadnega
ali dvojnega redundantnega omrežnega delovanja
mehanizmov, ki ne delujejo nujno na popolnoma ločeni
podvojenosti. Ta virtualizacija funkcij in prenos njihovih
22
vhodov / izhodov po komunikacijskih omrežjih ponuja
nove priložnosti za povečanje zanesljivosti z uporabo ne-kolizijskih poti kot tudi dinamično dodeljevanje funkcij v
posameznih IED-jih (vročih rezervnih IED-jih) v omrežju.
Seveda te zmožnosti zahtevajo različna vlaganja v
komunikacijsko opremo, same IED-je, konfiguracijo sistema in olajšave za podporo vzdrževanja in testiranja.
Omrežne arhitekture in funkcionalnost morajo biti zato
analizirane s strani zahtev za uporabo, stroške in koristi
pri uporabi RSTP/PRP/HSR komunikacije redundantnih
sistemov, v primerjavi s polno podvojeno in oddvojeno
zaščito in komunikacijskimi sistemi.
Zaključek
Sistemi za zaščito in avtomatizacijo so se razvijali več
desetletij in na splošno velja, da so »dobra industrijska
praksa«, verjetno izhajajoč iz mnogih slabih industrijskih izkušenj. Na drugi strani pa pričakujejo uporabniki
in industrija za bodoča omrežja še boljše rešitve.
Izziv za zaščito in avtomatizacijo je torej določiti naravo
zahtev novega sistema obratovanja in ponuditi nove
rešitve vendar pri tem ne pozabiti osnovna načela, ki
so zagotavljala varno, sigurno in zanesljivo obratovanje
elektroenergetskega sistema do danes. To zahteva
odprtega duha za nove zahteve in pripravljenost raziskovati, kako bodo nove tehnologije doprinesle celo
boljše rezultate, kot so bili predhodno doseženi.
PT2: Izkoriščanje in uporaba sistemov
zaščite in avtomatizacije za oddaljeni
dostop
Uvod
Oddaljeni dostop do sistemov zaščite in avtomatizacije
razdelilne postaje je relativno nov razvoj, ki je nastel iz
očitnih razlogov, ker je bilo možno iz pisarn, ki so bile
daleč proč od postaje, opraviti nalaganja podatkov iz IED-jev postaje in spreminjanja nastavitev v relejih in drugih
IED-jih. Koncept oddaljenega dostopa se nadalje razvija,
da bi prilagodil in uporabil edinstvene podatke sodobnih
IED-jev, ki se izražajo skozi sposobnost mnogostranskega
delovanja za obvladovanje podatkov, kakor tudi napredno
komunikacijo. Potreba po kibernetski varnosti in standardizaciji komunikacije v postaji in postopki oddaljenega
dostopa postajajo pomembnejši kot kdajkoli poprej. Kar
je novo, je sposobnost da se to stori na standarden način
z uporabo enega nabora komunikacijskih protokolov in
postopkov, kakor tudi njene avtomatizacije do nekega
mogočega obsega. Kot rezultat tega novega razvoja, so
lahko sedaj predhodno izpeljane številne namestitve z
mnogimi različnimi programskimi orodji poenostavljene
in poenotene ter omogočajo medsebojno obratovalnost
tudi za oddaljeni dostop. Medtem ko še nismo v točki,
kjer naj bi bili standardizirani pristopi za oddaljeni dostop
prevladujoča praksa, so določene uporabe oddaljenega
dostopa precej pogoste:
• Podatki SAS se lahko naložijo in analizirajo na
oddaljenih delovnih mestih v različne namene.
• Nastavitve v IED-jih v postajah, ki so del SAS, je možno posodobiti iz oddaljenega delovnega mesta.
• Vzdrževanje in diagnostika se lahko ravno tako
opravijo preko oddaljenega dostopa.
Zlasti ko več javnih podjetij po svetu uporablja postopke
za oddaljeni dostop, za izvedbo avtomatizirane analize
okvare in za podatke o motnji in oddaljeni spremembi
nastavitev IEDs. Sorodne CIGRE-jeve aktivnosti kot
2003 Colloquium v Sydneyju (PS#2: Automated Fault
and Disturbance Data Analysis) in Tehnična brošura, ki
poroča o delu delovne skupine WGB520 (New Trends
for Automated Fault and Disturbance Analysis) ilustrirata te napore.
Zahteve za uporabo
Dva referata, ki prihajata iz prenosnih podjetji, eden od
proizvajalca in trije z več so-avtorji iz prenosnih podjetji
in njihovih R&D organizacij, proizvajalcev in univerz se
osredotočajo na zahteve v zvezi s specifično uporabo
oddaljenega dostopa do naprav za registracijo in zaščitne releje.
SAS Rešitve z uporabo standarda IEC 61850
Razprava je bila osredotočena na vprašanje, kako
ugoditi potrebam za oddaljeni dostop z izvedbo rešitev,
ki koristijo prednosti IEC 61850 izvedbenih principov.
Kibernetična varnost postaja eno glavnih vprašanj, ko
gre za predlog o ali uporabo oddaljenega dostopa. Skoraj vsi referati se sklicujejo na to vprašanje in ponujajo
pronicljive pripombe in rešitve.
ŠK C2 – System Operation and Control
Poročilo pripravil: dr. Janko Kosmač
Študijski komite C2 je na tokratnem zasedanju izpostavil glavne izzive in deloma tudi rešitve s katerimi se
soočajo sistemski operaterji prenosnih sistemov. Kot
je bilo pričakovati so bile poleg klasičnih tem, kot so
razpadi in kritične situacije v omrežju v ospredju teme,
ki se vežejo na visok delež obnovljivih virov v omrežju. S
tega naslova so ključni naslednji obratovalni izzivi:
1. zagotavljanje prenosnih kapacitet in s tem povezano
dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti daljnovodov,
2. tranzientna stabilnost in
3. medsistemska nihanja nizkih frekvenc.
V okviru zasedanja je bila organizirana poldnevna delavnica na temo velikih sistemskih motenj »Workshop
on large disturbances«. Na delavnici je bilo podrobneje
prikazanih 5 razpadov ali delnih razpadov velikih
sistemov (Arizona in južna Kalifornija v ZDA, Japonska
2011, razpad zaradi poplav v Queenslandu v Avstraliji,
delni razpad Brazilskega prenosnega sistema in ter
delni razpad v Indiji julija 2012. Na seji je bilo prisotnih
med 150 in 200 udeležencev.
Sicer pa sta bili na zasedanju obravnavani dve prednostni temi, ki sta podrobneje obravnavani v nadaljevanju.
V sklopu SC C2 je bilo objavljenih 26 člankov, za katere
sta posebna poročevalca pripravila skupaj 16 vprašanj.
PS 1.: Metode za obvladovanje obratovanja
ob kombinaciji razpršene proizvodnje in
spremembah na odjemu z vidika operaterja
prenosnega sistema
• balansiranje virov (za dan vnaprej in za tekoči dan)
vzdrževanje frekvence, prekomerna proizvodnja
glede na odjem
• zmanjšane rotacijske vztrajnosti sistema
• upravljanje z zamašitvami, regulacija napetosti in
koordinirano nastavljanje regulatorja kota (Phase
Angle Regulator)
• merjenje in nadzor razpršene proizvodnje.
Za PS 1 je bilo prejetih 11 referatov iz 11 držav, za katere
sta poročevalca pripravila 8 vprašanj. Udeleženci so
prispevali 21 pripravljenih prispevkov in večje število
(vsaj 10) spontanih prispevkov.
Vključevanje vetrne energije, zmanjšanje rotacijske
vztrajnosti sistema, visoki gradienti spremembe proizvodnje in obratovanje agregatov ob napetostnem
upadu so ključni izzivi za upravljanje omrežja. Težave
jalove moči se v glavnem lahko rešijo s primernim
vlaganjem v kompenzacijske naprave.
Natančnost modelov je kritična za uspešnost analize in
razvoja EE sistema. Natančnost modeliranja se lahko
poveča s primerjavo modelskih rezultatov z dogodki iz
realnega sistema.
Angažiranje agregatov in ekonomske olajšave za prednostno dispeciranje je potrebno razviti tako, da upoštevajo
negotovosti v odjemu in proizvodnji energije z obnovlji-
23
vimi viri. To je mogoče doseči z robustno optimizacijo in
napredni algoritmi za vodenje sistema.
Upravljanja zamašitev v omrežju se lahko lotimo na več
načinov. Ti vključujejo vgradnjo FACTS naprav, vgradnjo
prečnih transformatorjev ali implementacijo primernih
tržnih mehanizmov. Tudi dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti je bilo obravnavano kot možna rešitev
problema. Bistveno je, da se operaterje v vseh centrih
vodenja, ki odpravljajo zamašitve primerno usposobi
ter da je njihovo ukrepanje koordinirano.
Vodenje sistema in koordinacija sekundarne regulacije
med centri vodenja regulacijskih blokov sta pomembna
mehanizma, ki preprečujeta proti fazno delovanje sekundarne regulacije v sosednjih sistemih, zato se lahko
stroški sistemskih storitev znižajo.
Izboljšanje regulacije frekvenca/moč je mogoča z rednim
posodabljanjem količnika regulatorja frekvence. Idealen
scenarij bi bilo posodabljanje količnika v realnem času.
Glavni cilj tehnologij za pametna omrežja je zagotavljanje prihrankov energije, varnost in stabilnost sistema
prek izmenjave podatkov, javnim ozaveščanjem in
uporabo distribuiranih virov. Pričakuje se, da bo razvoj
tehnologije za shranjevanje el. energije prispeval k
razvoju pametnih omrežij.
PS 2.: Metode za obvladovanje izzivov v EES z
vidika zavedanja in regulacije na različnih nivojih
• izmenjava informacij med TSO-ji za izboljšanje
zavedanja o stanju sistema pri medsebojno povezanih sistemih z večjim številom regulacijskih
območij
• koordinirano reševanje težav med sistemi
• procesiranje informacij, podpora odločanju in
tehnike za vizualiziranje
• izmenjava informacij med operaterji prenosnih
omrežij, izmenjava informacij med drugimi udeleženci tudi operaterji distribucijskih omrežij
Za PS 1 je bilo prejetih 15 referatov iz 10 držav, za katere
je bilo pripravljenih 8 vprašanj. Na vprašanja so udeleženci prispevali 24 pripravljenih in vsaj 15 spontanih
prispevkov.
V sklopu razprave je bilo povedano, da PMU enote in
sistemi WAMS omogočajo opazovanje dogajanja v velikih EE sistemih kot tudi, da ima merjenje s PMU enotami
uporabno vrednost v zaščiti. Obravnava pokazala, da je
kljub dokaj razširjeni uporabi v tem trenutku tehnologija omejena na spremljanje ključnih indikatorjev. Zato
se kaže velika potreba po praktičnih aplikacijah, ki bodo
pokrivale velika področja in bodo sestavni del zaščite
24
sistema. Sistemi WAMS so bili v številnih primerih koristno orodje za podrobne obratovalne analize različnih
dogodkov. Nekaj držav se je odločilo za vzpostavitev
omrežja PMU enot z namenom, da se pokrije celotno
nacionalno prenosno omrežje. Prisotni so se strinjali,
da se mora v bodoče delati na tem, da se poveča uporabnost visokoresolucijskih podatkov v obratovanju tj.
pri operaterjih sistema.
Predstavljeni referati napeljujejo na to, da se kaže
potreba po dodatnem in stalnem usposabljanju operaterjev, da bi lahko uspešno obvladovali obratovalne
situacije v velikih povezanih EE sistemih. Predlagano je
bilo tudi certificiranje operaterjev. Izpostavljene so bile
težave, ki jih povzroča vedno večji delež stohastične
proizvodnje iz obnovljivih virov, negotovost napovedi
proizvodnje iz teh virov in napoved odjema.
Koordinacija med operaterji, ki vodijo velike povezane
sisteme je izjemno pomembna. To je bilo obširno prikazano z referati iz regionalnih evropskih koordinacijskih
centrov. Dobro koordinirani ukrepi operaterjev zmanjšujejo celotne stroške ukrepov in potrebo po pretiranih
ukrepih posameznega operaterja. Takšni primeri so bili
prikazani za CORESO, SSC in TSC iniciativo.
Nove vizualizacijske tehnike so potrebne za prikaz spremenljivega stanja omrežja in same dinamike sistema.
Glavni namen napredne vizualizacije je to, da dovolj
zgodaj pritegne pozornost operaterja, ki nato lažje
ugotovi izvor motnje ali težav ter da se velike količine
podatkov prikažejo na operaterju razumljiv način.
Posebno dobrodošle so vizualizacije razmer za nekaj ur
vnaprej. To omogoči operaterju, da se pripravi na situacijo. Takšna tehnologija je pokazala uporabnost tudi na
drugih področjih kot je npr. kontrola zračnega prometa.
Prikazane so bile različne prakse iz velikih interkonekcij
vključno z ENTSO-E, CORESO, SSC, TSC v Evropi, BIPS iz
Amerike, GCC iz Srednjega vzhoda, Indije in Japonske iz
Azije. Poudarjeno je bilo, da večina motenj izvira iz pomanjkanja osveščenosti operaterjev o trenutni situaciji.
Razpravljali so tudi o rešitvi za povečanje osveščenosti.
Delovna skupina SC C2 WG2.21, ki se ukvarja z analizo
razpadov sistemov je poročala o vzrokih za 16 razpadov,
ki so bili podrobneje analizirani. Analizirala je primarne
in sekundarne vzroke za razpade. Ugotovila je, da so
primarni vzroki za razpade človeške napake, odpoved
komunikacij ali zaščite in odpoved primarne opreme.
ŠK C3 – System Environmental
Performance
Poročilo pripravil: Aleš Kregar
Mednarodni študijski komite (ŠK), ki obravnava okoljsko
problematiko elektroenergetskih sistemov in, ki mu je
predsedoval Antonio NEGRI iz Italije, je imel plenarno
sejo v sredo, 28. avgusta 2012, z naslednjima prednostnima temama (PT):
1. Sprejemljivost elektroenergetske infrastrukture v
javnosti,
2. Kako »zelena« bodo omrežja prihodnosti.
Delo tajnika je opravljal Michele PANELLA iz Italije.
Predsednik je odprl sejo s kratkim uvodom o poslanstvu in odvijanju aktivnosti ŠK in delovnih skupin.
Nato je povzel sedanje okoljske izzive, s katerimi se
sooča elektroenergetski sektor in osvetlil teme, ki so
jih zastavili v okviru CIGRE-jevih aktivnosti (klimatske
spremembe, naraščanje količine obnovljivih virov v
sistemu, zanesljivost in učinkovitost sistema). Nato je
predstavil posebna poročevalca:
1. ga. Flavia SERRAN iz Brazilije za PT 1 Sprejemljivost
elektroenergetske infrastrukture v javnosti in
2. g.Thomas SMOLKA iz Nemčije za PT 2 Kako »zelena«
bodo omrežja prihodnosti .
Sledilo je povabljeno predavanje ga. Antonelli Battaglini, izvršne direktorice Renewables-Grid-Initiative (RGI)
- Iniciativa za omrežje za obnovljive vire, z naslovom:
Pot k podpori: vključevanje javnosti. Ga. Battaglini
je pojasnila, da sta najmanj dve vrsti nasprotovanja
elektroenergetski infrastrukturi: lokalni in odpor »na
visoki ravni«, slednji ima ogromen politični vpliv, ker
oblikuje dojemanje ljudi. Najpomembnejši elementi za
sodelovanje javnosti se smatrajo: poštenost in informiranost, dostop do informacij, nepretrgana in stvarna
vpletenost, ki upošteva vse dele družbe, dialog in
obvladovanje spora, zavezanost in odgovornost. Ravno
tako obstajajo tudi trije glavni principi, ki jim moramo
slediti, ko pride do načrtovanja omrežja: izgradnja pravih omrežij; ki jih gradimo na pravi način in jih gradimo
pravočasno. V tem smislu mora načrtovanje postati
aktivnost, kjer sodelujejo vsi deležniki s svojim znanjem
za določitev pravilne rešitve. Le dejansko sodelovanje
deležnikov bo razpršilo dvome o potrebnosti omrežij,
ob upoštevanju socialno-ekonomskih in zdravstvenih
vidikov. Sledila je razprava o dveh prednostnih temah.
PT 1 SPREJEMLJIVOST ELEKTROENERGETSKE
INFRASTRUKTURE V JAVNOSTI
Po uvodu, ki ga je podala ga. Flavia Serran o glavnih
vidikih, ki so obravnavani v PT 1, je g. Hector Pearson
iz Velike Britanije, sklicatelj delovne skupine WG C3-04,
na kratko predstavil delo, opravljeno pri »Sodelovanju deležnikov pri trajnostnem razvoju«, ki je temelj
vsakega postopka (planiranje, gradnja in obratovanje)
umeščanja infrastrukture ob sodelovanju javnosti in
oblasti. Delovna skupina je sedaj zaključila svoj mandat
in bo kmalu izdala ustrezno tehnično brošuro.
WG C3-04 je ugotovila, da je sodelovanje deležnikov
pri umeščanju elektroenergetskih objektov v glavnem
pozitivno, z očitnimi koristmi. Vključevanje deležnikov
v mnogih državah presega z zakonodajo določen minimum, kjer je naraščajoč poudarek na transparentnosti
in promoviranju družbene odgovornosti.
Nekatera elektroenergetska podjetja sodelovanje javnosti razumejo kot angažiranje za »privolitev v poseg«,
in ne kot pozitivno sodelovanje. Ne obstaja skupna
metodologija za posvetovanja ali sodelovanje javnosti v
elektroenergetskem sektorju, temveč se posvetovanja
ali sodelovanje javnosti včasih razume kot krinka za
»prodajo«. Pogosto je javnost vključena pri konkretnih
projektih, toda zelo redko in malo pri razvojni politiki.
Obravnavanih je bilo 14 referatov, z 10 vprašanji, ki so
bila napovedana v posebnem poročilu; predstavljenih
je bilo 24 pripravljenih prispevkov. Razprava je povzeta
v sledečem delu tega dokumenta.
Vprašanje 1.1. Predstavljenih je bilo pet prispevkov na
to vprašanje.
Prispevki so opisali nekatera orodja in postopke za
identifikacijo, merjenje in izdelavo podrobne informacije o tveganjih v energetskem sistemu, ki so dostopne
javnosti. Na seji so bile prikazane: baze podatkov s
tehničnimi informacijami in o lokaciji projektov, znanstvene študije za določanje tveganj in področja meritev,
ki jih opravijo ljudje na svojih domovih.
Poleg soglasja, da bolj podrobne informacije zmanjšujejo družbeno zaskrbljenost in povečujejo sprejemljivost,
obstaja tudi zavedanje, da so podrobne informacije
samo del splošne podobe. Posredovanje teh podatkov
ne zagotavlja »samo po sebi«, da prebivalstvo spremeni
svoje dojemanje električnih in magnetnih polj ali ostalih
tveganj, ker je to interaktiven proces; mnogi faktorji vplivajo na odločitev osebe da sprejme ali zavrne tveganje.
Ljudje razumejo tveganja kot nepomembna, sprejemljiva, znosna ali nesprejemljiva v primerjavi z zaznavanjem
25
koristi. Ta zaznavanja so odvisna od osebnih lastnosti,
zunanjih faktorjev kakor tudi od narave samega tveganja. Identifikacija javne zaskrbljenosti in potencialnih
problemov so kritični za strategije in proaktivne pristope.
Ko se deležniki enkrat začno zavedati neke problematike,
bodo sprožili vprašanja, ki temeljijo na njihovi predstavi
in oceni tveganja. Ugotovljeno je bilo, da so vprašalniki
za ovrednotenje ravni zanimanja pred in po vsakem
postopku oziroma programu dobro orodje za oceno
zaznavnosti in učinkovitosti iniciativ pri ljudeh.
Vprašanje 1.2. Predstavljeni so bili trije prispevki na to
vprašanje.
Predstavljena komunikacijska orodja lahko razdelimo
v dve kategoriji: interaktivne komunikacije in širjenje
informacij. Interaktivne komunikacije, telefon, elektronska pošta, faks so uporabljene kot osebna komunikacijska sredstva, medtem ko elementarna in napredna
javna zborovanja so v uporabi kot javna komunikacijska
sredstva. Za širjenje informacije se uporabljajo splet in
brošure.
Izkušenost v pridobivanju informacij glede sprejemanja
in razumevanja informacij splošnega javnega značaja je
še vedno zelo omejeno. Vsi prispevki potrjujejo, da je
težko ugotoviti, katere vrste informacij so javnost in drugi deležniki sprejeli in, če so bile informacije pravilno razumljene. Najpogosteje se uporabljajo vprašalniki pred
in po srečanjih. Poudarjeno je tudi bilo, da predloženi
vprašalniki za pridobivanje informacij o javni predstavi
morajo biti posebno načrtovani za vsak tip projekta in
značilnosti lokacije. Pri razvoju projekta je treba upoštevati fizične, okoljske in socialno-ekonomske pogoje.
Vprašanje 1.3. Predstavljeni so bili štirje prispevki na
to vprašanje. Lahko jih povzamemo v dve glavni ugotovitvi.: (i) skladnost s standardi in zakonodajo so obveza
in glavni sestavni del našega predpisanega poslovanja;
vsekakor (ii) vidiki kot so strah in zaznavanja odtehtajo
zakonodajno vlogo z zagotavljanjem varnosti in zmanjševanjem zaskrbljenosti. Upoštevati je treba tudi javna
sredstva obveščanja. Nerazumevanje ali delno poročanje o znanstvenih dosežkih ima lahko odločilen vpliv na
sprejemljivost posega v javnosti.
Vprašanje 1.4. Predstavljenih je bilo pet prispevkov, ki
so obravnavali kritiko, težave, priporočila in predloge
v zvezi z obstoječimi postopki za sodelovanje javnosti.
Glavna kritika se je nanašala na postopke sprejemanja
odločitev o elektroenergetskem sistemu pri izvedbi
strateških presoj vplivov na okolje, pri presojah vplivov
26
na okolje, pri gradbenih dovoljenjih in obratovalnih dovoljenjih, kar jih naredi zelo nejasne za splošno javnost
in tudi za nekatere upravne organe. Drug vir nejasnosti
so razlike v podrobnosti med strateško presojo in
presojo vplivov ter med načrtovanjem rabe prostora in
nivojem dovoljevanja.
Opazili so nekatere razlike v pričakovanjih deležnikov,
ki so nastale zaradi: (i) zahtev po zaupnosti; (ii) kompleksnosti vključevanja vseh deležnikov pri odločanju o
obsežnih planih (npr. narodni); (iii) nekatere situacije,
kjer ni alternativ in je potrebno posegati na zaščiteno
področje ali ko ni mogoče preprečiti vplivov in tudi (iv)
taktiziranje nekaterih skupin, ki niso osredotočene na
alternativne možnosti ampak enostavno želijo blokirati
sleherno aktivnost, ali obratno, sploh ne sodelujejo,
temveč v nadaljnji fazi nasprotujejo nadaljevanju aktivnosti v katero koli smer.
Podan je bil predlog, da bi javnost morala biti vpletena že
prej (z možnostjo vplivati na možne alternative in optimizirati izbrane alternative). Večino težav bi se lahko obvarovali ali vsaj rešili v najzgodnejši fazi procesa umeščanja.
Okoljevarstveno revizijo so smatrali kot možno izboljšanje in kot mehanizem periodičnega nadzora obstoječih
vodov, z namenom, da se ovrednotijo sedanji vpliv voda
na okolje. Ta revizija bi se uporabljala kot orodje za večjo
sprejemljivost že obstoječega voda. Težave bi se pojavile
prej in nasprotovanje se ne bi razvilo v spor: sožitje lokalnega prebivalstva in voda bi bil tako precej lažji.
Izkušnje potrjujejo, da je pomembno, da sodelovanje
javnosti tudi podprto z medijsko podporo. Jasno mora
biti, kaj je dostopno za posvetovanje ter odločanje in
kaj ni. Povratne informacije o posvetovalnem procesu
bi morale biti dostopne splošni javnosti. Med glavne
udeležence štejejo: vlada, različne civilne iniciative, nevladne organizacije, univerze in različne okoljevarstvene agencije. Opisane so ključne prednosti sodelovanja
javnosti in posredovanja povratnih informacij.
Vprašanje 1.6. Predstavljen je bil en prispevek na
to vprašanje. Pomembna naloga za povečanje sprejemljivosti v javnosti za nove tehnologije je razširiti
možnosti odločanja in predstaviti družbene koristi in
korporativne koristi, pa tudi osebne koristi, in nadaljnje
zmanjšati okoljevarstvena in zdravstvena tveganja.
Nove tehnologije doprinesejo drug okvir, v katerem je
treba obravnavati dobavo energije.
Vprašanji 1.7. in 1.8. Pripravljeni so bili trije prispevki v
povezavi s koristnostjo.
Pomembno je, da so koristi zaznane in merljive z določe-
no in specifično metodologijo, ki mora biti trdna, da ne
bi izgubila verodostojnost pri nasprotujočih skupinah, če
bi jo smatrali kot pomanjkljivo, in jo imeli za neučinkovito
ali zaradi nje odložili projekt v postopku odobritve.
Predstavili so različna mnenja o koristnosti komunikacije za izboljšanje sprejemljivosti posega pri javnosti.
Eno od stališč je, da lahko komunikacije na pozitiven način
pripomorejo k izboljšanju sprejemljivosti pri javnosti, in
uravnavajo nagib k sprejemanju in vodijo k pozitivnemu
proaktivnemu sodelovanju skupnosti, če je pravilno
strukturirana in je precej bolj sprejemljivo kot neposredno
nasprotovanje brez sodelovanja. Na drugi strani v nekaterih državah splošna koristnost ne povečuje pripravljenost
posameznika, da sprejme osebno neugodnost. To ne
zmanjšuje NIMBY(Not in my backyard) »Ne na mojem
dvorišču« reakcije.
Vprašanje 1.9. Predstavljen je bil en prispevek na to
vprašanje. Nekateri odgovori so bili: (i) dostopnost
telefonskih klicev za vsako pojasnitev, ki jo potrebna
za informirano sodelovanje s strani osebja s posebnim
strokovnim znanjem; (ii) med posvetovalnim obdobjem, izdajanje več objav, predstavitvenih sej, tiskovnih
konferenc in delavnic z okoljevarstvenimi oblastmi; (iii)
seje za javno razpravo.
to vprašanje, ki je osvetlil vlogo serije pokazateljev, ki
pripomorejo k nepretrganemu izboljševanju procesa
upravljanja z obnovljivimi viri. Med razpravo so bile
obravnavane tri glavne teme :
(i) sodelovanje javnosti povzroča stroške, obravnava
alternativ v javnosti pa povzroča še dodatne stroške. Stroški niso zaznani kot pomembno vprašanje. Nadalje, alternative so lahko celo cenejše.
(ii) kako promovirati razprave odprte za civilno
družbo, z stotinami ljudi brez izgube nadzora.
Pojasnjeno je bilo, da obstajajo trije različni tipi
srečanj in dogodkov, glede na načrtovalno fazo in
javno usmerjenostjo, vendar je včasih potrebno
tvegati, da je vpletenih čim več ljudi. Potrebna je
dobra organizacija in mediacija srečanj.
(iii) Vrsta odločanja, v kateri javnost resnično sodeluje. To je splošna predstava, da bi javnost
imela nek vpliv, vendar ne sprejema neposredne
odločitve. Sporočilo, poudarja da je treba več
pozornosti nameniti notranjim pripravam na
komuniciranje za sodelovanje javnosti. Morda
notranje spremembe komuniciranja v družbi
olajšujejo ravnanje z javnostjo.
PT 2 KAKO »ZELENA« BODO OMREŽJA
PRIHODNOSTI
Na začetku seje je Thomas Smolka pripravil kratko
predstavitev glavnih vprašanj, ki so jih obravnavali v
desetih izbranih referatih za PT2 Kako “zelena” bodo
omrežja prihodnosti.
Obravnavali so 10 referatov, z 12 vprašanji, ki so bila postavljena v posebnem poročilu. Pripravili so 7 prispevkov.
Razprava je povzeta v sledečem delu tega dokumenta.
vprašanje, ki je predstavil dve alternativni metodologiji
integracije okoljevarstvenih vidikov v načrtovanje in konstruiranje prenosnih daljnovodov. Ena od metodologij je
merljivost zunanjih stroškov varstva okolja pri prenosnih
daljnovodov. Merljivost zunanjih stroškov omogoča analizo kompletnih stroškov – koristi, omogoča primerjavo
različnih rešitev z okoljskega stališča in omogoča določitev ustreznih omilitvenih ali nadomestnih ukrepov.
Avtor je priporočil uporabo dodatnih informacij kot na
primer rezultate analize stroškov v življenjskem ciklusu in
večkriterijske analize za komunikacijo z različnimi deležniki za boljše razumevanje in da se hitreje najde dogovor.
vprašanje, ki dokazuje, da uporaba različnih strategij
za polnjenje električnih vozil vpliva na emisije pri proizvodnji električne energije. Zmanjševanje je odvisno od
nadomestitve elektrarn z visokimi izpusti toplogrednih
plinov v analizirani državi. Za dosego tega cilja se lahko
uporabita ali strategija centraliziranega nadzora (zunanji nadzor postopka polnjenja s strani koordinatorja)
ali strategija decentraliziranega nadzora (avtomatsko
voden nadzor polnjenja z upoštevanjem omejitev lokalnega omrežja ali razpoložljivosti obnovljivih virov).
Prednosti strategij z centraliziranim nadzorom so na
primer zmožnost koordiniranja procesa polnjenja
z integracijo vetrne energije ali z zmanjševanjem
prezasedenosti v omrežjih. Decentralizirana strategija
polnjenja se lahko uporablja za zmanjševanje vplivov
distribucijskih omrežij in da se dovoli koordinacija procesa polnjenja v skladu z decentralizirano proizvodnjo
energije na primer preko foto napetostnih celic.
Vsekakor, morajo biti centralizirane strategije nadzora
za električna vozila prilagojena posamezni državi, ker je
vpliv proizvodnje energije za polnjenje električnih vozil
na okolje odvisen od inštaliranih elektrarn.
Rezultati izboljšanja kakovosti življenja veljajo za mestna središča kakor tudi za podeželje, če domnevamo,
da bo prodor sončnih elektrarn enak v obeh območjih.
27
vprašanje, ki je obrazložil, da je uporabljen poenostavljen
pristop kalkulacije za oceno potencialnih izboljšav v
energijski zadostnosti, ki je osnovan na določenih ocenah
v zvezi s tehnološkimi aplikacijami in prevzemom tarif.
Pomembno je poudariti, da se študijo ne sme smatrati za
končno podrobno analizo. Namesto tega je predstavljena
kot prva predhodna analiza, z navedbo ocen. To daje
bralcu razumevanje, kaj je mogoče z agresivnim razvojem
obstoječih tehnologij. Glavna vrednost študije je spodbuditi zavedanje in preskrbeti osnove za razvoj tehnično in
ekonomsko izvedljivega pristopa za energetski sektor ker
skuša doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
vprašanje, ki je prikazoval kako Geo-magnetični indukcijski tokovi (GIC) v energetskih sistemih, ki nastajajo med
magnetnimi nevihtami, povzročajo zasičenost transformatorjev, povzročajo harmonike, povečajo potrebo po
reaktivni moči in povzročajo pregrevanje določenih točk
transformatorja, kar lahko vodi do poškodbe transformatorja, padcev napetosti, napačnega delovanja relejev in
motenj stabilnosti sistema.
Vprašanje 2.7. Predstavljena sta bila dva prispevka
na to vprašanje. Francoski sistemski operater (RTE)
smatra, da je učinkovitost vzdržnega vzdrževanja in
razvojne politike treba vrednotiti z okoljskimi indikatorji
in še posebej z ogljičnim odtisom. Dejavnosti RTE v letu
2010 so povzročile izpuste SF6 v višini 32% vseh emisij
toplogrednih plinov. RTE je zmanjšal izpuste SF6 z 8,6
t na 7,2 t med leti 2007 in 2010 pri čemer je vgrajeno
blizu 500 t SF6 (od tega v GIS: 370 t in v odklopnikih:
130 t). Stopnja prepuščanja je bila približno 1,5%. V
letu 2010, se je RTE odločil zmanjšati izpuste SF6 za 20%
med 2010 in 2014 (od 7 t na 5,5 t). Vzdržnost je sedaj v
središču politike vzdrževanja. Ta ambiciozna smernica je
bila določena na podlagi opazovanj obstoječe opreme.
Drugi prispevek je prikazal Alstom-ovo ekološko rešitev za zmanjšanje vplivov njegove opreme na okolje.
Pred izvedbo aktivnosti je treba točno vedeti, kaj ima
največji vpliv v celotni življenjski dobi in kolikšne so te
količine. To je narejeno skozi izčrpno okoljsko analizo, ki
je bila izvedena za vsak proizvod posebej, tako imenovano ugotavljanje življenjske dobe. (LCA). Učinkovitost
Alstom-ovega modela tesnila je bila dokazana s strani
uporabnika: RTE je izpeljal podrobno analizo učinkovitosti tesnil med leti 2009 do 2011. Prikazani so rezultati
kakovosti tesnil glede na uporabljen material.
to vprašanje, ki prikazuje kakovostne kriterije, ki bi
28
morali biti upoštevani pri načrtovanju podzemnega
kablovoda. Glede na izkušnje v Sloveniji avtorji menijo,
da bi analiza zunanjih stroškov (LCC) lahko neznatno
pripomogla v razpravah z javnostjo, ker leta ne posveča
veliko zanimanja za stroške projekta. Vsekakor, multikriterijska analiza (MCA) doprinese več kot ponuja
LCC v razpravah z javnostjo, če ima mnenje deležnikov
možnost vplivanja na odločitev.
ŠK C4 – System Technical
Performance
Poročilo pripravil: dr. Igor Papič
Mednarodni študijski komite za tehnične značilnosti
sistemov, ki mu je predsedoval Carlo Alberto Nucci iz
Italije, je imel plenarno sejo v sredo, 29. avgusta 2012,
z naslednjimi prednostnimi temami:
1. Modeliranje in praktične izkušnje z medsebojnim
vplivom med novimi tehnologijami proizvodnje/
prenosa s pripadajočo močnostno elektroniko ter
prenosnimi in distribucijskimi sistemi.
2. Napredna orodja in tehnike za analize delovanja elektroenergetskega sistema s posebnim poudarkom na
stohastičnih metodah.
3. Zaščita pred udarom strele in koordinacija izolacije v povezavi z novimi tehnologijami proizvodnje in prenosa.
Strokovni poročevalci so bili Zia Emin, Danielle McNabb
in Alain Xemard.
Predstavljeno je bilo 29 referatov s 23 vprašanji:
• prednostna tema 1: 15 referatov in 10 vprašanj,
• prednostna tema 2: 8 referatov in 5 vprašanj,
• prednostna tema 3: 6 referatov in 8 vprašanj.
Bilo je več spontanih prispevkov in drugih točk razprave.
Prednostna tema 1: Modeliranje in praktične
izkušnje z medsebojnim vplivom med
novimi tehnologijami proizvodnje/prenosa
s pripadajočo močnostno elektroniko ter
prenosnimi in distribucijskimi sistemi
Obstoja znatno število proizvodnih enot, ki temeljijo na
napetostnem pretvorniku (VSC) in so bile inštalirane po
celem svetu v elektroenergetski sistem. To predstavlja nove izzive, ki morajo biti bolje razumljeni v smislu kakovosti
električne energije in elektromagnetne združljivosti. V
povezavi s tem je treba upoštevati široko uporabo proizvodnih enot na osnovi pretvornika in zmožnost tehnologij na
osnovi pretvornika, da sodelujejo pri regulaciji frekvence
elektroenergetskega sistema. Dodatno, obstajajo načrti
za velika omrežja na morju, ki v glavnem uporabljajo
tehnologije VSC HVDC, ki ravno tako postavljajo nove
zahteve pri modeliranju in razumevanju vprašanj tehnične
zmogljivosti, povezane s temi novimi omrežnimi topologijami. Drugo vidik, ki zahteva znatne raziskave, je medsebojni vpliv med temi napravami močnostne elektronike in
omrežjem in med samimi napravami, npr. sub-sinhronske
interakcije in regulacijske interakcije. Takšne raziskave
zahtevajo trifazne detajlne modele opreme.
Prednostna tema 2: Napredna orodja in tehnike
za analize delovanja elektroenergetskega sistema
s posebnim poudarkom na stohastičnih metodah
Jasno je, da ne-deterministično obnašanje elektroenergetskega sistema in povečano stohastično obnašanje
proizvodnje (npr. proizvodnja iz obnovljivih virov), nadalje
povečuje kompleksnost analiz delovanja elektroenergetskega sistema. Proučevanje in upoštevanje vseh različnih
možnih scenarijev na podlagi determinističnih analiz ni
izvedljivo. Tako postaja vedno bolj pomembno, da se
upošteva mnoge negotovosti in kompleksnosti v sistemu
s pomočjo uporabe analize verjetnostne zanesljivosti in
analize tveganja. Eden od ključnih izzivov je v razpolaganju
z ustreznimi informacijami. Številne aplikacije opreme za
spremljanje in nadzor naslavljajo potrebo po zbiranju ustreznih podatkov, več raziskav bo potrebno za pravilno uporabo teh podatkov. Bolj podrobno, vprašanje namestitve
odvodnikov, ki je lahko problematično zaradi pomanjkanje
prostora v obstoječi zaprti postaji, je bilo tudi omenjeno.
Študije vklopa transformatorja zahtevajo poznavanje tako
sistemskih parametrov kot tudi parametrov transformatorja. Odločilna vloga odklopnikov in delovanja odklopnikov je
bilo tudi obravnavano. Vedno bolj pomembne so naprave
za spremljanje in nadzor sistema in uporaba le-teh v sodobnih elektroenergetskih sistemih (pametna omrežja).
Večina sodobnih podatkov bo lastniškega značaja in
izmenjava bo lahko težavna. Odločilnega pomena je, da se
zagotovi zadostna razpoložljivost neodvisnih podatkov za
analize tveganja, da se ne zmanjša zanesljivost sistema.
Prednostna tema 3: Zaščita pred udarom strele
in koordinacija izolacije v povezavi z novimi
tehnologijami proizvodnje in prenosa
Pri tej prednostni temi je razprava potekala o več
vprašanjih:
(i) potreba po ponovnem ovrednotenju metod in
podatkov o udarih strele, ki se uporabljajo za
ocenjevanja vpliva udarov strele na prenosnih
vodih; to nalogo je prevzela nova delovna skupina WG C4.23,
(ii) potreba po raziskavah metod za ocenjevanje delovanja zaščite pred udarom strele ultra visokonapetostnih (UHV) nadzemnih vodov; to nalogo
je prevzela nova delovna skupina WG C4.26,
(iii) jasna potreba za resen vpogled v uporabo novih
naprednih modelov za določanje pogostosti
udarov strele na nadzemnih vodih (leader-progression model).
Mnogi kolegi so podali komentar, da je čas, da se vloži
znaten napor v razvijanje boljših modelov in jih dati v
uporabo inženirjem pri načrtovanju. Dodatno so bili
predmet obravnave proizvodnja iz obnovljivih virov in
potreba po EMTP modelih za proučevanje hitrih prehodnih pojavov, povezanih s tehnologijami, ki temeljijo
na pretvornikih. Prav tako je bila predmet obravnavane
potreba po hibridnih orodjih, ki vključujejo modele
FDTD (finite-difference time-domain) in EMTP modele.
Numerična elektromagnetna metoda, ki jo obravnava
delovna skupina WG C4.501, je bila omenjena kot
uporabna komplementarna metoda drugim pristopom.
Carlo Alberto Nucci je kot predsednik ŠK C4 zaključil
svoj mandat, na seji študijskega komiteja je vodenje
prevzel novi predsednik Pouyan Pourbeik iz ZDA.
ŠK C6 – Distribution Systems and
Dispersed Generation
Poročilo pripravil: dr. Zvonko Toroš
Predsednik: Nikos Hatziargyriou (Grčija) Tajnik: Christine Schwaegerl (Nemčija)
Posebni poročevalci: Geza Joos (PT1. Načrtovanje in
obratovanje aktivnih distribucijskih omrežij vključno z
razpršenimi viri (DG), integracija shranjevanja in povpraševanja električne energije Demand Side Integration (DSI))
Joao A. Pecas Lopes (PT2. Vključitev električnih vozil
(EV) v elektroenergetski sistem)
Joseph Maire (PT3. Oskrba z električno energijo v ruralnih in oddaljenih področjih vključno otokih)
Prednostna tema 1: Načrtovanje in obratovanje
aktivnih distribucijskih omrežij vključno z
decentralizirano proizvodnjo in integracijo
shranjevanja in povpraševanja električne energije
Seja PT1 (8h45 – 12h45, in 14h00 – 15h30) je bila
zasnovana s tremi naslovi, ki so obravnavali teme v
29
17 prispevkih. V celoti je bilo predloženih 38 pisnih
prispevkov na 23 postavljenih vprašanj. Nekatere teme
iz razprav vsebujejo:
potrošnikov po uporabi dinamičnih tarif. Poudarili so
tudi omejitve v uporabi podatkov pametnih števcev s
strani upravljavcev prenosnega sistema (TSO) (Q1.8).
a) Aktivna distribucijska omrežja – splošne ocene,
izvedba, obratovalna vprašanja, razvitje pametne
merilne naprave- Vprašanje Q1 do 1.8, 18 prispevkov, za 6 referatov.
Vprašanja o odgovornosti, obveznosti, in zanesljivosti
ter varnosti dobave, so bila obravnavana v zvezi z zanesljivostjo izračunov za porazdeljeno proizvodnjo, ki sloni
na uporabi informacij v zvezi s vrstami okvar opreme in
orodij za napovedovanje, kot odgovor na prispevke pod
vprašajem Q1.1.
Analize stroškov in koristi za Volt/Var regulativo za poslovne procese, so bile izvedene na številnih primerih. V
enem primeru so bili rezultati uporabljeni za povečanje
vlaganj s strani energetskega regulatorja (Q1.3).
Obravnavana so bila tudi vprašanje ali bi bilo lahko dovoljeno in uporabljeno krmiljenje napetosti s strani razpršenih proizvajalcev. Poudarjeno je bilo, da standardi kot
IEEE 1547 in obratovalna navodila upravljalcev omrežja
na splošno tega ne dovoljujejo. Vendar, potekajo razprave o izvedljivosti, kar se odraža iz dodatka standardom,
kot je dodatek IEEE 1547.8, v študijah in pilotnih projektih v industriji ter raziskovalnih centrih (Q1.4).
Glede primernosti razvijanja standardov za specifikacijo pametnih števcev, je bilo poudarjeno, da takšni
standardi ne obstajajo in da javne službe po navadi
izdajo specifikacije, ki so osnovane na njihovih potrebah in obratovalnih izkušnjah. Predlagano je, da bi bili
lahko taki standardi zaželeni, če bi delovanje pametnih
števcev razširili in jih vsestransko uporabili (Q1.5).
V odgovoru na vprašanje o uporabi podatkov pametnega
števca za upravljanje prenosnega električnega omrežje
(Q1.6), so v razpravi poudarili, da bi lahko to služilo v
aplikacijah kot so regulacija frekvence, spremljanje
proizvodnje iz sončne energije, in za skupno uporabo.
Nove možnosti uporabe pametnih števcev bi lahko bile
pri odkrivanju napak, prepoznavanju tržnih izgub, zaznamovanju prezasedenosti omrežja in v predvidevanju
oziroma napovedovanju napetostnih profilov in v druge
namene. Postavljeno je bilo vprašanje o zasebnosti in
varnosti merilnih podatkov (Q1.7).
Glede upravljanja z energijo, je bila podana pobudo za
uporabo »zelenega gumba« (izvedeno EPRI-USA, sponzoriranje DOE), ki jo je podprlo 70 javnih služb, da se
vključi porabnike v izravnavo napetosti. Navedeno je tudi
bilo, da so podatki na voljo, v standardiziranem formatu,
in dostopni upravlajlcem. Druga vprašanja, ki so bila postavljena, vključujejo potrebo po naraščanju zavedanja
b) Aktivna distribucijska omrežja – zahteve modeliranje,
podatki in standardi- 5 vprašanj na prispevke – Q1.9
do 1.13, 7 prispevkov- 4 referati
Razprava je potekala o pomembnosti analiz stroškov koristi za tehnologije pametnih omrežij.
Poudarjeno je bilo, da je EPRI izdal študijo in metodologijo za pomoč pri sklepanju poslov in ovrednotil stroške
in koristi. Podobno raziskavo so izvedli v Evropi. Izpostavljeno je bilo nekaj težav pri sklepanju poslov, vključno
z utemeljitvijo za zahtevana velika vlaganja in vprašanje
razporeditve prihrankov. Zaradi finančne vzpodbude,
stimulativnih paketov, in izvajanja demonstrativnih
projektov s strani vlad, je prišlo do razvoja mnogih
primerov projektov pametnih omrežij. Navedeni so bili
primeri, kjer niso bili projekti ugodni za odjemalce in bi
lahko bili izpeljani preko javnih služb. (Q1.10).
Uporabljeni so bili simulatorji za integracijo razpršene
proizvodnje v sistem v realnem času. Pokazala se je potreba po vključevanju informacijskih in komunikacijskih
tehnologij, ki omogočajo obravnavo posebnosti kot so
sinhronizacija, ki lahko vpliva na obratovanje. V nekaterih
primerih se je pokazala potreba po vključitvi upravljanja
z energijo in zahtevi po lokalnem upravljanju.(Q1.13).
30
c) Upravljanje z velikim številom distribuiranih virov
energije, vključno skladiščenjem električne energije,
električnimi vozili in odziv odjema – Q1.14 do 1.23, je
bilo podanih 13 prispevkov – 7 referatov
Naraščajoče število razpršene proizvodnja električne
energije spremljajo operaterji distribucijskega omrežja.
Nekateri operaterji so poudarili, da niso spremljali teh
proizvajalcev z močjo manjšo od 1 MW. Proizvedena distribuirana proizvodnja ni vključena v izravnavo profila
odjema (Q1.14).
Izvedenih je bilo veliko primerov skladiščenja električne energije, ki omogočajo bolj stabilno obratovanje in
zmanjševanje konic. Poudarjena je bila tudi potreba po
standardizaciji modelov naprav za skladiščenje električne energije, ker sedanji široki spekter razpoložljivih
naprav otežuje komparativno ovrednotenje.
Omenjeno je bilo tudi, da je koncentrirano skladiščenje
električne energije na nivoju transformatorske postaje,
na primer, boljša rešitev kot distribuirano skladiščenje.
To tudi dokazuje, da je tak koncept bolj učinkovit in
cenejši. Ostala vprašanja so se nanašala na vključevanje potrebe po uvedbi regulatorjev v upravljanje
skladiščenja električne energije, in da bi skladiščenje
moralo vključiti tudi skladiščenje toplotne energije
poleg skladiščenja električne energije (Q1.16).
Glede na vključitev porabnika v upravljanje povpraševanja po energiji, so poudarili, da je težko prepričati
ljudi in jih spodbujati. Dokazano je bilo, da nekatere rešitve vključujejo dnevne diferencirane cene, čiste tržne
signale in sporočila uporabnikom (Q1:217).
Glede vloge proizvajalcev električne energije iz razpršenih virov pri oskrbi z električno energijo, je bilo
ugotovljeno, da jih je težko prepričati ali zainteresirati
za ta proces. Poudarjeno je bilo, da nekatere rešitve
vključujejo cenovno ugodnejše dnevne cene električne
energije in tako dajejo pozitivne signale odjemalcem.
(Q1.17). Distribuirani proizvajalci bi lahko opravljali sistemske storitve, kot na primer napetostno in frekvenčno
regulacijo. Poudarjeno je bilo, da na splošno trenutno
obratovalna navodila in standardi, kot so IEEE 1547, ne
dovoljujejo izvedbo takšnih funkcij, zaradi pomembnih
vprašanj, med drugim, izolirano otočno obratovanje.
Vsekakor pravila se razvijajo zato, da dovoljujejo distribuirani proizvodnji aktivno sodelovati v sistemski podpori,
na primer pri nizkonapetostnem profilu. V tem kontekstu
velikega prodora proizvodnje iz distribuiranih virov, bi
lahko zahtevali, da ponudijo sistemsko podporo (Q1.18).
Razprava je zajela vprašanjih nezaračunavanja posredovanja podatkov trgu električne energije na bazi prostovoljnega sodelovanja. V nekaterih državah so poizkusni
primeri prostovoljnega vključevanja v nasprotju z obveznim vključevanjem. Vprašanje izvedljivosti dnevnega prilagajanja cen, na osnovi za dan v naprej objavljeno ceno,
je bilo ocenjeno kot preveč zapleteno za stranko (Q1.21).
Vprašanje omejitve moči obnovljivih virov kot rešitev
za ravnanje s presežki proizvodnje je bilo predmet
številnih razprav.
Predstavljena je bila trditev, da so neodvisni operaterji
vetrne energije pripravljeni, da prostovoljno zmanjšajo
svojo proizvodnjo, če se to od njih zahteva, glede na to,
da je vpliv na proizvedeno celotno energetsko omejen
na približno 2 do 5% največ in da se takšno zmanjšanje
lahko zahteva zelo redko. Poudarili so tudi, da je višina
zmanjšanja odvisna do razpona ravni vetra in od nekaterih drugih pogojev, takšnih kot je na primer prezasedenost omrežja. Drugi pa so zopet argumentirali, da bi
morali proizvajalci električne energije biti upravičeni do
kompenzacij, in takšno merjenje je bilo uporabljeno v
nekaterih državah. Poudarjeno je bilo, da so nekateri
proizvajalci vetrne energije, čeprav niso proizvajali
energijo, še vedno lahko opravljajo sistemske storitve,
kot primer primarna frekvenčna regulacija, za katerega
obstaja trg in finančna kompenzacija (Q.1.22).
Prednostna tema 2: Integracija EV v energetske
sisteme
Šest referatov je obravnavalo integracijo električnih
vozil - EV v omrežja s področja te prednostne teme.
Glavna vprašanja so se nanašala v glavnem na:
a) EV in pametno omrežje/ mikro pametna omrežje,
kakor tudi povečanje obsega obnovljive energije,
ki vodi k iskanju ustreznih tehnologij in naprednih
pristopov za nadzor.
b) Identifikacija sprememb v obratovanju sistema, ki so
potrebne za preprečevanje vplivov zaradi obširnega
razvoja oziroma uporabe EV.
c) Identifikacija zahtev standardov za EV obračunavanje
infrastrukture.
d) Namestitev merilnih naprav za EV.
e) Potreba po zagotovitvi interoperabilnost za hitro
polnjenja za poenostavitev uvajanja EV.
f) Določiti specifikacijo za načrtovanje bodočih sistemov
dobave električne energije za hitro polnjenje baterij
za vozila, da bi se ognili spodbudam lokalnemu distribucijskemu sistemu.
Sedem vprašanj se je odvijalo na osnovi razprave pod
temi naslovi. Spodaj so povzete pomembne razprave
na osnovi 9 pripravljenih prispevkov med sejo. Dodatni
prispevki so se tudi pojavili med razpravo.
Pomembni zaključki teh razprav so:
1. Najbolj pomembno je ugotavljanje nadzora in obvladovanje rešitev za odstranitev negativnih vplivov,
ki jih EV lahko prinesejo v obratovanje elektroenergetskega sistema. Specifična orodja so potrebna za
ovrednotenje sistemskih vplivov in tveganj zaradi
prisotnosti EV kakor tudi izvedbo analize stroškov in
koristi. Najbolj pereči problemi so zaradi pričakovanja povečanega prodora EV, ki bi potekali v distribucijskih omrežjih, posebno v NN omrežjih.
2. Upravljalci EV so novi igralci na trgu z električno
energijo, ki bodo upravljali integracijo EV v elektroenergetski sistem ob pogojih udeležbe na trgu.
V bodočnosti bo potrebno uvesti močno povezavo
med upravljalci EV in SODO-ji za uravnavanje profilov
polnjenja na dnevnem trgu z električno energijo. V
tem okviru je treba opredeliti definicijo pretoka
informacij in komunikacijski protokol.
3. EV lastniki pričakujejo, da bodo privilegirani odjemalci
ne glede na to, da bodo napolnili svoje baterije kadarkoli in brez kakršnih koli omejitev s strani omrežja.
Vsekakor je fleksibilnost EV baterijskega polnjenja in
dejstvo, da so lahko cene električne energije različne
iz obdobja v obdobje, odjemalce pripravilo to tega, da
se bodo pridružili rešitvam nadzorovanega polnjenja.
31
4. Z načrtovanjem EV rešitev v povezavi z razvojem AMI
s strani omrežja ali javnih podjetij, se bo povečala
interoperabilnost, ko bo EV polnjenje standardizirano na isti osnovi kot distribucija električne energije.
Iniciative za pametnega omrežja, standardizacijo
izvedbe procesov, opreme in sistemov, ki so jih na
splošno vodila elektroenergetska distribucijska podjetja bo sedaj lažje. Predlagali so, da naj bi fiksna merilna mesta bila bolj integrirana z elektroenergetskim
omrežjem, ker je to lažje implementirati in doprinese
k cenovno učinkovitim rešitvam. V tem primeru
lahko merilne naprave električne energije služijo kot
povezovalna točka, ki bo pripomogla k upravljanju s
provizijami pomožnih dejavnosti za upravljalce EV.
5. Napoved polnilnih profilov, takšnih, ki vključujejo
spremenljivost profilov, so ključne za polno integracijo
električnih vozil v električno omrežje. Ta napoved bo
lahko delovala z geografskimi namestitvami polnilnih
profilov, ker bi dokazovala veliko razliko od pokrajine do
pokrajine. Takšno nalogo bi dodelili upravljalcem EV.
6. Standardizacija komunikacijskih rešitev med EV in
upravljalci EV / SODO-ji in standardizacijo infrastrukture
polnjenja, vključno s polnilnimi mesti, je potrebno še
nadalje razvijati. Evropski izdelovalci EV in organi za standardizacijo podpirajo pripravo mednarodnih standardov,
ki so jih razvili in objavili v IEC 61851. Dodatni napor je
potrebno vložiti skupaj z organi za standardizacijo, da bi
dosegli, da bi standardi lahko zadostili naprednim potrebam, kot jih zahteva sprejetje paradigme pametnih
omrežij v cilju upravljanje polnjenja EV baterij.
7. Da bi učinkovito integrirali EV-jev v distribucijska
omrežja, morajo komunikacijske zahteve za EV-je
postati bolj učinkovite glede na zanesljivost.
8. Osnovna za optimizacijo procesov EV polnjenja bi lahko
dosegli skupaj z EV in z operaterjem elektroenergetskega
sistema. EV bi morala omogočiti nadzorovano baterijsko
polnjenje, z vključitvijo parkirnega časa. Napovedi obnovljive proizvodnje v povezavi s trenutnim in predvidenim
stanjem elektroenergetskega sistema bi morali dajati
SODO-ji upravljalcem za polnjenje baterij EV-jev.
Prednostna tema 3: dobava elektrike
podeželskim in odmaknjenim področjem
vključno otokom.
Prejetih je bilo 6 referatov, ki prihajajo iz Avstralije, Kitajske, Grčije, Nove Zelandije in Španije. Večina avtorjev je
vključenih v javna podjetja, nekateri prispevki prihajajo
iz raziskovalnih centrov, univerz in proizvajalcev.
Kot uvod v razpravo, je podčrtano, da je skupni imenovalec za vse te referate gospodarstvo v podeželskih in
32
odmaknjenih področjih. Ta položaj odpira priložnosti za
nove rešitve in inovacije in olajšuje pripravo poslovnega
modela. Druga skupna točka je povezanost z ambicioznimi cilji za vključevanje obnovljivih virov. Problemi
tehnične narave so se povečali zaradi nepovezanosti z
ostalimi elektroenergetskimi sistemi.
Prvo vprašanje je bilo o vlogi dizel agregatov v teh
sistemih: poceni, robusten, fleksibilen do določenega
obsega, lahek za vzdrževanje, zdi se, da je še vedno
primeren za nekaj časa, toda njegov vpliv na okolje
je potrebno zmanjšati. Dve glavni poti se pokažeta:
uporaba bio-goriva v povezavi z obnovljivimi viri energije. V takih izoliranih mestih, so nekateri od njih že
konkurenčni, če upoštevamo ceno goriva in njegovega
prevoza. Rešitev te naloge je odvisna od značilnosti
alternativnih virov in v povezavi z zanesljivostjo in predvidljivostjo napovedi. Vetrna in sončna energija je lažje
obvladljiva s povezavo s hidro in geotermalno energijo.
To odpira drugo vprašanje o načinih za kompenzacijo
nezadostne fleksibilnosti dizelskih agregatov nasproti
vetrne in sončne proizvodnje z grobimi prekinitvami, v
povezavi z zahtevo po vzdrževanju stabilnosti sistema.
Na drugi stani prekinitve povzroča težave s frekvenčno
regulacijo in narekuje uporabo baterijskega sistema. Več
primerov kaže, da je tak sistem dosegel industrijsko raven
in pravilno deluje. Vsekakor je draga oprema za skladiščenje ponovno odprla razpravo o mejah dopustnega obratovanje s pomočjo dizel agregatov ob ohranitvi njihove
življenjske dobe.
Zanimiva alternativa je lahko Diesel UPS, ki tako povečuje stabilnost sistema ob zmanjševanju negativnih
vplivov ob prekinitvah delovanja dizelskih naprav. O
tem je še zelo malo pozitivnih izkušenj.
Tretje vprašanje je obravnavalo napore za optimiziranje
velikosti komponent in obratovalna navodila za zmanjševanje vpliva razpršene energije iz obnovljivih virov.
Pomemben dejavnik je vzdrževati primerno ravnovesje
v mešani proizvodnji. Izboljšuje se stalni nadzor nad
obratovanjem zahvaljujoč stalnemu nadzoru v realnem
času, izboljšanju napovedi proizvodnje, regulaciji napetosti, kadar je na voljo, z upoštevanjem fleksibilnosti
najprej velikih odjemalcev, in v bodoče skladiščenju
energije z uporabo različnih razpoložljivih tehnologij,
ko bodo te rešitve stroškovno učinkovite. Pri tem je
seveda pomembna velikost sistema: obširnost sistema,
geografska razpršenost prekinitev proizvodnje.
Zadnje vprašanje je bilo o uporabi Stand Alone Power
System-a kot alternative za obnovitev podeželskih oddaljenih distribucijskih vodov, kot je opisano v referatu.
Pristop je precej nov. Njegov sprejem s strani lokalnih
oblasti in regulacije je na splošno zelo odvisno od poslovnega modela, ki bi moral biti privlačen v primerjavi
s stroški obnove in vzdrževanja voda (poseki, …) z isto ali
tudi povečano kakovostjo oskrbe za končnega odjemalca.
ŠK D1 – Materials and Emerging
Tests Techniques
Poročilo pripravil: Tim Gradnik
Mednarodni študijski komite za materiale in nove tehnike testiranja, ki mu predseduje Josef Kindersberger
(NEM), je imel plenarno sejo 28. avgusta 2012, z naslednjimi prednostnimi temami:
1. Dielektrične lastnosti in staranje izolacijskih materialov
2. Tehnike testiranja za ultra-visokonapetostne (UHV)
naprave, vključno z enosmernimi HVDC napravami
3. Diagnostične metode in orodja
V uvodnem predavanju je g. Kindersberger podal kratek
pregled glavnih smernic in poslanstva, sedanje aktivnosti,
organizacija, publikacije. Predstavljena je bila strateška
odločitev CIGRE, da pokrivajo tematike visokonapetostnega, srednjenapetostnega kot tudi nizkonapetostnega nivoja. Predstavil je tudi novo spletna stran CIGRE in
bodoče aktivnosti ŠK D1, ki zajemajo sledeča področja:
• Novi in obstoječi materiali za elektrotehniko,
• Diagnostične tehnike in kriteriji,
• Uvajanje novih tehnik testiranja, za katere se
pričakuje, da bodo imele pomemben vpliv na
električne sisteme na srednji in dolgi rok,
• Podpora drugim študijskim komitejem, razvoj
novih materialov, tehnik testiranja in diagnostike
PT 1: Dielektrične lastnosti in staranje
izolacijskih materialov (Stanislav Gubanski, SE)
Predloženi referati pokrivajo obširno vrsto aplikacij in
rešitev, ki se v večini nanašajo na problematiko transformatorske izolacije. Še posebej je obdelana problematika
uporabe mineralnih in esterskih olj, kakor tudi sistemov z
oljem impregnirane celuloze. Splošno je bila dana podpora
ideji o uporabi metanola kot indikatorja staranja celuloze.
Dela v tej smeri se nadaljujejo v okviru CIGRE in IEC.
Uporaba nanofluidov kaže na potencialne možnosti izboljšanja dielektričnih lastnosti dielektričnih tekočin, vendar se
obenem že kaže potreba po proučevanju njihove združljivosti s trdnimi dielektriki, kakor tudi njihovo dolgoročno stabilnostjo. Razprave v zvezi z uporabo naravnih in sintetičnih
estrov kažejo na potrebo po izoblikovanju jasnejših smernic
pri načrtovanju transformatorjev oz. obravnavi električnih in
termičnih vidikov konstrukcije le-teh. Razprava o učinkovitosti izolatorjev, ki obratujejo pod težko onesnaženimi pogoji,
je bila osredotočena na testiranje in lastnosti izolatorjev z
različnimi geometrijami. Poudarili so tudi, da so zapletene
metode testiranja (npr. ciklična metoda s prahom), težavne
za standardizacijo in da bi morala biti pozornost obrnjena
na poenostavljanje preskusnih postopkov.
PT 2: Tehnike testiranja za UHV in HVDC (Michael
Muhr, AT)
Predstavljeni prispevki so večinoma obravnavali standardne atmosferske in višinske korektivne faktorje. Strokovnjaki, vključeni v CIGRE ŠK D1 in IEC TC 42 na tem področju
tesno sodelujejo.
PT 3: Diagnostična orodja (S. M. Gubanski, SE in
Michael Muhr, AT)
Diagnostika trdne transformatorske izolacije, ki temelji na
analizi merjenja dielektričnega odziva, se danes uporablja
kot zanesljivo orodje za določanje vlažnosti trdega dela
izolatorja. Uporaba novih tekočin (estrov in drugih) ne
zahteva prilagajanja metodologije testiranja, vendar je
treba posvetiti pozornost spremembi električnih parametrov novih tekočin. Istočasno ločevanje učinkov staranja in
prisotnosti polprevodnih primesi ostaja še vedno težavno.
Prikazane so bile tudi možnosti detekcije visokofrekvenčnih
parcialnih praznjenj s pomočjo uporabe termo-gravimetrije in masne spektrometrije. Naslednji prispevki so prikazali
PD meritve na DC upor in tudi potrebo za raziskave na to
temo. Zadnji prispevek se je nanašal na ugotavljanje stanja
električne opreme. Predstavili so uporabnost Hamon pretvorbe za ovrednotenje stanja električnih vodov in analizo
statističnega izpada voda (proporcionalni naključni model).
Podrobnejše informacije o zgornjih prispevkih so dosegljive na spletni strani CIGRE D1: http://www.cigre.org/
Events/Session/Session-2012/Special-reports
44. zasedanje CIGRE v Parizu 2012
33
Razpis za 45. konferenco CIGRÉ – Pariz 2014.
RAZPIS ZA REFERATE CIGRE PARIZ 2014
POGOJI
Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme
(CIGRÉ) je objavil vabilo za predloge referatov za 45.
zasedanje CIGRE v Parizu, ki bo 24. do 30. avgusta 2014
v pariškem kongresnem centru. Po standardizirani metodologiji bo izbrano okrog 400 referatov.
Referati se izbirajo na osnovi predloženih kratkih vsebin
(Synopses) po kriterijih v naslednjih kategorijah:
1. Nacionalna kvota – okrog 240 referatov (maksimalno
60% od vseh referatov)
2. Internacionalna kvota – okrog 100 referatov
3. Dodatna (predsednikova) kvota – okrog 60 referatov.
Po metodologiji izvedbe konferenc CIGRE avtorji ne predstavljajo svojih referatov na plenarnih sejah študijskih
komitejev ampak so lahko povabljeni od strokovnega
poročevalca študijskega komiteja, da odgovorijo na
določena vprašanja. Tudi drugi udeleženci konference
lahko sodelujejo v razpravo in razpravljajo o postavljenih
vprašanjih strokovnega poročevalca. Če je strokovni
poročevalec naslovil vprašanje avtorju referata, potem je
nujno potrebno na to vprašanje odgovoriti. Ne odgovoriti
na vprašanje poročevalca ali se ne udeležiti plenarne seje
za katero ste kandidirali z referati, predstavlja "slabo luč"
in nekorektni odnos za državo, ki je ta referat predložila.
Lahko se zgodi, da predsednik mednarodnega ŠK odkloni
referate iz te države na naslednjih sejah. Zato je potrebno
odgovorno ravnanje potencialnih avtorjev referatov.
Pred vsakim nastopom na plenarni seji študijskega komiteja je običaj, da predsednik ŠK in strokovni poročevalec dan
pred plenarno sejo povabijo vse potencialne avtorje prispevkov na intervju in predstavitev vsebine. Razlog za to je
razporeditev časa v štiriurnem časovnem obsegu plenarne
seje in ugotovitev ali se avtorji držijo teme. V času odvijanja
plenarne seje se razvrsti od 30 do 50 razpravljavcev.
Referati se izbirajo na podlagi sinopsisa, ki mora vsebovati
največ 500 besed. Predlogi iz kvot nacionalnih komitejev
se običajno sprejmejo vendar s pravico Tehničnega komiteja (beri predsednika določenega mednarodnega ŠK), da
zavrne sinopsis ali končni referat, če je nekakovosten po
njegovi presoji. Teh primerov je bilo v praksi zelo malo.
Nacionalni komiteji glede na število ekvivalentnih
članov dobijo pravico do določenega števila referatov
iz nacionalne kvote. Slovenija je do sedaj imela pravico
do dveh nacionalnih referatov, ker smo imeli 96 ekviva-
34
lentnih članov. V letu 2012 (zadnja seja Administrativnega sveta) je pariški CIGRE spremenil uteži za izračun
ekvivalentnih članov in je po novem delež Slovenije (52
individualna člana, 1 mladi član, 8 kolektivnih članov)
100,5 ekvivalentnih članov. Po novem je razdelitev
pravic nacionalnih komitejev po naslednji razpredelnici:
• Države z NC CIGRE in do 80 ekvivalentnih točk, 1
referat
• Države z 81-99 ekvivalentnih članov, 2 referata
(Tukaj je bila Slovenija do sedaj),
• Države s 100 – 149 ekvivalentnih članov, 3 referata,
(Tukaj je Slovenija po novem)
• Države s 150 – 199 ekvivalentnih članov, 5 referatov,
• Države 200 – 299 ekvivalentnih članov, 7 referatov in
• Države nad 300 ekvivalentnih članov imajo pravico
do 10 referatov.
Po novem ima Slovenija pravico do treh referatov, vendar v letu 2013 moramo zadržati enako število članstva
v pariškem CIGRE, kot smo imeli v letu 2012. Od centralne pisarne v Parizu smo sicer dobili dopis v katerem nas
obveščajo, da imamo pravico do dveh referatov na kar
smo se pritožili. Očitno je, da matematika dela nekaterim težave. Uteži za ekvivalentnega člana so naslednje: 1
za individualnega člana, 6 za kolektivnega člana in 0,5 za
mladega člana. Iz tega izhajajoč ima Slovenija 100,5 točk
oz. pravico do minimalno treh referatov.
Maksimalno število predloženih referatov posamezne
države ne sme preseči 3x nacionalno kvoto. To pomeni,
da je možno iz Slovenije predložiti do 9 referatov, od
tega naj bi minimalno 3 referata sprejeli.
Kdo lahko predlaga referat?
Eden od avtorjev predloženega referata mora biti član
mednarodne CIGRE ali njegovo podjetje kolektivni član.
Za soavtorje ni nujno, da so člani CIGRE.
Če so soavtorji iz drugih držav oz. so avtorji predloženega referata iz različnih držav se bo referat obravnaval v
kvoti »mednarodnih referatov«.
Vsak referat mora ustrezati določeni prednostni temi,
kar je potrebno navesti v predlogu referata, kot tudi
študijski komite in podatke avtorjev ter e-naslov osebe
katera bo komunicirala s predstavnikom pariške CIGRE,
zadolženim za referate.
Na spletni strani www.cigre.org pod rubriko »Session
2014« so navedene natančne informacije in vzorci za
pisanje sinopsisa. (http://www.cigre.org/Events/Session/Session-2014 ).
VAŽNI DATUMI
Rok za oddajo kratke vsebine (sinopsisa po vzorcu)
referata v naš Nacionalni komite:
30. april 2013
Roka za oddajo kratke vsebine (sinopsisa) referata v
centralno pisarno CIGRE Pariz:
15. maj 2013
Informacija avtorju o sprejetju ali zavrnitvi referata:
2. september 2013
Rok za oddajo končnega referata v centralno pisarno
CIGRE v Pariz:
15. januar 2014
Enen od avtorjev mora biti individualni član ali njegovo podjetje kolektivni član pariške CIGRE.
Predloge referatov, ki ne bodo ustrezali pravilom pariške CIGRE ne bodo obravnavali.
PREDNOSTNE TEME PO ŠTUDIJSKIH
KOMITEJIH
CIGRE SC A1 - Rotating Electrical Machines
PS1 > Developments of Rotating Electrical Machines
• Improvements in design, manufacture, efficiency, operation and
maintenance. Developments in insulation, machine capacity, cooling
reliability, bearings and materials.
• Influence of customer specifications and grid operator requirements on the operation, design and cost of machines.
• New developments for extending the power rating of large generators.
PS2 > Life Management of Generators
• Refurbishment, replacement, power up-rating, efficiency improvement. Economic evaluation and influence of grid codes on refurbishment decisions.
• Effects of torsional oscillations on the shaft fatigue of generators.
• Failure analysis: determination of root causes and prevention,
including robotic inspections.
PS3 > Rotating Machines for Dispersed Generation
• Design, manufacture, development, capacity, generation costs
and operation problems, efficiency, monitoring and diagnosis.
• Effects of faults and system disturbances on design and control
strategies of machines.
• Evolution and trends in machines for dispersed generation.
CIGRE A2 - Transformers
PS1 > Best practices for asset management
• Health index as a tool for condition assessment and applications
of transformer fleet ranking by condition and criticality.
• Best practices for maintenance and reinvestment strategies. Solid
insulation ageing markers, on-line monitoring and diagnostics and
the role of post-mortem investigations.
• Mitigation techniques against major events, spare transformer
requirements and practices.
PS2 > Transformers for specialized applications
• Application of phase-shifting, converter, industrial and offshore/
sub sea transformers, variable shunt reactors and other specialized designs.
• Specification, design, manufacturing and testing.
• Performance, reliability, operation & maintenance.
PS3 > Field experience with the use of non-conventional materials
and technologies
• Transformer experience with alternative insulating liquids, gas
and solids, improved winding and core material and technologies.
• Experience with new technologies for components: bushings, tap
changers and other transformer accessories.
• High-Temperature Superconducting (HTS) transformer experience
and applications.
CIGRE A3 - Voltage Equipment
PS1 > Equipment to cater for changing network conditions
• AC and DC substation equipment to meet new demands.
• Equipment for future distribution systems.
• New requirements for design, testing and equipment modeling.
PS2 > Lifetime management and ageing of T&D equipment
• Maintenance, monitoring and equipment diagnosis.
• Influence of asset management practices, operating duty and
stresseson reliability.
PS3 > Impact of extreme opera ting conditions on T&D equipment
• Environmental stresses e.g. temperature, humidity, earthquake,
wind, heavy rain, altitude.
• System stresses and over-stressing e.g. short-circuit current, temporary overvoltage, transient recovery voltage, uprating or higher
operating voltages.
• Operational regime.
CIGRE B1 - Insulated Cables
PS1 > Feedback from newly installed or upgraded underground
and submarine AC and DC cab le systems
• Design, installation techniques, operation.
• Environmental issues and mitigation.
• Lessons learnt from permitting, consent and implementation.
PS2 > Bes t use of existing T&D cab le systems
• Condition assessment and diagnostic testing of cable systems.
• T rends in monitoring cables and accessories.
• Upgrading methodologies and related experiences.
• T rends in maintenance strategies.
PS3 > Insulated cab les in the Network of the Future
• Higher voltage levels for AC and DC cables.
• New functionalities expected from cable systems.
• Technical issues regarding long cables.
• Innovative cable types.
CIGRE B2 - Overhead Lines
PS1 > Minimizing the Impact of new Over head Lines
• Design, construction and operation.
• Ecology, vegetation and wildlife management.
• Routing and visual acceptance.
• Design of, and experiences with, transitions to underground
sections.
PS2 > Reliability and Design Optimization
• Tools and methods.
• Impact of different designs on initial and life cycle costs.
• Cost effects of environmental, regulatory and public influence.
PS3 > Conductors: Installation and Long Term Performance
• Installation, maintenance and replacement methods including
live line techniques.
• Creep and fatigue issues on new conductor types.
• Mechanical behavior of new bundle configurations
35
CIGRE B3 - Substations
PS1 > Substation Developments to address future needs
• Integration of new approaches to grid automation in transmission
and distribution substations.
• Impact of new grid developments on substation design.
• Off shore substations.
• Low cost and fast deployment distribution substations.
PS2 > Life-cycle management of substations
• Renovation, refurbishment, extension and up-rating of substations.
• Asset management, maintenance, monitoring, reliability and
sustainability issues.
• Managing risk in design, installation and operation of substations.
CIGRE B4 - HVDC and Power Electronics
PS1 > HV DC Systems and Applications
• Technology development including HVDC Grids.
• Connection of renewable resources.
• Project planning, environmental and regulatory issues.
• Project implementation and service experience.
PS2 > FACTS Systems and Applications
• Renewable Resources Integration.
• Increased network performance.
• Project planning, Environmental and Regulatory issues.
• Project Implementation and Service experience.
PS3 > Power Electronic Equipment Developments
• Converters for renewable generation and energy storage.
• DC circuit breakers, DC load flow controllers and fault current
limiting devices.
• New semi conductor devices and converter topologies.
CIGRE B5 - Protection and Automation
PS1 > New protection and automation schemes based on enhanced communication possibilities
• Protection and automation algorithms and their implementation.
• Benefits from new protection and automation schemes.
• Improving maintenance and operation of protection and automation schemes with remote configuration and testing.
• Use of enhanced communication and on-line information for improvement of maintenance of other equipment.
PS2 > Expectations from stakeholders about IEC 61850
• Expectations of users, vendors and system integrators related to
the standard IEC 61850.
• Duties, roles and required level of knowledge of IEC 61850 from
system integrators, users and vendors.
• Best practices for tools, training, standardization, documentation and
flow of information among users, system integrators and vendors for
IEC 61850–based solutions.
CIGRE C1 - System Development and Economics
PS1 > Improvement in system and asset performance through
application of enhanced Asset Management methodologies
• Case studies of asset management methodologies for:
- Increased asset load cycling and low load transfers due to high
penetration of RES.
- Aging infrastructure.
- Delivering customer value.
• Experience with the application of current and proposed AM
standards.
PS2 > New system solutions and planning techniques for:
• Flexibility of generation, load and grid facilities to enable high
penetration of RES.
• Power systems evolving into supergrids or microgrids.
36
• Changing technologies.
PS3 > Securing investment in transmission networks with increasing RES
• Managing uncertainty in investment decision making.
• Demonstration of value to investment decision makers.
• Defining customer value when MWh transferred reduces.
CIGRE C2 - System Operation and Control
PS1 > Managing new challenges in operational planning and real-time operation of Electric Power Systems
• Stability analysis, monitoring and control (i.e. voltage and
frequency control, phase angle stability).
• Use of line loadability and dynamic ratings.
• Ancillary services, including operational reserves.
PS2 > Emerging Operational Issues for Transmission and Distribution Interaction
• Transmission, distribution and consumers Interfaces. Control
centres and market operator interfaces.
• Education and training of operators.
• Visibility and awareness of operation issues.
• Modeling needs and data interchange.
• Controllability of distributed generation.
• Fault level management.
• Demand response.
CIGRE C3 - System Environmental Performance
PS1 > Environmental implications of energy storage technologies
• Environmental assessment from a system perspective.
• Environmental comparison among technological alternatives.
• Social acceptance and implications.
PS2 > Integra ted sustainable approaches for T&D development
• New concepts for sustainable design strategies involving stakeholders (including procurement, construction, maintenance,
decommissioning).
• Environmental improvements from new materials, equipment
and ICT solutions - Project results and case studies.
• Life cycle assessment (LC A) and end-of-use of new and existing
equipment.
PS3 > Acceptance of High Voltage transmission assets near urban
areas
• Placement and permitting of new overhead lines, cables and
substations.
• Economic evaluation of environmental impacts.
• Communication strategies: the role of social networks for stakeholders and companies.
CIGRE C4 - System Technical Performance
PS1 > Power system technical performance in the advent of large
deployment of power converter connected Generation technologies
• Impact on stability and reliability of the power system due to
large amounts of inverter based wind and solar PV generation,
and large amounts of HVDC (wind plants and interconnectors).
• Impact of wind, solar-PV and tidal generation on power quality.
• EMC and power quality impact of large scale voltage source converter (VSC) based technologies.
PS2 > Methods and techniques for the evaluation of lightning
performance and insulation coordination
• Evaluation of lightning performance and models (e.g. leader-progression versus EGM) for EHV and UHV AC and DC lines.
• Protection of other exposed structures such as wind turbines.
• Insulation coordination for EHV and UHV AC systems including
adequate modeling of apparatus.
PS3 > Advanced methods, models and tools for the analysis of
power system technical performance
• Application of hybrid tools for 3-phase and positive sequence
modeling of power systems, and hybrid EMT and finite-difference
time-domain analysis.
• Characterization and modeling of geomagnetically induced currents.
• Analysis of system performance with a large number of long AC
cables, such as the potential for harmonic resonance.
CIGRE C5 - Electricity Markets and Regulation
PS1 > Electricity Market Governance, Market Models and Market
Development Objectives :
• Policy drivers, implementation mechanisms and regulatory jurisdiction.
• Market design aspects (voluntary vs. mandatory, pool vs. bilateral,
viability…).
• Process for review of market performance and rule changes.
PS2 > Interaction be twee n changing demand and energy usage
profiles on market design and operation
• Emerging changes in price responsiveness (for instance, demand
elasticity).
• Demand response business models for market participation.
• Customer participation and distributed generation impacts on
markets.
PS3 > Integrating renewable resources from the perspective of the
electricity market
• Lessons learned and improvements for future RES integration.
• Customizing the market model to optimize RES management.
• Business aggregation or portfolio models for RES and alternative
resources.
CIGRE C6 - Distribution Systems and Dispersed Generation
PS1 > Design of distribution networks with high penetration of
DER and new loads
• grid connected and remote grid, microgrids, low voltage DC
networks.
• increasing the ability to accommodate DER and new loads, such
as electrical vehicles.
• impacts of changing electricity loading patterns.
PS2 > Operation and control of active distribution networks and
dispersed generation
• Innovation in distribution management systems (increasing observability, gateways for integration of local producers and active
consumers).
• Experiences with increased DER penetration (including dynamic
phenomena).
• Application of advanced communication solutions.
PS3 > New roles and services of distribution systems for transmission system operation
• Local energy management.
• Ancillary and flexibility services.
CIGRE D1 - Materials and Emerging Test Techniques
PS1 > Electrical insulation systems under DC voltage
• Material properties. · Space and surface charges & potential
distribution.
• Long term performance.
PS2 > Emerging test techniques and diagnostic tools
• U HVAC and UHVDC. · Atmospheric and altitude correction, harsh
conditions.
• Development of new diagnostic and analyzing methods for asset
management.
PS3 > Proper ties and potential applications of new materials
• Material for field grading.
• E co-friendly materials.
• Super conducting materials.
CIGRE D2 - Information Systems and Telecommunication
PS1 > Information and telecommunication technologies for connecting distributed energy resources
• Facilities for control, monitoring, security and safety.
• U se of existing standards, interoperability and cyber security issues.
• Operating conditions, EMF, installation and maintenance issues.
PS2 > Maintaining operational IT reliability in an evolving environment
• Virtualization applied to power system operations and disaster
recovery.
• Cloud services availability and security.
• Impact of operational systems on IT governance, practices and
experiences.
PS3 > Trends in managing utility communication networks
• Smart grid communication network and service management.
• Evolution of operation support systems.
• Security of communications and of the management system.
PROCEDURA ZA NACIONALNE REFERATE
Slovenski nacionalni komite CIGRE ima pravico do treh referatov iz nacionalne kvote. Ostali referati so lahko iz mednarodne kvote, če so avtorji iz več držav ali t.i. dodatne kvote.
Lahko pa predložimo skupaj do 9 predlogov za referate.
V tem primeru predloga referata iz mednarodne kvote
se referat predlaga iz nacionalnega komiteja prvo napisanega avtorja. Za referate, ki niso iz nacionalne kvote se
obravnavajo na Tehničnem komiteju CIGRE in je selektor
predsednik ŠK. Predsednik mednarodnega ŠK ima pravico
odkloniti tudi članek iz nacionalne kvote v kolikor sodi, da
ne ustreza predpisani prednosti temi ali je nekakovosten.
Potencialne avtorje vabimo, da kandidrajo za izbor
slovenskih referatov. Referati morajo biti kakovostni
in ustrezati določeni prednostni temi v določenem
študijskem komiteju.
Predlogi morajo vsebovati (uporabiti vzorec na spletni strani http://www.cigre.org/Events/Session/Session-2014 ):
- naslov referata, ime in priimek avtorja-jev, podjetje,
kontaktno osebo.
- kratka vsebina (do 500 besed) v angleškem jeziku
Rok za oddajo predlogov referata je 30. aprila 2013.
Predloge poslati na naslov: [email protected]
Predsedstvo slovenskega komiteja CIGRE bo izbralo
neodvisno komisijo, ki bo izbrala slovenske predloge
referatov. Noben član izborne komisije ne sme biti
avtor ali soavtor predloženega referata. Avtorje izbranih predlogov bo tajništvo našega Združenja obvestilo
najkasneje do 15. maja 2013.
37
Mednarodna konferenca CIRED v Stockholmu 2013
MEDNARODNA KONFERENCA CIRED V STOCKHOLMU 2013
Koristne informacije
Pregled referatov iz Slovenije
Naslednja mednarodna konferenca CIRED bo v Stockholmu, od 10. do 13. junija 2013. Kot smo že objavili v
zadnjih Sporočilih je Slovenija predložila 14 referatov.
Od tega je bilo sprejetih rekordnih 12 referatov.
Na spletni strani organizatorja http://www.cired2013.
org/registration.html je možna že registracija. Opozarjamo na možnost cenejše zgodnje registracije, do 1.
aprila, ko je znesek kotizacije nižji za ca. 15%.
Stroški za kotizacije so naslednji:
V spodnji tabeli je pregled slovenskih referatov iz Stockholma (ref. 1229 in ref. 453 sta predložena iz drugih
nacionalnih komitejev, vendar s sodelavci iz Slovenije):
Registracija do
1.4.2013
Registracija po 1.
4. 2013
Udeleženec iz
podjetja
1375
Evrov
1562,5
Evrov
Udeleženec iz
Univerze
937
Evrov
1112,5
Evrov
Poleg registracije za tridnevno konferenco je potrebno
dodatno plačati za dnevna kosila (43 evrov), svečano
večerjo, če se udeležiš (111,25 evrov), tehnični izlet (43
evrov) in za vsak od seminarjev.
Kotizacije za udeležbo na mednarodnih konferencah CIRED-a so mnogo dražje od naše nacionalne konference,
kjer bo kotizacija za celoten tridnevni paket manj kot
250 evrov.
Konferenca se bo odvijala v modernem predmestju
Stockholma KISTA, ki je znanstveni in tehnološki center
Švedske. V neposredni bližini tega centra je le nekaj
hotelov, ki se ob pravočasni rezervaciji lahko dobijo za
ceno okrog 100 evrov/dan. V nasprotnem se bo potrebno voziti iz centra Stockholma, kjer se nahaja veliko
hotelov. Naša Adria ponuja povratno letalsko karto za
ca. 300 evrov, če jo rezervirate zgodaj.
Slovenski komite CIRED ne bo organiziral posebnih
potovanj na konferenco v Stockholm.
Predlagamo, da se avtorji referatov čim prej prijavijo na
konferenco in uredijo prevozne aranžmaje.
38
CIRED ŠK 1
0294 Experience with uprading of 35 kV overhead line to
110 kV voltage level using post line insulation
B Zemljaric, M Jerele, Elektro Gorenjska d.d., Kranj,
Slovenia
0869 Electronic high voltage combined measuring transformer
J Mocnik, J Humar, J Šmid, ISKRA sistemi d.d., Ljubljana, Slovenia, Z Toroš, I Kniewald, Elektro Primorska,
Nova Gorica, Slovenia
CIRED ŠK 2
0374 Calculation of flicker propagation in part of the Slovenian network with voltage interharmonics
M Maksić, Milan Vidmar Electric Power Research
Institute, Ljubljana, Slovenia, I Papič, University of
Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
0763 Comparison of circuit configuration and filtering
performance between parallel and series hybrid
active filter
L Herman, B Blazic, I Papic, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Ljbljana, Slovenia
1229 A European benchmarking of continuity of supply
regulation
W Friedl, R Görlich, O Radovic, Energie-Control Austria,
Vienna, Austria,R Vailati, Autorità per L’Energia Elettrica
e Il Gas, Milan, Italy, R Castel, Commission de Régulation
de L’Energie, Paris, France, A Candela, Comisión Nacional de Energía, Madrid, Spain,M Bollen, Energy Markets
Inspectorate, Eskilstuna, Sweden, D Batic, Javna agencija
Republike Slovenije za energijo, Maribor, Slovenia
1232 Mitigating the influence of lightning on distribution
feeder reliability indices using optimal installation
of line surge arresters
G Lakota, G Omahen, J Kosmač, Elektroinštitut Milan
Vidmar, Ljubljana, Slovenia, Z Toroš, Elektro Primorska d.d., Nova Gorica, Slovenia
Novice iz slovenije
CIRED ŠK 3
0453 Automation of distribution network based on GPRS
communication
B Brestovec, S Sekulić, Koncar - KET, Zagreb, Croatia,
S Batistič, M Bizjak, Elektro Primorska, Nova Gorica,
Slovenia
0617 Impact of Savica hydro power plant operation on
voltage quality and practical experience in implementing new VOLT/VAR control system architecture
M Jerele, ELEKTRO GORENJSKA d.d, Kranj, Slovenia
0894 Methodology of throughput tests in telecommunication networks for MV/LV substations
P Ceferin, R Grobin, J Cukjati, I Stih, SmartCom, Ljubljana, Slovenia, Dr. Z Toros, Elektro Primorska, Nova
Gorica, Slovenia
0994 Touch of the conductor with earth surface in resonant earthed medium voltage systems
M Rošer, R Škof, V Pintar, Elektro Celje, Celje, Slovenia,
G Štumberger,UM- FERI, Maribor, Slovenia
1188 Neutral grounding resistor failure detection verification
Dr. Z Toroš, T Kastelic, Elektro Primorska d.d., Nova
Gorica, Slovenia, S Maljavac, P Kastelic, Iskra Sistemi,
d.d., Ljubljana, Slovenia
1405 Advanced protection of overhead lines in the event
of interrupted conductor
V Lovrenčić, M Dečman, C&G d.o.o. LJUBLJANA, LJUBLJANA, Slovenia, Z Toroš, B Turnšek, Elektro Primorska
d.d., NOVA GORICA, Slovenia, S Ceferin, B Likar, Kolektor
Sinabit d.o.o., RADOMLJE, Slovenia, M Bezjak, E-projekt
d.o.o., MARIBOR, Slovenia
CIRED ŠK 4
1130 Advantages and drawbacks of distributed generators reactive power regulation in the low voltage
network
D Matvoz, M Maksić, Milan Vidmar electric power
research institute, Ljubljana, Slovenia
CIRED ŠK 5
1153 Reliability impact factors analysis for distribution in
Slovenia
T Mohar, L Valencic, Elktroinštitut Milan Vidmar,
Ljubljana, Slovenia, D Batic, Energy Agency of the
Republic of Slovenia, Maribor, Slovenia
Muzej nobelovcev v Stockholmu
NOVICE IZ SLOVENIJE
PODELITEV BEDJANIČEVIH NAGRAD ZA LETO 2012
Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED je
v sodelovanju z ljubljansko in mariborsko Univerzo oz.
s fakultetama za elektrotehniko, že četrtič prispevalo
sponzorstvo za podelitev Bedjaničevih nagrad za odmevne doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela s
področij elektroenergetskih sistemov, naprav, elementov
avtomatizacije, vodenja sistemov in stikalne tehnike.
V letu 2012 je bila 42. podelitev tega že uveljavljenega
priznanja s področja naše stroke. Od leta 2009, ko je
Združenje CIGRE-CIRED prevzelo sponzorstvo za to
nagrado, se te podeljujejo samo študentom elektrotehniških fakultet z območja Slovenije.
Razpis je bil objavljen v julijski številki Sporočil 29 in
še enkrat v septembru 2012 z rokom prijave do 30.
oktobra 2012. Skladno s pravilnikom o podelitvah in
sporazumom med univerzama in Združenjem CIGRE-CIRED se podeljujejo naslednje nagrade:
• ena nagrada za doktorsko disertacijo 1000 EUR,
• ena nagrada za magistrsko delo 600 EUR,
• do dve nagradi za univ. diplomsko delo ali magistrsko delo po bolonjskem študiju 500 EUR.
V začetku decembra 2012 se je sestala v Ljubljani
komisija za nagrade v sestavi:
prof. dr. A. Ogorelec – predsednik, prof. dr. Danijel
Vončina in prof. dr. Igor Papič (ljubljanske Fakultete za
elektrotehniko), prof. dr. K. Jezernik in prof. dr. J. Voršič
(predstavnika mariborske fakultete za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko) ter mag. K. Bakič kot
predstavnik Slovenskega združenja elektroenergetikov
39
Novice iz slovenije
CIGRE-CIRED. Delo komisije je nadziral dolgoletni tajnik
Bedjaničevih nagrad g. Jože Pukl.
Komisija je pregledala in ocenila 6 prispelih del. Določila
je 4 nagrajence: enega za doktorat, enega za magisterij
in 2 za diplomska dela.
Univerza v Mariboru, FERI. Mentor: prof.dr. Gorazd
Štumberger, somentor: Prof.dr. Jože Pihler.
• Gorazd Bone: Teoretične osnove simuliranja elektroenergetskega sistema v realnem času. Predlagatelj: Univerza v Ljubljani, FE Mentor: prof. dr. Rafael Mihalič.
Ustanovitelj Bedjaničevih nagrad (leta 1961) in predsednik
komisije za podelitve od ustanovitve zaslužni prof. dr. Anton
Ogorelec z nagrajenci, mentorji in člani komisije.
Nagrajenci Bedjaničevih nagrad za leto 2012
Nagrajenci za šolsko leto 2011/2012 so postali:
• Klemen Drobnič za doktorsko disertacijo "Detekcija
zloma rotorskih palic v asinhronskem motorju". Predlagatelj: Univerza v Ljubljani, FE Ljubljana. Mentor: prof.
dr. Vanja Ambrožič.
• Marjan Stegne za magistrsko delo "Razpoznavanje
delnih praznitev v dielektrikih s pomočjo Weibullove
porazdelitve". Predlagatelj: Univerza v Mariboru, FERI.
Mentor: prof. dr. Jože Pihler, somentor: prof. dr. J. Voršič.
• Jernej Černelič za diplomsko delo "Laboratorijski
prototip statičnega kompenzatorja" Predlagatelj:
Dekan mariborske fakultete, ki je bila v letu 2012 gostitelj podelitve, prof. dr. Borut Žalik je imenoval prof. dr.
Milanoviča in prof. dr. Dolinarja za pooblaščenca za organizacijo podelitve, ki je bila 15. decembra na Univerzi
v Mariboru. Kot običajno so Mariborčani organizirali še
eno odlično prireditev.
Organizacijo podelitve za šolsko leto 2012/2013, ki bo
v decembru 2013, bo prevzela Univerza v Ljubljani oz.
Fakulteta za elektrotehniko.
Razpis za to podelitev v letu 2013 bo objavljen v marcu
z dopisom na obe univerzi in tudi v teh Sporočilih.
Poročilo o Bedjaničevih nagradah je objavil na svoji
spletni strani www.cigre.org tudi mednarodni svet za
velike elektroenergetske sisteme – CIGRE v Parizu.
RAZPIS 43. NATEČAJA ZA NAGRADE PROF. DR. V. BEDJANIČA
Za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področij elektroenergetskih sistemov, naprav, elementov
avtomatizacije, vodenja sistemov in stikalne tehnike
Nagrade se podeljujejo doktorjem in magistrom ter diplomantom elektrotehniških fakultet na območju Slovenije, ki so ali bodo svoja dela
zagovarjali v obdobju od 1. septembra 2012 do 1. oktobra 2013.
Izbrane in podeljene bodo:
• ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 1000 Evrov,
• ena nagrada za akademsko magistrsko delo v višini 600 Evrov,
• do dve nagradi za univerzitetno diplomsko delo, ali magistrsko delo bolonjskega študija v višini 500 Evrov.
Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v obdobju skladno z razpisom.
Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko delo, ter kratek povzetek dela. Komisija za Nagrade
prof. dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 2013 do vključno 30. oktobra 2013. Vsak predlog na natečaj
mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja. Nagrajenih del komisija ne vrača. Vrnejo se samo nenagrajena dela. Nagrade bodo podeljene v decembru 2013. Gostitelj slovesne podelitve bo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.
Prijave s prilogami posredujte na naslov:
Predsednik komisije za nagrade
Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC
Fakulteta za elektrotehniko
Tržaška cesta
40
Prenovljena spletna stran
PRENOVLJENA SPLETNA STRAN WWW.CIGRE-CIRED.SI
Skladno z letnim načrtom ativnosti je
bila predvidena prenova spletne strani
in vključitev vsebin, ki bi bile koristne za
naše člane.
Eden od ciljev je bil omogočanje članom,
da pridobijo vse do sedaj objavljene referate na nacionalnih konferencah CIGRE
in CIRED. Teh referatov je več kot 1500
vključno s predstavitvami na omizijih,
delavnicah in drugih dogodkih. Ta del
(članski) je v fazi testiranja in bo začel
delovati v roku enega meseca.
Pred nekaj dnevi je začela delovati prenovljena spletna stran, ki je po svoji obliki
podobna prenovljeni spletni strani pariške
CIGRE, vendar spremenjena skladno s
programom aktivnosti Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED.
Ima javni del za vse ter del samo za člane, slovensko in
angleško verzijo.
Javni del spretne strani bo omogočal najbolj aktualne
vsebine dela Združenja na področju CIGRE in CIRED
dejavnosti in promocijo delovanja elektroenergetike v
Sloveniji, zlasi v angleški verziji. V članskem delu bodo na
razpolago referati z naših konferenc in knjige v elektronski
obliki, ki jih bodo lahko člani kopirali. Za prijavo na člansko
stran je uporabniško ime elektronski naslov, ki se hrani
v tajništvu Združenja CIGRE-CIRED v seznamu članov in
številko članske izkaznice, ki je na članski izkaznici. Sistem
je podoben kot pri članih mednarodne CIGRE Pariz.
Vse informacije in komunikacije vezane za
naslednjo 11. konferenco v Laškem objavljene
bodo na spletni strani.
Oddaja referatov bo avtomatizirana in možna samo
preko spletne strani. Pri prijavi referata je vsak avtor
(običajno prvo napisani) podal svoj elektronski naslov.
Ta naslov je uporabniško ime za vstop na del za oddajanje referatov. Geslo je številka referata npr. A1-06, B308… za sekcijo CIGRE oz. 1-06, 3-07… za sekcijo CIRED. Z
vpisom vašega e-naslova in številke referata se prikaže
naslov vašega referata in tipka za oddajo referata.
Referat se lahko večkrat naloži in se avtomatično upošteva zadnja verzija na dan ustavitve nalaganja
referatov (5. aprila ob 20.00). oddajanje referatov po tem času ne bo več možno.
Recenzije referatov se bodo izvajale tudi avtomatizirano preko spletne strani. Formular za
izdelavo recenzije bo objavljen v drugi polovici
marca. Recenzente za posamezne referate bodo
določili predsedniki študijskih komitejev.
Poleg navedenih aktivnosti bo prenovljena spletna stran v končni verziji omogočila izmenjavo
informacij med člani, zgodovinski krožek, obveščanje o naših aktivnostih na angleški spletni
strani, in druge vsebine.
Zaradi možnosti, ki nam obogoča prenovljena
spletna stran se bo zmanjšalo število izdaj Sporočil na eno številko letno.
41
Intervju z našim članom
Študenti slovenskih univerz prejemniki ELECTRE za leto 2013
Vsako leto pariški CIGRE podeljuje brezplačno enoletno
naročnino na strokovno revijo ELECTRA, ki jo izdaja
dvomesečno, določenemu številu študentov elektrotehnike in/ali mladim inženirjem. Za leto 2013 so
mentorji na naših univerzah določili naslednje študente
za prejemnike enoletne naročnine na revijo ELECTRA:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Priimek in ime
HONJEC
Anže
JAVERNIK
Andraž
KLEMENC
Matej
KSENEMAN Bojan
MITNJEK
Mitja
OSAJ
Harolind
OŠLOVNIK
Mitja
PEČEČNIK
Matic
PETREJ
Aleš
POCAJT
Marko
Univerza
University of Maribor
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
ROTOVNIK
ŠTRAJHAR
FEKONJA
GOBEC
KUMER
VERDINEK
ŽILAVEC
KLADNIK
CELAR
POLAK
PODLOGAR
BUČINEL
BREZNIK
COLARIČ
NAGODE
VENE
FILIPIČ
ČARLI
Peter
Franci
Sašo
Dejan
Amadej
Matej
Mario
Gašper
Aleš
David
Martin
Mitja
Mitja
Matjaž
Luka
Matej
Rene
Nina
University of Ljubljana
Intervju z …
IVAN LEBAN:
Strokovnjak za projektiranje stikališč in hidroelektrarn
Ivan Leban, univ. dipl. inž. el. je starosta slovenske
elektroenergetske projektne dejavnosti. Po diplomi
na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1967
se je zaposlil v Inženirskem biroju Elektroprojekt v
Ljubljani, kjer je bil redno zaposlen do leta 2010. Od
leta 1978 je bil vodja elektro oddelka, pozneje pa je
postal direktor elektro sektorja v IBE. Ukvarjal se je
s projektiranjem hidroelektrarn in visokonapetostnih
stikališč. Dejavno je sodeloval v CIGRE kot predsednik
Študijskega komiteja 23 SLOKO CIGRE za stikališča in
potem kot predsednik Študijskega komiteja CIGRE
B3 Razdelilne transformatorske postaje. Za svoje
aktivno delo je prejel plaketo Slovenskega komiteje
CIGRE-CIRED leta 2003, nagrado IZS za življenjsko
delo in izjemne dosežke na področju projektiranja
in tehničnega svetovanja v energetiki leta 2008 ter
priznanje zaslužni član mednarodne CIGRÉ (The CIGRÉ
Distinguished Member) leta 2010.
- Delovno kariero ste začeli leta 1967 v Inženirskem
biroju Elektroprojekt v Ljubljani (sedanji IBE) in v njem
42
Ivan Leban
opravljali odgovorne naloge 42 let. Vaše reference odgovornega vodja projekta ali odgovornega projektanta
za elektro del so bogate na področju najzahtevnejših
elektroenergetskih objektov (hidroelektrarne, RTP,
agregati in sistemi napajanja za jedrske elektrarne).
»Ob številnih projektih sem prešel vse inženirske funkcije od projektanta pripravnika, samostojnega elektro
inženirja projektanta do odgovornega projektanta najzahtevnejših elektro projektov ter odgovornega vodje
projektov celovitih in najzahtevnejših projektov. 28 let
sem bil direktor Sektorja za elektrotehniko do leta 2010,
ko sem se upokojil in delo predal mlajšim. Kljub vodenju
sektorja nisem zapustil stroke in ves čas vodil vsaj še
en projekt. Ves čas sem bil razdeljen med vodstvom in
projektivo. Praktično sem bil 42 let zaposlen v istem
podjetju, nekdanjem Inženirskem biroju Elektroprojekt
oziroma sedanjem IBE, d.d. V sektorju za elektrotehniko
je bilo največ 85 ljudi, skupaj z zaposlenimi v Krškem,
Mariboru in Slovenj Gradcu; slednje lokacije ni več. Lahko ugotavljam, da se je tudi na področju projektiranja,
če ga gledamo zgolj v delu energetike, za katero se misli,
da ne napreduje tako hitro kot informatika, kljub temu
dogodilo izredno veliko. V štirih desetletjih je prišlo do
velikih sprememb na področju načina projektiranja s
pomočjo računalnikov. Razvil se je preobrat do neslutenih možnosti in uporabe ter s tem potrebe po novih znanjih. Po drugi strani je bilo permanentno slediti razvoju
stroke od prehoda na višji napetostni nivo iz 220 na 400
kV, uporabe elektronskih elementov v stikališčih in zaradi tega uvedbe elektromagnetne zaščite v stikališčih,
uvedbe informatike v stikališčih in elektrarnah, pa do
novosti, ki jih je prinesel dvojno napajan asinhronskega
generator pri črpalnih elektrarnah.«
- Strokovno delovno kariero ste začeli in zaključili na
področju projektiranja hidroelektrarn?
»V vsej delovni karieri kot tudi pri delu v stanovski
organizaciji CIGRE sem glede na strokovno zaposlitev
nihal med dvema specialnima področjema in sicer med
hidroelektrarnami in visokonapetostnimi stikališči.
Svojo službeno pot sem začel s projekti hidroelektrarn,
potem sem se posvetil visokonapetostnim stikališčem,
vzporedno sem bil vmes nekaj časa udeležen pri hidroelektrarnah in se na koncu delovne kariere vrnil k
hidroelektrarnam.
Začetni projekti so bili s področja hidroelektrarn, sodeloval sem pri idejnem projektu in kasneje pri vseh vrstah
projektov do stavljanja v obratovanje hidroelektrarne
Piva v Črni Gori. V osemdesetih letih sem se povrnil k
projektiranju hidroelektrarn: HE na Morači v Črni Gori,
idejni projekt HE Solkan, HE na spodnji Savi, ČE Požarje,
ČE Kozjak, HE Fatnica in HE Cernica v BiH. Končal pa
sem kariero pri projektu rekonstrukcije hidroelektrarne
Moste kot odgovorni vodja projekta; šlo je za bistveno
manjšo elektrarno, vendar je zahtevala veliko truda in
novih rešitev in iznajdljivosti, saj smo bili vkalupljeni v želji, a elektrarna obratuje kljub rekonstrukciji ter glede na
omejitve v prostoru, ki jih je dajala obstoječa elektrarna.
Še posebej zanimivo in pomembno mi je bilo sodelovati
pri idejnih projektih za črpalno elektrarno ČE Kozjak,
dosedaj kar v 3 variantah, ČHE Avče, pri hidroelektrarnah na spodnji Savi ter pri revitalizaciji in rekonstrukciji
hidroelektrarn na Dravi in Savi.«
- Drugo vaše področje so bila visokonapetostna stikališča. Znanje in izkušnje ste vgradili v številne projekte,
ki ste jih predstavili tudi na konferencah Jugoslovanskega komiteja mednarodnega sveta za velike elektroenergetske sisteme CIGRE?
»Moje članstvo se je pričelo v Jugoslovanskem komiteju CIGRE in sicer v takratnem Študijskem komiteju 31 za
visokonapetostna stikališča. Delo v komiteju je bilo zelo
zanimivo, saj sem se imel priložnost kot mlad inženir
spoznati s takrat prvovrstnimi jugoslovanskimi strokovnjaki na tem področju. V obdobju 1968–1990 sem imel
12 referatov. Vsebinsko sem se ukvarjal s področjem
enopolnih shem (tudi knjiga, ki sva jo izdala na Fakulteti
za elektrotehniko s prof. Čebuljem), načinov izgradnje
400 kV stikališč in lastne porabe visokonapetostnih
stikališč. Šlo je za aktualno tematiko, ker se je pričela
projektirati 400 kilovoltna daljnovodna zanka imenovana Nikola Tesla, kjer sem nastopal kot odgovorni vodja
projekta slovenskih 400 kV stikališč: RTP Maribor, RTP
Beričevo, stikališče ob Nuklearni elektrarni Krško. Sodeloval sem pri projektih za RTP Divača in RTP Podlog. Za
prispevke pri gradnji visokonapetostnega omrežja sem
prejel plaketo Nikola Tesla.«
- Kako kot eden najstarejših članov pariške CIGRE,
lahko ocenite svoje sodelovanje?
»Kmalu potem sem v letu 1973 prvič obiskal pariško
CIGRE in postal njen član. Moram pripomniti, da so
zasedanja pariške CIGRE v prvem desetletju mojega sodelovanja pustila kar pomemben vtis, saj ni bilo toliko
udeležencev, možne so bile tudi direktne razprave in
bila je dana možnost vzpostavitve stikov s strokovnjaki
43
iz celega sveta. V zadnjem obdobju pa je morda pariška
CIGRE prerasla svoje možnosti in vsaj zame kot sam
posvet izgubila nekoliko na veljavi.«
- Dejavni ste v Inženirski zbornici Slovenije, bili ste dolgoletni predsednik Matične sekcije elektroinženirjev
pri Inženirski zbornici Slovenije?
- V Slovenskem združenju elektroenergetikov CIGRE-CIRED ste dejavni vse od njegove ustanovitve leta 1992?
»Ob ustanovitvi Inženirske zbornice Slovenije sem postal
prvi predsednik MSE – matične sekcije elektroinženirjev
in bom po štirih mandatih prepustil vodenje z novimi
volitvami novemu predsedniku. Po funkciji sem član upravnega odbora IZS. Štiri leta sem tudi predsednik Komisije za
sistemske zakone, kar je zahtevna in nehvaležna naloga.
Obravnavali smo spremembe zakonodaje, kjer smo bili
relativno malo uspešni, pregled zakonodaje, tolmačenje
zakonodaje, članstvo, opozarjanje na nedoslednosti, znotraj tega pa obravnavali še posamezne specialne teme kot
je bila v zadnjem času problematika javnega naročanja in
problematika vsebine projektne dokumentacije. Izdelana
navodila o vsebini projektne dokumentacije so izšla v knjigi.
Pri IZS sem član izpitne komisije za strokovne izpite s področja investicijskih procesov in projektnega vodenja in to je
tudi tema za pripravljalne seminarje za strokovne izpite pri
Elektrotehniški zvezi Slovenije. Skrbim za povezavo elektro
stroke med Elektrotehniško zvezo Slovenije in Inženirsko
zbornico Slovenije, da ne prihaja do podvajanja zadev.
Zadnje skupno delo je pregled regulative in standardov s
področja fotovoltaike, ki bo objavljeno na spletni strani IZS.
Ponovno je oživelo delo na slovenskem elektrotehniškem
slovarju. Sem član strokovnega sveta Slovenskega inštituta
za standardizacijo – SIST za področje elektrotehnike in za
splošno področje. V zadnjem času je precej nejasno tolmačenje uporabe slovenskih SIST standardov.«
»Ob ustanovitvi Slovenskega komiteja CIGRE sem
postal predsednik Študijske skupine 32 in po reorganizaciji leta 2001 Študijskega komiteja B3 Razdelilne
transformatorske postaje, ki sem ga vodil do zadnjega
zasedanja leta 2011. V tem obdobju smo poskušali širše
članstvo seznaniti z bistvenimi zaključki pariške CIGRE,
določali prednostne teme za prihodnja zasedanja, v
katerih smo povzemali svetovne trende, vendar pa
ne pozabili tudi na naše specifične probleme, kot so
pristopi k rekonstrukciji visokonapetostnih stikališč. Žal
v zadnjem obdobju na tem področju ni bilo pričakovane
aktivnosti in so se referati selili bolj na področje CIRED-a in na področje avtomatizacije in zaščite, kljub temu,
da je bilo nakazanih precej zanimivih področnih tem,
ki bi jih morali obdelati (primer izkušnje z izgradnjo in
obratovanjem s plinom vklopljenih stikališč) ali celo
ponovno preverjati (primer novejši koncepti lastne
porabe in informatike v stikališčih).«
- Ker ste sodelovali pri projektiranju skoraj vseh
slovenskih visokonapetostnih razdelilnih transformatorskih postaj, lahko ocenite njihovo kakovost v
primerjavi s svetom?
»Ko smo začeli leta 1970 s projektiranjem prvih 400
kV stikališč smo se poskušali zgledovati po evropskih
konceptih, vendar je bilo teško, kar prevzeti enega
izmed njih. Tako smo glede samih shem nekoliko poenostavili nemške koncepte; glede izgradnje smo v prvi
fazi predvsem zaradi naprav, ki so nam bile dostopne,
uporabili klasično izvedbo z vrvmi, v kasnejših fazah pa
smo poskušali uvajati naprednejše izvedbe z uporabo
cevi in pantografskimi ločilniki. Stikališča so bila v tistem
času prav gotovo v vrhu evropskih izvedb, saj so imela
koncept distribuiranega upravljanja po relejnih hišicah,
uporabljali smo že prve elektronske zaščite in predhodnice današnjih krmilnih distribuiranih krmilnih naprav.
Uporabljene so bile tudi prve sodobne informacijske
in teleinformacijske rešitve. Tudi glede kvalitete lahko
ocenjujemo, da so bila ta stikališča in so še vedno, ob
skrbnem vzdrževanju in zamenjavi opreme na visokem
nivoju in nudijo potrebno in zahtevano zanesljivost v
našem elektroenergetskem sistemu.«
44
- Sodelujete tudi v pedagoškem procesu in prenašate
svoje znanje na mlajše generacije.
»Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani sem predaval
predmet Projektiranje stikalnih naprav; kasneje je bil
združen z drugimi vsebinami. Od ustanovitve ICES –
Izobraževalnega centra energetskega sistema leta 1996
predavam predmet Projektiranje in tehniški predpisi,
predavam tudi na pripravljalnih seminarjih v organizaciji
Elektrotehniške zveze Slovenije za strokovne izpite IZS.«
- V pokoju vam ne zmanjka dela. S čim se ukvarjate v
prostem času?
»Občasno pogodbeno sodelujem pri projektih na IBE,
angažiran sem po funkciji na IZS in pri pripravi raznih
dokumentov, ki jih izdaja IZS kot pripomočke. Živim v
Ljubljani. Rad kolesarim, smučam in plešem …«
Drago Papler
ZLATI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
ABB, d.o.o.
Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com
DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana
Zave�ška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)256-15-97, [email protected], www.dalekovod.hr
ISKRA EMECO, d.d.
Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija
Telefon: +386(4)206-40-00, [email protected]
ISKRA Sistemi, d.d.
Stegne 21, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)513-10-00, [email protected], www.iskrasistemi.si
Siemens, d.o.o.
Bra�slavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)474-61-00, [email protected], www.siemens.si
SREBRNI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o.
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija
www.dem.si
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eles.si
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eimv.si
ELEKTROSERVISI, d.d.
Dobrave 6, 1236 Trzin, Slovenija
[email protected]
ENDAL, d.o.o.
Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia
www.endal.si
KOLEKTOR ETRA, d.o.o.
Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija
www.kolektor-etra.si
KONČAR, d. d.
Fallerovo šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvatska
www.koncar.hr
Schneider Electric, d.o.o.
Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.schneider-electric.si
Soške elektrarne Nova Gorica, (SENG), d.o.o.
Erjavčeva 20, 5000 Nova Gorica, Slovenija
www.seng.si
SIJA, d.o.o.
Kmečka pot 10, 1000 Ljubljana, Slovenija
[email protected]
1993 LJUBLJANA
1995 MARIBOR
1997 NOVA GORICA
1999 ROGAŠKA SLATINA
2001 BLED
2003 PORTOROŽ
2005 VELENJE
2007 ČATEŽ
2009 KRANJSKA GORA
2011 LJUBLJANA

Sporocila 31 - Februar 2013(1).pdf

Transcription

Similar documents

Dosedanji nagrajenci po letu 2000

St. Naslov Sekcija Studijska skupina Prednostna tema Avtorji 1

radimo radi.

Zaključki sekcije CIGR

Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije

Vabilo in prijavnica - Skupnost vrtcev Slovenije

Sporocila 30 - Oktober 2012(1).pdf

izročki predavanja

PDK_20 letna konferenca_vabilo.indd

Več o podjetju - Karierni center Univerze v Mariboru

Ponudba (PDF dokument)