PREDSTAVITEV IZVEDBE PROJEKTA TURIZEM

Comments

Transcription

PREDSTAVITEV IZVEDBE PROJEKTA TURIZEM
PREDSTAVITEV IZVEDBE PROJEKTA
TURIZEM IN VRTEC - v enoti Kašelj
KVALITETNO PREŽIVLJAMO PROSTI ČAS IN SKUPAJ
ODKRIVAMO ZANIMIVE KOTIČKE V NAŠEM KRAJU
1. Namen projekta
Z otroki raziščemo kraje, možnosti, ki nam jih nudi naše bližnje in malo bolj
oddaljeno okolje za sproščanje, druženje in kvalitetno preživljanje skupnih uric v
naravi.
2. Cilji projekta
 Otroci, skupaj s starši, spoznajo nekaj točk, krajev, kjer odkrijejo kaj
novega in se ob tem nekaj novega naučijo, skupaj doživljajo lepote in
zanimivosti – povezovanje, zbliževanje.
 Ob lastnih aktivnostih si otroci razvijajo prva spoznanja in zanimanje za
ohranjanje kulturne dediščine svojega kraja.
 Kvalitetno preživljanje prostega časa in spreminjanje življenjskih navad.
3. Opis izvedbe projekta (opišite vsebine, ki ste jih izvajali z otroki in
sodelujočimi, naštejte aktivnosti)
Skozi celo leto smo izvajali različne aktivnosti skupaj z otroki, starši in v povezavi z
okoljem.
V jesenskem času smo gostovali v enoti Zalog (prenova vrtca Kašelj) in v teh
mesecih smo predvsem spoznavali okoliške zanimivosti, ki so nam bile tu blizu, a so
nam sicer iz Kašlja bolj redko dostopne.
1. ŽELEZNIŠKA PROGA IN VLAKI V ZALOGU
Železniška proga v Zalogu je bila pogosti cilj naših sprehodov. Otroci so
potrpežljivo stali ob progi in čakali na prihajajoči vlak. Železniški promet v Zalogu
ni gost, a smo imeli možnost videti potniške vlake, največ pa vlake s cisternami.
Opazovanje je otroke spodbudilo v pripovedovanje, kaj že vedo o železniškem
prometu, vlakih, katere vrste prometa še poznajo…, kar smo povezali tudi z
aktivnostmi iz področja »Promet in prometna varnost.«
V okviru Teden otroka pa smo 10. oktobra organizirali popoldanski izlet družin,
Z VLAKOM OD ZALOGA DO LJUBLJANE. Izleta se je, kljub dežju, udeležilo 45
družin. Navdušenje je bilo veliko, saj je bila za mnoge to prva vožnja z vlakom. V
Zalogu nas je pričakal poseben vlak s strojevodjo, ki nas je popeljal do glavne
železniške postaje v Ljubljani. Tam nam je strojevodja razkazal svojo kabino ter
nam predstavil kako vlak deluje. Ogledali smo si tudi peron, čakalnice, podhode in
bili začudeni nad množico ljudi, ki hitijo v različne smeri. Tudi avtobusna postaja s
prihajajočimi in odhajajočimi avtobusi je bila za otroke novo doživetje. Vlak nas je
nato odpeljal nazaj v Zalog.
V naslednjih dneh pa smo izkušnjo likovno podoživljali in se o izletu veliko
pogovarjali:
1
 Men je blo najbolj všeč, ker smo šli gledat vlake in smo se peljali z vlakom.
(Ana)
 Eni vlaki spuščajo dim, ki gre v pljuče.« (Hana)
 Videli smo potniške vlake, pa tovorne vlake, pa brzi vlake, rdeče al pa
modre. Brzi vlak se v Zalogu ni ustavil. (Luka)
 Jst sem vidu enga vlaka, ki je nekam peljal dolgo kolono cistern. Not je bilo
gorivo za avte. In cisterna pripelje to gorivo k črpalki bencinski. (Nejc)
 Eni vlaki prevažajo živali. Tm imajo tud za jest, pa za pit, tm imajo take
luknje zato, da sploh lahko dihajo. (Tjaša)
 Strojevodja vozi vlak, sprevodnik preluknja karte in da znak, da lahko
odpelje vlak.(Luka)
 Jst bi pa rad šel v vesolje, da bi tam videl Nezemljane. Zeleni so.
2. KMETIJA V ZALOGU, KMETIJA KOGOJ
Strokovni delavci enote Zalog so nam predlagali daljši sprehod do kmetije v Zalogu,
kjer smo si lahko ogledali domače živali v ogradi: ovce, koze, krave, pa tudi kokoši
in zajce, različno orodje od traktorjev, do različnih priključkov. Čeprav je naš vrtec
na obrobju, pa si nekatere domače živali lahko ogledamo le na kmetiji Kogoj, ki jo
večkrat obiščemo. Na tej kmetiji, kjer je bilo mnogo več različnih domačih živali,
so otroci ob opazovanju živali dobili nove izkušnje, znanje, imeli so možnost
hranjenja in ob tem stiku so mnogi izgubili strah pred nekaterimi živalmi. Na
2
kmetijo smo se večkrat vrnili in vedno so imeli otroci veliko dela s hranjenjem, radi
so opazovali igrivost mladih koz in jagenjčkov.
3. IZLET IZ ZALOGA DO ZAJČJE DOBRAVE
16. septembra smo se podali na daljši pohod do igrišča v Zajčji dobravi. Pot nas
je vodila mimo hladilnice, Jate in drsališča, koruznih polj do zelenice v Zajčji
dobravi, kjer je urejen park z igrali. Za otroke je bila, sicer kar dolga pot, zelo
zanimiva, saj so ob poti odkrili nove zgradbe, opazovali so cestni promet, veliko
zanimanje so pokazali za drsališče… Del poti med polji, kjer je cesta makedamska,
pa so lahko hodili bolj sproščeno, vmes so zapeli, tekli… Na igrišču v Zajčji dobravi
pa so si organizirali igro po želji, se družili, raziskovali….Ta del poti je bil za nas
povsem nov, prvič prehojen, saj se iz Kašlja odpravimo v Zajčjo dobravo skozi Polje
in le do parka zraven gostišča, še nikoli nismo pot nadaljevali do igral.
4. IZLET V MRZLO DOLINO 25.9.2013
3
Mrzla dolina imenujejo Založani dolino ob ribniku pod Debnim vrhom. Otroke smo
vprašali, zakaj jo imenujejo Mrzla dolina. Nekaj izjav:
 ker je tam mrzlo,
 ker so tam ribniki,
 ker ni sončka,
 ker je preveč dreves, pa ni sončka,
 veje zakrivajo sonček,
 ker je tam vse belo,
 ker ni sonca, bo tam padal sneg.
Tudi ta del poti, iz smeri Zaloga, smo Kašljani prvič prehodili. Na poti smo lahko
opazovali cestni in železniški promet, naravo ob poti skozi gozd in otoček na drugi
strani mostička. Ob ribniku pa smo lahko opazovali ribiče Ribiške družine Vevče pri
ribolovu. Otroke smo spodbujali, da v naravi ohranimo mir in ne vznemirjamo živali
z našo prisotnostjo. Po malici pa smo skrbno pospravili vse odpadke in poskrbeli za
ohranjanje neokrnjene, čiste narave.
5. OBISK LEDENE DVORANE V ZALOGU
15 družin se nam je 6. novembra pridružilo na drsališču Zalog. Izkoristili smo
dano možnost in si ogledali trening najmlajših hokejistov, starih 4-8 let, saj v tej
ledeni dvorani trenirata dva hokejska kluba: PLAY BOY SLAVIJA in SLAVIJA JUNIOR.
4
Pred tem pa nam je trener Jaka Adelšič ob asistenci dveh mladih hokejistov
predstavil opremo hokejista in vratarja.
Zelo smo se razveselili, ko smo tudi mi lahko stopili na ledeno površino. Mnogi so
imeli s seboj drsalke in potrebno opremo in so se pogumno zadrsali, drugi smo
previdno na led stopili kar v obuvalih. Za nekatere otroke pa je bil to prvi stik z
ledom in so prvič preizkusili ledeno ploskev.
Vsi smo se zelo zabavali. Se drsali, si s hokejsko palico podajali plošček, opazovali
trening hokejistov… – vsi pa smo kljub mrazu vztrajali in se, kljub mrazu, imeli zelo
lepo. Nova, prijetna izkušnja bo morda starše in otroke spodbudila k ponovnem
obisku drsališča Zalog.
6. POHOD Z LOVCEM PO GOZDU NA URHU
V zimskih mesecih pa smo si zaželeli malo zimske idile v naravi. 26. februarja smo
se otroci in starši z lovcem podali po gozdnih poteh na Urhu. Ta zimski pohod,
kjer smo hodili po zamrznjeni zemlji, po gozdu med drevjem in vejevjem, iskali
sledi živali in si ogledali krmišča, nam je pokazal, da je tudi zasnežena narava zelo
lepa in nam ravno ta čas omogoča različne aktivnosti, ki so vezane na skrb za živali
pozimi. Pohoda se je udeležilo 21 družin. Starši so menili, da je bil to eden
lepših izletov, da je bila to lepa in nova izkušnja ne le za otroke, temveč tudi za
odrasle, saj smo od lovca izvedeli mnogo zanimivosti o življenju v gozdu okoli Urha.
Kaj je otrokom ostalo v spominu?
 Vidl smo kako so naredili jeleni luknje z rogovi. Potem pa morajo lovci te
luknje sami pograbit. (Tristan)
 Pa tud tam smo s puško streljali. Ne streljali, samo merili. (Lili)
 S seboj smo nesli koruzo, pa star kruh, pa seno za živali. (Tjaša)
 Lovc je imel s sabo puško, če so živali bolne, jih ustrelijo. (Luka)
 Živalim smo nastavljali hrano. (Svit)
 Jst sem pa vidu dva podrta dlevesa. Pleveč sta bila težka, pa sta padla.
(Nejc)
5
 Žled jih je prekucnu. (Luka)
 Led se je nabral na vejah in je bil pretežek in se je drevo podrlo. (Tristan)
7. POHOD VSEH GENERACIJ
V mesecu maju smo izpeljali že 7. Tradicionalno druženje vseh generacij.
21. maja smo se otroci, starši, dedki in babice, drugi sorodniki, prijatelji in sosedi
15 družin podali PO POTI TRIM STEZE od brunarice v Zadvoru proti Orlam. Sončno
vreme in razigrani otroci so narekovali tempo hoje po gozdni poti. Pazljivost ni
bila odveč, saj si se ob najmanjši nepazljivosti lahko spotaknil ob korenine dreves
na poti. Skrbno smo sledili tablam na drevju, kjer je bila opisana gibalna naloga.
Večina udeležencev je naloge opravilo, eni z večjo zavzetostjo, saj so se ob tem
želeli razgibati, drugi pa so se ob vajah bolj zabavali. Vzdušje je bilo zelo
sproščeno, veselo. Med hojo so vsi izkoristili čas za druženje, pogovore, starši so se
pogovarjali o aktivnostih v vrtcu, obujali spomine na pretekla leta… otroci pa so
polni energije po svoje raziskovali. Na koncu naše poti smo podelili priznanja in
nagrade najmlajšemu udeležencu Luki, 1leto, najstarejši udeleženki babici Mariji,
70 let in najštevilčnejšima družinama s sedmimi udeleženci : družina Židov s
sorodniki in družina Ogorevc s prijatelji.
Ves čas poti, pa smo ohranjali zavedanje, da je ta gozd predvsem življenjski
prostor mnogih živali in rastlin in mi v njem le gostujemo. Poskrbeli pa smo tudi, da
6
smo naravo zapustili čisto in smo vse odpadke skrbno prinesli nazaj do košev
brunarice.
Vtisi otrok:
 Všeč mi je blo, ker smo hodili po gozdu in smo šli po unem mostu. Še to mi
je blo všeč, ko sem nabiral borovnice. (Bor)
 Enkrat sem že bil na trim stezi. Telovadili smo, pa jst sem dvigoval debla.
Telovadimo, da smo gibčni. (Tristan)
 Men je blo všeč k smo delal hiško za veverice iz zelenih listov in palic. Pa še
všeč mi je blo k smo telovadl, k smo boke vrtel, pa tisto k smo na lesene
stebre stopali. (Tjaša)
 Ko smo prišli na konec gozda, smo se učili s starši številke na tablah. (Lili)
 Najbolj mi je blo všeč k smo telovadili. (Anabella)
 Tam smo telovadili, pa po deblih hodili. (Naja)
 V naravo hodimo, da se kaj naučimo, lepega vedenja, kako spoštujemo
naravo. Odpadkov ne mečemo na tla. (Svit)
 V naravi se naučimo o rastlinah. (Žan)
7
8. SPREHODI PO OKOLICI NAŠEGA KRAJA
Skozi vse leto in vse letne čase pa smo glede na starost otrok organizirale
številne sprehode po okolici našega vrtca, kjer smo združevali različne
aktivnosti: otroci so z vsemi svojimi čutili zaznavali naravo v različnih letnih
časih, opazili so spremembe v naravi, se odzivali na videno, otroke smo
spodbujali v razmišljanje o stvareh in raziskovanje…
Najmlajši Kašljančki so se po okolici odpravili kar v mini avtobusu ali ob bibi, ter
se odzvali povabilu prijazne sokrajanke. Ogledali so si njen zelenjavni vrt in
zelišča. Malo starejši otroci pa so zmogli prehoditi že daljšo pot, zato so se
večkrat odpravili do kmetije Kogoj in si tam ogledali njihove krave v hlevu in
sadike v rastlinjakih. Najstarejši otroci pa so dvakrat prehodili pot od Zaloga do
Kašlja. V jeseni so odšli obirat jabolka v sadovnjak prababice Ana Marije, ta
jabolka pa so v vrtcu predelali v jabolčnik. V mesecu aprilu pa so na sv. dan
zdravja opravili pohod iz Kašlja do Zaloga. Narava se v teh mesecih povsem
razlikuje od jesenske, zato so lahko opazovali rumeno obarvane travnike, polne
regratovih cvetov, polja pa so bila še bolj prazna za razliko jesenskemu
bogatemu pridelku.
8
9. KVALITETNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA V DRUŽINSKEM KROGU
Na prvih roditeljskih sestankih smo starše spodbudili, da se v družinskem krogu
večkrat odpravijo na kakšen izlet v naravo, do različnih krajev in znamenitosti.
Zaprosili smo za fotografije, zapise o kraju, otroci pa so vtise v vrtcu delili z
vrstniki. Ob nastalih plakatih z zanimivostmi določenega kraja, izleta smo se
pogovarjali in plakate razstavili. Tako so lahko tudi drugi starši dobili idejo kako
preživeti prosti čas.
Na sv. dan gibanja, 10. maja pa smo starše spodbudili, da se na izlet v okolico
odpravijo peš, s kolesi ali rolerji, saj bodo lahko s svojim zgledom navajali tudi
otroke na drugačne življenjske navade – bolj zdravo je gibanje v naravi kot
posedanje doma pred televizorjem.
Dobili smo nekaj povratnih informacij s fotografijami, kje so družine preživele
majsko soboto.
4. Kaj so pridobili otroci s sodelovanjem v projektu (spoznali pripravo jedi,
okusili nove vrtnine, naučili nove pesmice…)
 Otroci so s sodelovanjem v projektu spoznali naravni habitat živali:
kje živijo, način prehranjevanja, razmnoževanja, kako človek skrbi za
živali… Otroci so pobližje spoznali domače živali, si jih ogledali, slišali
9







njihovo oglašanje, spoznali s čim se določena žival prehranjuje, jih
hranili in ob tem izgubili strah pred živaljo, ovce in koze so tudi božali
in občutili razliko v dlaki, volni.
Več so izvedeli o različnih prevoznih sredstvih, ugotavljali možnosti
prevoza, razlike med vozili, ugotovili so katero prevozno sredstvo je
najhitrejše, dobili so neposredno izkušnjo vožnje z vlakom: od nakupa
vozovnic do vseh udeležencev v železniškem prevozu, izvedeli so kako
deluje vlak…bolj upoštevajo predpise cestnega prometa in bolj varno
ravnajo kot udeleženci cestnega prometa.
Otroci so spoznali vlogo lovca: kaj je njegova naloga in kakšno vlogo
ima za uravnoteženo življenje v gozdu, zakaj ga potrebujemo ljudje
in zakaj živali, poimenujejo dele dreves, veliko vedo o naravnih
nesrečah – aktualna žled…
Dobili so novo izkušnjo o naravi skozi letne čase, prepoznajo razlike,
vedo kako si letni časi sledijo in kaj so značilnosti posameznega
letnega časa.
Otroci že prepoznavajo nekatero zelenjavo, vonjali so različna zelišča,
aktivno so pomagali pri predelavi nabranega sadja in že vedo kako se
pripravi jabolčni sok, poznajo postopek predelave.
Naučili smo se veliko novih pesmic, deklamacij in bibarij, ki se podajo
posamezni tematiki.
Znajo se orientirati v bližnji okolici vrtca in poiskati točno določen
objekt – napovejo v katero smer moramo iti na sprehodih.
Veliko časa so preživeli zunaj, ta čas pa je bil dodatno obogaten.
5. Vtisi in izjave otrok ter drugih sodelujočih
 Izjave otrok so zapisane pod posamezno aktivnostjo.



Vtisi staršev:
Taki izleti nas samo povezujejo, tako starše kot tudi naše otroke. Med
otroki se razvija še posebna vez, če vidijo, da se njihovi starši družijo. Ko
smo se udeležili izleta z vlakom do Ljubljane je močno deževalo. Nič nas
ni motilo. Če nismo mi zakorakali v lužo, so nas pa otroci poškropili, ko so
veselo skočili vanjo. Takrat nismo kričali nanje, ampak smo se jim
pridružili in se prelevili v otroka, ki se še vedno skriva v vseh nas. Komaj
čakamo na naslednje dogodivščine in spoznanja. (Helena Dimnik)
Vtisi o skupnih izletih so bili polni pozitivnih doživetij. Zelo poučni in
družabni ob enem. Druženje pa je okrepilo vez med otroki in združilo
starše tako,da smo se med seboj bolje spoznali in navezali stike. Izleti pa
so nas popeljali skozi nova doživetja, saj sem bila z otrokoma na enem od
njih deležna prve vožnje z vlakom. In za nas je bila to nepozabna
izkušnja. Tako, da se tovrstnega druženja veselimo tudi v prihodnjem
letu. (Polonca Kavčič)
Tovrstna druženja so bila izredno prijetna. Z vlakom v Ljubljano – otroci
so izredno uživali, vidi se, da so otroci zelo povezani z vami in da uživajo
v vaši družbi in pokažejo ogromno sodelovanja. Z lovcem po Urhu – Gal in
Boštjan sta rekla, da je bilo zelo razgibano in veselo. Pohoda na Orle se
zaradi obveznosti nismo udeležili, smo pa obiskali Orle par dni prej in
tudi na Dan gibanja. (Damjana Jerman)
10






Mislim, da je kljub temu, da se imamo na druženjih lepo, včasih vsega
preveč, saj ta druženja predstavljajo za nas dodatno obveznost. Dovolj bi
bil en izlet na leto. Izlet na Orle mi je bil najbolj všeč. (družina Židov)
Starši smo navdušeni nad pestrim dogajanjem in aktivnostmi v vrtcu, ki
otroke bogatijo z zanimivimi in poučnimi izkušnjami. Nadvse všeč mi je
povezovanje z lokalnim okoljem in sodelovanje s starši in širšimi
družinami tudi v popoldanskem času. (družina Babnik-Teran)
Skupinsko druženje otrok, staršev, strokovnih delavcev in njegovih
vrstnikov, se nam zdi zelo pozitivno in primerno. Že zaradi tega, ker se
vidi njegovo vedenje med njimi, sposobnosti in ker se spodbuja
preživljanje prostega časa na prostem in v dejavnostih, včasih tudi
nevsakdanjih. Ob polno nabitih urnikih, se nam zdi pohvalno in primerno,
da si vzamemo čas tudi za takšna srečanja. In da imajo otroci občutek in
dobro voljo deliti in pokazati vse kar se naučijo, vidijo, delajo in doživijo
tudi s starši. Pohvalno in kar tako naprej. (Nevenka Štembal)
Naši vtisi iz izletov so samo pozitivni. Spodbujamo tovrstna druženja in si
jih želimo tudi v prihodnje čim več, saj z njimi krepimo in vzpostavljamo
nove prijateljske vezi, katere bodo v bodoče tako otroci, kot tudi starši
dobro izkoristili in navezali nova prijateljstva. Imate res dobre ideje,
delavnice…in pri tem vas podpiramo, ter toplo pozdravljamo vse
prihajajoče ideje, izlete… Kar tako naprej! (Stella Savšek z družino)
Meni osebno so taka druženja zelo všeč, ker se tako spoznamo z
vzgojiteljicami, drugimi otroki in njihovimi starši. Otroci so tako spoznali
vlak, ker drugače mislim, da še nekaj časa ne bi bilo tako, saj je sedaj v
večini primerov prevozno sredstvo avto oz. kolo. (Andreja Plut)
Izleti so bili zelo zanimivi, žal mi je, da se nisem pridružila vsem, ampak
ni šlo drugače. Z vlakom je bilo zelo v redu, samo malo prekratka relacija
je bila. Lahko bi se malo dalj časa peljali, ker so otroci zelo uživali, pa
tudi mi smo se imeli lepo. Lepo je videti te nasmejane obraze, ki so kar
žareli od veselja in sreče, ker smo skupaj preživljali čas z vsemi skupaj.
Dedi in babi pa sta uživala na pohodu. (Mira Regojević)
11
6. S kom ste sodelovali in na kakšen način (društva, posamezniki, podjetja,
mediji, vrtci …)
 Z družinami naših varovancev – s svojim sodelovanjem so nam omogočili
vse te nove, bogate izkušnje.
 S Slovensko železnico – organizirali so posebni vlak, ki nas je peljal iz
Zaloga do Ljubljane in nazaj.
 Z lovcema Jožetom in Francijem, ki sta nas popeljala po gozdnih poteh in
nam predstavila življenje gozdnih živali pozimi, vlogo lovca.
 S trenerjem hokejskega kluba Slavija Jakom Adelšičem, ki nam je
organiziral ogled prostorov,opreme, treninga in omogočil izkušnje na
ledu.
 S kmetom Janezom Kogojem, ogledi kmetije
 S sokrajanko, ogledi vrtov
7. Zaključne misli
Otroci so skozi celo leto pridobili mnogo novih znanj in izkušenj, ki jim bodo
v pomoč pri razumevanju narave in družbe. Mnogo doživetij pa je bilo
neponovljivih, ki bodo ostale nam, otrokom in staršem v posebnem spominu:
prva vožnja z vlakom, prvi dotik živali, medgeneracijsko druženje polno
veselja in smeha… Želimo si, da bi naša prizadevanja doprinesla k
drugačnemu razmišljanju staršev in se bo povečala želja po novih doživetjih
v stiku z naravo in bomo s svojim navdušenjem morda, vsaj malo, doprinesle
k spreminjanju načina preživljanja prostega časa »moderne družbe«.
Zapisala: Mojca Širca
12