PPT 3_SLO - Nova SKP

Comments

Transcription

PPT 3_SLO - Nova SKP
NOVA SKUPNA KMETIJSKA
POLITIKA – PRILOŽNOSTI V GORAH
OMD in gorska območja v okviru SKP 2014 - 2020
Silvester Kranjec
Hoče, 10.07.2014
OMD v Evropski Uniji
• Direktiva Sveta 75/268/EGS z dne 28. aprila 1975 o
gorskem in hribovskem kmetovanju ter kmetovanju na
območjih z omejenimi možnostmi določi:
- Gorska območja
- Druga OMD
- Območja s posebnimi omejitvami
• Z letom 1999 se je vsebina prenesla v predpise, ki
predstavljajo pravno podlago za Program razvoja
podeželja
Obseg OMD v Evropski Uniji
% KZU v OMD v EU 27
HGO; 16,4
HGO
ni OMD; 43,3
DO
PO
ni OMD
DO; 31,2
PO; 9,1
Ureditev OMD v Sloveniji
• V letih 1985 – 90 izoblikovan sistem »Območij z omejenimi naravnimi
dejavniki v R Sloveniji« (krajše: OND), ki je glede na naravne pogoje
kmetovanja, nekatere socio-ekonomske kazalce ter demografsko
stanje v posameznih območjih, celotni prostor Slovenije razdelil v več
težavnostnih razredov in sicer:





gorsko-višinsko območje,
gričevnato-hribovito območje,
kraško območje,
druga območja z omejenimi dejavniki,
nižinsko območje.
Ureditev OMD ob vstopu Slovenije v EU
• HRIBOVSKA IN GORSKA (HGO)
- Povprečna nadmorska višina najmanj 700m ali
- Povprečni nagib najmanj 20%; na večjem delu vrednotenega območja (najmanj 50%); večje
vodne površine so izključene iz izračuna ali
- Kombinacija povprečne nadmorske višine in povprečnega nagiba najmanj 500m × 15%
• DRUGA OMD (DO)
- Delež kmetijskih zemljišč III. - VI.kategorije v primerjavi s kmetijskimi zemljišči I. - VI.
kategorije dosega najmanj 78% in
- Povprečni katastrski dohodek ne presega 15.500 SIT/ha in
- Gostota prebivalstva ne presega 50 preb/km2 ali povprečno upadanje prebivalstva znaša
najmanj -0,5% ob hkratnem znatnem deležu kmečkega prebivalstva, ki mora znašati najmanj
14%
• OBMOČJA S POSEBNIMI OMEJITVAMI (PO)
- Barje (Ljubljansko Barje),
- Poplavna območja (ob reki Krki in Radulji),
- Območja z močno burjo (Vipavska dolina),
- Matični Kras, Dolenjsko podolje
- Gričevje osrednje in vzhodne Slovenije (Goričko, Slovenske gorice, Dravinjske gorice,
Kozjansko).
Skupni obseg OMD v Sloveniji
Območja
Hribovsko gorska območja
Druga OMD
Območja s posebnimi omejitvami
Skupaj OMD
Območja izven OMD
Slovenija
Površina katastrskih
Delež skupne
občin (ha)
površine (%)
1.468.300
72,4
81.400
4,0
201.400
9,9
1.751.100
86,3
276.200
13,7
2.027.300
100
Obseg OMD v Sloveniji – kmetijska zemljišča
% KZU v OMD v Sloveniji
ni OMD
24,8%
HGO
DO
HGO
55,6%
ni OMD
PO
16,1%
DO
3,5%
Vir: MKO, podatki raba 2013
PO
Ukrepi oz. plačila za OMD oz. gorska območja
• Neposredna plačila
• Podpore iz Programa razvoja podeželja
- plačila za območja z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost,
- podukrepi KOPOP (nekateri),
- naložbe v kmetijska gospodarstva
• Prednostna pravica pri podelitvi koncesije za
izkoriščanje gozdov v lasti RS za gorske kmete
Shema neposrednih plačil 2007 -2014
 Od leta 2007 dalje Slovenija izvaja v okviru SKP sistem
neposrednih plačil shemo enotnega plačila (SEP), ki temelji na
plačilnih pravicah dodeljenih v prvem letu SEP leta 2007 na
podlagi prijavljenih upravičenih kmetijskih površin.
 Vrednost plačilnih pravic sestoji iz regionalnega plačila (332
EUR/ha za njive in 108,70 EUR/ha za travnike) lahko pa tudi iz:



dodatkov za mleko, sladkor in sektor govedoreje, ki izhajajo iz prve dodelitve
plačilnih pravic;
dodatkov dodeljenih v letu 2010 iz naslova razvezave neposrednega plačila za
pridelavo hmelja ter premije in dodatne premije za ovce in koze in pa iz naslova
ukrepa ohranitev živinoreje na KMG s travinjem;
dodatkov dodeljenih v letu 2012 iz naslova razvezave posebne premije za bike in
vole, iz naslova razvezave podpore za stročnice ter lupinarjev.
 Posledično je razpon vrednosti plačilnih pravic od 108,70 EUR
do 700 EUR.
Shema neposrednih plačil 2007 -2014
 Od leta 2012 dalje (po razvezavi tedanjih proizvodno
vezanih plačil Slovenija dodeljuje proizvodno vezane
podpore le v okviru posebnih podpor na podlagi 68.
člena Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, in sicer za:

Ekstenzivno rejo ženskih govedi (6,4 mio €);

Dodatno plačilo za mleko za strme in gorsko višinske kmetije (2 mio€);

Ohranitev živinoreja na KMG s travinjem (5,8 mio€), ki se je dodelilo v letu
2010 kot dodatek na plačilne pravice (vključitev v SEP z letom 2010).
Model neposrednih plačil za obdobje 2015-2020
 Shema osnovnega plačila; 54% nacionalne ovojnice (vključno z nacionalno rezervo
in shemo za male kmete)
 Zelena komponenta; 30% nacionalne ovojnice
 Shema za mlade kmete; 1% nacionalne ovojnice
 Shema za male kmete; do 10% nacionalne ovojnice (vključeno že v % sheme
osnovnega plačila)
 Shema prostovoljno vezane podpore; 13% nacionalne ovojnice +2% za
beljakovinske rastline
Ukrepi pri proizvodno vezanih plačilih:
• Podpora za strna žita (5% nacionalne ovojnice)
• Podpora za mleko v HGO (3,5% nacionalne ovojnice)
• Podpora za klavno govedo (3% nacionalne ovojnice)
• Podpora za zelenjavo (1,5% nacionalne ovojnice)
• Podpora za beljakovinske rastline (2% nacionalne ovojnice)
Shema osnovnega plačila
 Upravičenci- nova dodelitev plačilnih pravic za KMG, ki:
• so prejela neposredno plačilo v letu 2013,
• so v 2014 prejela plačilne pravice iz nacionalne rezerve,
• so obdelovala vinograde dne 15.5.2013,
• lahko dokažejo, da so 15.5.2013 imela (primarno) kmetijsko proizvodnjo.
 Upravičene površine: vse upravičene kmetijske površine, vključno s površinami
vinogradov.
 Vrednost dodeljenih plačilnih pravic – model delne konvergence s katerim se:
• osnovno plačilo KMG približuje povprečnemu plačilu;
• ohrani določen delež zgodovinskih plačil;
• ohrani določen delež razlikovanja, ki izhajajo iz različnih vrednosti sedanjih plačilnih pravic
za travinje in njive;
• minimalna višina plačilnih pravic na hektar bo znašala 60 % povprečne vrednosti plačil v
Sloveniji;
• nobeno kmetijsko gospodarstvo ne bo izgubljalo več kot 30% začetne vrednosti
osnovnega plačila.
 Vstopni prag za prejemanje neposrednih plačil: 1 ha.
 Aktivni kmet: se bo izvajal v obliki negativnega seznama (upravljavci letališč, železniških
storitev, vodnih objektov, nepremičninskih podjetij, športnih in rekreacijskih igrišč).
Sheme proizvodno vezanih podpor
 Podpora za pridelavo strnih žit
• Za pridelavo strnih žit se letno nameni 5% nacionalne
zgornje meje (6.899.350,00€ v letu 2015).
 Podpora za mleko v HGO
• Za podporo za mleko v HGO se letno nameni 3,5%
nacionalne zgornje meje (4.829.545,00 € v letu 2015).
 Podpora za klavno govedo
• Za podporo za klavno govedo se letno nameni 3%
nacionalne zgornje meje (4.139.610,00 € v letu 2015).
 Podpora za zelenjavo
• Za podporo za zelenjavo se letno nameni 1,5 % nacionalne
zgornje meje (2.069.805,00 € v letu 2015).
 Podpora za beljakovinske rastline
• Za podporo za beljakovinske rastline se nameni 2%
nacionalne zgornje meje (2.759.740,00 € v letu 2015).
Plačila za območja z omejenimi možnostmi
za kmetijsko dejavnost
• Namen ukrepa: Plačila kmetom na gorskih območjih ali drugih območjih z
naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami naj bi prispevala, s
spodbujanjem nadaljnje uporabe kmetijskih zemljišč, k ohranjanju
podeželja ter ohranjanju in spodbujanju sistemov sonaravnega
kmetovanja. Da bi zagotovili učinkovitost takšne podpore, morajo plačila
kmetom nadomestiti izpad dohodka in dodatne stroške, povezanih s
slabšim položajem na zadevnem področju.
• Upravičenci: plačila se lahko dodelijo aktivnim kmetom, za zemljišča
vključena v OMD.
• Plačila se določijo ob upoštevanju dodatnih stroškov in izpada dohodka v
primerjavi z območji izven OMD.
• Plačila se določijo v višini med 25 in 250 € (oz. 450 € v gorskem območju).
• DČ morajo zagotoviti degresivnost plačil nad mejno površino, ki jo določijo
v programu, razen če plačilo znaša le minimalno višino plačila 25€.
• Plačila za površine, ki po določitvi območij z naravnimi omejitvami ne
bodo več upravičena do plačil, se v letih 2018 – 2020 postopno zmanjšajo.
Plačila za območja z omejenimi možnostmi
za kmetijsko dejavnost v PRP 07 - 13
Izravnalno plačilo za OMD je sestavljeno iz dveh delov:
Fiksni del izravnalnega plačila predstavlja znesek, ki je določen glede na težavnostni razred
KMG in je razviden v preglednici,
Variabilni del izravnalnega plačila se izračuna iz števila točk, ki so pripisana posameznemu
kmetijskemu gospodarstvu na podlagi registra kmetijskih gospodarstev v OMD in pomnoži
z vrednostjo točke
Težavnostni razred KMG
Fiksni del, izražen v evrih
Gorsko višinska
114,45
Planine
114,45
Gričevnato hribovite
70,49
Kraške
99,18
Strme
85,69
Druge
34,43
Osnovna KMG
13,66
Letno namenjenih 44 mio
evrov sredstev.
Formula za izračun OMD plačila je sledeča:
OMD plačilo/ha = fiksni del + (št. točk KMG × vrednost točke × odstotek variabilnega dela)
Vrednost točke je 0,43 evra.
Variabilni del plačila znaša 45% plačila.
Degresija za plačila nad 100 ha – prejmejo le 50% plačila.
Plačila za območja z omejenimi možnostmi
za kmetijsko dejavnost v PRP 14 - 20
Postopek izračuna višine izravnalnega plačila za OMD ostaja enak kot je bil v obdobju
2007–2013
Formula za izračun OMD plačila je sledeča:
OMD plačilo/ha = fiksni del + (št. točk KMG × vrednost točke × odstotek variabilnega
dela)
Vrednost točke je 0,40 evra.
Variabilni del plačila znaša 45% plačila.
Degresija plačil ostaja enaka
Postopni prehod in z njim povezana dvodelnost plačil bo v tej obliki trajala predvidoma
najdlje do konca leta 2017 oziroma do nove določitve območij naravnimi omejitvami.
Plačila so linearno 6% nižja zaradi nižjega obsega sredstev.
Povprečno OMD plačil v EU
Average payment per hectare in 2005
(Total LFA)
250
250
Average payment per hectare (€)
215
200
150
100
196
EU average
178
151
139 136 135
125
118
110
94
88
74
81 79 78
65 64
50
56 54 50
46 41
25
16
MT
BE
FI
AT
CY
PT
SI
LU
CZ
HU
FR
NL
IE
IT
GR
DE
SK
DK
LV
UK
LT
PL
SE
EE
ES
0
7
Podukrepi KOPOP v PRP 2014 - 20
Nekateri dosedanje podukrepi KOP, ki se bodo tudi
nadaljevali in so pretežno vezani na OMD oz.
gorsko območje so:
- Planinska paša s pastirjem (ali brez),
- Košnja grbinastih travnikov,
- Košnja strmih travnikov,
- Strmi vinogradi, …
Ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev v
PRP 07 - 13
Pravna podlaga: (1) 26. člena Uredbe 1698/2005/EU
Namen: Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskih gospodarstev
Predmet podpore: Naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k
Pogodbi*.
Upravičenci: Kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo
letni prihodek iz kmetijske dejavnosti v višini vsaj 1 bruto minimalne plače (9.404 € v letu 2013)
na 1 PDM oz. na zaposlenega
Oblika podpore: Nepovratna sredstva. Enostavne/zahtevne naložbe: do/nad 50.000 evrov
priznane vrednosti naložbe. Za ukrep je bilo namenjeno 133 mio evrov javnih sredstev.
Delež podpore:
- Nakup kmetijske mehanizacije: do 30% priznane vrednosti naložbe. Delež podpore se lahko
poveča za gorsko višinska kmetijska gospodarstva (+10%) ter za specialno kmetijsko
mehanizacijo, ki je namenjena za bolj učinkovito rabo dušika ter za minimalno obdelavo tal
(+10%). Skupni seštevek ne presega 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
- Ostali stroški: do 40% priznane vrednosti naložbe. Delež podpore se lahko poveča za OMD
območja (+10%), za naložbe mladih prevzemnikov kmetij (+10%) ter za naložbe namenjene
novim izzivom v kmetijstvu (+10%) . Skupni seštevek ne presega 70 odstotkov priznane
vrednosti naložbe.
Višina podpore: od 3.500 evrov do 1.500.000 evrov/vlogo oziroma do 3.000.000 evrov za
celotno programsko obdobje.
Izvajanje ukrepa
Do 31.12.2013 smo na ukrepu 121 odobrili 3011 vlog v skupni višini 131.712.087 evrov od tega
63% vlog ter 61% sredstev na OMD ter 43% vlog ter 34% sredstev na HGO. Na celotnem ukrepu
smo odobrili 882 naložb mladih prevzemnikov od tega 68% na OMD ter 39% na HGO.
Iz naslova nakupa kmetijske mehanizacije smo odobrili 5.910 stroškov v višini 32.771.517 evrov
od tega 62% stroškov in 62% vrednosti na OMD (62%) ter 29% stroškov in 40% odobrene
vrednosti na HGO. V strukturi stroškov kmetijske mehanizacije smo za nakup gorske
mehanizacije odobrili 6,6% sredstev gledano na celotnem ozemlju RS. Na OMD območjih znaša
ta delež 10,2%, na HGO pa kar 15,8% odobrenih sredstev za nakup kmetijske mehanizacije.
Na OMD območjih je največ odobrenih sredstev šlo v Podravsko regijo (25,7%), sledita pa
Savinjska (22,3%) ter Pomurska regija (18.1%). Na HGO pa je največ odobrenih sredstev šlo v
Savinjska regijo (29,7%), sledita pa Koroška (15,2%) ter Podravska regija (17%).
Iz vidika odobrenih sredstev na celotnem ukrepu prevladuje sektor govedoreja-mleko (34,6%),
sledijo pa sadjarstvo (16%), prašičereja (10,2%) ter govedoreja-meso (9,8%). Na OMD
prevladuje sektor govedoreja-mleko (41,6%), sledijo pa sadjarstvo (20,2%) ter govedorejameso (11,2%) na HGO pa sektor govedoreja-mleko (50,3%), sledijo pa sadjarstvo (16,5%) ter
govedoreja-meso (14,2%).
Naložbe, ki izboljšujejo splošno učinkovitost in
trajnost kmetijskih gospodarstev (PRP 2014 - 20)
Pravna podlaga: (a) (1) 17. člena Uredbe RP/2013/EU
Namen: Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev preko
spodbujanja naložb, ki prispevajo k horizontalnim ciljem na področju okolja, inovacij
in podnebnih sprememb oziroma povečujejo njihovo konkurenčnost
Predmet podpore: Naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz
Priloge I k Pogodbi*.
Upravičenci: Kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev
in imajo letni prihodek iz kmetijske dejavnosti v višini vsaj 1 bruto minimalne plače
(9.404 € v letu 2013) na 1 PDM oz. na zaposlenega
Oblika podpore: Nepovratna sredstva. Za ukrep je namenjeno 114 mio evrov javnih
sredstev.
Delež podpore enak ne glede na vrsto upravičenih stroškov: do 30% priznane
vrednosti naložbe. Delež podpore se lahko poveča za OMD območja (+5%), za
kmetijska gospodarstva, ki izvajajo ukrepa KOPOP ali EKO (+5%), za socialna podjetja
(+10%), za kolektivne naložba ali projekte EIP (+15%) ter za naložbe mladih kmetov
(+20%), vendar skupni seštevek ne sme presegati 50 odstotkov priznane vrednosti
naložbe.
Višina podpore: od 3.000 evrov do 500.000 evrov (kmetije, mikropodjetja) oz. do
3.000.000 evrov (mala, srednja in velika podjetja) za celotno programsko obdobje.
Specifične zahteve glede nakupa kmetijske mehanizacije:
V okviru tega podukrepa se podpira nakup kmetijske mehanizacije kot individualne
naložbe samo, če gre za nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito
okoljski učinek, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov, je namenjena izvajanju
ekološke pridelave oziroma je namenjena kmetovanju na hribovsko gorskih
območjih. Ostala kmetijska mehanizacija je upravičena do podpore samo v primeru
kolektivnih naložb ter v primeru dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na
področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.
Prednostna pravica pri podelitvi koncesije za
izkoriščanje gozdov v lasti RS za gorske kmete
Zakon o gozdovih – 7., 8. in 9. odstavek 47. člena določa:
- prednostna pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike
Slovenije za kmete, ki aktivno gospodarijo na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem
svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja (=gorsko območje)
- pogoje za uveljavljanje prednostne pravice in sicer lahko navedeni kmetje
prednostno pravico uveljavljajo le na podlagi posamičnega programa ohranjanja
kmetij, ki je osnova za pripravo Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem
območju in če izkažejo, da imajo ustrezna strokovna znanje in tehnične možnosti ter
da lastni in s koncesijo pridobljeni gozdovi predstavljajo zaokroženo celoto in ne
presegajo 200 ha.
Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi
možnostmi gospodarjenja – sprejet na Vladi RS 1. 9. 2011
Prvi razpis za izbor najugodnejših ponudnikov za sklenitev koncesijske pogodbe o
izkoriščanju
gozdov v lasti RS, ki ležijo v gorskem in hribovitem svetu je nato SKZG RS objavil v juniju
2012
Naslednji razpis je bil načrtovan v začetku leta 2014, vendar ni bil izveden zaradi del na
sanaciji poškodovanih gozdov v žledolomu iz meseca februarja 2014.
Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v
lasti Republike Slovenije
Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS predvideva, da se upravljanje z državnimi
gozdovi prenese s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na novoustanovljeno družbo, ki bo
upravljala z gozdovi v državni lasti na način, ki zagotavlja trajnostno, sonaravno in
večnamensko gospodarjenje z gozdovi, vključno s spodbujanjem razvoja gorskih kmetij.
Po predlogu zakona bi tako imeli gorski kmetje prednost pred ostalimi izvajalci
na razpisih za izvajanje del v državnih gozdovih.
Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS predvideva
- MKO pripravil v aprilu 2014;
- Javna razprava 17.4.2014 do 17.5.2014;
- Predlog ni dobil zadostne podpore in ni bil obravnavan na Vladi RS
Hvala za pozornost