dr. Suzana Oreški

Comments

Transcription

dr. Suzana Oreški
Ekonomski vidiki skupnostne
skrbi –študija primera
Dr. Suzana Oreški
Društvo ALTRA
Metodologija
• Raziskava je študija primera g. Marjana, ki je bil v letih 20002007 vključen v program Svetovalnica s terenskim delom.
• Zajema analizo storitev in njihovih stroškov, ki so se zanj
izvajale – za obdobje dveh let (2001 in 2002) ter jih primerja s
stroški zavoda Hrastovec, v kolikor bi bil vanj nameščen.
• Gre za primerjavo stroškov skupnostne skrbi z
institucionalnimi in je narejena po metodi človeškega
kapitala.
• Po tej metodi se stroški, ki nastanejo ob bolezni posameznika
ali njegovi smrti ovrednotijo iz vidika neposrednih ter
posrednih stroškov, ki jih družba ima s posameznikom.
• Namen študije primera je predvsem prikazati prednosti
skupnostne skrbi iz koncepta vključenosti oseb s TVDZ v
družbo kot tudi iz ekonomskega vidika.
Marjan
• Star je 47 let
• 7 let je bil hospitaliziran v psihiatrični bolnici - ukrep
obveznega psihiatričnega zdravljenja (forenzika),
• Po medicinski diagnostiki spada me težje paciente, ima trojno
diagnozo: shizofrenijo, osebnostno motnjo ter slepoto.
(poškodba oči pri petnajstih letih, ki se je sčasoma tako poslabšala, da nič ne vidi).
• V terminologiji psihosocialnega pristopa gre za uporabnika s
kompleksnimi težavami, zaradi katerih potrebuje celovito,
kontinuirano in multidisciplinarno obravnavo v domačem
okolju.
• Z njegovo psihiatrinjo se odločimo, da preizkusimo obravnavo
v skupnosti, pred namestitvijo v zavod Hrastovec.
• Ima trosobno stanovanje, katerega lastniki so sicer starši,
vendar lahko biva v njem, stanovanje je v mestu – ima nizke
stroški – gre za starejše stanovanje v večji hiši, kjer živita 2
starejši sosedi in 1 soseda, ki je veliko v tujini.
• Zraven je vsa infrastruktura: blizu je mestni promet, lekarna,
zdravstveni dom, trgovina, trafika.
• Starša sta ostarela, predvsem oče je odvisen od pomoči
drugega. Mati še pri močeh in skrbi za moža ter tudi za sina.
Se je precej angažirala in ga 2-3 tedensko obiskala.
• Marjan je bil tudi poročen, vendar je ločen. Otrok nima. Imel
pa je precej široko socialno mrežo, s katero želi vzpostaviti
kontakt.
• Je invalidsko upokojen, prejemnik dodatka za pomoč in
postrežbo, varstvenega dodatka ter invalidnine (okvara vida).
• Danes nimam časa za opis njegovega celotnega profila: da ima
rad glasbo, dobro igra orglice; rad je igral šah, rad ima
družbo…
• Tako se bom osredotočila na storitve , ki smo jih zanj v letu
2001 in 2002 izvajali, gre predvsem za storitve, ki smo jih
imeli na izbiro v skupnosti.
Raziskovalna vprašanja
• Koliko stanejo storitve v skupnosti, ki jih uporabniki z
vključenostjo v program Celostne podpore – Svetovalnica, v
društvu Altra koristijo?
• Koliko stanejo za uporabnika, ki ga bom imenujem Marjan in
je vključen v program, sicer bi bil nameščen v zavod
Hrastovec. Koliko stane zanj namestitev v socialno-varstvenem
zavodu Hrastovec, kamor je že bil napoten?
• Res posameznik z njegovimi diagnozami, življenjskimi
potrebami potrebuje oskrbo kot jo nudijo v takem zavodu?
• So sredstva namenjena zavodski oskrbi učinkovito porabljena gledano iz vidika koristi posameznika in iz vidika stroška, ki ta
pomeni za družbo?
• Kakšen strošek za družbo predstavlja Marjan? Če živi v
domačem okolju troši denar v lokalnem okolju, gre v trgovino
po živila, v trafiko po cigarete, na kavo, sprehod; denar kroži v
skupnosti, Marjan pa živi svoboden, sam odloča o drobnih
izbirah v življenju, blagodejno vplivajo na njegovo okrevanje.
Stroški storitev&dajatev
• Storitve zdravstva in sociale
• Dajatve: pokojnina, dodatek za pomoč in postrežbo, varstveni
dodatek
• Invalidnina
• Stroški namestitve v zavodu (institucionalni stroški)
Stroške sem ocenila na osnovi storitev, ki jih Marjan koristi in
katere sem kot njegova načrtovalka, koordinatorka
skupnostne skrbi, izvajalka, zagovornica itn. on njegovem
prihodu iz psihiatrične bolnišnice domov tudi organizirala.
Izhajala sem iz njegovega osebnega spisa, dokumentacije, ki jo
praviloma vodimo za vključene uporabnike.
Storitve zdravstva
• Storitve ambulantnih pregledov v psihiatrični bolnišnici,
• Obiski patronažne službe na domu,
• Prevoz od doma v bolnico in nazaj v letu 2001, ( ko je bilo
možno koristiti prevoze taksi službe na naročilnico),
• Medikamentozna terapija.
• V strošek niso vključeni pregledi pri splošnem zdravniku ter
tudi ne ostali pregledi pri zdravnikih specialistih, npr: zaradi
okvare vida (npr: pregled pri specialistu v Avstriji, ki mu je pred
leti naredil operacijo, tja ga je spremljal prostovoljec)
Vrsta, pogostost in strošek storitve zdravstvene
obravnave
Št. storitev
Patronažna
služba
Cena storitve
52 obiskov na domu 7.500,00 sit
Strošek
390.000,00 sit
1.625,00 EUR
Ambulantni
41 pregledov
psihiatrični
pregledi v PK
Prevoz do bolnice 26 krat s taksi
službo na
naročilnico v 2001.
8 krat z reševalnim
vozilom (2002)
SKUPAJ
11.305,00 sit
463.505, 00 sit
1.931,00 EUR
1 km je 106,45 sit
V obe smeri je 16
km.
1km 140,40 sit
44. 283,20 sit
184.52 EUR
17. 971,20 sit
74.88 EUR
915.759,40 sit
3.816, 40EUR
Medikamentozna terapija
V letu 2001 in
TERAPIJA
Depo Haldol
2002
41 krat (1 x na
Cena terapije
Skupni znesek
5.232,28 sit
214.523,48 sit
29.914, 00 sit
389.950, 35 sit
682,00 sit
57.288, 00 sit
mesec)
Zypreksa 10 mg
1 škatlica na mesec
13,0357 škatlice na
leto
Loram 2,5 mg
2 škatlici na mesec =
40 tabletk. 42 škatlic
SKUPAJ
661.761,83/
2.757,30 EUR
Storitve v skupnosti in dajatve
• Obiski na domu (osebni razgovori, načrtovanje pomoči, ugotavljanje
sprotnih potreb, koordinacija storitev z drugimi službami,
zagovorništvo in pogajanje s sosedi, nudenje občasne pomoči v
gospodinjstvu, družabništvo, delo s prostovoljci);
• Spremljanja na raznorazne opravke (nakup živil v trgovini, dvig zdravil
v lekarni, spremstvo k psihiatrinji, plačilo položnic, sprehod…);
• Telefonski, informativni in svetovalni razgovori (dogovori za srečanja
doma, ugotavljanje morebitnih potreb, koordinacija opravkov…);
• Timski sestanki z ostalimi službami, ki so vključene v izvajanje skrbi;
• Vodenje in urejanje dokumentacije ter priprave dokumentov;
• Pomoč na domu zavoda za oskrbo na domu (pospravljanje stanovanja
ter nakup živil v trgovini – koristil zaradi okvare vida, ne zaradi duševne
bolezni)
• Dajatve: invalidska pokojnina, dodatek za pomoč in postrežbo, varstveni
dodatek ter invalidnino.
Vrsta, pogostost in strošek storitve sociale
Št. storitev v Cena storitev Skupaj
2001 in 2002
Društvo 149 – vodja
Altra programa
80 -strokovni
Zavod za
oskrbo na
domu
SKUPAJ
135
3.060,62 vodja
456.032,38 sit
2.466,00 –
strokovni
delavec
197.280,00 sit
2.990,00 sit
653. 312,38 sit
2.647,14 EUR
403.650,00 sit
1.681,87 EUR
1.037.403,38
sit
4.329,01 EUR
Povzetek stroškov socialnih in zdravstvenih
storitev
Zdravstvene
3.816, 40EUR
storitve
Medikament. 2.757.30 EUR
terapija
Socialne
4.329,01 EUR
storitve
SKUPAJ
10.902,71 EUR
Stroški namestitve v zavodu Hrastovec
Višina
Višina oskrbe Višina oskrbe
oskrbnega dne v enem letu
v dveh letih
Zdravstvo
5.084,42
1.855.813,3o
3.711.626,6
Sociala
4.059,86
1.481.848,9
2.963.697,8
Skupaj
6.675.324,4
27.813,86
EUR
Tabela o višini dajatev = za življenjske stroške
DAJATVE

Pokojnina

Dodatek za
pomoč in
postrežbo
Varstveni
dodatek
Invalidnina


Skupni znesek v
letih 2001 ter
2002
1.256.875,00 sit
1.204.192,00 sit
324.379,00 sit
168.586,00 sit
2.954.032,00 SIT
SKUPAJ
12.308,46 EUR
Primerjala tabela: stroški skupnostne skrbi z dajatvami
ter stroški zavodske oskrbe
Povzetek stroškov
skupnostne skrbi
Povzetek stroškov v
zavodski oskrbi
2.634.483,61
6.675.324,4
10.977,02 EUR
27.813,86 EUR
Stroški skupnostne
skrbi z dajatvami
5.588.515,61
23.285,48
Zagotavljanje dostojnega življenja ne gre
• na račun zmanjševanja življenjskih stroškov, ki v tej nalogi
niso upoštevani
• ljudje morajo imeti dovolj prihodkov, da lahko v skupnosti
preživijo in zadovoljujejo osnovne življenjske potrebe ter
tiste , ki spodbujajo njihovo okrevanje in rehabilitacijo.
• izvajalci morajo znati izvajati strokovno delo, in
prostovoljci ter študentje niso zamenjava za strokovne
metode dela (npr. veliko prostovoljnega dela je bilo
narejenega, ki ga organizirala nevladna organizacija)
• na račun svojcev, v primeru Marjana je bila njegova mati
vključena v izvajanje skrbi.