Poročilo o delu kmetijske inšpekcije za leto 2012

Transcription

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.mkgp.gov.si
POROČILO
O DELU KMETIJSKE INŠPEKCIJE V
REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2012
Zapisal:
Datum:
mag. Primož Marolt
September .2013 Igor Hebat
Zvonka Loštrek
Miroslava Benec
Pregledal:
Primož Marolt
Niko Šivic
Podpis:
Vročiti:
- vsi kmetijski inšpektorji
- UGI
- MKO
1
Odobril:
Saša Dragar Milanovič
KAZALO VSEBINE
1 Pravne podlage za delo kmetijske inšpekcije .................................................................... 5 2 Organiziranost, kadrovska in izobrazbena struktura kmetijske inšpekcije......................... 7 2.1 Kmetijski inšpektorji na uradu glavne inšpektorice.......................................................... 7 2.2 Kmetijska inšpekcija in izpostave .................................................................................... 7 3 Neposredni inšpekcijski nadzor – upravni in prekrškovni postopki ................................... 8 3.1 Splošne ugotovitve in ukrepi v upravnih postopkih ......................................................... 8 3.2 Splošne ugotovitve in ukrepi v prekrškovnih postopkih................................................. 13 3.3 Ukrepi in sankcije po posameznih inšpektorjih in območnih enotah ............................. 14 4 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v letu 2011 .......................................... 15 5 Vzorčenje kmetijske inšpekcije, na kakovost repromateriala, ostanke FFS, varne hrane
in dejavnike okolja .................................................................................................................. 16 6 Ugotovitve kmetijske inšpekcije po področjih dela za leto 2012 ...................................... 18 6.1 Kmetijska zemljišča ....................................................................................................... 18 6.1.1 Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje..................................................... 18 6.1.2 Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo
nelegalnih enostavnih objektov .............................................................................................. 18 6.1.3 Odlaganje odpadkov, degradacija in postavitev nelegalnih parkirišč na kmetijskih
zemljiščih 19 6.1.4 Uvedba agromelioracij ........................................................................................ 19 6.1.5 Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov in agromelioracij kmetijskih zemljišč 19 6.2 Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list
RS, št: 113/2009), urejenost gnojišč za živinska gnojila ............................................... 20 6.3 Ukrepi s področja živinoreje .......................................................................................... 21 6.4 Semenski material kmetijskih rastlin ............................................................................. 23 6.4.1 Dodelava semen s fitofarmacevtskimi sredstvi ................................................... 24 6.4.2 Analize semen na kakovost ................................................................................ 25 6.5 Gensko spremenjeni organizmi..................................................................................... 25 6.5.1 Analize semen koruze na prisotnost GSO .......................................................... 25 6.5.2 Analize vzorčenja zelenih delov koruze na ostanke GSO .................................. 26 6.6 Mineralna gnojila ........................................................................................................... 26 6.7 Ukrepi s področja kmetijstva ......................................................................................... 28 6.7.1 Nadzor konoplje in maka .................................................................................... 29 6.7.2 Nadzor po uredbi ES št. 485/2008...................................................................... 30 6.7.3 Nadzor ukrepov kmetijske tržno cenovne politike............................................... 30 6.7.4 Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o
prekršku
30 6.7.5 Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca
GERK
30 6.7.6 Dopolnilna dejavnost na kmetiji .......................................................................... 30 6.7.7 Nadzor tržnic glede porekla sadja in zelenjave .................................................. 31 6.7.8 Uradni nadzor higiene v primarni pridelavi živil rastlinskega izvora .................... 32 6.8 Fitofarmacevtska sredstva ............................................................................................ 32 6.8.1 6.8.2 6.8.3 6.8.4 FFS v prometu .................................................................................................... 33 FFS pri uporabnikih ............................................................................................ 33 Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS .................................................. 33 Vzorčenje tal na ostanke FFS, težke kovine in nitrate ........................................ 33 2
6.8.5 Analize ostankov FFS v tleh na VVO.................................................................. 35 6.8.6 Analize tal na težke kovine na VVO................................................................... 35 6.8.7 Analize digestata v tleh ....................................................................................... 36 6.8.8 Ukrepi pri nadzoru vodovarstvenih območij ........................................................ 38 6.8.9 Vzorčenje zelenih delov rastlin na ostanke FFS ................................................. 38 6.8.10 Ugotovljene nepravilnosti in ukrepi ..................................................................... 39 6.8.11 Vzorčenje FFS za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti ..... 40 6.8.12 Pomori čebel v letu 2012 .................................................................................... 41 7 VZORČENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV NA OSTANKE FFS IN ONESNAŽEVALA .... 44 7.1 Monitoring pesticidov .................................................................................................... 44 7.2 Ostala onesnaževala v živilih ........................................................................................ 46 8 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE DELA ............................................................................. 46 8.1 ZAKON O KMETIJSTVU............................................................................................... 47 8.2 ZAKON O ŽIVINOREJI ................................................................................................. 47 8.3 ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH ............................................................................. 47 8.4 ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH .......................................................................... 47 8.5 ZAKON O FFS .............................................................................................................. 48 8.6 ORGANIZACIJSKE ZADEVE ....................................................................................... 48 3
UVOD
Uredba o organih v sestavi ministrstev (U.l. RS, št. 58/2003, 64/2008, 63/2009 in 69/2010),
sprejeta na podlagi zakona o državni upravi v 8. členu določa, da so organi v sestavi
ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo), Agencija RS
za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju agencija), Fitosanitarna uprava RS (v
nadaljevanju FURS), Veterinarska uprava RS in Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano (v nadaljevanju: IRSKGH). Kmetijska inšpekcija opravlja naloge inšpekcijskega
nadzora nad izvrševanjem predpisov s področij kmetijstva, razvoja podeželja, ukrepov
kmetijske politike, krme, zootehnike, gensko spremenjenih organizmov, varstva rastlin,
mineralnih gnojil, semenskega materiala kmetijskih rastlin, primarne proizvodnje in pridelave
živil oziroma hrane, promet primarnih proizvodov ter dobre kmetijske prakse, opravlja pa tudi
naknadno kontrolo po izplačilih v postopkih izvajanja ukrepov iz pristojnosti agencije.
Kmetijska inšpekcija je vključena v nadzor varne hrane rastlinskega izvora v primarni
proizvodnji kot del uradnega nadzora IRSKGH in se v tem delu povezuje z inšpekcijo za
kakovost živili in fitosanitarno inšpekcijo.
Slika 1: Organizacijska shema ministrstva, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano ter kmetijske inšpekcije
2. stopenjski organ
MINISTRSTVO ZA
Stanje: September, 2012
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
ORGANI V SESTAVI
1. stopenjski organ
VETERINARSKAFITOSANITARNA INŠPEKTORAT ZA
AGENCIJA ZA
UPRAVA
KMETIJSTVO,
KMETIJSKE TRGE IN
UPRAVA
REPUBLIKE
GOZDARSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA
REPUBLIKE
SLOVENIJE
HRANO
SLOVENIJE
INŠPEKCIJA
ZA OKOLJE IN
NARAVO
KMETIJSKA
INŠPEKCIJA
VINARSKA
INŠPEKCIJA
INŠPEKCIJA FITOSANITARNA
ZA KAKOVOST
INŠPEKCIJA
ŽIVIL
LOVSKA IN
RIBIŠKA
INŠPEKCIJA
GOZDARSKA
INŠPEKCIJA
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO
KRME
Kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem tudi nekaterih predpisov z delovnega
področja drugih ministrstev, hkrati pa tudi nekateri drugi inšpektorati (tržni, zdravstveni,
inšpektorat za okolje in prostor, veterinarska uprava z inšpekcijo) opravljajo določen nadzor z
delovnega področja ministrstva. Splošne in subsidiarne določbe kmetijske inšpekcije so
določene tudi v procesnih zakonih in sicer v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni
list RS, št. 24/2006, 126/2007, 65/2008, 47/2009 in 8/2010), Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru (Uradni list RS, št. UPB, 43/2007) in Zakonu o prekrških (U.l. RS, št. 76/2008 s
spremembami).
Odgovornost in poročanje: Na podlagi drugega odstavka 24. člena Zakona o državni
upravi, ki določa, da mora predstojnik organa v sestavi redno poročati ministru o izvrševanju
nalog organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja organa v
sestavi, daje direktor inšpektorata letno poročilo o delu za leto 2012. Istočasno predlaga
ministru, da v skladu s 57. členom zakona o državni upravi (U.l. RS, št. 113/2005, 126/2007,
48/2009) poroča Vladi in ji poda poročilo v sprejem.
4
Krajevna pristojnost je postala stvar notranje organizacije dela kmetijske inšpekcije, poleg
tega se uvaja načelo rotacije kmetijskih inšpektorjev.
Stvarna pristojnost inšpekcijskega organa: IRSKGH je prvostopenjski organ. V skladu s 25.
členom Zakona o državni upravi, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odloča o
pritožbi na drugi stopnji.
Stvarna pristojnost prekrškovnega organa: zoper odločbo o prekršku znotraj prekrškovnega
postopka je možno vložiti zahtevek za sodno varstvo kot to določa Zakon o prekrških. O
zahtevku za sodno varstvo odloča sodišče za prekrške.
1 PRAVNE PODLAGE ZA DELO KMETIJSKE INŠPEKCIJE
Kmetijska inšpekcija je nadzorovala izvajanje zakonov in ustreznih podzakonskih aktov,
izdanih na podlagi teh zakonov. Kmetijska inšpekcija izvaja nadzor nad enajstimi zakoni, ki
se smiselno uvrščajo v evropski pravni red skupne kmetijske politike in varne hrane.
Osnovne naloge inšpekcije so varstvo kmetijskih zemljišč pred nenamensko rabo in
onesnaženjem, pravilna raba in nadzor fitofarmacevtskih sredstev pri uporabnikih in v
prometu, spremljanje in nadzor rejskih ciljev v živinoreji vključno z identifikacijo in registracijo
živali na kmetijskih gospodarstvih, nadzor investicij razvoja podeželja in neposrednih podpor
v kmetijstvu po izplačilih, nadzor dopolnilne dejavnosti na kmetiji, preverjanje pravilnosti
podatkov v uradnih registrih ministrstva, nadzor kakovosti semenskega materiala in
mineralnih gnojil v prometu ter nadzor gensko spremenjenih organizmov v semenskem
materialu ter v odnosu do ostalih kmetijskih rastlin in soobstoju. Prav tako kmetijska
inšpekcija nadzira ali je hrana rastlinskega izvora ob prvem dajanju v promet pridelana
varno. To pa je produktna odgovornost nosilcev dejavnosti s hrano. Hkrati z omenjenimi
nalogami kmetijska inšpekcija daje poseben poudarek nadzoru pogojev dobre kmetijske
prakse pri gnojenju in pravilni rabi fitofarmacevtskih sredstev, še posebej na vodovarstvenih
območjih s podtalnico, ter spoštovanju načel varovanja okolja in dobrobiti živali.
Na podlagi sporazuma z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja kmetijska
inšpekcija poroča 10. septembra in 10. decembra za tekoče leto o kršitvah navzkrižne
skladnosti na podlagi pravnomočnih odločb o prekrških. Pri tem gre za kršitve dobre
kmetijske prakse pri gnojenju in uporabi FFS v odnosu do okolja in varne hrane, številčenju
živali, obdelanosti kmetijskih zemljišč in spoštovanju načel dobre higienske prakse pri trženju
kmetijskih pridelkov rastlinskega izvora iz primarne proizvodnje.
Na podlagi sporazuma s Carinsko upravo RS kmetijska inšpekcija poroča do 30. avgusta v
tekočem letu o opravljenih naknadnih pregledih na področju investicij razvoja podeželja in
tržnih redov, ki so predmet sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. V
preglednici 1 so predstavljeni ključni zakoni in uredbe.
Preglednica 1: Pregled ključnih predpisov, katerih skladnost nadzira kmetijska inšpekcija
IRSKGHO.
Zakon o kmetijskih zemljiščih
U.l. RS št. 71/2011,
58/2012
Zakon o kmetijstvu
U.l. RS, št. 45/2008
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje U.l. RS, št. 113/2009
kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2010
5
Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega
nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil
in krme
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o
mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi
rastlinskega in živalskega izvora
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Zakon o mineralnih gnojilih
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
Uredba o izvajanju uredbe ES o oddajanju fitofarmacevtskih
sredstev v promet
Zakon o živinoreji
U.l. RS, št. 1/2009
U.l. RS, št. 120/2005
U.l. RS, št. 16/2009,
40/2010
Ur .l. RS, št. 25/2005
Ur. l. RS, št. 29/2006
Ur. l. RS, št. 35/2007
Ur.l. RS, št. 86/2011
Ur. l. RS, št. 18/02,
45/04
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi U.l. RS, št. 41/2009
kmetijskimi rastlinami
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi
Ur. l. RS, št. 67/02,
21/2010
Zakon o zaščiti živali
Ul. RS. Št. 43/2007
Zakon o varstvu novih sort rastlin – uradno prečiščeno besedilo
U.l. RS, št. 113/06
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin-uradno prečiščeno besedilo
U.l. RS, št. 62/2007
Zakon o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo
U.l. RS, št. 39/06,
70/08
U.l. RS, št. 113/2009,
5/2013
U.l. RS, št. 67/02,
57/08
U.l. RS, št. 120/04,
7/06
U.l. RS, št. 115/07,
9/08
U.l. RS, št. 72/2006,
32/011
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih
virov
Zakon o vodah – uradno prečiščeno besedilo
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika
Ljubljanskega polja
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane
Selniška dobrava
Apaškega polja
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja
Dravsko-ptujskega polja
Rižane
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na
območju občine Jezersko
Uredba o izvajanju 11. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 485/2008 o
pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega
kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic in o
razveljavitvi Direktive 77/435/EGS
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2011
U.l. RS, št. 59/2007,
32/2011
U.l. RS, št. 24/2007,
32/2011
U.l. RS, št. 59/2007,
32/2011
U.l. RS, št. 49/2008
Ur.l. RS, št. 24/2012
U.l. RS, št. 55/2005
U.l. RS, št. 7/2011
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o določitvi zdravstvenih pravil za Ur.l. RS, št. 58/2011
živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi
6
Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki U.l. RS, št. 119/2006
vsebujejo nevarne snovi
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov
U.l. RS, št. 26/2011
2 ORGANIZIRANOST,
KADROVSKA
STRUKTURA KMETIJSKE INŠPEKCIJE
IN
IZOBRAZBENA
Kmetijska inšpekcija deluje kot ena od 7 inšpekcijskih služb znotraj IRSKGH (glej sliko 2).
Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 delovala v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za
kmetijstvo, gozdarstvo in hrano in sicer v osmih območnih enotah inšpektorata. Delo na
uradu vodi direktor kmetijske inšpekcije, ki pokriva strokovno tudi kmetijska zemljišča, druga
posamezna področja pa koordinirata 2 svetnici ena za področje, živinoreje, zakon o
kmetijstvu, gensko spremenjenih organizmov in mineralnih gnojil, ter druga na področju
fitofarmacevtskih sredstev, semenarstva in varne hrane. V zaključku leta se je uradu pridružil
še en sodelavec.
Naloga strokovnih vodij je, da pripravljajo letni program dela, usklajujejo delo s svojega
področja, pripravljajo poročila, organizirajo strokovna izobraževanja, na ravni inšpektorata
odgovarjajo za stanje s področja, ki ga pokrivajo, sodelujejo pri pripravi predpisov, vzdržujejo
stike s strokovnjaki z ministrstva, zavodov, fakultet, inštitutov in laboratorijev ter s
predstavniki direktoratov evropske komisije, po potrebi opravljajo tudi neposredni inšpekcijski
nadzor oziroma ocenjujejo kakovost dela itd. Na lokalni ravni opravlja vsak inšpektor nadzor
s področja celotne kmetijske zakonodaje. Zakonsko določena specializacija je samo na
področju inšpekcije za kontrolo kakovosti krme, ki jo sestavlja 12 kmetijskih inšpektorjev
zootehnične smeri. To povzroča nekaj težav, saj je strokovno težko obvladovati celotno
kmetijstvo, nadzor nad politiko varne hrane in ukrepov SKP, zato je potrebno določena
specializacija tudi znotraj kmetijske inšpekcije.
2.1

*
2.2
KMETIJSKI INŠPEKTORJI NA URADU GLAVNE INŠPEKTORICE
direktor kmetijske inšpekcije, pokriva tudi področje kmetijskih zemljišč in
ukrepov razvoja podeželja – višji inšpektor svetnik
vodja oddelka za fitofarmacevtska sredstva, semenarstvo, varno hrano,
inšpektor svetnik
vodja oddelka za strukturne ukrepe, razvoja podeželja, naknadni nadzor
ukrepov SKP po izplačilih in navzkrižno skladnost, dopolnilno dejavnost na
kmetijah, gnojila, gensko spremenjene organizme, živinorejo – inšpektor
svetnik;
KMETIJSKA INŠPEKCIJA IN IZPOSTAVE
Na uradu, enotah in izpostavah deluje skupaj 36 kmetijskih inšpektorjev in inšpektorjev za
krmo. Izobrazbena struktura je naslednja:
7

3 z magisteriijem kmetijs
skih in dva z magisterijem upravnih znanosti
31
1 z univerzitetno izobra
azbo s podrročja kmetijstva in zoottehnike
Slika 2:: Izobrazbena struktura
a kmetijske inšpekcije, IRSKGH, 2012
2
magisteriij
univerziteetna
Vir: IRS
SKGHO, 201
12
o 34 kmetijjskih inšpe
Terenskko delo je v letu 2012 je
j opravljalo
ektorjev s ppolno obrem
menitvijo
27,2 FT
TE.
3 NE
EPOSREDNI IN
NŠPEKCIIJSKI
PR
REKRŠKOVNI PO
OSTOPKII
3.1
NADZOR
N
R
–
U
UPRAVN
NI
IN
SP
PLOŠNE UG
GOTOVITVE IN UKREPI V UPRAVNIH POSTOPKIH
Obseg dela kmettijske inšpe
ekcije v lettu 2012 je
e razviden iz tabelarnnega dela poročila
(pregled
dnica P1-P2
2 v prilogi). Število preg
gledov pom
meni število pregledanihh vsebin.
Skupaj je bilo opra
avljenih 125
517 pregled
dov in priprravljenih 8148 zapisnikkov, ugotov
vljenih je
bilo 2979 nepravilnosti, izda
anih je bil o 1888 od
dločb, kar je razvidnno tudi iz spodnje
preglednice in slike
e 3, 4 in 5.
Pregled
dnica 2: Šte
evilo postop
pkov po zakkonu o sploš
šnem uprav
vnem postoopku in zako
onu o
inšpekcijskem nadzoru, IR
RSKGHO
Le
eto
Število pregledov
p
Števiilo odločb
b
Štev
vilo opozo
oril
2009
13263
3
121
16
730
2010
8870
0
91
16
425
2011
9771
1
92
28
435
4
2012
12517
7
188
88
529
8
Preglednica 3 prikazuje še podatke po zakonu o prekrških od leta 2009 do leta 2012. Stanje
glede števila izdanih odločb o prekrških je iz leta v leto na isti ravni, največ je izdanih plačilnih
nalogov.
Preglednica 3: Število postopkov po zakonu o prekrških od leta 2009 do 2012, IRSKGHO
Odločbe
opomini
Plačilni
nalogi
Odločbe
globe
Leto/št
Opozorila
Skupaj ZP
2009
35
43
142
20
240
2010
34
35
152
20
241
2011
38
36
135
23
194
2012
74
49
158
32
313
Slika 3: Skupno število inšpekcijskih in kontrolnih pregledov kmetijske inšpekcije za obdobje
2009 - 2012
14000
13263
Število inšpekcijskih pregledov
12517
12000
9771
10000
8870
8000
6000
4000
2000
0
Leto 2009
Leto 2010
Leto 2011
Vir: IRSKGHO, 2012.
9
Leto 2012
Slika 4: Število zapisnikov kmetijske inšpekcije za obdobje 2009- 2012
Število inšpekcijskih zapisnikov
9000
8148
8000
7000
6275
6122
5546
6000
5000
4000
3000
2000
1000
0
Leto 2009
Leto 2010
Leto 2011
Leto 2012
Vir: IRSKGHO, 2012.
V letu 2012 so kmetijski inšpektorji glede na število zapisnikov največjo pozornost posvetili
Zakonu o živinoreji in nadzoru registra čebelnjakov, Zakonu o kmetijstvu z nadzorom
registrov, Zakonu o kmetijskih zemljiščih in Zakonu fitofarmacevtskih sredstvih ter uredbi o
varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov. Najmanj pregledov in izdanih
ukrepov so kmetijski inšpektorji izvedli po Zakonu o mineralnih gnojilih in Zakonu o
semenskem materialu kmetijskih rastlin.
Slika 5: Število ugotovljenih nepravilnosti kmetijske inšpekcije za obdobje od leta 2008-2012
Število ugotovljenih nepravilnosti
3500
2979
3000
2500
2411
2030
2062
Leto 2010
Leto 2011
2000
1500
1000
500
0
Leto 2009
Vir: IRSKGHO, 2012.
10
Leto 2012
Slika 6: Število inšpekcijskih pregledov kmetijske inšpekcije po šestih zakonih in uredbi za
obdobje 2009 - 2012
Število pregledov za posamezen zakon
8000
7000
6000
5000
Leto 2009
4000
Leto 2010
Leto 2011
3000
Leto 2012
2000
1000
0
ZKZ
UVVONKV
ZSMKR
ZMG
ZFFS
ZŽIV
ZKMET
Vir: IRSKGHO, 2012.
Slika 7: Število izdanih inšpekcijskih odločb kmetijske inšpekcije po zakonih, 2009 – 2012
Število izdanih odločb za posamezen zakon
900
814
800
700
600
500
400
524
Leto 2009
448
419
385
Leto 2010
Leto 2011
310
300
259
222
189
238 237
199
200
88
595554
100
2 8 7 10
134
90
42
104
3628 45
Leto 2012
81
0
ZKZ
UVVONKV
ZSMKR
ZMG
ZFFS
ZŽIV
ZKMET
Vir: IRSKGHO, 2012.
V letu 2012 v primerjavi z letom 2011 je največje odstopanje pri Zakonu o živinoreji, kjer se je
opravilo veliko število pregledov ter izdalo več ureditvenih odločb pri nadzoru čebelnjakov in
poročanju o številu čebeljih družin v register. po uredbi o varstvu voda pred onesnaževanji z
nitrati iz kmetijskih virov se je nekoliko povečal delež izdanih odločb zaradi neurejenosti
skladišč za živinska gnojila. Pri drugih zakonih ni večjih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi
leti.
11
Statistika za Zakon o kmetijskih zemljiščih
Na področju Zakona o kmetijskih zemljiščih se je število pregledov delno zmanjšalo in sicer
za 11%. Kljub temu je bilo v letu 2012 izdanih več ureditvenih odločb (419), glede na leto
2011 (385). Poudariti je treba, da so postopki na tem področju dolgotrajni in zapleteni, še
posebej ko se nadzirata zaraščenost in nasipavanje kmetijskih zemljišč. Veliko postopkov se
ne zaključi z izdajo odločbe, ampak se nadaljujejo z izvršilnim postopkom.
Statistika za uredbo o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov
Pri nadzoru urejenosti skladišč za živinska gnojila in nadzoru prepovedi rabe živinskih gnojil
se je povečal delež izdanih ureditvenih odločb v primerjavi z letom 2011 za 63 %. Postopki
so lahko dolgotrajni predvsem na manjših kmetijah do 5 GVŽ, kjer ostareli kmetje nimajo
dovolj finančnih sredstev za obnovo gnojišč ali hlevov.
Statistika za Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Število pregledov s področja zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin z leti niha,
vendar z zelo majhnimi odstopanji. Dejansko nadzor po tem zakonu za kmetijsko inšpekcijo
predstavlja relativno nizko delovno obremenitev, saj je nadzor nad kakovostjo semena v
prometu razmejen med kmetijsko in fitosanitarno inšpekcijo. V letu 2012 je pri tem zakonu
odstopanje in sicer glede izdanih ureditvenih odločb. Glede na prejšnja leta se je v letu 2012
izdalo več ureditvenih odločb.
Statistika za Zakon o mineralnih gnojilih
Zakon o mineralnih gnojilih v letu 2012 predstavlja nizko obremenitev kmetijske inšpekcije.
Število pregledov je na ravni iz leta 2011. Zelo pomemben je nadzor označenosti mineralnih
gnojil in kakovost mineralnih gnojil. Največ nepravilnosti glede kakovosti je bilo pri gnojilih, ki
morajo biti posebej registrirana v R Sloveniji, ker ne izpolnjujejo pogojev iz Uredbe sveta EU
2003/2003 o mineralnih gnojilih in tako niso »EC fertilizer«. Ta gnojila niso vsebovala
zadostne količine deklariranih snovi.
Distributerji so v primerjavi z letom 2012 bistveno izboljšali označevanje gnojil v prometu,
zato je tudi delež sankcij v letu 2012 relativno manjši glede na leto 2011.
Statistika za Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
Število pregledov se je na področju Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih v primerjavi z letom
2011 povečalo. Število izdanih ureditvenih odločba pa se je v primerjavi z letom 2011
zmanjšalo, kar kaže na izboljševanje stanja na terenu. Posledično se je tudi število prekrškov
in izdanih glob v letu 2012 zmanjšalo, glede na leto 2011. Poleg rednih pregledov na
kmetijskih gospodarstvih, pomemben delež pregledov pomeni tudi zeleno vzorčenje rastlin
na ostanke pesticidov.
Statistika za Zakon o živinoreji
V letu 2011 se je na podlagi Zakona o živinoreji opravilo 916 pregledov, v 2012 pa 2516
pregledov. Poudarek je bil na nadzoru sporočanja staleža čebeljih družin v register ter
označevanje čebelnjakov. Poleg tega se je vršil tudi nadzor identifikacije in registracije
domačih živali. Pregledi identifikacije govedi, drobnice in prašičev so opravljeni na podlagi
ocene tveganja, ki jo pripravi Služba za identifikacijo in registracijo (SIR).
12
Statistika za Zakon o kmetijstvu
Po zakonu o kmetijstvu je bilo število pregledov v letu 2012 za več kot 32 % večje kot v letu
2011. Največ pregledov je bilo opravljenih v zvezi z nadzorom dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji in sicer predelave in prodaje kmetijskih pridelkov na tržnicah, nadzorom živil
rastlinskega izvora v primarni pridelavi ter pridobitve in porabe sredstev iz ukrepov kmetijske
politike.
3.2
SPLOŠNE UGOTOVITVE IN UKREPI V PREKRŠKOVNIH POSTOPKIH
Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 izdala 158 plačilnih nalogov z višino izrečene kazni v
znesku 31975,08 €, 32 odločb v znesku 19.230,38 €, 49 opominov s stroški postopka v
višini 2.830,00 € ter 74 opozoril. Skupna višina izrečenih sankcij in stroškov postopka
znaša 51.205,46 €. V povprečju je višina izrečene globe na prekršek znašala 269,50 €.
Slika 8: Število izdanih odločb, plačilnih nalogov in opominov o prekrških po zakonih in
uredbi v letu 2012
Število prekrškovnih ukrepov po zakonih in uredbi
90
80
80
70
60
50
Odlčbe
40
Pl. nalogi
30
24
20
10
6 6
13
10
2
5
2
0 0 2
UVVONKV
ZSMKR
0 2
16
6
3
3
3
Opomini
23
19
3
4
2
0
ZKZ
ZMG
ZFFS
ZŽIV
ZKMET
ZIN
Vir: IRSKGHO, 2012.
Na podlagi zakona o prekrških je v letu 2012 kmetijska inšpekcija kot prekrškovni organ
največ postopkov vodila na podlagi zakona o živinoreji. Izdala je 80 plačilnih nalogov.
Izrečene kazni so predvsem posledica izvedenega poostrenega nadzora sporočanja staleža
čebeljih družin v register ter označevanje čebelnjakov. Na podlagi Zakona o
fitofarmacevtskih sredstvih je kmetijska inšpekcija v letu 2012 izdala 24 plačilnih nalogov, 13
odločb o prekršku in 16 opominov, sledi Zakon o inšpekcijskem nadzoru, kjer je bilo izdanih
23 plačilnih nalogov ter dve odločbi o prekrških, predvsem zaradi neizpolnjevanja
inšpekcijskih odločb po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Na podlagi Zakona o kmetijstvu je
kmetijska inšpekcija izdala 19 plačilnih nalogov in tri odločbe o prekršku, pri Zakonu o
kmetijskih zemljiščih pa šest plačilnih nalogov ter šest odločb o prekršku.
13
Slika 9: Višina izrečenih glob prekrškovnega organa po zakonih in uredbi v letu 2012
Višina glob po zakonih in uredbi
16.000
13.500
14.000
12.000
10.000
8.000
7.920
7500
5200
6.000
4000
4.000
Pl. nalogi
Odl. o prekršku
4.456
2.550
2.000
2.120
1280
1.060
0 0
60 0
ZSMKR
ZMG
250
1000
0
ZKZ
UVVONKV
ZFFS
ZŽIV
ZKMET
ZIN
Vir:IRSKGHO, 2012.
Višina izrečenih kazni po posameznih zakonih je podana na sliki 9. Iz slike je razvidno, da je
kljub malemu številu izrečenih plačilnih nalogov na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih,
višina izrečenih kazni relativno visoka. V letu 2012 višina kazni izrečenih na podlagi tega
zakona znaša 2.550 € za izdane plačilne naloge in 7.500 € za izdane odločbe o prekrških.
Še več izrečenih kazni je bilo na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru in sicer 13.500 €
za izdane plačilne naloge in 1.000 € za izdane odločbe o prekrških. Na podlagi zakona o
fitofarmacevtskih sredstvih je bilo v letu 2012 izrečenih 7.920 € z plačilnimi nalogi in 5.200 €
z odločbami o prekrških. Po uredbi o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih
virov je bilo izrečenih 1060 € glob s plačilnimi nalogi, za 4.000 € pa je bilo izrečenih odločb o
prekrških. Na podlagi zakona o živinoreji je v letu 2012 bilo izdanih skupno 4.456 € kazni na
osnovi plačilnih nalogov in 250 € kazni na osnovi odločb o prekrških. Na podlagi zakona o
kmetijstvu je v letu 2012 kmetijska inšpekcija izdala skupno kazni v višini 3.400 €. Pri ostalih
dveh zakonih i o mineralnih gnojilih in semenskem materialu kazni niso bile izrečene ali so
bile izrečene v manjšem znesku.
3.3
UKREPI IN SANKCIJE PO POSAMEZNIH INŠPEKTORJIH IN OBMOČNIH ENOTAH
Kmetijski inšpektorji so izvajali nadzor na terenu uniformno na ozemlju celotne Republike
Slovenije. Rezultati dela se kažejo med drugim tudi v številu izdanih inšpekcijskih odločb in
odločb o prekrških po območnih enotah inšpektorata. V analizo je bilo vključenih 35
inšpektorjev. Delež izdanih odločb je različen in je odvisen od številnih dejavnikov kot so
zahtevnost postopka, regionalne značilnosti kraja glede na vrsto kmetijske dejavnosti,
afinitete inšpektorja, števila prijav in usmeritev urada glavne inšpektorice. Prav tako tudi
specializacija kmetijske inšpekcije v okviru delovnih skupin vpliva na rezultate dela.
Seveda pa se rezultati delovne uspešnosti inšpekcije ne merijo samo po številu izdanih
odločb ampak se na podlagi notranjih presoj kakovosti opravljenega dela upoštevajo tudi
drugi indikatorji kot sta recimo enovitost in zahtevnost postopka ter zaključen izvršilni
postopek. Na podlagi teh dejavnikov direktor inšpekcije pripravi tudi letne ocene
inšpektorjev. Iz letnega poročila je razvidno, da so bile kadrovske težave na OE Koper, saj je
bila zaradi daljše bolniške odsotnosti inšpektorice le ta nadomeščena z inšpektorjem iz OE
Ljubljana.
14
Slika 10
0: Število izzdanih inšpe
ekcijskih od
dločb in odlo
očb o prekrš
ških po posaameznih km
metijskih
inšpektorjih v letu 20
012, Urad g
glavne inšpe
ektorice, IRSKGHO
4 IZO
OBRAŽE
EVANJE, USPOS
SABLJAN
NJE IN IZPOPOL
LNJEVAN
NJE V
LE
ETU 2011
1
Izobraže
evanje je potekalo v okviru sk upnih sestankov kme
etijskih inšppektorjev, delavnic,
d
konferenc, splošnih program
mov usposa
abljanja, Na delovnih
h sestankihh se sezna
animo z
novostm
mi na pod
dročju zako
onodaje, h krati pa skušamo
s
poenotiti
p
poostopke
dela
d
pri
inšpekto
orjih.
-
-
-
stojna, Gnojenje na km
metijskih pov
vršinah v
16.2. 2012: Sestanek pri županu občine Pos
b
nih zajetij Planina – Lo
ohača, dogo
ovor o sode
elovanju in obveščanju
u; Jernej
bližini vodn
V
Verbič - žu
upan, Urba
an Pinter – vodja režiijskega obrrata, Anita Kranjc – občinska
o
u
uprava, ma
ag. S. Draga
ar, mag. P. Marolt , M. Benec, G. Pečlin
P
- IRS
SKGH;
2
23.2. 2012:: Sestanek delovne skkupine za kmetijska
k
ze
emljišča, m nenje MKG
GP glede
zzaraščanja KZ, spreme
embe zako na; mag. P. Marolt, Z. Loštrek, T.. Košar, I. Grum,
G
S.
Rejc, M. Be
enec. J. Piber, T. Laslo
o, A. Ovsenjjak;
2
28.2. 2012: Sestanek
k delovne sskupine za FFS, Ažurriranje priroočnika, spre
ememba
zzakona o FFS, prev
ventivno va
arstvo čebe
el, raba FF
FS v rastliinjakih, poe
enotenje
nadzora prri preseženiih MRL, M.. Benec, T. Krejan Ko
ošan, S. Reejc, A. Bohinc, M.
Preložnik, D.
D Bračič, D.
D Meolic;
2
28.2. – 2.3. 2012: Better
B
Train
nning for Safer
S
Food
d, DG SAN
NCO, Dela
avnica o
e
ekološkem kmetovanju
u, Paris, Fra
ancija, I. He
ebat, I. Štum
mberger;
2
2. 3. 2012:: Sestanek kmetijskih inšpektorje
ev Predstav
vitev rezultaatov dela v 2011 –
mag. Primo
ož Marolt s sodelavcci, Mikrobio
ologija živil rastlinskegga izvora, Tatjana
Rupel, univv.dipl. biol.,, Inštitut za
a varovanje
e zdravja, Aplikacija
A
zza vnos za
apisnikov
d
drobnice – Zlatko Kafe
el, SIR, Ljub
bljana;
15
-
-
-
-
15.3. 2012: Evropsko teritorialno sodelovanje in Skupno trajnostno upravljanje
sistema javne oskrbe s pitno vodo na čezmejnem območju Murske doline, ZZV
Maribor, MP, MKGP, Evropski sklad za regionalni razvoj, Služba Vlade za lokalno
samoupravo in regionalni razvoj, Avstrijski partnerji, mag. S. Dragar, mag. P. Marolt –
IRSKGH;
6.3. - 22.3. 2012: Akcija »Očistimo Slovenijo«, IRSKGH;
10.5. 2012: Sestanek kmetijskih inšpektorjev, Register kopitarjev, Metka Prvinšek,
SIR; Ekološko kmetovanje v skladu z EU predpisi, Sonja Jurcan, Maja Žibert –
Direktorat za kmetijstvo, predstavitev priročnika za nadzor ekoloških kmetij – Milena
Svet, Simona Humski, Tatjana Pečovnik - IRSKGH, Ljubljana;
11.5. 2012: Sestanek s civilno iniciativo Celje, Cinkarna Celje, IRSKGHO;
20.8. 2012: Sestanek z županom Ilirske Bistrice Emilom Rojcem glede delovanja
bioplinarne Biofutura in CERO, I. Simšič, J. Miklavčič, B. Počkar, P. Marolt – UGI;
13.9. 2012: Sestanek kmetijskih inšpektorjev, Sprememba uredbe o organih v sestavi
ministrstev, IRSKGH v luči sprememb ob ustanovitvi agencije za varno hrano – mag.
Saša Dragar, priprava na obisk FVO inšpekcije s področja nadzora pesticidov – mag.
Primož Marolt, nadzor registra oljčnikov in čebelnjakov – Zvonka Loštrek, spremembe
zakona o kmetijskih zemljišč – mag. Igor Hebat, Libeliče pri Dravogradu;
8. – 12.10. 2012: FVO inšpekcija, Oddelek F4 za hrano rastlinskega izvora, nadzor
FFS v prometu in pri uporabnikih, P. Marolt, M. Benec, M. Preložnik, S. Rejc;
29.11. 2013: Sestanek kmetijske inšpekcije, Program dela kmetijske inšpekcije za
leto 2013, NUV-Načrt upravljanja z vodami – dr. Darja Stanič Racman – Direktorat za
vode, Crngrob pri Škofji Loki;
19.12. 2012: Skupna predstavitev dela kmetijske inšpekcije in inšpekcije za okolje in
naravo, rezultati dela v 2012, mag. Saša Dragar, mag. Jana Miklavčič, mag. Primož
Marolt, Gorjuše pri Domžalah;
5 VZORČENJE KMETIJSKE INŠPEKCIJE, NA
REPROMATERIALA, OSTANKE FFS, VARNE
DEJAVNIKE OKOLJA
KAKOVOST
HRANE IN
V preglednici 4 so prikazani podatki o vrsti in številu odvzetih vzorcev. Skupno število vseh
odvzetih vzorcev v preteklih letih je bilo sledeče: 556 vzorcev v letu 2009, 627 vzorcev v letu
2010, 692 v letu 2011 in 627 v letu 2012.
Preglednica 4: Struktura odvzetih vzorcev kmetijske inšpekcije v letu 2012.
Vrsta vzorca
Namen vzorčenja
Kmetijski pridelki rastlinskega Monitoring varne hrane v primarni
izvora
proizvodnji:
-ostanki FFS,
- težke kovine (Pb, Cd),
- nitrati (solata, blitva, špinača)
- mikotoksini v žitih (Ohratoksin A in B)
Kmetijski
pridelki
(češnje, Inšpekcijski poostren nadzor varne hrane
krompir, paradižnik, peteršilj,
čebula, marelice, buče)
Čebele mrtvice, vegetacija
Inšpekcijski nadzor, prijave - ostanki FFS
Tla
Monitoring – ostanki FFS, težkih kovin
16
Št. vzorcev
326
21
19
114
(Pb, Cd) in nitratov v tleh, kjer veljajo
omejitve kmetovanja zaradi VVO in
priobalnih pasov, nadzor dobre kmetijske
prakse pri uporabi FFS in gnojil
Vrsta vzorca
Kemijska
analiza
prometu
Seme koruze
FFS
Namen vzorčenja
v Inšpekcijski nadzor kakovosti
Oprijemljivost FFS na semenu po metodi
Heubach, varnost za čebele
Kakovost semen žit in ogrščice Inšpekcijski nadzor kakovosti, vlage,
v prometu
kalivosti in primesi semena v naknadni
kontroli,
Rastline koruze - GSO
Monitoring GSO organizmov na poljih,
posejanih s koruzo, nadzor glede
soobstoja kmetijskih in GSO rastlin
GSO seme koruze v prometu
Inšpekcijski nadzor kakovosti in rabe
dovoljenega semena
Vzorčenje zelenih delov rastlin
Pravilna uporaba FFS za predpisano
kulturo, nadzor registriranih in dovoljenih
FFS
SKUPAJ
Vir: IRSKGHO, 2012
17
Št. vzorcev
7
15
31
20
25
49
627
6 UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA
ZA LETO 2012
6.1
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 opravila skupaj 2003 pregledov, zapisala 1591 zapisnikov
in izdala 419 inšpekcijskih odločb ter dve odločb za prekrške in štiri plačilna naloga. Skupna
višina izrečenih kazni je znašala 10.050.00 €. V letu 2012 je prišlo do obsežnejše
spremembe tega zakona, ki so bile objavljena v uradnem listu, številka 58/2012.
Po posameznih poglavjih je bilo ugotovljeno sledeče stanje:
6.1.1
Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje
Kmetijska inšpekcija je na podlagi 7. člena zakona v letu 2012 izvedla 894 pregledov in
zaradi zaraščanja izdala 186 ureditvenih odločb. Na podlagi ugotovljenih kršitev so bile
izdane tri odločbe o prekršku in dva plačilna naloga v skupni višini 7.000,00 €. Opuščanje
obdelave kmetijskih zemljišč in s tem povečanje zaraščenosti se nadaljuje še vedno
predvsem na območju Goričkega, Haloz z vinogradi ter Kozjanskega. Poleg tega je v porastu
tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč na obalnem območju. Veliko težavo pri neobdelanosti
kmetijskih zemljišč predstavljajo spori med lastniki oziroma dedič ter lastniki, ki živijo v tujini.
Zaskrbljujoče je, da se delež zaraščenih kmetijskih površin z leti veča.
6.1.2
Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo nelegalnih
enostavnih objektov
Veljavna zakonodaja nalaga pristojnosti predvsem inšpekciji za okolje in prostor ter kmetijski
inšpekciji, da v skladu z pooblastili iz svojih materialnih zakonov, ukrepa v primeru
nedovoljenih posegov na kmetijska zemljišča. Tako ima inšpekcija za okolje pooblastila v
petem odstavku 157. člena Zakona o varstvu okolja v povezavi z Uredbo o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem
odpadkov. Gradbena inšpekcija ima pooblastila za preverjanje skladnosti prostorsko
ureditvenih aktov ter lokacijske informacije tudi pri tistih enostavnih objektih za katere ni
potrebno gradbeno dovoljenje in sicer na podlagi 3.a člena zakona o graditvi objektov.
Kmetijska inšpekcija pa na podlagi 4., 7. in 107. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Če
kmetijski inšpektor ugotovi, da gre za kršitve zgoraj navedenih predpisov v zvezi z 4. in 7.
členom ZKZ, izda odločbo o prepovedi uporabe tega zemljišča v kakšen drug namen kot za
kmetijsko proizvodnjo in odredi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku, in
izreče globo po 108. oz.109. členu ZKZ. Če ugotovi, da nastali poseg niso v njegovi
pristojnosti pa zadevo odstopi pristojnemu organu.
Na področju varstva, nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ter enostavnih objektov
je bilo v letu 2012 opravljenih 554 pregledov, največ na področju nasipavanja. Izdanih je bilo
109 ureditvenih odločb, največ na področju nasipavanja kmetijskih zemljišč. Uvedena sta bila
dva postopka o prekršku, višina izrečenih glob je znašala 1.000,00 €.
Ugotoviti je, da se izvaja velik pritisk na kmetijska zemljišča z postavljanjem enostavnih
objektov, predvsem prenosnih bivalnih kontejnerjev in prikolic je na območju obalnih občin
Kopra, Izole in Pirana in tudi na območju Krasa ter okolice Ljubljane.
18
V okviru vse obsežne akcije »Očistimo Slovenijo« je kmetijska inšpekcija od 9. do 20.3. 2013
pregledala 53 lokacij črnih odlagališč na površini 13000 m2 in kubature 1150 m3 ter izdala 21
ureditvenih odločb o odstranitvi odpadkov. V petih primerih je zaradi nevarnih odpadkov
zadevo posredovala inšpekciji za okolje in naravo.
6.1.3
Odlaganje odpadkov, degradacija in postavitev nelegalnih parkirišč na kmetijskih
zemljiščih
Enako kot pri nasipavanju, izkopavanju in postavitvi objektov na kmetijskih zemljiščih se tudi
pri odlaganju različnih odpadkov, degradaciji in nelegalnih parkiriščih na kmetijskih zemljiščih
pristojnosti prepletajo med kmetijsko inšpekcijo, inšpekcijo za okolje in naravo ter gradbeno
inšpekcijo. V primerih, ko se na kmetijskih zemljiščih ugotovijo odložene manjše količine
odpadkov ali različnega materiala, na podlagi 4. in 7. člena zakona kmetijskih inšpektorji
odredijo odstranitev. Prav tako kmetijski inšpektorji odredijo odstranitev nelegalnih parkirišč,
če so parkirišča utrjena z gramozom ali drugim materialom, ki ni beton ali asfalt.
Na tem področju v je bilo v letu 2012 opravljenih 474 pregledov, največ na področju
degradacije. Izdanih je bilo 113 ureditvenih odločb. Uvedeno je bilo pet postopkov o
prekršku, višina izrečenih glob je znašala 2.050,00 €.
Ugotavlja se, da se veča število primerov, kjer se kmetijska zemljišča uporabljajo kot
skladišča za odlaganje različnih odpadkov in ostalega, predvsem gradbenega materiala.
Poleg tega se pojavlja vedno več primerov, kjer imetniki težke mehanizacije in tovornjakov
urejajo kmetijska zemljišča v parkirišča.
6.1.4
Uvedba agromelioracij
V letu 2012 se je ustalila praksa, kjer predstavniki MKO sproti obveščajo kmetijsko inšpekcijo
o prejetih vlogah za uvedbo agromelioracij, izdanih odločbah o uvedbi agromelioracije in
izdanih sklepov o zavržbi ali zavrnitvi vlog. Na podlagi teh obvestil je kmetijska inšpekcija v
letu 2012 oprava 25 pregledov na terenu, ugotovila štiri nepravilnosti in izdala šest
ureditvenih odločb. V bodoče je treba pripraviti kriterije v obliki pravilnika na podlagi katerega
se določi kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko izvede agromelioracija na kmetijskih
zemljiščih. Poleg tega je treba v preglede izvedb agromelioracijski del vključiti tudi
inšpektorje za okolje in naravo, saj je za večje posege treba pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje.
6.1.5
Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov in agromelioracij kmetijskih zemljišč
Na podlagi dogovora z MKO je bilo v jeseni leta 2012 predvidenih za kontrolo 60
hidromelioracijskih sistemov.
Jeseni 2011 je kmetijska inšpekcija prejela v pregled 67 situacij (55 iz programa in 12 izven
programa). V letu 2012 pa je prejela v pregled dodatnih 5 situacij. Pri 12 situacijah, je bil
pregled opravljen v letu 2011, tri situacije so bile pregledane v letu 2012. Skupno je kmetijska
inšpekcija pregledala pravilnost izvedenih del na 72 hidromelioracijskih sistemih. Pri
pregledih ni bilo ugotovljenih razhajanj med izstavljenimi situacijami in dejansko opravljenimi
vzdrževalnimi deli. V nasprotju s tem se je v letu 2011 ugotovilo, da v 15% vseh pregledanih
sistemov, dela niso bila izvršena, v 14% pa so bila dela le delno izvršena. To kaže na
učinkovitost pregledov, saj se je že v naslednjem letu stanje izvedbenih del zelo izboljšalo.
Spodnja preglednica prikazuje število predvidenih pregledov, število dejanskih pregledov ter
ugotovljene nepravilnosti po posamezni regiji.
19
Preglednica 5: Poročilo o nadzoru vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov v RS v jeseni
2012, IRSKGH 2012
Sklop
Pomurski
Goriški
Podravsko Koroški
Savinjsko zasavski
Dolenjsko posavski
Centralni in gorenjski
Obalno kraški
SKUPAJ 2011 IN
2012
Vir:IRSKGHO, 2012.
Predvidenih
HMS
Poslanih
situacij v
pregled
Opravljenih
Delno
Nič
pregledov Končano
izvedeno opravljeno
2011/2012
8
10
9
9
4
7
13
8
12
16
9
4
9
14
8
7+5**
16
9
4
9
14+3*
8
12
16
9
4
9
14
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
60
72
75
72
0
0
* pomeni ponovni pregled situacij iz jesenskega dela v pomladanskem obdobju 2012, zaradi
različnih virov financiranja
** poslani v pregled in pregledani samo v letu 2012
Izkazalo se je, da je izbor kontrole hidromelioracijskih sistemov na podlagi analize tveganja,
ki ga opravi MKO dovolj učinkovit. V bodoče se predlaga, da se ne glede na različne vire
financiranja na enem hidromelioracijskem sistemu opravi le en pregled.
6.2
UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV
(URADNI LIST RS, ŠT: 113/2009), UREJENOST GNOJIŠČ ZA ŽIVINSKA GNOJILA
Kontrolo prekomerne ali nepravilne rabe organskih gnojil na kmetijskih zemljiščih izvaja
kmetijska inšpekcija na podlagi 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in omenjene Uredbe
v naslovu podpoglavja, sprejete na podlagi zakona o varstvu okolja ter zakona o kmetijskih
zemljiščih. Z nadzorom se preprečuje prekomerna obremenitev tal in podtalnice z nitrati, ki
lahko izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Poleg tega se vrši nadzor na uporabo organskih gnojil
na vodo-varstvenih območjih in preverja vodotesnost in primerno velikost skladiščnih
kapacitet za živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih.
V letu 2012 je kmetijska inšpekcija na podlagi uredbe izdala 84 ureditvenih odločb. Izdana
sta bila dva plačilna naloga, pet odločb o prekršku in deset opozoril na podlagi zakona o
prekrških. Skupna višina izrečenih kazni je bila 5.060,00 €. Posredno pa so bile določene
sankcije izrečene tudi po ZIN-u zaradi ne-izvrševanja inšpekcijske odločbe.
Tudi v letu 2012 je bilo veliko prijav tudi zaradi smradu ob uporabi gnojevke v sušnem
vremenu. Za enkrat ne obstaja zakonska podlaga o emisiji vonja, ki bi večje zavezance na
kmetijskih gospodarstvih zavezala k meritvam in sprejemu ustreznih tehnoloških rešitev za
zmanjšanje emisij vonja. Iz preglednice 6 je razvidno, da je bilo največ neurejenih skladišč za
živinska gnojila na malih kmetijah z 1 do 10 GVŽ.
20
Preglednica 6: Število ureditvenih odločb zaradi neurejenih gnojišč na kmetiji glede na
število živali (GVŽ) na kmetiji.
Število glav velike živali (GVŽ) na kmetiji
Število ureditvenih odločb
0,1 – 1
4
1,1 – 3
14
3,1 – 5
13
5,1 – 10
11
10,1 – 20
3
20,1 – 40
7
40,1 – 80
3
661,21
55
GVŽ skupaj:
Vir: IRSKGHO, 2012.
Poseben problem je tudi v letu 2012 gnojenje s pregnitim blatom (digestivom) iz bioplinarn,
saj predelana gnojevka vsebuje veliko vsebnost dušika in težkih kovin (cink). Zato je
kmetijska inšpekcija opravila vzorčenje tal na desetih lokacijah, kjer je bilo uporabljeno
pregnito blato iz bioplinarn. Vzorci tal so bili analizirani na prisotnost težkih kovin - kadmija,
bakra, cinka, kroma, niklja, skupnega dušika, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH),
indikatorskih polikloriranih bifenilov (PCB), dioksinov, furanov in dioksinom podobni PBC-jev.
Analize so pokazale, da je v enem vzorcu bil presežena imisijska mejna vrednost za nikelj
(IMV), vendar še vedno pod opozorilno mejo IOV. Vnos skupnega dušika ni bil presežen v
nobenemu od odvzetih vzorcev, Pri analizi policikličnih aromatskih ogljikovodikov in
indikatorskih polikloriranih bifenilov se je izkazalo, da v nobenem vzorcu ni bila presežena
imisijska mejna vrednost za skupno koncentracijo PAH. Analiza dioksinov, furanov in
dioksinom podobni PBC-jem je pokazala, da v nobenem od primerov ni bila presežena
mejna vrednost vnosa v tla.
Poleg tega je kmetijska inšpekcija v letu 2012 poostreno nadzirala 21. dnevni rok prepovedi
paše na površinah, kjer je bilo uporabljeno pregnito blato iz bioplinarn.
6.3
UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE
S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 2516 pregledov in 2423 zapisnikov. Večino
pregledov je opravljenih na področju označevanja čebelnjakov in stojišč, kjer je bilo
opravljenih 1662 pregledov, ugotovljenih je bilo kar 783 nepravilnosti in izdanih 713 odločb
ter 56 opozoril po ZIN zaradi ne sporočanja števila čebeljih družin v register. Skupno je bilo
na tem področju izrečenih glob v višini 1884,66 EUR.
Od priznanih organizacij se jev letu 2012 opravilo preglede izpolnjevanja rejskih programov
v čebelarstvu. Opravljeno je bilo 15 pregledov in ugotovljena je bila 1 nepravilnost.
21
Skladno
o z določili Pravilnikov
v o identifikkaciji živali, je bila oprravljena koontrola ozna
ačevanja
živali, vvodenju reg
gistrov, skladnosti reg
gistrov in dejanskega
d
a stanja živvali na kmetijskem
gospoda
arstvu. Oprravljeno je bilo
b skupaj 7
735 pregled
dov, izdanih
h 51 ureditve
venih odločb
b izdanih
11 plaččilnih nalogo
ov in tri odločbe v sku
upni višini 543,54
5
EUR
R. Podatki vveljajo za vse
v vrste
živali skkupaj za vse
e vrste živali.
Slika 11
1: Primerjavva opravljen
nih pregledo
ov, zapisnik
kov, ugotovlljenih nepraavilnosti in iz
zdanih
upravnih odločb med
d leti 2008 d
do 2012 po Zakonu o živinoreji
ž
3000
2500
Pregleddi
2000
Zapisni ki
1500
Nepraviilnosti
1000
Odločbee
500
0
2009
2010
22011
2012
Vir: IRS
SKGHO, 201
12.
Kot reččeno je bilo največ pregledov v letu 20
012 opravljjenih na rračun ozna
ačevanja
čebelnja
akov in stojišč, kar je ra
azvidno tud
di iz slike 11.
Pregled
dnica 7: Število za
apisnikov, ugotovljenih
h nepraviln
nosti in izzdanih odlločb po
posame
eznih vsebin
nah iz zakona o živinorreji v letu 20
012.
št.
pregledov
ZAKON
N O ŽIVINOR
REJI
Identifikkacija in regisstracija govedi
št.
nepravilnostii
št.
odloč
čb
518
1000
26
Identifikkacija in regisstracija prašičev
63
14
3
Identifikkacija in regisstracija drobn
nice
129
336
15
Identifikkacija in regisstracija kopitarjev
25
1662
11
7883
7
713
104
553
49
Označe
evanje čebeln
njakov in stojjišč (23/1,2,4
4)
Ostalo
Vir: IRS
SKGHO, 201
12.
V letu 2
2012 smo na
adaljevali z vnosom za
apisnikov o kontroli iden
ntifikacije inn registracije
e goved
v inform
macijski siste
em. Podrob
bna analiza se nahaja v spodnji prreglednici 8..
Pregled
dnica 8: An
naliza pregle
edov opravlljenih v zvez
zi z identifik
kacijo in reggistracijo go
oved.
SPLOŠ
ŠNO
živali
Število g
gospodarstevv ob začetku obdobja nad
dzora
Število p
pregledanih gospodarstev
g
v
Skupno število pregledov
Skupno število živali na pregleda
anih gospoda
arstvih
KRŠITV
VE
Kršitve p
pri označitvi živali
ž
Nepravilnosti pri regiistru govedi na
n gospodarrstvu
22
gospod
darstva
4580844
35209
409
411
80488
355
566
13
9
Izostanek sporočila o rojstvu, smrti ali premiku
Nepravilnosti pri potnem listu
118
44
69
24
178
36
39
45
POVZETEK
Število živali/gospodarstev z eno samo nepravilnostjo
Število živali/gospodarstev z več kot eno nepravilnostjo
UKREPI
Opozorilo na zapisnik
Izdaja ureditvene odločbe
76
26
Vir: IRSKGHO, 2012
Število zapisnikov o pregledih označenosti goved, ki jih je v letu 2012 opravlja kmetijska
inšpekcija, se je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 povečalo za 15 %, kršitev pa je v
povprečju več za 40%.
V letu 2012 je kmetijska inšpekcija dala velik poudarek na preglede označevanja čebelnjakov
in stojišč. V sklopu teh pregledov so se izvedli tudi pregledi podeljevanja zdravil za varozo
čebelarjem. Pregledi so se izvajali administrativno na podlagi pridobljenih podatkov s strani
SIR-a, pri čemer so se ureditvene odločbe izdajale po skrajšanem upravnem postopku.
Poleg tega se je izvajal tudi reden inšpekcijski postopek, kjer je kmetijski inšpektor opravil
pregled na terenu, od stranke pridobil izjavo ter na podlagi tega izdal ureditveno odločbo.
Prav zaradi te aktivnosti se je število pregledov in število izdanih odločb zelo povečalo, glede
na prejšnja leta.
Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 izvedla tudi deset pregledov o pogojih za rejo živali, tri
preglede glede nemotene reje živali, en pregled plemenskih živali na kmetijskem
gospodarstvu, dve pripustni postaji, izvajanje enega rejskega programa in dvanajst
pregledov o spoštovanju čebelarskih pašnih redov.
6.4
SEMENSKI MATERIAL KMETIJSKIH RASTLIN
V letu 2012 je kmetijska inšpekcija opravila 223 pregledov po zakonu o semenskem
materialu kmetijskih rastlin. Pri tem je bilo ugotovljenih 14 nepravilnosti, ki so se večinoma
nanašale na nedovoljen (internetni) promet semena konoplje. V upravnem postopku je bilo
izdanih 10 odločb.
Slika 12: Opravljeni pregledi, zapisniki, ugotovljene nepravilnosti ter izdane inšpekcijske
odločbe med leti 2009 - 2012 po zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin.
350
300
Pregledi
število
250
200
Zapisniki
150
Nepravilnosti
100
Odločbe
50
0
2009
2010
2011
leto
Vir: IRSKGHO, 2012.
23
2012
6.4.1
Dodelava semen s fitofarmacevtskimi sredstvi
Na 15 vzorcih koruze (od tega 5 vzorcev tudi na prisotnost GSO) se je analizirala vsebnost
deklariranih FFS, s katerimi je bilo seme tretirano. Pri tem se je ugotavljala tudi morebitna
prisotnost prepovedanih aktivnih snovi insekticidov klotianidin, imidakloprid in tiametoksam –
v nadaljevanju neonikotinoidov. Ti insekticidi so v nekaterih državah članicah dovoljeni za
dodelavo semen koruze za borbo proti koruznemu hrošču (Diabrotica), vendar pa v Sloveniji
za ta namen niso dovoljeni. Razlog so padci čebel v preteklosti, tudi zaradi rabe teh nevarnih
insekticidov. Tako je bila v 7. vzorcih dokazana prisotnost najmanj enega od prepovedanih
neonikotinoidov v količinah, ki so po mnenju Kmetijskega inštituta Slovenije z dne
19.4.2012: »manjše od 1 % maksimalno dovoljenega odmerka v RS glede na dovoljeno
registracijo v letu 2011. Na podlagi ugotovljenih rezultatov z gotovostjo sklepajo, da gre pri
kontaminiranih vzorcih z neonikotinskimi pripravki za slabo očiščeno linijo za tretiranje
semena, kjer so pred tem ob fungicidih ter metiokarbu uporabljali za tretiranje tudi omenjene
insekticide in sicer v državah članicah, kjer je to dovoljeno.. Prav gotovo pa ti ostanki niso
posledica namernega tretiranja semena, saj ugotovljene koncentracije ne zagotavljajo
nikakršne zaščite proti koruznim škodljivcem, proti katerim jih sicer uporabljamo oziroma
uporabljajo v drugih državah«.
Semena koruze, pri katerih so ugotovili prisotnost neonikotinoidov v sledovih so
predstavljena v preglednici 9. Skupno je bilo zaradi prepovedi rabe neonikotinoidov izločenih
25.935 kg semena koruze (glej preglednico 10).
Preglednica 9: Sorte in količine semena koruze z neonikotinoidi v sledovih, ki so bile dane v
distribucijo in količine, ki so bile na dan pregleda ugotovljene pri uvoznikih.
Dobavitelj oz.
uvoznik
SYNGENTA
AGROMAG
Fritz Jeitler
SYNGENTA
SEMEVIT
KŽK Kranj
Vir: IRSKGHO, 2012.
Sorta
koruze
GEYSER
DA SCIPIO
MAS 31 R
NERISSA
KANU
CEDA
Število pakiranj
v distribuciji*
1500
250
160
142
233
200
Število pakiranj pri
distributerjih na dan pregleda
939
207 + 42 prodano na Madžarsko
0
88
92
30 (glej preglednico 3)
*Pakiranje (vreča) vsebuje 25000 ali 50000 semenskih enot (približno 7 ali 15 kg semena
koruze glede na hektolitrsko težo sorte in ranosti hibrida).
Izdanih je bilo 24 pisnih odločb o izločitvi spornega semena iz prometa, proti dobaviteljem
semena koruze so bili zaradi nečistih linij uvedeni prekrškovni postopki.
Preglednica 10: Količina semena koruze, ki je vsebovala neonikotinoide in je bila vrnjena
dobaviteljem
Skupaj seme koruze, ki
je vsebovalo
neonikotinoide, kg
42275
Vir: IRSKGHO, 2012.
Od tega seme, ki
je bilo vrnjeno
dobaviteljem, kg
25935
Od tega seme, ki je
bilo posejano po
Sloveniji, kg
16350
Posejano ha
(predpostavka 30
kg semena /ha
545
545 ha pomeni 0,7 % površin pod koruzo glede na dejstvo, da je bilo lani posejanih s koruzo
v Sloveniji 76000 ha (vir Statistični urad RS).
24
6.4.2
Analize semen na kakovost
Kmetijska inšpekcija je v okviru naknadne kontrole, ki jo določa 36. člen Zakona o
semenskem materialu kmetijskih rastlin ZSMKR-UPB1 (Ur. list 25/05, 41/2009), vzorčila
semena žit in koruze na kakovost. Naknadna kontrola je opredeljena s pravilniki o trženju ter
metodami naknadne kontrole za posamezne vrste oz. skupine kmetijskih rastlin. Naknadno
kontrolo žit ureja 27. člen Pravilnik o trženju semena žit (Ur. list 8/05, 100/05, 94/06 in 12/09)
ter Metoda naknadne kontrole žita (FURS-NK/2/2), naknadno kontrolo semena oljnic in
predivnic 26. člen Pravilnika o trženju semena oljnic in predivnic (Ur. list 8/05, 100/05, in
1/09), naknadno kontrolo semena krmnih rastlin pa ureja 27. člen Pravilnika o trženju
semena krmnih rastlin (Ur. list 2/05, 100/05, in 4/09) ter metoda naknadne kontrole za krmne
rastline (FURS-NK73/1). Analize je opravil kmetijski inštitut Slovenije, Semenski laboratorij,
Ljubljana. Vzorčeno je bilo 31 vzorcev in sicer 20 koruze, 6 žit in 5 jarih žit.
Kmetijska inšpekcija je po navedenih programih skupaj odvzela 56 vzorcev semena žit in
koruze, kot je prikazano v preglednici 11.
Preglednica 11: Rezultati vzorčenja semena na kakovost in prisotnost GSO
Zap. Seme
št.
Število Nepravilnosti - ukrepi
vzorcev
1.
Žita – naknadna kontrola jarin
6
Vzorci ustrezajo Pravilniku
o trženju semena žit
2.
Koruza – naknadna kontrola
20
3.
Naknadna kontrola ozimnih žit
5
4.
Seme koruze – kontrola prisotnosti 25
GSO
Skupaj
Vir: IRSKGHO, 2012.
6.5
2 vzorca s prisotnostjo v
sledovih gensko
spremenjene koruze MON
810 (pod 0,1 %)
56
GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI
Prisotnost GSO se trenutno določa na podlagi analiz semena koruze in ogrščice in analiz
zelenih delov rastlin koruze na poljih.
6.5.1
Analize semen koruze na prisotnost GSO
Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št.
23/2005 – ZRGSO-UPB1) in v povezavi z 10. členom Zakona o semenskem materialu
kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1, Uradni list RS, št. 25/2005 – prečiščeno besedilo, ZSMKRB, Uradni list RS, št. 41/2009) je kmetijska inšpekcija vzorčila konvencionalno seme na
morebitno naključno oz. nenamerno prisotnost genskih sprememb (GS). V letošnjem letu je
bilo v program dela vključeno vzorčenje semena koruze za analiziranje morebitne prisotnosti
GSO. V Sloveniji praga nenamerne prisotnosti GSO v semenu nimamo določenega, kar pa
25
pomeni, da seme ne sme vsebovati GSO oziroma mora biti označeno. Vzorčenje je bilo
opravljeno pri distributerjih semenskega materiala.
Kmetijski inšpektorji so v letu 2012 za ugotavljanje morebitne prisotnosti GSO odvzeli 25
vzorcev semen koruze pri distributerjih in trgovcih, od tega 15 na območju območne enote
inšpektorata v Mariboru in 10 na območju Murske Sobote. Pri vzorčenju se je uporabljala
ISTA metoda kot jo priporoča Priporočilo komisije z dne 4.10.2004 o tehničnih navodilih za
vzorčenje in odkrivanje gensko spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz
gensko spremenjenih organizmov, v obliki proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru
Uredbe (ES) št. 1830/2003 (2004/787/ES).
Na podlagi analiznih izvidov semena je bila v 3 vzorcih semenske koruze ugotovljena
prisotnost MON 810 z vrednostjo pod 0,1%. Na podlagi zahteve stranke je bila opravljena
superanaliza. Superanaliza je potrdila prisotnost GSO v dveh vzorcih, in sicer je bila
ugotovljena prisotnost MON 810 pozitivno – pod 0,1%, pri sorti koruze PIXXIA (dobavitelj
Agrosaat) in KRABAS (zastopnik Novalis). V vzorcu koruze, kjer superanaliza ni potrdila
prisotnost GSO je bil postopek ustavljen. Iz prometa je bilo izločenih 4.725 kg semena
koruze, ki je bila vrnjena dobavitelju, od tega 3000 kg na območju OE Murska Sobota in
1800 kg na območju OE Maribor.
Zaradi nizke vsebnosti GSO je šlo po vsej verjetnosti za zanos GSO semena koruze (»carry
over«) na čisto seme na umazanih polnilnih linijah v državi članici, kjer je promet z GSO
koruzo dovoljen.
6.5.2
Analize vzorčenja zelenih delov koruze na ostanke GSO
V letu 2012 je bilo odvzetih 53 vzorcev koruze na poljih za ugotavljanje morebitne prisotnosti
GSO po zakonu o soobstoju GSO rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št
41/2009). Analize je opravil NIB, neskladni vzorci niso bili ugotovljeni oziroma GSO ni bil
zaznan, mejna vrednost je bila postavljena na 1 %. Od 53 vzorcev je bilo 5 odvzetih iz
ekološke pridelave, eden pa je bil odvzet na podlagi prijave ekološkega društva Alpe-Adria
Green.
6.6
MINERALNA GNOJILA
V letu 2012 je na podlagi Zakona o mineralnih gnojilih kmetijska inšpekcija opravila 377
pregledov. Pregledi so bili usmerjeni predvsem na naslednje:
- ali ima mineralno gnojilo registracijo FURS ali pa je ES gnojilo
- če je mineralno gnojilo ES - ali izpolnjuje pogoje iz Uredbe 2003/2003
- označenost mineralnih gnojil v slovenskem jeziku
- kakovost mineralnih gnojil v prometu na podlagi analiz če vsebujejo zadostno količino
snovi, ki so navedene v deklaraciji
Pri pregledih kmetijska inšpekcija preverja označevanje (deklaracije) mineralnih gnojil v
prometu, ki mora biti v slovenskem jeziku. Mineralna gnojila, ki niso označena izločimo iz
prometa. Najpogostejše napake pri kontroli mineralnih gnojil v prometu so, da deklaracija
fizično ni pritrjena na embalažno enoto in da deklaracija ni v slovenskem jeziku. Tretja
pogosta napaka izhaja iz rezultatov analiz mineralnih gnojil na kakovost. Skupno je bilo za
odpravo nepravilnosti izdanih 45 odločb in 12 opozoril po ZIN, zaradi storjenih prekrškov sta
bila izdana dva plačilna naloga, izrečenih šest opominov ter štiri
26
Število pregledov, ukrepov in kršitev po Zakonu o mineralnih gnojilih je prikazano na spodnji
sliki.
Slika 13: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih
upravnih odločb med leti 2009 do 2012 po zakonu o mineralnih gnojilih
450
400
število
350
Pregledi
300
Zapisniki
250
200
Nepravilnosti
150
Odločbe
100
50
0
2009
2010
2011
2012
leto
Vir: IRSKGHO, 2012.
Količina gnojil v maloprodajnih prodajalnah se zadnja leta zmanjšuje (večji kmetje se
praviloma poslužujejo direktne dobave), v trgovinah so gnojila na zalogi praviloma le v času
sezone.
Odvzetih je bilo 13 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in morebitno
preseženo vrednost težkih kovin. Večjo pozornost smo v letu 2012 posvetili kakovosti
mineralnih gnojil in mineralno – organskih gnojil, ki so na trgu propagirajo kot gnojila
primerna za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Prav ti vzorci so v večini primerov neustrezni.
Tako je v letu 2012 šest vzorcev mineralnih gnojil vsebovalo premajhno vsebnost hranilnih
snovi, glede na označenost. Iz prometa je bilo izločenih tudi 700 kg PK mineralnih gnojil in
sicer zaradi ugotovljene neustrezne kakovosti na podlagi analiz. Presežene vrednosti težkih
kovin (svinca in kadmija) niso bile ugotovljene. Podrobni podatki so vidni v preglednici 12.
27
Preglednica 12: Rezultati analiziranih vzorcev mineralnih gnojil v letu 2012
MINERALNO
GNOJILO
SESTAVA
USTREZA N, % P, % K, %
1 NPK
7-20-30
2 PK
20-20 2MgO,
9S
ne
3 Cvetal
16MgO, 13S
da
N-G-K dušične
4 bakterije
NGK granulat
5 kombi
COMPO gnojilo
6 z guanom
0,2Cu, 0,2Zn
da
16,7MgO, 13,2S
9 Gnojilo za kivi
NPK 10-17-18 da
1,3
da
4
5,3
da
9,4
7,3
da
0,09Cu, 0,2Zn
15,5CaO, 9,1MgO,
0,01Cu, 2,8Fe,
0,05Mn, 0,01Zn
2,2S; organska snov
6,3 45,3 %
14,1 2,9MgO
ZAHTEVA ZA PONOVNO ANALIZO
ZAHTEVA ZA PONOVNO ANALIZO
0,1 <1
0,1 <1
13,9 14,9 15,2 9,5SO3
11,3 16,3 19,6
10 NEEM CAKE
NPK 3,9-1-2,6 ne
3,3
11 NPK
5-15-30
4,6
da
odločba izločitev 700 kg
19,9 18,4 0,8MgO, 0,5S
+ surovi fosfat ne
8 NPK
Ukrepi
19,1 29,4
ne
NPK4-5-6, 2S
NPK10-5-15,
2MgO
15-15-15,
7SO3
7 DCM UNI-MIX
6,9
MAKRO IN
Cd, Pb,
MIKROELEMENTI, % %
%
12 NPK
5-17-27, 2B
ne
6
13 N-GOOO
26N, 44SO3
ne
32,8
0,3
plačilo stroškonv in odločba zp opomin
2,1
14,5 29,5
prem alo
am onijskega N in
prem alo
17,1 26,1 vodotopnega P2O5
33SO3
plačilo stroškonv in odločba zp opomin
plačilo stroškov
Vir: IRSKGHO, 2012.
LEGENDA:
+ izmerjena vrednost večja od deklarirane
- izmerjena vrednost manjša od najnižje dovoljene vrednosti
± izmerjena vrednost manjša od deklarirane vrednosti vendar večja od najnižje dovoljene
vrednosti
> Izmerjena vrednost pod najvišjo dovoljeno vrednostjo
6.7
UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA
Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2012 opravljenih 2364 pregledov. V tem letu je
največ pregledov bilo opravljenih v zvezi z nadzorom živil rastlinskega izvora v primarni
pridelavi, ki je vezana tudi na dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Poleg tega se je v letu 2012
vzorčilo pridelke na ostanke pesticidov v živilih, na ostala onesnaževala ter vzorčenje
pridelkov za ugotavljanje mikrobiološke ustreznosti. Nadzor je potekal tudi v zvezi s
sledljivostjo primarnih proizvodov od kmetije do končnega kupca ter izpolnjevanje pogojev
28
ekološke in integrirane pridelave kmetijskih pridelkov. V porastu so tudi pregledi v zvezi z
pravico do opravljanja kmetijskih opravil. Pregledi se nanašajo predvsem na prijave, kjer
okoliške stanovalce motijo hrup in vonjave, ki izhajajo iz bližnjih kmetijskih gospodarstev.
Prijav zaradi hrupa in smradu je vedno več zaradi dejstva, da se urbana območja nesmiselno
širijo v podeželski prostor.
Skupno je bilo izdanih 259 odločb in 113 opozoril na zapisnik na podlagi 33. člena zakona o
inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Zaključenih je bilo 24 prekrškovnih postopkov, pri čemer je bilo
izdanih 19 plačilnih nalogov, 3 odločbe o prekrških z globami in 2 odločbi z opominom.
Skupno je bilo izrečenih glob v višini 3.400,00 €.
Zakon o kmetijstvu določa tudi obveznosti nosilcev živilske dejavnosti glede registrov,
sledljivosti in pridelave varne hrane (63. člen), na drugi strani pa nalaga inšpekciji naknadni
nadzor nad dodelitvijo sredstev pri tržno-cenovnih ukrepih SKP in ukrepih razvoja podeželja.
V posebnem poglavju je opredeljen tudi nadzor nad dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
Slika 14: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih
upravnih odločb med leti 2009 do 2012 po zakonu o kmetijstvu
2500
število
2000
Pregledi
1500
Zapisniki
1000
Nepravilnosti
Odločbe
500
0
2009
2010
2011
2012
leto
Vir: IRSKGHO, 2012.
Skupno število ugotovitvenih zapisnikov na področju zakona o kmetijstvu v letu 2012
narašča v primerjavi s preteklimi leti. Naraščanje je posledica intenzivnih pregledov 24.
standardov varne hrane pri primarnih proizvajalcih ter kontrole dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah glede dovoljenja in obsega dejavnosti. Prav tako se z leti viša število izdanih
ureditvenih odločb, ki so posledica ugotovljenih nepravilnosti.
6.7.1
Nadzor konoplje in maka
Skladno s Sporazumom o posredovanju podatkov Agenciji Republike Slovenije za kmetijske
trge in razvoj podeželja (AKTRP) o dejstvih, ugotovljenih pri inšpekcijskem nadzoru,
izvedenem na podlagi pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in
maka (v nadaljevanju sporazum) je kmetijska inšpekcija opravila preglede na 6 kmetijskih
gospodarstvih in za določitev vsebnosti THC odvzela 18 vzorcev konoplje. Nobeden od
vzetih vzorcev konoplje ni vseboval več kot 0,2 % THC, ki je v pravilniku določena kot
najvišja dovoljena vrednost.
Kmetijska inšpekcija je pregleda tudi površine, posejane z makom. Opravila je tri preglede,
kjer ni ugotovila nepravilnosti v smislu zlorab glede termina žetve po cvetenju.
29
6.7.2
Nadzor po uredbi ES št. 485/2008
Z letom 2012 so vsi pregledi na podlagi Uredbe Sveta ES št. 485/2008 o pregledu transakcij,
ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega
usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic, prešli v pristojnost Carinskega
urada Republike Slovenije. Tako z letom 2012 kmetijska inšpekcija ne izvaja več teh
pregledov.
6.7.3
Nadzor ukrepov kmetijske tržno cenovne politike
Slovenija ima zadostne količine kvot za mleko zato v letu 2012 na podlagi Uredbe o uvedbi
dajatve za mleko in mlečne proizvode ni bilo potrebno ukrepati, saj ni bilo prijav s strani
AKTRP o kršitvah.
6.7.4
Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o prekršku
V letu 2012 je inšpektorat posredoval AKTRP kopije skupno 22 pravnomočnih odločb o
prekrških, izdanih na področju standardov, ki so vključeni v sistem navzkrižne skladnosti.
6.7.5
Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK
Glede posredovanja podatkov v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v smislu 143. in 144.
člena tega zakona je kmetijska inšpekcija opravila skupaj 153 pregledov ter ugotovila 91
nepravilnosti.
V sklopu teh registrov je bil izvedena tudi akcija na območju obalnih občin, ki je potekala v
mesecu novembru in decembru 2012. Nadzor je bil izveden na naslednjih področjih dela:
-
vpis oljčnikov v RKG bazo in dodelitev KMG-MID-a;
vris posameznih grafičnih enot oljčnikov v GERK aplikacijo;
priglasitev pridelka oljk in oljčnega olja v register pridelka oljčnega olja, ki ga vodijo
upravne enote;
registracija torkelj kot dopolnilne dejavnosti.
Pri nadzoru oljk in oljčnega olja je kmetijska inšpekcija izdala skupaj 108 ureditvenih odločb,
od tega 36 za obvezni vpis kmetije v register RKG, 20 odločb o obveznem vrisu grafične
enote oljčnikov v GERK aplikacijo, 51 odločb o obvezni priglasitvi pridelka oljk in oljčnega
olja na ustrezni upravni enoti ter eno odločbo o obvezni registraciji torklje za opravljanje
dopolnilne dejavnosti.
6.7.6
Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Skupno je bilo v letu 2012 opravljenih 280 pregledov (od tega kar 161 opravljanja dopolnilne
dejavnosti turizem na kmetiji, 25 pregledov dejavnosti povezanimi s tradicionalnimi znanji na
kmetiji, en pregled pridobivanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, 16 pregledov storitev
s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, dva pregleda izobraževanja na kmetijah, povezanimi
s kmet., gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo, en pregled zbiranja in kompostiranja odpadnih
organskih snovi, dva pregleda aranžiranja ter izdelave vencev, šopkov iz lastnega cvetja in
223 pregledov glede predelave in prodaje primarnih proizvodov ter izdelkov iz lastnih in
okoliških kmetij).
30
Skupaj z tržno inšpekcijo Republike Slovenije smo izvedli posebno akcijo kontrole
izpolnjevanja pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti – turizem na kmetiji. Akcija je
potekala meseca maja in junija 2012. V sklopu akcije smo opravili 73 pregledov. Od tega je
bilo 67 subjektov registriranih kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, šest pa kot samostojni
podjetniki Ugotovljeno je 16 nepravilnosti, od tega osem nepravilnosti v zvezi z
izpolnjevanjem pogojev pri opravljanju dopolnilne dejavnosti – turizem na kmetiji ter osem
nepravilnosti v zvezi z opravljanjem dejavnosti - predelavo kmetijskih pridelkov, ker le-te
niso imeli registrirane. Na podlagi tega je bilo skupno izdano deste opozoril in štiri ureditvene
odločbe (preglednica 13).
Preglednica 13: Rezultati akcije pregledov dopolnilne dejavnosti – turizem na kmetiji
Št.
pregledov
Ugotovljene nepravilnosti
Št. stolov
73
4
Vir: IRSKGHO, 2012.
6.7.7
Ukrepi
Delež samooskrbe
Drugo
4
8
Opozorilo po Odločba
ZIN
10
4
Nadzor tržnic glede porekla sadja in zelenjave
V sklop dopolnilne dejavnosti in higiene živil v primarni proizvodnji je bila vključena v prvi
polovici leta 2012 tudi akcija pregleda prodajalcev sadja in zelenjave na tržnicah. V tem
sklopu je kmetijska inšpekcija opravila 134 pregledov na 20. večjih tržnicah po Sloveniji (glej
preglednico 14). Na 77 prodajnih mestih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Pri ostalih
prodajalcih pa so bile ugotovljene naslednje nepravilnosti:
-
v 17. primerih primarni pridelovalci niso vpisani v register primarnih pridelovalcev,
nekaj tržnih pridelovalcev celo ni imelo KMG_MID-a,
v 24. primerih kmetje niso imelo priglašene dopolnilne dejavnosti na kmetiji za
prodajo ali predelavo pridelkov iz drugih kmetij. Največji problem pa so tisti primarni
proizvajalci, ki so registrirani tudi kot s.p. za prodajo sadja in zelenjave (dvojni staus).
Praviloma imajo nosilci dejavnosti s hrano (kmetovalci) na prodajnih mestih ponudbo blaga iz
lastne pridelave in dokupljeno s poreklom izven Slovenije. Stojnice so označene z dvojno
oznako in sicer s.p. in kmetija, sadje in zelenjava pa prostorsko nista ločena, in ni vidnih
oznak porekla, tako so lahko kupci zavedeni. V primeru ko je inšpektor podvomil v dejansko
poreklo blaga, je opravil pregled tudi na kmetiji. Če je bilo ugotovljeno, da sadje in zelenjava
nista slovenskega porekla oz. iz kmetije, pod katero znamko se je prodajalo, je zadevo
predal v pristojno reševanje inšpekciji za kakovost živil.
Preglednica 14: Število pregledanih tržnic in stojnic ter število ugotovljenih nepravilnosti
po posameznih vsebinah z izdanimi ukrepi
Št.
tržnic
20
Št.
stojnic
Skladne
stojnice
134
77
Stojnice z
dvojnim
statusom
Ni priglašena
dopolnilna
dejavnost
Ni v registru
primarnih
pridelovalcev
Ostalo
24
17
6
10
Vir: IRSKGHO, 2012.
31
Ukrepi
34 odločb,
17 opozoril
6.7.8
Uradni nadzor higiene v primarni pridelavi živil rastlinskega izvora
Z Uredbo o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti
nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (U.l. RS, št, 120/2005) je kmetijska
inšpekcija s 1.1.2006 dobila pristojnosti za nadzor te uredbe v vseh fazah primarne pridelave
živil rastlinskega izvora, vključno s prvo stopnjo dajanje lastnega primarnega proizvoda v
promet.
Pregled primarne pridelave na kmetijskem gospodarstvu zajema tri pomembne sklope:
-
administrativni nadzor registracije nosilcev dejavnosti s hrano in krmo;
nadzor sledljivosti kmetijskih pridelkov ob prvem dajanju v promet na lokalne trge;
nadzor 24. higienskih standardov na kmetijskem gospodarstvu.
Opravljenih je bilo 420 pregledov. Inšpekcijske odločbe in sankcije za prekrške so bile
izrečene po drugih predpisih (FFS, nitratna direktiva, obdelanost kmetijskih zemljišč).
Struktura nepravilnosti v zvezi s proizvodnjo in prometom živil je podana v preglednici 15.
Preglednica 15: Struktura nepravilnosti in izdanih ureditvenih odločb po posameznih
kriterijih higiene živil primarni proizvodnji v letu 2012
Vrsta nadzora po vsebinskih sklopih
Število
zapisnikov
372
Ugotovljene
kršitve
10
Sledljivost prodaje živil
182
6
Higienski standardi
- namakanje pridelkov
- vir vode za namakanje na podlagi analiz
- pranje pridelkov (vrtnin, sadja)
- obdelanost kmetijskih zemljišč, deponije
- gnojilni načrt
- druga organska gnojila (z ŽSP*)
- urejenost skladišč za živinska gnojila
- evidenca rabe FFS
- opravljen izpit iz fitomedicine
- znak o pregledu naprave
- neprimerno skladiščenje FFS
- neprimerna skladišča za kmetijske pridelke
Vir:IRSKGHO, 2012.
25
25
21
372
251
3
306
279
279
259
279
372
/
19
2
6
47
0
23
26
2
5
7
5
Registracija in evidence kmetijskih gospodarstev - živila
Legenda: * živalski stranski proizvodi
6.8
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA
V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad
prometom fitofarmacevtskih sredstev (FFS), nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine, nad
izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS in nad uporabo FFS.
32
6.8.1
FFS v prometu
Izdano je bilo 46 ureditvenih odločb ter 18 odločb o prekrških. Višina sankcij je znašala
4.290,00 €. Največ nepravilnosti je bilo zaradi neprisotnosti odgovornih oseb na delovnem
mestu v času uradnih ur in njihove usposobljenosti, ter zaradi prepovedanega prometa in
omejitev prometa ter omejitve uporabe FFS v skladu s predpisi in navodili. V tem letu je bila
večja pozornost inšpektorjev usmerjena v usposobljenost in prisotnost prodajalcev.
6.8.2
FFS pri uporabnikih
Na tem področju je bilo izdanih 187 ureditvenih odločb ter 25 odločb o prekršku. Višina
sankcij je znašala 8.430,00 €. V tem letu so se kmetijski inšpektorji usmerili predvsem v
preglede pri uporabnikih fitofarmacevtskih sredstev s poudarkom na pregledu rabe,
skladiščenja in odnosa do okolja in čebel ter shranjevanja FFS in odpadkov FFS. Največ
nepravilnosti se je zabeležilo zaradi nepopolnih evidenc o rabi FFS, nepravilni rabi pesticidov
na ranljivih območjih torej v odnosu do okolja in neprimernem skladiščenju teh sredstev.
6.8.3
Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS
Na področju naprav za nanašanje FFS je kmetijska inšpekcija kontrolirala opremljenost
naprav s certifikatom, opravljala nadzor nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje
FFS, opravila je tudi nadzor na sedežu izvajalca in nadzor nad izvajanjem usposabljanj na
terenu. Opravljeno je bilo 60 pregledov in ugotovljeno je bilo 6 nepravilnosti. Na podlagi tega
sta bili izdani dve ureditveni odločbi in ena odločba o prekršku v višini 800,00 €.
6.8.4
Vzorčenje tal na ostanke FFS, težke kovine in nitrate
Pravna podlaga je zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spr.), Uredbe o vodovarstvenih
območij za vodna telesa vodonosnikov ter zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/2005 s
spr.) ter Občinski odloki o varovanju zajetij pitne vode.
Izvajalec analiziranja tal je bil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Tla je vzorčil
usposobljeni vzorčevalec izvajalca preiskav po akreditirani metodi, kmetijska zemljišča –
parcele so določili kmetijski inšpektorji.
V program dela je bilo zajetih 65 vzorcev. V 55 primerih se je opravilo vzorčenje v dveh
ponovitvah. Deset vzorcev tal je bilo odvzeti na kmetijskih zemljiščih, kjer se je uporabljalo
pregnito blato iz bioplinarn. V času vegetacije je bilo skupaj odvzetih 120 vzorcev tal.
Preglednica 16: Število in razporeditev preiskovanih parcel po posameznih inšpekcijskih
enotah IRSKGHO
Enota IRSKGHO
Območje podzemne vode
MURSKA SOBOTA
Mursko, Prekmursko in Apaško polje
MURSKA SOBOTA
MARIBOR
Digestat iz bioplinarn
Ptujsko polje
Dravsko polje (Ruše in Vrbanski plato)
CELJE
Dolina Bolske in Sp. Savinjska dolina
33
Št.
vzorcev
19
3
3
11
8
Enota IRSKGHO
Območje podzemne vode
CELJE
LJUBLJANA
Ljubljansko polje in Ljubljansko barje
Št.
vzorcev
1
Domžale in Kamnik
7
4
KRANJ
Kranjsko in Sorško polje
3
BELA KRAJINA
4
KOPER
VIR: IRSKGHO 2012
2
Program preiskav je vključeval pesticide in nekatere njihove metabolite, vključno s pesticidi,
ki jih ni dovoljeno uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO) v skladu z
uredbami, iz preglednice 1. Spojine iz programa preiskave so glede na namene uporabe
razvrščene v skupino herbicidov. Na seznamu spojin so aktivne snovi, katerih uporaba je v
obliki pesticidnih pripravkov v RS prepovedana na najožjih vodovarstvenih območjih., teh
snovi je 26. Najbolj uporabljene aktivne snovi so na primer acetoklor, atrazin, pendimentalin,
omejena (na primer diklobenil) ali zelo razširjena (na primer metolaklor in terbutilazin).
Program je vključeval tudi metabolite atrazina, diklobenila, metolaklora, propazina in
simazina, za namen ocene celovite masne obremenitev tal s posameznim pesticidom.
Program preiskav je vključeval tudi določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka,
kroma, niklja. Za oceno obremenitev tal s težkimi kovinami so uporabljeni kriteriji opredeljeni
z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list
RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska
vrednost, glej preglednico 17. Vsebnosti težkih kovin so ocenjene na vseh preiskovanih
zemljiščih, tudi na zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), v
času I. serije vzorčenja tal. Tudi za 1. razred okoljske kakovosti za pregnito blato veljajo iste
mejne imisijske vrednosti kot za tla, te vrednosti so določene v uredbi o obdelavi biološko
razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/2008).
Program preiskav na kmetijskih zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz
bioplinarn (digestat), je vključeval določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka,
kroma, niklja, skupnega dušika, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (v nadaljevanju PAH),
indikatorskih polikloriranih bifenilov (PCB), dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCBjev.
Na osnovi rezultatov prve in druge serije preiskave tal na vsebnost ostankov pesticidov se na
podlagi metodologije ocenjevanja, opredeljene z Uredbo o določanju statusa zaradi
fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihov hidrografskih zaledij
in o ukrepih celovite sanacije (Ur. list RS št. 97/2002), ugotovi, ali je pesticidni pripravek na
preiskovani kmetijski površini bil ali ni bil uporabljen.
Izmerjene vsebnosti skupnega dušika v tleh so bile ocenjene glede na naravne vsebnosti
skupnega dušika, ki so lahko v tleh med 0,02 in 0,4 % N, povzeto po Lehrbuch der
Bodenkunde, in sicer na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz
bioplinarn (digestat).
Za oceno obremenitev tal s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) so uporabljeni
kriteriji opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih
snovi v tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in
kritična imisijska vrednost za skupno koncentracijo PAH, ki je seštevek naftalena, antracena,
34
fenantrena, fluorantena, benzo(a)antracena, krizena, benzo(a)pirena, benzo(ghi)perilena,
benzo(k)fluorantena in indeno(1,2,3)pirena.
Obremenitve tal s PAH so bile ocenjene na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s
pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat).
Program uradnega nadzora za leto 2012 je vključeval od skupno 65 kmetijskih površin 53 s
tradicionalnim kmetovanjem, 11 z integrirano pridelavo in 1 z ekološko pridelavo.. Na 10.
preiskovanih kmetijskih zemljiščih se je v času do prve serije vzorčenja tal gnojilo s pregnitim
blatom iz bioplinarn.
Preglednica 17: Imisijske mejne vrednosti težkih kovin iz Uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS št. 68/96, 41/04)
Parameter
Enota
Imisijske vrednosti
Mejna (IMV)
Opozorilna (IOV)
Kritična (IKO)
Kadmij
mg/kg zračno suhih tal
1
2
12
Svinec
85
100
530
Baker
60
100
300
Nikelj
50
70
210
Cink
200
300
720
Krom
100
150
380
V preglednici 18 so prikazane posamezne presežene vrednosti težkih kovin in nedovoljenih
fitofarmacevtskih sredstev na najožjih vodovarstvenih območjih, določenih z državnimi
uredbami in še veljavnimi občinskimi odloki.
6.8.5
Analize ostankov FFS v tleh na VVO
Rezultati preiskav na uporabo FFS kažejo na prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno
snovjo metolaklor (na desetih lokacijah) večinoma v kombinaciji s terbutilazinom (na primer
pripravek LUMAX – aktivna snov metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Terbutilazin pa je bil
prisoten na devetih lokacijah vzorčenja tal.
Kršitve na državnih vodovarstvenih območjih so bile v letu 2012 ugotovljene le v enem
primeru na najožjem območju področju vodonosnika, ki je urejen z Uredbo o
vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje Šmartno ob Paki,
Polzela in Braslovče in sicer je šlo za nedovoljeno rabo pesticidov terbutilazina in
metolaklora.
Več kršitev je bilo ugotovljenih na občinskih VVO zato, ker so občinski odloki stari in navajajo
prepoved rabe FFS, ki se jih ne uporablja več, ne prepovedujejo pa uporabe novejših
sredstev z novimi aktivnimi snovmi. Občinski odloki so z državnimi uredbami o varstvu
vodonosnikov neusklajeni. Prav tako kmetijska inšpekcija nima neposredne pristojnosti za
nadzor občinskih odlokov.
6.8.6
Analize tal na težke kovine na VVO
Vsebnosti kroma in svinca na preiskovanih kmetijskih zemljiščih niso presegle imisijske
mejne vrednost iz preglednice 17.
35
Imisijska mejna vrednost za baker (Cu), 60 mg/kg, je presežena na 1 preiskovanem
kmetijskem zemljišču. Za težki kovini, cink (Zn) in nikelj (Ni), je presežena imisijska mejna
vrednost (Zn: 200 mg/kg, Ni: 50 mg/kg) na 2 preiskovanih kmetijskih zemljiščih, v dveh
primerih pa je za obe kovini presežena celo imisijska opozorilna vrednost (IOV) (Zn: 300
mg/kg, Ni: 70 mg/kg). Imisijska mejna vrednost za kadmij (Cd),1 mg/kg, je presežena na 8
preiskovanih kmetijskih zemljiščih, od tega je na 2 kmetijskih zemljiščih presežena imisijska
opozorilna vrednost, 2 mg/kg. Vsebnosti kadmija, ki presegajo imisijsko opozorilno vrednost
so z območja Celja. Izmerjene vsebnosti kadmija, ki presegajo IOV so zaskrbljujoče
predvsem z vidika primernosti uporabe za pridelavo kmetijskih pridelkov za neposredno
pridelavo. Na osnovi priporočil Handbuch, Gefährdungsabschätzung und Massnahmen bei
schadstoffbelasteten Böden, so za zemljišča namenjena pridelavi pridelkov za neposredno
uporabo - na primer zelenjavo, opredeljene mejne vrednosti 2 mg/kg Cd- celokupni in 0,02
mg/kg Cd – vodotopni). V skladu z določili Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih nevarnih snovi v tleh predstavlja preseganje IOV verjetnost škodljivih učinkov ali
vplivov na zdravje človeka ali okolje. Uradnemu nadzoru na območju Celja se je predlagalo
dodatno spremljanje razmer na omenjenih kmetijskih zemljiščih in tudi kmetijskih pridelkov,
predvsem tistih za neposredno uporabo (na primer vrtnine).
6.8.7
Analize digestata v tleh
Tudi kmetijska zemljišča, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila
preiskana na vsebnost kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja. V destih vzorcih tal,
gnojenih z digestatom vsebnosti bakra, cinka, kadmija, kroma in svinca niso presegale IMV.
Vsebnost niklja na enem preiskovanem kmetijskem zemljišču na območju Postojne je
presegala IMV 50 mg/kg Ni in je bila na meji z IOV 70 mg/kg.
10 kmetijskih zemljišč, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila
preiskana na vsebnost skupnega dušika. Kmetijska zemljišča, gnojena s pregnitim blatom iz
bioplinarn, so vsebovala v povprečju 0,24 % s.s. N. Glede na to, da se lahko naravne
vsebnosti skupnega dušika v tleh med 0,02 in 0,4 % N in glede na izmerjene vsebnosti težkih
kovin (utemeljeno je sklepanje na sočasni vnos težkih kovin in dušikovih spojin), ocenjujemo,
da izmerjene vsebnosti skupnega dušika v vseh 10 vzorcih tal, ne kažejo na vnos
nesprejemljivih količin dušika v tla.
PCB-ji in PAH v tleh gnojenih z digestatom niso bile ugotovljeni.
36
Preglednica 18: Rezultati vzorčenja tal na FFS, nitrate in težke kovine v letu 2012
Lokacija
neskladnih
vzorcev
Vrednosti težkih kovin nad mejnimi
imisijskimi vrednostmi
Režim varovanja
Cd
Pb
Cu
Ni
Zn
Cr
NO3
%v
Najdeni ostanki FFS*
MRL= 0,01 mg/kg
s.s.
CE2
VVO1 DRŽAVNI
CE3
VVO1 DRŽAVNI
CE4
Metolaklor, Terbutilazin
in terbutilazin-desetil
1,1
74
1,2
Metolaklor, Tetbutilazin
in Terbutilazin-desetil,
Pendimentalin
CE5
VVO2 OBČINSKI
1,7
CE6
VVO2 OBČINSKI
1,3
CE8
VVO2 OBČINSKI
3,3
280
CE9
VVO2 OBČINSKI
3,6
330
Pendimentalin
MS2
VVO2 OBČINSKI
Diflufenikan
MS4
VVO2 OBČINSKI
Diflufenikan
MS6
VVO2 OBČINSKI
Metazaklor
MS13
VVO1 DRŽAVNI
Metolaklor
MB1
VVO2 OBČINSKI
MB2
VVO2 OBČINSKI
MB8
VVO2 OBČINSKI
MB11
VVO1 DRŽAVNI
Metolaklor, Klotianidin
MB14
VVO1 DRŽAVNI
Karbendazim+benomil
KR2
VVO2 OBČINSKI
LJ1
VVO1 DRŽAVNI
LJ3
VVO2A DRŽAVNI
LJ4
VVO1 DRŽAVNI
PO3185
Digestat
59
Metolaklor
1
lufenuron
Metaflumizon
1,1
69
0,45
Vir: IRSKGHO, 2012.
∗ Krepko so označene aktivne snovi iz seznama prepovedanih aktivnih snovi na
državnih VVO
∗ Rdeče pomeni prekoračitev imisijske opozorilne vrednosti (IOV)
37
6.8.8
Ukrepi pri nadzoru vodovarstvenih območij
Nedovoljena raba FFS na državnih vodonosnikih je bila ugotovljena v enem primeru in sicer
v Savinjski dolini (preglednica 19). Ostale vrednosti so bile posledica uporabe v preteklih
letih, ker je bila izmerjena vrednost aktivne snovi v II. seriji vzorčenja nižja od vrednosti iz I.
serije vzorčenja. V nekaterih primerih je bila sicer raba FFS na najožjih VVO dokazana,
vendar pa so bila območja določena z občinskimi odloki, kjer so pristojnosti državne
inšpekcije omejene.
Stroški analize so bili obračunani v tistih zadevah, kjer je bila z analizo ugotovljena
nedovoljena aktivna snov na vodovarstvenih območjih.
Preglednica 19: Ugotovljene nepravilnosti in izvedeni ukrepi pri vzorčenju tal
Število vzorcev
Nepravilnosti
11
11
Vir: IRSKGH, 2012.
6.8.9
Inšpekcijska
odločba
1
Stroški analize
11
Uveden postopek
po ZP
1
Vzorčenje zelenih delov rastlin na ostanke FFS
V letu 2012 je bilo v program dela kmetijske inšpekcije vključeno vzorčenje zelenih delov
rastlin, pri tržnih proizvajalcih v primarni pridelavi. Pravna podlaga je Zakon o
fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l. RS; št. 35/2007), Pravilnik o dolžnostih uporabnikov
fitofarmacevtskih sredstev (s spremembami) (Ur.l. RS; št. 62/2003, 5/2007 in 30/2009) (v
nadaljevanju Pravilnik), Zakona o vodah (67/02 s spr.) in Uredbe o vodovarstvenih območjih
za vodna telesa vodonosnikov v povezavi z Zakonom o prekrških (Ur. l. 55/2005 s spr.).
Namen ukrepa je preverjanje skladnosti med evidencami o rabi FFS ter dejansko rabo FFS
ter pravilno uporabo FFS v odnosu do okolja. Pravilna raba se nanaša na registrirano
sredstvo na določeni kulturi ter uporaba FFS na VVO.
Ker veljajo mejne vrednosti ostankov FFS le za tehnološko zrele pridelke ob upoštevanju
karence, smo v primeru zelenega vzorčenja ugotavljali zgolj prisotnost neke aktivne snovi,
njena vrednost pa je bila zgolj za potrditev prisotnosti te snovi. Ob zelenem vzorčenju lažje
sledimo tehnologiji pridelave z uporabo dovoljenih oziroma nedovoljenih FFS. Ob tehnološki
zrelosti se ob pravilni rabi tudi nedovoljenih FFS le ti že razgradijo v metabolite, ki niso vsi
določljivi.
Ciljna skupina:
- redni inšpekcijski pregledi tržnih pridelovalcev
- nadzor uporabnikov FFS na priobalnih zemljiščih 1. in 2. reda na podlagi 65. člena
Zakona o vodah
- nadzor uporabnikov FFS v trajnih nasadih z ozirom na VVO po državnih Uredbah
Kmetijski inšpektorji so odvzeli 49 vzorcev zelenih delov rastlin, kriteriji za izbor so bila
vodovarstvena območja, priobalni pasovi, redni inšpekcijski pregledi, način pridelave
(konvencionalni, integrirani in ekološki). Analiza je bila izvedena na 335 aktivnih snovi, v
laboratoriju ZZV Maribor.
38
Preglednica 20: Število vzorcev glede na način pridelave
Shema kakovosti
Integrirana pridelava
Konvencionalna pridelava
Ekološka pridelava
SKUPAJ
Število vzorcev
26
15
8
49
Vir: IRSKGHO, 2012.
Preglednica 21: Realizacija vzorcev po enotah
OBMOČNE ENOTE
CELJE
KOPER
KRANJ
LJUBLJANA
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
NOVO MESTO
SKUPAJ
Realizacija št.
7
6
7
5
13
5
3
3
49
Vir: IRSKGHO, 2012.
6.8.10 Ugotovljene nepravilnosti in ukrepi
Nepravilnosti ob zelenem vzorčenju rastlin so bile ugotovljene v desetih vzorcih. Nepravilna
uporaba FFS je ugotovljena na različnih kulturah in sicer jablanah, zelju, solati, vinski trti,
hruškah, krompir in bučke, v integrirani pridelavi. Iz ugotovljenega se sklepa, da je kljub
večletni konstantni kontroli še vedno relativno veliko ugotovljenih nepravilnosti. To dejstvo
nakazuje, da je treba tudi v bodoče nadaljevati s kontrolo pridelovalcev pri rabi FFS na
posameznih kulturah.
V inšpekcijskem postopku so bile izdane tri odločbe in v štirih primerih zaračunani stroški
analiz, v petih primerih so bili pridelovalci opozorjeni ustno na zapisnik (preglednica 22).
Preglednica 22: Vzorci pridelkov v času vegetacije po lokacijah odvzema, vrsti pridelave in
rezultati analiz z ukrepi
Zeleni deli
rastlin
Območje
Način pridelave
(KON, INT, EKO)
FFS_analizirana aktivna
snov
BUČKE
Murska
Sobota
INT
pendimetalin: ni dovoljen
HRUŠKE
Krško
INT
fipronil:
ni
flukvinkonazol: ni
INŠPEKCIJSKI
UKREPI
ustavitev postopka
dovoljen Odločbaprepoved
dovoljen rabe
nedovoljenih
FFS + stroški analize
pirimikarb: ni dovoljen
JABLANE
Ormož
INT
fipronil:
ni
dovoljen Ustavitev postopka
folpet, pirimikarb: ni dovoljen
39
ZELJE
Kranj
INT
mandipropamid: ni dovoljen
Stroški analize
KROMPIR
Ljubljana
INT
klotianidin: ni dovoljen
ustavitev postopka
SOLATA
Kranj
INT
ciprodinil:
ni
dovoljen Stroški analize
fludioksonil:
ni
dovoljen
HRUŠKE,
sorta
Viljamovka
HRUŠKE
Maribor
INT
fipronil:
ni
folpet: ni dovoljen
Celje
INT
JABOLKA - Celje
Gala
INT
folpet:
ni
dovoljen Odločba - prepoved
pirimikarb: ni dovoljen
rabe
nedovoljenih
FFS, stroški analize
tau-fluvalinat: ni dovoljen
ustavitev postopka
TRTA
INT
Koper
dovoljen ustavitev postopka
Odločba - prepoved
rabe
nedovoljenih
FFS
Vir: IRSKGHO, 2012.
6.8.11 Vzorčenje FFS za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti
Na področju fitofarmacevtskih sredstev je kmetijska inšpekcija v letu 2012 odvzela 10
vzorcev fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih
lastnosti. V preglednici 23 so navedena FFS, ki so bila izbrana za vzorčenje po vnaprej
določenih kriterijih in usklajena s FURS-om. Vzorčenje se je opravilo pri distributerjih oz.
proizvajalcih ali v maloprodaji. Vzorce se je odvzelo v dveh ponovitvah (eno ponovitev
zaprtega vzorca hrani trgovec v prodajalni). Analize je opravil Kmetijski inštitut Slovenije,
Hacquetova 17, Ljubljana.
Preglednica 23: Seznam pregledanih sredstev za določanje aktivnih snovi in fizikalnih
lastnosti v fitofarmacevtskih sredstvih
Fitofarmacevtsko sredstvo
Aktivna snov
DOMINATOR ULTRA 360 SL
GAT DECLINE 2,5 EC
KOHINOR SL 200
MELODY DUO WG 66,8
38083027 glifosat v obliki izopropilamino soli (48,60%)
38081010 deltametrin (2,50%)
38081090 imidakloprid (20,00%)
38082080 iprovalikarb (5,50%)
38082030 propineb (61,30%)
38081040 dimetoat (40,00%)
38083015 S-metolaklor (31,25%)
38083013 terbutilazin (18,75%)
38083027 dikvat (20,00%)
38082080 krezoksim - metil (50,00%)
38083015 petoksamid (60,00%)
38081010 teflutrin (0,150%)
PERFEKTHION
PRIMEXTRA TZ GOLD 500 SC
REGLONE 200 SL
STROBY WG
SUCCESSOR 600
FORCE 1,5G
Vir: IRSKGHO, 2012
Na podlagi analiz ni bilo ugotovljenih nepravilnosti oziroma odstopanj. Ob obisku FVO
inšpekcije so le-ti podali mnenje, da je potrebno analizirati poleg same aktivne snovi tudi
oprijemala in druge dodatke, saj predvsem ti kažejo na možnost ponarejanja aktivnih snovi in
uvozu cenejših pripravkov iz tretjih držav, ki sicer nimajo dovoljenja za paralelni izvoz in
ponarejajo zaščitene znamke velikih fitofarmacevtskih korporacij.
40
6.8.12 Pomori čebel v letu 2012
Kmetijska inšpekcija je v skladu s Protokolom o medsebojnem obveščanju Inšpektorata RS
za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Nacionalnega veterinarskega inštituta in Veterinarske
uprave RS v primeru prijave pomora čebel v obdobju poročanja opravila 11 inšpekcijskih
pregledov in sicer v obdobju od 25.3. do 12.6. 2013. Pri padcih čebel v letu 2012
ugotavljamo, da gre za posamične zastrupitve čebel na določenem teritorialno zaokroženem
območju Pomurja in Štajerske, z dvema posamičnima primeroma na Gorenjskem in
Dolenjskem. Lokacije z ukrepi so predstavljene v preglednici 24.
V nadzor so bili vključeni naslednji dejavniki:
- karakterističnih podatkih posameznih lokacij,
- nadzor pravilne rabe FFS pri uporabnikih,
- nadzor semena koruze v prometu
- ugotovitve in zaključki,
- predlogi.
Skupna ugotovitev padcev čebel v 2012 je relativno majhen padec čebel. Prva prijava, ki jo
je kmetijska inšpekcija prejela, je bila 25. 3. 2012, kar upoštevajoč vegetacijo, setev in
uporabo fitofarmacevtskih sredstev kaže na to, da so bile čebele fiziološko šibke, oslabljene.
Opažamo, da čebelarji pokličejo inšpekcijo za padce čebel v majhnem obsegu – do 500
mrtvic. Pri tem bi želeli izpostaviti, da inšpektor zelo težko odvzame zadostno količino mrtvic,
ki so potrebne za analizo vzorca v laboratoriju.
Preglednica 24: Število prijav o padcih čebel in ukrepi kmetijske inšpekcije
Lokacija
Sp. Voličina
Št. čebelarjev Št. panjev
Ukrep inšpekcije
1
7 Podhranjenost čebel zaradi nizkih
temperatur
Moravske Toplice
1
14 Ustavljen postopek
Veržej
1
57 Ugotovljena prisotnost neonikotinoidov
v sosednjem nasadu hrušk, uveden
prekrškovni postopek
Ključarevci
pri
1
14 Vzročna povezava med padci čebel in
Ljutomeru
rabo FFS ni bila ugotovljena
Lendava
1
60 Prisotno zdravilo proti varoji timol,
postopek ustavljen
Kapca pri Lendavi
6
126 Pri
enem
čebelarju
ugotovljeno
nedovoljeno zdravilo amitraz, odstop
VURS
Dobrovnik-Beltinci
1
102 Ugotovljena varoza čebel
Žigarski vrh Sevnica
1
24 Ugotovljena raba fipronila v sosednjem
sadovnjaku, zaračunani so bili stropški
analiz
Tržič
1
11 Tehnološka napaka čebelarja pri
prevozu panjev je poginila matica
Jesenice
1
32 Med sosedski spor ob uporabi
veterinarskih zdravil (biocidov) proti
bolham na domačih živalih, odstop
kriminalistom
Ortnek
1
20 Prisotno zdravilo kumafos, ustavitev
postopka
SKUPAJ
16
467
Vir: IRSKO
41
Tudi v letu 2012 analize mrtvic izkazujejo prisotnost klotianidina in tiametoksama iz skupine
neonikotinoidov (glej preglednico 25). Kot povedano že uvodoma, kmetijska inšpekcija v
primeru pojavov padcev čebel ugotavlja, da gre za konkretno enajst posamičnih primerov v 3
km krogu doleta čebel, pri čemer ni ne dejanske, ne pravne povezave z ostalimi čebelarji na
območju inšpekcijskega nadzora.
Kmetijska inšpekcija ugotavlja, da nepravilna uporaba FFS ni najpogostejši vzrok za padec
čebel oziroma da vzroki za letošnje padce čebel v pretežni meri ne izvirajo iz kmetijske
dejavnosti.
Ugotavljamo, da so vzroki sledeči:
1. Obstoj vzročne povezave med nepravilno uporabo FFS in padcem čebel in obstoj
odgovornosti za prekršek – 2 primera (Veržej in Žigarski vrh pri Sevnici)
2. Naravno odmiranje čebel, obstoj krivdne odgovornosti ni podan – 2 primera
(Ljutomer, Sp. Voličina)
3. Samopoškodba in tehnološka napaka čebelarja ter izključitev protipravnosti – 1
primer, vzorci mrtvic niso bili odvzeti (Tržič)
4. Netipični znaki obnašanja čebel, premajhno število mrtvic, vzorci niso bili odvzeti – 1
primer (Beltinci)
5. Izključitev vzročne zveze med nepravilno uporabo FFS in padcem čebel – 3 primeri
(Jesenice, Moravske Toplice, Kapca pri Lendavi)
6. Bolezen in obstoj krivdne odgovornosti - 1 primer zaradi nedovoljene rabe
amitraza(Lendava)
Kmetijska inšpekcija je preko sredstev javnega obveščanja že opozorila dodelovalce semen
na potrebnost čiščenja proizvodnih linij pri predhodni dodelavi semen z drugimi aktivnimi
snovmi, saj je bilo ob nadzoru semena koruze ugotoviti nizke koncentracije neonikotinoidov.
Z vidika varstva okolja je bilo ugotovljeno, da so sejalnice ustrezno prilagojene, kar pomeni
da so v skladu s spremenjenimi in dopolnjenimi predpisi. Dodelano seme je ustrezne
kakovosti.
Na podlagi dvomesečnih aktivnosti in opisanih letošnjih primerov kmetijska inšpekcija
ministrstvu predlaga, da bi se v izogib obravnavanju bagatelnih primerov in v skrbi za
ekonomičnost postopka na tej točki naredil temeljit premislek o nadaljnjih korakih. Gre torej
za vprašanje odločitve, ali bi se v praksi postavilo ločnico v katerih primerih je potrebno
ukrepati glede na obseg padca in količino mrtvic, v katerih primerih pa vodenje
inšpekcijskega postopka ni potrebno, ker že v začetni fazi dokaznega postopka obstojijo
dejstva preko katerih lahko s pomočjo logičnega sklepanja zaključimo, da gre za naravno
odmiranje čebel.
42
SPODNJA
VOLIČINA
Čebele mrtvice
0,018
Cvetni prah
Jablane, listi
Čebele mrtvice
Cvetni prah - izk.
Koruza+tla
VERŽEJ
Ogrščica
Hruške-listi
Čebele mrtvice
Cvetni prah
KLJUČAREVCI pri
Koruza+tla
LJUTOMERU
Ječmen-zeleni del
Bližnje jezero
LENDAVA Čebele mrtvice
Čebele mrtvice 1
KAPCA pri
Čebele mrtvice 2
LENDAVI
Cvetni prah 2
ŽIGARSKI VRH Čebele mrtvice
pri SEVNICI Jablane-listi
JESENICE na Gor. Cvetni prah
Cvetni prah
ORTNEK
0,930
0,950
0,015 0,002
T e rb u t ri n (H )
M e t o l a k l o r (H )
A t ra z i n (H )
T e rb u t i l a z i n (H )
D i fe n o k o n a z o l (F )
F e n h e k s a m i d (F )
F e n p ro p i d i n (F )
P i ri m e t a n i l (F )
A z o k s i s t ro b i n (F )
T e b u k o n a z o l (F )
P ro t i o k o n a z o l (F )
T ri fl o k s i s t ro b i n (F )
K a p rt a n (F )
P ro k l o ra z (F )
P i ri m i k a rb (I)
K l o ra m t ra n i l i p ro l (I)
L a m d a c i h a l o t ri n (I)
T i a k l o p ri d
T i a m e t o k s a m (I)
K l o t i a n i d i n (I)
Im i d a k l o p ri d (I)
C i p ro d i n i l (I)
F i p ro n i l -s u l fo n (I)
F i p ro n i l (I)
M e t i o k a rb
A m i t ra z
T im o l
K l o rfe n v i n fo s
NN
K u m a fo s
St_Vzorec Vrsta Vzorca
0,042
0,890
1,500 2,900
0,780
0,029
0,038 0,033
o
o
4,100
o
o
0,55
1
0,040 0,064
o
0,032 0,051
0,49
0,077 0,025
0,23
15,000
0,023
0,065
0,260 1,100
0,016 0,070 0,070
0,600
o
o
0,024
0,049
2,000
0,041 0,028
0,140
0,046
0,120
117,0
3,400
1,800
0,017
Preglednica 25: Rezultati analiz mrtvic, vegetacije in vode za napajanje na ostanke FFS v posameznih primerih padcev čebel, IRSKGHO 2012.
43
7 VZORČENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV NA OSTANKE FFS IN
ONESNAŽEVALA
7.1
MONITORING PESTICIDOV
Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Inšpektorat RS za kmetijstvo,
gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGHO) je naročnik preiskav vzorcev sadja, vzorčenih v
primarni pridelavi oz. ob prvem dajanju v promet. Namen programa je določanje ostankov
fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in ostalih onesnaževal v sadju, zelenjavi in žitih
domače proizvodnje. Pri tem se ugotavlja pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev v
skladu z dobro kmetijsko prakso ter pridelava varne hrane glede pesticidov, težkih kovin in
nitratov. Pravne podlage so v 10. členu zakona o FFS in 63. členu zakona o kmetijstvu.
Analize sta opravljala akreditirana laboratorija in sicer Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
in Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana.
Preglednica 26: Porazdelitev vzorčenja po pridelkih v letu 2012
Vzorčen pridelek
Število vzorcev
Blitva
Breskve
Brokoli
Bučke (sveže,ohlajene ali zamrznjene)
Bučke (sveže,ohlajene ali zamrznjene)
Bučnice z neužitno lupino
Bučnice z užitno lupino
Cvetača
Česen
Češnje
Čebula mlada
Drugo (solata in podobno)
Endivija
Fižol s strokom
2
6
3
2
2
2
2
7
2
5
10
1
9
1
Gojene gobe
Grah brez strokov
Grah brez strokov
Hruške
4
1
1
18
Jabolčni sok
Jabolka
Jagode (gojene)
Jagodičje in jagode
Jajčevci
3
53
10
1
5
Ječmen
Kitajski kapus
Koruza
2
4
2
Krompir
38
Kumare
Maline
Mangold
3
2
1
44
Marelice
Mlevski izdelki
Moka
Motovilec
Namizno grozdje
Vinsko grozdje
Brstični ohrovt
Oljnice seme
Orehi
Oves
Paprike
Paradižnik
Peteršilj
Peteršilj-listje
Pšenica
Radič WITLOOF
Rani krompir
Radič
Rukola
Solata
Sončnično seme
Sveža špinača
5
1
3
11
8
2
5
2
1
1
6
6
5
1
13
3
3
4
4
34
3
3
SKUPAJ
326
Vir: IRSKGHO, 2012.
Neskladnih je bilo petih vzorcih in sicer zaradi nedovoljene rabe pesticidov za predpisano
kulturo. Vzorci so bili odvzeti pri pridelovalcih ob in po spravilu pridelka ter ob prvem dajanju
v promet. Po načinu pridelave so bili vzorci vzeti iz konvencionalne pridelave - 152 vzorcev,
integrirane – 155 vzorcev in iz ekološke pridelave – 19 vzorcev.
Uporaba pesticidov v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom prinaša
mnogo prednosti, vendar pa ostanki pesticidov v oziroma na živilih (skupaj z ostanki
pesticidov v pitni vodi) predstavljajo možno nevarnost za zdravje ljudi. Zaradi potencialne
nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo predstavljajo pesticidi v živilih, je potrebno vsebnost le teh in
drugih onesnaževal, spremljati in preverjati njihovo skladnost z določili pravnega reda,
veljavnega v RS.
Pri analizi zelenjave na vsebnost ostankov FFS so bile uporabljene multirezidualne metode
na 264 aktivnih snovi.
V odvzetih vzorcih so bila ugotovljena neskladja. V spodnji preglednici so predstavljeni
podatki o lokaciji pridelave, pridelku, uporabljenem pesticidu, ugotovljenih rezultatih ter
izvedenih inšpekcijskih ukrepih.
45
Preglednica 29: Število neskladnih vzorcev po posameznih vrstah pesticidov v letu 2012.
LOKACIJA Pridelek
Pesticid/
pridelave
onesnaževalo
Rezultat
mg/kg
Goriška
Brda
češnje
Dimetoat
Brda
češnje
Dimetoat,
ometoat
MRL
Razlog za
Inšpekcijski ukrep
mg/kg neskladnost/nev
arnost za
zdravje ljudi
0,026+0.013
Neregistrirana
odločba, globa
/
raba FFS
Ometoat
0,027+0.013
/
0,035+0.017 0,2
Neregistrirana
odločba, globa
raba FFS
Dimetoat
0,012+0.006 /
Ometoat
0,012+0.01 /
Ditiakarbamati 0,05;+-0,03 2
(CS2)
Tiametoksam 0,021+-0,01 0,3
Koper
marelice
Koper
marelice
fludioksonil
Koper
marelice
Ditiakarbamati( 0,09±0,05
CS2)
0,072±0,036 5
2
Neregistrirana
raba FFS
Neregistrirana
raba FFS
Neregistrirana
raba FFS
Zavezanka priznala, da
je pridelek kupila na
veletržnici v Trstu.
Postopek zaradi dela na
črno prevzela Tržna
inšpekcija
Ugotovljen drift.
Zavezanec prejel
opozorilo po ZP.
Ugotovljena uporaba
FFS na marelicah.
Zavezanec prejel
opozorilo po ZP.
Vir: IRSKGHO, 2012.
7.2
OSTALA ONESNAŽEVALA V ŽIVILIH
V okviru rednega programa vzorčenja je bila v enem vzorcu krompirja ugotovljena vrednost
kadmija bistveno večja od dovoljene. Pri pridelovalcu je bila ponovno opravljena analiza na
vsebnost kadmija. Ker je bila tokrat vrednost pod dovoljeno, je bil postopek ustavljen.
V enem vzorcu moke so analize pokazale verjetno zaradi neustreznega skladiščena v
vlažnih razmerah presežene vrednosti mikotoksinov (deoksinivalenon). Nosilcu dejavnosti s
hrano so bili zaračunani stroški analiz in izdano opozorilo.
8 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE DELA
Vsebinski predlogi za delo kmetijske inšpekcije v letu 2012 so naslednji:
46
8.1
ZAKON O KMETIJSTVU
Spremembe Uredbe o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji, ki bodo omogočili nedvoumno kontrolo (% lastnega obsega so nedoločljivi). Kriterij iz
sedanje Uredbe o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
razen zagotavljanja zadostnih površin kmetijskih zemljišč ne zahtevajo obstoja neke resne
osnovne kmetijske dejavnosti in tako dopolnilna dejavnost na kmetiji velikokrat ni dopolnilna
ampak glavna dejavnost na kmetiji. V tem sklopu se predlaga tudi nedvoumna opredelitev
dopolnilne dejavnosti – prodaja pridelkov iz sosednjih kmetij.
8.2
ZAKON O ŽIVINOREJI
Spremeniti je potrebno Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč, ki bo opredelil status
začasnih stojišč, ki so na presečne datume prazni in tako vedno nosijo sporočilo o številu
panjev 0, in bi morali po sedanjem predpisu vrniti registrsko tablico. V zvezi s tem
predlagamo tudi spremembo predpisa o pašnih redih.
S pomočjo MKO izvesti usposabljanje kmetijskih inšpektorjev za kontrolo priznanih
organizacij.
V spremembi Zakona o živinoreji je potrebno prepovedati in sankcionirati izvajanje
nekontroloirane paše ter sankcije za plemenilne postaje čebel.
8.3
ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH
Spremeniti Zakon o mineralnih gnojilih tako, da bi se dolžnosti, ki jih imajo proizvajalci in
uvozniki, razširile tudi na distributerje oziroma zastopnike ker sicer kmetijski inšpektor ne
more ukrepati proti firmi, ki nima sedeža v Sloveniji.
8.4
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
-
sistematično je potrebno reševati problematiko občinskih prostorskih načrtov (OPN)
za komunalne odpadke, državnih lokacijskih načrtov (DLN) pri deponiji odpadkov in
predelanih gradbenih proizvodov, ki nastanejo pri gradnji državne infrastrukture;
upravne enote morajo skrbno preverjati obstoj legalnih deponij odpadkov v gradbenih
dovoljenjih; okoljevarstvena dovoljenja (OVD), ki jih izdaja agencija za varstvo okolja
in odločbe za uvedbo agromelioracij, ki jih za kmetijska zemljišča izdaja MKGP
morajo temeljiti na strokovnih podlagah, pravilnikih oziroma uredbah in morajo tvoriti
povezano in smiselno celoto pri načrtovanju prostora in upravljanju s kmetijskimi
zemljišči; preverjati je potrebno tudi upravljanje s skladovimi zemljišči kot dober
gospodar in te spremembe uvesti v nov zakon o kmetijskih zemljiščih;
-
pravilnik o uvedbi agromelioracij s strokovnimi navodili;
-
pri nadzoru hidromelioracijskih sistemov, posamezni predpisi niso najbolj usklajeni,
zakon določa, da so za vzdrževanje HMS odgovorni lastniki kmetijskih zemljišč, ki s
plačilom odmerjene takse opravijo svojo dolžnost, ta pa preide na upravljalca
sistemov. Upravljalci (po novem sklad kmetijskih zemljišč) podpišejo pogodbo z
MKGP-jem in podizvajalci, na podlagi katere so dolžni izvajati vzdrževalna dela v
47
takšnem obsegu, kot je bilo zbranih sredstev z odmero, kar pa je v večini primerov
premalo za celovito sanacijo sistema. Inšpektor v takem primeru ne more ukrepat.
8.5
ZAKON O FFS
Spreminjati pristojnosti za nadzor zakona o FFS, ker sta vidik varne hrane oziroma vidik
varovanja okolja tega zakona enako pomembna.
8.6
ORGANIZACIJSKE ZADEVE
Zaradi nezdružljivosti dela, ki ga inšpektorji opravljajo kot prekrškovni organi s 1.1. 2005 in
kontrolno funkcijo nad izvajanjem ukrepov kmetijske politike pred izplačili, inšpektorji uradno
ne morejo več izvajati nadzora subvencij SKP pred izplačili razen če tako odredi minister z
odredbo, ki je hkrati skladna s predpisi o zaposlenih v državni upravi in sistemizacijo delovnih
mest. Kmetijska inšpekcija lahko izvaja le tiste naloge, ki so predpisane v zakonu in niso v
nasprotju s predpisi EU.
Na področju dela kmetijske inšpekcije je potrebno nadgraditi in razširiti enoten informacijski
sistem ISI, ki bo olajšal delo vseh inšpektorjev IRSKGH, omogočal spremljanje dela
inšpektorjev in vodenje evidenc. V prihodnje je potrebno investirati tudi v posodobitev
ustrezne računalniške opreme. Razširiti bo potrebno sodelovanje s strokovnimi službami
ministrstva pri pripravi letnih programov dela in drugimi ministrstvi, inšpekcijami ter uradnimi
laboratoriji. V prihodnje bo potrebno povečati obseg usposabljanja na področju kmetijstva in
varne hrane. Več sredstev bo potrebno nameniti tudi opremi inšpektorjev. Še vedno ni
realiziran program usposabljanja kmetijskih inšpektorjev na področju usposabljanja s FFS.
48
PREDLOGI IN TEŽAVE KMETIJSKIH INŠPEKTORJEV V LETU 2012 (poročilo zajema 32 kmetijskih inšpektorjev)
POMURSKA
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
•
•
Zakon o FFS
Glede neobdelanosti je
največ težav z lastniki
kmetijskih zemljišč, ki so
hrvaški državljani
Mnogo lastnikov zemljišč je
že dalj časa pokojnih, novega
lastnika pa tudi ni, in taka
zemljišča so neobdelana.
•
VZHODNO
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
•
•
Neobdelanost kmetijskih
zemljišč je še vedno pereč
problem, ker ni
naslednikov, se tožijo na
sodiščih ali pa so problem
ostareli lastniki na
kmetijah s socialno
problematiko kmetijskih
zemljišč in gozdov. Ta
problematika v ravninskem
delu za enkrat ni pereča.
Pri hidromelioracijah je
potrebno v prvi vrsti rešiti
sistem odtokov primarnih
voda
Zakon o živinoreji
Bilo je nekaj primerov
neupoštevanja navodil
uporabe FFS (v
premočnem vetru,
pomanjkljivo vodenih
in tudi sploh ne
vodenih evidenc
uporabnikov FFS.
•
•
•
Stalež govedi v
Pomurju se
zmanjšuje
Pašne rede za
čebele bi bilo
potrebno bolj
podrobno urediti
ŠTAJERSKA
Zakon o FFS
•
Evidence uporabe
FFS uporabniki
večinoma vodijo
večkrat nepopolno
Večkrat smo celo
prestrogi in
oviramo domačo
pridelavo, pri tem
pa ni varovan javni
interes, saj je na
isti polici avstrijski
FFS, ki pa ima
drugačne
standarde glede
ostankov, kot jih
priznava naša
zakonodaja.
REGIJA
Zakon o kmetijstvu
•
Pri dopolnilnih
dejavnostih na
kmetijah je zelo
težko določiti %
vrednosti lastnih
surovin.
•
•
Pomanjkljivo označevanje
se včasih najde na terenu
na manjših kmetijah
neurejenosti skladišč za
živinska gnojila.
ugotovljene na manjših
kmetijskih gospodarstvih
Gnojišč za živino še veliko
ni izvedenih, ker izgradnja
stane
gnoj vsem priseljenim
stanovalcem iz mest
neznosno smrdi
49
•
•
•
Problem so tudi sodišča, kje se
zapuščinske razprave začnejo šele z
oddajo smrtnega lista
Pri vseh večjih postopkih so kršitelje
zastopali odvetniki
S prenosom pristojnosti za Zakon o
FFS se je porušilo utečeno in dokaj
uspešno prakso, ki jo je imela v tem
delu kmetijska inšpekcija.
MARIBORSKA
Zakon o živinoreji
•
Ostalo/administracija
REGIJA
Zakon o kmetijstvu
•
Pri pregledih prodaje
pridelanih in predelanih
kmetijskih pridelkov na
tržnicah se ugotavlja, da se
pojavljajo preprodajalci s
predelanimi kmetijskimi
pridelki, ki se izkazujejo kot
kmetje, dejansko pa to niso
•
•
•
nekateri telefonski
prijavitelji so še vedno
nesramni, žaljivi in
neprijazni
Pri delu z drugimi organi
in inšpekcijami na
našem področju ni
težav, vsi pri skupnih
problemih, ki se nas
zakonsko tičejo,
sodelujemo brez
problemov in težav
Morali bi biti bolj
specializirani za
posamezna področja
OSREDNJA
•
•
•
•
•
najbolj razširjene zadeve so
zaraščanje,
neobdelanost,
nasipavanje (zemljine, gramoza),
za kar so v glavnem podane
prijave
postopki
so
dolgotrajni
in
zapleteni, stranke za zastopanje
pooblastijo odvetnike
Po izdaji odločbe zavezanci
opravijo čistilno košnjo, vendar
zemljišča
potem
spet
ne
obdelujejo in čez nekaj let je
zemljišče
spet
popolnoma
zaraščeno
porast pregledov na podlagi prijav
Največ nepravilnosti je opaziti
okoli mest, ko gradbena podjetja
izkoriščajo neobdelana kmetijska
zemljišča za svojo deponijo
gradbenih odpadkov.
Zakon
FFS/min.gnoj.
•
LJUBLJANSKA
o
Obravnavanih je
bilo tudi nekaj
primerov
glede
zanosa
fitofarmacevtskeg
a sredstva na
sosednje parcele,
vendar se je
naknadno
ugotovilo, da je
šlo
zgolj
za
nagajanje
sosedov.
Zakon o živinoreji
•
•
•
•
•
pomanjkljivo
urejena
skladišča ali pa jih manjše
kmetije sploh nimajo, kar v
nekaterih
primerih
predstavlja
precejšnje
obremenitve
lokalnega
okolja
največji
problem
za
prijavitelje je smrad
Pojavlja
se
nepravilno
skladiščenje živinskih gnojil
ob vodotokih
Na področju identifikacije in
registracije drobnice in
prašičev ugotavljamo
bistveno več nepravilnosti
zlasti glede ne sporočanja
premikov iz gospodarstva,
ne vodenja oz.
pomanjkljivega vodenja
registra, ne sporočanja
staleža
Glede neurejenosti gnojišč
poseben problem
predstavljajo gospodarstva,
na katerih vzrejajo konje
Romi
50
REGIJA
Zakon o kmetijstvu
•
•
•
Pokazali
so
se
problemi preprodaje,
ter nezadovoljstvo
kmetov, ki resnično
prodajajo le svoje
kmetijske pridelke
Vsi
predelovalci
kmetijskih pridelkov
nimajo registrirane
dopolnilne
dejavnosti predelave
pri
nadzoru
turističnih
kmetij,
kjer se je ugotovilo,
da imajo stranke v
veliki večini dokaj
proste
roke
za
izigravanje zakona,
zaradi
ohlapne
zakonodaje.
Ostalo/
administracija
•
•
•
•
Še vedno je premalo
sodelovanja
med
inšpekcijami (gradbena,
tržna, delovna) predvsem
pri posegih na kmetijska
zemljišča
V vseh upravnih centrih v
Logatcu,
bi
morali
vzpostaviti inšpektorsko
pisarno, v kateri bi bil
terenski inšpektor prisoten
1 do 4 krat na mesec
množičnost
prijav
preprosto preobsežna in
ni možno zaradi časovne
omejitve v celoti pokriti
predviden plan
hitreje bi bilo potrebno
izterjati določene kazni,
da
bi
se
poznala
učinkovitost inšpekcije.
Z A H O D N O Š T A J E R S K A C E L J SK A R E G I J A S K O R O Š K O
Zakon o FFS/min.gnoj.
•
•
•
•
•
•
•
Na Kozjanskem se kmetijska
zemljišča zaraščajo zaradi
nezainteresiranost lastnikov, ki
se ne preživljajo s kmetijstvom
gradnje
na
kmetijskih
zemljiščih, odlaganja odpadkov
na
kmetijska
zemljišča,
nasipavanja in onesnaževanja
ter
degradacije
kmetijskih
zemljišč
neobdelanost
je
posledica
neurejenih
odnosov
med
solastniki
ali
socialnih
problemov v družinah
stranke načeloma ne sledijo
zakonodaji, ampak v svojih
okoliščinah delujejo skladno s
svojimi interesi in zmožnostmi
zadeve v povezavi z ureditvijo
parkirišč
in
objektov
na
kmetijskih zemljiščih se zelo
dolgo rešujejo
glede na višino pobranih
sredstev
za
vzdrževanje
hidromelioracij
je
obseg
vzdrževalnih del minimalen
•
pri zanašanju FFS gre v
večini
primerov
za
sosedske
spore
vrtičkarjev
odgovorne osebe za
promet s FFS v času
navedenem
na
obvestilu, kupcem niso
prisotne v prodajalni
Zakon o živinoreji
•
•
•
•
•
nezainteresiranost za
sodelovanje
pri
imetnikih drobnice
veliko
prijav
zaradi
deponij živinskih gnojil
na kmetijskih zemljiščih
in tudi ob vodotokih
čebelarji ne poznajo
postopka
sporočanja
števila čebeljih družin in
registracije in odjave
čebelnjaka
Veliko prijav, tako kot
vsa leta, je v zvezi z
razvozom gnojevke v
poletni vročini, v bližini
naselij in stanovanjskih
hiš,
velikokrat
pa
prijavitelji, ki jih moti le
smrad,
z
našimi
rešitvami in odgovori
niso zadovoljni
Največ
kršitev
ugotavljamo
pri
sporočanju odhodov in
prihodov
živali
v
centralni register
51
Zakon o kmetijstvu
•
•
•
Preverjalo
se
je
prodajalce
ekoloških
pridelkov,
temu
bo
potrebno posvetiti več
pozornosti
Še vedno je zaradi
neurejenega področja
smradu, ki se širi, kot
posledica
intenzivne
živinorejske
proizvodnje,
precej
nejevoljnih prijaviteljev
Manjše kmetije niso
registrirane
za
opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetiji,
ker nimajo finančnih
sredstev za zagotovitev
zahtevnih
higienskih
pogojev
•
•
Dodatna izobraževanja
in seminarje na temo
obvladovanje težavnih
strank,
obvladovanje
stresa,
spretnosti
v
obvladovanju konfliktov
Problem
predstavljajo
dolgotrajno sprejemanje
prostorskih izvedbenih
aktov na občinah
NOVOMEŠKO–DOLENJSKA
•
•
•
Še vedno se nadaljuje trend rasti
zapuščenih,
zaraščenih
in
neobdelanih kmetijskih zemljišč
Pregledi so opravljeni večinoma
na podlagi prijav
Problemi
se
vse
pogosteje
pojavljajo zaradi dedovanja, ko se
lastniki
deležev
ne
morejo
dogovoriti za obdelovalca
•
Veča pa se občutljivost
prebivalcev, ki se bojijo
strupov.
REGIJA
Zakon o
živinoreji
•
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
•
•
degradacija
kmetijskih
zemljišč,
predvsem
nasipavanje
odlaganje
gradbenih
odpadkov
in
•
•
Nepravilna raba FFS – uporaba na
kulturi za katerega sredstvo ni
registrirano
Nepopolno vodenje evidenc o
uporabi FFS najpogosteje manjka
navedba ure tretiranja, datuma
spravila pridelka, razvojne faze
tretirane rastline, podatkov o tem,
da je bilo sejano tretirano seme;
navedeno
je
nepopolno
komercialno ime pripravka
BELO
•
Podatki v registru kmetijskih
gospodarstev vsekakor niso
ažurni, pri mnogih pa so bili že
vpisani napačni, zato je
potrebna sprememba pri več
kot polovici preverjenih KMG
Problemi se vse pogosteje
pojavljajo zaradi dedovanja,
ko se lastniki deležev ne
morejo
dogovoriti
za
obdelovalca
•
•
Nepravilnosti opažamo še vedno na
področju
urejanja
skladiščnih
kapacitet za hlevski gnoj in gnojnico.
Stanje se glede na prejšnja leta ni
bistveno spremenilo
Veliko čebelnjakov se uporablja za
poletno pašo in so na presečne
datume prazni
Pritožbe nad smradom iz gnojišč in
iz polj, ki so gnojena
52
•
Stanje na terenu se
zaostruje, zato bo nujno
razmišljati tudi v smeri
varnosti pri terenskem
delu
(velikokrat
samozaščita
ne
bo
dovolj
REGIJA
Zakon o živinoreji
•
KRAJINO
Zakon o kmetijstvu
Čebelarji ne
sporočajo
pravilnih
podatkov
GORENJSKA
Z
Zakon o kmetijstvu
•
•
Predelovalci zelenjave
(predvsem
zelja
in
repe) ter za peko
peciva kot kmetije v
veliko primerih nimajo
registrirane dopolnilne
dejavnosti
Problem
pri
zagotavljanju sledljivosti
Ostalo/
administracija
•
Skupne
akcije
so
koristne, ker
se tako na
določenem
področju
vzpostavi red
SEVERNO - PRIMORSKA
•
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
Zakon oFFS/min.gnoj.
Trend
zaraščanja
kmetijskih zemljišč kot
posledica neobdelanosti,
kjer je dopustna strojna
obdelava in je možno
uveljavljati subvencije, je
nekoliko upočasnjen
•
•
KOPRSKA REGIJA
•
•
•
veliko je bilo prijav neustrezne rabe FFS ob
stanovanjskih objektih in zanašanja na
sosednje kulture
Še vedno je nepopolno vodenje evidenc o
uporabi FFS pri proizvajalcih vključenih v
integrirano pridelavo, kar pa izhaja iz
pomanjkljivega obrazca, ki jih uporabniki
FFS prejmejo od pooblaščenih organizacij
za kontrolo in certificiranje pridelkov in živil.
Evidence so nepopolne vseh elementih
(ura tretiranja s FFS in fenofaza tretirane
rastline) glede na pravilnik o dolžnostih
uporabnikov FFS,
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
Zakon
FFS/min.gnoj.
vnos
gradbenih
odpadkov, komunalnih
odpadkov in zemeljskih
izkopov brez izdanega
okoljevarstvenega
dovoljenja s strani ARSO
na kmetijska zemljišča
postavitev kontejnerjev
in počitniških hišic brez
dovoljenja na Obali
•
o
Evidence
o
uporabi
FFS
kmetovalci vodijo
vedno
bolj
natančno, največ
nepravilnosti
opažamo
pri
majhnih
pridelovalcih
S
•
Večini
rejcem
vodenje
evidenc
v
RGG
in
označevanje
živali ni več
tuje in tudi
napak
je
čedalje manj
K R A S OM
Imetniki živali ne
shranjujejo
oziroma
ne
izpolnjujejo
spremnih listov pri
prodaji živali
Neurejeni
skladiščni prostori
za živinska gnojila
se
še
vedno
najdejo
53
Zakon o
kmetijstvu
•
Ugotovljene
so
bile
nepravilnosti
glede
pomanjkljive
registracije
dopolnilne
dejavnosti
•
•
•
Zakon o živinoreji
•
REGIJA
Zakon o
živinoreji
IN
NOTRANJSKO
Zakon o kmetijstvu
•
•
•
Vsa leta je uveljavljena praksa,
da se ob pojavu nekega
problema
inšpektorji
posvetujemo med seboj in si
izmenjamo
izkušnje
pri
reševanju morebitnih podobnih
zadev.
V zadnjem času smo bili v
zvezi z delom inšpekcije
deležni pisnih navodil s strani
UGI
dobrodošlo je tudi tolmačenje
predpisov s strani MKO
Veliko oljčnikov, ki so večji od 0,1
ha ni vpisanih v registre, zato smo
pričeli s kontrolo
Črne torklje predstavljajo nelojalno
konkurenco tako kmetijam z
dopolnilno dejavnostjo kot tudi
drugim registriranim osebam
Predpisi
glede
pogojev
za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti
zahtevajo kmetijske površine, ne
zahtevajo pa neke resne osnovne
kmetijske dejavnosti
•
Potrebno bi bilo tesnejše
sodelovanje med ARSO in
MKO
1591
1908
1601
1755
opozorilo
po ZP
Globa v €
skupaj
0
0
0
0
3
0
57
67
48
28
0
0
2
4
78
5
820
933
947
915
stroški v €
6
64
1
419
385
448
524
0
0
1
1
5
1
68
83
60
115
3
1
9
25
225
28
2003
2250
1882
2449
opomini
12
1
0
0
12
7
9
8
5
globe
odločbe v
€
pritožbe
46
0
0
0
3
0
0
11
0
odločbe
ZP
opozorilo
po ZIN
186
2
1
1
54
11
44
39
10
Globe PN
v€
Odločbe
433
3
1
0
105
22
65
82
20
894
11
3
1
284
61
209
199
50
PN vpisnik
nepravilno
sti
Vsebinsko področje:
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ) 2 0 1 2
zaraščanje, neobdelanost kmetijskih zemljišč (7/1,5)
erozije, poslabšanja strukture tal (7/1,5)
Promet kmetijskih zemljišč (17 do 25. člen)
Zakup kmetijskih zemljišč (26. do 38. člen)
nasipavanje kmetijskih zemljišč (4/1)
izkopavanje kmetijskih zemljišč (4)
enostavni objekti na kmetijskih zemljiščih (4)
odpadki na kmetijskem zemljišču (4)
Nelegalna parkirišča na kmetijsih zemljiščih (4)
Sanacija opuščenih peskokopov, kamnolomov in drugih
kopov (4)
namakalni sistemi (85; 86; 91)
osuševalni sistemi (85; 86; 91)
Agromelioracije (80; 83)
Onesnaževanje-degradacija kmet. zemljišč
Drugo - kmetijska zemljišča
VSOTA ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH
RASTLIN (ZSMKR) 2 0 1 2
Vpis v register dobaviteljev semenskega materiala (5. do 9.
člen)
Označenost semenskega materiala (10. člen)
Vzorčenje semenskega materiala na kakovost - naknadna
kontrola (10., 36. in 36.a člen)
Vzorčenje semenskega materiala na GS - naknadna kontrola
(10. člen)
Drugo - semenski material
VSOTA ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH
RASTLIN (ZSMKR) 2 0 1 2
zapisniki
Pregledi
Preglednica 1P: Število zapisnikov, odločb in prekrškovnih ukrepov kmetijske inšpekcije po zakonih v letu 2012
2
1.000,00
3
6.000,00
0
600,00
4
0,00
2
1.000,00
1
80,00
7.000,00 1.000,00 4
1.550,00
1
500,00
1
80,00
6
22
44
39
2.550,00
7.191,98
5.748,35
3.443,57
6
10
4
3
7.500,00
12.506,33
781,54
187,18
2
5
2
3
760,00
1.393,00
130,00
80,00
1
2.050,00 10.050,00 5
2 19.698,31
1 6.529,89
3.630,75
2
148
0
1
2
0
0
0
0
32
0
1
0
0
13
28
2
11
2
5
0
0
0
4
14
10
0
4
223
219
54
0,00
0
0,00
0
0
0,00
0,00
2
2
0,00 0,00
0,00
0
0,00 Pregledi
zapisniki
nepravilno
sti
Odločbe
opozorilo
po ZIN
pritožbe
PN vpisnik
Globe PN
v€
odločbe
ZP
globe
odločbe v
€
opomini
stroški v €
opozorilo
po ZP
Globa v €
skupaj
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH (ZMING-1) 2 0 1 2
Pogoji za promet z mineralnimi gnojili (4. člen)
Pogoji za promet z mineralnimi gnojili (4. člen) - Uredba ES
Dovoljenje za promet z mineralnimi gnojili (5. člen)
Označenost min. gnojil (8. člen)
Označenost mineralnih gnojil (8. člen) - Uredba ES
Amon-nitratna gnojila (9. člen)
Odvzem vzorca in analiza mineralnih gnojil (12. člen)
Odvzem vzorca in analiza mineralnih gnojil (12. člen) - Uredba
ES
Označevanje gnojil iz stranskih živalskih proizvodov
Dajanje na trg v maloprodaji
Drugo - mineralna gnojila
VSOTA ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH (ZMING-1) 2 0
12
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH (ZFFS-B) 2
012
vpis v register (5/1)
vodenje evidenc (6/1)
usposobljenost in prisotnost odgovorne osebe (5/2)
usposobljenost in prisotnost prodajalcev (5/4)
prodaja FFS v specializiranih prodajalnah kupcu, ki predloži
veljavno dokazilo o izpolnjevanju pogojev (7. člen)
skladiščenje FFS (5/1)
registrirana in identična FFS (3. člen)
FFS z izdanim predpisanim dovoljenjem (4/1,4)
rok uporabe (4/3)
vzorčenje FFS na fizikalno- kemijsko sestavo (4/1,4)
embalaža - pakiranje, označevanje in razvrščanje FFS (4/1,4)
204
245
330
203
241
212
11
8
13
4
2
8
1
0
4
1
1
0
0
3
2
0,00
1.042,00
938,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0,00
1.042,00
938,00
0,00 0,00 14
8
3
130
174
18
10
0
0
2
19
33
0
6
7
2
2
9
2
1
0
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
2
60,00
0
0,00
2
0,00
63
38
39
39
45
39
36
28
12
2
7
6
0
0
0
0
2
9
6
3
60,00
2.683,77
4.572,95
0,00
0
2
0
0
0,00
1.043,24
0,00
0,00
6
8
2
7
240,00
60,00
30,00
30,00
192
203
232
210
12
25
20
4
2
2
3
1
7
22
11
2
0
0
0
0
139
179
125
25
145
11
46
3
15
4
0
12
0
3
4
0
12
2
0
7
0
2
0
0
0
0
0
0
0
377
356
394
256
247
240
275
173
1
1
16
25
1
1
5
55
0
0
0
1
11
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0
0,00
2
120,00
0,00
0
0,00
2
120,00
1
3
400,00
90,00
0
0
0,00
0,00
0
4
0,00
60,00
2
1.000,00
0
0,00
0
0,00
0,00
1.000,00
0,00
2
0
0
1.000,00
0,00
0,00
2
0
2
120,00
2
0,00
4
60,00 4
8
3
60,00 3.727,01
4.572,95
0,00
400,00 90,00 1
1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00 4
97
327
297
289
66
1
16
12
35
13
1
3
11
12
27
12
1
56
1
56
1
9
4079
3669
3547
6902
10
3
1
70
1167
1142
1082
1449
Globa v €
skupaj
0
opozorilo
po ZP
1
stroški v €
0
opomini
47
globe
odločbe v
€
0
0
odločbe
ZP
6
7
225
294
26
2
Globe PN
v€
20
19
0
28
4
0
0
2
110
5
PN vpisnik
pritožbe
32
47
56
74
46
2
5
7
427
187
Odločbe
opozorilo
po ZIN
nepravilno
sti
0
0
0
0
0
0
0
0
zapisniki
74
8
0
2
1
0
0
2
43
0
Pregledi
skladnost etikete z reg. odločbo (4/1,4)
Prepoved, omejitev prometa in uporaba FFS
certifikat o skladnosti (45. člen)
izvajalci testiranj naprav in izvajanje testiranj (34; 39; 46)
nadzor na sedežu izvajalca (9/2)
nadzor nad izvajanjem usposabljanj na terenu (9/2)
evidenca uporabe FFS (8. člen)
uporaba registriranih oz. neregistriranih FFS (3; 8)
uporaba FFS za predpisano kulturo in v predpisanem
odmerku (8/1,2)
pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja in čebel (8. člen)
pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja - podzemne vode
(8. člen)
pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja - odprti vodotoki (8.
člen)
Dodelava semena s FFS v odnosu do okolja (8. člen)
potrdilo iz fitomedicine (9. člen)
shranjevanje FFS in odpadkov FFS (8. člen)
znak o pregledu naprav (47)
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke FFS (10. člen)
prevzem odpadnih fitofarmacevtskih sredstev - 7. člen Uredbe
119/2006
obveščanje uporabnikov in ureditev prodajnih mest - 8. člen
Uredbe 119/2006
označevanje semena - tretirano s FFS
DRUGO - FFS
VSOTA ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH
(ZFFS-B) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
ZAKON O ŽIVINOREJI (ZŽIV) 2 0 1 2
Pogoji reje domačih živali (6, 13, 18. člen)
Nemotena reja (10 in 11. člen)
Plemenske živali (37/1,2; 52)
Zbiranje – posredovanje podatkov (49)
800,00 600,00 1
800,00
0
0,00
0
0,00
3
600,00
0
0,00
0
0,00
7
2
2.800,00
400,00
7
1
2.800,00
400,00
4
2
520,00
100,00
0
0,00
0
0,00
0
0
0
2
12
0
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0,00
830,00
0
0
1
0,00
0,00
400,00
0
0
1
0,00
0,00
1
0
200,00
0,00
0
0
1
0
0
2
1
1
1
1
1
0
0
0
0
0
400,00 409
356
380
551
237
197
199
238
141
120
107
237
0
1
2
7
45
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
45
56
3
24
38
37
59
0,00
30,00
7
2
5.600,00 800,00 3
0,00 1
2
0,00 0,00 1.230,00 200,00 0,00 100,00
1
0,00
1
400,00
1
70,00
7.920,00
15.700,00
13.500,00
22.100,00
13
3
6
18
5.200,00
2.400,00
2.400,00
6.060,00
16
10
16
25
1.000,00
574,12
200,00
525,00
17 13.120,00 15 18.100,00
15 15.900,00
28.160,00
713
4
814
52
42
134
310
41,73
0
0,00
0
0,00
10
460,08
0
0,00
0
0,00
11
1
1
0
24
41
41,73
41,73
0,00
2.003,04
1.801,20
0
0
0
2
1
0,00
0,00
0,00
166,92
83,46
0
1
0
0
2
30,00
0,00
0,00
30,00
1
1
2
80
7
6
22
166,92
4.556,43
413,83
250,91
1.263,19
0
3
1
1
0
0,00
250,38
83,46
83,46
0,00
0
3
0
0
1
60,00
40,00
40,00
30,00
24
37
5
1
Globa v €
skupaj
1
opozorilo
po ZP
stroški v €
3
15
7
opomini
26
globe
odločbe v
€
pritožbe
0
0
0
0
0
0
0
0
6
0
0
6
0
0
1
odločbe
ZP
opozorilo
po ZIN
0
0
69
0
9
15
3
4
56
0
0
156
88
127
234
Globe PN
v€
Odločbe
1
2423
848
771
1208
0
0
100
0
14
36
11
6
783
1
2
998
200
210
380
PN vpisnik
nepravilno
sti
0
2
518
1
63
129
25
12
1662
15
5
2516
916
913
1398
zapisniki
Pregledi
Označenost plemenskega materiala v prometu (103/1,2)
Pripustne postaje (60. člen)
Identifikacija in registracija govedi (23/1,2,4; 24/1)
Izvajanja rejskih programov v govedoreji (29 do 34. člen)
Identifikacija in registracija prašičev (23/1,2,4; 24/1)
Identifikacija in registracija drobnice (23/1,2,4; 24/1)
Identifikacija in registracija kopitarjev (23/1,2,4; 24/1)
Čebelarski pašni red (22/2)
Označevanje čebelnjakov in stojišč (23/1,2,4)
Izvajanja rejskih programov v čebelarstvu (29. do 34. člen)
Drugo - ZŽiv
VSOTA ZAKON O ŽIVINOREJI (ZŽIV) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
ZAKON O KMETIJSTVU (ZKme-1) 2 0 1 2
Ukrepi kmetijske tržno cenovne politike - nadzor pridobitev oz.
poraba sredstev
Ukrepi razvoja podeželja - nadzor pridobitev oz. poraba
sredstev
Državne pomoči - nadzor pridobitev oz. poraba sredstev
Posredovanje podatkov v RKG (144. člen) – evidenca GERK
Obvezni vpis v zbirke podatkov (141. člen)
Vpis v register pridelovalcev oljk in oljčnega olja (141. člen)
Posredovanje podatkov v RKG (143. člen)
Predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, …(99.; 100.; 101)
Prodaja pridelkov in izdelkov okoliških kmetij (99.; 100.; 101)
Turizem na kmetiji (99.; 100.; 101)
Dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (99.;
100.; 101)
Pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov (99.; 100.;
101)
Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo … (99.; 100.;
101)
Izobraževanje na kmetijah, povezana s kmet., gozdarsko in
dopolnilno dejavnostjo (99.; 100.; 101)
41,73 460,08 41,73 41,73 0,00 2.169,96 1.884,66 166,92 4.806,81 497,29
334,37
1.263,19
0
4
1
0
13
0
10
3
6
1
0
0
0
2
0
0
0
1
1
160,00 880,00 80,00 0
0
0
0
13
18
66
429
56
87
173
60
161
40
1
7
180
18
84
9
30
3
25
0
1
1
16
0
0
0
2
1
1
0
106
19
80
8
12
2
1
57
2
160,00
0
0,00
0
0,00
11
880,00
0
0,00
0
0,00
1
80,00
0
0,00
0
0,00
2
Globa v €
skupaj
opozorilo
po ZP
stroški v €
opomini
globe
odločbe v
€
odločbe
ZP
Globe PN
v€
PN vpisnik
pritožbe
0
0
2
1
0
0
2
420
94
2
17
2
69
0
0
0
94
8
0
0
2
0
0
0
0
46
187
0
0
0
0
0
0
1
2
72
20
1
0
10
3
2
2
2
2
0
0
2
1
2
0
0
0
0
0
23
19
5
1
3
1
0
0
1
0
4
10
19
4
12
2364
1645
1107
1660
0
1
0
0
1
498
401
228
1149
1
0
1
0
259
179
81
222
0
0
0
0
0
0
1
6
1
0
4
1.200,00 3.400,00 0
0
1991
1348
897
397
0
0
0
0
Odločbe
opozorilo
po ZIN
nepravilno
sti
2
zapisniki
1
Pregledi
Zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi (99.;
100.; 101)
Aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov,.. Iz lastnega cvetja
(99.; 100.; 101)
Posredovanje podatkov v tržno informacijski sistem (170.
člen)
Nadzor živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi
Vzorčenje pridelkov na ostale kontaminante (težke kovine,
nitrati,…) (63. člen)
Vzorčenje pridelkov na mikotoksine (63. člen)
Vzorčenje pridelkov za ugotavljanje mikrobiološke ustreznosti
(63. člen)
Vzorčenje pridelkov na ostanke FFS (63. člen)
Vzorčenje tal na onesnaževala iz blata naprav za biološko
razgradnjo odpadkov
zahteve glede varnosti živil (14. člen 178/2002)
Sledljivost primarnih proizvodov
Pravica do opravljanja kmetijskih opravil (102. do 105. člen)
Javne službe v kmetijstvu (113.; 122)
Ekološka in integrirana pridelava kmetijskih pridelkov (71.
člen)
Organizacije za kontrolo in certificiranje (92. člen)
Varno delo s kmetijsko mehanizacijo ter zaščitno opremo
(112. člen)
Registracija primarnih proizvajalcev živil in krme (6. člen)
Sledljivosti živil rastlinskega izvora in uvedba sistema (7. člen)
Higienske zahteve iz 3. in 4. člena Uredbe 852/2004
Drugo (ZAK:917 - 16900
ZAKON O KMETIJSTVU (ZKme-1) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
UREDBA O VARSTVU PRED POŽAROM V NARAVNEM
OKOLJU 2 0 1 2
drugo
UREDBA O VARSTVU PRED POŽAROM V NARAVNEM
OKOLJU 2 0 1 2
LETO 2011
0
0
58
113
118
59
111
0
0
0
0
0,00
0,00
0
2
0,00
1.080,00
1
0
5
19
24
17
12
1.000,00
2.120,00
2.160,00
1.360,00
891,73
1
3
1
3
4
200,00
1.280,00
80,00
190,00
1.240,00
1
2
0
0
0
0
0,00
0
0,00
1
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
1
0
0,00
0,00 1.080,00 140,00
0,00
140,00
40,00
90,00
140,00
2
3
3
2.240,00
1.550,00
2.131,73
0,00 0,00
0,00
0
0
0,00 0,00 Pregledi
zapisniki
nepravilno
sti
Odločbe
opozorilo
po ZIN
pritožbe
PN vpisnik
Globe PN
v€
odločbe
ZP
globe
odločbe v
€
opomini
stroški v €
opozorilo
po ZP
Globa v €
skupaj
LETO 2010
LETO 2009
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi
kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) 2 0 1 2
Preverjanje pogojev za pridobitev statusa "pridelovalec GSR"
(ZSGSROKR 4.,8.,16. člen)
Ugotavljanje namerne oziroma nenamerne prisotnosti GSO
(21 in 22. člen)
Pregled kmetijskih rastlin in odvzem vzorca (21. člen)
Nadzor izpolnjevanja obveznosti pridelovalca GSR
(6.,7.,9.člen)
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi
kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in
gnojil v tla 2 0 1 2
Omejitve gnojenja na nerodovitnih zemljiščih zemljiščih (6/1)
Omejitve gnojenja na razdalji 200 m od vodnjakov (6/2)
Omejitve gnojenja z gnojevko ali gnojnico (9/1)
Drugo - uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in
gnojil v tla
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in
gnojil v tla 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
ZAKON O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1B) 2 0 1 2
Skladiščni prostori za živinska gnojila (19. člen)
Odpadna FFS po uredbi (19; 20/5)
Preprečevanje nesreč in škodljivih posledic emisij (18 člen)
Drugo - ZVO
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00 0,00 0
0
13
80
1
0
54
0
147
43
86
91
42
85
1
0
0
1
2
19
0
0
5
13
1
35
42
0
17
38
0
85
18
24
6
0
0
0
0
1
0
0
0
1
0
0
0
0
0
1
0
0
4
0
0
0
0
0
0
0
0
1
6
2
0
4
0
0
0
0
0
0
0
0
22
2
0
2
5
1
2
1
0
1
1
0
0
0
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
2
0,00
0,00
60,00
0
0
1
0,00 0,00
0,00
0,00 0,00
0,00
ZAKON O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1B) 2 0 1 2
133
0
26
6
4
1
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0,00 LETO 2011
163
154
28
14
5
0
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0,00
LETO 2010
LETO 2009
257
250
242
108
103
165
43
60
39
19
1
0
0
6
0,00
876,37
0
4
0,00
4.572,93
0
14
0,00
360,00
1
0,00
5.449,30
59
Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov (UR-VVONKV) 2 0 1 2
Letni vnos dušika iz živinskih gnoji v tla na nivoju kmetijskega
gospodarstva (5. člen)
Ravnanje s presežki živinskih gnojil (6. člen)
Časovne omejitve gnojenja z gnojevko ali gnojnico (8.člen)
Časovne omejitve gnojenja z mineralnimi gnojili (9.člen)
Splošne omejitve gnojenja z gnojevko ali gnojnico in
mineralnimi gnojili (10.člen)
Splošne omejitve vnosa gnojil v tla (11.člen)
Omejitev gnojenja 100 m od objekta za zajem pitne vode
Omejitev gnojenja ob vodotokih
Skladiščni prostori za živinska gnojila (12. člen)
Skupni vnos dušika v tla (13.člen)
Evidence o presežkih dušika (13./5)
Pisna dokazila o dokupljenih organskih gnojilih (13./6)
Raztrošenje mineralnih in organskih gnojil (14.člen)
Drugo - UR-VVONKV
Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov (UR-VVONKV) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
UREDBA O PREPOVEDI VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM
OKOLJU (UR-PVVNO) 2 0 1 2
Vožnja z motornimi vozili po kmetijskem zemljišču
Drugo prepoved vožnje v naravnem okolju
UREDBA O PREPOVEDI VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM
OKOLJU (UR-PVVNO) 2 0 1 2
ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZIV-B) 2 0 1 2
Pogoji reje (7; 8; 9)
ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZIV-B) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO
TELO VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA 2 0 1 2
Vodovarstvena območja vodonosnikov - FFS (ZAK:780
Drugo VOVAP
TELO VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA 2 0 1 2
LETO 2011
48
9
29
7
1
1
4
0
11
30
25
51
277
39
22
4
19
11
3
2
5
21
85
2
7
1
2
5
582
381
344
364
292
281
1
6
0
0
0
0
0
0
0
0
1
3
1
2
3
13
11
0
1
1
0
2
139
83
110
84
54
55
0
1
3
1.060,00 1
260,00
1
800,00
1
130,00
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
1
800,00
0
0,00
3
90,00
1
800,00 0,00
0,00
0,00
3
1
0
2.400,00
800,00
0,00
6
0
0
140,00
80,00
3
0,00
0
0,00
0
2.400,00 800,00 0,00 0,00 34
14
26
1
3
1
2
2
0
1.060,00
1.600,00
0,00
5
2
1
4.000,00
1.600,00
800,00
10
3
6
440,00
60,00
60,00
1
0
0
0
0
2
208,65
0
0,00
0
0,00
2
4
62
9
3
1
8
5
6
208,65 7
3
1
1
0
0
2
208,65
0
0,00
0
0,00
0
5
5
15
4
17
3
4
4
6
0
0
8
1
10
0
3
0
2
0
0
4
0
4
0
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
1
1
0
0
1
1
0
0
0
0
60
5.060,00 3.200,00
800,00
208,65 0,00 0,00
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00 0,00
LETO 2010
TELO VODONOSNIKA LJUBLJANSKEGA POLJA 2 0 1 2
Vodovarstvena območja vodonosnikov - gnojenje (ZAK:782
TELO VODONOSNIKA LJUBLJANSKEGA POLJA 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja 2 0 1 2
Drugo VOVDP
Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
TELO VODONOSNIKOV LJUBLJANSKEGA BARJA IN
OKOLICE LJUBLJANE 2 0 1 2
TELO VODONOSNIKOV LJUBLJANSKEGA BARJA IN
OKOLICE LJUBLJANE 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
TELO VODONOSNIKOV RUŠ, VRBANSKEGA PLATOJA,
LIMBUŠKE DOBRAVE IN DRAVSKEGA POLJA 2 0 1 2
Drugo VOVRD
TELO VODONOSNIKOV RUŠ, VRBANSKEGA PLATOJA,
LIMBUŠKE DOBRAVE IN DRAVSKEGA POLJA 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1)
2012
OBORE, RIBOGOJNICE, RIBNIKI
ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1)
2012
ZAKON O INŠPEKCIJSKEM NADZORU (ZIN-A) 2 0 1 2
20
20
14
5
19
29
26
15
19
14
12
0
10
22
34
28
13
21
24
2
2
12
12
0
0
0
0
2
1
1
1
1
0
0
0
3
0
3
2
1
10
1
0
0
0
0
1
0
1
0
2
0
0
0
0
0
0
1
0
0
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
7
5
1
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
61
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0
1
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
1
0,00 0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00 0,00
0,00
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
0,00
0
0,00
1
30,00
0,00
0,00
0,00
0
0
0
0,00
0,00
0,00
1
0
0
30,00
0,00
0,00
0,00
0
0,00
2
60,00
0,00
0
0,00
2
60,00
0
0
0
0,00 0,00
0,00
0,00 0
0
0
0,00 0,00
0,00
0,00 0
0,00 spoštovanje inšpekcijske odločbe
lažna izjava
ZAKON O INŠPEKCIJSKEM NADZORU (ZIN-A) 2 0 1 2
LETO 2011
LETO 2010
LETO 2009
SKUPAJ
SKUPAJ L E T O 2 0 1 2
1
0
4
0
0
1
2
1
1
0
1
0
2
0
4
0
0
0
0
0
0
0
0
12517
9765
8870
13263
8148
6269
5546
6122
2979
2062
2030
2411
1888
928
916
1216
529
435
425
730
76
73
52
40
22
1
23
33
37
29
13.000,00
500,00
13.500,00
22.200,00
21.500,00
18.168,00
2
0
2
4
5
3
1.000,00
0,00
1.000,00
2.000,00
2.030,00
1.500,00
4
0
4
10
6
8
100,00
0,00
100,00
250,00
30,00
80,00
158
135
152
172
31.975,08
51.949,58
48.174,21
47.670,86
32
23
20
32
19.230,38
19.713,03
6.285,00
13.560,11
49
36
34
60
2.830,00
2.417,12
640,00
1.245,00
1
14.000,00 500,00 14.500,00 1
0 24.200,00
0 23.530,00
0 19.668,00
74 51.205,46 38 71.662,61
34 54.459,21
61.230,97
VIR: IRSKGHO 2012
Preglednica 2P: Izločitve blaga v prometu v letu 2012
Vrsta blaga
SEMENA kg
MINERALNA GNOJILA
(kg)
FITOFARMACEVTSKA
SREDSTVA (kg,l)
ŠKROPILNICE
Skupaj leto
2012
V Z R O K
Izločitve skupaj
Analizni izvid
število količina
10
4.725,00 Rok uporabe
Organoleptika
37.158,60 4
4
23,54 2
2
RAVNANJE Z IZLOČENIM BLAGOM
Vrnjeno
dobaviteju
Uničeno
Predelava
Deklaracija
število količina število količina število količina število količina
10
4725
0
0
0
0
0
0,00 21
37
I Z L O Č I T V E
število količina
10
4.725,00 število
0
količina število količina
0
0
0
7643
1
1
0
0
21
37.158,60 21
37.158,60 0
0
0
0 0
0
4
23,54
0
0
0
0
4
23,54
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
2
2
2
0
0
0
0
14
5
0
VIR: IRSKGHO 2012
62
23
37
0
0