81. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 24. marec 2016
81. redna seja Vlade RS
Vlada o varnosti slovenskih državljanov v Bruslju in v nekaterih drugih evropskih
prestolnicah
Člani vlade so današnjo sejo začeli z minuto molka v spomin na žrtve torkovih terorističnih
napadov v Bruslju.
Vlada se je v nadaljevanju seznanila z varnostjo slovenskih državljanov v Bruslju in v nekaterih
drugih evropskih prestolnicah. S problematiko se je predhodno seznanil že Sekretariat Sveta
za nacionalno varnost na svoji torkovi seji. Vlada je Ministrstvu za zunanje zadeve naložila, da
skupaj s pristojnimi resorji pripravi oceno ogroženosti in na podlagi tega ukrepe za zagotovitev
večje varnosti slovenskih državljanov, ki službeno potujejo v Bruselj, ter stalnih predstavnikov
Slovenije v Bruslju in v drugih evropskih prestolnicah.
Ministrstvi za zunanje in za notranje zadeve pozorno spremljata razmere tako v Belgiji kot tudi
v drugih prestolnicah, kjer je po ocenah nacionalnih oblasti povečana stopnja teroristične
ogroženosti. Ministrstvo za zunanje zadeve redno posodablja nasvete glede varnosti potovanj
na svoji spletni strani.
Od torka, 22. 3. 2016, do preklica velja, da Ministrstvo za zunanje zadeve odsvetuje vsa
potovanja v Bruselj, pri potovanjih v Belgijo pa svetuje povečano pazljivost. V Bruslju je
slovenskim državljanom na voljo posebna telefonska linija, na kateri lahko prejmejo ustrezne
informacije, povezane z razmerami v mestu, in bo delovala vse do normalizacije življenja v
Bruslju.
Nova oblika nudenja pomoči državljanom, ki jo Ministrstvo za zunanje zadeve izvaja v Bruslju,
je neposredno sodelovanje z nacionalnim letalskim prevoznikom pri vračanju Slovencev iz
Belgije. Adria Airways usklajuje dovoljenja za pristanek na enem od Bruslju bližnjih letališč,
naše veleposlaništvo v Bruslju pa opravlja registracijo potnikov in organizira avtobusni in druge
vrste shuttle prevozov iz Bruslja na konkretno letališče (včeraj Amsterdam, danes Liege).
Veleposlaništvo slovenskim državljanom svetuje tudi to, kdaj in od kod bo polet proti Sloveniji
in glede na razpoložljiva mesta lahko Adriji predlaga vključitev v repatriacijske lete tudi za
osebe, ki sicer nimajo rezervacije za Adrijina letala.
Vlada seznanjena z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2016 - 2017
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega
programa 2016 - 2017. Vlada pooblašča Ministrstvo za finance, da z osnutkom Nacionalnega
reformnega programa 2016 - 2017 seznani pristojne odbore Državnega zbora RS.
Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, za
doseganje priporočil Evropskega sveta in usmerjenih tudi v izpolnjevanje ciljev Strategije
Evropa 2020. Slovenija vodi ekonomsko politiko skladno z usmeritvami in prioritetami,
določenimi na ravni Evropske unije, hkrati pa zasleduje cilje, ki ustrezajo danostim in
možnostim glede na značilnosti slovenskega gospodarstva in družbe.
Nacionalni reformni program vsebuje ukrepe za odziv na ugotovitve Evropske komisije, ki so
vsebovane v Poročilu o fiskalni vzdržnosti 2015, Oceni skladnosti Slovenije s Paktom rasti in
stabilnosti (SGP), na podlagi zimske napovedi EK, Poročilu o Sloveniji in Oceni
makroekonomskih neravnovesij v Sloveniji.
Ministrstvo za finance je na podlagi razprave s socialnimi partnerji, ki jo je opravilo v prejšnjem
tednu ter dodatnih usklajevanjih in dopolnitvah vladnih resorjev, pripravilo drugi osnutek
Nacionalnega reformnega programa 2016 – 2017. V osnutek dokumenta je bilo dodano
poglavje Makroekonomski okvir, v katerem je bila upoštevana tudi spomladanska napoved
gospodarskih gibanj, ki jo je UMAR predstavil prejšnji teden.
Ključne spremembe na predlog resorjev:
• jasna določitev virov financiranja investicij v prometno (cestno) infrastrukturo,
• jasna opredelitev za prilagoditve pokojninskega sistema zaradi demografskih gibanj po
letu 2019,
• bolj podrobno in jasno določeni ukrepi na področju zdravja ljudi in dolgotrajne oskrbe.
Na priporočila socialnih partnerjev je bilo spremenjeno poglavje, ki govori o porazdelitvi
davčnega bremena in davka na nepremičnine ter v okviru poglavja o Delujočem trgu dela
dodana dikcija, da bodo vsi ukrepi načrtovani v sodelovanju s socialnimi partnerji.
Prav tako je spremenjeno besedilo v delu, ki se nanaša na plače v javnem sektorju, kjer nov
predlog dikcije odraža trenutno stanje v pogajanjih.
Vir: MF
Vlada seznanjena s predlogi za tehnično pomoč EK za podporo strukturnim reformam
2017 – 2020
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s predlogi za tehnično pomoč v zvezi z
izvajanjem programa Evropske komisije za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017 –
2020.
Ministrstvo za finance je pooblaščeno, da opravlja naloge koordinatorja sodelovanja med RS in
Službo Evropske komisije za podporo strukturnim reformam ter opravlja koordinacijo nalog v
zvezi z izvajanjem programa Evropske komisije za podporo strukturnim reformam za obdobje
2017-2020.
Ministrstvo za finance predlaga Vladi RS, da Službi Evropske komisije za podporo strukturnim
reformam posreduje v presojo ožji izbor projektov, ki ustrezajo tako nacionalnim kriterijem, kot
tudi področjem, ki jih EK šteje kot prednostne, kot so:
• upravljanje javnih financ,
• delovanje javne uprave,
• učinkovita pravna država,
• naložbe,
• trajnostni sektorski razvoj,
• socialna varnost,
• javno zdravje.
Predlog izbranih projektov glede na vsebino in možen začetek aktivnosti:
• Idejna zasnova projekta vzpostavitve enote za investicije v Sloveniji, nosilec SVRK;
možen začetek aktivnosti: marec 2016.
• Sistem plač v javni upravi na osnovi rezultatov, nosilec MJU; možen začetek
aktivnosti: marec 2016.
• Izvajanje zdravstvene reforme, nosilec MZ; možen začetek aktivnosti: maj 2016.
• Optimizacija mreže sodišč, nosilec MP; možen začetek aktivnosti: druga polovica
2016.
• Poročila o učinkovitosti, nosilec MF; možen začetek aktivnosti: druga polovica 2016.
•
•
Dolgotrajna oskrba ter vsebinska in tehnična podpora pri vzpostavitvi sistematičnega
spremljanja oskrbe na domu; nosilec MDDSZ, možen začetek aktivnosti: november
2016.
Prehod na nizkoogljično družbo, nosilec MzI; možen začetek aktivnosti: 2016.
Vir: MF
Vlada seznanjena z Informacijo o dodeljevanju državnih pomoči in priporočili
Ministrstva za finance za izboljšanje učinkovitosti dodeljevanja državnih pomoči
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z Informacijo o dodeljevanju državnih pomoči
in priporočili Ministrstva za finance za izboljšanje učinkovitosti dodeljevanja državnih pomoči.
Vlada je 13. 11. 2015 sprejela Šestnajsto letno poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta
2012, 2013 in 2014. Ob sprejetju poročila je vlada naložila Ministrstvu za finance, da pripravi
predlog ukrepov za povečanje učinkovitosti državnih pomoči in opredelitev odgovornosti v
primeru nesmotrne porabe teh sredstev. V gradivu so predstavljeni delež državnih pomoči v
BDP in primerjava z drugimi državami članicami EU, pregled stanja na področju dodeljevanja
državnih pomoči ter predlogi za izboljšanje učinkovitosti državnih pomoči. Predstavljene so tudi
posamezne sheme, s predvidenimi cilji in doseženimi rezultati, ki so jih posredovali dajalci
pomoči (resorna ministrstva).
Ministrstvo za finance je pristojno za sistemsko ureditev državnih pomoči, za njihovo
spremljanje, presojo skladnosti s pravili EU in priglasitev shem Evropski komisiji ter za
postavitev sistema za spremljanje učinkovitosti. Ministrstvo za finance zagotavlja, da se čim
večji del preverjanja skladnosti ukrepov izvaja na nacionalni ravni.
Za oblikovanje ukrepov, ki se podpirajo in izvajajo (tudi) z državnimi pomočmi, so odgovorna
resorna ministrstva – priglasitelji shem in dajalci državnih pomoči, ki skupaj s prejemniki nosijo
odgovornost za smotrno porabo teh sredstev.
Ministrstvo za finance je na osnovi podatkov o dodeljenih državnih pomočeh v Sloveniji
preteklih letih pripravilo oceno stanja na področju dodeljevanja državnih pomoči in predlagalo
predloge za bolj učinkovito porabo državnih pomoči v prihodnje. Oblikovana so kot priporočila
ministrstvom za opredeljevanje politike/ukrepov spodbud z državnimi pomočmi v prihodnje.
Predlogi izboljšav za večjo učinkovitost državnih pomoči:
• Ciljno usmerjanje državnih pomoči v prioritetna področja, skladno s strateškimi
dokumenti RS in referenčnih institucij.
• Boljše pripravljene podlage za dodeljevanje državnih pomoči, vključno z bolj podrobno
določenimi kriteriji, v katerih primerih pomeni ukrep hkrati tudi državno pomoč.
• Natančnejše in doslednejše spremljanje učinkovitosti državnih pomoči na osnovi
vnaprej določenih ciljev in kazalnikov.
• Večja uporaba povratnih oblik državnih pomoči.
• Dosledno preverjanje pogojev za dodeljevanje državnih pomoči, kot izhajajo iz
zavezujočih mnenj Ministrstva za finance.
• Opredelitev minimalnega zneska dodeljenih pomoči, da se prepreči prevelika
razdrobljenost pomoči.
• Določitev ciljne velikosti podjetij, ki naj se (prednostno) spodbujajo z državnimi
pomočmi.
Državne pomoči so javna sredstva proračuna države, lokalnih skupnosti, javnih skladov idr.
javnih organov, selektivno dodeljene subjektom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. V
Sloveniji je bilo v letih 2012-2014 dodeljenih 5,87 milijarde EUR državnih pomoči. Več kot
72% vseh pomoči je bilo namenjenih za sanacijo bank. Po višini dodeljenih pomoči sledijo
pomoči, dodeljene za varstvo okolja (6%), zaposlovanje (4,9%), kmetijstvo in ribištvo (4,7%),
regionalne pomoči (3,5%), raziskave in razvoj ter inovacije (3,4%), ostale pomoči so
predstavljale manj kot 3% vseh dodeljenih pomoči.
Vir: MF
Vlada določila mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davčnem potrjevanju računov, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in
poslancev
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo mnenja vlade k Predlogu zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki ga je državnemu zboru
predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom.
Ministrstvo za finance predlogu poslanskega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davčnem potrjevanju računov nasprotuje.
Predlog zakona bi pomenil, da bi izpadlo iz obveznosti davčnega potrjevanja računov skoraj
polovica (49 %) zavezancev, ki so vključeni v sistem davčnega potrjevanja računov in sedaj
davčno potrjujejo račune.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov
(ZDavPR-A) je v DZ vložila skupina poslank in poslancev strank NSi in SDS, in sicer
predlagata razširitev izjem od obveznosti davčnega potrjevanja računov na male davčne
zavezance (do 50.000 evrov letnega obdavčljivega prometa) in prostovoljna gasilska društva
ter ukinitev globe za kupca, ki ne prevzame in zadrži računa po izhodu iz poslovnega prostora
oz. ga na zahtevo ne predloži pooblaščeni osebi; predlagana sankcija za to kršitev je opomin.
Predlogu širitve izjem na male davčne zavezance nasprotujemo iz naslednjih razlogov:
izhodišče pri pripravi predloga Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) in
zahteve v javni razpravi, tudi predstavnikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je bilo, da
zakon ne omogoča izjem;
obveznost davčnega potrjevanja računov velja za vse subjekte, ki so v skladu z DDV
predpisi dolžni izdati račun, pri tem pa prav zavezanci z manjšim obsegom prometa praviloma
pogosteje sprejemajo gotovino in so kot taki naslovniki obveznosti po ZDavPR;
pri vzpostavitvi sistema davčnega potrjevanja računov je bil upoštevan finančni vpliv
nove obveznosti na subjekte in prav zaradi zavezancev z manjšim prometom in majhnim
številom izdanih računov in društev je bilo v ZDavPR določeno prehodno obdobje, v katerem ti
zavezanci lahko uporabljajo vezane knjige računov (VKR) in vzpostavljena spletna mini
blagajna na portalu eDavki;
z izvzetjem davčnih zavezancev z obdavčljivim prometom do 50.000 evrov v skladu s
predlogom zakona, bi iz sistema DPR izpadlo približno 70 % potencialnih zavezancev, če kot
približek deleža upoštevamo delež zavezancev za DDPO in dohodnino od dohodka iz
dejavnosti (DDD); Zavezancev, ki v letu 2014 niso dosegli obdavčljivega prometa v višini, ki bi
presegala prag 50.000 evrov, je bilo v letu 2014 okoli 140.000 od skupno približno 200.000
zavezancev;
izvzetje prostovoljnih gasilskih društev, ki je le ena izmed kategorij društev, bi
pomenilo odstop od načela enake obravnave zavezancev; gasilska društva so bila
izpostavljena že v javni obravnavi;
morebitne spremembe in prilagoditve sistema DPR morajo temeljiti na celoviti analizi
sistema in učinkov ZDavPR, kar bo mogoče šele v drugem četrtletju 2017;
18. 3. 2016 je bilo v sistem davčnega potrjevanja računov vključenih 42.860
zavezancev. Po podatkih o obračunih za DDPO in DDD za leto 2014 kar 21.004 izmed teh
zavezancev v letu 2014 ni dosegalo praga 50.000 EUR obdavčljivega prometa.
Predlogu za odpravo globe za kupca in njeno nadomestitev z opominom nasprotujemo iz
naslednjih razlogov:
kupec ima pri preprečevanju sive ekonomije pomembno vlogo; s tem, ko zahteva in
prevzame račun, prodajalcu onemogoči naknadno prirejanje podatkov o prometu;
namen sankcijske določbe je spodbuditi kupce, da zahtevajo izdajo računa in sodi v
širši sklop ukrepov za dvig zavedanja o pomenu spoštovanja davčnih predpisov (»Mladi in
davki«, spodbude v obliki nagradne igre);
z določitvijo možnosti kaznovanja kupca le z izrekom opomina sankcija ne bi bila
odvračilna in namen določbe, ki predpisuje obveznost jemanja računov ne bi bil dosežen.
Vir: MF
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Vlada RS je sprejela Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega
dioksida. Uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka
(okoljska dajatev) z emisijo ogljikovega dioksida (CO2) v zrak pri zgorevanju goriva, zavezance
za okoljsko dajatev ter njene plačnike, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino
in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.
Do sedaj veljavno Uredbo o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega
dioksida je bilo treba uskladiti z Uredbo Komisije (veljati je začela 1. 7. 2014) o razglasitvi
nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom.
Oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva predstavljajo državno pomoč. Do
nje so upravičeni upravljavci naprav, ki so pridobili dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov
v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in so pridobili odločbo o oprostitvi plačila okoljske
dajatve. Do oprostitve plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva so v novi uredbi upravičeni
omenjeni upravljavci naprav, če za gorivo, ki jo uporabljajo v napravi, za upravljanje katere so
pridobili dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, plačajo vsaj najnižjo raven obdavčitve v
Skupnosti. Upravljavci, ki so pridobili dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov na osnovi
predpisov, ki urejajo trošarine, bodo morali plačati okoljsko dajatev v višini najnižje ravni
obdavčitve v Skupnosti.
Na podlagi podatkov o porabi goriva v napravah, ki so oproščene plačila trošarine, se ocenjuje
povečanje prilivov v proračun RS v višini 1,5 mio EUR na letnem nivoju.
Uredbe ukinja oprostitev plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva za utekočinjen naftni plin
in zemeljski plin kot gorivo za pogon, zaradi česar so dodatni prilivi v proračun RS ocenjeni na
okoli 500.000 EUR letno. Ukinja se tudi okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja z emisijo
fluoriranih toplogrednih plinov, saj je za ravnanje z omenjenimi plini sprejete nova evropska
zakonodaja, s čimer se bodo prilivi v proračun RS zmanjšali za 800.000 EUR letno.
Uveljavite uredbe je predvidena s 1. 4. 2016, zato se povečanje prilivov v proračun, iz naslova
okoljskih dajatev, ocenjuje na 2,6 mio EUR.
Vir: MOP
Vlada o analizi izplačil dodatka za stalno pripravljenost za javne uslužbence od leta 2010
do 2015
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z Analizo izplačil dodatka za stalno
pripravljenost za javne uslužbence od leta 2010 do 2015 in jo posreduje Državnemu zboru RS.
Analiza, ki jo je na podlagi sklepa iz skupne seje Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport
in mladino in Komisije za nadzor javnih financ pripravilo Ministrstvo za javno upravo, obsega
obdobje od 2010 do 2015 in temelji na podatkih, ki so jih proračunski uporabniki posredovali v
sistem ISPAP (Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem
sektorju). Podatki so navedeni za vsako dejavnost javnega sektorja, in sicer glede mase
izplačanega dodatka z deleži v masi bruto plač. Navedeni so tudi povprečni zneski dodatka za
stalno pripravljenost na javnega uslužbenca. Povprečni znesek je izračunan na podlagi števila
javnih uslužbencev, ki so prejeli dodatek.
V obdobju 2010 do 2015 je bilo izplačanih 84,5 mio € dodatka za stalno pripravljenost. Največji
obseg sredstev za dodatek za stalno pripravljenost je bil izplačan v letu 2010 (15,8 mio €),
glede na leto 2010 pa se je obseg sredstev za ta dodatek nominalno zmanjševal; najbolj v letu
2014, in sicer za 27 % (za 4,2 mio €). V obdobju 2010 do 2015 (šest let) je vsako leto vsaj
enkrat v povprečju prejelo dodatek 18.847 zaposlenih v znesku 769 € letno.
Največji obseg sredstev za dodatek je bil izplačan na ministrstvih in organih v sestavi
ministrstev (zlasti v Policiji in Slovenski vojski). V obdobju 2010 do 2015 je bilo na ministrstvih
in organih v sestavi ministrstev v povprečju izplačano 5,8 mio € letno. Povprečno je dodatek
vsaj enkrat na leto prejelo 8.132 zaposlenih v letnem znesku 709 €. Najvišji povprečni letni
znesek v tem obdobju je bil izplačan na javnih agencijah, in sicer 3.128 €. Vsaj enkrat letno ga
je prejelo 30 zaposlenih.
Podatki o izplačanem dodatku za stalno pripravljenost po plačnih podskupinah izkazujejo, da
je bil najvišji povprečni znesek na letni ravni (v vseh obravnavanih letih) izplačan zaposlenim,
ki zasedajo delovna mesta oziroma funkcije v naslednjih plačnih podskupinah: funkcionarji
sodne oblasti (v povprečju 2.822 € letno), visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci (v
povprečju 2.755 € letno), funkcionarji v drugih državnih organih (tožilstvo) (v povprečju 2.602 €
letno, zdravniki in zobozdravniki (v povprečju 2.181 € letno).
Vsi dodatki v masi bruto plač predstavljajo ca. 8 odstotni delež, dodatek za stalno
pripravljenost pa ca. 0,4 odstotni delež.
Dodatki so tako po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), kot po Zakonu o sistemu plač v
javnem sektorju (ZSPJS) sestavni del plače in se torej ne izplačujejo le v javnem sektorju,
temveč tudi v zasebnem sektorju. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno
uspešnost in dodatkov. Dodatek za stalno pripravljenost je opredeljen v 32. členu ZSPJS
(Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času). Višina dodatka za pripravljenost je
določena v 46. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). Izračuna se od bruto urne
postavke osnovne plače, in sicer znaša višina 20 odstotkov za vsako opravljeno uro.
Vir: MJU
Celovita in dokončna ureditev vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami
Vlada RS se je seznanila z Informacijo v zvezi z ureditvijo vojnega grobišča Barbara rov v Hudi
Jami.
V septembru 2015 smo na ministrstvu sklicali sestanek s člani Komisije Vlade RS za reševanje
vprašanj prikritih grobišč z namenom, da se čim prej zagotovi pietetna in dostojna shranitev
posmrtnih ostankov iz vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami.
Ministrstvo je 21. 1. 2016 skladno z določili 12. člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in
pokopu žrtev Ministrstvu za kulturo posredovalo predlog, da prične s postopki vpisa vojnega
grobišča Barbara rov – Huda Jama v register kulturne dediščine.
Na podlagi odločitve Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
je bilo dogovorjeno, da se posmrtnih ostanki iz kostnice v Hudi Jami premestijo v Maribor, da
se izvede izkop posmrtnih ostankov preostalih žrtev iz jaška I ter se zagotovi njihova shranitev
v Mariboru, da se v prihodnje preverijo možnosti za ureditev pokopnega polja zunaj rudnika in
za ureditev spominskega muzeja v rudniku. Prostori dosedanje kostnice v rudniku bodo tako
predani v uporabo za izvajanje dejavnosti bodočega muzeja.
V okviru dogovorjenih postopkov za ureditev vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami je
potrebno izvesti prenos posmrtnih ostankov iz kostnice v Hudi Jami v Maribor, opraviti čiščenje
skeletov za njihov trajno shranitev, zagotoviti kremacijo organskih ostankov, ki niso primerni za
shranjevanje v kostnici in ne omogočajo kasnejše identifikacije, izvesti izkop žrtev iz jaška I ter
njihovo shranitev v Mariboru. Pri navedenih postopkih bo potrebno sodelovanje strokovnjakov
sodne medicine, rudarske, arheološke ter antropološke stroke. Za poznejšo pripravo
dokumentacije bo potrebno izvesti natančno evidentiranje in fotografiranja dela skeletov in
drugih najdenih predmetov. Dokumentacija najdenih predmetov in materialnih dokazov se bo
izročila Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Za samo izvedbo projekta v območju rudnika bo potrebno pripraviti rudarski projekt, ki bo
predvidel sam proces dela v rudniku in predvidel vse pogoje, ki bodo omogočali varno delo.
Ocena vrednost za navedena dela za leti 2016 in 2017 znaša 655.000,00 EUR, sredstva pa so
zagotovljena v veljavnem proračunu. Ministrstvo bo v kratkem objavilo javni razpis za izbor
izvajalca. Dela bodo potekala predvidoma 17 mesecev.
Vir: MDDSZ
Vlada ne podpira predloga zakona skupine poslancev
Vlada RS ne podpira Predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o Javnem
jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije – prva obravnava, ki ga
je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko).
Po predlogu Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike
Slovenije se sodna izterjava terjatev preživninskega sklada prenaša na upravno finančno
izterjavo, ki jo, kot navajajo predlagatelji zakona, vzorno, odločno, enostavno, hitro, učinkovito
in brez nepotrebnih stroškov izvaja Finančna uprava Republike Slovenije za invalidski sklad in
za druge subjekte.
Vlada poudarja, da primerjava izterjave terjatev preživninskega dela sklada z izterjavo terjatev
invalidskega dela sklada, ki jo izvaja finančna uprava, ni ustrezna, saj postopki, ki se nanašajo
na invalidski del sklada, niso primerljivi s postopki, ki se nanašajo na preživninski del sklada.
Ena od pomembnih razlik je ta, da gre v primerih, ki se nanašajo na invalidski del sklada, za
izterjavo zoper pravne osebe, v postopkih, ki se nanašajo na preživninski del sklada, pa se
izterjava vrši zoper fizične osebe.
Terjatve preživninskega dela sklada ne nastanejo izvorno kot dolg do države. Terjatve, ki
nastanejo z izplačilom nadomestila preživnine, so namreč vezane na obstoj preživninske
obveznosti – torej civilnopravnega razmerja. Za izterjavo civilnopravnih terjatev so pristojna
sodišča, v postopku davčne izvršbe pa se izterjujejo javnopravne dajatve (davki in prispevki).
Vir: MDDSZ
Določitev višine stroškov postopka izdaje upravnih aktov pri ravnanju z gensko
spremenjenimi organizmi
Vlada RS je sprejela Uredbo o načinu in merilih za določitev višine stroškov postopka izdaje
upravnih aktov pri ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (GSO).
Na osnovi slovenske in evropske zakonodaje je treba vsak zaprti sistem (npr. laboratorij,
proizvodni obrat), delo z GSO v zaprtem sistemu, sproščanje GSO v okolje z namenom
izvedbe poskusa (npr. gensko terapijo) in dajanje GSO na trg EU, prijaviti pristojnemu organu.
V Sloveniji prijavitelji zaprtih sistemov in sproščanja GSO v okolje prihajajo v največji meri iz
šol, univerz in inštitutov. Za pridobitev upravnega akta je zahtevana izvedba zelo zahtevnega
in specifičnega upravnega postopka. Osrednji del postopka zajema strokovno pomoč
znanstvenega odbora glede ustreznosti ocene tveganja za okolje, ki jo pripravi prijavitelj. V tem
okviru nastajajo stroški, ki se s to uredbo sedaj zaračunavajo prijaviteljem.
Vir: MOP
Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic
Vlada RS je sprejela Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
Uredba določa ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za
ljudi in okolje, in sicer: vrste in količine nevarnih snovi za uvrstitev med obrate večjega ali
manjšega tveganja za okolje; merila za razvrstitev na obrate večjega ali manjšega tveganja za
okolje, roke in vsebino prijave obrata; vsebino zasnove zmanjšanja tveganja za okolje in
varnostnega poročila; informacijo za javnost o obratih; vsebino in sestavine vloge za izdajo
okoljevarstvenega dovoljenja; analizo izpustov nevarnih snovi v obratih in poročanje o njih.
Za upravljavce obratov sta pomembni dve spremembi:
• uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje ali obrate večjega tveganja za okolje
z upoštevanjem veljavnega predpisa za razvrščanje, označevanje in pakiranje nevarnih
snovi;
• glede zagotavljanja informacij za javnost bo treba osnovne informacije o obratih
zagotoviti tudi za obrate manjšega tveganja za okolje, razširjena pa bo tudi vsebina
informacije o obratih večjega tveganja za okolje.
Za upravne organe pa uredba podrobneje ureja medsebojno obveščanje o izpustih nevarnih
snovi v obratih, analizo takih izpustov ter zagotavljanje podatkov o obratih in izpustih nevarnih
snovi v zbirkah podatkov na ravni EU.
Vir: MOP
Dopolnitev Uredbe o izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi
živalskimi proizvodi
Vlada RS je sprejela Uredbo o dopolnitvi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja
gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2.
V tej uredbi se dodaja nova alineja 13. člena, ki omogoča podaljšanje pogodbe z obstoječim
koncesionarjem, in sicer do izbire koncesionarjev po javnem razpisu, oziroma največ za eno
leto.
Zakon o varstvu okolja opredeljuje ravnanje s stranskimi živalskimi proizvodi kot državno
gospodarsko javno službo. Ministra za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
sta 3. 4. 2011, na podlagi zaključenega javnega razpisa, podpisala pogodbo o izvajanju javne
službe z družbo KOTO d. d., Ljubljana, ki se izteče 31. 3. 2016. Vlada je zato 24. 2. 2016
imenovala Medresorsko strokovno komisijo za izbiro koncesionarjev za izvajanje obvezne
državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2
in jo pooblastila za vodenje javnega razpisa. Medresorska strokovna komisija je obravnavala
terminski plan izvedbe javnega razpisa ter pri tem ugotovila, da izvedba rednega izbora novih
koncesionarjev v roku ni možna, zato je predlagala podaljšanje pogodbe z obstoječim
koncesionarjem na osnovi enakih medsebojnih obveznosti, kot izhajajo iz veljavne pogodbe.
Določila veljavne uredbe ne omogočajo podaljšanja pogodbe, zato je bilo treba uredbo
dopolniti, da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje javne službe.
Vir: MOP
Spremembe Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020)
Vlada RS je sprejela Spremembe Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020),
sprejetega s sklepom vlade 9. 4. 2015 in 28. 5. 2015. Prilogi 6.1 Cilji in ukrepi in 6.5
Monitoringi in raziskave se nadomestita z novima prilogama. Ministrstvo za okolje in prostor bo
na svojih spletnih straneh objavilo spremenjeni prilogi iz prejšnje točke in čistopis programa.
Operativni program – Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-20 v skladu z
Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v prilogi določa podrobne
varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma
usmeritve za njihovo doseganje. Iz nabora z zakonodajo določenih ukrepov določa tiste
varstvene ukrepe, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura, nadalje ureja
njihovo vključevanje v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ
primerih pa vključevanje v druge načrte (npr. načrt upravljanja zavarovanega območja, gozdno
gospodarske načrte, načrte upravljanja ribištva oz. ribiško gojitvene načrte, načrt upravljanja z
vodami). Ukrepi se vključujejo tudi v ukrepe varstva kulturne dediščine.
S spremembami Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v marcu
2016 se spreminjajo tudi nekatere vsebine v posameznih območjih, zato je treba posledično
uskladiti tudi ukrepe v programu upravljanja, kot je na primer uskladitev imen območij Natura
2000 in dopolnitev s cilji in ukrepi za posamezna območja.
Vir: MOP
Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za kablovod Vrtojba
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za 110 kV
kablovod od RTP 110/20 kV Vrtojba do slovensko-italijanske meje pri MMP Vrtojba in
imenovala delovno skupine za pripravo tega DPN.
Načrtovana prostorska ureditev obsega gradnjo novega 110 kV kablovoda od RTP 110/20 kV
Vrtojba do slovensko-italijanske državne meje pri mednarodnem mejnem prehodu besedu
(MMP) Vrtojba, dolžine približno 2,7 km, vključno s telekomunikacijskimi povezavami in
drugimi potrebnimi prilagoditvami obstoječe gospodarske javne infrastrukture in poteka v
največji meri vzporedno z že obstoječo cestno infrastrukturo. S kablovodom se bo vzpostavila
nova 110 kV povezava za izmenični tok med sosednjima sistemskima operaterjema. Z novim
povezovalnim elektrovodom se bodo povečale obstoječe razpoložljive zmogljivosti na
prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem za več kot 20%.
Sklep je pripravljen na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo in gradiva za pobudo ter
analize smernic nosilcev urejanja prostora, ki ju je izdelalo podjetje Projekt, d. d., Nova Gorica.
Delovno skupino za pripravo DPN sestavljajo: predstavnik Ministrstva za okolje in prostor
(koordinator priprave DPN), predstavnik Ministrstva za infrastrukturo (pobudnik DPN) ter dva
predstavnika investitorja.
Vir: MOP
Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za kablovod Škofije
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za kablovod 110
kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije in imenovala
delovno skupine za pripravo tega DPN.
Načrtovana prostorska ureditev obsega gradnjo novega 110 kV kablovoda od RTP 110/20 kV
Dekani do slovensko-italijanske državne meje pri mednarodnem mejnem prehodu (MMP)
Škofije, dolžine približno 4,6 km, vključno s telekomunikacijskimi povezavami in drugimi
potrebnimi prilagoditvami obstoječe gospodarske javne infrastrukture in poteka v največji meri
vzporedno z že obstoječo cestno infrastrukturo. S kablovodom se bo vzpostavila nova 110 kV
povezava za izmenični tok med sosednjima sistemskima operaterjema. Z novim povezovalnim
elektrovodom se bodo povečale obstoječe razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju
med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem za več kot 18%. Sklep je pripravljen na
podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo in gradiva za pobudo ter analize smernic nosilcev
urejanja prostora, ki ju je izdelalo podjetje Projekt, d. d., Nova Gorica.
Delovno skupino za pripravo DPN sestavljajo: predstavnik Ministrstva za okolje in prostor
(koordinator priprave DPN), predstavnik Ministrstva za infrastrukturo (pobudnik DPN) ter dva
predstavnika investitorja.
Vir: MOP
Odločba o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskem območju Ilirska Bistrica
Vlada RS je izdala odločbo o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Ilirska
Bistrica, podeli družbi Energodim, čiščenje in pregledovanje kurilnih in prezračevalnih naprav
ter meritve dimnih emisij, d. o. o., Rakek. Za podpis Koncesijske pogodbe je vlada pooblastila
ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Sprememba Zakona o varstvu okolja določa, da se za tista koncesijska območja, na katerih ni
koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv. Skladno z
zakonom, vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane
pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije, in sicer do 31. 12. 2016.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 12. 2. 2016 na spletni strani objavilo javni poziv za
podelitev začasne koncesije. MOP je v okviru predhodnega postopka ugotovil, da ta družba
izpolnjuje vse predpisane pogoje.
Vir: MOP
Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi
prepovedanih drog ter jo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.
S predlogom sprememb in dopolnitev se pri uporabi konoplje v medicinske namene širi nabor
dostopnih snovi na tej osnovi, ki se bodo lahko v Sloveniji uporabljale v medicini. Z
dopolnitvami uredbe se bodo v medicini lahko uporabljali tudi ekstrakti iz rastline konoplja. S
tem bo pri nas pravno urejen dostop do vseh zdravilih na osnovi konoplje (ekstraktov), ki imajo
urejen pravni status v Evropski uniji. To pomeni, da morajo vsa zdravila na osnovi konoplje
skozi isti postopek registracije pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke
(JAZMP), kot velja tudi za ostale snovi oz. zdravila.
S spremembo Uredbe bo v Sloveniji omogočena pridobitev dovoljenja za promet in prihod na
trg tudi nekaterim industrijsko izdelanim zdravilom na osnovi konoplje, ki so že na voljo v
drugih državah članicah EU in ki vsebujejo (a) ekstrakt/e konoplje: npr. zdravila linije
SATIVEX® (vsebuje dva ekstrakta konoplje, eden je uravnan na delta-9-tetrahidrokanabinol
(THC), drugi pa na kanabidiol (CBD)), (b) nabilon (sintetični analog THC): npr. zdravila linije
CESAMET®, NABILONE CAPSULES.
Isto velja za morebitna druga in bodoča zdravila z navedenimi učinkovinami, ki bodo
izpolnjevala merila kakovosti, varnosti in učinkovitosti v skladu s slovensko in EU zakonodajo o
zdravilih.
S predlogom sprememb in dopolnitev se v seznam prepovedanih drog I. skupine se dodaja
novih 47 psihoaktivnih snovi. Te nove psihoaktivne snovi so bile v Sloveniji odkrite v zadnjih
dveh letih. Poleg tega se navedba tinkture, skladno z Evropsko farmakopejo, ki so vrste
ekstraktov, pri konoplji pod zaporedno številko 75 črta. Kot zadnje se v skupino II doda nova
učinkovina – nabilon (sintetični analog THC oziroma kanabinoid sintetičnega izvora).
Vir: MZ
Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o graditvi prometne infrastrukture v RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje k predlogu Zakona o graditvi prometne
infrastrukture v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila
skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom in ga posredovala Državnemu zboru.
Vlada v svojem mnenju navaja, da so aktivnosti za vzpostavitev sistema celovitega
načrtovanja razvoja na področju prometa in prometne infrastrukture v polnem teku, zato ni
nobene bojazni, da ne bi bili projekti na področju modernizacije in gradnje prometne
infrastrukture, ki so strateškega pomena za državo, izvedeni v razumnih rokih. Kakršno koli
spreminjanje s Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji že zastavljenega dela, bi
časovno oddaljilo operativno delo na strateško pomembnih projektih in vneslo zmedo v
zastavljen koncept dela na tem področju, zato vlada meni, da v tem trenutku ni nobene
potrebe po sprejemu posebnega zakona.
Vlada v svojem mnenju k predlogu Zakona o graditvi prometne infrastrukture v Republiki
Sloveniji navaja, da je julija lanskega leta sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki
Sloveniji, ki prvič celovito obravnava prometni sistem (cestni, železniški, zračni in vodni
promet). Napotki, ki jih je dala Strategija glede priprave konkretnih projektov, bodo upoštevani
v resoluciji o Nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo pripravlja
Ministrstvo za infrastrukturo.
Vlada je Ministrstvu za infrastrukturo tudi naložila pripravo Operativnega načrta za izvajanje
Strategije, in sicer najpozneje v roku enega leta od sprejema Strategije (do julija 2016).
Operativni načrt bo sestavljen iz konkretnih projektov za izvedbo Strategije, ki bodo deloma ali
v celoti sovpadali s projekti, ki so načrtovani v veljavnih nacionalnih programih, sprejetih v
Državnem zboru Republike Slovenije. Na podlagi tega dejstva je potrebno v Državnem zboru
Republike Slovenije, še pred sprejemom Operativnega načrta, sprejeti Nacionalni program, s
katerim bodo nadomeščeni sedaj veljavni posamezni nacionalni programi (npr. Resolucija o
Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, Nacionalni program razvoja
slovenske železniške infrastrukture).
Za konkretnejšo izvedbo posameznih ukrepov pa je predviden Operativni načrt za šestletno
obdobje, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi predlogov upravljavcev
posamezne prometne infrastrukture in na podlagi svojih pristojnosti, in ga predložilo v sprejem
vladi. Operativni načrt bodo morali upravljavci posamezne prometne infrastrukture redno
spremljati, ga vsako leto novelirati in predložiti Ministrstvu za infrastrukturo, ta pa ponovno v
potrditev vladi.
Prav tako je predvideno, da bo ministrstvo o rezultatih izvajanja nacionalnega programa in
doseženih ciljih poročalo vladi in državnemu zboru.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o sistemu ocenjevanja tveganj v zvezi s prevozi v cestnem prometu
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o sistemu ocenjevanja tveganj v zvezi s prevozi v
cestnem prometu, katere glavni cilj je, da se podjetja, ki zelo kršijo pravila in so s tem nelojalna
na trgu cestnih prevoznih storitev, bolj pogosto kontrolira na sedežu podjetja in da se s temi
nadzori zmanjšajo kršitve. Pričakuje se, da bo dolgoročno delovanje tega sistema prispevalo k
bolj lojalni konkurenci na trgu in med prevoznimi podjetji.
Nova Uredba omogoča, da se obstoječi sistem ocenjevanja tveganj v zvezi s prevozi v
cestnem prometu dopolni s podatki o nadzorih, ki jih izvaja carinski organ, in s podatki o
kršitvah, ki jih prevozniki naredijo v drugi državi članici. Zabeleženi so v nacionalnem
elektronskem registru.
Nadzorni organi, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje nadzora pri izvajanju
cestnih prevozov, bodo na osnovi nove Uredbe v sistem ocenjevanja tveganja sporočali
podatke o izvedenih nadzorih. Zbira jih Ministrstvo za infrastrukturo.
Slovenija je sistem ocenjevanja tveganja vzpostavila na osnovi Zakona o delovnem času in
obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih in posebne
uredbe Vlade, ki je bila izdana na osnovi omenjenega zakona. S tem je bila implementirana
Direktiva EU v delu, ki ureja sistem ocenjevanja tveganja.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o energetski infrastrukturi
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o energetski infrastrukturi, ki bo nadomestila
obstoječo uredbo o energetski infrastrukturi.
Z novo uredbo za dajanje soglasij za vpis in izbris v evidenco infrastrukture ni več potrebno
soglasje vlade RS. Uredba tudi ne ureja več montaže in priključevanja naprav. Še največja
sprememba je za investitorje, ki so načrtovali montažo naprav za proizvodnjo električne
energije in bi po do sedaj veljavni uredbi morali pred priklopom naprave predložiti prilogo 2, ki
pa z novo uredbo ni več zahtevana.
Vir: MzI
Vlada dala soglasje k naložbeni politiki Sklada za financiranje razgradnje in odlaganja
radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2016
Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k Naložbeni politiki Sklada za financiranje
razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne
elektrarne Krško za leto 2016.
Naložbena politika sklada v letu 2016 sledi smernicam Zakona o skladu za financiranje
razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne
elektrarne Krško, Statuta sklada in ukrepom za zagotovitev ustrezne strukture naložb, ki jih je
zahtevalo Računsko sodišče Republike Slovenije.
Pri določitvi naložbene politike je sklad določil parametre in vzpostavil podlago za varno
upravljanje s premoženjem sklada, doseganje primerne donosnosti in ohranjanje vrednosti
tega premoženja.
Sklad si je glede donosnosti zadal cilj, da naložbeno politiko določa v povezavi s pričakovano
donosnostjo primerjalnega indeksa – benchmark. Sklad v naložbeni politiki podaja informacije
o zakonskih in strokovnih podlagah pri nalaganju sredstev, makroekonomskih napovedih in
gibanjih za leto 2016, naložbeni dejavnosti sklada, naložbenih ciljih, prilagoditvi strukture
portfelja sklada Naložbeni politiki za leto 2016, izpostavljenosti in omejitvah naložb po
naložbenih razredih, naložbenem procesu, merilih uspešnosti, merilih donosnosti naložb,
tveganjih; ne podaja pa informacije o načrtovanih prilivih in odlivih v letu 2016 ter informacij o
presežkih denarnih sredstev.
Navedeno sklad obravnava v Finančnem načrtu sklada za leti 2016 in 2017, h kateremu daje
soglasje pristojni minister.
Vir: MzI
Vlada je sprejela Strategijo in izvedbeni načrt razvoja slovenskega elektronskega arhiva
2016-2020
Vlada RS je na današnji seji sprejela Strategijo in izvedbeni načrt razvoja slovenskega
elektronskega arhiva 2016-2020.
Strategija in izvedbeni načrt razvoja slovenskega elektronskega arhiva 2016-2020
predstavljata okvir aktivnosti na področju arhiviranja elektronskega arhivskega gradiva v
pristojnosti slovenske javne arhivske službe v obdobju 2016-2020. Gre za nadaljevanje
petletne strategije za obdobje 2010-2015, s katero so bili vzpostavljeni temelji slovenskega
javnega e-arhiva. Strategija 2016-2020 temelji na dosedanjem napredku in predstavlja
planirane aktivnosti v okviru trenutnega operativnega in strateškega okolja. To je poslovna
strategija slovenske javne arhivske službe na področju dolgoročnega ohranjanja elektronskega
arhivskega gradiva in je pomembna za vse zaposlene, ki so odgovorni za elektronsko arhivsko
gradivo ter metapodatke v kateri koli fazi življenjskega cikla tega gradiva. Jasno opredeljuje
strateške prednostne naloge, vloge in odgovornosti vseh, ki so zadolženi za izvajanje strategije
in kazalnike, s katerimi bodo merjeni uspehi. Slovenski elektronski arhiv, predstavlja skupno
storitev dolgoročnega ohranjanja elektronskega arhivskega gradiva, katere skrbnik so
slovenski javni arhivi.
Dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva vključuje prevzem elektronskega
arhivskega gradiva od ustvarjalcev, dolgoročno ohranjanje po načelih varne dolgoročne
hrambe, kot jih določa tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih
(dostopnost, uporabnost, celovitost, avtentičnost, trajnost) in zagotavljanje nadaljnje
dostopnosti do tega gradiva vključno z možnostjo njegove ponovne uporabe za bodoče
uporabnike.
Strategija in izvedbeni načrt temeljita na dosedanjem delu arhivov in predvidevata šest
strateških prednostnih nalog do leta 2020: skrb za elektronsko arhivsko gradivo pri ustvarjalcih
in prevzem v e-ARH.si, skrb za dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva v eARH.si, skrb za nadaljnjo uporabo in povečanje dostopnosti elektronskega arhivskega gradiva,
aktivno sodelovanje z drugimi sorodnimi inštitucijami doma in v tujini, podpora strokovnemu
razvoju zaposlenih pri ustvarjalcih elektronskega arhivskega gradiva in v arhivih, zagotavljanje
kakovosti e-ARH.si v skladu s CAF(Common Assessment Framework) in promocija.
Strategija skupaj z izvedbenim načrtom, postavlja okvir za vzpostavitev stabilnega in zaupanja
vrednega slovenskega elektronskega arhiva e-ARH.si do leta 2020, s čimer bo omogočena
uporaba nacionalne arhivske kulturne dediščine v elektronski obliki.
Vir: MK
Vlada soglaša s predajo vloge za vpis Obhodov kurentov na UNESCO reprezentativni
seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
Vlada RS se je seznanila s potekom priprav in dala soglasje k predaji vloge za vpis enote žive
dediščine Obhodi kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine
človeštva. Vse postopke in aktivnosti v zvezi s pripravami in predajo dokumentacije, za katere
je pristojna Republika Slovenija kot država pogodbenica Konvencije o varstvu nesnovne
kulturne dediščine, usklajuje in izvaja Ministrstvo za kulturo, gradivo za vpis pa mora
Ministrstvo za zunanje zadeve predati Sekretariatu UNESCO Konvencije o varovanju
nesnovne kulturne dediščine najkasneje do 31. 3. 2016. Za podpis vloge za vpis je Vlada
Republike Slovenije pooblastila veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika
Republike Slovenije pri UNESCO.
Vir: MK
Republika Slovenija bo prispevala v Instrument za begunce v Turčiji
Vlada RS je sprejela odločitev o prispevku 5.228.923,25 evrov v Instrument za begunce v
Turčiji.
Evropska unije se je na vrhu EU – Turčija 29. novembra 2015 ob potrditvi Skupnega
akcijskega načrta na področju migracij med drugim zavezala, da bo za nudenje pomoči sirskim
beguncem v Turčiji namenila 3 milijarde evrov v letih 2016 in 2017. V ta namen je Evropska
komisija ustanovila Instrument za begunce v Turčiji, za katerega se eno milijardo evrov
zagotovi iz proračuna EU, države članice pa prispevajo 2 milijardi prostovoljnih prispevkov na
podlagi svojega deleža BND. Delež Republike Slovenije po omenjenem ključu znaša 0,26 %,
kar pomeni prispevek v višini 5.228.923,25 evrov. Omenjeni prispevek bo Slovenija
nakazovala v skladu z dinamiko, ki jo je predlagala Evropska komisija.
Sredstva iz Instrumenta za begunce bodo namenjena predvsem nudenje humanitarne pomoči,
izobraževanju, zaposlovanju, nudenju zdravstvene oskrbe in socialni vključenosti sirskih
beguncev v Turčiji, kakor tudi izboljšanju infrastrukture za bivanje beguncev in pomoč lokalnim
skupnostim, ki nudijo zaščito sirskim beguncem.
Vir: MZZ
Vlada seznanjena s poročilom Usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje
izvajanja Celovitega načrta projektov na davčnem področju
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o delu Usmerjevalnega odbora za
spremljanje in usmerjanje izvajanja Celovitega načrta projektov na davčnem področju.
Vlada se je 14. 5. 2015 seznanila s Celovitim načrtom projektov na davčnem področju ter
sprejela Sklep o ustanovitvi, sestavi in nalogah Usmerjevalnega odbora za spremljanje in
usmerjanje izvajanja Celovitega načrta projektov na davčnem področju.
Vlada se je v sodelovanju s socialnimi partnerji, ob upoštevanju globalnih ciljev Socialnega
sporazuma za obdobje 2015 – 2016, zavezala k pripravi nekaterih ukrepov na področjih, ki so
povezana s plačevanjem javnih dajatev, npr. k povečanju učinkovitosti izterjave neplačanih
obveznosti, boju proti sivi ekonomiji, prestrukturiranju bank, poenostavitvi postopkov ter
odpravljanju administrativnih ovir na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti. Na podlagi
zgoraj navedenih ključnih usmeritev so bili v Celovitem načrtu projektov začrtani prioritetni cilji
na področju javnih dajatev. Ti cilji so odprava administrativnih ovir, povečanje učinkovitosti
pobiranja javnih dajatev ter prestrukturiranje bremena javnih dajatev, vključno z obremenitvijo
nepremičnega premoženja. Za doseganje navedenih prioritetnih ciljev je bil oblikovan nabor
ukrepov in sprejet okvirni terminski načrt za sprejem posameznih ukrepov.
Usmerjevalni odbor, v katerega so vključeni predstavniki pristojnih ministrstev, predstavniki
socialnih partnerjev in predstavniki strokovne javnosti, v skladu s III. točko Sklepa o
ustanovitvi, sestavi in nalogah Usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja
Celovitega načrta projektov na davčnem področju spremlja izvajanje Celovitega načrta
projektov, daje mnenja Ministrstvu za finance in drugim pristojnim organom v zvezi s pripravo
posameznih ukrepov, sodeluje pri dogovarjanju o vrstnem redu oziroma prioritetah izvajanja
posameznih ukrepov ter daje mnenja o morebitnih dodatnih ukrepih, za katere se predlaga, da
se umestijo v Celovit načrt projektov. Sodelovanje Usmerjevalnega odbora pri izvajanju
Celovitega načrta projektov poteka na generalni ravni, medtem ko je izvedba konkretnih
ukrepov v pristojnosti posameznih ožjih delovnih skupin.
Vlada je, glede na to, da se nekateri ukrepi, predvideni s Celovitim načrtom projektov,
predvsem glede cilja prestrukturiranja bremen javnih dajatev, v letu 2016 nadaljujejo, in da se
glede ciljev odprave administrativnih ovir in poenostavitve predlaga nov paket ukrepov, sklenila
podaljšati aktivnosti Usmerjevalnega odbora tudi v leto 2016.
Vir: MF
Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom Tehničnega dogovora med
ministrstvoma za obrambo Republike Slovenije in Črne gore o tečaju za protiminske
potapljače
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega
dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Črne
gore o tečaju za protiminske potapljače na osnovni ravni, ki bo potekal od 11. aprila do 28.
oktobra 2016. Tehnični dogovor določa pogoje in način izvedbe tega tečaja.
Pobuda za sodelovanje in udeležbo pripadnikov Vojske Črne gore na tečaju izhaja iz leta
2013, leta 2014 je bil tečaj za protiminske potapljače že uspešno izveden. Prvi del letošnjega
tečaja bo organiziran v Sloveniji od 11. aprila do 22. julija 2016, drugi del pa v Črni gori od 17.
do 28. oktobra 2016. Tečaj bo izvajalo do deset pripadnikov 430. mornariškega diviziona
Slovenske vojske in do dva pripadnika oboroženih sil Črne gore kot tečajnika.
S tečajem bosta mornarici izmenjali izkušnje in nadgradili strokovno znanje. S sodelovanjem
vojaških mornaric se bo povečala možnost skupnega nastopa pri zagotavljanju mednarodne
pomorske varnosti in stabilnosti, krepilo se bo medsebojno zaupanje, promovirala pa se
bosta tudi sodelovanje in prispevek k pomorski varnosti v Jadranskem morju.
Vir: MO
Vlada določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Turkmenistana o mednarodnem cestnem prometu, sklenjenega 13.
maja 2015 na Brdu pri Kranju
Za lažje in učinkovitejše izvajanje cestnega prevoza med ozemlji in preko njihovega ozemlja
države sklepajo dvostranske sporazume o cestnem prometu. Republika Slovenija in
Turkmenistan sta tako 13. maja 2015 na Brdu pri Kranju podpisala sporazum, ki ureja
mednarodni cestni promet med državama. Razlog za sklenitev sporazuma je vzpostavitev
pogojev in načina za nadaljnji nemoteni cestni prevoz potnikov in blaga na temelju načela
vzajemnosti in potreb po razvoju cestnega prevoza med državama in v tranzitu čez njuni
ozemlji.
Sporazum ureja cestni promet potnikov in blaga med pogodbenicama in v tranzitu čez njuni
ozemlji, kot tudi potovanje praznih vozil. Prevoz blaga med ozemljema obeh pogodbenic, med
krajem na ozemlju druge pogodbenice in krajem na ozemlju tretje države ter v tranzitu se lahko
opravlja na podlagi dovolilnic. Linijski prevoz potnikov, ki se opravlja med ozemljema
pogodbenic ali tranzitno čez njuni ozemlji, je organiziran na podlagi vzajemnega soglasja
pristojnih organov pogodbenic, zanj pa velja sistem dovoljenj, ki jih izda pristojni organ
pogodbenic. Za občasni in izmenični prevoz, ki se opravlja med ozemljema pogodbenic in
tranzitno čez njuni ozemlji, velja sistem dovolilnic, ki jih izdata pristojna organa pogodbenic.
Za pravilno izvajanje določb sporazuma in reševanje vprašanj v zvezi z njim je skladno s 16.
členom sporazuma ustanovljen skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pristojnih
organov pogodbenic. Skupni odbor se sestane na zahtevo ene od pogodbenic, sestanki pa so
izmenično na ozemlju ene ali druge pogodbenice.
Vir: MZZ
Vlada določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Turkmenistana o sodelovanju na področju prometa, sklenjenega 13.
maja 2015 na Brdu pri Kranju
Za lažje in učinkovitejše izvajanje prometa med ozemlji in preko njihovega ozemlja, države
sklepajo dvostranske sporazume o sodelovanju. Republika Slovenija in Turkmenistan sta tako
13. maja 2015 na Brdu pri Kranju podpisala Sporazum o sodelovanju na področju prometa.
S sklenitvijo sporazuma bosta Republika Slovenija in Turkmenistan pospešila in okrepila
sodelovanje na področju prometa, ki bo temeljilo na skupnih interesih obeh držav in tako
spodbudilo gospodarsko sodelovanje, ter blagovno menjavo med državama. Sporazum
ustvarja pogoje za razvoj železniškega, letalskega, cestnega, kot tudi pomorskega in rečnega
prevoza med državama. Določbe sporazuma omogočajo poglobitev medsebojnega
sodelovanja pogodbenic s ciljem pospešitve razvoja prevoza in prometne infrastrukture. S
podpisom sporazuma bodo vzpostavljeni temelji za konkretne oblike sodelovanja med
ministrstvoma na področju cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa.
Vir: MZZ
Informacija o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora "Goalkeeper – Registrar"
med Vlado Republike Slovenije in Evropsko službo za zunanje delovanje
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu tehničnega dogovora
"Goalkeeper – Registrar" med Vlado Republike Slovenije in Evropsko službo za zunanje
delovanje.
Tehnični dogovor "Goalkeeper – Registrar" med Vlado Republike Slovenije in Evropsko službo
za zunanje delovanje bo podpisal mag. Stanislav Vidovič, generalni sekretar v Ministrstvu za
zunanje zadeve Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na predlog ministra, pristojnega za zunanje zadeve, potrdila, da
je skrbnik razdelka za Republiko Slovenijo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije,
ki deluje kot vstopna točka za vse zadeve civilnega kriznega upravljanja.
Nacionalni razdelek Republike Slovenije bo imel dvotirno strukturo oziroma dva organa
pošiljatelja podatkov: 1.) Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije kot vstopno točko
za zadeve civilnega kriznega upravljanja za vse državne organe v Republiki Sloveniji z izjemo
Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije/Policije ter 2.) Ministrstvo za notranje
zadeve Republike Slovenije/Policijo.
Programsko okolje "Goalkeeper" je osnovna, spletno zasnovana baza informacij v pomoč
državam članicam Evropske unije (v nadaljevanju: EU), Evropski službi za zunanje delovanje
(v nadaljevanju: EEAS) in civilnim misijam skupne varnostne in obrambne politike (v
nadaljevanju: SVOP) na področju podpore usposabljanja, iskanja primernih kadrov in razvoja
nacionalnih naborov (t. i. rosterjev) za sodelovanje v EU civilnih misijah SVOP.
Tretjega aprila 2009 je Politični in varnostni odbor EU zahteval od generalnega sekretariata
Sveta (v nadaljevanju: GSC), naj – skladno z mnenjem Odbora za civilne vidike kriznega
upravljanja – nujno nadaljuje z razvojem programskega okolja "Goalkeeper".
Aprila 2013 je bilo programsko okolje "Goalkeeper" premeščeno z GSC-ja na EEAS, kjer zdaj
gostuje na strežnikih zunanje službe in se bo v prihodnje posodabljalo, vzdrževalo in upravljalo
skladno s pravili ICT EEAS, aplikacija "Goalkeeper – Registrar" pa skladno s tehničnim
dogovorom, ki ga morajo podpisati države članice EU.
Vir: MZZ
Sklep o potrditvi Zapisnika 23. rednega zasedanja Stalne slovensko-avstrijske komisije
za mejo
Vlada RS je izdala Sklep o potrditvi Zapisnika 23. rednega zasedanja Stalne slovenskoavstrijske komisije za mejo ter Zaključnega zapisnika šeste periodične kontrole mejnih znakov
na slovensko-avstrijski državni meji, podpisanih v Portorožu 15. oktobra 2015 in ju objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Zapisnik je sprejela Stalna slovensko-avstrijska komisija za mejo, ustanovljena po pogodbi o
državni meji, na svojem 23. rednem zasedanju 15.10.2015.
Zapisnik vsebuje poročila o opravljenih terenskih delih in sestankih tehničnih skupin za
vzdrževanje in obeleževanje državne meje v letih 2014 in 2015.
Predvidena so terenska dela na državni meji v letih 2016 in 2017.
V zapisniku so navedene opredelitve ter sklepi komisije o posameznih gradbenih in drugih
posegih na območju državne meje.
V zvezi z vinsko cesto L-613 na državni meji je komisija podprla ohranitev te skupne
slovensko-avstrijske ceste, vzpostavljene z veljavno ureditvijo o državni meji.
Sestavni del zapisnika je tudi zaključni zapisnik o opravljeni šesti periodični kontroli mejnih
znakov na slovensko-avstrijski državni meji v letih 2004 – 2014.
Naslednje zasedanje komisije bo septembra 2016 v Avstriji.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče k predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) št.
2016/72 glede nekaterih ribolovnih možnosti
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) št.
2016/72 glede nekaterih ribolovnih možnosti. Vlada RS podpira predlog Uredbe.
Uredba Sveta (EU) št. 2016/72 določa ribolovne možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib
in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih
vodah zunaj Unije. Namen predlaganih sprememb je spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2016/72 v
delu, ki se nanaša na upravljanje prave peščenke in sicer glede določitve celotnega
dovoljenega ulova za ta stalež za leto 2016. Ribolov na pravo peščenko ne zadeva
slovenskega ribištva.
Vir: MKGP
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s problematiko območja Haloz
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko v
zvezi s problematiko območja Haloz.
Vlada RS je poslanki Suzani Lep Šimenko v svojih odgovorih pojasnila, da je delovna skupina
vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz (delovna skupina),
identificirala potrebe tega območja, razvojne potenciale in možne rešitve. Pripravila je
zaključno poročilo kjer so navedeni ključni ukrepi za celostni razvoj Haloz.
V okviru Programa razvoja podeželja za obdobje od 2014 do 2020 bomo izvajali 14 ukrepov,
za katere je zagotovljeno skupaj 1107 mio. evrov, od tega bo 837,9 mio. evrov EU sredstev,
ostalo pa nacionalna doplačila. V letu 2015 so se že začeli izvajati določeni ukrepi. Za ostale
ukrepe se pravne podlage še pripravljajo in se bodo začeli izvajati v letu 2016. Od leta 2017
dalje se bodo v model neposrednih plačil vključile tudi podpore za območja z naravnimi
omejitvami.
V Halozah je 2.706 hektarjev kmetijskih zemljišč z nagibom najmanj 35 % (od tega 2.142 ha z
nagibom od 35 % do 50 % in 564 ha z nagibom, večjim od 50 %). Prvi predlogi sprememb
PRP 2014-2020 so nastali tudi na podlagi pobud za čim bolj celovito reševanje posebnih
potreb in pogojev za ohranjanje in razvoj kmetovanja na območju Haloz. MKGP bo v drugi
spremembi PRP 2014 – 2020, ki jo bo pripravilo v letu 2016, predlagalo uvedbo ukrepa Pomoč
za zagon dejavnosti, namenjeni razvoju majhnih kmetij. Ukrep se bo začel izvajati v letu 2017.
MKGP je pripravilo predlog Uredbe o ukrepih kmetijske zemljiške politike, ki se financirajo s
sredstvi, zbranimi iz naslova odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča. Ta uredba ureja finančne vzpodbude za izvajanje agromelioracij na kmetijskih
zemljiščih v zaraščanju, z namenom ohranjanja kmetijske dejavnosti.
Projekt LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji je namenjen
vzpostavitvi ugodnega stanja suhih travišč. Na teh območjih se srečujemo z zaraščanjem in
opuščanjem kmetijske rabe, v manjšem obsegu pa tudi s problemom neustrezne kmetijske
rabe. Projekt se je začel izvajati 1. 11. 2015 in traja 5 let. Na območju Haloz se bodo izvajale
vse naštete aktivnosti.
Ministrstvo za kulturo bo na podlagi sprejetega Programa predvidenih aktivnosti na kulturnih
spomenikih v lasti RS v letu 2016 na gradu in parku gradu Borl izvedlo investicijsko
vzdrževalna dela, zagotovilo se bo tudi redno vzdrževanje travnatih površin in nega drevnine.
Vlada RS poslanki tudi odgovarja, da za Haloze ne obstaja zakonska podlaga, da bi jim lahko
MGRT namenilo posebna sredstva ali vzpostavilo poseben režim za haloške projekte s
pripravo celovitega programa z zagotovljenimi sredstvi v proračunu. Vlada RS lahko sprejme
dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo,
na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere
tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo, pod pogojem, da
z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati gospodarskih razmer.
Vse haloške občine izkazujejo nizek koeficient razvitosti, ki je eden od statističnih pokazateljev
razvitosti občin, ki ga vsaki dve leti pripravlja Ministrstvo za finance. Večji del Haloz je vključen
med obmejna problemska območja (razen Občine Makole), ki jih določa Zakon o spodbujanju
skladnega regionalnega razvoja kot prioritetna območja vseh razvojnih politik. Zato so posebej
izpostavljena tudi v Programu finančnih spodbud MGRT 2015-2020. Vsebine ukrepov MGRT
so jasno opredeljene v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v
obdobju 2014-2020. Na področju internacionalizacije bo MGRT v letu 2016 razpisal aktivnosti
za podjetja, predvsem MSP-je, katera so mednarodno aktivna. Posebnih ukrepov za obmejna
področja trenutno ni v načrtu, vsekakor pa se na vse javne razpise lahko prijavijo prav vsa
slovenska podjetja iz vseh regij pod enakovrednimi pogoji.
Na področju turizma bo MGRT v letu 2016 objavilo dva razpisa iz sredstev kohezijske politike.
Poleg tega, da izkazujejo nizek koeficient razvitosti, pa tri haloške občine, in sicer Makole,
Podlehnik in Žetale, sodijo tudi v posebna problemska območja z negativnim prirastom
prebivalstva in nadpovprečnim nagibom kmetijskih zemljišč. Z namenom povečanja
konkurenčnosti kmetijstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov ter reševanja
strukturnih problemov in zmanjševanja njihovega razvojnega zaostanka se bodo opredeljena
problemska območja v okviru PRP 2014 – 2020 posebno obravnavala.
Vlada je še pojasnila, da se je MGRT že opredelilo glede pobude območja Haloz za poseben
razvojni zakon o Halozah. MGRT posebnih razvojnih zakonov ne podpira.
Že od leta 2011 naj bi se takšne situacije reševale s sistemskim Zakonom o spodbujanju
skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2). Od takrat dalje MGRT utemeljeno nasprotuje vsem
poskusom vlaganja posebnih razvojnih zakonov, tako da tudi posebnega razvojnega zakona
za območje Haloz ne moremo podpreti.
Stališče MGRT je, da je potrebno sistemsko reševanje tovrstnih problemov, pri čemer je
celotno območje Republike Slovenije enakopravno obravnavano. Haloze sodijo med obmejna
problemska območja, v okviru katerih je možna njihova prednostna obravnava na enak način
kot za druga območja s podobnimi geografskimi in socialno-ekonomskimi značilnostmi.
V pripravi je sprememba Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki pa ne
posega v sedanji koncept, cilje in načela spodbujanja skladnega regionalnega razvoja.
Menimo, da je možno s tem zakonom na nediskriminatoren način dopolniti merila za določitev
občin, ki se uvrščajo v obmejna problemska območja, in sicer naj bi se uvrstile tudi občine, ki
imajo koeficient razvitosti občin po Zakonu o financiranju občin manjši od 0,90, če mejijo na
obmejno problemsko območje. Ta sprememba je utemeljena zaradi nelogičnosti na seznamu,
iz katerega so izpadle nekatere najmanj razvite občine, ki pa se dotikajo obmejnih problemskih
območij. Glede na sedanje podatke bi sprememba povzročila uvrstitev dveh dodatnih občin na
seznam (Gornji grad in Makole).
Vir: MKGP
Vlada sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predloga uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o živem srebru
Vlada RS je na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije sprejela stališče
Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živem srebru
in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 - 5771/16, ki se glasi: Republika Slovenija v
splošnem podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živem srebru in
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008, v obsegu, kot je bil predlagan.
Namen predloga je dokončna in popolna uskladitev zakonodaje EU s Konvencijo Minamata o
živem srebru. Konvencija je glavni mednarodni pravni okvir za sodelovanje in ukrepanje za
nadzor ter omejitev uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin ter njihovih emisij v zrak,
vodo in zemljo.
Konvencija obravnava celoten življenjski cikel živega srebra, njen cilj pa je varovanje zdravja
ljudi in okolja. Določa omejitve za primarni izkop živega srebra in mednarodno trgovino z živim
srebrom, prepoveduje proizvodnjo, uvoz in izvoz raznovrstnih proizvodov, ki vsebujejo dodano
živo srebro, določa prepovedi ali operativne pogoje za več proizvodnih postopkov, pri katerih
se uporablja živo srebro, ter poziva k odvračanju novih uporab živega srebra v proizvodih in
industrijskih postopkih. Poleg tega Konvencija določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti za
zmanjšanje emisij živega srebra pri obrtniškem kopanju zlata in kopanju zlata v majhnem
obsegu ter velikih industrijskih dejavnostih, vključno z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik.
Zahteva tudi okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra in ravnanje z odpadki z živim
srebrom.
Konvencija je v veliki meri že zajeta v zakonodaji Unije, predlog, ki zelo tesno sledi Konvenciji,
pa zapolnjuje nekatere vrzeli v tej zakonodaji na naslednjih področjih, in sicer: prepoveduje
uvoz živega srebra v Unijo, če je to namenjeno obrtniškemu kopanju zlata in kopanju zlata v
majhnem obsegu, in uvaja pogojno prepoved uvoza živega srebra in zmesi v Unijo, če so
namenjeni drugim uporabam; določa prepoved izvoza iz Unije za živo srebro, nekatere
živosrebrove spojine in zmesi z drugimi snovmi, razen če gre za tiste živosrebrove spojine, ki
se še lahko izvažajo, če so namenjene za laboratorijsko preskušanje; od 1. januarja 2019
prepoveduje uporabo živega srebra in živosrebrovih spojin, ki se uporabljajo kot katalizator za
proizvodnjo acetaldehida in vinilklorid monomera; določa prepoved proizvodnje in dajanja na
trg proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro in ki niso v skladu z nobeno rabo, ki je bila
znana pred začetkom veljavnosti tega predloga, ter prepoved izvajanja proizvodnih postopkov,
ki pred tem datumom niso obstajali; predlog določa, da države članice, v katerih se opravlja
obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu, sprejmejo ukrepe za zmanjšanje,
in če je to izvedljivo, odpravljanje uporabe in emisij živega srebra in živosrebrovih spojin, ki so
posledica takšne dejavnosti, ter pripravijo in redno posodabljajo ustrezni nacionalni načrt; od 1.
januarja 2019 se zobni amalgam lahko uporablja le v inkapsulirani obliki in da morajo biti
zobozdravstvene ustanove opremljene z ločevalniki amalgama za zadržanje in zbiranje
ostankov amalgama, ki vsebujejo živo srebro.
V interesu čim prejšnje ratifikacije Konvencije (EU+28 držav članic) RS podpira sprejetje
predloga, kakršen je bil posredovan v obravnavo. Morebitne pobude, ki bi pomenile širitev
temeljnih določb Konvencije in ambicioznejši pristop EU pri odpravljanju problematike živega
srebra, načeloma podpira, v kolikor so sorazmerne in strokovno upravičene in ne povzročajo
prekomernih obremenitev, meni pa, da bi bilo primerno razmišljati o uvedbi teh ukrepov v
okviru že vzpostavljenih področij in procesov upravljanja s kemikalijami.
Vir: MZ
Vlada sprejela odgovor na opomin EK glede prenosa direktive povezane s
preglednostjo informacij o izdajateljih vrednostnih papirjev in s tem povezanih
prospektov
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje o Zahtevi za oceno ustavnosti prvega
odstavka 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017.
Vlada argumentirano odgovarja na trditve vlagateljev zahteve ustavne presoje izpodbijane
določbe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017
(ZIPRS1617).
Vlagatelj zahteve, Združenje občin Slovenije, ter pridruženi vlagateljici Občina Zagorje ob Savi
ter Občina Solčava, zatrjujejo, da je prvi odstavek 56. člena ZIPRS1617 v neskladju z
ustavnim načelom sorazmernosti, načelom pravne in socialne države iz 2. člena Ustave RS, z
načelom lokalne samouprave iz 9. člena Ustave RS, z načelom enakosti pred zakonom iz 14.
člena Ustave RS, s 140. členom Ustave RS, ki govori o delovnem področju samoupravnih
lokalnih skupnosti, ter 146. členom Ustave RS, ki govori o financiranju države in lokalnih
skupnosti. Vlagatelj meni, da je neustavna izpodbijana določba ZIPRS1617, ki za proračunski
leti 2016 in 2017 občinam namenja investicijski transfer v višini zgolj 2 % skupne primerne
porabe občin namesto v višini 6 %, kot je določeno v 21. členu ZFO-1.
Vlada odgovarja, da ne gre za poseg v ustavne pravice in položaj občin, da je ukrep nujen,
potreben, nediskriminatoren, primeren in sorazmeren. Ukrep namreč ne spreminja sistema
financiranja občin, ohranja delilni ključ in razmerja med občinami (po merilih določenih v 23.
členu ZFO-1) ter predstavlja le manjši del celote izravnalnih ukrepov, transferjev oziroma
mehanizmov zagotavljanja dodatnih sredstev manj razvitim občinam. Zaradi izpodbijane
določbe ZIPRS1617 se bo občinam investicijski transfer iz drugega odstavka 21. člena ZFO-1
glede na leto 2015 dejansko povečal z 1 % (ZIPRS1516) na 2 % (ZIPRS1617) in ne zmanjšal
s 6 % na 2 %, kot to trdi vlagatelj.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na opomin EK glede prenosa direktive povezane s
preglednostjo informacij o izdajateljih vrednostnih papirjev in s tem povezanih
prospektov
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem
postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/941 z dne 27. 1. 2016
zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2013/50/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in
Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni
papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega
parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih
papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje
nekaterih določb Direktive 2004/109/ES v pravni red Republike Slovenije (kršitev št.
2016/0144).
Republika Slovenija bo določbe Direktive 2013/50/EU v nacionalni pravni red v celoti prenesla
z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov. Vlada je 7. 1.
2016 določila besedilo predloga zakona ter ga poslala v nadaljnjo zakonodajno obravnavo
Državnemu zboru Republike Slovenije. V sredo, 9. 3. 2016, je Odbor za finance in monetarno
politiko potrdil predlog zakona v okviru druge obravnave. Načrtuje se, da bo predlog zakona
sprejet na marčevski seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki se prične 23. 3. 2016.
Z navedenim predpisom bodo določbe Direktive 2013/50/EU v celoti prenesene v pravni red
Republike Slovenije.
Vir: MF
Vlada sprejela Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji
posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi
Vlada RS je s sklepom sprejela Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji
posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi. Določila je tudi, da vršilec dolžnosti
poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. poskrbi za vpis sklepa Vlade RS v
knjigo sklepov družbe.
Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; v
nadaljevanju: zakon) določa, da način, pogoje in merila izbire izvajalcev pri oddaji posameznih
del upravljanja z državnimi gozdovi sprejme skupščina na predlog poslovodstva. Na podlagi
zakona naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje Vlada RS. V. d. direktorja družbe
Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Julijan Rupnik je 17. 3. 2016 Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano predložil Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji
posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi.
Naročnik bo oddajal javno naročilo za izbor usposobljenih ponudnikov za oddajo storitev
sečnje in spravila lesa v gozdovih, ki so v lasti Republike Slovenije po odprtem postopku s
sklenitvijo okvirnega sporazuma. Okvirni sporazum po posameznih sklopih bo sklenjen za
obdobje do 31. 12. 2016.
Oddaja del, ki se ureja z navedenimi pravili se nanaša na:
• sečnjo in spravilo lesa,
• gojitvena in varstvena dela ter vsa druga dela, ki so potrebna za zagotavljanje
socialnih in ekoloških funkcij v gozdovih,
• gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest,
• prevoz gozdnih lesnih sortimentov.
Vir: MKGP
Ustanovitev medresorske delovne skupine za spremljanje dela in pripravo stališč
delegacije Republike Slovenije v Izvršnem odboru UNESCO
Vlada RS je na današnji seji ustanovila Medresorsko delovno skupino za spremljanje dela in
pripravo stališč delegacije Republike Slovenije v Izvršnem odboru UNESCO z mandatom do
izteka članstva na 40. generalni konferenci UNESCO. Delovno skupino vodi dr. Tomaž Boh,
državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ostali člani skupine so Darja
Bavdaž Kuret, državna sekretarka, Ministrstvo za zunanje zadeve, Lidija Stebernak, državna
sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor, Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za
kulturo, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, predstavnik Republike Slovenije v Izvršilnem
odboru UNESCO, Marjutka Hafner, direktorica, Urad za UNESCO, Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport in Gašper Hrastelj, Urad za UNESCO, Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport.
Temeljne naloge medresorske delovne skupine so: pregled gradiv in priprava stališč do
posameznih točk, ki jih bo obravnaval Izvršni odbor UNESCO, spremljanje uresničevanja
prioritetnih vsebinskih in političnih področij in usklajevanje s civilno družbo.
Medresorska delovna skupina opravlja naloge v prostorih Ministrstva za izobraževanje,
znanost in prične z delom takoj. Z delom preneha po izteku članstva Slovenije v Izvršilnem
odboru UNESCO ob 40. zasedanju generalne konference UNESCO.
Vir: MIZŠ
Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet javnega
zdravstvenega zavoda Centra za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični
Vlada RS je na današnji seji v svet javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje
bolezni otrok, Šentvid pri Stični razrešila dosedanjega člana Jerneja Verčkovnika ter za
preostanek mandata sveta javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok,
Šentvid pri Stični, do 5. 12. 2017, se imenovala Mileno Vrenčur.
Razrešitev g. Verčkovnika je v skladu prvo alinejo drugega odstavka 4. točke ter je v skladu s
Protokolom o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih
zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, z dne 11. 2. 2016 (Protokol), ki določa da
se predstavnika ustanovitelja v svetu lahko razreši na predlog ministra, pristojnega za zdravje.
Protokol določa postopek izbire in razrešitve kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih
javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in usposabljanje
oziroma preverjanje njihovega znanja.
Predlagana kandidatka izpolnjuje pogoje za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet JZZ
iz 2.2 točke Protokola, kar izhaja iz ocene komisije za ovrednotenje prijavljenih kandidatov.
Z vložitvijo prijave se šteje, da predlagana kandidatka soglaša z imenovanjem v svet JZZ
Centra za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični.
Vir: MZ
Vlada imenovala neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB
Vlada RS je na današnji redni seji imenovala Juana Barba Silvela za neizvršnega direktorja
upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in sicer za obdobje petih let od
dneva imenovanja.
Vlada je na podlagi 8. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank
(ZUKSB) za neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank imenovala Juana
Barba Silvela.
Upravni odbor DUTB v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZUKSB sestavljajo štirje neizvršni in
trije izvršni direktorji.
Za člana upravnega odbora DUTB je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje ter
merila:
• osebna integriteta in poslovna etičnost, še posebej, da v zvezi z njegovim ravnanjem
ni bila ugotovljena hujša kršitev predpisov s področja integritete in preprečevanja
korupcije ali s področja javnega naročanja,
• najmanj univerzitetna izobrazba ali izobrazba, pridobljena po študijskem programu
druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
• je strokovnjak s področja bančništva, financ ali gospodarskega prava z vsaj desetimi
leti izkušenj s področja vodenja ali nadziranja gospodarskih družb,
• ni delničar ali družbenik v banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali namenske
družbe, ki je deležna ukrepov po tem zakonu,
• ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zoper
njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po
uradni dolžnosti.
Kandidata za neizvršnega direktorja DUTB predlaga Ministrstvo za finance, ki ima pristojnost,
da skladno z drugim odstavkom 8. člena ZUKSB, predlaga tri kandidate za neizvršnega
direktorja.
Vladi se predlaga, da se kandidata imenuje na mesto neizvršnega direktorja. V skladu s petim
odstavkom 8. člena se člani upravnega odbora imenujejo za obdobje petih let.
Kandidat je podpisal izjavo, s katero potrjuje, da izpolnjuje pogoje, ki jih za člana upravnega
odbora DUTB, določa ZUKSB.
Vir: MF
Vlada imenovala Klemna Kraigherja Mišiča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja
Direktorata za medije v Ministrstvu za kulturo
Vlada RS je s 1. 4. 2016 za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za medije
ponovno imenovala Klemna Kraigherja Mišiča in sicer do imenovanja generalnega direktorja
po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šest mesecev.
Vir: MK