kako se počutim danes? Kateri življenjski smisel me

Vladimir Gajšek
JUNIJSKI DNEVNIK 2015
1
1. junij 2015, ponedeljek
Vladimir Gajšek: Tempeljski zastor, 2015
Dnevnik domačega izseljenca, izgnanega azilanta, umetnika razumnika… kako se počutim
danes? Kateri življenjski smisel me franklovsko spremlja? Skupaj s sinom Vidom,
stigmatiziranim. Sem sredi življenja. Kdo sem, ki sem?
Ali ni smešno, da se oblast izživlja kdaj nad malimi ljudmi dosledno meščuharsko, v imenu
paragrafarskega brezpravja? Gospe sosedi, invalidki Anici Vrhovec oddal zjutraj odgovor na
sodbo, nato prejme sklep poštno za 47,25 EUR izterjave – zavrnjen ugovor dolžnice… - na
invalidko se spravljajo… - denar terja čistilna služba po hišah za čas snažilke, ko se je gospa
že odselila… Mimogrede pomislim na Izpovedi – Confessiones sv. Avguština iz Hipona/ lat.
= Augustinus, latinskega cerkvenega očeta, cerkvenega učitelja, rimskega cerkvenega
pisatelja in filozofa, in mimogrede me prešinejo Izpovedi - Les Confessions, 1770/1782,
Jean-Jacquesa Rousseauja, razsvetljenca, književnika, filozofa, pedagoga in skladatelja
švicarskega rodu…
Nato telefonsko kliče fotograf, likovnik, literat Marko Modic… jutri ob 10:00 se vidiva. In
drugi zmenki.
Vid do 11:00 doma, počiva. Potem po kruh in priprava zajtrka – obeda.
2
Takojšnji dnevniki. Nobenih naročil, le odbitost. Prikrita sovražnost onkraj upanja, a kljub
vsemu vztrajam, ker me niso zlomili, navzlic finančno socialnim pritiskom in meščuharskim
podlim in puhlim onemogočanjem. Moj stvarni statuss je – sreča srečevanj, ustvarjalnost,
moje lastno videnje. Kdaj se začne. Dan.
**
Mladostna
Tako malo je potrebno, da so
slavna dela pozabljena tukaj in zdaj
kot tujstvo, da prideš z Ariadnino nitjo
iz blodnjaaka zverinjaka
in da si z Ariadnino nitko stkeš nevidno
obleko, si spleteš plašč novih besed
in si komaj kaj manj kot sostorilec
v znanem kazenskem členu…
Nekaj te spomni na tiste čase, ko si
mlad vihrav študent blodil po tistih blodnjakih,
včasih ponoči sam do jutranjih ur,
drugič sklonjen nad knjigo spet pozno v noč
ali s pisalnim strojem, ko si klempral pesmi
in iskal nova imena starim, preživelim,
zarjavelim stvarem.
Sam si, ko te zagrinjajo te nove stvari,
stvari neimenovanih obrazov in krajin
in poblisneš v lastnem pogledu razsvetlitve
in najdeš v sebi svoje lastno ime.
3
Komentar:
Sociala
Sklepna faza sociale = izgnanstvo v brezdomje in končno krematorij in občinska pogrebnina,
raztrositev človeškega pepela na travo, v veter... Človek socialnim pisarnam namreč ne
pomeni nič, kvečjemu Opr.št. spisa, ki ga hranijo v zaklenjeni železni omarici do 5 let...
Enako velja kajpak za cerkveno socialo, saj npr. ljubljanska nadškofija skrbi kvečjemu za
svojo lagodno blaginjo in zaničuje reveža, posebej še "lastnega" kristjana, ko se gre z
nuncijem prej le "visoko politiko"... Bog je lahko v vsakem primeru - plačilno sredstvo.
Zaščito pa imajo podrhaljeni posuroveli ustrahovalci - V Državi in Cerkvi. Brezobzirnost je
gluhi zakon. Vem, ker sem doživel.
Kot vse kaže, je navezava drhali z institucijami neverjetno podla in nemoralna, a obstaja,
dokler je tudi spletno avtomatsko anonimna. Upam, da bom začel urejati razkroj in
razveljavitev teh zvez pravno in s policijskim pregonom, če ne bo šlo drugače, brž ko
utegnem, saj zdaj delam študijsko druge stvari in pomagam.
*
Ali Cerkev in Država zagovarjata španovijsko uradovalni sadizem v izseljevanju in zaplembi
revnega državljana? saj ne gre več za kakšno etiko ali (meščansko) moralo, ampak za
dejansko zaščito mestnih zlikovcev, ki ustrahujejo in pretepajo..., medtem ko ostareli in
osameli, resnično socialno šibki ali bolni ostajajo stigmatizirani. Deklasirane elemente je treba
v Ljubljani preseliti s strogega centra na obrobje! in prenehati je treba z neresnicami in
videznim "urejanjem" sociale!
Ali je tudi doma mogoče potreben letališko tranzitni vizum/ fantazija, vizum za kratkoročno
bivanje/ sanje ali vizum za dolgoročno bivanje/ življenje, če pomislim, da me Država
upošteva manj kot tujca?!
*
Sociala ni podrhaljenost!
»Ali veš za nezakurjene sobe,
kanclije in jetične gospode,
za dom bolnikov, ki so kakor gobe,
za barabe in zapore?«
(Vladimir Gajšek, Pesmi, ZASLIŠEVANJE, 4, ZOMb, 1967, 43.str.)
4
Sociala ni zaščita nevarnih pretepaških psihopatov in protislovensko sčefurjenih
jugoslovenarjev! tudi če ljubljanska Drama uprizarja svoj cirkus Jugoslavije - moje dežele,
dresiranih... Vse si plačajo, vsako abotno neokusnost.
Ali ste vedeli, da revež, ki ne prejme kot starostnik ne pokojnine ne socialne denarne pomoči
iz javnih sredstev - ne sme prejeti, čeprav dokaže z bančnim izpiskom, da je brez ficka, niti
pomoči od območnega Rdečega križa? kajti odločitev uradne osebe CSD, ki ne izda odločbe
za socialno denarno pomoč iz javnih sredstev je državno nad območnim Rdečim križem! kar
je slabše, kot je bilo v obeh svetovnih vojnah! paragrafarsko sovražno zaničljivo nad
slovenskim revnim človekom.
Izživljanje v pisarnicah nad siromakom je lahko brezvestno birokratizirano kot objektivirano
ali brezosebno... v mestu je itak vse "anonimno", zato brez nadzora nad uradovalnimi
španovijami.
"Mali človek" je v RS povsem brezpravno bitje in ko ga sodno kolesje mehansko drobi s
paragrafarskimi kolesci, rajde uradnih oseb prav uživajo nadčloveško: od socialnih delavk do
davkarjev in seveda do oseb funkcijskega sodstva ter eksekutorjev. Samovolja uradnih oseb je
nepresežna, oblast ustanov itd. je samovoljna in uničevalna.
Tako se po drugi plati širi - ohlokracija. Onemogočanje sposobnih, tudi seveda mladih...
Zaščiteni pa so nasilni in posurovelo nevarni deklasirani elementi - dobro živijo v svojem
pretvarjanju... in ustrahujejo celo kot smrtno nevarni. Cerkev in Država jih ščitita - zlasti z
"zavetiščem za brezdomce", z zastonjsko prehranjevalnico itd.
Če najbolj ogroženi ne morejo kot slovenski državljani nič - jih čaka samo in zgolj brezvestno
socialni samomor. Pisarnice in uradne osebe so namreč povsem brezvestne, sodnice in sodniki
v izvršilnem sodstvu, enako kot prekrškovno za npr. nepravilno prečkanje ceste, so
brezobzirno paragrafarsko izvršilni, zaničljivost in brezvesten odnos do slovenskega človeka
pa je objektiviran... saj nihče v RS ne odgovarja. Zaščiteni pa so deklasirani elementi, nevarno
sovražni ustrahovalci, ki grozijo z ustrelitvijo celo javno, pa se nič ne zgodi. Sadizem
ohlokracije! in pošastna sprenevedavost! cerkveno in državno! Za tujce je poskrbljeno – imajo
vsaj pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje.
Samo in le naivne osebe lahko celo upajo, da bi bilo že konec deložacij, torej izselitev
slovenskih poštenih ljudi, ko se znajdejo v materialni stiski, medtem ko se režijo morski psi
ob izvršilnem sodišču, s finto - "zamudna sodba", kakor je že v navadi. Zaplemba vsega
premoženja in nasilno policijska izselitev pomeni v RS pravzaprav modo - omrežja CSD s
paragrafarskim ministrom delujejo nadvse uspešno: v strogem ljubljanskem centru so
zaščiteni pretepači, ustrahovalci, nadvse močni nasilni deklasirani elementi, ki jih ščiti tako
Država kot Cerkev! šibki, osameli, bolni, ostareli, siromaki... pa so prepuščeni hiranju in
umiranju.
Treba bo "zavetišča za brezdomce" preseliti na obrobje mesta.
5
**
Kakor tujec
»Oh grenka kri
so bridke solze v naših očeh
glas in glasba naše pesmi
v bledi, mrliški luči spoznanja
Skozi naše oči
sijejo neke druge oči
in spoznanje, ki se te je dotaknilo
plašno
kot ženska ljubezen, ustnice ali
kot mrtvi metulji v mraku
in vsak objem uničenja
ti pripoveduje tisočletne zgodbe
o odhajanju živih in zopet živih: –
»Koliko je pravkar odbilo v zvoniku?«,
kar divjaj v celici,
skupna hrana in ležišča s sivimi koci so tvoja
srečna družina
(Vladimir Gajšek, Pesmi, ZASLIŠEVANJE, 3, ZOMb, 1967, 42 - 43.str.)
Vse, kar si zapisal o domačih "tujcih", ne le Ivan Cankar ali Albert Camus, je lahko in je res.
Pozabil pa si omeniti, da imajo ti "tujci" v vseh bivših jugorepublikah in obeh socpokrajinah
svoje hiše, tudi živino, sicer odrasle otroke na študiju... Posedujejo osebni avtomobil. Tam
tudi morda traktor. Z vonjem po hlevu in kravah in po gnoju in pesjaku. Ampak saj nimam
nobene modre karte. Sicer nisem niti kakšen rezident za daljši čas kot tujec, ki ne bi bil, razen
na papirju, državljan EU in da bi imel v državi članici Evropske unije dovoljenje za stalno ali
dolgotrajno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj 5 let na predpisanem obrazcu Evropske
unije o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, na katerem je pri
vrsti dovoljenja označeno, da sem celo rezident za daljši čas. Razumi, kdor more!
Edini nevarni so državljani, ki si domišljajo, da Jugoslavija, ko so vladali trdoročno, še kar
naprej traja - kot sčefurjeni in izkoreninjeni jugoslovenarji so pravi sadisti v svojih oblastnih
sanjarijah in psihopatijah. So tudi sramota Zahodnega Balkana in kultur in jezikov! kaj šele
slovenske poturice! Nimam nobenega garantnega pisma, da bi se vrnil v matično državo…
Socialna denarna pomoč iz javnih sredstev pomeni le - samovoljno - odločitev socialne
delavke, ali ti to pomoč odobri, še zlasti, če si Slovenec... revež. Kaj pa stroga prepoved
vlačugarstva, javnih hiš ali drugih oblik spolnih plačljiih storitev? Kaj pa prisilno delo, kar
6
čutim sam, da moram storiti? Saj ni pri nas pravega suženjstva, niti lakajev ali služabništva. In
kdo naj trguje s človeškimi organi, s tkivi ali krvjo, ko je lahko morebiti kupljen, prevzet,
nastanjen, prepeljan, prodan, izročen ali je bilo z njim kako drugače razpolagano? Saj z mano
razpolagajo državni uradi, kakor se uradnim osebam zdi. Po postopku, ki ga vodijo, potem ko
so me itak spremenili v golo številko. Torej mi ne dajo nič. Nobene pokojnine. Ni garanta za
čas mojega življenjskega tukajšnjega bivanja.
Tujec je vsak, ki je brez doma – brez stalnega bivališča, četudi evropski in slovenski
državljan. Kako preprosto: tujec ali tujka je vsakdo, ki nima državljanstva Republike
Slovenije, sicer pa je tudi tujec oseba brez državljanstva, ki ga nobena država v skladu s
svojimi pravnimi akti nima za svojega državljana. Pravzaprav je brezdomec zategadelj v
lastni domovini manj kot tujec.
**
Hvala za socialno sočutje in vednost, kako je s socialo pri nas družbeno v resnici.
Zanemarjeno, a pisarniško oholo.
Eno je potuha deklasiranim elementom, drugo je odtegnitev pomoči slovenskemu ubožnemu
človeku - pa ne le s strani Države, ampak tudi s strani Cerkve. Ker npr. revna stara in osamela
oseba nima odločbe CSD o socdenarni pomoči iz javnih sredstev - tudi od RK ne dobi nič!
tudi ne od Karitasa! bančni izpisek nikogar ne zanima! In čemu vse to zapisujem…
Slabše je kot v obeh svetovnih vojnah! Uradne osebe pa se samo hahljajo in uradujejo po
svoje, za zaprtimi vrati pisarnic... Me razveljavijo – po odločbi.
**
Revščina, lakota ne gleda, ali si domorodec ali ne - kdo sliši, kako kruli želodec?
In: Tittel ohne Mittel...
Mestna drhal prejema socialno denarno pomoč iz javnih sredstev, da jo brž - zapravi, saj so
navajeni zastonjkarstva.
Izziv Državi in Cerkvi pa so slovenski osameli, bolni, revni, ostareli državljani: brez
prihodkov.
Država deluje pisarniško in s svojimi uradnimi omrežji, ne pa za "socialno pomoč" - torej
paragrafarsko, lahko da pristransko.
Anomija čez vse kot potuha podlosti.
Ljubezen do bližnjika? Spet prostitucija?
7
V RS je potrebno posodobiti in demokratizirati ves socialni sistem - ponujeni Gajškov
socialni sistem so kar zavrgli vnaprej: e-knjiga NEVIDNI LJUDJE.
**
Kdor je živel z muslimani v čumnati z ležišči plačane mesečne nočitve, ima med Bosanci
prijatelje, gradbince in druge... Prej, v kontejnerjun zavetišča za brezdomce, je bilo pošastno:
prespiš od 20:00 do 7:00, vsaj urico prej in potem, nato pa: izseljenstvo kot brezdomje...
Ali veste, kako je razčlovečen npr. Dimitrij Rupel? sprenevedal se je, ko je bil zunanji
minister, preložil breme na šefa svojega kabineta...: oba sta grdo lagala. Tako se mora
brezdomec znajti sam, da pride vsaj med Bosance v nočitvi delavskega prenočišča.
Ti "čefurji" so tovariški, tudi ponudijo domači, bosanski sir in pito. Treba pa je poznati
njihovo mentaliteto, spoštovati njihovo kulturo, vero. Sem jih vzgajal.
**
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zanimajo: parafiran
Sporazum o socialni varnosti z Južno Korejo, - Enakost spolov – mislimo globalno, delujmo
lokalno, - predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških
2015-2020, - vloga za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, - socialna
rehabilitacija zasvojenih, - razvojni in eksperimentalni programi itd., ne pa reven ali ostarel
človek, ki mu socialna delavka ne odobri denarne socialne pomoči iz javnih sredstev.
POTEM
zvezan v vlažni živalski kletki, razsvetljen v notranjosti,
ogenj ali svetišče v duši
kakor hiša in prazno dvorišče:
brez zvezdne, mile noči, ki je zunaj,
sploh brez vseh, ki so ZUNAJ
sedanjega asa, z zledenelim čelom…
Pogovarja se sam s sabo skoz molčanje, skoz delirije,
iskal bo, dokler ne bo našel resnice,
ko hladni duhovi vstajajo pred zenicami,
iskal bo, toda če je ne bo našel,
bo umrl, kot so že tisoči drugih pred njim,
nemočen, da bi utelesil besedo.
(Vladimir Gejšek, Pesmi, ZASLIŠEVANJE, 4, ZOMb, 1967, 40 - 41.str.)
8
Socialna skrb za človeka je v CSD in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti izginila, izpuhtela v nič. Je pa skrb za smrt slovenskega človeka.
**
Begunski song
Kvote? Koliko?
Eremiti sveta sredi sveta! Ženske kvote v politiki, begunci v politiki...povsod kvote ocifranih
kakor le oseb. Etika in morala na preskušnji.
Številke in vsote: tokrat 200 beguncev.Številke izštetih, rešenih.
Javno reševanje beguncev - pozdravljeni, begunci! družine, iztrgane iz domovine! Jutri se
začne nov dan - drugje.
Ampak vsaka oseba ima tudi dušo, svojo osebnost,svoj jaz, jezik, kulturo, človeško življenje kar pa registratorje ne zanima. Afrika.
Golo preživetje! sem doživel v lastni domovini - ker je vsak deložiranec tudi izseljenec.
Geometrija = demografija.
**
Poroka brez naroka in obreze
Za sklenitev fiktivne zakonske zveze
je bilo treba plačati tudi do 9000 evrov brez jeze
– pa brez tašče in biogeneze?!
**
Na potenco
Poglej si Slovenca pa pozabiš, kaj je moška potenca!
*
ZPIZ da carstvo območno – dacarstvo območno
9
Jaz, vpisna številka 619-3-00-14 ali prej 14 – 4086636
Tako torej, sem v postopku, v vódenem postopku: sem številka: 14 – 4086636, da ne bo
pomote, in ker sem številka, torej sem, kar je racionalno in menda vsem razumljivo, zlasti
umetni inteligenci računalnikov.
A nisem kar tako, da si ne bi morda mislili! Sem namreč po uradni dolžnosti v zsdevi…, glede
priznanja kakor pravice, in saj veste, kaj je vendar navsezadnje pravica, ne res, namreč zadeva
pravice do… državne pokojni, z naslednjo ODLOČBO, Odloba ZPIZ Slovenije, Območne
enote Ljubljana, ki je pač slovenska prestolnica in kjer diham, kot številka: 14 – 4086636 – se
razveljavi, torej sem razveljavljena številka, in tako ne mogoče samo kje delno, temveč
popolnoma, da bo stvar jasna, kot tudi povrhu še kje z razveljavljeno pred/smrtno obsodbo, ki
je navadna sodba izbrisa. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Ne vem sicer, ali je taka
odločba le izvršilna ali morebiti celo le deklarativna, vsekakor pa izraža moč ZPIZa.
Še maloprej sem bil menda vsaj, kot se zdi, na kulturnem ministrstvu, kot zavarovanec po
Uradnem listu RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01, 108/02, 135/03, 72/05, in 69/06 –ZPIZ1…, prijavljen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sem imel lastnost
zavarovanca, česar sam kot številka 14 – 4086636 – sploh nisem zaznal ali si predstavljal,
nisem občutil in se česa takega seveda niti zdaleč nisem zavedal, še slutil nisem, da imam
kako lastnost zavarovanca, in kaj taka lastnost neki kje pri nas pomeni?!
Eno je odločba, drugo je določba, da se razumemo! Tako sem kot številka 14 – 4086636 kot
uživalec pravic, ki jih sicer nikjer ni, podlegel po materialni določbi kajpak 183.člena Zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13m- ZPIZ – 2,
ja, sem podlegel povrhu tega kršeni odločbi zakona ali zakonskega akta , karkoli že to
šveflanje paragrafarstva pomeni kar naj bi mi bilo kot številki 14 – 4086636 znano, da
odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek
uveden po uradni dolžnosti.
Seveda sem bil tedaj kot številka 14 – 4086636 šele star nekako 65 let, po odločbi ZPIZ
Slovenije, Območne enote Ljubljane, s katero da mi je bila priznana (?) pravica do – državne pokojnine, ki da je napačna in se na podlagi citirane določbe 183.člena ZPIZ-2 razveljavi.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU, ki ni strastno pogonsko ne duševno hladilno, ne za
življenje ne v banko vloženo sredstvo: Zoper to odločbo lahko zavarovanec, torej kot številka
14 – 4086636, vloži pritožbo pri območni enoti Zavoda v 15 dneh od dneva vročitve odločbe.
Pritožba, ki je takse prosta, se izroči neposredno ali pošlje po pošti obmoni enoti Zavoda, ki je
izdala odločbo, lahko pa se da tudi ustno na zapisnik pri katerikoli enoti Zavoda.
Gonite se! Ti, ki si postopek vodila in ti direktor območne enote v nezasnesljivi hitrosti
izštevnega uničenja svobode, vsaj za naslednjih 65 let! Z odkljukanim kakor podpisom, ko ste
10
me, kot številko 14 – 4086636, ki kajpak ni številka koncerta niti obleke, ne hišna ne
tovarniška številka… vnaprej izpisali. Služba za nakazovanje pokojnin me je, številko 14 –
4086636, samo vročilno arhivirala pred letom dni.
In ali končno veste, kako se neki številke starajo, ko se speljejo kot avtobusne številke v
remizo večnosti?
**
Do leta 2060 bolj kot verjetno današnji 70-letniki ne bodo več živi... - pokojninska reforma je
za ZPIZ torej uspešna!
Kdor imaš pokojnino, nisi na konju, ampak na oslu?
ZPIZ deluje v korist bodočnosti upokojitev - upokojencev ali pokojnih?
**
11
3. junij 2015, sreda
Vroče, zato sva z Vidom, ko sem prehlajen (?!) doma, imam temperaturo!?... odlično kosilo.
Goveja juha, pristno.
**
Včeraj zvečer na stopnicah pred CD…
http://www.fmr.si/index.php?i=1
**
Gostoval je vojni fotoreporter, ki ga pozdravljajo komaj danes… v CD.
*
12
Ponoči v mestu
V razsvetljeni temi neonskih obrisov in v hrumenju
klime, ko smrkaš prehlajen še v vročini,
se špd nebom svetijo neke daljne luči pod tabo
kakor da jih gledaš z letala ob pristajanju:
predmestje, na cesti šumenje hripavih avtomobilov.
V sobi je mir, postelja je postelja,
miza je miza, stol je stol: je dom,
oblečen v zaklenjeno izbo,
nekam utrujen bi rad že zaspal.
Samo vlak skozi temo oddrdra svoje
pragove, vse dokler se ne izgubi v nočnem
šumenju in spijo vsi stanovalci
v azilu, nekdanjem hotelu Lipa.
Toliko ur si poslušal, kar je slišno,
ne da bi vedel, da se sliši, navajen na hrumenje –
iz dneva v dan in iz meseca v mesec,
zdrav in bolehen, a ves čas nedopovedljiv!
Mesto spi v svojih blodnjah brez sanj,
v razsvetljeni temi neonskih obrisov
in tvoja duša v sobi se izgublja tako,
da najdevaš svvoj jaz v razbiti temi.
13
Komentar:
Jasno
O daj klara..
drk spiši odložne pobožne prožne pogoje
a da te znalec mara
le da seže med nogice tvoje!
14
Vladimir Gajšek: Vladimir Gajšek in Marko Modic, junij 2015
5. junij 2015, petek
V GS do 13:00, o odpadkih konferenčno + podpis kolektivne pogodbe, nato ob 13:40 v NUK.
V molitvi praznih rok
se skriva ptičje petje z angeli,
da odletijo besede v svoj molk
in da iščeš svojega duha
med živimi koderkoli:
tukaj so kratke zgodbice, tam so romani,
tukaj je enkratnost, tam večnost,
razbite stopinje skupin, čigarkolišnji
podplati in tam dalje strehe.
15
Mislil si, da sta z Evo v dvoje kot nuja
naključja, ki je v sebi najdena ljubezen
v duhu, duši in dotiku, v poljubu
in besedi in z linkanjem medmrežno.
Kjer soodločali o tebi – po zakonih
razčlenjeno, z določbami in odločbami,
so te razveljavili in zavrgli brez štampiljk
v goli nič, v goli nič…
Kjer je bila praznina najgloblja in najtemnejša,
so našli tvoje zobe in oči in jezik – v naroku,
v pravnem in vsakem pouku izza izreka
in z omahlo obrazložitvijo po točkah.
Takrat so se roke v molitvi
razgrnile v prhutave perutnice
angelov.
16
Komentar
Vizualna oblačilnica
Mlade generacije umetnikov
iz novih letnikov sredi prekletnikov
baletnikov in tapetnikov:
Hitro so spoznali,
da ne bodo oblikovali
lepih stolov sredi protokolov
in zobobolov in simbolov
niti spolov zaradi karambolov,
tudi če je ALUO kalilnica
ali piščančja vam valilnica
alkoholov!
Vladimir Gajšek, nikar komsomolov
in njihovih idolov
**
Zadnja fura, ko je ura,
da pade kandidatura
Zafurane zgurane osebe,
a zasigurane da te v srce zazebe!
**
DSP & TTP
Ivo Svetina, zdaj nam je šele manj znano, kaj da je čezatlantski sporazum o trgovinskem in
naložbenem partnerstvu med EU in ZDA /TTIP, zlasti ko gre za nežne ženske pesniške
dušice, kaj šele za promovirane pisce kot le in zgolj člane pisateljskega društva – v
slovenščini kot govornem, pisnem, pojočem in izsanjanem jeziku. Ne vem, kolikanj
primeroma pozna kdo med našimi članicami ali člani, kaj sploh kje, kdaj, kako pomeni TTIP?
Kulturno podjetnišrvo bo v RS zaživelo, ko si bom lahko privoščil lasten muzej kot ga. Peggy
Guggenheim… Sam veš, kako je: meni in sinu je prepovedan vstop v vse enote MKL – ker
sem na glas rekel smrdljivi pijanduri v avli, naj ne zaudarja… Najprej uredi to! VG
*
17
DSP & TTP
Kaj je Konvencija o varovanju in spodbujanju kulturnih raznolikosti, kdo ve med člani DSP?
To, da dobi gimpelj plonkar Prešernovo nagrado 2015 – kar 21.000 EUR, ko briše slovenske
pisatelje s pajdašem iz Mariborske knjige? Poglejte v njegovo bedno bibliografijo… TTP v
svojih »posledicah« pomeni za kultminostrstvo: kaj? Kakšno pogodbenost? Kaj pomenijo
»javni programi« kaj drugega kot npr. – javna stranišča: non olet?! Mar niso kreativne
industrije v RS ena sama samovoljna oblast in cenzura? Najprej naj DSP uredi, da bo vsaj
dostop do javnih knjižnic mogoč v Ljubljani, seveda posebej poklicnemu pisatelju
*
...zgubljena navadna mačka, sliši na ime DSP - in kužek, sliši na ime Slovenski center PEN se iščeta - in kdor ju najde, naj prijavi lastnikom na tel. +386 1 251 41 44 ali tel.: (01) 425 48
47, na skupni naslov Tomšičeva ulica 12, 1000 Ljubljana.
*
Vneto ostra bitka z okusom po zaseki
...ta bitka je žal zabubljena,
ker je uslišana kurba zaljubljena...
- Katera in kakšna bitka neki
s krvavimi izreki
v uniformni preobleki –
v vinoteki, apoteki,
v gipsoteki, fototeki?
Naša četica koraka debelo oslabelo,
a vendar strumno in veselo!
**
Knjiga za evropske državljane?
Sicer je zagotavljanje podpore knjigi, toda ne le telefonskemu imeniku, in avtorjem, celo
umetniškim besednikom v RS itak docela vnaprej - onemogočeno, nagrade pa si delijo doma
in na tujem med seboj zmenjene klape in španovije, celo s "komisijami" ipd. Kot slovenski in
evropski državljan se vprašujem, kako je mogoč javno Državljan Evrope tip, ki se je povzpel
v akademika s svojimi doslejšnjimi klapicami... Besedno umetnost založniške gizdice
zanikajo, frajerji pa pogledajo kar enopovedno proč.
18
*
DSP:"Smo res priče kapitulaciji Evrope pred agresivnim ameriškim korporativizmom?
Izničenju temeljnih načel, ki jih je v univerzalni zakon povzdignila francoska revolucija:
svoboda, enakost, bratstvo? Se bo Evropski parlament na svojem naslednjem zasedanju v
Strasbourgu uklonil barbarstvu, ki se ne meni za stoletno, tisočletno dediščino, prvič
zasnovano v stari Grčiji? Bo zgolj potrdil tisto, kar je o spornem čezatlantskem trgovinskem
in naložbenem partnerstvu (TTIP) že potrdil evropski Odbor za mednarodno trgovino,
zavračajoč glasne pozive prebuje evropske civilne družbe?"
Če gre za korporativizem gospodarjenja, so telesa poslovno sprejeto uravnana.
Fantje, leta 1789 do vsaj 1791/2 je pela giljotina, izumili so deističnega Boga, duhovščino in
redovništvo poklali ali vsaj pozaprli, intelektualce in plemiče pobili, ja, sami citoyens ali na
koncu sanskiloti, da o Maratu ali Robespierru ne govorimo! bila je pač buržoazna revolucija,
ki je uvedla - republiko, po rimskem vzoru!
Evropski Odbor za mednarodno trgovino je že potrdil delo v čezatlantskem trgovinskem in
naložbenem partnerstvu (TTIP) - po toči je zvoniti prepozno?!
Pomen potrošništva je resda liberalen, kolikor demokratičen.
**
DSP:"Ker izvoljeni predstavniki ljudstva, naša izvršilna in zakonodajna oblast, molči in se
klanja novemu (?) gospodarju, smo prisiljeni, da, četudi zadnji hip, povzdignemo svoj glas:
mi, kar nas je še svobodomiselnih ljudi, jim nismo dali mandata, da nas bodo iz sebičnih
interesov, nemara pa kar iz nevednosti, žrtvovali mehanizmu izbrisa, delite kot se reče v
sodobnem digitalnem jeziku."
Ni "delite", ampak so elite "delete", kot piše grafitno na steni.
Kdaj pa je kdo povzdignil glas v RS ali v Ljubljani, ko so me vsakodnevno jugoslovenarsko
psovali:"Svinjo smrdljiva slovenačka! Ubićemo te!" - kot slovenskega pisatelja in
intelektualca?!
DSP, PEN klub...?
*
19
Kdo je prepovedal direktorici MKL, ko je samovoljno okrutno ukazala vsem knjižnicam v
Ljubljani, da imam s sinom Gajšek Vladimir prepovedan vstop, ker sem opozoril pijansko
smrdljivega knjižničarja, da naj ne smrdi vame - v avli Slovanske knjižnice in Bežigrajske
knjižnice mimogrede?! Še Vlasta Nussdorfer je pred to okrutnico nemočna in se izmika!
Kdo pa je jokal, kadar sem bil pretepen do krvi, tudi na avtobusnem postajališču utrujen, ali v
Tesarski 16, Ljubljana, ko me je napadel "kar tako" psihopat?
Kdo me je zaščitil, ko se je jezavo drl name v Trubarjevi hiši literature neki ustrahovalec, da
me je treba ustreliti, ker sem uglajeno in jedrnato govoril proti nacizmu?
Najprej to!
**
DSP:"Na okrogli mizi, ki jo bo vodil Marcel Stefančič jr., bodo sodelovali: evropski poslanec
Igor Šoltes, Jože Mencinger, Andrej Gnezda (Umanotera), Anton Peršak, pisatelj in državni
sekretar na Ministrstvu za kulturo, Rok Zavrtanik, direktor Založbe Sanje, in pisatelj Vlado
Žabot." Tokrat so na vrsti očitno: rusofili.
Kaj porečejo amerikanofili, je vprašanje.
Seveda bo lahko Marcel pil za ohladitev in žejo priljubljeno kokakolo.
*
DSP:"Zato smo se odločili, da skličemo omizje, na katerem bodo spregovorili kompetentni
strokovnjaki, tudi tisti, ki smo jih izvolili, da v Evropskem parlamentu zastopajo naše interese.
Interese, ki sploh niso samo naši (!), ampak vseh tistih, ki že okušajo surovost mednarodnih
korporacij, ki si sedaj skuša nadeti tudi pravnoformalni okvir. Ti »sporazumi«, pripravljajoči
se v popolni tajnosti, kot da bi se sramovali sami sebe, naj bi »povezali« oba bregova
Atlantika, a so v resnici brezobziren napad na svobodo, na človekove pravice, še zlasti pa na
kulturo: besedo, sliko, melodijo: proizvodnjo simbolov, ki že od Altamire spletajo neuničljivo
vez med člani človeškega občestva."
Omizje... s svojim političnim podvozjem z ličkanjem pa v postelji, da diši po koruzju.
Upajmo, da v DSP na tako omizje ne pride ljubljanski pretepaški klošeraj, kar v nasilju in z
ustrahovanjem in sovražnimi grožnjami vred ščiti Cerkev in Država... - prostaško nasilno
psihopatsko izzivaštvo in pretepaštvo! neandertalci - kot so vzdihvali trpinčeni taboriščniki v
konclagerjih in gulagih. V EU taki nimajo vstopa! V Ljubljani pa so kakor običajni...,
pravnoformalni okvir pa je kajpak krvav! Človekove pravice?
Mar ne vidite kot slovenski ali evropski državljani, kdo je "državljan Evrope" akademsko?
čigav interes? Moj nikakor ne!
20
DSP:"Ker izvoljeni predstavniki ljudstva, naša izvršilna in zakonodajna oblast, molči in se
klanja novemu (?) gospodarju, smo prisiljeni, da, četudi zadnji hip, povzdignemo svoj glas:
mi, kar nas je še svobodomiselnih ljudi, jim nismo dali mandata, da nas bodo iz sebičnih
interesov, nemara pa kar iz nevednosti, žrtvovali mehanizmu izbrisa, delite kot se reče v
sodobnem digitalnem jeziku."
Ni "delite", ampak so elite "delete", kot piše grafitno na steni.
Kdaj pa je kdo povzdignil glas v RS ali v Ljubljani, ko so me vsakodnevno jugoslovenarsko
psovali:"Svinjo smrdljiva slovenačka! Ubićemo te!" - kot slovenskega pisatelja in
intelektualca?!
DSP, PEN klub...? TV?
**
Čiro 90
Če ustrezna intimna nega ohranja zdravje žensk in če so fitneserji šokirani nad hitrostjo
delovanja novih kapsul za povečanje mišične mase, tedaj ljubezen ni torta brez pečice, kakor
se zdi založniški kuharski pomočnici Neli M., je pa zato ljubezenski ata Ivu Svetini simbolno
res Ciril Zlobec - s kar 90-imi liričnimi izpovedmi, edini preživeli med pesniki 4-ih...
Ljubezenska lirika Cirila Zlobca se giblje med Dantejevo Vita nuova in sodobno ljubezensko
poezijo: je skratka trajna kot poljub večnosti, čeprav za hip zvezdnega prebliska. Zato ta
poezija ne prenese "filozofije"...
Vse najbolje! prijateljsko! živahno, a urejeno! polno življenja, kljub življenjski bolečini!
Vladimir
**
Mislim, da se mi v čestitki za Cirilovih 90 polnih in ljubečih, kdaj tudi bolečih let pridružuje
Marijica Švajncer.
Vse najbolje za 90-letni jubilej, pesniško srce Ciril Zlobec!
prijateljsko
Vladimir
Gajšek
**
21
Slovenia Press Photo s shisterizirano gonjo
Med histeriki, ki ne poznajo smeha in prisedniki histeričark sta prejela svoje iz živčno
motenega Slovenia Press Photo črno bela nazadnjaka Matic Zorman in Ciril Jazbec, kot
pajdaša v klapici. Kajti fotoreportažno sta pač zasvojena s plačanostjo - press sta pod
pritiskom. Rubrično podtalje, natečajno komisijsko sprevrženo, ena sama uplahnjena zavest,
scela pa razvidna površna nepozornost. Škoda, da je trgovinski Lidl zraven!
*
Upajmo, da bo mrka brezsrčnost morskih psov spodganila s svojo histerijo kvečjemu nasilno
samovoljo in tresenje nog - s kako bedno frajlico in njenim menda intimnim prisednikom, saj
je znano, da bo itak vse narobe zlasti v ponedeljek, ko pride naokoli nekam znani fotograf
fotoreporter: upajmo spet, da mu bodo pokazali svoje mrke in mrzle obraze, v samoveličju
lastne organizatorske volje do motenosti. Festival jezavih napetost in rahlih živcev!
Mednarodna tečajna žirija brezrokcev in slepcev... Groza ničevosti.
*
Kot vse kaže, gre za policijske fotografe v zaporih, ki fotkajo en face in profilno, se reče: črno
belo, ko imajo za sabo moč pendreka in vezic in verig in skrito bolečino zaporniških celic in
samic, seveda s tepežem, da se privoščljivo okrutni kvečjemu razjarjeni režijo: Slovenia Press
Photo, grozavo shisterizirano, vse jih moti..., plačance!
*
V vročini 8.6.2015 bo ljubljanskim histeričarkam in njihovim prisednikom prodajno govoril
ameriški fotoreporter James Nachtwey
http://en.wikipedia.org/wiki/James_Nachtwey
in bo razstavljal motiviko Priča/Witness https://www.facebook.com/media/set/?set=a.256354381560.150561.256156946560&type=3
pod komisarskim urejanjem Alaina Mingama
http://www.africultures.com/php/index.php?nav=personne&no=36348
v Galeriji Cankarjevega doma, kar sta omogočila SPP Zavod za promocijo fotografije in
Galerija Fotografija v Ljubljani s festivalom Slovenia Press Photo 2015.
Avtor je bil priča in razstavljene slike so njegovo pričevanje.
*
22
Smrtnost, trpljenje, fotografije
Odveč je http://www.worldpressphoto.org/people/alain-mingam
Ko sem videl živo smrt v očeh izžetih, na smrt izčrpanih ljudi, bolnih, utrujenih, izlakotelih,
sem zajokal – proti vsem ljubljnsko meščuharsko sitim histeričarkam in njihovim
samozadostnim kot intimno seniliziranim prisednikom – jih človeška muka sploh ne zanima
in pogledajo proč, ljudomrzno hladnokrvno pa se repenčijo, češ, s policijo bi izgnale ljudi v
stisko in izgon. Temu bi lahko nasprotoval fotoreporter James Nachtwey, če bi mu
jugoslovenarski fotoreporterji v Ljubljani s svojimi gofljicami dovolili.
Svetovni holokavst, v Afriki enako kot v Romuniji, v Srebrenici ali Potočarih, sicer v
obleganem Sarajevu ali uničenem Vukovarju, predtem pa "drugorazredna tema" slovenske
Hude jame in več kot 600 množičnih povojnih grobišč... vse to je lahko tudi ob drugih
fotoreporter James Nachtwey - medtem ko se ljubljanske histeričarke samo mrzlo zarežijo,
kajpak s svojimi pustimi senilci prisedniki. In potem pride paznik in pokličejo policijo - da je
Cankarjev dom likvidatorsko likviden...
V vročini 8.6.2015 bo ljubljanskim histeričarkam in njihovim prisednikom prodajno govoril
ameriški fotoreporter James Nachtwey
http://en.wikipedia.org/wiki/James_Nachtwey
in bo razstavljal motiviko Priča/Witness
https://www.facebook.com/media/set/?set=a.256354381560.150561.256156946560&type=3
pod komisarskim urejanjem Alaina Mingama
http://www.africultures.com/php/index.php?nav=personne&no=36348
v Galeriji Cankarjevega doma, kar sta omogočila SPP Zavod za promocijo fotografije in
Galerija Fotografija v Ljubljani s festivalom Slovenia Press Photo 2015. Avtor je bil priča in
te slike so njegovo pričevanje.
Če bi bil James Nachtwey slovenskega rodu, bi ga histeričarke s svojimi prisedniki izrinile iz
vseh natečajnih kategorij fotk, da bi mu pokazale vraga, in tako le hladnokrvno in jezavo, ker
jih pač James Nachtwey zelo moti.
Kot vse kaže, gre za policijske fotografe v zaporih, ki fotkajo en face in profilno, se reče: črno
belo, ko imajo za sabo moč pendreka in vezic in verig in skrito bolečino zaporniških celic in
samic, seveda s tepežem, da se privoščljivo okrutni kvečjemu razjarjeni režijo: Slovenia Press
Photo, grozavo shisterizirano, vse jih moti..., plačance!
*
23
Slovenia Press Photo s shisterizirano gonjo - ker gre za znano uspešno samoveličje! Če bi
fotkali tako, da bi prej kdo dobil jugonagrado 7 sekretara SKOJa, bi bili priznani svetovno!
kot akademiki, člani SAZU!
Predlagamo, da si ogledajo fotorazstavo Priča Jamesa Nachtweya ljubljanske špeckahle nekaj
pred gostiščem Platana, pa tudi preiskovalne sodnice, forenziki in psihiatrični bolničarji z
drugim dušezdravstvenim osebjem - da vidijo, kaj je oseba, četudi v umiranju - kot v Letu nad
kukavičjim gnezdom, in da si ogleda to razstavo vsak intervencijski policist...
Vsaka podobnost z zahudičano ustrahovalnim ljubljanskim klošerajem med pretepači in
sovražno grozečimi - ni naključje, ker se zlo tukaj ponavlja, celo zaščiteno!
Med histeriki, ki ne poznajo smeha in prisedniki histeričark sta prejela svoje iz živčno
motenega Slovenia Press Photo črno bela nazadnjaka Matic Zorman in Ciril Jazbec, kot
pajdaša v klapici. Kajti fotoreportažno sta pač zasvojena s plačanostjo - press sta pod
pritiskom. Rubrično podtalje, natečajno komisijsko sprevrženo, ena sama uplahnjena zavest,
scela pa razvidna površna nepozornost. Škoda, da je trgovinski Lidl zraven!
Upajmo, da bo mrka brezsrčnost morskih psov spodganila s svojo histerijo kvečjemu nasilno
samovoljo in tresenje nog - s kako bedno frajlico in njenim menda intimnim prisednikom, saj
je znano, da bo itak vse narobe zlasti v ponedeljek, ko pride naokoli nekam znani fotograf
fotoreporter: upajmo spet, da mu bodo pokazali svoje mrke in mrzle obraze, v samoveličju
lastne organizatorske volje do motenosti. Festival jezavih napetost in rahlih živcev!
Mednarodna tečajna žirija brezrokcev in slepcev... Groza ničevosti.
**
Papežev obisk v Sarajevu
Papež Frančišek bo v Sarajevo pripotoval zjutraj (6.6.22015, sobota) z letalom iz Rima, po
krajšem obisku v predsedstvu BiH bo ob 11. uri nagovoril okoli 65 tisoč vernikov, med
katerimi bo vsaj 300 do 400 Slovencev, na stadionu Asima Ferhatovića Hase na Koševu. Vse
Sarajevo je policijsko varstveno oboroženo, tudi s psi sledilci itd., zavarjene so plošče na
pločnikih, motili bodo mobitelne klice, ker je mogoče s takim klicem sprožiti bombo na
daljavo, na strehah bodo ostrostrelci itd., ves papežev itinerarij je znan... - se kdo počuti kot
na dan priprave umora našega prestolonaslednika in soproge Sofije, ko je bil tudi povsem
znan itinerarij in je krvoločna Mlada Bosna s Srbi pripravila atentat - tokrat pa džihad?
Sarajevo je, kot vse kaže, eno najnevarnejših mest za visoke obiske. Upajmo, da bodo imeli v
hudi vročini - dovolj vode v plastenkah, dežniki in sončniki so prepovedani, prav tako ne
bodo točili alkohola... Varnostne razmere za papeža Frančiška so nujne - prav bosansko.
Upajmo, da ne bo sarajevski jugoslovenarski psihopatsko pretepaški in ustrahovalni klošeraj
nastopil - kot se dogaja vsakodnevno z "zavetišči za brezdomce" itd. v strogem središču
Ljubljane, kjer so nasilneži s strani Države in Cerkve zaščiteni! da se ne bi kak "berač" pognal
24
proti papežu Frančišku in ga napadel! - Upajmo, da obveščevalno varnostne službe delajo
tvorno in pripravljeno in vnaprej preprečevalno - z umikom sarajevskih nasilnežev? –
Vprašanje je, ali je nevarnejša za papeža Frančiška Ljubljana ali Sarajevo - preverka
ljubljanskih obiskovalcev tokatnega Sarajeva! –
Nadškof nadbosanski, kardinal Vinko Puljić je prepričan ob visokem obisku: "Imejmo jutri
odprto dušo in srce, da slišimo papeževo sporočilo. Papež nima čarobne paličice, ima pa
ljubezen do nas." Da se le ne bi izneverili tej ljubezni.
**
25
Vladimir Gajšek: Zgodaj že lunarno, 2015-07-15
6. junij 2015, sobota
Vroče. Ves dan sva z Vidom doma. Spremljam sarajevskega papeža Frančiška, ki se vozi
okoli s fordom focusom…, se rokuje z ljudmi…
*
Kljub vročini:
Zajtrk: jajca na oko, kava
Obed: predjed – domača suha salama, krompirjeva solata, palačinke, čaj
*
Večerja, pozno: pasta-šuta, pripravil Vid.
Tudi pozno ponoči: vroče in šumno.
26
Komentar:
Papež Frančišek v Sarajevu
Promet:
Informacija o prometnem režimu dne 06.06.2015 – na dan papeževega obiska v SA
Spoštovani uporabniki,
V nadaljevanju vam prinašamo detajle o dinamiki razvoja prometa dne 06.06.2015. od
Mednarodnega letališča Sarajevo k mestnemu središču in nazaj:.
V času od 08:00-10:00 bo prišlo do začasnega prometnega zastoja od Mednarodnega letališča
Sarajevo do stavbe Predsedstva BIH, po ulicah Kurta Schorka, Stupska petlja, Džemala
Bijedića, Bulevar Meše Selimovića, Zmaja od Bosne, Hiseta, Hamze Hume, obrežja Kulina
bana, Reisa Džemaludina Čauševića in Alipašina.
Od 10:00 do 16:30 bo vzpostavljen redni prometni režim na vseh križiščih v smeri od
Mednarodnega letališča Sarajevo do Tehniške šole.
V času od 18:30 do 20 bo zaustavljern začasno promet saobraćaja od Nadškofijskega centra
za mlade na Otoci do Mednarodnega letališča Sarajevo, in to po ulicah: Žrtava fašizma,
Brčanska, most Otoka, Bulevar Meše Selimovića, Džemala Bijedića, Stupska petlja, Kurta
Schorka.
Ko gre za papeža Franiška, so še posebej varnostniki in policisti.
**
http://papa.ba/hr/press/govori/govor-pape-franje-clanovima-predsjednistva-bosne-ihercegovine
http://papa.ba/hr/press/govori/pozdrav-i-zahvala-kardinala-puljica-svetom-ocu-na-kraju-svetemise
http://papa.ba/hr/press/govori/propovijed-pape-franje-na-misnom-slavlju-na-stadionu-kosevo
http://papa.ba/hr/press/govori/pozdravni-govor-predsjedavajuceg-predsjednistva-bih-mladenaivanica-papi-franji
27
*
Škofovsko konferenčno ob papeževem obisku v Sarajevu
Biskupska konferencija Bosne i Hercegovine // Škofovska konferenca BiH/ BK BiH – šest
nad/škofov: mons. dr. Marko Semren, pomožni škof banjaluški; mons. dr. Ratko Perić, škof
mostarsko-duvanjski in apostolski upravitelj trebinjsko-mrkanski; kardinal Vinko Puljić,
nadškof metropolit vrhbosanski; mons. dr. Franjo Komarica, škof banjaluški; mons. dr. Tomo
Vukšić, vojni ordinarij v BiH in mons. dr. Pero Sudar, pomožni škof vrhbosanski.
*
Varnost in zavarovanje: - življenja, - zdravja, - premoženja, - dela ali zaposlitve ali poklicnega
posanstva: so štiri temeljne dobrine, ki zagotavljajo dobro in urejeno življenje. Ker je
Sarajevo mesto atentata 1.svetovne vojne in danes muslimanstva v večinskem delu
prebivalstva, je strah pred grozečim džihadom in fanatizmi psihopatov upravičen, prav tako
dobro obveščena previdnost, ki naj ne skali veselja ob papeževem obisku v glavnem mestu
BiH. "Upam, da se napadi, kot je bil v Zvorniku, ne bodo več dogajali, toda ker sem realist,
vem, da lahko pričakujemo kaj podobnega. Vprašanje je samo, kaj bodo tarče, kje bodo
lokacije in kdaj se bo to zgodilo," pravi policist Janko Goršek, sicer policjski ataše na našem
veleposlaništvu v Sarajevu. Upravičeno opozarja na zoprvanje vsakemu nasilju, še posebej
mestnemu ogrožanju življenja, zdravja in miru. Papežev obisk v Sarajevu je božje veličasten kot res v novem Jeruzalemu?!
*
Katolištvo je svetovna krščanska poteza religijskega življenja, je versko prepričanje v
različnih državah, med narodi, etnijami, skupnostmi, je papežev glavarski vsakokratni vzor in
zgledno obhajanje božječastnega sprejetja vseh za vse. Ekumenizem kot papeško pogojeni medverski dialog je nedvomno kažipot na globalni ravni
verstev, ki jih ne smejo ogrožati še verski fanatizmi, zato je tudi gibanje za enotnost vseh
kristjanov, torej ne vsiljevanje uniformno versko v eno Cerkev, toliko bolj pa gibanje za
medsebojno večstransko, zlasti dialoško povezovanje ali upoštevanje enakovrednosti različnih
Cerkva, tudi verskih različnih skupnosti in v Cerkvi – kar se je uresničevalo tudi s papežem
Janezom XXIII., ki je leta 1959 sklical Drugi vatikanski koncil.
Škofje, redovniki, bogoslovci, mladi, ekumenski in medverski pogovori s predstavniki drugih
verskih skupnosti, posebej z islamom v Sarajevu so subjekti papeževega obiska v Sarajevu n
potrditev vloge papeža Frančiška v takih skupnih srečanjih, seveda ob bogoslužju.
28
Jézus Krístus / hebr. = ‫[ יהושע‬Yĕhošūa‘], gre. = Χριστός [Hristos] – Maziljeni; Jezus
Nazaréčan, druga Božja Oseba (25. decembra 1, Betlehem, Judeja - 7. april 33, križan,
Jeruzalem, Judeja) - Jezusova potrditev v svetu je resnično potrjena svetopisemsko in
krščansko življenjsko.
Ali bo papežev obisk v Sarajevu prispeval za mir na Zahodnem Balkanu, posebej še v
sarajevskem kantonu političnih, jezikovnih, kulturnih, etnografskih in verskih raznolikosti, je
znano: pozdrav papeža Frančiška je razločno jasen in določen:"Mir vam bodi! v vsem svetu!"
Govorica vere je medčloveška in služi človeštvu in vsakomur posebej - zato je toliko
pomembneje, da bo papeževo sarajevsko sporočilo svetu tokrat potrjena z izkušnjo poguma in
upanja, da smo in živimo skupaj: miroljubno in v sožitju, a prav kljub razlikam ali prav zaradi
različnosti.
*
Morda je spremljanje tokratnega papeževega sarajevskega obiska prineslo med ljudi tisto
sočutno instanco, s katero se sooča Evropa posebej od 2,svetovne vojne posebej naprej. Papež
Frančišek je državljane BiH različnih verskih prepričanj in narodnosti pozval, naj 20 let po
krvavo kaoidni balkanski vojni, ki je državo razklala po narodnostnih mejah, okrepijo napore
za spravo. Enako naj bi veljalo tudi za Slovenijo.
In tako je prirejanje papeževega obiska regionalno zahodno balkansko, a hkrati svetovno
usmerjeno v opozorilo medsebojnega razumevanja in potrditve v spravi. V BiH je 420.000
katoličanov, več pa je nedvomno muslimanov, a tudi število katoliških vernikov je mogočno.
Sicer je v vročini junijsko skoraj 6000 policistov, v mestu velja poseben varnostni režim,
gibanje z enega konca na drugega je omejeno - tudi za 400 akreditiranih poročevalcev, tako
da je varnost zagotovljena.
Radikalno prav je, da se nežnost miru in sočutje sprave zavaruje.
*
Papež Frančišek na obisku v Sarajevu Generalni pokrovitelji:
Predsedstvo BiH
BHRT
Partnerji:
Kirche in Not
29
Renovabis
Sponzorji:
HT Eronet
HP Mostar
Globtour
Vilinka Kruševo
Sarajevski kiseljak
Coca-Cola BiH
Bin Invest Posušje
Tiskara Suton Široki Brijeg
Unioninvestplastika Semizovac
Pražarna kave Imperijal d.o.o. Novi Travnik
Vinogradarstvo Odak d.o.o. Čitluk
Best d.o.o. Travnik
Dubrovačka biskupija/ Dubrovniška nadškofija
Brčko distrikt
G-Tour Međugorje
Prijatelji:
BH Telecom
Mednarodno letališče Sarajevo
Papežev obisk je BiH pozdravila ne le formalno, ampak tudi vsebinsko. Pokrovitelji,
partnerji, sponzorji, prijatelji! Kako enostavno, pa vendar jasno človeško, z moralno
modifikacijo organizacije obiska.
**
PRVI PAPEŽEV JAVNI NA/GOVOR v SARAJEVU
Papež Frančišek je 06.06.2015 - ob 9. uri prispel na sarajevsko letališče Zatem je bil uradni
sprejem na trgu pred palačo predsedstva. Sledil je vljudnostni obisk pri predsedstvu države.
Nekaj po deseti uri pa se je začelo srečanje s predstavniki oblasti, med katerim je imel sveti
oče prvi govor.
Gospodje, člani predsedstva Bosne in Hercegovine,
gospod predsedujoči,
člani diplomatskega zbora,
dragi bratje in sestre!
30
Iz srca se zahvaljujem članom predsedstva Bosne in Hercegovine za prisrčen
sprejem ter še posebej gospodu predsedujočemu, Mladenu Ivaniću za prisrčen
pozdrav v imenu vseh. Vesel sem, da sem z vami v tem mestu, ki je toliko
trpelo zaradi krvavih spopadov v preteklem stoletju, a je ponovno postalo kraj
dialoga in mirnega sobivanja. Prešlo je iz kulture spopadov v kulturo srečanja.
Sarajevo ter Bosna in Hercegovina imata za Evropo in ves svet poseben
pomen. Že stoletja so na tem področju prisotne skupnosti, ki izpovedujejo
različne vere ter pripadajo različnim etnijam in kulturam, bogate s svojimi
posebnimi značilnostmi in ponosne na svoja posebna izročila, ki pa nikakor
niso bila dolgo časa ovira za vzpostavitev medsebojnih prijateljskih ter
prisrčnih odnosov.
Tudi v arhitekturni ureditvi Sarajeva so vidne in občutne sledi, saj iz
urbanistične sestave naselja izstopajo druga zraven druge shodnice, cerkve ter
mošeje in to s tako značilnostjo, da je mesto dobilo naziv 'Jeruzalem Evrope'.
Saj je stičišče kultur, narodov in verstev. To pa zahteva nenehno vzpostavljanje
novih mostov, skrb in obnovo obstoječih, saj je le tako zagotovljena sproščena,
varna in civilizirana komunikacija.
To medsebojno komuniciranje je potrebno zato, da lahko odkrijemo bogastvo
vsakega, ovrednotimo to, kar nas povezuje ter da gledamo na razlike, kot na
možnost za rast v spoštovanju do vseh. Potreben je potrpežljiv in zaupen
pogovor, da bodo lahko posamezniki, družine in skupnosti posredovale naprej
vrednote lastne kulture ter sprejemale dobro, ki prihaja iz izkušnje drugih.
Na ta način bodo lahko še tako težke rane preteklosti odstranjene in bo možno
gledati z upanjem na prihodnost ter se bo mogoče, s strahu in zamere
osvobojeno dušo, soočiti se z vsakodnevnimi težavami, s katerimi se vsaka
civilizirana skupnost sooča.
Prišel sem kot romar miru in dialoga. 18 let po zgodovinskem obisku sv.
Janeza Pavla II., ki je bil manj kot dve leti po podpisu Daytonskega mirovnega
sporazuma, sem vesel, ko vidim dosežen napredek, za katerega se je potrebno
zahvaliti Gospodu in tolikim osebam dobre volje. Pomembno pa je, da se ne
zadovoljimo s tem, kar je bilo do sedaj uresničeno, temveč iščemo naslednje
korake pri utrjevanju zaupanja ter iščemo priložnosti za medsebojno
spoznavanje ter spoštovanje. Za pospeševanje te poti pa je potrebna bližina,
bližina ter sodelovanje mednarodne skupnosti, še posebej Evropske unije, ter
vseh držav ter organizacij, ki so navzoče ter delujejo na področju Bosne in
Hercegovine.
Bosna in Hercegovina je pravzaprav sestavni del Evrope. Njeni uspehi ter
njene drame so popolnoma vključeni v zgodovino evropskih uspehov in dram
31
ter so zato resna spodbuda za vsakršno prizadevanje, da začeti mirovni procesi
postanejo bolj stabilni ter nepovratni.
Na tem področju mir in sožitje med Hrvati, Srbi ter Bošnjaki ter pobude za
nadaljnjo rast prisrčnih ter bratskih odnosov med muslimani, judi in kristjani,
dobijo pomen, ki gre okraj njegovih meja. So pričevanje za ves svet, da je
sodelovanje med različnimi etnijami ter verstvi v prizadevanju za skupno dobro
možno, da je možno sobivanje različnih kultur ter izročil, ki porajajo izvirne ter
učinkovite rešitve problemov ter da bodo lahko tudi najgloblje rane na poti, ki
očiščuje spomin, ozdravljene ter prinesle upanje na prihodnost. Danes sem
videl to upanje v tistih otrocih, ki sem jih pozdravil na letališču, muslimanih,
pravoslavnih, judih, katoličanih ter drugih manjšin. Vsi so bili skupaj, veseli.
To je tisto upanje. Stavimo na to.
Vsi moramo pri uspešnem zavračanju zverinstev tistih, ki vsako različnost
uporabijo kot priložnost ter povod za kruto nasilje, priznati temeljne vrednote,
ki so skupne vsemu človeštvu, vrednote, v imenu katerih lahko in moramo
sodelovati, ustvarjati in se pogovarjati, odpuščati in rasti ter omogočiti, da
različni glasovi skupaj ustvarijo čudovito ter spevno pesem in ne fanatičnega
krika sovraštva.
Odgovorni politiki so poklicani za to vzvišeno nalogo, da bodo prvi v službi
svojih skupnosti, ki bodo z dejanji varovali temeljne človekove pravice, med
katerimi izstopa verska svoboda. Na ta način bo mogoče ustvarjati ter si
konkretno prizadevati za mirno in pravično družbo ter začeti s pomočjo
različnih delov družbe reševati številne vsakodnevne težave ljudstva.
Da pa se to zgodi, je nujno potrebna dejanska enakost vseh državljanov pred
zakoni ter njihovim udejanjanjem, ne glede na to, kateri etnični, verski ali
geografski skupnosti pripadajo. Tako se bodo vsi čutili udeležene pri javnem
življenju in ko bodo vsi uživali iste pravice, bodo lahko dejavno prispevali svoj
prispevek k skupnemu dobremu.
Častitljivi gospodje in gospe,
katoliška Cerkev z molitvijo ter dejanji svojih vernikov ter institucij dejavno
sodeluje pri materialni ter moralni prenovi Bosne in Hercegovine ter tako deli z
vsemi veselje in skrbi ter želi s svojim prizadevanjem pričevati predvsem
bližino do revežev ter najbolj potrebnih pomoči. Vse to pa počne po nauku ter
zgledu svojega božanskega Učitelja, Jezusa.
Sveti sedež se veseli zaradi prehojene poti preteklih let ter zagotavlja svojo
pobudo pri nadaljnjem sodelovanju, dialogu in solidarnosti, vedoč, da sta mir
in medsebojno poslušanje za civilno in urejeno sobivanje, temeljna pogoja za
32
pristen in trajnosti razvoj. Zato si iskreno želi, da bo Bosna in Hercegovina s
pomočjo vseh, potem ko so črni oblaki nevihte končno odšli, lahko nadaljevala
začeto pot, da bo po ledeni zimi lahko zacvetela pomlad. Tu vidimo cvetočo
pomlad.
S temi notranjimi občutki prosim od Najvišjega mir in blagostanje za
Sarajevo ter vso Bosno in Hercegovino. Hvala.
**
Papež Frančišek na stadionu Koševo: »V biblijskih besedilih, ki smo ji poslušali, je bila
večkrat omenjena beseda mir. Mir je božji dar, ki pa dostikrat naleti na nasprotovanje. V delih
sveta prav zdaj divjajo boji, skoraj tretja svetovna vojna. Nekateri želijo izzvati spopad med
različnimi kulturami in civilizacijami, tudi tisti, ki hočejo podajati orožje,« in »Vi veste, kaj je
trpljenje, kaj bolečina, saj ste to doživeli. Zato pravim: nikoli več vojne!«
Tako morajo s papežem Frančiškom ponoviti vsi, ki se zavzemajo za spravo.
**
Ob koncu papeževega sarajevskega obiska
Povsem jasno je, da papežev obisk v Sarajevu ni bil naključje. Nobena skrivnost ni, da je bil v
tako imenovani cerkveni vladi v Vatikanu že pred časom ustanovljen poseben urad za odnose
z islamom." Morda bi lahko papež Frančišek prišel v Ljubljano,m ko bo zgrajena džamija,
kdo ve?
Le da je Ljubljana za obisk in samega papeža Frančiška zdaj nevarnejša kot Sarajevo tolovajski nasilneži, psihopatski berači, jugoslovenarsko sčefurjeni zlikovci, ustrahovalci, ki
jim sicer Država s socialnim delom in Cerkev nudita "zatočišče" in zastonj hrano v samem
centru Ljubljane, so deklasirani sanskiloti, ki bi lahko napadli papeža, le da se mu le dovolj
približajo...
V primeru, da bi si primeroma papež Frančišek drznil priti v Ljubljano, bi ga menda
pozdravili s slogaško kakor ljubljansko himno:
»Hej, brigade, hitite,
razpodite, požgite,
gnezda belih podgan, črnih psov!
Hej, mašinca, zagodi,
naj odmeva povsodi,
naš pozdrav iz svobodnih gozdov!
33
Pride dan, ko z Ljubljano,
zdaj nevesto prodano,
bomo šli pred svobode oltar.
Hej, od naše gostije
vrgli bomo pomije
psom, ki danes so nam gospodar.«
(Besedilo: Matej Bor/Vladimir Pavšič)
Ljubljanska Drama pa bi v stilu tradicije uprizorila igro SATAN ´MA VAS RAD?! Z
dresiranimi prasci in opicami… - obisk zagotovljen! Gre za znano »jugoslovansko«
sprenevedavo znerviranost, ki se sesuje v – politični in bivanjski – nesmisel, slednjega pa
nagrajuje kulturni propagandizem s slavo in denarjem, namreč po modi slovenkarskega
postsocializma, ki ostaja ponekod kot v diktaturi še prej nepresežen, s čimer se razlike kot
med prepadi poglabljajo, napori za narodno, versko, politično, jezikovno, izbraževalno,
kulturno… suverenost pa se izgubljajo v začasnih glasnih predsodkih, češ, kdor obvlada ulivo
in uličarstvo ali pocestništvo, ta bo obvladal tudi Državo.
*
Ob papeževem obisku v Ljubljani bi sodstvo s policijo verjetno le preventivno ukrepalo, sicer
bi prosili za varnostno pomoč druge evropske države. Sodrga ljubljanska bi tudi papeževemu
spremstvu, kurijskima kardinaloma Kurtu Kochu in Jean-Louisu Tauranu, v Vatikanu
pristojnima za ekumenizem in medverski dialog, že pokazala, kaj se pravi tukaj "dialog"...
tudi že tukaj neki e-gobezdač "komentira" grozilno:"»...sporočilo miru in sožitja je
ostalo«...do jutri." Bi imeli poslej pred papeži - mir!
*
"Pozitivni odzivi iz vseh cerkva" - verjetno tudi iz Katoliške cerkve na Slovenskem, a nič več
kot morebitni "odziv", ker tukaj vladajo, z Državo z uradnimi pristojnostmi vred, namesto da
bi morda - služili.
Kljub takemu morebitnemu "odzivu" bo papež Frančišek s svojim sarajevskim obiskom ostal
v trajnem mednacionalnem spominu Balkana in Evrope, ne glede na ljubljanske razmere, kjer
pač v mestu ni več pastirjev, so pa zato vasezategnjeni oblastniki na svojih in državnih
pojedinah.
»Upam, da sta se Sarajevo in vsa država marsikaj naučila iz preteklosti, zdajšnji čas, čas miru,
pa zahteva tudi še veliko dela in razumevanja,« je dejal papež Frančišek, kar pa ne velja za
Ljubljano ali za Slovenijo.
**
34
35
Zate, Eva
Rekel sem, da se lahko krilo angela uničenja kali
In v plamenenju zavrženega Božjega ognja,
Molk ali zven - da bo padec bolj slep od slepote
In bolj rodoviten od tvoje lepote
Da na ravnici si podobna daljni ptici,
ampak je življenje nekaj navadnega kot umiranje luč se razlije, seme z Drevesa življenja – prepovedanega sadu
V naravi nikoli dosežene končne sončne svetlobe:
Ko sedim ob oknu in gledam dlje
enako se cvrem v juniju spominov in izgubljenih dni
Šmarne gore, srca in sreče jutro me napolni z grlenjem grlic
Aleluja reče, da si
grlica moja!
36
Za Evo
Eva, tvoje je življenje, živa voda
V pesmi za drugo nadaljevanje
Akademsko z vsemi filozofi od nekdaj…
Golota v dunajski kavarni,
Ali še stoji tam ogledalo in mizica v kotu,
Je še kaj živega v najinem pogovoru za darovanje,
Še kaj Café Drechsler, Herzlich Willkommen, tehniška fakulteta Europa Bar na Zollergasse 8 s hladnim pivom
- Koliko let za en sam cvet?
**
Rast prebivalstva, tudi Afganistan…
Po dveh katastrofalnih, človeško iztrebljevalnih in naravo uničevalnih vojnah narašča
demografski prirastek nezadržno… tako so napovedi vendarle sicer smešne, kolikor grozeče,
ker »če se bo rast prebivalstva nadaljevala v takšni meri, kot raste danes, bo leta 2050 na svetu
že 9 milijard prebivalcev. Človeštvo bo leta 2030 potrebovalo dve Zemlji.« Ker živi človeštvo
le v eni naravi, je ne more zamenjati, lahko pa narava v preoblikovanju tehnik spremeni ne le
fizično, ampak globalno mentalno podobo človeštva.
*
Nadškofija MB
Z gospo direktorico Tovšakovo, ki si jo je drznila oblast celo zapreti, je "1,7 milijona evrov
evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava že bila obsojena na pogojno kazen (23 mesecev
zapora s preizkusno dobo treh let)", tudi bivša direktorica družbe Betnava kaznovana Dragica
Marinič menda sokriva, da je nasedla bivšemu ekonomu Nadškofije Maribor g. Mirku
Krašovcu - ta jo je zapeljal v predsobo goljufije, kjer sta polegla na sredstva... in uživala
hitrejše črpanje evropskih sredstev - da o gradbincu Antonu Ekartu ali investitorju Karlu
Bogatinu ne govorimo. Vse mimo Vatikana! nekako ljubljansko!?
**
37
Napad na Prago 1968
Ko sem avgusta 1968 javno imel v Mariboru govore zoper sovjetsko okupacijo na
Čehošlovaško in proti tankom, ki so pregazili zlato Prago - sem celo, kdo bi ali ne bi verjel,
sam nastradal, tudi seveda z vsemi, ki so mi omogočili govore, mi prinesli praktikable,
potavili na mah zasilni govorniški oder, mi priskrbeli mikrofon in ozvočitev... Potem sem še
seveda pisal proti sovjetski pošastni agresiji na praško pomlad - v študentskem tisku...
Spomini, zlasti takole politični, bledijo. Udba z ljudskimi miličniki oboroženci mi ni uspela
preprečiti neprijavljenega govora javno, ampak so hlinjeno hijensko čakali v tropih v ozadju,
da bodo oškodljivo kaznovali vse, ki smo bili proti takemu – vendarle socializmu! Kajti danes
smo napadli sovjetsko agresijo, jutri lahko napademo jugoslovansko samoupravno represijo…
Komaj se kaj spomnim, le Franci, ki je takrat izgubljal živce, sicer odličen organizator, pesnik
in kuhar, mi je povedal čez leta, da so ga takrat, potem ko sem imel znani protiagresorski
govor, poklicali v kazenski bataljon služit vojsko, nekam na jug…
Morda se je že tedaj pokazal v obrisih začetek komunističnega, tudi jugoboljševiškega
konca..., ampak do padca berlinskega zidu in do naše samostojne, zgodovinsko izsanjane
suverene Slovenije je moralo preteči vsaj 20 let! dandanes sem ponosen, da živim v Republiki
Sloveniji! v samostojni moji lepi deželi!
*
Ko je zapustil zadnji agresorski jugosoldat našo Slovenijo, nekaj minut čez polnoč 26. 10.
1991 na ladjah Ventus in PO-9, sem zadihal svobodo, svobodo z obema kriloma pljuč. Celo
več, Slovenci-zmagovalci smo tem agresorjem dopustili še celo dostojanstveno ponižen
odhod, čeprav odplutje v drugo naslednjo morijo na krvavem Balkanu. Konec totalitarizma
Jugoslavije, nadalje itak po sprejetju brionske deklaracije sem vedel, da se bliža konec
jugoboljševizmu. Podobno se je zgodilo s Sovjetijo - začele so se lastne pravice za preživetje,
a tudi odgovornost za svobodo! izza schengenskih meja... Ali je Rusija del združene Evrope?
**
Štefan Spielberg – in kdo še…
Jela, Jelka Jelčica, neka menda urednica, dobro je, da pišeš tudi o Štefanu Spielbergu,
filmarju, ali še v kontekstu o A. Hitchcocku...
Estetski principi so na filmskem črno belem traku odvrtevali svoj čas nemega filma, potem
pa…Resnično se je začelo seveda z Ajzenštajnom - tista scena, ko otroški voziček zdrsi čez
stopnice navzdol! kakšen trepetec srha, tesnobna groza... (v podtonu revolucije)...
Legendarni Sergej Mihajlovič Eisenstein /rus.
, ruski
filmski režiser, karikaturist, scenograf, kostumograf , prijatelj skladatelja Prokofjeva,
38
atraktivni montažer judovsko-nemškega rodu (23. januar (10. januar, ruski koledar) 1898,
Riga, Ruski imperij/ Latvija - 11. februar 1948, Moskva, Sovjetska zveza) iz meščanske
družine, leta 1918 se prostovoljno javi v Rdečo armado…, Filmi: Križarka Potemkin,
Oktober, Aleksander Nevski, Ivan Grozni. Holivudsko delo je nadaljevalo prav Ajzenštajna!
Atraktivni in revolucjsko angažirani filmar Sergej Mihajlovič Eisenstein/Ajzenštajn je bil
pogosto cenzuriran, ne glede na uspeh. In potem znenada, čez koliko časa - Spielbergovo
Žrelo ali Hiša strahov ali Jurski park. Nič panike!
*
Štef se je rodil v Cincinnatiju, v Ohiu, sin judovskih staršev, Leah Adler, koncertne pianistke,
in Arnolda Spielberga, že takrat računalniškega inženirja, in ko sta se starša ločila, se je z
očetom preselil v Kalifornijo, toda ne v Cono somraka /Twilight Zone; kako z vzdihom nas je
gledal E.T. - The Extra-Terrestrial – Vesoljček!
In drugi Štefanovi filmi:
Cona somraka (Twilight Zone)
Indiana Jones in tempelj smrti (Indiana Jones and the Temple of Doom),
Vijoličasta barva (The Color Purple),
Cesarstvo sonca (Empire of the Sun),
Čudovite zgodbe (Amazing Stories),
Indiana Jones in zadnji križarski pohod (Indiana Jones and the Last Crusade),
Indiana Jones in Kraljestvo Kristalne Lobanje, (Indiana Jones and the Kingdom of the Crystal
Skull)
Vedno (Always),
Jurski park,(Jurrasic Park)
Hiša strahov,
Ujemi me, če me moreš, (Catch me, if you can)...
Ja, kako s pogledom v nebo je zavzdihnil E.T. The Extra-Terrestrial /E.T.-Vesoljček...
V kontekstu je Spielberg izvršni in televizijski producent in filmski režiser priljubljen. In
bogat.
Ko bi bil Spielbergov Štef slovenski režiser, bi crkaval od lakote in bi ga "poučevali" razni
šušmarji in sčefurjeno popadljivi šarlatani jugoslovenarsko - in ne bi niti slutil, da bi kdaj
obogatel, kar se mu je zgodilo v ZDA holivudsko - spada namreč med ameriške milijonarje...,
saj je zaslužil 342 - reci in beri - britanskih funtov vsako minuto v letu dni, O čem takem
slovenski režiser niti ne upa sanjariti!
**
39
PEN klub in NUK prepoved dialoga - kaj šele TTIP
Ali bi lahko pisateljski kolegi poskrbeli, da bi lahko poklicni književnik, stari penklubovec,
član pisateljskega društva Vladimir Gajšek, sicer podpredsednik Kopitarjevega društva
Slovenija, urednik e-revije INTELYWAY, prevajalec... da bi lahko v NUK govoril s svojčas
povabljenim J. Beckom iz Luxemburga, kar je prepovedal kot edinemu književniku v NUK
paznik s šopom ključev ob boku, sicer šef rokopisnega oddelka, ki ne ve, da je Gajšek
sodeloval z Belgijsko kraljevsko akademijo znanosti – in prevajal njihove pesnike?! Najprej
omogočimo dialog doma in vsaj kolegijalni pogovor s tujim pisatelji, kadar že pridejo v
Ljubljano!
*
Živimo v coni samovoljnih prepovedi intelektualnega, kaj šele umetniškega življenja.
Pisarnice, v omrežjih oblasti in Vlade RS, odločajo o vsem: samovoljno, lahko s preslepitvijo,
naposled tudi ljubljansko mestno. Vladimir in Vid Gajšek imata kot intelektualca prepovedan
vstop v vse javne knjižnice Ljubljane - ker je razumnik opozoril po čmigi zadihurjenega
posurovelega knjižničarja, da naj ne smrdi - v avli Bežirajske knjižnice mimogrede; okrutno
brezobzirna Jelka Gazvoda, direktorica MKL, je samovoljno sčiribirčila sklep prepovedi
vstopa v vse javne knjižnice družini Gajšek!
In zdaj TTIP? Najprej uredite vsaj nekaj dostojnosti v Ljubljani, kolegi/ce!
**
Evropski parlament je najvišje politično telo svojih držav članic in zagotovitev za globalno
urejanje vsega evropskega sveta na različnih, zlasti političnih področjih! hvaležni smo EU in
Natu, da uspešno v mednarodnih razmerah uresničuje interese samega evropejstva - za javno
dobro in življenjsko blaginjo! Bruseljski evroposlanci in evroposlanke si zaslužijo najvišje
priznanje odgovorne delavnosti, sporazumnosti in medsebojnega delovanja, zato smo jim
iskreno hvaležni za njihov neoporečni trud z iskrenimi čestitkami!
**
Branje
Fant, med golim napiflanim znanjem in življenjsko modrostjo je ujeta tvoja duša, da preživiš
količkaj, tudi bralno - normalno.Adriaan van der Weel zagovarjaš - branje...
Adriaan van der Weel, imaš srečo, da ne živiš v Ljubljani, kjer nagrajujejo literarno
podpovprečne, celo povprečne šarlatane in plonkarje, tudi komisijsko z denarjem Prešernovih
nagrad, prav tako pa svojčas udboagenta, prejemnika nagrade Sedam sekretara SKOJa...,
40
kakor titinsko drugod, celo evropsko. Tukaj je namreč samoumevna nastopaška posurovelost ne le v založbah, ampak tudi v javnosti knjižnic.
**
Pač ugriz psice Violete Bulc
Psica Violete Bulc je že dobro razumela, kaj so ji naprtili: v pogovoru s šamanko gospodarico
je Violeti Bulc povedala, da ne mara nasilnežev in hudobnih!
Ah, nikar v pasjo šolo! tja pošljite kakšne ustrahovalce, psihopate, nasilneže - pasjo psoglavo
zalego na dveh nogah!
Gospa evroposlanka, pogovorite se s svojo psico kot gospodarica po domače, saj veste, da
razume!
Ker se imata s psico prijateljsko, tudi, bi rekel - šamansko radi, veste, kaj vam bo pametna
žival povedala!
lp s pasjim hav hav
Vladimir Gajšek
(oglasil sem se tudi s twitom)
**
Nekoč sem sedel pri znancu doma, smo pri njem obedovali…, roko sem postavil nehote pod
mizo, pa me je hudo šavsnil pes – nemški ovčar. Znanec, ki je bil prijateljski, ga je hotel
natepsti! – pa sem mu preprečil, povedal bi mi namreč bil in opozoril, da je pod mizo,
zagrnjen s prtom, njegov pes…
Potlej sem izvedel, da je bil pes večkrat tepen, ker se ga je gospodar nacejal, nergal in krivil
za politični položaj v SFRJugoslaviji – kajpak med drugim še svojega zvestega prijatelja psa.
Znanec je bil sicer partizan, ki je imel rusko bolestno obsedenost z močjo leninizma… V
metežu strojni ključavničar Ladislav Grat-Kijev (13.06.1922 - oktober 2007, Maribor), v hiši
na desnem dravskem bregu, nekdaj menda nori mitraljezec, ki ga je partizansko menda hotel
politkomisar Dušan Pirjevec Ahac v vojni ukazati v likvidacijo, nato je bil rusofilski Kijev
tudi sam komisar tankovskega odreda pri glavnem štabu, poslan na Koroško, s skupino
Avantgarda, prehodil domala vso okupirano Slovenijo, oficir za zvezo med avstrijskimi in
slovenskimi partizani, spomeničar…
41
Seveda, pes ni bil nič kriv. Sem mu rekel, psu, naj se pomiri, ker mu gospodar mitraljezec ne
bo nič naredil. Verjetno je pes razumel. Gospodarica ga je odpeljala namreč v pesjak.
Kijev se je včasih nenadoma oglasil pri meni doma ali v ateljeju, s harmoniko! Pa sva šla
primeroma na vrt restavracije hotela Orel, kjer sva naročila kosilo, Kijev pa je moral zaigrati
kakšno ljudsko, čeprav ga je metalo, da bi same ruske razpotegnil v meh.
Mene je neskončno spoštoval – ker je vedel, da poznam filozofijo in me kdaj obikujejo, kdo
bi rekel, tudi duhovniki. Da je zbujal strah naokoli, ker je bil spomeničar, mi ni bilo niti malo
mar, namreč nekdaj partizansko hajdučenje se je običajno zavleklo v razočarano hlipanje in
nemočno uporništvo. Doma je imel amatersko obrt – ključavničarstvo, in ker ni hotel
plačevati za svoja dela na črno nobenega davka, je davkarje pričakal s psom in brzostrelko, ki
jo je imel obešeno doma v spalnici ali kje, nad zglavjem…?
S partizanskimi psi sem se dobro razumel. A tudi z nekaterimi partizani osamelci, ki so kar
prisedli – ponavadi v kavarni Astoria, neki, se mi zdi »Pohor«, ta je bil sicer dober šahist, a mi
je zagodel da le kaj… osebno.
**
Proračun MOL preračunano
Natanko tako, kot je bilo že ugotovljeno:"Ministrstvo o proračunu MOL: Veljavno je bilo
drugo glasovanje - Ministrstvo za javno upravo meni, da sta bila odloka sprejeta, čeprav pri
napačni točki dnevnega reda. Opozicija o nadaljnjih postopkih še razmišlja."
Opozicija - opozicijski svetniki SDS, SMC, ZL, NSi in SLS - naj o postopkih kar razmišlja,
medtem ko župan Zoran Janković s svojo Listo Zorana Jankovića v Mestnem svetu MOL
vodi!
Kot predmestni hipnotizerji: zdaj ga vidiš - zdaj ga ne vidiš! Sklepčno! Varčno in žarčno.
Nekateri so res iznajdljivi, in to tako, da najdejo drugega namesto samega sebe.
42
Vladimir Gajšek, junij 2015
6. junij 2015, sobota
Vroče. Ves dan sva z Vidom doma. Spremljam sarajevskega papeža Frančiška, ki se vozi
okoli s fordom focusom…, se rokuje z ljudmi…
*
Kljub vročini:
Zajtrk: jajca na oko, kava
Obed: predjed – domača suha salama, krompirjeva solata, palačinke, čaj
*
Večerja, pozno: pasta-šuta, pripravil Vid.
Tudi pozno ponoči: vroče in šumno.
43
In potem se zbudiš skupaj z drugimi,
vznemirjen zaradi česarkoli kot nekje drugje –
ampak nisi v bolnišnici, zbujen iz narkoze,
nisi v norišnici, ko ti dajo tabletke za praznino,
nisi v zaporu, ko zlikovci kadijo sami zase,
nisi v hotelu turist ali na likovni koloniji…
pod slovenskim nebom govorijo in pišejo
slovensko in sanjajo evropsko ali kako,
da na obrazih lahko odseva sonce
še med oblaki, na skrepenelih obrazih
iz gilgameške gline, iz egiptovske piramidne
kamnine, iz grških stebrov…
in nekdo te kdorkoli pokliče po imenu,
da veš, kdo si, kakor se pišeš
in te lahko legitimira policist
in pokažeš knjižnično izkaznico
in sploh vsako izkaznico, ker ime ti je:
……..____________________
*
44
Komentar:
Papež Frančišek v Sarajevu
Promet: teče gladko in urejeno
**
http://papa.ba/hr/press/govori/govor-pape-franje-clanovima-predsjednistva-bosne-ihercegovine
http://papa.ba/hr/press/govori/pozdrav-i-zahvala-kardinala-puljica-svetom-ocu-na-kraju-svetemise
http://papa.ba/hr/press/govori/propovijed-pape-franje-na-misnom-slavlju-na-stadionu-kosevo
http://papa.ba/hr/press/govori/pozdravni-govor-predsjedavajuceg-predsjednistva-bih-mladenaivanica-papi-franji
*
Škofovsko konferenčno ob papeževem obisku v Sarajevu
Tako spet ponovim, da je papežev obisk v Sarajevu svojevrstno zagotovilo za spravno
pomiritev, ne le kot spomin, ampak zlasti kot versko človeški opomin. To zagotavlja tudi
Krajevna cerkev v BiH! Biskupska konferencija Bosne i Hercegovine // Škofovska
konferenca BiH/ BK BiH – šest nad/škofov: mons. dr. Marko Semren, pomožni škof
banjaluški; mons. dr. Ratko Perić, škof mostarsko-duvanjski in apostolski upravitelj
trebinjsko-mrkanski; kardinal Vinko Puljić, nadškof metropolit vrhbosanski; mons. dr. Franjo
Komarica, škof banjaluški; mons. dr. Tomo Vukšić, vojni ordinarij v BiH in mons. dr. Pero
Sudar, pomožni škof vrhbosanski.
*
*
**
45
Zate, Eva
Rekel sem, da se lahko krilo angela uničenja kali
In v plamenenju zavrženega Božjega ognja,
Molk ali zven - da bo padec bolj slep od slepote
In bolj rodoviten od tvoje lepote
Da na ravnici si podobna daljni ptici,
ampak je življenje nekaj navadnega kot umiranje luč se razlije, seme z Drevesa življenja – prepovedanega sadu
V naravi nikoli dosežene končne sončne svetlobe:
Ko sedim ob oknu in gledam dlje
enako se cvrem v juniju spominov in izgubljenih dni
Šmarne gore, srca in sreče jutro me napolni z grlenjem grlic
Aleluja reče, da si
grlica moja!
46
Za Evo
Eva, tvoje je življenje, živa voda
V pesmi za drugo nadaljevanje
Akademsko z vsemi filozofi od nekdaj…
Golota v dunajski kavarni,
Ali še stoji tam ogledalo in mizica v kotu,
Je še kaj živega v najinem pogovoru za darovanje,
Še kaj Café Drechsler, Herzlich Willkommen, tehniška fakulteta Europa Bar na Zollergasse 8 s hladnim pivom
- Koliko let za en sam cvet?
**
Rast prebivalstva, tudi Afganistan…
Po dveh katastrofalnih, človeško iztrebljevalnih in naravo uničevalnih vojnah narašča
demografski prirastek nezadržno… tako so napovedi vendarle sicer smešne, kolikor grozeče,
ker »če se bo rast prebivalstva nadaljevala v takšni meri, kot raste danes, bo leta 2050 na svetu
že 9 milijard prebivalcev. Človeštvo bo leta 2030 potrebovalo dve Zemlji.« Ker živi človeštvo
le v eni naravi, je ne more zamenjati, lahko pa narava v preoblikovanju tehnik spremeni ne le
fizično, ampak globalno mentalno podobo človeštva.
*
Nadškofija MB
Z gospo direktorico Tovšakovo, ki si jo je drznila oblast celo zapreti, je "1,7 milijona evrov
evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava že bila obsojena na pogojno kazen (23 mesecev
zapora s preizkusno dobo treh let)", tudi bivša direktorica družbe Betnava kaznovana Dragica
Marinič menda sokriva, da je nasedla bivšemu ekonomu Nadškofije Maribor g. Mirku
Krašovcu - ta jo je zapeljal v predsobo goljufije, kjer sta polegla na sredstva... in uživala
hitrejše črpanje evropskih sredstev - da o gradbincu Antonu Ekartu ali investitorju Karlu
Bogatinu ne govorimo. Vse mimo Vatikana! nekako ljubljansko!?
**
47
*
Ko je zapustil zadnji agresorski jugosoldat našo Slovenijo, nekaj minut čez polnoč 26. 10.
1991 na ladjah Ventus in PO-9, sem zadihal svobodo, svobodo z obema kriloma pljuč. Celo
več, Slovenci-zmagovalci smo tem agresorjem dopustili še celo dostojanstveno ponižen
odhod, čeprav odplutje v drugo naslednjo morijo na krvavem Balkanu. Konec totalitarizma
Jugoslavije, nadalje itak po sprejetju brionske deklaracije sem vedel, da se bliža konec
jugoboljševizmu. Podobno se je zgodilo s Sovjetijo - začele so se lastne pravice za preživetje,
a tudi odgovornost za svobodo! izza schengenskih meja... Ali je Rusija del združene Evrope?
**
PEN klub in NUK prepoved dialoga - kaj šele TTIP
Ali bi lahko pisateljski kolegi poskrbeli, da bi lahko poklicni književnik, stari penklubovec,
član pisateljskega društva Vladimir Gajšek, sicer podpredsednik Kopitarjevega društva
Slovenija, urednik e-revije INTELYWAY, prevajalec... da bi lahko v NUK govoril s svojčas
povabljenim J. Beckom iz Luxemburga, kar je prepovedal kot edinemu književniku v NUK
paznik s šopom ključev ob boku, sicer šef rokopisnega oddelka, ki ne ve, da je Gajšek
sodeloval z Belgijsko kraljevsko akademijo znanosti – in prevajal njihove pesnike?! Najprej
omogočimo dialog doma in vsaj kolegijalni pogovor s tujim pisatelji, kadar že pridejo v
Ljubljano!
*
Živimo v coni samovoljnih prepovedi intelektualnega, kaj šele umetniškega življenja.
Pisarnice, v omrežjih oblasti in Vlade RS, odločajo o vsem: samovoljno, lahko s preslepitvijo,
naposled tudi ljubljansko mestno. Vladimir in Vid Gajšek imata kot intelektualca prepovedan
vstop v vse javne knjižnice Ljubljane - ker je razumnik opozoril po čmigi zadihurjenega
posurovelega knjižničarja, da naj ne smrdi - v avli Bežirajske knjižnice mimogrede; okrutno
brezobzirna Jelka Gazvoda, direktorica MKL, je samovoljno sčiribirčila sklep prepovedi
vstopa v vse javne knjižnice družini Gajšek!
In zdaj TTIP? Najprej uredite vsaj nekaj dostojnosti v Ljubljani, kolegi/ce!
**
Evropski parlament je najvišje politično telo svojih držav članic in zagotovitev za globalno
urejanje vsega evropskega sveta na različnih, zlasti političnih področjih! hvaležni smo EU in
Natu, da uspešno v mednarodnih razmerah uresničuje interese samega evropejstva - za javno
dobro in življenjsko blaginjo! Bruseljski evroposlanci in evroposlanke si zaslužijo najvišje
priznanje odgovorne delavnosti, sporazumnosti in medsebojnega delovanja, zato smo jim
iskreno hvaležni za njihov neoporečni trud z iskrenimi čestitkami!
48
**
Branje
Fant, med golim napiflanim znanjem in življenjsko modrostjo je ujeta tvoja duša, da preživiš
količkaj, tudi bralno - normalno.Adriaan van der Weel zagovarjaš - branje...
Adriaan van der Weel, imaš srečo, da ne živiš v Ljubljani, kjer nagrajujejo literarno
podpovprečne, celo povprečne šarlatane in plonkarje, tudi komisijsko z denarjem Prešernovih
nagrad, prav tako pa svojčas udboagenta, prejemnika nagrade Sedam sekretara SKOJa...,
kakor titinsko drugod, celo evropsko. Tukaj je namreč samoumevna nastopaška posurovelost ne le v založbah, ampak tudi v javnosti knjižnic.
**
Pač ugriz psice Violete Bulc
Psica Violete Bulc je že dobro razumela, kaj so ji naprtili: v pogovoru s šamanko gospodarico
je Violeti Bulc povedala, da ne mara nasilnežev in hudobnih!
Ah, nikar v pasjo šolo! tja pošljite kakšne ustrahovalce, psihopate, nasilneže - pasjo psoglavo
zalego na dveh nogah!
Gospa evroposlanka, pogovorite se s svojo psico kot gospodarica po domače, saj veste, da
razume!
Ker se imata s psico prijateljsko, tudi, bi rekel - šamansko radi, veste, kaj vam bo pametna
žival povedala!
lp s pasjim hav hav
Vladimir Gajšek
(oglasil sem se tudi s twitom)
**
Nekoč sem sedel pri znancu doma, smo pri njem obedovali…, roko sem postavil pod mizo, pa
me je hudo šavsnil prijateljev pes – nemški ovčar. Prijatelj ga je hotel natepsti! – pa sem mu
preprečil, povedal bi mi namreč bil, da je pod mizo, zagrnjen s prtom, njegov pes…
Potlej sem izvedel, da je bil pes večkrat tepen, ker se ga je gospodar nacejal, nergal in krivil
za politični položaj v SFRJugoslaviji – kajpak svojega zvestega prijatelja psa.
49
Znanec je bil sicer partizan, ki je imel rusko bolestno obsedenost z močjo leninizma…
Seveda, pes ni bil nič kriv. Sem mu rekel, psu, naj se pomiri, ker mu gospodar ne bo nič
naredil. Verjetno je pes razumel. Gospodarica ga je odpeljala namreč v pesjak.
**
Proračun MOL preračunano
Natanko tako, kot je bilo že ugotovljeno:"Ministrstvo o proračunu MOL: Veljavno je bilo
drugo glasovanje - Ministrstvo za javno upravo meni, da sta bila odloka sprejeta, čeprav pri
napačni točki dnevnega reda. Opozicija o nadaljnjih postopkih še razmišlja."
Opozicija - opozicijski svetniki SDS, SMC, ZL, NSi in SLS - naj o postopkih kar razmišlja,
medtem ko župan Zoran Janković s svojo Listo Zorana Jankovića v Mestnem svetu MOL
vodi!
Kot predmestni hipnotizerji: zdaj ga vidiš - zdaj ga ne vidiš! Sklepčno!
Baje se g. Zoki zavzema, da naj je ljubljanska himna tista partizanska:
Hej, brigade...
Hej, brigade, hitite,
razpodite, požgite,
gnezda belih podgan, črnih psov!
Hej, mašinca, zagodi,
naj odmeva povsodi,
naš pozdrav iz svobodnih gozdov!
Pride dan, ko z Ljubljano,
zdaj nevesto prodano,
bomo šli pred svobode oltar.
Hej, od naše gostije
vrgli bomo pomije
psom, ki danes so nam gospodar.
(Besedilo: Matej Bor/Vladimir Pavšič)
**
50
Vladimir Gajšek, junij 2015
7. junij 2015, nedelja
- spet, že drugi dan neznosna vročina, zato grem večkrat pod prho. In sem povrhu –
pre/vročičen oziroma prehlajen.
**
19:00 – draveljska sv.maša. Z Vidom. Tokrat o družnosti v občestvu. – Zunaj za žejnega pred
cerkvijo ni vode.
**
Duhovna priprava na jutrišnji dan. Slovesno spominski ponedeljek.
**
51
Mestno prividna umiranja in spanec
Ko umre mamica v baru sredi mesta,
veš kaj so njene obrazne gubice – paragrafi,
ko sijejo njeni lasi mrliških vežic,
ko vonjajo sveče po nekakšni trhli trohnobi,
in so roke sklenjene v molčeči molitvi,
sredi galrij in muzejev sredi mesta,
oštevilčeni izpuhi avtomobilov še vedno,
med moškimi, ki zaspijo sredi dneva za odplako
bančnih linic, očetje v svojih posebnih prostorih,
možje, ki so zbežli proč, šroč v noč –
morda k svojim ljubicam novim, k božanju
mehkih drugih dojk in žen skih bedres vdanih,
in med stanovanjskimi bloki spijo asfaltbni pločniki,
vse do golega zgodnjega jutra pod lučmi
samotni, še pod zvezdami v temnem mestu,
še z divjimi sin mačk ali lovskih psov doma,
ko se zbujajo zase ogledala v dvigalih,
obstransko stokanje v bolnišnicah, zaporih,
v norišnicah, da Amor in Bakhus nazdravita
kje drugje in prav tam, kjer je umrla mamica.
52
Komentar:
KLAPOUŠNA
Aja, ne ga sračkat. Od koga
zaboga
so potem plačani dripci,
s pastirskimi pipci,
ki povzročijo padec,
ko pride telovadec
Sinjebradec
in je padec
vrednosti za 10%
zaradi znanih falotkov
- o,
samo
ko odprejo usta sladkousta
brez dopusta
sredi trusta
in začnejo, ker so se šli došolat
v Nič, in trolat
bedarije svinjarije,
da vsak pujs po svojem rije...
In domovina? Ni je!
*
KUPUJMO HRANO V SUPERMARKETIH, LJUDJE!
Ondan sem se pogovarjal s "kmetom" - eko-pridelovalcem "domače" hrane, ki celo nosi v
tornistru s sabo domačo vodo iz mrzlega studenca...
Rekel je, da ne pije vode iz pipe, ker da je lahko "državno okužena", namreč da vsebuje
pomirjevala in se zato pri nas ljudje ne uprejo krivicam in krizi?!
Nisem vedel, ali se naj jokam ali smejem. Potem je razvlekel svojo eko-ideologijo čez ves
svet, zlasti pa za Rusijo in proti Ameriki...
Ali svoje izdelke izvaža in tuje uvaža, iz bivših ruskosovjetskih republik? Prav to.
*
Končni izdelek sodobne pre/hrane je lahko - prevelika debelost kot znak "dobrega življenja" ali tudi krsta. Zmernost je krepost, požrešnost je naglavni greh - so vedeli že pred tisočletji.
53
Kjer gre za industrijsko šlamparijo ali znano zanemarjenost preverljive škode -tudi učinkovin
-, je treba logično brž urediti - a ne le v izdelavi igrač ali v prodaji hrane.
Svojčas je Jugoplastika izdelovala tako zanič in nevarne otroške igrače iz plastike, da se je ob
njih lahko še odrasel človek - urezal! Zato smo kupovali igrače in celo za dojenčke posodo na
Zahodu. Znana je vsa sebe poveličujoča jugoslovanska šlamparija, kaj šele neznanje: od
avtomobila yugo do otroške igrače.
*
Zavoljo sdobne, tudi uvožene in poceni, a kakovostne pre/hrane, zlasti kmetijskih izdelkov
- je v sodobnem svetu razvite Evrope in Zahoda: vse več debelih (shujševalne kure, masaže
itd.)
- se svet tudi ob biomedicinskh pogojih zdravja v družbah Zahoda vsebolj stara
- obstaja tudi samopašna lagodnost otrok in mladine, ker kakor ne vedo, kaj je "naš vsakdanji
kruh"
- hrana ni "samoumevno" več vrednota
- je toliko odpadkov hrane, da je že ogrožujoče ponekod za okolje
- hohštaplersko trgovine, restavracije, menze... zavržejo hrano vpomije (tudi v Državnem
zboru RS vsakodnevno po 14. uri...
- ni več rednih "meščanskih" in ne "vaških" obrokov ter uvedba fast-fooda in žrtja
itd.
Življenje je lepo.
*
Pri nas so že, zlasti v Ljubljani, klateško nasilni in ustrahovalni "klošarji" ter pretepaški berači
karseda nezadovoljni z "zastonj hrano" v cerkvenih ali socialno delavskih prehranjevalnicah,
čeprav tudi nekateri upokojenci z 800 EUR pokojnine in drugi taki jedo zastonj! Še zlasti je
Cerkev ponudbo hrane izboljšala zaradi papeža Frančiška - izrečnega zagovornika revnih
slojev! ampak podrhaljena sodrga ni niti malo hvaležna.
Koliko hrane pa razdeli šele Karitas in Rdeči križ!
*
Tako kot so se v parni revoluciji - z "železno cesto", v tekstilni in drugih industrijah... 19.stoletja docela spremenile navade svetovnih prebivalstev, se v kibernetsko elektronski dobi
tudi spreminjajo življenjske navade. In svetovni nazori.
Še pomnim, kako je ga. Gracej mlela turško kavo in lovila skrbno zrnca... in sva pila turško
kavo s skrominim japonologom, revnim prijateljem Hinkom...
54
V ljubljanskem muzeju tudi vidiš - danes - babičine kredence. In reklamo za pralni prašek
RADION:"Dok vi spavate, ON RADI!"
In pesnik Kajetan Kovič je bil še otrok - maneken za kavo...
Končno: na srečanju komunalnih podjetij se je pohvalil Prekmurec: "Zadovoljen bom, ko
bomo iz gnoja delali marmelado!"
*
Ko vidim bio hrano na tržnici, bi najraje že vnaprej uporabil toaletni papir, tako visoke so
cene za ljudstvo. "Slovensko meso" - kakšna norost, kakor da smo ljudožerci?!
In nihče ni za take reklame kaznovan! Kot da ne živimo v EU!?
Norostna zvjačnost lastne pridelave je ena od novih ideoloških strani politične nestrpnosti.
Na Slovenskem smo mi gospodar zeljnih glav!
*
Pujsa Pepa sredi Ljubljane
Tovarniške dvorane nimajo nič skupnega z odtujeno reakcionarno babičino kuhinjo.
Jožka Hegler, bivša podsekretarka na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, pod Zokijem
direktorica Mestne uprave Mestne občine Ljubljana,Jožka Hegler, direktorica mestnega
stanovanjskega sklada, zdaj direktorica Mestne uprave MOL je redila v stanovanjskem bloku,
v racionalnem, vendar humanem stanovanju sredi Ljubljane - pujso Pepo! tako se je v MOL
smrad širil skozi odprta vrata po stopnišču navzgor in je včasih smrdelo kot v svinjaku - sicer
v lasti Jaše Jenulla in Vide Cerkvenik Bren. Specializirano državno tožilstvo RS je menda
doseglo, da prasice ni več...?!
**
Ko tipkam na tipkovnico računalnika, ne vem, kako je sestavljena celotna gradnja
računalnika, kvečjemu kaj hardversko... (trdina), ne pa še tolikanj softversko... (mehčina).
Kaj šele, ko gre za mobilnik ali žepni telefon...
Enako je s pridelavo v industriji hrane.
Ko kupim nov računanik, rjmem njižico o uporabi in glavnih lastnostih - enako je s
prehrambenimi izdelki in pridelki.
Vprašanje okusa!
*
55
Punca, poskusi slovensko hrano!
Kitajski česen, irsko surovo maslo, nizozemsko alpsko mleko, izraelski korenček,
makedonsko papriko in srbske lubenice itd. - pa bo kosilo kompletno odlično, slovensko!
Seveda je dandanes "bio-hrana" ena najostudnejših potegavščin, za ohranitev lastne lenobe in
nerazvitosti! in seveda za nelojalno konkurenco - in za višje cene pridelkov!
Toda to bio-hrano "domačih pridelkov" z ekonomsko vsiljivo propagando zagovarjata Država
in Cerkev, in to brez trohice socialnega sramu.
Dober tek... v kitajski, grški, italijanski, dunajski, angleški, francoski, mehiški... restavraciji?!
Res je le, da so se ljubljansko razpasle burekarne, čevapčičarne in picerije... Ali piješ, punca, kokto ali kokakolo?
*
Ko sem gostil doma duhovnika, ki je bil sicer kmečkega porekla, pa ne naš kmetski nadškof
S. Zore, s kosilom, je bil izredno zadovoljen z redilnostjo in polnim, kakor domačim
okusom... - nisem mu povedal, da so bile sestavine kosila kupljene v supermarketu. Na koncu
je pohvalil žlahtno domači okus jagod! - seveda uvoženih, toda gost je bil prepričan, da so
jagode kje z domačega vrta.
Tudi jedilni okus je kdaj samo placebo.
Zavzemanje za "domačo hrano" je ena od velikih prevar moderne in postmoderne politike.
Tisti, ki se zavzemajo za vrnitev domače hrane" - hočejo Ponte rosso... Z jerbasom.
Kaj je že jerbas?
**
Erasmus itd.
Študentom najbrž ne bo treba na ulice, ampak delat.
Ko sem študiral, nisem niti sanjal bonov za prehrano in drugih ugodnosti...
In dogodek: sem se pogovarjal s študentko, ki je erazmično lepo preskrbljeno živela v
Firencah. Florenca?! Punca je bila zase egoistično pristranska in prezeta, vsega naveličana,
sita vsega dobrega, da sem skoro zazijal od začudenja. Bila je ohola, nič ji ni bilo prav – torej
bo nedvomno pri nas še kako uspešna!
56
In kaj mi je rekla o tem čudovitem mestu - Florenci?
Da ji je zlasti smrdelo. Mesto renesanse in svetega Frančiška… Zaudarjalo po gnoju, pa
menda ne po farškem gnoju neopranih habitusov, to je – kut. Firence glavno mesto italijanske
dežele Toskana, ki je bila med leti 1865 in 1870 tudi prestolnica Kraljevine Italije - rojstno
mesto italijanske renesanse, italijanske Atene, znameniti trgi, ceste, mostovi, cerkve, galerije,
palače in vrtovi, v mestu ob reki Arno je živelo in obiskalo ničkoliko umetnikov, učenjkov,
znanstvenikov, tukaj so vladali znameniti bogati Medičejci, naročniki, sta delovala katoliški
čistunski reformist, dominikanski pridigar, na koncu sežgani Hieronymus Girolamo
Savonarola in renesančni humanist, diplomat, politik in filozof Niccolò di Bernado dei
Machiavelli, pesnik Dante Alighieri in Giovanni Boccaccio, slikar, kipar, arhitekt 14t.stoletja
Giotto, kipar Lorenzo Ghiberti, slikar Sandro Botticelli, Michelangelo Buonarroti, uomo
universale Lronardo da Vinci, kipar B. Donatello, slikar Masaccio, slikar Rafael Santi,
arhitekt, slikar in historik Giorgio Vasari…A vse to erazmusovske frajlice ni nič zanimalo, je
bila ošabno prevzetna – in bo dobila kot taka kajpak brž službo, prezirljivka.
Ko sem punco povprašal po italijanski hrani - testenine, ribe, vina, sadje - se je le mrdala,
ošabna mrha. Vsega je imela polno slovensko rit.
Pomislil sem, kakšna bo ta študentka, ko diplomira - strokovnjakinja...?! bo uporabna, po
zvezah, meščuharsko, med trapci telebani zaželena, uspešna.
Boj za naklonjenost mladih je deklarativno izgubljen, če ne bomo zahtevali več človečnosti in
mladosti!
Pozanimam se, pri nas sicer štipendije: komaj 300EUR mesečno..., prekarci. Tujina je draga.
Evropa je draga.
Balkan?
**
Prenekateri zagovednež, dobro ugotavljaš, kako in s čim so odrasle prej študentske
generacije..., čeprav kritično!
Prej je namreč vso slovensko Univerzo obvladoval - marksizem in kompartijnost,
torejmaterialize, ki se je marsikje sesul celo v samomore, ker mladi niso vzdržali takega
ideološkega pritiska.
V študentski revoluciji 1968 nismo sanjali o bednem socializmu, ampak o svobodi
inteligence, povezane z ljudstvom! nekateri smo hudo nastradali!
**
57
Boštjan Turk – obsojen!
Zapis o renegatu žaljiv in z namenom zaničevanja - Višje sodišče potrdilo pogojno zaporno
kazen kolumnistu Boštjanu M. Turku zaradi zapisa o Jožetu Pirjevcu.
NAMEN ZANIČEVANJA - "dolus directus" ali "dolus indirectus" - naklep ali namerna
namera je lahko kazniva, če je dokazana v kaznivem dejanju, sicer pa zgolj namen ni kazniv ampak sodišče v tem primeru lahko grobo krši zakon in pravičnost.
Morda bo ta kazenski proces zbudil evropske razsežnosti - kajti kaj takega je v demokraciji
povsem nedopustno! da si obsojen zaradi "razžalitve", ki ni psovka.
Za razžalitev, »storjeno« s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja ali na javnem shodu, se »storilec« kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih
mesecev, namreč ne kaznuje se žaljivec sam, ampak ga obsodi sodišče.
Sicer pa naj se ne bi kaznovalo, ko se kdo o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali
umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica,
politične ali druge družbene dejavnosti, celo v obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih
koristi, namreč če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z
namenom zaničevanja oziroma sovražno.
*
Gre za politično oblastno sosledje kazenskega procesa in zanemarjenost pravnosti in prava v
tej zadevi: sama obtožnica je en sam nesmisel in zgolj nakladanje.
Obenem spada v to črno luknjo, da kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega
življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, npr. Turk ali Pirjevec, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev, namreč kaznuje tudi tukaj le sodišče,
če ne zaradi drugega, pa zaradi krstnega imena in priimka, ki ni psevdonim - in takole
storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem
shodu, ko se storilec, seveda spet ne sam zase, ampak sodno kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do šestih mesecev. Saj se vendar ve, da storilec take reči opravlja kar sam.
Boštjan M. Turk je kriv kazensko za dejanje, ki ga je storil pravzaprav Jože Pirjevec – in
narobe in tako v nedogled -
∞ ?!
In saj se ve, kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev, in
če pomislim, da so me v Tesarski 16, 5. Ndstropje, tako rekoč vsakodnevno sovražno
sramotili in razžalili z jugoslovenarskimi kletvinami v jugoslovanščini, kar sem kdaj, ko so
58
ustrahovali povrhu še z umorom, mi bumfali po vratih, da me ubijejo, tudi naznanil policiji,
se ve, ja, da je bilo tito ustrahovanje, polno ničvredno sovražnih kletvin, nekaznovano.
Ne bi verjel, da lahko v 3.tisočletju na Slovenskem sodišča delujejo anomično in protiljudsko!
nadaljevalo se bo z izgubo J. Pirjevca in njegovih, medtem ko se bodo celo javno umaknili,
ker takih tožibab nihče ne mara.
Razžaljenec v primeru Turk – Pirjevec razžalitve ni vrnil niti naposodo, da bi smelo sodišče
»obe stranki« ali »eno od njiju« - kaznovati ali kazen odpustiti. Vse kaže, da je v tem primeru
šlo za menda žaljivo obdolžitev, ker Pirjevec Turka ni štel za kakor turškega osla osmanlijo
ali bes džaur psa sultana, ki laja v prazno nekam italijansko leta 1408 kje v okolici Metlike in
v nezaščiteni deželici lokalne gospode, viteška vojska pa bi se zbrala le, če bi jo sklical vladar,
da bi se zaznalo in videlo, zaboga kdo bo koga.
J. Pirjevec je dovolj inteligenten, da bi Boštjana M. Turka prepustil - Božji sodbi, te se
namreč g. Boštjan krščansko boji! Sicer pa se je itak opravičil.
**
Primer Turk – Pirjevec, že prej:
Je sobota, 06. junij 2015, ko sem o »primeru Turk« objavno zapisal:
Ali je 'pravilnost fašistične raznarodovalne politike' v priimku in imenu?
Cum grano salis - bi lahko tožnik zamahnil z roko in prepustil toženca njegovi živčni
skravžlanosti - ne pa, da prepušča razlago svojemu razlagalcu, ki je lahko advocatus diaboli!
Moje starše je socialistični tov. partijec Adolf Hitler izgnal, ker se je očka med vojno v
Marburgu/Drau podpisoval kot: - GAJŠEK AVGUST, ne pa kot AUGUST GAISCHECK...
Pa smo zmagali onga partijca socialističnega Hitlerja!
*
In sem zapisal bolj zase kot za druge, da ne bi bili razžaljeni, zapisal v soboto, 06. junija
2015: Morda koga res moti, da J. Pirjevec pove bre moralizirajočega okolišenja, da je bil Tito
strašen jebač, da je kakor kralj David, ki je hotel dobiti Betsabejo, ker jo je videl, kako se
naga kopa na vrtu nasproti njegovega balkona, poslal njenega moža v prve bojne vrste ter se
tako znebil "tekmeca" – skratka, David se je pregrešil:
59
»1 Ko se je leto obrnilo, ob času, ko hodijo kralji na vojsko, je David odposlal Joába in z njim
svoje hlapce ter vse Izraelce. Porazili so Amónce in oblegali Rabo. David pa je ostal v
Jeruzalemu.
2 Proti večeru je David vstal s svojega ležišča in se sprehajal po strehi kraljeve hiše. Tedaj je s
strehe videl ženo, ki se je kopala. Žena je bila zelo lepa na pogled. 3 David je dal poizvedeti o
ženi. Rekli so: »Ali ni to Eliámova hči Batšéba, žena Hetejca Urijája?« 4 David je poslal sle
in jo je vzel. Prišla je k njemu in je legel z njo – prav tedaj se je očistila svoje nečistoče.
Potem se je vrnila v svojo hišo.« (2 Samuel 11, 1-4) toda kralj David se je javno pred ljudstvom spovedal... - kako se zgodovina fukačev na oblasti
ponavlja: tudi Tito je na sestanku v Drvarj, ker je njegova jebačica kričala ponoči od strasti,
zrekel v samokritiki, da se svoji ljubici ne more odpovedati: e bila ,lada, v postelji strastna in
pohotna, poznavalka spolnih tehnik intuitivno nagonsko! - tovariši partijci so mu odpustili.
*
V soboto, 06. junija 2015 sem menda tvezil, ne da bi pojasnjeval, kakor tvezijo vsi
drugi:
Pri diktatorjih je vsaako moraliziranje - odveč!
Kaj ko bi kamnati napis TITO spremenili v NAŠ HITLER..., bi se videlo, kako je z ljubljenim
jugofirerjem?!
**
Knjige…
O tudi znanstveni bibliografiji, o znanstvenih in kulturnih revijah, knjigah, člankih, ki gredo
že tedensko v desettisoče sva večkrat govorila s prijateljem psihiatrom alkohologom dr.
Janezom Rugljem - uvajala sva vendarle biblioterapijo, torej, nasploh rečeno, dvig osebnosti
zdravljenca z branjem pozitivnih knjig! Prijatelj Janez je imel naročen ambulantno slovenski
dnevni in tedenski javni tisk, obenem je skrbel za poznavanje tudi slovenske književnosti in
kakovostno prevodno literaturo, tako znanstveno poljudno, strokovno kot leposlovno. mel je
bogato knjižnico.
Ni nenavadno, da sin Samo ostaja ne le knjižni molj, ampak knjižni "fanatik"...
Občan, iz totega Maribora, kar dobro si opisal komisijo za podelitev Prešernovih nagrad ali
celo nekatere kakor vajeniško mentalne člane SAZU, žrij in komisij za podeljevanje priznanj,
štipendij, položajev in denarja: skratka tudi vlogo slovensko pisarniškega kultministrstva!
**
60
Domače odločanje
Octovec, zdaj šele vidiš - kaj se pravi ne le raziskovalno, ampak tudi moje svobodno kot
neodvisno in ustvarjalno novinarstvo - preko interneta, kiernetsko v Sloveniji 3.tisočletja! Javnega zavajanja je plačano namreč v Sloveniji toliko, da se nekaterim res več "ne ljubi" biti
v demokraciji, svobodi, v pravni in socialni samostojni državi!
In kaj ponujajo kor nadomestek?
Brezvoljnost, naveličanost, podrhaljenost, tranzicijo, socialistične mite, pisarništvo,
samovoljo, paragrafarstvo... in nagrajevanje z denarjem in položaji - nesposobnih.
V svobodi medijev in tiska ni avtomatizmov!
Najprej je treba urediti stvari torej - doma! z zaupanjem v politiko!
**
Pajdašije in jezik nacizmov
Hvala, Bernard! Razumetje jezikanja totalitarizmov je obenem analiza volje do moči
državnega terorja ali diktatorjev: vse je enostavno jasno, ko gre za izvajanje represije...- Hvala
za omembo Jožeta Brodskega! - res velik razseljeni Rus in genijalni pesnik, rada sva ga brala
posebej še s Tomažem Šalamunom! - Nekateri nergavi kolegi ti pritrdijo: Ljubljana nagrajuje
s položaji in denarjem in nagradami komaj kaj več kot šarlatane, pretepa pa genija in grozi
celo z ustrelitvijo - ko sem v Trubarjevi hiši literature uglajeno n v kratkem strokovno členil
jezik nacizma, ki je s pravopisom čistil nemščino tujk, ki je v hrvaščini za kolo rekel, da je
"medžunožno guralo" (kar bi lahko bil tudi penis?!), me je gofljačka prekinila, jezni
ustrahovalec pa se je kot član ljubljanske golazni sovražno zadrl name, da me je treba
ustreliti! - ker sem istega ustrahovalca videl sedeti v prvi vrsti, ko so predstavili
mednarodnega penklubskega predsednika Ralstona Saula v knjigarni celjske Mohorjeve
družbe v Ljubljani, sva s sinom urednikom in fotografom takoj zapustila nevarno zbirališče
sodrge. In razstavna dejanja v sosednjih državah - kolikero raznolikosti, tukaj pa: državljan
Evrope celo udboagentski Drago Jančar, plačani akademik... - V Ljubljani prevladuje
pajadašijska "samoumevnost" - beda grupaštva egotistično zase. Klemperer je dobro zaznal
nevarnosti nacifašistične in boljševiško idejne "govorice" - paroliziranje z nekaj obrazci.
**
Demokracija brez svobode?
Jaz pa vidim prihodnost že zdaj in tukaj - ljudje pri nas žive nadvse lagodno, imajo vsega tako
rekoč na pretek, barvne tv sprejemnike, mobitelne telefone, računalnike, radijske
sprejemnike..., gospodinjske stroje in aparate, poceni hrano, študentarija im hrano na bone
61
itd., celo klošerajska sodrga mestnega pretepaštva in pohajačev kriminalcev uživa v lenem
udobju, celo v nasilni beračiji. "Država" kot pisarništvo, paragrafarstvo preganja največ le
genije in sposobne, ki motimo to ozračje udobja z zahtevami po ustvarjalnosti. In ZPI ne
dodeli niti 70-letnemu intelektualcu in umetniku niti starostne pokojnine, kljub izkazanemu
nadpovprečnemu delu, ki je materializirano! In DURS se z oboroženo policijo, poleg
ksekutorskega sodstva, spravlja nad umetnika in razumnika... da o prisilni izselitvi in državni
zaplembi vsega premoženja intelektualca in družine ne govorim - kje pa je še imela kakšna
kanclijska fuksa kaj vesti v svojem državnem omrežju?! - Skrbi jih edinole, da bomo nekateri
le preživeli. Kot priče total(itar)nega etatizma, sicer jim je vseeno. - Bojijo se demokracije.
**
Krvavorokci Revolucije in Cerkve
Škofova vloga - Stanislava Zoreta je nadvse pomembna pri kreiranju vasezaprte partizanske
Cerkve na Slovenskem. Pomaga mu nadvse vzvišeni nuncij Janusz v navezi na Vatikan.
Potem ko so padli slovenski nad/škofje, je cerkvena pozicija znana: v brezjanski ali kateri že
pridigi je navajal ljubljanski nadškof S. Zore krvavorokca, rasinskega partizanskega
politkomisarja iz Kruševca - Dobrico Ćosića! neverjetno, a resnično - pokazal je, kako ceni
krvavo Revolucijo komunizma! in to škofovsko kot konferenčno vedoma in izbrano!
**
Odločitve in bajke
Ne glede na filozofa Umberta Galimbertija in Miti našega časa - Mit o oblasti, razdelek
Menedžer: oblast brez duše - vladajo dejansko v Sloveniji pisarniške gizdice in frajerji, ki
imajo vso oblast nad človekom s svojimi samolastnimi, tudi samovoljno dogovorjenimi
odločitvami, odloki, potrjeni sodno in policijsko... - in izgine vsaka bajka tega časa na
paragrafarskem papirju, medtem ko si delijo denar in položaje med sabo vna različnih ravneh,
kar velja za sleherni center socialnega dela, ZPIZ, DURS in ministrstva... Tako je vnaprej
onemogočen vsak uspeh sposobnih, kaj šele genijev.
*
Psihodinamično je naša kulturna antropologija prepuščena šavsanju domačih univerzitetnih
kuzlic in sledilno policijskih psov: je bevskljanje tjavendan. Nekaj je hotel po svoje sicer
Vesna V. Godina, a se ji zapleta, ker samo žali, celo državnega Boruta Pahorja, ki ga napade
kot narcisoidni subjekt... V resnici je življenje prepuščeno slovensko prikritim težnjam
napuhlih izgovor, medtem ko po Ljubljani hara in pretepa in grozilno ustrahujem sodrga,
podrhaljena ohlokracija, pod zaščito sociale in policije, javnih knjižnic in psihiatrije... Mit
"našega" časa ni Cerber, ampak navaden varnostnik koderkoli.
62
**
Ljubljanska Drama se je po lažno mitskem prilagajanju sprevrgla v dresurnico, kjer je
Jugoslavija - moja dežela, medtem ko je bila Slovenija - moja dežela od Antona T. Linharta
naprej ta veseli dan ali Matiček se ženi ter županova Micka. Dresura živih dvonožcev je
nedvomno uspešna. Ni pa več sledu gledališke umetnosti in odra. Morda mečejo le seno na
oder?!
**
Ajde, miška, to mi delaj!
Če kdo pravi v opravičilo, da je, trebušasto okajen, kradel zaradi lakote, takšno opravičilo
nedvomno ne zadošča.
Zdaj nekaterim Pahorjevo opravičilo s četvorke menda ni dovolj, ker hočejo povrhu zadoščenje?! Mladi državnemu predsedniku niti malo niso zamerili - je duhovito kritičen,
slengovsko prijazno njihov.
Pahorjeva izjava je opravičljiva sicer brez vsakega vzroka.
*
Treba je razlikovati med šolskimi, sejnimi, bolezenskimi... opravičili, sicer pa vedeti, da je
med nedolžno šalo Boruta Pahorja ali velevažnim sprenevedanjem anila Türka o bombnih
napadih pač zijalka razlika...
Opravičilo je lahko naklepni izraz tudi zaigrane nerodnosti.
**
Preigrani feminizem
Kako si lahko moški ustvari popolno, ponižno in prijazno žensko - v Sloveniji karieristk,
paragrafarskih uradnic, kakor lezbičnih intelektualk, enakopravnih in enakovrednih
ukazovalk, ošabnih mrzlokrvnic, prezgodaj ostarelih samk, brezobzirnih sadistk na položaju,
kakor protstituiranih zaigranih vasezaprtih damic, ki ne seksajo, ampak samo s svojimi
zvodnícami izsiljeno zaračunajo... in umaknjenih nekam odličnih ljubic, ki nimajo v prsnem
košu srca, ampak na obrazu zgolj interes, tudi v vrstah novih afežejevk in tovarišic ideologije?
Lepota in mladost sta vsaj v Holivudu glavni ženski kapital. Pri nas pa ni Holivud ne Bolivud,
ko boli v ud!
*
63
Nekatere ženske v izbrani družbi, kaj pa obrezovanje žensk v Sudanu, zažig ženske, ki odvrže
javno Koran in kamenjanje po šeriatskem pravu, posilstvo, incest, materinstvo, patriarhat in
matriarhat... V Sloveniji je toliko hladnokrvnega, kot shisterizirano jezavega ženstva kot
vladajočega razreda, da se tvori na drugi strani fantovsko primtivno nasilje in moška
zadrgnjenost. Kakšne neverjetne ošabnice - za prazen nič! formalistke. Da spodbujajo
ženomrzce, naj onanirajo... in si ogledujejo pornofilme! Dobre - v postelji?
Kako je že umrla Marilynka? in druge uspešne nesrečnice?
To kajpak slovenskih ošabnic ne zadeva! so samozdostne. Tudi s partnerjem.
**
H knjižni itd. prodaji Erice Jong
Članek Irene Štaudohar Kaj hoče ženska? - Pred štiridesetimi leti je izšla knjiga Erice Jong
Strah pred letenjem, ki je osvobodila ženske seksualne fantazije - je pogumno odkrit, brez
znane sprenevedavosti in zagovarja osebno svobodo. Erica je prodala več kot 20 milijonov
izvodov Strahu pred letenjem...
Naša Erica Jong je AZRA ŠIROVNIK! svetovna pisateljica, ki je tudi legendarna bojevnica
za ženske - človeške pravice!
Če veš, kaj hoče ženska, si Bog.
"Pri dvajsetih letih se je poročila. Mož je imel težave z mentalnim zdravjem, mislil je, da je
Jezus Kristus, in končal v instituciji." Postal je nadškof.
Pri štiriindvajsetih se je še enkrat poročila, in sicer s psihiatrom, saj je upala, da jo bo spravil k
pameti. Ampak ni ga spravila k pameti. Postal je suicidno moteč - suicidni trend.
Čez osem let se je vnovič poročila - zahtevala je izpolnjevanje zakonske dolžnosti, do česar je
bila kot ženska upravičena, zato je tudi rodila hčer.
Čez slabo desetletje se je poročila še enkrati, končno in zadnjič, tudi zato, ker je njen mož
eden boljših odvetnikov za ločitve... Erica skratka ve, kaj je sreča. In Elizabeth Taylor DBE Liz Taylor, britansko-ameriška igralka (27. februar 1932 - 23. marec 2011) se je poročila
osemkrat in večkrat skoraj umrla…Take vedo, da je seks v veselje in pomiritev.
Henry Miller, stari jebač, je pozneje, ko ni več mogel, postal strašen stari moralist. Prav mu
naj bo. Zadovoljiti ga ni mogla niti kolegica, seveda vsaj ustno.
Jongova je za The New York Times napisala članek Ali je seks passé?, da bi nakazala pomen
spolnosti v 3.tisočletju. - Erica Jong, poltena blondinka, ki je tudi v svojih intervjujih v istem
64
dihu govorila o fuku, sramnih dlakah in oralnem seksu ter o Simone de Beauvoir, Vladimirju
Nabokovu in Virginii Woolf, je postala slavna kot filmska zvezda. - Prav ji je.
Erica Jong, pisateljica:
http://www.ericajong.com
ERICA JONG PISATELJICA, ESEJISTKA:
205 East 68th Street
Suite G
New York, NY 10065
gl.:
http://www.ericajong.com
In beri!
**
Kritično in protikritično: vladno in protivladno
Stultus… Nomen est omen. In - pamet v krizi.
Brezbožna teologija zagovarja svojo moč vsakršnega oblastništva - v 3.tisočletju - kot odklon
od neoliberalizma, kar je v Evropi in Sloveniji itak trn v peti cerkvenim, a tudi boljševiškim
strukturam: obljubljajo raj, odpravili bi tržno gospodarstvo in napredek.
Na tej moči delujejo državne in druge pristojne kot samovoljne pisarnice, kjer se odloča o
vsem: o biti in ne biti, namreč uspešen. Ker šele in le neoliberalizem resnično tvori dobičke, je
vsak trud, da bi odpravili, dokler uporabljate elektriko in bencin, zaman.
Res je, pri nas uspevajo pisarnice, komisije, žirije... - in odpravljajo sposobne. Potrjuje pa jih
kvečjemu drhal. Doklej? Blaznik?
**
Vlada RS s premierom dr. Mirom Cerarjem izvršuje državno oblast: to potrjuje npr. generalni
sekretar OECD Gurria po srečanju s premierjem dr. Cerarjem (4. maj 2015, Ljubljana):
»Slovenija mora nadaljevati z reformami za vrnitev k močnejši gospodarski rasti« ali
vatikanski obisk našega premierja pri papežu Frančišku, ki sta potrdila prijateljske odnose
med Slovenijo in Svetim sedežem (29. maj 2015, Vatikan)... Kdor meni, da je vlada
neboglena, in to popolnoma, ni le popolnoma v zmoti, ampak le v samolažni blodnji: država
deluje! Kar zadeva standard prebivalstva, pa je treba reči, da so trgovske police v
supermarketih polne, da vozijo motorna vozila itd. Kar moti, so deložacije revnih.
65
**
Blaznik pravi:"Ko se je že zdelo, da sta dno dosegla Janša in Pahor, je Bratuškova dokazala,
da se da vladati še bolj servilno nedomiselno in topoumno kot predhodnika."
Kako lahko kdo spregleda, da je bila mag. Alenka Bratušek dejansko slovenska premierka, ki
je sicer na slavjih klicala v italijanščini neko "bandiero rosso", obenem pa se smehljala s
papežem Frančiškom srečno v Vatikanu. Dokler je vladala, je izvrševala oblast s svojimi
ministri. Zadrgnilo se je šele v EU - v Evropski komisiji, v navezi na g. Junckerja, ki ga bivša
premierka tika kot intimnega prijatelja.
Blaznik bi lahko vedel, da nam vladajo dejansko pisarnice in pristojnosti - tudi samovoljnih uradov ali sodišč...
**
Metuljev efekt:
- medtem ko je vinjeni voznik povozil dva kolesarja, eden je umrl, drugega poškodovanega
pa zdravijo v UKC Ljubljana, bi naj Vlada RS prodala Telekom, odgovornost pa naj
prevzame SDH... 7.6.2015
**
Teorem?
Če je socializem res pot v sužnost, kot pravi Hayek, tedaj so vse svetovne socialne države
sužnjelastniške.
**
66
Za mojo Jelenčico
na poročni dan
8. junij 2015
kot državni praznik – dan Primoža Trubarja
SPOMIN
Rojstni in smrtni dan moje žene Jelene. akad. slikarke in dipl. pravnice
(8. junij 1958, torek, Maribor - 8. junij 1996, sobota, Maribor)
Zate, moja Jelena, ni psalmov ne litanij,
zate so samo temne zvezde, odkar si odšla
s secirne mize v vatasto nebo kloroforma,
med tiste neznane sence, od kterih ostane
samo nagrobni kamen in napis z letnicami –
svetniki so odkorakali prav tako v nebo,
Sveti Duh je pospremil umrle skozi gosti zrak,
skozi gostoto solz in hlipavvih jecavih besedic,
ko nisem vedel, kaj sem pravzaprav rekel.
In zvonovi so odklenkali svoje, so
odzvonili angelsko ječanje in smeh,
so oznanjali slabo vreme in cerkvene zbore
v slavju, koder sem hodil skozi letnice
in obletnico najine poroke, ljuba moja Jelena!
**
67
Vladimir Gajšek: Utrinek srečanja – Marjan Šrimpf in Vladimir Gajšek, 2015
9. junij 2015, torek
Vid ob 11:00 na tečaj o zaposlovanju…
Vid je prišel popoldne sz zaposlitvenega tečaja izčrpan. Šel je spat… siesta v vročini.
**
Za hec sem mimogrede prebral dva šund romana v hrvaščini in se smejal ob fintah žanrskega
pisanja… gusarstvo itd.
68
Komentar:
7.čl. – A-ustava
Spet menim več o zdajšnji vladi kot o Janševi in vsej drugi opoziciji, čeprav bi lahko tudi
primerjal, kolikor sem pač lahko o dogajanjih sploh seznanjen. Eno je pravnost, drugo sociala,
tretje sodstvo, četro mediji, peto zasebnost v gmotnem in izobraženem napredovanju, šesto so
nove tehnologije z internetizacijo, sedmo je robotika, osmo so vozila na elektriko, deveto je
preskrbljenost (z živili, oblačili, obutvijo, s stanovanji…), deseto je zunanja politika,
diplomacija, so mednarodni odnosi. In ustavnost – z dr. Ernestom Petričem… Dr. Miro Cerar
je poznavalec prava strokovno in sicer izvrsten pravnik! V primerjavi tudi z dr. Danilom
Tűrkom...
Oba cenim in spoštujem, naj se slišiše tako nezaslišano, vendarle v njunih prizadevanjih za
pravno državo - doma in po svetu! Kajti ni res, da se olitikom domala vse fučka, razen njih
samih.
*
Slovenija, fantje, se nič ne boji Dunaja in ne narobe: vse dokler pleše dr. Türk s svojo ženo
Barbaro na dunajskih novoletnih parketih kot gost avstrijskega H. Fischerja! – moj Vid pa je
medtem novoletno čemel v uklonilnem zaporu! Fej in fuj, kakšno mrzovoljno uradno in
policajsko poniževanje! Kakšne zveze nižjega uradništva s svojimi prekrškovnimi odločbami
in sodbami!
Ampak zadnje čase opazujem, celo kot Oltmarpurger /stari Mariborčan, da se je izgubila stara
dunajska šola, ki smo jo poznali od Žarka Petana do drugih slovenskih umetnikov in
razumnikov. Mednarodno pravo pač niso žganci, ki se imenuje polenta, na koncu pa mehiški
koruzni kruh... Pri nas jemo pšenični kruh, enako kot v Avstriji...
Bratje, podajmo si roke, bratje, le k luči na plan! - bi zapel tudi papež Frančišek.
Tako so peli partizani kot hitlerjani! Brüder, zur Sonne, zur Freiheit, Brüder zum Licht
empor!
Onle Steiner je vse gradil teozofsko na – sedmici!
*
Ne pozabi, da so avstrijski državljani, tudi avstrijskokoroški Slovenci, sprejeli za svojega
sprva že obetavnega in nadvse važnega svetovnega politika, partijskega najvišjega tovariša
Adolfa Hitlerja, ki so ga tudi Dunajčani ob pripojitvi državno k Nemčiji, pozdravili
69
milijonsko s hajlanjem... Nismo Slovenci krivi, da je tov. Hitler propadel, to si naj pripiše kar
sam! čeprav ni obiskal nobenega svojega konclagerja in je uvedel po svoje "protikadilski
zakon", dvopasovnico, VWW, radijski družinski sprejemnik... polno zaposlitev, sprostitev
delavskega in kmečkega razreda... Vse to ga z nobenim razlogom ne upravičuje niti danes za
"notifikacijo". Ker bi to pomenilo, da je zmagal tov. Hitler?!
Nenavadno je, da se je nasploh razširila nekakšna »moda«, da zdaj prav Hitlerja osebno
predstavljajo v najboljši luči: kot vegetarijanca, kot narodnega zanesenjaka, kot miroljubnega,
a izsiljenega politika, kot noro zavzetega za narodno blaginjo, ko nasprotnika bančnega in
vsakršnega odiranja – v boju proti pomanjkanju, brezposelnosti ali celo lakoti… kot vse do
dokončne zmage po krvi in na domači zemlji, za vsakogar samouresničenje.
*
Nesramni nastopači
Če vidiš dva iz klošeraja, kako se tvezno prepirata in se surovo spodrivata za prostor svojega
beračenja v mestu, pač pomisliš kvečjemu na tajnika SM in bedasto nastopaškega plonkarja
kot sestavljalca Mariborske knjige... na "Staklenega" Braca Zavrnika in Petro Vidali..., kaj
šele na člane komisije za podelitev Prešernovih nagrad. Preveč se že izživljajo. V take prepire
ni vključena žirija kresnika! vsak ima svoj krompir!
In ljubljanske sprenevedave mrzlokrvne pajdašije! Režeče se pocestništvo? Ko bi vsaj bili
villonovski! Ampak ta Ljubljana sčefurjenih kdaj lizunov sploh ni Pariz!
**
Javna naročila itd.
Med wc-jem in čučalico - kot kaže fotka - je vendar neka razlika, ne res?
V JLA so bile čučalice, v Slovenski vojski so wc-ji.
Tudi o biodpadkih iz človeka in živali navsezadnje odloča sodišče s takso. Celo notarji so pri
nas kakor odveč.
Zato ostajamo tisti, ki smo neodvisni, brez štampijk, žigov, pečatov - in brez nagrad, najsi
smo najvišja kakovost! in smo vsaj pet korakov pred konkurenco! Država v celem skrbi, da
nas dobesedno uniči: ne le z DURSom, ampak s policijskimi pregoni, s prepovedmi, da bi
smeli v javne ljubljanske knjižnice, kaj šele cerkveno...
A strateško vztrajamo! Kljub "pazništvu"!
**
70
Pristranost je gladka
Ko mi je odbil objavo pesmi v glasilu neoliberalne partije brez pojasnila neki Primož Čučnik
kot hlapčič iste akademije, sem to akademijo preimenoval: Akademska čučalica.
Čučnik na čučalici se je potem unesel... kot mnogi drugi, njemu podobni, da o gizdicah ne
govorim! Kjerkoli se je pojavilo "pazništvo" proti poklicu, umetnosti in znanosti, se je
dogodilo enako: le satanska jezica in samovolja, birokratska pijanščina samozadostnega
primitivizma.
Na tokratno tiskovko v GZS nisem šel, ker sem zbolel: spremljam pa redno delo "delavcev".
Ko bi le začeli - poslovati, in tako z dobičkom! saj nismo Bangladeš!
**
Poročilo o romskem naselju sproti
In prijateljski Romi? Koga bodo povabili na krompirjevo kosilo?
-
»…da je tista država res že na smrtni postelji, kjer mora Rom delati.«
Odgovori: Ni res, komentator! Nacizem je pošiljal uboge Rome delat v konclagersko
suženjstvo... So pa izumrli naši "piskre-flikat" "nože-brusit" "marele-popravljat" itd.
dvoriščno in ulično.
Nadomestek cestnih prodajalcev časopisov so ostali le še prodajalci Kralji ulice...
Ampak tudi ti prodajalci se kdaj "bojujejo" za boljše mesto beračenja, zlasti pred trgovinami...
*
Če je trebanjski župan Alojzij Kastelic vodstvu trebanjske komunale naložil oranje travnika
ter nakup in sajenje semenskega menda zanič krompirja na slabi občinski zemlji, tik ob
romskem naselju Vejar, naj tudi obeduje vsak dan s svojo družino tak krompir, če bo le
pognal - gomolje, zdrave, debele, polne!? Lahko pa tak krompir obeduje seveda tudi vsa
trebanjska občina!
Nič ni zastonj, ljubi občinarji!
**
71
Ko govorim javno…
Sui generis - bil sem zunanji svetovalec državnega predsednika dr. Janeza Drnovška marsikaj je izboljšal z državno administracijo svoje funkcije. Kaj vse je bilo: Tomo Križnar v
Darfurju! podelitev državnega odlikovanja dr. Janezu Ruglju, - napadi na Predsednika
Republike: osebno, - celo žaljiv napad na psa Brodija, kar je ljubečega lastnika še posebej
prizadelo... - vse sem objavil javno! da ne bi kdo rekel, da si izmišljam...
Sodeloval sem z Janezom Drnovškom karseda tvorno – razumela sva se prijateljsko.
Sprejemal me je kot – vrednoto, ker je prijateljstvo vrednota naklonjenosti, pri čemer je vedno
pazil, da ni bil klientelističen ne pristranski, kar je bila kajpak težka naloga, tudi ob vsaki
odločitvi, tudi v Gibanju za pravičnost in razvoj. Če se danes ozrem nazaj… kakor kdaj v
sanjah! In vendar tudi – ljudsko, medsebojno prijateljsko, v medsebojnem lepem spoštovanju,
nič za »fototermin«, zato včasih kar šaljivo. To je bilo treba prenesti.
Kom je »urejal« svoje izrečne knjige Misli, sem šele videl, kako me ceni kot njiževnika, v
nekem Janezovem strahospoštovanju, kakor značajsko tudi Jože Košar, a dostopnejši, kljub
telesnim stražarjem… - še po smrti sem se z njimi, skoraj s solzami v oeh, pogovarjal z
»našimi fanti«, da je državni predsednik – znal in obvladal, da je vedno povabil ob skupnih
kosilih, da so tudi oni bili deležni hrane itd., kajti po svoje so ga imeli radi; ko sem bil na
Vladi RS in se fotkal policajsko za sprejem na Brdo pri Kranju, sva se v kratkem
pomenkovala prav o Drnovšku z njegovim zvestim telesnim stražarjem,ki me je celo objel,
tako mu je bilo… še je žaloval za predsednikom! in sva ugotavljala o nekaterih utrinkih n
srečanjih, kako je bilo: potlej pa je zame poskrbel ta policijski agent za mojo vožnjo do Brda
pri Kranju, ko je bilo res strogo varovano, zadihtano cestno s policijo, mi pa smo se v
blindiranem črnem avtu vozili mimo, ker so pač telefonsko sproti na poti javljali.
Sam že vem, kaj vse sem tvegal! in še tvegam! Tui ob samem državnem predsedniku
Drnovšku, ki ga nisem doživljal kot predsedniško funkcijo, ampak vseskozi prijateljsko, bolj
osebno. In sem povedal že nekajkrat javno, a me mnogi vasezalupinjeni pač niso poslušali.
Tako je to: nisem izrabil priložnosti, temveč sem si otrkal prah z obuval, ko sem prišel na
vrsto, da izrazim lastno karizmo.Vztrajam zoper sovraštvo!
**
Brezposelnost in birokracija
Vlada RS bi morala najprej počistiti omrežja pisarnic, frajerjev in frajlic, koder lahko ukrepa,
da ne bi bilo toliko uradovalne brezobzirne samovolje, zaostriti disciplino po protestantski
etiki webersko, v sodstvu pa razumeti slovenskega človeka in vse državljane. Prodani
Mercator seveda kot lastnik lahko odpušča, kogar pač direktivno hoče - tako je tudi drugod.
72
Pomnim, kako se je razjokala ena najuspešnejših direktoric mariborskih hotelov, ko je dobila
knjižico! ruski lastnik jo je odpustil, kolektiv je onemel... - morala je v Avstrijo...
Odpuščene osebe z dela - na zaposlitveni tečaj, Kališnikov trg v Ljubljani!
*
Če pogledaš piramidalni zakon administracije, veš, da je vse več birokracije, čim bolj jo
režeš...
Obstajal je npr. predlog, da bi razpustili vse vojske sveta, ki pač žrejo pre/več denarja. Sklep: če bi hoteli to storiti, bi morali vsaj dvakrat do trikrat povečati vse vojske, da bi se
odpravile!
*
Ujete mumije uslužbenstva!
Parkinsonov zakon piramide si poglej!
http://limun.hr/main.aspx?id=13782&Page
http://en.wikipedia.org/wiki/Parkinson%27s_law
Administracija je v vsaki razviti državi nujna! Je nujno zlo, toda gorje, če se razraste čez mero
dobrega okusa.
Edino kar pri nas moti, je samovolja oblastno določujočih pisarnic in meščuharskega sodstva.
Izgon za nič, zaplemba premoženja.
Obubožanje. Rast klošmerla. Ohlokracije.
**
Sodno, z izterjatvami, izvršbami, z zavarovanjem oderuštva?
O, je javno podla lažnivost in represija državne anomije postala uradno zakon, so se podle
brezobzirne kanclije spravile nad poštene državljane in družine v stiski!
Kateri: »Mnogi upniki pa opozarjajo, da bi bilo v tem zakonu in delu sodišč treba še marsikaj
spremeniti, saj zbirokratiziranost in dolgotrajnost postopkov izničita cilje, ki naj bi jih imela
izvršba«? Kako prostaško nakladanje, in to javno objavljeno. Te »mnoge upnike« v RS je
treba resno opozoriti, da je njihova sadistična »sodna izvršba« navadna inkvizicijska
eksekucija najpodlejše hohštaplarije in brezvestnosti ter okrutnosti ali državljanske slepote.
73
Nehaj javno zavajati! konec podrepništva! Tako rečem vsakomur, kin zagovarja oderuhe in
vse tiste, ki nas slečejo domgolega in poženejo slovensko družino na cesto.
**
Eksekucije in untermenši
Kako da si ogledam »socialno novinarko«, pa ne samo na Delu, ampak solzave zmečkane
dušice tudi drugod, ko pišejo o pritiskih na slovenskega človeka? Pot v pekel je pač tlakovana
s samimi dobrimi nameni, a brez znanja ignorantsko. Nič ne rečem, saj znajo izjokati svoje
krokodilje solze! In take novinarke sploh ni ne preverijo… Uveljavljanje pravic – ali krivic?
Predlogi ukrepov zoper »revščino« so tako prozorno zastojnkarski, da so naravnost škodljivi.
Novinarka Barbara Hočevar, zato zagovornica eksekutorjev, sodnih izvršb, zaplemb vsega
premoženja poštenim revnim državljanov, izselitev in izgonov družin na cesto in ničes... - saj
imaš stanovanje, kupljeno ali v najemu? Jo kar ogovorim pristno: bi te rad videl, kako bi
jokala, ko te izženejo z otrokom, če ne boš smela odplačati niti obročno npr. 400EUR dolga,
da pridejo eksekutorji, ti razbijejo vse pohištvo in gospodinjske stroje - ker izseljena tega na
cesti ne potrebuješ -, knjižnico in umetnine pa odpeljejo na policijsko skladišče Dol pri
Ljubljani: vse neocenjeno, tudi nakit!
Kaj so ti rekli zaporniški pazniki na ministrstvu za pravosodje?! eksekutorji!
Ko je javno podla lažnivost in represija državne anomije postala uradno zakon, so se podle
brezobzirne kanclije spravile nad poštene državljane in družine v stiski!
*
Kateri: »Mnogi upniki pa opozarjajo, da bi bilo v tem zakonu in delu sodišč treba še marsikaj
spremeniti, saj zbirokratiziranost in dolgotrajnost postopkov izničita cilje, ki naj bi jih imela
izvršba«? Kako prostaško nakladanje, in to javno objavljeno. Te »mnoge upnike« v RS je
treba resno opozoriti, da je njihova sadistična »sodna izvršba« navadna inkvizicijska
eksekucija najpodlejše hohštaplarije in brezvestnosti ter okrutnosti ali državljanske slepote.
Nehaj javno zavajati! konec podrepništva! Po raz/pisih in uradnih ter sodnih dopisih v plavih
znanih ovojnicah! Kajti na področje socialnega varstva je eden od sklopov socialne varnosti,
češ da temelji na socialni pravičnosti, solidarnosti ter na načelih enake dostopnosti in proste
izbire oblik, prav princip uveljavitve odprave pisarniške socialne samovolje, ki nas uničuje in
je prezirljivo brezobzirna moč centrov za socialno delo – tako da je sicer načelno temeljno
izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva že zagotavljanje dostojanstva in enakih
možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti, ampak kaj je dostojanstvo psihopatskih,
slovenstvu sovražnih pretepačev, kaj dostojanstvo sovražnih ustrahovalcev, ki so potem
podrepniško izslinjeni tiho?! Sam sem doživel, da so me prav socialni delavci in socialne
delavke zahrbtno in tiho izključevale, z gobčastimi lajavtskimi metodami zanemarljivih
74
ukazov, povezane s policijo, sodstvom in zapori, z naklepno uradnim izničevajem, ne le
onemogočanjem, ko sem kljub vsej tej enaki možnosti preživel.
*
Kake pretvezne bedarije! Še zlasti ko gre za »stanovanjsko pravico«… - lastnica stanovanja,
"naša bralka" – je mogoče tujka, ki je kupila stanovanje pod ceno - in ga oddaja oderuško
ljudem v stiski?
Naj bom socialno predvidljiv, ko je kakor temeljni pogoj za delovanje Slovenije kot socialne
države nasploh, ne pa medčloveško usklajen v smislu parolarsko gospodarskega in socialnega
razvoja, kar v praksi pomeni, da obstajajo državne ali vladne pisarne, ki ponavadi poštenega
prosilca osorno in prevzetno odbijejo, namreč za zaprtimi vrati pisarne pri socialni delavki, v
uradnih urah…tako da na načelno strategijo socialnega razvoja usmerja socialna politika kot
»sklop« ali mešanico ciljev, ukrepov in drugih instrumentov, ki jih država v svoji
administraciji razvija in uporablja zato, da bi posamezniki in skupine prebivalstva lahko
»zadovoljevali« kakorkoli nagone, torej svoje osebne prehranske, samoobrambne,
stanovanjske… intelektualno instinktivne skupne interese ter da bi načeloma delovali kot
polnopravni in enakopravni člani »družbe in države«, kakor pač določi pisarna.
Postajamo država ibermenšev, zvečine jugoslovenarjev, potujčevalnih ustrahovalcev, ki jih
čuva in ščiti oborožena policija, s sistemom občinskih centrov za socialno delo, DURS itd. ali res imajo vsi hiše, pametne stavbe, hiše... - ali so tisti, izgnani, izseljeni, z zaplembo vsega
premoženja za to oblast le untermenši - podljudje? V Ljubljani imajom klošerajski nasilneži in
ustrahovalci prednost v samem centru mesta, zaščito s strani Cerkve in države.
Svoji "bralki" povejte, da ni noben ibermenš! ko socialno »politiko« v ožjem smislu
opredeljujejo ukrepi za zagotavljanje socialne varnosti posameznika, se dogaja, da je ta
posameznik lahko privilegiran ali zavržen. Uradovalno namreč sámo socialno varnost
določajo kakor tista strokovna pravniško-obrtna, objektivirana načela, pravila in dejavnosti, ki
posamezniku omogočajo, da se navidezno obrobno vključi in ostane vključen v družbeno
okolje, v njem aktivno deluje, se reče – umira, čeprav zaničevan, cinično zasmehljiv, prezrto
ignoriran…,češ da kdo neki, razen da »država« menda zagotavlja materialne in socialne
pravice, posameznik pa prispeva z davki in drugimi obveznimi dajatvami, povsem
nezavarovan in na cesti?!
Zaostalost socialnega sistema je v RS sicer zagotovljena! Vloga »države«, kot predvidevajo
frajlice in frajerji za zaprtimi socialnimi vrati, se bo na področju socialnega varstva iz funkcije
zagotavljanja izvajanja javnih služb spreminjala v funkcijo urejanja in določanja obsega in
pogojev za izvajanje javne službe, tudi potrebnega minimalnega standarda in nadzora nad
izvajanjem teh služb – katerega nadzora teh služb?
*
75
In kako zavajajoče: »Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti je izvršilnih postopkov zoper prejemnike socialnih transferov okoli 8400 na leto.«
Če bi bilo zaplenjenih vsega premoženja letno 8400 ubožnih državljanov, si drznem ustanoviti
svojo vojsko! Proti razosebljenim sadistom eksekucj!
Mar res:"Zakon bi potreboval še kar nekaj sprememb, pa so prepričani mnogi, ki imajo z
izvršbami opravka kot upniki."
Kdo so mnogi »prepričani« med »upniki in eksekutorji«?! Bomo z ustavo odpravili njihovo
zlikovsko »prepričanje«!
*
Kaj vse ibrmenševka zmore
(Neprebavljiva pesemca – za slabe živce!)
Če ti ni kaj prav, ibermenševka, do zore…
pa se preseli v zapore – odbore in predore,
tam boš srečala vsaj tiste,
ne pa samočiste publiciste,
ki jim eksekutorji niso zaplenili vsega premoženja
z zničevanjem celo golega življenja
- in so jih izselili v brezdomstvo
za državno verolomstvo,
za pravno paragrafarsko besedolomstvo
in jalovo potomstvo!
Mar ne slišiš, kako krčevit je jok
slovenskih otrok, izseljenih vseokrog,
medtem ko jih psuje
sčefurjena sodrga vse huje
in bi jih jugoslovenarsko vrgla tuje
v žrtje vojaškim ali policijskim psom,
ker je uničen že slovenski dom?
Mar ne vidiš, kako eksekutorji
uničevanja sodno policijski tutorji
razbijejo vse gospodinjske stroje in aparate
bogate
in pohištvo - ker itak na cesti tega ne potrebuješ,
in kaj v šoku tak šibak nemočan vzdihuješ?
76
Kakšno ibermenševsko sodstvo!
uničevalno smrtno računovodstvo!
in z DURSom itd, in občinarji s centri za socialno delo,
da bi ljudstvo v bedi ponorelo!
Verjamejo, da so uradno anonimni - kot "sodišče"...
ko te eksekutor še s kiblo poišče
in z zavezniki, ki se polastijo tvojih reči.
Hi! Stihijsko!
Policijsko.
**
Tako kot krade ali izseljuje celo razumnike in umetnika z zaplembo vsega premoženja
eksekutorska država - po izvršilnem sodstvu, lepše rečeno, s policijo, in to revnega in ubožno
družino, nadvse pravniško hohštaplersko - v RS, ni niti približno enako kot je v primerjavi z
Romi... - še največji tat se počuti ob deložacijah čisto prazen in nemočan! kajti država s
sodstvom in uradništvom leni in izseljuje brezobzirno in polno, obenem sprenevedavo. Tako
se širi potem ohlokracija.
**
Intervju s Škrabcem podjetnikom – očka na službeni poti
Kot vedno, urejeno uspešen Janez Škrabec: podjetnik v naglici uspešnega nenehnega
napredovanja, poslovnež čez vse, brez pretiravanj in lažnega moraliziranja... spozna se na
podjetništvo, odličen.
Forumaš 21?
**
K jezuitskemu patru Viliju
Ko so me izgnali po krivici in izselili s sinom gimnazijcem prvega letnika, mi policijsko
zaplenili vse premoženje ter me pognali v brezdomje, so verjetno menili, da se bom že zlomil
– prvo noč sva s sinkom spala v kleti na tleh, imela sva vsak le svojo plastično vrečko z
brisačo in nekaj rečmi, jaz sem imel še mobitel…Vse umetnine so neocenjene eksekutorji
odpeljali v policijsko skladišče – kot svojčas za časa Göringa, zbiratelja umetnin; moja rajna
žena je bila namreč akad. slikarka in dipl. pravnica.
S sinom sva odšla v kontejner nočišča, da sva prespala od osmih zvečer do pol sedmih zjutraj:
pred kontejner je bilo treba priti pol ure prej, da je dežurni paznik zapisal podatke in spustil v
kontejner.
77
V prvem kontejnerju so spali res sami reveži, šest nas je bilo z zgornjim pogradom vsega
skupaj.
Skromno sem sedel na posteljo – in tiho molil… v globino Boga zatopljen, urejen, zmerno
pogumen, miren.
»Ta pa je duhovnik!« so šepetali ubogi sotrpini brezdomci – in molčali.
Čez kak dan je prišel spat tujec v ta kontejner – Poljak, torej, sem si rekel: kristjan! In res,
prijateljsko sem mu zvečer dejal, da bova na glas molila očenaš, kar je z veseljem storil: jaz v
slovenščini, poljski sotrpin v poljščini. Prosil sem ga, naj mi napiše očenaš in zdravomarijo v
poljščini, kar je rad storil. V kontejnerju je nastalo neko mirno, Božje ozračje! Tako sem
nagovoril druge, naj molijo angela varuha, ki seveda ni težka molitev – in kaj se je izkazalo?
so rekli, revčki, da jih je mama naučila že tudi očenaš in smo molili očenaš pred spanjem… bili smo nekakšna krščanska skupnost.
In seveda jaz ne bi bil Gajšek – ko ne bi ustanovil spet čez kak dan Klub brezdomcev
Ljubljana; natisnil sem obrazec s podatki za vsakega člana, osebne podatke, šolo in poklic,
znanje tujih jezikov, interes, na katerem področju bi rad kdo deloval: - kultura, - šport, glasba
in petje, - gledališče, - organizacija, - pomoč drugim: učenje… + podpis:članstvo =
brezplačno. Kot po čudežu so sprejeli Klub brezdomcev Ljubljana menda vsi ljubljanski
brezdomci.
Nikoli ne pozabim ostarelega, bolnega, shiranega in umirajočega Roma – družina, ki se je
vpisala v naš klub, je dedku rekla, potem ko so mu pojasnili, da bo član Kluba brezdomcev
Ljubljana in vpisali podatke, naj se podpiše: podpisal se je lastnoročno s križem, ker je bil
nepismen. Solze so mi silile v oči, a sem se premagal – še umirajočemu se je zasvetilo upanje:
v človeško dobroto, v skrb za potomstvo, v večno življenje.
∞
In zdaj k mojim Jezusovim bratom – jezuitom!
Klubski in moj osebni tajnik je bil danes pokojni Martin Jančar – nekdaj gimnazijski sošolec
ljubljanskega podžupana arh. Janeza Koželja…, v vsem spodoben kristjan, ki ga je življenje
tako teplo, da se je odločil zavestno za brezdomstvo! S podpredsednikom in tajnikom, ki je
pisal zapisnik, smo se oglasili npr. pri tedanjem varuhu za človekove pravice Matjažu
Hanžku, sicer mojem znancu – sestanek je trajal blizu čez dve ali tri ure, mi smo prišli z
izdelanim programom, na kar ombudsman s svojimi tam na sestanku uslužbenci seveda ni bil
pripravljen… naši predlogi in zahteve so obravnavali namreč celostno podobo prevzgoje,
zdravljenja in samopomoči brezdomcev v lokalni samoupravi, brez enega samega nerganja in
marnjanja. Tako je ombudsman potrdil vse naše predloge, ki smo jih, bi rekel, diplomatsko in
pravno izpogojevali – na področju socialne psihologije, andragogije, socialne medicine, javne
higijene, socialnega dela, zdravstva in psihiatrije, ekonomike, dviga iz zdrsa, zdravljenje
78
bolezni odvisnosti – radikalno in v navezi z usposabljanjem policije, vrnitev družinskega čuta
ipd.: zi predlogi, s štampiljko in podpisom ombudsmana so romali potem na mestno občino
Ljublajana, na različne oddelke, npr. na nepremičninski oddelek itd. A se je prav v lokalni
samoupravi zataknilo: birokracija je delovala brezobzirno in ni upoštevala niti uradno
potrjenih zahtev! Pisarništvo od vrat do vrat.
Treba je povedati, da smo vsaj trije šli na različne uradne instance vedno lepo meščansko
oblečeni, v belih srajcah, tudi okravateni, lepo obuti, urejeni, nihče med nami tudi ni pil!
Poleg tega smo naštudirali snov in v veselem pričakovanju klubsko hoteli radikalno odpraviti
»klošarijo«…
Ker je imel Martin Jančar svoje vrečke s perilom in oblačili zložene nekje v parku Tivoli, smo
se tudi kdaj pošalili: »Martin, kje pa imaš garderobo – tretje drevo v drugi vrsti ali peto drevo
v tretji vrsti…, in Martin je čisto resno povedal, za katerim drevesom v kateri vrsti ima skrito
svoje premoženje. – Tako sem stopil k jezuitom v Jožefovi cerkvi in milo prosil, naj se
Martina usmilijo, ali bi namreč lahko dobil kje pri jezuitih kakšno garderobno
omarico…naletel sem na dobrega, možatega lojolca, na previdnega patra Viljema Lovšeta pri
Svetem Jožefu na Poljanah v Ljubljani, ki je uredil. Ko sem še nočil, tudi pozimi, v
kontejnerju, pomnim, kako je Martin, moj tajnik oživil, ko je neutrudno in z najvejim
veseljem kidal sneg, neutrudljiv! Temu se še danes čudim, a tega se je navadil, ker je pač imel
svojo hišo in je skidal sneg vedno pred svojim pragom!
Stopil sem tudi k Martinovemu gimnazijskemu sošolcu arh.Janezu Koželju, ljubljanskemu
županu, ki je napisal za Martina priporočilo, da bi mu Javni stanovanjski sklad dodelil nujno
bivalno enoto – čumnato. Pa je Martinu tedaj odpovedalo srce, mislim, da so občinrji sesuli
njegov pepel na travo za Žalami… RIP. Martin!
Martin je imel resda vseskozi smolo, a je ostal še vedno Martin: na gimnazijskem izletu po
Grčiji je na primer – edini - čofnil z ladje, tako da so ga rešili iz morja… Pozneje so ga v
lastni hiši napadli zamaskirani najhujši zločinci in mu polomili rebra, mamo pa so, bolno in
staro, vlekli čez posteljo itd. – oba sta priležala v bolnišnci in je Martinova mama, na katero je
bil srčnó navezan, kmalu umrla; to je Martina osebno strlo, odpravil se je z okolja Ljubljane,
kjer je imel hišo – in postal namenoma brezdomec – o njegovi življenjski tragediji in roparjih
so pisali časniki, dokumentirano.
Kadar dandanes pomišljam na Martina Jančarja – hkrati občudujem patra Vilija Lovšeta, ki je
tvegljivo sprejel in se usmilil takega reveža, vem, da je pater Vili skrajno človeško skromen,
osebno potrpljivo ponižen, sratka pravi jezuit – a mu iskreno dajem priznanje, da je pomagal,
tudi neznanemu nesrečniku Martinu.
**
Seveda o sociali pri nas pišem vedoma. »Država« je po določbah Ustave Republike Slovenije
dolžna urediti obvezno
79
zdravstveno,
pokojninsko,
invalidsko
in drugo socialno zavarovanje,
skrbeti za njihovo delovanje
in je dolžna varovati
družino,
materinstvo, očetovstvo,
otroke in mladino,
za kar vse »je treba ustvarjati« potrebne razmere.
Današnje zgodbe so bile prežete s – socialo, o sem uvidel, kako nekatere novinarke pisarijo o
socialni varnosti ali nevarnosti slojno, ko je na političnih parketih ali uradno omizno širše
zasnovan model državnih – policijskih, zaporniških? - ukrepov na različnih področjih za
zagotovitev socialne varnosti in vključuje
zdravstvene,
delovnopravne,
stanovanjske,
izobraževalne –
ostale vidike, tako da je nadrejen »pojem« socialnemu varstvu, ki je definiran z vrstami
kakorkoli pisarniških storitev in z izdanimi odločbami denarnih dajatev skupinam in
posameznikom, ki »nimajo zadostnih sredstev za preživljanje« - kako veselo pa znajo in
poniževalno izigravati in izražati ničemurno samovoljo, namreč v dogovorjenih združbah! češ, sprejeli da smo »definicijo socialne varnosti« - kot pravico posameznika, da je zavarovan
za tveganja, za primer
bolezni,
nezaposlenosti,
starosti,
poškodbe pri delu,
invalidnosti,
materinstva,
preživljanja otrok,
dajatve družinskim članom po smrti osebe, ki preživlja družino,
sicer še pravice, ki so v Sloveniji urejene z Zakonom o socialnem varstvu.
Če te prisilijo, da živiš podtalno brez vsega in brezpravno na robu, bi moral torej poznati
poleg ustave še zakon o socialnem varstvu in druge zakone…, medtem ko se pregoni in
osorno puhloglava administracija z izgoni izživlja objektivirano še kar naprej.
Vsega tega ne vedo novinarke, ko se krokodilje solzijo oddajno ali časopisno, sicer pa se jim
ne ljubi… - saj napišejo in – odidejo. Do naslednjega »primera« ali »zadeve«… kako
vnemarna osladnost! Rumeno tiskovna. Prifliknjena in v bistvih enodnevna tudi nevarna,
brezinteresna. Za pomoč še večji represiji in izživljanju nad obubožanim primeroma
intelektualcem! da nimajo nobene vesti! da jih ni niti malo sram! da lažejo, a se v pretvarjanju
nekakšne finosti ne dolažejo, skupaj s pisarnami in dežurnimi…
80
**
Imaš krompir?
Dober tek, vsi krompirjejedci, tudi tisti iz Društva ljubiteljev praženega krompirja! - včasih
smo rekli - restan krompir! pa zelena solata!
Krompir! i
Jedača naše mladosti! vsi sloji smo jedli krompir, od direktorjev do delavcev!
Brez kakšne sentimentalnosti pravim: danes bomo obedovali tudi odlično, domačo
krompirjevo solato, zabeljeno z bučnim oljem! štajersko...
Družbenopolitično pogojeno: samoupravni socializem partijske cigajnarije je odrasel na krompirju!
Danes pa vemo celo za - banane, avokado itd.
Ko sem navajal krompirjeve jedi, priznam, so se mi cedile sline! saj sem tukaj po okusu slovenski gurman.
**
81
Vladimir Gajšek: Kozarec čiste vode za zgodovino na FF, 2015
10. junij 2015, sreda
Do jutra, spremenjen v misel, preobražen v duha miselnih tvorb, dejanskosti z domišljijo,
kljub vsemu duhovito. Boli me le, da so mi Vida s psihofarmaki – začasno – zafurali.
Včasih sem tiho zajokal zase in odjokal, ker da bo že minilo! Vid je ves čas tako resen, se
komaj kaj nasmehne, se ne odziva sproščeno…
Zaradi temperature sem zbolel: zunaj vroče, imam pa vročino, dobro potrpim in pretrpim
bolečino
*
**
82
Kot domovinska pesem
Za košček kruha umirajo možje med pošastmi,
med nevidnimi pošastmi uniform,
v znamenju kateregakoli križa, zvezde intakodalje,
s suhimi in neodežejanimi usti , da verjamejo,
kako so prav tisti trenutek pravi očetje sveta,
in kako bi bilo lepo šele kje doma,
ko v dlaneh skrivajo kresnico otroških smehljajev,
ko bi na kateremkoli sejmu kupili bonbone in vetrnice,
da bi se odvrtevali vrtiljaki, da bi piskali vlakci
v nebo in popeljali skozi Hišo strahov ali zgodovine,
md nenadno tulbo in ropotuljami umetnoh kosti –
ampak zdaj so tukj, o Oče nebeški, v uniformh!
83
Komentar:
Pisemce bi golobček v kljunčki prinesel
Eva mi ne odpiše – uboga Eva, če Duh odplava v kariero zase, jaz še vsaj blago in v milosti
sočustvujem, seveda veselo z upanjem. Ljubezen je čez vse: tudi čez časovno substanco. O,
ljubezen, da ti sežem strastno pod kožo, kako te pogrešam, tebe, sijočih oči, da si le del mene
samega! Nekako se izgubljam zase.
Mrha in prha.
Ljubica kot izgubica.
Ljubezen je norost nepreraunljivih dotikov in hrepenenj obenem. Zadene bliskovito.
*
Pregledujem preteklo delo v poeziji, prozi, esejistiki… kar precej. Joycevsko, bi rekel…
*
Kdo je – vstopna - vrata?
Jezus.
Kdo trka na hišna vrata? morda na zadnja vrata duše?
Jaz, ljubi Jezus! Da se mi bo odprlo!
Vratarjeva sobica na oddelku – na zaprtem oddelku norišnice, s sestrami in pomočniki
bolničarji, med tukaj in tamkaj.
Vrata obstajajo v glavi Pascala (Dibieja), ko maha z glavo, je pravzaprav med vrati. Hokejski
slovenski vratar.
Vrata so lahko meja med zunaj in znotraj. Tudi dvižna in prestižna vrata.
Vsakdo, ki je bil v zaporu, četudi uklonilnem, ve, kaj so rešetkasta jeklena zamrežena vrata, ki
se odpirajo s pritiskom na električni gum. Slovenske novinarke in uredniki vidijo v takih
vratih odnos do sveta, do sveta svobodnih komunikacij, prehajanje med notranjim in zunanjim
svetom.
84
Denis Diderot je zato postal univerza, zaščita in odprtost hkrati. Skozi etnologijo vrat gre gor
moder suknjič ali moder otrok ves od vpitja… ko je kri etnološka tudi slovensko ali odhajanje
in prihajanje.
Brez vrat ni zaporniške celice, ki je drugi dom slovenskih oblastnikov.
Mentalna vrata so kvečjemu izmislek vratarjev in vrataric, nočnih čuvajev, paznikov,
varnostnikov, policistov, ključarjev in ključavničarjev med domačim in divjim.
Vrata, ki vodijo na ulico, niso tista, ki vodijo v kuhinjo ali spalnico.
In medtem vratarijo v hotelu receptorji v svojih uniformah, dokler ne pride lift boy…
In dimniška vratca, zaklenjena med znanim in neznanim,
**
Mehiška mehkočutnost
Pisanje romanov je za mnoge pisateljice samo breztežno ukrivljanje napetega kurca.
V spominu na zgodovino svojih zob in jezika je lahko pisateljica prekolesarila celo sama
svojo bodočnost jezikanja. Globina in občutljivost vagine je pri tem primerna pisateljska
zamolčana ali feministična tema.
Z njenim nasmehom, le da pride mimo Pancho Villa, potegne pištolco in ustreli naravnost v
sredo čela nekega Moralesa ali poštarja, ker mu ni prinesel pokojnine!
Zato v Mehiki plešejo še na porokah mrtvaški ples!
Zato so tam zarotitve s harmoniko.
Zato je glavno mesto Mehike prenaseljeno.
In potem pride lepi brkež Emiliano Zapata, razjaha in ima v vsaki vasi svojo ljubico. Da bo
stvar zgodovinsko povsem jasna: s kmečko vojsko bornih Indijancev, rekrutiranih s plantaž in
vasi, je po letu 1910 vodil revolucijo na jugu države in v letih 1914 in 1915 trikrat zasedel
prestolnico Ciudad de Mexico, od tega enkrat skupaj s Panchom Villo - stvar agrarnega
gibanja je zapatizem. Zahrbtno je ubil Zapato odposlanec Carranze, ker ni bilo podelitve služb
in visokih nagrad, izza odprtih vrat! Villo pa so umorili leta 1923...
Mexico City je naučil umirati mnoge.
*
85
Anti, ali veš?
Moč in nemoč jezika ni samo v njenem lizanju, da bi oksuila kameno seme, spremenjeno v
čudovito zdruz, ampak je kakor filigranska oliva z dalmatinskega otoka, v zaselku mrtvih
kamnov ali grobov, ko ji prihaja, ker prihaja kratka kresna noč… Veronika iz Verone je bila
pač prepričana, da Jože ali Joe ali Jordan ali Jorge ali Jon ali João laže, vsak takle natepač v
Trstu tristanskem, karkoli že to pomeni.
Če vrže kamen čez zid gizdica, se lahko zgodi marsikaj – se zberejo kamni v mozaik. Zaradi
vprašanj in razlag – a brez enega samega odgovora. Je to ljubezen?
Hudičev jezik je plameneč hladno, tudi kot njen jeziček, v francoskih poljubih in kot
italijanski sladoled. Potem so tam še drva, nekakšna skladanka, je kozolec.
Kalejdoskop podob v velemestu pa je drugačen, ker ni krav ne ovac ne koz ne oslov… v
zaselku Anti, idilika antibiotikov kar naravno, domače, antidepresivno, bi se reklo, v danem
trenutku v ospredju pod predpasnikom.
Počitnikarji niso antifeministi. Veter trosi nevidna semena vsenaokrog – kot zrnca soli.
**
Spet o cenzuri in izbrisih
2. četrletje Intelywaya – po prepovedi komentarjev v Delu – brez kakršnekoli obrazložitve objavim reference samo še v Intelywayu:
seveda poznam to ljubljansko meščuharsko podlo shinavčenost… plačane novinarke in
novinarji, malo jim je le nerodno…odpravljen je Forum RKC! – izbrisan, kar tako…; ne
marajo referenc resnice ne eni ne drugi.
*
Svoboda in totalna cenzura kot blokada
Odgovorni uredniki medijev "naj bi bili odgovorni" celo za vsebino e-komentarjev, ki jih
posredujejo bralci, poslušalci ali gledalci, kar zadeva zaznavo z očmi in ušesi, morda tudi
možgansko predstavno.
To je podobno svinjski polka in zagovednemu valčku sice e-uredništev časopisja in medijev,
ki so plačani, da za/pisujejo, kakor je pač politiš zapovedano ali "samoumevno" kar vnaprej,
čeprav vnaprej obenem lažno. Takšen kakor zakonski medijski osnutek šele komaj novele
tako imenovanega zakona o medijih, ki ga je kulturno ministrstvo do 22. junija poslalo v
86
javno obravnavo, širi brezno svobode izražanja in tiska ali jo duši s policijskim solzilcem, da
je za zjokati se.
Informacijska pooblaščenka in varuhinja človekovih pravic, ki sta dovolj službeno jqvno,
vsekakor znotrajdržavno prestrašeni, imata do tega vprašanja, verjeli ali ne, pravno odgovorno
ter politično nasprotujoči si mnenji. Ministrstvo za kulturo je objavilo osnutek spremenjenega
zakona o medijih, po katerem naj so odgovorni uredniki medijev odgovorni tudi za vsebino
komentarjev, ki jih objavljajo uporabniki kibernetike, torej bralci, poslušalci ali gledalci - a
niso nepridipravi hekerji!
Kulturno ministrstvo, kot državna služba naj bi pogojno češ »zmanjšali pojave sovražnega
govora, zlasti na spletnih medijih, kar je tudi eden izmed ciljev resolucije o nacionalnem
programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete do prihodnjega leta«. S tem se odpira
možnost vsepočeznega službeno novinarskega svinjanja in betežnih zapisov v e-medijih
časopisja in rtv.
Odgovornim urednikom bi bilo tako v prihodnje kakor policajsko ali pazniško cenzorsko ali
kapojevsko naloženo, da oblikujejo pravila za izbiro in vključitev e-komentarjev in da jih
objavijo - če bi odgovorni urednik samovoljno odločujoče in brezvestnougotovil, da kateri od
komentarjev "ni v skladu z objavljenimi pravili", bi ga moral v najkrajšem možnem času
umakniti s spleta. Polizeistaat! ali niti ne polcijska država obrazcev globe, temveč država
bedastih kapotov in gizdic, sprenevedavih političnih služkinj in lakajev, češ če tega ne bo
storil, je predvidena globa sodno, s sodno takso vred - od 500 do 5000evrov.
**
Telekom prodan
Ljubljana – sreda, 10. junij 2015
Ekonomski trip v gospodarski slovenski ali mednarodni javnosti pomeni, da je tako
imenovani Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga /SDH na popoldanski seji, po
petih popoldne, s 4 glasovi ZA in 2 PROTI podprl prodajo Telekoma Slovenije britanskemu
skladu Cinven - pod določenimi pogoji. Iz neuradnih virov menijo, da je nadzorni svet SDH
odobril prodajo Telekoma, le da skupaj z zadržki in pogoji, ki mu jih je v nedeljo naložila
Vlada RS in skupščina SDH.
Nadzorniki so odobrili osnovno ponudbo Cinvena z dne 20. maja 2015, ne pa dodatka s strani
britanskega sklada, ker jr Cinven tokrat sporočil, da je ponudbo zaradi zamud v postopkih
regulatorne odobritve Telekomovega prevzema Debitela in transakcije s hčerinsko družbo v
Makedoniji dopolnil, a ta za SDH kakor ni bila sprejemljiva. Do naslednjega tedna bodo
potekala pogajanja SDH z britanskim skladom.
Minister Zdravko Počivalšek in sekretar Metod Dragonja sta pričakovala, da bodo nadzorniki
odločili, prav tako je to od nadzornikov SDH pričakoval Andrej Šircelj, predsednik
87
državnozborske komisije za nadzor javnih financ, ki je med drugim menil: »Eno izmed
relevantnih vprašanj je, koliko vsa ta evforija in histerija ter politično sprenevedanje
pripomorejo k nižji vrednosti Telekoma in delnice.«
Premier Miro Cerar pa je iz Bruslja menil, da od SDH pričakuje odločitev ZA prodajo
Telekoma: »Zamujenih je bilo preveč priložnosti, da bi si lahko privoščili še eno. SDH je
ocenil, da je prodaja primerna in ekonomsko upravičena, zato naj odgovorno izpelje zadnje
dejanje, ne da se ozira na pritiske. Tudi vlada je v nedeljo odpravila oba zadržka − glede
strateške narave ponudnika in tveganj. Odločitev o privatizaciji 15 podjetij je sprejel DZ, ki je
najvišje demokratično telo, in tudi številni današnji kritiki so glasovali za. Špekulacije o
vrednosti Telekoma so neutemeljene, potegnjene iz rokava in se z njimi samo škoduje
interesom države« in »Telekom je v težkem položaju in potrebuje strateškega lastnika, da
preživi na zahtevnem trgu.«
Ko bi nadzorniki od odločanja odstopili, je premier označil kot »skrajno neodgovorno dejanje,
ki bi imelo precej hude pravne in odškodninske posledice«. In kdo bi spet v Sloveniji
odgovarjal?!
*
Preveč je bilo zamujenih priložnosti, da bi si lahko privoščili še eno, je premier Miro Cerar
izjavil v Bruslju pred današnjo sejo Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki mora po
nedeljski odločitvi vlade - ki je v tem primeru skupščina - do konca odločiti o prodaji
Telekoma. "Menim, da je treba danes odgovorno izpeljati še zadnje dejanje in se odločiti tako,
kot je prav, kot narekuje Slovenskemu državnemu holdingu strokovna vest njegovih
odločevalcev in kot je tudi ekonomsko upravičeno." Tako Cerar.
Nadzorni svet SDH je po besedah predsednika vlade prejšnji teden izrecno ugotovil, da je
prodaja Telekoma primerna in ekonomsko upravičena, vlada kot skupščina pa je v nedeljo
odpravila vse pomisleke SDH o državnih jamstvih in strateškem lastniku, s tem pa odprla pot
za nadaljevanje postopka v časovno predvidenih okvirih in izrecno naročila, naj holding
izpelje vse postopke do konca. Ovir po Cerarju ni več, razen če bi se pojavila na strani kupca
kakšna bistveno nova okoliščina.
Seznam petnajstih podjetij za privatizacijo je sprejel državni zbor še v prejšnjem sklicu, je
spomnil predsednik vlade, vse drugo da je "zelo veliko sprenevedanje", sodelovali so tudi
tisti, ki se danes sprenevedajo in pravijo, da jim prodaja ni všeč, to je, tako premier,
popolnoma neodgovorno, zavajajoče in nepošteno. O pritiskih pa: Cerar verjame, da so,
"vendar se moramo vsi, ki smo nosilci javnih in drugih pomembnih funkcij, zavedati, da nas
pritiski ne smejo omajati pri odgovornem odločanju o tem, o čemer moramo odločati".
Morebitni odstop nadzornikov bi bil po njegovem "skrajno neodgovorno dejanje, ki bi imelo
precej hude pravne in odškodninske posledice". Ne samo da je v letu in pol postopka nastalo
veliko stroškov, neodločitev da bi bila nič drugega kot odločitev o neprodaji, Telekom pa je v
težki situaciji in nujno potrebuje strateškega lastnika, če želi postati konkurenčen in preživeti
88
na zahtevnem trgu telekomunikacij. Ocene o vrednosti Telekoma iz zadnjih dni da so iz zraka,
potegnjene iz rokava in "povsem neodgovorne špekulacije".
*
Špekulacije? - Resnica v stvarnosti pa je znana. Telekom je prodan.
Edini zainteresirani za nakup Telekoma, angleški investicijski sklad Cinven, je
že poskušal znižati kupnino zaradi nedokončanih Telekomovih poslov v
balkansko negotovi Makedoniji, a je uprava SDH to zavrnila. Kdo odloča?!
Velja, da bi državna prodaja slabih tri četrtin Telekoma Slovenije znašala blizu
850 milijonov evrov.
17.00: Ali bo predsednik nadzornega sveta SDH Samo Lozej na seji prisoten
ali da bi umanjkal, so ugibal verjetno tisti, ki nič ne vedo, kaj pomeni funkcija
odgovornega, ki je prišel je in izjavil, da je slišal Cerarja ...
Vlada je na nadzorni svet kot že prejšnji teden poslala ministra za gospodarstvo
Zdravka Počivalška. Ob prihodu je izjavil, da danes pričakuje odločitev. Prišel
je tudi predsednik parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, opozicijski
poslanec Andrej Šircelj /SDS, ki prejšnji teden te svoje pravice ni uporabil.
17.20: Iz Cinvena so popoldne sporočili, da ostajajo pri "najboljši in zadnji"
ponudbi z dne 22. maja 2015. Pričakujejo, da jim bo Telekom prodan, gledajo
naprej, v razvoj Telekoma v slovenskega šampiona ...
20.49: Po skoraj štirih urah seje za zaprtimi vrati začne curljati, da do odločitve
ni več daleč in da je osnovna ponudba Cinvena sprejeta.
Toda osnovna, ne znižana zaradi telekomovskih zapletov na makedonskem
trgu telekomunikacij - zamude v postopkih odobritve Telekomovega prevzema
Debitela in transakcije s hčerinsko družbo v Makedoniji -, ko je Cinven v
zadnjem trenutku znižal ceno, po kateri da je pripravljen kupiti Telekom, na
okrog 90 EUR za delnico. Postopek se nadaljuje po osnovni ponudbi, in ko bo
končan, bo nadzorni svet še enkrat odločal, pove Samo Lozej.
Nadzorni svet je današnjo odločitev sprejel s štirimi glasovi ZA, dva sta bila
PROTI. Iz Cinvena naj bi se odzvali jutri.
*
Samo gusar lahko prikaže nujnost prodaje dobrega podjetja, zato lahko statistično prikaže, da
je na razpolago ostal le en kupec.
89
*
Na koncu koncev smo vsi zadovoljni in dobre volje: Telekom PRODAN.
Naj živi telekomska slovenska vlada!
**
Privatizacija državnih podjetij je le eden od pogojev evropskega materialnega menedžmenta, s
katerim se lahko ponaša tudi Slovenija – globalno; premišljam ekonomsko o tem, da je
lastnina moč zavarovanja dobrega življenja ali preživljanja, česar ne bi smel nihče zlorabljati,
ne v imenu oblasti ne v imenu Boga, zase.Tako vse kaže, da je zasebna lastnost lastnine po
sebi že sama večja skrb za vzdrževanje napredovanj in boljših, urejenih gmotnih odnosov v
državi, kljub parazitsko dodeljevalnim organizacija, zavodom, centrom…, se reče uradno
zaposlenim združbam le uslužbenk in uslužbuncev, ki so si vzele vso moč sodne in druge
pravne izvršilnosti v svoje šapice.
90
Vladimir Gajšek: Avtoportret z odsevom zgodovine v sončnih očalih, 2015
11. junij 2015, četrtek
Ob 00:00 še ne spim, ampak pregledujem svoje »davne« slike in besedila.
Ob 8:30 = filofaks
18:00 = SAZU
19:00 = Kino Šiška = Župančičeve nagrade
**
Zdaj se piše leto Gospodovo 2015
Zdaj se piše leto Gospodovo 2015, v okras
vnazaj do leta 1964 v Mariboru, do leta
1958 v Mariboru, so leta1986 v Ljubljani,
Na robu zgodovine in življenj družinsko:
91
Gajšek! in v prazni hiši, ki je ni,
ni nobenh gostov, nobenih sprejemov
niti odhodov, ni kuhinje s kosilom nedeljsko,
ni indukcijske plošče, ni hladilnika…
samo okna zrejo v prazno nebo, nevidna
kot Pascalove monade in prvi računalniki
ali kot monitorji računalnikov nove generacije,
da mislijo namesto nas in nas določajo,
in mesoreznice in klavnice delujejo dan in noč,
režejo moje in tvoje meso, mojo in tvojo rodbino,
mojo in tvojo družino, tudi s sodnimi odloki,
z izreki brez obrazov, z umetnimi maternicami,
in kam bi z bajanicami iskalci žive svete vode,
da bi se jeziki živo odžejali – slovenski, hrvaški,
nemški, italijanski, madžarski, srbski v ustih z dudo,
angleški vsepovsod na stojnicah razprodanih besed.
Zdaj se piše leto Gospodovo 2015, in se
oblečem v prav današnji dan, v ta dnevnik!
92
Komentar:
Vse v enem: zgodovina se zgodi, da se ne bi ponovila.
**
93
13. junij 2015, sobota
Vladimir Gajšek: Mesto, 2015
Vid je imel suicidalno blodno krizo… blodl o tem, kako so ga poskušali menda ugonobiti v
bolnišnici in drugod, z zastrupitvijo…
94
Komentar:
Ključi smrti
Krik groze.
In oblastne stare poze.
V Hudi jami
Drugotematsko: sami?ii
**
Vstop in nekmalušnji sestop Vlade RS
Bom nasedel temu, kar pravi novinar o sinu našega največjega drugega telovadca, ki ga je
življenje primoralo, da se iz pravnika prelevil v politika v sestop iz sebe v nekoga drugega, ki
ni več on sam, ampak le še kvečjemu ime politične stranka, tudi sam stranka merd
slovenskimi levimi partijci, tudi videz zunanjega diha: »Sam svoj sestop - Kako je Miru
Cerarju v manj kot letu dni uspelo izgubiti skoraj vso podporo med volivci. Pred enim letom
je bil Miro Cerar simbol pametnega, umirjenega človeka. Bil je tisti, ki pozna odgovor na vsa
vprašanja, še posebej, če so povezana s pravom in univerzalno etiko. Pisal je kolumne,
razglabljal o etični podstati družbe, sestavljal pravna mnenja za te in one naročnike. To, da je
pri tem dobro služil, ni motilo nikogar. Kadar se je parlament izgubil v pravnem blodnjaku, so
ga poklicali na pomoč, da je med nasprotujočimi se določbami poiskal najboljšo pot. Mediji
so ga imeli radi. Zaradi zadržanosti, odmaknjenosti, neškodljivosti ga je pustila pri miru
politika. Miro Cerar se je obdal z avro nedotakljivega modreca. In v njej poduhovljeno
užival,« ja, že pred dobrim letom ni bil opisani on sam, ampak le še simbol, tako rekoč fana,
mokra fana pametnega, umirjenega človeka, vsaj navidez kot slovenski grbo, toda brez morja,
le en sam Triglav, brez obraza, brez očal, le politično telo ali celo le formalni organ
abstrakcije, ki se ji reče Politike, izvršilno pa Država, ko je bil umirjen na srečanjih pravnikov
in politikov, sicer pa je dobro za/služil s prikritim, čeprav javnim svetovanjem drugim
političnim organom, sam nič več in nič manj kot uslužbenec. Kako da bi poznal kakršenkoli
pravi odgovor na kakor celo »vsa« vprašanja, je seveda novinarjevo teslo, ki ne razume, da
človek ni odgovarjal nikomur, deloval je le in zgolj po registru predpisov, iz katerih je črpal
besedovanje, celo zakonske sobesedilne tvorbe. Nič mu ni manjkalo, ko je govoril o pravu v
smislu iztirjenih izsiljevanj, ki so ostala po lobijih prikrita, še manj je bilo vse tisto
besedaveljstvo povezano z Nikomahovo Etiko ali s Spinozo ali z nemškim filozofskim
idealizmom ter francoskimi filozofijami eksistence, niti z Maxom Schelerjem ni imel ničesar
opraviti: iz tega niča, ki je kvečjemu, rečeno učeno: - ataraksija, je živerl opisani iz dneva v
dan sicer v vedno novih izzivih, da se uveljavi tudi kot nadomestni človek v obliki politika, a
brez vsakršnih izkušenj. Da bi bil takle tip kakor Bog, ki ve odgovore na vsa vprašanja, je le
nekoliko preveč zvesto političnega godljanja, privrženosti ob samopaštvu novinarskega
rekanja… - vprašanje je namreč, ali bi si človek sploh lahko sam odgovoril na kako svoje
lastno vprašanje, na povod z globalom eksistence, raztezajoče se čez svet, čez cel svet, ne pa
95
samo kje na ljubljansko kabinetnih parketih in pisarniško. Kajti kaj pa veš, kaj da si kdo sam
neki odgovarja, kaj da je odgovarjal kot mulc očetu, ki je kako ušpičil, ali ljubi mamico – oba
starša sta se namreč za denar ukvarjala s pravom, da so pač dobro in v udobju živeli.
In ali je res še pred letom dni znal poiskati v advokaturi državnih zlodjev najbolje tlakovano v
pekel Države z najboljšimi hudičevimi nameni? Bogvedi, če ni počel drugega, kot da je
zadostil vsakokratnim državnim formalnostim, a tui to le za silo. In koga imajo radi mediji?
Včasih so mediji imeli radi Hitlerja ali Tita, z Goebbelsom ali agitpropovci je bilo poskrbljeno
tudi v Titovi Jugoslaviji, da so bili medijsko priljubljeni pač – oblastniki, tisti, ki pa niso
hvaličili, so se kajpak znašli v političnih zaporih, konclagerjih in gulagih, nekatere pa so
preprosto kot nepriljubjene brž na tiho likvidirali, če ne upoštevamo vsakokrat tui javnih
kazenskosodnih montiranih procesov tostran ali onstran socializmov. Priljubljeni so bili v
časopisu sproti kvečjemu športniki, transvestiti, pornozvezde, politiki… ena sama napeta
kurčeva mladost in zgizdena solzavost, za zjokati se, tudi jugoviške pevaljke ritomignice in
popevkarski šalabajzarji z jugovine… - a ta je bil nekako cepljen proti vsemu
jugoslovenarstvu, vedno vsaj zgledno počesan in meščansko oblečen. Seveda je kot pravnik
spadal v vrsto tistih ciničnih tekmovalcev za položaj, ki zviška lažejo o sebi in drugih, le da je
javnost nasitena s pollažmi, medtem ko je druga polovica razosebljena prikritost – tista
univerzalna etika je namreč en sam blodnjak paragrafarstva in kdo bo koga, na žalost – je ena
sama samozadostn medčloveška požrtnost ali zgolj položaj: tako je Miro Cerar v vmesnem
času le nadomestil Janeza Janšo, potem ko se je diskvalificirala javno diskreditirana tudi
vmesna premierka, vesela dama ljudskega okusa, tudi dokaj naivna bojevnica svobodoljubja
za čevapčiče in bureke slovenskega delovnega ljudstva.
Celo noben filozof se ni mogel obdati z avro nedotakljivega modreca, kaj šele, da bi se kak
pravnik v politično funkcionarski preobleki. Avra politike je namreč vsakodnevna zmagovita
začasnost, in tako iz dneva v dan, v pozunanjjeni teatraliki javnih nastopov. Če temu ne bi
bilo tako, ne bi bil možen vzpon v najvišje državne položaje navadnim hohštaplerskim
barabam, iztirjenim ključavničaarjem, rudarjem, propalim pravoslavnim bogoslovcem,
čevljarjem, neuspelim rzgledničarjem itd. – če je tega »zadržanosti, odmaknjenosti,
neškodljivosti pustila pri miru politika,« je bil morda edini v Sloveniji, ki bi bil v teh časih
idiot, apolitični zaplečkar zapečkar ali kot kakšen puščavski menih. Sicer je bil komunstični
sin prej tudi gostujoči Fullbrightov profesor na univerzi Golden Gate University v San
Franciscu, ko se je lahko študijsko izpopolnjeval na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju…
Profil svetovljana intelektualca, ki se je umaknil vselej v pravnost prava, ki ve, da ignoranti
iuris nocet.
Seveda je pisal poleg strokovnih člankov tudi kolumne, bil je, nasproti Janeza Janše, doslej
poleg Jožeta Pučnika najbolj preganjanega politika – in zapornika – vmesno uporaben za
vladno izvršilnost. V vmesnem času politike in po dokaj neslavnem zdrsu Alenke Bratušek je
namreč 19. julija 2014 državni predsednik Borut Pahor predlagal omenjenega Državnemu
zboru za mandatarja za sestavo nove vlade, na predlog 25. avgusta tega leta ga je potrdil tudi
Državni zbor, da je sestavil 12. Vlado Republike Slovenije in je končno 18. septembra 2014
96
parlament potrdil njegovo ministrsko ekipo ter ga potrdil za 10. predsednika vlade Republike
Slovenije. Taki so veljavni podatki, ki še kar trajajo, toda…
Vse doslej? »Sam svoj sestop - Kako je Miru Cerarju v manj kot letu dni uspelo izgubiti
skoraj vso podporo med volivci«? Eno je sprotna morbidno spremenljiva statistika z
anketami, drugo je slovenska politična stvarnost Republike Slovenije: dokler Miro Cerar
vlada in je predsednik Vlade Republike Slovenije, ima kajpak v svojih rokah, poleg državnega
predsednika Boruta Pahorja, vso moč odločanja in izvrševanja. Stvar je le takšna, da se
povzpenja neuklonljivo v politiko – zdaj največji opozicionalec Janez Janša, v čemer je edina
in vsa resnica vstopov in sestopov postmoderne slovenske politike.
**
Brez panorame
Kje je ta trgovina, Dušan Šarotar?
Nekje v mestu, kjer je izgubljena vsaka paonorama, kot bi rekel Marjan Rožanc ali Andrej
Hieng ali Alojz Rebula ali Peter Božič ali Vlado Žabot ali Žarko Petan ali Branko Hofman ali
Prežihov Voranc ali Ivan Cankar... Kresnik je zunaj kot prižgani kres navijaštva. Ni dnevnik,
ki bi znal pojasniti svojo pripovedno strukturo - brez datuma!
Dušan bi rekel drugače kakor Samo, da se:"bere kot avtoanalitičen potopis, v katerem zunanje
podobe sprožajo poudarjene notranje učinke, po drugi strani pa nam Šarotar s pazljivo
umeščenimi artističnimi črno-belimi fotografijami različnih velikosti v svoje pisanje pričara
še skrivnostno atmosfero pisateljskega popotnika, ki se v tem vandranju po takih in drugačnih
ter enkrat bolj, drugič manj samotnih pokrajinah, skupaj s spremljevalci in občasnimi
pripovedovalci, spušča vse globlje k sebi." Avtor bi rekel ravno narobe.
Pripovedovalec kot pisatelj je vedno - en sam, sicer ni pisatelj...
Panorama? Ypern nizozemsko = Ieper, francosko Ypres, zahodnoflamsko = Yper, v Flandriji,
Belgija, k regiji pripadajo še kraji Boezinge, Brielen, Dikkebus, Elverdinge, Hollebeke, SintJan, Vlamertinge, Voormezele, Zillebeke und Zuidschote, in kdo je bil 4. novembra 1914
general Berthold Deimling, ki ni vstopil v cerkev St. George’s Memorial Church, in ni
pozdravil sv. Adele (1009–1079), flandrijske grofice?!
Toliko okvirno pripovednih zaznamkov, potem pa nič od tega.
Celo več, odlomkoma iz romana sledi:"Čutila je namreč, da je v pripovedi, ki se je vztrajno
širila od ust do ust in kmalu postala legenda, ki je bila močnejša od dvoma in malodušja,
morebiti skrito sporočilo, namig, ki ji ga pošilja njen notranji Bog, glas, ki mu je morala
slediti vse od pogubne selitve iz Ypresa; morebiti je Maura v tistem hipu pomislila, ko je stala
pred težkimi, najtežjimi vrati v svojem življenju, da je resnica skrita v potovanju." Mira je
97
stala pred nekimi vrati, se obotavljala, ali naj vstopi, vse dokler ni našla izgubljenega ključa v
žepu - od drugih vrat.
Jana in Spomenka nista navezani druga na drugo niti malo lezbično. Sarajevo je sito
čevapčičev do grla, bajadere pa so še, tufehija in baščaršijski izdelovalci džezvic... Sarajevo
joka tiho, z vase zagrenjenim molkom, za spevno črno sevdalinko, a ima smisel za - humor, in
kdor je bil kdaj v sarajevskem ozračju, ve, da se ne sme ponoviti leto 1990... in kdo je potem
Jean-Rene Ruez, preiskovalni sodnik...Stvari so resne, tudi z Josipom Ostijem. Niti irski viski
ne pomaga. Niti James Joyce...?! Od tu do tamkaj, kot onkraj z Vladom Kavčičem? Resnica
ali ahasverska fikcija? Ve avtor, pa ne pove...
**
Ljubljanski režiser Janez Pipan: »Za hrbti gobezdavih hermenevtikov izumljati teater«
Janez Pipan pred premiero Hamsunovega Gladu pravi, da za gledališče nismo rojeni,
da se zanj moramo kultivirati, se tako usposobiti, da nam je fascinantno.
O Adolfu Hitlerju je nobelovec Hamsun menil med drugim: »Nisem vreden, da bi govoril o
Adolfu Hitlerju glasno in njegovo življenje in delo tudi ne vabi k sentimentalni ganljivosti. Bil
je vojščak, vojščak za človeštvo in oznanjevalec prava za vsa ljudstva. Bil je reformatorska
postava najvišjega ranga in njegova historična usoda je bila, da je moral v času nezaslišane
posurovelosti delovati, ki je padel pod njo kot žrtev. Tako lahko vidi Adolfa Hitlerja vsak
zahodni Evropejec, toda tudi mi, njegovi privrženci, da sklonimo glavo pred njegovo smrtjo.«
Knut Hamsun je bil vsaj ljubljenec Adolfa Hitlerja, povabljen kamorkoli, celo na ogled
podmornice itd. Knut Pedersen oziroma Knut Hamsun je prejel 1920 Nobelovo nagrado. Bil
je zvest Hitlerjev privrženec - tudi po diktatorjevi smrti.
**
Laibach/Kunst v Severno Korejo
Laibachkunst med krvavorokci
...prva skupina, ki bo nastopila v skrivnostni severnokorejski komunistični državi.... - ja, pa še
konclagerje naj obiščejo, potem ko jih sprejme predsednik Prijateljev Severne Koreje,
španskega porekla... - Nekdaj je potoval v Sovjetijo André Gide, pa tudi Miroslav Krleža je
opisal Moja pot v Rusijo... - vračali so se iz stalinske Sovjetije izčrpani od niča, od pozlate
ubijanja in političnih zaporov in slepomišenj. Krvavorokci so vedno krvavorokci.
Ali bo šel z Laibachkunstom pedagoški inženir duš Tone Partljič, rezervni kapetan JLA? ali
kdo drugi od levakov? mordaljudski plonkar Andrej Brvar, da skliče tam zborovanje? ali
galjotski Drago Jančar, da skusi, koga da je videl to noč? morda šarlatan, ki je uspel iz
ljubljanske Drame napravit dresuro kot Jugoslavijo - mojo deželo? ker da ni več Slovenija 98
moja dežela?! ali kdo z Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč ob 50-letnici? Kaj pa
člani komisije, ki podeljujejo Prešernovo nagrado? celo Svetlana Makarovič bi bila
dobrodošla?
- Kakor neronski azijski diktator Kim Džong Il je leta 1995 z uvedbo politike songun - vojska
na prvem mestu še dodatno - utrdil položaj oblasti v državi, tako da je Severna Koreja je
najbolj militaristična država na svetu, skupno ima preko 9 milijonov pripadnikov aktivne
vojske, rezervistov in drugih paravojaških enot, namreč ima 1,2 milijona pripadnikov aktivne
vojske, kar jo uvršča na 4. mesto po številčnosti aktivne vojske na svetu... - skupaj se s
stalinsko očetnim diktatorjem jokajo in se smejijo, imajo tudi svoje vieo igrice borbenih
severnokorejskih enot proti grdim Zahodnjakom, da ocvetličeno slavijo Kim Il Džonga, čigar
portret spada - v vsak dom, v vsako gospodinjstvo!
Pjongjang/
평양직할시 /Čung-gujok je sicer glavno mesto, ki ga naklepajo oblegati z
nastopom laibachkunstovci!
Povzemimo iz wikipedije:"Politične svobode v državi skorajda ni. Podpornike vlade, ki se z
njo ne strinjajo v celoti, pošljejo v posebne oddelke delovnih taborišč, kjer se ukvarjajo s
prevzgojo. Če so obravnavani subjekti uspešno rehabilitirani, lahko nadaljujejo z delom na
svoji funkciji. Težavne politične disidente in t.i. »nasprotnike ljudstva«, za katere se
predpostavlja, da ne morejo biti rehabilitirani, pa zaprejo (lahko tudi z družino ali otroki) v
»območja popolnega nadzora«, kjer do smrti opravljajo težka dela. Severna Koreja ima za
delovna taborišča specifično rezervirana posebna območja v posameznih provincah. Poskusi
pobega ali kršitelji pravil so usmrčeni ali poslani v poseben ločen zapor, ki je del taborišča.
Delovna taborišča so rezervirana za politične zapornike, navadni kriminalci pa so zaprti v
drugih zaporih. V severnem in severovzhodnem delu Severne Koreje se nahaja šest takih
območij." - orej vlada politični rasizem, ki vsaj za 3 generacije nazaj določa, kaj je določena
hrana za vsak držabljanski sloj... - Kaj kako bodo jedli in uživali - morda z vojakinjakinjami
in častnicami? - laibachkunstovci, ni še znano.
*
Se bo kdo oglasil glede na načrtovani "nastop" Laibachkunsta v Pjongjangu, bo kdo javno
protestiral v RS?
*
Mediji in časopisje v Severni Koreji
Severnokorejska vlada izvaja izjemno strog nadzor nad mediji v državi.
Ustava načeloma kakor zagotavlja svobodo govora in tiska, v resnici pa izvaja militantno
splošno cenzuro in izvaja totalitarni pritisk ter nadzor.
Dovoljeno je objavljanje novic, le in samo skrajno naklonjenih vladi, totalna cenzura je
dognana vnaprej, kot svojčas v SFRJugoslaviji, zato novice o ekonomskih in političnih
problemih v državi ter niti omembe kritike tujih držav na račun Severne Korej niso dovoljene.
99
Nadzor nad meniji je vnaprej določen ideološko pravoverno. Mediji vzdržujejo kult osebnosti
Kim Džong Una in redno poročajo o njegovih dnevnih nadvse genijalnih in nadčloveških
aktivnostih. Glavna tiskovna agencija v državi je Korejska centralna tiskovna agencija. Sicer
v Severni Koreji izhaja 12 pomembnejših časopisov in 20 večjih časopisov z različno
periodiko - dnevniki, tedniki, mesečniki itd. Vsi časopisi so tiskani pregledano v Pjongjangu.
Zasebni časopisi in mediji ne obstajajo.
Uriminzokkiri je severnokorejska kakor novičarska spletna stran, ki redno objavlja samo in
zgolj svoja veličastna propagandna sporočila. Tako kot v slovenskem dnevniku DELO
neznani webmaster lahko takoj onemogoči dostop do spletnih komentarjev, ker ščiti zatiranje
resnice in poročanja, dopušča pa večkrat osebno zbebljene »komentarje« anonimnih tipov, kot
da bi bilo DELO še zmerom glasilo Republiške konference Socialistične zveze delovnega
ljudstva Socialistične republike Slovenije kot dela Socialistične federativne republike
Jugoslavije ali titinske diktature in jugofirerjevega totalitarizma – zato objavlja DELO večkrat
cele plahte o jugofirerjevih spolnih in drugih avadah, zatira pa objavo npr. kulturnih vesti, slik
in člankov.
Propagandno sredstvo v Severni Koreji je tudi radio - Severna Koreja blokira vse zunanje
radijske signale in tako preprečujejo dostop do novic, ki niso bile avtorizirane s strani oblasti.
Državno je nadzorovana tudi telefonija - Ministrstvo za pošto in telekomunikacije vzdržuje
telefonsko in poštno omrežje v državi v omrežju z okrog 1,18 milijona staconarnih
priključkov, vendar je večina teh telefonov nameščenih v domovih in pisarnah višjih državnih
uradnikov - če kdo želi telefonski priključek, mora izpolniti zahtevek, v katerem mora navesti
svoj položaj, zakaj želi telefon in kako ga namerava plačati. Število nadzorovanih mobilnih
telefonov v Pjongjangu je leta 2002 znašalo 3.000, leta 2004 pa blizu 20.000 naprav. Mobilni
telefoni so bili v obdobju med letoma 2004 in 2008 prepovedani. Svoboda govora je tako
rekoč odpravljena, ker imajo vsi telefoni onemogočen dostop do svetovnega spleta. A število
uporabnikov mobilnih storitev leta 2013 po ocenah znaša 1,5 milijona nadzorovanih žepnih
telefonov. - Internet v Severni Koreji -Južnokorejski internetni ponudnik in severnokorejska
vlada sta leta 2002 odprli prvo internetno kavarno v Severni Koreji. Severni Korejci nimajo
dostopa do svetovnega spleta, vendar lahko uporabljajo državno interno spletno storitev,
imenovano Kvangmjong - spletno omrežje ponuja spletno pošto in cenzurirane informacije z
znanstvenih spletnih strani iz tujine ter dostop do spletnih strani, ki jih upravlja vlada. Kim
Džong Il je izjavil, da "uživa v surfanju po internetu".
Traavikova izjava, da na »Turnejo ob dnevu svobode« v Severni Koreji, kamor gredo blejat
laibachkunstki, gledajo predvsem kot »kulturno izmenjavo« z namenom »vzajemnega
razumevanja« .
Aleš Lednik, ali se že počutiš ogroženega, kajti če ti Bog umre.kje je imel oči, da te Bog vidi!
Plačano imajo stalinisti, z Žižkom vred. Klapice, toda kako ljubljanske?
**
100
Webmastrova cenzorska blokada v e-DELO
Gotovo je in ostaja mag. Julijana Bizjak Mlakar kultministrica cenzorka in je baje zanesljiva
informatorka? ne piše člankov, ampak uradne dopise. Zato briše Delov webmaster nekatere
"komentatorje", ki baje niso povšeči niti sedanji cenzorski oblasti: komu se bo cenzor neki
prikupil? gotovo ne novinarjem?!
Vse moje psevdonime briše neki lopovski gimpelj, meneč, da ne bo odgovarjalo uredništvo
Dela, ker da je kot svojčas anonimno. Brezvestni kilavci in smrad zatohle zagovednosti!
**
Potrditev sodstva
Nobena od sodnic ali sodnikov, ki so nas metali na cesto in s policijo izvršuli zaplembo vsega
premoženja - ni bil/a doslej kaznovana, ker so te razosebljeno paragrafarske osebe zaenkrat še
vedno na sodiščih funkcionarke, funkcionarji kot državno uslužbencev, ki sodi in odloča...
Razčlovečena okrutnost sodne oblasti torej - ostaja? se eda niso vsi v pravu kazensko takšni,
toda vsaj izvršilna okrajna sodišča delujejo kakor slupaj z represivci povsem razčlovečeno,
zunaj ustave in tudi človekovih pravic - ne gre več za človekovo dostoanstvo, ko ti Država
zapleni vse premoženje in te zseli med deklasirane elemente postmodernega nasilnega ali
psihopatskega pocestništva - klošeraja, ki je scela le protislovensko, ampak gre najprej za
smisel - preživetja.
Cerkev in Država skrbita celo v strogem centru Ljubljane za pijansko narkomanski ali
pretepaški psihopatski klošeraj, nihče ne ukrepa - kaj šele sodno alipolicijsko: dobivajo
zastonj hrano, naselili so knjižnice od NUK do ljubljanskih mestnih knjižnic itd., sicer pa se
pretepaško itak repenčijo in se derejo na prešercu in drugod in ustrahujejo. Doklej bodo
sodišča s tožilci trpela to napadalno pretepaško in ustrahovalno žaljivo klošarijo? kdaj se bodo
začeli procesi zoper uničevalce zgodovinskega slovenstva? MOL je začela sicer z
"ambasadorji vandalizma" boj proti grafitarjem, menda na pobudo razgledničarja revije
Ljubljana onga jagodičjega risarja..., ki sicer rad moralizira, neveden kakor je, na način
kravjeka na trati daljne paše...
Ko v DZ poslanci ne bodo več obravnavali predlogov sodnega sveta za imenovanje sodnikov,
če ti ne bodo ustrezno obrazloženi, je prav, da se sodstvo začne uveljavljati pravno in umno.
Preverke sojenja sodnikov in sodnic zahtevajo pravno urejanje pravne Države.
**
101
Ali res le »nizka politična kultura?«
Janševa poslanska plača!
M. Brglez ne bo zdrsnil?
V vrhu parlamenta iščejo kakor rešitev, kdaj in kako bodo Janezu Janši, ki so mu svojčas
samovoljno odvzeli poslanski mandat, povrnili škodo, ko so oktobra 2014 poslancu na ta
način ustavili izplačevanje plače in vseh drugih pravic - na začetku novembra 2014 je prejel
plačilo le za polovico oktobra v višini 1884 evrov bruto, decembra pa plače sploh ni dobil.
Po posredovanju ustavnega sodišča, ki je konec 2014 že začasno zadržalo odvzem mandata,
pa je januarja 2015 Janez Janša spet prejel polno poslansko plačo, to je 3873 evrov bruto.
Janša je bil, če preračunamo, v mesecu in pol ob slabih 6.000 evrov plače in kmalu bo znano,
koliko škode mu bodo povrnili. »Dodatek« za nezakonito odvzete plače in druge pravice bi
lahkobili izplačani pri naslednjem izplačilu plače, v začetku julija 2015. Menda kakor
neodgovorni predsednik parlamenta Milan Brglez zaradi odločitve ustavnega sodišča v zvezi s
poslanskim mandatom Janeza Janše ne namerava odstopiti.
*
POTEM
zasliši večni, ostri klic Tistega, ki zaslišuje,
zato ve, da mora biti discipliniran
ostrižen pohabljen izmučen
in brezbrižno kadi cigareto, naklonjen lastni milosti;
- kdo ti je dal cigareto, bodo vprašali,
kako se morete usmiliti človeka in mu dati cigareto,
TA človek je ubijal svoj obraz v medlem ogledalu:
obsodimo ga, zaslišimo ga,
gledal je Umirajočemu v oči, kajti ni verjel
v svetlobo svojih globokih zeníc;
Ampak zdaj je tukaj, ves nebogljen, dresiran pri nedeljski
zadušni maši, Ta zločinec,
oblečen v sivkasto raševino življenja v sivem kvadratu,
v pajkovi železni srajci …
kaj bi še radi zvedeli, videli, otipali, slišali, okusili,
oglejte si ga, kako se smehlja:
Priznati bo moral znova
(Vladimir Gejšek, Pesmi, ZASLIŠEVANJE, 4, ZOMb, 1967, 41.str.)
*
102
Ljudje kličejo Janeza Janšo - na pomoč! - dovolj je ljudem demokratizirane strahovlade hočejo normalizirati stanje slovenskih, tudi državnih odnosov. Strinjajo se sicer z zunanjo
politiko, a kaj, ko je ne spremljajo redno. Volitve? Tudi če bo pajdašija samovoljno odvisnih
medijev in časopisja spet zagnala krik proti SDS, jim ne bo uspelo: toliko je bilo od lenke
Bratušek doslej neverjetno samovoljnih potez uničevanja slovenstva, da ljudi niti ni več
strah...
**
103
14. junij 2015, nedelja
Ves dan vroče, šele zver ohladitev z nevihto in dežkom… - po draveljski maši jezuit znanec.
Franci Baraga.
Vladimir Gajšek: Pred junijsko nevihto v Ljubljani, 2015
Osrednji del slike: fragmentirana dislekcija ne besede, ampak sinestetično dislekcija lika in
likovnostzi, odtod pomen barv in grafično-oljna podoba zasnutka. Sprehod po ozračenem
mestu…
104
Komentar:
Politični Vrhunci tedna?Politična vera?
Ne more verjeti, v kaki norišnici živijo,
da potrdijo razumno demokracijo
in kar zadeva nekatere gardedame,
se vsaka ob lepoti stranke vname.
Zato veselo potrpijo...
Novi levi?
Verjetno je naiva Združene levice edina politična nevarnost, da se demokratičnost Evrope
sprevrže v demagoško refleksijo – marsikdo od slovenskih politikov in političark, ki smo jih
preživeli, ostaja samo še v ozadju: pomemben? Slovenija si mora izdelati svojo neoliberalno
politiko kapitala, tretje poti v prihodnost ni. Formalnopravno je znano, kako se dogaja moč
Države, toda v praksi… Politično izkustvo ksže na vzpon nižjih ali srednjeslojskih struktur, ki
so edina izvršilna moč Države.Slovenska demokratska stranka je vrhunska, Stranka
modernega centra pa vlada. Država se dogaja hote v pisarnah.
**
Še kimilsungovska paranoja Države
Dragi komentatorji, kot vidite, se na eni strani pojavljajo odtujeni jugoagresivni izkoreninjeno
sčefurjeni uspešneži, celo v ljubljanski dresurni Drami z dresuro Yu - moja dežela, v
zasramovanje Slovenije - moje dežele, nadalje je na vrsti s Pipanom hiztlerjanski nobelovec
Knut Hamsun, zdaj pa še Laibachkunst z izletom v Severno Korejo, koder je bil tudi noro
sprejet Tito leta 1977... Nikomur ne privoščim tega azijskega Ausschwitza na stalinski način
kim Il Sungovih opranih možganov...
Živimo vendar v Sloveniji, tu smo se šolali in poznamo od Prešerna do Gajška in čez
slovensko liriko! vsaj pesništvo. --- Govoril sem z zdravnikom, ki je v Libiji zdravil in
operiral Omarja Moamerja el Gadafija / ‫)ال قذاف ي معمر‬, libijskega samozvanega ofcirja in
diktatorja, primitivnega nasilneža, krvavorokca, ki je živel zase večkrat z operiranim
obrazom, tako rekoč "zazidan" za tremi obzidji, a so ga 25. oktobra 2011 pokopali ubitega ob sončnem vzhodu skupaj z ubitima sinom in obrambnim ministrom na neznani lokaciji v
osrčju puščave... - zdravnik mi je pravil, da je lepo (bajno) zaslužil, a se je le namrdnil in se
umaknil v molk, ko sem mu povedal, da ima krvave roke, pa ne od operacij Gadafija, ampak
da je soprelil kri... Tudi če krvavorokci in zločinci uživajo v udobju neizmernega razkošja, so
še zmerom morilci, in to množični morilci.
105
Obisk laibachkunstkov pri Kim Il Džongu bo zategadelj v vsakem primeru - krvav obisk.
Obisk pri kakor paranoidnem zlikovcu na oblasti, ki si umišlja, da je vozil avto že s tremi leti
itd. O masovni psihozi je treba vedeti, da je pogojena podčloveško sugestibilno, kakor v
množični obsedenosti, militantno in militaristično, brezobzirno do kraja. - Ni opravičila zam
množične morilce - tudi na oblasti, tudi če gobezdajo nekateri o "višjih interesih", na primer
ekonomsko... O evrototalitarizmih in socialističnh diktatorjih bontreban tudi še analitično in
razumno razčleniti njihovo voljo do moči in
Ko sem videl naš video o turistu, ki je obiskal Severno Korejo, je povedal, da je imel ob sebi
nenehno spremstvo vsaj treh ogleduhov agentov, ki songa tudi krajevno usmerjali. Ko se je
vrnil domov v Slovenijo, je bil naš turist travmatiziran. Kako bo z godbeniki Laibachkunsta,
bo mogoče dognati tudi po njihovi vrnitvi - spremenjeni bodo...
**
Telekom kot nepredvidljivi izgovor?
Ko sem poslušal po tv g. Tita Turnška, ki so mu očitno živci popustili in je zmerjal izkušeno
novinarko s kozo, torej z votlorogo, Capra aegagrus hircus) kot udomačeno podvrsta divje
koze jugozahodne Azije in Evrope, morda v ideološkem pokmenu žaljivke, sem se čudil, kako
si je javno drznil napadati celo obenem dr. Mira Cerarja, predsednika Vlade Republike
Slovenije! g. Tit je pred parlamentom govorcal nekaj, se zdi, o Telekomu..., čeprav ni bil niti
omenjen Slovenski državni holding /SDH. Ker je g. Tit zdaj le upokojenec, je delovalmkot
nevrotični nergač, ki ga sicer daje - senilna demenca in se zateka v nekakšno perseveriranje.
Mešal je Telekom s Hudo jamo, češ kakor da ve..., a v resnici ni vedel ničesar, le razburjal se
je.
Nobeno lažno moraliziranje ne ustreza - ekonomski dejanskosti. Dr. Miro Cerar namreč vodi
Vlado RS, ne pa nergači.
**
Huda jama 2015
Nepokopani mrtveci, pa ne Sartrovi, so postali, kot vse kaže - tržno blago. Tu ni več nobenih
iluzij, ne s strani Države ne s strani Cerkve. Huda jama je ob množičnih grobiščih klic v sili,
klic k narodnemu odrešenju.
V istem času:na splitskem nogometnem igrišču hajduški hakenkrojc.
V istem času: sprevod gejev in lezbijk kot ljubljanski spolni festival.
V istem času: sporadični klic onemelosti iz Srebrenice in Potočarev.
106
Eva Irgl pa poslansko opozarja na žrtve povojnih pobojev tukaj, prej...
Ni mogoče relativirati smrti, niti ne s pozabo. Pozabljena je samo neka partizanska ali
slovensko vojaška mladost... Domoljubje brez doma.
*
Zverinski medvojni zločini so odgovor v povojnih zločinih, le da s to razliko, da je eno vojna,
drugo pa življenje po letu 1945 v Evropi in po svetu: tik povojna slejkoprej lakota, lizanje ran,
gradnja bombardiranih mest, spet veselje nad bitjo, tudi Konrad Adenauer in Robert Shuman
in De Gasperi... Cerkev - umaknjena z javne scene, le križi odrešujočega trpljenja, tudi nova
partijska dogmatika, navdušenje nad delom za vse.
Izživljanje se povsod po svetu nadaljuje: ulica ustrahovanja.
In konkurenca žrtev med državami: kdo ima več mrtvih, invalidnih, mučenih, izseljenih?
Od vsega so danes aktualni samo še sodno eksekucijsko zaplenjeni - deložirani.
*
Ko bi Komentatorka delala za katoliško udbo, bi bila zelo visoko in ne bi pisala komentarjev
v e-Delo itd.
Ko bi Komentatorka delala za udbo, bi preprosto zamrznila rdečo knjižico in bila "renegatka".
A Komentatorka ni ne eno ne drugo: zanima jo tista zasebna javnost bralstva Dela, ki
navzočuje tudi zdaj in tukaj, aktualno. Opozarja na ideološko dogmatske ekstreme anonimnih
večidel sprevržencev, ki nedvomno v Sloveniji dobro živijo in jim nič ne manjka.
Res pa je, da je naklonjenost spletnega uredništva naravnana na politiko tistega levičarstva, ki
je bilo prej partijsko. Enako je v ljubljanskem Dnevniku. To je namreč poševna zgodba
Ljubljane... kot najlepšega mesta na svetu.
*
Sternthal - Strnišče - Kidričevo... stoletje staro odlagališče ljudi, sprva kot znameniti lazaret,
navsezadnje pa pošastni Titov konclager: zverinska lakota, mučilnica, stigmatizacija... - in
verbanje za OZNA in UDBA... revolucionarna šola uničevanja.
Kdor vse je bil v tem koncclagerju, je bil večidel - po nedolžnem, na špeckahlasto prijavo
"sosedov" - le da s to razliko, da je imel gestapo na 10.000 prebivalcev enega komisarja, udba
pa ravno narobe, urejeno po množičnih prijavah, tudi nedolžni.
107
Komunisti kot sovjetski kvizlingi? Vsaj od 1945 do 1948 - rusificirano, potem šele tudi vplivi
z Zahoda, namreč celo ideološko. Avstrijski marksisti, italijanski komunisti itd. - vabljeni.
=
Koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju OZNA, dne 5.8.1945.
Župnijskemu uradu Sv. Lovrenc.
Javljamo vam, da vam pošiljamo sledeče osebe za pokopati:
6. Gasnik Friderik roj. 26.6.1944
7. Senekovič Hajnrih roj. 12.4.1945
Isto dne 6.8.1945:
1. Rusl Ludvik roj. 28.5.1945
2. Lievers Erih roj. 21.9. 1944
Dne 8.8.1945:
1. Plimen Marija roj. 4.8.1944
3. Fegus Eleonora roj. 20.2.1945
4. Korat Valter roj. 16.7. 1942
Dne 9.8.1945:
7. Lesnik Adolf roj. 2.11.1941
Dne 10.8. 1945:
2. Auprih Franc roj. 1.10.1944
3. Kajzer Helmut roj. 19.10.1944
Dne 13.8.1945:
3. Špiler Eleonora roj. 5.10.1944
Dne 15.8.1945
3. Janeš Jožef roj. 25.2.1945
7. Zaszlo Frami roj.7.1.1943
Uprava sodnih zaporov v Ptuju
*
Eva Irgl je na spominski slovesnosti v poklonu povojnim žrtvam v Hudi Jami med drugim
rekla: »Pravica do groba ni in ne more biti ideološko vprašanje.«
Tako je poslanka odgovorila, kaj so bolečine svojcev zasebno kot javno. Po maši brez
Cerkve!
108
*
"Kolaboracija se je začela že pred okupacijo." Hitler je poslal vsaj v Maribor folksdojčerje, ki
so se s kulturbundovci pripravili na prevzem takojšnje oblasti po okupaciji Štajerske - in
Gorenjske...
Pakt Hitler - Stalin ali v.Ribbentrop - Molotov je dejansko uvod v 2.svetovno vojno in
uničevanje Poljske, prej s sudetskimi Nemci pa vstop na Češkoslovaško Blut&Boden...
Mnogi slovenski komunisti in socialisti - Angela Vode, Dušan Kermauner... - so takrat
nastradali, prav tako slovenski komunisti v sovjetskih čistkah, ko so delali v Sovjetiji - pod
absurdnimi obtožbami so jih zgnali v gulage, npr. Franceta Klopčiča...
Zgodovina Evrope ne sme postati pripoved le o inkviziciji in gulagih.
*
Laž je nesmrtna duša komunizma, ki jo je zaplodil kajpak sam vrag. Tako lajnajo, drajnajo, da
se ne dolajnajo.
Ne gre za otroško laž ali za laž v stiski in nevednosti, ampak za ideologijo propagande, tako
pri Goebbelsu kot pri Ždanovu ali Kardelju...
Je revolucija res samo puhla laž?
*
Mati
tvoje prsi so čudovito lepo dišale
moje velike oči moje izgubljene oči
ljudje so se pričeli imenovati človeštvo
in so pozabili in so odšli med kosti
Čez nekaj let ali stoletij brez duše
izgubil sem občutek za lastno življenje in za čas
navadno v večerih sem prespal na nežni travi
med zelenim šumenjem
med zelenim pljuskanjem
med zelenim žgolenjem
ti si molila k večnemu bogu
in ko so bile cerkvene svečanosti si nesla žegnat kruh
beli kruh beli kruh beli kruh in mene
vsak tvoj poljub je bil rdečkast cvet
amen
(Vladimir Gejšek, Pesmi, ROŽENKRANC, 4, ZOMb, 1967, 31.str.)
109
"Pa ti si prava enciklopedija... izmišljotin..." - zgodovina je bila historično pri nas diktirana s
strani vodilnih politikov, zato so se borci partizansko čudili, da niso omenjeni v bitkah in
bojih, kjer so bili npr. ranjeni in so nergali, seveda le po bifejih, kakšna zgodovina enobeja "je
to"?!
To zgodovinopisje partizanstva je še danes sporno: nekaj vsaj razkrijejo Kocbekovi medvojni
dnevniki, ko se je družil še s Titom itd., prijateljeval z Mačkom-Matijo, z B. Kidričem, E.
Kardeljem in drugimi.
Prleški Edvard Kocbek je pravzaprav prvi, ki je ob svojem rojstnem dnevu razkril zločin
Kočevskega Roga... - s pomočjo Borisa Pahorja in Alojza Rebule, zalivsko, tržaško.
*
**
SPOMINSKO
Sarajevski Slovenci pod zelenim mescem…
Ko sva pred leti zadnjič obiskala Sarajevo z mamo Ano Gajšek, mi je pokazala kraje, kjer je
trpela revica v 2.svetovni vojni, skupaj z mojim očkom Avgustom Gajškom in drugimi
deportiranimi izseljenci, ki so se morali pod Hitlerjem v živinskem vagonu prepeljati prav
tja…, obiskala sva nekatere stare zgradbe, Čekrečijino, Ali-pašino, Ferhat-begovo in Gazi
Husrev-begovo džamijo in Murat-begov mavzolej oziroma Gazi Husrev-begovo turbe, tudi
sarajevsko katedralo, tudi Filozofsko fakulteto (sezidal Juraj Neidhart), tudi Umetniško
galerijo, tudi tako imenovani Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine (ustanovljen 1888),
sprehodila sva se ob reki Miljacki, jedla sva čevapčiče na baš-čaršiji ali sarajevski tržnici…
Torej: Sarajevo (cirilica: CAPA JEBO), največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine, ki je
ob popisu leta 1991 štelo 600.000 prebivalcev, vendar je zaradi vojne njihovo število upadlo,
tako da ga danes ocenjujejo na okoli 450.000 Sarajevčanov; mat´županja je gospa Semiha
Borovac, pravnica, poročena, mati dveh hčera, sprva sindikalistka, nato tajnica Sveta
združenega dela v Novem Sarajevu, v letih 2000-2005 delegatka v Skupščini Kantona
Sarajevo in delegatka v Domu narodov Parlamenta FbiH, ki je med drugim rekla o Bosankah
– za Azro: »Ženske v BiH zelo pazijo na svoj videz. Mislim, da so se Bosanke od nekdaj
znale primerno in lepo obleči, tako da nam lahko na tem zavidajo tudi ženske iz razvitejših in
bogatejših dežel sveta. Ni treba, da je drago, je pa vedno primerno, moderno in lepo.« V letu
2008 je muslimanizirano upravno Sarajevo del kantona Sarajevo, enega od desetih kantonov
BiH…, poleti v mestu priredijo vsakoletni Sarajevski filmski festival, čez leto še Baščaršijske
noči, Sarajevski zimski festival, Sarajevski festival jazza, Sarajevski modni teden… O
Sarajevu in Sarajevčanih sem slišal sicer mnogo lepih zgodb, ki sta mi jih dokumentirano
osvetlila starša.
Evropa, ki se ne konča verjetno v BiH, niti v sosednji Hrvaški, čeprav je tam balkanoidnost
trdoživa, mora vsrkati neke druge, novoveške krvave sokove skozi mestno življenje. Prerez
110
zgodovine Slovencev v BiH pomeni rez čez slovensko grlo, ki samo še grgra neke zadnje
izgoltane grkljajoče glasove, če je res, da je bošnjaška država povsem muslimanizirana, zato v
sebi šerijatsko upravno dosledna ter predstavlja arabizacijo zahodnobalkanskega ozemlja,
vključno z zanikanjem Hagade… Mladinska knjiga iz Ljubljane je spet zbluzila, saj je imela
denar za naklado kar 800 izvodov te javne in plačljive oziroma slovensko dostopne tiskovine
– kajti po čem so že »podnaslovno« menda celo in baje kakor spet in spet v muslimanskem
okolju »znameniti«, namreč Slovenci, kaj šele slovenska društva v Bosni in Hercegovini v
letih 1878-2000? O Sarajevu so pisali nekateri, tudi iz Maribora, kako da je bilo, ko so
obiskali društveno slovensko življenje prav tam… Tokrat je Mladinska knjiga spet s sestavo
take knjige povsem usekala mimo, in to na znan "ljubljanski" ali "mariborski" način, po vzoru
knjig, kakor jih izdaja Slovenska matica...
Še kaj naj Mladinska knjiga pripomore k izginotju domačije in s častjo potujčenosti? Kaj neki
so med muslimanskim turcizmom, pitjem turške kave in kajenjem tobaka tam počeli duhovnik
in pesnik in naposled realist arhivar ljubljanski Anton Aškerc, vrhniški proletarec, tudi na
Dunaju duhovno vzrasli Ivan Cankar, nežna slikarka realistka Ivana Kobilca, medicinska
sestra Ana Gajšek, znameniti duhovnik Anton Jeglič, sloviti kristjan arhitekt Jože Plečnik,
medicinska sestra Lea Likavec, krščanski komunist Edvard Kocbek, režiser in socialni
ekonomist Avgust Gajšek, partizanski grafik Božidar Jakac in mnogi drugi. arhitekt
ljubljanskega Nebotičnika Vladimir Šubic, slovenska gledališka igralka in režiserka, Marija
Vera, pravo ime Frančiška Epich, gostinec Rihard Likavec, profesor slavist Stanko Janež…
Tako je bil znameniti Avgust Gajšek, v Sarajevu zavedni slovenski izgnanec iz Maribora, vsaj
trikrat obsojen na smrt z ustrelitvijo v 2.svetovni vojni, a ga je čudežno rešil Bog… Riharda
Likavca je, skupaj z Avgustom Gajškom, čudežno rešil Bog pred ustrelitvijo v Sarajevu –
samo enkrat…, in v tem je res morda čudežna Četrta stran trikotnika?!
Jezik nasilja, ki je ognjeno obliznil v novoveštvu sarajevsko mesto, je zbrazdal tudi med
Slovenci – molk. Tudi med pošastno jugoslovansko vojno v letih 1992 do 1995 je bilo
življenje Slovencev v BiH najslabše in dosledno ogroženo večstransko, morda celo huje kot
pod 2.svetovno vojno. Nekaterim se dozdeva, da je gospod Stanislav Koblar prav takrat, v
obleganem Sarajevu, dobil ušinjeno zamisel o preučevanju preteklosti Slovencev v BiH, kar
je bila tudi iztočnica za tokratno monografsko knjigo. Eno najviharnejših zgodovinskih
obdobij naj bi predstavila monografija Stanislava Koblarja Četrta stran trikotnika, Znameniti
Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini (1878-2000)…
Ali lahko monografske mladinsko-knjižne publikacije pripomorejo vsaj k osvetlitvi
muslimanskega balkanskega Sarajeva in tamkajšnjih začasnih ali stalno živečih slovenskih
ljudi, ostaja boljkone povsem odprto, saj je odbitost Mladinske knjige za take »podvige«
naravnana v novi nihilizem, v ničes 3.tisočletja in izkazuje zgodovinsko rakasto maligno
tvorbo tako rekoč v Evropi. Bosansko muslimanska penetracija Evrope pokaže na
mnogonacionalno nevzdržnost – a vsaj na prijaznost sedanje mat´županje gospa Semihe
Borovac, ki bo tudi, upajmo, prejela kak izvod sarajevske mestne knjige in o Slovencih prav
tam.
111
Geopolitične razmere na Balkanu se verjetno ne bodo arabizirale niti v primeru sarajevske
muslimanizacije ali izgubljenega poslovenjenja… Tudi je vprašanje, kako sodelujejo še zdaj
živeči slovenski Sarajevčani v glavnem mestu BiH… Jeseni 2008 bo Sarajevo - predvidoma
novembra 2008 – mesto gostitelj konference mreže balkanskih mest – BALCINET, to je
združenje osmih glavnih mest, osnovano v Solunu leta 2001, mesto Sarajevo sodeluje v tej
Mreži od 2002. leta, sicer pa je prevzelo predsedniško vlogo na 8. konferenci BALCINET v
Novem Sadu, kjer so tudi Sarajevu poverili naslednje srečanje županov velikih balkanskih
mest v letu 2008.
**
a2 + b2 = c2?
Kako so se vključevali slovenski izgnanci, ki jim je Hitlerjeva država zaplenila premoženje in
jih izgnala v Sarajevo, znotraj tedanje "bošnjaščine" - sotrpeči so se ljubili med seboj, medtem
ko je okupator haral te izgnance kot svinje... - Moj očka se je, po raciji, vsaj trikrat rešil
smrtne kazni - preki sod - pred ustrelitvijo, kakor po čudežu.
Enkrat je hotel tudi zlikovski Maks Luburić med pisarniškim "zaslišanjem" očeta kar poslati
nekam menda tja, kakor za šalo - v konclager v Jasenovac, če ga že niso tovariši hitlerjanci
ustrelili... - a očka Avgust Gajšek je imel neverjetno srečo, po čudežu je tedaj šel mimo neki
nemški visoki oficir, ko sye je moj očka oglasil v odrezavi in jasni nemščini, češ kako da se
endehajevec hvaliči, da nimajo prave oblasti v Sarajevu nemški hitlerjani, pač pa nacionalni
zavedni Hrvati..., in ko je, čeprav le mimogrede, to slišal tisti visoki nemški oficir, je brž
prevzel očka v zaslišanje... - tako se je moj očka Avgust Gajšek takrat rešil, kajti z Nemci,
tudi s tistimi trdimi (stramm) je znal: odgovarjal je nemško racionalno in jasno, čeprav seveda
pomensko mimo, in tisti visoki nemški oficir ga je, Avgusta Gajška, potem izpustil... - Že je
pohiteval moj očka po kasarniškem klasicističnem stopnišču navzdol, kakor ponorel od
svobode - ko ga je zajel s skupinona pritličnem hodniku med talce spet neki oficir, kakor da
ga je "ujel"..., ampak spet je, o Bog, po naključju spešil čez zgornje nadstropje prav visoki
oficir, ki je še maloprej mojega očka zasliševal, zadxrl se je od zgoraj in zaukazal, naj mojega
očka izpustijo iz vrste talcev... - in se je spet očka Avgust Gajšek rešil.
Pravil mi je, da se potlej vsaj dva tedna ni upal na cesto, ker so bile racije: nemška vojska jev
racijah namreč "pobirala" za enega svojega likvidiranega vojaka10 do 20 sarajevskih
navadnih prebivavcev, za oficirja paz ustrelitvijo maščevalno 50 talcev, zlasti takih, ki seveda
niso imeli "ustreznih" osebnih izkaznic...
O drugih srajevskih dogodkih slovenskih izgnancev med "efendijami", o črnoborzijanstvu, o
ljubezni in boleznih, npr. o sarajevskih tifusarjih in črnih kozah..., pa kdaj drugič: le to rečem
in trdim, da so se čudeži dogajali, saj lahko pričujem osebno v imenu svojih staršev.
Naposled le še: po vojni so hoteli povišati mojega očka Avgusta Gajška v narodnega heroja,
pa je odklonil, ker ni hotel vstopiti v komunistično partijo! O tem sem se prepričal na lastne
112
oči, ko sem med očkovimi osebnimi povojnimi dokumenti videl nekaj dokumentov, na primer
na listu papirja natipkani predlog tedanje sarajevske oblasti, da kakor mora sprejeti moj očka
naziv "narodnega heroja", seveda s tedanjim žigom in podpisom...Kaj vse so počeli nesrečniki
za uboge Jude, tudi za partizane... in sploh za sarajevsko prebivalstvo v času okupacije, med
Scilo političnih policij in Karibdo različnih, a vseh nacifašističnih vojska! Kakšni primeri
čezčloveške solidarnosti,krščanske vere, humanističnega zaupanja in čudcežnega občutka za
realnost! O tem bi lahko tudi pisali na Četrti stran trikotnika..., če ne bi prišla kje vmes kaka
odbita in zavrto odbojna Nela Malečkar ali kdo, ki se ukvarja bolj s sabo kot z objemčki javno
z drugimi.
Vladimir Gajšek
**
113
Vladimir Gajšek: Na zdravje, 2015 (foto: Vid Gajšek)
15. junij 2015, ponedeljek
Kdor gleda,lahko marsikaj opazi, če gleda pozorno. Ampak utrujenost mi včasih kakor zatiska
oči. Po polnoči še delam, berem, umrl je znanec generacije Peter Bekeš, vsi moji prispevki na
Delu so blokirani – brisalec je seveda anonimen.
Ekonomizacija spominskh starin je čudna, ko se ne ve, kaj je stvarem jutri namenjeno, vem
pa, kaj še čaka neslutno ljudi: mar Božja vseptičujočost kot usoda? V katero smer pa zre neki
še slepec? Kdo bi si mislil. Od olajšanja bi zavzdihnil, ko bi bilo trpljenje v negovosti
končano, ampak vse je kakor zbežalo nekam, v neznano, v pozabo. Kakor da me ni več v neki
nedoumljiv razbeljenosti, ki da je Božja luč, svetlobna hitrost ali kaj. Kaj pa vem, kaj da mi je
in naam bo namenjeno – danes, jutri, pojutrišnjem.
Še ob pol štirih delam: bral sem o ustaših, kakšna ideologija, še iz leta 1943! Berem o časih
socialnega vzpona in moledovanju za življenje.
114
Jajčeca časa, ti dnevniki, mislim, so le kvečjemu zunanji izraz o časovno dnevniških, največ o
slovenskih dogajanjih. Sem pač tako rekoč edini, ki zapisujem, o čemer drugi največ
momljajo ali celo za/molčijo in s tem zamočijo, kajti neinformiranost se vselej po svoje
maščuje. Ljudje izvedo, vesti pricurljajo tako ali tako, in o čemer se dandanes molči, čivkajo
jutri že vrabci.
Ali imajo res prav tisti, ki z eno sámo kretnjo znajo brezvestno izbrisati vse semaforje sveta,
okna, domače notranje luči? V kakem času pa živim, ko mi kratjo življenje potuhnjene mrhice
v uradih, vsi izmaknjeni za zaprtimi uradnimi vrati? Pomislil sem, da še imam možnost
preživetja, skupaj kajpak z Vidom, čeprav je dejstvo, da so politične, socalne, zdrtavstvene,
gmotne mutacije v svojih različicah kdaj še preveč neverjetne, da bi jim verjel: v odraščanju,
v staranju.
Gor in dol, po ulicah ali čez posteljo v čumnati. Nobenega lažneg upanja nimam več, da bi se
tolažil celo z najmanjšimi in prozornimi iluzijami, z lastnim opogumljanjem pred vrati
socialnih, pokojninskih, urednikih… pisarn. Kajti kar je tm predpisano, je neveljavno vnaprej,
je preigravanje možnosti proti slepoti, zapisani na listu obrazca, na monitorju ali celo na
papirjui. Kar je potrebno, je členitev dneva. Je zdravstveno stanje kot stanje duha. Je zdravo
dobro čustvo in samozavest. Je sprememba, ki se ne ustavi v enoličju. Je zaznava vsake
slutnje, ki se dviga na duhovno obzorje.
»nemogoče je,
zato je resnično
plavati po reki lastne krvi
in ničesar spoznati«
(Vladimir Gejšek, Pesmi, ZASLIŠEVANJE, 2, ZOMb, 1967, 42.str.)
115
Komentar:
Popolna objavne giljotine
Izbrisi z neandertalskim tipom v 21.stoletju
Če ne bi bil sam novinar s stažem, od leta 1961 naprej, tudi urednik, sestavljalec antologij,
soustanovitelj študentskega lista, razpravljalec o komunikacijah javno, tudi v sodelavstvu s
profesorji prej na FSPN, večkrat ljudsko miličniško ali udbaško zaslišan, pretepen skoro do
smrti - brez zapisnika, okloftan itd., nato tudi zarubljen in s pošastnim nagajanjem, ko sem
dobil preveč moči v javnosti..., bi še dojel, da si drzne kak tip brisati, česar ne zna in ne
zmore, zdaj z mlekom za ušesi, potem senilno imbecilen...
Dejansko so se sovragi doslej vedno ušteli.
DELO si zapravlja svoje novinarstvo kot - poklic. Kot da je sramotno - biti novinar/ka.
S frajlicami in frajerji pa že opravim.
Avtomatizirana blokada, izbris vsakega dosedanjega prispevka, brez pomena novinarstva, ena
sama samovolja = robotizirana, ko nihče ne odgovarja: vse dokler ne bo spet uredilo:
sodstvo?!
Toda v RS je stvar še ljubljansko nevarnejša: treba je odpustiti z uredniških mest tipe, ki
zganjajobrezobzirni primitivizem in samovoljo, pa bo. Vse dokler amreč lahko delujejo s
preslepitvijo s "tehniko", se bodo kakor omamljeni od arogance in ignorance izživljali.
Svoboda tiska? Res je, v RS že večidel odločajo - nesposobni. Zatiranje genija je znano - po
vzoru skladovnice kolektivnih tipizacij. Doklej?
Pozdravljeni, čistka se nadaljuje Na straneh uporabniškega računa lahko spreminjate svoje osebne podatke, aktivirate status
Premium, dostopate do e-storitve Osebni urednik in urejate prejemanje jutranjih e-novic Delo
- Danes. Večer. Dnevnik…
Osebni podatki
Osebni urednik
Neuporabljen iz pisma odgovorne urednice Dela Mateje Babič Stermecki, telefon 01 47 37 871,
[email protected] , [email protected]: - Zaveza do javnosti in visoki profesionalni
standardi Delovega novinarstva morajo ostati nedotakljivi. Domače izkušnje ... junij 2015
Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.
116
» ne boš molčal, verjemi«
(Vladimir Gejšek, Pesmi, ZASLIŠEVANJE, 4, ZOMb, 1967, 44.str.)
**
Nagrajeni…
Nič od tega slovensko,
niti s Cankarjem löfflersko žensko
Dickens in Tolstoj, Proust –
Bolano Roberto Bolaño zanjo,
s Karlom Mayem dopust
za kresniško kampanjo.
*
na spletu
po e-pošti: [email protected]
pokličete brezplačno številko 080 11 99
pišete na naslov Delo, d. d., Naročnine, Dunajska 5, 1509 Ljubljana
Trenutno najraje berete Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.
*
Oho, počasna, predčasna začasna, občasna dolgočasna pisateljica, imaš dolgo lajtungo, pa nič
zato - onle iz leta 2009 je bil slengovski populist sicer brez lajtunge, pa klati same uspehe,
seveda ne v slovenščini, ampak nekje vmes med hrvaščino in srbščino na sčefurjen način
populizma, manj kot žanrsko. Daleč od knjižne slovenščine? ali še leposlovje sploh sme
obstajati? ti bodo člani žirije kresnika, prav tako drugim, med pivom in ognjem zgodljali...
vsakčasno sočasno.
**
O družbenopolitičnih videzih krize
Državni socializem je mimo, državni kapitalizem še bolj. Izstop iz evra hočejo megalomani
bede, ki znajo gofljati na veliko o nekakšni mdemokraciji, toda le s ponovitvijo kakorkoli
117
totalitarnega, zaenkrat prikritega režima - klientelistični sistem kot na primer ljubljanski ali
južnoevropski pojav pomeni sicer jugosloveniziranje z likom Tita in drugih revolucionarjev,
ki so imeli vsega sicer na pretek, ko so uživali v krvavem udobju zase, s prenabasanimi
političnimi zapoiri pa gulagi kot novimi, združeno socialističnimi konclagerji, z vmesno
svobodo zatrtih duš. Slovenija ne sme postat balkanskoevropski južni del zaostalosti in
širokoustnega slepomišenja, še manj grabež gospodarskega nazadovanja na račun čudnih,
državnopisarniških elit, ki so itak po vseh vejah oblasti docela odmaknjene od ljudstva, zlasti
sodstvo s pravosodnim sistemom teroristično samovoljne in celo feminizirane javne uprave.
Demografske težave se pojavljajo, kot bi rekel papež Frančišek, ko se ljudje razmnožujejo ko
zajci: toda kje je potem starševska odgovornost, skrb za otroke ali skrb otrok za starše in stare
starše?
Ali drži, da je res bila zamujena priložnost slovenske pomladi osamosvojene države – kdo naj
nas o tem prepriča? Slovenci smo morali nagnati še zadnjega jugosoldata, da smo lahko
zaživeli primerno v Republiki Sloveniji in da uživamo vse pravice in dolžnosti EU in NATO
zveze… Dinamika samega tehnološkega razvoja, robotike, avtomatizacije, digitalizacije,
internetizacije je docela sprevrgla tudi produkcijo izdelkov ali pridelavo kmetijstva, ves
promet je omogočil novo mednarodno trgovanje, skupni euro je prispeval k solidarizaciji
nakupovanja… - in zdaj smo prav tukaj: se še kdo spomni, kako je bilo npr. po 2.svetovni
vojni v slovenskih mestih in na vasi? Je bila partijska diktatura unikomuniostov v resnici
antipolitična, tako rekoč svojat, ki se obdržala na vrhu samo z bajoneti in zapori? Verjetno je
srednji nižji razred pisarništva res preplavil ne le javno upravo, torej policijo in sploh notranje
zadeve, marveč tudi vso socialo, gospodarstvo, okoljevarstvene posege, vzgojo in šolstvo,
kulturo, priključeno s krajevno Katoliško Cerkvijo na Slovenskem.
Le dokler ne bodo preselili na primer deklasiranih in nevarnih elementov iz ljubljanskega
ožjega središča na primestje, dokler bo videti in slišati razgrajajočo nasilno beračijo v
prehranjevalnicah zastonjkarjev, tako cerkveno kot iz javnodržavnih sredstev, dokler ne bo
premeščeno psihopatsko izsiljevanje in ustrahovanje, ohlokratska pijandurščina, narkomanska
nasilna svojat, ustrahovalna beračija, klošeraj, jugoslovenarska protislovenska grožnja in
nevarnost itd. – bo lahko vladala tudi državnouradniška preslepitvena samovolja. Prvi
klientelizem se namreč začne na družbenem kot mestnem anonimnem dnu in s kriminalom, ki
je po enačbi istoveten s klientelizmom vrhnjih slojev… - oboji se kar sami problematizirajo
sproti protislovensko ali protievropsko, z zaščitništvom Cerkve in Države. Saj vseh teh
kakšna »fleksibilnost valut« s prostim pretokom denarjev in poslovnosti vnaprej ne zanima in
ohranjajo nenehno status quo ali status quo ante.
A kje neki so časi, ko je ga. Sonja Šimek, žena komika Šraufencigerja, vpeljala med prvimi –
peko domače pice mediterana? Kje so razmere, ko so se videzno bojevali vsi proti vsem – a v
enaki bedi? Realnost je bila nekdaj socialistična, kolikor gospodarsko samo planska, ne glede
na ekonomsko neuravnovešeno dejanskost in na partijnost.
Dobršen del vsakdanjega življenja se spreminja evropsko v blaginjo, a tudi v delo, kar
mnogim ne gre v glavo: kako da je za naš vsakdanji kruh sploh treba kaj delati? Mar ne bodo
118
delali stroji in naprave? Ne bo vse digitalizirano ali kibernetsko vodeno, avtomatizirano,
robotizirano? Se tukaj začne ali konča...? Konec gospodarske krize bi bil nedvomno resnični –
konec zgodovine ali raj na zemlji, ki so ga že tolikokrat obljubljali in ga vzpostavljali s
peklenskimi množičnimi zločini ter s politiko totalitarizmom ali z ideološkim fanatizmom.
Uradništvo se v civiliziranem svetu celo razrašča – kar ob avtomatizaciji in internetizaciji vse
javne uprave in vsega nadzora… - od telesnega nadzora prehodno do nadzora domala že vseh
podatkov posamičnika in družine. Drugače se je zgodilo spet komu drugemu. Zase. Ko so
izzvenele lastne besede nekam tuje.
Odločno bo treba pretrgati s samim jamranjem in medsebojno sodelovati, ne glede na še tako
velike »politične« razlike, ki bi lahko vseprej združevale, namesto da odpravljajo razvoj in
napredovanje. Najbrž so kaznovali preteklost s predpreteklostjo, ne pa s svetlo bodočnostjo.
Kajti o družbenopolitičnih videzih krize je treba reči, da so naposled čudna iluzija
objektivacije in vasezaprtosti, arogantne avtarkije in mimobežne mode. Kje so Konrad
Adenauer, Robert Shuman, de Gasperi… in vsi slovenski politiki po letu 1990/91?
**
Pristranska blokada s samovoljo – informativnost zapečatena
Avtomatizirana blokada, izbris vsakega dosedanjega prispevka, brez pomena novinarstva, ena
sama samovolja = robotizirana, ko nihče ne odgovarja: vse dokler ne bo spet uredilo:
sodstvo?! Svoboda tiska je slepa, če je prepuščena obupu ali preveliki oholosti. Bilo je,
mislim in kolikor pomnim med dnevi, ko me je skrbelo, že 3. maja – na svetovni dan svobode
medijev, ki da je posvečen svetovnonazorski različnosti, o kateri morajo poročati tudi mediji,
brez kakih hujših nadlog, ko pač vidiš na uradnih plakatih mikrofone v pisanih barvah v obliki
cvetličnega šopka, kakor v hvaležnosti za prizadevnost po sebi, sicer pa kje v Bruslju spet
plakat v dveh barvah, s katerima posebej v ZDA označujejo dva politična tabora: modri in
rdeči, da preverijo vidnost in slepoto, kakor Menartove Semaforje mladosti? Čez čas se
namreč unese. Nobenih pridušenih vzklikov začudenja, niti mrmranja. Še prejšnji dan ni bilo
nič drugače.
Toda v RS je stvar še ljubljansko nevarnejša: treba je odpustiti z uredniških mest tipe, ki
zganjajobrezobzirni primitivizem in samovoljo, pa bo. Kakšne navihano pijane mrhe, candre,
nekam imenitni svojeglavci! Vse dokler namreč lahko delujejo s preslepitvijo s "tehniko", se
bodo kakor omamljeni od arogance in ignorance izživljali. Saj so zbrali toliko poguma, da so
budno spremljali nekajkrat celo svojo lastno izčrpanot.
Ampak svoboda tiska? Tako imenovani pluralni mediji in odružbljenost medijev. Predvidevati
je treba, da so časniki bralni, oddaje slišne ali gledane. Res je, v RS že večidel odločajo nesposobni. Ubogi vragi so potlej vrženi pred neovrgljiva dejstva in natis, pred oglase in
119
telefonske klice, če ne drugega. Z znanim vinkarjenjem. Zatiranje genija je znano - po vzoru
skladovnice kolektivnih tipizacij. Doklej?
*
Če ne bi bil sam novinar s stažem, od leta 1961 naprej, tudi urednik, sestavljalec antologij,
soustanovitelj študentskega lista, razpravljalec o komunikacijah javno, tudi v sodelavstvu s
profesorji prej na FSPN, večkrat ljudsko miličniško ali udbaško zaslišan, pretepen skoro do
smrti - brez zapisnika, okloftan itd., nato tudi zarubljen in s pošastnim nagajanjem, ko sem
dobil preveč moči v javnosti..., bi še dojel, da si drzne kak tip brisati, česar ne zna in ne
zmore, zdaj z mlekom za ušesi, potem senilno imbecilen...
Dejansko so se sovragi doslej vedno ušteli.
DELO si zapravlja svoje novinarstvo kot – poklic, kadar si samo pripravlja dokaj zapletene
situacije, blodnjake proti vladanju. Kot da je sramotno - biti novinar/ka.
S frajlicami in frajerji pa že opravim. Kako je s svoboda izražanja, ki ni kihanje ne riganje,
momljanje ali zaupni šepet, kako je z omejitvami te svobode, in kaj bo za ulugo reklo
Evropsko sodišče za človekove pravice, kje že, na formalno vljuden način kajpak, naposled se
odrezavo prišteva k žalitvam sovražni, največ anonimni, a razčustvovani kot afektirani
banavzasti govor,in ni dvoma, da se vsi načelono zavzemajo menda za samoumevno čast in
pravico do zasebnosti, celo misice.
**
Ali smrt končno kdaj vprašuje po svojem - vzroku?
**
Persiflaža tu in tam
ZDA so seveda produkt nekdaj islamske države, ki jo je vodil neki efendija Amer iz mirne
Bosne oziroma kar iz Vrhbosne, to je staro ime za Sarajevo – odtlej je Amerika last tega
neznanega Amerja iz svojega saraja in je tudi Mozart napisal Beg iz seraja… - tako je
Amerika seveda samo politično svetovni plod dveh dežel: Bosne IN Hercegovine!
Bolj se tepejo koderkoli, bolj je narod tam reven in obubožan in manj je demokratičnosti,
celo verske vojne se vnamejo, med Božjastniki In Hudičniki… To je, kot vse kaže, nadalje še
rezultat akcije, ki je v celoti dosežen – vse države ZDA so vpletene!
ZDA – Združene države Amerike/USA:
1819 Alabama Montgomery 120
AK 1959 Alaska : Juneau AZ 1912 Arizona : Phoenix AR 1836 Arkansas : Little Rock CA 1850 Kalifornien : Sacramento CO 1876 Colorado : Denver CT 1788 Connecticut Hartford DE 1787 Delaware : Dover FL 1845 Florida : Tallahassee GA 1788 Georgia Atlanta HI 1959 Hawaii : Honolulu ID 1890 Idaho : Boise IL 1818 Illinois : Springfield IN 1816 Indiana : Indianapolis IA 1846 Iowa : Des Moines KS 1861 Kansas : Topeka KY 1792 Kentucky : Frankfort LA 1812 Louisiana : Baton Rouge ME 1820 Maine : Augusta –
MD 1788 Maryland : Annapolis MA 1788 Massachusetts Boston –
MI 1837 Michigan :Lansing MN 1858 Minnesota : Saint Paul MS 1817 Mississippi : Jackson MO 1821 Missouri : Jefferson City MT 1889 Montana : Helena NE 1867 Nebraska: Lincoln NV 1864 Nevada : Carson City NH 1788 New Hampshire : Concord NJ 1787 New Jersey : Trenton NM 1912 New Mexico : Santa Fe NY 1788 New York : Albany NC 1789 North Carolina : Raleigh ND 1889 North Dakota : Bismarck OH 1803 Ohio Columbus OK 1907 Oklahoma : Oklahoma City OR 1859 Oregon : Salem PA 1787 Pennsylvania : Harrisburg RI 1790 Rhode Island :Providence SC 1788 South Carolina : Columbia SD 1889 South Dakota: Pierre TN 1796 Tennessee : Nashville TX 1845 Texas : Austin UT 1896 Utah: Salt Lake City VT 1791 Vermont : Montpelier 121
VA 1788 Virginia : Richmond WA 1889 Washington : Olympia WV 1863 West Virginia: Charleston WI 1848 Wisconsin : Madison WY 1890 Wyoming : Cheyenne **
Če pogledate voditelje, so vsi preko družine, poslov, poznanstev v stikih z ZDA? Kdo je že to
– antisemitsko, proti mogotcem oderuhom in bogatinom – javno izrekel, v pozdrav: »Zmaga!
Zdravo!«?!
**
Azil
Papež Frančišek je rekel, da se ljudje razmnožujejo kot - zajci... in seveda kontekstualno je
dodal, da imajo starši roditeljske dolžnosti, pravice in obveznosti. Kot vse kaže, se ljudje res samo še - družbeno, pripravno ugodno razmnožujemo? s tem narašča demografsko tudi beda? Malthus - se je motil?
Sam s sinom zgolj bivam v nujni bivalni enoti, a res je, da sem tokrat za razliko od prej bolj
zadovoljen – v tem azilu, kamor so me poslale cestno določujoče uradne kanclajsfukse s
svojimi prirepniki, imam vsaj prho. Kuhava si sama. Lahko pre/spim in sanjam, kolikor le
hočem. Nimam pa možnosti slikanja, zaenkrat še nisem postavil niti priročne knjižne
omarice.Ja, zajčjak, bi rekel. Medtem pa nasprotniki in sovragi lumpasto razkošno v
meščanskih stanovanjih ali svojih hišah in vilah in vikendih uživajo stanovalno prostranost...
Mar ni na Zemlji za vse dovolj kruha, vode, obleke, in streha nad glavo ter vzgoja s šolo in
zaposlitev? Šole pri nas morajo prenehati s socialistično režimskimi kot proizvajanji istih
glav, in to: otočkovano! s čimer se celo javno širokoustijo! Kako je z zaposlitvijo, je tudi
znano: pobeg ali kroženje možganov, kot se reče. Tako imenovano “prekarno delo”.
Vse revne države se soočajo s selitvijo svojih ljudi, odtod - begunska kriza. Tudi zavoljo
diktatur in zmešnjave v možganih... zavoljo družbene paranoje, v plemenih, narodih,
državah...
EU in Triton... in politika azila... Treba je ukrepati: s prehrano in nočiščem, zdravstveno,
kulturno, versko, izobraževalno, zaposlitveno…
Ni naključje, da omenjam večkrat zdajšnjega popularnega papeža Frančiška, čigar kar nekaj
življenjepisov sem prebral, enega sem tudi tekstno korigiral, sicer me spremlja v prenekaterih
življenjskih preizkušnjah, saj so me potisnili na družbeni rob birokratski okrutneži s svojimi
pooblastilno prekoračitvenimi uradnimi osebicami in me uničujejo, posmehljivo pa se vsej tej,
zlasti socialni oblasti, pribezljavo pribevskujejo še moji levi in desni zahrbtni sovragi, ki so
122
me izobčevali, da so sami sebe puhlo shavličeno ne le plačevali, ampak so si nesramno, celo
osorno privzeli nekatere položaje, vrag jih poberi!
**
Mama, lačen sem!
Mati, domovina, Bog.
Bog. domovina, mati.
Domovina, mati, Bog.
Mati, Bog, domovina.
Bog, mati, domovina.
Domovina, Bog, mati.
**
Pobiti domobranci so pravi Kristusovi mučenci?
Ob 70-obletnici množičnih pobojev v Kočevskem Rogu je sveto mašo pred 3000 zbranimi
daroval beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar.
Pobiti domobranci so pravi - Kristusovi - mučenci? Vprašanje mučeništva je odgovor na
oblastni in ideološki, celo na državno grobi sadizem, ki se obnaša z blokadami, sprva s
prepovedmi povsem kakor »zakonito«, toda le tako, da drugega postavlja prtoti drugemu.
Tudi mučencci 2.svetovne vojne so, prav tako po vojni z množičnimi poboji, ena sama
moralna jama oblastnega obnašanja, na vrhu katere se sesiri kri mučencev. A zraven je veliko
prikrivanja, sprenevedanja, pogledov proč v oholi vzvišenosti ter oblastniška skrb zase, ob
vednosti, da se bodo poskrili ljudje v diktaturah tudi v mišje luknje, kakor da ne vedo in ne
vidijo in ne slišijo… Tako pomislim, kam neki so se zapletli in skrili vsi tisti, tudi znanci ali
celo prijatelji, ko je mene enota intervencijske ljudske milice kar na cesti nedeljsko in brez
zapisnika pretepala, skoraj do smrti, pa še v nezavesti, ko so me v nezavesti vrgli v vežo
nizkotnega mariborskega hotela Zamorc, in celo več, ko sem se prav tam prebudil, je Dušan
Negovan, tamkajšnji portir v recepciji, sicer znanec šahist, zgodljal temno, ko sem poprosil za
kozarec vode, ko se mi je kri na ustih že posušila: »Zločincem ne dajemo vode«, čeprav ni
vedel drugega, kot da so me miliočniki – lederboys privlekli prav tja kot mrtvo premlateno
živino…, bil je pač zavedni udbošpicelj in sodelavec udbe in policije, morda tudi »po
dolžnosti« - in kadar sem potem srečal že tega Negovana, se je srhlo umaknil, se je bal, da bi
ljudem povedal, česar nisem storil…
123
Tako je kočevsko mašo za pobite daroval beograjski nadškof in metropolit Stanislav
Hočevar, ki mu je ukazoval v vojski, med služenjem vojaškega roka – Primož Žagar, menda
tedaj vodnik, sicer prej novinar Večera in Dela… in beograjski nadškof in metropolit
Stanislav Hočevar je pri maši pokazal na svetost mučeništva, direktor založbe in urednik
katoliškega tednika Družina Tone Rode pa je tudi izrekel: »Štiriindvajset let po
osamosvojitvi, našo domovino, dejansko prestreljeno s prikritimi grobišči, domovino, kjer
sicer ne vladata več enoumje in revolucionarni teror, še pestijo brezbrižnost, strah in
samocenzura. Ranjen spomin izkrivlja preteklost, prevaran pogled sprejema namišljeno
sedanjost, naivno upanje v prihodnost pa prebuja nove in stare utopije, ki spet obljubljajo, da
je s človeško voljo možno doseči raj na zemlji.« Potrdilo se je partizansko – domobransko:
»Bratje, le k soncu, svobodi,
bratje, le k luči na plan!
Noč je bolestna za nami,
pred nami svobode je dan.«
Sonce svobode sije tudi žrtvam ali vsem pobitim po vojni, ki spominsko prihajajo k luči na
plan. Bolestna noč naklepne pozabe je namreč za njimi, vsaj v znova oživljeni komemoraciji.
Takmašna spominska svečanost za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu pod Krenom je
zbrala večje število ljudi, številni svojci in mladostni prijatelji so prišli na komemoracijo, da
so se spomnili pobitih domobrancev, ki so jih pred 70 leti pokončali kruto v tej kraški jami.
Spravno dejanje je storil predsednik republike Borut Pahor, ki se je udeležil tako maše kot je
položil venec za mrtve in se je tako poklonil obenem žrtvam. Spominsko svečanost sta
pripravila Nova Slovenska zaveza in župnija Kočevje, zbralo se je približno 3000 ljudi. Prva
spravna slovesnost je potekala 8. julija leta 1990, takrat se je zbralo vsaj desetkat več ljudi kot
tokrat, saj je bil dogodek v nebo vpijoč, o čemer pa dandanes govorijo spet eni in drugi
drugače, kakor da je šlo bolj za mrtvaški javni teater in pridobivanje političnih glasov za
postsocializem, ko sta si podala roke rajnki ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in državni
predsednik Milan Kučan, v slogu
»Bratje podajmo si roke,
bratje, prezirajmo smrt!
Sveta poslednja je borba,
naprej, naš sovrag naj bo strt!«
Tokratne organizirane slovesnosti ob 70-obletnici pobojev so se tokrat prvič začele takmašno
v kapeli pri breznu pod Krenom že dan prej ob osmih zvečer, po maši je mladina ob breznu
vodila celonočno molitveno bedenje, povabili so tudi vse druge slovenske kristjane, naj se v
duhovnosti povežejo s pokojnimi.
Posvečujoče dejanje poklona žrtvam kot mučenikom pod Krenom je hkrati državo, kot skupna
zavest slovenstva o zgodovinski usodi. Je tudi spomin na olitične ječe, gulage, sicer
socilistična koncentracijska taborišča, a tudi na ulične oziroma cestne militaristično
paravojaške ali kar ljudsko miličniške pretepe, kar se je dogajalo že pred 2.svetovno vojno v
nemških krajih, po vojni pa tudi, ko sem sam preživel, v Sloveniji- ukazovali so partijci te ali
one socialistične baže, namreč kdaj celo samo z nagibi in ustno, ker pretepanja niso
124
dokumentirana, sicer vendarle drugače, kot na fotkah ali filmih: - ko so pretepali do nezavesti
in celo v nezavesti mene na Tyrševi v Mariboru, ni fotkal nihče! – ljudje so hodili prestrašeni
tiho le mimo… Tokratna maša je povedla, da je stoletje zla – bilo – za nami, obenem pa je
treba pomisliti tudi na strašne vojne poboje v 21.balkanskem stoletju, od Potočarev do
Srebrenice…, kajti:
»Zbori brezpravnih milijonov
vstajajo že iz noči,
da uteše hrepenenje,
že trgajo svoje vezi.«
Sem se s tedanjimi uniformiranimi nabildanimi pretepači v miličniških uniformah spravil?
Kot državnoobredni izvajalci nasilja so pač rabeljsko opravljali svoj posel, protičloveški
hladnokrvni krvniki. Seveda sem srečeval vodjo oddelka, dokaj zajetnega miličnika
krastačasto gladkega obraza, ki se je vsakokrat nekam zakrknil, ko me je videl, saj sem bil jaz
kulturnik, pisatelj, publicist, in če se je že čutil prej nabodreno vzvišenega, je doživel, saj je
bil menda poročen, da tista hladnokrvna krutnost ne velja medsebojno, zlasti ne v Mariboru –
nič, vedno me je gledal od daleč nekam zresnjeno. To je bila sprava – če je že menil, da mora
s svojimi pretepati na partijski ukaz nedolžnega mladega intelektualca, se je v takem mnenju
motil, kajti: ljudje so po svoje vedeli, ne da bi strahoma razumno vedeli:
»Sever in jug se budita,
drami se vshod in zahod;
vstani, oj ljudstvo slovensko
ter plani v poslednji pohod!«
**
125
Vladimir Gajšek: Domače, 2015
16. junij 2015, torek
Vroče, čeprav oblačno. Vid kot običajno ob pol enajstih pokoncu, jaz pa v študiju in del že od
šestih zjutraj.
126
Komentar:
Haiku na Slovenskem
Začlo se je – z menoj, 14-letnikom! V tistih razmerah leta 1960 je bilo vse literarno drugače
kot je v letu 2015, sploh ni bilo dvoma, kdo je poet natus. Pesmi so se porojevale v srcu, kar
je morqla dojeti vsaka uredniška glava. Ko sem prevedel japonsko liriko – hikuje iz nemščine
in navdušeno še sam začel haikuirati, čistega srca impresivno, kr sem poetino vizionarsko bolj
slutil… in sem prepoznal domala vse stare japonske klasike! Nekaj izrazno zgoščenih
impresij - tank (tanka - japonska oblika pesmi = pet ali sedem/vrstičnica, tanka =
短歌
-
jap. pesem, v različicah od klasičnega japonskega haikuja in tanke pa evropsko) je objavljenih
v moji prvi dvojezični zbirki POEZIJA, v Novem Sadu.
Kaj pa Vladimir Gajšek
BELI LISTI! - kazalo:
e nooko zrcalo…………...…..7
ajd……………………………..35
ogorki v temi…………………..49
ujeto tihožitje………………….77
igle in luč………………………91
In spet in spet ponavljam. Prvi slovenski haikust je dokazno - Vladimir Gajšek, ki je pisal
tanke in hokkuje (haikuje) že štirinajstletni genij! tudi je že tedaj prevedel iz nemščine
japonsko liriko - haikuje! zgled pa je bil: Josip Murn!
Sledil je mušji Mushi Mushi M. Dekleva...
Haiku društvo Slovenije Letni časi je objavilo haiku
Vladimir GAJŠEK
nekje v vodi
nepremična regica
le v nebo bulji
*
In Iztok Geister - prevodno.
In Mart Ogén - prevodno.
In spor o zlogih...
127
In prvi naš haikuist na tujem: Vladimir Kos, pater jezuit na Japonskem!
**
Makarovička na kolenih
Svetlana je dandanes - razrvana.
Bila je pač tista, ki je kaj rada cuzala in sedala na močan, nabit itd. - ampak to mine, če je vsaj
orgazmično priložnostno. Mnogo je trpela. Mama jo je ob rojstvu posvetila sveti Mariji,
Materi Božji. Ampak Svetlana pozneje ni postala - redovnica, pač pa socialistično inženirska
vzgojiteljica... O Svetlani lahko pišem navsezadnje milostno, ker jo poznam, ljubiteljico
mačk, sicer pa kot sebi zvesto frajerko, ki se obnaša v mestu meščansko, na vasi pa še bolj
meščansko, večkrat torej po sebi shisterizirano in kakor na psihoanalitski zofi. Kot v
Maldorojevi spevi, ki sem jih prevedel gotovo sedemnajstletnik, govoril o Lautréamontu z
Michelom Ogrizkom, da bi tudi bralec, opogumljen in na lepem kakor okruten kot to, kar bere
ne le pri Makarovički, ampak pri mnogih perspektivovcih, tudi prin Strniši, Zajcu in
Tasuferju, da bi pa našel, ne da bi zašel kam predaleč v opustošenje slovenskeg obupa, vsaj
osupla jadra e-strani, kar da je skupno vsem ljudem, pa naposled samo še umiranje v malih
rečeh v še manjših rečeh, kot ruske babuške, z ateljejsko obdelavo kot podaljšanjem nohtov in
trepalnic, medtem ko razbija v možganih kot udarja kladivo po nakovalu.
Težko se je uveljavljala, ker je bila samostojna - ženska, nepredvidljiva. - Kar govori o Hudi
jami in povojnih grobiščih, ni le okrutno, ampak v pravnem smislu - zaničljivo sovražno,
primitivno in brezobzirno. - Na drugi strani pa jo je državni predsednik odlikoval..., na joške
si je takoj pripela tisto odlikovanje, celo verjela je, da je "odlikovana"... ampak - šansonjerka?
Dovolj o tem. Kajti kdo pa bo napel vse sile in z občutkom dolžnosti dopolnil usodo na tem
svetu.
Svetlana ne zna biti "politična komentatorka", saj je vedno vse in vsako funkcijo odklanjala da bi zdaj delovala "partijsko" in kanclijsko, tudi neuravnovešeno? bo tak pogovor sploh
sposobna preživeti, ne da bi se ji zafecljalo? Feko in drugi so Svetlano poznali »drugače« že
kot vzgojiteljico – bali so se je, ker je njihovim ženičkam že tedaj mešala možgane in štrene,
se je pač »prijateljsko« vpletala, tudi seveda s svojimi »nasveti« kot v kaki ženski reviji, a
tedaj še nekam dekliško in iskljivo, zakaj ta domneva pač ni resničnst!
Ko se demonstrativno pokaže z menstrualno peterokrako, je podobna mariborskim
kulturbundovkam, ki so se podobno šemile - le da z drugačnimi emblemi in grbi... same
zavedne babnice! Prej je bila, kakor meni sama Svetlana, nekam moško zaničevana, češ da so
dekleta in žene, dokler so še užitne, pripravljene karierno kvečjemu za – fuk, ampak je tudi
sama rda občevala, je bila potrebnica, seveda v ozadju iz socialnih ali družabnih razlogov,
kajti iz prijateljice se je vedno spremenila v ljubico. Tista, ki nen zna jokati…
128
O fašizmu, Rimokatoliški cerkvi na Slovenskem in o komunizmu nima blagega pojma, da bi
jo zagrabilo, prej le tralala... fašizma ne zna obsoditi ideološko ali na platformi politično
zgodovinske kukarače, k sveti maši verjetno ne zahaja redno, se ne spoveduje grehov in ne
moli, kakor jo je mama naučila, naposled pa s komunizmom sploh ni nikoli shajala, že zaradi
ferdrenškega pesnika Gregorja Strniša ne. In Niko Darle, dve leti avanture v Gradcu podoživetje Evrope! pesnik Erik Prunč. » - Kje sem? Se mi je spremenila nrav? Čutim, kako
je dahnil močan piš tolažbe čez moje čelo, ki se je razjasnilo, kot poživi pomladna sapa
upanje v starcih.«
Kaj pa sploh Svetlana Makarovič in druge slovenske pesnice, dandanes ga. Repar? Danes
pesnice nočejo več - ljubiti, lahko so lezbične in dildo-samozadostne karieristke, kar Svetlana
niti v peklu ne bi hotela biti ob nesmrtnih zlodjih, ki hočejo cvreti umrljivo telo v grehu ali
nezadostnosti. Prav to čistunstvo kot jalov kič Svetlana Makarovič zavrača. Od kod prihajaš?
– »Če ti tu ne ugaja, tedaj se vrni v svetove, iz katerih si prišel. Meščan ne sme živeti na vasi
kot tujec.« Lohengrin ali kdo? Z Žalik ženo?
In če bo zagovarjala ljubezen, bo padla na kolena. Ni edina ne zadnja. Ostane ji na koncu
koncev samo še Bog - krik k Bogu, trpečem na rižu: za vstajenje in zveličanje kot odrešenje.
»Res pa je tudi, da draperije v obliki polmeseca svoje poplne skladnosti ne črpajo več iz
štiriškega števila; pojdite sami pogledat, če mi ne verjamete.« Mervin, tako rekoč civilizirani
divjak, ostane z žensko sam, ko se ona sleče in se ogleduje v psihi.
Zase.
**
50 odtenkov sivine
Erotika v 21.stoletju je postala tisto tržno blago, podobno kot vojna in smrt, ki se zgleduje po
trenutnih kazalcih dobre potrošnje in zvezdniškega kapitala: Slovenci smo tukaj resda
siromačeki, komaj kakšen Milan Kleč v prozi nateguje tangice in poskuša uživati, sam
nemočan, sicer pa kje z Dualom v Črni gori, kar mu je plačal Matjaž Kocbek, če je verjeti...
Velik pa je lirsko ljubezensko neuvrščeni pesnik četverice - Ciril Zlobec! ta tragični poet
Krasa! sicer pa avtorica E. L. James rada ljubi v svojih osebah... za honorar. –
»5.
Rekel sem: dobro, prerasti me, če imaš tolikšno moč,
prerasti vse ljudi ali pa jih vsrkaj
(ljudi se ne vsrkava, mogoče jih je prerasti:
takrat nastane prostranstvo, v katerem je prostor za vsakogar
- vsakdo je skladen s teboj, četudi zane novo življenje.«
(Karol Wojtyła, Ljubezen mi je vse razodela, Velikonočna vigilija 1966, II. Povest o ranjenem
drevesu, 5)
129
Branje sv.papeža Janeza Pavla II., ko je še pesnil kot Lolek - Karol Wojtyła, človeka navduši,
da se pritipa skozse do Drugega, da neha zbijati nekakšne bedaste reči in da ga zadene večna
Ljubezen, kar je neverjetno skustvo in čustvo tudi še najbolj racionalnega raz/umnika…
Zamisli ljubezni se porajajo namreč nedvomno v neizgovorjenem, tudi filmsko, čeprav
»perverzno«. Da bi se med sabo poznali, je potreben danes še video, film, računalnik. In
seveda spovednica pa oltar.
**
Film Bled itd.
Ko se je z igrcem Radetom Šerbedžijo pogovarjal književnik Vladimir Gajšek, sta se
pogovarjala o W. Shakespearju in M. Krleži - o tem, kako se je imel kitajski Wu San Pei v
kuponu s pesnikom Petrice Kerempuha na vlakovni poti v Rusijo, v nenavadnih razlikah med
pravoslavnim in katoliškim ter drugim pojmovanjem balkanskega življenja. G. Rade je
umetnik iz svoje notranje nature - vedno velik igralec, sproščen, celo v balkanstvu prisrčen in
radikalen. Pogovor z Radetom je objavil Vladimir v Dialogih. S podmeno gledališke in
literarne umetnosti.
O sebi pišem kdaj v tretji osebi, ker se spletno oglašam pač anonimno ali le preko gesla in
avatarsko.
*
Kdo je čudovita dama v prozorni beli obleki, čipka, nasmejana, da zbledijo trije mušketirji
spredaj - v črnem, dva na levi in desno - brez kravate, znameniti slovenski državni
predsednik, nekdaj celo maneken Borut pa s kravato?!? Nazaj na Bled - se vračam spet! longplejerca Alpskega kvinteta, glasba: Jože Žitnik, besedilo: Vladimir Gajšek.
Kaj je že rekel Ivan Cankar o Slovencih in Jugoslovanih - o krvi in kulturi?
**
Film Hafnerjev paradiž 2007
Brali smo ZAJTRK PRVAKOV...Kurt Vonnegut m.l sin tretje generacije nemško-ameriških
staršev, znan ameriški avtor, je tudi v Klavnici pet ali Otroški križarski vojna: Dolžnostni ples
s smrtjo /Slaughterhouse Five ali The Children's Crusade: A Duty-Dance With Death (1969),
in v dramatiki pokazal na pomen med rabljem in žrtvijo. Pri nas se je s tem ukvarjal tudi Taras
Kermauner, brat suicidnega Aleša in sin Dušana - komunista zgodovinarja, partijsko
anatemiziranega..., pa tudi Dušan Pirjevec-Ahac idr. - Hafnerjev paradiž je odsev take
tematike filmsko. In kajpak pri nas posebej dachauski procesi...
130
**
Tit Turnšek ni nikoli kje izjavil, da bi bil konclager severno od Münchna Dachau s Slovenci,
Judi, Romi, Jehovovimi pričami, Romi, homoseksualci, asocialci in kriminalci le
nacipropaganda - z registriraniimi okrog 70.000 taboriščniki; tudi ni zanikal Titovih gulagov.
Ko bosta šla omenjeni Turnšek in cerkveni Stane Zore na pivo, bo možna sprava - v kontekstu
Hafnerjevega paradiža in Črnih bukev in Noči do jutra itd.: brez omembe poškodovanosti
zanaprej, za nove rodove sproščenih odnosov.
**
- "Prepričevanje ljudi v to, da je jedro njihovega prepričanja zmotno, da je laž, je nevarno, saj
na njih pusti psihološke in najverjetneje tudi telesne posledice."
Gnusno.Gnusno? Kakšna pa je razlika med notranjim in zunanjim, mesenim človekom - če je dotik
zunanjega telesa tudi smrten, pa le ne umori duše. V tem je veličina sleherne žrtve nad
rabljem.
Psihologizmi in sociologizmi so pomešali notranjega in zunanjega človeka - vsaka, tudi
filmska umetnost pa lahko slednje preseže.
**
Rečani - skulptura - AM serje: v Ljubljani?
V 70-ih letih so jugoslovanski gastarbajterji množično šli čistit nemške prostore... med njimi
najbolj znan naš "dobri človek iz Negove" - ustreljeni I. Kramberger...
Ta si je kar sam postavil spomenik!
Ivan Kramberger je javno klel - belgrajske komuniste in se družil z nadškofom dr. Alojzijem
Šuštarjem!
O resnici, sočutju in še o čem – z utrinki
Ker potrebujemo resnico in sočutje, ne sme biti resnica zgolj paragrafarsko razumarska, tudi v
primeru državne anomije (nürnberški zakoni po 1933, jugoustava iz leta 1974...), kot ne sme
biti sočutje le solzava ignoranca in hinavščina krokodiljih solz.
Tito je na seznamu mednarodnih vojnih in povojnih zločincev. Tako kot Slobo Milošević,
Radovan Karadžić idr.
Vzpon tiranov in diktatorjev je vedno - v vsakem primeru krivičen in krvav.
131
*
15.000 pomorjenih članov Slovenske narodne vojske idr. po vojni pomeni uničenje družin:
pomnožiti je treba s 3 ali 4, kolikor bi ti fantje zaplodili otrok, torej družin - in bi bila sprava
poslej mogoča, kot je menil sicer Edi Kocbek o povojnih pobojih.
*
Naj še recitirajo ob odprtju spomenika, čeprav le začasno, znanega hrvaškega ustaša Mileta
Budaka! ta je dobil na Hrvaškem celo svoje ulice! politični lopov, ŽAPovec, nacistični
antisemit... - obiskal je tudi tov. Adija Hitlerja itd., spada med hrvaške književnike, diplomate,
politike, pravnike... Mile Budak - Rečani, kaj pa še drugi ustaški liderji?
*
Slovensko glavno mesto postaja s tujimi tipi kot z ustaštvom tudi eno samo sranje... v
Križevniški, pred Mini teatrom, kjer s Knutom Hansunom in Gladom posredno poveličujejo
Adija Hitlerja...
*
"Jasenovac i Gradiška Stara,
to je kuča Maksovih mesara" ta Vjekoslav Luburić - Maks je hotel zaklati tik pred vojno mojega očka Avgusta, in kakor po
čudežu se je očka rešil, ker je vzkliknil, ko je pri pol odprtih vratih videl SS uniformo, da je
zaklical - da so v Sarajevu Nemci nič...
SS ofcir je očka takoj vzel na zaslišanje - v nemščini- in to je očka rešilo!
Luburić bi očka zaklal, morda bi se kazal z odrezano glavo?!
Maks Luburić je bil res "mesar", celo SS ofcir, komandant pa ne!
Čudež naključja: kdo je vladal: ustaše ali SS?
Tisti SS poveljnik je bil povrhu - Prus, vojaška osebnost, ne pa klavec.
Kakorkoli, izpustil je očka, prej zajetega v raciji...
Rešil se je.
**
Let s pipistrelom in vožnja na elektriko
Odlična poteza - politika v zraku, Slovenci na zemlji!
Od višine se vrti..., a na zemlji delamo mi vsi.
Netopirsko slovenski let k nemškim štukam?
Netopir in električni avtomobili: doba prihodnosti... zdaj in že tukaj in tam, med Slovenijo in
nemško zvezno državo Baden-Württemberg...
Kdaj pa bodo postale slovenske regije zvezne državice Republike Slovenije?
Borut Pahor nas pozdravlja - iz zraka!
132
**
Pismo – 6:3
Zadoščenje in pravni red zavoljo pristranosti – zadeva Patria
Janez Janša, Alenka Jeraj, dr. Milan Zver, Zvone Černač, France Cukjati in Jože
Tanko pišejo Borutu Pahorju, Miru Cerarju in Milanu Brglezu
Ker je sojenje proti Janezu Janši in primer Patria potekalo očitno pristransko in nepošteno v
narodnozavednem obstranstvu, predlaga opozicija sklic državnega vrha o politični popravi
krivice, ki je bila povzročena slovenski demokraciji in SDS-u, pri čemer sporoča državnemu
predsednikom Borutu Pahorju, premierju Miru Cerarju in predsedniku parlamenta Milanu
Brglezu, da bi na sestanku politično umno preverili, ali pri nosilcih najvišjih političnih funkcij
v državi obstaja pripravljenost za iskanje dogovora o politični popravi krivice, ki je bila
povzročena slovenski demokraciji in SDS-u. Kajti doslej so dočakali le molk ali celo
zagovarjanje kršiteljev ustave in zakonov, ki ostajajo trdno na svojih položajih ter se povrhu
tega zdajšnja koalicija zavzeto loteva sprememb zakonodaje, s katerimi želi zagotoviti, da bi
bila morebitna prihodnja zloraba sodstva za odstranitev politične konkurence še
učinkovitejša… - ložirane volitve so bile itak nelegitimno, pa vendar – potrjene… Podpisniki
predloga za urejanje v državi so: prej krivično obsojeni pomladnik politik Janez Janša, stranke
političrka Alenka Jeraj, evroposlanec dr. Milan Zver, Zvone Černač, bivši predsednik
parlamenta France Cukjati in poslanec Jože Tanko.
*
Ne levo ne desno, ampak - nikamor? - Pravna država se počasi samo/uresničuje! da so bila
sojenja zoper Janšo, Krkoviča, Črniča, zdaj že pokojnega Zagožna pristranska, ker so bila
politično naravnana vnaprej proti, torej hkrati nepoštena in za dvig drugih v slovensko
politiko - je očitno razvidno. Padla je Alenka brez cvenka, bojevnica in neuspela kandidatka
za evrokomisarko mag. Bratuškova, nato se je komaj prerinil v ospredje s svojo poimensko
stranko M. Cerar, ki je pogojeval M. Brgleza in kot prtavnik nekatere v sodstvu: od Masleše
do Fišerja idr. - Slovenija se razvija v evropskem duhu in politično državljansko.
Janez Janša, Alenka Jeraj, dr. Milan Zver, Zvone Černač, France Cukjati in Jože Tanko pišejo
Borutu Pahorju, Miru Cerarju in Milanu Brglezu: ta korespondenca je v letu 2015 znamenita.
SDS ljubljana- Stran trenutno ni dosegljiva. Za nevšečnosti se opravičujemo.
133
En attendant Demos:"Kljub očitni krivici, ki ste jo v lanskem letu povzročili ali mole
podpirali, je SDS dolgo in potrpežljivo čakala na pravni razplet obeh protipravnih procesov.
Kljub hudemu sumu v legitimnost volitev smo v Državni zbor začasno sprejeli in odgovorno
opravljali funkcije v nadzornih in drugih delovnih telesih.Čakali sm, konstruktivno oblikovali
dnevne rede Državnega zbora in trpeli krivico. Verjeli smo, da boste po pravnem oziroma
ustavnem epilogu vendarle spregovorili. Nič se ni zgodilo. Zato nas danes človeško
potrpljenje počasi mineva." Zgodilo se je, kar se v kovarstvu šepetalo je.
"Spoštovani,
Predlagamo, da se medsebojno dogovorite, določite termin po svoji izbiri in sprejmete na
pogovor delegacijo vodstva SDS. Pogovor želimo še ta teden. Predlagamo, da na njem
preverimo možnost, ali pri nosilcih najvišjih funkcij v državi obstaja pripravljenost zaiskanje
dogovora o politični popravi krivice, ki je bila povzročena slovenski demokraciji in SDS."
Kot vse kaže, računa SDS v pogajalnem pogovoru na neizrazitost politične narodne volje na
drugi strani, ki je, vsaj s premierjem in predsednikom parlamenta, zagrnjena v značilni molk.
Pogovor o najvišjih funkcijah pogojno kaže, da so oblastniki sicer med sabo dogovorjeni, a
ločeno - ne utegnejo se dogovoriti za nastop...
Ko SDS predlaga oblastnikom, da se medsebojno v najkrajšjem roku medsebojno dogovorijo
- vedo, da sam predlog pogovora pogajalsko iznajdeva možnosti svoje zmage: poprava
pristranskega ali nepoštenega sodnokazenskega procesa v zadevi Patria je pravno datumsko
utemeljena: toda ni pravo tisto, ki določa politično moč države, ampak je sama izvršilna moč
države, ki določa, kdo ali kaj je politika in družbena praksa.
Sodna veja oblasti se je namreč v zadevi Patria politično posušila.
Micelij trenutne uradovalnosti po državnih in drugih pisarnah v RS je le in zgolj ena sama
odločujoča oblast - kakor odločijo uradnice in uradniki, tako je. Kam, komu se lahko priožiš
zaradi tihega in celo rotizakonitega pregona, samovolje in izgona v slovenski državi?
Odgovor je retoričen.
Ničesar ne moreš, evropski slovenski državljan! ko se spravi nadte uradna oblast, te uničuje,
da te zniči objektivno, razosebljeno, brez duha ne sluha kake ustavnosti... Pravo ne bi smelo
biti v službi sadizma. Finte preigravanj v politiki pa so makiavelistično znane - od žleht bab
do finih frajerjev.
Obritoglavci so kot zaporniki v službi države, ko pridejo z eksekutorji in pomočniki izpraznit
stanovanje stvari in ljudi, se reče - državno policijsko plenit. Sosedje se medtem poskrijejo
vsak za svoja vrata in se prenarejajo, da nič ne vidijo. Sadisti uživajo... Hujša od smrtne
obsodbe je deložacija slovenskih družin, ki jih eksekutiva vrže med ustrahovalni klošeraj, npr.
v Ljubljani. Tako se spravlja oblast nad slovenske ljudi. Vse pa - javno anonimno. Ker nihče
ne odgovarja - nekaj bebljajo le lažnivci, nadomestni tipi. Politika bi morala zaščititi vsaj
državljane? pred manipulacijo samovolje...
134
*
Ko sem se prisrčno pozdravil javno s prvim slovenskim državnim predsednikom - so za to
"izvedeli" neki kolegi in takoj obračali hrbet, nekam šlampasto in nevešče zase, uspešni.
Ko sem se rokoval z našim kardinalom prisrčno in celo nazdravil z njim za rojstni dan - so se
obrnili proč arogantno celo nekateri cerkveni, kaj šele levičarski stremuhi.
Ko sem nekoč nazdravil tudi javno s šampanjcem na banketu z dr. Danilom Türkom, so
nekateri klošerajsko rjoveli in ustrahovali.
In vendar, ne glede na vse take "zamere", bom branil slehernega komunista, ko mu psujejo
mater pa očeta!
**
Cafe teater! Konec šansona
15. kot zadnji mednarodnei festivala šansona se poklanja 100. obletnici Edith Piaf, ki poje
svojo La vie en Rose. Rrose – c´est la vie! Adieu, Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Mia Žnidarič,
Severa Gjurin, Nina Strnad in Azra Alibegić, Gal Gjurin in Temna godba, Andraž Hribar,
Same babe, Tadej Vesenjak, Lara Jankovič, v duetu z imenom Open združena Tina Marinšek
in Marko Vezovišek, Rade Šerbedžija, Jasna Bilušić … Cafe teater!
135
Vid Gajšek, Ljubljanske strehe, 2015
Vida Gajška, mojega sina – umetniškega kot avtorskega fotografa je preganjala policija, vse
do (uklonilnih) zaporov in psihiatrije, zverinsko so ga žalili in sovražno pocestno pretepali
ter se nad nedolžnim in šibkim izivljali podrhaljenci ljubljanske zaščitene sodrge
17. junij 2015, sreda
Ob 0,00 sem še dejaven. Toliko dnevnih malenkosti…drobnjarija. Ampak zdaj je odvisno
naše bitje in žitje od teh drobnjarij… obvestila: da moram podaljšati članstvo uporabnika
storitev NUK itd.
**
Ob 1:50 si ogledam Vidove fotke na Intelywayu… - moj Bog, kaj delajo z nama! Odličen
fotograf Vid – najvišje vrednosti!
**
136
Vid gre zjutraj v trgovino kupovat za zajtrk.
**
Tukaj niso zrasle planike ne trepetlike,
tukaj ni niti mahov ne lišajev,
kako boš torej zavohal še praprot in užitne gobe,
lisičke, turkece, gobane…?
Kot da z mrtvimi obeduješ strupene gobe,
zelene jurčke, in poznaš govorico Sokratove trobelike
in molčé sediš pri strohneli mizi onstran,
onstran sanj, onstran vseh izgubljenih sanj.
Ko začneš dihati, najdeš spet prvo besedo, ki je
na začetku le beseda ljubezni, objem in poljub,
je krik skozi molk in molk skozi krik,
slovenska zibka, lectovo srce in lastovka,
ki reže zrak švistavo s svojimi škarjami,
modro platno neba.
Komaj sem še živ pred vsemi temi gozdovi,
med skalami, kjer niso zrasle planike ne trepetlike,
tukaj ni niti mahov ne lišajev, in v dolgem spanju
je noč samo še pot naprej…, kajti komaj zadremam,
me vabijo mrtvi k svojemu kosilo z gobovo juho,
dišečo po vlažni koži ljubljenja, po živi koži
olupljenih zelenih gobanov in mušnic.
Zbudim se, ko vidim , kako svetla je zemlja,
polna živopisnih rož in svežih vonjav!
137
Komentar:
Pogodbe med EU in ZDA
Nasprotovanje ameriškim tehno-biološkim posegom v življenje evropskega vsakdanjika je
pravzaprav obramba starega življenjskega sloga, kar zadeva predvsem - pre/hrano.
In kdo omogoča dandanes živilsko industrijo v njeni prodaji?
Trgovinski mednarodni sporazumi, ki vključujejo:
- trgovino s skladiščem in prodajnimi policami ter blagajnami
- vsak promet pre/hrane - do trgovine
- prinašanje hrane domov: za kuho itd.
Obligacijski zakoni pogojujejo tudi mednarodne trgovinske sporazume.
Politika EU in ZDA glede na prehrano vsebuje koncept sodelovanja, ne pa medsebojnega
izključevanja.
Doslej smo se v Evropi navadili na: fast-food. Kosilo v škrniclju...
**
Kreativni oklici in psihoze
Dandanes je v ozadju psihoz, strahov in tesnob: nepriznanje, izolacija, policija, grupna
državna psihiatrija, zdravljenje le s psihofarmaki.
Kdo pa v Sloveniji še prizna "kreativni poklic" - razen socialnih delavk, policistov,
davkarjev...?
Dokler ne bo priznana v Sloveniji genijalnost posamičnika, se bo širilo kolektivno "kreativno"
pod/povprečje populistov in shinavčeno zaledje zaslužkarjev.
Kako uničiš talentiranega človeka?
Omejijo mu delovne pogoje, ga stisnejo v bedo pre/živetja, in s ciničnim posmehom
ibermenševske samovolje v svojih vasezalupinjenih kulturnih oblasteh "prepovejo" ali
blokirajo javen nastop.
Založništva, galerije, teatralika... Vsaj v gledališčih so ponekod poskrbeli za veselje s standup igrci... in pokazali, da je odveč klasični oder?
Ko bereš, da gredo NSK v Severno Korejo "gostovat" - vidiš plačance komunizma.
Dovolite otrokom, da razvijejo svoje talente!
Picasso je rekel, da je vsak otrok slikar - umetnik!
**
50. obletnica vesoljskih sprehodov
138
Ne gre za udarce v tekmi, kot da je vojna zvezd, ampak za znanstveno sodelovanje v vsej
vesoljsko znani tehnologiji, tehniki, produkciji, ustvarjalnosti...
Ko nas je obiskal Jerry Linenger, ameriški vesoljec slovenskega porekla, sem videl, kako
tvorno živijo ljudje z zdravim življenjskim slogom. V kratkem sva se pogovorila, bil je
ljubeznivo odprt, ničkaj "slovenkarski"... da o vesoljki slovenskega porekla Suniti Williams
ne govorim in o njeni mami! Koliko sproščenosti! Ogledali smo si z njo tudi najstarejše kolo
iz barjanske pradavnine...
Torej: tudi Slovenci smo bili v vesolju!
Da spet o Dušanu Petraču iz NASA ne govorim! Ta je ob poplavah - delal v pajacu pri nas!
**
Slojna ljubezen
Tokrat morda le preostro o Lepi Vidi, ki je nekoč pri morju stala, zdaj pa je lahko - vesoljka,
zdravnica, pravnica - sodnica, tožilka, odvetnica..., ekonomistka, profesorica... Svet!
Ali obstaja ljubezen - bolezen? Ni vse samo "pogodba".
Koliko kultur, toliko etno-ljubezni... narodni mozaik.
Usodne Parižanke so obvladale v belle epoque erotiko. Mu-bu.
Rimljanka - roman Alberta Moravie, lepa stvar.
Bahate Dunajčanke so ljubile in imajo skrb.
Američanke obvladajo, kaj je erotika...
Toliko nepredvidljivih usod - in stratifikacija družinskih organiziranosti. Čas elit?
**
Naš pastir Jean-Claude Juncker, na kratko
No, Šekica, greva na pašo! »Krava mora z ledu, a ji stalno spodrsne,« je rekel predsednik
Evropske komisije Jean-Claude Juncker, dobri pastir.
Ampak ne v Bruslju, temveč na Nizozemsko ali Irsko, da boš dala, kravica, nizozemsko ali
irsko maslo v našem Mercatorju!
Še to maslo zajtrkuje Aleksis Cipras z Angelo Merkel, da o drugih izsanjamo evropski sen.
**
139
Mohorjani beremo:
Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja
»Ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne in 100-letnici fotografa Marjana Kocmurja je izšla
fotodokumentacija, ki osvetljuje čas odhoda 17.000 Slovencev prek Gorenjske in Ljubelja na
Koroško.
Marjan Kocmur (1914-1990), ki je bil pred drugo svetovno vojno poklicni fotograf v
Ljubljani, se je maja 1945 priključil številnim slovenskim prebežnikom, ki so bežali pred
totalitarnim komunistično-stalinističnim režimom čez Ljubelj na avstrijsko Koroško. Na begu
je posnel okrog 100 fotografij s fotoaparatom znamke Leica in tako ujel v sliko izjemno
zanimive in hkrati grenke prizore. Posnetki živo zrcalijo strah in skrb prebežnikov kakor tudi
olajšanje ob prihodu v vetrinjsko taborišče.
Kocmurjevi posnetki so pregnantne fotografske dokumentacije, ki so ujele nadaljnjo faseto o
koncu vojne. Slike nam omogočijo, da vsaj deloma podoživimo usodo ljudi na begu.«
**
In zdaj, naj bo, tudi ljubezensko:
Ljuba Eva,
jantarjaste oči, pogovori..., ko živiš nekako med angleščino, nemščino, slovenščino... - in si
vsa kreativno poklicna, si profesionalka svojega intermedijskega vsakokratnega, likovnoliterarno pogojenega nastopa, ti sama, svoj jaz..., in ondan sem se menil s starim kolegom
Tomažem Pandurjem, jeseni pripravlja v ljubljanski - dresurni - Drami Goethejevega Fausta,
me že vabi na premiero... (o Drami, kjer sem bil 2 leti sicer vodja Male drame SNG Ljubljana,
ko smo pripravjlali Entremeses Miguela de Cervantesa, bilo je res navdihujoče in svobodno!,
pa imam danes svojo presodno skušnjo, ker uprizarjajo populističen sleng, ki ga hočejo
spraviti na sceno tako, kakor da je odrska umetnost preprosto izumrla, namesto režije naj
bibila kakor cirkuška dresura z nekimi vabljenimi tipi, prodanimi dušami) ubral sem barvne modele med sabo in teboj, da bi videl mavrico, ki se razpenja med srčnimi
pozdravi, da bi našel obrazec tvojih odgovorov, zdaj in tukaj, ker jutri je nevprašljiv, torej kaj
naj te osrečuje? samo uspevaj, si zaslužiš!
barva oči... barva las...in začetek novega dne, iskrivo, erogeno consko, angelsko, oprano,
umito, počesano, sicer pa v prosojni svetlo mleka in sonca na jeziku, čas iskanj in čas
najdevanj -
140
ampak srčnó, zakaj ne pišeš, se ne odsevaš v sijaju svojih oči, v nasmehu svojih ustnic?
brezstična ljubezen, bi rekel, potrditev sebstva, toda, prosim, brez "psihologije", upam torej,
da mi odpišeš, kaj počneš. Sam živim osebno tako tvegljivo, da ni niti ostrina britve dovolj
strogo izbrušena, da bi zarezala v nebo, v duha, temveč je duh tisti, ki govori v jeziku
ljubezni. Da bi ponorel? Odpiši vendar, ljuba Eva!
T´embrasse
Vladimir
p.s.: Rad te imam, zato me skrbi, kako je s tabo... saj veš, kako nične so nekatere stvari zgolj
"prestiža" - in vem, da me sicer poslušaš.
141
Vid Gajšek: Pogled na Slovensko cesto, 2015
18. junij 2015, četrtek
Obed ob 14:00. Pasta in paradižnikova solata.
Anica Vrhovec je prejela 2 spisa od okrajnega sodišča – za plačilo sodne takse…
Z Vidom po nakup živil.
Večerja ob 22:00.
Mar še lahko velja geslo prijave na spletnem Delu:
[email protected]
**
142
Komentar:
Burni odmev
Narodniški gib
v upogib in zazib
sredi kolib in šib
- kot v mehu harmonike
heavy metal
za ribe faronike
*
Na Golici je
Evropa odplesala
polko in valček
s telohi in psi
sredi črvov?
**
Parlamentarna ne/so/raz/merja
V DZ izvoljen poleg Battellija tudi Janez Janša, in to v vseh mandatih, ko celo v zaporu dobi
vsega 6116 glasov.
M. Hanžek je dobil 1210 glasov, Möderndorfer le 701 glas, vseh 6 poslancev Združene levice
skupaj je dobilo 5494 glasov…, 5 iz ZAB so dobili 3247 glasov,
Torej: 6116 (1oseb a) glasov : 3247 glasov (4 osebe)…Večina?
Ali 6116 (1oseba) glasov : 5494 glasov (6 oseb). Večina?
- kako neki odloča: večina, volja ljudstva ali elitni visokodržavni parketi?
**
Med levo in desno
Janezu Janši nasprotujejo nekateri sovražni elementi, ker je pokazal svojo politično evropsko
novo usmerjenost, ki ne prizna, razen slovenske, pučnikovske, nobenih kakih drugih kot
revolucijskih zaslug.
A tudi nekateri desničarski sprevrženci v ošabnosti so skrajno nesramni, žaljivi: ne priznajo
svojčas veljavne Slovenske narodne vojske in ljubljanske vlade pod Leonom Rupnikom.
143
Tako izključujejo drugi druge vnaprej - po partijski vesti?
Storilci brez greha in krivde da so medvojni in povojni - mednarodni - zločinci, ker niso
sojeni?
Kakšno pravico ima Kajn do Abela? da preživi?
Smo Slovenci - pevci, glasbeniki Kajniti?
Revolucija ni bila zločin, ampak nadzločin... neizvršen.
**
Politika - embalaža za jajca?
Ja, bi rekel, če bi imel jajca:
toda povej: aligatorjeva
ali mravljinčja jajca?
**
Odziv na komentarček
Če nam vladajo komunisti brez Partije in Cerkev brez Boga, tedaj mora biti v tej deželi res
nekaj hudo narobe: odslovljeni nadškofje in premier v zaporu...
Borut Pahor v svojem vitalnem optimizmu, celo v naivi - ni kriv. Tudi ko se sklicuje na
volitve v izjemnih razmerah.
Da je pomladnik Janez Janša zapisan z Milanom Kučanom v slovensko zgodovino samostojne
države, je neoporečno dejstvo.
Ne gre za - marksistično - kritiko, ampak za državna dejstva 21.stoletja. Evropa?
*
Aha efekt
Potem pa vse tiho je bílo po naših kričavih glavah,
še na povorkah!
144
**
Prisilna izselitev
V Sloveniji so notranje razseljene in do kraja državnopolicijsko zaplenjene prav deložirane
slovenske družine, vržene, ko izpraznijo stanovanje ljudi in stvari, v brezobzirno psihopatski
klošeraj ustrahovalnega obrobništva.
Največkrat izseljujejo slovenske družine eksekutorji (izvršitelji) s fintico - "zamudna sodba".
Po vsem svetu pa je leta 2014 z domov deložiranih za štiri Slovenije ljudi.
*
Vsaka deložacija je prisilna izselitev.
Vsako deložacijo kot prisilno izselitev izvršijo državvnopolicijski eksekutorji oziroma
izvršitelji.
Vsako deložacijo izvršijo pod policijsko oborožitvijo.
Eksekutorji ali državni izvršitelji izvršujejo plenjenje vsega premoženja kot končno zaplembo
in izselitev sodno - po uradni dolžnosti po vsem svetu.
Za razliko od drugih držav, kjer so begunci, v njihovih stanovanjih po predaji ključev ne
zamenja ključavničar ključavnice.
Vsaka deložacija pomeni popolno osiromašenje izseljenca in pahnjenost v brezpravje.
Vsaka deložacija pomeni izgubo doma.
Po vsaki deložaciji si izseljenska družina mora najti "zatočišče" sama.
*
Eksekutorski avtomatizmi – socialni samomor zagotovljen!
Do tega, da siromaka in njegovo slovensko družino vržete iz stanovanja in ga docela zaplenite
samo v 5-ih korakih:
1. korak: Prenesite in izpolnite obrazec za prijavo terjatve (verodostojne listine ni
potrebno prilagati)
2. korak: V elektronski obliki ga posredujte na [email protected]
3. korak: Pomagamo vam vložiti predlog na sodišče v roku 24h ali prej! Izvršilni odd.
Okrajnega sodišča vnaprej uboga!
4. korak: Prejmete sklic za plačilo sodne takse - taksa za eno izvršilno sredstvo je 44
EUR in nadaljujemo s pregonom
145
5. korak: Sklep o izvršbi prejmete v dveh dneh (= do pravnomočnega sklepa o izvršbi
prej kot v 15 dneh) - po navedbah COVL - Centralni oddelek za verodostojno listino v praksi največ 7 dni.
Vsaka deložacija je opravljena prisilna izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in
verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev z urejeno službo eksekutorja.
Vsako deložacijo kot prisilno izselitev izvršijo, tudi če hirate v osami ostareli, ko boste podali
vse o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju, o pokojnini ali drugih rednih prejemkih ter
o njihovih izplačevalcih. Če ste socialni podpiranec, gre še lažje, ker pripomore k izselitvi in
zaplembi vsega premoženja socialna delavka. Zoper odredbo ni pravnega sredstva.
Eksekutorja imenuje pravosodni minister, torej šef arestov. Število in sedeže eksekutorjev
določi pravosodni minister tako, da pride vsaj en eksekutor na območje okrožnega sodišča,
preostalo število na območju okrožnega sodišča pa določi glede na število izvršilnih zadev na
okrajnih sodiščih na območju posameznega okrožnega sodišča.
Učinkovita deložacija je še posebno tedaj, ko po izvršilnem sklepu odvzamejo vašega otroka
in ga izročijo osebi, pri kateri bo poslej lahko bival kot pri tretji osebi. Deložirano izročenega
otroka se ne sme prodati ne doma ne na tuje.
Sicer vam kot deložirani osebi eksekutor ne bo vzel obleke, obutve, perilo, kar imate trenutno
na sebi, niti zobne paste in ščetke, enako izgnanim članom gospodinjstva; bodo pa
obritoglavci z macolami in sekircami uničili vse, česar na ceesti ne boste potrebovali:
posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo
potrebne stvari ali naprave; uniči in v smeti odvržejo tudi hrano in kurjavo, kar ni potrebno
itak vam izseljencu in članom gospodinjstva; - če ste znanstvenik ali umetnik, bodo odpeljali
v policijsko skladišče na dražbo vaša priznanja, računalnik, vse računalniške diskete, tudi
pisalni stroj, osebni nakit, osebna pisma, rokopise in drugi osebne spise, slike ali fotografije
družinskih članov, sicer bodo položili umetniške slike in kipe v polivinilaste sivo zelene
vrečke; če ste invalid, vam lahko eksekutorji celo pustijo pripomočki, ki so vam bili dani kot
osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, tudi če ste si te sami nabavili, in so nujni za
opravljanje vaših življenjskih funkcij.
*
Oglaševanje izvršiteljske dejavnosti je prepovedano?
Eksekutor je gospod – izročiš mu ključe bivališča, vse drugo opravijo njegovi pomočniki, ki
delujejo v imenu in za račun izvršitelja.
Sicer je sedež zbornice eksekutorjev kot pravne osebe v Ljubljani.
*
146
**
Brez pravice do pokojnine
ZPIZ uradno ne uradovalno ne pozna nobenih zagat, tako kot jih ne poznajo CSD ali DURS.
ZPIZ = Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
CSD = center za socialno delo
DURS = Davčni urad Republike Slovenije
**
Kresnik 2015
Iz enakonočja kresne noči tja v en dan - Nekateri bralci kresnikovih nominirancev imajo zelo
jasna stališča. Slovensko leposlovno ali v knjižnem jeziku - da, populizem šarlatanije in
sčefurjenega kakor slenga - ne. Čeprav bi se naj kresnikovo 2009 ponovilo? in Slovenija - ni
več moja dežela? Koliko ustvarjalne shiranosti, mehurjasto možganska driska, zaradi
pomanjkanja talenta, dehidracija besedne umetnosti!
**
Za koga ali proti komu?
Končno, Zoran Polič, prideš s pravo besedo na dan:"Plazeči se državni udar - Janševo pismo
je napoved, da slovenska politika ni dosegla dna, da lahko še nazaduje." Ampak - kdo
nazaduje? do stricev z ozadja in nazaj odmevno?
Komentatorji so se opredelili ZA Janeza Janšo, ker vidijo v zdajšnjem politiziranju le
nadaljevanje "revolucije", ki je ni več, čeprav da bi sodstvo delovalo - udbovsko, knojevsko,
oznovsko...?
"Plazeči se državni udar" bi bil mogoč v ponovitvi državljanske vojne, torej odkritega
oboroženega boja - a tufdi tukaj ni več Jugoslavije, razen v populistično dresurni ljubljanski
Drami in s šarlatanijo, ki se norčuje iz Slovenije - moje dežele.
**
Angleški premier David Cameron – sem in tja
Doslej je D.Cameron obiskal že Berlin, Pariz, Varšavo, Den Haag, včeraj Milano, v Milano in
Luksemburg, po Sloveniji je na vrsti Bratislavai, obiske svoje evropske turneje bo opravil do
junijskega zasedanja Evropskega sveta. Gre za prilagoditev reformnemu delovanju EU in
držav članic.
147
*
Britanija si prizadeva za spremembo pravil EU pri vprašanju prostega pretoka delovne sile,
izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva s krepitvijo skupnega trga, zmanjšanje
birokratskih ovir in večjo enakopravnost pri sprejemanju odločitev med državami znotraj
evrskega območja ter tistimi zunaj njega.«
-»Vprašanje socialnih pravic priseljencev, s čimer Britanci želijo omejiti priseljevanje iz
drugih članic Unije, za Camerona predstavlja rdečo črto v pogajanjih. Stališče uradnega
Londona je, da se tega problema ne da rešiti brez sprememb obstoječe pogodbe«
Ah in oh, ubogi ljudje, izseljenci - bodo že dobili zaposlitev! so pridni! jim zaupamo!
*
In kje je bil naš zunanji minister ekscelenca Karl Erjavec?
Prav Karl Erjavec je mnogo pripomogel ne le h gospodarski diplomaciji, ampak k
razumevanju med državami EU.
*
Oba premierja – Cerar in Cameron - v tej vročini okravatena v sivo modrih oblekah... kot dva
občinska uradnika.
Upali smo, da so fantje v politiki v tej neznosni vročini le tolikanj olikani, da se prilagodijo
vremenu - zunaj, na prostem, tako kot vsi normalni moški.
Saj državnika nista prisiljena nositi uniform s šapko!
Bosa pojdiva, David, obsorej, bosa pojdiva prek Brda pri Kranju...
Bosa z Davidom, obuta z Golijatom.
*
Gospoda moja, živimo v 21.stoletju, v dobi digitalizacije in kibernetike, solarne energije,
električnih avtomobilov, vesoljskih poletov, ekumenizma in papeža Frančiška, v dobi nove
poslovnosti in trgovin in seveda robotizirno avtomatizirane produkcije... in kam bi uvrstili
politike?
**
148
Vladimir Gajšek: V glasbi, 2015
19. junij 2015, petek
Opolnoči in čez – še vedno buden, Vid pa posmrčava in hrka na moji postelji…
**
V lepopisu mojega očeta me ni,
v gnezdih zgodnjih kukavic kukam,
ko mi zraste eno pero Feniksa
na ramenu brezmejne sinjine,
drugo pero na hrbtu neslišnih krikov.
In sem srečen, da sem, da smem
Živeti.
149
Komentar:
Ljubim Ljubljano Ljubljana me ljubi!
**
Iz noči v dan –
ljubljančki
Zunaj pijanci
ščijejo v prvem mraku
gasilske veselice le noč jih gleda,
le noč jih sliši.
*
Cvetoči grmi
ob poti ne vprašajo,
koga poslušaš.
*
Zunaj ni oken samo, samo oblaki
in hrup te godbe!
*
Narodna glasba,
narodna zastava narodni praznik:
polka in valček
narodnega jezika...
*
Pivce za živce,
ko govori minister:
- kresnica v travi...
*
150
Knjiga v roki
in odprti radio:
namesto glasbe
škripanje vrvi
in mukanje krav
- v pomladnem vetru.
*
Krsna kresna noč praizvorni spev,
ki ga sliši smrt.
Jezik iz časa,
sanskrt pa v krstu.
*
Organska
Ne le trebušno podtrebušni ples
Razmnoževalni notranji organi
so lahko pod odejo od sreče pijani.
Ko pa pride iztreznitev je nad odejo poplitvitev.
**
Odstop?
Predsednik Brglez ne mara odstopiti kot umazanija s političnega lonca.
Ali da bi odstopil za vsaj kak dan - in potlej za vselej?!
Brglez - ta gozdni ptič spretno pleza po lubju tudi na politični višini!
**
Bitka na…
MIlan Kučan s svojimi je doslej dobil vse bitke. Ni pa nujno, da bo pri tem tudi ostalo. Dobil
jih bo, kot vse kaže, Janez Janša.
151
Kajti presenečenja negativnih postopkov tudi državnega nasilja so si le preveč in očitno
sledila...
Zato je moralo pravno in razumno odločiti Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Upajmo le, da se bo politična situacija v Sloveniji le nekoliko pomirila. Pa ne na
"proslavah"... ne desno ne levo. Ampak v dobro RS in EU!
**
"Vloga Dela je bila tradicionalno sramotna ... tako kot od nekdaj ... tako kot v časih, ko so
komunisti preganjali Kocbeka, Pučnika, novorevijaše, Cerkev ..." - ampak ozna, knoj ali
udba? ko so bili sodniki in sodnice pač partijci, kaj šele takrat javni tožilci in seveda ljudsko
miličništvo ter jugoarmija. Vsi omenjeni - pod miličniškim strogim nadzorom.
Tudi desnjaki so lahko brez trohice časti v nadutem napuhu, brez sramu v svoji cerkvenosti
kot oblastniki, tartufovsko... Levaki so pa zlasti tudi vohljači, da ogovarjajo z izmišljeninami
in preprostim, tudi zmotno povprečnim mnenjem kot predsodkom.
Kar je bilo v sodbi in zaporu Janeza Janše strašno - je zbujanje sadizma.
*
Če je kakorkoli res, kar pišeš, »komentator«, tedaj ni res, da bi utegnila biti Republika
Slovenija demokratična, socialna in pravna država kot članica EU... - če se nam res obeta
kakor "državni udar"?
Volitve ne smejo postati izgovor za samovoljo vladajočega razreda.
V resnici ima vsaka, tudi najnižja uradnica, več moči kot vrhnji parketi: ž vsaka socialna
delavka odloča o tebi centralno, ali smeš, moreš preživeti. Odločbe, izdane v ministrskem
omrežju. Preveč je te samovolje uradnih oseb: od knjižnic do Prešernovih nagrad itd.
*
MZZ RS in Hrvaška
Simona Drenik je odlična pravnica in diplomatka, dela na MZZ - in pozna prav mednarodne
odnose RS s Hrvaško, tako lahko vedno podpre našega zunanjega ministra Karla Erjavca - kar
gre očitno nekaterim onstran meje, kljub sicer dobrim in korektnim sodelovanjem, v nos... Ko
bi bil Karel Erjavec kakorkoli absurden, kot menijo, bi bil filozofsko opredeljen za
dramatiziranje ali polemičnost mednarodnih odnosov. V primeru arbitražnega sodišča gre le
za nadaljevanje prejšnjih, še nerešenih pobud.
152
*
Ko že govoriš o kariernih diplomatih ali o Karlu Erjavcu - Karl Erjavec je bil leta 2005
izvoljen za predsednika Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DESUS), zunanji
minister Karl Erjavec - februarja 2012 pa je bil imenovan za ministra za zunanje zadeve
Republike Slovenije in za enega izmed podpredsednikov 10. slovenske vlade -, ko govori
francosko, angleško, nemško, srbo-hrvaško, bosansko, črnogorsko. Zato je zanj arbitraža tudi
v mednarodnih odnosih jasna.
**
V čem je enigma in ukana?
Če greš do industrijskega Milana,
boš srečal Feeding the Planet, Energy for Life - pogana.
*
Expo 2015
Paviljonska znanost, kultura in štafeta - je naša servieta in osveta!
Pomembna pa je le - vinjeta!
**
Piši Lojzetu
Napaka pri pošiljanju sporočila.
Napačna koda CAPTCHA.
Vaše ime(obvezno)
Vaša e-pošta(obvezno)
Tema
STOPIMO SKUPAJ
Evropski urad Lojzeta Peterleta v Ljubljani prireja posvet STOPIMO SKUPAJ II.,
ki bo posvečen vplivu okolja na zdravje.
Posvet bo potekal
v sredo, 17. junija 2015 ob 17.00
153
v Mali dvorani Državnega zbora (Šubičeva 4, Ljubljana).
R.S.V.P.: 01-4223580 ali [email protected].
RAZPRAVO OBLIKUJEJO:
dr. Metoda DODIČ - FIKFAK, Inštitut za medicino dela
Katja HUS, Greenpeace Slovenija
Joško KNEZ, generalni direktor Agencije RS za okolje
Andrej MAFFI, župan Občine Kanal ob Soči
Martin MIKOLIČ, župan Občine Rogatec
Robert SMRDELJ, župan Občine Pivka, predsednik Združenja občin
Pogovor vodi novinarka Lidija JEŽ.
Evropski večeri Lojzeta Peterleta itd.
Vaše sporočilo
Hvala, prijateljski Lojze Peterle - evroposlanec, premier, zunanji minister, naš kristjan,
čebelar, pilot, bojevnik proti raku..., hvala za vse! v svobodnem duhu iskrenega, kulturno
dialoškega sodelovanja! Sijajne prireditve, pogovori, posveti... Hvala - za človeški in duhovni
angažma.
Vladimir Gajšek
Vpišite sledeč tekst v polje spodaj
captcha
Napačna koda CAPTCHA.
Napaka pri pošiljanju sporočila
**
Posebej sem obdelal tudi »primer Balantič«, da sem ga lahko potem šele, po prmislekih,
komentiral vedoma kulturno in narodno zavedno.iii
154
Vladimir Gajšek: Ona je, 2015
**
*
Ljuba Eva,
si mar plaha, zavoljo življenja, ki te oblikuje - v nasmeh? čakam na tvoj odgovor,
čakam...Vsak človek naj ima svojega angela, svojega dobrega vodnika skozi usodo,
in delam kot nor, ustvarjam, tvegam, pišem, fotkam... - ker nimam slikarskega ateljeja, pa se
le odločam, kdaj da bom slikal - akvarele, platna... - sem nabavil, toda sem prostorsko
omejen.
Včasih si rečem, Eva, da bi ti morala postati gledališka igralka ali baletka ali plesalka... - vse
na tebi je dovršeno, ker pač si, ki si.
Ali boš vsaj tokrat odgovorila - ali pa se skrivaš kje v NY ali kje na Dunaju...? Ob Blejskem
jezeru bi se sprehajal s tabo in gledal angele - bele labode, v njihovem miru bi užival, morda
bi se z njimi tudi kaj pogovarjal: zadnje čase sem se le za hipce, drobne trenutke pogovarjal s
psi, in verjemi, razumeli so me, zlasti hrti - kako nežno stisne hrt glavo obme! in me veseli
žvrgoliž ptic in tudi cvetice... in kaj še vse! včasih v avtobusu se smejim, večkrat se
pogovarjam tudi z ljudmi, in mi zaupajo...: najneverjetnejša je bila zgodba s svinjsko hrvaško,
medžimursko pastirico..., ko je bila deklica, je pasla svinje, zaspala, da so šle pujse v
koruzišče, potem pa jih je pes Džoni za rep vlekel drugo za drugo, nekatere je pač obgrizel...,
in ko je prišla svinjska pastirica deklica domov, je njen oče surovež hotel ljubega psa Džonija
155
pokončati, a je deklica izprosila, da ga ni - niti pretepel... - za to gospo, nekdaj svinjsko
pastirico, je nemo zrla vase fina ljubljanska dama v krznu, medtem ko sva se v pogovoru z
nekdanjo svinjsko pastirico veselo smejala, kakšno je pač življenje...; - - ali stara gospa, ki je
imela povito roko, šla je k zdravniku: rešuje cestne in druge muce in mačkone, neka muca jo
je oprskala in obgrizla, nehvaležnica, kar se ji je pripetilo, a ni nič obžalovala in se na žival ne
jezi! kakšno čudovito potrpljenje!...; - ali slepec, ki je izgubil oči, ko se je igral z granato ter
mu je eksplodirala v rokah, da so mu prste nemški medvojni zdravniki spet prišili na roke, je
pa izgubil, fantek, oči... - Vidiš, koliko zgodb, kar tako. Ljudje...
Na pesniški poklicanosti in v literaturi doživljam večkrat kakor shinavčeno zavist - ne marajo
genijev, namreč, latinsko sem obvladal že desetleten, uveljavljen sem bil že dečko, pesniško
kakor odrsko hipnotično sugestibilen, da so ob recitacijah mojih pesmi celo profesorice padale
v nezavest..., da sem recitiral večkrat v restavracijah kar na mizi, na belem prtu, da so se
natakarice hudovale, ampak recitiral je prijateljsko tudi Stane Sever, drugače sem večkrat
improviziral..., se je zgodilo, da sem pozabil svojo knjigo in sem naizust deklamiral
improvizacije, tudi na jam-sessions, na primer z ameriškim kolegom, ki me je obiskal v
Ljubljani.
Morda življenje jemljem res preveč enostavno in vljudno, a obenem samozavestno, ker pač
nikoli nisem bil mečkač, ampak le pesnik sijočih oči. Kako me je Duh popeljal k tebi, da si mi
bila Božje dana, je življenjska skrivnost - dojel sem te kot del sebe, instinktivno globlje,
vzajemno. Telesno, duševno, duhovno - v socialnem nekakšnem tvegljivem nerazumljivem
položaju, kljub vsem in vsakomur, le tebe. Doživeto kot eksistenco zase - v popolni
naklonjenosti. Od tetovaže do ljubezenske vraže, bi rekel, srečno, igrivo, kakor z nageljnom
in ljudsko rožo reženkravtom in zelenilom - to sem ti prinesel na odprtje v prodajalno rogaške
steklovine in kristala, in cvetje je v kristalni vazi preprosto zaživelo, zaživel je kristal nekam
dostojanstveno, ponosno, polno... kot pesem. Navsezadnje itak ostane le to eno sámo veselje.
Vem, kako je kje s teboj, berem te v vsaki vrstici, ko se iščeš in se najdevaš. Si namreč
čustveno tako močna, da izžarevaš energije "podtalno" skozi vesolje, a vendar ozemljeno.
Vem, kaj sprejemaš - celostno. Kako odreagiraš. Vem, kje si kdaj ranljiva, pa vendar
enostavna in lepa.
Vem, da si - delavna, torej požrtvovalna. - Z menoj pa je tako, da me noben "neuspeh" ne
more zničiti, in če kdaj v sebi tiho tudi zajokam, vem, da mine bol in prizadetost ter se
razvedrim. Zavračam posurovelost, a ljubim moč in življenje. Sam ne vem, kako da se včasih
odtegujem javnosti in čiribirščini, rečem si, da sem neodvisen, zato pa moram po/trpeti, naj
stane, kar hoče. Torej se umem - odpovedovati, čeprav nisem asket. Sem tudi seznanjen z
dogajanji, zlasti v umetnostih, kritično doma in po svetu. Zato vračam včasih udarce - nisem
maščevalen, ampak odgovoren. O grdih, tudi fizičnih napadih name ti ne bom pisal, da se ne
bi vznejevoljila: res pa je, da včasih odidem, ko vidim ustrahovalce in nevarne... Veš, kaj je
najbolj togotno žalostno pri pesjanskih cinikih? - da so vse življenjske sile vpeli vnemar, da so
v samolažeh ostali pravzaprav nesramni in dokončno odveč, najsi se še tako potem trudijo
"uspeti", in kako so se silili! Kdaj sem jih že presegel, takle ništrc!
156
Moram ti reči, da so o meni trosili tudi vsakršne laži in pollaži, ki se zdijo kakor nasploh
zares: take tudi puščam vnemar, saj gre za blodnje kot amnestične epizode, čeprav odpuščam
kajpak ponavadi našpičenim stremuhinjam, ki so mrzle kot slaniki, toda niso ne znanstvenice
ne umetnice. Nazadnje sem bil na mednarodni konferenci, kjer smo govorili o literaturi
1.svetovne vojne, v nemščini, na FF... nihče ni omenil Prežihovega Doberdoba, le za primer,
jaz pa sem le prebral Kosovelovo pesem v slovenščini..., a tudi sem govoril o vojni - po
družinski skušnji svojega rajnkega očka in mamice, ki sta preživela kakor po čudežu, očka
tudi kar večkrat kot talec... in nisem politiziral, nadalje sem govoril tudi o Miroslavu Krleži in
njegovi "poti v Rusijo", kar sva nekoč obdelala na večerji z igrcem Radetom Šerbedžijo, na
Borštnikovem srečanju, posebej pa sem tokrat nastopil le proti hrvaškemu zdajšnjemu
posploševanju ustaštva (primer: Mile Budak)... - seveda sem govoril v knjižni nemščini. včasih si rečem, da je prav, da me je Bog obdaroval z več talenti, ki jih seveda intenzivno
izražam, ker vem, da je zdrava ambicija res zdrava ter tako preskočim nevšečnosti zlasti
ignorance. Koliko nepridipravov in celo, bi rekel, naveličano nevednega ništrca... in koliko
umikov, zmaknjenih v ničes sam, kakor da je za umetnostjo in znanostjo le kaj več kot..., a
morda brez domišljije in Skrivnosti?! brez čudenja?!
S kolegi veš, kako je... Niko gre spet na operacijo, je pa priden akademski "razrednik"; onga
Sašo srečam kdaj na odprtju kake razstave, a le bolj mimogrede, ker se pač bolj družim s
kolegi slikarji, od Gustla Gnamuša do Hermana Gvardjančiča ali Harija Draušbaherja,
medtem ko je stari kolega Ciuha umrl, tako dober sogovornik; Maruša, nekdaj Zoranova
spremljevalka, se včasih na kakem odprtju razstave, se mi zdi, nekam pofuli - nazadnje, ko
sem se pred še nedavnim fotkal s Kučanom, je gledala mimo(?)... sicer pa, saj sama veš, kako
je s tem slovenkarstvom samoveličavnim; galerist Veber - galerija Zala, je nekam ves
nesrečen, ker ne odkupujejo..., ampak njegov psiček pa je res zgovorno ljubek. In nazadnje
Marko Modic - sem bil pri njem v ateljeju prijateljsko, iščem še metodo, da bi se našel, saj
govori le o milijonarjih, ki jih pozna, a ga ne upoštevajo. - V pisateljstvu pa se kaže, ljuba
Eva, prava notranja beda: punce hočejo biti vse supersvetovljanske, kaj šele pobje: kakor da
jim manjka ustvarjalna samota! ampak ustvarjanje kot pisanje je navsezadnje le samotno
polna reč, koderkoli in kadarkoli, je tudi svojevrstna - ekstatičnost! kadar pišem takole sam, te
želim ob sebi, da bi me dopolnjevala s svojo čudovito svežino in nežnostjo, s svojo močjo in
vdanostjo... da si moja Muza ob meni.
Vem, da si se vrnila k vprašanju geneze človeka, v bajko... - a to je posledica, ne pa vzrok
tvojih umetniških iskanj, zato se tudi ne čutiš krivo (aitia)... - v čemer je etiologija sebstva
umetniško drugačna, že kakor na meji norosti, zaradi prevelike kritičnosti in zavesti. - Moram
ti spet reči, da kakor na veliko oponašajo tvoje izvirno odkritje v likovnosti: čipke. Veš,
ženske so vedno rade klekljale! tudi v najtežjih trenutkih! Ampak zdaj - čipkarske razstave
vseslovensko cerkveno, kakor skoraj v tvojih instalacijah, potem spet drugje - kaj pa avtorske
pravice? resda je že Picasso "oponašal" Braquea, da je ta vedno, kadar je šel mimo njegovega
okna, spustil polknice, sicer pa je slike obrnil k steni, kadar je prišel h Georgu Pablo na
obisk...: kubistično obdobje! pravzaprav pa je Picasso le najbolj občudoval Modija
(Modiglianija), čeprav je bil sam že 14-letni slikarski genij in je že tedaj, po očetovem
157
skustvu, slikal bolje od akademskih slikarskih osebnosti ter jih barvno, kompozicijsko in
motivno presegal, poleg tega, da je že zgodaj spolno dozorel in sta se z dekletom "igrala" tako
rekoč v vseh spolnih tehnikah oziroma v tem, čemur se reče - ljubezen, kar je značilno celo za
njegovo prvo pariško obdobje, v batteau-lavoir... in je preživel do konca svoj vek. Če bi Pablo
živel v Ljubljani, bi ga zatolkle ne le tovaršice v osnovni šoli in gimnaziji, ampak posebej
meščuharji, samoveličavno drobnjakarski, tudi spolitizirani evnuhovski ničes. Tako pa je bil
Picasso - življenjsko poln Andaluzijec, južnjak, Antonio Gaudi - Katalonec!
Sam sem v svojem slikarstvu, risbah, grafikah... prešel kar nekaj faz: pod vplivom surrealizma
tudi z ready-made, z vrsto barvno zanimivih abstrakcij, tudi konstruktivistično in sorazmerno
klasično (oljni portreti..., kolegi, tudi študentje črnci), zgodnji ženski akti v risbi in olju,
fotografski tečaj pri fotomojstru Hlupiču in z lastnim družinskim popolnim fotografskim
ateljejem!, nadalje velik vpliv Emila Ludwiga Kirchnerja in Kurta Schwittersa (ta s kolaži),
nato spet dokaj dolg premor..., a tudi obiski v mojih ateljejih in pisateljskem studiu, ko sem
najemal ateljeje in imam vrsto doživljajev z obiski, od duhovnikov, profesorjev do duševnih
bolnikov, novinarjev itd., tudi veliko umetnikov, od gledališčnikov do likovnikov in
literatov... - si misliš, kaj menim dandanes o onih jalovih tipčkih, ki se še zdaj nosijo in v
združbah izgubljajo uspešno sebe, ker pravzaprav niso ali so samo bledikavi odsev sebstva...,
nekateri seveda še kar - pijansko - nesramni ali le nastopaški. Zato se ne oziraj, ljuba Eva,
nikoli na z/a/merljivke in klevete: danes si na vrsti ti, pojutrišnjem bo na tapeti spet kdo drugi.
Pa bom še rekel, kakšen je včasih odnos neumetnikov do umetnika ali umetnice. Resda se
nekatere osebe počutijo bolj praktične, zaslužijo, delajo kariero..., te lahko proglašajo za
"ta/malo" in podobno, ampak na koncu si iščejo vedno, zlasti ženske, "svojega" partnerja, in
so sposobne marsikatere jalove skušnjave, seveda vedno samo - z nebodigatreba izgovori. Kaj
pa moški te baže? so pravi bojazljivci, niti ne - hipohondri, se gredo cinika in pravzaprav
izkoriščajo kot kakšni klerikalci svojo potešitev bolj v samoizgubi in tolažilo v tuji negodni
nesreči pa nespametni, so hkrati farizejsko tartufsko zvijačni, a na koncu koncev le ničvredni. Kaj vse so poskušali partijci ali klerikalci, vseeno, da bi povzdignili zlasti pri nas svoje, torej "našega človeka". V tem je čist nepristranski prijatelj Čiro - Ciril Zlobec, ki se
kljub tragičnemu občutju življenja, če parafraziram de Unamuna, kar dobro drži, Verena pa
mu kuha, lika, skrbi zanj..., sva si z Vereno že izmenjala tudi nekaj kuhinjskih receptov,
posebej - joto... Od četverice sem se sicer najbolje razumel s Kajotom (Kovičem), z njim sva
tudi nastopala, tudi v Avstriji, prijateljevala z graškim pesnikom Hergouthom itd., si
pripovedovala anekdote nekdaj, kdaj že, klasične mariborske gimnazije itd. In prav zato
projiciram sebe v prihodnje, da me noben neuspeh ne prizadene ali se me ne dotakne, navzlic
vsemu neprijetnemu doživetemu - v tem sem res kakor kdaj velik otrok.
Bodi dovolj za danes, grem še dalje brat in študirat - je toliko tvarin, ki jih izmozgam! in me
muči to vroče vreme, da se vsakodnevno kar nekajkrat oprham. Rana ura je, pravzaprav je pozno, jaz pa v sladkih mislih nate...
T´embrasse
158
Vladimir
**
159
Vladimir Gajšek: letnice, 2015
19. junij 2015, sobota
Generacije danes so predrugačene zaradi novih tehnologij, energij, robotike, globalizacije in
poslovanja. Pišem dnevnike, ki niso v zvezku železniške postaje, hotelske recepcije ali
ladijski dnevniki…,
Ampak vodim dnevnik svojega sprotnega sobivanja – kot dnevni pisani metulj, upoštevaje
metuljev efekt zgodovine, dokler sem in živim. Kot v dnevniških izpovedih, bi rekel, v
samoomejitvi in samonadzoru ničkoliko motivov osebno in tem objektivno – če samo
odguglam svetovno čaopisje in televizijske oddaje, tudi portal državnih predsednikov, npr.
Baracka Obame in »Thanks, - First Lady Michelle Obama« ali Boruta Pahorja ter ministrstev
itd., celo vsakodnevno torej z e-pošto, ko mi pošiljajo vsakodnevni e-horoskop za samskega,
od ljubezni, zdravja, posla, financ… in o negi nohtov, s ponudbami za visokošolsko
izobraževanje iz ZDA itd, vse do dnevnih sporočil različnih naslovnikov, Katoliške Cerkve in
drugih verskih skupnosti… - tako v kratkem, se moram odločiti, kaj izberem, da bom zapisal,
a le največ - o slovenskih razmerah, ko pokažem kajpak svoj odnos do ljudi, živali in narave,
o dogodkih in družbenih časih, kar se mi kažemkot omembe vredno, čeprav vem, da bodo
kmalu mnogi zašli kar v pozabo, a nič ne de:ohranjam vsaj meddružbeno kritičnost, tako
zasebno kot državljansko, psihološko in filozofsko…
*
160
Ptice, ki žvrgolijo to poletje,
ne prikličejo demona petja,
ko preletijo nebes mojih upanj.
*
161
Komentar:
Jezik že, a gate?
Da ne bo zastonj ves trud seveda ženski,
v njena usta sem poglobil ud
svoj slovenski!
da bo vrla
do globokega grla!
*
Samo upravljanje ali samoupravljanje?
Samo samoohranitev za samosežig - zakaj bi se bali samoupravljanja?
- ker se ne bojimo: samobitne samočistosti, samočistilne samodejnosti, samodopadnih
samodržcev, samodržavnih samohodcev, samoglasnih samoizgubljencev, samogibnih
samoglavcev, samoedinih samogoltnikov, samoizbirnih samohranilk, samoljubnih
samomorilcev, samokritičnih samonavijalcev, samoosebnih samookov, samoniklih
samopašev, samoplodnih samorastnikov, samosevnih samoplačnikov...
**
Čudovita Tina Maze! – športno, žensko…
Hvala za pričevanje o zdravem življenjskem slogu.
"Potem ugotoviš, da je tisto, kar nosiš s sabo, dragoceno. Okolje, v katerem si odraščal, te
zaznamuje za vedno in lepo je, če živiš tako, da si to, kar si. Da se zavedaš, da nisi nič več in
nič manj kot to, kar si."
Hvala!
**
Videz zdravja in bolezni: socialno
Ko varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer /VČP spet lahko le poroča, je razvidno,
da je samo pristrižek državne oblasti s svojimi zaposlenimi, kajti dejansko gre le za
neodmevne in sebizadostne podmene na vprašanja: Kdaj se obrniti na Varuha? Kaj Varuh
lahko stori? Česa ne more storiti? Kako priti do Varuha? Kaj je pobuda?
Odgovorov ne boste našli v Poročilu 2015 VČP!
162
Nihilizem uradno ali odločilna ignoranca
Ste imeli opravka z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer /VČP, ko so vam direktno
samovoljno vzeli ne le dostojanstvo in status, ampak tudi človekovo pravico, po ustavi in
zakonu sicer zagotovljeno udeležitev v življenju? Odgovor je s strani VČP izmikljiv, ker ne
ukrepa in se ne želi uradno udeležiti debokade in zoprvanja samovolji uradnih okrutnih oseb.
Pošastna samovoljna blokada z nesramno brezobzirnostjo se lahko v RS nadaljuje. Ni nadzora
ne pomoči.
Treba postaviti pravni in medsebojni dogovor za urejanje.
*
Kršitve ali naklepno paragrafarsko zlo?
Ko bi šlo le za »kršitve«! ampak gre npr. za izrazito samovoljo do moči uradnih oseb,
njihovih pooblastil s sebizadostno neumnimi odloki ter z nerazumnim uradno že smešno
abotnim nasiljem, tudi v imenu paragrafarstva, kjer »bodo zahtevali od vlade, da ugotovi
razloge za njihovo neuresničevanje in krivce ter ustrezno ukrepa. Zadnja leta pogosto
uporabljamo besedo kriza. Kriza je povezana z materialnimi dobrinami, vendar pa se večkrat
uporablja kot izgovor tudi pri varovanju človekovih pravic.« Ko človeka osorno uradno
onemogočijo, samovoljno blokirajo – ne ukrepa niti varuhinja človekovih pravic Vlasta
Nussdorfer /VČP, ko se izmakne.
*
Domovina brez domov
Če spet na veliko izseljujejo sicer revne in poštene slovenske družine na cesto, da uveljavijo
moč zgolj samovoljne uradnosti, tedaj imajo eksekutorji s sodišči v imenu »upnikov« in
izterjave vso policijsko moč zaplemb vsega premoženja in izterjave tudi sredstev, ki so bila
poplačana… »Nobeno priporočilo ni bilo sprejeto niti na stanovanjskem področju, pravice pa
se še zmanjšujejo.« Varuhinja človekovih pravic o sociali, 16.06.2015.Če nimaš pravice do
strehe nad glavo, kot se reče – nimaš pravice živeti, seveda niti nagonsko…
*
Terminalno stanje življenja?
»Med brezdomnimi je še vedno visoka stopnja umrljivosti, veliko jih je brez ustreznega
zdravstvenega zavarovanja, ponekod v zadnjem času opažajo večje število tujih brezdomnih
oseb. Opozorili so, da v Sloveniji nujno potrebujemo posthospitalno oskrbo za obnemogle
brezdomce in tiste v terminalnem stanju.« VČP, Ljubljana, 16.06.2015.
163
V Sloveniji ni niti preventive za deklasirane elemente, ki ustrahujejo ali delujejo nasilno – te
elemente, ki jih sicer ščiti Država s Cerkvijo vred, je treba nemudoma preseliti iz strogega
centra npr. Ljubljane v primestja.
*
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer /VČP bi morala vsaj v sociali, skupaj z
ministrico dr. Anja Kopač Mrak in državnima sekretarjema Petrom Pogačarjem in Martino
Vuk Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti urejati tudi asocialne
elemente, glede na uveljavitev socialnih pravic. - T.i. brezdomne osebe namreč niso večidel
reveži ali obnemogli, ampak tudi za delo sposobni paraziti, situirani upokojenci, alkoholiki,
nevarni psihopati, narkomani, postopaški tolovaji, zvijačno lažni avanturisti itd.
Ukrepajte!
*
Vse po pra/starem?
Država še kako kot izvršilna moč skrbi za uveljavitev svojih uradnih oseb, tudi v primerih, ko
gre za preslepitve, namensko prekoračenje pooblastil s kanclijskimi fintami v uradnih
omrežjih, za sprenevedavost v cerkvenih vrstah… - vsaka socialna delavka/ec ima več
dejansko izvršilne moči, poleg drugega uradništva, tako v ZPIZ, DURS itd., kaj šele sodno,
kot politiki ali funkcionarji v Vladi RS, v parlamentu, Državnem svetu, celo so nad državnim
predsednikom Borutom Pahorjem, namreč kanclijsko počnejo »po svoje«, kakor hočejo, v
pisarniških omrežjih.
VČP se zato izmakne.
*
Eno so odloki in sodbe in sklepi…, tudi povsem samovoljno brezobzirni, v bistvu
protizakoniti, čeprav kakor paragrafarski, drugo pa je, da zoper vso to uradovalno samovoljo
ne more nič niti izmakljiva Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer /VČP.
Vsi se ob srečanjih uradno kakor strinjajo – toda »zavetišča za brezdomce«, tudi zastonjsko
prehranjevanje, le za primer, še vedno ostajajo pošastno v strogem centru slovenskega
glavnega mesta – namesto da bi jih takoj preselili na rob Ljubljane! Ko gre za kakor
totalitarno moč uradnih oseb v njihovi brezobzirni in osorni okrutnosti uradne samovolje – ne
ukrepa nihče, enako velja za cerkvene strukture, le da tukaj itak ostaja vse pri hudiču.
**
164
Janez Janša in politična strategija
Tako hudo pa spet ni v RS, čeprav se politični razvoj države odpira notranje in mednarodno preveć? - odprto. Javno mnenje kot demonsko je znano - v vseh časih vseh držav! posebej še
v nekaterih kriznih razmerah.
Ko gre za pomladnika, bivšega obrambnega ministra in predsednika Vlade Republike
Slovenije Janeza Janšo, za prijatelje Toneta Kerkoviča, Ivana Črnkoviča, rajnkega Jožeta
Zagožna in zadevo Patria, gre za."qui nimium probat, nihil probat." In tako je sodstvo sámo
"preveč dokazovalo", vse do absurda in brez obrazložitve.
Dokler so na oblasti zdajšnji, bo treba premisliti politično strategije in taktike. To opozicija že
udejanja.
**
Pri nas je vse legitimno - tudi kakor politični ilegalci, ki vskočijo v preskoku čez bradljo
oblasti?
*
Primer Balantič:
Poimenovana po narodnem heroju Stanetu Semiču - Dakiju
DAKIJEVA KNJIŽNICA V KAMNIKU –
Jugoslovanski narodni heroj, prvi Slovenec, ki je prejel red narodnega heroja, znameniti
pisatelj, ki je v memoaristiki zaslovel s knjigo NAJBOLJŠI SO PADLI (1971), tudi muzealec
- med leti 1953 in 1959 je bil ravnatelj Muzeja NOB v Ljubljani: STANE SEMIČ - DAKI
(13. november 1915, Bloška planota - 1. september, 1985, Ljubljana), torej slovenski
partizanski častnik, španski borec!
Kamnišku župan Marjan Šarec napsortuje, da bi se ta knjižnica imenovala po kom drugem?!
Mestni svet občine Kamnik bo potrdil: DAKIJEVA KNJIŽNICA V KAMNIKU.
Verjetno mestna občina Kamnik zahteva poimenovanje knjižnice po narodnem heroju Dakiju!
Kdo se boji Franceta Balantiča?, se vprašuje neka Lejla Ž., češ: » Pesnik je še 72 let po svoji
tragični smrti ujetnik politike in varuhov zapuščine »pridobitev revolucije« ko gre za
poimenovanje ali preimenovanje kamniške matične knjižnice, zato ve: Matična knjižnica
Kamnik - DAKIJEVA KNJIŽNICA KAMNIK
*
165
Častni Kamničani: Tito, častni občan 1953, Edvard Kardelj,- častni občan 1969, France Stele,
častni občan 1971, Franc Leskošek - Luka, častni občan 1981, Miha Marinko, častni občan
1981. In zdaj bi onečastil to mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino, mesto z dušo
neki Kamničanom neznani F. Balantič? Kot vse kaže, raje imajo narodnega heroja Dakija!
slavnega partizana!
Tu so:Medobčinski muzej Kamnik, še kar naprej Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Dom
kulture Kamnik, Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Kamnik z drugimi
društvi in prireditvami.V javni zavod knjižnico spadajo enote knjižnice v Komendi, Motniku,
Šmarci in Potujoča knjižnica.
Čast?
*
Kajuh - Balantič
Kajuh je bil tako svetal fant, pesniški Feniks, da je v svoji mladostni vitalnosti šel na živce
klerikalno-državni vzgoji in celo vojaški vzgoji v partizanih... zato je tudi padel. Bil je dijaško
subverziven - rad pod odejo...
Ta mladina! napredni!
Tudi France Balantič je bil v bistvu - le pesnik! celo je prerokoval: V ognju groze plapolam.
Če bi Kajuh in Balantič preživela - bi bila odlična prijatelja! kajti pesem je čez smrt in
politiko!
**
Nekaj utrinkov glasbeno
Ondan sta dva Roma na Čopovi, eden je igral na cimbale, drugi na kitaro, igrala tako živo in
profesionalno, pred podhodom v MGL, da smo živeli z njima glasbo... - kje so neki naši
profiji resne, narodnozabavne, popevkarske glasbe? Ta dva oma sta mi prirasla k srcu, da bi
pleesal - kar sem tudi počel, sem poplesoval, in to brez trohice sramu. Nekaj drobiža smo
nametali v kovček. Ampak to ni bilo plačilo za ta dva - premalo! Kajti ta dva Roma sta
uživala v glasbi, da igrata mojstrsko, bi se reklo - mozartovsko! in igrala sta znane melodije: vrhunsko! ne bi verjel, ko ne bi doživel.
Tako smo nekoč v mariborskem nočnem klubu doživeli... nenadoma so prišli v "dancing" kot
kurbišče Udarnik neki črnci jazzisti, sedli so na prostor benda... - in začeli igrati, vrhunski
jazzisti - svetovno znani, ves prostor se je spremenil v slušni čudež, v eno samo srce... onle
cigajnarski bend, ki je odstopil prostor, z Gezo Baranja, se je ob strani samo sesedel, kajti bilo
je slišati vrhunske jazziste! - Takoj smo jim, jazzistom, naročili buteljke najboljšega vina,
omamljeni od vrhunskega jazza! temnopolti so se muzali in nasmihali, prosili smo jih, naj se
odžejajo in nadaljujejo: tako so igrali in igrali, striptiz je seveda s kurbicami odpadel! In
poslušali so prijatelji - ljubitelji zgolj klasične glasbe... - ampak so bili navdušeni! preprosto 166
zgodil se je čudež, kajti jazzisti so potovali le mimo nekam v Evropo, bogvedi kam. Saj smo
tudi poznali Louisa Armstronga in Dizzyja Gillespieja in Milesa Davisa in... be bop jazz in
cool jazz itd., prav tako pa smo imeli radi charleston, boogie-woogie itd.
Kadar zapoje v cerkveni klopi basbaritonist pri nedeljski maši in sediš ob njem - zakaj ti
stopijo solze v oči- saj je le vernik med verniki in niti ne vedo, da je znameniti pevec resne
glasbe, podobno kot njegova sestrica Bernarda...? - kako da ti pridejo solze na oči in vzdihneš,
ko zapoje z drugimi ob orglah, ne da bi se kaj silil v ospredje?
Ja, smo sladokusci glasbenih čudežev! Nenadomestljivo!
**
Za Boga in ko melje
Komunistični bojeviti ateisti so v škofiji Novo mesto vendarle edini zmagovalci! Z Bogom
Komeljem, ki seveda ni noben bog.
Bogo Komelj je komunistično zmagal na osvobojenem ozemlju! Slava mu!
Upravni komunizem knjižnic in drugih organizacij, zavodov, kulturnih dejavnosti in ustanov
v letu 1946 je zavladal ne le agitpropovsko, ampak zavedno s tov. Titom na čelu! Novomeški
komunistični in samoupravno socialistični preporod je bil tako po vojni zagotovljen.
Notranja organiziranost je tudi danes kakor partijsko fleksibilna in prilagodljiva, kajti
prekaljeni komunisti kot zaposleni so ljudsko kreativni, idejnopolitično zanesljivi,
organizacijsko visoko motivirani in razvojno prilagodljivi.
Novomeška knjižnica je tako rekoč knjižnica brez vrat, ki, če je verjeti, združuje ljudi, ne pa
rastline in živali, tudi samoupravno pogojeno znanje, ne pa dresure, tudi socialistično
usmerjeno tehnologijo in ljudsko zabavo. Čeprav je ta knjižnica regijska knjižnica, more biti
celo vključena v evropsko kulturno okolje, ko nadzorno upošteva zahteve in želje
uporabnikov ter zadovoljuje njihove potrebe po informiranosti, verjetno z zaznamki za
policijo, nudi hitre, kvalitetne in prijazne storitve. Bogo Komelj jo lahko nadzoruje še od
onstran.
*
Novomeška knjižnica omogoča demokratični centralizem in tako šele dostop do gradiva,
strogo nadzorovanih storitev in opreme, socialistično samoupravno organizira kulturne
prireditve, razstave, oglede, dejavnosti za najširši krog ljudi ali kolektive, spodbuja debatno
marksistični medkulturni dialog in odpravlja po cenzuri in z njo stereotipe, ker so kakor
maoistični varuhi modrosti. Tako v strogosti svojih sklepov, ki veljajo kot sodno, sodelujejo
167
tudi z drugimi knjižnicami, kulturnimi ustanovami in organizacijami in si izmenjujejo uradne
izkušnje pri izvajanju skupnih projektov, prireditev in razstav v javnosti.
S samovoljnim sklepom direktorja je izobčen vsak, ki ne ustreza - kot v LJ.
**
Novomeška knjižnica je tako rekoč knjižnica brez vrat, ki, če je verjeti, združuje ljudi, ne pa
rastline in živali, tudi samoupravno pogojeno znanje, ne pa dresure, tudi socialistično
usmerjeno tehnologijo in ljudsko zabavo. Čeprav je ta knjižnica regijska knjižnica, more biti
celo vključena v evropsko kulturno okolje, ko nadzorno upošteva zahteve in želje
uporabnikov ter zadovoljuje njihove potrebe po informiranosti, verjetno z zaznamki za
policijo, nudi hitre, kvalitetne in prijazne storitve. Bogo Komelj jo lahko nadzoruje še od
onstran.
*
Na tokratnem jubilejnem pogovoru o Bogu Komelju ne bodo govorili o tem, da zbirajo,
obdelujejo, hranijo in posredujejo knjižnično gradivo, ampak bodo promovirali Boga Komelja
kot svojo stvaritev in dejavnost. Potrebnice in uporabniki lahko v ugledu komunistične
revolucije na področju novomeškega knjižničarstva tokrat fizično doživijo pritegnjeno
pozornost slovenske, morda še širše evropske javnosti.
Bogo Komelj je virtualna snov. 100 let…
*
**
*
Oskubite snubca brez gubic in knjigoljubca
Mislim, da ni res, je pa res, da se na koncu odloči vsak sam, ko govorca angleško in prevaja,
vendar misli v zapisu slovenščine, tudi v slengu, če je treba, Polona Zajc, Lenart Glavan,
Drago Lemaić, pa tudi Vesna Jančar, da se brž izsanjam ob prvem pivu, dajva, postaniva spet
človeka, prva opičjaka, izgnana iz paradiža, ker je hudič ostal nesmrten kot večni Avtor,
medtem ko sta fant iz Krajevne skupnosti in bejba iz Centra za človeško reprodukcijo bila
izgnana na tisto kresno noč… z ognjem v spolovilih, tako da se pravi misliti – nič vedeti, in
misli, da bi morali plačati višje honorarje, kaj pa kaj mislite, koliko stane tak kresnik in
pesnik, kaj šele romanopisec hitropisec, živopisec življenjepisec, ker je izumrl vsak
strojepisec itd., združene anomalije!
*
168
Kdo da je kdo
V naslovu zgostite prav z jajci, da je edini prostor, v katerega se vedno lahko zatečemo ­ in
tam počutimo sprejete in varne?
- Moj sin Roman ni nič od tega, saj ni odpotoval s procesijo v Rim! Mogoče pa ima
marsikdo zadržek, ker je kadil in pohal in ker so se napili na valeti do amena in čez, tudi na
Španskih stopnicah… Za vse mogoče žanre, od kakšne hude absurdne komedije, kjer je
bruhal v fontano di Trevi onle mulc, pred vsemi, a so njegovo kozlanje le prikrili. Rim niso
Rimske toplice in Celio ni Celje. Zato so tranzicijski tajkuni tako zoprni, nič drugače. In
eksotične kriminalke papeža Frančiška, piševka piška!
**
Svoboda obveščanja
Zanič dan, cenzura!
»Programske vsebine po zakonu so informacije vseh vrst - vesti, mnenja, obvestila, sporočila
ter druge informacije - in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja,
zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti ter množičnega
komuniciranja.« Torej objavljam po zakonu: »Dober dan!« programsko, kot sporočilo in
mnenje, z namenom obveščanja in zadovoljevanja kulturnih potreb tudi v javnosti, v
množičnem komuniciranju.
**
Hlapci in dekle v javnih tiskovinah, samozadostni vodje vseh e-medijev, od radia in televizij
in računalnikov, kako bodo kot URADNE OSEBE s svojimi prekoračitvami pooblastil
delovali proti vsakršnemu svobodoljubju, proti Francetu Prešernu, Ivanu Cankarju, Francu
Levstiku, Simonu Gregorčiču, Antonu Aškercu... - vsaj Cankar bo prepovedan, kakor nekdaj
v Mariboru na borčevski proslavi ali v Vebrovem parlamentu!
Cenzura, ki jo naj izvajajo neizobraženo ubogljivi webmasrti tehnično, je seveda v
anonimnosti nedopovedljivo primitivna. Kot da se ne ve, kdo nastavlja in odstavlja urednike!
**
Res so večkrat "komentarji" v e-straneh javnih časnikov, rtv in v ustanovah zbebljeno
nepismeni, anonimno sovražni, naklepno ad hominem žaljivi... sploh s predsodki žleht bab in
vragov osorno naklepni. A po drugi plati je spet res, da so združbe obveščanja vsaksebi
večkrat, bi se reklo, udbomafijske, ker so - nenadzorovane, zlasti na idejnopolitični platformi
kot v postkomunizmu, celo v titinstvu! Tako je postala samovolja vodij obveščanja
razčlovečeno totalitarna, a nihče,niti sodno - ne ogovarja, celo Varuh človekovih pravic se
169
izmakne... In ne le medijsko: tudi razne komisije, žirije itd. delujejo vnaprej uadno kot
mafijsko zmenjene... Stop nasilju teh uradnih oseb!
Z digitalizacijo se je zgodilo, da lahko z geslom odda vsakdo med anonimnimi "komentatorji"
svoje sporočilo: webmaster ali skrbnik spletišča pa s svojim gospodarjem lahko tudi poljubno
briše. Kajti sam skrbnik spletišča je anonimen, obenem "urednik" spletnih objav komentarjev.
Ponekod so samovoljno zabubljena uredništva tako totalitarna, da jih nihče ne - odstavi!
Podobno se dogaja tudi v drugih uradih, zavodih, organizacijah, skupnostih, društvih... Meje
svobode so meje odgovornosti.
Ko t.i. informacijska pooblaščenka opozarja na predhodno odobritev objave "komentarja" ali
na globo, pozablja, da je čas informacij intenziven in nagel, prehitevajoč.
In kdo bo objavil - prvi?
**
Ena pojasnjuje drugi, pa ne ob vaškem studencu?!
Se ministrica in infopooblaščenka morda lažeta, in če se ne lažeta, kako vesta, da se ne lažeta
kar javno in vsem na očeh? ali pa se samo motita glede svobode objav? tiskovno in v
oddajah...
Kar zadeva - ne le radijsko - muziko kot "musko" - mar ni vse več vpitja z jugobalkanskih
začasnih nastopajočih v srbohrvaščini? ni jih pa iz sosednje Italije ali Avstrije, obnašajo pa se,
kakor da smo še zmerom v Titovi Jugoslaviji... - nazadnje reški "rokerji" s sramotilno
spakedranščino Angele Merkel, gole na veliki potrebi itd., kar je samo drugo lice znanega
ustaštva! Spet postavijo spomenik ansamblu Avsenik na Gorenjskem!
In filmi?
*
Kdo pa daje naš davkoplačevalski denar šarlatanom, da posnamejo film o nekakšnih čefurjih
itd. - čista zguba, kdo je doslej na kultministrstvu odgovarjal? Se ve, nihče. In kdo je opozoril,
da se je ljubljanska Drama sprevrgla s protislovenstvom in jugoslovenarstvom, ko ne sme biti
več SLOVENIJA - MOJA DEŽELA, ampak bi naj bila to Titova Jugoslavija - v manj kot
cirkuško dresuro? in še gredo s tem na BS za 50-letnico srečanj slovenskih gledališč v še kar
slovensko evropsko prestolnico kulture.
170
Ko je Cerkev odpravila karseda tiho RKC forumi, ni nihče v državi protestiral? cenzuro so
uvedli cerkveno - totalno, izbrisali vse sledi RKC foruma objav, vse rubrike, nič! Ugaslost
informacij.
*
Ko je bil zničen RKC forum, je bila dosežena totalna blokada informacij in komentarjev, kar
poskuša po Cerkvi oponašati - Država. Ne gre več za filtriranje informacij, ampak za njihovo
popolno, bi se reklo, teokratsko ali etatistićno blokado.
O zničenju RKC Foruma gotovo ni obveščen papež Frančišek..., ki govori redno, celo na
letalu, novinarjem, in ga, kot pravi, zaradi nekaterih kakor nepremišljenih izjav boli glava - pa
je cerkveno vesoljni glavar! V Sloveniji pa... - nič ne bo bolela glava ne nadškofa S. Zoreta ne
nuncija J. Janusza in drugih cerkvenih oblastnikov, ki se itak zavijajo le vase in zase. So pač
bolj papeški kot papež sam. Papež Marjan z ZPIZa tudi lahko deluje tako...
*
Ko so oblasti povsod - v Državi in Cerkvi - namestile svoje odgovorne in glavne urednike v
medijih in javnih tiskovinah, so odstranile vrsto teh, ki bi utegnili delovati svobodno objavno,
s širkim diapazonom človečnosti in - večstransko. Tako pa so kar izbrisali vse in vsakogar, ki
so poslušali obe strani..., velja namreč še vedno le ena in sama - ideološko vladajoča - stran.
"Mediji po zakonu so časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske
publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško
oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je
dostopen javnosti... ".Pozor: uredniško oblikovanih!
*
Pravica do objave, na papirju! – za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank
Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih
manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v
Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do
obveščenosti. V resnici lahko vsak urednik vsako objavo samovoljno odbije!
*
Kaj vse stori uredništvo, da ti ne objavi, kar velja:
– za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev;
– za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete;
– za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev;
– za kulturo javnega dialoga;
– za utrjevanje pravne in socialne države;
171
– za razvoj izobraževanja in znanosti.
Cenzura je v vsakem uredništvu zase uradna. In samovolja s pooblastili totalna,
nenadzorovana.
*
Država zaposluje in plačuje z javnimi proračunskimi sredstev za medije zagotavlja denar za:
– zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti splošnoinformativnih tiskanih medijev; –
pluralnost in demokratičnost programskih vsebin radijskih in televizijskih programov ter
elektronskih publikacij; – razvijanje in sofinanciranje programskih vsebin radijskih in
televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega
radijskega ali televizijskega programa.
Zdaj veš, zakaj plačuješ TV!
**
NSK ali…
Na potujčevlni daljni poti. Koliko presenečenj, a le zaradi norosti, ki so javne. Pozdravljen,
kolega! v Severni Koreji, kjer boš totalno nadzorovan, tudi če kompartijsko! za zjokati se, če
računaš, da je že 3-letni diktator vozil avto! da o Titovem obisku v Severni Koreji leta 1977
ne izpojemo:"Druže Tito, mi ti se kunémo - da sa tvoga puta ne skrenemo!" (Tov. Tito
zaklinjamo se ti - da ne zaidemo s tvoje poti!).
Kako krvava pot!
**
Knjiga Dnevnik 1953–2000 Janeza Menarta
Menart omenja Čirota Zlobca in zaveznika Vladimirja Gajška… na vabljenem literarnem
srečanju. Na omenjenem kranjskem srečanju literatov, v teatru, je bil tudi otrok Videk Gajšek,
in ko je priklamal v rožcah Dane Zajc, se je pijano začel pačiti in afne guncati - to je bilo
Vidku dovolj in je začel v pesnikov nos metati zamaške - dobro je ciljal, vsak zamašek je
zadel v Danetov nos! Dane se ni mogel braniti, ker je bil preveč pod gasom... vse manj se je
pakedral, tako da je končal z obstrljevanjem tudi Videk. In lejsiga, na koncu se je Dane,
čeprav kakor skoraj v totalki, fantičku opravičil.
Očka Vladimir je sinku Vidku dovolil tako "polemiko" kot bojevitost!
Seveda še oba, očka in sinko Videk, vedro pomnita ta "polemos" (boj) z Danetom Zajcem.
172
*
Taksisti:
dadaisti, ragbisti, kubisti, tehnicisti, prakticisti, reisti, indoevropeisti, dialogisti, anarhisti, ns
kolesih hokejisti, verbalisti, realisti, idealisti, materialisti, čakajoči statisti, fiskalisti, komaj kaj
formalisti, analisti, cestni finalisti, nominalisti, preživetveni racionalisti, profesionalisti
privatisti, pavšalisti, vitalisti, nevtralisti, figuralisti, dualisti, mestni enciklopedisti, včasih
nudisti, kdaj spet šahisti, verbalisti, manjkrat tankisti, signalisti, fatalisti, problem isti –
problemisti, ekonomisti, avtomatisti, mehanisti, cestni urbanisti, mašinisti, selekcionisti, med
vožnjo prohibisti, modernisti korupcioniti, dokumentaristi, včasih loteristi
- Taksisti!
**
173
Vladimir Gajšek: Gola kot Eva, 2015
21. junij 2015, nedelja
Ob 00:00 še pišem, študiram, berem o dachuskih procesih – 6. Proces - Andrej Bohinc (1912–
?), ekonomist, predvojni komunist, med vojno interniran v Dachau, od novembra 1943 v
NOV, po vojni je bil zvezni poslanec in okrajni sekretar KPS za Jesenice. Na šestem
dachauskem procesu avgusta 1948 je bil obsojen na smrtno kazen z ustrelitvijo,
Po pritožbi je bil pomiloščen na 20 let zapora s prisilnim delom, leta 1951 mu je bila kazen
znižana na 10 let; 12. aprila 1952 pa je bil iz zapora pogojno odpuščen. –
Vidu sem povedal, kako sem obiskal Andreja Bohinca na Kolodvorski, Vlasta Kopaća pa v
Zoisovi palači… s Tonetom Remcem.
*
Ob 11:40 pijem kavo, piškotki, napolitanke. Tako se torej lahko sladkam, medtem ko obenem
študiram, berem, premišljam.
*
In berem, kako Eva predstavlja RS: 30. junija je bila v prostorih Španske kraljeve akademije v
Rimu otvoritev razstave »Pogledi in glasovi mladih na Evropo«, kjer Slovenijo zastopa
pesnica in fotografinja Eva Petrič.
*
174
Komentar:
Cenzorski tepec delovne socialistične nespameti Dela je spet skenslal moje geslo:
[email protected]
*
Arbitri arbitraže
Kako lahko velenjska regionalna televizijo VTV vpliva na mednarodne odnose, ko govori naš
zunanji minister: »Po informacijah, ki jih imam jaz, ki so sicer zelo neformalne, tudi na
podlagi nekih občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najbolj
uglednih svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, nekako imamo nek optimizem, da bo
arbitražno sodišče določilo ta stik z odprtim morjem«…Hrvaj se s Hrvati za Evropo!
**
Aforizem
je lahko tako globoka misel, da z njo plavaš najraje na površju.
Ko je bil takle razgledničar le risarski porodničar, je bil Junij že mrtvorojen...
Kaj pa Ivan Cimerman, mar ni pisal aforizmov... samodejno? kmečko... - na rangu
bumeranga, soplesalec mrtvega ali vsaj izčrpanega tanga, posiljeno poslinjeno.
Da o kakšnem Aristo Fanu ne govorimo!
Ali o Petru Balohu...
Kaj pa File, kaj pa Tomaž Šalamun?! kaj res nič ne štejeta?
Da slavnega aforista, režiserja, dramatika, pravljičarja Žarka Petana ne spustimo zraven?
Ali pa Zlatoust - Igor Torkar v Nedeljcu..., celo cof tip top TOF.
Ali Vinko Šimek - Jaka Šraufciger.
Fridauer! Jacks! celo Brenk!
Novinarska zvrst - aforizem!? rubrika: Humor...
Treba je gojiti Satira Karitas - ker Bog je!
175
Razgledničar tega ne ve, ker je odvode fotografije skusil le skozi razširjeno prostato.
Ko se je razgledničar poskusil imenovati zase umetnika, je izgubil um in postal še bolj
razgledničar kot poskusni kičar: slama mu!
- Jagodič je jagodičje.
**
Nišlije in Janković
Najprej v zadevi Niš in Jankovića - kar čez milijon evrov v teku kot "pranju denarja" itd, zdaj
pa samo:"Skupaj z Mitjo Marinškom in Borisom Milevojem so si domnevno pridobili
100.000 evrov protipravne premoženjske koristi."
Od preiskave do tožilca ljubljanskega Okrožnega sodišča gre sum zlorabe položaja v
Mercatorju v času, ko je Mercator v Nišu kupoval zemljišče za trgovski center, ob Jankoviću
so preiskovali policijsko tudi Marinška, Brodnjaka in Milevoja do 27. septembra 2013, zdaj
pa je tožilstvo vložilo obtožbe. Odvetništvo Čeferin deluje!
Ljubljanskemu županu nobeno slovensko sodišče ne more - nič, je premočan!
**
Fotoreporter James Nachtwey v Cankarjevem domu
Če ni bilo naših shisteriziranih paznic in, milo rečeno, kakor nesramno prigodniško
opombarskih prisednikov, bi se lahko reklo, da so stjuardese opravile svojo nalogo in dovolile
v CD fotoreporterja Jamesa Nachtweya, ki verjetno niti ni navajen takih kapriciozno
samovoljnih izpadov, razen kje v vmesnih vojnih postajališčih. Kajti to je ta ljubljanska
malomeščansko napuhla, babje ošabna groza in več, je nenehno nergavo sponašanje, češ da bi
Jamesa Nachtweya morda predali v policijsko kiblo, ker si je sploh pokazati med takimi kakor
pisarniškimi potrebnicami in brezobzirnimi stremuhi. Razstava Jamesa Nachtweya je gotovo
smela uspeti...
Novinarček in - Ne morem dojeti, da mi je uspelo pobegniti iz vojne, lahko reče vsak vojni
fotoreporter i velja tudi za Jamesa Nachtweya.
**
176
Kultministrica Julka in moč odločanja
Kakor farsa ali persiflaža, ne pa še komedija
Julijana Bizjak je delala na Agenciji za zavarovalni nadzor, direktorjeva svetovalka, ko je
hkrati s študijem postala pooblaščeni aktuar/ zavarovalniški revizor, po nazivu. Nato je bila v
letu Julijana Bizjak Mlakar bila od leta 2009 je poslanka, imela je poslanski pisarni v
Kamniku in v Komendi. Tudi kot kultministrica Julijana Bizjak Mlakar obiskuje v Kamniku
Knjižnico Franceta Balantiča, domobranskega pesnika, ki bo verjetno le preimenovana v
DAKIJEVO KNJIŽNICO. Za preimenovanje te knjižnice se zavzema župan Šarec.
Narodni heroj ali domobranec?
Svojo poklicno pot je Julijana Bizjak leta 1980 pričela na Srednji ekonomski in naravoslovni
šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, kjer je skoraj 10 let poučevala matematiko, fiziko in
računalništvo, bila pomočnica ravnateljice. Nove delovne izzive si je nato poiskala v
zavarovalnicah, kjer je na Zavarovalnici Triglav hitro napredovala na vodstvena delovna
mesta in bila na Vzajemni zdravstveni zavarovalnici članica uprave. Zdaj j naša
kultministrica. Kaj bo rekla h kamniškemu županu Šarcu, ki hoče preimenovati Knjižnico
Franceta Balantiča?Bomo imeli v Kamniku Dakijevo knjižnico - imenovano po narodnem
heroju, pisatelju, muzealcu?!
Mag. Julijana Bizjak Mlakar je pobudnica ustanovitve Gibanja za ohranitev in izboljšanje
javnega zdravstva, ki združuje preko 74.000 ljudi, kot predsednica, zavzema se za ohranitev
vsem dostopneg javnega zdravstva. Občani in občanke Kamnika in Komende se pogosto
obračajo nanjo kot zagovornico upravičenih zahtev delavcev, kmetov, upokojencev in mladih.
V Kamniku obiskuje tudi Knjižnico Franceta Balantiča, domobranskega pesnika, ki bo
verjetno le preimenovana v DAKIJEVO KNJIŽNICO.
Z možem in dvema sinovoma mag. Julijana Bizjak Mlakar živi v Kamniku. V občini Kamnik
jo videvamo kot govorko ali udeleženko na kulturnih, športnih in drugih dogodkih. Je članica
več društev, me drugim tudi Sožitja iz Kamnika. Redno obiskuje kakor domobransko
knjižnico Franceta Balantiča – ki še ni preimenovana v Dakijevo knjižnico, poimenovano
naprej po slavnem jugoslovanskem narodnem heroju Stanetu Semiču Dakiju, pisatelju in
muzealcu.
*
Življenje – kdo odloča
Kako je s starši in starimi starši? Kako z odvisno otročadjo in odraščajočo mladino?
Kdo naj je samozavesten ali samostojen – kljub vsemu nasilju določujoče Države, od šole do
sociale in policije…
177
O tvojem življenju dejansko odločajo: socialni delavci in delavke na centru za socialno delo,
povezani z ministrskim omrežjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, - DURS, ko gre za guljenje in odiranje iz kože, - ZPIZ s svojim neločljivo
brezobzirnim uradništvom, - raznotere komisije, žirije itd., na primer za Prešernove nagrade, sodstvo - posebej izvršilni oddelek okrožnega sodišča, skupaj s policijo in zapori, da
izpraznijo stanovanje ljudi in stvari, ki jih zmečejo: kam?, ljudi na cesto, stvari pa na mestno
smetišče, kolikor v policijska skladišča za najcenejšo dražbo, - sodnice za prekrške - če
prečkate pouno ponoči prazno cesto, a ste ujeti in oglobljeni: sledi uklonilni zapor... - Tako se
širi ohlokratski kriminal deklasiranih elementov, kar spodbuja in ščiti tako Država kot
Cerkev. Prekoračitev pooblastil samovoljnega uradništva je v npr. Ljubljani napuhlo
povsakdanjena reč. Pravni razum s pravičnostjo naj zavlada! sicer vsi pošastni ukrepi
samovolje v imenu paragrafarstva nadaljujejo uničenje slovenskega človeka in naroda, saj so
javno anonimni, češ da gre samo in le za izvajanje državne toge birokratščine: po drugi plati
pa pomoč ustrahovalcem, mestnim cestnim pretepačem, odvisnikom v strogem centru mesta
in zastonjsko prehranjevanje postopaško nasilnega klošeraja in nevarnih beračev...: v Cerkvi
in Državi enako in nezaustavljeno. Človekovo dostojanstvo? Človekove pravice? To pač
uradnih oseb v samovolji niti najmanj ne zanima, kakor odločijo, tako je... brez kakršnegakoli
nadzora, zato so narodu vsiljeni, prikriti...
**
Giovanni Melchiorre Bosco – don Bosko ali papež Frančišek v Torinu
Sv. Janez Bosko - s svojimi gojenci! ta je bil tako strog vesel kristjan, ki je spoštoval otroštvo
v človečnosti in dostojanstvo tudi zadnjega pobalina v svojem času..., je videl tolpico cestnih
mulcev..., šli so mimo kapele - in se odkrili pred Jezusom in sv. Marijo! Srce je zaigralo don
Bosku, ko jih je takole opazoval in videl - kljub stigmi so bili pocestni tipčki verni in moralno
človečni kristjani. Znal jih je vzgajati z ljubeznijo, s pedagoškim erosom, bi se reklo danes.
Razumel jih je, učil, vzgajal, mulce pocestne. In jih je dvignil z dna! Pravi čudežnik.
*
Torinski prt - popolni nateg za lahkoverne, od vedežnosti znorele, ne glede na to, ali so
katoličani, pravoslavni, protestanti ali v domeni krščanstva: je pa res, da take fane
najuspešneje populistično vzbujajo razburjenje...
Če bibil tisti prt, namreč Veronikin prt, res ostal? sudorij..., kaj šele prt, v katerega so bili
zavili mrtvega Jezusa... Saj so v srednjem veku na veliko še prodajali tudi žeblje, ki naj bi bili
zabiiti vJezusov križ, da o drugih Odrešenikovih relikvijah ali o Zveličarjevih ostankih in o
trpljenja polnih gmotnih sledeh križanega ne bi posumili? Vera ni praznoverje in Skrivnost ni
reševanje križank za dober popoldan brezdelja.
Naj pa živi dobri sv. Janez Bosko!
*
178
Eni kakor pridigajo (popolno?) revščino, pa živijo veselo v bogatiji, ker imajo vsega ne le
dovolj, ampak čez, tudi avtomobile itd. Zagovarjal sem duhovnike in redovnike, a sem jih
slišal, ker naši da predobro živijo s tistimi npr. v ZDA itd. Res, prej frančiškan, zdaj
ljubljanski nadškof je, kot vse kaže, dovolj vasezaprt, za prikrito sebilastno uživanje s svojimi,
npr. v hrani, kamor ne pripusti drugih mimo "povabljenih" in ima seveda še po umestitvi zato
pazništvo, da prepreči komurkoli, ki nima vabila, da bi se udeležil pojedine - niti enemu ali
dvema! Taka je resnica ljubljanske cerkvene, vasezaprte oblasti! Kogar so obubožali s
krivicami in državno prezirno, naj se ne pojavi kje na cerkvenem pragu, zlasti če je kaj
dobrega drugim storil in je dobronamerno, celo strokovno prispeval v dobrobit cerkvenih
struktur, ki so zasvojene s sammi seboj. Odkrenljivost velja v cerkvenooblastnih strukturah in
navajanje predvsem posplošenih odločitev, skupaj z državno preganjaško uradnostjo. Kljub
vsemu pa življenje le teče dalje, kljub privoščljivosti in zamolčanosti in odkrenljivosti.
Cerkvenost je umeščena v Ljubljani mestno zgdovinsko, zato lahko deluje v svoji krščanski
neposrednosti tvorno.iv Po drugi plati skratka Cerkev ščiti nevarne deklasirance! – pomaga
jim, podrhaljeni sodrgi, ki tuli svoje protilovensko, celo več, tudi protikrščnsko pocestništvo,
seveda največ v jugoslovanščinah, v znanem preklinjanju, ki ne spominja na vdovo
Rošlinko…
*
Giovanni Melchiorre Bosco – don Bosko, (16. avgust 1815, Becchi /Piemonte, Italija - 31.
januar 1888, Torino) je bil izjemna osebnost, znal je čarodejstva-trike, bil je izredno močan,
premišljen, hkrati pa milega srca in velikodušen, vseskozi vzoren – zato je uborne torinske
fante vzel k sebi in jih vzgajal v dobre in pravične ljudi. Znal je z molitvijo, s pesmijo,
igranjem in rokohitrskimi spretnostmi, a tudi z odločnostjo kot učno-vzgojno metodo.
Obenem je bil tudi pravi krščanski asket, a dobra duša. Salezijanci že vedo…In papež
Frančišek ve. In mladina po svetu ve. Pa bogoslovci...
*
08. 07. 1988 / Delegacija Odbora pri Jožetu Smoletu (Igor Bavčar, Tone Remc, Mile Šetinc,
Marko Hren, Darja Lavtižar Bebler) -magnetogram
*
Odbor za varstvo človékovih pravíc
je bila organizacija kakor gibanje tako imenovane civilne družbe, sestavljene iz članov
različnih političnihprepričanj, a a zavzeta za pravnost, ki je delovala v času osamosvojitve
Slovenije; Odbor je bil ustanovljen 31. maja 1988 po aretaciji Janeza Janše. Prvotno se je
odbor imenoval Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, toda po aretacijah drugih obtoženih v
procesu proti četverici/ JBTZ se je preimenoval.
179
Predsednik Odbora za varstvo človékovih pravíc - Igor Bavčar, - kolegij Odbora: - Igor
Bavčar, Viktor Blažič, France Bučar, Boris Cavazza, Drago Demšar, Bojan Fink, Pavle
Gantar, Marko Hren, Spomenka Hribar, Franco Juri, Dušan Keber, Srečo Kirn, Bojan
Korsika, Alojz Križman, Matevž Krivic, Tomaž Mastnak, Igor Omerza, Rastko Močnik,
Lojze Peterle, Alenka Puhar, Tone Remc, Rado Riha, Braco Rotar, Anton Stres, Mile Šetinc,
Gregor Tomc, Veno Taufer, Dare Valič, Igor Vidmar, Franc Zagožen, Ali Žerdin, Slavoj
Žižek. Vsi člani odbora so bili dejavni idejnopolitično, zavzeti nedvomno za svobodno
slovensstvo in utrjeno evropsko narodno zavest. Mnogi med kolegijskimi kolegi so danes
starostno upokojeni ali so nekateri umrli.
Lik Janeza Janše kot pomladnika ostaja – avtoriteta in politična karizma, nedvomno poleg
Milana Kučana pa Jožeta Pučnika. Drugi je še vsaj Janez Drnovšek.
*
180
Vladimir Gajšek: Moje nebo, draveljsko ončez do Šmarne gore, 2015
22. junij 2015, ponedeljek
Dnevi si sledijo nepresledno, zato delavno in dejavno zgledno.
**
POSTNA MISEL
Mi hrepenimo
po križu
iz dehtečih rož.
Sladkega bi te radi imeli,
v gloriji tvoj križ,
pološčen obraz,
v prijeten vonj
cvetoče rane.
181
A ti si
izvržek človeštva,
grd,
iznakažen,
nag,
čisto, čisto sam.
To je tvoja resničnost.
Kadar smo
v osrčju svojega jaza
zmendrani
in osramočeni,
od svoje lastne podobe
obračamo obraz,
se dotikamo
skrivnosti
tvoje bolečine.
Morda nekdo
celo zasluti,
da v najbolj notranji bridkosti
mora biti
čisto, čisto sam.
(Franc Sodja, Meditacije, Spomini, Postna misel, dopolnjen ponatis iz leta 1966, MDCe, ur.
Matija Remše, Celje, 2002, 47.str.)
Kako blago in prijazno je razmišljal v podoživetju sebstva in svojega učitelja vzgojitelja
prijatelj Andrej Rot… - pomišljam, da bi morl biti Andrej pravzaprav direktor RTV Slovenija.
**
182
Komentar:
Klistirni sonet
Od luknje v vesolju do Zadnjice
teče slap moške fine uradnice in kamor že ta priteče vse na tla pomeče!
Za sir in klistir je odgovoren kirasir,
ki pred vrati nag postopa
in ima na želodcu čir
do svojega zadnjega pokopa!
Zato najmavrične gizde pazijo,
dabodo pred Božjim tičem na kolenih,
ko se po kolenih plazijo
sredi časov socialno volnenih
in v ognjenih žarah zmazijo
kruh Božji na golih kolenih!
**
Teatralije animalije?
Bereš, kar /si/ iz/bereš,
le da ne dresure, ko ne bi bila več Slovenija tvoja dežela,
kajne, dekle? Kajti dramska ljubljanska dresura je sprevrgla
Slovenijo v neko drugo deželo:
Jugoslavijo..., to gnilo razpadslo tvorbo Balkana,
v kateri se bo utapljalo celo Borštnikovo srečanje
z izbaranim branjem nekega četrtpismenega šarlatana...
Seveda se vsi vkup režijo, čerš, Slovenija ni več - moja dežela!
zaman vse žrtve za Slovenijo - mojo deželo?! Zdaj velja gnoj
balkanskih svinj na razprodaji vsega, kar je Lepa Vida
in France Prešeren in Ivan Cankar...
Andrej Hieng je bil - estet, meščuh?
**
183
Aforist sodnik Rudi Ringbauer
Rudi Ringbauer - pravičnik pravnik, razumni sodnik..., svojčas je nastradal skupaj z drugimi,
z Brankom Šőmnom itd. kot mladi "Prekmurec" - a je ohranil toplino domačega občutka za
slovenstvo, navidezno preprosto akademsko... s svojimi aforitstičnimi resnicami kot recepti za
razstrupljanje slabe volje. Med pravniki kratkopisec tudi ostrih za/misli, a neideološko. S
takimi se rad družim, se z njimi pomenkujem, ko čas zleti skozi okno. Ta gospod je duhovit
po domače, vsem razumljiv in velikodušen. Smo se tega morda odvadili?
Rudija Ringbauerja poznam osebno kot literarno presodnega in izkušenega človeka.
Hvala za aforizme, Rudi Ringbauer!
**
Trgovski poklic ne bo izumrl
Prijatelji trgovci! koliko živcev - da posel teče menažersko pravilno, logistično, urejeno, z
nasmehom... - če bi se malo ozrli po ameriškem modelu prodaje - cen - dobička..., bi bilo
kajpak vsako kupčevanje, od tržnice do mednarodne politike v ospodarski diplomaciji bolje
urejeno! Biti trgovec - ni lahak poklic! - Kako se je šef trgovine Franc/a grizel, ko je skrbel za
dobro in odlično prodajo, včasih navkljub občinskemu komiteju zveze komunistov in
socialistični zvezi delovnega ljudstva..., le da je posel cvetel...! so ga malce ustrahovali, pa si
je nohte grizel in se ni uklonil, a trpela je zaradi posla in dela celo družina... - In Francajev
prijatelj, tudi trgovec - temu sem moral nevrotično pomagati, da mi ni živčno zbolel, ko je
vodil trgovino zgledno, celo, bi rekel, aristokratsko... - O drugih ne bom govoril. Z vsemi sem
se razumel, včasih so prihajali k meni po nasvet - kaj naj storijo, pa sem jim svetoval! mladi
so bili odlični - vsi trgovci! koliko smo, v Mariboru, sodelovali! urejeni fantje in dekleta!
vem, nekaterim je to šlo na živce, zavistnežem, celo udbaško in so me zaradi vpliva kot
neformalne pravnosti in družbe hoteli onemogočiti, če ne drugače, pa z nevarnimi in
političnimi klevetami..., a niso uspeli, celo so nastopili tukaj, sam nisem verjel - sindikalisti,
ki so poznali prakso v Mariboru, problematiko trgovin, o kateri se javno ni niti poosebej
govorilo. Ukrepal sem celo - v Ljubljani. Tega ni počel ne občinski komite zk in ne SZDL itd.
- vse sem tvegal, tudi varnost in svobodo! a sem deloval, užival, ko sem npr. videl gospode
šefe trgovin v bližnjem avstrijskem Gradcu, kako elegantni gospodje so znali uspešno
trgovati, kako smelo so urejali prodajo in - kar je najpomembneje: medsebojne odnose: še
danes vidim v duhu šefa veleblagovnice, visokoraslega gospoda "kapitalista", ki je že s svojo
držo in hojo kazal, da zna, tako so me pogostili s kavo in viskijem in pecivom mimogrede, ko
sem poizvedoval, kako jim gre - nobenih zadržkov, le prijaznost, da sem se čudil; podobno
tudi v Italiji, na primer v Bellunu - tam, se mi zdi, je takrat mestni župan, ko nas je povabil,
sicer ginekolog, kdo bi si mislil, v opravičilo za zamudo je povedal, da je moral spraviti na
svet dva Italijančka ali nova človeka! - je povedal, kje se kaj splača kupovati, saj se je poznal
s trgovci in gostinci, od urarstva do turističnih storitev... - in ko si šel npr. v urarno in kupoval
184
uro ter povedal, da te je priporočil župan, je urar nasmejano spustil ceno, ker za njegove
prijatelje bo poskrbel! --- kako je bilo v evropskih: knjigarnah! šele zdaj so naši knjigarnarji
tip top! vse priznanje! kako srčno in vešče prodajajo knjige! --- Trgovski poklic? Težko, a
veselo. Pazite na "smrt trgovskega potnika" (Arthur Miller, mož Marilyn Monroe...). Zato
menim, da je treba upoštevati kmetico ali kmeta na tržnici, ko prodajata svoje pridelke, vse
doprodajalcev e-tehnike in avtomobilov in letal... če panaletite na ohrnega in sebičnega ter
samozadostnega prodajalca, ki ne pozna niti "bonbona za nameček", vedite, da mu posel ne
teče najbolje, pa čeprav se pretvarja zlobno resen skopuh!
Ja, trgovski poklic! težak, naporen - a pravzaprav odprto srečen! Kolegi Franc in drugi. Skrbni
kot načrtovalci in poslovodje.
Tudi spletna trgovina je navsezadnje samo – trgovina, stvar kupčevanja!
**
Opozicija in možna državna prenova
Za luciferja je značilno, da je fosforescenten in v odločitvah trenutno, čeprav neumrjoč, tudi
decenten: zato razumemo to sovraštvo vraga, ki nikomur, še sebi ne pomaga! Torej dol: s
predsednikom parlamenta in vlade in državnega sveta, dol s predsednikom vrhovnega sodišča
in generalnim državnim tožilcem..., ker jim ni uspelo pač "tepihovati" Slovenije niti med 10dnevno vojno! da bi zažgali do tal mesta in vasi, tudi s fosfronimi bombami in bi bilo mnogo
scvrtih Slovenk in Slovencev! kakšen pekel, kakšen satanizem! vse take zagovarja pač lucifer,
da bi se, nesmrten sam, umaknil in zapeljane povlekel še mrtve za seboj..., ker ne poznajo
usmiljenja: za nikogar! dokler vladajo uradno, lahko tudi samovoljno s svojimi neštevilnimi
pisarnami in presežnimi pooblastili počno, kar jih je samo/volja: od centraliziranega
socialnega dela, ZPIZa, DURSa, knjižnic itd., kaj šele v vsakem sodstvu: od izvršilnega
sodstva, ki meče slovenske družine tudi nedolžne na cesto, do kazenskih in prekrškovnih
zadev... vse za policijo in zapore, nad nedolžne, uboge, bolne, ostarele... in seveda s cinično
hladnokrvnim posmehom, seveda skupaj s togo togotno in vasezabubljeno Cerkvijo. Kdaj bo
spet slovenska pomlad, kdaj napoči svetla zarja - da bo slovenski zbor lahko pobil
krvosesnega komarja? Opozicija deluje, ampak kaj, ko je popolnoma brez kakršnekoli moči
stvarno - razen duhovne! Zato se opozicija pripravlja na popravo ne le krivic, ampak za
vnovično vzpostavitev slovenske skupne samostojnosti in družbe.
*
Danes mi je sporočil kolega, da je opozicija zgradila v senci: svoj državni zbor, svojo vlado z
ministri. Ali res? V resnici nam vlada Vlada RS in obstaja Državni zbor RS - uradno, prav
tako Državni svet in seveda vse sodstvo... Kaj naj pomeni opozicijska vlada in parlament itd.?
Kdo bo imel v rokah Republiko Slovenijo, banke itd.?
185
**
Brezpravje ali pravo?
Slovenska juristokracija je v svojih državnih pooblastilih enako presežno samovoljna kot sicer
v drugih vseh omrežjih uradnih oseb: DURS, ZPIZ, vsi centri za socialno delo, knjižnice ipd.
- kar določijo kakor paragrafarskov svojih sebilastnih odločitvah, tako je - policija izvršuje,
zlasti nad poštenimi ali ubornimi ljudmi. Po drugi plati se zato širi ohlokracija, to je oblast
podrhaljene sodrge, ki ustrahuje, zlasti v Ljubljani, pod zaščito Države ali okriljem Cerkve...
Pravnooblastništvo vse pravnih služb ustreza na drugi strani grozilni golazni. Tukaj bo treba
urejati medčloveške odnose in pravičnost - najprej!
Na pravnih obeh slovenskih fakultetah vsaj obstaja občutek za pravo in z zahtevami poznanja
prava, tudi z zahtevanim memoriranjem ali celo z razumetjem zaonov ter s pravo izbiro
zakonov za določne zadeve... To pa sezgubi in se bivši študentje znebijo, kolikor niso bili
vdano politično skvarjeno sprenevedavi, brž ko vstopijo - v pravno službo, kar menda velja za
večino pravnic in pravnikov, ne pa pralnic in pralnikov. Koliko nategovanja sem in tja, kogre
za uničenje malega človeka! zametek nadomeščanja bivšega plemstva, ki je do 1860 odločalo
o vsem! ko so lahko tlačane pač kaznovali gospodje pravno po mili volji blagorodja!¨- a z
demokracijo naj je ta čas mimo! Deklaracija človekovih pravic,
**
Satira Karitas
Treba je gojiti Satira Karitas - ker Bog je!
Razgledničar tega ne ve, ker je odvode fotografije skusil le skozi razširjeno prostato.
*
Ko se je razgledničar poskusil imenovati zase umetnika, je izgubil um in postal še bolj
razgledničar kot poskusni kičar: slama mu!
**
186
Bilo je srečanje po naključju
Ponoči se mu prikazujejo prizori udbovskih likvidacij, podnevi pa graditelji domovine po
vojni in praznovanja 1.maja! in pa: Može damo - Trsta ne damo!, kakor so se drle ženske na
cestah in ulicah, v spremljavi pihalne godbe!
Ponoči se je res prikazoval neki obraz, ki sem ga potisnil v podzavest - šele ob 2-eh zjutraj se
mi je posvetilo, da je ta obraz - ksiht zasliševalca udbovca, ki me je imel, intelektualca
umetnika, v precepu, sam pa - gradbeni tehnik, tak zasliševalec, proletarec, ki je pošiljal ljudi
v arest - politisch! šele ko sem se spomnil, da je tak ksiht zasliševalca, sem takoj zaspal ko
top!
**
187
Vladimir Gajšek: Moja panorama, 2015
24. junij 2015, sreda
Ob enih še pokoncu in delam… kakor vedno, a spanca ne čutim posebej: Vugin kompleks.
188
Komentar:
Montirani proces nekih državnih proslav drobničav ostarel bav bav
Ni leglo, ker se ni poleglo.
Zastavonoše spet pribegnejo
in nas dregnejo
ali pricurljajo ali se pričrtajo
in v kričanje vrtajo
na proslavo z rdečo zvezdo petokrako,
da pričarajo krvavo mlako in politično kloako...
pa ne uro vsako!
- da ostaneš z zgodovinsko meglo.
**
Večer prvakov
Lojze Peterle je bil naš krščansko prvi
po domu in slovenski krvi.
Nadalje je mlado spregovoril Janša,
ki ve, kaj danes pravna je revanša.
In spet živa Bratušek Alenka,
ki smo ji rekali, da je brez cvenka,
si je zatiskala oči enakorobe,
ker ji je šlo prav vse narobe.
Nazadnje se je izdal naš Cerar Miro
s partijsko samoizbiro in etično satiro.
**
Kresnik 2015
- Viharjov jeznih mrzle domačije
bile pokrajne naše so, kar, Samo! - pridi domov.
V prozi seveda drugače kot pri Francetu Prešernu.
Vrnitev znaša 5.000evrov + stroški kresovanja.
Avtor prižiga veselo grmado kresa.
189
*
Na slikci ploska nagrajencu g. dr. klasični filolog Marinčič, odlični prevajalec in poznavalec
antike.
*
Na slikci vidimo zadaj anonimnega, le odkod se je vzel, smrtnega ustrahovalca, dejansko
pajdaša nevarne klošarije deklasiranih elementov, ki se je sovražno jezavo in ustrahovalno
zadiral na književnika Vladimirja Gajška v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, da bo Gajšek
- poimenoma, ker se je besedni ustvarjalec tudi predstavil - ustreljen, če bo še kaj govoril!
Gajšek je jedrnato uglajeno in natančno govoril proti nacizmu in fašizmu in proti "čiščenju"
jezika, tudi po ustaškem primeru in predvojno izdanega nemškega pravopisa... Odtlej, že tudi
smrtno napadeni Gajšek, brž izgine s prireditev, na katerih je opaziti sobražno nevarne
deklasirane elemente - ustrahovalce.
Kot vse kaže, je bila pogostitev kresovanja - zastonj.
**
Na kresovanje književnik Vladimir Gajšek, koder se očitno zbirajo skrajno nevarni
deklasiranci, v strahu za življenje, ne pride blizu. Če pa že opazi sovražne ustrahovalce, ki
naklepajo umor, Gajšek brž izgine. Dovolj je krvavel, že napaden - npr. na avtobusnem
postajališču itd. Vse kaže, da je kresnik tudi zbirališče nevarne kake ljubljanske tolpe
deklasirancev.
Samo pridi domov, če ti ne bodo preprečili!
**
Čigava – Slovenija?
Udbovci so vsa, ko klerikalni uslužbenci Boga,j poskrbeli zase, kaj pa danes? Danes poskrbijo
za ubogega človeka: deložacija, zaplemba vsega premoženja, vržernost slovenskega človeka v
ustrahovanje jugonostalgičnih tolp, ob podpri socialnega dela, DURSa, ZPIZa in loklne
samouprave in krajevne Cerkve, z oboroženo in vasezaprto zaščito nasilja in ustrahovanja. A
to še ni vse: nekater nimajo več Slovenijo za svojo domovino, ampak propagirajo Jugoslavija
- moja dežela. Če bo šlo tako naprej, bodo šli še korak nazaj, ko slovenska dežela ne bo več
slovenska, ampak da bi pripadala svoji okupirani potujčenosti.
**
190
Grosuplje – dan državnosti, 23.6. 2015
Praznovanje dneva državnosti je svečano grosupeljsko navsezadnje - uspelo, možni pa so
odtenki nasprotovanj, češ da se ni vedelo, da bo tudi sv.maša, ki jo je daroval dr. Anton
Jamnik, ljubljanski pomožni škof, bivši tajnik dr. Alojzija Šuštarja, ljubljanskega nadškofa
metropolita. Monsinjor dr. Anton Jamnik je na šolskem pragu osnovne šole Louisa Adamiča,
kjer je potekala državna slovesnost, blagoslovil občino Grosuplje.
Dan državnosti je tudi cerkveni molitveni SOS za slovensko državo.
*
Kako izbrisati znake popokanih kapilar in pajkastih žil ter koži povrniti enakomerno sijočo
polt? - Nov, revolucionaren način reševanja težav, ki so znak pajkastih žil in popokanih
kapilar, učinkuje tako, kot še nobena stvar doslej. Ne dovolite, da bi še naprej te grde žile
kazile vaše noge ali, bog ne daj, celo obraz!
Maziljen ne z milostjo Božjo, ampak s seksi hlepoto za dekle...
Ne more pa obtoženi spremeniti nog in tega, kar je vmes, niti spremeniti življenja?
Nov sodno-cerkveni škandal na površju!
Medtem pa kolgerle oglašajo svojo krasno ponudbo!
**
V času brezčasja zgodovine
Berem: Isabel Allende: Iz magičnega realizma v krvavi pokol - prav o tem sanjari Janez
Markeš, ko ne išče več svoje identiete, ampak se rešuje še živ iz preteklosti. "In če bi
zadovoljili Krekove katoliške delavsko-podeželske sanje ali sanje o v več socialdemokratskih
smereh razvijajočih se pravicah delavca, ki še ni bil odtujen od sadov svojega dela (ko še ni
bil alieniran), v kateri postelji in s kako hudim glavobolom bi se zbudil v realnosti
vsesplošnega neoliberalizma?" se vprašuje J. Juhant...
*
Ko bi slovenska domovina ali država res zadovoljila domala vse gonske, predstavne, čustveno
politične potrebe, bi se vrnila v pračloveško dobo komaj požigalništva revolucije, tako pa
ostaja v okviru nekaterih stalinsko-leninskih ali titinsko-kardeljevskih fantazem. O vladavini
prava je pisal primeroma Hayek...
Preprosto gre za dejstvo, da so marksistične finte nasilja čisto preproste v svojem morilstvu in
razumetju fizičnega proletariata 19.stoletja in tudi Marxovega antisemitizma... A to je tako,
191
kot bi nadaljevali z Eugenom Dühringom... Balkan tega časa je seveda še - turški, osmanlijski,
islamističen, čeprav tudi pravoslaven, zato navezan na Rusijo, ta pa spet na nemštvo...
*
Nakar se je Rusija vezala na Roziko Luxemburg in Karla Liebknechta in Spartakusbund/
Spartakova zveza... in odkrila svoj "leninizem", "stalinizem", "trockizem" - kot boljševizem.
Slovenci v tem političnem kontekstu niso zaostajali kot primitivno ljudstvo zatrtega
katolicizma in janzenizma. Tudi tukaj je bil karadžordževski balkanizem znan, z odpravo
ustave - šele ko je prestolonasledniški knez Pavle sedel v avto s tov. Adijem Hitlerjem, so
zavpili v Belgradu v en glas, da raje gredo v vojno kot v trojni pakt. In so Hitlerjeve bombe
napadle Belgrad...
Dandanes Cerkev trdi, da je bilo vsaj čez 90% partizanov - vernih, torej je krščanstvo izvedlo
v hosti pravo katoliško Revolucijo...
*
Baje so katoliško Revolucijo, ko je bilo v partizanih več kot 90% vernih, zlorabili v ostanku
odstotkov hlepotni komunisti, vendar šele po zlomu fašistične Italije, ko so skupaj z ostalimi
Slovenci dobili tudi večino orožja! Tako je Slovenska narodna vojska pomenila odtrganost
kot t.i. domobranstvo, ker se kot taka ni pridružila poslej titinstvu! niti s krščanskimi
socialisti... Ena sama Partija komunistov je zavladala v Jugoslaviji - Slovenci so se nekaj pred
koncem vojne in po koncu vojne zapisali vsaj za pol stoletja jugoboljševizmu ali Titovi
Jugoslaviji. Samoprepričani vladarji na oblasti so se sklicevali na jugoarmijsko partizanstvo...
in si delili državne funkcije in položajno denar.
*
Kdor v Titovi Jugoslaviji ni ubogal, je bil eliminieran - Jugoslavija je imela prezabasane
politične zapore in konclagerje. V politični zapor je lahko tudi nedolžni človek bil potisnjen
mimogrede, že zaradi kake "izjave"... Tito se je rešil vseh - že v moskovskih letih čistk,
nadalje tudi vedno pozneje: znebil se je od Rankovića, ki je zagotavljal ljudskomiličniški teror
in Udbo, do Popović, Djilasa idr., nadalje svoje žene Jovanke, ki je smela na njegov pogreb,
ker je zagrozila Indira Gandhi, da je ne bo, če ne bo videla Jovanke za moževo krsto...
Tedaj je bila scela Jugoslavija - njihova ali udbaško "moja" dežela. Kaj šele Slovenija.
Ljudska milica je skratka zapirala, šikanirala, tepla.
*
V Sloveniji ne gre za nekakšen "nov pravni red", ker je bila Jugoslavija pač eno samo
brezpravje, oblast privilegijev in Partije: fantje so se zavedli, da so v državi, ko so morali
192
diferencirano na naborno komisijo in služit obvezni Titov vojaški rok, pod zaprisego!
Razselitev vojaških moštev je bila preračunana: 6 republik in 2 pokrajini so vsrkale množice v
sivo olivnih uniformah in s čučalico vojašnic. Vojaški primitivizem je bil naravnan v moč
Partije.
Logično in logistično, o, kako gnila je taka jugoarmija, se je izteklo v 10-dnevni vojni za
samostojno Republiko Slovenijo. Nato pa v pošastnih pokolih tudi paravojaških jugoarmijskih
enot. Z odhodom zadnjega jugoslodata je bilo konec Jugoslavije - moje dežele.
*
Dandanes nekateri tepci menijo, da bi Slovenija lahko obstajala zunaj EU in NATO...?!
seveda bi bila spet neka balkansko zaostala kolonija, kjer bi vladala nova "osmanlija" in
primitivizem na nož.
A virtualizacija gospodarstva se je pripetila "pre/hitro": tovarne in delavnice, ki bi delovale še
vedno le "mehansko", so morale v stečaj... new-tech, znanje, nova proizvodnja robotizacije,
avtomatizacija, računalništvo, internetizacija, razvoj prometnih sredstev, vse do vesoljskih
plovil, ukinitev meja... je ljudi prisililo v delovanje in globalizacijo 21.stoletja, od genetike do
hospica, od šole do zaposlitve...
Ko sem poslušal sredin čvek dveh urednikov o Balantiču, nista omenila niti Kajuha.
**
Napeljevanje k umoru
Nekemu sadističnemu privoščljivcu, ki anonimno zagotavlja, da je kakor prav, da pocestniška
drhal sovražno žali in pretepa umetnika in intelektualca, je bilo treba ogovoriti bubrovsko da veš: mariborski poskusni morilci so odsedeli svojih 8 let zapora; v Ljubljani sta bila
pretepaško dva poskusa umora - če hočeš pričati na sodišču kot tisti, ki navaja ali napeljuje k
umoru, se lahko pripraviš kot sostorilec. Pa boš videl, kdo je kdo v Republiki Sloveniji. In
doživel seveda pravno državo. - V ljubljanskem okolju deklasirani elementi ustrahujejo javno
s sovražno grožnjo z ustrelitvijo...
*
Verjemi, sadistični nepridiprav in ničvredna godlja, da državni tožilci/ke delujejo!
Zasramljivo ali razžaljivo napeljevanje k umoru je kaznivo dejanje. Tukaj te, Gara, opozarjam
na odgovornost in pričevanjsko soočenje, tudi na sodišču, če bom čutil za potrebno.
*
193
Kako je mogoče takoj obtožiti z dokazi, obsoditi in zapreti vse izjeguljene sadistke in
primitivno napadalne sadiste, ki delujejo ne le proti človekovim pravicam in dostojanstvu, ko
te pravice dejansko fizično in psihično, celo v moči uradnosti, ne le ceste v svoji samovolji
zanikajo, ampak uveljavljajo zaenkrat še naprej neobsojeno ustrahovanje in nasilje?
**
Vidov izbor, angleško:
face book: "Moral, Believing Animals: Human Personhood and Culture", Christian
Smith, 2003... What kind of animals are human beings? And how do our visions of the
human shape our theories of social action and institutions? In Moral, Believing
Animals, Christian Smith advances a creative theory of human persons and culture
that offers innovative, challenging answers to these and other fundamental questions in
sociological, cultural, and religious theory... Smith suggests that human beings have a
peculiar set of capacities and proclivities that distinguishes them significantly from
other animals on this planet. Despite the vast differences in humanity between cultures
and across history, no matter how differently people narrate their lives and histories,
there remains an underlying structure of human personhood that helps to order human
culture, history, and narration. Drawing on important recent insights in moral
philosophy, epistemology, and narrative studies, Smith argues that humans are animals
who have an inescapable moral and spiritual dimension. They cannot avoid a
fundamental moral orientation in life and this, says Smith, has profound consequences
for how sociology must study human beings...
**
Grosupeljski državni praznik
– Pomladnik, bivši obrambni minister in premier Janez Janša je bil slavnostni govornik ob
dnevu državnosti in občinskem prazniku v Grosupljem, kar so proslavili v osnovni šoli Louisa
Adamiča, kjer je ljubljanski pomožni nadškof Anton Jamnik na šolskem pragu blagoslovil
občino Grosuplje; »Slovenci smo pred 24 leti ustanavljali lastno državo predvsem zato, ker
smo želeli živeti varno, brez strahu in v večji blaginji,« je zbrane slovesno nagovoril Janez
Janša.
Miro Cerar ni več previden ne luciden, ko zase uvideva partijsko, torej politično oblastno
kakor znano meščuharsko ali vaško razdvajanje občanov - slavnostne akademije, kakor so
prireditev poimenovali občinski možje in na kateri so najzaslužnejšim podelili priznanja in
nagrade, se torej ni udeležila svetniška skupina Stranke modernega centra /SMC), saj se niso
strinjali z govornikom in napovedanim verskim obredom na območju šole.
Po njihovem prepričanju namreč to razdvaja občanke in občane. Nezadovoljstvo z verskim
obredom so izrazili kajpak pridodano tamkajšnji, ne pa kakšni drugi člani tako imenenovane
194
zveze borcev narodnoosvobodilnega boja narodnoosvobodilne vojne/ZB NOV, njihov
predsednik Franc Štibernik je namreč prepričan, da je bil s tem kršen 7. člen ustave, ki jasno
določa, da sta država in verske skupnosti ločena, saj ne razume, kako delujeta Država in
Cerkev kot skupna oblast in moč.
Seveda se pri nas že vsak gimpelj tudi sam zavzema za strpnost in zato kar vabi predstavnike
Rimsko-katoliške cerkve /RKC na spominske slovesnosti, posvečene partizanskim borcem in
aktivistom NOB, a se tam duhovniki in redovniki s častnimi sestrami ne pojavljajo kot pojavi
Revolucije, ki je menda celo ni bilo?
»Se pa z nekaterimi političnimi strankami zelo trudijo osvojiti šolske prostore,« si misli
predsednik tako imenenovane zveze borcev narodnoosvobodilnega boja narodnoosvobodilne
vojne/ZB NOV Štibernik, ki ne more razumeti, da oblast tako kršenje ustave dopušča, oh in
ah – prava socialistična kateheza in propaganda (fide).
*
Diskriminacija in strpnost
Takoj so se spet na državno proslavo odzvali tisti, ki so zdaj na oblasti. Predsednica društva
za zaščito ustave Janja Škrjanc je rekla, da je taki »verski obred« groba kršitev ustave in
hkrati postavlja v diskriminatoren položaj »drugače verujoče« (?) in neverujoče. Kot da ne
velja v vsem šolstvu nadzorovano brezpravje, zavist, cankarjanska oznaka šomoštrov in
celibatnih tovarišic učiteljic… Občinski ali državni funkcionarji bi po takem »prepričanju« beri Franceta Vebra! - morali delovati nepristransko in ne bi smeli v privilegiran položaj
postaviti RKC. Kot da ne vedo, da ima tak položaj Cerkev v Sloveniji že stoletja, že zaradi
Habsburžanov.
Takoj se najdejo »komntatorji«… Igor Kaučič je namreč prav tako rekel, da tu ne gre za
klasičen primer verskega obreda v javni šoli, in s tega vidika se zato taka dejanja obravnavajo
tolerantno, drugo pa je stvar dojemanja posameznikov, ki tak blagoslov, ki se je k nam
preselil iz zahodnih držav, lahko razumejo kot vsiljevanje nečesa ene verske skupnosti. Kaj je
tisto »nekaj«, pa seveda gospod Igor ni povedal, češ povsem nekaj drugega bi bilo izobešanje
verskih simbolov v šolah, za kar obstaja tudi sodna praksa, ali ko bi v javni šoli želeli izvajati
verske obrede, kar bi zagotovo spadalo med kršitve ustave.
Kakšna pa je ljubljanska, tako rekoč vsakodnevna kršitev in zaničljivo zanikanje ustave, ko
sodrga sovraži javno vse, karje slovenskega, da ne izbruhnejo tolovaji jugoslovenarji v
pretepe in ko grozijo z umori v srbohrvaščini itd. Kdo pa v slovenski prestolnici kaj ukrepa?
Ko očitno delujejo celo uradne osebe razčlovečeno ne le proti ustavi, ampak tako, kakor se
niti ne spodobi, saj so brezn trohice morale, saj si takšna ravnanja lahko privoščijo, ker so
uradne osebe ali izvršilna in odločujoča oblast.
195
Kako nenadoma ob državnem prazniku grosupejsko mahajo nekaterin z »utavo«, ko vedo, da
Janez Janša ni na oblasti!
**
Oskubljeno s kresom
Novodobno tajkunstvo, korupcija, laži, izsiljevanja, prevare, vsakršne mahinacije in
nenormalnosti, svet je skratka iz tira. In posameznik - junak našega časa, človek z načeli,
upornik z razlogom -, ki mu zavre in se odloči ukrepati. In je potem, ko začne svoj zasebni
maščevalni pohod uresničevati, kakor si je precej duhovito zamislil, veliko dramatičnega in
veliko norega.
Andrej E. Skubic, avtor s kresnikom nagrajenih romanov Grenki med in Koliko si moja?, pred
bralcem v romanu Samo pridi domov razbohoti nenavadno zgodbo o slovenski sodobnosti,
svet njegovega romana je zapletena struktura, zatrpana z razburljivostmi, napetimi dogodki,
zapletenimi razmerji in na videz prostodušnimi izjavami, z nenehnimi obrati in absurdnimi
situacijami, a pri tem ni avtor nikdar ne ideološki ne moralizatorski.
Ne »prodaja« nam ogledala, v katerem bi družba videla svojo revščino, ampak preprosto
ponuja suvereno gladko izpisano zgodbo, ki jo je užitek brati - in se ob njej tudi zamisliti.
**
Uničevanje – prostaštvo brez primere
Cenzor, nedvomno anonimni partijec časnika DLO je spet in spet uničil in zbirsal mojo
prijavo z geslom na spletni časnik:
[email protected]
Svoboda obveščanja? Ustavno? Po zakonih? – Ne, vseprej odloča samovolja službeno
plačanih. Kako brezvestna brezobzirnost in kakor pijandurska posurovelost! Nobene in
nikakršne »novinarske etike«, saj vsakdo gleda le nase zase. Nič team-woekers…in nobenega
so/delovanje, le en sam izgbruhan golažn driskavcev! Ki jih ni niti mlo sram, šele ko pa se z
njimi soočiš, ugotoviš, kakšna revščina je vse skupaj! Zaradi »službe«…
Človek se jezi na vse te kanalje v kanclije, a kaj, ko ne ukrepa ne sodišče ne varuh/inja
človekovih pravic, nihče! Tko se kar naprej in naprej, vsebolj nesramno, a tudi prikrito še
objestno redijo v lastni svinjarji ali zagolsnjeni zamaščenosti.
*
196
Vladimir Gajšek: Ko me fotka Vid, 2015
26. junij 2015, petek
Vid se odvaja tretji dan od kajenja… - zaenkrat zaman. Povem mu, kako je bilo v razmerah
stisk.
197
Komentar:
Hrvaška – Slovenija
Ocene diplomatov gredo v smer, da je Aleksander Geržina dober izbor, čeprav bi tam raje
videli... Diplomatsko funkcioniranje v meddržavnih gspodarskih odnosih je vedno:
večplastno, najsi se zdi še tako enoumno in po interesih izraz zgolj moči. Tega nista vedela ali
si zanalašč zatiskala oči Tito ali E. Kardelj, ko sta pofašistični Italiji prepustila Trst itd.
navzven, Istro pa dobesedno Vladu Bakariću ali poustaški Hrvaški.
Dandanes prav slovenski zunanji minister Karl Erjavec zunanjepolitično presega vso to
mizerijo! za interes Republike Slovenije.
**
Vladno in kakor premiersko paradno
Vsi bivši na premierskem stolčku, vključno z drugimi, so bili pravnomočno izvoljeni - po
politični večini glasov, zato imajo z volivci tudi svoje izkušnje.
Odgovori
avatar waldemaro | petek, 26. junij 2015, ob 09:47:37 0 0
1. vlada (16.5.1990-14.5.1992) – premier Lojze Peterle, koalicija strank v DEMOSu.
2. vlada (14.5.1992-25.1.1993) – premier dr. Janez Drnovšek: koalicijsko SDS, DS, ZS, LDS,
ZLSD in SSS
in
3. vlada (25.1.1993-27.2.1997) premier dr. Janez Drnovšek: koalicija - LDS, SKD, ZLSD in
SDSS.
in
4. vlada (27.2.1997-7.6.2000) premier dr. Janez Drnovšek: koalicija LDS, SLS in Desus.
in
6. vlada (30.11.2000-19.12.2002) premier dr. Janez Drnovšek: koalicija LDS, ZLSD, SLS in
Desus.
7. vlada (19.12.2002-3.12.2004) premier mag. Anton Rop: koalicija LDS, ZLSD, SLS in
Desus.
8. vlada (9.11.2004-21.11.2008) premier Janez Janša: koalicija SDS, NSI, SLS in Desus.
in
10. vlada (10.2.2012-27.2.2013) premier Janez Janša: koalicija SDS, DLGV, SLS, NSi in
Desus.
198
9. vlada (7.11.2008-10.2.2012) premier Borut Pahor: koalicija SD, LDS, Zares in Desus.
11. vlada (20. 3. 2013 - 18. 9. 2014premierka mag. Alenka Bratušek): koalicija stranke PS ZaAB, SD, DL in DeSUS.
12. vlada (18. 9. 2014): premier dr. Miro Cerar koalicija SMC, DeSUS in SD.
O vstopu pravnikov dr. Mira Cerarja v politiko so podobne pripombe kot o dr. Danilu Türku.
**
O državnosti in državnikih nove dobe
Da je Hitler edina prihodnost Evrope, so bili mnogi prepričani v Nemčiji in po svetu leta 1934
- da je ta nemški državnik resnično največji politik sveta, so bili prepričani mnogi celo še
mnogo po letu 1945 - tako John F. Kennedy, ki je menil, da bodo to Hitlerjevo veličino
odkrili šele novi in pozni rodovi.
Antinacisti vemo: od 1933 do 1945 je bil Hitler verjetno najbolj oboževani državnik vsega
sveta, vključno celo s Stalinom... - ob priključitvi Avstrije z Nemčijo j tega partijskega
tovariša pozdravil milijon Dunajčanov, ko jih je obiskal.
Vse dokler bodo zanikali to pobožanstvenje A. Hitlerja v letih 1933-45, bo narobe!
Tu se začne kritika!
**
Psihotest
Včasih so preskušali psihološko - tudi navadni kmečki starostniki... in modrijani.
Danes pa izračunajo, do kdaj lahko pravzaprav umiraš in umreš, obenem pa si nadvse
zadovoljen.
Psihotest bi bil potreben kako direktorici javnih ljubljanskih knjižnic Alenki Gazvoda in
vodjam enot mestnoljubljanskih javnih knjižnic, da bi sploh smeli ali smele biti vodje... Ukrep
zoper brezobzirno samovoljno okrutnost je nujno potreben - ker "vladajo" ohlokratsko!
Morda bi marsikateri vodilni pravni osebi zadoščal Szondijev test?!
**
Diplomatski incident
Viskoza paragrafov ali kaj drugega? Pravnost? - Čeprav zunanji minister Karel Erjavec ne
vidi razloga za interpelacijo, pa v smislu diplomatske imunitete zaradi policijske aretacije na
letališču bivšega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja vlaga poslanska skupina SDS v
199
Državnem zboru RS postopek za interpelacijo proti ministrici za notranje zadeve Vesni
Györkös Žnidar, ker je to v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o specialnih misijah iz
leta 1969 in v nasprotju z 8. členom slovenska ustave. Resda eksekutorji sicer izpraznijo
bivališča ljudi in stvari in plenijo vse premoženje izgnanih, kar ni huje od odvzema
diplomatskega potnega lista?
Le zaradi stare oziroma zastarele srbske tiralice je bil aretiran, lepše rečeno – pridržan
policijsko Ramush Haradinaj na našem letališču.
Aretacija diplomata je Republiki »Sloveniji povzročila nepotreben in težko popravljiv padec
ugleda z vidika delovanja pravne države in dobrih odnosov z Republiko Kosovo, ki so bili do
tega dogodka zgledni.« poleg tega bo incident negativno vplival na gospodarsko sodelovanje
med Kosovom in Slovenijo, s čimer lahko nastane škoda slovenskemu gospodarstvu.
Diplomacija…Poslanke in poslanci SDS v interpelaciji ministrici očitajo še, da je pri
odvzemu diplomatskega potnega lista Haradinaju prišlo do nepravilnosti pri izvajanju 2. člena
pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o izročitvi, da je prišlo do opustitve
dolžnega ravnanja pri izvajanju nadzora nad izvajanjem zakona o nadzoru državne meje,
zmanjšanje ugleda Slovenije - tudi v mednarodni javnosti kaže ta incident formalistični prezir
in nepoznavanja mednarodnih pogodb.
Se ni splačalo!
Kritika aretacije visokega kosovskega predstavnika je upravičena. Tako po navedbi
interpelacije: »Ministrica za notranje zadeve je glede na vse, kar se je v zvezi s tem dogodkom
zgodilo, izgubila osebno integriteto, ki je nujna za opravljanje funkcije ministrice. S tem je
izgubila tudi zaupanje javnosti, kot taka pa ne more več odgovorno opravljati funkcije, na
katero je bil imenovana.« Torej je slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar očitno
kriva za incident.
Obenem je v vsakem primeru notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar kakor presenečena,
da je stranka SDS vložila v postopek zoper njo interpelacijo v Državnem zboru RS. Da
policija zna aretirati, ve vsakdo, kdor je aretiran. V tem smislu se bo na incident tudi odzvala
– komu? Aretiranemu in izpuščenemu diplomatu? Spet nov –mednarodni incident… mar
diplomati niso v Sloveniji varni? Kajti aretirani visoki predstavnik Kosova je izpričal, da je po
svetu potoval varno, le v Sloveniji je bil aretiran…
Politika je lahko svetovna obsedenost balkansko
Ramush Haradinaj (Glođane/Dečani, 3. 7. 1968.), kosovski politik, poveljnik Osvbodilne
vojske Kosova/OVK, premier od 3. 1. 2004. do 8. 3. 2005. Moral je na haaško sodišče, zaradi
zločinov, ki jih je storila OVK. Na prvostopenjski sodni obravnavi je bil oproščen 3. 4. 2008
vseh obtožb. Ali je Ramush Haradinaj tudi politični kot prej švicarski vunbacitelj srbskih
nacionalistov, ki bi plesali kolo z noži, je znano.
200
Komentator, natanko tako! mejna policija na letališču bi morala ravnati po mednarodno
pravni regulativi, ne pa takole "obrtniško"...
Kako je bilo v unitarni SFRJugoslaviji z albanskimi Kosovarji, tudi na brniškem letališču!
Šikanirali so jih, gastarbajterje, cele družine, v letališki čakalnici, ko so se prek Belgrada
hoteli vrniti v Prištino - z letalom, seveda iz Ljubljane! Ranković je bil pač - povsod!
Nekajkrat sem, Bog mi odpusti! - z neresnico politično ukrepal, da so smeli potovati
Kosovarji, kar je dovolil pač letališki šef ljudske milice - s preprostim obrazcem, da je bil krit.
Tokrat aretirani visoki predstavnik Kosova ne sme biti primer, da se zgodovina ponavlja. Ne v
EU!
*
Akademik, pisatelj Zorko Simčič je že leta 1959 za Slovenijo ugotavljal, da počno Srbi kot
unitarci prikrito, kar je počel Hitler grobo javno: od jezika do narodne zavesti in kulture ter
inteligence.
Skrb za jezik je res primarna stvar in več kot le stvar. A kaj, ko tudi v ljubljanski Drami velja
plačano še zmerom sovražno poniževalno: Jugoslavija - moja dežela. Jugoslovan, tvoja
dežela je zdrava smrtno in ubijalsko obrtno!
Verjetno take dresurne predstave ne bodo videli Albanci v Ljubljani. Da bi spet čutil, kdo je
bil – Aleksandar Ranković/А кс д Р к
ћ - Leka, jugoslovanski politik, general,
član Predsedstva Začasne narodne skupščine DFJ, minister za notranje zadeve SFRJ,
podpredsednik SFRJ, zvezni poslanec (28. november 1909, Draževac / Obrenovac -19. avgust
1983. Dubrovnik), leta 1966 razglašen za sovražnika ljudstva in odstranjen z vseh položaje,
ko skusili tega velesrbskega vaškega šivarja plaščev... (abadžija) in komunističnega šefa udbe
in ljudske milíce... ob tov. Titu, oba sta vedno našla dovolj »notranjih sovražnikov«, da sta jih
zapirala, mučila, pobijala.
A treba je priznati: MZZ deluje odlično!
**
201
Vladimir Gajšek: Kam hitite s križem?, 2015
27. junij 2015, sobota
-
Usodno vroče še sredi noči.
*
Ljuba Eva,
jedrno nikar nevrotično (Zwangsneurose)! ko sem te videl kakor v dnevni blejski sobi pri tebi
doma, sem si rekel: lejsiga, tako sem imel jaz podoben atelje, s starimi avstroogrskimi
(dunajskimi, iz 1. svetovne vojne, okroglimi furniranimi) mizami in starimi, tudi z usnjeno
filigranskim naslonjalom lepimi stoli, tudi iz secesije in baroka, z baročno mizico, še s
štafelajem ob strani, z lepimi tapetami in slikami, največ poklon prijateljev - od Tisnikarja,
Pandurja, Koresa, Zela, kaj šele Bogdana in Ivana Čobala (ta je tudi diplomiral na ALU z
mojim portretom), Apollonia Zvesta, grafike Bojana Golije itd., s kipci starega prijatelja
202
Gabra, to je Gabrijela Kolbiča, na tleh seveda perzijska preproga itd. - zbirali so se ljudje
množično, umetniki, profesorji, intelektualci, duhovniki, znanstveniki..., a tudi ubogi norci in
zavrženi..., za vse je bilo dovolj čaja in kave in peciva in banketne prehrane... in dolgih
pogovorov, celo ko sem inštruiral zastonj, od latinščine do slovenščine, nemščine, francoščine
študent/k/e, sicer pa dijaštvo, mnogi so prihajali le po navdih... - ti pa v medprostorju
ustvarjaš čipkaste kolaže..., o, kako si mi pri srcu in lepotica! vedi, da so mene stisnili v kot,
ko nimam svojega ateljeja ali pisateljskega studia! ampak jim vračam, meščuhastim
samovoljnim brezdušnim tipom brez duha in lepote, z isto mero! so se začeli kar sami med
seboj izključevati... Potrebujem tvoj glas, a kaj, ko si obnemela in se vprašujem, ali me
mogoče ignoriraš oziroma si padla v tisto žensko brezno tesnobe, ki se vda tako, da se omehča
v srcu, jaz pa zahtevam, oh, tudi od tebe - pravičnost! namreč se otepam s slavo, tudi s kakim
meščuharskim prezirom nastopaštva, ko se brž umaknejo zalupinjeno v svoje kotičke... - kajti
umetnost je čez vse! zdaj sem postal tak, da več vljudno in preprosto ne molčim, ampak da
odgovorim, najsibo cerkveno ali posvetno. Sicer pa so me pokradli... Ampak sem vztrajal.
Ostal sem namreč strasten v ustvarjalnosti. In kakor da me zahtevaš zase... in proti
zavistnim...
Utrujen sem včasih od nenehnega dela, ukvarjam se namreč, kakor sem obdarovan z darovi
talentov - kar je enim na primer težko, celo nedoumljivo, se kaže meni samoumevno. Ko
pravim, da te potrebujem, ne govorim le o instinktivni substanci mesa kot učlovečene besede
in nežnosti, ampak o Duhu, po katerem si mi darovana - sanjal sem, kako si se zavzela za
svojo doto in da si vredna, da mi pripadaš..., šla si z menoj, kamor sem šel, in kjer sem bil jaz,
si bila ob meni in z menoj tudi ti - in sem se zaobljubil, da se te ne bom naveličal ne telesno
ne duševno... in da sprejemam tvoje sožitje brez zadržkov; sanjal sem, da si me zahtevala
zase, na kar sem vedro pristal... in da spoštujem tvojo osebo in zasebnost scela, torej
individualno celovito. Kadar vidim tvojo sliko, se vsanjam...
Boš odpisala? Prosim, oglasi se, ljuba Eva!
In tujost? do kod lahko vzdržiš, se mar preskušaš? te preskušnje so samo hlepota izsebno, so
meso in kri, ne pa živo življenje: jaz sem, ki sem!
T´embrasse
Vladimir
**
203
Komentar:
Pridržan kosovski diplomat – na letališču
"Ali obstaja možnost, da bi glasovanje o interpelaciji odneslo Vesno Györkös Žnidar?" ali pa
je taka morda izglasovana nuja.
Diplomatski potni list, ki ga ima tudi ta ministrica, podobno kot državniki, namreč
mednarodno velja!
Policija je očitno presegla svoja pooblastila. Na svoji pisarniški ravni kompetenc uradnih
oseb.
Kajti edino v Sloveniji je policija pridržala kosovskega visokega državnega predstavnika, in
to tako - da mu je odvzela diplomatski potni list - drugod se kaj takega ni moglo pripetiti!
Morda bo kdaj odkrito ozadje takga preseganja uradnih kompetenc ali prekoračitev pooblastil.
Nezaupnica Vesni Györkös Žnidar je na vidiku...
*
Vesna Gyorkos Žnidar, ministrica za notranje zadeve, kakor jo je v fotki ujel Roman
Šipič/Delo, je zakrknjenega srca v zakrčeni samovoljni drži..., celo prav kakor neprijetna in
blondno zlovešča. Kakor da pravkar obsoja. Nič ženskega ni v nji. Nobene nežnosti, in niti ni
resna, ampak vnaprej kakor samovoljna, zamerljiva, skoraj brezdušna. S tako žensko kakor da
ni dialoga. Vsaj na fotki portretno...
**
Spet Balantičeva zasuta usta?
Obdobje miru. Molčeč Venotov /Taufer/ pogled – pravi odgovor, ko se pogovarjajo mrtvi
osebno z živimi.
Domovinska lirika? Veno Taufer gotovo ni ustrahovalec ne provokator, ki bi bil celo plačan,
da bi proklamiral idealizme nacionalnega socializma.
Antologije... Spoštujem Venotovo pesniško bol, ki jo naslavlja Kamničanom.
Ločnica Franceta Balantiča je prvi slovenski narodni heroj, pisatelj in muzealec Stane Semič Daki... - in kaj pravi Kamničanka, naša kultministrica?
*
Komentator - samo hvala!
O Kajuhu si povedal, kar je treba vedeti. In o njegovi revici, siromašni mami – kino biljeterki
v Šoštanju!
204
Kdo ne bi imel rad Kajuha, vitalnega iskrivega, življenja polnega mladeniča?
Mirko Čepič - Friček mi je pripovedoval o njem, med drugimi...
Mnogo Kajuhovih pesmi znam na pamet - ko jih včasih recitiram javno, v brk birokratom, da
nismo le števike - smo ljudje..., se pač umaknejo.
Enako velja za Balantiča, za Kosovela, za Murna, za Ketteja - vsi ti mladeniči, prezgodaj
umrli.
Kajuh je zvezda slovenskega pesništva! ne glede na "ideologijo"...
**
Prostozidarstvo v Sloveniji
Kdo bi si mislil, med prvimi je prekmurski pisatelj, scenarist Branko Šömen, pišoč o
prostozidarstvu, zdaj Matevž Košir jo prostozidarstvu, ki prinaša doslej neznane in
neobjavljene dokumente. Stvar je politiš v tem, da spadajo od Jožefa II., preko našega A.T.
Linharta, Mozarta itd. v to framosonarijo baje tudi Tito, ardelj in drugi zlikovci, enako kot
škofje in kardinali...? Namesto gledališke lože pač nekakšno zarotništvo moških snobov?
Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem lahko prispeva k vprašanju, kdo je kdo - v
freimaurerei loži ložiran:"ideje strpnosti, človekoljubja, humanizma, demokratičnosti"? Jrij
Vega ni Kardelj....
Že v osnovni šoli smo uporabljali šestilo in pravokotno ravnilo, pa nismo vedeli, da bi bili
morda prostozidarčki in da je vsak razred loža zase?! Mojstrice v loži so bile - naše učiteljice,
veliki mojstri potem profesorji... Ah in oh, združena srca, srčeeca založena! 5. oktobra 1996
sta bili ustanovljeni pravi in popolni loži Dialogus in Žiga Zois... Tone Perčič: je napisal
Prostozidarstvo : zgodovina, zarote, Mladinska knjiga, 2000...Ko je Kongregacija za nauk
vere sprejela Deklaracijo o prostozidarskih združenjih, je stvar tudi cerkvena... Spovednice
zarotništva?
Prostozidarstvo verjetno ni sinkretizem močnih kretenov.
Dokaz naj je Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem.
Pač tudi krščanska ljubezen do bližnjika - a le na daljavo...
Svojevrstna svoboda, ki kaže na možni - izhod.
Ko pridejo rotozidarji, šele vemo, koliko so vredne - nepremičnine.
Marko Bitenc je zapisal:"Ko sem se ob ritualu iniciacije za celo življenje zavezal
prostozidarstvu, mi tako kot verjetno drugim bratom, ni bilo popolnoma jasno, čemu sem se
zaobljubil. Po toliko letih spoznavanja kraljevske umetnosti mi je jasno, da drugače kot
zaobljuba za celo življenje sploh ne more biti..."
Mar je Marko Bitenc osebno dozorel šele z iniciacijo prostouidarskega rituala - kaj pa divjaki
lovci in njihov obred iniciacije, ko mladenič postane - mož?
205
**
Še enbart o kresniku
Dva parčka pod dežnikom: Kresnikova žirija pred odhodom v Cankarjevo sobo. Zaprli se
bodo intimno v to sobo. Se zaklenili. Ne trkaj! Sladko odločanje.
Še enbart o kresniku: ali je bila hrana in pijača na kresniškem Rožniku zastonj? - morda so se
natepli ljubljanski deklasirani elementi, enega med njimi, ki me je javno sovražno ustrahoval
v Trubarejevi hiši literature, da bom ustreljen- poimenoma, ker sem se predstavil, o sem v
kratkem govoril protinacizmu - sem videl na slikci zmrdanega... Morda je to kresovanje
nevarno, a ne bo poročil, vse dokler ne bodo deklasiranci, ki ne bero, napadli - vsaj z
ustrahovanjem, s protislovenskim sovraštvom!
**
Neki Miha jugoslovenarsko kašico piha
Ta Miha pa je dokaj nesramno sprenevedav kaveljc.
Ima pa gotovo dobro pokojnino.
Lahko pa bi, če mu tukaj ni prav, odpotoval v unitarni Balkan, od Bosne in Hercegovine do
Srbije ali v katerokoli drugo deželo Jugoslavije - česar pa že zaradi pokojnine in slovenskega
standarda ne bi za nič na svetu storil.
Ko smo govorili svojčas, še pred kratki, nedvomno z bivšim jugolovenarjem Aksentijevićem,
je bil vsaj toliko na hece, da je rekel, naj si ga nikar ne predstavljamo, kakor da ima nož med
zobmi. Odpovedal se je Jugoslaviji, v Sloveniji ima svoje bližnje, ni pa izkoreninjen čefur ali
jugoslovenar, bivši sovrag...
Miha, poglej si svoje bitje!
**
Na slovenski Obali
Prav je, da nasprotuješ kakor jugoslovenarskim ali berlusconijevskim populizmom - na račun
obmorske ne le ljudske kulture... V resnici ni porno starlet, ampak le odvržena plastika... in
morje Adrijansko, nekdaj bučalo si - slovansko! zdaj pa mešanica italo-angleških govoric,
komaj kaj slovensko. Koliko je minut hoda od Portoroža do Pirana - merjeno morda v
odpadkih obpotno? Dobro, da, Boris, poročaš o portoroški "centralni" plaži in o Piranu, ko se
življenje sprevrže v direndaj.
Seveda pri nas ni niti bordelov. Zato pa alkohol in mamila. In nekakšna zahojena civilizacija
pozunanjenosti - Balkan-kaptal brez glave, telo brez organov, kot reče Andrej Medved. In
Pasolini?
206
Vemo, da je v resnici še slabše, kot je poročal Boris Šuligoj iz Kopra.
Na Obali krajevne skupnosti skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo
na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, ne urejajo pa kopališč?
Sicer pa: - Število portoroških prebivalcev: 2864, površina: 2 km2...
"Portorož je priljubljeno turistično središče s prijetnim mediteranskim podnebjem in s
stoletno zdraviliško tradicijo, Številni udobni hotel z modernimi centri dobrega počutja, pestra
ponudba restavracij in prireditev vsako leto privabijo več sto tisoč obiskovalcev, ki poleg
oddiha iščejo tudi sodobno kongresno infrastrukuro." Od leta 1911 do 2015?
*
Piran:"Slikovita lega in bogata kulturna dediščina sta zaščitni znak enega najlepših
zgodovinskih mest v mediteranu. Piran je ohranil svojo srednjeveško zasnovo z labirintom
majhnih ozkih uličic, prepredenih s tesno sprijetimi hišami in čudovitimi zgodovinskimi
spomeniki. Slikovit biser beneške gotske arhitekture se stopničasto dviga proti vrhu slemena,
nad katerim kraljuje mogočen zvonik cerkve sv. Jurija."
O čem pa poroča iz Kopra novinar Boris? menda ne iz srdnjega veka?
Piran:"Le redki so kraji, ki naredijo tolikšen vtis na obiskovalca. Dragulj slovenske obale je
tudi simbol kulturne širine, strpnosti in sožitja. Dva naroda sta skozi stoletja zgradila skupno
identiteto, ki jo obiskovalec občuti na vsakem koraku. Piran je mestece z dušo, mirno,
navdihujoče, romantično. Morda zaradi morja, morda zaradi najbolj blagega podnebja v
Sloveniji, morda zaradi kamnitega obzidja, vklesanega v bujno sredozemsko rast, morda
zaradi umetniškega duha, ki ga je zapustil najznamenitejši meščan, violinist in skladatelj
Giuseppe Tartini. Piran je ljubezen na prvi pogled."
Boris, si zaljubljen še vedno na prvi pogled?
Skrivnostni Piran:"Tudi za tiste, ki jih bolj od zgodovine očara neokrnjena narava, Piran
hrani svoje skrivnosti. Rt Madona, na katerem se razprostira piranska mestna četrt Punta, je
eden izmed najizrazitejših, najdostopnejših in obenem tudi najbolj ogroženih predelov
slovenskega obalnega morja z izredno pestrim živalskim in rastlinskim svetom. Trdno
kamnito dno, ki spremlja obrežni pas slovenske obale v vsej njeni dolžini, se od obrežne črte
bolj ali manj enakomerno spušča do nekaj metrov globine, nakar se v strmem loku prevesi do
največje globine slovenskega morja, ki severozahodno od Rta Madona znaša 37 metrov."
Boris, kako je z rastlinskim svetom piranske skrivnosti? a cveti plastika?
**
207
Vladimir Gajšek: Z županom in podžupanjo, 2015
28. junij 2015, nedelja
Tempus fugit.
Čas beži hitreje in res nanagloma, ko ustvarjam, delam, premišljam, pišem, še zlasti zato, ker
nisem zapečkar.
Dnevi, ki so in jih več nikoli ne bo. Ali pač? Predrugačeni? Ker pač razlikujem pomembne
sezonske dni od nepomembnih.
208
Komentar:
Grk, Grk
Krizna EU?
Grčija ni uganka
ali kot evropska okoličanka je lahko brezmesna prežganka,
še črevno tanka izpeljanka!
Eno je ulica, drugo je banka,
ker eno denar je, drugo politična stranka!
**
Prostozidarski štosi
Naježil sem se, ko sem prebral, kako naši "mojstri" ubijajo s kladivom pravzaprav svoje
"vajence", ki nam klešejo prvi steber ekonomije v EU... so kot Bosanci v delavskem domu,
čeprav po modi obritoglavci... "prostozidarji", strokovnjaki, med njimi sem pogrešal prijatelja
Jožeta Zagožna, ne pa tudi Davorina Kračuna, Dušana Zbašnika in druge mariborske
znamenite ekonomiste... tudi Rudija Crnkoviča ali prijatelja Laha... - kako smo si prizadevali
za mariborsko univerzo!
Zdaj smo skupaj.
Tudi pred maximarketom, kjer ne dobiš niti carskega praženca...
*
- Torej gre za humanistično – razsvetljensko izhodišče - mafijaski način združevanja! - Gre za
skrivno bratovščino, ki zajema 1% prebivalstva - Na blogu so razkriti skrivni očetje rimskih
oblastnikov, gospodarstvenikov in kulturnikov. Med njimi so prostozidarji, a tudi člani drugih
oddelkov rimske okupacijske oblasti. V resnici je skrivno, kar je čisto očito: moč vsakršne oblasti v mreženju materialnih, socialnih,
političnih, kulturnih in zlasti zasebno vodilnih kot direktivnih interesov. Tukaj ni naših
bosanskih čefurjev - graditeljev zidarjev, tesarjev, dobrih poklicev v inženirstvu in
arhitekturi... Pravi naši prostozidarji - so bosanski priseljenci graditelji v Sloveniji.
*
209
Koliko bosanskih graditeljev - prosto/zidarjev odpeljejo gospodarji in delodajalci dnevno po
svojih gradbiščih?! Ko sem stanoval s temi našimi čefurji zidarji, tesarji, drugimi delavci
gradbeništva v inženirstvu arhitekture in urbanizma, sem dojel, kako dobri ljudje so: družini
pošiljajo domov sredstva, sami si asketsko ne privoščijo... in tako celo iz roda v rod, tudi z
delovnimi vizumi. Naši domači tujci, večidel verni muslimani. V delavskih domovih - naši
pravi prostozidarji! Graditelji, ki ne pijejo in se ne izživljajo. Družinski ljudje.
Prijatelji v stiskah, ki delijo domači burek s tabo v domu...
*
Ali je bil morda prostozidar tudi moj odlični ata, ki je po vojni gradil zbombradirani Maribor,
vodil kot palir gradbene oddelke na ruševinah, si omislil prehodne udarniške praporce za
najboljše graditelje, vsi prostozidarji pa nasmejani v pumparicah, kar na kupu zložene opeke,
drugič na kupu ruševin, s prehodnim udarniškim praporcem kot na vrhu Triglava? smo že
pozabili na vse te slovensko zavedne domoljubne prostovoljce, ki so gradili po vojni svoja
uničena okolja, od mest do vasi? To so prostozidarji, ki so gradili domovino Slovenijo, ne
glede na idejnost, partijnost... Ko sem videl še ata Marjana Krambergerja, kako se skoro
objema z mojim, sem vedel: zdravi smo. »Prostozidarski.«
*
Slaba fantazija o Leninu in Hitlerju, ki na Dunaju kje v kavarnici šahirata...
Sociološka teorija odprtih elit sicer odpira forma rekrutacije v elito, funkcionalno pripadnost
eliti, ki je nadzorovana, a vsakčas tudi lahko zdrobljena.
Vilfredo Pareto je sicer pisal o persisentnih elitah, ko gre za rezidualno persistenco
agregatov..., kamor spadajovisoko uradništvo, visoki cerkveni krogi, veleposestniki,
kapitalisti..., se reče, najmočnejše družbene skupine.
Prostozidarstvo v tem pomenu je agregat skrivno uspešnih združb.
Sam govorim o pravih medčloveških naših prostozidarjih, ki so elita dela.
**
O Miha, jugokašo piha…
Domovina. Moj Bog, ali res? da je šlo za novi reizem - v imenu industrijske lenobe? Mamica
je kakor zarja, o, le mamka, vi, vi…
V letu 1968, ko so Sovjeti okupirali zlato Prago, smo nekateri študentje, tudi sicer - tvegali
glavo, kariero, vse! Zasledovali so me in so nas, taki hopcefizeljski palčki, nebodigatreba, a
vendar nevarni.
210
A je bilo upanje slovenstva močnejše od vsega - bili smo partizanski domobrani v enem: tudi
z Milanom Kučanom, Ernestom Petričem, nato s 33-imi poslanci, z Jašo Zlobcem, z Ivom
Svetino, s Tonetom Stresom, s Frančkom Križnikom, s Tonetom Remcem... kaj nas je!
Le da onle kritikaster spletno nas ne pozna. Gradili smo Slovenijo. Pridruževali so se sicer
priskledniki, kot tajnik SM in drugi partijski lagodniki, s fanatiki vred. - Še vedno gradimo
Slovenijo.
**
Filozofi na koncu
Če je bil Empedokles empeklodovski, pa je bil Sokrat platonski.
Čaša trobelike - izpil jo je nalašč, prej pa naročil mladi Ksantipi, naj vrne sosedu prej
sposojenega petelina...
Lamettrie je kot očitni materialist zdravnik umrl, ker se je dušil s piščančjo koščico, med
smehom, ker je taka smrt pač tako banalna.
Da o filozofih samomorilcih, kot je bil sijajni logično razpravljalski Ludwig Wittgenstein, ne
govorimo.
Filozofi - spravljeni s koncem?
*
Povzetki… Kakšen je konec prvega brezkončja? Platon je umrl, ker so ga napadle uši,
Avicena se je najprej strastno predajal spolnosti in malo kasneje umrl zaradi prevelikega
odmerka opija, ateista in materialista La Mettrieja so pokončale prebavne težave, potem ko se
je prenajedel paštete s tartufi. Diderot se je zadušil z marelico, ker naj bi skušal dokazati, da
lahko človek uživa do zadnjega diha, in tudi Alfred John Ayer je vzel podobno slovo, saj ga je
zadušil košček lososa. Pri tem je doživel posmrtno izkušnjo in se menda srečal z gospodarji
vesolja. Hegla je pobrala kolera. Simone Weil se je med vojno, ker je želela biti solidarna z
lačnimi Francozi, izstradala do smrti. Camus je umrl v nesmiselni prometni nesreči, MerleauPontyja pa so našli v njegovi pisarni – glava mu je omahnila v odprto Descartesovo knjigo.
Rolanda Barthesa je v Parizu podrl kombi neke čistilnice, ko se je vračal s kosila z Jackom
Langom, ki je kasneje postal minister za kulturo. Foucault je umrl zaradi aidsa in je proti
koncu bral samo še Seneko.
**
211
Vladimir Gajšek in zbiratelj Veber v Galeriji Zala, 2015
28. junij 2015, nedelja
Tempus fugit.
Čas beži hitreje in res nanagloma, ko ustvarjam, delam, premišljam, pišem, še zlasti zato, ker
nisem zapečkar.
Dnevi, ki so in jih več nikoli ne bo. Ali pač? Predrugačeni? Ker pač razlikujem pomembne
sezonske dni od nepomembnih.
212
Komentar:
Grk, Grk
Krizna EU?
Grčija ni uganka
ali kot evropska okoličanka je lahko brezmesna prežganka,
še črevno tanka izpeljanka!
Eno je ulica, drugo je banka,
ker eno denar je, drugo politična stranka!
**
Prostozidarski štosi
Naježil sem se, ko sem prebral, kako naši "mojstri" ubijajo s kladivom pravzaprav svoje
"vajence", ki nam klešejo prvi steber ekonomije v EU... so kot Bosanci v delavskem domu,
čeprav po modi obritoglavci... "prostozidarji", strokovnjaki, med njimi sem pogrešal prijatelja
Jožeta Zagožna, ne pa tudi Davorina Kračuna, Dušana Zbašnika in druge mariborske
znamenite ekonomiste... tudi Rudija Crnkoviča ali prijatelja Laha... - kako smo si prizadevali
za mariborsko univerzo!
Zdaj smo skupaj. V ekonomiki – politični ekonomiji. Z ekonomisti nobelovci.
Tudi pred maximarketom, kjer ne dobiš niti carskega praženca... skupaj razdeljeni.
*
- Torej gre za humanistično – razsvetljensko izhodišče - mafijaski način združevanja! - Gre za
skrivno bratovščino, ki zajema 1% prebivalstva - Na blogu so razkriti skrivni očetje rimskih
oblastnikov, gospodarstvenikov in kulturnikov. Med njimi so prostozidarji, a tudi člani drugih
oddelkov rimske okupacijske oblasti. V resnici je skrivno, kar je čisto očito: moč vsakršne oblasti v mreženju materialnih, socialnih,
političnih, kulturnih in zlasti zasebno vodilnih kot direktivnih interesov. Tukaj ni naših
bosanskih čefurjev - graditeljev zidarjev, tesarjev, dobrih poklicev v inženirstvu in
arhitekturi... Pravi naši prostozidarji - so bosanski priseljenci graditelji v Sloveniji.
*
213
Koliko bosanskih graditeljev - prosto/zidarjev odpeljejo gospodarji in delodajalci dnevno po
svojih gradbiščih?! Ko sem stanoval s temi našimi čefurji zidarji, tesarji, drugimi delavci
gradbeništva v inženirstvu arhitekture in urbanizma, sem dojel, kako dobri ljudje so: družini
pošiljajo domov sredstva, sami si asketsko ne privoščijo... in tako celo iz roda v rod, tudi z
delovnimi vizumi. Naši domači tujci, večidel verni muslimani. V delavskih domovih - naši
pravi prostozidarji! Graditelji, ki ne pijejo in se ne izživljajo. Družinski ljudje.
Prijatelji v stiskah, ki delijo domači burek s tabo v domu...
*
Ali je bil morda prostozidar tudi moj odlični ata, ki je po vojni gradil zbombradirani Maribor,
vodil kot palir gradbene oddelke na ruševinah, si omislil prehodne udarniške praporce za
najboljše graditelje, vsi prostozidarji pa nasmejani v pumparicah, kar na kupu zložene opeke,
drugič na kupu ruševin, s prehodnim udarniškim praporcem kot na vrhu Triglava? smo že
pozabili na vse te slovensko zavedne domoljubne prostovoljce, ki so gradili po vojni svoja
uničena okolja, od mest do vasi? To so prostozidarji, ki so gradili domovino Slovenijo, ne
glede na idejnost, partijnost... Ko sem videl še ata Marjana Krambergerja, kako se skoro
objema z mojim, sem vedel: zdravi smo. »Prostozidarski.«
*
Slaba fantazija o Leninu in Hitlerju, ki na Dunaju kje v kavarnici šahirata...
Sociološka teorija odprtih elit sicer odpira forma rekrutacije v elito, funkcionalno pripadnost
eliti, ki je nadzorovana, a vsakčas tudi lahko zdrobljena.
Vilfredo Pareto je sicer pisal o persisentnih elitah, ko gre za rezidualno persistenco
agregatov..., kamor spadajovisoko uradništvo, visoki cerkveni krogi, veleposestniki,
kapitalisti..., se reče, najmočnejše družbene skupine.
Prostozidarstvo v tem pomenu je agregat skrivno uspešnih združb.
Sam govorim o pravih medčloveških naših prostozidarjih, ki so elita dela.
**
O Miha, jugokašo piha…
Domovina. Moj Bog, ali res? da je šlo za novi reizem - v imenu industrijske lenobe?
V letu 1968, ko so Sovjeti okupirali zlato Prago, smo nekateri študentje, tudi sicer - tvegali
glavo, kariero, vse!
214
A je bilo upanje slovenstva močnejše od vsega - bili smo partizanski domobrani v enem: tudi
z Milanom Kučanom, Ernestom Petričem, nato s 33-imi poslanci, z Jašo Zlobcem, z Ivom
Svetino, s Tonetom Stresom, s Frančkom Križnikom, s Tonetom Remcem... kaj nas je!
Le da Miha nas ne pozna. Gradili smo Slovenijo.Pridruževali so se sicer priskledniki, kot
tajnik SM in drugi partijski lagodniki, s fanatiki vred. - Še vedno gradimo Slovenijo.
**
Filozofi na koncu
Če je bil Empedokles empeklodovski, pa je bil Sokrat platonski.
Čaša trobelike - izpil jo je nalašč, prej pa naročil mladi Ksantipi, naj vrne sosedu prej
sposojenega petelina...
Lamettrie je kot očitni materialist zdravnik umrl, ker se je dušil s piščančjo koščico, med
smehom, ker je taka smrt pač tako banalna.
Da o filozofih samomorilcih, kot je bil sijajni logično razpravljalski Ludwig Wittgenstein, ne
govorimo.
Filozofi - spravljeni s koncem?
*
Platon je umrl, ker so ga napadle uši, Avicena se je najprej strastno predajal spolnosti in malo
kasneje umrl zaradi prevelikega odmerka opija, ateista in materialista La Mettrieja so
pokončale prebavne težave, potem ko se je prenajedel paštete s tartufi. Diderot se je zadušil z
marelico, ker naj bi skušal dokazati, da lahko človek uživa do zadnjega diha, in tudi Alfred
John Ayer je vzel podobno slovo, saj ga je zadušil košček lososa. Pri tem je doživel posmrtno
izkušnjo in se menda srečal z gospodarji vesolja. Hegla je pobrala kolera. Simone Weil se je
med vojno, ker je želela biti solidarna z lačnimi Francozi, izstradala do smrti. Camus je umrl v
nesmiselni prometni nesreči, Merleau-Pontyja pa so našli v njegovi pisarni – glava mu je
omahnila v odprto Descartesovo knjigo. Rolanda Barthesa je v Parizu podrl kombi neke
čistilnice, ko se je vračal s kosila z Jackom Langom, ki je kasneje postal minister za kulturo.
Foucault je umrl zaradi aidsa in je proti koncu bral samo še Seneko.
**
215
Vladimir Gajšek: Drevce ali kaj, 2015
29. junij 2015, ponedeljek
Spet me nekaj muči temperatura in napenjanje trebuha…
V miru študiram in pišem.
Danes z Lojzetom Peterletom evroposlancem in ekonomistom Egonom Zakrajškom zvečer v
Družini galeriji… - bržda o privatizaciji.
Vid spi, ker je vzel tabletke, spet do poldneva. Prekleta doza…
**
Komentar:
216
Vlado /Miheljak/, če bi bila slovenska politična elita označena tako preprosto, ne bi o nji
mogel pisati ne objavljati odprto - gre za postmoderne poteze evropske in svetovne politike v
samostojni Republiki Sloveniji, a tudi za naše diplomatske poteze v EU in svetu. Če samo
našteješ le vse dosedanje slovenske vlade, vem, da komaj veš, kdo je - bil - kdo..., ostala so
samo dejansko bistvena politična imena, od Milana Kučana naprej. In tukaj je nedvomno
znani politični delavec, tudi minister RS, danes zunanji odločilni minister Karl Erjavec, ki je
lahko poslal nekega, kako se že piše? menda Dimitrij Rupel? na ZPIZ..., ko ga predtem,
Dima, ni potrdil državni predsednik dr. Danilo Türk niti za našega veleposlanika v Avstriji, ga
ni poslal na Dunaj... Že takrat smo vedeli, da je tak, kako se že piše, odpisan..., kar je
dokončno potrdil Karl Erjavec. In Karl Erjavec je naš zunanji minister, priznan visoki
predstavnik slovenske države po svetu!
**
Vidov izbor: angleško:
face book: "Warfare, Ritual, and Symbol in Biblical and Modern Contexts", Brad E.
Kelle and Frank Ritchel Ames, 2014... New perspectives on Israelite warfare for
biblical studies, military studies, and social theory... Contributors investigate what
constituted a symbol in war, what rituals were performed and their purpose, how
symbols and rituals functioned in and between wars and battles, what effects symbols
and rituals had on insiders and outsiders, what ways symbols and rituals functioned as
instruments of war, and what roles rituals and symbols played in the production and
use of texts... Features: Thirteen essays examine war in textual, historical, and social
contexts... Texts from the Hebrew Bible are read in light of ancient Near Eastern texts
and archaeology... Interdisciplinary studies make use of contemporary ritual and social
theory...
**
Če trpiš ko Kristus – si budist.
Če trpiš kot budist – si musliman.
**
217
Vladimir Gajšek: Ob srečanju s fotografinjo Izraelko, 2015
30. junij 2015, torek
Samemu sebi ne bi mogel verjeti, ko človek obrača, Bog pa obrne – danes zjutraj premišljam
o srbskem prijatelju pisatelju, prevajalcu, organizatorju literarnih večerov in srečanj, esejistu
in dramatiku Momi Dimiću (28. februar 1944, Beograd /Mirijevo — 8. junij 2008, Beograd.),
spet podoživljam zgodbo njegovega dedka in roman "Živeo život Tola Manojlović",
svojevrstno vaški roman, pravzaprav biografijo srbskega kmečkega fanta in človeka, ki
opisuje malega človeka v njegovi usodi od bolezni do ljubezni, od delovne dobe do navad… in si rečem, Moma je bil le dve leti starejši od mene, spomnim pa se ga zdaj bolj megleno,
kajti v meni pač živi bolj Kruševac s svojimi književniki, če že govorim o srbski literaturi,
poleg beograjske in novosadske literarne elite – prvo, dvojezično zbirko sem pač, še 19.leten,
izdal pri Matici srpski, prevod Sonje Manojlović, in sem spoznal tisto vojvodinsko
gostoljubje, potem Desico (Maksimović), starega Dušana nadrealista, revolucionarno
judovskega in politično označenega . In mimogrede pomišljam na mojega dobrega Milutina
R. Jugovića, na Lazarevića, na Antonijevića, na Ljubiša Džidića - Bato, na prijatelja Miloša
Petrovića…na Bagdalo.
**
218
Vse dlje sem od Kolodvorske v Mariboru, mama,
vse dlje sem od vse stanovanj, kjer sem bival –
in ko si kuhala govejo juho, mama, nism bil v gostéh
in me je vsakokrat čakal Vinko, pozneje Šraufenciger
pri Fritzu Mulierju ali na Odpadu Surovine, ko se je
vozil na Dunaj in se odlično učil, šahist, skladatelj,
čigar hiša, tega eksekutor, da mu zaplenijo vse
in ga izženejo na cesto s Sonjo, ko nima nikogar
kot le svoj lastni molk ob tolikero šalah: vidiš,
mama, ki si mi kuhala govejo juho, tako so nas
preganjali, mene z Vidkom gimnazijcem, ko je
novo tisočletje bilo prepleteno samo še z grobovi
in malimi frajlicami v pisarnicah, ki zaslišujejo
in ne poznajo nobene šale! da veš, mama,
sirekla, da tako mučno ne smejo ravnati z mano,
ki so me obrekovali, klevetali žaljivo sramotno,
da bi se skupaj dvignili nad naša življenja, domove,
in jim je čisto vseeno, da sem in smo, tudi jaz,
tvoj sin Vladimir, tvoj najboljši vnuk Vid, oho,
celo prijateljček Jaka, ki je prihajal čakat me
v domačo kuhinjo in ti je vedro vedno postregla:
veš, mama, preganjali so me zverinsko capinsko,
s sinom vred, mi zaplenili vse, me vrgli na cesto –
in ni nihče videl mojih grenkih solzic, ko sem pisal.
219
Komentar:
Grk, Grk
Grška ekonomska farsa ni tragedija
Minuto po polnoči je bilo odločeno, da bo Grčija izgubila, ker se je kakor s premierom
odločila za neokomunizem, preoblečen v staro leninsko obleko nacionalizma kot nacizma, a
na tipično grško balkanske načine.
Zdaj Slovencem preostane, da gremo na dopust poceni v Grčijo, dokler še vendar nimajo spet
morda - drahme? Ker gre za politično vmešavanje v podjetništvo na Grškem, se ta dežela pač
balkanizira v najslabšem, invalidnem smislu, da bi bila odvisna od sebe in avtarkije...
Junckerja in Merklovo so hoteli izigrati na znane komunistične načine, a ni uspelo - niti
ekonomsko. Pri nas nas v to smer pelje pubec Mesec... - mu boste popustili? dopustili zlom
gospodarstva?!
*
Slavni stari Grki niso krivi za kakor neukega danes grškega premierja.
Sodobna Grčija nima tragedov ne filozofov, ima pa odlična vina in prav ogled antike v
turističnih destinacijah.
Vprašanje sodobnega EU bančništva predstavlja možni državni zlom zadolžene Italije in
Francije! - ne pa Grčija...
*
A kot zaslepljeni sploh ne vidite, kam vas, tepci grško balkanski in slovenski, lahko pripeljejo
neo-naci-komunisti?
Vsaj v Sloveniji, dokler je izvoz, tudi v Nemčijo, nad uvozom, ni strahu, da bi se vrnili v
tolarsko plačevanje... - smo namreč deželica, premajhni, da bi določali velesilam njihov
bančni nihaj v monetarni politiki in sploh bančništvo, potrošnjo ter poslovanje.
Tudi če čakajo, da jim pride na pomoč - Kitajska ali da ruski mogotci kot kralji pokupijo vse...
*
220
Grki so že osmič "nategnili" EU - in se jim zdi, da se lahko zadolžujejo v nedogled, ker pač le
na socialistično metodologijo izsiljevanja pristajajo le politično. Kjer je gospodarstvo odvisno
le od države, postaja država policijska, životarjenje pa vse bolj poceni... časovno do zničenja.
In Slovenci?
Naš državni predsednik Borut Pahor nam je optimistično sporočil za državni praznik, da smo
se rešili - sami!
Torej, vsaj za Slovenijo - konec ekonomske krize v deželici, ki je velika kot ena kitajska
krajevna skupnost? da nas ne bi čakala kje kitajsko naložbena usoda - samooplojevanja in
smovračanja, toda pod enopartijskim, mesečarskim vodenjem?
**
Diplomatsko pravo – izbrane konvencije
Predstavitev knjige Diplomatsko pravo – izbrane konvencije (Ljubljana, konzorcij MK, vroči
torek, 30. junij 2015) –
V Konzorciju Mladinske knjige je potekala okrogla miza z naslovom 'Diplomacija – 200 let
po Dunajskem kongresu', ki je bila organizirana ob priložnosti izida knjige "Diplomatsko
pravo – izbrane konvencije".
Uvodoma je zbrane goste nagovoril minister Karl Erjavec, ki je izpostavil pomen diplomacije
kot sredstva zunanje politike ter nujnost seznanjenosti slovenskih diplomatov s pravili
diplomatskega prava in mednarodnega prostora pogojevalnega odločanja. Prav poznavanje
pravic, obveznosti in sredstev omogoča učinkovito, zavzeto in uspešno uveljavljanje interesov
Republike Slovenije v tujini. Na okrogli mizi o Diplomaciji – 200 let po Dunajskem kongresu
so sodelovali
predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, predavatelj na FV dr. Milan Brglez,
odgovorna urednica Zbirke dr. Ana Polak Petrič,
glavni urednik Zbirke dr. Andraž Zidar,
glavni urednik knjige dr. Iztok Simoniti,
veleposlanik mag. Leon Marc,
urednica knjige mag. Irena Jager Agius.
Pogovor je povezoval dr. Igor Kovač z Univerze v Cincinnatiju.
Minister Karel Erjavec je izrazil zadovoljstvo, da se peta knjiga v Zbirki Mednarodno pravo
ukvarja prav z diplomacijo, saj prav s to knjigo pride do izraza bistvo in namen delovanja
zunanjega ministrstva, ki je orodje in hkrati nepogrešljivi element diplomacije, hkrati pa je
knjiga pomemben prispevek v spektru domačih diplomatskih študij.
Na okrogli mizi o Diplomaciji – 200 let po Dunajskem kongresu so sodelovali
221
odgovorna urednica Zbirke dr. Ana Polak Petrič je spregovorila o dilemi med prestižem in
pragmatizmom v diplomaciji in problematiki nasledstva, s posebnim v uvidom v zgodovino
novejše, tudi prej jugoslovanske preširokopotezne diplomacije
predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez, ki je spregovoril o odnosu
med mednarodnim pravom, močjo in etiko;
glavni urednik Zbirke dr. Andraž Zidar, ki je predstavil zbirko in njene dosežke;
glavni urednik knjige dr. Iztok Simoniti, ki je orisal vlogo majhnih narodov pri razvoju
mednarodnega prava od 1815 do danes.
veleposlanik mag. Leon Marc je razložil nekaj ključnih razlik med naravama diplomacije iz
leta 1815 in 2015;
urednica knjige mag. Irena Jager Agius je tehtno predstavila vsebino knjige po poglavjih.
Pogovor okrogle mize v predstavitvi Zbornika je moderiral dr. Igor Kovač, raziskovalec na
Univerzi v Cincinnatiju. V sproščenem pogovoru Diplomacija – 200 let po Dunajskem
kongresu kot predstavitve zbornika Diplomatsko pravo – izbrane konvencije je spregovoril
književnik Vladimir Gajšek o ozemeljski, zgodovinski in politični usodi lovencev
potujčevanja – pod Avstrijci ali Italijani -, o Francetu Prešernu, Franu Levstiku, Ivanu
Cankarju ter o mnogih slovenskih političnih tepcih ali celo režimskih hlapcih; govoril je tudi
o kakor politično avstrijski barabi, mednarodnem diplomatu princu - Klemens Wenzel
Nepomuk Lothar, Fürst von Metternich-Winneburg zu Beilstein, veleposlaniku v Dresdenu,
Berlinu in Parizu, sicer ženitovanjskem avstrijskem mešetarju za Napoleona, ki je bil kot
zagrizen konservativec leta 1848, v času marčne revolucije, le prisiljen odstopiti z mesta
avstrijskega kanclerja… - kako na ljubljanskem obisku pri baronu Žigi Zoisu ni hotel prvemu
slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku zvišati pokojnine.
Gre za peto publikacijo v Zbirki Mednarodno pravo, ki izhaja v sodelovanju med
Ministrstvom za zunanje zadeve in Fakulteto za družbene vede in hkrati za pravniško in
diplomatsko izraženo željo, da bi knjižno polico napolnili do konca.
Priročnik kot monografija Diplomatsko pravo – izbrane konvencije na enem mestu zajema
ključne dokumente diplomatskega prava, tako v slovenskem kot angleškem jeziku, kar bralcu
omogoča tudi razmišljanje o slovenski terminologiji diplomatskega prava. Izbor konvencij
spremlja obširna uvodna študija, ki predstavi razvoj diplomatskega prava in diplomacije,
prikaže njeno delovanje ter opozori na nekatere aktualne dileme in trende.
Knjiga je dostopna v elektronski verziji:
http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/knjiznica/Diplomat
sko_pravo_-_e-knjiga.pdf
Celotna zbirka je na voljo v elektronski obliki:
http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/zakonodaja_in_dokumenti/diplomatska_knjiznica/zbi
rka_mednarodno_pravo/
222
Pogovor je potekal zase v redu, za poslušalstvo pa pojasnitveno.
**
Nostalgija pozabe
Kako je z Vilijem Premzlom, kako z drugimi katedraši - kadar obiščem rojstno mesto, vem,
da so izgubljeni tukaj vsi, ki so izobčeni iz Mariborske knjige, pa tudi Sergej Vrišer, domala
vsi slikarji, z Radom Jeričem, Viktorjem Šestom, bratoma Čobal, Jožetom Zelom, Janezom
Pristavcem... na čelu, kipar, stari Gaber - Gabrijel Kolbič, da o novinarkah in novinarjih
Večera ne govorim... - ker nismo bili in nismo hlapčevska meščuharska srenja, ampak
slovensko kulturno in zgodovinsko zavedni, poznavajoči celo dobro bližnji Gradec, enako
oddaljen od Maribor kot Celje..., včasih ob/mejno judsko miličniško in jugoarmijsko
zastraženo, komaj prehodno... Vili je dobro risal, tudi je opremljal moje esmi v študentskem
listu Katedra! Vsega tega sicer res ni več: ne Lenta, kjer sem na Odpadu Surovine kupoval
nemško - zavrženo! - literaturo in verske knjige na kilograme, ni niti pramidnih ali
kalvarijskih deških sanj, ni več profesorja latinščine in grščine Rafaela Štaubra ne slovenske
profesorice Mire Medved, kaj šele vseh drugih profesorjev..., ni niti založnika, klasičnega
filologa Jožeta Košarja, da bi z njim nekaj ur lahko v njehovi uredniški sobi, medtem ko bi
gospa Marta izključila telefon, prinesla pecivo in kavo, razpravljala o moji literarni osebi
"breznogec Veselonc" - torej o besedi - noga - v različnih jezikih, od grščine do slovenščine,
nemščine, latinščine...; celo je ugasnil spomin na starega dobrega Forsto, ki je vedel, kako
njegov oče kosó kleplje, ko smo ga celo obiskali, ali njegova modrooka žena Marija, ki nam
je stegla v bumerangu v bloku, in kje je Slavko Jug, da bi z njim nastopal, kje je Friček Mirko Čepič, kje so ekonomisti profesorji, na primer Tine Lah, ki sva z njim kdaj pozno v čas
diskutirala v Veliki kavarni, ali Rudi Crnkovič, z njim sva se menila kdaj kar v parku pred
občino, ko je šel v huterblok domov, a je zaradi pogovorov seveda zamudil kosilo ali celo
večerjo..., kje je prof. francoščine, harmonikar JožeKarba - zapuščen, a kritičen, da ne
govorim o marksistu biologu, veselm pesniku in ravnatelju Mariborske galerije Branku
Rudolfu - poklonil mi je izvirnega Balantiča 1944 -, in moj Mirko Križman... - koliko
pogovorov in na pamet recitacij Goetheja, Rilkeja in drugih nemških pesnikov..., in takle
Bruno Hartman - Floki, ki mi je zatrjeval, ko sem ga še bodril, da na občinski seji pove, da ne
bo njihovo trobilo, ali celo Jože Filo - ko je prevzel učiteljišče in se mi potožil,daima zase
prostor edino še na wc-ju, pa njegova gospa Breda Filo, ena najodličnejših knjižničark, ko me
je kdaj ljubó pogledala izza očal, dao Zlati Kert ne govorim... in vsi moji uredniki
tovarniškega časopisja, ki so mi pogumno objavljali, česar si ne bi drznil nihče v Sloveniji!,
pa Branko Maksimovič itd., Peter Baloh, Marko Zorko, Marko Feguš, bobnar Vlado Golob,
brat moje sošolke Dunje, sin glasbenega šolskega ravnatelja..., katedraši - Vili! vse je potonilo
v pozabo, ker jih je sram, da so nas posamič izdali in se vdali nekakšnim poturicam! in
mariborski podžupan Križman..., kaj šele drugi tedanji politiki - Slavko Soršak z Janekom
Švajncerjem je dvignil današnjega tajnika SM in ga imenoval za gl.ur. Katedre, nekaj s
Čeričko, z Olgico, kar tako mi pride na misel še Tone Partljič - učiteljiščnik, Bertica Bojetu učiteljiščnica, Jerič pevec, da o mariborskem zdravem pohorskem človeku - škofu Deržečniku
ne govorim, o rdečem škofu Vekotu Grmiču, o pesniku duhovniku ekumenistu, dobrem
223
Stanku Janežiču..., tu je še judovski sinko Mirko Trstenjak - Mišo ben Levy, sin slikarja
Trstenjaka, ki sem ga na koncu obiskoval sam v bolnišnici in ga celo tam umival...Seveda
sem, ili, spustil še vrsto, zlasti ezelkovskih imen..., tudi Iva Vajgla, le za primer. Mimogrede
me prešine vendarle misel na Bakota - kulturnega urednika Večera in založnika in prevajalca gurmana Dionizija Amforo, Branka Avsenaka, na dobrega Frančka Šrimpfa - Bakotovega
naslednika, kaj pa Vili Vuk?! in Stojan Požar - z njim sva se nekako javno zavzemala za
opereto, v veselje mariborskemu delavstvu, a sva bila zavrnjena kot "malomeščana" (čeprav
je tui fukaški Tito rad gledal in poslušal operete, tak ključavničarski jugofirer), nato kje v
mestni knjižnici kadilni Ignac Kamenik, kakšen idealist!, kaj pa gledališčniki - od starega
Tovornika in Dušana Mevlje... do kolegov tako rekoč vsega ansambla, navsezadnje s Petrom
Boštjančičem in Milado Kalezič...
Tudi v mojem ateljeju so se združevali mladi in po letih ne mladi, različnih poklicev, pametni
in nespametni...
ŽIVETI V MARIBORU...Pozdravljen, Vili! Kateri Vili?! Mar Vili Vuk? Mar Vili7 Wilhelm
Heiliger? Vili Premzl…
Ampak kdo vse me je izdajal – »prijateljsko« in me klevetal zahudičano? – Bom pogledal v
arhivsko gradivo…
**
Pravo in brezpravje
Kot vse kaže, je v Sloveniji pravnost prava na veliki preskušnji, zaradi samovolje moči
odločanja, sojenja, izvrševanja, tudi zaradi pritiskov, ko nam vladajo pisarnice... - vse
nenadzorovano in v omrežju ministrstev. A sodišče - odloča, ne kdo drugi, tudi ZPIZ odloča
samovoljno - ne kdo drug, vsak CSD odloča - ne kdo drug, DURS odloča, ne kdo drug... ponekod brezpravje same izvršilne moči deluje že povsem razčlovečeno, nasilno
brezuobzirno, smrtonosno - in ne odgovarja nihče. Omrežja, vse tudi v ministrstvih in
protokolu, delujejo! v sovraštvu do neodvisnega razumništva.
*
Ko me je režim brezpraavja preganjal, s sinom gimnazijcem vred, sem večkrat pomislil, da je
naša himna: Die Fahne hoch… Spoznal sem in prekleto doživel vso izvršilno moč pregonov,
sovražnih razžalitev, uničevanje, državnopolicijsko zaplembo vsega premoženja, eksekutorski
izgon na cesto, samovoljo uredništev, ker nisem hlapčeval kot režimski tepec, vzpon
izkoreninejno protislovenske in pretepaške sčefurjenosti, pred kratkim ustrahovanje
poimenoma z ustrelitvijo v Trubarjevi hiši literature, zverinsko pretepanje – in sprenevedanje.
Samovoljno so delovali: ZPIZ, DURS, CSD, sodstvo kot policijska moč pregona. Brez enega
samega krivdnega razloga…
224
*
Ko sta bila javna državna tožilca Ljubo (Bavcon) ali Anton (Drobnič), takih dilem ni bilo tožilci so vedeli, koliko so jih poslali tudi za zapahe ali preganjali - zaradi kompartijstva,
socialistično samoupravne ideologije, titinstva v vladajoči jna in udbi itd., o čemer vse se je
sicer molčalo. Je bil Zvonko Fišer član zveze komunistov, je redno plačeval članarino?
verjetno se tukaj začne "korupcija" - ne pa v profanem podajanju žogice za službico svojim.
Kakor da bi bilo vnemar, da očetje pomagajo otrokom? in strici nečakinjam in nečakom? celo
več:mnogi otroci bivših in zdajšnjih veljakov so "označeni"... kaj pa - cerkveno?
**
Laibachkunst in Severna Koreja
Upajmo, da se vrnejo vsaj duševno zdravi ljubljančki - nem.: laibachovci iz Severne Koreje;
poročajo, da je diktator zgradil letališče imenitnega arhitektonskega videza - toda lani je
arhitekta dal ubiti, ker ni bil na platformi estetike partije komunizma! če namreč
severnokoejski diktator samo, nasmejan, skupaj z ženo in vojaštvom nekako asluti, da
Laibachkunst ni na platformi komunizma, gorje! bo drugačna pela! upajmo, da v Trbovljah
zato ni koncert dokončno poslovilni...?! V V Pjongjangu bodo imeli tako ali tako nenehno
nadzorne spremljevalce, denarja pa menda nimajo, da bi že na letališču kupili diamante itd.?
in če bodo inženirji človeških duš doživeli "streznitev", bo smrtno boleča.
*
Morda bodo - nem.: laibachovci ob koncertnem obisku Severne Koreje jokaje od neizmerne
sreče obujali solzne spomine na tovariša Tita! in ne bodo od sreče nehali jokcati, skupaj s
severnokorejskimi komunisti! kim il sungovsko... in bodo vohali samo še cvetje, ki ga bodo
metali pred spomenike narodnih herojev in vodje... zahlipali se bodo in hrkli, da bodo potem
od same politične sreče le še grkali, pogrovali, z iskrenimi solzami v očeh in z blago blaženim
smehljajem pobožanstvenja na ustnicah. Takega triumfa volje namreč ni poznal niti partijski
tov. Adi Hitler! tak socialistični vodja delavskega razreda! pač severnokorejsko.
*
Ko poslušaš in vidiš Laibachkunst you tube, si rečeš: taka je bila Titova o/mladina, tak je bil
hajot (Hitlerjugend), taki so severnokrejci mladci v množici srečne izgradnje komunistično
brezrazredne, a oborožene protikapitalistične prihodnosti! HHH-eil!? neka dečva, dobro
našminkana, zna delovati "žensko", ko prepeva popevčico rojstva nacije... itd. in onle poba v
kapi... kot kakšen tipček iz pravljice. Za severnokorejski strip morda ugodno.
Teh laibachkunstovcev Država ni preganjala...
225
*
Če samo pomislim... Delovec Peter Kolšek mi je osorno brezobzirno zavrnil vest o pesniškem
kobariškem nastopu s fotko, ko je INTELYWAY izdal e-knjigo Ksenije Zmagaj - pesniško
imenitno zbirko DEŽ IN RŽ. V istem času je Delo objavljalo sicer cele plahte o Titovih
seksualnih eskapadah in druge bedarije, slabše kot v rumenem tisku. Cenzura je v RS sicer
dosledna kot v času inkvizicije ali udbe, zdaj še bolj brezobzirno in nesramno, skoro pijansko.
Laibachkunst, France Balantič v kamniški javni knjižnici - objavljivo.
INTELYWAY - vnaprej odbita vsaka objava v Delu. Prislinjeno se režijo nekateri v Mariboru
in Ljubljani. Nagrajeni. Več kot pridaniči.
A sem vrnil - doživljenjsko, rugljevsko! - milo za drago! nič več hlapcev, kot z nagradami za
tajnika SM ali plonkarja z MB knjigo.
Spopad je z nastavljenimi odločevalci še vedno – ničen, ker imajo totalno in samovoljno moč
na vseh ne/ndzorovanih področjih, od medijev do pregonov, od državnouradnih omrežij do
»vabil« in kot skrivanje v javnostih. INTELYWAY je moj osebni umni, tudi čustveno
obarvan, izkustveno na znanju utemeljen odgovor na dogajanja, o katerih »se« ne poroča.
*
Dnevnik je komaj kaj več kot dokaz spominsko ali aktualno spremljajočih dogajanj v pisavah
in slikah, kolažno, a urejeno po dnevih, ker ti moji dnevniki so non-fiction literatura. Ampak
čez nekaj let bom bral in bodo brali, kaj je bilo pomembnega in omembe vrednega v tem času,
junija 2015, in bomo videli, kaj horacijevsko sploh in res obstane in ostane, ne da bi zakrnelo
in se fosiliziralo kakor v pozabi. Naj čas prebere, izbira, izbere.
**
226
Izbrane opombe na koncu koncev:
Opomba h krompirju in krompirjevim jedem
i
Za dober tek s krompirjem:
01.Osnovno krompirjevo testo za cmoke
02.Krompirjeve polpete s skuto in sirom
03.Dobri krompirjevi ocvrtki
04.Krompirjevi cmoki s koruznim zdrobom
05.Testo za krompirjevo pito
06.Krompirjeva pita z zelenjavno skuto
07.Krompirjeva pita z bučkami
08.Krompirjeva pita z gobami
09.Krompirjeva pita z jajčevci
10.Krompirjeva pita s špinačo
11.Krompir s čebulo
12.Krompirjeve polpete s skuto
13.Krompirjevi ocvrtki
14.Na mleku kuhan krompir
15.Krompirjev golaž 1
16.Krompirjev golaž 2
17.Mladi krompir s skuto
18.Preprost pečen krompir
19.Pečen krompir s sirom 1
20.Pečen krompir s sirom 2
21.Krompir s svežo papriko in paradižnikom
22.Zelenjavni pire
23.Krompirjeve palačinke 1
24.Krompirjeve palačinke 2
25.Dober krompirjev narastek
26.Krompirjev narastek s skuto
27.Krompirjeva štruca
28.Krompir s paradižnikom in sirom
29.Krompirjeve kroglice
30.Osnovna krompirjeva musaka
31.Francoska solata
32.Krompirjeva juha
33.Krompirjeva juha z zakuho
34.Krompirjeva juha s sirom
35.Krompirjeva kisla juha
36.Krompirjeva juha z gobami
37.Krompir s svežo papriko
38.Krompir z dišavnicami
39.Krompir na maslu
40.Zelenjavni krompir
227
41.Pire krompir s hrenom
42.Krompir z mletim mesom
43.Krompir po madžarsko
44.Krompir s šunko
45.Ocvrt krompir
46.Krompirjevi ocvrtki
47.Krompirjevi kroketi 1
48.Krompirjevi kroketi 2
49.Krompirjevi hrustavci s sirom
50.Krompirjeva pogača
51.Krompirjevi kolački
52.Krompirjev golaž s slanino
53.Freiburški krompir s porom
54.Krompirjev narastek
55.Krompirjev narastek s tunino
56.Krompir v pečici
57.Krompir s sirom
58.Švicarski krompir
59.Krompirjev pire s sirom
60.Krompirjev pire s špinačo
61.Krompir po bavarsko
62.Krompirjev pire z jetri
63.Dauphineški krompir
64.Zapečeni krompirjevi svaljki
65.Zapečeni krompirjevi žličniki s šunko
66.Krompirjeva musaka s špinačo
67.Krompirjeva musaka s sirom
68.Krompirjeva mesna musaka
69.Krompirjeva solata s porom
70.Krompirjeva solata s kaprami
71.Krompirjeva solata s čebulo
72.Krompirjeva solata z drobnjakom
73.Krompirjeva solata
74.Krompirjeva juha z zeljem
75.Krompirjeva juha z grahom
76.Krompirjeva ju ha s prežganjem
77.Krompirjeva juha s testeninami
78.Krompirjeva čista juha
79.Juha s krompirjem in stročjim fižolom
80.Krompirjeva juha z ajdovo kašo
81.Pomladanska juha
82.Krompirjeva kremna juha
83.Pečen krompir s kumino in skuto
84.Krompir z blitvo
85.Pražen krompir
86.Pire krompir
87.Krompirjev ragu s šunko in sirom
228
88.Krompirjeva omaka
89.Krompirjeva zloženka z ohrovtom
90.Krompir s sladko repo
91.Poseben pire
92.Kisla krompirjeva omaka
93.Krompir s kislim zeljem
94.Krompirjeva ponev z rukolo
95.Krompir s sirom in smetano
96.Krompirjeva omleta
97.Kmečka omleta
98.Krompirjevi zrezki
99.Krompirjevi ocvrtki s kislim zeljem
100.Krompirjevi cmoki z drobtinami
101.Prazen krompir z jajci
102.Krompirjeva solata s kislimi kumarami
103.Krompirjeva solata z vloženo mešano solato
104.Krompirjeva solata z zelenjavo
105.Krompirjeva solata s kislim zeljem
106.Krompirjeva solata z zeleno piro
107.Krompirjeva solata z bučnimi semeni
108.Kisel krompir
109.Krompirjevi štruklji s skuto in bučnimi semeni
110.Krompirjev zavitek z orehi
111.Langaš
112.Kvasenica s krompirjem
113.Krompirjev kruh
114.Kmečki krompirjevi krapci
115.Pica s krompirjem in rukolo
116.Boljši krompirjev kruh
Opomba k Hudi jami- v parlamentarnih dokazilih o zločinstvu povojnih pobojev
ii
Eva Irgl 13. 6. 2015 Huda jama
Govor predsednice Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eve Irgl
na spominski slovesnosti ob 70. obletnici genocida.
Huda Jama, 13. junija 2015. (Velja govorjena beseda.)
Spoštovani predsednik Slovenske demokratske stranke g. Janez Janša, spoštovani
tuji in domači predstavniki politične oblasti, spoštovani cerkveni
dostojanstveniki, spoštovani g. Roman Leljak, predsednik Društva za ureditev
zamolčanih grobov.
229
Čutim veliko odgovornost, obenem pa posebno čast, ker mi je danes dano, da vam lahko
spregovorim ob spominski slovesnosti, namenjeni tragičnim dogodkom takoj po koncu 2.
svetovne vojne, kjer so bili v Barbara rovu pomorjeni Slovenci, Hrvatje, Nemci, Srbi ….
Spoštovani,
ni besed, ki bi lahko opisale grozoto trenutka, ko so na mestu, kjer smo se zbrali, izdih za
izdihom ugašala življenja. Tu, in po drugih moriščih po Sloveniji, je v agoniji bilo na silo,
brez dokaza krivde, pomorjenih nešteto ljudi.
Otrokom so bili po krivici odvzeti očetje, po krivici so jim bile odvzete mamine roke, ki bi jih
morale božati, po krivici so bile bratom odvzete sestre, nečakom strici, vnukinjam dedki.
Koliko generacij je moralo tu, na tem mestu, in drugod po državi nasilno končati svojo pot?
Izdihnili so brez možnosti, da bi se branili, brez možnosti, da bi se izrekli za nedolžne, brez
možnosti, da bi dokazali svojo pravico.
V zgodovino so bili pahnjeni kot izdajalci. Izdajalci naroda. Niti minimalni postopki niso bili
izpeljani za ugotavljanje kakršnekoli morebitne krivde. Pomorjeni so bili na podlagi
ideološkega kriterija. Komunistična partija je odrejala likvidacije, OZNA in KNOJ pa sta jih
izvrševali. Niso bili izdajalci naroda, bili pa so politični nasprotniki partije.
Zaradi tega so zgodovinarji, publicisti in raziskovalci, ki preiskujejo tedanji čas, dolžni z vso
skrbnostjo vložiti vse napore in moči v to, da se po vojni pomorjenim, skozi dejanski prikaz
dejstev, zlasti zaradi mnogih krivično zapisanih zgodb, omogoči, da si lahko operejo ime.
Revizija zgodovine mora biti narejena. In revizija zgodovine ne pomeni političnega
revanšizma ali potvarjanja dejstev. Pomeni le iskanje resnice in pravice. Pomeni, da nimajo in
ne smejo imeti izključne pravice do njene razlage le tisti, ki so po vojni nasilno prevzeli
oblast, ter njihovi današnji politični nasledniki. Kdo jim daje pravico, da se obnašajo, kot da
imajo ekskluzivno pravico do vsebine zgodovine? Kdo pa so ti ljudje, ki nam vsakokrat, ko
želimo odpreti temo povojnih pomorov in osvetliti okoliščine z zgodovinskimi dejstvi,
žugajo, da oni pa že ne bodo dovolili revizije zgodovine? To, da zaščitiš dostojanstvo žrtev in
njihovih svojcev, tako da omogočiš, da se sliši in zapiše tudi druga stran zgodbe, ne pomeni
potvarjanja zgodovine, temveč pomeni etično ravnanje, ki v sebi nosi zgodovinski spomin, ki
ga moramo odgovorno zapustiti našim zanamcem.
Edini vodili vseh nas pri teh vprašanjih bi morali biti resnica in vest. Zgodovinska resnica je
nedvomno tista, ki zaznamuje sedanjost in postavlja temelje prihodnosti, zato mora v svojem
raziskovanju zaradi odgovornosti, vedno težiti k čim bolj popolni sliki in obravnavi
dogodkov. Zlasti v izogib temu, da bi se naslednje generacije še naprej po krivici etiketiralo
zaradi krivičnih obsodb o dejanjih svojih prednikov.
230
Sama grozot, ki sta jih prinesla vojna in povojno dogajanje, nisem doživela neposredno,
vendar pa priznam, da v sebi nosim nemir zaradi teh vprašanj. Časovna oddaljenost od
dogodkov, ki so se odvijali med vojno, zlasti pa po koncu vojne, pa prav nobenega izmed nas
ne odvezuje od skupne odgovornosti, ki jo imamo do pomorjenih. Več kot 600 množičnih
morišč kaže neizprosno sliko revolucionarnega boja za oblast in njegovo neusmiljeno naravo.
Slovenska politika pa se v vseh teh letih ni sposobna poenotiti niti pri obsoditi vseh treh
totalitarizmov. Vsi trije veliki totalitarizmi so namreč Slovenijo, kot edino evropsko državo,
močno zaznamovali. Nismo sposobni enotno podpreti naporov, ki jih v to vlaga Evropski
parlament in skupna evropska politika. Še celo več.
V Evropskem parlamentu so vsi slovenski poslanci, ne glede na politično prepričanje,
glasovali za Resolucijo EP o Evropski zavesti in totalitarizmih. Mednarodna javnost jih je
namreč budno spremljala. V domačem, varnem zavetju in s podporo medijev, pa poslanci
levice resolucije niso podprli. Fašizem, nacional socializem in komunizem, so v slovenskem
narodu zaradi zločinov in krutosti ravnanj pustili neizmerljivo rano. Po vsem tem, kar po
desetletjih prikrivanj, zavajanj, grajenju mitov na lažnih herojih, danes vemo o povojnem
komunističnem zločinskem dogajanju, je nedostojno in je žaljivo do vseh žrtev in njihovih
svojcev, da del slovenske politike še vedno vrednoti komunizem kot nekaj dobrega, njegove
zločine pa opravičuje z NOB in partizanstvom, s čimer nenazadnje omalovažuje tudi vse tiste
partizane, ki so se iskreno uprli tujemu zavojevalcu.
V tem delu je bil odpor proti okupatorju nedvomno zlorabljen za ideje revolucije in
revolucionarne oblasti, ki je iz strahu pred možnostjo vzpostavitve politične opozicije po vojni
pomorila na tisoče ljudi.
Za vsak človeški um, ki je svobodnega, odprtega duha, ki spoštuje človekove pravice, ki
spoštuje evropske vrednote, temelječe med drugim prav na skupnem boju proti totalitarnim in
avtoritarnim režimom, je neobsodba kateregakoli takšnega režima nedojemljiva stvarnost.
Zločinov in kršitev človekovih pravic pač ni mogoče razlikovati glede na to, v imenu katerega
totalitarizma so bile storjene. Obsodba mora biti jasna, tudi, ali pa zlasti, z najvišjih političnih
funkcij. Predsedniki države, vlade in parlamenta bi nam morali biti zgled in bi morali obsoditi
tako komunistično revolucijo kot genocid, ki se je zgodil na naših tleh po koncu 2. svetovne
vojne. Namesto takšne obsodbe raje govorijo o drugorazredni temi ali pa povojno morijo
utemeljujejo z naravnim pravom. Komunistične totalitarne ideologije torej še vedno nismo
sposobni enotno obsoditi in je tako pravno kot moralno diskvalificirati.
Odsotnost takšne obsodbe pa lahko pomeni le tiho odobravanje zločinov in kršitev človekovih
pravic, kar pa predstavlja najnevarnejšo okoliščino za to, da se zgodovina totalitarizma v
kakršnikoli obliki ponovi. Se jih grozovito odkritje v Hudi jami pred leti res ni prav nič
dotaknilo?
231
Pomiritev naroda pri tako občutljivi in boleči temi je mogoče doseči. Vendar tako, da celotna
politika, ne glede na politično prepričanje, obsodi komunistični režim, obsodi povojno
revolucijo s katerimkoli zavezujočim aktom. Vse besede o tem, da obsojajo …, da obžalujejo
…, so do takrat le prazne besede, saj ne izhajajo iz iskrenega namena. Nadalje. Pomiritev
naroda in pot k spravi sta možna. Vendar kot pravi tudi Resolucija Evropskega parlamenta s
priznanjem odgovornosti, s prošnjo za odpuščanje na obeh straneh, s spodbujanjem moralne
prenove, s spoštovanjem do žrtev in z obsodbo zločincev kaznivih dejanj.
Celotna slovenska politika bi mora sprejeti, čeprav vemo, da je to političnim naslednikom
krvnikov težko priznati, da vsakršno udejstvovanje v smeri, da se kazensko preganja
odgovorne za zločin, ni maščevanje ali politično obračunavanje, temveč norma, tako etična
kot pravna, ki daje družbi vedeti, da mora biti zločin kaznovan. Po mednarodnem in
slovenskem pravu, resolucijah in konvencijah, zločini zoper človečnost ne zastarajo.
Šele ko bodo ti koraki storjeni, bomo lahko stopili na skupno pot sprave, temelječe na resnici,
pravičnosti in spominu, kar je tudi eden izmed ciljev Resolucije Evropskega parlamenta.
Pri nas pa je danes v nekaterih segmentih ideja komunizma celo še bolj živa kot takrat, ko je
dejansko obstajala. Takrat so se posamezniki pogumno in srčno postavili proti hudim
zlorabam in kršitvam človekovih pravic, to plačali tudi z življenjem. Danes pa se
posamezniki, med njimi tudi vidni politiki, namesto da bi se borili za spoštovanje človekovih
pravic za pravično pravosodje in vladavino prava, da bi obsodili zločin, ne zato ker ga morajo,
ampak zato ker v svojem srcu in vesti vedo, da je tako prav, raje »pogumno« postavljajo s
komunističnimi simboli in retoriko, ki človeka pusti brez besed. Vendar je ta njihov pogum,
za razliko od poguma pri prvih, le prazna drža, saj se v resnici nimajo česa bati. Ščiti jih tako
pravosodje, kot institucije, ki se sicer ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic. Večinski
mediji pa jih pri tem nekritično podpirajo, umetno napihujejo ter umetno medijsko gradijo.
Brez njihove podpore vsa revolucionarna retorika in pogum v hipu izpuhtita.
Besedišče, ki se je zlasti v zadnjih mesecih razvilo ob govorih ob 70. obletnici konca 2.
svetovne vojne s strani naslednikov komunistične partije, kaže na pohabljenost njihovega
vrednostnega sistema. Očitno niso nikoli posvojili vrednostnega sistema, ki bi jasno
razločeval med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem, kaj je pravično in kaj krivično, kaj je
etično in kaj zavržno. In to niso vprašanja, vezana na določeno politiko, ampak vprašanja
vrednostnega sistema. Vprašanja, ki bi morala biti vsem nam skupna. In tega niso ponotranjili
na način, da bi znali trezno presoditi, ne zaradi politične oportunosti, ampak zaradi iskrenega
odnosa do trpljenja in bolečine ljudi, kdaj je lahko nekaj izrečeno in kdaj je bolje, da ostane
neizrekljivo ….
V vsakem civiliziranem in demokratičnem svetu velja takšen pomor brez sodnih procesov, kot
se je zgodil pri nas po vojni, za zločin. Zato je z vidika občečloveških norm povsem
nedoumljivo, da del politike noče razlikovati med usmrtitvijo, ki je izvršena na podlagi
232
pravnih aktov in sodnega procesa, ter pomorom, ki je bil storjen, brez enega samega pravnega
akta, domačega ali tujega, izključno zaradi realizacije komunistične ideologije.
Dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal in izkrivljal zgodovino v delu, ko
govorimo o povojni moriji, bo težko graditi na iskreni skupni prihodnosti. In zato je najbolj
odgovorna slovenska politika, ki bi morala biti, tako kot evropska, pri čisto osnovnih
civilizacijskih vprašanjih, kot je pokop umrlih in obsodba zločinov ter zločincev, brez izjeme
enotna. Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin potrebno obsoditi in
zločince kaznovati.
A kadarkoli na desnici odpremo takšna vprašanja, nam tisti, ki ščitijo takratne zločine in
komunistični režim, očitajo ideologijo. Vendar pa pravica do groba ni in ne more biti
ideološko vprašanje, gre za vprašanje pietete. In ker se v političnem prostoru ponovno odpira
razprava o tem, da je potrebno sprejeti zakon, da se mrtve pokoplje, naj ponovim, kar sem
povedala že ob razpravi v Državnem zboru: »Civiliziran narod ali bolje, civilizirana država ne
potrebuje nobenega zakona, da pokoplje svoje mrtve. Civilizirana država ve, kaj je prav, in
naredi, kar je prav, ne ker ji tako veleva zakon, ampak ker ji tako veleva vest.«
Spoštovani,
pomorili so drugače misleče, premožne posameznike in svetovljane naprednega duha, kot sta
bila npr. zakonca Hribar, intelektualce, ki so v svojih krajih skrbeli za kulturno, cerkveno in
družbeno kritično življenje, … pomorjen je bil cvet takratne slovenske inteligence.
G. Justin Stanovnik, ki ga izjemno cenim in spoštujem, filolog, kritični mislec, ki je po koncu
vojne prestal grozote taborišča Teharje, potem pa še eno leto preživel na prisilnem delu v
komunističnem koncentracijskem taborišču Strnišče, je pred časom, ko smo na Komisiji za
peticije ter za človekove pravice in enake možnosti razpravljali o razumevanju dogajanja v
Sloveniji v 20. Stoletju, med drugim dejal naslednje: »Težka vprašanja rešujejo elite. Vendar
pa imamo Slovenci problematično elito. Zato, ker je nova elita, nadomestna elita. Pravo elito,
historično, tisto, ki se je rodila in rojevala organsko, tisto so leta 1945 pobili. In ljudje, ki so
prišli na njihova mesta, neverjetno, niso imeli občutka, da so samo nasledniki nečesa. Da
mesto ni povedalo, da so nasledniki nečesa. In to v celotnem diapazonu, od tehnike do
literature do umetnosti in morda celo do cerkve.«
Nekateri so kot civilni begunci odšli v Argentino, nekaterim se je uspelo, hvala Bogu, rešiti iz
jam, večina pa jih je za vedno svojo pot končala v breznih in v jamah. V temini in globini
gozdov. V tankovskih jarkih in rudniških rovih. Tam je ostalo na tisoče neizpolnjenih sanj in
želja.
In še 70 let po koncu vojne jim nismo uspeli zagotoviti groba. Kar je pošastno. Groba, ki je
neodtujljiva pravica vsakega izmed nas, ki je osnovna civilizacijska norma, ki vsako
civilizirano državo ločuje od barbarstva.
233
Odkritje Hude jame nas je vse globoko pretreslo. Odkrili so osem plasti mumificiranih trupel,
med katerimi so se zaradi specifičnosti pogojev v rudniškem jašku ohranila tudi cela telesa.
Slika, na kateri je veliko število ženskih las spletenih v kite, je osupnila državo. Mnoge so še
žive zakopali v rudniški rov, kjer so počasi in v grozoti umirali. In takrat smo pričakovali, vsaj
jaz sem pričakovala, najverjetneje naivno, da se bo zganila tudi vest in da bo občutek krivde
prevelik, da bo sledilo priznanje.
Tako kot danes na procesu priznava 93-letni Oskar Groening, paznik v Avswitzchu.
Pri nas pa ni priznanja in ni pravne države, ki bi procesirala postopke proti odgovornim za
zločine. Kazenska ovadba proti nekdanjemu pomočniku načelnika OZNE, Mitji Ribičiču,
čeprav utemeljena, pa kot veste ni prišla daleč. Postopek na tožilstvu in pred preiskovalnim
sodnikom je bil namerno ustavljen. Na slovenskih tleh se je tako zgodil zločin brez zločincev.
G. Justin Stanovnik pravi takole: »Ta uboj je imel en sam cilj. Uničiti nasprotnika fizično in
duhovno, izbrisati s sveta ljudi določenega političnega gledanja in politične angažiranosti –
nje same in njihov spomin. A to je samo nekaj abstraktnih izrazov, ki ne morejo drugega kot
registrirati neko dejanje in njegov obseg. Te besede nimajo moči, da bi nam približale
ogromnost in neznanskost dejanja, ki je bilo tedaj izvršeno.«
Morili so celo na zalogo, se pravi preventivno, ker se pač nikoli ne ve, kdaj lahko otroci
postanejo potencialna grožnja realizaciji komunistične ideologije in ogrozijo njihove
privilegije, ki jih še danes preko takšnih in drugačnih dodatkov in privilegiranih pokojnin
financiramo vsi državljani.
Teharje, Košnica, Huda jama, to so le tri najbolj znane lokacije, kjer so bili pomorjeni tudi
otroci. In seveda Ormož, kjer so komunistične oblasti po vojni pustile do smrti izstradati 39
otrok, starih od nekaj mesecev pa do petih let.
Ocene o številu pobitih so različne, vendar ostaja dejstvo, neizpodbitno, bridko in žalostno:
Slovenija je prepredena s posmrtnimi ostanki ljudi, ki so bili žrtve revolucionarnega nasilja in
katerih pravica do groba še vedno ni udejanjena.
Dostop do morišč je bil do osamosvojitve prepovedan, še danes soodgovorni za morijo delajo
vse, da resnica ne bi prišla na dan. Veliko je še ne dovolj raziskanih področij, kjer se v globini
gozdov skrivajo človeške kosti, za katere je komunistična oblast upala, da se nikoli ne
odkrijejo. In tu vprašanje vsem nam in politiki: Kakšno sporočilo o našem vrednostnem
sistemu bomo pustili zanamcem, če ne dosežemo enotne obsodbe totalitarnih režimov? In če
ne dosežemo civilizacijske norme pokopa?
Vojna je huda stvar in med vojno se dogajajo strašne stvari. In med vojno veljajo drugačna
pravila, kot med obdobjem miru. Ius in bello – pravično ravnanje med vojno po 2.
234
Vatikanskem koncilu pravi, da je »Odločitev za vojno opravičljiva samo tedaj, če se vse stavi
na čimprejšnji mir in spravo v pravičnosti.« Ampak to je obdobje vojne.
Zdaj že pokojni moralni teolog Bernhard Haring pravi, da se je treba izogniti vsakemu
zavestnemu škodovanju prebivalstva, ki ni v boju. Treba se je povsem izogniti tudi samo
indirektnemu in nenamernemu ubijanju med civilnim prebivalstvom. Da so povračilni ukrepi
nad nedolžnimi ljudmi vojni zločin. In to velja za vojno, kaj šele v miru.
Zato je toliko bolj nemogoče razumeti, da se po vojni, v času ko že nastopi mir, nad civilnim
prebivalstvom, vojnimi ujetniki, političnimi nasprotniki, ženskami, tudi nosečimi, in otroki,
izvaja nasilje, poboji, pomori, da se izvrši genocid.
Odgovorna in iskrena obsodba genocida ne sme biti obsodba samo iz moralnega vidika,
ampak mora biti zavest in zaveza vsake civilizirane države, da se genocidi ne ponovijo.
Nekdanja Jugoslavija je bila po koncu vojne del tistih držav, ki so genocide in zločine proti
človečnosti na prikriti način podpirale, saj niso obsodile teh ravnanj takrat, ko bi bil čas za to.
Ni se npr. obsodilo holodomora v Ukrajini, ko bi se ga moralo, prav tako kot se ni obsodilo
povojne morije pri nas, ko bi se jo moralo. Kar pomeni, da če se napak iz zgodovine ne prizna
in obsodi ob pravem času, ali če se celo več desetletij prikriva in taji zločine, kot v našem
primeru, potem je velika verjetnost, da se bodo napake ponovile. In ni bilo potrebno čakati
prav dolgo. Temu smo bili priča ob razpadu SFRJ. Srebrenica ob vseh izklesanih imenih v
kamen ne pušča nobenega dvoma v to, kako velik zločin je bil storjen in ne dopušča nikakršne
drugačne interpretacije.
In tudi Huda jama in ostala morišča po državi ne puščajo nobenega dvoma v to, kako velik
zločin je bil storjen in ne dopuščajo nikakršne drugačne interpretacije.
Spoštovani,
vsem, ki ste po številnih množičnih moriščih po Sloveniji izgubili svoje drage, izrekam
globoko sožalje in razumevanje za vašo bolečino in prosim, da se vsem žrtvam
revolucionarnega nasilja poklonimo v tišini z minuto molka.
**
Eva Irgl v Hudi Jami: Več kot 600 množičnih morišč kaže neizprosno sliko revolucionarnega
boja za oblast in njegovo neusmiljeno naravo.
sobota, 13. 6. 2015
235
"Dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal in izkrivljal zgodovino v delu, ko
govorimo o povojni moriji, bo težko graditi na iskreni skupni prihodnosti," je na spominski
slovesnosti v Hudi Jami poudarila osrednja govornica Eva Irgl.
V soboto, 13. junija 2015, je v Hudi Jami potekala spominska slovesnost z mašo ob 70.
obletnici genocida. Mašo so skupaj darovali celjski škof Stanislav Lipovšek, hrvaški škof
Mile Bogović in prior Edmund Rudolf Wagenhofer. Osredna govornica je bila predsednica
Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl.
Spominske slovesnosti so se udeležili tudi predsednik SDS Janez Janša, podpredsednika
Alenka Jeraj in dr. Milan Zver, predsednik Sveta SDS France Cukjati, številni poslanke in
poslanci ter drugi vidni predstavniki Slovenske demokratske stranke. Delegacija SDS je pred
vhod v Barbara rov položila venec.
Predsednik Janez Janša je ob robu slovesnosti dejal, da mora država izpolniti svojo
civilizacijsko dolžnost in poskrbeti za dostojen pokop umrlih. Kot je poudaril, se »v
civilizaciji mrtve pokoplje zaradi pietete, vrednot in sočutja, ne pa zaradi prisile.«
Ocenil je, da se je spominska slovesnost dotaknila src, obenem pa se sprašuje, »ali res ni bilo
mogoče v teh zadnjih sedmih letih, odkar je bilo to morišče odkrito, tega dostojno urediti in
žrtev pokopati. To je težka rana na slovenski politiki.«
Na vprašanje predstavnikov hrvaških medijev, kako je mogoče, da zločinci še vedno niso bili
kaznovani, je Janša odgovoril: »To je mogoče samo, ker so na oblasti tisti, ki so fizični ali pa
politični nasledniki zločincev in ti ščitijo svoje prednike. Če bi se lustracija zgodila takrat, ko
smo jo predlagali, se pravi ob začetku demokratičnih sprememb in osamosvojitvi, ne bi bilo
nobenega morišča več, ki bi bilo neodkrito in vsi naši mrtvi, ne glede na razlike, bi dobili
svoje grobove, predvsem pa bi bili Slovenija in Hrvaška po standardu, kvaliteti življenja za
ljudi in medsebojnem razumevanju bistveno dlje, kot sta danes.«
Opombe k primeru Balantič, dejstveno in objavljeno:
iii
Primer Balantič
2015
Na podlagi odloka, ki sta ga v imenu ustanoviteljic Matične knjižnice Kamnik sprejela občinska sveta
v Kamniku in Komendi, so 15. maja knjižnico uradno preimenovali v Knjižnico Franceta Balantiča
Kamnik. Torej po pesniku, ki je po zaslugi uglednih akademikov in literarnih zgodovinarjev že nekaj
časa postavljen ob bok največjim pesniškim duhovom slovenske kulture in s tem iztrgan iz kroga po
drugi svetovni vojni zamolčanih in prepovedanih avtorjev. Odlok je bil na občinskih svetih sprejet
soglasno, potem pa je urednik spletnega portala Kamnik.info Iztok Čabašek dal pobudo za peticijo
236
proti preimenovanju. Kamniški župan Marjan Šarec je nanjo odgovoril z ustavitvijo naročila za
izdelavo novega logotipa in table ter z namero, da bo predlagal ponovitev postopka.
Na to dogajanje se je zdaj odzvala skupina pisateljev, zgodovinarjev, pravnikov, duhovnikov,
urednikov, publicistov in umetnikov, med njimi Niko Grafenauer, dr. Dimitrij Rupel, Aleš Berger, dr.
Kajetan Gantar, dr. Tamara Greisser Pečar, dr. Janez Juhant, Luka Lisjak Gabrielčič, dr. Aleš Maver,
dr. Matija Ogrin, Alenka Puhar, Zorko Simčič, Marko Fink, dr. Brane Senegačnik, dr. Vasko Simoniti,
dr. Ivan Štuhec, dr. Žiga Turk in dr. Janko Kos.
Njihovo izjavo objavljamo v celoti:
»Podpisnice in podpisniki pričujoče izjave pozdravljamo pogum občinskih oblasti in občinskega sveta
v Kamniku in Komendi, s katerim so Matični knjižnici Kamnik namenili ime svojega rojaka, pesnika
Franceta Balantiča. Da je ob tem samoumevnem civilizacijskem koraku sploh potrebno govoriti o
pogumu, je pač posledica 'folklornih' posebnosti prostora, v katerem živimo. V isto 'folkloro' sodijo
tudi scela nesorazmerni žolčni odzivi na poimenovanje. Navsezadnje se podpisnice in podpisniki
boleče zavedamo, da bo celo našo izjavo javnost neizogibno umestila v značilno 'folklorno' ozračje.
Zakaj se torej oglašamo? Menimo, da se moramo v prvi vrsti oglasiti zaradi nevzdržnosti stanja, v
katerem so ključi do pripuščanja posameznikov in pojavov v javni spomin slovenske skupnosti še
vedno pridržani tistim, ki so nad omenjenim javnim spominom gospodovali vse obdobje po drugi
svetovni vojni.
Že na prvi pogled je nelogično, zakaj naj bi pesnik France Balantič ne imel pravice do vstopa v javni
spomin skupnosti, iz katere je izšel, in zakaj naj bi počastitve njegovega pomena za narodovo kulturo
ostale omejene zgolj na zasebno raven. Posebno žalostno je, ker se s takim odnosom obnavlja kalvarija
njegovih svojcev, ki desetletja niso smeli žalovati za svojim sinom in bratom in trpeli različna
zasramovanja. Ponavljanje omenjene kalvarije je nedopustno in skrajno sprevrženo.
Da je Balantičev pesniški opus vtisnil slovenski besedni umetnosti 20. stoletja neizbrisen pečat, so
literarni in kulturni krogi že zdavnaj sprejeli kot nesporno dejstvo. Med vrsticami je bilo slednje
priznano že globoko v časih komunističnega enoumja. Njegove pesmi so bile, sicer po kapljicah,
pripuščene v šolska berila, o njem so se lahko Slovenke in Slovenci poučili iz reprezentativnih
pregledov slovenske književnosti, in če ob koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja v matični domovini
še ni mogel iziti izbor iz njegovega dela, je luč sveta vendarle ugledal kar nekaj let pred demokratično
odjugo v Sloveniji. Da s Francetom Balantičem umira velik pesnik in pomemben predstavnik sodobne
kulture, so se očitno zavedali celo vsaj nekateri izmed njegovih krvnikov v Grahovem, kakor znova
vsaj med vrsticami priča kanonični, spet v šolska berila polpreteklosti pripuščeni zapis Matevža
Haceta v Komisarjevih zapiskih.
Če je tako, sploh ni potrebno izpeljevati ugotovitve, da je mladi pesnik s svojim delom vtkan v
osrednji tok slovenske kulture, v tok, ki povezuje vse slovensko občestvo. Poimenovati javno ustanovo
po Francetu Balantiču pomeni torej prav toliko, kot če jo poimenujemo po Antonu Tomažu Linhartu,
Josipu Jurčiču, Josipini Turnograjski, Simonu Gregorčiču, Janku Kersniku, Lili Novy ali Janezu
Menartu, če navržemo zgolj nekaj imen, ki nam brez pravega reda pridejo na misel.
237
Kakor je bilo za marsikoga med naštetimi in za številne druge besedne umetnike značilno, da se je v
njih na poseben način zgostila izkušnja narodove skupnosti v določenem zgodovinskem trenutku, velja
to vsekakor tudi za mladega, v »nečistem« času izginulega poeta. Z vsem, kar je bil, izpričuje
strahotno tragedijo slovenskega narodnega občestva, ki je v labirintu druge svetovne vojne povsem
odpovedalo, se predalo najnižjim strastem in si zato v najtemnejši uri zunanje agresije prizadejalo
nepopisne, do danes nezaceljene rane. France Balantič ne sodi tu v nobeno popreproščeno shemo, saj
je prehodil tako rekoč vse postaje slovenskega medvojnega križevega pota.
Tako ga je groza troglave okupacije najprej pahnila v begunstvo. V želji po narodovi osvoboditvi je z
naklonjenostjo gledal na porajajoče se odporniško gibanje v okviru Osvobodilne fronte, zaradi česar je
delil usodo tolikih pokončnih Slovencev v taborišču Gonars. Slednjič ga je spoznanje o izrojenosti
prevladujočega slovenskega odporništva, ki se je v labirintu vojne odločilo predvsem za revolucijo in
obračunavanje z domačimi ljudmi, pripeljalo v dejaven nastop zoper te strahotne stranpoti. Zato na
Balantiča ni mogoče gledati kot na vojaka katere koli strani, marveč kot na Slovenca, ki ga je
pogoltnila in ugonobila največja narodova tragedija.
Verjamemo, da vodi prizadevanja nasprotnikov novega imena kamniške knjižnice gotovost, da s
svojim nasprotovanjem branijo ključne vrednostne temelje našega slovenskega občestva. A prav
njihova iskrenost je bolj kot vse drugo spričevalo, kako zelo je naša družba še ujeta v prevlado vojaške
logike, ki je nad njo zagospodovala med drugo svetovno vojno in še bolj po njej. Odklanjanje javnega
spomina na Franceta Balantiča namreč kljub drugačnemu videzu nima nič opraviti ne z aprilom 1941
ne z novembrom 1943, še celo z majem 1945 ne. Opraviti ima z našim tukaj in zdaj. Opraviti ima z
željo čim bolj podaljšati življenje neke politične mitologije, ki si preko po vojni pridobljene oblasti
lasti pravico absolutnega razsodnika.
Še enkrat poudarjamo: absurdno poigravanje z mislijo, da je bil Balantič, da so bili številni drugi
uporniki zoper revolucijo sokrivi in celo sostorilci zlasti nemškega kulturnega pogroma nad Slovenci,
ki se je med drugim odrazil v barbarskem uničenju velikanskega števila knjig, nima nič opraviti z
razmerami na Slovenskem med drugo svetovno vojno, pač pa služi samo podaljševanju neke, za
razmeroma ozek krog rentnikov zelo donosne iluzije. Skoraj bi lahko domnevali, da je za
ponavljanjem tako absurdnih trditev slaba vest zaradi tega, ker so se z barbarskim pošiljanjem že
natisnjene Balantičeve zbirke Muževna steblika v Vevče leta 1966 povojni oblastniki sami grobo
pregrešili zoper pesnika in slovensko knjigo.
Javna uvrstitev pesnika Franceta Balantiča v osrednji kulturni tok naše skupnosti je pomemben korak
k normalizaciji slovenske družbe ter pomeni sprejemanje celotnega spektra slovenskega kulturnega
izročila, ne le enega njegovega dela.
Zavedamo se, da je slovo od mitov vedno boleče. Zato štejemo dejanje poimenovanja kamniške
knjižnice po pesniku Francetu Balantiču za pogumno in tako rekoč za zdravilno. Sodimo namreč, da je
prišel čas, ko prispevka posameznikov, gibanj in pojavov k slovenski kulturi ne kaže več ocenjevati po
njihovem mestu v vojaško urejenem črno-belem imaginariju, ki ostaja pri življenju zgolj zaradi čisto
konkretnih koristi ozkega kroga ljudi. V tem smislu naslavljamo na vso slovensko javnost prošnjo za
pomoč pri nujnem odpiranju in prečiščevanju javnega spomina, čeprav bo šlo za dolgotrajen in
naporen proces za družbo in posameznike. Ravno lik mladega poeta, ki je moral prehoditi vso
grozljivo pot skozi najgloblji slovenski labirint dvajsetega stoletja, nam je lahko spodbuda zanj.«
238
Podpisniki izjave
dr. Igor Bahovec, sociolog
Jože Bartolj, novinar
Aleš Berger, prevajalec in literarni zgodovinar
dr. Matija Cencelj, matematik
dr. Jože Dežman, zgodovinar
mag. Jurij Pavel Emeršič, zgodovinar
dr. Tomaž Erzar, družinski terapevt
Lenča Ferenčak, gledališka igralka
dr. Andrej Fink, pravnik in politolog
Marko Fink, glasbenik
Tone Ftičar, kulturni producent
akademik dr. Kajetan Gantar, klasični filolog
dr. Boris Golec, zgodovinar
akademik Niko Grafenauer, književnik
dr. Stane Granda, zgodovinar
dr. Tamara Griesser Pečar, zgodovinarka
mag. Helena Jaklitsch, zgodovinarka
dr. Albert Juteršek, dr. medicine
dr. Martina Juteršek, zobozdravnica
dr. Marjeta Humar, jezikoslovka
Ivo Jevnikar, urednik in časnikar
dr. Janez Juhant, filozof
Milan Knep, duhovnik
dr. Katarina Kompan Erzar
dr. Primož Krečič, duhovnik (stolni župnik)
dr. Marko Kremžar, ekonomist in književnik
Dominik Krt, glasbeni producent, skladatelj in zborovodja
Tone Kuntner, pesnik
mag. Martin Lisec, publicist
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist
Tino Mamiæ, novinar in zgodovinar
Urška Makovec, pravnica in publicistka
dr. Aleš Maver, zgodovinar in urednik
Domen Mezeg, publicist
dr. David Movrin, klasični filolog
Jože Možina, zgodovinar in novinar
dr. Matija Ogrin, literarni zgodovinar
mag. Blaž Otrin, zgodovinar
Adrijan Pahor, profesor
France Pibernik, književnik
mag. Renato Podbersič, zgodovinar
Tone Potočnik, glasbenik
dr. Andrej Marko Poznič, duhovnik in publicist
ddr. Francka Premk, fiologinja
239
Ivan Branko Premk, pesnik in prevajalec
dr. Eva Premk Bogataj, literarna zgodovinarka
Alenka Puhar, prevajalka in publicistka
akademik Alojz Rebula, književnik
Lenart Rihar, urednik in publicist
Tone Rode, pesnik in poslovnež
Tina Romšak, profesorica
dr. Ksenija Rozman, umetnostna zgodovinarka
dr. Dimitrij Rupel, diplomat
dr. Brane Senegačnik, književnik
dr. Marjan Senegačnik, kemik
mag. Igor Senčar, diplomat
akademik Zorko Simčič, književnik
akademik dr. Primož Simoniti, klasični filolog
dr. Vasko Simoniti, zgodovinar
Justin Stanovnik, klasični filolog
dr. Ivan Štuhec, teolog
Milan Šustar, profesor
dr. Žiga Turk, publicist
dr. Andrej Vovko, zgodovinar
Maja Weiss, režiserka
dr. Lilijana Žnidaršič Golec, zgodovinarka
akademik dr. Janko Kos, literarni zgodovinar
**
Marjan Šarec, l.r.
ŽUPAN
Občina Kamnik
Glavni trg 24, 1240 Kamnik
01 831 81 00
[email protected]
URADNE URE:
PO: 8ure - 12ure | 13ure - 15ure
SR: 8ure - 12ure | 13ure - 17ure
PE: 8ure - 13ure
*
Domov - Občina - "Žulj tedna" ali Vprašajte nas
"Žulj tedna" ali Vprašajte nas
Spoštovane obiskovalke in obiskovalci uradnega spletnega naslova Občine Kamnik!
Ker je informacija osnova vsake komunikacije in vsaka komunikacija osnova odnosa med Občino, kot
institucijo, ter občankami in občani, stremimo k še boljši in bolj kvalitetni dvosmerni komunikaciji.
240
Le-ta je ključna in le s pravim pristopom lahko skupaj delamo dobro za našo in Vašo lokalno
skupnost.
Veseli bomo vaših vprašanj in pobud, ki jih lahko posredujete preko spodnjega obrazca.
Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku 7 dni.
Z rubriko Vprašajte nas se občanke in občani vsakodnevno obračate na nas z mnogimi vprašanji in
pobudami. Ravno zaradi tega dejstva smo se odločili, da nekatera vprašanja, ki bi morda zadevala
širšo javnost, izpostavimo in v novi tedenski rubriki rešujemo Vaš "Žulj tedna". Vsak torek bomo
problem, ki zajema širšo javnost, tudi objavili in nanj javno odgovorili.
*
Župan
Marjan Šarec
Urad župana
Glavni trg 24, 1240 Kamnik
Telefon: 01 831 81 17
Faks: 01 831 81 19
Elektronska pošta: [email protected]
**
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, številka 77/07 – UPB1
s spremembami) in Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2015 (Uradni list RS, številka 9/15),
Občina Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS O SOFINANCIRANJU POLETNEGA FESTIVALA
1.
Predmet javnega razpisa:
Predmet razpisa je sofinanciranje poletnega festivala – kulturnega programa, ki se bo
odvijal v poletnem času na različnih lokacijah mesta Kamnik in bo na ta način izražal
močan javni interes na področju kulturnega udejstvovanja ter obenem prispeval k
oživljanju mestnega središča Kamnika. Program mora med drugim:
zagotavljati pestrost in kakovost programa,
zagotavljati dostopnost do kulturnih dobrin, ki so v javnem interesu Občine
Kamnik,
zagotavljati ustrezen način oglaševanja in promocije.
2.
Višina razpoložljivih sredstev:
241
Vrednost razpoložljivih sredstev znaša 50.000 EUR (p.p. 8279 – sofinanciranje
poletnega festivala). Sredstva so v celoti namenjena le enemu izbranemu prijavitelju.
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do konca leta 2015.
3.
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: (predlagam raje: Splošni pogoji
za sodelovanje na razpisu:)
Na razpis se lahko prijavijo le neprofitne organizacije po veljavnem zakonu o društvih,
ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje, kar dokažejo z ustreznimi listinami:
imajo registrirano dejavnost za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti
(kopija odločbe o vpisu v register društev),
imajo sedež na območju Občine Kamnik in delujejo na tem območju,
imajo status društva v javnem interesu na področju kulture (kopija odločbe o
dodelitvi statusa),
aktivno delujejo na področju kulturne dejavnosti najmanj pet let (dokazilo:
reference).
4.
Obvezne priloge pri oddaji vloge:
navedba imena, naslova prijavitelja, TRR, ID številke za DDV, kontaktna
oseba prijavitelja,
podroben opis programa z referencami,
dokazilo o pridobljenem statusu društva v javnem interesu na področju kulture
(kopija odločbe o dodelitvi statusa),
dokazilo, da imajo registrirano dejavnost za opravljanje kulturno-umetniških
dejavnosti (kopija odločbe o vpisu v register društev),
izjava o višini zagotovljenih lastnih sredstev za predlagani program,
navedbe pričakovanega deleža sofinanciranja s strani lokalne skupnosti.
5.
Merila za dodelitev sredstev:
Sredstva za sofinanciranje poletnega festivala se bodo dodelila na podlagi naslednjih
meril:
delovanje v širšem občinskem javnem interesu (10 točk),
pomemben prispevek k obogatitvi kulturnega življenja kraja in občine (20
točk),
prijavitelj v prijavi kulturnega programa obeta izredno umetniško kakovost –
podroben opis programa z izvajalci (40 točk),
program obeta promocijski in razvojni učinek za občino (15 točk).
Strokovna komisija bo pravilno opremljene in pravočasno vložene vloge pregledala in
jih ovrednotila. S prijaviteljem, ki bo dosegel največje število točk, bo župan Občine
Kamnik podpisal pogodbo.
6.
Rok za predložitev prijav:
242
Prijavitelj mora vlogo za dodelitev sredstev oddati najkasneje do četrtka, 2. julija
2015. Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako »ne odpiraj – prijava na javni
razpis za sofinanciranje poletnega festivala«. Na hrbtni strani kuverte mora biti
naveden naslov prijavitelja.
Za pravočasne bodo štele vse vloge, ki bodo prispele na sedež sofinancerja do datuma oddaje vloge oz.
bodo posredovane kot priporočene pošiljke še zadnji dan za oddajo vloge. Vloge, ki ne bodo oddane
pravilno in pravočasno, se ne bodo obravnavale.
Dodatne informacije: Katja Vegel, tel.: 01/8318-142.
Datum: 2. 6. 2015
Številka: 410-62/15-4/1
**
Obeležje je odkril avtor dela Janez Repanšek v družbi svojih vnukov.
http://www.kamnican.si/v-repanskovi-galeriji-v-rudniku-odkrili-spominsko-obelezje-pesnikubalanticu
V Repanškovi galeriji v Rudniku odkrili spominsko obeležje pesniku Balantiču
Objavil: Damjan Hančič | Objavljeno dne: 23. junij, 2013
Kamnik (23. 6. 2013) – V Galeriji Repanšek v Rudniku pri Radomljah je zvečer potekala spominska
svečanost z bogatim kulturnim programom v počastitev kamniškega pesnika Franceta Balantiča, od
katerega tragične smrti bo letos jeseni minilo natanko 70 let. Ob tej priložnosti so v Galeriji odkrili
spominsko obeležje, ki je delo lastnika te galerije, Janeza Repanška, slavnostni govornik pa je bil
podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.
Pobuda za obujanje spomina je obeležje, ki ga je izdelal lastnik galerije Janez Repanšek. Obeležje je
napravljeno iz starega kamnitega podboja vrat – simbola vstopanja v čas in izstopanja iz časa. S
pričujočnostjo svoje mladostne podobe in tercino iz Sontnega venca je diametralno od okruška
kamnitega podboja upodobljen pesnik.
Obeležje je odkril avtor dela Janez Repanšek v družbi svojih vnukov.
Tako France Balantič s svojo duhovno razsežnostjo vstopa v dom občutljive zavesti, zavedanja in
spoštljivega spomina in obenem opozarja na rane neprostovoljnega izstopa, izbrisa, zamolčanosti, s
čimer sta bili dolga desetletja zaznamovani tako njegova pesniška kot človeška usoda. Z manjkajočim
delom portala in z rdečo barvo je namreč simbolično prikazano nasilno pretrgano življenje Franeta
Balantiča, pesnika, ki ga literarni zgodovinarji štejejo med največje slovenske umetnike vezane besede
in ga postavljajo ob bok Francetu Prešernu.
V programu, katerega je napisala dr. Marjeta Humar in v katerem so Balantičevo poezijo predstavili z
nekaj pesmimi in glasbo, so nastopili igralec Pavle Ravnohrib, flavtistka Andreja Humar in MePZ
ODMEV Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Ane Stele Smrtnik. Prireditev je povezoval Tone
243
Ftičar ki je poudaril, da s prireditvijo izražamo poklon umetniškemu geniju Franceta Balantiča ob 70
letnici pesnikove tragične smrti«.
Slovesnosti sta se udeležili tudi pesnikovi sestri.
Slavnostni govornik Ivo Svetina.
Avtorica programa dr. Marjeta Humar (tretja z desne)
Flavtistka Andreja Humar.
MePZ Odmev Kamnik
Igralec Pavle Ravnohrib.
Povezovalec programa Tone Ftičar.
Slovesnosti se je udeležil tudi nekdanji tunjiški župnik Pavle Juhant.
Več v fotogaleriji, ki jo odprete s klikom na spodnjo fotografijo:
**
V Repanškovi galeriji v Rudniku odkrili spominsko obeležje pesniku Balantiču
Objavil: Damjan Hančič | Objavljeno dne: 23. junij, 2013
Balantičeva slovesnost v Galeriji Repanšek
http://www.kamnican.si/v-repanskovi-galeriji-v-rudniku-odkrili-spominsko-obelezje-pesnikubalanticu
Kamnik (23. 6. 2013) – V Galeriji Repanšek v Rudniku pri Radomljah je zvečer potekala spominska
svečanost z bogatim kulturnim programom v počastitev kamniškega pesnika FRANCETA
BALANTIČA, od katerega tragične smrti bo letos jeseni minilo natanko 70 let. Ob tej priložnosti so v
Galeriji odkrili spominsko obeležje, ki je delo lastnika te galerije, Janeza Repanška, slavnostni
govornik je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev IVO SVETINA. Obeležje je odkril avtor
dela Janez Repanšek v družbi svojih vnukov.
*
Tilka J. Balantič: »V Kamniku je domobranska knjižnica. Kdo bo stopil v bran lažem?«
ČASNIK 19.6.2015 7:458 KOMENTARJEV deli na facebooku
Tilka J. Balantič na odkritju spomenika Francetu Balantiču, foto: kamnican.si.
Tilka J. Balantič na odkritju spomenika Francetu Balantiču, foto: kamnican.si.
Pesnik pobitih Slovencev
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!
France Balantič
244
Že davno so utihnili topovi in granate na slovenski zemlji. Prst je prekrila trupla pomorjenih in pobitih.
Človeška roka je krvava zasula brezna, rudniške jaške … Ostale so kosti, lasje, morda kakšen čevelj,
kos obleke …
Minilo je sedemdeset let. Med tem so ljudje odhajali, smrt, edina, ki je pravična in ne izbira, je pobrala
»zmagovalce« in tiste, ki so preživeli »poraženi« doma ali na tujem.. A kljub letom nas je še vedno
nekaj, ki živimo z bremenom ločitve na »prave in neprave« svojo kalvarijo že toliko let.
Zgodila se je samostojna Slovenija. Pred petindvajsetimi leti. Komunizmu, ki je s svojim terorjem
držal v krempljih ves Vzhod in ga je Tito sejal tudi po oddaljenih deželah Afrike in Azije, naj bi z
drugimi zločinskimi sistemi izginil na smetišču zgodovine, a se to pri nas ni zgodilo. Milostno je
popustil le toliko, da je dovolil, da se ostanki po vojni pobitih sovražnikov, kolaborantov, predvsem pa
beguncev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, pokoplje.
13. junija so tako »pokopali« Črnogorce, ki so pred sedemdesetimi leti prišli peš iz svoje domovine, da
bi ohranili golo življenje, v Kamniško Bistrico, kjer jih je čakala smrt. Kdo so bili in koliko jih je bilo?
Kdo jih je pobil? Videla sem jih. Bila sem otrok. In otroci ne pozabljajo.
Prav v teh dneh spomina na trpljenje beguncev, krivih in nedolžnih, starih in mladih, mučenih in
ponižanih, ponovno krvavi tudi moje srce. Ime pesnika, mojega brata, je spet predmet zlorab, najnižjih
strasti, primitivnih, sovraštva polnih besed, ki sejejo med ljudmi dvome kljub dokazom o drugačni
zgodovinski resnici. Ob tem se v meni poraja nešteto vprašanj, ki so zavita v molk.
Vzrok za zlorabo pesnikovega imena je poimenovanje kamniške knjižnice. Da bi se imenovala po
pesniku Balantiču, kar je bilo že aprila letos sprejeto na seji Občinskega sveta, je razburilo pisca
provokativnega članka Iztoka Čebaška na njegovem portalu, ki je privlekel na dan najhujše obtožbe
zoper pesnika in domobranstvo. Oglasili so se njegovi somišljeniki…
V Kamniku imamo domobransko knjižnico. Kdo bo s svojim imenom in priimkom stopil v bran
sovražnemu govoru, lažem in napadom, ki jih še ni konca? Zakaj so svetniki sprejeli ta odlok, če ga ne
morejo zagovarjati? Tudi kamniški župan ni prepričan, da je bila njihova odločitev pravilna. Da
France Balantič »ni bil zločinec, bil pa je domobranec«, je njegova izjava, kar pomeni, da pomiritve
med nami Slovenci ne bo nikoli. Najbolj sprevržena pa je trditev, da je bil France Balantič dober
pesnik, a domobranec, torej požigalec slovenskih knjig … Kako naj bo dober pesnik na strani
požigalcev slovenskih knjig in sovražnik lastnega naroda? Kdo seje nestrpnost med ljudi? Kdo sovraži
in ne ve, da si mrtvi zaslužijo mir, še posebno oni, ki so »morali« umreti. Kakšno sprenevedanje so vsi
venci in »pokloni« naših državnikov ob grobiščih na tisoče po vojni pobitih, mučenih in ponižanih!?.
Kdo se bo oglasil, kdo bo zagovarjal odločitev za poimenovanje kamniške knjižnice? Kdo je
prepričan, da mladega pesnika, ki je še ne dvaindvajsetleten zgorel v Grahovem s prijatelji, v boju z
desetkrat močnejšim partizanskim nasprotnikom, zaradi svoje poezije vreden spomina?
Vem, da so to retorična vprašanja. Če bi živela v demokratični in pravni državi, bi iskala odgovore in
zagovore na sodišču. Slovenec Slovencu ne bo nikoli odkrito in iskreno pogledal v oči!
Odgovoriti bom skušala sama in pomagala si bom z besedami pesnika in misleca Jožeta Snoja,
objavljenimi v Balantičevem in Hribovškovem zborniku s simpozija 20. in 21. januarja 1994 na ZRC
SAZU v Ljubljani.
245
In bom onemel!
Ko me v drči dni, ki še ostanejo,
hlodi mrzlih trupel zmanejo,
kdo iveri bo sežgal v pepel?
Saj ne bo sestrice,
da bi v ruti nesla jih na Žale,
ne bo materinih ustnic, da spoznale
bi kot sol domače me solnice.
»Od kod nam dandanes strahovita predstava polživih, polmrtvih trupel-hlodov, ki ko po drči drse,
padajo in se kotale v prepad, tarejo in tolčejo med seboj, grmadijo druga na drugo, duše in pokopavajo
pod seboj, (…) medtem ko kri ko studenec še glasno žubori izpod njih?
Iz Roga, seveda, in brezen, ki jih simbolizira.
Toda od kod ta tako do nadrobnosti zagledana predstava Balantiča v pesmi s konca leta enainštirideset,
ko še Krimske jame ni bilo in kje šele roška in druga povojna brezna?« Tako razmišlja pesnik Jože
Snoj. In jaz z njim.
France Balantič je pesnik pobitih med in po vojni in »najčistejši izpovedovalec krščanskega izročila,
njegov brez krivde kriv izbranec« in znamenje časa, v katerem živimo.
Tilka Jesenik Balantič
- v Repanškovi galeriji v Rudniku odkrili spominsko obeležje pesniku Balantiču
**
V Repanškovi galeriji v Rudniku odkrili spominsko obeležje pesniku Balantiču
Objavil: Damjan Hančič | Objavljeno dne: 23. junij, 2013 | Ključne besede:
Balantičeva slovesnost v Galeriji Repanšek
http://www.kamnican.si/v-repanskovi-galeriji-v-rudniku-odkrili-spominsko-obelezje-pesnikubalanticu
Kamnik (23. 6. 2013) – V Galeriji Repanšek v Rudniku pri Radomljah je zvečer potekala spominska
svečanost z bogatim kulturnim programom v počastitev kamniškega pesnika FRANCETA
BALANTIČA, od katerega tragične smrti bo letos jeseni minilo natanko 70 let. Ob tej priložnosti so v
Galeriji odkrili spominsko obeležje, ki je delo lastnika te galerije, Janeza Repanška, slavnostni
govornik je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev IVO SVETINA. Obeležje je odkril avtor
dela Janez Repanšek v družbi svojih vnukov.
Tilka J. Balantič: »V Kamniku je domobranska knjižnica. Kdo bo stopil v bran lažem?«
ČASNIK 19.6.2015 7:458 KOMENTARJEV deli na facebooku
246
Tilka J. Balantič na odkritju spomenika Francetu Balantiču, foto: kamnican.si.
Tilka J. Balantič na odkritju spomenika Francetu Balantiču, foto: kamnican.si.
Pesnik pobitih Slovencev
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!
France Balantič
Že davno so utihnili topovi in granate na slovenski zemlji. Prst je prekrila trupla pomorjenih in pobitih.
Človeška roka je krvava zasula brezna, rudniške jaške … Ostale so kosti, lasje, morda kakšen čevelj,
kos obleke …
Minilo je sedemdeset let. Med tem so ljudje odhajali, smrt, edina, ki je pravična in ne izbira, je pobrala
»zmagovalce« in tiste, ki so preživeli »poraženi« doma ali na tujem.. A kljub letom nas je še vedno
nekaj, ki živimo z bremenom ločitve na »prave in neprave« svojo kalvarijo že toliko let.
Zgodila se je samostojna Slovenija. Pred petindvajsetimi leti. Komunizmu, ki je s svojim terorjem
držal v krempljih ves Vzhod in ga je Tito sejal tudi po oddaljenih deželah Afrike in Azije, naj bi z
drugimi zločinskimi sistemi izginil na smetišču zgodovine, a se to pri nas ni zgodilo. Milostno je
popustil le toliko, da je dovolil, da se ostanki po vojni pobitih sovražnikov, kolaborantov, predvsem pa
beguncev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, pokoplje.
13. junija so tako »pokopali« Črnogorce, ki so pred sedemdesetimi leti prišli peš iz svoje domovine, da
bi ohranili golo življenje, v Kamniško Bistrico, kjer jih je čakala smrt. Kdo so bili in koliko jih je bilo?
Kdo jih je pobil? Videla sem jih. Bila sem otrok. In otroci ne pozabljajo.
Prav v teh dneh spomina na trpljenje beguncev, krivih in nedolžnih, starih in mladih, mučenih in
ponižanih, ponovno krvavi tudi moje srce. Ime pesnika, mojega brata, je spet predmet zlorab, najnižjih
strasti, primitivnih, sovraštva polnih besed, ki sejejo med ljudmi dvome kljub dokazom o drugačni
zgodovinski resnici. Ob tem se v meni poraja nešteto vprašanj, ki so zavita v molk.
Vzrok za zlorabo pesnikovega imena je poimenovanje kamniške knjižnice. Da bi se imenovala po
pesniku Balantiču, kar je bilo že aprila letos sprejeto na seji Občinskega sveta, je razburilo pisca
provokativnega članka Iztoka Čebaška na njegovem portalu, ki je privlekel na dan najhujše obtožbe
zoper pesnika in domobranstvo. Oglasili so se njegovi somišljeniki…
V Kamniku imamo domobransko knjižnico. Kdo bo s svojim imenom in priimkom stopil v bran
sovražnemu govoru, lažem in napadom, ki jih še ni konca? Zakaj so svetniki sprejeli ta odlok, če ga ne
morejo zagovarjati? Tudi kamniški župan ni prepričan, da je bila njihova odločitev pravilna. Da
France Balantič »ni bil zločinec, bil pa je domobranec«, je njegova izjava, kar pomeni, da pomiritve
med nami Slovenci ne bo nikoli. Najbolj sprevržena pa je trditev, da je bil France Balantič dober
pesnik, a domobranec, torej požigalec slovenskih knjig … Kako naj bo dober pesnik na strani
požigalcev slovenskih knjig in sovražnik lastnega naroda? Kdo seje nestrpnost med ljudi? Kdo sovraži
in ne ve, da si mrtvi zaslužijo mir, še posebno oni, ki so »morali« umreti. Kakšno sprenevedanje so vsi
venci in »pokloni« naših državnikov ob grobiščih na tisoče po vojni pobitih, mučenih in ponižanih!?.
Kdo se bo oglasil, kdo bo zagovarjal odločitev za poimenovanje kamniške knjižnice? Kdo je
247
prepričan, da mladega pesnika, ki je še ne dvaindvajsetleten zgorel v Grahovem s prijatelji, v boju z
desetkrat močnejšim partizanskim nasprotnikom, zaradi svoje poezije vreden spomina?
Vem, da so to retorična vprašanja. Če bi živela v demokratični in pravni državi, bi iskala odgovore in
zagovore na sodišču. Slovenec Slovencu ne bo nikoli odkrito in iskreno pogledal v oči!
Odgovoriti bom skušala sama in pomagala si bom z besedami pesnika in misleca Jožeta Snoja,
objavljenimi v Balantičevem in Hribovškovem zborniku s simpozija 20. in 21. januarja 1994 na ZRC
SAZU v Ljubljani.
In bom onemel!
Ko me v drči dni, ki še ostanejo,
hlodi mrzlih trupel zmanejo,
kdo iveri bo sežgal v pepel?
Saj ne bo sestrice,
da bi v ruti nesla jih na Žale,
ne bo materinih ustnic, da spoznale
bi kot sol domače me solnice.
»Od kod nam dandanes strahovita predstava polživih, polmrtvih trupel-hlodov, ki ko po drči drse,
padajo in se kotale v prepad, tarejo in tolčejo med seboj, grmadijo druga na drugo, duše in pokopavajo
pod seboj, (…) medtem ko kri ko studenec še glasno žubori izpod njih?
Iz Roga, seveda, in brezen, ki jih simbolizira.
Toda od kod ta tako do nadrobnosti zagledana predstava Balantiča v pesmi s konca leta enainštirideset,
ko še Krimske jame ni bilo in kje šele roška in druga povojna brezna?« Tako razmišlja pesnik Jože
Snoj. In jaz z njim.
France Balantič je pesnik pobitih med in po vojni in »najčistejši izpovedovalec krščanskega izročila,
njegov brez krivde kriv izbranec« in znamenje časa, v katerem živimo.
Tilka Jesenik Balantič
Vir foto Kamnican.si: v Repanškovi galeriji v Rudniku odkrili spominsko obeležje pesniku Balantiču
**
Obeležje je odkril avtor dela Janez Repanšek v družbi svojih vnukov.
http://www.kamnican.si/v-repanskovi-galeriji-v-rudniku-odkrili-spominsko-obelezje-pesnikubalanticu
V Repanškovi galeriji v Rudniku odkrili spominsko obeležje pesniku Balantiču
Objavil: Damjan Hančič | Objavljeno dne: 23. junij, 2013
248
Kamnik (23. 6. 2013) – V Galeriji Repanšek v Rudniku pri Radomljah je zvečer potekala spominska
svečanost z bogatim kulturnim programom v počastitev kamniškega pesnika Franceta Balantiča, od
katerega tragične smrti bo letos jeseni minilo natanko 70 let. Ob tej priložnosti so v Galeriji odkrili
spominsko obeležje, ki je delo lastnika te galerije, Janeza Repanška, slavnostni govornik pa je bil
podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.
Pobuda za obujanje spomina je obeležje, ki ga je izdelal lastnik galerije Janez Repanšek. Obeležje je
napravljeno iz starega kamnitega podboja vrat – simbola vstopanja v čas in izstopanja iz časa. S
pričujočnostjo svoje mladostne podobe in tercino iz Sontnega venca je diametralno od okruška
kamnitega podboja upodobljen pesnik.
Obeležje je odkril avtor dela Janez Repanšek v družbi svojih vnukov.
Tako France Balantič s svojo duhovno razsežnostjo vstopa v dom občutljive zavesti, zavedanja in
spoštljivega spomina in obenem opozarja na rane neprostovoljnega izstopa, izbrisa, zamolčanosti, s
čimer sta bili dolga desetletja zaznamovani tako njegova pesniška kot človeška usoda. Z manjkajočim
delom portala in z rdečo barvo je namreč simbolično prikazano nasilno pretrgano življenje Franeta
Balantiča, pesnika, ki ga literarni zgodovinarji štejejo med največje slovenske umetnike vezane besede
in ga postavljajo ob bok Francetu Prešernu.
V programu, katerega je napisala dr. Marjeta Humar in v katerem so Balantičevo poezijo predstavili z
nekaj pesmimi in glasbo, so nastopili igralec Pavle Ravnohrib, flavtistka Andreja Humar in MePZ
ODMEV Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Ane Stele Smrtnik. Prireditev je povezoval Tone
Ftičar ki je poudaril, da s prireditvijo izražamo poklon umetniškemu geniju Franceta Balantiča ob 70
letnici pesnikove tragične smrti«.
Slovesnosti sta se udeležili tudi pesnikovi sestri.
Slavnostni govornik Ivo Svetina.
Avtorica programa dr. Marjeta Humar (tretja z desne)
Flavtistka Andreja Humar.
MePZ Odmev Kamnik
Igralec Pavle Ravnohrib.
Povezovalec programa Tone Ftičar.
Slovesnosti se je udeležil tudi nekdanji tunjiški župnik Pavle Juhant.
249
iv
Ljubljanske cerkve kot stavbne nepremičnine, z župnijami in nadškofija
Cerkev Angelov varuhov - Zalog
CerkevVič Ljubljana- Cerkev svetega Antona Padovanskega /Viška cerkev, Tržaška cesta - historizem
Baptistična cerkev, Opekarska cesta
Cerkev svetega Cirila in Metoda, Bežigrad, Kuzmičeva ulica 6, 1933 – 1934, prenešena na novo
lokacijo 1958, Jože Plečnik, Anton Bitenc
Cerkev svetega Cirila in Metoda /Pravoslavna cerkev ob Tivoliju - Prešernova cesta 22, 1935 – 1940,
Momir Korunović
Cerkev svete Družine Moste
Cerkev Svetega Duha Stožice, Milan Mihelič
Evangeličanska cerkev v Ljubljani z Gosposvetske - Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja
/Luteranska,
Gosposvetska cesta 9 -1851, novoromanski slog
Šentflorjanska cerkev-Ljubljana Cerkev svetega Florijana / Šentflorjanska cerkev, Gornji trg,
Ulica na Grad 2 1672, večkrat obnovljena, 1933-3
barok - Jože Plečnik
Cerkev sv. Frančiška - Cerkev svetega Frančiška
Spodnja Šiška, Verovškova ulica 52
, 1925
– 1926, Jože Plečnik
Šentjakobska Cerkev-Ljubljana - Cerkev svetega Jakoba /Šentjakobska cerkev), Levstikov trg 2, 1613
– 1615, obnova 1701 in 1896 gotika, zgodnji barok, historizem
Trnovska Cerkev-Ljubljana - Cerkev svetega Janeza Krstnika /Trnovska cerkev, Trnovo, Korunova
ulica 1, 1711/1745, 1855, Candido Zulliani, historizem
Sv-Jernej- Stara Cerkev-Ljubljana Cerkev svetega Jerneja /Stara cerkev, Spodnja Šiška,
Vodnikova cesta 2, pred 11. stoletjem, obnova 1933 - Jože Plečnik
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni /Mormonska, Šiška - Ljubljana –
Cerkev svetega Jožefa, Poljane, 1912 - 1913 in 1921 - 1922, Anzelm Werner, notranja ureditev
prezbiterija Jože Plečnik
Cerkev svetega Jurija in svetega Kancijana
Cerkev Kristusovega učlovečenja
Dravlje, Podutiška cesta 19a , 1985, Marko Mušič
Cerkev svetega Križa Žale, Dostal,
Cerkev Marije Pomočnice /Križevniška cerkev, Trg francoske revolucije 1,1263 (podrta) 1567 in
1579, 1714 in 1715
- Domenico Rossi, izvajalec Gregor Maček,
Cerkev Marije Pomočnice - Rakovnik
Cerkev-Marijino Obiskanje-Ljubljana-Rožnik - Cerkev Marijinega obiskanja Rožnik,
Cankarjev
vrh 1, 16. stoletje
barok Candido Zulliani
Cerkev Marijinega oznanjenja /Frančiškanska cerkev, Prešernov trg, 1646 – 1660, zgodnji barok
Cerkev Marijinega vnebovzetja , Polje, historizem
Cerkev svetega Martina, Šmartno
Stolnica svetega Nikolaja /Stolnica, Pogačarjev trg, 1701, barok, Andrea Pozzo
Cerkev svetega Odrešenika, Koseze, Anton Bitenc
Cerkev svetega Petra /Šempetrska cerkev,
Trubarjeva cesta 80, 1730, obnova 1938 – 1940,
barok, Carl Martinuzzi, Giovanni Fusconi, Ivan Vurnik
Cerkev svetega Rešnjega telesa in krvi, Podutik
Cerkev svetega Roka Dravlje, Vodnikova cesta 282, 1646 - 1668, obnova 1874
Cerkev svetega Simona in Juda Tadeja, Rudnik
Cerkev svetega Simona in Juda Tadeja, viško pokopališče
250
Cerkev Srca Jezusovega Tabor 12,
1882, neogotika, Adolf Wagner
Cerkev svetega Stanislava Kostke, Zavod svetega Stanislava
Cerkev svetega Štefana, Štepanjsko naseje
Cerkev svete Terezije Deteta Jezusa, Kodeljevo,1938-1971
Cerkev svetega Vida Šentvid, Prušnikova ulica 90, 1797, 1896
Cerkev Svete Trojice /Nunska, Uršulinska cerkev, Slovenska cesta 21, 1718 – 1726, barok, Carlo
Martinuzzi
Cerkev Vseh svetih, Žale, Fedja Košir, Jože Kregar
251