Sporocila 30 - Oktober 2012(1).pdf

Transcription

SLOVENSKO ZDRUŽENJE
ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
SPOROČILA
30
OKTOBER
2012
PREDNOSTNE TEME ZA 11. KONFERENCO
SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV V LAŠKEM 2013
CONSEIL
INTERNATIONAL
DES GRANDS
RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
CONGRES
INTERNATIONAL
DES RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
DE DISTRIBUTION
POROČILA S 44. ZASEDANJA CIGRÉ V PARIZU
Tajništvo
Tehnološki park 20
1000 Ljubjana
Tel./faks: 05 997 28 42
E-mail: [email protected]
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
Tajništvo:
Tehnološki park 20 c, 1000 Ljubljana, tel/faks: 05 997 28 42, [email protected]
Tajnica:
ga. Milena Petrič (Uradne ure: vsak dan od 8.00 do 12.00)
PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
OD LETA 2009 DO LETA 2013
Predsednik:
mag. Krešimir Bakič, ELES, Ljubljana
Generalni sekretar:
dr. Miloš Pantoš, UL, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Podpredsedniki:
mag. Ladislav Tomšič, Dravske elektrarne, Maribor
mag. Marko Hrast, ELES, Ljubljana
mag. Marko Senčar, Javna agencija za energijo RS, Maribor
dr. Jože Voršič, UM, FERI, Maribor
Franc Leskovec, upokojenec, Ljubljana
Predsednik TK CIGRÉ:
dr. Maks Babuder, Elektroinštut Milan Vidmar, Ljubljana
Predsednik TK CIRED:
dr. Zvonko Toroš, Elektro Primorska, Nova Gorica
Člani iz sorodnih organizacij:
Elektrotehniška zveza (Ferdinand Gubina), Slovenski WEC (dr. Franc Žlahč)
in Slovenski komite Eurelectric (mag. Djordje Žebeljan).
Ski z javnostmi:
mag. Drago Papler
Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉ
CIGRÉ
Študijski komite
Predsednik študijskega komiteja
ŠK A1
Sinhroni stroji in elektrarne
Andrej Tumpej (DEM)
ŠK A2
Transformatorji
dr. Maks Berlec (UL, FE)
ŠK A3
Visokonapetostna oprema
dr. Maks Babuder (EIMV)
ŠK B1
Kabelski vodi
Iztok Bartol (Elektro Ljubljana)
ŠK B2
Nadzemni vodi
mag. Srečko Lesjak (ELES)
ŠK B3
Postaje
mag. Marko Hrast (ELES)
ŠK B4
Energetska elektronika in DC sistemi
dr. Rafael Mihalič (UL, FE)
ŠK B5
Zaščita, meritve in avtomazacija
dr. Tadeja Babnik (ELPROS)
ŠK C1
Razvoj in ekonomija sistemov
mag. Saša Jamšek (IREET)
ŠK C2
Obratovanje in vodenje sistemov
dr. Pavel Omahen (ELES)
ŠK C3
Okoljska problemaka sistemov
mag. Aleš Kregar (ELES)
ŠK C4
Tehnične značilnos sistemov
dr. Jože Voršič (UM, FERI)
ŠK C5
Regulacija in trg električne energije
dr. Dejan Paravan (GEN-I)
ŠK C6
Distribucijski sistemi in razpršeni viri
dr. Zvonko Toroš (Elektro Primorska)
ŠK D1
Materiali in nove preizkusne tehnike
Tim Gradnik (EIMV)
ŠK D2
Informacijsko komunikacijske tehnologije
Peter Ceferin (SMARTCOM)
ŠK D3
Smart Grids (Pametna omrežja)
dr. Miloš Pantoš (UL-FE)
Predsedniki študijskih komitejev CIRED
CIRED
Študijski komite
Predsednik študijskega komiteja
ŠK 1
Omrežne komponente
Srečko Mašera (Elektro Celje)
ŠK 2
Kakovost električne energije in EMC
mag. Peter Bergant (Elektro Ljubljana)
ŠK 3
Obratovanje, vodenje in zaščita
Milan Švajger (Elektro Ljubljana)
ŠK 4
Razpršeni viri - upravljanje in izkoriščanje energije
Franc Toplak (Elektro Maribor)
ŠK 5
Razvoj distribucijskih sistemov
Miha Žumer (Elektro Gorenjska)
ŠK 6
Organizacijske veščine vodstva
Matjaž Osvald (Elektro Ljubljana)
Akv seniorjev CIGRÉ
Predsednik
dr. Franc Jakl
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ENAJSTA KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
BO V LAŠKEM, OD 27. DO 29. MAJA 2013
Tridnevno srečanje slovenskih elektroenergetikov bo potekalo v kongresnem centru novega hotela WELLNESS Park v
termah Laško od ponedeljka, 27. maja do vključno srede,
29. maja 2013 po ustaljenem programu. Na hrbtni strani
ovitka teh Sporočil je prikazana lokacija, kjer se bo odvijala
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov v organizaciji
našega združenja CIGRÉ in CIRED.
Prednostne teme po študijskih komitejih so objavljene v nadaljevanju. Priložen je tudi preliminarni program konference,
možne panelne razprave, seminar in vabilo sponzorjem za
sodelovanje na konferenci. Tekmovanje študentov elektrotehnike dveh slovenskih univerz bo na programu drugi dan konference. Nekaj tujih podjetij je že najavilo svoje sodelovanje na
razstavi. Vabimo člane, da kreativno sodelujejo z novimi idejami
za boljšo vsebinsko izvedbo konference. Končni program konference bo objavljen v Sporočilih 31, ki izidejo v februarju 2013.
Do takrat bodo znani tudi naslovi sprejetih referatov. Vsak
referat bo tudi predstavljen na konferenci. Konferenca odpira
vrata zlasti mlajšim strokovnjakom, da se predstavijo. Pričakujemo udeležbo okrog 500 strokovnjakov iz Slovenije in tujine.
Kongresni center Thermana v Laškem bo gostitelj 11. konference
Iz vsebine:
• 11. konferenca slovenskih
elektroenergetikov
1
• Predlogi za priznanja
elektroenergetikom za leto 2013
12
• Poročila s
44. zasedanja CIGRÉ v Parizu
20
• Aktivnosti CIRED
40
• Prispevki članov
Združenja CIGRÉ-CIRED
41
• Prispevki iz zgodovine elektrotehnike
44
• Razno
48
SPOROČILA Slovenskega združenja energekov CIGRÉ-CIRED, št. 30, oktober 2012, letnik 14
Urednik sporočil št. 30: Krešimir Bakič
Besedila:
Krešimir Bakič, Drago Papler, Franc Jakl,
Stane Vižinn, Srečko Lesjak, Lado Tomšič
Prevodi:
Milojka Benaissa
Tekstovne korekture: Drago Papler
Naklada:
400 izvodov
ISSN 1408-9378
Priprava in sk:
Studio N, Ljubljana
Slika na naslovnici:
Kongresni center v PARIZU
Slika na zadnji strani: Terme Laško
Sporočila se izdajajo občasno za članstvo.
1
Dvorana 3
CIGRE D3 (Smart Grids)
CIGRE C3
CIRED ŠK1
Odmor
Torek,
28. 05. 2013
Sreda,
29. 05. 2013
08.30 10.30
10.30 11.00
11.00 13.00
13.0015.00
15.00 16.30
16.30 17.00
17.00 18.30
Sponzorska predstavitev
CIGRE A1
CIGRE C3
Odmor
CIRED ŠK6
Slavnostni govor – predsednik CIGRE Pariz
Podelitev priznanj
ASSET MANAGEMENT V
ELEKTROGOSPODARSKIH PODJETJIH
( d l
j N čij NL IT AT)
Pozdravni koktajl – na prostoru razstavljavcev
Slovesno odprtje
Omizje
19.30 22.00
08.30 10.30
10.30 11.00
11.00 13.00
13.00 14.30
14.30 16.30
16.30 17.00
17.00 18.30
18.30–
19.00
19.00 19.45
20.3024.00
Dvorana 4
CIGRE C2
Odmor
CIGRE C2
Odmor
CIGRE C1
Odmor
CIGRE B5
CIGRE D2
CIRED ŠK3
CIGRE B1
CIRED ŠK3
Študentsko
tekmovanje
17.00 19.00
Dvorana 2
OPCIJA: Obisk TEŠ6
CIGRE D1/B3
CIRED ŠK3
CIGRE B4
CIRED ŠK5
PANEL 1
09.00 10.30
10.30 11.00
11.00 13.00
13.00 13.30
15.00 16.30
Dvorana 1
Tiskovna konferenca
Zbor članov
CIGRE-CIRED
Samo za
člane
Svečana večerja
CIGRE B2
Odmor
CIGRE B2
Odmor
CIGRE C4
Odmor
CIGRE C4
CIGRE C5
CIRED ŠK2
CIGRE C5
CIRED ŠK 2
OPCIJA: Obisk Pivovarne Laško
CIGRE A2 / A3
CIRED ŠK4
SEMINAR
Ponedeljek,
27. 05. 2013
Načrt programa 11. konference
CIGRE A2 / A3
CIRED ŠK4
ZAKLJUČEK KONFERENCE
* razporeditev je narejena glede na pričakovano število referatov in upoštevajoč poprečje sprejetih referatov na prejšnjih konferencah ter z upoštevanjem rotacije študijskih komitejev. Končna razporeditev študijskih komitejev bo narejena v aprilu 2013, ko bo znano končno število referatov.
2
Mesto poteka konference je po vsej
verjetnosti tudi mesto, kjer je zagorela
prva električna luč na Slovenskem. V
prvi knjigi o Razvoju elektrifikacije v Sloveniji iz leta 1976 namreč piše, da je po
ustnem izročilu v Laškem začela obratovati prva hidroelektrarna v Sloveniji
in sicer leta 1885, vendar pa zgodovinarji term v Laškem navajajo v svojih
knjigah, da je to bilo leta 1882, ko je dunajski bogataš Gunkel prevzel terme
Laško, jih prenovil in zgradil električno
centralo (DC). Na vodnem kolesu potoka Rečica, ki teče med starim in
novim poslopjem term v Laškem je
dodal dinamo moči 5 kW. Za rezervo,
ko ni bilo vode je delovala v bližini lokomobila. V tem času (1882) je bila druga
svetovna elektrotehnična razstava v
München-u. Prva svetovna elektrotehnična razstava je bila v Parizu leta 1881,
ko se smatra tudi za začetek elektrifikacije in začetek uvajanja tokokrogov
kot jih poznano danes. Tretja svetovna
elektrotehnična razstava je bila na Dunaju leta 1883 in je v času te razstave
zagorela električna luč v Mariboru.
Dosedanje konference slovenskih elektroenergetikov
od leta 1993
Konferenca
Mesto
Leto
Okvirno število
udeležencev
Število
referatov
1.
Ljubljana
1993
200
83
2.
Maribor
1995
250
90
3.
N. Gorica
1997
300
122
4.
R. Slana
1999
350
120
5.
Bled
2001
400
133
6.
Portorož
2003
450
184
7.
Velenje
2005
500
193
8.
Čatež
2007
510
184
9.
Kranjska Gora
2009
550
165
10.
Ljubljana
2011
580
193
11.
Laško
2013
?
?
Skupaj
1467
Zadnja konferenca v Ljubljani leta 2011 je bil rekordna po udeležbi in številu sprejetih referatov.
Ali bomo presegli mejo 200 sprejetih referatov?
PRVO VABILO ZA PRIJAVE REFERATOV NA KONFERENCO
Vabimo vse potencialne avtorje referatov, da prijavijo referate za konferenco.
Predlog za referat mora vsebovati naslednje podatke:
Naslov referat, študijski komite (ŠK) in prednostno temo (PT), kjer predlaga uvrstitev, imena avtorjev in soavtorjev,
kratko vsebino predloženega članka (do 300 besed) in kontaktno osebo.
Formular za prijavo referatov se nahaja na spletni strani www.cigre-cired.si.
Prijave je potrebno oddati najkasneje do 17. januarja 2013.
Prijave sprejema tajništvo Združenja CIGRÉ-CIRED na [email protected] .
Vse prispele prijave bodo dobili predsedniki študijskih komitejev in v sodelovanju s tajnikom študijskega komiteja
določili sprejemljivost referata za njihov komite oz. predložene prednostne teme.
Morebitne zavrnjene referate bo obravnaval Tehnični komite CIGRÉ in CIRED, ki bo sprejel končno oceno.
Avtorji (kontaktna oseba navedena na prijavi) predlogov referatov bodo dobili odgovore najkasneje do 1. februarja
2013. V naslednji številki Sporočil št. 31, ki bo izšla v februarju 2013 pa bodo predstavljeni naslovi vseh referatov
po študijskih komitejih.
Končne referate skladne z vzorcem za pisanje referatov, ki bo objavljen na spletni strani www.cigre-cired.si bo potrebno
oddati najkasneje do 30. marca 2013.
Avtorji sprejetih referatov na konferenco bodo slednje predstavili na seji študijskega komiteja. Referati bodo objavljeni
na spominski kartici v gradivih za udeležence konference s plačanimi kotizacijami. Po konferenci bodo udeleženci
dobili posebno izdajo zgoščenke z vsemi referati, predstavitvami in drugimi gradivi s konference.
Individualni člani Združenja CIGRÉ-CIRED in člani podjetij, ki so društvu plačali letno članarino za leto 2012 (41 podjetij)
bodo imeli 20 % popust za kotizacijo. Vsi zneski za kotizacijo oz. sponzoriranja bodo ostali enaki kot je to bilo na zadnji
konferenci 2011 v Ljubljani.
3
PREDNOSTNE TEME ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV ZA KONFERENCO SLOVENSKIH
ELEKTROENERGETIKOV 2013
Tehnični komite CIGRÉ
ŠK A1 – Rotacijski stroji in problematika elektrarn
ŠK B1 – Kabli
Predsednik: Andrej Tumpej, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Ladislav Tomšič, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Napredek v razvoju rotacijskih strojev in izkušnje
v obratovanju.
• Načrtovanje, izkoristki nosilne izolacije, hlajenje,
odpadna toplota.
• Zahteve TSO do proizvajalcev in investitorjev.
• Poboljšanje izkoristkov.
• Monitoring obratovanja.
PT 2: Live managment (revitalizacije in rekonstrukcije).
• Razne meritve, obnove, vzdrževanje.
PT 3: Razpršena proizvodnja in obnovljivi viri.
• Dobre prakse MHE.
• Biomasa.
• SPTE.
• Sončne elektrarne.
PT 4: Novi projekti in rešitve.
• Metode merjenja vetra.
Predsednik: Iztok Bartol, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter
konektorskih elementov.
PT 2: Novi projekti VN kablov.
PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli.
PT 5: Problematika kabliranja VN vodov.
ŠK A2 – Transformatorji
Predsednik: dr. Maks Berlec, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Istok Jerman, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja
transformatorjev
(izračun obremenitve izolacije, dodatnih izgub,
prenosa toplote, mehanskih obremenitev).
PT 2: Nove metode preizkušanja transformatorjev in
diagnostika.
PT 3: Povečevanje okoljske sprejemljivosti
transformatorjev
(uporaba sprejemljivejših materialov,
zmanjševanje izgub, zmanjševanje hrupa).
ŠK B2 – Nadzemni vodi
Predsednik: mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Borut Vertačnik, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala na
daljnovodih (predvsem termična problematika,
monitoring, utrujanje materiala, ipd.).
PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in
vetrovne obremenitve pri daljnovodih.
PT 3: Oblikovanje in vključevanje daljnovodov v okolje.
PT 4: Izolacija daljnovodov.
PT 5: Diagnostika daljnovodov, novogradnje in
vzdrževanje daljnovodov.
PT 6: Optični kabli pri daljnovodih (vgradnja, tehnične
rešitve, testiranje, okvare).
PT 7: Izboljšanje obremenljivosti daljnovodov.
ŠK A3 – Visokonapetostne naprave
Predsednik: dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Zanesljivost in življenska doba VN opreme.
PT 2: Okoljsko sprejemljiva VN oprema.
PT 3: Zagotavljanje kakovosti VN opreme.
Velika dvorana
4
ŠK B3 – Razdelilne transformatorske postaje
ŠK C1 – Razvoj in ekonomika sistemov
Predsednik: mag. Marko Hrast, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Marko Testen, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Izkušnje pri izgradnji in projektiranju s plinom
izoliranih stikališč.
PT 2: Izkušnje pri prenovi sekundarnih sistemov v
obsteječih stikališčih.
PT 3: Problematika obnove stikališč.
Predsednik: mag. Saša Jamšek, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Andrej Bučar, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Načrtovanje in razvoj v novih razmerah.
• Načrtovanje energetskega razvoja Slovenije v
kontekstu evropske energetske politike.
• Razvoj obnovljivih virov energije in nove potrebe
širitve električnih omrežij.
PT 2: Novi pristopi pri upravljanju s sredstvi.
• Upravljanje s sredstvi elektrogospodarskih podjetij
(Asset Management) z upoštevanjem novih
pristopov v proizvodnji, prenosu in distribuciji.
• Učinkovitost naprav, možni prihranki z novimi
tehnologijami.
PT 3: Ekonomika sistemov in energetska politika za
večjo konkurenčnost.
• Ekonomika v elektrogospodarstvu.
• Tarifni sistemi.
• Omrežnine.
• Globalni in lokalni vplivi na cene električne energije
in kako omogočiti večjo konkurenčnost slovenskemu
gospodarstvu s pametno energetsko politiko.
ŠK B4 – Enosmerni prenosi in energetska
elektronika
Predsednik: prof. dr. Rafael Mihalič, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
prof. dr. Igor Papič, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vloga WAMS pri uporabi regulabilnih naprav v EES.
PT 2: Povezava slovenskega in italijanskega EES z
visokonapetostno enosmerno povezavo.
PT 3: Izkušnje z obratovanjem prečnega
transformatorja v Divači.
PT 4: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta
FACTS.
ŠK B5 – Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES
Predsednica: dr. Tadeja Babnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Igor Kurent, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vpliv novih komponent omrežja na koordinacijo
zaščitnih sistemov in avtomatizacijo.
• Zaščita in avtomatizacija glede na načrtovanje in
obratovanje EES-a.
• Modeliranje (tudi v realnem času), nastavitve zaščit,
adaptivne zaščite.
• Aplikacije /funkcije.
• Procesno vodilo: nekonvencionalni instrumentni
transformatorji, združevalne enote (Merging Units),
inteligentna stikališča.
• Komunikacije, omrežja, informacije.
PT 2: Uporaba in aplikacije daljinskega dostopa za
zaščito in avtomatizacijo.
• Aplikacijske zahteve.
• Avtomatizacija RTP-jev na podlagi IEC 61850.
• Vprašanja glede internetne varnosti (Cyber-security).
• Standardizacija.
PT 3: Novosti na področju zaščite, vodenja in meritev EES.
PT 4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES-u
povezani z delovanjem/nedelovanjem zaščitnih
sistemov.
ŠK C2 – Obratovanje in vodenje sistemov
Predsednik: dr. Pavel Omahen, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Zoran Marčenko, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Analiza motenj v dobavi električne energije ter
vzdrževanje bilance proizvodnja-poraba ob vse
večjem obsegu naključne proizvodnje v sistemu.
PT 2: Metode za izboljšanje nadzora nad obratovanjem
slovenskega EES ter koordinacija izmenjave informacij
med posameznimi operaterji interkonekcije.
PT 3: Uvajanje novih postopkov v sistem vodenja EES
za učinkovito obvladovanje stanja napetosti in
frekvence v njem.
Rdeča dvorana
5
ŠK C3 – Okoljska problematika
Predsednik: mag. Aleš Kregar, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Minče Mandelj, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vrednotenje variant
• Stroškovno vrednotenje prostorskega, varstvenega,
funkcionalnega in ekonomskega vidika variant v
postopkih priprave državnih prostorskih načrtov
za elektroenergetske objekte.
• Določanje uteži in primerjava vidikov vključno z
družbeno sprejemljivostjo pri sinteznem vrednotenju.
PT 2: Zmanjševanje negativnih vplivov.
• Ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov vseh
vrst elektroenergetskih objektov na okolje.
• Primeri dobre prakse za zmanjševanje negativnih
vplivov.
• Stroški omilitvenih in izravnalnih ukrepov.
PT 3: Vključevanje deležnikov.
• Prepoznavanje in razumevanje deležnikov.
• Načini in metode vključevanja deležnikov v
postopke umeščanja vseh vrst elektroenergetskih
objektov v prostor.
• Primeri dobre prakse vključevanja deležnikov.
• Obravnava tveganj pri vključevanju deležnikov.
PT 4: Zakonodaja.
• Predstavitev nove okoljske in prostorske zakonodaje
EU in RS, njeno tolmačenje in izvajanje v praksi.
ŠK C4 – Tehniške značilnosti sistemov
Predsednik: prof. dr. Jože Voršič, univ. dipl. el. inž.
Tajnik:
mag. Milan Vižintin, univ. dipl. el. inž.
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije.
• Uporaba standarda EN 50160 na prenosnem
omrežju.
• Motnje, ki izvirajo iz proizvodnih in porabniških
naprav (harmoniki, flikerji, neravnotežje …) in iz
sistema (atmosferske razelektritve, upadi …).
• Vpliv pretvornikov energije iz obnovljivih virov na
kakovost električne energije.
• Primerjava kakovosti električne energije v različnih
delih omrežja.
• Razpršena proizvodnja in kakovost električne
energije.
• Gospodarski okvir kakovosti: nove pogodbe in
storitve, odgovornost različnih vpletenih strank.
• Testiranje instrumentov, razredi instrumentov.
PT 2: Elektromagnetna združljivost.
• Ocena odpornosti instalacij in naprav.
6
• Vpliv elektroenergetskega sistema na druge
instalacije, naprave in okolje.
• Tehnike ublažitve magnetnega polja, električnega
polja.
• Vpliv vklopov in izklopov na motnje po vodnikih.
PT 3: Analiza elektroenergetskega sistema.
• Testiranje instrumentov, razredi instrumentov.
• Ocena zanesljivosti elektroenergetskega sistema.
• Standardi zanesljivosti v tržnih razmerah.
• Metode in orodja za analizo in načrtovanje
elektroenergetskega sistema.
• Modeliranje novih virov glede na vpliv na kakovost
električne energije v omrežju.
• Ozemljevanje elementov omrežja oziroma
omrežij.
ŠK C5 – Trženje in regulacija energetskih sistemov
Predsednik: dr. Dejan Paravan, univ. dipl. el. inž.
Tajnik:
mag. Borut Rajer, univ. dipl. ekon.
Prednostne teme:
PT 1: Integracija in vpliv na trg proizvajalcev OVE in
SPTE.
• Izkušnje s podporno shemo OVE in SPTE –
prednosti in pomanjkljivosti.
• Vpliv OVE in SPTE na tržno ceno.
• Trgovanje z zelenimi certifikati.
PT 2: Tržne priložnosti vezane na zahteve po doseganju
ciljev učinkovite rabe energije.
• Novi produkti in storitve povezane z URE
• Kako informacije pametnih omrežij pretvoriti v
kakovostnejšo in stroškovno učinkovitejšo oskrbo
odjemalcev električne energije?
PT 3: Kakšne učinke je prineslo prvih 12 let trga
električne energije v Sloveniji?
• Izkušnje in učinki trga električne energije v zadnjih
12 letih.
• Integracija slovenskega trga v skupni notranji
evropski trg električne energije – stanje in
priložnosti v bodoče.
ŠK D1 – Materiali in nove preiskovalne metode
Predsednik: Tim Gradnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnica:
Marja Mulej, univ. dipl. inž. kem.
Prednostne teme:
PT 1: Nove preiskovalne, nadzorne in diagnostične
metode v elektroenergetiki.
PT 2: Inovativna uporaba elektroizolacijskih,
elektroprevodnih in konstrukcijskih materialov v
elektroenergetiki.
ŠK D2 – IT in TK v elektroenergetiki
Predsednik: Peter Ceferin, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Roman Pirnat, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in
rešitve za elektroenergetska podjetja.
• Sodobne tehnologije xWDM, NG SDH, Carrier
Ethernet, IP/MPLS v luči telekomunikacijskih omrežij
za pametna omrežja (SmartGrids) – rešitve,
lastnosti, standardi, izvedeni projekti, izkušnje.
• Uporaba dostopovnih omrežij različnih tehnologij
(xDSL, FTTH, BPL,...) in javnih TK omrežij za potrebe
pametnih omrežij – tehnološke rešitve, razpoložljivost
in varnost pri njihovi uporabi.
• Storitve in tehnologije TK omrežij (HAN) za
odjemalce v sistemu pametnih omrežij.
• Migracija TK omrežij iz TDM (podatki, telefonija) v
Ethernet/IP sisteme – rešitve, primeri in pridobljene
izkušnje na projektih.
• Varnost (Cyber Security) v elektroenergetskih TK
sistemih.
• Obratovanje TK omrežij v elektroenergetskih
podjetjih – praktične izkušnje.
• TK omrežja v luči standardov IEC 60870-5-104 ter
IEC 61850.
PT 2: Informacijski sistemi in podpora procesom v
elektroenergetskih podjetjih.
• Računalništvo v oblaku (cloud computing) v
elektroenergetskih sistemih.
• Visoka razpoložljivost in mehanizmi okrevanja v
Informacijskih sistemih elektroenergetskih podjetij.
• Informacijske platforme za poslovne in procesne
aplikacije v elektroenergetskih IT sistemih – projekti
in pridobljene izkušnje.
• Informacijske rešitve za nove storitve za končne
odjemalce v pametnih omrežjih (SmartGrids).
ŠK D3 – Pametna omrežja
Predsednik: dr. Miloš Pantoš, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Andrej Gubina, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Načrtovanje pametnih omrežij.
• Zakonodaja, razvojni cilji, strategije.
• Razpršena proizvodnja, virtualne elektrarne.
• Aktivni odjemalci, virtualni odjemalci.
• Shranjevalniki energije, vozila na električni pogon.
• Zanesljivost obratovanja pametnih omrežij.
PT 2: Informacijske in komunikacijske tehnologije pri
pametnih omrežjih.
• Napredni merilni sistemi, uporaba enot PMU.
• Standardizacija.
PT 3: Obstoječi in predvideni pilotni projekti na
področju pametnih omrežij.
Tehnični komite CIRED
ŠK 1 – Omrežne komponente
Predsednik: Srečko Mašera, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Metod Brešan, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih
omrežjih.
• Modeliranje naprav.
• Testiranje naprav.
• Novi materiali.
• Novi standardi na področju omrežnih komponent.
• Uvajanje enotne tipizacije v distribucijska omrežja.
PT 2: Strategija na področju zanesljivosti,
diagnosticiranja in vzdrževanja.
• Ocenjevanje stanja naprav, starostno modeliranje
naprav.
• Diagnostika omrežnih komponent.
• Stalni monitoring omrežnih komponent vključno z
zemeljskimi kabli.
PT 3: Smart grids komponente.
• Komponente za priključevanje distribuiranih virov.
• Komponente aktivnih omrežij.
• Naprave za shranjevanje energije.
• Močnostna elektronika.
• Komponente za polnjenje električnih avtomobilov.
PT 4: Komponente za velika mesta in podeželje.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v
mešanih omrežjih.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v
čistih kabelskih sistemih.
• Komponente za obvladovanje kratkih stikov v
mešanih omrežjih.
PT 5: Vplivi okoljske in trajnostne problematike na
komponente omrežja.
• Ekološko dizajniranje.
• Obvladovanje hrupa.
• Zmanjševanje izgub.
Druga in tretja dvorana
7
ŠK 2 – Kakovost električne energije in EMC
Predsednik: mag. Peter Bergant, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije s poudarkom na
regulativi, standardizaciji, načinu poročanja,
kazalnikih ter finančni vidik.
• Novosti in usmeritve na področju regulative v smislu
zakonskih, podzakonskih aktov ter standardizacije.
Sem vključujemo tudi različne poglede, vidike in
ideje. Poročanje kot sestavni del obvladovanja in
podlaga za regulacijo, usmeritve v prihodnost z
novimi vsebinami, novimi idejami za oblikovanje
kazalnikov kakovosti, z analizami stanj kakovosti
doma ter primerjavami s tujino...ipd.
PT 2: Merilno tehnični nadzor kakovosti električne energije
v distribucijskem omrežju, obdelava podatkov.
• Merilno tehnični postopki zajemanja (stalni,
občasni monitoring), merilne metode, obdelava
parametrov kakovosti električne energije, delo z
bazami podatkov, programska orodja za obdelavo,
možnost izvajanja analiz, novi algoritmi, novi
postopki in načini ovrednotenja anomalij,
opredelitev posameznih značilnosti napetosti (tudi
toka), merljivost in ocenjevanje značilnosti
napetosti, izkušnje, napotki ter opozorila.
PT 3: Tehnične značilnosti sistema v smislu izvorov,
širjenja ter reševanja problemov slabe KEE.
• Izvori motenj in motenja v omrežju, poti in načini
širjenja motenj ter njihov doseg, vpliv na naprave
in obratno. Načini in postopki reševanja stanj slabe
kakovosti napetosti v distribucijskem omrežju,
obstoječi ter alternativni pristopi (aktivne kompenzacije,
napetostni stabilizatorji...), regulacija, odvodniki,
povezave in vplivi sistemov ozemljevanja, primerjave
obstoječih in alternativnih načinov reševanja stanj
slabe kakovosti, pogled v prihodnost, odziv
uporabnikov, analize na relaciji pred/po sanaciji,
občutljivost ter odpornost posameznih el. naprav,
aparatov, elektromagnetna združljivost - EMC.
Posebna pozornost je namenjena vplivu in uporabi
naprav kot so npr. naprave za varčno razsvetljavo
(LED, fluorescenčne sijalke ipd.), vplivom motenj,
ki jih povzroča PLC komunikacija, vplivom razpršenih
virov v fazah od vklopa do obratovanja.
PT 4: Vpliv EE naprav in postrojev v smislu EMS, hrupa,
problematika EMI v elektroenergetiki.
• standardizacija in regulativa, visokofrekvenčno
motenje in problemi elektromagnetne
interference v kontekstu Smart Grids,
• karakteristike (merjenje, indikacije…), značilnosti
motenj ter
• načini in postopki reševanja, ukrepi (tehnični/ekonomski)
zmanjševanja negativnih učinkov prenosa motenj
ter dobra inženirska praksa.
ŠK 3 – Obratovanje, vodenje in zaščita
distribucijskih omrežij
Predsednik: Milan Švajger, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Martin Drgan, univ.dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Obratovanje distribucijskih omrežij.
• Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za zagotavljanje
zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja odjemalcev.
• Obratovanje mešanih omrežij glede na ozemljitev
nevtralne točke.
• Obratovanje in vpliv razpršenih proizvodnih virov v
distribucijskem omrežju (regulativa in praksa).
• Vpliv zmanjšanja sredstev na obratovanje in
vzdrževanje distribucijskega omrežja.
• Sistemske rešitve za meritve električne energije,
pametna omrežja, vodenje proizvodnje in porabe
električne energije (EV, SEE), potrebe odjemalcev.
• Vzdrževanje in obvladovanje tehnične
dokumentacije v obratovanju.
• Delo pod napetostjo v distribucijskih
elektroenergetskih omrežjih.
PT 2: Vodenje distribucijskih omrežij.
• Vodenje, avtomatizacija in nadzor distribucijskega
elektroenergetskega omrežja.
• Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar na
distribucijskem omrežju ter izpadov napajanja
večjega obsega.
• Regulacija napetosti SN/NN.
• Varnostni vidik na dostop do informacij in
izmenjavo informacij iz sistemov vodenja.
PT 3: Zaščita distribucijskih omrežij.
• Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih
zaščitnih sistemov v distribucijske
elektroenergetske objekte in omrežja.
• Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in
vpliv na zaščitne sisteme.
• Možnosti otočnega obratovanja lokalnih omrežij z
upoštevanjem RV.
• Koncepti zaščite polnilnih postaj za e-vozila in
shranjevalnike energije.
Laško
8
ŠK 4 – Razpršeni viri in upravljanje z električno
energijo
Predsednik: Franc Toplak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Boris Kupec, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Problematika, konkretne rešitve in izkušnje pri
vključevanju razpršenih virov v distribucijska
elektroenergetska omrežja
• Metode in postopki za določanje točke priključitve
na distribucijsko omrežje.
• Presoja dovoljenih motenj v omrežju.
• Tehnična vprašanja v zvezi z zaščito, zanesljivostjo
in stabilnostjo.
• Karakteristika jalove moči razpršenih virov,
realizacija v fazi projektiranja in izvedba.
• Merjenje proizvedene električne energije in
lastnega odjema razpršenih virih.
• Praktične izkušnje in študije v zvezi z omrežji z
visoko stopnjo integracije razpršenih virov.
• Orodja za analizo distribucijskih omrežij za
vključevanje razpršenih virov.
• Predpisi in standardi na področju priključevanja
razpršenih virov.
PT 2: Tehnologije za razpršene vire, distribucijska infrastruktura in modeli obratovanja za razpršene vire.
• Razvoj tehnologij razpršenih virov.
• Hranilniki električne energije.
• Uporaba močnostnih pretvornikov za priključevanje
razpršenih virov na distribucijsko omrežje.
• Distribucijski sistemi upravljanja (DMS), razpršeni
viri in aktivni uporabniki.
• Navidezne elektrarne.
PT 3: Energetska učinkovitost v distribucijskih
elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih
električne energije.
• Zmanjšanje izgub in upravljanje z jalovo energijo v
distribucijskih elektroenergetskih omrežjih.
• Vloga sistemov napredenega merjenja električne
energije.
• Tehnike učinkovite rabe električne energije.
• Možnosti zniževanja porabe pri odjemalcih v
distribucijskih omrežjih z uvajanjem programov
upravljanja s porabo.
• Električna vozila in hranjenje električne energije.
ŠK 5 – Razvoj distribucijskih sistemov
Predsednik: Miha Žumer, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Tomaž Mohar, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Poraba in prognoza porabe.
• Izdelava modelov karakteristik porabe in prognoze.
• Razvoj metodologij za prognozo porabe.
• Ocena koničnih moči v novih conah iz prostorskih
načrtov.
• Vpliv električnih vozil na porabo.
• Načini regulacije vpliva električnih vozil na porabo.
• Vpliv razpršenih virov na konične moči.
• Vpliv gospodarske krize na odjem električne energije.
PT 2: Učinkovitost delovanja in primerjalne analize.
• Tehnične zahteve proti ekonomičnosti.
• Vplivni parametri na zanesljivost sistema.
• Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja.
• Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize.
• Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov.
• Napoved ocene kakovosti električne energije.
PT 3: Sheme omrežja, kriteriji načrtovanja in praktične
izvedbe.
• Napredne omrežne sheme za čim boljši izkoristek
distribuirane proizvodnje, shranjevanje energije in
električna vozila.
• Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij.
• Distribucijski sistemi za vetrna polja.
• Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih
tehnologij.
• Zmanjšanje izgub v omrežju.
• Odvisnost lokalnega okolja.
• Koeksistenca in sinergija z ostalo infrastrukturo.
• Prilagoditev kriterijev načrtovanja za zmanjšanje
tveganj ob izjemnih dogodkih.
• Stopnja elektrifikacije območij z nizko gostoto
porabe in zagotavljanje kvalitete.
• Strukture podeželskih omrežij ob kabliranju
nadzemnega omrežja.
• Sheme priključevanja električnih vozil na parkiriščih,
javnih ali privatnih zgradbah in regulatorna pravila.
• Integracija hitrosti polnjenja električnih vozil v
omrežju.
ŠK 6 – Organizacijske veščine upravljanja
Predsednik: Matjaž Osvald, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Radko Carli, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Informacijski sistem.
• Prehod na novo podporo obračunu.
• ERP.
• Informacijska podpora za delo z uporabniki omrežja.
• Podpora upravljanju s sredstvi.
PT 2: Regulacija in razvoj trga.
• Obvladovanje tveganj v reguliranem okolju.
• Pomanjkljivosti tarifnega sistema.
PT 3: Problematika financiranja.
• Osnovna energetska infrastruktura.
• Smart grid, AMI … .
PT 4: Izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev in
demonstracijski projekti.
9
RAZPIS ZA ŠTUDENTSKO TEKMOVANJE
VABILO SPONZORJEM
Študente elektrotehnike in energetike Univerze v Ljubljani
in Univerze v Mariboru vabimo k sodelovanju na tekmovanju za najboljši študentski referat 11. konference slovenskih elektroenergetikov.
Sponzorji so zelo pomembni za uspešnost konference. Konferenca je idealno mesto za predstavitev produktov oz. storitev za
vse, ki sodelujejo v slovenskem elektrogospodarstvu. Ocenjujemo na podlagi dosedanjih izkušenj, da bo v Laškem več kot 500
strokovnjakov in drugih, ki delujejo v našem sistemu. Zato je to
idealno mesto za srečanje z vašimi potencialnimi strankami.
Na tridnevni razstavi v Laškem v hotelu WELLNESS PARK bo pripravljenih najmanj 25 razstavnih prostorov. Vse cene za prostore
in druge oblike sponzoriranja bodo enake kot so bile v letu 2011.
Prednostne teme tekmovanja
• Proizvodnja električne energije.
1. Obnovljivi viri.
2. Konvencionalni viri.
3. Novi viri, nove ideje.
• Uporaba IT za delovanje omrežij.
1. Trg električne energije.
2. Cyber varnost.
3. Zanesljivost sistema.
• Uporaba električne energije.
1. Električna vozila.
2. Primeri učinkovite rabe energije.
• Elektroenergetska omrežja.
1. Pametna omrežja (aktivna omrežja).
2. Konvencionalna omrežja.
3. Elementi omrežij (vod, vodniki, kabel,
transformatorji).
4. Hranilniki električne energije.
Vodja tekmovanja:
prof. dr. Igor Papič, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Člana komisije:
dr. Zvonko Toroš, Elektro Primorska, Nova Gorica
mag. Drago Bokal, ELES, Ljubljana
Referati morajo ustrezati vzorcu referatov objavljenem
na spletni strani www.cigre-cired.si / 11. konferenca/
vzorec referata za študentsko tekmovanje.
Dosedanji udeleženci naših razstav in drugi sponzorji boste
dobili do konca leta natančne informacije in pogoje za
rezervacije prostorov. Ponudili vam bomo:
• zlato sponzorstvo, srebrno sponzorstvo
• razstavne prostore v avli med dvoranami
• oglaševanje v konferenčnih dokumentih, na posebni
plazmi za oglaševalce in
• posterji oglaševalcev.
Vsi sodelujoči sponzorji bodo dobili svoje mesto v po-konferenčnem CD, ki bo vseboval vse referate, predstavitve in
druge dogodke skonference.
Henry Ford, začetnik komercializacije
avtomobilske industrije je bil znan po
odličnih izjavah, ki so jih kasneje mnogi
citirali. Glede sponzorstva je njegova
zelo znana izjava: »Tisti, ki ne oglaša
svojih izdelkov zato, da bo prihranil
denar, je podobno kot, če bi ustavil uro s ciljem, da prihrani čas.«
Tudi zato je na letošnjem 44. zasedanju pariške CIGRÉ na razstavi
sodelovalo 40 % več razstavljavcev kot na prejšnjem 43. zasedanju.
Veliko jih je prišlo iskati nove priložnosti. Zato pridite v Laško in sodelujte.
Na koncu vabila sponzorjem za sodelovanje na 11. konferenci predlagamo naj bo geslo naše razstave v Laškem še en
Fordov citat, ki pravi:
»Priti skupaj je začetek, stati skupaj je napredek in delati
skupaj je uspeh«.
Referate je potrebno oddati najkasneje do 30. marca
2013 preko spletne strani Združenja CIGRÉ-CIRED.
Vsi referati, ki jih bo komisija sprejela na tekmovanje
bodo nagrajeni s knjigo. Najboljši referat bo nagrajen s
tabličnim računalnikom.
Vse sprejete referate bodo avtorji predstavili v Panelu Š,
ki bo v torek, 28. maja 2013 v eni od dvoran kongresnega
centra Thermana v hotelu Wellness park, v Laškem.
Foaje kongresnega centra – mesto za razstavo CIGRÉ 2013
10
Vzorec za oddajo predlogov referatov
je na spletni strani www.cigre-cired.si
POMEMBNI ROKI
Rok za oddajo povzetka referata je 17. januar 2013
Odgovor o sprejetju referata do 1. februarja 2013
Rok za oddajo kompletnega referata je 30. marec 2013
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV
CIGRE - CIRED
1000 Ljubljana, Tehnološki park 20
PRISTOPNA
IZJAVA
CIGRE 2013
Podpisani (ime in priimek)
................................................................................................................................................
Naziv:
.................................................................................................................................................
Podjetje/ali upokojen
.................................................................................................................................................
Naslov podjetja
.................................................................................................................................................
Telefon:
............................................
Domači naslov:
e-mail:
................................................................................................
.................................................................................................................................................
se včlanjujem v Slovensko združenje elektroenergekov CIGRE – CIRED in se obvezujem, da bom spoštoval pravila
delovanja organizacije ter redno plačeval letno članarino. Članarina za leto 2013 je 14,00 eur, upokojenci 50 % - 7,00 eur).
(Statut je na spletni strain www.cigre-cired.si ).
Sodelova želim v študijskem komiteju (CIGRE, CIRED, ali več ŠK)
AKTIVNO -
Kraj .......................................
.............................................................................
PASIVNO (obkrožite)
Datum .................................
Podpis .........................................................................
Redni član Združenja CIGRE-CIRED lahko postane vsak polnoletni državljan Slovenije, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi na področju
elektrotehnične stroke. Članstvo je prostovoljno. Kdor želi posta član, mora tajništvu predloži pristopno izjavo, v kateri izrazi željo posta
član in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom organizacije in plačeval članarino. Član lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj
državljan. Prenehanje članstva začne velja v primeru pisnega izstopa oz. neplačane članarine za dve le, skladno s Statutom Združenja!
Člani Slovenskega združenja CIGRE – CIRED prejemajo društveno glasilo Sporočila, letni tematski koledar in druge publikacije ter imajo
popust na vseh srečanjih, ki jih organizira združenje.
Študijski komiteji CIGRE
Študijski komiteji CIRED
A1 - Rotacijski stroji in problematika elektrarn
A2 - Transformatorji
A3 . Visokonapetostna oprema
B1 - Izolirani kabli
B2 - Nadzemni vodi
B3 - Postaje
B4 - Enosmerni prenosi in energetska elektronika
B5 - Zaščita in avtomatizacija
C1 - Razvoj in ekonomika energetskih sistemov
C2 - Vodenje in obratovanje EES
C3 - Okoljevarstvena problematika sistema
C4 - Tehnične značilnosti sistema
C5 - Regulacija sistemov in trgovanje
C6 - Distribucijski sistemi in razpršena proizvodnja
D1 - Materiali in nastajajoče tehnologije za energetske sisteme
D2 - Informacijski sistemi in telekomunikacije za EES
1 - Omrežne komponente
2 - Kakovost in EMC
3 - Obratovanje, vodenje in zaščita
4 - Distribuirani viri in koriščenje el.energije
5 - Razvoj distribucijskih sistemov
6 - Organizacijski veščine in management
PRIJAVNICA ZA ČLANA SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ – CIRED
Vzorec za pisanje referatov (MS Word)
bo na spletni strani www.cigre-cired.si
od 5. novembra 2012.
E - Študentski komite
Poslati po faksu: (0599 72842) oz. e-mailu : [email protected]
11
Predlogi za priznanja
PREDLOGI ZA PRIZNANJA ELEKTROENERGETIKOM ZA LETO 2013
Vabilo članom, da predlagajo kandidate
Spoštovani člani našega nacionalnega Združenja CIGRÉ-CIRED, Vabimo vas, da predlagate kandidate za priznanja
naše strokovne organizacije. V vaši delovni organizaciji ali morda v partnerski drugi delovni organizaciji je nekdo,
ki si zasluži posebno pozornost zaradi svojih prizadevanj pri napredku slovenske elektrotehniške stroke.
Predlagajte ga. Kot vam je znano je možnih več vrst priznanj:
• »Priznanje za življenjsko delo je najvišje priznanje naše stroke nekemu članu za njegovo minulo delo v slovenskem
elektrogospodarstvu«,
• »Plaketa CIGRÉ je priznanje za izjemno delo v stroki, mednarodnem CIGRÉ ali našem nacionalnem združenju CIGRÉ
ali CIRED«,
• »Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu je priznanje za naše člane, ki so že upokojeni in se ne sme spregledati njihov prispevek v razvoju slovenskega elektrogospodarstva«,
• »Pohvala za uspešno izveden projekt ali izjemen mednarodni referat ali delo v slovenskem Združenju CIGRÉ-CIRED«,
• »Pohvala za novinarja na področju poročanja o slovenski energetski problematiki«.
Rok za oddajo predlogov je do 31. marca 2013.
Komisija v sestavi mag. Vekoslav Korošec, predsednik in člani prof. dr. Jože Pihler, prof. dr. Rafael Mihalič, dr. Stane
Vižintin in Metod Brešan, bo vse predloge tehtno analizirala in določila nagrajence za leto 2013.
Predlog za dodelitev priznanj mora vsebovati kratko obrazložitev zakaj predlagate določeno osebo za priznanje.
Vzorec formularja za predlaganje kandidatov za priznanja je na spletni strani www.cigre-cired.si
V nadaljevanju tega razpisa objavljamo v celoti tekst pravilnika o priznanjih in tudi seznam do sedaj nagrajenih slovenskih strokovnjakov.
Eden od nagrajencev je pred leti povedal ob sprejemanju priznanja za življenjsko delo Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED naslednje: »Do danes sem prejel več priznanj ampak mi to priznanje dodeljeno s strani
stroke in sodelavcev pomeni največje priznanje v moji karieri«.
Pravilnik o priznanjih
Slovensko zdruènje elektroenergetikov
Nacionalni komite CIGRÉ
Nacionalni komite CIRED
podeljuje
Plaketo CIGRÉ
podeljuje
mag. Viktorju LOVRENÎÛ
za izjemne prispevke v slovenski elektroenergetiki
in za mednarodne aktivnosti v CIGRÉ
Pohvalo
podeljuje
Diplomo
Milanu Švajgerju
Predsednik:
Ljubljana, 30. maj 2011
Miroslavu Bugezi, Marku Knezu,
Henriku Lavri~u, Rastku Fi{erju
podeljuje
Priznanje
Predsednik:
Za najbolj{i referat v [tudijskem komiteju CIGRÉ A1 z naslovom:
"On-line detekcija in diagnostika okvare rotorja asinhronskega motorja na osnovi analize
frekven~nega spektra statorskega toka"
objavljenem pod {t. A1-03 na 9. konferenci slovenskih elektroenergetikov
v Kranjski Gori 2009.
Kre{imir Baki~
podeljuje
za odmevne rezultate dela na podro~ju obratovanja v distribuciji
in za aktivnosti v {tudijski skupini 3 - CIRED.
Priznanje
Kre{imir Baki~
Ivanu KRALJU
prof. dr. Francu JAKLU
Predsednik TK CIGRÉ:
za dolgoletno uspe{no delo v slovenskem elektroegospodarstvu
prof. dr. Maks Babuder
za ìvljensko delo
Predsednik:
Predsednik:
Kre{imir Baki~
Kre{imir Baki~
Na osnovi 12. člena Statuta Slovenskega Združenja elektroenergetikov CIGRÉ–CIRED je Predsedstvo sprejelo na svoji
4. seji z dne 1. julija 2010 naslednji
12
PRAVILNIK O PRIZNANJIH, PLAKETAH, POHVALAH,
DIPLOMAH IN NAGRADAH
I. SPLOŠNO
1. člen Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED (v nadaljevanju Združenje CIGRÉ-CIRED) v skladu z
12. členom Statuta in s ciljem spodbujanja za čim višjo kakovost strokovnih prispevkov in za zahvalo avtorjem
ter drugim strokovnjakom pri delu Združenja CIGRÉ-CIRED in pri širši uveljavitvi energetske in elektrotehniške
stroke, podeljuje priznanja in naslednje stimulativne listine:
1. priznanje za ŽIVLJENJSKO DELO na področju energetike,
2. PLAKETO CIGRÉ za dolgoletno delo in sodelovanje pri razvoju stroke,
3. PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO v slovenski elektroenergetiki,
4. POHVALO za uspešno izveden projekt, izjemen študijski prispevek, več odmevnih referatov, vodenje ŠK,
5. PRIZNANJE NOVINARJEM za kakovostno poročanje o energetiki,
6. DIPLOMO za posebno odmeven referat na konferenci,
7. posebno priznanje AMBASADOR CIGRÉ in
8. nagrado za posebne namene in dosežke.
Ob dodelitvi prvih sedem priznanj se izda ustrezna pisna listina.
2. člen Listina za priznanje za življenjsko delo na področju energetike vsebuje naslednji tekst:
Predsedstvo Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED izreka
PRIZNANJE
(ime in priimek)
za življenjsko delo in zahvalo za izjemne prispevke ter dolgoletno uspešno delo na področju energetike
Listino podpišeta predsednik Združenja CIGRÉ-CIRED in predsednik komisije za priznanja. Poleg listine se nagrajenca
primerno obdari.
3. člen Listina za plaketo CIGRÉ vsebuje naslednji tekst:
PLAKETO
(ime in priimek)
v znak priznanja in zahvalo za dolgoletno delo in sodelovanje pri razvoju
elektroenergetske stroke v Sloveniji in tujini
primerno obdari.
Poleg pisne listine se izda še posebna plaketa, ki je okrogle oblike premera 70 mm in ustrezno oblikovana.
Na čelni strani plakete je izdelan znak CIGRÉ s krožnim izpisom Slovenski komite mednarodnega sveta za
velike električne mreže CIGRÉ.
13
4 člen Listina za priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu vsebuje naslednji tekst:
PRIZNANJE ZA DELO V SLOVENSKEM ELEKTROGOSPODARSTVU
(ime in priimek)
v znak zahvale za dolgoletno uspešno delo pri gradnji in razvoju
slovenskega elektroenergetskega sistema
primerno obdari.
5. člen Listina za pohvalo za delo v študijskih komitejih ali projektih vsebuje naslednji tekst:
POHVALO
(ime in priimek)
za posebno ustvarjalno delo na projektu / v študijskem komiteju (št. komiteja) CIGRÉ-CIRED
v zadnjih dveh letih
primerno obdari.
6. člen Listina za diplomo za posebno odmeven referat vsebuje naslednji tekst:
Predsedstvo Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED
na predlog študijskega komiteja izreka
DIPLOMO
(ime in priimek)
za posebno odmeven referat (naslov referata in številka referata)
na konferenci Slovenskega združenja CIGRÉ – CIRED (mesto in datum)
Listino podpišeta predsednik Združenja CIGRÉ-CIRED in predsednik tehničnega komiteja v katerem je bil referat
objavljen (TK CIGRÉ ali TK CIRED).
7 člen Listina za priznanje novinarju za kakovostno, korektno in profesionalno poročanje s področja energetike
vsebuje naslednji tekst:
PRIZNANJE ZA NOVINARSKO DELO
(ime in priimek)
za kakovostno in profesionalno poročanje na področju slovenske energetike
primerno obdari.
14
8 člen Listina za priznanje AMBASADOR CIGRÉ se izjemoma podeli za izjemno in dolgoletno delo pri razvoju
mednarodne tehnične organizacije CIGRÉ in vsebuje naslednji tekst :
Predsedstvo Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED podeljuje
PRIZNANJE AMBASADOR CIGRÉ
(ime in priimek)
Za dolgoletno prizadevanje za napredek elektroenergetske stroke in širitev aktivnosti CIGRÉ
primerno obdari.
9 člen Nagrada za posebne uspehe se dodeli brez listine. Sklep o nagradi sprejme Predsedstvo Združenja CIGRÉ-CIRED
na pobudo enega ali več članov.
Nagrade za posebne uspehe so lahko dodelijo članom za uspešno organizirane konference v organizaciji
Združenja, za tehnološko inovacijo, za poseben prispevek v delovanju Združenja CIGRÉ-CIRED, za izvrstno napisano
knjigo o tematiki, ki jo obravnava Združenje in podobno.
V to skupino nagrad se upoštevajo tudi nagrade, ki jih vsakoletno (od leta 2009) dodeljuje Združenje CIGRÉ-CIRED
v okviru posebnega sporazuma z ljubljansko in mariborsko Univerzo za najboljši doktorat, magisterij in
univerzitetno diplomo s področja elektroenergetike (NAGRADE prof. dr. BEDJANIČA).
II. KRITERIJI ZA PODELITEV LISTIN
10. člen Priznanje za življenjsko delo na področju energetike se podeli osebi, ki je delovala dolga leta v slovenskem
energetskem sistemu (vsaj 30 let) in je veliko prispevala za razvoj in delovanje tega sistema, izobraževanje
kadrov in razpoznavnost Slovenije v tujini.
Profesionalna kariera prejemnika tega priznanj mora biti razpoznavna in odmevna v slovenskem prostoru.
Njegovo ali njeno delovanje v mednarodnih nevladnih organizacijah CIGRÉ, CIRED ali podobne organizacije
je zaželeno, ni pa pogoj. Glede starosti naj bi bil že upokojen, vendar pa ni pogoj.
Priznanje se lahko dodeli samo enkrat v življenju.
Priznanje se podeli bienalno.
11. člen Plaketa CIGRÉ se izreka kot posebno priznanje posameznikom:
• za dolgoletno strokovno delo v tehničnih komitejih CIGRÉ oz. CIRED v tujini in v Sloveniji.
• za dolgoletno delo na področju organiziranosti in afirmacije Združenja CIGRÉ-CIRED.
• za strokovno delo v Študijskih komitejih oz. delovnih skupinah mednarodne CIGRÉ Pariz.
• za vse tiste primere, ki jih Predsedstvo CIGRÉ oceni kot primerne za dodelitev tega visokega priznanja.
Prejemniki tega priznanja so v glavnem osebe - delujoči akterji v mednarodnem in domačem okolju v
elektroenergetskih sistemih.
Priznanje se lahko dodeli samo enkrat v življenju.
Priznanje se podeli bienalno. Podeli se največ tri priznanj naenkrat.
15
12. člen Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu se podeli osebi, ki je bila zelo
aktivno udeležena v svoji profesionalni karieri pri gradnji, delovanju in razvoju slovenskega sistema.
Praviloma se podeli uspešnim že upokojenim bivšim direktorjem slovenskih energetskih podjetij ali vodjem
sektorjev ali oddelkov v podjetjih.
Priznanje se lahko dodeli samo enkrat v življenju. Lahko se podeli tudi posmrtno.
Priznanje se podeli bienalno. Največ tri priznanja naenkrat.
13. člen Pohvalo za delo v tehničnih komitejih ali za odmeven projekt v zadnjih dveh letih se izreka posameznikom:
• za publiciranje odmevnih strokovnih del s področja elektroenergetike, knjige ali mednarodne študije,
• za uspešno delo v nacionalen študijskem komiteju, kot predsednik, ali strokovni poročevalec
ali pri uspešno izvedenem seminarju v organizaciji Združenja CIGRÉ-CIRED,
• za zapaženo ter aktivno delo pri izvedbi pomembnega projekta v slovenskem elektrogospodarstvu
v zadnjih dveh letih,
• za posebno aktivno delo oz. angažiranost v kakšni posebni akciji s področja elektroenergetike
v zadnjih dveh letih.
Podeli se posamezniku (ali skupini posameznikov) za delo v zadnjih dveh letih.
Priznanje se lahko dodeli večkrat. Pohvale se podeljujejo bienalno in sicer največ 4.
14. člen Diploma za posebno odmevni referat se izreka posamezniku, skupini avtorjev za referat, ki prinaša izvirne
tehnične dosežke s področja posameznega Študijskega komiteja.
Predlog poda posamezni Študijski komite neposredno po zaključku vsakega posvetovanja oz. konference.
Priznanje se lahko dodeli večkrat.
15. člen Kriteriji za dodelitev priznanja novinarju s področja energetike so:
• kakovostno poročanje o problematiki energetike vsaj 5 let,
• poročanje mora biti korektno in po pravilih novinarske stroke,
• profesionalno poročanje, ki v določenih primerih nadgrajuje vedenje o energetiki za široke
množice poslušalcev, gledalcev in/ali bralcev.
• Zlasti so zaželeni za priznanje novinarji komentatorji z znanjem mednarodnih dogajanj na področju
energetike.
Priznanje se dodeli bienalno in samo enkrat.
16. člen Visoko priznanje Ambasador CIGRÉ se dodeljuje le izjemoma ob določenih slavnostnih dogodkih v nacionalnem
okvirju. Nagrajenec mora izpolnjevati naslednje kriterije:
• vsaj 30 let aktivnega delovanja v elektroenergetiki in mednarodni tehnični organizaciji CIGRÉ,
• dolgoletno aktivno delovanje na širjenju elektrotehničnih znanj na akademski ravni in delovanju
CIGRÉ na svetovni ravni,
• mora imeti več kot 100 strokovnih objav.
Priznanje se dodeli občasno in samo enkrat.
16
17. člen Nagrada za posebne namene se dodeli posamezniku ali skupini sodelavcev za posebno opravljeno delo.
Kriteriji za dodelitev Bedjaničevih nagrad za najboljši doktorat, magisterij ali univerzitetno diplomo so skladni
z določili Sporazuma med Združenjem CIGRÉ-CIRED, Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru. Te nagrade
se podeljujejo letno.
III. POSTOPEK PREDLAGANJA
18. člen Predloge za dodelitev listin iz 1. člena tega Pravilnika podajajo člani definirani v 8. členu Statuta Slovenskega
združenja elektroenergetikov.
Predlog mora biti pisni z ustrezno obrazložitvijo.
19. člen Prejete predloge obravnava Komisija za podelitev priznanj in jih sprejme ali zavrne z večino glasov s tajnim
glasovanjem. Po odločitvi komisija pripravi sklepno poročilo o priznanjih za Predsedstvo.
Končne sklepe o podelitvi priznanj sprejme Predsedstvo.
20. člen V izjemnih primerih lahko posamično ali skupina članov Združenja CIGRÉ-CIRED poda predlog v pisni obliki
Predsedstvu.
IV. NAČIN PREDAJE LISTIN
21. člen Listine iz 2., 3., 4. in 7. člena se dobitnikom vročijo na svečanem odprtju nacionalnih konferenc slovenskih
elektroenergetikov v organizaciji Združenja CIGRÉ-CIRED.
22. člen Listine iz 5. in 6. člena se dobitnikom vročijo na prvem naslednjem svečanem dogodku na isti konferenci
slovenskih elektroenergetikov oz. alternativno na prvem naslednjem sestanku študijskega komiteja.
23. člen Listine iz 8. člena se dobitnikom vročijo na posebnem svečanem dogodku v organizaciji Združenja CIGRÉ-CIRED.
24. člen Listine se dobitnikom vročijo na prvi naslednji elektroenergetski konferenci ali svečanem dogodku v
organizaciji Združenja CIGRÉ-CIRED.
17
V. ZAKLJUČNE DOLOČBE
25. člen Vse administrativne posle v zvezi dodelitve listin iz 1. člena vodi generalni sekretar v sodelovanju s Komisijo
za podelitve priznanj Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED.
26. člen Tajništvo Združenja CIGRÉ-CIRED vodi evidenco o dobitnikih listin.
Dobitniki listin se objavijo v internih Sporočilih Združenja CIGRÉ-CIRED in na spletni strani.
27. člen Vse spremembe in dopolnitve Pravilnika se izvedejo v okviru Predsedstva po postopku, ki ga predvideva
Statut Združenja CIGRÉ-CIRED.
28. člen Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem sprejetja na Predsedstvu Slovenskega združenja elektroenergetikov
CIGRÉ-CIRED.
Predsednik:
Mag. Krešimir BAKIČ
V Ljubljani, 1. julija 2010
Dosedanji nagrajenci po letu 2000
Najvišje priznanje za življenjsko delo:
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
1
2001
Bled
Zaslužni prof. dr. Marjan PLAPER
2
2003
Portorož
Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC
3
2005
Velenje
Ni podeljeno
4
2007
Čatež
Prof. dr. Ferdinand GUBINA
5
2009
Kranjska Gora
Dr. Janez HROVATIN
6
2011
Ljubljana
Prof. dr. Franc JAKL
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
1
2001
Bled
Franc CURK
2
2001
Bled
Janez KERN
3
2001
Bled
Štefan LUTAR
4
2001
Bled
Zdravko MOČNIK
5
2003
Portorož
Maks BABUDER
6
2003
Portorož
Krešimir BAKIČ
7
2003
Portorož
Janez HOSTNIK
Priznanja – Plaketa CIGRÉ:
18
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
8
2003
Portorož
Ivan LEBAN
9
2003
Portorož
Marjan ŽUMER
10
2005
Velenje
Jože VORŠIČ
11
2005
Velenje
Franc POTOČNIK
12
2005
Velenje
Pavel OMAHEN
13
2005
Velenje
Franc ŽLAHTIČ
14
2007
Čatež
Silvo ŠTRUC
15
2007
Čatež
Maja KONČAN-GRADNIK
16
2007
Čatež
Rafael MIHALIČ
17
2007
Čatež
Zvonko TOROŠ
18
2009
Kranjska Gora
Konrad LENASI
19
2009
Kranjska Gora
Mitja NOVAK
20
2009
Kranjska Gora
Robert GOLOB
21
2011
Ljubljana
Majda in Franc ILER
22
2011
Ljubljana
Viktor LOVRENČIČ
Priznanja – za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu:
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
Podjetje
1
2005
Velenje
Jože Skok
RTV Slovenija – Val 202
2
2007
Čatež
-
-
3
2009
Kranjska Gora
Alenka Žumbar
Energeka.net
4
2011
Ljubljana
Branko Janjić
Naš sk
Priznanja za novinarsko delo s področja energetike:
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
Podjetje
1
2003
Portorož
Valenn GOLOB
Soške elektrarne
2
2003
Portorož
Jure BRGULJAN
Savske elektrarne
3
2003
Portorož
Milan KENDA
ELES
4
2003
Portorož
Štefan MARJETČ
Elektrarna Brestanica
5
2003
Portorož
Drago ŠTEFE
Elektro Gorenjska
6
2005
Velenje
Janez STERNIŠA
Elektroinštut M. Vidmar
7
2005
Velenje
Krisjan MRAVLJAK
Dravske elektrarne
8
2005
Velenje
Darij STABEJ
Tovarna transformatorjev
9
2005
Velenje
Viktor LESKOVEC
IBE
10
2007
Čatež
Franc LESKOVEC
Elektro Ljubljana
11
2007
Čatež
Janez NUČIČ
Savske elektrarne
12
2011
Ljubljana
Ivan KRALJ
Dravske elektrarne
19
44. zasedanje CIGRÉ v Parizu
POROČILA S 44. ZASEDANJA CIGRÉ V PARIZU
Krešimir Bakič
Letošnje zasedanje pariške CIGRÉ je bilo po vrsti 44. in je obeležilo 90 let
delovanja CIGRÉ (Mednarodnega sveta za velike elektroenergetske
sisteme). Prvo zasedanje je bilo v novembru 1921 v Parizu in se že 90 let
neprekinjeno sklicuje bienalno. Edino obdobje v katerem ni bilo zasedanj
je bilo od 1939 do 1946. Leta 1946 je bila CIGRÉ prva tehnična organizacija
z organiziranim mednarodnim posvetovanjem v zrušeni Evropi. Od takrat
naprej se konference sklicujejo v sodih letih.
Predsednik pariške CIGRÉ Andre Merlin
odpira 44. zasedanje CIGRÉ
Polna dvorana ob slovesnem odprtju Zasedanja CIGRÉ 2012
To zasedanje je bilo po kakovosti programa, številu obravnavanih referatov in velikosti razstave zares imenitno. Udeležilo se ga je 6832 strokovnjakov iz 97 držav. Zabeležena je rekordna udeležba v zgodovini te
ugledne mednarodne organizacije elektroenergetikov. To je 27 % več
udeležencev kot jih je bila na zadnjem zasedanju pred dvema letoma.
Tudi drugi rekordi so bili doseženi, kot je število udeležencev plenarnih
in panelnih sej po študijskih komitejih (3212), število razstavljavcev je
preseženo za skoraj 40 % (198 podjetij na površini 8560 m2). V 128 dvoranah in manjših sobah za sestanke je bilo skupaj 364 različnih sestankov od delovnih skupin, panelnih sej, posterskih sej, različnih seminarjev, sej študijskih komitejev in plenarnih obravnav 445 izbranih
referatov za to konferenco. V primeru bienalnih zasedanj CIGRÉ gre,
pravzaprav, za veliki elektroenergetski dogodek na katerem lahko srečate številne vodilne svetovne strokovnjake, energetske managerje,
proizvajalce opreme, profesorje in druge strokovnjake iz vseh koncev
sveta. Zasedanja se je udeležilo 37 Slovencev s plačanimi kotizacijami
in možnostjo dostopa do vseh sej. Bilo je pa tudi nekaj Slovencev, ki so se
udeležili samo razstave ali so sodelovali na sestankih delovnih skupin. Od
3212 udeležencev s plačanimi kotizacijami jih je bilo največ iz Francije 317,
Nemčije 230, Japonske 180, ZDA 170, Brazilije 161, Velike Britanije 159,
Rusije 131, Švice 114, itn; Slovenija je bila na 29 mestu po številu udeležencev s plačanimi kotizacijami.
Tradicionalni plakat na pariškem kongresnem
centru, ki je obeležil 44. zasedanje CIGRÉ
Predavanje na 44. zasedanju CIGRÉ
20
PREDAVANJE LIU ZHENYA
Odprtje zasedanja je tradicionalno v nedeljo popoldne. Običajno je ta
dogodek namenjen uglednemu vabljenemu predavatelju, ki na nek način
kroji sedanjost ali prihodnost elektroenergetike. Letos je imel uvodno predavanje predsednik korporacije nacionalnega omrežja Kitajske dr. Liu Zhenya
s temo »Intercontinental Transmission Highway for Optimization of Global
Energy Resources«. Predstavil je globalne svetovne energetske trende in
možnosti gradnje interkontinentalnih povezav s ciljem globalne optimizacije resursov in trajnostnega razvoja. V zelo zanimivem predavanju, ki
je verjetno rezultat študij kitajskih energetskih inštitutov je razvil različne
opcije povezovanja, ki naj bi bilo zlasti v DC verziji. Izhajajoč iz izkušenj
kitajskega nacionalnega superponiranega omrežja je razlagal o tehničnih
specifičnostih ± 1100 kV kot tudi ± 800 kV DC interkonekcij ter primerjavo
z AC verzijami. Kitajci so skupaj z IEC in CIGRÉ razvili tudi mednarodne
standarde za nadzemne vode izjemno visokih napetosti. Tako je možno
prenesti na ekonomsko razdaljo od 2500 do 5000 km moč velikosti 11 GW
z DC ± 1100 kV daljnovodom, ki bi imel 8 vodnikov po fazi prereza po
1000 mm2. Izgube bi bile velikosti 3,7 % do 6,1 %.
Na področju Kitajske, Mongolije in Sibirije je veliko obnovljivih virov, ki bi
jih bilo treba integrirati v svetovno medcelinsko električno omrežje s ciljem
trajnostnega razvoja našega planeta. Tako je razlagal o zmogljivostih gradnje
na Kitajskem do leta 2020:
• 30 GW vetrne energije, ki bi na superponiranem omrežju imela ceno 65 €/MWh,
• 1100 GW sončne energije, ki bi na superponiranem omrežju imela ceno
102 €/MWh,
• 87 GW premogovne energije, ki bi na superponiranem omrežju imela
ceno 32 €/MWh,
• 26 GW energije iz zemeljskega plina, ki bi na superponiranem omrežju
imela ceno 83 €/MWh.
Navedel je tudi potenciale Kazahstana v premogu in plinu do leta 2020:
• 17 GW premogovne energije, ki bi na superponiranem omrežju imela
ceno 26 €/MWh in
• 20 GW energije iz zemeljskega plina, ki bi na superponiranem omrežju
imela ceno 51 €/MWh.
Slavnostni predavatelj dr. Liu Zhenya
V Sibiriji je še vodnih potencialov za zgraditev 70 GW hidroelektrarn, ki bi imele ceno
na prenosnem omrežju 55-80 €/MWh. V
nadaljevanju je predstavil 3 opcije za
intekontinentalne povezave med Azijo
in Evropo v dolžini 4000-6000 km (npr.
Kazahstan-Berlin ali Sibirija-Berlin). Primerjal je tudi te povezave z evropskima
projektoma Desertec in SuperGrid (DC).
Koristi od takšne interkontinentalne povezave bi bile večplastne, kar je v detajle
razlagal. Npr. naj bi en 11 GW traskontinentalni prenosni vod (DC ± 1100 kV)
omogočil letne energetske prihranke v
višini 22 milijonov ton standardnega
premoga, in ca. 60 milijonov ton manj
emisij CO2.
Na koncu je predstavil velike kitajske
projekte razvoja pametnih omrežij
(Smart Grida) in poudaril pomembno
vlogo CIGRÉ pri pridobivanju novih znanj
za kitajske strokovnjake ter pomen
CIGRÉ brošur, kot visoko-kakovostnih
študij. Njegovega predavanja v veliki
kongresni dvorani se je udeležilo preko
4000 udeležencev, kar je po izjavah
sekretarja pariške CIGRÉ največje število udeležencev na slovesnem odprtju
konference.
Predavanje o medcelinskih interkonekcijah.
21
OMIZJE NA TEMO
ZMANJŠEVANJA VPLIVOV NA OKOLJE
Prvi dan zasedanja je bil posvečen
trem dogodkom: panelni razpravi na
temo »The Role of Electricity System
in Reducing Energy’s Environmental
Footprint«, delavnici o razpadih elektroenergetskih sistemov in delavnici o
novih modelih izobraževanja za prihodnji
elektroenergetski sistem.
Na panelni razpravi je šest predavateljev predstavilo svoje
poglede iz različnih strokovnih okolij na vlogo elektroenergetskega sistema pri zmanjševanju vplivov na okolje.
Uvodoma je dosedanji predsednik Tehničnega komiteja
CIGRÉ prof. Klaus Fröhlich predstavil ključne izzive za prihodnji razvoj elektroenergetskih sistemov in postavil CIGRÉ
kot centralnega igralca pri strokovni podpori razvoja. Pri
tem je poudaril, da ta pot ni in ne bo hitra ter enostavna.
Glede tehnološkega razvoja in metodologij je poudaril, da
potrebujemo še več inovacij. Glede ekonomskih omejitev
je potrebno zagotoviti, da bo električna energija cenovno
dosegljiva za vse. Okoljski odtis s strani elektroenergetike
pa se mora bistveno zmanjšati. Potrebujemo tudi sposobnost pojasnjevanja kompleksnih tehničnih rešitev za netehnično izobražene osebe oz. tiste, ki odločajo (politike).
Fröhlich je predstavil ključne teme za elektroenergetski sistem
Drugi predavatelj je bil Tierry Berthoud iz WBCSD (The
World Business Council for Sustainable Development),
ki je predstavil stališča njegove organizacije na vlogo
elektroenergetskega sektorja v prihodnjem razvoju do
leta 2050 in zmanjševanje energetsko okoljskega odtisa.
Kot ključne vplivne faktorje v energetiki je navedel električno energijo, kot najbolj fleksibilnega nosilca energije;
naravni monopol in liberalizacijo, ki ima do sedaj
mešane rezultate, zato bi morale države imeti nek vpliv
ne glede na liberalizacijo; dolgoročno gledanje je zelo
pomembno pri izdelavi energetskih strategij. Zagovarja
razpršenost virov in čim večjo vključitev obnovljivih virov
(dekarbonizacijo). Danes je samo 2 % obnovljivih virov
(brez hidro) v primarni energetski mešanici in od tega je
pol biomase. Naj bi do leta 2030 bil ta delež OVE brez
hidro virov okrog 6 %. Navedel je štiri pomembna in
ključna sporočila za prihodnji razvoj, in sicer: da obstaja
veliko tveganje od zaklenitve trajektorije toplogrednih
plinov; da energetska politika mora varovati pot v vizijo
družbe 2050; da so cene za ogljikove emisije kritične in
da mora biti oblikovanje politike široko-ciljno in mora biti
učinkovito skozi ekonomske mehanizme. Razlagal je o
novih tehnologijah virov in kako integrirati obnovljive vire
v energetski sistem ter o učinkoviti rabi v elektroenergetskem sektorju. Zaključil je z izjavo, da se od CIGRÉ
pričakuje, da na svojem področju prispeva potrebne
tehnološke rešitve.
Deleži energetskih virov v viziji do leta 2050
Tretji predavatelj je bil Cigrovec Dr. Bjarne Anderson,
predsednik študijskega komiteja B4 za enosmerne povezave in energetsko elektroniko, ki je predstavil stališča
CIGRÉ pri zmanjševanju vpliva na okolje. Do leta 2020 naj
bi imeli v Evropi okrog 200 GW instaliranih moči vetrnih
elektrarn. Za takšno moč obnovljivih in prekinjajočih
virov bi potrebovali veliko dograditev prenosnega
omrežja. Na drugi strani je velik odpor prebivalcev do te
tehnologije. Ali je možno izvesti te projekte s kabli je
veliko vprašanje. Predstavil je primerjavo kabelskih sistemov z nadzemnimi vodi. Boljše izkoriščanje obstoječih
Fröhlich je predstavil usmeritve 225 delovnih skupin CIGRÉ
22
koridorjev pelje v HVDC rešitve, ki so na tehnološkem
začetku; zato je potreben čas. Graditev evropskega DC
Super Grida je prav tako zahteven projekt. Tukaj CIGRÉ
lahko veliko pomaga pri svetovanju in koordinaciji.
Četrta predavateljica je
bila Britta Buchholz iz
Nemčije, ki je predstavila
nemške izkušnje pri penetraciji obnovljivih virov
energije ter razvoj distribucijskih sistemov. Začela
je z nemškim programom
Primerjava klasičnega in
sodobnega DV enakih zmogljivosti gradnje obnovljivih virov
zlasti vetrnih polj (na kopnem in morju) in foto-voltaike ter re-konfiguracije potrebnega distribucijskega omrežja. Predstavila je nekaj evropskih projektov za pametna omrežja. Med temi projekti je
bil zanimiv primer Estonije, ki se je odločila, da bo prva v
Evropi zgradila kompletno omrežje električnih polnilnikov za hitro polnjenje (1/2 ure) na svoje cestnem omrežju.
Tako so zgradili 507 AC polnilnic moči 3 kW in 200 hitro
polnilnih naprav zmogljivosti 50 kW (DC) oz. 22 kW (AC).
Zaključila je z Južno Afriškim pregovorom »Many small
people at many small places doing many small things will
change the face of this world«.
Nemški program gradnje obnovljivih virov je impresiven.
Ali se bo ustavil?
Posebej zanimivo je bilo predavanje o novem načrtu razvoja
elektroenergetskega sistema na Japonskem po katastrofalnem potresu in cunamiju v Fukushimi, 11. marca 2011,
kar je predstavil prof. Akihiko Yokoyama iz Univerze Tokio
(naslov referata: »The Japanese way«). Za prvo predstavo
o velikosti japonskega elektroenergetskega sistema Japonske
naj navedem, da so v letu 2010 imeli 287 GW instaliranih
moči od tega 49 GW v jedrskih elektrarnah (54 enot) ob letni
Estonske polnilnice za električne avtomobile na cestnem omrežju
porabi električne energije 1002 TWh. V času cunamija je
izpadlo 15 GW in kasneje do pol noči skupaj 21 GW. Kasnejša
preverjanja varnosti in drugi dogodki so povzročili, da so
5. maja letos izključili iz omrežja vseh 54 reaktorjev. V enem
samem letu po katastrofalnem dogodku so bistveno povečali delež elektrarn na plin. Japonska je na svetu največji
uvoznik LNG. Ob discipliniranem znižanju odjema za 10 % je
bilo stanje v sistemu kljub načrtovanem odklopu 16 % instalirane moči stanje normalno. Kolega predsednik Japonske
CIGRÉ nam je povedal kako se vse spremeni čez noč. Njihov
premier, je povedal, se je hvalil pred to katastrofo, da bo
Japonska zmanjšala izpuste CO2 za 50 % pred letom 2020
kot prva na svetu. Po katastrofi in hitri izgradnji novih plinskih elektrarn so se dejansko izpusti CO2 povečali za 50 %.
Japonska je imela tudi program z dokaj počasnim vključevanjem obnovljivih virov. Vse je slonelo na jedrski tehnologiji.
Imeli so v gradnji 2 in pred začetkom gradnje še 12 reaktorjev.
Do 2030
NE
OVE
Veter
PV
Hidro
Biomasa
Geotermalna
TE
LNG
Premog
Olje
CHP
Emisije CO2 v
primerjavi z
1990
Alternava A Alternava B Alternava C
0%
20 %
25 %
35 %
30 %
25 %
12 % (60 GW)
7%
3%
6% (53 GW)
6%
6%
11 %
11 %
11 %
3%
3%
3%
4%
3%
3%
50 %
35 %
35 %
18 %
9%
9%
25 %
22 %
22 %
8%
5%
5%
15 % (30 GW)
15 %
15 %
+5 %
-15 %
-15 %
23
Po vseh teh dogodkih je Japonska ubrala novo pot, ki jo je
razložil prof. Yokoyama. Prva odločitev je bila, da se pospeši
program penetracije obnovljivih virov energije (OVE) za
deset let ali drugače povedano, načrt za 2030 naj bi se
končal leta 2020. Izdelali so 3 alternative bodočega razvoja
elektroenergetskega sistema do leta 2030.
Predvideva se zmanjšanje porabe električne energije s
programi učinkovite rabe v primerjavi z letom 2010 za 10 %.
Trend letne porabe pa naj bi bil 1,1 % do leta 2020 in po tem
0,8 %. Ekonomski rezultat je pokazal, da bi bili stroški razvoja
po alternativi A (brez jedrskih elektrarn) daleč najvišji in
sicer 263,7 milijard USD. Po drugi alternativi 150 in tretji (z
deležem jedrskih elektrarn 25 %) samo 85 milijard. Stroški
za omrežje v prvi varianti bi bili enormno visoki. Japonci so
izračunali, da bi investicije v dodatno omrežje vplivale na
ceno električne energije okrog 0,125 cUSD/kWh. (pri teh
izračunih so upoštevali vetrne elektrarne z obratovalnimi
urami 20 % in sončne 12 % ob 8 % diskontni stopnji). Odločitev kako naprej za Japonce vsekakor ni lahka. Analiza
tveganj in stroški bosta odigrala ključno vlogo pri končni
odločitvi. V nadaljevanju je Yokoyama predstavil več zanimivih rešitev in študij na Japonskem glede nove generacije
omrežja za prenos in distribucijo. Zato je predlagal, da
CIGRÉ pri svojih programih za prihodnja omrežja tvorno
sodeluje z japonskimi strokovnjaki.
Dne 5. maja 2012 je Japonska ustavila vseh 54 reaktorjev
O ekonomskih vplivih na sistem upoštevajoč cilje trajnostnega
razvoja, je predstavil Američan Andrew Ott, podpredsednik
interkonekcije JPM in direktor za trženje. V začetku je razlagal
kako zniževanje emisij vpliva na omrežje: novi pristopi v
načrtovanju omrežja, regionalno in več-regionalno načrtovanje, poznavanje tehnologij pametnih omrežij in komuniciranje z javnostmi. Pri virih je značilno, da so tradicionalni
viri manj fleksibilni, medtem ko so obnovljivi viri v glavnem
intermitentni (prekinjajoči). Posledica tega je tudi ustrezen
24
razvoj trgov. Pri penetraciji obnovljivih virov je veliko ekonomskih izzivov (investiranje v omrežje, povečanje stroškov
zanesljivosti …). Ekonomski vpliv de-karbonizacije se vidi v
višjih cenah za energijo in moč ter v veliki prerazporeditvi
strukture virov. Mednarodna agencija za energijo je ocenila,
da bo potrebno za znižanje emisij do leta 2035 okrog 16,9
trilijonov USD za nove vire in infrastrukturo, od tega 60 %
za obnovljive vire. EPRI je ocenil, da ZDA potrebujejo okrog
300 milijard dolarjev za obnovo termoelektrarn za stanje,
ki bo zadovoljevalo nove ekološke zahteve (US EPA).
ENTSO-E je v svojem 10-letnem načrtu predvidel potrebo
po 104 milijarde za investicije v prenosno omrežje EU, od
tega je 80 % zaradi penetracije obnovljivih virov energije.
Predstavil je nekaj ameriških projektov. V zaključku je navedel, da subvencionirane cene za obnovljive vire pritiskajo
na cene energije v celoti in peljejo v povečane potrebe po
investicijah za omrežje ter za investiranje v zanesljivejše
proizvodne vire.
Zadnji predavatelj na letošnjem panelu je bil Phil Southwell,
predsednik ŠK C1 (Razvoj in ekonomija sistemov). Najprej
je predstavil vlogo CIGRÉ in delovna področja v dolgoročnem
razvoju sistemov. Razlagal o vlogi CIGRÉ pri spodbujanju
tehnologij za učinkovito rabo energije in obnovljivih
virov. V različnih študijskih komitejih je že narejeno
veliko tega. Na simpoziju CIGRÉ v Bologni v letu 2011 je
bil predstavljen izhodiščni referat »Power System Component Efficiency and Energy Delivery Effectiveness
Designed for Minimal Environmental Impact«. Delo se
nadaljuje še bolj poglobljeno v številnih delovnih skupinah.
Piramida na sliki predstavlja interakcije med različnimi
nivoji v elektroenergetskem sektorju. Bolj ko se okoljski
vplivi razumejo in cenijo, tem bolj bodo zajeti v spodnjih
nivojih in upoštevani pri odločitvah. S časom se bo lahko
zgodilo, da se bo piramida obrnila in bodo odločitve
slonele na okoljskem odtisu. Močnejše povezave med
plastmi piramide bi lahko omogočile zaželene višje cilje
in okoljske koristi.
V nadaljevanju je pojasnil posamezne sloje piramide:
• na vrhu – okoljski odtis: vrednotenje ogljičnih izpustov,
dolgoročne vrednosti eksternih stroškov in gonila trajnostnega razvoja,
• drugi nivo – trg: informacije trga, trenutne cene energije,
prenos informacij o trgu v dolgoročne rešitve,
• srednji nivo – energetska učinkovitost: načrtovanje in
obratovanje,
• opcije končnega odjemalca: pametno merjenje, različne
vrste pogodb, izobraževanje in javne informacije,
• spodnji nivo – učinkovitost komponent: Transformatorji,
vodi, kabli, generatorji.
Southwell je zaključil s pregledom delovanja študijskih komitejev v smeri trajnostnega razvoja in zaključki tega omizja:
• Slišali smo iz Japonske kako bo odmik od jedrske tehnologije in povečevanje OVE vplivati na nove investicije
v obnovljive vire in električno omrežje;
• Iz Evrope smo slišali kako bo izpolnjevanje ciljev
20/20/20 vplivalo na izjemno povečanje investicij v
prenosno omrežje;
• Iz ZDA smo slišali kako trg podpira razvoj odziva bremena
(demand response);
• In mednarodno, skupno za vse, smo slišali kako nove
tehnologije omogočajo več možnosti za rešitve nizko
ogljičnega odtisa.
V splošnem je bil letošnja uvodna panelna razprava dobro
pripravljena in je obravnavala zanimive teme. V času tega
omizja je bila velika dvorana kongresnega centra zasedena
do zadnjega mesta.
Poročila z delavnic o razpadih in izobraževanju kadrov za prihodnje elektroenergetske sisteme bomo objavili v naslednji
številki Sporočil.
Na poster-skih in plenarnih sejah po študijskih komitejih je
obravnavano 50 prednostnih tem. V Študijskem komiteju C3
(Okoljski problemi sistema) sta bila dva slovenska referata (S.
Jamšek, ref C3-102 in A. Kregar, ref. C3-202). Avtorja sta
odgovarjala na vprašanja strokovnega poročevalca. Veliko
slovenskih strokovnjakov je sodelovalo na različnih sejah ŠK,
ki so v fokusu njihovega zanimanja ali so člani teh komitejev.
Generalni vtis z zasedanja je, da se dinamika razvoja elektroenergetskih sistemov odvija vse hitreje, nove tehnologije
so vsak dan naprednejše in dostopnejše, kar je to tudi razlog
za čedalje večje zanimanje strokovnjakov za delovanje CIGRÉ.
Kje so področja dela za CIGRÉ?
ŠK B2 deluje na področju učinkovitosti komponent
Družabno srečanje
udeležencev letošnjega
zasedanja CIGRÉ je bilo v
slavnem muzeju Louvre.
C študijski komiteji delujejo na področju trga in sistemske učinkovitosti
25
RAZSTAVA CIGRÉ 2013 V PARIZU
Podmorski kabel za offshore vetrno polje
Ob zasedanju CIGRÉ 2012 je bila izjemno uspešna razstava
produktov in storitev za elektroenergetski sistem. Predstavilo se skoraj 200 najpomembnejših svetovnih podjetij. Ker
je bil vstop na razstavo brezplačen je po natančnem seštevanju organizatorjev (varnostniki so skenirali vsakega obiskovalca, ki je imel bar kodo na obešanki, kar je onemogočalo podvajanje števil) ugotovljeno točno število obiskovalcev
razstave, ki je preseglo 5000 ljudi. Razstavljeni so bili najnovejši produkti stikalne tehnike, kabelske industrije za velike
projekte offshore vetrnih elektrarn na Severnem morju,
novi superprevodni kabli za elektrogospodarstvo, številni
izdelki za pametna omrežja; na področju storitvenih dejavnosti so predstavili številne softverske novosti in pakete za
upravljanje z investicijskimi naložbami v elektrogospodarskih
podjetjih. Prvič so se na CIGRÉ razstavišču sistematično pojavila kitajska podjetja. Japonci in Korejci so že stalni udeleženci
teh razstav. Od slovenskih podjetij je bilo prisotno podjetje
samo C&G, ki je predstavilo novosti v svoji tehnologiji daljnovodnega monitoringa termičnega obremenjevanja.
Predsednik in generalni sekretar CIGRE sta obiskala razstavo.
26
NOVOSTI S SESTANKA
ADMINISTRATIVNEGA SVETA
V soboto, 25. avgusta 2012 je bila 124. seja Administrativnega
sveta pariške CIGRÉ. Člani Administrativnega sveta so poleg
vodstva CIGRÉ po en predstavnik držav, ki imajo nacionalne
komiteje in število ekvivalentnih članov večje od 40. Skupaj
je 60 članov sveta.
Sejo je vodil predsednik CIGRÉ Andre Merlin iz Francije,
kateremu je to bila zadnja seja v funkciji predsednika.
A. Merlin sodi med najuglednejše evropske elektroenergetike. Velik del svojega življenja je posvetil prav CIGRÉ-ju. Bil
je vodja delovnih skupin, tajnik in kasneje predsednik študijskega komiteja, kasneje je vodil dva mandata tehnični
komite CIGRÉ in je na koncu opravljal funkcijo predsednika.
Opravljal je tudi več odgovornih funkcij, kot je direktor operaterja francoskega prenosnega omrežja RTE, bil je prvi
predsednik ETSO-ja, ki je pripomogel, da je Slovenija postala
članica te organizacije še pred vstopom v EU. Bil je tudi prvi
svetovalec evropskega komisarja za energijo. Je vitez legije
časti in trenutno predsednik nadzornega sveta francoskega
operaterja prenosa RTE in tudi operaterja distribucijskega
omrežja. Teh nekaj vrstic je zapisanih, da širša stroka spozna
velikega moža evropske elektroenergetike. Ko je slovenski
komite CIGRÉ v letu 2006 organiziral sprejem za domače in
tuje goste na slovenskem veleposlaništvu v Parizu se je med
prvimi odzval gospod Andre Merlin.
Seji so prisostvovali tudi predsednik IEC in predsednik CIRED-a.
Kot je običaj, je na začetku seje poročilo predsednika Tehničnega komiteja (Klaus Fröhlich) o delovanju študijskih komitejev in ekspertnih skupin. Začel je s štirimi strateškimi usmeritvami CIGRÉ: bodoči elektroenergetski sistem, boljša izraba
obstoječega sistema, okolje in trajnostni razvoj ter nepristransko informiranje tehničnih in netehničnih bralcev gradiv. Razložil je, da se 95 delovnih skupin ukvarja z bodočim
omrežjem od tega 35 izključno s pametnimi omrežji (Smart
Grids); 93 delovnih skupin se ukvarja z metodami in tehnološkimi rešitvami za bolje izkoriščanje obstoječega sistema; in
16 delovnih skupin deluje na področju trajnostnega razvoja
v elektroenergetiki. Po zelo uspešnem simpoziju v Bologni
2011 na temo Smart Grids je odločeno, da se nadaljevanje
tega skliče Simpozij v Lizboni 2013 na isto temo, vendar
tokrat v sodelovanju s CIRED-om. Tukaj je potrebno komentirati, da je bil evropski simpozij za leto 2013 dogovorjen za
Bled, ampak je očitno iz »političnih« razlogov spremenjena
lokacija na Portugalsko. Predsednik evropske komisije Barroso
jeobljubil,daboimeluvodnigovor,vkolikorbosimpozijCIGRÉ
v Lizboni. To je, seveda, za image CIGRÉ pomembno in se je
vodstvo CIGRÉ odločilo za Portugalsko. Drugi simpozij v letu
2013 bo na Novi Zelandiji v Aucklandu s temo "Best Practice
in Transmission and Distribution in a Changing Environment".
Zanimivo je kakšen je »naval« na te simpozije, ki se sklicujejo dvakrat na liho
leto (eden v Evropi in drugi izven Evrope). Za leto 2015 in 2017 je več držav
povabilo CIGRÉ za sklic simpozija.
Pri analizi dejavnosti CIGRÉ na področju distribucijskih sistemov je bilo ugotovljeno,
da ima 65 delovnih skupin v svojem programu distribucijo in imajo interes za
tesnejše povezovanje z CIRED-om. 16 delovanih skupin je izrazilo velik interes
za povezovanje, zlasti skupine iz ŠK C6.
Drugi projekt, ki ga ima v svojem portfelju Tehnični komite je Učinkovitost
sistema in tretji standardi za Ultra visoke napetosti (1000 kV). Zadnji projekt
se izvaja skupaj z IEC na posvetovanjih, ki so v glavnem na Kitajskem in Indiji.
Za nove potencialne projekte je predsednik TK Klaus Fröhlich navedel:
1. HVDC omrežje (za enkrat je prezgodaj, naj bi bilo aktualno čez par let),
2. Povezovanje Off Shore vetrnih polj (pripravlja se poročilo za Electro in za ne
tehnično občinstvo)
3. Odzivi na katastrofe (Šk C1 pripravlja temo)
4. Zmanjševanje vplivov velikih motenj sistema (pripravlja se članek za Electro)
5. Tveganja od razpadov sistemov zaradi političnih razlogov (še v razpravi B2, C6, C5)
6. Ruralna elektrifikacija (tema za naslednji sestanek tehničnega komiteja).
Zanimive številke so bile glede števila
ekspertov, ki sodelujejo v delovnih
skupinah. Tako je bilo v lanskem letu
imenovano 3997 ekspertov v 205 skupin iz 67 držav. Od tega je zelo majhno
število ekspertov, ki delujejo v več
delovnih skupin. Faktor prekrivanja je
1,2 kar pomeni, da 3304 ekspertov
deluje v vseh delovnih skupinah.
Glede objavljenih publikacij v zadnjih
desetih letih je najbolj ploden študijski
komite B2 – Nadzemni vodi.
Na koncu njegovega poročila je prikazan diagram s številom vodij delovnih
skupin po državah. Na tem diagramu je
Slovenija predstavljena, da ima samo
enega vodjo delovnih skupin, ampak
kot vem imamo dva. Seveda je največ
vodij iz ZDA, Kanade in Velike Britanije.
Kar se tiče pojavnosti CIGRÉ je predlagal več seminarjev
kot je bil naš na Bledu, junija letos.
Tehnični komite CIGRÉ sodeluje zelo tesno z ameriškim
EPRI-jem, IEEE (več skupnih srečanj in posvetov), IEC, CIRED
in ENTSO-E (zadnji sestanek je bil marca v Bruslju).
Kar se tiče statističnih podatkov delovanja študijskih komitejev
je predsednik predstavil natančne številke.
Iz spodnje slike je razvidno, da letno ugasne okrog 35
delovnih skupin. Lansko leto je bilo 38 novih delovnih skupin,
tako da je danes skupaj 2013 delujočih delovnih skupin.
Število vodij WG po državah
Razvoj delovnih skupin zadnje dve leti
Število delovnih skupin (WG) po
študijskih komitejih
Število WG zadnjih deset let
Število publikacij po ŠK-jih
v zadnjih deset letih
V nadaljevanju razprave Administrativnega sveta je tekla beseda o financah. Razprava je bila zelo vroča, ker je
CIGRÉ posloval z negativnim finančnim izidom, kar je bilo za nekatere
velike države nesprejemljivo. Bilo je
namreč preveč odliva sredstev v projekte kot so nova knjiga (npr. 100.000
evrov), spletna stran (več kot 200.000
evrov), itn. Nekaj kritik je letelo na
zakladnika, ki ni bil bolj odločen pri
spremljanju financ. Zvedeli smo tudi,
da CIGRÉ namenja okrog 50.000
evrov za pomoč nacionalnim komitejem. In na seznamu koristnikov so
bile države kot je Kanada, Romunija,
ZDA, in še nekatere. Določeno je, da
vsak nacionalni komite lahko zaprosi
27
za pomoč za določeni CIGRÉ dogodek v državi. Komisija v
sestavi generalni tajnik, zakladnik in predsednik pa bodo
odločili ali je pomoč utemeljena. Vloge je treba oddati do
15. oktobra vsako leto za namen v naslednjem letu.
CIGRE RESULTS OVER 10 YEARS
M€
6,00
5,00
4,53
4,00
3,00
5,04
4,91
Total
Revenue
s
Total
Expense
s
EBITDA
4,12
3,52
3,16
3,59
3,48
3,14
3,13
0,45
0,29
0,35
0,16
4,15
3,44
2,00
1,00
0,00
0,35
0,08
0,68
0,37
NET
INCOME
0,38
0,22
-0,23
-0,13
-1,00
1999/2000 2001/2002 2003/2004 2005/2006 2007/2008 2009/2010
PERIODS
Finančni rezultati pariške CIGRÉ v zadnjih desetih letih
V točki LIFE OF ASSOCIATION se vedno obravnavajo zanimivi
statistični podatki o združenju CIGRÉ. Zanimivo je, da se članstvo iz leta v leto povečuje. Trenutno prihajajo člani pariške
CIGRÉ iz 95 držav.
Od tega je največji delež evropskih držav. V spodnji
tabeli je prikazan razvoj članstva mednarodne CIGRÉ.
Številke označujejo število t.i. ekvivalentnih članov. V letu
2011 je bilo 6.576 individualnih članov in 1.155 podjetij,
univerz ali vladnih ustanov. To je skupno 11.210 ekvivalentnih
članov. Do sedaj se je štelo za kolektivnega člana (podjetje),
da predstavlja 5 ekvivalentnih točk. Od leta 2012 pa bo to
pomenilo 6 ekvivalentnih točk, medtem ko bodo za mlade
člane, ki plačujejo 50 % letne članarine, upoštevali le 0,5 točk.
To je za Slovenijo ugodno, ker imamo majhno število mladih
inženirjev in so člani večinoma individualni ali podjetja. Na
ta način se bo skupno število slovenskih ekvivalentnih točk
povečalo.
NOVO VODSTVO PARIŠKE CIGRÉ
Na zadnjem (125.) zasedanju Administrativnega sveta
pariške CIGRÉ, ki je bilo 28. avgusta v Parizu, so bile volitve
novega vodstva. Staremu predsedniku Andre MERLIN-u
iz Francije je potekel mandat. Kandidati za novega predsednika so bili:
• Clark Gellings iz ZDA,
• Klaus Fröhlich iz Švice (dosedanji predsednik Tehničnega
komiteja) in
• Paulo Esmeraldo iz Brazilije (dosedanji zakladnik).
Volilne pravice posameznih držav so odvisne od števila
ekvivalentnih članov pariške CIGRÉ. Nacionalni komite,
ki ima od 40 do 200 članov ima pravico do enega glasu.
Nacionalni komiteji s članstvom od 200 do 400 imajo dva
glasova in tisti čez 400 članov tri glasove. Slovenija s 95
ekvivalentnih članov je imela en glas.
Rezultat tajnih volitev je bil naslednji:
• Klaus Fröhlich, 33 glasov,
• Clark Gellings, 27 glasov in
• Paulo Esmeraldo, 17 glasov.
Tako je prof. dr. Klaus Fröhlich izvoljen za novega predsednika pariške CIGRÉ s štiriletnim mandatom.
Pri volitvah za novega zakladnika je stari zakladnik Paulo
Esmeraldo iz Brazila imel možnost v konkurenci z Richardom Bevanom iz Avstralije podaljšati mandat. Ampak
je Esmeraldo zaradi svoje kandidature za predsednika
CIGRÉ odstopil od kandidature za podaljšanje mandata
zakladnika. Tako je soglasno izvoljen za novega zakladnika CIGRÉ gospod Richard Bevan iz Tasmanije, sicer pa
direktor Prenosa Tasmanije in bivši predsednik NC CIGRÉ
Avstralije.
Razvoj članstva pariške CIGRÉ v zadnjih desetih letih
Naslednja seja Administrativnega sveta bo na povabilo
Rusije v septembru 2013 v mestu Pyatigorsk na Kavkazu.
28
Prva predstavitev novega vodstva na slovesnosti v muzeju Louvre.
Od leve: R. Bevan, M. Waldron, K. Fröhlich in bivši predsednik A. Merlen.
Za novega predsednika Tehničnega komiteja CIGRÉ je bil
edini kandidat Mark Waldron, iz National Grida (V. Britanija),
dosedanji predsednik študijskega komiteja A3 (Visokonapetostna oprema), ki je bil tudi soglasno izvoljen.
OŽJE VODSTVO PARIŠKE CIGRÉ
Za obdobje 2012 - 2016:
Klaus Fröhlich (Švica), predsednik
Richard Bevan (Avstralija), zakladnik
Mark Waldron (V. Britanija), predsednik TK
Francois Meslier (Francija), generalni sekretar.
Pred volitvami za dva predstavnika Administrativnega
sveta v Tehničnem komiteju CIGRÉ je kandidat iz Portugalske, gospod J. Baptista, generalni direktor portugalskega združenja elektroenergetskih podjetij, odstopil
od kandidature, ker pred tem ni vedel, da bo nov
predsednik študijskega komiteja C3 (Okoljski problemi)
predstavnik Portugalske. Po pravilih CIGRÉ za predstavnika v Tehničnem komiteju ne sme kandidirati član
iz države, ki že ima predstavnika v komiteju. Tako sta
ostala le dva kandidata: Will Kling iz Nizozemske in Luis
Velasco iz Peruja. Oba sta bila izvoljena soglasno.
Pri volitvah v Izvršni odbor CIGRÉ je potrebno pojasniti
pravila za izvolitev. Od 12 članov Izvršnega odbora je 9 stalnih članov, ki se ne volijo in so izbrani po ključu velikosti
nacionalnega komiteja oz. krajevne pripadnosti (celine).
Tako ima Evropa 3 stalne člane z največjim številom članov
(Francija, Nemčija, Rusija), Severna in Južna Amerika tudi
3 člane (ZDA, Kanada in Brazilija) ter Azija in Afrika 3 člane
z največjim članstvom (Kitajska, Japonska in Egipt). Preostale 3 člane se voli s tajnim glasovanjem vsake dve leti.
Kandidati za 3 mesta v Izvršnem odboru so bili:
J. Nizovoy (Argentina), J. Christensen (Danska, kot predstavnik nordijskih držav), J. Monforte (Španija), J-Y Koo
(J. Koreja), R.N. Nayak (Indija) in R. Stephen (J. Afrika).
Po tajnih volitvah so bili izvoljeni za dvoletni mandat:
Jorge Nizovoy (Argentina) 50 glasov, Jorgen Christensen
(Danska) 48 glasov in Rob Stephen (J. Afrika) 44 glasov.
Poleg teh treh izvoljenih nestalnih članov so stalni člani
Izvršnega odbora pariške CIGRÉ:
Michel Augonnet (Francija), Anatoly Djakov (Rusija),
Udo Niehage (Nemčija), Mohamed Rashwan (Kanada),
Clark Gellings (ZDA), Varejao de Godoy (Brazil), Ichiro Tai
(Japonska), Ruomei Li (Kitajska) in H. Younes (Egipt).
Člani administrativnega sveta pariške CIGRÉ so predstavniki držav, ki imajo nacionalne komiteje CIGRÉ in je
število ekvivalentnih članov večje od 40. Države, ki imajo
manj kot 40 ekvivalentnih članov ne morejo glasovati in
nimajo predstavnika v Administrativnem svetu CIGRÉ.
Po novem (sprejeto na 124. seji Administrativnega sveta)
se štejejo ekvivalentni člani po naslednji lestvici:
• Individualni član = 1 točka
• Mladi član do 33 let (samo dve leti) = 0,5 točk
• Kolektivni član razreda 1 = 6 točk
• Kolektivni član razreda 2 (univerze, državne ustanove)
= 3 točke.
Na ta način je ekvivalentno članstvo določeno na bolj
korekten način glede višine letnih članarin.
Slovenija v letu 2012 ima 51 individualnih članov, 8 kolektivnih članov in 1 mladega člana CIGRÉ; kar je skupaj 99,5
ekvivalentnih članov.
Kdo je nov predsednik pariške CIGRÉ?
Emeritus prof. dr. Klaus Fröhlich je
rojen na Dunaju, kjer je tudi zaključil
univerzitetni študij na Tehnični univerzi, leta 1972. Magistriral je iz
komunikacijskih tehnologij in doktoriral iz elektroenergetike leta 1976.
Do leta 1990 je delal za ABB Švica in
ZDA. Od leta 1990 je postal vodja
Inštituta za visokonapetostno tehniko in stikalne aparate
pri Tehnični univerzi na Dunaju in profesor na Univerzi.
Leta 1997 je prevzel profesorsko mesto na Švicarskem
federalnem tehnološkem inštitutu v Zürichu – znameniti
univerzi ETH-Z. Na Univerzi ETH-Z je bil vodja Visokonapetostnega laboratorija in vodja Inštituta za prenosna
omrežja ter visokonapetostno tehniko. Od leta 2010
ima status zaslužnega profesorja. Njegova interesna
področja so: Smart Grids, fault current limitation, tonal
emission of overhead lines, ageing of HV insulation, life
cycle cost estimation of substations.
Objavil je 140 publikacij, referatov na konferencah in
patentov. Imel je 35 doktorandov in je sodeloval z več kot
20-imi elektroenergetkimi podjetji pri svetovalnih storitvah. Pri aktivnostih za CIGRÉ je bil član ŠK 13, kjer je sodeloval v šestih delovnih skupinah in bil vodja ene delovne
skupine. Po reorganizaciji študijskih komitejev CIGRÉ je
prevzel študijski komite A3 (Visokonapetostna oprema),
katerega je vodil v obdobju 2002 do 2006. Od leta 2006
do 2012 je bil predsednik Tehničnega komiteja CIGRÉ.
Od CIGRÉ je dobil tudi nagrado Technical Committe
Award in po zaključku dela predsednika ŠK A3 je postal
Honorary member of CIGRÉ.
Klaus Fröhlich je bil naš gost v juniju 2010, ko smo organizirali sestanek Tehničnega komiteja pariške CIGRÉ na Bledu.
29
MLADI ČLANI CIGRÉ IZ VELIKE BRITANIJE
Na mladih svet ostaja je stari rek, ki ga velikokrat uporabljajo
zlasti politiki. Pa vendar je tudi na področju elektroenergetike potrebno narediti nekaj za boljšo prihodnost stroke. Mi
smo poskušali v slovenskem komiteju nekaj narediti, vendar
se zadeve pomikajo prepočasi.
Zato naj bo v tem članku opisano kako za to skrbijo v drugih
zelo razvitih državah.
V času odvijanja zadnjega zasedanja CIGRÉ v Parizu smo
imeli možnost videti, kako so problemu pomlajevanja in
prenosa znanj na mlajše generacije zelo sistematično pristopili v petih državah: Veliki Britaniji, Nemčiji, Kitajski,
ZDA in Novi Zelandiji. Vodilno vlogo so pri tej organizaciji
imeli v CIGRÉ Velike Britanije. Po njihovem uspehu se je
ta oblika organizacije razširila na druge države.
Nacionalni komite (NC) CIGRÉ Velike Britanije je zelo
uspešno organiziral sekcijo mladih, ki jo imenujejo NGN
(Next Generation Network), ki zelo uspešno deluje že nekaj
let. Namenjena je manj izkušenim inženirjem in tistim, ki
študirajo elektroenergetiko na katerikoli univerzi.
Njihov program dela zajema:
• Medsebojno komuniciranje v socialnem omrežju
Facebook (skupina NGN-CIGRÉ-UK) in tudi v socialnem
omrežju Linkedin, ter vsak mesec izdajo mesečne novice;
• Organizirajo 3 tehnične dogodke letno;
• CIGRÉ jim omogoča dostop do svetovalcev za katerikoli problem, dostop v mednarodne delovne
skupine, brezplačne publikacije CIGRÉ, in dostop
do brošur CIGRÉ preko e-cigré spleta.
Imajo zanimiv klic mladim in bodočim strokovnjakomenergetikom:
INFORMIRAJ SE – VKLJUČI SE –
MREŽI SE – RAZVIJAJ SE
Organizirajo mentorske programe in se udeležujejo pariških
zasedanj CIGRÉ na katerem imajo svoj program. Imajo tudi
svoj razstavni prostor. V času skupne večerje slovenskih
udeležencev pariškega zasedanja so mladi iz NGN sedeli ob
sosednji mizi. Bilo jih je okrog 50. V pogovoru z njimi smo
ugotovili, da so navdušeni s to organizacijo in možnostmi,
ki jim omogoča. Organizirajo tudi tehnične obiske določenih
objektov v Veliki Britaniji in tujini.
Temu zgledu so sledile ustanovitve mladih sekcij CIGRÉ
v naslednji državah:
• Kitajska (Chinese National Youth Committee of CIGRÉ),
www.cigré.org.cn
• Nemčija (Young EnergyNet VDE),
www.vde.com/Yen;
člani imajo dvojno članstvo v CIGRÉ in VDE,
• ZDA (CIGRÉ-US NGN),
www.cigré-usnc.tamu.edu/ngn ,
• Nova Zelandija (CIGRÉ-NZ NGN),
www.cigré.org.nz .
Organizirajo že skupne sestanke predstavnikov nacionalnih
organizacij NGN-CIGRÉ v državah gostiteljicah. O izjemni
skrbi za to novoustanovljeno sekcijo v Nemčiji sem se
pogovarjal z generalnim sekretarjem VDE, ki mi je razlagal
o izjemnem pomenu te ideje za Nemčijo. »Sekcija mladih
Cigrovcev NGN ni samo svetla prihodnost CIGRÉ ampak tudi
celotnega elektroenergetskega sektorja«, navajajo mladi
člani CIGRÉ v svojem prospektu, ki so ga delili na svojem razstavnem prostoru št. 362.
Kako bi mi na Slovenskem organizirali NGN-CIGRÉ in se
vključili v novo nastajajočo skupino petih držav?
30
ZAKLJUČKI PO ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH
(44. zasedanje pariške CIGRÉ)
Zaradi omejitev s prostorom v tej številki bomo objavili
samo štiri (A1, A3, B2 in C1) od šestnajstih študijskih komitejev. Ostali bodo objavljeni v naslednji številki, ki izide v
februarju 2013.
ŠK A1 - Rotating Electrical Machines
Poročilo pripravil: mag. Ladislav Tomšič
Mednarodni študijski komite za rotacijske električne stroje,
ki mu predseduje prof. dr. Erli Ferreira Figueiredo iz Brazilije,
je imel plenarno sejo v petek, 31. avgusta 2012, z naslednjimi
prednostnimi temami:
1. Razvoj modelov rotacijskih strojev in izkušnje v delovanju
2. Upravljanje s sredstvi in rotacijski stroji
3. Rotacijski stroji za razpršeno proizvodnjo (Dispersed
Generation).
Na začetku seje je predsednik predstavil aktivnosti študijskega komiteja, izdelane brošure, seminarje in strategijo
delovanja ter cilje.
Strokovni poročevalec je bil Trevor Stokes iz Velike Britanije
in tajnik seje Oscar Martinez iz Španije.
Prednostna tema 1:
Razvoj modelov rotacijskih strojev in izkušnje v delovanju
je imela sledeče podteme:
• Izboljšave modelov, proizvodnja, storilnost, zadostnost, izolacija, hlajenje, vedenje, materiali, obratovanje in vzdrževanje;
• Vpliv uporabniških specifikacij na omrežna obratovalna
navodila glede na model in stroške strojev;
• Učinki torzionalnih elektromehanskih oscilacij na pešanje
gredi (Shaft fatigue) turbinskih generatorjev.
Osem (8) referatov je bilo sprejetih pod prednostno temo 1;
bili so razvrščeni v razpravo v dveh kategorijah:
• Izboljšave v dizajnu, izdelava in obratovanje – 5 referatov.
• Izkušnje v delovanju – 3 referati.
V razpravi so predstavili 13 prispevkov za prednostno temo 1
z nekaj spontanih komentarjev ter 13 spontanih prispevkov,
ki so jih sprejeli iz parterja med sestankom. Prispevki so
obravnavali:
• Zahteve omrežja s strani upravljavcev prenosnih omrežij
vključno s plinskimi elektrarnami za kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote.
• Vpliv dimenzioniranja, stroškov in zadostnosti nekaterih
parametrov za zasnovo stroja.
• Prvi rezultati o uporabi nanotehnologij v VN izolacijskih
sistemih za električne stroje.
• Izračunavanje električnih in mehanskih komponent strojev.
• Razvoj in različni postopki merjenja ob spremljanju temperature generatorja.
Prednostna tema 2:
Upravljanje s sredstvi in rotacijski stroji
• Opremljanje, nadomestitev, izboljšave zadostnosti,
ekonomsko vrednotenje predlaganih alternativ;
• Ugotavljanje stanja in ugotavljanje tveganj vzdrževanja;
• Metode za napovedovanje preostale življenjske dobe
starih strojev.
Deset (10) referatov je bilo sprejetih za objavo pod to temo
in so bili razvrščeni v sledeče kategorije za razpravo:
• Opremljanje, preureditev, zamenjava in izboljšave – 3
referati
• Monitoring, diagnosticiranje in ocena stanja – 7 referatov
Med razpravo, so predstavili 13 prispevkov in 9 spontanih
prispevkov. Predstavljene teme so obravnavale:
• Obnove in razvoj elektrarn.
• On-line delni monitoring sistem izteka z microstrip anteno za sinhrone generatorje, v primerjavi z drugimi sistemi odkrivanja in analiza vzorcev.
• Upravljanje starajočih se generatorjev in ugotavljanje
pogojev.
Prednostna tema 3:
Rotacijski stroji za razpršeno proizvodnjo
(Dispersed Generation)
• Razvoj in zasnova, učinkovitost, obratovalna učinkovitost, zanesljivost in bodoči trendi - 4 referati
• Obratovanje in zanesljivost – 2 referata.
ZAKLJUČKI ŠK A1:
49 pripravljenih in spontanih prispevkov skupaj je preskrbelo mnogo zanimivih idej, ki so vodile do več koristnih razprav. To zasedanje je bilo s tehničnega vidika zelo zanimivo,
udeležilo se ga je 126 delegatov .
ŠK A3 - High Voltage Equipment
Poročilo pripravil: dr. Stane Vižintin
Predsednik ŠK A3 je Mark Waldron iz podjetja National Grid
iz Velike Britanije.
Za letošnje zasedanje CIGRÉ sta bila strokovna poročevalca
Anton JANSSEN in Ankur MAHESHWARI.
Na začetku je predsednik odprl srečanje s predstavitvijo
delovanja študijskega komiteja. Po povzetku sedanjega dela
je predstavil strategijo delovanja, ki je usklajena v tehničnem
31
komiteju, in napovedal nove teme za prihodnost ter nove
zamisli kako vključiti mlade inženirje v to delo.
Na letošnje zasedanje je ŠK A3 sprejel 22 referatov. Strokovni
poročevalci so pripravili vprašanja za avtorje referatov. Za
razpravo se je prijavilo 67 avtorjev s prispevki. Bilo je še 35
spontanih prispevkov (vprašanja in odgovori) med potekom seje.
Najlepša hvala avtorjem za kakovostne prispevke in velike
napore, ki so bili vloženi v sintezo, da bi dosegli čim boljšo
izmenjavo mnenj med konferenco.
Zanimivo je tudi od kod prihajajo referati:
• Proizvajalci opreme 53 %;
• Podjetja elektrogospodarstva 26 %;
• Organizacije za preskušanje 7 %;
• Univerze 7 % in;
• Svetovalne družbe 7 %.
Prednostna tema 1:
Projektiranje opreme za podporo razvoju omrežja
Obravnavanih je bilo 10 poročil.
Obravnavana tema Dolge zračne razdalje, ki se uporabljajo
za UHV. Nekateri avtorji menijo,da ta točka ni v celoti
pokrita z IEC, vendar je konservativni način IEC 60 pristopa
neločljivo povezan s kompleksnostjo številnih dejavnikov,
ki vplivajo na LI in SI preskočno napetost. Nekatere izboljšave IEC standarda so potrebne predvsem za dolge zračne
razdalje in visoko nadmorsko višino.
Glede na UHV VFTO med stikanjem ločilnikov, ki bi lahko
doseže najvišje vrednosti, kot je raven BIL. Podanih je bilo
več ukrepov za zmanjšanje maksimalne temenske vrednosti VFTO. Pozornost je treba nameniti pri indukciji med
fazami, zlasti v 3 faznem GIS, ki lahko vodijo k višji vrednosti kot 1,0 p.u. DC naelektritve, vendar se ta možnost ne
uporablja za UHV aplikacije.
Nekaj zanimivih prispevkov je bilo predstavljenih o razvoju
HVDC stikal, ki prikazujejo več možnosti, predmet obravnave
pa so bile tudi njihove interakcije z enosmernimi omrežji.
Kot se zdi, so zanimivo novo delovno okolje tako za SC B4 in
A3 in telesa za Standardizacijo z namenom, da izboljšajo
standarde v tem pogledu, če je to resnično potrebno. Sedaj
prehaja CB tehnologija na nivoje višje napetosti.
Nekateri proizvajalci so predstavili svoje nove modele in
rezultate testov za VCB stikala kakor tudi povratne informacije o izkušnjah o njihovem delovanju, posebno za 72 kV nivo.
Zdi se, da ti prvi rezultati pokrivajo tako zahteve IEC Standarda
kakor tudi tržna pričakovanja.
Vendar so nekatere dielektrične obremenitve, kot npr. tokovi
ob kapacitivnem stikanju in protifazni pogoji, še vedno izziv.
Posebno to velja kadar gre za primer dveh sistemov, vendar
so podani protiukrepi kot redukcija vklopnega vpadnjega
toka in uporabljenih stičnih materialov. WG A3.27. Ta točka
se tudi nanaša na PS 2 v referatu A3-20.
32
Predstavljenih je bilo več novih prispevkov v zvezi z TLF dragocenih za delovne skupine CIGRÉ A3.28, kot tudi za sodelovanje
med CIGRÉ SC A3 in organi za standardizacijo z namenom
izboljšanja standarda s tega vidika, če je to potrebno.
Prispevek v zvezi z notranjim oblokom v induktivnih CT VT,
ki jih prikazujejo testi, simulacije in povratne informacije o
izkušnjah za pripravo proti ukrepov za varnost osebja in
preprečitev škode na ostali opremi.
Nove zahteve, ki jih navajajo javne službe glede povečanja:
napetosti, toka, kratkostičnih tokov, DC časovne konstante,
zahtevajo, da naj ŠK A3 nadaljuje svoje dejavnosti in jih globlje analizira.
Prednostna 2:
Zanesljivost in življenjska doba VN opreme
Obravnavanih je bilo 6 poročil.
Uporaba računalniških orodij za simulacije ima vodilno
vlogo v razvoju proizvodov. To so pomagala pri zmanjševanju števila opravljenih testov za načrtovanje stikalnih
naprav (odklopnikov) in zmanjševanju porabe časa za razvoj stikal. Ugotovljeno je, da simulacija ne more izraziti
dejanskega stanja s 100 % natančnostjo in ne more nadomestiti testov. Medtem ko se je simulacija napetosti zdela
točna, je bila napoved obnašanja s testi s podobno zasnovo
za obvladovanje obremenitve neresnična in ne velja za
nove modele. Dognanja delovne skupine A3.24 bi morala
podati nadaljnji vpogled v to.
Zaščitne in kontrolne naprave se lahko uporabijo za spremljanje stanja novih in starih odklopnikov. Podani so bili specifični
primeri za spremljanje delovanja med prvim zagonom.
Nadzorne stikalne naprave se uporabljajo za spremljanje
odklopnikov in skozi to realizacija obvladovanja njihove
življenjske dobe.
Zaščita in kontrolne naprave se lahko uporabijo za spremljanje stanja novih in starih odklopnikov in v ta namen so bili
predvideni posebni primeri za spremljanje uspešnosti med
prvim potovanjem.
Uporaba posebnih nadzornih naprav zahteva skrbno načrtovanje in uporabo preizkušene tehnologije.
Pokazano je bilo, da s povečanjem servisnih intervalov
narašča pogostost okvar odklopnikov. Medtem ko optimizacija vzdrževanja lahko privede do povečanja pogostosti
okvar za določene naprave, kljub temu opazimo pozitiven
vpliv na zanesljivost omrežja.
Sedaj je dokazano, da se je GIS tehnologija s časom zaradi
nove zasnove in povratnih izkušenj izboljšala. Kot poročajo so
dielektrične napake v GIS nastale v glavnem zaradi površinske obrabe palic ob delovanju ločilnikov in ozemljilnih stikal.
Predstavili so večstopenjski model, ki uporablja podatke iz
vzdrževanja in znanje ljudi. Kljub temu, da v tem trenutku
ni poročila o koristnosti uporabe, se logični model lahko
razširi na predvidevanje stanja in preoblikuje za zahteve
bodočega vzdrževanja.
Ugotovitve raziskav, ki jih je izvedla CIGRÉ-jeva delovna skupina A3.06 kaže primerljivost zanesljivosti med Gen CB’s in
HV CB’s. Pri izboru generatorskih odklopnikov je treba
proučiti razlike v obratovanju.
Predstavili so izkušnje iz Japonske o uspešni uporabi VCB’s
za 72/84kV od leta 1980.
Predlagali so več modelov vključno z večjimi vakuumskimi
kontaktnimi elementi (zmanjša jakost polja med kontakti),
elektrodo za prečno magnetno polje (zmanjšana raven
površinskih poškodb) in uporaba kontaktnega materiala z
višjim tališčem. Posebna pozornost bi morala biti posvečena tehnologiji namestitve naprav SF6 ali VCB, kjer gre za
stikala med sistemi, ker je možen visok vpadni tok. Delo, ki
ga opravljata na tem področju delovni skupini WG A3.26 in
A3.27 je zelo pomembno. Zastavljata se dve vprašanji, eno
o potrebi izdaje IEC standarda za VCB in eno o nivoju sevanja x-žarčenja za najvišje napetosti. Glede drugega vprašanja je bil podan odgovor, da z IEC standardom stopnja ne
presega dovoljene vrednosti.
Obravnavali so tudi pozitiven vpliv uporabljenih kontaktnih
materialov na delovanje vakuumskih odklopnikov za stikanje kapacitivnih bremen.
Delovna skupina A3.29 /A3.30 se ukvarja z obvladovanjem
staranja in okvar visokonapetostnih naprav. Obstaja tudi
možnost da skupina A3 sodeluje z B3 in B5 pri uporabi
sekundarne opreme za učinkovito obvladovanje življenjske
dobe VN naprav.
Prednostna tema 3:
Okoljevarstvena primernost VN naprav
Obravnavali so 6 referatov.
Poudarjena je bila odlična učinkovitost kompozitnih izolatorjev v težkih pogojih onesnaženja vključno z izolatorji s
spiralnim profilom po IEC, kljub slabim izkušnjam s starimi
porcelanskimi izolatorji SPIRELEC.
Na konferenci so obravnavali spontane prispevke in nekateri strokovnjaki so izpostavili samo nekaj problemov in
podali nekaj splošnih pojasnil.
Dodatno povratne informacije o izkušnjah pod ekstremnimi
pogoji visokonapetostnih laboratorijev potrjujejo, da so
eksplozije kompozitnih izolatorjev pomožnih stikal manj
pogubne in škodljive za osebje in naprave v bližnji okolici
kot eksplozije porcelanastih izolatorjev.
Agresivno morsko okolje povzroča več korozije in obloge
slane vlage na prevodnih materialih, kot so priključki.
V študiji o tem problemu je bila predstavljena uporaba
simulacijskega modela za izboljšanje konstrukcije.
Dobro dokumentiran prispevek o Japonskem daljnovzhodnem potresu na Japonskem leta 2011 dokazuje, da
električne naprave zdržijo raven varnostnega faktorja 2 ali
več kot je bilo uporabljeno v skladu z japonskim standardom JEAG-5003.
4 prispevki so se nanašali na nov plinski medij za prekinjevanje, ki kaže na obširno delo in sedaj so razvili verzijo CO2
stikala, ki je v postopku preskušanja na terenu.
Predstavljene so bile prednosti in slabosti glede na SF6 in
na prvi pogled ni opaziti nepremostljivih ovir.
V enem prispevku so primerjali dušik z SF6 in CO2 z vakuumom. Kaže da CO2 sedaj predstavlja boljšo alternativo za
SF6 in vakuum kot N2. Vsekakor vsi plinski mediji ostanejo
možni in raziskave se nadaljujejo.
Mark Waldron kot predsednik ŠK 3 se poslavlja od tega študijskega komiteja, ker bo nastopil vlogo predsednika Tehničnega komiteja CIGRÉ. Na koncu zadnje seje se je zahvalil strokovnim poročevalcem, tajniku seje in tudi avtorjem,
sodelujočim in poslušalcem.
ŠK B2 – Overhead lines
Poročilo pripravil:
Krešimir Bakič
Mednarodni študijski komite za nadzemne vode, ki mu
predseduje dr. Konstantin Papailiou iz Švice, je imel plenarno
sejo v sredo, 28. avgusta 2012, z naslednjimi prednostnimi
temami:
• Izboljšave koriščenja nadzemnega voda;
• Ocenjevanje stanj nadzemnih vodov;
• Vzdrževanje in obnova nadzemnih vodov.
Na začetku seje je predsednik predstavil aktivnosti študijskega komiteja, izdelane brošure, seminarje in strategijo
delovanja ter cilje.
Prednostna tema 1: Izboljšave koriščenja
nadzemnega voda
Prvo temo je recenziral in o njej poročal irski strokovnjak
Jarlath Doyle.
Pridobitev dovoljenja za gradnjo novih nadzemnih vodov
OHL, je naloga, ki postaja vse težja. Ozaveščenost javnosti
o okoljskih vprašanjih oz. o vplivih novih daljnovodov na
okolje ter kompleksnost pristopov in postopkov pri načrtovanju daljnovodov, je pripeljalo do vse večjih težav pri
dobivanju dovoljenj za gradnjo.
Kot rezultat tega so prenosna podjetja začele vse bolj gledati na nove tehnologije in materiale, ki bi omogočali višje
zmogljivosti daljnovodov v istih koridorjih. Tam, kjer so
zgrajeni novi daljnovodi, je potrebno vložiti vse napore, da
se zagotovi ravnovesje med stroški in zanesljivostjo objekta.
ŠK B2 je prejel veliko število obširnih prispevkov za PT1.
Seznanjeni smo bili s podrobno izdelano študijo, ki ponazarja, kako se lahko moderna računalniška orodja uporabi
za analizo vplivov obremenitev v korelaciji s standardi in
nivojem zanesljivosti nadzemnega voda. Fizična ločitev
nadzemnih vodov za izboljšanje odpornosti omrežja je bila
tema obravnave v zelo zanimivem prispevku iz Brazilije.
33
Posodobitev obstoječih nadzemnih vodov je že od nekdaj
priljubljena tema B2, ki je v preteklih letih objavil številne
dragocene tehnične brošure. Ocena primernosti glave stebra in faznih razdalj ter stopnja onesnaženosti, ki so značilne za določeno geografsko območje kjer poteka daljnovod, lahko omogoči povečanje napetostnega nivoja in s tem
zmogljivosti voda. Na to temo smo dobili zelo kakovostne
prispevke, ki so pokazali, da sta inženiring in podrobno
laboratorijsko testiranje bistvenega pomena, če želite povečati zmogljivost starega voda.
Uporaba novih tehnologij prinaša tveganja in posledice, ki jih
prej nismo mogli zaznati. Na primer uporaba vodnikov z
visoko temperaturno zmogljivostjo in z nizkimi povesi (t.i.
HTLS vodniki) prinaša nov izziv glede oblikovanja nadzemnih
vodov. Veliko število prispevkov na tej seji je pokazalo, da igra
ključno vlogo pri izboru vodnika, kakšni so izmerjeni testni
podatki in kako jih vključiti v veljavne karakteristike vodnika.
Na seji je bilo opaziti, da bilo potrebno več informacij o tehnikah vgradnje HTLS vodnikov kakor tudi o kakovosti pri gradnji, ki lahko ogrozi vodnik kasneje v obratovanju.
Ravno tako uporaba tehnologije termičnega monitoringa v
realnem času oz. dinamičnega monitoringa voda nudi možnost doseganja povečanja termične zmogljivosti ob relativno nizkih investicijskih vložkih. Podatki v realnem času
morajo biti zelo zanesljivi, da lahko zmanjšamo tveganja in
možnosti preseganja maksimalno dovoljene temperature
vodnika, ko so obremenitve visoke in na področjih, kjer je
slabši veter, ali trasa poteka v zavetrju ali vetrno neugodni
konfiguraciji terena.
Prejeli smo nekaj zanimivih prispevkov na temo pretvorbe
iz AC sistema v DC in probleme, ki jih morajo upoštevati
načrtovalci in oblikovalci. Dojemanje javnosti o EMF in kaj
lahko spremembe v DC sistem prinesejo so bili tudi predmet obravnave. Ravno tako se morajo pri vsaki konverziji
prenosnih vodov iz AC v DC preučiti učinke električnega
hrupa in radijskih interferenc.
Testiranje in modeliranje novih vodnikov je detajlno analizirano skozi prispevke in odgovore na vprašanji 1.7 in 1.8.
Nekaj zelo zanimivih prispevkov je bilo na temo povesov in
obnašanja natezne trdnosti pri kompozitnih vodnikih pri
zvišanih temperaturah. Na tem področju je potrebno v prihodnosti več dela in znanj, da se zagotovi pravilna uporaba
sedanjih predpostavk.
Končno je samo en prispevek prispel na vprašanje 1.9. To
je obravnavalo skupno rabo daljnovodnega koridorja za
več strank. Predstavitev se je osredotočila na novo in
napredno rabo koridorja v Braziliji. Tam so dovolili, da
lokalno prebivalstvo uporabi koridor kot obdelovalno površino. Več kod 800 družin sedaj goji zelenjavo na vrtovih v
DV koridorju, kar kaže na to, da lahko javna podjetja prispevajo resnično družbeno korist za lokalne skupnosti. Iniciativa je imela tudi druge koristi, kot je upravljanje z vegetacijo pod DV in zmanjševanje vandalizma.
34
Prednostna tema 2:
Ocenjevanje stanj nadzemnih vodov
Drugo temo je recenziral in o njej poročal kanadski strokovnjak
Zibby Kieloch.
Obravnavane so 3 podteme:
• Operativno zbiranje podatkov za upravljanje s sredstvi.
• Diagnostična orodja in metode za zanesljivost in ugotavljanje preostale življenjske dobe komponent voda.
• Dinamika mehanskega obnašanja, potresno tveganje,
in ekstremni vremenski pogoji.
Na seji je bilo obravnavano 13 prispelih referatov. Bilo je 12
vprašanj avtorjem in poslušalcem ter 11 pisnih prispevkov, ki so bili predstavljeni. Poleg tega je bilo 7 spontanih
prispevkov.
Belgijsko prenosno podjetje uporablja pristop obvladovanja tveganj tako, da daje prednost vzdrževanju po pristopu
ocenjevanja stanj in odkrivanja kritičnih komponent, ki
zahtevajo popravilo ali nadomestitev.
Japonska in Francija sta predstavila problematiko korozije
na vodih. Japonska je predstavila model ocenjevanja korozije na osnovi probabilistično statističnih analiz s pomočjo
vzorca vodnika in rezultatov testiranja.
Ugotovili so, da je stopnja korozije odvisna od premera
voda. Istočasno Francosko podjetje RTE išče bolj natančne
metode ugotavljanja korozije kot so tiste, ki so nam v tem
času na voljo.
Referat B2-214 je predstavil stanje razvoja orodij za ugotavljanje stanja kompozitnih izolatorjev. Obravnaval je
praktični primer izvajanj na živem vodu. Ta referat je sprožil številne prispevke, ki se nanašajo na problematiko in zrelost metod dimenzioniranja kompozitnih izolatorjev ter na
njihovo zanesljivost. Tehnična stroka se strinja, da je prišlo
do izboljšave v zasnovi in učinkovitosti kompozitnih izolatorjev. Vendar obstajajo različna mnenja glede vprašanja
zmogljivosti kompozitnih izolatorjev v zelo onesnaženem
okolju.
Na Norveškem se nadaljuje delo z razvijanjem modernih
računalniških modelov za napovedovanje vremena in klimatskih pogojev vzdolž tras prenosnih vodov v odročnih
predelih. Drugi računalniški sistem modeliranja je v uporabi
v Avstriji z namenom, da analizira nagle vertikalne udare
vetra (downburst).
Prednost uporabe postaj za monitoring lokalnih vremenskih
pogojev izboljševanje napovedi o obremenitvah ledu in
vetra je bila predstavljena v številnih referatih in prispevkih.
V Brazilskem referatu so predstavili dinamično obnašanje
vodnika pri križanju reke na velikih stebrih. Analza je pokazala vse dele daljnovoda vključno s temelji. Rezultati so
pokazali, da je dinamični obremenilni faktor narasel na
1,5, ko so bili vsi vodi v eni fazi pretrgani.
Šest spontanih prispevkov je bilo prejetih v zvezi z sledečimi
vprašanjem:
Vprašanje 2.4 - Dozorelost dimenzioniranja kompozitnih
izolatorjev
Prispevek # 1 Delegat iz Češke republike je opomnil na
vprašanja zanesljivosti izolatorjev ki niso značilna samo
kompozitne izolatorje. Dobro so poznane težave z obesno
opremo nekaterih dolgih porcelanskih izolatorjev (prvotne
generacije).
Prispevek # 2 Gospod Igor Gutam iz Švedske je navajal, da so
značilnosti prebojnih praznitev odvisne od premera izolatorja
ne glede ali je to kompozitni izolator ali klasičen izolator iz
keramike.
Prispevek # 3 Delegat iz Kitajske nas je obvestil o splošnem
problemu krhkosti in lomov kompozitnih izolacijskih drogov
(vseh vrst), ki so jih ugotovili na 500 kV daljnovodih. Formuliran je bil predlog, da se ustanovi nova delovna skupina
v sklopu SC B2, ki bi proučevala vzroke teh napak.
Prispevek # 4. Prof. Risk iz Kanade je opozoril, da izolatorske komponente nimajo namena izločiti vse onesnaževalne
probleme. Pravilna uporaba teh izolatorjev naj bi slonela na
lokalnih okoljskih pogojih.
Prispevek # 5 Delegat iz Francije (RTE) je opozoril na drug
problem s kompozitnimi izolatorji, ki preprečuje RTE uporabo teh. To so težava pri odkrivanju skritih napak, ki vodijo
do nezmožnosti uporabe live-line vzdrževalnih tehnik (delo
pod napetostjo).
Prispevek # 6. Irski delegat je opozoril poslušalce, da kompozitni izolatorji zagotavljajo mehanske in električne funkcije podobno kot keramični izolatorji. Vendar imajo kompozitni izolatorji pomanjkanje predpisanih rutinskih
električnih testov.
Vprašanje 2.5- Učinki lokalnih topografskih pogojev in
obremenitve ledu in vetra.
Prispevek # 7. Gospod Svein Fikke iz Norveške je izrazil
obžalovanje zaradi pomanjkanja prispevkov na to temo.
Ugotavlja tudi, da je bila izdana CIGRÉ tehnična brošura, ki
se nanaša na vprašanje o učinkih povečanja hitrosti vetra.
Usklajevalec Študijskega komiteja, Konstantin Papailiou je
izrazil razočaranje zaradi odsotnosti prispevkov na vprašanja na od 5 od 11 vprašanj. Vsa vprašanja v Preferenčni
temi 2 so bila usmerjena ne samo na avtorje referatov
ampak tudi na vsesplošno stroko.
Prednostna tema 3:
Vzdrževanje in prenova nadzemnih vodov,
Tretjo temo je recenziral in o njej poročal francoski strokovnjak Paul Penserini.
Zanimivo, da so bili za to temo sprejeti samo 4 referati.
Delo pod napetostjo, roboti in brezpilotna letala so tehnike
in orodja, ki obstajajo in so koristna za zmanjšanje načrto-
vanih izpadov nadzemnih vodov. Francija je opisala uporabo neimenovanega letalskega vozila (UAV) za odkrivanje
degradacije predalčnih stebrov zaradi korozije. Ta inšpekcijska služba je že v veliki meri v uporabi. Ogled z UAV letalom je možna alternativa za ogled s vzpenjanjem na steber.
Nobena prekinitev obratovanja voda ni potrebna. Analiza
odkritih napak na stebrih z brezpilotnim letalom določa kaj
je treba popraviti.
Vsekakor, raziskave in razvoj so še vedno potrebne za adaptacijo UAV in robotov za posebne potrebe za vzdrževanje
nadzemnih vodov. RTE se je odločil financirati dve znanstveni katedri na Univerzi Pierre et MariCurie. Katedri bosta
razvili generične metode za izboljšanje robotskih pomagal
za človeka – vzdrževalca pri vzdrževalnih delih (tretja roka)
in pregled s kamerami (daljinsko oko) in drugi senzorji za
ocenjevanje stanj komponent DV. Sodelovanje s tema katedrama na univerzi je odprt.
Strokovnjaki so povabljeni, da predstavijo svoje najboljše
izkušnje za učinkovito vzdrževanja nadzemnih vodov. Francija in Belgija sta lansirala v letu 2011 v okviru Evropske
skupnosti program z naslovom življenjska biotska raznovrstnost z namenom, da bi ustvarila »zelene koridorje«
izpod nadzemnih vodov. Prakse novega upravljanja z vegetacijo, ki je trajnejše narave in ki promovirajo bio-različnost, se preizkušajo. Med njimi so veliki pašniki (urejanje
vegetacije zagotavlja živina, rekonstrukcije obrobnih področij med dvema koridorjema in gozdom, obnova staj za
živino. Ta inovativni način upravljanja vegetacije je trajnosten in upošteva socialni faktor.
Tretje vprašanje je bilo osredotočeno na primere najboljše
prakse za steklene in kompozitne izolatorje za AC in DC vode.
IEC Standard 60815-1,2,3 omogoča obe statistično in deterministično metodo za izbiro onesnaženih AC izolatorjev.
Hkrati CIGRÉ smernice za izbiro DC izolatorjev v onesnaženem okolju, ki bodo izdane v tehnični brošuri v letu 2013,
upoštevajo kot koristno aplikacijo statistično metodo za
optimalno dimenzioniranje izolacije. Ta pristop se pričakuje,
da bo uporabljen tudi v bodočem standardu IEC 60815-4 za
izbor DC izolatorjev.
Navedeno je, da če je za omrežje nek nadzemni vod pomemben
potem naj se uporabi statistična metoda, ki je bolj zanesljiva
za določitev stopnje napake voda.
Glavna ovira v uporabi statistične metode je določiti
vhodne parametre z zadostno natančnostjo. Ta zbirka
podatkov ne stane veliko, ampak je potrebno, da se vgradijo naprave za merjenje onesnaženja vnaprej. Priporoča se
enoletno trajanje meritev.
Razprava med sejo je pokazala tudi na določeno zaskrbljenost. V primeru zelo visokih napetosti DC nadzemnih vodov
in ko se zahteva nizka stopnja tveganosti pri prebojih bodo
kompozitni izolatorji znatno krajši od keramičnih izolatorjev. Tveganja prebojev se lahko izračunajo z programi, ki so
35
nam na voljo. V Veliki Britaniji so imeli več pritožbe zaradi
hrupa na vodih 400 kV, ki je bil opremljen z kompozitnimi
izolatorji. Razloga še niso mogli ugotoviti. ESKOM iz Južne
Afrike je omenil težavo pri merjenju hujših onesnaženj na
DC izolatorjih v obratovanju in so zaprosili za merilni protokol. RTE in ESKOM opažata, da je še vedno potrebna diagnostika napak kompozitnih izolatorjev in zato resne
pomanjkljivosti te tehnologije.
To je bilo poročilo z zaključki o plenarni seji ŠK B2.
V ŠK B2 – Nadzemni vodi, kjer sem v vlogi rednega člana
komiteja, je bilo poleg predstavljene plenarne seje več drugih
strokovnih sestankov, kot sta dva sestanka študijskega komiteja
(za člane mednarodnega ŠK), sestanki svetovalnih in delovnih
skupin ter posebni sestanki za določene problemske teme. Na
plenarnih sejah se, kot je znano obravnavajo sprejeti referati
na zasedanje in je seja odprta za vse udeležence. Letošnje
teme so bile usmerjene v boljše izkoriščanje obstoječih daljnovodov (električna optimizacija koridorjev vključujoč nove
vodnike, pretvorba AC v DC daljnovode, dinamični monitoringi,
delitev koridorja z drugimi udeleženci prostora), ugotavljanje
kondicije daljnovodov (diagnostična orodja in metode za
ocenjevanje, dinamika mehanskega obnašanja, obratovalni
podatki za potrebe upravljanja s sredstvi) in vzdrževanje ter
obnova daljnovodov.
Na sestanku mednarodnih članov ŠK B2 so vodje delovnih
skupin predstavili svoje delo (26 delovnih skupin). Delo
tega komiteja je izjemno v svetovnih razmerah, v zadnjih
treh letih je bilo publicirano 22 visokokakovostnih brošur,
zato je obiskanost tehnične seje komiteja zelo velika. Mnogi
strokovnjaki so prišli samo na to sejo vedoč, da bodo za
malo denarja zvedeli veliko novosti o daljnovodnih tehnologijah. Pri delu svetovalne skupine za električne karakteristike nadzemnih vodov sodelujeva člana dr. Franc Jakl in
avtor tegaprispevka. V nadaljevanju teh Sporočil bo tudi
poročilo s seje te svetovalne skupine (ŠK B2-TAG4).
ŠK B2 je začel veliki projekt izdelave posebne knjige imenovane »Green book«. Gre za nek priročnik o daljnovodni
tehniki z upoštevanjem najnovejših dognanj tehnologij.
Knjiga bo vključevala delo vseh do sedaj objavljenih brošur.
Po prvotnem načrtu bo imela okrog 800 strani in bo zanimiva tako za elektro kot zagradbeno, strojniško in geodetsko stroko. V skupini zadolženi za knjigo, sem avtor tega
teksta, dobil nalogo vodje enega poglavja (»Standardi«).
Knjiga bo narejene do konca 2013 in objavljena pri založniku Springerju. Sodeluje okrog 15 avtorjev. Študijski
komite B2 bo prvi, ki bo objavil svojo zeleno knjigo. Gre tudi
za novost v dejavnosti CIGRÉ.
36
ŠK C1 – System development and Economics
Poročilo pripravil: Krešimir Bakič
ŠK C1- Razvoj in ekonomija elektroenergetskih sistemov je
na plenarni seji obravnaval 3 prednostne teme: izzivi za
načrtovanje, izzivi za investiranje in izzivi za Asset management (Upravljanje z investicijskimi sredstvi).
Pred začetkom seje je predsednik ŠK C1, Phil Southwell iz
Avstralije, predstavil kaj so globalni izzivi v delovanju tega
študijskega komiteja, in je navedel:
• Razvoj super-omrežij, kot je ob slovesnem odprtju letošnjega zasedanja predstavil predsednik kitajskega prenosnega omrežja, ali morda nasprotno od tega, da se
bo spodbujal razvoj mikro-omrežij, kot je bilo predstavljeno na otvoritvenem panelu letošnjega zasedanja?
• Ali bomo priča velikem porastu števila energetsko samozadostnih hiš? V nekaterih delih sveta lastniki prenosnih
omrežij govorijo o »spirali smrti« za prenos energije
(MWh) in se lahko zgodi, da bo prenosno omrežje potrebno
samo za konična stanja oz. moč (MW) in zahtevane zmogljivosti, ker bo politično nesprejemljivo investiranje v
omrežja.
• V obeh primerih zgoraj se povečuje pomembnost končnega
odjemalca in se sprašujemo ali imamo zadostne komunikacijske sposobnosti, da vplivamo na končne porabnike?
Prednostna tema 1
(Izzivi v načrtovanju sistema)
Strokovni poročevalec prve teme je bil Američan, Dick
Wakefield iz konsultantskega podjetja KEMA (ZDA), ki je 19
sprejetih referatov razdelil na 5 podtem:
1. Novi pristopi v načrtovanju za obvladovanje naraščajočih
negotovosti na napajalni in odjemalni strani sistema:
a. Upokojitev velikih generatorskih enot zaradi starosti
ali družbene politike,
b. Spremembe obremenitve sistema
i. Morda manjši pretoki MWh,
ii. Večje kroženje moči po napravah
2. Veliki izzivi povzročeni z vključevanjem velikih offshore vetrnih polj
a. Najbolj pogosto bodo te povezave visoko-napetostne
enosmerne (HVDC) povezave
b. Ali bodo te povezave z omrežjem na kopnem direktne
ali preko posebnih vozlišč (hub)?
c. Kdaj bomo videli v praksi multi-terminalna HVDC
omrežja?
d. Kako bomo zaščitili HVDC omrežja?
e. Katere spremembe potrebujemo v izmeničnih (AC)
sistemih oz. kje je najboljša točka za povezavo vetrnih
polj z AC omrežjem?
3. Metode za izboljšanje načrtovanja interkonekcij na velike
razdalje, ki se bodo bodisi vključevale v bližnje električne
trge ali povezovale nove proizvodne vire
a. Kako učinkovito povezati velike vire s velikimi ponori moči,
b. Kaj je prihodnost velikih interkonekcij na velike razdalje;
ali je to prenos HVDC iz Kitajske v Nemčijo, kot je bilo
predstavljeno na slovesnem odprtju zasedanja CIGRÉ?
4. Tehnike za upravljanje z velikimi spreminjajočimi se močmi
iz OVE
a. Ali potrebujemo konvencionalne generatorje za omogočanje večjega obsega sistemskih storitev?
b. Ali obstaja vloga ali pravilo za OVE, da omogoča sistemske
storitve?
5. Nove metode za ocenjevanje zadostnosti proizvodnega
sistema, ki se lahko prilagaja velikemu obsegu OVE in
ekstremnim vremenskim pogojem
a. Kako obravnavamo vplive velikih vremenskih sprememb
na proizvodnjo?
b. Kako pridobivamo podatke za razpoložljiv veter v času
koničnih obremenitev?
Detajli vseh prispevkov na plenarni seji so dostopni v posebnem
poročilu samo za člane mednarodnega ŠK C1, medtem ko je
strokovni poročevalec D. Wakefield strnil zaključke kot sledi:
• Kako zamašiti praznine v podatkih potrebnih za modeliranje sistema in obnašanja trga električne energije?
Slišali smo kako so oblikovani integrirani modeli za simulacije trga, pretokov moči in zanesljivostnih analiz pri
načrtovanju prenosnega omrežja.
• Kako bi morali načrtovati upokojitev elektrarn zaradi starosti ali določene družbene politike? Kako obravnavamo negotovosti zaradi narave glede na lokacije TE in
OVE? Slišali smo od enega podjetja, da načrtuje ojačitve
virov tako, da za kratkoročne potrebe postavlja OVE v
vrsto za priključevanje medtem ko bodo za dolgoročne
potrebe načrtuje razvrščanje OVE glede na rezultate študij
o potencialih vetra.
• Kako načrtovati povezave offshore omrežij s točkami na
kopnem? Ali je jasno, da bodo AC in DC omrežja obratovala kot ena enota? Slišali smo o eni študiji o offshore
omrežju z DC členi, ki je zaključila, da bo v primeru napake
sistemski operater lahko enostavno obratoval brez DC odklopnika z izklopom tega offshore omrežja na AC strani.
• Kako so robustne min-max metode pri optimizaciji investicij? Slišalismo o primerjavi teh metodz racami.Raca nemore
dolgohoditi,plavatialiletetipavseenosonjenelastnostiustrezne za vse vrste transporta. Min-max metode, po analogiji,
napeljujejo na sheme, ki so ustrezne za nek obseg scenarijev ampak niso optimalne za katerikoli posamezni scenarij.
• Kako se lahko meri zadostnost proizvodnje električne
energije z upoštevanjem vremenskih vplivov, tudi pri termoelektrarnah? Slišali smo o obratovalnih problemih
enega podjetja v času vročine in kako napoved vremena
vpliva na načrtovanje vzdrževanja.
• Kako načrtovalci obravnavajo množično penetracijo OVE,
posebej kje prevladujejo vetrne in PV viri? Slišali smo
o pomanjkanju direktne korelacije med dnevno obremenitvijo in razpoložljivostjo vetrne moči v konici. Nekateri so komentirali, da povečanje vetrne energije v nočnem času kompenzira izpad sončne energije ko se znoči in ko se poveča obremenitev sistema.
Prednostna tema 2:
(Izzivi za investiranje v prenos/distribucijo
prihodnjega sistema)
Strokovni poročevalec druge prednostne teme je bil Avstralec
David Bones, vodja načrtovanja in razvoja v prenosnem
podjetju Zahodne Avstralije (Westernpower), ki je 8 sprejetih referatov orisal z naslednjimi temami za razpravo:
• Ekonomsko modeliranje za utemeljevanje razvojnega
načrta prenosnega omrežja;
• Mehanizmi za zagotavljanje donosa investitorjem;
• Izzivi z razvojnimi skladi za razvoj sistema.
Začetek obravnave teme je bil organiziran z uvodnim predavanjem Jeana Verseille-a iz francoskega operaterja prenosnega omrežja RTE z orisom izkušenj iz dveh uspešnih
študij ENTSO-E »Desetletni razvojni načrti« (TYNDP). Verseille je najprej navedel premik v pristopu med dvema
izdajama študije, ki je bil predvsem v poenotenju vizije
omrežja za vseh 41 evropskih TSO-jev. Kasneje je navedel,
da ena tretjina projektov iz študije 2010 TYNDP zamuja
zaradi fokusa na rešitvah. Glede na vključevanje zainteresiranih strank pri izdelavi projekta ENTSO-E je organiziral
delavnice, zbral na stotine pripomb in upoštevajoč 9 kriterijev na transparenten način izveden projekt (študijo).Zdi
se, da bo izvedba TYNDP 2014 od ključnega pomena za
doseganje evropskega cilja 20-20-20.
Strokovni poročevalec je povzel razprave kot sledi:
• Potrebno bo več narediti za pridobitev podatkov, ki bodo
podprli ambiciozne širitve interkonekcijskih zmogljivosti.
Nekateri ključni problemi so:
• Robustnostindokazljivostpotrebnihpodatkovzapodporo
robustnih ekonomskih analiz;
• Podatki o bodočih virih so lahko neznani;
• Podatki so lahko znani samo za določene strani ampak
zaupni in zato težko dosegljivi;
• TSO-ji lahko da bodo nasprotovali dajanju podatkov,
ki bodo slabšali njihovo konkurenčnost.
• Če bomo želeli privleči investitorje za gradnjo omrežja,
lahko se pojavijo trgovski prenosni vodi in drugi manj
tradicionalni lastniki, zato bo povrnitev vloženih stroškov
nujna postavka. Skozi razpravo so se pojavili naslednji
ključni problemi:
37
• Medtem ko obstoječa regulativa maksimizira družbene vrednote , se bodo verjetno pojavile zahteve
trgovskih investitorjev v prenosna omrežja, da se
spodbudi regulacija učinkovitega investiranja.
• Novi veliki interkonekcijski projekti kot je npr. MedGrid zahtevajo znatne investicije in da se privlečejo
takšni projekti bodo potrebni novi pristopi za povrnitev vloženega kapitala, kot so trgovske povezave
(merchant links).
• Trgovske povezave bodo tudi izboljšale življenjske
vrednote v primerjavi s stanjem brez investicij in brez
interkonekcij.
• V državah kot je Brazil in Čile je konkurenčnost investiranja v prenosna omrežja dosežena z avkcijskimi procedurami.
• Mnogi pristopi so prilagojeni, da ublažijo tveganja za nasedle investicije. Nekateri od ključnih problemov, ki so bili
navedeni v razpravi so:
• UK in Avstralija imajo izkušnje s podobnimi težavami
pri razvoju učinkovite širitve omrežja zaradi prilagajanja
novim proizvodnim virom.
• V Braziliji kombinirajo mnoge faktorje, da zmanjšajo
tveganja za nasedle investicije: uporaba avkcij energije;
izvajanje investicije v prenos samo, če je že plačan depozit
za sigurnost; generatorji in veliki odjemalci sodelujejo pri investicijah v prenosno omrežje; razvoj prenosnih projektov samo pod pogojem, da so skladni
z bodočimi potrebami proizvodnje. Generatorji niso
spodbujeni, da krijejo stroške priključitve na sistem,
če nimajo določene lastninske pravice.
• Generatorji imajo interes za čim manjše stroške za
priključevanje in je to lahko ovira za učinkovito rešitev.
Prednostna tema 3:
(Asset Management izzivi za prihodnost
elektroenergetskega sistema)
Strokovni poročevalec tretje prednostne teme je bil Christian
Schorn, vodja za Asset management, v podjetju EnBW v
Stuttgartu, Nemčija), ki je opredelil teme za razpravo glede
na 7 sprejetih referatov.
Fokus razprav je bil:
• Načrtovanje omrežja s ciljem učinkovitega dosega prihodnje strukture omrežja;
• Obnova elementov zaradi starosti;
• Zanesljivostni problemi vezani za vzdrževanje.
Z razvojem nove mešanice virov proizvodnje električne
energije se naloge omrežja in celotnega sistema transformirajo od enosmernega pretoka moči v bolj komplicirano
organizacijo, ki vključuje decentralizacijo, male generatorje,
virtualne elektrarne, in nova pravila trga električne energije,
posebej za sistemske storitve. Ta transformacija vpeljuje
veliko novosti in nove izzive za sistemske operaterje.
38
Christian Schorn je navedel v zaključku, da so bile razprave
fokusirane na naslednje.
• Kako podjetja obravnavajo obnove naprav in njihove
stroške, število zaposlenih in vpletenost sistema. Posebni
problemi so s podedovanimi kapitalnimi sredstvi;
• Vloge podatkov stanje opreme/uporabnost pri odločanju
o obnovitvah in kako podjetja obravnavajo pomanjkljive
podatke iz preteklosti;
• Razvoj IT sistemov in indeksi za avtomatizacijo postopkov
odločanja o obnovitvah;
• Strategije za enostavnejše procese obnavljanja s pomočjo
pomožnih naprav v času zamenjave primarnih naprav;
• Načrti za odstranitev celotnih napetostnih nivojev kot
del programov obnavljanja naprav;
• Vzdrževanje naprav offshore objektov in kako to lahko
vpliva na oblikovanje offshore omrežja.
Na zaprtih sejah mednarodnega študijskega komiteja C1
(dve seji) je obravnavano tekoče delo študijskega komiteja,
delo po delovnih skupinah in vloga tega študijskega komiteja pri strateških programih tehničnega komiteja CIGRÉ,
kot je prihodnost električnih omrežij v novi energetski
strategij.
Avtor tega teksta sem sodeloval v delu študijskega komiteja
C1 za razvoj in ekonomijo sistemov, kjer sem imenovan za
eksperta v tem študijskem komiteju. Eksperti v študijskih
komitejih so tisti, ki so bili v preteklosti vodje delovnih
skupin ali nagrajenci za svoje delo v ŠK.
V komiteju C1 je kar nekaj zanimivih tem za Slovenijo in naš
elektroenergetski sistem. To so teme: upravljanje s sredstvi
in obravnavanje tveganj za omrežna podjetja, metode investiranje v prenosna omrežja, metode novih poslovnih okolij za TSO-je, in greenfield pristopi v oblikovanju novih
omrežij. Pri zadnji temi sem aktivno sodeloval pri pripravi
prve brošure te delovne skupine »Green field network,
designing future networks ignoring existing constraint«.
Študijski komite tesno sodeluje z določenimi skupinami
ENTSO-E, IEEE, in azijskimi strokovnimi združenji.
Trenutno so dejavne delovne skupine WG C1-19, WG C120, WG C1-23, WG C1-24, in WG C1-25, ki so predstavile kaj
so vse naredile do sedaj.
V delovni skupini WG C1-25 se ukvarjajo z upravljanjem s
tveganji in sredstvi. Tako je predsedujoči Rijks iz nizozemskega Tenneta navedel brošure, ki obravnavajo to temo v
C1 in tudi drugih študijskih komitejih. V ŠK C1 so bile objavljene brošure, ki obravnavajo asset managenent: 422,
309, 327, 176, 340 in 383. V ŠK B3 so objavili brošure: 300,
380, 381, 400, 252, 472 in v ŠK B2: 353, 385 in 230. Vse brošure so dosegljive brezplačno za člane pariške CIGRÉ preko
spletne strani www.e-cigre.org .
PRENOVLJENA SPLETNA STRAN CIGRÉ PARIZ
Verjetno ste že opazili, da je prenovljena stran pariške
CIGRÉ: www.cigre.org .
Pariški CIGRÉ je vložil v letih 2011 in 2012 okrog 220.000
evrov za obnovo spletne strani. Nova spletna stran je
bistveno izboljšana in ima dodanih več novih funkcionalnosti: Collaborative tools, Expert online management, online
paper process and downloading, graphic charter of LOGO
CIGRÉ, on line registration to the Session, free access to Electra online for Young Ind. Members and Students (preko
orodja Calameo), slideshow at the beginning of the website,
online Master Presentation, email alerts google Analytics,
Synchronization of »keycontacta”, members and WG listing
updates, from SC websites to CO website, in druge izboljšave.
Splošni dostop dovoljuje le omejene informacije.
ta način lahko dostopajo na spletno stran svojega študijskega komiteja. Če ste član delovne skupine (WG) potem
se preko vodij delovnih skupin uredi začasen dostop samo
do delovne skupine (WG). Na sestankih WG naj bi člani
dobili tudi geslo za vstop v področje WG.
Za enkrat je še kar veliko pripomb o napakah ampak je
obljubljeno s strani generalnega sekretarja, da bo sistem
deloval brezhibno v najkrajšem času. Za enkrat tudi niso
vneseni vsi študijski komiteji. Obljubljeno je, da bo do
božiča vse v redu.
Dostop do publikacij CIGRÉ je še vedno na spletni strani
www.e-cigre.org , kjer se prijavite samo s številko izkaznice. Za katero koli nevšečnost lahko vprašate na e-mail
našega tajništva: [email protected] in vam bo odgovorjeno v najkrajšem času.
Če želite kot član mednarodne CIGRÉ imeti več informacij se je potrebno prijaviti. Vsak član je ob vplačilu članarine navedel svoj e-mail naslov. Ta naslov je pri prijavi
osnovna identifikacija. Geslo je številka članske izkaznice
mednarodne CIGRÉ. Slovenija ima 53 individualnih članov
in 8 kolektivnih članov.
Ko se prijavite in ste spoznani v sistemu cigre.org dobite
tudi informacijo kje vse lahko dostopate (študijski komite,
delovna skupina). Tako bodo člani delovnih skupin medsebojno lahko komunicirali in izmenjevali dokumente znotraj tega sistema. Vsak študijski komite ima svojo spletno
stran in znotraj te strani vsaka delovna skupina svoje mesto,
ki je dostopno preko gesla. Za člane mednarodnih študijskih
komitejev je obveza včlanitev v pariški CIGRÉ, ker samo na
Na spletni strani CIGRÉ (www.cigre.org ) je slovenski koledar 2012
DOPOLNITEV
V zadnji številki Sporočil št. 29 so v seznamu članstva Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE – CIRED pomotoma
izpadli naslednji člani iz seznama za leto 2012:
Redni člani:
Zaporedna
številka člana
6
19
17
22
177
Kolektivni člani:
Priimek in ime
Bezjak Srečko
Dermelj Andrej
Čopi Jani
Dušak Mitja
Žitnik Boris
Zaporedna
številka člana
41
Podjetje
SCHNEIDER ELECTRIC d.o.o.
39
Aktivnosti CIRED
Slovenski predlogi referatov za Stockholm 2013
Mednarodna organizacija distributerjev električne energije
CIRED je sprejemala predloge za referate do 13. septembra 2012. Predlogi so vsebovali naslov referata, avtorje,
kratko vsebino in opredelitev študijskega komiteja v katerem naj se referat objavi ter vrsto objave (poster ali ustna
predstavitev). Vseh predlogov referatov je pravočasno
prispelo natančno 1499. Iz Slovenije so prejeli rekordnih
14 predlogov, kar nas kot nacionalni komite zelo veseli. To
število pove tudi, da se v relativno majhnem elektrodistribucijskem sistemu dela veliko in strokovno.
Tehnični komite CIRED Slovenije je v juniju določil komisijo
v sestavi Toroš, Bergant in Švajger, ki naj bi po pravilih mednarodnega CIRED-a morala določiti prvo oceno posamez-
nih predlogov. Kriteriji za ocene so določeni po pravilniku
CIRED-a. Ocene so od 1 do 5. Ta ocena naj bi bila samo
usmeritev za vodstva posameznih študijskih komitejev pri
dokončnem izboru. Od prispelih predlogov bodo sprejeli
verjetno okrog 60 %. Nacionalni komiteji, kot je naš, pa so
morali oddati svoje ocene do 3. oktobra 2012.
Naša komisija se je sestala 1. oktobra 2012 v Tehnološkem
parku na sedežu Združenja. Že na začetku je bilo določeno, da
pri referatih, v katerih sodeluje član komisije (Toroš) ne bo
sodeloval, ampak bo namesto njega za te predloge ocenjeval
Bakič. Na koncu je komisija vse slovenske predloge ocenila z
ocenami 4 ali 5 kar pomeni, da predlaga uvrstitev vseh predloženih referatov na konferenco v Stockholmu, junija 2013.
Ref. št. ŠK Avtorji
Naslov predloženega referata
Experience with refurbishment and upgrading of 35 kV overhead
line to 110 kV operaon level using post line insulaon
Calculaon of flicker propagaon in part of the Slovenian network
with voltage inter harmonics
0296
1
Borut Zemljarič, Marjan Jerele (El. Gorenjska)
0374
2
Miloš Maksić (EIMV), Igor Papič (UL-FE)
0617
3
Marjan Jerele (El. Gorenjska)
0869
1
0894
3
0994
3
1099
1
1130
4
1153
5
1188
3
1232
2
1245
5
1405
1
Viktor Lovrenčić (C&G), Zvonko Toroš (El. Primorska), Samo Ceferin
(Kolektor Sinabit), Marjan Bezjak (E-Projekt), Benjamin Turnšek
(El. Primorska), Bojan Likar (Kolektor Sinabit), Matej Dečman (C&G)
Advanced protecon of overhead lines in the event of interrupted
conductor
1409
4
Jurij Jurše, Tomaž Mohar (EIMV)
Towards Efficient Criterion for DG/DER Connecon on Distribuon
Network
40
Janez Humar (Iskra Sistemi), Zvonko Toroš (El. Primorska),
Janez Šmid (Iskra Sistemi), Igor Kniewald (El. Primorska)
Peter Ceferin (SmartCom), Zvonko Toroš (El. Primorska),
Rihard Grobin, Janko Cukja, Igor Šh (Smart Com)
Miran Rošer (El. Celje), Gorazd Štumberger (UM-FERI),
Robert Škof, Vladislav Pintar (El. Celje)
Peter Osredkar (El. Ljubljana),
Jože Bizjak, Željko Schreiner (IPS, Nemčija)
Dejan Matvoz, Miloš Maksić (EIMV)
Tomaž Mohar, Leon Valenčič (EIMV),
David Bač (Energy Agency RS)
Zvonko Toroš, Tomaž Kastelic (El. Primorska),
Silvano Maljevac, Peter Kastelic (Iskra Sistemi)
Gašper Lakota, Gregor Omahen, Janko Kosmač (EIMV),
Zvonko Toroš (El. Primorska)
Boštjan Blažič, Igor Papič (UL-FE),
Janko Kosmač, Gregor Omahen (EIMV)
Impact of Savica Hydro Power plant operaon on voltage quality
Electronic High Voltage combined measuring transformer
Methodology of throughput tests in telecommunicaon networks
for MV/LV substaons
Touch of the conductor with earth surface in resonant earthed
medium voltage systems
Intelligent Asset Management and Maintenance Coordinaon
Advantages and Drawbacks of Distributed Generators Reacve
Power Regulaon in the Low Voltage Network
Reliability Impact Factors Analysis for Distribuon in Slovenia
Neutral Grounding Resistor failure detecon verificaon
Migang the influence of lightning on distribuon feeder
reliability indices using opmal installaon of line surge arresters
Smart grids implementaon plan in Slovenian distribuon
networks
Prispevki članov združenja CIGRÉ-CIRED
Poročilo o letnem sestanku
CIGRE B2-TAG 4 v Parizu
Električne karakteristike
nadzemnih vodov
Dr. Franc Jakl
V okviru mednarodnega študijskega komiteja za nadzemne
vode CIGRÉ B2 delujejo štiri posvetovalne skupine (TAG
- Technical Advisory Group):
• TAG B2-04 – Electric Performances of Overhead Lines
• TAG B2-05 – Towers - Foundations - Insulators
• TAG B2-06 – Mechanical Behavior of Conductors
and Fittings
• TAG B2-07 – Asset Management - Reliability and
Availability of OHL
Letošnjega zasedanja TAG B2-04, v avgustu 2012, se je v
sklopu 44. generalnega zasedanja mednarodne CIGRÉ v
Palais des Congrès v Parizu udeležilo okoli 30 strokovnjakov
za daljnovode z vseh celin. V okviru te posvetovalne skupine
deluje 9 posebnih delovnih študijskih skupin, ki obravnavajo
specifično problematiko, vezano na različne tehnične probleme električnega značaja pri nadzemnih vodih. Od teh se
ena z letošnjim obdobjem zaključuje (WG B2.28 Meteorological Data for Assessing Climatic Loads. Update of IEC TR
61774, vodja Svein Fikke iz Norveške, aktivni član iz Slovenije
dr. Franc Jakl). Delo te skupine je bilo predvsem podajanje
posodobljenega znanja s področja uporabe meteoroloških
podatkov pri nadzemnih vodih, obdelanih v predhodnem
obdobju študijske skupine WG B2.16 (Meteorology for
Overhead Lines). Ti izsledki so namenjeni predvsem za uporabo pri mednarodnih standardih s tega področja
(povečevanje vetra izza strmih terenov, uporaba podatkov
za izdelavo numeričnih modelov pri vremenskih napovedih,
meritve in opazovanja zimskih dodatnih bremen na posameznih delih nadzemnih vodov, ipd). Na novo pa je
ustanovljena WG B2.56 Ground Potential Rise at Overhead
AC Transmission Line Structures During Faults (vodja
George Watt iz Kanade). Sicer pa deluje v okviru ŠK B2 za
nadzemne vode trenutno skupno 24 delovnih skupin in dve
združeni skupini iz drugih študijskih komitejev.
Študijska skupina WG B2-41«Guide to the Conversion of
Existing AC Lines to DC Operation” pod vodstvom Jan Lundquista iz raziskovalnega inštituta STRI, Švedska obravnava
različne modele enosmernih prenosnih sistemov (dvopolna
izvedba s povratnim vodnikom oziroma preko zemlje ter tripolna izvedba kot inovacija) kot možne zamenjave na
obstoječih trasah nadzemnih vodov klasične izvedbe trifaznega izmeničnega toka. Obravnava je potekala kot
nadaljevanje razprave s posebnega kolokvija na to tematiko
iz San Francisca, marca 2012 in prejetih dopolnitev s strani
kolegov iz podjetja ESKOM-a, JAR oz. samostojnega raziskovalca dr. . Muftića iz Južne Afrike ter drugih raziskovalnih
institucij. Poseben poudarek je dan raziskavam elektromagnetnih vplivov in koronskim vplivom (problematika hrupa,
ipd). V splošnem iz raziskav izhaja, da je možno namesto
voda klasične izvedbe (AC 230 kV) nadomestiti nov vod DC
300-350 kV, pri čemer se prenosna moč podvoji. Pri izvedbi
AC 400 kV se nadomesti z DC 400-500 kV, kjer je možno ob
uporabi dodatnih modifikacij prenosno moč še povečati
(ocenjeno dodatno do 150 %). V prihodnosti je pričakovati
več hibridnih AC/DC prenosnih sistemov tudi na krajših razdaljah. Razlog so višje zmogljivosti DC sistemov in
ekonomičnost predvsem zaradi novejšega trenda pocenitve
sicer zelo dragih pretvornikov. Takšne tehnično tehnološke
rešitve postajajo v novejšem času zelo aktualne vpričo vse
bolj zaostrenih pogojev pridobivanja novih tras nadzemnih
vodov predvsem v Evropi in tudi drugod po svetu.
V delovni skupini WGB2-42 ”Guide to Operation of Conventional Conductor Systems Above 100oC” (vodja Len
Custer, Bonneville Power Administration, ZDA) obravnava
problematiko obesne in spojne opreme pri povišanih temperaturah. Tokrat so bili prikazani s strani predsedujočega
rezultati laboratorijskih raziskav EPRI-ja in BPA na vodnikih
tipa Drake (ca. 400 mm2) z uporabo monitoringa meritev
temperature in mehanskih cikličnih obremenitev v daljšem
časovnem obdobju, občasno tudi meritev upornosti spojev
pri povišanih temperaturah do 200 °C. Pri tem je bila poleg
klasične izvedbe vodnika z ustreznim spončnim materialom
uporabljena primerjalno še dodatna izvedba priključnih
armatur (obvodne sponke). Dobrodošli so tudi izsledki
raziskav, ki so bili izvršeni v okviru doktorske disertacije
podpisanega. Ti se nanašajo na spremembe mehanskih
lastnosti materiala t. j. posameznih žic, iz katerih so spleteni
vodniki v odvisnosti od temperature (do 150 °C).
V delovni skupini WGB2-43 »Guide for Thermal Rating Calculations for Overhead Lines with High Temperatures and
Real-Time Weather & Load Data« (vodja skupine Javier Iglesias iz REE, Španija) poteka razprava o dopolnitvah predhodno
izdelanih študijskih razprav v okviru CIGRÉ WG B2.12 (brošura
TB 207 iz leta 2002,«Thermal Behaviors of Overhead Conductors«) in IEEE Std. 738-2006, s popravki matematičnih
modelov izračuna termične obremenljivosti vodnikov z upoštevanjem višjih termičnih obremenitev od 100oC in nižjih
vetrnih obremenitev. Pri tem je bil razpravljalno o prispevku
dr. Vincenta Morgana iz Avstralije z naslovom »Draft Revision
41
of Brochure 207 on Thermal Behaviour of Overhead Conductors«, kjer so vsebovani tudi rezultati raziskav podpisanega o
temperaturni distribuciji pri večplastnih vodnikih ob segrevanju v nestacionarnem stanju (kratkostične razmere). Analizira
se nov model izračuna, ki bi bil praktičen za monitoringe v
realnem času. Pri tem se je razpravljalo o slovenskem sistemu
DAMOS. Za osnutek modela sta bila zadolžena Krešimir Bakič
iz Slovenije in Đevad Muftić iz Južne Afrike.
Delovna skupina WG B2.44 »Coatings for Protecting Overhead Power Network Equipment in Winter Conditions”
(vodja dr. Masoud Faznareh, Kanada, član tudi dr. F. Jakl) je
bila ustanovljena leta 2010 z obdobjem do 2014. To je bil
tretji sestanek te skupine. Namen delovne skupine je proučevanje načina dodatne zaščite površine vodnika (aktivna
in pasivna zaščita vodnikov), s katero bo omogočeno
zmanjšanje zimskih snežnih in žlednih oblog, kakor tudi izolatorjev s pripadajočo spojno in obesno opremo. Gre za
izbor materialov s posebnimi lastnostmi (superhydrophobic/icephobic), ki preprečujejo oz. bistveno zmanjšujejo
neželene pojave na delih nadzemnega voda v zimskih
pogojih. Poleg zmanjšanja mehanskih tveganj na daljnovodih lahko s temi novejšimi premazi bistveno vplivamo na
zmanjšanje hrupa (koronski efekt).
V delovni skupini WGB2-51 »Methods for the Optimized
Design of Overhead Transmission Lines« (vodja dr. Rob
Stephen iz Južne Afrike) so bile prikazane osnovne zakonitosti s parametri, ki vplivajo na lastnosti prenosnega voda
(induktivnost, snop vodnika, razdalje med faznimi vodniki,
razdalje v snopu vodnika, zvišanje naravne prenosne moči
voda, koronski efekti, vpliv meteoroloških parametrov na
termično obremenljivost vodnika, primerjava stroškov ipd.
Obravnava se oba tipa daljnovodov za izmenični tok (AC) in
enosmerni tok (DC). Predvideva se zaključek v letu 2014.
V novo ustanovljeni delovni skupini (ustanovljena januarja
2012 z zaključkom konec 2014) WG B2.55 »Conductors for
the Uprating of Existing Overhead Lines« (vodja Dale Douglass, ZDA, član je K. Bakič) je načrtovano poglobljeno delo z
rešitvami, ki so bile obdelane v predhodni izdani tehnični brošuri TB 244 »Conductors for the Uprating of Overhead Lines”
iz leta 2003. Vsebovala bo novejše materiale (jedra vodnikov
iz kompozitnih materialov), vodniki HTLS za višje obratovalne
temperature, raziskave ustrezne upornosti pri izmeničnem
prenosu, raziskave povesov in nateznih napetosti v vrveh v
pogojih povišanih temperatur, problem neelastičnih raztezkov, podaja novejših predlogov in priporočil v zvezi ustreznih
vremenskih pogojev za določitev termične obremenljivosti
nadzemnih vodov s pogoji testiranja z uporabo takšnih HTLS
vodnikov in pripadajoče ustrezne obesne in spojne opreme.
42
Muzej elektro prenosa v Laškem
»FALA – LAŠKO« V RTP LAŠKO
Mag. Srečko Lesjak
Le malo Laščanov, kaj šele ostalih Slovencev ve, da je bila
prva naprava za proizvodnjo elektrike na vodni pogon v
Sloveniji zgrajena leta 1885 (po neuradnih zapisih celo leta
1982) v Zdravilišču Laško. Tako je prva žarnica v Laškem oz.
na Spodnjem Štajerskem zasvetila že šest let po Edisonovem
odkritju žarnice (v prvotni oz. patenti obliki je razstavljena v
RTP Laško), ko se je pričelo obdobje neslutenega napredka
za človeštvo. Čeprav so bile v naslednjih desetletjih na
ozemlju sedanje Slovenije zgrajene posamezne manjše
proizvodne enote, je bila elektrifikacija možna šele z izgradnjo večjih proizvodnih objektov in s prenosom električne
energije na večje razdalje. To se je zgodilo leta 1924, ko je
podjetje Fala d.d. zgradilo 77 km dolg 80 kV daljnovod (DV)
od HE Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP)
80/35 kV Laško in naprej DV 35 kV od RTP Laško do TE
Trbovlje. V Sloveniji in takratni Jugoslaviji je bil to prvi prenosni daljnovod, uveljavilo se je tudi prvo paralelno
obratovanje v večjem obsegu in ustanovljen je bil prvi
vzdrževalni obrat v RTP Laško. To je pomenilo pričetek
razvoja elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji.
Zbirka merilnih inštrumentov
Na predhodno navedeno prvo napravo za proizvodnjo
električne energije na vodni pogon v Sloveniji ni ostalo
nobenega spomina, fotografije ali delčkov naprave, razen
skromnih pisnih dokumentov. Podobno bi se lahko zgodilo
tudi s spomini na razvoj prenosne dejavnosti v Sloveniji.
Toda marljive roke prenosnih delavcev so skozi desetletja
ohranile marsikateri starinski eksponat in rodila se je ideja
o oblikovanju muzejske zbirke, seveda na lokaciji, kjer
se je vse skupaj začelo. Zato ni naključje, da je muzej
lociran v RTP 110/35 kV Laško, v prvem delu pa je bil
odprt 8. oktobra leta 2004 na slovesnosti ob 80-letnici
prenosne dejavnosti na ozemlju Slovenije.
Naziv muzeja je simboličen, saj se imenuje: Muzej elektroprenosa »Fala – Laško«. Domačini so namreč območje
RTP Laško, že od izgradnje leta 1924, imenovali kar Fala
in tako je ostalo vse do današnjih dni.
Muzej je v prvem delu tematsko razdeljen na tri temeljna
področja: razvoj tehnike razdelilnih transformatorskih
postaj, razvoj daljnovodne tehnike in kadrovska statistika.
K temu so dodana še podpodročja razvoja oziroma uporabe
telefonskih aparatov, pisalnih strojev in zbirka elementov
naprav poškodovanih med havarijami v elektroprenosni
dejavnosti. Zbirki s področja razdelilnih transformatorskih
postaj in daljnovodne tehnike sta locirani v dveh ločenih
objektih, večji eksponati pa so na ogled v zunanji pokriti
lopi, kjer prevladujejo večji starinski delovni stroji in visokonapetostne stikalne naprave.
Eksponat v muzeju
in distribucija električne energije od proizvajalca do potrošnika. Prav tako je na ogled daljnovodna oprema in oprema
iz razdelilnih transformatorskih postaj ter računalniški
elementi, laboratorijski pripomočki iz EIMV (Elektroinštitut
Milan Vidmar), relejne zaščite, merilni instrumenti, električni
števci in nekdanja komandna plošča ter še vrsto elementov,
ki so jih in jih še vedno uporabljajo delavci Elektro-Slovenija, d.o.o. pri svojem delu sistemskega operaterja prenosnega omrežja Republike Slovenije.
Muzej si je mogoče ogledati po predhodni najavi na tel.
03 703 5211 vsak delovni dan med 8.00 in 15.00 uro, za
organizirane skupine pa tudi v ostalih dneh. V času 11.
konference slovenskih elektroenergetikov – Cigré 2013,
ki bo potekala v Thermani Laško (oddaljena 500 m od muzeja)
pa bo odpiralni čas prilagojen urniku konference.
Eksponat v muzeju
Konec letošnjega maja pa so na lokaciji RTP Laško, slovesno
odprli še drugi del Muzeja elektroprenosa »Fala – Laško« in
predstavili dopolnjeno zbirko dragocenih eksponatov.
Obstoječi muzej je v drugem delu razširjen z agregatom iz
hidroelektrarne Čegeljše iz Podljubelja pri Tržiču. Slednji je
edinstveni primerek s Francisovo spiralno turbino iz leta
1903, predstavlja prvo visokotlačno napravo pri nas, z vodnim padcem 104, 6 metra pa tudi eno prvih hidroelektrarn
na svetu s padcem nad 100 metrov. Razstavljen agregat je
opremljen še z originalnim vzbujalnikom, generatorjem
2 MVA, 6,6 kV napetosti, vztrajnikon in pripadajočimi ležaji.
Ob tem so z animacijo prikazani tudi pridobivanje, prenos
Eksponat v muzeju
43
Iz zgodovine elektrotehnike
PRISPEVKI IZ ZGODOVINE ELEKTROTEHNIKE
100-letnica elektrike v Sorici:
Elektrika,
pokaži svojo moč
Drago Papler
Pred sto leti, 4. avgusta 1912 je vasica
Sorica pod Ratitovcem dobila elektriko.
Takrat so predali namenu zadružno
elektrarno s Francisovo turbino 38 konjskih moči in dinamom moči 15,5 kilovata,
ki je z elektriko oskrbovala 139 žarnic, 2 likalnika in zadružni
elektromotor. Ta datum se je potrdil skozi objavo novice v
časopisu Gorenjec, ki je v soboto, 10. avgusta 1912 zapisal, da
je bila zadnjo nedeljo v Sorici lepa slovesnost blagoslovljenja
in otvoritve zadružne elektrarne. V prejšnjih sekundarnih
virih je bil zapisan datum 9. avgust, kjer je šlo za napako v
podobnosti rokopisa pri številkah 4 in 9.
Gorenjec je zapisal: »Kaj takega še dosedaj ni bilo v romantični Sorici. V temperamentnem govoru je dr. Krek povzdignil
Sorico med kraje, ki so si prvi na podeželju omislili elektriko.
Poslanec Demšar je dejal, da je otvoritev
sicer male, a važne električne naprave.
Ta naprava je v tesni zvezi z našim zadružnim gibanjem in pomeni važen napredek
v našem gospodarstvu.
Gostov iz Selške doline in s Primorskega
je bilo v Sorici toliko kot nikoli dotlej.
Popoldne so na Ekarjevem podu pokazali, kako se da elektrika uporabiti tudi
pri gospodarskih delih. Ko je zastopnik
deželnega glavarja pojasnil pomen elektrike in zaklical: »Pokaži svojo moč!« je
načelnik zadruge Lovro Pintar odprl
motor in slamoreznica je zarezala polno
korito slame, kot bi se igrala…« Deželni
odbornik dr. Evgen Lampe je v pismeni
čestitki v obliki pesmi pohvalil junaške
hribovce, ki so divjo strelo v žice vpregli
in z lučjo mračnjakom in lenim dolincem
posvetili ter jim čestital, ker so ga prehiteli.
Namreč snoval je izgradnjo prve deželne
elektrarne Završnica, ki je bila zgrajena
dve leti kasneje, konec leta 1914. Zadru-
44
žna elektrarna v Sorici je bila pomembna
gradbenemu oddelku Deželnega odbora
Kranjske za pridobivanje izkušenj za
svojo nameravano gradnjo.
Slovenec, politični list za slovenski narod,
je 2. septembra 1912 v članku Kranjske
deželne hidroelektrične naprave zapisal, da se nikomur pred 20 leti niti ni
sanjalo, da bo elektrika napravila tako
velikanski napredek, kakor ga danes
vidimo, in vendar je vse to takorekoč
šele prva doba njenega razvoja. Nove
iznajdbe pri električnih strojih na eni
strani, na drugi strani pa gorostasno podraženje premoga
in karbida bodo v prihodnjem desetletju že dokazali, kako
previden in daljnogleden je bil naš deželni odbor, da je tako
važno gospodarsko strujo pravočasno vzel v roke…« Povzel
je izvajanje poslanca Piberja o pomenu in važnosti električnih naprav na zasedanju kranjskega deželnega zbora, kjer
je opisal napredek v Nemčiji, Italiji, Švici, v bližini na Koroškem, Štajerskem in Goriškem. »Pri nas pa se more dosedaj
ponašati le strojna električna zadruga v Sorici z 20 konjskimi
silami. Poglejte ljudje po hribih razumejo razvoj modernega
gospodarskega življenja v svojo korist!« je poslanec Piber
za zgled dal Soričane.
V Tehničnem oddelku Arhiva Republike Slovenije sem našel originalne
gradbene, strojne in stikalne načrte
elektrarne za gospoda Lovra Pintarja
in tovariše v Spodnji Sorici izdelane
julija 1911 in potrjene 12. novembra
1911 ter poteka omrežja. Tehniška
poročila govorijo o tem, da je izgradnjo
podpiral Kranjski deželni odbor, ki je na
podlagi teh izkušenj pripravljal širšo
javno elektrifikacijo. »Pravila Električno
– strojne zadruge v Sorici, registrovane
zadruge z omejeno zavezo« so bila
sprejeta 28. julija 1911. Objavljena so
bila v glasilu »Narodni gospodar«, izhajajočem v Ljubljani. Okrajno deželno
sodišče v Ljubljani jih je potrdilo 13.
septembra 1911. V njih piše: »Zadruga
ima namen zgraditi in vzdrževati skupno
elektrarno, oddajati članom električni
tok za razsvetljavo in gonilno silo, naba-
vljati kmetijske stroje in jih posojevati zadružnikom.«
Opazna je drobna sprememba: Na žigu je namesto
besede »Električna« izraz »Elektro«, torej »Elektro –
strojna zadruga v Sorici«. Druga zanimivost je, da so
imeli dva žiga, prvi je bil zadružni, drugi pa od elektrarne:
Zadružna elektrarna v Sorici, zadruga z omejenim jamstvom.
Zanimiv je Rentabilitetni račun zadružne hydro – električne centrale v Sorici na Gorenjskem iz konca julija 1912.
Dograjena elektrarna je stala 27.323 K. Pri 15 zadružnikih
je bilo upoštevanih 144 žarnic po 25 sveč moči, ki bi gorele
300 ur na leto in bi porabile 1300 kWh ter motorjev za
izključno poljedeljske namene za 27 konjskih sil, ki odgovarja električno približno 23 kilovatom. Kakor je razvidno iz
tabele Konzum obsega sedanja zadruga le manjši del vsega
prebivalstva v Sorici. Popolnoma gotovo je torej, da bo s
časoma še mnogo posestnikov pristopilo zlasti, če se bodo
dotični sprijaznili s tem še popolnoma neznanim virom sile.
Potem se je izkazan deficit (letni stroški 4214 K, letni dohodki
2380 K, letni primanjkljaj 1834 K) brezdvoma spremenil
morda celo v profit.
Elektrarna, ki je z ozirom na pomanjkanje delavcev v tem
kraju za bodočnost velikega pomena in ki je edina rešitev
proti izseljevanju domačinov in propadu kmetijstva, bi
torej tudi v financijskem delu bila izven vsake nevarnosti,
če bi jo država in deželna uprava z zaprošeno denarno subvencijo podpirali.
Zadružna elektrarna na enosmerni tok v Sorici je delovala
do jeseni leta 1965, ko je bila vas priključena na javno
distribucijsko omrežje Elektra Kranj, današnjega Elektra
Gorenjska. Takrat je bil zgrajen 10 kV daljnovod kot odcep
od daljnovoda Podrošt – Danje – Soriška planina, s priključno
transformatorsko postajo v vasi. Pozneje so bile zgrajene še
transformatorska postaja Lovska koča Sorica (1975), transformatorska postaja Sp. Sorica (1991) in transformatorska
postaja mala hidroelektrarna Sorica (1989).
Leta 1989 je na potoku Sorica začela obratovati nova mala
hidroelektrarna Sorica moči 148 kW, s katero danes upravlja družba Gorenjske elektrarne, katere lastnik je Elektro
Gorenjska. Elektrarna proizvaja zeleno električno energijo.
Povprečna letna proizvodnja 220.000 kWh električne energije, bi zagotovila potrebe za 50 gospodinjstev.
Tako je bilo nekdaj in v 20. stoletju, stoletju elektrike.
In danes?
Danes je na območju Sorice 101 gospodinjskih odjemalcev,
12 odjemalcev ostalega odjema in eno merilno mesto za
javno razsvetljavo.
Na območju Krajevne skupnosti Sorica je bilo v letu 2011
dobavljeno 419.019 kWh električne energije. Povprečni
odjemalec (vseh je 114) je porabil mesečno 326 kWh električne energije in sicer v gospodinjstvu 278 kWh, v ostalem
- poslovnem odjemu 713 kWh in za javno razsvetljavo 690
kWh. Povprečna poraba javne razsvetljave na prebivalca je
bila 29,6 kWh in ne presega mejne vrednosti po Uredbi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je
44,5 kWh na prebivalca. Soričani so varčni ljudje.
Na območju krajevne skupnosti Sorica je bilo v letu 2011
proizvedeno 288.132 kWh zelene električne energije v dveh
malih hidroelektrarnah: Lojzeta Kejžarja v Zgornji Sorici in
Gorenjskih elektrarn v Zgornji Sorici; proizvodnja predstavlja 68,8 % delež v strukturi porabe. Ker se proizvodnja iz
hidroelektrarn spreminja glede na hidrologijo, torej vreme
in padavine, lahko povem, da je bil delež samooskrbe v
letih 2007 do 2009 od 85 % do 97 % v izjemno vodnatem
letu 2010 pa je bila Sorica glede na količino, ne pa v vsakem trenutku, samooskrbna, saj so proizvodni viri ustvarili
15,6 % več električne energije kot jo je bilo porabljeno na
območju poštne številke 4229 Sorica.
V izračunu ni upoštevano pet malih hidroelektrarn za lastno
uporabo, ki elektriko ne oddajajo v javno distribucijsko omrežje, štiri so v Zgornji Sorici in ena v Spodnji Sorici.
Zgodovina se ponavlja, zopet nastajajo nove elektrarne,
napredni duh se kaže v inovatorstvu. Marjan Kejžar iz Zgornje Sorice je patentiral inovativni postopek pri uplinjaju
lesne biomase, ki ga je razvil v svojem »obratu” za proizvodnjo elektrike iz lesnih sekancev. Elektrarna moči 50 kW
in letno proizvodnjo 200 MWh bo v oktobru 2012 začela z
obratovanjem in oddajati električno energijo v omrežje
Elektra Gorenjska. S tem bo Sorica postala samooskrbna
tudi, če bodo leta tako sušna kot letos.
Pa jutri?
Tako kot pred sto leti, se tudi v sedanjem času Soričani
zavedajo pomena elektrike. Razstavna zbirka je zametek
bodočega muzeja zgodovine elektrifikacije in multivizijskega izobraževalnega centra. Tehniška dediščina bi bila
lahko dopolnitev ponudbe kraju, ki ima muzej znanega
rojaka slikarja Ivana Groharja in že utečeno raznoliko slikarsko dejavnost.
Vesel sem, da je zadnji teden septembra 2012 projekt
ideje obeleževanja 100-letnice elektrike v Sorici dobil svoj
epilog, ki pa je nov začetek širše dimenzije. Bil je raziskovano in ustvarjalno dopolnilo k drugemu osebnemu cilju,
ki zaznamujejo ustvarjalni čas.
Slike: Originalni dokumenti o zadružni elektrarni Sorica v
Arhivu Republike Slovenije.
45
Kdo je prvi elektrificiral svojo hišo?
Krešimir Bakič
Včasih se sprašujemo kako se je začela elektrifikacija po
hišah, domovih in kdo je prvi elektrificiral svoj dom? Pri tem
mislimo na začetke komercialne elektrifikacije. V času do
leta 1880 so sicer bili različni poskusi in različne laboratorijske izvedbe električnih luči zlasti v ZDA in nekaterih državah
Evrope (Anglija, Nemčija, Avstro-Ogrska), vendar to ni bilo
za komercialno uporabo. Zgodba, ki bo tukaj predstavljena
je resnična in pove o tem kako se je pravzaprav začela elektrifikacija v gospodinjstvih v ZDA. Opisana je v knjigi
»Empires of light» avtorice ameriške zgodovinarke dr. Jill
Jones. Verjetno je to bil prvi primer, da je nekdo naročil elektrifikacijo svoje hiše in zamenjavo plinskih za električne luči.
V domovih so v tem času normalno uporabljali za razsvetljavo plinske svetilke; zunaj so bile ponekod tudi
električne obločnice (na baterije ali poseben vir enosmernega toka v bližini). Električne obločne luči za
notranje prostore niso bile primerne, ker so bile hrupne
in smrdeče. Zato je žarnica pomenila pravo revolucijo v
razsvetljavi. Ko je Edison pred svojim laboratorijem
(Menlo park) v New Jersey-u leta 1880 vsak večer prižgal
32 žarnic so ljudje iz vseh koncev ZDA prihajali na oglede
tega čudeža. Železnica je organizirala posebne vlake za
New Jersey na oglede žarnic obešenih pred Edisonovim
laboratorijem.
Edisonov izum žarnice leta 1879 s karbonsko žarilno nitko
je spremenil svet (čeprav je Anglež J. Swan odkril takšno
žarnico pred Edisonom vendar je Edisonova menda imela
daljšo življenjsko dobo in je bil Edison bolj podjeten). Ta
izum je tudi spremenil koncept delovanja električnih
tokokrogov. Leta 1880 so po t.i. konceptu Francoza Marcela Deprez-a začeli uporabljati vezavo vira in bremena,
kot je to v današnjih električnih omrežjih. Pred tem so
zaradi zahtev po konstantnem toku za obločnice imeli
zaporedne tokokroge vira in bremena, ker je tok moral
ostati čim bolj konstanten, napetosti pa spremenljive.
Deprez je ugotovil, da bo zelo težko na ta način izvesti
komercializacijo uporabe električnega toka, zato je predlagal, da so napetosti konstantne in tokovi spremenljivi. Leta
1882 (4. septembra) je tako začela obratovati v New Yorku
na spodnjem Manhattan-u (Pearl street) prva komercialna elektrarna, ki je proizvajala enosmerni tok (DC).
Elektrarna je imela 6 dinamo strojev za proizvodnjo
enosmernega toka, ki so bili nameščeni v zgornje nadstropje, spodaj je pa bil dovoz premoga in parni stroji.
Elektrika je bila zelo draga (po nekaterih virih naj bi bila
cena za kWh v tej prvi elektrarni okrog 5 ameriških dolarjev preračunano na današnjo vrednost) in nezanesljiva.
Takšna elektrarna je lahko oskrbovala odjemalce na razdaljo do 2 km. Delovala je samo v večernih urah. Navajajo,
da so vgradili okrog 25 km kablov za priključitev prvih
odjemalcev. To je bil velik izziv za takrat komaj 35 letnega
Edisona. Pa vendar je bila prava elektrifikacija še daleč.
Elektrika je bila zelo draga in nezanesljiva. Elektrifikacija
in ožičenje hiše za potrebe električnih luči, (ker ostalih
porabnikov še ni bilo) je bilo tako drago, da so to lahko
zmogli le najbogatejši.
V tem času je bilo število prebivalcev ZDA okrog 50 milijonov, na celem svetu je živelo okrog 1,5 milijarde ljudi.
New York kot največje in najbolj obetajoče mesto za
udobno življenje je imel v tem času okroglih milijon prebivalcev. Vsak dan je bilo v tem velikem mestu okrog
150.000 konj, ki so vlekli tramvaje ali kočije. To je tudi
obdobje velikih migracij iz Evrope v severno Ameriko in
najpomembnejša vstopna postaja je bilo pristanišče New
York oz. otoček Ellis pred Manhattan-om, ki je danes
ameriški nacionalni muzej. V obdobju 1880 do 1920 je
bilo sprejetih okrog 20 milijonov emigrantov iz Evrope na
tem otočku. To je bilo obdobje velikih upanj in začetka
električnih sistemov.
V obdobju 1880 - 1883 je bil najbogatejši zemljan William
Vanderbilt, večinski lastnik ameriških železnic, prebivalec New Yorka in ekstremni dobičkar, kot ga časopisi v
tem času opisujejo. In ker je pri zelo bogatih prestiž in
razkazovanje luksuza običajno ena on pomembnih »vrednot« je tudi W. Vanderbilt hotel biti prvi, ki bo v svoji
veliki hiši imel novo tehnologijo - električno razsvetljavo
namesto plinske. Obiskal je Edisona v Menlo parku v New
Jersey-u že leta 1880 in občudoval električne žarnice. In
v začetku 1882 je W. Vanderbilt obiskal Edisona v njegovem uradu na Peti aveniji št. 65 in zaželel, da bi bil prvi v
Edisonov laboratorij v Menlo Parku
46
New Yorku, katerega hišo naj bi elektrificirali in opremili
z električnimi žarnicami. Njegova velikanska nova hiša, ki
je bila na vogalu med Peto avenijo in 51. ulico, je bila
prestižna v vseh ozirih, polna blišča in bogastva. Razkazovanje z električno razsvetljavo pred eminentnimi gosti
bi bilo nekaj posebnega. Tako so Edisonovi ljudje dobili
zelo zahteven projekt – zgraditi električno centralo v
kleti, instalacijo in električne luči. Ko so naredili centralo
so se začeli problemi z novo tehnologijo. »Ko je dinamo
začel delati je povzročal hrup, kar je v začetku delovanja
nove tehnologije običajno», je povedal Edison v svojem
poročilu. Gospa Vanderbilt je imela drugačna pričakovanja in je bila vsa histerična ob tem hrupu, manjšem
požaru in vseh teh žicah ter zahtevala, da takoj vse odpeljejo in ji dajo nazaj plinske luči. Tako se je prvi poskus
elektrifikacije neke hiše neslavno končal, zaradi, danes bi
rekli temu okoljskih problemov (hrup).
Thomas Alva Edison je pri svojem pogumnem projektu
gradnje prve električne centrale za komercialne odjemalce dobil vso finančno podporo od takrat zelo
znanega finančnika, investitorja, zbiratelja umetnin,
dragocenih knjig in mecena
Pierponta Morgana, ki je bil
v tem času med najbolj
bogatimi in uglednimi prebivalci New Yorka. P. Morgan,
leta 1882 star 45 let, je imel
svoj poslovni urad na Wall
Street-u št. 23 in mogočno
stanovanjsko hišo na Aveniji
Madison št. 219 (v križišču s
36. Ulico). Bil je navdušen
Pierpont Morgan (1837-1913)
nad novo tehnologijo električnega toka, zlasti uporabo telegrafa, telefona in sedaj
električne razsvetljave. Znano je, da je Morgan poleg
Edisona financiral v kasnejših letih tudi nekatere pro-
jekte Nikole Tesle. Treba je vedeti, da njegovo financiranje ni bilo ljubiteljsko, ampak je v tem videl, če bo
prvi, monopolne koristi.
Nekaj dni po neuspeli elektrifikaciji hiše W. Vanderbilta
se je pri Edisonu oglasil P. Morgan z željo, da elektrificira
njegovo hišo na Aveniji Madison. Električno centralo naj
bi namestili v kleti v kateri so prej bili konji. Za konje je
zgradil na dvorišču posebni hlev. Elektrikarji podjetja Edison Electric Company so imeli ne malo težav pri
elektrifikaciji hiše. Pri prvih poskusih se jim je zgodil tudi
manjši požar v znameniti knjižnici P. Morgana v času, ko
ga ni bilo doma. Zaradi slabo dimenzioniranih žic so
morali vso inštalacijo zamenjati dvakrat. V času elektrifikacije hiše je Morgan poslal ženo in otroke, da preživijo
ta čas na podeželju v njegovem vikendu. In končno je bilo
delo narejeno.
Knjižnica P. Morgana
V četrtek, 8. junija 1882, je začela delovati centrala v Morganovi hiš, ki je bila razsvetljena z 385 žarnicami. Viri
navajajo, da je to bila verjetno prva privatna hiša na svetu,
ki je bila elektrificirana in razsvetljena z električnimi žarnicami. Začetki so bili, kod vsepovsod, polni komplikacij in
nepredvidenih težav. Morgan je bil zelo potrpežljiv odjemalec in je vse težave prenašal dobrovoljno s ciljem
napredka človeštva. Vsak dan, ko se je zmračilo je v hišo
prihajal elektro inženir, ki je napravo pognal in nadziral do
23. ure, ko je vse ugasnil in odšel domov. Tako se je nekajkrat zgodilo, kot je bilo zapisano v spominih Morgana, da
so sred kvartanja ali hišne zabave ostali brez elektrike, ko
je inženir odšel domov, in so morali prižgati kerozinske
svetilke ali sveče. Takšen je bil začetek.
Morgan, kot pionir porabe električne energije je bil zelo
ponosen na svojo vlogo pri začetkih razvoja elektrifikacije.
Prva komercialna elektrarna Pearl Street Power Station
47
Razni prispevki
Nova knjiga
6/29(16.2 ='58ä(1-( (/(.752(1(5*(7,.29 &,*5e ± &,5('
0,/$1 9,'0$5
Nove brošure pariške Cigré v letu 2012
(/(.7527(+1,. 69(7291(*$ 6/29(6$
»MILAN VIDMAR –
elektrotehnik svetovnega
slovesa«
Številka Študijski Naslov brošure
brošure komite
.UHãLPLU %DNLþ 0DNV %DEXGHU
485
B2
OVERHEAD LINE DESIGN GUIDELINES FOR MITTIGATION OF SEVERE
WIND STORM DAMAGE
februar
486
B3
INTEGRAL DECISION PROCESS FOR SUBSTATION EQUIPMENT
REPLACEMENT
februar
487
C3
STRATEGIC ENVIRONMENTAL ASSESSMENT FOR ELECTRIC POWER
SYSTEM DEVELOPMENTS
februar
488
D1
RESISTANCE TO WEATHERING AND UV RADIATION OF POLYMERIC
MATERIALS FOR OUTDOOR INSULATION
februar
489
D1
REQUIREMENTS ON TESTING FLAMMABILITY OF POLYMERIC MATERIALS februar
FOR OUTDOOR INSULATION
490
B1
RECOMMENDATIONS FOR TESTING OF LONG AC SUBMARINE CABLES WITH februar
EXTRUDED INSULATION FOR SYSTEM VOLTAGE ABOVE 30 (36) TO 500 (550) KV
491
A1
GENERATOR END-WINDING RETAINING RINGS
A Literature Survey and Care Guideline
492
B4
VOLTAGE SOURCE CONVERTER (VSC) HVDC FOR POWER TRANSMISSION april
– Economic aspects and comparison with other AC and DC technologies
493
D1 / B1
NON-DESTRUCTIVE WATER-TREE DETECTION IN XLPE CABLE INSULATION april
494
D1
FURANIC COMPOUNDS FOR DIAGNOSIS
april
495
D2
COMMUNICATION ACCESS TO ELECTRICAL ENERGY CONSUMERS AND
PRODUCERS
april
496
B1
RECOMMENDATIONS FOR TESTING DC EXTRUDED CABLE SYSTEMS FOR
POWER TRANSMISSION AT A RATED VOLTAGE UP TO 500 KV
(This TB replaces TB 219)
april
497
A3
APPLICATION AND FEASIBILITY OF FAULT CURRENT LIMITERS IN POWER
SYSTEMS
junij
498
B2
GUIDE FOR APPLICATION OF DIRECT REAL-TIME MONITORING SYSTEMS
junij
499
B3
RESIDUAL LIFE CONCEPTS APPLIED TO HV GIS
500
C5
IMPACTS OF INFRASTRUCTURE INVESTMENT RESULTING FROM
ELECTRICITY MARKET DESIGNS
501
D1
BASIC PRINCIPLES TO DETERMINE METHANE CONTENT IN CROSS-LINKED junij
SOLID EXTRUDED INSULATION OF MV AND HV CABLES
502
D1
HIGH-VOLTAGE ON-SITE TESTING WITH PARTIAL DISCHARGE
MEASUREMENT
junij
503
A1
STATE OF THE ART AND CAPACITY FOR ROBOTIC INSPECTION OF
TURBOGENERATORS
avgust
504
C2
VOLTAGE AND VAR SUPPORT IN SYSTEM OPERATION
avgust
505
C5
FUNDING GENERATION AND TRANSMISSION INVESTMENT
avgust
506
D1
GAS INSULATED SYSTEM FOR HVDC: DC STRESS AT DC AND AC SYSTEMS
avgust
507
D2
COMMUNICATION ARCHITECTURE FOR IP-BASED SUBSTATION
APPLICATIONS
avgust
508
B4
HVDC ENVIRONMENTAL PLANNING GUIDELINES
oktober
509
A3
FINAL REPORT OF THE 2004 – 2007 INTERNATIONAL ENQUIRY ON
RELIABILITY OF HIGH VOLTAGE EQUIPMENT
Part 1 - Summary and General Maers
oktober
510
A3
Part 2 - Reliability of High Voltage SF6 Circuit Breakers
oktober
511
A3
Part 3 - Disconnectors and Earthing Swit
oktober
512
A3
Part 4 - Instrument Transformers
oktober
513
A3
Part 5 - Gas Insulated Switchgear (GIS)
oktober
514
A3
Part 6 – Gas Insulated Switchgear (GIS) Pracces
oktober
515
B2
MECHANICAL SECURITY OF OVERHEAD LINES CONTAINING CASCADING
FAILURES AND MITIGATING THEIR EFFECTS
oktober
516
B2
GEOTECHNICAL ASPECTS OF OVERHEAD TRANSMISSION LINE ROUTING oktober
AN OVERVIEW
,]GDQR RE NRQIHUHQFL VORYHQVNLK HOHNWURHQHUJHWLNRY Y SRþDVWLWHY XVWDQRYLWHOMX &,*5e Y -XJRVODYLML OHWD Naše Združenje CIGRÉ-CIRED je izdalo knjigo o Milanu
Vidmarju v kateri ga predstavlja kot strokovnjaka – elektrotehnika svetovnega slovesa. Poleg njegove življenjske
poti knjiga opisuje njegovo delo pri nastajanju CIGRÉ v bivši
LR Jugoslaviji, leta 1951 in njegove zasluge za ustanovitev
elektroenergetskih konferenc pod okriljem organizacije
CIGRÉ. Knjiga obdeluje tudi nastanek Elektroinštituta, ki je
kasneje po smrti Milana Vidmarja dobil ime po svojem
ustanovitelju, ter razvoj inštituta po Vidmarju. Na podoben način je opisano tudi kako se je razvijala organizacija
CIGRÉ v času Vidmarja in kako po njem. Knjiga ne obdeluje
njegove šahovske kariere ampak samo Vidmarja kot svetovnega elektrotehnika.
Avtorja knjige sta Maks Babuder in Krešimir Bakič. V
knjigi so svoje vtise o velikem profesorju izpovedovali tudi
njegovi učenci (Ogorelec, Jakl, Potočnik). Knjiga daje tudi
hitri presek razvoja slovenskega elektrogospodarstva skozi
zgodovino v kateri je večji del nastajanja tega sistema
sodeloval prof. Vidmar.
Knjiga je izdana, sicer z majhno zamudo, v počastitev 10.
konference slovenskih elektroenergetikov, ki je bila lansko
leto v Ljubljani. Knjigo so dobili vsi udeleženci lanske konference v Ljubljani in člani Združenja CIGRÉ-CIRED, ki se niso
udeležili zadnje konference.
Zapis o knjigi in Milanu Vidmarju bo izšel v kratkem tudi v
strokovni reviji »Electra«, ki jo mesečno izdaja pariški CIGRÉ.
Tema koledarja CIGRÉ 2013
Za leto 2013 smo izbrali temo »POMEMBNI SLOVENSKI
ELEKTROENERGETIKI – GRADITELJI SLOVENSKEGA
ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA«. V počastitev naših
bivših sodelavcev in izjemnih strokovnjakov, ki niso več
med nami, njihovi objekti, ki so jih gradili pa so nepogrešljivi del našega elektroenergetskega sistema.
Ker ima koledar samo 12 mesecev smo pač izbrali samo 12
pomembnih strokovnjakov in sicer nekaj s področja proizvodnje električne energije, nekaj iz prenosa in po eden z
vsakega distribucijskega območja. Teh je veliko več in bomo
poskušali v naslednjih letih seznam pomembnih slovenskih
elektroenergetikov dopolniti v novih koledarjih.
48
Izdano v
mesecu
april
junij
ZLATI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
ABB, d.o.o.
Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com
DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana
Zaveška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)256-15-97, [email protected], www.dalekovod.hr
ISKRA EMECO, d.d.
Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija
Telefon: +386(4)206-40-00, [email protected]
ISKRA Sistemi, d.d.
Stegne 21, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)513-10-00, [email protected], www.iskrasistemi.si
Siemens, d.o.o.
Braslavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)474-61-00, [email protected], www.siemens.si
SREBRNI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o.
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija
www.dem.si
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eles.si
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eimv.si
ELEKTROSERVISI, d.d.
Dobrave 6, 1236 Trzin, Slovenija
[email protected]
ENDAL, d.o.o.
Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia
www.endal.si
KOLEKTOR ETRA, d.o.o.
Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija
www.kolektor-etra.si
KONČAR, d. d.
Fallerovo šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvatska
www.koncar.hr
Schneider Electric, d.o.o.
Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.schneider-electric.si
Soške elektrarne Nova Gorica, (SENG), d.o.o.
Erjavčeva 20, 5000 Nova Gorica, Slovenija
www.seng.si
SIJA, d.o.o.
Kmečka pot 10, 1000 Ljubljana, Slovenija
[email protected]
VABILO
11. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Kongresni center v Laškem
Rezervirajte dneve v svojem koledarju za 2013:
LAŠKO: 27. maj 2013 (ponedeljek)
28. maj 2013 (torek)
29. maj 2013 (sreda)

Sporocila 30 - Oktober 2012(1).pdf

Transcription

Similar documents

Sporocila 31 - Februar 2013(1).pdf

radimo radi.

zbornik koledarjev - Komite CIGRE CIRED

Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije

Vabilo in prijavnica - Skupnost vrtcev Slovenije

izročki predavanja

Zaključki sekcije CIGR