11 Drami od Vilijam [ekspir

Transcription

11 Drami
od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според
условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија
Можете:
• да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го
прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото
Под следните услови:
• Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин
како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не
на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето
дело).
• Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за
комерцијални цели.
• Без адаптирани дела. Не смеете да го промените,
трансформирате или да го адаптирате ова дело.
• Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате
на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е
лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да
поставите врска до оваа веб-страница.
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk
• Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако
добиете дозвола од носителот на авторските права.
• Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните
права на авторот.
Prevodite se raboteni spored
angliskoto ARDEN izdanie na
delata na Vilijam [ekspir
Sodrìna
1. Veselite èni od Vindzor
13
2. Komedija na zabuni
95
3. Kroteweto na opakata
149
4.So sila ubavina ne biduva
221
5. Od vlakno ortoma
305
6. Sekoe zlo za arno
383
7. Tante za kukurigu
469
8. Romeo i Julija
549
9. Ri~ard Treti
633
10. Koriolan
727
11. Timon od Atina
827
Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata knièvnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za àl, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot
makedonski knièven preveduva~. Velime za àl, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i
nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku
zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od
akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos
vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go
napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to.
Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir
kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija)
tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da
go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da
kaè ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski
jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za
sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na
preveduva~ot.”
Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir
(spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na
makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami
od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco
[opov, Blaè Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot
trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del),
Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i
Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi
vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija,
Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina
ne biduva, Veselite èni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za
arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov
(spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi
Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se
prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmoì od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),
Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata).
Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na
prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova àl, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadolìtelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro
e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni
prevodi moàt sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa
sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata knièvnost. Edinstvena
otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven
za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako
i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od
razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako,
avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne
e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori
na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni
obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na
originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo
jazikot-cel.
[ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego
(osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne
sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto ìveewe,
go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al
urne~kiot rakopis na na{ata ìvea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat
za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite,
so seta svoja ìvost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne
se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot ìvot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot
nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite
ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot
ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so
toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno kaàvme so
na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na
namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot
ili, kaàno poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta,
lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko
i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja
~inat, uslovno kaàno literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na
prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite
steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur
vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to moè snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot.
Samo spored ovoj kriterium, moè da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod
a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot
rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali moèbi se ogledal
na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da kaème samo deka
deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na knièvnosta,
pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot
na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo
izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to moè da se dolì na zastaruvaweto
na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i
pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen
anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to
kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot
e zadolìtelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo
sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodràt sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in,
op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera
{to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo
jazikot-cel.
Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na
na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to
sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni
analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku
deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadrìme
samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec
na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot
na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na
[ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki
naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od
genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka
postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina,
nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto
dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka,
tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne moè da se izgradi po primerot
na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Blaè
Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko
turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni
naporite da go kaète ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go kaùva na svojot
jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite
na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednosloèn zbor a ~estopati,
osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva ènski
lika, istiot toj posleden ednosloèn zbor i da go rimuvate so drug ednosloèn zbor, ste se
na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja
va{iot duh ne moè, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva
svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme
treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata,
re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmoì
pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku
transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadrùvawe
na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da
varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna
postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno,
detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa
{to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata
vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni
mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, sloènkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata.
Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo,
niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo}
no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osveèn, obnoven, podgotven za opstanok
vo novata jazi~na sredina, tekst.
Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da
se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to
veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa
dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile
opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto
neka sudi publikata i vremeto.
Naslov na originalot:
The Merry Wives of Windsor
LICA:
Ser Xon Falstaf
Fenton
[upelko, okruèn sudija
Su{ko, rodnina na [upelko
Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor
Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor
Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{
Ser Hju Evans, vel{ki pop
Doktor Kajus, francuski lekar
Gostilni~ar
Nam}or, pridru`nik na Falstaf
Pi{tol, pridru`nik na Falstaf
Nemtur, pridru`nik na Falstaf
Robin, pa` na Falstaf
Naivko, sluga na Su{ko
Ragbi, sluga na doktor Kajus
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Rabu{
Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton
Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus
Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..
Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee
vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo
preveduva~ot koj{to e zadolèn da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka
mnogu retko dosega, publikata se smeela i uìvala vo prevedena komedija na [ekspir vo
Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli
od repertoarite na na{ite teatri ili problemot leì vo na~inot na koj preveduva~ite
go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite èni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go dokaè tokmu
vtoroto.
[ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati
prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o
perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, moè da se kaè deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa
Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri
êtvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e
zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo
prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina.
Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni
e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava
verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na
niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata
srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e kaàno
na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no
dodvoruvawe na ènite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata
finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703
redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite
dodvoruva~i i maà~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi).
Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite èni od Vindzor. Ova prevod e
staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da moè gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite
bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi
bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven ìvot, se qubat,
qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i
prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se
razbira, reìserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi
mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to
prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i
nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane
tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.
Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite
èni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo
reìja na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.
1
în PRVI
Scena 1
(Vleguvaat sudijata [upelko,
Su{ko i popot Hju Evans)
[upelko
Evans
Nemojte taka, o~e Hju. Vi velam od ova }e
ispadne golemata. Stopati neka se vika Xon
Falstaf ne moè so mene, pre~esniot sudija
Robert [upelko, da si igra majtap.
Bleber vo{ki polaàt po grbot {tane{
partal. Otli~no. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka
do ma{ot i `na~i qubov.
[upelko
Su{ko
Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster.
Edno e {tuka na grbot, drugo vo{ka po
grbot.
Su{ko
[upelko
Ba{ taka Su{ko, brate, ama i se~i i pe~i.
Moàm i jas da si skrpam grb.
[upelko
Su{ko
More i glavi gme~i; a blagorodnik e po
krv, a pop~e? I se potpi{uva so “xelat”
pod sekoja smetka, potvrda, priznanica i
obvrznica: so “xelat”.
Moè{, preku brak.
Evans
Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi.
[upelko
[upelko
Tokmu taka, rodnino, ba{ taka pravam, kako
{to sum pravel poslednive trista godini.
[imi {ivko.
Su{ko
Evans
Site negovi potomci pred nego taka se
potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site
negovi pretci po nego. Jata beli {tuki
moàt da pokaàt na grbot.
Nema {ivko, {imi bogorojca. Ako ima
~etvrt krpa od tvojot partal, po moja
pro{ta {metka, ima {amo tri {ukwi tebe
da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. Ako
{er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il,
ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na
ra{polagawe da ve {miram à da nema kavga
me|u va{.
[upelko
Grbot e epten star.
Veselite èni od Vindzor
19
Su{ko
More do Parlamentot }e ja teram rabotata;
ova e bezzakonie.
Evans
Da, da, a i od tatka {i dobra para }e lapne.
[upelko
Evans
Ja poznavam mladata gospojca. Ima dobri
darovi.
Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a
be`àkonie. Nema {trav od Poga vo
be`àkonieto. Parlamentot, {lu{nete me,
}e {aka da {lu{ne ne{to à {travot
Po{ji, a ne à be`àkonieto. Berete um,
go{podine.
[edum{totini funti plu{ drugo {e dobri
darovi.
[upelko
[upelko
Ah! Da sum pak mlad, ìmi s#, glavi za ova
}e letaa.
Evans
Arno, da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{.
Tamu e Falstaf?
Evans
Evans
[mirete {e, go{podine. Prijatel{tvoto e
lek à me~ot. Ama i ne{to drugo mi {e
vrti v glava, koe na arno mo{e da i`leè.
Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{, }erka
na ga`da Toma Rabu{.
Vi li~am na la{go? Mraàm la{kovci kako
{to gi mraàm tie {to la{at ili kako
{to gi mraàm tie {to ne ja ka{uvaat
vi{tinata. Viteòt Xon e tamu i {ega {o
Go{pod napred }e tropnam na vratata od
ga`da Rabu{.
(Tropa na vratata.)
@a arno à dobro, kaj e Go{pod nikoj ne e!
Su{ko
Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i
so usta stokmena ko èna?
Evans
Ba{ taa; poarna prilika od nea, `dravje.
A i dedo & , pred da umre - go{pod
du{ata da mu ja pro{ti - {edum{totini
funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i
`lato kilnici à da {tanat nejìni ko
}e napolni {edumnae{et. @atoa velam da
gi o{tavime {ite na{i {itni àka~ki
maka~ki i da pravime rabota da {e èmat
mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{.
Rabu{
(Odvnatre) Koj e?
Evans
Go{pod {ladok i tvojot prijatel, i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko
{to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto
vi godi na u{ite.
(Vleguva gazda Rabu{.)
Rabu{
Su{ko
Navistina dedoto & ostavil sedumstotini
funti?
Milo mi e {to ve gledam na arno. Vi blagodaram za srne~koto, gazda Su{ko.
20
Vilijam [EKSPIR
[upelko
Gazda Rabu{, i mene mi e milo. Na zdravje
neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna;
nekako kilavo be{e zastrelana. - Kako vi
e gazdaricata? - I jas sekoga{ od srce vi
zablagodaruvam, da, od srce.
Rabu{
Vnatre e, gospodine; i mnogu sakam da
posreduvam pome|u vas dvajca.
Evans
Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko.
Rabu{
[upelko
Vi blagodaram, gospodine.
Toj mnogu me navredi, gazda Rabu{.
[upelko
Rabu{
Jas vam vi blagodaram, gospodine. Spolaj mu.
Gospodine, toj toa donekade i go priznava.
Rabu{
[upelko
Milo mi e {to ve gledam, dobar gospodine
Su{ko.
Su{ko
Kako e va{ata ‘rtka, zagarot, gospodine?
Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold.
Edno e da priznae{ a drugo da se opravda{.
Zarem ne e taka, gazda Rabu{? Toj me
navredi; navistina me navredi, vi velam;
veruvajte mi oti me navredi.. Jas, blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum
od nego!
(Vleguvaat vitezot Xon Falstaf, Nam}or,
Nemtur i Pi{tol)
Rabu{
Rabu{
Pa ne moè ba{ taka da se kaè, gospodine.
Doa|a vitezot Xon.
Su{ko
Vitezot Xon Falstaf
Priznajte, priznajte.
[upelko
E nema! Va{a gre{ka, va{a gre{ka. (Na
Rabu{). Ama pesot e aren.
Rabu{
Ko kompir varen, gospodine.
[upelko
Gospodine, pesot e dobar, pesot e i ubav.
[to u{te moè da se kaè? Dobar e i ubav.
Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf?
Zna~i, gazda [upelko, navistina }e me
tuìte pred kralot?
[upelko
Vitezu, mi gi tepavte lu|eto, ubivte moj
elen, mi provalivte vo love~kata ku}a.
Falstaf
Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar.
[upelko
Ih, golema rabota. Ama za ova }e mi odgov-
21
Nemtur
arate.
Falstaf
Boc, boc, velam pauca, pauca. Vo krvta mi e
da bockam.
Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam, kriv
sum. Na zdravje odgovorot.
[upelko
Su{ko
(Na [upelko) Kaj e Naivko, slugata moj kaj
mi e? Znaete, rodnino?
Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e
~ujat vo Sovetot.
Falstaf
Za vas e poarno da ne ~ujat. Rezil }e ve
storat.
Evans
Evans
[mirete {e, {ivi Go{pod. Da {e
ra`bereme. Po moemu ima tri {udii vo
{lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{, toe{t
ga`da Rabu{; po{lem ja{, toe{t ja{; i
kone~no i najpo{le {topanot na mojata
go{tilnica “Kaj [prinkite”.
Pauca verba, viteù Xon, `borovi asol.
Falstaf
Rabu{
Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime
sporot me|u niv.
Zborovi asol? Tikvi so rasol! - Su{ko, jas
vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv
mene?
Su{ko
Evans
Taka e. Na ku{o }e àpi{am vo
bele{nikov, a po{le na mira i na dolgo }e
pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe.
Imam vitezu. Polna mi e glavata so raboti
protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka
koà, Nam}or, Nemtur i Pi{tol.
Falstaf
Pi{tol!
Nam}or
Pi{tol
Ti, gadu nizaeden!
Pretvoren sum vo uvo.
Su{ko
Evans
Da, ama ne velam. . .
Pi{tol
Zevzek eden zerzevulski!
Su{ko
Da, ama ne velam. . .
\avol da te ème, ami taka {e veli,
“Pre{toren {um vo u{o!” î{ta gluma!
Falstaf
Pi{tol, ti mu go drpna }eseto na gazda
Su{ko?
22
Vilijam [EKSPIR
Su{ko
Da, ìmi rakavicive ili da dade Bog pove}e
nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna
spalna, toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga
so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler
po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e.
@imi rakavicive, vi velam.
Falstaf
Pravo veli, Pi{tol?
Evans
Krivo, {e ra`bira, ako e drpni-ke{e.
Pi{tol
[to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru, na megdan go vikam nadrkaniov
vo{lo.
Povle~i go zborot lajprdski {to go
izblu, povle~i go: crvu, gadu, laè{!
Su{ko
(Pokaùva na Nemtura) @imi rakavicive, toga{, onoj be{e.
Nam}or
[to se odnesuva do mene, gospodaru, velam
deka gospodinov se na~ukal do stotka.
Evans
Ko {toka, {aka da ka{e. Bog da n# vardi od
neuko{t!
Nam}or
I natreskan, gospodaru, bil, kako {to se
veli, olesnet, pa kako takov prebrzal vo
zaklu~ocite.
Su{ko
Da, i toga{ govorevte latinski, ama {to e
tuka e. Posle ovaa mestenka duri sum ìv
pove}e nikoga{ nema da se napijam osven
vo ~estito, prijatno, nabo`no dru{tvo. Ako
treba da se napijam, }e se napijam so lu|e
{to imaat strav od Boga, a ne so pijani bagabonti.
Evans
[imi go{pod, pametna odluka.
Falstaf
Nemtur
Poslu{ajte me, gospodine, i {egite na
strana. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne
vi dojde umot so vreme. So mene trte-mrte
nema!
Su{ko
@imi palarijava, toga{ sigurno bil ovoj
so crvenovo lice. Za{to iako ne pametam
dobro {to pravev koga gospodinov me opi,
sepak tolkavo magare ne sum.
Falstaf
(Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot
Xon?
ûvme, gopodo, i vidovme, deka obvinenijata
ne dràt.
Vleguva Ana Rabu{, so vino.
Rabu{
Nemoj }erko, vrati go vinoto; }e pieme
vnatre. (Ana izleguva).
Su{ko
Ej, eve ja gospojcata Ana Rabu{!
(Od drugata strana vleguvaat gospo|a
Plitkavoda i gospo|a Rabu{)
Rabu{
Kako ste, gospo|o Plitkavoda?
Falstaf
Gospo|o Plitkavoda, iskreno se raduvam na
ovaa sredba. So va{a dozvola, ubava gospo|o.
(Ja baknuva.)
Rabu{
@eno, posakaj im dobredojde na gospodava.
-Povelete, imame topol srne~ki kotlet za
ve~era. Povelete, gospoda, da gi natopime
site nedorazbirawa so dobro vince. (Izleguvaat site osven Su{ko.)
Su{ko
Ah da ja imam ovde knigata so pesni
i soneti, od ~etirieset {ilinzi bi se
otkaàl.(Vleguva Naivko.)
O-paa Naivko, kade ste do sega? Da ne treba
sam na sebe da si sluguvam, a? Sigurno ja
nemate so sebe knigata gatanki, a?
23
[upelko
Dobro, ama me razbirate.
Su{ko
Ve razbiram, gospodine.
Evans
Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. Ga`da
[u{ko, ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene
{lu{a{.
Su{ko
A ne, }e storam kako {to }e kaè mojot
rodnina [upelko. Prostete, ve molam. Toj
e sudija na celava okolija, ako jas vaka vi
izgledam.
Evans
Ama ne {e raboti à toa. [e raboti à
va{ata {ena~ka.
[upelko
Naivko
Da, tokmu za toa stanuva zbor, gospodine.
Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve
nedeli pred sveti Arangel?
(Vleguvaat [upelko i Evans)
Evans
@a toa, à toa, ami {to drugo - {o
go{pojcata Ana Rabu{.
[upelko
Su{ko
(Na Su{ko) [to ~ekate, rode, ajde idete,
rode; site na vas ~ekame. (Na strana samo
nemu). Samo ne{to da vi kaàm, rode. (Go
trga Su{ka na strana.) Za ova se raboti,
rode: se gotvi, tukure~i, ne{to kako stroj
{to odokolu go navesti pop~evo ovde. Me
razbirate?
Su{ko
Ve razbiram, gospodine, }e vidite deka sum
~ovek na mesto. Ako taka stoi rabotata, }e
storam s# vo granicite na razumot.
Aha, ako taka stojat rabotite, }e se oènam
so nea ama pod razumni uslovi.
Evans
A dali mo{ete da go {akate momi~evo?
[akame od va{a u{ta da ~ueme, ili od
va{i u{ni - oti ra`ni filo{ofi mi{lat
deka u{nite {e del od u{tata. @atoa, da
bideme na ~i{to, mo{ete da go à{akate
devoj~eto?
24
Vilijam [EKSPIR
[upelko
Avrame Su{ko, rode, moète da ja qubite?
Su{ko
Se nadevam, gospodine. S# }e pravam kako
{to mu dolikuva na eden razumen ~ovek.
Evans
Ama ne toa, go{pode i {ite {veti
ma~enici, ka{ete ja{no i gla{no dali
mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete?
[upelko
Toa mora. Dali moète da ja zemite za èna
sose ~eizot?
Su{ko
Moàm i mnogu pove}e da storam ako
vie barate, rodnino, i ako e razumno.
mu e dobra.
[upelko
I jas mislam deka mojot rodnina dobro
misle{e.
Su{ko
Dobro, ami kako, inaku na, obesete me!
(Vleguva Ana Rabu{.)
[upelko
Eve ja ubavata gospojca Rabu{. Samo zaradi
vas, gospojce, sakam pak da sum mlad.
Ana
Ve~erata e postavena. Tatko mi ve moli da
povelite.
[upelko
]e povelime, ubava gospojce.
[upelko
Evans
Ama sfatete me, sfatete me, rode moj
najmil. Ova go pravam za va{e dobro, rode.
Moète da ja qubite devojkata?
Go{podi, pro{ti ako ja propu{tam molitvata.
(Izleguvaat [upelko i Evans.)
Su{ko
Ana
]e se oènam so nea, gospodine, na va{e
barawe. Ako nema golema qubov na
po~etokot, bog }e dade da se smali koga
podobro }e se zapoznaeme, koga }e bideme vo
brak i }e imame mo`nost da se zbliìme.
Veruvam deka so zbliùvaweto }e porasne
i prezirot. No ako vie velite “oèni se so
nea”, }e se oènam. Ova sam go re{iv i so
strav pred Boga.
Evans
Taka {e odgovara, ami kako, o{ven {to
gre{i vo i`raòt. Po na{e mi{lewe,
i`raòt “{o {traf pred Boga” treba da
gla{i “po{rav pred Boga”. Inaku, mi{lata
(Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da
vleze, gospodine?
Su{ko
Ne, blagodaram, spolaj vi; eptem sum dobar.
Ana
Ve ~ekaat, gospodine, za ve~era.
Su{ko
Ne, ne sum gladen, spolaj vi, navistina. (Na
Naivko) Odi mom~e; iako si moj sluga, odi
25
da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko.
(Izleguva Naivko).
I sudijata moè nekoga{ da ti dolì
zaradi pozajmen sluga. Sega za sega, s# u{te
dràm tri slugi i edno slugin~e, barem duri
e ìva majka mi. A {to fajde? Pak ìveam
kako roden siromav od blagoroden soj.
A mene ba{ toa me rani. Stopati sum go
videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go
drèl za sinxir. Ama vi tvrdam, ènite
tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana.
Vsu{nost, ènite ne sakaat me~ki. Me~kite
se mnogu nam}ori, mnogu grubi ti}iwa.
(Vleguva Rabu{.)
Ana
Rabu{
Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto
gospodstvo. Ne sednuvaat bez vas.
Su{ko
Veruvajte mi, ni{to ne mi se klava v usta.
Vi blagodaram, isto kako da sum jadel.
Ana
Ve molam gospodine, vlezete vnatre.
(Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`)
Su{ko
Ne, ne, spolaj vi, }e {etam nadvor. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i
kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi - i
ottoga{, veruvajte mi begam od mirisot na
pe~eno meso kako poparen. Zo{to tolku vi
lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov?
Ana
Mislam deka ima, gospodine, taka velat.
Su{ko
Sakam koga }e dojdat me~ki v grad - ama gi
pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. Vi
fufka od odvrzana me~ka, ne?
Vlezete, gazda Su{ko, vlezete. Samo na vas
se ~eka.
Su{ko
Ni{to ne mi se jade, vi blagodaram, gospodine.
Rabu{
Vi se jade ne vi se jade, mora da vlezete,
gospodine. Ajde, povelete.
Su{ko
Ne, ve molam, samo posle vas.
Rabu{
Vleguvajte, gospodine.
Su{ko
Povelete prvin vie, gospojce Ana.
Ana
A ne, jas nikako; ve molam samo napred.
Su{ko
Navistina nema prv da vlezam, nema pa nema,
ne sakam do tolku da ve navredam.
Ana
Ana
Da, gospodine, epten.
Su{ko
Ama jas ve molam, gospodine.
Su{ko
26
Vilijam [EKSPIR
Poarno nedodelkan otkolku dosaden.
Ama posle da ne re~ete vaka-taka: - toj n#
navredi!
(Izleguvaat) (Prv Su{ko, drugite po nego.)
Scena 2
(Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era))
Evans
Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e à ku}ata
na doktor Kaju{. Vo nea {e vrtka nekoja
{i go{po|a Bròfatka, koja e ne{to
kako negova manuka, doilka, kuvarka,
pera~ka, mija~ka, {ti{ka~ka.
Naivko
Dobro, gospodine.
Evans
Dobro, ama ima i podobro. Daj & go pi{movo,
oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata
Ana Rabu{. Vo pi{moto od nea {e moli
i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana
Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. Trgni
vedna{. (Izleguva Naivko).
Ja{ da {i go dovr{am jadeweto; doprva }e
{tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva)
Scena 3
(Vleguvaat Falstaf, Nam}or, Nemtur,
Pi{tol i Robin.)
Falstaf
Meanxio na [prinkite!
(Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”)
Meanxijata
Na zapoved, delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno!
Falstaf
Velam, meanxio, da ja skusam malku
druìnava.
Meanxijata
^kartiraj, Herkul-delio, otpu{taj. Neka
kva~at malku na drugo mesto. I{, i{.
Falstaf
Stignav do ar~ od deset funti nedelno.
Meanxijata
Ti si car: Cezar, kajzer i vezir. ]e go vpregnam Nam}or. Toj malku neka crpi, neka to~i.
Arno velam, Hektor-delio?
Falstaf
Stori taka dobar moj meanxio.
Meanxijata
Rekov; neka trgne po mene. (Na Nam}or) Da
vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od
vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda.
Edna{ velam: po mene. (Izleguva).
Falstaf
Nam}or, po nego. Pivni~ar e dobar zanaet.
27
Od edno staro dve novi pravi. Od drtav
izme}ar, silen pivni~ar. Odi; zbogum.
Nam}or
Cel ìvot ova go sakav. ]e prokopsam.
(Izleguva)
Pi{tol
O podol Ungarine, zar so ~epot sega }e
povela{?
Nemtur
Za~nat e vo vino; krvta voda ne stanuva.
Falstaf
Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija.
Krade{e bez namuz. Drpa{e ko nekoja
neve{ta kelnerka. Epten nema{e usul.
Nemtur
Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie.
Pi{tol
Umnite velat “da privatizira{“. “Da
ukrade{“? Moè{ zborot da si go pikne{
znae{ kade.
Falstaf
Zna~i, gospoda, re~isi sum gol i bos.
Pi{tol
Vnimavajte da ne posinite od stud.
Falstaf
Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb, malku miì da ti bajam.
Pi{tol
I carot negde mora pe{ki.
28
Vilijam [EKSPIR
Falstaf
Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda?
Pi{tol
A vie buluk itri |avol~iwa, zatoa “Navali,
mom~e!” velam.
Nemtur
Ujdurmava se kova; dobro e. Ujdurmete me
angeli!
Jas go znam ~ovekot. Dobro nafatiran gazda.
Falstaf
Falstaf
Slu{ajte sega vamu, da vi kaàm na {to sum
nastrven.
Pi{tol
(Pokaùva pisma.) Eve & napi{av pismo - a
ovde imam u{te edno za ènata na Rabu{,
koja isto taka zavodlivo me pogledna, me
“soble~e” od glava do petici; sonceto od o~i
de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e, de
mojov - “seksi” mev.
Na ne{to debelo i mrsno.
Pi{tol
Falstaf
Toga{ sonceto na buni{te bolskalo.
E, pak ja prekarda{i, Pi{tol. Navistina
ne sum nekoj maneken, ama sega za drugo mi
e nadrven; gledam nekoe fajde da imam. Na
kratko, nastrven sum da ja osvojam ènata na
Plitkavoda. ûvstvuvam deka kaj nea imam
{ansi. Ne e nemtur, znae da te {trekne,
prosto si go bara so borin~e. Epten ja
sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. Ili,
ova nejzino odnesuvawe, tikvari, prevedeno
na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata.”
Pi{tol
Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno!
Nemtur
Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e
projde ujdurmava?
Nemtur
Dobra “kontrastivna analiza”.
Falstaf
O, so tolku “gladna” strast taa me
“soblekuva{e” {to mi se stori deka
pohotata vo nejzinite o~i }e me sprì kako
slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea.
I taa e gazda na }eseto. Taa e El Dorado,
zemja na zlato i izobilstva. Dvete }e mi
bidat rizni~arki, a jas niven naredbodavec.
Ednata Isto~na, drugata Zapadna Indija }e
mi bide, a jas me|u niv, so dvete }e trguvam.
(Mu dava pismo na Pi{tol.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{, (mu dava pismo na
Nemtur), a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda.
]e procvetame momci, }e procvetame.
Pi{tol
Falstaf
Potoa, velat, taa epten vladee so }eseto na
maòt & ; toj ima buluk zlatni an|el~iwa.
(Go vra}a pismoto)
Zarem Pandar Trojanski da stanam,
jas {to za ma` ~etvoren vaàm?
Poarno |avolot crn da me zeme!
Pi{tol
Nemtur
29
Pi{tol
(Go vra}a pismoto)
Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti.
Eve, zemete si go |avolskovo pismo. Sakam
da si go so~uvam obrazot.
A jas na Rabu{, da mi prosti{,
deka Falstaf gadot saka
grlicata da mu ja losti, zlatoto gosti a
du{ekot pre~ist valka.
Falstaf
Nemtur
(Na Robin)
Ajde ti, mom~e. Stegni gi pismava cvrsto, i
ko gulab letni kon zlatnive pesci.
(Mu gi dava pismata na Robin.)
Li{ki, mar{, da ve nema! Isparete ko
magla! Fevga! Skitajte, ‘rmbajte, mavnete
mi se, sose partali
kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee
druga: francuska, slepci -samo jas i samo
eden sluga!
(Izleguvaat Falstaf i Robin.)
Pi{tol
Orli mevot da ti go jadat! - Ama skala e
svetot: denes si gore, no ve}e utre moè{ da
si dolu.
Pari }e imam v }ese koga ti, gadu, }e nema{
Nemtur
V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda.
Pi{tol
]e mu vrati{?
Nemtur
@imi nebovo sose yvezdi.
Pi{tol
So um ili me~?
Nemtur
I so edno i so drugo.
Na Plitkavoda }e mu kaàm za vakvata
qubov.
Ni mojot gnev nema da stivne. ]e go
na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov; }e
go stegnam vo men|eme od qubomora; oti a
zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten
lo{.
Pi{tol
Ti si Mars na ligu{ite.
So tebe sum. Vodi me!
(Izleguvaat.)
30
Vilijam [EKSPIR
Scena 4
(Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko)
Naivko
Ne, ni slu~ajno; toj ima sitno licence so
bradi~e òlto ko na Evrein.
Brzofatka
Brzofatka
O-paa, Xon Ragbi!
(Vleguva Xon Ragbi.)
Te molam, odi na penxere i vidi da
vidi{ dali doa|a mojot gospodar, gospodarot doktor Kajus. Oti ako dojde i najde
nekogo doma, uneri }e stanat i poroj
navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i
kralskiot angliski.
Zna~i mlak ~ovek, taka?
Naivko
To~no taka; ama jak na race. Od ovde
do nego nikoj ne mu ja moì. Edna{
se turka{e i so ~uvar na lovi{te.
Ragbi
Brzofatka
Brzofatka
Navistina? - Toga{, mora da go znam: ne e
toj onoj {to odi so ispravena glava ko da
goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot?
Odam.
Odi; a posle koga }e se sno}i i koga ognot
dobro }e se zgori, }e pieme vareno vince
so karanfil~e. (Izleguva Ragbi). êsen,
poslu{en, dobar momok; samo takov, xanam,
i moè da bide sluga {to ti e v ku}i; i,
vi velam, ne e nekoj {to {iri muabeti, ne
e ni tutule-bale. Najlo{a mana mu e {to
visi mnogu po crkvite; zatoa ponekoga{ e ko
udren so voden ~orap - ama kaète mi ìv
~ovek bez mana. No, drug mi e zborot. Petre
Naivko rekovte se vikata, ne?
Naivko
Da, ne go birav jas nunkoto.
Naivko
Da, tokmu taka pravi.
Brzofatka
Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Kaète
mu na gospodinot paroh Evans deka }e
storam s# {to moàm za va{iot gospodar.
Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi)
Ragbi
Begajte vedna{! Doa|a gospodarot!
(Izleguva)
Brzofatka
Brzofatka
I gazda Su{ko vi e gospodar?
Naivko
To~no taka.
Brzofatka
Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da
mu kva~i Parlamentot so site pratenici?
Site }e go jademe brutot. Begajte vamu,
mom~e; ìvi gospod, vlezete vo sop~evo. Toj
nema da ostane dolgo.
(Naivko vleguva vo sop~eto)
Ej, Xon! Xon Ragbi! Ej, me slu{a{?
(Vleguva Ragbi)
(Na glas) Odi, Xon, odi raspra{aj se za gospodarot. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go
nema da si dojdi doma. (Izleguva Ragbi)
(pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav
(itn.)
(Vleguva doktor Kajus)
31
Ragbi
Spremen e, gospodine. êka vo hodnikot!
(Odi i go nosi me~ot)
Kajus
Kajus
Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota.
Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier
vert - kutija, etno selena kutija. Sfakas sto
namera kasuvam? Edno selena kutija.
Gospote, sapaen sum baagi. Ete, qu’ai-j’ oublie!
Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot.
Brzofatka
Brzofatka
Se razbira, sekako, vedna{ }e vi ja
donesam. (Za sebe) Dobro e {to sam ne
otide. Da go najde{e mom~eto, }e skoka{e
ko kosten na ogan.
(Odi da ja donese kutijata)
Kajus
Fe, fe, fe,fe! Ma foi, il fait fort chaud! Je m’en vais
a la cour. La grande affaire.
(za sebe) Te{ko mene, }e go najde mom~eto i
}e zbesni.
Kajus
(Go otkriva Naivko) O diable, diable! Sto
ofa fo mojata sopa? Gatu, aramijo! Ragpi,
me~ot!
(Go zema me~ot)
Brzofatka
Brzofatka
Dobar gospodaru, smirete se!
Ovaa ja baravte, gospodine?
Kajus
Kajus
Qui. Mets-le a ma pochette. Depeche, brso!Kate
onaj gat Ragpi?
Brzofatka
A sosto da se smiram?
Brzofatka
Mom~evo e ~esen ~ovek.
Kajus
Ej, Xon, Xon Ragbi!
(Vleguva Xon Ragbi)
Ragbi
A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen
~ovek ne flegufa fo moja sopa.
Brzofatka
Povelete, gospodine.
Kajus
Ti si Xon Ragpi, i ti si \on Ragpi. Ajte,
semaj mecot i sleti moi stapki to tforot.
Ko gospod ve molam, ne bidete tolku
flegmati~ni. ]e vi objasnam. Dojde kaj mene
so nekakva poraka od parohot Evans.
Kajus
Pa?
32
Vilijam [EKSPIR
Naivko
Taka be{e, navistina, da ja zamolam Brzofatka
Naivko
(Na samo na gospo|a Brzofatka)
Golema teìna za edna du{a.
Brzofatka
Ne otvorajte usta, ve molam.
Kajus
A fie satvorete ja. (Na Naivko) Prodolzete, da cujam.
Naivko
Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a, va{ata
slu{ka, da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi
sklopuvawe brak.
Brzofatka
Ete, s# e objasneto; ama mene u{te ~avkite
ne mi go ispile umot. Koj e budala da si
stava trn vo zdrava noga.
(na samo na Naivko)
Golema, golema, ami kako? Ne e malku rano
da stanuva{, a docna da legnuva{. Ama
seedno, da vi {epnam ne{to na uvo -ova
me|u nas neka ostane - i mojot gospodar
e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. Ama
seedno, jas ja poznavam du{ata na Ana:
a taa vi e, od kaj }e duvne vetrot.
Kajus
(Mu dava pismo na Naivko) Ti, tepilu, taj
mu go pismovo na popot Hju. Putala, saka
tfoboj so mene. ]e mu go presecam grklanot
ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan
pop ta ne tura piper fo tu|a manza. A ti
oti. Ne e topro ta si ofte. Putala, jajcata
}e mu gi isecam. Putala, putala, }e nema sto
ta vapca sa Velikten. (Izleguva Naivko).
Kajus
Popot Hju te pratil? - Ragpi, baile mua
malku hartija.
(Ragbi nosi hartija)
(Na Naivko) Ti ne mrtaj, cekaj tuka.
(Kajus pi{uva)
Brzofatka
(Na strana na Naivko).@iv bil Gospod,
se smiri. Da se izvade{e od pamet, }e
videvte kako od yver stanuva buba~ka. Ama
seedno, prijatele, }e gledam da storam s#
{to moàm za va{iot gospodar. A vamu
francuskiov doktor, mojot gospodar - gospodar moj navistina, oti, vidi, jas mu ja
vodam ku}ata, peram, cedam, varam, pe~am,
ribam, gotvam, spremam za piewe, gi mestam
postelite, i toa s# sama -
Brzofatka
Gospode, toj samo saka da mu pomogne na prijatelot.
Kajus
Bas mi e gajle. Sarem ti ne rece mene
teka Ana Rapus }e pite moja? Putala, }e
go upijam toa gatno popiste. I go samoliv
mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi
meri mecevite. -Putala, Ana Rapus }e bite
samo moja!
Brzofatka
Gospodine, devojkata ve saka i s# }e bide
kako {to treba. A rajata si e raja. Tuku
blaboti. Druga rabota nema.
33
Kajus
Brzofatka
Ragpi, otime fo dforot. (Na gospo|a Brzofatka) Putala, ako ne ja topijam Ana Rapus,
glavecki }e te xitnam ot toma. A ti po mene,
Ragpi!
[to e pravo, gospodine, s# e vo racete na
Gorniot. No s#edno, gospodaru Fenton, raka
se~am deka ve saka. Zarem vie nemate bemka
nad oko?
Brzofatka
Fenton
]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi)
-koga }e se bri~at komarcite! Znam jas
dobro {to misli Ana. Nema èna vo cel
Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. A i, spolaj mu na gospoda, samo
mojot zbor vrvi kaj nea.
Fenton
(Od nadvor) Koj e tamu, ej?
Brzofatka
A koj misli{ deka e? Ela, sam vidi.
(Vleguva gazda Fenton)
Imam, navistina imam. A zo{to?
Brzofatka
Leì tuka nekoj zajak. So pravo velat:
Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas
tvrdam, ~esna e, od ~esna po~esna. -Cel ~as
zboruvavme za taa bemka. Samo vo nejzino
dru{tvo tolku mnogu se smeam. Navistina
malku si potpivnuva i se zanesuva. -Ama
kako za vas-ptu, ptu - da ne~ue zloto!
Fenton
Zna~i, }e ja vidam deneska. Eve, ova se pari
za tebe. Kaì & nekoj ubav zbor za mene. Ako
ja vidi{, pozdravi ja.
Fenton
Brzofatka
A ti si, dobra èno! Kako mi si denes?
Brzofatka
]e ja pozdravam kako ne. A za bemkata i za
drugite {to & go frlile merakot - drugpat,
koga }e se vidam so Ana na samo.
Mnogu dobro koga vie me pra{uvate.
Fenton
Fenton
Sega ostani so zdravje, brzam.
[to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana?
Brzofatka
Brzofatka
Navistina, gospodine, taa e ubava, ~esna i
mila, a patem da vi spomnam, i srceto ja trga
kon vas, spolaj mu na gospoda.
Fenton
[to misli{, dali }e uspeam? Da ne mi dade
korpa?
So zdravje, gospodine. (Izleguva Fenton)
Navistina, ~estit gospodin; ama Ana ne go
saka. Samo jas znam kaj ja trga srceto - Lele,
majko! [to sum zaboravena! (Izleguva)
în VTORI
Scena 1
(Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race.)
Gospo|a Rabu{
[to? Ne primav qubovni pisma koga
treba{e tuku sega. Da vidam. (îta)
“Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam, za{to
iako qubovta razumot ja uto~nuva, taa od
nego ne prima soveti. Vie ne ste mladi; a
ne sum ni jas. Eve, zna~i edna srodnost. Vie
ste veseli; vesel sum i jas. Ha, ha, zna~i eve
i vtora srodnost. Vie sakate vince, vince
sakam i jas. Ima li pogolema srodnost od
ovaa? No neka ve zadovoli, gospo|o Rabu{,
- a qubovta na eden vojnik sigurno moè da
zadovoli, - samo toa {to ve sakam. Nema da
re~am “Soàli se nad mene” - ova ne mu li~i
na eden vojnik - tuku velam “sakaj me”.
Svoera~no, tvojot vitez veren
denono}no vperen
so pogledot vo tebe
i postojano spremen
so me~ da izleze
za tebe na teren.
Xon Falstaf”
Irodi{te edno evrejsko! Rasipan, lo{ svet!
Zarem smee edno staro drtalo so edna noga
v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu
se snevidi, {to imam storeno, {to imam
re~eno, za ova Flamansko pijani~i{te vaka
da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se
nemame videno. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so
ne{to. ]e podnesam barawe do Parlamentot
da n# za{titi od vakvite. Boè kaì mi
{to da mu napravam? Mora da mu vratam, a }e
mu vratam makar vo volov rog da se skrie.
(Vleguva gospo|a Plitkavoda)
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|o Rabu{, ba{ na kaj vas sum trgnata.
Gospo|a Rabu{
I jas do kaj vas idev. Mnogu nasekirana mi
se gledate.
Gospo|a Plitkavoda
Ba{ sum dobra. Ne{to ste vo gre{ka.
Gospo|a Rabu{
Ne sum. Izgledate lo{o, barem mene taka mi
se ~ini.
Gospo|a Plitkavoda
Toga{, neka e po va{e. Ama moàm da vi
potvrdam deka e obratno. O gospo|o Rabu{,
dajte mi um {to da pravam!
Gospo|a Rabu{
Kaùvaj, èno, {to te najde!
Gospo|a Plitkavoda
O èno, da ne mi e na pat edna sitna pre~ka
{to se vika obzir, moàm da stignam do
golema ~est!
Gospo|a Rabu{
Batali go obzirot, èno, grabni ja ~esta. Vo
{to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana.
Za {to se raboti?
Gospo|a Plitkavoda
Koga bi se odelo v pekol samo za vikend, bi
stanala èna na vitez.
Gospo|a Rabu{
[to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda,
blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se
kqofnati, zatoa poarno e da si ostane{ vo
svojot stale`.
Gospo|a Plitkavoda
Da ne ar~ime vreme. Eve: ~itajte, ~itajte.
(& dava pismo na gospo|a Rabu{)
(Eve gledajte kako moàm da stanam
blagorodni~ka).
(Gospo|a Rabu{ ~ita)
S# duri imam o~i da gi dvojam maìte po
likot, debelite }e gi smetam za najdolni.
A sepak ovoj ne pcue, ja fali smernosta kaj
ènite, i tolku ubavo i smisleno ja kudi
sekoja nepristojnost {to ~ovek moè da se
zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. No
tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to
se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na
psalmite i notite na “Tri neveste tikve
brale”. [to luwa }e da be{e ta go isfrli
na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo
mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu
ja kotkam nade`ta, s# duri poro~niot ogan
na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo.
Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to?
Gospo|a Rabu{
Pismava se isti od zbor do zbor, samo {to
ednoto glasi do Rabu{, drugoto do Plitkavoda.
(& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto
pismo)
Za vedna{ da se smiri{ vo boèmniov
rezil {to n# snajde, ti go predavam bratot
bliznak na tvoeto pismo. No prvin tvojot
neka se “omrsi”, za{to mojov, ti velam,
35
nema bel den da vidi. Tvrdam deka gadov
ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta
za imiwata -more i pove}e, a ovie mu se
od vtoroto, dopolneto izdanie.Gi pe~ati,
sigurna sum - ama ba{ mu e gajle {to stava
vo pe~at, pa saka i nam dvete da ni go
zape~ati. Poprvo }e stanam èna-xin i }
e legnam pod planinata Pelion. Sakam da
kaàm, gospo|o, polesno e da najde{ dvaeset
pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`!
Gospo|a Plitkavoda
Gledaj, kako jajce na jajce: istiot rakopis,
istite zborovi. [to n# misli toj nas?
Gospo|a Rabu{
Navistina ne znam. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. ]e se prepravam
deka samata sebesi ne se poznavam; oti, sigurna sum, da ne videl ne{to vo mene za koe
samata ne sum svesna, nikoga{ nema{e da mi
se “ka~i” na brodot.
Gospo|a Plitkavoda
Da ti “se ka~i”, veli{? Jas ne bi mu “dala”
ni na paluba da mi stapne.
Gospo|a Rabu{
Ni jas. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba,
pove}e nikoga{ nema da isplovam. Ajde
da mu vratime. Da mu zakaème sostanok,
neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto, pa so svilen konec }e go vle~eme za
nos s# duri ne gi zaloì kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”.
Gospo|a Plitkavoda
Vaì, prifa}am sekakva ujdurma protiv
nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. O kamo ma` mi da go vidi
pismovo. ]e crkne od qubomora!
(Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i
gazda Rabu{ so Nemtur)
36
Vilijam [EKSPIR
Gospo|a Rabu{
Ej, eve go doa|a, a so nego i ma` mi. Toj
e, kutri~kiot, daleku od qubomorata kolku
{to sum jas od pomislata da mu dadam povod
za nea; a toa e, veruvam, dale~ina i pol.
O, grdi se, nadenati se grdi.
Plitkavoda
Za {to zboruvate, gospodine?
Pi{tol
Gospo|a Plitkavoda
Tuka me {iete.
Gospo|a Rabu{
Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo
da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Ela
vamu.
(Se povlekuvaat)
Plitkavoda
Za rogovi, govoram. A sega zbogum.
Vardi; otvori o~i; aramii {etaat no}e.
Vardi pred leto da dojde, pred gugutka da
gugne, Odime, gospodine kaplare Nemtur! - Veruvajte Rabu{,
toj umno govori.
Plitkavoda
(Za sebe) Trpenie, trpenie! Rabotava mora
da se ispita.
Sepak se nadevam, deka nema da bide taka.
Nam}or
Pi{tol
Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto
prase.
Vitezot Xon ja qubi va{ata èna.
Plitkavoda
Ama, gospodine, èna mi ne e mlada.
Pi{tol
Toj saka i blagorodni i prosti, i ima{ni i
skudni,
i mladi i stari, {to }e padne, lorde.
Toj jade tur{ija so {e}er. Vardi se, Plitkavoda.
(Na Rabu{) Ova e vistinata. Ne sum od onie
{to laàt bez vrska. Toj me ~epna so
vrska. Treba{e da mu bidam vrska i da &
go odnesam pismoto; ama jas sum ma`, i
znam ma{ki da zastanam koga treba. Toj ja
qubi va{ata èna. Ova e celata prikazna.
I to~ka. Se vikam kaplar Nemtur. Velam,
ustava mi fa}a pena. Se vikam Nemtur,
a Falstaf ja qubi va{ata èna. Zbogum,
zbogum! Ne sakam samo leb i voda. Drugo sega
e vo moda! (Izleguva)
Rabu{
(Za sebe) Drugo bilo vo moda, re~e? Koga
nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva, znam
deka se mrdnal.
Plitkavoda
Plitkavoda
Ja qubi èna mi?
(Za sebe) ]e go pobaram Falstaf.
Pi{tol
Rabu{
So siot àr na xigerot svoj. Spre~i,
spre~i go ili ko Akteon i ti odi
zad ~ii petici Hilaktor mu lae.
(Za sebe) Smrde`! Ama tegni, su~i vo
zborot!
Gospo|a Rabu{
Plitkavoda
(Za sebe) Ako ne{to otkrijam - toga{...
37
(Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka
mi Ana?
Rabu{
Brzofatka
(Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar, pa
makar gospod da slezi od nebo.
Plitkavoda
(Za sebe) Dobar, pameten ~ovek. Ne znam.
(Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda).
Ba{ taka; i kako mi e ubavata gospojca Ana?
Gospo|a Rabu{
Vlezete so nas i }e vidite. Malku }e si
napravime muabet.
(Izleguvaat gospo|a Rabu{, gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka)
Rabu{
Rabu{
Ej, Meg.
[to sega, gazda Plitkavoda?
Gospo|a Rabu{
Plitkavoda
Kaj si trgnal, Xorx? êkaj da ti kaàm.
(Zboruvaat na strana).
ûvte, ne, {to mi re~e gadov?
Gospo|a Plitkavoda
[to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat?
Rabu{
A vie {to mi re~e drugiot.
Plitkavoda
Jas skisnat? Ne sum skisnat. Odi doma, odi.
Plitkavoda
Mislite deka ne n# laàt?
Gospo|a Plitkavoda
Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime,
gospo|o Rabu{?
Gospo|a Rabu{
Idam. - ]e si dojde{ za ve~era, ne, Xorx?
(Vleguva gospo|a Brzofatka)
(Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi.
Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion.
Rabu{
More laàt su{at, degenive. Ne mu li~i
na vitez vakva podlost. Mislam deka
obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri
kon na{ite èni se zavera na tikvari
otpu{teni od rabota {to sega gorat od
èlba da mu vratat.
Plitkavoda
Rabotea za nego?
Gospo|a Plitkavoda
(Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Ni
dojde ko pora~ana.
Rabu{
Ami kako.
38
Vilijam [EKSPIR
Plitkavoda
Hju, sve{tenik od Vels i Kajus, doktor od
Francija.
Ova ne mi mirisa na arno. Toj no}eva “Kaj
{prinkite”, ne?
Rabu{
Ami kade. Ako mu teknalo da zaplovi kon
èna mi, }e go pu{tam da & go vidi bregot;
ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to
drugo, ova drugoto neka se isturi na moja
glava.
Plitkavoda
Meanxijo, samo malku.
Meanxijata
Kaì, delijo, fidanbojlio.
(Zboruvaat na strana)
[upelko
Plitkavoda
&
veruvam na èna mi, ama nikako ne mi
fa}a okoto da gi vidam zaedno. A i nikoga{
ne se znae. Znam samo deka ne sakam ni{to
da mi porasne na glava. Plukni mu se na
takvoto zadovolstvo.
(Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”)
(Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov?
Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im
dogovori razli~ni mesta. Oti slu{am deka
pop~eto ne znae za majtap. Slu{nete sega
{to spremame za seirov.
(Zboruvaat na strana)
Meanxijata
Rabu{
Eve go, ide naduen meanxijata od “Kaj
{prinkite”. Koga e vaka vesel, ja bo~vite
mu se preturaat so vino ja }eseto so pari.
Kako si, meanxijo?
Meanxijata
Blagosloven da si, delijo, blagosloven! Ti
si gospodin so tapija.
(Vleguva [upelko)
Gospodin sudija, ej!
[upelko
Eve me, meanxijo, idam. - Dobra ve~er sekoja
ve~er, gazda Rabu{. Gazda Rabu{, sakate so
nas? Golem seir }e gledame.
Meanxijata
Kaì mu, gospodin sudija, kaì mu, delijo.
[upelko
Gospodine, }e ima dvoboj pome|u pre~esniot
(Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv
mojot vitez, mojot najovarda mu{terija?
Plitkavoda
Taman rabota. Ve ~estam {i{e {ampawsko
samo i samo da dojdam do nego; vie treba da
mu kaète deka se vikam Rezil - se raboti
za {ega.
Meanxijata
Eve raka, delijo. Vleguvaj, izleguvaj kolku
ti du{a saka - ~esno? -I }e se vika{ Rezil?
Car e vitezot. (Na [upelko i Rabu{) Da
odime, sultani{ta!
[upelko
Odime!
Rabu{
Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot.
[upelko
Drapate kol~i{ta, gospodine. Ne mi
otvorajte usta. Denes e poinaku - se ~uva
otstojanie, se govori za pasadi, stokadi cela teorija: na srceto se zaborava, gazda
Rabu{; a ba{ srce treba, ne teorii. Porano
samo {to }e zamavnev so me~ot, po ~etiri
maì{ta mi igraa piperevka!
Meanxijata
Ajde, be, mrdnete malku!
Rabu{
Mrdame, mrdame! Poarno mi e na du{a koga
se karaat a ne koga se tepaat.
(Izleguvaat Meanxijata, [upelko i
Rabu{)
39
i so me~ moram da go otvoram!
Falstaf
Ni petpare. Dosta gospodine, si igravte
sajkal, so moeto dobro ime. A {to s# ne
storiv za vas. Im se ka~iv na glava na
moite dobri prijateli da vi prostat tri
dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur,
inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. V pekol }e goram
{to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni
fraeri. A koga gospo|a Brigita ja zagubi
dr{kata od pavkaloto, se zakolnav vo ~esta
deka ne e kaj tebe.
Pi{tol
A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa?
Plitkavoda
Falstaf
Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka
cvrsto veruva vo slabosta na èna si.
Ama jas ne sum lekoveren. Bila vo negovo
dru{tvo doma kaj Rabu{a, a {to pravele
tamu, |avol znae. Zna~i, }e ja ispitam dobro
rabotava; prepraven }e vidam {to mati ovoj
Falstaf. Ako ispadne ~esna, xabe sum se
ma~el, ako ne ispadne, makata ne mi bila
xabe. (Izleguva)
(Vleguvaat Falstaf i Pi{tol)
Falstaf
More ni petpare ne ti davam.
Pi{tol
Razmrdaj ja malku, timbata, ajvan. Misli{
tolku evtino go davam gazot pod kirija? So
eden zbor, trgni mi se od vratot. Najdi si
druga besilka. Da te nema, o~ite v race i
me|u rajata na ulica Temnica broj ne se
gleda, mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{,
a? Pod ~est ti e, ne? E, ama da znae{,
smrdeù bes~esen, deka duri i jas odvaj se
pridrùvam do propisite na ~esta. Da, da,
duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo
zort, go ostavam stravot od Boga na strana i
`rtvuvaj}i ja ~esta, maftam, matam, mamam,
potkradnuvam; a vamu ti, nikoj i ni{to,
saka{ da gi skrie{ partalite, ma~kiniot
pogled, “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod
branikot na ~esta? E, na, nema!
]e vi vratam s# toptan.
Pi{tol
Falstaf
Ni petpare.
Pi{tol
Toga{ svetot za mene e {kolka
(Go stava me~ot v kanija)
Jas popu{tam. Moè li ~ovek pove}e da
stori?
(Vleguva Robin)
40
Vilijam [EKSPIR
Robin
Jas samata ìveam kaj gospodinot doktor
Kajus -
Gospodine, edna èna saka da zboruva so vas.
Falstaf
Falstaf
Dobro, dobro. Gospo|a Plitkavoda, velite.
Neka dojde vamu.
Brzofatka
Brzofatka
To~no kako {to rekovte. Ve molam dojdete
malku poblisku.
Dobro utro, gospodine.
Falstaf
Falstaf
Dobro utro, dobra èno.
Brzofatka
Toa ne, da mi prosti va{eto gospodstvo.
Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. Ova se moi
lu|e, moi lu|e.
Brzofatka
Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i
svoi slugi da gi napravi!
Falstaf
Falstaf
Dobra devojko, toga{.
Zna~i, gospo|a Plitkavoda: {to e so nea?
Brzofatka
Brzofatka
Se kolnam: ko majka mi {to bila
prviot ~as koga me rodila.
Falstaf
Im veruvam na tie {to se kolnat. [to
saka{?
Brzofatka
Ni{to, gospodine, taa e krasno su{testvo.
Boè, boè, ama ste vie nevnimatelen! No
Gospod neka vi prosti i vam i na site nas,
molam Falstaf
Gospo|a Plitkavoda, èno, gospo|a Plitkavoda.
Dali }e me slu{nete da vi kaàm zbor-dva?
Brzofatka
Falstaf
Moè i dve iljadi, ubava èno, a jas }e
bidam poslu{niot.
Brzofatka
Ima edna gospo|a Plitkavoda, gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene.
(Go trga Falstafa na strana)
Ova e nakuso celata prikazna. Ne ste svesni
na kolkava maka ja kladovte. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor, najarniot od
site maì ne ja frli vo takvo isku{enie. A
doa|aa vitezi, lordovi, gospoda na pajtoni;
ìmi o~ive, s# pajton do pajton, pismo do
pismo, podarok na podarok, i mirisaa, zalevaa, ~ista miskojna; i celi krckaa, ìmi
s#, vo svila i brokat, i govorea kralski,
vinoto i {e}erot od najdobri sorti, sekoja
èna tuka bi padnala; a taa, ìmi majka, ni
da trepne. I samata utrovo dobiv dvaeset
zlatni angel~iwa - ama da vi se pluknam
na takvite angel~iwa, {to velat, koga ne
se ~esno zaraboteni. I, vi velam, ne uspeaa
da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od
~a{ata na najdoblesniot me|u niv. A ima{e
tuka i grofovi i {to e pova`no, na~alnici
na policija. Ama, ìmi vas, nikogo ne klade
na maslat.
41
ako voop{to takva ima - sekoj den se moli
i nautro i nave~er - i ba{ taa mi naredi da
vi kaàm deka ma` & retko koga ne e doma,
no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da
izleze. Prvpat gledam èna tolku spulaena
po ma`. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna
po vas!
Falstaf
E, takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva!
Drugi arnini nemam!
Falstaf
Brzofatka
Ama {to mi pora~uva mene? Skrati, skrati,
aberxike moja dobra.
Brzofatka
Zna~i, go primi va{eto pismo, za koe iljadapati vi blagodari, i vi pora~uva deka
ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset.
Od arno da ne kurtulite!
Falstaf
A sega kaì mi iskreno: dali ènata na
Plitkavoda i ènata na Rabu{ si kaàle
edna na druga deka me sakaat?
Brzofatka
Falstaf
Deset i edinaeset!
Brzofatka
To~no vo tolku. Toga{ moète da dojdete,
re~e, i da ja vidite onaa slika, znaete koja.
Gazda Plitkavoda, ma` &, nema da bide doma.
Tuf, tuf, kutri~kata! Ima s# samo nema
ìvot so nego. Qubomoren e od umot nadvor.
Nema den a da ne se potkaraat. Te{ko nejze!
Falstaf
Me|u deset i edinaeset. @eno, pozdravi ja.
Nema da ja razo~aram.
Taman rabota, gospodine; ne se tie od
v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale,
mislam. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a
Rabu{ bi sakala, vo znak na qubov, da & go
ispratite na rabu{, va{iot najmal sluga.
Ma` & e ~udno zagudan vo maliot; a gazda
Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Niedna
èna vo Vindzor ne ìvee poubavo od nejze.
Pravi {to saka, zboruva {to saka, zema
s#, pla}a s#, legnuva koga }e & se prisaka,
stanuva koga }e & tekne, sekoga{ e po
nejzino. A, raka na srce, ova i go zasluùva,
oti ako voop{to ima ~esna èna vo Vindzor, toga{ taa e edinstvenata. Mora da & go
pratite slugata, trte-mrte so nejze nema.
Falstaf
Brzofatka
Nema ni da ima. ]e go pratam!
Ubavo zboruvavte. No imam u{te edna
poraka za vas. I gospo|a Rabu{ najsrde~no
ve pozdravuva. I dozvolete mi na uvo da
vi {epnam: taa e dobra, ~esna i skromna
èna, ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor
Brzofatka
Toga{ vedna{ pratete go; po nego moète da
razmenuvate poraki. Za sekoj slu~aj imajte
42
Vilijam [EKSPIR
si nekakva javka za da si znaete {to misli
sekoj od vas, a deteto da ne seti za {to se
raboti - oti ne e dobro da gi rasipuvame
decata od mali. Vozrasnite, znaete, imaat
obyiri, kako {to se veli, i znaat {to
pravat.
Falstaf
Toga{ zbogum. Pozdravi gi dvete od mene.
Eve ti go }eseto; u{te ti dolàm. -Dete,
pojdi so ènava.
(Izleguvaat Brzofatka i Robin)
(Za sebe) Me raspameti vesta.
Pi{tol
(Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e
kurve{tijava.
Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta!
Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam!
(Izleguva)
Falstaf
Neka dojde vamu. (Trgnuva od vinoto) Od
Rezil e, ama ne e za rezil. (Izleguva
Nam}or) Aha! Gospo|i moi, ve v~opiv, a?
(Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto!
(Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda)
Plitkavoda
Za arno za dobro, gospodine.
Falstaf
Amin, gospodine. Sakavte da zboruvate so
mene?
Plitkavoda
Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam.
Falstaf
Falstaf
Veli{ taka, a? Taka stojat rabotite? Toga{
napred! ]e izvle~am pogolema polza od
starovo telo! Gleda{, ènive u{te se ludi
po nego! Izgleda najposle, po tolkav ar~,
i jas }e imam nekakvo fajde. A s# blagodarenie na dobrovo telo. Telo moe, spolaj
ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno,
va`no da mi si ubavo spoeno!
(Vleguva Nam}or so me{ina)
Nam}or
Vitezu Xon, tuka e nekoj gospodin Rezil
koj{to saka da pozboruva so vas i da se
zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so
vince malku da gucnete sabajle~ki.
Falstaf
Veli{ Rezil se vika?
Nam}or
Da, gospodine.
Povelete. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj
si rabota, kr~mar~e.
(Izleguva Nam}or)
Plitkavoda
Gospodine, jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. Se vikam Rezil.
Falstaf
Rezile, gospodine! Sakam podobro da se
zapoznaeme.
Plitkavoda
Xone, vitezu, toa i go sakam - ne za da
vi bidam tovar, za{to, kako zajmodavec,
smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija
od vas; toa i me ohrabri vaka, vo nevreme, da
vi se natrapam; oti velat: parata i èlezna
porta otvora.
Falstaf
Para na raka, gospodine, Mara za raka!
Falstaf
Pa, gospodine?
Plitkavoda
Taka e, a jas imam ovde celo }ese pari
{to mnogu mi teì. Ponosete mi go malku,
vitezu, pa zemete polovina, ili celo, kako
nagrada za trudot.
Falstaf
Ne znam, gospodine, so {to zasluìv da vi
bidam amal.
Plitkavoda
]e vi kaàm, gospodine, ako me soslu{ate.
Falstaf
Zboruvajte, dobar gospodine Rezil. So
radost }e vi sluàm.
43
Plitkavoda
Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea; ja sledev kako ma|epsan,
ja koristev sekoja prilika da & prijdam,
pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam; ne samo {to & kupuvav podaroci, tuku
i so ra{ireni race davav za da doznaam {to
saka da bide daruvana. Na kratko, tr~av po
nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i
za s# mi dava{e krila. No, bez ogled {to
zasluìv, po ona {to go imav na um ili
ona {to go potro{iv, znam deka nikakvo
fajde nema{e, osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena, a toa me nau~i da go re~am ova:
“Qubovta ko senka bega {tom qubov prava
bara{, go bara{ ona {to bega, a toa bega od
onoj {to go bara.”
Falstaf
Plitkavoda
Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`?
Gospodine, slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok - a i odamna ste mi
poznat, iako dosega, za àl, ne najdov na~in
i li~no da imam ~est. ]e vi otkrijam edna
tajna i pritoa, sakal ili ne, i edna moja
slabost; no, gospodine viteze, slu{ajte gi
so ednoto uvo, ve molam, moite ludosti, a
drugoto na~ulete go kon va{ite, za da bide
va{iot prekor pomal, za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik.
Falstaf
Plitkavoda
So ni{to i nigde.
Falstaf
A dali ja brkavte vo onaa smisla?
Plitkavoda
Nikoga{.
Falstaf
Vo red, gospodine. Prodolète.
Za kakva qubov toga{ govorite?
Plitkavoda
Plitkavoda
Ima edna gospo|a vo gradov; ma` & se vika
Plitkavoda.
Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o
zemji{te, koja ja zagubiv za{to go zgre{iv
mestoto na gradba.
44
Vilijam [EKSPIR
Falstaf
A zo{to ova mene mi go kaùvate?
Plitkavoda
Koga ve}e tolku vi kaàv, kako da sum vi
kaàl s#. Iako gospo|ata izgleda ~esno,
se govori deka na drugi mesta “mrda
so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go
sfa}aat. Zna~i, vitezu, eve za {to se
raboti. Vie ste gospodin ubavo vospitan,
imate odnos so lu|eto i ste duhovit, od visokoto op{testvo ste, ugleden i po~ituvan,
site ve falat zaradi vojni~kite, dvorskite
i akademskite ve{tini.
Falstaf
Nemojte, vi se molam, gospodine!
Plitkavoda
Ne bidete skromen. Eve vi pari. (Mu dava
pari) Tro{ete, tro{ete; kolku {to du{a vi
saka a i pove}e; potro{ete s# {to imam; za
vozvrat,
od vas da odvoite malku vreme za da kreneme
qubovna opsada okolu ~esnosta na ènava
na Plitkavoda. Upotrebete ja seta va{a
dodvoruva~ka ve{tina, osvoete ja, neka vi
se dade. Ako nekoj voop{to moè, vie ste
najdobriot.
Falstaf
Dali ova dobro }e se sloùva so èstinata
na va{ata strast, jas da go dobijam ona vo
koe vie bi uìvale? Mi se ~ini deka lekot
ne vi e pogoden!
race, èlbive bi imale primer i dokaz vrz
koj{to bi moèle da se zasnovaat. Toga{ bi
moèl da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota, ugledot, bra~nata zakletva i
iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to
sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni
na pat. [to velite na ova, vitezu Xon?
Falstaf
Gospodine Rezil, kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. (Gi zema
parite) Kako vtoro, eve vi raka. (Se rakuvaat) I kako posledno, gospod da me razvitezi, ako vie, dokolku sakate, ne se
iznauìvate vo ènata na Plitkavoda.
Plitkavoda
O, dobar gospodine!
Falstaf
Vi velam, }e se iznauìvate!
Plitkavoda
Ne berete gajle za pari, vitezu, }e gi imate
preku glava.
Falstaf
Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda, gospodine Rezil, }e vi dojde preku glava. ]e
bidam so nea, vi velam, na sostanokot {to
samata mi go zakaà. Taman vie idevte, od
kaj mene zamina ènata {to taa ja prati.
Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj
qubomoren serko, nejziniot ma`. Ve~erva
dojdete kaj mene; }e doznaete kako mi odi.
Plitkavoda
Plitkavoda
O, sfatete me to~no. Taa cvrsto se potpira
vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa
zatoa ludosta {to mi leì na srce ne smee
da izleze na videlo. Tolku e sjajna {to
~ovek ne smee ni da ja pogledne. Zna~i koga
bi moèl da & pristapam so nekakov adut v
Sre}en sum {to ve zapoznav. A dali go
znaete Plitkavoda, gospodine?
Falstaf
Besilka znam deka treba za toj siromav
akmak, za toj roglest ajvan! Ne go znam. A i
zo{to siromav. Velat, ovoj qubomoren ajvan
leèl na pari, zatoa i èn~eto negovo mi
e milo. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go
otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz, a
posle kolaj rabota.
Plitkavoda
Sepak poarno e da go znaete, gospodine, za da
go odbegnuvate koga }e go vidite.
Falstaf
Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to
ìvee od ma{tenica! ]e go duvnam, }e go
isu{am! ]e go udram }e go alosam!. Gazot
rende }e mu go napravam. Tri metra v zemja
}e go nabijam! Gospodine Rezil, }e vidite
deka }e mu go spopikam na ìvarov, a vie
}e legnete so èna mu. Dojdete {to pobrzo
ve~erva. Plitkavoda e prostak, a }e vidite
gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu
nadenam i rogovi. Dojdi kolku {to moè{
pobrzo. (Izleguva)
Plitkavoda
Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od
maka! I nekoj }e mi kaè deka od ni{to
qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo.
@ena mi mu zakaàla, satot se znae, sostanokot e dogovoren. Koj ma` moè ova da go
predvidi? Ete ti pekol od neverna èna!
Postelata }e mi se izvalka, ~ekmexeto
opqa~ka, ugledot izgloda, a mene nema da me
snajde samo ova, tuku }e treba da gi trpam
i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni
ajvanov {to seto ova mi go mesti. Imiwa!
Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro, “Lucifer” zvu~i dobro, “Moloh, Mamon” zvu~at
dobro; iako se |avoli, imiwa na vragovi!
Ama “rogle”, “nadenat”! “Rogle” - ni |avolot
nema takvo ime. Rabu{ e magare, magare
bez um. Toj & veruva na èna si. Ne saka
~ovekot da bide qubomoren. Poprvo bi mu
45
go doveril mojot puter na nekoj Flamanec,
moeto sirewe na popot Hju, Vel{aninot,
moeto pagur~e so rakija na Irec, mojot kow
na nekoj aramija da mi go {eta, od kolku
èna mi da ja pu{tam taka. Pu{tena, taa
duma, {esta, pusti {turi, kova; i ona {to
}e go skova v srce, toa i }e go ostvari pa
Jana majka da mu e. Spolaj mu na gospoda za
qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. ]e go spre~am ova, }e ja fatam ìva
ovaa mojata, }e mu vratam na Falstafa i
}e go ismejam Rabu{a. A sega na rabota.
Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. Gospod neka mi e na pomo{: roglest,
nadenat, rogle!
(Izleguva)
(Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so
me~evi)
Kajus
Yek Rakpi!
Ragbi
Gospodine?
Kajus
Kolku ~asot, Xek?
Ragbi
Pomina ~asot, gospodine, koga pre~esniot
Hju treba{e da dojde.
Kajus
Bose moj, si ja spasil dusata sto ne dojden;
topro molel svoja Piblija sto ne dojden.
Bose moj, Rakpi, toj mrtov ve}e ako dojden.
Ragbi
Itar e gospodine, znael deka }e go ubiete
ako dojde.
46
Vilijam [EKSPIR
Kajus
(Go vadi me~ot) Bose moj, mrtovec ne tolku
mrtov kako sto jas ubijam. Semi mecot, Yek.
Jas kasam tebe kako nego ubijam.
ja vidime tvojata distanca, tvojot udar
ozgora. Dali e mrtov, Etiopjanine? Dali
e mrtov, Fran~esko? A, delijo? [to veli
mojot Eskulapij, mojot Galen, moeto srce
blagorodni~ko, a? Dali e mrtov, delijo gornomalska? Dali e mrtov?
Ragbi
Kajus
Nemojte, gospodine, ne znam da se me~uvam!
Kajus
Nikakvec, semaj mecot!
Ragbi
Prestanete: nekoj ide.
(Kajus go stava me~ot v kanija)
(Vleguvaat Meanxijata, sudijata [upelko,
gazda Rabu{ i gazda Su{ko)
Simi boka, toj najgolemata popska kukavica
na svetot. Ne saka suratot vitam.
Meanxijata
Pisoaru na kralot od Kastilja, Hektore
gr~ki, dete moe!
Kajus
Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav
sest- sedum, tva- tli casa, a toj ne tojten.
Meanxijata
[upelko
Zdrav da si mi, doktor delijo.
[upelko
So Gospod napred, gospodin doktore.
Rabu{
Toj e popameten od vas gospodine doktore.
Toj le~i du{i, a vie tela. Ako se tepavte }e
gi skusevte i doktorite i popovite. Zarem
ne sum vo pravo, gospodine Rabu{?
Rabu{
Gospodine [upelko, vie porano bevte golem
megdanxija, a sega stanavte miraxija.
Kako ste, doktore?
Su{ko
[upelko
Dobro utro, gospodine.
Kajus
Sosto site vie eden, tva, tli, ~etiri
dojdeni?
Meanxijata
Da te vidime kako se bori{, da te vidime
kako napa|a{, da te vidime kako proboduva{, da te vidime ovde, da te vidime
onde; da vidime kako go zadava{ tvojot
punto, tvojata stokata, tvojot reverso, da
Navistina gospodine Rabu{ sega sum star
i na strana na mirot, ama i den denes
a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i
gazot za beqa. Iako sme sudii, doktori i
sve{tenici, gospodine Rabu{, u{te vo nas
gori plamenot na mladosta. I nie sme od
majka rodeni, gospodine Rabu{.
Rabu{
Pravo govorite, gospodine [upelko.
Kajus
[upelko
A i krivo ne sudam, gospodine Rabu{. - Gospodine doktore Kajus, dojdov da ve odvedam
doma. Jas sum zakolnat za mir. Se pokaàvte
kako mudar lekar, a pre~esniot otec Hju
se pokaà kako mudar i trpeliv sve{tenik.
Morate so mene, gospodine doktore.
Meanxijata
47
Mnogu vi sum plagodaren.
Meanxijata
I u{te, delijo - (Na strana na drugite)
Ama prvin gospodine sudijo i gospodine
Rabu{ i vie gospodine Su{ko, pominete niz
grad do Frogmor.
Rabu{
Prostete, Sudijo. (Na Kajus) Samo zbor,
m’sje Ebiveter.
Tamu e popot Hju, ne?
Kajus
Meanxijata
Ebiveter? Sto e toa?
Meanxijata
Tamu e ami kade. Videte vo kakvo
raspoloènie e toj, a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole.Razbravte?
Na na{iot angliski jazik, ebiveter zna~i
hrabar, delijo.
Kajus
Bose, bose, snaci jas sum ebiveter kako
Anglicanite. Popiste edno krastavo! Zimi
boka, usite }e mu gi isecam!
[upelko
Razbravme.
Rabu{, [upelko i Su{ko
Zbogum gospodine doktore.
(Izleguvaat Rabu{, [upelko i Su{ko)
Meanxijata
Kajus
Toj ima da te izede za doru~ek, delijo.
Kajus
(Go vadi me~ot) Zimi boka, ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj
tikvar.
Isete sa dorucek? Sto e toa?
Meanxijata
Meanxijata
Mislev }e ti plati obe{tetuvawe.
Kajus
Zimi boka, i jas mislam toj mene isede sa
dorucek; jas, zimi boka, si go baram!
Meanxijata
A i }e si go najde{! Ako ne, aj so zdravje!
Neka umre. V kanija so tvoeto netrpenie;
oladi malku. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. ]e te odnesam kaj gospojcata
Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a; a
ti }e & se dodvoruva{. Vaì?
Kajus
(Go stava me~ot v kanija) Zimi boka, jas
vam za ova blagodaren. Zimi boka, jas ve
sakam, i jas donesam kaj vas dopri gosti:
48
Vilijam [EKSPIR
grof, vites, lortovi, gospota, moi pacienti
Meanxijata
A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana
Rabu{. Dobro rekov?
Kajus
Zimi boka topro. Otlicno receno.
Meanxijata
Toga{ da odime.
Kajus
Idi po mene, Rakpi.
(Izleguvaat)
în TRETI
Scena 1
(Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga)
i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans))
Evans
Ve molam, {lugo dobar na ga`da [u{ko
i prijatele moj po imeto Naivko, kade {e
go baravte go{podinot Kaju{, onoj {to {e
narekuva doktor po medicina?
Naivko
Sekade, gospodine. Kon crkvata, kon parkot,
kon stariot del na Vindzor, samo kon gradot
ne otidov.
Evans
Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimoì.
Kraj plitki. . .
(Vleguva Naivko)
Naivko
Eve go doa|a. Od onde, o~e.
Evans
Neka poveli.
(Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -”
Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje
ima?
Ve molam, ve molam, pobarajte i natamu.
Naivko
Naivko
Vedna{, gospodine.
(Izleguva)
Nikakvo, o~e. Doa|a mojot gospodar, gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od
Frogmor. Ve}e go pominuvaat prelezot i
idat na vamu.
Evans
Evans
(Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi
me, poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat!
]e mi bide milo ako me izlazal. Tazen
{um, tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po
~rpkata koga }e go vidam! Boze, pro{ti! (Pee)
Kraj plitki reki, kraj ~ii vali
ra{peani ptici pejat madrigali.
Tuka }e kurdi{ame po{tela od roì
i iljadnici miri`livi mimoì.
Kraj plitki Boze, milo{t, ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. -
Te molam, daj mi ja nametkata - ili drzi ja
v race.
(îta)
(Vleguvaat sudijata [upelko, gazda Su{ko
i gazda Rabu{.)
[upelko
Kako ste, gospodine pope? Dobro utro.
Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka,
nau~nik bez kniga!
50
Vilijam [EKSPIR
Su{ko
(Za sebe) Ah, ubava Ano!
Evans
[to e toj?
Rabu{
Bog da ve vardi, o~e.
Rabu{
Mislam deka go poznavate: gospodin doktor
Kajus, poznat francuski doktor.
Evans
Evans
Bog da ve vardi i ~uva, {ite va{.
[upelko
Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da
mi `boruvate à tikvi {o ra{ol!
Rabu{
[to, me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i
obete, o~e?
Zo{to?
Rabu{
Evans
I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov
studen, revmati~en den!
Evans
Imam pri~ini i povodi.
Rabu{
Dojdovme kaj vas, o~e, da vi napravime edno
dobro.
Evans
Mnogu topro. @a {to {e raboti?
Rabu{
Ima onde eden ugleden gospodin. Nekoj mu
stapnal na ganglija, pa sega vrni, grmi, pcue,
ne znae koj pat da fati.
Toj ni{to ne `nae à Hipokrat i Galen, a
i golem ajvan e - kukavi~a i ajvan kakov {to
go nema na vekot.
Rabu{
(Na [upelko) Vi velam, so ovoj ~ovek
treba{e da izlezat na dvoboj.
Su{ko
(Za sebe) Of, ubava Ano!
[upelko
Oru`jeto kaùva s#!
(Vleguvaat Meanxijata, doktor Kajus i
Xon Ragbi.)
Drète gi na otstojanie - eve go ide doktor
Kajus.
(Evans i Kajus se mestat za borba)
[upelko
Rabu{
Sum ostarel duri od merata nadvor; ama
prvpat gledam ~ovek od negov rang, ugled i
so tolkava u~enost vaka da se zaboravi.
A ne, o~e. me~ot v kanija!
[upelko
Isto i vie, doktore!
Meanxijata
Da gi razoruàme pa neka ras~istat. Poarno
neka strada na{iot sirot angliski odo{to
koìte da im gi vidime na plot!
([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite
na Kajus i Evans)
Kajus
(Na Evans) Fe molam, etno sbor fo fase
ufo. Sosto ne tojte na sostanok?
Evans
(Na strana na Kajus) Ve molam à trpenie.
(Glasno) [e vo {voe vreme!
Kajus
Zimi boka, fie kukafica, fie magare, fir
majmun.
51
Kajus
Topro receno, otli~no.
Meanxijata
Mir, presuduvam. Slu{nete go Meanxijata
od “Kaj [prinkite”. Dali sum iter? Dali
sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem
mojot doktor da go zagubam? Nikako, bez
lekovite da mu gi goltam, }e si umram na
polpat. Zarem mojot paroh da go zagubam,
mojot pop, mojot otec Hju? Nikako, bez negovite pogovorki, }e staneme verni povorki.
(Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska
- taka. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka
zemska - taka. êda moi u~eni, jas ve izmamiv obajcata, jas ve upativ na pogre{ni
mesta. Srcata vi se mo}ni, koìte na mesto,
varenoto vino neka bide ishod. (Na [upelko
i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar.
(Na Kajus i Evans) Po mene, ~eda na mirot,
po mene, po mene, po mene. (Izleguva)
Evans
[upelko
(Na strana na Kajus) Ve molam, da ne im
{luzime à {eir na lu|evo. [akam da {me
prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam
obe{tetuvawe. (Glasno) [imi I{u{, madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka.
Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego, gospodo, po nego.
(Izleguvaat [upelko i Rabu{)
Su{ko
Kajus
Djafol! Rakpi, meanyio, kazete jas cekaf
nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto?
(Za sebe) Of, ubava Ana!
(Izleguva)
Kajus
Evans
[imi du{ava ri{jan{ka, mocko, ofa e
àkaànoto me{to. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”.
Meanxijata
Mir presuduvam me|u Galija i Gelija,
me|u Francuzinot i Vel{aninot, me|u
du{ole~itelot i telole~itelot.
Ha, tali jas topro gletam? Ta ne
naprafifte lutak ot mene?
Evans
@na~i taka: epten n# napravi majmuni.
[akam da bideme prijateli, da pomo`game
àedno i da mu vratime na ovoj ajvan, na ovoj
rani-ku~e -date -lae, na ovoj lajno ga`da od
“Kaj [prinkite”.
52
Vilijam [EKSPIR
Kajus
Scena 2
Zimi boka, od s# srce. Toj mene feti kaj Ana
Rabus odnesi. Zimi boka, ni Ana ni diable
fidof.
(Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{)
Evans
]e vidi toj. Xrckite }e mu gi i`vadam.
[ledete me, ve molam.
(Izleguvaat)
Gospo|a Rabu{
Samo napred, xentelemen~e. Si naviknalo
da odi{ pozadi, ama sega treba da vodi{.
Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili
da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot
gospodar?
Robin
Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego
da go sledam ko xuxe.
Gospo|a Rabu{
Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{
dvorjanin i pol.
(Vleguva gazda Plitkavoda)
Plitkavoda
Vo prav ~as, gospo|o Rabu{. Kade ste trgnale?
Gospo|a Rabu{
Da se vidam so èna vi, gospodine. Doma e?
Plitkavoda
Doma. Ne znae {to da pravi so sebe. & fali
dru{tvo. Da vi umrat maìte mislam deka i
dvete vedna{ }e se premaìte.
Gospo|a Rabu{
Normalno - za drugi dva maà.
Plitkavoda
Od kade vi e ubavovo petle?
Gospo|a Rabu{
Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to
mu go dade na ma` mi. - Mom~e, kako ti se
vika{e vitezot?
Robin
Vitez Xon Falstaf.
Plitkavoda
Vitez Xon Falstaf?
Gospo|a Rabu{
Tokmu taka. Postojano mu go zaboravam
imeto. Ma` mi e edno so nego! Doma e èna
vi ili ne?
Plitkavoda
Doma e, vi rekov.
Gospo|a Rabu{
Dozvolete mi, gospodine, }e umram ako ne ja
vidam.
(Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{)
53
Falstaf e tamu. Odam.
(Vleguvaat gazda Rabu{, sudijata [upelko,
gazda Su{ko, Meanxijata, otec Hju Evans,
doktor Kajus i Xon Ragbi)
[upelko, Rabu{ i Drugite
Vo prav ~as, gazda Plitkavoda.
Plitkavoda
(Za sebe) @imi krstov, dru{tvence i pol!
(Na site) Kaj mene doma e gozba,pa ve molam
da povelite.
[upelko
Ne }e moàm, gazda Plitkavoda.
Su{ko
Nitu jas, gospodine. Zakaàvme ve~era so
gospojcata Ana, a so nea ne sakam da imam
davawe zemawe pa makar i vekot da mi go
dadat.
[upelko
Plitkavoda
Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i?
Misli malku? Izgleda zatapil i site setila
mu spijat; xabe mu se. Budala! Mom~evo ne
e ovde da sluì za drven advokat! Rabu{ ja
kotka sklonosta na èna si; & dava zdiv i
polet na nejzinata bludnost. A sega eve ja,
odi kaj èna mi i toa so mom~eto na Falstafa. Gledam vetrevo }e donese luwa. I toa
so mom~eto na Falstafa. Ujdurmi! Podli
ujdurmi! A na{ite neverni èni vjasaat
zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo; potoa nejze gr~manikot }e
& go izvadam , }e go trgnam pozajmeniot
dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{,
a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako
pluknat Akteon; site kom{ii do eden, }e
bidat na moja strana.
(Udira ~asovnikot)
Vreme e. Ne me drì mesto.Ubeden sum sto
posto. Kako {to e opak svetot, sigurno i
Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe
brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed
Su{ko, a tokmu deneska treba da go dobieme
odgovorot.
Su{ko
Se nadevam deka go imam va{iot
blagoslov, dedo, - ovaj, gospodine Rabu{.
Rabu{
Go imate od mene, gazda Su{ko. (Na Kajus)
Ama ne i od èna mi. Gospodine doktore, taa
smeta deka vie ste podobra prilika.
Kajus
Ta, zimi boka, a i tevojkata mene saka. Taka
parem feli Brsopatka, moja domakinka.
54
Vilijam [EKSPIR
Meanxijata
(Na Rabu{) A {to mislite za mladiot
gospodin Fenton? Duhovit e, tancuva, mu
igraat o~iwata; pi{uva stihovi, govori
svetski, mirisa na prolet. Toj }e ja lapne,
toj }e ja lapne; vo negovi race e i velam toj
}e ja lapne.
Rabu{
Bez moj blagoslov. Gospodinot e gol i bos.
Se druè{e so ona zbesnato Krale i so
Poins; toj puka na golemo. Saka da bide
petel na tu|o buni{te. Ako ja zeme, neka ja
zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam
~eka na mojot blagoslov, a mojot blagoslov
go davam na drug.
Plitkavoda
Dobro ama barem nekolkumina dojdete so
mene doma. Pokraj dobroto jadewe, }e ima i
posebna to~ka:nastap na a`daja. Gospodine
doktore, vie sekako nema da me odbiete. Ni
vie, gazda Rabu{, ni vie o~e Hju.
[upelko
E pa, ostanete so zdravje! (Na strana na
Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame
devojkata od gazda Rabu{.
(Izleguvaat [upelko i Su{ko)
Kajus
Toma oti, Rakpi; jas fednas itam.
(Izleguva Ragbi)
Meanxijata
So zdravje, du{i~ki. Jas odam kaj mojot
vitez Falstaf, da drmneme malku kanarsko
vince.
(Izleguva Meanxijata)
Plitkavoda
(Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po
gajdi{teto. Ima da mi zaigra. (Na Rabu{,
Kajus i Evans) Odime, narode!
Rabu{, Kajus i Evans
Odime! Ajde da ja vidime a`dajata!
(Izleguvaat)
Scena 3
(Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a
Rabu{)
Gospo|a Plitkavoda
55
-Odete, i dojdete koga }e ve viknam.
(Izleguvaat Xon i Robert. Vleguva Robin)
Gospo|a Rabu{
Doa|a maliot Robin.
Gospo|a Plitkavoda
Xon! Robert!
Gospo|a Rabu{
Brzo, brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda
Zdravo, pilence moe ga}esto, {to ima novo?
Robin
Mojot gospodar, vitezot Xon Falstaf,
vleze od drugata vrata i bara da go primite.
Bez gajle. - Robert! Me slu{a{?
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Rabu{
Slu{aj vamu, klukajdrv~e, da ne mu kaà?
Ajde! Ajde! Ajde!
(Vleguvaat Xon i Robert, so ko{nica za
ali{ta)
Gospo|a Plitkavoda
Ovde, spu{tete ja.
Robin
Ni zbor, se kolnam. Mojot gospodar ne znae
deka i vie ste tuka. Mi se zakani deka }e
me kazni so doìvotna sloboda, ako ne{to
vi zucnam; se zakolna deka }e me otera vo
maj~inata.
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Rabu{
Kaète im na lu|evo {to treba da pravat.
Mora da brzneme!
Gospo|a Plitkavoda
Zna~i, kako {to vi rekov. Celo vreme ste
na {trek tuka kraj pivarnicata; koga }e me
slu{nete deka ve vikam, vedna{ idite i bez
dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa.
Potoa, najbrzo {to moète ja nosite kaj
pera~kite na livadata Da~et, i tamu ja
praznite vo batakot kraj bregot na Temza.
Ti si dobro mom~e. Znae{ da ~uva{ tajni, a
toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i
yivri. - Odam da se skrijam.
Gospo|a Plitkavoda
Odi. (Na Robin) A ti odi i kaì mu na
tvojot gospodar deka sum sama.
(Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{, ne go zaboravajte va{iot znak.
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Rabu{
(Na Xon i Robert) Zapametivte?
Gospo|a Plitkavoda
Stopati im kaàv; ne moàt da zgre{at.
Ne se sekiraj. Ako ne odglumam dobro,
isvirkaj me.
Gospo|a Plitkavoda
Toga{ ajde.
56
Vilijam [EKSPIR
(Izleguva gospo|a Rabu{)
]e mu pokaème na toa nezdravo me{i{te,
na toa gnilo ~kembi{te. ]e mu go vterame
umot v glava da znae {to e bri~eno a {to
strièno.
(Vleguva Falstaf)
Falstaf
Te dofativ li, dijamantu moj nebesen? Da,
sega moàm da umram oti dovolno ìveev.
Na vrvot sum od sre}ata. O, ~asu nepovtorliv!
Falstaf
@imi Gospod, surova tiranka si kon sebe
koga taka zboruva{. Ti bi bila sovr{ena
dvorjanka, a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval
odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so
poluobra~i. Gledam {to bi bila da ne ti e
sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata
prijatelka. Ti velam, toa ne moè{ da go
sokrie{.
Gospo|a Plitkavoda
Veruvaj mi, nema kaj mene {to da se skrie.
Gospo|a Plitkavoda
Falstaf
O neèn moj vitezu Xon!
Gospo|o Plitkavoda, ne znam da mamam; ne
znam da pqampam, gospo|o Plitkavoda. Sega
}e zgre{am vo èlbata: Sakam ma` ti da e
mrtov. I pred kralot ova bi go kaàl. Bi te
napravil moja gospo|a.
A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te
ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe.
Ete, ne umeam da te veli~am, da kaàm vakva
si takva si, kako mnogute ligavi peder~iwa
{to doa|aat ko èni vo ma{ki pantaloni i
mirisaat kako lanski rasol na prolet. Ne
umeam. Ama te sakam, samo tebe te sakam;a ti
toa go zasluùva{.
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Plitkavoda
Falstaf
Jas va{a gospo|a, vitezu? Toga{ duri }e
bidam za àlewe.
Falstaf
Neka pokaè francuskiot dvor podobra.
Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant.
Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja
& prilega prevez od gondola, prevez od
vojvotka, ili koj bilo prevez {ien po
venecijanski terk.
Gospo|a Plitkavoda
Bri{ka, vitezu Xon - na moeto ~elo ve}e ne
mu prilega ama ba{ ni{to, duri ni obi~na
bri{ka.
Ne maftajte me, gospodine. Mislam deka ja
sakate gospo|a Rabu{.
Falstaf
Poarno da re~evte deka sakam da se {etam
pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se
gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan
stomak.
Gospo|a Plitkavoda
Neboto mi e svedok kako ve sakam; a eden den
i sami }e doznaete.
Falstaf
Samo taka prodolì. S# }e zasluàm.
Gospo|a Plitkavoda
Ne, moram da vi kaàm, ve}e zasluìvte;
inaku zo{to vaka bi se odnesuvala.
(Vleguva Robin)
57
Gospo|a Plitkavoda
Lele majko! Kaète ve}e edna{ za {to se
raboti.
Gospo|a Rabu{
Robin
Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda!
Na porti e gospo|a Rabu{, se poti, fr~i,
celata e izlezena od mente{iwa i bara
vedna{ da zboruva so vas.
Falstaf
Taa ne smee da me vidi. ]e se skrijam zad
tapiserijava.
Ma` vi doa|a vamu, èno, so site “faci”
od Vindzor, vo potraga po nekoj gospodin za
kogo veli deka, po va{a volja, tokmu sega
e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto
otsustvo vo valkani celi. Gotova ste!
Gospo|a Plitkavoda
Ne ba{, se nadevam.
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Plitkavoda
Ve molam, gospodine; taa drdori ko naviena.
(Falstaf se skriva zad tapiserijata).
(Vleguva gospo|a Rabu{)
[to e so vas? [to se slu~ilo?
Gospo|a Rabu{
O gospo|o Plitkavoda, {to ste storile? Za
ìv rezil ste, gotovi ste, propadnavte za na
vek!
Daj boè ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a
so polovina Vindzor po sebe, da go najde
doti~niot. Dojdov malku porano da vi
kaàm. Ako ste ~isti, vo red, milo }e mi
bide, ama ako ne ste, ako imate nekoj prijatel ovde, vedna{ neka se ~isti, vedna{! Ne
stojte ko zdrvena! Mislete. Branete si go
ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot ìvot.
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Plitkavoda
Oti? [to se slu~ilo, gospo|o Rabu{?
Gospo|a Rabu{
O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen
ma` imate za soprug, a kolku ne~esen povod
za somne` ste mu dale!
Gospo|a Plitkavoda
Kakov povod za somne`?
Gospo|a Rabu{
Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama
se izlaàv vo vas!
[to da pravam? Imam tuka eden gospodin,
mnogu mil prijatel; za nego se pla{am, a ne
za sramot {to }e pukne. Od iljada funti bi
se otkaàla samo da ne e sega tuka!
Gospo|a Rabu{
“Bi se otkaàla”, “bi se otkaàla”. Komu
mu e sega va`no od {to bi se otkaàle?
Ma` vi samo {to ne stignal. Smislete
vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne
moète da go skriete. Boè, ama se izlaàv
vo vas! Eve, eve edna ko{nica. Ako ne e
nekoj od merata nadvor, lesno }e go sobere
vnatre; i nafrlete valkani ali{ta na nego
kako da odi na perewe. Ili - bidej}i ba{
sega gi belat platnata - neka dvajca va{i
58
Vilijam [EKSPIR
slugi go odnesat na livadata Da~et.
Gospo|a Plitkavoda
Kaj go sobira, mori, tuka. Lele, {to da
pravam, {to da ~inam!
Plitkavoda
(Na Rabu{, Kajus i Evans) Ve molam, dojdete
povamu. Ako se somnevam bez pri~ina, toga{
zemete me na ududu; terajte si majtap so mene
- nema da se lutam. (Na Xon i Robert) A
vie? Kade ja nosite?
Falstaf
Xon
(Se pojavuva) Da vidam, da vidam, da vidam!
Me sobira. Me sobira. Poslu{ajte ja
va{ata prijatelka; me sobira.
Kaj pera~kite, gospodine.
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Rabu{
[to, vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se
ova va{i pisma, vitezu?
Falstaf
(Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam.
Pomogni da zbri{am. êkaj da se napikam
ovde.
(Vleguva vo ko{nicata)
Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda
frlaat valkani ali{ta vrz nego
Gospo|a Rabu{
(Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot, mom~e - Povikajte gi slugite, gospo|o
Plitkavoda. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki!
Gospo|a Plitkavoda
Xon! Robert!
(Vleguvaat Xon i Robert)
Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. Kade e
naramnikot?
(Xon i Robert go pikaat naramnikot)
[to stoite ko zdrveni? Nosete ja
ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et!
Vedna{!
(Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat.)
(Vleguvaat gazda Plitkavoda, gazda Rabu{,
doktor Kajus i popot Evans).
[to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od
koga po~na da ve boli glava i za pereweto?
Da ne vi rastat rogovi?
Plitkavoda
Perewe? Kamo da moàm glavata da si ja
isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen!
Elen? Da, elen so rogovi, tvrdam, elen so
rogovi. A i zrel e, azer e za parewe.
(Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata)
Gospoda, soniv son no}eska. ]e vi go kaàm
poposle. Eve, eve, eve vi gi klu~evite.
Odete gore niz odaite, barajte, pustete,
{turete. Vi tvrdam }e go isterame lisecot
na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde.
(Ja zaklu~uva vratata)
A sega, po nego!
Rabu{
Poleka malku, gospodine Plitkavoda.
Zarem do tuka dojdovte?
Plitkavoda
Dojdov, dojdov, gospodine Rabu{! Gore, gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. Po mene,
gospoda! (Izleguva)
Evans
[e pome{til go{podinov od qubomora!
Kajus
Zimi boka, vaka ne fo Frans; qupomora ne
fo Frans.
Rabu{
Odime po nego, gospoda. Da go vidime
cirkusov do kraj.
(Izleguvaat Kajus, Evans i Rabu{)
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Plitkavoda
A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj
nego i da mu se izvinime za frlaweto vo
voda? Taka }e dobie nova nade`, a toga{ e
lesno da go namamime vo nova klopka.
Gospo|a Rabu{
Odli~no. Da mu pora~ame da dojde utre vo
osum sabajle za da mu se izvinime.
(Vleguvaat Plitkavoda, Rabu{ i Evans)
Plitkavoda
Ubava, slatka dvojna ubavino!
Gospo|a Plitkavoda
Go nema nikade. Pezevenk! Rabotava mi li~i
na onaa narodnata: koj se fali ne pali.
Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se
zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot.
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Rabu{
(Na strana na gospo|a Plitkavoda)
Slu{navte {to re~e?
Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to
ima vo ko{nicata!
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Plitkavoda
Ama fino se odnesuvate so mene, gospodine
Plitkavoda.
Posle ova sigurno mu treba kapewe. ]e ni
bide blagodaren {to }e go frlat vo voda.
Gospo|a Plitkavoda
59
Plitkavoda
Fino, ami kako!
Gospo|a Plitkavoda
Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site
kako nego vakvo kapewe da do~ekaat!
Da dade gospod Finska da fatite!
Gospo|a Plitkavoda
Plitkavoda
Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka.
Gospo|a Rabu{
]e postavam stapica za da otkrieme. A so
Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Negovata
razvratna bolest te{ko se le~i so edna
doza.
Amin!
Gospo|a Rabu{
Sami rezil se pravite, gospodine Plitkavoda.
Plitkavoda
Taka e, sega treba da se izdrì.
60
Vilijam [EKSPIR
Evans
Ako ima nekogo vo ku}ata, vo odaite, vo
kov~eìte, dolapite, bog neka mi {udi na
{udniot den!
Kajus
Plitkavoda
Biva.
Evans
Togas ja{ {um vtoriot.
Kajus
Zimi boka, i mene. Nema nikoj!
Rabu{
Da mu se snevidi, gospodine Plitkavoda, ne
vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da
ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko
nema vaka da se nasamaram.
A jas tretiot.
Plitkavoda
Ve molam povelete, gospodine
Rabu{.
(Izleguvaat site osven Evans i Kajus)
Plitkavoda
Evans
Moja gre{ka, gospodine Rabu{, moja maka
te{ka.
Ot {ega ve molam, da ne go àboravite utre
onoj vosliv ajvan, na{iot go{tilni~ar.
Evans
Kajus
Maka te{ka od {ove{t {e{ka, go{podine.
Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela
Anglija. More ne! Vo ~el Vindòr.
Nikako, zimi boka; samo na toa }e mislam!
Evans
Kajus
Zimi boka, gledam taa cesna zena.
Plitkavoda
Vi vetiv gozba. Ve molam povelete,
pro{etajte se malku na vozduh. Prostete mi,
ve molam. Podocna }e vi objasnam zo{to go
storiv ova. - Ajde èno; povelete gospo|o
Rabu{. Ve molam prostete. Od srce ve
molam.
Rabu{
(Na Kajus i Evans) Da pojdeme, gospodo.
(Na strana Nemtur) , Ama vi tvrdam, pak
}e imaa lakrdii. (Na Plitkavoda, Kajus
i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene
na doru~ek. Potoa, }e lovime ptici. Imam
stra{no sokle za letawe. Biva taka?
Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi!
(Izleguvaat)
61
Scena 4
[upelko
(Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{)
Neka prekinat so razgovorot, gospo|o Brzofatka. Mojot rodnina ima usta sam da
zboruva.
Fenton
Su{ko
Gledam na tatko ti drug mu e planot
zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego, mila Ano.
]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri.
Ana
[upelko
[to da se pravi?
Ne sramete se.
Fenton
Su{ko
]e mora da re{i{ sama.
Ne mu e pravo {to sum od previsok rod.
Veli deka sostojbata svoja, mnogu bedna
od rasipni{tvo, so negovi pari sakam
da ja zakrpam. A mi prefrla i za drugo - za
veselbite stari, dru`bite bludni; i mi veli
deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam
povtorno do pari.
Me~ka strav mene nestrav..
Tuka sum na ~isto. Samo po malku mi e
fufka.
Brzofatka
(Na Ana) Slu{nete, gazda Su{ko saka so vas
da zboruva.
Ana
Ana
Moèbi vistinata ja kaùva tatko!
Fenton
Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam!
Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi
be{e povod da te pobaram, Ana, no, prosej}i
te, vidov deka vredi{ pove}e od torbi
polni zlato; i samo rasko{ot tvoj li~en
sega go qubam.
Eve vedna{. (Na Fenton) Ova e izborot na
tatko.
O, kolku edno more nakazanija grdi
go razubavuvaat prihodot od trista funti!
Brzofatka
Kako ste gospodine Fenton? Ve molam, imam
ne{to da vi kaàm.
(Go trga Fentona na strana)
Ana
[upelko
Gospodine mil, sepak prvin treba
tatko mi da go pridobiete; nego prvin gospodine. A ako poniznata molba ne pomogne,
e, toga{ - }e storime vaka - (Zboruvaat na
strana)
(Vleguvaat sudijata [upelko,gazda Su{ko
(doteran) i gospo|a Brzofatka)
Eve ja ide. Napred, rode! Mom~e, ama tatko
~etvoren ima{e!
Su{ko
êtvoren tatko imav, gospojce Ana; vujko mi
so denovi moè za nego da vi prikaùva. -Ve
molam vuj~e, kaète & na gospojca Ana kako
tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i
62
Vilijam [EKSPIR
Su{ko
pak ìv ostanal?
[upelko
Gospojce Ana, mojot rodnina ve saka.
Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika.
Spolaj mu na boga, ne mi potrebalo da go
sostavam. U{te ne sum grobu na vrata!
Ana
Su{ko
Da, to~no, ba{ kako {to go sakam koe bilo
ènsko vo Gloster.
Mislev, gospodine Su{ko, {to sakate od
mene?
Su{ko
[upelko
Pokraj nego }e ìveete na visoka noga.
Su{ko
Tokmu taka, jas sum debelo “nafatiran”
velmoà.
[to se odnesuva do mene, navistina ne sakam
re~isi ni{to od vas. Tatko vi i vujko mi
ne{to tuka matea. Ako mi bila sre}a, arno.
Ako ne, zdravje boè. Tie moàt podobro da
vi kaàt {to matele.
(Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{)
Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a.
[upelko
Rabu{
]e prenese na vas sto i pedeset funti
prihod.
Ana
Gospodine [upelko, ostavete go, ve molam,
sam da me prosi.
Gospodine Su{ko. -Sakaj go, }erko
Ana. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde?
Navreden sum, gospodine, {to u{te se matkate
kaj nas. Vi rekov, }erka mi e dadena na drug.
Fenton
[upelko
Toa i go pravam, gospojce. Vi blagodaram za
pomo{ta. -Vas ve bara, rode. ]e ve ostavam.
(Zastanuva na strana)
Ana
Poleka, gospodine Rabu{, smirete se.
Gospo|a Rabu{
Gospodine Fenton, ponastrana od }erka mi.
Rabu{
Zna~i, gospodine Su{ko.
Su{ko
Zna~i, gospojce Ana.
Taa ne e za vas!
Fenton
Ana
Slu{nete me, gospodine!
[to vi e amanetot?
Rabu{
Nema {to da ve slu{am. Povelete sega
gospodine [upelko; poveli sinko Su{ko
vnatre. Jas kaàv {to kaàv, Fenton. Zborot nazad
ne go vra}am!
(Izleguvaat Rabu{, [upelko i Su{ko)
63
Fenton
Zbogum dobra gospo|o. Zbogum Ana.
(Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana)
Brzofatka
Brzofatka
(Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{.
Fenton
Dobra gospo|o Rabu{, zatoa {to }erka vi ja
qubam
na najispraven i najiskren moèn na~in,
i pokraj tradicijata, prekorite i site
brani
moram da go razveam barjakot na mojata
qubov
i da ne se povle~am. Bidete na moja strana.
Ana
Maj~ice mila, ne davaj me za onoj {utrak.
Gospo|a Rabu{
Ne te davam; poaren ma` za tebe baram.
Brzofatka
(Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar, gospodinot doktor.
Ana
Poarno ìva da me zakopate v zemja
i repi na glava da mi rastat!
Gospo|a Rabu{
Poleka. Sredete se, gospodine Fenton.
Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man.
]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka,
kako }e kaè taa, taka verojatno i }e bide.
Do toga{, zbogum, gospodine. Taa mora doma.
Tatko & }e se luti.
Gledate kako rabotam? “Ne,” & rekov, “}e si
go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak,
na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton.” Ete, ba{ taka rabotam.
Fenton
Blagodaram, (& dava prsten) i te molam
ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. (&
dava pari) Eve za trudot.
Brzofatka
Dobra sre}a neka neboto vi prati!
(Izleguva Fenton)
Dobro srce ima. @enite skokaat v ogan i
vo voda po takvo srce. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana; ili gazda Su{ko;
ili navistina gazda Fenton. ]e storam {to
moàm za site trojca, oti taka vetiv, a
vetenoto go ispolnuvam - osobeno koga }e
mu vetam na gazda Fenton. A sega moram
po druga rabota do vitezot Xon Falstaf
so porakata od dvete gospo|i. Mrazam koga
namerno zaboravam!
(Izleguva)
64
Vilijam [EKSPIR
Scena 5
(Vleguva Xon Falstaf)
Nam}or
Vlezi, èno!
Falstaf
Brzofatka
Nam}or, rekov!
(Vleguva Nam}or)
Nam}or
(Na Falstaf) So va{a dozvola; boè
pomoì. Vi posakuvam dobro utro!
Falstaf
Povelete, gospodine.
Falstaf
Donesi mi bokal vino; so prèno lep~e
vnatre. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me
nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica
i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka
me nasedne, neka mi go izvadat mozokot, neka
go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe
ku~e za Boìk. Gadovite me xitnaa v reka
bez nikakva grià na sovest nebare frlaa
slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e
okoti! A lesno na mene se gleda deka sum
tip {to brzo tone. Dnoto da e vo pekolot,
sigurno }e go dopram. ]e se udavev da ne
be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja
mrazam, oti vodata due, a na {to bi li~el
jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko
planina, skraja da e.
(Vleguva Nam}or so dva bokala vino)
Nam}or
Dojde gospo|a Brzofatka, gospodine. Saka
da zboruva so vas.
Falstaf
êkaj, prvin da doleam malku {pansko vince
na temzinovo vodi{te, oti mevot mi e
studen kako da sum goltnam grutki sneg
mesto ap~iwa za bubrezi.
(Pie vino)
(Sega moè da vleze.)
(Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova
|ubre. Donesi mi vino za lu|e.
Nam}or
So jajca, gospodine?
Falstaf
Bez. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata.
(Izleguva Nam}or) Zna~i?
Brzofatka
Kaj vas, gospodine, me ispra}a gospo|a Plitkavoda.
Falstaf
Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e
od plitka voda: me frlija vo plitka voda,
mevot mi e poduen od plitka voda.
Brzofatka
Denot da ne me osuni ako, sirotata, e kriva.
Samo da znaete kako gi kastri sega slugite;
gre{no ja razbrale, idiotite. Gi postroi i
gi zdrvi.
Falstaf
Im go drvi? Isto kako i mene. Moron!
Gradev vrz vetuvaweto na glupa èna.
65
Brzofatka
Falstaf
Srceto }e ve zaboli, gospodine, da ja vidite
kako umira sega od maka. Ma` & odi
sabajlevo na lov. Taa vi pora~uva u{te
edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i
devet. Moram brzo da & kaàm. ]e ve
obe{teti, vi tvrdam.
Zna~i dojdovte, gospodine Rezil, da
doznaete {to se slu~i me|u mene i ènata na
Plitkavoda?
Falstaf
Dobro, }e ja posetam. Kaì & taka i nateraj
ja da podrazmisli {to e ~ovekot; neka vidi
koi mu se slabostite, a duri potoa neka mi
sudi za zaslugite.
Brzofatka
]e & kaàm.
Plitkavoda
Taka e, vitezu Falstaf, tokmu zatoa sum
dojden.
Falstaf
Gospodine Rezil, }e bidam iskren so vas.
Bev doma kaj nejze vo zakaàniot ~as.
Plitkavoda
I kako vi ode{e, gospodine?
Falstaf
Stori taka. Pome|u devet i deset, veli{?
Brzofatka
Falstaf
Mnogu tersene, gospodine Rezil.
Plitkavoda
A zo{to? Da ne se predomislila?
Osum i devet, gospodine.
Falstaf
Falstaf
Dobro, odi! ]e bidam tamu!
Brzofatka
Bidete pozdraveni, gospodine.
(Izleguva)
Falstaf
Ne{to mi go nema gospodinot Rezil; re~e
deka ovde }e dojde. Izgoren sum po negovite
pari.
(Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil)
Opaa, eve go doa|a.
Ne, gospodine Rezil, ama ona du{kalo so
rogovi, nejziniot ma`, gospodine Rezil,
{to ìvee vo hroni~na treska na qubomora,
ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no
vo klu~niot mig na na{ata sredba - ve}e
se imavme gu{nato, baknato, re~eno deka se
sakame, so drugi zborovi taman ja zavr{ivme
predigrata - a so nego cela surija negovi
~apkuni, dovle~kani za u{i od negovata
~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da
go najdat manukot na èna mu.
Plitkavoda
[to? Celo vreme bevte tamu?
Falstaf
Plitkavoda
Celo, celo, ami kako!
Zdravo ìvo, gospodine.
66
Vilijam [EKSPIR
Plitkavoda
A toj ve pobara i ne ve najde?
Falstaf
Strpete se, }e vi kaàm. Naedna{, za sre}a,
se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka,
kaùva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost, a pove}e zaradi smetenosta na ènata
od Plitkavoda, me pikaat vo edna ko{nica
za ali{ta Plitkavoda
Vo ko{nica za ali{ta?
Falstaf
@imi gospod, vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite
ko{uli{ta, yivri{ta, smrdlivi ~orapi{ta,
mrsni krpi{ta taka {to, gospodine Rezil,
se stvori najgnasnata zbir{tina od
odvraten bazde` kakov {to ne setile
nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo
Anglija!
jas so valkanite ali{ta. Ama slu{nete,
gospodine Rezil, {to bidna ponatamu. Gi
pretrgav makite od tri razli~ni smrti.
Prvo, nepodnosliviot strav da ne me fati
ìv odvratniot qubomoren pr~. Vtoro,
{to kako dobar {panski me~ bev svitkan
kako nekoj crv, bal~akot do vrv, gazot
preku glava. I treto, {to me zatnaa, kako
jaka prepe~enica so ~ep, srede smrdenite
ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata
ne~istotija. Zamislete samo - ~ovek graden
kako mene- zamislete samo - {to moàm da
izgoram ko vlakno, ~ovek {to postojano se
topi i se raspa|a. ûdo e kako ne se zagu{iv.
I koga daveweto ve}e ja prekarda{i, koga
bev pove}e od polovina svaren vo maslo
kako nekoe holandsko jadewe, koga zovrev
i po~nav da klokotam - plaaas! Me frlija
vo Temza da se izladam onaka vàren
kako kowska potkovica. Zamislete samo
- ~vr~kav kako slanina - samo zamislete,
gospodine Rezil!
Plitkavoda
Zamisluvam, zamisluvam, gospodine. @al mi
e za s# {to pretrgavte zaradi mene. Zna~i
qubovta mi ojde po petlite. Sega sigurno }e
ja ostavite na rajat.
Plitkavoda
Falstaf
I kolku vreme ostanavte vo nea?
Falstaf
Malku trpenie, gospodine Rezil i }e ~uete
niz {to s# pominav da ja navedam, za va{e
dobro, ènava na zlo. Taka, zna~i, piknat vo
ko{nicata, dvajca nejzini ajvani, ugursuzi
ugursozani, po nejzina zapoved, dojdoa da me
odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. Me krenaa na ramewa, i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot
crv, nivniot gospodar koj{to edna{ ili
dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata.
Se stresov od strav da ne poludeniot kalap
ne{to buri~ne vnatre, ama sudbinata koja
go odredi da si nosi rogovi, mu ja zadrà
rakata. Taka, toj zamina so poterata, a
Gospodine Rezil, vo Etna da me frlat kako
{to me frlija vo Temza, nema da ja ostavam
na rajat. Ma` & sabajlevo otide da lovi
ptici. Taa povtorno mi zakaà. Sredbata e
pome|u osum i devet, gospodine Rezil.
Plitkovoda
Sega e osum i pol, gospodine.
Falstaf
Koga dojde tolku? Vedna{ odam. Dojdete
koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam; krajot go krasi deloto: }e ja imate.
Zbogum. ]e ja imate, gospodine Rezil; gospodine Rezil, rogovi }e mu nabiete na Plit-
kavoda.
(Izleguva)
Plitkavoda
Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam
ili ne? Dali spijam? Plitkavodo, gospodine, razbudi se! Razbudi se, gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno,
gazda Plitkavodo. Taka ti e koga si ènet.
Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe
i ko{nici za perewe! Ama sega mora da
bidam ona {to sum. ]e go fatam ìv razvratnikov. Doma mi e. Ne moè nigde da
bega; nema kako. Ne go beri ni v pipernik
ni v solarnik. ]e go prebaram sekoe kat~e,
sekoe nevozmo`no mesto. Pssst! Samo da ne
~ue |avolot, pomo{nikot negov. Ne moàm
da izbegam od ona {to sum, ama od ona {to
ne sakam da bidam, mir nema da imam. Ako mi
nabijat rogovi za bodewe, toga{ }e bodam do
ludilo.
(Izleguva)
67
în ÊTVRTI
Scena 1
(Vleguvaat gospo|a Rabu{,
gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{)
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Rabu{
Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda?
Ajde sinko. Gore glavata. Odgovori mu na
u~itelot; ne se srami.
Evans
Gospo|a Brzofatka
Sigurno e, ili sekoj mig }e bide tamu. Ama
navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo
voda. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da
odite kaj nea.
Vilijam, kolku broevi ima kaj imenkite?
Vilijam
Dva.
Gospo|a Rabu{
Brzofatka
Eve odam. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te.
(Vleguva otec Hju Evans)
Eve doa|a negoviot u~itel. Denes kako
ne{to da se praznuva. - O~e Hju, ne rabotite
denes?
Evans
A jas mislev deka ima eden broj pove}e, oti
velat: Bog pomaga do tripati.
Evans
Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! - Kako
{e veli “prele{tna” na latin{ki, Vilijam?
Ne, ga`da [u{ko {redi decata da poigraat.
Vilijam
Brzofatka
Retki se takvite kako nego!
“Pulcher”.
Brzofatka
Gospo|a Rabu{
O~e Hju, ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu
odi od raka na sin mi. Ve molam raspra{ajte
go malku latinski.
Evans
Dojdi vamu, Vilijam; gore glavata. Dojdi.
Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni
èni.
Evans
Ti {i mnogu pro{ta {ena. Te molam, {miri
{e. - [to `na~i “lapis“, Vilijam?
69
Evans
Vilijam
Ne drapaj kol~i{ta, èno! - A vokativ,
Vilijam?
Kamen.
Evans
Vilijam
A {to `na~i “kamen”, Vilijam?
Vilijam
O - vocativo, O Evans
âkal.
@apomni, Vilijam, vokativ e morkovum.
Evans
Brzofatka
Ne, `na~i “lapis”. Te molam àpameti dobro.
Morkov! Dobar e za o~ite!
Vilijam
Evans
“Lapis”.
@amol~i, èno.
Evans
Gospo|a Rabu{
Odlicno, Vilijam. A koj, Vilijame,
poàjmuva ~lenovi?
(Na Brzofatka) Mir!
Evans
Vilijam
^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka
se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic, haec,
hoc”.
A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina
od curvus, Vilijame?
Vilijam
Evans
Nominativo: hig, hag, hog. Te molam, paì: genitivo: huius. A kako e vo akuàtiv?
Dativniot pade`?
Evans
Da.
Vilijam
Vilijam
Accusativo: hinc Evans
Ama te molam àpameti dete. Accusativo:
hing, hang, hog.
Dativus: curvum, curva, curvi.
Brzofatka
Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. Gaden rod!
Zaboravi & ja, dete, imenkata ako e kurva.
Brzofatka
Evans
Ova king-kong, hong kong ili ping-pong na
latinski zna~i kremenadla, vi tvrdam.
[ram da ti e, zeno!
70
Vilijam [EKSPIR
Brzofatka
Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na
takvi zborovi. Zaboravate deka tie samite
mnogu pobrzo gi u~at. Ajde dobro, kurva.
Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram!
Evans
Zeno, da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to
ne `nae{ à tvoite “padeì”, “brojot” i
“vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku
kr{tena utka!
Gospo|a Rabu{
(Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori!
Evans
A {ega ka{i mi, Vilijame, kako {e menuvaat àmenkite?
Vilijam
Zaboraviv, gospodine.
Evans
Quik, quak, quok. Ako àborava{ da kvi~i{,
kva~i{ i kvo~i{, toga{ gaòt }e ti àpameti. A {ega odi da {i poigra{; ajde.
Gospo|a Rabu{
Ubav na majka! Ama znael!
Evans
@nae, `nae, deteto. Mnogu e {ilen vo pomneweto. @bogum gospo|o Rabu{.
Gospo|a Rabu{
Zbogum, o~e Hju.
(Izleguva Evans)
Odime doma, sin~e.
(Izleguva Vilijam)
(Na Brzofatka) Odime, premnogu se
zadràvme.
(Izleguvaat)
Scena 2
(Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda)
Gospo|a Rabu{
Navistina mi e milo {to nema{ nikogo
doma.
Gospo|a Plitkavoda
Falstaf
Gospo|o Plitkavoda, soàlbata va{a gi
goltna site moi maki. Gledam deka ste mi
verni vo qubovta, a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo, gospo|o
Plitkavoda, vo prostata slu`ba na qubovta
tuku so site nejzini dodavki, naddavki i
dol`nosti. No dali sme sega bezbedni od
ma` vi?
Gospo|a Plitkavoda
Na lov e, vitezu sladok.
71
Zo{to?
Gospo|a Rabu{
Kako zo{to, èno, na ma` ti pak mu vlegle
mu{i~kite. Ene go onde so ma` mi, pcue,
vrni, gi kolne site èneti i site }erki
Evini bez ogled na bojata, se ~uka po ~elo
i vika “Niknete, niknete!”. Mnogu ludila
sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto
negovo sega{no, site mi se ~inat krotki,
smireni i trpelivi. Sre}a {to debeliot
vitez ne e tuka.
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Plitkavoda
(Od nadvor) Ej, sestro, sestro Plitkavodo,
ej!
Gospo|a Plitkavoda
Vo spalnata, vitezu.
(Falstaf vleguva vo spalnata. Vleguva
gospo|a Rabu{.)
Gospo|a Rabu{
Zdravo ìvo, sestro, sama si?
Gospo|a Plitkavoda
Sama. Nema nikoj osven doma{nite.
Gospoa|a Rabu{
Navistina?
Zo{to, da ne go spomenuva nego?
Gospo|a Rabu{
Samo nego i nikoj drug; i se kolne deka go
iznele, posledniot pat koga go baral ovde,
vo ko{nica; go ubeduva ma` mi deka i sega
e ovde, gi dovle~kal nego i drugite od lov
za u{te edna{ da go proveri svojot somne`.
Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. Neka
vidi deka sam od sebe se pravi budala.
Gospo|a Plitkavoda
A kolku e daleku odovde?
Gospo|a Rabu{
Ene go na agolot od ulicata. Samo {to ne
stignal.
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Plitkavoda
Navistina. (Na strana) Zboruvaj poglasno.
Gotova sum: vitezot e ovde.
72
Vilijam [EKSPIR
Gospo|a Rabu{
Toga{ posramoteni ste za navek, a toj e
mrtov ~ovek. Kakva èna ste vie! Trgajte go,
trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo.
Gospo|a Plitkavoda
A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam
v ko{nica?
(Falstaf izleguva od spalnata)
Falstaf
A ne, pove}e ne se pikam v ko{nica. A
nekako da kidnam pred da dojde?
Gospo|a Rabu{
Nikako. Trojcata bra}a na gospodinot
Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli.
Pile ne moè da preleta.Inaku bi moèle
da mu ja zduvnete pred da dojde. A {to
pravite, vsu{nost, vie tuka?
Falstaf
Toga{ }e odam nadvor.
Gospo|a Rabu{
Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste,
ve ~eka smrt, vitezu - osven ako ne se prepravite.
Gospo|a Plitkavoda
A vo {to da go prepravime?
Gospo|a Rabu{
Natemago, ne mi teknuva. Vo nieden ènski
fustan ne go sobira; inaku bi moèl da si
stavi kapela, {al, da se zabradi so {amija i
taka da se spasi.
Falstaf
Du{i~ki dobri, smislete {to bilo. Samo
ìva glava da izvle~am.
Falstaf
Gospo|a Plitkavoda
A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot.
Gospo|a Plitkavoda
Gore imam fustan od tetkata na mojata
slu{ka, onaa debelata od Brentford.
Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot.
Gospo|a Rabu{
Gospo|a Rabu{
Taman }e mu bide; kolku nego e debela; tamu
& e i kapelata so prevez i {alot. - Tr~ajte
gore, vitezu.
A da se skriete vo furnata?
Falstaf
Kade e?
Gospo|a Plitkavoda
Odete, odete, sladok vitezu. Vo me|uvreme,
gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija.
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Rabu{
I tamu }e yirne, vi tvrdam. Nema dolap,
~ekmexe, kov~eg, sanduk, bunar, vizba {to
ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. ]e
gi prebara po spisok. Doma nema kade da se
skriete.
Brzo, brzo! Vedna{ idime da ve
preoble~eme. Dotoga{ natnete go fustanot.
(Izleguva Falstaf)
Gospo|a Plitkavoda
Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma`
mi pred o~i. Ne moè da ja smisli onaa starica od Brentford. Tvrdi deka e ve{tica,
& zabrani da ni doa|a v ku}i, pa duri & se
zakani deka }e ja tepa.
Gospo|a Rabu{
Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti,
a potoa |avolot neka go prevzeme stapot!
73
Lo{o ne pravime, se {eguvame, si igrame
sade no po narodnata: Na krajot sepak - sviwata pomijata ja jade. (Izleguva)
(Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i
Robert)
Gospo|a Plitkavoda
Ajde momci, krenete ja pak ko{nicata na
ramena. Gospodarot e re~isi na vrata. Ako
vi kaè da ja spu{tite, poslu{ajte go. Brzo,
odete!
(Izleguva)
Gospo|a Plitkavoda
Xon
Dali navistina ide ma` mi?
Krevaj, krevaj, taka!
Gospo|a Rabu{
Robert
Ide ami kako i zboruva za ko{nicata, iako
ne znam kako do{ikal.
Gospo|a Plitkavoda
]e go ispitame i toa, oti }e im naredam na
slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi
sretne na vrata kako minatiot pat.
Gospo|a Rabu{
Ama toj samo {to ne do{ol. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od
Brentford.
Gospo|a Plitkavoda
Prvin }e im kaàm na slugite {to da napravat so ko{nicata. Ti ka~i se gore; vedna{
}e najdam i {amija za nego.
Gospo|a Rabu{
Da dade gospod da go obesat, prase edno
nedozgoeno! [to da mu napravime, malku }e
mu bide!
(Izleguva gospo|a Plitkavoda)
Eve }e dokaème vo igrava {to se bistri
ènite moè da se veseli a sepak ~esni i
~isti.
Ne daj boè pak da e vnatre vitezot.
Xon
Ne daj boè; poarno da e polna olovo.
(Ja krevaat ko{nicata.)
(Vleguvaat gazda Plitkavoda, gazda Rabu{,
doktor Kajus, otec Evans i sudijata
[upelko.)
Plitkavoda
Da, no ako ispadne deka e vistina, gospodine
Rabu{, dali povtorno }e me proglasite za
ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja
ko{nicata, ajvani
(Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata)
Viknete ja èna mi. Manuk v ko{nica!
O, ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato,
razbojni~ka druìna, banda, zavereni~ko
duvlo protiv mene. Sega }e pukne |avolot.
- @eno, èno mori! Doa|aj mori vedna{!
Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na
belewe!
Rabu{
Ova gi nadminuva site granici, gospodine
Plitkavoda. Ve}e ne odi vaka; mora da ve
74
Vilijam [EKSPIR
Evans
vrzeme.
Evans
Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en
pe{!
Ova neraùmno: àrem }e ni gi pokaète
ga}ite na èna vi? Pre{tanete.
Plitkavoda
[upelko
Navistina, gospodine Plitkavoda, ova ne }e
e na arno.
(Na Xon i Robert) Ispraznete ja
ko{nicata, velam!
Rabu{
Plitkavoda
Zo{to, ~oveku, zo{to?
I jas istoto go velam, gospodine.
(Vleguva gospo|a Plitkavoda)
Dojdete vamu, gospo|o Plitkavoda! Gospo|a
Plitkavoda, ~esnata èna, skromnata
sopruga, doblesnoto su{testvo {to ima
qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez
pri~ina, gospo|o, taka?
Gospo|a Plitkavoda
Plitkavoda
Gospodine Rabu{, da propadnam vzemi ako
v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu
vo ovaa ko{nica. Zo{to i denes da ne e
vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma.
Izvestuvaweto mi e to~no, qubomorata zasnovana. (Na Xon i Robert) Istresete mi go
siot ve{!
(Buri~ka po ali{tata)
Bez pri~ina, ìmi gospod, ako se somnevate
vo mojata ~esnost.
Plitkavoda
Samo taka, besramnice; prodolì si.
(Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi
vadi ali{tata)
Izleguvaj, apa{u!
Rabu{
Ova gi preminuva granicite.
Gospo|a Plitkavoda
Ako najdete nekogo vnatre, sma~kajte go
kako bolva!
Rabu{
Nema nikoj.
[upelko
@imi zakonot, ova ne e na arno, gospodine
Plitkavoda. Samo se rezilite.
Gospo|a Plitkavoda
Evans
(Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat.
Plitkavoda
]e mi izleze{, gadu!
Go{podine Plitkavodo, morate da {e
molite a ne da gi {ledite budal{tinite na
va{eto {r~e. Ova e qubomora.
Plitkavoda
Zna~i, ne e ovde toj {to go baram.
Rabu{
Ne e, nikade ne e osven vo va{iot mozok.
Plitkavoda
Ama lu|e, pomognete mi u{te samo ovojpat
da ja prebarame ku}ata. Ako ne go najdam ona
{to go baram, ne prostuvajte mi za grevot;
zemete me na ududu za navek; velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na èna si vo volov rog!” Bidete so
mene u{te sega; u{te edna{ so mene da ja
prebarame ku}ata. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata)
75
ostavajte da ja tepa staricata.
Gospo|a Rabu{
(Na Falstaf) Ajde maj~e. Poleka, drì se
za raka.
Plitkavoda
Sega jas }e ja maj~osam!
(Go tepa Falstafa)
Da te nema, ve{terko, grdosijo, orospijo,
krasto krastava, smrdlo smrdlosana!
Nadvor, nadvor! Eve ti za vra`binite, eve i
za gataweto!
(Izleguva Falstaf)
Gospo|a Plitkavoda
Gospo|a Rabu{
Ej, gospo|o Rabu{! Slezete so staricata.
Ma` mi doa|a vo spalnata.
Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte
kutri~kata.
Plitkavoda
Gospo|a Plitkavoda
So staricata? Kakva starica?
I }e ja ubie. - Neka vi sluì na ~est!
Gospo|a Plitkavoda
Plitkavoda
Tetkata na mojata sluginka. Tetkata od
Brentford.
Plitkavoda
Ve{terka, kurve{tija, stara rasipana
kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi
stapne. Zna~i taa prenesuva poraki, taka?
Nie sme ednostavni lu|e; ne znaeme {to s#
se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot
zanaet. Taa raboti so baja~ki, ku{a~ki,
pretskaùvawa, priseni kako ovaa, raboti
za nas nerazbirlivi. Nie ni{to ne znaeme.
-Slezi, slezi ve{terko, gangsterko, sleguvaj, velam!
(Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica.)
(Plitkavoda trgnuva kon niv.)
Gospo|a Plitkavoda
Nemoj, crni maù, nemoj! Lu|e, gospodo, ne
Na besilka so nea! Ve{terka!
Evans
@imi I{u{, mi{lam oti ènava
navi{tina e ve{terka. Ne {akam èni {o
dolga brada. Gledam deka ima dolga brada
pod {alot.
Plitkavoda
]e dojdete so mene, gospodo? Ve molam, dojdete. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. Ako sum xavkal a nemalo traga, pove}e
nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam.
Rabu{
Da izdrìme u{te malku. Odime, gospoda.
(Izleguvaat maìte)
76
Vilijam [EKSPIR
Gospo|a Rabu{
@imi s#, ma{ki mu ja zede merata.
Gospo|a Plitkavoda
Ma{ki i bezmilosno, bi rekla.
Gospo|a Rabu{
]e go dadam stapov na svetewe i }e go
obesam nad oltar. Doblesno delo napravi.
Gospo|a Plitkavoda
[to mislite - moème li, so potvrdenata
na{a ènska zrelost i svedo~eweto na
~istata sovest, da go gonime Falstafa do
kraj so odmazdata?
Gospo|a Rabu{
Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego
i toa posran od strav. Ako ne ja prodal
du{ata na |avolot za navek, mislam deka
pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako
da sme selo bez ku~iwa.
Gospo|a Plitkavoda
Dali }e im kaème na maìte kako go
usluìvme?
Gospo|a Rabu{
Da, sekako, ako za ni{to drugo barem da
mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma`
ti. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at
kutriot, jaden, debel vitez, toga{ nie sme
tuka da pomagame.
Gospo|a Plitkavoda
Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred
site, oti mi se ~ini deka {egata nema da
ja postigne celta s# duri toj ne bide javno
izrezilen.
Gospo|a Rabu{
Toga{ v kova~nica so nea, a potoa kovawe.
@elezoto se kova duri e è{ko.
(Izleguvaat)
77
Scena 3
Scena 4
(Vleguvaat Meanxijata i Nam}or)
(Vleguvaat gazda Rabu{, gazda Plitkavoda,
gospo|a Rabu{, gospo|a Plitkavoda i otec
Hju Evans)
Nam}or
Gospodine, Germancite sakaat da najmat tri
va{i kowi. Li~no Vojvodata }e pristigne
utre na dvorot, a tie treba da mu izlezat na
sre{ta.
Meanxijata
Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to
za nego ne se slu{a na dvorot. Da porazgovaram so gospodata. Zboruvaat angliski?
Evans
Do{ega ne {um {retnal popametna
èna.
Rabu{
Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno?
Gospo|a Rabu{
Nam}or
Mene samo ~etvrt sat podocna.
Da, gospodine. ]e gi viknam kaj vas.
Plitkavoda
Meanxijata
]e im gi dadam kowite, ama ima da platat;
debelo. Cela nedela im ~uvam sobi; drugi
gosti sum vra}al. Ima debelo da mi platat.
Ajde!
(Izleguvaat)
Prosti mi, èno. Otsega pravi {to saka{.
Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot
odo{to tebe za blud. Sega ~esta tvoja
}e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e
cvrsta ko vera.
Rabu{
Dobro, dobro; dosta.
Krajni~av si vo pokornosta, ko vo navredata
{to be{e. Neka padne v zamka. @enite na{i
neka u{te edna{, zaradi zabava op{ta,
mu zakaàt sredba na prijatelot nivni
debel,
a nie ìv }e go fatime i rezil }e go storime pred site.
Plitkavoda
Najdobar e na~inot {to tie dve go
predloìja.
Rabu{
Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat
vo parkot na polno}? Te{ko, nikoga{ nema
da dojde.
78
Vilijam [EKSPIR
Evans
Velite deka bil frlen v reka i pretepan
do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega
fatil takov {traf {to nema da dojde.
Mi{lam deka teloto mu e ka`neto; ubiena e
pohotata vo nego.
Rabu{
Istoto go mislam i jas.
Gospo|a Plitkavoda
Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde,
ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu.
Gospo|a Rabu{
Starata bajka za lovecot Hern veli
deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata
{uma zime, vo gluvo doba, okolu-naokolu
eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava,
pa drvjeto se su{i, stokata ja fa}a bolest,
od kravite molzat krv, a toj samo trese so
sinxirot i strav nasekade {iri.
Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka
praznoverenite badijalxii, na{ite pretci,
ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme
ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska.
Rabu{
Znaeme, ima mnogumina {to u{te se pla{at
no}e, vo gluvo doba, da projdat kraj dabot
Hernov.
No, dobro. I?
{to toga{? [to so nego? Mislevte na ova?
Gospo|a Rabu{
Mislevme ami kako. Eve kako }e bide.
Ana Rabu{, }erka mi, sin~eto moe
i u{te tri-~etvorica od niven rast, kako
babari i samovili }e gi oble~eme, vo zeleno
i belo,
so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi,
i ~egrtala v race. Odedna{,taman Falstaf
taa i jas se sre}avame, tie ripaat od endek
kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna.
A gi vidime, nie dve |omti prepla{eni
fa}ame magla.
Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego
i samovilski, go {tipat ne~istiot vitez
pra{uvaj}i go zo{to, vo ~asot za tancot
niven se osmelil da gazi po vrvicite im
sveti vo oskvernet oblik.
Gospo|a Plitkavoda
I duri vistinata ne ja kaè |omti-samovilite go {tipat, go kornat
i so fitlite go gorat.
Gospo|a Rabu{
A koga s# }e kaè, site se pojavuvame,
soblaznenieto }e svr{i, i so potsmev go
ispra}ame doma vo Vindzor.
Plitkavoda
Site deca treba dobro da se izve`baat,
inaku ni{to!
Gospo|a Plitkavoda
Evans
Klopkata ja smislivme vaka:
Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne,
prepraven kako Hern, so ogromni rogovi na
glava.
Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e
{tanam babar, à koga }e mi nababri da mu
{e i`naèàm na viteòt {o mojov fitiq.
Plitakavoda
Rabu{
Odli~no. Za vomjazite jas }e platam.
Dobro, da re~eme toj sigurno }e dojde, taka
prepraven. No koga }e go namamite tamu,
Gospo|a Rabu{
Mojata Ani~ka kralica }e bide na site
samovili oble~ena vo preubav bel fustan.
79
Scena 5
(Vleguvaat Meanxijata i Naivko)
Meanxijata
Rabu{
A svilata za nego jas }e ja platam. (Za sebe)
A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne
mojata Ana i }e se oèni so nea vo Iton.
(Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber
na Falstafa.
Plitkavoda
Ne, prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil.
]e razberam {to }e pravi. Sigurno }e dojde.
Gospo|a Rabu{
]e dojde ami kako. (Na Rabu{, Plitkavoda
i Evans). A sega napred
po rekvizitite i ukrasite za samovilite
na{i.
Evans
Na rabota na trud. N# ~eka {mea, igra,
~e{na ra{ipano{t {o predigra.
(Izleguvaat Plitkavoda, Rabu{ i Evans)
Po koe dobro, be akmak? Po koe, lejko
edna lejkosana? Zboruvaj, gukni, kaì. Kuso,
kratko, brzo. Tap-tap.
Naivko
Gazda Su{ko me pra}a, gospodine, da go
pra{am ne{to vitezot Falstaf.
Meanxijata
Onde mu e spalnata, ku}ata, zamokot, postelata, krevet~eto. ]e ja najde{ po sveò
naslikanata prikazna za Bludniot Sin. Odi
tropni i vikni. ]e ti zboruva kako Antropofag. Tropni, ti velam.
Naivko
Edna starica, edna debela èna, vleze vo
negovata soba. ]e bidam sloboden, gospodine, da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze.
Vsu{nost, sakam da zboruvam so nea.
Meanxijata
Gospo|a Rabu{
Gospo|o Plitkavodo, vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme.
(Izleguva gospo|a Plitkavoda)
Jas odam kaj doktorot. Samo toj go ima blagoslovot moj da se oèni so Ana Rabu{.
Onoj Su{ko, iako bogat, prav e moron; a za
zet ba{ nego maòt mi najmnogu go saka.
Doktorot e poln pari, a i na dvorot mo}ni
vrski ima. Nemu }e mu ja dadam, da vi kaàm,
pa makar za milion poarni da moàm da ja
maàm.
(Izleguva)
Opaa, debela èna? ]e mi go ograbat
vitezot. ]e viknam. - Vitezu, delijo. Vitezu
Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si?
Jas sum tvojot meanxija, tvojot Efeànin,
jas te vikam.
Falstaf
(Od vnatre) [to ima, Meanxijo?
Meanxijata
Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela èna. Neka se simne, delijo,
neka se simne. Ova e ~esna ku}a. Gospode,
site ne{to matat. Zo{to?
(Vleguva Falstaf)
80
Vilijam [EKSPIR
Meanxijata
Falstaf
Be{e edna debela starica kaj mene, Meanxijo; ama si zamina.
Ajde, pej! Brzo!
Naivko
Naivko
Ne smeam da gi krijam, gospodine.
Prostete vitezu, zboruvate za gata~kata od
Brentford?
Falstaf
Za nea, {upoglavecu, ami za kogo? [to ima{
ti so nea?
Naivko
Gospodarot moj, gospodine, gospodarot moj
gospodinot Su{ko ja videl na ulica, i
me prati kaj nea da mi kaè, gospodine,
dali nekojsi Nemtur, gospodine, koj{to
mu go maznal sinxir~eto, go ima kaj sebe
sinxir~eto ili ne.
Falstaf
Jas ve}e zboruvav so staricata za toa.
Naivko
Meanxijata
Krij gi, ili ti se plaka majkata.
Naivko
Ama, gospodine, site se vo vrska so gospojca
Ana Rabu{; dali mojot gospodar }e ja ima
taa sre}a da ja dobie ili ne.
Falstaf
]e ja ima, }e ja ima taa sre}a.
Naivko
Za {to, gospodine?
Falstaf
Da ja dobie ili ne. Odi i kaì mu deka vaka
mi re~e ènata.
I {to veli staricata, ve molam, gospodine?
Naivko
Falstaf
Smeam ova da mu go re~am, gospodine?
Veli, mrsulko, deka sinxir~eto go maznal
istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto
na gazda Su{ko.
Falstaf
Da, gospodine Nedore~enko; koj drug smee?
Naivko
Naivko
Ba{ sakav da zboruvam li~no so ènata.
Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za
nekoi drugi raboti.
Falstaf
Na primer? Da ~ueme!
Vi blagodaram, gospodine. ]e go izraduvam
gospodarot so vesta. (Izleguva)
Meanxijata
Ve{t si na zborot, ve{t, vitezu. Navistina
ima{e gata~ka kaj tebe?
Falstaf
Ima{e, ima{e moj Meanxijo, i toa kakva:
taa mi go dotera pametot kako nikoj drug
dosega. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za
poukata tuku u{te i plata dobiv.
(Vleguva Nam}or (kalosan))
81
[lu{nete, ova vi go velam dobronamerno.
Vie {te umni, {akate da {e àebavate {o
drugi i da gi me{tite, pa ne bi bilo ubavo
va{ da ve àebat. @bogum.
(izleguva)
(Vleguva doktor Kajus)
Kajus
Nam}or
Kate moj meanar od Sprinka?
Te{ko mene, gospodine, aramiluk,
~ist aramiluk!
Meanxijata
Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv,
bagabonto.
Nam}or
So aramiite. Oti {tom go zaminavme Iton,
me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno
so eden od niv, vo nekoe bata~i{te; potoa
gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija
kako tri germanski |avoli, kako tri doktorfaustovci.
Meanxijata
Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata, apa{u.
Ne veli deka pobegnale. Germancite se
~esni lu|e.
(Vleguva otec Evans)
Meanxijata
Eve sum, gospodine doktore, zbunet i vo
nedoumica.
Kajus
Ne snam sto e, ama felat prafite golemi
potgotofki za vojvotata ot @ermani, ama
zimi skalpelot, na tforot ne snaat teka
nekoj vojfota trepa ta tojte. Ofa kazuvam
topronamerno. Orevuar.
(Izleguva)
Meanxijata
(Na Nam}or) Po niv, gadu, po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi, vitezu. Propadnav. (Na
Nam}or) Mrdni, tr~aj po niv, gadu. Propadnav.
(Izleguvaat Meanxijata i Nam}or)
Falstaf
Evans
Kade e go{tilni~arot?
Meanxijata
Kaète, gospodine.
Evans
Otvorete dobro o~i, ga`da. Eden moj
prijatel dojde v grad i kaùva deka tri
Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite
go{tilni~ari vo Reding, Mejdenhed i
Kolbruk, {# im pqa~ko{ale: kowi, pari.
More cel svet sega da go zaebat, so maloto
prste nema da mrdnam, oti mene me zaebaa i
u{te }otek mi udrija. Ako stigne do u{ite
na onie vo dvorot deka sum se prepravil i
deka taka prepraven me iskapile i ispotepale, masta }e mi ja izvadat, kapka po kapka,
i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. Vi
tvrdam, }e me izedat ìv od majtaplaci i
}e mi go skinat frfulot ko na petle.Bel
den ne vidov od onaa partija beqot koga si
namestiv tri aduti na son. Eh, barem glasot
podolgo da me drè{e, ubavo }e se pokaev.
(Vleguva Brzofatka)
Opaa, od kade pak sega ti?
82
Vilijam [EKSPIR
Brzofatka
Od dvete stranki.
Scena 6
(Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata)
Falstaf
\avol da ja zeme ednata stranka, a majkata na
|avolot drugata. Taka i na obete ni{to nema
da im fali. Za niv pretrgav pove}e odo{to
moè da trga apa{kata nepostojanost na
~ovekovata priroda.
Brzofatka
Meanxijata
Gospodine Fenton, ne velete mi ni{to.
Te{ko mi e. ]e krenam race od s#.
Fenton
Sepak, slu{ni me. Pomogni mi vo zortov,
a jas, kako xentlemen, }e ti dadam
sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja.
A znaete li {to s# ne pretrgaa tie, gospodine? Ne znaete, osobeno ne za ednata od niv.
Gospo|a Plitkavoda, taa dobra du{a, seta e
sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto
kaj da ja pipne{.
]e ve soslu{am, gospodine Fenton, i barem
tajnata }e vi ja so~uvam.
Falstaf
Fenton
Vidi ja, mene najde da mi kaùva za }oteci!
Aj taa sina prpor stanala, ami mene {to
me ispotepaa {areno, vo site boi na
boìlakot, pa zali~iv na gaz od paun i za
malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od
Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija, inaku onoj kopuk
od pop }e me zapale{e na klada kako
ve{terka.
Sum ti kaùval pove}epati do sega
za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana
Rabu{, koja, na moja radost, mi vozvra}a na
ist na~in kolku {to ima pravo, se razbira,
sama na sebe
da si nao|a izbranik. Ovde imam i pismo od
nea ~ija sodrìna za golemo ~udo }e bide;
{egata vnatre epten se vklopuva so mojot
naum; taka {to niedna ne moè na videlo
sama, ako drugata ostane tajna. Debeliot
Falstaf ima uloga mnogu va`na. [egata
vaka glavno }e se odviva. Meanxijo, slu{aj.
No}eska kaj dabot hernov, me|u dvanaeset i
eden, mojata mila Ana samovilskata kralica
}e ja igra (Go pokaùva pismoto)
a eve ja pri~inata zo{to - vo takov vomjaz
dodeka drugite {egi s# u{te traat, po tatkova zapoved, taa da pobegne treba so Su{ko
i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. Taa
soglasnost dade. Arno ama, gospodine, majka
& koja sekoga{ se protivela na ova, sakaj}i
da ja dade na doktor Kajus, sredi na ist
na~in doktorov da ja grabne duri drugite se
zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot, kaj{to
sve{tenik }e gi ~eka,
vedna{ da ja ven~a. So ovaa maj~ina spletka,
Brzofatka
Gospodine, da porazgovarame vo va{ata
soba. ]e slu{nete kako stojat rabotite i
vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. Eve i
pismo koe ne{to kaùva. Gulap~iwa li~ni,
kolkava maka trebalo za da gi spari{. Eden
od vas lo{o mu sluì na Gospoda, pa zatoa
vi trgna vaka tersene.
Falstaf
Dojdi gore kaj mene v soba.
(Izleguvaat)
Meanxijata
taa, navidum poslu{na, isto taka se sloì
i mu se veti na doktorot. Zna~i sega vakva
e rabotata. Tatko & misli seta da bide vo
belo;
i vo takvo ruvo, koga Su{ko }e ja vidi,
da ja fati za raka i na znakot daden da
zamine so nego. Majka & pak saka, doktorot
polesno da ja prepoznae Ana- oti site mora
da nosat vomjazi i maski- pa smeta da ja
oble~e vo zelen fustan, lefteren i ubav, a
okolu glava lenti da & se viorat; koga na
doktorot mo`nost }e mu se ukaè, treba za
raka da ja {tipne,
a na toj znak taa se sloì so nego da pojde.
Meanxijata
Kogo misli da go izlaè, tatkoto ili
majkata?
Fenton
Obajcata, Meanxijo, za da pojde za mene.
A eve {to treba da stori{: zamoli go popot
da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i
eden
i preku zakonskiot ven~alen obred
sve~eno da gi spoi dvete na{i srca.
Meanxijata
Pa toga{ neka e so sre}a. Odam kaj popot.
Moma vie donesete, a sve{tenik nema da vi
fali.
Fenton
Doìvoten, Meanxijo, }e ti bidam dol`nik
a nagradata, jasno, }e ja dobie{ vedna{.
(Izleguvaat)
83
în PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Falstaf i Brzofatka)
Falstaf
Te molam, preku nos mi e od pqampawa;
begaj; rekov i sekov. Ova e tretpat; moè
sre}a nosat neparnite broevi. Odi si, da
te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe
nekakvo pretskaùvawe: za ra|awe, sre}a
ili smrt. Da te nema!
Brzofatka
]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to
moàm da vi snabdam ~ift rogovi.
Falstaf
Begaj, rekov! Vremeto se ar~i. Nozete pod
gaz i magla.
(Izleguva Brzofatka)
(Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil)
Zdravo ìvo, gospodine Rezil. Gospodine
Rezil, ve~erva }e stane s# jasno. Ili }e ja
bide ili ne. Bidete vo parkot okolu polno}
kaj dabot na Hern. ûda nevideni }e se
slu~uvaat.
Plitkavoda
Zarem ne bevte v~era kaj nea, gospodine,
kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno?
Falstaf
Otidov kaj nea, gospodine Rezil, vakov
kakov {to sum, sirot starec; a se vrativ
od kaj nea, gospodine Rezil, kako sirota
starica. Vo onoj ist podlec Plitkavoda,
nejziniot ma`, se prisenil naj{vrknatiot
|avol na qubomorata, gospodine Rezil,
kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak.
I da vi kaàm, mi udri stra{en }otek koga
bev èna - za{to koga sum ma`, gospodine
Rezil, ne mu se pla{am ni na Golijata so
tkaja~koto krosno, oti znam deka ìvotot e
i sovalka na razboj. Brzam. Pojdete so mene;
s# }e vi kaàm, gospodine Rezil. Od vremeto
koga tepav guski, begav od u~ili{te i
frlav fanta, do v~era imav zaboraveno {to
e }otek. Pojdete so mene. ]e vi kaùvam
~udni raboti za kopukov Plitkavoda, komu
ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam èna
mu vo va{i race. Po mene. ûdni raboti se
na povidok, gospodine Rezil. Po mene.
(Izleguvaat)
85
Scena 2
Scena 3
(Vleguvaat gazda Rabu{, sudijata [upelko
i gazda Su{ko)
(Vleguvaat gospo|a Rabu{, gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus)
Rabu{
Gospo|a Rabu{
Taka, taka; }e se pritaime vo endekov
zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite.
Sinko Su{ko, ne zaboravaj ja }erka mi.
Su{ko
Bez gajle. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. & prio|am,
taa e vo belo, & vikam “kupa”; taa mi vika
“~upa”; i gotovo; raspoznati sme.
Gospodine doktore, }erka mi e vo zeleno.
Koga }e vi se ukaè prilika, fatete
ja za raka, odvedete ja vo hramot i
sekavi~no zavr{ete ja rabotata.Vlezete
prvi vo parkot. Nie dvete morame zaedno.
Kajus
Snam sto treba prafam. Orevuar.
Gospo|a Rabu{
[upelko
I taka e dobro. Ama zo{to vi se “kupa” i
“~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{.
(Na Rabu{) Ot~uka deset.
Rabu{
No}ta e temna; kako stvorena e za svetilki
i duhovi. Neka ni odi od raka rabotava!
Nikoj ìv ne misli zlo osven |avolot, a
nego }e go poznaeme po rogovite. U{te
malku. Po mene.
(Izleguvaat)
Zbogum, gospodine.
(Izleguva Kajus)
Ma` mi nema tolku da se raduva na
stradaweto falstafovo kolku {to }e go
doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme
}erkata. Ama ne e va`no. Poarno sega da
me kara mene, odo{to cel ìvot srceto da
& vene.
Gospo|a Plitkavoda
Kade e sega Ana, kade e trupata samovili,
kade e onoj vel{ki |avol, popot Hju?
Gospo|a Rabu{
Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot
hernov, so zatemneti svetilki; vo migot
koga Falstaf }e se sostane so nas, tie
naedna{ }e blesnat vo no}ta
Gospo|a Plitkavoda
]e se isposeri v ga}i od strav.
Gospo|a Rabu{
Ako ne se isposeri od strav, }e umri od
sram. Ako se isposeri od strav, pak }e umri
od sram.
86
Vilijam [EKSPIR
Gospo|a Plitkavoda
Ubavo }e go izneverime.
Gospo|a Rabu{
Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo
izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo.
Gospo|a Rabu{
Se bliì ~asot. Kon dabot, kon dabot!
(Izleguvaat)
Scena 4
(Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako
satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili)
Evans
Op-cap {amovili! Ajde! I àpomnete {i gi
ulogite. Hrabro, hrabro, ve molam. [o mene
v jama a koga }e kaàm “Ujaa” pravete kako
}e vi àpovedam. Ajde, ajde, op-cap na kalap,
op-cap!
(Izleguvaat)
Scena 5
(Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so
rogovi na glava i sinxir v race)
87
Gospo|a Plitkavoda
So mene e gospo|a Rabu{, srcule.
Falstaf
Falstaf
Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset;
bliì ~asot. Sega neka mi pomognat
toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter, ti
be{e bik za qubov na tvojata Evropa;
qubovta ti gi nabi rogovite. O mo}na
qubov, ti {to vo edni priliki go pravi{
yverot ~ovek; a vo drugi ~ovekot yver!
Ti be{e Jupiter, i lebed, za qubov na
Leda. O semo}na qubov! Kolku blisku eden
bog se pribliì do izgledot na gusan!
\avol{tilak storen prvin vo oblik na
yver - O Jupiter, yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na
ptica - pomisli na ova Jupiter, pti~ji
|avol{tilak! Koga bogovite gorat vo
sladostrastie, {to ostanuva za nas, kutrite
lu|e? [to se odnesuva do mene, jas sum elen
vo Vindzor i toa najdebeliot, mi se ~ini,
vo {umava. Isprati mi sveìna vo vreme na
pareweto, Jupiter, oti koj }e moè potoa da
me iskara deka sum ja utnal?
(Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea
gospo|a Rabu{)
Koj doa|a? Mojata srna!
Gospo|a Plitkavoda
Vitezu Xon! Dali si tamu, elenu moj,
ma`jaku moj mil?
Falstaf
Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka
vturat kompiri, neka zgrmi na zvukot od
“Libe moe so rakav~iwa zeleni”, neka udri
grad od {e}er~iwa, neka zavrne sneg od
ir~iwa; neka nadojde bura od strasti, jas
ovde }e se zasolnam.
(Ja pregrnuva)
Podelete me kako ~ornat elen, za sekoja po
but. Rebrata }e gi ~uvam za sebe, ple{kite
za ~uvarot na ovoj del od {umata, a
rogovite gi podaruvam na va{ite maì. Jas
sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. Zna~i no}va Kupidon e sovesno
mom~e; mi nadopolnuva dvojno. Jas sum vistinski duh, dobro mi dojdovte dvete!
(Se slu{a xagor odnadvor)
Gospo|a Rabu{
Lele, go slu{ate xagorot?
Gospo|a Plitkavoda
Boè prosti ni gi grevovite!
Falstaf
[to moè ova da bide?
Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda
Da begame! Da begame!
(Izleguvaat gospo|a Rabu{ i
gospo|a Plitkavoda tr~aj}i)
Falstaf
Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne
mu go zapalam pekolot so masloto vo mene.
Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal.
(Vleguvaat otec Evans, Vilijam Rabu{ i
decata, maskirani kako i porano, so sve}i;
Brzofatka, maskirana kako Samovilskata
kralica; Ana Rabu{ kako samovila i eden
glumec maskiran kako \avol~e.)
Brzofatka
Samovili crni, beli, zeleni i sivi
na no}ta veselnici i senki ìvi,
88
Vilijam [EKSPIR
sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde
spremete se vedna{, na rabota ajde. \avol~e, samovilite prozivaj gi vedna{.
\avol~eto
Kepci, imiwata da gi ~ujam. Molknete,
edna{!
[tur~e, vo domovite vindzorski ti sega
yirni
i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta
{tirni
tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od
svrdli
Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i
smrdli.
Falstaf
(Za sebe) Nagaziv na navi. A zborne{, mrtov
}e bidi{. ]e zamiàm i }e se skrijam;nikoj
ìv ne smee da gi vidi.
(Legnuva i si go skriva liceto)
Evans
Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma
tripati pred spiewe {to se prekrstila
doma, daj & soni{ta najubavi da plete, da
zaspie cvrsto ko nevino dete.
No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat, {tipi gi, po race, po noze, po ple}i,
ko{mari da im se kotat.
Brzofatka
Ajde, ajde!
Posetete go, kepci, dvorot Vindzorski,
nadvor i vnatre,
donesete sre}a, navi, vo site odai sveti
blagosostojba za navek dvorecot da seti
blagosostojba ve~na od radosti i smea, dostojna na vladarot, vladarot na nea.
Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet
so balzam svetnete gi od presveà prolet.
Seto znamewe, sekoj grb, sekoj tronec
stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet
kamen;
A no}e, livadarki, zapejte pesna
fateni na oro vo krug, na noga lesna.
Do kaj{to }e stapnete, zelenilo da nikne
poplodno i posveò od sekade da blikne; i
“Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen
neka pi{uva cvetot sin, bel i rumen,
ko safir, biser i zlaten podvez
{to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten.
Odete, ajde! - no s# do eden ~asot
oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na
lovecot Hern, }e go igrame nie.
Evans
A sega, raka za raka, na oro fatete se vie;
dvaeset svetulki feneri }e ni bidat
vodilki okolu dabot na ovaa rida. Opaa! Stoj! ôve~ki miris nozdrite mi gi
rie!
Falstaf
Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se
branam,
moè da me uro~i i bieno sirewe da stanam!
\avol~eto
(Na Falstaf) Crvu dolen, od ra|awe ti si
uro~en da bide{ vole!
Brzofatka
(Na samovilite) Ogan prinesete, prstite
neka mu gi gori, ako e ~ist, plamenot nema
zijan da mu stori,
bolka }e nema; no ako po~ne da krcka
toga{ gre{nik si ti beden, rasipnik, srcka!
\avol~eto
Na sud! Na sud!
Evans
Dali drvovo }e gori?
(Go gorat Falstafa so sve}i.)
Falstaf
Of, of, of!
Brzofatka
Rasipan, rasipan, i sladostrastie go mori.
Okolu nego, navi; potsme{liva samovili
pojte
[tipete go, {tipete go, duri umot ne mu
dojde!
(Tie igraat okolu Falstafa, go {tipat i
pejat:)
Samovilite
Gre{ni misli, sram da vi e,
sramna blud i sladostrastvie!
Bludot ti e samo àr vo krvta
na porokot ve~na `rtva,
go kotka{ v srce i ognot mu se {iri
od me~tite raspalen ne moè da se smiri.
[tipete go slo`no, samovili
vo nego se vlezeni zli sili!
[tipete go, gorete go, neka seti {to e
kazna,
s# duri sve}ite, zvezdite, mese~inata ne
zgasnat.
(Za vreme na pesnata, vleguva doktor Kajus
od ednata strana i izleguva so ukradenata
samovila vo zeleno; vleguva gazda Su{ko
od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo; vleguva Fenton
i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. Po
pesnata od nadvor se slu{a lovxiski
xagor. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka,
Evans, \avol~eto i Samovilite. Falstaf
stanuva i saka da bega.)
(Vleguvaat gazda Rabu{, gazda Plitkavoda, gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda)
Rabu{
Ne, ne begajte. Mislam deka dokusuren ste
sega.
Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern?
89
Gospo|a Rabu{
Ve molam, dosta. [egava ve}e nema smisla.
Vitezu Xon, kako vi se dopa|aat sega ènite
od Vindzor?
(Pokaùva na rogovite od Falstaf)
Gi gleda{, maù? Zarem ovoj ubav jarem
ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na
gradot?
Plitkavoda
(Na Falstaf) E, pa, gospodine, koj nosi sega
rogovi? Gospodine Rezil, Falstaf e apa{,
apa{ so rogovi. Eve mu gi rogovite, gospodine Rezil. I, gospodine Rezil, ni{to
od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta, stapot i dvaesette
funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil; zatoa kowite mu se zemeni reim,
gospodine Rezil.
Gospo|a Plitkavoda
Vitezu Xon, ne n# posluì sre}ata. Nikako
da se stavime. Pove}e nikoga{ nema da
ve smetam za moj veren, tuku samo za moj
najdebel elen.
Falstaf
Gledam deka od mene napravivte magare.
(Gi vadi rogovite)
Plitkavoda
Da, ama i vol. Dokazi ima kolku ti du{a
saka.
Falstaf
Zna~i ovie ne bea samovili? Boè gospode,
dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili,
ama sepak ne~istata sovest, nenadejniot
prepad na moite mo}i, go napravija prividot stvarnost i , pokraj glasot na razumot,
poveruvav deka se samovili. Ete kako moè
so sajkal da ti pobegne kumot, koga kon lo{o
nastroen ti e umot!
90
Vilijam [EKSPIR
Evans
Viteù Xon Fal{taf, {luète mu na
go{poda i àboravete gi gre{nite mi{li,
pa {amovilite nema da ve {tipat.
Plitkavoda
[to? Da ti se dopadne turlitavava?
Vre}i{tevo gnoj?
Gospo|a Rabu{
Plitkavoda
Ovoj ofkaxija?
Ova dobro go rekovte, o~e Hju.
Rabu{
Evans
A va{ ve molam da ja àboravite qubomorata.
Ovoj bes~uvstvitelen, drt starec so
mevi{te kako nilski kow?
Plitkavoda
Plitkavoda
I podmolen kako Satana?
Nema da se posomnevam vo èna mi s# dodeka
ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na
dobar angliski.
Rabu{
I siromav kako Jov?
Falstaf
Plitkavoda
âvkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene?
Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da
ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e
da se udavam vo kapka mo~!
Evans
Mo{awe dobro à va{a `dravje; debel mev
mnogu mo{.
Falstaf
“Mo{awe” i “`dravje”? Zarem doìveav da
mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta
na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova
e znak deka mu odyvoni na uìvaweto i
no}noto {laewe vo kralstvovo.
Gospo|a Rabu{
Vitezu, vitezu, duri i da mislevte deka
moème da ja isfrlime doblesta od na{ite
srca i da se predademe bez zbor na pekolot,
zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni
toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete?
I zol kako èna mu?
Evans
I {o umot àjden po ra`vrat, meani,
{pan{ko vino, obi~no vino, medovina,
lokawe, p{uewe, {eir, àka~ki maka~ki?
Falstaf
Za podbiv me imate; ama ako. Vo prednost
ste. Ne moàm duri ni da mu go spu{tam na
ovaa vel{ka pa~avra. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. Pravete so
mene {to sakate.
Plitkavoda
]e ve odvedeme, gospodine, vo Vindzor kaj
eden gospodin po ime Rezil, komu na prevara
ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi
kako nekoj makro. Iako dosta pretrgavte,
sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli
vra}aweto na parite.
Rabu{
Sepak razveseli se, vitezu. Ve~erva }e
jade{ i }e pie{ kaj mene doma, kaj{to sakam
da & se smee{ na èna mi kako {to taa sega
ti se smee tebe. Kaì & deka gazda Su{ko se
oèni so }erka & .
91
Su{ko
Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv
koga zedov mom~e mesto devojka. Da se
ven~av so nego, iako be{e vo ènski
ali{ta, nikoga{ ne bi spiel so nego.
Rabu{
Gospo|a Rabu{
(Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana
Rabu{ e moja }erka, taa, dosega e èna na
doktor Kajus.
(Vleguva Su{ko)
Su{ko
Eeej! ej,ej, dedo Rabu{!
Rabu{
[to e sine, {to e? [to e, {to e, zetko?
Zavr{ivte?
Su{ko
Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im kaàm; }e im kaàm, ako ne, neka
me obesat, eve na!
Rabu{
[to }e im kaè{, zete?
Sami ste vinovni. Jas vi kaàv deka }e ja
prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot.
Su{ko
I prijdov. Be{e vo belo. Viknav “kupa” a
taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana; a sepak ne be{e Ana tuku
deteto na po{tarot.
Gospo|a Rabu{
Xorx, Xorx, nemoj da se luti{. Razbrav
za tvojata namera, ja oblekov }erka mi vo
zeleno i sega sigurno e so doktorot vo
hramot kaj{to ve}e se zele.
(Vleguva Kajus)
Kajus
Kate madmazel Ana? Zimi boka, islazan sum!
Se ozeniv so un garson, momce, un paysan,
zimi boka. Momce! Ne Ana Rabus, zimi boka.
Izlazan sum.
Su{ko
Rabu{
Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca
Ana Rabu{, a vamu ènskoto - ma{ko.
Deti{te edno nedokvakano. Da ne be{e v
crkva, }e mu pokaèv jas ubavo, ili obratno,
}e mi pokaè{e toj mene. Od mesto da
ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e
Ana Rabu{; a toa da ti bilo deti{teto na
po{tarot.
Gospode, zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno?
Rabu{
Zna~i, zedovte pogre{en ~ovek.
Kajus
Da, zimi boka, ama e momce. Zimi boka, cel
Vindzor krenam na noze.
Plitkavoda
ûdno, koj ja ima toga{ vistinskata Ana
Rabu{?
(Vleguvaat Fenton i Ana)
92
Vilijam [EKSPIR
Rabu{
Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. [to zna~i ova, gospodine Fenton?
Falstaf
Odvrzan pes ìvo pile ne pu{ta.
Gospo|a Rabu{
Ana
Prosti mi, tatko. Majko moja, prosti.
Rabu{
Zna~i gospo|ice, kako se slu~i da ne pojde{
za gazda Su{ko?
Gospo|a Rabu{
Zo{to ne pojde za gospodinot doktor, dete?
Fenton
Ja zbunivte. Vistinata slu{nete ja sega.
Sakavte da ja maìte, mo{ne sramno,
tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost.
Vistinata e deka taa i jas, svr{eni damna,
vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e
nema da n# razdeli. Prestapot storen od
nejzina strana e svet i za po~it.
Prevarava nejzina ne krstete ja delo
na neposlu{nost, itrina ili nepo~it,
za{to preku ~inov taa samo se spasi od
mnogute nesveti, kolnati sati nametnati
vrz nejze od prisilniot brak.
Plitkavoda
(Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko
zdrveni. Lek tuka nema.
qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a, zemjata so pari, ènata po”pisano” ti pa|a.
Falstaf
Milo mi e {to va{ata strela proma{i,
iako fativte dobra pusija da me zastrelate.
Rabu{
Od pi{anoto ne se bega. Fenton, neka ti e
so sre}a!
Dosta so ~am~e muabeti. Gospodine Fenton
za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot!
Ajde maù, povelete site kaj nas doma, najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot, i vie
vitezu, povelete site.
Plitkavoda
Amin, vitezu, amin,
sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da
se krie{, kaì mu, ve~erva toj so gospo|a
Plitkavoda }e spie.
Comedy of Errors
LICA:
Solin, vojvoda od Efes
Egeon, trgovec od Sirakuza
Antifol od Efes
Antifol od Sirakuza, bliznaci, sinovi na Egeon i Emilija
Dromio od Efes
Dromio od Sirakuza, bliznaci, robovi na dvata Antifola
Baltazar, trgovec
Anxelo, zlatar
Prv trgovec, prijatel na Antifol od Sirakuza
Vtor trgovec, na kogo mu e dolèn Anxelo
Pin~, u~itel
Emilija, èna na Egeon, igumanija vo Efes
Adrijana, èna na Antifol od Efes
Lu~ijana, nejzina sestra
Metresa
Temni~ar,Xandar, Slu`benici i Svita
Mesto na dejstvieto: Efes
Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi, bez nekoja pogolema
filosofska podloga iako, kako {to veli Kolrix, taa, na najdobar moèn na~in, gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata.
Ovde, poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite, nastanuvaat brojni
nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata.
Spored bele`nikot Gesta, piesata Zabuni, prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594
godina. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. Deka e me|u prvite,
ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir, potvrduvaat stilot i metrikata na deloto:
stihovite se ramnomerni, ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi, a malku proza.
Zabuni e najkusata komedija na [ekspir, zasnovana vrz tripati pokusiot latinski
original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. No, za razlika od
Plaut, [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni, gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku
novi likovi (Egeon, Emilija, Lu~ijana…)
Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija, tuku originalno delo koe,
nadrastuvaj}i go izvornikot, so sveìnata na karakterite i silata na poezijata, go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel.
Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11.03.1989
godina na scenata na MNT, vo reìja na Dimitrie Osmanli.
Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e
ovaa pretstava, a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina.
în PRVI
Scena 1
(Vleguvaat Solin, vojvoda od Efes, Egeon,
trgovec od Sirakuza, Zatvorni~ar i drugi.)
Egeon
Brzni Soline, skrati mi go vekot,
za makite moi smrtta bil lekot.
Vojvodata
Ne moli ve}e, trgovecu od Sirakuza
nemam niet zakonot da go kr{am.
Kavgata i sporot {to izbija
po ~inot krvav na vojvodata va{
nad ~esnite na{i trgovci koi
nemaj}i dovolno zlato za otkup
so krv propisot mu go zape~atija
ja topi milosta vo pogledot tvrd;
za{to po razdorot lo{ {to stana
me|u buntovnite tvoi zemjaci
i nas, vrhovnite soveti re{ija,
i na{iot i va{iot od Sirakuza,
da se prekine trgovijata
me|u zajadenite gradovi na{i
i sekoj roden vo Efes {to }e go
vidat na pana|ur vo Sirakuza
ili roden Sirakuànin vo
zalivot Efes, da bide ubien
a imotot daden na vojvodata,
osven ako ne plati nekoj otkup
od iljada dukati za nego.
Imotot tvoj, preku mera vredi
sto dukati; zatoa, Sirakuàne,
po zakonot na{ osuden si na smrt.
Egeon
Ute{no ba{; po tvoite besedi
ve~erva kraj na makite me sledi.
Vojvodata
Zna~i, trgovecu, kaì na kratko
{to te natera da trgne{ od doma
i zo{to si ba{ deneska vo Efes.
Egeon
Najte{ko od s# mi pa|a za alot
moj maten jasno da zboruvam; sepak
za da re~e svetot deka krajot
od pi{ano mi bil a ne od podlost
}e raskaàm ovde s#, red po red.
Roden sum vo Sirakuza, zedov èna
{to sre}na be{e so mene a so nea
i jas, do ~asot koga n# navasa zlo.
Bogatstvoto ni raste{e vo radost
po moite ~esti patuvawa do
Epidamno, no eden den umre
delovoditelot i griàta za stokata
ostavena na razni mesta, od nea
me trgna; ni {est meseci ne bevme
razdvoeni a taa, iako
iscrpena od bremeto slatko,
re{i sama kaj mene da dojde.
I dojde naskoro ìva i zdrava.
I po kratko, sre}na majka stana
na li~ni sina dva; i za ~udo
isti tie na lika bea i po
ime samo gi raspoznavavme.
Vo isto vreme, nekako, vo istata
kr~ma, siroma{ka edna se porodi
sli~no i rodi dve blizni ma{ki;
no, bedni bidej}i roditelite bea
na doen~iwata - gi kupiv toga{
na decata moi da im sluàt.
@ena mi, gorda na porodot {tedar,
vezden me nagovara{e za vra}awe
101
Komedija na zabuni
doma; se sloìv bezvolno no prerano
se ka~ivme na brod. Odvaj na milja
bevme od Epidamno koga moreto,
sekoga{ pokorno na vetrot
bolno go navesti zloto na{e.
I brzo potoa v beznade` bevme,
matnata svetlost {to bolsna od nebo
samo ni stana za du{ite plahi
garant siguren za brzata smrt
{to rado sigurno }e ja primev,
no pla~ot postojan na èna mi
{to pred kobot pretstoen raste{e
i kemkaweto bolno na beb~iwata,
koi ne znaeja od {to im e strav,
me podbodnaa i probav izlez
nekakov da najdam od bezizlezot.
Mornarite pobaraa spas so ~amec
a brodot {to tone{e ni ostana nam.
@ena mi go vrza vtororoden~eto
za rezervnata katarka {to
mornarite ja ~uvaat za neol ~as
a so nego i eden od drugite
bliznaci; na ist na~in i jas se
pogriìv za drugite dvajca;
{tom taka gi zgriìvme decata
èna mi i jas, so pogledite vo niv,
se vrzavme za po eden kraj od
katarkata i plovevme napred
kon Korint, noseni od strujata,
ili taka ni se stori. Najposle,
sonce ogrea nad zemjata
i v ~as gi rastera maglite gadni,
i pod naplivot na snopot svetlina
moreto se smiri i vidovme
brodovi dva {to itaa kon nas,
eden od Korint, od Epidamno drug,
no pred da stignat - o, tolku e dosta
Soline, du{ava polna e so ~emer do ram
{to stana posle }e sfati{ i sam.
Vojvodata
Prodolì, star~e, ne zapiraj tuka,
soàlba te ~eka no ne i milost.
Egeon
Bogovite takvi da bea so mene
sega }e nemav zo{to da gi kolnam,
za{to pred da stignat brodovite
na ostri steni nie naidovme
i silno, pomnam, udrivme vo niv
i brodot na{ na dve se rascepi
i pri delbata nepravedna sudbinata
pravedno ni podeli po isto,
po malku radost i po malku taga;
no delot nejzin, bidej}i pod pomal
tovar plove{e, vetrot pobrzo
go ponese napred; i vidov koga
ribarite od Korint gi fatija
site trojca. Najposle i drugiot
stigna brod a posadata, bidej}i
znae{e koi sme, prijatelski
n# primi nas, brodolomcite.
Tie sakaa i ribarite
od plenot da gi li{at, no baven
im be{e brodot, pa najposle kon
tatkovinata go naso~ija.
Tuka mene mi svr{i sre}ata
a nesre}ata na svet me ostavi
za lo{ata kob da raskaùvam.
Vojvodata
Za ater na tie po koi àli{
kaì mi s# {to vi se slu~i ottoga{.
Egeon
Postariot sin, postaroto gajle,
koga napolni osumnaeset
po~na za brat mu da se raspra{uva
i me mole{e so slugata svoj,
koj isto od brat mu be{e li{en,
no isto ime nose{e ko nego,
da trgnat vedna{ po onoj za kogo
umirav da go vidam; mu odobriv
ìvotot negov rizikuvaj}i go.
Pet dolgi leta vo Grcija minav,
niz sinorite Aziski lunyav sam
i na vra}awe, ete, doploviv do Efes,
bez nade` da go najdam no re{en
da go pretresam sekoe mesto
vo koe ìveat lu|e. No ovde
skon~anieto mi bilo i sre}en
sigurno }e bidat vo smrtta moja
bezvremena ako site patuvawa
moi potvrdat deka sepak se ìvi.
102
Vilijam [EKSPIR
Vojvodata
Egeone jaden, tebe {to sudbinata
so najstraèn jad te beleìla,
veruvaj mi, da ne e ova protiv zakonot
protiv krunata, dostoinstvoto moe,
protiv ona {to duri ni knezovite
i da sakaat, ne smeat da go zgaznat,
sigurno sega }e te za{titev
no, iako si na smrt osuden
i presudata ne moè da se smeni
osven na {teta na ~esta na{a,
sepak }e ti pomognam kolku {to moàm;
eve ti davam u{te eden den
pomo{ da pobara{ prijatelska;
probaj kaj site poznati vo Efes,
moli, koli, sumata natokmi ja
i ìvej; vo sprotivno }e mora
da umre{. Zatvorni~aru, vodi go!
Zatvorni~arot
Dobro, gospodaru.
Scena 2
(Vleguvaat Antifol od Sirakuza, eden
trgovec i Dromio od Sirakuza.)
Trgovecot
Zatoa re~ete deka ste od Epidamno
imot da ne vi go konfiskuvaat;
ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza
uapsen e a dojde ovde. I bidej}i
nema pari za otkup, po zakonot mora da umre
pred zajdisonce. Ne,
eve gi parite {to vi gi ~uvav.
Antifol od Sirakuza
Odnesi gi vo Kentaur na konak
Dromio, i ~ekaj me tamu. Ru~ek
}e bide u{te malku, a dotoga{
}e se provrtkam malku niz grad,
da gi vidam trgovcite, zgradite, a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan
umoren sum od patot. Odi sega.
Egeon
Dromio od Sirakuza
Bez nade`, po pomo{ odam leden
malku da go odloàm krajot svoj beden.
Mnogumina bi ve
drèle za zbor i bi zbri{ale
ba{ so parite v xeb.
Antifol od Sirakuza
Doverlivo mom~e, gospodine,
i ~esto koga maki, zla me ma~at
so dosetki znae da me raspoloì.
Sakate zaedno da {etneme niz grad
a potoa da jademe kaj mene v kr~ma?
Trgovecot
Viknat sum, gospodine, od edni trgovci
od koi dobar pazar o~ekuvam.
Prostete mi, ve molam. No, vo pet
ako vi e po volja, da se sretneme
na plo{tadot i moème da bideme zaedno
do pred legnuvawe. A sega odam,
me ~eka rabotata.
103
Komedija na zabuni
Antifol od Sirakuza
Doviduvawe. Toga{ odam sam
vamu-tamu niz gradot da pominam.
Trovecot
Antifol od Sirakuza
Ne maftaj me, mom~e, ne mi e do {ega
kaì, bez matkawe, parite kaj se?
Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{
tolkavi pari da ostavi{ na drug?
Dromio od Efes
Dobar pomin, gospodine.
Antifol od Sirakuza
Koj mene dobar pomin mi posakuva
mi poèluva ne{to tu|o za mene.
Na svetot sum ko kapka voda
{to druga kapka vo okeanot bara
i koga dru{kata ne ja nao|a
pa|a i se gubi. Taka i jas, jadnik
majka mi baraj}i ja i brat mi
pa|am i se gubam.
(Vleguva Dromio od Efes.)
Eve go, se vra}a. Kalendarot na mojot ìvot.
[to e? [to se vrati tolku brzo?
Dromio od Efes
Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam,
pileto zagorelo, praseto e ladno
~asovnikot mi udri dvanaeset,
a gospodarkata edna po lice,
taa e è{ka, jadeweto ladno,
a ladno e oti ne ste doma,
a ne ste doma oti ne ste gladni
ne ste gladni oti ne postite
a nie molitva {to znaeme i post
za grevot va{ si dobivme po nos.
Antifol od Sirakuza
Dosta, dosta gospodine, kaì
parite kaj ti se {to ti gi dadov?
[egi gospodine teraj na trpeza
a mene gospodarkata me prati po vas
i ako vedna{ ne dojdete odma
po timba }e me fukne. I mislam
èludnikot va{ ko mojot, gospodine
treba da bide ~asovnik i bez glasnik
vedna{ da ve isprati doma.
Antifol od Sirakuza
Slu{aj Dromio, {ega si e {ega
no za drugpat ~uvaj ja, ~oveku.
Kaj e zlatoto {to ti go dadov?
Dromio od Efes
Zlato gospodine? Nikakvo zlato
ne sum primil od vas.
Antifol od Sirakuza
Slu{aj ti, gospodine gadu,
dosta so glupostite, kaì
{to napravi so doverenoto?
Dromio od Efes
Dovereno edinstveno mi be{e
od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam.
Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat.
Antifol od Sirakuza
Dromio od Efes
[to? Zar onoj sitne` {to minatata
sreda go dobiv da mu platam na sara~ot
za kuskunot na gospodarkata?
Na sara~ot mu gi ostaviv, se kolnam.
Ko na ~ovek odgovori mi
na koe sigurno mesto mi se parite
ili sega }e ti ja zdrobam crpkata
{to se majtapi koga }e & prdne.
Kaj se iljadata dukati od mene
{to gi primi?
104
Vilijam [EKSPIR
Dromio od Efes
Nekolku modri dukati od vas
po timba sum primil i u{te nekolku
po ple}i od gospodarkata, no,
zaedno nikako ne se iljada.
Koga bi vi gi vratil, se pla{am,
nema trpelivo da gi primite.
Antifol od Sirakuza
Od gospodarkata?
Koja ti e gospodarka, robe?
Dromio od Efes
@enata na va{eto gospodstvo
i moja gospodarka vo Febiks,
taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek
i ve moli doma da pobrzate.
Antifol od Sirakuza
[to zarem v lice mi se potsmeva{?
E, nema! Eve ti gospodine robe!
Dromio od Efes
[to vi e gospodine? Na strana
racete! Ne}ete? Toga{ bri{am!
Antifol od Sirakuza
@imi boga, vaka ili onaka,
site pari mu gi zele na podlecov!
Velat gradov prepoln e izmami,
ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat,
mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat,
ve{terki {to ti ja kinat du{ata,
teloto ti go bodat, la`govci
prepraveni, zborlesti izmamnici,
i mnogu drugi ro`bi na grevot.
Ako e taka, brzo zaminuvam.
Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde
se pla{am zlatoto po petlite ojde!
în VTORI
Scena 1
(Vleguva Adrijana, èna na Antifol
od Efes i Lu~ijana, sestra & .)
Adrijana
Ni ma` mi go ima, ni robot
{to itno go prativ po gospodarot
a ve}e e dva, Lu~ijana.
Lu~ijana
Moè nekoj trgovec go viknal
i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek.
Smiri se i da jademe. So svojata
sloboda gospodari maòt, a so maìte
vremeto;
toa odreduva koga da dojdat,
zatoa strpi se.
Adrijana
Zo{to maìte poglema sloboda
imaat od nas?
Lu~ijana
Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda.
Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi
na zemja, vo vozduh, v more, {to nema megi.
Yverovite, ribite, pticite vozdu{ni,
na ma`jacite svoi im se poslu{ni.
Lu|eto, iskonski mnogu nad niv, sami
vladeat so svetot i so temnite okeani
imaj}i um pove}e i darba za uka,
od pticite, ribite, - gospodarat tuka
so niv i so ènite svoi; taka i ti
treba ve~no pokorna da im si.
Adrijana
I poradi ova ne saka{ da se maì{?
Lu~ijana
Ne, ne{to drugo kaj brakot me pla{i.
Lu~ijana
Adrijana
Za{to rabotata ne im e doma.
Bi go podnela li ova so mirna du{a?
Adrijana
Lu~ijana
Taka da pravam sekoj bi me plukal.
Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am.
Lu~ijana
Adrijana
Uzda e toj tvoja {to te zauzduva.
A so druga maòt da ti pojde?
Adrijana
Lu~ijana
Samo magarici za uzda se vodat.
]e ~ekam mirno doma da si dojde.
106
Vilijam [EKSPIR
Adrijana
Adrijana
Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade,
meki se tie janya {to ne gi jade.
Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama
ja te{ime gri`no da ne pla~e. Ama
nekoj od nas bol sli~en da go snajde
vo pla~ ist pogolem }e zajde.
Taka i ti, nemaj}i ma` da te jade,
trpenie saka{ za uteha da mi dade{.
No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda
i ti od koà }e izleze{, ti tvrdam.
Kaì, te molam, doa|a li doma?
Se ~ini premnogu se trudi
ènata da si ja zadovoli.
Dromio od Efes
Gospo|o, gospodarot moj e ludo rogat!
Adrijana
Ludo rogat? \ubre edno!
Lu~ijana
Dromio od Efes
]e se maàm da vidam kako }e mi bide.
Eve go slugata, moè i ma` ti ide.
Adrijana
Blizu li e gospodarot tvoj baven?
Dromio od Efes
Preblizu mi be{e, ìmi u{ive crveni.
Adrijana
Ne rekov deka e rogonosec
no sigurno e lud. Koga go vikav doma
na ru~ek, pra{a za iljada dukati.
“Ru~ek e vreme,” rekov; “Zlatoto,” re~e;
“Vi se ladi jadeweto,” rekov; “Zlatoto,”
re~e;
“]e dojdete?” rekov; “Zlatoto,” re~e;
“Kaj se iljadata dukati, gadu,
{to ti gi dadov?” “Praseto,” rekov
“Zlatoto,” re~e. “Gospodarkata, gospodine,”
rekov; “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam,
gospodarkata, mi e gajle za nea…”
Kaì, zboruva{e li so nego,
{to ima na um?
Dromio od Efes
[to mu be{e na um sega mi e na u{i
rakata da mu kapne, ne znam {to mu stana.
Adrijana
Zboruva{e li nejasno pa ne moè{e
smislata da mu ja po~uvstvuva{?
Dromio od Efes
More udira{e tolku jasno {to
predobro mu gi po~uvstvuvav udarite;
tuku povodot mu be{e nejasen
i zatoa ne moèv da go sfatam.
Lu~ijana
Re~e koj?
Dromio od Efes
Gospodarot; “Nemam,” re~e toj.
“ni dom, ni èna, ni gospodarka.”
I taka negoviot odgovor na
pokanata moja doma go nosam na ple}i,
oti na krajot tamu i me ispotepa.
Adrijana
Odi pak, dovedi go doma.
Dromio od Efes
Da odam pak za pak da me tepa?
@ivi gospod! Nekoj drug sega pratete.
107
Komedija na zabuni
Adrijana
Nazad, robe, ili po timba }e te aknam.
Lu~ijana
Otfrli ja qubomorata {tetna.
Dromio od Efes
A toj udarot so nov udar }e go
blagoslovi; me|u vas dvajca
celata glava }e mi stane xumki.
Adrijana
Mnogu lomoti{, prostaku.
Odi dovedi go gospodarot.
Dromio od Efes
A tolku li sum trkalezen za kako
topka po cel den da me {utkate?
Vie udirate tuka a toj tamu.
I udirate za da vi se mnoàt
barem duri sluàm druga stavete mi koà.
Lu~ijana
Adrijana
Ne sum ni budala ni maloletna.
Znam sega & se dodvoruva na druga,
inaku zo{to ne bi bil tuka.
Znae{, sestro, |erdan toj mi veti,
i zarem na nego da ne se seti,
i da ne mu tekne za postelata bra~na
i vrz kamenot bescenet senka mra~na
pa|a, na zlatoto sjajot mu go zema
‘r|ata zgorna; i ~ovek na svet nema
{to dobriot glas ne }e go zagubi
ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi.
Na ubavinata toj mi na{ol mana
zatoa }e pla~am nad ona {to ostana
i pla~ej}i so smrtta }e se zdruàm.
Lu~ijana
Mnogu budali na ludata qubomora & sluàt.
Uf, ama ti e liceto gnevno.
Adrijana
Kraj metresata ne mu e zdodevno,
a jas doma goram po nasmevka blaga.
Dali starosta ubavinata druga
od obraz mi ja zede? Ne, toj v àl ja svi.
Dali sum glupa? âvka da ne umot mi go
ispi?
Nequbeznosta od mermerot pove}e
duhovitosta ja gnasi. Zarem ve}e
i ali{ta poubavi nosat drugi?
No, negovi se toa zaslugi,
toj e stopan na sostojbata moja.
Ako ~arite mi ostanale bez boja,
edinstveniot vinovnik samo e toj,
no sepak, so samo eden son~ev pogled svoj
seta ubavina moè da mi ja vrati.
No, toj, elen raspu{ten, bez àl da me
trati,
se hrani nadvor, preku plot skoka,
a jas mu sluàm ko najdolna stoka
108
Vilijam [EKSPIR
Scena 2
(Vleguva Antifol od Sirakuza.)
Antifol od Sirakuza
Zlatoto {to mu go dadov na Dromio
navistina e vo Kentaur, a verniot
moj sluga trgnal nekade da me bara.
Po moja presmetka i spored kr~marot
ne sum moèl da zboruvam so Dromio
vo me|uvreme, no eve go, doa|a.
Kako e mom~e? Ti minaa lunkite?
Ako saka{ }otek, pak igraj si so mene.
Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato?
Gospodarkata te prati za ru~ek da me
vika{?
Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud
{to taka ludo mi odgovara{e?
Dromio od Sirakuza
Odgovarav ludo?
Koga i kade, gospodine?
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
[to? V o~i me laè{,
mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam?
Eve ti, eve!
Dromio od Sirakuza
Stojte, gospodaru, ìvi gospod.
Gledam |avolot {egata ja odnel.
No, zo{to vaka so mene postapuvate?
Antifol od Sirakuza
Za{to prijatelski koga toga{
ko so {ut so tebe si muabetam
ti si dozvoluva{ da se poigra{
so qubovta moja i ~asovite zreli
mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne.
Koga sveti sonceto i komarecot
prazen neka se veseli, no v dupka
neka se skrie {tom ova se smra~i.
Ako saka{ so mene da se {eguva{
prvin pogledaj me i po izgledot moj
prisposobi se ili so }otek
timbata tvrda }e ti ja prisposobam.
Dromio od Sirakuza
Ba{ pred malku, ovde,
pol~as nema.
Dromio od Sirakuza
Ne sum ve videl otkako me prativte
doma vo Kentaur so zlatoto.
Antifol od Sirakuza
\ubre, odrekna deka
zlatoto go primi,
mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot,
no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega
kolku toa mi se bendisa.
Dromio od Sirakuza
Milo mi e {to
ste raspoloèn,
no {egava na strana, gospodine.
[to zna~i taa?
Tvrda velite? Sakam
da mi bide samo glava
ako prestanete so udarite, no ako
prodolìte
}e moram da si najdam {lem ili da
vi svrtam grb i da fatam magla; no ve molam,
gospodine, zo{to sum tepan?
Antifol od Sirakuza
Ne znae{?
Dromio od Sirakuza
Ne, gospodaru, znam
samo deka sum tepan.
Antifol od Sirakuza
Saka{ da ti kaàm zo{to?
109
Komedija na zabuni
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
I zo{to i za{to,
gospodaru; velat sekoe zo{to
si ima i za{to.
Ako stane takvo, gospodaru,
toga{, ve molam, da ne jadete.
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Zo{to?
Prvo za{to mi se potsmeva{
a vtoro {to se obiduva{ pak
da mi se potsmeva{.
Dromio od Sirakuza
Izel li nekoj }otek tolku debel
bez zo{to i bez za{to? Pa, gospodaru
vi blagodaram.
Antifol od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Da ne zbesnete pa da si dobijam
novo prepe~eno smeknuvawe.
Antifol od Sirakuza
Pa mom~e, nau~i
da se {eguva{ vo vistinsko vreme;
s# vo svoe vreme.
Dromio od Sirakuza
Mi blagodari{ zo{to?
Dromio od Sirakuza
Bi vi odreknal da ne ste
taka gnevni.
Za ne{tovo {to go dobiv
za ni{to, gospodaru.
Antifol od Sirakuza
Sledniot pat, kako dopolnenie,
}e ti dadam ni{to za ne{to. No,
mom~e, ru~ek li e vreme?
Dromio od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Vrz koja osnova, mom~e?
Dromio od Sirakuza
Pa, gospodaru,
vrz osnova na faktot
~ist ko lejkata }elava na samiot
tatko na vremeto.
Ne, gospodaru, mesoto u{te ne e kako mene.
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Da ~ujam.
Kako?
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Onoj {to o}elavil po
priroden pat nema vreme
da si ja povrati kosata.
Smeknato.
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Moè }e se prepe~e, mom~e.
Ni po sudski pat?
110
Vilijam [EKSPIR
Antifol od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Ni sudski. Edinstveno
mu ostanuva da si kupi perika
i da si ja povrati kosata, no od drug ~ovek.
Antifol od Sirakuza
Nemoj dobri, te molam.
Dromio od Sirakuza
Toga{, sigurni.
Antifol od Sirakuza
Zo{to vremeto e tolkava cicija
za kosa, koga taa tolku bujno raste?
Dromio od Sirakuza
Zatoa {to toj blagodet
im go dava na
ìvotnite a ona {to im go zelo na lu|eto
vo kosata im go dalo vo pametot.
Ne moè sigurni
vo takva somnitelna rabota.
Dromio od Sirakuza
Vidlivi, toga{.
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Kaì gi.
No, mnogu lu|e imaat
pove}e kosa od pamet.
Dromio od Sirakuza
Nieden ne e bez tolku
pamet za da si ja zagubi kosata.
Antifol od Sirakuza
No ti zaklu~i deka
koj{to ima mnogu kosa
im malku pamet.
Dromio od Sirakuza
Prvata e da za{tedi
pari {to gi tro{i za doteruvawe;
a vtorata, koga jade da ne mu
pa|aat vlakna v ~orba.
Antifol od Sirakuza
Celo vreme saka{ da
dokaè{ deka nema vreme s# da se stigne.
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Pomalku pamet pobrzo se gubi;
no i za toa ima pri~ina.
Antifol od Sirakuza
Koja?
Dromio od Sirakuza
Ima dve i toa dobri.
Toa i go storiv, gospodaru;
dokaàv deka nema vreme da se povrati
kosata izgubena po priroden pat.
Antifol od Sirakuza
No, ne ti e dobra
pri~inata zo{to nema
vreme taa da se povrati.
Dromio od Sirakuza
]e ja podobram; i
vremeto e }elavo pa do
111
Komedija na zabuni
propasta na svetot }e ima
}elavi sledbenici.
Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja,
za ~ista da ostanam a ti ~estit.
Antifol od Sirakuza
Znaev deka i
zaklu~okot }e bide }elav:
no gledaj, nekoj ni mafta.
Adrijana
Da, da, Antifole, ne me poznava{,
se murti{, nasmevkata za druga
ja ~uva{; jas ne sum Adrijana,
ne sum èna ti. Ponekoga{ i sam
se kolne{e deka nema zborovi
{to se muzika za uvoto tvoe,
ni predmet prijaten za pogledot tvoj,
ni dopir mil za tvojata raka,
ni jadewe vkusno ako li~no
ne ti zboruvam, ne te gledam, ne te
dopiram ili ne te sluàm jas.
I od kade sega, maù moj, od kade,
sam od sebe si se ottu|il ti?
Da, velam, sam od sebe, oti si ottu|en
od mene {to sum neraskinlivo so tebe
spoena i podobra ti sum polovina.
Oh, ne deli se maù moj od mene;
znaj, sakan moj, oti e polesno
kapka voda v more da frli{ i
ottamu nesme{ana da ja vrati{,
ni zgolemena ni smalena, odo{to
da se odzeme{ sebesi od mene bez
i mene da me zeme{. Zar sr~ka
ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva?
I deka telovo, {to tebe ti pripa|a
izvalkano e od razvrat besramen?
Bi me plukal, gme~el i maòt
izmajmuren postojano bi go spomnuval,
koàta bi mi ja odral od teloto gre{no,
prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna,
i bi go skr{il baraj}i razvod.
Znam deka moè{, pa da vidam, ajde!
Me opfa}a sega prequbni~ki sram,
krvta mi se me{a so besramen razvrat,
oti ako dvajcata sme edno a ti neveren,
toga{ i jas od tebe otrovot go primam
i so dopirot tvoj stanuvam bludnica.
Antifol od Sirakuza
Mene mi zboruvate, gospo|o
li~na? Ne ve poznavam. Samo
dva ~asa sum vo Efes i gradot va{
kako i govorot va{ mi se tu|i.
Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am,
no zna~eweto, prostete, ne go sfa}am.
Lu~ijana
Boè, kolku si se izmenil, zete.
Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov.
Taa go prati Dromio da te vikne
doma na ru~ek.
Antifol od Sirakuza
Dromio?
Dromio od Sirakuza
Mene?
Adrijana
Tebe, a ti odgovor mi donese
deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval
deka domot moj e negov a negova èna jas.
Antifol od Sirakuza
Si zboruval li, mom~e, so gospo|ava?
So kakva cel zagovor si skoval?
Dromio od Sirakuza
Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam.
Antifol od Sirakuza
Laè{, podlecu, ba{ ovie zborovi
nejzini ti na plo{tadot mi gi kaà.
112
Vilijam [EKSPIR
Dromio od Sirakuza
Nikoga{ so nea ne sum zboruval.
Antifol od Sirakuza
Kako toga{ imiwata ni gi znae.
osven, boè moj, ako ne e vidovita?
Adrijana
Ne ti dolikuva na dostoinstvoto
da se vadi{ so slugata tolku nisko
teraj}i go mene da me luti.
Otkako zamina, du{ata mi teì,
ne gazi me u{te i so svojot prezir;
jas, eve, se fa}am za rakavot tvoj,
ti si dab a jas loza maù moj,
i slaba bidej}i, so silata ti se pletam
i taka uspevam da se poistovetam;
i ako ne{to od mene te trga,
troskot e toa, mov, ili pirej prgav,
{to na son }e te pie, gu{i,
s# duri ti ne se isplevi{ v du{a.
Antifol od Sirakuza
Mene mi zboruva, me kori mene,
zarem na son so nea sum se ènel?
Ili moè spijam a mislam deka slu{am?
Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a
duri ne go proveram somneòv siguren
go primam prividov od drugi iznuden.
Lu~ijana
Lu~ijana
[to tuku drdori{, Dromio, |avol
da te zeme,
mesto da odgovori{, ko trut, polàv,
ligavec mi dremi{.
Dromio od Sirakuza
Preobrazen sum, zarem ne, gospodaru?
Antifol od Sirakuza
Vo mislite da, isto ko i jas.
Dromio od Sirakuza
Ne, gospodaru, tuku i v misli i na lik.
Antifol od Sirakuza
Ist ima{ oblik.
Dromio od Sirakuza
Ne jas sum majmunolik.
Lu~ijana
More magare si stanal celo.
Dromio od Sirakuza
To~no, taa me java a jas gledam belo.
Taka e magare sum, glupavo sum tael,
inaku, ko taa mene i jas nea bi ja znael.
Dromio, neka go stavat ru~ekot, odi!
Adrijana
Dromio od Sirakuza
Brojnicite kaj mi se,
gre{nik sum gospodi, ova e ma|epsana zemja;
bog neka ni se smili,
govorime so ve{tici, duhovi, vili
treba pokoren pred niv da se sedi
inaku propast, }otek na mrtvo ni sledi.
Dosta glumev budala,
gi pikav prstite v o~i i pla~ev
a gospodarot i negoviot sluga
prezrivo mi se potsmevaa.
Odime gospodine na ru~ek; Dromio
zastani na vrata. Maù, }e ru~am so tebe
gore, a ti site ujdurmi tamu
}e mi gi raskaè{. Mom~e, ako nekoj
pra{a za gospodarot, re~i mu
ru~a v grad i nikoj ìv ne pu{taj;
Komedija na zabuni
ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov.
Antifol od Sirakuza
Na zemja li sum, na nebo
ili v pekol? Son li e ova ili jave?
Zdrav sum ili sum se mrdnal negde?
Sam da ne se znam, a poznat sum segde?
]e zboruvam so niv s# kako {to im godi
a samo bog niz maglava neka me vodi!
Dromio od Sirakuza
Gospodaru, da zastanam na vrata sega?
Adrijana
I ne pu{taj ni pile. Umot neka ne te stega.
Lu~ijana
Da ru~ame, Antifol, vremeto si bega.
113
în TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Antifol od Efes, Dromio od Efes,
zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar.)
Antifol od Efes
Prosti za ova, gospodine Anxelo
no èna mi e alergi~na na docnewe;
kaì sum se zdràl kaj tebe v du}an
okolu izrabotkata na |erdanot
{to utre li~no }e & go donese{.
Ha, ova e podlecot {to tvrde{e
deka sum go sretnal na plo{tad,
sum go tepal baraj}i mu iljada dukati
i u{te sum rekol deka nemam ni èna ni
dom,
Kaì pijanico, {to misle{e so toa?
Dromio od Efes
Ti samo baboti, jas si znam toa {to go znam.
Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti
dadam.
Koàva da e pergament, udarite mastilo
rakopisot ti kaùva kako s# si bilo.
Antifol od Efes
Magare!
Dromio od Efes
More magare magarosano sum,
{tom sedam da me tepa{ bez pri~ina;
da imam pravo barem edna da ti vratam
dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam.
Baltazar
Od dobredojdeto podobra nema gozba.
Antifol od Efes
No gospodine,
trpezata so dobredojde ne vredi ni{to
ako nema riba ili mevce fri{ko.
Baltazar
Dobrata trpeza prosto e delo.
Antifol od Efes
A poprosto dobredojdeto od zborovi celo.
Baltazar
Prost obrok i ubav do~ek, ete ti pomin.
Antifol od Efes
Da, za stegnat gazda i {tedliv gostin
moè hranata, gospodine, mnogu da mi vredi
no, dobredojde kralsko sigurno vi sledi.
[to, zaklu~eno? Odi, neka otvorat vedna{!
Dromio od Efes
Mod, Brigita, Marijana, Xeni, Lucio
vredna!
Antifol od Efes
Dromio od Sirakuza
Seriozen ste, Baltazar, no ovde
}e ve nagostime kako da ste doma.
(Od vnatre.) Mamlazu, kowu, gojdo, kretenu
stoko bedna, ~isti se ne vredi{ ni za edna
115
Komedija na zabuni
Dromio od Efes
iako po tolku èni se dere{
ko da si vo javna ku}a. Magla, rekov, {i{ko!
Pu{ti go gospodarot.
Dromio od Efes
Lucija
Da ne si se mrdnal ~oveku?
Zarem gospodarot na ulica da visi
so saati?
Docna e. Nego ve}e ni{to ne go pere. Taka
kaì mu.
Dromio od Efes
Dromio od Sirakuza
Ako e budala moè i nastin da fati.
Pogovorkata veli:
Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna,
Antifol od Efes
Lucija
Koj zboruva od vnatre? Ej, otvorete!
Onaa na kukuvden e popolezna.
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Prvin kaète zo{to, gospodine?
Ako si Lucija, bravo Lucija, dobro go zezna.
Antifol od Efes
Antifol od Efes
Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre!
Slu{aj devojko, otvoraj ve}e edna{.
Dromio od Sirakuza
Lucija
Ne moè denes, probaj, dojdi utre!
ûvte {to treba.
Antifol od Efes
Dromio od Sirakuza
Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma?
A vedna{ ne ~uvte.
Dromio od Sirakuza
Antifol od Efes
Vratar gospodine, se vikam Dromio.
Trtore{ke, pu{ti me!
Dromio od Efes
Lucija
Gad, i rabotata i
imeto mi gi ukral,
a {to imam od niv? Samo beda kutra.
Da be{e denes na moeto mesto
sigurno imeto ne }e go kaùva{e ~esto.
Aha, ama oti?
Dromio od Efes
Gospodaru, udrete!
Lucija
Lucija
(Od vnatre.) [to e Dromio? Koj nadvor se
dere?
Ba{ }e se ispoti.
116
Vilijam [EKSPIR
Antifol od Efes
]e mi plati{ mo~lo, samo pragov da se
mine.
Lucija
Pred toa robija te{ka ne ti gine.
Adrijana
Koj pravi pred vrata tolkava vreva?
Dromio od Sirakuza
Dromio od Efes
A oblekata ne{to slabo ve ~uva;
vnatre kola~iwa topli, a vie na stud
straden
sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen.
Antifol od Efes
Donesi ne{to, vratata }e ja skr{am.
Dromio od Sirakuza
(Od vnatre.) Samo probaj, }e ve storam
‘r{um.
Batak~ii vi e gradov prs i pleva.
Dromio od Efes
Antifol od Efes
Ti si èno? Kaj si da se javi{?
Adrijana
Tvoja èna? Gadu, najdi druga da ja davi{.
(Izleguva so Lucija.)
‘R{um od zborovi pravi{ no, ete
zborovite se samo magla i veter
kaùvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica
a ne skrien ko nekoja kukavica.
Dromio od Sirakuza
Vidi go, ko da mu fali {tica. Nadvor!
Dromio od Efes
Dromio od Efes
Za ova gadu, gospodaru, mora da & vrati{.
Nadvor pa nadvor, sakam edna{ vnatre.
Anxelo
Dromio od Sirakuza
Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna.
Koga }e se bri~at komarcite.
Baltazar
Antifol od Efes
Raspravavme {to e podobro, a ostanavme bez
niedna.
Dromio od Efes
Sega gospodaru, ponudete im gozba
izvonredna.
Donesi ~ivija. ]e vlezam na sila.
Dromio od Efes
îvija, ~ivija, odrana lija.
Komarecu, na {utki {to ti li~ime
so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime!
Antifol od Efes
Antifol od Efes
ûden nekoj veter ovde mi duva.
Mrdni ~oveku, donesi mi ~ivija!
117
Komedija na zabuni
Baltazar
Za trpenie gospodine ve molam
za{to vaka na svojot ugled
atakuvate i frlate somne`
vrz ~esta neoskverneta na èna vi.
Va{eto dolgogodi{no poznavawe
na mudrosta nejzina, trezvenosta
potoa po~itta kon godinite nejzini,
smernosta, ukaùvaat deka gospoàta
od pri~ina nepoznata za vas
ova go napravila. Ubeden sum
gospodine, deka opravduvawe
ima {to deneska na zaklu~ena vrata
naidovte. Zatoa, poslu{ajte me.
Da odime mirno vo Tigar i tamu
zaedno da ru~ame a prikve~er
vratete se sam i doznajte ja
pri~inata za postapkava ~udna.
So sila ako vlezete sega,
sred bel den {to se veli,
samo za toa cel Efes }e zboruva
a prostacite brgu }e vi izvadat glas,
glas lo{ {to kotkan podmolno
moè potoa do grob da ve bie.
Klevetata kleveti bezbroj si ra|a
valkanoto od niv ni{to ne go va|a.
Antifol od Efes
Me ubedivte. ]e zaminam
mirno, i pokraj gnevot, }e bidam vesel.
Znam edna vo s# odli~na èna
li~na, umna, èstoka a ne`na;
}e jademe kaj nea; èna mi za ova
~esto nepravedno me kore{e.
]e jademe ba{ tamu; (Na Anxelo)
Odi, donesi go, |erdanot, {to veruvam
e gotov; donesi go, te molam,
vo Bodlikavo prase, taka ku}ata se vika
za inaet ba{, |erdanot od èna mi
na doma}inkata }e & go dadam.
Brzni, te molam, gospodine.
Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima
}e ~uknam drugo mesto, belki tamu }e me
primat.
Anxelo
Za eden ~as gospodine }e dojdam.
Antifol od Efes
Da. I taka so {egava skapo }e projdam.
118
Vilijam [EKSPIR
Scena 2
(Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza.)
Lu~ijana
Mo`no li e sosem da si zaboravil
na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram
vo proletta qubovna cutot da e gnil
na qubovta {to s# u{te zree? Ako
pak sestra mi si ja zel za pari, toga{
za parite po~ituvaj ja glavno. A
~uvstvata kon drugata {to te gospodari
barem pritaj gi, ne fali se javno.
Ne davaj sestra mi da gleda kako
sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi,
bidi fin, slatkore~iv, neveren iako,
od porokot pravi doblest {to vredi.
Na srce gnasen no ~ist na lik bidi,
u~i go grevot vo svetec da se kali,
gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi?
Ima li kradec so plenot {to se fali?
Dvojno e zlo - postelata da ja valka{
a nevinata èna da go znae grevot?
Sramot se {iri so ve{tina mala
od lo{oto, zborot lo{, dve zla pravi.
A ènata lekoverna, si ja dal gospod,
kon zborot va{ plitok, dlaboko e smerna,
qubi druga no barem eden posto
davaj & nea i pak }e ti e verna.
Zatoa zete, kaj sestra mi pojdi
ute{i ja, obodri ja, da ne se luti
svesta e rabota so laski da se sluì{
koga pravat doma mirot da ti cuti.
Antifol od Sirakuza
Gospo|o slatka, ne znam kako se vika{
ni od kade ti imeto mi go znae{,
no po znaeweto, ~arite, mi si slika
na na{eto veli~estvo sveto.
Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam,
na umot moj temen, tap i plitok
otkrij mu go sega, mila damo
od zborovite tvoi zna~eweto skrito.
Vistinata ~ista zo{to li ja kori{
po nepoznat megdan vezden da lida?
Boìca da ne si? Pak li }e me stvori{?
Prestori me, toga{ pokoren }e ti bidam
no ako sega vo svojata sum koà
ti tvrdam deka sestra ti ne mi e èna,
na postelata nejzina ne & dolàm ni{to
po tebe jas sega najmnogu venam.
O, ne losti me sireno da se davam,
vo moreto solzi na tvojata sestra,
pej, i srcevo srceto }e ti go nosi
po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi
na niv da legnam za da se smiram,
i v zanes da sfatam deka dobivka
e smrtta za onoj {to vaka umira.
Lu~ijana
Lud li si {to zboruva{ vaka?
Antifol od Sirakuza
Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako.
Lu~ijana
Okoto tvoe te zaslepi zna~i.
Antifol od Sirakuza
[tom gleda vo tebe o, sonce {to zra~i{.
Lu~ijana
Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto.
Antifol od Sirakuza
Mièweto, draga, i gledaweto se
isto.
Lu~ijana
Ne vikaj me draga. Sestra mi ti e s#.
Antifol
Sestra na sestra ti.
Lu~ijana
Zna~i sestra mi.
119
Komedija na zabuni
Dromio od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Ne toa si ti, edinstvena moja vilo
na okovo oko bistro, na srcevo srce milo,
sudbina i nade` vo mene {to gnezdat
na zemjata raj, vo rajot yvezda.
Navistina gospodine, ne sum pri sebe,
i pripa|am na edna èna, onaa {to polaga
pravo
na mene, {to me progonuva, {to veli }e me
ima.
Lu~ijana
Antifol od Sirakuza
Sestra mi znam toa bi bila.
Kakvo pravo polaga na tebe?
Antifol od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Sestra ako saka{ nare~i se mila,
no jas te qubam za vek }e te zemam,
ti nema{ ma` a jas nemam èna.
Daj mi raka.
Lu~ijana
Takvo kakvo {to vie, gospodine, bi polagale na va{iot kow; a bi sakala da me ima
ba{ kako
ìvotno, a pravoto na mene go polaga
ne zatoa {to sum ìvotno, tuku za{to taa e
mnogu ìvotinsko su{testvo.
Toa e gospodine, ve}e nade`.
]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade.
(Zaminuva. Vleguva Dromio od Sirakuza.)
Antifol od Sirakuza
[to e taa?
Antifol od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
[to e sega Dromio? Kaj brza{ taka?
Dromio od Sirakuza
Me poznavte li gospodine? Dali sum jas
va{eto mom~e? Dali sum jas- jas?
Antifol od Sirakuza
Ti si Dromio, ti si moeto mom~e,
ti si ti.
Mnogu po~ituvano ìvotno. Takvo
za koe, pred da zboruva{, mora da se
izvini{.
Taa e slaba partija za mene ama èna~kata
bi mi bila debela.
Antifol od Sirakuza
Kako misli{ èna~kata bi ti bila debela?
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Jas sum magare, jas sum mom~e na edna
èna i ne sum pri sebe.
Antifol od Sirakuza
Mom~e na koja èna? I zo{to
ne si pri sebe?
Taka gospodine, taa e gotva~ka i seta e salo
i ne znam za {to bi mi koristela osven
da napravam lamba od nea i so pomo{ na
nejzinata svetlina da zbri{am.
Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo
niv }e gorat cela zima. Ako go doìvee
denot na Stra{niot sud, cela edna nedela
}e gori podolgo od svetot.
120
Vilijam [EKSPIR
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Kakva e na lik?
A kade e [kotska?
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. Zo{to?
Za{to se poti, ~ovek moè da & se zacapa do
kolena v lice.
Ja najdov po golotijata. To~no na dlankata
od nejzinata raka.
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
A Francija?
Toa e mana {to ja ~isti vodata.
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Ne gospodine, manata e vnatre{na. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil.
Na nejzinoto ~elo, vooruèna i buntovna,
vo
vojna protiv sopstveniot vladetel.
Antifol od Sirakuza
Antifol od Sirakuza
Kako se vika?
A Anglija?
Dromio od Sirakuza
Nela, gospodine. No ni imeto nejzino
i tri ~etvrtini, odnosno ni ar{ini i
tri~etvrtini
ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot.
Antifol od Sirakuza
Zna~i epten e {iroka.
Dromio od Sirakuza
Kolku {to e od glava do petici, tolku
e od kolkot do kolkot; i u{te e trkalezna
ko globus,
na nea moàm da najdam razni zemji.
Antifol od Sirakuza
Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska?
Dromio od Sirakuza
Pa da prostite, gospodine, na zadnikot.
Toa go otkriv po mo~uri{tata.
Dromio od Sirakuza
Gi barav grebenite od varovnik, no ne
najdov
belina vo niv no mislam deka & stoi na
brada sudej}i po
solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija.
Antifol od Sirakuza
A [panija?
Dromio od Sirakuza
Da bidam iskren, ne ja vidov; no ja setiv
nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata.
Antifol od Sirakuza
A Amerika, Indija?
Dromio od Sirakuza
O, gospodine, na nejziniot nos ukrasen
so rubini, safiri i smaragdi i svrten so
121
Komedija na zabuni
siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja
isprati cela armada trgovski brodovi da se
natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos.
Antifol od Sirakuza
i odnos smeren, }e me natera{e
za malku predavnik svoj da stanam;
vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat
}e se oglu{am na pesnata od taa sirena.
(Vleguva Anxelo so |erdanot.)
Anxelo
Kade se Belgija, Holandija?
Dromio od Sirakuza
E, da prostite, gospodine, tolku
nisko ne gledav. I da zavr{am. Ovaa
prosta~ka
ili ve{terka re~e deka sum nejzin, me
nare~e
Dromio, se zakolna deka sme dale zavet
eden na drug; mi gi iznaredi ni{anite {to
gi imam kako {to se belegot na ramoto,
bemkata na vratot, golemata bradavica na
levata raka, a jas, v~udoviden pobegnav od
nea kako od avet. I ~inam
da nemav gradi tvrdi, srce ~elik
pes }e me store{e, da vrtam ra`ni celi.
Antifol od Sirakuza
Odi brzo do pristani{teto
i ako vetrot duva od bregot
kon bilo kade, pove}e vo gradot
ni den ne ostanuvam; a ako
vidi{ brod da isplovuva
na plo{tad javi mi vedna{
tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te;
ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj
znak e da begame vo drug pravec nekoj.
Dromio od Sirakuza
Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega
begam pred taa {to za ma` me bara sega.
(Izleguva.)
Antifol od Sirakuza
Edinstveno ve{terki ìveat ovde,
zatoa moram da zaminam vedna{;
taa {to ma` svoj me vika,
od du{a za èna ja ne}am. No sestra & li~na
{to tolku ne`na ubavina ja krasi
Gospodine Antifol.
Antifol od Sirakuza
Da, taka se vikam.
Anxelo
Znam, znam, gospodine. Eve go |erdanot.
Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase
no ne be{e gotov pa se zadràv.
Antifol od Sirakuza
[to sakate da storam so nego?
Anxelo
Va{a volja. Za vas go pravev.
Antifol od Sirakuza
Za mene, gospodine?
Ne sum go pora~al.
Anxelo
Ne edna{, ne dvapati, tuku stopati.
Odete doma, izraduvajte ja èna vi,
a negde po ve~era }e svratam
parite da gi primam za |erdanot.
Antifol od Sirakuza
Poarno sega primete gi
oti ni |erdan ni pari }e vidite.
Anxelo
Ba{ ste duhovit gospodine, zbogum.
(Izleguva).
122
Vilijam [EKSPIR
Antifol od Sirakuza
Ne znam {to da mislam za s# ova
no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda
da odbijam vaka ponuden |erdan,
ovde za nikogo nema zima
{tom darovi zlatni po ulici ima…
Po Dromio odam sega na plo{tadot
ako na{ol brod, da begame od gradot.
în ÊTVRTI
Scena 1
(Doa|aat Trgovec, Anxelo i Xandar.)
Trgovecot
U{te za Duhovi rokot iste~e,
no jas mnogu ne navaluvav;
i ne bi ni sega no ete, zaminuvam
za Persija a parite mi trebaat
za pat; zatoa vedna{ isplati mi
ili xandarov }e te apsi.
Anxelo
Istata suma {to ti ja dolàm
ja imam za primawe od Antifol;
ba{ preeska pred da te sretnam
mu go dadov |erdanot a vo pet satot
toj treba da mi plati. Te molam,
zatoa, da pojdeme do domot negov
kaj{to, so blagodarnost, dolgot
}e ti go vratam.
(Doa|aat Antifol i Dromio od Efes)
Xandarot
Ne ma~ete se, eve go, gospodinot, doa|a.
Antifol od Efes
Jas odam doma kaj zlatarot, a ti
kupi jaè; toa e podarok za èna mi
i nejzinata banda {to mi zatvorija
denes vratata pred nos. No, sre}a
eve go zlatarot. Sepak trkni,
kupi jaè i doma donesi mi go.
Dromio od Efes
Toa jaè stopati niv }e gi jaòsa.
(Zaminuva.)
Antifol od Efes
Samo ludak moè da se potpre na vas;
vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete
no ni |erdan vidovme ni zlatar. înam
pomislivte qubovta n& e so |erdan
vrzana pa zatoa, gospodine,
ne povelavte da dojdete.
Anxelo
[egata nastrana, eve vi potvrda
za teìnata na |erdanot do gram,
za finosta na zlatoto i cenata za raka
{to zaedno ~inat tri dukati pove}e
od dolgot moj kon gospodinot. Ve molam,
vedna{ da mu isplatite; toj zaminuva
na more i samo ova tuka go zadrùva.
Antifol od Efes
Ne nosam pari so sebe a i imam
rabota v grad. Gospodine, bidete
dobar, odvedete go tu|inecot kaj mene
doma, odnesete go |erdanot, a ène mi,
po priemot vedna{ }e vi plati; moèbi
i jas }e stignam dotoga{.
Anxelo
Toga{ |erdanot dajte & go vie.
Antifol od Efes
Ne, odnesete go vie; moè }e zadocnam.
124
Vilijam [EKSPIR
Anxelo
Dobro, gospodine neka e taka. Go
imate li |erdanot kaj vas?
Antifol od Efes
Jas go nemam,
no veruvam deka vie go imate inaku
bez pari }e se vratite od kaj mene.
Anxelo
Najseriozno ve molam, gospodine
da mi go dadete |erdanot; i vremeto
i veterot se povolni za gospodinov
kaj{to ne moè da isplovi samo zaradi
mene.
Antifol od Efes
Boè! Zarem sakate vaka
da go opravdate va{eto nedoa|awe
vo “Bodlikavo prase”? Mesto
jas da ve koram za nedostojnosta
vie ovde mi se prepravate kako èna.
Trgovecot
Vremeto vrvi. te molam, gospodine,
svr{i so ova.
Anxelo
Gledate deka sum vo maka. \erdanot!
Antifol od Efes
Dajte & go na èna mi pa }e vi platam.
Anxelo
Znaete deka pred malku vi go dadov.
Ispratete go ili ispratete me so
potvrda nekakva.
kamo |erdanot da go vidam.
Trgovecot
Vremeto mi e skapo. Kaète,
gospodine, }e pla}ate ili ne?
Ako ne pla}ate toga{ na xandarov
go predavam.
Antifol od Efes
Da vi platam? [to da vi platam?
Anxelo
Parite {to mi gi dolìte za |erdanot.
Antifol od Efes
]e vi platam ako |erdanot mi go dadete.
Anxelo
Vi go dadov pred polovina ~as.
Antifol od Efes
Ni{to ne mi dadovte;
velej}i go ova mnogu me navreduvate.
Anxelo
A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i.
Pomislete samo, kolku ova mi {teti
na ugledot.
Trgovecot
Na moja tu`ba,xandare, apsi go.
Xandarot
Sekako,
vo ime na vojvodata, sledete me.
Anxelo
Antifol od Efes
E, sega navistina preteravte;
E, tuka ve}e nema mrdawe;
ili platete za mene ili
125
Komedija na zabuni
xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi.
Antifol od Efes
Da platam za ona {to ne go primiv?
Apsi me, glupaku, ako smee{.
Anxelo
Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go!
Ni bratot roden ne bi po{tedil
vaka bezobrazno da me uniì.
Xandarot
Dromio od Sirakuza
Onoj za koj me prativte da go najdam
i za plovidba na{a da uplatam.
Antifol od Efes
Robu pijan, po jaè te prativ
i u{te ti kaàv zo{to mi treba.
Dromio od Sirakuza
Po jaè za besewe moèbi.
Gospodine, me prativte po brod na
pristani{te.
Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.
Antifol od Efes
Antifol od Efes
Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam,
no za ova ne }e moè{, siwore,
da plati{ ni so seto zlato od du}anot.
Anxelo
Ubeden sum gospodine deka ìv rezil
}e stane{ vo Efes. Pravdata znam
e na moja strana.
(Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj
pristani{teto.)
Dromio od Sirakuza
Gospodaru, eden brod od Epidamno
~eka samo stopanot da se ka~i
pa da otplovi. Na{ite pqa~ki
ve}e gi tovariv a kupiv i
maslo,balsam i dobra rakija.
Brodot e spremen, dobar vetar
od kopnoto duva; go ~ekaat u{te
gospodarot, kapetanot i vas.
Antifol od Sirakuza
[to? Lejko luda, ovco glupa!
Koj brod od Epidamno mene me ~eka?
Ova drugpat }e go ras~istam so tebe
i }e gi nau~am u{ite da slu{aat
dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana,
daj & go klu~ot i kaì & deka
vo kov~egot poslan so turski diftik
ima }ese so dukati; neka mi go prati.
Kaì & deka sum uapsen na ulica
a so toa otkupot }e se plati.
A sega trk, robu! Napred, xandaru,
duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor.
(Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.)
Dromio od Sirakuza
Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme,
a tamu onaa kaca tvrde{e
deka sum & ma`! No mislam deka
e predebela za pregratkata moja.
Tamu moram iako me vle~e du{a,
slugata mora gospodarot da go slu{a!
126
Vilijam [EKSPIR
Scena 2
(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.)
Adrijana
[to? Lu~ijana, i te zaveduval?
Mu vide li jasno v o~i deka te
posakuva? Kaì mi, re~i da ili ne,
be{e li crven ili bled, go misle{e
li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj
za odsjajot na lik {to mu {eta
od meteorite v srce {to mu svetat.
Lu~ijana
So zborovi strasni, {to, boè me prosti,
iskreni da bea }e gi cenev bezmerno.
Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta
smerna.
Adrijana
[to? Taka fino pqampavte?
Lu~ijana
Smiri se, pa }e ti kaàm.
Lu~ijana
Adrijana
Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo.
Adrijana
A koe pravo ne mi odrekol vragot?
Lu~ijana
Niti sakam niti pak moàm.
Od ovaa vo druga ne se moè koà,
ulogav e toj, star, surov, gaden,
zloben, alipen, bezobli~en, jaden;
nam}or, {utrak, razvraten do gu{a,
nikakov na telo, poinakov na du{a.
Lu~ijana
Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot,
Adrijana
Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka?
Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.
U{te i ~esno se zakolnal gadot.
Adrijana
Lu~ijana
Potoa mu zboruvav za tebe.
Adrijana
Podobro mu mislam od ona {to go velam,
pa taka lo{oto od nego se gubi,
pticata podaleku od gnezdoto civka,
jazikot go kolne, no srceto go qubi.
Dromio od Sirakuza
I?
Lu~ijana
Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo!
Lu~ijana
Qubovta {to ja barav za tebe
toj od mene ja bara{e za sebe.
Kaj si go zagubil zdivot?
Adrijana
Dromio od Sirakuza
I zboruvaj so {to proba da te losti?
Tr~av ludo.
127
Komedija na zabuni
Adrijana
Kaj ti e gospodarot? Dali e aren?
Dromio od Siraluza
V aps e, zna~i e aren ko kompir varen.
\avol vo nametka podmolno go zgrabi,
so kameno srce i ~eli~ni zabi,
zmev, furija, nafaka lo{a,
vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska koà,
du{kalo, kodo{, temni~i{te edno
{to lu|eto gi sledi po sokaci bedno,
zagar {to te pika vo smrtonosna mamka
pred sudot na vrat da ti navre jamka.
Adrijana
[to, |erdanot?
Dromio od Sirakuza
Yvon~eto. Znak da odi slugata veren,
be{e dva koga trgnav, sega e eden.
Adrijana
âsovite nanazad odat! Neverojatno!
Dromio od Sirakuza
Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as!
Adrijana
Adrijana
[to e ~oveku? Vo {to e rabotata?
Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{
Dromio od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Vo toa {to ne znam,
znam samo deka e v zatvor.
Adrijana
Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba?
Dromio od Sirakuza
Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam,
no deka onoj so koàta go apsi, toa znam.
]e mu go platite li otkupot
so parite od turskiot kov~eg?
Adrijana
Odi, donesi gi, sestro.
(Izleguva Lu~ijana.)
Ba{ slu~ka gadna,
a jas ne znam ni koga v dolg padna.
Dromio od Sirakuza
Padna na dolgot i toj
i toj sega go goni
a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni?
Vremeto e bankrot.
Dolì pove}e odo{to vredi.
I kradec e; po narodot glas kruì mo}en
vremeto se prikraduva i dewe i no}e.
Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da
e tuka,
ete zo{to po ~as nanazad ~uka.
Adrijana
Eve gi parite! Dromio, odi
gospodarot dovedi go kako {to e redno.
Sestro, misla sega mi se rodi,
misla {to me godi i te{i voedno.
128
Vilijam [EKSPIR
Scena 3
Antifol od Sirakuza
Nema nikoj da ne pozdravi
ko da sum niven poznanik star
i sekoj ba{ na ime me vika:
pari mi davaat, me kanat doma,
nekoi na qubeznosta mi blagodarat,
nekoi stoka ko napazar mi nudat;
ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja
pokaà svilata za mene {to ja kupil
i vedna{ mi zede merka. Se razbira,
s# e ova privid na fantazijata,
magioni~ari laponski ìveat ovde.
(Vleguva Dromio od Sirakuza.)
Dromio od Sirakuza
Gospodaru, eve go zlatoto po koe
me prativte. [to, zarem slikata
na stariot Adam ja vidoizmenivte?
Antifol od Sirakuza
Kakvo zlato? Na koj Adam misli{?
Dromio od Sirakuza
Ne na onoj {to go ~uva{e rajot
tuku na onoj {to go ~uva zatvorot;
na onaj {to odi vo koà od tele
zaklano vo ~est na zabludeniot sin;
na onoj {to vi se prikrade od zad grb.
Kako crn demon, i ve natera
od sopstvenata sloboda da se li{ite.
Antifol od Sirakuza
Ne te razbiram.
na “odmor”; na ~ovekot, gospodine,
{to se soàluva nad partalkovcite
i partalite im gi zamenuva so
zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot
{to poèstoko udira so pendrekot
od bilo koj mavarski xelat.
Antifol od Sirakuza
[to, zarem misli{ na xandar?
Dromio od Sirakuza
Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar;
onoj {to n# vadi pred pravdata {tom
gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine,
{to mir im posakuva na nemirnite
{to gi vodi v aps.
Antifol od Sirakuza
Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite.
Kaì, dali nekoj brod trgnuva ve~erva
za edna{ ve}e da zamineme.
Dromio od Sirakuza
U{te pred eden ~as,
gospodine, vi kaàv
deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva
no toga{ xandarot ve zadrà
i ve natera na brodot “Bakne`”
da se ka~ite. Eve gi angelite
po koi prativte da ve oslobodat.
Antifol od Sirakuza
ôvekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas;
vo vilaetite na prividot lunyame
veruvaj}i deka }e n# spasi
od prisenot nekoja blagoslovena sila.
Dromio od Sirakuza
Metresata
Ne? A zo{to?
Rabotata e mo{ne ednostavna;
mislam na onoj {to e kako vas vo
ko`nena kutija; na ~ovekot,
gospodine, {to umornite gospoda
po ramo gi tapka i gi pra}a
Milo mi e {to ve gledam, gospodine
Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot.
Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?
129
Komedija na zabuni
Antifol od Sirakuza
Begaj satano! Ne losti me ve}e!
Dromio od Sirakuza
Gospodaru, ova li e gospo|a Satana?
Antifol od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Nekoi |avoli baraat samo strugotinki
od nokot, vlakno, slamka, kapka krv,
igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa,
podr~na, bara |erdan. Gospodaru,
bidete mudri; ako & go dadete,
|avolot }e go strese |erdanot
od |avolicata i }e n# spa{ka.
Metresata
\avol e taa.
Dromio od Sirakuza
I polo{o, na |avolot |avolica,
sega prepravena ko lesna èna,
a koga èna veli “Prokleta da sum boè”
se znae deka misli”Boè, pretvorime
vo lesna èna.” Nekade
e napi{ano deka tie mu se javuvaat
na maòt ko angeli na svetlosta;
svetlosta e od ognot, a ognot pali.
Zna~i, lesnite èni palat, zatoa
nastrana od nea.
Metresata
Gospodine,
vie i va{iot ~ovek ste neobi~no
veseli. Vi se kasnuva ne{to?
Dromio od Sirakuza
Ako kasnuvate, gospodaru, barem
zemete so dolga laìca.
Antifol od Sirakuza
Begaj, satano! So jadewe li me losti{?
Ve{terka si ti i site okolu tebe.
Ti nareduvam da se trgne{!
Metresata
Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek
mi go zedovte ili |erdanot
{to go vetivte za dijamantot moj
pa }e si odam.
Ve molam, gospodine,
prstenot dajte mi go ili |erdanot;
se nadevam, nema da me izmamite.
Antifol od Sirakuza
Is~ezni ve{terke. Odime Dromio.
Dromio od Sirakuza
“Odi si sueto”, veli paunot; toa
i sami go znaete, gospoà.
Metresata
Sega sum sigurna Antifol e lud
inaku nikoga{ vaka ne bi postapil.
Mi zede prsten od ~etirieset dukati
a za nego mi veti |erdan; no sega
seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa
ludost nevidena, luda mu be{e
i prikaznata denes za ru~ek
deka doma pred nos mu zatvorile;
verojatno, èna mu, znaej}i mu go ujot,
namerno vratata ja zaklu~ila.
Sega, treba da pobrzam vo domot negov
i da & kaàm na èna mu, deka toj, ko lud,
doma mi vleze i na sila mi go zede
prstenot, vaka e najdobro da storam
~etiriesette dukati da ne mi izgorat.
130
Vilijam [EKSPIR
Scena 4
(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.)
Antifol od Efes
Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam
Pred da odam, site pari }e gi dobie{
za koi sum zatvoren. @ena mi, denes,
ne e ba{ so site i nema lesno
da poveruva deka uapsen sum vo Efes.
No, eve go slugata. Mislam ba{
parite gi nosi. Zdravo mom~e.
Go nosi{ li ona po koe te prativ?
Dromio od Efes
Temni~arot
Bidete trpeliv, gospodine dobar.
Dromio od Efes
Trpeliv treba da sum jas.
mene me }ofkaat.
Temni~arot
Zapri go jazikot, mom~e.
Dromio od Efes
Podobro nego nagovorete go da gi zapre
racete.
So ova na site }e im platime.
Antifol od Efes
Antifol od Efes
Kopile edno bes~uvstvitelno.
Kade se parite?
Dromio od Efes
Dromio od Efes
Gi dadov gospodaru, za jaèto.
Antifol od Efes
Petstotini dukati, gadu, za edno jaè?
Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine.
Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i.
Antifol od Efes
ûvstvitelen si samo na udari, ba{ kako
magare.
Dromio od Efes
Dromio od Efes
Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul.
Antifol od Efes
Pa kaì, toga{, po {to te prativ doma?
Dromio od Efes
Po jaè, gospodine, so taa cel se vra}am.
Antifol od Efes
Za taa cel i ova dobredojde ti sledi.
Navistina sum magare; toa ubavo se gleda
po dolgite u{i. Mu sluàm od ~asot
koga se rodiv, a za slu`ba do sega
ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi
studi so }otek me stopluva, koga mi e
è{ko so }otek me razladuva; ako spijam,
so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek
me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a
a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot
na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj;
i mislam koga }e me oskati, so nego
}e prosam od porta na porta.
(Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i
Pin~.)
131
Komedija na zabuni
Antifol od Efes
na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so
site nebesni svetci.
Odime, eve, èna mi doa|a.
Antifol od Efes
Dromio od Efes
Mol~i ve{teru, jas ne sum lud.
Gospo|o rescipe finem, misli na krajot
ili kako papagal da pretskaàm: “Vardi se
od kraj so jaè.”
Adrijana
Kamo da ne e, zavalijata.
Antifol od Efes
Antifol od Efes
U{te }e mele{?
(Go tepa Dromio.)
Metresata
[to velite sega? Lud li e maòt vi?
Adrijana
Negovata surovost toa go potvrduva.
Doktore Pin~, vie ste vra~ot;
vratete go vo zdrava pamet
pa }e vi dadam s# {to }e posakate.
Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek
so nam}orest surat piruvale vesel
vo domot moj denes a jas ostanav
zaklu~en nadvor pred vlezot moj
roden, besramnice?
Adrijana
Gospod mi e svedok,
maù, deka ti ru~a{e doma
i deka ako ne izleze{e, ni
kletvive ne }e gi doìvee{e
ni javniot sram,
Lu~ijana
Antifol od Efes
Boè, kolku mra~no, divja~ki me gleda.
Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu?
Metresata
Dromio od Efes
Gledajte kako se trese, kutriot.
Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma.
Pin~
Antifol od Efes
Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot.
Antifol od Efes
Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto.
(Go udira.)
Pin~
Ti nareduvam Satano, vlezena
vo ovoj ~ovek, da go ostavi{
vo vlasta na molitvite sveti
a ti vedna{ vo vilaetot tvoj
Dali mi be{e zaklu~eno doma i
i dali ostanav nadvor?
Dromio od Efes
[to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a
vie ostanavte nadvor.
Antifol od Efes
I neli taa me poniùva{e?
132
Vilijam [EKSPIR
Dromio od Efes
I taa ve poniùva{e gospodaru.
Antifol od Efes
I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap
so mene, neli me prezre?
Antifol od Efes
Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati?
Adrijana
Be{e, i jas }eseto mu go dadov.
Lu~ijana
Dromio od Efes
A jas sum svedok deka toa i go stori.
I nejzinata sluginka si igra{e
majtap so vas, i ve napravi majmun.
Antifol od Efes
Dromio od Efes
Gospod i jaàrot mi se svedoci
deka samo po jaè bev praten.
I neli besen zaminav od tamu?
Pin~
Dromio od Efes
I besen zaminavte, ìmi krstot.
Koskive moi najdobro znaat
deka po niv besot go isturivte.
Gospo|o, i gospodarot i paòt
se ~uknati. Po blediloto na liceto
toa im go gledam. Da gi vrzeme
predlagam i vo nekoja prostorija
temna da gi zatvorime.
Adrijana
Antifol od Efes
Treba li vaka da mu popu{ta
pred navalata negova razmirena.
Pin~
Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot,
i popu{taj}i mu, go smiruva.
Antifol od Efes
Ti go natera zlatarot da me apsi.
Adrijana
Se kolnam deka pari za otkupot
po Dromio ti prativ.
Kaì mi,
zo{to mi ja zaklu~i vratata denes?
A zo{to ti uporno tvrdi{
deka }eseto so dukati ne si go primil?
Adrijana
Ne ti ja zaklu~iv vratata, maù moj dobar.
Dromio od Efes
Niti pak jas pari primiv,
gospodaru moj dobar. No edno priznavam,
vratata be{e sigurno zaklu~ena.
Adrijana
Dromio od Efes
Gadu podol, vo dvete raboti laè{ ti.
Pari po mene? Moèbi dobra volja
pratila no pari gospodaru, sigurno n#.
Antifol od Efes
A ti vo site, bludnice bolna,
133
Komedija na zabuni
{to zdruèna sega so prokletava
banda na op{t prezir me izloì;
no so noktive }e gi iskopam o~ite
la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go
gledaat.
Adrijana
Vrzete go, vrzete go,
ne pu{tajte da mi se pribliì.
kaàt, s# }e ti bide natokmeno.
Gospodine doktore, vodete go pravo
doma. O, den baksuzen!
Antifol od Efes
O bludnica baksuzna!
Dromio od Efes
Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene.
Pin~
Antifol od Efes
U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego.
Mol~i podlecu, u{te }e me luti{?
Lu~ijana
Dromio od Efes
Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled.
Antifol od Efes
[to, da ne sakata da me ubiete?
Temni~aru, zatvorenik sum tvoj,
zarem }e dopu{ti{ da me vodat?
A da ve vrzat za xabe? Nema toga{
da vikate |avol da ve zeme!
Lu~ijana
Bog da ~uva i da brani! Kutrite,
kolku besmisleno zboruvaat.
Temni~arot
Adrijana
Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik
i nema da vi dozvolam da go vodite.
Pin~
Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene.
Kaì mi po ~ija tu`ba e uapsen?
(Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i
gi Antifol i Dromio od Efes.)
Vrzete go i onoj i toj e lud.
Temni~arot
Adrijana
[to ti e xandarska timbo?
Zarem uìva{ gledaj}i go bolniov
kako sam se uniùva?
Temni~arot
Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo.
Go znaete?
Adrijana
Go znam. Kolkava e sumata?
Temni~arot
Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam,
dolgot negov }e treba da go platam jas.
Dveste dukati.
Adrijana
Adrijana
]e ti platam jas. Vodi me
kaj doveritelot! [tom sumata mi ja
Za {to e dadena?
134
Vilijam [EKSPIR
Antifol od Sirakuza
Temni~arot
Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel.
Adrijana
Trk do Kentaur!
Donesi gi pqa~kite! Znam deka
samo na brod }e bideme sigurni.
Dromio od Sirakuza
To~no e deka |erdan mi veti
no nikoga{ ne sum go primila.
Metresata
Otkako ma` vi deneska, siot besen,
dojde kaj mene i prstenot mi go zede,
onoj prsten {to sega mu go vidov na raka,
vedna{ potoa go sretnav so |erdanot.
Adrijana
Moè da e taka. No jas ne go dobiv.
Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot
sakam sama da ja ~ujam vistinata.
(Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza
so izvadeni me~ovi.)
[teta {to mora da zamineme.
Siguren sum deka lu|eto ovde
nikakvo zlo nema da ni storat.
Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat,
zlato ni davaat. Mislam deka se
odli~en narod i da ne e onaa kaca
meso {to me saka za ma`, bi moèl,
pretvoren vo ve{ter da ostanam
ovde za sekoga{.
Antifol od Sirakuza
Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne
ostanuvam ovde
ni edna edinstvena no}. Zatoa,
brzni, pqa~kite da gi natovarime.
Lu~ijana
Boè pomoì, slobodni se pak!
Adrijana
So goli me~evi napa|aat! Da vikame
za pomo{ povtorno da gi vrzat.
Temni~arot
Ne, da begame. ]e n# ubijat!
(Begaat upla{eni.)
Antifol od Sirakuza
Ve{terkive gledam od me~ se pla{at.
Dromio od Sirakuza
Pred malku saka{e da vi bide èna
a sega pobegna od vas.
în PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)
Anxelo
@al mi e gospodine {to ve zadràv
no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi
iako najbes~esno potoa odre~e.
nedorazbiraweto na{e, ne krena edra
i ne otplovi denes na more. Ovoj
|erdan od mene go primivte.
Go odre~uvate li toa?
Antifol od Sirakuza
Trgovecot
Kakov glas go bie vo gradov?
Anxelo
Mnogu visok mu e gospodine ugledot,
doverbata vo zborot negov bezgrani~na,
sakan od sekogo, site go smetaat
za prv gra|anin, Vo mestovo,
zborot negov vredi pove}e od
celo bogatstvo moe.
Se razbira deka go primiv i
toa nikoga{ ne sum go odrekol.
Anxelo
Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva?
Antifol od Sirakuza
A koj ~ul deka sum odrekol so kletva?
Trgovecot
Trgovecot
Potivko ~inam odonde doa|a.
(Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.)
Anxelo
Ete, i |erdanot mu e okolu vrat
a najbesramno se zakolna deka go nema.
Gospodine, dojdete, }e zboruvam
so nego. Siwor Antifol, se ~udam
so kakva cel me donesovte i s#
donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i
|erdanot od mene iako sega
otvoreno i javno go nosite?
Osven tu`bata, sramot i zatvorot
na koi {to nepotrebno se izloùvate
mu nanesovte zlo i na ovoj moj
~estit prijatel, koj, samo zaradi
U{ive moi, znae{ oti te ~uja.
Sram da ti e! [teta e {to
ìvee{ i se dviì{ me|u ~esni lu|e.
Antifol od Sirakuza
Gad si ti {to vaka me kleveti{
vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj
}e go odbranam ako smee{
pred me~ov da mi izleze{.
Trgovecot
Smeam oti te smetam za nikakvec.
(Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana,
Lu~ijana, Metresata i drugi)
136
Vilijam [EKSPIR
Adrijana
Stojte! Ne povreduvajte go, ìvi
boga, toj e lud; poleka nekoj
me~ot neka mu go zeme; i Dromio
vrzete go! Nosete gi pravo
kaj mene doma.
Dromio od Sirakuza
Begaj, gospodaru, begaj,
da vlezeme vo ku}ava, ìvi vera;
se ~ini e nekoja opatija; brgu
vnatre ili koàta na stap n&
otide.
(Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat
vo opatijata.
Doa|a Emilija, igumenijata.)
Igumenijata
Da ne mu potonale site gemii
na more? Blizok nekoj da ne mu
umrel? Da ne okoto ne{to
mu go nateralo srceto vo
nezakonska vrska, grev poznat
kaj pomladite {to o~ite svoi
im dozvoluvaat pregolema
sloboda? Koja od
makive nego go ma~i?
Adrijana
Niedna,
osven poslednata moèbi; edna
metresa ~estopati od doma go vade{e.
Igumenijata
Igumenijata
Smirete se , lu|e kaj odite?
Za toa treba{e ~esto da go kori{.
Adrijana
Adrijana
Da go odvedeme mojot jaden, razmiren
ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina
da go vrzeme i pravo doma.
Anxelo
Toa i go pravev.
Igumenijata
No, nedovolno strogo.
Adrijana
Znaev deka ne{to mu fali.
Trgovecot
Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e.
Igumenijata
@al mi e {to izvadiv me~ na nego.
Igumenijata
Zna~i tajno.
Adrijana
Od koga e toj vo vakva sostojba?
Adrijana
Cela nedela e stemnet, taèn i lut,
poinakov sosem, kako da e drug ~ovek,
no, s# do poladnevo negovata
voznemirenost go nema{e prejdeno
stepenot na ludilo.
I pred dru{tvo, isto taka.
Igumenijata
Da, no nedovolno.
Adrijana
Toa be{e na{ postojan predmet na
137
Komedija na zabuni
razgovor; ne moè{e da zaspie oti
za toa mu zboruvav; na jadewe samo
mu prefrlav; nasamo, samo za toa
pqampav, a ~esto i vo dru{tvo;
nieden mig ne pominuva{e a da ne mu
re~am na kolkav rezil n# izloùva.
Igumenijata
Zatoa na krajot ~ovekot poludel.
Otrovniot prekor na qubomornata èna
poopasno true od pobesneto ku~e.
Prekorite tvoi go ostavija bez son
i zatoa sega matna mu e glavata;
Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata
no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto
i ottkuka se koti ognot na treskata.
A {to e treskata ako ne nastap na ludilo?
U{te veli{, so raspraviite tvoi
zabavata si mu ja rasipuvala ti;
no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka
poti{tenost samo ma~na, te{ka taga,
rodnina bliska na o~ajot neute{liv
{to verno go sledat bolestite lo{i,
du{mani mo}ni na ìvotot. Bez odmor,
zabava i mir vo jadeweto duri
i yver nekoj bi poludel. Zna~i,
tvoite qubomorni napadi
go oteraa maòt ti vo ludilo.
Lu~ijana
Prekorot nejzin sekoga{ bil blag
kon odnosot negov grub i surov.
[to trpi{ ukori a ne odgovara{?
Adrijana
Me pottikna da se preispitam.
Vlezete lu|e i odvedete go.
Igumenijata
Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom.
Adrijana
Toga{ slugite va{i neka go dovedat.
Igumenijata
Ne. Svetili{tevo mu e
pribeì{te i toa }e go ~uva od va{ite race
s# duri povtorno ne go donesat vo svest
ili pak naporot ne se pokaè zaluden:
Adrijana
Jas }e go neguvam maòt moj,
}e bdeam nad nego dodeka e bolen,
toa mi e dol`nost, a za dol`nosta
takva dovolna sum samata jas;
zatoa daj mi go da go nosam doma.
Igumenijata
Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti,
s# dodeka ne gi upotrebam
proverenite sredstva: napivki
iscelitelni, lekovi, molitvi
sveti i od nego ne napravam
povtorno ~ovek prav. Toa e del
od zakletvata moja, od dol`nosta
milosrdna na mojot red; zatoa
odi, ostavi mi go.
Adrijana
Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go
ostavam, a i na va{ata svetlost
n# i prili~i ma` od èna da razdeluvate.
Igumenijata
Smiri se i odi.
Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{.
(Vleguva vo opatijata.)
Lu~ijana
]e mora{ na vojvodata da mu se poàli{.
Adrijana
Odime, }e padnam na kolena pred nego
i ne stanuvam duri solzite i
molitvite moi ne ja podbodnat
negovata milost da dojde li~no
138
Vilijam [EKSPIR
i so sila da go odzeme maòt mi
od igumenijata.
ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila.
Adrijana
Trgovecot
Sega e blizu pet. Naskoro li~no
vojvodata }e pomine od ovde
na patot svoj kon dolinata na àlta
predelot {tur na smrtta i mrakot
smesten zad grobjeto na opatijava.
Anxelo
A zo{to doa|a?
Trgovecot
Da prisustvuva
na javnoto pogubuvawe na eden
ugleden trgovec od Sirakuza
koj{to, denes, za àl, pristignal
vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in
redot i zakon na ovoj grad.
Anxelo
Eve doa|aat; }e prisustvuvame
na negovata smrt.
Lu~ijana
Klekni pred
vojvodata pred da ja mine opatijata.
Vojvodata
U{te edna{ objavete javno
deka nema da umre ako nekoj
ja plati sumata za nego. Ova e
posledno {to moè da napravime.
Adrijana
Pravda, vojvodo, baram od
igumenijata.
Vojvodata
Taa e doblesna i sveta èna
Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me:
Antifol, mojot ma`, kogo so va{
blagoslov gospodar go storiv
na sebe i na s# {to imam jas,
na ovoj lo{ den nalet na ludilo
go razmiri i toj nasilni~ki
izleze na ulica zaedno so
slugata svoj, poluden ko nego,
i mnogu pakosti po lu|eto storija
v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni
nakit i s# drugo {to na besot negov
mu se bendisa. Edna{ uspeav
da go vrzam i da go pratam
doma, a jas otidov da gi platam
{tetite od gnevot negov predizvikani.
Vo me|uvreme, ne znam so koja sila
toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa
i zaedno so negoviot ulav sluga
n# sretnaa gnevni i so goli me~evi
se frlija na nas da ne kolat.
Pobegnavme za sre}a, a potoa,
koga nova pomo{ prisobravme,
se vrativme po niv da gi vrzeme.
Toga{ tie vlegoa vo opatijava.
Se obidovme po niv da vlezeme
no igumenijata ne saka da n# pu{ti
ni ja zatvori vratata i ne ostava
da go izvle~eme ottamu niti pak
& e po volja da n& go predade
sama. Zatoa, vojvodo mo}en,
naredi da n& go predadat za
pomo{ta nu`na da im ja ukaème.
Vojvodata
Ma` ti mi sluèl mnogu vojni
i toga{ kneèvski zbor dadov
koga edna{ }e go zeme{ za gospodar
na postelata tvoja }e gi uìva toj
site dobra {to eden vojvoda
moè da gi pruì. Nekoj neka,
sega, tropne na vratata od
opatijata i neka ja vikne
igumenijata ovde. Ne mrdam
nikade pred da go re{am ova.
139
Komedija na zabuni
(Doa|a eden sluga.)
Slugata
Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se!
Gospodarot moj i paòt negov
se oslobodija; site sluginki po red
gi ispotepaa, go vrzaa doktorot
i bradata cela mu ja podgorija
so glamni; {tom }e se zapale{e
vedna{ ja gasea frlaj}i mu
kofi valkana voda v lice.
Sega gospodarot za trpenie
mu zboruva a paòt negov
so noìci go striè Pin~a ko da e
prle; i ako vedna{ ne ispratite
pomo{ mislam deka naskoro
}e go ispratat na nebo.
a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki
ne moè da go sfati.
(Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.)
Antifol od Efes
Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi,
za deloto {to go storiv za vas
koga vo bojot ve op~ekoriv
i gi primiv ranite mesto vas;
za krvta barem {to ja zagubiv
toga{, sega pravda dajte mi!
Egeon
Stravot od smrtta ako sosem
ne me zaslepi toga{ go gledam
sin mi Antifol, a onoj do nego
e Dromio.
Adrijana
Antifol od Efes
Tikvar!
Gospodarot tvoj i paòt negov
se ovde; seto {to go kaà
najgnasna e laga.
Slugata
Gospo|o, se kolnam, vistinata
ja zboruvam;
odvaj edna{ ako sum se izdi{al
od migot koga ova go vidov. Toj glasno
ve priziva i sve~eno se kolne
deka ako ve fati, liceto }e vi go
sma~ka i }e ve izobli~i.
(Glasovi od nadvor.)
Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi
velam!
Vojvodata
Zastanete do mene i ne pla{ete se,
Straà! [titete ja so helebardite.
Pravda, mil moj knezu,
pravda protiv ènata! Onaa {to ti
za sopruga mi ja dade a taa
me izrezili stra{no, me poniì
najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo
zlo taa denes mi nanese.
Vojvodata
Kaì kakvo i pravda }e dobie{.
Antifol od Efes
Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i
vratata i taa so nekolku
razbojnici blude{e doma.
Vojvodata
Teòk grev! Kaì, go stori li ova?
Adrijana
Adrijana
Lele! Pa toa e ma` mi; ìvi ste
svedoci deka nevidliv ottuka projde;
samo pred malku vleze vo opatijata
Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi
denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam
so lagi te{ki toj sega me tovari.
140
Vilijam [EKSPIR
Lu~ijana
Ni videlo da imam ni son, gospodaru
ako vistinata ne vi ja kaà.
Anxelo
La`gi! Dvete se kolnat la`no,
barem za ova ludakov so pravo gi
obvinuva.
Antifol od Efes
Gospodaru, sosem sum
pri sebe i dobro znam {to zboruvam;
pijan ne sum, ne sum ni mamuren,
niti pak gneven bes podmolno me grize,
iako od makive bi se mrdnal i
poizdr`liv. Ovaa èna, denes
za ru~ek vratata mi ja zatvori
pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz
so nea moè ova da go potvrdi za{to
ba{ toga{ be{e so mene a potoa
se razdelivme, a toj otide po
|erdanot {to treba{e da mi go donese
vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov
jas da ru~am zaedno so Baltazar.
Ru~avme {to ru~avme no ni trag
vidovme ni glas ~uvme od zlatarot.
Zatoa otidov da go baram. Go sretnav
na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin.
Tuka toj la`no se zakolna deka
|erdanot od nego sum go primil
a bog mi e svedok deka ne e taka.
Zaradi toa, na negova tu`ba
eden xandar me uapsi. Se pokoriv
i go prati paòt doma po dukati
potrebni za otkup no toj bez niv
se vrati. Potoa go zamoliv
temni~arot da dojde so mene doma.
Po pat ja sretnav èna mi, sestra &
celava surija podli zagovornici;
so niv be{e eden krvopien gad
po ime Pin~, xuxe edno nikakvo,
nekakov si nadrilekar, magioni~ar,
gata~, celiot ispien, partalav,
pla{ilo edno suvo, ìv kostur.
Ovoj podol rob se nafati da gi tera
besovite od mene, mi se vnese v lice
i odedna{ vikna deka |avolot
e vo mene. Potoa cela orda
se xitna na mene, me vrzaa i me
piknaa vo temniot agol od mojata
vizba zaedno so paòt moj, vrzani
eden za drug. Tamu n# ostavija
da crkneme se dodeka ne uspeav
da go pregrizam jaèto so zabi
i da se oslobodam. Ottamu doa|am
i ve molam da mi ovozmoìte
pravo vamu kaj visosta va{a
polno zadovoluvawe za sramot
i navredite te{ki {to gi jadov.
Anxelo
Gospodaru, moàm da potvrdam
za nego deka ne ru~a{e doma i deka
vratata mu be{e zaklu~ena.
Vojvodata
A dali primi |erdan od tebe ili ne?
Anxelo
Primi, gospodaru. Koga vleze ovde
mu go vidoa lu|eto obesen na vrat.
Trgovecot
I jas moàm da se zakolnam deka
u{ive te ~uja koga prizna
deka |erdanot si go primil od
gospodinov otkako pred toa,
na plo{tad, go tvrde{e obratnoto
na {to jas ti izvadiv me~. Potoa
pobegna vo ovaa opatija
od kaj{to, priznavam, po nekoe
~udo nevideno izleze.
Antifol od Efes
Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava,
nikoga{ me~ ne si izvadil na mene
nikoga{ |erdanot ne sum go videl.
Se kolnam, la`no me tovarite.
141
Komedija na zabuni
Vojvodata
Ova e nekoj ma|epsan krug, ~inam
site ste piele od peharot na Kirk.
Da go zatvorevte vo ovaa opatija
toj s# u{te vo opatijata }e be{e.
Da e lud, nema{e vaka prisebno da
zboruva. Velite ru~al doma
a zlatarot toa go odre~uva.
Mom~e, {to veli{ ti na ova?
Egeon
Zarem vie ne ste Antifol, gospodine,
a ovoj va{ pa` neli e Dromio?
Dromio od Efes
Do preeska, gospodine, mu bev
samo vrzan pa` no toj, spolaj mu,
go pregriza jaèto i sega sum
pak Dromio, odvrzan ~ovek.
Dromio od Efes
Egeon
Gospodaru,
toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”.
Siguren sum deka obajcata me pomnite.
Dromio od Efes
Metresata
To~no, i prstenot toga{ mi go zede.
Antifol od Efes
Taka e, gospodaru, prstenot e nejzin.
Po vas gospodine, se pomnime
samo samite sebe za{to do pred
malku bevme vrzani ba{ kako vas.
[to e, da ne ste i vie eden
od mu{teriite na Pin~?
Egeon
Vojvodata
Go vide li nego da vleguva vo opatijata?
Ne gledajte me taka ~udno.
Vie dobro me poznavate.
Metresata
Antifol od Efes
Ko {to ve gledam sega vas, gospodaru.
Nikoga{ ne ve imame videno vo ìvotot.
Vojvodata
Egeon
Ba{, ~udno: viknete ja igumenijata.
Site ste so lunki, sosem poludeni.
(Eden od straàta odi po igumenijata.)
Egeon
Najsvetol vojvodo, molam za zbor.
Mi se ~ini deka gledam prijatel
{to }e ja plati sumata za mene
i }e me spasi.
O, tagata znam me izmenila
od na{ata posledna sredba a
~asovite na griì so grubata
raka na vremeto mi ispi{aa
~udni crti na lice. Barem kaì,
mi go poznava{ glasot?
Antifol od Efes
Ne.
Vojvodata
Egeon
Slobodno zboruvaj Sirakuànine,
kaì {to saka{.
A ti Dromio?
142
Vilijam [EKSPIR
Dromio od Efes
}e svedo~at deka ne ste vo pravo,
vo ìvotot ne sum bil vo Sirakuza.
Ne, gospodine, navistina ne.
Vojvodata
Egeon
Znam deka go poznava{.
Dromio od Efes
A jas znam deka ne e taka.
Vie zatoa ste vrzani za da
veruvate vo ona {to drugite
vi go odre~uvaat.
Sirakuànine, Antifol e moj
{titenik ve}e dvaeset godini
i za toa vreme, ti tvrdam, toj
voop{to ne stapnal vo Sirakuza.
Gledam starosta i opasnosta
pred smrtta sosem te izmestile.
(Doa|aat Emilija, Antifol i Dromio od
Sirakuza.)
Igumenijata
Egeon
Ni glasot ne mi go poznava{?
O, bezmilosno vreme! Vo ovie sedum
kratki godini
se ~ini, do tolku jazikot mi go
osakati {to i mojot edinec sin
ne mi ja poznava neskladnata
boja na mojot ra{timan glas.
Sepak, iako liceto izbrazdeno
od griì ne se gleda sega
od zimskiot sneg {to sokot ìvoten
go cica, a kanalite na krvta
smrznati se do negde, jas s# u{te
imam vo predve~erov na ìvotot
pomnewe dobro i u{i verni.
Svedocive stari, nevozmo`no e
da gre{am, mi velat ba{ sega
deka ti si sinot moj Antifol.
Antifol od Efes
Nikoga{ go nemam videno svojot tatko.
Vojvodo mo}en, pogledaj go ~ovekot
komu tolku zla mu se naneseni.
(Site se sobiraat okolu niv.)
Adrijana
Dva maà gledam ili o~ive me laàt.
Vojvodata
Dvajca od lu|evo se duhovi
na drugite dvajca. Koj e priroden
~ovek a koj duh? Znae li nekoj?
Dromio od Sirakuza
Jas sum gospodaru, Dromio.
naredi mu da si odi.
Drmio od Efes
Jas sum gospodaru, Dromio.
Ve molam, ne terajte me od ovde.
Egeon
Antifol od Sirakuza
No pred sedum godini vo Sirakuza
se razdelivme, toa mora da go pomni{.
Ili moèbi sega, gledaj}i mi ja
sostojbata od tatka si se srami{.
Zarem ne si ti Egeon ili barem
duhot negov?
Dromio od Sirakuza
Antifol od Efes
Vojvodata i site ovde {to me znaat
O, gospodaru moj star, koj go vrzal
nego vaka?
143
Komedija na zabuni
Igumenijata
Koj i da go vrzal, jas }e go oslobodam
i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go.
Zboruvaj Egeon star, ti li si
~ovekot {to edna{ ima{e èna
po ime Emilija {to dva li~ni sina
ti rodi? O, ako si toj ist Egeon
zboruvaj & toga{ na istata stara
Emilija.
Egeon
Antifol od Efes
Jas sum dojden od Korint,
gospodaru moj.
Dromio od Efes
A so nego i jas.
Antifol od Efes
Ne donese ovde onoj silen voin
vojvodata Menafon, va{iot slaven ~i~ko.
Ako ova ne e son ti si Emilija,
ako si taa, kaì mi kade e onoj sin
{to otplovi so tebe na kobniot splav?
Igumenijata
Lu|eto od Epidamno, nego, mene
i bliznakot Dromio ne zedoa na brod
no, surovite ribari od Korint
na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio
a mene me ostavija so onie od
Epidamno. [to stana potoa so niv,
ne znam a gleda{ i sam kako
zavr{iv jas.
Adrijana
Koj od vas dvajca denes ru~a{e
so mene?
Antifol od Sirakuza
Jas, ~estita damo.
Adrijana
Zna~i ti ne mi si ma`?
Antifol
Vojvodata
Ne, na toa jas velam ne.
Prikaznata od utrinava ubavo
se raspletuva. Dvava Antifola
ko jajce na jajce {to si li~at
bra}a se a isto i dvata Dromia.
Taa i brodolomot go pomni.
Ova se roditelite na ovie deca
{to slu~ajno ovde se sretnaa.
Antifol, dali prvobitno dojden
si od Korint.
Antifol od Sirakuza
Ne, gospodaru. Od Sirakuza.
Vojvodata
Zastanete na strana, ne znam
koj e koj.
Antifol od Sirakuza
I jas isto taka iako me nare~e ma`.
A ovaa ubava blagorodni~ka,
nejzinata sestra, me nare~e zet.
(Na Lu~ijana.)
Ona {to vi go rekov toga{
se nadevam deka }e go ostvaram
ako s# ova {to go gledam i slu{am
ne e son.
Anxelo
Toa e gospodine |erdanot
{to go dobivte od mene.
144
Vilijam [EKSPIR
Antifol od Sirakuza
To~no, gospodine, ne velam ne.
Antifol od Efes
A ti gospodine, za ovoj |erdan
me uapsi.
Anxelo
To~no gospodine, ne velam ne.
Adrijana
Ti isprativ pari za otkupot
po Dromio, no mislam ne ti gi donese toj.
Igumenijata
Vojvodo mo}en, poveli sega
vo opatijata, da ja ~ue{ do kraj
prikaznata na{a; i site ovde
{to ste zbrani i {to stradavte
na nekoj na~in od zabunive
pravete mi dru{tvo. Nie prijatno
}e vi se oddolìme. Trieset i tri
godini stradav za vas, sinovi moi,
i duri sega se oslobodiv od
te{koto breme. Vojvodo, maù moj,
sin~iwa moi, vie kalendari
na ra|aweto nivno, povelete na
kr{tevkata i raduvajte se so mene.
Posle tolku dolga taga, takva radost!
Vojvodata
Dromio od Efes
Ne, ne, po mene ne.
Od s# srce doa|am na proslavata.
Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata
Antifola.
Antifol od Sirakuza
Dromio od Sirakuza
Ova }ese dukati od tebe go primiv
a mi go donese Dromio, mojot pa`.
Gledam deka postojano so drug
pa` sme se sre}avale pa taka
jas sum bil ti, a ti si bil jas;
sega e razbirlivo {to se dojde
do site ovie zabuni.
Antifol od Efes
Dukative gi davam za tatko mi.
Vojvodata
Gospodaru, da odam da vi gi zemam
pqa~kite od brodot?
Antifol od Efes
Dromio,
kakvi re~e moi pqa~ki
si natovaril na brod?
Dromio od Sirakuza
Onie, gospodaru {to vi bea
ostaveni kaj gazdata vo Kentaur.
Nepotrebno. Toj e sloboden.
Antifol od Sirakuza
Metresata
Gospodine, mora da mi go dadete
onoj dijamant.
Antifol od Efes
Eve, zemete go. I mnogu
vi blagodaram za gozbata.
Toj mene mi se obra}a. Jas sum
tvojot gospodar, Dromio.
Ajde so nas! Za pqa~kite
podocna }e se pogriìme;
pregrni go brat ti; raduvaj se
so nego.
(Si odat dvata Antifola.)
Komedija na zabuni
Dromio od Sirakuza
Ima edna polni~ka prijatelka
vo domot na tvojot gospodar
{to denes, mesto tebe ubavo me
nagosti; taa zna~i, }e mi bide
snaa a ne èna.
Dromio od Efes
Mi se ~ini deka si mi ogledalo
a ne brat; po tebe gledam
deka ne sum ba{ za frlawe.
Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata.
Dromio od Sirakuza
Posle tebe, ti si postar.
Dromio od Efes
E, toa ne se znae. Kako da re{ime?
Dromio od Sirakuza
]e frlame ~kurta za toa koj e postar
Dotoga{ ti ima{ prednost.
Dromio od Efes
A ne! Toga{ vaka. Na svet
dojdovme ko brat i brat, zatoa
ramo do ramo }e vlezeme sega
ve}e nikoj napred nema da bega.
145
The Taming of The Shrew
LICA:
PREDIGRA
Kristofer Slaj, kalajxija
Kr~marka
Gospodar
Lakej, Lovci, Slugi
Glume~ka druìna
KROTEWETO NA OPAKATA
Batista Minola, bogat gra|anin od Padova
Katerina, opakata, postara }erka na Batista
Petru~io, gospodin od Verona, prosec na Katerina
Grumio, li~en sluga na Petru~io
Kertis, glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo
Kroja~
Trgovec
Bjanka, pomalata }erka na Batista
Gremio, bogat, star gra|anin na Padova, prosec na Bjanka
Hortenzio, gospodin od Padova, prosec na Bjanka
Lu~enco, gospodin od Piza, prosec na Bjanka
Tranio, li~en sluga na Lu~enco
Biondelo, sluga na Lu~enco
Vin~enco, bogat gra|anin na Piza, tatko na Lu~enco
U~itel od Mantova
Vdovica
Slugi na Batista
Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e
edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. Napi{ana e, najverojatno, pome|u 1592 i 1594
godina, a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na
edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata, a drugi deka i postarata verzija
e napi{ana od [ekspir no, po obi~ajot {to toga{ vladeel, divo pe~atena i vo mnogu ne{ta
iskasapena.
Komedijata se sostoi od tri dela, razli~ni po sodrìna koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to, izmamen, smeta deka se razbudil kako velmoà pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka
èna. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu, osobeno {to, koristej}i se
so postari dramatur{ki sredstva, avtorot imal mo`nost, od pristojna distanca, postojano
da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. Za àl, osven edno “upa|awe”
na Slaj i toa mo{ne efektno, ponatamu s# se ostava na imaginacijata na reìserot. Vtorata, klu~na prikazna, e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot
Petru~io, edna ne mnogu izvorna tema, no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za
brakot i qubovta. Tretata prikazna, vsu{nost, podzapletot vo tekstot, e vrzana so Bjanka,
sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i.
Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata,
gruba, neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` leàt razli~nite
razmisluvawa za qubovta i brakot prikaàni preku ìvi, plasti~ni, polnokrvni likovi.
Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski
jazik. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000, preku
scenata na Bitolskiot naroden teatar vo reìja na Dimitar Stankovski.
Predigra
Scena 1
(Vleguvaat Slaj i Kr~markata.)
Slaj
Sus mori oti te sma~kav!
Kr~markata
More }otek e za tebe, gnaso edna!
Slaj
Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. Yirni malku
vo istorijata. Moite se dojdeni u{te so
Ri{ar Osvojuva~ot. Zatoa muckos zatnios,
i~ ne beri gajle – mar{!
Kr~markata
Gospodarot
Lovxio, ti nareduvam, vardi gi zagarive
dobro.
Neka zdivne [arko, kutriot pes cel se peni,
a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~.
Vide mom~e kako se snajde Bemko
na krajot od plotot koga tragata ja snema?
Takov zagar celo bogatstvo vredi.
Prviot lovxija
Ama i Belko, gospodaru, podolu ne pa|a
Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot;
Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot
miris.
Veruvajte mi, za mene toj e podobar zagar.
Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i?
Gospodarot
Slaj
Za koi ~a{i, mori, blada{? Aj kr{i glava
tamu, legni si, ku}o edna bez }eramidi.
Begaj da ne ti ja bapnam edna!
Kr~markata
Fala {to mi kaà, }e viknam policija.
Slaj
More vikni ja cela koalicija ako saka{, go
znam jas zakonot. Ne mrdam ni peda, ma{ko.
Samo neka dojdat, i~ ne mi e gajle.
(Zaspiva.)
(Zvuk od love~ki rogovi. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita.)
Toga{ ne si so site. Da e tolku brz Am~o,
bi go cenel kako cela duzina takvi.
No dobro narani gi i griì se za site.
Utre sakam pak da odam na lov.
Prviot lovxija
Sekako, gospodaru.
Gospodarot
[to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi
dali di{e!
Vtoriot lovxija
Di{e, gospodaru. Da ne e poln toplo pivo,
kako e zaspan, pod nego }e mu bide ladno.
155
Kroteweto na opakata
Gospodarot
@ivotno smrdlivo, dro~i ovde kako sviwa!
Umira~ko grda, grozen, odvraten ti e likot!
Momci, so pijani~i{tevo }e poteram {ega.
[to mislite, v krevet da go odneseme sega,
vo svilena ruba da go vovreme, so prstewe
na prsti,
kraj postela vkusno ovo{tie i vino
i velelepna posluga koga }e stane,
dali prosjakov }e zaboravi koj e?
Prviot lovxija
]e zaboravi, gospodaru, vi tvrdam.
Vtoriot lovxija
]e mu bide malku ~udno koga }e stane.
Gospodarot
Ko ubava me~ta, ko pusti sni{ta.
Zemete go i {egata neka bide svetska.
Ne`no odnesete go vo najubavata soba,
nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki.
Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista,
topla voda
zapalete temjan da zamirisa stanot.
Pora~ajte svira~i za koga }e stane
da eknat blagoprijatno boènstveni zvuci.
Ako kaè ne{to, bidete na {trek
i so dlaboka, ponizna po~it
re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’
Neka eden mu prinese srebren legen
poln trendafil-voda i cve}a razni,
drug bokal neka nosi, a tret riza
pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete
race?’
Nekoj neka spremi ali{ta skapi,
pa neka go pra{a {to saka da nosi.
Drug neka mu govori za zagarite i kowot
deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku
bolen.
Ubedete go deka malku se mrdnal
a koga }e kaè koj e, re~ete mu deka soni,
za{to toj e vsu{nost velmoà mo}en.
Ova storete go, napravete go so usul.
]e bide radost kakva {to ne bila na vekot
samo ako s# se izvede so dikat.
Prviot lovxija
Gospodaru, taka }e odigrame, vi tvrdam
{to i samiot zamelu{en od na{ata igra
}e misli deka e samo ona {to nie mu velime.
Gospodarot
Krenete go ne`no i nosete go v krevet
a potoa podgotvete se za koga }e stane.
(Go nosat Slaja. Zvuci na truba.)
Mom~e, trkni vidi koj trubi.
(Izleguva slugata.)
Moèbi velmoà nekoj minuva tuka
pa tokmu ovde saka da se odmori.
(Vleguva slugata.)
I koj e, kaì!
Slugata
Glumci, gospodaru
{to sega pretstava vi nudat.
Gospodarot
Neka vlezat.
(Vleguvaat glumcite.)
Dobredojdovte, momci.
Glumcite
Vi blagodarime, gospodaru.
Gospodarot
Dali no}eska }e ostanete kaj mene?
Prviot glumec
So zadovolstvo ako uslugite gi primate
na{i.
Gospodarot
Od s# srce. Ovega ovde go pomnam, sinot
najstar na selanecot go ima igrano.
Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to.
Vilijam [EKSPIR
156
Ne vi go pomnam imeto; ama taa rolja
Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte.
Vtoriot glumec
Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. 1
Gospodarot
Taka e, odli~no izigrana rolja.
A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte,
najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega
za koja va{ata ume{nost }e mi treba.
Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve
gleda;
Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea
koga }e go vidite odnosot negov
za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. Pa
samo ako ne{to vi izleta od usta
mnogu }e go navredite; zatoa vi velam,
nemojte da se smeete; ne sakam da zbesne.
Prviot glumec
Ne berete gajle, gospodaru, umeeme nie
duri i so najotka~enite na svetot.
Gospodarot
Odi, mom~e, odnesi gi pravo v kujna,
neka gi najadat i napijat dobro.
Sakam da im se dade s# {to imam vo domov.
(Izleguva slugata so glumcite.)
Mom~e, ti odi kaj mojot lakej Bartol,
neka se oble~e vedna{ kako dama
i {tom se stokmi, vodi go kaj pijaniov v
soba.
Obra}aj mu se so “madam”, oddavaj mu po~it.
Kaì mu, ako qubovta moja mu e mila
neka se odnesuva najotmeno {to moè
tokmu kako blagorodni~kite fini
koga se vo dru{tvo so svoite maì,
ba{ vaka pijanicava neka go dvori,
najponizen vo likot, najqubezen na usta,
i neka go pra{a “[to saka milosta va{a
za va{ata dama, va{ata sopruga smerna
dol`nosta si ja ispolni i vi pokaè
qubov?”
Potoa neka go gu{ne, zavodlivo neka go
bakne,
i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi
pa neka prolee solzi, nebare umira od
radost
{to gospodarot nejzin ozdravel sosem
otkako sedum godini sebesi se smetal
za podolen i od najodvratniot prosjak.
A ako mom~eto ja nema taa ènska darba
da lee poroj od krokodilski solzi,
za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid
koj{to vo {amiv~e potajno skrien
bez prestan }e mu tera solzi na o~i.
Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to moè{
a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo.
(Izleguva slugata.)
Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro
privle~nosta, glasot, odot na edna dama.
Sakam da go ~ujam koga “maù” }e go vika
pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat
momcive koga }e koleni~at pred prostak.
Odam da im dadam sovet. Moè }e znaat za
dosta
ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost
inaku smeava }e im otide vo krajnost.
(Izleguvaat.)
157
Scena 22
(Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi; nekoi
so ali{ta, nekoi so bokal, nekoi so legen i
drug pribor; vleguva i Gospodarot.)
Slaj
ja Marija Haket, debelata kr~marka od
Vinkot, dali ne me znae. Ako ne vi re~i deka
mi ima udreno recka na rabu{ot za edna
obi~na pomo~ana bira, site da mi mo~ate
na glava kako na najla`liviot smrde` vo
celoto kralstvo. (Eden sluga mu prinesuva
krigla pivo.) [to! Ne sum zabegan! Ova e –
(Go pie pivoto)
Ebavi tikvarite, dajte edna bira.
Tretiot sluga
Prviot sluga
O, zaradi ova taguva gospo|ata va{a.
Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko?
Vtoriot sluga
Vtoriot sluga
O, zaradi ova slugite vi se ta`ni.
]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo
grozje?
Tretiot sluga
[to }e saka va{ata milost da nosi denes?
Slaj
Jas sum Kristofer Slaj, Ne sum ni “milost”
ni “lordstvo.” Ne sum ispil ni kapka
{ampawsko vo ìvotot. A ako ve}e mi
nudite ne{to su{eno, toga{ dajte mi ne{to
posoleno i pu{eno. I ne pra{uvajte {to
}e oble~am oti xaketa imam kolku i tela,
~orapi kolku i noze, ~evli kolku i stapala
– more ne, ponekoga{ pove}e stapala od
~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite.
Gospodarot
Bog da ve ~uva i spasi od prisenov teòk!
O, tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo
So bogatstva tolku i tolku visok ugled
A nagazen od olku besovi lo{i?
Slaj
Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka
ne sum Kristofer Slaj, sin na stariot Slaj
od Pusta Reka, po ra|awe ala{verxija,
po obrazovanie vla~ar, po napredilok
me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte
Gospodarot
Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata
ku}a,
oti gi tera ludosta va{a ~udna,
O lorde blagoroden, seti se na rodot,
od progonstvo vikni gi starite misli
i progoni gi niskive, gadni sni{ta.
Vidi kako slugite besprekorno te sluàt
vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat.
Da ne si za muzika? Slu{aj, Apolon sviri
i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat.
Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet
pomek i pomirizen od postelata bludna
namerno pospremena za Semiramida 3
ako ti se {eta, tloto }e go postelime so
cve}a.
Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat
po grivite monisti od biseri i zlato.
Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat
nad utrinskata ~u~urliga. Ili si za lov?
Zagarite tvoi do nebesa }e lajat
a {uplata zemja potresena }e e~i.
Prviot sluga
Saka{ vo potera, ku~iwata ti se brzi
ko najsilnite eleni, da, pobrzi od srna.
Vilijam [EKSPIR
158
Vtoriot sluga
Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{
Adonis naslikan kraj ùborliv potok,
i Kitereja cela skriena v rasje,
koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin
nebare povieno pred naletot na vetrot.
Gospodarot
]e ti ja pokaème Jona, devojka koga bila
i kako taa iznenadena i zavedena bila
ìvo naslikana ko navistina {to bilo.
Tretiot sluga
Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma
nozete si gi grebe nebare krvari seta.
I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e
tolku majstorski krvta i solzite se fateni.
Gospodarot
Ti si lord i ni{to drugo osven lord.
Ti ima{ gospo|a poubava mnogu
od sekoja èna vo ova skudno vreme.
O, kolku sme radosni {to umot vi se vrati!
O, {to pak znaete koj ste to~no!
Ovie petnaeset godini vo son bevte,
a i koga se budevte ko da ne bevte budni.
Slaj
Petnaeset godini! Boè ama dremka svetska.
I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme?
Prviot sluga
Rekovte, lorde, ama re~enoto be{e mo{ne
ludo,
za{to iako leèvte vo ovaa prekrasna soba,
velevte deka ve isfrlile nadvor,
i postojano pcuevte po nekoja kr~marka,
se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete
oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli.
Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija
Haket.
Slaj
Da, pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa
kr~ma.
Prviot sluga
Tretiot sluga
I duri solzite {to za tebe gi prolea taa
ubavoto lice ne & go preplavija so zavist
najubavoto su{testvo be{e na svetot
a i vaka niedna ne & e ramna.
Slaj
Navistina sum lord i imam gospo|a takva?
Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega?
Ne spijam. Gledam, govoram, slu{am.
Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari
meki.
@imi o~ive, navistina jas sum lord,
a ne kalajxija ili Kristofero Slaj.
Toga{, donesete ja na{ata gospo|a da ja
vidam,
i u{te edna krigla od onaa bira.
Vtoriot sluga
]e sakate racete da si gi izmiete sega?
Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva
ènska,
gospodaru, ni lu|eto {to gi spomenavte
toga{,
nekojsi Stiven Slaj, stariot Xon Neps,
grkot,
pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel
i dvaesetina drugi imiwa i lu|e
koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi
videl.
Slaj
Slava mu na gospoda {to me vrati.
Site
Amin!
(Vleguvaat lakejot kako èna so
pridru`ba. Eden od slugite mu podava na
159
Slaj
Slaja pivo.)
Slaj
Gospo|o èno, sum sonuval i spiel
velat edno petnaeset godini i zgora.
Fala ti, od ova }e nema{ zijan.
Lakejot
Lakejot
Kako vi odi so te~nata hrana, gospodaru?
Slaj
Nema gre{ka, od s# se pretura ovde.
Kade e èna mi?
To~no, a mene nad trieset mi se vide
seto vreme proterana od tvojot krevet.
Slaj
[to e mnogu mnogu e. Ostavete n# sami.
(Izleguvaat slugite.)
Gospo|o, sle~i se i legnuvaj v krevet.
Lakejot
Ovde, gospodaru, {to sakate od nea?
Slaj
Ti si mi èna a ne me vika{ maù?
Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas
ti sum ma`.
Lakejot
Maù moj i gospodaru, gospodaru moj i maù
jas sum tvojata èna {to od srce te qubi.
Slaj
Toa odli~no go znam. Kako treba da ja
vikam?
Gospodarot
Gospo|o.
Slaj
Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan?
Gospodarot
Samo gospo|o i ni{to drugo. Taka se vika.
Lakejot
Gospodaru blagoroden, najsrde~no te molam
izvini me u{te barem za dve-tri no}i;
ili ako ne saka{, barem do zajdisonce.
Za{to lekarite tvoi naredija strogo
pred opasnosta bolesta da ti se vrati
da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet.
Vaka stojat rabotite, zatoa prosti.
Slaj
A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e
izdràm. Ama mrazam povtorno da potonam
vo porane{nite soni{ta. Zatoa }e ~ekam
iako siot vrijam.
(Vleguva glasnik.)
Glasnikot
Glumcite, na vesta deka ste ozdravele,
pobrzaa da odglumat prijatna komedija;
lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde
za{to pregolema taga krvta vi ja pie
a tagata e dadilka na sekoja ludost.
Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama
i umot da go pothranite so veselost i smea
koi ìvotot go prodolùvaat i go ni{tat
zloto.
Slaj
Dobro, }e slu{am. Neka igraat. Ne e
komendija
Vilijam [EKSPIR
160
boìkna gozba ili ne{to kako cirkus?
Lakejot
Ne gospodaru, mnogu poprijaten xumbuz.
Slaj
Kakov, doma{en xumbuz?
Lakejot
Eden vid skazna.
Slaj
Pa da vidime. Dojdi gospo|o èno, ne se vadi
s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi.
în PRVI
Scena 1
(Trubi. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio.)
Lu~enco
Tranio, od golemata èlba {to ja imav
da ja vidam ubavata Padova, lulka na zborot4
dojdov vo plodnata Lombardija,
toj li~en raj na velikata Italija;
naoruàn so qubovta i blagoslovot na
tatko
negovata dozvola, pridruùvan od tebe
mojot veren i mo{ne iskusen lakej
ovde }e se predadam so siot svoj elan
na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot.
Piza, poznata po svoite gra|ani umni
ìvot mi dade a pred s# mojot tatko
trgovec so vrski nadaleku niz svetot,
Vin~enco, od lozata na Bentivoli.
Sinot na Vin~enco, vospitan vo Firenca
mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego
i da se zakiti so doblesni dela.
Zatoa, Tranio, sega }e ja u~am
doblesta i onoj del od filosofijata
posebno {to veli deka sre}ata
edinstveno se postignuva niz doblest.
Kaì {to misli{ ti za{to zaminav od
Piza
i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega
od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne
i do sitost da ja zgasne svojata èd.
Tranio
Mi perdonato, moj gospodaru velik.
Apsolutno se soglasuvam so vas.
Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto
da gi cicate slastite na slatkata filosofija.
Samo, dobar gospodaru, duri iskaùvame
voshit
na ovaa doblesna i moralna disciplina,
da ne bideme stoici i kladi, molam,
pa da se drìme striktno do Aristotel
a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik.
Logika pokaète so prijatelite va{i,
krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot
govor
od muzikata i poezijata crpete ìvot
a matematikata i metafizikata
primajte gi samo onolku kolku {to vi godi.
Nema korist kaj{to zadovolstvo nema.
So eden zbor, gopodaru, u~ete samo so volja.
Lu~enco
Fala ti, Tranio, mi dava{ dobar sovet.
Da be{e u{te Biondelo so nas ovde
moèvme vedna{ da po~neme so planot
i da najdevme stan~e zgodno za priem
na prijatelite {to }e ni gi donese Padova.
Ama ~ekaj malku, koe e ova dru{tvo?
Tranio
Kojznae gospodaru, moè povorka za do~ek.
(Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na
strana.)
(Vleguvaat Baptista so dvete }erki
Katerina i Bjanka, Gremio arlekinot, Horetenzio, prosec na Bjanka.)
Batista
Gospoda, pove}e ne zdodevajte, ve molam,
za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto
da ne ja maàm pomalata }erka
pred da najdam ma` za postarata.
Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi
Vilijam [EKSPIR
162
a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam
}e mu dozvolam da ja pobara vedna{.
vidot!
Batista
Gremio
Pa da stane popara. Pregruba e za mene.
Ajde, ajde, Hortenzio, ti treba èna?
Gospodo, da go ispolnam ona
{to go rekov - Bjanka, vlezi vnatre.
I ne bidi ta`na zaradi ova, mila Bjanka,
za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam.
Katerina
Katerina
Ve molam tatko, dali po va{a èlba
}e me pravite rezil pred ovie prosci?
Hortenzio
Prosci, devojko? [to blada{? Nema prosci
za vas duri ne stanete blaga, ne`na.
Katerina
Ne pla{ete se gospodine moj krotok
takva pomisla skraja mi e od srce.
No ako se maàm, prva grià }e mi bide
da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e
i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e.
Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli
samo da ima zo{to.
Bjanka
Sestro, zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo.
Tatko, ponizno ja prifa}am va{ata volja.
Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo,
}e ~itam i ve`bam sosem sama.
Lu~enco
Slu{aj Tranio, Minerva govori niz nea.
Hortenzio
Hortenzio
Boè spasi n# od |avolici vakvi!
Gremio
Siwor Batista, zo{to pravite taka?
@al mi e {to na{ata qubov taga
na Bjanka }e & donese.
I mene, boè gospode dobar!
Gremio
Tranio
Opaa, gospodaru, nasetuvam zabava fina
devojkava e ili luda ili drska ko malkumina.
]e ja piknete v kafez
siwor Batista, nedol`na da pla}a kazna
za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o?
Batista
Lu~enco
No vo mol~eweto na drugata se skrila
devoj~inska blagost i trezvenost mila.
Mol~i Tranio.
Tranio
Ba{ taka, gospodaru! Mir! I sitete go
Pomirete se so ova, gospoda. Taka re{iv.
(Vleguvaj Bjanka.)
(Izleguva Bjanka.)
I bidej}i znam deka najmnogu saka
muzika, instrumenti i poezija,
doma{ni u~iteli }e najmam doma
dobro da & ja ostru~at mladosta. Ako vie
Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov
163
prepora~ajte mi go; so u~enite lu|e
}e bidam dare`liv i mnogu u~tiv
zaradi dobroto vospituvawe na moite deca.
A sega zbogum. Ti Katerina, ostani ako
saka{
za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka.
(Izleguva.)
Katerina
[to, i jas }e si odam, smeam, ne? [to,
mene vremeto da mi se odreduva nebare ne
znam {to sakam a {to ne? Gluposti!
(Izleguva.)
Gremio
Ma`? Poarno re~i |avol.
Hortenzio
Jas velam ma`.
Gremio
Jas velam |avol. Misli{, Hortenzio, deka
}e se najde nekoj {utrak {to }e se oèni so
pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat?
Hortenzio
Gremio
Pustinata fati. Tolku si dobra {to nikoj
ne saka da te zadrì ovde. @enskata
qubov e tolku mala, Hortenzio, {to n#
ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. Obajcata ne go ispekovme
lebot. Zbogum. Sepak, zaradi qubovta {to
ja kotkam za slatkata Bjanka, ako slu~ajno
najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to
najmnogu go saka, }e go ispratam kaj tatko &..
Nemoj taka Gremio. Ako nie nemame trpenie
da ja podneseme nejzinata bu~na vreva, }e se
najde nekoja dobra du{a bratko, i ako na
vreme ja nabasame, }e ja zeme so site nejzini
mani i so edno ~udo pari.
Gremio
Ne znam. I jas bi go zel vedna{ mirazot no
uslovot e da mekam{ikuvaat na raskrsnica
sekoe sabajle.
Hortenzio
Hortenzio
Isto i jas, siwor Gremio. Ama po~ekaj
malku ne{to da ti kaàm. Iako prirodata
na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak, moj
sovet e, bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme
sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka,
da se potrudime i da zavr{ime edna rabota.
Da, vo pravo si. Nema golem izbor koga
site jabolka se rasipani. No, {tom ovaa
semejna pre~ka n# sprijateli, najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme
ma` na najstarata }erka na Batista za da ja
oslobodime pomalata za maà~ka i pak da
staneme sopernici. Slatka Bjanka! Blaze si
mu na onoj {to }e te dobie. Koj poprv nemu
nevestata. [to veli{, a, Gremio?
Gremio
Gremio
Koja rabota, ti se molam?
Hortenzio
Ednostavno, gospodine, da najdeme ma` za
nejzinata sestra.
Se soglasuvam, i ba{ bi sakal ve}e da
mu go dadev najdobriot kow vo Padova za
proseweto na onoj {to }e ja isprosi, }e se
oèni so nea, }e ja legne v krevet i }e ja
oslobodi ku}ava od nea.
Odime.
(Izleguvaat Gremio i Hortenzio.)
Vilijam [EKSPIR
164
Tranio
Ve molam, gospodaru, kaète mi, dali e
mo`no
tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi?
Lu~enco
O Tranio, duri na svoja koà ne setiv
nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no.
No ete, dodeka se {laev i gledav od strana,
~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me
strefi, i sega najotvoreno ti priznavam
tebe, koj{to mi si mene mil i veren
ko Ana na kralicata od Kartagina {to &
be{e, deka goram, kopneam, Tranio i }e
umram ako ne ja dobijam ovaa mlada, skromna
moma. Sovetuvaj me, Tranio, oti znam deka
moè{, Pomagaj Tranio, za{to znam deka
saka{.
Tranio
Gospodaru, ova ne e vreme za prekor;
za{to so prekor srceto ne se ~isti.
Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba
Redime te captum quam queas minimo.
(Od ropstvoto otkupi se najeftino {to
moè{)
Tranio
I samo tolku? Ne zabeleàvte kako sestra &
svreska i krena takva xeva
od koja u{noto tapan~e puka?
Lu~enco
Tranio, vidov kako crvenite usni & se
dviàt
kako so zdivot go namirisuva siot vozduh
sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea.
Tranio
Opaa, zna~i vreme e da go slezam na zemja.
Ve molam razbudete se, gospodaru. Ako taa
moma ja qubite, skoncentrirajte se da ja
dobiete. Vaka stojat rabotite: nejzinata
postara sestra e tolku zla i kleta {to duri
tatko & ne se ottarasi od nea
vie samo }e moète da & pluknete pod
penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne
dava da & zdodevaat nafr~enite prosci.
Lu~enco
Ama surov tatko, neli Tranio?
No zarem ne ~u deka namera ima
u~iteli da & najde za da ja u~at?
Lu~enco
Tranio
Odli~no drugar. Prodolì, ova me te{i.
Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e
dobar.
ûv, ~uv gospodaru - i ve}e s# smisliv.
Lu~enco
Tranio
Isto i jas, Tranio.
Gospodaru, taka zjapavte vo onaa moma
{to mislam ne sfativte kade leì zajakot.
Lu~enco
O da. Na lice & vidov ubavina slatka,
ramna na onaa od }erkata na Agenor
koja so raka velikiot Jupiter go skroti
za so kolena pred nea bregot kritski da go
qubi.
Tranio
Gospodaru, se kladam
deka obata plana moàt da napravat eden.
Lu~enco
Da go ~ujam prvin tvojot.
165
Tranio
Vie }e bidete u~itel,
i }e go prezemete obrazuvaweto na momata
vrz sebe.
Toa e va{iot plan.
Lu~enco
Zna~i bidi ova, Tranio oti Lu~enco qubi;
i sega rob }e stane za taa moma da ja ima
koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko.
(Vleguva Biondelo.)
Eve go apa{ov. Mom~e, kaj be{e do sega?
Lu~enco
Biondelo
Da. Dali e ostvarliv?
Tranio
Ne e. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto
ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco,
da go drì domot, da u~i, prijatelite da gi
prima,
zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti?
Lu~enco
Basta, smiri se, sega go imam vo celost.
S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a,
nitu nekoj moè da n# razlikuva po likot
koj e gospodar a koj sluga. Zatoa slu{aj:
Ti }e bide{ gospodarot, Tranio, mesto
mene,
}e go drì{ domot, mojata pozicija, mnogu
slugi
a jas }e bidam nekoj drug, nekoj Fiorentinec
Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza.
Gotovo, smisleno e. Tranio, vedna{
presle~i se, zemi ja mojata zakitena {apka
i pla{tot. [tom dojde Biondelo, tebe }e te
sluì,
no prvin }e go nateram da mol~i za ova.
Tranio
Potrebno e.
Na kratko, gospodaru, takva e va{ata volja.
A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e
“Najdi mu se na sin mi” iako mislam
ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam
za{to epten mnogu Lu~enco go sakam.
Kaj bev jas? Poarno kaète kaj bevte vie?
Gospodaru, dali Tranio ali{tata vi gi
ukral
ili vie negovite? [to se slu~uva, ve molam?
Lu~enco
Ela mom~e vamu. Ova ne e vreme za {ega
zatoa prisposobi se sosem na nego.
Tvojot drugar Tranio, za da me spasi,
me igra mene i moite ali{ta gi zede
a jas negovite, zaradi moeto begstvo.
Za{to vo kavga koga dojdov na bregot
ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat.
Sluì go ti nego, ti nareduvam, kako {to
treba,
dodeka najdam na~in ìvotot da si go
spasam.
Me razbira{ sega?
Biondelo
Jas, gospodaru? Ni malku.
Lu~enco
I da ne si go brbnal zborot Tranio.
Tranio sega Lu~enco e stanat.
Biondelo. Blaze si mu. Kamo i jas da stanev.
Tranio
I jas bi sakal navistina da sum toj, osobeno
ako uspeam
Lu~enco navistina da ja dobie pomalata
}erka na Batista.
No mom~e, ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam
da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo.
Vilijam [EKSPIR
166
Na samo, vikaj me Tranio,
ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco.
Scena 2
(Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga
Grumio.)
Lu~enco
Petru~io
Tranio, da odime.
Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{,
da stane{ eden od proscite. Ne pra{uvaj
oti
za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!”
(Izleguvaat.)
(Od gore govorat prisutnite na pretstavata.)
Verono, za kratko zaminav od tebe,
da gi vidam prijatelite vo Padova, a pred
site
mojot najmil i najdokaàn prijatel
Hortenzio; ova e sigurno negovata ku}a.
Ovde Grumio, mom~e, udri velam.
Grumio
Prviot sluga
Gospodaru, samo kimate a ba{ vi e gajle za
pretstavata.
Slaj
Kimam, kimam ìmi sveta Ana. 5Dobro
e, dobro e. ]e trae u{te mnogu?
Lakejot
Gospodaru, {totuku po~na.
Slaj
Genijalna rabota ti velam. Ba{ bi sakal da
e svr{ena.
Sedat i gledaat. 6
Da udram, gospodine? Kogo da udram? Dali
nekoj
ja navredi va{ata milost?
Petru~io
Gadu, udri mi edna ovde ma{ki, velam.
Grumio
Da vi udram edna, gospodine? Zo{to,
gospodine, {to sum jas, gospodine, za da vi udram edna, gospodine?
Petru~io
Gadu, velam, udri mi ja ovaa porta,
i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po
apa{kiot surat.
Grumio
Gospodarot mi stana kavgaxija. Ako ve
udram prv
na krajot }e platam so skr{en nos i krv.
Petru~io
Zna~i ne}e{?
E koga ne}e{, }e ti ja svirnam edna ko na
vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi
fa sol.
(Go tegne za u{i.)
167
Grumio
Pomagajte lu|e, pomo{! Gospodarot mi se
{ekna.
Petru~io
A sega tropaj koga ti velam, kopile edno
apa{ko.
(Vleguva Hortenzio.)
Hortenzio
[to e, {to se slu~uva? Mojot star
prijatel Grumio, i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite
vo Verona?
porta
ama ne moèv ni so sila da go nateram.
Grumio
Da tropnam na porta? Gospode boè! Zarem
doslovno vaka
ne rekovte, “Mom~e, udri mi ovde, bapni me
ovde, udri mi ja ma{ki, i bapni mi ja silno”? A sega mi
velite
“tropni na porta” ste mi rekle!
Petru~io
Mom~e, bri{i, ili zatni se, ti davam sovet.
Hortenzio
Petru~io
Siwor Hortenzio, n# najdovte sred kavga.
Con tutto il cuore ben trovato, od srce se raduvam
na ovaa sredba, velam.
Hortenzio
Alla nostra casa ben venuto, molto honorato signor
mio Petruchio, Dobro dojdovte vo mojot dom,
moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io.
Stani, Grumio, stani. ]e ve smiram vedna{.
Grumio
Ne, gospodine, ne pridavajte va`nost na ona
{to go treska na latinski. Osven ako ova ne
e zakonski na~in da si gi soberam partalite
i da me nema od negovata slu`ba. Gledajte,
gospodine. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki, gospodine. A dali treba
eden sluga taka da postapi kon gospodarot
koga ovoj e za eden preku trieset i eden,
izgoren, vo aut? 7
Kamo sre}a, boè, da go tepav u{te kako
mal, sega toj za Grumio, tvrdam, du{a bi dal.
Petru~io
Kopile {vrknato. Hortenzio dobar,
mu narediv na gadov da tropne na va{ata
Smirete se, Petru~io, jas zad Grumio stojam,
ova e nedorazbirawe me|u vas i nego,
va{iot star, veren, dobar sluga Grumio.
A sega kaète mi, mil prijatele, koj sre}en
veter
ve donese od starata Verona ovde vo Padova?
Petru~io
Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot
da si ja baraat sre}ata podaleku od doma,
kaj{to ni{to ne im se slu~uva. Na kratko,
siwor Hortenzio, vaka rabotite stojat:
Antonio, tatko mi, neodamna umre,
a jas zaakav navamu onaka bez vrska
moèbi da se ènam i da storam ne{to od
sebe.
Pari imam vo }esevo a imawe doma
pa ete sakam i svetot malku da go vidam.
Hortenzio
Petru~io, smeam li, toga{, bez zaobikoluvawe,
da te prepora~am kaj edna zla i opaka èna?
No za sovetov, veruvaj mi samo }e me pcue{,
iako, veruvaj mi bogata e mnogu,
od merata nadvor. No za prijatel te smetam
i ne bi sakal so nea da se pletka{.
Vilijam [EKSPIR
168
Petru~io
Siwor Hortenzio, me|u prijateli kakvi
{to sme nie,
malku zborovi treba; i zatoa, ako znae{
moma
dovolno bogata na Petru~io da mu bide èna
- a celta na èna~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent,
stara ko Sibila, opaka i lo{a
ko Ksantipa na Sokrat, pa i polo{a u{te,
toa ne }e me spre~i nitu pak tapa
}e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva
pa makar pobesna da e od penliviot Jadran
Dojdov bogato da se oènam vo Padova
a ako e bogato, se podrazbira deka e i
sre}no.
Grumio
Ete, gledate gospodine, v lice vi kaà {to
misli. Vi velam,
samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se
oèni so {utka, so najgolemiot akrep na svetot, so bezzaba
baba ako treba pa makar
taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. Vi velam, ne propu{ta toj
ni{to kaj{to ima mandro.
Hortenzio
Petru~io, bidej}i ve}e zagazivme dosta,
}e prodolàm so ona {to samo na {ega go
spomnav.
Moàm, Petru~io, da ti pomognam da dojde{
do èna, bogata mo{ne, ubava i mlada,
odgledana navistina ko velmo{ka prava.
Edinstvena mana, a manata golema e mnogu,
e taa {to momava e nepodnoslivo ostra,
drska i lo{a i toa od merata nadvor
pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e
ti velam ne bi ja oènil ni za zlaten
rudnik.
Petru~io
Mol~i Hortenzio. Ti ne ja znae{ od zlatoto
mo}ta.
Kaì kako se vika tatko & i toa mi e dosta.
Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno
ko grom {to udira od esenski oblak.
Hortenzio
Tatko & se vika Batista Minola
blagorodnik eden, dru{tven i u~tiv
a nejzinoto ime e Katerina Minola
poznata vo Padova po svojot zmiski jazik.
Petru~io
Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam,
toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko.
Oko ne sklopuvam Hortenzio, duri ne ja
vidam,
zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok
i da te ostavam u{te na prvata sredba
osven ako ne saka{ do tamu da me prati{.
Grumio
Ve molam, gospodine, pu{tete go da odi duri
e na svoite. Vi tvrdam, koga bi go poznavala
kako mene, bi znaela deka opakosta
kaj nego ne pali. Moèbi pet-{est pati
}e mu re~e gadu ama, vi velam, za nego toa
ne e ni{to. Ama koga edna{ toj }e po~ne,
mami~eto ima da & go raspla~e. Vi velam,
gospodine, ako samo malku mu se opira, }e
ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e moè da gleda. Ne
go znaete vie nego, gospodine.
Hortenzio
êkaj Petru~io, mora da dojdam so tebe,
za{to Batista e ~uvar na moeto blago.
Toj go ima biljurot na mojot ìvot,
najmalata }erka, ubavata Bjanka
i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi
prosci nejzini i sopernici moi.
Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid
zaradi manite {to preeska ti gi spomnav
Katerina nekoga{ na vekov da se maì
zatoa Batista stroga zapoved dade
nikoj da nema pristap do Bjanka
s# duri opakata Katerina ne dobie ma`.
169
Grumio
Opakata Katerina,
polo{ glas na devojka ne moè da & izleze.
Hortenzio
Sega Petru~io usluga od tebe baram,
}e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba
na stariot Batista kako u~itel
ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka
Vaka, so ova lukavstvo }e imam barem
dozvola i vreme so nea da bidam
i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo.
Lu~enco
[to i da & ~itam, vas }e ve veli~am
kako moj dobrotvor, tolku verno
ko vie samite da ste na lice mesto,
a moèbi i so zborovi poubavi mnogu
od va{ite, osven ako i samiot ne ste u~en.
Gremio
O u~enost, u~enost, tolku si mo}na!
Grumio
O, glupost, glupost, tolku si namagar~ena!
Grumio
Petru~io
Ova ti se vika bezobrazie. Se zdruìle mladite
da im podvalat na starite.
(Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco.)
Gospodaru, gospodaru, svrtete se. Nekoj
doa|a, ej?
Hortenzio
Mol~i, Grumio. Toa mi e sopernikot.
Petru~io, da se trgneme malku na strana.
Grumio
Ubav fraer, pr~ nad pr~ovite. 8
Gremio
Mnogu dobro. Ja pregledav listata knigi.
Slu{aj, gospodine; ubavo da gi podvrze{,
gledaj,
samo qubovni knigi za sekoj slu~aj
i ni{to drugo da ne ~ita, dobro?
Me sfa}a{. Pokraj, ti velam,
{irokogradosta na siwor Batista
i jas bogato }e te nagradam. Bele{kite isto
zemi gi i namirisaj gi dobro
za{to se nameneti za onaa {to mirisa
poubavo od parfem. [to }e & ~ita{?
Mol~i, mom~e.
Hortenzio
Grumio, psst! Dobar den, siwor Gremio.
Gremio
Dobar den, siwor Hortenzio.
Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola.
Vetiv deka navistina }e mu najdam
dobar u~itel za ubavata Bjanka.
Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov
ovoj mlad ~ovek, po u~enost i odnos
dostoen na nea, na~itan vo poezija
i drugi knigi, mnogu dobri, ti tvrdam.
Hortenzio
Dobro e. I jas gospodin najdov
koj mi veti deka u~itel }e mi najde
odli~en muzi~ar za na{ata moma.
I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost
kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam.
Gremio
I jas ja sakam i toa }e go dokaàm na delo.
Vilijam [EKSPIR
170
Grumio
]e go dokaè toa negovoto }ese.
Grumio
]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam.
Hortenzio
Petru~io
Gremio, sega ne e vreme da iskaùvame
qubov.
Slu{ni me, i toa prijatelski ~uj me,
i }e ti kaàm vesti za objacata dobri.
Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav
koj{to, ako uslovite na{i mu se arni,
}e se nafati da ja prosi opakata Katerina
i da ja zeme ako mirazot & e bogat.
A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa?
Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite?
Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od
lavovi?
Zarem moreto ne sum go slu{al, razgneveno
seto,
kako besnee ko poten, pobudalen, zapenet
vepar?
Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole
i nebesnata artilerija kako po nebo bufta?
Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni
uzbuni glasni, fr~ewe na kowi, trubeì na
trubi?
A vie mi bladate za nekakov ènski jazik
~ij pukot ne e ni polovina silen
ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko.
Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba
roga!
Gremio
Re~eno, storeno, dobro e.
Hortenzio, mu gi kaà site nejzini mani?
Petru~io
Znam deka e nezgodna, opaka pr~la.
Ako ova e s#, gospodo, ne gledam tuka pre~ka.
Grumio
Gremio
Ne se pla{i od baba roga!
Ne gleda{ pre~ka, gospodine? Od kade si?
Gremio
Petru~io
Roden sum vo Verona, sin na stariot Antonio.
Tatko mi e mrtov, bogatstvoto mi e ìvo,
i o~ekuvam dolgo da ìveam i sre}no.
Gremio
Ama gospodine takov ìvot so vakva èna
ne odi.
No ako ti stiska, ti velam so boga napred!
Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka.
Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka?
Hortenzio, slu{aj.
Gospodinov ni dojde kako pora~an,
mislam, za negovo i za na{e dobro.
Hortenzio
Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no
tro{ocite za proseweto, site do eden.
Gremio
I }e gi pokrieme, pod uslov da uspee.
Grumio
Petru~io
I }e ìveam.
Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek.
(Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo.)
171
Tranio
Gospoda, dobar den. Smeam da ve pra{am
koj e najkratkiot pat {to vodi
do ku}ata na siwor Batista Minola?
Biondelo
Gremio
Ne, ako bez zbor vedna{ fatete xade.
Tranio
Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici
pa patot e samo va{?
Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki?
Gremio
Tranio
Samo na{ e patot do nea.
Na nego, Biondelo.
Tranio
Gremio
A od kade, vi se molam?
Da ne mislite i na nea, gospodine, a?
Grmeio
Tranio
I na nego i na nea, gospodine. Zo{to vi e
gajle?
Od kaj {to mi dade. Vi velam
taa e izbrani~kata na siwor Gremio.
Hortenzio
Petru~io
Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio.
Ama sigurno ne na onaa {to pcue, vrni.
Tranio
Tranio
Ne gi sakam pcuja~ite, gospodine. Biondelo,
ajde.
Lu~enco
Dobar po~etok, Tranio.
Hortenzio
Gospodine, samo malku.
Dali dojdovte da ja barate momata {to ja
spomnavte,
da ili ne?
Tranio
A i da sum do{ol, gospodine, pravam nekoj
zijan?
Poleka, gospoda. Ako ste velmoì
imajte trpenie ne{to da vi kaàm.
Batista e velmoà komu tatko mi
ne mu e sosema nepoznat, pa negovata }erka
da e duri i poubava od {to e, bi moèla da
ima
pove}e prosci a me|u niv i mene.
Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci
ima{e pa i ubavata Bjanka moè u{te
eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide
pa makar i Paris vo trkata za nea da bide.
Gremio
[to, zarem gospodinov }e n# nadzboruva
site?
Lu~enco
Samo pu{ta rogovi, gospodine. Brgu }e
papsa.
Vilijam [EKSPIR
172
Petru~io
Hortenzio, zo{to tolku zborovi se tro{at?
arno.
Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec
morate, kako i site nas, da go nagradite
gospodinov komu site sme mu dol`ni.
Hortenzio
Tranio
Gospodine, dozvolete ne{to da ve pra{am.
Dali ste ja videle }erkata na Batista?
Tranio
Ne gospodine, no dve slu{am deka ima;
ednata pro~uena po ostriot jazik
ko {to e drugata po ubavata skromnost.
Petru~io
Gospodine, gospodine, prvata e za mene, ne
gibajte ja nea.
Gospodine, za toa bez gajle. Deka sum od zbor
ve kanam da se najdeme nekade ve~erva
i da pieme za zdravjeto na na{ata moma
ba{ kako protivni~kite advokati {to
pravat
èstoko se borat no ko prijateli jadat i
pijat.
Grumio i Biondleo
Odli~en predlog! Da odime, prijateli.
Hortenzio
Gremio
Da, ostavete go toj potfat na silniot
Herkul.
Poteòk e toj od site negovi juna~ki dela.
Petru~io
Gospodine, slu{nete go ova, ve molam.
Pomalata }erka za koja kopneete vie
tatko & ja ~uva podaleku od site prosci,
i veli nema nikomu da ja dade
dodeka postarata sestra ne ja maì.
Duri toga{ pomalata }e bide slobodna.
Tranio
Ako e s# taka, gospodine, ako ste vie
~ovekot {to na site }e im pomogne pa i
mene,
Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig,
ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata
za site nas, toga{ onoj {to }e ja dobie
sigurno }e vi bide blagodaren za navek.
Hortenzio
Gospodine, dobro govorite i razbirate
Predlogot e bez gre{ka, predlogot e petka.
Petru~io, velam jadi i pij na moja smetka. 9
în VTORI
Scena 1
(Vleguvaat Katerina i Bjanka.)
Bjanka
Dobra sestro, ne rezili me mene ni sebe,
pravej}i od mene robinka i plenik.
Toa me vadi od pamet. No za dranguliite
drugi
racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama.
Da, i seta ruba, zdolni{teto duri,
naredi {to saka{, toa }e go storam
bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam.
Katerina
Od site tvoi prosci, ti nareduvam da mi
kaè{
kogo najmnogu go saka{. I toa bez gluma.
Bjanka
Veruvaj mi, sestro, od site ìvi maì
u{te ne sum go zdogledala ona lice
{to }e mi se bendisa pove}e od site drugi.
Bjanka
Zarem za nego mi qubomori{ vaka?
Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno
deka celo vreme samo si se majtapela.
Odvrzi mi gi racete, sestro, te molam.
Katerina
Ako ova e majtap, zna~i s# drugo bilo majtap.
(Ja udira.)
(Vleguva Batista.)
Batista
[to e pak sega? Od kade taa drskost?
Bjanka, trgni se. Kutro devoj~e, pla~e.
Odi zemaj ja iglata; nejze ostavi ja na mira,
sramota, ti skotu od |avolska sorta
{to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva?
Koga ti rekla barem eden lo{ zbor?
Katerina
Katerina
Laè{ su{i{. Zarem ne e toa Hortenzio?
Bjanka
Ako ti se dopa|a, sestro, eve da umram
ako ne storam s# na svetot da go ima{.
Katerina
Ti si al~na, saka{ da ìvee{ vo rasko{.
Zatoa, velam, Gremio e toj {to go saka{.
Me nervira {to mol~i, }e ja stol~am.
(Tr~a po Bjanka.)
Batista
[to, zarem pred moi o~i? Bjanka, begaj.
(Izleguva Bjanka.)
Katerina
[to, zarem mi branite? Aha, sega gledam,
taa vi e bogatstvoto, taa mora da se maì,
a jas treba bosa da & igram na svadba
i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma.
Vilijam [EKSPIR
174
Ne zboruvajte mi, odam da sedam i pla~am
dodeka za odmazda ne najdam na~in.
(Izleguva.)
Batista
Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja koà?
No koj ide?
(Vleguvaat Gremio, Lu~enco prepraven kako
Kambio vo obi~ni ali{ta; Petru~io so
Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio
prepraven kako Lu~enco so svojot sluga
Biondelo koj nosi lauta i knigi.)
Gremio
Dobro utro, kom{ija Batista.
Batista
Dobro utro, kom{ija Gremio. Dobar den,
gospodo.
Petru~io
I vam, dobar gospodine. Ve molam, zarem
nemate }erka
{to se vika Katerina, doblesna i li~na?
Batista
Imam }erka, gospodine, Katerina {to se
vika.
Gremio
Pozavieno, gospodine. Mnogu ste smeli.
Petru~io
Ne sum, siwor Gremio, pu{tete me samo.
Jas sum velmoà, gospodine, od Verona,
~uv za nejzinata ubavina i pamet
za nejzinata privle~nost i smerna krotkost,
prekrasnite osobini i blagiot odnos,
pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin
vo va{iot dom za da se uveram li~no
vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a.
A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin
vi nosam eve eden moj blizok ~ovek
(pokaùva na Hortenzio)
mnogu ve{t vo muzika i matematika,
za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki
za koi ve}e, siguren sum, dosta znae.
Prifatete go ili navreden }e bidam.
Se vika Licio, vo Mantova e roden.
Batista
Dobredojden ste mi, gospodine,
a i toj zaradi vas.
No treba edno da znaete za }erka mi Katerina
za moja àl, taa ednostavno ne e za vas.
Petru~io
Zna~i ne sakate da se razdelite od nea
ili moèbi ne vi se dopa|am jas.
Batista
Ne sfa}ajte me gre{no. [to mislev rekov.
Od kade ste, gospodine? Kako da ve vikam?
Petru~io
Petru~io se vikam, sin na Antonio
~ovek poznat {irum cela Italija.
Batista
Dobro go poznavam. Dobrodojdeni ste zaradi
nego.
Gremio
So seta po~it, Petru~io, ve molam
dozvolete ni i nam, poniznite moliteli
da kaème ne{to. Vi velam, mnogu ste
naglit!
Petru~io
Prostete, siwor Gremio, ama kaj mene nema
trte-mrte.
Vedna{ rabotam.
175
Gremio
Se gleda, nema {to, ama se pla{am da ne vi
se trtne rabotata .
Kom{ija, prifatliv dar, nema {to, siguren
sum. Ama za da vi iskaàm sli~na
qubeznost, posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug, od s# srce
vi go davam ovoj mlad
u~en ~ovek (pokaùva na Lu~enco) koj{to
dolgo vreme studira{e na Rems; ve{t
za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. Se vika
Kambio. Ve molam, prifatete gi negovite uslugi.
Batista
Iljadapati fala, siwor Gremio. Dobro mi
dojdovte, dobar Kambio. (Na Tranio.) Ama dobar gospodine,
mi izgledate za stranec. Dali e neopravdano da znam zo{to
ste dojdeni?
Tranio
Prostete, gospodine, jas treba da se
pravdam.
{to kako stranec vo gradov ovde
se osmeluvam da bidam prosec na va{ata
}erka
ubavata i doblesna Bjanka.
I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal
vo prilog {to e na postarata sestra.
S# {to baram e, otkako mojot koren
}e go doznaete, da imam ist pristap
i sloboda kako i site drugi prosci.
A za obrazovanieto na va{ite }erki
ja priloùvam ovaa lauta prosta
i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi.
Ako gi prifatite, toga{ mnogu }e vredat.
Tranio
Od Piza, gospodine, sin sum na Vin~enco.
Batista
Mnogu mo}en vo Piza. Mnogu imam
slu{ano za nego. Dobro mi dojdovte
na gosti, gospodine. (Na Hortenzio.) Lautata
zemete ja, (Na Lu~enco) a vie knigite.
Vedna{
odete kaj u~enicite va{i. Ej, mom~e!
(Vleguva sluga.)
Mom~e, gospodava vodi gi kaj moite }erki
i kaì im deka se nivnite u~iteli. I u{te
da gi slu{aat dobro.
(Izleguvaat slugata, Hortenzio, Lu~enco,
Biondelo.)
A sega niz gradina da pro{etame malku
pa potoa na ru~ek. Site ste mi mili gosti,
i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma.
Petru~io
Siwor Batista, mojata rabota ~ekawe ne
trpi,
i ne moàm sekoj den da prosam devojka.
Dobro go znaevte tatko mi, a niz nego i
mene,
edinstveniot naslednik na negoviot imot,
koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go
smalam.
Zatoa kaète mi, ako ja osvojam qubovta na
va{ata }erka
kakov miraz }e dobijam pokraj nea?
Batista
Po mojata smrt, polovina od seta zemja,
a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni.
Petru~io
Batista
Se vikavte Lu~enco? Od kade ste, molam?
Za takov miraz }e ja osiguram nejze
vo vdovi~lukot, vo slu~aj da me nadìvee
]e & go ostavam siot svoj imot i prihod.
Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi
za obete strani do nego da se dràt.
Vilijam [EKSPIR
176
Batista
Da, samo ako najgolemata podrobnost se
sredi
a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to.
Petru~io
Toa e sitnica. Za{to vi velam, dedo,
re{itelen sum kolku taa {to e lo{a;
i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat
se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev.
Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo
poàr
no uraganot go gasne ognot i s# drugo.
Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne
vedna{
Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo
dete.
Batista
Trudi se kolku {to moè{ i neka ti e so
sre}a.
No sepak o~ekuvaj po nekoj teòk zbor.
Petru~io
Da, da. }e bidam ko planinite za vetrot
{to ne se tresat iako ovoj postojano duva.
(Vleguva Hortenzio so skr{ena glava.)
Batista
[to e prijatelu, {to si tolku bled?
Batista
Ne ja nau~i da udira vo lauta?
Hortenzio
Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od
glava.
Samo & rekov deka ne ja drì lautata dobro
i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se
dràt
a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi
svika:
“Ne ja dràm dobro, a? Sega ti }e vidi{!”
I vedna{ po timbata me tresna
i glavata niz lauta mi izleze nadvor
i stoev taka zamelu{en i mrdnat
i nebare so alka okolu vratot zjapav
a taa mi se dere{e, petpare~ki svira~
me nare~e, zadrogaz i {to u{te ne, boèm
odnapred se spremala vaka dolno da me grdi.
Petru~io
Vesela ènska, nema {to, takva mi treba,
sega ja sakam mnogu pove}e od napred.
Umiram da vrzam nekoj zbor so nea.
Batista
Dojdete so mene i vedro vi se molam,
podu~uvajte ja barem pomalata }erka.
Saka da u~i i blagodarna e na toa.
Siwor Petru~io, }e dojdete so nas
ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja
pratam?
Hortenzio
Petru~io
Ako sum bled, toga{ veruvajte, sum od strav
Batista
]e stane }erka mi dobar muzi~ar?
Hortenzio
Pobrgu }e stane dobar vojnik.
Za èlezo e stvorena a ne za lauta.
Pratete mi ja, ve molam.
(Izleguvaat site osven Petru~io.)
]e ja ~ekam ovde,
i revnosno }e ja prosam koga }e dojde.
Ako po~ne da pcue, toga{ ednostvano
}e & re~am deka pee kako slavej.
Ako po~ne da se murti, }e re~am deka e mila
na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa.
Ako e nema i ne saka ni zbor da kaè
zborlivosta }e & ja pofalam toga{
177
i }e re~am deka zborovite me paraat v srce.
Ako mi re~e da fa}am magla, }e se zablagodaram
nebare me pokanila cela nedela da & bidam
gostin.
Ako odbie da se ven~a, }e ja molam denot
da go oglasime na strojot i brakot.
No eve ja ide. Zboruvaj Petru~io sega.
(Vleguvaat Batista, Gremio i Tranio.)
Batista
[to napravi, siwor Petru~io, so }erka mi?
Petru~io
Uspeav, {to drugo? Moè{e da ne uspeam?
Batista
Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{?
Katerina
Me vikate }erka? A pokaàvte vamu
tatkovska grià sakaj}i da me dadete
na eden poluludak, na eden ~uknat silexija
koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli
deka so psovki }e mi go najde krajot.
Petru~io
Dedo, vaka stojat rabotite: vie i siot narod
govorevte za nea i govorevte gre{no.
Ako e opaka, opaka e oti e mudra,
i ne e drska tuku skromna kako gulab
i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro.
Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska
Lukrecija po svojata ~ednost. I na krajot
da vi kaàm deka se dogovorivme slo`no
u{te ovaa nedela svadbata da ni bide.
Katerina
besilka.
Tranio
Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se
stemne.
Petru~io
Trpenie, gospodo, jas nejze ja izbrav.
Ako nie sme zadovolni, {to vas ve boli?
Se dogovorivme me|u nas, na samo,
da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo.
Vi velam, prosto nema da veruvate
kolku mnogu me saka. O, najmila Kate!
Mi se obesi na vrat, me qube{e ne`no
bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto
{to vedna{ potkleknav pred nejzinata
qubov.
O, vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi
kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija
ja skrotuva koga ma` i èna se sami.
Daj mi raka, Kate, za Venecija odam,
da kupam ruba za denot na svadbata na{a.
Spremaj gozba, dedo, pokani gosti,
znam Katerina }e bide nevesta za merak.
Batista
Ne znam {to da re~am, samo dajte raka.
Gospod da te blagoslovi, Petru~io, vereni
ste.
Gremio i Tranio
Amin, velime. Svedoci sme nie.
Petru~io
Dedo, èno, gospodo, zbogum,
zaminav za Venecija; nabliùva nedela.
]e dademe prsteni, pri}e, ubava promena
bakni me, Kate, vo nedela sme ma` i èna.
(Izleguvaat Petru~io i Katerina.)
Poprvo }e te vidam na besilka!
Gremio
Gremio
Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril?
Slu{a{, Petru~io, poprvo }e te vidi na
Vilijam [EKSPIR
178
Batista
Navistina, gospodo, sega trgovec igram
{to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat.
Tranio
Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas,
ja }e }arite, ja po moriwa }e skapi.
Batista
Smirete se, gospodo. Sporot jas }e go
re{am.
Po delata treba da se sudi; koj od vas dvajca
pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade
toj }e ja ima nejzinata qubov.
Gremio, kaì ti {to & nudi{?
Gremio
Batista
Mir da ima vo brakot, takva dobivka sakam.
Gremio
Mirno nekako plenot mu padna v raka.
No sega, Batista, za pomalata }erka;
ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme
site,
jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec.
Tranio
A jas pove}e ja sakam Bjanka
odo{to zborot moè da kaè ili mislata da
smisli.
Gremio
Ti si golobrad i ne moè{ pove}e da ja
qubi{.
Tranio
Ti si belobrad, qubovta tvoja smrznuva.
Gremio
A tvojata prì.
Skakulec eden, trgni se, vozrasta e taa {to
hrani.
Prvo, kako {to znaete, mojata ku}a vo
gradot
seta bolskoti vo srebro i zlato,
so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race,
draperiite site se original Tirski.
Kov~ezite od slonova koska polni se pari,
a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat,
skapocenite ali{ta, baldahinite i ruvo
od najdobro platno, turski perni~iwa so
biser
opto~eni, zavesi od Venecija so vez od zlato,
od tu~ i kalaj posatkite mi se site
i s# {to eden gazda treba da ima. Na selo
v pondila imam sto mlekodajni kravi
a v jasli sto dvaeset debeli vola
i s# drugo potrebno za vakvata brojka.
Malku sum podostaren, priznavam, ete,
i ako umram utre ova & pripa|a nejze
ako dodeka sum ìv, bide samo moja.
Tranio
Ova “samo” dobro zvu~i. Gospodine, a sega
mene slu{nete me. Jas sum sin edinec
i edinstven naslednik na mojot tatko.
Ako ja dobijam }erka vi za èna
}e & ostavam tri ili ~etiri ku}i
vo bogatata Piza dobri kako koja bilo
ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova,
plus dve iljadi dukati godi{en prihod
od plodna zemja; seto e nejzino ako umram.
[to, da ne ve zdoboli, siwor Gremio?
Tranio
Gremio
No mladosta ènskoto oko go pleni.
Dve iljadi dukati godi{no od zemja?
(Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku.
Toa taa }e go ima, plus gemija edna
179
Gremio
sega zakotvena vo pristani{teto Marsej.
[to, da ne ve potonav so brodot?
Tranio
Gremio, poznato e deka tatko mi ima
tri golemi gemii, dva broda
i dvanaeset novi galii. Ova & go davam,
i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{
sledno.
Zbogum, sosedu dobar. (Izleguva Batista.)
Sega ne ti se pla{am.
Mom~e nedodelkano, tatko ti bi bil {utrak
s# tebe da ti dade i na stari godini
da te moli za tro{ka leb. Gluposti!
Starite italijanski lisci ne se tolku
prosti!
(Izleguva.)
Gremio
Sledno? Ve}e ponudiv s#, drugo nemam.
Ne moè da dobie pove}e od ona {to go
imam.
Ako ti se dopa|am, }e me ima mene i s# moe.
Tranio
Toga{ e jasno deka devojkata e moja
spored vetuvaweto va{e. Gremio gubi.
Tranio
Da ti se pluknam vo drtata, itra koà!
Sepak igrav ko site aduti da mi se v race.
Naumiv za gospodarot da storam dobro.
Izlez nema osven la`niot Lu~enco
da dobie tatko, {to }e bide laèn
Vin~enco.
A toa e ~udno. Obi~no tatkovcite
dobivaat deca; no vo ovaa prosidba luda
ako ne potfrlam, mo`ni se i takvi ~uda.
(Izleguva.)
Batista
Priznavam deka najdobra e ponudata va{a.
Neka tatko vi garancija & dade,
pa taa e va{a; inaku, prostete za ova,
ako umrete pred tatko vi, kako taa
nejzinoto }e go dobie?
Tranio
Zabele{kata ne vi e na mesto. Toj e star, a
jas mlad.
Gremio
Zarem mladite ne umiraat kako site stari?
Batista
Zna~i, gospodo,
re{iv vaka: znaete deka vo nedela
mojata }erka Katerina }e se maì.
Drugata nedela po ova Bjanka
}e vi bide nevesta, ako garancijata
ja donesete; ako ne, toga{ Gremio }e ja ima.
A sega odam, vi blagodaram na dvajcata.
în TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Lu~enco, Hortenzio i Bjanka.)
Lu~enco
Dosta so toa }emaneto. Ama si drzok.
Tolku brzo zaboravi kakov do~ek
ti priredi sestra & Katerina? 10
âsot negov }e svr{i pred da go na{timate.
Hortenzio
]e si odite od ~as ako go na{timam?
Hortenzio
Ama, pimpirlio u~ena, taa e patron
na nebesnata harmonija. Zatoa bidi
u~tiv i daj mi prvenstvo prvin
~asot po muzika da go odrìme
a potoa ti drì go svojot ~as.
Lu~enco
Ti samo odi i {timaj, {timalo edno!
Bjanka
Kade zastanavme?
Lu~enco
Magare edno tvrdoglavo, koga si ~ital
da znae{ zo{to muzikata ni sluì?
Ne si ~ul deka taa go osveùva umot
po napornata rabota i u~eweto te{ko?
Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam
a potoa so tvoeto drndawe po~ni.
Lu~enco
Ovde, gospo|ice:
Hic ibat Simois, hic est Sigeia tellus,
Hic steterat Priami regia celsa senis.
Bjanka
Prevedete.
Hortenzio
Lu~enco
Vidi go ti nego, uvredite nema da gi trpam.
Bjanka
Gospodo, od obajcata navredena sum sega
za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor.
Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo,
ne sakam da me vrzuvaat ~asovi, odredeno
vreme.
]e u~am samo kako {to mene mi se saka.
Za da nema pove}e kavga, da sedneme.
A vie zemete go instrumentot i svirete
malku;
Hic ibat, kako {to ve}e vi rekov - Simois, jas
sum Lu~enco
- hic est, sin na Vin~enco od Piza - Sigeia
tellus, vaka prepraven za da ja osvojam va{ata
qubov - Hic steterat, a onoj Lu~enco {to
doa|a da ve prosi - Priami, e mojot sluga
Tranio - regia, koj{to mene me pretstavuva celsa senis, za da go izmamime stariot degen.
Hortenzio
Gospo|ice, si go na{timav.
181
Bjanka
Da ~ueme. Uf! Gornite ìci.
Lu~enco
Fal{ ti e ~ove~e, pak na{timaj go!
Ama dobro. Sega Licio, tvoj e redot.
U~itelu dobar, ne lutete se, ve molam,
{to vaka se po{eguvav so vas dvajca.
Hortenzio
(Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku.
Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa.
Bjanka
ûjte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois,
ne ve poznavam - hic est Sigeia tellus, ne vi
veruvam - Hic steterat Priami, vnimavajte da ne
n# slu{ne - regia, ne nadevajte se premnogu celsa senis, ne o~ajuvajte.
Lu~enco
Ne bidete picajzla, gospodine! Moram da
~ekam
(na strana) i da vardam oti ako ne sum vo
krivo
na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i.
Hortenzio
Hortenzio
Gospo|ice, sega mi e na{timan.
Lu~enco
Fal{ira dolu.
Hortenzio
Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi
{tima.
(Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov
daskal.
@imi s#, apa{ov ja {meka mojata qubov.
Otsega, daskali{te, dobro }e te vardam.
Gospo|ice, pred da go fatite instrumentov
i da nau~ite kako prstite se mestat
moram osnovnite pravila da vi gi kaàm
za da ja sovladate skalata pobrzo, polesno
i podobro odo{to so drug nekoj u~itel.
Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde.
Bjanka
Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani.
Hortenzio
Ako, sega nau~ete ja skalata na Hortenzio.
Bjanka
Bjanka
So vreme moè }e veruvam, no se somnevam
sega.
Lu~enco
Nemojte, vi se molam, za{to navistina
Ajant
bil Ekid, po pradedo nare~en taka.
Bjanka
Moram na u~itelot da mu veruvam, inaku,
velam,
za toj somne` bi se raspravala u{te.
Skala sum jas, temel na sekoja skladnost,
do re na Hortenzio podaj raka
mi fa Bjanka, maì se za nego so radost
fa sol za{to od srce toj te saka.
Sol la eden klu~, a dve noti dumam
si do smiluvaj mi se ili }e umram.
Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku!
Stariot na~in mi e pomil. Ne sum luda
da gi napu{tam dobrite pravila zaradi
nekoi izumi novi.
(Vleguva eden sluga.)
Vilijam [EKSPIR
182
Slugata
Gospo|ice, tatko vi ve moli knigite sega
da gi ostavite i da pomognete da se sredi
sobata na va{ata sestra. Svadbata e utre.
Scena 2
(Vleguvaat Batista, Gremio, Tranio, Katerina, Bjanka, Lu~enco i drugi so slugite.)
Batista
Bjanka
Zbogum, u~iteli mili. Moram da odam.
(Izleguvaat Bjanka i slugata.)
Lu~enco
Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde.
(Izleguva.)
Siwor Lu~enco, ova e denot koga
Katerina i Petru~io treba da se zemat
a sepak nema ni traga ni glas od zetot.
[to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne
da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba
da go izvr{i ~inot na ven~avkata?
[to veli Lu~enco na ovoj na{ sram?
Katerina
Hortenzio
A jas imam zo{to daskalov da go vardam.
Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i.
No Bjanka, ako mislite ti se tolku niski
pa frla{ oko na sekoj dolen prostak
toga{ drug neka te zeme. Te vidov li na ruga
Hortenzio, gospo|ice, }e si zeme druga.
(Izleguva.)
Sramot e moj. Moram na sila,
da ja dadam rakata, protiv mojata volja,
na eden lud silexija, nastran bandit,
prebrz na prosidba, baven na ènidba.
Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak
{to so grubosta gi pokriva kiselite {egi.
I za da go mislat deka e vesel fraer
toj bi isprosil iljada, bi go zakaàl denot
svadben,
gozba bi spremil, prijatelite bi gi viknal,
svatovite a sepak ne bi do{ol da se èni.
Sega svetot za Katerina }e {u{ka
i }e veli “Opaa, ene ja ludata èna na
Petru~io
ako mu e }ef da dojde i so nea da se èni.”
Tranio
Trpenie Katerino, trpenie Batista.
Se kladam deka Petru~io naumil ne{to
dobro,
bez ogled {to go spre~uva da ostane na
zborot.
Iako e grub, znam deka mudrost vo sebe ima;
iako e {egaxija, sepak ~esnost od srce mu
blika.
Katerina
Sepak poarno nikoga{ da ne go videv.
(Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite.)
183
Tranio
Batista
Odi devojko, ne te obvinuvam za pla~ot,
takov sram i svetica bi ègnal
a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal
gospod.
(Vleguva Biondelo,)
Biondelo
Gospodaru, gospodaru, novosti! I toa tolku
stari novosti {to
takvi do sega ne ste ~ule.
Batista
I novi i stari? Kako e toa mo`no?
Biondelo
Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na
Petru~io?
Batista
Dojde?
A {to e so tvoite stari novosti?
Biondelo
Petru~io doa|a so nova palarija i star
xaket; vo izliteni bri~-pantaloni tripati
zasukani; so ralo iskinati ~izmi, ednata so
toka, drugata so vrvca; nosi star, za’r|an
me~ zemen od gradskiot voen otpad, so
skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go
nema a remenite se iskinati; kobili{teto
is~a{eno - so staro muvlosano sedlo i dve
razli~ni uzengii - u{te boluva od {ap i
ligavka, niz nozdrite & te~e slina,
nepcata podueni i krvavi, nafrlena so
mozolki, babuwosana, ispri{tena, modra
xiger od òltica, `lezdite pote~eni,
pripa|a od vrtoglavica, raskapana i crvjosana, grbot klapnat, skukulena, nozete
rahiti~ni, oglavnikot razlabaven i od ov~a
koà, uzdite skinati od ~estoto zategawe da
ne padne vrzani vo jazli; remenot na{ien od
{est par~iwa, a ènskiot kai{ od somot,
so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na
nekolku mesta so debel konec.
Biondelo
Batista
Ne, gospodine.
Koj doa|a so nego?
Batista
Biondelo
Pa kako toga{?
Biondelo
Doa|a.
Batista
Koga }e dojde ovde?
Negoviot lakej, gospodine, opremen re~isi
kako i negovata kobila; na ednata noga
platnen a na drugata dolg volnen ~orap, a
go podvrzal edniot so crvena, drugiot so
sina krpa; na starata palarija mesto per~e,
zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni
pesni; akrep, prav akrep e vo toa ruvo i
ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od
gospodin.
Biondelo
Tranio
Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka
}e ve gleda.
Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se
oble~e.
Obi~no e skromno doteran.
Vilijam [EKSPIR
184
Batista
Se raduvam {to doa|a. Ne e va`no kako e
oble~en.
Batista
Va`no ne krivite.
Tranio
Biondelo
I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal.
Ama gospodine, toj ne doa|a.
Petru~io
Batista
Neli re~e deka doa|a?
Biondelo
Koj? Petru~io deka doa|a?
Batista
Da, deka Petru~io doa|a.
Biondelo
Ne gospodine, velam kobilata mu doa|a so
nego na grb.
Batista
Pa toa e edno isto.
Biondelo
Ne, ìmi sveta Mara
se kladam po para
kowot i ~ovekot pove}e se od eden
iako ne se broj za mnozinstvo vreden.
(Vleguvaat Petru~io i Grumio.)
Petru~io
Eeej, kade se tie gospoda? Koj e doma?
Zarem ne e podobro {to poitav vaka?
Kade e Kate? Nevestata moja li~na?
Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni.
I {to se xarite gospodo moja
nebare zjapate vo pametnik ~uden
nekakva kometa ili ~udo nevideno?
Batista
Pa, gospodine, znaete deka ova vi e denot
svadben,
prvin bevme ta`ni, mislevme }e ve nema,
a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi.
Soble~ete go sramot od va{eto telo
{to e trn v oko za na{eto slavje.
Tranio
Kaète ni, kakva pri~ina va`na
tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a
i ve prati ovde bez da li~ite na sebe?
Petru~io
Dolgo treba da kaùvam i zdodevno e da se
slu{a.
Dosta e deka dojdov da go odràm zborot
iako morav malku i da docnam,
no vo pogodno vreme }e vi bide jasno
i zadovolni sosem }e bidete site.
No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam.
Utroto vrvi, vreme e za v crkva.
Batista
Tranio
Dobrodojdovte, gospodine.
Petru~io
Ne sum dobredojden.
Nemojte vakov nevestata da ve vidi,
odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi.
185
Petru~io
Ni slu~ajno. Odam vakov da ja vidam.
Batista
Ama vakov, ne veruvam deka }e ve zeme.
Lu~enco
Da ne e onoj moj kolega daskal
{to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor
dobro bi bilo begalka da ja zemam,
a koga }e ja imam, cel svet ne neka veli
}e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se
buni.
Petru~io
Tranio
More }e me zeme i oro }e igra. No dosta!
Za mene }e se maì a ne za ali{tata moi.
Koga bi moèl da go obnovam toa {to }e mi
go iznosi
ko {to bi moèl da go smenam ova bedno
ruvo
dobro bi bilo za Kate, a podobro za mene.
Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas
mesto dobroutro na nevestata da & kaàm
i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`.
(Izleguvaat Petru~io i Grumio.)
Tranio
Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo.
]e go ubedime nekako, ako e mo`no,
da se promeni pred da odi v crkva.
Batista
Odam po nego, da vidam {to }e se slu~i.
(Izleguvaat Batista, Gremio, Biondelo,
slugite.)
Do sitnica treba da go razgledame planot
postojano mislej}i vo na{a polza.
]e go nadmudrime belobradiot Gremio,
itro vnimatelniot tatko Minola
prefriganiot muzi~ar, zaqubeniot Licio
s# zaradi gospodarot moj Lu~enco.
(Vleguva Gremio.)
Siwor Gremio, izbegavte od crkva?
Gremio
Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te.
Tranio
Dali idat doma i nevestata i zetot?
Gremio
Zetot velite? Zevzek e toj, zevzek
neviden a devojkata doprva }e sfati.
Tranio
Tranio
Poopak od nea? Ne mi se veruva.
No pokraj nejzinata qubov vi treba
i soglasnosta na tatkoto, a za da uspee ova
kako {to ve}e porano vi rekov
moram da najdam nekoj ~ovek - seedno koj
{to }e ni posluì za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza
i }e zagarantira pogolemi sumi ovde
vo Padova od onie {to jas gi vetiv.
Taka mirno }e uìvate vo va{ata nade`
i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost
od nejziniot tatko.
Gremio
Toj e |avol, zerzevuli{te, sotona lo{a.
Tranio
A taa |avolica, vragolica, lo{otija gorda.
Gremio
Ne! Taa e jagne, gulab, nevin~e prema nego.
Vi velam, gospodine Lu~enco, koga popot
Vilijam [EKSPIR
186
ja pra{a Katerina dali }e mu bide èna
“Da, |avol da ja nosi,” re~e toj i opcu tolku
glasno {to popot, vxa{en, knigata ja pu{ti
a koga se navedna da ja krene mladoènecot
pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna
i popot se najde kraj knigata, dolu na podot.
“Sega krevajte gi,” re~e toj, “ako vi stiska!”
Tranio
[to re~e nevestata koga ovoj stana?
Gremio
Seta se trese{e sirotata. Oti udira{e so
noga
i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go
zezne.
A koga ceremonijata najposle se svr{i,
svika po vino. “Na zdrvaje!” se dere{e,
boèm
e na paluba i so mornarite loka
po pominatata bura; potoa vinoto go dopi
a talogot mu go isturi na |akonot v lice
onaka od naval za{to mu se storilo deka
bradata na |akonot, ko{trava i retka
livkala duri piel, za goltka vino.
Potoa grubo ja fati nevestata za vratot
i ja {lapna v usta tolku glasno
{to seta crkva e~e{e od bakneòt.
Koga go vidov toa, pobegnav od sram,
a po mene, sega celata povorka ide.
Takva luda ven~avka do sega ne bila
Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am.
(Se slu{a muzika.)
(Vleguvaat Petru~io, Katerina, Bjanka,
Batista, Hortenzio so Grumio i drugite
slugi.)
Batista
Mo`no e u{te ve~erva da si odite?
Petru~io
Moram da si odam u{te pred da se sno}i.
Ne ~udete se. Da znaete {to imam na umot
vie i sami }e me podbodnete da odam.
Svatovi ~estiti, vi blagodaram na site
{to bevte prisutni koga se dadov
na ovaa mnogu trpeliva, slatka, doblesna
èna.
Ru~ajte so dedo mi, nazdravete i za mene,
za{to moram da odam. Zbogum na site!
Tranio
Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek.
Petru~io
Ne e mo`no.
Gremio
I jas ve molam.
Petru~io
Ne e mo`no.
Katerina
I jas te molam.
Petru~io
Epten mi e milo.
Petru~io
Katerina
Gospodo, prijateli, vi blagodaram na
trudot.
Znam deka sakate da ru~ate so mene
i deka spremivte bogata svadbena trpeza
no, za àl, itna rabota me ~eka
i zatoa sega moram da se prostam od vas.
Dali ti e milo da ostane{?
Petru~io
Milo mi e {to me moli{ da ostanam;
no ne ostanuvam, makar do utre da me moli{.
187
Katerina
Ostani, ako me saka{.
Petru~io
Grumio, kowot!
Grumio
Spremen e, gospodaru; ve}e se prejade od
zobot!
Katerina
Toga{ pravi {to saka{, deneska ne mi se
odi
a ne odam ni utre, ni nikoga{ ako ne}am.
Vratata e otvorena, gospodine, fa}aj xade
i akaj duri ti se ~izmite zdravi.
Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot.
Te{ko so tebe }e se ìvee, ve}e gledam,
po utroto se poznava denot.
Petru~io
O Kate, smiri se, ne luti se te molam.
nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i.
Luduvajte, veselete se, obesete se!
No mojata li~na Kate mora so mene.
Ne, ne blabotete, ne udirajte so noze,
ne kokorete se, ne murtete se;
jas sum gazdata na ona {to e moe.
Taa e mojot imot, moeto doma}instvo,
mojata dvi`nina, mojata ku}a,
moeto doma}instvo, mojata niva, mojot
ambar,
mojot kow, mojot vol, moeto magare, moeto
s#,
ba{ taa ovde. Neka ja dopre samo koj smee!
]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo
ako mi zastane na pat ovde vo Padova.
Grumio,
vadi go me~ot, opkoleni sme od kratci,
spasuvaj ja gospodarkata, ako si ~ovek.
Ne pla{i se, nevesto slatka, nema da te
gibnat
oti }e te branam, Kato, pa da se i milioni.
(Izleguvaat Petru~io, Katerina i
Grumio.)
Batista
Neka zaminat, neka zamine ovaa mirna
dvojka.
Katerina
Gremio
]e se lutam; {to ima vrska toa so tebe?
Tatko, vie mol~ete; }e ostane oti jas taka
sakam.
Da ne zaminea brzo, }e umrev od smea.
Tranio
Gremio
Od site ludi brakovi ovoj e najlud.
Ete, gospoda, gledate, ve}e ~adi.
Lu~enco
Katerina
Gospoda, napred na svadbeniot ru~ek,
gledam kako od ènata budala pravat
ako nema duh da se sprotivstavi.
Petru~io
Odete, {to ~ekate koga vi veli Kate.
Po~ituvajte ja nevestata, svatovi mili.
Gostete se, lumpuvajte, pijte,
Gospo|ice, {to mislite vie za va{ata
sestra?
Biandelo
Deka e luda, a ludite ludo i se maàt.
Gremio
Glava se~am ako Petru~io ne se pokati.
Vilijam [EKSPIR
188
Batista
Kom{ii, prijateli, iako nevestata i zetot
ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta
znaete deka trpezata do ram e polna.
Lu~enco, ti }e sedi{ na mestoto od zetot
A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto.
Tranio
Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka?
Batista
Za nevesta, Lu~enco. Povelete gospodo, ajde.
(Izleguvaat.)
în ÊTVRTI
Scena 1
(Vleguva Grumio.)
Grumio
Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa,
vo site ~uknati gospodari, vo site lo{i
pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan?
Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj
bil vaka papsan? Me pratija napred da go
naloàm ognot, a tie idat po mene da se
ogreat. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree,
usnite }e mi se zalepat za zabi, jazikot
za nepca, srceto za rebra, pred da stignam
kraj ogan {to }e me odmrzne. ]e se ogream
duvaj}i vo ognot. Kakvo e vremeto i mnogu
pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. Ej,
oj, Kertis!
(Vleguva Kertis.)
Kertis
Dali e navistina tolku opaka kako {to se
govori?
Grumio
Be{e, Kertise, pred ovoj stud. Ama ti znae{
deka zimata gi skrotuva maòt, ènata,
yverot; ve}e go skroti mojot star gospodar,
mojata nova gospodarka, mene pa i tebe,
batko Kertis.
Kertis
Begaj da te nema, budalo edna od peda! Jas ne
sum yver.
Kertis
Grumio
Koj vika tolku zasipnat?
Grumio
Dedo mraz. Ako ne mi veruva{, moè{ da
mi se lizne{ od ramoto do peticite a da
misli{ deka si mi se spu{til od glavata do
vratot. Ogan, ogan, Kertise.
Kertis
Doa|a gospodarot so èna mu, Grumio?
Opaa, jas sum samo peda, ne? Rogovite ti se
dve pedi, a jas barem tolku sum visok. A
sega }e go naloì{ ognot ili da te kaàm
na gospodarkata ~ija raka, a sega koga e
pri raka, vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata
studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata
è{ka slu`ba?
Kertis
Te molam, dobar Grumio, kaì mi kako e vo
svetot?
Grumio
Grumio
Doa|a, Kertis, doa|a - zatoa loì, loì go
ognot i ne sipaj voda na nego.
Studeno e vo svetot, Kertis, vo sekoja
rabota osven vo tvojata; zatoa pali koga ti
velam. Vr{i si ja rabotata za da raboti{
Vilijam [EKSPIR
190
Kertis
oti gospodarot i gospodarkata }e ni
smrznat od stud.
Kaì mi ja dobar Grumio.
Kertis
Grumio
Ognot e ve}e zapalen; zatoa, dobar Grumio,
kaì mi {to e novo?
Daj go uvoto.
Kertis
Grumio
Novo, novo, novo, novosti kolku ti du{a
saka!
Na ti go.
Grumio
Kertis
Eve mi ti! (Go udira.)
Ajde kaùvaj. Ne tuku me matkaj!
Kertis
Grumio
Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a.
Prvin dobro naloì go ognot oti smrznav
od stud. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata
gotova, ku}ata pospremena, rogozinata
sprostrena, pajaìnite is~isteni, dali se
slugite vo novo odelo i beli ~orapi, a
slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi
svetnavte ~a{ite odvnatre, peharite odnadvor, dali gi poslavte masite, dali e s# kako
{to treba?
Grumio
Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna; a
ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. Sega po~nuvam. Imprimis, prvo,
odevme po edna opasna udolnica, gospodarot
java{e zad gospodarkata
Kertis
Kertis
Obajcata na ist kow?
S# e kako {to treba; te molam, novostite.
Grumio
Grumio
[to ti e toa tebe gajle?
Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor
a gospodarot i gospodarkata padnaa.
Kertis
Kertis
Gajle mi e za kowot.
Grumio
Kako padnaa?
Grumio
Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna.
Toga{ ti raskaùvaj. Da ne me prekine{e,
}e ~ue{e kako kowot & padna, a taa se najde
pod kowot; }e ~ue{e vo kakov batak padna
i kako seta se izvalka, kako toj ja ostavi so
kowot na nea, kako me iznatepa {to kowot
& se sopnal, kako capa{e niz kalta za da go
trgne od mene, kako toj pcue{e, kako taa go
191
mole{e a nikoga{ porano ne molela, kako
jas kukav, kako kowite pobegnaa, kako &
be{e uzdata ispokinata, kako si go zagubiv
kuskunot, so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e
zamine{ v grob kako tikvar.
Kertis
Grumio
Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon.
Kertis
Baram samo da & se poklonat.
Grumio
Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea.
Grumio
Da, a toa i ti i site drugi lo{otilaci
ovde }e si go setite na koà koga }e si
dojde doma. No zo{to ti zboruvam za ova?
Vikaj gi vedna{ Nataniel, Josif, Nikola,
Filip, Valter, [e}era{ot i drugite. Neka
se is~e{laat kako lu|e, neka gi is~etkaat
sinite palta, vlakno da nema na niv. Neka
se poklonat so podadena leva noga napred i
neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno
od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi
baknat racete. Dali se site spremni?
A ne sebesi da se poklonat. [to }e & se?
(Vleguvaat ~etiri-pet slugi.)
Nataniel
Dobre dojde doma, Grumio.
Filip
Zdravo, Grumio.
Josif
O, Grumio.
Kertis
Nikola
Da.
Drugar Grumio.
Grumio
Nataniel
Vikaj gi.
Kako mi si, stara kajlo.
Kertis
Grumio
Slu{ate, eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata.
Grumio
[to ima da & poklonuvaat? Ne e taa
siroma{na.
Kertis
Toa i vrap~iwata go znaat.
Dobro ve najdov, zdravo, drugar~e, kajlo.
Ete se pozdravivme. A sega, drugar~iwa moi
nakonteni, dali e s# spremno, dali ne{to
fali?
Nataniel
Ni{to ne fali. S# e kako pod konec. Dali e
blisku gospodarot?
Grumio
Samo {to ne stignal. Moèbi ve}e e vo
Vilijam [EKSPIR
192
dvorot. Zatoa nemojte - da mu se snevidi,
ti{ina! Go slu{am gospodarot.
(Vleguvaat Petru~io i Katerina.)
Petru~io
Kaj se kopiliwava? [to, nikoj na vrata
uzengijata da mi ja drì, da mi go prifati
kowot?
Kade se Natanail, Gregor, Filip?
Site slugi. Ovde sme gospodaru, ovde.
Petru~io
Ovde gospodaru, onde gospodaru, ovde gospodaru!
Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi!
Ne znaete za po~it, vnimanie, {to vi e
dol`nost?
Kade e tikvarot {to go prativ napred?
Grumio
(Pee) Ah {to ìvot si ìveev libe
Kade se tieSedi Kate, dobro mi dojde. Hrana, hrana,
hrana, hrana!
(Vleguvaat slugi so ve~erata.)
Mrzi edni! O, slatka Kate, vesela bidi.
Izvadete mi gi ~izmite, degeni! Sus! Vadi!
(Pee) Edno malo mome
bez tatko ostana...
Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka!
Eve ti, na drugata da pazi{! (Go udira.)
Bidi vesela, Kate. Voda donesete! Brzo!
(Vleguva sluga so voda.)
Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e, odi brgu
i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da
dojde.
Mora{ da go bakne{ Kato, da se zapoznae{
dobro.
Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda?
Ajde Kate, izmij se, dobro mi dojde, velam.
Skot eden skotosan, zo{to go ispu{ti?
(Go udira slugata.)
Ovde, gospodarot, si bev i si ostanav
tikvar.
Petru~io
Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko!
Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot
toptan so site ovie apa{i dolni?
Grumio
Xaketot na Nataniel, gospodaru, ne be{e
gotov,
a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on;
nema{e fakel da se ocrni {apkata na
Petar,
me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem.
Nikoj ne be{e spremen osven Adam, Ralf i
Gregor,
drugite bea ispokinati, drti, so prosja~ki
faci;
No kakvi se, takvi se, eve se za do~ek.
Katerina
Poleka, te molam, ne saka{e gleda{.
Petru~io
Tikvar eden skoftaen, idiot, kreten!
Ela Kate, sedi, znam deka si gladna.
]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas?
[to e ova? Jagne{ko?
Prviot sluga
Da.
Petru~io
Koj go donese?
Petar
Jas.
Petru~io
Mar{, gadovi, ve~erata ja sakam na masa.
193
Petru~io
Prepe~eno e kako i jadeweto celo.
]e vi kaàm jas vam, pezevenci edni! Kaj e
gotva~ot? Kako smeete, apa{i{ta edni,
da mi nosite ne{to {to ne go sakam?
Mar{! Nosete s# nazad, ~a{i, pajnci! Na vi!
(Ja prevrtuva masata sose ~iniite i
jadeweto.)
Bezxumni gojda, nevospitano robje!
[to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go
pla~am.
Katerina
Te molam, maù, smiri se, ìti gospod.
Mesoto be{e dobro, ama ti be{e nam}or.
Petru~io
Ti velam Kato, be{e izgoreno i suvo,
a mene mi e zabraneto takvo da go jadam,
oti me pravi nam}or i me fa}a safra.
Poarno e obajcata da postime malku,
za{to sami od sebe nam}ori sme dvata
pa ne ~ini na safrata da & davame meso.
Strpi se, ve}e utre podobro }e bide
a no}eska zaedno }e gladuvame site.
Dojdi, }e te odnesam vo bra~nata spalna.
(Izleguvaat. Se vra}aat slugite.)
Nataniel
Petar, si videl do sega vakvo ne{to?
i vika, pcue, grmi a taa, sirotata,
ne znae koj pat da go fati, kaj da gleda.
{to da veli pa samo sedi i se xari
ko nekoj so voden ~orap da ja udril.
Brznete, brznete, eve go ide.
(Izleguvaat. Vleguva Petru~io.)
Petru~io
Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe,
i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh.
Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna,
i duri ne se pokori nema da ja hranam
za{to najadena, i~ nema da me ferma.
Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam
da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika
t.e. da ja dràm budna ko divite petli
{to gi drìme so krilata da bijat
oti se neposlu{ni. Ne jade{e denes,
nitu }e jade, sno{ti ne spie{e, nitu
no}eska }e spie. Kako so jadeweto,
i za postelata mana boèm }e najdam,
]e go frlam perni~evo vamu, pernicata
tamu,
pokriva~ot na edna, ~ar{afite na druga
strana.
Da. I sred cel toj darmar }e glumam
nebare s# pravam od grià za nea.
A taa, na krajot, }e si ostane bez spawe,
ako zadremi }e vikam, }e grmam,
i so vikawe budna }e ja dràm.
Vaka so qubeznost ènata se kroti,
i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. Koj
znae podobro opakosta da ja kroti
da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti.
(Izleguva.)
Petar
So opakost opakosta ja ni{ti.
(Vleguva Kertis.)
Grumio
Kade e toj?
Kertis
Vo nejzinata odaja,
propoved za izdr`livosta & drì
Vilijam [EKSPIR
194
Scena 2
Hortenzio
(Vleguvaat Tranio i Hortenzio.)
Tranio
Dali e mo`no, Licio, gospo|ica Bjanka
da saka nekoj drug osven Lu~enco?
Imam ~uvstvo deka qubezno me mami.
Hortenzio
Gospodine, za da poveruvate vo ona {to
rekov
zastanete na strana i videte kako ja u~i.
(Vleguvaat Bjanka i Lu~enco.)
Lu~enco
Dali imate korist od ona na {to ve u~am?
Bjanka
Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova.
Lu~enco
Ne gre{ete pove}e, jas ne sum Licio, nitu
pak sum muzi~ar kako {to vi velam
tuku ~ovek {to mrazi da ìvee vo ovaa
maska
zaradi onaa koja od velmoà eden bega
za da saka eden obi~en goltar.
Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam.
Tranio
Siwor Hortenzio, ~estopati sum slu{al
za va{ata golema qubov kon Bjanka,
No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka
jas zaedno so vas, ako se sloìte vie,
zasekoga{ }e se otkaàm od nejzinata
qubov.
Hortenzio
Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco
eve vi raka, i ovde sve~eno se kolnam
deka pove}e nema da ja prosam i deka
od nejze se otkaùvam kako nedostojna sosem
za porane{nata qubov i dodvoruvaweto
ludo.
Ve u~am na najva`noto, kako da se saka.
Tranio
Bjanka
A dali vie samiot znaete kako se saka.
Lu~enco
Eve i jas isto najiskreno se kolnam
nikoga{ so nea da ne se oènam pa makar i
da me moli.
Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod
koà.
Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am.
Hortenzio
Hortenzio
Brzo, navistina brzo! [to velite sega,
vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka
ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco?
Tranio
O qubov neverna, o, la`liv rode ènski!
Ti velam Licio, ova e mnogu ~udno.
Kamo cel svet da ja prezre osven nego!
A jas, za sigurno na zakletvata da si stojam,
za tri dena so bogatata vdovica
}e se ènam {to me saka{e celo vreme
duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e.
A sega zbogum, siwor Lu~enco,
Qubeznosta ènska a ne ubavinata nivna
qubovta }e mi ja osvoi; ba{ vaka si odam
cvrsto re{en na zakletvata da stojam.
(Izleguva.)
195
Tranio
Gospo|ice Bjanka, neka va{ata qubov
blagoslov blaèn ja prati i sre}a!
Eve, ve fativ na delo, qubov ne`na,
pa se odrekov zaedno so Hortenzio.
Bjanka
Tranio, dali obajcata se odrekovte niz
kletva?
koj{to sekoj den predava krotewe na opaka
i vrzuvawe na pis jazik za zabi.
(Vleguva Biondelo.)
Biondelo
O, gospodaru, gospodaru, nabquduvav dolgo
ko pes sum crknat, no najposle vidov
u~en starec kako niz ridot se spu{ta
]e ni posluì, mislam.
Tranio
Tranio
[to e toj, Biandelo?
Da, gospo|ice.
Biondelo
Lu~enco
Zna~i se ottarasivme od Licio.
Profa, trgovec ili u~itel dobar,
ne znam to~no; no oble~en e svetski,
vo odot i izgledot kako prav tatko.
Tranio
Lu~enco
Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme
{to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a.
Bjanka
Bog neka mu dade radost.
Tranio
Da, i toj }e ja skroti.
Bjanka
Toj taka veli, Tranio.
Tranio
Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe
odi.
Bjanka
[kola za krotewe? Postoi takvo mesto?
Tranio
Da, gospo|ice a profesor e Petru~io
A zo{to ni e, Tranio?
Tranio
Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi,
}e uspeam toj da go odglumi Vin~enco
i da mu dade garancii na Batista Minola
nebare e vistinskiot Vin~enco.
Odete so Bjanka i ostavete me sam.
(Izleguvaat Lu~enco i Bjanka.)
(Vleguva U~itelot.)
U~itelot
Dobar den, gospodine.
Tranio
Dobar den. Dobro dojdovte.
Odite natamu ili ve}e stignavte na celta?
U~itelot
Ovde }e ostanam, gospodine, nedela-dve,
a potoa odam natamu, vo Rim prvin
pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje.
Vilijam [EKSPIR
196
Tranio
Od kade ste, ve molam?
U~itelot
Ne go poznavam, no sum ~ul za nego,
trgovec so ogromno azno.
U~itelot
Tranio
Od Mantova.
Tranio
Od Mantova, gospodine? Bog neka ve vardi!
Dojdovte od Padova za da umrete ovde?
U~itelot
Toj mi e tatko, gospodine, i pravo da vi
kaàm
vo likot mnogu na vas li~i.
Biondelo
(Na strana) Ama li~at, ko pirustija so
rasol.
Da umram, gospodine? Zo{to, ve molam?
Tranio
Tranio
Smrt go ~eka sekogo od Mantova
{to }e dojde vo Padova. Zar ne ste ~ule?
Gemiite va{i se sopreni vo Venecija, a
vojvodata,
zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda
go objavi toa i go obnarodi.
ûdo e no vie ste mnogu presno dojden
inaku sigurno }e go ~uevte proglasot.
Za da vi go spasam ìvotot vo zortov
zaradi nego, vakva usluga }e vi storam,
za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo
samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco:
]e gi prisvoite negovoto ime i ugled
a }e ve primam vedna{ kaj mene doma.
A vie ulogata glumete ja najdobro {to moè.
Me razbirate? I }e ostanete taka
s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite.
Ako ova vi e pomo{, prifatete ja.
U~itelot
U~itelot
Ama za mene, gospodine, polo{o e vaka.
Za{to imam menici od Firenca
{to moram ovde da gi predadam.
Tranio
Toga{, gospodine, za da vi se najdam
}e go storam ova i }e vi dadam sovet:
Prvin kaète mi, ste bile vo Piza?
U~itelot
Da, gospodine, ~estopati sum bil vo Piza,
Piza e poznata po gra|ani so ugled.
Tranio
Dali me|u niv go poznavate Vin~enco?
O gospodine, prifa}am i ve~no }e velam
deka ìvotot i slobodata vam vi gi dolàm.
Tranio
Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to
treba;
i u{te ova, patem, sakam da vi go kaàm;
na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka
da dade garancii za brakot ovde
me|u mene i edna od }erkite na Batista.
Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam.
A sega dojdete da ve oble~am kako {to
vi li~i.
(Izleguvaat.)
197
Scena 3
(Vleguvaat Katerina i Grumio.)
Grumio
Ne znam dali i toj }e ve drazni.
A {to velite za prèna {nicla so senf?
Grumio
Katerina
Ne, ne, nikako, ne smeam ni za ìva glava.
Toa jadewe najmnogu go sakam.
Katerina
Grumio
Kolku pove}e se ma~am, tolku pove}e me
kudi
[to, zarem me zede za da me umri od glad?
Prosjak ako tropne na portata od tatko
{tom zamoli milostina dobiva vedna{;
ako ne, na drugo mesto par~e leb }e najde.
A jas, koja ne molela vo svojot ìvot,
nitu pak sum morala ne{to da molam,
umiram od glad, a od nespawe mi se vrti v
glava.
So pcosti me drì budna, so vikawe me
hrani,
a najmnogu me boli {to celo vreme veli
deka s# ova go pravi od naj~ista qubov
boèm saka da kaè ako jadam i spijam
bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto.
Odi te molam donesi mi malku hrana
ne mi e gajle kakva, samo da e zdrava.
Da, ama senfot najmnogu luti.
Katerina
Toga{ donesi ja {niclata, ostavi go senfot.
Grumio
A, ne. Ili }e go jadete i senfot
ili nema {nicla od Grumio.
Katerina
Toga{ obete, ili edno, kako saka{.
Grumio
Zna~i senf bez {nicla.
Grumio
Katerina
[to velite za tele{ka noga?
Katerina
Odli~na e, te molam donesi ja samo.
Grumio
Se pla{am deka go pothranuva gnevot.
A {to velite za debelo but~e pe~eno na
àr?
Mar{, da te nema, kopile edno gadno,
{to me hrani{ samo so imiwa od meso.
ûma da te sotre i tebe i seta banda tvoja
{to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a!
Begaj, limje fati, velam.
(Vleguvaat Petru~io i Hortenzio.
Petru~io nosi ~inija so jadewe.)
Petru~io
Kako mi si Kato? [to, iznemo{tena, mila?
Katerina
Hortenzio
Ve}e ligi mi te~at. Grumio, donesi go, te
molam.
Kako ste, gospo|o?
Vilijam [EKSPIR
198
Katarina
Polo{o ne moè da bide.
Petru~io
Razvedri si go duhot, veselo gledaj,
eve, du{o, vidi kolku sum vreden,
sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam.
Za ova, slatka Kato, blagodarna treba da
bide{.
[to, mol~i{? Zna~i, ne ti e po volja,
i xabe sum se ma~el. Ej, nosi go ova.
Katerina
Ra{iri go fustanot.
(Vleguva Trgovecot so pomodarska roba.)
[to nosite, gospodine, vie?
Trgovecot
Eve ja kapelata {to ja nara~avte.
Petru~io
[to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere
od krpi! Uf,uf! Prosta~ki i grdo.
Mi li~i na lubenica, na platnena diwa,
na oreova lu{pa, na igra~ka za mali deca.
Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema.
Katerina
Te molam, nemoj.
Petru~io
I na najmalata usluga velime fala,
pa taka treba i na mojata pred da kasne{.
Katerina
Ne sakam pogolema. Ovaa ba{ e vo moda,
site otmeni èni vakvi denes nosat.
Petru~io
Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{,
pred toa - ne.
Ti blagodaram, gospodine.
Hortenzio
Hortenzio
(Na strana.) Toa nema brgu da se slu~i.
Siwor Petru~io, dosta! Vie ste krivi.
Ajde gospo|a Kate, }e vi pravam dru{tvo.
Petru~io
(Na strana) Izedi s#, Hortenzio, ako me
saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce.
Kate, jadi brzo. Za{to sega, du{o slatka,
}e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko
i }e se gostime onaka kako {to treba,
vo svileno ruvo i kapi, prsteni zlatni,
so narakvici, maklici, zdolni{ta mnogukatni,
so {al~iwa, pavkal~iwa, topli papucaki,
so kilibar brazletni, biseri i site caki.
[to, sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka, mila.
teloto da ti go pokrie so {u{kava svila.
(Vleguva Kroja~ot.)
Vlezi kroja~u, da vidime {to ni nosi{.
Katerina
Mislam, gospodine, deka slobodna sum da
kaàm
i }e kaàm. Ne sum ni bebule ni dete.
I podobri od tebe trpele da ~ujat
{to imam da re~am. Ako ne moè{
zatni si gi u{ite. Jazikov }e go kaè
gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne,
a za da ne pukne, sloboda }e si zemam
da govoram najslobodno, po moja volja.
Petru~io
Velam, ima{ pravo. Toa e mizerna kapa,
korka od kola~, glupost, torta od srma.
Te qubam mnogu {to ne ja saka{.
199
Katerina
Qubi me, ne qubi me, kapata ja sakam,
ili nea, ili nikoja druga.
Kroja~ot
Veli vie mislite da napravite kukla od nea.
Petru~io
Petru~io
[to, fustanot? Ah, da. Kroja~u, davaj!
(Izleguva Trgovecot.)
O milost gospode! Maskaradava ja vika{
fustan?
[to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska
cevka.
Siot e istutkan, izbrazden ko burek so
spana}.
Recka ovde, recka onde, dup~e vamu, dup~e
tamu.
Mi li~i na sito za seewe pesok.
Kako go vika{, terzijo, ~udovo, a?
Hortenzio
(Na strana.) Gledam deka }e ostane i bez
kapela i bez fustan.
[to, mene mi prodava{ basma na kilo?
Laè{, laè{ kon~e edno bedno,
naprsto~e, ar{in~e,tri fartaq~e, pal~e,
polojn~e, ~ere~e, bolvo, gnido, vo{ko
zimska!
Zarem vo mojata ku}a mi inati{, vre}o
krpi?
Da te nema, partal eden, par~e, bri{ko
ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek
da ne ti tekne ovde da mi blaboti{.
Velam go uni{ti nejziniot fustan.
Kroja~ot
Se laète; fustanot e {ien
spored pora~kata {to majstorot ja dobi
a nalogot Grumio go dade.
Grumio
Kroja~ot
Mu dadov materijal, a ne nalog.
Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda.
Kroja~ot
Petru~io
No {to rekovte? Kako da se {ie?
Ti rekov, navistina. Ama ako pomni{
ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda.
Zatoa trgaj mi se od pred o~i
i drug, gospodine pobaraj si kupec.
Mene ne mi treba. Nosi si go na èna ti
doma!
Katerina
Nikoga{ ne sum videla poubav fustan,
pove{to, poprikladno, pootmeno skroen.
Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene.
Petru~io
Vo pravo si, saka od tebe da napravi kukla.
Grumio
So igla, gospodine, i so konec.
Kroja~ot
A {to rekovte, mislam, kako da se skroi?
Grumio
Ti si {iel i prikrpuval, ti najdobro znae{.
Kroja~ot
Sum {iel. Ne velam ne.
Vilijam [EKSPIR
200
Grumio
Nemoj mene da mi pri{iva{. So mnozina
si inaetel, ama nemoj so mene. Nitu sakam
da mi pri{iva{ gluposti, nitu da mi se
inati{. Ti velam, mu rekov na majstorot da
go skroi fustanot, ama ne i da go isecka. Ti
velam, laè{!
Grumio
Priznavam dva rakavi.
Kroja~ot
“Rakavite ubavo izreckani”
Petru~io
Kroja~ot
Da, tuka leì izmamata.
êkaj, ovde e bele{kata za krojot.
Grumio
Petru~io
îtaj!
Grumio
Gre{ka vo bele{kata, gospodaru, gre{ka vo
bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at
a potoa da se so{ijat; a toa i }e ti go
dokaàm, iako si naoruàn so naprstok na
maloto prste.
Bele{kata laè su{i ako sum rekol taka.
Kroja~ot
Kroja~ot
(îta) Imprimis, {irok fustan.
Grumio
Gospodaru, ako nekoga{ sum rekol “{irok
fustan”, so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec.
Rekov fustan.
Vistinata ja govoram. Da si na drugo mesto,
}e ti pokaèv jas ubavo.
Grumio
Eve me vedna{ na megdan. Zemi ja
bele{kata, daj mi go ar{inot i nemoj da me
{tedi{.
Hortenzio
Petru~io
Poleka, Grumio, toga{ nekoj }e ostane bez
partali.
Prodolì!
Kroja~ot
“So mala trkalezna kapela.”
Petru~io
Pa gospodine, na kratko, fustanot ne e za
mene.
Grumio
Grumio
Priznavam samo kapela.
Kroja~ot
“So {irok rakav.”
Vo pravo ste gospodaru, toj e za gospodarkata.
Petru~io
Daj mu go na majstorot.
201
Grumio
Gadu, da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor!
nego.
Izvadi gi kowite do {irokiot sokak
tamu }e gi vjavneme, a dotamu odime pe{ki.
Da vidam, tuka e nekade okolu sedum ~asot,
sigurno }e stigneme to~no za ru~ek.
Petru~io
Katerina
[to ti e tebe gajle?
Grumio
O gospodaru, gajleto e podlaboko od {to vi
se ~ini. Fustanot od gospodarkata da mu se
dade na majstorot? Nikako, nikako, nikako!
Petru~io
(Na strana) Hortenzio, re~i deka ti na
kroja~ot }e mu plati{.- Ajde nosi go, da te
nema, i ni zbor pove}e.
Te uveruvam, gospodine, deka e dva poru~ek
i samo za ve~era moè da stigneme.
Petru~io
]e bide sedum pred da se ka~am na kowot.
A ti {to i da re~am, namislam ili storam,
vedna{ se sprotivstavuva{. Odete, lu|e.
Ne odam deneska, a pred da odam
}e bide onolku ~asot kolku {to jas }e
re~am.
Hortenzio
Hortenzio
(Na strana) Kroja~u, utre za fustanot }e ti
platam.
Nemoj da se luti{ na negovite pcosti.
Odi, velam, i pozdravi go tvojot majstor.
(Izleguva Kroja~ot.)
Ovoj junak i na sonceto moè da mu bide
gazda.
(Izleguvaat.)
Petru~io
A sega ajde Kato, kaj tatko ti odime
ba{ vo ova prosto, ~estito ruvo.
]esiwata }e ni bidat polni, iako
ali{tata siroma{ki, za{to teloto
bogato umot go pravi. I kako {to ova sonce
niz najtemnite oblaci se probiva
taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka.
Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka
samo za{to ima poubavo perje?
Ili zmijata od jagulata
oti {arenata koà na okoto mu godi?
O, ne dobra Kate; polo{a ni ti ne si
zaradi prostovo, ednostavno ruvo.
A ako ova sram go smeta{, na mene prefrli
go.
Zatoa, bidi vesela. Trgnuvame vedna{
na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a.
(Na Grumio.) Vikni po lu|eto, i pravo kaj
Vilijam [EKSPIR
202
Scena 4
Tranio
(Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven
kako Vin~enco.)
Ti si fino mom~e. Eve, po~esti se ne{to.
Doa|a Batista. Bidete sega kako treba.
(Vleguvaat Batista i Lu~enco.)
Siwor Batista, ba{ dojdovte vo zgodno
vreme. - Gospodine, ova e gospodinot {to vi
go spomnav
Ve molam dobar tatko bidete mi sega
i pogriète se Bjanka da mi stane èna.
Tranio
Ova e ku}ata, gospodine. Da vikam?
U~itelot
Da, se razbira. Ako ne se laàm
siwor Batista moè }e se seti na mene
za{to pred dvaesetina godini vo \enova
zaedno prestojuvavme vo “Pegaz.”
Tranio
Dobro; seriozno igrajte ja ulogata
kako {to mu prilega na eden tatko.
U~itelot
Bez gajle.
(Vleguva Biondelo.)
No eve, slugata vi ide,
dobro bi bilo i toj za s# da znae.
Tranio
Ne pla{ete se od nego. Mom~e Biandelo
odnesuvaj se kako {to treba, ti velam.
Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco.
Biondelo
Terajte rabota.
Tranio
Dali ja zavr{i rabotata so Batista?
Biondelo
Mu kaàv deka tatko vi e vo Venecija
i deka deneska go o~ekuvate vo Padova.
U~itelot
Poleka, sine.
Gospodine, dozvolete mi da vi kaàm deka
dojdov
vo Padova da soberam nekoi dolgovi, a sinot
moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov
pome|u va{ata }erka i nego. I bidej}i
s# najdobro za vas slu{am i za qubovta
{to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka
a i taa kon nego, ne sakam na pat da mu stojam
tuku kako odgovoren tatko, re{iv
da se èni; pa ako ova e i va{a volja
jas sum spremen da se spogodime i da & dadam
garancii na }erka vi. Sitni~av nema da
bidam
siwor Batista, za{to za vas samo dobro
slu{am.
Batista
Gospodine, prostete {to }e govoram sega.
Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa
mnogu.
To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka
}erka mi a deka i taa go saka nego
osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to.
Zatoa ako velite deka kako tatko
}e postapite so nego i ona nu`no
nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi
spogodbata e gotova; soglasnost }e dadam
sin vi da ja dobie mojata Bjanka.
Tranio
Vi blagodaram, gospodine. Kade toga{
mislite e najdobro da se verime i spogodbata
203
Biondelo
da se utvrdi povolno za obete strani?
Batista
Ne kaj mene doma, Lu~enco, oti znae{
yidovite imaat u{i, a imam mnogu slugi
i stariot Gremio naslu{nuva ~esto
pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat.
Kambio.
Lu~enco
[to ima{ da mi kaè{, Biondelo?
Biondelo
Tranio
Toga{ kaj mene vo stanot, ne e lo{o.
Tamu prestojuva tatko mi; i tamu no}va
}e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro.
Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka.
Mojot sluga notar }e dovede vedna{.
Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo
}e mora da se zadovolite so tenok do~ek.
Batista
Ne e va`no. Kambio, odi ti doma
i re~i & na Bjanka da se spremi.
Kaì & {to se slu~i: deka tatkoto
na Lu~enco pristigna vo Padova
i deka taa }e stane èna na Lu~enco.
(Izleguva Lu~enco.)
Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i
vi se nasmevnuva?
Lu~enco
Vidov, pa {to?
Biondelo
Pa ni{to. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa.
Lu~enco
Te molam objasni mi gi.
Biondelo
Biondelo
Molam boga navistina da stane.
Zna~i vaka: Batista e sreden, otkako
razgovara{e so la`niot tatko na la`niot
sin.
Tranio
Lu~enco
Ne moli go boga tuku mrdni sam.
(Izleguva Biondelo.)
(Vleguva slugata Petar.)
Siwor Batista, dali jas da odam napred?
Dobrodejdeni ste. Gozbata od edno jadewe }e
vi bide
no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza.
I?
Biondelo
Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era.
Lu~enco
Batista
I?
Odime.
(Vleguvaat Lu~enco i Biondelo.)
Biondelo
I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka
ve ~eka vo sekoe vreme.
Vilijam [EKSPIR
204
Scena 5
Lu~enco
I?
(Vleguvaat Petru~io, Katerina, Hortenzio i Slugite.)
Biondelo
Petru~io
I tolku. Tie }e se baftaat okolu dogovorot
i nasledstvoto. Za toa vreme, dogovorete si
ja vie za sebe, cum privilegio ad imprimendum
solum, so isklu~itelno pravo na pe~atewe.
Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot,
nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci.
Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i
{tave
toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek.
Pobrzo, ìti boga! Pak kaj tvojot tatko.
Gospode boè, kolku jasno mese~inata sveti.
Katerina
Mese~inata? Misli{ sonceto, mese~ina
nema.
Petru~io
Lu~enco
Velam mese~inata tolku jasno gree.
Slu{aj, Biondelo.
Katerina
Biondelo
Znam deka sonceto tolku jasno gree.
Nemam vreme. Znam edna devojka {to se
maìla za edno popladne koga oti{la v
bav~a da nabere magdonos za da napravi
zapr{ka. Taka moète i vie, gospodine.
A sega zbogum, gospodine. Gospodarot mi
naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da
mu kaàm na sve{tenikot da ve ~eka koga }e
dojdete so va{eto slepo crevo.
(Izleguva.)
@imi sinot na majka mi - a toa sum jasova e mese~ina, yvezda ili {to }e re~am
inaku ne odam kaj tatko ti.
(Na slugite) Ajde, vra}ajte gi kowite nazad
Samo mi protivre~i, protivre~i, ni{to
drugo ne znae.
Lu~enco
Hortenzio
Sakam, sakam, ako i taa saka.
}e & bide milo, {to ima toga{ da se somnevam?
[to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi
}e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka
si odi.
(Izleguva.)
Petru~io
Kaète kako {to veli ili ni{to od patot.
Katerina
Napred, te molam, koga sme ve}e do ovde,
neka bide mese~ina, sonce, {to }e kaè{
Ako go nare~e{ sve}a, se kolnam
otsega }e bide sve}a i za mene.
Petru~io
Velam deka e mese~ina.
205
Katerina
Znam deka e mese~ina.
Petru~io
kade si trgnala? Od kade si?
Blaze si im na roditelite so tolku li~no
dete,
Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu
dale
so nego vo bra~nata postela da leì{.
Laè{. Ova e blagoslovenoto sonce.
Petru~io
Katerina
Toga{, ìmi gospod, ova e blagoslovenoto
sonce.
No ne e sonce ako kaè{ deka ne e sonce.
A mese~inata se menuva po tvoja volja.
Kako }e go nare~e{ ti, taka }e se vika
a taka i Katerina }e go vika.
Hortenzio
Petru~io, teraj si go patot, pobednik si
sega.
[to ti e Kate, da ne si luda?
Ova e ma`, star, br~kosan, svenat, papsan,
a ne devojka, kako {to ti veli{.
Katerina
Prostete, gospodine {to o~ite me laàt
{to tolku mi se zaslepeni od sonceto
pa s# nekako zeleno gledam. Sega gledam
deka ste ~estit starec. Ve molam,
prostete {to vaka luda~ki zgre{iv.
Petru~io
Petru~io
Napred, napred! Taka kuglata treba da odi
a ne da skr{nuva od prirodniot pravec.
No gledajte, nekoj ni ide na sre{ta.
(Vleguva Vin~enco.)
(Na Vin~enco.) Dobro utro, gospo|o otmena,
kade vaka?
Kaì, slatka Kate, progovori pravo.
Dali posveà gospo|a nekoga{ si videla?
Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin!
Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija
vakva
ko ovie dve o~i {to go krasat
boènstvenovo lice?
Li~no, krasno mome, dobar den u{te edna{.
Slatka Kate, pregrni ja {to e tolku divna.
Hortenzio
]e go pobudali ~ovekov pravej}i go èna.
Katerina
Mlada, bujna devstvenice, ubava, sveà,
slatka,
Prostete & , gospodine ~estit i kaète ni
na kade odite: ako ist ni e patot
}e ni bide milo da vi pravime dru{tvo.
Vin~enco
Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na
{to so ~udniot pozdrav me stapisavte.
Se vikam Vin~enco, doa|am od Piza
i odam za Padova, vo poseta
na sin mi koj odamna ne sum go videl.
Petru~io
Kako se vika?
Vin~enco
Lu~enco, gospodine.
Petru~io
Dobro {to se sretnavme. Najdobro za sinot.
I sega po zakon, a i zaradi starosta ~esna,
moàm da te vikam mil tatko.
So sestrata na èna mi, ovaa gospo|a ovde,
Vilijam [EKSPIR
206
do sega sin ti verojatno se oènil. Ne ~udi
se
i ne àli, od odli~na ku}a e taa,
mirazot & e bogat, rodot visok;
i site kvaliteti, ~inam, gi ima
za sopruga na eden gospodin ~estit.
Da se pregrneme, Vin~enco,
pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit
koj{to, ti tvrdam, }e ti se izraduva mnogu.
Vin~enco
Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka
ko patnici da se po{eguvate malku
so sekoj na pat {to }e go sretnete?
Hortenzio
Te uveruvam, tatko, taka e kako {to veli.
Petru~io
Dojdi so nas i sam uveri se deka
vistinata ja kaùvam. Prvata {ega
veruvam, malku nedoverliv te stori.
(Izleguvaat site osven Hortenzio.)
Hortenzio
Pa Petru~io, ova me ispolni so smelost.
Kaj vdovicata odam! A ako se prepira
ti me nau~i kako strogo da ja smiram.
(Izleguva.)
în PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Biondelo, Lu~enco i Bjanka.
Gremio e ve}e tamu pred niv.)
Biondelo
Tiho i brzo, gospodine, za{to sve{tenikot
e spremen.
Lu~enco
Letam, Biondelo. No moè }e im treba{
doma, zatoa odi.
(Izleguvaat so Bjanka.)
Biondelo
Ne, ni za ìva glava, prvin da ve vidam v
crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to moàm. (Izleguva.)
Gremio
Izgleda rabotat ne{to. Tropnete posilno.
(Na prozorecot se pojavuva U~itelot.)
U~itelot
Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata?
Vin~enco
Dali e doma siwor Lu~enco, gospodine?
U~itelot
Doma e gospodine, ama so nego ne moè da se
zboruva.
Gremio
Vin~enco
Se ~udam {to Kambio u{te go nema.
(Vleguvaat Petru~io, Katerina,
Vin~enco, Grumio, so Slugite.)
Petru~io
Ova e portata, gospodine od domot na
Lu~enco.
Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot.
Jas odam tamu, a vas ve ostavam ovde.
Vin~enco
Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to.
Mislam deka ovde moè da ve primam.
Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde.
(ûka na vratata.)
A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da
go razveseli?
U~itelot
ûvajte si gi parite za vas. Nemu ne mu se
potrebni dodeka sum ìv jas.
Petru~io
Ete, vi rekov, sin vi e omilen vo Padova.
Me slu{ata, gospodine? Da ne matkame xabe,
ve molam kaète mu na siwor Lu~enco deka
tatko mu e dojden
od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so
nego.
Vilijam [EKSPIR
208
U~itelot
Laè{. Tatko mu dojde od Mantova i eve go
gleda niz penxere.
Biandelo
Da ve zaboravam? Ne, gospodine. Ne sum
moèl da ve zaboravam bidej}i nikoga{
porano ne sum ve ni videl.
Vin~enco
Vin~enco
Vie ste mu tatko?
U~itelot
Da, gospodine, barem taka veli majka mu ako
moè da & se veruva.
Petru~io
(Na Vin~enco.) [to e ova sega, gospodine?
êkajte, pa toa e ~ist
majmunluk da se prisvoi imeto na drug
~ovek.
[to, degenu eden degenosan, nikoga{ ne
si go videl tatkoto na tvojot gospodar,
Vin~enco?
Biondelo
[to, mojot star po~ituvan gospodar? Sum go
videl kako ne, ene go na penxere, gospodine.
Vin~enco
Zna~i taka, a?
(Go udira Biondelo.)
U~itelot
Biondelo
Fatete go prevarantot. Sigurno saka da
izmami nekogo vo gradov pod moe ime.
(Vleguva Biondelo.)
Biondelo
Gi vidov zaedno v crkva; bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar
Vin~enco! Sega go jadovme brutot, gotovi
sme!
Vin~enco
(Na Biondelo) Doa|aj vamu, apa{i{te edno
nizaedno.
Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie.
(Izleguva.)
U~itelot
Pomo{, sinko! Pomo{ siwor Batista!
(Se trgnuva od prozorecot.)
Petru~io
Te molam Kate, da se trgneme na strana i da
vidime kako
}e zavr{i ovaa ujdurma.
(Vleguvaat U~itelot so slugite,
Batista, Tranio.)
Biondelo
Tranio
]e odam kaj{to sakam, gospodine.
Vin~enco
Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me
zaboravi?
Gospodine, koj si ti {to se osmeluva{ da mi
go tepa{ slugata?
Vin~enco
Koj sum jas, gospodine? Ne, koj si ti, gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu!
209
Svilen xaket, somotski pantaloni, crvena
nametka i belosvetska {apka! O, gotov
sum, gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i
sobiram ko mravka, sin mi i negoviot sluga
rasipni~ki tro{at na univerzitetot!
Tranio
Kako, kako? [to ti e tebe?
vojvodata. O, sinko, sinko! Kaì, banditu,
kade e sin mi Lu~enco?
Tranio
Viknete xandar.
(Vleguva Xandar.)
Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v
zatvor. Dedo Batista, pogriète se da
izleze na sud.
Batista
Vin~enco
[to mu e na ~ovekov, da ne e mrdnat?
Mene da me odnesat v zatvor?
Tranio
Gremio
Gospodine, po ali{tata li~i{ na star,
trezven gospodin ama po zborovite si ludak.
[to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo
biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot
dobar tatko {to moàm da gi nosam.
Vin~enco
Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo
Bergamo.
Batista
Gre{ka ste, gospodine, gre{ka ste. Ve
molam, {to mislite, kako se vika?
Vin~enco
Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam
kako se vika! Pa jas go gledav od tri
godi{no bebe! Se vika Tranio.
U~itelot
Da te nema, da te nema, magare edno ludo!
Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec
i naslednik na siot moj imot, imotot na
siwor Vin~enco.
Vin~enco
Lu~enco? O, toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go, vi nareduvam, vo imeto na
êkaj malku. Toj nema da odi v zatvor.
Batista
Mol~ete, siwor Gremio. Jas velam deka }e
odi v zatvor.
Gremio
Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete
namagar~en vo rabotava. Bi moèl da se
zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco.
U~itelot
Toga{ zakolnete se.
Gremio
Sepak ne moàm da se zakolnam.
Tranio
Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum
Lu~enco.
Gremio
Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco.
Vilijam [EKSPIR
210
Batista
Mi se sma~i od ovoj debil. A onoj nosete go
v zatvor!
Vin~enco
Kade e onoj proklet, podol Tranio
{to v lice me ismeva{e i me prave{e
ludak?
Vin~enco
Batista
Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat
stranci? O gadu rasipan!
(Vleguvaat Biondelo, Lu~enco i Bjanka.)
Kaète mi, zarem ova ne e mojot Kambio?
Bjanka
Biondelo
Kambio Lu~enco stana.
O, propadnavme, ene go onde. Odre~ete se od
nego, zakolnete se deka ne go poznavate ili
otidovme jabana
Lu~enco
(Kleknuva na kolena.) Prosti, tatko.
Vin~enco
Ti si ìv, sinko?
(Brzo begaat Biondelo, Tranio i
U~itelot.)
Bjanka
Lu~enco
Qubovta ~udava gi stori. Qubovta kon
Bjanka
me natera so Tranio da se smenam,
Toj mene me pretstavuva{e vo gradot
a jas najposle sre}no stignav
do sakaniot pristan na moeto blaènstvo.
S# Tranio {to stori, moja zapoved be{e,
zatoa tatko, zaradi mene, prosti mu.
Vin~enco
More nosot }e mu go skr{am na toj apa{
{to zatvor saka{e da me prati.
Prosti, tatko mil.
Batista
Batista
No slu{ajte vie, gospodine! Zarem se
oènivte so }erka mi bez moj blagoslov?
[to zgre{i?
Kade e Lu~enco?
Vin~enco
Lu~enco
Lu~enco e ovde
vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco
koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede
duri izmamata dolna te laè{e na o~i.
Ne pla{ete se Batista, sosema }e ve zadovolime. A sega
odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. (Izleguva.)
Batista
Gremio
Ova ti e laga, laga so opa{ka, izmameni sme
site.
I jas, da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. (Izleguva.)
211
Lu~enco
Ne pripa|aj Bjanka. Tatko ti }e se smiri.
(Izleguvaat Lu~enco i Bjanka.)
Gremio
Izvisiv sosem, no so drugite sepak }e bidam
nade` pove}e nema, no barem air od gozbata
}e vidam.
(Izleguva.)
Katerina
Maù, da odime i nie, sakam da go vidime
krajot.
Petru~io
Se razbira Kate, ama bakni me prvin.
Katerina
Scena 2
(Vleguvaat Batista, Vin~enco, Gremio,
U~itelot, Lu~enco, Bjanka, Petru~io,
Katerina, Hortenzio, Vdovicata, Slugite, Tranio, Biandelo, Grumio postavuvaat gozba.)
Lu~enco
Najposle, fal{ notite ni stanaa skladni
i vreme e koga lutata vojna svr{i
pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi.
Ubava moja Bjanka, dobredojde na tatko mi
kaì
a jas, so istata qubeznost na tvojot tatko.
Baxanaku Petru~io, svesko Katerino,
i ti Hortenzio so vdovicata mila,
gostete se i dobro mi dojdovte doma.
Veselbata e za site da staneme vedri
po go{tevaweto {to sledi. Sednete, ve
molam,
da sedime, da jademe i da muabetime.
[to, na sred ulica?
Petru~io
Petru~io
Samo }e sedime, sedime, i }e jademe, jademe.
[to, da ne se srami{ od mene?
Batista
Katerina
Vo Padova samo moè da se jade i pie, zete.
Ne, ne daj boè; sram mi e da se baknuvam.
Petru~io
Petru~io
Vo Padova, vo Padova e rajot!
Toga{ se vra}ame doma. Grumio, spremen?
Hortenzio
Katerina
Zaradi nas bi sakal ova da e to~no.
Ne, ne, }e te baknam. Ostani, ne bidi temen.
Petru~io
Petru~io
Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila
Poarno edna{ od niedna{, ova mi dava sila.
(Izleguvaat.)
@imi s#, nekoj od nekogo
ovde se pla{i.
Vdovicata
Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am.
Vilijam [EKSPIR
212
Petru~io
Bistri ste, nema {to, ama ne me razbravte.
Sakav da kaàm Hortenzio od vas se pla{i.
Katerina
Mnogu lo{o sakavte da kaète.
Vdovicata
Vdovicata
Na lo{otijata i mislev.
Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se
vrti.
Petru~io
Katerina
Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe.
Vrtoglav odgovor.
Petru~io
Katerina
Navali, Kato!
Gospo|o, {to sakate da kaète?
Hortenzio
Vdovicata
Navali èno!
Toj vaka me zavede.
Petru~io
Petru~io
Po {to saka{, mojata Kate }e ja kutne.
Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a, Hortenzio,
ova?
Hortenzio
Saka da kaè deka vie ja zavedovte vaka da
kaè.
Petru~io
Dobar si ti matka~. Baknete go za ova, ve
molam.
Katerina
“Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se
vrti” - [to sakavte, ve molam, da kaète so
ova?
Hortenzio
Ne sum cajkan!
Petru~io
Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu
nazdravuva na Hortenzio.
Batista
Gremio, kako ti se dopa|aat ovie bistri
de~ki?
Grmeio
Pa, gospodine, bi rekol deka odli~no se
bodat.
Vdovicata
Bjanka
Ma` vi, podjarmen od edna zmija
ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija.
Sega znaete {to sakav da kaàm.
Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol
koj se bodi na krajot rogovi mu rastat.
213
Lu~enco
Vin~enco
Da, nevesto, dali ova i vas od zanes ve vrati?
Dobro mu go spu{ti, dobar Tranio.
Hortenzio
Bjanka
Da, ama ne me upla{i. Pak vo zanes }e si
spijam.
Priznaj, priznaj, te pogodi dobro!
Petru~io
Petru~io
Te{ko. No {tom ve}e zapo~navte
}e pu{time i na vas po nekoja strela.
Priznavam, samo malku me grebna,
i bidej}i strelata od mene se odbi
se kladam deka vas dvajca ve osakati.
Batista
Bjanka
Da ne vi sum ptica?
Toga{ grmu{kata }e ja smenam
a vie brkajte me so zategnat lak.
Dobro mi dojdovte.
(Izleguvaat Bjanka, Katerina i Vdovicata.)
Petru~io
Mi pobegna, siwor Tranio
Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte;
Pijam za site ni{anxii {to proma{ija.
Tranio
Ama gospodine, Lu~enco me pu{ta{e ko
zagar
da tr~am a za svojot gospodar da lovam.
Zete Petru~io, najseriozno mislam
ti ja dobi najopakata od site.
Petru~io
Ne e taka. A za da vidime koj e vo pravo
neka sekoj prati ènite da ni gi viknat
a toj, ~ija èna e najposlu{na
i prva dojde na povikot od svojot ma`
go zema oblogot za koj }e se dogovorime.
Hortenzio
Dobro. Kolkav e oblogot?
Lu~enco
Dvaeset kruni.
Petru~io
Petru~io
Dobra, bistra sporedba, no mirisa na ku~e.
Tranio
Imate sre}a, gospodine, {to lovevte za
sebe.
No velat, va{ata srna v dupka ve pikna.
Dvaeset kruni?
Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol
a dvaeset pati pove}e vo svojata èna.
Lu~enco
Toga{ na sto.
Hortenzio
Batista
O,O, Petru~io! Tranio te pogodi sega.
Vaì.
Vilijam [EKSPIR
214
Hortenzio
Petru~io
Dogovoreno!
Hortenzio
Biondelo, odi i zamoli ja mojata èna
vedna{ ovde da dojde.
(Izleguva Biondelo.)
Petru~io
Koj }e po~ne?
Lu~enco
Gluposti, odi zamoli ja!
E duri toga{ nema da dojde.
Eve jas.
Odi Biondelo, kaì & na gospodarkata da
dojde.
Biondelo
Odam.
Hortenzio
Siguren sum, gospodine,
kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba.
(Vleguva Biondelo.)
I? Kade e èna mi?
Biondelo
Batista
Zete, polovina od oblogot primam. Velam,
Bjanka }e dojde.
Taa veli deka o~igledno biete {ega.
Ne doa|a. Veli vie da odite tamu.
Lu~enco
Ne sakam da delam. Cel }e go dobijam.
(Vleguva Biondelo.)
I?
Biondelo
Petru~io
Od lo{o polo{o, ne doa|a! O kolku gnasno,
nepodnoslivo, neizdr`livo!
Grumio, odi kaj gospodarkata tvoja
i kaì & deka & nareduvam da dojde.
(Izleguva Grumio.)
Hortenzio
Gospodaru, gospodarkata amanet vi pra}a
deka e zafatena i ne moè da dojde.
Znam {to }e odgovori.
Petru~io
Petru~io
[to? Zafatena e i ne moè da dojde?
Ova e odgovor?
[to?
Hortenzio
Gremio
Da. I toa qubezen.
Go molam boga, gospodine, va{ata
da ne vi prati polo{.
Petru~io
Se nadevam na podobar.
Ne doa|a.
Petru~io
Toga{ te{ko mene, {to da kaàm drugo.
(Vleguva Katerina.)
215
Batista
Sveta bogorodice, eve ja doa|a Katerina.
Katerina
[to povela{, gospodaru, zo{to me vika{?
Petru~io
so novi znaci za nejzinata poslu{nost
za nejzinata novostvorena pokornost i
doblest.
(Vleguvaat Katerina, Bjanka i Vdovicata.)
Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite èni
ko robinki na svojata ubeditelnost ènska.
Katerina, {apkata navistina grdo ti stoi.
Frli ja i zgazi ja ovde pred site.
(Katerina go poslu{uva.)
Kade e sestra ti i ènata na Hortenzio?
Vdovicata
Katerina
Sedat i razgovaraat kraj kaminot.
Gospode, nov den da ne do~ekam
ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost!
Petru~io
Bjanka
Odi donesi gi vedna{. Ako odbijat,
so kam{ik donesi gi kaj maìte nivni.
Odi, velam, i dovedi gi vedna{.
(Izleguva Katerina.)
Gluposti! Zarem poslu{
nost se vika ovaa ludost?
Lu~enco
Lu~enco
Ako postojat ~uda, toga{ ova e ~udo.
Hortenzio
ûdo ami kako! Samo ne znam {to
pretskaùva.
Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka
luda.
Tvojata mudra poslu{nost, ubava Bjanka,
ve~erva me ~ine{e sto kruni.
Bjanka
Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi.
Petru~io
Petru~io
Spokoj pretskaùva, qubov i miren ìvot,
po~it i znaewe koj e {to vo domot.
Ili na kuso, s# slatko i sre}no.
Batista
Neka sre}a te prati, dobar Petru~io!
Ti go dobi oblogot, a jas ti davam
u{te dvaeset iljadi kruni
kako drug miraz za druga }erka,
oti taa se smeni, nikoga{ ne bila vakva.
Katerina, sega kaì im na ovie tvrdoglavi
èni
kakva im e dol`nosta kon gospodarite
nivni i maì.
Vdovicata
Sigurno se {eguvate. Ne sakame nekoj da ni
popuva.
Petru~io
Petru~io
Stori taka, ti velam, i po~ni so nea.
U{te podobro }e go dobijam oblogot
Vilijam [EKSPIR
216
Vdovicata
E, nema.
Petru~io
E, ima. Po~ni, zna~i, so nea.
Katerina
Tu, tu! Razvedri go toa namurteno, gnevno
~elo,
i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i,
da go rani{ gospodarot svoj, vladetelot,
kralot.
Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot
livadata {to ja grize, dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki
a toa ne e ubavo, ne e na mesto.
Gnevnata èna e kako zamaten izvor
kalliv, gaden, ne~ist, od ubavinata li{en,
i duri e takov ni najèdniot v pustina
ne }e se navedne kapka od nego da goltne.
Maòt e tvojot gospodar, tvojot ìvot,
tvojot ~uvar,
tvoja glava, tvoj vladetel; onoj {to za tebe
se griì,
te odrùva; teloto si go izlaga
i na more i na kopno na napori ma~ni
sred burite bdee no}e, a denski na studot
duri ti vo toplina i spokoj leì{ doma;
I s# {to od tebe bara za vozvrat
e malku qubov, pogledi topli, poslu{nost;
mala otplata za dolgot golem.
Ista poslu{nost ko podanikot na kralot
mu dolì ènata na svojot ma`.
A koga e opaka, mrzovolna, kisela, tvrda
i neposlu{na kon negovata ~esna volja,
toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna,
podla
odmetni~ka, surova predavni~ka
na svojot gospodar dobar. Se sramam
{to ènite se tolku prosti pa nudat
vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at
ili baraat vlast, pokornost i nadmo}
toga{ i tamu kaj{to treba da sluàt
slu{aat i qubat. Zo{to ni se telata meki,
slabi i mazni, nepogodni za ‘rmbawe i maki
ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca
da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled?
Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki,
nemo}ni zmii,
duhot mi be{e golem kako va{iot,
srceto isto taka, a razumot pogolem u{te
za borba so zborovi, za vojna so inaet.
No sega gledam deka kopjata ni bile samo
slamki
snagata krevka, slabosta nad sekoja merka
koga stremime kon ona za {to sigurno ne
sme.
Zatoa gordosta na strana, od nea nema polza,
ne mislete deka maìte postojano n# molzat,
a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam
sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. 11
Petru~io
Ete, ova e èna! Dojdi, bakni me Kate!
Lu~enco
I }e te bakne. Tebe sre}a te prati brate!
Vin~enco
Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni
vaka.
Lu~enco
No grdo e da slu{a{ koga ènata e opaka.
Petru~io
Ajde Kate, odime v krevet.
Trojcata se ènivme, ama vam dvajca vi
brojam do devet.
(Na Lu~enco.) Go dobiv oblogot iako ti ja
pogodi ubavata Bela 12
pa sega ko pobednik dobra no} vi velam.
(Izleguvaat Petru~io i Katerina.)
Hortenzio
Mu vadam kapa, sepak najopakata ja skroti.
Lu~enco
I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti.
217
(Bele{ki)
Soto, najstariot sin na selanecot, se pojavuva vo dramata na Fle~er, Zadovolni èni
(Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka.
2
Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. Spored Arden izdanieto, Enter aloft Sly. .
sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata
bina ili galerija. No, na primer, na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter
two with a table and a banquet on it, and two other, with Slie asleepe in a chaire. . . Vleguvaat dvajca
slugi so masa i bokal na nea, pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. . .
3
Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. [ekspir ja spomenuva ovde i
u{te dvapati vo Tit Andronik.
4
Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija
5
Sveta Ana, majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. Kolneweto vo sveta
Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir.
6
Ova ukaùva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to.
7
Ili e igra na vozrasta na Petru~io, eden preku trieset i eden, zna~i 32 godini ili, {to
e poverojatno, se odnesuva na igrata so karti trieset i eden; koga e eden preku trieset
i eden, zna~i oti{ol preku dozvolenoto, izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo
deka e napien.
8
Sarkasi~en komentar za Gremio.
9
Kaj [ekspir stoi ben venuto. Za da ne go optovarime tekstot,italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski.
10
Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio, a Hortenzio kako Licio. Hortenzio ja drì
rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se drì instrumentot a ova go provocira Lu~enco.
Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata.
11
Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata.
12
Bjanka zna~i belo. Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego.
1
Title page
Love’s Labour’s Lost
L I C A:
Kralot Ferdinand od Navara
Biron
Longavil, lordovi, pridru`nici na kralot
Dimen
Bojet
Markad, lordovi, pridru`nici na frncuskata princeza
Don Adrijano de Armado, {panski zabavuva~
Pre~esniot Nataniel, sve{tenik
Holofern, u~itel
Akmak, policiski slu`benik
Torlak, klovn
Molec, pa` na Armado
[umar
Princezata od Francija
Marija
Katarina
Rozalina, dami-pridru`ni~ki na princezata
@akeneta, selanka
Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata.
Mesto na slu~uvawe: Navara
Ako treba da se otkaème od nekoja
od komediite na [ekspir, toga{, se ~ini, So
sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa,
veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe
e glavno prifateno od kriti~arite i vaì
do deneska. Ova se dolì, prete`no na stavot
deka ova e edno od najranite dela na majstorot
od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el
zanaetot. Kako potvrda na ova naj~esto se
poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti,
preteranite i nekoga{ na sila izvedeni
igri so zborovi, nedovolno ìvite likovi i
~esto prekinuvanoto dejstvo za da moè da se
izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni
ske~evi koi ne dozvoluvaat doiskaùvawe
na zamislenite nameri na avtorot. Poup,
na primer, smetal deka komi~nite sceni se
tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi
isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti
za eventualnite istraùva~i na razvojot na
[ekspir, da vidat so kakvi napori i maki toj
stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa.
Vo najnovo vreme rabotite so ovaa
drama stojat ne{to podobro. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od
najranite drami, tuku deka e sozdadena vo
periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori,
Romeo i Julija, na primer, ili nedramskite
dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. Istovremeno, mnogubrojnite postavuvawa na scena,
pokaàa deka So sila ubavina ne biduva e
s# u{te privle~na kako zabavna piesa, misterija, pa i kako drama. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama
so svoj pe~at, so svoj poseben {arm, drama
bliska do muzi~ko delo bidej}i, na primer,
posledniot, mnogu dolg ~in, e kako nekakov
bal pod maski postojano sleden od muzika i
igri s# do samiot kraj.
Najraniot tekst na dramata e od
kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija
naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena
komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva.
Kako {to be{e prikaàna pred nejzinoto
veli~estvo ovoj Boìk. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn.” Ova pos-
lednoto, “popravena i zgolemena”, ukaùva i
na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto:
zna~i, ili postoelo prethodno izdanie na
dramata koe, za ovaa prigoda [ekspir go
popravil i pro{iril, ili pak, kako {to e
naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir,
postoela ista takva drama so istiot naslov
od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril. Sepak, moè da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na
[ekspir, iskombinirana od slu~ki vrzani
so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni
od avtorot za potrebata na dejstvoto.
Ova e prv prevod na komedijata So
sila ubavina ne biduva na makedonski jazik.
Kralot
Neka slavata po koja vo ìvotot tr~ame
site
ìvee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i
za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta;
koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme
trudot na sega{niov ìvot moè da ni ja
kupi
onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu
kosa
i naslednici }e staneme na seta ve~nost.
Zatoa, osvojuva~i hrabri, za{to vie ste
takvi,
{to boj biete so sopstvenite ~uvstva
i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva
vo sila:
Navara }e stane ~udo na svetot
dvorot na{ }e stane akademija mala
vo koja ume{nosta na ìveeweto na mir }e
se u~i.
Vie trojca, Biron, Dimen i Longavil,
se zakolnavte tri godini da ìveete so mene
ko moi drugari {kolski, i da se drìte do
sekoj propis
napi{an na ovaa lista ovde:
zakletva dadovte a sega u{te potpis fali
so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta
ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal
detaq.
Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet
potpi{ete se i odnesuvajte se spored
va{iot zavet.
Longavil
Jas re{iv; samo tri godini postot trae:
umot }e praznuva, iako teloto }e trpi:
kaj debeliot mev kus e umot a obilniot
namet
rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet.
Dimen
Gospodaru sakan, Dimen e uspokoen:
în PRVI
Scena 1
(Vleguvaat Ferdinand, kralot od Navara,
Biron, Longavil i Dimen.)
pogrubiot vid na nasladive ovozemski
gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje;
od qubov, bogatstvo, slava, sega sum li{en
ko sekoj onoj za mudrost {to di{e.
Longavil
Za ova i za s# drugo dadovme raka.
Biron
Biron
[to moàm drugo osven so niv da se sloàm;
barem za ova, kralu moj, vi dadov zavet,
tri godini da u~am i ìveam ovde.
No tuka ima i drugi propisi strogi;
da ne se gleda{ so èna, na primer, celo
vreme,
{to se nadevam ne e propi{ano strogo:
pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to,
a vo drugite denovi po samo eden obrok;
{to se nadevam ne e propi[ano strogo;
potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e
a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{
iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne
i vo temna no} da pretvoram polovina od
denot
{to se nadevam ne e propi{ano strogo.
Jalov zavet za mene, preteòk da se ~uva,
da ne bide{ so èna, da ne spie{, da posti{,
da buba{.
I da i ne za{to se zakolnav na {aka.
Koja e celta na u~eweto, kaète, da znaeme?
Kralot
Zavet, zna~i, dadovte deka ne ste obvrzani
na ova.
Biron
Ne kralu moj, dozvolete, a eve i dodavka
nova
}e u~am so vas za toa go dadov zborot
i tri godini }e ostanam ovde na dvorot.
Kralot
Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme.
Biron
Mislite skrienoto i branetoto od du{ata
volna?
Kralot
Da, toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna.
Biron
Toga{ e lesno; se kolnam deka }e u~am taka
da go nau~am zabranetoto od prva raka;
Na primer, - kako moàm da se nakrkam arno
koga na post strog treba da bidam stvarno;
ili kako da se dograbam do devojka fina
koga bludot so devojkite e podloèn na
vina;
ili, zakolnat tolku teòk zavet da me vlada
da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi
strada.
Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i
da e
na krajot se doznava ona {to inaku ne se
227
So sila ubavina ne biduva
znae
se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e
mi trae.
Longavil
Go plevi ìtoto a sepak plevel ìtoto mu
go su{i!
Kralot
Biron
Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna
da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna.
Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi
du{i!
Biron
Dimen
Site nasladi se suetni no najsuetno kolka
taa {to niz maka bolna donesuva bolka;
ko na primer, bolno da se xari{ v kniga
baraj}i go zrakot na vistinata; no duri e zad
{titot
predavni~i taa so slepilo te stiga
zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i
vidot:
Taka, pred da sfati{ kade svetlinata leì
vo mrakot
o~ite gi gubi{, ti se zatemnuva zrakot.
Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno
vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo
koe zaslepeno taka, prvovo }e go vardi arno
svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno
bilo.
Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno
vo koe ne moè so drzok pogled dlaboko da
se rie
malku u~enite iskopuvaat za trajno
osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie.
Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i
{to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti
nemaat korist pogolema od svetlite im no}i
od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti.
Premnogu znaewe, znaewe ne e tuku xeva
nunkoto krsti i bez da kreva vreva.
Kralot
Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i!
Dimen
Dobro voveden, vovedenosta sosem da ja
gu{i!
[to ima toa vrska?
Biron
Mesto i vreme ima.
Dimen
Ama nema smisla.
Biron
Barem ima rima.
Kralot
Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i
i gi jade prvorodenite proletni ~eda.
Biron
I da sum; no zo[to vozgordoto leto da se
pr~i
pred pticite so pri~ina pesna da vedat?
Zo{to da se raduvam na nedonosen~e?
Na Boìk trendafilot go sakam
kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta;
go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta.
Taka i vie, predocna e nekoj na {kolo da ve
prati
ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva
vrati.
Kralot
Toga{ odete si Biron, slobodni ste ko
{tuka!
228
Vilijam [EKSPIR
Biron
Ne, gospodaru dobar; se zakolnav da ostanam
tuka:
Iako za neukosta pove}e rekov
odo{to moète da kaète za taa u~enost
sveta
jas stojam na zborot i ne se odrekov
sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta.
Dajte mi go listot, va`na e sekoja reda
pod strogive propisi }e se potpi{am
vedna{!
Kralot
Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna!
Biron
(îta) Zna~i: niedna èna da ne se pojavi
na kilometar i pol od mojot dvor, - Dali e
ova objaveno?
Protiv dobroto odnesuvawe opasna
sablazna.
(~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da
zboruva so èna vo period od tri godini,
}e bide podloèn na javen rezil {to }e go
smislat drugite od dvorot.
Ovoj ~len, gospodaru, }e morate da go
prekr{ite sami
za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide
}erkata na francuskiot kral, moma
sovr{ena, da bi
razgovarala so vas ko so gospodar viden
za predavaweto na Akvitanija
na nejziniot snemo}en, bolen i nepodvièn
tatko:
ottuka zaludno propisov na pokornost n#
kani
i zaludno e ideweto na ubavata dama, bratko.
Kralot
[to velite, gospoda? Ova go zaboraviv
sosem.
Biron
Longavil
Pred ~etiri dena.
Biron
Da ja vidime kaznata - inaku }e & bide
otse~en jazikot.
Koj ja smisli vakvata kazna?
Longavil
Vi velam, u~eweto sekoga{ e so kratki noze.
Duri go bara ona {to navistina mu godi
kon la`na cel u~eniot go vodi;
a koga najposle do baranoto }e dojde
toa e ko spalen grad, dobien a }arot sjojden.
Kralot
Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska
bila
nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila.
Jas li~no.
Biron
Biron
A zo{to, gospodine?
Longavil
Da ne im tekne da se priberat pred
stra{nava kazna.
Biron
Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme
site
tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme
za{to rodeni sme vo nagonski vitel
{to ne se kroti so sila tuku so milozliv
remen.
Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik
stanam
toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam.
Zatoa stavam potpis vrz site tezi
229
a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen
neka mu e sram, aram i za navek da e rezil;
Isku{enijata vaàt za drugite ko i za mene;
no veruvam iako posleden na potpis se
re{iv
posleden }e bidam {to na zavetot }e
zgre{i.
No zarem nema barem malku zabavno da ni
bide?
Biron
Ovoj ovde, mom~e. [to saka{?
Akmak
Jas samiot ja pretpostavuvam negovata
li~nost, za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja
vidam vo krv i meso.
Kralot
Biron
Za toa bez gajle. Na dvorov, znaete, ~esto
ide
prefinet eden [panec, pojava nova,
vo najnovata svetska moda mnogu viden,
~ij mozok ko na {aka frazi razni kova;
Muzikata od sopstveniot prazen govor
go voshituva nebare e toa melodija na
zborot;
~ovek strosan kogo dobroto i zloto
go izbrale za sudija glaven vo sporot.
Ova ~edo na me~tite, Armado {to se vika,
ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni
za vitezi }e ni kaùva dolovuvaj}i ni slika
na son~evata [panija za koja zaginale vo
vojni.
Ne znam kako vi se dopa|a vam, blagorodni
du{i,
no mene me {eknuva koga laè, su{i
za ko moj bard, zadovolstvo da mi pruì.
Biron
Za Armado govorlivosta e luk i voda
od nego zborovite izviraat, vitez e na svojata moda.
Ova e toj.
Akmak
Gospodinot Arm-Arm - ve prepora~uva. Naokolu vrie od rasipni{tvo. Pismovo }e vi
kaè pove}e.
Torlak
Gospodaru, rezilot me ~ini mene odnesuva.
Kralot
Pismo od veli~enstveniot Armado.
Biron
Bez ogled kolku nisko vo sodrìnata, na
Boga mu se molam da e visoko vo stilot.
Longavil
Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni
dade trpenie!
Longavil
Biron
So nego i so Torlak studiite }e ni bidat
slatki
a dnite od trive godini mnogu kratki.
(Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak.)
Akmak
Koj od vas e li~nosta na vojvodata?
Da slu{ame? Ili da ne se kikotime?
Longavil
Da slu{ame krotko, gospodine i da se
smeeme umereno; ili da se otkaème i od
ednoto i od drugoto.
230
Vilijam [EKSPIR
Biron
Toga{ gospodine, neka stilot odredi kolku
}e se iska~ime na skalite od veselosta.
Torlak
Slu~ajot e samo moj, gospodine, a se odnesuva
na @akeneta.
Postapkata negova e {to me fatija vo postapka.
o~ite po meso.
Kralot
(îta). Veziru golem, opolnomo{teniku
nebesen i du{egri`niku na Navara, bogu
na mojata zemska du{a i hranitelu i
za{titniku na moeto telo.
Torlak
S# u{te ni zbor za Torlak.
Kralot
Biron
Vo kakva postapka?
Ba{ e taka, Torlak
Torlak
Postapkata i na~inot eden po drug sledat,
gospodine; zna~i vkupno ima tri raboti: Mi
idea po stapkata i me vidoa kako sedam so
nea vo na~inot; me fatija kako eden po drug
ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat.
[to se odnesuva do postapkata, - toa e postapka na ma` kon èna; a na~inot, - na~inot
ti e na~elen.
Biron
Moèbi i e ba{ taka, no ako toj veli deka
e ba{ taka toga{, raka na srce, malku e
onakov.
Kralot
Mir!
Torlak
Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se
tepa.
A {to sledi, gospodine?
Kralot
Torlak
Ni zbor!
Sledi mojot popraven; zatoa Bog neka ja
vardi pravdata!
Kralot
]e go soslu{ate vnimatelno pismovo?
Biron
Ko {to se slu{a proro{tvo.
Torlak
Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat
Torlak
Za tu|ite tajni, ve molam.
Kralot
Ba{ e taka, opkolen od samurno temna
taga, ja prepora~av svojata crno skislena
poti{tenost na iscelitelnata mo} na
tvojot zdravjenosen vozduh i, gospodin kakov
{to sum, se predadov sebesi na pro{etka. Vo
koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek
koga ìvotnite najmnogu grizat, pticite
231
najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go
primat onoj obed {to se vika ve~era; tolku
okolu pra{aweto vo koe vreme. Sega malku
za tloto po koe, po koe, mislam, odev: toa se
vika tvojot park. Potoa malku za mestoto
kaj{to, sakam da kaàm, naletav na onoj
gnasen i neprikladen prizor, koj go vle~e
od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabeleùva{,
gleda{, posmatra{, puli{. No da se vratam
na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok
i toa isto~no od tvojot zapaden agol na
tvojata ~udesno spletkana gradina; tamu
go vidov ona rasipni~ko gojdo, ona apa{ko
kopile so koe se razveseluva{,Torlak
kaàm ona so,Torlak
So edna ènska.
Kralot
So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva,
so edna ènska du{a ili, za podobro da
me razbere{, so edna èna. Nego, jas, po
svojata izve`bana dol`nost, ti go prativ,
da ja seti pofalbata na kaznata, po slugata
na tvojata slatka milost, Antonio Akmak,
~ovek po~ituvan, poznat, cenet i ugleden.
Akmak
Po mene, ako nemate ni{to protiv. Jas sum
Antonio Akmak.
Koj, jas?
Kralot
Kralot
Onoj glau~, onoj zabegan degen,Torlak
Koj jas?
Kralot
Onaa prazna tikva
[to se odnesuva do @akeneta - taka se
imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so
gore spomenatiot degen, ja dràm kako tikva
za gnevot na tvojot zakon; i na najmal tvoj
sladok mig, }e ja odvedam na soslu{uvawe.
So site izrazi na najdlaboka po~it i na
vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori
kako rasplamten ogan, tvoj Don Adriano de
Armado.
Torlak
Biron
Pak jas?
Kralot
[to, mi se ~ini, se vika Torlak,Torlak
Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul.
Kralot
Da, najdobroto od najlo{oto. No, {to veli{
ti na ova, mom~e?
Zna~i jas.
Torlak
Kralot
Ja priznavam ènskata, gospodaru.
Zdruèn i bagabontiran, sprotivno na
tvojot donesen i objaven proglas i zakon za
vozdrùvawe, so, so - o, ama mi e ma~no da go
232
Vilijam [EKSPIR
Kralot
Dali slu{na za proglasot?
Torlak
Priznavam deka mnogu slu{nav, gospodaru,
ama malku zapametiv.
Kralot
Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za
onoj {to }e go fatat so ènska.
Torlak
Jas ne bev faten so takva, gospodaru: bev
faten so devojka.
Kralot
Pa objaveno e i so devojka.
Torlak
Ama ovaa ne be{e ni devojka, gospodaru;
be{e devica.
Kralot
I taka tamu e re~eno, za{to stoe{e i
devica.
Torlak
Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata
devstvenost. Me fatija so sluginka.
Kralot
Nema da se posluì{ so ovaa sluginka, gospodine.
Torlak
]e se posluàm odli~no, gospodaru.
Kralot
Gospodine, sega slu{ni ja kaznata: ima da
posti{ nedela dena i da bide{ samo na
trici i voda.
Torlak
Poarno da bidam mesec dena na ènsko meso
i oves.
Kralot
A Don Armado }e ti bide ~uvar.
Vie Biron, pogriète se da go kaznat.
Nie pak, gospoda, da go rabotime strogo
ona na koe tolku cvrsto se zavetivme.
(Izleguvaat Kralot, Longavil i Diman.)
Biron
Glavata ja davam ako zavetive te{ki
i zakonov na krajot ne ispadnat majtap.
Mrdni, mom~e.
Torlak
Trpam zaradi vistinata, gospodine; oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma; zatoa velam
dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den moè pak }e mi se nasmee
makata; a dotoga{, tago moja, sedi madro!
233
Scena 2
Molec
(Vleguvaat Armado i Molec.)
A jas ve narekov pr~ ìlav oti eptem vi
li~i na va{ite poodminati godini a kako za
~ovek vo poodminati godini, }e se sloìte,
mo{ne ste ìlavi.
Armado
Mom~e, {to misli{, {to moè da zna~i
koga ~ovek so golem duh go navasa taga?
Molec
Toa e siguren znak, gospodine, deka }e bide
poti{ten.
Armado
Gluposti. Tagata e edna i ne moè{ da ja
deli{ tuku-taka, more apa{.
Molec
Gre{ite, gospodaru, gospodine, ne ste vo
pravo.
Armado
Taman i na mesto.
Molec
[to sakate da kaète, gospodaru? Jas sum
taman, a zborot ne mi e na mesto, ili zborot
mi e taman, a jas ne sum na mesto?
Armado
Ti si taman oti si mal.
Molec
Malku taman, oti mal. A zo{to na mesto?
Armado
Armado
Kako moè{ da ja oddeli{ tagata od
poti{tenosta, pile moe nedokvakano?
Molec
So prost prikaz na nivnoto dejstvo, pr~u
moj ìlav.
A na mesto oti ti teknuva.
Molec
Da ne mi udirate ~etki, gospodaru?
Armado
Armado
Ne. Zasluèno te falam.
Jas pr~ ìlav? Jas?
Molec
Molec
Taka se falat magariwata.
Tis. Ami jas pile nedokvakano?
Armado
Armado
Saka{ da kaè{ deka magareto ima um?
Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti
li~i na tvoite mladi godini, a mladite
godini, }e se sloì{, se mo{ne nedokvakani.
Molec
Ne. Tuku deka ima teknuvalo.
234
Vilijam [EKSPIR
Molec
Armado
Sakam da kaàm deka ti ima{ teknuvalo: me
vadi{ od pamet.
Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od
dvojka i kec.
Armado
Molec
Samo koga me vle~at za jazik, gospodaru.
Zbirot e eden pove}e od dva.
Molec
Armado
Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene.
Molec
(Za sebe) Saka da kaè majtapot ne saka da si
igra so nego.
Armado
Vetiv da u~am tri godini so vojvodata.
Molec
Zo{to, gospodine, tri godini koga moè s#
za eden ~as.
Armado
Ili, kako {to velat prostacite, tri.
Armado
Ba{ taka.
Molec
Ete, gledate, gospodine. Be{e te{ko?
Nau~ivte kolku e tri, a ne stignavte ni
tripati da trepnete. A kolku e lesno na
zborot tri da mu se zalepi zborot godini, pa
tri godini u~ewe da imate vo dva zbora, toa
i vrap~iwata go znaat.
Armado
Dobro go kaà ova.
Nevozmo`no.
Molec
Kolku se tripati po eden?
Armado
Ne{to slabo mi odi smetaweto. A i ne sum
kr~mar da mu se snevidi.
Molec
Ama ste blagorodnik i komarxija, gospodine.
Armado
Priznavam, sum. Ama bez takov {lif, ne si
~ovek.
Molec
I dokaàv deka ste nula.
Armado
Samo sakav da ti kaàm deka sum vquben vo
edna; no bidej}i e prostakluk eden vojnik da
bide zaquben, za inaet se zacapav vo edna
obi~na prosta~ka. Ako so me~ gi ubijam
mu{i~kite na strasta i se oslobodam od
gre{nata misla, rado, ko zatvoreni~ka,
bi ja razmenil pohotata za nekoja nova
qubovna majstorija so nekoj francuski
mangup. Mrazam vozdi{ki; mi se ~ini, so
niv go valkam Kupidona. Daj mi nade`,
mom~e. Kaì, koi golemi lu|e na svetot
bile zaqubeni?
235
Molec
Herkul, gospodaru.
Armado
Slavniot Herkul? Redi u{te junaci, mom~e,
redi, neka jazikot ti se pozlati, ama gledaj
da se odbrani, da imaat teìna.
Molec
Kolku {to znam da ~itam, gospodine, da: a
i najdobra e od site. Samson nemal nekoja
posebna pri~ina da se zaleta po èna so
takva boja. Mora da bila umna.
Molec
Sigurno, gospodine; bila zelena vo umot.
Molec
Armado
Eve, Samson, gospodaru; toj be{e ~ovek so
teìna, nose{e teìna; edna{ duri, kako
amal, na vrat gi istegli gradskite porti; a
be{e zaquben.
Armado
O, Samsone stamenit! O, gramaden Samsone!
Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum
ti jas vo noseweto porti. I jas sum zaquben.
A vo {to be{e zaquben Samson, a, Mol~e?
Mojata sakana e od bela pobela.
Molec
Pod belinata namerite se od crni pocrni.
Armado
Kaì zo{to, {tom mi se pravi{ tolku u~en.
Molec
Molec
Vo edna èna, gospodaru.
Armado
So kakva boja na lice?
Molec
Od site ~etiri, ili od tri, ili od dve, ili
edna od ~etirite.
Armado
Kaì ja to~no bojata.
Molec
Morsko-zelena, gospodine.
Armado
Dali e edna od ~etirite?
Dojdete mi na pomo{ umu tatkov, jaziku
maj~in.
Armado
Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode.
Molec
Ako od bela pobela e taa
ne }e znae{ koga e gre{na,
koga gre{i, crvenee seta
koga se pla{i e bledo sme{na;
vaka, ne }e doznae{, jaden
koga se pla{i koga se srami,
za{to ve~no na lice }e ja ima
prirodnata boja {to te mami.
Opasna pesni~ka, gospodaru, ne odi ba{ vo
prilog na ona va{e od bela pobela.
Armado
Slu{aj, mom~e, nema{ nekoja balada za car
i pita~ka?
236
Vilijam [EKSPIR
Molec
Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a
edna takva balada: ama siguren sum, sega
ne{to sli~no te{ko se nao|a; i da se najde
ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee.
Armado
Crvenilovo me izdava. Slu{aj devojko!
@akeneta
Slu{am, ma{ko!
Armado
Armado
Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to
sli~no za da vidat lu|eto deka i pred
mene imalo nekoj vakov. Mom~e, navistina
se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ
v grmu{ka so ona ìvotno Torlak. Epten
zasluùva.
]e navratam kaj {to }e bide{!
@akeneta
Tuka sum blisku.
Molec
(Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka
nekoj sepak poaren od gospodarov.
Armado
Znam kade si.
@akeneta
Armado
Ama ste bister.
Pej, mom~e, te{ka sevda mi leì na du{a.
Armado
Molec
]e ti iznakaàm ~uda.
Te{ka e sevdata koga se qubi lesna èna.
@akeneta
Armado
So takov surat?
Pej, ti rekov!
Armado
Molec
Te sakam.
Strpete se da pominat pijanicive.
(Vleguvaat Akmak, Torlak i @akeneta.)
Akmak
Gospodine, èlba na vojvodata e da go
drìte Torlakov na oko; ne smeete, veli
vojvodata, da go ostavate da gnete i da azdisuva; tri dena vo nedelata mora da posti.
A gospojcava ja vodam kaj vojskata. Treba da
pomaga ne{to. Zbogum.
@akeneta
Zdravje.
Armado
Odi so zdravje.
@akeneta
Zdravje da ima{.
237
Akmak
Ajde @akeneta, mrdni.
(Izleguvaat Akmak i @akeneta.)
Molec
[to }e vidat? Kaì!
Torlak
Armado
Gadu, dobro }e se isposti{ pred da ti se
prosti.
Torlak
Se nadevam, gospodaru, ne }e postam so
prazen stomak.
Armado
]e bide{ debelo kaznet.
Torlak
]e vi bidam dolèn pove}e od va{ite lu|e
koi se slabo plateni.
Armado
Trgaj mi go gadov od pred o~i; zatvori go.
Molec
Trgnuvaj, prestapniku, napred mar{!
Torlak
Ne me zatvorajte, gospodaru; moàm da
postam a da nemam zatvor.
Molec
Ne, gospodine; samo koga mrsi{ nema{
zatvor. Zatoa odi{ v zatvor. 1
Torlak
Dobro. Ama koga pak }e gi vidam veselite
dni na o~ajot nekoi }e vidat.
Ni{to, ni{to, gospodine. Samo ona {to im
e pred nosot. Ne mu li~i na zatvorenik
tolku da zboruva. Poarno da ne otvoram
usta. Mu blagodaram na gospoda {to me
nau~i da trpam, zatoa i trpam.
(Izleguvaat Molec i Torlak.)
Armado
Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so
~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni.
Ako qubam, }e ja prekr{am zakletvata, ako
ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. A
dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo
podlost? Se znae {to e qubovta. Qubovta e
|avol. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi.
Samo qubovta e lo{ duh. I Samson bil vaka
isku{uvan, ama toj bil mnogu silen: i Solomon, ama toj bil epten umen. Ako moè{e
Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot
na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite
so ovoj obi~en {panski me~? Ne moè{ da
go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli
v srce. Kaj nego pravila nema: sramno e
od nego {to se narekuva dete a slavata ja
steknuva pobeduvaj}i maì. Zbogum oru`je!
R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj
{to ve slu{a{e sega e vquben, da – toj qubi.
Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza
oti mora da stanam poet. Misli umu, pero
pi{uvaj, mi trebaat sobrani dela!
238
Vilijam [EKSPIR
Bojet
Sega, madam, pokaète ja seta umnost svoja
setete se kogo kralot, va{iot tatko go
pra}a
i kaj kogo i koja e celta na negovata misija.
Vas ve pra}a, visoko ceneta vo svetot
da pregovarate so edinstveniot gazda
na site sovr{enosti {to ~ovek moè da gi
ima,
nesporedliviot Navara; so barawe te{ko
za Akvitanija, pri}e dostojno za kralica.
Bidete sega {tedri vo svoite ~ari
ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari
koga siot svet go ostavi skuden
za {tedro site vam da vi gi dade.
ko moliteli so temni lica, voljata na
kralot.
Bojet
Gord na zada~ata, so volja jas odam vakva.
Princezata
Sekoja gordost e volna gordost; i va{ata e
takva.
(Izleguva Bojet.)
Koi se zavetnicite, velmoì moi mili
{to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet?
Prviot velmoà
Princezata
Vitezot Longavil e eden.
Na mojata ubavina, Bojet, iako mala,
ne & e potrebno kinxureweto od va{ite
falbi
ubavinata se kupuva so procenkata na okoto
a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja
nudi.
Pomalku se gordeam {to ja falite mojata
vrednost
odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za
mudar
dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene.
A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar
Bojet,
sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri
i nadaleku yuni deka Navara dal zavet
duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko
niedna èna ne smee da mu dojde vo dvorot
skrovit:
zatoa, mi se ~ini, nu`data vakva bara
pred da mineme niz zabranetite porti
da znaeme {to misli; i vo toa ime
svesni za va{ata vrednost, ve izbravme vas
kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik.
Kaète mu deka }erkata na kralot francuski
dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi
bavnost
pa saka li~no da razgovara so negovata
visost.
Neka pobrza, tolku kaète mu; a nie }e ja
so~ekame ovde
Princezata
Go znaete ~ovekov?
Marija
Go znam, madam: na svadbenata gozba
koga lordot Perigor se ène{e so
nasledni~kata li~na
na @ak Folkonbrix, i slave{e {tedro
vo Normandija, ovoj Longavil go vidov:
toj e ~ovek obdaren i na visoka cena,
znalec na umetnosta, velelepen voin;
na {to }e se nafati, go izvr{uva do kraj,
edinstvena damka vrz sjajot na negovata
doblest
ako sjajot na doblesta so damki moè da se
valka
e zdruènosta kaj nego na ostar duh i plaha
volja;
so umot oster se~i, so voljata nikogo ne
{tedi
{to vo krugot na negovata mo} }e se najde.
Princezata
Vesel gospodin {to za podbiv go biva, neli?
Marija
în VTORI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata od Francija, Marija,
Katarina, Rozalina, Bojet, Velmoì i druga pridru`ba.)
Glasot od najbliskite ba{ taka za nego
veli.
~ujat
a pak mladite, velam, ma|epsani se sosem,
tolku te~en i sladok mu e govorot.
Princezata
Princezata
Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin.
Koi se drugite?
Katarina
Mladiot Dimen, re~isi sovr{en mlad
~ovek,
zaradi doblesta sakan od site doblesta {to
ja qubat:
so mo} silna za golemo zlo, najmalku za zlo
znae,
za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav
a lik koj i bez duh, ubavina bi imal.
Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson
i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov
e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost.
Rozalina
U{te eden od ovie studenti vo toa vreme
tamu so nego be{e, ako setilata ne me laàt
po ime Biron; so povesel ~ovek
koj{to vo veselosta i {egata znae za merka
nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot
ìvot.
Okoto priliki mu bara za duhot bister,
za{to s# ona {to }e go dofati ova
bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega,
koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja
smisla)
vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi
{to i starcite rabotata ja batalat da go
Gospode boè, {to im e na damive? Zarem
site
se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen
so vakvi ukrasi na falbata?
Prviot velmoà
Se vra}a Bojet.
(Vleguva Bojet.)
Princezata
I {to veli, }e n# primi?
Bojet
Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo;
pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet
bea spremni za do~ekot, blagorodna damo,
u{te pred da dojdam. Za àl samo malku
slu{nav;
toj misli da ve smesti vo poleto tuka,
ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot
za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet
pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a.
No eve ide kralot li~no.
(Vleguvaat Kralot, Longavil, Dimen,
Biron so pridru`ba.)
240
Vilijam [EKSPIR
Kralot
Princezo li~na, Navarskiot dvor so dobredojde ve prima.
Princezata
Ova li~na moète da si go zemete nazad; a od
dobredojdeto
u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot
dvorec e previsok
za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto
pole prenisko
za da bide moe.
Kralot
]e bidete dobredojdena, madam, na mojot
dvor.
Princezata
I so vas da e taka, neznaeweto bi vi bilo
mudro,
no sega mora neve{tost znaeweto da vi
glumi.
ûv deka od gostoprimstvoto ste se
otkaàle so zavet
smrten grev e zakletvata vakva da se drì
a grev da se prekr{i.
No prostete, prenaglito sum drska,
ne mi li~i mene u~itelot da go u~am.
Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde
i vedna{ re{ete okolu baraweto moe.
Kralot
Sekako gospo|o, ako navistina moàm.
Princezata
Princezata
Toga{ - da, }e bidam dobredojdena. Vodete
me tamu.
Moète oti za moeto zaminuvawe srceto vi
~uka
i }e ja prekr{ete zakletvata ako me
zadrìte tuka.
Kralot
Biron
Slu{nete me, gospo|o mila; vrzan sum so
zavet.
Princezata
Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se
odvrzete.
Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant?
Rozalina
Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant?
Biron
Kralot
To~no, tancuvavte.
Ni za ìva glava, gospo|o li~na, po moja
volja.
Princezata
Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to
drugo.
Rozalina
Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate?
Biron
Zarem morate vedna{ vo galop?
Kralot
Rozalina
Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa.
Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa
241
takvi.
Biron
Itri ste no jurite naglo, brgu }e setite
zamor.
Rozalina
Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta.
Biron
A koga toa }e se slu~i?
Rozalina
Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska.
Biron
Ubavo vi stoi vakvata maska.
Rozalina
Poubavo e pod nea liceto na deva.
Biron
I qubovnici da vi namami prs i pleva.
Rozalina
Amin, daj gospode vas da ne ve vodam..
Biron
Sigurno, za{to pred toa }e si odam.
sto iljadi u{te; poradi {to ko zalog
sme zadràle del eden od Akvitanija
iako toj del vrednost tolkava nema.
Pa ako kralot, va{iot tatko, ni ja plati
taa polovina svota {to ni ja dolì
spremni sme da se otkaème od Akvitanija
i da odrùvame dobri odnosi so nego.
No toj, se ~ini, takva namera nema,
bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista
od celi sto iljadi kruni; a ne bara
so pla}aweto na sto iljadi kruni
da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija
od koja nie rado bi se otkaàle sosem
za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko
otkolku da drìme tolku posna i neplodna
zemja.
Princezo mila, da ne bea negovite barawa
tolku
nerazumno tvrdi, va{ata ubava stava
nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce
i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija.
Princezata
Go navreduvate premnogu kralot, mojot
tatko
a go navreduvate i prestiòt na sopstvenoto ime
so toa {to neuverlivo go odrekuvate
priemot
na ona {to naj~esno plateno bilo.
Kralot
Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo
ne{to
a ako dokaète celiot iznos }e go vratam
ili Akvitanija }e vi ja otstapam.
Kralot
Princezata
Gospo|o, va{iot tatko spomnuva tuka
isplata od sto iljadi kruni;
[to e samo polovina suma od celiot iznos
{to tatko mi go dade za negovite vojni.
No da re~eme deka toj ili jas, {to ne e
to~no,
sme ja primile taa suma, neplateni ostanuvaat sepak
Ve dràm za zbor:
Bojet, pokaète gi priznanicite
na toj iznos izdadeni od slu`benite lica
na [arl, negoviot tatko.
242
Vilijam [EKSPIR
Kralot
Biron
Sakam da gi vidam.
Bojet
Prostete, veli~estvo, vrzopot ne e u{te
stignat
vo koj se priznanicite so drugi dokumenti:
utre site }e gi imate na uvid.
Bi sakal da go ~uete kako grofta.
Rozalina
Da ne e ludoto bolno?
Biron
Kralot
Bolno od vnatre me pe~e.
Zadovolen sum: na taa sredba utre
kon pravdata }e se priklonam i doblesta na
umot.
Vo me|uvreme, primi dobredojde od mojata
raka
kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta
na va{ata doblest moè da & ja pruì.
ne }e moìte, princezo li~na, niz portite
moi
no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto
ko da ste se smestile vo moeto srce
iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i.
So misli dobronamerni prostete mi i
zbogum:
utre povtorno }e ve posetime nie.
Rozalina
Pu{tete malku krv da te~e.
Biron
Mislite taka bolot se le~e?
Rozalina
Toj {to znae taka veli boèm.
Biron
A da go bocnete so oko, moè?
Princezata
Rozalina
Dobro zdravje i ubavi èlbi neka ve pratat.
Tapo e – zatoa imam noè.
Kralot
Biron
Kaj da bidete, istite èlbi neka ve sjatat.
(Izleguva kralot so pridru`bata.)
Biron
Gospo|o, od vas }e go pozdravam srceto moe.
Rozalina
Pozdravete go, ve molam; ba{ bi sakala da
go vidam.
Bog neka ve vardi ko alem!
Rozalina
A vas da ne stanete Metuzalem!
Biron
[teta, mi vrvi vremeto ko na kalem.
(Biron se povlekuva.)
Dimen
243
Ve molam gospodine, eden zbor; koja e onaa
dama?
Bojet
Katerina, gospodine, na knezot Alenson
nasledni~ka sama.
Dimen
Prekrasna dama, gospodine, zbogum.
(Izleguva Dimen.)
Longavil
Lutinata vedna{ mi projde.
Taa e navistina momi~e zlatno.
Bojet
Moèbi i e, gospodine; najverojatno.
(Izleguva Longavil.)
Biron
So {apkata koja e gospo|icata fina?
Longavil
Bojet
Samo malku, ve molam; {to e onaa vo belo?
A taa? Toa e Rozalina.
Bojet
Biron
@ena ponekoga{ {to denski bolska pod
velot.
Longavil
Denski lesna moèbi. Imeto & go baram
milo.
Da ne e maèna ili ne{to taka?
Bojet
So svojot narav, goaspodine, na svoja raka.
Biron
Bojet
O dobredojde, gospodine. Zbogum sega.
Samo edno ima; da & go bara{ sramno bi
bilo.
Longavil
Bojet
Dobredojde za vas, gospodine. Jas }e begam.
(Izleguva Biron.)
Ve molam, gospodine, ~ija e }erka?
Marija
Bojet
Na majka si kolku i da ja kradat!
Ovoj posledniov e Biron, naj{armantniot
na dvorot:
Sekoj zbor mu e {ega.
Longavil
Bojet
Bog da ja vardi va{ata brada!
A {egata mu prili~i na zborot!
Bojet
Princezata
Ne lutete se, gospodine taka mi dojde,
Nasledni~ka e taa na Falkonbrix.
Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot.
244
Vilijam [EKSPIR
Bojet
Jas nemu srpot toj mene sorot.
na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu
rastat.
Katerina
Dve divi ovci, velam!
Princezata
Kakvi?
Bojet
A zo{to ne moreplovci?
Ne ovci, rudo jagne tuku na usni paseni
lovci.
Bojet
Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na
strasta.
Princezata
Katerina
Objasnete!
Bidete ovca, a jas pasi{te, dali e ova dosta?
Bojet
Bojet
Zna~i pasi{teto mi go nudite mene.
Katerina
Vie ve}e go obravte svojot bostan,
usnite ne gi razdavam, pa makar svetot
fatil xenem.
Bojet
Zna~i gi ~uvate, no za kogo?
Katerina
Za sre}ata na srcevo i za mene.
Princezata
Na duhovitosta & nema kraj; no, lu|e, drugo
e vreme:
pomislete, kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci
da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki
molci?
Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu
vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e
vamu;
srceto, ko ahat, so likot va{ snimen i
vreàn
gordo na ova, gordeliva niz oko pu{ta{e
mreà;
jazikot negov, nestrpliv da govori a ne da
gleda besen
potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese;
site setila kon ova setilo jurnaa vo trk
iten
samo za da & se nagleda na najubavata od site;
setilata, ~inam, zarobeni mu bea vo o~ite
krupni
ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi.
koi, nudej}i ja svojata vrednost od ramot
staklen
namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem.
Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari
i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari.
Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e
vreden
ako zaradi mene bakne` mu dadete eden.
Princezata
Bojet
Odime v paviljon; Bojet vo soni{ta dro~i.
Ako setilata ne me laàt, a mnogu retko se
slu~uva ova
vo o~ite na kralot i zanesenosta nova
Bojet
Da go kaàm so zborovi ona {to mu go vidov
v o~i
samo okoto mu go pretvoriv vo usta
dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so
~uvstva.
Marija
Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta.
Katerina
Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti
molzel.
Rozalina
Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e
grozen.
Bojet
Imate u{i, more devojki ludi?
Marija
Ne.
Bojet
A o~i more momi?
Marija
Za patot svoj – da.
Bojet
Te{ko nekoj lesno da ve zdomi.
(Izleguvaat.)
245
246
Vilijam [EKSPIR
Armado
Kako go kupi ova iskustvo?
Molec
Gugaj, dete: so strast nato~i mi go setiloto
za sluh.
Evtino. So gledawe.
Molec
Armado
(Pee). Konkolinel.
Ama o, ama o, Armado
Molec
Sjajno, sjajno! Odi, fidanko moja mlada,
zemi go klu~ov, izvadi go od zandana onoj
kico{, dovedi go ovde kako znae{ i umee{,
}e mi treba za pismoto do mojata sakana.
Molec
Drvenoto kow~e e zaboravenooo.
Armado
Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e?
Molec
Gospodaru, zarem so francuska piperevka }e
ja osvojuvate sakanata?
Armado
[to saka{ da kaè{? Da pravime xumbus po
francuski?
Ne, gospodaru, drvenoto kow~e e samo
`drebe a va{ata qubov moèbi javna
kobila (na strana). No zarem zaboravivte
na va{ata qubov?
Molec
Armado
Ne, gospodaru moj svetski, tuku da vi se
lizga pesnata niz vrvot od jazikot, da potskoknuvate pritoa na stapalata, da & davate
ìvost so kokorewe na o~ite, edna nota
niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue,
ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea, ponekoga{ na nos, nebare
ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov; so
{apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i; so racete prekrsteni
na ramniot dublet ko zajak na raèn; ili
piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti; i da ne dolìte mnogu so edna arija
tuku da ~epnete malku i da prodolìte
ponatamu. Toa se majstorii, toa se ve{tini,
toa pali kaj finite devojki koi se palat
i bez ova; a poznati se (prepoznavate, ne?)
onie koi najmnogu do ova se pridrùvaat.
Pa, re~isi.
Molec
Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet.
Armado
Na pamet i od pamet, mom~e.
Molec
I von pamet, gospodaru: site tri }e gi
dokaàm.
Armado
[to }e dokaè{?
Armado
Molec
în TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Armado i Molec.)
Deka sum ~ovek, ako poìveam; a ovie na
pamet, od pamet i von pamet, vedna{. Na
pamet ja sakate, za{to pametta vi e daleku
od nea; od pamet ja sakate za{to od pametta
qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja
sakate za{to ne moète da se nasladuvate so
nea.
Armado
Site ovie tri raboti sum jas.
Nema{ mnogu za odewe; trgnuvaj!
Molec
]e brzam kako olovo, gospodaru.
Armado
[to saka{ da kaè{, genijal~e edno nedokvakano?
Zarem olovoto ne e metal teòk, tap i
trom?
Molec
Molec
I u{te tri drugi a sepak ste ni{to.
Armado
Odi i dovedi go onoj kico{. Treba da mi
odnese edno pismo.
Minime, ili vo prevod gospodaru, ni
slu~ajno.
Armado
Velam olovoto e tromo.
Molec
Molec
Soodvetno, nema {to. Da se nazna~i kow za
pratenik na magare.
Armado
[to?[to? [to veli[?
Molec
Velam gospodaru, da go pratite magareto na
kowot za{to e mnogu trom. No odam.
Armado
Prebrzi ste, gospodaru, ne velete taka;
tromo li e olovoto ispaleno od top?
Armado
O sladok ~adu na govorni{tvoto!
Me smeta za top a sebe si za |ule.
Ima da te ispalam do kico{ot.
Molec
Pali toga{ i da me nema.
(Izleguva.)
248
Vilijam [EKSPIR
Armado
Mangup eden iter; brzoumen, od doblest
li{en
Dopu{ti mi, nebo slatko, v lice da ti
di{am,
Hrabrosta me napu{ta, tagata surova mi e
ni{an!
Glasnikot moj se vra}a!
(Se vra}a Molec so Torlak.)
Molec
ûdo, gospodaru! Torlakov epten ja utna.
Armado
[to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot
da go tutna.
Torlak
Ni zatki, ni patki, ni klu~; gospodaru,
rajska smokva,
obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~,
ni patka, ni zatka mi treba! Samo rajska
smokva!
lisicata, majmunot i smernata p~ela
Moàt li da se sparat a se trojka cela?
Ova e zada~ata; kaì go ti klu~ot.
Molec
]e go dodadam klu~ot. Povtorete u{te
edna{.
Armado
Lisicata, majmunot i smernata p~ela
moàt li da se sparat a se trojka cela?
Molec
Dotr~a guskata, od vratata kima
pa sega se parni, ~etvorica gi ima.
A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie
klu~ot moj dodajte go.
Lisicata, majmunot i smernata p~ela
moàt li da se sparat a se trojka cela?
Armado
Dotr~a guskata, od vratata kima
pa sega se parni, ~etvorica gi ima.
Molec
Armado
@imi doblesta, ti tera{ na smea; a tvojata
glupa
misla me {treka pod laì~ka; i taka gradite
mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi!
Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem
a zborot melem klu~?
Molec
A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e
klu~ot melem?
Dobar klu~, zavr{uva so guska: {to sakate
pove}e?
Torlak
Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa
rasna
gospodine, dobar pazar a guskata masna.
Za dobar pazar ve{tina treba i itrina
krasna
pa da vidam; klu~ot e masen pa da i guskata
e masna.
Armado
Armado
Ne e, paù. Tuku dodatok {to dopolnuva
i prethodnite praznini gi popolnuva.
Kako na primer:
Dobro, dobro, dosta. Kako raspravava mi ja
butna?
249
Molec
Vi rekov deka Torlak epten ja utna.
A vie navalivte so klu~ot.
Torlak
Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so
pri~inite
po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov,
odnosno guskata {to ste ja kupile pa
zavr{il pazarot.
Armado
Ama kaète mi: kako se slu~i Torlakov da
ja utne?
Molec
Armado
@imi du{ava mila, sakam da kaàm deka }e
te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od
prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en,
zaroben, zatvoren.
Torlak
Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i
}e me oslobodite.
Armado
Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata;
a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven
da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra
za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na
pot~inetite. Molec, po mene.
(Izleguva.)
]e vi kaàm so ~uvstvo.
Molec
Torlak
Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go
kaàm klu~ot.
Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev
vnatre butnat
se sopnav od pragot i rabotata ja utnav.
Armado
Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava.
Torlak
Duri ova ne se pretvori vo druga utka.
Armado
Ba{ kako prodolètok. Zbogum, gospodine
Torlak.
Torlak
Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila,
mili~ka!
(Izleguva Molec.)
Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija.
‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi
dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje.
Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot
ala{veri{ }e go vikam vaka.
(Vleguva Biron.)
Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam.
Biron
Torlak
O! ]e me oènite so nekoja Slobodanka – mi
smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska.
Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi
dojde.
250
Vilijam [EKSPIR
Torlak
Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na
meso moè da se kupi za edna remuneracija?
Biron
Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{.
Torlak
Biron
]e dojdam kaj vas utre sabajle.
[to e remuneracija?
Biron
Torlak
Mangarka od pet pari, gospodine.
Biron
E pa toga{, svilen gajtan za pet pari.
Torlak
Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva!
Biron
êkaj malku! Treba ne{to za mene da
stori{.
Ako saka{ blagodaren da ti bidam
edna rabota zavr{i mi za koja te molam.
Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj,
mom~e,
se raboti za ova:
princezata doa|a na lov ovde vo parkov,
a vo svitata najzina ima edna fina dama;
kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime
se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za
nea
i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{
zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi.
Torlak
Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od
remuneracija; za {est pari~ki podobar.
Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam.
Bak{i{! Remuneracija!
(Izleguva.)
Torlak
Biron
A za koga vi treba, gospodine?
Biron
Za popladnevo.
Torlak
Smetajte deka e zavr{ena, gospodine.
Zbogum.
Biron
Ama ne ni znae{ {to e.
Torlak
]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am.
O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta
bev kam{ik!
Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi!
Laja~, ne, popravo deùren xandar
vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq
{to me|u smrtnite e najkrenat, najgord.
Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj
pla~ko,
slep~o, tvrdoglavko, staromalo,
kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon.
Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar
na prekrsteni race,
miropomazan suveren na vozdi{kite i
pla~ot,
vlastodrèc na site le{peri i bunxii,
knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite,
samodrèc i vrhoven general
na prequbolovcite. O srcence moe malo!
Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov
i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam
èna!
@ena {to na germanski ~asovnik li~i,
koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu
fali,
i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka
ama treba da se pot~uknuva za da raboti
pravo!
A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no
od s#;
i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam;
bledolikata poèlnica so kadifest obraz
i so dve dup~iwa na lice mesto o~i;
pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go
svr{i
pa makar Argus da & e evnuh i budna straà;
i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam!
Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma
so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or
kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e
sakam,
}e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e
pla~am.
Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta
Nekoj dobiva gospodarka, nekoj èna prosta.
(Izleguva.)
251
252
Vilijam [EKSPIR
Princezata
Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e
kowot
po ugornicata strmna na ridot?
~esnosta tvoja
ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja.
[umarot
Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.
[umarot
Princezata
Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj.
Princezata
Koj i da be{e pokaà streme` na duhot.
Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes;
vo sabota se vra}ame vo Francija.
Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot
{to ni e pusija od koja ubijci }e glumime?
[umarot
Onde, na rabot od onoj ~estak;
pusija koja najubava mo`nost nudi.
Princezata
Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec
i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost
nudi.
[umarot
Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka.
Princezata
[to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{
onaka?
O kusove~na gordost! S# za vas e {aka!
[umarot
Ne e, ubava ste.
Princezata
Nemoj, ne ma~kaj mi v srce àlba
ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so
falba.
Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za
Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi
ja spasi.
O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova
vreme!
[irokata raka, iako gre{na, od faleno e
pleme.
No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega,
pogodi li dobro, za zlo }e se smeta,
taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj,
Proma{am li, }e re~at srce ima meko,
pogodam li, samo }e pokaàm kolku sum
ve{ta
{to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta.
A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe
gre{ki,
porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki,
koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni
mo}i,
go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i,
ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la
elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o.
Bojet
Dali itrite èni za samovlast se borat
~isto za pofalba, koga vo poriv gorat
nad maòt da vladeat?
Princezata
îsto za pofalba; i treba silno da se slavi
sekoja èna {to maòt pod papu~a }e go
stavi.
(Vleguva Torlak.)
Bojet
Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dràva.
Torlak
în ÊTVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina,
Rozalina, Bojet, Velmoì, Pridru`nici i eden [umar.)
Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde
glava
Damite?
O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel.
Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti
kini;
stru~wak si za vratovi.
Princezata
Bojet
]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se
bez glava.
Torlak
Dolèn sum da sluàm.
No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e
nameneto.
Na plikot stoi do @akeneta.
Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?
Princezata
Princezata
Najdebelata i najizdolènata.
More ima da se ~ita
vo u{i neka se pretvori seta svita.
Torlak
Bojet.
Najdebelata i najizdolènata! Zna~i taka;
gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e
tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na
devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen.
Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela.
(îta) @imi neboto, deka si ubava, pove}
e e od to~no; vistina e deka si prekrasna;
samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata,
poiskrena od iskrenosta, imaj milost za
tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i
bezmerno slaven kral Kofetua frli oko
na zlobnikavata i stopostotna pita~ka
Zenelofona, i toj so pravo moè{e da kaè
veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost
jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi
bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi:
zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot
pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da
vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo
dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata:
kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e
pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot
Princezata
[to sakate, gospodine? [to sakate?
Torlak
Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja
si gospo|a Rozalina.
Princezata
254
Vilijam [EKSPIR
se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata.
Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na
kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo
obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli
tvojata niska polo`ba. Dali da ti naloàm
da me saka{? Moàm. Dali da te prisilam
da me saka{? Bi moèl. Dali da te molam
da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{
mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot?
Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe
na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive
na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika,
srcevo na s# drugo tvoe.
Tvojot do kraj zagrean sluga,
Don Adriano de Armado.
Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot
kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov
stoi{
vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot
pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e
broi.
No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe
beglo?
Hrana za gnevot negov, obed za negovoto
leglo.
Princezata
Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen?
Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste
~ule?
Bojet
Malku sum zaveden no se se}avam na stilot.
Princezata
Vo vrska so sporot,
mom~e, koj ti go dade pismoto?
Torlak
Vi kaàv: gospodarot.
Princezata
I komu treba da go dade{?
Torlak
Od gospodarot e za nekoja dama.
Princezata
Od koj gospodar za koja dama?
Torlak
Od mojot gospodar Biron, perjanica moja
sina,
za nekoja dama od Francija {to ja vika
Rozalina.
Princezata
Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se
vjasa,
a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e
vistinskiot dasa.
(Izleguvaat princezata i svitata.)
Princezata
Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo.
Bojet
Koj e strelecot? Koj e strelecot?
Bojet
Ova e Armado, {panec, {to go dràt ovde
na dvorot;
zanesenik eden, Monarko, {egaxija so
zborot
{to go zabavuva kralot.
Rozalina
Go saka{ od mene znakot?
Bojet
Pa da, ubavice.
255
be{e u{te dej~e.
Rozalina
Onaa {to go drì lakot.
Se izvlekov fino!
Bojet
Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e
bide{ deva
neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs
i pleva.
Ba{ te srediv fino.
Rozalina
Ti ne moè{ da pogodi{, da pogodi{, da
pogodi{
ti ne moè{ da pogodi{, ~ove~e, o boè.
(Izleguva.)
Bojet
Ako jas ne moàm, ne moàm, ne moàm
ako jas ne moàm, toga{ drug moè.
Torlak
Rozalina
Boè, boè, ama se zabavni: objacata ja
pogodija celta!
Sega ga|am jas.
Bojet
A koj ti e elen?
Marija
ûdesna meta pogodena sjajno:obajcata ja
pogodija celta!
Rozalina
Bojet
Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen.
Ba{ te srediv fino.
Marija
Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a
pravo v ~elo.
Bojet
Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv
li na delo?
Rozalina
Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja
be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski
Pipin be{e u{te dete?
Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli
gospoàta.
No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec
se stava.
Marija
Rakata slabo ve sluì. Pogodokot ne vi e
vreden
Torlak
Treba od poblisku da godi za da pogodi
srede.
Bojet
Ako rakata slabo me sluì, va{ata mnogu
mi alka.
Bojet
Torlak
Taka moàm i jas so edna isto tolku stara
{to se odnesuva na pogodokot, koja be{e
èna koga kralicata britanska Gvinever
Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka.
256
Vilijam [EKSPIR
Marija
Ama valkan jazik imate; sram da vi e.
Torlak
Ne moète so nea, gospodine; predizvikajte
ja na kuglawe,
Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i
Akmak.)
Nataniel
Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena
so dobra sovest.
Bojet
Holofern
Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe.
(Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.)
Torlak
[valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga!
Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne
mu stiga!
Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do
poser, {to e pravo;
i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama
zdravo.
Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok
boj,
pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj.
I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si
ja qubi!
I kako najslatko se kolne, pametot mu se
gubi!
A paòt negov od drugata strana zadi{an
lida,
boè, srceto da ti se raspara od takva
gnida!
(Od nadvor vreva.)
(Torlak izleguva.)
Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo
krvta; zrel
ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen
kamen vo uvoto
na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir;
i ottamu padna ko
divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo,
po~va.
Nataniel
Navistina, gospodine Holofern, krasno
naniàni
epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no,
gospodine, ve
uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen.
Holofern
Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel.
Akmak
Ne be{e haud credo, tuku elen samak.
Holofern
Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid
insinuacija
kako vo via, nebare nekakva eksplikacija;
facere, boèm
replikacija, ili, poto~no ostentare, da se
pokaè negovata inklinacija, - na negoviot
nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en,
neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili
najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-
257
metne moeto haud credo kako nekakov si elen.
Akmak.
Akmak
Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen
samak.
Akmak
[to e Diktina?
Nataniel
Holofern
Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus!
O, monstrume na neznaeweto, zarem samo
dotamu umot ti stiga!
Nataniel
Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite
{to se pe~at
v kniga.
ne jal hartija, se gleda; ne piel
mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e
samo obi~no
ìvotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na
gluposta;
a takvata nedugava bilka pred nas e stavena,
za nie
{to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme
za delovite vo nas
{to plod nam ni nosat a ne nemu;
Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam
sueten, ~uknat
tupak
taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go
sednete
v klupa;
no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost
sega mi se javi,
na slepoto pile gospod sedelo mu pravi.
Akmak
Vie obajcata ste u~eni lu|e: moète na
pamet da mi kaète
kolku be{e stara mese~inata vo vreme na
ra|aweto na Kain
koga mese~inata ni pet nedeli nema?
Holofern
Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata,
Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata.
Holofern
Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta
a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta.
Aluzijava odgovara na tvojata.
Akmak
Taka e; polucijava ti e ko mojava.
Holofern
Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava
odgovara na tvojata.
Akmak
Taka de, polucijava odgovara na tvojata,
za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od
eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak.
Holofern
Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden
ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot?
I, za da go razveselam tikvarov, }e go
nare~am elenot {to go ubi princezata, elen
samak.
Nataniel
Perge, samo napred, gospodine Holofern,
perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta.
Holofern
Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no
258
Vilijam [EKSPIR
taka
}e ja izbegnam banalnosta,
prekrasnata princeza potegna i preubav
elen samjak prcna
se raznebi neboto nesvesno za nervoznata
gu{a;
zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna;
tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata
du{a;
moè eden elen edinstven ko Elin ezde{e
ejdi;
ili stotina leeja lejki pred lovot na
li~nata lejdi!
{to pika ne treba mnogu da zboruva. N#
pozdravuva edna ènska du{a.
(Vleguvaat @akeneta i Torlak)
@akeneta
Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine
sve{ten!
Holofern
Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako
treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da
im sveti?
Nataniel
Torlak
Retka darba!
Gospodine daskale, onie {to bodat.
Akmak
Holofern
Darbata zatoa se dava; da ima {to da te
~e{a!
Holofern
[to se moè tuka, darba si e darba. Imam
luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki,
bravuri, obrti: site se za~nati vo èludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi
mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj
koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno
blagodaren za toa.
Nataniel
Gospodine, slava mu na gospoda {to ve
donese kaj nas, a vaka treba da velat i site
moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite
sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas;
vie ste dobar ~len na zaednicata.
Holofern
Mehercle, ìmi Herkul! Ako sinovite im
imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako
}erkite im se raspoloèni, moe e da im go
piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj
Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi
majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne
znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da
gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino!
@akeneta
Gospodine sve{ten, bidete dobri i
pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak
a prateno mi e od Don Armado: ve molam,
pro~itajte mi go.
Holofern
Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra
Ruminat, polnonade`no ti se molam duri
na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata
itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe
moàm da go kaàm ona {to patnikot go
veli za Venecija:
Venetia, Venetia,
Chi non ti vede, non ti pretia.
Venecijo, Venecijo
koj ne te gleda, ne te ni ceni.
Stariot Mantov~anec! Stariot
Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne
te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete,
gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,
259
podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi?
Nataniel
Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti.
Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi
namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podraùvaweto ne se ni{to; i zagarot
go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot,
umorniot kow java~ot. No, devojko nevina,
dali pesnava vi e posvetena vam?
Holofern
@akeneta
Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj
red: lege, domine. îtaj, gospodine.
Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron,
eden od ~udnite pridru`nici na kralicata.
Nataniel
Holofern
Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se
zakolnam na qubov?
Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se
dràt;
kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren,
ubav,
dabje za mene se tie, za tebe vrbi àlosni
{to se kr{at.
Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja
sakam v o~i
vo koja radostite zreat {to umetnosta gi
la~i
znaeweto ima smisla samo za tebe ako se
to~i
u~en e samo onoj jazik od koj ti boèstveno
zra~i{.
Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo,
pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te
falam;
v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo
koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala.
Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti
gre{am
pa boèstvenata slava so jazik zemen ti ja
me{am.
]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto.
Li~no na sne`nobelata raka na najubavata
gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e
avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam
koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e
pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za
{to sakate, Biron. Gospodine Nataniel,
ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa
so kralot; a ovde sostavil pismo do edna
od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe,
slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i
pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo
vladarskite race na kralot; moè da bide
od golema va`nost. Ne zadrùvaj se mnogu
na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum.
@akeneta
Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka
ve blagoslovi!
Torlak
Tvoj sum, devojko.
(Izleguvaat Torlak i @akeneta.)
Holofern
Nataniel
Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da
ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda
samo e vo red; no elegancijata, dikcijata
i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi
nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to
Gospodine, ova ste go storile pred strav od
boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden
od svetite oci -
260
Vilijam [EKSPIR
Holofern
Scena 3
Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci;
edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No
da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna,
gospodine Nataniel?
(Vleguva Biron so pismo v raka.)
Nataniel
Izvonredna za takvo pero.
Holofern
Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja
u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja
blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e
se pogriàm, vrz osnova na privilegijata
{to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben
venuto, dobredojdeni; tamu }e vi dokaàm
deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus,
bistrina i inventivnost. Ve molam da mi
pravite dru{tvo.
Nataniel
Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na ìvotot.
Holofern
A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i.
(Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti;
sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to
pomalku zborovi. Odime! Velmoìte si ja
teraat svojata igra, a nie samo sakame da se
potkrepime.
(Izleguvaat.)
Biron
Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot
sebe: tie frlaat mreì; a jas samiot
v mreà pa|am, - pad {to obes~estuva:
obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago!
Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas,
zna~i jas sum akmak; dobro se pokaà, umu,
nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda
ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i
jas sum ovca: pak dobro se pokaàv, nema
{to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me;
navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da
gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.;
samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam
na svetov, samo laàm, laàm su{am.
@imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo
me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam
taèn. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet:
go napi{a majtapxija, akmak go prati i
sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok,
akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne
bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo
ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race;
bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da
ofka!
(Zastanuva na strana.)
(Vleguva Kralot, so hartija v race.)
Kralot
Te{ko mene!
Biron
Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i,
Kupidone sladok; si go udril so luta strela
pravo v srce. Tajni, a? Tajni!
Kralot
(îta) So tolku sladok bakne` zlatniot
fener ne
kresnal
vrz sveìte utrinski kapki na trendafilot
261
ko tvoite o~i koga so sveìna }e blesnat
so no} od rosa po obrazite moi, tilot.
Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra
niz dlabinite proyirni {to srebrenost
sipa
ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista
dur sekoja solza likot tvoj go lipa.
I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi
pa java{ pobedonosno niz mojata bolka,
i samo gleda{ kako du{ava mi rosi
i sjajot svoj kako niz jadov me kolka.
No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se
ma~am
ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am.
O kralice kralska! Tolku doblesti te
krasat
{to ni umot ni jazikot smrten moàt da gi
kaàt.
Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri
se ovde:
listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj
ide!
(Se trga na strana.)
[to, Longavil! îta! slu{aj uvo!
(Vleguva Longavil so nekolku listovi.)
Biron
Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo!
Longavil
Te{ko mene! Zavetot go zgaznav.
Biron
[to, zborot go prekr{i, a hartija nosi!
Kralot
Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto
vo
sramot.
Biron
Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.
Longavil
Dali sum prviot {to ispadnal kukajca?
Biron
Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca.
So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo
ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira
za qubogojstvo.
Longavil
Se pla{am stihovive ne moàt da te trognat
o Marija, carice, na qubov da te podbodnat!
]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza.
Biron
O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot
Kupidon:
ne rasipuvaj mu gi.
Longavil
Neka ostanat sepak.
(Go ~ita sonetot.)
Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi
protiv koi svetot samo la~i zavera prazna
pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo
go doi?
Zakletvata za tebe prekr{ena ne zasluùva
kazna.
Od èni se otkaàv; no }e dokaàm grubo
deka od tebe ne se otkaàv, boìca si, re~i
zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov,
milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja
le~i.
Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot:
zatoa sonce li~no na zemja {to gree{
ispari go vozduhov-zavet; zemi go so
naplivot
i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi
se smee{.
Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus
vo sjajot
{to zavetot bi go drèl a bi go zagubil
rajot?
262
Vilijam [EKSPIR
Dimen
Biron
Suetniot xiger, mesoto ko boèstvo go
slavi,
zelenata guska ko boìca; ~ista perverzija.
Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od
|onija.
Prava e ko kedar!
Biron
Olabavi malku, velam.
Ramoto & e trudno.
Longavil
Dimen
Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide.
(Zastanuva na strana.)
Biron
Site se krijat, site; miìtatara e vo moda.
Ko polgubog sedam ovde na nebo,
i tajnite na budalite gi krijam vo xebot.
U{te vre}i vo mlinot! Boè! U{te ima
{to
se krijat:
(Vleguva Dimen so pismo.)
Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija!
Ko den sjaen bela.
Biron
Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree.
Dimen
O kamo èlbata da mi se ispolni.
Longavil
I mojata podolu da ne e!
Dimen
Kralot
O preubava Kate!
I mojata, gospode boè!
Biron
Biron
O nezrela tikvo!
Amin, vo svoe ime velam. Taka moè.
Dimen
Dimen
@imi boga, za smrtnite o~i ~udo!
Biron
Ti se molam, pa taa e samo telo! Laè{,
ludo!
Dimen
Kilibarot v kosi ko na pile & stoi.
Biron
A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi?
Sakam da ja zaboravam, no taa e treska
piknata vo krvta i postojano me pleska.
Biron
Treska vo krvta! Pa bocni edna vena
neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena!
Dimen
U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja
sklepav.
263
Biron
Ete kako od mudrec stanuva{ skepar
Dimen
(Go ~ita sonetot)
Edno mom~e eden den
qubovta cuti po veligden
vide mnogu li~en cvet
zaigran so vetrot klet.
Niz lisjeto somotsko, kedro,
nevidliv se provira vetrot
a qubovnikot smrtno spalen
posaka zdiv nebesen da stane.
Zdivot, re~e, beskrajno te saka
kamo i jas da te qubam taka!
No si dadov crna kletva
od tebe da ne vidam ètva
no kaj se ~ulo mom~e mlado
da ne kine cvet~e rado.
I ne veli gre{en imav poriv
{to za tebe krivokletnik se storiv
pa i Zevs za tebe v pekol
od Junona bi se odrekol
i napu{taj}i go tronot dovek
za tebe bi se storil ~ovek.
Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja
kolka
vistinskata qubov niz neiska`liva bolka.
O! kamo kralot, Longavil i Biron
da li`nale barem malku od qubovnovo miro.
Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo
kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi
delo.
Longavil
(Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv
ti e
mo{ne pogan
{tom vo bolot quboven i tu| posakuva{
ogan;
bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od
maka
da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.
Kralot
(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine,
ist ste ko
nego olo{,
samo {to korej}i go, stanuvate dvapati
polo{:
vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti
{to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti,
i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi
vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi.
Skrien bev tuka blisku vo xbunot
obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene
klunot.
Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite
masta
vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav
strasta:
te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e
zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en:
(Na Longavil)
ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto
mesto
(Na Dimen)
a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol.
[to }e re~e Biron koga }e ~ue
deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue?
Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea
od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea?
Za siot rasko{ viden od mene koga i da e
ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae.
Biron
(Izleguva napred)
Istapuvam napred na licemerieto da mu
udram kam{ik.
Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za
mig,
kaì, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{
zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan
do u{i?
O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi
nema princeza {to rasko{no polzi
zavetot ne bi go prekr{il, ne daj boè,
ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go moè.
Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil
{to site trojca stanavte dostojni za
264
Vilijam [EKSPIR
prezir?
Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde,
a jas greda kaj site, nema tuka fajde.
O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi,
vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi;
O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me
davi,
pred o~ive moi kralot komarec da mi se
pravi,
golemiot Herkul bilii da frla,
premudriot Solomon vo ni{alka da se krla,
umniot Nestor zaspivalki da pee
Zlovolniot Timon ko bebe da se smee!
Kaj te ma~i bolka? O, kaì mi dobar moj
Dimen,
i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen?
I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve
stega:
da mavneme po edna, na zdravje!
Kralot
Biron
Spas baram od qubovta; qubovniku,
trgni mi se od patot.
(Vleguvaat @akeneta i Torlak.)
@akeneta
Da ìvee kralot!
Kralot
[to gre{no za mene ima{ ?
Torlak
Predavstvo gre{no.
Kralot
Zarem za predavstvo gleda{ klima?
Torlak
Gor~liva pravi{ {ega.
Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe?
Ni slu~ajno, gospodaru.
Biron
Kralot
Ne toa, tuku vie me izdadovte mene.
Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go
smetam
kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam;
Jas sum izdaden, za mene praviloto vaì
go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie
maì.
Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni?
Vremeto da go tro{am, da tr~am po èni
lesni?
Dali ste me ~ule da vospevam race, noze,
o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce?
Kralot
Poleka! {to si navalil tolku tvrdo?
êsen li si ili krade{ {to ita{ tolku
grdo?
Toga{ sose nego, fa}ajte xade,
@akeneta
Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova
pismo.
Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka
leì.
Kralot
Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.)
Od kade ti e?
@akeneta
Od Torlak.
265
Kralot
Od kade ti e?
Dimen
Sega sme tokmu na broj.
Torlak
Od Dun Adramadio, Dun Adramadio.
Biron
Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter.
]e mrdnat èlkive?
Kralot
Kralot
[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{?
Biron
Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas
ovde nema.
Longavil
Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema?
îtaj!
Diman
(Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na
Biron, a ovde i
imeto mu stoi.
Biron
(Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si
rezil da
mi skroi{.
Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam,
zgre{iv!
Nadvor, gospoda, ne terajte me da
pukam!
Torlak
Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva
tuka!
(Izleguvaat Torlak i @akeneta.)
Biron
Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme
sega.
Postojani sme ko voda me|u dva brega;
moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko
|akon
no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon.
Se ra|ame i tuka popravki ne moè da se
vr{at
dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at.
Kralot
[to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina
nekakva qubov da iskaè{?
Kralot
Biron
[to?
Biron
Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te
jas,
u{te eden {utrak za na masa da ve te{i;
toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas,
kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas.
O, raspu{tete gi site pa }e vi kaàm u{te.
Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi
boèstvenata Rozalina, ko grub indiski
divjak
pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta
siva
ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot,
navednat so glavata ko da go videl rajot?
Koi o~i orloliki moàt vo neboto sjajno
na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno?
266
Vilijam [EKSPIR
Kralot
Kakva strast, kakva furija ti nadoa|a ko
metla?
Qubovta moja, gospodarkata nejzina, e luna
prekrasna, taa samo pratilka yvezda, odvaj
svetla.
Biron
Toga{ slep sum i nemam o~i, a jas ne sum
Biron;
o, da ne e taa, denot no} }e bide.
Od site boi boèstvena skladnost
ko na pana|ur, na krasnoto lice & ide;
kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo
~inat
i kaj{to kopneìte bez kopne` minat.
Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i
no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i.
Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja
fali,
taa e nad falbata; a falbite kusi, falbi se
mali.
Pustinik istro{en, sto godini vo gnidi,
pedeset bi smalil, pogled da & vidi.
Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe
novoroden~e pokrieno so li~no }ebe.
O, sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat.
Biron
\avolot, ko no}en duh svetot go losti.
O, ako so mra~ni taa taguva misli
odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi
kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli.
Tokmu so nea crnoto ubavo stana.
ârta nejzina modata dene{na ja smena,
pa duri i krvta, neprirodna boja ima;
zatoa crvenoto, da izbegne da go korat,
vo crno se oboi, imitiraj}i ja nea.
Dimen
I oxa~arite, da li~at na nea, se borat.
Longavil
A jaglenarite ne se pove}e za smea.
Kralot
A crncite se gordi na licata {to im svetat.
Dimen
Mrakot stanal svetlina, sve}i ne treba da
gorat.
Biron
Kralot
Boè gospode, ko abonos e crno tvoeto libe.
Biron
Ko abonos, veli{? O boèstveno drvo,
od nego da ima{ èna, blaènstvo prvo!
O, koj ne bi se zaklel? Dajte kniga
da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne
zna~i
ako ne nau~i od o~ite da & zra~i;
liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem.
Kralot
Gluposti! Crnoto e beleg na adot,
boja na duvlata, u~ili{te na no}ta;
a krunata na ubavinata od neboto mu li~i.
Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred
vo`dot,
od strav belilata da ne im gi izma~ka
do`dot.
Kralot
Tvojata smee, nikogo taa nema da pleni
za{to mnogu se poubavi i neizmieni.
Biron
]e dokaàm deka e ubava pa makar
govorel do denot suden!
Kralot
Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{
267
otkolku od \avolot ve~nobuden!
Dimen
Ne sum videl ~ovek da go pravi
grdoto tolku li~no!
Longavil
Eve, vidi go |onov! \on-lice taa ima!
Mu gi pokaùva ~evlite.
Biron
O, plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi,
prefina nogata bi & bila da go gazi.
Dimen
O, rezil! koga }e vrvi, ona {to gore stoi
ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{.
Kralot
I {to? Zarem ne sme zaqubeni site?
Biron
Sme i tovarot na krivokletstvoto
go delime ko ~in svr{en.
Kralot
Toga{ kavgata na strana; Birone dobar,
dokaz najdi
deka qubime zakonski, a zavetot ne e
skr{en.
Dimen
Taka, taka! da go razubavime malku zloto.
Longavil
Potporka najdi, da znaeme ponatamu kako,
ujdurma stori, itro{tina, samo da kidneme
od
dnoto.
Dimen
Lek najdi za grevot!
Biron
O, potrebno e i toa mnogu.
Podgotvete se zna~i, vojni na qubovta,
i setete se na prviot va{ zavet:
da postite, da u~ite i da ne se gledate so
èni;
~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko
doba.
Kaète, dali ste kadri da postite? Stomacite vi
se bunat,
a vozdrùvaweto bolesti nosi.
A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite,
tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas.
Moète li v misli da bludite, a sepak
da se xarite i da se yverite v kniga?
Oti kako vie kralu, ili ti, ili ti,
}e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost
li{eni od ubavinata na ènskoto lice?
Ovoj nauk go izvlekov od ènskite o~i:
Tie se temelot, knigite, {kolite,
od kaj{to vistinski {ika prometejskiot
ogan.
Univerzalniot napor bezmerno ja true
duhovnata mo} vo ~ove~kite veni,
ko {to dolgotrajnata rabota i oddot
muskulnata snaga na patnikot ja cedat.
Taka se otkaàvte od upotrebata na o~ite
svoi
a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte
zavet;
oti postoi li na svetot avtor {to na takva
ubavina u~i ko {to u~i ènskoto oko?
U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo
dopolna na{a,
i tamu kaj{to sme, tamu e i toa;
pa koga }e si se vidime vo o~ite na èna
ne go gledame li tamu i znaeweto na{e?
O, se zakolnavme da u~ime gospodo,
a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i;
oti kade bi na{le moj kralu, ili ti, ili ti,
niz olovnite dosetki na va{ata pamet
tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i
268
Vilijam [EKSPIR
na vestalkite na ubavinata vi dadoa na
pretek?
Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat
umot
pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi,
ne davaat ètva od te{kata svoja maka;
no qubovta, prvin nau~ena vo o~ite na èna,
ne ìvee sama, soyidana vo umot,
tuku so dvièweto na site elementi,
brzo protekuva ko misla niz site na{i
mo}i,
i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno
bez ogled na namenata, obvrskata.
Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot;
qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva
orel;
a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue
i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot
sluhot:
Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto
za dopir,
od ne`nite rok~iwa na sogoleniot polàv;
za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na
Bahus.
Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta
kako
Herkul,
{to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite?
suptilna ko sfinga; polnozvu~na i slatka
ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava
po zategnetite struni od svoite kosi;
a koga qubovta }e progovori, so glasot
toga{
site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost.
Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred
mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od
qubov;
o, toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i
i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga.
Od ènskite o~i go vle~am ovaj nauk:
so vistinski prometejski ogan tie iskrat;
tie se knigite, ve{tinite, {kolite
{to upat davaat, {to sodràt i go hranat
svetot;
i ni{to, da ne se tie, ne bi bilo sjajno.
Zatoa od èni koga se otkaàvte bevte
glupi
i glupi }e ostanete ako do zavetot se
drìte.
vo ime na mudrosta, zbor {to site maì go
qubat
ili vo ime na qubovta, zbor {to maìte na
srce go nosat,
ili vo ime na maìte, sozdava~i na sojot
ènski,
ili vo ime na ènite po koi nie maìte sme
maì,
dajte na zakletvive da zaboravime za edna{
sebesi da se najdeme, ili vo sprotivno
}e se zagubime sebesi drèj}i nekakov zavet.
Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i
oti i milosta do vakviot zakon se drì;
a moè li nekoj od milosta da la~i qubov?
Kralot
Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon
vojnici na megdan!
Biron
Bajracite razvijte gi udrete po niv!
Legnete gi, stutkajte gi! No imajte na um
prvin
za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite.
Longavil
Na rabota toga{; no bez kitewa, toga{
prosto;
re{ivme zna~i da gi barame francuskive
momi.
Kralot
I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam
nekakva zabava da smislime vo {atorite
nivni.
Biron
Kako prvo, od gradinata da gi odvedeme
pravo tamu; potoa sekoj za raka ne`no da ja
zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede
doma.
Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu-
vame
ve{to, onakva kakva {to kratkosta na
vremeto
}e ni ovozmoì;
oti so veselba, igri, maski, ludosti na satot
qubovta se najavuva, postilaj}i & go so cve}
e patot.
Kralot
Odime, odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi
ime.
Zatoa vremeto zgodno gospoda, ne smeeme
da go propu{time.
Biron
Allons, allons! Koj korov see, ne `nee ìto,
a melnicata na pravdata mnogu e bavna;
lesnata èna moè da e ~uma za maòt
plitok
no ako, toga{ razmenava }e bide merodavna.
269
270
Vilijam [EKSPIR
Holofern
Satis quid sufficit, dosta e kolku {to e dovolno.
Nataniel
Go slavam gospoda zaradi vas, gospodine;
va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e
ostroumna i lapidarna; prijatna a bez
prostakluk, duhovita a bez izve{ta~enost,
hrabra a so skrupuli, u~ena a nenametliva
i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi;
Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto
na kralot koj{to nosi titula, nare~en e, se
vika Don Adriano de Armado.
Holofern
Novi hominem tanquam te, go poznavam ~ovekot
ba{ kako tebe; mnogu e nadmen, govorot mu
e strog, jazikot melem, okoto slavoqubivo,
odot kralski, a op{toto odnesuvawe suetno,
sme{no, golemo kur~alo e. Premnogu e, bi
rekol, ispeglan, izve{ta~en, ekscentri~en,
pateti~en, epten mirisa na stranec, so eden
zbor.
Nataniel
Dobro i precizno go opi{avte.
(Go vadi bele`nikot.)
dobro razbiram.
Holofern
Bone? Bon, fort bon; Priskijan e malku izgreban: ama moè da projde.
(Vleguvaat Armado, Molec i Torlak.)
Nataniel
Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a?
Holofern
Video, et gaudeo, gledam i uìvam.
Armado
Momce!
Holofern
Zo{to momce a ne mom~e?
Armado
Lu|e miroqupci, zdravo!
Holofern
Holofern
Najvojnoqubiv, gospodine, pozdrav!
Toj strunata na svojata re~itost ja predi
potenko odo{to mu dozvoluva zajreto
argumenti. Mornici mi idat od takvite
fanati~ni otka~enkovci, od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec; od
surovite uni{tuva~i na jazikot, koi mesto
se somnevam velat {e {omnevam; dug mesto
na{eto dolg, - komsija mesto kom{ija, sisa
mesto {i{a. Navistina uzasno kako {to bi
rekol toj mesto uàsno - mi udira na udrenost; ne intelligis domine? Me razbira{, gospodine? ûknatost, zabeganost.
Nataniel
Laus Deo, bone intelligo,Fala mu na gospoda,
Molec
Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na
gozba, pa gi dobile tro{kite.
Torlak
More predolgo ìveele od kov~egot na
milosta poln zborovi. Se ~udam kako ne
te izel do sega gospodarot mesto zbor; oti
da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e
ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus;
najdolgiot zbor; ~ovek moè polesno da te
goltne od kocka {e}er.
în PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak,)
Molec
Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva.
Armado
@imi solenite blanovi na meditelanot, ova
ti e
udal bas vo ~elta: Moòk od usi culi! Umot
moj
se laduva; Moòk i pol!
(Na Holofern) Gospodine, da ne ste slucajno
ucen?
Molec
U~en, e u~en. Gi u~i decata na roglesta alfa
vita.
Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja
tutneme bukvata r, pa na toa stavime rog,
{to
}e izleze?
Molec
Mozok na dete vo lice so br~ki; Br~kosan
mozok.
Holofern
Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata!
Molec
Holofern
Rogovi.
Pa }e izleze bog plus rog.
Holofern
Molec
Rasuduva{ ko dete. Odi {etaj.
Ne. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v, g
vo l
i ispa|a vol. Glup vol rogonosec. Ete kako
u~i.
Holofern
Molec
Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz
detstvoto
do sabajle.
Torlak
Od kade g vo l?
Molec
Od sekade. Ne me terajte da dokaùvam.
Armado
Da imam samo edno pare na svetot }e ti go
dadam da si kupi{ gurabija. Eve ti, zemi ja
onaa ista
remuneracija {to ja dobiv od gazdata, ti
denar-}ese od pamet, jajce - pamet od ~avka.
272
Vilijam [EKSPIR
Holofern
O,o kamo
neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e
kopile
ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. Dobro
de,
ne beri gajle, umot ti e vo maloto prste, da
~uknam
{to se veli.
Holofern
Mi smrdi, mi smrdi tuka na rasipan latinski;
nekoj celo vreme blada.
Armado
Ucen coveku, praeambula, nepotreben voved;
tleba
da se izdvoime od valvalite. Vie gi poducuvate
mladite, gole na vlvot od planinata?
Holofern
Ili mons, {to se veli, rid.
Armado
Neka vi bide po va{a volja, znaci rid mesto
planina.
Holofern
Planinaram kako ne, i podu~uvam.
Armado
Gospodine, plet s# i nad s# {latka volja i
}ef
e na klalot na plincezata vo nejziniot
paviqon
da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto
pa|aat vo posledniot del na denesniov den,
vleme
koe plostata masa glubo go vika popladne.
âsovite koi pa|aat vo posledniot del na
denot,
toa vi e ime, plemenit gospodine, koe to~no
se
poklopuva so popladne, prikladno e, i
ednostavno
skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan,
izbran;
vkusen i soodveten, gospodine ve uveruvam,
navistina ve uveruvam.
Armado
Gospodine, klalot e gospodin od visok lod
i nie
dvajcata, ve uveluvam, sme kako gas i ga}i,
mislam
plijateli sme mnogu bliski. [to se odnesuva do
ona sto e v dusa me|u nas, pleku toa da pomineme:
Te plekolnuvam, seti se na plistojnosta; te
plekolnuvam, klaj si ja palalijata na glava
i sled
dlugite taze i seliozni zamisli, mnogu
vazni, se
lazbila… no i ova da go ostavime na stlana:
Oti molam da ti kazam nekogas na negovata
milost
mu pa|a na um, da oslepam ako lazam, da se
potple
na moeto kukavicko lamo, pa so svojot klalski
plst, eve vaka da mi gi pogali ovie moi
izlastoci,
mustakite de: No dusko moj, da ne se pletkame so
toa. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam
bajki;
negovata milost ponekogas znae da dade
isklucitelni pocesti na Almado, vojnikot,
patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da
go
tlgneme nastlana. Ona pak sto e vsusnost sve
i
vsja od s# ova, ama ziti gospod dusko neka ova
ostane stlogo me|u nas, toa e sto klalot saka
pled
273
Armado
plincezata toa pilence slatko, da izmajmulam
nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava,
ili
teatal, ili ziva slika, ili lakldija, ili
ognomet.
Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i
vasata
slatka licnost ste doblo potkovani i
peceni
za takvi glomoglasni izlivi i za takvi
neocekuvani plolivi na ladost, taka da
kazam
jas ve zapoznav so toa, za najzivo da ve
zamolam
plitoa da mi se najdete pli laka.
Holofern
Gospodine, treba pred nejze da gi predstavite
Devette Veli~enstveni. Gospodine Nataniel,
koga e vo pra{awe dobar pomin, nekakov
teatar
vo posledniot del od denot, a koj so na{a
pomo{
i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu
galanten, blagoroden i mnogu u~en gospodin,
treba
da se odigra pred princezata, jas velam deka
ni{to
poprikladno nema od Devette
Veli~enstveni.
Plostete gospodine gleska toj e siten ko
sitni
pali. Nema matelijal ni za palecot na toj
velikan, nema ni za jabolkoto na negoviot
bozdogan.
Holofern
Smeam da kaàm ne{to? ]e go pretstavuva
koga
bil mal; cela negova rolja }e bide davewe
na zmija
a jas, za taa cel }e spremam dobra odbrana.
Molec
Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od
gleda~ite zasvirka i s’sne, moète da
viknete:
“Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!”
A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori
vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so
odu{evenost toa moàt da go storat.
Armado
A sto e so dlugite velicenstveni?
Holofern
Jas samiot }e igram trojca.
Molec
Nataniel
A kade, ìvi gospod, da najdeme tolku
veli~enstveni lu|e za ova prikazanie.
Trojno - veli~enstven veli~enstveniku!
Armado
Holofern
Zajte sto?
Xo{ua }e bidete vie; jas ili ovaj galanten
gospodin, Juda Makavejski; ovoj torlak
bidej}i
e graden ko kow, }e go igra Pompej Veliki;
paòt
- Herkul-
Holofern
Ne znaeme.
274
Vilijam [EKSPIR
Armado
Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija.
Ve molam, po mene.
Scena 2
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina
i Rozalina.)
Holofern
Via, ura, Akmak! Celo vreme }uti{.
Akmak
Nitu pak ne{to razbrav gospodine.
Princezata
Du{i~ki slatki, ne si odime siroma{ki od
ovde,
ako porojot darovi prodolì da tura;
gospo|ica opto~ena so dijamanti!
Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral.
Holofern
Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{.
Rozalina
Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo?
Aklmak
Princezata
Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto; ili
da
udiram na baraban za veli~enstvenite a tie
da
matkaat, da razmatkuvaat.
Ne, samo ova! Ah da. I more rimuvana qubov
na~i~kana i navezena na par~e hartija,
od obete strani, na marginite i segde,
pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov.
Holofern
Rozalina
Epten akma~ki, bravo Akmak; da brzneme,
zabavata
n# ~eka!
(Odat.)
Taka se najde na~in bogovskata glava
so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste
za{to pet iljadi godini be{e palavo derle.
Katerina
Da, i prefrigan majmun zrel za besilka.
Rozalina
So nego nema prijatelstvo; sestra vi toj ja
ubi.
Katarina
Toj ja napravi poti{tena, zamislena, ta`na,
i taa si umre; da be{e lesna, kako tebe
so vesel, podvièn, lesnoigriv duh,
moè{e i baba da stane pred da umre;
a moè{ i ti, za{to lesnoto srce ìvee
dolgo.
275
Rozalina
Koe e temnoto zna~ewe, du{o, na svetliov
zbor?
Katarina
Svetli uslovi vo ubavina temna.
Rozalina
Rozalina
Nema tuka {to da se krie;
liceto ko va{eto da mi e li~no,
i darot moj bi bil tolku golem; eve dokaz.
A i stihovi dobiv, blagodarenie na Biron,
metrikata e to~na; no koga bi bilo
i ona {to e vnatre to~no, }e nema
od mene poubava boìca na svetot;
So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena,
o, me naslikal verno vo svoeto pismo.
Treba borin~e za zna~eweto da go vidime.
Princezata
Katarina
Po {to e veren?
Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe;
zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo
temno.
Rozalina
Po bukvite verojatno, po falbite ne.
Rozalina
Princezata
Gledajte, s# {to pravite vo teòk mrak
da go pravite.
Katarina
Samo lesnite na svetlo s# pravat.
Rozalina
Ne teàm kolku tebe pa polesno mi e na
du{a.
Katarina
Ne teì{ kolku mene? Zna~i ne se ni
griì{ za
mene.
Odli~no! Ko mastilo, zna~i, li~na.
Katarina
Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno.
Rozalina
Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi
dolàm.
Rumeno moe mome, rumeno i belo;
kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku
to~ki.
Princezata
Rozalina
[egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki
no Katarina, {to vi podari ubaviot Dimen?
Se razbira; kaj{to lek nema, ni grià nema.
Katarina
Princezata
Dobri ste, dobri; obete ste dosetlivi i
itri.
No Rozalina, podarok dobivte i vie;
od kogo e? I {to e?
Rakavicava, gospo|o.
Princezata
A drugata za periodot zimen?
276
Vilijam [EKSPIR
Katarina
I taa, gospo|o, i u{te zgora
iljada stihovi {to od qubov gorat;
golem prevod na dvoobraznosta
ve{to sro~en, dlabok vo ednostavnosta.
Marija
Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati
pismoto e predolgo, ne mu teknalo da go
skrati.
Princezata
Se soglasuvam. Samo srcevo ni dava viza
pismoto da e pokratko a podolga taa niza.
Marija
ludosta {to od mudrosta se ra|a,
od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra
ruda
pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak.
Rozalina
Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost
ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost.
Marija
Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna
ko onaa kaj mudriot koj{to, od qubovta
{ilnat
od petni ìli zapnuva da dokaè deka e
vredno
duri i ona {to e prosta~ko i bedno.
(Vleguva Bojet.)
Taka e, takvo e ènskoto srce.
Princezata
Princezata
Eve go Bojet, liceto mu plamti od smea.
Mudri sme devojki {tom vaka
qubovnicite gi ismevame.
Rozalina
Glupi se tie {to potsmevot na{ taka
go kupuvaat. Toj Biron, pred da si odam,
ima bezmilosno so maki da go bodam.
O, kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade,
ima da go nateram da mi polze, od raka da
mi jade,
da se vrtka okolu mene, da bara pogodno
vreme,
pametot stihoklepstvoto da mu go zeme,
ima da mi igra piperevka, vo s# da me slu{a,
da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a!
Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas
{to sluga toj }e mi stane a sudbina negova
jas.
Bojet
Da, da, srceto duri me stega. Kade e princezata?
Princezata
[to ima novo?
Bojet
Podgotvete se gospo|o, vojnata ne e {uta!
Oru`jeto v race, devojki! Surija edna luta
mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori
platil
pa obleèn ~udno, navamu trgnal na prepad
da ve fati;
umot v glavi, spremajte odbranbena {ema,
kukavi~ki skrijte se ili begajte, da ve nema.
Princezata
Princezata
[tom razumot pobudali, najlesno v stapica
se
pa|a;
Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi
se toa maì
277
{to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Kaì,
kodo{u, kaì!
Bojet
Pod ladnata senka na edna smokva
bev naumil bar pol~as da dremnam krotko
koga, op! za da me spre~at vo naumot ubav
kon ladovinata naedna{ mi buvna
kralot so druìnata: jas na vesta
vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak
i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie
deka, preoble~eni, navamu trgnale tie,
Glasnik niven eden pa` }e bide siten
{to na pamet go nau~i aberot im iten,
i kogo go u~ea kako da govori, kako da se
drì:
“Vaka }e govori{, onaka teloto }e go
drì{.”
No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema
deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema.
“Oti,” re~e kralot, “ angel pred sebe }e
vidi{,
no ne pla{i se, mora hrabar da bide{.”
Mom~eto re~e, “Angelot e ko sveti Savo,
}e se pla{ev navistina da be{e taa |avol.”
Na toa se nasmeaja site, go tapkaa po ramo
a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo.
Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva
dade
deka takov govor nikoga{ ne bil onaden;
drug, so palecot i prstot be{e viden
kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e
bide!;”
Tret skokna vo vis, vrevna, “Ko podma~kano
odi!”
êtvrt na stapalo se svrte i na zemja se
sploti.
Potoa site na zemja se spruìja ko stoka
i se kikotea vo nepodnosliva toka
taka {to òl~kata }e im pukne{e od smea
da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat.
Princezata
Zna~i, veli{, vo poseta sega ni idat?
Bojet
Vi idat, vi idat; i oble~eni se za da bidat
ko Moskovjani ili Rusi, ili ne{to sli~no.
Namerata im e niz igri, dodvori, besedewe
li~no,
quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami
{to po darovite }e gi prepoznaat sami.
Princezata
A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka,
za{to, dami, }e se prepravime site taka,
{to nieden od niv ne }e ima mo`nost
liceto da ni go vidi, da ja ispolni svojata
dol`nost.
Eve Rozalina, ovoj dar stavi go na sebe
pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva
tebe;
ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot, mila,
pa Biron mene }e me smeta za Rozalina.
Darovite smenete gi; pa sekoj dodvoruva~ }e
bide sveden
na druga da se dodvoruva, od zamenata zaveden.
Rozalina
Toga{ ajde; neka darot ubavo se gleda.
Katarina
So zamenata, kakvi nameri sledat?
Princezata
Namerata e nivnata namera da se spre~i:
sekoj {to se podbiva na vreme treba da se
le~i;
podbivot so podbiv treba da se vrati.
Sekoj od niv ona {to na srce mu leì
na druga }e go otkrie ona {to mu teì
pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat
bez maski ubavo so nas da si projdat.
Rozalina
A dali da igrame so niv ako n# pokanat?
278
Vilijam [EKSPIR
Princezata
Ne; ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat.
A i na govorite nababreni da pisneme nema
pa tie neka babotat nie }e sme publika
nema.
Bojet
Takviot prezir srcata epten }e im gi kine
i nieden so govorot nema da mine.
Princezata
Toa ba{ i go sakam; somnenie nemam
deka govorot }e sopre edna{ prekinat,
zeman.
Nema podobra {ega od {egata so {ega
naditrena; go zema{ tu|oto, a i tvoeto ne ti
bega.
Zna~i ostanuvame, so podbiv nikoj nema da
n# mezi
tie }e doìveat podbiv, }e gi napravime
rezil.
(Zvuci na trubi.)
Bojet
Maskirajte se, maskiranite idat.
(Vleguvaat Crnci so muzika; Molec so
govor; Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmoì.)
Molec
Pozdraveni bidete, ubavini najrasko{ni na
svetot!
Bojet
Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite
dulaci.
Biron
O~ite, gadu, o~ite.
Molec
[to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite
dela!
Nadvor Bojet
Taka e, nadvor, navistina.
Molec
Nadvor od stravot, boènstveni dusi, smeknete
i ne n# poglednuvajte
Biron
Poglednete n#, glupaku.
Molec
Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i, Bojet
Te{ko }e go primat ovoj kompliment,
podobro da kaèvte }erkozra~ni o~i.
Molec
Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od
takt.
Biron
Ova e s# {to moè{? Da te nema, apa{ nizaeden!
(Izleguva Molec.)
Molec
Rozalina
Svet soboru od najubavi dami,
(Damite mu go vrtat grbot)
{to nekoga{ gi svrtele - grbovite- na zemnite dela!
[to sakaat tu|incive? Vidi, Bojet.
Ako govorat po na{ki, neka nekoj
me|u niv edostvano ni kaè {to sakaat;
279
doznaj {to baraat.
tolku mnogu milji, princezata ve pra{uva
kolku palci vo edna milja ima.
Bojet
Biron
[to barate od princezata?
Kaète & deka merevme so teòk ~ekor.
Biron
Bojet
Ni{to, samo mir i poseta blagorodna.
I samata slu{a.
Rozalina
Rozalina
[to velat deka baraat?
Bojet
Ni{to, velat, samo mir i poseta blagorodna.
Rozalina
Pa toa i go imaat; kaì im da si odat.
Bojet
Veli, deka toa i go imate pa saka da si
odite.
Kralot
Kaète & deka mnogu izmerivme milji
za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime
na trevava.
Bojet
Velat, mnogu izmerile milji
za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat
na trevava.
Kolku zna~i ~ekori te{ki
vo mnogute te{ki milji {to gi minavte
izmerivte deka gi ima vo edna milja?
Biron
Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas;
dol`nosta ni e tolku bogata, beskrajna
tolku,
{to ja izvr{uvame bez nikakva merka.
Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice
za nie, ko divjaci da go oboùvame.
Rozalina
Likot mi e mese~ina, pod oblak sega {to
pliva.
Kralot
Blaze si mu na oblakot takov lik {to
skriva.
Trgni go oblakot, mese~ino, pa so yvezdite
blesni
i otkriena vo vodnive o~i plesni.
Rozalina
Rozalina
Ne e to~no. Neka kaàt kolku palci
ima miljata; ako izmerile mnogu
toga{ lesno moè da se izmeri edna.
O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are,
vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e
}aren;
Kralot
Bojet
Ako do ovde ste izmerile tolku milji,
Toga{ igrata neka go smeni ona {to e
trudno
280
Vilijam [EKSPIR
Rozalina
bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno.
A, pove}e ne moè po starata cena.
Rozlaina
Kralot
Toga{ neka svirat! Brzo, brzo neka denat.
No, ne! Ne igram. I jas se vrtam ko
mese~inska
mena.
Kralot
Kaète ja novata: kolku dru{tvoto ~ini?
Rozalina
Kolku otsustvoto va{e.
Kralot
Ne igrate? [to ve tera taka da se bega?
Rozalina
Na polne` dojdovte, izedina e sega.
Kralot
No pak si e mese~ina, a jas ona {to si bev.
Muzikata sviri; i dvièwa treba da sledat.
Ne doa|a predvid.
Rozalina
No ne moète ni da n# kupite; pa, zbogum
sega;
dva bakneì za maskata, eden za onoj zad nea!
Kralot
Rozalina
Ako ne vi se igra, da zboruvame barem.
So u{i ja sledam.
Rozalina
Kralot
Bi trebalo so noze.
Rozalina
Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno
eve vi raka, no nema da igram. Toa e krjano.
Kralot
Zo{to toga{ raka?
Samo pod uslov eden.
Vo ~etori o~i.
Kralot
Uslovot e izvonreden.
(Razgovaraat na strana.)
Biron
Beloraka gospo|ice, zbor sladok bi vi
rekol.
Rozalina
Princezata
Za razdelba prijatelska.
U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka.
Eve vi vedna{ tri: {e}er, med i mleko.
Kralot
Biron
Pro{irete ja merkata, ustata mi fati pena.
Dve tabaki toga{, a ako ste tolku fina
kockata neka igra: {erbet, {ira i medovina
ve}e {est slatki ne{ta.
281
Princezata
Katarina
Sedmo slatko ne{to, zbogum. Mene
kockar raskala{en ne moè da me plene.
Biron
Samo zbor na strana.
Biron
[to? Zarem maskata vi e bez jazik?
Longavil
Ja znam pri~inata, damo, zo{to velite vaka.
Katarina
Ja znaete? Toga{ kaète ja! Pretvorena sum
vo uvo.
Ne sladok belkim.
Biron
Longavil
Vo òl~kata me bocka{.
Princezata
Vo òl~kata? Ba{ pelin.
Biron
Zatoa dojdete.
Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo,
a mojata, nema, ni polovina od toa ne mele.
Katarina
Fele? veli Germanecov. Ne e fele tele?
Longavil
Tele e, ubava damo.
Dimen
Katarina
Dali bi sakale da porazgovarame malku?
Ne e, ubav gospodine tele.
Marija
Longavil
Porazgovarajte.
Da go podelime zborot.
Dimen
Katarina
Ubava damo.
Marija
Velite? Ubav gospodine,
dali }e sme ramo do ramo
ako vaka vi vozvratam?
Dimen
Moè li zbor-dva na samo?
Vedna{ potoa odam.
Ne sakam polovina da vi bidam.
Zadrète go celo, moè dogodina vol }e ve
vidam.
Longavil
Ama grdo vi stojat dosetkive.
Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na
mrava.
282
Vilijam [EKSPIR
Katarina
voshit?
Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava.
Bojet
Longavil
Ne pred da razmenam zbor-dva so vas.
Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi
zgasna.
Katarina
Toga{ mukajte tiho; kasapot poznava po
glasot.
Rozalina
Ko kralot se vo umot: goropadni, mrsni
no}vi.
Princezata
Bojet
Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu
idi
ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na
bri~ot,
{to se~e positno vlakno od {to moè da se
vidi;
smislata nad smislite im ja fa}a umot;
tolku sila
vo nego se krie; dosetkite im nosat itri
krila
poitri od streli, kur{umi, vetri{ta i
misli.
O siroma{tijo vo umot, {ego kralska bednorasna.
Zarem nema, {to mislite, da se obesat u{te
no}va?
Ili ve~no licata pod maski da im bdeat?
Ama od |onija izleze Biron siot.
Rozalina
More za àlewe site do eden bea.
Kralot te{ko zbor prikladen moè{e da
najde.
Princezata
Rozalina
Biron se otkaà od site molbi. Da pukne{!
Zamol~ete, devojki, ni zbor pove}e, ni
cuvka!
Biron
Marija
Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde:
nema fajde, mu rekov, a toj ni zbor da gukne.
Pomo{ gospoda, zar ne gledate n# napravija
pufka?
Kralot
Zbogum, devojki {vrknati; prosti ste vo
umot!
Katarina
Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu
teàm
i znaete kako me nare~e?
Princezata
Princezata
Verojatno mreà.
Zbogum Moskovjani; gledam vi se smrzna
kumot.
(Izleguvaat Velmoìte i muzikata.)
Ova li se umovite na koi gledavme so
283
Katarina
Navistina, ba{ taka.
Princezata
Ne daj boè na srce da mu leàm!
Rozalina
Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a.
No znaete {to? Na qubov mi se zakolna
kralot.
Princezata
A umniot Biron na vernost do groba.
Katarina
A Longavil deka }e mi robuva do veka.
Marija
Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban.
Bojet
Gospo|o, gospo|ici li~ni, ko srcevo {to
~uka
siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka
i toa ovojpat bez maski; za{to mnogu e
bolno
da se progolta lesno uniùvaweto dolno.
Princezata
Mislite }e se vratat?
Bojet
Da, da, za{to Bog saka;
i }e skokaat od radost iako alipni od maka;
zatoa darovite smenete gi; i koga }e dojdat,
ete,
cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni
lete.
Princezata
Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki.
Bojet
Ubavite dami, pod maski, se samo mili
pupki
no bez niv, {tom licata im zasvetat rujni
angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni.
Princezata
Nemojte, vi se molam! Kaète kako da se
kudat
ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat?
Rozalina
Gospo|o dobra, {to se odnesuva do mene,
jas sum da prodolìme so {egata, iako likot
im e smenet,
da im kaème, na primer, deka {utraci edni
oble~eni ko Moskovjani, vo ali{ta bedni,
dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo
koi se, {to se i {to naumile ludo
so plitkite umotvorbi nabubani glupo
so nivnoto odnesuvawe, prosta~ko, tupo
raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im
se pla{i
ovde, na ledinava, pred {atorite na{i.
Bojet
Gospo|ici, povle~ete se; idat sakanite sega.
Princezata
Brzo vo {atorite. Ko srna po pole {to
bega!
(Izleguvaat Princezata, Rozalina,
Katarinaa i Marija.)
(Vleguvaat Kralot, Biron, Longavil, i
Dimen, bez maski.)
Kralot
Bog neka ve brani, gospodine! Kade e
princezata?
284
Vilijam [EKSPIR
Bojet
V {ator. Dali va{eto veli~estvo
nekakva poraka da & prenesam tamu?
Kralot
Deka sakam zbor-dva nejze da & kaàm jas.
Bojet
Vedna{, gospodaru, a znam i taa }e re~e da.
(Izleguva.)
Biron
Ovoj ~ovek dosetki kluka, ko gulab proso,
pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred
nosot.
Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari
na sedenki, sobiri, pana|uri, pazari;
a nie {to pazarima angro, samo bog znae
zo{to sme skudni so niv, da se pokaème kaj
i da e.
Duri i devojkive od rakav mu pasat treva
da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva.
A znae i da kasapi, da zbori; a i mu ide
sam rakata da si ja bakne, samo qubezen da
bide.
Majmun na pravilata, m’sje Finec,
pa duri i koga gubi na tabla, prekoruva,
sine,
so zborovi fini; a i glasot sreden
znae sredno da go pee oti i za toa e vreden!
I nikoj ne mu zabeleùva; za damite e dragi,
skalite mu gi qubat negovite tragi.
Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska,
bel vo zabite ko bela kitova koska;
i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na
svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet.
Kralot
Jazikot meden da mu se ispri{ti, taka }e mi
plati smetka
{to paòt na Armado se zbuni vo ulogata i
se spletka!
(Vleguvaat Princezata, vo pridru`ba
na Bojet; Rozalina, Marija, Katarina i
pridru`ba.)
Biron
Do kade se stigna! Stavo, {to be{e edna{
duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna!
Kralot
Zdravje ko grad, princezo slatka i den
diven!
Princezata
Grad i ubav den, sme{no, velam.
Kralot
Skrojte mi go govorov krotok a zdiven!
Princezata
Posakajte mi podobro; dozvola, eve, vi
delam.
Kralot
Dojdovme da ve posetime
a imavme niet
vo dvorot da ve povedeme; re~ete samo, vaì.
Princezata
Ledinava e dobra za
mene i za va{iot zavet
ni gospod ni jas ne sakame krivokletni
maì.
Kralot
Ne korete me mene, za vinata vie bevte
prorok:
doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata
verba;
Princezata
285
Gre{ite za doblesta; ste ja sme{ale so
porok,
koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba.
Sega, so ~esta devstvena, tolku ~ista
ko neizvalkan zambak, se kolnam,
cel svet da izdràm od maki trista
no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka
dolna.
Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am
za skr{en zavet daden cvrsto od du{a.
Dosetkava e nepitka za mene. Ubavice mila,
mudro mudrosta ja pravite gnila;
koga gree ognenoto nebesno oko,
od sjajot go gubime vidot; pa toga{ qoko
izgleda mudriot, bogatiot ~ista beda
za{to riznici mnogu doblestite vi vredat.
Kralot
Biron
O, vo pusto{ov prebivavte vie,
nevidena, neposetena, rezil prav na vekot.
Rozalina
Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledam-
Budala sum, budalesto poln so beda.
Rozalina
Princezata
Se laète, gospodine; ne be{e taka, se kolneme nie;
prekrasno si minavme, so zabaven ~ekor.
Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega.
Kralot
Kakva, kakva, gospo|o?
Princezata
Ruska, gospodaru, ruska, vi velam.
Maì{ta pravi, blagorodni, so nega.
Koga ne bi ste go kradele ona {to mi
pripa|a mene
bi bila mana zborot od usta da mi se zema.
Biron
O, jas sum va{ i va{e e s# {to imam.
Rozalina
[to, cela budala?
Biron
Drugo nemam {to da se prima.
Rozalina
Rozalina
Gospo|o, kaète ja vistinata. Ne e taka, vi
velam
gospodaru. Gospo|ata moja, nenaviknata na
àlbi
od qubeznost deli nezasluèni falbi.
Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea
oble~eni ko Rusi; i trpevme cel ~as rea
od nedovetni {egi; i za seto vreme, boè
gluposti tresea no {to se moè;
ne velam deka {utovi bea, no koga bi bile
èdni, tvrdam, ko {utraci bi se napile.
Biron
Koja od maskite ja nosevte vie?
Biron
Kade? Koga? Koja maska? [to e sega?
Rozalina
Tamu, toga{, onaa maska; ona prekumerno
ne{to
{to dobroto go pokaà kriej}i go lo{oto
ve{to.
Kralot
286
Vilijam [EKSPIR
N# fatija; sega }e n# storat pufka.
Dimen
Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka.
Princezata
Zbuneti ste, gospodaru? Zo{to ste tolku
skisnat?
Rozalina
Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na
~elo.
Morska bolest dobi idej}i od Moskva.
[izna!
Samo, ve molam, bez ovie “bez”.
Biron
U{te sum ko molec
so star manir; trpenie malku, imam bolest;
{to poleka }e mi mine. @ivi bogorojca,
napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie
trojca
tie se zarazeni, na srcata im leì
taa crna ~uma {to vo o~ite va{i teì;
fateni se gospodava; a i vie ne ste ~isti
za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti.
Princezata
Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija
nam.
Biron
Biron
Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo.
Ima li otporno lice pa makar od bronza?
Eve me, gospo|o, strelaj vrz mene pravo;
so prezir ègni me, zbuni me ko |avol;
probodi me so umot bistar vo neznaeweto
moe
na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en;
za igra ne }e te molam, ne sum za toa skroen,
nitu pak po moskovski }e bidam oble~en.
O, nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni
da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna
ni maska od prijatelot glupo da me pleni
ni vo stih qubov da nudam, ko vo od slep
harfist pesna
rimi da redam, svileni izrazi krevki,
hiperboli vo tri kupa, strasta da ja cepam,
figuri stilski da cedam; ovie muvi letni
ko larvi od crvja za mene se lepat.
No sega od s# ova se otkaùvam i se kolnam
vo rakavicava bela (bela e rakava, bog znae)
deka od sega srceto }e mi nudi ili bara
qubov
samo so grubo “da” ili so resko “ne”; za koj
i da e.
Zatoa devojko, grubo ti velam, bez sme{ka,
qubovta za tebe mi e cvrsta, bez puknatina
ili gre{ka.
Rozalina
Propadnavme; ni gospod ne moè da n#
izvle~e sam.
Rozalina
Ne e taka. Oti kako moè da e verno,
vie da izgubite a vloìvte neimoverno?
Biron
Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno!
Rozalina
I jas so vas, kolku {to se znam, ako e po moe.
Biron
Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki
doen.
Kralot
Nau~ete n#, gospo|o mila, na ubavo izvinenie
za grubiot prestap.
Princezata
287
Rozalina
Poubavo od priznanie
nema. Ne bevte li pred malku maskirani
ovde?
Kralot
Gospo|o, se kolne{e deka mnogu sum mu mila
ko videlceto skapoceno, i deka sum vredna
pove}e od svetov; i u{te se zakolna taka
deka }e se oèni so mene ili }e umre ko moj
sakan.
Bev, gospo|o.
Princezata
Princezata
A dali so umisla bevte?
Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot
se zaveti ~esno deka }e se drì do zborot.
Kralot
Kralot
Bev, gospo|o li~na.
Princezata
A koga ovde ja najdovte sama
{to & {epotevte na uvoto na va{ata dama?
Kralot
Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i.
Princezata
A koga ova }e go prifati, ni{to nema da vi
zna~i.
[to sakate da kaète, gospo|o? Neka stanam
avet
ako na gospo|ava sum & dal takov zavet.
Rozalina
No mi dadovte, se kolnam; i za potvrda
vedna{
ova mi go dadovte; no eve, vi go vra}am.
Kralot
Darot i zavetot na princezata & gi dadov:
ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en
rado.
Kralot
Princezata
Ne, ìmi ~esta.
Princezata
Poleka! Poleka! U{te e presno;
edna{ prekr{en, po vtorpat zavetot se
kr{i lesno
Kralot
Prezrete me ako ovoj zavet go skinam.
Princezata
Sekako; ~uvajte go zatoa. Rozalina,
{to vi {epote{e na uvo onoj Rusin - sila?
Prostete, gospodine, no biljurov na nejziniot
be{e rakav,
a lordot Biron, da mi prosti, be{e mojot
sakan.
Biljurot si go sakate ili me sakate mene?
Biron
Ni edno ni drugo; niedno nema da me plene.
Sega sosem mi e jasno; dogovor padnal
koga ja otkrivte odnapred {egata jadna
da ja pretvorite vo lakrdija dolna.
Nekoj glasopletka~, nekoj ligu{, nekoj
kodo{,
288
Vilijam [EKSPIR
nekoj pqampa~, nekoj kvazi vitez, nekoe
kopile lo{o,
komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae
kako
{ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago,
odnapred namerite ni gi otkril; na znak na
vragot
gospo|ite darovite gi smenile, a potoa nie
sledej}i go znakot, mesto sakanata na{a,
tie,
darovite sme gi prosele. I makata da ni e
pote{ka
pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako
po
gre{ka.
Vaka be{e, tvrdam: - (Na Bojet) Zarem vie,
gospodine smerni
ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni?
Zarem ne ste maher za sekoja dama?
So nasmev da & prijdete koga e sama?
Da zastanete me|u ogni{teto i nea
i tabakata da & ja prinesete so smea?
Vie paòt ni go presekovte: o, s# vi e dozvoleno vam,
umrete koga vi e volja, so sukwa na glava,
sam.
Popreku me gledate, ne? Toa okoto va{e
ranuva ko oloven me~.
Biron
[to, samo tri se?
Torlak
Ne, gospodine, oti ako po pravo smetame,
sekoja edna pretstavuva po tri.
Biron
A tripati po tri se devet.
Torlak
Ne ba{, gospodine; }e mi prostite, gospodine, ama
mislam deka ne se. Oti koga }e presmetame,
gospodine, ve uveruvam, gospodine, deka
znaeme
{to znaeme, mislam, gospodine, tripati
trojno,
gospodine,Biron
Ne e devet.
Torlak
Bojet
Veselo ova na{e
zbidnuvawe be{e, smelo, velam, iako
gre{no.
]e mi prostite, gospodine, nie znaeme koga
treba
da se stigne do taa cifra.
Biron
Biron
Eve go, pak se kostre{i! No rekov! Za govor
pove}e nema mesto!
(Vleguva Torlak.)
Bardu na ostroumieto, zdravo! Ti razdeli
dva
petla!
Vidi, ìti gospod, sekoga{ sum smetal
deka tripati po tri se devet.
Torlak
O gospodaru, gospodine! Sramota e
ìvea~kata
da si ja zarabotuvate so smetawe, gospodine.
Torlak
O, gospodaru, gospodine, pra{uvaat tie,
dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili
ne.
Biron
289
Kolku se, zna~i?
Torlak
O gospodaru, gospodine! Pa samite ulogi,
odnosno
glumcite, gospodine, }e pokaàt kolku }e
ispadne;
{to se odnesuva do mene, gospodine, jas
treba, kako
{to velat, da sredam samo eden tip, da si
zamislam
samo edno bedno su{testvo, Pumpej
Golemiot,
gospodine.
Biron
Ti si eden od veli~enstvenite?
Ve}e sme dovolno posramoteni, gospodaru;
vaka
barem imame garancija deka nekoj }e izvede
polo{a pretstava od kralot i negovata
dru`ba.
Kralot
Velam da ne idat.
Princezata
Ne, gospodaru, dozvolete sega da bide po
moe,
najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae
svoe,
koga nekoj so àr po odli~nost silno zapne
toj àr redovno odli~nosta }e ja lapne;
zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega
ne koga e gotova tuku koga se ma~i, stega.
Torlak
Biron
Taka sakaa, gospodine, da me smetaat za
dovolno
golem da go igram Pumpej Golemiot; {to se
odnesuva do mene, ne znam kolkava e
veli~inata
na ovoj velikan, no jas treba da go pretstavuvam nego.
Biron
To~no ko na{ata {ega, gospodaru.
(Vleguva Armado.)
Armado
Miropomazan, te molam da dades vo ra{hod
onolku kralski zdiv kolku sto e potreben
da se kazat nekolku sbora.
(Govori so kralot i mu predava pismo.)
Odi, neka se podgotvat.
Princezata
Torlak
Dali ~ovekov mu sluì na boga?
Fino, gospodine, }e izigrame; }e se potrudime,
mislam.
(Izleguva.)
Kralot
Biron, }e n# posramotat; ne pu{tajte gi
vamu.
Biron
Biron
Zo{to pra{uvate?
Princezata
Zboruva kako da ne e od boga stvoren.
Armado
290
Vilijam [EKSPIR
Toa e edno te isto, ubav moj, sladok, meden
vladaru;
zimi s#, toa daskalce e svrknato od merata
nadvor;
i suetno, suetno; mnogu, mnogu suetno: ama s#
ostavame, kako sto se veli, na fortuna de la
guerra, na
voenata sre}a. Posakuvam spokojstvo na
tvoeto, nad
s# nadkralsko veli~estvo. (Izleguva.)
Pompej sum jas, Biron
Laè{, ti ne si toj v kajak.
Torlak
Pompej sum jas, Bojet
Kralot
Moèbi, ama nekoj Pompej - zajak.
Izgleda dobro }e bidat pretstaveni
veli~enstvenite. Toj go igra Hektor od
Troja; mom~eto, Pompej Veliki; parohiskiot sve{tenik
Aleksandar; paòt na Armado Herkul;
u~itelot Juda Makavejski. I ako ~etvoricava uspeat vo
prvata pojava, ~etvoricava }e se preoble~at
i }e
gi igraat drugite petmina.
Biron
Dobro sro~eno, majtapxijo: moè i prijatel
da ti stanam.
Torlak
Jas Pompej sum, Pompej nare~en Golemiot, Dimen
Biron
Veliki.
Petmina se i vo prvata pojava.
Torlak
Kralot
Ne, se laè{.
Biron
Daskalot, falbaxijata, nadri-popot, {utot
i
mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{
vakvi petmina ne }e najde{, tolku razli~ni
se
i svoeglavi.
Kralot
Razveani se site edra, i eve go pred nas
stiga.
(Vleguva Torlak kako Pompej.)
Torlak
“Veliki” de, gospodine. Pompej nare~en
Veliki;
{to ~esto na megdan, so {tit na du{manot
pot mu vadev, setiki;
i patuvaj}i po bregot, slu~ajno sum ovde ko
lija
pa oru`jeto go polagam pred nozete na
momevo
slatko od Francija.
Ako gospodstvoto va{e, “fala ti Pompej”
kaè
jas bi bil gotov.
Princezata
Fala ti mnogu, Pompeju golem.
Torlak
291
Ne e, priznavam, od kojznae kakva vrednost,
no
se nadevam, deka bev sovr{en. Samo zgre{iv
malku
vo ona “veliki”.
Samo slu`beno inaku Torlak.
Biron
Odvedi go osvojuva~ot, Alisander.
Biron
Torlak
]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se
pokaè
kako najdobriot veli~enstven.
(Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar.)
Nosot vi kaùva deka ne ste: prav e po rast.
(Na Nataniel) O! gospodine, vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot
Aleksandar. Za ova yrckite }e vi gi izvadat
zad zavesa. Va{eto lav~e, {to drì bozdogan sednato vo stol~e, }e mu go dadat na
Ajant; toj }e bide devettiot veli~enstven.
Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti
e Alisander, da te nema! (Nataniel se povlekuva,) Ete, gledate, da prostite: {vrknata
meka du{a; ~esen ~ovek, nema {to, no {tom
izleze na scena, nozete mu se se~at! Inaku
kako kom{ija e prva liga, a i za kuglawe
e car; no kako Alisander, e tuka zapna,
malku ulogata mu izleze od {ema. No idat
drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako
{to treba.
Biron
Princezata
Nataniel
Koga bev na svet, svetski bev komander,
na istok, zapad, sever, jug, ja {irev svojata
vlast;
grbot moj jasno vi kaùva deka sum
Alisander,Bojet
Va{iot nos du{ka “ne”, vitezu so isten~en
plast.
Zastani na strana, dobar Pompej.
(Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec
kako Herkul.)
Princezata
Holofern
Osvojuva~ot ne{to se trese. Prodolì
Alisander.
Nataniel
Koga bev na svet, svetski bev komander, Bojet
Taka e, navistina, ti be{e, Alisander.
Ova mom~e golemiot Herkul go igra,
~ija lastagarka go ubi Kerber, troglaviot
canus,
a koga be{e mal, doen~e u{te, dete,
zmii vaka dave{e so negovata manus.
Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde
ergo prostete za s# {to be{e do ovde.
Malku napravi se vaèn, pa da te nema.
(Izleguva Molec.)
Juda sum jas, -
Biron
Dimen
Pompej Veliki, Juda!
Torlak
292
Vilijam [EKSPIR
Bojet
Holofern
Ne Iskariotski, gospodine.
Juda sum jas, od milost zamilen ko Makaveec.
Vrat bez glava.
Dimen
Dimen
Glava na {nola.
Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda.
Biron
Biron
Mrtve~ka glava na prsten.
Predavnik {to baknuva. Kako }e stignete
do Juda?
Holofern
Longavil
Glava na stara rimska para odvaj vidliva.
Bojet
Juda sum jas, Dimen
Toga{ za pogolem ste rezil, Judo.
Holofern
[to sakate da kaète, gospodine?
Bojet
[to go nateravte Juda da se obesi.
Holofern
Setete se, gospodine. Vam vi e poprvo.
Biron
Ra~ka od me~ot na Cezar.
Dimen
Izgravirano |on-lice na pagur~e.
Biron
Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{.
Dimen
Da i toa na oloven bro{.
Biron
I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti.
A sega, teraj; ete stigna do samata glava.
Odli~no. Juda i se obesi na drvo.
Holofern
Holofern
Kako koga epten ostanav bez glava?
Glavata nema tuku taka da mi padne.
Biron
Biron
Zarem malku so niv te zaglavivme?
Misli{ deka ima{ glava?
Holofern
Holofern
A {to e ova?
Prvin me zaglavivte a potoa me
obezglavivte.
293
Bojet
Biron
Da si lav, istoto }e te snajde{e.
Ama dali ova e Hektor?
Kralot
Bojet
A bidej}i e magare, neka go nema.
Zna~i gubi se, Judo slatka! [to stoi{ ko
zdrven?
Dimen
Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan.
Longavil
Pregolema mu e nogata za eden Hektor.
Dimen
Na vtoriot del od svoeto ime.
Biron
Magare do Juda? Zna~i pove}e ne
Juda Makaveec
tuku Juda Magareec.
Ko da e tele{ka.
Bojet
Piskite mu se mali.
Biron
Holofern
Ova ne e fer, ne e ubavo, ne e smerno.
Ova ne moè da e Hektor.
Bojet
Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva,
moè da se sopne.
(Izleguva Holofern.)
Dimen
Ovoj e ili bog ili slikar; oti licata
gi menuva ko ~orapi.
Armado
Princezata
Kutriot Makaveec, ama go sredija ko nikoj.
(Vleguva Armado kako Hektor.)
Mars, semo}niot, kopjonosec silen
na Hektora mu dade dar, Dimen
Biron
Orev~e kalaisano.
Ahil, skrij ja glavata; doa|a vooruèn
Hektor.
Dimen
Biron
Limon.
Longavil
Iako {egata moè da mi se vrati, sega
vesel }e bidam.
I zgora so cinet.
Kralot
Dimen
Hektor, vo sporedba so ova, be{e samo
obi~en Trojanec.
Ne, tuku so ciment.
294
Vilijam [EKSPIR
Armado
Tisina!
Mars semo}niot, kopjonosec silen
na Hektora mu dade dar, na naslednikot
Ilionski
covek tolku mo}en za neprestajno da se bori
od utro do mrak von nastresnikot dvorski.
Toj cvet sum jas, -
Armado
Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko
gospodstvo.
Bojet
Ja saka na stapala.
Dimen
Dimen
Za{to ne moè na ar{ini.
Toa nane.
Armado
Longavil
Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal,
drustvoto e na pat -
Taa smrdlivka.
Armado
Lorde Longavil, jazikot zauzdi si go.
Longavil
Uzdite moram da mu gi pu{tam, za{to odi
protiv
Hektor.
Dimen
Da, a Hektor e zagar.
Armado
Megdanyijata sladok e mrtov i gnil; piliwa
slatki, ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot;
duri mu cuka{e srceto, toj bese covek. No
jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot;
(Na princezata) Velicestvo slatko,
podarete mi go vaseto setilo za sluh.
(Biron istapuva napred.)
Princezata
Govori, hrabar Hektore; nie sme mnogu
odu{eveni.
Torlak
Batka Hektor, taa e na pat; dva meseca ve}e.
Armado
Sto sakas da kazes?
Torlak
S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen
Trojanec, crno & se pi{uva na kutrata devojka;
trudna e; bep~eto ve}e kloca vo nejziniot
mev;
va{e e.
Armado
Sakas da me incriminiras pred velmozive?
]e umres.
Torlak
Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi
toa {to
@akeneta e trudna od nego, a }e go obesat
poradi
toa {to Pompej e ubien od nego.
Dimen
295
Pompej, ti nema ramen!
Bestra{en Pompeju!
Molec
Bojet
Pompej, ti si slaven!
Biron
Pogolem od golemiot, golem, golem, golem
Pompeju! Pompeju gramaden!
Dimen
Hektor se trese.
Biron
Pompej se raspalil. Maslo vo ognot! Maslo
vo
ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi!
Dimen
Hektor }e go predizvika.
Biron
Gospodaru, dozvolete da ve smiram i vrazumam.
Ne gledate deka Pompej se soblekuva za
bitka?
[to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po
petlite.
Armado
Gospoda i vojnici, se isvinuvam; nema da se
bijam
po kosula.
Dimen
Toa ne moète da go odbiete; Pompej vi
frli
rakavica.
Armado
I mozam i sakam, srciwa moi slatki.
Biron
Da, pa makar i da nema ma{ka krv v stomak
dovolna da nadoi edna bolva.
A od koja pri~ina?
Armado
Armado
@imi severniot pol, }e te predizvikam.
Torlak
Nema da se boram so pol. Ne sum Nordiec:
ima da te sma~kam i toa so me~. Ve molam
pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{.
Dimen
Mesto za zapalenite veli~enstveni.
Torlak
Golata vistina e deka nemam kosula. Odam
vo
volneno, po kazna.
Bojet
Taka e; a taa mu e izre~ena vo Rim koga
snema
platno; i od toga{, moàm da se zakolnam,
ne nosi
ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa
pokraj srce ja nosi kako amajlija.
(Vleguva gospodin Markad, glasnik.)
]e se bijam po ko{ula.
Markad
Dimen
296
Vilijam [EKSPIR
Bog neka ve {titi, gospo|o!
Princezata
Dobro ni dojdovte, Markad,
no zabavata ni ja prekina.
Markad
@al mi e, gospo|o; za{to vest jas nosam
{to na jazik mi teì. Kralot, va{iot tatko
Princezata
Umrel, bog da go prosti!
Markad
Tokmu taka; toa imav da kaàm.
Biron
Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i.
Armado
[to se odnesuva do mene, sega disam slobodno.
Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na
razumot, pa }e si dobijam zadovoluvawe kako
vojnik.
(Izleguvaat veli~enstvenite.)
Podgotvete, velam. Vi blagodaram na site
za siot va{ napor; a od mojata du{a,
{totuku oàlostena, srde~no ve molam
so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem
da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na
duhot,
{to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e
pri razgovorot a za {to vinovna be{e
pitomosta va{a. Zbogum, blagoroden lordu!
[tom tovar imate na srce, jazikot ne e
u~tiv.
Prostete {to blagodarnosta mi e tolku
{tura
za {tedroto ispolnuvawe na baraweto
krupno.
Kralot
Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in
naloùvaat tamu kaj{to ita od ne{tata
tekot,
i ~esto, tokmu pri krajot, razre{ka nosat
na ona za koe, inaku, mnogu vreme treba;
pa iako na obrazot lipa roditelska taga
i go zabranuva qubezniot quboven nasmev,
koj{to vaka nikako ne bi moèl da ubedi,
sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde
neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga
od namerata prvobitna; za{to, nema korist
od taga po zagubenite prijateli kolku {to
ima
mesto za radost po prijatelite steknati
sega.
Kralot
Princezata
Kako se ~uvstvuvate, veli~estvo?
Ne ve sfativ. Premnogu sum ta`na.
Princezata
Biron
Podgotvete s#, Bojet; patuvam ve~erva.
Kralot
Ne odete, gospo|o; ostanete, ve molam.
Princezata
Iskreniot, ednostaven zbor najdobro stiga
do naàlenoto uvo; vaka podobro }e go
sfatite
kralot.
Poradi vas, vremeto ni be{e devetta grià,
i gre{no si poigravme so dadeniot zavet.
Dami,
ubavinata va{a, n# izobli~i i vozbudata ni
ja
297
svrte
duri i kon nesakaniot kraj na namerite
na{i;
a i sme{no na nas izgleda{e toa, ko qubovta {to e seta polna neprikladni
struni;
raskala{ena ko dete, palava pa duri luda;
seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko
prepolna sliki neobi~ni, oblici, nastroenija
~udni,
sekoga{ privle~ena od ne{to drugo
ko okoto {to skoka so pogledot od predmet
na predmet;
pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna
ko pla{t od pajak na sebe, gi izvalkavme
vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta,
na toa, znajte, n# navedoa nebesnite va{i
o~i
zagledani vo gre{kite na{i. Zatoa, dami,
bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite
{to
qubovta gi pravi se isto va{i; zgre{ivme
kon
sebe
i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni
kon onie {to n# navedoa na toa, - kon vas,
ubavi
dami;
pa duri i ova neverstvo, grev samo po sebe,
vaka se ~isti i se pretvora vo doblest.
Princezata
Gi primivme va{ite pisma polni qubov,
va{ite darovi, glasnicite na qubovta;
i na na{iot mominski sobir, gi ocenivme
vedna{
ko dodvoruvawe, qubeznost, prijatna {ega,
bomasta krasnore~ivost za vremeto da se
skrati.
Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja kaàv
ne im pridadovme; zatoa izlivite qubovni
va{i
gi sfativme spored izgledot nivni. Kako
{ega.
Dimen
Pismata na{i, gospo|o, iskaùvaa pove}e
od {ega.
Longavil
A isto i pogledite na{i.
Rozalina
Nie ne gi cenevme taka.
Kralot
Barem sega, vo poslednata minuta na ~asot,
vetete ni ja va{ata qubov.
Princezata
Mi se ~ini, prekuso vreme
za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e
vaì.
Ne, gospodine, ne, premnogu grev na du{a vi
leì,
premnogu vina gorka; zatoa velam vaka:
ako za qubovta moja, a pri~ina, vsu{nost,
nema,
sakate ne{to da storite, storete go toga{
ova:
bidej}i na zavetot ne vi veruvam, zaminete
vedna{
vo nekoj zafrlen, pustinski predel,
daleku od site zadovolstva na svetot;
ostanete tamu, duri dvanaesette znaci
nebesni na Zodijakot ne pominat site.
Ako ovoj osameni~ki, pustinski ìvot
ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela,
ako ni mrazot ni postot, tvrdata postela,
oblekata skudna,
ne go svenat cutot na va{ata qubov,
tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov,
toga{ vie na istekot od godinata
dojdete i pobarajte me, pobarajte me
zasluèno
sosem
i, vo dlankava mominska {to dlankata va{a
sega ja qubi, vi se kolnam deka }e bidam
va{a.
A dotoga{, }e go zatvoram ova uàleno
telo vo domot na tagata kaj{to solzi
298
Vilijam [EKSPIR
àlosnici }e ronam za pokojniot mi tatko.
Ako ova go odbie{, da se razdelime sega ko
lu|e
za posle na srcata da n# ni ostani u|e.
dadam.
Dimen
Dotoga{ }e vi sluàm iskreno i verno.
Kralot
Katerina
Ako ova, ili pove}e odbijam od nego,
za vo laskawe i spokoj gi minam godinite
mladi,
nenadejno smrtta da me zgrabi sega!
Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi.
Biron
A {to e, mila so mene, {to e so mene?
Rozalina
I vie niz ~istili{te da minete treba;
polni ste prestapi i prevari mnogu;
zatoa, ako naklonosta moja vi treba
edna godina mora da ja minete bez prekin
vo poseti ma~ni na bolnite lu|e.
Sepak zavet ne davajte, da ne go skr{ite
lekoverno.
Longavil
[to veli Marija?
Marija
[tom dojde krajot na godinata smeren
crninata }e ja smenam so prijatel veren.
Longavil
Trpelivo }e ~ekam; no vremeto e dolgo.
Marija
Dimen
A {to mi se pi{uva mene, {to mene?
@ena?
Tolku e posli~no na vas; malkumina visoki
se tolku mladi.
Biron
Katerina
Brada, dobro zdravje i ~esnost;
so trojna qubov vi gi posakuvam trive
ne{ta.
Dimen
[to umuva gospo|ata moja? Pogledni me
mila,
Vo okoto moe, prozorecot na srceto moe
yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot
tvoj
go ~eka;
zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam.
O, dali da kaàm, ti blagodaram èno moja?
Rozalina
Katerina
Ne, gospodine. Edna godina i den u{te zgora
ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez
brada;
dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja
mora;
toga{, ako sum qubov polna i vam malku }e
vi
êsto za vas sum slu{ala, lordu moj Biron,
u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik
na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za
{egi;
poln zajadlivost i ostroumni sporedbi
koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde
pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar;
za da se iskoreni pelinot od umot va{
299
ploden
i mene da me dobiete, ako vi e po volja,
bez {to da me dobie ne moè nikoj,
vie vo ovie godina dena kataden po vezden
}e gi posetuvate mol~elivite bolni
razgovaraj}i
so tie {to ofkaat; a zada~a }e vi bide
so seta mo} i napor na va{iot bistar duh
da gi naterate bolnite nemo}nici da se
smeat.
Biron
@iva smea da podbodnam vo grloto na
smrtta?
Nevozmo`no; toa ne moè da bide;
veselosta ne moè da prodre do du{ata vo
bolka.
Rozalina
Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti,
~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona
dopa|awe
neodgovorno
koe na budalite mu go delat slu{a~ite
plitki.
Uspehot na dosetkata vo uvoto leì
na onoj {to ja slu{a, nikoga{ vo jazikot
na onoj {to ja pravi; pa ako bolnoto uvo
zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata
bolka
saka da gi slu{a rugawata va{i, prodolète
toga{
pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok;
no ako ne saka, otfrlete go toj manir
pa }e ve najdam o~isten od toj porok
i }e bidam radosna {to ste se izmenile.
(Na kralot) E, pa, mil moj kralu, ostanete
zbogum!
Kralot
Ne, gospo|o; ne ve pu{tame po pat sama.
Biron
Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara
drama;
Xek ne se èni so Xuli; qubeznive dami
moèa {egata so komedija da ja svr{at sami.
Kralot
Dobro de, samo godina edna i u{te den zgora
pa toga{ }e zavr{i, }e mora.
Biron
Da, no treba i ne{to i drugo predvid da se
zeme;
za edna drama toa }e bide premnogu vreme.
(Se vra}a Armado.)
Armado
Slatko velicestvo, udostojte me Princezata
Ne be{e ona Hektor?
Dimen
Blagorodniot vitez od Troja.
Armado
Biron
Godina! Dobro, }e preìveam odewe po
{tici!
Edna godina pravewe {egi po bolnici!
Princezata
]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam.
Dadov na sebe savet. I se sakolnav na Zakeneta
deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na
nejsinata slatka qubov. No isvonredno
ceneta
vosvisenost svetla, }e sakate li da go cuete
sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko
300
Vilijam [EKSPIR
pofalba sa
buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na
krajot
od naseto prikasanie.
Kralot
Viknete gi brgu; }e gi soslu{ame.
Armado
Ej!Ej! Vamu!
(Se vra}aat Holofern, Nataniel, Molec,
Torlak i drugite.)
Od ovaa strana e Hiems, zima, od onaa Ver,
prolet:
Prvoto go prikazuva buvot, vtoroto kukavicata.
Ver, pocni.
PESNA
Koga mrazulci na sekoj yid visat
i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik
i Tomevci drva nosat, odvaj di{at
i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik
koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto
toga{ no}e pee okokoren utot,
uuut-ut;
uuut, ut, veselinka ve{a,
duri Xoan debelata tenxereto go me{a.
0
Koga glasno veterot duva
i razigrano reì popovata pila
i pticite dro~at vo sne`nata ruva
i nosot na Mari crven e od sila,
koga rak~iwata prèni cvr~kaat v pajnca
luto
toga{ no}e pee okokoren utot,
uut, ut;
uut, ut, veselinka ve{a
duri Xoan debelata tenxereto go me{a.
Armado
Prolet
Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini
i zumbuli krevki, srebreno beli
i laliwa ne`ni, òlti i fini
so radost bojat livadi celi
kukavicata toga{, od sekoe drvo
go ismeva ènetiot i vaka pee prvo:
Kuku!
Kuku, kuku: o zbor {to neprijatno
gi pla{i
ènetite maì!
Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a
i veselite ~u~uligi ora~ot go budat
koga skok na potpolo{ki, vrani, ~avki se
slu{a
i devojkite platnoto letno go belat
kukavicata toga{, od sekoe drvo
go ismeva ènetiot i vaka pee prvo:
Kuku!
Kuku, kuku: o zbor {to neprijatno
gi pla{iènetite maì!
Zima
Zborovite na Merkur zvu~at grubo
po pesnite na Apolon.
(Izleguvaat.)
(Bele{ki)
1
Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i
i zatvor kako temnica, zandana i zatvor
kako zapek, konstipacija.
301
Much Ado About Nothing
LICA:
Don Pedro, princ od Aragon
Don Huan, negov polubrat
Klaudio, mlad grof od Firenca, milenik na Don Pedro
Benedik, mlad velmoà od Padova, isto milenik na Don Pedro
Leonato, upravnik na Mesina
Antonio, negov brat
Baltazar, sluga na Don Pedro
Bora~io, ~ovek na Don Huan
Konrad, ~ovek na Don Huan
Dren, priglup ~inovnik
Talpa, isto
Pisar
Sve{tenik
Mom~e
Hera, }erka na Leonato
Beatri~e, vnuka na Leonato
Margaret, pridru`ni~ka na Hera
Ursula, isto
Glasnici, straàri, pridru`nici.
Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. Vo kvarto izdanieto
od 1600 godina, se ukaùva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot êmberlen.
Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdani
eto od 1600 godina. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo
vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto.
Ovaa romanti~na komedija, kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo.
Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata,
zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik, likovi vneseni vo izvornata prikazna
od samiot [ekspir. Dren, Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir
u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. Kako {to ukaùva i samiot nas
lov, nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. Postoi edna neprevedliva igra
na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting, homonimi na vremeto, koja ja sugerira primarnata
tema na [ekspir: sposobnosta da se zabeleì niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta
i su{tinata zad taa pojavnost. Dramata izobiluva so nezabeleùvawa na su{tinata (notings)
koi vodat do la`ni zaklu~oci. Iako lo{oto zabeleùvawe ili delumnoto slepilo na Leo
nato, Don Pedro, Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en
kraj, sepak [ekspir najmnogu pokaùva interes za komi~nite implikacii {to proizlegu
vaat od lo{oto zabeleùvawe a ne od ~istoto gledawe. Sepak, ako na~inot mu e komi~en,
namerata mu e seriozna. Osven ova, nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata pod
lost na Don Huan, nivnoto povr{no razbirawe na qubovta, nivnata nemo} da ja sfatat su{
tinata na sakaweto i brakot, ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. Ili, ako
odime ponatamu, gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid
civilizirana plitkost, svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na
zloto.
Prozata, se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inte
ligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik, dominira vo deloto. Upotrebata na proza
za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e vaèn nov element vo
{ekspirovata drama, element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo
podocne`niot razvoj na visokata drama.
Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik.
în PRVI
Scena 1
Mesina. Pred ku}ata na Leon
ato.
(Vleguvaat Leonato, Hera, Beatri~e i drugi so glasnik.)
Leonato
izraduva.
Glasnikot
Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon
doa|a ve~erva vo Mesina.
Glasnikot
Mnogu e blisku; go ostaviv na desetina
kilometri od ovde koga trgnav.
Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne
moè{e da ja skrie radosta; duri za da ne
ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at
na taga.
Leon
ato
Leonato
Da ne se rasplaka?
Kolkumina blagorodnici zagubivte vo
bojov?
Glasnikot
Malkumina od ugled a nieden poznat.
Leonato
Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja
vra}a vojskata doma ìva i zdrava. Gledam
ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go
opsipal mladiot fiorentinec Klaudio.
Glasnikot
Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~es
tite od Don Pedro. Nikoj ne o~ekuva{e
tolku od negovata mladost; lavovski dela vo
koà od jagne! Navistina gi nadmina o~eku
vawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi
gi prenesam!
Glasnikot
Kako malo dete.
Leonato
Iskren izliv na iskrenost. Nema poiskreni
lica od onie {to vaka se mijat. Kolku e
podobro da pla~e{ od radost otkolku da se
raduva{ na pla~!
Beatri~e
Ve molam, dali gospodinot Bocka~ se vrati
od bojot ili ne?
Glasnikot
Ne poznavam nikogo so takvo ime, gospo|o;
takov nema{e vo na{ata vojska.
Leonato
Leonato
Za kogo pra{uvate, vnuko?
Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se
311
Od vlakno ortoma
Glasnikot
Hera
Bratu~etka mi misli na gospodinot Bene
dik od Padova.
Pred damata gospodin, pred maòt ma`; pol
net e so doblesti.
Beatri~e
Glasnikot
Toj se vrati dobro raspoloèn kako i
sekoga{.
Beatri~e
Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go pre
dizvika Kupidona na dvoboj so streli: a
{utot na vujko mi, koga pro~ita, se potpi{a
kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so
bocki od trn. - Ve molam, kolkumina ubi
i izede vo vojnava? Dobro, kolkumina ubi?
Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to
toj }e gi ubie.
Leonato
Vnuko, premnogu go imate zemeno na zab gos
podinot Benedik; ama kolku {to go znam, ni
toj nema da vi ostane dolèn.
Glasnikot
Deka e polnet, ne se somnevam; koja e razli
kata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za
piperkata se znae, a so {to e polnet toj? No
{to se moè tuka, site sme smrtni.
Leonato
Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi, gospo
dine; pome|u nea i gospodinot Benedik pos
tojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se
sretnat vedna{ se zemaat na ududu.
Beatri~e
Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus.
Od najpresniot megdan {to go spodelivme,
~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko
popareni, pa sega na kutri~kiot mu ostana
samo u{te eden kolku da se razlikuva od
negoviot kow i da si se zanesuva deka s#
u{te e su{testvo {to misli. Koj mu e sega
drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim.
Dobro se pokaà vo vojnava, gospo|o.
Glasnikot
Beatri~e
Navistina?
Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e
koj da ja smavne? Mevot, znam, mu e kako
|upska torba. Za jadewe znam deka mu nema
ramen
Glasnikot
Ama i kako vojnik e dobar, gospo|o.
Beatri~e
Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama; no
kakov e koga }e zastane pred ma`?
Beatri~e
Navistina ami kako; vernosta mu trae kolku
i oblikot na palarijata; ja menuva so sekoj
nov kalap.
Glasnikot
Gledam, gospo|o, deka gospodinov vi e posle
den na listata.
Beatri~e
Da mi be{e prv, }e ja zapalev. No ve molam,
koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad
Vilijam [EKSPIR
312
kavgaxija {to trgnal so nego na pat za peko
lot?
bi trebalo da vi olesne na du{a; no koga vie
si zaminuvate, taga me obzema, a radosta me
napu{ta.
Glasnikot
Don Pedro
Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Kla
udio.
Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot
tovar. - Ova mora da e }erka vi.
Beatri~e
Leonato
Gospode boè! ]e mu vleze pod koà kako
bolest: pozarazen e i od ~uma, a zarazeniot
vedna{ fa}a ludilo. Gospod neka mu e
na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako
fatil Benediktis, }e potro{i celo azno
pred da se izle~i!
Glasnikot
Sakam da ostaneme prijateli, gospo|o.
Tokmu taka mi vele{e majka & .
Benedik
Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale?
Leonato
Nemav zo{to, gospodine Benedik. Vie
toga{ u{te bevte dete.
Beatri~e
Don Pedro
Ostanete, gospodine.
Leonato
Vas, vnuko, nikoga{ nema da ve fati ludilo.
Beatri~e
Taka e! Duri ni na kukuvden!
Glasnikot
Doa|a Don Pedro.
(Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi,
Don Huan, Klaudio i Benedik.)
Opaa, sam si go baravte i si go dobivte,
Benedik; po ova moè da se vidi kakov ste
sega koga porasnavte. Vsu{nost, gospo|icata
sama kaùva koj & e tatko. - Bidete sre}ni,
gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen
za po~it.
Benedik
Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da
re~eme taa li~i na nego, sepak tvrdam deka
ni za seta Mesina, taa ne bi sakala da mu ja
nosi glavata na ramena.
Beatri~e
Don Pedro
Gospodine Leon
ato, dojdovte da si ja pre~e
kate beljata; lu|eto obi~no begaat od tro
{ok a vie si go navlekuvate na vrat.
Leonato
Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto
doa|awe; za{to koga od belja }e se spasite,
Samo vie drobete si, gospodine Benedik.
Nikoj ne ve ferma.
Benedik
Opaa, dali dobro ~uv? Milata gospo|ica
Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste ìvi!
313
Od vlakno ortoma
Beatri~e
Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe
ima tolku lesen zalak kako {to e gospodi
not Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora
vo majtap koga vie }e se pojavite.
i da ne pokaè{e zamor. No vie terajte si,
gospod neka vi e na pomo{. Jas zavr{iv!
Beatri~e
Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow; ne ve
poznavam od v~era.
Benedik
Don Pedro
Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karak
ter. - No sigurno e deka site dami umiraat
po mene, so isklu~ok na vas; a jas bi sakal
srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to, veru
vajte mi, niedna ne sakam.
Beatri~e
Sre}a nevidena za ènite; inaku, sirotite,
}e bea na golem zort od eden opasen badijal
xija. Spolaj mu na gospoda i na mojata stu
dena krv, {to vo ova sme isti; pove}e bi
slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka
odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me
qubi.
Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Kla
udio, gospodine Benedik! Leonato, mojot
drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego.
Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena
a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da
ostaneme pove}e: moàm da se zakolnam deka
ne e licemer i deka molbata mu doa|a od
srce.
Leonato
Ako se zakolnete, gospodaru, nema la`no da
se zakolnete. - Vi posakuvam dobredojde, gos
podaru; i bidej}i se smirivte so princot,
va{iot brat, vi dolàm celosna po~it.
Benedik
Don Huan
Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden
od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go
izgrebat liceto!
Beatri~e
I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od
va{eto.
Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zbo
rot, no sakam da vi se zablagodaram.
Leonato
Dali }e sakate, gospodaru, da odite napred?
Don Pedro
Benedik
Vakov majstor za papagali u{te ne sum sret
nal.
Beatri~e
Dajte mi raka, Leonato; odime zaedno.
(Izleguvaat site osven Benedik i Klau
dio.)
Klaudio
Pile {to govori so mojot jazik e podobro od
yver~eto {to govori so va{iot.
Benedik, dali ja zabeleà }erkata na gospo
dinot Leonato?
Benedik
Benedik
Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik
Ne ja zabeleàv, ama ja poglednav.
Vilijam [EKSPIR
314
Klaudio
Zarem ne e skromna mlada gospo|ica?
Klaudio
Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na
svetot.
Benedik
Benedik
Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo
da pra{a ~esen ~ovek, za moeto prosto i
iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram
spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man
na nivniot pol?
Klaudio
Ne, te molam, govori seriozno i razumski.
Benedik
Ne znam, mi se ~ini deka e preniska za
visoki falbi, precrna za svetli falbi, i
presitna za krupni falbi; vo nejzin prilog
moàm da kaàm samo edno: da ne e onakva
kakva {to e, bi bila neubava; a bidej}i e
takva kakva {to si e, ne mi se dopa|a.
Klaudio
Ti misli{ deka se {eguvam; te molam, kaì
mi iskreno kako ti se dopa|a.
Benedik
Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se
raspra{uvate?
Klaudio
Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi
takov biljur?
Benedik
More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e
vo koe }e se ~uva. Tuku, seriozno li mi
zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da
mi kaète deka Kupidon e dobar du{ka~
na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec?
Kaète mi, ve molam, na koj dur da ve
fatam?
Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to
ne moàm da vidam. Bratu~etka &, na primer,
da ne e polna besovi, ja {ie vo ubavina ko
{to prvi maj go {ie trieset i prvi dekem
vri. Se nadevam nemate niet da stanete sop
rug, ne?
Klaudio
Da saka Hera da mi stane èna, ne bi si
rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotiv
noto.
Benedik
Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne
ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja
nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema
da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen?
Toga{, poveli, slepo pikni si ja glavata vo
tvrdiot jarem, nosi mu go belegot i ofkaj vo
nedelite ko netokmu. Gledaj, Don Pedro se
vra}a po vas.
(Povtorno vleguva Don Pedro.)
Don Pedro
Kakva tajna ve zadrà ovde pa ne dojdovte po
nas kaj Leonato?
Benedik
Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da
kaàm.
Don Pedro
Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se
zakolnal na vernost.
315
Od vlakno ortoma
Benedik
Slu{ate, grofe Klaudio? Jas moàm da
~uvam tajna kako nem ~ovek, - na ova veru
vajte mi, no kako ~ovek {to se zakolnal na
vernost, - imajte na um, - kako ~ovek {to
se zakolnal na vernost: - Toj e zaquben. Vo
kogo? - Ova e ulogata na va{ata svetlost. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: - Vo
Hera, kusata }erka na Leonato.
Klaudio
Vaka da bilo (pra{ano), vaka i }e be{e
(odgovoreno).
Benedik
Ko vo prikaznata, gospodaru: ‘ne bilo vaka,
nitu bilo taka, ama, ne daj boè, da bide
vaka!’
Klaudio
ûvstvuvam deka ja sakam.
Don Pedro
Deka zasluùva, znam.
Benedik
Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se
qubi, niti pak znam so {to taa takvo ne{to
zasluùva, toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne
moàt da go isteraat od mene: spremen sum
so nego da umram na klada.
Don Pedro
Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo
preziraweto na poubaviot pol.
Klaudio
Klaudio
Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni,
ne daj boè da bide poinaku!
I nikoga{ ne si moèl da ja igra{ ulogata
do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja.
Benedik
Don Pedro
Amin, ako ja qubite, za{to gospo|icava e
dostojna za toa.
Klaudio
Vaka mi govorite, gospodaru, za da se ulo
vam?
Don Pedro
Deka vo èna sum za~nat, priznavam so bla
godarnost; deka èna me odgledala i toa
najponizno go priznavam so golema blago
darnost; no lovci i zagari da mi se sobiraat
na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata - e, za
toa malku }e po~ekaat. Bidej}i ne sakam da
storam grev iskaùvaj}i nedoverba kon edna
od niv, }e si zemam za pravo na niedna da ne
& veruvam; po {to sledi deka ne samo {to
poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam
ergen za navek.
êsen zbor, go govoram toa {to go mislam.
Don Pedro
Klaudio
Isto i jas, gospodaru.
Benedik
Isto i jas, gospodaru, ìmi site veri i zak
letvi.
More }e te vidam jas tebe, u{te pred da
umram, kako mi pripa|a{ od qubov.
Benedik
Moè od gnev, od bolest, od glad, ama
nikoga{ od qubov: ako mi dokaète deka
Vilijam [EKSPIR
316
nekoga{ }e pripadnam od qubov, bez da
moàm toa brgu da go nadopolnam so dobra
pija~ka, vedna{ izvadete mi gi o~ite so per
oto na nekoj poet i obesete me na portata
od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot
Kupidon.
Don Pedro
Dobro, so vreme i vie }e se pripitomite. Vo
me|uvreme, dobar gospodine Benedik, odete
doma kaj Leonato, prepora~ajte me i kaète
mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka
nagolemo ja sprema.
Don Pedro
Benedik
Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba, rezil
na vekot }e stane{!
Mislam deka sum sposoben za edna takva
misija. Zatoa ostanete -
Benedik
Klaudio
Ako skr{nam, obesete me kako ma~or i stre
lajte vo mene, a toj {to }e me pogodi, potap
kajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud.
Don Pedro
Dobro, vremeto }e pokaè.
Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem.
(Thomas Kyd: Spanish Tragedy)
Benedik
Diviot bik moèbi; no ako nekoga{ itriot
Benedik go navle~e, iskornete gi rogovite
od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka
me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako
{to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow
neka mi napi{at ozdola Ovde moè da go
vidite oènetiot Benedik.
Klaudio
Ako ova nekoga{ se slu~i, }e stane{ ìvo
tin~e, em roglesto, em ludo.
Don Pedro
Ne, ako Kupidon ne se istresil siot vo
Venecija, naskoro, zaradi ova {to go re~e,
ima da se trese{ pred nego kako prat.
So gospod na pomo{: Od doma, - koga bi ja
imalDon Pedro
[esti juli. Iskreno va{, Benedik.
Benedik
Da, samo majtapete se. Predmetot na va{iot
razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa,
no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni.
Pred da prodolìte so verglawe na dobro
poznatite izliteni frazi, ispitajte si ja
sovesta! Zna~i, ve ostavam.
(Izleguva Benedik.)
Klaudio
Gospodaru, sega pomo{ od vas mi treba.
Don Pedro
Qubovta moja od tvojata }e u~i; kaì & kako
i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati
i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori.
Klaudio
Dali Leonato ima sin, gospodaru?
Benedik
Don Pedro
Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese.
Ne, ja ima samo Hera, taa edinstveno
Od vlakno ortoma
}e go nasledi; dali ja saka{, Klaudio?
Klaudio
Gospodaru,
u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod,
ja poglednav nejze so vojni~ko oko,
mi se dopadna, no imav pogruba zada~a
toga{,
pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov:
No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite
misli
se povlekoa molkum, na nivno mesto
vo surija naviraat ne`ni, milni strasti
{to mi velat kolku ubava e mladata Hera
i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo
bojov.
Don Pedro
Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek,
i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj:
Ako ja saka{ ubavata Hera, sakaj ja!
]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko
i ti }e ja ima{. Pa neli ba{ poradi ova
tolku krasna prikazna mi razvrza?
Klaudio
Kolku ne`no qubovta ja isceluvate,
poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled!
No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv,
so melem od zborovi probav da ja le~am.
Don Pedro
Zo{to mostot da e po{irok od tekot?
Najdobar dar e ona {to e trebno.
Samo soodvetnoto sluì; jasno e, zaquben
si;
a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam.
Znam deka ve~erva }e ima gozba;
pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja,
i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio;
}e go raspetlam vo nea moeto srce,
i sluhot }e & go zarobam so napad
èstok na qubovnata storija moja:
Potoa, na tatko & s# }e mu kaàm;
a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja:
317
Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo.
(Izleguvaat.)
Vilijam [EKSPIR
318
Scena 2
Soba vo ku}ata na Leonato.
(Vleguvaat Leonato i Antonio.)
Leonato
[to e brate? Kade e vnuk mi, va{iot sin?
Dali se pogriì za muzikata?
Antonio
Zafaten e so toa do gu{a. Ama brate, drugo
sakam da vi kaàm, novosti mnogu ~udni za
koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni.
Leonato
Dali se dobri?
Antonio
Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi isho
dot. Obvivkata im e dobra; ubavo izgleda
od nadvor. Od razgovorot pome|u princot i
grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot
del od mojot ovo{tarnik, eden moj ~ovek
volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio
deka bil zaquben vo vnuka mi, va{ata }erka
i deka imal namera toa ve~erva, na igran
kata, da & go kaè; pa ako ovaa prifatela,
mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i
da dogovori so vas.
Leon
ato
Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova
vi go kaàl?
Antonio
Ni slu~ajno. Bister e i razumen. ]e vi go
pratam pa sami raspra{ajte go.
Leonato
Ne, ne, sega za sega }e smetame deka rabo
tava e son, duri ne se pokaè kako jave - no,
vo sekoj slu~aj, }e ja izvestam }erka mi za da
ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova
e navistina to~no. Odete vie i kaète & s#.
(Pominuvaat nekolkumina preku scenata.)
Rodnini moi, znaete {to treba da se stori
vo vakov ~as. - O, prijatelu, ve molam; doj
dete so mene, }e mi treba va{ata ve{tina. Vnu~ko moj dobar, bidete na visina; da si gi
ispolnime obvrskite vo uzbunava.
(Izleguvaat.)
319
Od vlakno ortoma
Scena 3
Druga soba vo ku}ata na Leon
ato.
negovata milost; nevozmo`no e da fatite
vistinski koren ako samite ne sozdadete
povolna klima; samo vo pravoto godi{no
vreme }e imate dobra ètva.
(Vleguvaat Don Huan i Konrad.)
Don Huan
Konrad
Gospodaru! Zo{to ste neraspoloèni od
merata nadvor?
Don Huan
Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova
se ispili; ottuka i neraspoloènieto mi e
bez mera.
Konrad
Poslu{ajte go razumot.
Don Huan
A ako go poslu{am, {to blagodet }e mi
dojde?
Konrad
Moèbi nema da ve izlekuva vedna{, ama
barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe.
Don Huan
Se ~udam {to ti, roden, kako {to veli{, vo
znakot na Saturn, saka{ so moralen lek da
ja le~i{ beznade`nata bolka. Ne moàm da
krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo
èn koga za toa imam pri~ina, a ne da se sme
jam na se~ii {egi; da jadam koga sum gladen,
a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne; da
spijam koga sum pospan, a ne da se griàm za
ne~ija rabota; da se smejam koga sum vesel, a
ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef.
Konrad
Taka e, no ne pravete go toa otvoreno tuku
so razumna vozdrànost. Duri neodamna se
smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo
Poarno da sum {ip vo trwe odo{to tren
dafil vo negovata milost; na krvta moja
pove}e & li~i da bidam namrazen od site
otkolku da go tokmam odnesuvaweto za
da moàm da is~emnam tro{ka qubov od
nekogo; vo ova, iako ne moè da se kaè deka
sum nekakov laskav namuzlija, sepak nikoj ne
moè da porekne deka sum otvoren podlec.
Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na
usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne
pejam vo sopstveniot kafez. Ako me pu{tat
od sinxir, }e kasam. Da imam dovolno slo
boda, }e si go teram }efot bezmilosno; vo
me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum
i ne obiduvaj se da me smeni{.
Konrad
Zarem ne moète da imate nekakva polza od
va{eto nezadovolstvo?
Don Huan
Seta polza vo ìvotot ja imam samo od nego,
za{to samo nego i go upotrebuvam. No koj
doa|a? [to ima novo, Bora~io?
(Vleguva Bora~io.)
Bora~io
Doa|am od edna golema gozba; princot,
va{iot brat, kralski go gostat kaj Leon
ato;
a moàm da vi govoram i za eden skore{en
brak.
Don Huan
Moè li da posluì za urnek vrz koj }e se
izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala
{to saka da se vrze so nemirot?
Vilijam [EKSPIR
320
Bora~io
Desnata raka na brat vi.
Don Huan
Don Huan
Toga{ da odime vedna{ na gozbata; nivnoto
raspoloènie se zgolemuva so mojata taga.
Kamo gotva~ot da misli kako mene! - ]e
odime li da vidime {to moè da se stori?
Koj? Doblesniot Klaudio?
Bora~io
Bora~io
Vi stoime na raspolagawe, gospodaru.
Tokmu toj.
(Izleguvaat.)
Don Huan
Prekrasen gospodin! A na koja, ìti s#,
frlil oko?
Bora~io
Na Hera, }erkata i edinstvenata nasled
ni~ka na Leonato.
Don Huan
Vidi go ti, }erata! Kako go dozna ova?
Bora~io
Dodeka najmen kako kaditel, kadev edna
mnogu zagu{liva odaja, naidoa, raka pod
raka, princot i Klaudio vneseni vo eden
mnogu seriozen muabet. Se mu{nav zad edna
draperija i ~uv koga se dogovorija princot
da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja
dobie, da mu ja dade na grofot Klaudio.
Don Huan
Odime vedna{ tamu! Ovde moè da ima
hrana za moeto nezadovolstvo; toj mlad
pili{tarec ja sobra seta slava od mojot
poraz. Ako, na nekoj na~in, mu na{tetam,
toga{ sekako }e si ~estitam. Vie ste mi
verni i }e mi pomognete, ne?
Konrad
Dodeka sme ìvi, gospodaru.
în VTORI
Scena 1
Salon vo ku}ata na Leonato.
(Vleguvaat Leonato, Antonio, Hera, Beatri~e i drugi.)
Leonato
Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan?
Leonato
Tvrdam, vnuko, deka so tolku pis jazik
te{ko }e si najde{ ma`.
Antonio
Antonio
Ne go vidov.
Navistina e prezajadliva.
Beatri~e
Beatri~e
Toj gospodin navistina izgleda kiselo!
Sekoga{ koga }e go vidam, cel ~as potoa mi
idi ufunet.
Hera
Mnogu ta`na du{a.
Beatri~e
Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel
nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako
trup i ne zboruva ni{to, a vtoriov e kako
razgaleno sin~e i samo mele bez prekin.
Leonato
Zna~i polovina od jazikot na gospodinot
Benedik vo ustata na grofot Huan i polo
vina od tagata na grofot Huan na liceto od
gospodinot Benedik.
Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva.
Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli,
Kravata {to bode {uti rogovi ima; no
kravata {to premnogu bode, nema nikakvi.
Leon
ato
Zna~i ako premnogu bode{, }e nema{
nikakvi rogovi?
Beatri~e
]e nemam ako nemam ma`; za vakov blagos
lov na kolena go molam Nego sekoe utro i
sekoja ve~er! Boè! Ne bi moèla da podne
sam ma` so brada na lice: poarno da si leg
nam na bodlikavo prase!
Leonato
Moè }e legne{ so ma` {to nema brada!
Beatri~e
Beatri~e
So dobri noze i so silni stapala, striko, i
so dovolno pari v }ese, takviot ma` bi ja
osvoil sekoja èna na svetot, - ako uspee da
ja pridobie, se razbira.
[to }e pravam so takov? Da mu gi natnam
moite ali{ta i da go storam {ef na sobar
kite? Maòt so brada e pove}e od mom~e, a
Vilijam [EKSPIR
322
maòt bez brada e pomalku od ma`: onoj {to
e pove}e od mom~e ne e za mene; a onoj {to e
pomalku od ma`, jas ne sum za nego; zatoa, }
e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e
im gi vodam majmunite v pekol!
striko, ne sakam nieden. Sinovite na Adama
se moi bra}a; i navistina, za mene e grev, da
se maàm za najbliskiot rodnina.
Leonato
]erko, zapamtete {to vi rekov; ako princot
za ona vi govori, znaete kako da mu odgovo
rite.
Zna~i re{ivte da odite v pekol?
Leonato
Beatri~e
Beatri~e
Ne; samo do negovite porti; toga{ }e mi
izleze |avolot na sre{ta, ko nekoj star
rogonosec, so rogovi na glava i }e mi re~e;
Odi v raj, Beatri~e; odi v raj, ova ne e
mesto za devojki; jas }e mu gi predadam maj
munite i trk, pravo kaj sveti Petar vo rajot;
toj }e mi pokaè kade sedat neènetite i
nemaènite i potoa dolgo i sre}no }e si
ìveeme od utro do mrak.
Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as, vinata
}e padne na muzikata; ako princot premnogu
navali, kaète mu deka za s# treba takt, pa
taka istancuvajte mu go odgovorot. Za{to,
slu{nete me, Hera, dodvoruvaweto, ven~ava
weto i kaeweto se kako zabavna, seriozna i
{und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i
naglo ko strastven pop-rok, polno e zanes i
hirovi; ven~avaweto smireno i smerno kako
avstriski menuet, polno starovremski spo
koj i patina; potoa doa|a kaeweto i so svo
ite stakleni noze zapa|a vo teòk {und, s#
pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob.
Antonio
A vie, vnuko, (na Hera) se nadevam, vo s# }e
go slu{ate tatko vi.
Leon
ato
Beatri~e
Vnuko, preostro gledate na rabotite.
Ba{ taka; dol`nost na bratu~etka mi e samo
da se pokloni i da re~e, Kako {to }e zapo
vedate, tatko. - No i pokraj seto ova, bra
tu~etko, gledajte sepak mom~eto da e ubavo
inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete,
Tatko, kako {to mi zapoveda srceto.
Beatri~e
Imam oko sokolovo, striko; gledam crkva na
kilometri.
Leonato
Leonato
Se nadevam, vnuko, eden den }e ve vidam
snabdena so ma`.
Beatri~e
Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne
da pravi maì od nekoja druga gra|a a ne od
zemja. Zarem ne bi bilo ta`no za ènata so
nea da gospodari edno obi~no kup~e pra
{ina? Da podnesuva smetka za svojot ìvot
pred edna grutka nepostojana kal? Ne,
Vleguvaat gozbaxiite, brate; da napravime
mesto.
(Vleguvaat Don Pedro, Klaudio, Benedik,
Baltazar; Don Huan, Bora~io, Margaret,
Ursula i drugi pod maski.)
Don Pedro
Gospo|ice, }e sakate malku da se zabavuvate
so eden va{ oboàvatel?
323
Od vlakno ortoma
Margaret
Hera
Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i
ako ne kaète ni{to, so radost }e pojdam a
so poradost }e si sjojdam.
Don Pedro
Na primer glasno se molam.
Baltazar
Toga{ u{te pove}e ve sakam; tie {to }e ve
~ujat }e moàt da re~at amin.
So mene vo va{e dru{tvo?
Margaret
Hera
Gospode, spoj me so dobar igra~!
Pa i so vas ako mi e po volja.
Baltazar
Don Pedro
Amin!
A koga }e vi bide po volja?
Margaret
Hera
Koga }e mi se bendisa va{eto lice; ne daj
boè lautata da bide ko nejzinata futrola!
I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e
zavr{i! - Odgovori, pope!
Baltazar
Don Pedro
Odgovaram so molk; popot si go dobi.
Maskata mi e ko pokrivot na Filemon; vo
ku}ata e Jupiter.
Hera
Ursula
Dobro ve poznavam; vie ste gospodin Anto
nio.
Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama?
Antonio
Don Pedro
So eden zbor, ne sum.
Govorete potivko, ako zboruvate za qubov.
(Odat na strana.)
Baltazar
Bi sakal da vi se dopadnam.
Margaret
A jas ne, za va{e dobro; oti imam mnogu
lo{i osobini.
Baltazar
Na primer?
Ursula
Samo vie vaka ja ni{ate glavata.
Antonio
Pravo da vi kaàm, samo go imitiram.
Ursula
Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno
to~no da ne ste samiot toj. Eve ja negovata
suva raka, samo negova i ni~ija druga; vie
ste toj, vie ste toj.
Vilijam [EKSPIR
324
Antonio
So eden zbor, ne sum.
Ursula
Nemojte, vi se molam! Mislite deka ne
ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovi
tost? Moè li da se skrie doblesta? Pres
tanete, vi se molam; vie ste toj; manirite
si se maniri i ne se menuvaat! Dosta, vi se
molam!
Beatri~e
Nema da mi kaète koj vi go re~e toa?
Benedik
Beatri~e
Nikoga{ ne ve nasmeal?
Benedik
Ve molam, koj e toj?
Beatri~e
Zadrogaz na princot. Mnogu zdodeven {ut;
edinstveno e talentiran da izmisluva
nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu
se voshituvaat; no voshitot ne proizleguva
od negovata duhovitost tuku od negovata
pakost; za{to toj i gi zabavuva i gi luti
lu|eto, pa tie prvin se smeat pa go tepaat.
Sigurna sum deka e tuka nekade. Ba{ bi
sakala da me ~epne.
Prostete mi, no nema.
Benedik
Beatri~e
I nema da mi kaète koj ste vie?
Benedik
Ne sega.
Beatri~e
Deka sum opaka! - I deka seta duhovitost sum
ja crpela od edna edinstvena kni{ka? - Ova
mora da go rekol gospodinot Benedik.
Ako slu~ajno go zapoznam }e mu kaàm {to
rekovte za nego.
Beatri~e
Samo napred, povelete. Znam deka vedna{
}e me ~epne so nekakva zlobna sporedba;
koja, ako ostane nezabeleàna, ili ako nikoj
ne se nasmee, vedna{ }e go frli vo taga
i poti{tenost; {to }e zna~i za{teda od
barem eden kopan za{to {utrakot nema
ni{to da kasne taa ve~er. (Se slu{a muzika
odvnetre.) Treba da gi sledime prvencite.
Benedik
Benedik
Koj e toj?
Vo s# {to e dobro.
Beatri~e
Beatri~e
Sigurna sum deka dobro go poznavate.
Benedik
Ne go poznavam, veruvajte mi.
Taka e, za{to ako n# povedat vo lo{o, gi
napu{tam na prviot sviok.
(Igra. Izleguvaat site osven Don Huan,
Bora~io i Klaudio.)
325
Od vlakno ortoma
Don Huan
A toa e Klaudio. Go poznavam po na~inot na
koj stoi.
no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio.
Sigurno e taka;- princot prosi za sebe.
Prijatelstvoto e verno vo s# drugo
osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov;
zatoa, sekoe srce, za qubovta, samo zbori
i sekoe oko samo za sebe pregovara,
bez posrednik; za{to ve{terka e ubavinata
i so ~inki vernosta vo krv ja topi.
Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva
a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum, Hero!
(Se vra}a Benedik.)
Don Huan
Benedik
Navistina, brat mi e zaquben vo Hera i go
vikna tatko & na strana ova da mu go kaè.
Gospojcite odat po nea a ostana samo edno
maskirano lice.
Bora~io
Ne ste vie gospodinot Benedik?
Grofe Klaudio?
Klaudio
Klaudio
Dobro me poznavate; toj sum.
Da, toj sum.
Benedik
Don Huan
Gospodine, brat mi mnogu ve ima pri srce;
toj e vquben vo Hera; ve molam ubedete go da
se trgne od nea; taa ne mu dolikuva spored
potekloto; vie tuka moè da odigrate uloga
na ~esen ~ovek.
Klaudio
Od kade znaete deka ja saka?
Don Huan
ûv kako se kolne deka ja saka.
Ajde, }e pojdete so mene?
Klaudio
Kade?
Benedik
Pa, do prvata vrba; za va{a rabota stanuva
zbor, grofe. Kako }e go nosite venecot?
Okolu vratot, ko lihvarski sinxir? Ili
pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e
mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima
va{ata Hera.
Bora~io
Klaudio
Isto i jas; i u{te se zakolna deka }e ja
oèni ve~erva.
Don Huan
A sega da odime i malku da kasneme.
(Izleguvaat Don Huan i Bora~io.)
Klaudio
Vaka odgovarav vo imeto na Benedik
Mu posakuvam radost so nea.
Benedik
Sega zboruvate ko xambaz na pazar. Taka se
prodavaat goveda. No dali pomislivte deka
princot vi pravi usluga?
Vilijam [EKSPIR
326
Klaudio
Ve molam, ostavete me.
Benedik
Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot;
deteto vi go ukrade mesoto, a vie pravo vo
stolbot!
Klaudio
Ako ne}ete, toga{ jas ve ostavam vas.
(Izleguva.)
Benedik
Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v
grmu{ka. - No gospo|icata Beatri~e da me
znae a da ne me poznae! [ut na knezot! - Do
kade doturkav! Moè taka me vikaat za{to
sum vesel! Da, no vaka sam sebesi si ~inam
nepravda; ne me bie vakov glas: tuku samo
lo{iot, opak uj na Beatri~e se zamenuva
sebesi so svetot, pa mi {iri muabeti. Ama
}e se odmazdam vaka ili onaka.
(Povtorno vleguva Don Pedro.)
Don Pedro
Benedik
Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe,
presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo, otr
~alo da mu go pokaè na svoeto drugar~e a
ova mu go ukralo.
Don Pedro
Zarem doverbata za tebe e prestap? Presta
pot e kaj onoj {to ukral.
Benedik
Pa sepak, kam{ikot ne bi bil na odmet, a i
venecot; za{to venecot bi moèl da go nosi
i sam a kam{ikot bi moèl da vi go dade
vam za{to, kako {to mi se gleda, vie mu go
ukradovte gnezdoto.
Don Pedro
Sakav samo pileto da go nau~am da pee a
potoa da mu go vratam na sopstvenikot.
Benedik
Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate,
toga{, ìmi krstot, ~esno zboruvate.
Gospodine, kade e grofot? Dali go vidovte?
Don Pedro
Benedik
Gospo|icata Beatri~e se àli na vas; gospo
dinot {to igral so nea & kaàl deka mnogu
ja napa|ate.
@imi krstot, gospodaru, ja odigrav ulogata
na gospo|ata Rekla-kaàla. Go najdov ovde
skisnat ko da mu potonale site gemii; mu
rekov, i mislam vistinata mu ja kaàv, deka
va{ata milost gi pridobi simpatiite na
mladata dama; i mu se ponudiv da odime do
prvata vrba za da mu napravam venec zatoa
{to e napu{ten ili da go vrzam za kol
bidej}i zasluùva da go kam{ikuvaat.
Don Pedro
Da go kam{ikuvaat? [to napravil?
Benedik
O, taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni
klada ne bi go izdràla; duri i dab so eden
edinstven zelen list bi & vratil; duri i
maskata {to ja nosev mi oìvea i navali da
se kara so nea; taa mi re~e, - bez da pomisli
deka sproti nejze sum jas, - deka sum bil {ut
na knezot; deka sum bil poglup i od vol; i
taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti
i podmolnosti so takva ume{nost {to jas
samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo
nani{anila i puka cela edna vojska. Zboro
327
Od vlakno ortoma
vite & se trwe i {tom otvori usta - bocka.
Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite,
s# ìvo i divo okolu nejze }e crkne i svetot
}e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi
se oènil so nea pa makar vo ~eizot da go
nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da
zgre{i. Taa duri i Herkula bi go naterala
da vrti raèn, da, da, duri i krlukot da si
go skr{i i da go frli v ogan. Vi se molam,
ne zboruvajte mi za nea; }e vidite deka e
pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. Na Gospoda
se molam da se najde nekoj ve{ter pa da &
zabai i da ja vrati. Za{to, vi tvrdam, dodeka
e ovde, ~ovek moè da si ìvee v pekol spo
kojno i mirno ko vo svetili{te. I lu|eto
namerno }e gre{at samo za da odat tamu;
navistina site kavgi, uàsi i zbrki idat po
nea.
Don Pedro
Eve ja, doa|a.
(Se vra}aat Klaudio i Beatri~e, Leonato
i Hera.)
Benedik
Ne moète da me pratite na izvr{uvawe na
nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgot
ven sum da trgnam po koja bilo rabota {to
}e vi tekne: moàm da vi donesam ~epkalka
od najdale~niot }o{ na Azija; da vi gi done
sam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan;
da vi donesam vlakno od bradata na Gole
miot Kan; da odnesam poraka do Pigmejcite,
- s# bi pravel samo da ne progovoram ni
tri zbora so ovaa harpija. Nemate ama ba{
ni{to za mene?
(Izleguva.)
Don Pedro
Ete, gospo|ice, ete; go zagubivte srceto na
gospodinot Benedik.
Beatri~e
Vsu{nost, gospodaru, mi go ima{e pozaj
meno za malku; a jas na toa mu pla}av lihva,
- dve srca za negovoto edno; a edna{ navis
tina od mene go dobi so la`ni kocki, pa
zatoa, gospodaru, moète da kaète deka sum
go zagubila. Don Pedro
More go legnavte, gospo|ice, go kutnavte na
ple}i.
Beatri~e
Poarno vaka, gospodaru, odo{to toj da me
legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go
dovedov grofot Klaudio po kogo me pra
tivte.
Don Pedro
[to e so vas, grofe, {to ste mi taèn?
Klaudio
Ne sum taèn, gospodaru.
Don Pedro
Da ne ste toga{ bolen?
Don Pedro
Klaudio
Nemam ba{ ni{to osven èlbata da osta
nete so mene.
Ne sum ni toa, gospodaru.
Benedik
Beatri~e
O Boè, gospodaru, ova e jadewe od koe mi se
gadi; ne moàm da ja podnesam gospo|icata
Alapa~a!
Grofot ne e nitu taèn, nitu bolen, nitu
vesel, nitu aren; tuku samo u~tiv: u~tiv
grof ko kisela piperka i qubomorna zolva!
Vilijam [EKSPIR
328
Don Pedro
Mislam, gospo|ice, deka ste blisku do vis
tinata iako, vi tvrdam deka, ako e taka,
toga{ pretpostavkata mu e gre{na. Za{to
Klaudio, ja barav vo tvoe ime i ubavata
Hera e dobiena. Mu go kaàv ova na tatko &
i toj nema ni{to protiv. Kaì go denot na
ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a!
Beatri~e
Gospode boè, site se zdruùvaat! Cel svet
taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum
krastava, treba da si sedam v }o{ i da vikam
‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’
Don Pedro
Gospo|ice Beatri~e, jas }e vi najdam ma`.
Leon
ato
Beatri~e
Grofe, primete ja od mene }erka mi a so
nejze i mojot imot. Negovata milost brakov
go sredi, a bo`jata neka go blagoslovi!
Beatri~e
Zboruvajte, grofe; na vas e redot.
Klaudio
Molkot e najsovr{eniot glasnik na
radosta; bi mi bila mala sre}ata koga bi
moèl da kaàm kolkava mi e. - Gospo|ice,
ko {to ste vie moi, taka jas sum va{: celiot
vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena.
Beatri~e
Zboruvaj, bratu~etke, ili ako ne moè{,
zatni mu ja ustata so bakne` pa neka
zamol~i i toj.
Don Pedro
Navistina, gospo|ice, imate veselo srce.
Beatri~e
Taka e, gospodaru; spolaj mu; kutri~koto
budali{te, sekoga{ e tamu kaj{to duva vet
rot na griìte. - Bratu~etka mi na uvo mu
kaùva deka & e v srce.
Klaudio
Ba{ taka i pravi, rodnino.
Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi.
Nemate, gospodaru, brat {to e kako vas?
Tatko vi sozdal odli~ni mladoènci, samo e
te{ko za devojka da stigne do niv.
Don Pedro
Me sakate mene, gospo|ice?
Beatri~e
Ne, gospodaru; osven ako ne mi se dozvoli
da imam u{te eden za delnicite; vie ste ko
praznik, a praznicite se mnogu retki! No,
vi se molam, prostete mi; jas sum rodena da
govoram samo veselo a ne ne{to seriozno.
Don Pedro
Va{iot molk me navreduva, a veselosta naj
mnogu vi li~i; za{to, sigurno e, rodeni ste
vo vesel ~as.
Beatri~e
Ne, gospodaru, majka mi pi{te{e od bolka;
no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda
se rodiv. Rodnini, Bog neka vi dade radost!
Leonato
Vnuko, }e se pogriìte za ona {to ve zamo
liv?
329
Od vlakno ortoma
Beatri~e
sedum dena; duri i ova e premalku vreme da
go storam s# ona {to sum naumil.
Ve molam prostete mi, striko. - So va{a
dozvola, gospodaru.
(Izleguva Beatri~e.)
Don Pedro
Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica.
Leonato
Mnogu malku taga ima vo nea, gospodaru;
nikoga{ ne e ta`na osven koga spie; no duri
i toga{, mi kaùvala }erka mi, iako znae
da sonuva ne{to neprijatno, se budi i umira
od smea.
Don Pedro
Don Pedro
Dobro, dobro, se gleda deka ne vi e po }ef
tolkavoto odloùvawe; no vi tvrdam, Kla
udio, nema da se {laeme tuku-taka. Imam
namera, vo me|uvreme, da ostvaram Herku
lovski podvig, odnosno da gi namamam gospo
dinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se
zaqubat eden vo drug so strast silna kako
planina. Ba{ bi sakal da gi spojam; a bez
somnenie moàm ako vie trojca mi pomog
nete i go pravite ona {to }e vi re~am.
Leonato
Gospodaru, vi stojam na usluga, makar po
cena deset no}i da ne sklopam oko.
Ne podnesuva da & se govori za ma`.
Klaudio
Leonato
I jas, gospodaru.
Ni slu~ajno; site dodvoruva~i gi zema na
ududu.
Don Pedro
Bi bila odli~na èna za Benedik.
Leonato
Ne daj boè, gospodaru! Edna nedela da se vo
brak, }e si go spu{taat do ludilo!
Don Pedro
A i vie, neli, ubava Hero?
Hera
Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno,
gospodaru, za da & pomognam na bratu~etka
mi da dojde do dobar soprug.
Don Pedro
Don Pedro
Grofe Klaudio, koga mislite da zastanete
pred oltar?
Klaudio
Utre, gospodaru. Vremeto odi na paterici
dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite.
Leonato
Ne pred ponedelnik, zete, {to zna~i u{te
A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to
go znam; ima za {to da go pofalam: od bla
gorodno koleno e, so dokaàna hrabrost i
potvrdena ~esnost. ]e ve nau~am kako da ja
naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi
vo Benedik. - a jas, so pomo{ na vas dvajca,
taka }e go sredam Benedik {to i pokraj
seta svoja ostroumnost i seta svoja prebir
livost, }e se zacapa vo Beatri~e. Ako go
storime ova, Kupidon }e treba da ni nosi
voda; negovata slava }e stane na{a a nie }
e staneme edinstvenite bogovi na qubovta.
330
Vilijam [EKSPIR
Da vlezeme vnatre, pa }e vi kaàm {to sum
zamislil.
(Izleguvaat.)
Scena 2
Druga soba vo ku}ata na Leonato.
(Vleguvaat Don Huan i Bora~io.)
Don Huan
Taka e navistina; grofot Klaudio }e se
èni so }erkata na Leonato.
Bora~io
To~no, gospodaru, no jas moàm da im ja ras
ipam rabotata.
Don Huan
Sekoja pre~ka, prepreka, sekoja sopka za
mene }e bide lekovita; bolen sum od zer na
nego; i s# {to vo toj pravec deluva, mene mi
sluì. Kako moè{ brakov da go spre~i{?
Bora~io
Samo ne~esno, gospodaru; no tolku elegan
tno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na
mene.
Don Huan
Kaì mi na kratko.
Bora~io
Mislam deka u{te pred godina vi kaàv,
gospodaru, kolku sum & mil na Margaret,
sluginkata na Hera.
Don Huan
Se se}avam.
Bora~io
Moàm da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno
vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na
svojata gospodarka.
331
Od vlakno ortoma
Don Huan
I kade tuka gleda{ ìvot {to moè da mu
donese smrt na ovoj brak?
Don Huan
]e go sprovedam ova vo delo, bez ogled kol
kavo zlo }e proizleze. Bidi ve{t i prefri
gan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati.
Bora~io
Bora~io
Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite
vie. Pojdete kaj princot, brat vi; ne snobete
se da mu kaète deka uàsno zgre{il {to
go èni slavniot Klaudio - ~ii doblesti od
merata nadvor }e gi istaknuvate - so edna
rasipana orospija kakva {to e Hera.
Don Huan
A kako seto toa }e go dokaàm?
Bora~io
So dokazi {to }e go izlaàt princot, Klau
dio }e go stavat na maka, Hera }e ja posramo
tat a Leon
ato ubijat. [to drugo sakate?
Don Huan
]e storam s# samo da im napakostam.
Bora~io
Toga{ odete; najdete zgoden ~as da gi odvo
ite na samo Don Pedro i Klaudio; kaète
im deka znaete oti Hera me saka mene; poka
ète deka od ~ist obyir, a pred s# zatoa {to
ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak
go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel
koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od
la`no nevina devojka, im go kaùvate ova.
Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat;
zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod
nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret
Hera a Margaret mene Bora~io; dovedete gi
da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven
~avkata: za{to, vo me|uvreme, jas }e sredam
Hera da bide otsutna; pa prividnata vistina
za neverstvoto na Hera }e izleze taka na
videlo {to somneòt lesno }e stane izves
nost i site podgotovki za ven~avkata }e se
otkaàt.
Bidete postojan vo optu`bite, a mojata
prefriganost nema da me zasrami.
Don Huan
Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~av
kata.
(Izleguvaat.)
Vilijam [EKSPIR
332
Scena 3
Vo gradinata na Leonato.
(Vleguvaat Benedik i negoviot sluga.)
Benedik
Mom~e, Slugata
Gospodine.
Benedik
Na prozorecot od mojata soba ima edna
kniga; donesi mi ja vo gradinava.
Slugata
Ama ve}e sum ovde, gospodine.
Benedik
Znam, ama sakam da si tamu pa pak tuka.
(Izleguva slugata.) Mnogu se ~udam koga
eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala
stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zaca
pal vo nekoja èna i otkako }e se iznas
mee na vakvite plitki ludosti kaj drugite,
stanuva predmet na sopstveniot prezir
so toa {to i samiot }e se vqubi. A takov
~ovek e Klaudio. Pametam koga ne saka{e
da slu{a nikakva druga muzika osven zvu
cite na barabanot i trubata; a sega, pla~
koto, se razneìl pa saka samo gitari i
{upel~iwa. Pomnam koga znae{e da izodi
i petnaeset kilometri pe{ za da vidi
dobar oklop; a sega leì petnaeset no}i
buden i vo glavata go kroi noviot gradnik.
Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno, ko
~esen ma` i vojnik; a sega se pretvoril vo
rasean lingvist; govori ko v glava da mu se
odrùva simpozium za lingvistika, sogla
ski i samoglaski mu fr~at na site strani.
Moè li do tolku da se izopa~am, a s# u{te
da gledam so ovie o~i? Ne znam; no mislam
deka nema {ansi; ne velam deka qubovta ne
moè da me pretvori vo piftija, ama velam,
s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od
mene, nema da dozvolam da me pravi tol
kava budala. Edna èna e ubava, mene mi e
arno. Druga e pametna, mene pak mi e arno.
Treta e doblesna, mene pak mi e arno. No s#
dodeka ne sretnam èna so site ovie dob
lesti vo sebe, edna èna nikoga{ ne }e me
ma|epsa. Bogata mora da bide, toa e sigurno;
pametna, se razbira, inaku ne doa|a predvid;
doblesna, sekako inaku {to }e mi e; ubava,
normalno inaku nema ni da ja poglednam;
blaga, najprirodno inaku nema ni da mi se
pribliì; blagorodna, vo sekoj slu~aj inaku
ne bi ja zel pa duri da e i angel; interesna
vo muabetot, odli~na vo muzikata a bojata
na kosata neka bide kako {to Bog saka. Ha!
Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se
skrijam vo rasjevo!
(Se zatskriva.)
(Vleguvaat Don Pedro, Leonato i Klau
dio.)
Don Pedro
Ajde, }e ja ~ueme pesnata?
Klaudio
Sekako, gospodaru. - Kolku ve~erta e tivka,
ko namerno zamol~ana za po~est
na muzikata da & dade!
Don Pedro
Vidovte kade Benedik se skri?
Klaudio
Mnogu dobro, gospodaru; {tom pesnata
svr{i
}e si dobie lisecot vedna{ po mucka.
(Vleguva Baltazar so lauta.)
Don Pedro
Ajde Baltazar, pesnata povtori ja.
333
Od vlakno ortoma
Baltazar
O, gospodaru dobar, ne barajte glas tolku
lo{, dvapati muzikata da ja grdi.
Don Pedro
Najdobar dokaz za odli~nosta
e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi; Te molam, pej, ne ostavaj dolgo da te molam.
Baltazar
[tom za molba govorite, }e pejam:
oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat
po moma {to ne ja cenat; no sepak ja molat,
se kolnat deka ja qubat.
maìte neverni od sekoga{ bile;
bilo na kopno ili negde na more
verni ne bile ni na edno pile;
zatoa ne pla~ete mili
duri koga i si odat tie debili
ne pla~ete luto, kleto
ne otkrivajte deka srceto vi cvili
tuku pejte, neka v radost igra svetot!
2
Dosta so taàlki, dosta so pla~ki
ne bidete ta`ni i luti,
la`govci se maìte, neverni ra~ki
od koga postoi prolet i taa cuti.
Ne pla~ete zatoa...
Don Pedro
Don Pedro
Dobra pesna, ìmi s#.
Po~nuvaj, ajde!
Ili ako u{te saka{ da govori{,
govori na noti.
Baltazar
Ama lo{ e peja~ot, gospodaru.
Baltazar
Klaudio
Notirajte go ova pred notite moi,
niedna moja nota za notirawe ne e vredna.
Don Pedro
Toj navistina govori po noti;
notiraj noti, notirawe!
(Muzika.)
Benedik
Ete, boèstvena pesna! Sega du{ata mu e von
sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni
ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko
du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam
da si slu{am samo rog!
(Baltazar pee:)
Ne, ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza.
Benedik
(Od strana.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e
sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda,
negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nes
re}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj
no}en gavran, pa ako saka{e i ~uma neka
donese{e!
Don Pedro
Da, sekako (Na Klaudio.) Slu{a{ Balta
zar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to
utreve~er treba da svirat pod prozorecot
na gospo|icata Hera.
1
Baltazar
Baltazar
Najdobrite, gospodaru.
Ne pla~ete dami, krenete glavi gore,
Vilijam [EKSPIR
334
Don Pedro
Stori taka; zbogum. (Izleguva Baltazar so
lautata.) Dojdete, Leonato. [to be{e ona
{to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi
Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Bene
dik?
Klaudio
Taka, taka, - idete, idete; pti~kata zasedna
(na strana na Don Pedro.) Nikoga{ ne bi
pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala
nekoj ma`.
Klaudio
(Na strana)Zaka~ete dobra mamka na jadi
cata; ovaa riba }e zagrize.
Leonato
Kakvi znaci, gospodaru! Pa taa }e vi sedi, ja ~uvte }erka mi ve}e kako.
Klaudio
Vi kaà, navistina vi kaà.
Don Pedro
Leon
ato
Nitu pak jas; ama naj~udno e {to vaka luduva
po gospodinot Benedik kogo, barem po s# ona
{to do sega go pokaùva{e, se ~ini go ima
zamrazeno za navek.
Benedik
Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot?
Leonato
Pravo da vi kaàm, gospodaru, ne znam {to
da mislam; ama deka go saka od dnoto na
du{ata, tuka nema ni najmal somne`.
Kako, kako, ve molam? Me za~uduvate; bev
ubeden deka duhot nejzin e otporen na site
napadi na strasta.
Leonato
I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka,
gospodaru; osobeno koga Benedik e vo pra
{awe.
Benedik
(Na strana.) ]e pomislev deka e mestenka,
da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospo
din; pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se
krie podlec.
Don Pedro
Klaudio
Moèbi samo glumi.
Zagriza, zagriza; dajte mu u{te.
Klaudio
Don Pedro
I toa e mo`no.
Leonato
Da glumi? Gospode, nikoga{ la`nata strast,
ako e la`na, ne bila tolku sli~na na vistin
skata.
Don Pedro
A kakvi znaci na strast pokaùva?
Dali ve}e mu kaàla na Benedik {to ~uvs
tvuva za nego?
Leonato
Ne; i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu
kaè; na golema maka e.
335
Od vlakno ortoma
Klaudio
Taka e, navistina; taka }erka vi veli: Zarem
jas, rekla taa, {to tolku ~esto go sre}avav
so prezir, da mu pi{am sega deka go sakam?
Leonato
Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva;
za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi
taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel
list hartija; }erka mi s# mi kaùva.
koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj, moè
duri da krene raka na sebe. Vaka stojat rabo
tite.
Don Pedro
Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug
ako ve}e taa ne saka da mu kaè.
Klaudio
So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so
nea i }e & gi udvoi makite.
Klaudio
Don Pedro
Koga ve}e go spomenavte listot hartija, se
prisetiv na edna {ega {to ni ja kaà }erka
vi.
Leonato
O! - Koga go ispi{ala, pa sednala da go pro
~ita, pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden
vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio
Ba{ na taa.
Toa da go stori, }e mu napravi usluga onoj
{to }e go obesi. Taa e prekrasna, mila
gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj
somne`.
Klaudio
A i pametna e od merata nadvor.
Don Pedro
Vo s# osven vo qubovta kon Benedik.
Leonato
Leonato
O! Go napravila pismoto parampar~e; pa se
prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip
za kogo znaela deka }e ja ismee. Sudam za
nego, rekla taa, spored sebe; za{to i jas bi
go ismejala toj da mi pi{e; da, bi go ismeala
iako go sakam.
O gospodaru, koga razumot i krvta vojuvaat
vo tolku ne`no telo, vo devet slu~ai od
deset, krvta pobeduva. Ja àlam, a i pri~ina
pravedna imam za toa za{to sum & i striko
i staratel.
Don Pedro
Klaudio
Potoa padnala na kolena, pla~ela, lipala,
ofkala, kosi kubela, molela, kolnela; - O
mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade
trpenie!
Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s#
drugo }e ostavev na strana i }e ja storev
moja vtora polovina. Ve molam, kaète mu
na Benedik i videte {to }e re~e toj.
Leonato
Leonato
Mislite deka taka }e bide dobro?
Taka postojano pravi; veli }erka mi; a zane
sot do tolku ja ima sovladano {to pone
Vilijam [EKSPIR
336
Klaudio
Don Pedro
Hera e sigurna deka taa }e umre; za{to veli
deka }e umre ako toj ne ja saka; i deka }e
umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka
}e umre ako toj ja pobara za èna a taa treba
da se otkaè od voobi~aenata nequbeznost.
A toa i go pravi, za{to toj ~ovek ima strav
od Boga iako toa ne moè da se kaè spored
nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. Navis
tina mi e àl za vnuka vi. Dali sakate da
odime kaj Benedik i da mu kaème za nejzi
nata qubov?
Don Pedro
Klaudio
Dobro pravi; za{to ako mu kaè deka go
saka, mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre;
za{to ~ovekot, kako {to znaeme site, e
prezriv po priroda.
Klaudio
Toj e mo{ne zabeleìtelen ~ovek.
Ni slu~ajno, gospodaru; da ja ostavime niz
razmisla seto toa vo nejze da oslabi i
ispari.
Loenato
Ne; ne e vozmo`no; poprvo srceto }e &
oslabe i pukne.
Don Pedro
Don Pedro
Nadvore{no, sekako, toj izgleda dopadlivo.
Klaudio
A {to e pravo i pameten e.
Pa, toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi, a
dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. Bene
dik mi e pri srce i bi sakal malku da se
preispita za da sfati kolku e nedostoen za
vakva edna dobra gospo|ica.
Don Pedro
Leonato
Navistina, od vreme na vreme, znae da bide
iskri~av.
Gospodaru, sakate da vlezeme? Ru~ekot e
gotov.
Leonato
Klaudio
Jas smetam deka e i hrabar.
Don Pedro
Kako Hektor, ve uveruvam: a vo sreduvaweto
na kavgite moè da se kaè deka e duri i
mudar; za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva
ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski
strav.
Leonato
Ako ima strav od Boga, mora da go ~uva
mirot; ako go uriva mirot, mora da vleze vo
raspraviite so strav i trepet.
Ako po ova ne po~ne da luduva po nea, pove}e
nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret
~uvstva.
Don Pedro
Neka ista vakva mreà se frli i za nea: ova
mora da go storat }erka vi i nejzinata slu
ginka. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e
poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot
bez, vsu{nost, da ima ne{to. Ovaa gletka
ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvok
lasna pantomima! Da ja ispratime da go
vikne za ru~ek.
337
Od vlakno ortoma
(Izleguvaat Don Pedro, Klaudio i Leo
nato. Benedik izleguva od zad rasjeto.)
Benedik
Ova ne moè da bide ujdurma. Razgovaraa
seriozno.- Ja doznale vistinata od Hera.
Izgleda ja àlat gospo|icata; se ~ini
strasta nejzina zela golem zamav. Me saka
mene! A toa mora da se vozvrati. ûv so
svoi u{i kako me osuduvaat; velat }e sum se
vozgordel ako sum zabeleèl deka me saka;
i u{te velat deka taa poprvo bi umrela
odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. - Ne
mislev nikoga{ da se ènam. No ne moàm
da dozvolam da me smetaat za gordeliv. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa
moàt da se popravat! Velat gospo|icata e
ubava; vistina e, samiot moàm da potvrdam:
i doblesna - taka e, ni ova ne moàm da
go odre~am; i umna, osven {to se zacapala vo
mene. - Raka na srce, ova ba{ i ne potvrduva
deka e umna ama ne ni dokaùva deka e glupa,
za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea.
- Moè }e me {ibnat po ple}i so nekoi
bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme
bladav protiv èna~kata; ama zarem apeti
tot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso
{to vo starosta ne moète ni da go pomi
risate. Zarem majtaplaci, prekori i har
tieni kur{umi od mozokot moàt da go
upla{at maòt i da go skr{nat od negoviot
naum? Ne; zemjata mora da se naseluva. Koga
rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e
ìveam do èna~kata. - No eve ja ide Beat
ri~e. @imi videlcevo densko, taa e ubava:
zabeleùvam kaj nea znaci na zaqubenost.
(Vleguva Beatri~e.)
Beatri~e
Me pratija protiv mojata volja da ve viknam
za ru~ek.
Benedik
Ubava Beatri~e, vi blagodaram za naporot.
Beatri~e
Ponaporno vi be{e vam da mi se zablago
darite odo{to mene da ja zasluàm va{ata
blagodarnost; da mi be{e naporno nema{e
da dojdam.
Benedik
Zna~i porakata vi donese zadovolstvo?
Beatri~e
Da; i toa tolkavo {to odvaj moè da go
sobere na vrvot od noòt i so nego da se
zadavi nekakvo si vrap~e. - Jasno mi e deka
ne vi e do jadewe, gospodine; zatoa zbogum.
(Izleguva.)
Benedik
Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve
viknam za ru~ek - ova e epten dvosmisleno.
Ponaporno vi be{e vam da mi se zablago
darite odo{to mene da ja zasluàm va{ata
blagodarnost - ova e isto kako da re~e{e,
sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen
kako {to e lesno da se zablagodari{. - Ako
ne se smiluvam nad nea, toga{ sum gad; ako ne
ja zasakam, toga{ sum beter od Evrein. Odam
da nabavam nejzina slika.
(Izleguva.)
în TRETI
Scena 1
- Vo gradinata na Leon
ato.
(Vleguvaat Hera, Margaret i Ursula.)
Hera
Odi Margaret, do odajata trkni;
tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{
kako razgovara so Klaudio i princot;
{epni & na uvo deka jas i Ursula
sme vo gradinata i deka celo vreme
samo za nea zboruvame; kaì & deka si n#
~ula;
i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta,
kaj{to xbunot orlovi nokti, zrel od son
ceto,
sonceto go brani; - ko milenik nekoj carski
koj po carska volja, stignat do ~esta
protiv istata se vozgorduva; - tamu neka se
skrie,
za da ~ue {to imame na um. Zada~a vakva
ima{,
izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami.
Margaret
Bez gajle, }e ja namamam vedna{ da dojde.
(Izleguva.)
Hera
Slu{aj, Ursula, koga Beatri~e }e dojde
dodeka niz drvoredov se {etame
treba da zboruvame samo za Benedik;
A go spomnam, tvoja uloga }e bide
da go fali{ do nebesa ko nieden ma`
{to ne zasluìl: jas }e ti govoram kolku
Benedik e zacapan vo Beatri~e. Ba{ od ova,
ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena,
i ranuva samo po ~ueno. Po~ni sega;
(Odnazad vleguva Beatri~e.)
Oti gledaj, Beatri~e, skukulena, ko pile
kalu|er~e, itro
ni se prikraduva razgovorot da ni go
slu{ne.
Ursula
Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{
so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e
struja
za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka:
taka i nie ja lovime Beatri~e; seta sega
skriena zad rasjeto gusto;
ne pla{ete se za mojot del od ulogata.
Hera
Toga{ da & se dobliìme, za s# da ~ue
od slatkiot mamec za nea namenet.(Prio|aat do senicata.)
Ne, navistina, Ursula, taa e polna prezir;
znam deka tabietot & e div i opak
ko jastreb zastanat na karpa.
Ursula
No dali ste sigurni
deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce?
Hera
Taka velat princot i mojot verenik.
Ursula
Dali ve teraat da & go kaète ova?
339
Od vlakno ortoma
Hera
Me molea da ja izvestam no gi ubediv
deka ako barem malku go sakaat Benedik,
najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi
skroti
i nikoga{ za ova da ne & kaàt na Beatri~e.
Ursula
Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin
ne zasluùva postela polna i sre}na
kakva {to Beatri~e moè da ja dade?
Hera
O boè quboven! Znam deka zasluùva toj
s# {to moè na eden ma` da mu se dade.
Ama prirodata ne sozdala ènsko srce
pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka:
od o~ite & molskaat opakost i prezir,
potcenuvaj}i s# {to }e vidat; a duhot nejzin
tolku visoko sam se ceni, {to za nejze
s# drugo e bedno: ne moè da saka,
niti pak moè da zamisli {to e qubov
tolku e samozaqubena.
Ursula
Navistina ste vo pravo;
zatoa, sigurna sum, ne bi bilo dobro da doz
nae za{to na ududu }e go zeme.
Ursula
Da, da, tolkav prezir ne vodi kon ni{to.
Hera
Ne vodi ami kako; kako moèlo tolkav pre
zir
nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to?
No koj moè ova da & go kaè? Da & kaàm
}e me ismee; o, }e me izloì na teòk pod
biv
}e me raspameti, do smrt }e mi bie {egi.
Zatoa Benedik, ko zapretan ogan,
vo vozdi{ki neka sogoruva, neka gasne;
Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da
umre{;
nebare nekoj do smrt te skokotkal.
Ursula
Sepak kaète & ; videte {to }e re~e.
Hera
Ne; pobrgu kaj Benedik bi oti{la
i bi mu rekla protiv strasta da se bori;
i u{te bi smislila kleveta ~esna
protiv bratu~etka mi. Lu|eto ne znaat
kolku moè da ja zatrujat qubovta
zlite jazici.
Ursula
Hera
Vo pravo ste; u{te ne sum videla ma`
bez ogled kolku da e umen, blagoroden, mlad
i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala; ako
e li~en na lice, veli poarno da & e sestra;
ako e kale{, prirodata crtaj}i klovn
temna fleka napravila; ako e visok, sukalo
goltnal;
ako e nizok, ahat e delnat mnogu grdo;
ako e zborliv, perka vrtena od sekoj veter;
mol~eliv, klada nepodvi`na, Talpa.
Taka na sekoj ma` mu nao|a mana;
i ne & dava ~esnost na doblesta
{to na ednostavnosta i zaslugata im pri
pa|a.
O, ne pravete & nepravda takva.
Ne veruvam deka do tolku zagubila razum.So tolku sjajni bistrina i pamet
ko {to ja falat deka gi ima, - nikoga{ taa
ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik.
Hera
Vo Italija, velat, nikoj ne mu e ramen
osven, se razbira, mojot sakan Klaudio.
Ursula
Ve molam, ne lutete mi se, madam,
{to otvoreno govoram: gospodinot Benedik,
Vilijam [EKSPIR
340
po izgled, odnos, bistrina i hrabrost
nesporedliv e velat vo cela Italija.
Scena 2
Hera
Da, navistina, nasekade e mnogu poznat.
Ursula
Slavata si ja zasluì so doblesni dela. Koga, gospo|ice, }e bidete ven~ani?
Hera
Sekoj den od utre. Da vlezeme ajde,
sakam da ti pokaàm nekoi ukrasi,
pa da mi kaè{ koj od niv utre da go nosam.
(Vleguvaat Don Pedro, Klaudio, Benedik i
Leonato.)
Don Pedro
Ostanuvam do va{eto ven~avawe, a potoa
odam za Aragon.
Klaudio
]e ve ispratam dotamu, gospodaru, ako mi
dozvolite.
Don Pedro
Ursula
(Na strana.) Gotova e, vi tvrdam; }e se fati,
madam!
Hera
Ako e taka, toga{ slu~ajot qubovta ja vodi,
eden pa|a v zamka, drug Kupidon go bodi!
(Izleguvaat Hera i Ursula.)
Beatri~e
(Izleguva napred.)
[to mi gorat u{ite? Vistina li e ova?
Me korat za gordelivost, me korat za pre
zir?
Preziru, zbogum! I ti gordost mominska,
zbogum!
So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj.
Benedik, qubi! So qubov tebe }e ti vratam;
i skroteno srce {to divo kon tebe bilo:
Ako me saka{, sakawe dvojno od mene }e
ima{,
{to vo sveta vrska }e n# vrze milo;
Oti drugite velat ti za ova si vreden
a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden.
(Izleguva.)
Ni slu~ajno; toa bi bila golema fleka vrz
noviot sjaj na va{iot brak, ko da sum mu
pokaàl na dete novo palto a ne sum mu
dal da go nosi. ]e go pobaram dru{tvoto
na Benedik; za{to od glava do petici siot
e veselost; dva-tri pati go ima prese~eno
lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee
pove}e da strela vo nego. Srceto mu e yvon
livo ko kambana, a jazikot mu e mandalo.
Oti ona {to mu e na srce, na jazik go
kaùva.
Benedik
Gospoda, ne sum ve}e istiot.
Leon
ato
I jas go velam istoto; nekako mi e poserio
zen.
Klaudio
Se nadevam deka se zaqubil.
Don Pedro
Takov pezevenk te{ko se zaqubuva; nema
niedna kapka vistinska krv vo nego {to
moè da se zarazi so qubov; ako e seriozen
341
Od vlakno ortoma
Klaudio
saka pari.
Benedik
Me boli zab.
Ako ne e zaquben vo èna toga{ treba
pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci;
go ~etka, na primer, {e{irot, sekoe sabajle.
Ne vi e ova somnitelno?
Don Pedro
Don Pedro
Izvadi go!
Go videl nekoj na barber?
Benedik
Klaudio
Na besilka so nego!
Klaudio
Ne, ama berberot e viden kaj nego; i nekolku
teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlak
nata od negovata porane{na brada.
Prvin na besilka pa posle vadewe.
Leonato
Don Pedro
Navistina, izgleda pomlad za edna brada.
[to e, vozdivnuvate od edna zabobolka?
Don Pedro
Leonato
Od nekakva si te~nost i crv~e?
Benedik
Tu|ata bolka brzo pominuva. Te{ko toj {to
ja ima.
A i se ma~ka so nekakov si miris. Ne moè
da se namirisa ne{to od ova?
Klaudio
S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i.
Don Pedro
Klaudio
Najo~igleden znak e negovata neveselost.
Jas sepak velam deka e zaquben.
Klaudio
Don Pedro
A koga porano si go miel liceto?
Ne znam kako gledate zanes kaj nego, osven
ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec;
na primer, deneska vo Holan|anec, utre vo
Francuzin, a ponekoga{ vo dvajca odedna{;
na primer Germanec od polovina nadolu,
celiot vo dipli, a [panec od pojas nagore,
bez gradnik. Ako ne se zanesuva so ovaa
ludost, a, navistina, se zanesuva, toga{ ne e
lud vo zanesot, kako {to vi se ~ini.
Don Pedro
Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to
velat za ova.
Klaudio
A {to da se kaè za negoviot vesel duh; {to
sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako
skinata ìca?
Vilijam [EKSPIR
342
Don Pedro
Navistina ova kaùva mnogu za nego: od koja
strana da svrti{ - toj e zaquben.
Don Pedro
Dobra ve~er, brate.
Don Huan
Klaudio
A jas duri i znam koja go saka.
Ako ste slobodni, bi sakal da porazgova
rame.
Don Pedro
I jas toa bi sakal da go znam; se obloùvam,
nekoja {to ne go ni znae.
Don Pedro
Vo ~etiri o~i?
Don Huan
Klaudio
More ne samo {to go znae, tuku i manite mu
gi znae a sepak umira za nego.
Don Pedro
Treba da ja zakopaat so liceto svrteno nao
paku.
Ako taka sakate; - no moè i grofot Klau
dio da slu{a; oti ona {to }e go kaàm se
odnesuva i na nego.
Don Pedro
Za {to stanuva zbor?
Don Huan
Benedik
(Na Klaudio) Dali utre }e se ènite?
So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata.
Gospodine, dojdete so mene, ve molam; smis
liv osum ili devet pametni zborovi i sakam
da vi gi kaàm, a koi zadrogazive ne smeat
da gi ~ujat.
(Izleguvaat Benedik i Leonato.)
Don Pedro
Tvrdam po {to sakate, deka }e mu govori za
Beatri~e.
Klaudio
Se soglasuvam. Vo me|uvreme, Hera i Mar
garet ja zavr{ija rabotata so Beatri~e; pa
sega koga dvete me~ki }e se sretnat, pove}e
nema da se grizat.
(Vleguva Don Huan.)
Don Huan
Gospodaru i brate, Bog neka ve ~uva.
Don Pedro
Znaete deka }e se èni.
Don Huan
Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam
da kaàm.
Klaudio
Ako ima nekakva pre~ka, ve molam kaète
ja.
Don Huan
Moèbi mislite deka ne ve sakam; neka ova
se pokaè podocna, a vie sudete za mene po
ona {to }e go ~uete sega. [to se odnesuva
do brat mi, mislam deka mnogu ste mu pri
srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov
da go sklu~ite; no vi velam, xabe se ma~el i
343
Od vlakno ortoma
zaludno vloìl trud.
Don Pedro
Zo{to, vo {to e rabotata?
Don Huan
Toa dojdov da vi kaàm; i da ne dolàm, za{to predolgo za toa se govori, - gospo|i
cata e neverna.
Klaudio
Don Huan
Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gle
date, ne priznavajte {to znaete. Ako dojdete
so mene, dovolno }e vi pokaàm; a koga }e
vidite pove}e i }e ~uet e pove}e, postapete
kako {to sakate.
Klaudio
Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema
da ja zemam utre za èna, }e ja posramotam
pred site svatovi na mestoto na koe treba{e
da ja zemam.
Koj? Hera?
Don Pedro
Don Huan
Da, da, ba{ Hera; Hera na Leonato; va{ata
Hera, se~ijata Hera.
Klaudio
Neverna?
Don Huan
Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzi
nata rasipanost; bi moèl da kaàm deka e
pove}e od toa; smislete ne{to porasipano
od rasipana i jas taka }e ja nare~am. Ne
~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi:
samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite
kako nekoj vleguva niz prozorecot na nej
zinata soba duri i vo no}ta sproti ven~av
kata; ako i toga{ s# u{te ja sakate, toga{
ènete se utre; no podobro bi vi li~elo na
ugledot da se premislite.
Klaudio
Mo`no li e ova?
Don Pedro
Ne mi se veruva.
A kako {to ja barav za tebe da ti stane
èna, taka }e ti se pridruàm zaedno da ja
posramotime.
Don Huan
Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne
se uverite; strpete se samo do polno}, pa
neka se vidi za {to se raboti.
Don Pedro
O denu {to naopaku trgna!
Klaudio
O jadu {to tolku ~udno prsna!
Don Huan
O ~umo navreme spre~ena!
Vaka }e kaète koga s# }e se svr{i.
(Izleguvaat.)
Vilijam [EKSPIR
344
Scena 3
Na ulica.
(Doa|aat Dren i Talpa so straà.)
Dren
Dali ste dobri i verni lu|e?
go kaè{, ne? Zna~i, za dobriot izgled,
gospodine, zablagodarete mu se na Boga i
nemojte da se falite so nego; za pi{uvaweto
i ~itaweto, gledajte da gi koristite koga
za takvite suetnosti }e nema potreba. Ovde
smetaat deka ste najbezumniot i najpriklad
niot ~ovek za zapovednik na straàta; zatoa
nosete go fenerot. Zada~ata vi e vakva; treba da gi sfa}ate site skitnici; i treba
sekogo da zapirate vo imeto na princot.
Talpa
Vtoriot straàr
Da, inaku bi bilo {teta da ne stignat do
spasenie na du{ata i teloto.
Dren
Ne, ne, toa bi bila preblaga kazna za niv,
ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe,
oti se odredeni da go ~uvaat princot.
A {to ako nekoj ne saka da zapre?
Dren
Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da
si odi; vedna{ potoa svikajte gi drugite i
zablagodarete mu se na Boga {to ste se otta
rasile od gadot.
Talpa
Talpa
Dobro, kaète im ja zada~ata, kom{ija Dren.
Dren
Kako prvo, koj mislite deka e najtikvar od
site za da vi bide zapovednik?
Prviot straàr
Hju Erebicata, gospodine ili \or|i \eri
zot; tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat.
Dren
Dojdi vamu, kom{ija \eriz; Bog ti dal ime
za merak: da izgleda{ dobro - toa e darba na
sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ - toa doa|a
od prirodata.
Ako ne zastane koga }e mu se kaè stoj,
zna~i ne e podanik na princot.
Dren
Taka e. A vie treba da si imate rabota samo
so podanici na princot. - Potoa ne krevajte
vreva niz ulicite; oti xagorot i muabete
weto na straàta treba najstrogo da se tole
rira i nema da se trpi.
Vtoriot straàr
Poprvo }e spieme odo{to da muabetime;
znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra
àr.
Dren
Vtoriot straàr
A dvete raboti, gospodine narednik...
Dren
[to gi imate vie, znaev, ova saka{e da
Taka be brat; mi zboruvate kako dobro
izvesten i mnogu smiren straàr; oti ne
gledam kako moè spieweto da pravi nered;
samo, vnimavajte da ne vi gi ukradat bal
tiite. - Ponatamu, treba da navratite vo
sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da
345
Od vlakno ortoma
odat na spiewe.
~esnost.
Vtoriot straàr
A {to ako ne}at?
Talpa
Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja
viknete dadilkata da go smiri.
Dren
Vtoriot straàr
Ako ne}at, ne}at; ostavete gi toga{ neka se
otreznat; ako i toga{ ne vi dadat popameten
odgovor, kaète im deka ne se takvi za kakvi
ste gi mislele.
A {to ako dadilkata spie i ne moè da n#
slu{ne?
Dren
Vtoriot straàr
Dobro, gospodine.
Dren
Ako naidete na kradec, po slu`bena dol
`nost moète da go obvinite deka ne e
~esen ~ovek; a so takvite lu|e {to pomalku
si imate rabota i {to pomalku se me{ate,
tolku podobro za va{iot dobar glas.
Golema rabota. Vo toj slu~aj zaminete si
spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~
do nebo; oti ovcata {to ne moè da si go
~ue jagnete {to blee, nikoga{ nema da go
slu{ne teleto {to muka.
Talpa
Taka e navistina.
Dren
Vtoriot straàr
Ako znaeme deka e kradec, zarem ne treba da
go fatime?
Dren
Po slu`bena dol`nost, moète; no jas mis
lam deka tie {to baraat belja }e si ja naj
dat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi
se slu~i da fatite kradec, da mu dozvolite
samiot da vi pokaè koj e i da vi se iskrade
od va{eto dru{tvo.
Talpa
Vie sekoga{ ste vaèle za ~ovek so du{a,
ortak.
Ova se va{ite zada~i. Vie, zapovedniku go
pretstavuvate princot li~no. Ako go sret
nete princot no}e moè da go zastanete.
Talpa
E ne, ìmi bogorojca, toa ne moè.
Dren
Po kilo krv, vi velam, sekoj {to barem
malku gi znae propisite, }e vi re~e deka
moè; raka na srce, ne bez volja na princot;
oti, vsu{nost, straàrot ne smee nikogo da
navredi, a da zastanete ~ovek protiv nego
vata volja e navredlivo.
Talpa
Dren
E, ova e ve}e drugo dvajse. Taka moè.
So pravo za{to po svoja volja ne bi obe
sil ni pes; no greota bi bilo da ne obesam
~ovek koj{to pokaùva i najmali znaci na
Vilijam [EKSPIR
346
Dren
Bora~io
Ete, gledate! Zna~i, gospoda, dobra no}; ako
ne{to golemo se slu~i, viknete me; ~uvajte
ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za
sebe i dobra no}. - Ajde kom{ija.
Zastani poblisku pod streava oti do`decov
si kapi; a jas, ko vistinska pijanica, s# pod
robno }e ti turam.
Straàrot
Vtoriot straàr
Ete gospoda, ~uvme {to ni e zada~a; predla
gam da podremime ovde na crkovnata klupa
do dva po polno} a posle site na spiewe.
Dren
U{te ne{to, ~esni kom{ii; ve molam, vni
mavajte na ku}ata od gospodinot Leonato;
utre tamu }e navalat svatovi, pa ve~erva
}e vrie ko vo ko{nica. Zbogum, dremete na
{trek, ve molam.
(Izleguvaat Dren i Talpa.)
(Vleguvaat Bora~io i Konrad.)
Bora~io
Ej, Konrad!
Straàrot
(Tiho) Nekakvo predavstvo, lu|e! Sepak
ostanete skrieni.
Bora~io
Eve ti kaùvam, od Don Huan zarabotiv
iljada dukati.
Konrad
Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini
tolku skapo?
Bora~io
Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe raz
bojni{tvo da ~ini tolku bogato; za{to koga
bogatite razbojnici imaat potreba od siro
ma{nite, siroma{nite razbojnici moàt da
pobaraat kakva sakaat cena.
Konrad
(Tiho) Sus, ne mrdajte!
Bora~io
Konrad, Konradi{te velam!
Konrad
Ne se deri ~oveku, tuka ti sum do laktot.
Bora~io
Da be, zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ nami
risav deka tuka ima ne{to {ugavo!
Ba{ ~udno.
Bora~io
ûdno ti e oti si epten zelen. Samiot znae{
deka modata na eden gradnik, ili {e{ir ili
palto ne zna~i ni{to za ~ovekot.
Konrad
Da, se raboti za ali{ta.
Bora~io
Konrad
Mislam na modata.
]e ti vratam za ova; a sega kaùvaj {to
ima{!
347
Od vlakno ortoma
Konrad
Modata si e moda.
Bora~io
Gluposti! Isto moàm da kaàm budalata si
e budala. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kra
dec e vakvata moda?
|ica Hera, kako da e Hera; taa podizleze
na prozorecot na nejzinata gospodarka i
iljadapati mi posaka dobra no}, - ama ~ekaj,
ti kaùvam zgora-preku; - prvin treba da ti
kaàm kako princot, Klaudio i mojot gos
podar, postaveni, smesteni i izvesteni od
mojot gospodar Don Huan, oddaleku vo gradi
nata ja gledaa ovaa qubovna sredba.
Konrad
Straàrot
I si pomislija deka Margaret e Hera?
Onoj Gnasen go znam; krade, sedum godini
ima; a mi se {etka ko gospodin; duri imeto
mu go pomnam.
Bora~io
Ne slu{na ne{to?
Konrad
Ne; sigurno e vetrokazot na ku}ata.
Bora~io
Zarem ne gleda{, velam, kolku gnasen kra
dec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva
vrelata krv na site od ~etirinaeset do tri
eset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva
ko onie faraonovi vojnici od poòltenite
sliki; ponekoga{ ko sve{tenici na bogot
Bel na starite crkovni prozorci; a pone
koga{ kako izbri~eniot Herkul na izmas
tenite, od crvja podjadeni tapeti kaj{to
negovata amajlija izgleda ogromna ko nego
viot stap?
Konrad
Gledam kako ne gledam; gledam duri deka
modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto.
Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa
mi ja smeni temata so prikazni za modata?
Bora~io
Ne, ni malku. Znaj deka no}va & se dodvo
ruvav na Margaret, sluginkata na gospo
Bora~io
Dvajca od niv sigurno, princot i Klaudio;
no |avolot, gospodarot moj, znae{e deka e
Margaret; pa delumno zaradi negovite zak
letvi, na koi najprvo gi v~opi, delumno
zaradi temnata no}, koja mo{ne gi izmami,
no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja
gi potvrdi site kleveti izneseni od Don
Huan, Klaudio zamina gneven; se kolne{e
deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno
utre vo hramot i tamu pred seta svadbena
povorka, }e ja izrezili so ona {to no}va go
vide i }e ja isprati doma bez ma`.
Prviot straàr
Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj!
Vtoriot straàr
Viknete go prviot gospodin narednik; ovde
vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat
{to se slu~il vo zemjava.
Prviot straàr
A i Gnasniot e vklu~en; go znam, frfulot
mu visi.
Konrad
Aman bre lu|e, poleka!
Vilijam [EKSPIR
348
Vtoriot straàr
Scena 4
More }e ni go donesete Gnasniot, nema tuka
trte-mrte.
(Vleguvaat Hera, Margaret i Ursula.)
Konrad
Hera
Lu|ee!
Prviot straàr
Draga Ursula, razbudi ja bratu~etka mi
Beatri~e i zamoli ja da stane.
Ursula
Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas
napred!
Vedna{, gospo|o.
Bora~io
Hera
Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# spro
veduvaat so sekiri!
I kaì & da dojde ovde.
Konrad
Somnitelen pomin, ti tvrdam. Odime. Vi
stoime na raspolagawe.
(Izleguvaat.)
Ursula
Dobro.
(Izleguva Ursula.)
Margaret
Navistina, mislam deka onoj drugiot oko
luvratnik vi stoi podobro.
Hera
Ne, te molam, draga Meg, }e go nosam ovoj.
Margaret
Ne e tolku dobar, navistina; a vi tvrdam
deka taka }e re~e i bratu~etka vi.
Hera
Taa e budala, a budala si i ti; ovoj }e go
nosam i to~ka.
Margaret
Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras
za glava, samo kosata da be{e malku pozat
vorena; a fustanot vi e po najnova moda.
Sum go videla fustanot na Vojvotkata od
349
Od vlakno ortoma
Milano {to tolku go falat.
Hera
Velat nema takov na svetot.
Margaret
Vi velam, vo sporedba so va{iot toj li~i na
obi~na no{nica. Materijalot svetlikav, so
rabovi i tanteli opto~eni so srma; naxixan
so biseri, rakavi odnadvor, rakavi odvnatre
i dipli nabrani i postaveni so sin brokat;
no {to se odnesuva do finosta, original
nosta, elegantnosta i izvonrednosta na kroj
kata, va{iot e desetpati povreden.
Hera
Dobro utro, bratu~etke.
Beatri~e
Dobro utro, mila Hera.
Hera
Opaa, {to e sega? Ne vi e glasot malku
zaripnat?
Beatri~e
Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi
ostana.
Hera
Margaret
Bog neka dade so radost da go nosam za{to na
srce mnogu mi e te{ko.
Toga{ udrete ja Lesna qubov; taa moè i so
zafaten glas; vie pejte ja a jas }e igram.
Margaret
Beatri~e
Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pri
tisne teìnata na eden ma`.
Hera
Ogan da te izgori! Ne ti e sram?
Margaret
Od {to, gospo|o? Od toa {to govoram
~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj pros
jakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen
i bez brak? Vie bi sakale, da re~am, so
oprostenie, teìnata na va{iot ma`; ako
lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot
zbor, nikogo nema da navredam. Dali e nav
redlivo da se kaè teìnata na eden ma`?
Ni slu~ajno, mislam, ako se raboti za vis
tinski ma` i vistinska èna; inaku }e se
kaè lesnotijata a ne teìnata. Pra{ajte ja
Beatri~e ako ne mi veruvate - eve ja doa|a.
(Vleguva Betari~e.)
Da, da, lesna qubov i nozete vo vis! - I u{te
ako ma` vi ima dovolno pondila, naskoro }e
mu se razmnoì imaweto.
Margaret
Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod
noze.
Beatri~e
Re~isi e pet, bratu~etke; vreme e da ste pod
gotveni. Lele, ama sum bolna. Of, of!
Margaret
Ofkate za me~ok, mule ili ma`?
Beatri~e
Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M.
Vilijam [EKSPIR
350
Margaret
Ama ako ne ste se potur~ile, toga{ nema
pove}e plovewe spored yvezdite.
Hera
E, sega ja bocnavte kaj{to ja boli.
Beatri~e
Beatri~e
[to saka mrdnatava da kaè, pra{uvam?
Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima
nekakva pouka vo toj va{ Benediktus!
Margaret
Margaret
Jas ni{to; ama bog sekomu neka dade ona {to
mu saka srceto.
Em devojka em zatnata; kaj bivalo vaka da se
nastine.
Pouka? Ne, vi velam, nema tuka nikakva
pouka; mislev na obi~en bodlikav trn.
Moèbi mislite deka jas mislam deka
moèbi ste zaqubeni. Ne, ìmi bogorojca,
ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi
padne na pamet; niti mi pa|a na pamet da
mislam {to s# moàm da pomislam, niti pak
moàm da pomislam pa duri i da crknam od
mislewe, deka ste zaqubeni, ili deka }e se
zaqubite ili deka moète da se zaqubite;
no sepak, i Benedik be{e takov pa sega sta
nal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da
se èni, no sega, sepak, i pokraj tvrdosta na
svoeto srce, si go jade mesoto bez prigovor:
a kako vie }e se preobratite ne znam no, mi
se ~ini, ve}e gledate kako {to gledaat dru
gite èni.
Beatri~e
Beatri~e
Hera
Rakavicive mi gi prati grofot; namirisani
se!
Beatri~e
Celata sum zatnata, bratu~etke, ni{to ne
~uvstvuvam.
Margaret
O, neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog
na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri?
Vo koj pravec sega ti talka jazikot?
Margaret
Margaret
Od koga vie se zamativte; - zarem ne mi
li~i?
Sigurno ne vo pogre{en.
(Se vra}a Ursula.)
Ursula
Beatri~e
Ne vi se gleda dovolno; treba da ja nosite na
kapa. - Vi velam, bolna sum, bolna.
Gospo|o, povle~ete se; princot, grofot, gos
podinot Benedik, Don Huan i site vidni
lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva.
Margaret
Hera
Zemete si rafinirani oblogi Herbum Bene
diktus i stavete si gi na srce; samo taka }e
vi pomine bolkata.
Pomognete mi da se oble~am, mila bratu
~etke, draga Meg, dobra Ursulo.
(Izleguvaat.)
351
Od vlakno ortoma
Scena 5
{ija Talpa!
- Druga soba vo ku}ata na Leonato.
(Vleguvaat Leonato, so Dren i Talpa.)
Leonato
Kom{ii, vie me deranìrate.
Leonato
[to sakate od mene, ~esen kom{ija?
Dren
Pa, gospodine, imam ne{to doverlivo vo koe
i vie ste sme{ani.
Dren
Va{eto gospodstvo taka veli, no nie sme
samo na obi~en princ slu`benici; no, vi
velam, {to se odnesuva do mene, da bev
deranìran ko kral, od s# srce siot deran
`man }e vi go prefrlev vam!
Leonato
Leonato
Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha!
Samo na kuso, ve molam; i sami gledate
kolku sum zafaten.
Dren
Znam, gospodine, eve za {to se raboti.
Talpa
Dren
Da, pa duri i da e iljadapati pogolem od
mojot; oti znam deka va{eto gospodstvo
uìva najdobar kako`man vo gradov; i iako
sum samo siromav ~ovek, milo mi e {to toa
go slu{am.
Talpa
Taka e, gospodine, ne{to se raboti.
Leonato
I {to e toa, prijateli?
Dren
Ovoj ~esen Talpa, gospodine, zboruva malku
pod pat nad pat: star e, gospodine, i umot ne
mu e tolku zatapen, kako {to jas, so bo`ja
pomo{, bi sakal da mu bide no, sepak, e ~esen
ko koàta {to mu e me|u o~i.
Isto i jas.
Leonato
Bi sakal da znam {to imate da mi kaète.
Talpa
Vsu{nost gospodine, na{ata straà no}eska, fati dvajca prefrigani huligani
kakvi, so isklu~ok na va{eto prisutno gos
podstvo, pove}e nema vo cela Mesina.
Talpa
Dren
Da, spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko
sekoj ìv ~ovek na moja vozrast {to ne e
po~esen od mene.
Dren
Sporedbite bazdat; skrati go lafot, kom
Dobar star ~ovek, gospodine; saka da si mua
beti; {to velat: ‘A starosta dojde, umot }
e si pojde!’; Boè gospode, {to s# nema na
svetov! - Dobro rekovte, navistina, kom
{ija Talpa; - videte, Bog e dobar ~ovek;
koga dvajca javaat na ist kow, edniot mora
Vilijam [EKSPIR
352
da sedi nazad. - êsna du{a, navistina, gos
podine; po~esna zdravje! Ko koja bilo {to
vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. Na
site lu|e ne im delile isto, - taka si e toa,
kom{ija.
Leonato
Eve idam; gotov sum.
(Izleguvaat Loen
ato i Glasnikot.)
Dren
Leonato
Navistina, prijatele, toj mnogu zaostanuva
zad vas.
Odete sega, ortak, odete po Franc ]umurot;
kaète mu da donese mastilo i perod r{ka vo
zatvorot. Morame da gi ispra{ame lu|eto.
Talpa
Dren
Bo`ja rabota, gospodine.
Leonato
Sega moram da ve ostavam.
Dren
U{te ne{to, gospodine! Na{ata straà,
gospodine, navistina sfatila dve proble
mati~ni personi, i na{ata èlba e u{te
utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gos
podstvo.
Leonato
Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapis
nik; sega sum vo golema brzanica kako {to
sami moète da vidite.
Dren
]e bide zabrzano prefektirano.
Leon
ato
Napijte se vince pred da odite; zbogum.
(Vleguva Glasnik.)
Glasnikot
Gospodaru, ve ~ekaat da ja predadete }erka
vi na nejziniot soprug.
I toa umno.
Dren
Umot nema da go {tedime, ti tvrdam; ovde
ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e
mu se zeme umot; samo vie najdete nekoj u~en
pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija
i dojdete v zatvor.
(Izleguvaat.)
în ÊTVRTI
Scena 1
- Vnatre vo crkvata.
(Vleguvaat Don Pedro, Don Huan, Loenato, Sve{tenik, Klaudio, Benedik,
Hera, Beatri~e i drugi.)
Leonato
Ajde o~e Fransis, bidete kratki; samo
ednostavnata forma na ven~avkata, a pod
robnostite i raznite dol`nosti moète i
posle.
Klaudio
Znaete li vie nekoja, Hera?
Hera
Ne, gospodaru.
Sve{tenikot
Sve{tenikot
Vie, gospodaru, ste spremni da ja ven~ate
ovaa dama?
Klaudio
Ne.
A vie, grofe?
Leonato
Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne.
Leonato
Da ja ven~a, o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate.
Sve{tenikot
Vie, gospo|ice, dali ste spremni da se ven
~ate so gospodinot grof?
Hera
Klaudio
O, {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O, {to s#
lu|eto moàt da storat! [to s# sekojdnevno
pravat! Bez da znaat {to pravat!
Benedik
Opa, {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici?
Pa da, gi ima i za smeewe; na primer: Ha,ha!
He,he! Hi, hi!
Da.
Klaudio
Sve{tenikot
Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena
pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedi
neti, ve povikuvam, zaradi spasot na va{ite
du{i, da ja kaète sega.
Trgnete se o~e; - Tatko, dozvolete mi,
dali slobodno i so ~ista du{a
mi ja davate momava, va{ata }erka?
Leonato
Slobodno, sinko, ko Bog {to mi ja dade
mene.
Vilijam [EKSPIR
354
Klaudio
A {to dar da vi dadam jas, ~ija vrednost
moè po bogatstvo i bescenetost so va{iot
da se ramni?
Don Pedro
Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad.
Klaudio
Na blagodarnost me u~ite, princu.Eve, Leonato, zemete si ja vedna{ nazad;
ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel;
taa samo znak e i privid na ~esta svoja.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde!
O, vo kolkav privid na vistinata i pokaz
moè grevot prefrigan da se skrie!
Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz,
svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se
zakolnete site,
site {to ja gledate, deka devstvenica e sveta
po ona {to se gleda? Ama ne e, vi velam,
ja setila taa strasta na postelata bludna,
crveniloto ne zna~i smernost tuku vina.
nikoga{, so nieden zbor ne sum ja lostel,
tuku, ko brat na sestra, & otkrivav
srame`liva naklonost i qubov ~ista.
Hera
A dali poinakva vi sum se pri~inila?
Klaudio
Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne
za toa pri~inuvawe:
mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to
vrti;
~estita ko pupka pred da rascuti divno;
no vie ste bile poneumerena vo krvta
od Venera, ili od onie yverovi siti
{to vo pohota divja~ka besneat.
Hera
Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bla
date?
Klaudio
Princu, zo{to mol~ite?
Leonato
Don Pedro
[to sakate, grofe?
Klaudio
Da ne se ven~am,
da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta.
Leonato
Ama, gospodine, ako vie, lostej}i ja nejze,
go skr{ivte otporot na nejzinata mladost,
i devstvenosta & ja sovladavte, Klaudio
Znam {to sakate da kaète; ako taa,
bi rekle, mi se podala ko na ma` iden
pa taka grevot go ublaìla od prethodnata
naglost:
Ne, Leonato,
[to da re~am?
Obes~esten sum, {to sakav da go vrzam
prijatelot moj so najobi~na bludnica.
Leonato
Dali dobro ~uv? Ili moè sonuvam samo?
Don Huan
Gospodine, dobro ~uvte, a ~uenoto e vistina.
Benedik
Ova ne li~i na ven~avka.
Hera
Vistina? - O boè!
355
Od vlakno ortoma
Klauido
Leonato, stojam li ovde?
Princot li e ova? Brat mu li e ovoj?
Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova
na{i?
Leonato
S# si e ova taka; no {to so toa, grofe?
Klaudio
Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da &
postavam;
i so seta tatkovska vlast {to nad nea
ja imate, naterajte ja da mi odgovori pravo.
Leonato
Ti nareduvam, odgovori mu ako si mi }erka.
grofe.
Don Pedro
Toga{ devstvena ne ste. - Leonato,
àl mi e {to ova mora da go slu{ate; ìmi
~esta,
jas, brat mi i ovoj stradalni~ki grof,
ja vidovme, ja ~uvme vo toa vreme sno{ti
kako zboruva so eden gad na prozorecot nej
zin
koj{to, navistina, ko razvratni~ki bandit
gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie
mnogupati vo tajnost.
Don Huan
Podobro princu
da ne gi imenuvate, da ne govorite za niv;
nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik
bez navreda, da se kaàt. Zatoa, ubava damo,
àl mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe.
Hera
Klaudio
O boè, vardi me! Lele {to me snajde!
Zo{to vaka me ispra{uvate?
Klaudio
Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto
ime.
Hera
Zarem ne se vikam Hera? Koj moè imeto
da mi go valka so pravi~en nekoj prekor?
O Hera! Kakva li Hera ti bi bila
ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari
na slu`ba bi bile na porivot od srceto
tvoe!
Zbogum najgre{na, najubava! Zbogum,
gre{nice ~ista, ~istoto gre{na!
Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta,
i na klepki ve~en somne` }e mi visi
da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i
za nikoga{ pove}e da nema lixba.
Leonato
Klaudio
Se znae koj moè: Moè samo Hera.
Samo Hera moè da ja valka Herinata dob
lest.
Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti
na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden?
Ako ste devstvena odgovorete na ova.
Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`?
(Hera se onesvestuva.)
Beatri~e
[to ti stana sestro? Zo{to padna?
Don Huan
Hera
Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme,
Da odime; rabotite izneseni na videlo,
duhot & go zatemnija.
Vilijam [EKSPIR
356
(Izleguvaat Don Pedro, Don Huan i Klau
dio.)
Benedik
Kako e damata?
Beatri~e
Mrtva, mislam; - pomagajte striko; Hera! Hera! - Striko! - Gospodine Benedik!
O~e!
Leonato
Sudbino, ne trgaj ja tvojata te{ka raka!
Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin
samo taa treba da se posakuva.
Beatri~e
Zo{to, so milozliva raka, ne posvoiv
{tedro
prosja~ko ~edo od pred moite porti
za koe, koga bi se vovleklo vo kal i rezil
bi moèl da kaàm, So nego nemam vrska,
sramov poteknuva od koleno tu|o?
No moeto, moeto {to go sakav, {to go falev,
moeto so koe se gordeev; moe tolku mnogu
{to pove}e od samiot sebe be{e moe
vo sporedba so mene, zo{to ba{ taa - O,ba{
taa da padne
vo jama od blato, pa ni {irokoto more
nema tolku voda pak da ja is~isti sega,
ili tolku sol mesoto da & go nasoli
i da & go so~uva od gnieweto {to sledi!
Benedik
Gospodine, gospodine, trpenie, ve molam:
duri i samiot, veruvajte, za~uden sum mnogu
i ne znam {to da re~am.
Kako si, Hera?
Beatri~e
Sve{tenikot
O, sigurna sum, nekoj na du{a ja zel!
Smirete se, gospo|o.
Benedik
Leon
ato
Gospo|ice, dali so nea spievte sno{ti?
Zarem ti u{te gleda{?
Beatri~e
Sve{tenikot
Gleda; zo{to ne bi gledala?
Ne, ne spiev; no tvrdam deka do sno{ti
cela godina ista delime soba.
Leonato
Leonato
Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba
sram vrz nejze? Moè{e li bludot
da go porekne vo krvta nejzina vgnezden?
Ne ìvej, Hero, ne otvoraj o~i;
da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{,
deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot,
samiot, prokolnuvaj}i se sebesi za navek,
ìvotot bi ti go odzel. @alev li {to si mi
edna?
Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz?
O, premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna?
Zo{to niz o~ive boìca vo tebe gledav?
Eve potvrda, eve potvrda! O, samo se zasili
ona {to pred malku vrie{e zad èlezni
{ipki!
Zarem princovite da laàt? Laè li Klau
dio
koj ja qube{e tolku {to, obvinuvaj}i ja,
se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka
umre!
Sve{tenikot
Slu{nete me malku;
357
Od vlakno ortoma
za{to predolgo samo stoev i mol~ev,
i pu{tav rabotite da si te~at po svoe,
ja gledav gospo|icava i sekako vidov
iljadnici aveti crvenilo kako & idat
na lice; iljadnici sramovi ~edni
vo angelsko belo {to niv gi teraa;
a po niv v o~i plamen & se javi
navredite da gi izgorat {to site trojca
gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost.
Nare~ete me {utrak; ne veruvajte na mojot
ugled,
na iskustvoto, na znaeweto moe
{to so pe~at ja potvrduva sodrìnata
na u~enosta moja; ne veruvajte mi na voz
rasta,
na dostoinstvoto, zvaweto, svetosta moja,
ako damava ne leì nevina ovde
kutnata od zabluda kobna.
Leonato
O~e, ne moè da bide;
Sami gledate deka seta doblest {to & ostana
e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto
i grev na kleveta; taa ne poreknuva;
zo{to sakate toga{ da go pokriete ona
~ija golotija se gleda i so golo oko?
Sve{tenikot
Gospo|ice, koj e toj za kogo ve obvinuvaat?
Hera
Samo obvinitelite znaat; jas ne znam nikoj;
ako znam pove}e za nekoj ìv ~ovek
od ona {to devstvenosta moja dopu{ta,
neka nieden grev ne mi se prosti! - O, tatko,
ako se dokaè deka so ma` sum razgovarala
vo nepristojno vreme, ili deka sno{ti
sum muabetila so koe bilo ìvo ti}e,
otfrlete me, mrazete me, ma~ete me do smrt!
Sve{tenikot
Ne{to ~udno gi izlaàlo princovite.
Benedik
Dvajca od niv nesomneno se ~esni;
i ako ne{to umovite im gi smatilo
toa do{lo od ona kopile Huan,
~ij duh postojano sonuva podlost.
Leon
ato
Ne znam za toa. Ako vistinata za nea ja
kaàa
so ovie race }e ja rastrgnam; no & zgre{ija
li
i najgordiot od niv kaznata }e go stigne.
Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene,
nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi
umot,
nitu kobta imotot mi go skusi
ni bludniot ìvot od prijateli me li{i,
za da ne vidat, razgneven na ovoj na~in,
kolku sum silen na snaga i bistar na um,
kolku sum bogat so prijateli i imot
i kako za kleveti se vra}a.
Sve{tenikot
Strpete se malku,
i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet.
]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva;
Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde
a vie objavete deka navistina e mrtva;
pred svetot pokaète deka ste vo àlost,
a na va{ata stara semejna grobnica
zaka~ete uàleni epitafi i site redovi
napravete gi {to odat so sekoj pogreb.
Leonato
A {to e celta?
Sve{tenikot
Se izvede li s# ova dobro, klevetite brgu
}e se pretvorat vo àlost; toa e ve}e ne{to;
no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna,
tuku po makive baram porod mnogu golem.
Deka umrela, mora na ova da ostaneme,
vo migot koga oklevetena bila,
a ova }e go àli, so~uvstvuva i pravda
Vilijam [EKSPIR
358
sekoj {to }e ~ue; bidej}i ispa|a vaka
deka ona {to go imame ne go cenime mnogu
dodeka e na{e; no koga }e go zagubime i }e
go nema,
toga{ vrednosta mu ja krevame; ja otkrivame
toga{
doblesta {to duri sme ja imale v race
ne se gledala. Taka i so Klaudio }e bide;
koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa
umre,
slikata na ìvotot nejzin }e se mu{ne
milno
vo rabotilnicata na voobrazbata negova;
i sekoj ubav del od nejzinata snaga
}e se pojavi promenet vo porasko{na ruba
poprivle~en i podrag, popoln so ìvot
vo okoto i vidot na negovata du{a
odo{to koga bila ìva; - toga{ }e ja àli, ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil, i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka;
da, kolku i da veruval deka ja naklevetil
verno.
Ako bide vaka, veruvam idninata
}e skroi ishod podobar mnogu
otkolku {to jas moàm da go smislam sega.
No duri i s# drugo da ne ispadne na arno,
samata vest za smrta na gospo|icava
}e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost:
a ako i toa propadne, sokrijte ja,
{to najdobro }e & li~i na ranetiot glas,
vo nekoj samoten, skrit, poboèn ìvot
daleku od lo{i o~i, zli jazici, navredi i
misli.
Sve{tenikot
Odime; dobro e {to prifativte
za{to samo ~uden lek, ~udnite rani gi le~i.
Ajde, gospo|ice, umrete za da ìveete; svad
bava
moè e samo odloèna; treba samo da se
izdrì.
(Izleguvaat Sve{tenikot, Hera i Leo
nato.)
Benedik
Gospo|ice Beatri~e, celo vreme pla~evte?
Beatri~e
Da; i u{te dolgo }e pla~am.
Benedik
Ne posakuvam da e taka.
Beatri~e
Nema zo{to da posakuvate; pla~am po svoja
volja.
Benedik
Sekako; veruvam deka na va{ata ubava bra
tu~etka & e nanesena nepravda.
Beatri~e
Benedik
Gospodine Leonato, poslu{ajte go ovoj
sovet;
i iako gi znaete moite posvetenost i qubov
kon Klaudio i kon princot, sepak,
vo ~esta vi se kolnam, }e postapuvam vo ova
najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a
kon teloto {to vi postapuva.
Boè kolku bi me zadolìl ~ovekot {to bi
& donel pravda.
Benedik
Postoi li na~in da se pokaè takvo prija
telstvo?
Beatri~e
Leonato
Davej}i se vo maki,
i za najmalata slamka }e se fatam.
Ima mnogu prost na~in no nema takov prija
tel.
359
Od vlakno ortoma
Benedik
Benedik
Moè li ~ovek da go izvr{i?
[to da ti prosti, mila Beatri~e?
Beatri~e
Beatri~e
Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas.
[to me presekovte vo ubav ~as. Taman sakav
da vi izjavam deka ve sakam.
Benedik
Benedik
Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. Ne e
ova ~udno?
Da mi izjavi{ so seto tvoe srce?
Beatri~e
Beatri~e
ûdno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto.
Isto bi moèla i jas da re~am deka najmnogu
od s# ve sakam vas; no ne veruvajte mi; a
sepak ne laàm; ni{to ne priznavam, ni{to
ne poreknuvam - samo mi e àl za bratu~etka
mi.
Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo
da vi izjavam.
Benedik
Ajde, naredi mi ne{to da storam za tebe.
Beatri~e
Benedik
@imi me~ov, Beatri~e, ti me saka{.
Ubijte go Klaudio.
Benedik
Beatri~e
Nemojte da se kolnete vo nego, moè da go
goltnete.
[to? Ne mi pa|a na pamet.
Beatri~e
Benedik
Odbivaj}i me ubivate mene. Zbogum!
Se kolnam vo nego deka me saka{; a }e go
nateram da go goltne onoj {to veli deka jas
ne te sakam.
Benedik
êkaj malku, mila Beatri~e.
Beatri~e
Beatri~e
I nema da si go goltnete zborot?
Benedik
Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka; vo vas nema qubov; - ne, ve molam, pu{tete
me da odam.
Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so
nego: ti izjavuvam deka te sakam.
Beatri~e
E, toga{, bog neka mi prosti.
Benedik
Beatri~e, -
Vilijam [EKSPIR
360
Benedik
Beatri~e
Navistina sakam da si odam.
Benedik
Prvin da staneme prijateli.
Beatri~e
Polesno se drznavte da mi bidete prijatel
odo{to da se borite protiv mojot neprija
tel.
Benedik
Dali Klaudio ti e neprijatel?
Beatr...
Beatri~e
Princovi i grofovi! Da, da, svedo~ewe na
princ, grof~eto - konte, konte i pol; gura
bija od grof~e, nema {to! O kamo da sum
ma` zaradi nego! Ili barem da imam prija
tel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{
kosta se istopila vo klawawe, hrabrosta vo
u~tivost i maìte stanale obi~ni alapa~i,
i toa qubezni; koj deneska samo izlaè a
potoa se zakolne vo toa, vedna{ e hrabar
kako Herkul. - Ne moàm da stanam ma` po
svoja èlba, zatoa sakam da umram ko èna
seta vo jad i ~emer.
Beatri~e
Benedik
Zarem toj ne se pokaà kako najgolem pod
lec {to ja nakleveti, navredi i posramoti
mojata rodnina? - O, kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to tre
ba{e racete da im se spojat vo svet brak, a
tamu - so javni kleveti, la`ni obvinenija,
so nevidena svirepost, - O boè, kamo da sum
ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go
izedam nasred plo{tad!
êkaj, mila Beatri~e. @imi rakava, te
sakam.
Beatri~e
Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a
ne vo nea da se kolnete.
Benedik
Benedik
Slu{aj, Beatri~e;Beatri~e
Zboruvala so ma` od prozorec! - Ama najde
izgovor!
Benedik
Ama, Beatri~e; Beatri~e
Milata Hera! - zlo & e naneseno, nakleve
tena e, uni{tena.
Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klau
dio & nanese nepravda na Hera?
Beatri~e
Da, uverena sum ko {to znam deka imam um
i du{a.
Benedik
Toa mi e dovolno; se obvrzuvam deka }e
go predizvikam na dvoboj; vi ja baknuvam
rakata i ve ostavam. @imi rakava, Klaudio
skapo }e mi plati. Sudete za mene po ona
{to za mene }e ~uete. Odete, ute{ete ja bra
tu~etka vi. Jas moram da velam deka e mrtva;
zna~i, zbogum.
(Izleguvaat.)
361
Od vlakno ortoma
Scena 2
Zatvor.
(Vleguvaat Dren, Talpa, i Pisar vo sve~eni
ali{ta; Straàri, Konrad i Bora~io.)
Dren
Dali site prisutni ne se otsutni?
Talpa
O, stol~e i perni~e za perodr{karot!
Pisarot
Koi se prestapnicite?
Dren
Jas i kolegata.
Konrad
Gospodine, gospodine i se vikam Konrad.
Dren
Zapi{ete - gospodin gospodin Konrad. - Gos
poda, dali mu sluìte na gospoda?
Bora~io/Konrad
Da, gospodine, se nadevame.
Dren
Zapi{ete - se nadevaat deka mu sluàt na
boga; - i zapi{ete go prvin bog; za{to ne
daj boè bog da ne e pred vakvi edni razboj
nici! - Gospoda, ve}e e dokaàno deka ste
bez malku isto {to i lo{i gadovi; i nas
koro }e se povede istra`na postapka deka
ste takvi. [to imate da kaète vo svoja
odbrana?
Talpa
Konrad
Taka e; na{e e da go ispitame prestapot.
Pisarot
Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba
da se ispitaat. Neka zastanat pred gospodi
not narednik.
Dren
Taka e, neka zastanat pred mene. - Kako se
vikate, prijatele?
[to e pravo, pravo e gospodine: nie velime
deka ne sme.
Dren
Neverojatno prefrigan fraer, velam; ama
mnogu brgu }e mu go smenam umot. - Dojdi
vamu, mom~e; da vi {epnam ne{to na uvo;
vi velam, postoi somnevawe deka ste podli
gadovi.
Bora~io
Bora~io
Vi velam, gospodine, deka ne sme.
Bora~io.
Dren
Dren
Ve molam zapi{ete - Bora~io. - A va{eto,
mom~e?
Dobro, zastanete na strana. - @imi boga,
gledam se dogovorile. Dali zapi{avte deka
ne se?
Vilijam [EKSPIR
362
Pisarot
Pisarot
Gospodine naredni~e, ne gi ispra{uvate
kako {to treba; treba da gi povikate stra
àrite {to gi obvinuvaat.
Dren
Navistina, toa bi bil praviot na~in. - Neka
vlezat straàrite. - Gospoda straàri, vo
imeto na princot vi nareduvam: Obvinete
gi.
Prviot straàr
I {to drugo, ~oveku?
Prviot straàr
I deka grofot Klaudio re{il, na takvoto
negovo obvinenie, da ja uniì Hera pred
site svadbari i da ne ja zeme za èna.
Dren
Podlec neviden! Za ova }e te osudat na
ve~no spasenie!
Pisarot
Ovoj ~ovek ovde, gospodine, re~e deka Don
Huan, bratot na princot, e podlec.
I {to drugo?
Dren
Vtoriot straàr
Zapi{ete - princot Huan e podlec. - Opa, pa
toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e
bratot na princot podlec.
Ni{to drugo. Toa e s#.
Pisarot
Bora~io
Gospodine naredni~e, Dren
Sus, gadu koga ti velam; ne mi se dopa|a{,
zapameti.
Pisarot
A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi
moèle da go poreknete. Princot Huan
utrovo kidnal bez traga. Hera bila na ovoj
na~in naklevetena, ba{ na vakov na~in
otfrlena i od golema àl i maka nenadejno
umrela. - Gospodine narednik, vrzete gi
lu|evo i odvedete gi kaj Leonato; Jas odam
pred vas da im go pokaàm zapisnikot od
soslu{uvaweto.
(Izleguva.)
Dali re~e u{te ne{to?
Dren
Vtoriot straàr
Ajde, okovajte gi vo prangi!
Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan
za la`no da ja obvini gospo|icata Hera.
Dren
O~igledno razbojni{tvo bez presedan!
Talpa
Da, da ìmi sveti Ilija, mora da e toa.
Talpa
Stavete im lisici!
Konrad
Trgaj gi racete, glup~o!
Od vlakno ortoma
Dren
Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka
zapi{e deka ~inovnikot na princot e
glup~o. Ajde, vrzete gi. - Hoh{tapler eden
nikakov!
Konrad
Trgajte se od mene! Vie ste magare, vie ste
magare.
Dren
Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem
ne mi ja kopituva{ vozrasta? - O, {to ne e
tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare!
Ama vie lu|e, zapomnete deka sum magare.
Iako nema da bide zapi{ano sepak zapom
nete deka sum magare. - ]e vidi{ ti, gadu,
poln si pieteti a toa i }e go dokaàm so
svedoci, ne sum jas glup; tuku sum ~inovnik i
u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako
koj bilo drug vo Mesina; i u{te ~ovek sum
{to go znae zakonot, ami {to? I ~ovek sum
mo{ne bogat, ami {to si misli{? I ~ovek
{to imal gubitoci; i ~ovek sum so dva kos
tuma i s# na mene e pedantno i ~isto. Vodete go! O, kamo da be{e zapi{ano deka
sum magare!
(Izleguva.)
363
în PETTI
Scena 1
Pred ku}ata na Leonato.
(Vleguvaat Leon
ato i Antonio.)
Antonio
Ako prodolìte vaka, }e ve snema;
ne e pametno da ja pothranuvate tagata
protiv sebe.
Leonato
Ve molam, dosta so soveti,
koi niz u{i mi vrvat bespolezno
ko voda niz re{eto; nema da slu{am;
i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni
osven ako bolot ne mu e ramen na mojot.
Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal,
a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku
i re~i mu da bide strpliv;
bolot izmeri mu go po dolìna i {irina
so mojov,
na sekoja bolka da odgovara so bolka;
na sekoja maka so druga maka i toa to~no
vo sekoja crtka, del~e, oblik ili forma;
ako takviot se smee i bradata si ja mazni,
i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot
toga{ koga treba do nebo da ofka,
i so pogovorki jadot go krpi, ~emerot so
sve}i
go opiva, - takviot donesi mi go
i od nego sigurno na strplivost }e se nau
~am.
Ama takov nema; oti lu|eto, brate,
sovetnici i te{iteli se dobri samo pri
bolka
{to sami ne ja ~uvstvuvaat; no, ako ja vkusat,
mudrosta nivna vo strast se pretvora, {to
pred toa
tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gne
vot
ludiloto go so{ivala so svilen konec,
bolot so zdiv go terala, so zborovi jadot;
ne, ne; lesno e za trpenie da im se blada
na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot;
no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku
revnosna }e bide koga nekoj samiot
na maka }e se najde; zatoa, ne te{ete me so
mudrost:
Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet.
Antonio
Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca.
Leonato
Ve molam, dosta. I jas sum od krv i meso.
Za{to s# u{te ne se rodil filosof na sve
tot
{to moè zabobolkata mirno da ja trpi,
bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in
i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki.
Antonio
Sepak nemojte seta bolka na srce da vi teì;
i tie {to ve navredija neka stradaat malku.
Leonato
Sega govori{ umno; toa sekako }e go storam.
Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena.
A ova neka go znae Klaudio; neka go znae i
princot
i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat.
Antonio
Eve gi idat Klaudio i princot.
365
Od vlakno ortoma
Leon
ato
(Vleguvaat Don Pedro i Klaudio.)
Don Pedro
Dobar den, dobar den.
Klaudio
Dobar den na objacata.
Leonato
ûjte me, gospoda, Don Pedro
Brzame, Leonato.
Leonato
Brzate, gospodaru? - toga{, zbogum, gospodaru;Zo{to naedna{ brzate? - Toga{, dobro.
Zamol~i, ~oveku; bez kle{tewe i {egi;
ne ti govoram ko izvetrean starec ili
{utrak;
za, pod zakrila na starosta, da se falam
{to sum storil kako mlad ili {to }e sto
ram
da ne sum star. Znaj, Klaudio, v lice ti
velam,
ti tolku n# navredi mene i moeto nevino
dete
{to sum prisilen od dostoinstvoto da se
otkaàm svoe
i siot sed, drt od modricite na godinite
da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek.
Velam, ti mi go nakleveti nevinoto dete;
klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce
i sega leì zakopana so svoite pretci, O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel
sramot
osven ovoj nejzin, od podlosta tvoja smislen.
Klaudio
Don Pedro
Podlosta moja?
Ne karajte se so nas, ~oveku dobar.
Leonato
Antonio
Tvojata, Klaudio; tvojata, velam.
Da moè pravinata da ja dobie so kavga
nekoj od nas }e si go dobie.
Klaudio
A koj mu ~ini krivda?
Leonato
Ti, podlecu, koj drug ako ne ti?
Nemoj, ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am.
Klaudio
Neka mi se isu{i ovaa raka
ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost;
rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot.
Don Pedro
Gre{ite mnogu, starecu.
Loen
ato
Gospodaru, gospodaru,
}e dokaàm na nego ako smee da se drzne
i pokraj ve{tinata negova i aktivnite
ve`bi,
cutot na mladosta i bludnata sila.
Klaudio
Trgnete se, so vas nema da bijam megdan.
Vilijam [EKSPIR
366
Leonato
Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{?
Deteto mi go ubi;
ako me ubie{ mene, }e ubie{ barem ma`.
Antonio
]e ubie dvajca i toa vistinski maì;
no da po~ekame; prvin neka ubie eden; prvin mene; - neka mene mi izleze na dvoboj.Ajde, po mene, mom~e; po mene, mom~e, ajde;
gospodine mom~e, so kam{ik }e vi go iste
ram
toj drzok me~ od race, se kolnam!
Leonato
Ama, brate Antonio, Antonio
Nema ama, s# e toa glupost;
ne me{ajte se, jas so ova }e se spravam.
Don Pedro
Nemame namera, gospodo, trpenieto va{e
da go stavame na proba. Od srce àlam
za smrtta na }erka vi; no, vi se kolnam
so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista
vistina potvrdena i dokaàna so fakti.
Leonato
Leon
ato
Brate, Gospodaru, gospodaru, Antonio
Don Pedro
Smirete se. Bog znae kolku vnuka mi ja
sakav.
A taa e mrtva, od podleci naklevetena
smrtno,
{to smeat na ma` da mu izlezat na megdan
kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik;
podleci, majmuni, falbaxii, pili{tarci,
gnidi!
Odbivam da ve slu{am.
Leon
ato
Odbivate?
Ajde brate, da odime. - Sakam da me ~ujat.
Antonio
Leon
ato
I }e ve ~ujat
ili nekoj }e mora skapo da plati.
(Izleguvaat Leonato i Antonio.)
Brate Antonio, Antonio
Don Pedro
Mol~ete. Maì{ta! Gi znam jas takvite
dobro, v du{a gi znam,
znam kolku teàt, kolku im ~ini alot, Voobrazeni, drski, bezobrazni pr~lovci,
{to laàt, mamat, potcenuvaat, klevetat i
pcujat;
}e se nakinxurat pa samo nadvore{no vle
vaat uplav,
povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi
{to }e mu storat na du{manot ako se drzne
i tolku.
Gledaj, doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go
barame.
(Vleguva Benedik.)
Klaudio
No, gospodine, {to e novo?
Benedik
Dobar den, gospodaru.
367
Od vlakno ortoma
Don Pedro
Dobro ni dojdovte, gospodine; za malku }e
stignevte da razdvoite dve luti strani pod
gotveni za borba.
Klaudio
Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca
{trbi starci.
Klaudio
Ej, daj si kura`, ~oveku! Ako sekiracijata
ja ubi ma~kata, tebe dovolno ti stiska da ja
ubie{ sekiracijata!
Benedik
Gospodine, }e se sudram so va{ite duhoviti
naleti ako gi naso~ite kon mene. Ve molam,
druga e temata.
Don Pedro
Klaudio
Leonato i brat mu. [to misli{? Da se obi
devme ne }e bevme dovolno mladi za niv, ne?
Toga{ da mu dademe drug me~; ovoj mu se
skr{i na dve.
Benedik
Don Pedro
Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna.
Dojdov da ve pobaram i obajcata.
Toj pobleduva s# pove}e; mislam deka navis
tina e lut.
Klaudio
Klaudio
I nie nasekade te baravme; za{to crni ni
se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi
razvedri. ]e go izvle~e{ malku duhot?
Ako e, toga{ to~no znae kako da se odluti.
Benedik
Benedik
Moè ne{to da vi {epnam na uvo?
V kanija mi e; da go vadam?
Klaudio
Don Pedro
Ne daj boè da me vikne na dvoboj!
Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas.
Benedik
Klaudio
Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj
nekoi drugi. - Baram da povle~e{ ko gusla
rot {to go vle~e gudaloto za da ne razve
seli.
Vie ste podlec. - Ne se {eguvam; - ]e vi
dokaàm kako sakate, so {to sakate i koga
sakate. - Zadovolete me ili }e razglasam
deka ste kukavica. Vie ubivte edna prek
rasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a
du{a. Izvestete me {to ste re{ile.
Don Pedro
Klaudio
Bled e ko krpa. - [to ti e? Da ne si bolen
ili lut?
Dobro, }e dojdam za da ne ispu{tam vakva
gozba.
Vilijam [EKSPIR
368
Don Pedro
[to? Gozba? Pir?
Klaudio
S# ni kaà, s#; a zgora na s# Bog go vide koga
se sokri vo gradinata.
Klaudio
Don Pedro
O, da, blagodaren sum mu; me pokani na
tele{ka glava i petle bez kure; i ako ne gi
ise~am kako {to treba, kaète deka noòt
mi e za nikade. A nema da ima i edna vet
ru{ka?
Benedik
No koga }e gi stavime rogovite od diviot
bik vrz setenata glava na Benedik?
Klaudio
Da, i toa so tekst pod niv: ovde leì Bene
dik, oènet ~ovek?
Gospodine, duhot dobro vi kaska, lesen vi e.
Benedik
Don Pedro
]e ti kaàm kako onoj den Betari~e ti go
fale{e duhot; rekov deka ima{ fin duh;
taka e, re~e taa, ama mal. Ne, rekov jas, duhot
mu e golem; to~no, re~e taa, golem ama neso
len. Ne, rekov, dobar duh. Samo, re~e taa,
{to nikogo ne povreduva; ne, rekov jas, gos
podinot e umen. Sekako, re~e taa, umen i
rumen gospodin. Ne, rekov jas, toj vladee
so jazici. Veruvam, re~e taa, mi se zakolna
na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot
sabajle vedna{ go porekna. Vladee toj so
dvoen jazik, so dva jazika. Taka taa cel
eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest;
sepak, na krajot, zaklu~i so vozdi{ka, deka
poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Ita
lija.
Zbogum, mom~e; vie znaete {to mislam. Ve
ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes;
vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi
kr{at svoite me~evi, koi, spolaj mu na gor
niot, nikogo ne povreduvaat. - Gospodaru,
vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi
gi imate napraveno; od sega natamu ne }e
moàm da bidam so vas; va{iot brat, kopi
leto, pobegna od Mesina, a vie, zaedno so
nego ubivte edna blagorodna i nevina dama.
[to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec
ovde, so nego doprva }e se sretneme; a do
toga{ mir neka ima vo nego.
(Izleguva Benedik.)
Don Pedro
Seriozno misli.
Klaudio
Klaudio
Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto &
se fa}a.
Poseriozno zdravje; a i vi tvrdam deka e od
qubov kon Beatri~e.
Don Pedro
Don Pedro
Da, ba{ taka stori; no sepak, i pokraj
s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela,
strasno bi go sakala; s# ova ni go kaà
}erkata na starecot.
I te predizvika?
Klaudio
Mnogu jasno.
369
Od vlakno ortoma
Don Pedro
Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po
maica i po yivri a umot go ostava doma!
Klaudio
Toga{ e xin vo sporedba so majmunot; no
potoa majmunot e doktor na nauki vo spo
redba so nego.
Don Pedro
Ama, zastanete, ~ekajte malku; priberi se
srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi
pobegnal?
(Vleguvaat Dren, Talpa, Straàta so
Bora~io i Konrad.)
Dren
Ajde, vie, gospodine; ako pravdata ne moè
da ve skroti, niedno opravduvawe ne }e
moè pove}e da izmeri na svojata terezija;
da, da, a edna{ se pokaète kako gaden dvo
li~nik, treba ve~no da se vnimava na vas.
Don Pedro
[to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi
vrzani! Edniot Bora~io!
Klaudio
Raspra{ajte se {to zgre{ile, gospodaru.
Don Pedro
Gospoda ~inovnici, {to zgre{ile ovie
dvajca?
Dren
Videte gospodine, ra{irija la`na vest;
zgora na toa, govorea nevistini; kako vtoro,
klevetnici se; kako {esto i posledno, optu
ìja la`no edna dama; kako treto, overija
neto~ni sostojbi: i da zaklu~am, tie se la`
govci i podleci.
Don Pedro
Kako prvo, te pra{uvam {to napravile;
kako treto, te pra{uvam {to zgre{ile;
kako {esto i posledno za {to se obvineti; i
kako posledno za {to se pritvoreni?
Klaudio
Eve vi pravilno rezonirawe i po negov
terk; i, ìmi boga, edna misla dobro prome
neta.
Don Pedro
Komu zgre{ivte, gospoda, pa treba vrzani da
odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinte
ligenten da go razberam. [to zgre{ivte?
Bora~io
Mil princu, dozvolete pred vas da zavr{i
s#; soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me
ubie. Ve izlaàv duri i vas li~no; ona {to
vie so seta va{a mudrost ne go vidovte, go
otkrija ovie plitki tikvari ovde; koi, no}e,
me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek
kako Don Huan, va{iot brat, me navle~e da
ja naklevetam gospo|icata Hera; kako vie
bevte navedeni da dojdete vo gradinata za
da me vidite mene kako & se dodvoruvam na
Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera;
kako ja osramotivte na denot na ven~avkata;
seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo
zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so
mojata smrt odo{to da go povtoram na moj
rezil. Damata e mrtva zaradi la`noto obvi
nuvawe moe i na mojot gospodar; ili na
kratko, ne baram ni{to pove}e otkolku nag
radata {to mu sledi na eden podlec.
Don Pedro
Ne vi te~e li ovoj govor ko èlezo niz
va{ata krv?
Klaudio
Otrov piev duri govore{e.
Vilijam [EKSPIR
370
Don Pedro
Dali brat mi te navle~e na ova?
Bora~io
Da; i debelo me plati za izvedbata.
Don Pedro
Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo;
i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost.
Bora~io
Da , jas sum, samo jas.
Leonato
Ne, podlecu, sam sebesi se laè{,
ovde stojat i dvajca mnogu ~esni maì tretiot ja zbri{a - koi se vme{ani vo toa. Vi blagodaram, gospoda, za smrtta na }erka
mi,
zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela;
navistina majstorski go izvr{ivte.
Klaudio
Klaudio
Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam
vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv.
Dren
Ajde, vodete gi tuìtelive. Do sega na{iot
pisar go ima reformirano gospodinot Loe
nato za rabotava; i lu|e, ne zaboravajte
da specificirate vo svoe vreme i na svoe
mesto, deka sum magare.
Talpa
Eve go ide gospodarot Leonato, a i pisarot.
(Se vra}aat Leon
ato i Antonio so Pisa
rot.)
Leonato
Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam
za koga }e zabeleàm sli~en na nego
da go izbegnam; koj od ovie e toj?
Bora~io
Ako sakate da znaete koj vi zgre{il
gledajte vo mene.
Leonato
Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi
nevinoto moe dete?
Ne znam kako da ve izmolam za blagost,
no mora da zboruvam. Odmazdata izberete ja
sami;
osudete me na kazna {to fantazijata va{a
}e ja smisli za grevot moj; sepak grevot
vo zabluda go storiv.
Don Pedro
Vo boga vi se kolnam, isto i jas;
no sepak, za da se zadovoli dobriov starec,
}e se podvednam pod koja bilo te{ka maka
koja toj }e mi ja nametne.
Leonato
Ne moàm da vi naredam }erkata da mi ja
oìvite toa e nevozmo`no; no i dvajcata ve molam
objavete im na lu|eto vo Mesina ovde
deka nevina umre; i ako qubovta va{a
tvore~ki e raspoloèna vo vremiwa ta`ni
stavete napis na grobot nejzin,
i na pepelta pejte & ; pejte & no}va
a utre nautro dojdete kaj mene doma;
i bidej}i ne moète da mi stanete zet,
bidete mi vnuk; brat mi ima }erka
re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo.
I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas;
nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka &
& go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema.
371
Od vlakno ortoma
Klaudio
O gospodine blagoroden,
qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e!
Ponudata ja primam; pa od denes
so kutriot Klaudio upravuvajte.
Leonato
Eve ti za trudot.
Dren
Bog neka go ~uva Socijalnoto!
Leon
ato
Leonato
Utre, zna~i, ve o~ekuvam kaj mene;
za deneska, zbogum. - Ovoj podlec ovde
treba so Margaret da se soo~i
koja, veruvam, vme{ana bila vo ova
od brat vi potkupena.
Bora~io
Ne, se kolnam, ne znae{e taa
{to govori koga zboruva{e so mene;
sekoga{ bila doblesna i ~esna
vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav.
Dren
I zgora na s#, gospodine, iako, velam, ne
e ba{ taka crno-belo, ovoj tuìtel ovde,
optuèniot, navistina me nare~e magare; ve
molam, neka se zeme i ova vo predvid pri
odmeruvaweto na kaznata. A isto taka, stra
àta gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen;
velat nosel klu~e v uvo a na nego visel kata
nec; toj pozajmuva pari vo ime na boga i
nikoga{ ne gi vra}a, marifetluk {to tolku
dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrd
naa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo
ime na boga; ve molam raspra{ajte go i za
ova.
Leonato
Ti blagodaram za ~esniot trud i grià.
Odi; te osloboduvam od zatvorenikot i ti se
zablagodaruvam.
Dren
Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve
molam da se popravite kako primer za dru
gite. Neka bog go poìvee va{eto blagorod
stvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo
samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdrav
jeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete;
i ako povtorno moè da se posaka novo vidu
vawe, go molam boga da go zabrani. - Ajde,
kom{ija.
(Izleguvaat Dren i Talpa so straàrite.)
Leonato
Do utre nautro, gospodo, zbogum.
Antonio
Zbogum, gospodo. Ve o~ekuvame utre.
Don Pedro
]e bideme tamu.
Klaudio
No}eska }e taguvam za Hera.
(Izleguvaat Don Pedro i Klaudio.)
Dren
Leonato
Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu
blagodaren i smeren mlad ~ovek; za toa na
Boga mu blagodaram.
Vodete gi apa{ive; }e ja ispitam Margaret
kako se zbliìla so ovoj bluden tokmak.
(Izleguvaat.)
Vilijam [EKSPIR
372
Scena 2
Benedik
Vo gradinata na Leonato.
(Vleguvaat Benedik i Margaret.)
Ako gi upotrebite, Margaret, mora da vgla
vite zapci na vrtewe; a tie se opasno oru`je
za devojki.
Benedik
Margaret
Te molam, mila gospo|ice Margaret, }e me
zadolì{ ako mi pomogne{ da zboruvam so
Beatri~e.
Margaret
A dali potoa }e mi napi{ete sonet so
pofalbi za mojata ubavina?
Benedik
Na tolku visok stil }e te vozvi{am, Marga
ret {to nikoj ìv ma` ne }e moè da bide
nad tebe, za{to, {to e pravo, ti toa i go
zasluùva{.
Margaret
Cel ìvot da ne vidam ma` nad mene? Pa
ve~no da ostanam pod skali?
Benedik
Duhot ti e iter ko mucka na zagar; fa}a vo
let.
Margaret
A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na
me~uvalecot; pogoduva ama ne povreduva.
Benedik
Tipi~no ma{ki duh, Margaret; ne povreduva
èna; zatoa te molam, vikni ja Beatri~e; ti
go predavam {titot.
Dobro, }e vi ja viknam Beatri~e koja mis
lam deka ima noze.
(Izleguva Margaret.)
Benedik
Spored toa }e dojde
Pee. Bogot na qubovta
od visini {to povta
i me znae, i me znae
kolku ma~no zasluùvam, Mislam za peewe; no {to se odnesuva do
qubovta - dobriot pliva~ Leander, Troil,
prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna
kniga od izvikani kavalieri od spalnite
sobi, ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po
ramnite drumovi na beliot stih, nieden od
niv, velam, ne bile vaka vrteni i prevrtu
vani vo qubovta kako {to sum kutriot jas.
Da ti se pluknam, kaj moàm jas seto ova da
go piknam vo rima? Probav, ne velam ne; ama
edinstvena rima {to mi teknuva za tebe, na
primer, e bebe - mnogu nevina rima; za bog,
rog - mnogu ostra rima; za mala, budala mnogu xagorliva rima; s# nekoi ~udni zavr
{etoci. Ne, ne sum roden pod poetsko nebo
nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en
na~in.
(Vleguva Betari~e.)
Mila Beatri~e, zarem se oyviva{ na mojot
povik?
Beatri~e
Da, gospodine, i }e si odam toga{ koga }e
mi re~ete.
Margaret
Benedik
More dajte ni gi nam me~evite; {titovi i
samite si imame.
Toga{ ostani do toga{!
373
Od vlakno ortoma
Beatri~e
Ve}e rekovte toga{; si odam sega; - no
sepak, pred da odam, sakam da zaminam so
ona po koe dojdov, a toa e, da znam {to si
kaàvte vie i Klaudio.
Benedik
Benedik
Prepametni sme za da si se dodvoruvame
mirno.
Beatri~e
Toa ne se gleda od ova priznanie; od dvaeset
umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali.
Samo lo{i zborovi; zatoa, daj mi da te bak
nam.
Beatri~e
Lo{ite zborovi se samo lo{ veter, lo{iot
veter e samo lo{ zdiv, a lo{iot zdiv lo{o
bazdi; zatoa si odam nebaknata.
Benedik
Staro, staro pravilo, Beatri~e, u{te od
vremeto koga ima{e koj da n# fali; a vo
dene{no vreme, ako ~ovek sam ne si podigne
spomenik pred da umre, }e go pametat samo
duri bijat kambanite i duri pla~e vdovi
cata.
Benedik
Beatri~e
Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vis
tinskata smisla, tolku ti e èstok duhot.
No ti kaùvam prosto; go predizvikav Kla
udio na dvoboj; pa, ili brgu }e mi odgovori
ili }e go proglasam za kukavica. A sega te
molam, kaì mi, zaradi koi moi lo{i oso
bini prvpat se zaqubi vo mene?
Beatri~e
Zaradi site niv zaedno; koi napravija tolku
cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvolu
vaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u
niv. No zaradi koi moi dobri osobini naj
napred vi se slu~i qubov kon mene?
A kolku e toa, {to mislite?
Benedik
U{te pra{uva{: - eden ~as biewe i ~etvrt
~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek
- ako gospodinot Crv, negovata sovest ne
se sprotivstavi - najpametno e sam da si
gi fali dobrite osobini, ko jas {to si gi
falam svoite. Tolku za toa zo{to sam si
se falam za{to, eve samiot svedo~am, ima i
{to da falam; no kaète mi, ve molam, kako
e bratu~etka vi?
Beatri~e
Benedik
Mnogu bolna.
Mi se slu~i qubov? - Dobro kaàno! Navis
tina mi se slu~uva qubov za{to te sakam
protiv svoja volja.
Benedik
A vie?
Beatri~e
Beatri~e
A za srceto i da ne zboruvame, ne? Kutro
srce! Ako mu se inaetite zaradi mene, jas }e
mu inaetam zaradi vas, za{to nikoga{ nema
da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi.
I jas sum mnogu bolna.
Vilijam [EKSPIR
374
Scena 3
Benedik
Po~ituvajte go boga, sakajte me mene i zak
repnete. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a
{to mnogu brza.
(Vleguva Ursula.)
Vo crkovniot dvor.
(Vleguvaat Don Pedro, Klaudio, prid
ru`ba.)
Ursula
Madam, morate vedna{ kaj striko vi. Vo
ku}ata e haos: s# dokaà deka gospo|icata
Hera bila la`no obvineta, princot i gro
fot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s#
e Don Huan koj{to pobegna i go nema. ]e
dojdete vedna{?
Klaudio
Dali e ova grobnicata na Leonato?
Pridru`nikot
Taa e, gospodaru.
Klaudio
Beatri~e
Sakate da dojdete i vie, gospodine, da gi
~uete novostite?
Benedik
Sakam da vi ìveam v srce, da vi umram v
skut, da me zakopaat vo va{ite o~i; i u{te
sakam, da dojdam so vas kaj striko vi.
(Izleguvaat.)
(îta od svitokot.)
Do smrt oklevetena od jazici lo{i
be{e Hera {to ovde leì;
smrtta sega ovde & nosi
slava {to na makite & protivteì.
Taka ìvotot {to vo sramota zajde
vo smrtta ìvee, slava najde.
Neka ova na grobot sega se stavi
za koga }e me nema, nejze da ja slavi. Sega zasvirete i ta`no zapejte.
PESNA
Prosti im, boìce na no}ta
na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja;
za koja ta`nata im lipa muza
pa okolu grobot nejzin kruàt.
Polno}, pomogni vo pla~ot,
pomogni vo vozdivot, vo la~ot,
ta`no e, ta`no;
grobovi zinete, mrtvilo gori
duri za smrtta se govori,
ta`no e, ta`no.
Klaudio
Sega leka no}; ova doa|awe sveto
}e se povtoruva sekoe leto.
375
Od vlakno ortoma
Don Pedro
Dobro utro, lu|e; gasnete gi fakelite,
volcite se siti; i gledajte so denot, grivi
od ko~iite na Febo koi niz predelite
go {arat pospaniot istok so damki sivi.
Blagodaram na site. A sega so zdravje!
Klaudio
Dobro vi utro. Sekoj patot neka si go gleda.
Don Pedro
Odime, ajde, druga da oble~eme ruba
a potoa odime kaj Leonato na vreme.
Klaudio
Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba
taga ko ovaa {to ja oplakavme, so tolku
te{ko breme!
(Izleguvaat.)
Scena 4
(Vleguvaat Leonato, Antonio, Benedik,
Betari~e, Margaret, Ursula, Sve{teni
kot i Hera.)
Sve{tenikot
Neli vi rekov deka e nevina?
Leon
ato
Isto kako i princot i Klaudio; koi ja nabe
dija
vo zabludata za koja sega ovde ~uvte;
no Margaret ima mala vina vo ova,
iako ne po svoja volja, kako {to se gleda
otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto.
Antonio
Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i.
Benedik
I jas, bidej}i ve}e ne sum vrzan
od mladiot Klaudio da baram smetka.
Leonato
Pa, }erko i vie blagorodni~ki site,
povle~ete se sega vo odajata sami;
a koga }e ve viknam, dojdete pod maski;
princot i Klaudio vetija vo ova vreme
da me posetat. - Znaete i vie {to treba,
brate;
mora da ste tatko na bratovata }erka;
i predajte mu ja na Klaudio.
(Izleguvaat damite.)
Antonio
]e go izvedam jas toa bez i najmal problem.
Benedik
O~e, }e mora malku da ve izma~am, mislam.
Vilijam [EKSPIR
376
Sve{tenikot
A {to treba da storam?
Benedik
Da me ven~ate ili da me zakopate, od dvete
edno.
Gospodine Leonato, vistina e, gospodine
dobar
deka vnuka vi so milno oko na mene gleda.
Leonato
Dobro utro, princu, Klaudio, dobro utro.
Povelete. Dali s# u{te ste re{eni
deneska da se oènite so }erkata na brat
mi?
Klaudio
Od Afrika da e na zborot }e si stojam.
Leonato
Leonato
Toa oko od }erka mi go pozajmi. Tokmu taka.
Benedik
A i jas so vqubeno oko & vozvra}am.
Leonato
Pogled, ~inam, {to od mene go dobivte,
od Klaudio i od princot. No {to vi e po
volja?
Benedik
Nejasen, gospodine, vi e odgovorot:
a {to se odnesuva do voljata, moja volja e
va{ata dobra volja so na{ite da se sloì
pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak; a za {to, dobar o~e, od vas pomo{ baram.
Leonato
Srcevo moe e so vas.
Sve{tenikot
I mojata pomo{.Eve gi idat Klaudio i Princot.
(Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so prid
ru`ba.)
Don Pedro
Dobro utro na ovoj sobir ubav.
Vikni ja, brate, sve{tenikot e spremen.
(Izleguva Antonio.)
Don Pedro
Dobro utro, Benedik. [to e? [to ve ma~i
pa liceto vi e tolku fevruarsko
prepolno oblaci, siwak i luwi?
Klaudio
Mi se ~ini, na diviot bik misli, ama, ne pla{i se, ~oveku; so zlato
rogovite }e ti gi pozlatime i cela
Evropa na tebe }e se raduva,
ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter
koga se pretvori vo zaquben bik.
Benedik
Bikot Jupiter, gospodine, mukal milno;
i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi
krava
za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego
i vo mukaweto a bi rekol i vo likot.
(Se vra}a Antonio so maskiranite dami.)
Klaudio
Za ova }e vi vratam; no sega druga smetka
imam.
Koja e damata za koja treba da se ven~am?
377
Od vlakno ortoma
Antonio
No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno
pa da trgneme kon kapelata vedna{.
Ovaa ovde a jas vam vi ja davam.
Benedik
Klaudio
Poleka, o~e. - Koja od vas e Beatri~e?
Toga{ e moja. Du{o, dozvoli liceto da ti go
vidam.
Leonato
Ne, ne smeete, ne pred da se zakolnete
pred popot deka }e vi stane èna.
Klaudio
Dajte mi raka pred svetiov otec,
}e vi bidam ma` ako vi e po volja.
Beatri~e
Mene taka me vikaat; (Ja vadi maskata.)
[to sakate?
Benedik
Zarem ne me sakate?
Beatri~e
Ne pove}e od {to e razumno.
Hera
Benedik
Duri bev ìva vi bev èna;
(Ja vadi maskata.)
Duri sakavte mi bevte ma`.
Klaudio
[to? U{te edna Hera?
Hera
Ba{ taka;
edna Hera umre vo rezil; no jas sum ìva
i ìmi ìvotot, nevina sum i ~edna.
Don Pedro
Porane{nata Hera! Mrtvata Hera!
Leonato
Taa umre, gospodaru duri klevetata be{e
ìva.
Sve{tenikot
Seto ~udewe }e vi go objasnam koga,
po zavr{uvaweto na svetiot obred;
za smrtta }e vi raskaàm na ubavata Hera;
E, toga{ striko vi, Klaudio i princot
se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do
u{i
zacapani vo mene.
Beatri~e
A zarem vie ne me sakate?
Benedik
Ne pove}e od {to e razumno.
Beatri~e
Toga{ bratu~etka mi, Margaret i Ursula
se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do
u{i
zacapani vo mene.
Benedik
Se kolnea deka ste padnale bolni za mene.
Beatri~e
Se kolnea deka umirate bavno za mene.
Vilijam [EKSPIR
378
Benedik
Ne e ba{ taka. Zna~i ne me sakate?
Beatri~e
Ne, navistina, samo prijatelstvoto go vra}am.
Leonato
Vnuko, nemojte. Znam deka go sakate.
Klaudio
A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka;
za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet, ~ist proizvod na negovata
glava,
namenet za Beatri~e.
Hera
A eve u{te eden
napi{an so nejzina raka, ukraden od xebot
prepoln qubov za Benedik.
Benedik
]e ti kaàm ne{to, princu. Cel fakultet
diplomirani filosofi ne moàt da me
isfrlat od takt. Misli{ deka mi e gajle za
nekakva satira ili epigram? Ne; ~ovek {to
samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema
da si privie do sebe. Na kuso, bidej}i }e se
ènam ne sakam ni zbor da guknam za ona
{to svetot moè da go kaè protiv. Zatoa
ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol pro
tiv brakot; bidej}i ~ovekot e nepostojano
su{testvo i ova objasnuva s#. [to se odne
suva do tebe Klaudio, imav namera da te pre
tepam; no bidej}i }e bideme rodnini, ìvej
bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina.
Klaudio
A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e,
pa da dobijam mo`nost so stap da te
isteram od tvojot ergenski sefalok i da
napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo;
no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina
strogo ne vnimava na tebe.
Benedik
Benedik
ûdo nevideno! So sopstveni race protiv
sopstvenite srca! - Ajde, }e te zemam; ama,
ìmi videlcevo, te zemam od {to mi e àl.
Gluposti; ajde, nie sme prijateli; - da zaig
rame pred da se oènime; da gi olesnime
na{ite srca i peticite na na{ite èni.
Leonato
Beatri~e
]e igrame podocna.
Nema da ve odbijam; - ama, ìmi denov
ubav, popu{tam pred golemiot pritisok; a
delumno i za da vi go spasam ìvotot oti
slu{am ste zabolele od oftika!
Benedik
Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam!
(Ja baknuva.)
Benedik
Porano, velam; zatoa udrete svirki. Princu, taèn si; najdi si èna, èna ti
treba; ne postoi stap dostoen za pogolema
po~it od onoj so rog~e na ra~kata.
(Vleguva Glasnik.)
Glasnikot
Don Pedro
Pa kako ti e Benedik, oènet ~oveku?
Gospodaru, brat vi Huan e faten vo begstvo
doveden e pod straà nazad vo Mesina.
Od vlakno ortoma
Benedik
Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam
dostojni kazni za nego. - Svirete koga vi
velam!
(Igra. Muzika.)
379
All’s Well That Ends Well
LICA:
Groficata od Rusion, majka na Bertram
Bertram, grofot od Rusion, nejzin sin
Helena, sira~ka, {titeni~ka na groficata
Lava{, arlekin, sluga na groficata
Rejnaldo, upravnik na imotot na groficata
Parol, pridru`nik na Bertram
Francuskiot kral
Lafe, postar velmoà
Prviot velmoà Dimen
Vtoriot velmoà Dimen, brat na prethodniot
Tolkuva~, francuski vojnik
Lakej
Vojvodata od Firenca
Vdovica od Firenca
Dijana, nejzina }erka
Marijana, prijatelka na vdovicata
Velmoì, pridru`nici, vojnici, gra|ani
Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo period ot pome|u 1601-1604 godina, koga
[ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet, Otelo, Makbet i Kral Lir. Ottuka,
poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a, pred s#, poradi razvojot na nastanite koi, po
site svoi karakteristiki, neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska, no sepak, iako mo{ne
nasilno, sre}no zavr{uvaat, deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii.
Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo, prikaznata
za Bertram i Helena, se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekame
ron. Podzapletot, prikaznata za Parol, e izmislen od [ekspir.
Spored satiri~niot ton, scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t.n.
‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe, iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika,
bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period), komedijata vo mnogu
nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). Sli~no
na nea, Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a
deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. No sepak, komedijava ne bila dobro
so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. Bertram, na primer,
izleguva kako sosem neprijaten lik. Helena vo podocne`niot del od dramata, pove}e nali
kuva na manipulator so ~ove~ki sudbini, odo{to na onaa prijatna, {armantna mlada dama
od prviot del. Iako integralno vrzan, podzapletot so Parol, se ~ini, nedovolno ubedlivo
e prika~en za glavnoto dejstvo. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta
na stilot voop{to ne e sporna. Komedijava moè da prestavuva eden neuspe{en obid na
[ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po
privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot
zaplet mnogu seks i satira.
Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik.
în PRVI
Scena 1
(Vleguvaat mladiot Bertram, grofot od Rusion,
negovata majka, groficata, Helena i Lafe oble~eni vo crnina.)
Groficata
Pu{taj}i go sin mi od mene, go zakopuvam i
vtoriot ma`.
Bertram
A jas, gospo|o, zaminuvaj}i, povtorno ja
oplakuvam smrtta na tatko mi; no mora da
ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~e
stvo koe sega e moj staratel i ve~en gospo
dar.
kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! - ~ija ve{
tina be{e golema re~isi ko negovata
~estitost; da ja dostigne{e, }e ja naprave{e
prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e
bez rabota. Zaradi kralot, velam, da be{e
sega ìv, toa }e zna~e{e smrt za negovata
bolest.
Lafe
Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govo
rite, gospo|o?
Lafe
Groficata
Vo kralot }e najdete soprug, gospo|o a vie,
gospodine, tatko. Toj {to tolku sevkupno i
za site vremiwa e dobar, mora da se drì do
svojata doblest kon vas za{to va{ata vred
nost sigurno }e ja pottiknuva negovata dob
rina kaj{to treba iako taa sama po sebe
nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobil
stvo.
Be{e mnogu poznat, gospodine, vo svojata
fela, i toa, bogami, sosem zasluèno: @erar
de Narbon.
Groficata
Lafe
Navistina be{e genijalen, gospo|o. Kralot
neodamna govore{e za nego so voshit i
so àlewe. Be{e do tolku izve{ten {to
sigurno }e be{e u{te ìv dokolku naukata &
moè{e ne{to na smrtta.
Kakvi se nadeìte da zakrepne Kralot?
Bertram
Lafe
Od {to strada kralot, gospodine?
Toj krena race od lekarite, gospo|o, pod
~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i
smeta deka nema drugo ~are osven postepeno
gubewe na nade`ta.
Groficata
Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko - O,
Lafe
Od ìva rana, gospodine.
Bertram
Ne sum ~ul porano za takvo ne{to.
389
Sekoe zlo za arno
Lafe
Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. - Dali gos
po|icava ovde e }erka na @erar de Narbon?
ranosta vo nea brgu }e gi kutne.
Bertram
(Kle~ej}i). Gospo|o, blagoslov od vas baram.
Groficata
Lafe
Negovoto dete edin~e, gospodine koe raste
i se razviva pod moj nadzor. Se nadevam
deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nej
zinoto obrazovanie. Ima nasledeno tabiet
{to ubavite darovi u{te pove}e gi razuba
vuva - za{to kaj{to ne~istata du{a nosi
doblesni osobini, tamu pofalbite odat so
soàlba; tie se i doblesti i predavnici.
Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi
ednostavnost. Taa samata e izvor na sopstve
nata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata
dobrina.
Kako da go sfatime ova?
Groficata
Tie se najdobrata sol so koja devojkata moè
da gi so~uva falbite. Pomenot na tatko &
ne moè da & stigne do srce bez tiranijata
na nejzinite tagi da & ja odzeme ìvosta
od obrazite. - No dosta za ova, Helena.
Dosta, vi se molam, osven ako ne sakate
~ovek da pomisli deka pove}e iskaùvate
taga odo{to ja ~uvstvuvate -
Bidi blagosloven, Bertram, i na tatka si
sli~en
vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Dob
lesta i krvta
za vlast vo tebe neka se borat, a dobrinata
tvoja
ramna da ti e na potekloto. Sakaj sekogo,
veruvaj
na malcina, nikomu ne ~ini zlo. Na du{ma
not ramen
bidi mu po mo} a ne po zli dela, a prijatelot
drì go
pod klu~ot na tvojot ìvot. Neka te korat
{to mol~i{
no nikoga{ {to si zborliv. Ona {to Bog
smislil
zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go
berat
na glava neka ti padne. Zbogum. (Na Lafe)
Gospodine dobar,
toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. Gospodine moj
dobar,
posovetuvajte go.
Helena
Lafe
Lafe
Va{ite pofalbi, gospo|o, izmamija od nejze
solzi.
Groficata
Navistina ja iskaùvam tagata no i silno ja
~uvstvuvam.
Lafe
Umereniot pla~ e pravo na mrtvite, prete
ranata àl du{man na ìvite.
Najdobar sovet }e mu dadam
{to qubovta negova }e ja kotka.
Groficata
Bog neka go blagoslovi! - Zbogum Bertram.
Bertram
Groficata
Ako ìvite ne se du{mani na àlta, prete
(Stanuva) Najdobrite èlbi {to iskovani
moè da bidat
390
Vilijam [EKSPIR
vo mislite va{i neka vi bidat slugi.
(Izleguva groficata.)
(Na Helena) Bidete & uteha na majka mi, gos
podarkata va{a,
i vardete ja ko zenica v oko.
{to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite
koski
na doblesta bledneat pred studeniot veter.
No, ~esto
prefrigan um mu ja sluì nevidenata
ludost.
Lafe
Parol
Zbogum, ubava damo. Bidete dostojni
na glasot na tatko vi.
(Izleguvaat Bertram i Lafe.)
Zdrava da mi ste, ubava kralice!
Helena
Helena
Zdravje da ima{, kralu.
O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mis
lam,
a solzive krupni pomenot pove}e mu go kra
sat
od onie {to porano gi leev. Kako izgleda{e
tatko?
Go zaboraviv. Voobrazbata moja
za sekogo priodot go zatna osven za Bertram.
Gotova sum. Nema ìvot za mene, nema,
ako go nema Bertram. No toa ti e isto
ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda
so koja saka{ da se maì{, tolku e toj nad
mene.
Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na
moram da se te{am no ne so nea da se vrtam.
Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti.
Srnata {to povti so lav da se zeme
od qubov mora da umre. Be{e ubavo, iako
ma~no,
sekoj mig da go gleda{, da sedi{ i da gi
crta{
lakot negov na ve|ite, okoto mu sokolovo,
negovite kadri
na tablata od srceto - srceto meko mnogu
za sekoja negova crta, dvig, gr~ na miloto
lice.
No sega go nema, a mojot razbujaten zanes
mora mo{tite da mu gi osveti. No koj ide?
(Vleguva Parol.)
Onoj {to so nego patuva. Zaradi toa i go
sakam iako znam deka e neviden laòv,
~uknat od merata nedvor, pa i kukavica bi
rekla.
Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at
Parol
Ne.
Helena
I ne.
Parol
Dali razmisluvate za devstvenosta?
Helena
Da. Vo vas ima mala fleka od vojnik, pa
da ve pra{am ne{to. Ma{koto e du{man na
devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od
nego?
Parol
Ne pu{tajte go da vleze.
Helena
Ama toj navaluva, a na{ata devstvenost,
iako smela vo odbranata, sepak popu{ta.
Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana.
Parol
Ne postoi takva. Ma{koto, koga }e klekne
pred vas, ve minira i ve kreva vo vozduh.
391
Sekoe zlo za arno
Helena
Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost
od mineri i kreva~i vo vozduh. Nema nekoja
vojni~ka taktika so koja devicite }e gi kre
nat vo vozduh ma{kite?
den prirast a samata glavnina nema kojznae
kolku da se oskverne. Ottarasete se.
Helena
A kako, gospodine, treba ~ovek da postapi,
pa da ja zagubi po svoe?
Parol
Parol
[tom }e eksplodira devstvenosta, ma{kite
brzo-brzo sami se krevaat. Pa ako povtorno
gi eksplodirate, so dupkata {to sami ste
si ja napravile, go gubite gradot. Niedna
normalna politika ne se stremi da ja
za~uva devstvenosta. Gubeweto na devstve
nosta zna~i namnoùvawe na umnite a
dosega nikoj ne dobil devica a da ne nas
trada devstvenosta. So samoto toa {to
ste sozdadeni, dobiena e ruda za pravewe
devici. Devstvenosta edna{ zagubena, moè
desetpati povtorno da se najde; ako ve~no se
~uva, zagubena e za sekoga{. Studen drugar e
taa, ottarasete se.
Helena
U{te malku }e ja potrpam, pa makar i da
umram kako devica.
Da vidime: zna~i, da mu se dopadne ona {to
nikoga{ ne moè da mu se dopadne. Toa vi
e stoka {to so leèweto go gubi sjajot:
{to podolgo ja ~uvate, tolku pove}e & pa|a
cenata. Dajte ja dodeka vredi na pazar.
Ispora~ajte ja dodeka se bara. Devstvenosta
ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to
izlegla od moda, bogato e nakitena ama e
nesoodvetna, ba{ kako bro{ot i ~epkalkata
za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako
znak za otmenost. Vremenski gledano, pogo
lema preporaka ima va{eto jadewe i piewe
odo{to va{iot obraz, a va{ata devstvenost,
va{ata drta devstvenost, vi e kako skapana
francuska kru{ka: grda e na vi|a, nepri
jatna v usta, navistina, ko sekoja sogniena
kru{a - porano be{e povkusna, navistina,
a sega samo obi~na skapana kru{a. [to
moète da storite so nea?
Parol
Helena
Mnogu malku moè da se kaè vo prilog na
toa. Protivprirodno e. Da se bide na stra
nata na devstvenosta zna~i da se obvinat
majkite, {to e bezgre{na neposlu{nost.Toj
{to sam }e se obesi e ist kako devica; devs
tvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa
po drumi{tata i xadiwata nadvor od site
sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila
na prirodata. Devstvenosta kotka crvja,
isto kako sireweto; samata crvosuva do
korka i umira nasituvaj}i go samo sopstve
niot mev. Od druga strana, devstvenosta e
nam}ora, gordeliva, mrzliva, seta napravena
od samoqubie - ova e eden od najzabranetite
grevovi spored Svetoto pismo. Ne ~uvajte
ja, nemate izbor osven da ja za~uvate na
va{a {teta. Spasete se od nea! Za samo edna
godina dvojno }e se umnoì, {to e soli
No ne i mojata devstvenost, sepak...
]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu,
i majka i qubovnica i prijatel najmil,
i feniks i kapetan i du{manin surov,
i voda~ i boìca i svoj vladar,
i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe
smerno slavoqubie, gorda poniznost,
jazesta skladnost i neskladnost ne`na,
i svojata vera, slatkata propast, so edno
~udo
ubavi, preubavi prekari i nazivi blagi
{to slepiot Kupidon gi {epti. More toj }e
Ne znam {to }e stori toj. Bog neka go vardi.
Dvorot e mesto kaj{to se u~i, a toj e takov -
392
Vilijam [EKSPIR
Parol
Kakov e, ìvi gospod?
Helena
ôvek na kogo mu posakuvam sre}a. [teta.
Parol
Zo{to ba{ pod Mars?
Helena
Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no
da ne ste se rodile pod Mars.
Parol
Parol
[to e {teta?
Ama koga bil vo poln nalet.
Helena
Helena
[to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo
{to moè da se po~uvstvuva, pa nie, siro
ma{ki rodenite
~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo
èlbi,
da trgneme, so nivna pomo{, po sakanite
na{i
za da im go pokaème ona {to go mislime
za niv
a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se
vra}a.
(Vleguva paòt.)
Paòt
Gospodine Parol, gospodarot moj ve vika.
Parol
Helena~e, zbogum. Ako mi uspee da se setam
na tebe, }e mislam na tebe vo dvorot.
Naprotiv, koga bil vo povlekuvawe.
Parol
Zo{to mislite taka?
Helena
Epten mi odite nanazad kako za voin.
Parol
Taka se dobiva prednost.
Helena
Takvo e i begaweto koga stravot predlaga
da se izvle~e ìva glava. No me{avinata od
hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so
dobri krila, a takvata va{a ode`da li~no
mnogu mi se dopa|a.
Helena
Parol
Gospodine Parol, ste se rodile pod miloz
liva yvezda.
Parol
Pod Mars sum roden.
Helena
Ba{ pod Mars i jas velam.
Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku
ubavo bi ti kaàl. ]e se vratam kako sovr
{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija }
e posluàt da te vratam kon prirodata pa
taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti
od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo
sebe da gi vsadi{; inaku }e umre{ vo svojata
neblagodarnost, a neznaeweto }e te zbri{e
od liceto na zemjata. Zbogum. Koga }e ima{
vreme moli se; koga }e nema{ seti se na
393
Sekoe zlo za arno
prijatelite. Najdi si dobar ma` i posluì
se so nego ko {to toj }e se posluì so tebe.
U{te edna{, zbogum.
(Izleguva.)
Scena 2
(Zvuk na trubi. Vleguvaat kralot na Fran
cija so pismo, dvajcata velmoì Dimen i
mnogu pridru`nici.)
Helena
Kralot
Lekot na{ ~esto vo nas samite leì
a nie na neboto mu go pripi{uvame. Gospod
teì
no slobodni ni ostava race i nema da ni gi
kupi
naumite bavni koga samite sme glupi.
Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva
pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i
pleva?
Prirodnite sili ~udna sudbina krojat
neednakvite da gi zdruì, vo bakne` da se
spojat.
Nevozmo`ni se ~udata, onie velat
{to bolot so setila go merat i melat
toa {to ne bilo ne moè ni da bide. Zarem
laè
vo qubovta toj {to doblestite saka da gi
kaè?
Bolesta na kralot - plan {to moè od race
mi bega,
no namerite mi se cvrsti i ne se otkaùvam
sega.
(Izleguva.)
Firenca i Siena boj neviden bijat,
bitkata u{te ne e re{ena i prodolùva
surova i tu~na.
Prviot Dimen
Taka glasi izve{tajot, gospodaru.
Kralot
Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde
i rodninata na{, kralot na Avstrija,
so predupreda deka Firenca }e nastojuva
itna pomo{ od nas da izdejstvuva - pri {to
prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i
i nie da gi odbieme.
Prviot Dimen
Negovata qubov i mudrost
tolkupati kon vas potvrdeni, velat
deka nemu treba da mu veruvate.
Kralot
Toj odgovorot ni go naoruà
i Firen~anite se odbieni u{te pred da doj
dat.
Sepak, velmoìte na{i, dokolku se so niet
na Toskancite da im sluàt, slobodno
moàt
na koja sakaat strana da se pridruàt.
Vtoriot Dimen
Dobro }e im dojde
ova na plemstvoto na{e, od zastaenost
bolno
da se razmrda malku i da si go pro~isti zdi
vot.
394
Vilijam [EKSPIR
Kralot
Koj e tamu?
(Vleguvaat Bertram, Lafe i Parol.)
Prviot Dimen
Grofot od Rusion, veli~estvo,
mladiot Bertram.
Kralot
(Na Bertram) Mom~e, go ima{ likot na svo
jot tatko.
Dobrata priroda, ne nabrzina tuku so dikat
te sozdala. I doblestite na tvojot tatko
daj boè da gi nasledi{. Dobre dojde vo
Pariz.
Bertram
tinski koga
nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{
jazikot skazalkata ja slu{a{e. Tie pod nego
{to bea
gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto,
pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava
do nizinite na nivniot nizok red,
pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno
falbite nivni gi prima. Takov ~ovek
na vremevo na{e novo moè da mu e urnek,
koj, ako go sledat, na novive }e im pokaè
deka nanazad odat.
Bertram
Gospodaru, spomenot za nego
pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na
grobot
negov. Napisot na mogilkata ne e tolku
poln voshit
ko vo va{iot kralski govor.
Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i.
Kralot
Kralot
Kamo i sega da go imam ona zdravo telo
ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni
prvpat se u~evme za vojna. Dalekuvid be{e
vo procenkata na uslugite na vremeto, a
samo hrabri
u~iteli go u~ea. Uspea da izdrì dolgo,
no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# gol
tna
i od rabotata n# oddale~i. Du{ata mi se
vra}a
koga govoram za va{iot dobar tatko. Na
mladost
duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gle
dam
kaj mladoto plemstvo, no tie teraat {egi
duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se
urne
pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja
skrijat.
Ko prav dvorjanin, ni gor~ina ni prezir
nema{e vo negovata gordost ili duh; a ako
gi ima{e
od ramen na nego bea predizvikani, a ~esta sopstven budilnik - go znae{e migot vis
Kamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am; zborovite
fini
ne gi sipa{e v u{i, tuku gi zakopuva{e taka
za da niknat i vrzat plod. ‘Kamo da me
snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto
koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a,
na krajot - ‘Kamo da me snema’, vele{e toj,
‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne
i stane mirizba za duhovive mladi, ~ii ~ula
plahi s# staro preziraat, ~ii sudovi se samo
tatko na novi be~vi, ~ija ve~nost ne trae
ni kolku nivnata moda.’ Vakva ima{e èlba.
I jas posle nego istata èlba ja imam,
za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma
pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me
snema
za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto.
Vtoriot Dimen
Vas ve sakaat, gospodaru,
Tie {to posledni mestovo bi vi go dale
nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate.
395
Sekoe zlo za arno
Kralot
Scena 3
Dràm mesto, znam. Kolku vreme ima, grofe,
od koga lekarot na tatko ti e umren?
Be{e mnogu slaven.
(Vleguvaat Groficata, upravnikot Rej
naldo i nejziniot arlekin Lava{.)
Groficata
Bertram
Okolu {est meseci, gospodaru.
Da slu{nam sega. [to velite za gospo|i
cava?
Kralot
Rejnaldo
Da be{e ìv }e go isprobav u{te nego. Podajte mi raka. - Leèweto me umori
a i mnogute lekarstva. Prirodata i bolesta
neka samite sega re{at. Dobredojde, grofe.
Ni sin mi ne mi e podrag.
Gospo|o, griàta {to ja vodev za da go
zadovolam va{eto blagovolie, bi sakal da
se naredi vo spisokot na moite porane{ni
usilbi, bidej}i ~ovek ja povreduva svojata
skromnost i ja mati bistrinata na svoit e
zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva.
Bertram
Groficata
Blagodaram veli~estvo.
(Trubi. Izleguvaat.)
[to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te
nema, mom~e. Ne sakam da veruvam vo site
poplaki {to gi ~uv za tebe. Ne sakam za{to
mi e maka, za{to znam deka si dovolno lud
da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie
apa{laci da gi izvede{.
Lava{
Mislam deka vi e poznato, gospo|o, deka jas
sum vi eden sirot |avol.
Groficata
Vo red gospodine?
Lava{
Ne, gospo|o, ne e vo red {to sum sirot,
iako mnozina bogati se prokolnati. No ako
va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo
svetot, onaa ènska Izabela i jas dobro }e
se snajdeme.
Groficata
Zarem mora da stane{ prosjak?
396
Vilijam [EKSPIR
Lava{
Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra
volja.
Groficata
Groficata
Poprvo zaradi tvojata ènidba a ne zaradi
rasipanosta.
Lava{
Ostanav bez prijateli, gospo|o, pa se nade
vam so ènidbata da steknam novi.
Vo koj slu~aj?
Lava{
Groficata
Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. Slu
guvaweto ne e nasledno, a jas mislam deka
nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagos
lov s# duri ne dobijam fidanki od teloto,
za{to velat decata se blagoslov.
Groficata
Kaì mi gi pri~inite zaradi koi }e se
èni{.
Lava{
Moeto siroto telo, gospo|o, toa go bara.
Mesoto me tera, a onoj na kogo |avolot mu e
vlezen, mora da odi.
Groficata
Ova ti se pri~inite?
Lava{
Da vi kaàm pravo, gospo|o, ima i drugi
sveti pri~ini, takvi kakvi {to si se.
Takvite prijateli ti se du{mani, gadu.
Lava{
Plitka ste, gospo|o - vo ocenuvaweto na
golemite prijateli, za{to podlecite }e
idat da go svr{uvaat mesto mene ona od
koe ve}e mi e preku glava. Toj {to mi ja
ora nivata, mi go {tedi yevgarot i u{te
ètvata e moja. Ako jas za nego sum rogono
sec, toj za mene e argat. Toj {to ja ute{uva
èna mi, toj i gi mazni moite krv i meso; toj
{to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka
krvta i mesoto; toj {to mi gi saka krvta i
mesoto mi e prijatel, {to zna~i, toj {to ja
baknuva èna mi mi e prijatel. Koga lu|eto
bi bile zadovolni so ona {to se, nikoj ne bi
se pla{el od brakot. Bidej}i mladiot puri
tanec Karbon i stariot papist Pojzem, bez
ogled kolku im se srcata verski podeleni,
so glavite se soedinuvaat. Moàt da navalu
vaat so rogovite eden na drug ba{ kako i
sekoj elen vo stadoto.
Groficata
Groficata
Moè svetot da gi znae?
Lava{
Bev, gospo|o, rasipan, kako i vie, kako i
sekoj od krv i meso pa sakam da se ènam za
da se pokajam.
Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i
zevzek?
Lava{
Ne, gospo|o, tuku prorok, a vistinata vaka ja
objavuvam:
Pee
Vistina e ova ~ista
{to vi ja kaùvam od ridot
po bo`ja volja doa|a brakot
397
Sekoe zlo za arno
a rogovite spored vidot.
bingo.
Groficata
Bri{ete, gospodine. Podocna }e razgova
rame pove}e.
Groficata
Da ve nema, gospodine gadu i storete kako
{to vi zapovedav.
Rejnaldo
Lava{
Dali }e vi pre~i gospo|o, ako ja vikne
Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram.
Na maòt èna da mu zapoveda a sepak site
da ostanat ìvi i zdravi!Iako ~esnosta ne
e puritanec, sepak ne nanesuva {teta; taa
ja natnuva belata mantija na poniùvaweto
vrz crnata ode`da na velikoto srce. Trgnu
vam, ìmi majka. Demek trebalo Helena da ja
viknam vamu.
(Izleguva.)
Groficata
(Na Lava{) Apa{, kaète & na gospo|icata
deka sakam da zboruvam so nea. Mislam na
Helena.
Lava{
(Pee)
‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’, re~e Noja
‘{to Grcite ja urnaa Troja?
Ludo delo, delo ludo. Radosna za Prijam
boja.
Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka.
Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka.
Pa ovoj zaklu~ok go odbra.
‘Od devet lo{i samo edna e arna,
od devet lo{i samo edna e arna,
sepak edna od deset e dobra.’
Groficata
[to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pes
nata, apa{.
Groficata
I?
Rejnaldo
Znam, gospo|o, deka beskrajno ja sakate
va{ata gospo|ica.
Groficata
Vo pravo ste, ja sakam. Tatko & mene mi
ja zaveti a taa samata, bez kamata, moè da
polaga polno pravo na onolku qubov kolku
{to ja dobiva. Nejze ne & se pla}a onolku
kolku {to & se dolì a }e & se plati pove}e
odo{to bara.
Rejnaldo
Lava{
Edna dobra èna od deset, gospo|o; toa e
pro~istuvawe na pesnata. Kamo bog vaka da
mu sluì na svetot cela godina! Ne bi se
lutele na vakva edna ènska desetinka, da
sum paroh. Edna od deset- bi se vikalo, ne?
Pa bi imale ra|awe na edna dobra èna so
sekoja pojava na svetla kometa, ili so sekoj
zemjotres, taka bi se podobrile i {ansite
na lotarija. Na ma{kite polesno }e im bide
da si go iskornat srceto odo{to da dobijat
Gospo|o, neodamna & prijdov poblisku
odo{to taa saka{e. Be{e sama i samata so
sebesi razgovara{e, nejzinite zborovi bea
upateni do nejzinite u{i; si misle{e, za
ova se kolnam vo nejzino ime, deka nikoj
drug ne moè da ja ~ue. A govore{e deka
go qubi va{iot sin. Sudbinata, vele{e
taa, ne e boginka {tom otvorila tolkav
jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv
dvajca. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja
prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo
398
Vilijam [EKSPIR
potekloto; Dijana ne e kralica na devicite
{tom dozvoluva nekoja sirota nejzina poda
ni~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za
spas pri prviot napad ili za osloboduvawe
potoa. Ova go kaà niz naj~emerniot izliv
taga {to sum go ~ul od devojka; na {to,
smetaj}i deka mi e dol`nost, pobrzav da ve
izvestam za s#, bidej}i, donekade, e od va`
nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nep
redvideno da se slu~i.
Groficata
êsno si ja olesnivte du{ata. No ne kaù
vajte na drug. U{te od poodamna go nasetu
vav ova no terezijata mi ode{e de navamu
de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili
ne. Ve molam, ostavete me. ûvajte go ova v
du{a, a jas vi sum mnogu blagodarna za gri
àta. Podocna }e zboruvame za ova pove}e.
(Izleguva upravnikot.)
(Vleguva Helena.)
Grofica
Ne, tuku majka.
Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’
mi se stori ko da vidovte zmija. Zarem zbo
rot ‘majka’
tolku ve prepla{uva? Velam, jas vi sum
majka
i vo redot ve stavam na site tie
{to pod srce sum gi nosela. êstopati e slu
~aj
posvojuvaweto so prirodata da se borat
pa izborot da iznajde priroden pat koj{to
pri srce ni ja stava tu|ata semka.
Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na
}erka
iako sum vi iskaùvala maj~inska grià.
Boè, gospode, dete! Zarem ti se zgrut~uva
krvta
ako se kaè deka sum ti majka? [to ima tuka
{to toj omacuren predvesnik na do`dot,
raznobojnata daga, okolu o~i vi se vie?
Zo{to? Deka ste mi }erka?
Groficata
Helena
(Na strana) I so mene be{e isto koga bev
su{testvo mlado
ako sme od boga, eve {to e na{e: trnov
na ruàta od mladosta pripa|a so pravo
krvta na{a nam, a ova e na krvta zrno;
vo pokazot i ìgot od vistinata daden
qubovniot àr od mladosta e vgraden.
No sega koga }e se setam na dnite damni
i jas istite grevovi gi ~inev - no mislev so
nula se ramni.
I taa bolna e sega od toa. Ja gledam seta.
Helena
[to zapovedate, gospo|o?
Groficata
Znaete Helena
jas vi sum majka.
Toa ne vi sum.
Groficata
Velam jas vi sum majka.
Helena
Prostete, madam,
grofot Rusilion ne moè brat da mi bide,
imeto mi e bezna~ajno, negovoto ceneto
mnogu,
roditelite mi se nikoj i ni{to, negovite
klasa.
U~itel moj, gospodar mi e toj, a jas sluga
negov i poslu{nik duri sum ìva.
Toj ne smee da mi e brat.
Groficata
Helena
Po~ituvana moja gospo|a.
Niti jas va{a majka?
399
Sekoe zlo za arno
Helena
Vie ste mi majka, madam. I kamo da mi ste pa gospodarot moj, va{iot sin da ne mi e
brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki
ni{to drugo ne bi molela od boga
oti toga{ sestra ne bi mu bila. Moè
ne{to
drugo da mu bidam, a ne sestra, koga bi vi
bila }erka?
Groficata
Da, Helena, bi moèla da mi bide{ mila
snaa.
Ne daj boè da ne ste mislele na ova!
‘]erka’
i ‘majka’ tolku vi se grdi. [to, pak ste
bledi?
Stravot moj go razbra zanesot va{. Sega ja
sfa}am
tainstvenosta na osamata va{a i izvorot
na solenite vi solzi. Sega sosem mi e jasno
deka vo sin mi ste vqubeni. Crveniloto vo
laga
bi te vterala ako protiv strasta {to vi se
gleda
re~ete deka ne e taka. Zatoa kaète mi
pravo,
re~ete deka toa ve ma~i - za{to poglednete,
obrazite
va{i eden na drug si priznavaat, a tvoit e
o~i
go gledaat toa tolku iskaàno vo va{iot
odnos
{to ne moàt da go skrijat. Samo grevot
i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzu
vaat
pa somne` ima vo vistinata. Govori, dali e
taka?
Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro;
ako ne e, porekni. No, sepak baram,
a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro
vistinata da mi ja kaè{.
Helena
Gospo|o dobra, prostete mi.
Groficata
Dali go sakate sin mi?
Helena
Pro{ka, blagorodna madam.
Groficata
Go sakate sin mi?
Helena
A zarem vie ne go sakate, madam?
Groficata
Ne izvrtuvajte. Mojata qubov e dol`nost
poznata na siot svet. Ajde, ajde da slu{nam
kako stojat rabotite so va{eto srce, za{to
voznemirenosta i premnogu ve ni{ti.
Helena
Priznavam toga{,
na kolena, pred vas i pred vi{noto nebo,
deka pove}e od vas, a vedna{ po boga
go qubam sin vi.
Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni; a
takva
mi e i qubovta. Ne navreduvajte se, za{to
ova
ne go povreduva toj {to go sakam. Ne trgam
po nego
oti vidov znak deka moèbi }e me zeme,
niti pak bi go zela pred da go zasluàm,
iako ne ni znam kako da go zasluàm.
Znam deka zaludno qubam, protiv nade`ta se
boram;
Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov
pa taa istekuva no ne seknuva. Taka, ko
Indus,
vernik vo zabludata, na sonceto mu se kla
wam
koe gleda dolu vo svojot oboùva~ no ni{to
drugo za nego ne znae. Gospo|o mnogu mila,
ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja
400
Vilijam [EKSPIR
za{to i taa istoto go saka; no ako i sami,
a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori
mladost,
so vakov àr na dopa|aweto svoe veren
ste kopneele i ste sakale od srce taka {to
Dijana
ste bile kolku i Venera, o, toga{ imajte
milost
za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi
tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno
gubi
koja bara da go najde ne ona po koe potragata
peka
tuku zagado~no ìvee vo strasti kaj{to
smrtta ja ~eka.
Groficata
Kaète mi iskreno, nemavte li namera nas
koro
da odite vo Pariz?
Helena
Imav, gospo|o.
Groficata
Ova ve natera za Pariz
Neli? Govorete.
Helena
Mojot gospodar, sin vi, me natera da mislam
na ova
inaku ni Pariz ni lekot ni kralot
ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet.
Groficata
Dali mislite, Helena,
deka ako mu ja ponudite pretpostavenata
pomo{
toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari
mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{;
tie deka za nego nemaat lek. Kako da imaat
verba
vo edna neuka siroma{na moma koga site
{koli
iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj, go pre
pu{tija
bolniot sam na sebe?
Groficata
Helena
Zo{to? Kaète mi pravo.
Helena
]e kaàm pravo, ìmi milosta bo`ja.
Tatko mi, znaete, mi ostavi recepti retki
So provereno dejstvo koi na~itanosta
negova
i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e
za posebna upotreba i mi pora~a strogo
vo amanetot posleden da gi ~uvam
ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni
odo{to svetot znae. Me|u drugite,
postoi lek, proveren, so mo}no dejstvo
protiv o~ajnata bolka {to go legnala kra
lot
na smrtna postela.
Ne{to mi veli,
ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema
be{e
vo rabotata negova, deka ovoj dobar recept
bidej}i mene mi e zaveten, blagosloven }e
bide
od najsre}nite yvezdi na nebo; a ako milosta
va{a
dozvola mi dade sre}ata da si ja probam, }e
go stavam
zagubeniov moj ìvot vo slu`ba kralot na{
velik
da go iscelam.
Groficata
Veruva{ deka moè{?
Sekoe zlo za arno
Helena
Da, gospo|o, znam {to pravam.
Groficata
Pa Helena, dozvola ti davam i qubov
sredstva, svita i pozdravi mnogu topli
do moite na dvorot. ]e ostanam doma
i }e molam gospod na pomo{ da ti bide.
Zamini utre, a eve ti i zbor od velmoà:
}e ti pomagam {tedro so s# {to moàm!
(Izleguvaat.)
401
în VTORI
Scena 1
(Trubi. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni,
mnozina mladi velmoì {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna,
Bertram i Parol.)
Kralot
Zbogum, gospodo mlada. Do ovie voeni
na~ela
pridrùvajte se. I vam gospodo, zbogum.
Sovetov spodelete go; ako dvete strani go
primat
darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil
primen i dovolen }e bide za site.
Prviot Dimen
Gospodaru, kotkame nade`
po poloèniot vojni~ki ispit, da se vra
time
i da ve najdeme vo dobro zdravje.
Kralot
Ne, takva mo`nost nema – a sepak moevo srce
nema da priznae deka vo nego ima bolest
{to ìvotot mi go zagrozuva. Zbogum, gos
podo mlada.
@iveel jas ili ne, bidete sinovi
na vrednite Francuzi; neka Italija gorna –
zemja smalena {to go nasledi samo padot
na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste
do{le
da prosite ~est tuku da ja ven~ate. Koga
najsmelite barateli zbri{at, baranoto naj
dete go,
za slavata da vikne i da ve proslavi. A sega
zbogum.
Prviot Dimen
Zdravjeto po va{a zapoved neka ve sluì.
Kralot
Vardete se od italijanskite momi.
Velat francuskiot nema zborovi za nivnite
barawa da gi odbiete. ûvajte se da ne ve
zarobat
pred da stapnete vo slu`ba.
Dvajcata Dimeni
Od srce gi prifa}ame predupreduvawata
va{i.
Kralot
Zbogum. – Pridrète me!
(Zaminuva vo pridru`ba od nekolku vel
moì.)
Prviot Dimen
(Na Bertram) [teta, gospodine mil, {to ne
doa|ate so nas.
Parol
Ne e negova vina, pili{tar~e!
Vtoriot Dimen
O ima da bide vojna, vojna i pol!
Parol
Ama vojna! Site sum gi videl!
403
Sekoe zlo za arno
Bertram
Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto
veli
‘premlad’, ‘slednata godina’, ‘rano mu e’.
kov. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj
kapetan po ime Spurio, so luzna, spomen od
vojnata, na leviot obraz. Tokmu ovoj me~
ovde mu ja izbrazdi. Kaète mu deka u{te
sum ìv i obrnete vnimanie na ona {to }e
vi go re~e za mene.
Parol
Prviot Dimen
Ako te vle~e, mom~e, kidni mu ja smelo.
Sekako }e mu re~eme, blagoroden kapetane.
Bertram
Parol
]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka,
da ~kripam so ~izmite po podot mazen,
duri ~esta drugi ne ja razgrabat; duri i
me~ot
ne }e go nosam osven za igra. ]e mu ja kid
nam, velam.
Mars neka se zacapa vo vas, negovite novo
najmeni voini.
(Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen.)
(Na Bertram) [to }e storite?
Bertram
Prviot Dimen
Mol~i! Kralot!
Toa e ~esna kra`ba.
Parol
Parol
Izvr{ete ja, grofe.
Vtoriot Dimen
So vas sum. A sega zbogum.
Bertram
Privrzani sme mnogu,
pa razdelbata te{ko mi pa|a.
Bidete malku po{tedri vo u~tivosta kon
ovie plemeniti velmoì. Se ograni~ivte na
prestudenite propisi pri zemaweto zbogum.
Bidete malku poop
u{teni kon niv za{to
tie se prisposobeni na krojkata od vremeto;
go ve`baat propisniot ~ekor, jadat, govorat
i se dviàt pod vlijanieto na najomilenite
yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tem
poto, tie }e go sledat. Sledete gi, velam i
zboguvajte se malku porazraboteno.
Bertram
Prviot Dimen
Taka }e storam.
Zbogum, kapetane.
Parol
Vtoriot Dimen
Mil moj gospodine Parol.
Parol
Blagorodni junaci, me~ov moj so va{iot e
blièn. Ko rodeni bra}a. Od niv prskaat
iskri i bolskotat, so eden zbor, od dobar se
Odli~ni se a izgleda }e se pokaàt i kako
ìlavi megdanxii.
(Izleguvaat Bertram i Parol.)
(Vleguvaat Lafe so kralot.)
Lafe
(Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gos
404
Vilijam [EKSPIR
podaru za sebe i za vestite {to gi nosam.
Kralot
Te zadolùvam da stane{.
Lafe
(Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek
{to pro{kata si ja otkupil.
Kamo vie da kle~evte, gospodaru, i da
baravte milost
pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to
stanav.
Kralot
Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr
{ev
pa da te zamiolev da mi prosti{.
Kralot
Za koja ‘& ‘ govori{?
Lafe
Za doktor Taa. Pristigna, gospodaru, edna,
ako bi sakale da ja vidite. A sega ìmi
verata i ~esta,
ako seriozno moàm da gi piknam moite
misli
vo sme{niov moj izve{taj, zboruvav velam
so edna ~ij pol, godini, zanimawe,
mudrost i postojanost me za~udija pove}e
od {to moàm slabosta da si ja koram. ]e
ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to
saka?
Doznajte, ve molam, a posle smejte mi se do
besvest.
Kralot
Lafe
Ama tersene ispadna!
No eve za {to se raboti, gospodaru: dali vi
e po }ef od bolesta da se izle~ite?
Pa dobar Lafe,
dajte go vamu toa ~udo za da moème so tebe
i nie da se izna~udime ili na tvoeto da sta
vime kraj ~udej}i se {to taka si go primil.
Kralot
Lafe
Lafe
Ne, }e ve usluàm kako {to treba oti sekoj
den ne e veligden.
(Odi kaj vratata.)
Ne.
O, a dali bi zobnale
malku grozjence, lisico kralska? Bi, kako
ne bi,
kralskiot liec od blagorodnoto grozje
koga samo bi go dofatil. Sum videl lek
{to moè ìvot na kamenot da mu vdahne,
karpata da ja mrdne, i ko magioni~ar da ve
zbodne
da zaigrate so ogan i plamen; lek ~ij dopir
moè kralot Pipin da go voskresne, ili
na velikot Karlo Veliki moliv v raka da
mu tutne
za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne.
Kralot
Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no
ni{to.
Lafe
(Na Helena) Ajde, vlezete.
(Vleguva Helena.)
Kralot
Brzinata navistina ima krila.
405
Sekoe zlo za arno
Lafe
(Na Helena) Ajde, vlezete.
Ova e kralot. Kaète mu {to imate.
Li~ite navistina na predavnik, no od pre
davnici takvi
kralot retko se pla{i. Jas sum strikoto na
Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi.
Zbogum.
(Izleguvaat site osven kralot i Helena.)
deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra priro
data da ja spasi
koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. Velime
ne treba taka da se valka na{iot sud ili
nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na
nadrilekarstvo
da ja poverime ili pak da se poniìme tolku
pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi prece
nime
so besmislena pomo{, koga pomo{ta e ~ista
glupost.
Kralot
Helena
Pa, ubavice, dali zaradi nas ste do{le?
Helena
Da, gospodaru dobar. @erar deNarbon mi
be{e tatko.
Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t.
Kralot
Go poznavav.
Helena
Toga{ nema zo{to pred vas da go falam;
go poznavavte i toa e dovolno. Pred da umre
mi dade mnogu recepti, osobeno eden
koj{to, kako vrv na negovoto iskustvo,
i kako najdrag plod od dolgogodi{nata
praksa,
mi naloì da go ~uvam kako svoe treto oko
pomilo duri i od moite dve. Storiv taka,
pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu
od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe
na mojot mil tatko mu donese priznanie,
i samo negoviot recept protiv nea e mo}en,
dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it
i dol`na smernost.
Kralot
Vi blagodarime, mome,
no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu,
koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa
race
i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no
Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta
{to si ja vr{am.
Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam,
Samo pokorno molam vo mislite da ostanam
kralski
i da mi dadete dozvola nazad da se vratam.
Kralot
Ne moàm pomalku da ti dadam
a blagodarnost da se vika.
Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodar
nost blika
od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat ìv
da e.
No ona {to celosno go znam ti samo malku
go znae{
jas seta bolka si ja znam, ti lek za nea
nema{.
Helena
Nema da vi na{teti ako probam, a }e mi
bide milo
za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo
bilo.
Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i
~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi
svr{i.
Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca
ko deca koga se sudiite; golemi vodi te~at
od izvori {turi, golemi moriwa se su{at.
Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at
~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu
kaj{to najgolema se ~ini, a bliknuva ~esto
406
Vilijam [EKSPIR
kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil
mesto.
Kralot
Ne sakam da te slu{am. Zbogum, devojko
mila.
Za trudot svoj nevloèn ko platena da si
bila.
Neprifatenata ponuda sekade so blagodar
nost se pla}a.
Helena
Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblago
darno ja vra}a.
No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka
ne soznava povr{no, ne ~epka so nesigurna
raka;
kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo
koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko
delo.
Gospodaru mil, za naporite moi soglasnost
dajte
mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte.
Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi
iscelenie {to samo la`ni nadeì budi,
tuku znam, veruvajte, ko {to znam {to ve
kolka
deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e
va{ata bolka.
Kralot
Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{
da me izle~i{?
Helena
Ako e volja na onoj {to s# gleda,
pred dvapati kowite na sonceto svojata luta
ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta,
pred dvapati vo temnata, zapadna vlaga
vla`niot Hesper so fenerot pospan go
vidite da pa|a,
ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen
go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme,
zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto
|ubre
zdravjeto slobodno }e ìvee, bolesta slo
bodno }e umre.
Kralot
Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta
stava{ li ne{to na kocka?
Helena
Neka za drskosta,
za besramnosta podla, sram najdolen me
najde;
imeto neka mi se sotre, od ni{to da nemam
fajde
neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me
skr{i
vo najte{ki maki pa ìvotot da mi svr{i!
Kralot
Ko duhot bo`ji, ~inam, niz nea da zbori,
mo}niot govor negov vo telo krevko gori;
i ona {to bi se odbilo po zdrav razum
ko nevozmo`nost, stanuva mo`no ama nazad
gazum.
@ivotot ti e skap za{to s# {to ìvotot go
krie
ko doblest za da e ìvot, vo tebe klokoti
i vrie:
mladost, ubavina, mudrost, smelost, me|a
{to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a.
Za ova da go rizikuva{, mora sigurno da
ima{
ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila.
Doktorke mila, volen sum da ti go probam
lekot
umram li i tebe ti se skusuva vekot.
Helena
Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi
tekne
za ona {to go vetiv, ìvotot neka vedna{
mi sekne,
po zasluga svoja. Ne pomognam li, smrtta
plata neka mi bide.
No ako pomognam, kakva nagrada, veli~e
stvo, mi ide?
Sekoe zlo za arno
Kralot
[to bara{?
Helena
Dali baranoto }e se dade?
Kralot
Da, ìmi èzlovo i nade`ta {to v nebo ja
klade.
Helena
Toga{ baram da mi se dade od kralskata
tvoja raka
maòt {to srcevo moe izbralo da go saka.
Ja odbivam od sebe bezo~nata misla, ne sum
guska
da izberam ma` vo srodstvo so krunata
francuska
pa taka so nekoj {to e velik, na ramni{te
tvoe
da go vrzam niskoto i skromno ime svoe;
ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna
nade`
slobodno moàm da go baram a ti da mi go
dade{.
Kralot
Eve ti raka. [tom vetenoto na vreme go
sredi{
ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti
sledi.
Zna~i, sama izberi go vremeto, oti jas jaden
u{te samo vo tebe ja gledam poslednata
nade`.
Moè treba u{te da te pra{uvam, da znam
u{te ne{to
iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe
slepo:
od kade dojde, so kogo, na primer no ne e
va`no, vidi,
i nedopra{ana dobro mi dojde, blagoslovena
bidi.
Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li
vetuvaweto celo
407
ko so zbor {to go kaà, ne podolu }e bide i
kralskoto delo.
408
Vilijam [EKSPIR
Scena 2
(Vleguvaat groficata i Lava{.)
Groficata
Samo napred, gospodine. Sega }e vidime do
koj stepen vi e vospitanieto.
Lava{
]e vidite deka sum do najvisok stepen goen,
a do najnizok u~en. Znam deka sum kako stvo
ren samo za rabota na dvorot.
Groficata
Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra
{awe?
Lava{
Ko deset gro{a na rakata od advokatot, ko
francuska kruna na nekoja gnila orospija,
ko prsten~eto od slama na Tib na pokaza
lezot od Tom, ko pala~inka na velipetok,
selsko oro na Prvi maj, ko brut na svojata
dupka, rogonosec na rogovite, ko drdorliva
uli~arka na opak ebiveter, ko usna od kalu
|erka na usta od kalu|er, ne, ko kola~e na
svojata korka.
Groficata
Groficata
Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite
deka ste tolku poseben za takvo edno mesto
koga ova go otfrlate so prezir? Samo za
rabota na dvorot!
Imate li, ve pra{uvam, odgovor soodveten
za sekoe pra{awe?
Lava{
Lava{
Vi velam, gospo|o, ako bog podaril nekomu
kakvo takvo ubavo odnesuvawe, od nego moè
mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot.
Onoj {to ne moè da kle~i na kolena, da ja
vadi {apkata, rakata da si ja bacuva i ni{to
da ne govori, toj nema ni noze, ni race, ni
{apka i navistina takviot brat, da kaàm
poprecizno, i ne e za dvorot. [to se odne
suva do mene, imam odgovor na koj nikoj ne
bi mi fatil kusur.
Groficata
Navistina {tedar odgovor {to odgovara na
sekoe pra{awe.
Za sekoe pra{awe velam, od vojvodata
nadolu do pod xandarot.
Groficata
Sigurno e odgovor so xinovski razmeri
{tom gi zadovoluva site pra{awa.
Lava{
Ama i xuxe, pravo da vi kaàm, ako u~enite
govorat po pravo za nego. Eve vi go so s#
{to odi so nego. Pra{ajte me dali sum dvor
janin. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e
nau~ite.
Groficata
Lava{
Kako berberski stol {to odgovara za
sekoe gaze: {ilesto, trkalezno, slabi~ko,
debelko, sekakvo.
Za povtorno da bideme mladi, ako e mo`no!
]e se napravam na udrena i }e pra{am so
nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgo
vor. Ve molam, gospodine, dali ste dvorja
nin?
409
Sekoe zlo za arno
Lava{
Gospode boè, gospo|o! – Ama vie mi govo
rite odokolu. U{te, u{te, u{te stopati po
tolku!
Groficata
Ba{ doma}inski go koristam vremeto buda
lej}i se so edna budala.
Lava{
Groficata
Gospodine, jas sum va{ sirot prijatel {to
ve saka.
Gospode boè, gospo|o! – Ete, pak dobro mi
trgna.
Groficata
Lava{
Gospode boè, gospo|o! – Navalete, nava
lete, ne {tedete me!
Groficata
Mislam, gospodine, deka vie ne gi jadete
ovie doma{ni jadewa.
Lava{
Gospode boè, gospo|o! – Ne, samo vie dajte
mi mo`nost pa }e vidite.
Zavr{ivme, gospodine! Sega na rabota: dajte
mu go ova na Helena,
(Mu dava pismo.)
i kaète & vedna{ odgovor da prati.
Pozdravete mi gi rodninite i sinot.
Ova ne e mnogu.
Lava{
Zna~i malku da gi pozdravam?
Groficata
Ne, tuku malku ima rabota za tebe. Razbra?
Groficata
Lava{
Neodamna bevte kam{ikuvani, mi se ~ini,
gospodine.
Ve razbrav beri}etno. Stigam tamu pred
nozeve.
Lava{
Groficata
Gospode boè, gospo|o! – Ne {tedete me!
Groficata
Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gos
pode boè, gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’?
Vsu{nost, va{eto ‘Gospode boè, gospo|o!’
odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgo
varale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto
koga bi bile prisileni na toa.
Lava{
Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto
‘Gospode boè, gospo|o!’ Gledam rabotite
moàt dolgo da sluàt ama ne i ve~no!
Pobrzajte nazad.
(Izleguvaat na razli~ni strani.)
410
Vilijam [EKSPIR
Scena 3
(Vleguvaat Bertram, Lafe i Parol.)
Lafe
Velat ~uda pove}e nema, a nie imame svoi
filosofi koi gi pravat natprirodnite
raboti li{eni od posledi~nost, obi~ni i
sekojdnevni. Ottuka ispa|a deka stravoti
ite ni se gledaat kako neva`ni, pa taka se
predavme na nekakvo boèmsko znaewe koga
treba da mislime na stravot od nepoznatoto.
Lafe
I rekoa deka spas mu nema.
Parol
Ba{ taka, {to se sveduva na toa deka na
~ovekot mu turija v glava deka mu sledi –
Lafe
Neizvesen ìvot i izvesna smrt.
Parol
Parol
Taka, pravo velite. I jas taka bi rekol.
Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo.
Lafe
Bertram
Navistina moè da govorime za ne{to nevi
deno i ne~ueno.
Ama se slu~i.
Lafe
Ve}e imaa krenato race od nego stru~wa
cite.
Parol
I e. Ako sakate jasno da vi se predo~i, treba
da pro~itate za toa vo onaa, kako se vika{e
de?
Parol
Lafe
Istoto go velam, duri i Galen i Paracelzus.
Lafe
Site u~eni i kompetentni lu|e.
Parol
Tokmu taka, istoto go velam.
Lafe
‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot
izveduva~.’
Parol
Taka de. I jas istoto }e go kaèv.
Lafe
Duri ni delfinot ne e tolku ìv. Ova,
ìmi krstov, go velam so polna po~it.
Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj.
Parol
Parol
Taka e, istoto i jas go velam.
ûdno, mnogu ~udno, samo ova moè da se
kaè i na kratko i so dave`, a samo nekoj
teòk ebiveter ne bi priznal deka tuka se
vme{ala
411
Sekoe zlo za arno
Lafe
Bo`jata raka.
Parol
Taka e. I jas istoto go velam.
Lafe
Vo mnogu krevko
Parol
I nejako poslu{ni~e golema mo}, golemo
nadminuvawe, {to dava nade` i za drugi,
pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane
na ozdravuvaweto na kralot {to si bara
rot.
(Izleguva eden od pridru`nicite.)
Sedni, spasitelko, pokraj spaseniot od tebe,
(Kralot i Helena sednuvaat.)
i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset
ti go povrati, po vtorpat primi ja
potvrdata za podarokot {to ti go vetiv
koj{to samo na imeto ~eka.
(Vleguvaat ~etvorica velmoì.)
Ubava momo, ubavo gledaj. Od ovaa mlada
kitka
blagorodni ergeni, sakaniot ti go davam
za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko
tatko
niven. Napravi izbor po svoe. Ti ima{
mo} da izbira{, a ne moàt da te odbijat
tie.
Helena
Lafe
I soodvetna blagodarnost.
(Vleguvaat kralot, Helena i pridru`
nici.)
Na sekoj od vas po edna sakana, li~na i
~esna,
vi padne koga qubovta }e posaka. Sekomu
osven na eden.
Parol
Lafe
Tokmu na toa mislev pred da kaète. No eve
go kralot.
(Na strana) Alatot si go davam i opremata
seta
da imav zabi v usta ko ovie momci
i brada tolku retka.
Lafe
Samo veselo {to bi rekle Holan|anite.
Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab
v usta.
(Kralot i Helena tancuvaat.)
Gledaj, ìti s#, pa toj duri i ja vodi.
Parol
Mort du vinaigre, ne e ona Helena?
Lafe
Taa e, ìmi gospod!
Kralot
Odete i soberete gi site velmoì na dvo
Kralot
(Na Helena) Pogledaj gi dobro.
Nieden od niv nema a da ne e od blagorod
ni~ka sorta.
Helena
Gospoda,
Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kra
lot.
Site
Vidovme i za vas na boga mu blagodarime.
412
Vilijam [EKSPIR
Helena
Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata
{to moàm da kaàm deka sum ednostavna.
Ako na va{eto veli~estvo mu e milo, ve}e
zavr{iv. Rumeniloto sega na uvo mi {epti:
‘Crveneam {to mora da izbira{; no odbiena
ako
bide{, bleda smrt v obrazi neka ti se vseli
a mene pove}e nema da me vidi{.’
Kralot
Izberi pa vidi.
Koj tebe }e te odbie, me odbiva i mene.
Helena
(Stanuva) Sega, Dijana, od oltarot tvoj jas
begam,
a bogot na qubovta, bogot najvisok na svetot
neka vozdi{kite mi gi primi.
(Se obra}a na eden od velmoìte.)
Gospodine, }e ja ~uete mojata molba?
Prviot velmoà
Da i }e ja ispolnam.
Helena
Vtoriot velmoà
Poin
akva ne sakam, ako vi e po volja.
Helena
Primete ja mojata èlba,
a golemiot Amor neka vi ja ispolni. Tolku.
Lafe
(Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi
bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat
ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat
evnusi od niv.
Helena
(Na drug velmoà) Ne pla{ete se deka
va{ata raka }e ja zemam;
nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas
samo.
Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v kre
vet
da vi dade poubava sre}a ako voop{to se
oènite.
Lafe
Blagodaram, gospodine. Drugo ni{to nemam.
(Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz,
nikoj ja ne}e. Sto posto se kopiliwa angli
ski izrodeni od Francuzi.
Lafe
Helena
(Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izbo
rov otkolku da izvle~am kec na banka.
(Na drug velmoà) Premlad ste, presre}en i
predobar mo{ne
za sin da si sozdadete od krvta moja.
Helena
êtvrtiot velmoà
(Na drug velmoà) êsta, gospodine, {to
gori vo va{ite ubavi o~i
pred ne{to da kaàm, so zakana odgovor mi
dava.
Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema
sre}a vi dade
od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata
svoja qubov.
Ubavice, jas ne mislam taka.
Lafe
(Na strana) Eve u{te eden grozd. Siguren
sum deka tatko ti lokal vino, ama ako ne si
magare toga{ jas sum eden od ~etirinaeset
minata mladi. Ve}e te ~itam.
413
Sekoe zlo za arno
Helena
(Na Bertram) Ne si dozvoluvam da kaàm
deka ve zemam; no se stavam
sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum
ìva.
Ova e mojot izbor.
Kralot
Toga{, Bertram, zemi ja, taa ti e tvoja èna.
Bertram
Moja èna, gospodaru? Ve molam gospodaru,
kralu,
za takva rabota da mi dozvolite moite o~i
da re{avaat.
Kralot
Zarem ne ti e jasno, Bertram,
{to stori taa za mene?
Bertram
Jasno mi e, gospodaru dobar,
no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja
zemam.
Kralot
No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me
krena.
Bertram
Zarem od ova sledi, gospodaru, deka jas treba
da legnam
zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam
dobro:
taa porasna na lebot i milosta od mojot
tatko.
Zarem }erka na siromav lekar, moja èna?
Poarno
prezrete me za navek.
Kralot
Samo polo`bata op{testvena ja prezira{
kaj nea
koja jas moàm da ja popravam. ûdno {to
krvta na{a
razli~na po boja, teìna i toplina, koga }e
se sme{a
razlikata sosema ja gubi, iako pred toa, tol
kava va`nost
na razlikata se pridavala. Ako taa doblest
sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi
prezir,
‘]erka na siromav lekar’, ti doblesta toga{
ja prezira{ zaradi nekakva forma. No ne
pravi taka.
Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta
niknat
mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto
delo.
Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat,
bez doblest,
takvata ~est e gnila. Dobroto samo po sebe
e dobro i bez golemo zvawe, a istoto i za
zloto vaì.
Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se
ceni
a ne po nazivot. Taa e mlada, umna, li~na,
doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja
pravat,
i ~esta od niv {ika. A ~esta si ja valka
onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a
a ne e dostoen na velikanite ~esni; ~esta ni
cveta
koga ja `neeme, velam, od delata na{i
a ne od potekloto. Zborot e samo valkan
plenik
{to la`gi sostavuva na sekoj grob, na sekoja
plo~a
zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto
kaj{to pravot i zaboravot grobnica se
temna
na vistinski ~esnite koski. [to drugo da se
kaè?
Samo zasakaj ja damava kako moma
a drugoto ostavi mi go mene. Doblestite i
ovaa mlada
od nea se pri}e; ~esta i bogatstvoto jas }e
gi dadam.
414
Vilijam [EKSPIR
Bertram
Ne moàm da ja sakam, nitu za toa da se tru
dam.
Kralot
Gre{i{. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{.
Helena
Va`no vie ozdravevte, kralu i radosna sum
mnogu.
Drugoto ne e va`no.
Kralot
Vo pra{awe mi e ~esta, a za da ja branam
mora da pokaàm sila. Vamu, zemaj & ja
rakata
ti nadueno, polno prezir pili{tar~e,
nedostojno
za vakov dar {tedar, {to vo pobesnetost
glupa
qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nej
zini;
a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie,
koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin
lesen
vedna{ }e te otfrlime; ti ne si svesen
deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to
ni e volja da raste. Otfrli go toj prezir
i na voljata na{a pokori se koja za tvoe
dobro
raboti; otfrli ja naduenosta pa vedna{
poslu{nostta dol`na pokaì ja kon sre}ata
svoja
{to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a
od tebe ja baraat; inaku }e te proteram za
navek
od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te
frlam
vo nesigurniot nemir i rasipni~kata pro
past
na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i
gnevot
na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta
pravda
bez nikakva milost. Govori. Iskaì se ovde
vedna{.
Bertram
(Kle~ej}i) Prostete, gospodaru blagoroden,
za{to vedna{
na vlasta }e vi se povinam. [tom pomislam
kolku krupni ostvaruvawa, izvori na ~esta
na va{a zapoved te~at, jasno mi e deka taa,
koja do skoro
vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko,
sega
kralski pofalena, krenata e mnogu gore
nebare tamu i bila rodena.
Kralot
Zemi ja za raka
i re~i & deka e tvoja; a jas vetuvam ovde
dar da & dadam, ako ne kolku tvojot imot
sigurno i pove}e.
Bertram
(Stanuva) Ja zemam za èna.
Kralot
Dobra sre}a i milost golema od kralot
so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en
koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{
nalog
a ve~erva sve~eno sklu~en. Sve~enoto slavje
me|utoa, u{te malku }e po~eka duri stignat
otsutnite prijateli. So qubov ne`na, meka
sakaj ja i }e te cenam; vo sprotivno zlo te
~eka.
(Trubi. Izleguvaat site osven Parol i
Lafe koi{to stojat nazad i ja komenti
raat bra~nata spogodba.)
Lafe
Slu{navte, gospodine? Samo zbor - dva.
Parol
Samo povelete, gospodine.
415
Sekoe zlo za arno
Lafe
Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to
otstapi.
Parol
Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda?
Lafe
Lafe
Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro
mom~e. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu
lo{o; moè{e da pomine. Sepak epoletite
i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa
vo veruvaweto deka si nekakva gemija so koj
znae kolkav tovar. A sega te ~itnav; koga
povtorno }e se spasam od tebe, nema da mi e
àl. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe
a i toa mi e, pravo da ti kaàm, somnitelno.
Da. Da ne rekov ne{to {to ne treba?
Parol
Parol
Da ja nema{ prednosta na starite koski –
Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne moè da
pomine bez krv. Mojot gazda?
Lafe
Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion?
Parol
ôvek na sekoj grof, na site grofovi, na
sekoj grof {to e ~ovek.
Lafe
Lafe
Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev, da ne si ja
zabrza{ presudata, koja – Bog neka ti se
smiluva kako na koko{ka! Pa, dobro moe
penxere od re{etki, sedi mi so zdravje. Ne
mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si
proyiren. Daj mi raka.
Parol
Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena
nedostoinstvenost.
Na sekoj {to e ~ovek na grof; gazda na grof
e ve}e ne{to drugo.
Lafe
Parol
Da; i toa od s# srce, a ti na toa i si dostoen.
Prestar ste, gospodine. Bidete zadovolni
{to ste prestar.
Parol
Ama ne sum go zasluìl, gospodine.
Lafe
Lafe
A jas mora da ti re~am, mom~e, deka za sebe
velam deka sum ~ovek. Do takvo ime nikoga{
nema da te doteraat godinite.
More si go zasluìl i toa sekoj gram; i nema
i~ fira da ti odbijam.
Parol
Parol
Na {to moàm vedna{ da se drznam ama, ba{
zatoa, nema da se drznam.
Ubavo, zna~i }e stanam popameten.
416
Vilijam [EKSPIR
Lafe
I toa gledaj {to pobrgu, oti treba da go
iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto.
Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija
i te iznatepaat, duri toga{ }e nau~i{ {to
zna~i da se gordee{ so krpi. Imam èlba
da go za~uvam poznanstvoto so tebe, ili,
poarno kaàno, da te znam podobro za, vo
slu~aj na nu`da, da moàm da kaàm, ‘Go
znam toj ~ovek.’
Parol
Gospodine, vie me napravivte od s# podolu.
Lafe
Bi sakal da te sniàm do ve~nata maka,
a bedniov trud ve~no da mi trae; oti mi
pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe
}e pominam, brzo kolku {to godinite }e mi
dozvolat.
(Izleguva.)
Parol
Ubavo, ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava
od mene. Skorbosan, drt, ne~ist, skorbosan
velmoò. Ubavo, mora da bidam trpeliv.
Vlasta ne moè da se frli vo prangi. ]e go
zdrobam, ìmi fitilov {to mi sveti, ako
nekade na tesno go na~ekam pa ako saka sto
pati neka bide velmoà. Nema da mu se smi
luvam na godinite, }e go sma~kam samo ako
u{te edna{ mi izleze pred o~i.
(Se vra}a Lafe.)
Lafe
Mom~e, tvojot gospodar i gazda se oèni.
Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospo
darka.
Parol
Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo
da gi povle~e va{ite navredi. Toj e moj
dobar gazda; gospodarot na kogo vistinski
mu sluàm e onoj nad nas.
Lafe
Koj? Gospod?
Parol
Da, gospodine.
Lafe
More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu
sluì{. [to si gi istoporil taka racete?
Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i dru
gite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo
gazot da ti e na mestoto od nosot. @imi
~esta, da sum samo dva ~asa pomlad, bi te
ispotepal. Mislam deka ti si elementarna
nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa.
Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da
ve`baat na tebe.
Parol
Za tolku surova i neodmerena kazna, gospo
dine, do sega ne sum ~ul.
Lafe
Nemojte vi se molam, gospodine. Vo Italija
bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno
od kalinka, vie ne ste nikakov patnik tuku
obi~en bagabont, vie ste pozajadlivi so
velmoìte i ~esnite gospoda otkolku {to
potekloto i doblestite vi davaat pravo na
toa. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am
na vas inaku bi ve narekol apa{. Zatoa si
odam.
(Izleguva.)
Parol
Ubavo, mnogu ubavo, velam. Mnogu, mnogu
ubavo
Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme.
(Vleguva Bertram.)
417
Sekoe zlo za arno
Bertram
Zaguben i osuden na ve~ni maki.
Parol
[to te ma~i, srce?
Bertram
Iako sve~eno pred popot dadov zavet
ne legnuvam so nea.
Bertram
Taka i }e bide. Nejze }e ja ispratam doma,
majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea,
i zo{to begam, a na kralot }e mu pi{am
za ona {to ne smeam da go kaàm. Darot
negov
}e mi posluì da stignam do italijanskite
me|i
kaj{to blagorodnite se bijat momci. Napo
rot voen }e go snema
podaleku od domot mra~en i omrazenata
èna.
Parol
Parol
[to, {to, srce?
Bertram
O Parole moj, me piknaa v tav~e.
Begam vojska za da ne legnam so nea.
Parol
Francija e dupka za ku~iwa i ne zasluùva
so ni{to
~ovek da gazi po nea. Vo vojna, vo vojna!
Bertram
Eve pismo od majka mi. No {to ima u{te
va`no {to treba da go znam?
Parol
]e znaeme {to e. Vo vojna, mom~e, vo vojna!
êsta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj
{to ovde, doma, kukli~kata si ja gu{ka
i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja
tro{i
mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen
skok preku jami
bodiwaat ognenite kowi na Mars. Vo drugi
zemji!
Francija e {tala, a kqusiwa vo nea nie.
Zatoa napred, vo vojna!
Dali ovie mu{i~ki }e te dràt? Siguren li
si?
Bertram
Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet.
Nejze vedna{ ja pra}am doma. Utre, bez laga,
odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka
taga.
Parol
Polnoto |ule, brgu }e se ~ue. Teòk e patot:
za mlad ~ovek ènata e kamen okolu vratot.
Zatoa da begame, ostavi ja hrabro. U{te
posabajle.
Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle?
(Izleguvaat.)
418
Vilijam [EKSPIR
Scena 4
Parol
(Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i
Lava{.)
Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe
da gi vodite i upatuvate, a za da gi zadrìte,
drète gi postojano. Opaa, apa{~e edno moe,
kako mi e starata gospo|a?
Helena
Majka mi srde~no me pozdravuva. Dali e
dobro?
Lava{
Ne e dobro, ama zdravjeto ja sluì. Mnogu e
vesela, ama sepak ne e arna. Ama fala mu na
gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot.
No sepak ne e arna.
Lava{
Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas
nejzinite pari, s# }e bide kako {to velite.
Parol
Ama jas ne velam ni{to.
Lava{
Helena
Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu
arna?
Lava{
Navistina e mnogu arna, vi velam, osven vo
dve raboti.
Helena
[to zna~i ne ste mnogu glup, za{to mnogu
glupaci, plazej}i si gi jazicite vamu-tamu,
gi oterale gospodarite vo propast. Da ne se
veli ni{to, da ne se pravi ni{to, da ne se
znae ni{to i da se nema ni{to, zna~i vo
golem del da se pokriva va{eto zvawe koe
re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na
ni{toto.
Parol
Da te nema, ti si gad.
Koi dve raboti?
Lava{
Lava{
Prvata, {to ne e na nebo kaj{to bog treba
{to pobrgu da ja prati. Vtorata, {to e na
zemja, od kade gospod {to pobrgu treba da ja
ispora~a.
(Vleguva Parol.)
Treba{e da kaète, gospodine, ‘Pred eden
gad, ti si gad’, odnosno ‘Pred mene ti si gad’.
Ova bi bilo najto~no, gospodine.
Parol
Bri{i, ti velam, ti si edna itra budala. Te
~itnav.
Parol
Bog da ve blagoslovi, sre}na gospo|o.
Lava{
Helena
Se nadevam gospodine, deka nemate ni{to
protiv da bidam sre}na.
Dali me ~itnavte vo sebe, gospodine ili ve
nau~ija da me ~itnete?
419
Sekoe zlo za arno
Parol
Vo sebe, gadu.
Parol
[tom ova do vas stigne, vedna{
da po~ekate na slednite negovi zapovedi.
Lava{
Helena
Potragata, gospodine, vrodila so plod i
mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zado
volstvo na svetot i vo interes na porastot
na smeata.
Parol
(Na Helena) Dobar apa{, navistina i plus
dobro goen.
Gospo|o, gospodarot moj no}eska zaminuva.
Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika.
Golemata prednost na qubovta i slatkata
slu`ba
na koi vie imate pravo, gi priznava sosem,
no prisilen e da gi odloì na neodredeno
vreme:
A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi
novi slasti,
{to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto
vreme
za podocna da {iknat so najstrastvena
radost
i peharot na zadovolstvoto da go preplavat.
Helena
Dali povela u{te ne{to?
Parol
Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot
i ova brzawe da go pretstavite ko potreba
va{a
{to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj
~ekor
najdobro }e go opravdaat.
Helena
[to drugo zapoveda?
Vo s# }e gi sledam negovite èlbi.
Parol
Taka }e prenesam.
Helena
Ve molam. Ajde mom~e.
(Izleguvaat so Parol na razli~ni strani.)
420
Vilijam [EKSPIR
Scena 5
(Vleguvaat Lafe i Bertram.)
Lafe
(Na Bertram) Ve molam gospodaru, koj mu e
kroja~?
Lafe
Parol
Se nadevam deka ne mislite za nego deka e
vojnik.
Gospodaru!
Bertram
Lafe
Ba{ mislam deka e i toa dokaàn vo svojata
smelost.
Dobro go poznavam. Da, ‘gospodarot’, toj;
‘Gospodarot’ e dobar rabotnik, mnogu dobar
kroja~.
Lafe
Bertram
Sigurno toj samiot ve ubedil.
Bertram
(Na strana na Parol) Otide li taa kaj kra
lot?
Parol
I drugi, se razbira, {to go videle na delo.
Lafe
Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti
dobro; mislev deka ~u~urligava e stra~ka.
Da, gospodaru.
Bertram
I }e si zamine ve~erva?
Bertram
Parol
Ve uveruvam, gospodine, deka toj e mnogu
u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga.
Ba{ kako {to & zapovedavte.
Lafe
Bertram
Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so nego
voto iskustvo a prestapnik vo vrska so nego
vata hrabrost; pa taka polo`bata moja e
opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe
vo moeto srce. Eve go doa|a. Ve molam spri
jatelete n#. ]e se trudam da bideme prija
teli.
(Vleguva Parol.)
Gi napi{av pismata, bogatstvoto go sokriv,
narediv kowite da ni gi spremat, i no}eska
koga treba so nevestata v krevet da spijam
}e svr{am pred da po~nam.
Parol
(Na Bertram) Ona }e bide napraveno, gospo
daru.
Lafe
(Na strana) Dobriot patnik svr{uva so
lezet pri krajot na obedot, no koga vo
nekogo tri tretini se laga i koristi op{to
poznata vistina za pokraj nea da provne edno
~udo ni{tosti, takviot treba edna{ da se
~ue a tripati da se tepa. (Na Parol) Gospod
neka vi e na pomo{, kapetane.
421
Sekoe zlo za arno
Bertram
(Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost
pome|u velmoàva ovde i vas, gospodine?
Parol
Zarem ne go poznavate?
Bertram
Parol
Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj
negovoto lordsvo.
Mnogu dobro; a i op{toto mislewe veli
deka e mnogu cenet ~ovek. No eve prangite
mi idat.
(Vleguva Helena.)
Lafe
Helena
Sami izmarifetisavte da padnete vo nea,
sose ~izmi, sose mamuzi i sose s# kako
onoj {to skokna vo pala~inka, i pove}e bi
sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skok
nete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop
{to ste skokale.
Zboruvav, gospodaru, kako {to mi naredivte
vie,
so kralot i od nego dozvola dobiv
vedna{ da zaminam; edinstveno toj saka
na samo so vas da porazgovara.
Bertram
Bertram
Moèbi, gospodine, mislite za nego deka e
nekoj drug.
Lafe
Taka i sekoga{ }e mislam, pa makar da go
najdam kako se moli na boga. Zbogum, gos
podine i zapomnete {to }e vi re~am: nema
leb vo ovaa tolku lesna korupka. Du{ata na
ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. Nemojte
da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor
za pote{ki posledici. Vakvi ko nego na
kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam
prirodata. Zbogum, musje, jas govorev mnogu
podobro za vas odo{to vie ste me zadolìle
ili }e me zadolìte. Ama bi trebalo na
lo{oto so dobro da vra}ame.
(Izleguva.)
Parol
Izgleda nema {to drugo da pravi gospodi
not, samo meli.
Bertram
Ne e taka.
]e ja po~ituvam negovata volja.
Ne treba da se ~udite, Helena, na postap
kata moja,
koja soglasna ne e so okolnostite, i odi pro
tiv
ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata
dol`nost
zakonska. No ne bev podgotven ni malku
za takva rabota, zatoa vo nebrano sum faten
i mo{ne nepribran. Toa me tera da pobaram
od vas da zaminete doma u{te vedna{
bez da me pra{ate, tuku da pogodite sami
zo{to ova go baram; bidej}i podobri se
mnogu
pri~inite odo{to navidum tie se ~inat,
a postapkite moi sodràt vo sebe nu`da
pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled
vam {to ne ja znaete. Ova e za majka mi.
(Toj & dava pismo.)
]e se vidime po dva dena, pa na umot
va{ ve prepu{tam.
Helena
Gospodaru, nemam {to da kaàm
osven deka sum va{ najpokoren sluga.
422
Vilijam [EKSPIR
Bertram
Dobro, dobro, dosta za toa.
Helena
I deka vezden
od s# srce }e se trudam da go zasluàm ona
koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati
i da stanam dostojna na svojata golema sre}a.
Bertram
Dosta za toa.
Mnogu mi se brza. Zbogum. Pobrzajte doma.
Helena
]e ja ispolnam zapovedta va{a, gospodaru
najmil.
Kade mi se lu|eto? – Gospodine, zbogum.
(Izleguva Helena so pridru`bata na edna
strana.)
Bertram
Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam
dodeka raceve mi dràt me~ a barabanot
voen vika.
Napred, vo begstvo!
Parol
Helena
Ve molam, gospodaru, prostete mi.
Bertram
Za {to da vi prostam?
Helena
Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam,
i ne smeam da kaàm deka e moe, iako e moe;
pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go
kradam
ona {to zakonski e moe.
Bertram
[to sakate u{te?
Helena
Ne{to, koe i ne e mnogu; vsu{nost ni{to.
Ne bi vi kaàla {to e, gospodaru. No sepak:
samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat
bez bakne`.
Bertram
Ve molam, ne zadrùvajte me, ka~ete se na
kowot.
Samo hrabro! Napred!
(Izleguvaat na druga strana.)
în TRETI
Scena 1
(Trubi. Vleguvaat vojvodata od Firenca
i dvajcata velmoì Dimen so grupa vojnici.)
Vojvodata
Taka podrobno sega, edna po edna, gi ~uvte
najva`nite pri~ini za ovaa vojna,
za ~ie golemo re{avawe, mnogu krv se proli
i u{te }e se prolie za{to e èdna.
Prviot Dimen
No siguren sum deka mladite od na{iot
narod
koi mirot odamna gi gu{i, sekojdnevno }e
idat
vo potraga po lek.
Prviot Dimen
Vojvodata
Sveta izgleda ovaa borba
od strana na va{ata milost; crna i stra{na
od strana na neprijatelot.
Vojvodata
Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{, kralot
na Francija, vo tolku pravi~na kauza, nema
razbirawe za molbite na{i za pomo{.
Vtoriot Dimen
Gospodaru dobar,
pri~inite na dràvata na{a ne moàm da gi
cenam
osven kako obi~en ~ovek, nadvor od vlasta
koj{to ja zamisluva golemata slika na sove
tot
so {turite svoi mo}i; zatoa nema da se drz
nam
da kaàm {to mislam za toa, za{to nejas
nite moi
pretpostavki sekoga{ mi izleguvale
gre{ni
bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni.
Vojvodata
Negovo e da pravi kako saka.
I dobredojdeni }e bidat
i site po~esti {to od nas moàt da letnat
vrz nivnite gradi }e padnat. Vie si gi zna
ete dobro
va{ite mesta; koga pretpostaveniot pa|a,
toj pa|a
za vam mesto da vi otstapi. Utre odime vo
bitka!
(Trubi. Izleguvaat.)
424
Vilijam [EKSPIR
Scena 2
Groficata
(Vleguvaat groficata so pismo i Lava{.)
(Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ
snaa. Taa go spasi kralot no me zakopa mene.
Se oèniv so nea no ne spievme zaedno. Se
zakolnav nespieweto da bide za navek. ]e
slu{nete deka sum pobegnal. Podobro od
mene da doznaete odo{to od drugi. S# dodeka
svetot e dovolno {irok mene }e me nema. So
seta dol`na po~it,
Va{iot nesre}en sin
Bertram.’
Ova ne e dobro, sinko moj nezrel i naglit,
da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar
kral,
i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata
glava
otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku
{to nieden kral ne bi ja prezrel.
(Vleguva Lava{.)
Groficata
S# ispadna onaka kako {to posakuvav, osven
{to toj ne doa|a so nea.
Lava{
@imi s#, mislam deka mojot mlad gospodar e
mo{ne melanholi~en ~ovek.
Groficata
A vrz osnova na {to, vi se molam?
Lava{
Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee, si ja
doteruva jakata i pee, postavuva pra{awa i
pee, zabite si gi ~epka i pee. Poznavam eden
tip so takov melanholi~en navik koj{to si
go prodade imotot za pesna.
Lava{
O gospo|o, nadvor vi stignale ma~ni vesti
od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u
niv.
Groficata
Groficata
Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde.
(Go otvora pismoto i ~ita.)
Za {to se raboti?
Lava{
Lava{
(Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef
otkako se vrativ od dvorot. Na{ite stari
ribi i na{ite selski Izabeli ne moàt da
se sporedat so ribite i Izabelite od dvo
rot. Na mojot Kupidon mu se smati umot i
sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi
saka parite nekoj izvetrean starec kogo sto
makot odamna go izdal.
Dobro, ima i ne{to ute{no vo vestite,
ne{to smiruva~ko. Sin vi nema da go ubijat
tolku brgu kako {to si mislev.
Groficata
A zo{to bi go ubile?
Lava{
Groficata
[to imame ovde?
Lava{
Ona {to go ima tamu.
Ova go velam, gospo|o, vo slu~aj da mu ja
zbri{al, a slu{am ba{ taka storil. Opas
nosta doa|a od izleguvaweto na megdan; tuka
maìte gi trebat iako se dobivaat i deca.
No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv.
[to se odnesuva do mene, jas samo ~uv deka
425
Sekoe zlo za arno
sin vi mu ja zduvnal.
(Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata vel
moì Dimen.)
Groficata
Vie, gospoda, go donesovte pismoto?
Vtoriot Dimen
(Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gos
po|o.
Prviot Dimen
Da, gospo|o,
no koga ~uvme {to veli, àlime za trudot.
Helena
Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za
navek.
Prviot Dimen
Ne velete taka.
Groficata
Te molam, ~edo, obodri se malku.
Ako siot strad go prima{ pri srce
mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e,
no imeto }e mu go izmijam od krvta moja
i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba.
kon Firenca, rekovte, trgnal?
Groficata
(Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gos
poda,
vo ìvotot osetiv tolku naplivi na taga i
radost
{to nieden od niv koga taka apansas me udri
ne moè da me natera da reagiram ko èna.
Kade e sin mi, ve molam?
Prviot Dimen
Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od
Firenca.
Idej}i od tamu go sretnavme popat
a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot
povtorno se vra}ame tamu.
Helena
Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{.
(Go ~ita na glas.)
‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na
prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam,
i ako mi pokaè{ dete za~nato vo tebe
na koe jas mu sum tatko, toga{ moè{ da
me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas
dodavam ‘nikoga{‘.
Ova e presudata stra{na.
Prviot Dimen
Da, gospo|o.
Groficata
Za da stane vojnik?
Prviot Dimen
Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte,
Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni
{to redot si gi nosi.
Groficata
Se vra}ate tamu?
Vtoriot Dimen
Da, gospo|o, najbrgu {to moème.
Helena
‘Dodeka ne sum bez èna, nemam ni{to vo
Francija.’
Ova e ìv pelin.
Groficata
Ba{ taka pi{uva tamu?
426
Vilijam [EKSPIR
Helena
Ba{ taka.
Vtoriot Dimen
Toa e samo bezo~nosta na negovata raka,
so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno.
Groficata
Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel
bez èna?
Ovde nema ni{to podobro za nego
od ovaa negova èna koja zasluùva gospodin
nekoj
kogo dvaeset vakvi prosti momci go sluàt
a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e
so nego?
Vtoriot Dimen
Slugata samo i eden gospodin
kogo povremeno sum go sretnal.
Groficata
Moèbi Parol, ne?
Vtoriot Dimen
Tokmu taka, gospo|o, toj.
Groficata
Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba.
Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata
narav
zaveden od nego.
Vtoriot Dimen
Taka e, gospo|o dobra,
toj mangup i premnogu ima od toa
zaradi koe misli deka ima mnogu.
Groficata
Gospoda, dobro mi dojdovte.
Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor
kaète mu deka so me~ot ne }e moè da ja
vrati
zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam
na pismeno da mu go predadete.
Prviot Dimen
Nie na usluga vi stoim
e
gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no.
Groficata
Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a.
Prijdete, ve molam.
(Izleguvaat site osven Helena.)
Helena
‘Dodeka ne sum bez èna nemam ni{to vo
Francija.’
Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez èna.
]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Fran
cija;
a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot,
zarem jas te proterav od zemjava i storiv
krevkoto telo tvoe da se izloì na vetrot
od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa
{to te protera od veseliot dvor kaj{to
be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta
na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca
{to javate besno na brzata sekavica od
ognot
po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot
vozduh
{to pla~e i pak ìvee, no ne udirajte vo
nego.
Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pra
til.
Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi
jas sum predavnikot {to na toa sum go navel,
pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata
{to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi
bilo
krvoèden lav da sretnam kako bolno rika
od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo
site bedi {to prirodata iskonski gi kotka
naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma,
Rusion,
427
Sekoe zlo za arno
od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva
samo luzni,
i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam;
toa {to sum ovde te zadrùva tebe tamu.
Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako
ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka
i angeli vo nea sluàt. Zaminuvam od ovde
za {epotot na soàlbata za begstvoto moe
da javi
uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, tem
nico slezi stradna
za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.
Scena 3
(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca,
Bertram, Parol, vojnici. Barabani i
trubi.)
Vojvodata
(Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowa
nica si ti, a nie,
polni nade`, ja poloùvame seta qubov i
verba
vo tvojot uspeh.
Bertram
Gospodaru, tovar
preteòk e toa za moit e ple}i, no sepak
}e se trudime da go doterame zaradi kauzata
va{a
pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot.
Vojvodata
Toga{ trgni,
i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol
ko bodra za{titni~ka.
Bertram
Ba{ deneska,
golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite
tvoi,
soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~,
qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~.
(Izleguvaat.)
428
Vilijam [EKSPIR
Scena 4
(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejzi
niot upravnik so pismo.)
Groficata
Boè! Zo{to go primivte pismoto od nea?
Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to
go stori
ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te
edna{.
Rejnaldo
(Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen
@ak pojdov,
jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie
po golata zemja sega bosonoga gazam
so zavet svet za grevot da bidam na isku{e
nie.
Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata
vojna
mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se
vrati.
Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas
imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki.
Makite podneseni neka mi gi prosti mene,
negovata prezrena Junona, {to go isprativ
da yemne
daleku od dvorot na megdan so du{mani luti
kaj{to smrtta nad vrednite postojano
demne.
Predobar e, preubav za smrtta i za mene
za sloboda da mu dadam, poarno mene neka
me zeme.’
Groficata
Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi
nejni!
Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam,
{to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav
so nejze
}e ja odvratev od namerata nejzina vakva
{to vaka taa ja spre~i.
Rejnaldo
Prostete mi, gospo|o,
da vi go dadev pismoto u{te sno{ti
moèbi }e ja dovtasavte iako ovde veli
deka goneweto ne bi pomognalo.
Groficata
I koj angel sega
}e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego
nema uspeh
osven ako molitvite nejzini koi neboto
qubi da gi slu{a
i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot
na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rej
naldo,
do ovoj nedostoen ma` na negovata èna.
Neka sekoj zbor teì kolku nejzinata vred
nost,
koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta
bolka,
iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja
mo}no i silno.
Najpogodniot glasnik ispratete go tamu.
koga glasot do nego }e stigne deka zaminala
moè }e se vrati, a se nadevam isto i taa
koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati
vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv
dvajca
mi e pomil srcevo moe ne moè da kaè.
Zgriète go glasnikot.
Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez
mera,
da pla~am jadot, da govoram tagata me tera.
(Izleguvaat.)
429
Sekoe zlo za arno
Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara
vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi
gra|ani na Firenca.)
Vdovicata
stravotiite na uni{tenata nevinost ne
moè da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku
i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto
lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti
solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost
}e ve zadrì da ostanete na ona na {to ste,
pa makar pritoa da nema druga opasnost
osven gubewe na sopstvenata pristojnost.
Vamu, vamu, oti ako se dobliàt do gradot
ni{to nema da vidime.
Dijana
Velat francuskiot grof site po~esti gi
zasluìl.
Vdovicata
Velat deka go zarobil nivniot glaven
komandant i deka so svoja raka go sosekol
bratot na vojvodata. Ama popusto se tru
devme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po
trubite }e znaeme.
Dijana
Nemojte, vi se molam, da se griìte za mene.
(Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.)
Vdovicata
Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a
nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva
kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene
doma. ]e ja pra{am.
Boè, pomoì pokajnice. Kade ako ne e
tajna?
Helena
Marijana
Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona
{to }e ni go prekaàt. – Pa, Dijana, pri~u
vaj se malku od onoj francuski grof. Imeto
na devojkata e nejzinata ~est i niedno nas
ledstvo ne e tolku bogato kako ~esta.
Vdovicata
Vo Sen @ak le Gran.
No kaète mi, ve molam, kade axiite na
konak
gi primaat?
Vdovicata
Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do grad
skite porti.
(Na Dijana) Na kom{ivkata & kaàv kako ne
te ostava na mir eden gospodin od negovata
svita.
Helena
Dali ova e patot?
Marijana
Vdovicata
Go znam toj apa{, besilka zasluùva!
Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr
{uva podveduvawata za ovoj mlad velmoà.
ûvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa,
zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni
marifetluci na pohotata sosema se poi
nakvi odo{to na prv pogled izgledaat.
Mnogu devojki nastradale od niv; a najs
tra{noto e {to primerot {to gi pokaùva
Da, toj e.
(Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.)
ûjte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku,
sveta axike, dodeka trupite ovde minat,
samata }e ve odvedam do va{iot konak
u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a
ko samata sebe.
430
Vilijam [EKSPIR
Dijana
Helena
Ima eden gospodin {to sluì kaj grofot
samo lo{o govori za nea.
Vie ste taa?
Vdovicata
Helena
Ako vi e milo, axike, toa sum jas.
Kako se vika?
Helena
Dijana
Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba.
Gospodin Parol.
Vdovicata
Helena
Doa|ate, mi se ~ini, od Francija?
Helena
Tokmu taka.
Vdovicata
Ovde }e vidite eden va{ zemjak
koj{to se pokaà golem junak.
Pa mislam deka e vo pravo.
Vo sporedba so glasot i vrednosta
na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna
{to ni imeto ne treba da & se spomenuva.
Samo ~esta
i skromnosta & vredat a niv barem ne sum
~ula
nekoj da gi crni.
Dijana
Helena
Kako se vika, ve molam?
Kutrata taa,
mora da e te{ko ropstvo da bide{ èna
na grof {to te prezira.
Dijana
Vdovicata
Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego?
Helena
Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat
no kako izgleda, ne znam.
Dijana
Ovde se istakna mnogu,
bez ogled koj e. Od Francija pobegnal,
kako {to velat, za{to kralot go oènil
protiv negovata volja. Mislite deka e ba{
taka?
Helena
O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata èna.
Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega
srceto & se stega. Ovaa moma mlada moè
ubavi raboti da & iznaprikaè, ako saka.
Helena
[to sakate da kaète?
da ne & frlil oko zaqubeniot grof
na nezakonski na~in?
Vdovicata
Tokmu taka
i vo toa ne se snobi da koristi sekakov
na~in
{to moè da ja na~ne ne`nata ~est na edna
moma.
431
Sekoe zlo za arno
No taa znae da se brani mnogu ~esno,
po~esno ne moè da bide.
Helena
Moèbi e ranet vo vojnive.
Marijana
Partol
Bog da ~uva i da brani od drugo.
(Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram
i Parol zaedno so grupa vojnici.)
Vdovicata
Eve gi, idat.
Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata;
onoj Eskalo.
(Na strana) Barabanot da go zagubam?
Sjajno!
Marijana
Ne{to e mnogu zbunet i smeten.
Gledajte, n# namirisa.
Vdovicata
Helena
(Na Parol) Besilka e za tebe!
Koj e francuzinot?
Marijana
Dijana
Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten
junak.
Kamo da ja saka svojata èna. Da be{e po~e
sen
}e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospo
din?
Helena
Mnogu mi se dopa|a.
Dijana
[teta {to ne e ~esen.
Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni
mesta.
Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj
podol gad.
Helena
(Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{
tina!
(Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.)
Vdovicata
Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo
na konak. Od mirosanite isposnici
imam ~etvorica ili petmina doma
{to odat za Sen @ak.
Helena
Pokorno vi blagodaram.
Ako na gospo|ava i na ova li~no mome
im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite
i seta
blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol
àm sosem
na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam
vredni za pomen.
Koj e toj?
Vdovicata i Marijana
Dijana
Onaa majmunska mucka so epoleti.
[to se omacuril taka?
Qubezno ponudata ja prifa}ame.
(Izleguvaat.)
432
Vilijam [EKSPIR
Scena 6
Prviot Dimen
(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmoì
Dimen.)
Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go
donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku
samouvereno se fali deka samiot }e go
vrati.
Vtoriot Dimen
(Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka
sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i
umee.
Prviot Dimen
(Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi
~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene.
Vtoriot Dimen
Meur od sapunica, gospodine.
Bertram
Mislite do tolku me vle~e za nos?
Vtoriot Dimen
Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e
go napadnam.
]e izberam takvi koi, siguren sum, nema
da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go
zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to
celo vreme }e misli deka se nao| a vo logo
rot na neprijatelot iako }e go doneseme vo
na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uva
weto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen
od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti ìvo
tot, ne se ponudi da ve predade i da im go
kaè s# ona {to protiv vas go znae i toa
stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata bes
mrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veru
vajte vo mojata mo} za rezonirawe.
Vtoriot Dimen
Prviot Dimen
Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no isku
stvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rod
nina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go
komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to
sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten
{to nema niedna osobina {to bi moèla da
go zasluì va{eto vnimanie.
Prviot Dimen
Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice,
inaku toj, ako premnogu se potprete na nego
vata ~esnost koja, za àl, ja nema, moè vo
daden moment, vaèn i doverliv, koga ste vo
najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i
da vi go svrti grbot.
Bertram
Kamo da mi se ukaè pogodna prilika pa da
go stavam na proba.
O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati
svojot baraban. Toj veli deka smislil kako.
Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vis
tinskoto lice i koga }e vidite vo kakva
bezvredna smesa se stopil ovoj laèn gru
men zlato, ako vie i toga{ ne go smetate
za apa{ so kogo treba apa{ki i da se posta
puva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon
nego e nepokolebliva. Eve go ide.
(Vleguva Parol.)
Vtoriot Dimen
(Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne
spre~uvajte go da si ja zasluì ~esta {to
po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj
slu~aj da go vrati barabanot.
Bertram
(Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi
ve vrti v glava i ne vi dava mir.
433
Sekoe zlo za arno
Prviot Dimen
\avol da go zeme, krenete race od nego. Se
raboti samo za eden baraban i ni{to drugo.
kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina
i toa dosledno do visinata na va{ata zas
luga.
Parol
Parol
@imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.
Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo?
Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda
padna: na{ata kowanica da udri po na{ite
krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici!
Bertram
Ama nemojte da odolgovle~uvate.
Prviot Dimen
Parol
Nema tuka {to da se prefrli na komandata.
Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot
Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da
komanduva{e.
U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am
u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren,
}e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam
treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~e
kuvajte da ~uete u{te od mene.
Bertram
Bertram
Pa nema ba{ pri~ina da se àlime na voe
nata sre}a. Malku se izrezilivme so gube
weto na toj baraban ama {to e tuka e.
Parol
[to e tuka tuka e?
Moè da go izvestam vojvodata deka ste se
nafatile na ova?
Parol
Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se
kolnam deka }e se obidam.
Bertram
Bertram
Moè{e da e poinaku, ama ne e.
Parol
Ne e ama moè da bide. Koga zaslugata vo
slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to
ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili
drug, ili poarno da me nema.
Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garanti
ram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum.
Parol
Ne sum za zborovi tuku za dela.
(Izleguva.)
Bertram
Vtoriot Dimen
Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve
spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan
moète da go vratite ovoj simbol na ~esta
tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost
i prezemete go potfatot. Vakviot podvig
dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova,
vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi
Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na
Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to
so tolkava samouverenost se nafa}a da ja
zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne
e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na
ve~na maka v pekol.
434
Vilijam [EKSPIR
Prviot Dimen
(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine,
kako {to go poznavame nie. To~no e deka
znae da se pikne nekomu pod koà i za edna
nedela da izbegne mnogu raboti {to se doz
navaat za nego, no koga edna{ go v~opite,
nema kade da vi bega.
Bertram
Mislite deka nema ni{to da napravi od
seto ova {to ovde tolku seriozno go veti?
Vtoriot Dimen
Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so
nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze
so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme
stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot
lik; toj navistina ne ja zasluùva va{ata
po~it.
Prviot Dimen
Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec
a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i sta
riot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi
maskata, }e mi kaète kakvo gomce se krie
vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite.
Vtoriot Dimen
Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e
se fati!
Bertram
Va{iot brat doa|a so mene.
Prviot Dimen
Kako saka va{eto gospodstvo. Odam.
(Izleguva.)
Bertram
A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go
vidite
dej~eto za koe vi govorev.
Vtoriot Dimen
No rekovte deka bila ~edna.
Bertram
Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea
a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av
po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo
traga
darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad;
toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi
velam.
]e sakate da ja vidite?
Vtoriot Dimen
So golemo zadovolstvo, gospodine.
(Izleguvaat.)
435
Sekoe zlo za arno
Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.)
Helena
Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa
ne znam toga{ kako bi moèla da ve ubedu
vam u{te
za{to go gubam tloto vrz koe gradam.
Vdovicata
Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena,
no rodum
sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo
raboti vakvi
pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam
so ne~esni dela.
nal,
ubavinata & ja opkolil so opsada bludna
i re{il da ja osvoi. Neka najposle se sog
lasi taa
a kako }e go izvede toa jas najdobro }e &
kaàm.
Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie
ni{to
{to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst
ima
{to vo semejstvoto negovo se prenesuva
gordo
od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka
u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prs
ten
grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast
zdiven,
nema preskap da mu se vidi pa }e go dade,
makar
posle da se kae.
Helena
Vdovicata
Niti pak jas go sakam toa.
Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e gro
fot
i deka ona {to vi go kaàv otkako se obvr
zavte
deka nema da go prekaète, e vistina ~ista,
a posle
sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu
~aj
{to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas
}e ja pozajmam.
Vdovicata
]e vi poveruvam, za{to
mi pokaàvte na delo deka ste gospo|a so
mnogu
dobra imotna sostojba.
Helena
Zemete go ova }ese zlato,
neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatel
ska va{a,
koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja pla
tam
koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zap
Sega ja sfa}am su{tinata na planot.
Helena
Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema
ni{to drugo
osven }erka vi pred navidum da mu podlegne
na strasta
prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da
zakaè
so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata
a taa negibnata da si odi. Potoa, velam,
za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri
iljadi kruni
na ona {to ve}e go dadov.
Vdovicata
Se soglasuvam.
Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako
da se drì
za vremeto i mestoto so ovaa zakonska
izmama
se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide
so muziki i svirki razni i stokmeni pesni
za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga
436
Vilijam [EKSPIR
{to so prekor od prag go terame, za{to toj
zapnal
ko ìvotot od toa da mu zavisi.
Helena
Toga{ u{te no}va
da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo,
zol naum }e bide za zakonsko delo,
zakonski naum za zlo delo re{en
bez grev, no pat izveden gre{en.
No, da prejdeme na rabota.
(Izleguvaat.)
în ÊTVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)
Vtoriot Dimen
Ne moè da dojde po drug pat osven po ovoj
sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govo
rete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i
sami ne go razbirate za{to bi trebalo da
se pravime deka nikoj ne go razbira osven
eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tol
kuva~.
Tolkuva~ot
Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine
kapetane.
Vtoriot Dimen
Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti
go znae?
Tolkuva~ot
Ne, gospodine, ni slu~ajno.
Vtoriot Dimen
A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{
koga }e razgovara{ so nas?
Tolkuva~ot
Ista na koja vie }e govorite so mene.
Vtoriot Dimen
Mora da misli za nas deka sme nekakva
stranska edinica vo slu`ba na neprijate
lot. Problem e {to toj znae {at-pat od
site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba
da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne
znaeme {to si govorime eden na drug a da
se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme
celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to
pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do
vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistin
ski politi~ar. No, leì! Eve go ide, da
otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se
kolne vo lagite {to sam gi iskoval.
(Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovni
kot)
Parol
Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide
vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka
sum storil? Mora da bide toa ne{to ubed
livo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat
po tragite, a vo posledno vreme, nevolite
mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum
hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnap
red mi fa}a strav od Mars i negovite voini
pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi
go plapoti.
Vtoriot Dimen
(Na strana) Ova e prva vistina za koja tvo
jot jazik e vinoven.
Parol
Koj |avol me dupna da se nafatam da go vra
tam prokletiot baraban koga od po~etok
bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to
da storam? Mora da se ranam na nekolku
mesta i da kaàm deka ranite sum gi dobil
438
Vilijam [EKSPIR
vo borba. Samo so mali ne moàm da pomi
nam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’
A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im
plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam
vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da
si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti
so svoite melewa me pika{ vo takvi opas
nosti.
Od koja visina?
Parol
Pedeset metri.
Vtoriot Dimen
Nikoj ìv nema da poveruva.
Vtoriot Dimen
Parol
Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da
bide takov?
Parol
Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am
ali{tata ili da si go skr{am {panskiov
me~.
Vtoriot Dimen
Taka ne moè ni slu~ajno.
Parol
Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am
deka toa bilo del od strategijata.
Vtoriot Dimen
Da imav barem eden neprijatelski baraban.
Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go
zel.
Vtoriot Dimen
Sega eden }e ~ue{.
Parol
Koga sega eden neprijatelski baraban –
(Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zase
data.)
Vtoriot Dimen
Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo.
Vojnicite
Nema da projde.
Parol
Ili da gi potopam ali{atata i da re~am
deka me napadnale i me sogolile do koà.
Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo.
(Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.)
Parol
O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite.
Vtoriot Dimen
Tolkuva~ot
Nema {ansi.
Parol
Boskos tromuldo boskos.
Parol
Ili da se zakolnam deka sum skoknal od pro
zorecot na tvrdinata.
Vtoriot Dimen
Znam dobro deka ste vie od polkot ruski
i glavata }e mi letne oti jazikot va{
ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj
Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz
439
Sekoe zlo za arno
ili Italijanec neka govori so mene
a jas }e im kaàm opasnosta od kade ide
za Firentincite.
Tolkuva~ot
Boskos vauvado.
jas te razbiram i go govoram tvojot jazik.
Kerelibonto. Gospodine,
pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset
sabji
nad glava ti visat.
Parol
O!
Tolkuva~ot
Moli, moli, moli!
Manka revania dulce?
Parol
Bez.
Tolkuva~ot
Akordo linta.
Odime. Sega za sega si u{te ìv.
(Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i
eden vojnik.)
Vtoriot Dimen
Odi i kaì im na grofot Rusion i na brat
mi
deka go fativme divoto petle i deka }e go
~uvame
zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv.
Vojnikot
Vtoriot Dimen
Oskorbidulcos volivorko.
Razbiram, kapetane.
Vtoriot Dimen
Tolkuva~ot
Generalot se soglasuva da te ostavi vo
ìvot
i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot
logor
i da te raspra{ame. Moèbi }e ni kaè{
ne{to
{to ìvotot }e ti go spasi.
Parol
O, ostavete me vo ìvot
i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot
logor
brojnata sostojba, celite; raboti }e vi
kaàm
od koi }e se {eknete.
Tolkuva~ot
Bez nikakva laga?
Site }e n# predade na samite nas.
Taka kaì im.
Vojnikot
]e im prenesam, gospodine.
Vtoriot Dimen
Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~.
(Izleguvaat.)
440
Vilijam [EKSPIR
Scena 2
Dijana
(Vleguvaat Bertram i Dijana)
O vie nam ni sluìte
dodeka nie vi sluìme. No {tom rozite
na{i
od nas gi skinete, samo trweto nam ni osta
nuva
za da se bockame duri vie ja stavete na pot
smev
na{ata golotija.
Bertram
Mi rekoa deka se vikate Fontibel.
Dijana
Ne, gospodine, tuku Dijana.
Bertram
Bertram
Zarem xabe se kolnev?
Ime na boìca,
i toa zasluèno. No devojko li~na,
zarem ne e qubovta sostojka na preubavata
stava?
Ako ìviot ogan na mladosta od du{a ne vi
zra~i
ne ste devojka tuku spomenik studen.
Koga }e umrete treba da ste vakva,
ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga
mesto da bidete ko majka vi {to bila
koga vas preubava ve za~nuvala.
Dijana
Toga{ bila ~esna.
Bertram
Takvi treba da ste i vie.
Dijana
Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja
~inat,
tuku ednostavniot prost zavet iskreno
daden.
So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie
tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti,
kaète mi, ve molam,
koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i
deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na
mojot zavet
ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto,
da se kolnam vo nego za kogo velam deka go
sakam
deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zak
let6vite va{i
se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at
jas barem taka mislam.
Dijana
Bertram
Ne.
Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela;
takva
kakva {to vie kon èna vi ja imate.
Bertram
Dosta za toa.
Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite
moi.
Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam
prinuden slatko od samata qubov i ve~no
}e ti sluàm so s# {to dolàm.
Premisli se, premisli se.
Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e
sveta
a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi
ne znaela so koi maìte gi obvinuvate.
Popu{ti edna{,
i predaj se slatko na strasta moja bolna,
koja taka
}e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta
moja
}e ostane zasekoga{ ista.
441
Sekoe zlo za arno
Dijana
Moàm na zaem da ti go dadam, mila, no mo}
nemam
od sebe da go ottu|am.
moja,
ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete
ni{to –
pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi dozna
ete vie
koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam
drug prsten, rabota {to so vreme vrz
na{ite ~ela
bi padnala ko spomen na porane{nite dela.
Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od
sebe quba
iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam.
Dijana
Bertram
Gledam deka ma{kite jaèto okolu vrat do
tolku
ni go zategnuvaat {to mora da se predademe.
Dajte mi go
prstenot.
Bertram
Zna~i me odbivate?
Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se
sama.
Bertram
Dijana
êst e toj {to pripa|a na ku}ata na{a
predavana verno od predok na predok
i najgolem rezil bi bil na svetot
DA go zagubam.
Dijana
I mojata ~est e takov eden prsten.
Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a
predavana verno od predok na predok
i najgolem rezil bi bil na svetot
da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost
go pridobiva borecot êst na moja strana
protiv zaludnite va{i naleti.
Bertram
Eve, zemi go prstenov.
Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i ìvotot
svoj
ti gi davam, nareduvaj da ti sluàm.
Dijana
Na polno}, zatropajte na prozorecot od
mojata soba.
]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne.
A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna,
koga }e se dograbite do postelata mominska
Poìvej pa blagodari im na Boga i mene.
A moèbi taka i }e bide.
(Izleguva Bertram.)
Majka mi mi kaà to~no kako }e me dvori
nebare v srce samata mu be{e. Re~e site
maì
vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me
ven~a
koga èna mu }e umre; zna~i so nego }e leg
man
koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka
prosat
drugi neka se maàt; nevinosta jas v grob }e
si ja nosam.
A grev ne e mislam, vaka da se nasamari
toj {to saka so izmama da }ari.
(Izleguva.)
442
Vilijam [EKSPIR
Scena 3
Vtoriot Dimen
(Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici.)
Samo predavnici sami na sebe. I kako {to
se slu~uva so sekoe predavstvo, predavni
cite se otkrivaat samite sebesi u{te pred
da gi ostvarat svoite grdi celi; taka i toj
{to e predavnik na sopstvenoto blagorod
ni{tvo, }e bide isfrlen na bregot od sops
tvenata matica.
Prviot Dimen
Ne mu go dadovte pismoto od majka mu?
Vtoriot Dimen
Prviot Dimen
Mu go dadov pred eden ~as. Ima ne{to
vnatre {to dobro go ègna za{to ~itaj}i
go, se smena vo drug ~ovek.
Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to
sami si trubime za sopstvenite nezakonski
nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas?
Prviot Dimen
Vtoriot Dimen
Navle~e na sebe mnogu zasluèni prekori
{to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra
èna i prekrasnata majka.
Vtoriot Dimen
Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenak
lonost na kralot, koj{to ja ima{e re~isi
navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna
sre}a za ovega. ]e vi kaàm u{te ne{to ama
}e treba da go zakopate dlaboko vo sebe.
Prviot Dimen
U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas
sum pretvoren vo grob.
Ne do posle polno} za{to to~no mu e odre
den ~asot na sostanokot.
Prviot Dimen
Toa }e projde dodeka trepne{. Odvaj ~ekam
da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot, za
da moè da si ja izmeri to~nosta na svojot
sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj
falsifikat.
Vtoriot Dimen
Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde,
bidej}i negovoto prisustvo treba da bide
kam{ik za drugiot.
Vtoriot Dimen
Prviot Dimen
Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od
mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni
èdta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nej
zinata nevinost. Ve}e & go dade svojot bes
cenet prsten i se zamisluva lud od sre}a
zaradi ovaa valkana vrska.
Prviot Dimen
Ne daj boè ~ovek da zalida vo otpadni{
tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe?
Kaète mi dotoga{ do kade e rabotata so
vojnava?
Vtoriot Dimen
Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe
mir.
Prviot Dimen
Ne, tuku mirot ve}e e sklu~en.
443
Sekoe zlo za arno
Vtoriot Dimen
[to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali
}e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo
Francija?
Prviot Dimen
Gledam po pra{awevo deka ne ste vo nego
viot sovet.
Vtoriot Dimen
Skraja da e, gospodine; posle }e se misli
deka jas sum mu solel vakov um.
Vtoriot Dimen
Od srce àlam {to toj }e se raduva na ova.
Prviot Dimen
Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so
na{ite zagubi.
Vtoriot Dimen
I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobiv
kite vo solzi. Golemiot ugled {to negovata
hrabrost go stekna ovde, doma }e bide do~e
kan so u{te pogolem rezil.
Prviot Dimen
Prviot Dimen
Gospodine, ima ve}e dva meseca otkako èna
mu pobegnata od doma. Rekla deka odi na
axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila
ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost; no
dodeka prestojuvala tamu, krevkosta na nej
zinata priroda stanala plen na tagata; na
krajot, ja dala du{ata na boga i sega pee na
nebo.
Platnoto na na{ite ìvoti e ispredeno od
me{ana pre|a; i od lo{o i od dobro. Dobles
tite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki
ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi pad
nale vo o~aj koga ne bi bile razblaèni od
na{ite doblesti.
(Vleguva eden sluga.)
[to ima? Kade vi e gospodarot?
Vtoriot Dimen
Slugata
Kako e ova utvrdeno?
Prviot Dimen
Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi
ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata pri
kazna do pred smrtta, dodeka samata smrt
koja, normalno, ne moèla sama da ja soop
{ti, spored vernata potvrda na parohot od
taa oblast.
Go sretna vojvodata na ulica, gopodine, i
sve~eno se zboguva so nego. Negovoto gospod
stvo ima namera utre da zamine za Francija.
Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot.
Vtoriot Dimen
Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa
makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to
moàt.
(Vleguva Bertram.)
Vtoriot Dimen
Prviot Dimen
Dali grofot znae za ova?
Prviot Dimen
Da; i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka,
za potvrduvawe na vistinitosta vo celost.
Ne moàt da bidat preslatki za gor~inata
na kralot. No eve go negovoto lordsvo. Kako
e gospodine? Da ne pomina polno}?
444
Vilijam [EKSPIR
Bertram
No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja
sekoja za sebe bara mesec dena rabota. Ili
na kratko: se zboguvav so vojvodata, se poz
draviv so site okolu nego, ja zakopav èna
mi, ja oplakav, & pi{av na mojata gospo|a
majka deka se vra}am, se pogriìv za svojata
svita, a pome|u ovie glavni raboti, stignav
da zadovolam i nekolku positni potrebi;
poslednata be{e najgolema, no taa u{te ne
sum ja zavr{il.
Vtoriot Dimen
trofa i pa|aweto vo prangi. I {to mislite
deka kaà?
Bertram
Ni{to za mene, ne?
Vtoriot Dimen
Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita
pred nego. Ako va{eto lordsvo e vo nea,
kako {to mislam deka e, }e mora da imate
trpenie da ja islu{ate do kraj.
(Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva
~ot.)
Ako rabotata ne e lesna, a utre sabajle
zaminuvate, }e treba da pobrzate.
Bertram
Sakam da kaàm deka rabotata ne e zavr
{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba
u{te ne{to da ~ujam za nego. No zarem
nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa
budala i vojnikot? Ajde, dovedete go onoj
falsifikat od su{testvo koe me mame{e
kako nekoj dvosmislen prorok.
Vtoriot Dimen
Dovedete go!
(Izleguvaat nekolkumina.)
Cela no} ja pomina vo prangi, gad eden niza
eden.
Bertram
ûma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani
o~i! Nema toj {to da kaè za mene!
Prviot Dimen
(Na strana na Bertram) Tivko, tivko.
Vtoriot Dimen
(Na strana na Bertram) Doa|a zakukule
niot. (Glasno) Porto tartarosa.
Tolkuva~ot
(Na Parol) Nareduva ma~ewe. [to }e
kaète bez toa?
Bertram
Ne e va`no. Negovite petici ba{ toa si
go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno
nosea mamuzi. Kako se drì?
Parol
]e kaàm s# {to znam bez prisilba. Ako me
spleskate ko pitulica ne }e moàm ni{to
da guknam.
Vtoriot Dimen
Ve}e vi kaàv; prangite go dràt. No da
vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e
ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. Mu se
ispoveda na Morgan za kogo misli deka e
sve{tenik, od vremeto koga mu zapo~nuva
pomneweto do ovaa najnova negova katas
Tolkuva~ot
Bosko himurho.
Vtoriot Dimen
Boblibindo hikurmurko.
445
Sekoe zlo za arno
Tolkuva~ot
Vtoriot Dimen
Vie ste milozliv general. Na{iot general
bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi
gi postavam od pra{alnikot.
Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo
nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili
deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa
{to ali{tata mu se ~isti i uredni.
Parol
Tolkuva~ot
Vistinata }e vi ja kaàm ìmi nade`ta vo
spas.
(Na Parol) Ete, ova go vnesov vo zapisni
kot.
Tolkuva~ot
Parol
(îta) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowi
cata na vojvodata.’ [to velite na ova?
Parol
Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba
i neupotrbliva. Trupite se ra{trkani a
komandatite se kukavici i bagabonti ìmi
steknatiot ugled i doverba i ìmi nade`ta
deka }e ìveam.
‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam
vistinata da ja kaàm – ili tuka nekade,
zapi{ete – sakam vistinata da ja kaàm.
Prviot Dimen
(Na strana) Tuka navistina e blizu do vis
tinata.
Bertram
Tolkuva~ot
Dali vaka da zapi{am?
Parol
Ba{ taka zapi{ete. ]e se zakolnam ako
treba i pred boga koga i kako sakate.
(Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren
na prirodata na negoviot iskaz.
Parol
‘Kukavici i bagabonti,’ re~ete ve molam.
Tolkuva~ot
Prviot Dimen
Toa e ve}e vneseno.
(Na strana) Nemu mu
e seedno.
Bertram
Gad eden bezboèn!
Prviot Dimen
Se laète, gospodine. Ova e musje Parol,
hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi –
koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto
vo maloto prste, a praksata vo bal~akot na
svojot me~.
Parol
Ponizno vi blagodaram, gospodine. Vistina
si e vistina. Kukavici i bagabonti nedokva
kani, ~udo edno!
Tolkuva~ot
(îta) Pra{ajte go kolkava im e pe{adi
jata.’ [to velite na ova?
446
Vilijam [EKSPIR
Parol
@imi gospod, gospodine, ako treba }e umram
ama vistinata }e ja kaàm. Da vidime, Spu
rio sto i pedeset; Sebastijan isto tolku;
Korambo isto tolku; @ak isto tolku; Gil
tijan, Kozmo i Gratil po dvestepedeset
sekoj; mojata ~eta, Kitofer, Vomon, Bencio
po dveste pedeset. Taka {to spisokot na
regruti, bolni i zdravi, ne dostiga, ìmi
o~ive, ni petnaeset iljadi du{i, od koi
polovinata ne smee ni snegot od {inelite
da si go istrese za da ne se raspadnat.
Bertram
(Na strana) [to da se pravi so nego?
Prviot Dimen
(Na strana) Ni{to osven da mu se zablago
darime. (Na tolkuva~ot)
Tolkuva~ot
I ova e zapi{ano. (îta) ‘Pra{ajte go dali
vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen,
Francuzin; kako se kotira kaj vojvodata;
kolku e hrabar, ~esen i kolku se razbira vo
voenata ve{tina; i {to misli dali e mo`no
so dobra suma zlato istiov da se potkupi i
da se natera na bunt.’ [to }e kaète na ova?
[to znaete za ova?
Parol
Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe
od postavenite pra{awa. Edno po edno.
Tolkuva~ot
Bertram
(Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve
molam, dozvolete, vozdrète se! I taka
prvata tula {to }e padne od pokriviot }e
mu go sma~ka ~erepot.
Tolkuva~ot
Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od
Firenca?
Parol
E, kolku {to znam, vo{kar eden vo{kosan.
Prviot Dimen
(Na strana) Ne gledajte me taka, vi se
molam. I va{eto gospodstvo }e dojde na red.
Tolkuva~ot
Vo kakvi odnosi e so vojvodata?
Parol
Vojvodata go znae samo kako moe sitno ofi
cer~e, sitno du{i~e. Ba{ pred nekoj den mi
pi{a da go proteram od ~etata. Mislam deka
pismoto mi e tuka v xeb.
Tolkuva~ot
Fino, }e prebarame.
Parol
Da bidam iskren, ne sum siguren. Ili mi e
v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno
so drugite pisma na vojvodata.
Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen?
Tolkuva~ot
Parol
Go poznavam. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od
kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napum
pal edna maloumnica – nekakva gluvonema
devica koja ne moèla da mu kaè ne.
Ovde e; eve nekakva hartija. Da vi ja pro~i
tam?
447
Sekoe zlo za arno
Parol
Ne znam dali e ba{ toa.
Bertram
(Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata
na{iot tolkuva~.
Prviot Dimen
Odli~no.
Tolkuva~ot
(Go ~ita pismoto) Dijana, grofot e {utrak
poln zlato.’
pari zemi
oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a
dobro pazari, odnapred misli, ne dremi,
za{to dolgot otposle toj ne go vra}a.
I slu{ni go vojnikot, Dijana, koj vaka veli:
so maì a ne so deca postelata se deli
i da grofnam vaka, grofot e {utrak {to
samo zema
naplati mu zatoa vedna{, za nego veresija
nema.
Tvojot na tvoeto uvo zakolnat
Parol.’
Bertram
(Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz
cela vojska i toa so stihovive na ~elo.
Parol
Vtoriot Dimen
Toa ne e pismoto od vojvodata, gospodine.
Ova e predupreduvawe do edna fina devojka
od Firenca, edna Dijana, da se vardi od
navaluvawata na eden grof Rusion, edno
priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da
pravi so sebe, ama sepak gori od pohota. Ve
molam gospodine, vratete go kaj{to go naj
dovte.
(Na strana) Ova e va{iot veren prijatel,
gospodine, poznava~ot na mnogu jazici i uni
verzalen vojnik.
Bertram
Edinstveno {to epten ne sum moèl da go
podnesam vo ìvotot bila ma~kata, a sega
toj e za mene ma~ka.
Tolkuva~ot
Tolkuva~ot
Ne, prvin }e go pro~itam, ako mi dozvolite.
Parol
Tuka znaete, imav mnogu ~esna namera vo
polza na devojkata, za{to znaev deka mla
diot grof e opasno i bludno ti}e, vistinski
kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e
mu dojde do usta.
Bertram
(Na strana) Rasipano edno kopile, prevrt
livo i podlo.
Gledam, gospodine, po izgledot na genera
lot, deka so uìvawe }e ve obesime.
Parol
Samo ìvotot, gospodine, barem ostavete
mi go! Ne deka se pla{am da umram, tuku
deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to
bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot
del od ìvotot. Ostavete me vo ìvot, gos
podine, pa makar bil vo zandana, vo prangi,
kade bilo samo da sum ìv.
Tolkuva~ot
Tolkuva~ot
(îta) ‘[tom pred tebe klekne, zlato baraj,
]e vidime {to moè da se stori, ako navis
tina s# ~esno priznaete. Zatoa povtorno da
448
Vilijam [EKSPIR
se vratime na onoj kapetan Dimen. Kaàvte
kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. A
kolku e ~esen?
Prviot Dimen
(Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot
{to isklu~itelnosta go otkupuva.
Parol
Bertram
]e vi ukrade, gospodine, jajce od manastir.
Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne
mu e ramen. Na boga mu e zakolnat deka nema
da drì zakletvi; tuka e podobar duri i od
samiot Herkul. Koga laè, gospodine, laè
tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi
izgleda kako najgolema glupost; najgolema
doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie
kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu
kojznae kakov zijan osven na postelata pod
sebe; no tie {to se okolu nego znaat kolku
e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. Drugo
i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost.
Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da
go ima; a s# {to ~esniot treba da go ima, toj
voop{to go nema.
Prviot Dimen
(Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka
si e ma~ka!
Tolkuva~ot
Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni, ne
e ni potrebno da ve pra{uvam dali moè da
se potkupi so zlato.
Parol
Dajte mu, gospodine, pet pari~ki i toj }e vi
go prodade pravoto za spas na negovata du{a,
pa duri i pravata na svoite naslednici na
nego, }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo
toa pravo, sekoe pravo na pobaruvawe i toa
za site vremiwa i za site naslednici.
Tolkuva~ot
(Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi
ova.
Bertram
(Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost?
ûma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na
ma~ka!
A {to }e kaète za negoviot brat, drugiot
kapetan Dimen?
Vtoriot Dimen
(Na strana) Zo{to go pra{uva za mene?
Tolkuva~ot
[to velite za negovite voeni sposobnosti?
Tolkuva~ot
Kakov e toj?
Parol
Parol
Vistina e, gospodine, deka ima udirano na
baraban pred angliskite komedijanti. Pona
tamu nema da go falam za{to drugo ni{to
ne znam za negovata vojni~ka kariera osven
deka imal ~est da bide nekakvo sitno ofi
cer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{
terite na stroev mar{. Bi sakal na ~ovekot
da mu oddadam ~est i priznanie ama, za àl,
za toa nemam nikakvi dokazi.
Stra~ka od istoto gnezdo. Moèbi ne tolku
golem vo dobroto kako prviot, no sekako
pogolem mnogu vo zloto. Pogolem kukavica
e od brat mu, a brat mu go bie glas na najgo
lem ìv kukavica na svetot. Koga se bega,
nikoj ne moè da go stigne; koga se napa|a,
postojano go ma~at gr~evi.
449
Sekoe zlo za arno
Tolkuva~ot
Ako vi go po{tedime ìvotot dali }e ja
predadete Firenca?
Bertram
Dobro utro, blagoroden kapetane.
Vtoriot Dimen
Parol
Bog neka ve blagoslovi, kapetane Parol.
Sekako, a i komandatot na kowicata, grofot
Rusion.
Tolkuva~ot
]e porazgovaram tivko so generalot pa }e
vidime {to }e re~e.
Parol
Pove}e ne mi treba baraban. ûma da gi
sotre site barabani na svetot. Samo za,
navidum, da si pridobijam zaslugi i da
gi zalaàm pretpostavkite na ona bludno
pili{tar~e, grofot, vletav vo vakva opas
nost. Koj moè{e da pretpostavi deka }e me
v~opat vo zaseda?
Prviot Dimen
Bog neka ve spasi, blagoroden kapetane.
Vtoriot Dimen
Kapetane, {to mu pora~uvate na blagorod
niot Lafe? Trgnuvam za Francija.
Prviot Dimen
Dobar kapetane, }e mi dadete li kopija
od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo
polza na grofot Rusion? Da ne sum vistin
ska kukavica, bi vi ja zel na sila. Zbogum!
(Izleguvaat site osven Parol i tolkuva
~ot.)
Tolkuva~ot
Tolkuva~ot
Vi nema spas, gospodine, mora da umrete.
Generalot veli deka tolku predavni~ki gi
otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku
nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade
gi bie dobar glas, {to nikoj ìv ne moè
da ima ~esna korist od ona {to go kaàvte.
Zatoa mora da umrete. Prijdete xelatu.
Otse~ete mu ja glavata!
Gotovi ste, kapetane, vi ostana u{te mara
mata.
Parol
Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor?
Tolkuva~ot
Parol
O, gospode boè, gospodine! Ostavete me
vo ìvot ili dozvolete mi smrtta da si ja
vidam!
Tolkuva~ot
Toa moète i u{te da se zboguvate od site
svoi prijateli.
(Mu gi odvrzuva o~ite na Parol.)
Pogledajte naokolu. Poznavate nekogo ovde?
Koga bi moèle da pronajdete nekoja zemja
vo koja ìveat u{te samo èni tolku bes
ramni kako vas, bi moèle da stanete pra
tatko na nekoja nova nacija na besramnici.
Zbogum, gospodine. I jas odam za Francija.
Tamu }e vidime {to }e stane so vas.
(Si odi.)
Parol
Sepak sum blagodaren. Da imav golemo srce
sega bi mi puknalo. Kapetan pove}e nema da
450
Vilijam [EKSPIR
bidam,
no }e jadam, }e pijam i }e spijam ko sekoj
kapetan. Ednostavno }e ìveam od ona
{to navistina sum. Na toj {to za sebe znae
deka e falbaxija, nemu strav neka mu ide
za{to na krajot, falbaxijata magare }e
bide.
‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka
mala
vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija!
Bev budala
od budala{tilok }e ìveam sega. Ostanal
li nekoj
na zemjava bez pokriv nad glava?
Odam po niv.
(Izleguva.)
Scena 4
(Vleguvaat Helena, vdovicata i Dijana.)
Helena
Za da vidite jasno deka ne ve izlaàv
eden od najgolemite vo svetot risjanski
}e mi bide garant; pred ~ij prestol pot
rebno e
pred namerite da gi ispolnam, da kleknam.
Vo svoe vreme, usluga edna mu napraviv
nemu,
golema re~isi ko negoviot ìvot, a za nea
blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od
gradi
tatarski da se probie. Sigurno razbrav deka
vo Marsej e negovata milost, a za tamu
imame soodvetna svita. Za svetot znajte
deka sum mrtva. Vojskata se raspu{ti pa sega
ma` mi brgu ita doma kaj{to, so bo`ja
pomo{
i so dozvola na mojot dobar gospodar, kralot
}e stigneme neo~ekuvano nie.
Vdovicata
Gospo|o dobra,
ne ste imale sluginka so pogolema verba
vo rabotata va{a.
Helena
Niti gospo|o vie
prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat
qubovta da vi ja vozvratat. Veruvajte deka
samo bog
moè{e da sredi na }erka vi miraz da &
stvoram,
a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo napo
rite
maòt da si go pridobijam. No ~uden e sve
tot ma{ki!
[tom moè polza slatka da izvle~e od toa
{to go mrazi,
koga drskata verba vo zabludenite misli
no}ta crna ja valka; taka strasta se nasla
duva
so ona {to go mrazi, mesto so ona {to ne e
451
Sekoe zlo za arno
tuka.
No za ova pove}e koga }e dojde vreme. Vie
Dijana
po moite upatstva skudni }e morate u{te
da istrpite zaradi mene.
Dijana
Neka smrtta i ~esta
so va{ite nalozi odat, sepak so vas }e bidam
da pretrpam s# {to }e naredite.
Helena
Sepak, samo molam. –
So zborot va{ vremeto da donese i leto
koga so trweto, ruìte }e imaat i lisje
pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat.
Na pat sega,
kolata n# ~eka, a vremeto prebrzo ni bega.
Sekoe zlo za arno; sepak krajot deloto go
krasi,
so arno toj go pokriva ona {to prethodno go
gnasi.
(Izleguvaat.)
Scena 5
(Vleguvaat Lava{, groficata i Lafe.)
Lafe
Ne, ne, ne, va{iot sin be{e turnat na stran
patica od eden svilen neranimajko ~ij pod
molen {afran moè{e da go oboi vo negova
boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi
lu|e od zemjava. Snaa vi i sega bi bila ìva,
a sin vi ovde, doma, unapreden od kralot a ne
od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev.
Groficata
Kamo da ne go ni videv. Toa ja otera vo
smrt najdoblesnata devojka koja prirodata
za svoja falba ja sozdala. Duri da izleze{e
od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj
~inski ofkawa, ne bi ja sakal so posilna
qubov.
Lafe
Be{e gospo|ica na mesto; be{e gospo|ica na
mesto. More salati }e treba da isplevime,
pred da najdeme na u{te eden takov emi{.
Lava{
Navistina, gospodine, be{e najmilata
marulka me|u salatite ili, u{te podobro,
krin za mirisawe.
Lafe
Krinovite ne se emi{, more tikvar, tie se
cve}iwa.
Lava{
Jas ne sum, gospodine, velikiot Navuhodono
sor pa da bidam cve}e za mirisawe.
Lafe
A {to si, ìti majka, podlec ili budala?
452
Vilijam [EKSPIR
Lava{
Koga sluàm na èni, gospodine, budala a
koga sluàm na maì, podlec.
Lafe
Lava{
Da vi kaàm pravo, gospodine, ima pove}e
anglisko ime ama fizionomijata mu e
nekako pozaàrena vo Francija otkolku
tamu.
Lafe
A koja e razlikata?
Lava{
Na maòt }e mu gi zama~kam o~ite vo pog
led na negovata èna, a potoa }e ja vr{am
negovata rabota.
Za koj knez govori{?
Lava{
Za knezot na temnicata, gospodine, Crniot
Knez, alijas |avolot.
Lafe
Lafe
Toga{ navistina bi bile podlec vo negova
slu`ba.
Lava{
A na èna mu, gospodine, bi & ja dal mojata
palka za da & sluì.
Lafe
Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i
budala.
Lava{
Toa samo vo va{a slu`ba.
Lafe
Na, eve ti go }eseto. Ne ti go davam za da
se trgne{ od svojot gospodar; prodolì da
go sluì{.
Lava{
Jas sum gospodine, ~edo na {umata, koe otse
koga{ sakalo golem ogan a gospodarot za
kogo vi govoram sekoga{ odrùva golem
ogan. No bidej}i toj e knez na svetot, neka
negovite velmoì ìveat na negoviot dvor;
jas sum za ku}are so tesno porte, koe mislam
deka e pretesno za niz nego da se provne ras
ko{ot. Nekoj {to }e se poniì moè, no
najmnogubrojni se onie smrznatite i mlita
vite, a tie se za cvetnata pateka {to vodi
niz {irokite porti vo golemiot ogan.
Lafe
Ne, ne, ne.
Lava{
Pa, gospodine ako ne moàm vam da vi slu
àm bi moèl da mu sluàm na knez isto
taka golem kako vas.
Lafe
Koj e toj? Nekoj Francuzin?
A sega da te nema. Malku si mi dojden
do nos a ova odnapred ti go velam oti ne
sakam posle da se karame. Da te nema. Gledaj
kowite dobro da mi gi ~uvaat, samo bez man
gupluci i podmetnuvawa.
Lava{
Ako ne{to im podmetnam, gospodine, toga{
toa }e bidat kobili, a tie spored prirod
niot zakon, bespogovorno im pripa|aat.
453
Sekoe zlo za arno
Lafe
(Izleguva.)
Lafe
Gospo|o, ba{ razmisluvav kako pristojno da
go izdejstvuvam toa.
Podlec eden prefrigan i nepopravliv.
Groficata
Groficata
Ba{ taka. Pokojniot moj ma` mnogu go
saka{e; zaradi negova ~est ostana ovde, pa
misli deka sega moè da pravi {to saka;
navistina ne znae za merka i ~estopati e ko
nezauzden kow; pase kaj }e mu tekne.
Lafe
Mene mi se dopa|a, ne e na gospod beljata.
A ba{ sakav da vi kaàm otkako slu{nav
za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za
vra}aweto na sin vi doma, deka go pottiknav
kralot, mojot gospodar, da kaè nekoj zbor
vo prilog na }erka mi; a toj predlog, u{te
koga dvajcata bea maloletni, samoto veli
~estvo, bez nikoj ni{to da mu kaè, go
dade. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e
pomogne; a nema podobar na~in da se spre~i
zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi.
Kako vi se dopa|a seto ova?
Groficata
Mnogu sum zadovolna, gospodine i bi sakala
sre}no da se zavr{i.
Lafe
Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej
so krepko telo ko povtorno da ima trieset.
Ovde pristiga utre ako dobro mi kaà
izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi
nikoga{ ne gre{i.
Groficata
Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go
vidam pred da umram. Izvestena sum deka sin
mi pristiga ve~erva. Go molam va{eto gos
podstvo da ostane so mene dodeka tie ne se
sretnat ovde.
Dovolno e da se koristite so privilegijata
na va{eto ime.
Lafe
Gospo|o, dosega tolkupati sum ja iskoristil
{to ne bev siguren deka s# u{te vaì.
(Vleguva Lava{.)
Lava{
O gospo|o, pristigna mojot gospodar,
va{iot sin, so somoten zavoj na liceto.
Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to
drugo, toa samo somotot go znae; no somot
niot zavoj e dosta golemi~ok. Leviot obraz
mu e za celi tri ~etvrti nababren, a desniot
mu e ~ist.
Lafe
Luzna blagorodno dobiena, ili blagorodna
luzna, e ubava ruba za ~esta. Taa, vo sekoj
slu~aj, e takva.
Lava{
Ama toa vi e }umurosano lice.
Lafe
(Na groficata) Ve molam, da go pre~ekame
sin vi. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj
mlad, blagoroden vojnik.
Lava{
Vsu{nost, gi ima dvanaesetina, so fini,
meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa
koi se klawaat i kimaat so glavite na
sekogo po red.
(Izleguvaat.)
în PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Helena, vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici.)
Helena
Ovoj teòk, iscrpuva~ki pat i dewe i no}e
sigurno ve izmori do kraj. Rabotite se
takvi;
no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta
i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza,
znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren
{to ni{to ve}e ne }e go iskoreni.
(Vleguva eden velmoà, sokolar.)
Vo pravo vreme!
ôvekov, ako saka, moè pomo{ da mi pruì
za kralot da me ~ue. Bog da ni e na pomo{
gospodine.
Velmoàta
Neka, ni e, gospo|o.
Helena
Gospodine, sum ve videl vo dvorot na Fran
cija.
Velmoàta
Velmoàta
[to sakate da storam?
Helena
Da bidete qubezni
i da mu ja dostavite smernava molba na kra
lot
i da mi pomognete so vlijanieto golemo
va{e
da izlezam pred nego.
Velmoàta
Kralot ne e ovde.
Helena
Ne e ovde, gospodine?
Velmoàta
Ne e, navistina.
trgna u{te sno{ti i toa so itnost
nesvojstvena za nego.
Sum bil nekolkupati tamu.
Vdovicata
Helena
Boè, ama se izma~ivme xabe!
Pretpostavuvam, gospodine, deka s# u{te
ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel,
pa zatoa, vodena od te{kata maka
koja pristojnosta ja prenebregnuva, sakam
ve{tinata da ja upotrebite va{a, a za toa
ve~no }e vi bidam blagodarna.
Helena
Sepak krajot deloto go krasi,
bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto
a sredstvata neprikladni. A kade trgnal, ve
molam?
455
Sekoe zlo za arno
Velmoàta
Kolku {to sfativ, za Rusion
kaj{to odam i sam.
Scena 2
(Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo.)
Parol
Helena
Ve molam, gospodine,
bidej}i, se ~ini, pred mene }e go vidite kra
lot,
predajte go pismovo vo negovite blagorodni
race
a znam toa nema da vi donese nikakov pre
kor,
tuku nagrada zasluèna za va{ata maka.
Jas }e dojdam po vas najbrgu {to moàm
vo zavisnost od dopustot na na{ite sred
stva.
Velmoàta
(Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go sto
ram.
Helena
A za toa, }e vidite, nagrada soodvetna vi
sledi,
bez ogled {to }e se slu~i. A nie morame na
kowi
povtorno. Sedlata, molam, odime!
(Izleguvaat.)
Musje Lava{, dajte mu go pismovo na gospo
dinot Lafe. Vie gospodine, podobro me poz
navavte porano, koga bev vo pobliski odnosi
so ponovi ali{ta; ama sega, gospodine, zaca
pan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo,
Fortuna, i malku posilno bazdam na nejzi
nata nemilost.
Lava{
Toga{ nemilosta na Fortuna navistina
smrdi, korni ako reata & e tolku neprijatna
kako {to veli{. Od sega natamu nema da kas
nam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. Te
molam, fa}aj magla.
Parol
êkajte, ne mora da go zatnuvate nosot, gos
podine, vi govorev metafori~ki.
Lava{
Navistina, gospodine, ako metaforata vi
smrdi }e si go zatnam nosot, a bi si go zat
nal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora.
Te molam, vrvi.
Parol
Ve molam, gospodine, predajte go pismovo.
Lava{
Trgaj mi se, gospodine. Zarem pismo od
kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gos
podin? No, eve go toj samiot ide.
(Vleguva Lafe.)
Ovde ni prede, gospodine, Fortuna, ili
poto~no ma~kata na Fortuna, samo {to ne
mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala
vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemi
lost i kako {to veli, celata se kalosana
456
Vilijam [EKSPIR
od glava do petici. Ve molam, gospodine,
pravete {to sakate so ovoj {aran, za{to
izgleda kako beden, propadnat, otka~en,
~uknat, rasipan nikakvec. Ja soàluvam
negovata beda vo ute{nite moi komparaci i
go prepu{tam na va{eto lordsvo.
(Izleguva.)
Parol
Gospodaru, jas sum vi ~ovek kogo Fortuna
surovo go xarna.
Lafe
I {to sakate sega jas da storam? Predocna
e da & gi potse~am noktite. Kakva podlost
napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga
znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka
dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina
zakrila? Eve vi pet gro{a. Neka sudiite ve
smirat so Fortuna. Jas imam druga rabota.
Lafe
Navistina? Ama jas bev i prviot {to me
otru va{iot miris pa ve zagubiv.
Parol
Redno e gospodaru, vie da me vratite vo
nekakva milost za{to vie i me izbrkavte.
Lafe
Mavni mi se, gadu! Zarem vo isto vreme
saka{ da mu sluàm i na boga i na |avolot?
Prviot te pikna vo milost, vtoriot te
istera.
(Se slu{aat trubi.)
Doa|a kralot; poznavam po trubite. Mom~e,
raspra{ajte se u{te za mene. Sno{ti govo
rev za vas. Iako ste budala i nikakvec, sepak
treba da jadete. Dojdete po mene.
Parol
Parol
Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden
zbor.
Lafe.
Zna~i molite za u{te eden gro{. Eve vi go.
Zborot zadrète si go.
Parol
Imeto moe, dobar gospodaru, e Parol.
Lafe
Toga{ molite, zna~i, za pove}e od eden zbor.
Vidi, vidi! Dajte raka. [to e so va{iot
baraban?
Parol
O, dobar gospodaru, vie bevte prviot {to me
namirisavte i me najdovte.
Gospod da ve blagoslovi.
(Izleguvaat.)
457
Sekoe zlo za arno
Scena 3
Kralot
(Trubi. Vleguvaat kralot, groficata,
Lafe i pridru`nici.)
Koga zagubeniot se fali
spomenot na nego stanuva u{te pomil. Neka
dojde.
Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e
minatoto. Neka ne ja bara na{ata pro{ka.
Negovata krupna navreda e mrtva
i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame
mo{tite {to na navreda mirisaat. Neka
prijde
kako stranec, a ne ko prestapnik. I kaète
mu
deka vaka treba da postapi.
Kralot
So nejze zagubivme bescenet kamen, pa i
na{ata vrednost
sega e mnogu pomala; ama va{iot sin
zaluden vo gluposta, nema{e ~uvstvo
vistinski da ja vrednuva.
Groficata
Toa e minato, gospodaru,
pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta
toa
za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost
koga àrta i ognot, presilni za nezrel
razum,
go sovladuvaat i go gorat.
Velmoàta
Vedna{, veli~estvo.
Kralot
(Na Lafe) [to kaà za }erka vi? Zboru
vavte so nego?
Kralot
Lafe
Gospo|o ~esna,
s# sum zaboravil i sum prostil,
iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno
vrz nego ~ekaj}i da go sotre.
Lafe
Moram da kaàm –
No prvin prostete mi – deka mladiot gospo
dar
mnogu gi navredi kralot, majka si i gospo
|ata
svoja iako najgolemata navreda od site
si ja nanese samiot sebesi. Zagubi èna
~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu
poiskusni znalci, ~ij zbor za sekogo magija
be{e,
èna koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a
da ja vika
duri i onoj komu mu e nisko nekomu da
sluì.
Se pokoruva sosem na va{ata volja.
Kralot
Toga{ }e ima svadba. Dobiv pisma
vo koi visoko go falat.
(Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot.)
Lafe
Dobro mu li~i.
Kralot
(Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna,
za{to od mene i grad bie i sonce gree
vo isto vreme. No pred najsvetlite zraci
oblacite tmurni sega se povlekuvaat. Zatoa
prijdi. Vremeto povtorno e ubavo.
Bertram
Neka grevovite moi,
458
Vilijam [EKSPIR
za koi bezmerno se kajam, kralot mi gi
prosti.
Kralot
S# e dobro.
Pove}e ni zbor neka nema za minatoto
vreme.
Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in,
za{to sme stari, a do na{ite najbrzi odluki
ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto
itro
}e se prikradat i }e gi spre~at. Ja pomnite
dobro
}erkata na velmoàva?
na koe cenata mu ja doznavame duri po
smrtta.
êstopati koga prijatelot go goltne gnevot
vo nas, lavot,
pokajni~ki potoa lelekame po nego, go
àlime pravot.
Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo
duri omrazata spie vo lulkata na sramot.
Ova neka se kambani za milata Helena i bog
neka ja prosti.
a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka
nekoj & nosi.
Site merodavni soglasnost dadoa. [to
drugo da storam
osven da ja po~ekam i vidam va{ata èna
vtora.
Bertram
Groficata
Da, gospodaru, so voshit. Prvin na nejze
izborot moj padna pred so srceto da se drz
nam
za predrzok glasnik da go nazna~am svojot
jazik;
vo koe, so taa slika vtisnata vo pogledot,
so dvogledot na prezirot, pozajmen od gor
delivosta moja,
iskriveno gledav na sekoja ubavina druga,
ubavata boja ja kudev, za ukradena ja smetav,
seta simetri~nost ja stesnuvav, ja tegnev
duri ne stane{e opdvratna i grda. Ottuka i
dojde
taa {to site ja falea a koja i samiot sega
otkako ja zagubiv, ja zasakav, vo moite o~i
da bide prav {to vidot go navreduva.
I pove}e sre}a so nea da ima, ili
zemi me na nebo, te molam, boè mili!
Lafe
(Na Bertram) Ajde sinko, ti koj{to imeto
na domot moj
treba vo sebe da go spoi{, dar podari eden
{to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne
za taa pobrgu da dojde.
(Bertram mu dava prsten na Lafe.)
@imi bradava bela
i sekoe vlakno vo nea, Helena koja e mrtva
be{e su{testvo milo. Prsten kako ovoj,
na prstot nejzin vidov koga na dvorot
od nea za posleden pat se prostiv.
Kralot
Bertram
Dobro opravduvawe.
[to ja saka{, do nekade ti go smaluva dol
got
kon nea. No qubovta {to doa|a docna,
ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po
smrtta,
vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pret
vora
koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja
snema.’
Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona
na{e
Ne be{e nejzin.
Kralot
Ve molam da go vidam; za{to mojot pogled
dodeka razgovaravme, ~esto vo nego be{e
vperen.
(Lafe mu go dava prstenot.)
Prstenov be{e moj, a koga na Helena & go
dadov,
ja zamoliv, ako nekoga{ na maka se najde
459
Sekoe zlo za arno
i pomo{ & treba, deka tokmu na znakov
}e & pomognam. Ja imavte li taa mo} ona
da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e?
Bertram
Gospodaru velikodu{en,
iako vie smetate deka e taka, ovoj prsten
nikoga{ ne bil nejzin.
Groficata
Sine, se kolnam,
sum ja videl kako go nosi, a za nejze vreden
be{e kolku i ìvotot.
Lafe
Siguren sum deka sum ja videl
da go nosi.
Bertram
Se laète, gospodine, taa nikoga{ ne go
vide.
Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen
zavitkan vo hartija na koja imeto be{e
na taa {to go frli. Blagorodna be{e taa
i misle{e deka ne sum svr{en. No koga &
kaàv
kakva mi e situacijata, i & objasniv s# do
detaq
deka ne moàm da & vratam na toj ~esen
na~in
kakov od svoja strana navesti, taa so te{ko
srce
rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj
slu~aj
ne saka{e nazad da go primi.
Kralot
Ni na samiot Pluton
koj{to gi znae tajnite na rudite i me{a
weto nivno
ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene.
be{e moj, be{e na Helena bez ogled koj vi
go dade.
Pa, ako s# u{te mislite deka vladeete so
sebe,
priznajte deka bil nejzin, i na koj nasilen
na~in
od nejze ste go zele. Se zakolna taa vo site
svetci
deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot
osven ako vam ne vi go dade vo postelata
bra~na
vo koja vie nikoga{ ne ste bile, ili mene da
mi go prati
vo ihtiza golema.
Bertram
Taa nikoga{ ne go vide.
Kralot
Ko ~esta {to si ja sakam, velam, ti laè{,
i somni~avi stravuvawa vo mene budi{
koi sakam rado da gi spre~am. Ako izleze
deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e
taka.
Sepak ne znam. Ti nejze ja mraze{e smrtno,
a taa e mrtva, vo koe ni{to osven samiot
o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da
poveruvam
pove}e od prstenov {to go gledam. – Vodete
go vedna{.
Moite prethodni proverki, bez ogled kako
s# }e se svr{i,
stravuvawata }e mi gi prekorat {to pre
malku bile prazni
za{to i premalku sum stravuval za xabe.
Vodete go vedna{.
]e prodolìme so ispituvaweto.
Bertram
Ako dokaète
deka prstenov bil nejzin, toga{ mnogu lesno
}e dokaète deka so nea vo Firenca spiev
kaj{to taa nikoga{ ne bila.
(Izleguva pod straà.)
(Vleguva Velmoàta, sokolar so pismo.)
Kralot
Obzemen sum od crni misli.
460
Vilijam [EKSPIR
Velmoàta
Groficata
Gospodaru velik,
ne znam dali prekor zasluùvam ili ne.
Donesov molba od edna Firenti~anka
koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad
pa ne moè{e sama da ja donese. Se nafativ
na ova
osvoen od ubavinata divna i zborot
na kutrata molitelka, koja, ko {to mi kaà,
ovde ja o~ekuvaat. Po liceto & vidov
deka rabotava e mnogu va`na, a u{te mi
kaà
so mili, kratki zborovi, deka i na vas taa
se odnesuva kolku i na nea.
(Na Bertram) Bidej}i ènite se monstrumi
za vas,
pa {tom im se zakolnete na brak, begate od
niv,
me ~udi, gospodine, {to s# u{te sakate
da se ven~ate.
(Vleguvaat Vdovicata i Dijana.)
Koja e ovaa èna?
Kralot
Dijana
(Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve
~eni vetuvawa deka }e se oèni so mene
po smrtta na negovata èna, se crveneam
da kaàm, toj spie{e so mene. Sega grofot
Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni
svoite zakletvi {to mene mi gi dade, a pla
teno mu e so mojata ~est. Toj pobegna od
Firenca, bez da se zboguva, a jas trgnav po
nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Dajte
mi ja, o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku
na zaveduva~ot }e mu cvetaat ruì, a edna
sirota devojka }e bide uni{tena.
Dijana Kapilet
Jas sum, gospodaru, sirota edna Firenti
~anka
koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapi
let.
Molbata moja, kako {to gledam, ve}e ja zna
ete
pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me
àli.
Lafe
]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani
}e go proglasam za mrtov. Ne mi treba ovoj.
Kralot
Gospod bog dobroto ti go
mislel, Lafe,
za ova na videlo da izleze. – Najdete gi
molitelive.
Pobrzajte i vratete go grofot nazad.
(Izleguvaat pove}emina.)
Se pla{am deka ìvotot, gospo|o, na
Helena
na gaden na~in bil grabnat.
(Vleguva Bertram pod straà.)
Toga{ pravda
izvr{itelite neka gi stigne!
Kralot
Vdovicata
(Na kralot)
Jas & sum majka, gospodaru, ~ii ~est i voz
rast
mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba,
pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie.
Kralot
Prijdete, grofe. Gi znaete ovie èni?
Bertram
Gospodaru, ne moàm i ne sakam da re~am
deka ne gi poznavam. So {to me tovarat
mene?
Dijana
[to gledate tolku ~udno vrz va{ata èna?
461
Sekoe zlo za arno
Bertram
(Na kralot) Ne mi e èna, gospodaru.
Bertram
Besramnica e, gospodaru,
be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor.
Dijana
Dijana
Ako se oènite
ovaa raka ja davate, a rakata e moja;
zakletvite sveti gi davate, a tie se moi;
me davate mene, a jas sum isto taka svoja,
za{to so zakletva del od teloto va{e stanav
pa taa {to so vas }e se maì, me maì i mene
ili so dvajcata ili so nieden.
Lafe
(Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka
mi; vie ne ste ma` za nea.
Bertram
(Na kralot) Gospodaru, zacapana o~ajnica e
taa,
so koja ponekoga{ se zabavuvav. Neka
visosta va{a,
poblagorodni kotka misli za ~esta moja
za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku
nisko.
Kralot
Gospodine, mislite moi, ne smetajte gi do
vas bliski
za{to niv treba so dela da gi osvoite. êsta
va{a
neka izleze podobra od mislite moi za nea.
(Na kralot) Me navreduva, gospodaru. Da
bev takva
moè{e da me kupi po voobi~aena cena.
Ne veruvajte mu. O videte go ovoj prsten,
na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost
retko koj drug mu e ramen; mo`no li e toj
sepak
na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor
da & go dal?
Groficata
Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno.
[est generacii od na{ite pretci toj nakit
vo nasledstvo go ostavale so testament na
svojot
potomok za da go nosi ko negov stopan. Ovaa
mu e èna.
Prstenov e najdobar dokaz.
Kralot
(Na Dijana) Rekovte, mi se ~ini,
deka vidovte nekogo ovde {to moè da bide
svedok.
Dijana
Vidov, gospodaru, no mrazam so oru`je tolku
‘r|osano da se posluàm. Se vika Parol.
Dijana
Lafe
Gospodaru dobar,
neka se zakolne deka nevinosta moja
toj ne mi ja odzede.
Kralot
[to veli{ na ova?
Go vidov deneska ~ovekot, ako toj voop{to
e ~ovek.
Kralot
Najdete go i dovedete go ovde.
(Nekoj izleguva.)
462
Vilijam [EKSPIR
Bertram
[to }e vi e toj?
Site znaat deka poprefrigan rasipnik od
nego
izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot,
nema.
Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da
ja kaè.
Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e
go re~e
a }e re~e s# {to sakate?
Bertram
Go nemam.
Kralot
(Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot, ve
molam?
Dijana
Gospodaru, mnogu sli~en na onoj {to go
nosite vie.
Kralot
Kralot
Taa va{iot prsten go ima.
Bertram
Mislam deka go ima. Mi se dopadna, velam,
i vo mlade{ki zanes, od raskala{enost, po
nea
zbesnav. Na rastojanie me drè{e i me
love{e
doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so
vozdrànosta
svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na
strasta
na taa strast pottik & dava; i na krajot
itrinata nejzina beskrajna i ubavinata
bolna
me zavedoa cenata da ja platam. Go dobi toj
prsten
a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po
cena
pazarna moè{e da go dobie.
Go znete prstenov? Do pred malku be{e
negov.
Dijana
Tokmu toj v postela mu go dadov.
Kralot
Zna~i la`no ni kaà deka mu bil frlen
niz prozorec?
Dijana
Vistinata ja kaàv.
(Vleguva Parol.)
Bertram
(Na kralot) Gospodaru, priznavam deka prs
tenot be{e nejzin.
Dijana
Kralot
Trpeliva mora da bidam;
vie {to ja otfrlivte svojata prva, tolku
blagorodna èna
so pravo od mene se sramite. Sepak ve molam
– bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas
}e se li{am –
ispratete nekogo po prstenot va{, jas doma
}e go vratam,
a nazad mojot vratete mi go.
Se sepnuvate itro; sekoe pero ve eì. –
Ova li e ~ovekot za kogo govorevte?
Dijana
Da, gospodaru.
463
Sekoe zlo za arno
Kralot
Parol
Jas sum siromav ~ovek, gospodaru i na zapo
ved na va{eto veli~estvo.
Kaète, bratko, ama vi nareduvam, kaète
mi pravo,
bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot
gnevot,
za{to, ako vo izlagaweto bidete to~ni, jas
}e go sotram –
{to znaete za nego i za ovaa moma?
(Na kralot) Toj e dobar barabanxija, gospo
daru ama lo{ govornik.
Parol
Dijana
Dozvolete mi veli~estvo, gospodarot moj
be{e mnogu ~esen velmoà. Si ima{e svoi
mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo
ìte.
Kralot
Dobro, dobro, drète se do temata. Ja
saka{e li nea?
Parol
Lafe
(Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e
brak?
Parol
Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e
kaàm.
Kralot
Zarem nema da go kaè{ s# ona {to go
znae{?
Ja saka{e, gospodaru, ama kako?
Parol
Kralot
Pa kako, vi se molam?
Parol
Ja saka{e gospodaru, kako xentlemen {to
saka èna.
Kralot
A kako e toa?
Parol
Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e.
Kralot
Kako {to ti i si i ne si razbojnik. Ama si
ti nekakvo matkalo!
S# }e kaàm, ako toa vi e po volja. Jas im bev
posrednik, kako {to rekov; a {to e pova`no
toj nejze ja saka{e, oti navistina polude po
nea i zboruva{e za Satana, za rajot na buda
lite, za furiite i za {to u{te ne. No vo toa
vreme jas ja uìvav nivnata celosna doverba,
pa znam deka spieja eden so drug, a i u{te
mnogu drugo, kako na primer deka & veti
brak i drugi raboti za koi, ako zboruvam }e
si navle~am gnev i zlo; zatoa nema da kaù
vam {to znam.
Kralot
Ve}e istrese s#, osven {to ne re~e deka se
ven~ani. Samo ti si mnogu prefrigan vo sve
do~eweto, zatoa trgni se.
Prstenov rekovte deka e va{.
Dijana
Da, gospodaru moj dobar.
464
Vilijam [EKSPIR
Kralot
Kralot
Kade go kupivte? Ili koj vi go dade?
Dijana
Odvedete ja, pove}e ne mi se dopa|a taa.
V zatvor so nea. A trgnete go i nego.
Ako ne mi kaè{ od kade ti e prstenot
ima vedna{ da umre{.
Ni nekoj mi go dade, niti go kupiv.
Dijana
Kralot
Nema nikoga{ da vi kaàm.
Koj vi go pozajmi?
Kralot
Dijana
Vodete ja.
Ne mi be{e ni pozajmen.
Dijana
Kralot
Nekoj }e garantira za mene, kralu.
Kade toga{ go najdovte?
Kralot
Dijana
Sega navistina mislam deka si obi~na
pa~avra
{to se frcka so sekogo.
Ne go ni najdov.
Kralot
Dijana
Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini
kako ste moèle da mu go dadete nemu?
Dijana
Nikoga{ ne sum mu go dala.
Lafe
(Na kralot) Devojkava e, gospodaru, nekakva
uslu`na rakavica; de se navlekuva, de se
vadi, kako }e & se prisaka.
Kralot
(Na Dijana) Prstenov be{e
moj. Jas na prvata negova èna & go dadov.
Dijana
Moèbi e va{, moèbi nejzin, ne znam jas
ni{to.
Kolku so vas {to sum bila
tolku so drugi maì sum bila,
Jupiter mi e svedok!
Kralot
Zo{to toga{ celo vreme nego go obvi
nuva{?
Dijana
Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e.
Znae deka devojka ne sum, i gotov e da se
zakolne vo toa;
no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne
go znae.
Kralu golem, bludnica ne sum; ustava mi
fati pena,
ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum
èna.
465
Sekoe zlo za arno
Kralot
Taa sluhot ni go navreduva. V zatvor so nea.
‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten
i od mene za~nete dete,’ i taka natamu. Toa
go storiv.
]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv?
Dijana
Bertram
Majko dobra, dovedete go garantot.
(Izleguva vdovicata.)
Po~ekajte, veli~estvo.
Zlatarot, stopanot na prstenot, brgu }e
dojde,
i za mene }e garantira. Ovoj pak, gospodin,
ovde,
koj{to me obes~esti i toa dobro go znae,
iako li~no ne mi na{teti, go osloboduvam
od grevot.
Postelata moja ja izvalka, samiot znae,
no ba{ toga{ ènata svoja ja daruva so dete.
Iako mrtva, dete taa ~uvstvuva vo nea kako
pliva.
Ova e gatankata; mrtvata ete, sega e ìva.
A sega re{enieto pogledajte go.
(Vleguvaat Helena i Vdovicata.)
Kralot
Zarem magioni~ar nekoj
vidot mi go zede pa ne gledam pravo?
Dali e vistina toa {to go gledam?
Helena
Ne, gospodaru moj dobar,
ova {to go gledate e samo senka od edna
èna,
samo ime a ne i predmet.
Bertram
I dvete, i dvete, o, prosti!
Helena
O, dobar gospodaru moj, koga ko ovaa bev
moma
ve mislev ~udesno ne`ni. Eve vi go va{iot
prsten.
A, pogledajte, eve go i va{eto pismo. Vaka
veli:
(Na kralot) Ako, gospodaru, zagatkava mi ja
objasni cela
do vek }e ja sakam mojata nevesta bela.
Helena
Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi
raskin doìvoten me|u nas neka stoi. –
O, majko mila, dali ste u{te ìva?
Lafe
O~ite mi gi skokotka, miris na kromid,
samo {to ne zaplakav. (Na Parol) Pozajmi
mi {amiv~e, barabanxio. Taka, ti blagoda
ram. Dojdi mi doma kaj mene. Sakam da iste
ram nekoja {ega so tebe. Samo nemoj da mi
pravi{ metanii. Tie vedna{ pravat od tebe
podlizurko.
Kralot
(Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja
~ueme nie,
vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie;
(Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od
nikogo ne zbiran
odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz.
Za{to gledam, so pomo{ta ~esna ti n#
plena,
se za~uva moma sebesi, a nejze èna.
Vo slobodno vreme, za s# da se u~i,
}e ~uem
e s# po red kako se slu~i.
Sega s# izgleda dobro; i krajot e takov
stvarno
gor~livoto zlo, }e ispadne poslatko arno.
(Trubi.)
Epilog
Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava
krajot
466
Vilijam [EKSPIR
i moli od vas, na pro{tevawe, dajte ni go
rajot
iskaùvaj}i zadovolstvo, a }e platime nie
so trud teòk za poubavo da se ~uvstvuvate
vie.
Neka na{e bide trpenieto va{e, a ulogite
na{i va{i,
dajte ni gi blagorodnite race, ko {to vi gi
davame
srcata na{i.
Measure for Measure
LICA:
Vin~encio, vojvodata od Viena
Anxelo, negov opolnomo{ten zamenik
Eskalo, star velmoà i pomo{nik na Anxelo
Klaudio, mlad velmoà
Xuliet, svr{enica na Klaudio
Izabela, sestra na Klaudio,
Lu~io, vetrogon
Dvajca sli~ni na nego
Sapunot, priglup gospodin
Gospo|a Azdisana, podveduva~ka
Pompej, sluga na gospo|a Azdisana
Temni~ar
Lakt, priprost xandar
Sudija
Mraza~, xelat
Bernardin, robija{
Marijana, svr{enica na Anxelo
Dete, pridru`nik na Marijana
Petar, sve{tenik
Fran~eska, kalu|erka
Varij, velmoà, prijatel na vojvodata
Velmoì, slu`benici, gra|ani, slugi.
Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina, a
prvpat pe~atena vo folio izdaniet o od 1623 godina. Kako izvor posluìle pove}e knièvni
i istoriski dela. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi întio (1565),
podocna dramatizirana od întio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so
dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). Ponovite
kriti~ari nao|aat paraleli, namerni, se razbira, pome|u [ekspiroviot portret na vojvo
data Vin~encio i ìvotot na kralot Xejms Prvi.
Dramata se sosredoto~uva na seksot dvièj}i se od raskala{enosta na bordelite
do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na
publikata ni, vo osnova, za komi~ni efekti. Mesto toa, sluì za ispituvawe na bazata za
vospostavuvawe na zdravo op{testvo pokaàno niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta
i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocion
alen stres. Postavenite
problemi se seriozni, tonot, kako i vo drugite komedii od period ot 1601-04, mra~en. Vo
toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. Sepak, deloto e kome
dija vo klasi~na smisla na zborot. Na krajot, sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata
pouka i nau~uva deka umerenosta, edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek, e
najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto.
Strukturno, Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so
Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i kome
dija na intrigi vo vtoriot. Ostrata podelba vo strukturata, mahinaciit e na s#prisutniot
vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni, so vekovi gi odvra}a{e
publikata i kriti~arite od ova delo. Sovremenite kriti~ari, koi ja podloìja dramata na
poblisko preispituvawe, proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Nekoi ja gledaat kako
religiozna alegorija, nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira.
Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik.
în PRVI
Scena 1
(Vleguvaat vojvodata, Eskalo, i drugi velmoì.)
Vojvodata
Eskalo!
Eskalo
Gospodaru!
na na{eto otsustvo; na{ite strav i trepet
nemu
mu gi pozajmivme, vo qubovta go oblekovme
na{a,
i namesnik go napravivme na site organi
od na{ata sopstvena vlast. [to mislite za
ova?
Vojvodata
Na upravuvaweto da gi obrazloùvam svojs
tvata
bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i
govor
bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e
vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni
soveti
{to moàm da vi gi dadam. Zna~i ne osta
nuva
drugo osven da gi zdruìte odli~nosta va{a
so sposobnosta i da gi stavite vo pogon.
Na{ite lu|e,
instituciite na gradot i propisite pravni
za op{to dobro, vi se bliski i nema drug
nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto
vaka {tedro go zbogatile.
(Mu predava nalog.)
Ova e na{iot nalog,
od koj ne sakame da otstapite ni peda.
(Na eden velmoà.)
Viknete go ovde,
velam viknete go Anxelo da dojde.
(Izleguva eden velmoà.)
(Na Eskalo) Kako, po va{e mislewe, toj nas
}e n# igra?
Za{to nie, sakam da znaet e, so posebna
grià
go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme
Eskalo
Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost
da bide staven na tolkava ~est so tolkava
milost
toga{ toa e gospodarot Anxelo.
(Vleguva Anxelo.)
Vojvodata
No eve go ide.
Anxelo
Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata
milost
dojdov da ~ujam {to zapovedate.
Vojvodata
Anxelo,
ima ne{to posebno vo tvojot ìvot
{to na nabquduva~ot cela tvoja povest
jasno mu ja otkriva. Ni ti ni darovite tvoi
ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se
tro{i{
vo doblestite, a tie da se tro{at vo tebe.
Neboto go bara od nas ona {to od fakelite
go barame nie,
da ne gorime samo za nas; za{to ako dobles
475
Tante za kukurigu
tite na{i
ne svetat i za drugi, toga{ toa e isto
ko da gi nemame. Blagorodnosta dopira do
duhot
samo za blagorodni ne{ta; prirodata
nikoga{ ne zajmi
ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno
a pritoa, ko boìca stegnata, da ne ja
ostavi za sebe
slavata na zaemodavecot {to baboti od
polza
no i od blagodarnost. No sega mu govoram na
onoj
{to moè da me pou~i vo rabotata {to mu
ja ostavam.
Trudi se da bide taka, Anxelo. Za vreme na
otsustvoto
na{e, bidi vo s# olicetvorenie na ona {to
sme nie.
Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat
i na jazik i v srce. Stariot Eskalo,
iako prv doa|a{e predvid, pomo{nik }e ti
bide.
Ova ti e polnomo{tvoto.
Anxelo
Sepak, dozvolete gospodaru barem do negde
da ve ispratime.
Vojvodata
Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva;
a ne e neophodno, vo moja ~est, da se odnesu
vate
so tolkav obyir. Va{ata cel so mojata e
ista,
sproveduvajte go zakonot silum ili milum
onaka kako {to srceto ve u~i. Dajte mi raka.
]e se iskradam sam. Gi sakam lu|eto
no ne sakam da im defiliram pred o~i.
Iako toa godi, ne se ~uvstvuvam ba{ naj
dobro
koga silno mi rakopleskaat i me pozdravu
vaat javno;
nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu
e v glava
toa na du{a mu godi. U{te edna{, zbogum.
Anxelo
Anxelo
Neka neboto vo celta va{a ve sledi!
A sega gospodaru moj dobar,
neka dobro se preispita kovinata moja
pred tolku blagoroden i ugleden lik
vrz nea da se vtisne.
Eskalo
So sre}a neka ve isprati, so sre}a neka ve
vrati!
Vojvodata
Vojvodata
Povlekuvawe nema.
So golema vnimatelnost i gri`liv prebir
do vas dojdovme; zatoa prifatete ja ~esta!
(Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto.)
Brzinata so koja treba da zamineme od ovde
tolku mnogu izbiva vo prv plan, {to ostava
mnogu
krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. ]e
vi pi{am
koga vremeto i okolnostite }e ni dadat
mo`nost
kako ni e i {to pravime; vie pak trudete se
da ni javuvate {to se slu~uva ovde. Zbogum.
Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol
`nost.
Vi blagodaram. Zbogum.
(Izleguva.)
Eskalo
Ve molam, gospodaru, dozvola da mi dadete
otvoreno so vas da pozboruvam; za{to sakam
svojata pozicija da ja sogledam do dnoto.
Vlast imam, ama kolkava i kakva
toa nikoj ne mi go kaàl.
Anxelo
Isto i mene. Zatoa zaedno da se povle~eme,
476
Vilijam [EKSPIR
pa moème mnogu brgu, na vzaemno zadovol
stvo,
taa rabota da ja re{ime.
Scena 2
(Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmoì.)
Eskalo
Vi stojam na usluga.
(Izleguvaat.)
Lu~io
Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat
zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija,
toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot.
Prviot velmoà
Neboto neka ni podari mir, samo ne mirot
na ungarskiot kral!
Vtoriot velmoà
Amin!
Lu~io
Ti zaklu~uva{ kako onoj poboèn gusar {to
oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi,
ama edna istruìl od tablicata.
Vtoriot velmoà
‘Ne kradi’?
Lu~io
Da, ba{ taa ja izbri{al.
Prviot velmoà
Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapeta
not i negovata posada da ne ja zavr{at rabo
tata po koja po{le: da kradat. Nema nieden
vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku uìva
koga, vo molitvite pred jadewe, treba da se
moli za mir.
Vtoriot velmoà
Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal
mnogu protiv takva edna molitva.
477
Tante za kukurigu
Lu~io
Ti zboruvam li sega so ~uvstva?
Lu~io
Ti veruvam, za{to mislam deka nikoga{ ne
si bil tamu kaj{to takva se ~itala.
Vtoriot velmoà
Ne sum bil? Najmalku duzina pati.
Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvs
tvitelno do bolka. Vrz osnova na tvojata
li~na ispoved }e nau~am da dràm zdravici
vo tvoe zdravje, ama }e pijam, dodeka sum
ìv, samo posle tebe.
Prviot velmoà
Prviot velmoà
Na kakva? Vo stih?
Izgleda sam si go spopikav, ne?
Lu~io
Vtoriot velmoà
Vo site dolìni, debelini i {irini i toa
na site jazici.
Prviot velmoà
Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si
nalepi ne{to ili samo se nasamari.
(Vleguva gospo|a Azdisana)
Lu~io
Ili, bi rekol, vo site religii.
Lu~io
Pa da, zo{to da ne? Bo`jata milost si e
bo`ja milost bez ogled za koja religija
se raboti; kako na primer, ti samiot si
eden rasipan nikakvec iako postojano mu se
moli{ na boga ko netokmu.
Gledajte, gledajte, doa|a gospo|a Olesnenie!
Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi
kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na –
Vtoriot velmoà
Na kolku, ìti majka?
Prviot velmoà
Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile
samo ~iftot noìci {to pominale me|u
nas!
Lu~io
Da, da, sigurno! Ko {to minale me|u firata
i kadifeto! Ti si firata!
Lu~io
Pogodi.
Vtoriot velmoà
Na tri iljadi maleri godi{no?
Prviot velmoà
Tri iljadi i kusur.
Prviot velmoà
Lu~io
A ti kadifeto. Dobroto kadife, ona {to
se dobiva koga tripati }e se potstriè.
Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal
da bidam fira od nekoj angliski {tof
otkolku da me potstriàt ko tebe {to te
postriìle za da stane{ francusko kadife.
Kusurot e edna francuska kruna.
Prviot velmoà
Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu
478
Vilijam [EKSPIR
gre{i{ - pukam od zdravje!
Lu~io
Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost –
koskite ti se {uplivi, bogohulieto se gosti
vo tebe!
Prviot velmoà
(Na gospo|a Azdisana) Zna~i, koj kolk naj
mnogu ve kluka?
Lu~io
Toga{ veruvam deka e taka. Mi veti da se
najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si sto
e{e na zborot.
Vtoriot velmoà
Osven toa, kako {to znaete, taa rabota ne e
taka daleku od ona za koe po toj povod sme
govorele.
Prviot velmoà
Gospo|a Azdisana
Ne sega, ve molam. Ene onde go li{ile od
sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to
vredi kolku pet iljadi kako vas.
Vtoriot velmoà
No najmnogu od s#, e vo soglasnost so prokla
macijata.
Lu~io
Da odime i da ja doznaeme vistinata.
(Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmoì.)
Koj e toj, te molam?
Gospo|a Azdisana
Gospo|a Azdisana
Klaudio, gospodine, gospodin Klaudio.
Prviot velmoà
Ete {to me snajde, ne{to od vojnite, ne{to
od ~umata, ne{to od besilkata, ne{to od
siroma{tijata, mi se skusija mu{teriit e.
(Vleguva Pompej.)
[to ti e, {to ima novo?
Klaudio v zatvor? Ne moè da bide.
Pompej
Gospo|a Azdisana
Ne ste ~ule za proklamacijata?
More biduva, kako ne. Vidov koga go li{ija
od sloboda, vidov kako go vodat a {to e najs
tra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at
glavata.
Lu~io
Ama znae{, po tolku zafrkancija, ne moàm
da sfatam deka ba{ nego go apsat. Dali si
sigurna deka e taka?
Gospo|a Azdisana
Koja proklamacija, ìti s#?
Pompej
Site ku}i za zabava vo predgradijata na
Viena mora da se sramnat so zemjata.
Gospo|a Azdisana
Gospo|a Azdisana
A {to }e stane so tie vo gradot?
Sigurna, posigurna ne moè da bide, a pri
~inata e {to & napravil dete na gospo|ica
Xulieta.
479
Tante za kukurigu
Pompej
Tie ostanuvaat za priplod. I tie }e otidea
po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|a
nin da gi spasi.
Gospo|a Azdisana
Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno.
Temni~arot
Ne go pravam ova od zloba,
tuku gospodarot Anxelo striktno vaka
zapoveda.
Klaudio
Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo
predgradieto da se sramnat so zemjata?
Pompej
Ba{ site. I toa do temel.
Taka moè polubogot, vlasta,
za deloto storeno da n# kazni, spored grevot,
Po zakonot bo`ji: ako te kaznam, arno,
ako ne te kaznam, pak arno. Sepak si go
barav.
Gospo|a Azdisana
Lu~io
E, toa e navistina ne{to novo vo dràvava.
A {to }e stane so mene?
[to e Klaudio? Kako stigna do zatvor?
Pompej
Klaudio
Ne pla{ete se. Koj dobro do{epnuva, ne
ostanuva bez klienti. I da go promenite
mestoto, ne zna~i deka treba da go prome
nite zanaetot. Jas ostanuvam kaj vas kako
prislu`nik. Samo hrabro, }e se soàlat
nad vas. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota,
vas }e ve imaat vo predvid.
(Se slu{a bu~ava od vnatre.)
Od mnogu sloboda, Lu~io, od sloboda.
ko {to po prenasitenosta dolg post sledi
taka i po sekoja sloboda, koga se koristi bez
usul,
sledi zatvor. Prirodata po nas tr~a
so èd poro~na, ko staor
ec {to dr~no go
lapa svojot otrov. Koj ja gasne, umira.
Lu~io
Gospo|a Azdisana
Tom~e, ako nemame druga rabota, da fa}ame
xade!
(Vleguvaat Temni~arot, Klaudio, Xulieta
i sudskite slu`benici; Lu~io i dvajcata
velmoì.)
Koga bi moèl tolku mudro da zboruvam
li{en od sloboda, bi pratil po nekoj od
moit e zaemodavci. A sepak, raka na srce,
pove}e sakam da mlatam prazna slama na slo
boda odo{to da dràm lekcii v zatvor. Za
kakov prestap stanuva zbor, Klaudio?
Pompej
Lu~io
Eve go gospodin Klaudio; temni~arot go
nosi v zatvor. A eve ja i gospo|ica Xulieta.
(Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej.)
Klaudio
(Na temni~arot) Zo{to, brat, me poka
ùva{ vaka na svetot?
Ako kaàm bi prestapil po vtorpat.
Lu~io
Da ne e ubistvo?
480
Vilijam [EKSPIR
Klaudio
Ne.
Lu~io
Blud?
Klaudio
Taka nekako.
Temni~arot
Odime gospodine; mora da odime!
Klaudio
Eden zbor samo, prijatele dobar!
(Temni~arot odobruva.)
Zbor so tebe, Lu~io.
Lu~io
Moè i sto, ako se za tvoe dobro.
(Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana.)
Zarem bludot stana tolku vaèn?
Klaudio
Za àl, so dete.
A pak sega, noviot namesnik na vojvodata –
dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata
novost,
ili poradi toa {to misli deka javnoto telo
e kow na koj guvernerot moè da java
pa, nov vo sedloto, ne znae ve{to
da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi,
ili dali poradi toa {to misli deka so
vlasta
i nasilni{tvoto odi, ili dali odli~nosta
so koja
toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e
za ova –
jas so sigurnost ne znam. Ama ovoj upravuva~
nov
gi voskresnuva sega site zakopani kazni
koi, kako za’r|ano oru`je, visea na yid
celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega
da se primeni; pa sega, za slava i ime da si
stvori,
go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov
zakon
jovo na novo. Sigurno za da stekne ime.
Lu~io
Klaudio
Vakvi se rabotite so mene. Se svr{iv so
Xulieta
i vrz osnova na toa stignav do nejziniot kre
vet.
Ja znae{ damata i znae{ deka mi e èna,
osven {to na toa ne mu dadovme oblik
na javna objava. Ne go storivme ova
samo za da porasne nejziniot miraz
{to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini
pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna
do denot koga }e gi pridobieme. No se slu~i
kra`bata na na{ite vzaemni strasti
ne~ove~no da ja obeleì Xulieta.
Lu~io
So dete ili {to?
Mora da e zaradi toa; pa glavata sega tolku
ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka,
ako e zaqubena, moè so vozdi{ki da ti ja
duvne. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj
kaj nego za{tita.
Klaudio
Storiv taka, ama nego ne moàt da go najdat.
Te molam, Lu~io, usluga napravi mi mala.
Deneska, mislam, sestra mi v manastir }e
stapi
za tamu da bide rakopoloèna.
Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi
visi.
Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati
kaj namesnikot strog. Ako treba neka odi i
sama.
Imam nade` samo vo nea, nejzinata mladost
i bez zborovi krasnore~iva e mnogu
481
Tante za kukurigu
pa lu|eto gi plenuva; osven toa, mnogu e
ve{ta
na zbor, razumna i znae da ubedi.
Scena 3
(Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot.)
Lu~io
Daj boè da znae – kolku za ohrabruvawe na
onie {to se vo sli~na situac
ija i koi bi
se na{le vo takva edna grozna zamka, tolku
i za tebe li~no za da mu se iznauìva{ na
ìvotot za koj bi mi bilo àl taka glupavo
da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf.
Odam kaj nea.
Vojvodata
Ne, o~e svet. Otfrlete ja taa misla.
Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela
moè da probodi iskusni gradi. [to baram
od tebe
da mi dade{ tajno skrovi{te, cel ima
mnogu poseriozna i potemelna od celta
na bujnata mladost.
Klaudio
Vi blagodaram, prijatelu moj dobar, Lu~io.
Sve{tenikot
Moè, va{ata milost, da ja kaè?
Lu~io
Vo rok od dva ~asa.
Klaudio
Temni~aru ajde. Vodete me!
(Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvaj
cata velmoì;na drugata Klaudio, Xuli
eta, Temni~arot i slu`benicite.)
Vojvodata
Gospodine svet, nikoj podobro od vas ne znae
kolku povle~eniot ìvot sum go sakal
i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva
kaj{to mladeòt bez duh i rasko{ot oroto
go vodat.
Mu gi predadov na gospodarot Anxelo,
~ovek na strogosta i vozdrànosta vrvna,
apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena;
pa toj sega misli deka sum otpatuval za Pol
ska
za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod,
pa taka toj i se prifati. Sega, gospodine
bo`ji,
}e me pra{ate zo{to ova go storiv?
Sve{tenokot
Da, gospodaru.
Vojvodata
Imame zakoni strogi i propisi mnogu
cvrsti
neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel,
koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da
~maat
ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal
ve}e
da odi vo lov. Pa sega, ko roditelite so
482
Vilijam [EKSPIR
meko srce,
{to brezovite pra~ki gi vrzale za decata
samo
da gi pla{at, a ne za da gi upotrebat, pa so
vreme
decata na pra~kite im se potsmevaat mesto
da im se pla{at,
taka i zakonite na{i, bidej}i neprimenu
vani dolgo,
i samite umrele i ve}e se mrtvi, pa bludot
i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at.
bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta
sosem
naopaku e prevrtena.
Sve{tenikot
Vo racete na va{ata milost
be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e
treba;
i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami
ova
da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo.
Vojvodata
Strav nad stravovite, se pla{am.
Bidej}i narodot zbesna po moja vina
}e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am
za ona na {to samiot gi navedov; a ova se
slu~i
koga zlite dela pominuvaa ko od {ega
bez nikakva kazna. Zatoa, svet moj o~e,
na Anxelo mu ja prefrliv vlasta,
za da moè, od zasedata na moeto ime da udri
doma, a jas, nezame{an, od glasovi lo{i
da se spasam. A za rabotata pod nadzor
da mu ja imam, sakam ko brat od va{iot red
narodot i knezot da gi posetam. Zatoa, te
molam,
so mantija da me snabdi{, i da me podu~i{
brzo
kako vo svetot najdobro da se odnesuvam
ko vistinski monah. ]e vi kaàm i drugi
pri~ini, no ne sega, zaradi koi ova go pra
vam.
U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd
ko kale,
od zlobata ve{to se ~uva, odvaj moè da se
vidi
deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e
od kamen.
No sega }e se vidi, koga vlasta drugi nosi
dumi,
kakov e navistina onoj {to vo migov nas n#
glumi.
(Izleguvaat.)
483
Tante za kukurigu
Scena 4
Lu~io
(Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~e
ska.)
Devstvenice, ako vie ste toa, a obrazive
rumeni
tokmu toa mi go velat. moète li, ve molam,
da me odvedete pred o~ite na izabela,
novodojdena vo mestovo i ubava sestra
na nesre}niot & brat klaudio?
Izabela
Zarem vie, kalu|erkite, drugi privilegii
nemate?
Izabela
Fran~eska
Zarem sega{nive ne se dovolno golemi?
Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova,
za{to na znaewe sakam da vi stavam
deka jas sum izabela, negovata sestra.
Izabela
Lu~io
Tokmu taka. Ne govoram za{to pogolemi
sakam,
tuku zatoa {to u{te postrog red baram
za sestrite posveteni na sveta Klara.
Ubavice mila, brat vi ve pozdravuva mnogu.
No da ne dolàm mnogu, toj e v zatvor.
Izabela
Lu~io
Boè gospode! A zo{to?
(Od nadvor) Ej! Mir na mestovo!
Lu~io
Izabela
(Na Fran~eska) Koj vika?
Za ona za koe, ako jas treba da mu sudam,
kaznata vo blagodarnost treba da ja primi.
So sakanata svoja za~na dete.
Fran~eska
Izabela
Toa e ma{ki glas. Mila Izabela,
odi otvori mu i vidi {to saka.
Ti smee{, jas ne smeam; ti ne si zakolnata
u{te,
{tom zakletva dade{, ne smee{ da zboruva{
so ma{ki,
osven vo prisustvo na igumanija,
a i toga{, liceto pokrieno treba da ti bide
ili, ako ti e otkrieno, mora da mol~i{.
(Lu~io vika od nadvor.)
Povtorno vika. Odgovori mu, te molam.
(Se trga na strana.)
Izabela
Mir i sekoe dobro. Koj vika?
(Ja otvora vratata. Vleguva Lu~io.)
Gospodine, {egata na strana.
Lu~io
Vistina e. Iako vo krvta mi e grevot
so devojkite da teram {egi i jazikot da mi
lae
neskladno so srceto, sepak so vas epten sum
iskren.
Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto,
vozneseno vo ve~nosta so vozdrùvawe
strogo,
so koe najiskreno da govoram treba
ko so svetec.
484
Vilijam [EKSPIR
Izabela
Go hulite dobroto, potsmevaj}i mi se mene.
Lu~io
Ne e taka. Kratko i jasno, rabotata e vakva.
Brat vi i sakanata negova ìveeja zaedno.
No ba{ ko {to hranetiot se debeli, ko {to
vremeto
na cutewe po seidbata golata ledina ja
plodi
so bogat rod, taka utrobata nejzina plodna
negoviot trud i zalog gi pokaà.
Izabela
Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xuli
eta?
Lu~io
Taa vi e bratu~etka?
negova odat,
vladee gospodarot Anxelo, ~ovek niz ~ii
veni
lapavica te~e mesto krv; ~ovek koj nema
~uvstvo
za osilo bludno ili za ~ulen nemir,
koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno
ja tapi
so korisnosti od umot, studiraweto i pos
tot.
Toj sega, za da im vlee strav na raskala{e
nosta i bludot,
koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon
ko glu{ec na lav, is~epka nekakov propis
pod ~ija ostrica, glavata na va{iot brat
treba da padne. Go uapsi zaradi grevot,
i nastojuva rigrozno spored aktot da se
kazni
ko primer za drugite. Nade` ve}e nema,
osven ako vie, so milosta bo`ja i so krotka
molba
srceto na Anxelo ne go smeknete. Toa e ona
{to treba{e da go zavr{am me|u vas i siro
tiot vi brat.
Izabela
Izabela
Po posestrimstvo, so promena na imeto
ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta.
Lu~io
Da, taa e.
Zna~i, ìvotot negov go bara?
Lu~io
Ve}e go osudi i slu{am,
temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi.
Izabela
Izabela
Pa neka ja zeme!
Boè, a kako moàm jas tuka da mu se najdam?
Lu~io
Lu~io
Tuka leì zajakot.
Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde;
toj mnogu velmoì, vklu~uvaj}i me i mene,
vo akcija n# turna; no doznavame sega,
od onie koi dobro gi znaat dràvnite
ni{ki,
deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo
od negovite vistinski namisli. Na negovo
mesto,
so site prinadle`nosti {to so vlasta
Isprobajte ja mo}ta {to ja imate.
Izabela
Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja
imam.
Tante za kukurigu
Lu~io
Somneòt predavnik e na{,
i n# tera dobroto da go zagubime {to
moèlo da bide na{e
ako ne sme se pla{ele da se obideme. Odete
kaj Anxelo,
i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat
maìte ko bogovi davaat, a koga tie pla~at
i kle~at,
site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{
ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno.
Izabela
]e vidam {to moàm da storam.
Lu~io
Ama pobrzajte.
Izabela
]e po~nam so ova vedna{.
samo mi treba igumanijata da ja izvestam
za rabotava itna. Vi blagodaram od srce.
Pozdravete go brat mi. U{te ve~erva }e
znae
dali sum uspeala.
Lu~io
Zaminuvam vedna{.
Izabela
Zbogum, gospodine dobar.
(Izleguvaat na edna strana Izabela i
Fran~eska, na druga Lu~io.)
485
în VTORI
Scena 1
(Vleguvaat Anxelo, Eskalo, slu`benici i eden sudija.)
Anxelo
Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime,
ureduvaj}i go pticite grablivki da gi
pla{i,
a da go drìme ist duri navikot ne napravi
od nego
svra}ali{te mesto da im vleva strav.
Eskalo
Da, no sepak,
da bideme posmeli pa da go potkastrime
malku
mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. gos
podinot ovoj
{to sakam da go spasam ima{e blagoroden
tatko.
I neka va{ata milost kaè,
a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu
strogi,
dali i vie, pod dejstvo na sopstvenite
strasti,
koga vremeto bi se pogodilo so mestoto,
mestoto so èlbata,
ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel,
stignata najposle do posakuvanata cel,
dali i vie samite, vo vakva situacija è{ka
ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega
go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na
glava?
i po nekoj kradec
povinoven od onoj komu mu se sudi. Zakonot
ne znae
deka kradci mu sudat na kradci. Ona {to
pred sudot
se otkriva, toa pravdata go se~e. Ne e lesno
velam:
biserot {to go nao|ame, zapirame i go
zemame,
zatoa {to sme go videle, no ona {to ne go
gledame
go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na
nego.
ne moète da ja smalite negovata vina
zatoa {to i jas isto sum gre{el; podobro
re~ete,
ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka
presudata i za mene neka bide smrt bez
milost,
pa taka sme fita – fit. Gospodine, mora da
umre.
Eskalo
Neka bide kako {to saka va{ata mudrost.
Anxelo
Kade e temni~arot?
(Vleguva temni~arot.)
Temni~arot
Anxelo
Tuka sum, gospodaru.
Edna rabota e isku{enieto, Eskalo,
a sosema druga zgre{enieto. Ne poreknuvam
deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi
me|u dvanaesette pod zakletva moè da sedi
Anxelo
Gledajte Klaudio
487
Tante za kukurigu
Do utre vo devet ~asot poguben da bide.
Neka se ispoveda i podgotven neka bide.
Ova mu e posledniot axilak.
(Izleguva temni~arot.)
Eskalo
(Na Anxelo) Dobro kaàno; eve ni najposle
eden umen xandar.
Eskalo
Neboto neka mu prosti, neka ni prosti na
site!
Edni grevot gi kreva, na drugi doblesta im
gi krati dnite.
Edni vo zla se davat, begaat i nikomu ni{to,
drugi za grev samo eden, gi ~eka krvav pi{
tol.
(Vleguvaat Lakt, Sapunot, Pompej i slu`
benici.)
Anxelo
Prodolì, koi se ovie i {to se? Lakt re~e
se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte?
Pompej
Ne moè, gospodaru. Se izlakta!
Anxelo
[to ste vie, gospodine?
Lakt
Lakt
Ajde, donesete gi ovde. Ako ova se lu|e na
mesto, a druga rabota nemaat osven da teraat
besovi po javnite ku}i, toga{ ne znam {to e
zakon. Donesete gi!
Anxelo
[to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e
problemot? Toj, gospodaru? Toj e kelner, makro {to
raboti na par~e. Raboti kaj edna izvikana
èna ~ija ku}a, gospodaru, be{e, kako {to
velat, sramneta so zemja vo predgradieto;
a sega drì nekakov amam za koj mislam
deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i
rezil.
Eskalo
Lakt
Od kade znaete?
Ako & e po volja na va{ata milost, jas
sum sirot xandar na vojvodata, a se vikam
Lakt. Se potpiram na pravdata, gospodaru; i
priveduvam ovde pred va{ata dobra milost,
dvajca zloglasni zloubiteli.
Anxelo
Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se
dobroubiteli?
Lakt
@ena mi, gospodaru, koja ja rezilam pred
boga i pred va{ata milost –
Eskalo
[to? Va{ata èna?
Lakt
Lakt
Ako e po volja na va{ata milost, ne znam
to~no {to se, ama sigurno se pluknati
nikakveci, vi tvrdam, bez tro{ka ereti~
nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet
treba da ja ima.
Da, gospodaru, koja, spolaj mu na gospoda, e
~esna èna –
Eskalo
Zarem zaradi toa ja rezili{?
488
Vilijam [EKSPIR
Lakt
Velam, gospodine, }e ja rezilam i }e se rezi
lam, ako ovaa ku}a ne e ìv ebarnik, a i
zijan za nejze, za{to ku}ata e poro~ili{te
edno dolno.
znae koga{no vreme, stoeja vo edna pajnca,
obi~na pajnca od pet pari, {to se veli.
Va{ata milost ima sigurno videni takvi,
ne se porcelanski tuku obi~ni, ~ingeni, ama
sepak vr{at rabota.
Eskalo
Eskalo
Od kade znae{, xandaru?
Dobro de, ne zapnuvajte za pajncata, prodol
ète, prodolète!
Lakt
Pompej
Pa, gospodine, od èna mi, koja, bog da ja
dade{e nepohotna, moè{e da ja obvinat za
kurvawe, prequba i site drugi ne~isti laj
narii.
Ne gospodine, ni malku; tuka sosem ste
vo pravo. Zna~i, ne odokolu tuku pravo v
rebra. Pa kako {to rekov, ovaa gospo|a
Lakt, mnogu trudna bidej}i, so stomakot do
usta, kako {to rekov, umrena za suvi slivi,
a imavme, kako {to rekov, samo dve vo paj
ncata oti majstorov ovde, Sapunot, gi pota
mani drugite, kako {to rekov, i, kako {to
velam, ~esno pla}aj}i za niv, za{to, kako
{to znaete, majstore Sapun, ne moèv da vi
go vratam kusurot.
Eskalo
So posredstvo na onaa èna?
Lakt
Da, gospodine, so posredstvo na gospo|a
Azdisana. No taa mu plukna v lice i mu dade
dvojka.
Sapunot
Taka e, ne moèvte.
Pompej
Pompej
(Na Eskalo) Gospodine, ako mu e po volja na
va{ata milost, rabotite ne stojat taka.
Lakt
Dokaì go ti ova pred ovie muvaxii ovde,
~esen ~oveku, dokaì go!
Ete gledate; a bidej}i vie toga{, ako dobro
se se}avate, gi kr{evte koskite od napred
re~enite slivi –
Sapunot
Gi kr{ev, nema zbor.
Eskalo
Pompej
(Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno
govori?
Pompej
Gospodine, taa vleze kaj nas so stomakot
do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi
prosti – suvi slivi. Nie, gospodine, imavme
samo dve vo celata ku}a, koi vo toa koj
Pa da, ete, gledate; pa toga{ vi rekov, ako
dobro se se}avate, deka na onaa i na onaa im
nema lek vo vrska so ona, vie ve}e znaete
{to, ako drasti~no ne gi smali obrocite,
kako {to ve}e vi rekov –
489
Tante za kukurigu
Sapunot
Taka e, ba{ taka be{e.
Pompej
Zna~i, ete gledate –
Eskalo
Ama ste zdodevna budala. Kaète go glav
noto. [to & storivte na ènata od Lakt pa
toj sega se àli? Vedna{ sakam odgovor i da
svr{am so ova.
Pompej
Gospodine, va{ata milost ne moè tukutaka da svr{i.
Eskalo
Ne, gospodine, ne ni mislev.
Pompej
Ete, gledate, ovde samo vistina se zboruva.
Anxelo
]e trae ova kolku edna no} vo Rusija
koga no}ite se najdolgi. (Na Eskalo) Zami
nuvam sega,
a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie
i najdete na~in da si go dobijat site.
Eskalo
Se nadevam deka taka }e bide. Mnogu uspeh
utre.
(Izleguva Anxelo.)
Sega prodolète, gospodine, u{te edna{ ve
pra{uvam {to stana so ènata na Lakt?
Pompej
Edna{, gospodine? Ni{to nejze ne & se nap
ravi edna{.
Pompej
Lakt
Ama, gospodine, }e svr{ite, so va{a doz
vola. A jas ve molam, poglednete go ovoj maj
stor Sapun, ovde, gospodine; ~ovek koj vle~e
osumdeset funti godi{no a tatko mu umre
na Duovden- na Duovden umre, ne, majstore
Sapun?
Ve molam, gospodine, pra{ajte go ~ovekov
{to & napravi na èna mi.
Pompej
Ja molam va{ata visost, da me pra{a.
Sapunot
Eskalo
Ve~erta sproti Duovden.
Pompej
E pa da, poarno zdravje. Ovde, gledam se
govori samo vistina. Toj, gospodine, sede{e
na edno nisko stol~e, gospodine, vo ‘Kaj
grozdot’ kaj{to vie uìvavte da sedite, ne?
Sapunot
Uìvav navistina zatoa {to tamu e otvo
reno za sekogo i pogodno za zima.
Dobro, gospodine, {to & napravi gospodi
nov?
Pompej
Ve molam, gospodine, pogledajte mu ja
facata na ~ovekov. Dobar gospodine Sapun,
gledajte vo negovata milost. So pri~ina ova
go velam. Dali va{ata milost dobro go pog
ledna?
490
Vilijam [EKSPIR
Eskalo
Da, gospodine, mnogu dobro.
Pompej
Ne, ve molam, pogledajte go u{te edna{.
Eskalo
Lakt
Gadu, laè{! Laè{ apa{u eden rasip
an!
U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja res
pektiraat i maì i èni i deca.
Pompej
Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te
pred da se zemat.
Dobro, go gledam.
Eskalo
Pompej
Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na
negoviot surat?
Koj e popameten ovde, pravdata ili ugursuz
lukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina?
Lakt
Eskalo
Ne ba{.
Pompej
Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu
liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Zna~i,
ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego,
kako moèl toga{ majstor Sapun da nanese
nekakvo zlo na ènata od ovoj xandar? Toa
bi sakal va{ata milost da mi go kaè.
Eskalo
Vo pravo e xandaru, {to velite vie na ova?
Lakt
Kako prvo, ako vi e po volja, ku}ata e mnogu
respektirana ku}a; kako vtoro, ovoj ~ovek
ovde e mnogu respektiran i kako treto, nego
vata gazdarica mnogu respektirana èna.
Pompej
Rakava da mi se isu{i, gospodaru, ako nego
vata èna ne e najrespektirana persona od
site nas ovde.
(Na Pompej) O, rasipniku, o apa{u, o gaden
Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred
da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum
se respektiral so nejze ili taa so mene, neka
va{ata milost ne me smeta za kutar xandar
na vojvodata. (Na Pompej) Dokaì go toa,
rasipan kanibale, ili }e te nosam na sud za
tepa~ka.
Eskalo
A da ve svirne{e po uvceto, moèvte isto
taka da go tuìte za kleveta.
Lakt
Taka e. Vi blagodaram mnogu za ova, gospo
daru. [to saka va{ata milost da napravam
so ovoj podol razbojnik?
Eskalo
Pa, gospodine xandar, bidej}i ima vo sebe
razni lo{otilaci {to bi moèle da gi
otkriete koga bi moèle, pu{tete go neka
si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to
se sostojat tie negovi lo{otilaci.
Lakt
E, ba{ vi blagodaram za ova, gospodaru.
491
Tante za kukurigu
Sega gleda{, apa{u eden rasipan, {to te
~eka: ima da si go tera{ svoeto; da si go
tera{, apa{u, svoeto.
Eskalo
(Na Sapun) Kade ste rodeni, gospodine?
Eskalo
Devet? Dojdete ovde, majstor Sapune. Maj
stor Sapune, bi sakal da ne se pletkate so
kelneri. ]e ve kelnerosaat, majstore Sapun,
a vie }e gi nasapunite. Da ve nema od ovde i
pove}e da ne slu{nam za vas.
Sapunot
Sapunot
Ovde vo Viena, gospodine.
Eskalo
Vi blagodaram, gospodaru. [to se odnesuva
do mene, nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma, ama
{to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu.
Eskalo
Navistina vle~ete osumdeset funti
godi{no?
Sapunot
Da, gospodine, ako vi e po volja.
Gotovo e, majstor Sapune. Zbogum.
(Izleguva Sapunot.)
A sega vie, majstore kelner. Kako se vikate
majstore kelner?
Pompej
Eskalo
Zna~i taka. (Na Pompej) [to ste po zanaet,
gospodine?
Pompej.
Eskalo
Pompej
Samo tolku?
Kelner, gospodine, kelner kaj edna sirota
vdovica.
Eskalo
Kako vi se vika gazdaricata?
Pompej
Gospo|a Azdisana.
Eskalo
Kolku maì imala do sega?
Pompej
Devet, gospodine – Posledniot be{e Azdi
san.
Pompej
Gazlo, gospodine. Pompej Gazlo.
Eskalo
Odli~no, gospodine, za{to gazot i e najgo
lemoto kaj vas. Taka, vo ìvotinska smisla,
vie ste Pompej Veliki. Pompej, honorarno
vie ste i makro Pompej, bez ogled kolku
toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo,
ne? Ajde, priznajte, polovina moè }e vi se
prosti.
Pompej
Iskreno, gospodine, jas sum siroma{en
~ovek {to mora da ìvee od ne{to.
492
Vilijam [EKSPIR
Eskalo
Mora da ìveete od ne{to, ne? Da bidete
makro? [to mislite za toj zanaet, Pompej?
Dali e zakonski?
Pompej
Ako zakonot go dozvoluva, gospodine, da.
Eskalo
Ama zakonot ne go dozvoluva, Pompej; niti
nekoga{ }e go dozvoli vo Viena.
Pompej
Dali va{ata milost misli seta mladina vo
Viena da ja skopi i is~isti?
Eskalo
Ne, Pompej.
Eskalo
Vi blagodaram, Pompej, a za vozvrat na
va{eto proro{tvo, slu{nete me. Molete se
da ne ve donese |avolot povtorno pred mene
za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa
ku}a vo koja sega se matkate, oti, ako ve
donese, ima da ve tepam i gonam s# do va{iot
{ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo
mene. Ili prosto re~eno, Pompej, }e nare
dam da ve kam{ikuvaat. Taka, a za ovoj pat,
Pompej, zbogum.
Pompej
Se zablagodaruvam na va{ata milost za dob
riot sovet, (Na strana) ama }e go sledam
spored ujot na mesoto i mojata sre}a.
Da me kam{ikuvaat? Ne, ko~ixijata neka
udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a;
no zanaetot na hrabrite, so kam{ik ne se
vadi od du{a!
(Izleguva.)
Pompej
Eskalo
Iskreno, gospodine, spored moeto {turo
mislewe, }e prodolì toa da go tera. Ako
va{ata milost gi sredi orospiite i ~apku
nite, toga{ nema zo{to da se pla{i od mak
roata.
A sega vie, majstore Lakt; prijdete, majstore
xandar. Kolku vreme ste xandar?
Lakt
Sedum i pol godini, gospodine.
Eskalo
Eskalo
Se sreduva ve}e i toa na golemo. Samo {to
glavi se se~at i se besi.
Mislev, spored ve{tinata vo slu`bata, deka
ste podolgo. Velite vkupno sedum godini.
Pompej
Lakt
Ako gi besite i kolite site onie {to vaka
gre{at edno deset godini po red, toga{ }e
go falite boga ako moète da izdadete u{te
nekoj nalog. Ako zakonov se primenuva deset
godini vo Viena, }e ja izdavam jas najubavata
ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}.
Ako doìveete da go vidite ova ispolneto,
re~ete samo deka toa Pompej vi go kaàl.
Sedum i pol, gospodine.
Eskalo
Teòk napor za vas, navistina. Vi pravat
nepravda {to postojano ve tovarat so toa.
Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e
pogodni za ovaa slu`ba?
Tante za kukurigu
Lakt
Da vi kaàm pravo, gospodine, mnogu malku
ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata
slu`ba. Koga }e gi izberat, sre}ni se da me
izberat mene da gi zamenam. Jas ova go pra
vam za sitni pari a izleguvam na kraj so s#
i se{to.
Eskalo
Gledajte da mi gi donesete imiwata na
{estemina najsposobni maì od va{ata
parohija.
Lakt
Doma kaj vas, gospodine?
Eskalo
Da, doma kaj mene. Zbogum.
(Izleguvaat Lakt so slu`benicite.)
Kolku e ~asot, {to mislite?
Sudijata
Edinaeset, gospodine.
Eskalo
Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek.
Sudijata
Ponizno vi se zablagodaruvam.
Eskalo
@al mi e {to }e umre Klaudio
ama lek nema.
Sudijata
Gospodarot Anxelo e mnogu strog.
Eskalo
Potrebna ni e strogost.
493
Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda
taka.
Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo.
No sepak, kutriot Klaudio! Nema lek.
Da odime, gospodine.
(Izleguvaat.)
494
Vilijam [EKSPIR
Scena 2
(Vleguvaat temni~arot i eden sluga.)
Slugata
Temni~arot
Neka mi prosti va{ata milost,
{to da pravime so trudnata Xulieta?
Samo ofka. âsot & se bliì.
Anxelo
Go vr{i isleduvaweto; vedna{ }e dojde.
]e mu kaàm za vas.
Temni~arot
Ve molam.
(Izleguva slugata.)
]e vidam
{to re{il; moèbi omeknal. Boè,
ko na son vinata da ja storil. Nema
ìv ma` od ovoj porok {to ne li`nal; a
samo
toj treba da umre.
(Vleguva Anxelo.)
Anxelo
[to e rabotata, temni~aru?
Temni~arot
Dali navistina Klaudio }e umre utre?
Anxelo
Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba
nema{?
Zo{to pra{uva{ pak?
Odnesete ja vedna{
na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo.
(Vleguva slugata.)
Slugata
Ovde e setrata na osudenikot i bara
da ja primite.
Anxelo
Ima sestra?
Temni~arot
Da, gospodaru dobar; mnogu doblesna moma,
koja treba kalu|erka naskoro da stane
ako ve}e ne stanala.
Anxelo
Dobro, pu{tete ja vnatre.
(Izleguva slugata.)
Bludnicata gledajte da ja premestite.
Dajte & {to e potrebno, ama so merka.
]e dadam naredba.
(Vleguvaat Lu~io i Izabela.)
Temni~arot
Temni~arot
Za da ne se zatr~am.
Ako gre{am ispravete me, ama sum videl
po egzekucijata kako sudot àli
za donesenata odluka.
Anxelo
Ajde; toa ostavete mi go mene.
Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz
pa taka }e bidete na mir so sebe.
Bog neka ve vardi i ~uva.
Anxelo
Ostanete u{te malku. (Na Izabela) Dobro
dojdovte.
[to sakate?
Izabela
Bolna molba do va{eto gospodstvo imam.
495
Tante za kukurigu
Ja molam va{ata milost da me soslu{a.
Anxelo
Dobro, {to molite?
Izabela
Postoi eden porok koj{to od srce go mra
zam,
i posakuvam pod udarot na pravdata da se
najde
pa ne bi molela za nego da ne moram
i ne bi molela navistina, da ne se vodi vojna
vo mene me|u sakam i ne}am.
Anxelo
Ubavo, {to e rabotata?
Izabela
Brat mi e osuden da umre.
Ve molam, grevot osudete go negov
no ne i brat mi.
tolku lesno. Navalete,
molete,
kleknete pred nego; za poli obesete mu se.
Premnogu ste ladni. Ne molite za igla.
So tolku pitom jazik nema da izmolite
ni{to.
Navalete, velam!
Izabela
(Na Anxelo) Mora li da umre?
Anxelo
Devojko, nema pomo{.
Izabela
Ima, a mislam deka va{ata milost moè da
mu prosti
i ni neboto, ni lu|eto nema da pla~at zaradi
toa.
Anxelo
Toa ne sakam da go storam.
Temni~arot
Izabela
(Na strana) Bog neka ti dade sila da go
pleni{!
Anxelo
No bi moèle ako sakate?
Anxelo
Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot?
No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori.
Na {to, zamislete, mojata rabota bi se
svela
ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se
ve}e
a izvr{itelite gi osloboduvam od vina?
No moète bez da mu napakostite na svetot.
Kamo àlosta da vi ja para va{ata du{a
ko mojata {to se kine za nego.
Izabela
Anxelo
O, praveden ama surov zakon! Brat mi toga{
pove}e go nema. Gospod neka vi e na pomo{!
[to ne sakam, toa i ne moàm.
Izabela
Toj e osuden; predocna e.
Lu~io
Lu~io
(Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni.
(Na strana na Izabela) Ne otkaùvajte se
496
Vilijam [EKSPIR
Izabela
Predocna? Ne e taka; duri i zborot ovoj
moè da se povle~e. O, veruvajte vo ova,
ni pompata koja so golemcite odi,
ni krunata na kralot, ni od namesnikot
me~ot,
ni èzloto na vojvodata, ni togata na sudi
jata,
ni polovina ne gi veli~at niti krasat
ko {to gi krasi milosta.
Da be{e toj na va{e mesto, a na negovo vie,
i vie }e potkleknevte kako nego, no toj, na
va{e mesto
ne }e be{e tolku strog.
Anxelo
Ve molam, odete si!
Izabela
Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a
a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo?
Ne; bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija
da se bide, a {to zatvorenik.
Lu~io
(Na strana na Izabela) Taka, trognete go;
toa e praviot na~in.
Anxelo
Brat vi e otpi{an od samiot zakon
i badijala zborovite si gi tro{ite.
Izabela
Lele boè!
Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{
bile
no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi
umno
na{ol lek. [to bi bilo so vas, primer,
koga Toj {to sudija e nad site sudii na sve
tot
re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O, na
ova
pomislete i milost toga{ niz usta }e vi
{ikne
i }e bidete ko preporoden.
Anxelo
Smirete se, devojko li~na.
Zakonot, a ne jas, brat vi go osudi.
Duri da mi e rodnina, roden brat ili sin,
za nego nema milost. Mora da umre u{te
utre.
Izabela
U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete
go! Milost!
Toj ne e podgotven da umre. Duri i za v kujna
imaweto go kolime koga mu e vreme. Zarem
so pomala grià da mu sluìme na neboto
odo{to na valkanite ni tela? O, pomislete,
dobar,
dobar gospodaru, koj e toj {to za vakov grev
umrel?
Kolkumina samo go storile.
Lu~io
(Na strana) Da, kaàno na mesto.
Anxelo
Zakonot ne e mrtov iako dolgo leì zaspan.
Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da
gre{at
dokolku prviot {to valkanovo go storil
delo
odgovaral za ~inot. No sega toj e buden,
gleda {to se slu~ilo i kako prorok
vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi
bilo sega za~nati ili so prostuvawe obno
veni
vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj.
V koren treba tie da se sose~at za da gi
snema
pred da zaìveat.
Izabela
Sepak pokaète malku soàlba.
497
Tante za kukurigu
Anxelo
Najgolema iskaùvam koga pravdata ja
vr{am,
za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina
nepoznati
koi, prestapot progledan niz prsti, potoa
bi gi ma~el,
a pravda delam koga onoj, vinoven za nekoj
zlostor,
od ìvot go li{uvam za pove}e zlo da ne
pravi.
Bidete zadovolni. Brat vi }e umre utre.
Izabela
Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva
kazna
a toj prviot {to }e ja plati. O, mnogu e
dobro
da imate snaga na xin, no nasilstvo e velam
ko xin da ja koristite.
Lu~io
(Na strana) Mnogu dobro re~eno.
Lu~io
(Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e,
mome! Gotov e!
Samo napred! Popu{ta, gledam.
Temni~arot
(Na strana) Na boga mu se molam da go
pobedi!
Izabela
Ne moème nie so bratot svoj da se merime.
Golemcite so svetcite teraat {egi; duhovi
tost e toa,
no bogohulie, koga malite toa go pravat.
Lu~io
(Na strana na Izabela) Ima{ pravo,
devojko. Samo napred.
Izabela
Ona {to za komandantot e samo gneven zbor,
za vojnikot e ~isto svetogrdie.
Izabela
Lu~io
Koga mo}nicite bi grmele
ko {to grmi samiot Jupiter, Jupiter bi
poludel vo nemir,
za{to sekoj mal, siten ~inovnik
bi go koristel neboto samo za grmewe, za
grmewe samo.
O sozdatelu milozliv,
porado ti so ostrata sulfurna strela
go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest
odo{to mirta nekoja pitoma. No lu|eto,
gordite lu|e,
nabapkani so kusove~na, sitna vlast, neznaj
kovci stra{ni
ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat,
tie, so duhot svoj staklest, ko majmuni besni
tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na
boga
{to na angelite od toa solzi im idat, i od
smea
bi ispukale da se zlobni kako nas.
(Na strana na Izabela) Go znete i toa? Pro
dolète.
Anxelo
Zo{to seto ova mi go velite?
Izabela
Zatoa {to vlasta, iako gre{i kako i site,
sepak nekakov lek vo sebe ima
{to na porokot do vrv nova koà mu navle
kuva.
Pra{ajte si go srceto; ~uknete tamu i
videte dali znae
ne{to nalik na grevot od brat mi. Priznae
li
grev od boga daden, ko negoviot {to e pres
tap,
498
Vilijam [EKSPIR
toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi
padne
{to brat mi od ìvotot }e go li{i.
Anxelo
(Na strana) Govori tolku umno
{to i umot moj vo zaseda pa|a. (Na Izabela)
Zbogum.
na ve~nosta.
Anxelo
Ubavo, dojdete utre kaj mene.
Lu~io
(Na strana na Izabela) Dobro e: da odime
sega.
Izabela
Izabela
Gospodaru dobar, vratete se.
Bog neka ve brani i ~uva.
Anxelo
Anxelo
]e razmislam. Dojdete utre.
Izabela
ûjte kako }e ve potkupam; vratete se, gos
podaru.
(Na strana) Amin;
za{to vaka trgnuvam po patot na isku{eni
eto
{to so molitvite se sudira.
Izabela
Anxelo
[to? Da me potkupite?
Izabela
Da, so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i
va{i.
Vo kolku ~asot utre
da dojdam kaj va{eto gospodstvo?
Anxelo
Koga sakate pred pladne.
Izabela
Lu~io
Bog neka ja ~uva va{ata milost.
(Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo
rasipano.
Izabela
Ne so suetni pari od iskovano zlato
ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de
pa|a
de se kreva vo zavisnost od ujot na proceni
telot;
tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se
krenat
pred zajdisonce, molitvi od nevinite du{i,
od devicite {to postat ~ii misli posveteni
se samo
Anxelo
(Na strana) Od tebe; pa duri i od tvojata
doblest.
(Izleguvaat Izabela, Lu~io i Temni~a
rot.)
[to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili
moja?
Isku{uva~ot ili isku{itelot, koj gre{i
pove}e, a?
Ne taa; taa ne ni isku{uva; tuku toa sum jas,
koj{to, legnat kraj temjanu{kata na sonce,
ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e, se raspa|am
od prekrasnoto vreme. Mo`no li e nevi
499
Tante za kukurigu
nosta
skromna pozavodliva da bide od lesna èna?
Dali polni pusto{, ni doa|a èlba
svetili{teto da go urneme, za tamu
na{eto zlo da go vneseme? O, ludost, ludost,
{to pravi{, {to si ti, Anxelo?
Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi
ona
{to doblesna ja pravi? O, ostavi go brat &
v ìvot!
I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at
{tom sudiite i samite kradat. [to, zarem
ja qubam
{tom posakuvam povtorno mene da mi zbori
i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam?
O du{manine lukav, koj{to, za da fati{
svetec,
svetci na jadica stava{! Najopasno isku{e
nie
e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime
qubej}i ja doblesta. Nikoga{ bludnica ne
mogla
so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{tes
tvoto svoe –
Vaka da me vozbudi; tuku ovaa doblesna moma
me pokori sosem. S# do deneska prezir seev
kon maìte zaqubeni, ne gi sfa}av i im se
smeev.
(Izleguva.)
Scena 3
(Vleguvaat, od edna strana Vojvodata
prepraven vo monah a od drugata strana
Temni~arot.)
Vojvodata
Gospod na pomo{, Temni~aru! – Vie ste toj,
ne?
Temni~arot
Jas sum. [to sakate, monahu dobar?
Vojvodata
Povikan od somilosta i duhot na redot moj
svet
dojdov da gi posetam gre{nite du{i
ovde vo zatvorov. Dajte mi go voobi~aeniot
dopust
niv da gi vidam za da gi uznaam dobro
delata nivni gre{ni pa spored redot
soodvetno da postapam.
Temni~arot
]e storam i pove}e od toa ako treba.
(Vleguva Xulieta.)
Eve, doa|a ba{ sega, gre{nica edna moja,
koja, padnata vo kanxite na sopstvenata mla
dost
obrazot si go ispri{ti. Dete taa nosi,
a toj {to go za~na, osuden e na smrt iako e
~ovek
mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov
prestap
odo{to za istiot da umre.
Vojvodata
Koga treba da umre?
Temni~arot
Mislam utre.
(Na Xulieta) S# podgotviv za vas. Ostanete
malku,
500
Vilijam [EKSPIR
pa drugi upatstva }e dobiete.
Vojvodata
Dali se kaete, ubavice, za grevot storen?
va{e
proizleguva od grevot {to sram vi nanel,
a tuka nie sebesi se àlime, ne ova nebo
i pokaùvame deka od strav samo obzir
kon neboto imame a ne od vistinska qubov.
Xulieta
Xulieta
Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam.
Se kaam za ~inot kako za zlo no, sramot
so radost go nosam.
Vojvodata
Vojvodata
]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispi
tate,
i da doznaete dali se kaete zdravo ili
samo boèmski.
Xulieta
Ostanete na toa.
Va{iot drugar, kako {to slu{am, mora utre
da umre,
pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam.
Bo`jata milost neka e so vas. Benedicite!
Xulieta
So radost }e u~am.
Vojvodata
Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i?
Mora da umre utre? O zakon bezdu{en
{to ìvotot mi go prodolùva so uteha
bedna
od smrten uàs!
Xulieta
Temni~arot
Da, ko {to ja sakam ènata {to mu zgre{i.
Vojvodata
Izgleda deka gre{niot ~in e delo
zaedni~ki izvr{eno?
Xulieta
Zaedni~ki.
Vojvodata
Toga{ grevot va{ e poteòk od negoviot.
Xulieta
Go priznavam o~e i za nego se kaam.
Vojvodata
Taka i treba, }erko. No samo ako kaeweto
@alno za nego.
(Izleguvaat.)
501
Tante za kukurigu
Scena 4
(Vleguva Anxelo.)
Anxelo
Koga sakam da se molam i da mislam, mislam
i se molam
na nekolku strani: neboto mi gi prima zbo
rovite prazni,
dodeka umot i duhot, ne slu{aj}i {to govo
ram,
kaj Izabela se zakotvuvaat; na usnive mi e
gospod,
no nebare tamu samo imeto mu go xvakam,
za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui
mojot naum. Dràvata {to ja prou~uvav
dolgo
sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto
{to vleva strav i stanuva zdodevno. Gos
podstvoto moe,
koe, da ne ~ue nikoj, gordost be{e moja,
bi moèl so }ar da go trampam za obi~en
perduv
{to od bes veterot go bie. O mesto visoko,
tronu,
kolkupati ti so ramkata tvoja, ode`data
svoja,
strav korne{ od budalite, a mudrite gi
vrzuva{ du{i
za tvojot ~ist privid! Krvta, krv si e. Da
ispi{eme
‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot,
dali }e stane |avolska kruna?
(Vleguva Izabela.)
[to e? Koj e tamu?
Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo
nesvest:
mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go
prigu{uvaat
koj mu e potreben da se osvesti – a isto pra
vat
i podanicite verni na nekoj mnogupo~itu
van monarh
koi, rabotata si ja ostavaat, za so ponizna
qubov
pred nego da kleknat, pretvoraj}i ja taka
nepromislena qubov vo navreda.
(Vleguva Izabela.)
[to ima, ubavice?
Izabela
Dojdov da ja slu{nam va{ata volja.
Anxelo
(Na strana) Da ja znaet e mnogu pove}e bi mi
bilo po volja
odo{to za nea da pra{uvate. (Na Izabela)
Brat vi
ne moè da ostane vo ìvot.
Izabela
Taka neka bide. Bog neka ve brani i ~uva.
Anxelo
No nekoe vreme moè da poìvee, pa duri
kolku i nas. No sepak, na krajot, mora da
umre.
Slugata
Nekoja Izabela, kalu|erka, saka da ve vidi.
Izabela
Vie na toa go osuduvate?
Anxelo
Dovedete ja.
(Izleguva slugata.)
O boè,
{to mi se sobra taka krvta v srce,
pa se zatna seta, a muskulite moi drugi
ostanaa bez neophodnata ìvost?
Anxelo
Da.
Izabela
A koga, vi se molam? Za vo ova pomestuvawe
na rokot,
502
Vilijam [EKSPIR
podolgo ili pokuso, da se podgotvi dobro
i so mirna du{a na nebo da otide.
Anxelo
O, ludost, ovie poroci valkani! Dali pra
vi~no bi bilo
da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata
ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to
treba
da mu se prostat bludnite strasti na onoj
{to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti
pari?
Da se istrebi na sramen na~in pristojno
sozdadeniot ìvot isto e tolku lesno
ko, na nedozvolen na~in, laèn ìvot
da se sozdava.
Izabela
Anxelo
Ne, ne garantiram, za{to i re~enoto, lesno
moàm da go pobijam. Odgovorete na ova.
Jas, vo ime na zakonot {to sega e vo sila,
mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna.
Zarem ne bi govorele za grev od milost
ako se stori bratot da se spasi?
Izabela
Ve molam storete go toa,
jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a,
za{to toa voop{to grev ne e, tuku milost.
Anxelo
Ve molam storete go toa, primete go na
du{a,
{tom isto kaj vas teàt milosta i grevot.
Taka e na nebo, no ne i na zemja.
Izabela
Anxelo
Velite taka? Eve, }e vidime vedna{.
{to bi izbrale vie: zakonot, pravi~en
mnogu
ìvotot na brat vi da go skrati, ili, za spas
negov,
teloto svoe da go predadete na slasta val
kana
so koja i taa, podavaj}i & se, se izvalkala?
Izabela
Ve uveruvam, gospodine,
deka porado bi go dala teloto od du{ata.
Anxelo
Ne zboruvam za va{ata du{a. Iznudenite
grevovi
pove}e na kup se brojat, odo{to na du{a se
nosat.
Izabela
[to rekovte?
Toa {to za ìvotot negov molam, ako e grev
na du{a neka go nosam. A toa {to vie taa
molba
mi ja ispolnuvate, ako e grev, sekoe utro }e
se molam
za da mi se dopi{e na site grevovi moi,
vas sosem osloboduvaj}i ve.
Anxelo
Ne, slu{nete me.
Izgleda ne me razbirate. Ili ste naivni
ili naivnosta ve{to ja glumite. Toa ne e
dobro.
Izabela
Neka sum i naivna, i neka sum dobra za
ni{to
osven vo ona, boè, za koe znam deka ne sum
podobra.
Anxelo
Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se pri
kaè boi
503
Tante za kukurigu
koga sama se ocrnuva; ko {to niz crnite
maski
skrienata ubavina desetpati podobro bol
ska
odo{to koga e neskriena. No slu{nete me.
Za jasno da me sfatite, }e zboruvam mo{ne
grubo.
Brat vi }e umre.
Izabela
tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko
nakit
bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo
meka
postela dolgo prisakuvana; ama teloto svoe
nikoga{ na sram ne bi go izloìla.
Anxelo
Toga{ brat vi }e mora da umre.
Izabela
Taka.
Anxelo
A negoviot prestap, spored na{iot zakon,
tokmu vaka se kaznuva.
Barem pomalata cena }e se plati.
Podobro bratot samo edna{ da umre
odo{to sestrata, spasuvaj}i go nego,
cel ìvot da umira.
Izabela
Taka e.
Anxelo
Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto
ko presudata na koja & se potsmevate?
Anxelo
Izabela
Da re~eme, zna~i, deka nema drug na~in da go
spasite –
Za ova ne garantiram, ni za ne{to drugo,
velam
samo kako pretpostavka – osven vie, nego
vata sestra,
gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~
nost
koja dobro stoi so sudiite, ili visoko mesto
drì,
pa brat vi moè od te{kite da go izvle~e
prangi
na mnoguznajniot zakon, a deka drug na~in
zemski
nema za negoviot spas osven bogatstvoto na
toa
telo va{e pred nego da go raspostelete za
bratot
da ne strada – [to toga{ bi napravile?
Izabela
Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene
{to bi storila.
Odnosno, ako smrtta nad glava mi visi,
Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja
volja
ne se od ista sorta; zakonskata milost
nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup.
Anxelo
Do pred malku zakonot go smetavte za tiran
a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega
odo{to za porok.
Izabela
O, prostete mi, gospodaru. êstopati se slu
~uva
za da go dobieme sakanoto, ona {to ne go
mislime
da go govorime. Ponekoga{ i na omrazenoto
niz prsti
mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam.
Anxelo
Site sme slabi.
504
Vilijam [EKSPIR
Izabela
@ivotot zemete go na brat mi
ako nema drugar i ako toj samo
e slab kako tebe i patot tvoj go sledi.
Izabela
Brat mi ja qube{e Xulieta
a vie mi velite deka za toa treba da umre.
Anxelo
Anxelo
Ne; i ènite se isto taka slabi.
Nema, Izabela, ako qubovta mi ja vozvra
tite.
Izabela
Izabela
Da, ko ogledalata vo koi si go gledaat
likot,
koi lesno se kr{at ko lesno sliki
{to sozdavaat. @eni? Gospode boè!
Maìte su{testvata nivni gi rasip
uvaat
}arej}i od niv. Ne, desetpati nare~ete n#
slabi
za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i,
i vpe~atokot lesno n# zaveduva.
Znam deka doblesta va{a povlastena e vo
toa,
koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi
isku{uvate.
Anxelo
Veruvaj mi, ìmi ~esta,
zborovite go kaùvaat ona {to go mislam.
Anxelo
Izabela
Jas isto mislam,
a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo
dadovte, a pretpostavuvam stvoreni sme
nadmo}
da nemame nad grevovite koi moàt da n#
stresat,
dozvolete mi da bidam drzok. Za zbor ve
fa}am.
Bidete ona {to ste, a toa zna~i, bidete
èna.
Ako ste ne{to pove}e, ne ste èna. Ako ste
èna,
a po s# na vas se gleda deka ste, pokaète
mi sega
stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga.
Ha, sitna ~est {to golema verba bara,
a nasokata & e |avolska! Privid! Privid!
]e te rasklinkam Anxelo; }e vidi{.
Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi
vedna{
ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na sve
tot
kakov ~ovek si ti.
Izabela
Ne znam da vrtam vo zborot. Gospodaru moj
dobar,
ve molam govorete ko porano {to govorevte.
Anxelo
Slu{nete otvoreno, ve sakam.
Anxelo
Koj }e ti veruva, Izabela?
Imeto moe ~isto, strogosta na mojot ìvot,
svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe
mesto
do tolku }e prete`nat nad obvinenieto
va{e
{to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na
kleveta
}e zamirisa. Ve}e po~nav pa uzdite sega
na strasta zovriena gi prepu{tam. Pokori
se velam
na gladta moja pohotna. Ostavi ja finosta,
ne rumeni
od nepotreben sram, so koj se tera ba{ ona
Tante za kukurigu
{to so nego
se bara. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go
mene
tvoeto telo, inaku ne samo {to sigurno }e
umre,
tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodolì
smrtta
so te{ki, nevideni maki. Odgovori mi utre,
ili, ìmi strasta {to sega me drì i me
vodi,
}e postapam ko tiran so nego. Ti moè{
svoja
da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam
vistinata tvoja.
Izabela
Komu da se àlam? Ako nekade go kaàm ova,
koj }e mi poveruva? O, opasnonosni usti,
{to vo sebe go imate toj eden, ist jazik,
bilo za osuda bilo za priznanie,
koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se
klawa,
i po va{a volja pravdata i krivdata da gi
lovi,
so jadicata svoja! Kaj brat mi odam.
Iako padna od lesno zovrivawe na krvta,
sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost
{to dvaeset glavi za se~ewe da ima
na dvaeset grozni kladi, site bi gi dal do
edna
pred da dozvoli sestra mu teloto svoe
so bluden pri{t da go zgnasi.
Pa Izabelo, ìvej ~esno, a brat ti na nebo
neka se ka~i;
pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i.
]e mu kaàm kolku baraweto na Anxelo
vredi,
za smrt }e go podgotvam, mir na du{a da si
obezbedi.
(Izleguva.)
505
în TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah, Klaudio i Temni~arot.)
Vojvodata
Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe
od gospodarot Anxelo?
Klaudio
Za nesre}nite edinstveniot lek
e nade`ta.
So nade` da ìveam, podgotven sum da
umram.
Vojvodata
Bidi ubeden deka }e umre{. I ìvotot i
smrtta
toga{ pomili }e ti bidat. Na ìvotot, re~i
mu:
‘Ako te zagubam, gubam ne{to
{to samo budalite go ~uvaat. Ti si samo
zdiv,
pokoren na site nebesni lunki,
kaj{to prebiva{, jad vrz jad see{.
Za smrtta ti si samo obi~na {utka
{to & ‘rmba begaj}i da se skrie
a postojano v pregrat & tr~a. Blagoroden ne
si,
za{to site prinadle`nosti {to gi dava{
zadoeni se so niskost. Ni slu~ajno ne si hra
bar,
za{to se pla{i{ od mekiot, neèn jazik
na edna bedna zmija. Najdobriot odmor ti e
sonot,
i ti naj~esto go bara{; a sepak najmnogu od
smrtta
se pla{i{, koja pove}e ne e ni{to. Ti ne
si ti,
za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca
za~nati od prav. Ti ne si sre}en,
oti toa {to go nema{, òl~no go bara{,
a toa {to go ima{, go zaborava{. Ne si sta
men,
za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in
so menuvaweto na mese~inata. Ako si bogat,
siroma{en si, za{to ko nekoe magare pod
teòk tovar
podvednato, gi nosi{ aznata do krajot na
patot
a smrtta samo te rastovaruva. Prijatel nie
den nema{,
oti i utrobata tvoja, koja ‘gospodaru’ te
vika,
~ist odlivok na slabinite tvoi,
gi kolne nastinkata, kostobolot i ~irot
{to pobrgu da te zemat. Ti nema{ ni mla
dost
ni starost, tuku ko vo nekoj popladneven son
obete gi sonuva{; oti seta tvoja blagoslo
vena
mladost ti minuva vo stare~ka treska, pa
moli
milostina od drtata starost; a koga si star
i bogat
nema{ ni strast, ni àr, ni krepkost, ni
ubavina
vo bogatstava da uìva{. [to se krie vo ona
{to go nosi imeto ‘ìvot’? Tokmu vo toj
ìvot
leàt skrieni iljadnici smrtti; a se pla
{ime od smrtta
koja razlikive gi izramnuva.
Klaudio
Ponizno vi blagodaram.
Sakaj}i da ìveam, smrtta ja baram, mislam,
507
Tante za kukurigu
Izabela
a baraj}i ja smrtta, ìvot nao|am. Pa neka
dojde.
Izabela
(Od nadvor) Ej, milost od boga, mir i dobro
dru{tvo!
Temni~arot
Uteha ko uteha; sekoga{ e dobra, mnogu
dobra.
Gospodarot Anxelo, bidej}i ima davawe
zemawe so neboto, ve ispra}a vedna{
tamu za da mu bidete ambasador ve~en.
Zatoa pod itno podgotvete se oti
trgnuvate utre.
Klaudio
Koj e tamu? Vlezi! @elbata zasluùva
dobar do~ek.
Zarem nema lek?
Vojvodata
Izabela
(Na Klaudio) Gospodine, za kuso pak }e ve
posetam.
Nema nikakov osven za glavata da se spasi
srceto da se raspara.
Klaudio
Klaudio
Presvet gospodine, vi blagodaram.
(Vleguva Izabela.)
Zna~i sepak ima?
Izabela
Izabela
Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klau
dio.
Temni~arot
Da brate, ne morate da umrete.
Ima vo toj sudija sotonska milost
ako polelekate, }e ostanete v ìvot
no sinxiri }e nosite do smrtta.
Klaudio
Kako pora~ano. Sestra vi e, gospodine, tuka.
Vojvodata
Temnica ve~na?
Izabela
Temni~aru, samo zbor so vas.
Temni~arot
Vi stojam na raspolagawe.
(Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat
na strana.)
Vojvodata
Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat.
(Obajcata se prikrivaat.)
Klaudio
Pa, sestro, kakva uteha mi nosi{?
Ba{ taka, temnica ve~na; ropstvo,
pa makar siot svetski prostor
da vi e prebivali{te.
Klaudio
Od kakov vid?
Izabela
Od takov {to ako go prifatite
~esta }e ja sogolite od stebloto va{e
i ugul goli }e ostanete.
508
Vilijam [EKSPIR
Klaudio
jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam
a toj da te oslobodi!
Kaì za {to stanuva zbor.
Klaudio
Izabela
O boè, zarem e mo`no?
O, se pla{am za tebe, Klaudio i se tresam
da ne ovoj treskavi~en ìvot go zgrabi{
i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it
odo{to za ve~nata ~est. Smee{ li da
umre{?
Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva
smrtta,
pa i kutrata buba~ka, koga }e ja zgazime,
od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot
se vitka koga umira.
Izabela
Mo`no e; potoa, po ~inov gnasen, bi te pu{
til
grevot ist i natamu da go pravi{. No}va
treba da go storam toa {to mrazam da go
kaàm
inaku utre ti si mrtov.
Klaudio
Klaudio
Ne pravi go toa.
Zo{to me izloùvate na sramov?
Mislite deka na ne{to bi se re{il
otade razumot i ~esta? Ako mora da umram,
na temnicata ko nevesta v presret }e & poj
dam
i so race }e ja pregrnam.
Izabela
O, da be{e vo pra{awe samo mojot ìvot,
ko igla bi go frlila mirno
za da ve oslobodam.
Izabela
Taka brat mi govori; od grobot na tatko
glasov dojde. Da, ti mora da umre{.
No preblagoroden si ìvotot da go tera{
so niski sredstva. Ovoj boèmski svetec
od namesnik, koj{to so zbor izbran i izgled
staloèn, go kluka mladeòt v teme
i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci,
ovoj namesnik e sotona. I koga seta gnasa
du{evna bi mu se videla, bi li~el, velam,
na gnil bunar podlabok od adot.
Klaudio
Klaudio
Ti blagodaram, mila Izabela.
Izabela
Podgotven bidi, Klaudio, za smrtta utre.
Klaudio
Dobro. No dali strasta vo nego go {ilna
{lakanica na zakonot da mu vlepi
i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev,
ili ako e, od sedumte smrtni e najmal.
Izabela
Velmoàta Anxelo?
Izabela
O, toa e ode`da lukava na adot
smislena da go skrie najsotonskoto telo
za da izgleda ko dostoinstvenik. Zamisli
Klaudio:
Kako najmal?
Klaudio
Da be{e smrtno stra{en, toj, onaka mudar,
zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna
509
Tante za kukurigu
za kratkotrajno zadovolstvo? O, Izabela!
Izabela
[to saka brat mi?
Klaudio
Smrtta e stra{na rabota.
Izabela
A sramniot ìvot odvraten.
O, kukavico bezverna, o bedniku dolen!
Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok?
Zarem ne e rodoskverie da zema{ ìvot
od sestriniot rezil? [to treba da mislam?
Daj boè majka mi na tatko mi da mu bila
verna
za{to vakov trn, divo nakalemen,
nikoga{ od krvta negova ne niknal. Od tebe
se otkaùvam! Umri, crkni! Koga dovolno
bi bilo
da kleknam i od kobot da te spasam, pa neka
si te~e.
Iljada molitvi }e kaàm za da umre{,
a ni zbor za da te spasam.
Klaudio
Klaudio
Da, no da umre{ i da zamine{ kojznae kade;
da leì{ na ledeni maki i da gnie{;
~uvstvitelniov topol izvor da ti stane
piftiesta grutka, a duhot zdiven
da ti se bawa vo ogneni vodi, ili da ree
vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz;
da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi
i duvan so èstoka sila okolu svetot
trkalezen; ili polo{ od najlo{ite da
bide{
koi, so lelek, niz glavite vrtat temni misli
polni somne` - toa e i premnogu stra{no!
Najte{kiot i najma~niot svetoven ìvot
{to starosta, ropstvoto, siroma{tijata i
bolot
moàt vrz ~ovekot da go svalat e raj
vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta.
Izabela
Ne, ne, ne!
Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista.
Samo u{te nekoja podveduva~ka moè
milost
da ima za tebe. Najdobro e vedna{ da umre{!
(Se trga od Klaudio.)
Klaudio
O slu{nete me Izabela.
Vojvodata
Izabela
(Koj{to izleguva pred Izabela)
Za eden zbor, mlada sestro, za eden zbor samo
ve molam.
Klaudio
Izabela
Boè! Boè!
Sestro mila, ostavete me vo ìvot.
Grevot {to }e go storite za da go spasite
bratot,
prirodata do tolku }e vi go prosti
{to toj doblest }e stane.
Izabela
O, yveru!
Ne, slu{nete me, Izabela.
[to sakate?
Vojvodata
Koga bi moèle da mi stavite na raspola
gawe del od va{eto slobodno vreme, bi imal
podocna ne{to so vas da porazgovaram. Zado
voluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi
odelo vo va{a polza.
510
Vilijam [EKSPIR
Izabela
Jas nemam mnogu slobodno vreme; vremeto
pominato ovde moram da go ukradam od svo
ite drugi zada~i; no za kuso vi stojam na ras
polagawe.
Vojvodata
(Na strana na Klaudio) Sinko, ~uv {to se
slu~i me|u vas i sestra vi. Anxelo nikoga{
nemal namera da ja zloupotrebi; toj samo
ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za
da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesu
vawa. Taa, bidej}i ~esna, go odbi so krot
kost koja mu be{e mnogu po volja. Jas sum
ispovednikot na Anxelo i znam deka ova
{to go velam e vistina. Zatoa podgotvete
se za smrt. Ne zalaùvajte ja va{ata re{e
nost so la`ni nadeì. Utre mora da umrete.
Kleknete i podgotvete se.
Klaudio
Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za
pro{ka. Tolku mi pomina qubovta za ìvo
tot {to duri }e molam da me spasat od nego.
Vojvodata
Na toa i ostanete. Zbogum.
(Klaudio odi kaj Izabela.)
Temni~aru, eden zbor so vas.
Temni~arot
(Istapuva napred) [to moàm za vas da sto
ram, o~e?
Vojvodata
Ova: kako {to dojdovte taka da si odite.
Ostavete me malku na samo so devojkava. I
jas kako ~ovek, a i mojata ode`da, se dobar
zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde
nikakvo zlo.
Temni~arot
Tokmu na vreme.
(Izleguva zaedno so Klaudio.)
Vojvodata
Rakata koja vi podarila ubavina, vi poda
rila i dobrina. Kratkotrajna e dobrinata
na ubavinata, ako vo ovaa ne e dovolno ubava
dobrinata; a ~istotata na srceto, bidej}i e
du{a na ~ovekot, sekoga{ }e ja ~uva ubavi
nata na teloto. Navalata na Anxelo na vas
slu~ajno stigna do moite u{i; pa, iako poro
kov ima primeri na koi moè{e da se u~i
pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo.
Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj
zamenik i da go spasite bratot?
Izabela
Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata.
Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre
odo{to sinot da mi se rodi nezakonski.
No, o, kolku dobriot vojvoda se prelaà vo
Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se
dade mo`nost da govoram so nego, jas ili
}e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam
negovoto vladeewe.
Vojvodata
Toa nema da bide neupatno. Sepak, kako {to
sega stojat rabotite, toj }e mu se izmolkne
na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku
{uval. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi
re~am. Na mojata iskrena èlba da pomog
nam, sam lekot mu se dava. Ubeden sum deka
so mirna sovest, moète da ja zadolìte so
zasluènata dobrodetel edna sirota devojka
na koja & e nanesena nepravda, da go spasite
brat vi od pobesnetiot zakon, da ne si nane
sete nikakva fleka vrz svojata blagorodna
li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot
vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za
slu~ajov.
511
Tante za kukurigu
Izabela
Izabela
Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete
ponatamu. Imam sili da storam s# {to ne se
kosi so vistinata {to ja nosam v du{a.
Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota
devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan
e ìvotot {tom ostava vakov eden ~ovek da
ìvee! No kako moè taa od ova da izvle~e
korist?
Vojvodata
Doblesta e smela, a dobrinata nikoga{ ne
se pla{i. Dali ~uvte ne{to da se govori za
Marijana, sestrata na Frederik, velikiot
voin {to nastrada na more?
Izabela
Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se
spomenuva{e so najgolema po~it.
Vojvodata
Toj raskin vie lesno moète da go iscelite
a zale~uvaj}i go, ne samo {to }e si go spa
site bratot, tuku nema voop{to ~esta da si
ja izvalkate.
Izabela
Pokaète mi kako, dobar o~e.
Vojvodata
Vojvodata
So nejze treba{e da se oèni ovoj Anxelo;
se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata
se zakaà. Vo me|uvreme, zna~i me|u svr{u
va~kata i denot na ven~avkata, brat & Fre
derik doìvea brodolom na more, a vo taa
gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra.
I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}
nata gospo|a. Prvin go zagubi blagorodniot
i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno
ja saka{e; potoa obrokot i temelot na svo
jot imot, svadbeniot miraz; a so niv, na kra
jot, i svojot svr{enik, ovoj navidum dobar
Anxelo.
Izabela
Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja
ostavi?
Vojvodata
Ja ostavi vo solzi, ne izbri{uvaj}i & niedna
so svojata uteha; plukna na site svoi zak
letvi, pod izgovor deka do{ol do otkritie
za nejzinata ne~esnost; na kratko, ja ostavi
da leleka i àli po nego s# do sega; a toj,
iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e
studen kako mermer, ni tro{ka sovest ne
pokaùva.
Spomenatava devojka s# u{te ja drì prvo
bitnata strast.Negovata nepravi~na suro
vost koja vrz osnova na site pri~ini
treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov, nap
ravi, sli~no na nekakva brana koja se ispre
~uva pred buicata, ovaa da stane u{te
posilna i poneskrotliva. Odete vie kaj
Anxelo; odgovorete na negovoto barawe
povinuvaj}i mu se navidum iskreno, sogla
sete se na ona {to vo toj pogled, toj go
bara; samo trudete se da gi ostavite za sebe
ovie prednosti: prvo, deka kaj nego nema da
ostanete dolgo; deka za vreme na sostanokot
mora da bide mra~no i deka ne smee da se
zboruva a mestoto, se razbira mora da bide
soodvetno. Ako ova se obezbedi i garantira,
drugoto e lesno. ]e & pora~ame na oneprav
danata devojka da otide na sostanokot mesto
vas. Ako potoa go priznae sostanokot, toa
moè da go natera da & se oddolì; pritoa
brat vi }e bide spasen, va{ata ~est neiz
valkana, kutrata Marijana vo }ar a rasipa
niot zamenik razobli~en. Devojkata jas }e ja
podgotvam za negovata navala. Ako mislite
deka ste kadri ova da go zemete na sebe, a
vie sekako ste, dvojnata korist }e ja brani
izmamava od sekakov prekor. [to velite na
ova?
512
Vilijam [EKSPIR
Izabela
Samo zamislata kako seto }e izgleda, me
polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr
{eno dobro s# }e se izvede.
Lakt
Samo vie gledajte si go patot pred vas, gos
podine. - Blagosloven da ste, dobar o~e.
Vojvodata
Vojvodata
Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. Brzo
pojdete kaj Anxelo. Ako pobara u{te
ve~erva da mu legnete v postela, vetete mu
deka }e storite po negovata volja. A jas
vedna{ odam do Sveti Luka; tamu, na eden
imot opkolen so dlaboki endeci, ìvee ovaa
otfrlena Marijana. Tamu pobarajte me; a so
Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i.
Izabela
Vi blagodaram za utehata. Zbogum, o~e
dobar.
(Izleguva.)
(Vleguvaat Lakt, Pompej i slu`benicite.)
Lakt
Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate
rabotata prodavj}i èni i maì kako da se
stoka, toga{ svetot }e stane lulka na apa{i
i pijanici.
Vojvodata
Boè, {to e sega ova?
I vie, dobar brate o~e. [to vi zgre{il
~ovekov, gospodine?
Lakt
Mene ni{to, gospodine, tuku na zakonot; a
i smetame, gospodine deka e i kradec, gos
podine, za{to najdovme kaj nego, gospodine,
nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi
koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvo
data.
Vojvodata
(Na Pompej) Sram da ti e, mom~e, podve
duva~, podveduva~ dolen!
Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi
lebot go vadi{. Pomisli samo {to zna~i
da si go polni{ ~kembeto i da si go oble
kuva{ grbot
od tolku valkan porok. Re~i si barem edna{,
‘od nivniot odvraten, ìvotinski dopir
pijam, jadam, se oblekuvam, ìveam carski’.
Moè{ li da poveruva{ deka ìvee{
ìvot
koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Pop
ravi se!
Popravi se, velam!
Pompej
Pompej
Dali moè{e svetot voop{to da bide vesel,
otkako na edniot, poveseliot lihvar, mu sta
vija katanec na vrata, a na drugiot, polo
{iot, mu dozvolija po naredba na zakonot,
da nosi postavena bunda za da go gree; i toa
postavena so lisi~ja i so jagne{ka koà za
da se pokaè deka lukavstvoto {to podmet
nuva, bidej}i pobogato od ~ednosta, moè da
se kiti.
Deka rabotava, na nekoj na~in, mi smrdi, mi
smrdi, gospodine. Ama sepak, moàm da doka
àm Vojvodata
Ne, ako |avolot dokazi ti dal za grevot,
toga{ }e dokaè{ deka si negov. - Nosete go
v zatvor,
xandaru. Potrebna e tuka i pouka i kazna
za i yverov grub da ima fajde.
513
Tante za kukurigu
Lakt
Mora pred zamenikot, gospodine; ovoj go
predupredi. Zamenikot ne moè da mu go
pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi.
Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu
izleze pred o~i, poarno bi mu bilo da mu e
glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od
nego.
Vojvodata
Kamo site da sme ona vo {to sme navidum
isti,
~isti od grev, ili gre{ni a navidum ~isti.
Lakt
Vratot }e mu sleze do va{iot remen; do
jaèto, gospodine.
(Vleguva Lu~io.)
Pompej
Nadu{iv uteha, vikam spasitel. Eve eden
gospodin i moj prijatel.
Pompej
Da vi kaàm pravo, gospodine, go obra bos
tanot i sega se pari i se poti v kada.
Lu~io
E pa toa e dobro, taka treba i nikako poi
naku. Sekoga{ taze kurva i azdisana podve
duva~ka; posledicite se jasni, mora taka da
bide. Odi{ v zatvor, Pompej?
Pompej
Taka e, gospodine.
Lu~io
Nema tuka ni{to stra{no, Pompej. Zbogum.
Odi; kaì jas tamu sum te pratil. Dolgovi
Pompej ili {to?
Lakt
Zatoa {to e makro, zatoa {to e makro.
Lu~io
Lu~io
Kako e blagoroden Pompeju? [to, zad dvo
kolkata na Cezar? Te vodat vo triumf?
[to, zarem nema ve}e nekoj kip na Pigma
lion da se pretvori vo taze ènsko pa da ti
pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata
{aka? [to vozvra}a{, a? [to veli{ za ovoj
napev, ovoj predmet, ovaa postapka? Zarem
ne gi progolta posledniot poroj, a? [to
veli{ ti, ganyalo? Dali svetot e ona {to
be{e, ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven
i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira?
Vojvodata
Na ist pa ist, pa s# pofal{!
Lu~io
[to pravi moeto milo zal~e, tvojata gazda
rica? U{te podveduva, ne?
Toga{, zatvorete go. Ako zatvorot mu li~i
na eden makro, toga{, toa si e negovo pravo.
Deka e makro tuka nema somne`, i toa makro
so pedigre - roden makro. Zbogum, dobar
Pompeju. Prepora~aj me na zatvorot, Pom
pej. Sega }e stanete dobar doma}in, Pompej;
}e ja ~uvate ku}ata.
Pompej
Se nadevam, gospodine, deka va{ata milost
}e me oslobodi so kaucija.
Lu~io
Ne, navistina nema, Pompej; ne e pove}e
vo moda. ]e se molam Pompej, da ti se
prodolì apsot. Ako ne pokaè{ trpenie,
toga{, prangite }e ti ste`nat a so toa i sla
vata }e ti porasne. Zbogum, veren Pompej. Blagosloven da ste, o~e.
514
Vilijam [EKSPIR
Vojvodata
I vie.
Lu~io
Dali Brixit u{te se aka, a Pompej?
Lu~io
Be{e lud, neverojaten poteg od negova
strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme
ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil
roden. Gospodarot Anxelo dobro si vojvo
duva vo negovo otsustvo; gi stavi prestapite
na zort.
Lakt
Vojvodata
(Na Pompej) Gledajte si go patot, gospodine.
Dobro pravi.
Pompej
Lu~io
(Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kau
cija, gospodine?
Lu~io
Ni potoa Pompeju ni sega. - [to ima novo po
svetot, o~e, {to se govori?
Nema da mu se sroni biserot ako malku na
bludni~eweto mu progleda niz prsti. Vaka
nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto, o~e.
Vojvodata
Lakt
Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da
se le~i.
(Na Pompej) Gledajte si go patot, gospodine.
Lu~io
Lu~io
Navistina, porokov ima mnogu rodnini,
mnogu sojuznici i pomaga~i. Ama nevoz
mo`no e da se sotre sosem, o~e, s# dodeka
ne se skrati jadeweto i pieweto. Velat ovoj
Anxelo ne go sozdale ma` i èna, spored
voobi~aeniot na~in. To~no li e ova, {to
mislite?
Odi pod senka, Pompej, odi.
(Izleguvaat Lakt, Pompej i slu`beni
cite.)
Se slu{a ne{to za vojvodata, o~e?
Vojvodata
Vojvodata
Ne sum ~ul ni{to. A vie?
A kako e sozdaden, toga{?
Lu~io
Lu~io
Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car; drugi
deka e vo Rim. No kade e navistina, {to mis
lite?
Vojvodata
Ne znam kade e; no kade i da e mu posakuvam
s# najdobro.
Nekoi velat deka morska samovila go
donela na svet, nekoi pak deka e ro`ba
na dva soma. No edno e sigurno: koga mo~a
mo~ta mu se pravi mraz; za ova sum siguren.
I deka e kukla {to se plodi. Toa e isto taka
sigurno kako {to sum siguren deka eden i
eden se dva.
515
Tante za kukurigu
Vojvodata
Mi li~ite na zadrogaz, gospodine, i golem
govorxija.
{mugna.
Vojvodata
A zo{to, ti se molam, mu ja {mugnal?
Lu~io
Lu~io
Ama vi se molam, zamislete za kolkava
bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sos
tojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a
lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda
bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj
~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa,
tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da
se vospituvaat. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa
rabota, znae{e kakva polza ima od nea, zatoa
nau~i da bide du{even.
Aa, toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena
me|u zabite i usnite. Ama ova samo moàm
da vi go kaàm. Pove}eto od negovite go
smetaa za umen ~ovek.
Vojvodata
Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek.
Lu~io
Vojvodata
Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda
bil mnogu po ènite; mislam deka ne be{e
takov.
Lu~io
O, kolku se laète, gospodine.
Vojvodata
Ne e vozmo`no.
Lu~io
Koj, vojvodata ne bil? @imi takvooto ne
bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e
po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si
mrda{e toj po malku. A i pijanica si be{e,
da vi kaàm ako ne ste znaele.
A toj e plitok, ni{to ne znae i prazen e ko
lejka.
Vojvodata
Vie ili ste zloben, ili lud ili ste vo
golema zabluda. Celiot tek na negoviot
ìvot, i s# {to na kormiloto na dràvata
stori, ne moàt, a nu`no i bez pogovor,
da ne go prikaàt vo podobro svetlo. Da
se sudi samo po ona {to go napravi, toj
duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec,
dràvnik i vojnik. Vie ili zboruvate kutu
rica ili, ako ste podobro izvesteni, izves
tenosta vi e pomra~ena so zloba.
Lu~io
Gospodine, go poznavam i go sakam.
Vojvodata
Vojvodata
Golema nepravda mu pravite, siguren sum.
Lu~io
Gospodine, mene mi kaùvate? Jas bev gaz i
ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta sra
me`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja
Qubovta govori so pove}e poznavawe, a poz
navaweto so posrde~na qubov.
Lu~io
Ama vi se molam gospodine, jas znam {to
znam.
516
Vilijam [EKSPIR
Vojvodata
Gospodine, se vikam Lu~io, dobro poznat na
vojvodata.
so svojata vozdrànost. Ni vrap~iwata ne
smeat da pravat sedela pod negovoto penxere
oti se razvratni. Vojvodata pak, mra~nite
dela, mra~no bi gi sredil; ni slu~ajno ne bi
gi iznesuval na videlo. Kamo da se vrati.
Navistina, ovoj Klaudio e osuden na smrt
zatoa {to se razga{til. Zbogum, dobar o~e.
Te molam moli se za mene. Vojvodata, pak ti
velam, ne e tip {to ne bi go omrsil musta
kot vo petok. U{te ne se otkaàl od toa,
i, ti velam, bi se cmokal i so prosja~ka pa
makar od usta da & bazdat rei od crn leb i
kromid. Re~i deka jas ova sum ti go kaàl.
Zbogum.
(Izleguva.)
Vojvodata
Vojvodata
Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete
{to zboruvate. Ama ako nekoga{ se vrati
vojvodata, kako {to se molime da bide, doz
volete da iskaàm èlba pred nego da polo
ìte smetka. Ako govorevte po du{a, }e
imate smelost toa i da go potvrdite. Obvr
zan sum ova da go pobaram od vas; a kako se
vikate, vi se molam?
Lu~io
]e ve zapoznae toj u{te podobro, gospodine,
ako poìveam da go izvestam za vas.
Lu~io
Ne se pla{am od vas.
Vojvodata
O, vie se nadevate deka vojvodata nema
nikoga{ da se vrati, ili smetate deka
sum bezopasen protivnik. Ama jas navistina
moàm malku i da vi na{tetam; ova pov
torno }e go poreknete.
Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite
ne ja izbegnuvaat pokudata; klevetite
podmolni najdobrata ja napa|aat doblest.
Ima li kral tolku silen,
{to lesno }e go skastri bludot podlo
ispilen?
(Vleguvaat Eskalo, Temni~arot i gospo|a
Azdisana.)
No koj ide?
Eskalo
(Na temni~arot) Ajde, nosete ja v zatvor.
Azdisana
Lu~io
Poprvo }e se obesam. Se laète za mene,
o~e. Ama dosta za ova. Moè{ da mi kaè{
dali Klaudio }e umre utre?
Vojvodata
Zo{to bi umrel, gospodine?
Lu~io
Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil.
Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se
vrati; ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko
ni ènsko, }e go li{i ovoj kraj od ìteli
Dobar gospodaru, dobar bidete so mene. Vie
barem vaìte za milozliv ~ovek.
Eskalo
Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot
prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da
pcue i da se odnesuva kako tiranin.
Temni~arot
Podveduva~ka celi edinaeset godini, va{e
gospodstvo.
517
Tante za kukurigu
Azdisana
Gospodaru, ova e po prijava na nekojsi
Lu~io. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata
ostana trudna od nego u{te vo vremeto na
vojvodata; & veti deka }e ja zeme. Deteto na
po~etokot na maj }e mu ima godina i tri
meseci. Jas samata mu go gledav a videte
kako so navredi mi vra}a.
Eskalo
Golema sloboda si zema toj ~ovek. Iznesete
go pred mene. Nejze nosete ja v zatvor.
Vedna{, pove}e ni zbor. Temni~aru, mojot
sobrat vo vlasta, Anxelo, ne saka da se pre
misli. Klaudio mora utre da umre. Pog
riète se da go posetat sve{tenici za
bogougodno da se podgotvi. Soàlbata da
deluva{e na mojot sobrat kako na mene, s# }e
be{e poinaku.
Temni~arot
Ako dozvolite, ovoj monah be{e so nego i go
upati kako da se podgotvi za smrt.
(Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdi
sana.)
Eskalo
[to ima novo po svetot?
Vojvodata
Ni{to, osven {to tolku golema treska ja
trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za
da se izle~i; se bara ne{to novo. Opasno e
da se bide star vo koj i da e pravec kako {to
e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo
potfat. Odvaj da ima sigurni garanti za da
bidat op{testvata bezbedni, a i garancijata
e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat,
ja kolnat. Okolu ovaa zagatka mudruva sve
tot. Ovaa vest e dovolno stara no barem
sekoj den e vest. Ve molam, gospodine, kakov
~ovek be{e vojvodata?
Eskalo
Be{e ~ovek koj{to, nad site borbi, naj
mnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe.
Vojvodata
Kakvi zadovolstva saka{e?
Eskalo
Eskalo
Dobra ve~er, dobar o~e.
Vojvodata
Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro.
Eskalo
Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite
radosni odo{to da se raduva na ne{to {to
nego bi go razveselilo. Sovr{en gospodin
na vozdrànosta i umerenosta. No da go
ostavime nego na negovite raboti, molej}i
go boga da mu pojdat od raka, a mene dozvo
lete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio
e podgotven. Me izvestija deka ste go pose
tile.
Od kade ste?
Vojvodata
Vojvodata
Ne od ovaa zemja; ama sre}ata dade
ovde vekot da go minuvam. Jas sum eden
od milosrdnite bra}a, neodamna dojdov od
dvorot
na biskupot so posebna zada~a za negovata
svetost.
Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go
smeta za zol i sosema dobrovolno se povi
nuva na re{enieto na zakonot. No vo svojata
fantazija, zaveden od slabosta na svojata
priroda, se prepu{ta{e na nekoi la`ni
nadeì za ìvot, koi jas, imaj}i dovolno
slobodno vreme, mu gi razbiv i toj sega e
518
Vilijam [EKSPIR
re{en da umre.
Eskalo
Mu go plativte na neboto ona na {to ste
mu dol`ni, a na zatvorenikot svojot dolg
sprema svojata profesija. Se borev za toj
sirot mlad gospodin do granicite na svoite
skromni mo}i, no naidov vo svojot sobrat
vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to
morav da mu priznaam deka toj samiot e oli
cetvorenie na pravdata.
Vojvodata
Ako negoviot sopstven ìvot odgovara na
ostrinata na negovite postapki, }e ima so
{to da se gordee; no ako i toj padne vo grev,
toga{ samiot na sebe si izrekol presuda.
Eskalo
Odam da go posetam zatvorenikot. Zbogum.
Vojvodata
Mir so vas.
(Izleguva Eskalo.)
Toj {to so me~ot bo`ji saka da se sluì,
na strogosta, svetost treba da & pridruì,
urnek vo du{ata sopstvena da plodi,
du{evnosta da ja bodri, doblesta da ja vodi,
to~no taka drugite da gi kaznuva
ko grevovite svoi {to gi odmeruva.
Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi
za grevovite {to samiot nepre~eno gi
pravi.
Anxelo treba sto pati da se srami
{to mojot porok go trebi, a svojot go hrani!
O, {to s# moè ~ovek vo sebe da krie,
od nadvor angel, a vnatre crn |avol vie!
O, kako moè strasta sklona kon zlostor
koga raspalena }e ti zaigra vo dvor
da gi spletka vo pajakovata mreà
rabotite veliki, najmnogu {to teàt!
So itrina mora porokot da se stegne.
So Anxelo no}eska v postela }e legne
svr{enicata negova po osnovi razni.
Taka prepredeniot so prepredenost }e se
kazni,
so izmama izmamata da se plati
a vo snaga starata obvrska da se vrati.
(Izleguva.)
în ÊTVRTI
Scena 1
(Vleguva Marijana so edno dete.)
Deteto
Vojvodata
(Pee) Trgni gi, o trgni, tie usni
{to tolku slatki, se kolnea la`no,
i tie o~i, osuni vkusni,
vodi~i slepi za utroto vla`no.
No bakneìte vrati mi gi, nazad
vrati,
zalog daden no zaluden, prati gi,
prati.
(Vleguva Vojvodata prepraven kako monah.)
Sosema vi veruvam. Tokmu sega e dojdeno vre
meto. ]e ve molam za kratko da se povle~ete.
Moèbi naskoro pak }e ve viknam zaradi
ne{to {to i vam }e vi koristi.
Marijana
Prekini ja pesnata, pa {to pobrgu begaj.
Eve ide te{itelot moj, ~ij sovet
~estopati go smiruval bolniot moj ~emer.
(Izleguva deteto.)
Ve molam za pro{ka, gospodine, za{to
sakam
da ne me najdevte ovde vo tolkava radost.
Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot
radosta mi e temna no dobredojdena e za
jadot.
Vojvodata
Dobro e; iako muzikata ~esto takov ~ar ima
lo{oto dobro da go pravi, a dobroto lo{o
da prima.
Ve molam, kaète mi dali nekoj deneska
ovde pra{uval za mene? Vetiv deka prib
li`no vo ova vreme }e me najde ovde.
Marijana
Ostanuvam so verba vo vas.
(Izleguva.)
Vojvodata
Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte.
[to vesti nosite od zamenikot dobar?
Izabela
Ogradena so yid, toj gradina ima,
a od zapadnata strana i edno lozje
do koe se minuva niz drvena vrata
koja so ovoj, pogolemiot klu~, se otvora.
Ovoj drugiot e od pomaloto vrate
niz koe od lozjeto v gradina se odi.
Tokmu tamu nemu mu vetiv
to~no srede gluvata polno}
da mu dadam znak.
Vojvodata
No dali }e znaete da go najdete patot?
Izabela
Marijana
Ne ve pobara nikoj; cel den sum ovde.
(Vleguva Izabela.)
Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi
kaà.
Niz {epot, so revnost na golem krivec,
520
Vilijam [EKSPIR
Vojvodata
ne edna{ tuku dvapati toj patot
mi go pokaà.
Vojvodata
Dali dogovorivte i drugi znaci
na koi taa treba da vnimava?
Izabela
Ne, nieden, tuku samo povlekuvawe vo mra
kot,
i deka siot moj tamo{en prestoj mora
da bide mnogu kratok, za{to mu rekov
sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka
ubedena deka zaradi brat mi doa|am.
O vlast! O golemino! Milion
i zlobni o~i
vo tebe se vpereni; tefteri celi kruàt
so la`ni i najprotivre~ni vesti
za tvoite postapki; more mudruvawa glupi
te pravat tatko na soni{tata nivni pusti
i so lagi te ~ere~at.
(Se vra}aat Marijana i Izabela.)
Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte?
Izabela
]e se nafati taa na zada~ata, o~e,
ako vie taka ja posovetuvate.
Vojvodata
Vojvodata
Ne e toa sovet, tuku barawe moe.
Dobro s# ste smislile. Na Marijana
u{te ni{to ne sum & rekol. - Ajde! Dojdete!
(Vleguva Marijana.)
Ve molam zapoznajte se so ovaa dama.
Tuka e za va{e dobro.
Izabela
(Na Marijana) Treba samo da kaète
na zaminuvawe od nego, tivko i so {epot:
‘Sega na brat mi setete se.’
Izabela
Marijana
I jas istoto go sakam.
Bez gajle.
Vojvodata
Vojvodata
(Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve
po~ituvam?
Marijana
Znam, o~e dobar, tolkupati ve}e vidov.
Vojvodata
Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka,
koja ima ne{to mnogu va`no da vi kaè.
]e pri~ekam da zavr{ite; samo brzo
za{to no}ta vla`na nabliùva.
Marijana
(Na Izabela) Da odime, ako vi e po volja?
(Izleguvaat Marijana i Izabela.)
Ne pla{ete se, mila }erko, od ni{to.
Toj e va{ ma` po dogovorot prven.
Ne e grev na ovoj na~in da se spoit e
za{to pravdata koja e na va{a strana
izmamata }e ja blagoslovi. Da odime! âsot
se kr{i!
]e ima ètva, no prvin seidbata treba da se
svr{i.
(Izleguvaat.)
521
Tante za kukurigu
Scena 2
(Vleguvaat Temni~arot i Pompej.)
neka prestojuva ovde so vas; ako ne, neka
vi se najde sega, a potoa otpu{tete go. Toj
ne moè da bara da go cenat kako vas; be{e
makro.
Temni~arot
Mraza~
Dojdete vamu, brat. Moète nekomu da otse
~ete glava?
Makro, gospodine? Nema tuka leb za nego!
]e ni ja zasrami umetnosta.
Pompej
Temni~arot
Ako e ergen, gospodine, moàm; ama ako e
ènet, toga{ e glava na ènata, a nikoga{
ne bi moèl da otse~am glava na èna.
Temni~arot
Ajde, gospodine, ne mi prodavajte basma na
kilo tuku odgovorete mi direktno. Utre
nautro treba da umrat Klaudio i Bernar
din. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo
mu treba pomo{nik. Ako se nafatite da mu
pomagate, }e se spasite od prangi; ako ne,
}e si odleìte kolku {to vi sledi a pri
otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam
{ikuvani; zatoa {to ste bile zloglasen
makro.
Ajde, ajde, gospodine, ne gledam koj e pote
òk; dovolen e eden perduv za da prevagne
vagata.
(Izleguva.)
Pompej
Ve molam gospodine, ìvi liceto blago
rodno, za{to toa e blagorodno, bez somne
nie, samo {to pogledot vi e krvni~ki, dali
navistina profesijata si ja smetate za umet
nost?
Mraza~
Da, gospodine, umetnost ami {to.
Pompej
Pompej
Gospodine, jas si bev nezakonski makro od
kojznae koga, ama sepak }e se zadovolam so
toa da bidam zakonski besa~. Bi sakal mojot
ortak malku da me podu~i.
Temni~arot
Ej, Mraza~! Kade e toj Mraza~?
(Vleguva Mraza~.)
Slikarskoto ma~kawe, gospodine, sum ~ul
go vikaat umetnost; a kurvite, gospodine,
bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako
i jas, isto se ma~kaat {to dokaùva deka i
mojot zanaet e umetnost. No kakva umetnost
moè da bide beseweto ne moàm da zamis
lam pa duri i da me obesite.
Mraza~
Mraza~
E, gospodine, e umetnost.
Me baravte, gospodine?
Pompej
Temni~arot
Dokaète.
Brat~e, ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri
izvr{uvaweto na kaznata. Ako vi e pri
fatlivo, dogovorete se za edna godina pa
Mraza~
522
Vilijam [EKSPIR
Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek
{to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec.
Pompej
Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kra
dec, ~esniot ~ovek misli deka se dovolno
{iroki. Ako se pre{iroki za tamu nekoj
kradec, toj tamu nekoj kradec misli deka se
dovolno tesni; pa taka nema ali{ta na koj
bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na
koj bilo tamu nekoj kradec.
(Vleguva Temni~arot.)
Temni~arot
Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio.
(Izleguvaat Mraza~ i Pompej.)
Za edniot mi e àl; a oko nema da mi trepne
za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne,
za{to e ubiec.
(Vleguva Klaudio.)
Eve go nalogot, Klaudio, za smrtta tvoja.
Sega e polno} gluva a utre vo osum
ve}e }e si besmrten. Kade e Bernardin?
Klaudio
Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor
nevin
ste`nat vrz koskite na umoren patnik.
Ne saka da se razbudi.
Se razbravte?
Temni~arot
Pompej
Gospodine, }e mu sluàm, bidej}i gledam
deka va{iot xelat, rabotej}i go svojot
zanaet, treba po~esto da se kae od makroto
koj{to go raboti svojot; prviot po~esto
moli za pro{ka.
Temni~arot
(Na Mraza~) Vie, brat~e, podgotvete si gi
pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo
~etiri.
Koj moè da mu go najde krajot?
Dobro, odete, podgotvete se.
(Se slu{a troapawe od nadvor.)
Nekoj tropa! Koj moè da bide?
Bog neka vi dade uteha!
(Izleguva Klaudio.)
(Povtorno se slu{a tropawe.)
Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e
ili odlagawe za blagorodniot Klaudio.
(Vleguva Vojvodata oble~en kako monah.)
Dobrodojdovte, o~e.
Vojvodata
Mraza~
(Na Pompej) Ajde, gospodine makro. ]e te
podu~am vo zanaetot. Po mene.
Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni
nad glava vi bdeat, temni~aru dobar! Dali
nekoj
neodamna za mene pra{uva{e?
Pompej
Temni~arot
Sakam da u~am, gospodine; se nadevam, ako
edna{ vi se ukaè prilika da me upotrebite
koga vam }e vi dojde redot, }e bidam podgot
ven ko pi{tol na gotovs. Za{to navistina,
gospodine, tolku me zadolìvte so va{ata
qubeznost {to redno e da vi se oddolàm
kako {to treba.
Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna.
Vojvodta
Ni Izabela?
Temni~arot
Temni~arot
Ni taa.
523
Tante za kukurigu
Vojvodata
Zna~i nabrgu }e se pojavi.
Temni~arot
Ima ne{to ute{no za Klaudio?
Temni~arot
Ne, gospodine, nema ni{to.
Vojvodata
Iako mugrite bliàt, temni~aru, sepak
}e slu{nete pove}e pred da razdeni denot.
Vojvodata
Temni~arot
Ne e bez nade`.
Temni~arot
Mnogu surov zamenik.
Vojvodata
Ne e, ne e; se sloùva negoviot ìvot
so vlasta negova i pravecot na negovata
pravda.
Toj so sveta vozdrànost go kroti
ona vo sebe {to, bodiwaj}i ja vlasta,
kaj drugite saka da go zauzdi. Da e od isto
testo
kako ona {to go le~i, tiranin bi bil toga{;
no vaka e pravi~en.
(Tropawe od nadvor.)
Idat.
(Temni~arot odi kaj vratata.)
Temni~arov e ~ovek. Golema e retkost
klu~ar eden zatapen, lu|eto da gi saka.
(Tropawe na vrata.)
(Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu
mu se brza
{tom kutrava vrata ja ranuva so tresok.
Moèbi ne{to pove}e znaete, sepak mislam
deka otpovikuvawe nema da stigne. Takov
slu~aj
do sega sme nemale; osven toa od samiot
prestol
na pravdata, gospodarot Anxelo & go veti
na javnosta tokmu sprotivnoto.
(Vleguva glasnik.)
Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo.
Vojvodata
Nosi pro{ka za Klaudio.
Glasnikot
(Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot)
Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po
mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku
od nekoja negova odredba, ni {to se odnesuva
do rokot, ni {to se odnesuva do predmetot,
ni {to se odnesuva do drugi okolnosti.
Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam,
se razdenuva.
Temni~arot
Temni~arot
Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde
da go odvede. Prativ po nego.
]e mu se povinam.
(Izleguva glasnikot.)
Vojvodata
Vojvodata
Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio
ili mora da umre utre?
(Na strana) Ova e negovata pro{ka, kupena
so grevot
{to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo
mevot.
Zna~i prestapot e brz i bez merka
524
Vilijam [EKSPIR
koga go pravi mnogu krupna yverka.
Koga porokot prostuva, prostuvaweto do
tamu odi
{to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi
vodi. [to ima, gospodine?
Temni~arot
Negovite prijateli postojano uspevaa da mu
izdejstvuvaat odlagawe; a i vistinski dokaz
s# do doa|aweto na vlast na gospodarot
Anxelo, ne se ni najde.
Temni~arot
Vojvodata
Vi kaàv; gospodarot Anxelo, smetaj}i
verojatno deka }e bidam leèren vo slu`
bata, mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi
~aen pottik; mi se ~ini ~udno za{to porano
nema{e takov obi~aj.
Dali sega go ima?
Temni~arot
Da. Toj duri i samiot prizna.
Vojvodata
Vojvodata
Ve molam, da ~ueme.
Temni~arot
‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule,
naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a
popladne Bernardin. Za podobro da se uve
ram, do pet sakam da ja imam glavata na
Klaudio kaj mene. Pogriète se ova da se
izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka
od ova zavisat mnogu raboti {to ne moàm
da vi gi doveram. Zna~i izvr{ete si ja dol
`nosta, inaku }e vi letne glavata.’ [to
velite na ova, gospodine?
Vojvodata
[to e toj Bernardin {to treba da go pogu
bite popladnevo?
Temni~arot
Roden e êh, no ovde e izrasnat i odgledan;
ve}e devet godini leì v zatvor.
Vojvodata
Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go
oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka
taka sekoga{ pravel.
Dali pokaùva{e kaewe vo zatvorot? Dali
rabotata ja primi pri srce?
Temni~arot
Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a pos
tra{no od pijan son; i~ ne mu e gajle, ba{
go boli za s#, ne se pla{i od ni{to, ni od
minatoto, ni od sega{nosta ni od idninata;
nema ~uvstvo za smrtta, a za besmrtnosta mu
e gajle kolku za lanskiot sneg.
Vojvodata
Mu treba pouka.
Temni~arot
Ne saka ni da ~ue. Vo zatvorot ima{e
celosna sloboda. Otvorete mu ja vratata, no
toj nema da izbega. Pijan e po vezden i toa
po nekolku dena. êstopati sme go budele
nebare }e go nosime na pogubuvawe, }e mu
pokaèvme laèn nalog za toa, ama toa za
nego be{e ko da tropnalo tene}e.
Vojvodata
Podocna }e govorime pove}e za nego. Na
liceto, temni~aru, vi se ~ita ~estitost i
postojanost. Ako lo{o ~itam, toga{ mojata
525
Tante za kukurigu
stara ume{nost me mami. No, }e se pot
pram drsko na svojata ume{nost pa {to }e
bide neka bide. Klaudio, za ~ie pogubuvawe
dobivte nalog, ne e ni malku pove}e vinoven
pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaz
nata mu ja izre~e. Za da vi dadam mo`nost
ova da go sfatite kako {to treba, ve molam
da mi ostavite samo ~etiri dena rok, a
dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna
opasna usluga.
sebe i ne{to drugo, ìmi svetecot komu mu
sluàm, }e se zaloàm protiv toa so mojot
ìvot.
Temni~arot
Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na
zamenikot?
Temni~arot
Prostete, dobar o~e, ama ova e protiv
mojata zakletva.
Vojvodata
A kako, gospodine, vi se molam?
Temni~arot
Vojvodata
Nemu i na negovite zamenici.
Odloète go pogubuvaweto.
Vojvodata
Temni~arot
Kako moàm da go storam toa koga vremeto
istekuva, rokot mi e utvrden, a imam jasen
nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispo
ra~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam
makar i malku }e me snajde sudbinata na
Klaudio.
Dali bi smetale deka ne ste napravile pres
tap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka
kako pravi~na?
Temni~arot
Samo kolku e toa verojatno?
Vojvodata
Vojvodata
@imi zakletvata {to sum ja dal na mojot
red, ve molam postapete kako {to vi velam.
Neka utrovo Bernardin bide poguben a nego
vata glava ispratena pred Anxelo.
Ne deka e verojatno tuku e sigurno. No
bidej}i gledam deka se pla{ite, pa ni
mojata obleka, ni mojata besprekornost, ni
moeto uveruvawe ne moàt lesno da ve omek
nat, }e otidam podaleku od {to planirav,
za da go otstranam sekoj va{ somne`. (Poka
ùva pismo) Pogledajte gospodine, ovde se
rakopisot i pe~atot na vojvodata. Vie, ne se
somnevam vo toa, gi znaete i negovata raka i
negoviot pe~at.
Temni~arot
Anxelo gi ima videno i obajcata, pa }e ja
otkrie izmamata.
Vojvodata
Temni~arot
O, mrtovecot mnogu go menuva likot, a vie
moète i da pripomognete. Istriète mu
ja glavata i podvrzete mu ja bradata, pa
kaète deka posledna èlba na osudenikot
bila pred smrt da go istriàt; vie zna
ete deka ova obi~no se pravi. Ako so ova,
osven blagodarnost i nagrada, navle~ete na
Gi prepoznavam i toa i toa.
Vojvodata
Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata:
pro~itajte go toa podocna koga }e imate
526
Vilijam [EKSPIR
slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok
od dva dena }e bide ovde. Ova Anxelo ne go
znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so
~udna sodrìna. Vo niv de se veli deka voj
vodata umrel, de deka negde se zamona{il,
no za sre}a, od toa nema ni{to. Pogledajte,
se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot.
Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. Site
te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat.
Povikajte go xelatot i neka mu se se~e gla
vata na Bernardin. ]e go ispovedam i }e go
razre{am od grevovite vedna{, pa upatete
go na podobro mesto. S# u{te ste v~udovi
deni; no ova }e vi vnese apsolutna re{e
nost. Odime, ve}e se razdeni.
(Izleguvaat.)
Scena 3
(Vleguva Pompej.)
Pompej
Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam
ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a.
ôvek bi rekol deka e vo ku}ata na samata
gospo|a Azdisana, bidej}i ovde se nao|aat
mnogu od nejzinite stari mu{terii. Prvin,
tuka e mladiot majstor Brzo{ilo; zatvoren
e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so
temnoòlta hartija i star |umbir, s# na
s# 197 funti, od {to izvlekol }ar pet
marki. Raka na srce, toga{ |umbirot ne se
baral mnogu za{to site stari babi izum
rele. Potoa tuka e eden majstor Fiasko,
na tu`ba od majstor Trinoìci, trgovec so
tkaenina, zaradi nekoi ~etiri topovi svila
vo boja na praska koi sega go raspraskaa do
pita~ki stap. Potoa tuka ni e i mladiot
Kec-na-banka , pa mladiot majstor Bog-da~uva, pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor
Umrev-od-glad, silexija na me~ i kama; pa
tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go
ubi pohotniot Treseno-blago, pa majstor
Se~i-begaj, megdanxijata, pa hrabriot maj
stor Vrvka-od-~evli, ve~niot patnik, pa
diviot Polu-bure {to go probode Kazan
i mislam u{te ~etiriesettina drugi, site
golemi ala{verxii vo na{iot zanaet, a sega
stanati ‘Podajte za boga’.
(Vleguva Mraza~.)
Mraza~
Bratko, dovedi go ovde Bernardin.
Pompej
Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obe
sat! Majstore Bernardin!
Mraza~
Ej! Bernardin!
527
Tante za kukurigu
Bernardin
(Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da
dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie?
Mraza~
Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu
da se nurnete vo molitva za{to, gledajte,
nalogot stigna.
Pompej
Bernardin
Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba
da bidete dobri gospodine, da stanete i da
odite na nebo!
Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa.
Pompej
Bernardin
Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie.
Mraza~
Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa
vedna{.
Pompej
Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden
dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to
sakate.
Mraza~
U{te podobro, gospodine; za{to toj {to
piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle,
posle moè da spie ko zaklan cel den.
(Vleguva vojvodata prepraven na monah.)
Mraza~
Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko.
U{te misli{ deka ni e do {ega?
Vojvodata
Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na
vesta kolku brzo treba da go napu{tite sve
tov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i
da se pomolam so vas.
Odi kaj nego i izvle~i go!
Bernardin
Pompej
Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako
{u{ti slamata pod nego.
Mraza~
Dali sekirata e na pewu{ka, brat?
Pompej
Naostrena e gospodine, samo treba da se
zamavne.
(Vleguva Bernardin.)
Bernardin
Pa Mraza~, {to sakate od mene?
E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko
netokmu i mi treba pove}e vreme da se pod
gotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi
go isturat so cepenica. Deneska ne mi se
umira, pa crknete ako sakate.
Vojvodata
O, gospodine, morate; zatoa, ve molam,
naso~ete go pogledot kon patot {to vi pret
stoi.
Bernardin
Se kolnam deka nema da umram deneska, pa
ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.
528
Vilijam [EKSPIR
Vojvodata
Ama vi se molam Bernardin
Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to
da mi kaète, dojdete vo mojata }elija,
za{to deneska ottamu ne mrdam.
(Si zaminuva.)
Vojvodata
Nepodgotven ni za ìvot ni za smrt. O,
du{o
so kameno srce! Po nego; donesete go da
umre.
(Izleguvaat Mraza~ i Pompej.)
(Vleguva Temni~arot.)
Temni~arot
naloèn od Anxelo. Gledajte ova da se stori
i da se isprati spored zapovedta, a jas }e
probam
da go nagovoram jadnikov dobrovolno da
umre.
Temni~arot
Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{.
No Bernardin mora popladnevo da umre;
no {to da pravime so Klaudio
za da se spasam od opasnosta {to moè da me
snajde
ako se doznae deka e ìv?
Vojvodata
Napravete vaka:
skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio.
Pred dvapati sonceto da ugree jasno
nad svetot dolu, }e se najdete
vo bezbednost.
Pa kako vi izgleda zatvorenikot?
Temni~arot
Vojvodata
Vi se pokoruvam po svoja volja.
Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za
smrt;
da se isprati na onoj svet so vakva du{a
bi bilo grev.
Temni~arot
Ovde vo zatvorov, o~e,
utrovo umre od smrtonosna treska
eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat,
~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada
i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo
da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se
re{i
samiot a zamenikovata volja da ja zadovo
lime
so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli
~en?
Vojvodata
Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja
kaj Anxelo.
(Izleguva Temni~arot.)
Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv
}e doznae deka nabliùvam kon doma,
i deka moram so nalozi mnogu krupni
javno da vlezam v grad. Od nego }e baram
da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma
kilometar i pol pod gradot, a od tamu
ladnokrvno i na dobro odmeren na~in
so Anxelo }e postapime.
(Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov
~anecot.)
Temni~arot
Vojvodata
Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam.
O, neboto tuka vme{alo prsti.
Nalog dajte vedna{; istekuva rokot
529
Tante za kukurigu
Vojvodata
Taka e dobro. Vratete se vedna{,
bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta
koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne.
Vojvodata
Mo`no e i ba{ e taka.
Bidete mudra, }erko, vo trpenieto.
Izabela
Temni~arot
O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!
Letam.
Vojvodata
Izabela
Nema da ve primi.
(Od nadvor) Ej! Javete se!
Izabela
Vojvodata
Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue
dali pomiluvaweto za brat & stigna;
no nema da & kaàm zaradi nejzino dobro,
za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj
ko uteha bo`ja da & dojde.
Izabela
(Od nadvor) O, so va{ dopust!
(Vleguva Izabela.)
Vojvodata
Dobro utro, ubava i blagorodna }erko.
Izabela
Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek
kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati
pomiluvaweto za brat mi?
Vojvodata
Toj go oslobodi, Izabela, od svetot.
Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj
Anxelo.
Izabela
O, zarem e mo`no?
(Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela!
Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek
Anxelo!
Vojvodata
Ova ne go boli, nitu vie imate korist.
Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race
va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte
{to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e
~ista vistina }e ima. Vojvodata utre
si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi
solzite - eden sobrat moj i ispovednik
negov ova mi go kaà. Ve}e im javi
za istoto na Eskalo i Anxelo koi
se podgotvuvaat na porti da go sretnat,
za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako
moète mudrosta da ja naso~ite va{a
vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at,
}e imate mo`nost da go razobli~ite gadot,
da go ispolnite vojvodata so voshit,
srceto so odmazda da go zadovolite
i so op{ta po~it da se zdobiete.
Izabela
]e pravam kako {to velite vie.
Vojvodata
Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot
Petar,
onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvo
data.
530
Vilijam [EKSPIR
Kaète mu deka ve~erva sakam da dojde
vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam
dobro
so va{ata i nejzinata rabota a toj pred
vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{
bespo{tedno optuète go. [to se odnesuva
do mene,
edna zakletva me vrzuva sveta
pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So
ova pismo
pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi
so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte
ako od patot va{ skr{nam.
(Vleguva Lu~io.)
Koj e ovde?
Lu~io
Dobra ve~er.
O~e, kade e temni~arot?
Vojvodata
Ne e tuka, gospodine.
Lu~io
O ubava Izabela, srceto mi blednee koga
gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da
si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~e
ram voda i trici; ni za ìva glava ne smeam
mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe
pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvo
data se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go
sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran lil
jak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni
sokaci, toj }e be{e ìv.
(Izleguva Izabela.)
misli{.
Vojvodata
Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum.
Lu~io
êkaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti kaù
vam ubavi bajki za vojvodata.
Vojvodata
Ve}e za nego mi iznaprikaàvte edno ~udo
raboti, gospodine, ako se taka kako {to
velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi
kaète nema da bidat dosta.
Lu~io
Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna
devojka & napraviv dete.
Vojvodata
Takvo ne{to ste storile?
Lu~io
Da, navistina storiv; ama morav da odre~am.
Inaku }e me oènea so taa skapanica.
Vojvodata
Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasme
juva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Osta
nete so zdravje.
Lu~io
Vojvodata
Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za
ona {to go govorite; no dobroto e {to toj
voop{to ne ìvee tamu.
Lu~io
O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro
kako jas. Toj e pogolem ènkar od {to
@imi vera, odam so tebe do krajot na
ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti
odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to
pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to
kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam.
(Izleguvaat.)
531
Tante za kukurigu
Scena 4
Anxelo
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.)
Dobra no}.
(Izleguva Eskalo.)
înov me izrezili do kraj, me napravi jalov
i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena
moma
i toa od visok golemec {to sproveduva
zakon
tokmu protiv toa! Sramot nejzin neèn
da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da
trubi,
bi moèla epten da me iskamfuzi! Razumot
ja drì, sepak,
bidej}i steknav takva doverba i tolkav
ugled
{to niedna poedine~na hula ne mi moè
ni{to
ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go
ostavam
vo ìvot, samo da ne mislev deka divata
negova mladost,
opasno nastrvena, moè edna{ po odmazda da
dojde
{to so tolku sramotna cena, sramoten
ìvot
taa otkupi. Pa sepak, kamo ìv da be{e.
Boè, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il
ve}e,
kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili
ne}el.
Izleguva.
Eskalo
Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e
prethodnoto.
Anxelo
I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten
na~in. Negovite postapki mnogu li~at na
nastap na ludilo. Da se molime na boga raz
umot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti
da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe
vlasta?
Eskalo
Ne znam.
Anxelo
I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred
negovoto pristignuvawe pa da moè sekoj,
ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da
podnese molba na ulica?
Eskalo
Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da moè
site àlbi da gi razgleda pa da n# oslobodi
od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e
nemaat zakonska sila protiv nas.
Anxelo
Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas.
Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve vik
nam.
Izvestete gi site lu|e po red i ~in
{to treba da go do~ekaat.
Eskalo
Dobro, gospodine. A sega zbogum.
532
Vilijam [EKSPIR
Scena 5
Scena 6
(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i
monahot Petar.)
(Vleguvaat Izabela i Marijana.)
Izabela
Vojvodata
Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme.
Temni~arot namerata na{a i planot gi znae
koga }e trgne rabotata, drète se do upats
tvata
{to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot
naum,
iako ponekoga{ }e mora ovde onde
da skr{nite vo zavisnost od tekot
na ne{tata. Odete do domot na Flavij,
i kaète mu kade sum. Prenesete isto
i do Valentin, Roland i Kras. Neka
trubite do portite gi donesat no prvin
Flavij neka dojde vamu.
Monahot
S# }e se sredi najbrzo {to moè.
(Izleguva.)
(Vleguva Varij.)
Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja kaàla, no, vsu{nost,
vie bi trebalo da go obvinite, no sovet pri
miv
vaka da postapam za, kako {to veli,
vistinskata namera da se skrie.
Marijana
Pravete {to toj }e vi kaè.
Izabela
Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam
ako me napadne na smetka na drugata strana,
lek bil toj gor~liv za ishodot sladok.
(Vleguva monahot Petar.)
Marijana
Kamo monahot Petar -
Vojvodata
Izabela
Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde.
Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i
}e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj
Varij!
(Izleguvaat.)
êkajte, ve molam; monahot eve ide.
Monahot Petar
Ajde; vi najdov najpogodno mesto
na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i
{to ne }e moè da ne ve zabeleì. Dvapati
ve}e
trubite se oglasija. Site blagorodni
gra|ani od ugled ve}e stojat na porti
a samo {to ne pristignal i vojvodata;
zatoa, ajde da odime, ajde.
în PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba,
a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)
Vojvodata
(Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve
najdovme.
(Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu,
milo ni e
{to ve gledame.
Anxelo i Eskalo
Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo.
Vojvodata
Na obajcata edno golemo i srde~no fala.
Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku
dobro za va{ata pravi~nost {to srceto
na{e
ne moè da se vozdrì pa blagodarnost javno
vi oddava, kapar za nagradata {to sledi.
morate kraj nas da odite od drugata strana,
dva stolba ste mi vie.
(Odat napred.)
(Vleguvaat monahot Petar i Izabela.)
Monahot Petar
Sega vi e vreme. Kleknete i govorete
glasno.
Izabela
(Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pog
ledot vtren~ete go
vo edna obespravena - sepak bi rekla,
devojka.
Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go
vidot
gledaj}i vo ne{to drugo, duri àlbata moja
pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene
ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda!
Anxelo
Vojvodata
Vie s# posilno me obvrzuvate.
Vojvodata
O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi
storil
da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce,
koga zasluùva izlivawe vo bukvi od
bronza,
utvrden kastel protiv zabot na vremeto
i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka,
za podanicite da vidat i za navek da znaat
deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta
vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prij
dete, Eskalo,
Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So
{to?
Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi
dade pravda.
Nemu slu~ajot iznesete mu go.
Izabela
O knezu mo}en,
me terate od sotonata pravda da baram.
Slu{nete me li~no oti ona {to }e go kaàm
ili na glava }e mi padne ako verba
ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda
napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete
534
Vilijam [EKSPIR
me,
o, slu{nete me, slu{nete me!
Anxelo
Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site.
Me mole{e mene za ìvotot na brat &
poguben po sudot na pravdata.
Izabela
(Stanuva) Po sudot na pravdata!
Anxelo
I }e govori sega ~udno i polna pelin.
Izabela
Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto
mnogu.
No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi
zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj?
Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj
Anxelo e prequbni~ki kradec,
dvoli~nik i silexija na mominskata
~ednost?
Vojvodata
ûdno e, iljadapati ~udno!
Izabela
I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj
s# {to govoram e vistinito no i ~udno.
Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti
}e si ostane vistina s# do denot suden.
Vojvodata
Trgnete ja od ovde. Kutrata taa,
go govori ova za{to se mrdnala od umot.
deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj
za nevozmo`no ona {to neverojatno samo
izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj
najlo{ na svetot, da izgleda krotko,
seriozno, pravi~no i besprekorno kako
Anxelo; taka i Anxelo moè, pokraj site
ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide
arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski,
pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga
bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto.
Vojvodata
Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e
velam,
deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno,
pa takva smisla vrzana pravi kakva
{to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul.
Izabela
O vojvodo blagoroden,
ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot
za qubov na nepravdata; tuku razumot neka
vi sluì
vistinata da se pojavi kaj{to skriena se
~ini,
a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda
to~na.
Vojvodata
Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum
im nedostiga. Kaète {to imate! Ve slu
{am!
Izabela
Jas sum sestra na eden Klaudio,
osuden zaradi blud na smrt pod sekira.
Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga
bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u
kalu|erkite, bev izvestena od brat mi
preku eden Lu~io.
Izabela
Lu~io
O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{
deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska,
ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen
Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu.
Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev
535
Tante za kukurigu
sre}ata da si ja proba kaj gospodarot
Anxelo
belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka.
Izabela
Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata
Izabela
Toa e toj, navistina.
Ova malku luda~ki zvu~i.
Izabela
Vojvodata
(Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a.
Prostete, ama prikladno e na rabotata.
Vojvodata
Lu~io
To~no, gospodaru, no ne me ni povika
da mol~am.
Da, na rabotata! Prodolète!
Izabela
Vojvodata
Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova,
molam;
a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja
toga{ molete se na boga da bidete bez
gre{ka.
Lu~io
Vi garantiram, gospodaru.
Vojvodta
Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte,
velam.
Na kratko, a neva`noto go ostavam na
strana,
kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle
~ev,
kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega
so bolka i sram, sramniot kraj da go kaàm.
Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven
pod uslov telovo negibnato da mu go dadam
na negovata neumerena pohota bludna; po
borba
dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta
mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te,
strasta zadovolena, toj isprati nalog
glavata na brat mi da mu ja se~at.
Izabela
Gospodinov kaà del~e od prikaznata moja Lu~io
To~no.
Vojvodata
U{te da e taka!
Izabela
Ne samo {to e taka, tuku epten e taka!
Vojvodata
Moèbi e to~no, no sigurno gre{ite
{to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve
molam?
Vojvodata
Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda,
ili si podbodnata so smislen omraz
protiv ~esta negova. Kako prvo, toj
vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro,
besmisleno e toj so tolkava èstina
536
Vilijam [EKSPIR
da gi goni grevovite {to samiot gi ima.
Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi
bi go sporedil i od besilka bi go spasil.
Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja
i kaì po ~ij nagovor si do{la da se àli{.
Izabela
Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi
nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme
zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde
vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata
milost
od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba
vo nikoj!
Vojvodata
Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Straà!
Odnesete ja v zatvor.
(Eden straàr zastanuva zad Izabela.)
Zarem da dozvolime tolku
besramen vior od navredi da se urne
vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki.
Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto
ovde?
protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{!
(Izleguvaat eden ili nekolkumina.)
Lu~io
Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah
vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah,
nizok monah.
Monahot Petar
Blagosloveni da ste knezu!
Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av
kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako
prvo,
ènava, bez tro{ka sram zamenikot vi go
napa|a koj{to ja doprel ili damka
nekakva & storil kolku nekoj neroden
{to ja doprel ili flekosal.
Vojvodata
I nie isto tolku veruvame.
Go znaete li toj Ludovik za kogo
taa govori?
Monahot Petar
Izabela
Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik.
(Izleguva pod straà.)
Vojvodata
Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj
Ludovik?
Lu~io
Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si
go pika nosot.
Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu,
za nekoi zborovi {to protiv vas gi kaà,
dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri.
Vojvodata
Zboruval protiv mene? Ama dobar monah!
Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal
Go znam kako svet, poboèn ~ovek,
ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika
kako {to za nego re~e gospodinov ovde;
i, ìmi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol
kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata
milost.
Lu~io
Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte
mi!
Monahot Petar
Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda;
no vo migov toj e bolen, gospodaru,
od ~udna treska. Samo po negov nalog
bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba
protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde
da kaàm, nebare toj zboruva, {to vo seto
e laga a {to vistina, za {to moè
537
Tante za kukurigu
da se zakolne, za {to na ispit da se stavi
koga i da go viknat. Prvo, za ovaa èna:
za da se opravda ovoj blagorodnik vreden,
tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide
pred vas pobiena i toa otvoreno v lice
taka {to, na krajot, sama }e priznae.
Vojvodata
Vdovica?
Marijana
Ni toa, gospodaru.
Vojvodata
Vojvodata
O~e dobar, da slu{neme.
(Izleguva monahot Petar.)
Zarem ne se smeete na ova, gospodaru
Anxelo?
O boè, kolkava e suetata na {utracite
jadni!
Stolovi dajte ni.
(Nosat stolovi.)
Dojdete, rodnino Anxelo,
vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami
sudija vo rabotata va{a.
(Vojvodata i Anxelo sednuvaat.)
(Vleguvaat monahot Petar i Marijana
pokriena so prevez.)
Ova li e svedokot, o~e?
Prvin liceto neka go pokaè, a potoa neka
zboruva.
Marijana
Prostete, gospodaru, liceto ne go pokaù
vam
duri maòt mi ne mi kaè.
Vojvodata
Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica
ni èna!
Lu~io
Gospodaru, moè e uli~arka, za{to mnogu od
niv ne se ni devojki, ni vdovici ni èni.
Vojvodata
Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima
pri~ina da blaboti za sebe.
Lu~io
Dobro, gospodaru.
Marijana
Gospodaru, priznavam deka maèna ne sum
bila,
a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma.
Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak
ne znae deka nekoga{ i toj me poznal.
Lu~io
[to, vie ste maèna?
Marijana
Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to
drugo.
Ne, gospodaru.
Vojvodata
Vojvodata
Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da
si pijan.
Dali ste devojka?
Marijana
Ne, gospodaru.
Lu~io
Dobro, gospodaru.
538
Vilijam [EKSPIR
Vojvodata
Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska.
Vojvodata
(Na Anxelo) Ja poznavate ovaa èna?
Marijana
Sega }e dojdam do toa, gospodaru.
Taa {to nego za prequba go optuùva
so samoto toa i mojot ma` go tuì,
i na tovar tokmu ona vreme mu go stava
vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go
drèv
so site posledici od qubovta {to se ra|aat.
Anxelo
Dali i drug, osven mene, taa tuì?
Marijana
Ne, kolku {to znam.
Vojvodata
Ne? Rekovte ma` vi.
Marijana
Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo,
koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo
ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal
teloto na Izabela.
Anxelo
ûdno obvinenie. Pokaì go tvoeto lice.
Marijana
(Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva;
maskata ja vadam.
Ova e toa lice, Anxelo surov,
za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi
da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto
vo svojata ja stegna, so zakletva koga
go potvrduva{e dogovorot bra~en.
Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata
ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna
a si misle{e deka e nejzino.
Lu~io
Telesno, veli taa.
Vojvodata
Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal!
Lu~io
Gospodaru, mora da priznaam deka ènava ja
znam;
pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz
se govore{e me|u mene i nea, koj{to pro
padna,
delumno poradi nejzniot veten miraz
{to naedna{ se skrati, no glavno
poradi glasot {to & izleze deka bila
za nikade; vo pette godini tie
nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl,
niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam.
Marijana
(Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden
knezu,
ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata
zborot,
i ko {to vistinata polna e so smisla, a
sekoja doblest
so vistina, jas sum so svr{uva~ka èna na
ovoj ~ovek
tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva
pravat;
a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja
ku}a
toj me pozna i ko èna. Ako govoram pravo,
toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne,
toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam
ovde,
smramorena za navek.
Anxelo
Do sega se potsmevav samo.
539
Tante za kukurigu
Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja
vidam,
trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam
deka ovie slabi, kusoumni èni se samo
orudie na nekoja mnogu pomo}na raka
koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi
knezu, da go najdam {ilka~ot.
Eskalo
Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame.
(Izleguva vojvodata.)
Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj
otec Ludovik bil ne~esen ~ovek?
Lu~io
Vojvodata
(Stanuva) Da, od srce
i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e
budalest i ti rasipana èno zdruèna
so taa {to si zamina, misli{ li deka
zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec
po red da si se kolnela, se dovolen dokaz
protiv vrednosta negova i ugledot negov
koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen
Eskalo,
sednete so rodninata moj; pomognete mu
ve{to
na videlo da ja istera zaverava i izvorot
nejzin.
I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{
najdete go.
(Eskalo sednuva.)
Monahot Petar
Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj
navistina gi podbodna ènive da se àlat.
Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no,
toj moè da go dovede.
Kamilavkata ne go pravi monahot monah;
~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu
lo{o govore{e za vojvodata.
Eskalo
]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj
ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo
tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj
fin brat!
Lu~io
Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena,
vi tvrdam.
Eskalo
Viknete ja taa Izabela povtorno ovde;
sakam da zboruvam so nea.
(Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete
mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite
kako }e ja sredam.
Vojvodata
(Na nekolkumina) Odete, storete go toa
vedna{.
(na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino,
i imatelu na doverbata na{a, bidej}i
vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj,
so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar
naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema,
a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetni
cite
ne se presmetate.
Lu~io
Ne poarno od nego, barem kako {to samata
veli.
Eskalo
Mislite?
Lu~io
Navistina, gospodine, mislam ako privatno
ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno
javno }e & bide sram.
540
Vilijam [EKSPIR
Eskalo
Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to
imam na um.
Lu~io
Taka se pravi toa; za{to ènite se najlesni
na polno}.
(Vleguva Izabela pod straà.)
Vojvodata
êst na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto
i na sotonata mu se oddava pred tronot negov
ognen.
Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue.
Eskalo
Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme.
Govorete po pravo.
Eskalo
Vojvodata
Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja
go pobiva s# ona {to go rekovte.
(Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah,
so kamilavka na glava i temni~arot.)
Lu~io
Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi
govorev, eve go so temni~arot.
Eskalo
Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego
dodeka ne ve povikame.
Ili bez strav, barem.
(Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i,
zarem od lisica dojdovte da barate jagne?
Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda.
Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema.
Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi
po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til
da go vodi podlecot protiv kogo se àlite.
Lu~io
Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev.
Eskalo
Lu~io
]e mol~am kako mrtovec.
Eskalo
(Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie
gi nateravte ènive da go naklevetat gospo
darot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile
vie.
Vojvodata
O monahu nepre~esen, monahu nesvet!
Malku li ti be{e {to ènive gi natera
doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te
so pogana usta i toa pravo nemu v lice
podlec go narekuva{ i u{te preku nego
i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za
nepravi~nost?
Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e
po del~e
od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste
ponietile.
Kako rekovte, ‘nepravi~en’?
Ne e to~no.
Vojvodata
Eskalo
Kako? Znaete kade ste?
Oladete malku. Vojvodata ne smee
ni prst da mi otkine kako {to ne smee
svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov,
niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam
{to se slu~uva ovde vo Vien
a, vo koja vidov
541
Tante za kukurigu
kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot
nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap
ima,
no poddràni se kolku i propisite strogi
{to ko opomenite po berbernicite visat,
pove}e za potsmev odo{to za po~it.
Eskalo
Lu~io
O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev
za nos zaradi ona {to go vele{e?
Vojvodata
Se kolnam deka go sakam vojvodata kako
sebesi.
Kleveta kon dràvata! Vodete go v zatvor!
Anxelo
Anxelo
[to imate vie protiv nego da iznesete, gos
podine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo
govorevte?
Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja
zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se
iznalaja.
Eskalo
Lu~io
Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine
]ela. Me poznavate?
Vojvodata
Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot
glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na
otsustvoto na vojvodata.
So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete
go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go
v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka
mol~i. Vodete gi i ovie èni{ta a i site
drugi {to {uruvale so ova dru{tvo.
(Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod
straà.)
(Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.)
Vojvodata
Lu~io
êkajte, gospodine, ~ekajte malku.
Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govo
revte za vojvodata?
Vojvodata
Kako ne bi pametel, gospodine.
Lu~io
Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali
vojvodata e ènkar, {utrak i kukavica, kako
{to toga{ velevte za nego?
Vojvodata
Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so
sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta.
Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te
pove}e i u{te polo{o.
Anxelo
[to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io.
Lu~io
(Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospo
dine; gospodine! Poleka malku, gospodine!
[to, }elav eden, la`liv apa{, morate da
nosite kamilavka, a? Pokaète go toa va{e
podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Pokaète
go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{
neka malku ve obesat! [to, ne saka da se
izvadi?
(Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot
pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo
i Eskalo stanuvaat.)
542
Vilijam [EKSPIR
Vojvodata
Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede
vojvoda.
Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni
trojca
garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gos
podine,
monahot ima u{te ne{to so vas da razgo
vara. Drète go!
Lu~io
ovaa èna?
Anxelo
Bev, gospodaru.
Vojvodata
Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie
ceremonijata napravete ja; a potoa ovde
vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego.
(Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot
Petar i Temni~arot.)
Ova }e ispadne malku polo{o od besewe.
Eskalo
Vojvodata
(Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go pros
tuvam.
Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu.
(Eskalo sednuva.)
(Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola.
(Go zema stolot na Anxelo.)
Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost
da ti se najdat pri raka? Ako ima{,
na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a
ama nemoj podolgo od toa.
Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si
ja urna
od {to sum voshiten od ~udava.
Vojvodata
Dojdete ovde, Izabela.
Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{
veren i posveten na rabotata va{a, taka i
sega,
za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te
na usluga vi stojam.
Anxelo
Izabela
O gospodaru moj stra{en,
treba da bidam zlostornik pogolem od mojot
zlostor koga bi smetal deka e mo`no da
bidam
neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja
sila,
va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam.
Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi
na mojot sram, tuku priznanieto moe neka
bide
seta istraga moja. Edinstvenata milost za
koja
ve molam e presuda brza i ko posledica od
nea - smrt.
Vojvodata
Dojdete ovde, Marijana.
(Na Anxelo) Kaì, dali be{e svr{en so
O prostete mi,
{to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go
va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki.
Vojvodata
Prosteno vi e, Izabela.
A sega, devojko mila, i vie milost nam
dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma
na srce vi pravi i moè se ~udite
zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i
ìvotot da mu go spasam a ne ja pokaàv
vedna{
svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da
strada.
O devojko najmila, mojot naum negovata brza
smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno
}e odi.
543
Tante za kukurigu
Ama v mir neka po~iva! Poaren e ìvotot
koga
stravot od smrtta }e se pregrmi, od ìvotot
poln
strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi
vakva sre}a mu e dadena.
Izabela
Dobro, gospodaru.
(Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot
Petar i Temni~arot.)
toj brak go smetav za soodveten; inaku
obvinuvaweto za onoj blizok odnos, moè
ìvotot va{ da go oskverni i lesno da ja
goltne
idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov,
iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo,
vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go
otstapuvame za podobar da si kupite ma`.
Marijana
O gospodaru mil,
niti drug, niti podobar ma` sakam.
Vojvodata
Vojvodata
Na ovoj novoènet ~ovek {to prio|a ovde,
~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro
braneta, ja navredija, mora da mu prostite
zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi
- vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor
vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe
povrzano so ova, ìvotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika
sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj:
‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’.
Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovo
lieto
samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo
kapa~e,
za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja,
Anxelo,
tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja
kolku
saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odre
kuva.
Te osuduvame na smrt pod sekirata ista
pod koja Klaudio pojde i so ista takva
itnost.
Vodete go.
Marijana
O, gospodaru moj milozliv,
zarem ma` mi dadovte samo za potsmev?
Vojvodata
Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade.
Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,
Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto.
Marijana
Gospodaru blagoroden Vojvodata
Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie,
gospodine.
Marijana
(Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka,
pridruète mi se; kolenata pozajmete mi gi
va{i
pa vo idninata {to ide, cel preostanat
ìvot
samo vam }e vi sluàm.
Vojvodata
Ja nagovarate protiv sekakva smisla.
Ako klekne i pobara milost, duhot
na brat & od mermerniot grob }e stane
i so uàs }e ja odvle~ka.
Marijana
Izabela,
slatka Izabela, kleknete samo so mene.
544
Vilijam [EKSPIR
Racete krenete gi; ne velete ni{to. S# jas }
e kaàm.
Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni
a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da
ima.
Moèbi i ma` mi e takov. O, Izabela,
zarem nema so mene da kleknete?
Temni~arot
Ne, gospodaru, samo poraka po glasnik.
Vojvodata
Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam.
Predajte gi klu~evite.
Vojvodata
Temni~arot
So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio.
Izabela
(Kleknuva) O, gospodaru {tedar,
gledajte, ako vi e po volja, na osudeniov
~ovek
ko brat mi da e ìv. Delumno mislam
so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta
duri mene ne me zdogleda. Bidej}i e taka,
ostavete go vo ìvot. Brat mi so pravo
be{e kaznet za deloto {to go stori.
înot na Anxelo pak,
ne ja postigna opakata namera svoja,
i treba da se zakopa ko namera samo
{to na polpat nastradala. Mislata ne e
delo,
a namerata e samo misla.
Marijana
Prostete, gospodaru golem,
i jas mislev deka e gre{ka, no ne znaev,
a koga podrazmisliv, po~nav da se kaam;
dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek
go ostaviv v ìvot koj{to, inaku, po nalog
nezvani~en treba{e da umre.
Vojvodata
Koj e toj?
Temni~arot
Se vika Bernardin.
Vojvodata
Kamo i so Klaudio da postapevte taka.
Odete i dovedete go. Sakam da go vidam.
(Izleguva tmeni~arot.)
Samo misla, gospodaru.
Eskalo
Vojvodata
Molbite va{i ne vredat. Stanete, velam.
(Marijana i Izabela stanuvaat.)
Sega se setiv na u{te eden prestap.
Temni~aru, kako se slu~i Klaudio
da umre vo nevoobi~aen ~as?
Temni~arot
Zapoved takva primiv.
Vojvodata
Imavte li poseben nalog za ~inot?
@alam {to ~ovek tolku u~en i umen
kako vie, Anxelo, {to ni izgledavte vezden,
tolku nisko padna, prvo od krvta vrela
zaveden a potoa li{en od zdrav razum.
Anxelo
@alam {to tolkava predizvikav taga.
Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive
gradi {to pove}e molam za smrt odo{to
za milost; ja zasluìv kaznata i sega
samo za nea molam.
(Vleguvaat Bernardin, Temni~arot, Klau
dio, vo maska i Xuliet.)
545
Tante za kukurigu
Vojvodata
Koj od niv e Bernardin?
{utrak,
ko raskala{en ~ovek, magare i ludak
kaète mi, ve molam, so {to zasluìv tolku
visoko da me voskrevate?
Temni~arot
Lu~io
Ovoj, gospodaru.
Vojvodata
Eden monah mi govore{e za nego.
(Na Bernardin) Za tebe velat, bratko, deka
ima{ tvrda du{a,
{to ni{to ne priznava osven ovoj svet
zemen
po koj ìvotot si go tokmi{. Osuden si na
smrt;
no, grevovite zemski, ti gi prostuvam site
i te molam da ja koristi{ ovaa milost
za podobrata tvoja idnina. - O~e, pou~ete go.
Vo va{i race go predavam. (Na Temni~arot)
Koj vi e ovoj
zabulen vaka?
@imi o~ive, gospodaru, toa go govorev oti
takov govor sega e vo moda. Ako zaradi toa
sakate da me obesite, obesete me, ama sepak
pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici.
Vojvodata
Prvin sto kam{ici, gospodine, a potoa
besewe.
Objavete, temni~aru, nasekade niz gradot,
ako ima èna na koja bludnikov & zgre{il,
a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna
{to ja zbogatil so dete, neka dojde ovde
za so nego da ja ven~ame. [tom zavr{i ~inot
udrete mu go kam{ikot pa obesete go.
Lu~io
Temni~arot
U{te eden zatvorenik {to go spasiv,
koj treba{e da umre zaedno so Klaud io,
a po lik e re~isi ist kako nego.
(Go odbuluva Klaudio.)
Vojvodata
(Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{, za
negova qubov
mu prostuvam; a zaradi qubovta va{a
{tedra,
raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja.
Taka i toj brat }e mi stane. No za toa posle.
So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e
spasen.
Mislam deka vidov kako pogledot mu ìvna.
Pa, Anxelo, zloto od vas poleka si odi.
Sakajte ja èna vi, kolku vas i taa vredi.
Du{ava sega mi e spremna na site da im
prosti
ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka.
(Na Lu~io)
Vie, brat, {to me znaete ko kukavica,
@ivi gospod, gospodaru, ne ven~avajte me so
kurva. Pred malku va{ata visost re~e deka
jas ve proizvedov vo vojvoda; dobar moj gos
podaru, ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to
}e me proizvedete vo rogonosec.
Vojvodata
Vo ~esta se kolnam, }e ja ven~a{.
Klevetite ti gi prostuvam, a i s# drugo
{to ima{ za pla}awe. - Vodete go v zatvor,
i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to
rekov!
Lu~io
Brakot so orospija, gospodaru, vi e isto
kako i stavawe na smrtni maki, kam{iku
vawe i besewe.
Vojvodata
Toa go zasluùva toj {to go kleveti knezot.
(Izleguva Lu~io pod straà.)
546
Vilijam [EKSPIR
Vie Klaudio, ugledot vratete & go na taa
{to ja izrezilivte. Raduvajte se, Marijana.
Sakaj ja Anxelo. Bev nejzin ispovednik
i doblesta & ja znam. Ti blagodaram, dobar
Eskalo, za dobrinata tvoja. Ima{e i mnogu
drugi ne{ta za blagodarnost vredni. Za tru
dot
i mol~eweto, ti blagodaram temni~aru;
tebe
}e te unapredime na povisoko i poubavo
mesto.
Prostete mu, Anxelo, {to vi ja donese doma
glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Kla
udio.
Grevot tuka sam si se opravduva. Izabela
mila,
imam predlog {to se odnesuva na va{ata
sre}a;
ako u{te go priklonite kon nego srceto
svoe
s# moe }e stane va{e, s# va{e }e stane moe.
(Na site) A sega odime na dvorot; tamu }e vi
kaème na site
kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea
dnite.
(Izleguvaat.)
Romeo and Juliet
L I C A:
Hor
Romeo
Montagi, negoviot tatko
Montagi, negovata sopruga
Benvolio, vnuk na Montagi
Avram, sluga na Montagi
Baltazar, ~ovek na Romeo
Julija
Kapuleti, nejzin tatko
Kapuleti, negova sopruga
Tibalt, nejzin vnuk
Pa` na Tibalt
Petru~io
Bratu~etka na Kapuleti
Neguvatelka na Julija
Petar
Samson
Gregori, slugi na Kapuleti
Slugi, drugi
Muzi~ari
Eskalo, knez na Verona
Merkucio
Pariz, grof, blagorodnici
Pa`, na Pariz
Otec Lorenco
Otec Jovan
Apotekar
Komandir na straà
Drugi straàri
Gosti, blagorodni~ki, sledbenici na Montagi i na Kapuleti.
Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir.
Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina,
prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie
od 1597 godina, samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci), ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec, bez mnogu
op~ekoruvawe i so ~esti rimi, dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata, ~isto qubovna, sonetna forma. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna, spokojna, ponekoga{ idili~na atmosfera,
preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam, preku polnonade`nite
govori, za eden sre}en kraj i za edna vesela, romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot
e vo sostojba na postojano, radosno samoobnovuvawe. Ottuka, tragi~niot kraj kako da ne
se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam, verba vo ìvotot i opstanokot na
ubavoto vo svetot. No takva bila èlbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata, se razbira, pozajmena od drugi avtori. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata,
optimisti~ka, besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata
nare~ena qubov a od druga morni~avosta, {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna,
ja sozdavaat, mi se ~ini, onaa iznasilenost na tragi~noto, negovata vidliva, iskonstruirana
priroda koja, ponekoga{, zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i, da go spomeneme
grofot Tolstoj, na primer, me|u drugite.
Inaku, ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona, da stigne do
isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. S# {to se vika italijanska
renesansa, so site nejzini specifiki i osobenosti, moè da se najde i vo renesansna Anglija,
samo vo eden poprizemjen prevod, vo edna postudena varijanta. Taka, vo ovoj slu~aj, legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobliìl na [ekspir i toa na angliski
jazik (toj, osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk
(Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of
Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi
Bruk, tuku prikaznata sekoga{ e obratna; Bruk opstanuva, se spomenuva tokmu zatoa {to
imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi, vdahnuvaj}i du{a
vo {turata, banalna prikazna, velelepen, poetski pametnik na qubovta a preku nego da go
obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila
doìveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona.
Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. Ne
osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod, ovde za prvpat donesuvame prevod
na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original.
PROLOG
(Vleguva Horot.)
Horot
Dve semejstva, po dostoinstvo sosem isti
vo ubavata Verona, kaj{to dejstvoto se vodi
od pamtivek raskarani pak se karaat, nemaat tri ~isti
za gu{a se fa}aat, sekoj sekogo bodi.
Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti
dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka
~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti
so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka.
Delot stra{en za so smrt beleànata qubov
i prodolùvaweto na kavgata od nivnite stari
{to samo decata nivni gi ubiva, a ni{to ne menuva drugo
dva ~asa sega pred vas, na scenava }e cari.
Ve molime za trpenie, nikoj nema da ve davi,
ona {to nedostiga, trudot na{ }e go popravi.
(Izleguva.)
în PRVI
Scena 1
(Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi)
Samson
Samson
Gregorie, brate, pak ja vadime kolata od
kalta.
Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne
mrdnam. Sekoja devojka i sekoe mom~e od
domot na Montagi }e naide na yid.
Gregorie
Gregorie
Nikako, ne sme yevgar volovi, da mu se
snevidi.
Toa pokaùva deka si meku{ za{to samo
meku{ite se lepat za yid.
Samson
Samson
Velam, vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz
nos.
Gregorie
Velam, duri si ìv ne }e ja izvadi{ glavata
od oglav.
Samson
Taka e. Zatoa ènite kako pomeki i poslabi,
sekoga{ se pritisnati za yid; zatoa ma{kite
na Montagi }e gi izbrkam od yidot, a ènskite
}e gi pritisnam.
Gregorie
Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas,
nivnite slugi.
Koga }e mi se stemni, znam brzo da udram.
Samson
Gregorie
Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{.
Seedno. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam
na kar{ilak na ma{kite, }e se nafr~am na
ènskite - }e im gi se~am glavite.
Samson
Gregorie
Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa
da se stemnam.
Glavite }e im gi se~e{ na devojkite?
Gregorie
Samson
Da se stemne{ zna~i da zabega{, a da bide{
hrabar zna~i da ostane{ na mesto, zatoa ako
se stemni{, re~i zbogum na umot.
Da, glavite na devojkite ili ona {to kaj niv
e glavno, sfati me kako saka{.
Vilijam [EKSPIR
556
Gregorie
Tie }e te sfatat onaka kako {to }e
po~uvstvuvaat.
od trite podolgiot; ako premol~at golem
sram }e bide toa za niv.
(Go pokaùva od trite podolgiot.)
Avram
Samson
]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a
dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e.
Nam ni go pokaùvate od trite podolgiot,
gospodine?
Samson
Gregorie
Samo go pokaùvam od trite podolgiot, gospodine.
Dobro e {to ne si som. Da be{e nikoj nema{e
da te ferma.
(Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na
Montagi.)
Vadi go alatot. Eve gi apa{ive od domot na
Montagi.
Dali nam ni go pokaùvate od trite podolgiot, gospodine?
Samson
Samson
Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. Ti
po~ni ja kavgata, a jas }e ti go {titam grbot.
(Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana
ako kaàm ‘Da’?
Gregorie
Gregorie
Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{.
Samson
Brkaj rabota koga ti velam.
Gregorie
Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat.
Samson
Gledaj zakonot da bide na na{a strana. Neka
po~nat tie.
Avram
Ne.
Samson
Ne, gospodine, ne vi go pokaùvam od trite
podolgiot vam gospodine, tuku samo go
pokaùvam od trite podolgiot, gospodine.
Gregorie
(Na Avram) Da ne barate kavga, gospodine?
Avram
Kavga gospodine? Ne, gospodine.
Gregorie
Samson
]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka
me sfatat kako sakaat.
Samson
Ne, tuku kako smeat. Jas pak }e im go pokaàm
Ama ako barate, gospodine, vi stojam na
raspolagawe. I jas mu sluàm na isto tolku
dobar gospodar kako i vie.
557
Romeo i Julija
Avram
Ne podobar.
Samson
Dobro, gospodine.
(Vleguva Benvolio.)
Gregorie
mrazam zborot
ko adot {to go mrazam, site Montagi i tebe.
Bori se, kukavico.
(Se borat. Vleguvaat trojca ili ~etvorica
gra|ani, straàri so stapovi i lastagarki.)
Gra|anite
Re~i podobar. Eve doa|a eden rodnina na
gospodarot.
Stapovi, osteni, kopja dajte! Udrete! Neka
crknat!
Dolu Kapuleti. Dolu Montagi.
(Vleguvaat Kapuleti i èna mu.)
Samson
Kapuleti
(Na Avram) Da, podobar, gospodine..
[to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go,
brzni!
Avram
G-|a Kapuleti
Laè{.
Samson
Paterica, paterica - [to }e ti e me~?
(Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i èna
mu.)
Vadete gi me~evite, ako ste maì. Gregorie,
ne go zaboravaj udarot od nekni.
(Gi vadat me~evite i se borat.)
Kapuleti
Benvoliot
(Go vadi me~ot) Razdvojte se, budali. Vratete gi me~evite. Ne znaete {to pravite.
(Vleguva Tibalt.)
Me~ot, rekov. Stariot Montagi e ovde,
i so me~ izvaden me pravi majmun.
Montagi
Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go drì.)
Pu{ti me, ne drì me, gleda{ se ~epam!
Tibalt
G-|a Montagi
(Go vadi me~ot) [to, vadi{ me~ na ovie
bezdu{ni ‘rtki?
Zavrti se, Benvolio. Pogledni & v lice na
sopstvenata smrt.
Benvolio
Samo gi smiruvam. Vrati go me~ot
ili pomogni lu|evo da gi razdvoime.
Tibalt
[to, so me~ v raka govori{ za mir? Go
Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{.
(Straàrite se obiduvaat da gi razdvojat
dvete strni.)
(Vleguva Vojvodata Eskalo so
pridru`bata.)
Vojvodata
Rajo buntovna, du{mani na mirot,
hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej, yverovi,
lu|e,
Vilijam [EKSPIR
558
{to go gasnete ognot od otrovniot bes
so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika;
pod zakana so kazna, od krvavite race
vedna{
da ste go frlile toa oru`je grdo
za da ~uete {to ima da vi kaè raspameteniot va{ Vojvoda.
(Montagi, Kapuleti i nivnite sledbenici
go frlaat oru`jeto.)
Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter
od tebe Kapuleti i od tebe Montagi,
tripati go voznemirija spokojot na ulicite
na{i
i napravija drevnite ìteli na Verona
nametkite od ple}i da gi frlat
pa gi zaigraat so racete starite jatagani
~irosani od vremeto za da ve razdvojat
vo ~irosanata omraza va{a. Ako samo
u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite
na{i,
so ìvotot }e go platite ru{eweto na
mirot.
A sega site drugi neka si odat.
Ti, Kapuleti, so mene vedna{ doa|aj; a tebe
Montagi popladnevo ~ekam da te vidam
za da ja doznae{ voljata na{a za ova
vo starata Vilafranka kaj{to zasedava
javniot sud.
U{te edna{, pod zakana so smrt, odete si!
(Izleguvaat site osven Montagi, èna mu i
Benvolio.)
Montagi
Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga?
Govori, vnu~ko; be{e tuka koga po~na?
Benvolio
Slugite na va{iot du{man
i va{ite ve}e se borea koga stignav.
Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. Toga{
dojde
besniot Tibalt so isukana sabja
pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot,
po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go
se~e
vozduhot koj{to, nepovreden, so prezir mu se
ruga{e.
Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki
se priklu~uvaa lu|e od obete strani
duri ne dojde Vojvodata, koj{to n# razdvoi.
G-|a Montagi
A kade e Romeo- dali deneska go vide?
Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde.
Benvolio
Gospo|o, eden ~as pred oboùvanoto sonce
da yirne niz pozlateniot prozorec na istok,
ne{to voznemiren izlegov malku v pole,
kaj{to, pod eden ~estak sikamori
{to raste zapadno od na{iot grad,
rano izlezen, go vidov va{iot sin.
Mu prijdov, no toj od mene se sokri,
i {mugna vo ~estakot koga me vide.
Jas, merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde,
a samiot na sebe si bev tovar i breme, pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva,
i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se
sokri.
Montagi
Mnogu utra toj tamu e viden,
so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa,
dodavaj}i na oblacite novi oblaci od
vozdi{ki te{ki.
No vedna{ {tom s#veseloto sonce
od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e
temnite zavesi od zoriniot krevet,
od svetlinata bega doma mojot sin taèn,
pa vo svojata samotna se povlekuva soba,
panyurite gi spu{ta, svetlinata ja tera
bo`ja
i ve{ta~ka no} za sebe pravi.
Mra~no i kobno raspoloènievo moè da e
kaj ~ovek
ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet.
Benvolio
Striko dobar, ja znaete pri~inata?
559
Romeo i Julija
Romeo
Montagi
Nitu ja znam nitu saka da mi ja kaè.
Te{ko mene, dolgi se ~asovite na taga.
Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo?
Benvolio
Benvolio
A dali mu go ispipavte pulsot?
Da. [to taga gi dolì ~asovite na Romeo?
Montagi
Romeo
I jas samiot a i mnozina drugi,
no toj, sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi,
dodu{a ne znam so kolkava iskrenost,
i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe
i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu
ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv
pred da moè da rascuti so lisjata slatki
i ubavinata da mu ja predade na svetoto
sonce.
Da moè da doznaeme od kade tagata mu ide,
toga{ i lekot lesno }e go bide.
(Vleguva Romeo)
Benvolio
Eve go ide. Ve molam skrijte se molkum,
jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku.
Da go nema{ ona {to koga go ima{, gi krati.
Benvolio
Zaquben?
Romeo
Li{en.
Benvolio
Od qubov?
Romeo
Li{en od taa vo koja sum zaquben.
Montagi
Benvolio
Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka
vistinata ja doznae{. Odime. Srcevo mi
~uka.
(Izleguvaat Montagi i èna mu.)
Te{ko so takva qubov, na lik ne`na
A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi.
Romeo
Benvolio
Dobro utro, rodnino.
Romeo
Zarem tolku mlad e denot?
Benvolio
Odvaj e devet.
Te{ko na taa qubov {to navidum mila
Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila.
Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Boè, kakov
megdan se vodel ovde?
Sepak ne kaùvaj mi za{to za s# ova
slu{nav.
Omraza rabotela ovde no pove}e pusta
qubov.
Zo{to o, qubov borbena, o, omrazo qubena
o ne{to od ni{to iskonski za~nato!
O svetlino hmurna, sueto trezna,
Haose bezobli~en od navidum oblici
skladni,
Vilijam [EKSPIR
560
Perduve oloven, ~adu sjaen, ognu studen,
zdravje bolno,
sonu v jave, {to si i ne si!
Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno
~uvstvo ne e. Ti
se smee{, ne?
Benvolio
Kaì mi bez {ega, koja e taa {to ja qubi{?
Romeo
[to, saka{ da ofkam i da ti kaàm?
Benvolio
Benvolio
Ne, rodnino, tuku pla~am.
Da ofka{? Ne; samo stvarno kaì koja e.
Romeo
Romeo
Dobro srce, za {to?
Benvolio
Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i
takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i.
No stvarno, rodnino, sakam edna èna.
Za toa {to dobro edno srce strada.
Benvolio
Romeo
Zlostorot quboven e takov, ti si na klada.
No jadovite moi i sami na srce mi teàt
a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe leàt
pa me pritiskaat dvojno. Qubovta {to kaj
tebe ja vidov
pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot.
Qubovta e ~ad od bazdeòt na vozdi{ki bez
po~in,
{tom brzgne, ogan plamnuva vo zaqubenite
o~i,
{tom se stu{i, more se polni od qubovni~ki
solzi.
I {to u{te? Ludilo umno {to meli,
xvaka~ka bolka i sladok pelin.
Zbogum, rodnino.
Benvolio
êkaj, ne brzaj da me ko{ne{,
Ako zamine{ bez mene, me navreduva{
mo{ne.
Romeo
Jas? Pa jas sum zaguben. Jas ne sum ovde.
Ova ne e Romeo; ne sum tuka, ne sum ni onde.
Deka si zaquben zna~i, pogodiv u{te
vedna{.
Romeo
Dobar si strelec; a i ubava e taa {to ja
sakam.
Benvolio
Ubava meta, rodnino, pobrgu se godi.
Romeo
Proma{i tuka. Ne ja godat nejze od Amor
strelite; Dijanin um ima taa i zbor
i za{titena silno so devstvenost skapa
Od lakot tenok na deteto si nema maka.
Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to
lostat
ni prifa}a sredbi so pogledi bludni,
ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto
zlato.
O, taa vrie od ubavina; edinstveno siroma{na
}e stane
koga so smrtta i seta ubavina }e & umre.
561
Romeo i Julija
Benvolio
Benvolio
Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja
krasi?
]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram
dolèn.
Romeo
Da, no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja
gnasi;
ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj
di{e
potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e.
Preubava e, prepametna, pametno preubava
za pokaj
Blagoslov da zasluì {to me frla v o~aj.
Od qubovta se otkaà i vo taa zavetna
sprega
ìveam umiraj}i i ìv sum za toa da go
kaùvam sega.
Benvolio
Slu{aj me mene; prestani na nea da misli{.
Romeo
O, nau~i me kako da prestanam da mislam!
Benvolio
Daj im sloboda na sopstvenite o~i.
Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi.
Romeo
Toa e na~in
u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se
vratat.
Presre}nite maski licata {to gi qubat na
ubavite dami
onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to
ja krijat.
Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema
kolku e besceneto bogatstvoto na vidot.
Pokaì mi èna poli~na od site drugi
za mene ubavinata nejzina }e mi sluì
ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa
najubavata poubava e u{te. Zbogum,
te{ko na zaborav da me nau~i{ moè{.
Vilijam [EKSPIR
562
Scena 2
(Vleguvaaat Kapuleti, Paris i slugata
Petar)
Kapuleti
Pa i Montagi obvrzan e ko mene
pod zakana so ista kazna, da go ~uvame mirot
{to ne e te{ko za starci kako nas, mislam.
Paris
Obajcata ste ~esni, ugledni lu|e,
i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi.
No, gospodine, {to velite za baraweto moe?
Kapuleti
Go velam istoto {to go rekov i pred toa.
Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov;
u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta.
U{te dvapati barem krajot na letoto neka e
viden
pred da mislime deka e zrela nevesta da
bide.
Vo domot moj skromen, yvezdenata svita seta
ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba
svetat.
I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata
prazni
koga ubavo promenetiot april na peticata
}e zgazne
od babuwosanata zima - zadovolstvo zna~i
takvo
me|u sveìte ènski pupki na gosteweto
vakvo
vo domot moj }e setite; ~ujte gi site, videte
gi site,
najvrednata izberete ja so vas da gi minuva
dnite;
vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site
edna
{to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i
najvredna.
Da odime sega. (Mu dava pismo na Petar)
Tr~aj mom~e,
neka ne ti e u|e;
niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e
zapi{ani ovde i kaì im koga zabrzan }e te
vidat
deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat.
(Izleguvaat Kapuleti i Paris.)
Paris
Petar
I pobrgu od nea stanale majki sre}ni.
Kapuleti
No pobrgu i precvetuvale, maèni tolku
rano.
No probajte, blagoroden Paris, srceto osvojte & go milo;
voljata moja od soglasnosta nejzina e samo
krilo,
i {tom taa se soglasi, vo izborot nejzin
leì blagoslovot moj ko pe~at na siot toj
~in.
Ve~erva vo domot moj pir starinski se
pravi,
na koj sum pokanil gosti mnogu, velmo{ki
glavi
mene mnogu mili, pa eve i vas ovde ve kanam
pirot da mi go udostoite, poradosen da
stanam.
Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde
zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba
da se matka so svojata utija, terzijata so svojot
kalap, ribarot so svojata ~etka, slikarot so
svoeto sertme; no ispraten sum da gi najdam
onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{
ne moàm da najdam {to imiwa napi{al
pisarot. Moram da najdam nekoj u~en.
(Vleguvaat Benvolio i Romeo)
Eve mi dvajca ko pora~ani.
Benvolio
Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva,
edna bolka so drug ~emer se le~i,
viorot vrati go, pa svesta se zavrtuva
prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i.
Nova zaraza na o~i neka ti se fati
pa stariot lut otrov brgu }e se trati.
563
Romeo i Julija
Romeo
Tvojot le~ben list odli~en e za toa.
Benvolio
Za {to, ti se molam?
Romeo
Za tvojata skr{ena piska.
erki;
grofot Anselme i negovite ubavi sestri,
gospo|ata vdovica od Vitruvio,
gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi
vnuki,
Merkucio i negoviot brat Valentin,
striko mi Kapuleti, èna mu i }erkite,
ubavata vnuka Rozalina i Livija,
gospodin Valencio i negoviot rodnina
Tibalt,
Lucio i nemirnata Helena.’
Ubavo dru{tvo. A kade treba da dojdat?
Benvolio
Petar
[to ti e Romeo, da ne si lud?
Gore.
Romeo
Romeo
Ne sum lud, tuku vrzan polo{o od ludak;
zatvoren v zatvor, dràn bez mojata hrana,
kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro
ve~er, mom~e.
Petar
Kade gore?
Petar
Na ve~era kaj nas doma.
Romeo
Dobro ve~er. Ve molam, znaete da ~itate?
Romeo
Da, sopstvenata kob vo sopstvenata beda.
Petar
Verojatno ste samouk. No ve molam. dali go
~itate s# ona {to go gledate?
îja doma?
Petar
Domata na mojot gospodar.
Romeo
Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am.
Romeo
Petar
Da, ako gi znam bukvite i jazikot.
Petar
êsno re~eno. Ostanete so zdravje.
A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. Moj
gospodar e velikiot, bogat Kapuleti a ako ne
ste od rodot na Montagi, povelete, ve molam,
na pehar vino kaj nas. Ostanete so zdravje!
(Izleguva.)
Romeo
Benvolio
êkaj, mom~e, znam da ~itam.
(Go ~ita pismoto.)
‘Gospodin Martino i negovata èna i }
Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti
}e ve~era ubavata Rozalina, koja tolku ja
Vilijam [EKSPIR
564
saka{,
so site boèstveni ubavici od Verona.
Da odime tamu, pa so nepristrasno oko
sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga
tivka
pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e
mivka.
Scena 3
(Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata)
Gospo|a Kapuleti
Doilko, kade e }erka mi? Vikni mi ja
vedna{.
Romeo
Doilkata
Koga pravoverieto na o~ite moi
takva kaè eres, solzite ogan neka se storat
pa tie, neudaveni do sega i od celo more
ko eretici i la`govci neka gorat.
Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto
{to s# gleda
od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda.
Benvolio
Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si
ja merel,
}e bilo poinaku vo drugi da si yverel;
na kristalnata vaga izmeri ja ti sama
ubavicata svoja so nekoja druga dama
{to jas }e ti ja pokaàm na gozbata kako
sveti
pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{.
@imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav
ve}e ja viknav. Ej, jagnence, ej, pilence,
Bog da ~uva, kaj e devoj~eto? Ej, Julija!
(Vleguva Julija.)
Julija
[to e, koj me vika?
Doilkata
Majka vi.
Julija
Eve me, gospo|o. [to zapovedate?
Gospo|a Kapuleti
Romeo
]e dojdam, no ne za pred takvi ubavici da
stojam
tuku za da uìvam vo sjajot na ubavicata
moja.
(Izleguvat.)
Eve {to. – Doilko, izlezi za kratko.
Mora na samo da zboruvame. – Doilko, sepak
ne odi.
Nema {to tuka od tebe da se krie. Jasno ti e
deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite
Doilkata
Taka e, do minuta znam kolku e stara.
Gospo|a Kapuleti
Ne napolnila ~etirinaeset.
Dadilakata
Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s#
nemam ni ~etiri,
deka nema ~etirinaeset. U{te kolku ima do
565
Romeo i Julija
Ivanden?
“Da!”
Gospo|a Kapuleti
Dve nedeli i zgora.
G-|a Kapuleti
Dosta so toa. Zamol~i te molam.
Doilkata
Doilkata
Zgora, zdola od site denovi vo godinata
ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset.
Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi
vardi,
vrsni~ki bea. So bog sega e Suzana;
predobra za mene be{e. No, ko {to rekov,
tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset
polni,
ba{ taka, velam, dobro pomneweto me sluì.
To~no pominaa edinaeset od zemjotresot
a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava
lesno –
Od site denovi vo godinata tokmu na toj den
za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so
pelin
sednata na sonce pod golubarnikot.
Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte.
Da, da, ba{ imam akal! No, ko {to rekov,
koga go vkusi pelinot na bradavicata
od cickata i seti deka gor~i, ludoto beble
go trgna glav~eto i celo se smurti!
“Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena,
normalno, skoknav.
A edinaeset od toga{ pominaa leta,
za{to toga{ na noxiwa stoe{e. Ne, {to
bladam,
more tr~ka{e i se klate{e niz soba
za{to den pred toa ~elceto si go udri
a ma` mi, bog da go prosti,
veselo maì{te edno, detenceto go krena.
“Opaa!” re~e, “sega na nos pa|a{, a koga
pozrela }e stane{, na ple}i }e pa|a{,
ne, Xuli?” A, ìmi krstot, ubavoto crv~e
prestana da pla~e i re~e “Da!”
A {egata sega, gledaj, vistina stana!
Vi velam sto godini da ìveam
ova ne }e go zaboravam. “Neli, Xuli?” ja
pra{a
a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e
]e zamol~am, gospo|o. Ama mi se puka od
smea
koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i
re~e “Da”.
A, tvrdam, & be{e niknala na ~elo
edna xumka, naa, ko jajce od gajgur.
Se bapna bogami i pla~e{e gorko.
“Da” re~e ma` mi, “sega na nos pa|a{?
Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{,
ne, Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e
“Da”.
Julija
Prestani i ti, dado, zamol~i, te molam.
Doilkata
Dobro de, eve mol~am. Gospod neka te vardi,
ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go
doela.
U{te da do~ekam maèna da te vidam
drugo ni{to ne}am.
G-|a Kapuleti
Tuka te ~ekav, tokmu za toa
sakav da porazgovarame. Kaì mi, Julijo,
}erko,
{to misli{ ti za maà~kata?
Julija
Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala.
Doilkata
“êst” ami kako! Da ne ti bev edinstvena
doilka,
}e re~ev deka od cicka ja iscica i seta
mudrost!
Vilijam [EKSPIR
566
G-|a Kapuleti
Doilkata
E, pa, eve, razmisli za maà~ka sega. Pomladi od tebe
ovde vo Verona, ugledni gospo|i,
ve}e se stanati majki. Spored presmetkata
moja
tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini.
Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za
èna.
Pomala? Nikako, samo pogolema. @enite so
maìte rastat.
G-|a Kapuleti
(Na Julija).Na kuso: dali kon Paris qubov
moè da ti se rodi?
Julija
Doilkata
Ma`, gospo|ice, gospo|o, ma` i pol
mu nema ramen na svetot, da go zeme{ i da
bega{.
G-|a Kapuleti
]e gledam, ako gledaweto kon takvo ra|awe
vodi.
No sigurno sloboda pregolema nema da si
dadam,
pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam,
madam.
(Vleguva Petar.)
Letoto na Verona nema takov cvet.
Petar
Doilkata
Taka e, toj e cvet; vistinski cvet, i jas
velam.
G-|a Kapuelti
(Na Julija.) [to veli{? Moè{ velmoàva
da go saka{?
Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a.
Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot
Paris
i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata
tamu gi napi{a. Ispitaj ja sekoja crta,pruga
i vidi kako se soglasuvaat edna so druga.
Za s# nejasno {to vo knigava preubava leì
vo o~ite pobaraj go, tamu toa skrieno teì.
Na skapocenava qubovna kniga, na nepovrzanive ~ari,
za razubavuvawe u{te samo korica im fali.
Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se
zbiva
koga ubavinata ubavina vo sebe skriva.
Nema oko {to pred knigata ne se divi takva
{to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna
s# negovo so maòv }e go spodeli{ viden
a imaj}i go, ni{to pomala nema da bide{.
Gospo|o, gostite dojdoa, ve~erata e servirana, vas ve vikaat, mladata gospo|ica ja
baraat, doilkata ja pcujat v kujna, s# e naopaku
i vo haos. Jas mora da odam da posluùvam. Ve
molam idete vedna{.
G-|a Kapuleti
Eve idime.
(Izleguva Petar)
Julija, grofot te ~eka so svoite mo}i.
Doilkata
Brzni mome; po dnite sre}ni, posre}ni ~ekaj
no}i.
567
Romeo i Julija
Scena 4
(Vleguvaat Romeo, Merkucio, Benvolio pod
maski so u{te nekolkumina maskirani.)
Merkucio
Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na.
Romeo
Pa dali ko opravduvawe da odrìme govor
ili da buvneme bez izvinuvawe?
Romeo
[to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba,
presurova, prenaduena i bocka kako trn.
Benvolio
Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda.
Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i
{to nosi laèn tatarski lak {aren
i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i
ni na pamet nabuban prolog
od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde.
Neka za nas sudat kako im e drago,
na{e e da izigrame, pa fa}ame xade.
Merkucio
Ako so tebe e gruba, grub bidi ti so nea,
ako bocka, bockaj ja i ti, taka }e ja skroti{.
Daj mi maska licevo vo nea da go stavam,
nad maskata maska. Ba{ mi e gajle
ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi!
Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni!
(Stavaat vomjazi (maski).)
Benvolio
Romeo
Daj mi fakel. Ne sum ba{ za ripawe.
Bidej}i mra~en, svetlina barem da nosam.
Ajde, da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu
nozete vedna{ neka po~nat da rabotat.
Romeo
Merkucio
A ne, Romeo, mora so nas da igra{.
Romeo
Ne doa|a predvid. Obuvkite va{i se lesni,
pogodni za igrawe; a mene du{ava mi e tu~na
kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam.
Dajte mi fakel. Neka vetrogonite lesni
podot bes~uvstvitelen so peticite go
struàt,
a jas do od iskona kaànoto }e se dràm.
]e bidam drà~ za sve}i i s# }e gledam.
[tom igrata ìvne, }e pobudalam i }e
begam.
(Zema fakel.)
Merkucio
Merkucio
Ti si zaquben; pozajmi gi Kupidonovite
krila
pa vivni se so niv nad visinive niski.
Gledam umot te stega, pa s# ti e preku nosot.
Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta
e qubov vo koja do u{i si zacapal, od nea
brgu }e te izvadime. A sega napred!
Da ne ja tro{ime svetlinata denski!
Romeo
Strelata negova predlaboko mi e vnatre
za da se vivnam na lekite mu krila, pa vrzan
ne moàm da se krenam nad jadot moj taèn;
pod te{koto breme na qubovta sega pa|am.
Romeo
Ne e taka.
Vilijam [EKSPIR
568
Merkucio
Mislev gospodine, dvoumej}i se vaka
boèmski,
xabe svetlinata ja tro{ime, ko sve}a da gori
denski.
poslu{aj me, za{to mislata dobra vo zborot
bila
pet pati porano odo{to vo site setila.
Romeo
Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde
ama sepak e glupo da se odi.
Merkucio
A zo{to ako smeam da pra{am?
Romeo
No}eska son soniv.
Merkucio
Pa isto i jas.
Romeo
[to sonuva{e?
Merkucio
Deka sonuva~ite ~esto laàt.
Romeo
Na sone, ~estopati, javeto ni izgleda
stvarno
Merkucio
Gledam no}eska kralicata Mab te posetila
arno.
Benvolio
Babica e taa na samovilite i vo oblik
se javuva ne pogolem od ahat-kamen
na pokazalezot od nekoj odbornik gradski
vle~ena od yevgar atom~iwa sitni
preku nosevite na lu|eto legnati da spijat.
A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi
noze;
pokriv~eto, od skakul~evi krilca
uzdite od vodni mese~inski zraci;
amovite, od najsitni pajakovi ni{ki;
kam{i~eto, od kov~e na {tur~e, ìl~iwata
od prav,
kolesnikot nejzin, muv~e edno sitno
oble~eno vo sivo,
dvapati positno od zmiulesto crv~e,
is~epkano od prsteto na mrzlivo mome.
Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik
napraveno od ververi~ka-stolar ili od
striko crv~e
od iskona praja~i na samovilskite ~ezi.
I ba{ vaka katano} taa samo juri
niz umot na zaqubenite, pa tie za qubov
sonuvaat;
ili po kolenata na dvorjanite, pa sonuvaat
za klawawe samo;
ili po usnite damini, pa samo celuvki sonuvaat,
pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari
za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu
slatki.
Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj
advokat
a toj sonuva zarabotuva~ka od merata
nadvor;
a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko
prase
nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano
pop~e;
pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda.
Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj
vojnik
pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla,
pusii fa}a, dimiskii pleni, forsira reki,
pehari polni pie; a potoa, gledaj ~udo,
Barabani v u{i mu bijat, pa skoka i se budi,
i, ispala{en od sonot, opcuva dve-tri
molitvi
I pak legnuva da spie. Ova vi e taa ista Mab
{to grivite na kowite gi zapletkuva no}e
na kepcite pletenkite vo samovilski im gi
plete
569
Romeo i Julija
kok, koj{to edna{ odvrzan, golema nesre}
a nosi.
ova e taa ve{terka koja koga momite na
ple}i leàt,
gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar
da go krepat koga }e stanat èni.
Ova e taa –
Romeo
Dosta, dosta, Merkucio, molkni!
Tuku bambori{ bez vrska.
Merkucio
Taka e. Za sonovi govoram,
za ro`bite na bezrabotniot mozok,
za~nati od ni{to, no od me~ti pusti,
nevistinski i prazni ko jalov vozduh,
ponepostojani od samiot veter, koj{to de
smrznatite gi qubi gradi na sever,
de, naluten, odedna{ se premisluva
pa likot go vrti kon jugot rosen.
Scena 5
(Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi.)
Petar
Kade e toj Tenxer~ija, da mu se snevidi, koj
}e servira, a? Tuku samo ne{to menuva, tuku
samo ne{to potskusuva!
Prviot sluga
Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe
pa|a vo racete na eden ili dvajca, a racete
ne se ~isti.
Petar
Nadvor so tie stol~iwa na preklop, trgnete
mi go i ova kreden~e, pazete so ~iniite.
Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan, a ti, du{i~ke, kaì mu na vratarot da
gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. Ej, Anton,
Tenxer~ijo!
Benvolio
Vtoriot sluga
I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{.
Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na
vreme.
Eve sme, de, poleka.
Petar
Romeo
Se pla{am pred vreme, za{to umov koben
ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite
visi
no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en
so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go
skrati
na ìvotov prezren, vo gradive piknat,
na na~in nekoj lukav so predvremena smrt.
No toj {to go drì kormiloto od mojot
ìvot
i brodot neka mi go vodi! Napred,
pobratimi moi bodri!
Benvolio
‘Rzni so barabanot, taka!
(Izleguvaat.)
Ve baraat, ve vikaat, im trebate, im ste neohodni vo golemata odaja.
Prviot sluga
Ne moème odedna{ da bideme na site
strani. Da ìvneme malku, de~ki!Na rabota,
pa koj }e preìvee neka }ari!
Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i
stolovi.Vleguva muzikata a potoa od ednata
strana Kapuleti, èna mu, Julija, Doilkata,
Tibalt, Petru~io i site gosti a od drugata
maskiranite Romeo, Benvolio i Merkucio.
Kapuleti
(Na maskiranite)
Dobro mi dojdovte, gospoda! So vas }e
Vilijam [EKSPIR
570
igraat dami
bez pluskavici na noze. Ha, gospo|i moi,
koja od vas site
}e se drzne da ne igra? Prebirlivite, velam,
pluskavici }e dobijat. Ve upla{aiv, a?
Taka?
Dobrodojdovte, gospoda. I jas nekoga{ ko
vas
sum nosel maska i moèv na uvo da im
{eptam
na ubavicite predivni skazni {to mnogu
im godea. Taka be{e, taka be{e, ama samo
be{e.
Dobro mi dojdovte gospoda. Zasvirete
muzi~ari.
Muzikata sviri a maskiranite, gostite i
damite igraat. Romeo stoi na strana.
Mesto, mesto! Napravete mesto i zaigrajte
momi!
(Na slugite) U{te svetlo, lega~i i sklopete gi masite!
Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde.
(Na rodninata) Mom~e, ovaa nenadejna
zabava
dobro ispadna, ne?
Samo sedi, sedi koga ti velam, rodnino Kapuleti,
Odamna ni pomina vremeto za igrawe.
Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat.
Kaì mi, kolku vreme ima od koga ti i jas
Sme bile vo maski?
Kapuleti
[to zboruva{? Pred dve godini
be{e pili{tarec.
Romeo
(Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata
ja krasi
na onoj vitez?
Slugata
Ne znam, gospodine.
Romeo
O, taa gi u~i faklite da gorat sjajno!
Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno
ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i, srceto na svetot
po nea tupka.
Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani,
damava {to igra me|u druga~kite zbrani.
[tom zaprat, }e & prijdam kaj{to sedi taka,
}e ja dopram da mi se blagoslovi grubava
raka.
Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i,
ete,
vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er.
Tibalt
Rodninata Kapuelti
@imi bogorojca, edno trieset godini.
Kapuleti
Zarem tolku? êkaj, ne, nema tolku.
Kolku i da e blisku Duovden, od svadbata
na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini
a toga{ bevme pod maski.
Po glasot mislam, ovoj }e da e Montagi.
Me~ot mom~e donesi mi go.
(Izleguva slugata)
[to, zarem robov se drznal
ovde da dojde, skrien pod grda maska
da ja prezira i pluka sve~enosta na{a?
@imi ~esta semejna, da go ubijam ko ku~e
bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek.
Kapuleti
Rodninata Kapuleti
[to e, rodnino, {to si se vozbudil gnevno?
Pove}e, pove}e. Sin mu gospodine,
Ima trieset.
Tibalt
Striko, Montagi e ovoj, du{mani{te na{e
571
Romeo i Julija
revno,
podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera
da n# rezili, da n# srami tokmu na ve~era.
Kapuleti
Mladiot Romeo, ne?
Tibalt
Tokmu toj, podlecot Romeo.
Kapuleti
Vozdrì se, rodnino stroen, ostavi go na
mira.
Se odnesuva toj kako gospodin vistinski,
i, {to e pravo, cela Verona go fali
kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek.
Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov
nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a.
Zatoa strpi se, pravi se ko da ne e tuka.
Ova go baram i ako po~it kon mene ima{,
bidi qubezen i prestani da se murti{,
ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba.
Kapuleti
[to? Ti }e mi kaè{?
Ama si bil drzok! Vidi, vidi, koj bi rekol?
]e mi plati{ za ova, ti velam. Mene najde
inaet da mi tera{. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. Julija se vra}a na svoeto
mesto kaj{to ja ~eka Romeo.)
(Na gostite) Taka, deca, od srce! (Na
Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. Smiri se
ili - (Na slugite) u{te sve}i, u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e,
}e te nau~am jas na red. (Na gostite)
Veselo, veselo, deca!
(Muzika povtorno sviri, gostite igraat.)
Tibalt
[tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre
mi vrijat,
siot se tresam, bitki stra{ni vo mene se
bijat.
]e si odam, no nametnatovo {to se veli
koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin.
Romeo
Tibalt
Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol.
Nema da go podnesuvam.
Kapuleti
]e go podnesuva{ koga ti velam.
Vidi go ti nego, ima da slu{a{. Da ne si
gluv?
Koj e ovde gazda, jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na
pomo{.
Saka gostite da mi gi rastrevoì, silexija
pred site
da izigruva! I toa ovde, vo mojata ku}a!
(Na Julija dopiraj}i ja po raka)
Ako go skvernavam so bezvrednava raka
svetovo mesto, poblagoroden grev nudam:
usnive, dvajca axii vcrveni, stojat ovde taka
da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda.
Julija
Axio dobar, ne huli po racete {tedro,
{to pobo`nost {irat so ~inot niven.
Svetcite so axiite se rakuvaat vedro
toa e bakne` svete~ki, axiski zdiven.
Romeo
A zarem svetcite se bez usni, axiite sveti?
Tibalt
Julija
Ama striko, sramota e.
Ne se axio, ama tie im se za molitva da
storat.
Vilijam [EKSPIR
572
Romeo
O svetice, toga{ usnive ko racete neka
~inat
slu{ni gi, za spas od o~ajov te molat.
Julija
Sveticata ne mrda, iako za molitvi ne e
nema.
treba da leì na pari.
Romeo
(Za sebe) Kapuleti zna~i!
Stra{na smetka! Se zaloìv du{manot da
me ma~i!
Benvolio
Ajde, odime, vidovme {to ima{e da se vidi.
Romeo
Romeo
Toga{ ne mrdaj, plodot molitven da go
zemam.
(Ja baknuva.)
Vaka od usnive, tvoite mi go zedoa grevot.
Julija
Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen.
Romeo
Grev od usnive moi zemen? O, ama e sladok
devo!
Vrati mi go vedna{.
(Ja baknuva.)
Julija
Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme!
Doilkata
Gospo|ice, majka vi saka so vas da zboruva.
(Julija odi kaj majka & .)
Da ama doprva nemir na srce }e mi idi.
Kapuleti
êkajte, gospoda, ne odete si taka brzo.
Ima u{te ne{to za potkasnuvawe.
(Mu {epotat na uvo.)
A, taka zna~i? Toga{, vi blagodaram na site.
Vi blagodaram, ~esni lu|e. Dobra no}.
Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega.
(Na bratu~edot) Uf, brat~e, docna e,
docna.
Si legnuvam.
(Izleguva Kapuleti a po nego i gostite.)
Julija
Dojdi vamu, dadilko. Koj e onoj gospodin?
Doilkata
Sinot, naslednik na stariot Tiberij.
Julija
Romeo
A onoj {to sega izleguva niz vrata?
Koja e majka & ?
Doilkata
Doilkata
Toj e, mislam, mladiot Petru~io.
Ama ste zelen mom~e,
majka & e gospodarka na ovaa ku}a,
odli~na gospo|a, doblesna i umna.
]erkata so koja govorevte sega jas ja doev.
Vi velam, toj {to nejze }e ja zeme
Julija
A onoj zad nego {to ne saka{e da igra?
Romeo i Julija
Doilkata
Ne znam.
Julija
Odi i pra{aj kako se vika.
(Doilkata odi.)
Ako èna ima,
toga{ grobot }e mi bide postela bra~na.
Doilkata
(Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi,
sin edinec na va{iot golem du{man.
Julija
(Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna!
Prerano te spoznav, predocna pri sebe me
vikna!
ûdovi{na qubov kobno sega mi se ra|a
{tom du{manot prezren da go qubam mi se
pa|a.
Doilkata
[to kaùva{? [to kaùva{?
Julija
Stih eden {to od eden igra~
pred malku go nau~iv.
(Nekoj od vnatre vika ‘Julija’.)
Doilkata
Eve n#, sega.
Da odime. Posledniot gostin ve}e bega.
(Izleguvaat.)
573
Vleguva Horot
Starata strast na umirawe sega leì,
a mladata brza nasledni~ka da & bide;
ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt
teì,
ne`nata Julija poubava,eve, ide.
Sega Romeo go qubat i toj qubi,
od o~i ma|epsan, zanesen amka;
toj boèm du{mankata ne saka da ja gubi
a taa se losti po qubovnata mamka.
Dràn za du{man, pristap takov toj nema
zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne
a i taa, iako vqubena, ne moè vo {ema
pa novo sakaniot zgodno da go sretne.
No za sredba, vremeto sredstva, strasta mo}
im dava,
stravot sotiraj}i go so strastvena lava.
în VTORI
Scena 1
(Vleguva Romeo.)
Romeo
Kade da begam koga srcevo mi e ovde?
Vrti se zemjo glupa, oskata najdi ja svoja.
Se vrti i se povlekuva.
(Vleguvaat Benvolio i Merkucio.)
Benvolio
(Vika) Romeo, rodnino Romeo, Romeo!
Merkucio
Mudar e, ìmi krstov, se iskral doma v
krevet.
Benvolio
Navamu istr~a i onde skokna preku yidot.
Vikaj Merkucio.
Merkucio
Ne, so magija }e go mamam.
Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben!
Copnat!
Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem.
Eden stih samo kaì i }e bidam sre}en.
Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so
‘mila’.
Na mojata Venera kaì & nekoj zbor ubav
prekar smisli za slepiot naslednik, sin
nejzin
mladiot Adam Kupidon, koj{to ve{to go
pogodi so strela
kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa
mome. –
Niti slu{a, niti se javuva, niti pak preta.
Majmunot e mrtov i mora magija da mu
storam.
Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina,
na visokoto & ~elo i rumenite usni,
na noxiwata tenki, kolkovite cvrsti
i vo ime na siot kom{iluk blizok
cel pred nas vedna{ da se stvori{.
Benvolio
Ako te slu{ne, }e pobudali od bes.
Merkucio
Ova nema da go zbesne. Bi zbesnal
da domamam nekoj duh vo krugot na negovata
mila
duh na nekoj ~udak, pa tamu da mu stoi
duri taa ne go legne i sosem da go sotre.
Toa zlobno bi bilo. Prizivawevo moe
~esno e i fino. Vo ime na negovata sakana
go prizivam samo da voskresne.
Benvolio
Da odime, se skri toj me|u drvjata
samo za da se druì so no}ta vla`na.
Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo
temno.
Merkucio
Da mu e slepa nema celta taka da ja godi.
Pod nekoja mu{mula legnat si e taka
pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin
{to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na
samo
575
Romeo i Julija
se kikotat. O Romeo, neka e, o neka e taa
otvoreno-gaze, a ti kru{ka {ilesta.
Dobra no}, Romeo! Vo svojot asli-krevet
odam.
Ovoj pole-krevet prestuden e za mene.
Odime?
Benvolio
Odime! Popusto e da go barame onoj
{to ne saka da bide najden.
(Izleguvaat Benvolio i Merkucio.)
Scena 2
(Romeo istapuva napred)
Romeo
Koj ranet ne bil, na luznite im se smee.
No tivko, {to svetlina niz onoj prozorec
bleska?
Tamu e istok a sonceto e Julija.
Ogrej, jasno sonce, umri ja zavidlivata luna,
{to ve}e e bolna, bleda i polna taga
a ti, sledbeni~ka nejzina, stopati od nea
poubava.
Ne sluguvaj & nejze, zavidlivka e taa.
Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo
samo glupa~ki go nosat; otfrli go.
(Vleguva Julija gore)
Eve mi ja gospodarkata, eve ja qubovta moja.
O kamo da znae deka mi e ova!
Govori, a ne veli ni{to. [to e va`no?
Pogledot nejzin zboruva; }e govoram so
nego.
Drzok sum premnogu. Ne mi se obra}a mene.
Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen
poradi ne{to, o~ite & gi molat
vo sferite da svetat do vra}aweto nivno.
[to ako o~ite & se na nebo, a yvezdite na
lice?
Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami
ko videloto densko sve}ata; nejzinite o~i
na nebo
niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat
{to pticite }e propeat mislej}i deka e
dewe.
O, vidi kako obrazot na raka go spu{ta.
O, kamo da bev rakavica na taa raka,
pa obrazot da & go dopram!
Julija
Te{ko mene.
Romeo
(Na strana) Taa zboruva.
O, zboruvaj samo, angelu svetol; za{to ti
bolska{ vo ovaa no} nad mene
Vilijam [EKSPIR
576
ko krilest glasnik nebesen
{to sveti nad okokorenite, voshiteni o~i
na smrtnicite {to, svrteni nazad, vo nego
se xarat
koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva
i edri na gradite od vozdu{nite dalgi.
Romeo
So kakvo ime
ne znam ni sam da ti se pretstavam.
Imeto moe, svetice mila, samiot go mrazam
za{to neprijatel za tebe e toa.
Da e napi{ano, parampar~e }e go storam.
Julija
Julija
(Ne znae deka ja slu{a Romeo)
O Romeo, Romeo, {to si ti Romeo?
Otkaì se od tatko ti, otfrli go imeto,
a ako ne}e{, zakolni se deka me saka{
i jas pove}e nema da sum Kapuleti.
V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi
ne sum primila, sepak zvukot im go znam.
Zarem ne si ti Romeo i Montagi?
Romeo
Romeo
(Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam?
Julija
Samo imeto tvoe mi e du{man.
Ti si toa {to si i da ne si Montagi.
[to e toa Montagi? Ne e ni raka, ni noga,
ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del
od eden ~ovek. O, zo{to drugo nema{ ime!
I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod
drugo
ime isto taka ubavo }e mirisa.
Taka i Romeo, da ne se vika Romeo,
}e go zadrì ona milo sovr{enstvo {to go
ima
i bez imeto svoe. Romeo, otfrli go imeto
a mesto imeto - koe ne e del od tebe zemi me mene.
Ne sum ni edno ni drugo, mome li~no, ako
obete ne ti se po }ef.
Julija
Kako dojde ovde, kaì mi i zo{to?
Yidot od gradinava e visok, za ka~uvawe
teòk,
a mestovo smrt za tebe, so ogled koj si,
ako nekoj rodnina moj ovde te vidi.
Romeo
Na lekite krila od qubovta preku yid
skoknav,
za{to kamenava brana za qubovta ne e
pre~ka,
a qubovta go moè ona na {to }e se drzne.
Zatoa rodninite tvoi ne moàt da me
soprat.
Romeo
Julija
(Na Julija) Te fa}am za zbor.
Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam
i pove}e nema da se vikam Romeo.
Ako te vidat, }e te ubijat vedna{.
Romeo
Julija
Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta
mi buvna vo mislite moi?
Nema; pogolema opasnost demne od o~ite
tvoi
odo{to od dvaeset nivni me~a. Gledaj me
milo,
i omrazata nivna ne mi moè ni{to.
577
Romeo i Julija
Julija
Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde.
Romeo
Od pogledite nivni, no}ta }e me {titi,
no ako ne me saka{, neka tuka me najdat.
Poarno da umram od omrazata nivna
otkolku, nequben od tebe, da ja odlagam
smrtta.
Julija
od onie {to ve{to vozdrànost glumat.
Povozdràna, priznavam, sigurno treba{e
da bidam
no ti ja slu{na pred da stanam svesna,
iskrenata strast moja. Zatoa prosti,
ne go sfa}aj, te molam, ko povik na lesna
qubov
ona {to no}ta crna tebe ti go otkri.
Romeo
Gospo|ice, vo blagoslovenata mese~ina ti
se kolnam
{to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebro-
Koj ti go pokaà patot do ovde?
Julija
Romeo
Qubovta {to prva mi dade pottik.
Taa sovet mi dade, a jas nejze o~i.
Jas ne sum krmar, pa sepak daleku da be{e
ko bregot {irok mien od najdale~no more
}e zaplovev kon tebe po takvo besceneto
blago.
Julija
Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en
inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita
za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov.
Pristojna bi sakala da bidam, pristojna,
ona {to go rekov
da go odre~am; ama obziri zbogum.
Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’,
a jas }e poveruvam. Ako se zakolne{ sepak
moè da izneveri{. Na qubovni~ka iznevera, velat,
Jupiter se smee. O Romeo neèn,
ako me saka{, kaì navistina deka e taka;
Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi
}e po~nam da se murtam, }e bidam opaka, }e
re~am “ne”
ako me pobara{; inaku za ni{to drugo na
svetot.
Vsu{nost, li~en Montagi, zacapana sum do
u{i,
pa moè{ da pomisli{ deka sum mnogu
lesna.
No veruvaj mi, gospodine, poverna }e bidam
O ne kolni se vo mese~inata, nevernata luna
{to mese~no se menuva na patekata kru`na,
da ne ispadne neverna i qubovta tvoja.
Romeo
Vo {to da ti se zakolnam?
Julija
Ne kolni se vo ni{to,
ili ako ve}e se kolne{, zakolni se vo sebe,
idolot {to beskrajno go oboùvam,
pa }e ti veruvam.
Romeo
Ako qubovta na srce {to mi leìJulija
Nemoj, ne kolni se. Iako radost bezmerna
mi nosi{
dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu.
Prebrz e, nerazmislen, nenadeen epten,
nalik na molwa {to is~eznuva brgu
u{te pred da kaè{ ‘svetka’. Mil moj, dobra
no}.
Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten
vo ubav cvet moè da ja rascuti na slednata
sredba.
Dobra no}, dobra no}. Mir neka ti se vsadi
Vilijam [EKSPIR
578
na srce ko spokojot {to go imam v gradi.
Romeo
O, zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka?
Julija
Kakva uteha ve~erva od mene bara{?
~esni,
a celta brak, javi mi utre
po liceto {to }e go ispratam da te sretne,
kade i vo koe vreme ceremonijata da se
svr{i
pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam
race,
i }e te sledam ko ma` moj do krajot na
svetot.
Romeo
Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{.
Doilkata
(Od nadvor) Gospo|ice!
Julija
Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam
a sega bi sakala pak vo mene da e.
Julija
Idam vedna{. (Na Romeo) No ako ne si
iskren
te molam-
Romeo
Doilkata
Saka{ da si go vrati{? Zo{to, mila?
(Od nadvor) Gospo|ice!
Julija
Julija
Za od srce povtorno da ti go dadam.
A sepak go sakam ona {to ve}e go imam.
Dare`livosta moja bez dno e kako more,
i qubovta isto. [to pove}e davam
pove}e ja imam; za{to neiscrpni se i dvete.
(Doilkata vika odnadvor.)
Slu{am {um od ku}ata. Sakan moj, zbogum.Idam, dado dobra! - Montagi mil, veren
bidi.
Po~ekaj malku; }e se vratam.
(Izleguva.)
Romeo
O no}, no} blagoslovena! Se pla{am
vo no}ta skrien, da ne e ova samo son,
son preubav, preblaèn za da bide jave.
(Se vra}a Julija.)
Julija
Tri zbora u{te, mil Romeo, pa dobra no}
stvarno.
Ako namerite qubovni navistina ti se
Idam, idam. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja.
Utre liceto go pra}am.
Romeo
@imi du{avaJulija
Iljadapati dobra no}.
(Izleguva.)
Romeo
Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide.
Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila
ka~en
a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en.
(Trgnuva da si odi.)
(Se vra}a povtorno Julija.)
579
Romeo i Julija
Julija
Psst, Romeo! Psst! O glas na sokolar da
imam
pa sokolot moj li~en da go domamam nazad.
No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e
grlen,
inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to
spie
za glasot negov vozdu{est pozaripnat od
mojov
po Romeo bez prestan da vika. Romeo!
Romeo
Du{ata moja imeto glasno mi go vika.
Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na
zaqubenite no}e
ko najne`na muzika za izostren sluh!
Julija
Julija
Nema da se setam samo za da sedi{ tuka
za da ne zaboravam kolku sakam da sum so
tebe.
Romeo
A za da ne se seti{ }e stojam ovde
i }e zaboravam deka drug dom nekade ima.
Julija
Razdenuva. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo
dete
{to ja pu{ta da prvne malku od negovata
dlanka
ko plenik kutar a potoa so svilen konec
nazad ja vra}a
slobodata kratej}i & ja za{to ja saka.
Romeo
Romeo!
Romeo
Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka.
Julija
Mila?
Julija
Vo kolku ~asot utre
~ovekot da go pratam?
Romeo
I jas isto.
Sepak bi te ubila od galewa mnogu.
Dobra no}, dobra no}. Razdelbata e tolku
slatka taga
{to do utre bi ti velela dobra no} bez
dostaga.
Romeo
Vo devet.
Julija
]e bidam to~na. Dvaeset godini ima do
toga{.
Zaboraviv zo{to nazad te viknav.
Romeo
A da ostanam dodeka ne se seti{?
Neka son na klepki ti padne, spokoj na
gradi.
(Izleguva Julija.)
Kamo da sum ti son i spokoj na gradite
mladi.
Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i.
Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se
slu~i.
Vilijam [EKSPIR
580
Scena 3
(Vleguva otec Lavrentij, so ko{nica)
Romeo
Zdravo ìvo, o~e.
Otec Lavrentij
Otec Lavrentij
Sivookoto utro na no}ta murtava & se
sme{ka,
osvetluvaj}i go istokot po obla~estata
ple{ka,
ko pijanica teteravi temnicata sura
po patot kaj{to vrvi Titanovata tura.
Sega, pred sonceto da grejne so sjajnata kosa
denot da go pozdravi, da ja isu{i no}nata
rosa,
moram do ram da ja napolnam ko{nicava
ve}e
so zambaci, crkalo, blagorodno cve}e.
Zemjata, majka na prirodata, grobnica e
nivna,
no grobov ovoj i utroba e divna,
a od grobnicata od sekakvi sorti mladi
se dojat, cicaat od prirodnite gradi,
mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa
odli~ni duri, a razli~ni se sosem sepak.
O blagoslovena e divnata lixba {to leì
vo rasjeto, bilkite, kamewata, koga verno
teì,
za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo
{to na zemjata moè da mu dade tolku dobro;
i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno
se izopa~uva stra{no, stanuva zlo~leno.
Doblesta stanuva porok, trgne li po lo{i
dela
a porokot nekoga{ so delo, do doblest se
kreva.
(Vleguva Romeo.)
Pod ne`nata kora na cvetov no}en
i otrov se krie no i lek mo}en,
go mirisne{ li, te opiva, v ìvot te vra}a,
no {tom go vkusi{, vo smrt sigurna te
pra}a;
dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot
se krijat
dobriot i lo{iot èstoka bitka bijat;
kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi,
tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi.
@iv da si mi ~edo.
Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo?
Sinko, samo glavata vo koja nemiri se rojat
tolku rano se prostuva od postelata svoja:
griàta bdee vo o~ite na starcite ~esto,
a kaj{to griàta grize, sonot ne fa}a
mesto:
no kaj{to mladosta ~ista, so misla lesna
teloto go spruì, tamu son~ec zlaten caruva
so pesna.
Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli
te krenale od postela nemiri te{ki, vreli:
a ako ne e taka, toga{ nema zo{to da se
lomam,
jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma.
Romeo
Vtorovo e to~no, po~inkata takva mi e mila.
Otec Lavrentij
Bog neka ti prosti, da ne si bil so Rozalina?
Romeo
So Rozalina nikako o~e, neka mi prosti
adot,
go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot.
Otec Lavrentij
Takov te sakam sinko, no vo kakva si, toga{,
ka{a?
Romeo
]e ti kaàm o~e pred povtorno da me
pra{a{:
kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana,
a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori
581
Romeo i Julija
rana
ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i
nejzina i moja
sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta
tvoja.
Vo sebe omraza nemam, o~e: srcevo mi e
lesno
za{to i za du{manot, bez zadr{ka te molam
~esno.
Otec Lavrentij
Bidi jasen sinko, jasnost od du{a neka ti
rosi,
ne~istata ispoved, ne~ist oprost nosi.
od solzata stara {to u{te isu{ena ne e.
Ako ti be{e ti, a makive tvoi od sevte
toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte.
Ako navistina si smenet, toga{ mislava
vaì:
i ènite smeat da gre{at {tom slabaci se
site maì.
Romeo
Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina.
Otec Lavrentij
[to se gubi{ a ne {to qubi{, budaletinko
fina.
Romeo
Romeo
Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se
veti
na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti:
ko jas {to ja qubam, taka i taa me qubi
se e sploteno, osven ona {to ti treba da go
sploti{
so brak svet; koga, kako i kade
se sretnavme, pobaravme i zbor se dade
}e ti kaàm popat, a sega molbive ~uj gi moi
sakam u{te deneska vo svet brak da n#
spoi{.
Otec Lavrentij
Gospode boè, zarem tolku brgu umot si go
smeni?
Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to
ti go pleni
sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj
site mladi
ne od srceto, tuku od o~ite im ~adi.
Isuse, Mario sveta, kolkava reka solena ti
mina
niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina!
Kolku voda solena potro{ena za xabe
za na krajot qubovta blantava da stane.
Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi
~isti
pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se
bistri:
gledaj, na obrazot u{te damka ti se lee
Saka{e v grob taa qubov da mi svene.
Otec Lavrentij
No ne edna da umre za druga da se krene.
Romeo
Te molam, ne kori me, nejze sega ja qubam,
po milost i qubov vo soodvetna e ruba
i, za razlika od drugata, ne sakam da ja
gubam.
Otec Lavrentij
Prvata znae{e, more duri i beter,
deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo
veter:
ama ajde, stoumniku mlad, eve so tebe idam,
na nekoj na~in tvoj pomo{nik, da ti bidam,
za{to na krajot, moè brakov da prerasne vo
ubost
omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov!
Romeo
Da odime, mnogu i se brza na mojata la|a.
Vilijam [EKSPIR
582
Otec Lavrentij
Poleka. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a.
(Izleguvaat.)
Scena 4
(Vleguvaat Benvolio i Merkucio)
Merkucio
Kade e ovoj Romeo, da mu se snevidi? Ne si
dojde doma no}eska?
Benvolio
Doma kaj tatko mu - ne. Razgovarav so negoviot sluga.
Merkucio
Onaa ista bleda-krpa, tvrda na srce devojka,
onaa Rozalina, go ma~i, ne mu dava da zdivne.
Sigurno }e se {ekne.
Benvolio
Tibalt, rodnina na stariot Kapuleti,
isprati pismo do domot na negoviot tatko.
Merkucio
Go vika na dvoboj, {to drugo.
Benvolio
Romeo sigurno }e mu odgovori.
Merkucio
Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva moè da mu
odgovori.
Benvolio
Da, ama toj, na predizvikot od pi{uva~ot na
pismoto, so predizvik }e mu odgovori.
Merkucio
More te{ko na Romeo, pa toj ve}e e mrtov,
proboden od crnoto oko na belata devojka,
zastrelan so qubovna pesna vo uvoto,
pogoden srede v srce so strelata na onoj
583
Romeo i Julija
slep pili{tarec. Zarem takov ma` moè da
mu izleze na Tiblat na kar{ilak?
Benvolio
tra |upka, Elena i Hera prosta~ki i bludnici, a Tizba sivooka ili taka ne{to, ama
ni{to posebno. Gospodine Romeo, bon ùr,
da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti.
Zo{to pak da ne, {to e toj Tibalt?
Romeo
Merkucio
Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. Smel ma`
e, vistinski vitez. Se me~uva kako {to ti
pee{ po noti. Vnimava na taktot, intervalite, ritamot. Pauzite kaj nego se mnogu
kusi, eden, dva a na tri me~ot ti go nurnuva
v gradi. Vistinski kasap e so svileni
petlici, megdanxija nad megdanxiite, blagorodnik prva liga, znalec na besmrtnoto
pasado, pa na punto riverso, pa na hai!
Benvolio
Dobro utro na dvajcata, kako vi go spopikav?
Merkuico
Ne se pravi na udren, gospodine. Pobegna od
nas, ete kako ni go spopika.
Romeo
Prosti mi, dobar Merkucio, imav mnogu
rabota, a koga si zafaten, lesno se zaborava
na u~tivosta.
Na {to?
Merkucio
Merkucio
More neka se nosat site tie ~uknati, voobrazeni pr~lovci, site tie majstori na
naglasokot! >>@imi Isus, izvonreden me~,
izvonredno visok ~ovek, izvonredno dobra
kurva!<< Zarem ne e za àlewe, kosko moja
stara, {to tolku ni letkaat pred nos ovie
tu|inski mu{i~ki, ovie peder~iwa, ovie
svileni majmun~iwa koi tolku se dràt do
modata {to ne moàt madro da sednat na
starite klupi. O koskite nivni, koskite.
(Vleguva Romeo.)
Toa e isto kako da se kaè, deka koga nekoj e
zafaten kako tebe, mora da se vitka.
Romeo
Misli{ zaradi poklonot?
Merkucio
Mnogu qubezno pogodi.
Romeo
Benvolio
Mnogu u~tivo objasnuvawe.
Eve go Romeo, eve go Romeo.
Merkucio
Merkucio
Jas sum cvetot na u~tivosta.
Bez svojata ikra, kako isu{ena haringa. O
meso, meso, mnogu si mi oribeno! Sega e za
pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav:
Laura vo sporedba so negovata sakana e
obi~na sadopera~ka, iako ima{e podobar
qubovnik da ja opee; Didona gnasa, Kleopa-
Romeo
Koj cvet?
Vilijam [EKSPIR
584
Merkucio
Rozata.
Romeo
Ne, ne kasaj, gusane dobar!
Romeo
Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar
cvet.
Merkucio
Bistar si, nema {to, ako prodolì{ da si
vaka bister, }e si ja iznosi{ sandalata,
|onot }e ti se izliè, i }e si ostane{,
prosto re~eno, bos.
Romeo
Prosta {ega, nema {to, poprosta zdravje!
Merkucio
Zastani me|u nas, dobar Benvolio, }e mi
crkne duhovitosta!
Merkucio
Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo
jabolko, sok {to podzapira v grlo.
Romeo
Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok
gusan kakov {to si ti?
Merkucio
Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka
koà, od eden palec se rastegnuva po cel
lakt.
Romeo
Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to
zaka~en na gusanot }e dokaè deka ti si
nepristoen gusan.
Romeo
Merkucio
[ibaj ja i podbodnuvaj ja, {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov!
Merkucio
Ako treba dvata na{i uma da
se trkaat ko vo potera po divi guski, toga{
sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati
pove}e divi guski otkolku vo mojot. Dali
nekoga{ sum bil so tebe po guski?
Romeo
A za {to drugo si bil so mene ako ne za
guski?
Merkucio
Za ova bi te griznal za uvo.
Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi
leleka{ od qubov? Sega si dru{tven, sega
si Romeo; sega si ona {to si i po odnesuvawe
i po priroda, bidej}i onaa pla~liva qubov
e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore
dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka
na koja }e naide.
Benvolio
Tolku e dosta, dosta e!
Merkucio
Saka{ da prestanam so prikaznata protiv
svoja volja?
Benvolio
Inaku }e ja izdolì{ do Rim i nazad.
585
Romeo i Julija
Merkucio
Se laè{, imav namera da ja skusam za{to
stignav do samoto dno na prikaznata i
navistina ne mislev u{te da ja dlabam.
(Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik
Petar.)
Romeo
to~no na pladnevniot zarezok.
Doilkata
Kako ne vi e sram, {to ~ovek ste vie?
Romeo
ôvek, blagorodna gospo|o, {to bog go
sozdal sam da se rasipuva.
Vidi, dobra brodska oprema. Edro, edro.
Doilkata
Merkucio
Dve, dve: ko{ula i nametka.
Doilkata
Dobro re~eno, ìmi krstov. Sam da se
rasipuva, rekovte, ne? Gospoda. Moè nekoj
da mi kaè kade moàm da go najdam mladiot
Romeo?
Romeo
Petar!
Petar
Na usluga!
Doilkata
Bi moèl da vi kaàm, ama mladiot
Romeo }e bide postar koga }e go najdete
odo{to bil koga ste po~nale da go barate.
Jas sum najmladiot pod toa ime, vo nedostig
na polo{.
Doilkata
Lepezata, Petar.
Merkucio
Daj i Petre, da si go skrie liceto za{to
liceto na lepezata e poubavo.
Doilkata
Bog da vi dade dobro utro, gospoda.
Merkucio
Dobro re~eno.
Merkucio
Najlo{oto dobro, dobro sfateno, nema {to!
Mudro! Mudro!
Doilkata
Ako vie ste toj, gospodine, sakam na samo da
razgovaram so vas.
Bog da ti dade dobar den, ubava gospo|o.
Benvolio
Doilkata
]e go vikne na ve~era.
Ve}e e den?
Merkucio
Merkucio
U{te malku }e se stemni, vi velam, za{to
bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e
Podvodnica, podvodnica, podvodnica!
Drète ja!
Vilijam [EKSPIR
586
Romeo
me dupi kako saka.
Petar
Na {to nabasa?
Merkucio
Ne na zajak, gospodine, tuku na zaja~ica, gospodine, vo posna pita, koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade.
[eta pokraj niv i pee.
Zaja~icata stara, zaja~icata stara
dobra e vo post {tom ti se dade.
Ama zaja~icata stara, ne vredi ni para
ako e rasipana pred da se jade.
Romeo, doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime
tamu na ru~ek.
Romeo
Eve me vedna{ po vas.
Merkucio
Zbogum gospo|o stara, zbogum gospo|o,
gospo|o, gospo|o.
(Izleguvaat Merkucio i Benvolio.)
Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. A da
videv, vedna{ }e go izvle~ev me~ot. Tvrdam
deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako
sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi
dade mo`nost a zakonot e na moja strana.
Doilkata
@imi gospod, tolku sum gnevna {to seta se
tresam od lutina. Gad eden krastosan! Ve
molam za eden zbor, gospodine. Kako {to vi
rekov, mojata mlada gospodarka mi naredi
da ve najdam. Ona {to mi go naredi da vi
go kaàm }e go zadràm za sebe. No prvin,
dozvolete da vi kaàm, ako mislite, {to se
veli, da ja vle~ete za nos toa, velat, }e bide
golem rezil za{to gospo|icata e mlada; pa
zatoa ako bidete dvoli~en so nea, toa bi
bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja
i da e mlada gospo|ica, sram neviden, {to
se veli.
Romeo
Doilkata
Ve molam, gospodine, koj be{e ovoj so~en
bezobraznik poln so ujdurmi?
Romeo
Dadilko, prepora~aj me kaj tvojata
gospo|ica i gospodarka. Kaì i deka izjavuvam...
Doilkata
Gospodin, dadilko, koj{to saka da se slu{a
samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprikaè za
edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za
mesec dena.
Srcence edno! Navistina }e i kaàm. Gospode, ama }e se izraduva.
Doilkata
[to }e i kaè{, dadilko? Pa ti ne me ni
slu{a{!
Samo neka gugne ne{to protiv mene, }e
mu go doteram umot, pa makar da e stopati
pojak od mene; dvaeset takvi apa{i gi nosam
so malo prste; ako ne moàm jas, }e najdam
nekoj koj moè. Bednik nizaeden, ne mu sum
jas edna od negovite kurvi, edna od negovite
glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{
tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da
Romeo
Doilkata
]e i kaàm, gospodine, deka izjavuvate, a
toa, kolku {to mi fa}a umot, e blagorodna
ponuda.
587
Romeo i Julija
Romeo
Kaète i da najde na~in
na ispoved popladnevo da dojde
a tamu vo }elijata na otec Lavrentij
toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. Eve ti za
trudot.
Doilkata
Ni para gospodine vi ne}am.
Romeo
Zemi de, zemi koga ti velam.
vera ko ~elik.
Doilkata
Dobro, gospodine. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica, gospode, koga }e mi tekne
kolku be{e zborliva kako mala. O, ima
vo gradot eden blagorodnik, nekojsi Paris,
koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze,
du{i~ka edna mila, gajle i e za nego kolku
za nekoj kreka~, za vistinki kreka~. Ponekoga{ ja lutam, i velam Paris pove}e i li~i,
ama vi velam, koga }e i re~am taka, celata
pobleduva, ko najbela krpa stanuva. Zarem
rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista
bukva?
Doilkata
Romeo
Deneska popladne, gospodine, }e dojde tamu.
Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat.
Romeo
Doilkata
A ti ~ekaj zad yidot od opatijata, dobra
dado,
u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e
dojde
i }e ti donese skali napraveni od jaè,
koi do vrvot na sre}ata }e me donesat
vo no}ta tajna. Zbogum, bidi verna,
a za toa jas }e ti go nagradam trudot.
Zbogum. Pozdravi ja gospodarkata tvoja.
E, de~ko, ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r
- ama znam, va{eto ime po~nuva so druga
bukva, ne? A taa napi{a prekrasni stihovi
za toa, za vas i za rozmarinot, milina da vi
e da gi slu{nete.
Romeo
Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica.
Doilkata
Doilkata
Gospod na nebo neka ve blagoslovi,
slu{nete gospodine.
Sekako, iljada pati.: Petar!
Petar
Romeo
[to saka{ da mi kaè{, dadilko mila?
Povelete.
Doilkata
Doilkata
Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat
dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot.
Romeo
Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na
Odime, brzo!
(Izleguvaat.)
Vilijam [EKSPIR
588
Scena 5
Julija
(Vleguva Julija.)
Kamo koskive moi da gi ima{, a jas tvoite
vesti:
ajde, zboruvaj, te molam, dadi~ke moja, zboruvaj!
Julija
Ot~uka devet koga doilkata ja prativ,
veti za polovina ~as }e se vrati,
moè ne go na{la; ne, ni slu~ajno;
o, pa taa kuca, glasnicite na qubovta se
misli
{to desetpati se pobrzi od son~evite zraci,
koga senkite gi teraat preku temnite gori.
Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat,
i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter;
sega sonceto e na vrvot najvisok
od dene{niot svoj pat, a od devet do dvanaeset
tri dolgi ~asa ima, a nejze ja nema.
Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla
ko topka taa bi letala sega,
zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala
a negoviite mene;
no starite lu|e nebare su{testva mrtvi,
ko olovo se nesmasni, te{ki, na bavnosta
`rtvi.
(Vleguvaat Doilkata so Petar.)
Eve ja, gospode, o dadilke slatka, {to ima da
mi kaè{?
Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i.
Doilkata
Petre, zastani kaj portata.
Julija
Sega dadilko dobra, slatka. O boè, {to mi
si tolku ta`na?
Ako se vestite ta`ni, veselo kaì mi gi.
A ako se ta`ni, ja srami{ muzikata od
slatki vesti
svirej}i ja so tolku kiselo lice.
Doilkata
Gospode, ama i se brza, ne moè{ malku da
se strpi{?
Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am?
Julija
Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{
deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe
za docneweto podolgo e od prikaznata so
koja se izvinuva{.
Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na
ova
kaì da ili ne a za detalite }e po~ekam.
Samo kaì, dobri se ili lo{i?
Doilkata
E pa, napravi naiven izbor, ne znae{ da
izbira{ ma`. Romeo! Ne ne, ne iako liceto
mu e poubavo od drugite maì, iako nogata
gi nadminuva nozete na drugite maì, a
racete, stapalata i stasot, iako za niv ne
treba da se zboruva, mu se nesporedlivi.
Ne e cvet na u~tivosta, no ti garantiram
deka e krotok kako jagne. Odi po svojot pat,
devojko, sluì mu na boga. [to, zarem ve}e
ru~avte?
Julija
Ne, ne. Ama seto ova i prethodno go znaev.
[to veli toj za ven~avkata na{a, za toa {to
veli?
Doilkata
Doilkata
Premorena sum, daj mi malku da zdivnam,
sekoe kov~e me boli. Tr~av ko luda!
Gospode, ama me boli glavata, da ne treba da
ja smenam?
Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne.
A i grbov od ovaa strana, lele grbov, lele,
589
Romeo i Julija
Grev }e nosi{ na du{a {to me prati
smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam.
Julija
Od du{a mi e àl {to ne ti e arno.
Mila, mila, mila dadi~ko, {to veli mojot
sakan?
no na vesta vtora pocrveno }e ti bide.
Odi v crkva; jas po drug pat moram,
da ja zemam skalata po koja tvojot sakan
}e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo.
Crn~am, r,mbam za sre}noto tvoe pladne
ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e
padne.
Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra.
Doilkata
Julija
Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin, i
kako qubezen, i kako pristoen i kako zgoden
a ti tvrdam i kako doblesen. Kade e majka
ti?
Visoka sre}a odbrav. Zbogum dadilko dobra.
(Izleguvaat.)
Julija
Kade e majka mi? Taa e doma.
Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi
odgovara{:
tvojot sakan veli kako ~esen gospodin,
Kade e majka ti?
Doilkata
O majko mori mila bo`ja,
vidi ja ti nea, {to si tolku lo{a?
Ova li e melemot za moite bolni koski?
Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite!
Julija
Dosta mati{, kaì {to veli Romeo!
Doilkata
Smee{ deneska da odi{ na ispoved?
Julija
Smeam.
Doilkata
Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij,
tamu te ~eka maòt {to }e te napravi èna.
Sega krvta gre{na v lice ti jurna,
Vilijam [EKSPIR
590
Scena 6
Julija
(Vleguvaat otecot i Romeo.)
I nemu dobro ve~er, inaku zo{to da mi blagodari?
Otec Lavrentij
Romeo
Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in,
za dnite idni da ne ne koraat so taga.
Romeo
Amin, amin, no kakva i da dojde taga,
taa nema da ja nadomesti razmenata na
radost
od samo mig eden kus pominat so nea:
ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti
pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto
go pravi.
Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja.
Otec Lavrentij
Sre}ite navrapiti, navrapito se gasat
vo triumfot svoj umiraat ko barutot i
ognot
vo bakne` {to ginat. I najblagiot med
ni stanuva gaden zaradi slasta svoja
i so vkusot ja ni{ti gladta na{a.
Zatoa qubi umereno, taka qubovta trae
dolgo,
prebrziot ko bavniot stignuvaat docna.
(Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva
Romeo.)
Eve ja gospo|icata. O tolku lesna noga
ne }e go izodi nikoga{ ìvotnoto trwe;
zaqubeniot moè da vjava na svila
{to leèrno ree na letniot vozduh
bez da padne, tolku e lesna suetnosta.
Julija
Dobro ve~er, o~e moj duhoven.
Otec Lavrentij
Romeo, }erko, za obajcata }e ti se zablagodari.
Ah, Julija, ako merkata na sre}ata tvoja
e preminata kako mojata, i ako so zbor podobro znae{
da ja zakiti{, toga{ razblaì go so zdivot
vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot
glas
blaènstvoto neka go otkrie {to obajcata
go primame so ovaa mila sredba.
Julija
Srceto, pobogato so sodrìna, a ne so zborovi,
ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali.
samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat
moàt
a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne
moàm
ni polovina da soberam od aznoto svoe.
Otec Lavrentij
Dojdete so mene, }e pobrzam so ~inot.
Ne smeete sami da ostanete zaedno
duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno.
(Izleguvaat.)
în TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Merkucio so paòt,
Benvolio so negovi lu|e.)
Benvolio
Te molam, dobar Merkucio, da si odime,
denot e èòk, Kapuletite nadvor,
gi sretneme li, ne ni gi gine kavga
za{to vo è{ki dni, poludenata krv vrie.
Merkucio
Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go
pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma, vedna{
udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj
boè nekoga{ da mi treba{‘, no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat
na prviot pred sebe bez nikakva potreba.
Benvolio
Ti li~am jas na takov?
Merkucio
E ne, ne li~i{. I tebe ti vrie krvta ko
na sekoj tvoj vrsnik vo Italija; ne ti treba
mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{
{to pravi{ i obratno, malku ti treba da ne
znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata.
Benvolio
zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno
pomalku vo bradata. Ti bi se karal so
nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale
le{nikova boja. Koi o~i, osven takvite,
bi videle vo toa povod za kavga? Glavata
ti e polna so kavgi ko jajceto so òl~ki
iako zaradi ujot kavgaxiski, tolku ti e
{a{ardisana {to od jajce stanala smatok.
Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to
kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go
razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce.
Ne se ima{ ispokarano so eden terzija
samo zatoa {to noviot elek go nosel pred
Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel
novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi
popuva{ deka jas sum bil kavgaxija!
Benvolio
Da bev kavgaxija kako tebe, glavata ne }e mi
vrede{e ni pet pari.
Merkucio
Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti!
Vleguvaat Tibalt, Petru~io, i drugi.
Benvolio
Gluposti ili ne, eve gi Kapuletite.
I toga{?
Merkucio
I toga{ dovolno e da se najdete dvajca
takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to
me|usebno }e se ispoubiete. Eve ti, na
primer, ti bi fatil kavga so ~ovek samo
Merkucio
Kapuleti, Mapuleti, ba{ mi e gajle.
Vilijam [EKSPIR
592
Tibalt
(Na Petru~io i drugite)
Stojte do mene, za{to }e im se obratam.
(Na Montagi) Gospoda, dobro ve~er. Samo
zbor so eden od vas.
Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda.
(Vleguva Romeo.)
Tibalt
Opa! Od vas ne baram ni{to, gospodine. Eve
go moeto mom~e..
Merkucio
Merkucio
Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se
molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i
eden udar.
Tibalt
I na toa sum podgotven, gospodine, ako mi
dadete mo`nost.
Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e
va{.
Ama na kar{ilak izlezete mu, pa }e vidite
{to e toa megdanxija..
Vo taa smisla samo, va{ata milost moè da
go vika ‘mom~e’.
Tibalt
Merkucio
A da si najdete mo`nost bez
da vi bide dadena?
Tibalt
Merkucio, ti i Romeo duvate vo ista gajda.
Merkucio
‘Duvame vo ista gajda’? [to, da ne misli{
od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk
eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da
napravi{, toga{ od dudukot }e slu{a{ samo
zavivawe. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e
dudukot; od zvukot negov, boga mi, ima da
zaigra{. Skokaj sega, dudu~i{te edno!
Benvolio
Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e.
Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno
mesto,
ili sporot re{avajte go smireno i ladno
ili da si odime. Site o~i kon nas se
svrteni.
Romeo, qubovta {to kon tebe ja imam
ne se iskaùva poinaku osven so zborot:
podlec!
Romeo
Tibalt, pri~inata poradi koja moram da te
sakam
go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot
pri vakov pozdrav. Jas ne sum podlec.
Zatoa zbogum. Gledam deka ne me pooznava{.
Tibalt
Mom~e, ova nema navredite da mi gi trgne
{to ti mi gi nanese. Zatoa zapri i vadi go
me~ot!
Romeo
Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam,
tuku te sakam pove}e odo{to si misli{
iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov.
Zatoa dobar Kapuleti, ime {to ko svoeto
go sakam, zadovoli se so ova {to go rekov.
Merkucio
Merkucio
O~ite se za gledawe, pa neka se xarat.
(Go vadi me~ot) O ligavost, ne~esna, nemturska, podla!
593
Romeo i Julija
Merkucio
Samo ala stakato nejze ja pere.
Tibalt, staorsko stra{ilo, ajde, }e igra{?
Tibalt
[to bara{ pak ti od mene?
Proboden sum.
ûma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov
sum.
A toj zamina bez vlakno da mu fali?
Merkucio
Ni{to caru na ma~kite, samo eden od tvoite
devet ìvoti. So nego mislam brgu da
zavr{am a ako bide potrebno posle toa od
ostanatite osum da napravam suva pastrma.
Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni
velam, da ne ti se najde pobrzo mojot me|u
u{i!
Benvolio
Da ne si ranet?
Merkucio
Samo grebnatina, grebnatina samo; ama,
dovolna sosem.
Kade mi e paòt? Trk po doktor, gnaso!
(Izleguva Paòt.)
Tibalt
Romeo
(Go vadi me~ot) Poveli!
Drì se, ~oveku. Ranata ne e tolku stra{na.
Romeo
Merkucio
Merkucio dobar, vrati go me~ot.
Merkucio
(Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot
pasado.
(Se borat.)
Romeo
(Go vadi me~ot) Vadi go me~ot, Benvolio.
Da gi razdvoime.
Sramete se, gospoda. Rezil ste na svetot.
Tibalt, Merkucio, Vojvodata zabrani
strogo
sekakvi kavgi po ulicite na Verona.
Stojte, dosta, Tibalt, Merkucio!
Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite
nadolu i vletuva me|u niv. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo.
Petru~io
Da begame, Tibalt!
(Izleguvaat Tibalt, Petru~io i nivnite
drugari.)
Ne e dlaboka kako bunar, nitu {iroka
ko crkovni porti, no sepak e dovolna. ]e
posluì. Pra{aj za mene utre i }e me
najde{ na grobi{ta. Mi go zbiberija na
ovoj svet. ûma da gi sotre dvete va{i
ku}i. Plukam na svetot koga pes eden, ma~ka,
staorec, glu{ec vaka smrtno moè da izgrebat ~ovek! Razvratnik, apa{, podlec, {to se
tepa so smetka! Zo{to, ìti s#, se vme{a
me|u nas? Me probode pod tvojata raka.
Romeo
Najdobroto go sakav.
Merkucio
Vnesi me vo nekoja ku}a, Benvolio,
ili }e padnam. ûma vrz va{ite dve ku}i.
Od mene napravija za crvjata hrana.
Si go dobiv i toa zdravo. Va{ite ku}i!
(Izleguvaat site osven Romeo.)
Vilijam [EKSPIR
594
Romeo
Romeo
Ovoj gospodin, na vojvodata sojuznik blizok,
moj prijatel veren, so smrtna se zdobi rana
zaradi mene, navredite na Tibalt
mojot go izvalkaa ugled. – Tibalt, {to ~as
nepoln
mi e rodnina! O Julio slatka,
tvojata ubavina od mene napravi èna
i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem.
(Vleguva Benvolio.)
Toa ova }e go re{i.
Se borat. Tibalt e proboden. Pa|a i umira.
Benvolio
Romeo, begaj, da te nema.
Gradot e na noze, Tibalt mrtov.
Ne stoi ko zdrven. Vojvodata na smrt }e te
osudi
ako te fatat. Odi, begaj, da te nema.
Benvolio
Romeo
O Romeo, Romeo, hrabriot Merkucio e
mrtov!
Toj {irokograd duh kon oblacite letna,
preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme.
Romeo
Crnata kob na denov bez drugi zla nema da
projde,
po ova znam drugo zlo }e dojde.
(Vleguva Tibalt.)
Benvolio
Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt.
Romeo
@iv i pobednik a Merkucio mrtov!
Begaj na nebo u~tiva blagost
neka sega gnev ognen mene me vodi.
A sega Tibalt, nazad zemi si go ona tvoe
‘podlec’
{to preeska v lice mi go frli, za{to
du{ata
na Merkucio u{te nad glavite ni ree
~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo.
Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so
nego.
O, jas sum {utot na sudbinata!
Benvolio
[to stoi{ u{te?
(Romeo zaminuva.)
(Vleguvaat gra|ani.)
Prviot gra|anin
Na kade pobegna ubiecot na Merkucio?
Kade pobegnaTibalt, ubiecot gnasen?
Benvolio
Ovoj ovde e Tibalt.
Prviot gra|anin
(Na Tibalt) Stanuvaj, gospodine, trgnuvaj
po mene.
Vo imeto na vojvodata ti velam, napred.
(Vleguvaat Vojvodata, stariot Montagi,
Kapuleti,nivnite èni i drugi.)
Vojvodata
Kade se bezo~nicite megdanov {to go
po~naa?
Tibalt
Benvolio
Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e
pa drugar bidi mu i tamu.
O vojvodo blagoroden, cel }e ti go kaàm
nesre}en tek na fatalnava kavga.
595
Romeo i Julija
ôvekov legnat ovde ubien e od Romeo
koj{to pak rodninata tvoj go ubi, hrabriot
Merkucio.
G-|a Kapuleti
Tibalt, vnu~ko moj, o ~edo na bratot moj!
O vojvodo, O gospodaru, maù! O, proleana
e krvta
na mojot mil vnuk! Vojvodo, ìti gospod,
za krvta na{a Montagi krvnina neka dade!
O vnu~ko, vnu~ko!
Vojvodata
Benvolio, koj ja zapo~na kavgata?
Benvolio
Tibalt, ubieniov ovde, kogo rakata na
Romeo go ubi.
Romeo, so ubavi zborovi go smiruva{e, go
ubeduva{e
vo besmislata na sporot, na mo}niot gnev
tvoj
mu ukaùva{e. Seto ova izrazeno so krotka
re~, smiren pogled, vozdrànost smerna
ne moè{e da ja skroti neskrotlivata
òl~nost
na Tibalt, gluviot za mir, tuku toj navali
so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot
Merkucio
koj{to, zbesnat i samiot, ne mu ostana
dolèn,
tuku so vojni~ki prezir so ednata raka
smrtta ladna ja odbiva{e, a so drugata na
Tibalt
mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa
vozvra}a{e. Romeo toga{ svika:
‘Stojte, prijateli, prijateli razdvojte se!’
I pobrzo od
jazikot svoj
so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu,
i me|u niv vleta, no pod negovata raka
so nepravilen udar Tibalt ìvotot go
skrati
na stameniot Merkucio, pa pobegna Tibalt
i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo
koj{to obzemen be{e od stra{na strast za
odmazda
nadojdena vo nego kako molwa; pred me~ot
da go izvadam i da gi razdelam stameniot
Tibalt
be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a.
Ako ne be{e vaka, neka prestanam da di{am.
G-|a Kapuleti
Toj e rodnina na Montagi.
Normalno e da laè; vistinata ne e takva.
Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata
mrtva,
dvaesetmina se nafrlile na edna sirota
`rtva.
Pravda baram vojvodo, za Pravda pred tebe
se boram
Romeo Tibalta go ubi, Romeo da umre mora.
Vojvodata
Romeo go ubi nego, toj Merkucio go skrati.
Koj treba sega za smrtta negova da plati?
Montagi
Ne Romeo, vojvodo. Toj prijatel na
Merkucuo be{e.
Toj samo dolgot zakonski go zede,
ìvotot na Tibalt.
Vojvodata
A bidej}i za toa se pla}a
vedna{ nego vo progonstvo go pra}am.
Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli
najposle surovo i moja krv proli.
No tolku stroga kazna }e ve kolka
{to site }e se kaete za mojata bolka.
]e bidam gluv za site pravdawa i molbi
pa makar pla~ele i vodele razni borbi.
Od toa }e nema ni{to. Neka Romeo zamine
vedna{
inaku potoa e mrtov, {tom go najdat edna{.
Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti:
milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti.
(Izleguvaat so teloto na Tibalt.)
Vilijam [EKSPIR
596
Scena 2
(Vleguva Julija, sama.)
Julija
Galopirajte brzo, o ognono`ni vranci,
kon konakot Feba. Kolesni~ar takov
ko Faeton bi ve {ibal se do zapad,
i no} temna bi se spu{tila vedna{.
Ra{iri go perdeto gusto, o no}, na qubovta
jatak,
za da se sklopat denskite o~i, a Romeo
v pregrad, neviden i ne~uen, mi padne.
Qubovnicite obredot quboven go vr{at
na svetlinata od ubavinata svoja, a ako
qubovta e slepa
toga{ no}ta najmnogu i prilega. Dojdi no}
li~na,
ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno
i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~
{to se igra za ~ift ~isti devstvenosti.
Obgrli ja krvta nemaèna vo obrazot {to
mi blika
so pla{tot svoj crn, duri plahata qubov ne
se drzne
vo ~inot na vistinska qubov smernost da
vidi;
dojdi no}, dojdi Romeo, ti denu vo no}ta!
Za{to }e leè{ vrz krilata na no}ta
pobel od nov sneg na grbot od gavran:
dojdi no} ne`na, crnove|a, zaqubena, no},
dojdi,
daj mi go mojot Romeo, a koga }e umre,
zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali,
pa neka go razubavi likot nebesen
za siot svet vo no}ta da se vqubi
i da prestane da go slavi presvetloto sonce.
O si kupiv qubovna palata, ama u{te
ne sum vselena; i iako sum prodadena,
u{te ne sum prevzemena. Dolg mi e denov
ko {to e no}ta pred nekoj praznik
za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi
ama ne smee da gi nosi. No eve, ide doilkata;
(Vleguva Doilkata so skala od jaè.)
i nosi vesti. Sekoj jazik {to samo imeto
Romeo go govori, nebesna re~itost go krasi.
Kaì dado, {to e novo? [to ima{ tamu,
skalite
{to Romeo te prati da gi zeme{?
Doilkata
Da, da. Skalite od jaè.
Julija
Te{ko mene, {to e novo? Zo{to racete gi
kr{i{?
Doilkata
Ama den crn, toj e mrtov, mrtov, mrtov.
Gotovi sme, gospo|ice, propadnavme.
O nesre}en den, nego go nema, ubien e, mrtov.
Julija
Moè li neboto da e tolku lo{o?
Doilkata
Romeo moè,
ako neboto ne moè. O Romeo, Romeo
koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo?
Julija
Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{?
Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema.
Dali Romeo se ubil? Kaì da samo
i toa {turo da pootrovno }e mi bide
od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej.
Jas ne sum jas ako takvo da postoi,
ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat
da da re~e{. Ako e ubien re~i da ako ne e,
ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat
moja
ili za spasot.
Doilkata
Ranata ja vidov, so svoi o~i ja vidov,
(Boè sokri ja) ovde, na gradite ma{ki,
o, sirot trup, krvav trup sirot,
bled, bled ko krpa, vo krv oblean siot,
vo krv zasirena. Toga{ se onesvestiv.
597
Romeo i Julija
Julija
O, skr{i se srce! Skr{i se, siraku, vedna{!
V temnica o~i, slobodata nikoga{ pove}e
da ne ja vidite. Zla zemjo vzemi vrati se, po
mene neka dojdat,
na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam.
Svet bogohulniku, apa{u ~estit.
O prirodo, {to prave{e ti vo adot
koga na duhot demonski dom mu dade
vo smrtniot raj na tolku milo telo?
Postoi li kniga so tolku podla sodrìna
a so tolku krasen povez? O zarem izmama
da prebiva vo tolku diven dvorec?
Doilkata
Doilkata
O Tibalt, Tibalt, najdobriot prijatel {to
go imav,
o qubezen Tibalt, gospodine ~estit,
{to me snajde, mrtov da te vidam.
Verba, sigurnost, ~esnost vo maìte nema;
site se izmamnici, krivokletnici, licemeri, nuli.
Ah, kade e ~ovekot moj? Voda ìvotna da mi
dade.
Me ostarija mnogu àlta, zloto, ovaa taga.
Neka ti e sram Romeo!
Julija
[to luwa duva od sprotivnata strana?
Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov?
Mojot najmil rodnina, mojot u{te pomil
ma`?
Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot
suden,
za{to koj ostana ìv ako obajcata se mrtvi?
Doilkata
Tibalt e mrtov a Romeo proteran,
Romeo nego go ubi, zatoa Romeo e proteran.
Julija
O boè, dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli?
Doilkata
Ja proli, ja proli, o den nesre}en, ja proli.
Julija
O zmisko srce skrieno vo cvetno lice!
@iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku
li~na?
Monstrume ubav! \avole angelski!
Gavranu so gulabovi perja, jagne so vol~ja
usta!
Gnasna jatko vo boènstvena lu{pa!
Sprotivnost grda na sopstveniot izgled-
Julija
Jazikot da ti se isu{i
za vakvata èlba! Za sram toj ne e roden.
Sramot se srami na ~elo da mu visi
za{to toa e tron kaj{to ~esta moè da se
krunisa
edinstveniot monarh na celata zemja.
O, {to yver bev {to go grdev taka!
Doilkata
Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot
{to ti go ubi?
Julija
A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e
ma`?
Ah, kutar moj maù, koj imeto }e ti go fali
koga jas, tvojata tri~asovna èna, ti go
valkam?
No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi?
Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e maòt.
Nazad, glupavi solzi, nazad vo izvorot
prven!
Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite
kapki
{to vie, po gre{ka, gi `rtvuvate za radost.
Ma` mi e ìv {to Tibalt }e go ubie{e za
malku;
Vilijam [EKSPIR
598
a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e maòt.
Ova e uteha. Zo{to toga{ pla~am?
Toj zbor se ras~u, pocrn od smrtta na
Tibalt,
{to me ubi. Sakav da go zaboravam lesno
no o, vo pameteweto toj mi se vgnezdi
ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik!
‘Tibalt e mrtov, a Romeo proteran.’
Zborot ‘proteran’, toj edinstven zbor ‘proteran’
deset iljadi Tibalti ubi. Smrtta na Tibalt
ko da ne be{e dosta da se zatre zloto.
No ako zlo pogolemo op{testvoto bara
koe }e se naredi vo redot zla te{ki
zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’
ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti, ili
obajcata po {to blago àlewe bi do{lo?
Tuku po vesta za smrtta na Tibalt, vaka
vmetnato ona ‘Romeo proteran’- toa gi ubi
i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i
Julija
site, site se mrtvi. ‘Romeo proteran’Nema kraj, granica, me|a, merki razni
vo smrtta na toj zbor. Zborovite za takvo
zlo se prazni.
Kade se majka mi i tatko mi, Dado?
Doilkata
Pla~at i taàt nad teloto od Tibalt.
]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam.
Julija
Neka ranite so solzi mu gi mijat; moite }e
gi leam
koga nivnite }e seknat za progonstvoto na
Romeo.
Zemi gi ortomive. Jaìwa kutri, izmameni
ste vie,
i vie i jas, za{to Romeo po tu|ini se krie.
Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena
no jas, devstvenica, }e umram devstvenovdovi~ena.
Ajde, jaìwa; ajde Dadilko; vo bra~nata postela mi se dreme,
kaj{to smrtta, a ne Romeo, nevinosta }e mi
ja zeme!
Doilkata
(Gi sobira jaìwata)
Pobrzaj v soba. Jas Romeo }e go najdam
za da te ute{i. Znam dobro kade se nao|a.
Slu{ni me, ej, tvojot Romeo ve~erva }e ti
dojde.
Kaj nego odam. Vo }elijata na Lorens e
skrien.
Julija
(I dava prsten) O, najdi go! Daj mu go
prstenov na verniot moj vitez,
i kaì mu da dojde, poslednoto zbogum da go
zeme.
599
Romeo i Julija
Scena 3
(Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo.)
Otec Lavrentij
Ela vamu, Romeo, ela pla{livecu eden,
siot si stanal samo tu~na taga,
a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an.
Romeo
O~e, {to e novo? [to presudi vojvodata?
Kakva taga poznanstvo so mene bara
a jas s# u{te ne ja znam?
Otecot
Taga poznata, sinko,
no gorko dru{tvo pravi. Vesti
ti nosam za sudot na vojvodata.
Romeo
Dali od stra{niot sud negoviot e poblag?
Otecot
Poblag sud od usnite mu letna;
ne smrt za teloto tuku progon.
Romeo
Progon? Imaj milost, re~i ‘smrt’,
Za{to progonot pouàsen e na lik,
mnogu pouàsen od smrtta. Ne veli ‘progon’.
Otecot
Od Verona si proteran. Trpeliv bidi,
za{to golem e svetot i {irok.
Romeo
Ne postoi svet bez yidinite na Verona
tuku ~istili{te, ve~na maka, pekol.
Proteran ottamu proteran sum od svetot
a progonot od svetot zna~i smrt. ,Progon’
e pogre{en zbor za smrt. Vikaj}i ja smrtta
‘progon’
mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna
i mi se smee{ na udarot {to me ubiva.
Otecot
O grev smrten, o neblagodarnost gruba!
Zlostorot tvoj po zakon zasluùva smrt,
no Vojvodata, na tvoja strana zastanuvaj}i,
zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor
‘smrt’
so progon go zameni. Ova se vika milost
ama ti ne ja gleda{.
Romeo
Toa e ma~ewe a ne milost. Neboto e ovde
kaj{to Julija ìvee i sekoe ma~e, ku~e
gluv~e sitno, sekoe neva`no stvor~e
ìvee ovde i moè nejze da ja gleda
samo Romeo ne smee. Pove}e vrednost,
pove}e dostoinstvo, pove}e ~est ima
vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. Tie
moàt
da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija
i da kradat besmrten blosov od nejzinite
usni
koi, duri i vo ~edna, vestalska smernost
pocrvenuvaat, nebare dopiraj}i se, storile
grev.
No Romeo ne smee, proteran e toj.
Muvite smeat, a jas od ova mora da begam.
Tie se slobodni lu|e, a jas sum proteran.
I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e
smrt?
Zarem nema{ gotov otrov, naostrena kama,
sredstvo nekakvo za brza smrt, pa makar
grdo,
tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e, kolnatite go koristat
toj zbor vo adot.
Urlaat so nego. Kako ima{ srce
ti, du{o sveta, duhovniku bo`ji,
razre{uva~u na{
na grevovite i prijatel moj potvrden
da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’?
Vilijam [EKSPIR
600
Otecot
Ludaku mrdnat, barem malku slu{ni me!
Romeo
O, pak }e mi govori{ za progonstvo.
Otecot
Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov –
mleko slatko za makite, filosofijata,
za da te te{i pa makar da si proteran.
Romeo
Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata!
Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi
ja stvori
gradov da go premesti, odlukata na vojvodata
da ja smeni,
ne vredi ni{to, ne pomaga ni{to. Ne zboruvaj mi pove}e.
Otecot
Ludacite gledam nemaat u{i.
Romeo
Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i.
Otecot
Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja.
Otecot
Stani, nekoj ~uka. Romeo dobar, skrij se.
Romeo
Ne}am, osven ako zdivot na ofkawata od
bolnovo srce
ko magla ne me sokrie od pogledite na
svetot.
(Povtorno ~ukawe.)
Otecot
Slu{aj, tropaat! –Koj e? – Romeo, stani.
]e te zemat. - êkajte malku.- Stani.
(ûkaweto ne prestanuva.)
Brgu v soba.- Ajde, odi! – Boè, ama
neodgovornost, {to e ova?
(ûkaweto prodolùva.)
Idam, idam,
koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to
saka{?
Doilkata
(Odnadvor) Pu{tete me vnatre, pa }e vi
kaàm.
Idam od gospo|ica Julija.
Otecot
(Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena.
(Vleguva doilkata.)
Romeo
Doilkata
Ne moè{ da govori{ koga ne si mi v koà.
Da be{e mlad ko mene, Julija sakana tvoja,
oènet odvaj eden ~as, Tibalt mrtov,
zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran
toga{ bi moèl da govori{, kosata da si ja
kubi{
i na zemja da se frla{, ko jas {to pravam
sega
(Se frla na zemja)
merka da zemam za neiskopaniot svoj grob.
(Od nadvor se slu{a tropawe.)
O o~e svet, o kaì mi svet o~e
kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e
Romeo?
Otecot
Onde na podot, udaven od sopstvenite solzi.
Doilkata
O, so gospo|icata moja ist slu~aj,
Romeo i Julija
Ist sosem! O sovpa|awe bolno,
sostojba ta`na! Isto vaka leì i taa
pla~e i lipa, leleka i pla~e.
(Na Romeo) Stani, stani, stani i ma` bidi
za ater na Julija, za nejzin ater stani.
Zo{to vo tolkava si zapadnal taga?
Romeo
(Stanuva) Dadilko!
Doilkata
Ah gospodaru, So smrtta s# zavr{uva.
Romeo
Za Julija mi zboruva{? Kako e taa?
Dali misli deka sum ubiec prevean
sega koga go isprskav detstvoto na na{ata
radost
so krv tolku bliska do nejzinata?
Kade e taa, kako e i {to veli
tajnata moja dama za otkaànata ni qubov?
Doilkata
O, ne veli ni{to, gospodaru, samo lipa,
lipa,
}e se frli v postela pa }e stane
po Tibalt vika, pa Romeo go bara
pa pak v postela se frla.
Romeo
Ko toa ime
ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj
top
da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime
rodninata & go ubi. O kaì mi o~e, kaì mi,
vo koj podol agol od telovo moe
imeto mi prebiva? Kaì mi za da go sotram
toa odvratno duvlo.
(Saka da se probodi no Doilkata mu go zema
noòt.)
Otecot
Zapri ja o~ajnata raka.
601
Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si.
No pla~e{ ko èna, a divite postapki tvoi
velat
deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka.
Neprili~na èna so izgled na ma`
ili izobli~en yver istovremeno i ma` i
èna!
Me ~udi{ mnogu. @imi svetiov poziv
mislev deka si od poinakov kov. Go ubi
li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{
pa sakanata {to vo tvojot ìvee ìvot
omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe?
[to gi kolne{ potekloto, zemjata, ova nebo
koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno
a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{?
Pih! Likot si go srami{, qubovta, umot
{to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{
no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo
za celta {to gi krasi likot, qubovta i
umot.
Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at
ako e li{en od ~ove~kata hrabrost;
qubovta na koja se zakolna krivokletstvo
{uplo
{to qubovta ja ubiva {to treba da ja
kotka{;
umot, toj ukras na qubovta i likot,
nesposoben e obata niv da gi vodi
ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik
{to od sopstvenoto neznaewe plamnuva
pa te raznesuva mesto od du{manot da te
~uva.
Stanuvaj, bidi ma`! Tvojata Julija e ìva,
za ~ij ater do preeska umira{e prostum:
tuka ima{ sre}a. Moè{e da bide{ ubien
od Tibalt
no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a.
Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon
tebe se svrte
i smrtta so progonstvo ja smeni; i tuka
ima{ sre}a.
More blagoslovi ti se preleva na grbot
sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna
a ti, ko devojka si se raspekmezil zdurlen
pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov.
Vnimavaj ti velam, za{to takvite umiraat
vo beda.
Odi, brzni kaj sakanata, ko {to e dogovoreno.
Vilijam [EKSPIR
602
Izjazi se vo nejzinata soba; odi da ja te{i{.
No ne ~ekaj straìte da se postavat,
oti nema da projde{ na patot za Mantova,
kaj{to treba da ìvee{ duri vo pogodno
vreme
brakot ne go objavime , prijatelite ne gi
pomirime,
pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne
gi vikneme
so iljadapati pogolema radost
od tagata so koja zaminuva{ sega.
Odi napred Dadilko, gospo|ata pozdravi ja
svoja,
i kaì & cela ku}a v postela da ja prati
vo koja i samite jadot sega gi tera.
Romeo vedna{ trga po tebe.
Doilkata
O gospode, bi moèla cela no} da ostanam
ovde
poukite da vi gi slu{am! O, {to zna~i u~en
~ovek!
Gospodaru, ]e & kaàm na gospo|icata deka
doa|ate.
Romeo
Stori taka a sakanata neka se spremi da me
kori.
Doilkata
(Mu dava prsten) Eve, gospodine, prstenov
re~e da vi go dadam.
I pobrzajte, ne stojte mnogu, za{to ve}e e
docna.
Romeo
Povtorno so ova mi se obodri duhot.
(Izleguva doilkata.)
Otecot
Odi vedna{, dobra no}, s# zavisi od ova.
Ili odi pred straìte da se postavat
ili koga }e osuni izmolkni se prepraven.
Smesti se vo Mantova. Jas }e ti najdam sluga
i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme
s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde.
Daj mi raka. Docna e. Zbogum. Dobra no}.
Romeo
Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost
bolno }e se razdele{e od tebe mojata
mladost.
Zbogum.
603
Romeo i Julija
Scena 4
Kapuleti
(Vleguvaat stariot Kapuleti, negovata
èna i Paris.)
Ponedelnik, a? Mm, sreda mi e nekako prebrgu,
neka bide ~etvrtok, vo ~etvrtok kaì i
}e ja maìme za ovoj blagoroden grof.
]e stignete? Dali brzawevo e vo red?
Nema da pravime golem xumbus, }e vikneme
dva-trojca prijateli, za{to Tibalt neodamna zagina
pa lu|eto moè }e re~at deka ne go àlime
a rodnina ni be{e, zatoa bez mnogu vreva
}e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku,
ni{to pove}e. [to velite za ~etvrtok,
grofe?
Kapuleti
Rabotite tolku trgnaa, gospodine, na lo{o
{to nemavme vreme da ja spremime na{ata
}erka:
taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt,
a go sakav i jas. Dobro, site edna{ }e
umreme.
Docna e, no}eska taa nema da sleze.
Vi velam, da ne sum vo va{e dru{tvo
i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as.
Paris
Paris
Bi sakal, gospodine, ~etvrtok da e utre.
Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za
svadbi.
Dobra no} gospo|o. Pozdravete ja }erka vi
od mene.
Gospo|a Kapuleti
]e ja pozdravam. Utre }e znam {to misli.
No}va so tagata svoja e zatvorena.
Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go
zadrùva.
Kapuleti
Grofe Paris, si zemam za pravo da vi em~am
za qubovta od }erka mi: mislam deka vo
sekoj slu~aj
mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam
ni malku.
@eno, odi kaj nea pred da si legne{,
zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris,
i re~i i, ama ova pikni go v glava, deka
idnata sreda ama ~ekaj, koj den e deneska? Paris
Ponedelnik, gospodine.
Kapuleti
Dobro, toga{ odete. Zna~i ~etvrtok.
Odi kaj Julija pred da si legne{,
podgotvi ja, èno, za ovoj svadben den.
Zbogum, grofe. Ej, sve}a vo odajata moja.
Pred mene! Tolku e docna
{to naskoro }e kaème i rano. Dobra no}!
Vilijam [EKSPIR
604
Scena 5
(Vleguvaat Romeo i Julija)
Julija
Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te.
Ne be{e ~u~urliga, tuku no}niot slavej
{to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto
uvo.
Cela no} toj na onaa kalinka pee.
Veruvaj mi, du{o, slavej toa be{e.
Romeo
û~urliga be{e, na mugrite glasnik,
a ne slavej. Gledaj, mila, zlokobni strii
gi opto~ile rascepenite oblaci na istok.
Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel
gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski.
Odam za da ìveam, ostanam li }e umram.
Julija
Onaa svetlina, koga ti velam, ne e denska,
meteor e toa nekoj od sonceto spalen
za no}va tebe fakel da ti bide
i patot za Mantova da ti go osvetluva.
Zatoa ostani u{te. Ne mora da brza{.
Romeo
Pa neka me fatat, neka smrtta ja do~ekam
ovde.
Zadovolen sum koga ti saka{ taka.
I eve velam, sivilovo ne e utrinskoto oko
tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija;
i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie
nad glavite na{i po nebesniot svod.
Sega za ostanokot }e se griàm a ne koga }e
se odi.
Dojdi smrt, dojdi; na Julija koga taka & godi.
Pa du{o? Da si zboruvame. Velam, ne e den.
Julija
Den e, den e. Pobrzaj, mrdni, begaj.
Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee
napevot svoj teòk so zaripnato grlo.
Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi
slatki
no ne bilo taka za{to sega nas n# deli.
Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i.
O kamo i glasovite da si gi razmenile oti
glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot.
O, odi, odi! Denot zazoruva, s# deni, se deni!
Romeo
Se deni, se deni no jadot na{ crn se pove}e
se no}i!
(Vleguva Doilkata.)
Doilkata
Gospo|ice!
Julija
Dadilko!
Doilkata
Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba.
Denot obdena; vnimavajte, bidete na {trek!
(Izleguva.)
Julija
Niz prozorec denot neka vleze, ìvotot
neka izleze!
Romeo
Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam.
Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva.
Julija
Zarem otide, sakan moj, gospodaru, prijatelu, maù?
Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so
tebe,
za{to denot ne nosi minutata {to nosi.
O, vaka ako smetam }e bidam stara
koga mojot Romeo povtorno }e go vidam.
605
Romeo i Julija
Romeo
Zbogum.
Ne }e ispu{tam mo`nost niedna
da ti dokaàm, sakana, kolku mi si vredna.
Julija
Kapuleti
[to e, {to ima Julija?
Julija
Ne sum arna, majko.
Kapuleti
O, misli{ deka povtorno }e se vidime?
Romeo
Sigurno, a toga{ sive jadovi grozni
ko slatko meze }e ni bidat.
Julija
O boè, du{a zlokobna }e da imam!
Mi se ~ini vo tebe gledam, vaka simnat dolu
mrtovec studen na dnoto od grobot.
Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi
se gleda{.
Romeo
Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{
mrtov?
[to, da ne misli{ v grob da go izmie{ so
sopstvenite solzi?
Pa duri i da moè{, od mrtvite toj ne se
vra}a,
zatoa dosta. Umerenata taga qubov
pokaùva,
a neumerenata umeren nedostig od pamet.
Julija
Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da
pla~am.
Kapuleti
Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu.
Suva taga krvta ni ja ispi. Zbogum, zbogum!
Julija
(Ja sobira skalata i pla~e)
O sudbo, sudbo, neverna si, maìte velat.
Ako si neverna, {to }e pravi{ so nego
{to poznat e po vernost? Neverna bidi
sudbo,
i nemoj dolgo da go drì{
tuku nazad vrati mi go.
(Vleguva gospo|ata Kapuleti.)
Kapuleti
Moè za tebe e golem no ne i za prijatelot
po kogo vaka pla~e{.
Julija
[to za mene e golem.
Nemam drug izbor tuku po prijatelot da
pla~am.
Kapuleti
Pa devojko, ne pla~e{ ti za negovata smrt
tuku {to e ìv podlecot {to go ubi.
Julija
[to, zarem ve}e stana, }erko?
Julija
Koj me vika? Gospo|ata majka, zarem?
Dali ne zaspa voop{to za da stane rano?
So kakva cel neobi~na ovde mi dojde?
(Julija sleguva.)
Koj podlec, majko?
Kapuleti
Podlecot Romeo.
Vilijam [EKSPIR
606
Julija
(Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta.
(Na majka & ) Bog neka mu prosti, od srce
mu sakam,
iako nieden ma` taka ne me ranil v srce.
Julija
Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa
skudni.
[to ima, majko, kaète mi ve molam.
Kapuleti
Kapuleti
Zatoa {to predavnikot podol ìvee u{te.
Julija
Da majko, oti ne mi e na dofat od raceve.
Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil
smrtta na Tibalt.
Ima{ }erko, za sre}a, vnimatelen tatko;
koj{to za tebe, od jadot svoj da se trgne{,
podgotvi neo~ekuvan vesel praznik
na koj{to ne se nadeva{e, a ne se nadevav
ni jas.
Julija
Vo vistinski ~as. A kakov e toj praznik,
majko?
Kapuleti
Kapuleti
]e ja odmazdime, ti velam, ne beri gajle.
Prestani zatoa da pla~e{. Vo Mantova
kaj{to ovoj proteran rasipiku}a ìvee
imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati
{to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu
pravi;
toga{ se nadevam zadovolna }e bide{.
Julija
Zamisli }erko, vo ~etvrtok rano nautro
doblesniot, mlad, blagoroden velmoà
Grofot Paris vo crkvata sveti Petar
sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a.
Julija
Navistina, nikoga{ zadovolna nema da
bidam
so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov,
tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa.
Majko, ako moète da najdete takov ~ovek
otrovot da go nosi, bi go sme{ala sama
za Romeo, koga }e go zeme da zaspie
spokojno i cvrsto. O kolku srcevo mi mrazi
imeto da mu go ~ue a da ne moàm kaj nego
pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan
vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam.
@imi crkvata sveti Petar, ìmi sveti
Petar
nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na.
Se ~udam na brzinava, da moram da se ven~am
pred maòt moj iden da me pobara za èna.
Ve molam, kaète mu na mojot gospodar i
tatko
deka ne sakam da se maàm; a koga }e se
maàm
se kolnam deka pobrgu za Romeo, kogo znaete
go mrazam,
}e pojdam odo{to za Paris. Ama vesti!
(Vleguvaat Kapuleti i doilkata.)
Kapuleti
Gospo|a Kapuleti
Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e
najdam.
A sega, devojko. slu{ni ne{to poveselo.
Eve go ide tatko ti. Poarno kaì mu sama
pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa.
607
Romeo i Julija
Kapuleti
Koga zao|a sonceto, zemjata cedi rosa,
no na zajdisonceto od sinot na brat mi
istura do`d.
[to e sega, a, devojko? U{te pla~e{?
Ve~en poroj? Vo edno telce malo
krivotvori{ i ~amec i more i veter,
oti postojano tvoite o~i, more {to gi
vikam,
so dalgi od solzi branuvaat. Teloto tvoe e
~amec
{to plovi niz solenive vodi; vozdi{kite ti
se veter
koj{to, solzite tvoi drobej}i gi, a tie nego,
ako nenadejno ne se smiri, }e go zdrobi
teloto tvoe od burata bieno. No èno,
& kaà li ve}e {to zboruvavme?
tuku noìwata svileni da si gi spremila za
~etvrtok
pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti
Petar
za da ne te odnesam jas na nosilka.
Da te nema, muvo edna zelena! Mar{, |ubre
edno,
sve}o nedogorena!
G-|a Kapuleti
Poleka, da ne se mrdna od umot?
Julija
(Na kolena) Tatko dobar, na kolena ve
molam,
strplivo ~ujte me samo ne{to da kaàm.
G-|a Kapuleti
Kapuleti
Da, gospodaru, no taa ne saka, se zablagodari
ve}e.
Kako budalava da e ven~ana so grobot.
Treba da visi{, deti{te edno nedokvakano,
bolvo
~uknata! Ti velam, ima v ~etvrtok da odi{
v crkva
ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i.
Mol~i, poslu{aj me, ne veli ni{to.
(Julija stanuva.)
Me jade rakava. @eno, mislevme deka n#
kaznil
Bog {to samo ova edno dete ni go dade,
no sega gledam deka i ova edno premnogu
bilo
i deka e prokletstvo {to go imame.
Da te nema, bri{ko!
Kapuleti
Stoj, {to re~e, {to re~e, èno?
Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna?
Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka
ima sre}a
{to, ni{to`na kakva {to e, tolku vreden
velmoà & najdovme da mu bide èna?
Julija
Ne gorda no blagodarna na toa.
Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam.
No blagodarna i na omraza sum ako rodena
e od qubov.
Kapuleti
[to, {to, {to, {to – vidi ja pipica.[to
re~e?
‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’,
a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu, dete,
ne tuku mi blagodari, magodari, ne tuku mi
pufkaj, tufkaj
Doilkata
Bog na nebo neka ja blagoslovi!
Ne e ubavo gospodaru, {to ja karate taka.
Kapuleti
Zo{to, gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj
si go
trtore{ke! Odi drdori so èni{tata, ne
ovde!
Vilijam [EKSPIR
608
Doilkata
Ne velam ni{to lo{o.
Kapuleti
Odi koga ti velam!
Doilkata
Zarem ne smee ni da se gugne?
Kapuleti
Dosta, ~krapjo edna {trba,
umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra,
a nas ostavi n# na mir.
G-|a Kapuleti
E sega ja pretera.
na ulica umri,
oti, ìmi du{ava, }e te otkaàm od }erka
i ni{to moe ni na son ne }e dobie{.
Vaka }e storam. Misli. Rekov i ne odrekuvam!
Julija
Zarem nema milost v oblaci vgnezdena
{to dnoto na àlta moja moè da go vidi?
O mila majko moja, ne me otfrlaj!
Odloì go brakov barem mesec, nedela edna,
a ako ne moè{, napravi mi ja postelata
bra~na
vo temnata dupka kaj{to leì Tibalt.
G-|a Kapuleti
Ne mi govori mene, za{to zbor nema da
~ue{.
Pravi kako {to saka{, od tebe krevam race.
Kapuleti
Julija
]e poludam, ìmi lep~eto bo`jo. Dewe,
no}e
duma{, {esta{, sam, vo dru{tvo, se griì{
ma` da & pogodi{, a sega koga si go na{ol
velmoà vistinski po rod i po steblo,
ubav preubav, bogat, mlad deljan,
blagoroden, {to velat, so site ni{ani, poln
~esnost,
dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka
moè,
toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava
ligaj~arka edna naduena, i na seto toa
ti veli ‘Ne se maàm, ne moàm da sakam;
premlada sum, prostete mi ve molam’!
]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se
maì{
pasi kaj{to znae{, ama vo mojata ku}a te
ne}am.
Vnimavaj, ~ukni ja glavata. So mene {ega
nema.
êtvrtok se bliì. Srceto ispitaj si go,
misli.
Ako mi si }erka, za mojot prijatel }e te
dadam.
Ako ne mi si, besi se, prosi, crkni od glad,
O boè, - O, dadilko, kako ova da se spre~i?
Ma` mi e na zemja, verbata moja na nebo.
Kako taa verba na zemja da se vrati
osven ma` mi od nebo da mi ja prati
napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me, daj mi
sovet,
lele, lele, koga neboto so takvi zamki se
sluì
protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to
sum jas!
[to veli{? Zarem nema{ nieden zbor
vesel?
Uteha nekakva, Dado.
Doilkata
Imam, eve {to e: Romeo
e proteran, se obloùvam vo s# na svetot
deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da
dojdi,
a ako dojdi, }e mora da go pravi toa
skri{no.
Zna~i, {tom rabotite stojat kako {to
stojat,
mislam deka e najdobro da se omaìte za
Romeo i Julija
grofot.
O, toj e gospodin prekrasen!
Romeo moè voda da mu nosi. Ni sokolot,
gospo|ice,
nema tolku zeleno, ostro, bistro oko
ko {to ima Paris. ûma da me sotre,
ako ne mislam deka mnogu posre}na }e
bidete
vo vtoriov brak odo{to vo prviot; ako ne
e taka,
toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov, ili
kako
mrtov oti i ìv da e nemate od nego nikakvo
fajde.
Julija
Od srce zboruva{?
Doilkata
I od du{a, neka mi se prokleti ako laàm.
Julija
Amin!
Doilkata
[to?
Julija
Me ute{i velam, alal da ti e.
Odi i kaì & na majka mi deka otidov
vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam
za da mi prosti tatko mi {to go navrediv.
Doilkata
Odam, vedna{, mudro postapuvate, velam.
Julija
(Ja gleda kako zaminuva)
Ve{terke stara! Pa~avro lo{a, lo{a!
Dali pogolem e grev {to me tera zborot da
go zgaznam
ili maòt {to vaka mi go crni so ist onoj
609
jazik
so koj pred toa iljadapati go kova{e vo
yvezdi?
O, odi, odi advokatu drven!
Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno.
Odam kaj otecot, moè lek nekoj }e ispili.
Ako s# propadne, barem za umira~ka imam
sili.
(Izleguva.)
în ÊTVRTI
Scena 1
(Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris.)
Julija
Otec Lavrentij
êtvrtok, gospodine? Mnogu kus e rokot.
Toa moè da bide, gospodine, koga }e bidam
èna.
Paris
Paris
Dedo mi Kapuleti taka saka,
a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam.
Toa moè i mora da bide, mila, vo ~etvrtok.
Otec Lavrentij
Julija
Velite ne znaete {to misli nevestata?
Neramen vi e patot. Ne mi e po merak.
Toa {to mora sigurno }e bide.
Otec Lavrentij
Paris
Tuka nema dilemi.
Neumereno taa ja àli smrtta na Tibalt,
pa zatoa malku i govorev za qubov,
za{to Venera ne se smee vo domot
oàlosten.
Tatko i pak, od svoja strana, opasno go smeta
pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga,
pa mudro brza so na{ata svadba,
za da ja sopre poplavata od nejzini solzi
koja premnogu ja gu{i koga e sama
a moè da se sotre vo soodvetno dru{tvo.
Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata.
Otec Lavrentij
Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi.
Gledajte, gospodine, gospo|icata kon }elijava ide.
(Vleguva Julija.)
Paris
Doa|a{ sega na ispoved kaj popov?
Julija
Ako ti odgovoram, }e se ispovedam pred
tebe.
Paris
Ne mu odrekuvaj deka me saka{.
Julija
]e ti se ispovedam deka go sakam.
Paris
Paris
Vo pravo vreme, gospo|o i èno moja.
I nemu, znam, }e mu re~e{ deka mene me
saka{.
611
Romeo i Julija
Julija
Julija
Ako storam taka, }e ima pogolema vrednost
za{to kaàno vi e zad grb, a ne v lice.
Zatvori ja vratata, a otkako }e go stori{
toa
zapla~i so mene: nema nade`, nema lek, nema
pomo{.
Paris
Sirota du{o, solzite liceto ti go grdat.
Julija
Mala pobeda dobivaat so toa,
za{to i pred niv grdo si be{e.
Paris
Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{.
Julija
Vistinata, gospodine, nikoga{ kleveta ne e,
a toa {to go kaàv, v lice sebesi si go
kaàv.
Paris
Tvoeto lice e moe, a ti go nakleveti.
Julija
Moèbi e taka, za{to toa ne mi pripa|a
mene.
Sloboden ste sega svet o~e ili
da dojdam kaj vas za ve~ernata?
Otec Lavrentij
Tokmu sega sum sloboden, ta`na }erko.
Grofe, }e ve zamolam da ne ostavite sami.
Paris
Ne daj boè na bo`jiot ~in da mu pre~am.
Julija, zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam
a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`.
(Izleguva.)
Otec Lavrentij
O Julija, ve}e ja znam tvojata maka
i samo dumam, {estam, izlez da najdam.
Slu{am deka mora{, bez odlagawe,
vo ~etvrtok da se omaì{ za ovoj grof.
Julija
Ne veli mi o~e, deka si ~ul za ovaa,
ako ne znae{ da mi kaè{ kako da go
spre~am.
Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi
dade{,
toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja
mudra
pa so noòv vedna{ da si dadam pomo{.
Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi, ti
racete,
i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja
vrza
posluì za sklopuvawe na nekoj drug brak,
ili pred vernovo srce so predavni~ka buna
da se svrti kon drugo, noòv }e gi ubie site.
Zatoa, od dolgoto iskustvo na tvojot ìvot
daj mi nekoj sovet vedna{, ili gledaj
kako krvni~kiov no` zabien v gradi
}e ni presudi i na stradawevo i mene
re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja
ni ve{tinata ne moàt ~esno da go re{at.
Ne dolì, govori, za{to ne najde{ li bilka
kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka.
Otec Lavrentij
êkaj }erko, sepak nayiram nekakva nade`,
Od o~aj e, no o~ajno e i ona {to saka{ da
go spre~i{.
Ako mesto da se omaì{ za grofot Paris
ima{ sila i volja da se ubie{ sama,
toga{, veruvam, }e saka{ da prevzeme{
ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{
Vilijam [EKSPIR
612
sramot,
fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas.
Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek.
Julija
O podobro re~i mi mesto da se maàm za
Paris,
poprvo da skoknam od bedemite na koja i da
e kula,
Da akam po drumovite razbojnici kaj{to
demnat,
Re~i mi da vlezam vo ìv zmijarnik: vrzi me
so me~ki
razbesneti, ili no}e sokri me vo
mrtove~nica,
prepolna kosturi {to vezden klopotar~at,
I bazdlivi koski i ~erepi, obezdu{eni i
òlti
ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan
grob
pa da legnam so mrtovecot vo negovata
pla{tenica,
ne{ta koi samo od ~ueno, me teraa da se
stresam,
pa }e storam taka bez strav ili dvojba,
za da ostanam neizvalkanaa èna na mojot
sakan.
Sekoj del telesen od mo}ta za dvièwe
li{en
}e se vko~ani i stvrdni, vo s# }e izgleda{
kako mrtva.
I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt
}e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa
a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son.
Koga zetot utredenta }e dojde
da te budi, ti v postela }e leè{ ko mrtva:
toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja,
vo najubava ruba, na nosila, so otkrieno
lice,
}e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite
pretci,
vo onaa zasvodena grobnica stara
vo koja leì siot rod na Kapuleti.
Vo me|uvreme, dodeka ti ne se razbudi{,
Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata
i }e dojde ovde za obajcata, toj i jas,
da gledame kako se budi{, pa u{te istata
no}
da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova.
Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel
dokolku nepostojanosta ili stravot ènski
ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na
~inot.
Julija
O davaj, davaj, o ne govori mi za strav.
Otec Lavrentij
Otec Lavrentij
Toga{ dobro. Odi doma, bidi vesela, soglasi
se
Paris da go zeme{: Utre e sreda,
utreve~er gledaj da si legne{ sama,
ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba.
Zemi go ova {i{ence, a koga }e si legne{
ispij go siot ovoj ~ist napitok.
Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni
studena i prispivliva te~nost; pulsot
}e si postoi i natamu no nema da se slu{a.
Ni toplinata, ni zdivot ne }e kaùvaat
deka si ìva.
Ruìte od usnite tvoi, od obrazite }e
svenat
pepel }e stanat; }e se sklopat kapacite
o~ni
ko smrtta koga go zatvora denot na ìvotot.
Drì. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta
vo re{enosta. Itno }e ispratam eden monah
vo Mantova, so pismo za ma` ti straden.
Julija
O qubov, snaga daj mi, snagata pomo{ }e mi
dade.
Zbogum, dobar o~e.
(Izleguvaat.)
613
Romeo i Julija
Scena 2
(Vleguvaat Kapuleti, gospo|a Kapuleti,
Doilkata i dva-trojca slugi.)
Kapuleti
Kaj be{e tvrdoglavke edna, kaj skitna?
Julija
Kapuleti
Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti.
Mom~e, odi i najmi dvaeset dobri gotva~i.
Slugata
Nema da dobiete nieden lo{, gospodaru,
za{to }e ispitam dali moàt da si gi liàt
prstite.
Kapuleti
Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot
{to neposlu{no ti se protivev
tebe i na naredbite tvoi, i kaj{to mi re~e
svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred
tebe
i da te zamolam za pro{ka, za vakva pro{ka:
prosti mi, otsega vo s# }e te slu{am.
Kapuleti
Pobarajte go grofot, kaète mu za ova.
Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol.
A zo{to taka da gi ispituva{?
Julija
Slugata
Zatoa {to, gospodaru, lo{ e onoj gotva~ {to
ne moè da si gi liè sopstvenite prsti:
ottuka onoj {to ne moè da si gi liè
prstite, nema da go najmam.
Go sretnav mladiot grof vo }elijata na
Lavrentij
i mu ja ukaàv sekoja dol`na qubov
bez da gi preminam granicite na nu`nata
smernost.
Kapuleti
Kapuleti
Dobro, odi!
(Izleguva.)
Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme.
Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij?
Milo mi e, taka treba, stani!
Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot?
Da, da, znam {to be{e: odi i dovedi go vamu.
Raka na srce, na ovoj ~estit svet otec
siot grad mnogu, mnogu mu dolì.
Doilkata
Julija
Da.
Kapuleti
Dobro, moè toj dobro da vlijae vrz nea.
Lekoumna e taa e samovolna koke

11 Drami od Vilijam [ekspir

Transcription

Similar documents

Xenia Township Tax Map Index

BED INGLI[ napi{al i nacrtal: Darko Mitrevski lektorirala: Ru`ica Pejovi}

100 kilogrami od edna ovo[ka 100 kilogrami od edna ovo[ka

Preuzmite brošuru. - Dubrovnik Sun Gardens

cKoll E

Moja zenja Maj FINAL:Layout 1.qxd

Vo - СЗПМ

RuRalen tuRizam

15 Mart- Svetski den na pravata na potro{uva~ite

r. 2002, č. 10 - Hudobný život

Tagalog Volume 3 - Filipino / Tagalog / English

Tinte/Gold II