pikapolon`ca 2014 pikapolon`ca 2014

Transcription

PIKAPOLON’CA 2014
Priročnik za človeku in okolju prijazno VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
KARSIA, Dutovlje, d.o.o.
PIKAPOLON’CA
2014
www.
.si
Spletna stran
podjetja KARSIA, Dutovlje, d.o.o.
W W W. K A R S I A . S I
O!
NOV
- dostopne vsakomur - osnovni podatki o podjetju - popolne informacije o pripravkih - škropilni programi - aktualne novosti - aktualni nasveti - spomladi v letu 2014 prenovljena spletna stran in
- spletna trgovina za foliarna gnojila BREZPLAČNO Kmetijsko Svetovanje za Varstvo in Foliarno Prehrano Rastlin
Kmetijsko
K m e t i j s k o Svetovanje
S v e t o v a n j e za
z a Varstvo
V a r s t v o in
i n Prehrano
P r e h r a n o Rastlin
Rastlin
Spoštovani kmetovalci in
ljubiteljski pridelovalci!
KARSIA, Dutovlje, d.o.o. že od leta 2005 nudi brezplačno svetovanje oziroma obveščanje s področja varstva in foliarne prehrane
rastlin, torej že osem pridelovalnih sezon.
Obvestila zajemajo vse glavne kulture, ki se gojijo v našem slovenskem kmetijskem prostoru. Temeljijo na opazovanjih in spremljanju klimatoloških pogojev, fenofaz posameznih kultur in na
naših izkušnjah. Prav tako vas bomo obveščali o spremembah že
registriranih pripravkov in seveda vseh novostih v našem programu.
KARSIA, Dutovlje, d.o.o., Dutovlje 66, 6221 Dutovlje, Poslovalnica Ljubljana, Tržaška 132, 1000 Ljubljana-SI
Tel.: ++386-8-387-89-31, Fax.: ++386-8-387-89-35; Splet: www.karsia.si, E-pošta: [email protected]
Svetovanje:
- Drago MAJCEN 031-394-227: Štajerska, Koroška, Prekmurje, Celjsko, Posavje
- Primož ŠTEPIC 051-319-517: Primorska, Gorenjska, Celjsko, Notranjska, Dolenjska, Bela Krajina,
- Andrej KOS 041-689-120: marketing&razvoj
Nasvet št.:
021/2013
Datum:
Napoved za Slovenijo
Danes in jutri bo pretežno jasno. V hribovitem svetu bo čez dan nastalo nekaj kopaste oblačnosti, popoldne ali zvečer je
tam možna kakšna kratkotrajna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 26 do 30, na
Primorskem okoli 32 stopinj C.
Napoved za sosednje pokrajine
Prevladovalo bo jasno vreme. Le na območju Alp bo popoldne in zvečer nastalo nekaj vročinskih neviht. V Kvarnerju bo
danes zjutraj in dopoldne pihala šibka burja.
Vremenska slika
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam topel in dokaj suh
zrak.
Obeti
V soboto in nedeljo bo večinoma sončno. Predvsem v nedeljo bo lahko popoldne nastala kakšna nevihta.h
VINOGRADNIŠTVO
kar še dodatno negativno vpliva na fotosintezo. Vzrokov za
tako množičen pojav oidija je več, glavni pa so seveda ugodni klimatski pogoji, neopravljeno škropljenje v zgodnji fazi,
ko imajo mladice okoli 5 cm in pred cvetenjem s Karathanom gold, predolgi presledki med škropljenji, neupoštevanje
karakteristik (načina delovanja) novejših preventivnih erizicidov in seveda slaba ampelotehnika (pletev mladic, delno
odstranjevanje listja v coni grozdja), ki onemogoča dober
nanos škropilne brozge. Po južno tirolskih podatkih bi naj
prav pomanjkljiva ampelotehnika imela skoraj 60 % vpliv na
uspešnost varstva pred oidijem.
Varstvo vinske trte
OIDIJ
Da bo oidij letos izredno nevaren, smo opozarjali že zelo
zgodaj, vendar veliko vinogradnikov tega ni upoštevalo.
Prejemnikov, ki prejemajo naša obvestila po elektronski pošti, je
že več kot 3.000 in se iz meseca v mesec povečuje, kar potrjuje
našo strokovnost in uporabnost teh obvestil.
Vsi, ki še ne prejemate naših obvestil, a jih želite, se lahko nanje naročite na naši spletni strani www.karsia.si ali na našem
internetnem naslovu [email protected] ali pa kar pokličite na
041-661-318 in prejemali jih boste na vaš internetni naslov.
18.07.2013
Vremenska napoved (Vir: ARSO, četrtek, 18. julija 2013 ob 09:00)
Veliko je vinogradov, še posebej z občutljivimi sortami kot je
chardonnay, pinoti, rumeni muškat, refošk ipd., kjer je oidij
že pobral svoj davek ali pa je v takšni fazi, ko ga ni več možno
obvladati. Na močno okuženih trsih se pojavlja tudi na listju,
1
Iz tega razloga svetujemo, da vinograde pred škropljenjem
obvezno oplejete in delno odstranite listje v coni grozdja, da
bo škropilna brozga dobro omočila grozdje. Če so okuženi
samo posamezni grozdi, priporočamo da le-te odstranite in
zično zmanjšate potencial oidija.
V neokuženih vinogradi je sedaj še možno uporabiti POSTALON v konc. 0,10-0,125 % (100-125 mL/hL, 1-1,25 L/ha),
CRYSTAL v konc. 0,02 % (20 mL/hL, 0,20 L/ha) ali ORIUS
250 EW v konc. 0,030 % (30 mL/hL, 0,30 L/ha) ali DOMARK
PIKAPOLON’CA
2014
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA
FOLIARNA GNOJILA
Analize MEGALAB - tal, listja, plodičev, vode in drugih tekočin
Priporočila za varstvo in prehrano rastlin
PRIROČNIK ZA VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
Priročnik odraža stanje na januar 2014, podatki v njem so le informativnega značaja. Izhaja enkrat letno in je
brezplačen. Dosegljiv je v večini trgovin s fitofarmacevtskimi sredstvi, na Kmetijsko Gozdarskih zavodih, Kmetijskih
svetovalnih službah in na predavanjih naših agronomov, naročite pa ga lahko tudi na naših spletnih straneh
www.karsia.si, po elektronski pošti [email protected] in [email protected] ali na telefon ++386-41-661-318.
Vsi podatki in nasveti so informativnega značaja. Pred uporabo posameznih sredstev je potrebno vedno obvezno
prebrati navodilo za uporabo. Morebitne napake pri pripravi in tisku niso izključene.
Literatura:
- VRABL, S. (1981) Varstvo sadnega drevja in vinske trte Univerza v Mariboru, Višja Agronomska šola - skripta;
- VRŠIČ, S., LEŠNIK, M. (2001) Vinogradništvo, Kmečki glas, Ljubljana;
- HILLEBRAND, W. (1990) Rebschutz im Weinbau,
Rebschutz-Taschenbuch, Fachverlag Dr. Fraund GmbH, Mainz;
- HILLEBRAND, W. (1987, 8. ponatis) Taschenbuch der Rebsorten,
Fachverlag Dr. Fraund GmbH, Mainz;
- Landesanstalt fur Pflanzenschutz Stuttgart (1988)
Anleitungen zum integriertem Pflanzenschutz im Apfelbau;
- Leitfaden 2013, Südtiroler Beratungring für Obst und Weinbau,
Februar 2013
- Bluebook 2010, YARA Italia S.p.A., YaraVita
- Priročnik za hmeljarje, IHP Žalec, 2002
Fotografije in ostali slikovni material:
- KARSIA, Dutovlje, d.o.o., Drago Majcen, univ.dipl.ing.agr.,
- dr. Magda Rak Cizej, univ. dipl.ing.agr.,
- dr. Sebastjan Radišek, univ. dipl.ing.agr.,
- mag. Gabrijel Seljak, univ. dipl.ing.agr.,
- mag. Jože Miklavc, univ. dipl.ing.agr.,
- Anleitungen zum integriertem Planzenschutz im Apfelbau,
Landesanstalt fur Pflanzenschutz Stuttgart 2. Auflage 1988,
- INRA Institut national de la Recherche Agronomique,
- Ohio State University, Academica.ru,
- beerenstark.de, plante-doctor.dk,
- arhiv Rohm&Haas in Dow AgroSciences,
- Andrej Kos, univ.dipl.ing.agr..
Pripravil, uredil in oblikoval: Andrej Kos,
v sodelovanju s sodelavci Karsia, Dutovlje, d.o.o.
Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana
Naklada: 15.000 kom
1
KARSIA, Dutovlje, d.o.o.
Poslovalnica Ljubljana
KMETIJSKA PROIZVODNJA,
PROIZVODNJA VIN, TRGOVINA,
IZVOZ - UVOZ
Dutovlje 66, 6221 DUTOVLJE - SI
Tel: ++386-5-764-21-38
ID za DDV: SI89820665
Matična številka: 5597463
Tržaška cesta 132
1000 LJUBLJANA - SI
Tel: ++386-8-387-89-31
Fax: ++386-8-387-89-35
E-mail: [email protected]
Web: www.karsia.si
Zaposleni:
DIREKTOR Milivoj ŠIRCA, univ.dipl.ing.agr.
tel: ++386-8-387-89-30, e-pošta: [email protected]
MARKETING IN RAZVOJ Andrej KOS, univ.dipl.ing.agr.
mobilni tel.: ++386-41-689-120, e-pošta: [email protected]
POMOČNIK VODJE MARKETINGA in RAZVOJA Drago MAJCEN, univ.dipl.ing.agr.
KOMERCIALA (Štajerska, Koroška, Prekmurje, Dolenjska - do Krškega)
KOMERCIALA IN MARKETING Primož ŠTEPIC, dipl.ing.agr.
(Dolenjska - južno od Krškega, Bela krajina, Notranjska, Gorenjska, Primorska)
NABAVA, LOGISTIKA, REGULATIVA Martina JENKO, univ.dipl.ing.agr.
PRODAJA Nina KARČE, univ.dipl.ing.agr., Zdenka HRASTNIK, upravni tehnik
tel: ++386-8-387-89-31, mobilni tel.: ++386-41-362-026
e-pošta: [email protected], [email protected]
REGISTRACIJE Petra Ilija, univ.dipl.ing.agr.
SKLADIŠČE Martin PUNCER, ekonomski tehnik, pomočnik skladiščnika - Branislav Bućan
tel/fax: ++386-1-256-47-60, e-pošta: [email protected]
POSLOVNA SEKRETARKA Marjana ŠIRCA
ADMINISTRATORKA V MARKETINGU IN PRODAJI Saša KOS, upravni tehnik
KARSIA, Dutovlje, d.o.o. zastopa in distribuira pripravke in programe naslednjih podjetij:
DOW AGROSCIENCES G.m.b.H., Dunaj, Avstrija; MAKHTESHIM-AGAN LTD, Beer-Sheva, Izrael; YARA Italia S.p.A., Italija; NUFARM
GmbH&Co. KG, Linz, Avstrija, TAMINCO N.V., Gent, Belgija; ISAGRO S.p.A., Milano, Italija; SOLFOTECNICA S.p.A., Ravena, Italija;
CERTIS, ZDA; LANCES LINK S.A., Geneve, Švica; S.I.C.I.T. S.p.A., Chiampo (VI), Italija; AGRIPHAR S.A., Ougrée, Belgija; PROTEO, Ceva
(CN), Italija; NIHON NOHYAKU Co., Ltd, Japonska, FMC Chemical, Belgija; L. GOBBI S.r.l., Italija; KOLLANT S.p.A., Italija; BELCHIM
Crop Protection, Belgija (ISK, Japonska), MACASA, Barcelona, Španija, FINE AGROCHEMICALS LIMITED, Velika Britanija in NISSO
CHEMICAL EUROPE, Japonska, NICHINO-Europe Co., Ltd, DE SANGOSSE (Agronutrition) Francija, CHEMINOVA, Danska.
Podjetje KARSIA Dutovlje. d.o.o. zastopajo naslednji distributerji:
- za področje Republike HRVAŠKE: FITO PROMET d.o.o., Mošćenička 12, 10000 Zagreb,
- za področje Republike KOSOVO: KB “AGRONOMI”, distriboter i autorzuar për Kosovë, Suharekë - THERANDË in
- za področje Bosne in Hercegovine: GAJ d.o.o., Mostar, Bosna i Hercegovina, tel.: 036-345-040.
2
Uporabnikom Pikapolon’ce!
Spoštovani!
Pred vami je naš prodajni katalog za leto 2014. Ko ga boste prelistali boste ugotovili, da je naša ponudba za
prihajajočo sezono spet bogatejša in pestrejša, kot je bila v pravkar minulem letu. Letu, ki je bilo pri nas ponovno
zazanamovano z nadaljevanjem ekonomske in finančne krize, ki se bo po napovedi analitikov v letu 2014 še
nadaljevala in poglobila.
Slovenija naj bi bila v prihajajočem letu ena redkih držav EU, ki bo še v recesiji. Večina dejavnosti v gospodarstvu
močno čuti krizo, tudi kmetijstvo, katerega je že drugo leto zapored poleg vseh ostalih tegob, prizadela tudi suša
ter posledično nižji pridelki.
Problematične so tudi nizke cene nekaterih, za slovenskega kmeta, pomembnih kmetijskih pridelkov.
Poleg vsega tega, bo našega kmeta, tako kot ostale državljane, lastnike nepremičnin, v letu 2014 prizadel davek
na nepremičnine. To bo naše kmetijske pridelovalce, v primerjavi s stanovskimi kolegi iz sosednjih držav, potisnilo v še bolj nekonkurenčen položaj.
Država se po moji oceni premalo zaveda pomembnosti doma pridlane hrane, sicer bi bila do kmeta pri nalaganju davčnih bremen bolj razumevajoča. Žal, temu ni tako.
Vrnimo se k našemu katalogu, kateremu so namenjene te uvodne besede. Kot sem že omenil, bomo imeli v 2014
v nasem prodajnem programu spet precej novosti. Naj začnem s fungicidi.
Sistemični fungicid SFINGA EXTRA WG na osnovi poznanega dimetomorfa in folpeta, namenjen vinogradnikom,
ZAMIR, na osnovi prokloraza in tebukonazola za zatiranje glivičnih bolezni na pšenici, ječmenu, rži in tritikali.
Odličen za zatiranje fuzarioz, ki so pri nas vse večji problem. Nov v naši paleti je TOPSIN-M, na osnovi metil-tiofanata, ki se lahko uporablja na pšenici (fuzarioze), vinski trti, češnjah, marelicah, paradižniku.... . Novi je tudi
FOLPAN 50 SC, folpet v novi, tekoči formulaciji, potem MOČLJIVO ŽVEPLO KARSIA DF, v formulaciji močljivih
zrnc - končno in PYRUS 400 SC se bo po novem lahko uporabljal tudi na jablanah in hruškah!
Če pogledamo insekticide, bo v našem prodajnem programu v 2014 tudi MOSPILAN 20 SG, dobro poznani insekticid širokega spektra delovanja, ki se lahko uporablja na velikem številu kmetijskih rastlin. Nova v Karsii bosta akaricida NISSORUN 10 WP, za zatiranje škodljivih pršic na hmelju in ORTUS 5 SC, ki se uporablja predvsem
za zatiranje erinoze in akarinoze na vinski trti.
V katergoriji herbicidi je nov pri nas SUCCESSOR 600, ki se koristi predvsem v oljnih bučah, novo pri CENTIUM-u
pa je razsiritev uporabe v kolerabi in strniščni repi.
Novo sredstvo v v naši paleti je tudi posebno sredstvo EXILIS, na osnovi 6-benziladenina, za redčenje pladičev
na jablanah in hruškah.
Nekaj posebnega je tudi pripravek za odganjanje ptic EXPULSE, mislim da popolna novost na našem trgu.
Med novimi gnojili bi omenil AZOFOL, tekoče dušično gnojilo z dodatkom žvepla in magnezija, ki lahko uspesno nadomesti ureo in KAN, že dobro poznani MAGNESIOGREEN in HASCON M-10 ter novi QUALICAL 250 na
osnovi kalcija, ki bo cenovno zelo ugoden.
Kot vidite, recesijskim časom navkljub, dosti novosti, še več kot v preteklih letih.
Upam, da boste v katalogu naši koristne napotke, ki vam bodo pripomogli k uspešnejšemu kmetovanju, pa naj
si bo profesionalno ali pa ljubiteljsko.
Milivoj Širca
Direktor
Dutovlje, januar 2014
3
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA
(splošno)
Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS)
uporabljamo za varstvo rastlin pred glivičnimi
boleznimi, škodljivimi žuželkami in pršicami, pleveli in drugimi škodljivimi živalmi. FFS ali pesticide razvrščamo v več skupin glede na namen
njihove uporabe, formulacije, načina delovanja,
strupenosti in primernosti za uporabo v določenih programih, npr. integrirani zaščiti.
NAMEN UPORABE
- akaricid - zatiranje škodljivih pršic
- fungicid - zatiranje glivičnih bolezni
- herbicid - zatiranje plevelov
- insekticid - zatiranje škodljivih žuželk
- limacid - zatiranje polžev
- nematocid - zatiranje nematod in ogorčic
- omočilo - izboljšanje omočljivosti in oprijemljivosti
- rodenticid - zatiranje glodalcev
- repelent (odvračalo) - odvračanje škodljivcev
- atraktant (privabilo) - privabljanje insektov
- regulator rasti - uravnavanje rasti rastlin
- fumigant - zaplinjanje.
AKARICIDI
So specifična kemična, v novejšem času pa tudi
organska, sredstva za zatiranje škodljivih pršic.
Tudi nekateri klasični insekticidi in fungicidi imajo
stransko delovanje na pršice, delno delovanje pa
imajo tudi mineralna in ogrčična olja.
FUNGICIDI
So kemična sredstva za preprečevanje in zatiranje okužbe z glivičnimi boleznimi, nekateri med
njimi imajo tudi baktericidni učinek.
Po kemični sestavi razlikujemo anorganske in
organske fungicide, po načinu delovanja pa dotikalne (preventivne), sistemične, kurativne in
eradikativne fungicide. Največji delež predstavljajo fungicidi na osnovi žvepla in bakra, ostalo so
organski sintetični fungicidi, najmanjši delež pa
fungicidi na osnovi parazitskih gliv.
INSEKTICIDI
So kemična sredstva za zatiranje škodljivih žuželk
– insektov. So sintetične organske snovi, nekaj
pa jih je tudi na osnovi rastlinskega in živalskega
izvora, to so biotični insekticidi, na osnovi bakterij (Bacillus thuringiensis), gliv (Beauveria bassiana) in naturalitov (spinosad).
Razlikujemo dotikalne insekticide, ki so na površini rastline, sistemične insekticide, ki jih rastline
absorbirajo (vsrkajo) in se po rastlini prenašajo z
rastlinskim sokom ter insekticide, ki imajo globinsko delovanje, kjer insekticid prodre v škodljivca
na mestu nanosa. Na žuželke delujejo na različne načine: želodčno (ko zaužije tretiran rastlinski
del), dotikalno (ko pride z njim neposredno v
kontakt z aplikacijo ali ko sredstvo nanesemo na
površino, po kateri se žuželka giblje) in dihalno
(ko ga vdiha). Po načinu delovanja jih ločimo na
ovicide, ki delujejo na jajčeca, larvicide, ki delujejo na ličinke in adulticide, ki delujejo samo na
odrasle žuželke. Obstajajo pa tudi takšni, ki delujejo na vse razvojne stadije žuželk.
Pri biotičnih insekticidih na osnovi gliv poznamo take, ki delujejo dotikalno s foliarnim ali pa
talnim nanosom (za zatiranje strun in lešnikarja)
ali pa imajo repelentni učinek in s tem preprečijo ovipozicijo (odlaganje jajčec) npr. pri sadnih
muhah.
HERBICIDI
So kemična sredstva za zatiranje plevelov. Razlikujemo neselektivne (totalne) herbicide, ki zatrejo vse zelene rastline in selektivne herbicide,
ki zatrejo le določene vrste plevelov. Glede na
način delovanja ločimo dotikalne herbicide, ki
delujejo na plevele z dotikom in uničijo navadno
le nadzemni del rastline in sistemične herbicide,
ki delujejo na plevele tako, da jih rastline vsrkajo
preko zelenih delov, lahko tudi preko korenin, s
sokovi pa se prenesejo po vsej rastlini, tudi v dele,
ki niso bili poškropljeni. Na čas uporabe jih delimo na herbicide, ki jih uporabljamo pred setvijo
ali saditvijo gojenih rastlin in delujejo na plevele
preko korenin; na herbicide, ki jih uporabljamo po
setvi, vendar pred vznikom gojenih rastlin (preemergence PREEM), ki delujejo na plevele med kalitvijo ali vznikom in herbicide, ki jih uporabljamo
po vzniku gojenih rastlin (postemergence POST),
ki delujejo na vznikle plevele in delujejo preko listja, nekateri tudi preko korenin.
prostorih ter zunaj objektov gostinstva in turizma (restavracije in hoteli), poslovnih prostorov in
javnih zgradb, rodenticide za zatiranje škodljivih
glodalcev (miši, podgane, voluharji) v notranjih
in zunanjih prostorih in še veliko drugih, kot npr.
biocidi za higieno ljudi in živali, konzervansi, itd..
FORMULACIJA
So kemična sredstva za zatiranje škodljivih vrst
polžev. Formulirana so v glavnem v obliki gotovih
vab (pelete) z dodanim atraktantom (privabilom)
za polže.
- CB = koncentrat za vabo
- CS = kapsulirana suspenzija
- DF = (glej WG)
- DS = prašivo za suho tretiranje semena
- EC = koncentrat za emulzijo
- EW = koncentrirana emulzija - olje v vodi
- FLO = (glej SC)
- G = granulat
- P = prašivo
- RB = gotova vaba
- SC =koncentrirana suspenzija
- WG/WDG = vodotopna zrnca
- WP = močljiv prašek
NEMATOCIDI
NAČIN DELOVANJA
OMOČILA
V skupini fungicidov ločimo:
- preventivne (z njimi rastlino zaščitimo
pred napadom glive),
- kurativne (z njimi lahko ukrepamo v
določenem času po napadu glive)
- eradikativne (z njimi zatiramo glivo po
že nastalih simptomih bolezni).
LIMACIDI
So kemična sredstva proti ogorčicam in nematodam. Formulirani so v obliki koncentrata za
emulzijo in v obliki granulata. Z njimi tretiramo tla
(škropimo ali posipamo) in jih v najkrajšem času
zadelamo (inkorporiramo) plitvo v tla. Pri uporabi
se v stiku s talno vlago uplinijo in delujejo kot
fumiganti.
So kemična ali naravna sredstva, s katerimi izboljšamo omočljivost in oprijemljivost škropilne brozge. Klasična omočila so podobna detergentom in zmanjšajo površinsko napetost kapljic,
s čimer se pokrovnost poveča, odtekanje ali drift
pa zmanjša. Odsvetuje pa se njihova uporaba v
obdobju s padavinami, saj se takrat spiranje poveča. Pri pripravi škropilne brozge se ponavadi
močno penijo. Sodobnejša omočila na osnovi
smol iglavcev delujejo kot omočilo in lepilo, preprečujejo pa tudi spiranje škropilne brozge iz tretiranih rastlin, saj na njej naredijo zaščitno oblogo
ali film, ki poveča in podaljša delovanje zaščitnih
sredstev, kakor tudi foliarnih gnojil.
- kontaktno, delujejo na bolezni, škodljivce in
plevele ob stiku, kontaktu z njimi ali s
plinsko fazo in
- sistemično, kjer ločimo lokosistemike z
omejenim gibanjem po rastlini in
- translokacijske, ki se gibljejo po rastlini,
ne glede na mesto vnosa.
V skupini insekticidov in akaricidov ločimo pripravke z dotikalnim, dihalnim, želodčnim, živčnim
in depresivnim delovanjem.
V skupini herbicidov ločimo selektivne (neškodljive za določene kulture) in neselektivne (škodljive za vse kulture).
REPELENTI (odvračala)
So posebne kemične ali naravne snovi, ki s svojim
specifičnim vonjem odvračajo škodljivce, da ne
napadejo svoje gostiteljske rastline.
Med herbicidi ločimo še talne (pred vznikom-PREM in po vzniku-POST), s plinsko fazo (tvorijo
t.i. “film”), dotikalne (po vzniku-POST) in sistemične (po vzniku-POST) herbicide.
ATRAKTANTI (privabila)
NEVARNOST/STRUPENOST
So kemična ali naravna sredstva, ki privabljajo
insekte. Razlikujemo seksualne in prehranske
atraktante. Seksualni atraktanti se uporabljajo za
spremljanje prisotnosti škodljivcev (monitoring),
še posebej proti nekaterim vrstam metuljev in
muh, v obliki metode konfuzije in dezorientacije,
pa tudi njihovo neposredno zatiranje. Prehranski
atraktanti so v glavnem na osnovi rastlinskih, pa
tudi živalskih hidroliziranih beljakovin. Uporabljamo jih za spremljanje prisotnosti škodljivcev
(monitoring), kakor tudi za neposredno zatiranje
škodljivcev, seveda v kombinaciji z insekticidi.
REGULATORJI RASTI
So kemična sredstva, ki uravnavajo rast rastlin.
Uporabljajo se v glavnem v industrijskih rastlinah
kot so žita in oljna ogrščica, za zniževanje višine
rastlin. S tem ukrepom jačamo stabilnost rastlin
proti poleganju in znižujemo njihovo višino.
BIOCIDI
So kemična sredstva za zatiranje žuželk in
škodljivih živali v urbanih in kmetijskih površinah. Ločimo insekticide za zatiranje žuželk
(ščurkov, bolh, mravelj in termitov) v notranjih
prostorih gospodinjstev in javnih zdravstvenih
4
Vsa kemična sredstva so bolj ali manj nevarna/
strupena, zato moramo pri njihovem skladiščenju, pripravi in uporabi upoštevati vse predpise,
ki se nahajajo na etiketi ali navodilu za uporabo.
Strupenost posameznih sredstev je odvisna od
količine oziroma odmerka sprejetega sredstva.
Toksičen odmerek je tista količina strupenega
sredstva, ki povzroči znake zastrupitve, letalna
doza (LD) pa je tisti odmerek, pri katerem nastopi smrt. Strupenost fitofarmacevtskih sredstev se
izraža s srednjo letalno dozo ali LD50 (v mg/kg
žive teže), kar pomeni količino strupa, ki povzroči
smrt 50 % poskusnih organizmov.
Med posameznimi FFS obstajajo velike razlike
v LD50. Čim nižja je vrednost LD50 tem bolj je
sredstvo nevarno oziroma strupeno. Razlike se
pojavljajo glede na način vnosa ali vdora v organizem, zato razlikujemo LD50 peroralno (skozi
usta), LD50 perkutalno (skozi kožo) in LD50 inhalatorno (z vdihavanjem).
Obstajajo tudi razlike med t.i. strupenostjo ali
toksičnostjo, saj razlikujemo akutno strupenost,
ki nastopi pri enkratnem vnosu ali sprejemu sredstva in kronično ali kumulativno strupenost, ki
nastopi pri sprejemu sredstva skozi daljši čas. Takšno strupenost povzročajo predvsem sredstva,
ki so zelo obstojna in imajo daljši razpolovni čas.
Takšnih sredstev danes ni več v prodaji.
zelo kratek (nekaj ur do nekaj dni) ali pa dolg
(nekaj mesecev), zato moramo to upoštevati pri
uporabi sredstev, še posebej tistih, ki jih uporabljamo proti koncu sezone.
Uporabniki FFS morajo pred uporabo vedno
prebrati navodilo za uporabo, da se seznanijo z
nevarnostjo pripravka, da ne pride do nepravilne
uporabe, ki je lahko nevarno za človeka, domače
živali, okolico, prevsem voda in koristnih žuželk,
kot so npr. čebele.
Če se FFS uporabljajo v bližini
cvetočih, še posebej medon
osnih kultur, je potrebno
obvezno prebrati navodilo
za uporabo, da ne bi
prišlo do nevarnega oz.
strupenega delovanja na
čebele!
Vsako sredstvo ima določeno t.i. varnostno
dobo ali karenco, najpogosteje izraženo v dneh,
ki predstavlja najkrajši čas uporabe določenega
pripravka na določeni kulturi, do njenega spravila
ali predelave.
Z upoštevanjem karence je zagotovljeno, da
količina ostankov kemičnih snovi pade pod tisto
raven, ki bi lahko vplivala na zdravje ljudi. Zato
so sprejeti posebni zakonski predpisi, ki zavarujejo zdravje ljudi, torej porabnikov s FFS tretirane
hrane.
OZNAČEVANJE NEVARNOSTI
FFS so glede na njihovo nevarnost za uporabnika
in porabnika označena z mednarodnimi opozorilnimi in obvestilnimi znaki. Nahajajo se vedno
v etiketi (okvirček) skupaj s pisno navedenimi
karakteristikami sredstva, kot so aktivna snov in
vsebnost, obvestilni in opozorilni stavki, proizvajalec, zastopnik, distributer in vsebina.
DOSTOPNOST in UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV (FFS)
Na podlagi 7. člena Zakona o FFS je od 13.11.2007
v veljavi pravilnik o pogojih in kriterijih za določitev FFS za prodajo brez predložitve dokazila o
opravljenem strokovnem usposabljanju. Po tem
pravilniku je uporabnikom brez tega dokazila na
voljo le peščica FFS, s katerimi pa je zelo težko
opravljati kvalitetno varstvo rastlin. Seznam pripravkov najdete na spletni strani FURS-a http://
www.furs.si/law/slo/ffs/SLO/trgovine/seznamFFSprodajabrezpotrdila19maj08.pdf.
Zato vsem uporabnikom FFS, ki še nimajo opravljenega tega strokovnega usposabljanja svetujemo, da ga čim prej opravijo, saj bodo le tako
imeli dostop do potrebnih sredstev, podrobno pa
bodo seznanjeni tudi s pravilnim in strokovnim
ravnanjem in uporabo FFS, kar je seveda nujno
potrebno za lastno varnost, kakor tudi za okolje.
KARENCA IN OSTANKI FFS (rezidui)
Ob tretiranju nanesemo na rastline določeno
količino sredstva, ki se takoj prične razkrajati v
neškodljive produkte. Čas razkrajanja je lahko
Ti ostanki ali rezidui so tiste količine kemičnega
sredstva ali njegovih razkrojnih produktov
(metabolitov), ki ostanejo na ali v rastlinah ali
živalskih proizvodih, namenjenih človeški prehrani. Določeni so za vsako FFS in za vsako
kulturo, izraženi pa so v mg na 1 kg pridelka.
Imenujemo jih tudi MRL-ji (Maximum Residual
Level) oziroma maksimalno dovoljene količine
ostankov pripravkov v živilih. MRL so za vse
države članice EU enake in se po potrebi spreminjajo glede na izdane odločbe. Podatke o MRL
in spremembe, za posamezna sredstva lahko
dnevno spremljamo direktno na spletni strani
EU http://ec.europa.eu/sanco_pesticides/public/index.cfm in na spletni strani Fitosanitarne
Uprave Republike Slovenije (FURS) http://www.
fito-info.bf.uni-lj.si, kjer si lahko pri vsakem registriranem sredstvu pogledamo njegove najvišje
dovoljene ostanke - MRLje.
MRL-je za FFS podjetja Karsia, si lahko ogledate v
tabeli na naslednjih dveh straneh.
Pri določenih sredstvih je navedena tudi t.i.
delovna karenca, ki označuje čas od uporabe
FFS pa do takrat, ko lahko vstopimo na tretirano
področje. To velja predvsem za trajne nasade (vinogradi in sadovnjaki), kjer opravljamo npr. zelena dela (mandanje oz. odstranjevanje poganjkov,
vršičkanje, odstranjevanj listja, plodičev, grozdov
itd.) in je na rastlinskih delih škropilna brozga,
zato se priporoča obvezna uporaba zaščitnih
rokavic.
Po priporočilih južnotirolske svetovalne službe
(povzeto po ameriških in kanadskih smernicah)
naj bi bila delovna karenca pri sredstvih na osnovi
spirodiklofena, folpeta, fosfornih estrov, kaptana,
krezoksim-metila, iprodiona in tetrakonazola 4
dni, pripravkov označenih z Xn-zdravju škodljivo,
T-strupeno in T+-zelo strupeno 2 dni in pripravkov
označenih z Xi-dražilno in previdno 1 dan.
SEZNAM IZVAJALCEV USPOSABLJANJ IZ FITOMEDICINE
1. Biotehniška fakulteta v Ljubljani,
Inštitut za fitomedicino, Jamnikarjeva 101,
Ljubljana, tel. 01/423-11-61
2. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo
Slovenije, C. Žalskega tabora 2, Žalec,
tel. 03/71-21-600
3. Kmetijska šola Grm, Sevno 13, Novo mesto,
tel. 07/39-34-700
4. Kmetijsko gozdarski zavod Celje,
Trnoveljska c. 1, Celje, tel. 03/710-17-85
5. Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana,
Celovška 135, Ljubljana, tel. 01/513-07-00
6. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj,
Iva Slavca 1, Kranj, tel. 04/280-46-32
7. Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,
Šmihelska c. 14, Novo mesto, tel.: 090 939 817
8. Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
Vinarska ul. 14, Maribor, tel. 02/228-49-00,
5
9. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota,
Štefana Kovača 40, Murska Sobota,
tel. 02/539-14-10,
10. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,
Pri hrastu 18, Nova Gorica, tel.05/335-12-00
11. Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj,
Volkmerjeva c. 19, Ptuj, tel. 02/787-17-00
12. Srednja biotehniška šola Kranj,
Smledniška c. 3, Kranj, tel. 04/277-21-00
13. Rupnik Tatjana s.p., Drulovka 48a, Kranj,
tel. 031/302-389
14. Šolski center Šentjur, C. na kmetijsko šolo 9,
Šentjur, tel. 03/746-29-00
15. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj,
Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 02/749-36-10
16. CONS 1 d.o.o., Lipovci 59, Beltinci,
tel. 041/354-999
17. Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska 97, Celje,
tel. 03/428-59-00.
SKLADIŠČENJE FFS
FFS shranjujemo v dobro zaprti in vedno originalni embalaži, v dobro zračnem in suhem prostoru,
s temperaturo med 0o in največ +40o C. Sredstva
naj bodo v tem prostoru v za to primerni omari,
ki naj bo označena, kaj je v njej hranjeno, ločena
od pijače, živil in krmil. Sredstva ne shranjujemo
v bivalnih prostorih. Ti prostori morajo biti vedno zaklenjeni, tako da so nedostopni otrokom,
nepoučenim osebam in živalim. Prostor naj bo
zgrajen iz materialov, ki se najmanj 30 minut po
pričetku požara ne vnamejo.
Velikost prostora: velikost naj bo tolikšna, da
lahko sprejme večino FFS za celo sezono.
Zračenje: prostori brez oken morajo imeti vgrajen ventilator (izpuh mora biti speljan izven
objekta), ki se mora vključiti ob vklopu luči.
Osvetlitev: izvor osvetlitve mora biti tako močan,
da lahko brez težav preberemo etikete in navodila za uporabo.
Vhodna vrata: standardna ognjevarna vhodna
vrata so za skladišča FFS primerna. Prag pri vratih
mora biti tako visok, da ustreza volumnu skladišča. Vrata morajo biti vedno zaklenjena, ključ
pa hrani oseba, ki je odgovorna za ravnanje in
nabavo FFS.
Okna: morajo biti na kip ter se morajo zaklepati.
Okna, ki so odprta, morajo biti zaščitena s kovinsko mrežo, ki preprečuje vdor ptic in glodalcev.
Tla: morajo biti nepropustna, kakor tudi stene
prostora najmanj do višine 10 cm. Če je možno,
naj imajo tla na najnižji točki nepropustni varnostni zbiralnik, zaščiten s kovinsko rešetko, za primer razlitja FFS.
Police: naj bodo iz nevpijočega materiala, najbolje kovinske in prebarvane s kislinsko in bazno
odporno barvo. Če so police lesene, naj bodo
oblečene z odporno plastiko ali prebarvane s kislinsko in bazno odporno barvo.
Varovalne omare: naj bodo iz kovine ali plastike,
ki je najmanj 30 minut ognjevarna. Omara naj bo
stabilna in brez odprtin, če pa so na njej zračniki,
pa morajo le ti biti zaščiteni z ognjevarno mrežo.
Stojijo naj v nepropustnih zbiralnikih ali pa imajo
zbirno posodo na dnu omare.
Prazna embalaža: naj bo pravilno izpraznjena in
očiščena ter skladiščena ločeno od FFS.
Varnostna oprema skladišča: na vratih v skladišče morajo biti vsi varnostni znaki, ki opozarjajo na vsebnost skladišča. Vsako skladišče za FFS
mora imeti posebno posodo za zbiranje razsutih
ali razlitih FFS, absorbcijsko sredstvo (žagovina,
mivka, ...), metlo, kovinsko smetišnico ter seveda
rokavice in zaščitno masko za nos in oči. V bližini
največ 10 m od skladišča mora biti na voljo omarica za prvo pomoč in gasilni aparat.
Pravila skladiščenja FFS
- trdne formulacije naj bodo vedno skladiščene
nad tekočimi pripravki;
- kartoni naj ne stojijo na tleh; postavimo jih na
police ali na palete;
- sredstva vedno hranimo samo v originalni
embalaži;
- foliarna gnojila lahko hranimo v skladišču za
FFS, vendar v razdalji min. 50 cm od njih;
- velika pakiranja (npr. 200 L sode, jumbo vreče),
lahko hranimo v skladišču le, če ima nepro
pustni varnostni zbiralnik.
UPORABA FFS in SVETOVANJE
Za FFS se odločimo takrat, ko je možnost, da
nam bolezni ali škodljivci povzročijo škodo ali pa
so jo že. Ne kupujemo sredstev na zalogo. Če
sami niste dovolj seznanjeni, kako ukrepati in s
katerimi sredstvi, sta vam na voljo naša terenska
agronoma:
- Drago MAJCEN
(gsm: ++386-(0)31-394-227) za področje
Štajerske do Krškega, Prekmurja, Koroške in
vzhodnega dela Savinjske doline;
- Primož ŠTEPIC
(gsm: ++386-(0)51-319-517) za področje
Primorske, Notranjske od Krškega, Gorenjske
in zahodnega dela Savinjske doline.
Prav tako vam je na voljo tudi naše brezplačno
svetovanje o varstvu in prehrani rastlin na elektronski pošti. Nanje se lahko naročite na naslov
[email protected] ter na naši spletni strani
www.karsia.si ali na gsm: ++386-41-661-318 .
Nasvete za varstvo rastlin dobite seveda tudi
na vseh oddelkih za varstvo rastlin na Kmetijsko
Gozdarskih Zavodih v Mariboru, Novi Gorici in
Novem mestu, Kmetijskem inštitutu v Ljubljani,
lokalnih Kmetijsko Svetovalnih Službah in izobraževalnih inštitucijah, ki opravljajo seminarje
“usposabljanja iz fitomedicine”.
VARNOSTNI UKREPI PRI RAVNANJU S FITOFARMACEVTSKIMI
SREDSTVI
Glede na to, da lahko nepravilna uporaba FFS
vodi k negativnim posledicam za človeka in okolje, je potrebno biti seznanjen, kako ravnati z njimi:
- FFS morajo biti pravilno hranjena;
- pred delom s FFS obvezno preberemo priloženo
navodilo za uporabo!
- pri uporabi FFS vedno nosimo zaščitne rokavice
(gumijaste rokavice, nepropustne in odporne na
jedke snovi), zaščitno obleko, zaščito za oči in
obraz. Po potrebi obujemo zaščitno obuvalo;
na vedra za WP in WG pripravke).
Po uporabi vedno vse umijemo in vodo porabimo
za tretiranje;
- sredstva pripravljamo v primernem okolju (ne v
bivalnih prostorih), zaščitenem od vetra, posebej
v primeru uporabe sredstev v obliki močljivih
praškov;
- pri tretiranju vedno nosimo zaščito za oči, nos
in usta;
- pri nevarnih snoveh imamo vedno popolno
zaščitno obleko z zaščito za oči, nos in usta;
- med delom nikoli ne pijemo, jemo ali kadimo;
- ne tretiramo v vetrovnem in vročem vremenu,
pazimo, da škropilne brozge ne zanaša na
sosednje kulture, vrtove (v urbanih naseljih),
površine za rekreacijo,itd.;
- s sredstvi za varstvo rastlin ne tretiramo domačih
živali,
- po delu s FFS se preoblečemo in umijemo vse
dele telesa, ki so bili v kontaktu s sredstvom;
- pri tretiranju in odlaganju prazne embalaže
pazimo, da ne onesnažimo vodnih virov;
- po končanem tretiranju napravo za tretiranje
operemo z mlačno vodo, slečemo obleko in ostala
zaščitna sredstva ter se umijemo z milom in
mlačno vodo;
- naprave za tretiranje herbicidov ne uporablja
mo za tretiranje s fungicidi in insekticidi, razen
če jo dobro operemo z detergentom in toplo
vodo, vendar še vedno obstaja možnost
fitotoksičnosti.
RAVNANJE V PRIMERU NESREČE
RAVNANJE V PRIMERU
ZASTRUPITVE
V primeru slabosti in omotičnosti takoj prenehamo z delom, pri izgubi zavesti pa poškodovancu takoj nudimo prvo pomoč. Umaknemo ga
z mesta škropljenja, slečemo delovno obleko in
ostala zaščitna sredstva ter poskušamo ugotoviti, s katerim sredstvom je poškodovani delal, po
možnosti preberemo navodilo za uporabo in se
ravnamo po navodilih v primeru zastrupitve. Prav
tako mu umijemo vse izpostavljene dele (obraz,
roke) in takoj pokličemo zdravnika ter mu povemo, katera sredstva so bila uporabljena pri tretiranju.
Naslovi za primer nesreče oz. zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi:
Ljubljana
- Klinični Center Ljubljana, Center za
zastrupitve, Zaloška 7, tel.: 01/230 24 57;
Maribor
- Klinični center Maribor, Interni oddelek
za intenzivno nego, Ljubljanska 5,
tel.: n.c. 02/321-22-43;
- Zavod Za Zdravstveno Varstvo,
Prvomajska 1, tel.: 02/450-01-00;
Nova Gorica
- Splošna bolnišnica Franca Derganca
Nova Gorica, Ul. Padlih borcev 13 a,
tel.: 05/330-10-00;
Izola
- Splošna bolnišnica Izola, Polje 35,
tel.: 05/660-60-00;
Kranj
- Splošna nujna medicinska pomoč,
Gosposvetska ulica 10, tel.: 04/208-21-10;
Novo Mesto
- Splošna nujna medicinska pomoč,
Kandijska cesta 4, tel.: 07/391-67 89
Murska Sobota
- Splošna Bolnišnica Murska Sobota,
Ulica dr. Vrbnjaka, tel.: 02/512-35-18.
- sredstvo vedno odmerjamo v predpisani količini
v samo za to namenjeni posodi, ki jih uporabljamo samo za FFS (menzure ali merilni valji, meril
6
RAVNANJE V PRIMERU NESREČE PRI
SKLADIŠČENJU ALI PREVOZU
V primeru razsutja ali razlitja pri skladiščenju,
moramo mesto ali prostor takoj zavarovati in preprečiti nastajanje nadaljnje škode. Razsuto sredstvo pometemo v posode, ki jih lahko zapremo.
Če se je sredstvo razlilo, ga posujemo z žagovino,
peskom ali mivko, oz. s sredstvom, ki je opisano v
navodilu za uporabo in odložimo v večje posode,
da gre pozneje na uničenje. Tla in ostale umazane dele umijemo z mlačno vodo in detergentom, odpadne vode ne zlivamo v odtočne kanale,
temveč jih zberemo v posode, da gre pozneje
na uničenje. Če pride do požara, ga pogasimo
s suhimi kemikalijami, CO2 ali vodo, oz. s sredstvom, ki je navedeno v navodilu za uporabo. Če
se je sredstvo razsulo ali razlilo pri prevozu, takoj
ugasnemo motor vozila, zavarujemo mesto nesreče in tovor ter preprečimo nastajanje nadaljnje
škode. Pri razsutju tovora preprečimo dostop nepoob-laščenim osebam, zavarujemo tovor pred
neugodnimi vremenskimi vplivi ter preprečimo
onesnaževanje okolja, stoječih in tekočih voda.
V primeru poškodbe voznika, mu nudimo prvo
pomoč in takoj pokličemo zdravnika.
Takoj pokličemo pristojne službe:
CENTER ZA OBVEŠČANJE (112)
POLICIJA (113), GASILCI (112)
PRIPOROČILA ZA OPTIMALNO
ODMERJANJE FFS in
FOLIARNIH GNOJIL
Sredstva, ki jih uporabljamo za prehrano rastlin
in fitofarmacevtska sredstva s foliarno aplikacijo, imajo na podlagi registracije in dovoljenja za
uporabo podano natančno koncentracijo oz. odmerek uporabe za doseganje določenih učinkov
na različnih kulturah.
Za izračunavanje optimalnega in učinkovitega
odmerka sredstva se poslužujemo izhodiščne
količine porabljene vode na enoto površine in
podane koncentracije.
Izhodiščna količina vode na enoto površine
(najpogosteje se preračunava na 100 m2 in na
10.000 m2 - hektar) se seveda razlikuje glede na
škropljeno kulturo. Tako se pri trajnih nasadih
(vinska trta, sadno drevje) upošteva poraba vode
500 L/ha za 1 m višine rastline (habitusa), kar
pomeni pri vinski trti 1.000 L/ha in pri sadnem
drevju višine 2 m 1.000 L/ha in pri višini 3 m
1.500 L/ha izhodiščne količine vode za izračun
odmerka.
Pri poljščinah in vrtninah je optimalna količina
vode 200-600 L/ha, upošteva pa se vedno priporočen odmerek na površino.
Primer izračuna odmerka pripravkov glede na
različno višino habitusa:
Uporaba fungicida Merpan 80 WDG v 0,15 %
konc. (150 g/100 L vode) in foliarnega gnojila
Protifert kalcij s predpisano koncentracijo 0,25 %
(250 ml /100 L):
Primer 1: nasad s habitusom višine 2 m.
2 m = (2x1 m) habitusa = 2 x 500 L vode/ha
(1.000 L )
- 1.000 L vode/ha pri konc. 0,15 % = 1,5 kg,
= 1,5 kg/ha Merpan 80 WDG;
- 1.000 L vode/ha pri 0,25 % = 2,5 L
= 2,5 L/ha Protifert kalcija;
Primer 2: nasad s habitusom višine 3 m.
3 m = (3x1 m) habitusa = 3 x 500 L vode/ha
(1.500 L )
- 1.500 L vode/ha pri konc. 0,15 % = 2,25 kg,
= 2,25 kg/ha Merpan 80 WDG;
- 1.500 L vode/ha pri 0,25 % = 3,75 L/ha
= 3,75 L/ha Protifert kalcija;
Pri nasadih višjih kot 3 m, je potrebno upošte-vati podane najvišje hektarske odmerke foliarnih
gnojil in sredstev za varstvo rastlin s strani proizvajalca, da ne pride do pojava fitotoksičnosti
in do prekoračitve zakonsko določene količine
učinkovine na enoto površine in s tem onesnaženje pridelka. Posebej v sadjarstvu, pri novejših
in višjih vzgojnih oblikah, bo potrebno pričeti
razmišljati tudi o volumnu in ne samo o višini
habitusa, ki postaja vedno važnejši parameter
pri izračunavanju optimalnih odmerkov sredstev
za varstvo rastlin in foliarnih gnojil. Žal pa imajo
nekateri pripravki omejitev v največjem odmerku
učinkovine na hektar tretirane površine, ki ga je
potrebno upoštevati. Tako v primeru višjega habitusa optimalna učinkovitost ni zagotovljena.
Manjša poraba vode na hektar (trajni nasadi)
Če imamo pršilnike, prirejene na možnost porabe
manjše količine škropilne brozge na hektar kot
1.000 litrov, ostane odmerek pripravka na enoto
površine enaki, poveča se pa seveda koncentracija. Da je takšna zaščita uspešna in da ne pride
do poškodb (fitotoksičnosti) na škropljenih rastlinah zaradi višjih koncentracij, mora biti pršilnik ali škropilnica in upravljalec temu primerno
usposobljen. To pomeni, da moramo za to imeti
primerne šobe, črpalko, ki daje glede na tip šob
optimalen pritisk (pri majhni porabi vode so pritiski nižji, med 6 in 12 bari), vsipni filter, tropotni
ventil s filtrom, filter pred vsakim vencem, filtre v
ležišču šob, dober povratni/mešalni vod ali mehansko mešalo ter možnost vožnje s konstantno
hitrostjo med 4 in 5 km/uro.
Manjši habitus od 1 metra višine (vinogradi v
fazi po brstenju)
V primeru, ko je habitus manjši od 1 metra in nimamo odprtega polnega števila šob na pršilniku,
koncentracije škropilne brozge ostajajo enake, le
tretirana površina se poveča.
Primer 3: Vinograd površine 1 hektar želimo tretirati v fenofazi D/E proti črni pegavosti s Folpanom 80 WDG in dodati foliarno gnojilo Göemar
86 BM v konc. 0,30 %. Imamo umerjen pršilnik s
400 L sodom, s katerim v polnem habitusu in največjem številu odprtih šob (npr. 10, na vsaki strani
5), poškropimo 1 hektar vinograda. V času fenofaze vinske trte D/E je habitus za cca. 60 % manjši
od polnega habitusa in na vsaki strani pršilnika
potrebujemo le 2 odprti spodnji šobi, kar je 40 %
odprtih šob (10 šob je 100 %, 2+2 = 4 je 40%). To
pomeni, da bomo v tem primeru poškropili 1 ha
vinograda v tej fenofazi le s 40 % polne količine
vode, ki jo sicer porabimo v polnem habitusu, kar
je 160 L škropilne brozge: 400 L = 100 %, 160
L = 40 %.
S polnim pršilnikom bi v tem primeru in v tej fenofazi lahko tretirali 2,5 ha.
Torej, koliko obeh sredstev potrebujemo, da
poškropimo 1 ha vinograda v fenofazi D/E?
Le 40 % od polnega odmerka, ki ga potrebujemo
v polnem habitusu:
- Folpan 80 WDG (0,15 % konc.) = 1,5 kg/ha
(poln habitus) pri 40% = 0,60 kg in
- Göemar 86 BM (0,30 % konc.) = 3,0 L/ha (polni
habitus) pri 40% = 1,2 L.
Poraba vode in odmerki na hektar na
posevkih industrijskih rastlin in vrtnin
Pri tretiranju posevkov se vedno tretira cela
površina, ne glede na razvojni stadij gojene kulture, torej se vedno uporabljajo polni,
priporočeni hektarski odmerki. Količina porabljene vode se giblje med 50 in 400 L na ha,
optimalna je nekje okoli 200-300 L. Poraba je
različna glede na način zatiranja plevelov, saj
je pri uporabi herbicidov pred vznikom odvisna od talne vlage, v primeru zatiranja plevelov
po vzniku pa je v veliki meri odvisna tudi od
plevelne sestave in razvojnega stadija plevelov.
Škropilnice za tretiranje posevkov imajo v zadnjem času v glavnem antidriftne šobe (proti
zanašanju), s katerimi dosežemo izredno malo
zanašanje škropilne brozge na neciljane površine in se s tem izognemo izgubam in tudi pojavu
fitotoksičnosti na sosednjih kulturah. V nekaterih
evropskih državah je že v veljavi pravilnik, ki pri
uporabi antidriftnih šob omogoča tudi do 50 %
večje približevanje vodnim virom, kot je predpisano v registraciji. Če se le da, tretiranja izvajamo v brezveterju, optimalne temperature pa so
med 15-20o C, pri relativni zračni vlagi 60-75 %.
Še posebej previdni moramo biti pri uporabi t.i.
hormonskih herbicidov (2,4-D, MCPP, idr.), ki radi
hlapijo, še posebno pri višjih temperaturah, če
imamo v bližini kakšne širokolistne kulture
PRIPRAVA FFS ZA UPORABO
Je izredno pomemben postopek, ki se mu, zaradi
veliko problemov še vedno posveča premalo po-
7
zornosti. Vsako sredstvo najprej posebej raztopimo v manjši količine vode in šele nato vlijemo v
sod škropilnice, ki je napolnjen vsaj do polovice.
To seveda ne pomeni, da vsa sredstva naenkrat
raztopimo v manjši količini vode, ampak vsako
sredstvo posebej!
Sredstva, formulirana v obliki močljivih praškov
(WP), se hitreje raztopijo, kot sredstva v obliki
močljivih zrnc (WG, WDG), ki se morajo
najprej “napiti” vode. Tudi med močljivimi zrnci
je razlika, saj se tista v obliki špagetkov topijo
bolj počasi, zato priporočamo uporabnikom, da
tako formulirana sredstva raztapljajo v malo večji
količini vode, s pogostejšim mešanjem in malo
večjim potrpljenjem.
V vodi posebej raztopimo tudi tekoča sredstva
(EC, EW, SC, FLO, CS) in jih raztopljena vlijemo v
sod škropilnice. Vsako sredstvo je potrebno posebej raztapljati, saj se s tem izognemo morebitnim nesoglasjem med posameznimi pripravki
(v primeru, da bi vsa sredstva raztopili v manjši
količini vode).
URAVNAVANJE pH (kislosti/bazičnosti)
ŠKROPILNE BROZGE
Preprečevanje neskladnosti med posameznimi
FFS in kombinacijah FFS s foliarnimi gnojili
Večina uporabnikov FFS do sedaj ni preverjala kislosti ali bazičnosti vode, ki jo uporablja za
pripravo škropilne brozge. Ta podatek je izredno
pomemben, saj je od njega velikokrat odvisna
kompatibilnost, pa tudi učinkovitost škropilne
brozge. pH merimo z merilnimi pH lističi ali elektronskim pH metrom. Največ problemov se v
praksi pojavlja zaradi nepravilne priprave škropilne brozge, pa tudi zaradi kemijske neskladnosti
ali inkompatibilnosti med posameznimi FFS in še
posebej foliarnimi gnojili. V zadnjih letih so uporabniki imeli največ problemov s kombinacijami
sredstev na osnovi aluminijevega fosetila in kvinoksifena (Crystal, Postalon) ter klorpirifos-metila
(Pyrinex 25 CS), pa tudi dodina (Syllit 400 SC) z
nekaterimi insekticidi in močljivimi žvepli.
V tujini je uporaba sredstev za uravnavanje kislosti standardni postopek, saj s tem dosežejo bojšo
kompatibilnost med sredstvi, višjo oz. zadovoljivo
učinkovitost ter se izognejo problemom z odstranjevanjem neuporabne škropilne brozge, ki pa
predstavlja tudi dodatno finančno obremenitev.
V našem prodajnem programu najdete sredstvo
pH MINUS, ki uravnava kislost škropilne brozge,
preprečuje inkompatibilnost med FFS in foliarnimi gnojili, zagotavlja optimalno učinkovitost ter
zmanjša verjetnost dodatnih stroškov za nabavo
novih sredstev in odstranjevanjem neuporabne
škropilne brozge. pH minus uporabljamo pri vsaki pripravi škropilne brozge tako, da ga damo v
vodo vedno pred ostalimi sredstvi in tako najprej
uravnamo pH vode. Odmerek pripravka je odvisen od trdote vode. Priporočamo, da najprej pričnete z manjšim odmerkom, to je okoli 44 ml/100
L vode. Ob uporabi pH minusa se voda obarva
rahlo vijolično. Če pri pripravi brozge opazimo
pojav rahlega neskladja, dodamo še okoli 10 ml
sredstva na 100 L vode, oz. nadaljujemo dokler
brozga ne doseže zadovoljive suspenzibilnosti.
MEŠANJE FFS med seboj in FFS s
FOLIARNIMI GNOJILI
Je postalo že povsem običajno, saj si ne moremo vedno privoščiti samostojnih škropljenj s
foliarnimi gnojili. Pa vendar je to potrebno, če
sredstva med seboj niso kompatibilna oz. se ne
mešajo. Zato je potrebno vedno prebrati navodila za uporabo vseh sredstev, ki jih želimo pri
škropljenju uporabiti, in če je le možno napraviti
tudi test kompatibilnosti oz. mešanja, preden pričnemo s pripravo odmerjenih sredstev v
napravi za škropljenje. V primeru, da ni nobenega podatka o možni kombinaciji, se priporoča predhoden test mešanja v majhni količini vode. Zaradi
izjemno velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na
možnost mešanja med posameznimi FFS in foliarnimi gnojili, se v navodilih za uporabo ponavadi navajajo le sredstva, s katerimi se zagotovo ne
mešajo, tako je kombiniranje sredstev velikokrat
odvisno od prakse posameznika. Prav iz tega
razloga vam priporočamo, da uporabljate pH
MINUS in se s tem izognete problemom, neučinkovitosti in škodi, tudi finančni.
Veliko informacij kombiniranju FFS s foliarnimi
gnojili lahko najdete na spletni strani http://
www.tankmix.com/m-tank/indextank.html.
ZAPOREDJE MEŠANJA PRIPRAVKOV
Zaporedje naj bo sledeče: najprej v rezervoar
damo pH MINUS v odmerku 44 mL/100 L vode.
Nato pripravimo praškasta in granulirana sredstva (WP, WG), potem pa tekoča (FLO, SC, CS, EW
in EC), razen če to ni drugače napisano v navodilu za uporabo. Običajna sredstva za izboljšanje
omočljivosti dodajamo vedno na koncu, zaradi
izjemno močnega penjenja, razen sredstvo NU-FILM-17, ki se ne peni, ne glede na to, kdaj ga
dodamo.
POSTOPEK S PRAZNO EMBALAŽO IN
OSTANKI FFS
Podjetje KARSIA, Dutovlje, d.o.o. ima pogodbo
s koncesionarjem za odstranjevanje embalaže,
odpadne embalaže in sredstev, ki jim je potekel
rok uporabnosti. To je urejeno z že veljavnimi
uredbami:
1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo, Ur.l. RS 84/06, 106/06, sprememba
110/07) že velja. Do sedaj je družba SLOPAK v
sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci in izvajalci javnih služb (Komunalna podjetja) zagotovila
zbiranje embalaže FFS in izdajo potrdil. Zaradi
spremembe v zakonodaji bo potekalo zbiranje
odpadne embalaže v prihodnjih letih na drugačen način.
Družba SLOPAK bo zagotovila zbiranje odpadne
embalaže FFS v svojih zbirnih centrih, ki bodo
objavljeni na spletni strani družbe, ter po novem
tudi pri distributerjih (maloprodajnih trgovinah z
FFS). Do sedaj se je javilo 300 prodajaln, ki bodo
organizirale zbiranje in v ta namen od družbe
SLOPAK prejele posebne vreče za zbiranje in
shranjevanje zbrane embalaže. Potrdilo o pravilno oddani odpadni embalaži je potreben pogoj
za pridobitev subvencije v kmetijstvu.
2. Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi
(Ur. list RS 119/06) že velja.
Skupni načrt ravnanja z odpadnimi FFS, ki
vsebujejo nevarne snovi in so ga pripravili vsi večji pridobitelji in proizvajalci FFS v sodelovanju z
družbo SLOPAK, je trenutno na presoji pri pristojnih organih. Uredba predvideva zbiranje odpadnih FFS, ki vsebujejo nevarne snovi (to ni pravilno
izprana odpadna embalaža) na sledečih mestih:
- zbirni centri za nevarne odpadke, spisek na
http://www.slopak.si/centri.htm
- pri distributerjih (maloprodajnih trgovinah),
če ni največ 5 km od prodajnega mesta zago
tovljeno prevzemanje v zbiralnici odpadnih FFS.
Kako pravilno pripravimo embalažo?
V skladu z dobro kmetijsko prakso varstva rastlin
prazno embalažo izpiramo, oziroma vrečke popolnoma izpraznimo ob pripravi škropilne brozge. Pri delu upoštevamo opozorila in navodila
za varno delo, navedena na etiketi!
1. Embalaža tekočih fitofarmacevtskih sred
stev (ročke, plastenke, steklenice in
pločevinke) mora biti trikrat (3 x) izprana!
Ročno izpiranje prazne embalaže
Prazno plastenko, ročko, steklenico ali pločevinko
popolnoma izpraznimo tako, da jo za približno 30
sekund obrnemo navzdol, da se v celoti odteče v
rezervoar škropilne naprave.
Nato izpraznjeno embalažo do četrtine (od 20 do
25 %) njene vsebine napolnimo s čisto vodo. Previdno jo zapremo z zamaškom, stresamo, obračamo in vrtimo tako dolgo in temeljito, da z vodo
dosežemo vse njene dele. Vodo od izpiranja izlijemo v rezervoar škropilne naprave in embalažo
pustimo ponovno odtekati 30 sekund. Postopek
ponovimo še vsaj dvakrat, dokler ni popolnoma
čista.
Izpiranje pod pritiskom z napravami za izpiranje
Prazno plastenko, ročko, steklenico ali pločevinko
popolnoma izpraznimo tako, da jo za 30 sekund
obrnemo navzdol, da se v celoti odteče v rezervoar škropilne naprave.
Embalažo očistimo z vodnim curkom pod pritiskom vsaj 3 barov. Upoštevamo navodila proizvajalca naprave za izpiranje, ki je vgrajena v škropilnice ali pršilnike.
2. Embalaža trdnih fitofarmacevtskih sredstev
(granulatov, praha, WP, WG formulacij) mora
biti temeljito izpraznjena. Vrečk ne izpiramo!
Pomembno: prazna embalaža ne sme vsebovati ostankov FFS!
8
Kako shranimo in oddamo prazno embalažo?
Očiščeno embalažo hranimo odprto in suho do
oddaje na zbirno mesto. Zamaške hranimo ločeno, ob embalaži. Na zbirno mesto lahko prinesete le trikrat izprano prazno embalažo plastenk, ročk, pločevink in popolnoma izpraznjene
vrečke FFS, ki ste jih kupili na ozemlju Slovenije.
Na tako pripravljeno embalažo napišite svoje
osebne podatke /ime, priimek, naslov/. Podatke
lahko napišete na listek, ki ga z gumico pripnete na embalažo. Če imate več kosov embalaže,
jih zložite v kartonsko škatlo ali plastično vrečko.
Svoje podatke napišite na škatlo ali vrečko in jo
pokažite uslužbencu.
INTEGRIRANO in BIOLOŠKO /
EKOLOŠKO VARSTVO RASTLIN
Kot podjetje se lahko
pohvalimo, da so skoraj vsa
naša sredstva primerna za
uporabo v integriranih in
kar nekaj tudi v bioloških ozi-roma ekoloških programih. Na embalaži sredstev, ki so primerna za uporabo v integriranih in
bioloških programih varstva rastlin je tudi znak,
pikapolonca - v zelenem ovalu in napisom, v kakšnem načinu pridelave je sredstvo dovoljeno.
Možnost uporabe posameznega sredstva v določeni kulturi je potrebno preveriti v Tehnoloških
navodilih. Dostop do tehnoloških navodil lahko
najdete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo
in gozdarstvo RS http://www.mkgp.gov.si/ in
na vseh spletnih straneh kontrolnih organizacij.
Kako je z uporabo novih sredstev, ki so bila registrirana po uradni objavi smernic?
Zaradi zapletenosti postopkov usklajevanja registracijskega statusa pripravkov in postopkov za
presojo njihove sprejemljivosti v sistemu integrirane pridelave, se usklajevanje opravi le enkrat
letno, v mesecu oktobru in novembru. Vse nove
pripravke, ki se bodo na trgu pojavili po izdaji
vsakoletnih tehnoloških navodil, bodo pridelovalci smeli uporabljati, četudi ne bodo zavedeni v tabelah v tehnoloških navodilih. Po
enoletni uporabi novih pripravkov v sistemu IP
in pred vsakoletno izdajo revidiranih tehnoloških
navodil za naslednje leto, se bodo člani strokovne skupine odločili o vpisu le teh pripravkov v
preglednice tehnoloških navodil. Če nekega pripravka zaradi strokovnih zadržkov ne bodo vpisali, se v sistemu IPG v naslednjem letu (drugo
leto pojava novega pripravka na trgu) ne bo smel
uporabljati. Enako načelo velja za pripravke, ki jim
prav v času vsakoletnega revidiranja tehnoloških
navodil poteče registracija ali rok za odprodajo
zalog po preteku registracije, registracija pa se
jim med rastno dobo znova podaljša zaradi obnovljenih registracijskih postopkov.
* ** *** **** *****
Kaj pomenijo zvezdice ******?
Veliko sredstev je v smernicah označeno z eno ali
več zvezdicami *. Te zvezdice velikokrat begajo
uporabnike, saj si jih velikokrat razlagajo napačno. Največ težav povzročata *ena ali **dve zvezdici, zato smo se odločil, da vam razložimo njihov
pomen.
* ena zvezdica = datum poteka registacije
Vsak pripravek je registriran za določeno obdobje, ki je odvisno od evropskih regulativ, NE
pomeni pa, da od tega datuma nima več veljavne
registracije. Večina sredstev je v tem času
v reviziji (ponovni obravnavi), kar pomeni, da če
so izpolnjeni novi zahtevani pogoji, registracija
ostane takšna kot je ali pa se spremeni in to
zopet za določeno obdobje od 2 pa tudi do 10
let. Spremembe so ponavadi v času karence,
uporabi (koncentracija, skupni odmerek na hek
tar), v razvrstitvi (opozorilni in obvestilni znaki)
in obdobju veljavnosti registracije. Če pripravek
ne dobi ponovne registracije, se registracija ukine.
** dve zvezdici = datum odprodaje in
uporabe zalog pripravkov, ki jim je potekla
registracija
V tem primeru je točno določen datum, do kat
erega se lahko sredstvo prodaja iz skladišča dis
tributerja, veletrgovca ali detajlista in skrajni
rok uporabe sredstva. Po tem datumu ni več do
voljena prodaja in uporaba.
*** tri in več zvezdic
Te oznake pomenijo omejitve pri uporabi in
vodovarstvene pasove.
HIDROMETEOROLOŠKI
PODATKI IN PROGNOSTIČNA
OBVESTILA
Spremeba klimatskih pogojev zaradi povišanja
povprečne temperature, vedno bolj vpliva na
kmetijsko proizvodnjo. Krajše in toplejše zime,
pomanjkanje talne vlage v pomembnih obdobjih
vegetacije, dolgotrajne in intenzivne padavine,
izjemno visoke temperature in ujme, zahtevajo
od kmetovalcev redno spremljanje vremenske
prognoze in s tem prilagajanje njihove specifične
proizvodnje, na lokalne agrometeorološke pogoje, še posebej s področja varstva rastlin.
ker), Griže (Dolinar), Orla vas (ETP), Huba - Frankolovo, Črnova (Gradiščnik), Slom (Meja), Kasaze
(Mirosan), Žalec (PDC), Gora Oljka-repetitor, Kunigunda-repetitor, Radlje ob Dravi, Gabernik Rogaška.
DOSTOPNOST do AGROMETEOROLOŠKIH PODATKOV
Področje Krško (KGZ Novo Mesto): Črnc, Blanca,
Semič, Artiče, Piršenbreg, Otočec, Bizeljsko, Drašiči, Trdinov vrh, Sremič, Trška Gora, Šentjernej.
Do sedaj je bilo spremljanje vremena pri večini
kmetovalcev omejeno na dnevna vremenska poročila, v zadnjih letih pa se je internet zelo razmahnil in so aktualni lokalni meteorološki podatki postali dostopni pravzaprav vsem. Na spletni
strani FITO-INFO zavihkom na AGROMETEOROLOŠKE POSTAJE, si lahko ogledate vse trenutne aktualne agrometeorološke podatke vseh
aktivnih postaj po Sloveniji, prav tako pa tudi arhiv podatkov, tako dnevnih kot tudi urnih (http://
agromet.mko.gov.si/APP/Home/METEO/-1).
Področja, kjer so locirane agrometeorološke postaje so:
Področje Nova Gorica (KGZ Nova Gorica)
Bilje, Kazlje, Stara Sušica, Štjak, Hum, Tatre, Dutovlje, Komen, Komenščina, Ceglo Vogrsko, Rimci,
Vipolže, Kozana, Šlovrenc, Neblo, Ampelografski
vrt, Višnjevik, Šmarje, Slap, Budanje, Branik, Sv.
Martin, Potoče.
Področje Koper (KGZ Nova Gorica , KSS Koper):
Labor, Strunjan, Pradisiol, Purisima.
Področje Ljubljana (Kmetijski inštitut Slovenije):
Naklo, Podbrezje, Brdo,Kranj, KIS - vrt, Kamnik,
Dorfarje, Drenov grič, Resje, Vnajnarji, Borovnica,
Biotehniška fakulteta, Rašica, KIS 2, Tacen.
Področje Celja (Inštitut za Hmeljarstvo in Pivovarstvo Žalec): Šmartno ob Paki, Braslovče (Pša-
trenutno vremensko stanje
Področje Maribor (KGZ Maribor): Krištanci, Pohorski dvor, Formin, Ritoznoj, Sebeborci, Vitomarci, Lendava, Dravinjski vrh, Šentilj, Svečina,
Pesnica, Maribor, Selnica ob Dravi, Selo, Litmerk,
Savci, Zimica, Repetitor Pohorje, Pohorski dvor 2,
Črmljenšak, Črešnjevec.
Lokacije agrometeoroloških postaj v Sloveniji
OSTALE VREMENSKE PROGNOZE
Na spletnih straneh lahko spremljamo veliko
prognostičnih postaj. Zelo uporabne so internetne vremenske prognoze na naslednjih straneh:
http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20
in%20podatki/
Stran imenovana ALADIN, nam prikaže aktualno
in prognostično radarsko sliko padavin, oblačnosti, temperature pri tleh, smer in jakost vetra ter
druge podatke.
Od drugih uporabnih meteoroloških spletnikih
so uporabni še:
- http://www.vreme.net
- http://www.vreme-si.com
- http://www.pro-vreme.net
- http://www.slo-vreme-si.net
- http://www.accuweather.com
prikaz intenzivnosti oblačnosti in padavin
smer in intenzivnost vetra
satelitska slika oblačnosti
9
Champion 50 WG
Preventivni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na vinski trti,
jablanah, hruškah, koščičastem sadnem drevju, breskvah, hmelju, čebuli, fižolu, kumarah, krompirju in paradižniku
Učinkovina: baker v obliki bakrovega hidroksida 500 g/kg
Formulacija: močljiva zrnca (WG)
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N - okolju nevarno
Karenca: 14 dni za krompir, hmelj in paradižnik (na prostem in v rastlinjaku), 21 dni za vinsko trto, čebulo, kumare in fižol; za breskve, jablane,
hruške, koščičasto sadje je zagotovljena s časom uporabe.
Reakcija (pH): 9,6 - močno alkalna
Opozorila: CHAMPION® 50 WG se sme uporabljati na isti površini največ
trikrat letno, v vinogradih pa štirikrat letno. Sredstvo je primerno zlasti za
škropljenje po cvetenju vinske trte.
Proizvaja: NUFARM GmbH & Co KG, St. Peter-Strasse 25, A-4021 Linz,
Avstrija
Embalaža: 250 g, 1 kg in 10 kg
Uporaba: CHAMPION® 50 WG se uporablja:
a) na vinski trti za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara
viticola) v 0,20-0,25 % koncentraciji (20–25 g na 10 L vode);
b) na jablanah in hruškah za zatiranje škrlupa (Venturia spp), jablanovega raka (Nectria galligena), gnilobe koreninskega vratu (Phytophtora cactorum) in hruševega ožiga (Erwinia amylowora) v 0,70 %
koncentraciji (70 g na 10 L vode) za jesensko-zimsko tretiranje (A-C); za
tretiranje v fenološki fazi mišjega ušesca (C3) pa v 0,25 % koncentraciji
(25 g/10 L vode);
c) na koščičastem sadnem drevju za zatiranje listne luknjičavosti
koščičarjev (Stigmina carpophila) v 0,5–1 % koncentraciji (50–100 g na
10 L vode) samo v času mirovanja vegetacije in cvetne monilije (Monilia laxa) v 1 % koncentraciji (100 g na 10 L vode) samo v času mirovanja
vegetacije in na breskvah za zatiranje breskove kodravosti (Taphrina deformans) v 0,5 % konc. (50 g/10 L vode) samo v času mirovanja
vegetacije;
d) na hmelju za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora
humuli) v 0,20–0,25 % koncentraciji (0,20 g–0,25 g na 10 L vode);
e) na čebuli, fižolu in kumarah za zatiranje čebulne plesni (Peronospora destructor) v odmerku 3,5 kg/ha (35 g na 10 L vode), navadne bakterijske fižolove pegavosti (Xanthomonas phaseoli) v 0,5 % koncentraciji (50 g na 10 L vode) in kumarne plesni (Pseudoperonospora
cubensis) v 0,3-0,5 % koncentraciji (30-50 g na 10 L vode);
f) na krompirju in paradižniku za zatiranje krompirjeve plesni
(Phytophtora infestans) in črne listne pegavosti krompirja (Alternaria
solani) v odmerku 2,5 kg/ha (25 g na 10 L vode na 100 m2 ).
Champ formula 2 FLO
Preventivni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na vinski trti in
hmelju
Učinkovina: baker v obliki bakrovega (II) hidroksida 360 g/L
Formulacija: koncentrirana suspenzija (SC)
Karenca: 14 dni za hmelj, 21 dni za vinsko trto.
Reakcija (pH): 8- 8,5 - močno alkalna
Opozorila: ne mešati s pripravki na osnovi aluminijevega fosetila,
tiramom in etefonom
Proizvaja: NUFARM GmbH & Co KG, St. - Peter-Strasse 25, 4021 Linz,
Avstrija
Embalaža: 1 L, 10 L
Uporaba: CHAMP® Formula 2 FLO uporabljamo:
- na vinski trti za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2 % konc. (20 ml/10 L vode) oziroma v odmerku 2 L/ha;
- na hmelju za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) v konc. 0,2 % (20 ml/10 L vode) pri običajni porabi vode.
Crystal
Preventivni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja
Učinkovina: kvinoksifen 250 g/L
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno, N - okolju nevarno
Karenca: 30 dni za vinsko in 21 dni za jedilno grozdje
Opozorila: z namenom preprečiti pojav odpornosti priporočamo naslednje ukrepe: Crystal uporabljamo zgolj preventivno. Sredstvo lahko upo-
rabimo na istem zemljišču največ 3-krat v eni rastni sezoni. V primerih,
ko je za zatiranje oidija vinske trte potrebno izvesti več tretiranj letno,
uporabimo tudi pripravke z drugačnim načinom delovanja.
Proizvaja: Dow AgroSciences Vertriebsgesellschaft m.b.H., Dunaj, Avstrija.
Embalaža: 20 ml, 100 ml, 1 L,
Uporaba: CRYSTAL uporabljamo:
- na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje oidija
vinske trte (Uncinula necator) v odmerku 0,16-0,2 L/ha. Odmerek 0,16
L/ha uporabimo do začetka cvetenja, odmerek 0,2 L/ha pa od polnega
cvetenja dalje. Priporočamo preventivno rabo v časovnih razmakih 8-12
dni, odvisno od vremena in prirastka poganjkov.
Dithane DG NeoTec in M-45
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni v
vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu in vrtnarstvu
Učinkovina: mankozeb DG neotec = 75 %, M-45 = 80 %
Formulacija: DG neotec (močljiva zrnca WG); M-45 (močljiv prašek WP)
Karenca: 3 dni za paradižnik (na prostem), 7 dni krompir, 14 dni za pšenico, 28 dni za hruške, jablane ter za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja, 30 dni za češnje
Reakcija (pH): 6,6 - nevtralna
Opozorila: sredstva ne smemo mešati s kislimi insekticidi EC formulacije
(npr. dimetoat), bakreno-apneno brozgo, žvepleno-apneno brozgo in s
pripravki, ki vsebujejo bor (formulirani v obliki močljivega praška WP)
Proizvaja: Indofil industries Limited, Via Filppi Turati, 6-20121 Milano,
Italija
Embalaža: DG neotec: 250 g, 1 kg, 5 kg, 20 kg
M-45: 25 g, 200 g, 1 kg, 25 kg
Uporaba: kot preventivni fungicid
- na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje
peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,20 % koncentraciji
(20 g/ 10 L vode) oziroma v odmerku 2 kg/ha pri izhodiščni porabi
vode 1.000 L. S sredstvom se lahko na istem zemljišču vinska trta tretira
največ štiri krat v eni rastni dobi v fenološki fazi od petega razprtega
lista do mehčanja jagod (BBCH 15-85). Tretira se v časovnih intervalih
10 dni.
- na jablanah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturi inaequalis), na
hruškah za zatiranje hruševega škrlupa (Venturia pirina) in na češnjah
za zatiranje češnjeve listne pegavosti (Blumeriella jaapii) v odmerku
2 kg na ha. Jablane in hruške se tretira največ štirikrat v eni rastni
sezoni v fenološki fazi od razprtih več listov do zorenja (BBCH 15-85), v
časovnem intervalu 10 dni. Češnje se tretira največ štirikrat v eni rastni
sezoni v fenološki fazi od prvih popolnoma razprtih listov do 70 %
končne velikosti plodov (BBCH 19-77), v časovnem intervalu 10 dni.
- v poljedelstvu na:
- krompirju in paradižniku za zatiranje črne listne pegavosti krompirja in paradižnika (Alternaria solani) ter krompirjeve plesni
(Phytophtora infestans) v odmerku 2 kg/ha (20 g/100 m2), pri porabi
400-600 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču
krompir tretira največ osemkrat v eni rastni dobi in paradižnik največ
petkrat v eni rastni dobi. Tretirati začnemo po napovedi opazovalno
prognostične službe. Presledek med tretiranji naj bo 14 dni, v času
neugodnih vremenskih razmer (dolgotrajen dež) oziroma povečanega
pritiska bolezni, se presledek skrajša na 7-10 dni.
- ozimni in jari pšenici za zatiranje listnih pegavosti (Septoria spp.) v
odmerku 2 kg/ha (20 g na 100 m2 ) ob porabi vode 350 do 500 L
vode na ha (3,5 do 5 L vode na 100 m2). Pšenico se tretira največ
trikrat v eni rastni sezoni v fenološki fazi od začetka kolenčenja do
polnega cvetenja (BBCH 30-65), v časovnem intervalu 14 dni.
Domark 100 EC
Sistemični fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na trti za
pridelavo vinskega grozdja in na jablanah
Učinkovina: tetrakonazol 100 g/L
Formulacija: koncentrat za emulzijo - EC
Karenca: karenca za trto za pridelavo vinskega grozdja je 30 dni in za
jablane 14 dni.
Proizvaja: ISAGRO S.p.A., Via Caldera 21, 20153 Milano, Italija
Embalaža: 100 ml, 1 L
Reakcija (pH): 7,8
10
Uporaba: DOMARK 100 EC uporabljamo:
- na trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje oidija vinske trte
(Uncinula necator) v odmerku 0,25 L/haoziroma v 0,025 % koncentraciji.
Priporoča se uporaba v fenološki fazi od pojava kabrnkov (BBCH 55) do
začetka zorenja jagod (BBCH 81) v 10 do 14 dnevnih presledkih.
- na jablanah za zatiranje jablanove pepelovke (Podosphaera leucotricha) v odmerku 0,3 L/ha z delnim delovanjem zoper jablanov škrlup (Venturia inaequalis). Priporoča se uporaba v fenološki fazi od konca
cvetenja (BBCH 69) do začetka zorenja (BBCH 81) v 10 do 14 dnevnih
presledkih.
Eminent 125 EW
Sistemični fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na sladkorni pesi,
pšenici in ječmenu
Učinkovina: tetrakonazol 125 g/L
Formulacija: emulzija olja v vodi - EW
Oznake nevarnosti: N - okolju nevarno
Karenca: sladkorna pesa je 21 dni, pšenica in ječmen 35 dni.
Embalaža: 200 ml, 1 L, 5 L
Uporaba: EMINENT® 125 EW uporabljamo:
- na sladkorni pesi za zatiranje pesne listne pegavosti (Cercospora beticola), pesne pepelovke (Erysiphe betae) in sive pesne listne pegavosti (Ramularia beticola) v odmerku 0,8 L/ha (8 ml/100 m2 na 2-6 L vode);
- na pšenici za zatiranje pšenične pepelovke (Blumeria graminis),
pšeničnih rj (Puccinia spp.), pšenične listne pegavosti (Septoria tritici)
in rjavenja pšeničnih plev (Septoria nodorum) ter žitnih fuzarioz
(Fusarium spp.) v odmerku 0,8 L/ha (8 ml na 100 m2 na 2-6 L vode);
- na ječmenu za zatiranje ječmenove pepelovke (Blumeria graminis),
ječmenovega listnega ožiga (Rynchosporium secalis), rj (Puccinia spp.)
in žitnih fuzarioz (Fusarium spp.) v odmerku 0,8 L/ha (8 ml na 100 m2
na 2-6 L vode).
Electis 75 WG
Preventivni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni v trti za
pridelavo vinskega in namiznega grozdja in krompirju
Učinkovina: zoksamid 8,3 % + mankozeb 66,7 %
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N-okolju nevarno
Karenca: 7 dni za krompir in 28 dni za vinsko trto. 7
Reakcija (pH): 7 - nevtralna
Proizvaja: Gowan Comercio International e Servicos Limitada, Avenida do Infante 50, 90004-521 Funchal, Madeira, Portugalska
Embalaža: 180 g, 1 kg, 5,4 kg, 20 kg
Uporaba: ELECTIS® 75 WG uporabljamo:
- na vinski trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,15 do 0,18 %
koncentraciji pri porabi 1.000 L vode na ha oziroma v odmerku 1,5 do
1,8 kg/ha v 7 do 10 dnevnih razmakih. V eni rastni sezoni se lahko na
vinski trti na istem zemljišču tretira največ štirikrat.
- na zgodnjem in poznem krompirju za zatiranje krompirjeve plesni
(Phytophtora infestans) in črne listne pegavosti krompirja (Alternaria
solani) v odmerku 1,5 do 1,8 kg/ha ob tretiranju v 7 do 10 dnevnih razmakih. V eni rastni sezoni se lahko na krompirju na istem zemljišču tretira
največ štirikrat.
Fantic F WG
Sistemični fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na trti za
pridelavo vinskega grozdja
Učinkovina: benalaksil 3,7 % + folpet 48 %
Karenca: karenca je 42 dni za vinsko trto za pridelavo vinskega grozdja.
Embalaža: 200 g, 1 kg, 10 kg
Reakcija (pH): 7,5
Uporaba: FANTIC F WG uporabljamo:
- na trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje peronospore vinske
trte (Plasmopara viticola) v 0,2 % koncentraciji pri porabi 1000 L vode na
ha, oziroma v odmerku 2 kg/ha v 10 do 14 dnevnih razmakih.
Folpan 80 WDG
Preventivni dotikalni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na trti
za pridelavo vinskega grozdja.
Učinkovina: folpet 80 %
Karenca: 35 dni za vinsko grozdje.
Proizvaja: Makhteshim Agan Holding B.V., Arnhemseweg 87, 3832, GK,
Leusden, Nizozemska.
Embalaža: 150 g, 500 g, 1 kg, 5 kg, 10 kg
Uporaba: Folpan 80 WDG uporabljamo kot kontaktni, preventivni fungicid:
trte (Plasmopara viticola) v odmerku 1,25 kg/ha in črne listne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v odmerku 1,9 kg/ha. Zoper peronosporo vinske trte tretiramo do sedemkrat v eni rastni sezoni v časovnih
presledkih 7 dni. Zoper črno listno pegavost tretiramo največ dvakrat v
eni rastni dobi v fenološki fazi D (poganjki dolgi 1 do 2 cm) po Baggioli
niju oziroma BBCH 8-11 in fenološki fazi E (poganjki dolgi 2 do 5 cm) po
Baggioliniju oziroma BBCH 11-13.
Folpan 50 SC
!
NOVO
Preventivni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na trti za
pridelavo vinskega grozdja, paradižniku, čebuli in kot manjša uporaba na oljkah
Učinkovina: folpet 50 %
Formulacija: koncentrirana suspenzija (SC))
Karenca: 28 dni za vinsko grozdje, 10 dni za paradižnik, 14 dni za čebulo
in 120 dni za oljke.
Reakcija (pH): 5,12 - kisla
Embalaža: 1 L
Uporaba: Folpan 50 SC uporabljamo kot preventivni, kontaktni (dotikalni)
fungicid.
a) GLAVNE UPORABE:
- na trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 2 L/ha in črne listne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v odmerku 3 L/ha. Zoper peronosporo vinske trte tretiramo do sedemkrat v eni rastni sezoni v časovnih
presledkih 7 dni. Zoper črno listno pegavost tretiramo največ dvakrat v
eni rastni dobi v fenološki fazi D (poganjki dolgi 1 do 2 cm) po Baggioliniju oziroma BBCH 8-11 in fenološki fazi E (poganjki dolgi 2 do 5 cm)
po Baggioliniju oziroma BBCH 11-13;
- na paradižniku (na prostem) za zatiranje črne listne pegavosti para
dižnika (Alternaria solani) v odmerku 2,4 L/ha. Dovoljena so največ
štiri tretiranja v eni rastni dobi v presledkih 7 dni;
- na čebuli za zatiranje čebulne plesni (Peronospora destructor) v
odmerku 2,4 L/ha. V eni rastni dobi sta dovoljeni največ dve tretiranji v
presledku 7 dni.
b) MANJŠE UPORABE:
Učinkovitost in fitotoksičnost FFS Folpan 50 SC pri uporabi na spodaj
navedenih gojenih rastlinah ni bila preverjena, zato odgovornost v zvezi
z uporabo FFS Folpan® 50 SC na navedenih gojenih rastlinah prevzame
uporabnik. Te uporabe so:
- na oljkah za zatiranje oljkove kozavosti ali pavjega očesa (Spilocaea
oleaginum) zgodaj spomladi in po obiranju oljk v odmerku 3,2 L/ha. ž
Dovoljeni sta največ dve tretiranji v eni rastni dobi.
Indar 5 EW
Sistemični fungicid za zatiranje jablanovega škrlupa
Učinkovina: fenbukonazol 50 g/L
Formulacija: emulzija olja v vodi (EW)
Karenca: 21 dni za jablane Reakcija (pH): 7,5 - alkalna
Opozorila: lahko ga mešamo z večino fungicidov in insekticidov. Ne smemo ga mešati s sredstvi za varstvo rastlin z močno alkalno reakcijo (npr.
bakreno apneno brozgo). O mešanju z drugimi pripravki se posvetujte z
našimi svetovalci.
Proizvaja: Dow AgroSciences Vertriebsgesellschaft m.b.H., Kärntner
Ring 5-7, 1010 Dunaj, Avstrija
11
Embalaža Indar 5 EW: 1 L, 5 L
Uporaba: kot sistemični, kurativni in eradikativni fungicid
- na jablanah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia inequalis) v
konc. 0,06 % (6 ml/10 L vode), oz. 0,9 L/ha pri porabi 1.500 L vode/ha.
Karathane GOLD 350 EC
Preventivni in eradikativni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni
na trti za pridelavo vinskega grozdja, jagodah, bučah, kumarah, dinjah in lubenicah
Učinkovina: meptil-dinokap 350 g
Formulacija: koncentrat za emulzijo (EC)
Karenca: 21 dni za vinsko grozdje, 3 dni za jagode, buče, kumare, melone
in lubenice.
Uporaba: KARATHANE GOLD 350 EC se uporablja na:
- trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje oidija vinske trte
(Uncinula necator) v odmerku 0,5 do 0,6 L/ha (50-60 ml/100 L vode).
Odmerek 0,5 L/ha uporabimo do vključno začetka cvetenja, odmerek
0,6 L/ha pa od polnega cvetenja dalje. V kolikor ga uporabljamo preventivno, tretiranja izvedemo v 8 do 10 dnevnih presledkih. Eradikativno in kurativno tretiranje izvedemo v roku 96 ur po nastopu pogojev
za okužbo.
- jagodah (na prostem in v rastlinjakih) za zatiranje jagodne pepelovke
(Sphaerotheca macularis) v odmerku 40-60 ml na 100 L vode. V času,
ko se pojavijo prvi simptomi bolezni tretiramo v 8-10 dnevnih presledkih.
- bučah, kumarah, dinjah in lubenicah (na prostem in v rastlinjakih) za
zatiranje kumarne in bučne pepelovke (Erysipha cichoracearum, Sphaerotheca fuliginea) v odmerku 40-60 ml na 100 L vode. V času, ko se
pojavijo prvi simptomi bolezni tretiramo v 8-10 dnevnih presledkih.
Opozorilo: sredstvo smemo na trti za pridelavo vinskega grozdja, jagodah, bučah, kumarah, dinjah in lubenicah na istem zemljišču uporabljati
največ štirikrat v eni rastni sezoni. Karathane Gold 350 EC ne smemo uporabljati najmanj 1 mesec pred in po tretiranju z mineralnimi olji. Karathane GOLD je edini preparat za učinkovito eradikativno zatiranje oidija
tudi po pojavu le-tega. Uporabljamo ga v polnem odmerku (60 ml/100 L),
kar ustreza 0,6 L/ha pri polnem habitusu) v 5 dnevnih presledkih, dokler
se infekcija ne zatre. Skupno so potrebna 2-3 tretiranja.
Manfil 75 WG
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu in vrtnarstvu
Učinkovina: mankozeb 75 %
Formulacija: - močljiva zrnca (WG)
Karenca: 3 dni za paradižnik (na prostem), 7 dni krompir, 28 dni za
hruške, jablane ter za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja
Opozorila: enako kot ostala sredstva na osnovi mankozeba
Proizvaja: Indofil Industries Limited, Mumbai, Indija
Embalaža: 25 kg
- na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje
peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v največjem dovoljenem
odmerku 2 kg na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišcu tretira
največ dvakrat v eni rastni dobi, v fenološki fazi od razvitega prvega
lista do zapiranja grozdov (BBCH 11-79). Tretira se v časovnih intervalih
7 - 10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase.
- na jablanah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis)
v največjem dovoljenem odmerku 2 kg na ha. S sredstvom se lahko na
istem zemljišču tretira največ enkrat v eni rastni dobi, v fenološki fazi
od brstenja do zorenja (BBCH 51-79).
- na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans)
v največjem dovoljenem odmerku 2 kg/ha (20 g/100 m2). S sredstvom
se lahko na istem zemljišču tretira največ osemkrat v eni rastni dobi.
Prvič se tretira preden se vrste sklenejo (BBCH od 30 dalje). Tretira se
vsakih 7-10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase.
- na paradižniku za zatiranje paradižnikove plesni (Phytophtora infestans)
v največjem dovoljenem odmerku 2 kg/ha. S sredstvom se lahko na
istem zemljišču paradižnik tretira največ petkrat. Tretira se v fenološki
fazi od razvitega 4. lista do začetka zorenja plodov (BBCH 14-88).
Merpan 80 WDG
Dotikalni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na jablanah, hruškah, češnjah, višnjah, marelicah in slivah
Učinkovina: kaptan 80%
Karenca: 21 dni za jabolka, hruške, marelice, slive, češnje in višnje.
Opozorila: sredstvo se sme na istem zemljišču uporabljati največ trikrat
v eni rastni sezoni na slivah, češnjah in marelicah ter največ dvakrat na
višnjah.
Proizvaja: MAKHTESHIM-AGAN Holding B.V., (MAH BV), Arnhemseweg 87, 3832 GK, Leusden, Nizozemska.
Embalaža: 150 g, 1 kg, 5 kg, 10 kg
Uporaba: MERPAN 80 WDG uporabljamo kot kontaktni preventivni fungicid:
a) na jablanah in hruškah za zatiranje:
- jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis) v konc. 0,125-0,2 % ob
porabi vode 1.000-1.500 L/ha;
- hruševega škrlupa (Venturia pyrina) v konc. 0,125-0,2 % ob porabi
vode 1.000-1.500 L/ha;
b) na češnjah, višnjah, marelicah in slivah za zatiranje listne luknjičavosti koščičarjev (Stigmina carpophila) in rdeče listne pegavosti
češpelj (Polistygma rubrum) v konc. 0,125-0,2 % ob porabi vode 1.0001.500 L/ha.
Mildicut
Dotikalni preventivni in eradikativni fungicid za zatiranje
peronospore na vinski trti
Učinkovina: ciazofamid 25 g/L
Oznake nevarnosti: ni
Karenca: 21 dni za vinsko in namizno grozdje
Reakcija (pH): 8,8 - alkalna
Proizvaja: ISK Ishihara, Osaka, Japonska, zastopnik Belchim, BE
- MILDICUT se uporablja kot fungicid s preventivnim in translaminarnim
delovanjem na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za
zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,40 %
koncentraciji pri izhodiščni uporabi 1.000 L vode na ha v polni
vegetaciji (po zaključenem cvetenju). Odmerek se lahko prilagodi
razvojnemu stadiju vinske trte in sicer do začetka cvetenja se tretira v
odmerku 2 L/ha, v času cvetenja 3 L/ha in po cvetenju v odmerku
4 L/ha. To velja za vzgojno obliko guyot. Pri drugih, prostovisečih
vzgojah in latniku, je potrebno vedno upoštevati konc. 0,40 %!!
Močljivo žveplo
- je sredstvo za varstvo rastlin – fungicid za zatiranje
rastlinskih bolezni na vinski trti, jablanah, breskvah, hmelju, vrtninah in okrasnih rastlinah
Učinkovina: žveplo 80 %
Formulacija: močljiv prašek (WP)
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno
Karenca: 14 dni za jablane in breskve, 7 dni za navadne kumare, navadni
grah in hmelj, 14 dni za ostale vrtnine, 28 dni za vinsko trto. Na okrasnih
rastlinah je karenca zagotovljena z načinom uporabe.
Reakcija (pH): 6 - slabo kisla
Proizvaja: SOLFOTECNICA S.p.A, Ravena, Italija
Embalaža: 30 g, 1 kg, 5 kg, 20 kg
Uporaba: MOČLJIVO ŽVEPLO uporabljamo kot kontaktni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni:
a) v vinogradih proti oidiju vinske trte (Uncinula necator) v koncentraciji 0,3 % (30 g na 10 L vode) za preventivno tretiranje in 0,3-0,5 % (30 –
50 g na 10 L vode) za tretiranje, ko se je bolezen že pojavila;
b) na jablanah proti jablanovi pepelovki (Podosphaera leucotricha) v
koncentraciji 0,5-0,6 % (50-60 g na 10 L vode) za tretiranje pred cvetenjem in 0,3-0,5 % (30-50 g v 10 L vode) za tretiranje po cvetenju jablan;
c) na breskvah proti breskovi pepelovki (Sphaerotheca pannosa var.
12
persicae) v koncentraciji 0,5-0,6 % (50 – 60 g na 10 L vode) za tretiranje
pred cvetenjem in 0,3-0,4 % koncentraciji (30 - 40 g na 10 L vode) za
tretiranje po cvetenju breskev;
d) v nasadih hmelja proti hmeljevi pepelovki (Sphaerateca humuli) v
koncentraciji 0,4 % (40 g na 10 L vode);
e) v vrtninah proti pepelovkam (Oidium spp.) v koncentraciji 0,2-0,4 %
(20 – 40 g na 10 L vode);
f) v okrasnih rastlinah proti šipkovi pepelovki na vrtnicah (Sphaerothe
ca pannosa var. rosae) v koncentraciji 0,2-0,4 % (20-40 g na 10 L vode) in
pepelovkam na drugih okrasnih rastlinah (begonije, cinerarije, krizanteme in hortenzije) v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode).
Momentum F
Sistemični fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni trte za pridelavo
vinskega grozdja
Učinkovina: fosetil-Al 500 g/kg + folpet 250 g/kg
Karenca: karenca za vinsko grozdje je 40 dni.
Reakcija(pH): 2,81
Opozorila: v eni rastni sezoni se lahko na istem zemljišču uporabi pripravek največ trikrat oziroma največ dvakrat za zatiranje črne pegavosti
vinske trte.
Proizvaja: Makhteshim Agan Holding B.V., Arnhemseweg 87, 3832 GK,
Leusden, Nizozemska
Embalaža: 1 kg, 10 kg
Način delovanja: MOMENTUM F je sistemični in kontaktni fungicid,
ki deluje neposredno na patogeno glivo, hkrati pa omogoči nastanek
obrambnega mehanizma, ki trto varuje pred okužbo.
Uporaba: MOMENTUM F uporabljamo kot sistemični in kontaktni, preventivni fungicid na trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje:
- peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 4 kg/ha. Pri
poročamo, da sredstvo uporabimo zaporedoma najmanj dvakrat, boljši
učinek pa dosežemo, če ga uporabimo zaporedoma trikrat. Časovni
presledek med tretiranjema ne sme biti daljši od 14 dni in ga prilagajamo pogojem za razvoj bolezni.
- črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v odmerku 3 kg/ha.
Tretiramo spomladi, ko so poganjki dolgi od 2 do 5 cm.
Orius 250 EW
Sistemični fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na trti za pridelavo vinskega grozdja
Učinkovina: tebukonazol 25 %
Formulacija: koncentrirana emulzija – olje v vodi (EW)
Karenca: karenca za vinsko grozdje je 42 dni.
Opozorila: sredstvo lahko uporabljamo na istem zemljišču največ trikrat v
eni rastni dobi. Delavec, ki dela v tretiranem vinogradu, naj nosi zaščitno
obleko, rokavice in klobuk.
Embalaža: 100 ml, 1 L, in 10 L
Reakcija(pH): 4 - 5
Uporaba: Orius 25 EW je sistemični fungicid z dolgotrajnim delovanjem,
ki ga uporabljamo:
- na trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje oidija (Uncinula necator) v odmerku 0,3 L/ha (30 ml na 100 L vode) oziroma v 0,03 % koncentraciji.
Postalon 90 SC
Sistemični preventivni in kurativni fungicid za zatiranje oidija na trti
za pridelavo vinskega in namiznega grozdja
Učinkovina: kvinoksifen 45 g/L + miklobutanil 45 g/L
Karenca: 28 dni za namizno in vinsko grozdje.
Opozorila: sredstvo lahko uporabimo na istem zemljišču največ 3-krat v
eni rastni sezoni.
Proizvaja: Dow AgroSciences Vertriebsgesellschaft m.b.H., Avstrija.
Uporaba: POSTALON 90 SC uporabljamo:
a) na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje oidija
vinske trte (Uncinula necator) v odmerku 1 - 1,25 L/ha (100 - 125 ml
na 100 L vode), v času od fenološke faze pojava kabrnikov (BBCH 53) do
zapiranja grozdov (BBCH 79). Tretira se v 10 do 14 dnevnih presledkih.
Višji odmerek in krajše presledke priporočamo v času večje nevarnosti
za razvoj bolezni.
Pyrus 400 SC
Preventivni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na trti za
pridelavo vinskega in namiznega grozdja, jagodah in malinah
Učinkovina: pirimetanil 400 g/L
Karenca: 35 dni za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja in 3
dni za jagode in maline.
Reakcija(pH): 5,8 - rahlo kisla
Opozorila: sredstvo se sme na istem zemljišču uporabljati največ enkrat
v eni rastni sezoni.
Proizvaja: Agriphar S.A., Rue de Renory 26, B-4102 Ougrée, Belgija.
Uporaba PYRUS 400 SC uporabljamo kot fungicid na:
- trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje sive
plesni (Botrytinia fuckeliana) v odmerku 2 L/ha. Na trti ga na istem
zemljišču lahko uporabljamo največ enkrat v eni rastni sezoni in sicer
ob koncu cvetenja ali pred zapiranjem grozdov ali na začetku dozorevanja grozdja. Tretiranje omejimo na območje grozdov.
- jagodah za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo (Botrytinia fuckeliana)
v odmerku 2 L/ha. Na jagodah ga lahko uporabljamo največ enkrat v
eni rastni sezoni in sicer od cvetenja naprej.
- malinah za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo (Botrytinia fuckeliana)
v odmerku 2 L/ha. Na malinah ga lahko uporabljamo največ enkrat v
eni rastni sezoni in sicer od cvetenja naprej.
V primeru, ko je za zatiranje sive plesni potrebno izvesti več tretiranj v
eni rastni sezoni, zaradi preprečevanja razvoja rezistence uporabimo pripravek z drugačnim načinom delovanja.
Ranman top
Kontaktni fungicid za zatiranje krompirjeve plesni na krompirju
Učinkovina: ciazofamid 16 %
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno, N-okolju nevarno
Karenca: 7 dni za krompir
Reakcija (pH): 7,17- nevtralna
Embalaža: 1 L
Uporaba: Ranman uporabljamo na krompirju kot preventivni fungicid
za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) v odmerku 0,5 L/
ha. Tretira se od začetka zapiranja vrst naprej (BBCH 31), pa do zaključnih
tretiranj, saj odlično zatira okužbo gomoljev.
Sfinga extra WDG
!
NOVO
Sistemični kurativni in eradikativni fungicid za zatiranje peronospore
na trti za pridelavo vinskega grozdja
Učinkovina: dimetomorf 113 g/kg + folpet 600 g/kg
Formulacija: močljiva zrnca - WG
Oznake nevarnosti: zdravju škodljivo, okolju nevarno
Karenca: 28 dni za vinsko grozdje.
Reakcija (pH):
Opozorila: na istem zemljišču so dovoljena največ tri tretiranja v eni rastni sezoni. Časovni interval med tretiranjema naj znaša od 10 do 14 dni
in se ga prilagodi vremenskim razmeram. V primeru dolgotrajnejšega deževja in velike nevarnosti za razvoj bolezni je priporočljivo razmike med
tretiranji skrajšati na 8 do 10 dni.
Uporaba: Sredstvo SFINGA EXTRA WDG uporabljamo kot kombiniran
kontaktni, kurativni in lokosistemični fungicid:
trte (Plasmopara viticola) v odmerku od 1,5 do 2 kg/ha, ki se ga pri-
13
lagodi rastnemu stadiju vinske trte. Odmerek 1,5 kg/ha se uporabi od
rastnega stadija, ko so kabrnki jasno vidni, do stadija, ko jagode dosežejo velikost grahovega zrna (BBCH 53-75). Odmerek 2 kg/ha se uporabi
v poznejših razvojnih stadijih (od BBCH 76), pri čemer se zadnje tretiranje
opravi v skladu s predpisano karenco.
Syllit 400 SC
Dotikalni fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na jablanah, hruškah, breskvah in oljkah
Učinkovina: dodine 400 g/L
Oznake nevarnosti: Xi-dražilno, N-okolju nevarno
Karenca: 60 dni za jablane in hruške, 75 dni za breskve in 7 dni za oljke.
Reakcija (pH): 5,8 - slabo kisla
Opozorila: sredstvo se lahko uporablja v času od končanega obiranja
oljk do konca zime ali v fenološki fazi od nabrekanja socvetnih brstov do
povečanja značilnega obarvanja plodov (BBCH 51 – 85), v presledku 7 dni
med tretiranji. Oljke se lahko s sredstvom na istem zemljišču tretira največ
dvakrat letno.
Proizvaja: Agriphar S.A., Rue de Renory 26/1, B-4102 Ougrée, Belgija.
Uporaba: Syllit® 400 SC uporabljamo:
a) na jablanah in hruškah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia
inaequalis) in hruševega škrlupa (Venturia pyrina) v odmerku 1,70 do
2,25 L/ha; sredstvo se lahko na istem zemljišču uporabi največ dvakrat
v eni rastni dobi, v fenološki fazi od začetka nabrekanja listnih brstov
do fenološke faze, ko plod doseže polovico končne velikosti (BBCH 01
– 75), v presledku od 7 do 10 dni;
b) na breskvah za zatiranje breskovega škrlupa (Venturia carpophila)
in breskove kodravosti (Taphrina deformans) v odmerku 1,70 do 2,25
L/ha. Sredstvo se lahko na istem zemljišču uporabi največ dvakrat v eni
rastni sezoni, v presledku 7 do 10 dni. Čas tretiranja:
- jeseni od fenološke faze, ko je že odpadla polovica listov (od BBCH 95
naprej), ali
- spomladi od fenološke faze, ko se že začnejo brsti odpirati, do konca
cvetenja (BBCH 01-69);
c) na oljkah za zatiranje oljkove kozavosti - pavjega očesa (Cycloconium oleaginum) v 0,10 do 0,18 % koncentraciji oziroma v odmerku 10
do 18 ml na 10 L vode, pri čemer je najvišji dovoljeni odmerek sredstva
2,25 L/ha.
Systhane 20 EW
Sistemični fungicid za zatiranje pepelovke na hmelju
Učinkovina: miklobutanil 20 %
Formulacija: koncentrirana emulzija - olje v vodi (EW)
Oznake nevarnosti: Xn-zdravju škodljivo, N - okolju nevarno
Karenca: karenca za hmelj je 14 dni.
Opozorila: tretiramo v 10 - 14 dnevni presledkih. Poraba vode je odvisna
od tehnike in časa nanašanja in sicer od 1350 – 5000 L/ha. S sredstvom se
na istem zemljišču lahko tretira največ štirikrat v eni rastni sezoni.
Embalaža: 1 L
Uporaba: Systhane 20 EW uporabljamo:
- na hmelju za zatiranje hmeljeve pepelovke (Sphaerotheca humuli) v
0,03 % koncentraciji oziroma v odmerku:
- 0,4 L na ha do fenološke faze, ko vitice dosežejo 70% višine žice (do
BBCH 37),
- 0,6 L/ha do fenološke faze, ko so brsti socvetja povečani (do BBCH 55),
- 0,9 – 1,5 L na ha od fenološke faze, ko so brsti socvetja povečani,
naprej (od BBCH 55).
Thiram 80 WG
Kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni v sadjarstvu
Učinkovina: tiram 80 %
Karenca: 35 dni za jablane in hruške
Opozorila: sredstvo se lahko meša z večino sredstev za varstvo rastlin in
foliarnimi gnojili, razen s sredstvi na osnovi bakra
Proizvaja: Taminco, Belgija
Embalaža: 1 kg, 5 kg, 20 kg
- na jablanah proti jablanovem škrlupu (Venturia inaequalis) v konc.
0,20 % pri porabi vode 1.500 L/ha (20 g/10 L vode, max. 3,0 kg/ha) v
7 do 10 dnevnih presledkih proti primarnim okužbam;
- na hruškah proti rjavi hruševi pegavosti (Stemphylium versicarium) v
koncentraciji 0,20 % (20 g/10 L vode, max. 3,0 kg/ha) v 7-10 dnevnih
presledkih;
- skladiščnih bolezni na jablanah in hruškah: jablanovega škrlupa v
skladiščih (Venturia inaequalis), grenke gnilobe jabolk (Gleosporium
spp.), navadne sadne gnilobe (Monilinia spp.) in mušje pegavosti
jabolk (Schizothyrium pomi) v konc. 0,20 % pri porabi vode 1.500 L/ha
(20 g/10 L vode, max. 3,0 kg/ha).
OVO!
N
Sistemični fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni na pšenici, tritiTopsin-M
kali, breskvah, marelicah, slivah, češnjah, na trti za pridelavo vinskega grozdja, paradižniku in melonah
Učinkovina: tiofanat-metil 700 g/kg
Reakcija (pH): 5,82
Karenca: 42 dni za pšenico in tritikalo, 14 dni za breskve, marelice, slive in
češnje, 35 dni za vinsko trto, 3 dni za paradižnik in melone.
Opozorila: s sredstvom se lahko tretira na istem zemljišču največ enkrat
v eni rastni sezoni. Pri uporabi sredstva za zatiranje sredstva za zatiranje
oidija na vinski trti obstaja velika možnost razvoja rezistence v primeru
večkratne uporabe sredstev iz iste kemijske skupine.
Proizvaja: Nisso Chemical Europe GmbH, Berliner Allee 42, D-40212
Düsseldorf, Nemčija.
Embalaža: 10 g, 1 kg, 20 kg
Uporaba: Topsin-M® se uporablja za zatiranje:
1) fuzarioz (Fusarium sp.) v pšenici in tritikali v odmerku 1,1 kg/ha
(11 g/100 m2) med cvetenjem (od faze BBCH 61 do BBCH 71) ob porabi vode 500 L/ha oziroma 5 L/100 m2;
2) breskovega raka (Cytospora sp.) in ožiga breskove skorje (Fusicoccum amygdali) na breskvah in slivah v največjem dovoljenem odmerku 1,7 kg/ha (17 g/100 m2), ob porabi vode 1000 L na ha. Tretira se
v jeseni;
3) cvetne monilije (Monilinia laxa) in sadne monilije (Monilinia fructigena) na breskvah, marelicah, slivah in češnjah v odmerku 1 kg/ha
(10 g/100 m2), zoper cvetno monilijo tretirajte v času cvetenje gojenih
rastlin (BBCH 60-69), zoper sadno monilijo pa v času dozorevanja
plodov ob upoštevanju karence (od 81 BBCH dalje),
4) oidija vinske trte (Uncinula necator) na trti za pridelavo vinskega
grozdja v odmerku 1,6 kg/ha (16 g/100 m2), tretira se od konca cvetenja vinske trte dalje do začetka zorenja jagod (BBCH 69-79);
5) rjave pegavosti (Cladosporium sp.) na paradižniku in melonah na
prostem in v zaščitenih prostorih ter za zatiranje pepelaste plesni (Oidium sp.) na melonah v odmerku 1 kg/ha (10 g/100 m2) v času od začetka
cvetenja do dozorevanja plodov ob upoštevanju karence (BBCH 60-89).
Zamir
!
NOVO
Sistemični fungicid za zatiranje rastlinskih bolezni v pšenici, ječmenu, rži in tritikali
Učinkovina: tebukonazol 133 g/L + prokloraz 267g/L
Formulacija: koncentrirana emulzija – olje v vodi (EW)
Reakcija (pH): 7,33
Karenca: karenca je 35 dni za žita.
Opozorila: tretiramo samo suhe posevke. Po tretiranju s sredstvom naj ne
dežuje vsaj 4-6 ur. Priporočena poraba vode je 200-300 L/ha.
Embalaža: 1 L in 5 L
Uporaba: sredstvo ZAMIR se uporablja:
a) v ozimni in jari pšenici za zatiranje žitne pepelovke (Erysiphe
graminis) in pšenične rje (Puccinia graminis), za zmanjševanje okužb s
pšenično listno pegavostjo (Septoria tritici) ter za delno zmanjševanje
okužb z fuzariozami (Fusarium spp.) v odmerku 1,5 L/ha (15 mL na
100 m2). S tretiranjem se prične ob pojavu prvih simptomov. Pri po
novni okužbi se tretiranje ponovi. Zadnji termin za uporabo sredstva
je začetek cvetenja (BBCH 61). Na isti površini se tretira največ dvakrat
v eni rastni dobi, termine se prilagodi pritisku bolezni. Fuzarioze se
zatira največ enkrat na leto na isti površini v času cvetenja (BBCH 61-65).
14
b) v ozimnem in jarem ječmenu za zatiranje žitne pepelovke (Erysiphe
graminis) in ječmenove rje (Puccinia hordei) ter za zmanjševanje
okužb z mrežasto pegavostjo (Pyrenophora teres) in ječmenovim
listnim ožigom (Rhynchosporium secalis) v odmerku 1,5 L/ha (15
mL na 100 m2). S tretiranjem se prične ob pojavu prvih simptomov.
Pri ponovni okužbi se tretiranje ponovi. Na isti površini se tretira naj
več dvakrat v eni rastni dobi, termine se prilagodi pritisku bolezni.
Zadnji termin za uporabo sredstva je začetek cvetenja (BBCH 61).
c) v ozimni rži za zatiranje žitne pepelovke (Erysiphe graminis) in ržene
rje (Puccinia recondita) ter za zmanjševanje okužb z rženim (ječmenovim) listnim ožigom (Rhynchosporium secalis) v odmerku 1,5 L/ha
(15 mL na 100 m2). S tretiranjem se prične ob pojavu prvih simpto
mov. Pri ponovni okužbi se tretiranje ponovi. Na isti površini se tretira
največ dvakrat v eni rastni dobi, termine se prilagodi pritisku bolezni.
Zadnji termin za uporabo sredstva je začetek cvetenja (BBCH 61).
d) v tritikali za zatiranje žitne pepelovke (Erysiphe graminis) in pšenične
(ječmenove) rje (Puccinia recondita) ter za zmanjševanje okužb s pšenično listno pegavostjo (Septoria tritici) v odmerku 1,5 L/ha (15 mL na
100 m2). S tretiranjem se prične ob pojavu prvih simptomov. Pri ponovni
okužbi se tretiranje ponovi. Na isti površini se tretira največ dvakrat
v eni rastni dobi, termine se prilagodi pritisku bolezni. Zadnji termin za
uporabo sredstva je začetek cvetenja (BBCH 61).
Ziram 76 WG
Kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni na breskvah in
mandljih
Učinkovina: ziram 76 %
Karenca: zagotovljena s časom uporabe
Proizvaja: Taminco, Belgija
Embalaža: 30 g, 250 g, 1 kg, 20 kg
Uporaba: Ziram 76 WG se uporablja:
- na breskvah in na mandeljnih za predpomladansko zatiranje breskove kodravosti (Taphrina deformans) v času pred cvetenjem, v odmerku
3 kg/ha (30 g/10 L vode), pri porabi priporočene količine vode 400600 L na ha.
Opozorila: s sredstvom se lahko na isti površini tretira največ dvakrat
letno. Sredstvo se lahko tretira samo ob uporabi traktorskega pršilnika.
Žveplo v prahu
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje oidija v vinogradništvu
Učinkovina: žveplo 99 %
Formulacija: prašivo (DP)
Karenca: 28 dni za vinsko trto
Opozorila: tretira se pri temperaturi 18 - 28° C z ustreznimi pršilci, ob
opozorilu, da pri temperaturi pod 18° C ni dovolj učinkovit. Ne sme se ga
mešati z drugimi sredstvi. Sredstvom na osnovi ditiokarbamatov znatno
povečuje obstojnost (perzistentnost). Na isti površini se ga lahko uporabi
največ štirikrat letno. Pri uporabi pri temperaturi nad 28° C lahko deluje
fitotoksično.
Proizvaja: Solfotecnica Italiana S.p.A., Ravena, Italija
Uporaba: kot preventivni fungicid na vinski trti za zatiranje oidija na vinski trti (Uncinula necator) v količini 25-30 kg/ha z zapraševanjem med
cvetenjem in pred začetkom zorenja grozdnih jagod.
_____________________________________________________________________________
Apollo 50 SC
Kontaktni akaricid za zatiranje jajčec rdeče sadne pršice v sadjarstvu
in vinogradništvu
Učinkovina: klofentezin 500 g/L
Karenca: 42 dni za jablane in hruške, za vinsko trto je zagotovljena s
časom uporabe
Reakcija (pH): 6,1
Opozorila: sredstvo lahko uporabimo v nasadih jablan in hrušk največ
dvakrat letno, v vinogradih pa enkrat letno. Pripravek ne zatira gibljivih
stadijev pršic
Proizvaja: Makhteshim-Agan Holding B.V., (MAH BV), Arnhemseweg
87, 3832 GK, Nizozemska
Embalaža: 1 L
Uporaba: kot kontaktni akaricid v
a) nasadih jablan in hrušk za zatiranje rdeče sadne pršice (Panonychus
ulmi);
- zimskih jajčec v odmerku 0,9 L/ha v času izleganja iz zimskih jajčec;
- letnih jajčec in ličink pršic (samo v nasadih zimskih sort) v odmerku
0,60 L/ha, ko na listu opazimo 2-3 pršice;
b) vinogradih (za zimsko tretiranje) v odmerku 0,4 L/ha, v času izleganja
iz zimskih jajčec.
Bulldock EC 25
- je sredstvo za varstvo rastlin – insekticid za zatiranje rastlinskih
škodljivcev na sladkorni in krmni pesi, tobaku, pšenici, ječmenu, rži,
ovsu, tritikali, oljni ogrščici, krompirju, papriki, zelju, kitajskemu
zelju in ohrovtu.
Učinkovina: beta-ciflutrin 26,5 g/L
NEVARNO
ZA ČEBELE
Karenca: 3 dni za papriko; 7 dni za glavnato zelje, kitajsko zelje, ohrovt in
krompir; 14 dni za tobak; 21 dni za pšenico, ječmen, rž, oves in tritikalo; 28
dni za sladkorno in krmno peso ter 30 dni za oljno ogrščico.
Reakcija (pH): 5 - kisla
Opozorila: sredstvo na istem zemljišču lahko uporabimo največ dvakrat
v eni rastni sezoni. Pri uporabi tega pripravka priporočamo uporabo antidriftnih šob!
Način delovanja: kontaktni insekticid.
Navodilo za uporabo: BULLDOCK EC 25 uporabljamo za zatiranje:
a) listnih sovk (Mamestra spp.) in črne fižolove uši (Aphis fabae) na
sladkorni in krmni pesi, resarjev (Thrips spp.) na tobaku, listnih uši
(Aphididae) in rdečega žitnega strgača (Oulema melanopus) v strnih
žitih (pšenici, ječmenu, rži, ovsu in tritikali), repičarja (Meligethes aeneus) na oljni ogrščici v odmerku 0,3-0,5 L/ha (3-5 ml/100 m2) ter
koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) na krompirju v
odmerku 0,5 L/ha (5 ml na 100 m2);
b) za zatiranje listnih sovk (Mamestra spp.) in glagolke (Autographa
gamma) na papriki, glavnatem zelju, kitajskem zelju in ohrovtu
ter kapusovega belina (Pieris brassicae) in mokaste kapusove uši
(Brevicoryne brassicae) na glavnatem zelju, kitajskem zelju in ohrovtu v odmerku 0,3-0,5 L/ha (3-5 ml na 100 m2).
Delfin WG
Kontaktni BIOTIČNI insekticid sredstvo za zatiranje
rastlinskih škodljivcev v vinski trti, zelju, ohrovtu, cvetači,
kolerabi, papriki in paradižniku
Učinkovina: Bacillus thuringiensis var. Kurstaki 6,4 %
Oznake nevarnosti: ni razvščen v skupino strupenosti
Karenca: karence ni, le 4 (štiri) ure delovne karence
Proizvaja: MITSUI AgriScience International S.A./N.V., Bruselj, Belgija.
Embalaža: 10 g, 100 g, 1 kg
Uporaba: DELFIN WG uporabljamo na:
- vinski trti proti križastemu grozdnemu sukaču (Lobesia botrana) in
pasastemu grozdnemu sukaču (Eupoecilia ambiguella) v koncentraciji 0,1-0,15 % (10-15 g/10 L vode). Prvič tretiramo v času izleganja
ličink iz jajčec in drugič čez 14 dni.
- zelju, ohrovtu, cvetači, kolerabi, papriki in paradižniku proti kapusovemu belinu (Pieris brassicae) in listnim sovkam (Mamestra spp.) v
koncentraciji 0,075 % (7,5 g na 10 L vode). Tretiramo v času izleganja
ličink iz jajčec in po potrebi ponovimo tretiranje čez 10-14 dni.
Kohinor 200 SL
- je sredstvo za varstvo rastlin - insekticid za zatiranje škodljivcev
na hmelju, jablanah, hruškah, češnjah, slivah, breskvah, paradižniku,
jajčevcu, papriki in okrasnih rastlinah.
Učinkovina: imidakloprid 200 g/L
Formulacija: vodotopni koncentrat (SL)
Oznake nevarnosti: N - okolju nevarno, strupen za čebele
NEVARNO
ZA ČEBELE
15
NEVARNO
ZA ČEBELE
Karenca: 35 dni za hmelj, 14 dni za jablane, hruške, slive in češnje, 7 dni
za paradižnik in jajčevec (na prostem in v zaščitenih prostorih) ter papriko
(v zaščitenih prostorih), za breskve je zagotovljena s časom uporabe, za
okrasne rastline v zaščitenih prostorih karenca ni potrebna.
Reakcija (pH): 6 - 8
Opozorila: sredstvo je nevarno za čebele. Zaradi zaščite čebel in drugih
žuželk opraševalcev ne tretirati med cvetenjem gojenih rastlin in podrasti.
Sredstvo je prepovedano uporabljati pred ali med cvetenjem jablan, hrušk, češenj, sliv in breskev. Sredstvo je prepovedano uporabljati na papriki
in okrasnih rastlinah na prostem.
Sredstvo se sme na hmelju, jablanah in hruškah na istem zemljišču uporabljati samo enkrat v eni rastni dobi, na slivah, breskvah, češnjah, paradižniku, papriki in jajčevcu pa dvakrat v eni rastni sezoni. NE SMEMO
TRETIRATI V ČASU CVETENJA!
Embalaža: 1 L,
Uporaba: Kohinor 200 SL je sistemični insekticid z kontaktim in oralnim
delovanjem, ki se uporablja:
a) na hmelju za zatiranje hmeljeve uši (Phorodon humuli):
• v odmerku 0,4 - 0,6 L/ha oziroma v 0,02 % koncentraciji (2 ml na 10 L
vode) za škropljenje oziroma pršenje;
• za mazanje hmeljnih trt z 10 % raztopino (666 ml na 6 L vode), 6 litrov
raztopine zadostuje za 4000 vodil. Z mazanjem se doseže polni učinek
na vršičkih trte šele po 2 – 3 tednih, zato je treba mazati vsaj dva tedna
pred prvim škropljenjem (od začetka do sredine junija). Tretira se na
začetku napada, ko na hmeljevem listu opazimo 20 - 30 uši. Sredstvo
ob pravilni uporabi ni fitotoksično za hmelj.
b) na jablanah samo v času po končanem cvetenju jablan za zatiranje
listnih uši (Aphididae) v 0,025 % koncentraciji (2,5 ml na 10 L vode),
vendar v najvišjem dovoljenem odmerku 0,5 L na ha;
c) na hruškah in češnjah samo v času po končanem cvetenju hrušk in
češenj za zatiranje listnih uši (Aphididae) v 0,025 % koncentraciji (2,5
ml na 10 L vode), vendar v najvišjem dovoljenem odmerku 0,5 L na ha;
d) na slivah samo v času po končanem cvetenju sliv za zatiranje listnih
uši (Aphididae) v 0,025 % koncentraciji (2,5 ml na 10 L vode), vendar v
najvišjem dovoljenem odmerku 0,75 L na ha;
e) na jablanah in hruškah samo v času po končanem cvetenju jablan
in hrušk za zatiranje sadnega listnega duplinarja (Leucoptera scitella)
in sadnega listnega zavrtača (Lyonetia clercella) v 0,0375 - 0,05 %
koncentraciji (3,75 - 5 ml na 10 L vode), vendar v najvišjem dovoljenem
odmerku 0,5 L na ha;
f) na hruškah samo v času po končanem cvetenju hrušk za zatiranje
hruševe bolšice (Psylla spp.) v 0,05 – 0,125 % koncentraciji (5 – 12,5
ml na 10 L vode), vendar v najvišjem dovoljenem odmerku 0,5 L na ha;
g) na breskvah samo v času po končanem cvetenju breskev za zatiranje
listnih uši (Aphididae) in resarjev (Thripidae) v 0,025 % koncentraciji
(2,5 ml na 10 L vode) v času od končanega cvetenja pa do fenološke
faze 73 po BBCH (do debeline plodičev največ 20 mm) pri porabi 1500
L vode na ha, vendar v najvišjem dovoljenem odmerku 0,75 L na ha;
h) na paradižniku in jajčevcu za zatiranje listnih uši (Aphididae), rastli
njakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum) in resarjev (Thripidae)
na prostem in v zaščitenih prostorih v 0,05 - 0,075 % koncentraciji (5 7,5 ml na 10 L vode). Najvišji dovoljen odmerek pri uporabi na paradižniku na prostem je 0,5 L na ha, pri uporabi na paradižniku v rastlinjaku
ter jajčevcu na prostem in v rastlinjakih pa je najvišji dovoljen odmerek
0,75 L na ha.
i) na papriki v zaščitenih prostorih za zatiranje listnih uši (Aphididae),
rastlinjakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum) in resarjev
(Thripidae) v 0,05-0,075 % koncentraciji (5 - 7,5 ml na 10 L vode). Naj
višji dovoljen odmerek pri uporabi na papriki je 0,75 L na ha.
j) na okrasnih rastlinah v zaščitenih prostorih za zatiranje listnih uši
(Aphididae), ščitkarjev (Aleyrodidae) in resarjev (Thripidae) v 0,050,125 % koncentraciji (5-12,5 ml na 10 L vode).
Laser 240 SC
Kontaktni BIOTIČNI insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev na
jagodah, paradižniku, jajčevcih, papriki, kumarah, bučkah, melonah,
lubenicah, solati, špinači, čebuli, poru, kapusnicah in krompirju
Učinkovina: spinosad A+D 22 %
NEVARNO
Oznake nevarnosti: N-okolju nevarno
ZA ČEBELE
Karenca: 1 dan za jagode, 3 dni za paradižnik, papriko, kumare, bučke,
melone, lubenice, čebulo, por, kapusnice, jajčevce, 7 dni za krompir, 14 dni
za solato in špinačo.
Reakcija (pH): 7,9
Proizvaja: Dow AgroSciences Vertriebsgesellschaft m.b.H., Avstrija.
Embalaža: 5 ml, 50 ml in 200 ml
Uporaba: LASER 240 SC uporabljamo:
- na jagodah: za zmanjševanje številčnosti populacije cvetličnega
resarja (Frankliniella occidentalis) v odmerku 0,45 L/ha (4,5 ml/100 m2),
največ 3-krat v eni rastni dobi. Prvič tretirajte, ko opazite prve izlegle
ličinke oziroma takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovite
v razmaku 7 dni.
- na paradižniku, jajčevcih in papriki za zmanjševanje številčnosti
populacije cvetličnega resarja (Frankliniella occidentalis) in tobakovega resarja (Thrips tabaci) v odmerku 0,4 L/ha (4 ml/100m2) največ
3-krat v eni rastni dobi. Prvič tretirajte, ko opazite prve izlegle ličinke
oziroma takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovite v
razmaku 7 dni.
- na kumarah, bučkah, melonah in lubenicah na prostem:
a) za zatiranje gosenic sovk iz rodu Spodoptera v odmerku 0,5 L/ha
(5 ml/100 m2), največ 3-krat v eni rastni dobi. Prvič tretirajte ob pojavu
gosenic oziroma takoj po izleganju jajčec, še preden se gosenice zarijejo v plodove. Tretiranje po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
b) za zmanjševanje številčnosti populacije cvetličnega resarja (Frankliniella occidentalis) v odmerku 0,4 L/ha (4 ml na 100 m2) največ 3-krat v
eni rastni dobi. Prvič tretirajte, ko opazite prve izlegle ličinke oziroma
takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
- na solati in špinači:
a) za zatiranje gosenic južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v
odmerku 0,3 L/ha (3 ml na 100 m2), največ 3-krat v eni rastni dobi.
Prvič tretirajte, ko opazite prve izlegle ličinke oziroma takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
b) za zatiranje cvetličnega resarja (Frankliniella occidentalis) v odmerku
0,3 L/ha (3 ml/100 m2) največ 3-krat v eni rastni dobi. Prvič tretirajte,
ko opazite prve izlegle ličinke oziroma takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
- na čebuli, poru: za zmanjševanje številčnosti populacije tobakovega
resarja (Thrips tabaci) v odmerku 0,45 L/ha (4,5 ml/100 m2) največ
3-krat v eni rastni dobi. Prvič tretirajte, ko opazite prve izlegle ličinke
oziroma takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovite v
razmaku 7 dni.
- na kapusnicah: za zmanjševanje številčnosti populacije cvetličnega
resarja (Frankliniella occidentalis) v odmerku 0,4 L/ha (4 ml/100 m2)
največ 3-krat v eni rastni dobi. Prvič tretirajte, ko opazite prve izlegle
ličinke oziroma takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovite
v razmaku 7 dni.
- na krompirju: za zatiranje koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) v odmerku 0,2 L/ha (2 ml/100 m2) največ 2-krat v eni rastni
dobi v časovnem intervalu 10 dni. Prvič tretirajte, ko opazite prve izle
gle ličinke oziroma takoj po izleganju jajčec.
Lepinox plus
Kontaktni BIOTIČNI insekticid na osnovi bakterije Bacillus
thuringiensis za zatiranje škodljivih gosenic na pečkarjih, koščičarjih,
vinski trti, vrtninah, jagodah in hmelju.
Učinkovina: Bacillus thuringiensis var. Kurstaki (soj EG2348) 375 g/kg
Karenca: ni potrebna. Vstop na tretirano površino je dovoljen po 4 urah.
Mešanje (kompatibilnost): Lepinox Plus se meša z večino sredstev za varstvo rastlin, razen s sredstvi, ki imajo visok pH (npr. bordojsko brozgo) in
nekaterimi foliarnimi gnojili, ki mu lahko zmanjšajo učinkovitost.
Proizvajalec jamči, da navedeno mešanje ne vpliva na delovanje pripravka.
Proizvaja: CBC, Nova Milanese, Italija
Embalaža: 1 kg
Način delovanja: Lepinox Plus je selektiven insekticid na podlagi mikroorganizmov za zatiranje gosenic iz rodu Lepidoptera. Za uspešno delovanje sredstva morajo gosenice zaužiti sredstvo na rastlini: priporočljivo
je tretiranje v zgodnjih razvojnih fazah larv (I ali II). Po zaužitju letalnega
odmerka sredstva, se larve prenehajo prehranjevati, vendar so lahko še
nekaj dni po tretiranju žive. Takoj po zaužitju letalnega odmerka se bodo
gosenice premikale počasneje, postale razbarvane, tik pred smrtjo se
bodo skrčile in počrnele.
Uporaba: LEPINOX PLUS uporabljamo:
- na jablanah in hruškah za zmanjševanje napada gosenic zavijačev
lupine sadja iz rodov Argyrotaenia, Pandemis, Archips in Adoxophyes v
odmerku 1 kg/ha;
- na breskvah in nektarinah za zmanjševanje napada gosenic breskovega zavijača (Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella)
v odmerku 1 kg/ha;
16
- na vinski trti za predelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje
križastega in pasastega grozdnega sukača (Lobesia botrana, Eupoecilia
ambiguella) v odmerku 1 kg/ha;
- na vrtninah (brokoli, ohrovt, glavnato zelje, kitajsko zelje, brstični ohrovt,
repa, redkev, solata, cikorji, endivija, radič, motovilec, špinača, listnata
pesa, blitva, kardij, zelena, koromač, peteršilj, bazilika, grah, fižol, buče,
bučke, melone, lubenice, paradižnik, paprika in jajčevci) za zmanjševanje
napada škodljivih gosenic metuljev (Spodoptera littoralis, Spodoptera
exigua, Helicoverpa armigera, Plutella xylostella in Tuta absoluta) v
odmerku 1 kg/ha;
- na jagodah za zmanjševanje napada škodljivih gosenic metuljev
(Spodoptera littoralis, Spodoptera exigua in Helicoverpa armigera) v
odmerku 1 kg/ha;
- na hmelju za zmanjševanje napada škodljivih gosenic koruzne vešče
(Ostrinia nubilalis) v odmerku 1 kg/ha.
Čas tretiranja: tretiramo v času izleganja jajčec oziroma v fazi mladih ličink
(prva in druga stopnja razvoja). Po potrebi tretiranje ponovimo v 7 – 10 dneh.
Mavrik 240
Dotikalni insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev v
žitih, oljni ogrščici in krompirju
Učinkovina: tau-fluvalinat 240 g/L
Formulacija: koncentrirana emulzija - olje v vodi (EW)
Karenca: 28 dni za pšenico, rž in tritikalo; 49 dni za ječmen in oves; 56 dni
za oljno ogrščico; 14 dni za krompir.
Reakcija (pH): 5,3 kisla
Uporaba: MAVRIK® 240 EW se uporablja kot insekticid na:
- žitih (pšenici, ječmenu, tritikali, ovsu, rži) za zatiranje listnih uši (Aphi
didae) ter žitnih strgačev (Oulema spp.) v odmerku 0,2 L/ha pri porabi
200 - 400 L vode/ha. Sredstvo se lahko uporabi največ dvakrat v eni
rastni sezoni;
- oljni ogrščici za zatiranje repičnega kljunotaja (Ceutorhynchus napi),
stebelnega in črnega kapusovega kjunotaja (Ceutorhynchus quadridens, C. picitarsis), repičarja (Meligethes aeneus), redkvinega kjunotaja (Ceutorhynchus assimilis), repičnega bolhača (Psylliodes chrysocephala) in kapusove luskove hržice (Dasyneura brassicae) v odmerku
0,2 L/ha pri porabi vode 200-400 L/ha. Sredstvo se lahko uporabi največ enkrat v rastni sezoni;
- krompirju za zatiranje ličink koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) in za zmanjševanje številčnosti populacije odraslih hroščkov, v odmerku 0,2 L/ha pri porabi vode 200-400 L/ha. Sredstvo se lahko
uporabi največ enkrat v rastni sezoni.
Mimic
Insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev v sadjarstvu,
vinogradništvu in vrtnarstvu
Učinkovina: tebufenozid 240 g/L
Karenca: 14 dni za sadje in kapusnice, 21 za vinsko trto
Reakcija (pH): 6-7 - nevtralna
Proizvaja: NISSO Chemicals Europe, Japonska
Embalaža: 200 ml in 1 L
Uporaba: kot kontaktni insekticid
- na sadnem drevju za zatiranje jabolčnega zavijača (Cydia pomonella)
in sadnega zavijača (Adoxophyes orana), rjavega sadnega lupinarja
(Archips podana), pasastega sadnega lupinarja (Pandemis heparana) v
0,06 % konc. (6 ml/10 L vode) oziroma v odmerku 0,9-1,0 L/ha (9-10
ml/100 m2);
- na vinski trti za zatiranje pasastega in križastega grozdnega sukača
(Eupoecilia ambiguella, Lobesia botrana) v koncentraciji 0,06 % oz.
odmerku 0,6 L/ha in
- na zelenjavi za zatiranje kapusovega belina (Pieris brassicae),
kapusovega molja (Plutella xylostella) in različnih sovk na kapusnicah
(Mamestra spp., Laconobia spp., Agrostis spp.) v 0,04-0,07 % konc.
(4-7 ml na 10 L vode), oziroma v odmerku največ 0,3-0,4 L/ha pri upo
rabi 400-500 L vode/ha. Tretira se enkrat letno v času, ko se pričnejo
izlegati gosenice, višji odmerki pa so namenjeni za uporabo po
končanem izleganju gosenic.
Mospilan 20 SG
!
NOVO
Sistemični insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev na slivah, jablanah, hruškah, breskvah, marelicah, nektarinah, češnjah, krompirju, paradižniku, papriki, jajčevcih, solati, bučah in drugih bučnicah z
neužitno lupino, kumarah, bučkah in drugih bučnicah z užitno lupino
ter okrasnih rastlinah
Učinkovina: acetamiprid 200 g/kg
Formulacija: vodotopne granule (SG)
NEVARNO
ZA ČEBELE
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo
Karenca: 14 dni za slive, jabolka, hruške, breskve, marelice, nektarine,
češnje in krompir; 7 dni za paradižnik, papriko, jajčevce, solato, buče in
druge bučnice z neužitno lupino, bučke, kumare in druge bučnice z užitno
lupino.
Embalaža: 4 g, 40 g, 100 g, 500 g
Uporaba: MOSPILAN 20 SG se uporablja kot insekticid:
1) na slivah, jablanah, hruškah, breskvah, marelicah, nektarinah in
češnjah za zatiranje:
a) listnih uši (Aphididae) v koncentraciji 0,025 – 0,04 % (2,5 - 4 g/10 L
vode);
b) sadnega listnega duplinarja (Leucoptera malifoliella), jabolčne grizlice (Hoplocampa testudinea), hruševe grizlice (Hoplocampa brevis) in
češpljevih grizlic (Hoplocampa minuta, Hoplocampa flava) v koncentraciji 0,04 % (4 g/10 L vode);
c) jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) v koncentraciji 0,04 % (4 g/10 L
vode), sredstvo deluje največ 70 %;
d) sadnega listnega sitarja (Phyllonorycter blancardella) v koncentraciji
0,05 % (5 g/10 L vode);
e) navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri) v koncentraciji 0,05 % (5 g
na 10 L vode) z dodatkom pripravka na podlagi mineralnega ali naravnega olja v 0,25 % koncentraciji;
2) na češnjah za zatiranje:
a) češnjeve muha (Rhagoletis cerasi) v odmerku 0,375 kg/ha od stadija
81 (začetek zorenja plodov) ob porabi vode 1000 L/ha, tretiramo največ
enkrat v rastni sezoni;
3) v krompirju za zatiranje:
a) koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) v odmerku 0,1 kg /
ha (1 g na 100 m2)
b) sive breskove uši (Myzus persicae) v odmerku 0,2 kg/ha (2 g na 100
m2) ob porabi 400 L vode na ha (4 L/100 m2);
4) v paradižniku, papriki in jajčevcih za zatiranje:
a) listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,25 kg/ha (2,5 g/100 m2) ob porabi
vode 1000 - 1700 L/ha (10-17 L/100 m2);
b) tobakovega ščitkarja (Bemisia tabaci), rastlinjakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum) v odmerku 0,35 – 0,4 kg/ha (3,5 – 4 g/100 m2)
ob porabi vode 500-1000 L/ha (5-10 L/100 m2);
5) v solati za zatiranje:
a) solatne listne uši (Nasonovia ribisnigri) v odmerku 0,25 kg/ha (2,5
g/100 m2) ob porabi vode 500-1000 L/ha (5-10 L/100 m2);
6) v bučah in drugih bučnicah z neužitno lupino za zatiranje:
a) listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,125 – 0,15 kg/ha (1,25 – 1,5 g/100
m2) ob porabi vode 500-600 L/ha (5-6 L/100 m2);
b) ščitkarjev (Aleyrodidae) v odmerku 0,2 -0,25 kg/ha (2-2,5 g/100 m2) ob
porabi vode 500-600 L/ha (5-6 g/100 m2);
7) v kumarah, bučkah in drugih bučnicah z užitno lupino za zatiranje:
vode 1000-1700 L/ha (10-17 L/100 m2);
b) ščitkarjev (Aleyrodidae) v odmerku 0,35 – 0,4 kg/ha (3,5 – 4 g/100 m2)
ob porabi vode 1000-1700 L/ha (10-17 L/100 m2);
8) v okrasnih rastlinah za zatiranje:
vode 1000 L/ha (10 L/100 m2);
b) tobakovega ščitkarja (Bemisia tabaci), rastlinjakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum) v odmerku 0,35 – 0,4 kg/ha (3,5 – 4 g/100 m2)
ob porabi vode 1000 L/ha (10 L/100 m2).
Naturalis
Kontaktni BIOTIČNI insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev v
breskvah, nektarinah, marelicah, slivah, češnjah, lešnikih, robidah,
jagodah, malinah paradižniku, papriki, jajčevcu, kumarah, bučah,
bučkah, melonah, lubenicah, solati, endiviji, radiču, korenju in
krompirju
17
Učinkovina: Beauveria bassiana, soj ATCC 74040 7,16 g/100 g
Formulacija: oljna disperzija (OD)
Oznake nevarnosti: ni znakov nevarnosti
Karenca: KARENCE NI
Proizvaja: CBC (Europe) S.r.l., Via Majorana n.2, Nova Milanese, Italija
Način delovanja: NATURALIS je sredstvo na osnovi Beauveria bassiana,
soj ATCC 74040, formuliran v obliki oljne disperzije (OD). Sredstvo Naturalis deluje kot kontaktni insekticid, hkrati pa zavira ovipozicijo; ima dva
načina delovanja. Pomembnejši je prvi način - kontaktno delovanje, pri
katerem žrtev entomopatogene glive umre zaradi pomanjkanja hranil in
dehidracije. Sredstvo je mogoče na rastline nanesti foliarno (za zatiranje
ščitkarjev, listnih uši, navadne pršice, tripsov in sadnih muh), drugi način
uporabe sredstva pa je talni nanos (za zatiranje strun in lešnikarja). Sredstvo preprečuje ovipozicijo samic sadnih muh.
Uporaba: NATURALIS® uporabljamo za zatiranje škodljivcev na:
a) breskvah, nektarinah, marelicah in slivah za zatiranje sadne muhe
(Ceratitis capitata) v 0,12 - 0,15 % koncentraciji (12-15 ml/10 L vode);
b) na robidah za zatiranje tripsov (Frankliniella occidentalis, Thrips tabaci) v odmerku 120-150 ml na 100 L vode oziroma 1-1,5 L/ha, ter listnih
uši (Aphididae) in navadne pršice (Tetranichus urticae) v odmerku 80120 ml na 100 L vode oziroma 0,75-1,0 L/ha.
c) na jagodah za zatiranje ščitkarjev (Aleyrodidae) v odmerku 80-120
ml/100 L vode oz. 0,75-1 L/ha in resarjev (Thrips spp.) v odmerku 120150 ml/100 L vode oz. 1-1,5 L/ha.
Sredstvo se uporablja v ekološki pridelavi:
a) na paradižniku, papriki, jajčevcu, kumarah, bučah, bučkah, melonah in lubenicah za zatiranje strun (Elateridae) v odmerku 80-120
ml/100 L vode;
b) na solati, endiviji in radiču za zatiranje strun (Elateridae) v odmerku
80-120 ml na 100 L vode;
c) na korenju in krompirju za zatiranje strun (Elateridae) v odmerku 400600 ml na 100 L vode oziroma 2-3 L/ha; talno tretiranje ob saditvi (pred
zagrinjanjem) in ob osipavanju;
d) na češnjah za zatiranje češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi) v 0,12-0,15
% koncentraciji (12-15 ml na10 L vode);
e) na lešnikih za zatiranje lešnikarja (Curculium nucum) v odmerku 400600 ml/100 L vode oziroma 2-3 L /ha. Tretira se zemljišče pod grmi leske;
f) na malinah za zatiranje tripsov (Frankliniella occidentalis, Thrips tabaci)
v odmerku 120-150 ml na 100 L vode oziroma 1,0-1,5 L/ha, ter listnih
uši (Aphididae) in navadne pršice (Tetranichus urticae) v odmerku 80120 ml na 100 L vode oziroma 0,75-1 L/ha;
g) na jagodah za zatiranje listnih uši (Aphididae) in navadne pršice
(Tetranichus urticae) v odmerku 80-120 ml/100 L vode oz. 0,75-1 L/ha.
OVO!
N
Dotikalni akaricid za zatiranje rdeče sadne in navadne pršice na jaNissorun 10 WP
blanah, vinski trti in hmelju
Učinkovina: heksitiazoks 100 g/kg
Formulacija: močljivi prašek (WP)
Oznake nevarnosti: N - okolju nevarno,
Karenca: 28 dni za jablane in hmelj ter 21 dni za grozdje.
Opozorilo: sredstvo se lahko na isti površini na jablanah in vinski trti uporabi le enkrat v eni rastni sezoni, na hmelju pa do dvakrat v eni rastni
sezoni.
Reakcija (pH): 8,1
Embalaža:
Uporaba: Nissorun 10 WP se uporablja za zatiranje:
a) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) na jablanah in vinski trti v
odmerku 0,5 - 0,8 kg/ha (5 - 8 g na 10 L vode na 100 m2). Tretira se
zimska jajčeca do pojava največ 2 - 3 gibljivih oblik rdeče sadne pršice
na enem listu;
b) navadne pršice (Tetranychus urticae) na hmelju v odmerku 0,5- 1 kg/
ha ob porabi vode 1000 do 2400 L/ha. Sredstvo se uporablja za zatiranje
nižjih razvojnih stopenj navadne pršice ( jajčeca, ličinke in nimfe).
Sredstvo uporabljamo v 0,05 % koncentraciji pri porabi 500 L vode na
vsak višinski meter krošnje vendar skupni odmerek ne sme presegati
količine 0,8 kg/ha na jablanah in vinski trti ter 1 kg/ha pri hmelju.
Pyrinex 25 CS
Dotikalni insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev na vinski trti
in jablanah
Učinkovina: klorpirifos 250 g/L
NEVARNO
ZA ČEBELE
Formulacija: kapsulirana suspenzija (CS)
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno, N - okolju nevarno, strupeno za čebele
Karenca: karenca je 30 dni za jablane in 21 dni za vinsko trto.
Opozorilo: kjer ni mogoče zagotavljati 100 m varovalnega pasu do nadzemnih voda, je uporaba tega sredstva strogo prepovedana. Sredstvo je
namenjeno izključno tržnim pridelovalcem.
Proizvaja: MAKHTESHIM-AGAN Holding B.V., (MAH BV), Arnhemseweg 87, 3832 GK, Leusden, Nizozemska
Uporaba: PYRINEX 25 CS se uporablja kot dotikalni insekticid:
a) na jablanah za zatiranje jablanovega zavijača (Cydia pomonella) v
0,20 % koncentraciji (20 ml/10 L vode) oziroma 3 L/ha pri porabi 1500
litrov vode na hektar pri višini krošnje 3 m;
b) na vinski trti za zatiranje križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana), pasastega grozdnega sukača (Eupoecilia ambiguella) in drugih
škodljivcev vinske trte v koncentraciji 0,10 % (10 ml/10 L vode) oz. 1 L/
ha pri porabi 1000 litrov vode na hektar. Med druge škodljive organizme na vinski trti, na katere je sredstvo učinkovito, lahko štejemo
tudi eriofidne pršice, zemljemerko, kaparje in seveda škržatke, ki so
prenašalci trsnih rumenic.
Runner 240 SC
Insekticid za zatiranje ličink škodljivih metuljev v
sadjarstvu in vinogradništvu
Učinkovina: metoksifenozid 240 g/L
Karenca: 14 dni za namizno in vinsko grozdje ter jablane
Proizvaja: Dow AgroSciences GmbH, Neusiedel am See, Avstrija
Embalaža: 30 ml, 100 ml, 0,5 L, 5 L
Uporaba: kot kontaktni insekticid
- na vinski trti za zatiranje križastega grozdnega sukača (Lobesia
botrana) in pasastega grozdnega sukača (Eupoecillia ambiguella) v
koncentraciji 0,03 % (3 ml/10 L vode) oziroma v odmerku 0,3 L/ha ter
- na jablanah za zatiranje jabolčnega zavijača (Cydia pomonella),
zavijačev lupine sadja (Adoxophyes reticulana, Archis podanus) in
sadnega listnega duplinarja (Leucoptera malifoliella) v konc. 0,03 %
(3 ml /10 L vode) oz. v odmerku 0,45 L/ha (4,5 ml/100 m2) pri porabi
1.500 L vode na hektar.
Čas tretiranja je začetek izleganja ličink iz jajčec. Pripravek naj se ne uporabi več kot 2 krat letno.
Spada 200 EC
Dotikalni insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev v češnjah in
jablanah
Učinkovina: fosmet 200 g/L
Formulacija: koncentrat za emulzijo (EC
NEVARNO
ZA ČEBELE
Oznake nevarnosti: N - nevarno za okolje, nevarno za čebele.
Karenca: karenca za jablane je 14 dni, za češnje 10 dni.
Reakcija (pH): 6-6,5 - rahlo kisla
Opozorila: s sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ enkrat
v eni rastni dobi. Sredstvo je nevarno za čebele. Zaradi zaščite čebel in
drugih žuželk opraševalcev ne tretirati med cvetenjem gojenih rastlin in
podrasti. Ne tretirati v času paše čebel.
Proizvaja: Gowan Comercio International e Servicos Limitada, Avenida do Infante 50, 90004-521 Funchal, Madeira, Portugalska.
Uporaba: SPADA 200 EC uporabljamo na:
- jablanah za zatiranje jablanovega cvetožera (Anthonomus pomorum) v
odmerku 250-300 ml na 100 L vode. S sredstvom se lahko jablane tretira
najpozneje do 14 dni pred začetkom cvetenja.
- češnjah za zatiranje češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi) v odmerku 250300 ml na 100 L vode.
18
Agil 100 EC
Teppeki
Sistemični insekticid za zatiranje listnih uši na hmelju,
krompirju, breskvah, jablanah in hruškah, žitih in vrtninah
NEVARNO
ZA ČEBELE
Učinkovina: flonikamid 50 %
Oznake nevarnosti: ni, nevaren za čebele
Karenca: 28 dni za pšenico, rž in tritikalo, 21 dni za jablane, hruške in
hmelj, 14 dni za breskve in krompir in 1 dan za kumare, bučke, buče,
melone in lubenice
Reakcija (pH): 8,3 - bazična
Embalaža: 1,4 g, 35 g, 140 g in 500 g
Način delovanja: flonikamid je nova učinkovina iz skupine piridinkarboxamidov, s popolnoma novim načinom delovanja, na katero ni rezistence. Na listne uši deluje kontaktno in želodčno. Te se že po eni uri
prenehajo prehranjevati, poginejo pa čez 2-5 dni. Teppeki deluje tudi sistemično, njegovo delovanje pa je do 21 dni.
Uporaba: uporabljamo ga kot insekticid
- na pšenici, rži in tritikali za zatiranje listnih uši (Aphididae) v odmerku
0,14 kg /ha pri porabi vode 200 do 500 L/ha. Prvo tretiranje opravimo
ob pojavu uši oziroma, ko je dosežen prag škodljivosti. V rastni sezoni
ga uporabimo največ 2-krat.;
- na jablanah za zatiranje mokaste jablanove uši (Dysaphis plantaginea)
in zelene jablanove uši (Aphis pomi) ter na hruškah za zatiranje
mokaste hruševe uši (Dysaphis pyri) v odmerku 0,14 kg/ha pri porabi
vode 500 L na višinski meter krošnje na ha. Prvo škropljenje opravimo
ob pojavu uši oziroma, ko je dosežen prag škodljivosti (zgodaj spomladi
ob pojavu prvih listov). Pripravek se lahko na jablanah in hruškah
uporabi največ 3-krat v rastni sezoni;
- na breskvah za zatiranje sive breskove uši (Myzus persicae) in drugih
sesajočih žuželk v odmerku 0,14 kg/ha pri porabi vode 500 L na višinski
meter krošnje na ha. Prvo tretiranje opravimo ob pojavu uši oziroma,
ko je dosežen prag škodljivosti (zgodaj spomladi - ob pojavu prvih
listov). Pripravek se lahko na breskvah uporabi največ 2-krat v rastni
sezoni;
- na krompirju za zatiranje listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,16 kg/ha
pri porabi vode od 200 do 500 L/ha. Prvo tretiranje opravimo ob
pojavu uši oziroma, ko je dosežen prag škodljivosti (po vzniku krompirja
do zorenja gomoljev). Pripravek se lahko na krompirju uporabi največ 2
krat v rastni sezoni;
- na hmelju za zatiranje hmeljeve listne uši (Phorodon humuli) v
odmerku 0,18 kg/ha pri porabi vode od 1.800 do 3.000 L/ha. Količina
porabljene vode je odvisna od velikosti in razvojnega stadija hmelja.
Pripravek se lahko na hmelju uporabi največ 2-krat v rastni sezoni in
- na kumarah, bučah, bučkah, melonah in lubenicah in za zatiranje
listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,1 kg /ha. Poraba vode 200-500 L/ha.
_____________________________________________________________________________
Afalon
Kontaktni herbicid za zatiranje enoletnega širokolistnega plevela v
soji, sončnicah ter korenju
Učinkovina: linuron 450 g/L Formulacija: koncentrirana suspenzija (SC)
Oznake nevarnosti: T - strupeno, N - okolju nevarno
Reakcija (pH): 10 - močno alkalna
Karenca: za sojo in sončnice je karenca zagotovljena s časom uporabe,
za korenje 70 dni
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat letno. Ne
sme se uporabljati na lahkih tleh in na tleh z več kot 6 % humusa. Pri
tretiranju se mora preprečiti onesnaženje vodotokov, vodnjakov, jezer in
vodnih izvirov s tem, da se tretira najmanj 20 m od njih. V primeru močnejših, daljših padavin, lahko pride do fitotoksičnosti (spiranje v območje
korenin). Na tretiranih površinah se najmanj 4 mesece po tretiranju ne
sme gojiti novega posevka, ker lahko pride do poškodb rastlin.
Embalaža: 1 L
Uporaba: kot kontaktni herbicid
- v soji in sončnicah v odmerku 2,0-2,1 L/ha (20-21 ml/100 m2);
tretira se po setvi, vendar pred vznikom kulture;
- v korenju v odmerku 2,0 L/ha (20 ml/100 m2) po setvi, vendar pred
vznikom korenja ali 1,5 L/ha (15 ml/100 m2) po vzniku, ko korenje
razvije 3 - 4 liste. Priporočena poraba vode je 200 do 600 L/ha.
Herbicid za zatiranje travnih plevelov v sladkorni in krmni pesi, fižolu, bobu, krmnem grahu, česnu, čebuli, poru, šalotki, zeleni, pastinaku, kapusnicah, paradižniku, korenju, špinači, repi, krompirju, oljni
ogrščici, malinah, robidah, ribezu, koščičastem in pečkatem sadju, v
rabarbari in špargljih, v jagodah, v peteršilju in v širokolistnih okrasnih rastlinah
Učinkovina: propakvizafop 100 g/L
Karenca: za ribez, jagode, maline, robide, koščičasto in pečkato sadje, oljno ogrščico, rabarbaro in šparglje je karenca zagotovljena s časom uporabe; 21 dni za špinačo in peteršilj; 28 dni za čebulo, korenje, pastinak, fižol,
krompir in korene krmne in sladkorne pese; 56 dni za česen, kapusnice,
por, repo, šalotko, zeleno, paradižnik, bob in 77 dni za listje sladkorne in
krmne pese za silažo.
Reakcija (pH): 6,5 - slabo kisla
Opozorila: s sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ enkrat v
eni rastni dobi. Sredstvo deluje sistemično na travne plevele. Listje najprej
porumeni in rastline čez 10 - 20 dni odmrejo. Rizomi večletnih trav potemnijo in končno odmrejo.
Uporaba: Agil® 100 EC uporabljamo za zatiranje enoletnih in nekaterih
večletnih travnih plevelov, kot so: njivni lisičji rep (Alopecurus myosuroides), navadni srakoperec (Apera spica venti), latovka (Poa spp.), navadna kostreba (Echinochloa crus galli), muhviči (Setaria spp.), proso (Panicum spp.), divji sirek (Sorgum halepense), plazeča pirnica (Agropyron
repens), gluhi oves (Avena fatua), plazeča šopulja (Agrostis stolonifera),
prstasti pesjak (Cynodon dactylon) in drugih v sladkorni in krmni pesi,
fižolu, bobu, krmnem grahu, česnu, čebuli, poru, šalotki, zeleni, pastinaku, kapusnicah, paradižniku, korenju, špinači, repi, krompirju,
oljni ogrščici, malinah, robidah, ribezu, koščičastem in pečkatem
sadju, v rabarbari in špargljih po žetvi , v jagodah samo pred cvetenjem in po končanem obiranju, v peteršilju po vzniku in v širokolistnih
okrasnih rastlinah.
Odmerki in čas tretiranja:
- proti enoletnim travam od stadija 3 listov do sredine kolenčenja 1 L/
ha (10 ml/ 100 m2);
- proti pirnici, ko je visoka 15-25 cm 1,5-2 L/ha (15-20 ml/100 m2);
- proti sirku, ko doseže višino 30-40 cm 1 L/ha (10 ml/100 m2).
Centium 36 CS
Herbicid za zatiranje plevela v posevkih buč. Kot manjša uporaba se
uporablja za zatiranje plevela v strniščni repi in kolerabi
Učinkovina: klomazon 360 g/L
Formulacija: kapsulirana suspenzija (CS)
Karenca: zagotovljena je s časom uporabe.
Opozorila: Centium® 36 CS se lahko na isti površini uporabi samo enkrat v rastni sezoni. Priporočena poraba vode pri tretiranju je 200-300 L/
ha. Sredstva ne uporabljamo na mokrem ali presuhem zemljišču, v času
suše ali temperaturne inverzije. Pri tretiranju je treba paziti, da ne pride
do zanašanja do sosednje gojene rastline. Od meje tretirane površine do
posevka vrtnin, poljščin, trajnih nasadov, drevesnic in ostalih površin, na
katerih se gojijo tudi nekmetijske rastline, je treba zagotoviti vsaj dva metra varnostnega pasu.
Proizvaja: FMC Chemical, sprl, Bruselj, Belgija
Embalaža: 100 ml, 500 ml, 1 L in 5 L
Način delovanja: Centium® 36 CS je talni herbicid, ki deluje na plevele
v času kalitve.
Uporaba: Centium® 36 CS je namenjen zatiranju nekaterih vrst ozkolistnega in širokolistnega plevela:
a) GLAVNE UPORABE:
- v posevku buč v času po setvi pred vznikom posevka v odmerku 0,25
L/ha.
Dobro zatira plevele kot so npr.: navadno zvezdico (Stellaria media), perzijski jetičnik (Veronica persica), enoletno latovko (Poa annua) in plezajočo lakoto (Galium aparine).
Zadovoljivo zatira tudi: belo metliko (Chenopodium album), poljski jetičnik (Veronica arvensis), navadno kostrebo (Echinochloa crus–galli) in
škrlatno rdečo mrtvo koprivo (Lamium purpureum).
19
Pripravek ne zatre: navadne rosnice (Fumaria officinalis) in njivske vijolice (Viola arvensis).
Opozorila: v primeru propada posevka, ki je bil tretiran s sredstvom Centium® 36 CS je treba tla globoko preorati do globine 20 do 30 cm. Kot
nadomestne gojene rastline se lahko šest tednov po tretiranju sejejo
grah, fižol, krompir, koruza, sončnice, solata, špinača, zelje, jari ječmen,
jara pšenica, oves in lucerna.
Kolobar: po spravilu pridelka lahko posevku buč sledijo rastline, ki so običajno za kolobar (ozimna pšenica, ozimni ječmen, tritikala, ozimna oljna
ogrščica), če je od tretiranja preteklo vsaj 5 mesecev.
b) MANJŠE UPORABE:
Učinkovitost in fitotoksičnost FFS Centium® 36 CS pri uporabi na spodaj
navedenih gojenih rastlinah ni bila preverjena, zato odgovornost v zvezi
z uporabo FFS Centium® 36 CS na navedenih gojenih rastlinah prevzame
uporabnik. Te uporabe so:
- strniščna repa in podzemna koleraba: sredstvo se uporabi neposredno po setvi v odmerku 0,2 L/ha;
- podzemna koleraba: sredstvo se uporabi neposredno po setvi najpozneje do razvojne faze 6 listov (BBCH 16) v deljeni (split) aplikaciji 2 krat
po 0,1 L/ha.
Dicotex
Herbicid za zatiranje širokolistnega plevela na športnih in golf
igriščih
Učinkovina: 2,4-D - 72,9 g/L, MCPA - 74,47 g/L, MCPP - 44,21 g/L,
dikamba - 23,53 g/L
Oznake nevarnosti: NI
Reakcija (pH): 9-10 močno alkalno
Karenca: zagotovljena je z načinom uporabe
Opozorila: uporaba na okrasnih tratah, javnih površinah, parkih in površinah namenjenih za igro otrok ter na travinju oziroma proizvodnih travnikih in pašnikih je prepovedana. Tretirane trate ne smemo uporabljati za
krmljenje živali. Tretiranje je dovoljeno samo z nahrbtnimi in traktorskimi
škropilnicami. S sredstvom se lahko tretira največ enkrat v eni rastni sezoni, in sicer v času od začetka aprila do konca septembra. Dicotex® se lahko
uporabi vsaj 5 dni po zadnji košnji, po uporabi pa se počaka vsaj 7 dni do
naslednje košnje. Delovanje sredstva Dicotex® je odvisno od klimatskih
pogojev, ugoden vpliv imajo dejavniki, ki pospešujejo fotosintezo (temperatura in svetloba). Da bo sredstvo delovalo učinkovito, ga je potrebno
uporabljati na dovolj razvitih rastlinah, ne pa takoj po košnji. Izogibati se
je potrebno tretiranju v času suše in takrat, ko je velika verjetnost padavin
v naslednjih 24 urah. Sredstvo je potrebno skladiščiti v dobro zračnem in
izoliranem prostoru, ker lahko izhlapevanje tega sredstva povzroči spremembo lastnosti ostalih sredstev in škodo na bližnjih rastlinah.
Proizvaja: Agriphar S.A., Rue de Renory 26, B-4102 Ougrée, Belgija.
Embalaža: 0,5 L in 5 L
Opozorila: preprečiti se mora nanašanje sredstva na zelene in mlade dele
gojenih rastlin. Na tretiranih zemljiščih in pri obnovi travnikov in pašnikov
še najmanj 7 dni ne smemo kositi in pasti živine. Travno deteljne mešanice se lahko ponovno posejejo 14 dni po tretiranju. Zaradi popolnega
uničenja globokih korenin, rizomov ali drugih vegetativnih organov za
razmnoževanje, zemljiš, katera nameravamo tretirati, ne smemo obdelovati najmanj 60 dni pred in 28 dni po tretiranju.
Proizvaja: Dow AGroSciences GmbH, Dunaj, Avstrija
Embalaža: 1 L, 5 L
Uporaba: kot sistemični neselektivni herbicid
1. na strniščih, v vinogradih in sadovnjakih ( jablane, hruške,
breskve, slive, višnje in maline) in na nekmetijskih površinah za zatiranje:
a) enoletnega plevela v odmerku 2-4 L/ha;
b) večletnega plevela in sicer odvisno od vrste v odmerku:
- 8-10 L/ha za zatiranje prstastega pesjaka (Cynodon dactylon), ko
doseže višino 15-20 cm, oziroma 2 krat 3-4 L/ha pri deljeni aplikaciji;
- 6-8 L/ha za zatiranje ostric (Cyperus spp.) v času cvetenja, oziroma
2 krat 3 L/ha pri deljeni (split) aplikaciji;
- 6-8 L/ha za zatiranje njivskega slaka (Convolvulus arvensis) med
cvetenjem;
- 6-7 L/ha za zatiranje robid (Rubus spp.) v septembru in oktobru;
- 5 L/ha za zatiranje ostric (Cyperus. spp.) v času cvetenja;
- 3,5-5 L/ha za zatiranje divjega sirka (Sorghum halapense) v fazi
metličenja, njivskega osata (Cirsium arvense), kodrolistne kislice
(Rumex crispus), topolistne kislice (Rumex obtusifolius) in navadnega
pelina (Artemisia vulgaris), ko pleveli dosežejo višino 30-40 cm, navadnega regrata (Taraxacum officinale) med cvetenjem;
- 2,5-3,5 L/ha za zatiranje plazeče pirnice (Agropyron repens), ko
doseže višino 25-30 cm. Navedene odmerke sredstva se uporablja
ob porabi vode 100-300 L/ha, večje količine vode se uporabljajo v
neugodnih razmerah za razvoj plevela in pri škropljenju večjih
plevelnih rastlin.
V trajnih nasadih (vinska trta, sadno drevje) ga zaradi izboljšanja
učinkovitosti priporočamo v kombinaciji s herbicidom GOAL v razmerju
10:1, npr.: DOMINATOR 2 L/ha + GOAL 0,2 L/ha v jesenskem času, oz.
DOMINATOR 3 L/ha + GOAL 0,3 L/ha spomladi, na plevel v aktivni rasti.
2. pri obnovi travnikov in pašnikov: za škropljenje posameznih rastlin,
plevelnih gnezd (npr. ščavje, koprive, čmerika) ali celih površin. Tretira se
med intenzivno rastjo plevela in travne ruše v odmerkih 2,5-4 L/ha (25-40
ml/100 m2) za enoletni plevel in 5-7 L/ha (50-70 ml/100 m2) za večletni
plevel, ob opozorilu, da se lahko na tretiranem zemljišču ponovno pase
in kosi najmanj 7 dni po tretiranju. Travno deteljna mešanica se lahko
ponovno seje 14 dni po tretiranju.
Dobro zatira: navadno marjetico (Bellis perennis), njivsko deteljo (Trifolium arvensis), plazečo deteljo (Trifolium repens), navadni regrat (Taraxacum officinale), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), navadno
zvezdico (Stellaria media), dlakavo penušo (Cardamine hirsuta), njivski
osat (Cirsium arvense), navadno korenje (Daucus carota), malo kislico
(Rumex acetosella), navadno kislico (Rumex acetosa), navadno kurjo češnjico (Anagallis arvensis) in njivsko preslico (Equisetum arvense).
Manj učinkovito zatira: plazečo zlatico (Rannunculus repens), trpotec
(Plantago sp.), navadni rman (Achillea millefolium), navadno črnoglavko (Prunella vulgaris), jetičnik (Veronica sp.), smiljko (Cerastium sp.), ptičjo dresen (Polygonum aviculare) in gomoljasto zlatico (Rannunculus
bulbosus).
3. v gozdnih nasadih in sicer:
a) v gozdnih drevesnicah smreke in rdečega bora za zatiranje
ozkolistnega in širokolistnega plevela v času mirovanja sadik v 1 %
koncentraciji ob porabi vode največ 400 L/ha s tem, da se tretira
celo površino in med aktivno rastjo sadik v 1,5 % konc. oziroma
4-6 L/ha s porabo vode 400 L/ha s tem, da se tretira med vrstami in
obvezno uporablja ščitnike;
b) v mladih nasadih iglavcev (od sajenja do pet let) za zatiranje
olesenelih plevelnih listavcev v 2 % konc. oziroma 6-8 L/ha ob
porabi vode 300-400 L/ha s tem, da se tretira med vrstami z
obvezno uporabo ščitnika;
c) za zatiranje koreninskih izrastkov in poganjkov iz panjev listavcev
(hrast, gaber in bukev) v 15 % konc. (1,5 L/10 litrov vode) s
premazovanjem takoj po sečnji dreves, od maja do decembra.
d) za pripravo zemljišč po goloseku gozdov:
- škropi se koreninske izrastke in drugo vegetacijo v času intenzivne
rasti z 1,5-2 % koncentracijo (150-200 ml/10 L vode) pri porabi
škropilne brozge 300 - 400 L/ha in tretira se panje dreves takoj po
sečnji dreves do oktobra z 2 % koncentracijo (200 ml/10 L vode)
pri porabi škropilne brozge 300-400 L/ha.
Dominator Ultra 360 SL
Esteron
Učinkovina: glifosat 360 g/L (v obliki izopropilamino soli 486 g/L)
Karenca: 35 dni za sadno drevje in vinsko trto, ostalo zagotovljeno z
načinom uporabe
Reakcija (pH): 4,5 - močno kisla
Učinkovina: 2,4-D 2-EHE 817 g/L
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N-okolju nevarno
Karenca: v žitih in koruzi je zagotovljena s časom uporabe, na pašnikih in
travnikih pa je 28 dni
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat v rastni
Uporaba: sredstvo DICOTEX je herbicid za zatiranje širokolistnega plevela
na športnih in golf igriščih in se uporablja v odmerku 10 L/ha oziroma
100 ml na 10 L vode na 100 m2.
Neselektivni sistemični herbicid za zatiranje večletnih plevelov z globokimi koreninami ter enoletnih in večletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov
Selektivni herbicid za zatiranje eno in večletnih širokolistnih plevelov
v žitih, koruzi, travnikih in pašnikih
20
sezoni. Določene sorte, poltrdinke, so lahko občutljive v primeru uporabe
polnega odmerka
Proizvaja: Dow AgroSciences GmbH, Neusiedel am See, Avstrija
Embalaža: 1 L
Uporaba: ESTERON je selektivni herbicid za zatiranje vzniklih enoletnih
širokolistnih plevelov v:
- ozimnih in jarih žitih (pšenica, ječmen, tritikala) v odmerku 0,75-1,0 L/ha
v stadiju od začetka razraščanja do stadija drugega vidnega kolenca
(BBCH 22-32);
- koruzi v odmerku 0,6-1,0 L/ha v fazi od 4-6 listov koruze (BBCH 14-16)
in
- na pašnikih in travnikih spomladi v fenološki fazi od razraščanja do
stopnje zastavičarja (BBCH 21-39) v odmerku 1 L/ha.
Fuego
Herbicid za zatiranje ozkolistnega in širokolistnega plevela v oljni
ogrščici
Učinkovina: metazaklor 500 g/L
Karenca: za ozimno oljno ogrščico je zagotovljena s časom uporabe.
Reakcija (pH): 5-6 - slabo kisla
Opozorila: na istem zemljišču se lahko v obdobju treh let uporabi skupaj
največ 1 kg čiste a.s. metazaklor na hektar (to je največ 2 L sredstva FUEGO na hektar v obdobju treh let). Če je potrebno iz katerega koli razloga
predčasno preorati posevke ozimne oljne ogrščice tretirane s sredstvom
FUEGO, v jesenskem času se lahko na isto površino po minimalni obdelavi
tal seje ozimno ogrščico po več kot 7 dneh po tretiranju s sredstvom FUEGO. Tudi ozimna žita se lahko sejejo po obdelavi tal do globine 20 cm,
vendar se le-ta ne smejo uporabljati za krmo v obliki žita za klajo ali slame. V primeru predčasnega preoravanja ozimne oljne ogrščice spomladi
se priporoča, da se na isto površino seje jaro pšenico, jari ječmen, oves,
krompir, sladkorno peso, jaro ogrščico, koruzo, grah ali fižol. Pred setvijo
spomladi se priporoča, da tla obdelamo do globine 15 cm. Listnate zelenjave se zaradi možnih ostankov v sledečih gojenih rastlinah ne sme na
zemljišču, ki je bilo tretirano s tem sredstvom, gojiti najmanj 6 mesecev.
87, 3832 GK, Nizozemska, v sodelovanju s Feinchemie Schwebda GmbH,
Nemčija.
Embalaža: 200 ml, 1 L, 5 L, 20 L
Uporaba: FUEGO se uporablja kot herbicid v:
- ozimni oljni ogrščici za zatiranje nekaterih vrst širokolistnega in oz
kolistnega plevela. Tretiramo v času po vzniku oljne ogrščice v razvojni
fazi po BBCH 10-12 in čim prej po vzniku plevela, ko se pojavijo prvi pravi
listi (BBCH 11-12) v odmerku 1,5 L/ha pri porabi vode 200 – 400 L/ha.
• Dobro deluje na sledeče plevele (učinkovitost >90 %): mrtvo koprivo
(Lamium spp.), kamilico (Matricaria spp.), navadni srakoperec (Apera
spica-venti), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora), okroglo
listno krvomočnico (Geranium molle rotundifolium), njivsko spominčico (Myosotis arvensis), breskovo dresen (Polygonum persicaria), jetičnik
(Veronica spp.).
• Srednje dobro deluje na plevel (učinkovitost 85-90 %): navadno zvezdico (Stellaria media), njivski mošnjak (Thlaspi arvense), jetičnik (Veronica agrestis) in njivski lisičji rep (Alopecurus myosuroides).
• Ne zatira sledečega plevela (učinkovitost <85 %): navadni plešec (Cap sella bursa-pastoris), modri glavinec (Centaurea cyanus), belo metliko
(Chenopodium album), navadno rosnico (Fumaria officinalis), plezajočo
lakoto (Galium aparine), njivski zebrat (Galeopsis ladanum), enoletno
latovko (Poa annua), navadni dihnik (Sisymbrium officinale), njivsko
vijolico (Viola arvensis) in samosevna žita.
Goal
Herbicid za zatiranje ozkolistnega in širokolistnega plevela v nasadih pečkarjev, koščičarjev in v vinogradih
Učinkovina: oksifluorfen 240 g/L
Oznake nevarnosti: T - strupeno, N-okolju nevarno
Karenca: za sadje in vinsko trto je karenca 42 dni.
Opozorila: s sredstvom se lahko na isti površini tretira največ enkrat v
eni rastni sezoni. Sredstvo se lahko uporablja samo v pasovih blizu tal
od jeseni do zgodnje pomladi. GOAL se ne sme uporabljati na peščenih,
propustnih in erozivnih tleh.
Proizvaja: DowAgroSciencesVertriebsgesellschaft m.b.H., Dunaj, Avstrija.
Embalaža: 100 ml
Uporaba: GOAL uporabljamo kot selektivni herbicid pred in po vzniku
plevelov v:
a) nasadih pečkarjev ( jablane in hruške), koščičarjev (breskve, slive, marelice) in vinogradih starejših od štirih let in sicer za zatiranje:
- enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela pred vznikom
oziroma, ko ti razvijejo 2-3 liste v odmerku 3-4 L/ha (30-40 ml/100 m2);
- večletnega širokolistnega plevela, vključno z njivskim
slakom(Convolvulusarvensis) in veliko koprivo(Urticadioica), ko doseže višino40-50 cm, v odmerku 3-4 L/ha (30-40 ml/100 m2 ).
Zaradi izboljšanja učinkovitosti ga priporočamo v kombinaciji s pripravki
na podlagi glifosata (480 g/L) v razmerju 10:1, npr.: 2 L/ha glifosata + 0,2
L/ha GOAL-a oz. 3 L/ha glifosata + 0,3 L/ha GOAL-a jeseni ali spomladi
na že razvit plevel.
b) mladih nasadih pečkarjev in koščičarjev starejših od 1 leta ter mladih nasadih vinske trte od 3. rastne dobe dalje, oziroma ko je višina
trsa že formirana za zatiranje enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela, v odmerku 3 do 4 L/ha. Tretira se v fazi mirovanja sadnega
drevja.
Goltix WG 90
Herbicid za zatiranje enoletnega širokolistnega plevela v sladkorni
pesi
Učinkovina: metamitron 90 %
Formulacija: WG - vodotopne granule
Mešanje: znani so različni postopki večkratnega škropljenja z različnimi
odmerki in kombinacijami, zato se pred uporabo sredstva posvetujte s
strokovnjakom. Goltix® WG 90 lahko mešamo z graminicidi (herbicidi za
zatiranje ozkolistnega plevela) in sredstvi na osnovi fenmedifama, desmedifama, etofumesata, klopiralida ter mineralnimi olji. Sredstva ne smemo
mešati z insekticidi in tekočimi gnojili. S tekočimi gnojili se sme gnojiti
šele po treh tednih po tretiranju s sredstvom Goltix® WG 90.
Opozorila: Goltix WG 90 lahko na istem zemljišču uporabimo največ enkrat v istem letu oz. do trikrat pri deljeni aplikaciji.
Embalaža: 200 g, 1 kg
Uporaba: Goltix WG 90 uporabljamo za zatiranje enoletnega širokolistnega in nekaterih vrst ozkolistnega plevela v sladkorni pesi:
a) tretiranje z deljenimi odmerki pred in po vzniku sladkorne pese:
- prvič tretiramo po setvi, vendar pred vznikom sladkorne pese, v odmerku 1,5 – 2 kg/ha ob uporabi vode 200 – 300 L/ha (15 – 20 g na 2 – 3
L vode na 100 m2). Za razširitev spektra delovanja na ozkolistni plevel se
priporoča dodati graminicid;
- drugič tretiramo po vzniku sladkorne pese, plevel pa je v stadiju kličnih
listov, v odmerku 1,5 kg/ha ob uporabi vode 200 – 300 L/ha (15 g na
2 – 3 L vode na 100 m2);
- tretjič tretiramo 5 – 10 dni po drugi uporabi oziroma preden se posevek
strne, plevel pa je v stadiju kličnih listov, v odmerku 1,5 kg/ha ob uporabi
vode 200 – 300 L/ha (15 g na 2 – 3 L vode na 100 m2). Skupni uporabljeni
odmerek sredstva je lahko največ 4,5 kg/ha (45 g na 100 m2) pri največ
trikratnem škropljenju v rastni dobi.
b) tretiranje z deljenimi odmerki samo po vzniku sladkorne pese:
- prvič tretiramo po vzniku sladkorne pese v času, ko je plevel v razvojni
fazi kličnih listov, v odmerku 1 – 1,5 kg/ha ob uporabi vode 200 – 300 L/
ha (10 – 15 g na 2 – 3 L vode na 100 m2);
- drugič tretiramo po ponovnem vzniku plevela v razvojni fazi kličnih listov
oziroma 5 – 10 dni po prvem škropljenju, v odmerku 1 – 1,5 kg/ha ob
uporabi vode 200 – 300 L/ha (10 – 15 g na 2 – 3 L vode na 100 m2);
- tretjič tretiramo 5 – 10 dni po drugi uporabi oziroma preden se posevek
strne, v 1 – 1,5 kg/ha ob uporabi vode 200 – 300 L/ha (10 – 15 g na 2 – 3
L vode na 100 m2). Skupni uporabljeni odmerek sredstva je lahko največ
4,5 kg/ha (45 g na 100 m2) pri največ trikratnem škropljenju v rastni dobi.
Po vzniku sladkorne pese se sredstvu Goltix WG 90 zaradi boljše učinkovitosti priporoča dodati mineralno olje ali enega od sredstev na osnovi
fenmedifama, desmedifama, etofumesata, klopiralida ter po potrebi graminicidi.
21
Kabuki
Herbicid za uničevanje koreninskih in debelnih poganjkov na trti za
pridelavo vinskega in namiznega grozdja ter na pečkatem in koščičastem sadju
Učinkovina: piraflufen etil 26,5 g/L
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N -okolju nevarno
Karenca: karenca je zagotovljena s časom uporabe.
Opozorila: KABUKI® lahko uporabimo največ dvakrat v eni rastni dobi.
Proizvaja: Nihon Nohyaku Co., Ltd, No. 2-5, Nihonbashi 1-Chome,
Chuo-ku, Tokio, Japonska
Embalaža: 1 L, 4 L
Uporaba: sredstvo se uporablja za uničevanje koreninskih in debelnih
poganjkov na:
- trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja (po 3. letu starosti
vinograda) v času odganjanja koreninskih in debelnih mladic (do višine
15-20 cm) oziroma dokler le-ti ne začnejo z olesenitvijo. Uporabljamo
ga v 0,2 % koncentraciji (0,8 L/ha) pri porabi vode 300-400 L/ha pri
enkratni uporabi in 0,1 % koncentraciji (0,4 L/ha) pri porabi vode
300-400 L/ha pri dvakratni ali deljeni (split) uporabi. V primeru delje
ne uporabe opravimo dve tretiranji v presledku največ 14 dni;
- pečkatem in koščičastem sadju (po 2. letu starosti sadovnjaka) v
času rasti koreninskih izrastkov do višine 20 cm, oziroma dokler le-ti
ne začnejo z olesenitvijo. Uporabljamo ga v 0,2 % koncentraciji (0,8 L/
ha) pri porabi vode 300-400 L/ha pri enkratni uporabi.
Kerb 50 W
Herbicid za zatiranje ozkolistnega in širokolistnega plevela v
nasadih sadnega drevja, glavnati solati, endiviji in radiču
Učinkovina: propizamid 50 %
Karenca: Karenca je 180 dni za pečkato in koščičasto sadno drevje ter 40
dni za glavnato solato, endivijo in radič.
Opozorila: sredstvo ni dovolj učinkovito za zatiranje plevela na težkih
tleh in tleh z veliko organske snovi (več kot 6 % humusa). Pri sajenju posevkov na tleh, na katerih je bilo uporabljeno sredstvo KERB 50 W, je potrebno upoštevati naslednje:
- 2 meseca po uporabi lahko sejemo/sadimo: koruzo, sirek, jagode in
križnice (Brassicaceae);
- 4 mesece po uporabi lahko sejemo/sadimo: paradižnik, čebulo, pa
priko, lan, krompir, špinačo, rdečo peso in sladkorno peso;
- 6 mesecev po uporabi lahko sejemo: žita, krmne trave, oljno ogr
ščico;
- v istem letu, ko je bilo uporabljeno sredstvo, ne smemo sejati/saditi
bučnic (Cucurbitaceae): lubenice, dinje, kumare, bučke in buče.
Sredstvo lahko uporabimo na istem zemljišču samo enkrat v eni rastni
sezoni.
Uporaba: KERB 50 W uporabljamo za zatiranje enoletnega širokolistnega
in ozkolistnega plevela v:
- nasadih sadnega drevja (koščičasto in pečkato sadno drevje) v pasovih pod drevjem v odmerku 1,5 – 3,0 kg/ha pri porabi 200-400 L vode
na ha (15 - 30 g v 2-4 L vode na 100 m2). S sredstvom tretiramo v času
mirovanja rastlin;
- glavnati solati, endiviji in radiču na prostem v odmerku 1,5 – 3,0 kg/
ha pri porabi 200-400 L vode na ha (15 - 30 g v 2-4 L vode na 100 m2).
S pripravkom tretiramo dobro pripravljena tla pred ali po vzniku posevka ali pred oziroma po presajanju sadik. Pri uporabi pred setvijo ali presajanjem, sredstvo takoj po tretiranju plitvo zadelamo do globine 2-4 cm.
Sredstvo učinkovito zatira naslednje vrste plevela: bela metlika (Chenopodium album), kopriva (Urtica spp.), predenica (Cuscuta spp.), mak
(Papaver spp.), trpotec (Plantago spp.), breskova dresen (Polygonum
persicaria), ptičja dresen (Polygonum aviculare), navadni tolščak (Portulaca oleracea), pasje zelišče (Solanum nigrum), njivska zvezdica (Stellaria media), jetičnik (Veronica spp.), lisičji rep (Alopecurus spp.), krvava
srakonja (Digitaria sanguinalis), ljulka (Lolium spp.), latovka (Poa spp.)
in muhvič (Setaria spp.).
Slabše zatira naslednje vrste plevela: ščiri (Amaranthus spp.), ostrica
(Cyperus spp.), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora), kamilica
(Matricaria chamomilla) in navadna škrbinka (Sonchus oleraceus).
Lentagran WP
Selektivni herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v čebuli, šalotki, poru, rumenem volčjem bobu, lucerni, rdeči detelji, inkarnatki,
aleksandrijski detelji, listnem ohrovtu, belem in rdeče zelju,
brstičnem ohrovtu, brokoliju, cvetači in špargljih
Učinkovina: piridat 45 %
Karenca: 35 dni za čebulo in šalotko, za ostale kulture je karenca zagotovljena s časom uporabe
Opozorila: Priporočena poraba vode je 200 – 400 L/ha. Sredstvo deluje
posebno dobro v času, ko so pleveli v stadiju kličnih listov oziroma, ko se
pojavijo prvi pravi listi. Na dobro delovanje aktivne snovi ugodno vplivata
sončna svetloba in zadostna količina vlage v tleh. Uporablja se v času,
ko je temperatura zraka med 18 in 20° C. Sredstvo se nanaša samo na
osušene liste rastlin.
Proizvaja: Belchim Crop Protection NV/SA, Belgija
Način delovanja: Lentagran WP je kontaktni herbicid za zatiranje nekaterih vrst širokolistnega plevela. Aktivna snov piridat se absorbira preko
listov in zavira fotosintezo rastlin. Ima širok spekter delovanja na semenske plevele, ki so odporni na triazine. Sredstvo posebno dobro deluje v
času, ko so pleveli v stadiju kličnih listov oziroma, ko se pojavijo prvi pravi
listi. Na dobro delovanje aktivne snovi ugodno vplivata sončna svetloba
in zadostna količina vlage v tleh.
Uporaba: Lentagran WP uporabljamo na naslednjih kulturah:
- čebula, šalotka in por: tretiramo v času od treh razvitih pravih listov
naprej (od razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha;
- rumeni volčji bob: tretiramo od treh razvitih pravih listov naprej (od
razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha. Možnost pojava prehodne
fitotoksičnosti;
- lucerna: tretiramo od treh razvitih pravih listov naprej (od razvojne
faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha. Možnost pojava prehodne fitotoksičnosti;
- rdeča detelja: tretiramo od treh razvitih pravih listov naprej (od razvojne
faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha;
- bela detelja: tretiramo od treh razvitih pravih listov naprej (od razvojne
faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha;
- inkarnatka, aleksandrijska detelja: tretiramo od treh razvitih pravih
listov naprej (od razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha;
- listni ohrovt, rdeče in belo zelje: tretiramo v času kalitve ali 3 do 4
tedne po presajanju v odmerku 2 kg/ha. Lentagran WP lahko v sajenem
zelju uporabimo takoj, ko je razvitih 6 listov oziroma 3 – 4 tedne po
presajanju. Možnost pojava prehodne fitotoksičnosti;
- brstični ohrovt, brokoli, cvetača: tretiramo v odmerku 2 kg/ha proti
enoletnem širokolistnemu plevelu. Uporabljamo ga v času takoj po
kalitvi ali 3 – 4 tedne po presajanju. Možen pojav prehodne fitotoksičnosti;
- šparglji: tretiramo v odmerku 2 kg/ha.
Zelo dobro deluje na naslednje vrste plevela: njivsko kurjo češnjico (Anagallis arvensis), ščiri (Amaranthus spp.), samosevne sončnice (do razvojnega stadija 2 listov), navadno rosnico (Fumaria officinalis), drobnocvetni
rogovilček (Galinsoga spp.), njivsko škrbinko (Sonchus arvensis), metlike
(Chenopodium spp.), navadni grint (Senecio vulgaris), navadni korenček
(Lapsana communis), plezajočo lakoto (Galium aparine), pasje zelišče
(Solanum nigrum), mrtvo koprivo (Lamium spp.) in deljenolistni mrkač
(Bidens tripartita).
Srednje dobro deluje na naslednje vrste plevela: enoletni golšec (Mercurialis annua), navadni plešec (Capsella bursa pastoris), kamilice (Matricaria
spp.), malo koprivo (Urtica urens) in lobodo (Atriplex patula).
Metric
Selektivni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih
plevelov v krompirju
Učinkovina: klomazon (60 g/L) + metribuzin (233 g/L)
Formulacija: kombinacija kapsulirane suspenzije (CS) in koncentrirane
suspenzije (SC) = (ZC)
Reakcija (pH): 8,27 - močno bazična
Opozorila: pri tretiranju je potrebno preprečiti onesnaževanje vodotokov,
vodnjakov in vodnih izvirov tako, da upoštevamo predpise s področja varstva voda ob upoštevanju varnostnega pasu 15 m tlorisne širine od meje
brega voda 1. reda oziroma 5 m od meje brega voda 2. reda. Sredstvo se
lahko na isti površini uporabi le enkrat letno. Odsvetuje se uporaba na
peščenih in zelo lahkih tleh (ADAS klasifikacija 85), prav tako pa tudi ne
tleh z več kot 10 % humusa. Globina sajenja naj bo najmanj 20 mm.
22
Kolobar: pred sejanjem ali sajenjem naslednje kulture, mora biti površina
preorana najmanj do globine 15 cm. Oranje naj se opravi v času 3-4 tedne po spravilu krompirja. V istem letu lahko sejemo žita, vendar mora
preteči najmanj 16 tednov od aplikacije z Metricom. V prihodnjem letu
se odsvetuje vzgoja kapusnic, solate in radiča. Žita, oljna ogrščica, fižol,
grah, krompir, koruza, repa, lan in sladkorna pesa, se lahko normalno seje
takoj spomladi.
Nadomestna kultura: v primeru propada posevka krompirja lahko gojimo
vse ostale kulture ob pogoju, da mora biti globina oranja najmanj 25 cm.
Proizvaja: Belchim Crop Protection NV/SA, Belgija
Embalaža: 150 ml in 1 L
Način delovanja: Metric je rezidualni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov pred vznikom krompirja.
Uporaba: kot rezidualni herbicid na:
- krompirju za zatiranje širokolistnih in ozkolistnih plevelov v odmerku
1-1,5 L/ha pri porabi vode 200-400 L/ha. Uporabljamo ga v času pred
vznikom (približno 7 dni) posevka in plevelov (PREEM). V primeru
aplikacije v času vznika se lahko pojavi toksičnost na krompirju.
Zatira enoletne ozkolistne pleveli in sledeče širokolistne plevele: navadni
plešec (Capsella bursa-pastoris), navadno lobodo (Atriplex patula), belo
metliko (Chenopodium album), plezajočo lakoto (Galium aparine), mrtvo
koprivo
sp.), črni razhudnik (Solanum nigrum), breskovo dresen
(Polygonum persicaria), navadni slakovec (Polygonum convolvulus), navadno
smiljko (Cerastium vulgatum), navadni steničnjak (Althusa cynapium).
Motivell extra 6 OD
Selektivni translokacijski herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih
in širokolistnih plevelov v koruzi
Učinkovina: nikosulfuron 60 g/L
Reakcija (pH): 5,52
Opozorila: pri tretiranju je potrebno preprečiti onesnaženje vodotokov,
vodnjakov, jezer in izvirov tako, da se upošteva predpise s področja varstva voda. S sredstvom se sme tretirati v območju 15 m tlorisne širine od
meje brega voda 1. in 2. reda.
Embalaža: 500 mL in 1 L
Uporaba: sredstvo MOTIVELL EXTRA 6 OD uporabljamo za zatiranje ozkolistnega in širokolistnega plevela v koruzi, razen v sladki koruzi, po
vzniku plevelov in koruze, v odmerku 0,75 L/ha:
- za zatiranje naslednjih ozkolistnih plevelov: navadne kostrebe (Echino
chloa crus-galli), muhvičev (Setaria spp.), enoletne latovke (Poa annuua)
in angleške ljuljke (Lolium perenne) ter naslednjih širokolistnih plevelov:
srhkodlakavega ščira (Amaranthus retroflexus), navadne zvezdice
(Stellaria media), kamilice (Matricaria spp.) in pasjega zelišča (Solanum
nigrum);
- za zmanjševanje zapleveljenosti s plazečo pirnico (Elytrigia repens) ter
naslednjimi širokolistnimi pleveli: bele metlike (Chenopodium album),
navadnim slakovcem (Polygonum convolvolus), breskovo dresnijo
(Polygonum persicaria) in z drugimi širokolistnimi pleveli.
V primeru zatiranja plazeče pirnice, je priporočljivo tretiranje v enkratnem polnem odmerku, ko je večina plevelov že vznikla, sicer se priporoča deljeno (split) tretiranje v odmerku 0,5 + 0,25 L/ha v 10 do 14 dnev
nem razmiku. Priporočena poraba vode je 200 do 400 L/ha.
Čas uporabe: MOTIVELL EXTRA 6 OD se uporablja po vzniku koruze, ko
razvije le-ta 2 do 8 listov (BBCH 12-18) in po vzniku plevela v času, ko
razvije enoletni ozkolistni plevel 2 lista do začetka formiranja stranskih
poganjkov (BBCH 12-21), enoletni širokolistni plevel 2 do 6 listov (BBCH
12-16) in trajni ozkolistni plevel (npr. plazeča pirnica) 4 do 6 listov (BBCH
14-16).
Mustang 306 SE
Herbicid za zatiranje širokolistnega plevela v ozimni in jari pšenici,
ječmenu in koruzi.
Učinkovina: florasulam (6,25 g/L) + 2,4-D EHE (452,42 g/L)
Formulacija: suspenzoemulzija (SE)
Karenca: za ozimno in jaro pšenico, ozimni in jari ječmen ter koruzo je
zagotovljena s časom uporabe.
Reakcija (pH): 5 - kisla
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat v eni rastni
sezoni.
Proizvaja: Dow AgroSciences V.m.b.H, Kärntner Ring 5-7, 1010 Dunaj,
Avstrija
Uporaba: MUSTANG 306 SE uporabljamo za zatiranje širokolistnega plevela:
- v ozimni in jari pšenici ali ječmenu za zatiranje enoletnega širokoli
stnega plevela kot so: metlike (Chenopodium spp.), dresni (Polygonum spp.), navadna zvezdica (Stellaria media), navadna kurja črevca
(Anagallis arvensis), prava kamilica (Matricaria chamomilla), plezajoča
lakota (Gallium aparine), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisi
folia) in za zmanjšanje zapleveljenosti s perzijskim jetičnikom (Veronica persica) ter za zmanjšanje zapleveljenosti z večletnim širokolistnim
plevelom kot sta njivski osat (Cirsium arvense), njivski slak (Convolvulus arvensis) in nekatere druge vrste širokolistnega plevela v odmerku 0,4 do 0,6 L/ha v stadiju od začetka razraščanja pa do prvega kolenca (fenofaza 21-31 BBCH), ko ima enoletni širokolisten plevel 2-6
listov.
- v koruzi za zrnje in silažo za zatiranje širokolistnega plevela kot so:
metlike (Chenopodium spp.), dresni (Polygonum spp.), navadna zvezdica (Stellaria media), navadna kurja črevca (Anagallis arvensis), prava kamilica (Matricaria chamomilla), plezajoča lakota (Gallium aparine), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia) in za zmanjšanje
zapleveljenosti s perzijskim jetičnikom (Veronica persica) ter za zmanjšanje zapleveljenosti z večletnim širokolistnim plevelom kot sta njivski
osat (Cirsium arvense), njivski slak (Convolvulus arvensis) in nekatere
druge vrste širokolistnega plevela v odmerku 0,5 do 0,6 L/ha v stadiju
4-5 popolnoma razvitih listov koruze.
Priporočena poraba vode: 200-400 L vode na ha.
Pallas 75 WG
Herbicid za zatiranje plevelov v ozimni in jari pšenici, tritikali in rži
Učinkovina: piroksulam 75 g/L
v eni rastni dobi. Sredstvo deluje posebno dobro v času, ko so ozkolistni
pleveli v stadiju 3-4 poganjkov oziroma, ko imajo širokolistni pleveli 6-8
listov. Na dobro delovanje aktivne snovi ugodno vplivata sončna svetloba
in zadostna količina vlage v tleh. Sredstva ne uporabljamo pri temperaturi
zraka pod 5°C oziroma ko pričakujemo, da bi temperatura v nočnem času
padla pod ledišče. NE UPORABLJATI NA JEČMENU IN OVSU!
V primeru preoravanja posevka žit se lahko 6. tednov po tretiranju a.s.
piroksulam in po ponovni obdelavi tal do globine 15 cm posejejo sledeče
gojene rastline: jara pšenica, ječmen, rž in koruza.
KOLOBAR: po uporabi a.s. piroksulam ni priporočljivo v naslednji rastni
sezoni sejati naslednjih gojenih rastlin: sladkorna pesa, krompir, solata,
špinača, radič, fižol in čebula, zaradi možnosti intenzivnega pojava znakov
fitotoksičnosti na njih. Po potrebi se je potrebno glede setve naslednjih
posevkov posvetovati s proizvajalcem oziroma zastopnikom za navedeno
sredstvo.
Proizvaja: DowAgroSciences V.m.b.H, Kärntner Ring 5-7, 1010 Dunaj,
Avstrija
Embalaža: 250 g (dvojno pakiranje z močilom)
Način delovanja: Pallas 75 WG se uporablja kot sistemični herbicid. Rast
občutljivih vrst rastlin zaostane v nekaj urah po uporabi, vidni učinki pa
nastopijo v nekaj dneh. Simptomi se najprej pojavijo v zgornjih meristemskih delih rastlin v obliki upočasnitve rasti in kloroze, ki ji sledita nekroza
in propad rastline. Popolno odmrtje plevela nastopi v 2-3 tednih po aplikaciji v idealnih vremenskih razmerah, v primeru manj idealnih pogojih pa
odmrtje lahko traja od 8 do 9 tednov.
Z dodajanjem ustreznega močila (npr. Nu-Film) se poveča učinkovitost
delovanja sredstva Pallas 75 WG na občutljive plevele v vseh naravnih
okoliščinah. Prav tako lahko s tem izboljšamo učinkovitost delovanja na
plevele, ki so zmerno občutljivi. Dodatki so še posebej priporočljivi v suhih
vremenskih razmerah.
Uporaba: Pallas 75 WG uporabljamo izključno v kombinaciji z ustreznim
močilom (npr. Nu-Film v odmerku 0,1 L/ha) na ozimni in jari pšenici,
tritikali ter rži v odmerku:
- 120 g/ha za zatiranje navadne zvezdice (Stellaria media) in navadnega
plešca (Capsela bursa-pastoris)
- 160 g/ha za zatiranje jetičnikov (Veronica spp.)
- 200 g/ha za zatiranje navadnega srakoperca (Apera-spica venti), vijolic
(Viola spp.) in ovsa (Avena spp.)
- 250 g/ha za zatiranje njivskega lisičjega repa (Alopecurus myosuroides)
v razvojni fazi BBCH 21-31.
23
Priporočena poraba vode je 200 – 400 L/ha.
Čas tretiranja: s sredstvom se tretira od fenofaze, ko imajo žita 4 razvite
liste, do razvojnega stadija drugega kolenca (BBCH 14-32).
Samson extra 6 OD
Selektivni translokacijski herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih
in širokolistnih plevelov v koruzi
Učinkovina: nikosulfuron 60 g/L
Opozorila: pri tretiranju je potrebno preprečiti onesnaženje vodotokov,
vodnjakov, jezer in izvirov tako, da se upošteva predpise s področja varstva voda. S sredstvom se sme tretirati v območju 15 m tlorisne širine od
meje brega voda 1. in 2. reda.
Uporaba: enako kot MOTIVELL extra 6 OD
TAJFUN 360
Sistemični neselektivni herbicid za zatiranje eno in večletnega ozko
in širokolistnega plevela ter večletnega plevela z globokimi koreninami
Učinkovina: glifosat 360 g/L (511 g/L v obliki izopropil amino soli)
Karenca: 35 dni za sadno drevje in vinsko trto, vse ostale uporabe: karenca zagotovljena z načinom uporabe.
Opozorila: zaradi popolnega uničenja globokih korenin, rizomov ali
drugih vegetativnih organov za razmnoževanje, se zemljišč, katera nameravamo tretirati, ne sme obdelovati najmanj 60 dni pred in 28 dni po
tretiranju. Sredstvo lahko na istem zemljišču na nekmetijskih zemljiščih
uporabljamo največ dvakrat v eni rastni sezoni, v sadovnjakih, vinogradih
in na strniščih do trikrat, na vseh ostalih površinah pa največ enkrat v rastni sezoni. Sredstva ne smemo uporabljati v sadovnjakih mlajših od dveh
let in vinogradih mlajših od štirih let. Na tretiranih zemljiščih ne smemo
pasti živine, prav tako ne smemo uporabljati posušenih rastlin s tretiranih
površin za krmljenje živali zaradi možne kontaminacije mleka.
Embalaža: 20 L
Uporaba:
1) na strniščih, v vinogradih, sadovnjakih ( jablane, hruške, breskve, slive, višnje in maline) in na nekmetijskih površinah za zatiranje:
a) enoletnega plevela v odmerku 2-4 L/ha (20-40 ml/100 m2);
b) večletnega plevela in sicer odvisno od vrste plevela v odmerku:
- 8–10 L/ha (80-100 ml/100 m2) za zatiranje prstastega pesjaka
(Cynodon dactylon), ko doseže višino 15-20 cm, oziroma 2 krat
3-4 L/ha (2 krat 30–40 ml/100 m2) pri deljeni (split) aplikaciji;
- 5–7 L/ha (50–70 ml/100 m2) za zatiranje ostric (Cyperus spp.) v času
cvetenja, oziroma 2 krat 3 L/ha (2 krat 30 ml/100 m2) pri deljeni
(split) aplikaciji;
- 5–7 L/ha (50-70 ml/100 m2) za zatiranje njivskega slaka
(Convolvulus arvensis) med cvetenjem;
- 6–7 L/ha (60-70 ml/100 m2) za zatiranje robid (Rubus spp.) v
septembru in oktobru;
- 3,5–5 L/ha (35-50 ml/100 m2) za zatiranje divjega sirka (Sorghum
halepense) v fazi metličenja, njivskega osata (Cirsium arvense),
kodrastolistne kislice (Rumex crispus), topolistne kislice (Rumex
obtusifolius) in navadnega pelina (Artemisis vulgaris), ko pleveli
dosežejo višino 30-40 cm, ter navadnega regrata (Taraxacum
officinale) in navadne regačice (Aegopodium podagraria) med
cvetenjem;
- 2,5–3,5 L/ha (25–35 ml/100 m2) za zatiranje plazeče pirnice
(Agropyron repens), ko doseže višino 25-30 cm.
Navedene odmerke sredstva uporabljamo ob porabi vode 100-300 L/ha
(1-3 L/100 m2), večje količine vode uporabljamo v neugodnih razmerah za
razvoj plevela in pri tretiranju večjih plevelnih rastlin.
2) pri obnovi travnikov in pašnikov: za tretiranje posameznih plevelnih gnezd (npr. ščavje, koprive, čmerika) ali celih površin. Tretiramo med
intenzivno rastjo plevela in travne ruše v odmerkih:
a) 2,5 – 4 L/ha (25-40 ml/100 m2) za enoletni plevel;
b) 5-8 L/ha (50-80 ml/100 m2) za večletni plevel.
Opozorilo: ponovno lahko pasemo živali in kosimo najmanj 7 dni po
tretiranju. Travno deteljne mešanice lahko ponovno posejemo 14 dni po
tretiranju.
3) v gozdnih nasadih:
a) v gozdnih drevesnicah smreke in rdečega bora za zatiranje
ozkolistnega in širokolistnega plevela:
- v času mirovanja sadik v 1 % koncentraciji ob porabi vode največ
400 L/ha (40 ml na 4 L vode na 100 m2) tako, da se tretira celo
površino;
- med aktivno rastjo sadik v 2 % konc. oziroma v odmerku 8 L/ha s
porabo vode 400 L/ha (80 ml na 4 L vode na 100 m2) tako, da se
tretira med vrstami in obvezno uporablja ščitnik;
b) v mladih nasadih iglavcev (od sajenja do petega leta) za zatiranje
olesenelih plevelnih listavcev v 2 % koncentraciji oziroma 6-8 L/ha
ob porabi vode 300-400 L/ha (60-80 ml na 3-4 L vode na 100 m2) s
tem, da se tretira med vrstami z obvezno uporabo ščitnika;
c) za zatiranje koreninskih izrastkov in poganjkov iz panjev listavcev
(hrast, gaber in bukev) v 15 % koncentraciji (1,5 L na 10 L vode) s
premazovanjem takoj po sečnji dreves, od maja do decembra.
d) za pripravo zemljišč po goloseku gozdov:
- tretira se koreninske izrastke in drugo vegetacijo v času intenzivne
rasti v 1,5-2 % koncentraciji (150-200 ml na 10 L vode) pri porabi
škropilne brozge 300 – 400 L/ha;
- tretira se panje dreves takoj po sečnji dreves do oktobra v 2 %
konc. (200 ml/10 L vode) pri porabi škropilne brozge 300-400 L/ha.
Tolurex 50 SC
Rezidualni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih
plevelov v ozimni pšenici in ječmenu
Učinkovina: klorotoluron 50 %
Reakcija (pH): 7,9 - bazična
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat letno. Zaradi verjetnosti fitotoksičnosti sredstva ga ne smemo uporabljati na ozimni
pšenici na lahkih tleh, če ta vsebujejo manj kot 1,2 % organske snovi, na
izrazito težkih tleh z organsko snovjo nad 6 %, pa se zmanjša njegova
učinkovitost. Tretiramo lahko v območju 15 m tlorisne širine od meja voda
1. reda in 10 m tlorisne širine od meja voda 2. reda.
Embalaža: 1 L, 5 L, 20 L
Uporaba: Tolurex 50 SC uporabljamo za zatiranje enoletnih ozkolistnih in
širokolistnih plevelov v ozimni pšenici in ozimnem ječmenu:
- jeseni po setvi pred vznikom posevka, v odmerku 3,5-4,0 L/ha (35-40 ml
na 100 m2), pri porabi vode 200-400 L/ha ali
- po vzniku posevka v odmerku 2,5-3,0 L/ha (25-30 ml na 100 m2), ko so
posevki v razvojni fazi od 1 do 3 listov ali vse do sredine razraščanja
(BBCH 11-25), pri porabi vode 200-400 L/ha.
Pred uporabo obvezno preveriti tolerantnost sort na učinkovino klorotoluron. NE priporoča se uporaba na sortah pšenic Alixan, Farmeur,
Garcia, Illico, Rossario in Tacitus.
Sredstvo učinkovito zatira naslednje plevele: ambrozija (Ambrosia L. sp.),
breskova dresen (Polygonum persicaria L.), enoletna latovka (Poa annua
L.), gluhi oves (Avena fatua L.), laška ljuljka (Lolium multiflorum), modri
glavinec (Centaurea cyanus L.), navadna rosnica (Fumaria officinalis L.),
navadna škrbinka (Sonchus oleraceus L.), navadna zvezdica (Stellaria
media (L.) VILL./CYR.), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris (L.) MEDIK.), navadni srakoperec (Apera spica-venti (L.) BEAUV.), nedišeča trirobka (Matricaria inodora), njivska gorjušica (Sinapis arvensis L.), njivska
pasja kamilica (Anthemis arvensis L.), njivska spominčica (Myosotis arvensis (L.) HILL), njivski lisičji rep (Alopecurus myosuroides HUDS.), njivski
oklast (Spergula arvensis L.), oljna ogrščica (Brassica napus L. subsp. Napus), plazeča zlatica (Ranunculus repens), poljski mak (Papaver rhoeas L.),
prava kamilica (Matricaria chamomilla L.), ptičja grašica (Vicia cracca),
spomladanska kokošnica (Erophila verna), škrlatnordeča mrtva kopriva
(Lamium purpureum L.).
24
Amid Thin W
Sredstvo za redčenje plodičev jablan
Učinkovina: alfa-naftilacetamid 8,4%
Reakcija (pH): 4,3 - močno kisla
Opozorila: optimalna temperatura v času škropljenja naj bi bila okoli 1520oC in relativna zračna vlaga nad 70 %. Priporoča se škropljenje z večjo
količino vode, to je okoli 1.000 L/ha. Ne uporabljamo ga skupaj z drugimi
sredstvi za varstvo rastlin, ampak ga vedno uporabljamo samega.
Avstrija
Embalaža: 0,5 kg (5 vodotopnih vrečk po 100 g)
Uporaba: AMID THIN W uporabljamo za redčenje plodičev jablan v
času 1 tedna od konca cvetenja, to je do obdobja, ko dosežejo centralni
plodiči debelino 4-6 mm. Glede na sorto ga uporabljamo:
- zlati delišes in elstar v konc. 0,05-0,07% (50-70 g/100 L vode),
- jonagold in summerred v konc. 0,03-0,05% (30-50 g/100 L vode) in
- gala, idared in jonatan v konc. 0,03-0,05% (30-50 g/100 L vode).
Dacotrap
Odmerek sredstva je treba prilagoditi pričakovanemu učinku redčenja
plodičev. Prav tako je treba prilagoditi odmerek in količino vode velikosti
dreves in gostoti krošnje. Za tretiranje dreves v polni rodnosti, ki imajo
gosto krošnjo, se uporabi najvišji dovoljeni odmerek sredstva 7,5 L/ha in
1000 L vode na hektar. Za nižja drevesa z manj gosto krošnjo je priporočljivo, da se odmerek pripravka in količino vode ustrezno zniža. Najvišja
dovoljena koncentracija škropilne brozge ne sme preseči 750 mL/100 L
vode. Sredstvo ni sistemik, zato je potrebno zagotoviti ustrezno pokritost
tretirane površine dreves. Poleg višine in gostote krošnje je učinek rastnega regulatorja odvisen tudi od zračne vlage in temperature zraka v času
tretiranja ter od občutljivosti sorte.
Ecodian CM
Metoda dezorientacije breskovega zavijača
Učinkovina: Z8-dodecil acetat 9,3 mg, E8-dodecil acetat 0,6 mg in
Z8-dodecenol 0,1 mg/dispenzor
Ecodian CF
Vaba za spremljanje leta oljčne muhe (Bactrocera oleae)
Učinkovina: spolni feromon
Oznake nevarnosti: sredstvo ne predstavlja nobene nevarnost za človeka in domače živali. Njegova uporaba ne zahteva nobenih posebnih
varnostnih mer.
Proizvaja: ISAGRO S.p.a., Via Caldera, 21, 20153 Milano, Italija
Embalaža: 9 kompletov vab, vsak je sestavljen iz naslednjih elementov:
zgornji del (streha), ki je prekrita z lepilom, feromonski razpršilec, plastificirana železna žica za obešanje, nosilna palica za feromonski razpršilec,
lopatica za odstranjevanje ujetih žuželk, tabela za vpisovanje števila ujetih
žuželk, kartica za identifikacijo oljčne muhe.
Uporaba: DACOTRAP je posebej zasnovan za spremljanje naleta oljčne
muhe (Bactrocera oleae) in uporabniku pomaga pri izbiri najugodnejšega časa za tretiranje z insekticidi ter omogoča, da interveniramo samo
če je potrebno, torej racionalno »usmerjena zaščita«. Razpršilec, ki vsebuje naravni atraktant samičk, se vloži v hišico, ki je ustrezno pritrjena
na podporo in počasi sprošča spolne feromone kar posledično privablja
samce. Ti se pri tem ujamejo in prilepijo na notranjo stran strehe pasti, ki
je prekrita z lepilom.
Hiške z vabo je potrebno pregledovati vsaj 1 x tedensko, da se ugotavlja
prisotnost ulova in v primeru, da je prag škodljivosti presežen je potrebno
ustrezno ukrepati.
Exilis
ha. Tretira se v času, ko centralni plodiči dosežejo velikost 7-15 mm (BBCH
71-72).
Uporaba na hruškah: sredstvo se uporablja na drevesih v polni rodnosti
z razvito krošnjo v odmerku 5 – 7,5 L/ha pri porabi vode 1000 L vode/ha.
Tretira se v času, ko centralni plodiči dosežejo velikost 7-15 mm (BBCH
71-72). Podatki o učinkovitosti in varni uporabi pripravka EXILIS® na hruškah so omejeni zgolj na sorto konferans.
!
NOVO
Fitoregulator za redčenje plodičev na jablanah in hruškah
Učinkovina: 6-benziladenin 20 g/L
v eni rastni sezoni. Ne sme se tretirati pri temperaturah zraka pod 15 ˚C
oziroma v primerih, ko so drevesa ali plodovi oslabljeni zaradi suše ali hladnega vremena. Dva do tri dni po tretiranju morajo biti zunanje temperature zraka med 20 in 25 ˚C. Priporoča se, da se tretira v lepem vremenu.
Sredstvo optimalno deluje pri visoki relativni zračni vlagi ter v brezvetrju.
Padavine v 4 urah po tretiranju zmanjšajo učinkovitost sredstva. Če v 2 do
3 dneh po predvidenem tretiranju pričakujemo temperature zraka nad 30
˚C je možno prekomerno redčenje plodičev, zato se uporabo sredstva v
tem primeru odsvetuje! Podatki o učinkovitosti in varni uporabi pripravka
EXILIS na hruškah so omejeni zgolj na sorto konferans.
Proizvaja: Fine Agrochemicals Ltd., Hill End House, Whittington,
Worcester – WR5 2 RL Inghilterra, Velika Britanija
Embalaža: 5 L
Način delovanja: EXILIS je sredstvo za redčenje plodičev jablan in hrušk
ter kot regulator rasti rastlin, ki ugodno vpliva na fiziološke procese v
rastlinah ter na kakovost ter količino pridelka.
Uporaba: EXILIS se uporablja kot sredstvo za redčenje plodičev jablan
in hrušk, ki ugodno vpliva na fiziološke procese v rastlinah in posledično
povečuje kakovost in količino pridelka.
Uporaba na jablanah: sredstvo se uporablja na drevesih v polni rodnosti
z razvito krošnjo v odmerku 3,75 – 7,5 L/ha pri porabi vode 1000 L vode/
Metoda dezorientacije češpljevega zavijača
Učinkovina: (Z)-8-dodecenil acetat 0,78 % in dodecan-1-il-acetat
(dodecil acetat) 0,78 %
Formulacija: hlapljiv pripravek - dispenzor (VP)
Proizvaja: Isagro S.p.A., Ravena, Italija
Embalaža: 1.000 kom/zaklopnico
Sredstvi sta na voljo uporabnikom le po predhodnem naročilu.
Način delovanja: Metoda dezorientacije je skupek številnih lažnih feromonskih signalov, ki nadvladajo nad naravno sproščenimi feromoni samic
in s tem zmedejo samce pri iskanju samic za paritev. ECODIAN CM/CF
dispenzorji sproščajo enak feromon, kot ga sproščajo samice, ter na ta
način zmedejo samce.
Uporaba: ECODIAN CM je feromonski dispenzor, ki se uporablja na
breskvah in nektarinah za spolno dezorientacijo breskovega zavijača
(Grapholita molesta).
Uporaba: ECODIAN CF je feromonski dispenzor, ki se uporablja za seksualno dezorientacijo češpljevega zavijača (Cydia funebrana).
Uporaba metod dezorientacije
Čas aplikacije: ECODIAN CF se uporablja vedno pred začetkom ali na
samem začetku leta metuljčkov. Dispenzorje namestimo takoj, ko se na
diagnostične feromonske vabe ulovijo prvi metuljčki in/ali sledimo napovedim svetovalne službe.
Število dispenzorjev na ha: 2.000- 2.500 kosov/ha sadovnjaka, velikosti
najmanj 1 hektar površine. Število se poveča, če je populacija škodljivca
zelo velika, in če so rastline visoke ter košate rasti.
Postavitev dispenzorjev: pri drevesih višine 2,5-3 m obesimo dispenzorje
v zgornji del krošnje, na višjih drevesih pa jih obesimo od sredine krošnje
proti vrhu. Dispenzorje obesimo na veje, po možnosti v notranjost krošnje, kjer je več sence. V prvih nekaj zunanjih vrstah naj bo koncentracija
dispenzorjev dvojna, da se preprečijo vplivi sosednjih nasadov, ki niso
tretirani na tak način in zaradi drugih vplivov, kot so bližina skladišča sadja
in skladišča zabojev, bližina gozda, žive meje ali drugega rastja, prevladujoči vetrovi, bližina zgradb ipd. Število dispenzorjev je odvisno tudi od
oblike nasada. Za dobro zaščito podolgovatih nasadov uporabimo večje
število dispenzorjev, zaradi večje dolžine robnih vrst, kjer je koncentracija
dispenzorjev dvojna.
Dolžina delovanja dispenzorjev: na aktivnost dispenzorjev vplivajo
vremenski dejavniki, posebej temperatura, vetrovnost in izpostavljenost
neposrednim sončnim žarkom. V normalnih vremenskih razmerah je njihova učinkovitost 40 do 50 dni. Zmanjševanje učinka se ugotavlja z ulovi
metuljčkov na feromonske vabe v nasadu.
Različne možnosti uporabe metod ECODIAN:
ECODIAN lahko uporabimo na več načinov za zatiranje omenjenih škodljivcev, kot samostojno ali pa kot dopolnilno metodo in sicer:
- za samostojno zaščito (v bioloških programih varstva rastlin
brez uporabe FFS);
- v kombinaciji (za zatiranje prvih dveh rodov uporabimo ali
25
FFS ali metodo ECODIAN);
- kot dopolnilno (FFS uporabimo proti vsem rodovom
škodljivcev, metodo ECODIAN pa uporabimo dodatno v
primeru močnega napada ali nekaj tednov pred spravilom, ko
zaradi karence ne moremo uporabiti FFS).
Kontrola učinkovitosti metode:
- kontrola fermonskih vab: v sadovnjakih, kjer se uporablja
ECODIAN CM, je potrebno izobesiti nekaj diagnostičnih vab
s feromoni in jih tedensko pregledovati. Če ni ulova, je to
znak, da so pogoji za dezorientacijo ugodni. V nasprotnem
primeru je treba ugotoviti vzroke za povečan ulov
(pojemanje aktivnosti dispenzorjev, povečan pritisk
škodljivcev, močan veter, itd.), na podlagi česar se odločimo
za nadaljnje postopanje: povečati število dispenzorjev in/ali
kemično tretiranje. Let metuljčkov breskovega zavijača je
priporočljivo spremljati tudi v najbližjih sosednjih sadovnjakih,
ki se tretirajo na tradicionalen način, da se lahko oceni
pogostost škodljivca in določi najbolj ugoden čas za zaščito.
- kontrola obešanja: če na postavljene vabe ni ulova, je to
znak učinkovitosti metode, a je občasno vseeno potrebno
preveriti morebitne poškodbe mladih vršičkov in plodov na
različnih mestih drevesa. Razširitev in moč napada je treba
oceniti in določiti čas obešanja dispenzorjev.
Priporočila: dober uspeh varstva je odvisen od pogoste kontrole feromonskih vab od časa formiranja plodov naprej. Slabši učinek dispenzorjev
ECODIAN CM je lahko posledica naslednjih dejavnikov:
- neprimerno shranjevanje dispenzorjev;
- nepravilna razporeditev dispenzorjev v sadovnjaku;
- prepozna namestitev dispenzorjev;
- nenavadna oblika, obseg in položaj sadovnjaka;
- močan napad škodljivca v prejšnjem letu in
- pomanjkljiva opazovanja vab in vizualne ocene morebitnih poškodb.
Expuls
Ptiči stop - preganjalo za ptiče
Učinkovina: metil antranilat
Formulacija: dražilno (Xi)
Karenca: NI
Proizvaja: DE Sangosse, Francija
Embalaža: 2 dispenzorja
!
NOVO
Uporaba: EXPULSE uporabljamo za obvarovanje pridelka in stanovanjskih objektov pred večjimi ptiči, kot so vrane, golobi, škorci, kosi in
srake. Na manjše ptiče ne učunkuje. EXPULSE dispenzor je učinkovit na
območju do 200 m2, učinkuje pa najmanj 4 tedne.
Falgro tablete
Regulator rasti rastlin
Učinkovina: giberelinska kislina GA3 - 1 g/tableto
Formulacija: tableta
Mešanje: lahko se meša z močili, foliarnimi gnojili, močljivim žveplom.
Ne meša se z alkalnimi sredstvi (npr. žvepleno apnena , bordojska brozga).
Opozorilo: uporaba prevelikih odmerkov lahko spremeni videz sadja in
zmanjša cvetenje v naslednjem letu ter povzroči pretiran razvoj zelenih
delov rastlin
Proizvaja: Fine Agrochemicals, Velika Britanija
Embalaža: 12 tablet po 7,5 g
Uporaba: Falgro je regulator rasti rastlin, ki ugodno vpliva na fiziološke
procese v rastlinah, kot so cvetenje in razvoj rastlin ter na ta način izboljšuje nastavek rastlin, potek dozorevanja in posledično vpliva na kakovost
ter količino pridelka.
Uporaba: Falgro uporabljamo kot regulator rasti na:
- hruškah za izboljšanje zavezanosti plodičev. Problem zavezovanja
plodov je dokaj pogost v primeru slabših vremenskih razmer v času
cvetenja ali celo zelo izrazit v letih s klasično cvetno pozebo.
Za izboljšanje oploditve in tvorbe partenokarpnih plodov tretiramo v
odmerku 1-2 tableti/100 L vode v času, ko je odprtih 30 % cvetov na
severni strani krošenj in 90 % cvetov na južni strani krošnje, pri porabi
vode 1.000-1.500 litrov vode/ha. Za zmanjševanje škode zaradi zmrzali
med cvetenjem tretiramo v odmerku 2-3 tableti/100 L vode v 48 urah.
Novagib
Učinkovina: giberelina A4 in A7 - 19 g/L
Ne meša se z alkalnimi sredstvi (npr. žvepleno apnena brozga, bordojska
brozga).
Embalaža: 1 L
Uporaba: Novagib je regulator rasti rastlin, ki ugodno vpliva na fiziološke procese v rastlinah ter na ta način preprečuje nastanek napak, ki
izhajajo iz pomanjkanja giberilinov. Sredstvo preprečuje mrežavost na
plodovih jablan in učinkuje na gladkost povrhnjice (pri zlatem delišesu
in še nekaterih sortah) ter spodbuja izenačeno velikost in obliko plodov
z določenim raztegom (predvsem pri rdečem delišesu in sorodnih sortah
ter gali). Hektarski odmerek mora biti prilagojen razvojni fazi rastline ter
vzgojni obliki.
Tretiramo zdrave rastline v dobri kondiciji in to zjutraj ali pozno popoldne
(temperatura ne sme biti nižja od 7oC in ne višja od 32oC)
Uporaba: kot rastni regulator rasti na jablanah za preprečevanje
mrežavosti na plodovih sorte Zlati delišes: tretiramo 3-4 krat, s pričetkom
ob koncu cvetenja ter nadaljujemo v razmakih 7-10 dni v odmerku 50-60
ml/hl (500-900 ml/ha).
Nu-Film-17
OMOČILO - dodatek škropilni brozgi, ki se uporablja na vseh kmetijskih in okrasnih rastlinah, formulirano v obliki koncentrirane emulzije (EC)
Učinkovina: di-1-p-menten 96%
Formulacija: koncentrirana emulzija (EC)
Karenca: karenca za kmetijske rastline je 30 dni, za okrasne rastline pa je
zagotovljena z načinom uporabe.
Reakcija (pH): 5,4 slabo kisla
Proizvaja: Miller Chemical & Fertilizer Corporation, 120 Radio Road,
Hanover, Pennsylvania 17331, ZDA.
Uporaba: NU-FILM®-17 uporabljamo na vseh kmetijskih in okrasnih rastlinah kot dodatek škropilnim brozgam v koncentraciji 0,05-0,075 % (57,5 ml/10 L vode) za:
- preprečevanje odtekanja škropilne brozge iz tretiranih rastlin, prepreče
vanje spiranja depozita zaradi padavin, zmanjšanje površinske napetosti
kapljic škropilne brozge, boljšo oprijemljivost oz. lepljenje škropilne bro
zge na rastline, izboljšanje prehoda sistemičnih sredstev za varstvo ra
stlin in foliarnih gnojil v rastline,
- upočasnjeno degradacijo oz. razgradnjo depozita zaradi UV žarčenja in
s tem daljšo učinkovitost sredstev za varstvo rastlin,
- manjšo razgradnjo depozita zaradi visokih temperatur in sončne sve
tlobe,
- zaščito depozita pred hidrolizo, kar je naravna reakcija med sredstvi in
kisikom ter dušikom v okolju,
- podaljšanje delovanja sredstev, ki učinkujejo s plinsko fazo, saj upočasni
njihovo hlapljivost in
- podaljšanje časa učinkovitosti pripravkov na osnovi bakterije Bacillus
thuringiensis (npr. Delfin, Lepinox plus).
Nutrel
Beljakovinska vaba, kot pomožno sredstvo insekticidnim škropilnim
brozgam za povečanje njihopve učinkovitosti zatiranja oljčne, breskove, češnjeve in orehove muhe
Učinkovina: čiste hidrolizirane beljakovine 302,4 g/L
Formulacija: koncentrat za vabe (CB)
Karenca: NUTREL sam nima karence. Pri tretiranju v kombinaciji z
insekticidi upoštevamo karenco primešanega insekticida
Reakcija (pH): 3,5 - 4,5
Proizvaja: SICIT 2000 S.p.A., Chiampo, Italija.
Embalaža: 1 L
Način delovanja: NUTREL - beljakovinska vaba za muhe se uporablja kot
atraktant skupaj z registriranim insekticidom za zatiranje oljčne (Bactro-
26
cera oleae), breskove (Ceratitis capitata), češnjeve (Rhagoletis cerasi) in
orehove muhe (Rhagoletis complata). Ker se sadne muhe pred izleganjem jajčec prehranjujejo z beljakovinami, je uporaba NUTREL-a - beljakovinske vabe v kombinaciji z insekticidom v tem času najprimernejša,
saj s tem preprečimo, da bi odrasle muhe odložile jajčeca ter zmanjšamo
škodo, ki jo kasneje povzročajo ličinke.
Uporaba: NUTREL - beljakovinsko vabo za muhe uporabljamo v koncentraciji 1,5 % oziroma v odmerku 1,5 L/100 L vode v mešanici z insekticidom, ki je zanj predpisan. Tretiramo z 0,5 – 1 L škropilne brozge na
drevo, tisti del krošnje, ki je izpostavljen sončni svetlobi ( južni del) ali
pa spodnji del krošnje. Prvo tretiranje izvedemo, ko opazimo muho in
tretiranje ponovimo v 7 do 10 dnevnem časovnem intervalu, pri upoštevanju dovoljenega števila tretiranj z insekticidom. Tretiramo v skladu
s priporočili svetovalcev oz. prognostične službe. Za točnejše določanje
termina tretiranj priporočamo uporabo feromonskih vab ali rumenih lepljivih plošč. Uporabljani insekticid mora biti enako ali bolj obstojen kot
NUTREL- beljakovinska vaba za muhe. Uporabimo samo insekticide, ki so
registrirani za zatiranje zgoraj navedenih škodljivcev.
Polžomor - Agrosan - B
Limacid- sredstvo za zatiranje polžev
Učinkovina: metaldehid 50 g/kg ± 10 %
Formulacija: pelete - gotova vaba (RB)
Reakcija (pH): 5,5 - 6,5
Karenca: jagode 21 dni, sadno drevje 21 dni, vinska trta 21 dni, vrtnine
21 dni. Za okrasne rastline je karenca zagotovljena z načinom uporabe.
Proizvaja: Kollant S.p.A., Via Trieste, 49/53, 35121 Padova, Italija.
Embalaža: 250 g, 1 kg 5 kg in 5 kg
Način delovanja: vaba za polže vsebuje metaldehid, ki povzroči pretirano
izločanje sluzi pri polžih. Polži poginejo zaradi dehidracije (izsušitve).
Uporaba: Agrosan B – POLŽOMOR uporabljamo za zatiranje vseh vrst
polžev slinarjev (Limacidae) in drugih vrst polžev (Gastropoda) v vrtninah, okrasnih rastlinah, v nasadih jagod, sadnega drevja in vinske
trte. Sredstvo je primerno tako za rastline na prostem kot v rastlinjakih.
Beljakovine v vabi polže zelo privlačijo. Pelete so obstojne v vseh vremenskih razmerah.
Navodilo za uporabo: 70-100 g sredstva/100 m2 enakomerno potresemo v trakovih ali kupčkih med vrstami vrtnin ali okoli posameznih rastlin.
Sredstva ne smemo posipati po rastlinah. Učinek bo večji, če sredstvo
nastavimo v večernih urah po zalivanju ali dežju, ker so v vlažni noči polži
zelo aktivni in pojedo veliko vabe. Če je do prihodnjega jutra vsa vaba
pojedena, priporočamo ponovno tretiranje.
Perlan
Učinkovina: giberelin A4 in A7- 1,9 % in benzinadenin - 1,9 %
Ne meša se z alkalnimi sredstvi (npr. žvepleno apnena brozga, bordojska
brozga). Hektarski odmerek mora biti prilagojen razvojni fazi rastline ter
vzgojni obliki. Tretiramo zdrave rastline v dobri kondiciji in to zjutraj ali
pozno popoldne (temperatura ne sme biti nižja od 7o C in ne višja od 32o
C). Kemično redčenje lahko opravimo v roku najmanj 4-5 dni po zadnjem
tretiranju s sredstvom Perlan.
Embalaža: 0,5 L
Način delovanja: Perlan je regulator rasti rastlin, ki ugodno vpliva na
fiziološke procese v rastlinah ter na ta način izboljša kakovost ter količino
pridelka.
Uporaba:
a) na jablanah:
- za izboljšanje oblike jabolk iz skupine kultivarjev delišes: priporočljivi
sta dve tretiranji v odmerku 35-50 ml/100 L vode v času med 80%
cvetenjem in odpadanjem cvetnih listov. Drugo tretiranje opravimo v
7-10 dneh po prvem.
- za hitrejše odganjanje stranskih poganjkov na vejah v nasadih in
drevesnicah: tretiramo z odmerkom 4,5-5,5 L/ha, ko so poganjki dolgi
50-70 cm in v intenzivni rasti z dobro razvitimi listi. Priporočljivo je
dobro omočiti predvsem zgornjih 30 cm poganjkov.
- pri sorti Gala za povečanje izenačenosti (homogenega) cvetenja in
pridelka: potrebna so 4 tretiranja v odmerku 35-50 ml/100 L vode v
razmakih 10-12 dni, s pričetkom v fenološki fazi C-C3/D-D3 in
b) na hruškah:
- za izboljšanje oplodnje: priporočljivi sta dve tretiranji v odmerku
30-40 ml/100 L vode. Prvo tretiranje opravimo, ko je odprtih približno
25 % cvetov in drugo 2-3 dni za tem.
Stabilan 460 SL
Regulator rasti žit in okrasnih rastlin v zaprtih prostorih
Učinkovina: klormekvat-klorid 460 g/L
Formulacija: vodopni koncentrat ( SL)
Opozorila: sredstvo se lahko meša s herbicidi in fungicidi, ki se uporabljajo v žitih (razen s fenoksi herbicidi v ovsu). Upoštevajte navodilo za
uporabo pripravka, s katerim se meša
Avstrija
Embalaža: 1 L
Uporaba: kot regulator rasti rastlin na prostem:
- v ozimni pšenici v odmerku 2-3.2 L/ha (20-32 ml/100 m2 na 2-4 L
vode) v času od konca razraščanja do faze prvega kolenca (2-31 po
BBCH). Odmerek je odvisen od nagnjenosti sorte k poleganju, gostote
posevka in intenzivnosti gnojenja z dušikom;
- v jari pšenici v odmerku 2 L/ha (20 ml/100 m2 na 2-4 L vode)
v fazi konec razraščanja (29 po BBCH);
- v rži v odmerku 2.5 L/ha (25 ml/100 m2 na 2-4 L vode) v času
od začetka kolenčenja do razvoja zadnjega lista (razvojne faze 31-37
po BBCH);
- v ovsu v odmerku 3 L/ha (30 ml/100 m2 na 2-4 L vode) v razvojni fazi
prvega kolenca (31 po BBCH). Poraba vode na hektar je med 150 in 400 L.
Sredstvo se uporablja samo enkrat na isti površini, v eni rastni sezoni.
Uporaba: kot regulator rasti rastlin v zaprtih prostorih:
- hibiskus tretira se s kapljičnim namakanjem oziroma namakanjem na
gojitvenih mizah v casu, ko so poganjki dolgi 5-6 cm v odmerku 65 ml
na 10 L vode, ob porabi 50 ml raztopine na lonček, s tretiranjem zmanjšamo rast rastlin in dosežemo kompaktnejšo rast;
- božična zvezda tretira se:
a) s kapljicnim namakanjem oziroma namakanjem na gojitvenih mizah
v odmerku 42 ml na 10 L vode, ob porabi 50 ml raztopine na lonček,
b) s foliarnim tretiranjem v odmerku 30 ml na 10 L vode – tretira se do
tri krat v presledkih 10-14 dni (pincirane rastline 10-14 dni po sajenju
v lonček, nepincirane 7 dni po sajenju v loncek). S tretiranjem se
zmanjša dolžina internodijev, rastline pa so kompaktnejše rasti.
Sredstvo se lahko uporablja pri celoletni pridelavi in v primeru zgodnjega sajenja v lončke, rastline začnejo z intenzivno rastjo pred
nastopom kratkega dne. V primeru sajenja rastlin v lončke od druge
polovice septembra naprej, tretiranje ni potrebno;
- azijski hibridi lilij, tretira se s kapljičnim namakanjem oziroma namakanjem na gojitvenih mizah v odmerku 500 ml na 10 L vode, ob porabi
50 ml raztopine na lonček premera 15 cm. Hibride 2/3 tipa Mid-century se tretira v casu, ko so poganjki dolgi 6-7 cm, s čimer s prepreči
preveliko vegetativno rast;
- povešane pelargonije (Gernaium) hibridi) tretira se s kapljičnim
namakanjem oziroma namakanjem na gojitvenih mizah ali foliarnim
tretiranjem v odmerku 40 ml na 10 L vode, pri porabi 50 ml raztopine
na lonček. Tretira se dva krat, 7 in 9 tednov po setvi, tako se izzove
zgodnje cvetenje in povzroči pritlikavo razrast. Tretira se, ko so rastline
dobro razvite;
- pokončne pelargonije (Pelargonium - Zonale hibridi) tretira se sejance
F1 – hibridnih semen, foliarno v odmerku 20-40 ml na 10 L vode. Tretira
se dva krat, prvič ko imajo rastline 4 polno razvite liste, drugo tretiranje
se opravi čez 10-14 dni, tako se izzove zgodnejše cvetenje in izboljša
habitus;
- sejančki flokusa (Phlox), zajčkov (Antirrhium celosia) in ognjenega
žajblja (Salvia) - tretira se s kapljičnim namakanjem oziroma namakanjem
na gojitvenih mizah ali foliarnim tretiranjem v odmerku 30-65 ml na
10 L vode. Večji odmerek se uporabi pri zalivanju, tretira se samo dobro
razvite rastline;
- kamelije (Camellia sp.) – tretira se s kapljičnim namakanjem oziroma
namakanjem na gojitvenih mizah v odmerku 65 ml na 10 L vode, ob
porabi 50 ml raztopine na lonček. Tretira se mesečno tako, da se
vzpodbudi nastajanje popkov. Priporoča se uporaba v kombinaciji s
tekočim dušicnim gnojilom.
OPOZORILA: S sredstvom se lahko tretira samo v zaščitenih prostorih in
samo rastline, ki se pridelujejo na gojitvenih mizah ali v prostorih kjer
je onemogočeno vsakršno odtekanje škropilne brozge v tla oziroma v
kanalizacijo ipd.
27
SmartFresh
Fitoregulator za skladiščenje jabolk
Učinkovina: 1-metilciklopropen (1-MCP) .. 33 g/kg
Formulacija: vodotopni prašek (SP)
Karenca: zagotovljena z načinom uporabe
Proizvaja: Rohm and Haas France, Francija
Način delovanja: fitofarmacevtsko sredstvo SmartFresh deluje kot inhibitor proizvajanja in delovanja etilena v jabolkih, tako iz zunanjih kot
notranjih virov. Jabolka med skladiščenjem ščiti pred poškodbami zaradi
etilena, kot je skladiščno porjavenje kožice plodov (skald).
V normalnih pogojih skladiščenja traja zaščita kožice plodov,
vzdrževanje čvrstosti sadja in vsebnosti sadnih kislin 3-6 mesecev, v skladiščih s kontrolirano atmosfero pa 6 do 9 mesecev. Sredstvo je
formulirano v obliki vodotopnega praška, ki se raztopi v vodi, pri čemer
se sprošča plin 1-metilciklopropen v prostor, kjer se skladiščijo jabolka.
Uporaba: sredstvo uporabljamo za tretiranje jabolk v skladiščih, za
preprečevanje skladiščne porjavelosti kožice plodov (skald) v odmerku
0,043 g/m3 skladišča. Količina uporabljene vode je odvisna od velikosti
skladiščnega prostora. Za prostor, večji od 300 m3, potrebujemo 8 L vode,
medtem ko za manjši prostor (od 100 do 300 m3) potrebujemo 0,8 L vode.
Velikost generatorjev proizvajalec pripravi glede na velikost skladiščnega
prostora (od 100 m3 do 1.300 m3). Tretiranje v skladišču se opravi takoj
po obiranju, oziroma najkasneje v 7 dneh po obiranju. Sredstvo je najbolj
učinkovito, če se tretira takoj po začetku skladiščenja. Tretiranje se lahko
izvaja pri sobni temperaturi oziroma pri minimalno priporočeni skladiščni
temperaturi za posamezne sorte jabolk, lahko pa tudi med ohlajanjem
sadja.
Opozorilo: SmartFresh se uporablja samo v zračno tesnjenih skladiščih.
Aplikacijo lahko opravlja samo pooblaščeni izvajalec podjetja Rohm
and Haas, ki zagotavlja optimalno učinkovitost nanosa in izvede vse
potrebne varnostne ukrepe. Za informacije o možnosti aplikacije pokličite: 031-606-550, g. Marko Zadravec.
_____________________________________________________________________________
OVO!
N
Unikatno dušično foliarno gnojilo z žveplom (S) in magnezijem (Mg)
Azofol
Učinkovina: dušik 200 g/L, žveplo 101 g/L in magnezij 50 g/L
Formulacija: SL - vodotopni koncentrat (lignosulfonat)
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin in
foliarnimi gnojili. Najvišja koncentracija je 40 L na 160-200 L vode.
Opozorila: tretiramo v temperaturnem območju 6-25o C, v primeru mešanja z drugimi foliarnimi gnojili ali FFS predhodno naredimo test kompatibilnosti
Proizvaja: De Sangosse, Agronutrition, Francija
Embalaža: 10 L, 200 L in 1.000 L
AZOFOL je unikatno dušično foliarno gnojilo, v uravnoteženem razmerju z žveplom in magnezijem. Pri določenih odmerkih za vsako kulturo,
lahko nadomešča dušik, ki ga drugače dodajamo preko tal. En liter Azofola je ekvivalentno 1,5 enotam dušika, dodanega v obliki mineralnega gnojila preko tal. Žveplo je nepogrešljivo hranilo predvsem za žita,
oljno ogrščico in oljne buče, v primeru uporabe v vinogradništvu, pa
poveča aromatiko posamezne sorte. Prav tako je v praksi ugotovljeno,
da njegova uporaba pospešuje aktivnost vrelnih kvasovk in zmanjšuje
možnost pojava napak med vrenjem. Magnezij pospešuje fotosintezo,
rezultat uporabe na žitih pa se vidi že čez nekaj ur, saj rastline postanejo
bolj intenzivno zelene.
Uporaba:
- strna žita: prvič konec razraščanja v odmerku 40-50 L/ha, drugič v času
1.-2. kolenca v odmerku 40-45 L/ha in tretjič v času fungicidnega tretiranja v klas v odmerku 20-30 L/ha;
- koruza: v fazi 8-10 listov odmerek 40 L/ha, oziroma ko je še možen
prehod s strojem;
- oljna ogrščica: prvič v stadiju od 10 lista dalje do tvorbe rozete v odmerku 35-40 L/ha in drugič pred cvetenjem v odmerku 20-25 L/ha;
- oljne buče: prvič ko imajo buče 4 liste in drugič, ko je že možen prehod
s strojem. Odmerek 35 L/ha;
- krompir: prvič tik pred formiranjem gomoljev in drugič pred pričetkom
cvetenja v odmerku 20-25 L/ha;
- sadno drevje: prvič tik pred cvetenjem ali takoj po odpadu venčnih
listov v odmerku 10 L/ha (max 40 L pripravka na 100 L vode) in drugič
po spravilu pridelka in pred odpadom listja v odmerku 20-30 L/ha;
- vinska trta: dva tretiranja v času mehčanja jagod v razmaku na 15 dni v
odmerku 25 L/ha. Za povišanje sortne cvetice 10 L/ha pred cvetenjem in
še dva tretiranja v odmerku 25 L/ha v 15 db+nevnih razmakih po cvetenju;
- ostale kulture: na dobro razvito listno površino 10-15 L/ha (max odmerek 20 L/100-200 L vode).
Azos 300
Raztopina dušikovega (N) gnojila z žveplom (S)
Učinkovina: dušik, 10,5 ut.% v amonijski obliki in 4,7 ut.% sečninski
dušik ter žveplo v obliki žveplovega trioksida (SO3) 750 g/L (57 ut.%)
Formulacija: raztopina
foliarnimi gnojili
Opozorila: pri nekaterih občutljivih sortah jabolk se lahko pokaže rahla
fitotoksičnost na listju
Proizvaja: Yara UK Ltd., Pocklington, Velika Britanija
Embalaža: 5 L, 10 L in 210 L
Azos 300 je edinstvena formulacija dušika in žvepla, ki se 100 % sprejme v
rastlino. V sadjarstvu se uporablja kot gnojilo, pa tudi za redčenje cvetov,
v žitih pa poveča fotosintezo in s tem tudi sintezo beljakovin.
Za razliko od običajnih dušičnih gnojil je Azos 300 aktiven tudi pri nizkih
temperaturah. V primeru kombinacije s herbicidi zniža pH in s tem poveča
delovanje.
Uporaba:
- strna žita: v odmerku 5 L/ha se prvič tretira v v času razraščanja do
prvega kolenca in drugič kot sam v istem odmerku ali v odmerku 3 L/ha,
če ga kombiramo z LAST N. Poraba vode 200 L/ha. Vloga žvepla v pridelavi žit je izredno pomembna. Največja potreba po žveplu je v reproduktivni fazi in v času polnjenja zrnja. V rastlinah, prehranjenih z optimalnimi količinami žvepla, se endosperm razvija nekje do 25. dni po pojavu
zastavičarja, v primeru omanjkanja žvepla se ta razvoj konča že pri 8.
dnevu. Posledica je nižji pridelek in kvaliteta. AZOS 300 je formuliran
tako, da ga rastlina 100 % sprejme, dodajamo pa ga v optimalnem času
največje potrebe po hranilih, s tem povečamo fotosintezo in tudi sintezo
beljakovin. Zavedati se je treba, da v bodoče najverjetneje ne bo več
odkupa C kvalitete in če bomo hoteli pridelek prodati, bo moral ta biti
kvaliteten;
- koruza: v odmerku 5 L/ha v času 4-8 razvitih listov. Po potrebi ponovimo
tretiranje čez 10-14 dni. Poraba vode 150-200 L/ha.
- oljke: v odmerku 5-10 L/ha v času pred cvetenjem. Voda 1.000 L/ha;
- vinska trta: 3-5 L/ha, ko so vidni kabrnki in ko se cvetovi v kabrnku
ločijo. Ne tretiramo v času cvetenja;
- jablane in hruške: v odmerku 3-5 L/ha pred cvetenjem in v času
zavezanja plodov. Uporabljamo pa ga lahko tudi za redčenje cvetov
jablan, še posebej problematičnih sort kot je fuji in podobne, vendar v
višjem odmerku in sicer 12-15 L/ha. Redčenje cvetov v rodnih nasadih
in odstranjevanje cvetov na obnovah je natančneje opisano v poglavju
redčenje cvetov in plodičev.
Coptrel 500
Tekoče mineralno gnojilo na osnovi mikroelementa bakra (Cu)
Učinkovina: baker (CuO) 500 g/L (33 ut.%)
Mešanje: sredstvo ni kompatibilno s sredstvi za varstvo rastlin in foliarnimi gnojilih, ki vsebujejo sulfate in mineralnimi olji. Priporoča se samostojna uporaba.
Reakcija (pH): 9,6
Opozorila: izogibamo se škropljenju v vetrovnem in vročem vremenu
Emalaža: 250 ml, 1 L
Uporaba: kot foliarno gnojilo za
- jablane in hruške: 0,5 L/ha po obiranju plodov in preden listi
odpadejo. Minimalna količina vode: 500 L/ha.
- breskve, nektarine: 0,25-0,5 L/ha po obiranju plodov in preden listi
odpadejo. Minimalna količina vode: 1.000 L/ha.
- oljke: 0,25-0,5 L/ha. 2-3 tretiranja na leto od pomladi do konec jeseni.
Minimalna količina vode: 1.000 L/ha.
- jagode (na prostem): 0,5 L/ha pred začetkom cvetenja in po obiranju.
Minimalna količina vode: 200-400 L/ha.
- vinska trta: 0,5 L/ha v fenofazi E-F po Baggioliniju preden se grozdiči
odvojijo od mladice.
- korenje: 0,5 L/ha, ko je rastlina visoka 15 cm. Pri zmernem do močnem
pomanjkanju tretiranje ponovimo v 10-14 dnevnih intervalih.
- žita: 0,5 L/ha v stadiju od drugega lista do drugega kolenca
(Zadoks 12-32). Pri zmernem do močnem pomanjkanju tretiranje
28
ponovimo v 10-14 dnevnih intervalih, dokler se ne pokaže učinek.
- trava (za siliranje): 0,5 L/ha v intervalih 15-21 dni pred pašo ali košnjo
(ne tretirati trave, ki je namenjena za krmo ovc).
- trava (sejana): 0,5 L/ha spomladi, ob začetku rasti. Pri zmernem do
močnem pomanjkanju ponovimo tretiranje v intervalih v 10-14 dni.
- koruza: 0,5 L/ha v stadiju 4-8 listov.
- čebula: 0,5 L/ha dva tedna po presajanju ali visoka 15 cm. Tretiranje
ponovimo v intervalih 10-14 dni.
- iglavci: 0,5 L/ha, zgodaj spomladi in zgodaj jeseni. Minimalna količina
vode: 500-1.000 L/ha.
Folibor L
Tekoče mineralno gnojilo na osnovi mikroelementa bora (B)
Učinkovina: bor (B) topen v vodi 11 ut. %
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin,
razen s sredstvi z visoko alkalno reakcijo (bordojska brozga, žvepleno-apnena brozga, bakrovi fungicidi na osnovi oksiklorida) in mineralnimi olji.
Proizvaja: PROTEO International, Italija
Folibor L je tekoče mineralno gnojilo, ki vsebuje 11 % mikroelementa
bora. Pospešuje kalitev cvetnega prahu, oploditev in zavezanje plodov.
Na jablanah in hruškah ga uporabljamo foliarno pred in po cvetenju ter v
kombinaciji s Zintracom ali Protifert cinkom jeseni po trgatvi. Priporočljivo
ga je tudi vsaka 2-3 leta vnašati v tla z zalivanjem ali kot dodatek k herbicidni brozgi, da se izognemo dodatnim stroškom aplikacije. Na vinski trti
ga uporabimo pred in po cvetenju, prav tako ga vnašamo tudi v tla. Nepogrešljiv je tudi v oljni ogrščici, zelenjavi in vrtninah, kjer ga porabljamo
skupaj s sredstvi za varstvo rastlin.
Uporaba: za foliarno uporabo, zalivanje in fertirigacijo
- vinska trta, agrumi, oljke: v času pred cvetenjem in po oploditvi v
odmerku 150-250 ml/100 L vode (1,5 L/ha) foliarno ali 0,4-0,7 L/10 ar
pri fertirigaciji, za dodajanje v tla pa ga lahko dodamo herbicidni
brozgi v odmerku 2 L/ha vsako leto ali 4-5 L/ha vsaka 2-3 leta;
- pečkato in koščičasto sadje: 2-3 tretiranja pred cvetenjem in po
oploditvi, nato vsakih 20-40 dni v odmerku 100-150 ml/100 L vode
(1,5 L/ha) foliarno ali 0,5-1 L/10 ar pri fertirigaciji;
- jagode: najmanj eno tretiranje v času vegetativne rasti v odmerku
100-150 ml/100 L vode foliarno ali 0,4-0,7 L/10 ar pri fertirigaciji;
- sladkorna pesa: prvo tretiranje opravimo v fazi 6 listov in drugo v času
zapiranja vrst v odmerku 1,5-2,0 L/ha foliarno;
- oljna ogrščica: v času pred cvetenjem v odmerku 1-1,5 L/ha;
- paradižnik, jajčevec, paprika: v času pred cvetenjem in po oploditvi v
odmerku 120-180 ml/100 L vode foliarno ali 0,5-0,8 L/10 ar pri fertrigaciji;
- stročnice, sončnice, itd.: v času pred cvetenjem in po oploditvi v
odmerku 100-250 ml na 100 L vode foliarno;
- melone, lubenice, bučke, zelje: enkrat v času pred cvetenjem, po
oploditvi pa nato vsakih 20-30 dni v odmerku 150-200 ml/hl.
Foliplus
Sestavljeno tekoče mineralno gnojilo na osnovi fosforja (P), kalija
(K), dušika (N) z mikroelementi
Učinkovina: fosfor (P2O5) 14,3 ut. %, kalij (K2O) 18,6 ut. %, dušik (N)
3,0 ut. % in mikroelementi kot so bor (B) 0,1 ut. %, mangan (Mn) 0,1
ut. %, molibden (Mo) 0,01 ut. %
razen z mineralnimi olji
Embalaža: 1 L
Foliplus je visokokoncentrirano tekoče mineralno gnojilo na osnovi fosforja in kalija z mikroelementi ter nizko vsebnostjo dušika. Uporablja se
po oploditvi pa do konca vegetacije. Pospešuje ukoreninjenje rastlin, poveča kvaliteto plodov v smislu obarvanosti, pospešuje dozorevanje, poveča vsebnost suhe snovi, plodovi so okusnejši in slajši (vinska trta in sadje),
izenačuje velikosti in težo plodov, izboljša diferenciacijo, pospešuje dozorelost rastlin posebej v trajnih nasadih, umirja pa tudi vegetativno rast.
Uporaba: foliarno in s fertirigacijo
- na vinski trti, ko jagode dosežejo velikost graha, zaključimo pa do 15
dni pred trgatvijo v odmerku 300-500 ml/100 L (3-5 L/ha) vode foliarno
in 2,5-4 L/ar pri fertirigaciji;
- na jablanah, hruškah, breskvah, nektarinah, ko plodiči dosežejo
velikost oreha, pa do 10 dni pred obiranjem v odmerku 250-400 ml/100 L
(2,5-4 L/ha) vode foliarno in 1,5-5 L/ar pri fertirigaciji; uporabljamo ga
izmenično s Procalom ali Protifert kalcijem;
- na ostalem sadnem drevju pri spreminjanju barve plodov do 10 dni
pred pobiranjem v odmerku 250-400 ml/100 L (2,5-4 L/ha) vode
foliarno in 1,5-5 L/ar pri fertirigaciji;
- na okrasnih rastlinah: vsakih 10-15 dni ali kadar rastline prehitro rastejo v
odmerku 150-350 ml/100 L vode foliarno in 5-8 L/10 ar pri fertirigaciji;
- na jagodah: pri presajanju in 15 dni pred cvetenjem do pobiranja v
odmerku 150-350 ml/100 L vode foliarno in 3-5 L/ar pri fertirigaciji;
- na solati, zeleni, itd.: pri presajanju in 7-10 dni pred pobiranjem v
odmerku 150-250 ml/100 L vode foliarno in 2-4 L/ar pri fertirigaciji;
- na paradižniku, papriki, jajčevcih: odmerku 200-400 ml/100 L vode
foliarno in 4-10 L/ar pri fertirigaciji;
- na melonah in lubenicah: foliarno v odmerku 250-400 ml/100 L vode
in 5-10 L/ar pri fertirigaciji;
- na kumarah in bučkah: pri presajanju, pred cvetenjem, pred zorenjem,
pri tvorbi plodičev in med dozorevanjem v odmerku 200-350 ml/100 L
vode foliarno in 3-8 L/ar pri fertirigaciji;
- na stročnicah (fižol, grah, itd.): pri razvoju šestega lista, pred cvetenjem
in 20-40 dni pred pobiranjem v odmerku 200-350 ml/100 L vode
foliarno in 3-5 L/ar pri fertirigaciji;
- v rastlinjakih: tedensko ali kadar rastline prehitro rastejo v odmerku
150-350 ml/100 L vode foliarno in 3,5-10 L/10 ar pri fertirigaciji;
- na industrijskih rastlinah (krompir, sladkorna pesa, koruza idr.):
foliarno tretiranje vsakih 20-40 dni v odmerku 3-4 L/ha;
- v žitih: foliarno škropljenje 5-15 dni pred formiranjem klasov v
odmerku 5-8 L/ha.
Goëmar BM 86
Mešanica mikrohranil na osnovi bora, molibdena
in magnezija
Učinkovina: bor (B) 2 ut.%, molibden (Mo) 0,02 ut.%, magnezijev
oksid (Mg) 4,3 ut.% in morske alge 100 %
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z večino FFS, ne meša se s fungicidi na
osnovi učinkovine dodine (Syllit)
Reakcija (pH): 8,05 - 8,55
Proizvaja: Goëmar, Le laboratoire de la mer, Saint-Malo, Francija.
Embalaža: 1 L, 5 L
Goemar BM 86 je popolnoma naravni proizvod morskih alg, proizvodnja
pa poteka v Bretaniji (Francija). V postopku predelave ni uporabljenih nobenih kemičnih ali encimatskih postopkov, ampak samo fizikalni (rezanje, mletje in pasiranje). Tako se iz 1 kg svežih alg pridela 1 kg sredstva
Goëmar BM 86. Sredstvo vsebuje naravne hormone (GA 14), ki so fiziološki stimulatorji procesov v rastlinah.
Največ se uporablja v enoletnih in dvoletnih kulturah (zelenjava, poljščine,
jagode), saj se te izredno lepo odzovejo. Pri pridelavi zelenjave in jagodičevja je njegova uporaba izrednega pomena, saj deluje kot “naravni
antioksidant”, kar pomeni, da plodovi ostajajo dalj časa sveži, trdnejši,
ne ovenejo tako hitro. Posledica so tudi večji in kvalitetnejši pridelki.
V trajnih nasadih z njim dosegamo točno določene učinke, kot je npr.
v sadjarstvu favoriziranje terminalnih cvetov in s tem najkvalitetnejšega
ploda, olajšamo si redčenje, pospešimo partenokarpijo pri hruškah, itd.
Uporaba: kot foliarno gnojilo za:
- vinska trta: 3 L/ha, tretiramo v fenofazi, ko so cvetovi v kabrnku ločeni,
nato ob pričetku cvetenja/polno cvetenje in še ob koncu cvetenja/prve
jagode. V kombinaciji s kalijevimi foliarnimi gnojili (Proteoleaf, Foliplus,
Protifert kalij), inhibira (zavira) vegetativno rast mladic;
- hruške, jablane, aktinidijo: 3 L/ha, pričnemo, ko so vidni cvetni popki,
nato pred polnim cvetenjem in ob odpadanju venčnih listov (zavezanje
plodov). S tem vzpodbudimo razvoj centralnega plodiča;
- oljke: 3 L/ha, ob pričetku cvetenja in nato še enkrat ob koncu cvetenja;
- jagode: 3 L/ha, pričnemo ob začetku cvetenja in tretiranja trikrat
ponovimo v intervalih na 10-15 dni;
- breskve, nektarine, marelice, češnje, mandelj, slive: 3 L/ha ob
začetku cvetenja, nato ob odpadanju venčnih listov in ko so vidni plodovi;
- maline, ribez: 3 L/ha, tretiramo, ko so vidni prvi cvetni brsti, nato ob
pričetku cvetenja in še ob odpadanju venčnih listov (formiranje plodov);
- oreh, lešnik: 3 L/ha ob formiranju plodov (oploditev), tretiranje
ponovimo v intervalih na 10-15 dni (2 x);
- paradižnik, paprika, jajčevec, melona, kumara: 3 L/ha ob pričetku
cvetenja, tretiranje ponovimo v intervalih na 10-15 dni (3 x);
- krompir: 3 L/ha ob začetku formiranja gomoljev, po 15 dneh ponovimo;
29
Hydromag 500
- korenje: 5 L/ha v stadiju višine 10 cm, po 15 dneh tretiranje ponovimo;
- zelena, koromač: 3 L/ha 10-15 dni po presajanju, čez 10-15 dni
tretiranje ponovimo;
- šparglji: 3 L/ha pri formiranju brstov, ponoviti vsakih 10-15 dni (3 x);
- solata, endivija: 3 L/ha v stadiju 8-10 listov, po 15 dneh tretiranje;
- cvetača: 3-5 L/ha ob začetku vegetativne rasti, po 15 dneh tretiranje
ponovimo in ponovno tretiramo ob začetku tvorbe cveta (glavic).
- oljnice (oljna ogrščica, sončnica, buče): 3 L/ha v času cvetenja;
- krmna repa: 3-5 L/ha v stadiju višine10 cm, čez 20 dni ponovimo;
- grah, fižol, bob: 3-5 L/ha v stadiju višine 15 cm, tretiranje ponovimo
ob začetku cvetenja;
- kapusnice: 3-5 L/ha v času intenzivne vegetativne rasti, čez 15 dni
tretiranje ponovimo.
Hascon M 10 AD
Visoko koncentrirana suspenzija magnezijevega hidroksida
Učinkovina: magnezij (MgO) 500 g/L
Mešanje:sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin,
Reakcija (pH): 10,6
!
NOVO
Sestavljeno tekoče mineralno gnojilo - PK z borom (B), manganom
(Mn) in molibdenom (Mo)
Učinkovina: difosforjev pentoksid (P2O5) 15 ut.% , kalijev oksid (K2O),
bor (B) 0,1 ut.% , mangan (Mn)0,1 ut.%, molibden (Mo) 0,01 ut. %
Mešanje: HASCON M10 AD je kompatibilen z običajnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, razen s sredstvi, ki imajo alkalno reakcijo. Ker se uporablja
na velikem številu rastlinskih vrst, se pred širšo uporabo vseeno priporoča
opraviti manjše poskusno tretiranje.
Reakcija (pH): 4
Proizvaja: Green Has, Canale Italija
HASCON M10 AD je visoko kvalitetno mineralno gnojilo, ki zaradi svoje
posebne sestave omogoča takojšen sprejem fosforja in kalija v rastlino.
Njegova uporaba vpliva na:
- povečanje vsebnosti sladkorja,
- homogeno obarvanje in dozorevanje jagod in sadežev, zgodnejše dozorevanje,
- preprečuje prebujno vegetativno rast,
- preprečuje pokanje plodov,
- pospešuje lignifikacijo poganjkov v trajnih nasadih.
Uporaba:
- vinska trta: s tretiranji pričnemo, ko jagode dosežejo velikost graha in
nadaljujemo v 14 dnevnih presledkih do 15 dni pred trgatvijo v
odmerku 180-290 ml/100 L vode (1,8-2,9 L/ha) foliarno ali 18-21 L/ha s
fertirigacijo;
- jablane, hruške, breskve, nektarine: s tretiranji pričnemo, ko plodiči
dosežejo velikost oreha in nadaljujemo v 14 dnevnih presledkih do
10 dni pred obiranjem v odmerku 150-290 ml/100 L vode (1,5-2,9 L/ha)
foliarno ali 18-21 L/ha s fertirigacijo;
- ostalo sadno drevje: s tretiranji pričnemo pri spreminjanju barve plodov
in in nadaljujemo v 14 dnevnih presledkih do 10 dni pred
pobiranjem v odmerku 150-290 ml/100 L vode (1,5-2,9 L/ha) foliarno ali
18-21 L/ha s fertirigacijo;
- trsnice in drevesnice sadnih in okrasnih rastlin: vsakih 10-15 dni ali
kadar rastline prehitro rastejo v odmerku 100-150 ml/100 L vode
foliarno ali 3,5-10 L/10 ar s fertirigacijo;
- jagoda: pri presajanju in 15 dni pred cvetenjem in nato vsakih 14 dni do
pobiranja v odmerku 100-150 ml/100 L vode foliarno ali
7-10 L/10 ar s fertirigacijo;
- solata in korenovke: pri presajanju in 7-10 dni pred pobiranjem v
odmerku 70-100 ml/100 L vode foliarno ali 7-9 L/10 ar pri fertirigaciji;
- paradižnik, paprika, jajčevec: po cvetenju pa do obiranja v 14 dnevnih
presledkih v odmerku 150-200 ml/100 L vode foliarno ali
7-14 L/10 ar s fertirigacijo;
- melone, lubenice, kumare in bučke: pri presajanju, pred cvetenjem,
pred zorenjem, pri tvorbi plodičev in med dozorevanjem v odmerku
150-250 ml/100 L vode foliarno ali 10-15 L/10 ar s fertirigacijo;
- stročnice (fižol, grah, itd.): pri razvoju šestega lista, pred cvetenjem in
20-40 dni pred pobiranjem v odmerku 150-180 ml/100 L vode
foliarno ali 10-15 L/10 ar s fertirigacijo;
- rastlinjaki: tedensko ali kadar rastline prehitro rastejo v odmerku 100180 ml/100 L vode foliarno ali 3,5-10 L/10 ar s fertirigacijo;
- krompir, sladkorna pesa: foliarno škropljenje vsakih 20-40 dni v
odmerku 3,5-7,0 L/ha;
- koruza: foliarno škropljenje v času od 4-8 lista v odmerku 3,5-7,0 L/ha;
- soja: v času uporabe sredstev za varstvo rastlin v odmerku 3,5-7,0 L/ha;
- žita: foliarno škropljenje 5-15 dni pred formiranjem klasov v odmerku
5-7,0 L/ha.
Uporaba: kot foliarno gnojilo
- na vinski trti pri pomanjkanju magnezija in za izboljšanje asimilacije/
fotosinteze v odmerku 2-4 L/ha, ko so kabrniki vidni, ponovimo, ko so
cvetovi ločeni. Za preprečevanje sušenja pecljevine je potrebno opraviti
vsaj tri tretiranja in to prvič, ko jagode dosežejo velikost graha, drugič
ko se jagode pričnejo mehčati oz. barvati in tretjič približno en mesec
pred trgatvijo. V primerih izjemno močnega sušenja pecljevine je
potrebno tudi do pet tretiranj.
- na jablanah in hruškah 2-4 L/ha v času po odpadanju venčnih listov.
V primeru zelo močnega pomanjkanja, je potrebno pričeti s tretiranjem
že v času rdečega balona. Sorte, občutljive na porjavelost povrhnjice,
pričnemo tretirati komaj 6 tednov po cvetenju;
- na koščičarjih v odmerku 2-4 L/ha po zavezanju plodov; v primeru
pomanjkanja ponovimo tretiranje čez 10-14 dni;
- na jagodi v odmerku 2-4 L/ha v stadiju zelenih poganjkov;
- na oljki v odmerku 2-4 L/ha v pred cvetenjem;
- na plodovkah (paradižnik, paprika, kumare, buče, melone, jajčevec) v
odmerku 2-4 L/ha v stadiju 4-6 listov;
- v krompirju v odmerku 2-4 L/ha 1 teden po popolnem vzniku;
- v solati v odmerku 2-4 L/ha v stadiju 4-6 listov;
- v industrijskih rastlinah (koruza, sončnice) v odmerku 2-4 L/ha v
stadiju 4-6 listov;
- v zaprtih prostorih v najvišjem odmerku 0,2 L/100 L vode.
Največja količina uporabljene vode je 1.000 L.
Labicuaje
Sestavljeno mineralno gnojilo iz fosforja (P) in dušika (N) s sekundarnim elementom žveplo (S) ter mikrohranili bor (B), molibden
(Mo), mangan (Mn) in cink (Zn)
Učinkovina: fosfor (P2O5) 36 %, žveplo (4 %), bor (B) 3 %, molibden
(Mo) 2 %, mangan (Mn) 2 %, cink (Zn) 0,01 % in dušik (N) 7 % v
amonijski obliki
Formulacija: močljiv prah
foliarnih gnojil, razen s sredstvi na osnovi žvepla, bakra in magnezija, olji
in močno alkalnimi sredstvi.
Proizvaja: Macasa, Španija
Embalaža: 5 kg
LabiCuaje je visokokoncentrirano fosforjevo gnojilo z visoko vsebnostjo
mikrohranil kot so bor, molibden, mangan in cink ter dušikom. Ne vsebuje
kloridov in uree.
LabiCuaje je izredno pomemben pri transformiranju ATP v ADP in se zgodaj spomladi uporablja za aktiviranje rezervnih snovi, kakor tudi aktiviranje koreninskega sistema, še posebej v primeru mokrega in hladnega vremena. V trajnih nasadih se ga lahko uporablja že pred cvetenjem, najbolj
pomemben pa je v času takoj po zavezanju plodov, saj povečuje in pospešuje delitev celic, preprečuje pomanjkanje fosforja in je zelo pomemben
za diferenciacijo. Pri industrijskih kulturah in vrtninah poviša pridelek in
kvaliteto ter preprečuje in omili simptome pomanjkanja.
Uporaba: LabiCuaje uporabljamo foliarno na jablanah in hruškah, koščičarjih, vinski trti, oljkah, citrusih, poljščinah (krompir) in zelenjavi
v konc. 0,3-0,5 % in pri namakanju v odmerku 5 kg/ha, z 2-3 kratnim
ponavljanjem.
LabiCuper
Specialno sistemično foliarno gnojilo na osnovi bakra
Učinkovina: baker 8 ut.% v glukonatni obliki topnega v vodi
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin
in foliarnimi gnojili, razen s polisulfati, fosfati in visoko alkalnimi sredstvi
Embalaža: 1 L, 5 L
LabiCuper Edinstveno foliarno gnojilo na osnovi bakra (le 8 %) v obliki
30
glukonata, ki zagotavlja izredno sistemičnost.
LabiCuper je edino bakrovo foliarno gnojilo, ki je popolnoma selektivno
za vse kulture. Količina vnešenega bakra (kot kovine) pri najvišjem odmerku je le 320 g/ha!
LabiCuper deluje kot hranilo in je kot baker nepogrešljiv v encimatskih
procesih in fotosintezi, s tem da njegova uporaba poveča odpornost rastlin proti boleznim, kot je npr. oljkova kozavost, krompirjeva plesen na
krompirju in paradižniku, peronospora in druge.
LabiCuper ima tudi baktericidno delovanje, saj deluje proti številnim
bakterijskim boleznim kot je npr. hrušev bakterijski ožig na jablanah in
hruškah, bakterijsko sušenje vejic na breskvah, po nekaterih podatkih pa
dolgoročno tudi proti šarki na koščičarjih, proti kapi marelic in breskev in
eski na vinski trti.
LabiCuper je nepogrešljiv tudi kot dodatek fungicidom in drugim sredstvom za zatiranje glivičnih bolezni, še posebej v biološkem varstvu rastlin.
Uporaba: LabiCuper uporabljamo kot foliarno gnojilo v sadjarstvu in
vinogradništvu v konc. 0,20-0,30 %, na citrusih 0,15-0,20 % in na zelenjavi v 0,20-0,40 % koncentraciji.
LabiFito
Specialno foliarno gnojilo na osnovi fosforja (P) in kalija (K)
Učinkovina: fosforjev pentoksid(P2O5 30 ut.% in kalijev oksid K2O 20
ut.%)
Formulacija: koncentrirana emulzija
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin
in foliarnimi gnojili, razen z mineralnimi olji, dimetoatom, bakrenimi in
visoko alkalnimi sredstvi
Reakcija (pH): 4
LabiFito je tekoče foliarno gnojilo, ki ima zahvaljujoč fosfitnim ionom,
stranski fungicidni in fungistatični učinek. Zaradi “dvojnega učinka”,
tretirane rastline ojačajo vse nadzemne in podzemne rastlinske dele:
- prehranjevalni efekt: zaradi fosforja in kalija se poveča kvaliteta plodov
- učinek odpornosti: stimulira se sinteza naravnih odpornih snovi, kot so
fitoaleksini. Poveča se odpornost na glive kot so peronospora, fitoftora,
verticilij, pepelovke, pa tudi škrlup.
Uporaba: LabiFito lahko uporabljamo foliarno na vseh kulturah v
odmerku 1,5-3,0 L/ha (150-300 ml/100 L vode):
- na vinski trti, saj povečuje odpornost proti peronospori, čas uporabe
pa je v času pred cvetenjem pa do pričetka mehčanja;
- na pečkarjih, v celi rastni dobi, saj povečuje odpornost proti škrlupu, v
času dozorevanja pa pospešuje obarvanost in dozorelost;
- na koščičarjih in aktinidiji v začetni fazi vegetacije;
- na hmelju in to v vseh razvojnih fazah, še posebej pa v generativnem
obdobju od začetka cvetenja pa oblikovanja storžkov;
- na oljkah v času od začetka vegetacije do približno 10 % končne
velikosti plodov;
- na krompirju pri vseh tretiranjih;
- v oljni ogrščici prvič v jeseni od 4. lista dalje in drugič spomladi pred
cvetenjem. Poveča se razvoj koreninskega sistema, rastline so bolj odporne in lažje prenašajo stres zaradi neugodnih vremenskih razmer, rastline
razvijejo več luskov in s tem se poveča tudi pridelek;
- v koruzi v fazi 5-7 listov, oziroma dokler je možen prehod z mehanizacijo;
- na žitih v fazi ob koncu razraščanja,
- v oljnih bučah, melonah in lubenicah v času, ko rastline razvijejo 3-4
prave liste, pa dokler se vrste ne strnejo in ni več mogoč prehod s
strojem. Presledki med tretiranji naj ne bodo daljši od 10 dni;
- na paradižniku in jajčevcih po presajanju. Presledki med tretiranji naj
ne bodo daljši od 10 dni;
- na bučkah in kumarah v času takoj po presajanju vsakih 10 dni in
- na okrasnih rastlinah pri vseh tretiranjih. Presledki med tretiranji naj
ne bodo daljši od 10 dni.
Labifito lahko uporabljamo tudi s fertirigacijo v odmerku 6-8 L/ha.
Uporabljamo ga lahko tudi za razkuževanje ran (pečkarji, koščičarji) v odmerku 350 ml/1 L vode, aplikacijo pa izvedemo s čopičem. Za povečanja
učinka se priporoča kombinacija z bakrenim fungicidom, npr. Champion.
Last N
Počasi sproščujoče tekoče dušično gnojilo za gnojenje poljščin
Učinkovina: skupni dušik 25 % (312 g/L); od tega 3,9 % (49 g/L) v
nitratni obliki, 3,9 % (49 g/L) v amonijski obliki in 10,6 % (132 g/L) v
obliki polimetilen-uree (sečninski obliki)
Reakcija (pH): 8 - 9,5
Opozorila: izogibajmo se škropljenju v vetrovnem in vročem vremenu
Embalaža: 20 L in 1.000 L
Last N je najsodobnejši pristop k dušični prehrani, predvsem poljščin.
Njegova uporaba poenostavi in poceni proizvodnjo, pridelek pa je večji in
kvalitetnejši. Zelo pomemben je tudi vpliv na okolico, saj z nižjimi vsebnostimi dušika dosegamo višje in boljše pridelke. Zelo pomemben okoljski
vidik njegove uporabe je tudi to, da ne onesnažujemo podtalnice z nitrati.
LAST N nadomešča dognojevanje z granuliranimi mineralnimi gnojili, saj
je njegova uporaba lažja, hitrejša in cenejša. Zavedati se je treba, da v
bodoče verjetno ne bo več odkupa slabše kvalitete žit in če bomo hoteli
pridelek prodati, bo moral ta biti kvaliteten.
Uporaba: kot foliarno gnojilo
- strna žita (pšenica, ječmen, oves, ...): odmerek 15-25 L/ha. Tretiramo v
fazi
razraščanja do formiranja klasov (Zadoks 21-59). Voda: min. 200 L/ha;
- koruza: odmerek 15-20 L/ha. Tretiramo v stadiju 8-10 listov, lahko skupaj s herbicidi za zatiranje plevelov. Čez 10-14 dni tretiranje ponovimo.
Količina vode: min. 200 L/ha;
- oljna ogrščica: od 10 lista dalje do tvorbe rozete v odmerku 15-20 L/ha.
- krompir: v odmerku 10 L/ha prvič 14 dni po vzniku in ponavljati na
2-3 tedne. Količina vode: min. 200 L/ha;
- oljne buče: v odmerku 15-20 L/ha prvič pri 4-6 listih in drugič dokler
je še možen prehod s strojem. Količina vode: min. 200 L/ha;
- oljka: 10-15 L/ha. Tretiramo od začetka formiranja plodov in po
potrebi ponovimo v intervalih 10-14 dni. Količina vode: min. 500 L/ha;
- kapusnice: 10-15 L/ha. Tretiramo 10-14 dni po presajanju. Tretiranje
ponovimo na začetku formiranja socvetja/glavic in po potrebi v
intervalih 10-14 dni. Količina vode: min. 200 L/ha;
- lucerna: 10-15 L/ha. Tretiramo po vsaki košnji, po listni površini.
- sončnice, proso: 10-15 L/ha. Tretiramo v stadiju 4-6 listov in po
potrebi ponovimo čez 10-14 dni. Količina vode: min. 200 L/ha;
- fižol, grah, soja: 10-15 L/ha. Tretiramo pred cvetenjem in po potrebi
ponovimo ob formiranju strokov. Količina vode: min. 200 L/ha;
- sladkorna pesa: 10-25 L/ha. Tretiramo v stadiju 4-8 listov. Po potrebi
po enem mesecu tretiranje ponovimo. Količina vode: min. 200 L;
- lubenice, kumare, melone (na prostem): 10-15 L/ha. Tretiramo v
stadiju 4-6 listov. Tretiranje po potrebi ponovimo v intervalih 10-14 dni.
- agrumi: 10-15 L/ha. Tretiramo pred cvetenjem in tretiranje ponovimo
takoj po začetku formiranja plodov. Količina vode: min. 500 L/ha;
- paradižnik, paprika, bučke (na prostem): 10-15 L/ha. Tretiramo po
oploditvi in po potrebi ponovimo v intervalih 10-14 dni. Količina vode:
min. 500 L/ha;
- špinača (na prostem): 10-15 L/ha. Tretiramo, ko so listi dovolj razviti in
ponovimo v intervalih 14-21 dni. Količina vode: min. 500 L/ha;
- solata (na prostem): 10-15 L/ha. Tretiramo 10-14 dni po presajanju in
ponovimo čez 14 dni in še 14 dni pred pobiranjem. Količina vode: min.
500 L/ha.
Magnesiogreen
!
NOVO
Mineralno gnojilo s sekundarnimi hranili magnezijev sulfat (Mg) z
borom (B), bakrom (Cu), manganom (Mn) in cinkom (Zn) - mešanica
Učinkovina: magnezijev oksid (MgO) 16 ut. %, žveplov trioksid (SO3)
33 ut. %, bor (B) 0,1 ut. %, baker 0,1 ut. %, mangan (Mn) 0,1 ut. %,
cink (Zn) 0,1 ut. %
Formulacija: močljiv prah
Mešanje: Kompatibilnost: sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za
varstvo rastlin in foliarnimi gnojili, razen z visoko alkalnimi sredstvi in mineralnimi olji.
Reakcija (pH): 5-6
Proizvaja: Green Has, Canale, Italija
Magnezij je za vse rastline življenjsko pomemben element. Potreben je
pri tvorbi klorofila, za asimilacijo fosforja in drugih elementov, za sintezo sladkorja, pektinov,... . Sinergizem z mikroelementi v kelatni obliki
pospešuje delovanje preparata. Uporabljamo ga lahko za fertirigacijo in
za gnojenje preko listov.
31
Uporaba:
- na vseh kulturah foliarno v odmerku 200-600 g/100 L vode, oziroma
2-6 kg/ha pri porabi 1.000 L vode/ha;
- s fertirigacijo v odmerku 15-40 kg/ha.
- čebula: v odmerku 3 kg/ha tretiramo prvič v stadiju 4-6 listov in
ponovimo čez 10-14 dni.
Nutrel Advance
Tekoče mineralno gnojilo na osnovi fosforja in dušika za uravnavanje
kislosti škropilne brozge
Tekoča mešanica mikrohranil bora (B), bakra (Cu),
železa (Fe), mangana (Mn), molibdena (Mo) in cinka (Zn)
Učinkovina: bor (B) topen v vodi 0,36 ut. %, baker (Cu) kot kompleks
topen v vodi 0,15 ut. %, železo (Fe) kot kompleks topen v vodi 4,5
ut. %, mangan (Mn) kot kompleks topen v vodi 1,87 ut. %, molibden
(Mo) topen v vodi 0,11 ut. %, cink (Zn) kot kompleks topen v vodi
0,31 ut.%
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin.
Priporoča se predhodno preverjanje kompatibilnosti.
Nutrel Advance je edinstvena formulacija mešanice mikrohranil v kompleksni obliki, ki je primerna za foliarno tretiranje in prav tako za fertirigacijo. Z uporabo gnojila Nutrel Advance lahko izboljšujemo sledeče
pomanjkljivosti oziroma pomanjkanja:
- železo preprečuje in zdravi specifične mikro pomanjkljivosti;
- mangan pozitivno vpliva na encimske procese v rastlini;
- cink je osnovni element rasti, saj se njegovo pomanjkanje lahko kaže s
popolno ustavitvijo vegetativne rasti;
- baker je močan katalizator za številne kemične procese v presnovi rastlin;
- bor ima pomembno vlogo pri kaljivosti cvetnega prahu, sintezi
nukleinskih kislin in pri rasti meristema;
- molibden je aktivator encimskih funkcij ter ima pomembno vlogo pri
sintezi beljakovin.
Uporaba:
a) za fertirigacijo:
- za vse kulture: odmerek 15 L/ha. Tretiramo glede na potrebe kulture
skozi celo sezono vegetacije v časovnem intervalu 10-14 dni.
Uporabimo zadostno količino vode, da zagotovimo pravilno uporabo.
b) za foliarno tretiranje:
- pečkato sadje: tretiramo od brstenja do cvetenja v konc. 0,10 %
(100 ml/hl);
- koščičasto sadje: tretiramo spomladi v konc. 0,10 % (100 ml/hl);
- vinska trta: tretiramo v konc. 0,10 % (100 ml/hl) 1-2 krat pred
cvetenjem v časovnem razmaku 7-14 dni ter 1-2 krat po cvetenju v
časovnem intervalu 7-14 dni;
- kivi: tretiramo po brstenju v konc. 0,10 % (100 ml/hl);
- hmelj pri vseh tretiranjih v konc. 0,10 % (100 ml/hl).
Photrel
Specialno mineralno gnojilo na osnovi žvepla, magnezija, mangana,
bora in molibdena
Učinkovina: magnezijev oksid (MgO) 13,3 %, mangan (Mn) 7 %, molibden (Mo) 0,4 %, bor (B) 5 % in žveplov trioksid (SO3) 36,6 %
Formulacija: močljiv prašek
Mešanje:sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin,
Reakcija (pH): 8
Opozorila: izogibamo se tretiranju, če je vroče in vetrovno
Photrel je posebno mineralno gnojilo na osnovi zelo pomembnih mikroelementov v določenem razmerju, za doseganje posebnih učinkov na
določenih kulturah kot so kapusnice, križnice, oljnicein na vinski trti.
Uporaba: kot foliarno gnojilo na
- oljni ogrščici: z njegovo uporabo dosežemo višji pridelek, predvsem
pa višjo vsebnost olja. V primeru jesenske setve ga lahko prvič uporabimo
že do zimskega mirovanja v odmerku 3 kg/ha in nato še enkrat spomladi
pred cvetenjem. V primeru spomladanske setve opravimo prvo tretiranje v stadiju 4-9 pravih listov in tretiranje čez 10 dni ponovimo;
- ostale križnice in kapusnice: s tretiranjem pričnemo v stadiju 4-6
razvitih listov in po potrebi ponovimo čez 10-14 dni. Odmerek 3 kg/ha.
- vinski trti: za povišanje aromatičnih snovi v odmerku 3 kg/ha, opravimo
vsaj dva tretiranja pred cvetenjem v razmakih 10-14 dni in ponovimo
1-2 krat v času od formiranja jagod do pričetka barvanja oziroma mehčanja;
pH minus
Učinkovina: 3,0 ut.% dušika (34,5 g/L amonijskega dušika) in
17,0 ut.% (190 g/L) difosforjevega pentoksida (P2O5)
Proizvaja:PROTEO International, Italija
Embalaža: 1 L
pH minus je tekoče vodotopno sredstvo za uravnavanje kislosti z razširjenimi lastnostmi za uravnavanje pH pri uporabi kontaktnih in sistemičnih
insekticidov, fungicidov, herbicidov ter foliarnih gnojil. Pripravek uporabimo, da se izognemo problemom tretiranja zaradi trde vode ali visokega
pH-ja vode. Uporaba pH minus-a omogoča nadzor nekaterih faktorjev, kot
so kompatibilnost različnih sredstev, pH vode, trdote vode (na splošno kvaliteto vode). V teh pogojih veliko FFS daje dobre rezultate.
Način delovanja:
- pH minus izboljša omočljivost in pokrovnost, kar poveča delovanje FFS
in zmanjšuje možnost fitotoksičnosti;
- izboljša kutikularno penetracijo in poveča delovanje fitofarmacevtskih
sredstev ter foliarnih gnojil;
- preprečuje hitro hidrolizo alkalno občutljivih fitofarmacevtskih sredstev,
kot so organofosfati, sintetični piretroidi, klorirani hidroksidi, karbamati
in biološki insekticidi (Bacillus thuringiensis ipd.);
- nevtralizira nekatere raztopljene soli in zmanjšuje el. konduktivnost
(E.C.) trde vode za pripravo škropilne brozge do optimalne pH vrednosti;
- izboljšuje kompatibilnost koncentriranih emulzij s foliarnimi gnojili.
Uporaba:
- za znižanje pH vrednosti vode: pripravek damo v vodo vedno pred
ostalimi sredstvi, da najprej uravnamo pH vode. Odmerek pripravka je
odvisen od trdote vode. Priporočljivo je začeti z manjšim odmerkom
pripravka (44 ml/100 L vode). Ob uporabi pH minusa se voda obarva
rahlo vijolično. Če pri pripravi brozge opazimo pojav rahlega neskladja,
dodamo še okoli 10 ml sredstva na 100 L vode, oz. nadaljujemo, dokler
brozga ne doseže zadovoljive suspenzibilnosti. Pri odmerku 74-104 ml
pripravka na 100 L vode lahko znižamo pH vrednost iz 8 na 6,5.
Promag
Tekoče mineralno gnojilo na osnovi magnezijevega sulfata
Učinkovina: magnezijev oksid (MgO), topen v vodi 6 ut. % in
žveplov trioksid (SO3), topen v vodi 12 ut. %
Uporaba: Promag je tekoče magnezijevo gnojilo za preprečevanje, pa
tudi odpravljanje kloroz, ki jih povzroča pomanjkanje magnezija, še posebej na vinski trti (kloroza na listih in sušenje pecljevine). Prvenstveno se
uporablja za foliarno tretiranje, možna pa je tudi uporaba s fertirigacijo
na:
- vinski trti (preprečevanje kloroze na listih in sušenja pecljevine) v
odmerku 90-120 ml/100 L vode (0,9-1,2 L/ha) foliarno trikrat v času
pred cvetenjem in 120-150 ml/100 L vode (1,2-1,5 L/ha) 3-4 krat po
cvetenju na 14 dni;
- sadnem drevju: 100-120 ml/100 L vode (1,0-1,2 L/ha na 1000 L vode)
v začetku vegetacije;
- paradižniku, papriki, jajčevcih: 40-60 ml/100 L vode foliarno v času
vegetacije vsakih 10-15 dni;
- melonah in lubenicah: 90-120 ml/100 L vode foliarno po presaditvi,
med vegetacijo;
- cvetlicah in okrasnih rastlinah: 50-60 ml/100 L vode foliarno med
vegetacijo vsakih 12-15 dni.
Proteoboom
Sestavljeno mineralno gnojilo na osnovi NPK z mikroelementi
Učinkovina: dušik (N) 20 %, fosfor (P2O5) 20 %, kalij (K2O) 20 %,
bor (B) 0,01 %, železo (Fe) 0,02 %, mangan (Mn) 0,01 %, molibden
32
(Mo) 0,001 % in cink (Zn) 0,002 %
razen z visoko alkalnimi sredstvi, sredstvi, ki vsebujejo bakrov sulfat in
mineralnimi olji
Uporaba: PROTEOBOOM je mineralno gnojilo z visokimi vsebnostmi
NPK, namenjeno foliarni uporabi in fertirigaciji. Prav zaradi teh visokih
vsebnosti makroelementov, ga lahko uporabljamo tudi kot osnovno gnojilo. Uporabljamo ga v glavnem za pospeševanje rasti v zgodnejših razvojnih fazah, pri določenih kulturah pa ga lahko uporabljamo v vseh fazah
vegetativne rasti na:
- paradižniku, papriki, melonah, lubenicah, bučah, jajčevcih:
tedensko 150-300 g/100 L vode;
- vinski trti: do cvetenja v odmerku 200-350 g/100 L vode;
- industrijskih rastlinah (sladkorna pesa, koruza, žita, krompir...):
na 2-3 tedne 3,5-5 kg/ha;
- listnati zelenjavi: vsake 2-3 tedne 250-350 g/100 L vode;
- okrasnih rastlinah: 150-350 g/100 L vode.
Proteoleaf
Sestavljeno mineralno gnojilo na osnovi kalija s fosforjem, dušikom, magnezijem in mikrohranili
Učinkovina: dušik (N) 3 %, fosfor (P2O5) 5 %, kalij (K2O) 40 %,
magnezij (Mg) 3 %, bor (B) 0,05 %, železo (Fe) 0,1 %, mangan (Mn)
0,05 %, molibden (Mo) 0,001 % in cink (Zn) 0,01 %
razen z visoko alkalnimi sredstvi in mineralnimi olji ter z večino foliarnih
gnojil
Proizvaja:PROTEO International, Italija
Uporaba:
- vinska trta in sadne rastline: ob pojavu prvih znakov pomanjkanja, za
doseganje višje sladkorne stopnje in zgodnejšega dozorevanja pa 2-4
tedne pred trgatvijo v odmerku 300-450 g/100 L vode (3-4,5 kg/ha);
- sladkorna pesa: 2-4 tedne, 2 krat pred spravilom pridelka v odmerku
2,5-3,5 kg/ha;
- paradižnik, melone, buče: 250-350 g/100 L vode;
- okrasne rastline in listnata zelenjava: 200-300 g/100 L vode.
Tretiramo v zadnji periodi dozorevanja, pred spravilom pridelka;
- hidroponske kulture: pri pripravi osnovne raztopine uporabimo
Proteoleaf v 15-20 % koncentraciji. Gnojilo za irigacijo razredčimo z vodo
v dozah, ki so primerne za določeno kulturo. Pri fertirigaciji uporabimo
2 % konc. za okrasne rastline in 2-3 % za vrtnine in sadne rastline. Na
peščenih tleh uporabimo predvideno dozo z večkratno aplikacijo.
Protifert LMW
Tekoče, BIOLOŠKO gnojilo na osnovi aminokislin
Učinkovina: suha snov 60 ut.%, 8,5 ut.% skupnega dušika, od tega
8 ut.% (19 aminokislin) v organski obliki in 0,5 ut.% v amonijski obliki in organski ogljik (C) 26 ut.%
Reakcija (pH): 6,66
Opozorila: je kompatibilen z večino sredstev za varstvo rastlin in foliarnih gnojil, vendar se pred uporabo kombinacij priporoča narediti test. Ni
priporočljivo mešanje s pripravki na osnovi močljivega žvepla pri izredno
visokih temperaturah, s pripravki na osnovi meptil-dinokapa ter s pripravki na osnovi bakra (tako fitofarmacevtskih sredstev kot foliarnih gnojil), saj
je ta kombinacija za večino kulturnih rastlin fitotoksična, razen za oljke,
žita in čebulo.
Proizvaja: SICIT, Chiampo, Italija
Embalaža: 200 ml, 1 L, 5 L, 20 L, 975 L
Foliarna uporaba:
- jablane in hruške: v mladih nasadih za boljšo izgradnjo ogrodja
drevesa v odmerku 300 ml/100 L vode, pred cvetenjem za uravnavanje
in stimulacijo brstenja ter diferenciacijo v odmerku 250 ml/100 L vode,
v času odpadanja cvetnih listov za boljše zavezanje plodov v odmerku
300 ml/100 L vode, v času debelitve plodov za povečanje premera.
Priporoča se mešanje s foliarnimi gnojili, ki vsebujejo fosfor in kalij, v
odmerku 250-400 ml/100 L vode, za preprečevanje kloroz v kombinaciji,
npr. z železovimi kelati, pa tudi uporaba samega Protiferta izboljša
sprejem železa iz tal v odmerku 350-400 ml/100 L vode. V primeru
stresnih situacij, kot so nizke temperature spomladi (slane), v času
pred in med cvetenjem, visoke temperature, suša in moča v odmerku
300-400 ml/100 L vode. V primeru poškodb od toče, ga uporabljamo v
kombinaciji s fungicidi kot sta Merpan 80 WDG ali Thiram 80 WG, saj
reaktivirata in razkužita poškodovane celice;
- koščičarji: velja enako kot za jablane in hruške, le da so odmerki nižji
za 100 ml/100 L vode;
- vinska trta: za boljšo oplodnjo in manjši osip in s tem tudi višji in
kvalitetnejši pridelek (višje vsebnosti sladkorja), opravljamo tri osnovna
tretiranja, v odmerku 250-300 ml/100 L vode: prvič v času cvetenja,
drugič ko jagode dosežejo velikost graha in tretjič ko se jagode pričnejo
barvati oz. mehčati. V tem času je priporočljivo uporabljati tudi gnojila,
ki vsebujejo fosfor in kalij, npr. FOLIPLUS ali PROTEOLEAF. Tretiramo
lahko tudi ob vsakem škropljenju s sredstvi za varstvo rastlin, vendar se
je potrebno izogibati kombinacijam z bakrenimi pripravki, pripravki ki
vsebujejo meptil-dinokap (Karathane Gold) in močljivimi žvepli pri
visokih temperaturah. Izogibati se moramo tudi tretiranj s Protifertom
vsaj 4-5 dni po škropljenju z bakrenimi pripravki. V primeru poškodb
od toče tretiramo poškodovan vinograd v najkrajšem možnem času s
kombinacijo Protiferta LMW v odmerku 250-350 ml/100 L vode s
fungicidom Folpan 80 WDG, saj reaktivira poškodovane celice.
Kombinacije s specifičnimi botriticidi izboljša njihovo delovanje.
Za preprečevanje kloroz v kombinaciji npr. z železovimi kelati, ga
uporabimo v odmerku 250-300 ml/100 L vode. Uporaba samega
Protiferta v odmerku 350-400 ml/100 L vode lahko izboljša sprejem
železa iz tal;
- jagoda: s škropljenjem pričnemo ob pojavu prvih cvetnih brstov in
tretiramo vsakih 14 dni do obiranja. Protifert pospeši dozorevanje,
poveča se kvaliteta in premer plodov. Za daljši čas rodnosti nadaljujemo
s tretiranjem še po prvem obiranju. Uporabljamo ga skupaj s sredstvi
za varstvo rastlin in foliarnimi gnojili. Tudi tretiranje v času presajanja
poveča pridelek. Protifert uporabljamo v odmerku 300-500 ml/100 L;
- čebula in česen: tretiramo vsakih 20 dni, dobro omočimo. Poveča se
premer čebulic, njihova obstojnost in čas skladiščenja. Možna je tudi
kombinacija z bakrenimi pripravki, katerih odmerek se zmanjša za
najmanj 25 %. Pred sajenjem se priporoča namakanje čebulic za 4-8 ur
v raztopini Protiferta; odmerek 300 ml/100 L vode;
- paradižnik, paprika, jajčevci: tretiramo v času cvetenja, zavezanja
plodov in ob spreminjanju barve plodov. Priporočljivo ga je kombinirati
s foliarnimi gnojili, ki vsebujejo cink (Zn), saj zmanjša virusni efekt, če
tretiramo preventivno. Odmerek 300 ml/100 L vode;
- krompir: za povečanje pridelka in izboljšanje kvalitete tretiramo
najmanj trikrat v odmerku 3 L/ha: prvič, ko krompir doseže višino 15
cm, drugič ob pričetku debelitve gomoljev (velikost lešnika) in tretjič,
14 dni po drugem tretiranju;
- sladkorna pesa: tretiramo tri do štirikrat v kombinaciji z drugimi
sredstvi za varstvo rastlin. Lahko zamenja mineralna olja. Preprečuje
šok, ki ga povzročajo herbicidi za tretiranje po vzniku, suša in toča.
Odmerek 3-5 L/ha.
- zelje, ohrovt, cvetača itd.: izboljša se prijem sadik po presaditvi.
Pospeši dozorevanje in kakovost pridelka. Obnavlja rast tudi v
neugodnih klimatskih razmerah, npr. vročina, suša, moča. Tretiramo
najmanj trikrat v odmerku 300-400 ml/100 L vode: prvič, po presaditvi,
nato 2-3 krat v 2-3 tedenskih presledkih;
- solata: tretiramo pred presajanjem dva do trikrat v kratkem času. Po
presaditvi tretiramo vsakih dvajset dni. Spomladi in jeseni poveča rast
in razvoj ter pospeši dozorevanje, poveča kakovost in obstojnost.
Protifert uporabljamo v odmerku 200-250 ml/100 L vode;
- korenje, peteršilj: tretiramo trikrat v 2-3 tedenskih presledkih.
Pričnemo, ko koren doseže debelino svinčnika ali ko je listje primerne
velikosti za tretiranje. Po aplikaciji s herbicidi po vzniku pomaga
premostiti šok in zmanjša negativni vpliv herbicidov na posevek.
Protifert uporabljamo v odmerku 300-400 ml/100 L vode;
- okrasne rastline in cvetlice: podaljša čas cvetenja, poveča kakovost in
količino cvetov rastlin. Uporaba v odmerku 150-300 ml/100 L vode.
Fertirigacija (trajni nasadi, sadovnjaki, vinogradi)
Sadno drevje in trto v polni rodnosti prehranjujemo od začetka
vegetacije do začetka zorenja v odmerku 20-30 ml/drevo oz. trs letno. V
času izoblikovanja habitusa so priporočljive pogostejše aplikacije v odmerku 10-15 ml/drevo oz. trs letno. Mlada drevesa oz. trse namakamo v
odmerku 5-10 ml/drevo oz. trs. Če namakamo po celi površini moramo
odmerek povečati za 15%. Tretiramo skupaj z drugimi gnojili, ki vsebujejo
mikroelemente in NPK.
Posebne aplikacije
- stresne situacije zaradi zmrzali, visokih temperatur, suše, moče in toče
33
ali uporabe nepravilnega ali previsokega odmerka sredstva za varstvo
rastlin, ki je povzročil fitotoksičnost, tretiramo najkasneje v roku 24-48
ur od dogodka. Tretiramo 1-2 krat v 7 dnevnem intervalu v odmerku
400-500 ml/100 L vode, ali 250-300 ml/100 L vode v primeru trajnih
nasadov, okrasnih in cvetočih rastlin;
- v primeru okuženih dreves z virusom opravimo 7 tretiranj na vsakih
10-12 dni v odmerku 500 ml/100 L vode, v primeru okuženih okrasnih
rastlin pa tretiramo preventivno v odmerku 200-300 ml/100 L vode;
- v kombinaciji s foliarnimi herbicidi za uporabo v poljedelstvu in
trajnih nasadih, ga uporabljamo v odmerku 3-5 L/ha;
- v primeru pojava nematod v poljedelstvu in v jagodah tretiramo v
normalnih odmerkih, s foliarno aplikacijo ali z namakanjem.
Protifert baker
Tekoče, organsko in mineralno gnojilo na osnovi aminokislin in bakra
Učinkovina: dušik (N) v organski obliki 3 %, amonijski dušik
0,3 ut.%, skupni dušik 3,3 ut.%, aminokisline in peptidi 19 %, organski
ogljik (C) 10 ut.% in baker (Cu) ut. 5 %
Reakcija (pH): 3,37
Opozorila: meša se z večino sredstvi za varstvo rastlin, razen s sredstvi
visoke alkalne reakcije, mineralnimi olji in dušikovimi derivati (meptildinocap, triazoli). Protifert baker se meša z večino foliarnimi gnojili, ki vsebujejo NPK ali mikroelemente. Proizvajalec jamči, da upoštevanje navodil
mešanja ne vpliva na delovanje pripravka.
Embalaža: 1 L, 5 L
Delovanje: Protifert baker je tekoče organsko mineralno gnojilo z vsebnostjo 5 ut. % bakra (Cu), kompleksiranega z mešanico aminokislin ter
peptidov naravnega izvora. Proste aminokisline in kratke peptidne verige
povečajo učinkovitost transporta, prevzema in asimilacijo bakra v rastlini
in so hkrati, kot naraven vir dušika. Protifert baker preprečuje presnovne
motnje oziroma motnje asimilacije zaradi pomanjkanja bakra. Poleg tega
aminokisline delujejo, kot biostimulator z dobro znanim mehanizmom
delovanja, zlasti s spodbujanjem delovanja encimov in pozitivnega delovanja na dejavnike rasti ter učinkovitega proti stresnega vpliva.
Uporaba: kot foliarno gnojilo na:
- sadnem drevju v 0,05-0,10 % konc.. Tretiramo v času formiranja
brstov in/ali nabrekanja cvetnih brstov;
- oljkah v 0,50-0,65 % konc., tretiramo v jesenskem in zimskem času ter
spomladi do cvetenja;
- čebuli in česnu v odmerku 0,5-1,5 L/ha (50-150 ml/10 ar).
Tretiramo v času od presajanja do zorenja;
- krompirju v odmerku 1-1,5 L/ha (100-150 ml/10 ar). Tretiramo v času
pred začetkom sklepanja vrst, ob formiranju gomoljev in zorenju
gomoljev;
- paradižniku v 0,1-0,15 % konc. (100-150 ml/10 ar). Tretiramo v času
od presajanja naprej v časovnem intervalu 15 dni;
- bučah: v odmerku 0,5-1 L/ha (50-100 ml/10 ar). Tretiramo od cvetenja
naprej;
- fižolu in grahu v odmerku 0,05-0,10 % konc. (50-100 ml/10 ar).
Tretiramo v času vegetativne rasti in cvetenja;
- korenju v odmerku 0,05-0,10 % konc. (50-100 ml/10 ar). Tretiramo v
času rasti in debeljenja korena;
- nageljnih: v 0,20-0,50 % konc.. Tretiramo v časovnem intervalu od 15
do 20 dni;
- okrasnih rastlinah v odmerku 0,05-0,10 % konc. oziroma (50-100 ml/
10 ar). Tretiramo v času vegetativne rasti;
- jagodah v 0,05-0,10 % konc. (50-100 ml/10 ar). Med vegetacijo
tretiramo v časovnem intervalu 15 dni;
- žitih v odmerku 2-4 L/ha (200-400 ml/10 ar). Tretiramo v času, ko se
pojavi jo prvi listi v jeseni do konca razraščanja. Priporočena poraba
vode: 200-400 L/ha.
Protifert bor
Tekoče, organsko in mineralno gnojilo na osnovi aminokislin in bora
Učinkovina: skupni dušik (N) v organski obliki 4 %, aminokisline in
peptidi 25 %, organski ogljik (C) 11% in bor (B) 5 %
Reakcija (pH): 9,01
Opozorila: je kompatibilen z večino sredstev za varstvo rastlin, razen s
sredstvi na osnovi bakra in mineralnimi olji. Pred uporabo kombinacij se
priporoča narediti test. Ni priporočljiva uporaba kombinacij s FFS pri izredno visokih temperaturah.
Delovanje: Protifert bor je tekoče organsko mineralno gnojilo z vsebnostjo 5 ut.% bora (B) kompleksiranega z mešanico aminokislin ter peptidov
naravnega izvora. Proste aminokisline in kratke peptidne verige povečajo
učinkovitost transporta, prevzema in asimilacijo bora v rastlini in so hkrati,
kot naraven vir dušika. Poleg tega aminokisline delujejo, kot biostimulator
z dobro znanim mehanizmom delovanja, zlasti s spodbujanjem delovanja encimov in pozitivnega delovanja na dejavnike rasti ter učinkovitega
protistresnega vpliva. Poleg bora pozitivno vpliva na formiranje rodnega
nastavka tudi visoka količina prolina.
- vinska trta: eno do dve tretiranji v času pred cvetenjem in po potrebi
še eno po oploditvi v odmerku 200-250 ml/100 L vode (2,0-2,5 L/ha);
- pečkarji: 2-3 tretiranja pred cvetenjem in po oploditvi ter jeseni po
spravilu pridelka v kombinaciji s foliarnimi gnojili na osnovi dušika in
cinka v odmerku 200-250 ml/100 L vode (2,0-2,5 L/ha);
- koščičarji: 2-3 tretiranja pred cvetenjem in po oploditvi v odmerku
200-250 ml/100 L vode (2,0-2,5 L/ha);
- agrumi, oljke: v času pred cvetenjem in po oploditvi v odmerku
200-250 ml /100 L vode (2,0-2,5 L/ha);
- jagode: najmanj eno do dve tretiranji v času od pričetka vegetativne
rasti pa do odpiranja prvih cvetov v odmerku 150-200 ml/100 L vode
(1,5-2,0 L/ha);
- krompir: s tretiranjem pričnemo, ko ima krompir 6-8 listov in ponovimo
2-4-krat v 10 dnevnih presledkih v odmerku 1,5-2,5 L/ha;
- koruza: v fazi 4-8 listov v odmerku 1,5-2,5 L/ha;
- sladkorna pesa in krmna pesa: prvo tretiranje opravimo v fazi 4-6
listov in drugo v času zapiranja vrst v odmerku 1,5-2,5 L/ha;
- korenje in peteršilj: prvič v pričetku oblikovanja korenov, nato 3-4 krat
v 10-14 dnevnih presledkih v odmerku 1,5-2,5 L/ha;
- oljna ogrščica: prvo tretiranje opravimo jeseni, ko ima ogrščica 4 liste
in drugo pred cvetenjem v odmerku 1,5-2,5 L/ha;
- oljne buče in sončnice: ena do dva tretiranja v času pred cvetenjem v
odmerku 1,5-2,0 L/ha;
- buče, bučke, kumare, melone in lubenice: enkrat v času pred
cvetenjem, po oploditvi pa nato vsakih 20-30 dni v odmerku 200-250
ml/hl (2-2,5 L/ha);
- paradižnik, jajčevec, paprika: v času pred cvetenjem in po oploditvi v
odmerku 150-200 ml/100 L vode (1,5-2,0 L/ha);
- stročnice (fižol, grah): v času pred cvetenjem in po oploditvi v odmerku
200-250 ml na 100 L vode foliarno (2-2,5 L/ha);
- kapusnice (zelje, koleraba, cvetača, ohrovt, brokoli): prvič v času 4-6
listov, nato pred cvetenjem in 1-2 krat po cvetenju v 14 dnevnih
razmakih v odmerku 200-250 ml/100 L vode (2-2,5 L/ha);
- solata: tretiramo v času 4-8 listov in tretiranje ponovimo čez 14 dni v
konc. 0,15-0,20 % (150-200 ml/10 ar, 1,5-2 L/ha);
- okrasne rastline: tretiramo v času pred in po cvetenju v odmerku
300-350 ml/100 L vode.
Opozorilo: izogibamo se tretiranju v vetrovnem in vročem vremenu. Maksimalni dovoljen odmerek pri uporabi na sadnem drevju in industrijskih
rastlinah je 6 L/ha pri porabi vode 1.000 L/ha ter 2 L/ha pri okrasnih rastlinah.
Protifert cink
Tekoče, organsko in mineralno gnojilo na osnovi aminokislin in cinka
Učinkovina: dušik (N) v organski obliki 3 %, skupni dušik 3,3 ut.%,
aminokisline in peptidi 19 %, organski ogljik (C) 10 ut.% in cink (Zn)
6 ut.%
Reakcija (pH): 5
Opozorila: je kompatibilen z večino sredstev za varstvo rastlin, vendar se
pred uporabo kombinacij priporoča narediti test. Ni priporočljiva uporaba
kombinacij s FFS pri izredno visokih temperaturah.
Embalaža: 1 L, 5 L
- pečkarjih v odmerku 3-5 L/ha (30-50 ml/10 L vode), od začetka
vegetacije pa do zavezanja plodičev;
- vinski trti v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode), v času pričetka
povešanja kabrnikov, pred cvetenjem in takoj po oplodnji;
- citrusih v odmerku 2-3 L/ha (20-30 ml/10 L vode), med fazo zelenega
brsta in pričetkom formiranja brstov;
- vrtninah v odmerku 2-4 L/ha (20-40 ml/10 L vode, ob pričetku
vegetativne rasti;
- koruzi v odmerku 2-4 L/ha v fazi 4-6 razvitih listov;
- žitih v odmerku 2-4 /ha v času konca razraščanja in
- hmelju v odmerku 2-4 L/1.000 L. Tretirati pričnemo pri višini rastlin 2,5 m.
34
Protifert fosfit K
Tekoče, organsko in mineralno gnojilo na osnovi aminokislin s fosforjem in kalijem
Učinkovina: dušik (N) v organski obliki 5 ut.%, dušik (N) v amonijski
obliki 0,7 ut.%, skupni dušik 5,7 ut.%, proste aminokisline 5 %, skupne aminokisline 31,2 %, organski ogljik (C) 17 ut.%, suha snov >53
% ter fosfor (P) 15 ut.% in kalij (K) 10 ut.%
Embalaža: 1 L, 5 L
Protifert fosfit K je sistemično foliarno gnojilo na osnovi kalijevega
fosfita. Gnojilo je izredno vodotopno in rastlina ga zelo lahko sprejema
skozi listje in korenine. Je izredno učinkovito kot PK gnojilo, kot
biostumulator, poveča pa tudi odpornost rastlin proti nekaterim glivičnim
boleznim, kot je npr. peronospora na vinski trti, hmelju in bučnicah ter
fitoftora na krompirju.
Uporaba:
- na vinski trti v odmerku 250-350 mL/100 L v času od začetka
vegetacije pa do pričetka mehčanja jagod. Skupno se ne priporočajo
več kot trije polni odmerki v eni rastni dobi;
- na hmelju v odmerku 250-350 mL/100 L v vseh razvojnih fazah, še
posebej pa v generativnem obdobju od začetka cvetenja pa do
oblikovanja storžkov;
- na oljkah v odmerku 250-350 mL/100 L v času od začetka vegetacije do
približno 10 % končne velikosti plodov;
- na bučkah in kumarah v odmerku 250-350 mL/100 L v času takoj po
presajanju v 10 dnevnih intervalih:
- v oljnih bučah, melonah in lubenicah v odmerku 250-350 ml/100 L v
času ko rastline razvijejo 3-4 prave liste, pa dokler se vrste ne strnejo in
ni več mogoč prehod s strojem. Presledki med tretiranji naj ne bodo
daljši od 10 dni;
- na paradižniku in jajčevcih po presajanju v odmerku 300-350 mL/100.
Presledki med tretiranji naj ne bodo daljši od 10 dni;
- na krompirju v odmerku 100-150 mL/100 L pri vseh tretiranjih;
- na pečkarjih, koščičarjih in aktinidiji v odmerku 250-350 ml/100 L
vode 2-3 krat v začetni fazi vegetacije;
- na jagodah v odmerku 250-350 ml/100 L vode v času do cvetenja;
- v oljni ogrščici v odmerku 1,0 L/ha prvič v jeseni od 4. lista dalje in
drugič spomladi pred cvetenjem. Poveča se razvoj koreninskega sistema,
rastline so bolj odporne, lažje prenašajo stres zaradi neugodnih vremenskih
razmer, rastline razvijejo več luskov in s tem se poveča tudi pridelek;
- v koruzi v odmerku 1 L/ha v fazi 5-7 listov, oziroma
dokler je možen prehod z mehanizacijo;
- na žitih v odmerku 1 L/ha v fazi koncem razraščanja in
- na okrasnih rastlinah v odmerku 250-300 mL/100 pri vseh tretiranjih.
Presledki med tretiranji naj ne bodo daljši od 10 dni.
Protifert kalcij
Tekoče organsko in mineralno gnojilo na osnovi
aminokislin in kalcija
Učinkovina: dušik (N) v organski obliki 4 ut.%, aminokisline in peptidi 25 %, organski ogljik (C) 13 ut.% in kalcij (CaO) 6 ut.%
Reakcija (pH): 11,4
PROTIFERT kalcij je specialno foliarno gnojilo, kjer je kalcij kot kation
Ca++ vezan na aminokisline in kratke peptide. Aminokisline pospešijo in
olajšajo sprejem kalcija skozi listno površino, aktivni lub in skozi plodove.
Aminokisline delujejo kot prenašalec, zato sta kalij in kalcij mobilnejša kot
pri uporabi običajnih foliarnih gnojilih. Razporeditev kalcija v plodovih je
veliko bolj enakomerna, kar je zelo pomembno pri preprečevanju fizioloških bolezni, kot je npr. grenka pegavost jabolk. Aminokisline pospešujejo
delitev celic, uravnavajo ravnovesje med hormoni, stimulirajo pomembne
encimatske procese, olajšajo transport mineralnih hranil, delujejo antistresno, povečajo delovanje sredstev za varstvo rastlin,....
PROTIFERT kalcij je po standardih MIPAF cirkular no. 8, z dne 13/09/1999,
dovoljen tudi v ekološki pridelavi.
PROTIFERT kalcij vsebuje le 6 % kalcija, vendar je zaradi kompleksa z aminokislinami in peptidi izredno učinkovit, rastlina ga hitro sprejme, je zelo
mobilen in se enakomerno razporeja v plodovih. Kljub nizki koncentraciji
vsebujejo plodovi več kalcija kot pri uporabi klasičnih kalcijevih foliarnih
gnojil. Nizka koncentracija pripravka za uporabo je primerna za večino rastlin, ki potrebujejo kalcij. Večletni poskusi so pokazali, da njegova uporaba tudi za 70 % zmanjšuje pojav porjavenja povrhnjice in poviša vsebnost
kalcija v pulpi tudi do 25 %. Višje vsebnosti v plodovih zagotavljajo višjo
trdoto in okus plodov in s tem boljšo trpežnost pri prevozu in skladiščenju. Pri določenih sadnih vrstah je opažena tudi povečana obarvanost
plodov s sekundarnim barvilom, kot je primer rdeče-oranžnega lička pri
zlatem delišesu.
Uporaba:
- jablane (grenka pegavost), breskve, nektarine, marelice, kivi in
češnje v času od odpada venčnih listov do 20 dni pred spravilom, v
intervalih na 12-15 dni v konc. 0,2-0,25 %;
- paradižnik (črna pegavost) 2-4 tretiranja v konc. 0,2-0,25 %. S tretiranji
pričnemo ob pričetku cvetenja na prvih grozdičih;
- začimbe in okrasne rastline, tretirati pričnemo ob pojavu 6-8 lista, v
razmakih 14 dni opravimo 2-4 tretiranja v konc. 0,2-0,25 %;
- jagode: v odmerku 2-2,5 L ha v 10-14 dnevnih intervalih, v času od
oploditve pa do pričetka barvanja plodov.
Protifert kalij
Tekoče, organsko in mineralno gnojilo na osnovi aminokislin in kalija
Učinkovina: dušik (N) v organski obliki 4 ut.%, aminokisline in peptidi
25 %, proste aminokisline 10 %, organski ogljik (C) 10 ut.% in kalij (K2O)
16 ut.%
Embalaža: 1 L, 5 L
PROTIFERT kalij je specialno foliarno gnojilo, kjer je kalij kot kation K+
vezan na aminokisline in kratke peptide. Uporabljamo ga v primeru znakov pomanjkanja, še posebej na vinski trti in v času debeljenja ter zorenja plodov. Z njegovo uporabo saniramo znake pomanjkanja, poveča se
obarvanje in suha snov (sladkor) plodov, pospešimo pa tudi dozorevanje
in dosegamo višje pridelke. Izredno je pomembna njegova uporaba v
stresnih situacijah zaradi suše, saj kalij uravnava dihanje rastlin, aminokisline pa delujejo antistresno.
Uporaba:
- vinska trta: v primeru pomanjkanja tretiramo po potrebi 2-3 krat v
razmakih na 10-12 dni. V primeru pogostega pojava venenja grozdov
ga pričnemo uporabljati vsakih 10-12 dni, v času od fenofaze F (grozdiči
se ovešajo). V normalnih razmerah ga uporabimo za zadnja 2-3
tretiranja v konc. 0,25-0,35 % za doseganje višje sladkorne stopnje in
boljšega dozorevanja lesa;
- jablane, hruške, breskve, nektarine, marelice, češnje in višnje v
času debeljenja do pričetka spreminjanja barve, 2-3 tretiranja v konc.
0,2-0,25 %;
- oljke: 2-3 tretiranja po cvetenju med vegetacijo v konc. 0,3-0,4 %,
- paradižnik in krompir za 2-3 tretiranja v konc. 0,3-0,4 % in
- okrasne rastline zadnja tretiranja v konc. 0,2-0,3 %.
Protifert mangan
Organsko mineralno gnojilo z manganom (Mn)
Učinkovina: skupni dušik (N) 3,3 ut. % (od tega 3 ut.% organskega
dušika in 0,3 ut.% amonijskega dušika), mangan (Mn) 6 ut. %, organski ogljik (C) 10 ut. %
Vsebuje: manganov sulfat.
Reakcija (pH): 5,9
Opozorila: izogibajmo se škropljenju v vetrovnem in vročem vremenu.
Sredstvo se lahko meša z večino sredstev za varstvo rastlin, vendar se
pred uporabo kombinacij priporoča narediti test selektivnosti. Ni priporočljiva uporaba kombinacij s FFS pri visokih temperaturah.
Proizvaja: SICIT 2000 S.p.A., Chiampo, Italija
Embalaža: 1 L, 5 L
Uporaba: a) za foliarno tretiranje na:
- pečkarjih: v odmerku 3-5 L/ha (30-50 ml/10 L vode), v primeru pomanj-
35
kanja že pred cvetenjem oziroma pričnemo s tretiranjem 6 tednov po cvetenju v presledkih 10-14 dni do spravila pridelka. Z aplikacijo dosežemo
pri določenih sortah ohranjanje osnovne zelene barve;
- vinski trti: v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode). Tretiramo v času
začetka povešanja kabrnikov, pred cvetenjem, v primeru pomanjkanja pa
tretiranje ponovimo še po oplodnji;
- vrtninah: v odmerku 2-4 L/ha (20-40 ml/10 L vode). Tretiramo v času
začetka vegetativne rasti;
- v žitih: v odmerku 2-4 L/ha. Tretiramo prvič v jeseni v fazi dveh razgrnjenih listov (BBCH 12), drugič v času razraščanja (BBCH 25-27), ko je že
razvitih 5-7 stranskih poganjkov in tretjič po potrebi v fazi zastavičarja.
Protifert magnezij
Tekoče, organsko in mineralno gnojilo na osnovi aminokislin in magnezija
Učinkovina: dušik (N) v organski obliki 3 ut.%, skupni dušik 3,0 ut.%,
aminokisline in peptidi 18,7 %, organski ogljik (C) 10 ut.% in magnezij (Mg) 5 ut.%
Reakcija (pH): 6,29
Embalaža: 1 L, 5 L
- na vinski trti v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode), v primeru
pomanjkanja že pred cvetenjem, drugače pa 3-4 krat v 10-14 dnevnih
razmakih v času 10 dni po cvetenju do pričetka mehčanja/barvanja;
- na pečkarjih v odmerku 3-6 L/ha (30-60 ml/10 L vode), v
času odpada venčnih listov do formiranja popolne listne
mase. Pri akutnem problemu grenke pegavosti, ga uporabljamo
izmenično s kalcijevimi foliarnimi gnojili;
- na vrtninah v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode, ob pričetku
vegetativne rasti;
- v žitih in krompirju v odmerku 5-6 L/ha, v primeru verjetnosti
pomanjkanja;
- na oljni ogrščici v odmerku 2-4 L/ha jeseni od 4 listov dalje in spomladi
ob pričetku rasti in
- na hmelju v odmerku 2-4 L/1.000 L, 2-3 krat v 14 dnevnih presledkih
od višine hmelja 2 m dalje.
Protifert železo
Tekoče, organsko in mineralno gnojilo na osnovi aminokislin in železa
Učinkovina: železo (Fe), topno v vodi 5 ut. % org.dušik (N), topen v
vodi 4 ut. %
Mešanje: je kompatibilen z večino sredstev za varstvo rastlin, vendar se
Protifert železo je tekoče foliarno gnojilo na osnovi železa in dušika v
organski obliki, za preprečevanje in odpravljanje pomanjkanja železa. Železo je kot element slabo mobilno po rastlini, zato je v Protifert železo
vezano z organskim dušikom, ki deluje kot njegov hiter prenašalec v vse
tiste dele rastlin, kjer se pojavi pomanjkanje. Železo je kot element
prisotno v velikem številu encimov, še posebej tistih, ki vplivajo na
respiracijo, torej je potreben za energijo in izgradnjo klorofila.
Uporaba:
- jagode: 150-200 ml/100 L vode foliarno po presajanju in 2-3 L/10 ar pri
fertirigaciji;
- vinska trta, citrusi, pečkarji in koščičarji: 200-300 ml/100 L
vode foliarno in 2-3 L/10 ar s fertirigacijo v začetku vegetacije do cvetenja;
- fižol, paradižnik, cvetača, brokoli, čebula: 150-200 ml/hl vode
foliarno in 2-3 L/10 ar pri fertirigaciji, po presajanju do cvetenja;
- listnata zelenjava: 100-120 ml/100 L vode foliarno in 1,5-2 L/10 ar pri
fertirigaciji po presajevanju;
- drevesnice in trsnice: 100-150 ml/100 L vode foliarno in 1-2 L/10 ar
pri fertirigaciji od umiritve rasti;
- cvetlice in okrasne rastline: 100-150 ml/100 L vode foliarno in 1-3 L/10 ar
pri fertirigaciji od začetka vegetacije do cvetenja;
Protifert žveplo
Organsko mineralno gnojilo z žveplom (S)
Učinkovina: skupni dušik (N) 3,7 ut. % (od tega 3,5 ut. % organskega
dušika in 0,2 ut. % amonijskega dušika), žveplo (S) 33,0 ut. %, organski ogljik (C) 11,0 ut. %
Formulacija: koncentrirana suspenzija
Reakcija (pH): 7,06
Opozorila: izogibajmo se škropljenju v vetrovnem in vročem vremenu.
Sredstvo se lahko meša z večina sredstvi za varstvo rastlin, razen z močnimi alkalnimi sredstvi (Bordojska brozga, polisulfidi …), mineralnimi olji,
kaptanom in vsemi sredstvi, ki se na splošno ne mešajo z žveplenimi pripravki.
Embalaža: 1 L, 5 L
Protifert žveplo je posebna kombinacija elementarnega žvepla in hidroliziranih proteinov, ki temeljijo na velikem številu prostih aminokislin in
peptidov s kratkimi verigami. To je tudi lastnost vseh pripravkov „družine
Protifert“, ki jih bistveno razlikuje od podobnih pripravkov na osnovi aminokislin.
Žveplo kot samo postaja pri nekaterih kulturah že makrohranilo. Izredno
pomembno je pri tvorbi endosperma pri žitih, ki občutno vpliva na količino in kakovost pridelka, od njega je odvisen pridelek in vsebnost olja pri
oljnicah kot so npr.: oljna ogrščica, oljne buče, sončnice.
Na sortno značilnost ali aromo grozdja oz. vina vpliva veliko dejavnikov,
ki jih združujemo v „terrior“, vendar nanjo lahko vplivamo tudi z žveplom.
Uporaba učinkovitih žveplovih gnojila lahko pozitivno vpliva na izrazitejšo
aromo posameznih sort.
Protifert žveplo pa ima zaradi žvepla tudi povečuje vitalnost rastlin.
Protifert žveplo ima zaradi posebne formulacije izredne kvalitete: višja
odpornost proti izpiranju; selektivnost do tretiranih rastlin, odlično obstojnost na rastlinah, zmanjševanje možnosti pojava fitotoksičnosti pri
visokih temperaturah.
Uporaba: za foliarno tretiranje na:
- vinski trti: v odmerku 240-330 ml/100 L vode;
- pečkarjih: v odmerku 2-2,5 L/100 L vode ob koncu zime oziroma 250330 ml/100 L vode za letna tretiranja;
- jagodah: v odmerku 250-330 ml/100 L vode za spomladanska tretiranja;
- oljkah: v odmerku 1,5-2 L/100 L vode ob koncu zime oziroma 250-330
ml/100 L vode za spomladanska tretiranja;
- vrtninah: v odmerku 200-25 ml/100 L vode za spomladanska in letna
tretiranja;
- v žitih: v odmerku 2,5-3,3 L/ha. Tretirati začnemo v času prvega kolenca
za boljši razvoj endosperma;
- na oljni ogrščici: spomladi v času pričetka vegetacije v odmerku 2,5-3,5
L/ha;
- okrasnih rastlinah: v odmerku 250-330 ml/ha za spomladanska tretiranja.
QualiCal 250
!
NOVO
Foliarno kalcijevo gnojilo za preprečevanje fizioloških bolezni pečkarjev
Učinkovina: kalcij (CaCl2) 250 g/L
foliarnimi gnojili.
Specifična teža: 1,36 kg/L
Opozorila: tretiramo v temperaturnem območju 6-25o C, v primeru mešanja z drugimi foliarnimi gnojili ali FFS predhodno naredimo test kompatibilnosti.
Proizvaja: De Sangosse, Francija
Embalaža: 10 L in 1.000 L
QualiCal je visokvalitetno in formulirano foliarno gnojilo na osnovi kalcijevega klorida, za povišanje kvalitete, okusa, izgleda plodov in predvsem preprečevanje grenke pegavosti jabolk.
Uporaba:
- jablana: 5-7 L/ha (max 2 % koncentracija) v 15 dnevnih razmakih od
pričetka debeljenja plodov do spravila pridelka.
Vignarbol MB
!
NOVO
Specialno foliarno gnojilo na osnovi žvepla (S), magnezija (Mg), bora
(B) in mangana (Mn)
Učinkovina: magnezij 94 g/L, žveplo 200 g/L, bor 14 g/L in mangan
10 g/L
36
foliarnimi gnojili.
Specifična teža: 1,37 kg/L
Opozorila: tretiramo v temperaturnem območju 6-25o C, v primeru mešanja z drugimi foliarnimi gnojili ali FFS predhodno naredimo test kompatibilnosti.
Proizvaja: De Sangosse, Agronutrituon
Vignarbol MB je posebno foliarno gnojilo za povišanje kvalitete pridelka in preprečevanje pomanjkanja magnezija, bora in mangana. Žveplo
vpliva pozitivno na povečanje sortne cvetice vinske trte, poviša vsebnost olja oljnih buč in oljne ogrščice.
Uporaba:
- vinska trta: 3-5 L/ha ko so cvetovi v kabrnku ločeni, pričetek cvetenja,
jagode se pričnejo debeliti in on zapiranju grozdov;
- industrijske rastline (oljna ogrščica, oljne buče, hmelj, ....) in zelenjava:
2-3 tretiranja v 10 dnevnih razmakih na dobro razvito listno popvršino v
odmerku 3-5 L/ha.
Zintrac 700
Specialno mineralno gnojilo na osnovi cinka za prehrano sadnega
drevja, vinske trte, jagodičja, lupinarjev, travinja, zelenjave in industrijskih rastlin (koruza, žita, ..)
Učinkovina: 40 ut.% = 700 g/L skupnega cinka (Zn)
Reakcija (pH): 9
Mešanje: upoštevajte navodilo za uporabo sredstva, s katerim se meša.
Tretiramo takoj po pripravi škropilne mešanice. Sredstvo se lahko meša z
običajnimi sredstvi za varstvo rastlin. V primeru, da z določeno mešanico
nimamo izkušenj, se najprej priporoča uporaba na manjši površini.
Opozorila: ne uporabljamo sredstva v ekstremnih vremenskih pogojih
(močna suša, močno deževje, ko zmrzuje ali dežuje, itd.) oziroma pred pričakovano slano ali dežjem. Pri uporabi nosimo ščitnik za oči/obraz in zaščitne rokavice. Vso opremo za tretiranje po uporabi temeljito operemo.
Proizvaja:Yara UK Ltd., Pocklington, Velika Britanija
Embalaža: 1 L
Uporaba:
a) za foliarno tretiranje:
- vinska trta: 1 L/ha pri porabi vode 200-1.000 L. Tretiramo pred
cvetenjem v času, ko se kabrnki pričnejo povešati in ob pojavu jagod;
- jablane, hruške: 1-2 L/ha v fazi brstenja in po končanem cvetenju.
Pazimo, da ne tretiramo v času cvetenja. Tretiranje nadaljujemo po
obiranju v odmerku 1-2 L/ha. Poraba vode: 200-1.000 L/ha;
- koščičarji (češnje, slive, breskve, marelice): tretiramo v odmerku 1 L/ha
po obiranju do začetka odpadanja listja. Poraba vode: 1.000 L/ha;
- maline: 0,5 L/ha v fazi zelenega popka. Poraba vode: 200-500 L/ha;
- jagode (na prostem): prvo tretiranje v odmerku 0,5 L/ha v fazi zelenega
popka. Tretiranje dvakrat ponovimo v dozi 0,25 L/ha, prvič ob pojavu
belega popka in nato v fazi rasti po obiranju. Poraba vode: 200-500 L/ha;
- leska: tretiramo po oploditvi v odmerku 1 L/ha in tretiranje ponovimo
čez 10-14 dni. Poraba vode: 500-1.000 L/ha;
- oreh: tretiramo spomladi v fazi odpiranja brstov v odmerku 1 L/ha.
Tretiranje ponovimo čez 15 dni. Poraba vode: 500-1.000 L/ha;
- kivi: 1 L/ha v fazi od odpiranja brstov do konca odpiranja listov.
Tretiranje ponovimo po končanem obiranju. Poraba vode: 500-1.000 L/ha;
- hmelj: tretiramo v odmerku 1,5 L/ha, ko je rastlina visoka 2,5 metra.
Poraba vode: 750-1.000 L/ha;
- krompir: 1 L/ha, tretiramo en teden po 100 % vzniku. Pri zmernem do
močnem pomanjkanju je potrebno tretiranje ponavljati v 10 do 14
dnevnih intervalih. Po potrebi (analiza listnega peclja) tretiramo v času
debelitve gomoljev v odmerku 1 L/ha. Poraba vode: 200 L/ha;
- sladkorna pesa: 1 L/ha v stadiju 4-6 listov. Pri zmernem do močnem
pomanjkanju je potrebno tretiranje ponavljati v 10-14 dnevnih
intervalih. Poraba vode: 200 L/ha;
- koruza: tretiramo v odmerku 1 L/ha v fazi treh do osmih listov. Pri
močnejšem pomanjkanju je potrebno tretiranje ponoviti čez 10 do 14
dni. Poraba vode: 200 L/ha;
- ozimna žita (pšenica, ječmen, oves): tretiramo v odmerku 1 L/ha v fazi
od 2. lista do pojava prvega kolenca (Zadoks 12-31).
Poraba vode: 200 L/ha;
- zelenice, okrasne trate: 1 L/ha ob začetku rasti spomladi oz. po
potrebi glede na analizo tal. Tretiranje po potrebi ponavljamo v 10 do
14 dnevnih intervalih. Poraba vode: 200 L/ha;
- športne trate: 1 L/ha v fazi rasti spomladi oz. po potrebi glede na
analizo tal. Tretiranje po potrebi ponavljamo v 10 do 14 dnevnih
- pašniki: tretiramo v odmerku 1 L/ha, ko je trava visoka 15 cm.
Pri močnem pomanjkanju je potrebno tretiranje ponavljati pred vsako
košnjo, ko je trava visoka 15 cm. Poraba vode: 200 L/ha;
- trava za seno ali silažo: tretiramo v odmerku 1 L/ha, ko je trava visoka
15 cm. Pri močnem pomanjkanju je potrebno tretiranje ponavljati pred
vsako košnjo, ko je trava visoka 15 cm. Poraba vode: 200 L/ha;
- por: 1 L/ha, tretiramo 14 dni po presajanju ali v primeru setve, ko
rastline dosežejo velikost 15 cm. Po potrebi tretiranje dvakrat ponovimo
v 10-14 dnevnih intervalih. Priporočena količina vode: 200 L/ha;
- čebula: 1 L/ha tretiramo takoj, ko je dovolj listne mase za sprejem
hranil. Poraba vode: 200 L/ha;
- grah: 0,5 do 1 L/ha, tretiramo, ko so rastline visoke 5 do 15 cm. Poraba
vode: 50-200 L/ha;
- korenje: 1 L/ha, tretiramo rastline, ko so visoke 15 cm. Pri zmernem do
močnem pomanjkanju tretiranje ponavljamo v 10 do 14 dnevnih
- kumare, melone, paprika, paradižnik (na prostem): 1 L/ha v stadiju
4-6 listov. Poraba vode 500-800 L/ha;
- artičoke, melancane: 1 L/ha v stadiju 4-6 listov. Voda: 500-800 L/ha;
- lan: 1 L/ha, ko je rastlina visoka 12 do 15 cm. Poraba vode: 200 L/ha;
- iglavci: tretiramo v odmerku 1 L/ha, prvič ob pojavu mladih poganjkov
in ponovno v začetku jeseni. Poraba vode: 500-1.000 L/ha.
b) pridelava v rastlinjakih:
- tretiramo v količini največ 50 ml/100 L vode. Poraba vode: max 1.000 L/ha.
YaraVita - Potato Plus - Krompir
Kompleksno mineralno gnojilo na osnovi fosforja in kalija ter magnezija z dodatkom, mangana in cinka za prehrano krompirja in koruze
Učinkovina: fosfor (P0O5) 29,8 ut.%, kalij (K2O) 5 ut.%, magnezij
(MgO) 67 g/L, mangan (Mn) 10 g/L, cink (Zn) 5 g/L
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z večino sredstev za varstvo rastlin, ki
se uporabljajo v krompirju in koruzi
Embalaža: 5 L
Potato plus je foliarno gnojilo, prirejeno posebej za prehrano krompirja
in koruze. Uporablja se še posebej v primeru pomanjkanja fosforja in za
doseganje večjega in kvalitetnejšega pridelka.
Uporaba:
- na krompirju: v primeru pomanjkanja tretiramo v odmerku 5 L/ha,
prvič v času po popolnem vzniku in drugič ponovimo čez 10-14 dni.
Za doseganje večjega in izenačenega premera gomoljev, pri jedilnih
sortah, za predelavo in škrob, ki imajo majhen nastavek gomoljev,
tretiramo v deljenem odmerku 2x3 L/ha v času formiranja in debelitve
gomoljev. Pri sortah z večjim nastavkom gomoljev pa 10 L odmerek
razdelimo na 2-4 deljena tretiranja v razmakih na 10-14 dni.
- na koruzi: tretiramo v stadiju 4-8 listov v odmerku 5 L/ha. Po potrebi
ponovimo čez 10-14 dni.
YaraVita - Koruza
Specialno kompleksno mineralno gnojilo na osnovi fosforja in kalija
ter magnezija z dodatkom cinka za prehrano koruze
Učinkovina: fosfor (P2O5) 29,˝5 ut.%, kalij (K2O) 5 ut.%, magnezij
(MgO) 4,5 ut.%, cink (Zn) 3,1 ut.%
se uporabljajo pri tretiranju koruze
Reakcija (pH): 1,1
Embalaža: 5 L
YaraVita Koruza je specialno gnojilo za preskrbo koruze z najvažnejšimi
hranili, ki jih potrebuje v vegetaciji. Fosfor igra odločilno vlogo pri izgradnji v pomembnih celičnih povezavah, kalij uravnava vodni režim v rastlini
in aktivira encime, magnezij pospešuje tvorbo klorofila in cink vpliva na
pomembne encimatske procese in tvorbo auksinov. YaraVita Koruza pospeši enakomeren razvoj korenin in rastline kljub nizkim temperaturam,
pospeši razvoj v začetnih razvojnih fazah koruze, izboljša razvoj storža,
pridelki so višji in kvalitetnejši.
37
Uporaba:
YaraVita Koruza uporabljamo v fazi od 4 - 8 (9) lista (BBCH 14-18,19) v
odmerku 3-5 L/ha.
YaraVita - Ogrščica
Kompleksno mineralno gnojilo na osnovi magnezija z dodatkom
bora, mangana, molibdena in kalcija za prehrano oljne ogrščice
Učinkovina: bor (B) 3,3 ut.%, mangan (Mn) 4,6 ut.%, molibden (Mo)
0,3 ut.%, magnezij (MgO) 8,7 ut.%, kalcij (CaO) 6,8 ut.% in dušik (N)5 ut%
se uporabljajo v oljni ogrščici
Reakcija (pH): 10
Embalaža: 5 L
YaraVita Ogrščica je specialno gnojilo za preskrbo oljne ogrščice z
najvažnejšimi hranili, ki jih potrebuje v vegetaciji. Bor optimizira stabilnost
rastlinskega tkiva in razvoj cvetov, mangan skrbi za visoko učinkovito
fotosintezo in zmanjša negativni vpliv suše, molibden izboljša učinkovitost
dušika in magnezij pospeši tvorbo klorofila. YaraVita ogrščica zagotovi
preskrbo z mikroelementi, izboljša odpornost na nizke zimske temperature
v primeru jesenske uporabe, pospeši enakomeren spomladanski razvoj,
izboljša tvorbo cvetnih nastavkov ter poviša pridelek in vsebnost olja.
Uporaba: YaraVita Ogrščica uporabljamo prvič jeseni v fazi 4 lista (BBCH
14) v odmerku 2 L/ha in drugič spomladi po začetku vegetacije v odmerku 2-4
L/ha. Pred cvetenjem lahko uporabimo še foliarno gnojilo na osnovi bora
(Folibor) ali bora in žvepla (Photrel).
YaraVita - Žita
Kompleksno mineralno gnojilo na osnovi magnezija, mangana, bakra, cinka in dušika za prehrano žit
Učinkovina: dušik (N) 3,7 ut.%, magnezij (Mg) 16,2 ut.%, mangan
(Mn) 8 ut.%, baker (Cu) 3,1 ut.% in cink (Zn) 5 ut.%
se uporabljajo v žitih
Reakcija (pH): 10
YaraVita Žita je specialno gnojilo za preskrbo žit z najvažnejšimi hranili,
ki jih potrebuje v vegetaciji. Magnezij pospešuje tvorbo klorofila, mangan skrbi za visoko učinkovito fotosintezo in omili negativne vplive suše,
baker zagotavlja trdno steblo in s tem poviša odpornost proti poleganju,
baker in cink usmerjata encimatske procese kot je npr. sinteza beljakovin. YaraVita žita zagotovi preskrbo žit z mikroelementi, v primeru jesenske uporabe poveča odpornost na nizke zimske temperature, zagotavlja
enakomeren spomladanski razvoj, poveča odpornost na sušo in poveča
pridelek in kvaliteto zrnja. Ta zadnji parameter, kvaliteta zrnja, bo v prihodnosti igrala veliko oziroma odločilno vlogo, saj se več ne predvideva
odkup slabe kvalitete žit.
Uporaba: YaraVita žita lahko uporabljamo prvič že jeseni v fazi od dveh
razgrnjenih listov (BBCH 12) dalje v odmerku 1 L/ha. Drugo tretiranje v
odmerku 2 L/ha (najpomembnejši termin) opravimo v času razraščanja,
ko je že 5-7 zaznavnih stranskih poganjkov (BBCH 25-27) in tretjič po
potrebi v fazi zastavičarja, ko je njegova ploskev že zravnana in je viden
jeziček (ligula), pa do vidnih prvih res (pri sortah, ki jih imajo) v odmerku
1 L/ha.
ANALIZE tal, listja, plodičev, vode in
drugih tekočin
Podjetje KARSIA, Dutovlje, d.o.o. je z januarjem 2007 pooblaščeni zastopnik in distributer za podjetja YARA-Phosyn za Slovenijo. Podjetje Phosyn
je zelo znano tudi po svojem laboratoriju (Megalab), ki je eden izmed
najbolj referenčnih v svetu. Analize opravljajo za več kot 40 laboratorijev
po celem svetu, letno pa naredijo več kot 200.000 analiz.
Megalab
ANALIZE
Realne vsebnosti elementov v tleh in posledično priporočila za gnojenje
so v veliki meri odvisne od pravilno odvzetega vzorca. Za to so potrebni
trije koraki in sicer:
- odvzem reprezentativnega vzorca enovite površine,
- pravilno pakiranje vzorca in transport do laboratorija ter
- pravilna oprema vzorca z vsemi potrebnimi podatki - etiketa.
VZORCI ZA ANALIZO TAL
Kje odvzemamo vzorce?
Za odvzem reprezentativnega vzorca, se največkrat poslužujemo sheme »W«.
Za do 10 hektarsko uniformno (enovito) parcelo je dovolj en vzorec. Če
ni enovita, jo razdelimo na manjše enovite parcele (razlika v tipu zemlje,
načinu gnojenja, kulturi,…). Vzorcev ne jemljemo blizu vhodov na parcelo,
blizu razkladalnih in nakladalnih mest za gnojila in sredstev za varstvo
rastlin, raznih deponij organskih gnojil, ipd... Minimalno število vzorcev
iz ene parcele naj bo okoli 20. Več je vzorcev, bolj realni bodo podatki.
S čim odvzemamo vzorce?
Za odvzem vzorca tal uporabljamo kovinske sonde ali manjše lopate. Pred
odvzemom odstranimo 5 cm zgornjega sloja zemljišča in nato odvzamemo vzorec v globini naslednjih 20 - 25 cm tal. To je vzorec za globino do
25 - 30 cm. Posamezno odvzete vzorce med seboj dobro premešamo, če
se da jih tudi posušimo. Potrebna količina vzorca za popolno analizo je
najmanj 300 gr.
Kam zbiramo vzorce tal?
Vzorce tal zbiramo v plastične, eno ali dvoslojne vrečke, ki jih zapremo z
lepilnim trakom ali vrvico.
Kako opremimo vzorce?
Najboljše je, da vzorec opremimo s samolepilno etiketo, ki zajema naslednje
podatke:
- priimek in ime pošiljatelja,
- točen naslov pošiljatelja
- ime parcele ali dela parcele,
- globina jemanja vzorca,
- kultura (po potrebi starost, če gre za trajne nasade)
- način pošiljanja rezultatov in komentarjev analiz (po pošti ali po
elektronski pošti).
VZORCI ZA ANALIZO ZELENIH DELOV – LISTJA
Za jemanje vzorcev listja veljajo enaki trije koraki kot pri analizi tal, le pri
etiketi namesto globine jemanja vzorca označimo sorto in oznako parcele,
če je več parcel z enako sorto. Liste različnih kultur jemljemo vedno v enaki razvojni fazi, prednost pa damo popolnoma razvitim listom. Jemljemo
samo liste brez pecljev. Listje za analizo naj ne bo fizično poškodovano ali
napadeno od bolezni ali škodljivcev. Izogibamo se zbiranja zaprašenih in
od zemlje zamazanih listov.Če so listi mokri, jih popivnamo ali posušimo
na zraku in zberemo v paropropustno vrečko (lahko je to plastična, vendar
preluknjana vrečka). Listje jemljemo iz rastlin, ki kažejo začetne znake pomanjkanja in ne iz tistih, kjer se že kaže močno pomanjkanje ali so že v
stadiju odmiranja.
Vzorci listja trajnih nasadov
Sadovnjaki
Na poti sheme »W« enakomerno izberemo 20 naključnih dreves. Izogibamo se opraševalcem, od bolezni in škodljivcev napadenih ali kako
drugače poškodovanih dreves. Iz vsakega drevesa vzamemo po 4 mlade
in popolnoma razvite liste iz enoletnih poganjkov, na isti višini, na južni,
severni, vzhodni in zahodni strani. Če je listje mokro, ga osušimo, nato
dobro pomešamo med seboj in hranimo v paropropustno vrečko, ki jo
opremimo z etiketo. Čim prej pošljemo na analizo!
Vinogradi
Na poti sheme »W« enakomerno izberemo najmanj 20 naključno izbranih
trsov. Izogibamo se od bolezni in škodljivcev napadenih ali kako drugače
poškodovanih trsov. Iz vsakega trsa vzamemo najmanj 4 liste, 2 na eni in 2
na drugi strani, na dveh višinah. Čas jemanja vzorcev na vinski trti je prvič
takoj po cvetenju in drugič ob pričetku mehčanja oz. barvanja jagod. Če
je listje mokro, ga osušimo, nato dobro pomešamo med seboj in hranimo
v paropropustno vrečko, ki jo opremimo z etiketo. Čim prej pošljemo na
analizo!
Vzorčenje zelenih nadzemnih delov drugih kultur
Na poti sheme »W« enakomerno izberemo najmanj 20 naključno izbranih
mest ali rastlin. Izogibamo se od bolezni in škodljivcev napadenih ali kako
drugače poškodovanih rastlin. Če so zeleni deli mokri, jih posušimo, nato
dobro med seboj pomešamo in hranimo v paropropustno vrečko, ki jo
opremimo z etiketo. Čim prej pošljemo na analizo!
- strna žita (v začetku in sredini kolenčenja, vzorce jemljemo v višini 5-8
cm); koruza (razvit listi na višini 40-60 cm;
- sladkorna pesa: (popolnoma razviti listi 50-60 dni po vzniku);
- rdeča pesa (popolnoma razviti sredinski listi);
38
- krompir (listni peclji – za jemanje vzorcev veljajo enaki trije koraki kot
pri ostalih analizah. Izbiramo popolnoma razvite listne poganjke
(ponavadi 4 list) v fazi, ko je odprtih največ 10 % cvetov. Na vsakem
celem listnem poganjku čim prej odstranimo vse listne ploskve, jih čim
prej shranimo na hladnem in temnem mestu ter pošljemo na analizo.
Vzorčimo na vsaj 20 različnih lokacijah na polju. Na vsaki lokaciji
vzamemo po en listni poganjek iz 3-4 grmov (60-80 listnih poganjkov).
Vzorce jemljemo vsaj 3-5 dni po uporabi sredstev za varstvo rastlin ali
foliarnih gnojil. Yara-Phosyn laboratorij ima že več kot 10 letno bazo
podatkov in na podlagi biometričnih analiz izdela pravilen potek
prehrane krompirja v fazi debeljenja gomoljev;
- oljna ogrščica (popolnoma razviti listi med cvetenjem ali ko so rastline
visoke 30-50 cm);
- sončnice (najvišji popolnoma razvit list v začetku cvetenja);
- soja (proti koncu cvetenja, popolnoma razvit list na vrhu rastline, brez peclja);
- fižol (popolnoma razvit list v začetku cvetenja);
- lucerna (zgornjih 15 cm rastline v začetku cvetenja);
- travinja, detelja (cel zgornji del rastline od višine 5 cm pred cvetenjem);
- čebula (centralni dozoreli list v sredini rastne dobe);
- zelena (sredinski dozoreli list v sredini rastne dobe);
- beluši (popolnoma razvito zelenje, v višini 45-90 cm);
- cvetača (sredinski, popolnoma razviti listi ob pojavu cvetov);
- zelje (popolnoma razvito listje v času formiranja glave);
- paprika (popolnoma razviti listi v sredini rastne dobe);
- paradižnik (vrhnji popolnoma razviti listi med prvim in drugim nastankom
plodov);
- lubenice, melone in buče (mladi, popolnoma razviti listi v sredini
rastne dobe);
- kumarice, bučke (mladi, popolnoma razviti listi v času cvetenja in
razvoja prvih plodov);
- korenje (celotno zelenje od 3 cm dalje, v sredini rastne dobe);
- zelena solata (sredinski popolnoma razviti listi, v času formiranja glave);
- špinača (prvi popolnoma razviti listi);
- kivi (mladi, popolnoma razviti listi iz novih poganjkov, v sredini rastne
dobe);
- jagoda (mladi, popolnoma razviti listi, v sredini rastne dobe);
- rdeči in črni ribez, brusnice in robide (samo popolnoma razviti listi
od cvetenja do pričetka zorenja prvih plodov);
- krmila in silaže (vzorce jemljemo iz vsaj 4-6 vreč ali bal, če
se le da iz sredine. Vzorce dobro med seboj pomešamo in jih
damo v paropropustno vrečko, ki jo opremimo z etiketo.
Vzorce silaže jemljemo s sondo ali jo odgrnemo in vzamemo
vzorce, čim bolj iz sredine. Hranimo jih v paropropustno
vrečko in opremimo z etiketo).
lizah. Zelo pomemben je čas jemanja vzorcev.
Idealna teža plodičev je med 30 in 50 grami. Na poti sheme »W«, enakomerno izberemo 20 naključnih dreves. Izogibamo se opraševalcem, od
bolezni in škodljivcev napadenih ali kako drugače poškodovanih dreves.
Iz vsakega drevesa vzamemo po 4 plodiče, na isti višini, na južni, severni,
vzhodni in zahodni strani. Če so plodiči mokri, jih osušimo, nato dobro
pomešamo med seboj in izberemo 30-50 naključno izbranih. Hranimo v
paropropustno vrečko, ki jo opremimo z etiketo. Na podlagi te analize se
po biometrični metodi simulira stanje, kakršno naj bi bilo v plodovih ob
trgatvi, zato lahko ob neugodni analizi še do spravila pravilno in pravočasno ukrepamo.
Analiza plodov
Za jemanje vzorcev plodov veljajo enaki trije koraki, kot pri ostalih analizah. Vzorčimo 20 dreves po poti sheme »W«, dan pred spravilom pridelka. Iz vsakega drevesa vzamemo po en plod, iz prvega na južni strani,
drugega na zahodni, tretjega na severni in četrtega na vzhodni in tako
ponavljamo do konca. Na analizo pošljemo vseh dvajset plodov.
Analiza nam pove, kako uspešni smo bili pri prehrani, torej kakšno je stanje plodov, kakšna je njihova skladiščna sposobnost in kakšen način skladiščenja naj uporabimo.
NAVODILA ZA POŠILJANJE VZORCEV
Vzorce pošljemo takoj po odvzemu, kar posebej velja za liste in plodove.
Pakiramo jih v paropropustne vrečke, ki jih vložimo v obložene kuverte.
Vzorce tal lahko tudi posušimo, zbiramo jih pa v plastičnih vrečkah in
pošiljamo v paketih ali obloženih kuvertah.
Naslov za pošiljanje:
KARSIA, Dutovlje, d.o.o.,
P.P. št. 5,
2351 KAMNICA
OPRAVLJENA ANALIZA
Vzorci se najkasneje v 24 urah po prejemu pošljejo v Veliko Britanijo, analize pa so opravljene v 2-3 tednih. Prejmete jih opremljene s slovenskim
komentarjem in nasvetom po navadni ali elektonski pošti.
PREJEM in PLAČILO ANALIZE
Analizo prejmete po pošti na vaš dom. Plačilo je PO POVZETJU.
KOMENTARJI ANALIZ
Komentarji so prevod analiz laboratorija MEGALAB, pri svetovanju pa se
upoštevajo vsi pripravki, ki so na voljo v prodajnem programu našega
podjetja, prilagojeni načinu pridelave (integrirana, ekološka...) v skladu z
vsakoletnimi smernicami.
VZORCI ZA ANALIZO PLODOV PEČKARJEV
Analiza plodičev
Za jemanje vzorcev plodičev veljajo enaki trije koraki, kot pri ostalih ana-
CENIK
V ceno je všteta cena analize (Megalab), poštnina do Velike Britanije in
20 % davek.
ANALIZE MEGALAB (Yara - Phosyn) 2014
tip
analize
LARGE
BSA
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
predmet
analize
zemlja
zemlja
zemlja
listje in listni
peclji vinske
trte
listje ostalih
kultur
plod in plodiči
plod in plodiči
jablane
voda in druge
tekočine
1
pH
pH
pH
N
N
N
N
N
2
org.snov
C.S.C.
org.snov
P
P
P
P
fosfati
3
N (skupni)
P
P
K
K
K
Mg
karbonati
4
P
K
K
Mg
Mg
Mg
Ca
Cl
5
K
Mg
Mg
Ca
Ca
Ca
S
K
6
Mg
Ca
Ca
B
B
S
B
Mg
7
Ca
S
S
Fe
Fe
B
Zn
sulfat
8
S
B
B
Mn
Mn
Zn
K/Ca+Mg
Ca
9
B
Fe
Fe
Zn
Zn
B
10
Fe
Mn
Mn
Cu
Cu
Fe
11
Mn
Zn
Zn
N/K
12
Zn
Cu
Cu
K/Mg
Cu
13
Cu
Mo
Mo
N/P
Mo
P/Zn
14
Mo
C.S.C
15
C.S.C
E.C
16
E.C
17
pesek
18
mulj
19
glina
EUR
108
69
94
Mn
pH
E.C.
94
39
94
94
94
94
KORISTNE ŽIVALI ali
NARAVNI SOVRAŽNIKI
Koristne živali imajo v zaščiti rastlin izjemen pomen. Z njihovo pomočjo lahko zmanjšamo uporabo bolj strupenih sredstev, zmanjšamo število
tretiranj in manj škodujemo sebi in okolju ter
s tem vzpostavimo boljše naravno ravnovesje v
naravi.
PLENILSKE PRŠICE (Phytoseiidae)
Spadajo med pršice in so zelo pomemben naravni sovražnik pršic prelk. Prehranjujejo se s
pršicami kot npr. rdeča sadna in navadna pršica
in jih lahko tudi popolnoma kontrolirajo, tako
da so ukrepi s pesticidi minimalni. Pri nas sta
najbolj zastopani pršici Typhlodromus piri in
Amblyseus finlandicus, ki jih najdemo v veči
ROPARSKE STENICE
So manj poznani, vendar zelo učinkoviti naravni sovražniki. Njihov plen so v glavnem pršice
prelke, listne uši, cikade in male gosenice. Kakor
odrasle stenice, živijo njihove ličinke tudi roparsko.
DVOKRILCI (Diptera)
HRŽICE - so bolj znane kot rastlinski škodljivci,
vendar se nekatere vrste prehranjujejo tudi z listnimi ušmi. Njihove ličinke z močnimi čeljustmi
bodejo listne uši in jih izsesajo. Najbolj znani
predstavnik je Aphidoletes aphidymiza Rond..
Najbolj znani sta Anthociris nemorum (levo) in
Orius minutus (desno).
MREŽOKRILCI (Planipennia)
Ličinke mrežokrilcev so posebej v fazi ličinke
zelo požrešne in koristne. Značilnost odraslih
živali, ki se v glavnem hranijo z nektarjem in
medeno roso, so žilasta in sploščeno razvita krila, ki so kot streha zložena preko zadka. Nežna
telesa so zelena ali rjava, na glavi imajo dolge
tipalnice, velike oči in močne čeljusti.
ni naših sadovnjakov in vinogradov, kjer so se
pri zaščiti ravnali po smernicah integriranega
varstva. Te plenilske pršice napadejo in uničijo
rastlinam škodljive pršice.
MUHE TREPETALKE - Odrasle muhe se v
glavnem prehranjujejo s cvetnim prahom. Prepoznamo jih, ko v skupinah lebdijo v
zraku. Ličinke nimajo izrazite glave, ampak se
spredaj zožijo.
So brez nog, zelenkaste, rjavkaste in celo rdečkaste, dolge 1-2 cm in podobne pijavkam. Uničijo po več 100 listnih uši na dan.
GOSENIČARKE
POLONICE Coccinellidae)
So najbolj poznani in pomembni naravni sovražniki na rastlinah, kjer se pojavljajo listne uši.
Najbolj aktivne so ličinke, ki so dolge okoli 12
mm, sivo modre, s krtačastimi bradavicami na
hrbtu. Z ušmi se prehranjuje tudi odrasla pikapolonica. Pri nas je najbolj zastopana polonica
s sedmimi pikami - Coccinela septempunctata,
pojavlja pa se še polonica z dvema pikama.
Prospatella perniciosi je pomemben parazit
ameriškega kaparja in Aphelinus mali je specifičen parazit krvave uši.
Najbolj znan predstavnik mrežokrilcev je “tenčičarica” (Crysopa carnea), ki odlaga svoja jajčeca
na dolgih pecljih (levo). Ličinke v času svojega
razvoja požrejo od 200-500 listnih uši, zato so
izredno koristne.
- so podobne hišnim muham in zelo prilagodljive. V svoji razvojni fazi
uporabljajo različne gostitelje. Ličinke živijo parazitsko, odrasle muhe pa v glavnem s cvetnim
prahom in nektarjem. Ker iščejo svojo hrano na
listju, so v nevarnosti zaradi uporabe zaščitnih
sredstev. Samice ležejo jajčeca s posebnim svedrom v ali na gostitelja ali pa jih ta sprejme s
hrano.
Ličinke dobesedno izjedajo gostitelja. Parazitirajo škodljivce na sadnem drevju kot so mali
zimski pedic, jabolčni zavijač, zavijači
lupine, …
HROŠČI
Polonica Stethorus punctilum je majhna, črna,
kosmata polonica brez pik, ki se prehranjuje s
pršicami prelkami (rdeča sadna pršica). Polonice so zelo požrešne in znajo držati škodljivce
v določenem obsegu, so pa zelo občutljive na
insekticide širokega spektra.
STRIGALICA (Forficula auricularia)
Je okoli 16 mm velika rjava žuželka, ki je posebej
aktivna ob mraku in ponoči. Je vsejed in se prehranjuje z mehkimi rastlinskimi deli, kakor tudi
z mehkokožnimi stadiji žuželk (listne uši, jajčeca
metuljev) in tudi trosi gliv.
KOŽOKRILCI (Hymenoptera)
V velikem rodu kožokrilcev so pomembni tudi
tisti naravni sovražniki, ki živijo kot paraziti. Pomembne so družine osic, ki so po izgledu različne, velike pa so od 0,4-20 mm. Njihove ličinke
preživijo svoj razvoj kot paraziti na ali v črevesju
insektov. Navadno ostanejo ličinke najezdnikov
tako dolgo v gostitelju, dokler ne zaključijo svojega razvoja. Odrasle osice imajo štiri kožnata
krila z velikimi celicami in se prehranjujejo s cvetnim prahom. Samice imajo bodala, s katerimi
ležejo jajčeca v gostitelja. Večinoma parazitirajo
bube metuljev in listne uši. Ličinke najezdnikov
so v glavnem specializirane na določene skupine gostiteljev.
K najezdnikom spadajo pomembni paraziti jabolčnega zavijača -Trichomma enecator rossi
in zavijačev lupine sadja -Teleutea˝striata grav.,
Astrogaster quadridentataus, ki uničuje jajčeca
jabolčnega zavijača, Aphidus matricariae parazitira jablanovo mokasto uš,
40
(Coleoptera)
V tem pestrem redu insektov je kar nekaj pomembnih sovražnikov škodljivcev, posebej na
jablanah.
HROŠČKI BRZCI - le malo je tistih, ki se na-
hajajo na sadnih rastlinah, večina jih je na poljedelskih kulturah. Pomembna sta le Demetrias
atricapillus in Dromius quadimaculatis, ki se
prehranjujeta z majhnimi škodljivci.
KRATKOKRILCI - V to družino spadajo
majhni hroščki z iztegnjenim trupom in prikrajšanimi krili. Najpogostejša vrsta je Oligota flavicornis Boisd. Hrošček je dolg le 1 mm, črn in
kosmat, tipala in ustni deli so rumeni, noge pa
rdeče rjave.
Ličinke tega hroščka se prehranjujejo z jajčeci
pršic prelk, pozneje pa s pršicami. Poleg pršic se
prehranjuje tudi s tripsi, kaparji.
VARSTVO VINSKE TRTE PRED
ŠKODLJIVCI IN BOLEZNIMI
AKARINOZA (Phyllocoptes vitis)
Je razširjena po vseh vinorodnih območjih sveta. Prvič so jo v večjem obsegu zabeležili leta
1893 v Wallis-u v Švici. Pršica je velika 160 µ in
široka 46 µ, telo ima iztegnjeno, valjaste in črvaste oblike. Pršice prezimujejo pod zgornjimi
luskolisti zimskih očes in v volni˝brstov ter v
skorji starega lesa.
Opis napada: so zelo odporne na nizke in visoke temperature, na sušo in vlago, od teh
faktorjev pa je odvisna moč napada. Ob lepem
vremenu, kadar je hiter in bujen začetek vegetacije, pršice ne morejo slediti bujni rasti mladic
in je število vbodov manjše, s tem pa tudi škoda. Kadar je slabo in hladno vreme ter počasna
rast, pršice množično prehajajo na mladice in
lističe ter vanje vbadajo svoje ustne dele. Selijo
se vedno proti vrhu na mlajše lističe, saj njihove
bodalne ščetine niso sposobne prevrtati povrhnjice starega lista. Razvojni ciklus pršice traja od
začetka aprila pa do oktobra. Septembra in oktobra preidejo na prezimovanje v zimska očesa
in pod lubje.
Slika napada: škodljivost pršic se izraža glede na
lokacijo vboda na različne načine. Napaden brst
komaj ali pa sploh ne odžene, mladice so izmaličene, listi nabuhli, brez prave oblike, brez robov, raztrgani, nekrotični (t.i. zvezdasta nekroza)
zaradi poškodbe klorofila se sušijo in odpadejo.
Pršice prevrtajo povrhnjico z bodalnimi ščetinami. Celice izgubijo klorofil, hipertrofirajo in tvorijo izboklino. Na mestih vboda celice odmrejo
in oplutenijo. Mladi listi se ob močnem napadu
zvijejo v obliki žlice in ohranijo svojo mladostno
dlakavost. Starejši listi se skodrajo, izmaličijo in
predčasno odpadejo.
Kabrnki so slabo razviti, oploditev je slaba, ob
močnem napadu pa se tudi posušijo in odpadejo.
Če ob koncu poletja napadene liste pogledamo
proti soncu, opazimo veliko zvezdastih nekroz.
Po odpadu listja jeseni se vidijo posledice napada tudi po metličasti in cik-cak rasti rozg/šparonov. Le-ti imajo ob osnovi zelo kratke internodije, lub pa je močno razbrazdan in raztrgan.
ERINOZA (Eryophies vitis)
Ima telo podolgovato in valjasto, svetle bledikaste barve, dolgo 140 µ in široko 35 µ. Za razliko
od akarinoze je svetlejša in vitkejša. Prezimi pod
luskolisti zimskih očes in v volni brstov ter takoj
po brstenju povzroča škodo.
Opis napada: Pršice s svojim vbadanjem in sesanjem povzročajo poškodbe na listju, mladikah
in kabrnkih.
Ob sesanju izločajo slino, ki toksično deluje na
rastline in prav ta slina je vzrok za nastanek izbočenih šišk na zgornji listni strani. Ponavadi
so te šiške barve lista, pri močnem napadu pa
pordečijo. Na spodnji listni strani, pod šiškami,
se pojavi klobučevinasta prevleka. Prevleka je v
začetku bela, pozneje rumena, proti koncu poletja in v jeseni pa porjavi.
Včasih je spodnja listna stran popolnoma prekrita s to prevleko.
Če je šiškast cel list, se ta predčasno posuši in
odpade. Ob blažjih napadih se listi zvijajo, delno
so prekriti s šiškami in spodaj s klobučevinasto
prevleko. Napadene mladice zaostanejo v rasti,
očesa v pazduhi listov pa odženejo. Tudi na kabrnkih so vidne takšne posledice v obliki belkastih šišk, ob močnem napadu pa so celo oviti s
to prevleko, se posušijo in odpadejo.
41
Priporočilo za zatiranje: pri škropljenju upoštevamo, kakšen napad je bil v lanski sezoni, še
posebej, če je bil močan proti koncu vegetacije
na vršičkih. Velike probleme nam povzročajo v
letih, ko je v času odganjanja hladno in vlažno
vreme, vegetacija pa je zaradi tega počasna,
kajti takrat imajo pršice največjo moč. V primeru
toplega vremena, ko je vegetacija hitrejša, pa so
ti problemi manjši.
Problemi se pojavljajo zaradi pomanjkanja učinkovitih akaricidov za zatiranje teh škodljivih pršic, saj trenutno dovoljeni niso več zadovoljivo
učinkoviti. Vinogradniki imajo na razpolago nekaj akaricidov, katerih delovanje je že žal slabo,
potem fungicide na osnovi močljivih žvepel, ki
jih omejuje temperaturni prag, saj so učinkoviti
le nad 18o C. Uporabljamo jih v 0,8-1,6 % koncentraciji. Za izboljšanje delovanja priporočamo
dodajanje lepila/močila NU-FILM-17 v konc.
0,075 %.
Novejše sredstvo, pravzaprav foliarno gnojijlo, je na osnovi aminokislin in žvepla, s tržnim
imenom PROTIFERT ŽVEPLO, ki ga lahko brez
problema fitotoksičnosti uporabljamo v času
brstenja (fenofaza C-D), kakor tudi med vegetacijo, vendar v različnih koncentracijah.
Za tretiranje v času odganjanja brstov ga uporabljamo v 2,5 % koncentraciji, ki je v biološkem poskusu, ki ga izvedel KGZ Maribor, dosegel odlične rezultate, celo boljše od klasičnih
žveplovih fungicidov. V vegetaciji PROTIFERT
ŽVEPLO uporabljamo v konc. 0,30 %, ki tudi
zaviralno deluje na pršice, aminokisline pa mu
zagotavljajo tudi delno globinsko delovanje.
Rezultati poskusov v letu 2011 (KGZ Maribor)
so pokazali izredno dobro delovanje določenih
sredstev in kombinacij. Poskus je bil opravljen
na sorti sauvignon, dne 8. aprila, saj je bila
vegetacija zelo zgodnja.
Iz rezultatov je razvidno, da je kombinacija insekticida Pyrinex 25 CS v 0,1 % konc. in mineralnega olja v 1,5 % konc. izredno učinkovita,
saj je dosegla najvišjo učinkovitost. Zelo dobro
učinkovitost je doseglo tudi foliarno gnojilo
PROTIFERT ŽVEPLO in to boljšo kot klasični
žvepleni fungicid, kljub temu da je to foliarno
gnojilo!
Kombinacijo insekticida Pyrinex in mineralnega ali ogrčičnega olja priporočamo posebej
v primeru močnega napada in hladnega vremena, vendar ob opozorilu, da moramo zaradi
strupenosti Pyrinexa za čebele imeti podrast
pokošeno, zmulčano ali uničeno s herbicidom,
da ne pride do pomora čebel!!
Pri uporabi PROTIFERT ŽVEPLA ti ukrepi niso
potrebni!
V lanskem letu se je zelo dobro pokazala tudi
kombinacija aminokislinskega foliarnega gnojila PROTIFERT v 1,0 % konc. z akaricidom na
osnovi učinkovine fenpiroksimat v konc. 0,10 %.
TRSNI BRSTAR (Theresimima ampelophaga)
je občasni škodljivec na vinski trti, ki se pojavlja
v glavnem na Primorskem, predvsem v Goriških
brdih. Pojavlja se sporadično, njegovo delovanje pa je omejeno na manjša območja. V letih
njegove prerazmnožitve lahko naredi precejšnjo škodo. Pojavlja se izključno na vinski trti,
je monofag.
Opis napada: pri nas v nekaterih letih beležijo
tudi do 30 % škodo na brstih. Izgledajo povsem
normalni, vendar pri natančnejšem pregledu
opazimo luknjico, skozi katero so se zavrtale
prezimele gosenice. Ti brsti ne odženejo, odženejo pa stranska očesa. Škodo dela brstar tudi
kasneje na listju, saj mlade liste včasih obžere
do žil.
Odrasle gosenice se nato zabubijo na deblu ali
na kolju, rjavi metulji pa se izležejo v drugi polovici junija in začetku julija. Po paritvi samice v
skupinah po 50 odležejo 200-300 jajčec, iz katerih se po 2 tednih izležejo rjave dolgodlake
gosenice. Te se hranijo z zgornjo listno ploskvijo
in sredico, od julija pa preidejo v diapavzo.
Priporočilo za zatiranje: prag škodljivosti je 6
ali več gosenic/20 trsov ali več kot 2 % napadenih brstov. Za zatiranje prav tega škodljivca
v Sloveniji nimamo registriranega nobenega insekticida, v primeru močnega napada pa lahko
uporabimo sredstva za zatiranje grozdnih sukačev, kot so MIMIC, RUNNER, DELFIN WG ali
LEPINOX PLUS.
ZEMLJEMERKA (Boarmia rhombiodaria)
ZELENA STENICA (Lygocoris spinolae)
Poznali smo jo le na ameriških hibridih, zadnji
dve leti pa se je pričela pojavljati tudi na žlahtni
trti. Stenica je 5-6 mm velika in svetlo zelena in
se nahaja na kabrnku, le redko jo najdemo na
listju, kjer pa dela največ škode.
godo se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v jagodo.
Ena ličinka lahko naredi tudi po več lukenj oz.
Opis napada: takoj spomladi vbada v brste z
mladimi lističi in mladicami ter sesa rastlinski
sok. Na mlajših listih se pojavijo rumenkasto-rjave pege, to so mesta sesanja stenice. Na
večjih listih se pojavijo raztrganine v območju
peceljnega sinusa in listnih žil. Za zatiranje so
Zemljemerka je bila do sedaj le občasen škodljivec, bolj pogosta na Dolenjskem in Beli krajini,
redko na Štajerskem in Primorskem, predvsem
na rumenem muškatu in v vinogradih ob gozdu.
V zadnjih letih se je pojav tega škodljivca močno povečal in naredil ponekod kar precej škode.
Metuljček je iz družine pedicev, čez krila meri
4-5 cm in ima bela in rjavosiva krila. Gosenice so
dolge 5-8 cm, sive, z rumenimi in črnimi črtami
na hrbtni strani.
ran, ki se v večini primerov okužijo s sivo grozdno gnilobo, kar pa je glavna in največja škoda
po napadu grozdnih sukačev.
zadovoljivo učinkoviti le sistemični insekticidi
iz skupine kloronikotinilov, vendar nimajo registracije za uporabo na vinski trti. Po švicarskih
podatkih, kaže dobro delovanje klorpirifos-etil
(Pyrinex). Glede na naraščajoči problem s tem
škodljivcem, bodo strokovne službe morale
nekaj ukreniti.
GROZDNI SUKAČI - križasti (Lobesia botraOpis napada: takoj spomladi izjedajo gosenice
napeta očesa in majhne mladice. Ko so mlade
so zelenkaste barve, ko pa odrastejo, pa dobijo
varovalno barvo jih težko opazimo, najbolj aktivne so ponoči, čez dan se pritisnejo ob rozgo
ali drže telo pokonci in so videti kot koščki rozg.
Priporočilo za zatiranje: v Sloveniji nimamo
registriranega nobenega pripravka, se pa v IPG
priporočajo insketicidi MIMIC - 0,06 %, RUNNER 240 SC - 0,03 %, DELFIN WG ali LEPINOX- 0,10 %. Vsi insekticidi so neškodljivi za
koristne živali, posebej čebele, ki jih je v tistem
času veliko. Izkušnje v zadnjih letih so pokazale, da moramo pričeti s škropljenjem takoj, ko
opazimo obžrte brste in škropljenje ponovimo
čez 4-5 dni.
BIOtično zatiranje: za biotično zatiranje zemljemerke sta primerna le insekticida DELFIN
WG ali LEPINOX PLUS, ki sta popolnoma nestrupena za koristne insekte in brez karence.
na) in pasasti (Eupoecilia ambiquela)
Oba metuljčka sodita v skupino zavijačev ali sukačev in se v naših vinogradih pojavljata skoraj
istočasno, s tem da v različnih območjih bolj ali
manj prevladuje prva ali druga vrsta. Velikost
metuljčkov je od 10-14 mm, pasasti ima krila rumenkasta s prečno modrorjavo liso, križasti pa
ima krila marmorirana z rumenkastimi, sivozelenimi in svinčenimi odtenki. Samice prvega rodu
odlagajo jajčeca na kabrnike, drugega rodu pa
na jagode.
Škodo delajo ličinke, ki so pri pasastem rdečerjave s črno glavo in pri križastem sivozelene
z rumeno glavo. Imata v glavnem dva rodova
letno, le križasti lahko ima v izredno ugodnem
letu še tretji rod.
Opis napada: škodo delajo ličinke vseh rodov.
Ličinke prvega rodu se pojavijo ob koncu maja
in v juniju ter zapredajo več cvetov skupaj in jih
v takšnem pajčevinastem zapredku objedajo.
Drugi rod se pojavi ob koncu junija, v glavnem
pa v juliju. Iz jajčec, odloženih na grozdno ja
42
V toplih in mokrih letih se lahko na teh ranah
pojavi tudi cik, ki povzroča povišanje hlapnih kislin, ki so nezaželene in zakonsko omejene. Pojav teh škodljivcev je pri nas prisoten v glavnem
v vseh vinorodnih področjih, le v Primorskem vinorodnem rajonu so manjše izjeme. Pri nas ima
dva rodova, zatiramo pa načeloma le drugega,
saj prvi dela škodo le v ožjih področjih in ponekod le občasno ter na nekaterih sortah in zelo
toplih legah. Tretji rod se pojavlja v glavnem v
izjemno toplih letih na Primorskem.
Priporočilo za zatiranje: zatiranje prvega rodu
v IPGV je dovoljeno le izjemoma, prag škodljivosti pa je presežen, če najdemo več kot 15 zapredkov na 100 kabrnkov. Ker je to tudi čas okoli cvetenja in je v vinogradu tudi veliko koristnih
insektov, se priporoča uporaba sredstev kot so
DELFIN WG ali LEPINOX PLUS oba 0,10-0,15 %,
MIMIC 0,06 % ali RUNNER 240 SC 0,03 %, ki
nimajo vpliva nanje in so nestrupeni za čebele.
Za natančen rok škropljenja se odločamo po
odkritju škodljivca in po fenološki fazi razvoja
vinske trte. Za uporabo teh insekticidov je optimalni rok 10 dni pred pričetkom cvetenja oz.
deveti (9) razviti list na mladici. Če smo uporabili insekticid Delfin WG ali Lepinox plus, moramo
tretiranje čez 10-14 dni ponoviti.
Delovanje Runnerja je okoli 21 dni. V praksi se
zatira prva generacija le izjemoma, saj škoda po
grozdnih sukačih v večini primerov ne predstavlja večjega problema, pozitivno pa vpliva na
razredčenje jagod pri sortah z zbitimi grozdi.
Drugi rod je zelo priporočljivo spremljati s feromonskimi vabami, saj so lahko velike razlike
med posameznimi legami tudi na ožjem vinogradniškem področju, zato priporočamo uporabo feromonskih vab. Optimalni rok za uporabo
insekticidov kot sta MIMIC-0,06 % ali RUNNER-0,03 %, je 7-8 dni po povečanem letu metuljčkov, to je v času izleganja ličink iz jajčec ali
v času, preden se jagode v grozdu strnejo. Ob
tem terminu je tudi čas za BIOnsekticid
DELFIN WG ali LEPINOX PLUS oba 0,10-0,15 %.
Če po tem terminu nastopi daljša perioda hladnega in vlažnega vremena se priporoča, da
škropljenje z insekticidom MIMIC ponovimo
čez 14 dni, kar je pa pri Delfinu in Lepinoxu
obvezno, vendar je potrebno razmak skrajšati
na 8-10 dni. Če uporabimo insekticid RUNNER,
škropljenja ni potrebno ponavljati, saj deluje 21
dni. Uporabimo pa lahko tudi dotikalni insekticid z dolgotrajnim delovanjem PYRINEX 25 CS
- 0,10 %. Optimalni termin za uporabo tega insekticida je 10-14 dni po optimalnem roku prej
omenjenih insekticidov.
OPOZORILO: v zadnjih letih se zelo povečuje
prisotnost škržatkov, ki prenašajo trsne rumenice, zato zatiranje grozdnih sukačev tudi prilagajamo temu ukrepu, da se izognemo dodatnim tretiranjim. Vendar se pojavljajo problemi,
saj določeni insekticidi (skupina neonikotinoidov) nezadovoljivo zatrejo grozdnega sukača.
Tukaj se potem pojavlja problem dodatnih tretiranj, ki obremenjujejo stroške pridelave. Zato
vsem vinogradnikom priporočamo, da vseeno
opravijo zatiranje 2. rodu sukačev v mesecu
juliju (po prognozi glede na lokacijo/vinorodn
rajon) z insekticidom PYRINEX 25 CS v konc.
0,10 % v območju grozdja.
Tretji rod se pri nas pojavlja, vendar v glavnem
ne dela škode, razen v kakšnem izredno toplem
letu in še to v glavnem na Primorskem. Zaradi
spremembe klime bi jo bilo morda v bodoče le
potrebno spremljati.
BIOtično zatiranje: za zatiranje grozdnih sukačev je dovoljena uporaba pripravkov kot sta
DELFIN WG ali LEPINOX PLUS v konc. 0,1-0,15 %.
ZELENI ŠKRŽAT (Empoasca flavescens)
Je eden izmed škržatov na vinski trti, ki zna povzročiti občutno škodo, posebej na račun kvalitete pridelka. Škržati so svetlozelene barve, dolgi
3-3,5 mm, s strehasto zloženimi krili in trikotno
glavo. Prezimijo na iglavcih, zato so napadeni
v glavnem samo vinogradi na obrobjih gozdov.
Ličinke se hranijo z izsesavanjem sokov iz listnih
žil.
Opis okužbe: listne žile se najprej razbarvajo in
listni robovi zvijejo navzdol. Pri močnem napadu se zunanji rob lista posuši oz. porjavi. To se
pojavi v juliju in avgustu.
Priporočilo za zatiranje: tretiranje sovpada s
časom zatiranja grozdnih sukačev z dotikalnimi
insekticidi, ki vsi dobro zatirajo tudi zelenega
škržata, kot je npr. PYRINEX 25 CS - 0,1 %.
BIOtično zatiranje: za zatiranje tega škodljivca
ni registriranega nobenega sredstva. Uporaba
foliarnega gnojila LABISINERGIC v konc. 0,03
%, pa naj bi znižal populacijo tega škodljivca.
kovitost ter podaljša čas delovanja ali mineralna
olja.
TRTAR - cigaraš (Byctiscus betulae)
Lep, zelenomoder hrošček, ki ga najdemo skoraj
v vsakem vinogradu, je nepomemben škodljivec
in le v zelo redkih letih naredi večjo škodo.
BIOtično zatiranje: za zatiranje tega škodljivca
je možno uporabiti žvepleno-apneno brozgo v
konc. 20-25 %. (odprodaja in uporaba zalog do
31.4.2013)
ČRNA PEGAVOST (Phomopsis viticola)
Bolezen se je pričela močneje pojavljati v zadnjih letih in to ne samo na rizvancu in laškem
rizlingu, ampak skoraj na vseh sortah.
Opis napada: v izredno toplih pomladih se pojavi zelo zgodaj in obžira komaj odgnale brste,
kar lahko povzroči veliko škodo. Pri nas so posledice njegove prisotnosti le zviti lističi v obliki
cigare, v katerih je hrošček odložil jajčece. Tudi
po deset takšnih lističev na trs ne pomeni nobene škode, le grd izgled. Glede na to, da ta
hrošček pravzaprav ne naredi nobene škode, se
ga ne zatira.
TRSNA UŠ - filoksera (Phylloxera vastatrix)
Bila je prinešena iz severne Amerike v Evropo
v prejšnjem stoletju in v kratkem uničila celo
evropsko vinogradništvo.
Opis napada: škodo delajo uši na koreninah in
listju. Na spodnji strani lista se pojavijo značilne
bradavice, vendar zaradi njih trta ne propade.
Škodo delajo uši na koreninah evropske trte, t.i.
nodozitete in tuberozitete, to so bule, ki propadejo in prekinejo oskrbo trte z vodo in hranili.
Priporočilo za zatiranje: evropsko trto cepimo
na ameriške podlage in njihove križance. Od
insekticidov naj bi še kar zadovoljile kombinacije kloronikotinilnih insekticidov in piretroidov,
vendar ni nobeden za ta namen registriran.
VELIKI TRTNI KAPAR (Neopulvinaria vitis)
in drugi kaparji
Veliki trtni kapar se pojavlja v glavnem v Primorskem vinorodnem okolišu, pred leti pa se je
nekaj primerkov našlo tudi na Dolenjskem, drugod pa prevladuje češpljev kapar. Pri zatiranju
kaparjev je zelo pomemben čas in uporaba pravilnega pripravka. V času odganjanja vinske trte
lahko uporabimo razna mineralna ali ogrčična
olja, vendar so učinkovitosti nizke. V vegetaciji
se za škropljenje odločimo, ko opazimo, da so
se pričele izlegati ličinke. Možno je uporabiti
pripravek PYRINEX 25 CS, ki pa zaradi svoje
nizke hlapnosti in v primeru tega škodljivca prenizkega odmerka, nima zadovoljive učinkovitosti. Pri močnem napadu se priporoča dodajanje
NU-FILMa-17, ki poveča oprijemljivost in učin-
43
Opis okužbe: ko imajo poganjki 4-5 cm se na
medčlenkih pojavijo temno vijoličaste do črne
pike/brazde, ki se po dolžini poganjka med seboj združujejo. Podobne pege se pojavijo tudi
na viticah, listih, mladicah in grozdnih pecljih.
Ko se mladice odebelijo, obolelo tkivo po dolžini razpoka. Navadno se v juniju ob listnih ži
lah pojavijo majhne vijoličasto črne pege, ki so
obdane z rumenkastim robom. Okuženi listi se
izmaličijo. Listna ploskev se naguba in nakodra,
robovi se zavijejo navzdol. Kolikor mlajši je list
ob okužbi, toliko bolj se izmaliči.
Na starejših listih se v glavnem vidijo le pege.
Gliva povzroči tudi odmiranje zimskih očes, ki
zaradi tega spomladi ne odženejo. Rozge so
že jeseni svetlo sive ali bele barve, kar je tudi
razpoznavni znak za to bolezen. Iz teh peg
oz.plodišč spomladi kalijo želatinaste nitke polne trosov, ki jih dežne kapljice zanesejo na odganjajoče brste, kjer okužijo mlade zelene dele.
Priporočilo za zatiranje: je zelo specifična
bolezen vinske trte, kjer pri zatiranju toliko ne
odloča izbira pripravka, ampak pravi čas škropljenja in prilagoditev tega vremenskim razmeram. Če pri rezi pozimi opazimo značilne znake
bolezni na vznožju šparonov nam da vedeti, da
bomo morali biti v primeru hladnega in mokrega vremena v času odganjanja trte pozorni. Če
je v času odganjanja suho in toplo vreme in je
takšna tudi prognoza, lahko načeloma izpustimo to škropljenje. Ker pa je to v večini primerov
tudi čas za zatiranje pršic in tudi začetnega foliarnega gnojenja, dodatek fungicida ne predstavlja skorajda nobenega stroška.
Simptomov (plodišč) iz leta 2012, ki bi lahko v
letu 2013 povzročili okužbe, skorajda nikjer ni
bilo, pa tudi vremenski pogoji niso bili preveč
ugodni. Vendar so se bolezenski simptomi pričeli pojavljati šele, ko so mladice imele 20, 30 in
več cm in to tudi v vinogradih kjer ni bilo simptomov iz prejšnjih let. Zato vsem vinogradnikom
letos svetujemo, da pri rezi pozorno pogledajo
puščene rodne šparone na prisotnost simptomov te bolezni, da bodo lahko pravočasno in
pravilno ukrepali.
Za prvo škropljenje se odločimo, ko so poganjki
dolgi 2-3 cm, v primeru dolgotrajnega mokrega
vremena pa že takoj ob odganjanju. Uporabimo FOLPAN 80 WDG - 0,19 % ali FOLPAN 50
SC v konc. 0,30 % in škropljenje ponovimo čez
3-5 dni. Za tretje škropljenje se odločimo, če so
znaki bolezni zelo močni, in če je deževno vreme. Če smo škropljenja zamudili in je prišlo do
pojava bolezni na zelenih delih vinske trte, ni
več pomoči, saj noben fungicid nima kurativnega delovanja na to bolezen. Škropljenje pa je
vseeno potrebno opraviti, da zaščitimo nadaljnji
razvoj bolezni na zdrave dele vinske trte.
BIOtično zatiranje: pri zatiranju te bolezni se
lahko v mokrih letih pojavi velik problem. Edini BIOtični sredstvi za zatiranje te bolezni sta
na osnovi močljivega žvepla in bakra, slednje
pa lahko ob nizkih temperaturah in padavihah
povzroči ožige.
RDEČI LISTNI OŽIG
(Pseudopeziza tracheiphila)
Močnejši pojav rdečega listnega ožiga je znan iz
leta 1850. Leta 1903 je Mueller Thurgau raziskal
življenjski ciklus te glive. Po pomenu bi to bolezen razvrstili med drugorazredne, saj se pojavlja
le na nekaterih legah: na sušnih, kamnitih, lapornatih in peščenih tleh, kjer so večja nihanja z vodo. Občutljivi sorti sta renski rizling in
rizvanec.
Opis okužbe: gliva prezimi v obliki micelija v
odpadlem listju in v deževnem in toplem aprilu in maju okuži vinsko trto. Napada v glavnem
samo listje, pri izredno močnem napadu pa je
lahko poškodovano tudi grozdje. Gliva prevrta
povrhnjico in izgradi micelij v prevodnem tkivu
in s tem onemogoči dotok vode. Znaki okužbe
so zato vedno omejeni z listnimi žilami. Na belih
sortah se v juniju in juliju pojavijo rumenkasti,
pri rdečih sortah pa rdečkasti madeži, za katere
je značilno, da so omejeni z listnimi žilami. Pege
nato porjavijo in se posušijo, pri večjem števi-
lu peg pa list odpade. Tako lahko mladica pred
cvetenjem izgubi 4-5 spodnjih listov, posledica
tega pa je lahko osipanje, slabše dozorevanje in
kvaliteta grozdja. Pri močnem napadu lahko zaradi prekinitve prehrane kabrniki celo odpadejo.
Priporočilo za zatiranje: v sušnih letih, na lahkih peščenih in prodnatih tleh, se obvezno odločimo za škropljenje, ko so mladice dolge okoli
10 cm. Uporabimo FOLPAN 80 WDG-0,15 %,
ki nam istočasno deluje tudi proti peronospori.
BIOtično zatiranje: pri zatiranju te bolezni se
lahko v mokrih letih pojavi velik problem. Edino BIOtično registrirano sredstvo za zatiranje te
bolezni je na osnovi bakra, ki pa ob nizkih temperaturah in padavinah povzroča ožige.
PERONOSPORA VINSKE TRTE
(Plasmopara viticola)
Peronospora je bila leta 1878 prinešena iz Amerike v južno Francijo. V nekaj letih se je razširila po Evropi. Gliva lahko okuži vse zelene dele
vinske trte.
Biologija glive in opis okužbe: peronospora
spada v razred gliv plesnivk (Phycomycetes), v
družine peronospor. Gliva prezimi v obliki oospor v odpadlem listju, ki je bilo jeseni okuženo.
Čez zimo in spomladi listje propade, oospore
pa prispejo v tla. Tam ob ustrezni vlagi in toploti kalijo v makrosporangije, v katerih je do
60 zoospor. Ob dežju makrosporangij poči, zoospore pa veter in dežne kapljice zanesejo na
zelene dele vinske trte. Na mokri listni površini
se premikajo s pomočjo bičkov in iščejo listne
reže (stome-dihalni organi vinske trte). Ko jo
najdejo, poženejo skozi njo kalček in prodrejo v
notranjost zelenega organa trte. V medceličnih
prostorih zelenega tkiva razvijejo micelij (telo
glive), ki s havstoriji (t.i. sesalne koreninice) prodre v celico in se z njo prehranjuje, napadene
celice pa odmrejo. V tem trenutku je izvršena
primarna okužba.
Od tega trenutka dalje steče tudi inkubacija (čas
od okužbe pa do pojava prvih simptomov oziroma znakov bolezni), ki pa je odvisen od temperature. Simptomi se najprej kažejo v obliki
oljnih madežev, ob koncu inkubacije pa se pri
temperaturi nad 12o C in nad 70 % relativne
zračne vlage, na spodnji listni strani, v lokaciji
oljnega madeža, pojavijo razmnoževalni organi
v obliki belih plesnivih prevlek. Te so sestavljene
iz drevesasto razraslih trosonoscev ali sporangioforov, ki nosijo zoosporangije ali konidije.
Vsak razpade v 5-8 zoospor, ki povzročajo sekundarno okužbo. Jeseni se na okuženih listih
spet tvorijo zoospore, ki prezimijo na odpadlem
listju in spomladi povzročajo primarne infekcije.
Nekateri viri navajajo, da so te okužbe možne
celo do meseca julija, kar je mogoče, saj lahko te oospore v latentnem stanju preživijo tudi
nekaj let.
Okužba na listih: je možna že tudi v mesecu
maju, če so za to izpolnjeni pogoji. Na listu opazimo rumenkaste pege, t.i. “oljne madeže”, ki se
na spodnji listni strani čez nekaj časa prekrijejo
z belo plesnivo prevleko.
Da pride do pojava te prevleke, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji vlage in temperature.
Pege se večajo, porjavijo in sušijo, listje pa lahko, če je teh peg veliko, tudi odpade. Pri močni
okužbi in izgubi veliko listja je kvaliteta grozdja
slabša, saj je zmanjšana asimilacijska površina.
Močno napadene trte čutijo posledice še naslednje leto. Poleti in v začetku jeseni se lahko
pojavi še pozna peronospora, kjer pege mejijo
na listne žile, na spodnji strani pa je zelo gosta
plesniva prevleka.
Okužba kabrnkov: kabrnki so najbolj občutljivi
od faze ko se ločijo od mladice pa do cvetenja.
Če so okuženi v tem času ne pride do cvetenja in le-ti se popolnoma posušijo. Če pride do
okužbe med cvetnjem so kabrnki in kasneje
grozdič pokriti z belo plesnivo prevleko, postajajo zelenorjavi in se zvijajo. Inkubacija na
kabrnkih traja počasneje, zato se simptomi tudi
kasneje pokažejo. Zato včasih pride do negodovanja vinogradnikov nad slabo učinkovitostjo
fungicidov.
Če gliva napade samo del kabrnka, se le-ta
obarva in posuši. Pri popolnoma okuženih kabrnkih lahko pride do velikega izpada pridelka.
Posebej občutljivi so kabrnki v deževnem času,
tik pred cvetenjem, ko so kapice na cvetu le privzdignjene.
Okužba jagod je možna skozi jagodno kožico,
dokler jagode ne dosežejo velikosti graha, oziroma ko se na njih pojavi t.i. poprh.
Kasneje se lahko okužijo le še skozi pecljevino,
kajti grozdni in jagodni peclji so občutljivi, dokler ne dosežejo 2/3 svoje velikosti.
44
Tako lahko gliva okuži jagodo skozi pecelj,
vendar je slika poškodbe drugačna, kajti jagode najprej postanejo vdrte, svetlorjave, potem
temnijo, vendar brez bele plesnive prevleke. Ta
pojav velikokrat tudi strokovnjaki zamenjajo s
“sončnim ožigom”, posledica pa je potem napačno svetovanje. Na takšnih jagodah se nikoli
ne pojavi bela plesniva prevleka, saj so listne
reže na jagodni kožici zaprte in skozi nje ne
morejo izraščati sporangiofori, ki tvorijo belo
plesnivo prevleko.
Kasneje se pričnejo jagode grbančiti ter dobijo
značilno rjavovijolično barvo. Rečemo jim tudi
“usnjate jagode”. V suhem vremenu se posuši
jo in odpadejo, v mokrem pa začnejo gniti. Če gliva močno napade pecelj, lahko grozd tudi odpade. Pri močnem napadu je lahko pridelek izredno prizadet.
Okužba mladic: to se zgodi redko, le ob zelo
močnem potencialu glive. Okužene mladice so
lahko prevlečene z belo plesnivo prevleko, kasneje porjavijo in se posušijo. Če so napadeni le
medčlenki, les jeseni slabše dozori. Gliva okuži
tudi vitice in listne peclje.
Pogoji za pojav peronospore: teoretični pogoji
oz. pravila za primarno infekcijo (teorija treh
desetk), ki so bili do sedaj “v uporabi”, so naslednja:
1. srednja dnevna temperatura zadnjih dveh do
treh dni mora znašati vsaj 10o C, po nekaterih
virih že 8o C;
2. v zadnjih 24-tih urah mora pasti vsaj 10 mm
dežja/m2, tako da je zemlja dobro namočena
in
3. premer lističev vinske trte mora biti vsaj 2 cm,
ker ti lističi že imajo odprte listne reže; poganjki
dolgi 10 cm.
Pogoji za sekundarno infekcijo so naslednji:
1. prisotnost infekcijskega potenciala - spor
2. večurna vlažnost listja, okoli 4 ure, ki ni
nujno, da je posledica dežja, ampak zadostuje
že močna rosa,
3. temperatura zraka najmanj 12o C (pri neprekinjeni vlažnosti listja lahko pride do infekcije
tudi pri 6-8o C).
Optimalna temperatura za razvoj glive je med
20 in 25o C. Pri vročini nad 30o C gliva odmre,
pod 6o C pa se naj ne bi razvijala več.
Kaj se je dogajalo v letu 2013?
Zadnja leta niso kaj posebej peronosporna,
vendar se ta bolezen pojavi takoj, ko ima vsaj
malo ugodne pogoje. Tako je bilo tudi lani, ko
se je peronospora pojavila v vinogradih, kjer
se zaščita ni izvajala dosledno. Okužbe so se
pojavile v glavnem zaradi prepozno opravljene
zaščite, predolgih presledkov in neupoštevanja
klimatskih razmer. Velike razlike so bile tudi med
sortami, predvsem zaradi različnega fenološkega razvoja. Zelo zanimivo je bilo tudi to, da se
je največ okužb pojavilo na kabrnkih in kasneje
na grozdičih, le malo pa je bilo okužb na listju.
Prav iz tega razloga je veliko vinogradnikov
»vleklo« presledke med škropljenji, nekaterim je
to uspelo, nekim pa ne in soočeni so bili z izgubo pridelka. Kjer pa so bili vinogradi v glavnem
dobro preventivno zaščiteni, tako z dotikalnimi
kot sistemičnimi fungicidi in ob upoštevanju
presledkov ter vremena, do problemov ni prišlo.
Je pa iz tega razvidno, da te bolezni ne smemo
nikoli soditi po prejšnjem letu, temveč vedno po
trenutnih pogojih.
Kot vsa leta nazaj se je spet tudi pokazalo, da je
v začetni fazi vegetacije pogosta uporaba poceni dotikalnih fungicidov še vedno najboljša, najcenejša in najbolj varna strategija varstva vinske
trte pred peronosporo, seveda če je možno pravočasno in varno opraviti tretiranje.
Zato še enkrat povdarjamo, da je teorija o treh
desetkah v deževnih letih zgodovina. V teh preteklih letih so padli vsi argumenti količine padavin, temperature in tudi premera lističev! Da z
zamikom prvega tretiranja dosežemo ogromen
finančni prihranek in prispevamo k manjšemu
obremenjevanju okolja, v kritičnih letih, kot je
bilo lansko, pripelje predvsem k velikim in dragim problemom ter izgubi pridelka.
In še enkrat o razlogih, zakaj je preventiva
varna in ekonomična:
- ker je poraba, v tem primeru dotikalnih
fungicidov kot sta npr. Dithane ali MANFIL 75
WG ali Folpan, le 30-35 % polnega odmerka,
45
- ker to predstavlja nizke stroške in malo
obremenjevanje okolja,
- ker v tistem času foliarno dodajamo
potrebna mikro in tudi makro hranila,
- ker imamo trto zaščiteno,
- ker ob nastopu daljšega obdobja deževnega
vremena ne moremo takoj zaščiti trte in je s
tem verjetnost pojava okužbe večja in
- ker s tem zmanjšamo možnost okužbe in se
izognemo vsaj 1-2 dodatnima in dragima
tretiranjima s kurativnimi in eradikativnimi
fungicidi, kar pa je nepotrebno in dodatno
obremenjevanje okolja!
Zato bodo naši nasveti še bolj trdno temeljili
na zgodnjih preventivnih tretiranjih, pravočasni
uporabi specifičnih kurativnih in eradikativnih
fungicidov in seveda tudi pravilni uporabi bakrenih fungicidov, glede na posamezno sorto.
Kvaliteto naših nasvetov nam potrjuje vedno
večje število novih naročnikov, kakor tudi dokazani uspehi zadovoljnih vinogradnikov, ki nam
sledijo in tudi uspehi v lastni pridelavi, pa tudi
rezultati bioloških preizkušanj na kmetijskih inštitucijah.
Priporočila za zatiranje peronospore v sezoni
2014
V glavnem se vinogradniki spominjajo lanskega
leta kot »leto oidija«, na peronosporo so pa v
glavnem pozabili, saj se je pojavila le na kratko, v juniju, pa še to v glavnem na kabrnkih in
grozdičih, zelo malo pa na listju. In prav to je
lahko vzrok za okužbo v 2014, če vinogradniki ne bodo upoštevali vremenskih pogojev na
svoji lokaciji, saj ne glede na to, ali so lani imeli
okužbo ali ne, se peronospora lahko pojavi. Iz
lanskih izkušenj, je potrebno posebej biti pozoren v času pred cvetenjem, ko trta izjemno hitro
raste. Zato priporočamo vinogradnikom, da so
v prihodnjem letu, še posebej pozorni v primeru mokre pomladi, temperatura kot vidimo, ni
več tisti dejavnik, ki bi lahko tako zelo vplival na
to glivično boleze. Ponavljamo še enkrat, spolni
trosi ali oospore prezimijo v odpadlem listju in
so lahko v latentnem stanju tudi več let. Prav iz
tega razloga moramo vsako vegetacijo jemati
enako resno in ukrepe prilagajati klimatskim
pogojem. Špekulacije si lahko privoščimo le v
suhih pomladih, v mokrih pa nikakor ne, kljub
prejšnjemu letu brez okužb.
Da se klima spreminja in s tem tudi pogoji za peronosporo, ki je vedno bolj agresivna, je dejstvo.
Na relativno majhnem slovenskem prostoru za
kmetijstvo, so klimatološki pogoji zelo različni.
Zato je potrebno upoštevati lokalne klimatske
pogoje in se glede varstva njim tudi prilagajati.
Spremljanje fenoloških faz, padavin in temperature na določenem področju so minimalni
pogoji, ki jih mora opravljati vsak vinogradnik,
saj varstva vinogradov na pamet NI več. Če je
možno, si vodite majhen klimatološki in fenološki dnevnik. Res je, da si povprečne dnevne
temperature ne morete izračunati, lahko pa
spremljate temperaturo, padavine in trajanje
omočenosti listja na najbližji postaji vašemu vinogradu, na spletnem naslovu, ki ga najdete v
poglavju “Vreme in prognostična obvestila”.
Če je možno, padavine spremljajte z običajnim
dežemerjem. To so osnovni podatki, ki jih je potrebno spremljati, saj so lahko razlike med lokacijami velike. Fenološke faze lahko spremljate
prav po fenofazah ali pa kar po dolžini mladice,
zapisujte pa si razvojne spremembe kabrnkov in
grozdja.
Biološko lahko peronospora okuži vinsko trto,
ko ima prvi razprti listič premera 3 cm, pri temperaturi nad 6o C, kajti takrat se stome (dihalni
organi) ponoči že odpirajo in tukaj so tudi vstopna mesta za okužbo. Zaradi izredno zgodnjih
okužb, gledano na fenološko fazo trte, se že
Orientacijski program varstva - VINSKA TRTA 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
bolezen, škodljivec,
ukrep
SREDSTVO
konc.
v%
odmerek
10 L
100 L
1 ha
0,10 +
1,0 ali
0,30
0,10
0,05
10 ml +
100 ml ali
30 ml
10 ml +
5 ml
100 ml +
1,0 L ali
300 ml
100 ml +
50 ml
0,4 L +
4 L ali
1,2 L
0,4 L +
200 ml
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
240 ml
RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
30 ml
120 ml
FOLPAN 80 WDG
0,19
19 g
190 g
0,75 kg
črna pegavost, rdeči FOLPAN 80 WDG
listni ožig
FOLPAN 50 SC
0,125
12,5 g
125 g
0,6 kg
0,30
30 mL
300 mL
1,20 L
0,06
6 ml
60 ml
240 ml
Količina vode: 400 L
akarinoza, erinoza
kaparji
zemljemerka, sovke
črna pegavost
oidij, če je bila okužba
v lanskem letu
PYRINEX 25 CS +
PROTIFERT LMW ali
PROTIFERT ŽVEPLO
PYRINEX 25 CS +
NU-FILM-17
KARATHANE GOLD
Količina vode: 700 L
peronospora
oidij
DITHANE DG/M-45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
1,40 kg
FOLPAN 80 WDG
0,125
12,5 g
125 g
0,9 kg
FOLPAN 50 SC
0,30
30 mL
300 mL
2,0 L
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
2,0 kg
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
420 mL
Količina vode: 1.000 L
peronospora
FOLPAN 80 WDG
0,125
12,5 g
125 g
1,25 kg
FOLPAN 50 SC
0,20
20 mL
200 mL
2,0 L
DITHANE DG/M-45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
ELECTIS 75 WG
v primeru močnejšega
pritiska bolezni in
obilnejšega deževja
oidij
0,18
18 g
180 g
1,8 kg
0,15-0,2
15-20 g
0,15-0,2 kg
1,5-2,0 kg
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
4,0 L
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
0,6 L
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
SFINGA extra
peronospora
FANTIC F WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
4,0 L
MOMENTUM F
0,40
40 g
400 g
4,0 kg
0,15-0,2
15-20 g
150-200 g
1,5-2,0 kg
SFINGA extra
CRYSTAL
0,02
2 ml
20 ml
200 ml
DOMARK 100 EC
0,025
2,5 ml
25 ml
250 ml
ORIUS 250 EW
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
POSTALON
0,10
10 ml
100 ml
1,0 L
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
0,6 L
1. termin v času takoj
po cvetenju in 2. termin
v času zapiranja grozdov
PYRUS 400 SC
0,20
20 ml
200 ml
2L
grozdni sukači
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
DELFIN WG, LEPINOX
0,10
10 g
100 g
1,0 kg
PYRINEX 25 CS
0,10
10 mL
100 mL
1,0 L
oidij
v primeru okužbe
siva grozdna gniloba
1. termin v času takoj
po cvetenju
2. termin v času
zapiranja grozdov
(tudi škržatki)
3. termin 14 dni po
drugem terminu
46
Orientacijski program varstva - VINSKA TRTA 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
ukrep
konc.
v%
SREDSTVO
10 L
odmerek
100 L
1 ha
2,0 kg
FANTIC F WG
0,20
20 g
200 g
peronospora
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
4,0 L
(v primeru ugodnih
pogojev za okužbo)
MOMENTUM F
40 g
400 g
4,0 kg
15-20 g
150-200 g
1,5-2,0 kg
CRYSTAL
0,40
0,150,2
0,02
2 ml
20 ml
200 ml
DOMARK 100 EC
0,025
2,5 ml
25 ml
250 ml
ORIUS 250 EW
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
0,06
0,10
0,20
+
0,15
0,15
0,10
6 ml
10 g
20 mL
+
15 g
15 ml
10 g
60 ml
100 g
200 mL
+
150 g
150 ml
100 g
0,6 L
1,0 kg
2,0 L
+
1,5 kg
1,5 L
1,0 kg
0,6 L
SFINGA extra
oidij
(v primeru ugodnih
pogojev za okužbo)
KARATHANE GOLD
FOLPAN 80 WDG ali
FOLPAN 50 SC
peronospora
+
CHAMPION 50 WG ali
CHAMP form. 2 FLO
grozdni sukači 3.rod DELFIN WG, LEPINOX
Količina vode: 1.000 L (zaključna tretiranja)
oidij
Peronospora (le po
potrebi, za posebne
trgatve v prvi dekadi
septembra) karenca!!!
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
CHAMPION 50 WG
0,25
25 g
250 g
1,25 kg
CHAMP formula 2 FLO
0,20
20 ml
200 ml
1,0 L
ELECTIS 75 WG**
0,18
18 g
180 g
0,9 kg
350 ml
300 ml
1,75 L
1,5 L
Samo v območju grozdja! Količina vode: <500 L
botriticid +
siva grozdna plesen
PROTIFERT LMW ali
(območje grozdja)
PROTIFERT KALIJ
0,35
0,30
35 ml
30 ml
**zaključna tretiranja za aromatične sorte
Posebne aplikacije na vinski trti 2014
ukrep
PRI VSEH TRETIRANJIH za boljšo oprijemljivost,
preprečevanje spiranja, boljšo učinkovitost itd.
IZBOLJŠANJE DELOVANJA FUNGICIDOV
v času od pričetka vegetacije pa do pričetka mehčanja jagod
lahko se dodaja pri vseh tretiranjih
STRESNE SITUACIJE mraz, vročina, suša, moča, ožigi,
prisotnost virusa
TOČA - tretiramo takoj, najkasneje 48 ur po
nastanku škode
ZATIRANJE PLEVELOV spomladi in med vegetacijo po
vzniku plevelov, optimalno pri višini 15-20 cm
Odstranjevanje koreninskih in debelnih izrastkov
V času mirovanja - po spravilu pridelka (vsi koreninski
izrastki in mladice na deblu odstranjene, rane suhe.
Tretiramo le 20-30 cm širok pas v vrsti)
konc.
v%
10 L
odmerek
100 L
NU-FILM-17
0,025-0,05
2,5 - 5 ml
25 - 50 ml
LABIFITO
PROTIFERT fosfit K
LABICUPER
0,15-0,30
0,30
0,20-0,30
15-30 ml
30 ml
20-30 ml
150-300 ml
300 ml
200-300 ml
1 ha
250-500
ml
1,5-3,0 L
3,0 L
2,0-3,0 L
0,35
35 ml
350 ml
3,5 L
0,35 +
0,15
0,20
35 ml +
15 g
20 mL
350 ml
+ 150 g
200 mL
3,5 L +
1,5 kg
2,0 L
SREDSTVO
PROTIFERT LMW
PROTIFERT LMW +
FOLPAN 80 WDG ali
FOLPAN 50 SC
TAJFUN 360 ali DOMINATOR
KABUKI (max. 1,5 bar)
TAJFUN 360 ali DOMINATOR +
+ GOAL + NU-FILM-17
ali samostojno na čisto površino
GOAL
Pri uporabi herbicidov lahko, po obvezni predhodni analizi
tal, dodajamo tudi mineralno gnojilo na osnovi bora.
FOLIBOR L
ZATIRANJE PRENAŠALCEV TRSNIH RUMENIC
PYRINEX 25 CS
OČUVANJE PRIDELKA PRED PTICAMI
EXPULSE
47
3,0 - 5,0 L
0,8 L (2x0,4 L/ha)
2,0 L
+ 0,2 L + 0,25 - 0,5 L
3,0 - 4,0 L
vsaka 2-3 leta v odmerku 4-5 L/ha ali
vsako leto okoli 2 L/ha (1+1)
1,0 L (prvič takoj po cvetenju in
drugič julij-avgust)
2
1 dispenzor zadostuje za 200 m
pojavljajo dvomi tudi o tem argumentu. Če je
vreme od tega trenutka suho in brez padavin, ni
potrebe po uporabi fungicidov, vendar naj bo
prvo tretiranje vseeno opravljeno najkasneje pri
dolžini mladic 10 cm, pri res sušnem vremenu
in tudi takšni prognozi, pa najkasneje pri dolžini 25-30 cm. V primeru deževnega vremena se
nikakor ne ozirajte na nizke temperature, češ da
okužba ni možna, ampak zaščitite vaš vinograd
v čim krajšem času.
Presledki med tretiranji
Presledke prilagajamo vremenskim pogojem,
predvsem padavinam, hitrosti razvoja vinske
trte, lastnostim sredstva, ki ga nameravamo
uporabiti in seveda raznim dodatkom, kot so
npr. močila oz. lepila. Pri uporabi dotikalnih fungicidov naj presledki ne bodo daljši od 7 dni, pri
uporabi lokosistemičnih fungicidov ne več kot
9 dni, pri uporabi pravih sistemičnih fungicidov
(na osnovi al-fosetila, kot je MOMENTUM F) pa
največ 12-14 dni. Pripravki, ki se izredno močno
vežejo v rastlinsko tkivo in se tudi transportirajo v novo zrastle rastlinske dele (MILDICUT,
SFINGA extra) je prav tako možno uporabljati v
presledkih do 12 dni. V primeru, da je bila škropilna obloga zaradi dežja sprana, je treba tretiranje ponoviti tudi prej. Upoštevati je seveda
potrebno obstojnost škropilne obloge glede na
uporabljen fungicid in dodatek (različna močila), prirastek mladic in zdravstveno stanje.
Odpornost škropilne obloge nekega sredstva
ali kombinacije različnih sredstev je v veliki
meri odvisna od količine in intenzivnosti padavin. Obstajajo velike razlike med posameznimi
sredstvi, še posebej med klasičnimi dotikalnimi,
tistimi z globinskim delovanjem in sistemiki.
Načeloma se priporoča tretiranje ponoviti, ko
pade 30 mm padavin, vendar določena sredstva
vzdržijo tudi več. Pri uporabi klasičnih dotikalnih fungicidov, kot sta npr. Dithane ali Manfil
ali Folpan, smo lahko brez skrbi do približno 40
mm padavin, pri pripravku Electis in Mildicut
pa celo do 60 mm. Seveda pa je to povezano z
intenzivnostjo padavin, kajti če ta količina pade
v zelo kratkem času, je verjetnost spiranja veliko
večja, kot pri dolgotrajnejših padavinah. Tukaj
pa se zopet pojavlja vprašanje dolžine prirastka,
ki je lahko v dolgotrajnem in hladnem vremenu
majhen in velik v toplem vremenu.
V primeru bujne in hitre rasti tretiramo že čez
7-8 dni, prav tako tudi v primeru toplega deževnega vremena, saj je prirastek nezaščiten. Če
smo vinograd zaščitili in je v roku 24 ur padlo
30 mm in več padavin priporočamo, da ne glede na to, kaj ste uporabili, ponovite tretiranje.
V primeru daljšega suhega obdobja lahko presledke podaljšamo na 9-10 dni.
V primeru dolgotrajne omočenosti, ki jo povzročajo padavine, vendar z nizko količino (rosenje, močna megla, ipd.), je potrebno opravljati
tretiranja tudi pogosteje, na 4 - 5 dni. V takih
primerih priporočamo, da klasičnim dotikalnim
fungicidom dodajate NU-FILM-17 v konc. 0,05
%. V takšnih pogojih ima prednost DITHANE
M-45/DG ali MANFIL 75 WG.
Tretiranja do cvetenja
Do cvetenja opravimo najmanj dva do tri preventivna tretiranja, ki so neprimerno cenejša in
varnejša, kot da pričnemo s prvim tretiranjem
s sistemikom 7-10 dni po optimalnem roku za
dotikalne fungicide.
V večini primerov so takšne strategije »nagrajene« s peronosporo. Za začetna tretiranja priporočamo klasične dotikalne (preventivne) fungicide kot so DITHANE DG/M-45 ali MANFIL 75
WG - 0,20 % ali FOLPAN 80 WDG - 0,125 %
ali FOLPAN 50 SC v konc. 0,20 %.
V primeru res obilnih in dolgotrajnih padavin
lahko uporabite tudi ELECTIS 75 WG v konc.
0,18 % ali fungicid MILDICUT v konc. 0,40 %,
ali SFINGA extra - 0,15-0,20 % ampak to res
le v izrednih pogojih, ko je dostop v vinograd
zaradi vremenskih pogojev nemogoč.
Tretiranja pred, med in po cvetenju do
strnenja jagod
Pred cvetenjem pričnemo s sistemičnimi in lokosistemičnimi pripravki, pri katerih prav tako
razmaki med škropljenji ne smejo biti daljši od
9-12 dni, seveda zopet odvisno od vremena,
prirastka in uporabljenega sredstva.
Sistemične fungicide uporabljamo v času tik
pred, med in takoj po cvetenju, saj ima večina
njih delovanje le do takrat, ko jagode dosežejo velikost graha. Kasneje je njihova distribucija
oz. mobilnost po rastlini in predvsem v jagodi
veliko slabša. V tem času priporočamo uporabo
fungicida ELECTIS 75 WG - 0,18 % ali sistemičnega fungicida FANTIC F WG - 0,20 %, ki
ima sistemično delovanje in s tem preventivno
in kurativno učinkovitost. Njegov najbolj optimalni čas uporabe je pred cvetenjem in tudi po
oplodnji. V primeru deževnega vremena damo
absolutno prednost fungicidoma SFINGA extra
- 0,15-0,20 % ali MILDICUT - 0,40 %, ki ga lahko uporabimo v bloku do 3 krat zapored, tja do
strnjenja jagod. Trenutno je to najbolj učinkovit
preventivni fungicid, ki pa ima tudi eradikativno
delovanje, kar pomeni, da blokira pege. V času
od jagod velikosti graha pa do začetka zapiranja grozdov spet priporočamo ELECTIS 75 WG
- 0,18 %, ki pa ga lahko uporabljamo tudi izmenično z MILDICUTom ali SFINGO extra. V
tem času je zelo primerna tudi uporaba novega,
sistemičnega fungicida MOMENTUM F v konc.
0,40 %, ki ga je priporočljivo uporabljati v bloku
do 3 krat, s presledki 12-14 dni. V izjemno mokrih in za peronosporo ugodnih letih, priporočamo pred takšnim blokom uporaba fungicida
MILDICUT ali SFINGA extra - 0,15-0,20 %.
Tretiranja od strnenja jagod do mehčanja
Ko se grozdi zaprejo, priporočamo v mokrem
vremenu še naprej uporabo fungicida Electis ali
Mildicut ali Sfinga extra, sicer pa preidemo na
dotikalne fungicide kot sta FOLPAN 80 WDG
- 0,125 % FOLPAN 50 SC v konc. 0,20 % ali
DITHANE DG/M-45 ali MANFIL 75 WG- 0,20
%. Časovni razmak med sistemikom in kontaktnimi fungicidi naj ne bo daljši od 8 dni. V zadnjih nekaj letih je veliko govora o negativnem
vplivu bakrenih fungicidov oz. bakra na sortno
cvetico, še posebej aromatičnih sort kot so različni muškati, sauvignon, traminec, idr.. Pri teh
sortah se priporoča uporaba bakrenih fungicidov ali kombinacij le v času do pričetka mehčanja oz. barvanja. V tem času priporočamo
npr. “ŠAMPIONSKO KOMBINACIJO” (Folpan
80 WDG-0,1% 50 SC-1,15 %) + Champ formula 2 FLO-0,15 % ali Champion 50 WG-0,15 %)
ali pa čiste bakrene fungicide, kot sta CHAMP
formula 2 FLO-0,20 % ali CHAMPION 50 WG0,20-0,25%.
Zaključna tretiranja
Pri izbiri sredstva se odločamo predvsem iz sta-
48
lišča zdravstvenega stanja in sorte. Opravimo
jih lahko s čistimi bakrenimi pripravki, pri čemer
moramo upoštevati to, da pri vseh tretiranjih,
ki vsebujejo baker, ne presežemo skupne količine tega elementa več kot 5 kg na hektar. Zato
uporabljamo visokokvalitetne pripravke z nizko
vsebnostjo bakra kot sta CHAMP formula 2
FLO-0,20 % ali CHAMPION 50 WG-0,25%.
V izredno mokrih jesenih lahko za zadnje tretiranje uporabimo tudi kombinacijo ELECTISa ali
MILDICUTa s Championom ali CHAMPom.
V primeru aromatičnih sort, kjer se želimo izogniti morebitnemu zmanjšanju sortne cvetice
zaradi bakrenih fungicidov, priporočamo za zaključna tretiranja uporabo fungicida ELECTIS
75 WG v konc. 0,18 % ali pa MILDICUT v konc.
0,40 %. V praksi je dobro znano, da ta pripravka nimata nobenega vpliva na fermentacijo.
Izboljšanje delovanje fungicidov proti peronospori s sredstvi na osnovi kalijevega fosfita
(LabiFITO in PROTIFERT fosfit K)
Že kar nekaj časa je dobro znano, da foliarna
gnojila na osnovi kalijevega fosfita v kombinaciji
s fungicidi delujejo sinergistično, torej povečajo
njihovo učinkovitost oziroma povečajo odpornost rastlin. Ta odpornost je odvisna od fitoaleksinov, ki so (poli)fenolne snovi ali derivati
v rastlinah, s sorazmerno majhno molekulsko
maso in delujejo antibiotično. Tvorijo se ob delovanju stresnih dejavnikov, sevanje, sprememba temperature, nihanje razpoložljivosti vode
in hranil, onesnaženju s težkimi kovinami, plini,
tudi pesticidi in ob okužbi z glivičnimi, bakterijskimi in virusnimi okužbami. Fitoaleksini so del
rastlinskega „imunskega sistema“ in imajo nalogo braniti rastlino pred temi okužbami in negativnimi vplivi. Na njihovo delovanje ne vpliva
količina fitoaleksinov v nekem tkivu, temveč hitrost njihovega razpada. Vendar vsaka taka stvar
ima svoje pozitivne, kakor tudi negativne strani.
Pospešitev tvorbe fitoaleksinov lahko dosežemo
z uporabo specialnih foliarnih gnojil na osnovi
fosfitov. Negativna stran fosfitov je njihova izredna perzistententnost (obstojnost v rastlini),
pa tudi rezidui (MRL) niso znani, se jih pa npr.
v vinu hitro najde. Nekatere države (npr. ZDA)
ne dovolijo uvoza vin, ki vsebujejo prekomerne
vsebnosti fosfita. Zato je pri njegovi uporabi
potrebno upoštevati to, da je uporaba izrecno
omejena samo na čas pred, med in takoj po
cvetenju, pa dokler jagode ne dosežejo velikost
graha, oziroma dokler se grozdi ne zaprejo. Vse
kasnejše uporabe se zaradi verjetnosti reziduov
odsvetujejo. Prav tako je potrebno upoštevati in
ne prekoračiti predpisanih odmerkov.
LABIFITO je klasičen kalijev fosfit, PROTIFERT
FOSFIT K pa je kombinacija aminoklislin s kalijevim fosfitom. V tem primeru je kalijev fosfit
izredno sistemičen, saj ga aminokisline premeščajo po rastlini in pride tudi v na novo zrastle
dele rastline. Oba uporabljamo skupaj z drugimi
FFS in foliarnimi gnojili. Labifito uporabljamo
v konc. 0,15- največ 0,30 % (150-300 ml/100
L vode), Protifert fosfit K pa v konc. 0,250,35 % (250-350 ml/100 L vode) 2-3 krat s
pričetkom v času 10-14 dni pred cvetenjem in
najkasneje do faze, ko jagode dosežejo velikost
grahovega zrna oziroma ko se grozdi zaprejo.
Tudi MILDICUT vsebuje fosfit, vendar v obliki
natrijevega fosfita, ki pa že ima toleranco za
ameriški trg.
Kako ukrepamo, če že pride do okužbe?
Učinkovitost je zelo odvisna od intenzivnosti
okužbe ali več okužb, vremenskih pogojev in
seveda izbiri FFS. Zelo pomemben je tudi čas
uporabe določenega sredstva. Če vemo, da je
prišlo do okužbe in je inkubacija v teku, lahko
pred iztekom le-te in pred pojavom prvih simptomov (npr. oljnih madežev na listju), uporabimo fungicide na osnovi dimetomorfa in folpeta
- SFINGA extra ali ciazofamida - MILDICUT.
Za to sredstvo je značilno, da se po izteku inkubacije res pojavijo oljni madeži, vendar ne
pride do sporulacije, to je pojava bele plesnive
prevleke, ki je vir nadaljnjih okužb. Če pa so se
simptomi (oljni madeži in bele plesnive prevleke) že pojavili, priporočamo uporabo fungicida
MILDICUT-0,40 % ali SFINGA extra v konc.
0,16 % v presledku največ 5-7 dni. Mildicut v
svetovnem merilu trenutno velja za enega najzaneslivejših fungicidov za zatiranje peronospore, tako preventivno kot tudi kurativno in
eradikativno, se pravi, da briše pege. Uporabljamo ga lahko v vseh fazah pojava peronospore,
saj preprečuje sporulacijo, deluje na oljne madeže, kakor tudi na bele plesnive prevleke, tako
na listju kot na grozdju.
Zaradi zaščite pred morebitnim pojavom odpornosti (rezistence) na peronosporo, ga v primeru
večkratne eradikativne uporabe priporočamo v
kombinaciji s kakšnim dotikalnim fungicidom,
kot je Folpan ali pa Dithane. Priporoča se tudi
dodajanje sredstev na osnovi fosfitov, kot sta
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT
fosfit K v konc. 0,25-0,35 %.
Če pride do pojava peronospore na grozdju, kar
vidimo kot rjavo-vijolične deformacije na jagodah brez bele plesnive prevleke, ni več pomoči,
kajti škode ni več moč preprečiti. Preprečiti pa
moramo nadaljnje okužbe. Poškodovane jagode niso vir za nove okužbe, vendar moramo
kljub temu dobro zaščititi še zdrave zelene dele,
posebej pecljevino pred nadaljnjimi okužbami.
Zato so najprimernejši fungicidi MILDICUT ali
SFINGA extra ali ELECTIS 75 WG ali FOLPAN
80 WDG ali DITHANE M-45/DG ali MANFIL 75
WG vedno v polnem odmerku ali v kombinaciji z bakrenimi fungicidi kot sta CHAMP form2
FLO ali CHAMPION 50 WG. Pri obilnih padavinah imajo prednost ELECTIS 75 WG in MILDICUT ali SFINGA extra. Opravimo 2-3 tretiranja
v razmakih na 5 dni.
Če se pojavi peronospora v avgustu na vršičkih
mladic ali zalistnikih, to rešujemo s takojšnjim
vršičkanjem in tretiranjem z dotikalnim fungicidom.
BIOtično zatiranje
Je v mokrih letih zelo oteženo, saj razen dotikalnih fungicidov na osnovi bakra, raznih rastlinskih
izvlečkov in glin, ni na voljo nič drugega. Strategija zatiranja mora v takem primeru temeljiti na
doslednem preventivnem zatiranju, po možnosti vedno pred začetkom padavin in upoštevanju izpiranja, seveda če to razmere dopuščajo.
Najvišji odmerek bakra kot čiste kovine je 3 kg/
ha, kar pomeni, da si moramo izračunati, koliko
katerega pripravka lahko uporabimo, da ne presežemo te količine. Npr. če uporabljamo Champion 50 WG, ki vsebuje 500 g bakra, lahko le
tega v enem letu uporabimo 6 kg na hektar. To
pomeni, da če ga uporabljamo v konc. 0,15-0,20
%, ga lahko letno v tej koncentraciji uporabimo
le 3-4 krat. Če uporabljamo CHAMP formula
2 FLO, ki vsebuje le 250 g bakra, pa ga v konc.
0,15-0,20 % lahko uporabimo 6-8 krat, kar pa
bi že zadoščalo. Zaradi nižjih koncentracij/odmerkov v BIOtičnem varstvu, priporočamo dosledno dodajanje NU-FILMa-17 za izboljšanje
in podaljšanje učinkovitosti vsem pripravkom.
Iz rezultatov poskusa je razvidno, da je foliarno
gnojilo LABICUPER, ki vsebuje baker vezan na
glukonat (sladkor) in naredi baker sistemičen,
relativno učinkovit. To je unikatno sredstvo, ki
delno deluje proti glivičnim boleznim, kot je peronospora in ga lahko dodajamo kot gnojilo v
konc. 0,30 % (300 ml/100 L vode).
Veliko “bio” vinogradnikov uporablja za pomoč
gnojila na osnovi fosfitov oz. fosfonatov, ki pa
niso uvrščena na listo sredstev, dovoljenih za
ekološko varstvo. Pazljivo!
OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)
Domovina te glive je severna Amerika, od koder
so jo leta 1845 tudi prinesli v Evropo. Prvi jo je
našel vrtnar Tucker v Londonu.
Od leta 1850 se je silovito razširila po vsej Evropi. Gliva prezimuje v obliki micelija v zimskih
očesih na enoletnem lesu. V zadnjem času pa se
za razliko od Primorske tudi v drugih vinorodnih
pokrajinah pojavlja spolna oblika, ki jo opazimo
v obliki črnih pikic (dozoreli kleistoteciji) na odpadlem listju.
Opis okužbe na rozgah: okužba iz prejšnjega
leta se pozna v obliki rdečerjavih in vijoličastih
madežev. Celice pod temi madeži nimajo nobene povezave s prezimovanjem glive, le napovedujejo večji potencial za naslednje leto. Ob
ugodnih razmerah, kot so visoka vlaga ponoči
in visoke temperature podnevi, lahko oidij okuži
vse zelene dele vinske trte.
Okužba na grozdju: posledice napada oidija
na grozdju so največje. Na majhnih jagodah se
pojavi sprva siva mokasta prevleka in gliva se
dobesedno hrani z jagodno kožico, ki propada,
postaja plutasta, medtem pa se prostornina jagode neovirano povečuje. Zaradi tega jagoda
poči tako, da se vidijo peške. Močan napad oidija lahko privede do velikega izpada pridelka.
Kaj se je dogajalo v letu 2013?
Svetovalci našega podjetja že dve leti opozarjajo na vedno večji potencial oidija, ki je bil še
posebno opazen na občutljivih sortah na listju
vinske trte po spravilu pridelka - trgatvi. Ta potencial se seveda sprosti ob ugodnih klimatoloških pogojih, ki so v naši vinorodni deželi bili
prisotni konec junija in v pričetku julija, ko so
se že pojavili prvi simptomi okužb z oidijem.
Suho in vroče vreme, ki je sledilo, je dalo izredno ugodne pogoje za razvoj te glivične bolezni, ki je v nekaterih vinogradih povzročila tudi
popolni izpad pridelka. Veliko je bilo tudi negodovanja, da pripravki ne delujejo, da ima tujina
boljše pripravke in tako naprej. Na slovenskem
trgu imamo zelo veliko, trenutno še originalnih
pripravkov, z različnimi načini delovanja, tako
da ni nobenega izgovora, da so to krivi le-ti.
Problem je v glavnem nespoštovanje napovedi
svetovalnih služb, neupoštevanje klimatoloških
pogojev, špekuliranje s predolgimi presledki in
velikokrat prepozna uporaba učinkovitih eradikativnih fungicidov, ko je njihova učinkovitost še
zadovoljiva.
Okužba na listju in mladicah: v izredno ugodnih razmerah lahko pride do okužbe že v mesecu maju pred cvetenjem, še posebej na občutljivih sortah (npr. kerner, chardonnay, rumeni
muškat, refošk) in na občutljivih legah.
Micelij se pojavi v obliki sivih mokastih prevlek
na listju, zelo zgodaj pa lahko pokrije celo mladico, ki se posuši in odpade. Pogoste so okužbe
mladic v juliju in avgustu, pa tudi septembru, če
za zadnja tretiranja ne uporabljamo zanesljivih
fungicidov.
V tem letu je bil opravljen tudi biološki poskus
za registracijo učinkovine tetrakonazol (pripravek DOMARK 100 EC) na KGZ Nova Gorica. V
DOMARK 100 EC
Okužba na kabrnkih: pri zelo močnem spomladanskem pojavu oidij napade tudi
kabrnike, ki so sprva prekriti ali oviti v t.i. sivi
pepel, nato porjavijo in se posušijo.
49
poskusu so poleg te učinkovine bili še standardni triazolni fungicidi in različni programi. Pripravek Domark 100 EC je v konc. 0,03 % (0,3 L/
ha) pokazal izredno učinkovitost, višjo kot standardni triazolni fungicidi, zato ga bodo lahko
vinogradniki v letu 2014 pridoma uporabljali v
svojih programih varstva vinske trte pred oidijem.
Priporočila za zatiranje
Naše vodilo je vedno preventiva! Bolje preprečiti, kot zdraviti!! Vendar še vedno veliko vinogradnkov zaradi zelo kritičnega stanja v vino-
gradništvu in vinarstvu vedno bolj tvega, vendar
je škoda, ki nastane zaradi teh akrobacij, iz leta
v leto vedna večja. Tu ne moremo zajeti le škodo, ki je nastala trenutno, ampak izpad pridelka, manjša prodaja, dodatna draga tretiranja,
problemi z organoleptiko vina, posledično nižja
cena, izguba trga, ki ga ne morete nadoknaditi
v 24 urah.
Iz tega razloga priporočamo, da v vseh vinogradih, kjer se je lani pojavila okuža z oidijem,
obvezno opravite tretiranje v fazi 5 cm višine
mladic, ko je najugodnejši termin zatiranja primarne okužbe.
Tretiranja v fazi 5 cm
V vinogradih, ki so bili v prejšnjem letu okuženi
z oidijem, priporočamo uporabo KARATHANE GOLD v konc. 0,06 % (60 ml/hL), ko so
mladice dolge 5 cm. S tem tretiranjem zaustavimo primarno infekcijo (uničimo kleistotecije)
in zmanjšamo potencial za kasneje v sezoni. V
ekološki pridelavi lahko za ta namen uporabimo
MOČLJIVO ŽVEPLO v konc. 0,30 % ali biotični
fungicid AQ-10 v konc. 0,0035-0,007 %, ki prav
tako zmanjša število še nedozorelih kleistotecijev, vendar v zgodnji fazi, preden pričnejo zoreti. Lahko pa se uporabi tudi foliarno gnojilo
na osnovi aminokislin in žvepla, PROTIFERT
ŽVEPLO, ki pa ima stransko delovanje na to
bolezen.
Redna tretiranja pričnemo skupaj s tretiranji
proti peronospori. V času do pred cvetenjem
uporabljamo v glavnem MOČLJIVO ŽVEPLO
- 0,30 %, lahko pa tudi KARATHANE GOLD v
konc. 0,06 % (60 ml/hL)-(2 krat).
V času pred, med in takoj po cvetenju, uporabljamo triazolne sistemične fungicide kot sta
DOMARK 100 EC - 0,025 % ali ORIUS 250
EW - 0,03 % ali pa dotikalne fungicide s plinsko fazo in podaljšanim delovanjem, kot sta npr.
CRYSTAL - 0,02 % ali nov kombiniran fungicid
POSTALON-0,10 %.
V primeru uporabe slednjih dveh v bloku 3 X
zapored, priporočamo pred in za njimi uporabo
KARATHANE GOLD v konc. 0,06 %, da počistimo morebitne pojave okužbe oidija. To je
priporočljiv ukrep tudi pri uporabi drugih tipov
fungicidov. Presledki med tretiranji s fungicidi
Crystal ali Postalon so lahko tudi 10-12 dni.
Zaključna tretiranja opravljamo večinoma z
MOČLJIVIM ŽVEPLOM v konc. 0,30 %.
BIOtično zatiranje oidija je lahko v ugodnih
letih zelo problematično. Na voljo so fungicidi
na osnovi žvepla, kot je MOČLJIVO ŽVEPLO v
konc. 0,30 %, kakor tudi ŽVEPLO V PRAHU,
ki ga uporabljamo v odmerku 15-20 kg/ha.
Uporaba biotičnega fungicida AQ-10 v konc.
0,0035-0,0070 % (3,5-7 g/ hl), v času dozorevanja kleistotecijev, je pokazala izredno učinkovitost, kar se lahko v tem načinu proizvodnje
pokaže kot izredno važno, da zmanjšamo potencial glive. S tretiranjem v začetnem času vegetacije lahko zatremo oidij tako močno, da ne
predstavlja kasneje v vegetaciji večje grožnje.
Pri uporabi AQ-10 moramo paziti na sredstva,
ki jih uporabljamo z njim v kombinaciji, saj imajo nekatera nanj negativen vpliv. Brez omejitve
ga lahko mešamo s fungicidi na osnovi bakrenega hidroksida 25-50% (Champ in Champion). Vsaj 2 dni po tretiranju z AQ 10 ne smemo
uporabljati fungicidov, ki vsebujejo učinkovine
kot so bakrov sulfat (bordojska brozga), bakrov
oksiklorid, žveplena ilovica (MycoSin) in vsaj 7
dni po tretiranju z AQ 10 ne smemo uporabljati
fungicidov, ki vsebujejo učinkovine kot je žveplo, Si oksid+Al oksid in Ti oksid.
Zaradi stranskega delovanja, tudi dosledna
uporaba novega foliarnega gnojila PROTIFERT
ŽVEPLO v konc. 0,25-0,35 %, delno zmanjšuje
okužbo.
Ukrepi v primeru pojava oidija: prve znake
pojava oidija v vinogradu vidimo pri rezi kot
vijolične lise na medčlenkih rozg. To naj bo
opozorilo, da moramo biti posebej pozorni že
takoj v začetku vegetacije. Za prvo tretiranje se
odločimo, ko poganjki dosežejo dolžino 5 do 7
cm, da takoj zatremo primarno infekcijo. Uporabimo nov KARATHANE GOLD v konc. 0,06 %
(60 ml/hL) in tretiranje ponovimo čez 5-7 dni.
Največ škode oidij naredi na jagodah, posebej
v času takoj po cvetenju pa do strnenja jagod v
grozdu. V času po cvetenju, ko že imamo jagode, pri pojavu oidija takoj uporabimo Karathane GOLD - 0,06 % in tretiranje ponovimo čez
5-7 dni.
V primeru izredno močnega napada na grozdju
in tudi listju prav tako ukrepamo z omenjenim
sredstvom, vendar so za učinkovito zatiranje
potrebna tri zaporedna tretiranja v razmakih
5-7 dni, dokler se bolezen ne umiri.
Nastale škode v tem primeru ne moremo popraviti, le omejimo njegovo širjenje na še neokužene dele vinske trte, posebej grozdja.
Pri pojavu oidija moramo opozoriti, da imajo
sredstva na osnovi triazolov in strobilurinov
delovanje le v začetnih fazah pojava bolezni,
ko pa so že vidni simptomi, je dovolj učinkovit
le KARATHANE GOLD ali kombinacija Karathana s triazoli kot so npr. Orius 25 EW ali Domark
100 EC.
SIVA GROZDNA PLESEN
(Botrytis cinerea)
Je gliva, ki živi kot parazit in saprofit ter napada
vse rastline. V deževnih jesenih povzroča močno gnitje grozdja, saj z encimi lakaze uničuje
celične stene povrhnjice in pojavi se propad tkiva. Povzroči torej izgubo dela pridelka, slabšo
kakovost vin in slabo barvo rdečih vin. V toplih
in suhih jesenih povzroča t.i. žlahtno gnilobo, ki
izboljša kakovost mošta oziroma vina. Napadeni so lahko vsi zeleni deli trte: vršički, listi, internodiji, pecljevina, kabrnki in seveda grozdje.
Tudi odstranjen enoletni les (cepiči, podlage) so
lahko okuženi. Prav tako je botrytis nevaren v
silnici, saj se lahko pojavi na cepljenem mestu
in na poganjkih.
Okužba brstov, listja, mladic in kabrnkov: pri
zelo vlažnem vremenu lahko napade nežne sorte že spomladi. Komaj pognali brsti so prevlečeni s sivo prevleko in odmrejo. Vršički porjavijo,
občutljivih sortah, kot so beli pinot, tudi chardonnay, rumeni muškat, renski rizling, modra
frankinja, žametovka in cabernet sauvignon.
Okužba pecljevine: če gliva napada peclje, se
nadaljnje dozorevanje grozdja prekine. Zaradi
tega veliko grozdja tudi odpade, saj jih napadeni pecelj ni zmožen obdržati. Posledica tega je
lahko občuten izpad pridelka.
Okužba cvetov: pogosta je v letih z dolgotrajnim deževjem v času cvetenja, še posebej na
sortah, ki slabo odmetavajo cvetne kapice. V
tem primeru moramo računati na to, da že imamo začetni potencial za kasnejši pojav drugih
oblik gnilobe.
Okužbe na grozdju:
Surova gniloba se pogosto pojavi pri sortah s
tanko jagodno kožico, z nad 50o Oe sladkorja.
Tako lahko, na primer grozdje sorte
rizvanec, sauvignon ali rumeni muškat, v nekaj
dneh popolnoma zgnije. Jagode postanejo rjavkaste, redko se na njih pojavi plesniva prevleka.
Gniloba se lahko pojavi že ob koncu julija in
v začetku avgusta, je pa posledica fizičnih poškodb grozdnih jagod, zaradi napada škodljivcev (grozdni sukači), toče, pokanja jagod zaradi
preveč vlage, idr..
Na poškodovanih jagodah se razvije siva plesniva prevleka, nabiranje sladkorja se ustavi in
končna kvaliteta grozdja je slaba.
prevlečeni so z nežno sivo prevleko in odmrejo.
Na internodijih se pojavijo rjave pege, pod katerimi poganjek ne raste več in se zoži, nato pa
se na tem mestu odlomi.
V izredno vlažnih pomladih smo priča pojavu
sive grozdne plesni tudi na listju, mladicah in na
kabrnkih. Pojav je posebej pogost v vinogradih
pregnojenih z dušikom, kjer je bila slabo opravljena ampelotehnika (pletev, razlistanje) in na
50
Cik nastane v toplih letih, avgusta in septembra, na poškodovanem grozdju, ko prične jagodni sok v jagodi zaradi prisotnosti kvasovk v
okolju vreti. Nastane majhna količina alkohola,
nato oksidira in nastane cik (hlapne kisline). V
takem primeru moramo biti pozorni pri trgatvi
in takšno grozdje izločiti, saj vino s povišanimi
hlapnimi kislinami ni primerno za promet.
Žlahtna gniloba se pojavi, ko gliva v toplih in
suhih jesenih z vlažnimi in meglenimi nočmi napade jagode, ki imajo več kot 65 oOe.
Povrhnjica postane porozna in pride do izhlapevanja vode iz jagode. To povzroči koncentriranje
sladkorja in kisline, vendar slednje ne tako močno, saj jo delno porabi gliva za prehrano. Jagodna povrhnjica velikokrat postane rjava, kasneje
pa jagode dobijo podobo cibeb ali rozin.
Priporočila za preprečevanje in zatiranje
Prehrana
Izjemno pomembna je prehrana z dušikom, saj
vsako pretiravanje s talnimi mineralnimi ali foliarnimi gnojili na osnovi dušika, poveča možnost
pojava te bolezni. Vsaka sorta, na različnem rastišču in legi, ima svoje zahteve glede potrebe
po dušiku, kar moramo upoštevati, da rast ni
prebujna. Foliarna gnojila z visokimi vsebnostimi hranil, posebej fosforja in kalcija, kot je npr.
StoPiCal, povečajo fizično odpornost jagodne
kožice in s tem posredno vplivajo na zmanjšanje
bolezni.
Fosfor poveča število celic v povrhnjici in mesu
jagode, vpliva na tvorbo antocianov, od njegove vsebnosti pa je odvisna tudi vsebnost kislin
ob trgatvi. Kalcij pa poveča trdoto celičnih sten,
saj skupaj z galakturonsko kislino tvori snov podobno celulozi, ki je osnova za celično steno.
Če kalcij dodamo prepozno, ko so celične stene
že izgrajene, dosežemo zmanjšanje ekstrakcije
(izločevanje) antocianov (barvil) in fenolov pri
fermentaciji (vrenju).
StoPiCal uporabljamo pri rdečih in belih sortah
prvič v času takoj po cvetenju ( jagode velikosti
poprovega zrna) in drugič ob strnjevanju grozdov. StoPiCal uporabljamo v odmerku 3 L/ha,
skupaj s specifičnimi botriticidi (npr. Pyrus).
Varstvo pred škodljivci
V veliki meri so povzročitelji ran razni insekti, na
ranah pa se naseli siva gniloba. Najpogostejši
insekti so goseničice grozdnih sukačev, ose, sršeni, pa tudi srnjad in fazani. Metuljčki grozdnih
sukačev letajo ponoči, in če vinogradnik nima
feromonske vabe, ne ve, da je ta škodljivec prisoten. Ker vinogradniki tega škodljivca ne vidijo
direktno, se velikokrat ne odločijo za zatiranje,
kljub priporočilom. Prvi rod obžira kabrnke in
komaj oplojene jagode in že zelo zgodaj pripravi
dobre pogoje za razvoj bolezni. Drugi rod grozdnih sukačev odloži jajčeca na grozdne jagode
preden se te strnejo, tako da ne vidimo vdornih
mest goseničice, ampak kasneje le gnezda gnilih jagod.
Ampelotehnika (zelena dela)
- pletev mladic je izjemno pomemben ukrep,
saj s tem povečamo zračnost v območju
grozdja in le-to se prej posuši, pa tudi
sami pogoji za pojav bolezni so slabši;
- odstranjevanje listja v območju grozdja,
še posebej pri občutljivih sortah, je izredno
učinkovit ukrep za preprečevanje te bolezni,
saj so pogoji slabši, grozdje se prej posuši in
tudi kvaliteta aplikacije je veliko boljša;
Uporaba specifičnih botriticidov
je odvisna od sorte, zdravstvenega stanja
grozdja in klimatskih pogojev v tistem letu. Za
uporabo se odločimo preventivno, da glede na
vremensko prognozo in trenutno zdravstveno
stanje preprečimo okužbo ali pa se odločimo
takoj, ko smo opazili prve simptome bolezni.
V tujini se veliko govori o začetnih okužbah s
sivo grozdno plesnijo v času cvetenja in takoj
po njem, kajti prvi zametki okužbe se najdejo
že na cvetnih kapicah. V mokrem in hladnem
vremenu je odmet cvetnih kapic počasnejši, in
ker je siva grozdna plesen saprofitska gliva, v
ugodnih pogojih takoj napade odmrle zelene
dele. Ta mesta okužbe so izvor za okužbo komaj
oplojenih jagod in do trgatve je vse odvisno od
klimatskih pogojev. Še posebej je to pomembno pri občutljivih sortah na to bolezen in sortah,
ki že po naravi slabše odmečejo cvetne kapice.
Prvi termin tretiranja je samo v primeru deževnega vremena v času cvetenja, priporočamo
fungicid PYRUS 400 SC v konc. 0,2 %.
Drugi termin je v času od jagod velikosti grahovih zrn do pred strnitvijo jagod v grozdu. To tretiranje z zgoraj omenjenim botriticidom PYRUS
lahko opravimo tudi samo v območju grozdja in
to v kombinaciji z insekticidi za zatiranje grozdnih sukačev (MIMIC, RUNNER 240 SC, DELFIN
WG, LEPINOX plus ali PYRINEX 25 CS) in foliarnim gnojilom StoPiCal v odmerku 3 L/ha.
Tretji termin je zelo pomemben, tretiranje pa
opravimo ob pričetku mehčanja oz. barvanja jagod. Pazimo na karenčno dobo, saj vsi sintetični
botriticidi zelo negativno vplivajo na potek vrenja, v primeru neupoštevanja pa lahko pustijo
tudi priokus. Zato pazimo na karenco in si raje
vzamemo kakšen teden rezerve več, saj je po
evropskih analizah ostankov FFS v vinu, največ
prav specifičnih botriticidov.
Prav tako pazimo na antirezistenčno strategijo
in ker lahko Pyrus 400 SC uporabimo dvakrat v
eni rastni sezoni, ga ne uporabimo zaporedoma, ampak izmenično z drugimi botriticidi na
osnovi ciprodinil+fludioksinil, fenkesamid, boskalid idr., da ne pospešujemo odpornosti.
Dodajanje aminokislin, kot sta npr. Protifert
LMW ali Protifert kalij, pospešita penetracijo
oz. vnos učinkovine v rastlino in povečata njeno
učinkovitost.
ESCA
Je bolezen vinske trte, ki je posledica delovanje več gliv (t.i. lesnih gniloživk ali razkrojevalk
lesa). V zadnjem stadiju njihovega razvoja povzročijo odmiranje vinske trte.
Slika okužbe: trte lahko odmirajo več let in kažejo znake bolezni na listju, ki so podobni močnim klorozam ali fitotoksičnosti ter na grozdju.
Velikokrat se na jagodah pojavijo črne pike, jagode kasneje venijo in se posušijo.
Največ vinogradov okuženih z ESCO je pri nas v
Primorski vinorodni pokrajini, predvsem na rdečih, manj na belih sortah.
V zadnjih leti se pojavlja pravzaprav v vseh vinorodnih pokrajinah, v Posavski predvsem na
51
sauvignonu in šiponu od belih in na večini rdečih sort, v Podravskem pa predvsem v starejših
vinogradih laškega rizlinga, pa tudi sauvignona
in šipona.
Prenašanje: okužba z ESCO je možna takoj po
rezi, če so temperature nad 10o C in je deževno
vreme. Vdira skozi sveže nastale rezne rane/ploskve in okuži trto. Fizično se prenaša še s cepilnim in sadilnim materialom in pri rezi ter zelenih
delih. V vinogradu je to opazno tako, da se prva
okužena trta posuši, od nje pa se na vsako stran
širijo trte z različno stopnjo okužbe.
Priporočilo za zatiranje: registriranih pripravkov trenutno ni, se pa v tujini že pripravlja
registracija biotičnih fungicidov na osnovi antagonističnih gliv, ki kažejo zelo dobro učinkovitost. Težava je le v tem, da jih je potrebno uporabiti v kratkem času po rezi in pred nastopom
za ESCO ugodnih klimatskih pogojev. Tukaj se
poraja problem aplikacije v strmih vinogradih
pozno pozimi ali zgodaj spomladi.
V tujini imajo izkušnje s premazovanjem ran
z visoko koncentrirano brozgo pripravkov na
osnovi cirama (Ziram 76 WG), tirama (Thiram
80 WG), kombinacije mankozeba z bakrenim hidroksidom (npr. Dithane DG/M-45 + Champion
WG 50).
Delovanje bakra na takšne bolezni je dobro,
problem je le, da večina bakrenih fungicidov pri
aplikaciji deluje le dotikalno oz. površinsko na
rastlini in so učinkoviti le pri aplikaciji na rane,
kjer so vdorna mesta za glive. Na tržišče je sedaj
specialno foliarno gnojilo LABICUPER, ki ima
baker vezan na glukonat (sladkor), ki penetrira v
rastlino in ga distribuira po rastlini, torej deluje
sistemično. To je edino bakrovo foliarno gnojilo
s sistemičnim delovanjem.
V večletnih poskusih v Italiji (Modena) so dosegli omejevanje širjenja te bolezni in delno
ozdravitev okuženih trt. Ker je LABICUPER popolnoma selektiven v vseh fazah vinske trte in
kompatibilen z večino FFS in foliarnimi gnojili,
se ga lahko v primerih okužbe uporablja kot
dodatek pri vseh tretiranjih. Odmerek 3 L/ha.
VIRUSI IN FITOPLAZME VINSKE TRTE
Virusi in fitoplazme so mikroskopsko majhni
organizmi, ki se z okuženih rastlin prenašajo z
vegetativnim razmnoževanjem (v trsnicah)
in s prenašalci (vektorji) kot so žuželke (ogorčice, škržati, resarji, stenice) in pršicami. Tem prenašalcem vinska trta služi običajno kot vmesni
gostitelj (razen ameriški škržatek, ki prenaša
zlato trsno rumenico), v glavnem pa se nahajajo
na veliki koprivi in slaku. Zelo nevarne so tudi
ogorčice v tleh, ki neopazno prenašajo okužbo,
še posebej v trsnicah.
Virusi živijo v notranjosti celic in so prisotni v
vseh delih vinske trte. Večinoma se prenašajo s
prenašalci, manj mehanično.
Fitoplazme so enocelični organizmi, podobni
bakterijam in svojo obliko prilagajajo tkivu v katerem živijo, ponavadi v vodovodnih in sitastih
ceveh. Znaki okužbe se pojavijo zaradi njihovih
izločkov, ki povzročajo poškodbe na teh tkivih.
VIRUSNO ZVIJANJE LISTOV
(GLR = grapevine leaf roll) Povzroča več virusov
GLR in so razširjeni po vsem svetu.
Znaki okužbe se kažejo na listih, katerih listna
ploskev se zvija navzdol. Pri belih sortah se listna ploskev med žilami, ki ostanejo
zelene obarva rumeno, pri rdečih sortah pa rdeče. Pojav opazimo najprej na starih, spodnjih
listih, medtem ko listi na vršnjem delu mladice
ostanejo brez znakov do jeseni. Znaki se pojavijo tudi na grozdnih jagodah in sicer v neenakomerni obliki, obarvanju in dozorevanju. Izgube
pridelka so lahko tudi do 30 % in več, vsi organi
vinske trte pa so manjši in šibkejši.
Prenašalci: sumijo na nekatere vrste kaparjev,
ki se pojavljajo na vinski trti, v glavnem pa se
prenaša z vegetativnim razmnoževanjem in mehansko pri ampelotehničnih delih.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni material v trsničarstvu, odstranjevanje okuženih trt.
INFEKCIOZNA PANAŠIRA VINSKE TRTE povzroča več virusov.
Znaki okužbe na listju so zelo različni, v glavnem pa v obliki črtastih, progastih, pikčastih in
mozaičnih vzorcih, ki so v glavnem rumene barve. Ti znaki se pojavljajo na posameznih listih,
na grozdju pa se kaže okužba v obliki slabše
oplodnje, posledično nižjim pridelkom in sladkorno stopnjo.
stranjevanje okuženih trt.
RAZBRAZDANOST IN OPLUTENELOST LESA
sta redko zastopani virusni obolenji pri nas. Le
redko na Primorskem opazimo propadanje trte,
posebej na sorti refošk.
Znaki okužbe se kažejo kot brazdaste, oplutenele zadebelitve skorje, prav takšen je tudi
stržen. Motena je preskrba s hranili, zato trsi
pričnejo propadati.
Prenašanje: v glavnem z vegetativnim razmnoževanjem.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni material v trsničarstvu, razkuževanje rastišča, odstranjevanje okuženih trt.
stja pri belih sortah in rdečenja pri rdečih sortah. Najbolj značilen znak je zvijanje listne plo-
TRSNE RUMENICE
Povzročajo jo fitoplazme, njihova prisotnost pa
se veča v vseh naših vinorodnih deželah.
Poznamo okoli pet teh fitoplazem, pri nas pa
je najbolj zastopana rumenica tip črni les (Bois
Noir-BN). Zlato trsno rumenico (Flavescence
doree-FD), ki je najhujša oblika rumenic, so
najprej potrdili leta 2005 na Primorskem v vinogradih na Koprskem v Pobegih, leta 2008 na
Dolenjskem v okolici Krškega in Novega mesta,
v letu 2009 pa tudi na Štajerskem in sicer v Počehovi pri Mariboru ter v Prekmurju v Dobrovniških vinogradih.
Prenašalci: FD je izredno agresivna in povzroča
večjo škodo kot BN. Fitoplazme se prenašajo z
vegetativnim razmnoževanjem in seveda s prenašalci, od katerih sta najbolj znana sklenokrili škržat(1) (Hyalestes obsoletus Signoret), ki je
prenašalec rumenice BN in ameriški škržat (2)
(Scaphoideus titanus Ball.), ki je prenašalec rumenice FD.
skve navzdol (v obliki pisemske kuverte), listi pa
postanejo trdi, lomljivi in hitro dozorevajo ter
predčasno odpadejo.
Prenašanje: v glavnem z vegetativnim razmnoževanjem in ogorčice.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni material v trsničarstvu, razkuževanje rastišča, odstranjevanje okuženih trt.
ENACIJSKA BOLEZEN VINSKE TRTE
Zanjo trenutno ni dokazov, da je pri nas prisotna, povzročajo pa jo virusi iz skupine
infekciozne degeneracije.
Znaki okužbe: močno iznakažene trte, ki zelo
slabo rodijo, spomladi slabo odganjajo ali pa
celo nič, odgnane mladice so iznakažene, na
spodnji strani listov pa se pojavijo izrastki (enacije) nepravilnih oblik, velikosti do 2 cm. Listi
imajo mehurjasto ploskev, z močno izbočenimi
žilami in so manjši od neokuženih. Medčlenki so
močno skrajšani, pridelek pa slab.
Prenašanje: v glavnem z vegetativnim razmnoževanjem in ogorčice.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni material v trsničarstvu, razkuževanje rastišča, od-
Pojav teh rumenic je odvisen od okuženosti območja in prisotnosti občutljivih sort.
Najbolj občutljiva je sorta Chardonnay, katere
okužba se je z rumenico BN do leta 1997 gibala
v okviru 2,5-37,5%, v letu 2002 pa je prišlo do
izjemno močne okužbe, posebej v podravski vinorodni deželi.
Območja z najmočnejšo okuženostjo so bila v
Halozah, Radgonskih goricah in Ljutomersko-ormoških goricah, ponekod tudi do 90 %.
Sum za tako močan pojav - epifitocijo, je padel
seveda na prisotnost prenašalcev - škržatov, kar
je monitoring tudi potrdil, saj so na vseh lokacijah potrdili prisotnost sklenokrilega škržata.
Trta je temu škržatku le vmesni gostitelj, saj se
na njej zadržuje in hrani le nekaj dni, večinoma
pa se zadržuje na veliki koprivi in slaku, ki sta
njegovi gostiteljici. Ta dva »plevela« se pojavljata posebej na brežinah terasnih vinogradov in v
pasu pod vrsto, ki je bil tretiran samo s herbicidi
na osnovi glifosata.
Občutljivost posameznih sort na “trsne rumenice”:
ZELO občutljive sorte: chardonnay, sangiovese,
renski rizling, šipon.
SREDNJE občutljive sorte: barbera, cabernet
sauvignon, malvazija, pinela, rebula, refošk, žametna črnina, modra frankinja, beli pinot, modri
pinot, sivi pinot, rumeni muškat, kerner, rumeni
plavec.
MANJ občutljive sorte: laški rizling, merlot,
tokaj.
Znaki okužbe se kažejo v obliki rumenenja li-
52
To je posledica zamašitve sitastih cevi, ki transportirajo asimilate iz listne površine v druge
dele vinske trte. Medčlenki mladic so krajši,
tako da pride do prekrivanja, listni peclji pa so
obrnjeni navzdol, v obliki ribjega hrbta. Les mladic je šibak, slabo zori in se velikokrat posuši in
pozimi pozebe. Močni znaki se kažejo tudi na
grozdju, saj se okužene trte po cvetenju močno
osipajo, preostale oplojene jagode pa venejo,
se sušijo in odpadajo. Poškodovana je tudi pecljevina, ki je šibka, tako da odpadajo tudi celi
grozdi. Izguba pridelka je pri močni okužbi lahko ogromna. Okužene trte ne kažejo vsako leto
enako močnih znakov okužbe, vendar z leti shirajo in se posušijo. Na deblu se pojavi debelejša
pluta, les pod njo pa je žlebast.
Preprečevanje okužbe:
V primeru najdbe prenašalcev in/ali simptomov
izda FURS odločbo, s katero določi razmejeno
območje (žarišče in varnostno območje). Žarišče zajema vinograde v pasu okoli potrjene točke najdbe v polmeru do 1 km, varnostno območje pa zajema vse vinograde v pasu 1 do največ
5 km okoli potrjene točke najdbe in je določeno
s katastrskimi občinami.
Okužbo in širjenje preprečujemo tako, da sadimo neokužen razmnoževalni material v trsničarstvu, odstranjujemo okužene trte, zatiramo
gostiteljske rastline škržatov kot sta velika kopriva in slak (DOMINATOR ULTRA 360 SL ali
TAJFUN 360 + GOAL, ki je specifičen herbicid
za zatiranje koprive) in zatiranje prenašalcev
- škržatov z insekticidi (Pyrinex).
V primeru najdbe prenašalcev ali simptomov
zlate trsne rumenice FD sledi izdaja odločbe,ki
narekuje strategijo obveznega zatiranja in sicer:
- v proizvodnih vinogradih je na razmejenem
področju potrebno 2-4 tedne po izleganju ličink
izvesti dve (2) tretiranji proti ličinkam in nimfam, to
je na Primorskem nekje sredi junija, drugod pa
teden kasneje. Istočasno z drugim rodom grozdnih sukačev, zatiramo tudi nimfe in prve
odrasle škržatke.
- v matičnih vinogradih in matičnjakih je
potrebno izvesti tri (3) tretiranja in to:
- prvič sredi junija, ko je trta popolnoma
odcvetela proti ličinkam in nimfam,
- drugič v začetku julija proti nimfam (termin
za zatiranje grozdnih sukačev) in
- tretjič konec julija in v začetku avgusta proti
odraslim škržatkom;
- v trsnicah je prav tako potrebno opraviti tri
(3) tretiranja in sicer prvič konec junija, drugič
v juliju in tretjič v začetku avgusta.
ko v fazi mirovanja uporabimo polni odmerek
herbicida GOAL (3-4 L/ha), ki izredno dolgo
preprečuje vznik enoletnih plevelov, tja do poletja. S tem pripravkom lahko spomladi, še v
fazi mirovanja vinske trte odlično zatremo tudi
koprive, ki so gostiteljice prenašalcev viroz na
vinski trti.
ODSTRANJEVANJE KORENINSKIH
IN DEBELNIH IZRASTKOV
Za pletev debel priporočamo učinkovit herbicid/desikator KABUKI, ki ga uporabljamo za
odstranjevanje koreninskih in debelnih izrastkov.
Način delovanja: KABUKI vsebuje novi hormon piraflufen-etil iz kemične skupine pirazolilfenilov. Deluje kot kontaktni herbicid, tako da
po inhibiciji protoporfirinogen-oksidaze uniči
klorofil, kar vodi k hitri nekrozi rastlinskih celic.
Stopnja učinkovitosti se viša s povišanjem tem
ZATIRANJE PLEVELOV
V trajnih nasadih imamo v medvrstnem prostoru negovano ledino, ki jo negujemo z ročno ali
strojno košnjo ali pa mulčanjem, v vrsti, v čim
ožjem pasu zatiramo plevele s herbicidi.
Najpogosteje uporabljamo neselektivne herbicide na osnovi glifosata, kot sta npr.
DOMINATOR Ultra 360 SL ali nov TAJFUN
360, ki ju uporabljamo med vegetacijo v odmerku 3-6 L/ha. Nekatera sredstva že imajo
dodano močilo, vendar za izboljšanje učinkovitosti in preprečevanje spiranja priporočamo
močila oz. lepila, kot je NU-FILM-17 v odmerku 150-250 ml/ha.
Najboljše učinke dosežemo pri jesenski uporabi
po spravilu pridelka, saj takrat, poleg vseh enoletnih plevelov, zatremo tudi največ večletnih
plevelov. Odmerki v tem času so lahko polovični.
Opozorilo: pri jesenskih tretiranjih s herbicidi
na osnovi glifosata, moramo biti posebej pazljivi
na širino tretiranega pasu, saj imajo ti pripravki
izredno translokacijsko učinkovitost. To pomeni,
da je prihodnjo pomlad herbicidni pas za najmanj 20 % na vsako stran širši, kot je bila izvedena aplikacija.
Zato naj ne bo tretiran pas v jeseni širši od 30
cm, oz. 15 cm na vsako stran od trsov. V primeru
preširoke aplikacije lahko imamo prihodnjo sezono probleme s povečano erozijo, še posebej
v primeru vertikalnih nasadov.
Od jeseni do zgodnje pomladi (v fazi mirovanja
vinske trte) se priporoča v praksi preiskušena
kombinacija DOMINATORja ali TAJFUNa in
GOALa v razmerju 10:1, ki pa dobro deluje tudi
na širokolistne plevele, saj herbicid GOAL poveča penetracijo glifosata v rastlino. Razmerja ne
smemo povečevati v prid Goala, saj je potem
povrhnjica plevelne rastline preveč poškodovana in glifosat ne more penetrirati. Priporočamo,
da uporabite jeseni po trgatvi naslednjo kombinacijo: DOMINATOR ali TAJFUN 2 L/ha
+ GOAL 0,2 L/ha. Pri dodatku NU-FILMa lahko z dvakratnim tretiranjem dobro uničimo tudi
bršljan. Pred tretiranjem morajo biti odstranjeni
vsi koreninski in debelni izrastki, da ne pride do
poškodb.
Na čisto površino, nezapleveljeno površino lah-
perature in intenzivnostjo svetlobe. Delovanje
piraflufen-etila ni sistemično in je omejeno na
klorofil, v tleh pa se z hidrolizo izredno hitro razgradi, zato nima nobenega vpliva na podzemne
dele rastline. Istočasno učinkuje tudi na nekatere plevele. Dodajanje močil poveča njegovo
učinkovitost. Pazimo, da ne pride do zanašanja
na zelene nadzemne dele rastline.
Priporočilo za uporabo: na vinski trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja (po 3.
letu starosti vinograda), uporabljamo KABUKI
v času odganjanja koreninskih in debelnih mladic (do višine 15-20 cm), oziroma dokler le-ti ne
začnejo z olesenitvijo. Uporabljamo ga v 0,20 %
konc. (0,8 L/ha) pri porabi vode 300-400 L/ha
pri enkratni uporabi in v 0,1 % konc. (0,4 L/ha)
pri porabi vode 300-400 L/ha pri dvakratni ali
deljeni (split) uporabi. V primeru deljene uporabe opravimo dve tretiranji v presledku največ 14
dni. KABUKI lahko uporabimo največ dvakrat v
eni rastni dobi. Na voljo je v 1 in 4 L embalaži. Vsako dodajanje močil/lepil, kot je npr. NU-FILM-17 v odmerku 0,25 L, močno povečajo delovanje.
OPOZORILO: pri aplikaciji uporabljamo herbicidne škropilnike z nizkim pritiskom (max 1,5 bar)
in po možnosti ščitnikom, da ne pride do zanašanja, ki povzroči močno fitotoksičnost!
PREPREČEVANJE STRESA in
SANACIJA ŠKOD
Zadnja leta se soočamo z intenzivnimi vremenskimi spremembami, ki so velikokrat povezana
z nastankom škode zaradi toče, orkanskega vetra, izredno obilnih in intenzivnih padavin, pa
tudi zmrzali.
TOČA v vinogradih naredi največ škode, ki pa
lahko še leto do dve vpliva na količino pridelka in splošno kondicijo trte. Najlažje se seveda
zavarujemo z mrežo proti toči, vendar je njena
postavitev v vinogradih, v glavnem zaradi nagnjenega terena, težka in predraga. Smotrna
je le na rahlo nagnjenih in položnih terenih ter
nujna pri namiznih sortah.
Kako ravnamo v primeru toče?
V najkrajšem možnem času opravimo 1-2 tretiranja s kombinacijo enega izmed PROTIFERTov
(LMW ali Kalij ali Kalcij) v polnem odmerku
in FOLPANa 80 WDG v konc. 0,15 % (0,15
kg/100 L) ali FOLPAN 50 SC v konc. 0,20 %
(2,0 L/ha). Folpan rane razkuži in pospeši njihovo celjenje, Protifert pa da trti tisto energijo
za celjenje in obnovo tkiv, ki bi jo drugače morala sama izgraditi, sedaj pa jo že ima na razpolago. Pri drugem tretiranju dodamo polovičen
odmerek kakšnega dušičnega gnojila, npr. PROTEOBOOM ali FOLIMIX za obnovitev rodnega
lesa za prihodnje leto. Tretiranje ponovimo
najkasneje konec julija oz. v začetku avgusta.
V tem primeru moramo paziti, da v zaključku
vegetacije uporabljamo gnojila na osnovi kalija,
z zelo malo dušika, za dozorevanje, kot je npr.
PROTEOLEAF v konc. 0,40-0,50 % (400-500
h/100 L).
SUŠA je drugi večji stres, ki lahko doleti vinograd. Namakanje vinogradov pri nas ni dovoljeno, z izjemo na Krasu v primeru močnega
pomanjkanja talne vlage. Redka so leta, ko traja
sušno obdobje dalj časa, pogosto se pa pojavlja na plitkih, peščenih, prodnatih in slabo pripravljenih tleh, včasih samo lokalno. Simptome
pomanjkanja vlage vidimo na uvelosti in klorotičnosti listne mase in uvelosti jagod.
Kako ravnamo v primeru napovedane suše?
Trto je potrebno pripraviti na sušno obdobje
tako, da jo usmerjeno prehranimo z rezevnimi
hranili ter antistresnimi sredstvi. Zelo je pomembno, da rastline umirimo v rasti, dvignemo
koncentracijo rastlinskega soka in pospešimo
rast korenin. To lahko zelo uspešno naredimo
s kombinacijo foliarnih gnojil na osnovi kalija in
fosforja, kot je FOLIPLUS v odmerku 4-5 L/ha
ali HASCON M10 AD v konc. 0,15-0,30 % in
aminokislin, kot je PROTIFERT LMW v odmerku 4 L/ha ali novejši PROTIFERT kalij v konc.
0,25-0,35 %. Najkasneje čez 5-7 dni opravimo škropljenje s kalcijevim foliarnim gnojilom
PROTIFERT kalcij v konc. 0,25 % (250 ml/hl).
Kalcij je element, ki v rastlini ureja oz. vzdržuje
osmotski pritisk in s tem blaži posledice suše.
Kalcijeva gnojila na osnovi kalcijevega klorida
se odsvetujejo, saj so v večini primerov fitotoksična, še posebej pri temperaturah nad 25o C,
njihov učinek pa je slab.
FITOTOKSIČNOST (ožig) se večinoma pojavlja
zaradi neupoštevanja navodil za uporabo. Tukaj
lahko še posebej izpostavimo naslednje napake,
ki jih vinogradniki naredijo pri tretiranjih:
(previsok odmerek triazolnega fungicida)
53
- neupoštevanje priporočenih konc. oz.
odmerkov, seveda v smeri povečevanja,
predvsem sredstev za varstvo rastlin, “da bo
dobro prijelo” (nekatera sredstva so seletivna,
večina pa ne), po drugi strani pa uporaba
specifičnih foliarnih gnojil, ki jih uporabljamo
v pravilnih odmerkih, vendar je koncentracija,
v primeru manjše uporabe vode na hektar,
zaradi neugodnih hidrometeoroloških pogojev
in fiziološkega stanja (nizki turgor), previsoka;
(previsok odmerek foliarnega gnojila)
- tretiranje ob visokih temperaturah
(optimalna temp. je med 10 in 25o C; problem
nekaterih bakrenih fungicidov pri nizkih
temperaturah in dežju, problem močljivih
žvepel in sredstev na osnovi meptil-dinokapa
pri temperaturi nad 30o C, itd.);
- kombiniranje sredstev, ki povzročajo ožige,
predvsem poceni dušična gnojila;
(poškodba po hormonskem herbicidu)
PRIPOROČILA ZA PREHRANO
VINSKE TRTE
Tudi v Sloveniji je prehrana vinske trte iz leta v
leto bolj pomembna, saj le pravilna prehrana da
kvaliteten in ekonomičen pridelek, kakršnega
zahteva vedno bolj izbirčen kupec doma in v
tujini.
Rast, rodnost, odpornost na negativne okoljske
vplive in s tem tudi življenjska doba vinske trte,
je odvisna od več »energetskih« faktorjev kot
so energija, ki jo predstavlja v glavnem sončno
sevanje, voda in v njej raztopljena hranila.
Prevzem in tudi izkoristek teh »energetskih«
faktorjev iz različnih medijev poteka preko podzemnih in nadzemnih organov vinske trte, v
plinski, trdni in razredčeni obliki elementov.
Fotosinteza je eden izmed temeljnih procesov,
ki se odvijajo v vsaki višji rastlini na zemlji. Proces poteka v posebnih fotosintetskih organih
imenovanih kloroplastih. Med procesom nastajajo s pomočjo sončne svetlobe iz ogljikovega
dioksida in vode osnovne organske snovi, to so
sladkorji. Ob tem procesu nastajajo tudi stranski
proizvodi, kot je plin kisik, ki je neobhodno potreben za obstoj živih bitij na zemlji.
Tudi vinska trta, kot domorodna rastlina, proizvaja to organsko snov ali energijo, ki pa jo
porabi:
- kot vir kemične energije za metabolične ali
presnovne procese,
- kot vezano v obliki organskega ogljika.
S fotosintezo sintetiziranega sladkorja se
okoli 20 % porabi kot energija, kjer pa se
izloča ogljikov dioksid in voda.
Ostanek se porabi:
- za izgradnjo oz. rast vinske trte, ki je trajna
rastlina s ciklično rastjo (mirovanje/vegetacija),
- za spolno reprodukcijo (grozdje) in
- za tvorbo rezervnih snovi (suha snov/škrob
v lesu), ki jih potrebuje prihodnje leto za
obnovitev vegetacije.
Vinska trta se preživlja s 60-65 % energije, pridobljene s fotosintezo in s 35-40 % energije v
obliki rezervnih snovi. Nizka količina rezervnih
snovi lahko ima za posledico slabšo odpornost
na nizke zimske temperature, slabo in neenakomerno odganjanje v prihodnji vegetaciji ter nižji
in manj kvaliteten pridelek.
RASTLINSKA HRANILA
(poškodba po glifosatnem herbicidu)
- nepravilna uporaba herbicidov, še posebej
na osnovi MCPA (tretiranje ob vetrovnem in
vročem vremenu) in glifosata (tretiranje po
zelenih delih trte).
Priporočila za ukrepanje v primeru fitotoksičnosti
V vseh primerih v najkrajšem možnem času
ukrepamo s stimulatorjem PROTIFERT LMW v
konc. 0,40 % in tretiranje ponovimo 2-3 krat v
razmakih na 3-4 dni. V primeru suše lahko uporabimo tudi PROTIFERT kalij v konc. 0,25 %.
Pravzaprav je najvažneje, da uporabimo eno
sredstvo iz družine PROTIFERT, le tistega z železom ne.
So opredeljeni vsi elementi oz. hranila, ki so
potrebni za normalen vegetativni in generativni
razvoj in niso nadomestljivi z nobenim drugim
elementom. Glede na njihovo prisotnost v različnih rastlinah, ta hranila delimo na makro in
mikro elemente oz. hranila.
Makrohranila ali tudi glavna hranila so ogljik
(C), vodik (H), kisik (O), dušik (N), fosfor (P),
žveplo (S), kalij (K), kalcij (Ca) in magnezij
(Mg). Večinoma se v prehrani rastlin govori o
treh glavnih makro hranilih in to so dušik, fosfor
in kalij, žveplo, kalcij in magnezij pa uvrščamo
med mikro hranila, kar pa ni v redu.
Mikrohranila, imenovana tudi hranila ali elementi v sledovih so železo (Fe), cink (Zn), mangan (Mn), bor (B), baker (Cu), molibden (Mo)
in klor (Cl).
V rastlinskem materialu so najdeni tudi drugi
elementi, ki so delno razvrščeni kot koristna
hranila in sicer silicij (Si), aluminij (Al), natrij
(Na) in kobalt (Co) in takšni, ki jih prištevamo
k mikrohranilom kot nikelj (Ni), litij (Li), rubidij
(Rb), cezij (Cs), titan (Ti), krom (Cr), fluor (F),
stroncij (Sr), brom (Br), jod (J), arzen (As), kositer (Sn), svinec (Pb) in srebro (Au).
Za večino zadnje omenjenih elementov ni po-
54
datkov o potrebi, učinkovitosti ali toksičnosti,
zato je njihovo dodajanje nepotrebno.
Vinska trta potrebuje za svoj normalni razvoj
od vseh hranil okoli 99,5 % makrohranil in le 0,5
% mikrohranil, ki pa so neobhodno potrebna,
saj brez njih ni nujno potrebnih procesov.
Razmerja in nesorazmerje med posameznimi
hranili/elementi v tleh (antagonizmi)
Razmerje med posameznimi hranili v rastišču
je odvisno od matične osnove in seveda vseh
agrotehničnih ukrepov, ki so v teku in so bili
izvršeni v preteklosti. Zaradi teh dejanj lahko
imamo na določenih rastiščih velike probleme
z vezanjem in sproščanjem posameznih potrebnih hranil. To lahko ima negativni vpliv na vegetativni in generativni razvoj vinske trte, kakor
tudi na kvaliteto samega pridelka. Zato moramo na podlagi analiz tal in dobrega opazovanja
fiziološkega stanja vinske trte ubrati pravilno
prehrano z mineralnimi in organskimi gnojili
ter elemente spraviti v čim primernejše sorazmerje. Z nepravilnim, pavšalnim ali gnojenjem
“na pamet” lahko poslabšamo hranilne lastnosti
tal, ob tem pa se pojavi tudi ekološko vprašanje
glede onesnaževanja podtalnice.
Antagonizmi oz. nasprotja med posameznimi
hranili v tleh se pojavljajo v primeru presežka enega ali več hranil, ki s tem negativno vpliva oziroma omejuje ali preprečuje sprejem drugih hranil.
= močan antagonizem
= srednje močan antagonizem
= rahel antagonizem
Najpogostejši antagonizmi so:
- preveč kalcija (Ca) ovira sprejem fosforja,
kalija, magnezija, bora, železa in cinka;
- preveč fosforja (P) ovira sprejem magnezija,
kalcija, bora, železa, cinka, bakra in mangana;
- preveč kalija (K) ovira sprejem kalcija in
magnezija;
- preveč magnezija (Mg) ovira sprejem kalcija
in kalija;
- preveč žvepla (S) ovira sprejem kalija, magne
zija, kalcija, železa in mangana;
- preveč bakra (Cu) ovira sprejem železa in
mangana;
- preveč cinka (Zn) ovira sprejem železa;
- preveč organske snovi (humusa) zmanjša
dostopnost mangana, cinka in bakra ter
- previsoka bazičnost tal (pH) zmanjša dostopnost bora, cinka, železa, mangana in bakra.
Velikokrat, ko ne vemo ali pa nam klasične, skope analize ne povedo, kaj je vzrok pomanjkanja
določenih hranil, je potrebno narediti dobro in
natančno analizo tal.
pH – REAKCIJA TAL
Reakcija tal je v glavnem odvisna od matične
osnove, v primeru zemeljskih premikov ali nanosov pa od materiala, ki smo ga nanesli. Optimalni pH za vinsko trto se giblje v območju
slabo kislih tal, to je med 5,6 in 6,5.
Ker je Slovenija zelo raznolika dežela, so takšna
tudi njena vinogradniška tla. Razpon je zelo velik, saj trta raste na močno kislih tleh s pH nekaj
nad 4 (obnove na gozdnih posekah) pa tudi na
izredno bazičnih tleh s pH skoraj 8. Seveda so s
tem povezani veliki problemi pri prehrani, zato
je pri ekstremnih primerih potrebno obvezno
opraviti analizo tal tudi na mikrohranila kot so
bor, železo, mangan, molibden in cink.
Sprejem posameznih hranil je v veliki meri odvisen od ph-tal, zato je njegova optimizacija
nujno potrebna. V tabeli je prikazana odvisnost
sprejema od pH:
Organska masa - humus
Organska masa je prisotna v tleh v glavnem v
obliki humusa. Vsebnost v tleh je odvisna od
tipa tal. V lažjih, peščenih in prodnatih tleh je
glinastih delcev in humusa manj, zato moramo
hranila preko tal dodajati v več obrokih, da ne
pride do večjih izgub, saj jih takšna tla ne morejo vezati v večjih vrednostih. Na težjih tleh je
več glinastih delcev in humusa, zato so takšna
tla sposobna sprejeti večje količine hranil in jih
tudi dalj časa oddajati, tudi pozimi. Zavedati se
moramo, da brez organske mase v zemlji ni mikroorganizmov in s tem mineralizacije.
Optimalna vsebnost humusa za vinsko trto naj
bi bila okoli 2,5-3,5 % in ne več kot 4 %, saj je
potem sproščanje dušika v vlažnih letih preveliko.
Organsko maso v vinogradih dodajamo letno s
košnjo in mulčanjem trave in rožja ali z vnašanjem hlevskega gnoja ali kašne druge organske mase.
jila v kombinaciji z aminokislinami je sprejem
hranil veliko boljši, tudi v neugodnih klimatskih
razmerah, že gotove kombinacije aminokislin in
hranil (”družina” PROTIFERTov) pa so učinkovite
v vseh klimatskih razmerah.
VRSTE GNOJENJA
ODVZEM HRANIL S PRIDELKOM
Mineralna granulirana gnojila
Aplikacija teh gnojil je ponavadi s traktorskimi
trosilci ali ročno na manjših površinah, pred
postavitvijo vinograda (založno gnojenje po
analizi) in seveda po potrebi med vegetacijo na
podlagi analiz tal, ki jih je potrebno opravljati najmanj na vsakih 5 let (najbolje vsako leto).
Aplikacija fosfornih in kalijevih gnojil ni vezana
na določen čas, saj njihova pot do korenin traja
kar nekaj let, ponavadi pa to opravimo jeseni po
trgatvi ali zgodaj spomladi. Dušična granulirana
gnojila apliciramo med fenofazo B-C in mesecem junijem, če je to potrebno.
Mineralna in organska foliarna gnojila
Njihova uporaba je zelo specifična ali za preprečevanje pomanjkanja ali pa za doseganje določenih učinkov. Čas uporabe je vezan na pojav
znakov pomanjkanja, ki jih analiziramo vizualno
ali z analizo listja ali jih uporabimo v določenem
terminu za doseganje učinkov, ki jih z gnojenjem
preko tal ne moremo, saj je reakcijski čas veliko
daljši. To je npr. pospeševanje rasti z dušikom v
hladnem vremenu, ko pride do ustavitve rasti,
dodajanje cinka v fazi ovešanja kabrnkov, železa
in mangana ob pojavu kloroz, bora tik pred in
po cvetenju, cinka in mangana pred cvetenjem,
magnezija pred cvetenjem in do trgatve, fosforja v času 4-5 tednov po oploditvi, kalija pri pomanjkanju in v času dozorevanja, itd.. Izkoristek
novejših foliarnih gnojil je veliko višji kot pred
leti, kakor tudi njihova selektivnost do trte.
Možnost mešanja s sredstvi za varstvo rastlin
je veliko boljša, prav tako pa so na voljo tabele
kompatibilnosti in npr. testi mešanja, ki jih najdete na http://www.tankmix.com/m-tank/
indextank.html. Navodila za pripravo škropilne brozge sestavljene iz FFS in foliarnih gnojil
pa najdete na strani 8 Optimalne temperature
za sprejem hranil pri foliarnih gnojilih so med
15 in 25o C, pod 15o C se dobro sprejemajo gnojila s posebno formulacijo dušika, fosforja in
tudi kalcija, nad 25o C pa ni priporočljivo uporabljati nobenih foliarnih gnojil, razen če tretiranje
opravljamo proti večeru. Če uporabljamo gno-
55
Potreba po dodajanju hranil nastane z odvzemom hranil s pridelkom, listno maso in rožjem,
ki ga odnesemo iz določene površine, potrošnjo sekundarnih rastlin (travna ruša, pleveli) in
seveda z izgubami, ki so odvisne od tipa rastišča
(vsebnost organske mase).
Odvzemi hranil so zelo različni in odvisni v največji meri od iznešenega pridelka.
Po navedbah Beratungsringa (2006) in
W. Hillebranda* (1978) iz Južne Tirolske, naj bi
bili odvzemi hranil v kg/ha glede na količino
pridelka sledeči:
Letni odvzem hranil v kg/ha
pridelek v kg
7.000
10.000
dušik (N)
14
20
fosfor (P)
6
8
kalij (K)
27
38
magnezij (Mg)
2
3
bor (B)
0,2
0,3
mangan* (Mn) 0,08-0,016
baker* (Cu)
0,06-0,012
cink* (Zn)
0,1-0,12
molibden* (Mo)
do 3 g
13.000
26
10
50
4
0,4
Iz te tabele je razvidno, da so odvzemi veliko
manjši, kot so bili prezentirani v preteklosti in
so še sedaj, še posebej v priporočilih nekaterih proizvajalcev gnojil. Zato je v marsikaterem
vinogradu zaznati presežke določenih hranil,
še posebej kalija in fosforja, ki povzročajo probleme pri preskrbi trte z drugimi hranili. Velik
problem pa je seveda tudi baker, ki je v tla prišel z bakrenimi fungicidi in v primeru presežka,
negativno vpliva na sprejem predvsem mikrohranil.
ČASOVNE POTREBE VINSKE TRTE PO
HRANILIH
Vinska trta je pravzaprav zelo nezahtevna rastlina, vendar v primeru neprimernega rastišča ali
pomanjkljive prehrane, ne da dovolj zadovoljivega in kvalitetnega pridelka.
Z usmerjenim dodajanjem posameznih hranil v
določeni vegetativni fazi, lahko dosežemo izjemne rezultate, saj se trta nanje izjemno odzove.
Tukaj govorimo predvsem o kvaliteti pridelka in
ne o povečevanju pridelka, kvečjemu bolj rednemu pridelku. Še enkrat povdarjam, da samo
sladkor ni merilo kvalitete, kajti do njega se lahko pride tudi z drugimi ukrepi. Pomembno je
soglasje vseh parametrov v vinu, od sladkorja,
kisline, ekstrakta, aromatičnih snovi itd., kar pa
je v veliki meri odvisno od pravilne prehrane.
Potrošnik je neizprosen in išče tisto, kar je dobro
in ne predrago in temu se moramo prilagoditi.
molibden (Mo) ........................................... 0,15 ppm
mangana (Mn) ....…….................................... 30 ppm
cink (Zn) ...............……...................................... 35 ppm
ANALIZA TAL
Na podlagi rezultatov analiz tal se odločamo o
gnojenju, da bi dosegli optimalno založenost.
Opravimo jo vsakih pet let, rezultati pa se razdelijo na pet stopenj založenosti s posameznimi
elementi:
A – nizka, B – srednja, C – optimalna,
D – zelo visoka in E – previsoka založenost tal
s hranili.
Te analize pri nas opravljajo pooblaščeni laboratoriji na kmetijskih inštitucijah, pa tudi nekaj
privatnih podjetij, med njimi tudi naše podjetje, ki nudi različne analize svetovno znanega
laboratorija MEGALAB iz Velike Britanije (bivši
Phosyn).
Naš cilj je doseči razred založenosti C in sicer za
tip srednje težkih tal. Na lahkih tleh so te vrednosti nižje, na težjih višje za ± 25%:
fosfor (P2O5) v 100 g zemlje ……..…...… 11-25 mg
kalij (K2O) v 100 g zemlje ………….....….. 15-28 mg
magnezij (MgO) v 100 g zemlje …....…..…..10 mg
bor (B) ….…..…………………….……..….........… 1-2 ppm
humus (organska snov) ………….........…...……… 3 %
pH tal ……………….…….......…............................. 6-6,5
Analiza tal iz MEGALAB laboratorija je obširnejša
in zajema naslednje parametre v njihovem
optimumu:
pH tal ………….......…………….....................…............. 6,0
kalcijev karbonat (CaCO3) ......…….................. < 15
humus (organska snov) ..........……................. 3 %
C.E.C. (izmenjalna kapaciteta) .... 20-25 meq/100 g
fosfor (P) ….…………………………….................. 26 ppm
kalij (K) ……..........………………………........... 181 ppm
žveplo (S) …...........….……………………......... 10 ppm
kalcij (Ca)………………......………................ 2.000 ppm
magnezij (Mg) ………………………......…..... 120 ppm
bor (B) …….......……….…………..…………......... 1,6 ppm
baker (Cu) ….…………………....……................. 2,5 ppm
železo (Fe) ……………………..………............... 250 ppm
mangan (Mn)……………........………............. 230 ppm
molibden (Mo) …………….....……............... 0,2 ppm
cink (Zn) ……………………………….…................. 5 ppm
Na podlagi te analize se lahko seveda veliko lažje in usmerjeno odločamo za optimalno gnojenje, reševanje problemov in doseganje želenih
učinkov, ne da bi po nepotrebnem obremenjevali okolico in ustvarjali antagonizme.
ANALIZA LISTJA
Analize listja vinske trte so pri nas redke in se izvajajo le takrat, ko ni možno problema rešiti npr.
s podatki analize tal. V tujini je to reden ukrep
poleg analize tal, saj lahko med vegetacijo optimalno in usmerjeno gnojimo vinsko trto. Vzorce
listja brez pecljev (cca. 50-100 listov) jemljemo
dvakrat in sicer takoj po cvetenju in drugič ob
začetku mehčanja oz. barvanja jagod.
Analiza listja MEGALAB zajema naslednje parametre:
dušik (N) …....….................................................. 2,30 %
fosfor (P) ……................….................................. 1,20 %
kalij (K) …….......................................................... 1,20 %
kalcij (Ca) …....................……............................. 1,50 %
žveplo (S) ….................……................................ 0,20 %
magnezij (Mg) ................................................. 0,25 %
bor (B) ..............…............................................. 35 pmm
Na podlagi teh analiz lahko takoj vidimo, kako
je s prehrano oz. vsebnostjo hranil v določenem
razvojnem stadiju v vinski trti. Rezultati nam
dajo tudi podatek ali je bilo mineralno gnojenje
pravilno. V primeru pomanjkanja določenega
elementa lahko hitro foliarno ukrepamo ali pa
se odločimo za doseganje višjih kvalitet pridelka.
GNOJENJE PREKO TAL/PREKO LISTJA
Kako in na kakšen način gnojiti je odvisno od
vsake posamezne lokacije. Zavedati se moramo, da je oskrba tal osnovna prehrana, foliarna prehrana pa je način hitrega in učinkovitega
reševanja pomanjkanja posameznih hranil in
povečanje količine ter kvalitete pridelka, kar je z
mineralnim gnojenjem preko tal težko izvedljivo, dolgotrajno ali pa celo nemogoče. Seveda
je mogoče doseči optimalno založenost tal le
z natančnimi analizami tal in pravilnim določanjem (gnojilni načrt) ter aplikacijo mineralnih
hranil. Veliko vlogo ima pri tem tudi vsebnost
organske mase v tleh, od katere je odvisna vezava in sproščanje hranil, vlažnost in struktura
tal. Pa tudi strokoven in korekten nasvet!
MAKRO in MIKRO HRANILA
DUŠIK (N)
Je motor rasti vinske trte in zelo pomemben
gradbeni del rastlinskih beljakovin, prisoten je
pa tudi v klorofilu, plazmi, nukleinski kislini, encimih, rastnih hormonih in vitaminih. Pospešuje vegetativno rast, pripomore k redni in visoki
rodnosti, pospešuje tvorbo rezervnih snovi in v
primeru poškodb zaradi suše, toče ali zmrzali
lahko s povečanim dušičnim gnojenjem povrnemo zeleno maso.
Znaki pomanjkanja: svetlo zeleni in limonasto
rumeni listi, pordečeli internodiji, šibka rast z
konca meseca junija. Dušik lahko v tla vnašamo z mineralnimi gnojili, ki so lahko čista (KAN,
UREA) ali takšna, kjer je dušik skupaj s fosforjem
in kalijem NPK. Od organskih gnojil večinoma
uporabljamo hlevski gnoj ali slamo kot zastirko,
kjer pa imamo negovano ledino pa vsakokrat z
mulčanjem trave.
Foliarno gnojenje: poslužujemo se ga v primeru pomanjkanja, saj trta izredno hitro reagira
na foliarno gnojenje. Drugi razlog je pa tudi ta,
da granulirana gnojila v sušnem vremenu niso
aktivna, pri velikih padavinah pa pride do spiranja, kar se pri foliarnih gnojilih ne dogaja. V
zadnjem času je dober razlog tudi cena, saj z
nižjimi odmerki dosegamo bolj usmerjeno in
cenejše gnojenje. 1 kg dušika foliarno, nadomesti 4 kg dušika preko tal. Čas tretiranja je v
fazi pojava prvih lističev (ff D) pa do cvetenja (ff
F), najboljši izkoristek pa je, ko so mladice dolge
okoli 50 cm. V tem času priporočamo dušična
kompleksna foliarna gnojila kot je npr. FOLIMIX
v konc. 0,5 % (500 ml/100 L vode) ali PROTEOBOOM v konc 0,35 % (350 g/100 L vode)
ali pa najnovejše dušično gnojilo AZOFOL, ki ga
uporabljamo v odmerku 10-25 L/ha. AZOFOL
poleg dušika vsebuje še žveplo in magnezij, ki
pozitivno vplivata na fotosintezo, po navedbah
proizvajalca pa tudi na sortno cvetico, če ga
uporabimo še v času polnega cvetenja in takoj
po končanem cvetenju. Manjše količine dušika
lahko dodajamo tudi z uporabo aminokislinskih
gnojil kot so pripravki iz družine PROTIFERT,
vendar ta dušik ne pospešuje vegetativne rasti.
FOSFOR (P)
je zelo pomemben za kemijske reakcije rastline in njen dedni zapis, pomemben za hranjenje in sproščanje energije, tvorbo cvetov, cvetnega nastavka, kvalitete povrhnjice jagode in
lesa, vsebnosti antocianov in fenolov pri rdečih
sortah, dozorelosti lesa, odpornosti na zmrzal,
asimilacijo in tvorbo beljakovin. Fosfor je tudi
pomemben element skupnih kislin, barvil in fenolov v rdečem grozdju, kakor tudi aromatičnih
snovi v belih sortah.
Znaki pomanjkanja: pojav nekrotičnih peg na
robovih listja, listna ploskev se zvije navzdol, pri
močnem pomanjkanju se rjavo-rdeče pege zli
majhnimi listi in grozdiči ter tankimi mladicami.
Asimilacija je oslabljena, slaba kvaliteta mošta,
“tanka” vina.
Znaki viška: bujna in občutljiva rast, povečana
občutljivost na bolezni (siva gniloba na pecljevini in grozdju, peronospora), na sušo in zmrzal,
pozno in slabo dozorevanje lesa, slabša odpornost na zimske temperature.
Antagonizem: velika vsebnost dušika zmanjša
dostopnost bakra in magnezija.
Gnojenje tal: preden se odločimo za gnojenje z
dušikom je zelo pomembno, da imamo podatek
o vsebnosti organske snovi (humusa). Od njene
vsebnosti, mikrobioloških aktivnostih in količine letnih padavin, temperature in zračnosti tal
je odvisno, koliko organskega dušika se letno
sprosti. Ocenjuje se, da se v primeru 2 % humusa na lahkih tleh in 3 % na težjih tleh sprosti dovolj dušika in ga ni potrebno dodajati preko tal.
V smernicah za integrirano varstvo IPG je dovoljen enkraten hektarski vnos dušika v količini 50 kg, seveda ob upoštevanju bujnosti trt in
pridelka, v času od fenološke faze B-C pa do
56
jejo, ostalo tkivo porumeni, tudi ob listnih žilah,
robovi lista se posušijo in zvijejo navzdol, novi
lističi so majhni, koreninski sistem slabi, delitev
celic in tvorba beljakovin je slaba, čas zorenja se
podaljša. Pri sortah, ki so dovzetne za osipanje,
je le-to večje.
Znaki viška: zgodnejši zaključek vegetacije,
majhni lističi, odpadanje pridelka, blokiranje
magnezija, bora, cinka, bakra, mangana, železa
in kalcija.
Antagonizem: velika vsebnost zmanjša dostop
mikrohranil kot so magnezij, kalcij, bor, železo,
cink, baker, mangan.
Gnojenje tal: odločamo se po analizi tal, kjer
naj bi bila založenost okoli 11-25 mg/100 g zemlje. Čas gnojenja ni važen, saj fosfor do korenin potuje zelo počasi, skoraj pet let. Ponavadi
to opravimo z mineralnimi granuliranimi gnojili
(PK ali NPK) pozno jeseni ali zgodaj spomladi
ali do junija v kombinaciji z dušikom. Pazljivi
moramo biti na tleh z visokim pH, kjer se lahko
fosfor zaradi visoke vsebnosti kalcija inaktivira.
Lahko pa to naredimo tudi z mineralnimi gnojili
za foliarno uporabo in fertirigacijo, kot je nov
LABICUAJE, ki vsebuje 36 % fosforja, z visokimi
vsebnostimi mikrohranil kot so B 3 %, Mo 2 %,
Mn 2 % in Zn 2 %. Uporablja se ga v 2-3 tretiranjih v odmerku 5 kg/ha.
Foliarno gnojenje: že prej je bilo omenjeno, da
fosfor v tleh potuje kar nekaj let, preden pride
do korenin, da ga rastlina lahko uporabi. Zato
se v primeru znakov pomanjkanja poslužujemo
foliarne aplikacije, kjer je čas učinkovanja izredno hiter. Fosfor je element, ki mu posvečamo
premalo pozornosti. Njegova uporaba je bila
omejena zgolj na čas po oplodnji, v času intenzivnega razvoja plodov. Vendar je njegova prisotnost izredno pomembna že pred cvetenjem,
saj tudi on favorizira oplodnjo. Deluje kot energija za sproščanje rezevnih snovi, saj korenine v
času cvetenja še ne delujejo s polno močjo. Še
posebej je to pomembno, če so tla v času pred
cvetenjem hladna, takrat s fosforjem aktiviramo
te rezerve. Tudi v primeru suše, s fosforjem aktiviramo korenine, da pričnejo delati. Vemo, da
fosfor vpliva na hitrost in število celic in prav od
teh dveh dejavnikov je odvisna tudi odpornost
jagodne kožice na fizične poškodbe in bolezni,
kot je npr. siva grozdna plesen. Seveda je hranila potrebno dodati pravočasno, da dosežemo
željeno učinkovitost. V ta namen priporočamo
foliarno gnojilo LABICUAJE v konc. 0,30 %
(300 g/hl), ki ga uporabimo prvič 10 dni pred
cvetenjem in še 2-3 krat v času po cvetenju, pa
dokler se grozdi ne zaprejo, oziroma najkasneje
do pričetka mehčanja. V istih terminih se lahko
uporablja tudi HASCON 10 AD v konc. 0,20,3 % (200-300 mL/hL) ali LABIFITO v konc.
0,15-0,30 % (150-300 ml/hl) ali PROTIFERT
FOSFIT K v konc. 0,25-0,35 % (250-350 ml/
hl). Po cvetenju lahko uporabimo tudi gnojila,
ki vsebujejo fosfor in tudi kalcij, kot je StoPiCal
v konc. najmanj 0,30 % (300 ml/hl).
Dozorelost lesa je slaba, s slabo odpornostjo
na nizke temperature, rastlina je potratna
z vodo in v primeru suše trpi pomanjkanje,
trta je manj odporna na bolezni, tvorba
cvetov je slabša, koreninski sistem slabi;
- neenakomerno dozorevanje jagod se
pozna še posebej pri rdečih sortah, saj so
jagode neenakomerno obarvane, kar negativno vpliva na vsebnost antocianov v vinu;
BOR (B)
KALIJ (K)
Je element zdravja, količine in kvalitete, usmerja življenjski tok vinske trte, se takoj vgradi v
organsko maso, tvorba sladkorja in beljakovin
brez njega ni mogoča, ima pozitiven vpliv na
cvetenje in zavezanje plodov, tvorbo korenin,
odpornost na nizke temperature, ureja režim
vode v trti in s tem poveča odpornost proti suši,
pozitivno vpliva na vsebnost sladkorja in s tem
kvalitete, poveča odpornost rastline proti boleznim (oidij) in je tudi aktivator encimov.
Znaki pomanjkanja:
- mladi listi: navzgor zavihan listni rob, listno
tkivo med listnimi žilami rahlo klorotično.
Znaki pomanjkanja se kažejo že lahko tudi
pred cvetenjem in se izredno lepo odzovejo
na foliarno prehrano;
- starejši listi: najprej rumenkasto nekrotično
tkivo med listnimi žilami, listni robovi se
rahlo vihajo navzgor, kasneje to tkivo
postane vijoličasto in se prične sušiti, robovi
se popolnoma zvijejo navzgor in pordečijo.
znakih pomanjkanja, saj se trta zelo hitro odzove, ukrepati pa moramo takoj v začetku znakov
pomanjkanja. Ta pojav je v nekaterih letih lahko že 10-14 dni pred cvetenjem in če v tistem
času interveniramo z dobrimi foliarnimi gnojili,
popolnoma odpravimo pomanjkanje. Močnejši
simptomi se pojavijo po cvetenju, najbolj pogosti pa so na območju Krasa in Dolenjske. V
takšnih primerih moramo uporabljati foliarna
gnojila že pred cvetenjem in potem praktično
vsa tretiranja do spravila.
Za doseganje boljšega dozorevanja grozdja
in lesa, uporabljamo kalijeva foliarna gnojila v
času, ko jagode dosežejo velikost graha, pa do
zaključnih tretiranj s FFS. Če jih uporabimo v
času 10-20 dni pred trgatvijo, se sladkorna stopnja občutno poveča, prav tako tudi dozorelost
lesa. V ta namem uporabljamo foliarna gnojila
kot so PROTIFERT KALIJ v konc. 0,35 % (350
ml/hl), ki je zelo primeren za uporabo že pred,
med in po cvetenju do zapiranja grozdov ter za
uporabo 10-20 dni pred trgatvijo, prav tako lahko v tem času uporabljamo tudi kalijeve fosfite
kot sta LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % (150300 ml/hl) ali PROTIFERT FOSFIT K v konc.
0,25-0,35 % (250-300 ml/hl) ali HASCON 10
AD v konc. 0,2-0,3 % (200-300 mL/hL) ali FOLIPLUS, ki je prav tako kombinacija kalija in fosforja, uporabljamo v konc. 0,5 % (500 ml/100
L vode), 2-3 krat od jagod velikosti graha pa do
konca avgusta ali v začetku septembra pa priporočamo PROTEOLEAF v odmerku 5 kg, ki je
še posebej primeren za zaključna tretiranja, tik
pred trgatvijo. Dodajanje aminokislin (Protifert
LMW 0,35 %) pri zadnjih dveh tretiranjih poveča delovanje PROTEOLEAFa, s tem pa se poveča
vsebnost sladkorja v grozdju.
Za boljšo akumulacijo suhih snovi se v letih s
slabim dozorevanjem priporoča uporaba kalijevih in dušičnih gnojil takoj po trgatvi, kot je npr.
PROTEOLEAF ali PROTIFER KALIJ.
- venenje grozdov: za razliko od sušenja
pecljevine ni opaziti nobenih sprememb na
pecljevini v obliki nekroz in sušenja.
Jagode zaostanejo v razvoju oz. dozorevanju
in ovenejo. Vsebujejo le malo sladkorja, okus
je prazen, grenak in kisel. V končnem stadiju
te fiziološke bolezni se zelo malo razlikuje
od sušenja pecljevine. Ta bolezen se pojavi
zaradi motnje v preskrbi trte z vodo (kalij je
vpliven element na režim vode v rastlinah),
še posebej izrazito pri občutnejših klimatskih
spremembah. Občutljive so najbolj rdeče
sorte, kot npr.: modri pinot, cabernet
sauvignon, zweigelt, modra frankinja,
žametovka, pa tudi nekatere bele sorte kot
sauvignon, beli in sivi pinot.
Znaki viška: povzroči pomanjkanje magnezija.
Antagonizem: visoka vsebnost zmanjša dostopnost kalcij, magnezij.
Gnojenje tal: gnojenje tal opravimo vedno po
predhodni analizi, optimalna založenost pa je
za lahka tla med 11-25 mg/100 g zemlje, za
srednje težka tla 15-28 mg/100 g zemlje in 1732 mg/100 g zemlje za težka tla. Glede na čim
manjšo onesnaženost se odločamo za uporabo sulfatnih in ne kloridnih kalijevih gnojil. Čas
uporabe ni važen, saj tudi kalij dolgo potuje do
korenin (malo hitreje kot fosfor), tako da se ponavadi odločamo za gnojenje pozno jeseni ali
zgodaj spomladi, možna pa je tudi kombinacija
z dušikom in fosforjem (NPK) spomladi (do junija).
Foliarno gnojenje: zelo uspešna je uporaba ob
57
Bor je gradbeni element pomembnih povezav v
vinski trti, izboljšuje izmenjavo ogljikovih hidratov, prisoten je v procesih sinteze celičnih sten
in celic, je aktivator in deaktivator rastnih hormonov in je neobhodno potreben pri oplodnji,
saj njegova odsotnost pomeni slabšo oplodnjo
in posledično nižji pridelek. Prizadeta je tudi
kvaliteta, saj veliko neoplojenih jagod ostane in
močno znižuje kvaliteto. Bor je izredno pomemben element, ki se mu pri nas še vedno posveča
premalo pozornosti. Več desetletni rezultati različnih avtorjev so dokazali, da je založenost slovenskih vinogradniških tal z borom izredno slaba. Bor je element, ki se izredno dobro sprejema
skozi korenine, problem je pa njegova aplikacija, saj ga z mineralnimi granuliranimi gnojili ni
mogoče v zadovoljivi meri dodati. Bor se zelo
slabo veže v tla in se lahko hitro izpere, zato se
znaki pomanjkanja kažejo še posebej izrazito
v deževnih letih. Po drugi strani pa je foliarna
aplikacija izhod v sili, a vseeno bolj učinkovit kot
kakšen drugi način aplikacije bora. Problem je
tudi v tem, da je meja med potrebno in fitotoksično količino izredno majhna. Tukaj se pojavljajo problemi pri uporabi določenih sredstev
na osnovi bora, ki niso tolerantna pri uporabi
višjih odmerkov, prav tako tudi ne kompatibilna.
Orientacijski program foliarne prehrane VINSKE TRTE 2014
RAZVOJNA FAZA
UKREP PREHRANE
Glede na izredno malo površino zelenih nadzemnih delov je
izkoristek foliarnih gnojil zelo majhen, vendar se ga poslužujemo
v primeru slabega odganjanja zaradi nizkih temperatur, kar še
ponavadi spremlja napad pršic šiškaric. V tem primeru
dodajamo akaricidom ali insekticidom aminokisline, ki ne samo
da pospešijo rast, ampak tudi pospešijo delovanje akaricidov.
V mladih nasadih in trsnicah, v primeru nizkih temperatur
zemljišča, pospešujemo rast in delovanje korenin z gnojili na
osnovi fosforja in makrohranil. Uporabimo jih tako, da tla
zalivamo ali namakamo.
Za pospeševanje rasti in dobro prehranjenost z dušikom pred
cvetenjem uporabljamo foliarna gnojila, ki vsebujejo dušik. V
vinogradih z visoko vsebnostjo organske snovi (humusa) in
bujnimi sortami (še posebej v mokrih letih), priporočamo pazljivo
odmerjanje dušičnih gnojil, da ne pride do osipanja v času
cvetenja in povečanja občutljivosti na določene glivične bolezni.
Zato se priporoča uporabo kvalitenih dušičnih gnojil s
počasnejšim sproščanjem. Dušična gnojila uporabljamo do faze
“ločenih kabrnkov – G.
SREDSTVO (konc./odmerek)
PROTIFERT LMW v konc. 0,35 %
(350 ml/hL) ali
PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,24-0,33
% (240-330 mL/hL)
LABICUAJE v odmerku 5 kg/ha ali
LABIFITO v odmerku 6-8 L/ha
NUTREL ADVANCE v odmerku 15 L/ha
(samo mikrohranila)
AZOFOL v konc. 1,0 % (1,0 L/hL)
FOLIMIX v konc. 0,50 % (500 ml/hl) ali
PROTEOBOOM v konc. 0,35 %
(350 g/hl) ali
PROTIFERT LMW 0,35 % (350 ml/hl).
Ko so poganjki dolgi okoli 15-20 cm (fenofaza F) se pričnejo
kabrnki povešati, je pravi čas za uporabo cinkovih gnojil, ki
pospešijo rast pecljevine v dolžino, kar je zelo pomembno pri
sortah z zbitimi grozdi. S tem so grozdi bolj razvejani, jagode
manj pokajo, se hitreje sušijo, kar vpliva na zmanjšan pojav sive
PROTIFERT CINK v konc. 0,4-0,6 %
(400-600 mL/ha) ali
ZINTRAC 700 v konc. 0,10-0,15 %
(100-150 mL/hL)
grozdne plesni.
Za povečevanje delovanja fungicidov proti peronospori
dodajamo foliarno gnojilo na osnovi kalijevega fosfita.
Uporabljamo ga od pričetka vegetacije pa najkasneje dokler
jagode ne dosežejo velikosti graha.
Pri sortah, kjer se takoj po cvetenju že kažejo znaki pomanjkanja
magnezija, uporabimo magnezijeva gnojila že pred cvetenjem.
V primeru obilnejših padavin v času pred cvetenjem, ki sprožijo
večjo mineralizacijo dušika, priporočamo magnezijevim gnojilom
dodajati gnojila na osnovi molibdena in s tem preprečimo
nalaganje toksičnih nitratov v pecljevini, kar kasneje povzroča
sušenje pecljevine.
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 %
(150-300 mL/hL) ali
PROTIFERT fosfit K
v konc. 0,25-0,35 % oz. (250-350 mL/hL)
MAGNESIOGREEN v konc. 0,20-0,60 %
(200-600 g/hL) ali
HYDROMAG 500 v konc. 0,20-0,40 %
(200-400 mL/hL) ali
PROMAG v konc. 0,15 %, (150 mL/hL) ali
PROTIFERT MAGNEZIJ v konc.
0,4-0,6 %, (400-600 mL/hL)
MOLYTRAC 250 v konc. 0,025 %
(25 mL/hL)
Bor je element oplodnje in če je v pomanjkanju, lahko pride do
motenj, kar se odraža v slabši oplodnji in posledično nižjim
pridelkom. Pri močnem pomanjkanju se to odraža tudi v obliki
kloroz na listju. V ta namen že pred cvetenjem uporabljamo
foliarna gnojila na osnovi bora brez dodanega dušika. V
primeru močnega pomanjkanja uporabljamo borova gnojila tudi
PROTIFERT BOR v konc. 0,2-0,25 %,
(200-250 mL/hL)
FOLIBOR L v konc. 0,10-0,15 %
(100-150 mL/hL)
takoj po cvetenju.
Za umirjanje rasti in boljšo oplodnjo dodajamo sredstva na
osnovi morskih alg, ki vsebujejo bor in molibden. Najboljše
učinke dosežemo, če ga uporabimo tik pred cvetenjem in še
enkrat v začetku polnega cvetenja. S tem dosežemo enkratno
oplodnjo problematičnih sort, ki se rade osipajo tudi v idealnih
GOËMAR BM 86 v konc. 0,30 %
(300 mL/100 L vode)
pogojih za cvetenje, kot so muškat otonel, rumeni muškat giallo,
šipon, pikolit, zelen, modra frankinja, kabernet frank ipd.
Za hiter in optimalni razvoj jagod po cvetenju so idealni
pripravki na osnovi morskih alg, ki vsebujejo cink in mangan.
Uporabljamo jih v času premera jagod 6-8 mm in ponovimo čez
GOËMAR CALIBRA EU v konc.
0,20-0,30 % (200-300 ml/100 L vode)
7-10 dni.
V zadnjih nekaj letih, se še posebej na Krasu, pa tudi ponekod na
Dolenjskem in Beli krajini, kažejo znaki pomanjkanja kalija. Za
uspešno sanacijo pomanjkanja že v času pred cvetenjem,
priporočamo uporabo novega organskega foliarnega gnojila, ki
je kombinacija aminokislin in kalija. S tem je kalij izredno
mobilen in učinkovit, aminokisline pa pozitivno vplivajo na
cvetenje ter preprečujejo strese.
58
HASCON 10 AD v konc. 0,2-0,3 %
(200-300 ml/hl) ali FOLIPLUS v konc.
0,50 % (500 ml/hl) ali PROTIFERT kalij
v konc. 0,25-0,35 % (250-350 ml/hl) ali
PROTEOLEAF v konc.0,40 % (400 g/hl)
Orientacijski program foliarne prehrane VINSKE TRTE 2014
RAZVOJNA FAZA
UKREP PREHRANE
Sortam, ki po cvetenju za svoj razvoj potrebujejo dušik, dodamo
en do dva odmerka dušičnega gnojila, odvisno od rasti in
padavin. Drugače pa gnojil z dušikom ne uporabljamo več, razen
SREDSTVO (konc./odmerek)
AZOFOL v konc. 1,0-2,5 % (1,0-2,5 L/hL)
PROTEOBOOM 0,35 % (350 g/hL)
na področjih, kjer je mineralni dušik iz tal zaradi suše blokiran.
Pri pomanjkanju fosforja in za hitrejši razvoj jagod 1-2 krat
uporabimo gnojila s fosforjem, po možnosti kombinirana s
kalcijem. S tem zmanjšamo tudi možnost okužbe s sivo grozdno
gnilobo-botritisom.
Proti pojavu magnezijeve kloroze in sušenju pecljevine
dodajamo magnezijeva gnojila brez dušika, ki preprečijo to
fiziološko motnjo in pospešujejo fotosintezo ter s tem tudi
tvorbo suhih snovi- sladkorja.
V času od mehčanja pa do pričetka barvanja in nekje do mesec
dni pred trgatvijo, nadaljujemo z uporabo magnezijevih ter
fosforjevih in kalijevih foliarnih gnojil, da pospešimo dozorevanje grozdja in lesa ter dosegamo višje sladkorne stopnje.
Povišanje sladkorne stopnje Tega ukrepa se lahko poslužujejo
vinogradniki Podravskega in Posavskega vinorodnega okoliša, pa
tudi na Krasu, kjer je včasih sladkorna stopnja problem in
verjetno v takšnem letu tudi dozorevanje lesa. V tem času
priporočamo uporabo aminokislin in kalijevih gnojil ali pa že
gotovo kombinacijo. Ta ukrep poviša sladkor še tako problematičnim sortam kot je šipon, rumeni muškat giallo, refošk in
pospeši dozorevanje lesa.
Za ustvarjanje rezervnih snovi, boljšega dozorevanja lesa in
diferenciacije brstov, uporabimo takoj po trgatvi kalijeva gnojila
LABICUAJE v konc. 0,30 % (300 g/hL)
ali STOPICAL v odmerku 2-4 L/ha
(300 mL/hL) v območju grozdja.
Tretiranje ponovimo 2-3 krat v 10-12
dnevnih presledkih
MAGNESIOGREEN v konc. 0,20-0,60 %
(200-600 g/hL) ali PROMAG v konc.
0,15 % (150 mL/hL) ali HYDROMAG
500 v konc. 0,2-0,4 % (200-400 mL/hL)
ali PROTIFERT MAGNEZIJ v konc.
0,40-0,60 % (400-600 ml/hl)
0,50 % (500 ml/hl) ali PROTIFERT kalij
v konc. 0,25-0,35 % (250-350 ml/hl) ali
PROTEOLEAF v konc.0,40 % (400 g/hl)
Kombinacija:
PROTIFERT LMW v konc. 0,35-0,40 %
(350-400 mL/hL) in PROTEOLEAF v
konc. 0,50 % (500 g/hL) ali
(200-300 ml/hl)
ali samostojno
PROTIFERT kalij v konc. 0,35 %
(350 mL/hL)
PROTEOLEAF v konc. 0,50 %
(500 g/hl)
v kombinaciji z dušičnimi gnojili.
V tem času seveda ne moremo govoriti o foliarni prehrani,
ampak pri uporabi herbicidov dodajamo bor, kajti v večini tal
slovenskih vinogradov primanjkuje tega elementa.
MLADI VINOGRADI (1-2 leti) in TRSNICE - Tretiranje tal Pred končno pripravo zemljišča za sajenje
tretiramo površino (lahko tudi samo pasove oziroma vrste, kjer se bo sadilo) z gnojili, ki vsebujejo
fosfor. Tretiramo površino pred fino obdelavo in gnojilo s strojem inkorporiramo v globino korenin. S
o
tem dosežemo hiter start rasti korenin tudi pri nizkih temperaturah (6 C) rastišča. Lahko se pa
poslužujemo tudi zalivanja ali fertirigacije.
Od pričetka vegetacije pa do konca julija uporabljamo foliarna hranila, ki vsebujejo dušik,
priporočljivo je tudi dodajanje amimokislin, še posebej takrat, ko nastopijo stresne situacije (nizke
temperature, suša, vročina, toča, fitotoksičnosti, napad pršic, ipd.). V mesecu juliju pričnemo uporabljati
kalijeva gnojila, lahko sama ali v kombinaciji s fosforjem, da zaustavljamo vegetativno rast in
pospešujemo dozorevanje lesa.
Za pospeševanje odpadanja listja pred izkopom cepljenk iz trsnice uporabimo kombinacijo
aminokislin in bakrovega fungicida.
Povečevanje sortne cvetice (aromatika) Nekatere aromatične sorte zelo rade izgubijo svojo sortno
cvetico, kar je še posebej izrazito v izredno sušnih in mokrih letih. Tuje in domače izkušnje so pokazale,
da uporaba posebnih gnojil na osnovi žvepla in magnezija, pripomore k ohranitvi te kakovosti. V ta
namen v času, ko jagode dosežejo velikost graha, pa do zapiranja grozdja, uporabimo 2-3 krat gnojila z
visoko vsebnostjo žvepla in magnezija. Tretiranje opravimo zadnjič v pričetku mehčanja jagod.
FOLIBOR L vsaka 2-3 leta v odmerku
4-5 L/ha ali vsako leto 2 L/ha (1+1)
LABICUAJE v odmerku 5 kg/ha v tla
FOLIMIX v konc. 0,50 % (500 mL/hL) ali
PROTEOBOOM v konc. 0,35 % (350g/hL)
0,45 % (450 mL/hL) 2-3 krat ali
PROTEOLEAF v konc 0,40-0,50 %
(400-500 g/hlL
PROTIFERT LMW v konc. 0,40 %
(400 ml/hl) + CHAMPION 50 WG v
konc. 0,30 % (300 g/hl)
PHOTREL v konc. 0,30 %
(300 g/hL, oz. 3 kg/ha) ali
PROTIFERT ŽVEPLO v konc.
0,24-0,33 % (240-330 mL/hL) ali
VIGNARBOL MB v konc. 0,30 %
(300 mL/hL, oz. 3 L/ha)
Povišanje fenolov in antocianov pri rdečih sortah Uporabimo gnojila na osnovi fosforja, ki pospešijo
tvorbo antocianov (rdečih barvil) pri rdečih sortah. Prvič tretiramo, ko se jagode pričnejo barvati in
LABICUAJE v konc. 0,25 % (250 g/hl)
ponovimo, ko se barvanje zaključi.
Pomanjkanje železa je zelo prepoznavno, saj porumenijo samo zgornji deli mladic in običajno le
posamezni trsi. Uporaba gnojil, ki so kombinacija aminokislin in železa, to zelo uspešno sanirajo.
59
PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,25 %
(250 ml/hl) NUTREL ADVANCE v
konc. 0,10 % (100 mL/hL)
Znaki pomanjkanja: slaba oplodnja in veliko
število ne ali slabo oplojenih jagod, kar se izraža na manjšem in slabšem pridelku, na vegetativnih delih se kažejo kot zavrta rast, poškodbe
na rastnih vršičkih mladic in korenin, poškodbe
listnih žil in listnih pecljev, vitic in internodijev,
pokanje povrhnjice na internodijih, pri belih
sortah rumeno obarvanje listnega tkiva, pri rdečih sortah rdečkasto, deformacija in raztrganje
listne ploskve, odmiranje robov lista.
Znaki viška: že majhno predoziranje lahko povzroči škodo na trti v obliki gubanja oz. kodranja
in trganja listne površine, rast je depresivna.
Gnojenje tal: letni odvzem je odvisen od pridelka, se pa giblje nekje med 200-400 g letno.
Dodajamo ga lahko z mineralnimi gnojili, vendar glede na to, da ga v večini vinogradniških
tal primanjkuje, je to zelo težko. Lahko ga dodajamo tudi z zalivanjem ali kot dodatek pri
tretiranju s herbicidi. V tem primeru uporabimo
foliarna gnojila, kot je npr. FOLIBOR L v odmerku 4-5 L/ha vsaka 2-3 leta ali vsako leto 2 L/ha
2 x letno (prvič spomladi in drugič pozno jeseni
ali po trgatvi). Lahko pa spomladi uporabimo
gnojilo NUTREL ADVANCE v odmerku 15 L/
ha, najbolje ob herbicidnem tretiranju.
Foliarno gnojenje: ker je bor izredno pomemben element pri cvetenju, saj je od njega odvisna oplodnja in s tem količina pa tudi kvaliteta
pridelka, ga dodajamo v fazi pred in takoj po
cvetenju. 1 kg bora foliarno, nadomesti 5 kg
bora preko tal. Priporočamo uporabo FOLIBORa L v konc. 0,10 % (100 ml/100 L vode)
ali najnovejšega sredstva, ki je kombinacija
aminokislin in bora PROTIFERT BOR v konc.
0,20-0,25 % (200-250 mL/hL). Sredstvi se brez
problema mešata s fungicidi na osnovi mankozeba, kot je Dithane DG/M-45 ali Manfil 75 WG
ter drugimi sistemičnimi fungicidi, ki vsebujejo
mankozeb kot dotikalni fungicid.
Foliarno gnojilo NUTREL ADVANCE, lahko
uporabimo tudi foliarno in to večrat leto. Poleg bora (0,36 %) vsebuje še druga mikrohranila
kot je baker, železo, mangan, molibden in cink, v
kar visokih vsebnostih. NUTREL ADVANCE uporabljamo v konc. 0,10 % (100 ml/hl) 1-2 krat
pred in 1-2 krat po cvetenju. Bor kot element
je prisoten tudi v drugih naših foliarnih gnojilih,
vendar v manjših količinah.
MAGNEZIJ (Mg)
Je zelo pomemben gradbeni element klorofila
in ima močan vpliv na fotosintezo, kar pomeni sladkor, rezervne snovi, življenjsko dobo in
seveda kvaliteto pridelka, vpliva na pektine, je
aktivator encimov, sodeluje pri prevzemu fosforja, vpliva na aromatiko vina, pravzaprav je
makrohranilo.
Znaki pomanjkanja: pojav nekroz listja med
listnimi žilami, ki so pri belih sortah rumenkaste, pri rdečih sortah pa rdečevijolične, oboji pa
kasneje porjavijo in se posušijo.
Najprej se znaki pojavijo na spodnjih listih. Pri
močnem pomanjkanju je lahko prizadeta večina
listne mase, kar se močno odraža na pridelku v
nizki sladkorni stopnji in manjši količini, slabo
dozorelem lesu in nizki stopnji rezervnih snovi.
Sušenje pecljevine je odvisno od velikega števila dejavnikov, je najbolj opazno in lahko vinogradnika ekonomsko močno prizadene.
Je največja fiziološka bolezen vinske trte, ki vpliva na kvaliteto in količino pridelka.
Pri zelo natančnih raziskavah (Theiler 1970) je
bilo ugotovljeno, da je »stoma«, torej dihalni
organ vinske trte in celice v njeni bližini, izhodiščno mesto pojava sušenja pecljevine. Ko le-te odmrejo, se nekroze širijo na bližnja tkiva in
tako nastanejo podolgovate, površinske vdolbine odmrlega tkiva na pecljevini, ki pa se širijo
tudi v globino do prevodnih in prehrambenih
tkiv.
Vzroki:
- tla: nizka vsebnost organske snovi in odprta
tla, obdelava tal v vrsti v mokrih letih;
- sortna občutljivost: zelo občutljive sorte so
renski in laški rizling, žlahtnina, rumeni muškat
in muškat otonel, traminec, kerner, tudi rizvanec, modra frankinja, cabernet sauvignon in
refošk, manj občutljive sorte so družina pinotov, sauvignon, zeleni silvanec;
- klimatski pogoji: hitre klimatske spremembe,
posebej pri temperaturnih razlikah in mokro/
suhih periodah ter vremenske razmere v času
cvetenja. V Švici, kjer je žlahtnina izredno po
membna bela sorta so ugotovili, da je v letih s
padavinami in nizkimi temperaturami v času
cvetenja, pojav sušenja pecljevine veliko večji
kot v optimalnih letih. To pa zato, ker encim
nitratna reduktaza zaradi velikih količin dušika,
prejetega iz tal, zaradi povečane mineralizacije,
ne more vsega predelati, in se toksični nitrati
odlagajo v pecljevino (Biologie der Rebe), kar
povzroča nekroze. Zato njihova svetovalna
služba v takšnih letih močno opozarja vino
gradnike na pravočasno uporabo foliarnih
gnojil na osnovi magnezija, saj v nasprotnem
primeru lahko pride do velikih izpadov pridel
ka in nižje kvalitete.
- prehrana: ker je magnezij močno nagnjen k
izpiranju, njegova vsebnost v zemljišču niha.
Problem je v tem, da je magnezij skozi koreni
ne zelo težko sprejemljiv (izredno sprejemljiv je
skozi zelene dele) in ga lahko določeni para-
60
metri, kot je zelo visok ali nizek pH in nesorazmerje K:Ca:Mg, zavirajo pri sprejemu. Priporočljivo razmerje Ca:K:Mg naj bi bilo 6:1:0.5, da
ne pride do antagonizma. Posledica tega je, da
rastlina ni več sposobna regulirati procese z
vodo. V primeru prevelike količine kalcija v
rastlini se dihalni organi (stome) odpirajo in
pride do izgube vode.
V primeru prevelike količine kalija se stome
zapirajo in rastlina ne diha. To razmerje med
kalcijem in kalijem uravnava količina magnezija
v rastlini. Uravnavanje te količine je odvisno
tudi od količine kalija v mladicah, ko so te dol
ge okoli 30 cm. Tako se v primeru obilnih pa
davin v času pred in med cvetenjem sprosti
veliko mineraliziranega dušika iz tal, ki ga pož
rešna vinska trta sprejme, vendar ga ne more
popolnoma predelati. Tako nastanejo toksič
ne/strupene oblike dušika (amonijska in nitri
tna), ki jih prične trta odlagati v grozd.
Prisotnost teh strupenih oblik dušika zablokira
sistem oz. razmerje Ca:K:Mg, posledica pa je
odmiranje stom in bližnje ležečih tkiv – sušenje
pecljevine.
Gnojenje tal: letni odvzem magnezija pri pridelku 10.000 kg/ha je do 3 kg/ha letno. Na
podlagi analize tal je potrebno gnojenje z mineralnimi gnojili tako, da se čim bolj približamo
stopnji preskrbljenosti C.
Foliarno gnojenje: kot je že bilo omenjeno, je
magnezij izredno dobro sprejemljiv skozi zelene dele rastline, zato lahko poleg osnovnega
talnega gnojenja veliko pozornost posvečamo
foliarnemu gnojenju. Magnezij je seveda zelo
pomemben del fotosinteze, od katere je v veliki meri odvisna sladkorna stopnja v jagodnem
soku in dozorevanje lesa. V ta namen dodajamo
magnezijeva foliarna gnojila pri pomanjkanju in
občutljivih sortah že pred cvetenjem, pri ostalih
pa ga pričnemo dodajati že takoj po cvetenju,
ko jagode dosežejo velikost graha, pa do mesec dni pred trgatvijo. Vedeti moramo, da 1
kg magnezija foliarno, nadomesti 75 kg magnezija preko tal.
V primeru pojava kloroz na listju se moramo
za dodajanje magnezija odločiti že pred cvetenjem in takoj po cvetenju, da preprečimo te
kloroze, ki sicer nastanejo hitro po cvetenju.
Klasično dodajanje magnezija naj bo prvič, ko
jagode dosežejo velikost graha, drugič ob pričetku mehčanja in tretjič en mesec pred trgatvijo. Na določenih sortah in različnih pogojih rasti
je včasih potrebno tudi do 5 tretiranj. Kloroze
se vedno kažejo najprej na spodnjem listju in se
pomikajo proti zgornjemu delu mladic.
Od foliarnih magnezijevih gnojil priporočamo
uporabo takšnih, ki vsebujejo čim manj dušika
v anorganski obliki. V času pred in med cvetenjem priporočamo gnojila kot je MAGNESIOGREEN v konc. 0,2-0,6 % (200-600 g/hL)
ali PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,4-0,6 %
(400-600 ml/hl), ki magnezij sistemično razporedi ne samo v na novo zrastle dele, ampak tudi
spodnje liste. Uporabimo lahko tudi PROMAG
v konc. 0,15% (150 ml/hl), ki ga lahko vinogradniki dodajajo ob vsakem škropljenju, saj je
cenovno izredno ugoden ali HYDROMAG 500
v konc.0,2-0,4 % (200-400 ml/hl).
Za preprečevanje sušenja pecljevine se je
potrebno pripraviti že v začetku vegetacije. Če
se sušenje pogosto pojavlja, moramo pričeti z
uporabo magnezijevih foliarnih gnojil obvezno
1-2 krat že pred cvetenjem. Priporočamo uporabo gnojil kot so MAGNESIOGREEN v konc.
0,2-0,6 % (200-600 g/hL) ali PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,4-0,6 % (400-600 ml/hl) ali
HYDROMAG 500 v konc.0,2-0,4 % (200-400
ml/hl). To so izredno učinkovita gnojila, rastlina
jih zaradi formulacije zelo hitro sprejme, kompatibilna pa so z večino sredstev za varstvo ra-
stlin, ki se uporabljajo na vinski trti. Po cvetenju
je potrebno opraviti še 3-5 tretiranj v razmakih
10-14 dni. Tudi tretiranje še 3 tedne pred trgatvijo je priporočljivo.
Paziti moramo, da sušenja pecljevine ne zamenjamo z venenjem grozdov zaradi pomanjkanja kalija, saj lahko dosežemo nasprotni učinek.
MOLIBDEN (Mo)
Molibden je za vinsko trto zelo nepomemben
element, podobno kot cink in baker pa se nalaga v koreninah in se le v zelo majhnih količinah
vgrajuje v druge rastlinske dele. Molibden je kovinska komponenta različnih encimov, ko je npr.
nitratna reduktaza.
Znaki pomanjkanja: do sedaj v naravi še niso
opazili pomanjkanja. Pri umetni prehrani trt,
brez molibdena, pa so bile ugotovljene povišane vsebnosti nitratov v listnih pecljih in pecljevini, kar je povzročilo nekroze (glej sušenje
pecljevine-magnezij). To lahko povežemo seveda s sušenjem pecljevine, še posebej v mokrih
pomladih, ko je močna mineralizacija dušika.
Foliarno gnojenje: na vseh občutljivih sortah
za sušenje pecljevine priporočamo, še posebej v mokrih obdobjih pred in med cvetenjem,
kombinacijo magnezijevega gnojila MAGNESIOGREEN v konc. 0,2-0,6 % (200-600 g/hL) ali
PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,40-0,60 %
ali HYDROMAG 500 v konc. 0,20-0,40 % ali
PROMAG v konc. 0,15 % + MOLYTRAC 250
(0,25 L/ha).
V primeru obilnejših padavin tretiranje z
MOLYTRACom ponovimo. Po cvetenju lahko pri
vseh tretiranjih dodajamo NUTREL ADVANCE
v konc. 0,10 %, ki prav tako vsebuje molibden.
more popraviti. 1 kg železa foliarno, nadomesti 100 kg železa preko tal. V vinogradih, kjer
je železova kloroza pogosta, je potrebno uporabljati foliarna železova gnojila že v fazi intenzivne rasti pred cvetenjem in tudi še kakšen mesec
po cvetenju. Priporočamo uporabo sistemičnega foliarnega gnojila PROTIFERT ŽELEZO, ki je
kombinacija aminokislin in železa, uporabljamo
pa ga v konc. 0,2-0,3% (200-300 ml/100 L
vode) ali NUTREL ADVANCE v konc. 0,10 %
(100 mL/hL), dokler se klorotičnim delom trte
barva ne povrne. Protifert železo raje uporabljamo samega in se izogibamo kombinacijam
z meptil dinokapom in bakrom ter močljivimi
žvepli pri visokih temperaturah. Nutrel advance
lahko mešamo z vsemi sredstvi.
MANGAN (Mn)
Pomemben element pri aktivaciji encimov in
sintezi vitamina C, udeležen pri tvorbi ogljikovih
hidratov, sladkorja, beljakovin in klorofila. Kisla
tla imajo malo mangana, njegova vsebnost pa
se veča z naraščajočim pH-jem.
Znaki pomanjkanja: mlado listje prične rumeneti, prav tako tudi tkivo med listnimi žilami. Zeleno ostane samo listno tkivo ob listnih žilah 1.
in 2. reda. Kvaliteta pridelka je slabša, pri močnem pomanjkanju je rast zavrta in možna je tudi
delna izguba pridelka. Pojavlja se v glavnem na
lahkih peščenih vinogradniških tleh. Pomanjkanje je lahko latentno.
ŽELEZO (Fe)
Je zelo pomemben sestavni del klorofila in s
tem fotosinteze, najdemo pa ga skoraj v vseh
delih vinske trte. Sodeluje pri večini procesov,
zelo pomemben pa je pri dihanju in vpliva na
tvorbo antocianov pri rdečih sortah.
Znaki pomanjkanja: železova kloroza se pojavlja na rahlo bazičnih tleh (pH 7 in več), kjer je
dostopnost železa slabša. Prav tako se pojavlja
na slabo zračnih in težkih tleh. Znaki se nikoli
ne pričnejo kazati na spodnjih listih, ampak vedno na zgornjih, od vrha navzdol, saj ga zaradi
pomanjkanja železa in njegove slabe mobilnosti primanjkuje pri tvorbi klorofila. Listno tkivo
bledi, porumeni in se pri močnem pomanjkanju
prične sušiti. Listne žile ostajajo svetlo zelene. Te
kloroze se včasih pojavljajo samo v delu vinograda ali na posameznih trtah. Pri močnem pomanjkanju je kvaliteta grozdja slaba, sladkorna
stopnja nizka, slaba pa je tudi dozorelost lesa.
Gnojenje tal: je bilo do prihoda foliarnih gnojil
edino možno z železovimi kelati, je pa to finančno zelo velik zalogaj, učinek pa se (če se), vidi
šele naslednjo sezono ali pa sploh ne, še posebej na lahkih tleh.
Foliarno gnojenje: je najučinkovitejše in tudi
veliko cenejše kakor gnojenje preko tal. Vinska
trta se zelo hitro odzove na foliarno dodajanje
železa, vedeti pa moramo, da se ob pravilnem
ukrepanju železova kloroza lahko popravi, v
nasprotju s pomanjkanjem magnezija, ki se ne
mozaično klorotično tkivo med listnimi žilami,
ki ostanejo zelene, pecljev sinus je izredno velik, rob listov je močno nazobčan, ploskev dobi
kovinski sijaj, izražena pa je povečana rast zalistnikov. Grozdje je majhno, kakor tudi jagode,
možnost pojava sušenja pecljevine je večja.
Gnojenje tal: ker je mangana ponavadi dovolj,
ni usmerjenega gnojenja s tem elementom. V
manjših količinah ga vsebujejo mineralna gnojila, pa tudi nekateri fungicidi (mankozeb), kar
pa zadostuje.
Foliarno gnojenje: potrebe po manganu so v
fazi pojava kabrnkov pa do ločevanja cvetov,
zato 1-2 krat v tem času tretiramo s pripravkom
PROTIFERT MANGAN v konc. 0,40-0,60 %
(400-600 ml/hl) ali pa MANTRAC 500 v konc.
0,1 % (100 ml/hl) (le po naročilu) ali pa vsaj
enkrat pred cvetenjem uporabimo fungicid Dithane M-45/DG, ki vsebuje mangan. V primeru
znakov pomanjkanja na mladih lističih se ta kloroza z uporabo omenjenih sredstev popravi, na
starih pa ne več. Po cvetenju lahko pri vseh tretiranjih dodajamo NUTREL ADVANCE v konc.
0,10 %, ki prav tako vsebuje mangan.
CINK (Zn)
Je izjemno pomembno hranilo, ki se mu posveča premalo pozornosti. Brez njega ni aktivacije
encimov, je prisoten pri tvorbi klorofila, pospešuje aktivnost vitaminov in sodeluje pri fotosintezi, vzpodbuja pa tudi rast. Vinska trta je zelo
občutljiva za pomanjkanje cinka, v tleh pa ga je
ponavadi dovolj, kjer je zelo gibljiv in se hitro
spere, njegova sprejemljivost v tleh se manjša s
povečevanjem pH-ja.
Antagonizem: prevelike količine fosforja blokirajo sprejem cinka. Ob zmanjšanju količine cinka v rastlini se zmanjša tudi sprejem in transport
železa v rastlini. Odvzem cinka je med 100-400
g/ha letno.
Znaki pomankanja: pričnejo se kazati zgodaj
poleti na mladicah, ki so šibke rasti, s kratkimi
internodiji, lističi so asimetrični, imajo značilno
61
Foliarno gnojenje: kakor po manganu so tudi
potrebe po cinku največje v času do cvetenja. Optimalni čas uporabe je v fenofazi F, ko
se pričnejo kabrnki ovešati, saj vzpodbudimo
podaljšanje pecljevine. To je zelo pomembno
pri sortah z zbitimi jagodami v grozdu, da so
potem le-ti bolj razvejani. S tem posredno vplivamo na manjši pojav pokanja jagod, hitrejše
osuševanje grozdov in s tem manjšim pojavom
sive grozdne plesni. 1 kg cinka foliarno, nadomesti 4 kg cinka preko tal. Uporabimo lahko
novo sistemično foliarno gnojilo PROTIFERT
CINK v konc. 0,40-0,60 % (400-600 ml/hl)
ali ZINTRAC 700 v konc. 0,1 % (100 ml/100 L
vode) 1-2 krat od te faze do cvetenja. Po cvetenju lahko pri vseh tretiranjih dodajamo NUTREL
ADVANCE v konc. 0,10 %, ki prav tako vsebuje
cink.
KALCIJ (Ca)
Je sestavni del vsake celice, nujno potreben pri
njihovi delitvi, uravnava izmenjavo hranilnih
snovi in vode, sodeluje pri izgradnji beljakovin,
vpliva na količino kislin v jagodnem soku in je
zelo pomemben element pri izgradnji celične
stene, saj se veže z galakturonsko kislino v snov,
podobno celulozi, ki je osnova za celično steno. Kalcij je v rastlini slabo mobilen, manj ga je
v mladih delih, več v starejših, olesenelih delih
vinske trte. Kalcij seveda vpliva na reakcijo tal
(pH), se v tleh zelo izpira, njegove izgube pa so
velike v primerjavi z odvzemom trte.
S kalijem je v določenem odnosu, sta namreč
antagonista. Če je sprejem kalija večji, je sprejem kalcija manjši. Vplivi njunega razmerja so
opisani pri magneziju, močno pa vplivata na
pojav sušenja pecljevine.
Znaki pomanjkanja: na kislih tleh pričnejo listne ploskve odmirati od zunanjega roba navznoter, rob se malo zvija navzgor. Najprej se to
kaže na mladih lističih kot nekaj rdeče-rjavih nekrotičnih peg, ki se potem zlijejo skupaj, rast trte
je šibka, preneha rast novih korenin, s tem pa je
blokiran sprejem hranil skozi korenine, cvetovi
se osipajo, trte pričnejo propadati. Pomanjkanje kalcija lahko zamenjamo s pomanjkanjem
fosforja, vendar nekroze niso tako marmorirane.
Gnojenje preko tal: v primerih tal z nizkim pH
(npr. gozdne poseke), je potrebno napraviti
apnenje z apnom ali kremenčevo moko. Potrebne količine nikoli ne damo v enem obroku,
ampak ta ukrep izvajamo več let, za kar moramo
obvezno imeti narejeno analizo tal, da pravilno
izvedemo ukrep.
Foliarno gnojenje: znaki pomanjkanja se pri
nas ne kažejo, saj pomanjkanja v glavnem ni,
razen na tleh z izjemno nizkim pH. Pridoma pa
lahko uporabljamo foliarna gnojila s kalcijem,
da dosegamo učinke, kot so trdnejša rast mladic (pomembno za trsnice), ojačanje jagodne
kožice, ki je odpornejša na fizične poškodbe,
grozdje (namizno) bolje prenese transport in
skladiščenje in tudi pojav sive grozdne plesni
je manjši. V fazi intenzivne rasti do cvetenja
uporabljamo gnojila, ki vsebujejo dušik, npr.
FOLIMIX (N+Ca+Mg) v 0,5 % koncentraciji
(500 ml/100 L vode), ki pospeši rast, mladice
pa so trdnejše in temno zelene. V tem času lahko uporabimo tudi PROTIFERT KALCIJ v konc.
0,25 % (250 mL/hL). Za povečevanje trdnosti in odpornosti (še posebej proti pojavu sive
grozdne plesni) je idealen pripravek StoPiCal v
odmerku najmanj 3 L/ha. Uporabimo ga takoj
po cvetenju, škropljenje pa ponovimo še enkrat
čez 14 dni in v času mehčanja.
ŽVEPLO (S)
Je sestavni del beljakovin v rezervnih hranilih.
V tleh je običajno dovolj žvepla, saj se ga vnaša s sredstvi za varstvo rastlin (močljivo žveplo),
mineralnimi gnojili, nekaj pa ga pride tudi iz
ozračja zaradi izgorevanja nafte. V tleh je vezano na organsko maso, torej več je humusa, več
je tudi žvepla. Močljiva žvepla, ki jih uporabljamo za zatiranje oidija, ne delujejo kot hranilo,
saj ga trta ne more sprejeti. Edina sprejemljiva
oblika je žveplov anhidrid, ki je v foliarnih gnojilih MAGNESIOGREEN, PROMAG, PHOTREL,
AZOS 300, PROTIFERT ŽVEPLO in novem
VIGNARBOL MB. Pomanjkanja žvepla v naših
vinogradih ni, pridoma pa lahko ta gnojila uporabljamo za doseganje določenih učinkov. Tako
npr. PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,25-0,35 %
deluje kot hranilo, zaviralno na oidij in pršice
ter povečuje sortno cvetico. Za doseganje tega
efekta izstopa uporaba PHOTRELa v konc. 0,3
% (300 g/100 L vode) in VIGNARBOLa MB v
konc. 0,30 % (300 mL/hL), ki je izredno učinkovit, saj konkretno poveča sortno cvetico.
VARSTVO JABLAN&HRUŠK
JABLANOVA PEPELOVKA
(Podosphaera leucotricha)
Biologija glive in opis okužbe: gliva prezimuje
v obliki micelija v zimskih brstih, predvsem terminalnih. Ko prične vegetacija se aktivira micelij
med luskolisti. Micelij tvori haustorije, ki prodrejo v zeleno tkivo brsta in na ta način se izvrši
primarna okužba.
Takšni brsti se pogosto ustavijo v razvoju in se
posušijo, če pa se razvije, so poganjki prekriti
s sivo plesnivo prevleko, saj micelij iz okuženih
brstov prerašča na poganjek in višje ležeče liste.
Sivo plesnivo prevleko sestavljajo konidiji ali letni trosi, ki padajo na mlado formirano listje in
jih okužijo. To je sekundarna okužba. Za okužbo ni potreben dež, le zračna vlaga višja od 50
% in temperatura med 10 in 300 C. Na teh listih
se spet formirajo konidiji, ki širijo okužbo, ki je
lahko v takem primeru ogromna in zelo težko
obvladljiva.
Največja nevarnost pojava je po končanem cvetenju pa do začetka julija in kasneje pri naknadni rasti v avgustu. V zadnjih, bolj toplih letih,
je pojav te bolezni vse večji, posebej še na bolj
občutljivih sortah kot sta idared in jonagold, pa
tudi drugih sortah, tudi npr. zlati delišes. Pri
zelo močni okužbi napade tudi plodove, na katerih pušča značilne plutaste zarastline v obliki
mrežavosti. Novejši pristopi vzgoje jablan nam
ne dovoljujejo izrezovanja enoletnega lesa in
njegovo prikrajševanje, ki pa je zelo pozitiven
ukrep k zmanjšanju potenciala. V primeru močno okuženih dreves pa je to, žal, obvezen ukrep.
Konidiji se prenašajo z vetrom in zopet okužijo
še odprte brste, v katerih se razvije micelij, ki
prezimi.
Priporočila za zatiranje: pred leti smo probleme s primarno infekcijo reševali s pripravki na
osnovi dinokapa, ki pa žal nima več dovoljenja
za uporabo na jablanah. Tako se moramo v času
pred cvetenjem posluževati fungicidov na osnovi močljivih žvepel v višjih koncentracijah, kar pa
ni v skladu z načeli integriranega varstva, kjer so
dovoljene nižje koncentracije oz. odmerki.
Za učinkovito zatiranje primarnih infekcij je potrebno v času brstenja opraviti tretiranje z
MOČLJIVIM ŽVEPLOM v konc 0,5-0,6 %
(5-6 kg/ha) in dodatkom NU-FILMa-17 0,025-0,05 %. Ti visoki odmerki ne škodujejo
koristnim pršicam, saj te takrat še niso prisotne.
Do cvetenja še 1-2 krat uporabimo Močljivo
žveplo - 0,30 %.
V času primarnih infekcij s škrlupom uporabljamo triazolne pripravke, kot je npr. fungicid
DOMARK 100 - 0,03 % (0,3 L/ha). V primeru
močnejše okužbe jih je dobro kombinirati tudi
s strobilurini. Ko prenehamo uporabljati sistemike, preidemo zopet na uporabo Močljivega
žvepla, ki je v tem času dobrodošel tudi kot
kozmetično sredstvo, posebej pri svetloplodnih
sortah. Stransko delovanje proti pepelovkam
ima tudi specialno foliarno gnojilo na osnovi
aminokislin in žvepla, PROTIFERT ŽVEPLO, kar
je zelo dobrodošlo iz stališča prehrane kot tudi
varstva. Uporabljamo ga v konc. 0,25-0,35 %
(250-350 ml/hl) in je kompatibilen z večino
FFS in foliarnimi gnojili.
62
JABLANOV in HRUŠEV ŠKRLUP
(Venturia inaequalis in Venturia pyrina)
Je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk in
lahko v mokrih letih povzroči velike probleme.
Drevesa lahko izgubijo veliko listne mase, kar
se prihodnje leto odraža na slabši diferenciaciji,
kakor tudi na slabši dozorelosti lesa. Največja
izguba pa je seveda zaradi okužbe plodov, saj
pride do izpada pridelka na račun nižje kvalitete. Zadnja oblika škrlupa pa je t.i. skladiščni
škrlup, ki znižuje kvaliteto plodov v hladilnici.
Biologija glive: prezimi v odpadlem listju in takoj, ko je temperatura dovolj visoka in ko dež
namočil listje, pride do izbruha askospor. Zračni
tok jih zanese na mlado listje ali plodiče, kjer kalijo. Kalček prodre v notranjost rastline skozi povrhnjico, pod katero prične škrlup razvijati svoje
telo ali micelij. Škrlup lahko jablane in hruške iz
odpadlega listja okuži nekje do konca maja ali
začetka junija.
Opis okužbe na listju in plodovih: prve okužbe na listju in plodičih imenujemo “primarne
infekcije”. Čez 8-10 dni se na listju pojavijo olj
nate pege, ki so svetlejše in izbočene, pozneje
pa postanejo zelenkasto črne in žametne, tkivo
pod njimi propade.
Plodiče lahko škrlup okuži takoj po oplodnji pa
do obiranja. Manjši je plod ob okužbi, večje so
poškodbe kasneje. Kasnejše okužbe povzročajo
poškodbe v obliki razpok, ki jih kasneje prekrije
pluta.
V primeru dobrega eradikativnega delovanja
dva tretiranja v razmaku 5 dni in potem preidemo na 1-2 tretiranja do cvetenja s fungicidi na
osnovi mankozeba, kot so DITHANE M45/DG
ali MANFIL 75 WG - 0,20 %. S takimi tretiranji
omejimo škrlup že pri njegovi “mali” moči, kajti
kasneje ga je izredno težko zaustaviti, pa še zelo
drago je (kar so pokazale izkušnje iz leta 2005
do 2010). Ne smemo pa zanemariti tudi škode,
ki jo je naredil.
fungicida se pege obarvajo v večini primerov
vijolično, žametne prevleke pa se ne širijo več iz
območja pege. Če pa se, delovanje fungicida ni
bilo zadovoljivo. V okviru teh žametnih prevlek
gliva fruktificira, oz. tvori letne trose ali konidije,
s katerimi povzroča “sekundarne infekcije”.
Če pride do okužbe tik pred obiranjem, se pojavi skladiščni škrlup.
Priporočila za zatiranje: jablanov škrlup je
bolezen, ki jo izključno zatiramo preventivno in
kurativno. Pričetek infekcij spremljamo glede na
klimatološke pojave (padavine in čas vlažnosti)
ter se po njih ravnamo glede škropljenj.
Kako močna je okužba, si lahko pomagamo z
Mills Laplantovo tabelo, ki nam iz povprečne
dnevne temperature in časa vlažnosti pove jakost okužbe. Zelo pomemben je tudi podatek
o številu izbruhanih askospor, kar pa spremljajo službe za varstvo rastlin s pomočjo pregleda
lepljivih stekelc ali posebnega aparata, ki askospore lovi.
Zelo pomembno je tudi, če je bila perioda vlažnosti listja prekinjena in to kako dolgo. Če se
po dežju listna površina posuši in nato ne dežuje več, je določitev okužbe lahka. Drugače pa
je v primeru, če se listna površina posuši in po
določenem času spet prične deževati. Pravilo, ki
ga upoštevamo v takem primeru je sledeče:
- če se je listje po dežju osušilo za več kot 4 ure in
je zračna vlaga nižja od 85 %, lahko ob ponov
nih padavinah z računanjem pričnemo znova,
oziroma pričnejo se pogoji za novo okužbo;
- če je zračna vlaga višja kot 85 %, vreme oblač
no ali pa se to zgodi ponoči, štejemo oz. računa
mo to kot eno kritično obdobje ali obdobje ene
okužbe, če se je listje osušilo za obdobje do 10
ur;
- če traja sušno obdobje več kot 10 ur, lahko
upoštevamo to kot prekinitev in lahko ob po
novnih padavinah z računanjem pričnemo znova.
Tretiranja od brstenja dalje: priporočamo
uporabo bakrenega fungicida CHAMPION 50
WG-0,25 %, tretiranje ponovimo čez 4-5 dni.
Fenološka faza D/E (mišje uho) je absolutno
prepozen termin, vendar smo se mu prilagajali
zaradi zatiranja jablanovega cvetožera, kar pa
je v deževnih pomladih prepozno. Za naslednja
tretiranja priporočamo fungicid na osnovi dodina SYLLIT 400 SC- 0,16 %. SYLLIT 400 SC ima
tudi dobro kurativno delovanje 50-60 ur po infekciji in deluje dobro tudi še pri nizkih temperaturah (do 6o C). Za razliko od drugih podobnih
fungicidov lahko z njim tretiramo tudi na vlažno
listje, ne da bi povzročil kakšno fitotoksičnost,
pa tudi dotikalnih fungicidov mu ni potrebno
dodajati, kot npr. ciprodinilu ali pirimetanilu
(priporočilo svetovalnih služb). Z njim opravimo
V času od pričetka cvetenja pa do izteka primarnih okužb uporabljamo sistemične fungicide kot sta INDAR 5 EW - 0,06% ali DOMARK
100 EC -0,03 %, ki ima tudi stransko delovanje
na jablanov škrlup. Le-te nikoli ne uporabljamo
same, ampak vedno v kombinaciji z dotikalnimi
fungicidi kot so MERPAN 80 WDG - 0,15 %,
Dithane DG/M45 ali MANFIL 75 WG - 0,20
%, THIRAM 80 WG - 0,25 % ali Syllit 400 SC
- 0,16 %. Presledki med tretiranji morajo biti
prilagojeni prirastu zelene mase, zdravstvenemu stanju in vremenskim razmeram. Pri sistemičnih fungicidih lahko računamo na do največ
96 urno kurativno delovanje po infekciji. Pri teh
izračunavanjih vlažnosti listja je potrebno biti
zelo dosleden z lastnimi opazovanji in s spremljanjem podatkov najbližje agrometeorološke
postaje, ki jo najdemo na internetni strani FITO
INFO.
V primeru dolgotrajne omočenosti listja je
možno uporabljati DITHANE M-45/DG ali
MANFIL 75 WG tudi v dvojni koncentraciji na
mokro listno površino kar med rosenjem ali
rahlim dežjem, v razmakih največ 3-4 dni ali
ju uporabimo dodatno med rednimi tretiranji,
da preprečimo infekcijo. To je v večjih sadjarski
deželah stalen ukrep v primeru takšnih vremenskih pogojev in izredno učinkovit, mankozeb pa
je edini od ditiokarbamatnih fungicidov popolnoma nefitotoksičen (ne povzroča ožigov).
Tretiranja po cvetenju do izteka primarnih
infekcij
Primarne infekcije se pri nas zaključijo nekje v
prvi dekadi meseca junija. Sekundarne infekcije povzročijo pege primarnih in kasneje seveda
sekundarnih infekcij in lahko, odvisno od vremenskih pogojev in kakovosti zaščite, trajajo
do konca vegetacije. Po končanih primarnih
infekcijah uporabimo za 1-2 tretiranji še malo
močnejše dotikalne fungicide s kurativnim delovanjem, kot je npr. SYLLIT 400 SC - 0,16 %,
kasneje pa klasične kontaktne fungicide kot so
THIRAM 80 WDG - 0,25 % ali MERPAN 80
WDG - 0,15 % ali DITHANE DG/M45 ali MANFIL 75 WG - 0,20 % v presledkih 10-12 dni, odvisno od vremena.
Zaključna tretiranja opravimo s fungicidi kot
sta THIRAM 80 WDG - 0,25 % (karenca 35 dni)
ali MERPAN 80 WDG - 0,15 % (karenca 21 dni),
ki pozitivno vplivata na čvrstost in gladkost kože
ploda in imata dobro delovanje na skladiščne
bolezni kot so skladiščni škrlup, navadno sadno
gnilobo, mušjo pegavost, sajavost in grenko
gnilobo ali gloeosporium.
Dodajanje fosfonatov za povečanje odpornosti proti glivičnim boleznim
Fosfonati, najpogosteje kalijevi, se uporabljajo
za povečevanje odpornosti, kajti v rastlini pospešijo tvorbo fitoaleksinov (naravnih obrabnih
sredstev rastlin). Učinkovitost teh sredstev je
potrdil poskus na KGZ Maribor, ko se je preiskušal pripravek na osnovi kaptana z dodatkom
kalijevega fosfonata. Učinkovitost, tako na listju
kot na plodovih, je bila enakovredna programu,
ki je vseboval »najmočnejše adute«, kar jih trenutno premore slovenski trg. Torej dodajanje t.i.
63
fosfonatov (npr. LABIFITO ali PROTIFERT fosfit
K) dotikalnim fungicidom, še posebej kaptanu
(Merpan 80 WDG), posredno zelo izboljša njihovo delovanje. Priporočamo tudi dodajanje
v primeru pojava škrlupa!
Ukrepi v primeru pojava škrlupa
Primarne infekcije povzročajo t.i. oljne madeže,
ki jih kasneje preraste zelenkasto-črna žametna
prevleka, tkivo pa pod njimi propada. Če škrlup
okuži plod v začetku njegovega razvoja, je deformiran in lahko pride do pokanja. Sekundarne
infekcije povzročajo primarne pege in jih vidimo
v glavnem kot manjše pege na listih. Pokrijejo
se z žametno prevleko, na plodih pa to opazimo
kot klasično škrlupasto pego.
Kako ukrepamo?
V najkrajšem možnem času uporabimo čisti
sistemični pripravek npr. INDAR 5 EW - 0,06
% in tretiranje čez 3-4 dni ponovimo v kombinaciji z enim izmed prej omenjenih sistemikov
v kombinaciji s SYLLITOM 400 SC-0,16 % ali
MERPANom 80 WDG-0,15 %. Naslednje tretiranje naj ne bo kasneje kot čez 4-6 dni. Pri izredno močnem napadu, kjer pa že potrebujemo
“brisanje” večjih in obsežnejših peg, za prvo
tretiranje uporabimo INDAR 5 EW v kombinaciji s kakšnim strobilurinskim pripravkom. To je
draga kombinacija, vendar je v praksi potrjena
kot odlična.
Problemi z ostanki (rezidui) FFS v plodovih
Velikokrat prav fungicidi za zaključna tretiranja
proti škrlupu in skladiščnim boleznim povzročajo preglavice z ostanki, kajti trgovci in seveda tudi končni potrošniki želijo uživati plodove
s čim manj ali nič ostanki FFS. Ne glede na to,
da so se merila glede ostankov FFS v plodovih
v zadnjih letih izjemno zaostrila in zaradi izjemne sposobnosti analitike, je potrošnik in marsikateri kritik zelo slabo poučen, kaj pomenijo
te številke. Zanje je to le onesnaženost. Zato
bodo v bodoče programi varstva rastlin šli v
smeri pridelave plodov brez ostankov FFS, kar
bo marsikdaj težko doseči pri zahtevani kvaliteti
plodov, spet s strani trgovca in potrošnika.
Prav iz tega razloga je potrebno točno upoštevati navodilo za uporabo, ki določa koncentracije in največje odmerke posameznih sredstev ter
njihovo karenco.
BIOtično zatiranje škrlupa
V času mirovanja do začetka brstenja uporabimo bakreni fungicid CHAMPION 50 WG v
konc. 0,7 %, do faze rdečega balona pa v konc.
0,25 %. Za povečanje odpornosti na glivične
bolezni lahko uporabljamo tudi novo foliarno
gnojilo PROTIFERT BAKER v konc. 0,05-0,10 %
(50-100 ml/100 L). Uporabimo ga v času formiranja brstov in/ali nabrekanja cvetnih brstov.
Kasneje, v vegetaciji, priporočamo uporabo
sistemičnega bakrovega gnojila LabiCUPER v
konc. 0,30 % (300 mL/hL), istočasno pa z njegovo uporabo ščitimo drevesa pred okužbo z
bakterijskim hruševim ožigom in ker ni nevaren
za čebele, ga lahko uporabljamo v času cvetenja.
GNILOBA KORENINSKEGA VRATU
(Phytophthora cactorum)
Se pojavlja predvsem na podlagah MM 104 in
106, najbolj razširjena podlaga M 9 pa naj bi
bila zelo odporna. Pogost pojav te bolezni je
lahko na slabo zračnih tleh z visoko in konstantno podtalnico.
Opis okužbe: je glivična bolezen, ki napada lubje na koreninskem vratu. Včasih je napadala
sejance, sedaj pa v glavnem vegetativne podlage. Na okuženih delih se lubje obarva temneje,
je mehko, prične pokati in se luščiti. Ličnati del
debla pod lubom prične gniti, porjavi in ima
vonj po plesni. Listje predčasno pordeči in odpade, drevesa hirajo in odmrejo.
Priporočila za zatiranje: včasih se je ta glivična bolezen omejevala z zalivanjem z raztopino
modre galice, kasneje pa z organskimi fungicidi,
vendar so bili uspehi le delni. Zadnja leta se za
omejevanje te bolezni uporablja višja koncentracija bakrovih fungicidov (npr. CHAMPION)
ali pa tudi določena foliarna gnojila kot sta
COPTREL 500 ali LABICUPER, ki je izredno sistemičen in ima stranski vpliv tako na glivične kot
na bakterijske bolezni. Njegovo delovanje se bo
dalo podkrepiti še s foliarnim gnojilom LABIFITO (kalijev fosfit), ki povečuje odpornost rastlin
na podobne bolezni, pa tudi sinergistično deluje v kombinaciji s FFS.
Najnovejše sredstvo je PROTIFERT BAKER, ki
ga uporabljamo v času formiranja brstov in/ali
nabrekanja cvetnih brstov v 0,05-0,10 % konc.
(50-100 ml/100 L).
HRUŠEVA RJA
(Gymnosporangium sabinae)
Priporočila za zatiranje: v nasadih, kjer sumimo prisotnost te bolezni in želimo preprečiti
okužbo, tretiramo v jesensko zimskem času (fenofaza A-C) z bakrovim fungicidom CHAMPION 50 WG v konc. 0,7%, kasneje do faze mišjega ušesca (C3) pa v konc. 0,25%. V tem času
lahko uporabimo tudi novo foliarno gnojilo
PROTIFERT BAKER, ki ga uporabljamo v času
formiranja brstov in/ali nabrekanja cvetnih brstov v 0,05-0,10 % konc. (50-100 ml/100 L).
Če v času pred cvetenjem, zaradi toče ali neurij, nastanejo fizične poškodbe na rastlini in
če klimatski pogoji (temperatura in padavine)
dajo pogoje za okužbo, kar javijo fitosanitarne službe, takoj opravimo vsaj 2-3 zaporedna
tretiranja s foliarnimi gnojili na osnovi bakra.
Tako se lahko uporabijo gnojila kot je COPTREL
500 v odmerku do 0,25 L/ha, ki vsebuje 500
g bakra/L v kelatni obliki in je najbolj koncentrirano tovrstno foliarno gnojilo na trgu. Zaradi
možnosti pojava porjavenja povrhnjice plodov,
ga ne uporabljamo v hladnem vremenu. Novejše foliarno gnojilo je LABICUPER, ki edino
deluje sistemično. To gnojilo se v Evropi že zelo
uporablja, saj je izredno učinkovito, brez fitotoksičnosti in negativnega vpliva na povrhnjico
plodov (ne povzroča porjavelosti povrhnjice), ni
nevaren za čebele ter je popolnoma kompatibilen z vsemi FFS, ki se uporabljajo v sadjarstvu.
LABICUPER uporabljamo v konc. 0,20-0,30 %
(20-30 ml/100 L vode), lahko tudi v cvet.
V poskusih je pokazal izredno preventivno učinkovitost, praktično najvišjo, prav tako je tudi
edini preprečil mobilnost bakterije od vstopa
okužbe (cvet) po poganjku proti deblu.
JABLANOV CVETOŽER
Opis okužbe: je gliva, ki v glavnem poškoduje
samo listje. Na zgornji listni strani se pojavijo
rumeno rdeče pege, na spodnji strani pa stožčaste mrežaste košarice. Pogosto se pojavlja
na hruškah v urbanih okoljih, kjer so na vrtovih
nasajeni tudi smrdljivi brini kot okrasne rastline.
Priporočila za zatiranje: učinkovito je le zgodnje preventivno tretiranje dotikalnimi fungicidi proti škrlupu in eden izmed pripravkov na
osnovi difenkonazola.
(Anthonomus pomorum)
Slika napada: hrošček prezimuje v bližnjih gozdovih in v času brstenja prileti v nasade. Najprej
se z vbadanjem v brste samo prehranjuje, nato
pa prične z odlaganjem jajčec v plodnico neodprtega cveta. Izlegle ličinke izjedajo notranjost
plodnice, cvetovi se zato ne odprejo in čašni listi
porjavijo. Ličinka se nato v takem cvetu zabubi,
izlegli hroščki pa prezimijo.
Napada posebej zgodnejše sorte in nasade v
bližini gozdov.
HRUŠEV BAKTERIJSKI OŽIG
(Erwinia amylowora)
Glavni gostitelj te bolezni je hruška, okuži pa
tudi jablane, glog, panešpljico, nešpljo, jerebiko, itd..
Opis okužbe: prvi bolezenski znaki se pokažejo
spomladi pred cvetenjem, ko se cvetni šopi sušijo, temno oz. črno obarvajo, kot bi bili požgani.
S cvetja se bolezen širi na vejice, veje, deblo in
korenine, zato drevesa hitro propadejo. Okuženi
poganjki se obarvajo črno, listje na njih porjavi,
okužen del pa se udrto loči od zdravega. Iz okuženih organov, razen listja, se izločajo sluzaste
rjavorumene kapljice, ki so vir nadaljnjih okužb,
saj vsebujejo ogromno bakterij. Okužbo širijo
ptice, žuželke, pa tudi močan dež in veter.
Priporočila za zatiranje: najbolj so pod udarom prve vrste blizu gozda, še posebej sorte kot
je idared, summerred, melrose, jonagold, gala in
pri močni populaciji ne izbira več. Z oddaljenostjo od roba gozda se napad manjša. Hroščke
lovimo s stresanjem vej (prag škodljivosti 20-30
hroščkov/100 vej), tako da pod drevo položimo
belo ponjavo in s palico stresamo po vejah. Zjutraj še otrpli hroščki popadajo na to ponjavo,
kjer jih preštejemo.
Pregledovanje brstov zahteva več izkušenosti
in optično opremo, vsaj dobro lupo z najmanj
10-kratno povečavo. Prag škodljivosti je do
30 % nabodenih brstov ali 25 % brstov z odloženimi jajčeci pri drevesih z normalnim nastavkom, s slabim pa 10 % manj.
Problem je v hladnih in mokrih pomladih, ko se
izleganje zavleče in eno škropljenje ne zadostuje. V tem primeru je spremljanje odlaganja
jajčec izredno pomembno.
Priporočila za zatiranje: v zadnjih letih cvetožer ni naredil tako velike škode, kot npr. pred
petimi, desetimi ali dvajsetimi leti, se pa njegova prisotnost povečuje, kar bi lahko povzročilo
velik problem, če ne bomo imeli učinkovitega
sredstva, saj diazinonov ni več. Na manjši napad
je zadnja leta vplival tudi čas pojava cvetožera,
ki je kar nekaj let zapored kasnil in se pojavil komaj v času cvetenja. Če se bo agresivnost škodljivca vrnila na nivo izpred pet in več let, bomo
imeli z njim podobne probleme kot s kaparjem.
Sadjarji imajo na voljo insekticid SPADA 200
EC, na osnovi učinkovine fosmet, včasih dobro
poznan pod imenom Imidan 50 WP. To je organofosforni insekticid, širokega spektra, deluje
dotikalno in pri zaužitju, dobro se vpije (absorbira) v zelene dele, s kratkim trenutnim delovanjem in izredno dobrim ekotoks-profilom, zato
je kot učinkovina bil tudi uvrščen na listo dovoljenih učinkovin v EU.
Insekticid SPADA 200 EC se lahko uporabljal za
zatiranje jabolčnega cvetožera na jablanah v
konc. 0,25-0,30 % (250-300 ml/hl). Uporabljamo ga v fazi stadija zelenih popkov (BBCH
52, ff C) do stadija mišjega ušesca, ko so konice zelenih listov približno 5 mm nad brstnimi
luskami (BBCH 54, ff C3). Pri kasnejših tretiranjih je učinkovitost nižja. Za izboljšanje delovanja se priporoča dodajanje mineralnega ali ogrčičnega olja v odmerku vsaj 15 L/ha.
Čas uporabe je pri tem insekticidu izjemno pomemben, kar je bilo potrjeno tudi v poskusu,
ki ga je predlani opravil KGZ Maribor, kajti termin je bil, zaradi nepravočasne dostave vzorca,
prepozen. Tretiranje je bilo opravljeno komaj
1.aprila, ko so jablane že bile v stadiju zelenih
popkov in so posamezni cvetovi že ločeni, vendar še vedno zaprti (BBCH 56, ff D+). Ker je insekticid SPADA v glavnem kontaktni insekticid s
slabo izraženim globinskim delovanjem, morajo
naš cilj biti v glavnem hroščki, kajti ko so jajčeca
že odložena ali se že celo izlegajo ličinke, je njegovo delovanje slabo.
JABOLČNA GRIZLICA
(Hoplocampa testudinea)
Se zadnja leta pojavlja dokaj pogosto in lahko
naredi zelo veliko škodo. Osica je dolga 6-7
mm, rumeno-rjave barve, s kožastimi krili. Leta
pred in med cvetenjem ter odlaga jajčeca v luknjice, ki jih je naredila z žagico na zadku.
Opis poškodbe: izležene ličinke delajo rove
pod povrhnjico in se nato zavrtajo v notranjost
plodiča. Na zunanji strani ploda se pojavijo črno-rjavi iztrebki, iz teh lukenj se tudi cedi rjav sok.
64
Opis poškodbe: ker se hrani z listnim tkivom, se
takoj po izleganju pojavijo t.i. mine, svetlo rjave
barve in oblike kovanca do premera 1 cm.
Priporočila za zatiranje: pojav osic pričnemo
spremljati z belimi lepljivimi ploščami, ki so pri
nas na trgu, lahko pa si sami naredimo takšno
ploščo, najbolje iz belega 3 mm debelega pleksi stekla, velikosti 30x40 cm, ki jo vijugasto pre
mažemo z lepilom za miši. Na hektar obesimo
po eno do dve plošči. Če se nam v času do pričetka cvetenja ulovi več kot 30 grizlic na ploščo
je to signal, da bomo morali takoj po cvetenju
ukrepati z insekticidom. Včasih ulova na lepljive
plošče ne moremo primerjati z napadom, saj so
bili primeri, ko se je ulovilo le par osic, škoda pa
je bila ogromna. Priporočljivo je tudi pregledovanje odloženih jajčec, kjer je prag škodljivosti
3%. Najbolj »pod udarom« so zgodnejše sorte
in tiste z velikimi belimi cvetovi.
Optimalni termin za zatiranje je, ko večina venčnih listov odpade in sicer s pripravkom MOSPILAN v konc. 0,04 % (0,4-0,6 kg/ha).
Tretiramo pozno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj,
da se izognemo morebitni prisotnosti čebel v
nasadu. Cvetoča podrast mora biti obvezno
odstranjena ali uničena. Če ugotovimo oz. najdemo poškodovane plodove, iz katerih izteka
rjavkasta tekočina in črni iztrebki, žal ni učinkovitega insekticida, ki bi jo omejil.
SADNI LISTNI DUPLINAR
(Leucoptera malifoliella)
Je metuljček, ki ima pri nas 2 generaciji (prva v
maju in začetku junija, druga v juliju in avgustu),
velik 5-6 mm s srebrnimi krili, ki imajo na koncu
rumeno črni znak. Sivozelena goseničica z rjavo
glavo se izleže iz jajčec srebrnkaste barve, odloženih na spodnji listni strani.
Pri močnem napadu je na listu lahko kar nekaj
deset min, v katerih so goseničice , ki močno
oslabijo asimilacijsko sposobnost rastline.
Ličinke se nato zabubijo v špranjah skorje dreves, pri močnem napadu pa tudi na listju in
muhi plodov. V zadnjih letih se je pričel ponovno pojavljati in v nekaterih sadovnjakih naredil
veliko škodo.
Priporočila za zatiranje: če smo v lanskem
letu, posebej v avgustu, opazili na listju okrogle
izvrtine premera 10-12 mm, v katerih je spiralna sled iztrebkov goseničice, moramo biti letos
spomladi pozorni.
Po tretiranju proti jabolčni grizlici z ustreznim
insekticidom ponovimo tretiranje z insekticidom MOSPILAN v konc. 0,04 % (0,4-0,6 kg/
ha) ali KOHINOR 200 SL v konc. 0,035-0,05
% v roku 7-10 dni. Od sredine pa do konca meseca maja preglejujemo spodnje strani listov.
Če najdemo belkasta in svetlikajoča mat jajčeca
velikosti do 1 mm, moramo pozorno spremljati
izleganje ličink iz jajčec in pričeti tretirati, ko najdemo prve, komaj zavrtane goseničice. Uporabimo RUNNER 240 SC- 0,45 L/ha, ki ima odlično
stransko delovanje na tega škodljivca. Ker ima
RUNNER 240 SC tudi ovicidno delovanje na jajčeca jabolčnega zavijača, ga lahko uporabimo v
optimalnem času izleganja ličink listnega duplinarja in istočasno zatremo oba škodljivca.
Če so mine večje, ampak ne večje kot 1,5 mm,
je uspešna uporaba insekticida KOHINOR 200
SL 0,5 L/ha ali MOSPILAN v konc. 0,04 % (0,40,6 kg/ha).
Škodljivec ima pri nas tri rodove in pri močnejšem napadu lahko drevesa v avgustu ostanejo
brez listja, kar močno vpliva na pridelek.
Sprednja krila so pepelasto siva s pego na koncu, zadnja so svetlorjava. Izlegle ličinke so najprej belkaste, pozneje pa rožnate barve z rjavo
glavo. Škodljivec ima dva rodova letno in to od
junija pa do avgusta.
Prvi rod metuljčkov naj bi pričel z letom, ko je
vsota efektivnih temperatur (VET) s pragom 10o
C okoli 100o C. Ob višku leta metuljčkov naj bi
ta vsota znašala med 200 in 300o C, to je v južnem delu države v zadnji dekadi meseca maja,
v jugovzodni ob koncu maja in začetku junija, v
severovzhodni v prvi dekadi junija, v severozahodnem pa še kakšen teden kasneje. Let prvega rodu metuljčkov bi se naj zaključil nekje pri
650-700o C. Za prvi rod leta metuljčkov naj bi
bil prag škodljivosti dosežen pri 7-10 ulovljenih
metuljčkov na feromonsko vabo.
Drugi rod se prične pojavljati konec meseca
junija, metuljčki pa letajo najkasneje do prve
dekade meseca septembra. Prag škodljivosti pri
ulovu na feromonsko vabo naj bi bil 5-7 metuljčkov na teden. V hladnih in mokrih letih je
agresivnost manjša kot v suhih in vročih letih,
saj ima škodljivec boljše pogoje za razvoj.
Zanimiva je teorija avstrijskih fitopatologov, ki
so z raziskavami prišli do naslednje ugotovitve:
- v mokrih in hladnih letih se prvi rod izlega
kasneje in veliko dalj časa, tako da se ličinke,
izležene ob koncu prvega rodu, že kar za
bubijo in gredo na prezimovanje. Šibek drugi
rod tvorijo le zabubljene ličinke v prvi polovici
prvega rodu. Tako je potencial veliko manjši;
- v suhih in toplih letih je treba upoštevati, da
se izležejo vse bube prvega rodu in da je
drugi rod popoln in šele goseničice tega rodu
se zabubijo in gredo na prezimovanje. Tako in
zato je škodljivec v takšnih letih veliko bolj
nevaren. Za uspešno zaščito moramo zatirati oba.
JABOLČNI ZAVIJAČ
(Cydia pomonella)
Je najbolj razširjen škodljivec na jablanah in tudi
hruškah. Spada v skupino zavijačev in je metuljček, ki meri čez krila okoli 2 cm.
Opis poškodbe: izlegle goseničice se zavrtajo
v plod in naredijo rov do peščišča, kjer pojedo
peške. Plodovi, napadeni od prve generacije,
večinoma odpadejo, pri drugi generaciji pa ne.
Priporočila za zatiranje: za pričetek tretiranj
se odločamo po ulovu na feromonske vabe,
ki bi jih moral imeti vsak sadjar in seveda po
prognozi lokalnih kmetijskih svetovalno-napovednih služb, ki te roke določajo po ulovu na
vabe in vsoti temperatur.
65
Orientacijski program varstva - JABLANE in HRUŠKE 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
ukrep
Odmerek za
konc.
v%
10 L
100 L
1.000 L
1.500 L
CHAMPION 50 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,75 kg
SPADA 200 EC +
mineralno/ogrčično olje
0,30
1,50
30 ml
150 ml
300 ml
1,5 L
3,0 L
15 L
4,50 L
22,5 L
SYLLIT 400 SC*
0,16
16 ml
160 ml
1,6 L
2,40 L
DITHANE DG/M-45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
jablanova pepelovka
MOČLJIVO ŽVEPLO*
0,30
30 g
300 g
3 kg
4,5 kg
škrlup
SYLLIT 400 SC*
0,16
16 ml
160 ml
1,6 L
2,40 L
DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
30 ml
300 ml
300 ml
DITHANE DGnt/M-45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
MOČLJIVO ŽVEPLO**
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
INDAR 5 EW
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
900 ml
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
30 ml
300 ml
300 ml
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
škrlup, jablanov rak,
gniloba koreninskega vratu
cvetožer (kaparji, listne uši,
bolšice)
škrlup
hruševa rja
škrlup in pepelovka
hruševa rja
pepelovka
škrlup
jablanova pepelovka
SREDSTVO
listne uši in hruševa
bolšica
KOHINOR 200 SL
listne uši (mokasta uš)
TEPPEKI
0,014
1,4 g
14 g
140 g
0,14 kg
bakterijski hrušev ožig
LABICUPER
0,30
30 ml
300 ml
3L
4,5 L
DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
30 ml
300 ml
300 ml
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
bakterijski hrušev ožig
LABICUPER
0,30
30 ml
300 ml
3L
4,5 L
zavijači lupine sadja
LEPINOX PLUS
0,10
10 g
100 g
1 kg
1 kg
škrlup in jablanova
pepelovka
MOSPILAN 20 SG
jabolčna grizlica,
MOSPILAN 20 SG
zavijači lupine sadja, uši
škrlup
jablanov škrlup in
pepelovka
jablanova pepelovka
jabolčni zavijač, 1.rod
škrlup
(razmaki 7-10 dni)
0,05
do
do
0,04
0,04
5 ml
do
do
4g
4g
50 ml
do
do
40 g
40 g
500 ml
do
do
400 g
400 g
0,5 L
do
do
600 g
600 g
INDAR 5 EW
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
30 ml
300 ml
300 ml
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
DITHANE DGnt/M45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
900 ml
RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
300 ml
300 ml
450 ml
LEPINOX PLUS
0,10
10 g
100 g
1 kg
1 kg
SYLLIT 400 SC*
0,16
16 ml
160 ml
1,6 L
2,40 L
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
DITHANE DG/M-45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
900 ml
THIRAM 80 WDG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
jablanova pepelovka
MOČLJIVO ŽVEPLO*
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
jabolčni zavijač, 1. rod,
listne uši
MOSPILAN 20 SG
PYRINEX 25 CS**
0,20
20 ml
200 ml
2,0 L
3,0 L
škrlup
(razmaki 7-10 dni)
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
DITHANE DG/M-45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
do
0,04
do
4g
do
40 g
do
400 g
do
600 g
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3 kg
jablanova pepelovka
MOČLJIVO ŽVEPLO*
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
LEPINOX PLUS
0,10
10 g
100 g
1 kg
1 kg
66
razvojni stadij
"fenofaza"
ukrep
jabolčni zavijač, 2. rod
Odmerek za
Konc.
v%
10 L
100 L
1.000 L
1.500 L
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
900 ml
SREDSTVO
RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
300 ml
300 ml
450 ml
sadni l. duplinar, uši
KOHINOR 200 SL
0,05
5 ml
50 ml
500 ml
0,5 L
listne uši
TEPPEKI
0,014
1,4 g
14 g
140 g
0,14 kg
škrlup, skladiščne bolezni
(razmaki 10-14 dni)
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3 kg
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
PYRINEX 25 CS**
jabolčni zavijač 2. rod
0,20
MOSPILAN 20 SG
do
20 ml
0,04
do
4g
200 ml
do
40 g
2,0 L
do
3,0 L
400 g
do
600 g
l. uši, sadni listni duplinar KOHINOR 200 SL
0,05
5 ml
50 ml
500 ml
0,5 L
listne uši
0,014
1,4 g
14 g
140 g
0,14 kg
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3 kg
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
TEPPEKI
skladiščne bolezni (sklad. THIRAM 80 WG
škrlup, Gloesporium,
Penicilium, Phoma, sadna MERPAN 80 WDG
gniloba, idr.)
Pri velikem potencialu
škrlupa, 2-3 krat po
spravilu pridelka v 10
dnevnih presledkih
DITHANE DG/M-45 ali
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
CHAMPION 50 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,25 kg
LEPINOX PLUS
0,10
10 g
100 g
1 kg
1 kg
*močljiva žvepla ne mešati s Syllitom **stransko delovanje
Odmerki sredstev na hektar pri porabi vode 1.000 L so prilagojeni nasadu z drevesi višine 2 m in pri porabi vode 1.500 L so prilagojeni nasadu z drevesi višine 3 m.
Posebne aplikacije 2014
ukrep
PRI VSEH TRETIRANJIH za boljšo oprijemljivost, preprečevanje
spiranja, boljšo učinkovitost itd.
konc.
v%
10 L
odmerek
100 L
1 ha
0,025-0,05
2,5-5 mL
25-50 mL
250-500 mL
>1,50
>150 mL
>1,5 L
> 15 L
0,05-0,1
5-10 g
50-100 g
0,5-1 kg
0,50
50 mL
500 mL
5-7 L
PROTIFERT BAKER**
0,05-0,10
5-10 ml
50-100 ml
0,5-1,0 L
LABICUPER**
0,20-0,30
20-30 ml
200-300 ml
2-3 L
0,04
4 ml
40 ml
400 ml
0,035-0,05
3,5-5 ml
35-50 ml
0,35-0,5 L
0,025-0,035
2,5-3,5 ml
25-35 ml
0,25-0,35 L
0,45-0,55
45-50 ml
450-500 ml
4,5-5,5 L
0,025-0,055
2,5-5,5 ml
25-55 ml
0,25-0,55 L
0,03-0,04
3-4 ml
30-40 ml
0,3-0,4 L
0,05-0,06
5-6 ml
50-60 ml
0,5-0,9 L
SREDSTVO
NU-FILM-17
REDČENJE PLODIČEV
AZOS 300
- natančno navodilo za redčenje vsakoletno izda svetovalna služba za
sadjarstvo;
- UPOŠTEVATI VREMENSKE RAZMERE
AMID THIN W
HRUŠEV
BAKTERIJSKI
OŽIG
v času formiranja brstov in/ali nabrekanja
cvetnih brstov
v času pred med in po cvetenju ter v primeru
fizičnih poškodb lesa (toča, lom vej)
OPTIMIZACIJA KISLOSTI ŠKROPILNE BROZGE,
IZBOLJŠANJE DELOVANJE INSEKTICIDOV
EXILIS
pH MINUS
IZBOLJŠANJE OBLIKE JABOLK KULTIVARJEV DELIŠES
PREPREČEVANJE MREŽAVOSTI NA PLODOVIH SORTE
ZLATI DELIŠES
HITREJŠE ODGANJANJE STRANSKIH POGANJKOV
NA VEJAH V NASADIH IN DREVESNICAH
PRI SORTI GALA ZA POVEČANJE IZENAČENOSTI
(HOMOGENEGA) CVETENJA IN PRIDELKA
PERLAN
NA HRUŠKAH ZA IZBOLJŠANJE OPLODNJE
PREPREČEVANJE MREŽAVOSTI NA PLODOVIH SORTE
ZLATI DELIŠES (3-4 x, s pričetkom ob koncu cvetenja v 7-10
NOVAGIB
dnevnih razmakih)
IZBOLJŠANJE ZAVEZANJA PLODIČEV IN TVORBE
PARTENOKARPNIH PLODOV HRUŠK (tretiramo, ko je odprtih
30 % cvetov na severni strani in 90 % cvetov na južni strani krošnje)
ZMANJŠEVANJE ŠKODE PRI ZMRZALI CVETOV HRUŠK
STRESNE SITUACIJE mraz, vročina, suša, moča, ožigi, prisotnost
1 - 2 tableti na 100 L vode
FALGRO
2-3 tablete na 100 L vode, v najkasneje 48 urah
PROTIFERT LMW
0,35
35 ml
350 ml
3,5-4,5 L
TOČA - tretiramo najkasneje 48 ur po nastanku škode
+ MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5-2,25 kg
ZATIRANJE PLEVELOV - spomladi in med vegetacijo
(GOAL le jeseni do pomladi) (pleveli 15-20 cm višine)
DOMINATOR ali TAJFUN 360
+ GOAL + NU-FILM-17
Odstranjevanje koreninskih in debelnih izrastkov
KABUKI
ZATIRANJE PLEVELOV - po spravilu pridelka
(vsi koreninski izrastki in mladice na deblu odstranjene, rane suhe.
Tretiramo le 20-30 cm širok pas v vrsti)
DOMINATOR ali TAJFUN 360
+ GOAL ali KERB 50 W
+ NU-FILM-17
Pospeševanje odpadanja listja - po spravilu, pred zimo
PROTIFERT LMW+CHAMPION
virusa
OČUVANJE PRIDELKA PRED PTIČI
EXPULSE
67
3,0 L
+0,3 L + 0,25-0,5 L
0,8 L ali v deljeni (split) aplikaciji 2 x 0,4 L/ha
3,0 L
+0,3 L ali 1,5-3,0 kg
+ 0,25-0,5 L
3,5 L + 3,5 kg
1 dispenzor zadostuje za 200 m2
Pri nas pričnemo zatirati prvi rod v zadnji dekadi
maja in prvi dekadi junija, ko je dosežena VET
okoli 250o. Uporabimo pripravke kot sta MIMIC-0,06 % (0,9 L/ha) ali RUNNER 240 SC0,03 % (0,45 L/ha). Čez 10-14 dni nadaljujemo
z dotikalnimi insekticidi kot je PYRINEX 25 CS
- 0,2 % (3,0 L/ha), ki pa ima delovanje cele tri
(3) tedne ali MOSPILAN v konc. 0,04 % (0,40,6 kg/ha).
Drugi rod zatiramo zinsekticidi kot sta MIMIC ali
RUNNER v zadnji dekadi junija ali v prvi dekadi
julija. Pri izredno močnem napadu škropljenje
ponovimo čez 10-14 dni, razen pri RUNNERju,
ki deluje dva do tri tedne ter ima stransko delovanje na sadnega listnega duplinarja. Nadaljujemo s pripravki, ki smo jih omenili pri zatiranju
prvega rodu (PYRINEX 25 CS in MOSPILAN 20
SG). Pazimo na to, da imamo glede na čas delovanja prilagojene tudi presledke med škropljenji, kajti če imamo samo nekaj dni nazaščitene
plodove, nam lahko zavijač naredi veliko škodo.
Plodove moramo zaščititi do konca avgusta ali
celo do začetka septembra, zato moramo do takrat opraviti še 3-4 tretiranja s prej omenjenimi
insekticidi. Uporabljamo jih izmenično, oz. kolobarimo med njimi in upoštevamo maksimalno
časovno pokrivanje škodljivca ter seveda varnostno dobo (karenco) pri zadnjem tretiranju.
AMERIŠKI KAPAR
(Comstocaspis perniciosa)
Imenujejo ga še kalifornijski kapar ali San José
in je izrazit polifag, saj ga najdemo na več kot
150 rastlinskih vrstah, najraje pa ima jablane.
Ščitki samic kaparja merijo v premeru 2 mm, so
sploščeni in svetlo sive barve. Samice so hruškasto okroglaste oblike, sploščene in limonasto
rumene do oranžne barve. So brez nog, tipalk,
nimajo niti oči, le na spodnji strani telesa imajo
močno in dolgo sesalo.
Ščitki samcev so podolgovati in elipsasti, neenakomerni, preidejo pa v fazo predbube in potem
vzletijo. Imajo samo prednja krila, tri pare nog,
dlakave tipalnice, so pomarančaste barve z rdečimi očmi in značilno cevko na zadku.
Ličinke so dolge okoli 0,25 mm, rumenkaste, z
nogami, tipalnicami in očmi. Gibljejo se le nekaj
ur, da si najdejo primerno mesto, nato se prisesajo, pokrijejo z belim voščenim ščitkom, ki
kasneje posivi, premer teh ščitkov pa je v tej fazi
0,3-0,4 mm. Kasneje ščitek postane temnosive
do črne barve, do velikosti 0,65 mm. Kapar se
trikrat levi. Samice ležejo žive ličinke, njihov razvoj pa traja do 70 dni.
Prezimi v stadiju črnega ščitka in spomladi nadaljuje z razvojem, prve izležene ličinke prvega
rodu lahko najdemo, odvisno od leta, že v prvi
dekadi meseca maja, največ pa konec maja. Ličinke drugega rodu se pojavijo konec julija in
v začetku avgusta. Najdemo jih v glavnem na
plodovih okoli muhe in na enoletnih poganjkih.
Slika napada: na plodovih se okoli mesta kaparja pojavi rdeča pega, ki ostane tudi če kaparja fizično odstranimo. Pri močnem napadu se
ga najde po celi površini ploda in tudi na listih,
poganjkih, vejah in deblu, kar ima za posledico
hiranje drevesa.
Pri izredno močnem napadu je lahko kapar na
lubju v več plasteh. Če lub napadenega drevesa
zarežemo, je ličnati del karminasto rdeče barve.
Ameriški kapar se pojavlja pogosteje in po vsem
nasadu, vejičasti kapar pa se pojavlja bolj lokalno.
Priporočila za zatiranje: problemi s tem škodljivcem so se v nekaterih sadovnjakih, predvsem na področju Dolenjske, v zadnjih letih
močno povečali. Na nekaterih lokacijah prihaja do takšnih prerazmnožitev, da je škodljivec
neobvladljiv. To pripisujemo umiku določenih
sredstev, predvsem na osnovi diazinona, s katerimi smo zelo uspešno obvladovali tega škodljivca. Od sredstev, ki so v Sloveniji registrirana,
imajo sadjarji na voljo le mineralno in ogrčično
olje ter žvepleno-apneno brozgo (odprodaja
zalog in uporaba do 30.04.2013). Žal nobeno
od teh sredstev ne dosega željene učinkovitosti
za normalno pridelavo, tako da prihaja v določenih nasadih do vprašanja obstoja. Uporaba olj
v času brstenja malo zniža populacijo kaparja
in je potencial za sezono malenkost manjši. Pri
tem tretiranju se priporoča večja količina vode,
vendar ne več kot 700-800 L/ha. Največjo učinkovitost dosežemo v času izleganja ličink, ko
se le-te še niso prisesale in nimajo ščitkov. Pri
nas se prva generacija pojavi v drugi dekadi oz.
proti koncu meseca maja do prve dekade junija,
druga generacija pa konec julija in v začetku avgusta. Prag škodljivosti je 2-3 % okuženih vejic.
Trenutno je edina možnost, da planiramo uporabo insekticida PYRINEX 25 CS - 0,2 % (3 L/ha)
v kombinaciji z NU-FILMom -0,5% proti jabolčnemu zavijaču v teh terminih izleganja ličink
kaparja, saj je njegova učinkovitost zadovoljiva.
VEJIČASTI KAPAR
(Lepidosaphes ulmi)
Je najbolj škodljiv mladim drevesom, v starejših
nasadih pa se pojavlja zelo lokalno, kar otežuje zatiranje. Ščitek je sivkasto črno rjave barve,
dolg 2-4 mm, zavit, ukrivljen ter na sprednjem
koncu zožen. Prezimijo jeseni odložena jajčeca,
maja in junija pa se izležejo ličinke, ki dorastejo
do jeseni. Zatiranje je enako kot pri ameriškem
kaparju, vendar so učinkovitosti nižje.
Zelena jablanova uš: jajčeca zelene uši, ki so
ovalna in črno svetlikajoča, opazimo že pozimi
okoli brstov na brstikah in plodnih pogačicah,
pri močnem napadu pa kar po celih enoletnih
poganjkih.
Takoj ob brstenju se iz njih izležejo uši temeljnice, ki nekajkrat izležejo jalorodne žive ličinke.
Spomladi se pojavi tudi krilata oblika uši, ki so
enodomne in ne prelatavajo na druge kulture.
Poletni rod teh krilatih uši leže jalorodne samce
in samice, ki ležejo zimska jajčeca. Po cvetenju
je prag škodljivosti 8-10 kolonij/100 poganjkov.
Mokasta uš se pojavlja že pred cvetenjem, škodo pa vidimo po cvetenju, ko so plodiči deformirani v rasti, listje v rozeti pa je popolnoma
zvito, na spodnji strani je polno uši.
Uši so modro črne barve, obdane z belosivim
voščenim prahom. Je dvodomna in se poleti seli
na trpotec. Prag za zatiranje je tukaj veliko nižji
in znaša 1-2 koloniji/socvetje.
Opis napada: uši s svojim sesanjem povzročajo močne deformacije listja, ki se zvija v obliki
zvitkov, postane trdo in nekrotično. Prehrana
mladih plodičev je motena, zato so tudi ti kasneje deformirani. Pri močnem napadu se listje
posuši, mladice so zverižene rasti in prihodnje
leto nerodne.
UŠI na sadnem drevju
Na jablanah najdemo predvsem naslednje uši: zelena jablanova uš (Aphis pomi),
- jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta),
- mokasta jablanova uš (Dysaphis plantaginea)
- krvava uš (Eriosoma lanigerum).
Na hruškah delajo uši manj problemov, prisotne pa so lahko:
- mokasta hruševa uš (Dysaphis piri) in
- hruševa uš šiškarica (Anuraphis farfarae).
Škodo delajo v glavnem na vrhnjih listih poganjkov, listnih in cvetnih rozetah, na plodovih
in listih okoli plodov ter na koreninskih izrastkih
(krvava uš), pri zelo močnem napadu v vegetaciji pa celo na vseh enoletnih poganjkih.
68
Jablanova uš šiškarica je sivo vijoličaste barve,
s sesanjem na spodnji listni strani pa povzroča rumeno rdeče izrazite gube in izbokline na
listju, le-ti so pa zviti. Na spodnji strani najdemo skrite uši. Izbokline, ki so posledica sesanja,
ostanejo še dolgo, če pa jih odpremo, v njih
najdemo olevke uši. Prag škodljivosti je 5 kolonij/100 listov.
Krvava uš je rjavo rdeče barve, obdana z
voščenimi vatastimi nitkami, ki jih izloča iz žlez.
Hrani se s sokom, ki ga izsesava iz vejic, posledica pa so krastave oz. razpokane rane na poganjkih, prevlečene z belo klobučevino.
kolonije krvave uši na deblu in cepljenem mestu
Čas uporabe aficidov: njihova uporaba je velikokrat omejena zaradi nevarnosti posameznih
sredstev za čebele. Dobra kmetijska praksa nas
v sklopu Integrirane pridelave uči ukrepati šele,
ko je prag škodljivosti presežen. To se je pri
nakaterih škodljivcih dalo upoštevati in izvajati
prva leta uvajanja tega programa, kasneje pa so
se zaradi padca učinkovitosti, pojava rezistence
in odhoda nekaterih učinkovin, pričeli pojavljati
problemi. Najprej se je pokazalo pomanjkanje
„oleo-insekticidnih„ tretiranj proti jablanovemu
cvetožerju, ki je opravil tudi s prvimi rodovi listnih uši in jabolčno bolšico, kaparji itd.. Sedaj
le redko uporabimo insekticid pred cvetenjem,
še posebej zaradi čebel, povečuje pa se pojav
mokaste uši. V tujini je v zadnjih letih praksa,
da se opravi tik pred cvetenjem eno tretiranje
z insekticidom TEPPEKI in se tako potencial
vseh listnih uši, vključno z mokasto ušjo, zniža
na takšen potencial, da po cvetenju in do spravila, skoraj ni več potrebno poseči po aficidih.
TEPPEKI je res sistemičen insekticid, vendar če
ga uporabimo pred cvetenjem ni nevaren za
čebele.
RDEČA SADNA PRŠICA - rdeči pajek
kolonija krvave uši na mladici
(Panonychus ulmi)
Sodi med najnevarnejše škodljivce sadnega
drevja, njegov pojav pa je odvisen od gostote
populacije, vremenskih razmer, dinamike rasti
dreves, prisotnosti naravnih sovražnikov in od
uporabe oz. izbire sredstev za varstvo rastlin.
pripravke na osnovi spirodiklofena, fenazakvina,
fenpiroksimata, abamectina ali milbemectina.
Zaradi boljše omočljivosti in izboljšanja delovanja vedno dodamo NU-FILM-17 - 0,025-0,05 %.
RJASTA PRŠICA
(Aculus schlechtendali)
Ta pršica je rjavo rdeče barve in vidna samo s
povečevalnim steklom. Najdemo jo predvsem
na sorti elstar, pa tudi na jonagoldu. Listi postanejo sprva temno zeleni, suličasti in krhki,
kasneje pa bronasti. Pri zelo močnem napadu
listje prične odpadati. Največ škode je zaradi
slabega dozorevanja in obarvanja plodov. Za
zatiranje je najbolj učinkovit akaricid na osnovi
spirodiklofena.
ZAVIJAČI LUPINE SADJA (Adoxophies reticulana, Archips podanus in rosanus)
Pri nas se pojavlja skoraj v vseh sadovnjakih,
vendar jih je malokdaj potrebno posebej zatirati.
krastave rane na mladici
Pojavljati se ponavadi prične na koreninskih izrastkih, od tam pa se širi tudi na veje v krošnji.
Prag škodljivosti je 1-2 koloniji na 100 poganjkov.
Mokasta hruševa uš je bolj pogosta v toplejših
klimatih, povzroča pa zelo močno zvijanje listja,
zaradi obilo medene rose pa se posredno pojavlja sajavost. Uši so rdečkastorjave in obdane z
voščenim belkastim poprhom, pri stisku izločijo
značilen rdečkast sok. So dvodomne in se poleti
selijo na plezajočo lakoto ali smolenec.
Hruševa uš šiškarica je pri nas redka, s svojim sesanjem pa povzroči, da se list vzporedno
z glavno žilo zvije navzdol, na listni ploskvi pa
se pojavijo rumenkaste in rdeče izbokline. Uši
so temnorjave in dvodomne, saj se poleti selijo
na lapuh.
Priporočila za zatiranje uši: uši zatiramo, ko je
prag presežen ali istočasno z določenimi insekticidi proti jabolčnemu zavijaču. Uporabljamo
specifične insekticide kot so MOSPILAN v konc.
0,04 % (0,4-0,6 kg/ha) ali KOHINOR 200 SL
0,035 - 0,05 % ali novejši insekticid TEPPEKI, v
konc. 0,014 % (14 g/100 L vode). Previdnost je
potrebna v primeru uporabe Kohinorja in Mospilana, saj sta nevarena za čebele. Kohinor se
lahko uporablja samo po zaključenem cvetenju.
Teppeki je idealen za uporabo v času pred in po
cvetenju, saj ni nevaren za čebele. Ker sta oba
insekticida sistemika, je zelo pomembno, da
ukrepamo najkasneje, ko je kritično število tik
pred pragom škodljivosti, saj kasneje že nastane
škoda na zelenih delih rastline, ki niso sposobni penetracije učinkovine. Delovanje omenjenih
insekticidov ni zadovoljivo za zatiranje krvave
uši.
Prezimi v obliki rdečih jajčec, ki so odložena
v glavnem na enoletnem in dvoletnem lesu, v
okolici zimskih brstov. Samice so velike 0,5 mm,
opečno rdeče, z belimi ščetinami. Samci so svetlejši in vitkejši. Ličinke in nimfe so manjše in
zelenkastorjave barve.
Slika poškodbe: vsi gibljivi stadiji se hranijo s
sesanjem soka iz listja. Poškodbe opazimo kot
svetle lise na zgornji strani listja, kasneje postane sivo in rjavkasto, zgubi lesk in se prične zvijati. Pri zelo močnem napadu lahko pride tudi do
odpadanja listja. Vse te poškodbe listja vplivajo
na razvoj in kvaliteto plodov.
Priporočila za zatiranje: Kontrola jajčec poteka s pomočjo povečevala ali dobre lupe. Če število jajčec presega 1.000 na tekoči meter, lahko
računamo z večjimi problemi med vegetacijo, še
posebej v toplejših poletjih. Učinovitost mineralnih olj je kjub visoki koncentraciji nizka, zato
jih uporabljamo skupaj z akaricidom APOLLO
50 SC - 0,05 % v času, ko opazimo prve izlegle ličinke. Kasneje v vegetaciji uporabljamo
69
Opis poškodbe: prvi ima tri generacije in škodo pričnejo delati že prezimele gosenice na
socvetjih v času cvetenja. Drugi dve generaciji
delata značilno škodo na plodovih z objedanjem jabolčne povrhnjice. Izlegle gosenice kasnejših rodov poškodujejo povrhnjico plodov
in pod njo plitvo izjedajo meso. Zadnji, jesenski
rod, objeda povrhnjico zorečih plodov in lahko
močno pospeši njihovo gnitje. Druga zavijača
imata po eno generacijo in delata prav takšne
poškodbe.
Priporočila za zatiranje: ponavadi zadostujejo
škropljenja proti jabolčnemu zavijaču, saj je pojav skoraj istočasen - MIMIC, RUNNER 240 SC
in PYRINEX 25 CS. Za zmanjševanje populacije
pa se lahko uporabi tudi nov BIOtični insekticid
LEPINOX PLUS v konc. 0,10 % (1 kg/ha). V
primeru pojava prezimele generacije na cvetnih
šopih lahko uporabimo le LEPINOX PLUS, MIMIC ali RUNNER, ki niso nevarni za čebele!!
BOLŠICE (Cacopsylla costalis in C. melanoneura)
So škodljivci, katerim v preteklosti nikoli nismo
posvečali preveč pozornosti, saj sadjarji niso
občutili nobene gospospodarske škode. Posredno smo te škodljivce zatrli s predspomladanskimi tretiranji z oleoinsekticidi, predvsem proti
jabolčnemu cvetožerju, teh pripravkov pa sedaj ni več, pa tudi problemi s cvetožerjem so
dosti manjši. Venda se je pojavil drugi problem,
kajti bolšice so vektorji ali prenašalci nevarnih
fitoplazem, ki povzročajo metličavost jablan
PRIPOROČILA ZA ZATIRANJE
PLEVELOV
(apple proliferation - Candidatus Phytoplasma mali) in odmiranja hrušk (pear decline
- Candidatus Phytoplasma pyri).
Spomladi opazimo veliko jajčec okoli brstov
in odrasle bolšicem ki se v glavnem zadržujejo na brstin in krajših poganjkih. Direktne
škode bolšice ne povzročajo, metličavost pa
povzroča slabšo vitalnost dreves, lub postane
rdeče-rjav in poganjki so tanjši. Jeseni povzroči
značilno odganjanje vrhnjih brstov, da so vrhovi kot metle. Na mestih, kjer bi naj bili speči brsti, poženejo manjši lističi neenakomernih
oblik, lahko samo na enih delih drevesa ali pa
kar po celem, ki jih kaj hitro okuži pepelasta
Za zatiranje plevelov med vegetacijo priporočamo uporaba glifosatnih herbicidov kot
sta TAJFUN 360* ali DOMINATOR ULTRA* v
odmerku 3-6 L/ha. Kombinacija s herbicidom
GOAL, v razmerju 10:1, ki pa dobro deluje tudi
na širokolistne plevele, lahko uporabljamo le od
jeseni do zgodnje pomladi in sicer:
- spomladi: glifosat* + GOAL 0,3 L/ha
- jeseni: glifosat* + GOAL 0,2 L/ha.
Opis poškodbe: Vsi gibljivi stadiji bolšice se
prehranjujejo s sesanjem soka na enoletnih
poganjkih, izločajo pa tudi obilico medene rose,
na katero se naseli glivica sajavosti, tako da so
poganjki in listi čisto črni. Pri močnem napadu
se zaradi medene rose sajavost naseli tudi na
plodove, ki so zaradi tega slabše kakovosti. Bolšice s sesanjem ovirajo rast in razvoj, lahko povzročijo tudi sušenje cvetov, sajavost pa negativno vpliva na fotosintezo. Skupen učinek sesanja
soka s strani bolšic in sajavosti negativno vpliva
tudi na rast in rodnost v prihodnjem letu.
Priporočila za zatiranje: pregled na prisotnost
zimskih jajčec opravimo v marcu. Če jih najdemo, opravimo prvo tretiranje v času brstenja z
mineralnim oljem ali ogrčičnim oljem. Po cvetenju bolšico zatiramo z insekticidom KOHINOR
200 SL - 0,05 % ali MOSPILAN v konc. 0,05 %
(0,5-0,75 kg/ha).
ob dodatku omočila NU-FILM-17 0,05 %. Pazimo na čebele, ker je sredstvo zanje nevarno.
HRUŠEVA BRSTARICA (Janus compressus)
Je osica, dolga 6-7 mm, črne barve z rumenkasto rdečim zadkom. Včasih se je pojavljala redko, sedaj pogosteje, še posebej zaradi opustitve
nekaterih insekticidov.
Slika poškodbe: sredi maja opazimo, da se
vrhovi poganjkov pričnejo ovešati, listje pa se
obarva črno. Paziti moramo, da tega pojava ne
zamenjamo s hruševim ožigom. Osica dela vbode na mladih poganjkih v obliki spirale
plesen. zelo pogosto se pojavi tudi kloroza in
rdečenje listov, ki tudi predčasno odpadejo. Občutno na okuženih drevesih tudi pomanjšanje
pridelka in kvalitete. Plodovi so manjši in slabše
kakovosti, saj okuženi plodovi včasih dosežejo
le 25 % normalnega pridelka.
Priporočila za zatiranje: že prej smo omenili,
da ni več na voljo oleoinsekticidov, ki so najučinkovitejši. Imamo pa zadnje dve leti na voljo
insekticid SPADA 200 EC, ki ga lahko uspešno
uporabljamo v tem času za zatiranje jablanovega cvetožera, dobro učinkovitost pa kaže še na
bolšice, še posebej v kombinaciji z mineralnim
oljem. Insekticid SPADA 200 EC uporabljamo v
konc. 0,30 % (300 mL/100 L vode).
HRUŠEVA BOLŠICA (Cacopsylla piri)
Je najhujši škodljivec na hruškah in lahko povzroči veliko škodo. Odrasle bolšice merijo v
dolžino 2,2-2,8 mm, so rjavo zelene, imajo strehasto zložena krila, trikotno glavo in stožčast
zadek. Letno ima bolšica do štiri generacije,
prezimi pa odrasla samica. Ta spomladi odlaga rumenkasta ovalna jajčeca, ki jih odlagajo v
bližino brstov. Izležene ličinke so rumenkaste in
ploščate, z rdečimi očmi ter velike 0,3-0,5 mm.
Z vsako levitvijo so večje, zelenkasto rumene in
na koncu rjavkaste.
proti vrhu. V najvišjo luknjo položi jajčece, iz
katerega izležena ličinka poškoduje vršiček, ki
uvene in se prične sušiti in črneti.
Priporočila za zatiranje: konec aprila in v
začetku maja lahko v jutranjih urah najdemo
otrple osice na vejah. Če jih najdemo, moramo
hruške takoj poškropiti. V primeru, da najdemo
že ovele vršičke, jih odrežemo in zažgemo (če
je le možno), hruške pa takoj poškropimo s pripravki na osnovi imidakloprida (Kohinor 200 SL)
ali tiakloprida ali acetamiprida.
LISTNA HRUŠEVA HRŽICA (Dasyneura piri)
Je pogost škodljivec na hruškah, le redkokdaj
naredi večjo škodo. Včasih je njena prisotnost
celo zaželena, saj malo zaustavlja rast. Listje se
prične zvijati navznoter, včasih samo delno, pogosto pa popolnoma. Je zgrbančeno, odebeljeno in krhko, pozneje se obarva rumeno rdeče,
se suši in odpade. Hržica je dolga 1,5-2 mm in
rjavo oranžne barve, najdemo jo v zvitih listih.
Ker ne povzroča večje škode, le vizualno, je ne
zatiramo, pa tudi uradno ni registriranega nobenega sredstva.
70
Ta kombinacija je cenejša od polnih odmerkov,
učinkovita pa tudi na zelo odporne plevele kot
so slak, srobot, preslica, ipd..
Pri dodatku NU-FILMa - 250 ml/ha lahko z
dvakratnim tretiranjem dobro uničimo tudi
bršljan in srobot. V primeru močnejše zapleveljenosti v času vegetacije samo s širokolistnimi pleveli, lahko uprabimo herbicid na osnovi
MCPA v odmerku 1,5 L/ha samega ali še bolje
v kombinaciji z zgoraj omenjeno kombinacijo.
Tekom zimskega mirovanja lahko na čisto površino uporabimo herbicid GOAL v polnem
odmerku 3-4 L/ha ali KERB 50 W v odmerku
1,5-3,0 kg/ha.
PRIPOROČILA ZA ODSTRANJEVANJE DEBELNIH IN KORENINSKIH
IZRASTKOV
Za pletev debel priporočamo učinkovit herbicid/desikator KABUKI, ki ga uporabljamo za
odstranjevanje koreninskih in debelnih izrastkov.
Način delovanja: KABUKI vsebuje novi hormon piraflufen-etil iz kemične skupine pirazolilfenilov. Deluje kot kontaktni herbicid, tako da
po inhibiciji protoporfirinogen-oksidaze uniči
klorofil, kar vodi k hitri nekrozi rastlinskih celic.
Stopnja učinkovitosti se viša s povišanjem temperature in intenzivnostjo svetlobe. Delovanje
piraflufen-etila ni sistemično in je omejeno na
klorofil, v tleh pa se s hidrolizo izredno hitro razgradi, zato nima nobenega vpliva na podzemne
dele rastline. Istočasno učinkuje tudi na nekatere plevele. Dodajanje močil poveča njegovo
učinkovitost. Pazimo, da ne pride do zanašanja
na zelene nadzemne dele rastline.
Priporočilo za uporabo: na pečkatem in koščičastem sadju (po 2. letu starosti sadovnjaka) v
času rasti koreninskih izrastkov do višine 20 cm,
oziroma dokler le-ti ne začnejo z olesenitvijo.
KABUKI uporabljamo v 0,2 % koncentraciji
(0,8 L/ha) pri porabi vode 300-400 L/ha.
OPOZORILO: pri aplikaciji uporabljamo herbicidne škropilnike z nizkim pritiskom (max 1,5 bar)
in po možnosti s ščitnikom, da ne pride do zanašanja, ki povzroči močno fitotoksičnost!
KABUKI lahko uporabimo največ 2-krat v eni
rastni dobi.
POSEBNI UKREPI ZA DOSEGANJE
VIŠJE KVALITETE PLODOV
Poleg varstva pred boleznimi in škodljivci, lahko
z uporabo določenih sredstev povišamo kvaliteto in količino našega pridelka ter si s tem znižamo stroške pridelave in povečamo akumulacijo.
Ukrepi, ki se jih poslužujemo so:
- usmerjena in dodatna prehrana s specialnimi
foliarnimi gnojili;
- uporaba specialnih gnojil na osnovi morskih
alg za favoriziranje centralnega cveta oz.
plodu;
- uporaba sredstev za redčenje plodičev;
- uporaba sredstev za izboljšanje oblike plodov;
- uporaba sredstev za zmanjšanje porjavelosti
povrhnjice ali mrežavosti in
- preprečevanje stresnih situacij in sanacija
nastalih škod.
FAVORIZIRANJE CENTRALNEGA
CVETA/PLODIČA in POVEČANJE
SAMOTREBLJENJA LATERALNIH
PLODIČEV
Vemo, da je centralni cvet in plod, ki iz njega
nastane, osnovna želja in cilj vsakega sadjarja,
vendar vemo, da je v socvetju več cvetov, iz katerih lahko nastanejo plodovi. Ker si seveda brez
redčenja ne moremo zamišljati kvalitetnega
pridelka, si lahko z uporabo posebnih foliarnih
gnojil GOËMAR (različna mikrohranila v kombinacijiz edinim 100 % izdelkom iz morskih alg pri
nas na trgu), zelo olajšamo določanje termina
ročnega ali kemičnega redčenja ter povečamo
samotrebljenje lateralnih plodičev.
GOËMAR BM 86 vsebuje bor in molibden ter
stimulativno vpliva na fiziološke procese v rastlini v času pred in med cvetenjem, na katere
se rastlina izredno lepo odzove.
V času pred cvetenjem rastlina sama proizvaja
večje količine poliaminov, vendar ponavadi ne
dovolj. Poliamini so neizogibno potrebni regulatorji pravilnega poteka cvetenja, oplodnje in
zavezanja plodičev.
Pomanjkanje poliaminov v tej fazi vpliva direktno na bodoči razvoj plodov. Sinteza poliaminov
je v rastlini zelo pomembna in narašča v času od
cvetenja do zavezanja plodičev. Količina poliaminov v cvetnih organih ima direkten vpliv na
število zavezanih plodičev in razvoj plodov. Pri
jablani je pozicija in velikost plodov v korelaciji
z vsebnostjo poliaminov; npr. v plodu tretiranim
z Goëmarjem BM 86 najdemo tudi do 20 % več
poliaminov kot v netretiranem. Za optimalen,
enakomeren in povečan razvoj ter večji premer
plodov, je kombinacija cinka in mangana z morskimi algami idealna. To gnojilo vsebuje izredno
visoke vrednosti GA 142. Vse to vsebuje gnojilo
GOËMAR Calibra EU.
Priporočila za uporabo: rezultati dolgoletnih
poskusov so pokazali, da uporaba Goëmarja
BM 86 v terminih:
- prvič tik pred cvetenjem,
- drugič ob polnem cvetenju in
- tretjič v času odpada venčnih listov,
Zagotovi dobro zavezanje plodov tudi ob slabih in stresnih pogojih, saj poveča za 16 % več
zavezanih plodičev na 100 socvetij in zmanjša
število nerodnih socvetij. Za 30 % se poveča
število centralnih plodičev in za okoli 8 % poveča trebljenje stranskih plodičev.
V zadnjih letih se po terminu GOËMAR BM 86
povečuje uporaba GOËMAR Calibra EU, ki zaradi mikrohranil in visoke vsebnosti GA, močno
pospeši trebljenje lateralnih plodičev in močno
pospeši enakomeren razvoj plodov.
Za 8 % se poveča izenačenost plodov v obsegu
70-80 mm in za 17 % več je plodov s premerom
+70 mm, s tem pa je vrednost pridelka višja.
GOËMAR Calibra EU uporabljamo v odmerku 2
L/ha v treh terminih:
- prvič, ob koncu odpadanja venčnih listov,
- drugič, ob premeru plodičev 10 mm in
- tretjič,ob premeru plodičev 10-20 mm.
KEMIČNO REDČENJE PLODIČEV
JABLAN
Redčenje plodičev je nujen ukrep za doseganje
kvalitetnega pridelka. V preteklosti so se sadjarji zaradi pomanjkanja teh sredstev v Sloveniji
oskrbovali v sosednjih sadjarskih deželah, sedaj
pa imajo uradno na razpolago sredstva iz vseh
treh skupin sredstev za redčenje.
Predlogi za redčenje in uporabo posameznih
sredstev na določenih sortah, v določenih klimatsklih in okoljskih pogojih, za vsako leto posebej napove svetovalna služba za sadjarstvo,
oziroma se sadjar odloča sam, glede na njegove
dolgoletne izkušnje.
V naslednjih poglavjih vam bomo predstavili
splošna priporočila za redčenje plodičev s pripravki iz različnih skupin pripravkov ter tudi
nove, revolucionarne metode redčenja, vendar
ne plodičev, temveč cvetov.
Klasično kemično redčenje se lahko opravlja s
pripravki iz treh skupin, odvisno od potrebe in
želje po redčenju.
Redčenje plodičev s 1. skupino (amidi)
V to skupino spada pripravek AMID THIN W na
osnovi alfa naftil acetamid (NAD) 8,4 %.
AMID THIN W se uporablja za redčenje plodičev
jablan v času 1 tedna od konca cvetenja, to je
v obdobju, ko dosežejo centralni plodiči v povprečju debelino 4-6 mm.
Priporočila za uporabo: glede na sorto se
uporablja v odmerkih:
- zlati delišes, rdeči delišes in elstar v
koncentraciji 0,05-0,07 %, oz. v odmerku
500-700 g/ha (5-7 g/10 L vode);
- jonagold, summered, gala, idared in
jonatan v koncentraciji 0,03-0,05 %, oz. v
odmerku 300-500 g/ha (3-5 g/10 L vode).
Opozorila: optimalna temperatura zraka za
uporabo pripravka v času redčenja je okoli 1520o C in relativna zračna vlaga nad 70 %. Priporoča se tretiranje z večjo količino vode, to je
okoli 1.000 L/ha, pri tem se uporabi predpisan
odmerek v koncentraciji.
Pri porabi manjše količine vode se uporabi
predpisane odmerke v g/ha. Višje predpisane
odmerke se uporabi pri dobrem nastavku iste
71
sorte. Sadjar se o odmerkih odloča glede na
nastavek (število cvetnih brstov). Pri slabšem
nastavku se uporabi spodnji predpisan odmerek/koncentracijo za določeno sorto, pri dobrem/močnem nastavku pa se uporabi zgornji
predpisan odmerek/koncentracijo za določeno
sorto.
V primeru nekajdnevnega oblačnega vremena
ob koncu cvetenja in teden kasneje ali ob slabi
oplodnji oziroma šibkem nastavku plodičev, se
pri uporabi zmanjša predpisan hektarski odmerek na polovico.
Tudi v sadovnjakih, mlajših od 4 let, se uporabi
polovičen hektarski odmerek. Pri mladih drevesih s slabim nastavkom se uporabi polovica
spodnjega predpisanega odmerka/ koncentracije za določeno sorto, pri močnem nastavku
pa polovico zgornjega predpisanega odmerka/
koncentracije za določeno sorto.
Redčenje plodičev z 2. skupino (kislina)
V to skupino spadajo pripravki na osnovi učinkovine 2-(1-naftil) ocetne kisline (NAA). Trentno
pri nas ni uradno dovoljenih pripravkov, zato v
letu 2014 tudi ne bodo na voljo. Uporabljajo se
na jablanah za redčenje plodičev v času, ko dosežejo centralni plodiči debelino 10-12 mm.
Priporočila za uporabo: sredstva uporabljamo
v 0,03-0,05 % konc. pri porabi 500 L vode na
višinski meter krošnje.
- zlati in rdeči delišes: v kon. 0,03-0,05 %
(30-50 ml/hl);
- elstar: v konc. 0,03-0,04 % (30-40 ml/hl);
- jonagold: v kon. 0,02-0,035 % (20-35 ml/hl);
- jonatan: v konc. 0,02-0,025 % (20-25 ml/hl);
- gala: v konc. 0,015-0,02 % (15-20 ml/hl) in
- idared: v konc. 0,015-0,02 % (15-20 ml/hl).
Priporočila: optimalna temperatura v času
tretiranja naj bo približno 10-25o C in visoka relativna zračna vlaga. Priporočena poraba
vode je 500 L vode na višinski meter krošnje na
hektar. Za višje odmerke, v okviru priporočenih
odmerkov pri posamezni sorti se odločimo ob
dobrem nastavku plodičev iste sorte. V primeru
nekajdnevnega oblačnega vremena ob koncu
cvetenja in teden dni kasneje, ob slabi oplodnji
oziroma šibkem nastavku plodičev, zmanjšamo
priporočene hektarske odmerke na polovico.
Tudi sadovnjake, mlajše od 4 let, redčimo s polovičnim hektarskim odmerkom.
Redčenje plodičev s 3. skupino
V to skupino spadajo pripravki na osnovi
benziladenina (BA), kot je EXILIS.
S pripravki iz te skupine redčimo problematične
sorte kot so npr. gala, elstar, gloster, ipd.. Za
redčenje se odločimo, ko imajo centralni plodiči
premer 7-15 mm. Pri problematičnih sortah se
odlično kombinira s pripravki na osnovi NAA,
ob dodatku močila.
Sredstvo EXILIS se uporablja kot sredstvo za
redčenje plodičev jablan in hrušk, ki ugodno
vpliva na fiziološke procese v rastlinah in posledično povečuje kakovost in količino pridelka.
Uporaba na jablanah:•
sredstvo se uporablja na drevesih v polni rodnosti z razvito krošnjo v odmerku 3,75 – 7,5 L/
ha pri porabi vode 1000 L vode/ha. Tretira se v
času, ko centralni plodiči dosežejo velikost 7-15
mm (BBCH 71-72).
Uporaba na hruškah:•
sredstvo se uporablja na drevesih v polni rodnosti z razvito krošnjo v odmerku 5 – 7,5 L/
ha pri porabi vode 1000 L vode/ha. Tretira se v
času, ko centralni plodiči dosežejo velikost 7-15
mm (BBCH 71-72).
Podatki o učinkovitosti in varni uporabi pripravka EXILIS na hruškah so omejeni zgolj na sorto
konferans.
Odmerek sredstva je treba prilagoditi pričakovanemu učinku redčenja plodičev. Prav tako je
treba prilagoditi odmerek in količino vode velikosti dreves in gostoti krošnje. Za tretiranje
dreves v polni rodnosti, ki imajo gosto krošnjo,
se uporabi najvišji dovoljeni odmerek sredstva
7,5 L/ha in 1000 L vode na hektar. Za nižja drevesa z manj gosto krošnjo je priporočljivo, da
se odmerek pripravka in količino vode ustrezno
zniža. Najvišja dovoljena koncentracija škropilne brozge ne sme preseči 750 mL/100 L vode.
Sredstvo ni sistemik, zato je potrebno zagotoviti ustrezno pokritost tretirane površine dreves.
Poleg višine in gostote krošnje je učinek rastnega regulatorja odvisen tudi od zračne vlage in
temperature zraka v času tretiranja ter od občutljivosti sorte.
OPOZORILA: S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ enkrat v eni rastni sezoni.
Ne sme se tretirati pri temperaturah zraka pod
15 ̊C oziroma v primerih, ko so drevesa ali plodovi oslabljeni zaradi suše ali hladnega vremena. Dva do tri dni po tretiranju morajo biti zunanje temperature zraka med 20 in 25 ̊C. Priporo
ča se, da se tretira v lepem vremenu. Sredstvo
optimalno deluje pri visoki relativni zračni vlagi
ter v brezveterju. Padavine v 4 urah po tretiranju
zmanjšajo učinkovitost sredstva.
Če v 2 do 3 dneh po predvidenem tretiranju pri
čakujemo temperature zraka nad 30 ̊C je možno
prekomerno redčenje plodičev, zato se uporabo
sredstva v tem primeru odsvetuje!
Podatki o učinkovitosti in varni uporabi pripravka EXILIS na hruškah so omejeni zgolj na sorto
konferans.
Redčenje cvetov s sredstvom AZOS 300
Foliarno gnojilo AZOS 300 vsebuje 56,9 % žvepla v anhidridni obliki in 15,2 % dušika. V navodilu za uporabo ni uradnega navodila za
redčenje, zato podjetje YARA in KARSIA ne
jamčita za uporabo tega gnojila v te namene,
ampak samo podajata nekatere rezultate in
možnosti, ki nam jih to sredstvo odpira. Rezultati poskusov, ki so bili opravljeni na sadjarskih postajah v Veliki Britaniji na East Mollingu,
Fruitfed v Avstraliji in INRI v Franciji, kakor tudi
poskusi in že dveletna praksa, so pokazali izredne možnosti za redčenje cvetov, še posebej
sorte Fuji.
Način delovanja in uporaba: bistvo in cilj uporabe AZOSa 300 je, da povzročimo ožige lateralnih cvetov, preden se ti oplodijo.
V fazi oploditve imamo tri faze in sicer prva je
oprašitev, ko pade pelod na brazdo plodnice,
druga, ko prične klitje pelodnega mešička in tretja, ko se tubus mešička podaljša v plodnico, da
pride do oploditve. Temperatura in vlaga imata
vpliv le na fazo klitja peloda, na kasnejše faze pa
ne. Od trenutka kalitve peloda pa do trenutka
oploditve traja okoli 12-14 ur.
Lateralni ali stranski cvetovi se odprejo okoli 24-
36 ur po tem, ko je odprt centralni cvet. V tem
trenutku imamo situacijo, ko je centralni cvet
oplojen, stranski cvetovi pa odprti, vendar neoplojeni. Sedaj imamo, odvisno od temperature,
24-48 ur časa za tretiranje z AZOSom 300, da
požgemo stranske.
- AZOS 300 je gnojilo ES, uradno registrirano
in priporočljivo za foliarne aplikacije.
IZBOLJŠANJE OBLIKE PLODOV
Na osnovi novega zakona o FFS je naše podjetje, poleg sredstev za redčenje, registriralo
še zelo pomembno sredstvo, brez katerega si
sadjarji težko predstavljajo pridelavo sorte zlati
delišes.
To je fitoregulator PERLAN na osnovi giberelinov A4 in A7 in benziladenina.
PERLAN je regulator rasti rastlin, ki ugodno
vpliva na fiziološke procese v rastlinah ter na
ta način izboljša kakovost ter količino pridelka.
Hektarski odmerek mora biti prilagojen razvojni
fazi rastline ter vzgojni obliki.
Prednost pri tem načinu redčenja je tudi ta, da
ne redčimo plodičev, ki so že porabili hranila,
ampak cvetove. Tako nam ostanejo le centralni
plodiči, torej tisti, ki nam zagotavljajo najkvalitetnejši pridelek.
Priporočila za redčenje cvetov jablan s pripravkom AZOS 300: natančni poskusi, kakor
tudi praksa iz leta 2008/9 so dali natančnejša
navodila za uporabo AZOSa za redčenje plodičev. Za določene skupine sort so izdelana
priporočila za optimalno uporabo, ki temeljijo
na srednji dnevni temperaturi med 9. in 16. uro,
na % odprtih terminalnih cvetov in na količini
vode, ki se uporablja pri tretiranju. Priporočila
so prikazana v spodnji tabeli.
Za favoriziranje centralnega cveta si lahko
pomagamo s foliarnim gnojilom GOËMAR BM
86, ki ga uporabimo prvič tik pred cvetenjem in
drugič sredi cvetenja v odmerku 3 L/ha ter si s
tem še olajšamo določitev termina za uporabo
AZOSa 300.
Zelo dobro se da z AZOSom 300 tudi odstranjevati cvetove na obnovah, istočasno pa je tudi
gnojilo z dušikom.
Koristi in prednosti uporabe foliarnega gnojila AZOS 300 pred podobnimi:
- AZOS 300 je dušično gnojilo, katerega dušik
je rastlini na razpolago takoj po uporabi;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS
(amontiosulfat), inhibirajo prehrano in tako
znižujejo razpoložljiv dušik;
- AZOS 300 stimulira in ugodno vpliva na zače
tno rast plodičev;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS, blokirajo
rast zaradi nerazpoložljivosti dušika;
- AZOS 300 je zanesljiv v vseh klimatskih okoli
ščinah oziroma pogojih;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS, pospešujejo
akumulacijo amonijaka, ki je toksičen za vse
zelene dele rastline;
- AZOS 300 je varen in kompatibilen v kombina
cijah z drugimi pripravki (www.tankmix.com)
ter je nevtralen do predhodnih in naslednjih
aplikacij oziroma tretiranj;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS, niso kom
patibilna in se ne smejo uporabljati v kombina
cijah z drugimi FFS in foliarnimi gnojili. Odsve
tujejo se škropljenja v dveh naslednjih dneh in
72
PERLAN uporabljamo:
1) na jablanah:
- za izboljšanje oblike jabolk iz skupine
kultivarjev delišes: priporočljivi sta dve
tretiranji v odmerku 35-50 ml/100 L vode v
času med 80 % cvetenjem in odpadanjem
cvetnih listov. Drugo tretiranje opravimo v 710 dneh po prvem.
- za hitrejše odganjanje stranskih poganjkov
na vejah v nasadih in drevesnicah: tretiramo
z odmerkom 4,5-5,5 L/ha, ko so poganjki
dolgi 50-70 cm in v intenzivni rasti z dobro
razvitimi listi. Priporočljivo je dobro omočiti
predvsem zgornjih 30 cm poganjkov.
- pri sorti Gala za povečanje izenačenosti
(homogenega) cvetenja in pridelka:
potrebna so 4 tretiranja v razmakih 10-12
dni, s pričetkom v fenološki fazi C-C3/ D-D3.
2) na hruškah:
- za izboljšanje oplodnje: priporočljivi sta dve
tretiranji v odmerku 30-40 ml/100 L vode.
Prvo tretiranje opravimo, ko je odprtih
približno 25 % cvetov in drugo 2-3 dni za tem.
PREPREČEVANJE MREŽAVOSTI
PLODOV
Mrežavost plodov je v največji meri odvisna od
klimatskih pogojev, od časa cvetenja, pa dokler
plodiči ne dosežejo vsaj velikost oreha. V primeru nizkih temperatur (pod lediščem), nam lahko
to posebej pri sorti zlati delišes in tudi drugih
svetloplodnih sortah ( jonagold, elstar, mutsu,
...) povzroči mrežavost plodov, kar pomeni takoj nižji cenovni razred. Delno se lahko proti
mrežavosti obvarujemo z uporabo sredstev, ki
delujejo antistresno kot sta PROTIFERT LMW
in GOËMAR BM 86, vendar se najboljši učinek
v tem času še vedno doseže s sredstvi kot je
NOVAGIB, ki vsebuje GA 4+7. Uporabljamo ga
3-4 krat, s pričetkom ob koncu cvetenja ter na
daljujemo v razmakih 7-10 dni v odmerku 50-60
ml/hl (600-900 ml/ha).
Dodatni ukrep proti mrežavosti, ki ga izvajamo
istočasno z varstvom rastlin je dodajanje KAOLINa v konc. 0,3 % (0,3 kg/100 L vode) in
MOČLJIVEGA ŽVEPLA v konc. 0,2 % (0,2 kg/
100 L vode) ali PROTIFERT ŽVEPLA v konc.
0,25-0,33 % (250-330 ml/hl). S temi tretiranji
začnemo 4-6 tednov po cvetenju. Pri temperaturah nad 25o C se ne priporoča več uporaba
Močljivega žvepla, medtem ko se naj odmerek
Kaolina poviša na 0,4 kg/100 L vode.
OHRANJANJE in POVEČANJE
ZELENE OSNOVNE BARVE
Na določenih sortah (granny smith, zlati delišes, mutsu, elstar idr.) Se lahko v fazi zorenja
pokaže tudi negativno obarvanje, ki ni po godu
našemu kupcu, lahko pa tudi je (naslednje poglavje). Za ohranjanje te osnovne, zelene pokrovne barve si lahko pomagamo z gnojili, ki
vsebujejo hranilo mangan. Uporabljati jih pričnemo šest (6) tednov po cvetenju v 10-14 dnevnih presledkih do spravila pridelka.
Priporočilo za uporabo: PROTIFERT MANGAN v konc. 0,3-0,5 % (300-500 ml/hl) ali pa
po predhodnem naročilu MANTRAC 500, ki
se uporablja v konc. 0,10 % (100 ml/hl).
POSPEŠEVANJE OBARVANJA PLODOV IN DOSEGANJE “RDEČEGA
LIČKA” PRI SORTI ZLATI DELIŠES
Pri nas v glavnem nimamo problema z obarvanjem rdečeplodnih sort, razen v letih, ko imamo
visoke nočne temperature v času dozorevanja,
še posebej pri sortah kot sta elstar in jonagold.
V letu 2008 smo opravili poskus z dvema potencialnima kalcijevima gnojiloma, eno na osnovi
morski alg in kalcija ter drugo na osnovi aminokislin in kalcija - PROTIFERT KALCIJ. Cilj poskusa je bil, koliko ti gnojili vplivata na vsebnost
kalcija v pulpi, kakor tudi vpliv na pojav grenke
pegavosti pri sorti zlati delišes.
Poskus je bil opravljen izredno dosledno, po
spravilu pridelka pa smo poslali povprečni vzorec vsakega obravnavanja v analizo o vsebnostih posameznih elementov.
Zaboje s plodovi smo izpostavili zelo slabim
skladiščnim pogojem, da bi pospešili procese in
ugotavljali razlike med obravnavanji.
Analiza laboratorija Megalab je pokazala
razliko med obravnavanji najbolj v prid pripravku Protifert kalcij (glede vsebnosti kalcija), ki
je bila najvišja in razmerja ter vsebnostmi med
drugimi elementi. Prav tako se je ugotovila tudi
neverjetna razlika med obarvanjem oziroma
pojavom rdečega lička med obravnavanji, ki je
bil minimalen pri netretiranem, do 15 % pri algah in skoraj 70 % pri Protifert kalciju. Takšni
plodovi se odlično prodajajo po Evropi in to z
občutno višjo ceno od klasičnega zlatega delišesa, razen pri nas, žal. Ampak tudi za to bo
prišel čas.˝Glede na izboljšanje obarvanosti pri
zlatem delišesu lahko pričakujemo izboljšanje
tudi pri rdečeplodnih sortah, še posebej v neugodnih klimatski pogojih v času dozorevanja.
Pri uporabi v Italiji je bilo tudi ugotovljeno, da
uporaba Protifert kalcija zmanjša pojav mrežavosti plodov.
IZBOLJŠANJE ZAVEZANJA PLODIČEV IN TVORBE PARTENOKARPNIH PLODOV HRUŠK
Pridelovalci hrušk imajo veliko problemov z
oploditvijo in zavezanjem plodičev hrušk. Razlogi za to so v glavnem:
- zelo kratek čas fertilnosti (le nekaj ur)
- fiziološki (prehrambeni) v problemi in
- neugodne klimatske razmere.
Vendar hruška ima možnost, da tvori plodove
tudi brez oploditve in to s partenokarpijo, pri
čemer so semena sterilna ali jih pa ni. Ločimo tri
različne partenokarpije in sicer:
- vegetativno partenokarpijo, kjer pride do
tvorbe plodov brez kakšnegakoli vpliva
cvetnega prahu, ampak zaradi zunanjih
dražljajev kot so vbodi insektov, mraz,
poškodba pestiča ipd.;
- stimulativna partenokarpija, ki jo povzroči
pelodna cev, ki pa ne doseže embrionalne
vrečice in
- lažna partenokarpija, se pojavlja večinoma
pri triploidnih sortah hrušk. Tukaj pride do
oplodnje, vendar so semena sterilna.
gnojilo na osnovi P+K. Takoj po otoplitvi pa je
potrebno tretiranje s PROTIFERTom ponoviti.
V primeru pomanjkanja talne vlage-suša, je
seveda najlažje rastline oskrbeti z vodo preko
namakalnega sistema, vendar žal, pri nas izkoriščanje podtalnice v namene namakanja še ni
rešeno ali le redko kje. Zato se poskušamo pred
sušo obvarovati drugače.
Priporočilo za uporabo: preden nastopi pomanjkanje vlage, sadno drevje tretiramo s kombinacijo PROTIFERTa LMW v konc. 0,4 % (0,4
L/hl) ali Goëmarja BM 86 v konc. 0,3 % (0,3
L/hl) in FOLIPLUSa 0,4-0,5 % (0,4-0,5 L/hl).
To naredimo 1-2 krat v obdobju 7 dni. Takoj,
ko se suša prične, tretiramo rastline s kombinacijo PROTIFERTa LMW v konc. 0,4 % (0,4
L/100 L) in CALBOSOLA (28 % Ca + 1 % B)
v konc. 0,5 % (0,5 kg/100 L) ali PROTIFERT
KALCIJ v konc. 0,25 % (250 ml/hl) izmenično s PROTIFERT KALIJem v konc. 0,2-0,25 %
(200-250 ml/hl).
V primeru toče v najkrajšem možnem času tretiramo jablane, hruške, pa tudi češnje, breskve,
marelice in slive, 1-2 krat s kombinacijo PROTIFERTa LMW 0,4 % (0,4 L/100 L) in MERPANA
80 WDG v konc. 0,15 % (0,15 kg/100 L).
V primeru moče, ko rastlinam prične zmanjkovati zraka v tleh, prav tako uporabimo PROTIFERTa LMW v konc. 0,4 % (0,4 L/hl).
PREPREČEVANJE PORJAVENJA
POVRHNJICE JABOLK - SCALD
Priporočilo za uporabo: vendar lahko partenokarpijo pospešimo s fitohormoni-avksini na
osnovi giberlinske kisline GA 3 - FALGRO. Uporabljamo ga, ko je odprtih 30 % cvetov na severni strani in 90 % cvetov na južni strani krošnje
drevesa v odmerku 1-2 tableti/hl.
ZMANJŠEVANJE ŠKODE PRI
ZMRZALI CVETOV HRUŠK
Hruške so zelo občutljive na nizke temperature
v času cvetenja.
Priporočilo za uporabo: da zmanjšamo ta negativni učinek, lahko uporabimo sredstvo FALGRO v odmerku 2-3 tablete/hl, najkasneje 48
ur po nastopu nizkih temperatur. Lahko ga
kombiniramo tudi s sredstvi na osnovi aminokislin - PROTIFERT.
PREPREČEVANJE STRESNIH SITUACIJ IN SANACIJA NASTALIH ŠKOD
Največ strahu preživijo sadjarji v času cvetenja,
da ne bi prišlo do zmrzali. Veliko vlogo igra tudi
prehrana, zato je pomembno, da imamo rastline
dobro prehranjene in ne pregnojene z dušikom.
V primeru zmrzali priporočamo uporabiti kombinacijo aminokislin PROTIFERT LMW 0,4 %
(0,4 L/100 L) + FOLIPLUS 0,4-0,5 % (0,4-0,5
L/100 L) ali HASCON M10 AD 0,15-0,30 % -
73
Porjavenje povrhnjice plodov jabolk ali skald,
je pri skladiščenju skoraj reden problem. Pred
leti so se pri skladiščenju uporabljala določena
sredstva, ki pa zaradi neprimernosti nimajo več
dovoljenja za uporabo. Podjetje Rohm&Haas je
pred leti pričelo tržiti sredstvo SmartFresh, ki
preprečuje pojav te skladiščne bolezni. SmartFresh vsebuje 1-metilciklopropen (1-MCP),
deluje pa kot inhibitor proizvajanja in delovanja etilena v jabolkah. Posledično temu SmartFresh med skladiščenjem ščiti jabolka pred
poškodbami zaradi etilena, kot je skladiščno
porjavenje kožice plodov (skald). V normalnih
pogojih skladiščenja traja zaščita kožice plodov,
vzdrževanje čvrstosti sadja in vsebnosti sadnih
kislin 3 do 6 mesecev, v skladiščih s kontrolirano
atmosfero pa je delovanje 6 do 9 mesecev.
SmartFresh deluje kot inhibitor proizvajanja in
delovanja etilena, tako iz zunanjih kot notranjih
virov. Sredstvo je formulirano v obliki vodotopnega praška, ki se raztopi v vodi, pri čemer se
sprošča plin 1-MCP v prostor, kjer se skladiščijo
jabolka. SmartFresh uporabljamo samo v zračno tesnjenih skladiščih.
Jabolka morajo biti tretirana s SmartFresh
takoj po obiranju, oziroma najkasneje v 7 dneh
po obiranju. Delo aplikacije opravlja samo pooblaščeni izvajalec podjetja Rohm&Haas, kateri
zagotavlja optimalno učinkovitost nanosa.
Kontakt: aplikacija SmartFresh
g. Marko Zadravec, ++386-31-606-550.
pomemben tudi kalij. Po spravilu pridelka so za
dobro diferenciacijo in odpornost na nizke temperature spet potrebni bor, cink in tudi fosfor,
v primeru slabšega dozorevanja pa tudi kalij. V
tem času je pomemben tudi dušik, po možnosti
počasi sproščujoč.
CINK
PRIPOROČILA ZA PREHRANO
PEČKARJEV
Pravilna in usmerjena prehrana sadnega drevja,
predvsem jablan in tudi hrušk, iz leta v leto postaja bolj pomembna na vedno bolj
zahtevnem in konkurenčnem trgu. Pridelava
pridelkov, ki so vsako leto obilni in kvalitetni,
zahteva poleg idealno pripravljenega rastišča,
odličnih sadik, popolne zaščite pred boleznimi
in škodljivci, optimalne preskrbe z vodo, zaščito
pred točo, tudi kvalitetno prehrano.
Osnovna prehrana so seveda hranila, ki so na
razpolago v tleh. Željena založenost z makro in
mikroelementi je podobna kot pri vinski trti, z
razliko pri kalciju in boru, vendar majhna.
Za pravilno in usmerjeno prehrano moramo
imeti seveda narejene analize. Sadjarji se poleg
analiz tal in listja poslužujejo tudi analiz plodov. Z analizami listja in še posebej plodov si
lahko simuliramo stanje, ki bo npr. v času ob
obiranju. Tako lahko še do spravila ukrepamo in
popravimo oz. izboljšamo kvaliteto plodov.
dušik - 2,50 %, fosfor - 0,20 %, kalij - 1,20 %,
kalcij - 1,30 %, magnezij - 0,20 %, žveplo - 0,10
%, bor - 35 ppm, baker - 5 ppm, železo - 150
ppm, mangan - 35 ppm, molibden - 0,1 ppm
in cink - 35 ppm.
Vzorce za analizo listja jemljemo približno 20
dni po cvetenju. Po tem času (v primeru pomanjkanja) lahko še vedno usmerjeno ukrepamo s foliarnimi gnojili. V tem času bi naj bile
pri posameznih sortah vsebnosti dušika (N)
naslednje:
- fuji, rdeči delišes, breaburn, gala: 2,80-3,30 %,
- zlati delišes: 2,55-3,0 %,
- crisp pink: 2,65-3,10 %,
- jonagold in granny smith: 2,35-2,85 %;
Za druge sorte ni bistvenih sprememb pri
drugih elementih:
fosfor 0,25-0,38 %, kalij 1,45-2,10 %, kalcij
0,65-1,35 %, magnezij 0,18-0,31 %, bor 30-50
ppm, železo 50-110 ppm, mangan 40-90 ppm,
baker 8-16 ppm in cink 23-50 ppm.
ČASOVNE POTREBE PO HRANILIH
Analize, ki jih opravlja YARA VITA Laboratories
iz Velike Britanije, imenovan tudi Megalab, naši
sadjarji že dobro poznajo in jih tudi koristno
uporabljajo.
Parametri meritev talnih analiz YARA in njihov optimum:
- reakcija tal (pH) - 6.0
- organska snov (humus) - 3 %
- C.E.C. (izmenjalna kapaciteta tal)
- fosfor (P) ....................................................... 26 ppm
- kalij (K) ........................................................ 181 ppm
- žveplo (S) ...................................................... 10 ppm
- kalcij (Ca) ................................................. 1.600 ppm
- magnezij (Mg) .......................................... 120 ppm
- bor (B) ........................................................... 0,8 ppm
- baker (Cu) .................................................... 2,5 ppm
- železo (Fe) .................................................. 250 ppm
- mangan (Mn) ............................................. 110 ppm
- molibden (Mo) ................................... 0,08 ppm in
- cink (Zn) ....................................................... 5,0 ppm.
Klasične vrednosti založenosti “C” (optimalne) v mg/100 g zemlje:
lahka tla srednje težka težka
kalij K2O
16 - 25
20 - 30
23 - 33
15 - 25
fosfor P2O5
Parametri meritev analiz listja in njihov optimum:
Za pravilno in učinkovito prehrano moramo
vedeti, kdaj in katero hranilo sadne rastline
potrebujejo. Dušik, odvisno od sorte in razpoložljivosti v tleh, rastline potrebujejo čez celo rastno dobo. Mikrohranila, kot sta bor in cink, so
najbolj učinkovita in potrebna v fazi od brstenja
pa do cvetenja, saj pospešujeta encimatske procese in izboljšata pogoje za oplodnjo.
Po cvetenju je zelo pomemben fosfor za hitro in številčno delitev celic ter kalcij za trdno
izgradnjo celic. V drugi polovici sezone je za
količino suhe snovi, obarvanje in dozorevanje
74
je pomemben v začetni fazi vegetacije
za razvoj brstov in listja, za cvetenje, zavezanje
plodov in njihov začetni razvoj. Povečana vsebnost cinka v plodu poveča njegovo specifično
težo in je povezana tudi z večjo vsebnostjo kalcija v plodu.
Pomanjkanje cinka lahko povzroči slabo dozorevanje povrhnjice in rast malih lističev. Mladi
poganjki so goli ali hrapavi/luskasti.
Pripravki: ZINTRAC 700 v konc. 0,1-0,15 %
(100-150 ml/hl) ali PROTIFERT CINK v konc.
0,3-0,5 % (300-500 ml/hl). S temi hranili pospešimo encimatske procese, zato je zelo važen
čas njihove uporabe. Uporabljamo jih v času
faze mišjega ušesca pa do faze razvoja cvetnih
pecljev (D-E). V tem obdobju se lahko uporablja tudi NUTREL ADVANCE v konc. 0,10 %
(100 ml/hl). Drugi termin uporabe je v jeseni,
po obiranju, vendar ko je listna masa še aktivna. Tako spomladi kot jeseni, jih kombiniramo s
sredstvi na osnovi bora.
BOR
Določena količina bora je potrebna za
cvetenje, oplodnjo in zavezanje plodov. Prav
tako ima velik vpliv na elastičnost in odpornost
povrhnjice plodov.
Pomanjkanje bora pri jablanah poslabša kvaliteto povrhnjice in v nekaterih primerih povzroči
oplutenelost povrhnjice, ki lahko tudi poči, pri
hruškah pa t.i. kamenitost hrušk.
Višek bora pospeši mehčanje skladiščenih plodov.
Pripravki: vsaka 2-3 leta tretiramo tla s FOLIBORom L v odmerku 4-5 L ali NUTREL ADVANCE v odmerku 15 L/ha. Foliarno tretiramo pred in po cvetenju s FOLIBOR L v konc.
0,1-0,15 % (100-150 mL/hL) ali PROTIFERT
BOR v konc. 0,20-0,25 % (200-250 m/hL) ali
NUTREL ADVANCE v konc. 0,10 % (100 mL/
hL).
KALCIJ
Pomanjkanje kalcija pri spravilu ima za posledico povečane verjetnosti pojava grenke pegavosti, zmanjšanja okusa in povečane verjetnosti
skalda. Skrajša se doba skladiščenja plodov,
le-ti pa so na polici v trgovini podvrženi hitri
degradaciji. Trdnost plodov je nižja, kakor tudi
obarvanje. Foliarno tretiranje s kalcijem je najbolj učinkovito, velja pravilo “več ga je, bolje je”.
Učinkovitost kalcijevih gnojil: na našem tržišču je veliko foliarnih kalcijevih gnojil, z velikimi
razlikami v ceni. Sadjarji v glavnem posegajo po
cenejših gnojilih, med njimi pa primerjajo samo
vsebnost kalcija. Naši severni in zahodni sosedi
že vrsto let klasičnim kalcijevim gnojilom dodajajo aminokisline, da s tem vzpodbudijo njihovo
penetracijo. To pomeni, da kalcij prehaja v plod
in se tam razporedi, kajti v nasprotnem primeru
deluje le površinsko, s slabim globinskim delovanjem. In prav tukaj je problem, da kljub pogosti uporabi kalcijevih gnojil ni zadovoljivega
učinka, še posebej na problematičnih sortah kot
so zlati delišes, mutsu, jonagold, breaburn, idr..
Pripravki: naše podjetje ponuja uporabnikom
tri oblike kalcijevih gnojil in sicer:
- kalcijev glukonat, kjer je kalcij v kelatni in
kompleksni obliki vezan na glukonat (sladkor)
in zato izredno penetrira v rastlino in je sistemičen. Sredstvo MOVICAL, ki je novost na našem tržišču, je EU gnojilo, popolnoma kompa-
Orientacijski program prehrane - JABLANE in HRUŠKE 2014
razvojni stadij - "fenofaza"
UKREP PREHRANE
MIROVANJE (ff A-B)
Vsaka 2-3 leta tretiramo tla s FOLIBORom L v odmerku 4-5 L/ha. Enkrat letno, spomladi,
lahko uporabljamo kompleks mikrohranil NUTREL ADVANCE v odmerku 15 L/ha. Najbolje
ju apliciramo v tla z zalivanjem ali pa ju dodamo herbicidom, ko zatiramo plevele v pasu pod
vrsto. Foliarno lahko v tem času uporabimo PROTIFERT ŽVEPLO v odmerku 2-2,5 L/hl.
FAZA MIŠJEGA UŠESA do RAZVOJA CVETNIH PECLJEV (D-E)
Za pospešitev encimatskih procesov uporabimo ZINTRAC 700 v konc. 0,10 % (100
ml/hl) ali PROTIFERT CINK v konc. 0,3-0,5 %, za boljšo oplodnjo pa 1-2 krat FOLIBOR L v
konc. 0,1-0,15 % ali PROTIFERT BOR v konc.0,20-0,25 % ali pa večkrat do cvetenja
uporabimo kompleks mikrohranil NUTREL ADVANCE v konc. 0,10 %. V tem času je
smiselna tudi uporaba gnojila PROTIFERT ŽVEPLO v konc 0,25-0,33 %, ki zaviralno deluje
proti okužbam z jablanovo pepelovko.
FAZA DO CVETENJA
Priporočljivo je dodajanje PROTIFERTa LMW v konc. 0,35 %, še posebej če pride do
stresnih situacij, kot je zmrzal. Takrat ga uporabimo tik pred in takoj po nastopu nizkih
temperatur. Za aktivacijo rezervnih snovi in korenin, še posebej v hladnem in vlažnem
vremenu uporabiti gnojilo LABICUAJE v konc. 0,30 %. Za gnojenje z dušikom priporočamo
do faze balona uporabo gnojila PROTEOBOOM v konc. 0,35 %. Za favoriziranje
centralnih cvetov in s tem tudi najkvalitetnejših plodov, uporabljamo pripravek na osnovi
morskih alg GOËMAR BM 86 v konc. 0,30 %. Prvi termin uporabe je v začetku cvetenja,
drugi sredi cvetenja in tretji ob odpadanju venčnih listov (ta postopek pospeši tudi odpadanje
stranskih plodičev, s tem si olajšamo/ izboljšamo kemično redčenje).
Pri hruškah uporabljamo kombinacijo Protifert LMW ali Goëmar BM 86 v konc. 030 % s
sredstvi na osnovi GA3, kot so FALGRO TABLETE.
PO CVETENJU (do plodov velikosti oreha):
za boljšo zavezanje in preprečevanje pokanja plodov ter preprečitve kamenitosti hrušk
pri hruškah takoj po cvetenju še enkrat uporabimo FOLIBOR L v konc. 0,1 % (100 ml/hl) ali
PROTIFERT BOR v konc.0,20-0,25 %.
Za pospeševanje trebljenja lateralnih plodičev in enakomernega razvoj plodov z večjim
premerom, priporočamo uporabo gnojila GOËMAR Calibra EU v konc. 2 L/ha v treh
terminih in sicer prvič koncem odpadanja venčnih listov, drugič ob premeru plodičev 10 mm in
tretjič ob premeru plodičev 10-20 mm. Za hitrejši razvoj plodov z večjim številom celic, kar
preprečuje tudi pokanje plodov, povečanja skladiščne sposobnosti in boljše
obarvanosti, uporabljamo LABICUAJE v konc. 0,30 % ali FOSFOCAL ali STOPICAL v
konc. 0,5 %. Uporabljamo jih 3-4 krat, s pričetkom takoj po zavezanju plodičev pa dokler
plodovi ne dosežejo velikosti oreha.
Kalcijeva gnojila uporabljamo za doseganje višje trdote in s tem odpornosti na fizične
poškodbe, boljšo transportno in skladiščno sposobnost, boljše obarvanje in okus. To so
PROTIFERT KALCIJ v konc. 0,25 ali MOVICAL v konc. 0,30 % ali QUALICAL v konc. 0,50 %.
Za ohranjanje osnovne, zelene pokrovne barve, si lahko pomagamo z gnojili, ki vsebujejo
hranilo mangan, kot je PROTIFERT MANGAN v konc. 0,3-0,5 %. Uporabljati ga pričnemo
šest (6) tednov po cvetenju v 10-14 dnevnih presledkih do spravila pridelka.
V primeru železove kloroze uporabimo PROTIFERT železo v konc. 0,20 %.
V času pričetka diferenciacije, to je od druge polovice meseca junija naprej, priporočamo le
izmenično uporabo gnojila LABICUAJE v konc. 0,25-0,30% s kalcijevimi gnojili.
Po kombinacijah fosforja&kalcija pričnemo v 14 dnevnih presledkih uporabljati samo
kalcijeva gnojila kot so PROTIFERT kalcij v konc. 0,25 % ali MOVICAL v konc. 0,30 % ali
PROCAL v konc. 0,5 % ali nov QUALICAL v konc. 0,50 %, ki preprečujejo tudi pojav
grenke pegavosti, povečajo skladiščno in transportno sposobnost ter obarvanost.
Kalcijeva gnojila uporabljamo izmenično s kalijevimi gnojili, da se izognemo morebitnemu
nesoglasju med hranili. Uporabimo HASCON 10 AD v konc. 0,15-0,30 % ali FOLIPLUS v
konc. 0,40 % ali LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v konc. 0,25-0,30 %
ali PROTIFERT kalij v konc. 0,20 %.
Za doseganje boljše obarvanosti pri rdečeplodnih sortah, višje vsebnosti suhe snovi in
enakomernejše dozorevanje, uporabimo PROTEOLEAF v konc. 0,30-0,40 % ali PROTIFERT
kalij v konc. 0,20 %.
PRED SKLADIŠČENJEM Za boljšo skladiščno sposobnost namakamo plodove v raztopino
PROCALa ali QUALICALa v odmerku 1,5-2 L/100 L vode.
PRED ODPADOM LISTJA Za boljšo diferenciacijo zimskih brstov uporabimo kombinacijo
FOLIBOR L v konc. 0,10 % ali PROTIFERT BOR v konc.0,20-0,25 % in ZINTRAC 700 v
konc. 0,10 % ali PROTIFERT CINK v konc. 0,3-0,5 % v kombinaciji z dušičnim gnojilom
AZOFOL v odmerku 20-30 L/ha (30-45 enot oz. kg/ha dušika).
75
tibilno, primerno tudi za ekološko pridelavo. Je
izredno sistemično in primerno za reševanje
najbolj problematičnih primerov pomanjkanja
in doseganja izrednih rezultatov. MOVICAL v
konc. 0,20-0,40 % uporabljamo v času po za
vezanju, pa do konca debelitve plodov;
- aminokisline s kalcijem, kjer je kalcij kot kation direktno vezan na aminokisline, ki ga naredijo mobilnega - sistemičnega. Optimalni čas
uporabe je takoj po zavezanju, pa do konca
debelitve plodov. Njegova učinkovitost je podobna kot pri zgoraj omenjenemu sredstvu.
PROTIFERT kalcij uporabljamo v konc. 0,25 %.
S tem gnojilom dosežemo tudi t.i. rdečkasto
lice, še posebej na zlatem delišesu.
- kalcijev klorid, najcenejši in najmanj učinkoviti kalcij. Končno prihajajo pridelovalci do
spoznanja, da je ta gnojila smiselno uporabljati
le za zadnja škropljenja. PROCAL 0,50 % ali letos nov, cenovno zelo ugoden foliarni pripravek
QUALICAL, ki vsebuje 250 g čistega kalcija/L
proizvoda. Uporablja se ga v konc. do 0,5 %
(5-7 L/ha).
.
KALIJ Verjetnost pojava grenke pegavosti in
grenke gnilobe je večja pri višji vsebnosti kalija. Pojav grenke pegavosti je v odvisnosti od
razmerja K+Mg/Ca. Previsoka vsebnost kalija
je zelo nevarna, če je kalcij v pomanjkanju ali
na meji zadovoljive vsebnosti. Na splošno povišana vsebnost kalija poveča sortno aromo in
kislino. To je prednost, vendar mora biti v sorazmerju s kalcijem. Z dodajanjem kalija v zadnjem
delu vegetacije pospešimo dozorevanje plodov
in lesa, pa tudi pokrovno barvo.
Pripravki: HASCON 10 AD v konc. 0,15-0,30
% (150-300 mL/hL) ali PROTEOLEAF v konc.
0,30-0,45 % (300-450 g/hl), PROTIFERT KALIJ v konc. 0,2-0,25 % (200-250 ml/hl) ali
FOLIPLUS v konc. 0,4-0,5 % (400-500 ml/hl).
FOSFOR
Pomanjkanje fosforja v času pred cvetenjem
lahko negativno vpliva na koriščenje rezervnih
snovi, še posebej v hladnih klimatskih razmerah, ko korenine še ne dulejo s polno močjo. V
takšnem primeru je cvetenje slabše. V primeru zadostne količine razpoložljivega hranila,
se sproži aktivacija rezervnih hranil in pospeši
aktivnost koreninskeha sistema. Pomanjkanje v
fazi hitrega razvoja plodičev po cvetenju ima za
posledico manjše število celic, ki so večje, kar
ima za posledico zgoraj navedene probleme.
Če je razpoložljivost fosforja v času diferenciacije (od druge dekade junija dalje) slaba, je le-ta
veliko slabša. Nizka vsebnost fosforja v plodu
pred spravilom poveča verjetnost pojava skladiščnih nepravilnosti, kot je notranji zlom pri
nizkih temperaturah in starostni zlom. Pomanjkanje v času po spravilu prav tako negativno
vpliva na diferenciacijo, kakor na odpornost na
nizke zimske temperature. Na listju se simptomi
pomanjkanja kažejo v temnih, modro zelenih
listov, na poganjkih pa se pojavljajo rdeče škrlatne pege, poganjki pa so kratki in imajo malo
listov. Okus plodov in njena izguba med skladiščenjem je povezana s prevelikimi količinami
fosforja v plodu.
Pripravki: STOPICAL je gnojilo, ki vsebuje
fosfor in kalcij, uporabljamo pa ga predvsem
po cvetenju v konc. 0,5 %. Izredno učinkovito pa je novejše fosforjevo gnojilo LABICUAJE, ki vsebuje kar 36 % izredno sprejemljivega
fosforja z visokimi vsebnostmi mikrohranil kot
so bor, mangan, molibden in cink. LABICUAJE
uporabljamo v konc. 0,30 % (300 g/hl) in to
v času pred cvetenjem in po zavezanju plodičev
do konca julija. Julijski termin uporabe je zelo
pomemben, saj se takrat zaključuje prvi del
vegetacije in če v tem času manjka fosforja, je
diferenciacija cvetnih brstov slabša. Na voljo so
še tudi HASCON 10 AD v konc. 0,15-0,30 %
(150-300 mL/hL) ali LABIFITO v konc. 0,150,30 % (150-300 ml/hl) in PROTIFERT fosfit K
v konc. 0,25-0,35 % (250-350 ml/hl).
DUŠIK
Pomanjkanje se najpogosteje kaže v kratkih in
tankih enoletnih poganjkih, pa tudi cvetnih brstov je manj. Listi so manjši, zaradi pomanjkanja
klorofila bledikasti-klorotični, se pa ti simptomi
najprej pokažejo na starejših listih. Zaradi pomanjkanja so plodovi drobni in predčasno odpadajo. Previsoke vsebnosti se kažejo v ovelih
modrikasto zelenih listih, močnih in dolgih poganjkih, ki imajo daljšo vegetacijo in dozorevajo
pozno, kar poveča nevarnost za pozebo, plodovi so veliki in vsebujejo veliko vode, so podvrženi gnitju, izgubi čvrstosti, slabšemu dozorevanju
povrhnjice, barva je bleda.
Gnojenje z dušikom po smernicah IPS: pridelovalec potrebe po dušiku določi glede na vizualne ocene ali foliarne analize ali analize po
Nmin metodi. Če se pri tem odloči za največji
dovoljen letni odmerek čistega dušika (60 kg,
razen pri sortah zlati delišes in gala 90 kg),
mora le-tega razdeliti na 2 do 3 obroke. Ob jesenskem dognojevanju pred odpadanjem listja,
najkasneje do 31. oktobra, pridelovalec ne sme
dodati več kot 20 kg čistega N/ha.
V obdobju od odpadanja listja do cvetenja sadnega drevja ali ozelenitve negovane ledine,
dodajanje dušičnih gnojil ni dovoljeno, prav
tako tudi ni dovoljeno v obdobju od konca junija do jeseni. Pri jablani in hruški je izjemoma
dovoljeno največje dovoljene količine iz preglednice povečati za 50 kg/ha, vendar le ob izpolnjevanju enega od treh pogojev, da je bila predhodno opravljena analiza Nmin, da je fiziološko
stanje dreves takšno, da dolžina enoletnega
prirastka iz terminalnih brstov ni večja od 30 cm
in da vsebnost humusa v tleh ne presega 4 %.
Seveda se to razume kot dodajanje granuliranih
dušičnih gnojil preko tal.
Pripravki:
- tekom vegetacije: PROTEOBOOM v konc. 0,20,35 % (200-350 g/hL),
- po spravilu pridelka AZOFOL v odmerku 2030 L/ha.
MAGNEZIJ je element, ki odločilno vpliva na
fotosintezo. V primeru pomanjkanja se pojavijo listne kloroze v obliki ribjega hrbta, tretiramo
zgodaj, že tik pred cvetenjem, da se izognemo
kasnejšemu pomanjkanju tega elementa v plodu. Zelo pomemben je tudi za sprejem kalcija.
Previsoke vsebnosti magnezija v plodu povečajo dovzetnost za pojav grenke pegavosti, še
76
posebej če so vsebnosti kalcija marginalne.
Pripravki: MAGNESIOGREEN v konc. 0,2-0,6 %
ali HYDROMAG v konc. 0,2-0,4 %, PROTIFERT
MAGNEZIJ v konc. 0,3-0,6 %, PROMAG v
konc. 0,1-0,15 %.
MANGAN
je pomembno mikro hranilo. Pogosto je pomanjkanje ali tudi višek, neodvisno
od količine v tleh, ampak od njegove dostopnosti rastlini. Najbolj dostopen je na rahlo kislih in
kislih tleh, in slabo na lahkih in peščenih tleh, na
tleh z visokimi vsebnostmi organske snovi, na
alkalnih tleh in tleh z visoko vsebnostjo kalcija.
Na listih se kaže pomanjkanje v klorotičnih delih
med sekundarnimi listnimi žilami proti listnim
robovom.
Pripravki: PROTIFERT MANGAN v konc. 0,30,5 % (300-500 ml/hl), MANTRAC 500 v
konc. 0,10 % (100 ml/hl).
ŽELEZO
je prav tako pomembno mikro hranilo. V primeru pomanjkanja postane listje nekrotično, rumenkasto in pri močnem pomanjkanju se lahko prične tudi sušiti. Ta pojav je pogost
pri hruškah.
Pripravki: ukrepati pričnemo takoj, ko opazi
mo prve znake pomanjkanja. Ker je železo slabo mobilno, priporočamo uporabo foliarnega
gnojila PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,20 %
(20 mL/10 L vode, 2 L/ha) ali sprotno uporabo
NUTREL ADVANCE v konc. 0,10 % (10 mL/10
L, 1,0 L/ha) enkrat mesečno. NUTREL ADVANCE lahko uporabimo tudi preko tal v odmerku 15 L/ha. Lahko skupaj s herbicidom.
PRIPOROČILA ZA VARSTVO
BRESKEV&NEKTARIN
BRESKOVA KODRAVOST
(Taphrina deformans)
Je glivična bolezen, ki napada breskve in nektarine in pri močnem napadu povzroči popoln
izpad pridelka. Gliva prezimi tudi v brstnih zasnovah v obliki brstičev, ki so v prejšnjem letu
vzklili iz askospor okuženih lističev. Ti brstiči so
zelo odporni na visoke poletne in nizke zimske
temperature, razmnožujejo pa se le pri vlagi
višji od 95 %. Spomladi se pri dežju in temperaturi nad 10o C tvorijo novi brstiči, ki že takoj
okužijo nediferencirano meristemsko tkivo listnih zasnov. Tega tkiva je kasneje manj, zato so
naknadne okužbe redke.
Slika okužbe: lističi se pričnejo grbančiti in
zvijati, postajajo rumeno rdeči, na njih pa se
potem pojavi puhasta prevleka, ki je sestavljena
iz askusov, v katerih so askospore, ki padejo na
vejice in tvorijo t.i. brstiče.
Tako močno okuženi listi se kasneje posušijo. Če
rastlina ni zaščitena, vsak naslednji dež okuži na
novo zrasle zelene dele, kar privede do popolnega odpadanja listja. Res je, da drevo kasneje
požene novo listje, ki ni tako podvrženo bolezni, vendar tisto leto ni pridelka in tudi naslednje leto je pridelek slab. V primeru nizkih zimskih temperatur močno napadena drevesa tudi
slabo prezimijo in marsikatero se posuši.
Priporočila za zatiranje: je bolezen, ki jo moramo zatirati preventivno. Prične se že jeseni jeseni, ko je že skoraj večina listja odpadla
ali koncem zime s fungicidom SYLLIT 400 SC
- 0,16 %, nato spomladi, ko se prvi brsti napnejo, z bakrovim fungicidom CHAMPION 50
WG - 0,50 %. Ko se pričnejo brsti odpirati, pa
do odpadanja cvetnih listov, izmenično uporabljamo ZIRAM 76 WG - 0,25 % in SYLLIT 400
SC - 0,16 %, le-ta ima tudi odlično delovanje
tudi proti škrlupu. Obe sredstvi lahko v eni rastni dobi uporabimo največ 3 krat in to le do
konca cvetenja. Če je možno, tretiramo vedno
pred dežjem, proti spiranju škropilne obloge pa
dodajamo NU-FILM-17.
BRESKOV ŠKRLUP (Venturia carpophila)
Je pogost pojav v bolj deževnih letih, posebej
na srednjih in poznih sortah. Okuži samo plodove in poganjke, na katerih tudi prezimi v obliki micelija. Na plodovih junija opazimo drobne
olivne pegice, ki poleti postajajo večje, sive in
črne barve in lahko prekrijejo tudi cel plod,
kateri tudi popoka. Na poganjkih se pojavijo
manjše črne pege. Posebej pozorni moramo biti
v deževnih letih, pri srednje poznih in poznih
sortah. Znaki napada se kažejo v obliki olivnih
pegic na poganjkih in plodovih. Pri močnem napadu lahko prekrijejo velik del ploda.
Spomladi tvori micelij trose, ki kalijo med 10 in
25o C, še posebej v deževnem vremenu.
Opis okužbe: okužijo mlade zelene dele že v
aprilu, okužbe pa lahko trajajo do junija. V primeru deževnega septembra se bolezen lahko
zopet pojavi. Napada vse zelene dele, tudi plodove. Na listih se pojavijo rdečkaste pege, ki se
kasneje rjavo obrobijo in izpadejo.
Okuženi listi odpadejo, za kar so posebej občutljive breskve. Pri okužbi poganjkov se pojavijo
udrte, temnorjave podolgovate pege, iz katerih
se cedi smola. Pri močnem napadu se poganjki
nad mestom okužbe posušijo. Okuženi plodovi
imajo rjavordeče udrte pege, ki se združujejo in
iz njih izteka smola.
Priporočila za zatiranje: to bolezen v glavnem
zatremo s pripravki, s katerimi zatiramo breskovo kodravost, včasih pa je z istimi pripravki
potrebno tretirati še v aprilu ali maju. V času mirovanja in v času nabrekanja brstov uporabimo
CHAMPION 50 WG - 0,50 %. Po odganjanju
brstov uporabimo ZIRAM 76 WG - 0,25 %.
BRESKOVA PEPELOVKA (Sphaerotheca
pannosa var. persicae)
Pogosta na slabo zračnih in zaprtih legah. Gliva
prezimi v obliki micelija v brstih in okuži komaj
odgnale zelene dele.
Opis okužbe: listi dobijo na zgornji strani rumenkaste pege, na spodnji strani pa so prekriti s
plesnijo, kasneje porjavijo in odpadejo. Okuženi
poganjki se posušijo. Plesen okuži tudi plodove do pričetka dozorevanja; na njih nastanejo
okrogle plesnive prevleke, kjer včasih plod tudi
poči.
Priporočila za zatiranje: jeseni vse okužene poganjke izrežemo in zažgemo.
Priporočila za zatiranje: z zaščito pričnemo
takoj po odganjanju s pripravki kot je MOČLJIVO ŽVEPLO - 0,5-0,6 % stransko delovanje
pa ima tudi PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,250,33 % (250-330 ml/hl).
ni mesta okužbe se pogosto pojavi smolikavost.
Kadar cvetna monilija okuži plodove, le-ti porjavijo in zgnijejo, na njihovi površin pa se pojavijo
ti prašnati kupčki. Plodovi se posušijo in obvisijo
na drevesu in v njih tudi gliva prezimi. Imenujemo jih “mumije”.
Priporočila za zatiranje: Če smo v lanskem
letu imeli okužbo, je potrebno ob prvi otoplitvi v januarju ali februarju (odvisno od lokacije) opraviti škropljenje z bakrovim fungicidom
CHAMPION 50 WG - 0,7 % ali pa specialno
folirano gnojilo na osnovi bakra, kot je LABICUPER v konc. 0,30 %. Le-tega lahko uporabimo
že 10-14 dni pred napenjanjem brstov, saj deluje sistemično preko luba. Občutljive sorte proti
cvetni moniliji tretiramo vedno preventivno, še
posebej, če je deževno vreme. Uporabimo TOPSIN-M v konc. 0,10 % (10 g/10 L vode, 1,0
kg/ha). Tretirati pričnemo v času cvetenja. Za
tretiranja proti PLODNI MONILIJI lahko prav
tako uporabimo v času dozorevanja TOPSIN-M v konc. 0,10 % (10 g/10 L vode, 1,0 kg/ha,
upoštevamo 14 dnevno karenco.
OŽIG BRESKOVE SKORJE (Fusiccocum
amygdali)
Je izredno nevarna bolezen breskev in mandljev.
V primeru ugodnih razmer, lahko zelo zmanjša
rodni volumen dreves in s tem prizadene pridelek.
Gliva najpogosteje vstopa v gostitelja skozi
rane, ki tekom vegetacije nastanejo na lubu in
jeseni pri odpadu listja. Okužba najpogosteje
nastopi jeseni ali spomladi. Lahko pa pride tudi
do okužbe preko brstov, luskolistov, zalistnikov,
cvetov in tudi preko mladih poganjkov. Okužba
lahko nastane tudi v izredno vlažnih poletjih, pri
poletni rezi in pri obiranju.
Ima nespolno razmnoževanje, pod odmrlo skorjo pa oblikuje plodišča, ki v vlažnih vremenskih
pogojih izbruhnejo na površje v obliki belkastih
vitic. Po izbruhu se iz plodišč razprši po nasadu
na tisoče spor, ki jih dežne kapljice raznesejo po
nasadu. Ugajajo jim višje temperature, zati0je
njihov razvoj pozimi omejen, spomladi pa se
razvoj bolezni pospeši.
CVETNA MONILIJA (Monilia laxa)
Priporočila za zatiranje: breskve pričnemo
tretirati v času od nabrekanja brstov pa do odpada večnih listov, po spravilu pridelka pa tik
pred odpadom venčnih listov ali konec zime,
s fungicidom SYLLIT 400 SC - 0,16 %. Zaradi
boljše omočljivosti dodajamo NU-FILM-17, posebej še v deževnih letih, da preprečimo spiranje. Proti škrlupu dobro delujejo tudi močljiva
žvepla.
Je glivična bolezen, posebej pogosta na koščičarjih (češnje, višnje, breskve, marelice in slive),
ki okuži cvetove v času cvetenja. Gliva prezimi
na posušenih plodovih in vejicah na drevesih ali
na odpadlih plodovih na zemlji. Razmnožuje se
s konidiji, kar opazimo kot sivkaste prašne kupčke ali blazinice.
BRESKOV RAK (Valsaria insiativa, Leucosto-
LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV
(Stigmina carpophila)
Je najpogostejša glivična bolezen in napada
vse vrste koščičarjev, še posebej pa breskve v
strnjenih nasadih. Prezimi v obliki micelija v posušenih plodovih ali rakastih ranah na vejicah.
Vir: natureduca.com
Opis okužbe: spomladi se okolica brsta na
lubu malo upade in obarva rdeče rjavo; nastane nekroza. Brst ne odžene, nekroza se pojavi
po celem poganjku, ki veni in se nato posuši.
Toksin fuzikikcin, ki ga izloča gliva sproži povečanje turgorja v stomah, ki se zaradi tega odprejo, posledica pa je prekomerno izločanje vode
in venenje rastline. Na mestih okužbe pride do
smolenja, okužbe z Monilinio laxo in fructigeno.
Opis okužbe: trosi, ki tam nastanejo, veter in
dež raznašata na cvetove, v njih pa vdirajo predvsem skozi brazdo. Iz enega cveta gliva preraste
v druge cvetove in vejice in jih tako uniči. V bliži-
77
ma persoonii)
Povzročata dve glivi, napada pa predvsem breskve, pa tudi nektarine, češnje, slive in marelice,
predvsem šibka drevesa, ki trpijo zaradi podhranjenosti ali stresa zaradi suše, moče ali mraza.
Lahko zelo močno prizadene drevo in skrajša
njegovo življensko dobo. Do okužb prihaja v
vlažnem vremenu, najpogosteje jeseni in zgodaj spomladi iz plodišč pod odmrlo skorjo. Spore zanesejo dežne kapljice in veter po nasadu.
Opis okužbe: vstopna mesta gliv so poškodbe na lesu zaradi rezi, toče in drugih poškodb
in seveda ob odpadu listja ter skozi ranice, ki
nastanejo na lubu spomladi ob nabrekanju brstov. Gliva, po vdoru v gostitelja, prične izločato
toksine, ki uničujejo kambij in skorjo, pride pa
do močnega izločanja smole, ki maši prevodno
celičje.
Vir: www.scaffolds.edu
Priporočila za zatiranje BRESKOVEGA RAKA
in OŽIGA BRESKOVE SKORJE: v mokrih jesenih je nevarnost novih okužb lesa breskev zelo
velika, zato priporočamo, da nasade poškropite
s sistemičnim fungicidom TOPSIN M v konc.
0,17 % (170 g/hL). Dovoljeno je enkratno jesensko tretiranje za breskve, na drugih občutljivih koščičarjih pa uporabite v fazi mirovanja
CHAMPION 50 WG v konc. 0,5 % (500 g/hL)
ali posebna folirana gnojila kot sta LABICUPER v konc. 0,30 % (300 mL/hL) ali PROTIFERT BAKER v konc. 0,05-0,10 % (50-100
mL/hl).
BRESKOV ZAVIJAČ (Cydia molesta)
Je izredno nevaren škodljivec na breskvah, kjer
povzroča tudi največ preglavic in škode. V zadnjih letih pa se je njegova prisotnost povečala
tudi v nasadih jablan, tam pa največ preglavic
povzroča konec meseca avgusta in v septembru. Metuljček meri čez krila okoli 12 mm, sprednja so temno sivorjava, zadnja pa rjavosiva.
Prezimi kot gosenica, zapredena v razpokah lubja, zabubi se spomladi in prve metuljčke opazimo konec aprila ali v začetku maja. Metuljčki
po parjenju odlagajo lečasta, ovalna jajčeca,
motne belkaste barve na spodnjo stran zgornjih lističev.
Opis napada: izlegle ličinke vrtajo 5-7 cm rove
navzdol po poganjku, vršički se povesijo,
ovenijo, počrnijo in se pričnejo smoliti. Ena gosenica lahko uniči do 5 vršičkov. Škodljivec ima
4-5 rodov letno, ki pa se med seboj prepletajo.
Gosenice zadnjih rodov črvičijo plodove in v
enem plodu je lahko tudi več gosenic.
Priporočila za zatiranje: tretirati pričnemo takoj po pričetku leta prvega rodu, da znižamo
populacijo. Kasnejša škropljenja opravljamo
v 10-14 dnevnih presledkih in če je le možno,
uporabljamo pripravke z različnimi učinkovinami, da preprečimo odpornost. Uporabljamo insekticide na osnovi indoksakarba, emamektina,
klorantraniliprola in za zmanjševanje populacije
tudi BIOtičnega insekticida LEPINOX PLUS v
odmerku 1 kg/ha (10 g/10 L vode).
V letu 2007 smo kot nujno potrebno sredstvo
registrirali ECODIAN CM, to so feromonski dispenzorji, ki se uporabljajo za spolno dezorientacijo samcev breskovega zavijača. Začetki so bili
zelo skeptični, saj pridelovalci sprva niso zaupali
nečemu, kar samo obesiš in ne poškropiš. Izkušnje in rezultati njegove uporabe iz zadnjih
dveh let so fantastični, zato se vedno več sadjarjev odloča za to metodo. t.i. metoda dezorientacije je skupek številnih lažnih feromonskih
signalov, ki nadvladajo nad naravno sproščenimi feromoni samic in s tem zmedejo samce pri
iskanju samic za paritev. ECODIAN CM dispenzorji sproščajo enak feromon kot ga sproščajo
samice, ter na ta način zmedejo samce.
vejnih pazduhah, od koder se spomladi zavrtajo
v mlade poganjke in vrtajo rove navzgor. Uničijo 5-6 poganjkov. Gosenice prve generacije
uničujejo poganjke, začrvivijo tudi plodove, ki
gnijejo in se smolijo. Ličinke druge generacije se
pojavijo avgusta in septembra ter gredo takoj
na prezimovanje.
Priporočila za zatiranje: po navadi tega škodljivca posebej ne zatiramo, nanj pa učinkujejo vsi FFS za zatiranje breskovega zavijača, za
zmanjševanje populacije pa tudi možna uporaba BIOtičnega insekticida LEPINOX PLUS v
odmerku 1 kg/ha (10 g/10 L vode).
SIVA BRESKOVA UŠ (Myzus persicae)
Priporočila za zatiranje: ECODIAN CM se
uporablja vedno pred začetkom ali na samem
začetku leta metuljčkov. Dispenzorje namestimo takoj, ko se na diagnostične feromonske
vabe ulovijo prvi metuljčki in/ali sledimo napovedim svetovalne službe. Dispenzorji delujejo
do 60 dni.
Na hektar sadovnjaka potrebujemo 2.0002.500 kosov dispenzorjev. Število se poveča, če
je populacija škodljivca zelo velika in če so rastline visoke ter košate rasti.
ECODIAN CM lahko uporabimo na več načinov,
za zatiranje breskovega zavijača kot samostojno
ali pa kot dopolnilno metodo in sicer:
- za samostojno zaščito v bioloških progra
mih varstva rastlin brez FFS;
- v kombinaciji za zatiranje prvih dveh
rodov uporabimo FFS ali ECODIAN CM;
- kot dopolnilno, kjer FFS uporabimo proti
vsem rodovom škodljivcev, metodo
ECODIAN CM pa uporabimo dodatno v
primeru močnega napada ali nekaj tednov
pred spravilom, ko zaradi karence ne
moremo uporabiti FFS.
Kontrola učinkovitosti metode: v sadovnjakih,
kjer se uporablja ECODIAN CM, je potrebno
izobesiti nekaj diagnostičnih vab s feromoni
in jih tedensko pregledovati. Če ni ulova, je to
znak, da so pogoji za dezorientacijo ugodni. V
nasprotnem primeru je treba ugotoviti vzroke
za povečan ulov (pojemanje aktivnosti dispenzorjev, povečan pritisk škodljivcev, močan veter,
itd.), na podlagi česar se odločimo za nadaljnje
postopanje: povečati število dispenzorjev in/
ali kemično tretiranje. Let metuljčkov breskovega zavijača je priporočljivo spremljati tudi v
najbližjih sosednjih sadovnjakih, ki se tretirajo
na tradicionalen način, da se lahko oceni pogostost škodljivca in določi najbolj ugoden čas za
zaščito. Če na postavljene vabe ni ulova, je to
znak učinkovitosti metode, a je občasno vseeno
potrebno preveriti morebitne poškodbe mladih
vršičkov in plodov na različnih mestih drevesa.
Razširitev in moč napada je potrebno oceniti in
določiti čas obešanja dispenzorjev.
BRESKOV MOLJ (Anarsia lineatella)
Slika napada: dela podobno škodo na breskvah kot zavijač, vendar ima samo dva rodova
letno, najdemo pa ga tudi na marelicah, slivah
in mandljevcu. Gosenice prezimijo v votlinicah v
78
Je najbolj razširjena uš na breskvah, rumenkasto
zelene do sive barve, dolga malo več kot 2mm,
krilate oblike so temnejše.
Opis napada: prezimuje v obliki odloženih črnih jajčec okoli brstov, iz katerih se včasih že februarja izležejo uši temeljice, ki delajo škodo na
cvetju in kasneje na listju, ki rumeni in se zvija.
Ker so dvodomne, poleti odletijo na paradižnik,
zelje, krompir, jeseni pa se vrnejo in odložijo jačeca. So prenašalci virusnih bolezni.
Priporočila za zatiranje: pri zelo močnem izleganju pred cvetenjem jih lahko delno zatremo z
mineralnimi olji, drugače pa priporočamo uporabo insekticidov TEPPEKI v konc. 0,014 % (14
g/hL vode) v času pred cvetenjem in po njem,
KOHINOR 200 SL v konc. 0,025 % le po cvetenju in MOSPILAN 20 SG v kon. 0,025-0,04
% (25-40 g/hL). Za boljšo omočljivost dodati
NU-FILM-17.
ČEŠENJ&VIŠENJ
ČEŠNJEVA LISTNA PEGAVOST
(Blumeriella jaapii)
Je zelo pogosta bolezen češenj in višenj, še posebej v strnjenih nasadih. Prezimi v plodiščih na odpadlem listju.
Opis okužbe: prve znake napada opazimo na
listju junija, kot male, rdeče-vijoličaste pege, na
spodnji listni strani pa so pege belkaste in žametne zaradi trosov. Pege se med seboj spajajo
in pri močnem napadu je celo listje rdečkaste
barve, kasneje porumeni in odpade. Znaki na
pecljih in plodovih se pojavijo le v primeru zelo
močnega napada.
Priporočila za zatiranje: v deževnih letih tretiramo že v začetku maja in nadaljujemo v 14
bakterioze
cvetna monilija
spomladanska pozeba
breskova kodravost
breskov molj
spomladanska pozeba
breskova kodravost
breskova kodravost
nabrekanje brstov,
škropimo, če se da, vedno
pred dežjem
listna luknjičavost,
cvetna monilija in
breskova kodravost,
bakterioze
PROTIFERT LMW
ZIRAM 76 WG
LABICUPER**
TOPSIN-M
PROTIFERT LMW
SYLLIT 400 SC
LEPINOX PLUS
PROTIFERT LMW
ZIRAM 76 WG
LABICUPER** ali
PROTIFERT BAKER
SYLLIT 400 SC
LABICUPER** ali
PROTIFERT BAKER
CHAMPION WG 50
TOPSIN-M
0,014
0,10
0,35
0,25
0,30
0,10
0,35
0,16
0,10
0,35
0,25
0,30
0,25
0,16
0,30
0,25
0,25
0,17
konc.
v%
2,5-4 g
1,4 g
10 g
35 ml
25 g
30 ml
10 g
35 ml
16 ml
10 g
35 ml
25 g
30 ml
25 ml
16 ml
30 ml
25 ml
25 g
17 g
10 L
160 ml
25-40 g
14 g
100 g
350 m
250 g
300 ml
100 g
350 ml
160 ml
100 g
350 ml
250 g
300 ml
250 ml
160 ml
300 ml
250 ml
250 g
170 g
odmerek
100 L
5-6 kg
1,6 L
250-400 g
140 g
1 kg
3,5 L
2,5 kg
3,0 L
1,0 kg
3,5 L
1,6 L
1 kg
3,5 L
2,5 kg
3,0 L
2,5 L
1,6 L
3,0 L
2,5 L
2,5 kg
1,7 kg
1 ha
siva breskova uš
breskova muha
navadna sadna gniloba
breskov zavijač
breskov zavijač in molj
LEPINOX PLUS
NATURALIS
TOPSIN-M
ECODIAN CM
MOČLJIVO ŽVEPLO*
PROTIFERT ŽVEPLO**
LEPINOX PLUS
0,10
0,120,15
0,10
10 g
12-15 ml
10 g
100 g
120-150 ml
100 g
1 kg
1,2-1,5 L
1,0 kg
breskova kodravost
in škrlup
SREDSTVO
breskova kodravost
LEPINOX PLUS
0,0250,04
16 ml
0,5-0,6 kg
2,5-3,5 L
ukrep
spomladanska pozeba
TEPPEKI
0,16
50-60 g
250-350 ml
breskov rak
ožig breskove skorje
MOSPILAN 20 SG
0,5-0,6
25-35 ml
ECODIAN CM
breskova pepelovka
(v razmakih 10-12 dni)
breskov zavijač
SYLLIT 400 SC
0,025
0,16
160 ml
25 ml
3,0-4,0 L/ha (30-40 mL/100m2)
1,5-3,0 kg/ha (15-30 g/100m2)
2,5 ml
16 ml
250 ml
1,6 L
2.000-2.500 kom
(50 dni po nastavitvi prvih dispezorjev)
0,10
10 g
100 g
1 kg
2.000-2.500 kom
(nastavimo po napovedi svetovalne službe)
breskova kodravost
KERB 50 W
GOAL
NU-FILM-17
- pred vznikom
- pred vznikom
boljša oprijemljivost,
preprečevanje spiranja,
boljša učinkovitost itd.
SYLLIT 400 S
0,25-0,35
Orientacijski program varstva - BRESKVE in NEKTARINE 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
jesen / zima
ko je večina listov odpadla
vsa tretiranja, razen zadnjih
dveh
zatiranje plevelov v fazi
mirovanja
*močljiva žvepla ne mešati s Syllitom; **stransko delovanje
poškodbe zaradi
spomladanske
pozebe
listna luknjičavost
proti pozebi
proti pozebi
cvetna monilija
LABICUPER**
PROTIFERT LMW
MERPAN 80 WDG
PROTIFERT LMW
MERPAN 80 WDG
PROTIFERT LMW
TOPSIN-M
LABICUPER**
mineralno/ogrčično olje
LABICUPER**
CHAMPION 50 WG
0,12-0,2
0,30
0,35
0,12-0,2
0,35
0,12-0,2
0,35
0,10
0,30
0,12-0,2
2-3
0,30
0,25
konc.
v%
10 g
12-20 g
30 ml
35 ml
12-20 g
35 ml
12-20 g
35 ml
10 g
30 ml
12-20 g
0,2-0,3 L
30 ml
25 g
10 L
25-40 g
100 g
120-200 g
300 ml
350 ml
120-200 g
350 ml
120-200 g
350 ml
100 g
300 ml
120-200 g
2-3 L
300 m
250 g
100 L
250-400 g
1,0 kg
1,2-2 kg
3,0 L
3,5 L
1,2-2 kg
3,5 L
1,2-2 kg
3,5 L
1,0 kg
3,0 L
1,2-2 kg
20-30 L
3,0 L
2,5 kg
1 ha
odmerek
bakterioze, kap
MERPAN 80 WDG
0,10
2,5-4,0 g
SREDSTVO
TOPSIN-M
0,0250,04
CHAMPION 50 WG
0,30
0,25
2,5 ml
30 ml
25 g
25 ml
300 ml
250 g
120-150
ml
250 ml
3,0 L
2,5 kg
1,2-1,5 L
murvov kapar
in cvetna monilija
sadna gniloba
MOSPILAN 20 SG
LABICUPER**
0,025
MERPAN 80 WDG
listne uši
NATURALIS
NU-FILM-17
glivične in
bakterijske bolezni
boljša
oprijemljivost,
preprečevanje
spiranja, boljša
učinkovitost itd.
GOAL
KERB 50 W
3,0-4,0 L/ha (30-40 mL/100 m )
2
1,5-3,0 kg/ha (30-40 g/100 m )
2
zatiranje plevelov
0,12-0,15 12-15 ml
breskova muha
ukrep
Orientacijski program varstva - MARELICE 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
Faza mirovanja
** stransko delovanje
79
80
0,04
0,30
MOSPILAN 20 SG
LABICUPER*
MERPAN 80 WDG
TOPSIN-M
ECODIAN CF
KOHINOR 200 SL
CHAMPION 50 WG
LABICUPER*
listne uši
listna
luknjičavost
sadna gniloba
češpljev zavijač
listne uši
glivične in
bakterijske
bolezni
zatiranje plevelov
spiranja itd.
oprijemljivost,
preprečevanje
10 g
15 g
5 ml
do 4 g
100 g
250 g
50 ml
do 40 g
1,0 kg
1,5 kg
0,5 L
do 0,4 kg
1,5 kg
3,0 L
0,4 kg
1,5 kg
1,0 kg
3,0 L
5,0 kg
do 30 L
1,7 kg
1 ha
0,25 L
3,0 L
2,5 kg
0,5 L
1,5-3,0 kg/ha (30-40 g/100 m2)
25 mL
300 mL
0,25 kg
50 mL
KERB 50 W
2,5 mL
30 mL
25 g
5 ml
3,0-4,0 L/ha (30-40 mL/100 m2)
0,025
0,05
2.500 kom/ha (čez 50 dni po nastavitvi prvih)
0,10
0,15
150 g
300 ml
40 g
150 g
100 g
300 mL
500 g
do 300 mL
170 g
100 L
2.500 kom/ha
15 g
30 ml
4g
15 g
10 g
30 mL
50 g
do 30 mL
17 g
10 L
odmerek
GOAL
NU-FILM-17
0,30
KOHINOR 200 SL ali
MOSPILAN 20 SG
boljša
0,25
ECODIAN CF
češpljev zavijač
0,05
0,04
MERPAN 80 WDG
0,15
0,15
0,30
LABICUPER*
MERPAN 80 WDG
0,50
CHAMPION 50 WG
0,10
2-3
mineralno/ogrčično
olje
TOPSIN-M
0,17
konc.
v%
TOPSIN-M
PRIPRAVEK
listna
luknjičavost
cvetna monilija
(tretiramo v času
tik pred vetenjem
in takoj, ko odpade
večina venčnih
listov)
listna
luknjičavost
češpljeva grizlica,
listne uši
bakterioze
(šarka)
bolezen,
škodljivec,
ukrep
breskov rak
ožig breskove
skorje
jačeca listnih uši,
kaparji
listna
luknjičavost,
cvetna monilija;
deluje proti
rožičavosti
in ČEŠPLJE 2014
* stransko delovanje; poraba vode je 800 – 1.500 L na hektar oziroma okoli 500 L na 1 m krošnje
faza mirovanja
jesen / zima
razvojni stadij
"fenofaza"
Orientacijski program varstva - SLIVE
razvojni stadij
"fenofaza"
0,30
LABICUPER*
0,20
TOPSIN-M
DITHANE DG/M-45
cvetna monilija
* stransko delovanje;
LABICUPER*
0,30
0,25
CHAMPION 50 WG
0,0375
0,30
+
1,5
MOSPILAN 20 SG ali
SPADA 200 EC +
NUTREL
beljakovinska vaba
češnjeva muha (tretirati
pričnemo ob prehodu
barve plodov iz zelene v
rumeno ali takoj po prvem
ulovu na rumene plošče)
0,10
0,15
0,20
0,35
TOPSIN-M
MERPAN 80 WDG
DITHANE DG/M-45
PROTIFERT LMW
0,05
0,30
LABICUPER*
KOHINOR 200 SL
0,15
MERPAN 80 WDG
sadna gniloba
poškodbe po pozebi
listne uši
listna pegavost
0,10
PROTIFERT LMW
0,35
MERPAN 80 WDG
proti spomladanski
pozebi
0,15
0,35
2-3
konc.
v%
PROTIFERT LMW
mineralna/ogrščična
olja
SREDSTVO
proti spomladanski
pozebi
cvetna monilija in
breskova kodravost,
bakterioze
jajčeca listnih uši,
kapar
ukrep
30 mL
25 g
3,75 g
30 ml
+
150 mL
10 g
15 g
20 g
35 mL
5 mL
30 mL
15 g
20 g
10 g
35 mL
15 g
30 mL
35 mL
200300 mL
10 L
300 mL
250 g
37,5 g
300 mL
+
1,5 L
100 g
150 g
200 g
350 mL
50 mL
300 mL
150 g
200 g
100 g
350 mL
150 g
300 mL
350 mL
2-3 L
100 L
odmerek
Orientacijski program varstva - ČEŠNJE 2014
3,0 L
2,5 kg
375 g
3,0 L
+
15 L
1,0 kg
1,5 kg
2,0 kg
3,5 L
0,5 L
3,0 L
1,5 kg
2,0 kg
1,0 kg
3,5 L
1,5 kg
3,0 L
3,5 L
20-30 L
1 ha
dnevnih presledkih do sredine junija s
pripravki kot sta DITHANE M-45/DG 0,20 %.
CVETNA MONILIJA (Monilia laxa)
Opis bolezni in zatiranje na strani 76 pod Cvetna monilija na breskvah.
Orientacijski program prehrane - koščičarji 2014
Razvojni stadij
"fenofaza"
UKREP PREHRANE
MIROVANJE
Vsaka 2-3 leta damo v tla FOLIBOR L v odmerku 4-5 L/ha. Vsako
leto lahko uporabljamo tudi kompleks mikrohranil NUTREL
ADVANCE v odmerku 15 L/ha. Najboljše je to narediti skupaj s
herbicidi ali fertirigacijo.
FAZA PRED CVETENJEM
Za pospeševanje rasti uporabimo FOLIMIX v konc. 0,50 % ali
PROTEOBOOM v konc. 0,3-0,4 %.
Za aktivacijo rezervnih snovi in korenin, še posebej v hladnem
in vlažnem vremenu, uporabiti gnojilo LABICUAJE v konc. 0,30 %.
Za boljšo oplodnjo uporabimo FOLIBOR L v konc. 0,10 % ali
PROTIFERT BOR v konc. 0,2-0,25 %. Za boljšo oplodnjo, še
posebej v primeru bujne rasti, pripočamo uporabo sredstva na
osnovi morskih alg GOËMAR BM 86 v konc. 0,30 %, v času
pričetka cvetenja in pri začetku odpadanja venčnih listov.
LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV
(Stigmina carpophila)
Opis okužbe: prezimi v obliki micelija v posušenih plodovih ali v rakastih ranah na vejicah. Spomladi tvori micelij trose, ki kalijo med
10 in 25o C, še posebej v deževnem vremenu.
Okužijo mlade zelene dele že v aprilu, okužbe
pa lahko trajajo do junija. V primeru deževnega septembra se bolezen lahko zopet pojavi.
Priporočljivo je tudi dodajanje PROTIFERTa LMW v konc. 0,35 %,
še posebej, če pride do stresnih situacij, kot je zmrzal. Takrat ga
uporabimo tik pred in takoj po nastopu nizkih temperatur.
MED in takoj PO CVETENJU
Če v času cvetenja nastopijo neugodne klimatske razmere,
priporočamo uporabo fitostimulatorjev kot je PROTIFERT LMW v
konc. 0,35 %. Z njim lahko tretiramo tudi v cvet. Takoj po cvetenju
še enkrat uporabimo FOLIBOR L v konc. 0,10 % ali PROTIFERT
BOR v konc. 0,2-0,25 %. Po zavezanju plodičev 3 krat uporabimo
GOËMAR Calibra EU v konc. 0,20 %, s tem dosežemo
enakomerni razvoj plodov z večjim premerom. Uporabljamo ga
prvič ob koncu odpadanja venčnih listov, drugič čez 10 dni in tretjič
20 dni po prvem terminu. Pri češnjah ga uporabimo prvič med
polnim cvetenjem, drugič čez 8 dni in tretjič okoli 16 dni po prvi
aplikaciji (8-10 dni pred otrditvijo koščice).
Za hitrejši razvoj plodov z večjim številom celic, kar preprečuje
tudi pokanje plodov, povečanja skladiščne sposobnosti in boljše
obarvanosti, pričnemo takoj po odpadanju cvetnih lističev uporabljati LABICUAJE v odmerku 300 g/hl (3 kg/ha) ali STOPICAL v
konc. 0,5 % (5 L/ha). Uporabimo jih 3 krat v razmakih na 14 dni.
V primeru pomanjkanja mangana priporočamo med cvetenjem in
takoj po cvetenju PROTIFERT MANGAN v konc. 0,40 %.
Pri specifičnem pomanjkanju železa, še posebej na breskvah,
uporabimo PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,2-0,3 %.
Opis okužbe: napada vse zelene dele, tudi plodove. Na listih se pojavijo rdečkaste pege, ki se
kasneje rjavo obrobijo in izpadejo.
Priporočila za zatiranje: v času mirovanja in
v času nabrekanja brstov opravimo tretiranje
z bakrovim fungicidom CHAMPION 50 WG
- 0,50 %, kasneje v vegetaciji pa uporabimo
MERPAN 80 - WDG 0,15 %.
ČEŠNJEVA MUHA (Rhagoletis cerasi)
Je najhujši škodljivec srednje poznih in poznih
sort češenj, napada pa tudi višnje, posebej bolj
pozne in ne tako kisle sorte. Prezimi kot buba
v zemlji, prve muhe pa se izležejo sredi maja in
letajo do julija.
Opis napada: muhe odlagajo jajčeca tik pod
povrhnjico ploda, ko se ti pričnejo barvati. Po
6-12 dneh se izležejo žerke, ki začrvičijo plod do
koščice. V enem plodu je ponavadi ena
ličinka. Po 3-4 tednih ličinke dozorijo in zapustijo plodove še na drevesu ali ko ti odpadejo.
Zarijejo se v zemljo, kjer se zabubijo in tam prezimijo. Napad ni vsako leto enak, pojav muhe
pa spremljamo z barvnimi (rumenimi) vabami.
Priporočila za zatiranje: priporočamo insekticida SPADA 200 EC v konc. 0,25-0,30 %
(25-30 mL/10 L vode ali MOSPILAN 20 SG v
kon. 0,0375 % (do 4 g/10 L vode, 375 g/ha).
Uporabimo ju, ko pričnejo plodovi spreminjati
2-4 (štiri) TEDNE PRED OBIRANJEM
PROTIFERT KALCIJ v konc. 0,25 % ali MOVICAL v konc. 0,30 %
ali PROCAL v konc. 0,3-0,45 % ali STOPICAL v konc. 0,5 % ali
QUALICAL v konc. 0,5 %, izmenično s HASCON 10 AD v konc.
0,15-0,30 % ali FOLIPLUS v konc. 0,50 % ali PROTEOLEAF v konc.
0,40 % ali PROTIFERT KALIJ v konc. 0,30 % uporabimo dvakrat, 4
in 2 tedna pred obiranjem. GOËMAR Calibra EU v konc. 0,20 %
uporabimo pri češnjah tretjič okoli 16 dni po prvi aplikaciji (8-10
dni pred otrditvijo koščice).
1-2 TEDNA PRED OBIRANJEM
Za doseganje boljše obarvanost in trdoto plodov uporabimo
PROTIFERT KALCIJ v konc. 0,25 % ali MOVICAL v konc. 0,30 %
ali PROCAL v konc. 0,3-0,45 % ali STOPICAL v konc. 0,5 % ali
QUALICAL v konc. 0,5 %.
PRED ODPADOM LISTJA
Za boljšo diferenciacijo zimskih brstov uporabimo kombinacijo
FOLIBOR L v konc. 0,1 % ali PROTIFERT BOR v konc. 0,2-0,25 %
in ZINTRAC 700 v odmerku 1 L/ha ali PROTIFERT CINK v konc. 0,4 %
ter kompleksno dušično gnojilo PROTEOBOOM v konc. 0,35 %.
barvo iz zelene v rumeno. Uporabimo ju lahko le enkrat v rastni dobi. Priporoča se tudi dodajanje
proteinske vabe NUTREL v konc. 1,5 %.
81
ČRNA ČEŠNJEVA UŠ (Myzus cerasi)
Najraje napada mlada drevesa, je pa reden škodljivec tudi na rodnih drevesih. Pojavi se v maju
na vrhovih poganjkov, kar vidimo kot močno
zvijanje listov, uši pa izločajo veliko mane, ki
privablja mravlje. Češnje in višnje tretiramo takoj, ko najdemo prve uši oz. vidimo prve znake napada, z insekticidom KOHINOR 200 SL
- 0,05 %. Zaradi boljše omočljivosti dodamo
NU-FILM-17.
PRIPOROČILA
SLIV&ČEŠPELJ
ZA
VARSTVO
ROŽIČAVOST ČEŠPELJ (Taphrina pruni)
Izredno nevaren škodljivec sliv in češpelj, posebej poznih sort. Metuljček jajčeca odlaga 2-4
tedne po cvetenju na spodnjo stran plodičev.
Opis napada: ličinke se nato zavrtajo v plodiče,
ki zaostanejo v rasti, postanejo vijolični in odpadejo. Druga generacija leta julija, začrvičeni
plodovi pa se normalno odebelijo. Gosenice se
zavrtajo do koščice in plodovi so polni goseničjih iztrebkov. Na vhodni luknji je velikokrat kapljica gumozne snovi.
Priporočila za zatiranje: kot nujno potrebno
sredstvo je registriran ECODIAN CF, feromonski dispenzor, ki se uporablja za spolno dezorientacijo samcev češpljevega zavijača.
Metoda dezorientacije je skupek številnih lažnih
feromonskih signalov, ki nadvladajo nad naravno sproščenimi feromoni samic in s tem zmedejo samce pri iskanju samic za paritev. ECODIAN
CF dispenzorji sproščajo enak feromon, kot ga
sproščajo samice, ter na ta način zmedejo samce.
ECODIAN CF se uporablja vedno pred začetkom ali na samem začetku leta metuljčkov. Dispenzorje namestimo takoj, ko se na diagnostične feromonske vabe ulovijo prvi metuljčki in/ali
sledimo napovedim svetovalne službe. Dispenzorji delujejo do 60 dni. Ta sistem zatiranja je
primeren za zaključene komplekse, kjer ni možnosti prileta oplojenih samic iz drugih nasadov.
Za zaščito 1 ha sadovnjaka z ECODIANom CF
potrebujemo 2.000- 2.500 kosov dispenzorjev.
Število se poveča, če je populacija škodljivca
zelo velika in če so rastline visoke ter košate
rasti.
Kot manjša uporaba je dovoljen tudi fungicid FOLPAN 50 SC v konc. 0,32 % (3,2 L/ha
oz. 320 mL/hL vode) in to le zgodaj spomladi
(pred cvetenjem) in po obiranju oljk. Dovoljeni
sta največ dve tretiranji v eni rastni dobi.
Pridelovalci pa se lahko uporabijo tudi specialna bakrova gnojila, ki imajo zelo dobro stransko
delovanje proti tej bolezni. Takšna gnojila so
COPTREL 500-0,05 % ali LABICUPER-0,30 %
ali PROTIFERT BAKER-0,5-0,65 %, ki so zadovoljivo učinkovita.
OLJČNI RAK (Pseudomonas savastanoi)
Opis okužbe: povzroča rakaste tvorbe na vejah, vejicah in listih oljke. Okužbe se razvijejo
predvsem na ranah različnih izvorov. Ugodne
vremenske razmere za razvoj bolezni so temperature okoli 25º C in visoka relativna zračna
vlažnost.
Priporočila za zatiranje: COPTRELa v odmerku 500 ml/ha, LABICUPER - 0,30 % ali naj
novejši PROTIFERT BAKER-0,5-0,65 %, ki zelo
dobro preprečujejo okužbo z oljčnim rakom.
OLJČNI MOLJ (Prays oleae)
Ima tri rodove. Prvega spremljamo s feromonskimi vabami ISAGRO v času cvetenja, drugi
poškoduje koščico, tretji pa poškoduje listje.
ČRNA in RUMENA ČEŠPLJEVA GRIZLICA
Pojavi se takoj po cvetenju, ko se plodiči podaljšajo od 4-6 cm ter dobijo obliko rožiča.
Sprva so zeleni, kasneje porumenijo, porjavijo
in zgubajo. Pozorni smo predvsem v deževnih
pomladih, zato v času nabrekanja brstov tretiramo slive in češplje z bakrovimi pripravki kot
je CHAMPION 50 WG-0,50 %, do cvetenja pa
uporabljamo fungicide proti drugim glivičnim
boleznim, ki delujejo tudi proti rožičavosti kot
so DITHANE M-45/DG - 0,25 % ali MERPAN
80 WDG - 0,15 %.
RDEČA LISTNA PEGAVOST ČEŠPELJ
(Polystigma rubrum)
Gliva prezimi v plodiščih na odpadlem listju.
Povzroča najprej rumene, potem pa rdeče mesnate pege, ki kasneje nabreknejo in potemnijo.
Če smo imeli napad v lanskem letu, škropimo
naslednjo pomlad v času nabrekanja brstov z
bakrovim fungicidom CHAMPION 50 WG - 0,5 %.
(Hoplocampa minuta in H. flava)
Osici se pojavljata večinoma skupaj v času ob
cvetenju in odlagata jajčeca na zunanjo stran
čašnih listov. Izlegle pagosenice se zavrtajo
v drobne plodiče in jih izjejo. Tretiramo, ko je
odpadla večina venčnih listov z dotikalnimi insekticidi, vendar trenutno pri nas ni nobeden
registriran. Uporabite lahko MOSPILAN 20 SG
v konc. 0,04 % (25-40 g/hL).
PRIPOROČILA ZA VARSTVO OLJK
ČEŠPLJEV ZAVIJAČ (Cydia funebrana)
OLJČNA MUHA (Bactrocera oleae)
Napomembnejši škodljivec oljk pri nas. Ima 2-4
rodove letno, s pričetkom pojavljanja v mesecu
juliju, zatiramo pa jo od avgusta do oktobra.
PAVJE OKO ali OLJKOVA KOZAVOST
(Cycloconium oleaginum)
Najpomembnejša bolezen oljk, ki se pojavlja v
vlažnih pomladih in poznih jesenih, posebej
na nižjih, bolj vlažnih legah.
ČEŠPLJEVA RJA (Tranzschelia pruni)
Na zgornji strani listja opazimo poleti rumenkaste nepravilne pege, spodnja stran pa je prekrita
s pomarančastimi kupčki. Pri močni okužbi lahko listi odpadejo že poleti. Škropljenje opravimo junija, z dotikalnimi fungicidi
Učinkoviti so pripravki iz skupine IRI in MAC in
pripravki na osnovi Bacillus thuringiensisa, vendar žal pri nas nobeden nima registracije.
Opis napada: žerke začrvičijo plodove, ki lahko
pri močnem napadu tudi odpadejo.
Opis okužbe: pojavi se v obliki peg na listju, napade pa lahko tudi plodiče in poganjke. Povzroča odpadanje listja, s tem slabi drevo in pridelek
je manjši. Najučinkovitejša tretiranja so jeseni
do spomladi, vendar je nevarnost fitotoksičnosti
pri uporabi bakrovih fungicidov.
Priporočila za zatiranje: oljkarji imajo sedaj na
voljo kar dva fungicida in sicer dobro poznani
SYLLIT 400 SC v konc.0,1-0,18 (100-180 mL/
hL), ki ga lahko uporabljajo času od končanega
obiranja oljk do konca zime ali v fenološki fazi
od nabrekanja socvetnih brstov do povečanja
značilnega obarvanja plodov (BBCH 51 – 85), v
presledku 7 dni med tretiranji. S sredstvom se
lahko na istem zemljišču oljke tretira največ dva
krat v letno.
82
Priporočila za zatiranje: žal se je sredstvu GF120 iztekel čas in ga ni več v prodaji. Vendar se
strovne svetovalne službe KGZ Nove Gorice in
KSS Koper trudijo doseči izredno dovoljenje
za uporabo biotičnega insekticida na osnovi
učinkovine spinosad, ki bi ga lahko učinkovito
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - OLJKE 2014
razvojni stadij
»fenofaza«
jesen / zima
razvojni stadij
»fenofaza«
bolezen,
škodljivec,
ukrep
PRIPRAVEK
odmerek
konc.
v%
10 L
100 L
1.000 L
0,32
32 mL
320 mL
3,2 L
mirovanje
pavje oko
FOLPAN 50 SC
ob koncu zime
kapar, glivične
bolezni
PROTIFERT ŽVEPLO
1,5-2,0
150-200 mL
1,5-2 L
15-20 L
spomladi
pavje oko,
bakterioze, oljkov rak
COPTREL 500* ali
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
0,05
0,30
0,50
5 mL
30 mL
50 mL
50 mL
300 mL
500 mL
500 ml
3,0 L
5,0 L
začetek vegetacije
v primeru
pomanjkanja
magnezija
MAGNESIOGREEN
0,2-0,6
20-60 g
200-600 g
2-6 kg
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,4-0,6
40-60 mL
400-600 mL
4-6 L
dodajanje fosforja
LABICUAJE
0,3
30 g
300 g
3 kg
pavje oko
FOLPAN 50 SC
0,32
32 mL
320 mL
3,2 L
pavje oko
SYLLIT 400 SC
0,1-0,18
10-18 mL
100-180 mL
do 2,25 L
LABIFITO**
0,15-0,3
15-30 mL
150-300 mL
1,5-3 L
PROTIFERT fosfit K
0,250,35
25-35 mL
250-350 mL
2,5-3,5 L
1-2 x od začetka
vegetacije do
začetka cvetenja
do pred
cvetenjem
od nabrekanja
socvetnih brstov
do povečanja
značilnega
obarvanja plodov
(BBCH 51-85)
od začetka
vegetacije do
10 % končne
velikosti plodov
dodajanje fosforja in
kalija
pred cvetenjem
boljša oplodnja
FOLIBOR L +
PROTIFERT LMW ali
PROTIFERT BOR
0,1
0,35
0,25
10 mL
35 mL
25 mL
100 mL
350 mL
250 mL
1,0 L
3,5 L
2,5 L
1. tik pred polnim
cvetenjem in
2. v poln cvet
boljša oploditev,
umiritev rasti,
antistresni učinek,
boljše zavezanje
plodov in manjše
trebljenje
GOËMAR BM 86
0,3
30 ml
300 ml
3L
po cvetenju
boljša oplodnja
FOLIBOR L +
PROTIFERT LMW ali
PROTIFERT BOR
10 mL
35 mL
25 mL
100 mL
350 mL
250 mL
1,0 L
3,5 L
2,5 L
višja aromatika in
vsebnost olja
povečanje fotosinteze
in kvalitete , višji
odstotek olja
25-33 mL
250-330 mL
2,5-3,3 L
zavezovanje
plodov
0,10
0,35
0,25
0,250,33
faza večanja
plodov
izleženo 80 %
ličink
spremljanje leta
po prognozi
konec poletja
med vegetacijo
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
jeseni po obiranju
in pozimi, še
posebej v primeru
pogostih padavin
pospešuje debelitev
plodov in vegetativno
rast
oljčni kapar
oljčna muha
v primeru železove
kloroze
zaključevanje rasti,
pospeševanje
dozorevanja
suša, toča, boljše
cvetenje, višji
pridelek
prehrana z
mikrohranili
preprečevanje
spiranja, boljša
učinkovitost itd.
pavje oko
pavje oko, bakterioze,
oljkov rak
PROTIFERT ŽVEPLO
MAGNESIOGREEN
0,2-0,6
20-60 g
200-600 g
2-6 kg
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,4-0,6
40-60 mL
400-600 mL
4-6 L
0,35
35 g
350 g
3,5 kg
0,05
5 mL
50 mL
500 ml
NUTREL + insekticid
1,5
150 mL
1,5 L
PROTIFERT ŽELEZO
0,2-0,25
20-250 mL
0,-0,25 L
2-2,5 L
PROTEOLEAF
0,40
40 g
400 g
4 kg
PROTIFERT KALIJ
0,30
30 mL
300 mL
3L
PROTIFERT LMW
0,35
35 mL
350 mL
3,5 L
NUTREL ADVANCE
0,10
10 mL
100 mL
1L
NU-FILM-17
0,025
2,5 mL
25 mL
0,25 L
PROTEOBOOM
insekticid
+ NU-FILM-17
DACOTRAP
dve (2) vabi na hektar
FOLPAN 50 SC
0,32
32 mL
320 mL
3,2 L
SYLLIT 400 SC
0,1-0,18
10-18 mL
100-180 mL
do 2,25 L
0,05
0,30
0,50
5 mL
30 mL
50 mL
50 mL
300 mL
500 mL
500 mL
3,0 L
5,0 L
COPTREL 500* ali
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
* stransko delovanje; ** povečanje odpornosti
83
uporabljali v kombinaciji s hidrolizirano beljakovinsko vabo NUTREL v konc. 1,5 % (15 mL/1
L vode).
Način uporabe: ta kombinbacija se uporablja
tako, da tretiramo deblo v obliki traku ali južno
stran krošnje v odmerku 1 do 1,2 L/ha oz. 10-30
L škropilne brozge na hektar oziroma 45 – 135
ml škropilne brozge na drevo.
V primeru tretiranja debel priporočamo, da se
tretirajo vsa debla, razen v primeru gostih nasadov, ko lahko tretiramo vsako drugo ali tretje deblo, vendar mora biti poraba škropilne
brozge na deblo (na 1 m2) vedno 100 ml. Večja
količina škropilne brozge (do 300 ml na deblo)
lahko ima zaradi nižje koncentracije manjšo
moč delovanja. Enakomerno tretiramo največ
1 m2 krošnje na južni strani drevesa (ca. 10 %
krošnje). Tabela prikazuje odvisnost koncentracije in količine škropilne brozge, ki se nanaša na
deblo (na 1 m2 ). Višji odmerek se priporoča v
primeru večjega pritiska oljčne muhe.
Odmerek
Škropilna
Škropilna
sredstva
brozga/ha
brozga/drevo
1,0 L/ha
10 L
54 ml
1,0 L/ha
20 L
109 ml
1,2 L/ha
10 L
45 ml
1,2 L/ha
20 L
90 ml
1,2 L/ha
30 L
135 ml
Pripravek moramo uporabljati preventivno
v času začetka leta odraslih žuželk (obvezno je
spremljanje leta žuželk), da bi preprečili odlaganje jajčec na plodove. Prvo tretiranje opravimo takoj, ko se škodljivec pojavi na plodovih
in nadaljujemo v razmakih 14-21 dni. Tretiranje
ponavljamo v primeru povečane dinamike leta
muhe ali zaradi izpiranja z dežjem (5-10 mm).
Tretiramo z velikimi kapljicami (2-6 mm). Število
tretiranj: maksimalno 4. Karenca le 7 dni.
OLJČNI KAPAR - medič (Saissetia oleae)
Je kapar, velikosti poprovega zrna, ki sprošča medeno roso, na kateri se naseli sajavost.
Ta škodljivec je v letih 2006 in 2007 v Istrskih
oljčnikih naredil ogromno škodo. Njegova prerazmnožitev je posledica ugodnih klimatskih
pogojev in nepravilne prehrane, še posebej z
dušikom. Prag škodljivosti je 5-10 ličink/list.
pred cvetenjem. Priporočamo 1-2 kratno tretiranje s foliarnim gnojilom LABICUAJE v konc.
0,25-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v konc.
0,25-0,35 % spomladi pred cvetenjem in takoj
po cvetenju.
Za boljše cvetenje in oplodnjo priporočamo
FOLIBOR L v konc. 0,10 %, ki ga, v primeru
neugodnega vremena kombiniramo z aminokislinami PROTIFERT LMW v konc. 0,35 %. ali
uporabimo najnovejši PROTIFERT BOR v konc.
0,20-0,25 %. Za boljšo oplodnjo priporočamo,
da v času pred polnim cvetenjem uporabite
GOËMAR BM 86 v konc. 0,3 %, ki izredno izboljša pogoje za oploditev.
Za fotosintezo je zelo pomemben magnezij in v primeru pomanjkanja lahko v začetku
vegetacije uporabimo MAGNESIOGREEN v
konc. 0,2-0,6 % (200-600 g/hL) ali PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,4-0,6 % (400-600
ml/hl) ali PROMAG v konc. 0,10-0,20 % ali
HYDROMAG v konc. 0,20-0,40 %, po potrebi
tretiranje ponovimo še v času zavezanja plodov.
Takoj po zavezanju plodov priporočamo za višjo vsebnost olja in aromatike specialno foliarno
gnojilo PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,25-0,33
% (250-330 mL/hL).
V času večanja plodov in trditve koščic, priporočamo uporabo gnojil predvsem na osnovi
kalija, kot sta PROTEOLEAF v konc. 0,40 % ali
FOLIPLUS v konc. 0,40 % ali PROTIFERT KALIJ v konc. 0,25 %.
V primeru železove kloroze uporabimo PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,20 % (200 ml/hl).
PRIPOROČILA ZA VARSTVO JAGOD
KORENINSKE in STEBELNE GNILOBE
(Phytophtora fragariae, P. cactorum, Colleotrichum fragariae, verticilium alboatrim in
V. Dahliae)
To so večinoma talne glive, ki uničujejo korenine
in deblo rastline, tako da te pričnejo gniti, nato
se pojavi antraknoza ali zamašitev provodnega
celičja. Okužene rastline zaostajajo v rasti, venijo in propadajo. Gnilobo korenin povzročajo
tudi druge glive, kot npr. Pytium spp., Rhizoctonia fragariae in R. Solani, Armillaria mellea ind..
Priporočila za zatiranje: zelo dobro delovanje
imajo antagonistične glive, ki jih apliciramo v tla
pred presajevanjem.
ALTERNARIJA (Alternaria alternata fragariae)
Priporočila za zatiranje: trenutno ni registrirane nobenega sredstva. Stransko delovanje na
kaparja ima PROTIFERT ŽVEPLO v odmerku
1,5-2,0 L/100 L vode zgodaj spomladi.
FOLIARNA PREHRANA OLJK
Oljke so mediteranske rastline, ki so se od nekdaj gojile ekstenzivno in zato zelo močno reagirajo na dodajanje posameznih elementov, še
posebej na dušik. Pri gnojenju z dušikom moramo biti zelo previdni, saj lahko njegovo prekomerno dodajanje zaradi vzpodbujevanja vegetativne rasti povzroči prerazmnožitev določenih
škodljivcev, kot je npr. oljkov kapar. Dušična foliarna gnojila uporabljamo v času vzgoje mladih
oljčnikov in kasneje v polni rodnosti, če je vegetativna rast prešibka. Priporočamo uporabo
dušičnega foliarnega gnojila PROTEOBOOM v
odmerku 4 kg/ha.
Zelo pomemben element pri razvoju plodov po
cvetenju je fosfor, vendar ga moramo dodati že
Opis okužbe: okuži nadzemne zelene dele, najpogosteje liste, na katerih se pojavijo drobne
okrogle pege s temnordečim robom, ki se širijo
in združujejo ter s tem močno slabijo vegetativno rast. Ti simptomi se pojavljajo tudi na pecljih
in živicah in slabijo rast.
Priporočila za zatiranje: sajenje odpornih sort
in razkuževanje zemlje ali uporaba fungicida na
osnovi iprodiona.
ČRNA PEGAVOST JAGOD
(Colletotrichum spp.)
RDEČA LISTNA PEGAVOST JAGOD
(Diplocarpon earliana)
Opis okužbe: na starejših listih se v deževnih
pomladih pojavijo rdeče, svetlo obkrožene
pege, velikosti 1-5 mm. Pege se združujejo tako,
da list potemni, se posuši in zguba, robovi pa
se zvijejo navzgor. Bolezen napade tudi listne in
cvetne peclje.
Priporočila za zatiranje: sajenje odpornih sort,
spomladi odstranjevanje starega listja ter tretiranje spomladi in po obiranju z bakrenimi fungicidi (opcija COPTREL 500 v konc. 0,05 % v
času pred cvetenjem in po obiranju) ali
LABICUPER v konc. 0,25 % ali PROTIFERT
BAKER v konc. 0,05-0,10 % med vegetacijo v
razmakih na 14 dni.
BELA LISTNA PEGAVOST JAGOD
(Mycospharella fragariae)
Gliva prezimi v okuženih delih rastlin, okužbe pa
povzroča predvsem v mokrih obdobjih.
Opis okužbe: na listih se pojavijo 2-4 mm velike
vijolično rdeče pege, ki kmalu v sredini postanejo belkaste ter se širijo po celem listju, manj na
pecljih in živicah.
Priporočila za zatiranje: manjša gostota sajenja in nižja vlaga v primeru sajenj v tunelih in
kemično zatiranje s fungicidi iz skupine ditiokarbamatov (TMTD) in ftalimidov, vendar pri
nas ni nobenega registriranega sredstva.
SIVA PLESEN (Botryotinia fuckeliana)
Gliva prezimi v odmrlih delih rastline in plodovih ter je najpomembnejša bolezen jagod, saj
močno vpliva na kvaliteto in količino pridelka.
- antraknoza
Okužba izhaja iz matičnih nasadov in je najpogostejša na brstih, živicah, mladih listih in plodovih.
84
Opis okužbe: na listih se pojavijo temne, modro-črne pege, velikosti 20-30 mm, obrobljene
rdeče ali rumeno. Poškodbe na peclju in živicah
so podobne in tudi vdrte pege, povzročajo pa
venenje in propad poganjka oziroma lista. Na
plodovih se pojavijo temnorjavo-črni poglobljeni madeži, ki se širijo po celem plodu. Če je
suho, se ti plodovi posušijo, pri visoki vlagi pa
je madež oljnat s temnimi semeni in rožnato
rjavimi plodišči. Poškodbe so možne tudi na
koreninah na prevodnem tkivu, vendar so rjavo
rdeče pege manjše, le 1-2 mm. Povzročajo gnitje korenin in propad rastline.
Priporočila za zatiranje: sajenje odpornih sort
in tretiranje z dotikalnimi fungicidi na osnovi
boskalida in krezoksim-metila.
Opis okužbe: napada vse zelene dele, kot so
cvetovi, zeleni in dozorevajoči plodovi, cvetna
in rodna stebla ter listi. Cvetovi so najbolj občutljivi v stadiju cvetnega popka, še posebej v
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - JAGODA 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
Odmerek
PRIPRAVEK
konc.
v%
10 L
100 L
1 ha
črna listna pegavost, rdeča/bela listna pegavost,
bakterioze (uporaba v času od pričetka vegetacije
do pričetka cvetenja)
LABIFITO** ali
PROTIFERT fosfit K**
0,05-0,30
0,25-0,35
5-30 mL
25-35 mL
50-300 mL
250-350 mL
0,5-3 L
2,5-3,5 L
od začetka
vegetacije do
cvetenja in po
trgatvi do prvih slan
rdeča listna pegavost in
jagodna oglata pegavost
(bakterioza)
COPTREL 500** ali
LABICUPER** ali
PROTIFERT BAKER*
0,05
0,30
0,05-0,10
5 mL
30 mL
5-10 mL
50 mL
300 mL
50-100 mL
500 mL
3,0 L
0,5-1 L
od začetka
vegetacije do
pričetka zorenja
krepi povrhnjico (naravna
zaščita pred škodljivci in
glivičnimi boleznimi-siva
plesen). V kombinaciji z
insekticidi poveča njihovo
delovanje.
LABISYNERGIC**
0,02-0,04
2-4 mL
20-40 mL
0,2-0,4 L
spomladi
rjavi zavijač in druge sovke
LEPINOX PLUS
0,10
10 g
100 g
1 kg
siva plesen
PYRUS 400 SC +
STOPICAL
0,20
0,30
0,00350,007
20 mL
30 mL
200 mL
300 mL
2L
3L
0,3-0,7 g
3-7 g
30-70 g
5 % odprtih cvetov,
ponoviti čez 7-10 dni
ukrep
AQ-10 – karenca 24 h
ob pojavu največ 3
% okužbe
jagodna pepelovka
Od začetka
vegetacije do
cvetenja
ob pojavu
jagodov cvetožer
KARATHANE
GOLD*
0,04-0,06
4-6 mL
40-60 mL
0,4-0,6 L
PROTIFERT
ŽVEPLO**
0,25-0,33
25-33 mL
250-330 mL
2,5-3,3 L
0,025
2,5 mL
25 mL
250 mL
0,075-0,10
7,5-10 mL
75-100 mL
0,75-1 L
0,1-0,15
0,045
0,10
10-15 mL
4,5 mL
10 g
100-150 mL
45 mL
100 g
1-1,5 L
0,45 L
1 kg
tiakloprid
ščitkarji
ob pojavu
navadna pršica
listne uši
cvetlični resar
julija
pred cvetenjem in
po obiranju
pred začetkom
cvetenja
2 X od pričetka
vegetacije do odpiranja prvih cvetov
pred cvetenjem
nato še 2 X v
presledkih na 10-15
dni
2-3 x od pričetka
cvetenja pa vsakih
14 dni do trgatve
pomanjkanje železa
rjavi zavijač in druge sovke
LASER
LEPINOX PLUS
ozkolistni pleveli (pirnica)
AGIL 100 EC
prehrana z dušikom
PROTEOBOOM
0,40
40 g
400 g
4,0 kg
boljša oplodnja,
nedeformirani plodovi
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
0,10
0,25
10 mL
25 mL
100 mL
250 mL
1,0 L
2,5 L
izboljšano cvetenje, poveča
število cvetov, podaljša
trpežnost plodov po biranju
GOËMAR BM 86
0,30
30 mL
300 mL
3,0 L
STOPICAL
0,50
50 mL
500 mL
5,0 L
0,25
0,30
0,50
0,2-0,25
0,3
0,2-0,4
0,3-0,4
0,40
0,1-0,15
25 mL
30 mL
50 mL
20-25 mL
30 g
20-40 mL
30-40 mL
40 mL
10-15 mL
250 mL
300 mL
500 mL
200-250 mL
300 g
0,2-0,4 L
0,3-0,4 L
400 mL
100-150 mL
2,5 L
3,0 L
5,0 L
2-2,5 L
3 kg
2-4 L
3-4 L
4,0 L
1-1,5 L
povečanje odpornosti na
botritis, višja trdota, boljša
obarvanost, višji sladkorji,
boljše skladiščenje
preprečevanje kloroze
pomanjkanje
magnezija
v stadiju zelenih poganjkov
konec poletja
zaključevanje rasti,
pospeševanje dozorevanja
in dvig barve ter sladkorja
pred obiranjem
med vegetacijo
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
po potrebi
NATURALIS
dodajanje kalija
stres, za boljše cvetenje,
večji pridelek, boljša barva
in okus
zatiranje polžev
PROTIFERT kalcij ali
LABIMOVICAL ali
QUALICAL
PROTIFERT ŽELEZO
MAGNESIOGREEN
ali HYDROMAG 500
ali PROTIFERT Mg
FOLIPLUS
HASCON 10 AD
1-2 L
PROTEOLEAF
0,40
40 g
400 g
4 kg
PROTIFERT kalij ali
PROTEOLEAF
0,30
0,40
30 mL
40 g
300 mL
400 g
3,0 L
4 kg
PROTIFERT LMW
0,35
35 mL
350 mL
3,5 L
NU-FILM-17
0,025
2,5 mL
25 mL
0,25 L
POLŽOMOR
70-100 g na 100 m
* ne priporočamo mešanje s foliarnimi gnojili skupine "Protifert"; ** stransko delovanje
85
2
vlažnem vremenu, porjavijo in odpadejo. Na
zelenih plodovih nastanejo svetlo rjave pege, ki
pričnejo gniti, na njih pa se kasneje pojavi siva
plesniva prevleka. Na plodovih, ki so že pričeli zoreti, se pojavijo vdrte, vodene pege, ki se
v vlažnem vremenu pokrijejo s sivo plesnivo
prevleko, v suhem pa se posušijo in postanejo
usnjate. Okužba na listih je v obliki neenakomernih nekrotičnih peg, ki se pojavijo predvsem v vlažnem vremenu.
Priporočila za zatiranje: tretiranje s fungicidom PYRUS 400 SC v konc. 0,2 % (20 ml/10
L vode) v času, ko se odpre okoli 5 % cvetov
in tretiranje čez 7-10 dni, odvisno od vremena.
Karenca je 3 dni. Priporočljiva je tudi kombinacija s foliarnim gnojilom StoPiCal v konc. 0,3 %
(30 ml/10 L vode), ki poveča odpornost plodov
na to bolezen. S tretiranjem pričnemo v začetku
cvetenja in tretiranje ponovimo še dvakrat.
JAGODNA PEPELOVKA
(Sphaerotheca macularis)
ščitimo rastline tudi z uporabo specialnih foliarnih gnojil na osnovi bakra, kot so npr. COPTREL
v konc. 0,05 % (5 ml/10 L vode) v času do cvetenja in kasneje po trgatvi v razmakih na 14 dni
do padca temperatur ali LABICUPER v konc.
0,30 % (30 ml/10 L) ali PROTIFERT BAKER v
konc. 0,05-0,10 % med vegetacijo v razmakih
na 14 dni.
1-1,5 L/ha z možnostjo uporabe do pet krat letno. Lani je dobil registracijo tudi BIOtični insekticid LASER v odmerku 0,45 L/ha z možnostjo
uporabe tri krat v enem letu. Prvič tretiramo, ko
opazimo prve izlegle ličinke oz. takoj po izleganju jajčec. Tretiranje po potrebi ponovimo čez
7 dni.
JAGODOV CVETOŽER (Anthonomus rubi)
Škodo delajo z objedanjem plodov.
Priporočila za zatiranje: v okolici (več kot 2 m)
je dovoljena raba limacida Agrosan-B POLŽOMOR. po grebenih med rastlinami sredstva ne
smemo trositi, ampak ga potrosimo na kovinske pladnje ali PE vreče, da niso v neposrednem
stiku z zemljo ali rastlinami. Odmerek je 10-100
g/ar.
Je hrošček rilčkar, velik od 3-4 mm, črnosive
barve ter prezimi pod odpadlim listjem. Samica v maju vbode v cvetni popek (20-30 cvetov)
in vanj odloži jajčece ter rahlo pregrize cvetni
pecelj, da cvet ovene. Po 7-10 dneh se izležejo
ličinke, ki se hranijo z notranjostjo cveta, čez 3
tedne pa se zabubijo. Naprej se odrasli hroščki
prehranjujejo z listjem.
Priporočilo za zatiranje: uporabimo insekticid
na osnovi tiakloprida v odmerku 0,25 L/ha, ko
opazimo 2-5 % poškodovanih cvetov.
JAJČASTI RILČKAR
(Otiorynchus rugosostriatus))
Ličinke hrošča, velike 0,7-1 cm, belkaste z rjavo
barvo, najprej objedajo korenine, nato pa se zavrtajo v koreninski vrat, kjer izjedajo notranjost.
Poškodovane rastline venijo, se sušijo in končno
propadejo.
RJAVI ZAVIJAČ (Olethreutes lacunana)
Opis okužbe: prezimi na okuženih delih rastline
in napada liste in cvetove. Na listih se na spodnji
strani pojavijo belkasto sive plesnive prevleke,
list se prične zvijati navzgor, pordeči in se prične
sušiti. Pri zgodnji okužbi lahko napade cvetove,
še posebej pri visoki vlagi in temperaturi. Cvetovi pordečijo, prenehajo rasti in mumificirajo
ter se prevlečejo z sivo-belo plesnivo prevleko.
Na zrelih plodovih simptomi skoraj niso vidni.
Okužbo povečuje tudi prekomerno gnojenje z
dušikom.
Priporočila za zatiranje: pridelovalcem je na
voljo sedaj tudi AQ-10 v konc. 0,007 % (0,7
g/10 L vode), primeren tudi za ekološko pridelavo, uporabljati pa ga pričnemo takoj, ko
so ugodni klimatski pogoji in najkasneje, ko
opazimo največ 3 % okuženih delov rastline.
Presledki med tretiranji naj ne bodo daljši od
7-10 dni, karenca pa je 24 ur. Zelo dobrodošel
je tudi KARATHANE GOLD v konc. 0,04-0,06
%, ki odlično zatira vse okužbe, pa že tudi pojav
pepelovke. Karenca na jagodi je 3 dni. Za spomladanska tretiranja do cvetenja se lahko uporabi tudi gnojilo na osnovi aminokislin in žvepla PROTIFERT ŽVEPLO, ki ga uporabljamo v
konc. 0,25-0,33 %.
JAGODNA OGLATA LISTNA
PEGAVOST (Xanthomonas fragariae)
Opis okužbe: vir okužbe so ostanki okuženih
rastlin v nasadu ali v sami rastlini v prevodnih
tkivih. Rastline okuži skozi stome ali poškodovane dele rastlin. Najbolj ugodni pogoji so pri
vlažni klimi in temperaturi zraka okoli 25o C.
Simptomi se pojavljajo v prevodnih tkivih, na
listih, živicah in čašnih listih cveta. Na listih se
pojavijo simptomi v obliki nepravilnih peg, velikosti 1-4 mm, med sekundarnimi žilami. Pege
so najprej klorotične, kasneje pa se obarvajo
temno zeleno, kasneje postanejo rjavkaste in
se posušijo. Listna ploskev se prične trgati in izgleda kot prestreljena. Na živicah se ti simptomi
kažejo kot rjavkasta nekrotična mesta.
Priporočila za zatiranje: sajenje zdravega sadilnega materiala, kemično pa lahko delno za-
Gosenice so temno rjave s črno svetlečo se glavo, ki zrastejo do 14 mm. Prvo škodo povzroča
spomladi, z objedanjem listov, drugo pa v juliju.
Priporočilo za zatiranje: BIOtični insekticid LEPINOX PLUS V odmerku 0,75-1,0 kg/ha ima
registracijo proti škodljivim gosenicam (S. littorali, S. exiguain H. armigera), tako da verjetno
pokriva tudi tega škodljivca.
UŠI (Sitobion fragariae-SF, Myzus ascalonicus- )
Opis napada: uši z izsesavanjem rastlinskega
soka povzročajo škodo v začetnem razvoju listov. Uši so prenašalke virusov. SF je rdečkasta
s črnim sesalom, velikosti okoli 2 mm, MA pa je
zelenkasta in rahlo kosmata.
Priporočilo za zatiranje: ob pojavu uši naselimo larve tenčičaric in drugih naravnih sovražnikov ali uporabimo BIOloški insekticid NATURALIS v odmerku 0,75-1,0 L/ha, uporabimo pa
ga lahko do 5 krat v sezoni.
NAVADNA KOPRIVOVA ALI
FIŽOLOVA PRŠICA (Tetranychus urticae)
Pršica, rumenkaste barve in velikosti 0,2-0,25
mm, se na prostem pojavi ob prvih vročih dneh.
V neprezračenih plastenjakih se pojavi zelo zgodaj.
Opis napada: škodo na rastlini povzroča z izsesavanjem rastlinskih sokov, posledica pa so
skodrani in navzgor zavihani lističi, ki se slabo
razpirajo, so nepravilnih oblik in kasneje dobijo
bronasto barvo. Tudi rodnost je manjša.
Priporočilo za zatiranje: ob pojavu tretiramo
z insekticidi na osnovi abamektina v odmerku
0,75 - 1,25 L/ha ali uporabimo BIOinsekticid
NATURALIS v odmerku 0,75-1,0 L/ha.
CVETLIČNI RESAR (Frankliniella occidentalis)
Je izredno pomemben škodljivec, predvsem zaprtih gojitvenih prostorov, manj se pri nas pojavlja na prostem.
Opis napada: jagodi škodi posredno, saj s svojim ustnim aparatom strga po površini cvetov in
listov. Zgodnji pojav vpliva na zvijanje mladih
listov in deformacijo plodov.
Priporočila za zatiranje: v lanskem letu je kot
nujno potrebno sredstvo pridobil registracijo BIOtični insekticid NATURALIS v odmerku
86
POLŽI (Limacidae)
FOLIARNA PREHRANA JAGODIČJA
Jagoda je kultura, ki zelo reagira na pomanjkanje ali viške hranil. Njena rastišča so omejena
tudi s pH-jem, ki je najbolj optimalen med 5,5 in
6,5, spodnja meja je nekje pri 4,5 (pod to mejo
so motnje preskrbe s kalcijem, magnezijem, kalijem, pa tudi fosforjem) in zgornja nad 7,2-7,5
pH (nad to mejo so motnje v oskrbi z mikrohranili - železo in mangan).
DUŠIK je pomemben za sintezo aminokislin
ter formiranje proteinov, koencimov ter nukleinske kisline, sestavina klorofila in ATP.
Pomanjkanje povzroči bledikasto rumeno listje, starejši listi in živice pordečijo, robovi listja
so rdeči in se pri močnem pomanjkanju pričnejo sušiti, plodovi so majhni. Pomanjkanje dušika
se kaže predvsem na tleh z visokim ali nizkim
pH, na peščenih in lahkih tleh, siromašnih s humusom, v sušnih ali mokrih razmerah (močne
padavine ali preobilno namakanje), dodajanje
velike količine še nerazpadle organske mase in
prehitro rastoče rastline.
Priporočila: v primeru pomanjkanja priporočamo uporabo kompleksnega dušičnega foliarnega gnojila z mikroelemnti PROTEOBOOMa v
odmerku 3-4 kg/ha.
FOSFOR je pomemben za transport energije,
formiranje nukleinskih kislin in sintezo proteinov, sestavni del celične membrane in pomemben pri metabolizmu ogljikovih hidratov.
Pri pomanjkanju se kažejo znaki na listju, ki so
mali in temnozeleni, njihova zgornja ploskev
ima kovinski sijaj, spodnja pa pordeči. Znižana je kvaliteta plodov kakor njihova skladiščna
sposobnost. Pojav je pogost na kislih ali bazičnih tleh z malo humusa, v hladnih rastnih pogojih, še posebej na rastlinah s šibkim koreninskim
sistemom, v tleh z nizko založenostjo fosforja in
veliko železa.
Priporočila: priporočamo, da od pričetka cvetenja pa do 14 dni pred trgatvijo uporabite 2-3
krat STOPICAL v odmerku 5 L/ha. Novejše
gnojilo LABICUAJE v odmerku 3 kg/ha uporabimo samo enkrat v času po prvem cvetenju,
v primeru hladnega vremena pa že pred cvetenjem. Uporaba fosfitnih gnojil je v zadnjem času
postala aktualna tudi v pridelavi jagod, saj bi naj
le-ta povišala odpornost na nekatere glivične in
bakterijske bolezni. Uporabiti je možno gnojilo
fosfit K v konc. 0,25-0,35 %. Ker vsebujejo fosfit v kalijevi obliki, se jih lahko uporablja tudi kot
kalijevo gnojilo.
KALIJ je pomemben aktivator encimov, vpliva
na sintezo proteinov, kakor na režim vode v rastlini ter na vsebnost suhe snovi - sladkorjev v
plodovih, pa tudi na količino pridelka.
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - MALINA 2014
1 ha
10-20 mL/100 m2, 100-200 ml/1.000 m2, 1-2 L/ha
100 L
500 mL
3,0 L
Odmerek
50 mL
300 ml
500 mL
3,0 L
10 L
5 mL
30 ml
50 mL
300 mL
1-1,5 L
0,75-1,0 L
konc.
v%
AGIL 100 EC
0,05
0,30
5 mL
30 mL
PRIPRAVEK
ozkolistni pleveli ( pirnica)
COPTREL 500* ali
LABICUPER*
0,05
0,30
ukrep
do 1. cvetenja in po
obiranju
uvelost brstov in rodnih mladic,
nekrotična pegavost mladic, malinov
ožig, koreninska gniloba
COPTREL 500* ali
LABICUPER*
razvojni stadij
"fenofaza"
napenjanje brstov
ožig
pričetek listanja
75-100 mL
500 mL
3,0 L
100-150 mL
0,75-1 L
10-15 mL
50 mL
300 mL
500 ml
3,0 L
7,5-10 mL
75-100 mL
0,4 L
pred cvetenjem
0,1-0,15
5 mL
30 mL
50 mL
300 mL
0,75-1,0 L
0,075-0,01
7,5-10 mL
40 mL
NATURALIS
0,05
0,30
5 mL
30 mL
75-100 mL
navadna pršica
0,075-0,01
4 ml
cvetlični in tobakov resar
COPTREL 500* ali
LABICUPER*
0,05
0,30
7,5-10 mL
4,0 kg
NATURALIS
0,04
1,0 L
2,5 L
nekrotična pegavost mladic
400 g
ožig
COPTREL 500* ali
LABICUPER*
0,075-0,01
100 mL
250 mL
500 ml
3,0 L
2,0 L
3,0 L
siva plesen ali gniloba
87
40 g
listne uši
difenconazol
10 mL
25 mL
50 mL
300 mL
200 mL
300 mL
3,0 L
MAGNEZIJ je seveda del klorofila, odgovoren za fotosintezo, metabolizem dušika in
fosforja, sinteze proteinov in sprejema vode v
rastlino.
Pomanjkanje se najprej pojavi na dozorevajočih, mladih listih v obliki kloroz na robovih,
ki se zvijajo navzdol, kloroze pa se širijo proti
0,40
ožig
NATURALIS
0,10
0,25
5 mL
30 mL
20 mL
30 mL
300 ml
500 ml
3,0 L
je pomemben element klorofila in s
tem fotosinteze ter tvorbo proteinov.
Njegovo pomanjkanje vidimo kot rumenkasto
klorotično mlado listje, še posebej na tleh z visokim pH, tleh bogatih s kalcijem in bakrom, v
sušnih pogojih.
Priporočila: ob znakih uporabimo PROTIFERT
železo v konc. 0,20 % (200 mL/hL oz. 2,0 L/
ha) ali NUTREL ADVANCE v konc. 0,10 %
(100 mL/hL oz. 1 L/ha) in tretiranje ponovimo
čez 7-10 dni.
PROTEOBOOM
malinova rja
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
0,05
0,30
0,20
0,30
30 ml
50 mL
300 mL
0,5-3,0 L
2,5-3,5 L
ŽELEZO
prehrana z dušikom
listne uši
COPTREL 500* ali
LABICUPER*
PYRUS 400 SC +
STOPICAL
0,30
5 mL
30 mL
50-300 mL
250-350 mL
tabolizem ogljikovih hidratov, sintezo nuklein-
sklih kislin ter kalitev peloda.
Pomanjkanje povzroči raztrganine in sušenje
vršičkov mladih listov, zavira sekundarno rast,
zmanjša se premer cvetov in tvorba peloda,
plodovi so mali in deformirani, lahko so na vrhu
suhi. To se lahko pojavi na peščenih tleh z veliko
dušika in kalcija, v mokrih in suhih pogojih.
Priporočila: v času belega brsta do pričetka odpiranja prvih cvetov priporočamo uporabo foliarnih gnojil kot sta FOLIBORa L v konc. 0,10 %
(100 mL/hL oz. odmerku 1 L/ha) ali PROTIFERT BOR v konc. 0,15-0,20 (150-200 mL/hL
oz. 1,5-2,0 L/ha).
pred začetkom
cvetenja
boljša oplodnja, nedeformirani plodovi
GOËMAR BM 86
0,05
0,30
5-30 mL
25-35 mL
BOR je pomemben za razvoj meristema in me-
diferenciacija cvetov
izboljšano cvetenje, poveča število
cvetov, podaljša trpežnost plodov po
biranju
COPTREL 500* ali
LABICUPER*
0,05-0,3
0,25-0,35
je element delitve in izgradnje celic,
uravnava delovanje celičnih membran ter njihovo prepustnost. Pomanjkanje povzroči posušene vršičke, zgrbančene vrhove listov s svetlo
rumenimi robovi, malimi plodovi, na plodovih
se pojavijo vdrta mesta z več semeni. Plodovi
so mehki, netrpežni in podvrženi gnilobi. Pojav
je pogost na kislih zemljiščih, peščenih in lahkih
pa tudi šotnih tleh, tleh bogatih z natrijem in
aluminijem ter v sušnih pogojih.
Priporočila: v primeru pomanjkanja uporabimo
PROTIFERT kalcij v konc. 0,25 % ali STOPICAL
v konc. 0,2-0,4 % ali LabiMOVICAL v konc.
0,30 % ali novejši QualiCal 250 v konc. 0,5 %.
2 X od pričetka
vegetacije do odpiranja prvih cvetov
v polno cvetenje in
takoj po njem
ožig, koreninska gniloba
LABIFITO* ali
PROTIFERT fosfit K*
KALCIJ
polno cvetenje
po trgatvi do
septembra
poveča odpornost rastlin
od pričetka vegetacije pa do pojava
prvih plodov
5,0 L
2,5 L
3,0 L
0,2-0,4 L
2-6 kg
2-4 L
1,5 L
4,0 L
4,0 kg
3,0 L
20-40 mL
500 mL
250 mL
300 mL
3,5 L
2-4 mL
0,2-0,6 kg
0,2-0,4 L
150 mL
400 mL
400 g
300 mL
0,02-0,04
50 mL
25 mL
30 mL
350 mL
LABISYNERGIC*
20-60 g
20-40 mL
15 mL
40 mL
40 g
30 mL
krepi povrhnjico (naravna zaščita pred
škodljivci in glivičnimi boleznimi-siva
plesen). V kombinaciji z insekticidi
poveča njihovo delovanje.
0,50
0,25
0,30
35 mL
od začetka
vegetacije do
pričetka zorenja
0,2-0,6
0,2-0,4
0,15
0,40
0,40
0,30
STOPICAL ali
LABIMOVICAL
0,35
povečanje odpornosti na botritis, višja
trdota, boljša obarvanost, višji sladkorji,
boljše skladiščenje
v stadiju zelenih poganjkov
MAGNESIOGREEN ali
HYDROMAG 500
HASCON 10 AD ali
FOLIPLUS ali
PROTEOLEAF ali
PROTIFERT kalij
* stransko delovanje
PROTIFERT LMW
2-3 x od pričetka
cvetenja pa 7 dni do
trgatve
pomanjkanje
magnezija
zaključevanje rasti, pospeševanje
dozorevanja in dvig barve ter sladkorja
stres, za boljše cvetenje, večji pridelek,
boljša barva in okus
7-10 dni pred
trgatvijo
med vegetacijo
Pomanjkanje se kaže v rjavih območjih na
zunanjem robu mladega listja, ki se počasi širi
proti glavni listni žili. Na starejših listih so pege
vdrte in rjave, pojavijo pa se ob glavni listni žili.
To se pojavlja na kislih, pa tudi peščenih in prodnatih tleh, v pogojih suše/moče, ilovnatih, slabo zračnih tleh z malo kalija in veliko magnezija.
Priporočila: v primeru pomanjkanja uporabimo
PROTIFERT kalij v konc. 0,25-0,30 % ali PROTEOLEAF v odmerku 4 kg/ha ali FOLIPLUS v
odmerku 4 L/ha ali HASCON M10 AD v konc.
0,15-0,30 %, v času dozorevanja pa z njima dosegamo hitrejše dozorevanje in višje sladkorje.
fosfit K v konc. 0,25-0,35 %.
notranjosti in pričnejo sušiti. Plodovi so slabo
obarvani in brez trdote. Pojav je gost na peščenih in kislih tleh, bogatih s kalijem, v mokrih
pogojih rasti.
Priporočila: v stadiju zelenih poganjkov uporabimo MAGNESIOGREEN v konc. 0,2-0,6 %
ali PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,40 % ter
tretiranje ponovimo 1-2 krat tudi po cvetenju,
če se kažejo znaki pomanjkanja.
VARSTVO LUPINARJEV
OREH
BAKTERIJSKA PEGAVOST ALI
OREHOV OŽIG
(Xanthomonas campestris pv. juglandis)
Opis okužbe: je zelo razširjena in pogosta bolezen oreha. Največ škode povzroča v letih z
deževnimi pomladmi v času brstenja in v času
3,5 L
350 mL
35 mL
0,35
PROTIFERT LMW
ob nastopu stresa
plodiči premera 10 mm in
ponoviti čez 2-3 tedne
stres zaradi
zmrzali, suše,
vročinskih
udarov, toča
3,0 L
300 mL
0,30
PROTIFERT
ŽVEPLO
30 mL
2,0 kg
200 g
0,20
PHOTREL
20 g
3,5 kg
350g
35 g
0,35
PROTEOBOOM
3,5 L
350 mL
0,35
PROTIFERT KALIJ
35 mL
4,5 kg
450 g
0,45
45 g
3,0 kg
300 g
30 g
PROTEOLEAF
prehrana s
kalijem
prehrana z
dušikom
povečanje
vsebnosti
maščob in
izrazitejši okus
samo v primeru šibke
rasti
pred cvetenjem in po
zavezanju plodov
vsa tretiranja
po zavezanju plodov
0,15-0,30
0,50
HASCON 10 AD ali
FOLIPLUS
0,30
0,10
LABICUAJE
150-300 mL
500 mL
1,5-3,0 L
5,0 L
Opis napada: v zadnjih nekaj letih je ta škodljivec naredil ogromno škode, saj proti njemu ni
registriranega nobenega insekticida. Odrasla
muha je dolga 5 mm, telo rumenkastorjavo, z
bledorumenim ščitkom in rumenimi nogami.
Na krilih ima štiri prečne črte – zadnji dve tvorita črko V. Pojavlja se od sredine julija do sredine
septembra. Ličinke so umazano bele barve, brez
glave in nog, dolge 0,8-1 cm. Ličinke se hranijo
z mesom zelene lupine, ki se zmehča in počrni.
Notranja stena mesa lupine se prilepi na olesenelo luščino. Če pride do napada zgodaj, lahko
plodovi tudi odpadejo, jedrca so slabše razvita,
15-30 mL
50 mL
1,0 L
100 mL
Karantenski škodljivec
NUTREL ADVANCE
10 ml
3,0 L
300 mL
OREHOVA MUHA (Rhagoletis completa)
0,30
30 mL
Priporočila za zatiranje: kot nujno potrebno
sredstvo je na voljo metode konfuzije EXOSEX
CM. Za vsaki rod je potrebno izobesiti 25 hišk z
dispenzorji.
PROTIFERT fosfit K
1,5-3 L
150-300 mL
15-30 mL
vrtajo tudi na vrhu. Takšni plodovi so črvivi in
neuporabni.
povečanje
odpornosti
proti glivičnim
boleznim,
prehrana s PK
prehrana z
mikrohranili
prehrana s
fosforjem in
kalijem
prehrana s
fosforjem
EXOSEX CM
NATURALIS
lešnikar
orehov zavijač
po napovedi (ferom.vaba)
avgust-oktober
v vegetaciji in jeseni po
odpadu listja
88
LABIFITO*
0,15-0,30
2-3 L/ha
25 dispenzorjev/ha za vsaki rod
3,0 L
300 mL
30 mL
0,30
rak skorje na
orehu
bakterijski ožig
leske
bakterijski rak
leske
LABICUPER*
500 mL
50 mL
2-2,5 kg
200-250 g
20-25 g
0,2-0,25
bakterijska
pegavost
orehov,
orehova rjava
pegavost ali
antraknoza
Prvo tretiranje opravimo,
ko so vidni prvi zeleni
lističi, drugo pred
cvetenjem ženskih cvetov
in tretje po končanem
cvetenju ženskih cvetov
oziroma, ko se že pojavijo
prvi plodiči. Zelo
priporočljivo je opraviti še
četrto tretiranje in to
takrat, ko plodovi
dosežejo polovico svoje
končne velikosti. Mlade
nasade tretiramo od
brstenja do konca
vegetacije v 3 tedenskih
presledkih.
CHAMPION 50 WG
1.000 L
100 L
odmerek
10 L
konc.
v%
razvojni stadij
"fenofaza"
PRIPRAVEK
OREHOV ZAVIJAČ (Carpocapsa amplana)
Opis napada: škodo, ki jo dela prvi rod, opazimo kot vihanje konic listov navznoter. V primeru, da napade mlade plodiče, le-ti odpadejo.
Goseničice drugega rodu, se na mestu, kjer se
stikata dva ploda, zavrtajo v plod. Včasih se za-
bolezen,
škodljivec,
ukrep
Orientacijski program varstva in prehrane - OREH
in LESKA 2014
so okroglasto ovalne pege z rjavim robom in
sivkastim micelijem v sredini. Pri močni okužbi
se nekroze zlijejo in lahko zajamejo večji del listne površine.
Tako okuženi listi se zvijejo, sušijo in pogosto
predčasno odpadejo. Simptomi na na plodovih
so okroglaste, vdrte nekrotične pege, ki so sprva svetle, med letom pa počrnijo in prekrijejo
velik del zelene lupine. Ob zgodnji okužbi predčasno odpadejo, pri poznem pojavu pa v obliki
mumij ostanejo na drevesu še pozno v jesen.
RAK SKORJE - globinski (Erwinia rubrifaciens) in površinski (Erwinia nigrifluens)
Opis okužbe: simptomi se pojavljajo na deblu
in ogrodnih vejah kot globoke razpoke, iz katerih teče rdečerjav do temno rjav izcedek. Pod
prizadeto površino se v les širijo majhne, okrogle, temno rjave pege. Pri površinskem raku je
prizadeta samo skorja, les in floem ostaneta
zdrava.
Priporočila za zatiranje: vemo, da baker zavira
takšne bolezni, ni pa nobeno sredstvo registrirano, zato priporočamo redno uporabo foliarnih gnojil na osnovi bakra, kot sta COPTREL
500 v konc. 0,05 % ali LABICUPER v konc.
0,30 %, ki ima izrazito sistemično delovanja.
5 mL
Opis okužbe: druga najbolj važna bolezen oreha, ki napada predvsem liste in plodove. Gliva
prezimi v odpadlem listju, še posebej pa je nevarna v mokrih letih. Simptomi okužbe na listih
0,05
OREHOVA RJAVA PEGAVOST ALI
ANTRAKNOZA (Gnomonia leptostyla)
Najbolj so podvržene zgodnje sorte, pozne pa
ponavadi uidejo primarnim okužbam.
Priporočila za zatiranje: za registrirane pridelovalce orehov je za obe bolezni dovoljen bakreni fungicid CHAMPION 50 WG v konc. 0,20,25 %. Prvo tretiranje opravimo, ko so vidni
prvi zeleni lističi, drugo pred cvetenjem ženskih
cvetov in tretje po končanem cvetenju ženskih
cvetov oziroma, ko se že pojavijo prvi plodiči.
Zelo priporočljivo je opraviti še četrto tretiranje in to takrat, ko plodovi dosežejo polovico
svoje končne velikosti. Zaščititi je potrebno tudi
mlade nasade. Pričnemo takoj v času brstenja
in nadaljujemo v presledkih na tri tedne. Če je
nasad bujen, lahko opravimo še eno tretiranje v
avgustu. Lahko pa se v teh terminih uporabljajo
foliarna gnojila na osnovi bakra, kot sta COPTREL 500 v konc. 0,05 % ali LABICUPER v
konc. 0,30 %, ki ima izrazito sistemično delovanje. Labicuper lahko uporabljamo tudi med celo
vegetacijo, saj ni depresiven.
COPTREL 500*
razvoja malih plodičev. Bakterija prezimi na drevesu. Okuži vse zelene dele oreha: moška socvetja (mačice) počrnijo in se deformirajo, ženski cvetovi odpadejo, mladi poganjki počrnijo
na koncu, na listih in listnih pecljih se pojavijo
oglate črne pege z rumeno obrobo. Oboleli listi
redko odpadejo. Če pride do zgodnje okužbe
plodov, le-ti odpadejo. Če ti okuženi plodiči
ostanejo na drevesu, zelena lupina in jedrce počrni. Seveda so takšni plodovi neuporabni. Če
pride do okužbe pozno, so ti plodovi uporabni,
saj je uničena samo zelena lupina, ki je zdrizasta
in črna, mokra, luščina je olesenela, jedrce pa
ostane zdravo.
Priporočila za zatiranje: glej pri rjavi pegavosti.
potemnijo, se zgrbančijo in so grenka. Pri poznem napadu so prizadete samo zelene lupine.
Priporočila za zatiranje: insekticid na osnovi
tiakloprida.
OREHOVA LISTNA UŠ
glandicola)
(Chromaphis ju-
Opis napada: uš je dolga približno 1 mm, podolgovata, rumene barve. Najdemo jo na listih
ob listnih žilah, običajno v kolonijah. Uš sesa rastlinske sokove, kar povzroča slabšo rast. Če je
napad zelo močan, pride do motenj v razvoju
plodov, kar se odraža na slabši trdoti lupine.
Zatiranje za zatiranje: ni nobenega registriranega sredstva.
OREHOVA PRŠICA (Eriophyes erinea)
Opis napada: je izredno majhna, cilindrična in
mikroskopske velikosti, ki se naseli na spodnji
strani lista, med listnimi žilami. Z izsesavanjem
sokov povzroča na površini listov mehurjaste
izbokline, ki so na spodnji strani belo-rumenkasto obarvane
LESKA
BAKTERIJSKI OŽIG LESKE
(Xanthomonas campestris pv. corylina)
Opis okužbe: okuži brste, liste in enoletne poganjke na mladih vejah. Na enoletnih poganjkih
propade del brstov, odmre pa lahko tudi lubje
na poganjkih v okolici prizadetih brstov. Poganjki se nad prizadetim delom tudi zlomijo. Na
listih so 1-4 mm velike rjave pege, obkrožene
z rumeno.
Zatiranje: uporabimo lahko CHAMPION 50
WG v konc. 0,25 % v času prvič v času brstenja in drugič po odpadu listja jeseni. Dobro
stransko delovanje imata tudi foliarni gnojili na
osnovi bakra, kot sta COPTREL 500 v konc.
0,05 % ali LABICUPER v konc. 0,30 %, ki ima
izrazito sistemično delovanje.
BAKTERIJSKI RAK LESKE
(Pseudomonas syringae pv. avellanae)
Opis okužbe: najbolj zanesljiv in prvi vidni znak
so zakrnela moška socvetja. Okuženi vegetativni brsti imajo porjavele luskoliste, izgledajo
mlahavo in ne odženejo. Prizadete so lahko tudi
debelejše veje in deblo, kjer so vidne temno rjave lise. Lubje lahko vzdolžno razpoka. Listi so
klorotični, brez leska. V končni fazi lahko propade cela rastlina.
Priporočila za zatiranje: uporabimo lahko
CHAMPION 50 WG v konc. 0,25 % v času
prvič v času brstenja in drugič po odpadu listja
jeseni. Dobro stransko delovanje imata tudi foliarni gnojili na osnovi bakra, kot sta COPTREL
500 v konc. 0,05 % ali LABICUPER v konc.
0,30 %, ki ima izrazito sistemično delovanje.
LEŠNIKAR (Balaninus nucum)
Opis napada: je hrošček in najbolj nevaren
škodljivec leske. Samica izvrta luknjo v luščino
lešnika, ko je ta že olesenela in v luščino odloži
jajčece. Ličinka se hrani z jedrcem.
Napaden plod lahko predčasno odpade, še pogosteje pa se na videz normalno razvija. Ličinka
zapusti plod, ko je še na grmu ali, ko že pade
na tla. Zabubi se šele drugo pomlad. Pod lesko
najdemo lešnike brez jedrc z značilno 1-2 mm
veliko luknjico
Priporočila za zatiranje: registriran je insekticid na osnovi učinkovine tiakloprid v konc. 0,02 %,
uporabimo pa ga lahko dva krat v sezoni in sicer prvič, ko je preseženo kritično število (3-4
hroščki/grm-metoda stresanja) in drugič, tretiranje ponovimo čez 14 dni. Zelo uspešno pa se
lahko uporabi tudi BIOtični insekticid NATURALIS.
Uporabimo ga tako, da v mesecu septembru alioktobru tretiramo zemljišče pod grmi lešnikov v
odmerku 2-3 L/ha pri porabi vode okoli 500
L/ha. S tem ukrepom zatiramo ličinke, ki prihajajo iz lešnikov in prehajajo v zemljo na prezimovanje. Pri tem prehodu se okužijo s sporami
glive, katere na njih izgradijo micelij in jih v času
jeseni-zime uničijo.
FOLIARNA PREHRANA LUPINARJEV
(oreh, leska)
Lupinarji, oreh in leska, imajo potrebe po dušiku okoli 120 kg letno. Ta količina se, na organsko dobro založenih tleh, normalno sprosti z mineralizacijo, na lahkih in peščenih tleh
pa ga je včasih potrebno dodati. Priporočamo
uporabo kompleksnega foliarnega gnjila PROTEOBOOM v konc. 0,35 % (350 g/hL). Uporabljamo jih samo v primeru potrebe in to vedno
samo po cvetenju, ko so plodiči zavezani. Sprotna uporaba pripravkov na osnovi aminokislin,
ki tudi vsebujejo majhne vsebnosti dušika, stimulativno vplivajo na prehrano lupinarjev.
Zelo pomembna je prehrana s fosforjem in
kalijem. V primeru uporabe talnih mineralnih
gnojil, le-te uporabimo že jeseni. Pri uporabi
foliarnih gnojil, ki jih lahko uporabljamo, izbiramo takšna, ki ne vsebujejo dušika oziroma
minimalno.
Uporaba fosfornega gnojila z mikroelementi
LABICUAJE v konc. 0,30 % (300 g/hl) priporočamo v času pred cvetenjem in po zavezanju
plodov. Zelo učinkovita so gnojila na osnovi kalijevega fosfita, ki poleg svoje vloge prehrane,
še povečajo odpornost na nekatere glivične bolezni pa tudi bakterioze. Na voljo sta dve takšni
gnojili in sicer LABIFITO in PROTIFERT fosfit K
oba v konc. 0,30 % (300 ml/hl). Na voljo je še
kombinacija obeh hranil v gnojilu FOLIPLUS v
konc. 0,50 % (500 ml/hl). Tudi ta gnojila uporabljamo v tem terminu. Kalijeva foliarna gnojila
uporabljamo po zavezanju plodov, priporočamo pa uporabo gnojila PROTIFERT KALIJ v
konc. 0,35 % (350 ml/hl) ali PROTEOLEAF v
konc. 0,45 % (450 g/hl).
Okus in vsebnost maščob sta zelo važna parametra kvalitete lupinarjev. Povišanje tega lahko
dosežemo z uporabo specialnih gnojil na osno-
89
vi žvepla. Uporabljamo jih v dveh terminih in to
prvič, v času ko plodiči dosežejo premer 10 mm
in drugič, čez dva do tri tedne. Na razpolago
so tri gnojila PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,250,33 % (250-330 ml/hl), PHOTREL v konc.
0,20 % (200 g/hl) ali VIGNARBOL MB v konc.
0,30 % (300 mL/hL), ki pa poleg žvepla vsebujejo še veliko magnezija in mikrohranil.
V primeru pojava raznih kloroz priporočamo
dodajanje foliarnega gnojila na osnovi mikrohranil (Fe, B, Cu, Mn, Mo, Zn) NUTREL ADVANCE v konc. 0,10 % (100 ml/hl).
Če je napovedana spomladanska zmrzal, lahko
dvignemo odpornost z uporabo aminokislin kot
je PROTIFERT LMW v konc. 0,35 % (350 ml/
hl). Uporabimo ga pred nastopom stresa in še
vsaj dvakrat po njem. Prav tako z njim dvignemo odpornost na druge oblike stresa, kot je
suša, vročinski udari, moča ali toča.
OZIMNIH in JARIH ŽIT
Ozimna žita v letu 2013
Pridelava žit v lanskem letu je bila zelo posebna zaradi zelo dolge zime, vendar smo bili priča
sposobnosti narave, da nadoknadi izgubljeno in
žita so svoj zaostanek v razvoju uspela v veliki meri nadoknaditi s tem, da so bila nekoliko
nižja in redkejša pri nižjih setvenih normah, ker
jim je zmanjkalo časa za razraščanje. Posebna
problematika v zadnjih letih je plevel navadni
srakoperec ali pahovka, ki se je začel močno
pojavljati na njivah žit po celi Sloveniji (v preteklosti je delal preglavice kmetovalcem samo v
SV Sloveniji). Zatiranje plevelov v žitih je bilo v
lanskem letu specifično, ker so se pleveli v dokaj ugodni jeseni dobro razvili in so spomladi
takoj po dvigu temperatur v aprilu začeli z zelo
intenzivno rastjo, kar je imelo za posledico izredno močno razvite plevele v času, ko so bile
njive prevozne za tretiranja s herbicidi. Določeni
herbicidi seveda niso bili več kos močno razvitim plevelom in je zato pred žetvijo bilo možno
videti kar nekaj zapleveljenih posevkov. V letu
2013 je bil na trgu prvič novi herbicid PALLAS
75 WG, ki je izredno dobro dokazal svojo superiornost v delovanju na močno razvite ozkolistne in širokolistne plevele. Njive po tretiranju s
PALLAS-om 75 WG so bile popolnoma čiste, kar
pa ne moremo reči za nekatere druge herbicide.
Prav tako ni bilo prisotnega plevela na njivah,
ki so bile tretirane že v jeseni 2012 s pripravkom TOLUREX 50 SC, za katerega je značilno,
da je specialist za enoletne ozkolistne plevele,
še posebej v delovanju na navadni srakoperec.
S samimi boleznimi in škodljivci ni bilo večjih
problemov. Žita so bila zaradi nastopa suše v
juliju in avgustu, ki ni prizanesla drugim kulturam, z vidika pridelave še najbolj donosna od
poljedelskih kultur. Cena pšenice ni tako močno
padla kot pri koruzi in oljni ogrščici in pridelki
ter kvaliteta so bili dobri.
Priporočila za sezono 2014
V jeseni 2013 je naše podjetje dalo na trg novo
sorto kvalitetne ozimne pšenice z imenom CIMABUE, ki je osnovno zagotovilo za kvalitetno
pridelavo žit. V lepi in dolgi jeseni smo priporočali tretiranje žit s herbicidom Tolurex 50 SC,
da bi že na začetku onemogočili konkurenco
plevelom, še posebej navadnemu srakopercu.
Jesen je bila izredno ugodna za razvoj plevelov,
ki so se zelo močno razvili, zato bo spomladi
potrebno takojšnje ukrepanje, še posebej tam,
kjer je bila opravljena zgodnja setev in bodo
žita začela zelo hitro prekrivati plevele. Spomladi priporočamo vsem tistim, ki niso opravili
jesenskega zatiranja plevelov, da v primeru zapleveljenosti z vsemi pleveli spomladi izberejo
herbicid PALLAS 75 WG. V primeru, da je na
njivi prisoten samo širokolistni plevel, je smiselno uporabiti cenejši, a prav tako zanesljiv herbicid MUSTANG 306 SE. Spomladi priporočamo
redno pregledovanje posevkov in pravočasno uporabo zanesljivega fungicida EMINENT
125 EW. Za zatiranje bolezni klasa, predvsem
za zatiranje fuzarioz, pa je v letu 2014 na trgu
prvič najnovejši fungicid ZAMIR, ki ga priporočamo uporabiti takoj po klasenju žit (pšenica,
rž, ječmen in tritikala) pred prvimi padavinami. Izrednega pomena je ravno izbira termina
škropljenja, saj v primeru da dežuje več kot 4
dni zapored pride do okužb in je delovanje tudi
najboljših fungicidov v tem primeru omejeno.
Za vse pridelovalce krušnih žit, kakor tudi za živinorejce, ki pridelana žita krmite živalim, priporočamo za zatiranje bolezni klasa oz. fuzarioz,
fungicid TOPSIN M, ki dokazano znižuje vsebnost mikotoksinov v zrnu. V primeru ozkega
kolobarja se v zadnjem času opaža prisotnost
črne noge žit (Ophiobolus graminis) in žitne
helmintosporiozne nožne bolezni (Cochliobolus sativus). Nov fungicid ZAMIR za zatiranje
bolezni žit z izrednim širokim spektrom delovanja, pa z uporabo v času ob konca razraščanja
po podatkih iz tuje literature in prakse dobro
deluje tudi proti tema boleznima. Posebej vas
opozarjamo na redno spremljanje posevkov na
pojav žitnega strgača, saj je v lanski sezoni določene pridelovalce presenetil in so posamezni
utrpeli tudi do 20 % izpada pridelka zaradi poškodb, ki so jih naredile ličinke. V primeru zgodnjih setev in gostih posevkov ter v nadaljevanju sezone bujnih posevkov priporočamo vsem
pridelovalcem semenskih žit uporabo rastnega
regulatorja STABILAN 460 SL.
RAZKUŽEVANJE SEMENA
Da bi preprečili bolezni, ki se prenašajo s semenom, je potrebno razkužiti seme pred setvijo.
Znaki bolezni se kažejo že jeseni kot propadanje mladih rastlinic, po suhih zimah kot rjavenje
stebelc (povzročitelj fuzarioza) in pa po dolgih,
snežnih zimah kot snežna plesen spomladi. Da
bi se izognili okužbam, ki se prenašajo s semenom ali preko okuženih ostankov v tleh, uporabimo fungicide za razkuževanje semena pred
setvijo, ki dobro zatirajo pšenično trdo snet in
fuzarioze. Pod posebnimi pogoji so dovoljeni
fungicidi na osnovi difenkonazola, pritiokonazola in tebukonazola, fludioksinila, karboksina
in tirama.
šca, navadnega srakoperca, nedišeče trirobke,
njivske gorjušice, njivske pasje kamilice, njivske spominčice, njivskega lisičjega repa, njivskega oklasta, oljne ogrščice, plazeče zlatice,
poljskega maka, prave kamilice, ptičje grašice,
spomladanske kokošnice, škrlatnordeče mrtve
koprive.
TOLUREX 50 SC uporabljamo takoj po setvi,
vendar pred vznikom posevka v odmerku 3,5-4
L/ha in po vzniku od 2 listov razgrnjenih, pa do
sredine razraščanja v odmerku 2,5-3,0 L/ha.
Če v jeseni nismo uporabili herbicida proti ozkolistnim travnim plevelov, je na voljo nov herbicid na osnovi učinkovine pyroksulam - PALLAS
75 WG. Uporabljamo ga izključno v kombinaciji
z ustreznim močilom (npr. Nu-Film v odmerku
0,1 L/ha) na ozimni in jari pšenici, tritikali ter
rži v odmerku:
• 200 g/ha za zatiranje navadnega srakoperca
(Apera-spica venti), vijolic (Viola spp.) in ovsa
(Avena spp.),
• 250 g/ha za zatiranje njivskega lisičjega repa
(Alopecurus myosuroides) v razvojni fazi
BBCH 21-31,
• 120 g/ha za zatiranje navadne zvezdice
(Stellaria media) in navadnega plešca
(Capsela bursa-pastoris);
• 160 g/ha za zatiranje jetičnikov (Veronica spp.).
V praksi je ta herbicid v polnem odmerku, 250
g/ha, pokazal delovanje na večino ozkolistnih
plevelov, kakor tudi širokolistnih plevelov.
Priporočena poraba vode je 200 – 400 L/ha.
Čas tretiranja: s sredstvom se tretira od fenofaze, ko imajo žita 4 razvite liste do razvojnega
stadija drugega internodija (BBCH 14-32). Sredstvo deluje posebno dobro v času, ko so ozkolistni pleveli v stadiju 3-4 poganjkov oziroma, ko
imajo širokolistni pleveli 6-8 listov.
ZATIRANJE PLEVELOV
Za zagotavljanje čim večjih pridelkov in čim višje kakovosti je potrebno poskrbeti za učinkovito
zatiranje plevelov. Naše podjetje ponuja pridelovalcem popolni program zatiranja plevelov v
žitih.
Plevele lahko zatiramo v času takioj po setvi in
pred vznikom posevka (PREEM) in po vzniku
posevka in plevelov (POST).
Herbicid TOLUREX 50 SC oz. njegova učinkovina klorotoluron je že dalj časa prisotna v varstvu
žit pred pleveli. Leta nazaj se je uporabljal že v
gotovi kombinaciji, sedaj pa je na voljo tudi kot
samostojni pripravek, predvsem zaradi njegove
specifične učinkovitosti na določene travnate
plevele kot je npr. navadni srakoperec (Apera-spica-venti) in druge.
Uporabljamo ga na ozimni pšenici in ječmenu za zatiranje ambrozije, breskove dresni,
enoletne latovke, gluhega ovsa, laške ljuljke,
modrega glavinca, navadne rosnice, navadne
škrbinke, navadne zvezdice, navadnega ple-
90
Proti širokolistnim plevelom, ki predstavljajo
največjo škodo za kvaliteto in količino pridelka
v žitih, v času po vzniku pa vse do konca razraščanja in tudi kasneje, priporočamo uporabo
herbicida MUSTANG 306 SE v odmerku 0,6 L/
ha. Odlično zatira širokolistne plevele, še posebej tiste, ki ovirajo žetev, kot sta npr. njivski slak
in plezajoča lakota. Ima zelo širok spekter, saj
zatira plevele kot so: ambrozija, njivska kurja
češnjica, kamilice, samonikla oljna ogrščica,
plešec, modri glavinec, metlike, njivski osat,
njivski slak, plazeča lakota-smolenec, zebrat,
drobnocvetni rogovilček, njivska spominčica,
poljski mak, dresni, škrbinka, navadna zvezdica, njivski mošnjak, perzijski jetičnik, grašice
in druge.
MUSTANG 306 SE lahko uporabljamo v žitih (v
ovsu ni registracije, je pa selektiven) od začetka razraščanja pa do stadija pojava 2. kolenca,
možna pa je uporaba od faze dveh listov pšenice
oz. ječmena pa do pojava lista zastavičarja, brez
strahu, da bi prišlo do poškodbe posevka (fitotoksičnost) ali zmanjšanja pridelka v odmerku
0,4-0,6 L/ha. Najboljšo učinkovitost dosežemo,
ko so pleveli v razvojni fazi 2-4 listov.
MUSTANG 306 SE je herbicid, ki je zelo fleksibilen glede uporabe, saj zagotavlja zelo zanesljivo
delovanje v raznolikih klimatskih in agrotehničnih razmerah, saj so optimalne temperature za
uporabo od 5o-25o C.
Če želimo plevele zatirati samo po vzniku spomladi, se lahko glede na spekter plevelov odločimo samo za PALLAS 75 WG ali kombinacijo
PALLAS + MUSTANG in tako zelo ekonomično
zatremo popolnoma vse plevele v žitih!
Prav tako lahko za zatiranje uporabimo herbicid na osnovi 2,4-D v obliki estra - ESTERON, ki
manj hlapi, zato je njegovo zanašanje manjše,
prav tako pa ima veliko manj intenzivni vonj kot
ostale oblike, ki so trenutno na trgu. Formulacija
omogoča hitro penetracijo v rastlino in že eno
uro po tretiranju ga padavine ne izperejo več.
Tako kot MUSTANG tudi ESTERON uporabljamo v času od začetka razraščanja pa do stadija
pojava 2. kolenca v odmerku 0,6-1,0 L/ha.
GLIVIČNE BOLEZNI ŽIT
in v takem primeru se lahko listje popolnoma
posuši.
Priporočila za zatiranje: prag škodljivosti je,
ko na zgornjih treh listih in več kot pri 10 % rastlin najdemo značilne pege okužbe. Priporočamo nov fungicid ZAMIR - 1,5 L/ha.
FUZARIOZE (Fuzarium spp.)
jave prašnate proge. Posledice okužbe se kažejo
v zmanjšani teži pridelka in poslabšanju njegove kakovosti. Spore glive se širijo zelo naglo in
okužijo ogromno število rastlin hkrati. Žita so
ob ugodnih ekoloških razmerah izpostavljena
okužbi skoraj neprekinjeno. Zaradi teh lastnosti
je zatiranje te bolezni še posebno pomembno.
Priporočila za zatiranje: zaradi okužb rastlina
izgublja vodo, ker pa je uničen tudi znaten del
listne površine, je zmanjšana tudi asimilacija.
Toplo vreme v maju in juniju (22-24°C) in obilje
ter razpored dežja pospešujejo okužbo. Bolezen
zatiramo preventivno ali ob pojavu prvih znakov bolezni. Kurativno zatiranje ni dovolj uspešno. Za zatiranje uporabimo EMINENT 125 EW
-0,8 L/ha ali ZAMIR - 1,5 L/ha ali DITHANE M
45/DG-2,0 kg/ha - samo na pšenici.
RJAVENJE PŠENIČNIH PLEV
(Septoria nodorum)
ŽITNA PEPELASTA PLESEN
(Blumeria graminis)
Z intenziviranjem pridelave je postala pomembna bolezen na pšenici in še posebno na ječmenu.
Opis okužbe: najbolj očitna bolezenska znamenja fuzariozne gnilobe korenin opazimo po
klasenju kot predčasno odmiranje bilk in po pojavu belih klasov. Fuzarioza klasa se pojavi po
cvetenju, ko posamezni klaski ali ves klas odmre
in postane slamnato rumen. Fuzariozo klasa pospešuje pogost dež med klasenjem, preventiva
pa je vsekakor širok kolobar in razkuženo seme.
Posledica napada fuzarioz je pojav mikotoksinov, ki so izredno škodljivi za človeka in živali.
Fuzarioze pričnemo zatirati že z učinkovitim
razkuževanjem semena. V prihodnje se pričakuje tudi večja kontrola na prisotnost mikotoksinov pri prevzemu oziroma prodaji pridelka.
Priporočila za zatiranje: fuzarioze zatiramo z
razkuževanjem semena in predvsem za tretiranje v klas priporočamo nov fungicid ZAMIR
- 1,5 L/ha ali TOPSIN-M v odmerku 1,1 kg.
Lahko pa se uporabi tudi EMINENT 125 EW0,8 L/ha.
JEČMENOV LISTNI OŽIG
PŠENIČNA LISTNA PEGAVOST
(Mycosphaerella graminicola)
Opis okužbe: bolezen napada najbolj pšenico,
predvsem pleve in listno nožnico, okuži pa lahko tudi steblo in klas. Pri močni okužbi listne
površine, lahko pride do močnega zmanjšanja
pridelka, tudi več kot 30 %. Za okužbo je ugodno hladno in deževno spomladansko vreme,
do okužbe pa tudi že lahko pride jeseni.
RJE NA ŽITIH (Puccinia spp.)
Je gospodarsko pomembna bolezen, saj zmanjša pridelek krušnih žit od 10 do 25 in več odstotkov.
Opis okužbe: rje okužijo predvsem liste in bilke,
na katerih so ob pojavu bolezni vidne temnor
(Rhynchosporium secalis)
Opis bolezni: bolezni ustreza hladno in vlažno
vreme. Zaradi sušenja listov se klasi slabo razvijajo in pridelek je lahko zmanjšan za 30-50 %.
Bolezen prepoznamo po ovalnih, 1-2 cm dolgih
pegah, s temnorjavo vijoličnim robom.
Priporočila za zatiranje: ZAMIR - 1,5 L/ha ali
EMINENT 125 EW -0,8 L/ha.
ŽITNA HELMINTOSPORIOZNA PEGAVOST
(Cochliobolus sativus)
Zadnja leta se v posevkih žit zaznava vedno večja prisotnost te glivične bolezni, ki se pojavlja
na listju in povzroča njegovo sušenje, pri nas pa
se pojavlja predvsen na nogi rastline.
Vir: T. Tsukiboshi
Opis okužbe: najprej so okuženi bazalni deli listov ali stebla, ko se ti še naslanjajo na zemljo.
Kasneje plesen, vidna kot rahli polegli kosmiči
vate, prekrije vse zelene organe žita, predvsem
liste in pri pšenici tudi plevice.
Okuženi listi propadejo. Še posebno je nevarna, če okuži mlade žitne posevke kmalu, ko
sneg skopni, ker žito prezgodaj dozori, zrna pa
ostanejo drobna in zgubana.
Priporočila za zatiranje: obilna relativna zračna vlažnost pospešuje razvoj te bolezni, zato jo
najpogosteje najdemo na pregostih in z dušikom pregnojenih posevkih. Pri močnih okužbah
lahko izguba pridelka znaša od 10-25 %. Opazimo jo po belih vatastih pegah na pritlehnih
listih in delih stebla. Za zatiranje se odločimo
ob pojavu vidnih bolezenskih znamenjih oz. v
razvojni fazi rasti stebla/kolenčenje (BBCH 33).
Prag škodljivosti je presežen, ko opazimo bolezenska znamenja na zgornjih treh listih. Priporočamo EMINENT 125 EW - 0,8 L/ha ali
ZAMIR - 1,5 L/ha. Tretiranje ponovimo čez 3
tedne.
Opis okužbe: se kaže na listih v obliki majhnih
ovalnih peg, najbolj značilna in nevarna pa je
okužba plevic. Zmanjša se asimilacijska sposobnost nalaganja škroba v zrnu. Zrna so drobna in
imajo zmanjšano energijo kalivosti. Pridelek se
zniža do 30 %.
Priporočila za zatiranje: prvič ukrepamo proti
tej bolezni sočasno z zatiranjem pepelaste plesni v času kolenčenja, drugič pa s tretiranjem
proti boleznim klasa v začetku do sredine cvetenja (BBCH 61). Za zatiranje uporabimo fungicide
kot sta EMINENT 125 EW - 0,8 L/ha.
Na spodnjem listju se pojavijo podolgovate
rjavkaste pege/lise, z drobnimi črnimi pikami;
to so piknidiji. Pri močni okužbi se pege zlijejo
91
Bolezen se širi ob daljšem obdobju padavin,
megle ali močne rose, optimalna temperatura
pa je med 20 in 28o C.
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - ŽITA 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
razvojni stadij
"fenofaza"
jeseni po setvi in pred
vznikom posevka
jeseni po vzniku posevka, od
dva lista razgrnjena naprej pa
spomladi do sredine
razraščanja
ukrep
TOLUREX 50 SC
3,5-4,0 L
plevelov
TOLUREX 50 SC
2,5-3,0 L
prehrana z mikrohranili,
zagotovljena oskrba,
izboljšana odpornost na
nizke zimske temperature
YaraVita ŽITA
PROTIFERT MANGAN
(predvsem pomanjkanje mangana Mn
na ječmenih)
zatiranje ozkolistnih in
širokolistnih plevelov
( srakoperec,gluhi oves,
njivski lisičji rep, smolenec,
kamilica...)
enakomeren spomladanski
razvoj, kljub nizkim
temperaturam; povišana
odpornost na sušo; povišan
pridelek in kvaliteta
dognojevanje z PK
v času 1.-2. kolenca pa do
konca razraščanja
od začetka kolenčenja do
polnega cvetenja
april – junij
april-junij
dodatek insekticidom
tretiranje v klas
odmerek
1 ha
zatiranje ozkolistnih in
nekaterih širokolistnih
zatiranje širokolistnih
plevelov (plezajoča lakota,
kamilice, njivski slak in osat....)
marec-maj (od začetka
razraščanja pa do pojava
drugega kolenca)
SREDSTVO
osnovno 1. in 2. dognojevanje
z dušikom + S + Mg
(enakovredno 250 kg KANa)
gnojenje z dušikom in
žveplom
proti poleganju
listne pegavosti
(samo ozimna in jara pšenica)
rje, pepelovke, ječmenov
listni ožig, ječmenova
mrežasta pegavost in
pšenična listna pegavost,
rjavenje pšeničnih plev,
fuzarioze klasa, stebla in
korenin
listne uši in rdeči žitni
strgač
(tretiramo proti koncu
dneva ali zvečer)
listne uši
uravnava kislost škropilne
brozge in s tem zagotavlja
učinkovitost INSEKTICIDOV
rje, pepelovke, fuzarioze
klasa
večja specifična teža in bolj
polna zrna, višje beljakovine,
v času fungicidnega tretiranja
green efekt, manjši stroški
v klas in namesto tretjega
aplikacije, transporta,
dognojevanja z dušičnimi
manipulacije, večja
mineralnimi gnojili
akumulacija kapitala,
zajamčen ODKUP
boljša oprijemljivost, preprečevanje spiranja, dodajamo
tudi herbicidom
Izmanjša izgube pridelka zaradi spomladanske/poletne suše,
zmanjša herbicidni šok, stres zaradi moče in toče
v času od prvih listov pa do
dognojevanje z bakrom
konca razraščanja
zatiranje plevelov na
po žetvi
strnišču
* povečanje odpornosti; **dovoljen samo v semenski pridelavi
92
ESTERON
MUSTANG 306 SE
PALLAS 75 WG
(samo za pšenico, rž in tritikalo!!!)
1,0 L
2,0-4,0 L
0,6-1,0 L
0,6 L
0,125-250 g
2,0 L
YaraVita ŽITA
Po potrebi še v fazi zastavičarja in 10 dni kasneje
1,0 L
LABIFITO*
PROTIFERT fosfit K*
AZOFOL
AZOS 300
PROTIFERT ŽVEPLO
STABILAN 460 SL**
1,5-3,0 L
45 L
5,0 L
2,5-3,5 L
0,75-2,0 L
DITHANE M-45/DG nt
2,0 kg
EMINENT 125 EW
0,8 L
ZAMIR (specialist za fuzarioze)
1,5 L
BULLDOCK EC 25
MAVRIK 240
TEPPEKI
pH MINUS
ZAMIR (specialist za fuzarioze)
TOPSIN-M (specialist za fuzarioze)
0,3-0,5 L
0,2 L
140 g
do 40 ml/hl
1,5 L
1,1 kg
LAST N
+
AZOS 300
ali
PROTIFERT ŽVEPLO
12-15 L
+
3L
ali
2,5-3,0
AZOFOL
25-30 L
NU-FILM-17
PROTIFERT LMW
COPTREL 500* ali
LABICUPER*
DOMINATOR ultra 360 SL ali
TAJFUN 360
0,25 L
3,0-5,0 L
0,5 L
3,0 L
5,0 L
Vir: wikipedia.
za čebele). Za optimalni pH škropilne brozge, ki
zagotavlja optimalno učinkovitost vedno dodajte pH MINUS v odmerku 44-88 mL/hL brozge.
Po podatkih iz tujine, proti tej bolezni zelo dobro delujejo sredstva na osnovi učinkovine prokloraz, ki ga vsebuje pripravek ZAMIR.
RDEČI ŽITNI STRGAČ
(Oulema melanopus)
Nasvet pri insekticidnih tretiranjih
Pri uporabi piretroidnih insekticidov je zelo važno, koliko je pH škropilne brozge, le-ta bi naj
bil med 6 in 6,5. Pri višjem pH-ju je učinkovitost
slabša. Zato vsem insekticidnim tretiranjem priporočamo dodajanje sredstva za uravnavanje
kislosti pH-MINUS v konc. 0,044-0,088 % (4488 mL/hL). Prav tako je zelo važen čas uporabe
takšnih insekticidov, kajti le-ti so fotonestabilni.
To pomeni, da če jih uporabimo čez dan, je njihovo delovanje zelo kratko, če pa proti večeru
ali celo ponoči, je njihovo delovanje podaljšano
v prihodnji dan in s tem tudi rezultati njihovega
učinkovanja.
POLŽI
Opis napada: je pomembni škodljivec na posevkih pšenice, ječmena in še posebej ovsa.
Škodo povzročajo ličinke, podobne majhnim
polžkom, ki izjedajo listno ploskev. Prag škodljivosti je dosežen, ko najdemo 1-1,5 ličink na listu
zastavičarju.
Priporočila za zatiranje: za zatiranje uporabimo BULLDOCK EC 25 - 0,3-0,5 L/ha ali MAVRIK - 0,2 L/ha (ni nevaren za čebele), ki poleg
žitnega strgača zatirata še listne uši, žitne stenice in tripse. Za optimalni pH škropilne brozge, ki
zagotavlja optimalno učinkovitost vedno dodajte pH MINUS v odmerku 44-88 mL/hL brozge.
Za boljšo oprijemljivost in zaradi preprečitve
spiranja zaradi padavin, priporočamo dodajanje
omočila/lepila NU-FILM-17 - 0,25 L/ha.
LISTNE UŠI
Se posebej lepo razvijajo v toplih in vlažnih letih
in po blagih zimah.
Opis napada: Škodo delajo s sesanjem rastlinskega soka iz listov in kasneje tudi iz zrnja. Uši
so nevarne tudi zato, ker prenašajo nevarne viruse. Nalet uši se lahko pojavi že jeseni in že
takrat delajo škodo, nato odletijo na gostiteljske
rastline, kjer odložijo zimska jajčeca. Spomladi
se izležejo uši, ki priletijo na žita in najbolj se
razmnožujejo do mlečne zrelosti. Listne uši, ki
pri nas napadajo žita, so velika žitna uš (Sitobion avenae) in siva breskova uš (Myzus persicae).
Priporočila za zatiranje: za zatiranje se odločimo, ko je prag škodljivosti presežen in to je, če
je v času cvetenja 5-8 uši na klas ali več kot 20
% klasov naseljenih in 7-10 uši na klas v sredini
mlečne zrelosti. V primeru semenskih posevkov
in zaradi preprečevanja širjenja virusov, je potrebno opraviti zatiranje že jeseni, če najdemo
v fazi 2-3 listov uši na osnovi lista v smeri korenin. Za zatiranje priporočamo aficid TEPPEKI v
odmerku 140 g/ha ali BULLDOCK v odmerku
0,3-0,5 L/ha ali MAVRIK - 0,2 L/ha (ni nevaren
(Limacidae - polži slinarji, Gastropoda
drugi polži)
Povzročajo škodo na kalečih in že vzniklih žitih,
zato je potrebno posevke v času po setvi pa do
faze dveh listov redno kontrolirati.
Priporočila za zatiranje: v primeru napada
ukrepamo z limacidom. Priporočamo uporabo
limacida Agrosan B - POLŽOMOR v odmerku
70-100 g/100 m2, ampak samo na obrobju
posevkov in ne na posevkih samih, saj nobeno
sredstvo ni pri nas registrirano za ta namen oz.
kulturo.
REGULIRANJE RASTI ŽIT
Regulatorji rasti se uporabljajo za preprečevanje poleganja posevkov.
To se dogaja posebej v letih s toplo zimo, ko
posevki ne prenehajo rasti in kmalu porabijo
hranila, ki so jim bila dodana jeseni. Spomladi
se zato pogosto pojavlja pomanjkanje hranil,
vsako dodajanje hranil, še posebej dušičnih, pa
sproži izredno močno rast zgodaj spomladi. Do
poleganja pride tudi ob pomanjkanju bakra
(Cu), kar ima za posledico slabšo tvorbo lignina in so stebla zato manj trdna (YaraVita ŽITA).
Ob nastopu neugodnih klimatskih pogojev, kot
so neurja z močnim dežjem in vetrom, pride do
poleganja posevkov, s tem pa seveda do izgube
količine in kvalitete pridelka. Z uporabo STABILANa, ki je pridelovalcem dobro poznan, se
izognemo tem izgubam.
STABILAN uporabljamo:
a) v ozimni pšenici v odmerku 2–3,2 L/ha
(20–32 ml/100 m2 na 2–4 L vode) v času od
konca razraščanja do faze prvega kolenca (2931 po BBCH). Odmerek je odvisen od nagnje
nosti sorte k poleganju, gostote posevka in
intenzivnosti gnojenja z dušikom;
b) v jari pšenici v odmerku 2 L/ha (20 ml/100 m2
na 2–4 L vode) v fazi konec razraščanja (29
po BBCH);
- v rži v odmerku 2.5 L/ha (25 ml/100 m2 na
2–4 L vode) v času od začetka kolenčenja
do razvoja zadnjega lista (31–37 po BBCH);
d) v ovsu v odmerku 3 L/ha (30 ml/100 m2 na
2–4 L vode) v razvojni fazi prvega kolenca (31
po BBCH).
Poraba vode na hektar je med 150 in 400 L.
Sredstvo se uporablja samo enkrat na isti površini, v eni rastni sezoni.
93
KORUZE
Letina 2013
Pridelovalci koruze si bodo zapomnili pridelovalno leto 2013 kot eno izmed najslabših.
Posevki koruze, ki so bili sejani malo kasneje,
so bili izpostavljenosti veliki talni vlažnosti in
počasnemu vzniku zaradi nizkih temperatur
tal. Posevki so v fazi 4 - 6 listov bili klorotični
in ponekod še dodatno poškodovani od talnih
herbicidov, ki so jih posevki v razvojni fazi 3 - 4
lista pri nižjih temperaturah in v stresu bistveno
slabše prenašali. Zaradi hladnih tal je bil sprejem fosforja blokiran in posevki so kar precej
časa vztrajali v fazi mladostnega razvoja v taki
stresni situaciji. Poseben problem je bil pri zatiranju plevelov, predvsem slaka in osata, saj je
bil vznik teh plevelov zelo pozen, ker so termofilne rastline in za svoj razvoj rabijo več toplote.
Tako se je dogajalo, da so kmetovalci poškropili
posevke in je po tretiranju sledil seveda naknadni vznik plevelov. Potrebno je bilo počakati v
času hladne periode, ker je tudi koruza stala v
svojem razvoju in opraviti herbicidna škropljenja po dvigu temperatur. Odlično sta se obnesli
gnojili kot sta PROTIFERT FOSFIT K in YARA VITA
KORUZA, ki ju lahko kombiniramo s herbicidi in
pospešita razvoj korenin in rast koruze.
Kasneje v juliju in avgustu pa so bili posevki
izpostavljeni visokim temperaturam in periodi
brez padavin, kar je imelo za posledico na peščenih tleh, da so bili pridelki koruze od 1 - 2
toni/ha, na težjih tleh pa okrog 8 ton/svežega
zrnja. V redkih primerih in na težjih tipih tal so
pridelki dosegali do 12 ton/ha svežega zrnja.
Splošna priporočila za sezono 2014
Pri pridelavi koruze opažamo v zadnjih letih veliko negodovanja določenih pridelovalcev nad
talnimi herbicidi v primeru suhega vremena po
setvi in škropljenju oz. v primeru večjih grud naknaden vznik, predvsem pa pri pridelovalcih,
ki se na svojih njivah soočajo s trajnimi pleveli
(slak, osat, pirnica, divji sirek). V primeru uporabe talnih herbicidov je potrebno še korekcijsko
škropljenje, torej dvojni stroški in dvojno delo.
Zato vsem pridelovalcem koruze priporočamo
uporabo herbicidov po vzniku v razvojni fazi
koruze 5 - 7 listov, ko z eno aplikacijo zatremo
vse plevele - enoletne in večletne, ozkolisne in
širokolistne. Kombinacija herbicidov MUSTANG
306 SE + MOTIVELL Extra 6 OD (ali SAMSON
Extra 6 OD) v enem prehodu poskrbi za propad
vseh plevelov v posevku koruze in je cenovno
najugodnejša rešitev za tako širok spekter plevelov.
V primeru potrebnih korekcij je na trgu na razpolago novejša oblika 2,4 D herbicida ESTERON
za zatiranje osata, ščavja in slaka v koruzi v razvojni fazi do 5 listov.
ZATIRANJE PLEVELOV
MUSTANG 306 SE učinkovito zatira naslednje
širokolistne plevele: ambrozija, njivski osat,˝
njivski slak, metlike, dresni, njivska kurja če-
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - KORUZA 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
ukrep
SREDSTVO
odmerek
1 ha
preprečevanje pritlikavosti
in povečanje pridelka
ZINTRAC 700 ali
PROTIFERT CINK
1L
2-4 L
pomanjkanje bora (B)
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
1,5 L
1,5-2,5 L
enakomeren in hitrejši
mladostni razvoj, še posebej
pri nizkih temperaturah,
pospeši razvoj korenin,
poveča hektarski donos in
kvaliteto, izboljša razvoj
storža
YaraVita KORUZA
dognojevanje s fosforjem
LABICUAJE
zatiranje širokolistnih
plevelov
(največ 5-6 listov)
ESTERON
zatiranje enoletnih in
večletnih širokolistnih
plevelov (osat, slak)
in
ozkolistnih plevelov
(kostreba, pirnica, divji
sirek) v fazi 4-7 listov
MUSTANG 306 SE
+
SAMSON extra 6 OD
ali MOTIVELL extra 6 OD
dognojevanje s počasi
sproščujočim DUŠIKOM,
poveča delovanje herbicida
(ekvivalent mineralnim
dušičnim gnojilom)
LAST N ali
AZOFOL
pri vseh tretiranjih (razen
pri tistih, ki že vsebujejo
aminokisline)
zmanjša herbicidni šok in
strese zaradi mraza, suše,
toče in moče
PROTIFERT LMW
pri vseh tretiranjih
preprečevanje spiranja
NU-FILM-17
* povečanje odpornosti
94
3-5 L
3-5 kg
0,6 L
0,5-0,6 L
+
0,5-0,75 L
ali 0,5+0,25 L
deljena aplikacija
15-25 L
40 L
3-5 L
0,25 L
šnjica, kamilice, samonikla oljna ogrščica, plešec, modri glavinec, metlike, plazeča lakota-smolenec, zebrat, drobnocvetni rogovilček,
njivska spominčica, poljski mak, škrbinka,
navadna zvezdica, njivski mošnjak, perzijski
jetičnik, grašice in druge.
MUSTANG 306 SE uporabljamo v koruzi od 2
pa do 7 razvitih listov koruze. Je popolnoma selektiven za koruzo in ne povzroča fitotoksičnosti
ter ne vpliva negativno na pridelek.
MUSTANG 306 SE je zelo fleksibilen glede uporabe, saj zagotavlja zelo zanesljivo delovanje v
različnih klimatskih in agrotehničnih razmerah,
optimalne temperature za uporabo pa so od
5-25o C.
MUSTANG 306 SE je odličen herbicid s specifičnim načinom delovanja, saj aktivna snov prodre
v rastlino v roku 1 ure, rast občutljivih plevelov
se ustavi 1 dan po aplikaciji, prvi vidni simptomi
(sprememba barve, zvijanje listov, skrajševanje
internodijev) se pojavijo 3-4 dni po aplikaciji,
pleveli pa potem popolnoma propadejo v roku
2-3 tednov. Je herbicid, ki deluje počasi, vendar
temeljito. Priporoča se poraba vode med 150400 L/ha.
SAMSON extra 6 OD in Motivell extra 6 OD
sta novejša herbicida na osnovi dobro poznane
učinkovine nikosulfuron, vendar za razliko od
podobnih sredstev, s popolnoma novo formulacijo OD (oljna disperzija) in stabilizatorji učinkovine. Prednosti pred podobnimi sredstvi so:
- izjemno hitra penetracija (prehod v rastlino)
- odpornost na izpiranje zagotovljena že 2 uri
po tretiranju
- stabilnost formulacije (najmanj tri leta
zagotovljena navedena vsebnost učinkovine,
ostali pripravki na osnovi iste učinkovine
ohranjajo navedeno vsebnost učinkovine
dosti krajši čas, kar ima za posledico slabše
delovanje in povišana verjetnost pojava
rezistence).
odlično zatirata naslednje ozkolistne plevele:
navadna kostreba, muhviči in enoletno latovko ter naslednje širokolistne plevelove kot so
srhkodlakavi ščir, breskova dresen, navadna
zvezdica, škrbinka, njivska vijolica in prava
kamilica. Uporabljamo ga tudi za zmanjševanje zapleveljenosti ozkolistnih plevelov kot
so plazeča pirnica ter naslednjih širokolistnih
plevelov kot so bela metlika, mnogosemenska
metlika, drobnocvetni rogovilček, ptičja dresen, navadni slakovec in drugih širokolistnih
plevelov.
uporabljamo v odmerku 0,5-0,75 L sredstva/ha,
za učinkovitejše zatiranje plevelov pa ga je možno uporabiti tudi v deljenem (split) odmerku
0,5 + 0,25 L sredstva/ha.
OLJNE OGRŠČICE
Oljna ogrščica v letu 2013
Ta preverjena kombinacija herbicidov,
MUSTANG 306 SE + SAMSON extra 6 OD ali
MOTIVELL extra 6 OD, se uporablja po vzniku v
fazi ko ima koruza 4-7 listov.
Kakšen je odmerek posameznega pripravka, je
odvisen od spektra plevelov, ki je v posevku koruze.
1. zastopanost samo z enoletnimi travnimi in
enoletnimi širokolistnimi pleveli:
Mustang 0,4-0,5 L/ha
+
Motivell ali Samson 0,5 L/ha;
(vrednost cca. 323 kg koruze*)
2. zastopanost samo z enoletnimi travnimi ter
enoletnimi in večletnimi širokolistnimi
pleveli:
Mustang 0,6 L/ha
+
Motivell ali Samson 0,4-0,5 L/ha;
(vrednost cca 341 kg koruze*)
3. zastopanost z enoletnimi in večletnimi
travnimi pleveli ter samo enoletnimi široko
listnimi pleveli:
Mustang 0,5 L/ha
+
Motivell ali Samson 0,75 L/ha;
4. zastopanost z enoletnimi in večletnimi
travnimi pleveli ter enoletnimi in večletnimi
širokolistnimi pleveli:
Mustang 0,6 L/ha
+
Motivell ali Samson 0,75 L/ha
Lansko leto ni bilo naklonjeno pridelovalcem
oljne ogrščice, saj so bili pridelki od 25 - 50 %
nižji od pričakovanih in poleg vsega tega pa še
padec cen za 25 %. Tako da je bil izplen glede
na predhodno (normalno) leto samo 50 %. Kar
se tiče zatiranja plevelov in škodljivcev, v sami
tehnologiji ni bilo večjih težav oz. odstopanj.
Splošna priporočila za sezono 2014
Oljna ogrščica je posejana na približno enakih
površinah kot v lanskem letu. Posevki so se v
jeseni normalno razvili in z izjemo polžev in
repne grizlice, ki se je v določenih področjih
pojavljala zelo močno, ni bilo večjih težav.
Pri varstvu oljne ogrščice priporočamo predvsem skrbno kontrolo pojava škodljivcev in
pravočasno ukrepanje s pripravkoma BULLDOCK 25 EC ali MAVRIK 240, ki pokrivata v
glavnem vse škodljivce oljne ogrščice.
Za zatiranje repičarja posebej priporočamo
pripravek MAVRIK 240, ker ni strupen za čebele in s tega vidika zagotavlja visoko varnost za
čebele, kar pa pridelovalci še vedno premalo
upoštevajo, kljub medijsko zelo odmevnemu
pomoru čebel v preteklih letih, prav tako določene inštitucije, ki so zadolžene za introdukcijo novih znanj in praks v kmetijstvu.
ZATIRANJE PLEVELOV
Za zatiranje enoletnih plevelov v oljni ogrščici
uporabimo takoj po vzniku oljne ogrščice in
plevelov, selektivni herbicid za zatiranje enoletnih ozko in širokolistnih plevelov FUEGO v odmerku 1,5 L/ha. Po vzniku oljne ogrščice
*pri ceni 145 €/tono pri 14 % vlage (okt.2013)
učinkovito zatiramo vse vrste travnih plevelov s
pripravkom AGIL 100 EC v odmerku 1-1,5 L/
ha, kateremu zaradi boljše oprijemljivosti dodamo NU-FILM-17 - 0,25 L/ha.
VELIKI OGRŠČIČNI ALI REPIČNI
BOLHAČ (Psylliodes chrysocephala)
Po setvi moramo biti pozorni na napad škodljivcev, ki jih ima ogrščica precej. Takoj po vzniku
do stadija treh listov so najnevarnejši bolhači.
Če ga ob pojavu ne zatremo, nam lahko posevek popolnoma uniči. Poškodbe na rastlini spoznamo po značilnih luknjicah na listih. Ličinke
vrtajo do 1 mm debele luknje v steblo in zaradi
tega je rastlina manj odporna na mraz, raste počasneje in je podvržena poleganju in boleznim.
Priporočila za zatiranje: bolhače zatiramo z
insekticidom MAVRIK 0,2 L/ha (varen za čebele).
Preverjene kombinacija (TANK-MIX)
ali
BRAZDASTI KLJUNOTAJ
(Ceuthorhynchus pleurostigma)
Je do 3 mm dolg in temnosive barve in se lahko pojavi že jeseni. V steblo tik nad tlemi samica odloži jajčeca in ko se izležejo ličinke, žrejo
stebelno tkivo. Kot poškodbe se od sprotnega
+
95
grizenja in zaraščanja na steblu pojavi šiškasta
izboklina. Če je posevek zelo napaden, ga zatiramo že jeseni.
Priporočila za zatiranje: z insekticidi kot jeMAVRIK - 0,2 L/ha (varen za čebele), ki pa deluje tudi na kljunotaja glavnega brsta, ki je prav
tako jesenski škodljivec.
REPNA GRIZLICA (Athalia rosae)
Najnevarnejši napad pagosenic te osice je v začetku oktobra. Pagosenica je po hrbtu zelena
do črna, po trebuhu pa siva in doseže dolžino
18 mm. Pri temperaturi 20°C lahko pagosenica
v 24 urah požre dvakrat toliko listne mase kot je
sama težka. Zatiramo jo sočasno, ko zatiramo
repičnega bolhača.
STEBELNI KLJUNOTAJ
(Ceutorhynchus napi)
Je prvi nevarnejši spomladanski škodljivec oljne
ogrščice.
Opis napada: konec marca oz. v začetku aprila samice odlagajo jajčeca v navrtane luknjice
v steblu. Po enem tednu se izležejo ličinke, ki
izjedajo notranjost stebla. Zatiranje izvedemo
3-5 dni po ulovu prvih 3-3,5 mm dolgih temnorjavih hroščkov v rumeno lovno posodo z
insekticidom.
Priporočila za zatiranje: BULLDOCK EC 25 0,3-0,5 L/ha ali najnovejšim piretroidnim insekticidom MAVRIK v odmerku 0,2 L/ha.
MAVRIK ni nevaren za čebele in z njim lahko
tretiramo tudi v času cvetenja.
OGRŠČIČNI SIJAJNIK ALI REPIČAR
Priporočila za zatiranje: BULLDOCK EC 25 0,3-0,5 L/ha ali pa ob pričetku cvetenja z insekticidom MAVRIK v odmerku 0,2 L/ha.
MAVRIK ni nevaren za čebele in z njim lahko tretiramo tudi v času začetka cvetenja. Za
boljšo oprijemljivost in zaradi preprečitve spiranja zaradi padavin, priporočamo dodajanje
omočila/lepila NU-FILM-17 - 0,25 L/ha.
NASVET PRI INSEKTICIDNIH
TRETIRANJIH
kislosti pH-MINUS v konc. 0,044-0,88 % (4488mL/hL). Prav tako je zelo važen čas uporabe
To pomeni, če jih uporabimo čez dan, je njihovo delovanje zelo kratko, če pa proti večeru ali
celo ponoči, pa je njihovo delovanje podaljšano
učinkovanja.
Po vzniku krompirja učinkovito zatiramo vse vrste travnih plevelov s pripravkom AGIL 100 EC
1-1,5 L/ha + NU FILM 17-0,25 L/ha.
KROMPIRJEVA PLESEN
(Phytophthora infestans)
Je najnevarnejša glivična bolezen krompirja, ki
napada vse zelene dele rastline, vključno z gomolji. Prezimi v gomoljih, ki so ostali v zemlji
ali pa smo jih posadili z okuženim semenskim
materialom. Nekje v sredini maja se v deževnem
vremenu pojavijo prve okužbe, katerim sledijo
številni naknadni valovi okužb. Glivi ugaja vlažno in toplo vreme, v primeru dolgotrajnih
deževij, kot so bila npr. v lanskem letu v severovzhodnem delu države, pa lahko privede do
popolnega uničenja cime. V sušnih razmerah
počasi ali pa nič ne napreduje in ne dela velike
škode. Trose, ki se razvijejo na spodnji listni strani dež izpere na tla do gomoljev. Gliva gomolje
okuži skozi dihalne organe na povrhnjici.
SPRAVILO PRIDELKA
Izgube pridelka pri spravilu oljne ogrščice so
ponavadi velike, predstavljajo pa tudi problem
zapleveljenosti v naslednji gojeni kulturi. Desikacijo opravimo s herbicidi in s tem tudi nekoliko preprečimo delno izgubo pridelka. Najbolj
učinkovito preprečevanje izgub pri spravilu je
uporaba NU-FILMa, vendar ta postopek zahteva posebne stroje, traktorje jahače ali aviotretiranje. NU-FILM-17 uporabljamo za preprečevanje odpadanja semen v času, ko je polovica
strokov prešla iz travno zelene v svetlo zeleno
barvo, to je približno 3-4 tedne pred spravilom.
Najboljši učinek dosežemo v split aplikaciji
dvakrat s polovičnim odmerkom NU-FILMa-17 v odmerku 0,35 L/ha.
KROMPIRJA
ZATIRANJE PLEVELOV
Zatiranje plevelov v krompirju je ključnega pomena za kvaliteten in obilen pridelek.
Za zatiranje ozko in širokolistnih plevelov se
uporabljajo herbicidi, ki jih uporabljamo pred in
po vzniku vznikom krompirja in plevela.
Zatiranje plevelov po saditvi in pred vznikom
(PREEM)
(Meligethes aeneus)
Je najbolj razširjen škodljivec oljne ogrščice. Je
2-3 mm dolg hrošček, modrikasto zelene barve.
Samice hroščkov odlagajo jajčeca v cvetne brste
(ena jih odloži do 200).
Najnovejši herbicid na našem tržišču je METRIC, ki ga sestavljata dve učinkovini in sicer
metribuzin in klomazon. METRIC je rezidualni
herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in
Opis napada: ličinke se prehranjujejo s cvetnim
prahom popkov in pri tem uničijo cvet. Če pred
cvetenjem najdemo tri hroščke na cvet, ko se
cvetni brsti razdvajajo, je potrebno izvesti škropljenje pred cvetenjem z insekticidom.
širokolistnih plevelov pred vznikom krompirja v odmerku 1,5 L/ha pri porabi vode 200400 L/ha. Uporabljamo ga v času pred vznikom
(približno 7 dni) posevka in plevelov (PREEM). V
primeru aplikacije v času vznika se lahko pojavi
toksičnost na krompirju.
96
Opis okužbe: bolezenska znamenja so vidna
kot rumenorjave pege na zgornji strani listov, ki
postajajo temnorjave ali temnosivkaste.
Na spodnji strani listov je ob deževnem vremenu ali močni rosi vidna snežnobela plesniva
prevleka.
Okužbe na gomoljih so vidne kot sivorjave, nekoliko vdrte pege. V okuženih gomoljih začne
odmirati tkivo, posledica pa je gnitje le-teh.
Priporočila za zatiranje: pri zatiranju so najpomembnejša prva tretiranja, kajti z njimi preprečimo glivi, da bi se na začetku močno razširila.
Za uspešno varstvo je potrebno zagotavljanje
preventivne uporabe fungicidov v času izvajanja
škropilnega programa, vsekakor pa se moramo
ravnati po priporočilih protifitoftorne službe.
Za prvo in drugo tretiranje uporabimo v 7-10
dnevnih razmakih kontaktni fungicid DITHANE
M-45/DG ali MANFIL 75 WG - 2,0 kg/ha, ki
imajo odlično delovanje tudi proti krompirjevi
črni pegavosti. V času najbolj intenzivne rasti,
od začetka cvetenja in ko so vrste strnjene, se
priporoča uporaba fungicida RANMAN TOP v
odmerku 0,5 L/ha (5 mL/ar), močilo pa ima že
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - OLJNA OGRŠČICA 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
razvojni stadij
"fenofaza"
Po vzniku ogrščice
(BBCH 10-11) in pred
ali takoj po vzniku
plevelov (BBCH 11-12)
po vzniku trav in
ogrščice
faza kličnih listov
ukrep
enoletni širokolistni in
ozkolistni pleveli
FUEGO
ozkolistni pleveli
enoletni in večletni
AGIL 100 EC
repični bolhač
MAVRIK 240
+ pH MINUS
višja odpornost na nizke
temperature, pomanjkanje
magnezija in žvepla,
povečanje pridelka
jeseni od stadija 4
listov
spomladi po začetku
vegetacije
od 10 lista dalje do
tvorbe rozete
pred cvetenjem
SREDSTVO
YaraVita OGRŠČICA
PHOTREL ali
VIGNARBOL MB
vsa tretiranja
ko je polovica strokov
prešla iz travno zelene
v svetlo zeleno barvo,
to je približno 3-4
tedne pred spravilom
0,2 L
44-88 mL/100 L
2L
3,0 kg
3,0 L
dognojevanje s PK
(povečanje pridelka)
LABIFITO ali
PROTIFERT fosfit K
prehrana z borom
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
dognojevanje s PK
(povečanje pridelka)
LABIFITO* ali
PROTIFERT fosfit K*
1L
1L
YaraVita OGRŠČICA
2-4 L
enakomeren spomladanski
razvoj, izboljšana tvorba
cvetnih nastavkov, povišan
pridelek in vsebnosti olj in
dognojevanje z žveplom
0,4 -0,6 L
1L
1L
1-1,5 L
1,5-2,5 L
PHOTREL ali
PROTIFERT ŽVEPLO ali
VIGNARBOL MB
3 kg
2,5-3,5 L
3,0 L
pomanjkanje magnezija
HYDROMAG ali
PROTIFERT MAGNEZIJ
2-4 L
4-6 L
dognojevnje z dušikom +
S+Mg (enakovredno 220 kg
KANa)
AZOFOL
dognojevanje z dušikom
(žveplom) in borom
LAST N +
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
črni kapusov kljunotaj,
kapusova hržica, luskov
kljunotaj, repični kljunotaj,
stebelni kapusov kljunotaj,
repičar
MAVRIK 240
repičar
BULLDOCK EC 25
dognojevnje z dušikom +
S+Mg (enakovredno 110-140 kg
KANa)
dognojevanje z dušikom in
žveplom
uravnava kislost škropilne
brozge in s tem zagotavlja
učinkovitost
dognojevanje z žveplom za
povišan pridelek in vsebnosti
olj
AZOFOL
LAST N + AZOS 300
pH MINUS
PHOTREL ali
PROTIFERT ŽVEPLO ali
VIGNARBOL MB
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
40 L
20 L+
1-1,5 L ali
1,5-2,5 L
0,2 L
0,3-0,5 L
20-25 L
10 L+ 5 L
> 40 ml/hl
3 kg
2,5-3,5 L
3,0 L
1-1,5 L
1,5-2,5 L
1L
bela gniloba, črna listna
pegavost, siva plesen, suha
trohnoba
tebukonazol
luskov kljunotaj, repičar
MAVRIK 240
stres (mraz, suša, toča..)
PROTIFERT LMW
NU-FILM-17
0,5 L
preprečevanje izpadanja
semena (najboljši učinek
dosežemo v split oz. deljeni
aplikaciji)
NU-FILM-17
0,5 L ali
split
2 x 0,35 L
* povečanje odpornosti;
97
1- 2 L
tebukonazol
NUTREL ADVANCE
po potrebi
1,5 L
bela gniloba, črna listna
pegavost, siva plesen, suha
trohnoba
boljša oplodnja
v začetku cvetenja
odmerek
1 ha
1-1,5 L
0,2 L
3,5-4 L
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - KROMPIR 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
razvojni stadij
"fenofaza"
takoj po sajenju, pred
zagrnitvijo
takoj po sajenju, pred
vznikom krompirja
po vzniku krompirja in
plevela
14 dni po vzniku
in ponovljati na 2-3
tedne
pri vseh fungicidnih
tretiranjih
ukrep
SREDSTVO
strune
NATURALIS
enoletni širokolistni in
ozkolistni pleveli
METRIC
ozkolistni pleveli
AGIL 100 EC
dušikom in mikrohranili
LAST N ali
PROTEOBOOM
MAGNESIOGREEN
1.000 m2
10 L
1 ha
(tretiramo vrsto in gomolje ob setvi)
200-300 ml/1.000 m2 oz. 2- 3 L/ha
2
150 ml /1.000 m oz. 1,5 L/ha
100-200 ml/1.000 m2 oz. 1-2 L
100 mL
40 g
40 g
1L
400 g
400 g
10 L
4 kg
4,0 kg
0,5-0,6
50-60 mL
500-600 mL
5-6 L
0,1-0,15
10-15 mL
100-150 mL
1-1,5 L
0,30
0,25
30 mL
25 mL
300 mL
250 mL
3,0 L
2,5 L
0,3-0,5
30-50 mL
0,3-0,5 L
3-5 L
LABICUAJE
0,30
30 g
300 g
3 kg
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2 kg
ELECTIS 75 WG
0,18
18 g
180 g
1,8 kg
0,05
5 ml
50 ml
0,5 L
LABIFITO*
PROTIFERT fosfit K*
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
zapiranje vrst in
prehrana z bakrom
formiranje gomoljev
nastavljanje gomoljev povečevanje kvalitete in
(ponoviti čez 14 dni) količine pridelka,
pomanjkanje fosforja
debelitev gomoljev
odmerek
1,0
0,40
0,4
PROTIFERT MAGNEZIJ
dognojevanje z PK,
glivične bolezni
konc.v
%
YaraVita POTATO PLUS
po napovedi,
razmak 10-14 dni
krompirjeva plesen,
črna listna pegavost
v času najintenzivnejše rasti
krompirjeva plesen
RANMAN TOP
ob prvem osipanju
strune
NATURALIS
siva breskova uš
TEPPEKI
0,016
1,6 g
16 g
160 g
MAVRIK
LASER
MOSPILAN 20 SG
0,02
0,02
0,01
2 mL
2 mL
1g
20 mL
20 mL
10 g
200 ml
200 ml
100 g
pH MINUS
0,04
4 mL
>40 mL
>400 ml
GOËMAR BM 86
0,30
30 mL
300 mL
3L
POTATO PLUS
0,5
50 mL
0,5 L
5L
MANFIL 75 WG
0,20
20 g
200 g
2 kg
ELECTIS 75 WG
0,18
18 g
180 g
1,8 kg
RANMAN TOP
0,05
5 mL
50 mL
0,5 L
CHAMPION 50 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
prehrana z bakrom
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
0,30
0,25
30 mL
25 mL
300 mL
250 mL
3,0 L
2,5 L
povečevanje kvalitete in
pridelka
POTATO PLUS
0,5
50 ml
0,5 L
5L
PROTEOLEAF
0,4
40 g
400 g
4 kg
0,4-0,7
40-70 mL
0,4-0,7 L
4-7 L
ob pojavu
v pričetku tvorbe
gomoljev in čez
15 dni
koloradski hrošč
koloradski hrošč, listne uši
uravnavanje kislosti,
zagotavljanje učinkovitosti
povečan pridelek in
kvaliteta
povečevanje kvalitete in
pridelka
okužba gomoljev
po intenzivni rasti in
za zadnji dve tretiranji
krompirja in krompirjeva
plesen
zorenje gomoljev
za zadnji dve tretiranji
povečanje suhe snovi
prvič - grmi 15 cm višine
drugič - ob pričetku debelitve gomoljev
tretjič - 14 dni po drugem tretiranju
vsa tretiranja, tudi
herbicidna in
desikacijska
HASCON 10 AD
1 L/ha
PROTIFERT KALIJ
0,3
30 mL
300 mL
3L
za izboljšanje količine in
kvalitete pridelka, v
primeru stresnih situacij kot
so suša, toča ipd.
PROTIFERT LMW
0,35
35 mL
350 mL
3,5 L
NU-FILM-17
0,025
2,5 mL
25 mL
250 mL
* povečanje odpornosti;
98
v formulaciji. Ranman še vedno velja za enega
izmed najzaneslivejših fungicidov za zatiranje
krompirjeve plesni na listju in gomoljih krompirja. Odlikuje ga odlično in dolgotrajno delovanje, s fenomenalno oprijemljivostjo, saj ga celo
do 100 L dežja ne spere. Iz argumentov učinkovitosti in obstojnosti, se v evropskih državah
pridelovalkah krompirja, RANMAN top v proizvodnji uporablja najmanj dva-krat letno; letni
indeks porabe v teh državah je 155 %!!.
V praksi se uporablja celo za blokiranje okužbe;
še posebej v kombinaciji z učinkovinami kot je
cimoksanil in dimetomorf.
V tem času se lahko uporablja tudi fungicid
ELECTIS 75 WG -1,8 kg/ha. Electis 75 WG je
prav tako novejši fungicid, ki ima odlično preventivno delovanje in je prav tako zelo odporen
na spiranje, saj ga ne spere niti 60 L dežja. Po
teh fungicidih preidemo zopet na kontaktne kot
so DITHANE M-45/DG ali MANFIL 75 WG 2,0 kg/ha in CHAMPION WG 50 - 2,5 kg/ha.
Okužba gomoljev z zoosporami krompirjeve
plesni v času pred spravilom povzroča večini
pridelovalcev preglavice, zato se za zadnji dve
škropljenji zopet priporoča uporaba fungicida
RANMAN Top - 0,5 L/ha ali ELECTIS 75 WG 1,8 kg/ha (oba s karenco le 7 dni), saj najbolje
zaščitita gomolje pred okužbo.
Za izboljšanje delovanja vseh fungicidov, si
lahko pomagamo tudi z dodajanjem določenih
foliarnih gnojil na osnovi kalijevega fosfita kot
sta LABIFITO v odmerku 1,5-3,0 L/ha in nov
PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,5-3,5 L/ha.
Dodajanje foliarnih gnojil na osnovi bakra prav
tako poveča delovanje fungicidom; COPTREL
500 v odmerku 0,25 L/ha ali LABICUPER v
odmerku 3 L/ha s sistemičnim delovanjem
ali PROTIFERT BAKER v odmerku 1-1,5 L/ha
(100-150 ml/10 ar).
ČRNA LISTNA PEGAVOST
(Alternaria solani)
Je nevarnejša bolezen v bolj sušnih letih, pojavlja pa se sredi poletja na ostarelem listju.
Opis okužbe: bolezen prepoznamo po okroglih, precej velikih pegah z značilnimi vzporednimi krogi, ki nastanejo najprej na listih na
spodnjem delu rastline. Listje z veliko pegami
rumeni in odpade. Gliva lahko okuži tudi gomolje, ki potem v skladišču hitro izgubljajo vlago.
vzniknejo zelo pozno in imajo malo število stebel. Kasneje ta okužena stebla na prehodu iz
zemlje počrnijo, na njih se naredi bela plesniva
prevleka. Listje v takšnih grmih je drobno, porumenelo in hitro odpada, gomolji pa so drobni
in radi gnijejo že na njivi.
Priporočila za zatiranje: najučinkovitejše je
preprečevanje z ustreznim kolobarjem, da sadimo neokužen in razkužen semenski material, da
izboljšamo strukturo tal, jih naredimo zračna in
prepustna za vodo. Pogosto rahljanje tal zmanjšuje možnosti za razvoj glive.
KOLORADSKI HROŠČ
(Leptinotarsa decemlineata)
Je najnevarnejši škodljivec na krompirju. Hrošček je svetlo rumen in ima 10 črnih prog po
dolžini in je velik okoli 1 cm.
Opis napada: konec aprila oz. v začetku maja
prilezejo iz zemlje, kjer prezimujejo in se naselijo na listju krompirja ter ga objedajo.
Iz izleglih jajčec se razvijejo ličinke, ki največjo
škodo delajo v mesecu juniju, saj lahko uničijo
vso listno maso, da ostanejo le še stebla.
Priporočila za zatiranje: z dovoljenim insekticidom ukrepamo takoj, ko opazimo ličinke
in po potrebi ponovimo tretiranje čez 5-7 dni.
Za učinkovito zatiranje priporočamo uporabo
insekticida MOSPILAN 20 SG v odmerku 100
g/ha (10 g/1.000 m2). Lahko se uporabi tudi
insekticid MAVRIK v odmerku 0,2 L/ha (njegovo delovanje je odvisno od stopnje rezistence
hrošča na insekticide iz skupine piretroidov) in
LASER v odmerku 0,2 L/ha, ki ga lahko uporabljamo tudi v EKOloški pridelavi. Učinkovitost
vseh insekticidov pa lahko povečamo z dodajanjem posebnega foliarnega gnojila, ki odvrača
škodljivca, da se prehranjuje s tretirano rastlino. To je LABISYNERGIC v odmerku 3-4 krat
po 0,3 L/ha, ki pa ga lahko uporabljamo tudi v
EKOloškem varstvu.
STRUNE (Elateridae)
Prezimi na okuženih ostankih gomoljev v zemlji
in gomoljih.
Priporočila za zatiranje: bolezen zatiramo s
pripravki, s katerimi ukrepamo proti krompirjevi
plesni, z dejstvom, da imajo odlično delovanje
proti tej bolezni fungicidi, ki vsebujejo mankozeb, kot sta DITHANE M-45/DG nt v odmerku
2,0 kg/ha ter ELECTIS 75 WG 1,80 kg/ha.
Opis napada: strune so ličinke hroščev pokalic.
Strune se zavrtajo v gomolje krompirja in delajo
ozke rove, v katerih so temnorjavi iztrebki. Takšni gomolji imajo grd izgled in niso primerni
za pripravo hrane. Pojav strun je iz leta v leto
močnejši, na voljo pa imamo insekticid, formuliran kot granulat na osnovi teflutrina in BIOtični insekticid NATURALIS na osnovi učinkovine
BELA NOGA KROMPIRJA
(Rhyzoctonia solani)
Gliva prezimi v obliki črnih sklerocijev na gomoljih, v tleh in na ostankih drugih gostiteljskih
rastlin. Ugodni pogoji za njen razvoj so težka in
vlažna ter slabo zračna tla.
Opis okužbe: če sadimo močno okužene gomolje propade, veliko kalečih cim, zato grmi
Beauveria bassiana, ki ga lahko uporabljamo v
ekološki in integrirani pridelavi, prav tako pa
tudi ljubiteljski pridelovalci, saj imajo s tem
škodljivcem največ problemov. NATURALIS se
uporablja ob sajenju in osipanju, v odmerku
99
2-3 L/ha (20-30 ml/100 m2). Strategija zatiranje je takšna, da ob sajenju pred zagrinjanjem
tretiramo tla in gomolje v odmerku 2-3 L/ha in
1 L/ha pred zagrinjanjem. Takšna strategija se je
pokazala kot izredno učinkovita (enako kot pri
uporabi sintetičnih insekticidov), vsekakor pa je
zelo prijazna naravi.
OPOZORILO: Zelo pomembno je to, da zadovoljivo učinkovitost dosežemo le na tleh z zadostno količino organske snovi (humusa), na kateri
se gliva razvije. Na suhih, peščenih in prodnatih
tleh njegovo delovanje ni zadovoljivo, ker gliva
nima pogojev za razvoj.
LISTNE UŠI
So zelo pomemben škodljivec, še posebej pri
pridelavi semenskega krompirja, saj prenašajo
viruse.
Opis napada: zadržujejo se predvsem na spodnji listni strani, z vbadanjem v listno maso in
sesanjem sokov povzročajo njihovo gubanje,
izločajo pa tudi medeno roso. Na krompirju je
predvsem pet vrst listnih uši: siva breskova uš
(Myzus persicae), krhlikina uš (Aphis nasturtii),
zelenolisasta krompirjeva uš (Macrosiphum
euphorbiae), grahova uš (Aulacorthum solani)
in šalotkina uš (Myzus ascalonicus). Vse te vrste
prenašajo viruse Y, A, S in M, še posebej nevarna je siva breskova uš, ki prenaša virus zvijanja
krompirjevih listov.
Priporočilo za zatiranje: za zatiranje se odločimo, ko je prag škodljivosti presežen in to
je povprečno 50 uši na nepopolno razvitem
sestavljenem listu. Priporočamo uporabo insekticida TEPPEKI v odmerku 0,16 kg/ha ali
MOSPILAN 20 SG v odmerku 200 g/ha (20
g/1.000 m2). Karenca je samo 14 dni. V primeru, da zatiramo koloradskega hrošča z insekticidom MAVRIK, bomo istočasno zatrli tudi uši.
Orientacijski program varstva in prehrane - OLJNE BUČE
razvojni stadij
»fenofaza«
bolezen,
škodljivec,
ukrep
po setvi in
najkasneje do 2
pravih listov
enoletni ozkolistni
in širokolistni plevel
odmerek
100 m2
odmerek
1.000 m2
odmerek
1 ha
2,5 mL
20 mL
25 mL
200 mL
0,25 L
2,0 L
0,3
30 mL
300 mL
3,0 L
do 0,15
do 1,5 g
do 15 g
do 150 g
0,01
1g
10 g
100 g
0,2-0,3
20-30 mL
0,2-0,3 L
2,0-3,0 L
PROTIFERT fosfit K*
0,25-0,35
25-35 mL
0,25-0,35 L
2,5-3,5 L
kumarna plesen
LABICUPER**
PROTIFERT BAKER**
0,3
0,25
30 mL
25 mL
300 mL
250 mL
3,0 L
2,5 L
pepelaste plesni
KARATHANE GOLD
0,04-0,06
4-6 ml
40-60 mL
0,4-0,6 L
0,3
30 mL
300 mL
3,0 L
0,04-0,06
4-6 mL
40-60 mL
0,4-0,6 L
PROTIFERT ŽVEPLO**
0,25
25 mL
250 mL
2,5 L
MOSPILAN 20 SG***
do 0,15
do 1,5 g
do 15 g
do 150 g
TEPPEKI
0,01
1g
10 g
100 g
sovke
LEPINOX PLUS
0,10
10 g
100 g
1 kg
bakterioze,
kumarna plesen
*LABICUPER**
0,30
30 mL
300 mL
3,0 L
AZOFOL
3,5
0,35 L
3,5 L
35 L
LAST N
1,5-2,0
150-200 mL
1,5-2,0 L
15-20 L
PROTIFERT LMW
0,35
35 mL
350 mL
3,5 L
GOËMAR BM 86
0,30
30 mL
300 mL
3,0 L
NUTREL ADVANCE
0,10
10 mL
100 mL
1L
0,12-0,18
0,15-2,0
12-18 mL
15-20 mL
20-30 g
20-30 mL
0,12-0,18 L
0,2-0,3 kg
0,2-0,3 L
1,2-1,8 L
1,5-2,0 L
2-3 kg
2-3 L
0,25
25 mL
250 mL
2,5 L
0,3-0,4
0,15-0,25
30-40 mL
15-25 mL
0,3-0,4 L
0,15-0,25 L
3-4 L
1,5-2,5 L
0,2-0,3
20-30 g
0,2-0,3 kg
2,0-3,0 kg
0,025
2,5 mL
25 mL
250 mL
kumarna plesen
1 – 2 prava lista
Pri vsakem
fungicidnem
tretiranju
2-4 lističi
2-3 krat v razmaku
10-12 dni
listne uši
gnojenje s PK
(povečanje
odpornosti)
kumarna plesen,
bakterijski ožig
pepelaste plesni
(nadaljujemo po
potrebi)
listne uši
med vegetacijo
pred cvetenjem,
nato vsakih 15 dni
dognojevanje z
dušikom ter
žveplom in
magnezijem
dognojevanje z
dušikom
za boljšo oplodnjo,
večji pridelek, boljša
obarvanost in
okusnost, stres
vsako tretiranje
mikrohranila
pred in po cvetenju
boljša oplodnja
Prvič pri 4 listih in
drugič, ko je še
možen prehod
med vegetacijo
ko je še možen
prehod
višja vsebnost olja
10-20 dni pred
spravilom
pospeši dozorevanje, plodovi so
bolj čvrsti višja
vsebnost olja
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
po potrebi
konc. v
%
2014
SREDSTVO
CENTIUM 36 CS
+ SUCCESSOR 600
*LABICUPER**
MOSPILAN 20 SG***
TEPPEKI
*LABIFITO*
*LABICUPER**
KARATHANE GOLD
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
PHOTREL ali
VIGNARBOL MB
0,20-0,3
PROTIFERT ŽVEPLO
FOLIPLUS ali
HASCON 10 AD
PROTEOLEAF
boljša oprijemljivost, preprečevanNU-FILM-17
je spiranja, boljša
učinkovitost itd.
zatiranje polžev
POLŽOMOR
150-200 mL
70-100 g /100 m
*povečanje odpornosti; **stransko delovanje; *** delovanje tudi na ščitkarje
100
2
OLJNIH BUČ
ZATIRANJE PLEVELOV
Oljne buče v letu 2013
Posejane površine z oljno bučo so se v letu 2013
v Sloveniji prepolovile, kar je seveda posledica
hiper produkcije v preteklih letih in padec cen.
V preteklem letu je sklop okoliščin okrog setve
vplival na zelo slab vznik buč in potrebno je bilo
tudi presejavanje posevkov. Posebej posevki, ki
so bili posejani tik pred deževno in hladno periodo, so bili najbolj prizadeti. Tla so bila zbita zaradi obilice padavin, ohladitev pa je močno znižala temperaturo tal in v takih pogojih je seme
v tleh propadlo, ker ni moglo prebiti zaskorjene
zbite zgornje plasti tal. Kasneje v nadaljevanju je
dodatno prispevala še suša.
Določeni posevki buč, ki so bili posejani zelo
zgodaj in niso imeli težav z vznikom, so dokazali, da je to kultura tako imenovanih aridnih klim,
ki dobro prenaša sušo in so bili izpadi pridelkov
bistveno manjši na enakih tipih tal kot pa pri koruzi ali kateri drugi kulturi.
1-2 dl/ha. Za povečevanje odpornosti rastlin na
to bolezen priporočamo dodajanje foliarnega
gnojila LABIFITO v odmerku 1,5-3,0 L/ha ali
PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,5-3,5 L/ha.
BUČNA PEPELASTA PLESEN
(Sphaerotheca fusca)
Za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov (kot so npr. kostreba, loboda,
dresni, plešec, smolenec, …) takoj po setvi buč
priporočamo učinkovito in preverjeno kombinacijo CENTIUM 36 CS v odmerku 0,25 L/ha +
pripravek na osnovi a.s. petoksamid (*Successor
600) v odmerku 2 L/ha.
*OPOZORILO: v primeru napovedi obilnejših
padavin ali nalivov, se uporaba tega sredstva
odsvetuje, njegova uporaba pa se naj prestavi.
CENTIUM 36 CS je talni herbicid, ki deluje na
plevele v času kalitve, pa vse do pojava dveh
kličnih listov ob zadostni talni vlagi. Če je suho,
lahko z aplikacijo počakamo in uporabimo
Pojavlja se bolj proti koncu poletja oz. v jeseni
in pri hujši okužbi lahko skrajša rastno dobo buč
za 2-4 tedne. S tem se seveda močno zmanjša
pridelek oz. pridelek olja.
Priporočilo za zatiranje: za zatiranje lahko
uporabimo KARATHANE GOLD v odmerku
0,4-0,6 L/ha ali MOČLJIVO ŽVEPLO v odmerku 3 kg/ha ali AQ-10 v odmerku 35 g/
ha ali TOPSIN-M v odmerku 1 kg/ha, stranski učinek pa ima tudi PROTIFERT ŽVEPLO v
odmerku 2,5-3,5 L/ha.
LISTNE UŠI (Aphididae)
Priporočila za sezono 2014
Za setev buč je potrebno redno spremljati vremenske pogoje in se ne odločati za setev, če
dolgoročno ni napovedi padavin, ker v takem
primeru ne bo zagotovljeno dovolj talne vlage
za delovanje herbicidov in bomo imeli težave s
pleveli. V primeru napovedi močnejših nalivov
in padavin pa se prav tako ni dobro odločati za
setev, ker pride do spiranja herbicidov v globlje
plasti tal, v območje korenin in le-ti lahko depresivno delujejo na mlade, razvijajoče se rastlinice. V primeru uporabe herbicida SUCCESSOR
600, nikakor ne priporočamo uporabe nekaj ur
pred močnimi nalivi, ker se herbicid v tem primeru še sploh ni uspel vezati na talne delce in je
spiranje toliko intenzivnejše. Herbicid CENTIUM
36 CS je glede uporabe v bučah popolnoma varen in tudi v primeru obilnih padavin ne povzroča depresivnega učinka na bučah.
Za zatiranje plevelov v bučah v letu 2014 priporočamo uporabo herbicidov CENTIUM 36 CS
in SUCCESSOR 600 v kombinaciji na vlažna tla
ali samo nekaj dni pred napovedjo normalnih
padavin.
Takoj ko buče razvijejo 2 lista je potrebno redno
spremljanje na pojav uši in v primeru napada
ukrepamo z insekticidom TEPPEKI ali MOSPILAN 20 SG.
Za kvaliteten in količinski pridelek je potrebno
seveda poskrbeti za zaščito pred kumarno plesnijo in pepelovko bučnic. Za zatiranje pepelovke bučnic priporočamo uporabo KARATHANA
GOLD 350 EC.
Pred desetletji je bilo za takratne pridelovalce
žit zelo stresno, ko so se le-ta začela škropiti in
je predstavljal vstop traktorja določeno škodo.
Danes pri varstvu žit nihče več ne razmišlja na
tak način, pri varstvu buč pa je še vedno vprašanje, koliko bomo povozili in povzročili škode.
Zato priporočamo, morda tudi pri oljnih bučah,
razmislek o puščanju voznih stez in absolutno
zagovarjamo pozen prehod po cvetenju in zaščito proti boleznim oljnih buč. V nasprotnem
primeru lahko pride do zelo močnih izpadov
pridelka, kot smo jim bili priča v preteklih letih,
npr. leta 2011.
KUMARNA PLESEN BUČNIC
(Pseudoperonospora cubensis)
Je najpomembnejša bolezen oljnih buč, ki ji
ustreza toplo in deževno vreme, ne smemo pa
zanemarjati njenega razvoja tudi v hladnem
vremenu, kjer se razvija počasneje, le da ima
na razpolago dovolj vlage. Gliva je aktivna pri
temperaturah od 9-30 ºC, najbolj pa ji ustreza
temperatura okrog 19 °C.
Opis okužbe: na listju se pojavijo okrogle, sprva
klorotične pege, ki postajajo kasneje rjavo rdeče
do temne barve. Pege se med seboj združujejo
in lahko prizadenejo tudi celo listno površino.
Na spodnji strani peg je umazano modra pre
Nanje moramo biti pozorni takoj po vzniku, saj
lahko naredijo veliko škodo, deformirajo liste,
so pa tudi prenašalci raznih viroz. Klasično zatiranje s piretroidnimi insekticidi po navadi ni
zadovoljivo, saj so uši vedno na spodnji listni
strani, kjer jih škropilna brozga slabo doseže.
Priporočila za zatiranje: za učinkovito zatiranje moramo uporabiti sistemičen insekticid, da
ga uši s sesanjem zaužijejo. Takšna insekticida
sta TEPPEKI, ki ga uporabljamo v odmerku
100 g/ha in MOSPILAN 20 SG v odmerku
125-150 g/ha (12-15 g/1.000 m2)
SLADKORNE in KRMNE PESE
ZATIRANJE PLEVELOV
vleka trosonoscev in trosovnikov. Okuženi list se
posuši – tkivo je krhko in razpada pod vplivom
vetra ali dežja.
V deževnem vremenu lahko večina listja propade, to pa se seveda močno odraža na količini
in kvaliteti pridelka. Znani so primeri, ko se je
pridelek zmanjšal za polovico ali celo več.
Priporočilo za zatiranje: med rastno dobo
bolezen zatiramo z ustreznimi fungicidi, kot je
npr. CHAMPION 50 WG v odmerku 2,5 kg/
ha. Fungicidom dodajamo sredstvo za boljše
oprijemanje škropilne brozge in preprečevanje
spiranja, kot je npr. NU FILM 17 v odmerku
101
Sladkorno ali krmno peso praviloma sejemo za
žiti, zato je najbolje, da jeseni na strnišču opravimo zatiranje večletnih trajnih plevelov (osat,
250 ml
3,0-5,0 L
L/ha (10-15 g na 2-3 L vode na 100 m2);
- tretjič tretiramo 5-10 dni po drugi uporabi,
oziroma preden se posevek strne, v 1-1,5
kg/ha ob uporabi vode 200-300L/ha
(10-15 g/2-3 L vode na 100 m2).
Skupni uporabljeni odmerek sredstva je
lahko največ 3,5 kg/ha pri največ trikratnem
tretiranju v rastni dobi.
Po vzniku sladkorne pese se sredstvu Goltix WG
90 zaradi boljše učinkovitosti priporoča dodati
omočilo/lepilo NU FILM 17 - 0,25-0,5 L/ha, za
učinkovito zatiranje vseh vrst travnih plevelov
pa graminicid AGIL 100 EC - 1 L/ha.
PESNA LISTNA PEGAVOST
(Cercospora beticola)
V pridelovalnih okoliših pese jo štejejo za njeno
najresnejšo glivično bolezen. Gliva okuži predvsem liste, le izjemoma druge organe.
vsa tretiranja, tudi herbicidna
po vzniku v kombinaciji s
herbicidi, fungicidi in
insekticidi
2,5 L
PROTIFERT KALIJ
večji pridelek, višji
sladkor, zmanjša
PROTIFERT LMW
herbicidni šok in stres ob
toči, moči ali suši
NU-FILM-17
3,5-7,0 L
2,5-3,5 kg
HASCON 10 AD
PROTEOLEAF (2x)
2-4 tedne pred spravilom
pospeševanje
dozorevanja, višja
digestija
10,0 L
LAST N
1,5-3,0 L
LABIFITO
dognojevanje s PK
po fazi 6. listov 2 krat v
razmaku na 6 tednov
1,5-2,0 L
1,5-2,5 L
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
pomanjkanje bora
1. faza 4-6 listov
2. v času zapiranja vrst
0,8 L
EMINENT 125 EW
julij/avgust/september
pesna listna pegavost
(cerkospora)
1,0-2,0 L
AGIL 100 EC
Za razširitev spektra delovanja na ozkolistni
plevel se priporoča dodati graminicid (npr.
AGIL 100 EC v odmerku 1 L/ha).
b) tretiranje z deljenimi odmerki samo po
vzniku sladkorne pese:
- prvič tretiramo po vzniku sladkorne pese v
času, ko je plevel v razvojni fazi kličnih
listov, v odmerku 1-1,5 kg/ha ob uporabi
vode 200-300 L/ha (10-15 g na 2-3 L vode
na 100 m2);
- drugič tretiramo po ponovnem vzniku
plevela v razvojni fazi kličnih listov, oziroma
5-10 dni po prvem škropljenju, v odmerku
1,0-1,25 kg/ha ob uporabi vode 200-300
junij/julij
ozkolistni pleveli
0,3-0,5 L
44-88 mL/100 L
BULLDOCK EC 25
+ pH MINUS
pesni bolhač, sovke, uši
1,0-2,0 L
AGIL 100 EC
ozkolistni pleveli
tretiranja po vzniku
2,0 kg
1,25-1,5 kg
(fenmedifam. desmedifam in
etofumesat)
širokolistni pleveli
GOLTIX WG 90 +
GOLTIX WG 90
po setvi/pred vznikom pese
4,0-5,0 L
FOLIBOR L
pomanjkanje bora
pred setvijo v tla
odmerek
1 ha
SREDSTVO
ukrep
razvojni stadij
"fenofaza"
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane SLADKORNA PESA 2014
slak, ščavje, pirnica, ..) z neselektivnimi herbicidi,
kot sta npr. TAJFUN 360 ali DOMINATOR ultra - 5 L/ha, ob dodatku lepila NU-FILM-170,25 L/ha.
Pri zatiranju enoletnega širokolistnega in nekaterih vrst ozkolistnega plevela v posevkih
sladkorne pese priporočamo herbicid
GOLTIX WG 90, ki ga uporabljamo:
a) tretiranje z deljenimi odmerki pred in po
vzniku sladkorne pese:
- prvič tretiramo po setvi, vendar pred vznikom
sladkorne pese, v odmerku 1,5-2 kg/ha ob
uporabi vode 200-300 L/ha (15-20 g/2-3 L
vode na 100 m2).
- drugič tretiramo po vzniku sladkorne pese,
plevel pa je v stadiju kličnih listov, v
odmerku 1,0-1,25 kg/ha ob uporabi
vode 200-300 L/ha (15 g/2-3 L vode na
100 m2);
- tretjič tretiramo 5-10 dni po drugi uporabi
oziroma preden se posevek strne, plevel
pa je v stadiju kličnih listov, v odmerku
1,25 -1,50 kg/ha ob uporabi vode 200-300
L/ha (15 g/2-3 L vode na 100 m2). Skupni
uporabljeni odmerek sredstva je lahko
največ 3,5 kg/ha (35 g na 100 m2) pri
največ trikratnem tretiranju v rastni dobi.
ranje napove strokovna služba in je ponavadi
konec prve dekade julija. Če so razmere ugodne
za razvoj glive, škropljenje
ponovimo po 2-3 tednih. V posameznih letih je
potrebno še tretje škropljenje. Za zatiranje uporabimo EMINENT 125 EW - 0,8 L/ha.
SIVA LISTNA PESNA PEGAVOST
(Ramularia beticola)
Je glivična bolezen, ki se pojavlja konec pomladi
in v začetku poletja, pred pesno listno pegavostjo, velikokrat pa jo pridelovalci zamenjajo prav
z njo. Gliva prezimi v okuženem odpadlem listju
ali semenu.
Opis okužbe: prvi znaki bolezni se pričnejo
pojavljati v vlažnejših pomladih pri temperaturi
okoli 17o C. Kažejo se v obliki nepravilnih rjavosivih peg, temneje obkroženih, za razliko od
pesne listne pegavosti pa pride do sporulacije
na zgornji strani peg.
Priporočilo za zatiranje: EMINENT 125 EW 0,8 L/ha.
PESNA PEPELASTA PLESEN
Opis okužbe: bolezen se najprej pojavlja na zunanjih, odraslih listih kot drobne, okrogle, 2-3
mm velike sivkaste pege, z rjavordečim robom.
V obdobjih vročega in sončnega vremena se
pege hitro širijo in povzročijo propad najprej
starejših, kasneje mlajših listov. Bolezen lahko
zmanjša pridelek listov, korenov in vsebnosti
sladkorja (tudi do 66 %).
Priporočila za zatiranje: optimalni pogoji za
razvoj glive so pri temperaturi 24-26° C in visoki
relativni zračni vlažnosti. Optimalni čas za zati-
102
(Erysiphe betae)
Je v naših krajih redka, vendar glede na spremembo klime lahko postane kar velik problem.
Pojavljati se prične v vročih, sušnih letih, z močno nočno roso.
Opis okužbe: najprej so napadene posamezne
rastline, nato se pa močno razširi po njihovi
okolici. Na listih sladkorne in krmne pese se
prične pojavljati bela mokasta prevleka, kasneje listje rumeni in se prične sušiti. Prisotnost
te glivične bolezni lahko zmanjša asimilacijsko
sposobnost, pospeši staranje rastlinskih tkiv in s
tem zmanjša vsebnost sladkorja in nižji pridelek.
Priporočilo za zatiranje: EMINENT 125 EW 0,8 L/ha.
PESNI BOLHAČ
Je izredno nevaren škodljivec in se pojavi takoj
po vzniku sladkorne pese. Hrošček je kovinsko
zelenkasto črne barve, velik 1,5-2 mm. Škodo
povzroča z izjedanjem luknjic v klične in prave
liste.
Priporočilo za zatiranje: BULLDOCK EC 25 0,3-0,5 L/ha.
TALNE SOVKE
- gosenice teh vrst so ponavadi prstenasto sive do rjavkaste barve in se
hranijo z nad in podzemnimi deli rastlin. To so
ozimna sovka, ipsilon sovka, njivska sovka in
pšenična sovka.
LISTNE SOVKE
so bolj živahno obarvane,
pogosto zelene ali pisane in se hranijo z listjem.
Na sladkorni pesi so zelo pomembni škodljivci,
saj lahko povzročijo katastrofalno škodo. Mednje spada kapusova sovka (ena gosenica poje v
svojem razvoju 160 cm2 listne površine), zelenjadna sovka ( je zelenkasta, rjava ali sivorjava)
in gama sovka (metulj ima pego v obliki črke
gama).
Priporočilo za zatiranje: BULLDOCK EC 25
0,3-0,5 L/ha.
TRETIRANJIH
bi bil med 6 in 6,5. Pri višjem pH-ju je učinkovitost slabša. Zato vsem insekticidnim trertiranjim
priporočamo dodajanje sredstva za uravnavanje
To pomeni, če jih uporabimo čez dan, je njihovo delovanje zelo kratko, če pa proti večeru ali
celo ponoči, pa je njihovo delovanje podaljšano
učinkovanja.
PREHRANA POLJŠČIN
Optimalne preskrbljenosti poljedelskih tal se ne
razlikujejo od preskrbljenosti tal trajnih nasadov, so pa seveda lahko odvzemi in
potrebe glede na različne kulture zelo različni.
pH TAL (reakcija tal)
ima velik vpliv na rastne pogoje rastline, izkoristek oz. razpoložljivost hranil, strukturo tal,
posebej zračnost in seveda s tem kakovost in
količino pridelka. Pri optimalnem pH (6,5-6,8) je
izkoristek hranil kot sta dušik in fosfor največja. V primeru kislih tal lahko z apnenjem dosežemo tudi boljšo zračnost in rahlost tal, ki ima
za posledico tudi več kisika v tleh, izboljša se
dostopnost fosforja in kalija, zviša se vodna
kapaciteta tal in zmanjša zaskorjenost.
Primeri izgube pridelka na močno kislih tleh
(ph<5) (vir Incona 2008):
- sladkorna pesa ................ - 50 %
- jari ječmen ......................... - 40 %
- ozimni ječmen .................. - 40 %
- koruza .................................. - 30 %
- detelja .................................. - 25 %
- ozimna pšenica ............... - 15 %
- ozimna rž ........................... - 15 %
- krompir ............................... - 10 %
ZALOŽENOST TAL S HRANILI
Optimalne založenosti tal (razred C) za posamezna makrohranila so:
- fosfor (P2O5) v 100 gr tal ................... 13-25 mg
- kalij (K2O) v 100 g tal:
16-30 mg na lahkih do srednje težkih tleh
23-33 mg na težkih tleh
- magnezij (MgO) v 100 g tal:
7-10 mg na lahkih tleh
10-20 mg na srednjih do težkih tleh.
Reakcije in rezultati so vidni bolj kot v trajnih
nasadih, saj so poljedelske kulture enoletne
kulture.
Vemo, da je vnos hranil omejen z Uredbo o
mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Posebej dušik (N) je tisti element, ki
lahko z nepremišljenim gnojenjem predstavlja
problem obremenjevanja okolice, še posebej
podtalnice. V začetnih razvojnih fazah oz. pred
dognojevanjem je potrebno opraviti analizo (N-min) rastlinam dostopnega dušika v tleh. Mejna vrednost, pri kateri se naj ne bi dognojevalo,
je 21 mg N/kg -1 tal, kar predstavlja okoli 75 kg
mineralnega dušika na hektar, do globine 30 cm.
Priporočila v smernicah za Integrirano Pridelavo Poljščin (IPL):
- inkorporacija dušikovih gnojil v tla za
zmanjšanje plinskih izgub;
- uporaba sodobnih postopkov za
napovedovanje mineralizacije dušika
- in uporaba počasi delujočih dušikovih gnojil.
Omejitve in mejne vrednosti uporabe dušika
na vodovarstvenih območjih
Na vodovarstvenih območjih je po trenutno veljavni zakonodaji potrebno upoštevati omejitve
pri gnojenju z dušikom. Mejne vrednosti letne
ga vnosa dušika v tla so povzete iz Uredbe o
mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla in so različne za posamezne kulture:
- ozimna pšenica in oljna ogrščica - 150 kg/ha,
- ozimni ječmen - 120 kg/ha,
- ozimna rž, jari ječmen in oves - 80 kg/ha,
- koruza, travinje, krompir idr. - 170 kg/ha.
Navedene vrednosti veljajo za skupen dušik (iz
mineralnih in organskih gnojil).
Seveda se zaradi teh omejitev, ki bodo v bodoče
verjetno še strožje, pridelovalci vedno bolj poslužujejo foliarnih gnojil, ki lahko delno ali pa
v celoti zamenjajo klasično talno dognojevanje,
vsaj z mikrohranili in tudi nekaterimi makrohranili. Uporaba foliarnih gnojil, razen cenenih dušičnih in aminokislin (Protifert LMW) v primerih
stresa in bora (Folibor L) v sladkorni pesi, oljni
ogrščicipri nas še ni tako razširjena, kot v drugih
državah Evrope, vendar se vseeno premika pri
dodajanju določenih hranil.
Z uporabo mikro in makro hranil v določenih
fenoloških fazah, lahko dosežemo visoke in bolj
kvalitetne pridelke. Vendar žal, ponekod pri nas
stroka gleda na to kot nepotrebno in neekonomično, sforsirano zaradi “čim večje” prodaje,
problem je pa v neznanju le-teh.
Cene mineralnih granuliranih gnojil, odvisno od
ponudbe in povpraševanja, močno nihajo, tako
da je težko manevrirati s kapitalom in kupiti
gnojilo, ko bo res najugodneje, saj ne moremo
čakati do tik pred aplikacijo in kupiti gnojilo. Velik omejitveni dejavnik pa je še vreme, ki mu je
potrebno prilagoditi tip gnojil. Pomembno pa je
tudi to, da mineralna gnojila preko tal bazirajo v
glavnem na makrohranilih, kot so dušik, fosfor
in kalij, z nizkimi vsebnostimi mikrohranil, ki pa
so bistvenega pomena. Dodajanje mikrohranil
preko tal je skoraj nesmiselno, saj je ekonomsko
in okoljsko popolnoma nesprejemljivo, pa tudi
tehnično zelo vprašljivo. To se lahko nadomesti samo s kvalitetno foliarno prehrano, ki pa jo
očitno pri nas stroka še ni osvojila.
103
FOLIARNA PREHRANA ŽIT
Splošni nasveti za foliarno prehrano
žit
Zgodaj spomladi vam priporočamo za kvalitetno in izenačeno prehrano žit z mikroelementi
uporabo specialnega foliarnega gnojila YARA
VITA ŽITA, ki vsebuje vse potrebne mikroelemente za prehrano žit, še bosebej baker, ki je
pomemben pri tvorbi lignina in vpliva na odpornost žit proti poleganju, kar je zaradi bujnih
in gostih posevkov v letu 2014 velika verjetnost.
V primeru dolgotrajnega suhega vremena je
potrebno ukrepati in poškropiti posevke s PROTIFERTOM LMW (na osnovi aminokislin), ne pa
samo čakati tako kot v pomladi 2011, ko je zaradi dolgotrajne spomladanske suše marsikje
bil pridelek žit vsaj za 1 t nižji. Enak ukrep izvedemo v primeru depresij na njivah, kjer so bila
žita prizadeta zaradi dolgotrajne moče - zastajanje vode ali poškodb herbicidov - lahko gre
za ostanke talnih koruznih herbicidov iz predhodne suhe sezone.
V letošnjem letu je v Sloveniji prvič na razpolago novo foliarno gnojilo AZOFOL za pridelavo v
poljedelstvu, s katerim na sodoben način nadomeščamo dognojevanje z mineralnimi oblikami
dušika.
AZOFOL je sodobno gnojilo na osnovi dušika z
dodatkom magnezija in žvepla in ga priporočamo za drugo dognojevanje žit z dušikom v odmerku 40 - 45 L/ha, kar je enakovredno odmerku mineralnega dušičnega gnojila s 27 % dušika
v odmerku 220 - 250 kg/ha. AZOFOL je v primeru lepo razraščenega posevka žit (dovolj listne
mase) ob koncu razraščanja možno uporabljati
tudi za prvo dognojevanje žit z dušikom v odmerku 45 - 50 L/ha. Gre za sodobnejši, cenejši,
bolj praktičen in zanesljiv način dognojevanja
poljščin, ki ga prevzemajo prakse pridelave v
sodobnem svetu.
Pri pridelavi kvalitetnih krušnih žit je izrednega
pomena prehrana žit z žveplom, saj ima pomanjkanje tega elementa pri pridelavi žit za
posledico slabšo kvaliteto, nižje beljakovine in
slabšo donosnost pridelave. Zato priporočamo
vsem pridelovalcem žit uporabo mineralnih
gnojil na osnovi žvepla in uporabo dodatnega
foliarnega gnojenja preko lista s pripravki kot
je AZOS 300 ali PROTIFERT ŽVEPLO, ki ju lahko
dodajamo pri tretiranju s herbicidi, fungicidi in
insekticidi.
DUŠIK je makrohranilo, ki ga žito zelo dobro
sprejema skozi korenine, še bolje pa skozi listje.
Dušik kot hranilo se uporablja v nitratni, amonijski in ureični obliki. Ko je enkrat dušik vgrajen
v rastlinske beljakovine, se ne da več ugotoviti
njegov začetni izvor. Z uporabo dušika dosežemo višjo specifično težo zrnja, večjega števila
zrnja v klasu, bolj polna zrna, višje beljakovine
in podaljšanje vegetacije. Izkoristek granuliranih mineralnih gnojil je odvisen od večih faktorjev, kot so klimatski pogoji (suša-ni sprejema,
padavine-spiranje v podtalnico), neenakomernost razporeditve granul na pripravljenem terenu pred setvijo in še slabša pri dognojevanju
posevka (odvisno od višine posevka), posledica
tega je slabša in neenakomerna izkoriščenost
(ponekod preveč, kar povzroča poleganje, ponekod premalo - ni pridelka in nižje beljakovine).
Znaki pomanjkanja/viška: rastline sprejemajo
dušik preko korenin v amonijski in nitratni obliki. Višek ali manjko dušika se zelo hitro pokaže.
Tako v primeru pomanjkanja se posevki slabo
razraščajo, so svetlo zelene barve, generativna
faza nastopi prej, kar ima za posledico slabše
razvito zrnje in s tem je pridelek manjši.
V primeru viška pa rastline prehitro rastejo, niso
dovolj stabilne in so s tem bolj podvržene poleganju, pade pa tudi njihova odpornost proti
boleznim in škodljivcem.
Priporočila: iz tega vidika priporočamo, da se
prvo in osnovno gnojenje z NPK granuliranimi
gnojili opravi pred setvijo, kasnejša dognojevanja pa se lahko opravijo s foliarnimi tretiranji.
Za drugo dognojevanje z dušikom, lahko uporabimo posebna foliarna dušična gnojila, ki jih
uporabimo skupaj s herbicidi (npr. MUSTANG,
PALLAS), v času prvega do drugega kolenca. V
tem terminu priporočamo uporabo novega foliarnega dušičnega gnojila v kombinaciji z žveplom in magnezijem
Azofol
®
AZOFOL na poseben način formulirano dušično foliarno gnojilo, ki je izredno selektivno do
gojenih kultur in se ga v žitih lahko uporablja
tudi v odmerku do 40 L na 80 L vode, torej
izredno visoke koncentracije. AZOFOL v tem
terminu v žitih uporabljamo v odmerku 45
L/ha, kar je ekvivalentno 67 enotam ali kg
dušika, dodanega z mineralnimi gnojili preko tal/ha. Uporabite pa lahko tudi AZOS 300
(60 % žvepla in 15 % dušika) v odmerku 5 L/ha,
kot predvsem dopolnilno gnojenje z dušikom
in tudi za dognojevanje z žveplom. V ta namen
lahko uporabite tudi novo gnojilo PROTIFERT
ŽVEPLO v odmerku 2,5-3,5 L/ha.
Tretje dognojevanje z dušikom, istočasno s tretiranjem s fungicidom v klas (npr. ZAMIR), lahko
prav tako opravimo z novim foliarnim gnojilom
AZOFOL v odmerku 27 L/ha, kar je ekvivalentno 41 enotam ali kg dušika, dodanega z
mineralnimi gnojili preko tal/ha. Uporabite
pa lahko seveda že dobro preverjeno kombinacijo AZOS 300 v odmerku 3 L/ha + LAST N v
odmerku 15 L/ha.
Dodajanje AZOFOLA, AZOSa 300 in LAST N-a
tudi izboljša delovanje uporabljenih herbicidov
in insekticidov, saj zmanjša pH škropilne brozge. Tako se izognemo dodatnemu prehodu s
strojem in dognojevanju z dušičnimi mineralnimi gnojili. Ne smemo pa prezreti tudi tega, da
z uporabo gnojil, kot so AZOFOL, LAST N in
AZOS 300 nikakor ne obremenjujemo podtalnice z nitrati, kar je seveda prispevek k varovanju okolja.
Moderni načini aplikacije dušičnih gnojil
Ker se večina parcelemed seboj močno razlikuje, v času ekonomije in kapitala šablonska gnojenja ne dajo zadovoljivih rezultatov.
V svetu se že nekaj let uporabljajo merilni aparati, s katerimi določamo vsebnosti dušika v rastlini in glede na standard, sorto in druge parametre določimo količino in tip gnojila.
Podjetje YARA (prej Phosyn) ima na voljo dva
tipa testerjev in sicer ročni in veliki, traktorski.
Z ročnim odčitavamo vsebnosti dušika v rastlini
glede na prosojnost oz. intenzivnost barve lista,
z velikim pa na podlagi odsevnosti posevka. Veliki senzor kartografsko preko GPSa beleži tudi
vse podatke o potrebi po gnojenju za vsako
površino. Ti podatki se natančno primerjajo s
sorbtivnih, premočno prerahljanih in
prezračenih tleh;
- na tleh z izredno visokim deležem organske
mase (dovoz hlevskega gnoja, gnojevke,
slame, zeleni podor, ...),
- pa tudi v tleh, kjer pričnejo prevladovati
oksidirajoči mikroorganizmi, ki se pojavijo v
tleh pri prekomerni uporabi glifosatnih
herbicidov.
podatki kombajna, ki prav tako beleži natančne podatke o pridelku, dobesedno za vsak m2
posebej.
Iz obojih podatkov se za prihodnjo setev in
kulturo nato natančno izdela setveni in gnojilni
načrt, ki je voden preko računalnika in GPSa v
delovnem stroju ter določa aplikacijo (trošenje
gnojevke, gostoto setve, trošenje hlevskega ali
mineralnega gnoja, tretiranje foliarnih gnojil...)
natančno za vsak m2 površine. To ni znanstvena
fantastika ampak realnost, le ogledati si jo potrebno ali pa vzeti v roke kakšno tujo strokovno
literaturo.
FOSFOR je izredno pomemben za transport
energije in tvorbo nukleinskih kislin, proteinov, je sestavni del fosfolipidov, ki sestavljajo
celično steno ter za tvorbo ogljikovih hidratov.
Simptomi pomanjkanja se kažejo v slabem razvoju korenin, vijoličnih steblih in zavrti vegetativni rasti. Ti simptomi se posebej kažejo na zelo
kislih ali alkalnih tleh z malo organske snovi,
mrzlih in vlažnih okoliščinah, zemljiščih z majhno založenostjo s fosforjem, tleh z veliko sposobnostjo vezave fosforja in tleh z veliko železa.
Priporočila: HASCON 10 AD v odmerku 5-7
L/ha ali LABIFITO v odmerku 1,5-3,0 L/ha ali
PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,5-3,5 L/ha
ali LABICUAJE v odmerku 3,0 kg/ha.
KALIJ je pomben kot aktivator encimov in ko-
encimov, sodeluje pri sintezi proteinov, vpliva
na dihanje (stomatska aktivnost) in s tem na
režim vode v rastlini (turgor).
Znaki pomanjkanja: se kažejo kot ovirana rast,
omejene zeleno rumene pege na listju, rjavenje
in odmiranje starih listov, bronasto rumeni starejši listi ječmena ter sivo rjave nekroze na listju.
Simptomi se pogosto pojavljajo na kislih zemljiščih, peščenih in lahkih tleh, v sušnih obdobjih
ali ob zelo močnih padavinah, na glinastih tleh z
nizko vsebnostjo kalija in na tleh z visoko vsebnostjo magnezija.
Priporočila: HASCON 10 AD v odmerku 5-7
PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,5-3,5 L/ha
ali PROTEOLEAF v odmerku 3,5-4 kg/ha.
Znaki pomanjkanja: analiza tal še ne pove ali
je dovolj ali premalo mangana v tleh, ampak
samo ali je prisoten ali ne. Velikokrat rastline
pri pomankanju ne kažejo znakov, moteni pa so
določeni fiziološki procesi, ki so v večini primerov slabši in nižji pridelek.
Pomanjkanje mangana se kaže:
- kot rumenenje posevkov, predvsem ječmena
na lahkih tleh, s tem da kolesnice ostajajo
zelene;
- v slabši fotosintezi, zavrtosti v rasti in zoženo
razmerje korenine : steblo;
- rastline so veliko bolj dovzetne za kisikove
radikale, posledica so bledenje oz. točkovno
formiranih kloroz, še posebej v stresnih
razmerah (vročina, suša, osvetlitev);
- pelodu se zmanjša sposobnost kalitve;
- pomanjša se sinteza beljakovin;
- pomanjša se izgradnja voščene plasti, ker je
zavrta sinteza beljakovin;
- s tem se pomanjša odpornost na bolezni kot
so listni ožig, snežna plesen ....
Priporočila: v primeru takšnih simptomov si
lahko pomagamo na dva načina. Prvi je uporaba fungicida DITHANE M45/DG v odmerku
2 kg/ha v fazi kolenčenja ali uporabo foliarnih
gnojil kot je YaraVita ŽITA v odmerku 1-2 L/
ha ali PROTIFERT MANGAN v odmerku 2-4
L/ha ali NUTREL ADVANCE vsaj 2 krat v odmerku 1 L/ha, v času od pojava 4-6 lističev do
sredine razraščanja. Pri uporabi manganovih
gnojil, se odsvetuje uporaba rastnih regulatorjev. Na slabo založenih tleh se pomanjkanje
mangana težje in dalj časa popravlja.
BAKER je pomembno mikrohranilo, ki vpliva
na kvaliteto in število zrn v klasu.
MANGAN
vpliva na boljše splošno stanje
rastline, njeno boljšo prezimitev, razraščanje,
poveča odpornost na bolezni ter na boljšo
kvaliteto zrnja.
Pomanjkanje se ne kaže samo v z manganom
slabo založenih tleh, ampak tudi v najbojših
poljedelskih tleh. Vzrok za slabo preskrbljenost
rastlin s tem mikrohranilom je v:
- visoki pH vrednosti tal (preko 6 na peščenih
in preko 7 na glinastih tleh),
- na apnenčastih, karbonatnih, slabo
104
V primeru pomanjkanja manjkajo zrna v klasu. Obstaja korelacija s slabo rastjo korenin,
suhostjo tal in visokimi odmerki N v povezavi
s pomanjkanjem bakra. Pomanjkanje bakra se
kaže v skrivljenem zastavičarju in mladih lističih, manjšem številu zrn v klasu, listne konice
postanejo bele in ovenele. Konice listov takšnih
rastlin postanejo nitasto bele in odmirajo, rastline padajo, ker je olesenitev zavrta. Zmanjša
se odpornost proti glivičnim boleznim, posebej
pepelovki, cvetenje in zorenje kasni, kaže se
tudi uvelost rastlin.
Priporočila: za pridelek 8 ton/ha, potrebuje
posevek 80 g bakra/ha letno. Zato svetujemo
redno uporabo foliarnih gnojil, ki vsebujejo
baker, še posebej v primeru pojava simptomov
pomanjkanja. Priporočamo uporabo specialnih
foliarnih gnojil kot so COPTREL 500 v odmerku 0,25-0,5 L/ha v stadiju od dveh listov pa
do pojava drugega kolenca ali LABICUPER v
odmerku 3 L/ha ali YaraVita ŽITA v odmerku
1 L jeseni od dveh listov naprej pa do sredine
razraščanja in v odmerku 2 L/ha v fazi pet zaznanih stranskih poganjkih. Po potrebi lahko še
eno dodatno tretiranje opravimo v fazi zastavičarja v odmerku 1 L/ha. Uporabi se lahko tudi
kompleks mikrohranil NUTREL ADVANCE vsaj
2 krat v odmerku 1 L/ha. Najnovejše foliarno
gnojilo je PROTIFERT BAKER, ki ga uporabljamo v odmerku 2-4 L/ha. Pri slabi preskrbi z bakrom lahko gnojimo preko tal. Pri tem je velika
kontaktna površina med koreninami in bakrom
pomembnejša kot dobra topnost gnojila. Najbolj enakomerna aplikacija je uporaba gnojil, ki
jih uporabimo ob tretiranju s herbicidi ali samostojno pred obdelavo tal. Priporočamo uporabo
NUTREL ADVANCE v odmerku 15 L/ha.
MAGNEZIJ
vpliva na boljše splošno stanje
rastline in boljšo kvaliteto zrnja. Simptomi pomanjkanja so svetlozelene in rumene proge na
listih, najprej se kažejo na starih listih, listje odmira predčasno, zavirana je vegetativna rast. Ti
simptomi so vidni na zemljiščih z veliko organske snovi in visokem pH ter v obdobjih z nizkimi
temperaturami in veliko padavinami. Priporočila: MAGNESIOGREEN v odmerku 2-6 kg/ha
ali HYDROMAG 500 v odmerku 2-4 L/ha ali
PROTIFERT MAGNEZIJ v odmerku 5-6 L/ha v
stadiju 2 razvitih listov, po potrebi še po končanem cvetenju ali YaraVita ŽITA v odmerku
2 L/ha.
ŽVEPLO je pomemben element, ki mu posvečamo premalo pozornosti, še posebej v sušnih
ali mokrih klimatskih pogojih, saj je takrat njegov sprejem oviran. Glede vsebnosti beljakovin
v pridelku, ki bo v bodoče definitivno velik faktor odkupa, pa bo vsak pridelovalec razmislil o
dobri prehrani svojih posevkov.
Znaki pomanjkanja: pomanjkanje žvepla se
kaže v ovirani, zavrti rasti, poznem dozorevanju,
rumenkastih progah po celem listu, najbolj občutna pa je nizka vsebnost beljakovin v zrnju.
Ti znaki so še posebej vidni na kislih, peščenih
in z organsko snovjo siromašnih zemljiščih. Pri
pomanjkanju žvepla se zmanjša fotosinteza za
50-60 % in to ne samo na mladih, ampak tudi
na starih listih in s tem je sinteza beljakovin lahko nižja za do 50 %. Žveplo mora biti na razpolago celo rastno dobo, najpomembnejše pa je v
času razraščanja do pojava prvega kolenca, saj
ga samo tako lahko rastline v zadostni količini
akumulirajo v koreninah, od koder ga potem v
času polnjenja zrna lahko koristijo. Največja potreba po žveplu je v času polnjenja zrnja in če
ga takrat primanjkuje, se endosperm razvija le 8
dni po cvetenju, če pa je žvepla dovolj pa kar 25
dni. To pa občutno vpliva na količino in kvaliteto
pridelka. Da rastlina lahko sprejme žveplo, mora
le ta biti v anhidridni obliki.
Priporočila: uporaba foliarnega gnojila AZOS
300 v odmerku 5 L/ha ali PROTIFERT ŽVEPLO
v odmerku 2,5-3,5 L/ha v času uporabe herbicidov, v času razraščanja do pojava prvega
kolenca (npr. MUSTANG, PALLAS) in še enkrat v
odmerku 3 L/ha v kombinaciji z LAST N, v času
tretiranja v klas.
CINK je zelo pomemben element za encimat-
ske procese, saj vpliva na fazo oplodnje in s tem
na število zrn v klasu ter na kvaliteto pridelka.
Znaki pomanjkanja: pomanjkanje se kaže kot
ovirana rast, ograjenimi pegami/nekrozami
vzporedno z listnimi žilami, rumeno oranžnimi
niansami rastline v zgodnjem razvojnem stadiju. Proizvodnja ogljikovih hidratov je zmanjšana, pri izredno močnem pomanjkanju pride
celo do zastoja fotosinteze. Prihaja do motenj
v hormonskem ravnotežju rastline in le-te lahko
ostanejo pritlikave. Slabo so razviti prašniki in
s tem kalivost peloda, odpornost proti fuzariozam in boleznim stebla pade. Simptomi so vidni
na zemljiščih, ki so bila močno apnena, z veliko
organske snovi, fosfatov, močnim gnojenjem s
fosfornimi gnojili in visokem pH ter v obdobjih
z nizkimi temperaturami in veliko padavinami.
Najprej so vidni na mladih listih, rastlina sili v
silno obraščanje in tvorbo majhnih listov.
Priporočila: v takšnih primerih priporočamo
uporabo foliarnega gnojila ZINTRAC 700 v odmerku 1 L ali YaraVita ŽITA 1 kg/ha ali PROTIFERT CINK v odmerku 2-4 L/ha ali NUTREL
ADVANCE vsaj 2 krat v odmerku
1 L/ha od stadija 4-6 listov pa do konca razraščanja.
BOR je mikrohranilo, ki v rastlino prehaja pred-
vsem preko tal. Vendar pri pomanjkanju prihaja
do problemov zaradi njegove slabe mobilnosti
iz starih v mlade liste.
Pomanjkanje se kaže samo na tleh z izjemno
nizkimi vsebnostimi bora, na tleh z visokim pH
(na pesku nad 6,2 in na glinenih tleh nad 7), saj
je bor v takih primerih popolnoma nemobilen.
Pri pomanjkanju so mnoge funkcije v rastlini
motene, kot npr.:
- povečana nagnjenost rastline, saj celične
stene niso stabilne,
- korenine so kratke in skuštrane,
- problemi z oplodnjo in
- slaba odpornost na bolezni.
Priporočila: uporabimo lahko FOLIBOR L v
odmerku 1-1,5 L/ha ali YaraVita ŽITA ali NUTREL ADVANCE vsaj 2 krat v odmerku 1 L/ha.
Najnovejše foliarno gnojilo je PROTIFERT BOR,
ki ga uporabljamo v odmerku 2-2,5 L/ha.
YaraVita Žita uporabljamo prvič jeseni, v razvojni fazi žit BBCH 12 (dva lista razgrnjena), v
odmerku 1 L/ha. Drugič (najbolj priporočljiv
termin) ga uporabljamo v razvojni fazi BBCH
25-37 (pet stranskih poganjkov zaznanih) v odmerku 2 L/ha in tretjič le po potrebi v razvojni
fazi BBCH 39-49 (stopnja zastavičarja, ploskev
zgornjega lista zravnana, viden jeziček pa do vidne so prve rese) v odmerku 1 L/ha.
FOLIARNA PREHRANA KORUZE
Splošni nasveti za foliarno prehrano
koruze
V razvitih poljedelskih evropskih državah je
uporaba foliarnih gnojil popolnoma samoumevna in vsakdanja, ker se pridelovalci zavedajo
koristi in prednosti takšnih aplikacij v pridelavi
koruze.
Posevek, ki se hitreje razvija, ki hitreje razvije
močan koreninski sistem in hitreje zapira vrste,
seveda bistveno bolje pokriva tla in je bolj odporen na morebitno sušno periodo, ki v zadnjih
letih vse pogosteje sledi v juniju in juliju.
Zato za hitrejši mladostni razvoj priporočamo
uporabo specialnega gnojila YARA VITA KORUZA, ki ga uporabimo samostojno ali pa skupaj s
105
herbicidom.
V primeru moče, hladnega vremena in herbicidnih poškodb vsekakor priporočamo uporabo
gnojil na osnovi aminokislin, kot je v praksi dokazan PROTIFERT LMW.
V zadnjih letih opažamo pri pridelovalcih koruze slabši mladostni razvoj, bodisi zaradi nezadostnega gnojenja s fosforjem ali pa zaradi
hladnih tal in slabše dostopnosti fosforja rastlinam. Priporočamo uporabo specialnega gnojila
na osnovi fosforja pod imenom LABICUAJE.
Za dognojevanje z dušikom priporočamo sodobnejši, enostaven in zanesljiv način s foliarno
aplikacijo modernih foliarnih dušičnih gnojil kot
je LAST N ali novejši AZOFOL, ko koruza doseže
8 - 12 listov. Priporočamo čim kasnejši oz. kolikor lahko najkasnejši vstop s traktorjem in škropilnico v posevek. Tako dosežemo maximalen
sprejem foliarnega dušika na liste rastlin koruze.
V letošnjem letu je v Sloveniji prvič na razpolago novo foliarno gnojilo za profesialno pridelavo v poljedelstvu, s katerim na sodoben način nadomeščamo dognojevanje z mineralnimi
oblikami dušika.
AZOFOL je sodobno gnojilo na osnovi dušika
z dodatkom magnezija in žvepla in ga priporočamo za dognojevanje koruze z dušikom v odmerku 40 - 45 L/ha kar je enakovredno odmerku mineralnega dušičnega gnojila s 27 % dušika
v odmerku 220 - 250 kg/ha.
DUŠIK je makroelement in je pomemben za
tvorbo aminokislin, za formiranje proteinov, koencimov in nukleinske kisline ter klorofila in sintezo ATP. Njegovo pomanjkanje povzroči zaviranje vegetativne rasti in formiranje storža, listi
so kratki in pokončni, povzroča kloroze in nekroze na starejših listih, steblo pa lahko pordeči.
Vzroki za to so lahko nizek ali visok pH tal, peščena in rahla tla z nizko vsebnostjo organske
mase, pojav suše ali moče, dodajanje velike količine nepredelane zelene mase in prehitra rast.
Redno prehrano in pomanjkanje lahko delno
nadomestimo tudi s foliarnimi gnojili na osnovi
dušika. Do sedaj je bila pri nas praksa tretiranja z ureo ali uanom, najnovejša gnojila pa so
v obliki počasi sproščujočih gnojil, kot je LAST
N. Za redno gnojenje pred setvijo se priporoča
polovičen odmerek mineralnega granuliranega
gnojila.
Priporočila: LAST N lahko uporabljamo v
enem obroku 20-25 L/ha, dokler še lahko gremo s strojem po njivi, prav tako pa tudi v času
uporabe herbicidov v postu (MUSTANG , SAMSON), v dveh odmerkih in sicer prvič v fazi 4
listov v odmerku 5 L/ha in ponovimo v roku
10-14 dni z odmerkom 10 L/ha. LAST N močno poveča delovanje herbicidov, ne povzroča
ožigov in deluje kot močilo. Lahko pa v stadiju
6-8 listov, prav tako v kombinaciji s herbicidi,
uporabite novo foliarno gnojilo AZOFOL v odmerku 40-50 L/ha, kar je ekvivalentno 60-75
enotam ali kg mineralnega dušika dodanega
z mineralnimi gnojili preko tal/ha. Najvišja
dovoljena koncentracija je 40 L pripravka na
160-200 L vode.
FOSFOR
je izredno pomemben za transport
energije in tvorbo nukleinskih kislin, proteinov,
je sestavni del fosfolipidov, ki sestavljajo celično
steno ter za tvorbo ogljikovih hidratov.
Simptomi pomanjkanja se kažejo v šibkih rastlinah, zavrtih v rasti, rdeče vijolično obarvanih
steblih in listih ter temnorumenih klorotičnih in
nekrotičnih lisah.
FOLIARNA PREHRANA
OLJNE OGRŠČICE
Splošni nasveti za foliarno prehrano oljne ogrščice
Za kvaliteten in visok pridelek je potrebno poskrbeti za pravilno prehrano oljne ogrščice, ki
za sintezo olja potrebujejo prehrano z žveplom.
Priporoča se uporaba NPK mineralnih gnojil na
osnovi žvepla. Za oljno ogrščico so potrebe po
makrohranilih sledeče: dušik - 210 kg, fosfor 75
kg in kalij do 300 kg.
Priporočila: v primeru pomanjkanja in za boljšo
prehrano lahko uporabimo HASCON 10 AD v
odmerku 5-7 L/ha ali LABICUAJE v odmerku
3 kg/ha ali YaraVita KORUZA v odmerku 3-5
PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,5-3,5 L/ha, v
stadiju 4-8 listov v kombinaciji s herbicidi.
KALIJ je pomben kot aktivator encimov in koencimov, sodeluje pri sintezi proteinov, vpliva na
dihanje (stomatska aktivnost) in s tem na režim
vode v rastlini (turgor). Posledice pomanjkanja
vidimo kot zavrto vegetativno rast, kloroze in
rjave nekroze na robovih, predvsem starejših
listov ter rdeče lise na spodnjem delu stebla in
pazduhah listov. Priporočila: za preprečevanje
lahko uporabimo v stadiju 4-8 listov HASCON
10 AD v odmerku 5-7 L/ha ali PROTEOLEAF
v odmerku 4 kg/ha ali pa PROTIFERT kalij v
odmerku 2,5 L/ha ali LABIFITO v odmerku
1,5-3,0 L/ha ali PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,5-3,5 L/ha.
BOR je izredno pomemben element predvsem
za rast meristemskega tkiva, metabolizma ogljikovih hidratov, sinteze nukleinskih kislin in kalitve peloda. Pomanjkanje povzroči zmanjšano
število zrn, ki so slabše razvita, močno zaviranje celotne vegetativne rasti, kar se kaže tudi v
krajših internodijih, pri močnejšem pomanjkanju so storži tudi kratki in ukrivljeni in na listju
se pojavijo menkasto bele pege. To se pojavlja
predvsem na peščenih tleh, pri visoki vsebnosti
dušika in kalcija ter v hladnih ali sušnih pogojih. Priporočila: za preprečevanje v stadiju 4-8
listov uporabimo FOLIBOR L v odmerku 1,5-2
L/ha ali najnovejše foliarno gnojilo PROTIFERT
BOR, ki ga uporabljamo v odmerku 1,5-2,5
L/ha.
CINK
je pomemben za pravilen potek veliko
encimatskih procesov, sinteze nukleinskih kislin
in metabolizma auksinov. Pomanjkanje povzroči rumene klorotične pasove vzdolž sredinske žile, ki se pričnejo najprej na osnovi mladih
listov. Vzrok so zelo humozna tla z visokim pH
in veliko fosforja ter v mokrih pogojih. Rastlina
pri močnem pomanjkanju prične rdečeti, število internodijev se zmanjša, storži pa so le delno
napolnjeni.
Priporočila: za preprečevanje pomanjkanja tretiramo v stadiju 4-8 listov s foliarnim gnojilom
ZINTRAC 700 v odmerku 1 L/ha ali PROTIFERT CINK v odmerku 2-4 L/ha ali foliarno
NUTREL ADVANCE v odmerku 1 L/ha ali v tla
z odmerkom 15 L/ha.
Uporaba YaraVita Koruza
Specialno foliarno gnojilo YaraVita KORUZA
uporabljamo v razvojni fazi 4-8 listov koruze v
odmerku 3-5 L/ha, skupaj z drugimi FFS, ki se
takrat uporabljajo.
V sami vegetaciji pa priporočamo foliarno tretiranje s pripravki kot so PHOTREL, AZOS 300,
PROTIFERT ŽVEPLO in nov VIGNARBOL MB.
Pri pridelavi oljne ogrščice je nujno potrebno
dognojevanje z borom, ki ga priporočamo jeseni in spomladi, še posebej pa pred začetkom
cvetenja. Dognojevanje z borom je toliko bolj
pomembno v letih z veliko padavin in na lažjih
tleh, ker vemo, da je element bor zelo podvržen
izpiranju.
Priporočamo dognojevanje s gnojili PROTIFERT
BOR ali FOLIBOR L.
Za dognojevanje z dušikom priporočamo uporabo foliarnega gnojila LAST N v odmerku 20
- 22 L/ha, za prvo in drugo dognojevanje z dušikom spomladi.
V letošnjem letu je v Sloveniji prvič na razpolago novo foliarno gnojilo za profesionalno
pridelavo v poljedelstvu, s katerim na sodoben
način nadomeščamo dognojevanje z mineralnimi oblikami dušika.
AZOFOL je sodobno gnojilo na osnovi dušika z
dodatkom magnezija in žvepla in ga priporočamo za prvo dognojevanje oljne ogrščice z dušikom v odmerku 40 L/ha, kar je enakovredno
odmerku mineralnega dušičnega gnojila s 27 %
dušika v odmerku 220 kg/ha. Za drugo dognojevanje z dušikom se priporoča v odmerku 30
- 40 L/ha. Gre za sodobnejši, cenejši, bolj praktičen in zanesljiv način dognojevanja poljščin,
ki ga prevzemajo prakse pridelave v sodobnem
svetu. Vsebuje še dodatek žvepla, katerega pomen pri pridelavi oljne ogrščice nam je poznan
in pa dodatek magnezija, ki je prav tako zelo
pomemben za prehrano te kulture in katerega
pomanjkanje se v zadnjem času, poleg elementa bora, ugotavlja v analizah listov.
DUŠIK je pomemben za fotosintezo in vegetativno rast, višek pa povzroča slabo odpornost
na bolezni, slabšo prehranjenost in odpornost
na prezimitev, zato je pred dognojevanjem potrebno narediti analizo. Tako vzpodbujeno rast
posevkov ne moremo kasneje zavreti z nobenim hormonskim sredstvom. Jesenske potrebe
po dušiku so 50-80 kg/ha. Če smo tla oskrbeli z
zadovoljivo količino organskih gnojil dodajanje
ni potrebno, drugače pa pričnemo z gnojilno
normo okoli 40 kg N/ha. Jesensko gnojenje se
priporoča tudi pri mulč setvah ali pri slabih posevkih.
Priporočila: v času od četrtega lista dalje, ko
uporabljamo druga foliarna hranila, lahko dodajamo tudi dušik. Priporočamo uporabo LAST
N v odmerku 10 L/ha. Spomladi dodajamo
dušik v času od desetega lista dalje pa do razvoja rozete. V tem času naj bo odmerek LAST
106
N 20 L/ha ali AZOFOL v odmerku 30 L/ha,
kar je ekvivalentno 45 enotam mineralnega
dušika dodanega z mineralnimi gnojili preko
tal. Drugo tretiranje z AZOFOLOom je tik pred
cvetenjem v odmerku 20-40 L/ha, kar je ekvivalentno 30-60 enotam mineralnega dušika.
Najvišja dovoljena koncentracija pripravka je
40 L na 160-200 L vode.
FOSFOR manjka na velikem številu njiv, simp-
tomi pomanjkanja pa se ne pokažejo takoj, saj
je rastlina v stanju nekaj časa črpati hranilo iz
bolje preskrbljenih organov in ga premeščati v
organe, kjer ga primanjkuje. Do zmanjšanja aktivnosti rastline in tudi do nižjega pridelka prihaja tudi brez pojava simptomov pomanjkanja.
Znaki pomanjkanja:
- neenakomeren vznik rastlin
- zavrta, slaba rast rastlin ki zaostajajo v rasti,
pritlikava rast
- šibko razraščanje rastlin in slab razvoj korenin
- listi so temno modro-zelene barve brez sijaja
- od listnega peclja se listi razbarvajo do
nenaravno rdeče oz. vijolične barve
- spodnji listi prezgodaj odpadajo
- rastlina daje togi-trd videz
- rastlina ima zapoznelo cvetenje in dozorevanje
- rastlina ima tanka stebla in majhne ozke liste
- slabši cvetni nastavek in mali nerazviti cvetovi
- majhna semena in luski (slaba zakrnela semena).
Priporočila: fosforna gnojila lahko uporabljamo že jeseni v času od četrtega lista dalje. V
tem času priporočamo gnojila na osnovi kalijevega fosfita, kot so HASCON 10 AD v odmerku
5-7 L/ha ali LABIFITO ali PROTIFERT fosfit K,
slednja v odmerku 0,5-1,0 L/ha. Kombiniramo
jih s FFS in drugimi foliarnimi gnojili, ki jih uporabljamo v tem času. Sredi marca reagira oljna
ogrščica na trend daljšanja dnevne svetlobe z
intenzivno vegetativno rastjo v višino. V tem
času se oljna ogrščica razrašča, tvori zasnovo
luskov in zagotovi stabilnost rastline. Optimalna razraščenost je najpomembnejši pogoj za
visoke in stabilne pridelke oljne ogrščice. V tem
času, pa do tvorbe rozete uporabimo enega izmed zgoraj omenjenih gnojil. V primeru simptomov pomankanja se priporoča še eno tretiranje pred cvetenjem.
KALIJ je element, ki ga oljna ogrščica potrebuj
kar veliko in se na foliarno dodajanje lepo odzove. Pomanjkanje povzroči šibkejše rastline in
nižji pridelek.
Priporočila: ko uporabljamo gnojila, kot so
HASCON 10 AD v odmerku 5-7 L/ha ali LABIFITO ali PROTIFERT fosfit K v odmerku 0,51,0 L/ha dodajamo tudi kalij, lahko pa bi se
uporabil tudi PROTIFERT KALIJ v odmerku 3,0
L/ha ali PROTEOLEAF v odmerku 4-5 kg/ha.
Mikrohranila imajo izreden vpliv na količino
in še posebej na kvaliteto pridelka. Najbolj pomembna so bor, molibden, mangan, cink in
žveplo, ki pa je v oljni ogrščici že skoraj makrohranilo.
BOR je izredno pomemben za kalitev cvetne-
ga prahu, za razvoj meristema, metabolizem
ogljikovih hidratov in sintezo nukleinskih kislin.
Pomanjkanje bora povzroči lomljenje stebel,
slabo cvetenje in s tem slabše napolnjenost
strokov, neenakomerno dozorevanje in zgubano listje. To se pojavlja predvsem na peščenih
tleh z visoko vsebnostjo dušika in kalcija ter v
sušnih in hladnih pogojih. Priporočila: za preprečevanje pomanjkanja in optimalno prehrano
uporabimo FOLIBOR L v odmerku 1-1,5 L/ha
ali najnovejše foliarno gnojilo PROTIFERT BOR
v odmerku 1,5-2,5 L/ha. Lahko uporabimo
tudi NUTREL ADVANCE foliarno v odmerku 1
L/ha ali v tla v odmerku 15 L/ha. Čas uporabe
je prvič jeseni v fazi 4 listov in drugič spomladi
pred cvetenjem.
MOLIBDEN je pomemben za metabolizem in
fiksacijo dušika, za klorofil, metabolizem železa
in fosfatov. Posledica pomanjkanja je zmanjšana listna ploskev, podaljšan listni pecelj, listje je
mlahavo, zmanjšano je tudi število strokov. Pojav je pogost na kislih zemljiščih z nizkim pH in
malo humusa.
Priporočila: NUTREL ADVANCE foliarno v
odmerku 1 L/ha ali v tla z odmerkom 15 L/ha.
MANGAN
aktivira veliko različnih encimatskih procesov, redukcijo nitratov, vpliva na fotosintezo in sintezo proteinov. Posledica pomanjkanja so šibke rumene lise na starejših listih,
nekrotične pege na listih, upočasnitev razvoja
rastline in polnjenja luskov. Pojavlja se na humoznih, pa tudi peščenih tleh z visokim pH.
Priporočila: PROTIFERT MANGAN v odmerku
2-4 L/ha ali NUTREL ADVANCE foliarno v odmerku 1 L/ha ali v tla z odmerkom 15 L/ha.
MAGNEZIJ je del molekule klorofila, prisoten
pri metabolizmu dušika in fosforja, pri sintezi
proteinov, od njega je odvisen sprejem vode.
Pomanjkanje se kaže v obliki rumenenja med
listnimi žilami na starejših listih ter rjave ali vijolične nekroze od zunanjega roba lista. Pojavlja
se na peščenih in kislih tleh, dobro založenih s
kalijem in hladnih ter mokrih pogojih rasti.
Priporočila: za preprečevanje pomanjkanja in
optimalno prehrano uporabimo HYDROMAG v
odmerku 2-4 L/ha ali PROTIFERT MAGNEZIJ
v odmerku 4-6 L/ha ali PROMAG v odmerku
1-2 L/ha ali MAGNESIOGREEN 2-6 kg/ha.
Uporaba YaraVita Ogrščica
Oljna ogrščica je zelo muhasta rastlina. Izredno
je odvisna od tal in klimatskih pogojev in veliko
pridelovalcev jo še vedno seje kot nujo zaradi
kolobarja. Uspeh pridelovanja je v veliki meri
odvisen od navedenih mikroelementov in redko
kdo si bo iz različnih gnojil sestavljal gnojilno
normo. Gnojilo YaraVita Ogrščica je že primerno sestavljeno gnojilo za optimalno prehrano.
Po analizi priporočamo potrebno talno gnojenje pred setvijo z NPK in prvo jesensko dognojevanje z YaraVita Ogrščica v odmerku 2 L/ha,
v fazi od 4 lista naprej. To tretiranje bo večini
pridelovalcev predstavljalo nepotreben ukrep,
vendar vam priporočamo, da ga na 10 % vaši
površin vsaj preizkusite. Najpomembnejše dognojevanje je spomladi po začetku vegetacije,
ko YaraVita Ogrščica uporabimo v odmerku
2-4 L/ha. YaraVita Ogrščica ne zadostuje pri
enem elementu, to je žveplo (S), ki pa je izredno pomembno pri oljnicah. Zato priporočamo,
da v program vključite tudi gnojilo PHOTREL v
odmerku 3 kg/ha ali VIGNARBOL MB v odmeerku 3,0 L/ha.
ŽVEPLO je pomembno za razvoj proteinov,
še posebej aminokislin (tiamin), koencima A,
vitaminov (biotin) in za sintezo olj. V primeru
pomanjkanja se pojavi rumeno zeleno marmorinano listje, zavrta rast in rumenenje listja. Pojavlja se na kislih in rahlih tleh, z malo humusa,
slabo zračnih tleh ter tleh z nizkimi industrijskimi emisijami.
Foliarno gnojenje opravimo prvič jeseni pred
zimskim mirovanjem v fazi 4 lističev in drugič v
fazi pred cvetenjem s foliarnim gnojilom PHOTREL v odmerku 2-3 kg/ha ali VIGNARBOL
MB v odmerku 3 L/ha. V primeru spomladanske setve opravimo prvo tretiranje v stadiju 4-9
pravih listov in tretiranje čez 10 dni ponovimo.
Ti gnojili vsebujeta veliko žvepla v anhidridni
obliki, bor, mangan, molibden in kar precej magnezija v oksidni obliki. Pri uporabi Photrela je
potrebno upoštevati to, da ne smemo tretirati
mokrih rastlin, saj lahko pride do fitotoksičnosti. To je le vizualna napaka in ne prizadene pridelka. Pri Vignarbolu ta previdnostni ukrep ni
potreben.
Drugo gnojilo je PROTIFERT ŽVEPLO v odmerku 2,5-3,3 L/ha, uporabljamo pa ga v začetku
vegetacije. Ker vsebuje tudi aminokisline, deluje
stimulativno in antistresno ter poveča delovanje
žvepla.
FOLIARNA PREHRANA KROMPIRJA
Tehnologija pridelave krompirja mora biti prilagojena njegovi končni uporabi, saj razlikujemo
krompir za konzumno porabo (pozni krompir),
za zgodnjo uporabo (rani krompir), za semenski
krompir in za pečenje. Od krompirja za pečenje
se razlikuje pridelava za čips in za pomfrit. Nato
imamo še pridelavo krompirja za dehidracijo
(pire), konzerviranje, pridelavo škroba in alkohola.
Pridelava krompirja je zelo intezivna, zato so
se pri nas pričeli pojavljati problemi prevelikih
vsebnosti nekaterih elementov v tleh in s tem
seveda tudi pojav antagonizmov, ki povzročajo
slabšo prehrano.
DUŠIK vpliva na sintezo aminokislin, beljakovin, koencimov in nukleinskih kislin, prisoten je
v klorofilu in pri sintezi ATP. Njegovo pomanjkanje povzroča šibkejšo rast, bledo listje in
zmanjšan pridelek (število in velikost gomoljev).
To je pogost pojav na plitkih in rahlih tleh z visokim pH in malo humusa, v času suše ali moče
ali pri navozu velike količine še nerazpadle organske mase (npr. slama). Za preprečevanje
pomanjkanja in za dognojevanje priporočamo
uporabo foliarnih gnojil kot so LAST N v dveh
odmerkih po 10 L/ha ali PROTEOBOOM v odmerku 3,5-4 kg/ha. Prvo tretiranje opravimo
14 dni po 100% vzniku in nato čez 3-4 tedne.
FOSFOR je pomemben za transport energije,
formiranja nukleinskih kislin, sintezo proteinov,
je sestavni del celične membrane (fosfolipidi) in
metabolizem ogljikovih hidratov. Fosfor se zelo
slabo sprejema skozi koreninski sistem krompirja. Njegovo pomanjkanje povzroči manjše število gomoljev, ki so manjšega premera, zavrte
rastline, rumenkasto starejše listje in malo, temno zeleno mlado listje. V glavnem je to posledica zelo kislih ali bazičnih tal, z malo humusa,
tleh z nizko vsebnostjo, a veliko kapaciteto vezave fosforja, z veliko železa, v mrzlih in mokrih
obdobjih, na rastlinah s slabo razvitim koreninskim sistemom.
Priporočila: kot samo fosforjevo gnojilo je možno uporabiti HASCON 10 AD v odmerku 3,57 L/ha ali LABICUAJE v odmerku 3,0 kg/ha.
107
KALIJ je pomben kot aktivator encimov in koencimov, sodeluje pri sintezi proteinov, vpliva na
dihanje (stomatska aktivnost) in s tem na režim
vode v rastlini (turgor). Pomanjkanje zmanjša
pridelek in kvaliteto, zmanjša odpornost na bolezni in rast, pojavljajo se nekroze na robovih listja in pospeši prehitro staranje listja. Pojavlja se
na peščenih in lahkih tleh z nizkim pH, v sušnih
obdobjih ali pri močnem deževju, močno ilovnatih, težkih tleh, tleh z nizko vsebnostjo kalija
in veliko založenostjo z magnezijem.
Priporočila: ob pojavu simptomov in za optimalno prehrano priporočamo uporabo foliarnih
gnojil kot so HASCON 10 AD v odmerku 3,5-7
L/ha ali FOLIPLUS v odmerku 4 L/ha ali PROTEOLEAF v odmerku 3,5-4 kg/ha ali PROTIFERT KALIJ v odmerku 3 L/ha.
MAGNEZIJ je del molekule klorofila, prisoten
pri metabolizmu dušika in fosforja, pri sintezi
proteinov, od njega je odvisen sprejem vode.
Pomanjkanje povzroči rumenenje in rjavenje
listov, posebej med listnimi žilami, ki ostajajo
zelene, listi se lahko posušijo in odpadejo, rastline so zavrte v rasti, predčasno zaključevanje
vegetacije, gomolji so bolj dovzetni za okužbo
z boleznimi in poškodovani. Pojav je pogost na
peščenih in kislih tleh, bogatih s kalijem in v hladno/ mokrih pogojih rasti.
gnojil kot so MAGNESIOGREEN v odmerku
2-6 kg/ha ali HYDROMAG v odmerku 2-4
L/ha ali PROTIFERT MAGNEZIJ 5-6 L/ha ali
PROMAG v odmerku 1-2 L/ha.
MANGAN
aktivira veliko različnih encimatskih procesov, redukcijo nitratov, vpliva na fotosintezo in sintezo proteinov. Pomanjkanje
povzoči generalno rumenenje listja, na mladih
lističih se na zunanjih robovih pričnejo pojavljati
črno rjave pege, ki počasi prehajajo proti sredini
lista, slabo dozorevanje kožice na gomoljih, ki
so zelo občutljivi.
gnojil kot so PROTIFERT MANGAN v odmerku
2-4 L/ha ali NUTREL ADVANCE v odmerku
1,0 L/ha.
CINK
je pomemben za pravilen potek veliko
encimatskih procesov, sinteze nukleinskih kislin
in metabolizma avksinov. Pomanjkanje povzroči zmanjšanje listne površine, listni robovi se
zvijajo navzgor in navznoter, listno tkivo med
zelenimi listnimi žilami enakomerno rumeni, listje je bolj občutljivo na pojav glivičnih bolezni.
Pomanjkanje cinka je posebej pogost pojav na
tleh z visokim deležem humusa in visokim pH,
dobro založenih s fosforjem in v hladno/mokrih
pogojih rasti. Priporočila: uporabimo lahko
ZINTRAC 700 v odmerku 1-1,5 L/ha ali PROTIFERT CINK v odmerku 2-4 L/ha.
KALCIJ
je pomemben in nepogrešljiv pri delitvi in izgradnji celic in celičnih sten, vpliva na
velikost in pravilno delovanje celic ter na propustnost celičnih membran. Pomanjkanje povzroči rumenenje in zvijanje vršnjih listov, rahlo
klorozo novih lističev, krastavost gomoljev in
zmanjša skladiščno sposobnost gomoljev. Pojavlja se na kislih, peščenih in rahlih tleh, tleh
bogatih z natrijem in aluminijem, v sušnih pogojih. Priporočila: od gnojil lahko uporabimo
PROTIFERT kalcij v odmerku 2,5 L/ha, kalcij
pa vsebuje tudi YaraVita Potato plus, ki ga
uporabimo v odmerku 5 L/ha.
Uporaba YaraVita Potato plus
Glede na potrebe krompirja po določenih hranilih je podjetje YARA (Phosyn) razvila kompleksno foliarno gnojilo prav za krompir, imenovano POTATO PLUS. Sestavljajo ga makro in
mikro hranila: 440 g/L fosforja,
75 g/L kalija, 40 g/L magnezija, 10 g/L kalcija, 10 g/L mangana in 5 g/L cinka. Gnojilo je
specifično za uporabo na krompirju, saj vpliva
na odlično vegetativno rast, stimulira formiranje
gomoljev in njihov premer, torej poveča kvaliteto in količino pridelka. POTATO PLUS zadovoljuje večino prehrambenih potreb krompirja,
ni potrebno uporabljati kombinacije različnih
gnojil, odločilni pa so trije termini uporabe. Ker
koreninski sistem krompirja slabo sprejema fosfor, ga z usmerjeno uporabo POTATO PLUSa
dodamo takrat, ko ga najbolj potrebuje. Termini
uporabe so:
- prvič, teden dni po 100 % vzniku,
- drugič, v času nastavljanja gomoljev in
- tretjič, v fazi zgodnje debelitve gomoljev,
oziroma ob koncu cvetenja. Odmerki, ki jih
uporabljamo so 3-5 L/ha.
PROTIFERT LMW
NU-FILM-17
za boljše
cvetenje, večji
pridelek, stres
preprečevanje
spiranja, boljša
učinkovitost
med vegetacijo
vsa tretiranja
(upoštevamo karenco 30 dni)
DUŠIK Zadostiti je potrebno predvsem konstantno potrebo po dušiku in v ta namen lahko uporabimo počasi delujoče dušično gnojilo
LAST N, ki zagotavljata preskrbljenost posevka
za daljše časovno obdobje brez tveganja izgub
zaradi izhlapevanja (suša) ali izpiranja (obilne
padavine). LAST N v odmerku 15 L/ha uporabimo prvič v razvojni fazi 4 listov in drugič,
ko buče že skoraj prekrijejo svojo rastno površino in je še vedno možen prehod po njivi. V
ta namen lahko uporabimo tudi novo dušično
gnojilo z žveplo in magneztijem AZOFOL v odmerku 35 L/ha, kar je ekvivalentno dodatku
dobrih 52 kg mineralnega dušika preko tal. Na
manjših površinah, ki jih tretiramo ročno, lahko
opravimo še eno tretiranje čez 3-4 tedne.
Za dognojevanje z dušikom, pa tudi s fosforjem
* stransko delovanje; ** poveča odpornost rastlin;
*** natančnejša navodila glede odmerkov v določenih fenoloških fazah v opisu sredstva in priporočilih
250-500 mL
0,0250,05
3,5 L
NUTREL ADVANCE
mikrohranila
vsa tretiranja
0,35
1L
0,4-0,6
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,10
0,2-0,4
HYDROMAG 500
4-6 L
6 kg
MAGNESIOGREEN
2-4 L
2-4 L
do
0,2-0,6
2x pred in 2x po cvetenju
Pravilna prehrana zelo močno vpliva na kvaliteto in količino pridelka. Pred setvijo priporočamo
gnojenje s talnimi mineralnimi gnojili (NPK 1515-15 v količini vsaj 300 kg/ha, če ni analize tal),
za kasnejša dognojevanja pa tudi zaradi učinkovitosti in ekonomičnosti priporočamo foliarna
gnojila.
108
0,2-0,4
pomanjkanje
magnezija
FOLIARNA PREHRANA OLJNIH
BUČ
DUŠIK, FOSFOR in KALIJ
PROTIFERT CINK
1,0 L
0,1
pomanjkanje
cinka
1-2 x do višine 2,5 m
ZINTRAC
1,0 L
2,5 L
0,1
0,25
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
pomanjkanje
bora
LAST N
3,5-4 m
ob začetku cvetenja
pri višini 2,5 in
4,5 m
15-20 L/ha
25-30 L/ha
3,0 L
0,3
GÖEMAR BM 86
enakomerna
rast, povišanje
alfa kislin
prehrana z
dušikom
2-3 krat pred cvetenjem
2,5-3,3 L
0,25-0,33
poleg vseh fungicidnih
tretiranjih
odpornost rastlin proti
glivičnim boleznim)
PROTIFERT fosfit K**
1,5-3 L
0,15-0,30
LABIFITO**
dognojevanje s
PK (izredno poveča
1 kg/ha
LEPINOX PLUS
prosena vešča
0,5-1,0 kg/ha
NISSORUN 10 WP
navadna pršica
junij do avgust
(po prognozi)
0,4-0,6 L/ha
po prognozi
hmeljeva uš
KOHINOR 200 SL
180 g/ha
10 %
hmeljeva uš
mazanje hmeljnih trt
TEPPEKI
PROTIFERT ŽVEPLO*
KOHINOR 200 SL
4 kg
2,5-3,5 L
0,40
0,25-0,35
MOČLJIVO ŽVEPLO
hmeljeva
pepelovka
po prognozi
3L
0,03
SYSTHANE 20 EW***
0,30 L
0,30
LABICUPER*
2L
0,20
CHAMP form. 2 FLO
2-2,5 kg
0,2-0,25
CHAMPION 50 WG
po rezi, po napeljavi na vodila hmeljeva
in za zaključna tretiranja
peronospora
odmerek
1.000 L
konc.
v%
SREDSTVO
ukrep
razvojni stadij
»fenofaza«
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane - HMELJ 2014
BAKER vpliva na encimatske procese, na fotosintezo in na proizvodnjo lignina (celične stene).
Pomanjkanje povzroči, da so mladi listi ohlapni
in kot poparjeni, končni brsti odpadejo v času
razvoja cvetnih brstov. To se pojavlja na tleh z
visoko vsebnostjo humusa, na bazičnih in peščenih tleh pregnojenih z dušikom. V primeru
pomanjkanja uporabimo COPTREL 500 v odmerku 0,5 L/ha ali sistemični foliarni gnojili
LABICUPER v odmerku 3,0 L/ha ali PROTIFERT BAKER v odmerku 1,0-1,5 L/ha. Foliarno se lahko pri vseh tretiranjih dodaja NUTREL
ADVANCE v odmerku 1 L/ha. Uporabljamo jih
v času popolnega vznika in takoj po cvetenju.
in kalijem, priporočamo uporabo foliarnega
gnojila PROTEOBOOM v odmerku 3-5 kg/ha.
ali HASCON 10 AD v odmerku 1,5-2,5 L/ha.
BOR
je izredno pomembno mikrohranilo pri
cvetenju vseh plodovk in njegova prisotnost v
zadovoljivih količinah zagotavlja dobro oplodnjo. Pomanjkanje povzoča slabšo oplodnjo,
manjše število semen in s tem tudi nižji pridelk
in izplen olja. Priporočila: ker pa pri nas v večini tal bor primanjkuje, priporočamo njegovo
dodajanje v času pred cvetenjem. Uporaba foliarnih gnojil, kot je FOLIBOR L v odmerku 1-1,5
L/ha ali PROTIFERT BOR v odmerku 1,5-2,5 L/
ha, ki močno izboljšata oplodnjo.
ŽVEPLO je pomembno za razvoj proteinov,
še posebej aminokislin (tiamin), koencima A,
vitaminov (biotin) in za sintezo olj. V primeru
pomanjkanja se pojavi rumeno zeleno marmorinano listje, zavrta rast in rumenenje listja.
Pojavlja se na kislih in rahlih tleh, z malo humusa, slabo zračnih tleh ter tleh z nizkimi industrijskimi emisijami. Priporočila: ko je še možen
zadnji prehod s strojem, priporočamo uporabo
foliarnega gnojila PHOTREL v odmerku 3 kg/
ha ali VIGNARBOL MB v odmerku 3 L/ha. Pri
uporabi Photrela je potrebno upoštevati, da ne
smemo tretirati mokrih rastlin, saj lahko pride
do fitotoksičnosti. To je le vizualna napaka in ne
prizadene pridelka.
Drugo novejše gnojilo je PROTIFERT ŽVEPLO
v odmerku 2,5-3,3 L/ha, uporabljamo pa ga v
začetku vegetacije. Ker vsebuje tudi aminokisline, deluje stimulativno in antistresno ter poveča
delovanje žvepla.
OPLODNJA IN PRIDELEK
Za količino pridelka je zelo pomembna dobra
oplodnja, ki pa je odvisna tudi od količine po-
liaminov v rastlini. Te lahko povečamo z uporabo pripravkov na osnovi morskih alg, kot je
GOEMAR BM 86 v odmerku 3 L/ha.
STRESNE SITUACIJE
V primeru stresnih situacij (obilica padavin, razmočeno zemljišče, suša, …), priporočamo uporabo pripravka na osnovi aminokislin PROTIFERT LMW v odmerku 3,5-4,0 L/ha.
HMELJA
HMELJEVA PERONOSPORA
(Pseudoperonospora humuli)
Gliva prezimi kot micelij v koreniki, ki se lahko
okuži v času rastne dobe s spiranjem trosov v
tla, v času obiranja, ko se okužijo novi hmeljni
poganjki in jeseni formirana očesca s spiranjem
trosov v tla.
Opis okužbe:
- primarna okužba - spomladi iz okužene korenike poženejo oboleli poganjki, ki jih imenujemo kuštravci, ki so zakrneli, imajo skrajšane in
odebeljene medčlenke ter rumenkaste, navzdol
obrnjene liste. Na spodnji strani listov je temnosivkasta prevleka s trosi.
Priporočila za zatiranje: standardno se uporabljajo sistemični fungicidi na osnovi učinkovin fosetil-al ali metalaksila in sicer prvič nekje
v stadiju BBCH 25-28 (viden peti do osmi par
stranskih poganjkov) in drugič v stadiju BBCH
29-31 (vidnih devet in več parov stranskih poganjkov (pojavijo se sekundarni stranski poganjki pa nekje do takrat, ko vitice dosežejo
10% višine najvišje žice). Dobre rezultate dosegajo tudi foliarna gnojila kot LABIFITO, ki vsebujejo kalijev fosfonat.
Biološki poskusi v 2011
V prvem biološkem poskusu v predlanskem
letu, ki ga je opravil IHP, smo preiskušali učinkovitost foliarnih gnojil na osnovi kalijevega fosfita. Izjemno se je izkazalo sredstvo LABIFITO v
konc. 0,27 %, ki je dalo enakovreden rezultat
kot sredstvo na osnovi učinkovine fosetil-Al v
konc. 0,25 %. Iz tega je razvidno, da je uporaba
LABIFITA smiselna tako kot dodatek ali samostojno v letih z nižjim pritiskom bolezni.
- sekundarne okužbe povzročijo trosi. Ti
okužijo liste, cvetove, storžke in celo steblo.
Na listih se pojavijo rahlo rumenkaste pege,
ki se spremenijo v nekroze, omejene z
listnimi žilami. Na spodnji strani se pojavijo
temno sive prevleke s trosi, ki povzročajo
nadaljnje okužbe. Oboleli cvetovi otrdijo in
porjavijo ter navadno odpadejo. Če se oku
žijo mladi storžki, se deformirajo, pri starejših
pa porjavijo le posamezni lističi. Obolele
storžke prepoznamo po rjavi barvi. S hme
ljevo peronosporo okuženi storžki se uvrščajo
v nižji kakovostni oziroma cenovni razred.
Priporočila za zatiranje: hmeljevo peronosporo zatiramo na podlagi napovedi prognostične
službe, ki je v Sloveniji zelo dobro razvita (IHP
Žalec). Prognoza temelji na podlagi agrometeoroloških dejavnikov, kot so čas omočenosti
listja, temperature, števila trosov v zraku in razvojne faze hmelja. Trosi se lovijo s posebnimi
lovilci, kritično število je pred cvetenjem, manjše
kot med cvetenjem. Da okužba uspe, mora biti
preseženo kritično število spor in listje mokro
od dežja najmanj dve uri in to podnevi. Inkubacija traja 5-6 dni in v tem času je potrebno
izvesti preventivna tretiranja.
Priporočamo uporabo fungicidov
CHAMPION 50 WG - 0,2-0,25 % ali CHAMP
formula 2 FLO - 0,2 %. Za povečevanje odpornosti rastlin lahko dodajamo organskim fungicidom tudi foliarno gnojilo na osnovi bakra
LABICUPER v konc. 0,20-0,30 % ali pa foliarno
gnojilo na osnovi kalijevega fosfita ali fosfonata
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % li novo gnojilo
PROTIFERT fosfit K v koncentraciji 0,25-0,35 %.
de. Stranski poganjki venijo, rastlina predčasno
propade. Trte običajno ne odebelijo in so na
prerezu sivkaste barve. Ob pojavu simptomov
takoj obvestimo Inštitut za Hmeljarstvo Žalec.
HMELJEVA LISTNA UŠ
(Phorodon humuli)
Pojavlja se vsako leto in lahko pridelek popolnoma uniči. Prezimi v obliki jajčec na koščičarjih, pri nas pa ima uš tri do šest rodov letno.
V tretjem in četrtem rodu, to je ponavadi prve
dni maja, lahko pa tudi šele junija, pride do pojava krilatih uši, ki preletavajo hmeljišča. Krilate
uši letajo v povprečju okoli 46 dni in naseljujejo
predvsem robove hmeljišč. Tam se brez
oploditve izležejo brezkrilne ličinke, iz katerih se
lahko že čez sedem dni izleže nov rod. Ena uš
lahko ima do sto potomcev. Konec poletja se na
hmelju razvijejo krilate samice, ki odletijo nazaj
na koščičarje, kjer izležejo samce in samice, katerih oplojena jajčeca prezimijo.
HMELJEVA PEPELOVKA
(Sphaerotheca humuli)
Je ena izmed najstarejših bolezni hmelja. Najbolj so občutljivi A kultivarji. Gliva prezimuje v
obliki kleistotecijev, ki vsebujejo askuse z askosporami. Kleistoteciji zdržijo tudi do -20o C, micelij pa le nekaj stopinj pod ničlo. Za primarno
infekcijo so potrebne padavine, za trose, ki povzročajo sekundarne infekcije, je dovolj visoka
vlaga. Gliva se pojavlja pri nas posebej v letih,
ko so razlike med dnevno in nočno temperaturo
velike ter je ponoči visoka vlaga.
Opis okužbe: prvi bolezenski znaki se lahko na
poganjkih pojavijo takoj po rezi, v obliki bele
plesnive prevleke. Pri nas je ta pojav redek, ker
gojimo manj občutljive kultivarje. Askospore
spomladi okužijo mlade liste, kjer se pojavijo
mehurjaste tvorbe, ki postanejo klorotične, kasneje pa se pojavi še plesniva prevleka. Na starejših, močnejših listih se pojavi samo kloroza
in plesniva prevleka. Okužba lahko poteka na
spodnji in zgornji listni ploskvi. Če gliva napade mlade storžke, se ti popolnoma deformirajo, rast pa je zaustavljena. Okužba v tem času
močno vpliva na pridelek, na starejših storžkih
je lokalizirana ob strani storžka, kar privede do
njegove deformacije, do razbarvanja in zmanjšanja kakovosti in zmanjšanja alfa kislin.
Priporočila za zatiranje: po napovedih prognostične službe - SYSTHANE 20 EW v konc.
0,03 % ali MOČLJIVO ŽVEPLO - 0,3 % in za
povečevanje odpornosti PROTIFERT ŽVEPLO v
konc. 0,25-0,35 %.
Opis napada: uši napadajo vse zelene dele,
predvsem pa listje in storžke. Napadeni storžki
zaostanejo v rasti in se ne razvijajo naprej, tudi
potem, ko uši uničimo. Uši izločajo mano, na
kateri se razvijejo glivice, ki povzročajo sajavost
in zmanjšujejo asimilacijsko sposobnost hmelja.
Priporočila za zatiranje: ravnamo se po napovedih prognostične službe. Za premazovanje
trt lahko uporabimo KOHINOR 200 SL v 10%
koncentraciji. Za foliarno tretiranje pa imajo
hmeljarji sedaj na voljo dva insekticida, in sicer
že dobro poznani KOHINOR 200 SL v odmerku 0,4-0,6 L/ha in najnovejši insekticid TEPPEKI v odmerku 0,18 kg/ha. Za izboljšanje delovanja priporočamo dodajanje NU-FILMa-17 v
konc. 0,25-0,50 %.
HMELJEVA LISTNA PRŠICA
(Tetranychus urticae)
Na hmelju lahko povzroči katastrofalne posledice. Pojavlja se predvsem v toplih letih, z višjo
vlago. Prezimi kot odrasla samica na odpadlih
delih hmelja, pod kamenjem in v površinskem
sloju zemlje. Samice se na hmelju pojavijo nekje
v aprilu, se najprej prehranjujejo in nato pričnejo z odlaganjem jajčec. Vsaka samica lahko odloži do devetdeset jajčec, ki so velika 0,13 mm.
Razvoj je odvisen od temperature in pri nižjih
temperaturah traja okoli 30 dni, pri visokih pa
le 5-6 dni. Glede na razvojne pogoje lahko ima
škodljivec do trinajst rodov letno.
HMELJEVA UVELOST
(Verticillium albo-atrum in Verticillium dahliae)
Opis okužbe: blaga oblika: od sredine julija od
spodaj navzgor listi rumenijo, robovi listov se
vihajo navzgor, trta se odebeli in je hrapava.
Posamezne ali vse trte na rastlini venijo in se
posušijo.
Nevarna oblika: Znamenja se lahko pojavijo že
maja. Listi (najprej spodnji) rumenijo ob robu in
med žilami, robovi se vihajo navzgor, se sušijo
in odpadajo. Če se lista dotaknemo, le-ta odpa-
109
Opis napada: ličinke in odrasle pršice sesajo
rastlinske sokove, posledica pa so svetle pike
odmrlega tkiva. Močno poškodovano listje se
obarva bakreno, lahko se posuši in tudi odpade.
Napadeni storžki se prav tako bronasto obarvajo in se ne zaprejo. Pridelek je manjši, prav tako
tudi kvaliteta in vsebnost alfa kislin.
Priporočila za zatiranje: ravnamo se po napovedih prognostične službe, priporočamo pa
akaricid NISSORUN 10 WP odmerku 0,5-1,0
kg/ha.
PROSENA VEŠČA (Ostrinia nubilalis)
Gosenice metulja, svetlo rumene do svetlorjave barve, razpona kril 25-35 mm, delajo škodo
predvsem na poznih kultivarjih hmelja. Škodljivec prezimi kot odrasla gosenica v koruznici in
hmeljevini, spomladi se zabubi, meseca maja se
pa iz bube pričenjajo izlegati metulji. Na koruzi
ima škodljivec en rod, na hmelju pa dva. Prisotnost škodljivca kontroliramo s svetlobnimi ali
feromoskimi vabami.
Opis napada: gosenica se ponavadi zarije v trto
na mestih, kjer se le te stiskajo. V trti izjeda rov,
iz katerega se izsipa črvojedina. Na eni trti je
lahko tudi do dvajset rovov. Poškodovane trte,
stranski poganjki in storžki se v primeru nastopa suše lahko popolnoma posušijo.
Zatiranje: uničevanje koruznice in hmeljevine
do 30. aprila. Za kemično zatiranje imajo hmeljarji po dolgem času zopet na razpolago en
insekticid, ki ga lahko uporabljajo tudi v ekološki pridelavi, to je LEPINOX PLUS na osnovi
učinkovine Bacillus thuringiensis. Uporablja se
na hmelju za zmanjševanje napada škodljivih
gosenic koruzne vešče (Ostrinia nubilalis) v
odmerku 1 kg/ha. Čas zatiranja določi in objavi
»služba za varstvo rastlin«.
HMELJEV BOLHAČ
(Psylliodes attenuata)
Predvsem spomladi, v toplem delu dneva, opazimo ovalne 1,8 do 2,8 mm velike, kovinsko zelene svetlikajoče se hrošče, ki skačejo. Hranijo
se na listih in mladih poganjkih. Bolhači drugega rodu delajo škodo tudi na storžkih. Izjede na
listih in storžkih so ovalne oblike, velike od 1 do
4 mm.
Za zatiranje ni nobenega registriranega sredstva, nanj pa delujejo piretroidni insekticidi.
TRETIRANJIH
To pomeni da če jih uporabimo čez dan, je njihovo delovanje zelo kratko, če pa proti večeru
ali celo ponoči, pa je njihovo delovanje podaljšano v prihodnji dan in s tem tudi rezultati njihovega učinkovanja.
FOLIARNA PREHRANA HMELJA
Prehrana hmelja v glavnem temelji na prehra-ni
preko tal in preko namakalnih sistemov. Foliarna
prehrana postaja bolj zanimiva v zadnjih letih,
še posebej zaradi velikega variranja cen talnih
mineralnih gnojil in prepričanja v hitrejšem in
učinkovitejšem reševanju problemov pomanjkanja posamezih hranil, še posebej mikrohranil,
kot so bor, magnezij in cink in seveda z makrohranilom, kot je dušik.
DUŠIK je izredno pomemben za normalen razvoj in gnojilna norma je okoli 170 kg/ha. Znaki pomanjkanja se kažejo v majhnih in bledo
rumenih listih, trte so tanke in slabo obraščene. Pridelek je manjši in slabše kakovosti. Prekomerno gnojenje z dušikom povzroči slabšo
odpornost na bolezni in stresne razmere, tvorbi
preraščencev, temnejšim storžkom, brez značilnega leska, s pekočo aromo.
Priporočila za gnojenje: naš program priporoča začetno, prvo, talno gnojenje s 50 kg/ha v
obliki talnega mineralnega gnojila, nato pa pri
višini hmelja 3,5-4 m, uporabo počasi sproščujočega dušičnega gnojila LAST-N v odmerku
15-20 L/ha. Drugo dognojevanje opravimo
ob začetku cvetenja v odmerku 25-30 L/ha. S
tem se izognemo večjim stroškom zaradi skladiščenja, manipulacije, dodatnega prehoda po
hmeljišču, tveganju izpiranja v podtalnico zaradi
močnih padavin in neučinkovitosti zaradi suše.
Z uporabo LAST Na ne obremenjujemo tal oziroma podtalnice z nitrati. S poskusi na IHP iz
Žalca je bil dokazan enak oziroma boljši učinek takšnega dognojevanja kot pa s klasičnimi
dušičnimi gnojili.
FOSFOR in KALIJ se lahko sprotno dodaja pri vseh tretiranjih proti pernospori v obliki
gnojil LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v konc. 0,25-0,35 % ali HASCON 10 AD v odmerku 2,5-3,5 L/ha
Mikrohranila imajo v hmelju pomembno vlogo, saj občutno vplivajo na kvaliteto. Najpomembnejša so magnezij, mangan, bor in cink.
MAGNEZIJ od njega je odvisna količina
lupolina na storžkin in s tem njihov vonj. Pomajkanje se kaže v hmeljiščih, pregnojenih s
kalijem. Kloroze se pojavijo najprej na vršičkih,
kasneje pa tudi na starih listih, ki postanejo rumenkasti, kasneje temno rdeči, glavne listne žile
pa ostanejo zelene. Kasneje se ti znaki kažejo
tudi na mladih listih. Priporočamo uporabo
dveh foliarnih gnojil kot so MAGNESIOGREEN
v odmerku 2-6 kg/ha ali HYDROMAG 500 v
odmerku 2-4 L/1.000 L vode ali PROMAG v
odmerku 1,5 L/1.000 L vode ali PROTIFERT
MAGNEZIJ v odmerku 4-6 L/1.000 L vode, 2-3
krat v 2-3 tedenskih presledkih od višine hmelja
2 m dalje.
BOR priporočamo dodajati pri višini hmelja 2,5
in 4,5 m v obliki foliarnega gnojila FOLIBOR L v
konc. 1-1,5 L/1.000 L vode.
CINK je za kvaliteto hmelja elo pomemben,
saj njegovo pomanjkanje povzroči kodraste,
podolgovate in klorotične liste, trte se slabše
obraščajo in ne pridejo do vrha. Za dognojevanje s cinkom priporočamo, da pri višini 2,5 m
uporabite ZINTRACa 700 v odmerku 1-1,5 L
ali PROTIFERT CINK v odmerku 2-4 L/ 1.000
L vode.
OPOZORILO: pri odmerjanju je potrebno upoštevati to, da je pri priporočilih upoštevana izhodiščna količina vode 2.400 L za tretiranje 1 ha
hmeljišča, pri polnem habitusu 6 m.
110
ZELENJAVE
STRUNE
Strune so ličinke hroščev pokalic. Hroščki so veliki 7–10 mm in so rjave ali črne barve. V Slovenji
živi več različnih rodov pokalic. Najbolj razširjene so žitne, solatne in poljske pokalice.
Prezimijo ličinke ali odrasli hroščki. Spomladi se
najprej pojavijo samci in nato samice. Samice
odlagajo jajčeca na površino, obraslo z rastlinskim pokrovom, kot so žitno polje, deteljišče ali
zapleveljene površine. Samice živijo eno leto in
po odlaganju jajčeca umrejo. Odrasli osebki ne
delajo škode na rastlinah.
Iz odloženih jajčec se izležejo brezbarvne
ličinke, ki po več levitvah prvo leto dosežejo 5
mm dolžine. Razvoj pokalic traja od tri do pet
let. V vseh letih svojega razvoja se strune 15krat levijo in povzročajo vsako leto večjo škodo.
Največjo škodo povzročajo v redkih posevkih
krompirja, koruze, pese, vrtninah - tam razredčijo rastline. Če so njive povsem brez plevelov,
je škoda večja. Večja škoda je tudi v sušnih letih,
ker takrat strune iščejo vodo, ki jo nujno potrebujejo za svoj razvoj.
Opis napada: prisotnost strun v tleh zlahka
ugotovimo s talnimi pregledi konec poletja. Določimo prostor, kjer bomo ugotavljali prisotnost
strun. Okolico očistimo plevelov, odmerimo 1
m2 in na robove zakopljemo vabo. Ponavadi je
to prerezan krompir. Že čez nekaj ur prerezane
gomolje izkopljemo in jih pregledamo. Če najdemo dve do pet strun na kvadraten meter, se
moramo glede na kulturo odločiti za ukrepanje.
Priporočila za zatiranje: na zmanjšanje strun v
tleh vplivajo agrotehnični ukrepi, s katerimi privabimo hrošče brzce, ki se hranijo s strunami. S
strunami se hranijo tudi krti, rovke in mesojede
ptice. Nekatere rastline, kot so proso, ajda, lan,
konoplja, zmanjšajo število strun v tleh.
Kadar števila strun v tleh ne moremo dovolj
zmanjšati, posežemo po sredstvih za varstvo
rastlin. Pred leti smo imeli zelo učinkovite insekticide na osnovi klorpirifosa, vendar sedaj
nimajo več dovoljenja za to uporabo. Obstaja
še sredstvo na osnovi učinkovine teflutrin, ki
pa zahteva veliko mero pazljivosti pri tretiranju in ima dolgo karenco. Uporablja se lahko
le za profesionalno uporabo. Seme koruze, ki je
tretirano z insekticidi je dobro zaščiteno pred
strunami. Druge kulture, ki jih gojimo iz semena
niso tretirane z insekticidi.
Največji problem predstavljajo strune malim
proizvajalcem in vrtičkarjem, ki obdelujejo male
površine in nimajo dostopa do omenjenih insekticidov ali pa jih zaradi njihove nevarnosti
nočejo.
Na teh površinah so škode izjemno velike, kar
je razvidno tudi iz velikega števila blogov na
internetu.
Od leta 2009 je na trgu BIOtični insekticid NATURALIS na osnovi glive Beauveria bassiana, ki
ga lahko uporabljajo ekološki, kakor tudi integrirani in ljubiteljski pridelovalci, le-tam je tudi
največ problemov.
NATURALIS uporabljamo na paradižniku, papriki, jajčevcu, kumarah, bučah, bučkah, melonah, lubenicah in solati, endiviji ter radiču za
zatiranje strun (Elateridae) v odmerku 80-120
ml/100 L vode. Za zatiranje strun v zelenjavi/
vrtninah se priporoča tretiranje zemljišča pred
končno obdelavo, da ga zanesemo v območje
škodljivcev in na korenju ter krompirju v odmerku 400-600 ml/100 L vode oziroma 2-3
L/ha. Uporablja se ob sajenju in osipanju, v
odmerku 2-3 L/ha (20-30 ml/100 m2). Strategija zatiranje je takšna, da ob sajenju pred zagrinjanjem tretiramo tla in gomolje v odmer-
Orientacijski program varstva in prehrane - PARADIŽNIK in JAJČEVEC 2014
razvojni stadij
"fenofaza"
pred pripravo tal
in pred setvijo
pred pripravo tal in ob
setvi ali presajanju
po vzniku trav
ukrep
SREDSTVO
strune
REMEDIER
ozkolistni pleveli
AGIL 100 EC
med vegetacijo
pepelaste plesni
listne sovke
paradižnikov molj in sovke
listne uši, rastlinjakov
ščitkar, resarji
cvetlični in tobakov resar
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
4-6 listov, v primeru
nizkih temperatur
odmerek
100 L
- priprava substrata: 0,25 kg/m3
- 5-7 dni pred setvijo ali presajevanjem v odmerku
2,5 kg/ha in še enkrat ob v enakem odmerku.
Skupno 5 kg/ha.
DITHANE DG/M45 ali
MANFIL 75 WG
(samo paradižnik)
CHAMPION 50 WG
(samo paradižnik)
FOLPAN 50 SC
(samo paradižnik)
MOČLJIVO ŽVEPLO
AQ-10
DELFIN WG
LEPINOX PLUS
KOHINOR 200 SL ali
MOSPILAN 20 SG
LASER
paradižnikova plesen,
pegavosti, rje
odmerek
10 L
120 mL/100 m2 oz. 1,2 L/ha
NATURALIS
koreninske gnilobe in
trohnobe
konc.
v%
10-20 mL/100 m2 oz. 1-2 L/ha
0,20
20 g
200 g
0,25
25 g
250 g
0,24
24 mL
240 mL
0,2-0,5
0,0035
0,075
0,10
0,075
0,04
0,04
20-50 g
0,35 g
7,5 g
10 g
7,5 mL
4g
4 ml
200-500 g
3,5 g
75 g
100 g
75 mL
40 g
40 ml
0,5 kg/1.000 m2 oz. 5 kg/ha
za pospeševanje ukoreninjanja in hitrejši razvoj
zelene mase
LABICUAJE
bakterioze
COPTREL 500*
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
0,30
30 g
300 g
0,05
0,30
0,1-0,15
5 mL
30 mL
10-15 mL
50 mL
300 mL
100-150 mL
0,35
35 mL
350 mL
LABIFITO*
PROTIFERT fosfit K*
0,15-0,30
0,25-0,35
15-30 mL
25-35 mL
150-300 mL
250-350 mL
osnovno gnojilo
PROTEOBOOM
0,25-0,35
25-35 g
250-350 g
v začetku cvetenja,
nato vsakih 15 dni
poveča količino in kvaliteto
pridelka - antioksidant
GOËMAR BM 86
0,30
30 mL
300 mL
pred in po cvetenju
boljša oplodnja
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
0,12-0,18
0,2-0,25
12-18 mL
20-25 mL
120-180 mL
200-250 mL
PROTIFERT kalcij
0,25
25 mL
250 mL
LABIMOVICAL
0,30
30 mL
300 mL
QUALICAL
0,50
50 mL
500 mL
0,25-0,40
25-40 mL
250-400 mL
od presajanja do
pričetka cvetenja
med vegetacijo
po presajevanju 3-4 x
na 10-15 dni od
končanega cvetenja do
spravila
po oploditvi 2-3 krat
na 14 dni
od oploditve do
spravila
vsa škropljenja, tudi
herbicidna
(karenca 30 dni)
po potrebi
za boljše cvetenje, večji
pridelek, boljša obarvanost
in okusnost plodov, po toči
glivične bolezni
povečanje kvalitete,
izboljšanje skladiščne in
transportne sposobnosti,
preprečevanje črnih peg
plodov
PROTIFERT LMW
FOLIMIX
MAGNESIOGREEN ali
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,2-0,6
0,4-0,6
20-60 g
40-60 mL
200-600 g
400-600 mL
pomanjkanje mangana
PROTIFERT MANGAN
0,2-0,4
20-40 mL
200-400 mL
pomanjkanje železa
PROTIFERT ŽELEZO
0,20
20 mL
200 mL
prehrana z mikrohranili
NUTREL ADVANCE
0,10
10 mL
100 mL
0,15-0,20
15-20 mL
150-200 mL
0,2-0,4
20-40 mL
200-400 mL
0,25-0,35
25-35 g
250-350 g
0,3
30 mL
300 mL
0,025
2,5 mL
25 mL
hitrejše dozorevanje,
povečanje kvalitete, teže,
obarvanosti in okusa
plodov, enakomerna
velikost …
HASCON 10 AD
FOLIPLUS
PROTEOLEAF
PROTIFERT kalij
NU-FILM-17
zatiranje polžev
POLŽOMOR
111
70-100 g na 100 m2
112
POLŽOMOR
zatiranje polžev
po potrebi
0,05
0,25
PROTEOLEAF
NU-FILM-17
0,20
FOLIPLUS
0,20
HASCON 10 AD
herbicidna
(upoštevamo karenco
30 dni)
0,25
PROTIFERT KALIJ
pospeši dozorevanje,
listi so bolj čvrsti,
boljši okus
0,15
0,4-0,6
0,30
PROMAG
PROTIFERT MAGNEZIJ
HYDROMAG 500
0,3
MAGNESIOGREEN
pomanjkanje magnezija,
za izboljšanje zelene
barve
0,10
NUTREL ADVANCE
0,2-0,4
PROTIFERT MANGAN
pomanjkanje mangana
50 mL
300 mL
75 g
100 g
25 g
30 mL
3,5 g
200-500 g
300 mL
350 mL
1-1,5 L
200 ml
300 g
50 mL
250 g
200 mL
200 mL
250 mL
150 mL
400-600 mL
300 mL
300 g
100 mL
200-400 mL
250 mL
250-350 g
70-100 g na 100 m2
5 mL
25 g
20 mL
20 mL
25 mL
15 mL
40-60 mL
30 mL
30 g
10 mL
20-40 mL
25 mL
25-35 g
0,25
PROTEOBOOM
PROTIFERT ŽELEZO
0,250,35
pomanjkanje železa
30 mL
35 mL
100-150 mL
20 ml
30 g
0,30
0,35
2
GOËMAR BM 86
PROTIFERT LMW
10 dni pred obiranjem
4-6 listov
v primeru kloroz
Vsakih 7 dni
v začetku razvoja
glave/rozete, nato
vsakih 15 dni
zmanjša stres, poveča
rast in razvoj, izboljša
kvaliteto, okus in skladiščenja, jeseni pospeši
dozorevanje
poveča količino in
kvaliteto pridelka,
podaljša obstojnost
(svežino)
pospeši rast, kvaliteto in
težo glav (NPK)
gnojenje z dušikom
10-14 dni po presajanju, nato čez 14 dni in
še 1x 14 dni pred
obiranjem
pred presajanjem 2-3
krat v kratkem času,
po presaditvi na 20 dni
0,20
PROTIFERT BOR
Prehrana z borom
4-6 listov
1-1,5
0,30
7,5 g
10 g
2,5 g
3 mL
0,35 g
20-50 g
30 mL
5 mL
120 ml/100 m2 oz. 1,2 L/ha
0,5 kg/1.000 m oz. 5 kg/ha
0,075
0,10
DELFIN WG ali
LEPINOX PLUS
različne sovke
LABICUAJE
0,025
MOSPILAN 20 SG
listne uši
0,03
0,0035
LASER
0,2-0,5
AQ-10
0,30
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,05
LABICUPER*
LAST N
2
odmerek
100 L
Skupno 5 kg/ha.
južna plodovrtka
cvetlični resar
pepelaste plesni
odmerek
10 L
3 kg/ha (30-40 g 3-4 L vode za 100 m )
COPTREL 500*
NATURALIS
REMEDIER
KERB 50 W
SREDSTVO
konc.
v%
SOLATE 2014
za pospeševanje
ukoreninjanja in hitrejši
razvoj zelene mase
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
nizkih temperatur
po presajanju
bakterioze
strune
trohnobe
pred pripravo tal in ob
pred pripravo tal
in pred setvijo
zatiranje enoletnih
široko in ozkolistnih
plevelov
pred setvijo
(zadelati v tla)
ukrep
Orientacijski program varstva in prehrane -
razvojni stadij
»fenofaza«
po potrebi
herbicidna
po oploditvi 2-3
krat na 14 dni
pred spravilom
po oploditvi 2-3
krat
po presajanju, pred
cvetenjem, pred
zorenjem
vsakih 10-15 dni
po cvetenju
pred in po cvetenju
ali tedensko
4 - 6 listov
med vegetacijo
ob pojavu
od 2-4 listov dalje
(ob upoštevanju
karence
ponavljamo
tretiranje v 10-14
dnevnih razmakih)
Pred pripravo tal in
ob setvi ali
presajanju
pred pripravo tal
in pred setvijo
razvojni stadij
"fenofaza"
MOČLJIVO ŽVEPLO ali
KARATHANE GOLD ali
NU-FILM-17
POLŽOMOR
zatiranje polžev
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT ŽELEZO
pomanjkanje železa
PROTIFERT MANGAN
MAGNESIOGREEN ali
PROTIFERT MAGNEZIJ
pomanjkanje mangana
PROTEOLEAF
HASCON 10 AD ali
FOLIPLUS
okusnejši plodovi
višja kvaliteta plodov, več
suhe snovi
FOLIMIX
PROTIFERT KALCIJ
0,05
0,10
0,20
0,2-0,4
0,2-0,6
0,4-0,6
0,25-0,35
0,25
0,15-0,3
0,25
0,30
boljša oplodnja
LABICUAJE
0,15
0,25
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
pomanjkanje fosforja,
večje število celic
višja trdota, večja
skladiščna in transportna
sposobnost
pospeševanje rasti,
0,15-0,30
0,20-0,25
PROTEOBOOM
PROTIFERT BOR
boljša oplodnja
0,30
0,30
0,35
0,25-0,33
0,15-0,3
0,25-0,35
0,04
0,05
5 mL
10 mL
20 mL
20-40 mL
20-60 g
40-60 mL
25-35 g
25 mL
15-30 mL
25 mL
30 g
15 mL
25mL
15-30 g
20-25 mL
30 mL
30 mL
35 mL
25-33 mL
15-30 mL
25-35 mL
4 mL
5 mL
2,5-4 g
1g
30 g
4-6 mL
30-50 g
odmerek
100 L
40 mL
50 mL
25-40 g
10 g
300 g
40-60 mL
300-500 g
2
50 mL
100 mL
200 mL
200-400 mL
200-600 g
400-600 mL
250-350 g
250 mL
150-300 mL
250 mL
300 g
150 mL
250 mL
150-300 g
200-250 mL
300 mL
300 mL
350 mL
250-330 mL
150-300 mL
250-350 mL
70-100 g na 100 m
0,025-0,04
0,010
0,30
0,04-0,06
0,3-0,5
dognojevanje z NPK
LABICUPER
GOËMAR BM 86
PROTIFERT LMW
PROTIFERT ŽVEPLO*
LABIFITO* ali
PROTIFERT fosfit K*
LASER
MOSPILAN 20 SG
TEPPEKI
odmerek
10 L
120 mL/100 m2 oz. 1,2 L/ha
konc.
v%
Skupno 5 kg/ha.
CHAMPION 50 WG
REMEDIER
NATURALIS
SREDSTVO
zmanjšanje potenciala
bakterijskih in glivičnih
bolezni
biostimulator antioksidant
prehrana z žveplom
(povečanje odpornosti na
pepelovke)
pridelek, boljša barva in
okus plodov, stres
prehrana s PK (povečanje
odpornosti na glivične
bolezni)
cvetlični resar
sovke
listne uši in ščitkarji
listne uši
pepelaste plesni
kumarna plesen
trohnobe
strune
ukrep
Orientacijski program varstva in prehrane - KUMARE 2014
NATURALIS
SREDSTVO
strune
REMEDIER
COPTREL 500*
konc.
v%
0,05
odmerek
10 L
odmerek
100 L
120 ml/100 m2 oz. 1,2 L/ha
5 mL
50 mL
- 5-7 dni pred setvijo ali presajevanjem v
odmerku 2,5 kg/ha in še enkrat ob v
enakem odmerku. Skupno 5 kg/ha.
0,2-0,5
0,35 g
20-50 g
50 mL
3,5 g
200-500 g
300 mL
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,0035
5 mL
75 g
100 g
30 mL
AQ-10
0,05
7,5 mL
10 g
25 g
0,30
BULLDOCK EC 25
0,075
0,10
2,5 g
do 40 g
LABICUPER*
DELFIN WG ali
LEPINOX PLUS
0,025
do 4 g
MOSPILAN 20 SG
do 0,04
LASER
(samo v zaščitenih
prostorih)
0,04
0,075
4 mL
7,5 mL
40 mL
75 mL
KOHINOR 200 SL
cvetlični in tobakov
resar
2
0,5 kg/1.000 m oz. 5 kg/ha
LABICUAJE
0,35
30 mL
35 g
300 mL
350 g
300 g
PROTEOBOOM
0,30
30 g
osnovno dognojenvanje
GOËMAR BM 86
pomanjkanje mangana
preprečevanje železove
kloroze, pospeševanje
rasti
boljša oplodnja
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT MANGAN
MAGNESIOGREEN ali
PROTIFERT MAGNEZIJ
PROTIFERT ŽELEZO
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
LABIMOVICAL ali
QUALICAL
PROTIFERT KALCIJ
0,250,40
0,10
0,2-0,4
0,2-0,4
0,4-0,6
0,25
0,15
0,20
0,30
0,25
25-40 mL
10 mL
20-40 mL
20-60 g
40-60 mL
25 mL
15 mL
20 mL
30 mL
25 mL
250-400 mL
100 mL
200-400 mL
200-600 g
400-600 mL
250 mL
150 mL
200 mL
300 mL
250 mL
izboljšanje skladiščne in
transportne sposobnosti,
plodov
kvaliteto pridelka
0,30
za pospeševanje
ukorenin-janja in hitrejši
razvoj zelene mase
listne uši, rastlinjakov
ščitkar, resarji
listne uši, rastlinjakov in
tobakov ščitkar
listne uši
listne sovke
pepelaste plesni
posredna učinkovitost
na bakterijsko pegavost
paradižnikovih plodov
in bakterijsko pegavost
paprike
trohnobe
ukrep
Orientacijski program varstva in prehrane - PAPRIKA 2014
razvojni stadij
»fenofaza«
pred pripravo tal
in pred setvijo
Pred pripravo tal in ob
po presajevanju,
do cvetenja
med vegetacijo
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
nizkih temperatur na
10-15 dni
vsakih 10-15 dni
v začetku cvetenja,
nato vsakih 15 dni
na 10-15 dni od
končanega cvetenja do
spravila
pred in po cvetenju
do cvetenja
v primeru kloroz
FOLIMIX
250 mL
150-200 mL
200-400 mL
25 mL
15-20 mL
20-40 mL
povečanje kvalitete, izboljšanje skladiščne in transportne sposobnosti,
prepre-čevanje črnih peg
plodov
0,25
250-350 g
0,15-0,20
0,2-0,4
25-35 g
25 mL
HASCON 10 AD ali
FOLIPLUS
PROTEOLEAF
0,250,35
2,5 mL
70-100 g na 100 m2
0,025
POLŽOMOR
NU-FILM-17
PROTIFERT KALIJ
teže, obarvanosti in
okusa plodov,
enakomerna velikost …
zatiranje polžev
od oploditve do
spravila
herbicidna
30 dni)
po potrebi
LENTAGRAN WP
SREDSTVO
konc.
v%
odmerek
10 L
odmerek
100 L
200 g/1.000 m2 oz. 2 kg/ha
2
100-200 mL/1.000 m2 oz. 1-2 L/ha
BULLDOCK EC 25
MIMIC
BULLDOCK EC 25
LABICUPER*
COPTREL 500*
0,10
0,075
0,05
0,06
0,030,05
0,30
0,025
10 g
7,5 g
5 mL
6 mL
3-5 mL
30 mL
2,5 mL
100 g
75 g
50 mL
60 mL
30-50 mL
300 mL
25 mL
20 ml/1.000 m oz. 0,2 L/ha
DELFIN WG
CENTIUM 36 CS
AGIL 100 EC
(samo koleraba in repa!)
kapusov belin, listne
sovke, kapusov molj
mokasta kapusova uš
bakterioze
ozkolistni pleveli
enoletni ozkolistni in
širokolistni plevel
ukrep
Orientacijski program varstva in prehrane - KAPUSNICE in KRIŽNICE 2014
(zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, koleraba)
razvojni stadij
»fenofaza«
takoj po kalitvi plevela
ali 3-4 tedne po
presajanju
po vzniku trav
po setvi pred vznikom
od presajanja do
pričetka cvetenja
med vegetacijo in pri
vzgoji sadik
pojav goseničic
LEPINOX PLUS
LASER
0,04
4 mL
200 mL
40 mL
cvetlični resar
med vegetacijo
20 mL
dognojevanje z borom
LAST N ali
AZOFOL
povečanje kvalitete in
količine pridelka
PROTIFERT MANGAN
PROTIFERT ŽELEZO
LABIMOVICAL ali
QUALICAL
PHOTREL ali
VIGNARBOL MB
0,10
0,2-0,4
0,25
0,30
0,30
20 mL
10 mL
20-40 mL
25 mL
25 mL
30 mL
50 mL
30 g
30 mL
25-35 g
30 mL
30 g
200-300 g
200 mL
100 mL
200-400 mL
250 mL
250 mL
300 mL
500 mL
300 g
300 mL
250-350 g
300 mL
300 g
0,5 kg/1.000 m oz. 5 kg/ha v tla
2
0,20
LABICUAJE
pomanjkanje železa
NUTREL ADVANCE
0,20
20-30 g
25 mL
v primeru kloroz
4-6 listov
V začetku cvetenja,
nato vsakih 15 dni
pomanjkanje mangana
0,2-0,3
2,5 mL
0,3
0,250,35
0,25
0,30
0,50
PROTEOLEAF
0,025
10-14 dni po
presajanju, začetek
formiranja glave in čez
14 dni
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
PROTIFERT BOR
za pospeševanje
razvoj zelene mase
GOËMAR BM 86
4-6 listov
kvaliteto pridelka
PROTEOBOOM
10-15 L
osnovno gnojilo
100-150 mL
po presajevanju 3-4 x
dodajanje kalcija
1,0-1,5
vsakih 14 dni
listi so bolj čvrsti, boljši
okus
NU-FILM-17
FOLIPLUS ali
HASCON 10 AD
10-20 dni pred
obiranjem
POLŽOMOR
2
zatiranje polžev
70-100 g na 100 m
herbicidna
30 dni)
po potrebi
113
114
fižolov ožig, fižolova
rja, navadna
bakterijska fižolova
pegavost
za pospeševanje
ukoreninjanja in
hitrejši razvoj zelene
mase
med vegetacijo ob
pojavu prvih znakov v
10-14 dnevnih razmakih
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
0,2-0,6
0,4-0,6
MAGNESIOGREEN
PROTIFERT MAGNEZIJ
PROTIFERT MANGAN
pomanjkanje mangana
POLŽOMOR
zatiranje polžev
po potrebi
NU-FILM-17
PROTIFERT KALIJ
PROTEOLEAF
0,150,25
FOLIPLUS ali
HASCON 10 AD
vsa škropljenja
30 dni)
0,15
0,25
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
0,025
0,25
0,2-0,3
0,25
PROTIFERT ŽVEPLO
0,3
listi so bolj čvrsti, boljši
okus
boljša oplodnja
povečanje kvalitete in
količine pridelka
PHOTREL ali
VIGNARBOL MB
250 g
50 mL
300 mL
75 mL
250 mL
1-1,5 L
350 g
300 g
250 mL
250 mL
200-300 g
150-250 mL
150 mL
250 mL
250 mL
300 g
300 mL
250-350 g
300 mL
350 mL
100 mL
200-400 mL
200-600 g
400-600 mL
70-100 g na 100 m2
25 mL
25 mL
20-30 g
15-25 mL
15 mL
25 mL
25 mL
30 g
30 mL
25-35 g
0,250,35
PROTEOBOOM
osnovno gnojilo
35 mL
10 mL
20-40 mL
30 mL
0,35
0,10
0,2-0,4
20-60 g
40-60 mL
25 mL
100-150 mL
35 g
30 g
0,30
GOËMAR BM 86
kvaliteto pridelka
PROTIFERT LMW
NUTREL ADVANCE
1,0-1,5
0,35
0,30
25 g
5 mL
30 mL
7,5 mL
0,5 kg/1.000 m2 oz. 5 kg/ha
0,05
0,30
0,075
0,25
0,25
prehrana z
mikrohranili
pridelek, boljša
obarvanost
in okusnost, po toči
odmerek
100 L
100-200 ml/1.000 m2 oz 1,0- 2,0 L/ha
PROTIFERT ŽELEZO
AZOFOL
PROTEOBOOM
odmerek
10 L
- 5-7 dni pred setvijo ali presajevanjem v
odmerku 2,5 kg/ha in še enkrat ob v
enakem odmerku. Skupno 5 kg/ha.
konc.
v%
dognojevanje z
dušikom in
mikrohranili
dognojevanje z
dušikom Tter žveplom
in magnezijem
preprečevanje železove
kloroze
pomanjkanje
magnezija
LABICUAJE
COPTREL 500* ali
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
(samo fižol)
10-20 dni pred
obiranjem
pred in po cvetenju
4-6 listov
vsakih 10 dni
v začetku cvetenja, nato
vsakih 15 dni
med vegetacijo
v primeru kloroz
do cvetenja
vsake 3-4 tedne
AGIL 100 EC
ozkolistni pleveli
po vzniku trav
CHAMPION 50 WP
REMEDIER
trohnobe
SREDSTVO
ukrep
Orientacijski program varstva in prehrane - GRAH in FIŽOL 2014
razvojni stadij
»fenofaza«
PROTEOBOOM
PROTIFERT ŽELEZO
hitrejša in močnejša rast
pospeševanje rasti in
preprečevanje kloroze
po potrebi
vsa škropljenja
tudi herbicidna
10-20 dni pred
spravilom
po presajanju, nato
vsakih 15 dni
med vegetacijo
vsakih 15 dni
po presajanju, do
cvetenja
10-14 dni po vzniku
POLŽOMOR
zatiranje polžev
NU-FILM-17
GOËMAR BM 86
kvaliteto pridelka
HASCON 10 AD ali
FOLIPLUS ali
PROTEOLEAF ali
PROTIFERT KALIJ
NUTREL ADVANCE
čebulice so bolj čvrste
PHOTREL ali
VIGNARBOL MB
povečanje arome
(možno kombinirati z bakrenimi
pripravki, katerih odmerek se
minimalno zmanjša za 25 %)
PROTIFERT LMW
premer čebulic,
obstojnost, okusnost,
skladiščenje, stres
med vegetacijo
vsakih 20 dni
čebulice pred
sajenjem namakamo
4-8 ur
PROTIFERT LMW
AZOFOL
nadomestilo za osnovno
dušično mineralno
gnojenje
boljši prijem in večji
pridelek
PROTEOBOOM
vsake 3-4 tedne
6 - 8 listov
LABICUAJE
za pospeševanje
razvoj zelene mase
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
LABIFITO* ali
PROTIFERT fosfit K*
glivične bolezni
LASER
COPTREL 500*
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
pomanjkanje bakra
(stransko delovanje na
čebulno plesen)
FOLPAN 50 SC
CHAMPION 50 WG
AGIL 100 EC
čebulna plesen
LENTAGRAN WP
ozkolistni pleveli
SREDSTVO
ukrep
tobakov resar
ob pojavu
med vegetacijo
po vzniku trav
razviti trije pravi listi
razvojni stadij
»fenofaza«
Orientacijski program varstva in prehrane -
2,5 mL
15-25 mL
30-40 mL
20-30 g
25 mL
30 mL
10 mL
30 g, mL
15-20 mL
25-35 g
30 ml
0,35
0,2-0,3
0,35
30 g
4,5 mL
15-30 mL
25-35 mL
5 mL
30 mL
10-15 mL
20 mL
35 g
10-20 mL
20 g
odmerek
2
100 m
70-100 g /100 m2
25 mL
0,15-0,25 L
0,3-0,4 L
0,2-0,3 kg
250 mL
300 mL
100 mL
300 g, mL
150-200 mL
250-350 g
300 mL
350 mL
2-3 L
350 g
300 g
45 mL
150-300 mL
250-350 mL
50 mL
300 mL
100-150 mL
200 mL
350 g
100-200 mL
200 g
odmerek
2
1.000 m
ČEBULA 2014
250 mL
1,5-2,5 L
3-4 L
2-3 kg
2,5 L
3,0 L
1L
3 kg, L
1,5-2 L
2,5-3,5 kg
3,0 L
3,5 L
20-30 L
3,5 kg
3 kg
450 mL
1,5-3,0 L
2,5-3,5 L
500 mL
3,0 L
1-1,5 L
2,0 L
3,5 kg
1,0-2,0 L
2 kg
odmerek
1 ha
30 mL
odmerek
2
100 m
100-200 mL
300 mL
odmerek
2
1.000 m
1,0-2,0 L
3,0 L
odmerek
1 ha
2014
NATURALIS
10-20 mL
SREDSTVO
strune
AFALON
ukrep
enoletni pleveli
1,5 L
Orientacijski program varstva in prehrane - KORENJE
razvojni stadij
»fenofaza«
pred pripravo tal
pred setvijo
150 mL
35 g
15 mL
AGIL 100 EC
3,5 g
AFALON
po setvi in pred
vznikom plevelov in
korenja (3-4 liste)
eno in večletni ozkolistni
pleveli
fungicid
0,35 g
1 kg
1,0-2,0 L
po vzniku korenja in
plevelov
rje, pegavosti
AQ-10
100 g
0,1-0,2 L
med vegetacijo
pepelaste plesni
10 g
10-20 mL
med vegetacijo
LEPINOX PLUS
razvojni stadij
»fenofaza«
po setvi in
najkasneje do 2
pravih listov
prvič tretiramo pri
1-2 pravih listih,
drugič pri 2-4 listih
in nato še 2-3 krat
v razmaku na 1012 dni
prvič pri 2-4 listih
in nato še 2-3 krat
v razmaku na 1012 dni
Orientacijski program varstva in prehrane
LABIFITO* ali
PROTIFERT fosfit K*
COPTREL 500*
LABICUPER* ali
PROTIFERT BAKER*
CHAMPION 50 WG
0,040,06
0,30
0,150,30
0,30
0,05
0,30
0,05-0,1
0,3-0,5
0,35 g
4-6 mL
30 g
15-30 mL
30 ml
5 mL
30 mL
5-10 mL
30-50 g
2,5 mL
+ 20 mL
odmerek
2
100 m
100 G
300 mL
3,5 g
40-60 mL
300 g
150-300
mL
300 ml
50 mL
300 mL
50-100 mL
300-500 g
25 mL
+ 200 mL
odmerek
2
1.000 m
3L
35 g
0,4-0,6 L
3,0 kg
1,5-3,0 L
3L
500 mL
3,0 L
0,5-1 L
3-5 kg
0,25 L
+2L
odmerek
1 ha
BUČE, BUČKE, LUBENICE in DINJE 2014
MOČLJIVO ŽVEPLO
0,0035
10 g
30 mL
**samo za buče
0,05
0,04
10 g
5 mL
4 mL
1g
1-1,5 L
100 g
50 mL
40 mL
10 g
35 L
10-15 L
1,0 kg
0,5 L
0,4 L
100 g
1,0 kg
pepelaste plesni
0,10
100-150 mL
3,5 L
3,5 L
konc.
v%
KARATHANE GOLD
0,30
SREDSTVO
AQ-10
0,10
ukrep
kumarna plesen
PROTIFERT ŽVEPLO*
LEPINOX PLUS
1-1,5
0,35 L
350 mL
2,5-3,5 kg
CENTIUM 36 CS**
+SUCCESSOR**
povečanje odpornosti
na glivične bolezni
TOPSIN-M
(samo dinja)
širokolistni plevel
gliva Cladosporium
in pepelovka
LAST N
3,5
35 mL
250-350 g
3,0 L
3 kg
0,01
AZOFOL
0,35
25-35 g
300 mL
300 g
TEPPEKI
PROTIFERT LMW
0,250,35
30 mL
150 mL
200-250 mL
30 g
listne uši
PROTEOBOOM
0,30
15 mL
20-25 mL
250-350 g
1,5-2,0 L
1,5-2,5 L
2,5-3,5 kg
3,0 L
25-35 g
150-200 mL
150-250 mL
300 mL
PROTEOBOOM
15-20 mL
15-25 mL
30 mL
osnovno dušično gnojilo
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
GOËMAR BM 86
vsakih 10 dni
preprečevanje črne srčne
gnilobe
250 mL
2,5 L
v pričetku
oblikovanja korenov,
nato vsakih 14 dni
250 mL
25 mL
med vegetacijo
vsakih 10 dni
sovke
različne sovke
dognojevanje z
dušikom
dognojevanje z
dušikom ter žveplom
in magnezijem
za boljše cvetenje,
večji pridelek, boljša
barva in okus, stres
HASCON 10 AD
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT ŽELEZO
PROTIFERT MANGAN
MAGNESIOGREEN ali
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,15-0,25
0,10
0,20
0,2-0,4
0,2-0,6
0,4-0,6
25 mL
15-25 mL
10 mL
20 mL
20-40 mL
20-60 g
40-60 mL
250 mL
200-300 g
150-250 mL
100 mL
200 mL
200-400 mL
200-600 g
400-600 mL
2,5 L
2-3 kg
1,5-2,5 L
1,0 L
2,0 L
2-4 L
250 mL
20-30 g
25 mL
0,25
NU-FILM-17
70-100 g /100 m2
2,5 mL
0,2-0,3
POLŽOMOR
0,025
PROTEOLEAF
preprečevanje
spiranja, boljša
učinkovitost itd.
PROTIFERT KALIJ
zatiranje polžev
izboljšanje okusa in
trpežnosti, hitrejše
dozorevanje
LASER
osnovno gnojilo
GOËMAR BM 86
0,15
0,2-0,25
25 mL
2,5 ml
cvetlični resar
kvaliteto pridelka,
pri bučkah cvetovi na
plodu ostajajo dlje!!
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
ob pojavu
pred cvetenjem,
nato vsakih 15 dni
boljša oplodnja
3,0-4,0 L
pred in po cvetenju
1,5 L
2-2,5 L
2-6 kg
4-6 L
0,3-0,4 L
1L
na 14 dni
30-40 mL
100 mL
2,0 L
PROTIFERT LMW
10 mL
200 mL
3,0 kg
LABICUAJE
različne sovke
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
takoj, ko je dovolj
listja v 2-3 tedenskih
presledkih
20 mL
300 g
NU-FILM-17
70-100 g /100 m
Prvič v stadiju 4-6
listov, nato 2-3 krat
v intervalu 10-14 dni
HASCON 10 AD ali
FOLIPLUS
30 g
POLŽOMOR
PROTIFERT KALIJ
zatiranje polžev
koreni so bolj čvrsti, bolj
obarvani
NUTREL ADVANCE
kvaliteto pridelka
PROTEOLEAF
pomanjkanje
magnezija
pomanjkanje
mangana
pomanjkanje železa
prehrana z
mikrohranili
nadzemni deli 10 cm,
nato vsakih 15 dni
za pospeševanje
razvoj zelene mase
zmanjša herbicidni stres,
izboljša količino in
kakovost pridelka,
okusnost in skladično
sposobnost
ob pojavu
(samo peteršilj)
2
vsakih 10 dni
10-20 dni pred
spravilom
herbicidna
30 dni)
po potrebi
po potrebi
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
* stransko delovanje; ** samo za oljne buče
115
ku 2 L/ha in 1 L/ha pred osipanjem. Takšna
strategija se je pokazala kot izredno učinkovita,
enako kot pri uporabi sintetičnih insekticidov in
seveda naravi zelo prijazna.
OPOZORILO: NATURALIS je na osnovi glive, ki
mora za svoj razvoj imeti ugodne pogoje in to
je predvsem organska snov ali humus v tleh. Če
so tla lahka, peščena ali prodnata, učinkovitost
ne bo zadovoljiva!
KORENINSKE GNILOBE IN TROHNOBE
ki jih povzročajo talne glive
Problematika, ki se ji pri nas ni kaj veliko posvečalo, dela pa kar velike probleme, saj na
razpolago ni bilo dovolj učinkovitih sredstev, še
posebej ne za EKOloško pridelavo. Najpogostej
se pojavljajo naslednje bolezni:
Padavica sadik (Pythium spp., Alternaria spp.,
Phytophtora spp., Sclerotinia sclerotiorum, Fusarium spp., Rhizoctonia solani)
Pritlehni del stebla komaj vzniklih sadik začne
gniti, stanjša se in osuši, korenine gnijejo, nadzemni deli venejo, kalčki gnijejo.
Bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum)
Zožen koreninski vrat, pritlehni del stebla prekrit z belo vatasto prevleko, na kateri se v ugodnih pogojih razvijejo črni sklerociji, rastlina
veni in propada.
Paradižnikova koreninska gniloba (Phytophtora
cryptogea,
Phytophtora
nicotianae,
Phytophtora capsici, Phytophtora citricola)
Na koreninskem vratu se oblikuje temnozelena
nekroza, steblo je na tem delu zoženo, mlade
rastline venejo, spodnji listi porumenijo, pojavi
se vlažna trohnoba plodov, pogostejše ob zemlji.
Verticilijska in fuzarijska uvelost paradižnika (Verticillium dahliae, Verticillium alboatrum,
Fusarium oxysporum f.sp.lycopersici)
Po presajevanju slabša rast, spodnji listi rumenijo, venejo in odmirajo, venijo posamezne vejice ali rastlina v celoti, sčasoma propade cela
rastlina.
Gniloba plodov paprike (Phytophtora capsici)
Na začetku vodene pege na pritlehnem delu
billke, ki pozneje porjavijo.
Verticilijska uvelost (Verticillium dahliae) paprike. Sprva čez dan uvenejo listi, kasneje se
rastlina posuši in odmre, glivice se širijo po rastlinjaku z vodo za namakanje.
Bela noga krompirja na paradižniku (Rhizoctonia solani) Koreninski vrat rjave barve, na
starejših rastlinah beli ali micelij svetlejše roza
barve.
Pritlehna trohnoba paradižnikovega stebla
(Phytophtora cryptogea, Phytophtora nicotianae, Phytophtora capsici, Phytophtora citricola)
Temnozelena nekroza koreninskega vratu, steblo se na tem mestu oži, rastline se sušijo, plodovi paprike gnijejo.
GNILOBE KORENINSKEGA VRATU
(na solati)
Bela gniloba solate (Sclerotinia minor)
Bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) (Verticillium dahliae, Rhizoctonia solani)
Rastlino lahko napade v vseh fazah razvoja, čeprav najpogosteje tik pred obiranjem. Značilno
je gnitje rastline in vatast micelij pri koreninskem vratu, v katerih se tvorijo črni sklerociji.
Okuži lahko tudi sadike v setvenici. Povzroča
gnitje bazalnih listov in koreninskega vratu.
Okuženi deli so prekriti s sivo plesnivo prevleko.
Priporočila za varstvo:
Za preventivno preprečevanje omenjenih bole-
zni priporočamo uporabo novega BIOtičnega
fungicida REMEDIER. Na vrtninah (paradižnik,
paprika, solate, radič, melona, koromač, artičoke, bazilika, zelena, fižol za zrnje in stročje,
bučke, jajčevci, kumare, aromatična zelišča) ga
uporabljamo:
- v vzgajališčih s tretiranjem substrata v
odmerku 0,25 kg/m3 ali s tretiranjem
v zaščitenem prostoru (rastlinjak, plastenjak)
oziroma na prostem v odmerku 2,5 kg/ha
tako da tretiramo dobro pripravljena tla
(5-7 dni pred setvijo). Postopek z enakim
odmerkom ponovimo, takoj po setvi ali
presajanju.
Čas aplikacije:
- prvič, 5-7 dni pred setvijo ali presajanjem.
Priporočljiva je plitva inkorporacija in
- drugič, ponovimo pri setvi ali presajanjem.
Priprava sredstva za uporabo: sredstvo obvezno 24 ur pred uporabo namakati v malo vode
pri sobni temperaturi. 500 g pripravka namakamo v 5 L vode, 2,5 kg pripravka pa v 25 L vode.
Raztopino je potrebno večkrat premešati, da
pospešimo kalitev gliv in hitrejšo kolonizacijo v
zemlji/substratu.
Pogoji aplikacije: temperatura zemlje/ substrata mora biti najmanj 10o C, v rastlinjakih pa
prenese tudi 50o C in več.
Pripravek: CHAMPION 50 WG -0,3-0,5 %, za
omejevanje LABICUPER - 0,30 %. Za povečanje odpornosti LABIFITO v konc. 0,15-0,30 %
ali PROTIFERT fosfit K v konc. 0,25-0,35 %
ali LABICUPER v konc. 0,30 % ali PROTIFERT
BAKER v konc. 0,10-0,15 %.
PEPELOVKA BUČNIC
Sphaerotheca fusca)
(Erysiphe orontii in
KROMPIRJEVA PLESEN na paradižniku
(Phytophtora infestans)
je izredno nevarna bolezen v deževnih letih, če
paradižnik gojimo na prostem.
Opis okužbe: gliva napada vse nadzemne dele,
tudi plodove. Na listih se pojavijo neenakomerne sivo-rjave pege. Pri višji vlagi se na spodnji
listni strani pojavijo bele plesnive prevleke, ki
predstavljajo vir novih okužb. Na steblu se pojavljajo temno zeleno rjave elipsaste pege, podobne pege se pojavijo tudi na zelenih plodovih, s tem da so vdrte in kasneje postanejo rjavo
bronaste barve.
Ta bolezen se pojavlja na kumarah, bučah, pa
tudi lubenicah in dinjah konec poletja in tedaj običajno ne naredi večje škode. Okuži tudi
buče, radič, tobak, itn,. Glivi oblikujeta na listih
sivobele mokaste prevleke v obliki okroglih
peg, ki se lahko razširijo po vsej listni ploskvi.
V poznem poletju, ko so jutra rosna, čez dan pa
je vroče, se bolezen hitro širi in povzroča predvsem prezgodnje sušenje listov.
Pripravki: AQ-10 -0,0035 %, KARATHANE
GOLD 0,04-0,06 %, MOČLJIVO ŽVEPLO v 0,3
%, za povečanje odpornosti PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,2-0,25 %. Na dinjah se lahko
uporabi tudi TOPSIN-M - 0,1 %.
BAKTERIJSKA PEGAVOST
PARADIŽNIKA in PAPRIKE (Xanthomo-
nas campestris, Pseudomonas syringae)
Pojavlja se v obliki vodeno nekrotičnih peg s
svetlejšim robom, temne so omejene z listnimi
žilami, včasih tkivo znotraj peg izpade.
Pripravki: LABICUPER 0,30 % ali COPTREL
500 - 0,025 %. Za povečanje odpornosti LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT
fosfit K v konc. 0,25-0,35 % ali PROTIFERT
BAKER v konc. 0,10-0,15 %.
LISTNA PEGAVOST ZELENE
Pripravki: FOLPAN 50 SC - 0,24 %, CHAMPION 50 WG - 0,25 %, DITHANE M-45/DG
-0,20 %. Za povečanje odpornosti LABIFITO
v konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K
v konc. 0,25-0,35 % ali LABICUPER v konc.
0,30 % ali PROTIFERT BAKER v konc. 0,100,15 %.
KUMARNA PLESEN
(Pseudoperonospora cubensis)
Gliva napada liste vso rastno dobo, posebej ji
ustreza vlažno in hladnejše vreme. Na zgornji
strani listov so vidne bledorumene oglate pege,
ki imajo na spodnji strani redko nežno plesnivo
prevleko. Okuženo listje navadno hitro propade.
116
(Septoria
apiicola, Septoria apii-graveolentis)
Je najbolj razširjena bolezen zelene. Zaradi nje
je včasih listje popolnoma uničeno. Na obeh listnih straneh nastanejo svetlorjave do svetlosive
pege, ki so ostro omejene in posute z drobnimi
črnimi pikami. V deževnih letih bolezen močno
zmanjša pridelek gomoljev in še posebno listov.
FIŽOLOV OŽIG ali UDRTA FIŽOLOVA
PEGAVOST (Colletotrichum lindemuthianum) Je najbolj razširjena in najnevarnejša
bolezen fižola. Gliva lahko okuži vse organe
fižola. Mlade rastline ob napadu propadejo.
Preko okužb na strokih prodira tudi do zrnja.
Na strokih opazimo udrte, rjave pege s črnim
in rdečim robom. Okuženo zrnje v naslednjem
letu ne kali ali pa se iz njega razvite rastlinice
kmalu posušijo.
Pripravki: CHAMPION 50 WG/WP 0,5 %Za
povečanje odpornosti LABIFITO v konc. 0,150,30 % ali PROTIFERT fosfit K v konc. 0,250,35 % ali LABICUPER v konc. 0,30 % ali
PROTIFERT BAKER v konc. 0,10-0,15 %.
spodnjo listno stran kapusnic pa tudi na redkve,
GRAHOVA HRŽICA (Contarinia pisi)
GRAHOVA PEGAVOST (Ascochyta pisi)
Pegavost je najpomembnejša grahova bolezen. Gliva povzroča na strokih nekoliko vdrte
sivorjave pege s temnejšim robom. Skozi luščine strokov prerastejo glivne nitke tudi v zrnje.
Pripravki: za povečanje odpornosti LABIFITO
v konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v
konc. 0,25-0,35 % ali PROTIFERT BAKER v
konc. 0,10-0,15 %.
ČEBULNA PLESEN (Peronospora destructor)
Ta plesen je najnevarnejša bolezen čebule. V
vlažnem poletju neredko prizadene čebulne nasade in močno zmanjša pridelek. Okuženi listi
se povesijo, zmehčajo in gnijejo. Na pegah okuženih listov lahko opazimo kosmičasto glivno
prevleko, na katero se kasneje naselijo glive, ki
povzročajo črnobo. Obolele rastline dajo nezrelo in drobno čebulo.
Pripravki: FOLPAN 50 SC - 0,24 % ali CHAMPION 50 WG 0,35 %. Za povečanje odpornosti
fosfit K v konc. 0,25-0,35 % ali LABICUPER v
konc. 0,30 % ali PROTIFERT BAKER v konc.
0,10-0,15 %.
CVETLIČNI RESAR (Frankliniella occidentalis) je zelo pogost škodljivec na papriki, jajčevcu,
paradižniku, solati, špinači, kumarah, bučkah,
melonah in kapusnicah. Resarji so insekti, veliki
do 2 mm, belkaste barve in sesajo sok iz rastlin
in cvetov. Poškodbe so deformacije na listih in
plodovih v obliki krastastih okroglih ali podolgovatih ran, ki so lahko tako močne, da plodovi
niso za promet.
Pripravki: LASER - 0,03-0,04 %, ki je primeren tudi za BIOloško varstvo in KOHINOR
200 SL - 0,075 %.
KAPUSOVI BOLHAČI (Phyllotreta spp.)
redkvice in repe. Dorasle gosenice so dolge 3,5
cm in imajo črno glavo, zelenkasto-rumeno in
črno marogasto telo. Ima tri rodove letno. Posebej množičen je drugi rod julija in avgusta.
Izlegle gosenice objedajo liste do golih reber.
Pripravki: MIMIC 0,03-0,04 %, DELFIN WG
0,075 %, LEPINOX PLUS 0,10 %, BULLDOCK
EC 25 0,03-0,05 %.
KAPUSOVA SOVKA
(Mamestra brassicae)
Kapusova sovka ni tako pogosta, je pa zelo nevšečna. Od julija do septembra izjeda gosenica
notranjost zeljnih glav in jih onesnaži z iztrebki.
Rjavosivi nočni metulj sovke odlaga jajčeca posamezno. Iz njih se razvijejo gosenice rjave do
zelenkaste barve. Podobne poškodbe povzroča
zelenjavna sovka (Lacanobia oleracea), ki pa je
zelena.
0,075 %, LEPINOX PLUS 0,10 %, BULLDOCK
EC 25 0,03-0,05 %.
(Brevicoryne
brassicae) V toplih in sušnih pomladih in poletjih opazimo na spodnji strani listov množico
zelenih uši, ki jih prekriva bela voščena prevleka.
Napadeni listi so mehurjasti, rumenopikasti in
se žličasto zvijajo navzdol. Ob množičnem pojavu uši mlade napadene rastline propadejo.
Pripravki: BULLDOCK EC 25 0,03-0,05 %.
KAPUSOV BELIN (Pieris brassicae)
Sodi med najbolj značilne škodljivce kapusnic.
Samice odlagajo kupčke rumenih jajčec na
Grahova hržica je pri nas zelo razširjena škodljivka. Prvi rod mušic (rumene s črnimi dlakami na krilih) odlagajo jajčeca meseca maja v
cvetne brste, ki zakrnijo. Pomembnejši je drugi
rod, saj izlegle ličinke sesajo notranje stene zelenih strokov, ki ostanejo brez zrnja. V vsakem
napadenem stroku je od 30 do 40 ličink.
ČEBULNA MUHA (Phorbia antiqua)
Je največja škodljivka čebule in česna. Znamenja
poškodb se vidijo maja, ko rastline pobledijo,
venejo in odmirajo. Rumeno sive muhe se pojavljajo že aprila in odlagajo jajčeca na liste mladih čebulnic. Ob spravilualetimo na gnile čebule, v katerih je veliko ličink. Poleti ima muha še
dva rodova, ki pa nista tako škodljiva. Pripravki:
dimetoat 0,06 % - 0,6 L/ha.
BRAMOR (Gryllotalpa gryllotalpa)
Bramor dela v številnih vrtovih veliko škodo.
Je krepka, do 5 cm dolga žuželka z valjastim
telesom in močnimi sprednjimi nogami. Z njimi
koplje po zemlji plitve, vodoravne, za prst široke
rove. Najbolj mu ustreza lahka barska, humozna
in vedno dovolj vlažna zemlja. Odrasli bramor
in njegove ličinke objedajo korenine, gomolje,
korene, kalčke in mlade liste. Napadene rastline
venejo in se sušijo. Gomolje in korene pa poškodujejo z objedanjem in zato gnijejo.
Pripravki: granulati na osnovi metiokarba in
foksima.
RDEČI ŽITNI STRGAČ
MOKASTA KAPUSOVA UŠ
so zelo pogosti škodljivci kapusnic, pa tudi redkve in rukole. Bolhači so hroščki, dolgi do 3 mm,
ki skačejo kot bolhe. Aprila in maja napade prvi
rod. Kalčki in sadike rastlin so videti sitasto preluknjani ali prav izjedeni, pozneje izluknjajo tudi
starejše liste. Rastlino lahko pri tem povsem
uničijo. Poleti se pojavi nov rod, ki je lahko zlasti
v sušnem poletju močno škodljiv.
Pripravki: piretroidni insekticidi proti drugim
škodljivcem.
di naseli množica črnih uši, ki izsesavajo liste
in poganjke fižola, da rumenijo in se sušijo. V
redkejših primerih lahko rastline propadejo.
Pripravki: piretroidi.
OZIMNE SOVKE
(Agrostis segetum) Povzročajo podobne poškodbe kot strune in ogrci.
Gosenice so gole, prstene barve in se ob dotiku zvijejo v klobčič. Podnevi objedajo podzemne dele kapusnic, ponoči pa nadzemne dele
in prodrejo v srce zelenjavnih glav. V ugodnih
letih se lahko preveč razmnožijo in povzročijo
večjo škodo.
0,075 %, LEPINOX PLUS 0,10 %.
ČRNA FIŽOLOVA LISTNA UŠ
(Aphis fabae)
Med sesajočimi škodljivci je najbolj škodljiva.
Na liste, poganjke in korene se v pozni pomla-
117
(Oulema melanopus) Je najnevarnejši škodljivec na pšenici
pri nas. Škodo delata ličinka in odrasel hrošč
tudi na zelju. Konec aprila in v začetku maja
se hroščki, ki imajo značilen zelenkasto moder
zadek, hranijo z listjem. Sredi maja se izležejo
zelo požrešne ličinke, ki delajo škodo s strganjem listja. V hujših primerih ostanejo le listne
žile, pridelek se zmanjša tudi do 80 %. Ličinke,
podobne majhnim polžkom, so sivkaste do svetlorumene barve.
Pripravki: BULLDOCK 25 EC 0,03-0,05 %,
MAVRIK 0,02 %.
SIVA PLESEN (Botryotinia fuckeliana) je po-
gosta bolezen, ki okuži več vrst okrasnih rastlin
(krizanteme, ciklame, usambarke, vrtnice,..). Na
krizantemah je zelo nevšečna, okuženi cvetovi
izgubijo lepotno vrednost. Gliva v vlažnih pogojih prodira v dno cveta, ki začne gniti. V vlažnem
in poznem poletju se gliva rada naseli na cvetove vrtnic. Najprej porjavijo posamezni cvetni
listi, nato pa ves cvet, ki v nekaj dneh zgnije. Na
potonikah se pojavlja potonikina siva plesen
(Botrytis pateoniae).
Pripravki: specifični botriticidi.
RASTLINJAKOV
ŠČITKAR (Trialeurodes vaporariorum) meri od 1,2-1,5 mm, imaj 4
snežno bela ovalna krilca, prekrita z nežnimi
voskastimi spiralami. Po poreklu je iz Srednje
Amerike. V toplejših krajih se zadržuje tudi na
prostem, v Sloveniji pa predvsem v rastlinjakih
in plastenjakih z vrtninami kot so npr. paradižnik, jajčevec in okrasne rastline.
BOR, izjemno pomembno hranilo pri pridelavi
Sesajo rastlinske sokove, listi porumenijo in se
pričnejo sušiti, med tem pa izločajo medeno
roso, na kateri se lahko naseli glivica sajavosti.
Ščitkar tudi prenaša viruse. Pri močnem napadu
lahko popolnoma uničijo rastline.
Zatiranje: KOHINOR 200 SL 0,075-0,125 %
ali MOSPILAN 20 SG v konc. 0,035-0,04 %,
uporaba NU-FILMa samega v koncentraciji
0,075%, pa že močno zmanjša populacijo.
PARADIŽNIKOV MOLJ (Tuta absoluta)
Je najpomembnejši škodljivec paradižnika, še
posebej če se ga goji v zaprtih prostorih. Širi se
s sadikami in tudi embalažo. Napada vse zelene dele paradižnika in ima veliko gostiteljskih
rastlin kot so krompir, jajčevec in tudi nekatere
okrasne rastline. Metuljčki so sivorjave barve in
merijo v dolžino 6-7 mm. Samice ležejo Samice
ležejo zelo majhna jajčeca (0,4 mm), na zgornjo
in spodnjo listno stran ter tudi na plodove.
Opis napada: izlegle ličinke na listih delajo značilne rove in se hranijo z listnim tkivom. Zavrtajo
se tudi v zelene plodove, ki so potem deformirani, rade pa jih napadejo tudi glivične bolezni,
ki povzročajo gnitje. Napadajo tudi druge zelene dele paradižnika, npr. stebla kar povzroča
venenje, pa tudi vršičke in cvetove. Ličinke se
zabubijo na listih ali pa tudi v tleh in pri temperaturi nad 25o C lahko ima molj tudi 10-12 rodov letno. V intenzivni proizvodnji v rastlinjakih
lahko naredi ogromno škodo.
Zatiranje: največji problemi so se pričeli v Južni Ameriki že pred 20 leti, ko je molj postal od
poren na organofosfate in kmalu za tem tudi
na piretroide in druge insekticide. V praksi se
sedaj v glavnem uporabljajo pripravki na osnovi
spinosada, vendar pri nas nima registracije. Prav
tako se v biotičnem varstvu uporabljajo naravni
plenilci in parazitoidi, v zadnjem času pa tudi
BIOtični insekticidi iz vrst Bacillus thuringiensis,
kot je LEPINOX PLUS v 0,10 % konc. oz. 1,0
kg/ha.
POLŽI (Limacidae, Gastropoda)
Velike probleme pri gojenju zelenjave na prostem nam delajo polži, predvsem v mokrih letih.
Najnevarnejši so rdeče-rjavi polži, ki nam lahko
gojene rastline, pa tudi pridelek, popolnoma
uničijo. Na trgu je veliko limacidov za zatiranje
polžev, vendar je njihovo delovanje v času dežja
zelo kratko, saj hitro razpadejo. Agrosan B-POLŽOMOR je formuliran tako, da je obstojen na
dežju tudi več dni, tako je dalj časa učinkovit in
cenejši, kot drugi.
plodovk, saj je v veliki meri odvisno cvetenje
in oplodnja, pri korenovkah pa kvaliteta korena.
Bor močno vpliva tudi na odpornost rastlin proti
boleznim. Na plodovkah ga uporabljamo v času
10 dni in tik pred cvetenjem, lahko pa tudi takoj
po cvetenju. Priporočamo uporabo gnojila FOLIBOR L foliarno v konc. 0,12-0,18 % (12-18
ml/10 L) ali s fertirigacijo v odmerku 0,5-0,8
L/ar ali PROTIFERT BOR v konc. 0,15-0,20 %
(15-20 mL/10 L).
Zatiranje: POLŽOMOR uporabljamo v odmerku 70-100 g/m2, potresemo ga enakomerno v trakovih ali kupčkih med vrstami vrtnin ali
okrasnih rastlin. Sredstva ne smemo posipati po
rastlinah. Učinek bo večji, če sredstvo nastavimo
v večernih urah po zalivanju ali dežju, ker so takrat polži zelo aktivni.
PRİPOROČİLA ZA FOLIARNO
PREHRANO ZELENJAVE
Prehrana zelenjave je zelo specifična za vsako
vrsto zelenjave, žal pa se pri nas premalo povdari pravilna in usmerjena prehrana, saj se še
vedno vse vrti okoli treh makrohranil (NPK).
Pri doseganju kvalitete in količine so zelo pomembna mikrohranila in to ob pravem času.
Zelenjavo ali vrtnine ločimo na:
- stročnice: fižol, grah, bob, čičerika, soja,
leča, arašidi.
- kapusnice in sorodnice: zelje, cvetača,
glavnati, brstični in listnati ohrovt, brokoli,
koleraba, kitajsko zelje, redkev in redkvica, repa;
- plodovke: paradižnik, paprika, feferoni,
jajčevec, kumare, bučke in buče, lubenice in
melone;
- korenovke: korenček, peteršilj, pastinak,
zelena, črni koren, rdeča pesa;
- špinačnice: špinača, blitva;
- solatnice: solata, endivija, radič, motovilec,
regrat;
- čebulnice: čebula, šopasta čebula, por,
česen, drobnjak, šopasti česen, šalotka;
- gomoljnice: zgodnji krompir, sladki krompir,
topinambur, sladki komarček in
- druge vrtnine: sladka koruza, artičoka,
špargelj, hren, rabarbara, vrtna kreša.
Potrebe po hranilih so zelo različne glede na
kulturo in prostor pridelave (na prostem ali
zaščiten prostor-rastlinjak). Tržni pridelovalci
vključeni v IPZ prejmejo vsako leto smernice o
integrirani pridelavi, kjer pa so za vsako kulturo
natančno zapisani odvzemi in potrebe po hranilih kot so dušik, fosfor in kalij ter tudi vrednosti
žetvenih ostankov za dušik, fosfor, kalij, kalcij in
magnezij. Manjši in ljubiteljski pridelovalci pa si
lahko ogledajo smernice na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo ali kontrolnih organizacij.
Foliarne prehrane zelenjave se poslužujemo v
primeru pomanjkanja določenih mikro pa tudi
makro hranil, za doseganje višjih pridelkov in
kvalitete kot so skladiščna in transportna sposobnost, boljše in specifično obarvanje, boljši
okus, višja vsebnost suhe snovi, odpornost in
preprečevanje stresnih situacij.
DUŠIK Za dognojevanje z dušikom priporočamo kompleksno prehrano z NPK in mikro hranili je na voljo foliarno gnojilo PROTEOBOOM
v konc. 0,15-0,35 % (150-350 g/100 L vode.
Za to gnojilo je poleg visoke vsebnosti makrohranil (NPK) značilna izredno visoka vsebnost
mikrohranil, še posebej bor, železo, mangana,
molibden in cinka. S tem gnojilom lahko dosežemo pospešeno vegetativno rast.
118
KALCIJ
hranilo kvalitete in okusa, predvsem
plodovk, pa tudi listnate zelenjave. Kalcij je v
rastlini kot sam slabo mobilen, nalaga se v starih listih, od koder se zelo malo transportira v
mlade liste/lističe.
Kalcij ima veliko vlogo pri izgradnji rastline,
predvsem celičnih sten, kar se odraža na čvrstosti plodov, njihovi skladiščni in transportni sposobnosti. Veliko vlogo ima tudi pri obarvanju in
okusu plodov. Najdemo ga v tleh, vezanega na
topne in manj topne oblike, kot so karbonati,
sulfati, fosfati, silikati, itd., veliko vlogo pa ima
pri reakciji tal - pH.
Opis pomanjkanja: na lahkih, karbonatnih tleh
se hitro izpere in pride do pomanjkanja, kar se
kaže v slabi začetni rasti rastlin, zgornji listi so
klorotični in venejo, na robovih in v medžilnih
prostorih se pojavijo klorotične pege. Pri plodovkah, še posebej paradižniku in papriki se
vidi kot odmiranje oz. gniloba muhe plodov.
Pri močnejšem pomanjkanju pride celo do odpadanja cvetov, plodovi pa so na mestu muhe
močno deformirani in neprimerni za prodajo.
Primer pomanjkanja na paradižniku.
Pri listnati zelenjavi (solatnice, kapusnice) se
kaže v rjavenju roba listne ploskve.
Pripravki: če kalcij˝ dodajamo rastlini preko
namakanja, je njegov izkoristek večji in boljši,
vendar veliko dražji, kot s foliarnim tretiranjem.
Ima pa foliarno tretiranje tudi slabe strani, saj je
večina foliarnih kalcijevih gnojil slabo ali samo
delno sprejemljivih v rastlino/plod, njihovo delovanje je bolj površinsko, učinkovitost pa je
lahko kljub večkratni uporabi nizka. Zaradi visokih temperatur se uporaba kalcijevih gnojil
odsvetuje, zlasti tistih v obliki klorida in nitrata,
saj so lahko le-ta fitotoksična.
Najmodernejše oblike kalcijevih foliarnih gnojil
so takšne, kjer je kalcij kot kation vezan direktno
na penetratorja in prenašalca, kot so aminokisline ali glukonati (sladkor).
S tem postane kalcij kot hranilo gibljiv, sistemičen in dosti bolj enakomerno porazdeljen po
rastlini, kar zagotavlja visoko činkovitost. Ker so
vsebnosti kalcija v teh gnojilih nizka in niso v
obliki kloridov ali nitratov, tudi niso fitotoksična
in nimajo takšnih omejitev uporabe glede temperature in mešanja z drugimi sredstvi.
Na˝našem trgu se ponuja uporabnikom štiri
oblike kalcijevih gnojil in sicer:
- kalcijev glukonat, kjer je kalcij v kelatni in
kompleksni obliki vezan na glukonat (sladkor)
in s tem izredno penetrira v rastlino in je siste
mičen. Sredstvo MOVICAL, ki je novost na na
šem tržišču, je EU gnojilo, popolnoma kompa
tibilno, primerno tudi za ekološko pridelavo. Je
izredno sistemično in primerno za reševanje
najbolj problematičnih primerov pomanjkanja
in doseganja izrednih rezultatov. MOVICAL
uporabljamo v konc. 0,2-0,40 %;
- aminokisline s kalcijem, kjer je kalcij kot kation direktno vezan na aminokisline, ki ga naredijo mobilnega, sistemičnega. Njegova učinko
vitost je podobna kot pri zgoraj omenjenemu
sredstvu. PROTIFERT kalcij v konc. 0,25 %;
- kalcijev klorid, najcenejši in najmanj učinkoviti kalcij. Končno prihajajo pridelovalci do
spoznanja, da je ta gnojila smiselno uporabljati
le za zadnja škropljenja. PROCAL 0,50 % ali letos nov, cenovno zelo ugoden foliarni pripravek
QUALICAL, ki vsebuje 250 g čistega kalcija/L
proizvoda. Uporablja se ga v konc. do 0,5 %
(5-7 L/ha).
- kalcijev nitrat najbolj zaželjen pripravek zaradi cene. Razlike med preipravki se pa iz leta
v leto večajo, saj so se do seda, seveda zaradi
cene uporabljali le najcenejši, topljenci CaCl2,
in ne formulirani pripravki CaCl2, katere je pa
zaradi sestave, najbolje uporabljati le konec vegetacije.
Čas uporabe: kalcijeva gnojila uporabljamo na
plodovkah takoj po nastavku plodov, izmenično
z drugimi gnojili pa do spravila pridelka. Na listnati zelenjavi jih uporabljamo 2-3 krat v času
po presajanju in dobri ukorenitvi pa do spravila
pridelka.
KALIJ
Je makrohranilo in od njega je odvisna količina in kvaliteta pridelka. Pomanjkanje se kaže v
rjavenju listnih robov, ki se vihajo navzgor. Listna ploskev med žilami postaja klorotična in
postopoma rjavi. Pogosto se pomanjkanje kaže
na paradižniku, ki je znan po tem, da kalija nima
nikoli dovolj.
V primeru hladnega rastišča zgodaj spomladi je
fosfor blokiran in se, npr. na paradižniku, kažejo
simptomi v obliki bledenja celotne listne površine, ki počasi rjavi in se zvija. Če list obrnemo
vidimo, da so listne žile na spodnji strani obarvane vijolično.
nejo v rasti. Za to bolezen so dovzetne predvsem sorte z nežnimi listi.
Pripravki: MOČLJIVO ŽVEPLO 0,30 % ali za
povečanje odpornosti PROTIFERT ŽVEPLO v
konc. 0,2-0,25 %.
% ali LABICUAJE 5 kg/ha talno gnojenje ali
0,3 % foliarno ali LABIFITO v konc. 0,15-0,30
% ali PROTIFERT fosfit K v konc. 0,25-0,35 %.
ŽELEZO
Je hranilo »izgleda rastline«. Pri pomanjkanju so
blede rastline s klorotičnim listjem in zelenimi
listnimi žilami. Železo je element fotosinteze, ki
je zelo slabo mobilno v rastlini. Rastline imajo
normalni obseg rasti (habitus), vendar so blede,
klorotične.
Pripravki: zelo učinkovita so gnojila, ki vsebujejo železo v kelatni obliki skupaj z aminokislinami, kot je PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,20
%. Ne mešamo ga s pripravki na osnovi žvepla,
bakra in meptil-dinokapa.
BIOSTIMULATORJI
- nepogrešljivi v prehrani zelenjave
Zelenjava oziroma vrtnine izredno odreagirajo
na fitostimulatorje na osnovi aminokislin (družina sredstev iz skupine PROTIFERT)in morskih
alg (GÖEMAR). Z njimi dosegamo višje pridelke,
ki so bolj kvalitetni in obstojnejši, preprečujemo
strese, na katere so vrtnine zelo občutljive, kot
so npr. nizke ali visoke temperature, suša, moča,
pa tudi toča. Nepogrešljivi so pri plodovkah, saj
močno pospešijo cvetni nastavek in oplodnjo,
pospešijo in uravnavajo optimalni razvoj plodov, ki so okusnejši, lepši in tudi obstojnejši.
Veliko vlogo imajo morske alge pri ohranjanju
trpežnosti, saj delujejo kot naravni antioksidanti, kar je zelo pomembno pri vrtninah s
kratko skladiščno sposobnostjo.
PRIPOROČILO ZA VARSTVO
OKRASNIH RASTLIN
ČRNA LISTNA PEGAVOST VRTNIC
% ali PROTIFERT KALIJ 0,25 %, FOLIPLUS 0,20,4 %, PROTEOLEAF 0,25-0,35 % ali LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit
K v konc. 0,25-0,35 %.
FOSFOR
Je prav tako makrohranilo, katerega pomanjkanje redko opazimo. Je zelo pomembno hranilo za zgoden razvoj koreninskega sistema, še
posebej v primeru hladnega rastišča, za število
celic v plodu in s tem trpežnost in odpornost
plodov pri skladiščenju in transportu in za dolgotrajno in enakomerno rodnost.
(Diplocarpon rosae)
Črna listna pegavost je pri nas najpogostejša
bolezen vrtnic, zlasti v vlažnejših in hladnejših
legah ter letih. Če je ne zatiramo pravočasno,
so rastline že junija lahko brez listov. Na zgornji
strani nastanejo majhne okroglaste sivo-črne
pege z večinoma nazobčanim robom. Peg je
lahko na listu več in se med seboj združujejo.
Preskromno in neharmonično gnojenje povečuje dovzetnost vrtnic za bolezen.
Pripravki: ZIRAM 76 WG 0,25 %.
PEPELASTA PLESEN VRTNIC - šipkova
pepelovka (Sphaerotheca pannosa var. Rosae)
Na mlajših listih pri nekaterih sortah in tudi na
vršičkih poganjkov nastanejo nežne sivkaste
pepelaste prevleke. Listi in vršički lahko zaosta
119
ŠIPKOVA (VRTNIČNA) RJA
(Phragmidium mucronatum)
Na žlahtnih vrtnicah okužbe niso tako močne,
kot na šipku. Na zgornji strani listov nastanejo
živorumena ležišča letnih trosov. Na istih mestih
se proti jeseni pojavijo črno-rjava ležišča zimskih trosov. Ob hudi okužbi lahko listje v celoti
odpade.
Pripravki: PROTIFERT BAKER v konc. 0,050,10 % (5-10 mL/10 L vode).
KRIZANTEMSKA BELA RJA
(Puccinia horiana)
Je najbolj razširjena bolezen krizantem v rastlinjakih, pojavlja pa se tudi pri gojitvi na prostem.
Na zgornji strani listov nastanejo zelenkastobele, manj kot centimeter velike pege, ki imajo na
spodnji strani belkaste ploske bradavice. Značilna je obročkasta razporeditev trosovnih ležišč.
Najstarejše ležišče je v sredini, okoli katere so
razvrščena mlajša.
KORENINSKA GNILOBA IN TROHNOBA (Fusarium spp., Rhizoctonia solani, Phi-
alophora cinerescens,...)
To je precej pogosta in zelo nevarna bolezen, ki
jo povzroča več vrst gliv. Pojavlja se predvsem
pri lončnih nageljnih v času prezimovanja, kot
posledica mraza in preobilne vode. Bolezen se
pojavi tudi že v setvišču, pri mladih rastlinicah.
Na odraslih rastlinah se pojavi najprej kot sivkastovijolično razbarvanje listov, ki začnejo postopoma veneti. Naposled postanejo nageljni
slamnato rumene barve, zlasti pri dnu, s popolnoma strohnelimi koreninami.
Pripravek: REMEDIER uporabljamo v odmerku
2x250 g na 1.000 m2 na:
- okrasnih rastlinah (okrasne lončnice,
krizanteme, ciklame, jegliči, itd.):
- pri pripravi substrata za vzgajališča ali
setvenice za sejance oziroma potaknjence.
Substrat tretiramo v odmerku 0,25 kg/m3 po
postopku mešanja sredstva v substrat;
- ali s tretiranjem takoj po presajanju gojenih
rastlin s temeljitim zalivanjem po substratu
v odmerku 2,5 kg/ha, tako da ga dobro
omočimo.
NAGELJNOVA RJA (Uromyces dianthi)
Gliva se pojavlja na zgornji strani listov kot rumenozelene okrogle ali podolžne pegice, na
spodnji strani pod njimi pa kot temno rjavkasta
ležišča letnih ali zimskih spor. Gliva se naseljuje
predvsem tam, kjer se vlaga dolgo zadržuje. Če
je pravočasno ne zatiramo, rastline lahko popolnoma propadejo.
RESARJI (Heiliothrips haemorrhoidalis)
Resarji ali tripsi so sesajoče žuželke, pogoste na
sončnih listih, cvetovih ter poganjkih vrtnin in
cvetlic v toplih in zavetnih legah. Tripsi so drobne, vitke, do 2 mm dolge žuželke. Na napadenih
listih opazimo najprej bele pikice, kasneje dobi
rastlina belo srebrn lesk, na njih so črno-rjave točke - posušeni iztrebki tripsov. Napadeni
deli rastlin zakrnijo ali se izmaličijo, rjavijo in se
sušijo. Tripsi delajo škodo na gladiolinih in nageljnovih cvetovih, poganjkih asparagusa, listih
pelargonij, itd.
Zatiranje: KOHINOR 200 SL 0,05-0,125 %.
VRTNIČNA PERONOSPORA
(Peronospora sparsa)
Je pri nas sorazmerno nova bolezen. Na listih
in včasih tudi na poganjkih nastanejo nepravilne rdečkaste ali rjavkaste razbarvane pege, ki
imajo na spodnji strani redko plesnivo prevleko. Glivi povzročiteljici bolezni ustreza vlažno in
hladno vreme.
BRAZDASTI TRSNI RILČKAR
(Othiorhynchus sulcatus)
Brazdasti trsni rilčkar povzroči venenje in propad rastlin (begonije, ciklame, rododendroni,...).
Gomolje in korenine objedajo beli ogrci z rjavo
glavo, ličinke rilčkarja, ki so nekoliko manjši od
ogrcev majskega hrošča.
ŠIPKOVA (VRTNIČNA) GRIZLICA
(Eudelomya aethiops)
Šipkova grizlica se pri nas pojavlja le občasno.
Od junija do avgusta rumeno-zelenkaste ličinke
izjedajo liste tako, da pustijo le zgornjo ali spodnjo povrhnjico; od lista ostanejo le nekakšna
okenca.
NAVADNA PRŠICA
(Tetranychus urticae)
Navadna pršica ne napada le vrtnin in sadnih
vrtnin, temveč tudi vrtnice, dalije, krizanteme.
Pršice so nevarne zlasti v suhih letih in sušnih
legah. Pogosto so na vrtnicah vzpenjalkah, ki
rastejo ob južnih stenah. Listi sivijo, rjavijo in
kmalu opazimo na njih nežno pajčevino.
Pripravki: specifični akaricidi, Beauveria bassiana.
KAPARJI
(Aspiditue hederae, Aonidia lauri,
Coccus hesperidum,...) Kaparji se pojavljajo tudi
na nekaterih okrasnih rastlinah (aralija, fikus, lovor, oleander,...). Na aralijah in fikusu se pogosto pojavijo rjavkasti kaparji brez bele voščene
obloge. Škodljivi so zato, ker izločajo medeno
roso, na katero se naselijo glivice sajavosti in
tako postanejo rastline črnikaste, kot bi jih potresli s sajami.
Pripravki: mineralna ali ogrčična olja.
UŠI (Aphididae)
So lahko velik problem v vročih in vlažnih poletjih, ko so prisotne praktično neprestano.
Zatiranje je težavno še posebej na cvetočih rastlinah, saj moramo biti previdni zaradi čebel.
izjemno rade se pojavljajo na vrtnicah, kjer lahko deformirajo ali celo uničijo cvetove.
Pripravki: KOHINOR 200 SL v konc. 0,050,125 % (5-12,5 mL/10 L vode) ali MOSPILAN
20 SG vkonc. 0,025 %.
radi narave pripravka nekaj časa pušča sledove. LABICUPER v konc. 0,30 % (30 ml/10 L
vode ali PROTIFERT BAKER v konc. 0,05-0,10
% (5-10 mL/10 L), lahko uporabljamo tekom
cele sezone.
PREHRANA OKRASNIH
RASTLIN
Za umirjanje rasti in povišanje čvrstosti travne ruše priporočamo mesečno uporabo kombinacije foliarnega gnojila FOLIPLUS v konc.
0,35 % (35 ml/10 L vode) ali PROTEOLEAF v
konc. 0,30 % (30 g/10 L vode) in biostimulatorja GOEMAR BM 86 v konc. 0,30 % (30
ml/10 L vode).
Prehrana z dušikom je velikega pomena za
travno rušo. Na voljo so tri gnojila, eno klasično
NPK gnojilo PROTEOBOOM v konc. 0,40 % (40
g/10 L vode) in dve počasi sproščujoči dušični
gnojili LAST-N in SLO N, obe uporabljamo v
odmerku 150 ml/100 m2. Uporabljamo ju v 40
dnevnih presledkih, 4-5 dni po košnji.
Preden okrasne rastline posadimo, presadimo
ali posejemo, rastlišče dobro pripravimo, dodamo organska ali pa kompleksna gnojila (NPK)
na zalogo. Za trajne rastline, drevesa in grmovnice, so na voljo tudi počasi sproščujoča talna
mineralna gnojila v obliki granul ali pa tablet.
Za dodatno gnojenje se odločimo v primeru
slabe rasti, kloroz in/ali vidnega pomanjkanja
določenega hranila.
Manjše okrasne rastline, ki jih gojimo v koritih
in loncih, večinoma zalivamo s hranilno raztopino dušika, fosforja in kalija z mikrohranili,
kar je tudi najlažje in najceneje.
Za kompleksno prehrano takšnih rastlin priporočamo PROTEOBOOM (NPK+mikrohranila) v
odmerku 30-50 g/10 L vode. Presledki naj
bodo 10-14 dnevni ali 5-7 dnevni, vendar uporabimo polovičen odmerek gnojila.
Od mikrohranil se pojavlja predvsem pomanjkanje železa (surfinije, hortenzije...), v takšnem
primeru uporabimo PROTIFERT železo v odmerku 20 ml/10 L vode ali NUTREL ADVANCE
v odmerku 10 ml/10 L vode.
V primeru stresnih situacij kot so suša, toča,
zmrzal itd., priporočamo uporabo biostimulatorja PROTIFERT LMW v odmerku 30-50
ml/10 L vode.
Večje okrasne rastline, predvsem drevesa in
grmovnice gnojimo z mineralnimi gnojili preko
tal ali pa zaradi njihove velikosti uporabljamo
foliarna gnojila. Preko tal uporabljamo čista dušična (KAN) ali kompleksna (NPK) gnojila, ki
jih potrosimo v območju pod krošnjo. Na bolj
sušnih področjih, kjer je veliko nihanje vlage,
se priporoča kapljično namakanje, ki ga lahko
uporabimo tudi za prehranjevanje rastlin.
Foliarno lahko uporabimo tudi kompleksna
gnojila (NPK+mikro), kot je PROTEOBOOM v
konc. 0,30-0,50 %. V primeru stresnih situacij
priporočamo uporabo biostimulatorja PROTIFERT LMW v konc. 0,35 %.
PREHRANA in VARSTVO
OKRASNIH in ŠPORTNIH TRAT
Lepa trata je ponos vsakega gospodarja, vendar
nam lahko določene glivične in fiziološke bolezni ter škodljivci naredijo veliko sivih las.
Od glivičnih bolezni so najpogostejše alge,
progavosti, padavica, rje, fuzarioze, rjavi
madeži, bakrena pegavost, dolar pegavost,
poletni madeži, nekrotični obroči, spomladanske mrtve pege, pepelovke in snežne plesni. Proti tem boleznim je za uporabo na samo
športnih tratah dovoljen fungicid na osnovi
ciprodinila+fludioksinila, na domačih tratah pa
si lahko pomagamo s foliarnimi gnojili na osnovi bakra, kot sta COPTREL 500 in LABICUPER.
Oba imata stransko delovanje proti tem boleznim, oziroma dvigneta odpornost travinja proti
njim. COPTREL 500 v konc. 0,05 % (5 ml/10 L
vode) uporabljamo spomladi in jeseni, saj za-
120
Za spomladansko in jesensko prehrano s potrebnimi mikroelementi lahko uporabimo tudi
specialno foliarno gnojilo, ki se uporablja za
žita, YaraVita ŽITA v odmerku 1-2 L/ha (1020 ml/100 m2).
Velikokrat je travna ruša podvržena tudi stresu, še posebej v primeru suše ali pa moče. V
takšnih primerih priporočamo uporabo biostimulatorjev na osnovi aminokislin kot je sredstvo
PROTIFERT LMW v konc. 0,35 % (35 ml/10 L
vode). Lahko se uporabi tudi PROTIFERT KALIJ v konc. 0,35 % (35 ml/10 L vode) ali PROTIFERT KALCIJ v konc. 0,25 % (25 ml/10 L
vode).
Za doseganje izrazitejše barve travne ruše, si
lahko pomagamo z uporabo PROTIFERT CINK
ali PROTIFERT MANGAN ali PROTIFERT MAGNEZIJ, vsi v koncentaciji 0,20-0,40 % (20-40
ml/10 L vode).
Pri zatiranju širokolistnih plevelov so velike
omejitve glede uporabe. Za vrtne trate je možno uporabiti granulirano gnojilo z dodatkom
2,4-D in dicambe, ki ga uporabimo spomladi. Za
športne trate in golf igrišča lahko uporabimo
herbicid DICOTEX v odmerku 100 ml/100 m2
oz. 10 L/ha, na travnikih in pašnikih pa herbicid ESTERON v odmerku 0,75-1,0 L/ha.
ukrep
REMEDIER
10 L
2014
konc.
v%
odmerek
100 L
0,30
0,0035
0,20
30 mL
30 g
0,35 g
20 g
50-125 mL
300 mLl
300 g
3,5 g
200 g
MOČJIVO ŽVEPLO
AQ-10
0,30
5-12,5 mL
ZIRAM 76 WG
Skupno 5 kg/ha.
SREDSTVO
(vrtnice, nageljni, pelargonije, krizanteme, gerbere ...)
Orientacijski program varstva in prehrane - OKRASNE RASTLINE
razvojni stadij
"fenofaza"
listne pegavosti, rje
trohnobe
takoj po pojavu
takoj po pojavu
PROTIFERT ŽVEPLO*1
0,050,125
do 40 g
KOHINOR 200 SL
4g
15 – 20 ml/100 m2
do
do
0,04
MOSPILAN SG 20
AGIL 100 EC
100 mL
300-350 mL
boljša oprašitev
10 mL
30-35 mL
HASCON 10 AD
FOLIPLUS
0,15
0,4
40 g
15 mL
40 mL
400 g
150 mL
400 mL
20-40 mL
25 mL
0,2-0,4 L
150-300 mL
0,4
0,2-0,4
0,15-0,3 15-30 mL
STABILAN 460 SL
2,5 mL
70-100 g na 100 m2
0,025
POLŽOMOR
NU-FILM-17
PROTIFERT LMW
PROTEOLEAF
0,40
0,1
0,3-0,35
FOLIBOR L ali
PROTIFERT BOR
100 mL
200-300 mL
PROTIFERT ŽELEZO
10 mL
400 g
20-30 mL
pomanjkanje železa
MAGNESIOGREEN ali
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,10
40 g
0,2-0,3
NUTREL ADVANCE
0,4
300 mL
400 g
400 mL
PROTEOBOOM
30 mL
40 g
40 mL
pospeševanje rasti
0,3
zatiranje polžev
podaljša čas cvetenja,
premer cvetov
zgodnejše cvetenje,
pritlikava rast
umirjanje rasti,
intenzivne barve
pospeševanje rasti, lepše
GOËMAR BM 86
in daljše cvetenje
listne uši in rastlinjakov
ščitkar
tobakov in rastlinjakov
ščitkar
ozkolistni pleveli
pepelaste plesni
(vrtnice)
takoj po pojavu
po vzniku trav
pred cvetenjem
pri pomanjkanju
vsakih 14 dni
vsakih 10-15 dni
med vegetacijo
4 listi in ponoviti
čez dva tedna
vsa tretiranja
po potrebi
* stransko delovanje; *1 pušča sledove
Orientacijski program varstva in prehrane TRAVINJA 2014
konc.
v%
0,30
0,05
0,20
10 L
100 L
odmerek
300 mL
50 mL
200 mL
1,5 kg/ha
30 mL
5 mL
20 mL
2
1 ha
3,0 L
0,5 L
2,0 L
75 – 100 ml/100 m oz. 0,75 – 1,0 L/ha
2
LAST N
0,4
3-4
1,5-2
40 g
0,3-0,4 L
0,15-0,2 L
400 g
3-4 L
1,5-2 L
4,0 kg
30-40 L
15-20 L
10 L/ha (1,0 L/ 1.000 m )
AZOFOL
PROTIFERT LMW
0,05
0,35
0,2-0,6
0,4-0,6
0,2-0,4
0,15
0,35
0,30
0,1-0,2
0,3
5 mL
35 mL
20-60 g
40-60 mL
20-40 mL
15 mL
35 mL
30 g
10-20 mL
30 mL
50 mL
350 mL
0,2-0,6 kg
0,4-0,6 L
0,2-0,4 L
150 mL
350 mL
300 g
0,1-0,2 L
300 mL
500 ml
3,5 L
2-6 kg
4-6 L
2-4 L
1,5 L
3,5 L
3,5 kg
1-2 L
3,0 L
*stransko delovanje
MAGNESIOGREEN ali
PROTIFERT MAGNEZIJ
PROTIFERT MANGAN
PROTIFERT CINK
HASCON 10 AD ali
FOLIPLUS ali
PROTEOLEAF
(priporočljivo za travnike
in pašnike za živalsko
krmo)
YaraVita ŽITA
NU-FILM-17
GOËMAR BM 86
PROTEOBOOM
DICOTEX (samo športne
trate in golf igrišča)
ESTERON
(samo pašniki in travniki)
Insekticid (ni nobenega registriranega sredstva)
LABICUPER* ali
COPTREL 500* ali
PROTIFERT BAKER*
ciprodinil+fludioksonil
(siva plesen, snežna plesen,
snežni ožig)
Sredstvo je registrirano
samo na športnih tratah!
SREDSTVO
(okrasne trate, športne trate, ostale zelenice in golf igrišča ter travniki in pašniki)
bolezen, škodljivec, ukrep
Algae (alge), Helminthosporium
(progavosti), Pytium blight
(padavica), Puccinia spp. (rje)
Fusarium spp. (fuzarioze)
Brown patch (rjavi madeži)
Copper spot (bakrena pegavost),
Dollar spot (dolar pegavost)
Summer patch (poletni madeži)
Necrotic ring (nekrotični obroči)
Spring Death Spot (spomladanske
mrtve pege) Erysiphe spp.
(pepelovke) Gray Snow Mold, Pink
Snow Mold (snežne plesni)
zmanjšanje potenciala glivičnih
bolezni, poveča odpornost trate
gosenice velikega travniškega komarja
gosenice škodljivih metuljev iz rodu
Noctuidae
enakomeren razvoj travinja,
prehrana z dušikom
čvrstejša in gostejša rast, boljša
pohodnost, »green efekt«
prehrana z mikrohranili,
zagotovljena oskrba, izboljšana
odpornost na nizke zimske
temperature (na športnih tratah in
golf igriščih samo za jesensko in
zgodnje spomladansko tretiranje)
umirjanje rasti in čvrstost travne
ruše
zmanjšanje stresa zaradi nizkih
temperatur, izrazitejša barva
preprečevanje stresa (suša),
povečanje intenzivnosti zelene
barve in fizične odpornosti ter
izboljšanje prehranjenosti ruše
za izboljšanje oprijemljivosti
sredstev za varstvo rastlin, težje
izpiranje in daljše delovanje
121
BELEŽKE 2014
122
Kazalo PIKAPOLON’CA 2014
Pikapolon’ca 2014 __________________________________________________________________ 1
KARSIA info ________________________________________________________________________ 2
Predgovor __________________________________________________________________________ 3
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA (splošno) ___________________________________ 4 - 9
- način delovanja, nevarnost in strupenost
- označevanje nevarnosti, dostopnost in uporaba FFS,
- seznam izvajalcev usposabljanj iz fitomedicine, skladiščenje FFS,
- uporaba FFS in svetovanje
- karenca in dovoljeni ostanki FFS
- varnostni ukrepi pri ravnanju s FFS, ravnanje v primeru nesreče (zastrupitve),
- ravnanje v primeru nesreče pri skladiščenju in prevozu, priporočila za optimalno
odmerjanje FFS in foliarnih gnojil
- priprava FFS za uporabo in uravnavanje kislosti škropilne brozge
- mešanje FFS, tudi s foliarnimi gnojili, integrirana in ekološka pridelava
- uporaba hidrometeoroloških podatkov in pot do njih
FUNGICIDI
- Champion 50 WG____ ______________________________________________________________ 10
- Champ formula 2 FLO ______________________________________________________________ 10
- Crystal ____________________________________________________________________________ 10
- Dithane M-45 in DG neotec _________________________________________________________ 10
- Domark 100 EC _____________________________________________________________________ 10
- Eminent 125 EW___________________________________________________________________ 11
- Electis 75 WG ______________________________________________________________________11
- Fantic F WG ________________________________________________________________________ 11
- Folpan 50 SC _______________________________________________________________________ 11
- Folpan 80 WDG ____________________________________________________________________ 11
- Indar 5 EW _________________________________________________________________________ 11
- Karathane Gold____________________________________________________________________ 12
- Manfil 75 WG ______________________________________________________________________ 12
- Merpan 80 WDG ___________________________________________________________________ 12
- Mildicut ___________________________________________________________________________ 12
- Močljivo žveplo ____________________________________________________________________ 12
- Momentum F ______________________________________________________________________ 13
- Orius 250 EW _______________________________________________________________________ 13
- Postalon 90 SC _____________________________________________________________________ 13
- Pyrus 400 SC _______________________________________________________________________ 13
- Ranman Top _______________________________________________________________________ 13
- Sfinga extra WG ____________________________________________________________________ 13
- Syllit 400 SC ________________________________________________________________________ 14
- Systhane 20 EW ____________________________________________________________________ 14
- Topsin M __________________________________________________________________________ 14
- Thiram 80 WG ______________________________________________________________________ 14
- Ziram 76 WG _______________________________________________________________________ 15
- Zamir ______________________________________________________________________________ 15
- Žveplo v prahu _____________________________________________________________________ 15
INSEKTICIDI
- Apollo 50 SC _______________________________________________________________________ 15
- Bulldock EC 25 _____________________________________________________________________15
- Delfin WG_________________________________________________________________________ 15
- Kohinor 200 SL _____________________________________________________________________ 15
- Laser ______________________________________________________________________________ 16
- Lepinox plus ______________________________________________________________________ 16
- Mavrik 240 ________________________________________________________________________ 17
- Mimic _____________________________________________________________________________ 17
- Mospilan 20 SG ____________________________________________________________________ 17
- Naturalis __________________________________________________________________________ 17
- Nissorun 10 WP ____________________________________________________________________ 18
- Pyrinex 25 CS _______________________________________________________________________ 18
- Runner 240 SC _____________________________________________________________________ 18
- Spada 200 EC ______________________________________________________________________ 18
- Teppeki ___________________________________________________________________________ 19
HERBICIDI
- Afalon _____________________________________________________________________________ 19
- Agil 100 EC _________________________________________________________________________ 19
- Centium 36 CS _____________________________________________________________________19
- Dicotex ____________________________________________________________________________ 20
- Dominator Ultra 360 SL _____________________________________________________________ 20
- Esteron ____________________________________________________________________________ 20
- Fuego _____________________________________________________________________________ 21
- Goal _______________________________________________________________________________ 21
- Goltix WG 90 _______________________________________________________________________ 21
- Kabuki ____________________________________________________________________________ 22
- Kerb 50 W __________________________________________________________________________ 22
- Lentagran WP ____________________________________________________________________ 22
- Metric _____________________________________________________________________________ 22
- Motivell extra 6 OD _________________________________________________________________ 23
- Mustang 306 SE ____________________________________________________________________ 23
- Pallas 75 WG _______________________________________________________________________ 23
- Samson extra 6 OD _________________________________________________________________ 24
- Tajfun 360 _________________________________________________________________________ 24
- Tolurex 50 SC _______________________________________________________________________ 24
POSEBNA SREDSTVA
- Amid Thin W _______________________________________________________________________ 25
- Dacotrap __________________________________________________________________________ 26
- Ecodian CM ________________________________________________________________________ 25
- Ecodian CF _________________________________________________________________________ 25
- Exosex CP __________________________________________________________________________ 25
- Exilis _______________________________________________________________________________ 25
- Expuls ____________________________________________________________________________ 26
- Falgro _____________________________________________________________________________ 26
- Novagib ___________________________________________________________________________ 26
- Nu-Film-17 _______________________________________________________________________ 26
- Nutrel _____________________________________________________________________________ 26
- Polžomor - Agrosan B ______________________________________________________________ 27
- Perlan _____________________________________________________________________________ 27
- Stabilan 460 SL _____________________________________________________________________ 27
- SmartFresh ________________________________________________________________________ 28
FOLIARNA GNOJILA
- Azofol _____________________________________________________________________________ 28
- Azos 300 ___________________________________________________________________________ 28
- Coptrel 500 ________________________________________________________________________ 28
- Folibor L ___________________________________________________________________________ 29
- Foliplus ___________________________________________________________________________ 29
- Goëmar BM 86 _____________________________________________________________________ 29
- Hascon M10 AD ____________________________________________________________________ 30
- Hydromag 500 ____________________________________________________________________ 30
- Labicuaje __________________________________________________________________________ 30
- Labicuper _________________________________________________________________________ 30
- Labifito ____________________________________________________________________________ 31
- Last N ______________________________________________________________________________ 31
- Magnesiogreen ___________________________________________________________________ 31
- Nutrel Advance ____________________________________________________________________ 32
- Photrel ____________________________________________________________________________ 32
- pH minus __________________________________________________________________________ 32
- Promag ___________________________________________________________________________ 32
- Proteoboom ______________________________________________________________________ 32
- Proteoleaf _________________________________________________________________________ 33
- Protifert LMW _____________________________________________________________________ 33
- Protifert baker _____________________________________________________________________ 34
- Protifert bor _______________________________________________________________________ 34
- Protifert cink _______________________________________________________________________ 34
- Protifert fosfit K ____________________________________________________________________ 35
- Protifert kalcij ______________________________________________________________________ 35
- Protifert kalij _______________________________________________________________________ 35
- Protifert mangan __________________________________________________________________ 35
- Protifert magnezij _________________________________________________________________ 36
- Protifert železo ____________________________________________________________________ 36
- Protifert žveplo ____________________________________________________________________ 36
- QualiCal 250 _______________________________________________________________________ 36
- Vignarbol MB ______________________________________________________________________ 36
- Zintrac 700 ________________________________________________________________________ 37
- YaraVita Potato plus (krompir) ______________________________________________________ 37
- YaraVita Koruza ____________________________________________________________________ 37
- YaraVita Ogrščica __________________________________________________________________ 38
- YaraVita Žita _______________________________________________________________________ 38
ANALIZE “Megalab” (Yara-Phosyn) tal, listja, plodov _________________________________ 38
KORISTNE ŽIVALI ali NARAVNI SOVRAŽNIKI ___________________________________ 40
PRIPOROČILA IN PROGRAMI ZA VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
- vinska trta _________________________________________________________________________ 41
- foliarna prehrana vinske trte _______________________________________________________54
- pečkarji ( jablane&hruške) _________________________________________________________ 62
- foliarna prehrana pečkarjev ________________________________________________________ 74
- breskve& nektarine ________________________________________________________________ 76
- češnje&višnje _____________________________________________________________________ 78
- foliarna prehrana koščičarjev ______________________________________________________ 81
- slive&češplje ______________________________________________________________________ 82
- oljke _______________________________________________________________________________ 82
- jagode ____________________________________________________________________________ 84
- oreh in leska _______________________________________________________________________ 87
- žita ________________________________________________________________________________ 90
- koruza ____________________________________________________________________________ 93
- oljna ogrščica ______________________________________________________________________95
- krompir ___________________________________________________________________________ 96
- oljne buče ________________________________________________________________________ 101
- sladkorna pesa ___________________________________________________________________ 101
- foliarna prehrana poljščin _________________________________________________________ 103
- hmelj ____________________________________________________________________________ 109
- zelenjava _________________________________________________________________________ 110
- foliarna prehrana zelenjave _______________________________________________________ 118
- okrasne rastline __________________________________________________________________ 119
- okrasne in športne trate, travinja ___________________________________________________ 120
- beležke ___________________________________________________________________________ 122
123
Societa Italiana Sementi & Karsia, Dutovlje, d.o.o.
Visokokvalitetne sorte semenske pšenice
Cimabue
®
- ozimna pšenica
- visoko kvalitetna krušna pšenica , ki dosega kvalitetni razred A- B1
- sorta, ki daje odličen pridelek in kvaliteto
- tolerantna proti fuzariozam klasa
- po času klasenja je srednja sorta
- po tipu rastline je srednje nizka resnica
- dobra prezimitev posevka (dobra odpornost na nizke zimske temperature)
- sorta je primerna za setev na vseh tipih tal
- setvena norma je 200-220 kg/ha oz. 500 kaljivih zrn/m2
- absolutna teža 1000 zrn je 34-38 g
Valbona
®
- visokokvalitetna ozimna sorta pšenica v preizkušanju
- dosega kvalitetni razred A
- visoka vsebnost beljakovin in odlične pekarske lastnosti
- visok potencial rodnosti in zanesljiv pridelek
- odporna na poleganje in srednje odporna na glivične bolezni listov in stebla
- po času klasenja je zelo zgodnja sorta
- po tipu rastline je srednje nizka resnica
- je sorta, ki jo lahko sejemo od jeseni do spomladi (presevna sorta pšenice)
- setvena norma je 230-250 kg/ha oz. 550 kaljivih zrn/m2
- absolutna teža 1000 zrn je 38-42 g
UDARNA KOMBINACIJA ZA ZATIRANJE PLEVELOV V PŠENICI,
RŽI IN TRITIKALI!
+
KOMBINACIJA DVEH IZREDNIH HERBICIDOV, KI
ODLIČNO IN CENOVNO IZREDNO UGODNO ZATIRA
VEČINO OZKOLISTNIH IN ŠIROKOLISTNIH PLEVELOV V
PŠENICI, RŽI IN TRITIKALI
(srakoperec ali pahovka, njivski lisičji rep, gluhi oves, stoklase in
druge ozkolistne plevele ter plezajočo lakoto, kamilice, pa tudi
njivki slak in osat ter druge širokolistne plevele)
124
Opozorilo za Pallas 75 WG:
NE UPORABLJATI NA
JEČMENU IN OVSU!
NOVOSTI 2014
Da bo vaš pridelek nepoškodovan in balkon čist, uporabite
PTIČI STOP - EXPULSE
Uspešno preprečuje večjim ptičem kot so vrane, golobi, škorci, kosi, srake
idr., uničenje vašega pridelka in onesnaževanja stanovanjskih objektov
(na manjše vrste ptičev ne učinkuje!).
Embalaža: 2x1 dispenzor (1 dispenzor za 200 m2)
Uveljavljen fungicid na osnovi folpeta v tekoči, SC formulaciji, za preventivno
zatiranje peronospore in črne pegavosti na vinski trti, čebulne plesni, črne
listne pegavosti na paradižniku ter kot manjšo uporabo tudi oljkove kozavosti
na oljkah!
Odmerek: 2-3,2 L/ha
Vignarbol MB
®
- da bo vaše sortno vino imelo lepšo cvetico
Vsebuje veliko žvepla, bora in magnezija,
pa tudi mangana in molibdena!
Odmerek: 3 L/ha
Embalaža: 1 in 5 L
- da bo vaš pridelek oljnih buč višji
- da bo izplen olja iz bučnih semen višji
- da bo pridelek oljne ogrščice višji
- da bo izplen olja iz ogrčičnih semen višji
- da bodo kapusnice okusnejše
QualiCal 250
®
- 250 g kalcija/L
- 5-7 L na hektar sadovnjaka
FORMULA za USPEH =
- vsakih 14 dni od zavezanja plodičev
do spravila pridelka
- embalaža: 10 L in 1.000 L
Spoštovani kmetovalci!
Da bo Vaš pridelek zavarovan pred točo, požarom in udarom strele, ga zaupajte
Kontakt: mag. Benjamin Schlauer, Tel.: 041-791-090, 02-233-25-37
E-pošta: [email protected], Spletnik: www.agrozavarovalnica.si
NOVOSTI 2014
SFINGA
®
EXTRA WDG
DIMETOMORF
FOLPET
ODLIČEN fungicid na osnovi učinkovin DIMETOMORF + FOLPET
za učinkovito preventivno, kurativno in eradikativno varstvo vinske trte pred peronosporo!
Koncentracija: 0,16 % Odmerek: 160 g/100 L vode oz. 1,6 kg/ha
Embalaža: 1 kg in 10 kg
tebukonazol
+
=
prokloraz
ZAMIR
®
Odlična učinkovitost proti
ti
vos
gu
,
i
a
ž
n
g
e
i
o
sti
i pe
ren pšenic
em
avo
t
o
s
g
n
i
k
a
e
t
lis
ip
i
ozi klasa
ovk
rež
ari
i rj
em
pel
istn
im
l
rji
v
v
e
v
o
o
i
fuz la in
o
p
n
i
en
en
čn
čni
e
i
i
b
n
m
m
n
n
t
e
m
ži
st
ječ
ječ
ječ
pše
pše
i
i rj
n
r že
Enkraten sistemični fungicid za zatiranje najpomembnejših glivičnih bolezni
pšenice, ječmena, rži in tritikale!
Vsebuje: tebukonazol in prokloraz Odmerek: 1,50 L/ha Embalaža: 1 L in 5 L
!
n!
MgO
Unikatno dušično listno gnojilo v uravnoteženem razmerju z žveplom in magnezijem za
dober in kakovosten pridelek!
1 L Azofola = 1,5 kg enote N (dušika)
Odmerek: 20-60 L/ha Embalaža: 10 L, 200 L in 1.000 L
en
Sodobno osnovno dognojevanje z DUŠIKOM!
tiv
lek
se
Ko
m
pa
tib
ile
a
om
ln
po
Po
Azofol
N
®
SO3
Novejše sredstvo za redčenje plodičev
na osnovi benziladenina (BA)
Odmerek: 5-7 L/ha
Embalaža: 5 L

pikapolon`ca 2014 pikapolon`ca 2014

Transcription

Similar documents

1. PDF dokument

Journal 2281 - Patents Office

Varsvo vinske trte nasveti Karsia 08-2012

10 korakov do pridelka 10 ton pšenice/ha

Vinska trta

Varsvo vinske trte nasveti Karsia 05-2012

Navodilo za pripravo žganja iz jerebik, trnulj, bezga, malin

Navodilo za pripravo žganja iz grozdja ali tropin

Priročnik za varstvo poljščin

Navodilo za pripravo žganja iz češenj, sliv, mirabel, ringloj

FECAVA TRAINING MODULE

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE ČEBULE