Revija e-Fotografija 6 PDF
Transcription
Revija e-Fotografija 6 PDF
g e -Foto rafija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje junij - julij 2003 letnik 2 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov Saj ni res, pa je! Kamera in mobilni telefon sta stopila skupaj. RaËunalniπki razred kamer med enim in dvema milijonoma toËk se umika novi tehnologiji. Za koga je æe uporabna? Ohiπja za digitalce Narobe jih poimenujejo podvodna ohiπja. Res da jih v prvi vrsti ponujajo za vodne πporte, toda primerna in namenjena so πe za mnogo veË. πt.6 Preizkusi in govori! PhotoShop delavnica V.del Mobi in Fotokamera Predno verjamete vsem zapisom, se v kritiko ali pretirano hvalo prepriËajte sami. Fotografija na poËitnicah Uporabnik filma trdi, da Ëe fotografira na film, zaradi manjπe koliËine posnetkov in predvsem njegove cene veliko bolj razmiπlja o motivu in dobri fotografiji. Digitalni odgovor je enostaven. Vzemite kartico na katero boste shranili samo enega. Tako boste lahko nekaj dni razmiπlajli o najboljπem posnetku. Predvsem se ne pustite prevarati filmskemu naËinu fotografiranja, kjer ste vseskozi zaradi stroπka filma razmiπljali, ali bi posnetek zajeli ali ne. Fotografirajte kar koli æelite in πe veË. Dajte kamero æeni, otroku itd. Zapomnite si, ni stroπka! V hladni senci ob pivu, boste bolj trezno razmiπljali kateri posnetek je dober in kateri ni. Digitalna ali klasiËna Ëe je slaba, je slaba! Pogovor o kakovosti Zgodbica za lahko noË o subjektivnosti... Pred Ëasom sem na nekem forumu za zabavo objavil, da je maksimalna sprejemljiva velikost fotografije iz moje kamere 13x18cm. Bitka za Stalingrad se lahko mirno skrije pred besedno salvo, ki je sledila. Napad se je vrπil iz vseh strani, ogorËeni lastniki enake kamere (in drugih!?) so se besno razpisali (Ëe bi bil pogovor v æivo bi bil verjetno tepen hehe) in trdili kako so oni naredili æe izjemne printe pri velikosti A3 in Ëez. »rno belo v bitih Vse veË je kupcev digitalcev, ki vedo, da ne potrebujejo niti raËunalnika in tiskalnika za videnje fotografije na papirju, kot so jo poznali do sedaj. Pri foto trgovcu kupijo digitalno kamero, ta jim na pravi naËin razloæi, da bodo lahko πe vedno pri njemu lahko izdelali fotografije. Digitalne datoteke in Fotolaboratoriji Z dobo digitalne fotografije je kakorkoli se to Ëudno sliπi, Ërnobela fotografija πe laæje dostopna. Nekaj omogoËajo æe digitalne kamere, saj ima æe vsak moænost zajema ali spremembe barvne fotografije v Ërnobelo. Kam beæi ta svet? V tej reviji ste lahko prebrali æe kar precej vrstic o smernicah razvoja digitalne fototehnologije. Hitrost razvoja novih in novih foto kamer, skenerjev, raËunalnikov, programov, tiskalnikov itd. πe takemu poznavalcu meπa glavo. Maja letos smo bili na evropski konferenci podjetja Samsung v Stockholmu priËe novih spoznanj in zaËrtanih tehnoloπkih smernic. Nakazal jih je kar sam predsednik druæbe, Joongkoo Lee; za naπe razmere zaËuda ne v smislu “mi smo ali bomo najlepπi, najveËji, najboljπi”, ampak “spremljamo najboljπe”! Novi Windowsi bodo prinesli revolucijo v zdruæevanju slike, videa in zvoka! Pomnilna enota MemoryStick bo prevladala v tehnologiji shranjevalnih enot! Canon bo πe dolgo vodilni proizvajalec na podroËju izdelave in razvoja digitalnih kamer! Glede na vse spoznano in seveda tudi potrjeno s strani uglednih evropskih trgovcev in urednikov lahko povem, da sem πe premalo poudarjal napredek in razvoj, ki nas v fototehnologiji Ëaka v naslednjih letih. Tehnoloπko so podjetja z razvojem æe toliko naprej, da se sam resno vpraπam: “Kam beæi ta svet?” Beseda urednika Smo v Ëasu, ko je industrija pod pritiskom velikih sprememb in æelja po hitrem dobiËku; in vsi skupaj smo tudi udeleæenci ali opazovalci hitrih sprememb v fototehnologiji, kjer vsakdo razvija in proizvaja novosti ter æeli biti za dan ali dva na vrhu digitalnih inovacij. PodroËja, ki so imela do sedaj vrsto let visoko gospodarsko rast (od televizije, osebnih raËunalnikov, mobilne telefonije do izdelkov za dom), so sedaj v krizi. Zastarela tehnologija se seli v proizvodne hale nerazvitega sveta. V razvitem svetu pa samo nove tehnologije in razvoj prinaπajo novo gospodarsko rast, dobiËke in ohranitev delovnih mest. Med novimi dobiËkonosnimi podroËji je tudi digitalna fotografija. Samo na videz je podobna klasiËni analogni, v resnici pa je popolnoma drugaËna. Njena drugaËnost je za raËunalnikarje prednost, za klasiËnega poklicnega fotografa pa nebodigatreba, ki tanjπa rezino kruha. Redkokdo pomisli, da si lahko z novo tehnologijo odreæe boljπi kos kruha ali da si z njo lahko privoπËi viπjo kakovost, hitrost in novo razπirjeno ponudbo. Kdaj boste izdelali zadnjo analogno kamero? Po vpraπanju: “Kdaj kamero?”, namenjenem Seishi Ohmori Ohmori, direktorju razvoja v Samsung Techwin, je sledil kratek smeh vseh navzoËih, nato pa vsaj minuto dolg razmislek V pogovoru z glavnimi moæmi Canona, Olympusa in vpraπanega. Odgovor je bil æe znano uglajen: “V drugimi, s katerimi se veËkrat usedemo skupaj, se bo to zgodilo v naslednjih treh letih. letih.” Po odgovoru je zopet sledih krateh smeh vseh prisotnih z direktorjem vred. Vsi æe vemo, da se bo to pri boljπih podjetjih zgodilo πe kako leto prej. Razvoj analognih kamer je za vodilna fotografska podjetja æe postranska zadeva. Vsi, ki ste in πe razmiπljate o πe dolgi æivljenjski dobi filma, lahko iz zgornjih vrstic najbolje razberete, kaj se dogaja v svetu, ki beæi pred vsemi, ki so zaprti za svojim plotom. Na najlepπi moæni naËin sem Leto 2008. Film, kaj je to? dobil potrditev svojih misli “Leto to?”, zapisanih v knjigi e-Fotografija, ki je izπla zdaj za digitalni svet æe daljnega leta 2001. Mnogi ste mi takrat dejali, da je to zgolj raca in da tako hitro pa vendarle ne bo πlo. Za vse, tudi vodilne svetovne menedæerje, se digitalna foto mrzlica odvija veliko hitreje, kot so si sami zamislili. Samo oglejte si temo prve πtevilke e-Fotografije. Kljub mnogim skeptiËnim pogledom do zapisanega v juliju 2002, se zdaj ob branju tistih tekstov samo πe nasmehnete svoji nejeveri. In vpraπanje, kam beæi ta svet, velja tudi za fototehnologijo, ki je danes vpeta v naπe æivljenje πe bolj kot vËasih. Ni daleË Ëas, ko bo digitalno kamero vsakdo nosil s seboj. Tehnika mobilne telefonije se je povsem obrnila v to smer. Da pa nam tehnika prinaπa tudi mnoge dopustniπke radosti, ki prihajajo s toplejπimi dnevi, si poglejte v Ëlanku o fotografiranju pod vodo. Skoraj za vsako digitalno kamero se æe najde ohiπje. Radost za dopustniπke potapljaËe; tako za tiste, ki se potapljajo na dah, kot tiste, ki si nadenejo jeklenke. Medtem pa, ko berete ta zapis, vaπ urednik æe spremlja ali pa je æe doma poln vtisov iz Olympusove predstavitve digitalne kamere SLR 4/3 razreda. Ali jim bo uspelo predramiti skromno Canonovo konkurenco z drugaËnim pristopom pa v naslednji reviji. Digitalni avtoportret! Fotografirano z foto kamero na mobilnem telefonu. Lej, lej, le kakπen umetniπki film in razvijalec je v tem telefonu, da je slika Ëb in tako polnega zrna? Ni kaj, dober film! Revija in spletne strani e-fotografija.com Bralci ste revijo odliËno sprejeli. Skoraj ni poslovalnice s foto opremo, ki si je ne bi æelela ponuditi svojim strankam. Nekateri ste celo tako prijazni, da jih poπiljate po poπti. ©e vedno spraπujete po starejπih πtevilkah. Na æalost jih ni veË. Da se jih dobiti v elektronski obliki na spodnjih naslovih ali pa v novi prenovljeni knjigi e-fotografija. S spletnimi stranmi so po zaËetnem delovanju nastale teæave. Upam, da bo po izzidu te revije kmalu vse na svojem mestu in da se bomo reπili zaËetnih teæav. Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: fotostik.com rolan.si infoto.si fotobesenicar-sp.si infot.si meditrade.si fzs-zveza.si fotofantasy.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader. »e ga πe nimate, ga lahko brezplaËno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko se da tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: [email protected] E - FOTOGRAFIJA je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image&Co, inæeniring, d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46, e-mail: [email protected] Urednik: Matjaæ Intihar. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: 20.000 izvodov; brezplaËno. e-fotografija - juni, julij 2003 3 Od preizkusa do nakupa! V.del Saj punca je fejst. Bi jo kar vzel! Sam v roki ima analognega. Pa boste v reviji lahko prebrali dva Ëlanka, kako sem v roke zopet vzel film. Le zakaj? Prava izbira I. Bliæa se Ëas dopustov. Prijatelji so vam æe pokazali prednosti in moænosti digitalnih foto kamer. Tudi vi ste se odloËili kupiti digitalno kamero ali pa z njo zamenjati svojo staro analogno. Vpraπanja, ki jih poπiljate na naslov [email protected], mi povedo, da ste kupci πe vedno pripravljeni bolj verjeti mnogim zapisom glede pravilne odloËitve pri nakupu kot pa lastnemu razmiπljanju in predvsem preizkusu. Vedite, da je vsako drugo mnenje samo osebna ocena preizkuπevalca, pisca itd. »e je kamera za njega odliËna, je lahko za vaπ namen uporabe povsem neprimerna. Analogno »eprav je na zunaj digitalna kamera zelo podobna analogni, se v resnici moËno razlikujeta. Pri izbiri analogne kamere so bili samo zahtevnejπi fotografi pozorni na nekaj podrobnosti, ki so glede na njegovo znanje in æelje vodile v pravi nakup. Cena in znamka kamere sta bili za veËino glavno vodilo pri nakupu. O optiki, merjenju jakosti svetlobe, programski nastavitvi, mogoËe πe avtomatskem ostrenju in hitrost zaklopa so se pozanimali le redki. O dodatnem sistemu oziroma pravi 4 Kar sem si æelel ob izidu prve πtevilke revije, mi je uspelo. Tako trgovci kot kupci ste spremenili svoje mnenje o pomebnosti πtevila toËk in drugih tehnikalij v digitalni kameri. ©tevilo toËk pri odloËitvi za nakup ni veË na prvem mestu po pomebnosti. Prihajajo drugaËni Ëasi. Najbolj iskani razred kamer premore med dvema in tremi milijoni toËk. Sedaj kupci iπËejo podrobnosti, ki πe manj od πtevila toËk vplivajo na konËni in æeleni cilj. To pa je vedno in zgolj dobra fotografija, pa naj jo vidimo samo na zaslonu ali osvetljeno na foto papirju. Pogled na njo in njena ocena je πe vedno samo subjektivno mnenje vsakega gledalca posebej. Ni pisanih pravil, kako bi morala doloËena fotografija izgledati na zaslonu, foto papirju, tiskovini ali projicirana prek LCD projektorja. Vsak gledalec jo vidi in oceni drugaËe. Glede tehnike v kameri, predvsem pomembnosti doloËenih funkcij, pa je πe veË zmotnih miπljenj. Kako torej izbrati pravo kamero? sistemski kameri pa so razmiπljali samo “pravi” fotografi. Kakovost konËne fotografije v analogni tehniki je odvisna od πe nekega zelo pomembnega elementa. To je film. Film oziroma njegova emulzija in kemiËni procesi, ki se ustvarjajo pri razvijanju, so v zadnjih desetih letih na tako visoki tehnoloπki stopnji, da tako amater kot profesionalec lahko uporabljata enak film in enake postopke razvijanja. Tudi razlika med amaterskim in profesionalnim filmom je zanemarljiva. Med samimi analognimi kamerami razliËnih proizvajalcev v enakih cenovnih razredih ni bistvenih razlik. Neko podjetje ne more narediti bistveno boljπega izdelka za niæjo ceno v tehnologiji, v kateri se je veËji napredek konËal æe pred dvajsetimi leti. Vse “novosti” analogne fototehnike so bile v zadnjih letih samo kozmetiËni popravki, da so lahko proizvajalci vsako leto ali dve privabili nove kupce. Na kakovost slike pa te novosti niso vplivale. Pri nakupu analognih kamer sta o izbiri v najveËji meri odloËali cena in pripadnost znamki, pa tudi poznanost kamere in prepriËevanje trgovca. tolarjev za manj znano ime. In se je odloËil, kot se je. Fotografije pa zaradi viπje cene niso bile boljπe kakovosti. Kamera je zelo malo vplivala na kakovost izdelane fotografije. Pripadnost znamki Veliko veËji pomen so kakovosti slike dajali optika, film, fotolaboratorij in seveda najveË fotograf, ki je za kamero stal. Draæja in boljπa kamera nam prinaπa samo veË moænosti ali viπjo trpeænost, ne pa sama po sebi boljπe fotografije. naprednimi idejami, tehniËnimi reπitvami in niæanjem cen kljub novostim. V 90-tih so ostali za mnoæice zanimivi samo πe japonski proizvajalci. Leica in Contax sta tehniËno zaostala in za dober denar prodajata staro slavo in niË veË. Od sredine 70-tih let, kolikor spremljam razvoj foto kamer, je kar nekaj proizvajalcev odpadlo iz tekme iskanja novih kupcev z Tako ima analogni fotograf, æeljan znanega napisa na kameri, na izbiro samo imena, kot so Nikon, Canon, Minolta, Pentax, Olympus, Yashica... Æe ob prvem nakupu se je pokazalo, ali je kupec postal e-fotografija - junij, julij 2003 Poznanost kamere »e imaπ znano ime, potem povpreËni kupec hitro stegne roko po tvojem izdelku. VeË oglaπujeπ, bolj si prisoten v fotografskem svetu na veË podroËjih in Ëe si prisoten πe v profesionalnem razredu, potem je kupec hitro zadovoljen z izdelkom. Poznanost je zelo dober argument pri nakupu foto kamere. Najboljπi, ponavadi najdraæji profesionalni izdelki prodajajo tudi povsem povpreËne in cenovno ugodne kamere, ki pa imajo v svojem razredu veliko dobrih in cenejπih konkurentov. Da profesionalec uporablja velikega brata, ima veliko teæo pri odloËitvi fotografa za tak nakup. Cena Ta element je prisoten pri vsakem nakupu. Naπe æelje so vedno viπje od zmoænosti. Analogne kompaktne kamere dobimo vse od 5.000 tolarjev naprej. Sami dobro veste, do kam πe lahko greste in koliko ste za foto kamero pripravljeni odπteti. Izbire je veliko, manj znana podjetja pa ponavadi za isto ceno ponujajo veË moænosti pri uporabi. Predvsem pri kamerah nad 20.000 tolarjev naprej cena igra veliko vlogo. Fotograf je dostikrat mencal ob pogledu na ceno 21.000 tolarjev za njemu znano znamko in na samo 18.500 zamenjavi znamke. Nekatera podjetja so namreË na koncu 80-tih zaspala v razvoju, potegnila napaËne poteze in njihovi pripadniki so zaËeli pogledovati za konkurenËno ponudbo. PrepriËevanje trgovca pripaden znamki ali ne. »e ga je kamera zadovoljevala, se je pri zamenjavi ponavadi odloËil za kamero istega proizvajalca. Lahko so ga Ëlanki v revijah ali kolegi πe tako prepriËevali, da je njegova odloËitev napaËna, sam je v novi kameri vedno naπel doloËene prednosti pred konkurenco. In πe prav je imel. Tako so se izoblikovali fotografi, ki so postali pravi pristaπi doloËenih znamk. V dobi avtomatske ostritve in vse veËjem prodoru teh kamer, pa so prviË zaËeli resno razmiπljati o JeziËek na tehnici je lahko tudi trgovec. ©e predvsem Ëe kupec ni fotografsko podkovan, ampak kupuje foto kamero za druæinsko uporabo. »etudi vam bo ponudil kamero, ki v tistem razredu ni ravno med najboljπimi, vedite, da v analogni tehniki veËje razlike v kakovosti slike ne bo. Tudi v primeru, da vam trgovec ponudi slabπo kamero, ki bi se je rad reπil ali pa mu prinaπa veËji dobiËek, tega na izdelani fotografiji ne boste opazili. Analogne kompaktne kamere so tako dobre, da vas bodo za druæinski namen povsem zadovoljile. Izberite pa si kakovosten film in laboratorij za izdelavo fotografij. Predvsem v fotolaboratoriju vam lahko iz slabo osvetljenega negativnega filma iz povpreËne trotl kamere naredijo Ëudeæe. Kupiti analogno kompaktno kamero je enostavno, samo vedeti morate, kakπno æelite, ali preprosto brez zooma, z zoomom; zopet se morate vpraπati, kolikπen razpon æelite in katere nastavitve potrebujete. Potrebujete samo enostavno programsko avtomatiko ali tudi nastavitve, ki vam omogoËajo malo kreativnosti? Pri izbiri analogne SLR kamere je izbira lahko πe bolj preprosta. Modelov je manj, cenovno se bolj razlikujejo in samo fotografi, ki fotografirajo veË, si izberejo draæje kamere. Ti si izberejo predvsem kamere, ki jim ponujajo veË dodatne opreme: objektive, bliskavice, predleËe, poveËevela, makro nastavke itd. Prava Izbira II. Za kar sem zapisal do tu, lahko reËem: “Tako je bilo.” Kajti nakup analognih kompaktnih kamer je konËan. MogoËe bo pri nas v letoπnjem letu prodaja zaradi posebnih akcij πe primerljiva z lanskoletno, v naslednjem letu pa bo zanesljivo padla pod 30 odstotkov. Æe v letoπnjih petih mesecih je v razviti evropi træni deleæ vseh analognih kamer padel pod 15 odstotkov. In mi smo v digitalni prodaji leto dni za razviti Evropo. Zavedati se je treba, da so te πtevilke predvsem plod fotografov, ki dosedaj filma skoraj niso uporabljali. ___ OLYMPUS PONOVNO V ZRCALNO REFLEKSNEM RAZREDU Z IZMENLJIVIMI OBJEKTIVI! Na Fotokini 2002, so nam v vitrini æe pokazali novo SLR kamero in objektive. 23. in 24. junija, bo v Amsterdamu uradna predstavitev nove kamere, za katero se v Ëasu izzida revije, πe ne ve njeno ime. E-Fotografija bo na predstavitvi. Zato lahko v nasledniji πtevilki priËakujete objektivno mnenje o novi SLR kameri, kot o moænostih novega 4/3 sistema. Kdo je poleg Kodak-a in Fuji-ja æe z njimi? e-fotografija - juni, julij 2003 5 njega. V treh letih bo industrija tudi njih toliko stisnila, da novih strojev za razvijanje filmov ne bo veË enostavno kupiti, rezervnih delov bo vse manj, vse manj pa bo tudi analognega dela. In bomo vsi v zaËaranem krogu. Mnogi bi film πe vedno dobro uporabljali, pa ga nihËe veË ne bo æelel. Proizvajalci foto opreme se ga æe zdaj otepajo, vse gre v digitalno. »edalje veË je fotografov z digitalno tehnologijo. Vse veË je poti, kako sliko zajeti in jo videti. Tudi v fotolaboratorijih æe delujejo digitalni stroji. Kmalu se bodo umaknili novim, ki pa ne bodo imeli veË vgrajenih nastavkov za preslikavo filma. In se bo zgodilo, da vas bo kmalu vaπ fotolaborant zaprosil, da preidete v digitalni zapis. Digitalni vzpon Vse od leta 1998, odkar resno beleæijo vzpon prodaje digitalne foto opreme, nastajajo obseæne raziskave o analogno/digitalnem foto trgu. Na Samsung konferenci je Marion Knoche iz nemπke marketinπke agencije Gfk predstavila mnogo zanimivih podatkov o rasti digitalne fototehnologije. V letu 2002 je bilo v Evropi na trgu 39 novih modelov analognih kamer in kar 59 digitalnih. Analogno je v letu 2002 doæivelo 24-odstotni padec prodaje med kompakti in 17-odstotni med SLR kamerami. Digitalni trg je v letu 2002 imel 56-odstotno rast. Analogne kamere so imele v razviti Evropi leta 2000 74-odstotni træni deleæ. V letu 2002 Analogni vzpon se je æe konËal. Film je priπel do svojega vrhunca, Kamera pa ostaja kamera. Njen razvoj gre naprej. Edina sprememba je v tem, da je na mesto filma v kameri CCD/CMOS tipalo. Digitalno Samo πe digitalno, koga sploh πe zanima analogna kamera?! »e tega πe niste spoznali vi, so si ta slogan æe naloæili v foto podjetjih. In ne samo podjetjih, ki izdelujejo in razvijajo novo tehniko. To so spoznali æe mnogi prodajalci. Vemo, ne potrebujemo digitalnih foto kamer zato, da bi imeli boljπe fotografije, ampak ker mora celotna industrija in s tem posredno tudi mi vsi skupaj dodatno zasluæiti. Digitalne kamere niso poceni. Za njo je treba odπteti vsaj 70.000 tolarjev, da bo zadovoljila povpreËnega film fotografa. Potrebujemo pa πe dodatne baterije, v nekaterih primerih πe polnilec in zmogljivejπo pomnilno enoto. 100.000 6 tolarjev je skoraj najniæja stopnica za vstop v digitalno fotografijo. Marsikdo zamahne z roko in reËe, da je to preveË; te tehnologije ne potrebujem. Za druæinsko fotografijo je s starega staliπËa res ne. Vendar se zdaj vse skupaj vrti okoli elektronike, doma predvsem okoli domaËega raËunalnika. In Ëe se za novost ne boste odloËili vi, vas bo v to kmalu prisilila mladina in æe v naslednjem letu viπja cena fotografij s klasiËnega filma. »e vas tudi to ne bo prepriËalo, vas Ëakajo na drugem koncu. V dveh letih tudi pri nas na prodajnih policah ne bo veË analognih kamer. In ne obupujte nad tem. Nakup iz druge roke bo πe moæen. Marsikdo se bo zelo rad reπil analogne kamere. Tudi veËjo koliËino filmov za malo denarja boste Ëez dve leti πe lahko kupili. V hladilniku bodo dolgo zdræali. Problem pa bo najti laboranta, ki vam bo πe pripravljen prijazno razviti film in izdelati fotografije z e-fotografija - junij, julij 2003 se je πtevilka obrnila v prid digitalne tehnike. Seveda v finanËnem smislu in ne po πtevilu prodanih kamer. Poglejmo samo primer, ki se zdaj odvija pred naπimi oËmi. V Sloveniji je veËina uvoznikov za leto 2003 predvidevala vsaj πe enkrat viπjo prodajo digitalnih kamer in vsaj enako prodajo analognih kot v letu 2002. V letu 2002 so prodali cca. 13.000 digitalnih kamer. NaËrt za letos je bil cca. 25.000. Toda koliËine, ki so bile naËrtovane za prvo polletje, so poπle æe meseca maja. Proizvajalci nikakor ne morejo slediti svetovnemu povpraπevanju ali pa, kar je tudi moæno, sami zaustavljajo prehitro rast. Nasploh je v zadnjem Ëasu teæava z dobavo CCD tipal v razredu treh milijonov toËk. »e so se πe lansko leto nekateri naπi trgovci otepali prodaje digitalnih kamer, so v letoπnjem letu moËno spremenili svoje miπljenje in navade. Digitalne kamere zdaj prodaja æe vsaka malo boljπa fotokopirnica. Zasluæki niso tako majhni in kar je najpomembneje, Ëe lahko ponudiπ najbolj æelene modele, se ti prodajo kar sami od sebe. Za trgovce sledi πe nekaj podatkov, ki so jih podali iz agencije Gfk, veljajo pa za razvito Evropo. Mi gremo v digitalni prodaji leto dni za njimi, zato bo v letu 2004 pri nas podobna situacija. NajveËji træni deleæ med digitalnimi kamerami v letu 2002 so imele tiste v razredu med dvema in tremi milijoni toËk. Kar 39 odstotkov od prodanih digitalnih kamer odpade na njih. Sledijo kamere s tremi do πtirimi milijoni s 25 odstotki, kamere s pet mega toËk imajo 14-odstotni træni deleæ, SLR digitalne kamere pa 10-odstotnega. 12 odstotkov so zavzele kamere iz razreda pod dvema milijonoma toËk. Zraven πtejejo tudi mobilne telefone z moænostjo zajema slike in nastavke za srednje formatne kamere nad πestimi milijoni toËk. ©tevilke pa se hitro spreminjajo. NajveËjo rast so v letu 2002 dosegle kamere s πtirimi do petimi milijoni toËk - kar 610 odstotkov. Sledijo SLR kamere s 419-odstotno viπjo rastjo. Kamere najbolj prodajanega razreda od dveh do treh milijonov toËk so dosegle 111-odstotno rast, tiste s tremi do πtirimi milijoni pa 94-odstotno. Kamere s samo enim do dveh milijonov toËk pa so komaj kaj dvignile prodajo. Njihov vzpon je bil samo 10-odstoten. V tem razredu je vse manj kamer in tudi kupcev. Po predvidevanju bo ta segment domena mobilnih telefonov s foto zajemom. Nakup digitalne kamere Ko ste enkrat odloËeni kupiti digitalno kamero, se celoten proces, ki sem ga æe navedel pri nakupu analogne, ponovi. Vendar z neko veliko razliko. Z analogno tehniko smo rasli. Analogne kamere tudi druæinski fotograf pozna dovolj dobro in njihova uporaba je bila v zadnjih dvajsetih letih tako enostavna, da poznavanje tehnike niti ni bilo potrebno. Na novejπih trotel kamerah je vsak zelo hitro spoznal, kako iskati motiv (iskalo), kako vstaviti film, nastaviti program osvetlitve in pritisniti na sproæilec. Film je le πe treba oddati v razvijanje in fotografije so tu. Ker je fotografiranje enostavno in kamere poznamo, se je kupec osredotoËil v glavnem na ceno, ime kamere, njeno razpoznavnost in pomoË trgovca. Nakup in uporaba digitalne kamere pa nista tako enostavna. Ko se kupec odloËi za nakup, so mnenja kolegov, ki æe imajo digitalno kamero, zapisi v revijah in na internetnih straneh zelo cenjeni. Tako svetovanje pa je lahko zelo napaËno. Mnogi med danaπnjimi lastniki digitalcev se prej s fotografijo, niti druæinsko, niso ukvarjali. Digitalna kamera pa jim je hitro prirasla k srcu, saj so kmalu spoznali vse prednosti digitalnega zajema slike. Predvsem pa so to novodobni fotografi, ki æe izhajajo iz raËunalniπke tehnologije. In ker so bili raËunalnikarji prvi kupci digitalcev, so zelo veliko dali na vse mogoËe πtevilke, ki so jih proizvajalci zapisovali med tehniËne podatke o kamerah. Fotografi pa ste, tudi s pomoËjo e-fotografije, hitro spoznali, da milijoni πtevilk ne pomenijo veliko, Ëe vam fotografija ni vπeË in Ëe posneti motiv ni tak, kakrπnega si æelite ali ste fotografije vajeni s filma. V prvih πtirih zapisih Ëlankov “Od preizkusa do nakupa” smo preπli skozi vse razrede kamer in spoznali njihov namen. Kar nekaj vas je, ki ste spoznali, da vas je preizkus usmeril v pravi nakup. Vse silne πtevilke vam o konËni kakovosti slike niso povedale niË. Kako preizkus narediti in tudi prepriËati trgovca, da si ogledate kakovost æelene kamere, sem æe zapisal. Kupci so æe vse bolj osveπËeni in se pred nakupom pouËijo na veË koncih, pri trgovcu, na internetu, pri prijateljih itd., kamere pa imajo zdaj toliko dodatnih moænosti, ki jih v analogni fotografiji nismo poznali, da je izbor πe toliko teæji. Vseh zmogljivosti veËina nikoli ne bo potrebovala, sËasoma pa jih osvojimo in po potrebi tudi uporabljamo. Pred nakupom smo spet pri æe znanih dejstvih: cena, poznanost, ime, ocena prijateljev in trgovca. Zavedati se je treba πe nekega pomembnega dejstva. Industrija sama prizna, da danaπnja digitalna fototehnika ni namenjena za daljπo uporabo od treh let. Ne da kamere ne bi bile po treh letih πe vedno dobre, ampak stalen razvoj, nove moænosti, prenosi datotek, spreminjanje zapisov, enot za shranjevanje in prikaz fotografij nas prisilijo, da se bomo za menjavo kamer odloËali mnogo hitreje. Ni malo ljubiteljev fotografije, ki so si kupili digitalno kamero, pa æe razmiπljajo o novejπi, sodobnejπi. V analogni dobi sem lahko rekel æeni: “»e jaz kupim foto kamero, bo njena cena dolgo dræala. Tudi Ëez nekaj let bom za kamero πe kaj iztræil. »e pa ti kupiπ novo obleko, je tako, kot bi vrgel denar v peË!” Z nakupom digitalca sem raje tiho. Pomembne / nepomembne lastnosti pri digitalni izbiri Fotograf je æe seznanjen, da digitalna kamera ponuja neverjetno veliko moænosti. Vsi, ki izhajate iz analognih kompaktov ali SLR kamer, ste preseneËeni. Objektivi z veËktratnimi goriπËnicami, dobra svetlobna jakost, moænost nastavitev programske osvetlitve, kot so jo nam ponujale samo SLR kamere, moænost korekture osvetlitve, korektura bliskavice, veËkratna ekspozicija, bracketing, makro fotografija samo nekaj centimetrov od motiva, moænost uporabe dodatne bliskavice, veË posnetkov v sekundi, nastavitev obËutljivosti, spot merjenje svetlobe, πe in πe je nastavitev na digitalnih kompaktnih kamerah, ki so bile prej domena samo najboljπih SLR kamer. Mnogi analogni fotografi si tega ne znajo predstavljati. Nekateri hitro podleæejo navduπenju in mislijo, da jim bo takπna kamera popolnoma zamenjala veliko analogno SLR ali pa da digitalne SLR kamere ne bo nikoli veË treba. Pa navduπenje in veselje hitro mineta. Fotograf kmalu spozna, da je kljub visoki ceni in mnoæici nastavitev mala kompaktna πkatlica le kompromis med mnogo moænostmi, ki jih ponuja elektronika, in kakovostjo slike. »e si vajen ___ e-fotografija - junij, julij 2003 7 Objektivi kakovosti, potem boπ zadovoljen le z redko kompaktno kamero. »e jo kupujemo zato, da bomo z njo zadovoljni, se moramo, πe preden ponudimo denar trgovcu, vpraπati predvsem, za kakπen Kako sem si vËasih æelel na SLR kameri normalen 50 mm objektiv s svetlobno jakostjo 1,8! Pa je imela Minolta na svojih Rokkor 50 mm objektivih napis 1.7. O, kako sem trpel zaradi te nepomembne podrobnosti. Svetlobne jakosti 1,4 kaj πele 1,2 pa si finanËno nikakor nisem mogel privoπËiti. Priπli so zoom objektivi in pod svetlobno jakostjo 4 so bili vsi pregreπno dragi in ne samo to, tudi kakovostno slabi. Digitalne trotel kamere nam zdaj ponujajo zoom optiko svetlobne jakosti 2.0. O, kakπen balzam, kakπno veselje! Vendar kmalu izpuhti. Za druæinskega fotografa, ki zahteva trotel kompaktno kamero, je to Izredna pridobitav za fotografa. UËenje fotografije je dobilo svoj πolski “plonk cegelc”. Gre mnogo laæje! razpredati. Vedno svetujem, da je treba pri nakupu kamere dokupiti πe dodatne baterije. »e to storite in Ëe jih redno polnite, potem na vse teæave, opisanih v mnogih revijah, pozabite. Ni veË malo popotniπkih fotografov, ki æe uporabljajo digitalce. Ker so daleË od elektriËnih vtiËnic, s seboj nosijo sonËni polnilec. Vedno se najdejo odgovori. In Ëe v neki tehniki vidiπ prednost, te tudi za nekoga drugega zelo moteËa teæava ne ustavi. Zajeti motiv digitalno. Mislite samo o fotografiji. To je nekaj tako lepega. Zaklop namen jo bomo potrebovali. Da nam πtevilke in tehniËni podatki povedo le malo, æe veste. Tudi trgovci ne polagajo veË veliko pozornosti na njih. Zato se najprej vpraπajte, za kaj boste kamero potrebovali, in πele po pravem odgovoru iπËite njene zmogljivosti. O primernosti kamer za razliËne namene smo v prejπnjih πtevilkah æe pisali. Zato sledi samo πe nekaj osnovnih podatkov o glavnih pomembnih/nepomebnih lastnostih. brezpredmetno. Vseeno bi bilo, Ëe bi imel objektiv f 4. Zelo malo druæinskih fotografov je pri nakupu analogne kamere pogledalo po teh πtevilkah. VeËina niti ne ve, kaj svetlobna jakost sploh je. Nekateri SLR privræenci pa prav tu vidijo svojo priloænost in vzrok za nakup kompaktne digitalke. Sam pravim, da je to dobra vaba. Ko si enkrat zagrizel vanjo, ni veË pomoËi. Si ujet. Kamera So neverjetna pridobitev za fotografa. Sinu sem preveË govoril, da naj varËuje z baterijo, pa je izklopil TFT zaslon in fotografiral skozi iskalo. Je mislil, da bo izgubil oko, ker so iskala na digitalcih povsem neprimerna, pa πe vsi bliænji posnetki so bili porezani. Paralaksa paË. O njej se ne uËi poËasi kot mi v analogni tehniki z ruskimi Smenami 8. In so πli nekateri bliænji posnetki z izleta v franæe. NiË ne de, bo vsaj vedel, da naj s seboj vedno nosi vsaj eno dodatno baterijo in da mi, analogni strokovnjaki, nimamo vedno prav. »e uporabljate TFT zaslon, je pogled preko njega na posnetek zlata vreden. »e ste slabo zajeli svetlobo, lahko to takoj opazite. Spremenite nastavitve, ponovno namerite kamero v motiv in sproæite. Veselje ob boljπem posnetku, recimo na nudistiËni plaæi, je neizmerno. Prav tako tudi veselje ob hitrem uËenju, kako narediti boljπo fotografijo. »e je kaj, je TFT zaslon zaπËitni znak digitalne kamere. VËasih so profesionalni fotografi uporabljali land kamero (polaroid) za testni posnetek. Tudi digitalec jim je prviË priπel prav kot Foto podjetja so pred leti spoznala, da se morajo preusmeriti v digitalno fototehniko. Ne zaradi potreb uporabnika, ampak lastnih dobiËkov in nadaljnjega obstoja. Dokler sta bila Fuji in Kodak vodilna v izdelovanju kamer, je bilo edino pomembno, da so v πkatlo, kakrπna je æe bila, spravili elektroniko. S prihodom podjetij v digitalno tehnologijo pa je kamera spet dobila nazaj svoje mesto. Zdaj v oblikovnem smislu niti ne veste, ali je kamera analogna ali digitalna. Samo zaslon na zadnjem delu vam da vedeti, da ste izbrali digitalno. Od tu naprej sledijo samo pozitivna preseneËenja; no, Ëe obstaja tudi negativno, ste æe za Ëasom. 8 TFT zasloni e-fotografija - junij, julij 2003 preizkusna kamera. Toda kmalu ne samo za testni posnetek ... Naslednji je bil æe tisti pravi, z boljπo digitalno kamero. By, by, analog photo! Energija, baterije Kaj vem. Po eni strani najslabπi del digitalne tehnike, po mojih izkuπnjah nekaj povsem normalnega. Kaj je slabπe? Da moraπ po 36 posnetkih zamenjati film in zanj dobro plaËati ali po 250 do 600 posnetkih zamenjati baterijo. O teæavah glede energije vam piπejo predvsem pisci, ki jim film πe vedno moËno godi. Uporabljam kar veliko potroπnikov energije in menjava baterije po 300 do 500 posnetkih (EOS D60) me ne moti. Uporabljam TFT zaslon za kontrolo, moËan zoom objektiv, bliskavico in stabilizacijo slike. Ali veste, kaj pomeni 500 posnetkov? To je pribliæno 14 filmov. »e ste πe tako vneti, jih v enem dnevu ne pokurite tako zlahka. Filmov namreË. Tudi mala ledviËka v analogni kameri bi kmalu izdihnila. Sam æe raje zamenjam baterijo, ki jo lahko polnim, kot film in baterije. Verjemite mi, da pri menjavi filma πe tak fotoprofi ni bil povsem prepriËan, ali ga je povleklo pravilno naprej. Samo sluti. Pri bateriji pa veπ, ali je pravilno vstavljena. Kamera dela. Sam o tej temi ne mislim Kaj je to? Ali koga ta tehnika sploh πe zanima. Morda πe dobimo podatke, s katero hitrostjo deluje in kako spuπËa svetlobo do tipala. Tudi tu digitalni kompakti preseneËajo. 1/ 2000 sekunde ni nobena posebnost. Analogna SLR kamera pa je lahko æe v viπjem razredu, Ëe je njen najkrajπi Ëas odprtja zaklopa namesto 1/1000 sekunde 1/2000 sekunde. A zdaj za proizvajalca ni veË pomembno, da vas obvesti, ali so zaklopi v digitalcih zavesni, centralni, iz kartona, plastike, platna, litine ali titana. Zaklop deluje, sploh ne veste, da je v kameri, in to je najpomembnejπe. VËasih pa smo o tem brali in pisali cele dizertacije. Se vidi, da je digitalna foto kamera domena dveh, treh let; potem pa Ëetudi zaklop zataji. Kupi novo, Ëe ti ni kaj vπeË! »e bo kdaj drugaËe in bodo veË poudarka dajali tudi na zaklop, sem tehnike vajen in jo poznam. Bom vsaj imel kaj pisati. Kot v starih Ëasih. Ali zaklop deluje pri 150C pravilno. Je 1/125 sekunde res toliko ali samo 1/100. MogoËe deluje za nekaj stotink hitreje od nastavljene. Zaklopi podjetja Seiko so bili pojem natanËnosti. Kako pa je sedaj v poplavi tehnike in moreπ ga zamenjati za boljπega. In Ëe nisi kupil dobrega, potem adijo kakovost. Do sedaj ste najbræ æe ugotovili, da je fotografski proizvajalcev? film æe zdavnaj konËal na tleh v ulici Tombstone 13. Doc Holliday je na njega sproæil zadnji usodni strel. In po objavi mnogih podjetij, da je film dobil smrtni strel, smo na ___ CCD / CMOS Tu je napredek oËiten. Z digitalno kamero kupiπ tudi nekaj deset metrov filma. Ne Kolega poklicni fotograf in fotolaborant je fotografiral otroke v vrtcu. In po glasnem πkljoc, sledi vpraπanje otrok. Stric, mi bi pa radi slike vidl? In kot, da to æe ni bil dovolj velik udarec zanj, se oglasi πe vzgojiteljica. Otroci veste, to ni tista kamera na kateri takoj vidite fotografijo! Ha, ha, dragi bralci. Za otroke πe nekako razumem, saj tehniko æe mnogi spremljajo doma. Toda, da vzgojiteljica v srednjih letih takoj ugotovi razliko. Enkrat sem æe zapisal “narobe svet”. Mladina bo odpihnila film, kot cvet regradove luËke. e-fotografija - junij, julij 2003 9 njega pisci o fototehniki hitro pozabili in se zaËeli spraπevali, kaj je bolje: CCD ali CMOS tipalo. Odgovor je bil vedno CCD. Ta tehnologija ima veliko prednosti æe v osnovi oziroma v teoriji. Pa pride EOS 1 Ds in vse postavi na glavo. ©um tipala CMOS bi moral po pravilih biti veËji, kakovost slike slabπa itd. ©e Kodak na ogled postavi svoj zaenkrat πe okrnjeni DCS 14n in veËina izgubi predsodek o CMOS tipalu. V knjigi leta 2001 sem zapisal, da je v CMOS tipalu prihodnost. Zdaj je æe tu. Sicer pa, kaj me briga, kaj ima moja kamera. »e sem s kakovostjo slike zadovoljen, potem lahko svetlobo sprejema tudi na asfalt kot na zaËetku razvoja obstojne fotografije; ali je srebrovo zrno na filmu postavljeno na levo ali navzgor, v klasiËni ali T tehnologiji. Tako je tudi pri tipalu. Naj bo CMOS, CCD ali celo Super CCD, Foveon X3 itd., pomembna je samo konËna kakovost fotografije, te pa se ne da izmeriti. Lahko Fotografija iz hotelske sobe, preko stekla. Samsung DigiMax V3. Na strani 29. lahko primerjate enak posnetek iz mobilnega telefona. ti je vπeË ali ne. Mojega in vaπega oËesa nihËe ne more izmeriti in tri milijona, za poveËave πtiri do pet, za viπjo konËno kakovost in prednost pred umeriti, in to je to. Kakovost fotografije je zahtevnejπe pa kakovostnejπa tipala. In konkurenco. V SLR kamerah je πest milijonov plod lastne subjektivne ocene. In nihËe vas seveda dober razvijalec energije, ki se je kakovostnih toËk in s kakovostnim ne more prepriËati, da je rdeËa rdeËa, Ëe pa ustvarila na tipalu po trku s svetlobo. Boljπi nadaljnjim procesom je to veË kot dovolj za ste mogoËe “farben blind”. ko so filtri in tranzistorji na tipalu, boljπi so poveËavo 30 x 45 cm. Leta 2001 sem trdil prvi podatki. Nato pa razvijanje v analogno/ drugaËe. Da bo moralo tudi tipalo doseËi 20 LoËljivost Kaj je æe to? Se πe spraπujete o πtevilu toËk? digitalnem pretvorniku in fiksiranje slike v do 30 milijonov toËk. Pa znajo zdaj tako Jaz se æe dolgo ne veË. Proizvajalci se tudi digitalen zapis z algoritmi v procesni enoti. dobro zgoljufati in zmeπati dodatne toËke, ne. Oni æe vedo. Za druæinski razred dva do Le kakovost vseh dejavnikov nam prinese da le-te zgubljajo svojo veljavo izpred nekaj let. Nove tehnologije podirajo prepreke! Prav zaradi pompa okoli loËljivosti sem se odloËil pisati in izdati revijo e-fotografija. Po enem letu o milijonih ne izgubljamo veË besed. In je uspelo. To je najveËje zadovoljstvo. V naslednjih πtevilkah bomo πli poËasi naprej. Poudarek bo na uËenju fotografa in ne toliko o tehniki. Za dobro fotografijo vedno skrbi fotograf, ki tehniko obvlada, in ne tehnika sama. Tehnika, Ëe jo obvladamo, nam samo olajπa delo. prikaza pribliæane slike, ga le uporabite. Mislim pa, da ste v duπi in srcu raËunalnikar. Fotograf æe tudi razmiπlja digitalno in prepuπËa kakovostni izrez programu, kot je PhotoShop, ali fotolaborantu oziroma njegovi osvetljevalni enoti. Na koncu se bo glede kakovosti smejal fotograf. Seveda, Ëe prvi sploh ve, da æelite poudariti kakovost slike. Ta je s prihodom digitalne tehnike moËno izgubila na svoji vrednosti. Ne pozabite tega. Digitalni zoom ObËutljivost Digitalna fotografija je eno samo goljufanje. Kdor bolje goljufa, ta je boljπi ! To poudarjam æe nekaj let. Tudi digitalni zoom je proizvod goljufanja. »e le znate, ga v pravem trenutku izkoristite. »e ste ljubitelj stiskanja gumbov na kameri, iskanja nastavitev in takojπnjega O, radost, o veselje, o cenenost in o zmogljivost. Malo po Shakespearu! Kaj bi dal za to lastnost v analognem svetu. Na enem filmu fotografirati tako s 50 kot 1600 ISO. Tako si s seboj nosil veË kamer ali pa po nekaj posnetkih zamenjal film, pa ti je rep uπel v patrono ali πe hujπe, zameπal si æe delno posnet film z novim. In umetniπke dvojne ekspozicije so bile tu. Menljiva obËutljivost, vËasih znanstvena fantastika, je zdaj resniËnost. ©e vedno velja, da z viπjo loËljivostjo izgubljamo kakovost. Povsem razumljivo je, Ëe na tipalo pade manjπa koliËina svtlobe, da se je ustvarilo premalo elektronskih signalov. In ker programi æelijo ustvariti zadovoljivo fotografijo, ustvarjajo nove nekakovostne podatke. Slika je zato slabπa, pravimo, da ima veË πuma, toda fotografijo vsaj imamo. Najslabπa fotografija je namreË tista, ki je nimamo. Vsi, ki ne veste, kaj je v analogni dobi Graf, agencije Gfk, ki nam prikazuje træne deleæe, digitalcev, APS in 35mm od leta 1997 do 2002. V letu 1997 so imeli digitalci samo 8% træni deleæ. V letu 1999, 25%. Leta 2002 pa so imeli v razviti Evropi digitalci æe 70% deleæ, analogni 35mm samo πe 25% in APS poËasi odhaja. ima samo πe 4%. Tudi delo novinarja se spreminja. Posnameπ in ob Ëasu v miru pregledaπ. Misli digitalno! 10 e-fotografija - junij, julij 2003 pomenila obËutljivost ali vas niti ne zanima, le nastavite ali pustite vse na AUTO. Kamera bo æe poskrbela za dobro fotografijo. WB Pred petimi leti sem v reviji MOJ HOBI ob preizkusu analogne kamere zapisal: “Ni daleË Ëas, ko bo kelvinmeter v foto kameri.” In besede so meso postale. ©e pred 15 leti sem v Münchnu gledal in πtel marke, ali bi si lahko omogoËil to Ëudo tehnike. UËili so me paË, da je edini dober posnetek tisti, ki je plod realne reprodukcije. Nevtralni film, nevtralni objektiv- ste æe kdaj sliπali zanju in seveda za merjenje temperature svetlobe, uporabo CC filtrov itd.? Temperatura svetlobe se lahko spremina od 15000C do 200000C in veË. “Boga ti,” bi rekel nekdo, “kaj pa je to?” NiË, niË. Ti le uporabljal svojo digitalno kamero, bo æe ona poskrbela za dobro fotko. In ne beri fotografskih revij izpred desetih let. WB (korektura bele barve) je zdaj enostavna in odliËna! ©e nasploh godi, Ëe uporabiπ AUTO nastavitev. Pa fotografiraπ sonËni zahod in - oh teæave, o boleËina. Teæave na teæave. Za fotografa, vajenega fima in izrazito toplih barv, je fotografija neprimerna. »eprav ___ e-fotografija - junij, julij 2003 11 popravite. Zakaj in kako uporabiti to moænost, sem v prejπnjih revijah æe zapisal. Digitalne kompaktne kamere ne premorejo samo te korekcije, ki je æe znana iz analogne tehnike. Boljπe kamere nam omogoËajo πe prednastaviti poveËano ostrino, kontrast, zasiËenost barv itd. Seveda vse skupaj deluje programsko, torej z goljufanjem algoritmov. Toda moænost narediti boljπi posnetek obstaja. Shranjevanje Vse veË foto kamer in mobilnih telefonov z moænostjo zajema slike uporablja notranji spomin. Seveda samo nekaj MB, vendar ideja ni slaba. Vemo, da moramo ob nakupu digitalne kamere takoj dokupiti zmogljivejπo kartico. Takπna s kapaciteto 16 MB, kakrπno dobimo zraven veËine kamer, ne pomaga kaj dosti. Sicer jo nosimo s seboj, ampak je bolj moteËi element kot res koristna rezerva. Zato mislim, da je notranji spomin v sami kameri boljπa reπitev. Vse bolj se uveljavlja mnenje, da bo Ëez Ëas MemoryStick spominska enota prevzela primat CompactFlash karticam. Predvsem na raËun velikega trga zabavne elektronike, ki ga obvladuje Sony. V skoraj vsako njihovo napravo lahko vgradite MS. Prav tako v njihove mobilne telefone s kamero, dlanËnike z moænostjo foto zajema itd. Med veËjimi proizvajalci se je tudi Samsung æe odloËil za MS. Zaenkrat so MS kartice skoraj πe enkrat draæje od CF, toda Ëasi se znajo res spremeniti. Najbræ bo CompactFlash uspeπen samo πe v zmogljivih SLR kamerah. Njegova prednost je predvsem v velikem pomnilniku (æe 6 GB) in hitrosti zapisovanja. Uroπ (z belim v roki) je praznoval svoj rojstni dan, na poti iz ©vedske. Nazdravil sem mu v letalu. Za ovekoveËeni dogodek, saj ne praznujeπ vedno 10.000 m nad zemljo, je poskrbel digitalec, ki je vedno pripravljen na πkljoc. Obrneπ zaslonËek na kameri, dræiπ kamero z eno roko, se ogledaπ in pritisneπ. MogoËe dodaπ πe bliskavico, korekturo osvetlitve, korekturo barve, ostrine, itd. »e si nisi vπeË, ponavljaπ do samovπeËnosti. »e ne prej, bo fotografija uspeπna, ko spijeπ nekaj kozarcev ob nazdravljanju. “SKOL”, Uroπ! prostor na kartici in se odpovemo kakovosti, programom za obdelavo datotek znal vËasih pa ima kakovost prednost pred manjπo izkoristiti v korekturi veËjo koliËino podatkov zasedenostjo prostora na kartici. o tonskih vrednostih slike. Obstajajo tudi TIFF, nestisnjeni zapis, se osvetljevalne naprave, ki uporablja redko. ©e najveËkrat omogoËajo osvetljevati z veË kot ga je zaslediti pri studijskih samo 8 biti po RGB barvi. In za digitalnih kamerah, kjer Ëas res najviπjo kakovost glede zapisovanja veËje datoteke ne tonskih vrednosti lahko igre vloge. Prednost tega zapisa je uporabimo RAW zapis. Nato v tem, da nismo izgubili nobenih sliko kakovostno obdelamo in podatkov in da je takoj, brez dodatnih osvetlimo na taki napravi. pretvorb, pripravljen na obdelavo v Morda boste opazili razliko raËunalniπkih programih. glede na takojπen JPEG zapis. RAW zapis ima to dobro lastnost, da Za konec ohrani zapis celote vsake toËke Mnogo in niË lastnosti vpliva na izbiro kamere. posebej. In Ëe toËka premore 12- ali Skoraj vse imajo zmoænosti, opisane prej. Korekcije veËbitni zapis, je to shranjeno tudi v Razlika v kakovosti slike v podobnem Kaj vse nam omogoËajo cenejπe digitalke! Za tem zapisu. Za nadaljnjo obdelavo cenovnem razredu je v veËini primerov tako nepoznavalca analognih kamer seveda to ni datoteke pa je treba uporabiti program za minimalna, da pri nakupu najveË pomeni cena, pomembno, kamera lastnosti ima in Ëe zna, pretvorbo v zapis, ki ga poznajo raËunalniπki ime kamere in seveda æe vnaprejπnje navijanje jih s pridom uporablja. programi. V RAW zapisu ohranimo najviπjo kolegov, revij in internetnih zapisov. Na koncu Z analogno kompaktno kamero je tudi izkuπen RAW, TIFF, JPEG fotograf le teæko popravil osvetlitev oziroma NaËinov zapisa datoteke imamo veË. NajveË moæno kakovost posnetka, vendar pa je razlika za piko na i in laæjo oddajo cvenka v roke goljufal svetlomer v kameri. Eno izmed tehnik se uporablja stisnjeni zapis JPEG. Skoraj vsaka tudi za fotografa, ki iπËe kakovost, zelo majhna trgovca vam πe on malo dahne na duπo in ste si lahko ogledali v prejπnji πtevilki. Z kamera nam omogoËa vsaj dva naËina in skoraj neopazna, predvsem pa v razredu dober nakup, Ëe ste kamero le imeli moænost digitalno pa je vse tako enostavno. Mnoæica razliËnih stiskanj datoteke, veËjo in manjπo. kompaktnih kamer za druæinsko fotografijo preizkusiti, je tu. lastnosti, ki so bile domena samo SLR kamer, Razlike v kakovosti so za druæinskega nepomembna. Samo polnimo prostor na Na vpraπanja, kaj kupiti, Canon A70, Pentax je sedaj prisotna v vseh kamerah. »e vam fotografa manj opazne. V prejπnji πtevilki revije kartici in delamo teæave fotolaborantu, Ëe nima Optio S, Olympus 750, Samsung DigiMax 4, Sony 717, Minolta Dimage 7Hi, Nikon D100 itd., svetlomer napaËno izmeri svetlobo in Ëe ste smo si lahko ogledali razliËne loËljivosti in pretvornika za naπe zapise. prebrali navodila ali se æe nauËili uporabljati stiskanja datoteke. Na vas je, katera kakovost RAW zapis priporoËam samo tistemu, ki bo vam πe vedno ne vem in ne znam dati korekcijo v plus ali minus, lahko nov posnetek vas zadovolji. VËasih je pomembno hraniti nato v nadaljnji obdelavi datoteke s odgovora, Ëe ne zvem, za kateri namen kamero potrebujete. Zapomnite si. NiË ni drugaËe kot pri analogni izbiri. Trgovcu v foto trgovini povejte, za kaj boste kamero potrebovali, in mnogi vam bodo znali pravilno svetovati. V razviti Evropi se kupci digitalnih foto kamer æe vraËajo iz raËunalniπkih trgovin ali media marketov k foto trgovcu. Boljπo kamero si kupec æeli, veË jih iπËe pomoË v pravi foto trgovini. Kmalu bo tako tudi pri nas. Foto trgovci vse bolj spoznavajo moË digitalne tehnike, predvsem sveæih novcev, zato dajo veliko na novo izobraæevanje, o fotografiji pa tako ali tako vedo æe veliko. Samo glavo jim je Ko enkrat preizkusite digitalno kamero, glava poËasi iz analogne sveta prehaja v digitalni. Potegni in pritisni! »e bi nasprotniki znanega revolveraπa Doc Holidaya bilo treba usmeriti v pravo smer. Kot prvo, pozabite na iskalo. Kot drugo, pozabite na stroπke filma. ©e nikoli niste zajeli toliko imeli digitalno tehniko za pasom bi zmagali. Z digitalcem v roki ste v nekaj Ko pa kupec enkrat zazna pravo fotografsko fotografij kot v enem dnevu druæenja z digitalno kamero. Nato pa s kartico v fotolaboratorij, dneh boljπi fotograf od analognega trpina. MogoËe bo posnel na dopustu znanje, ostane πe dolgo fotografova stranka. Matjaæ Intihar izdelajte najboljπe, celoto zapiπite na CD in nato spraznite kartico za nove fotografije. celih 10 posnetkov. Vi jih imate lahko nekaj sto. In to brez stroπka. Tudi v fotografiji je treba danes vedeti kaj dati nase. Kot prvo tale analogni Nikon F70, je æe iz arhiva. Pristajal bi ji novejπi, digitalni F100. Vendar bi tudi tu punca ustrelila v prazno. »e ste navijaË Ferrarija, je danes za vas zakon Olympus. fotograf v resnici ni videl takega sonËnega zahoda, kot mu ga je dal film, si ga πe vedno æeli. VπeËnost barv paË. »e pa poglete po navodilih za svojo digitalno kamero, zna biti po πtudiranju besedila ponovno fotografirani sonËni zahod πe lepπi. Seveda z novimi WB nastavitvami. In ker ni stroπka, lahko sedite na obali in fotografirate svoj zahod, dokler se ne stemni. Po drugi strani pa Ëe obiπËete fotolaboratorij in jih opozorite na teæavo, vam bodo z veseljem pomagali do vam znane in æelene barvitosti sonËnega zahoda. 12 e-fotografija - junij, julij 2003 e-fotografija - marec, april 2003 13 Fotolaboratoriji in foto trgovine Film smo kupili v neki oddaljeni trafiki, fotografirali na severnem ali juænem teËaju naπega planeta, na koncu pa smo se morali vrniti k fotolaborantu, ki je razvil film in izdelal fotografije. Le tako lahko uporabniki filma vidimo svoje posnetke in uspeπnejπe pokaæemo prijateljem. Tudi klasiËna druæinska fotografija se je vedno konËala v fotolaboratoriju. Le tam so nam lahko razvili film in naredili fotografije. Æe od leta 1888 je to vsesploπna pot do fotografije. Danes je zelo enostavna in kakovostna ter na svojem kakovostnem in uporabniπkem viπku. Vse bolj pa digitalno zamenjuje analogno, tipalo zamenjuje film in s tem se nam odpirajo nove in nove poti, kako videti fotografijo. Prvi kupci digitalcev so bili predvsem ljudje, ki se s fotografijo do digitalnega nakupa niti niso ukvarjali. Tudi napisanega o novi tehniki je bilo najveË v revijah, ki s fotografijo niso imele stika. Zato je mnenje, da pri digitalni kameri za konËno izdelano fotografijo potrebujeπ πe raËunalnik in tiskalnik, hitro postalo vsesploπno. Saj ti novi fotografi niso obiskovali fotolaboratorijev. In je, kot je. RaËunalniπko usmerjeni fotograf uporablja raËunalnik in tiskalnik in πe vedno ne obiπËe fotolaboratorija. Tudi kamero je kupil v raËunalniπki trgovini ali trgovini z zabavno elektroniko. PoËasi, zelo poËasi so pri nas foto trgovci in fotolaboranti spoznali, da je treba ugrizniti v kislo jabolko digitalne tehnike. In so nekateri hitro spoznali, da ni vse tako, kot so si predstavljali. Ko enkrat osnovo tehnike spoznaπ, je vse tako kot pri analogni. In kislo jabolko, kot so ga nekateri predstavili, se spremeni v slasten jonatan. Tudi digitalno je lahko dobro, Ëe tehniko poznaπ, jo znaπ stranki predstaviti in Ëe jo ob tem seznaniπ πe z moænostjo izdelave fotografij, kot jo stranka æe pozna. Ker so pri nas foto trgovci dolgo spali in Ëuvali film, se πe zdaj filma vajen fotograf boji pogledati po digitalni kameri. V mislih se mu takoj pojavijo dodatni stroπki in pri nekaterih bojeË odnos do raËunalnikov. Tako mu je tehnologijo predstavil kolega, ki digitalko æe uporablja. Pa tudi v trgovinah z zabavno elektroniko vam znajo ob povpraπevanju po digitalni kameri zraven ponuditi πe raËunalnik in tiskalnik. Zdaj æe vse veË fotografov, ki so do sedaj fotografirali na film, prehaja na digitalno. Foto trgovci jim s ponudbo in znajem o tehniki æe gredo na roko. Ob pravilni predstavitvi tehnike bo kupec πe dolgo njihova stranka. V razviti Evropi je prodaja digitalnih kompaktnih kamer med πtirimi in petimi milijoni toËk v veliki meri domena foto trgovin, SLR digitalnih kamer pa skoraj v celoti. Fotograf æe ve, kje sta doma znanje in prava ponudba. Foto trgovci æe tudi pri nas poËasi, a temeljito prevzemajo vajeti prodaje digitalcev v svoje roke, predvsem ker se vse veË fotografov, ki so prej fotografirali samo na film, odloËa za nakup digitalnih kamer. Tehnika paË melje dalje in nemogoËe si je bilo misliti, da bi se digitalni napad dalo zaustaviti. Mnogi fotolaboranti so si sicer æeleli poËasnejπega prihoda nove tehnologije. Pa je, kot je. Svet se vrti naprej, tudi koËije so zamenjali avtomobili in treba se je preusmeriti v novo tehnologijo. Znanje o fotografiji in o foto kamerah pa je v fotolaboratorijih ostalo, le znebiti so se morali bojazni pred silno zapleteno tehnologijo glede πtevilk, pred priloæenimi raËunalniπkimi programi in nastavitvami. Pa so sami in z izobraæevanjem ugotovili, da se menja samo tehnika in ne fotografija v celoti. Zadovoljstvo ob tem spoznanju je popolno. Edini problem je v novih moænostih ogleda fotografije. Marsikateri kupec digitalne kamere do sedaj πe ni pogledal fotolaboratorija v notranjost. To so predvsem raËunalniπko usmerjeni kupci, ki so prvi spoznali prednosti digitalnih kamer. Digitalne datoteke Lastnik digitalne kamere je v veliki prednosti pred fotografom, ki uporablja analogno. Ne v smislu boljπih fotografij, ampak v πiroki moænosti izbire, kaj storiti s fotografijo. Lahko jo preprosto izbriπe, shrani na disk ali CD, si jo ogleda na raËunalniπkem zaslonu, televiziji ali prek LCD projektorjev. ©e in πe je moænosti, kaj storiti z zajeto digitalno fotografijo. In ne smemo si zatiskati oËi, mnogo digitalnih fotografov uporablja vse omenjene moænosti, ne pozna pa tiste, za klasiËnega fotografa najboljπe fotografije iz fotolaboratorija. Spremeba V Evropi vse veË digitalnih foto kamer prodajo v pravih foto trgovinah. ©e pred dvema letoma je bila prodaja v domeni trgovin z zabavno elektroniko in raËunalniπkih trgovin. Zahtevni kupci foto opreme, ki so dosedaj uporabljali analogne ka-mere, pa so v letu 2002 vrnili mesto filmom in tipalom. Trgovci razmiπljajo takole: VeËja ko je prodaja digitalcev, manj bo prodanih filmov in s tem dela pri izdelavi fotografij. Zanimivo pa je, da je veËina izmed njih zelo hitro preπla na nove digitalne osvetljevalne stroje, ki so imeli edino novost v tem, da so lahko z njimi osvetljevali prav datoteke iz tipala. ZaËarani svet! Fotolaboratoriji in digitalne datoteke Vse veË fotolaboratorijev ponuja digitalne kamere in izdelavo fotografij iz njih. Vsaj pet let sem na predavanjih opozarjal fotolaborante na Æe na TFT zaslonu se vidi, da fotografija ni uspela. Vsi ostali se zabavajo. Vi pa? Niste prebrali navodil in kamere ne znate nastaviti. Stopite v bliænjo fototrgovino ali fotolaboratorij. Pomagali vam bodo iz teæav. vodilnega prodajalca foto trgovcem. RaËunalniπko pismen uporabnik osvoji digitalca na povsem drugaËen naËin kot fotograf, vajen analogne tehnike. Le-ta potrebuje pravi stik z novo tehnologijo, ki ga lahko dobi samo pri trgovcu, ki pozna tudi fotografijo, naËin razmiπljanja in njegove zahteve. Navade kupcev se tudi pri nas poËasi vraËajo v stare tirnice. Za nakup se odloËajo v foto trgovinah, te pa vse bolj agresivno ponujajo digitalne kamere. Seveda so foto trgovce v to prisilili kupci sami. V Sloveniji πe vedno obstaja doloËen problem. Skoraj vsi foto trgovci ponujajo tudi izdelavo fotografij in pri tem je nastal kratek stik med moæne teæave pri prehodu s filma na tipalo. Zdaj je edina teæava v tem, da velika veËina πe vedno premalo obveπËa lastnike digitalnih kamer na moænost izdelave fotografij v fotolaboratoriju. In ta moænost ima za veliko fotografov mnogo prednosti. Precej lastnikov digitalcev seveda ne potrebuje fotografij na papirju. Nekateri so kupili kamero predvsem kot dodatek raËunalniku ali za delo, pri katerem ne potrebujejo fotografije, ampak samo sliko na zaslonu ali poπiljanje po spletu. Fotograf, vajen klasiËnih fotografij, pa lahko ostane na hladnem. NihËe mu ne razloæi, da za izdelano sliko ne potrebuje raËunalnika in tiskalnika, ampak naj samo obiπËe svoj fotolaboratorij, ki ga je æe vajen. Pot od digitalnega posnetka do v fotolaboratoriju izdelane fotografije je zelo kratka, predvsem pa je takπna fotografija za moj pogled πe vedno najboljπa, najobstojnejπa, najmanj obËutljiva na mehanske vplive in seveda za fotografa, vajenega klasiËnega foto papirja, predvsem na otip tista “ta prava”. Kupec digitalne kamere kmalu postane tudi ujetnik nove tehnologije. Nove in nove moænosti nam prinesejo tudi teæave, ki si jih na zaËetku niti ne predstavljamo. Moænost brezplaËnega filma prinese neverjetno πtevilo posnetkov. »e smo na film posneli ob zanimivem dogodku samo pet, deset fotografij, jih na digitalca posnamemo vse do zapolnitve kartice. Ker pa æe vemo, da je treba dokupiti vsaj 128 MB kartico, je posnetkov zares veliko. Veselje ob pregledu le-teh na TFT zaslonu je veliko. Toda kaj sedaj. »e imate raËunalnik, je situacija enostavna. Podatke prenesete na disk in sledi naslednje veselje ob pregledu fotografij. Od tu naprej pa veselje poËasi izgine. Ne morete z vsakim ob vsakem Ëasu deliti svoje dobre fotografije, Ëe so na trdem disku raËunalnika. Tudi Ëe imate tiskalnik, vas veselje hitro mine. Foto tiskalniπki papir in predvsem barve so πe vedno pregreπno drage, da se veselje po tiskanju hitro umiri. »e ne prej pa ob nakupu novih kartuπ. In tako naπe e-fotografija - junij, julij 2003 Nove moænosti Vse veË je kupcev digitalcev, ki vedo, da ne potrebujejo niti raËunalnika niti tiskalnika za fotografijo na papirju, kakrπno so poznali do sedaj. Pri foto trgovcu kupijo digitalno kamero in ta jim na pravi naËin razloæi, da bodo lahko πe vedno pri njem izdelali fotografije. Seveda ne vseh 500, kolikor so jih posneli na dopustu, ampak samo najboljπe, ki jih bodo izbrali. Fotograf se bo takoj odloËil πe za izrez, poveËavo, tonsko korekturo in druge moænosti, ki jih omogoËa digitalna obdelava slike. In teh ni malo. V mnogih digitalnih fotolaboratorijih æe dobro obvladajo tehniko goljufanja s programi za obdelavo slike. Zato tudi kakπna montaæa, dodajanje okvirov, slik v sliko itd. ni noben problem. Fotografija na foto papirju “Ta prava” fotografija 14 kakovostne fotografije, katerih πtevilo kmalu doseæe moænost celoveËernega predvajanja, ostanejo v bitkih in bajtkih na trdem disku in se poËasi izgubijo v vseh mogoËih datotekah. Ni malo fotografov, ki tako nikoli veË ne vidijo svojih fotografij s πe tako zanimivih dogodkov. Iz lastnih izkuπenj lahko povem, da je mnogo slikovnega gradiva zaloæenega nekje na disku ali na CD-jih. Niti z druæino, niti s prijatelji si jih πe nismo ogledali. Kaj nam je torej prinesla digitalna kamera? Ogromno posnetkov, ki pa jih skoraj nikoli veË ne vidimo, Ëe ne stopimo do svojega fotolaboratorija. Ne obremenjujte se z mislijo, kako boste dobili sliko iz digitalca. Svoje misli usmerite na pravo izbiro fotodigitalne kamere za svoj namen, dobro preberite navodila in kamero dobro preizkusite. Za izdelavo fotografij vam bodo poskrbeli v fotolaboratorijih. Predvsem kupci, ki so do sedaj uporabljali film, bodo dobre stranke πe naprej. Ponudba je velika, kakovostno opremo imajo skoraj povsod, znanje in izkuπnje imajo æe tudi v digitalni tehniki, tako da do dobre fotografije ni teæko priti. Izbira fotolaboratorija »e ste s svojim laboratorijem, kjer vam izdelajo fotografije s filma, zadovoljni, boste zadovoljni tudi pri izdelavi slik iz digitalnih datotek. VeËina laboratorijev æe ima moænost osvetljevanja digitalnih zapisov in vam tudi na teh strojih izdelajo fotografije. Torej vam æe sedaj vaπ film sprva digitalizirajo in πele nato naredijo sliko, ki pa je æe pretvorjena v toËke (piksle). Torej vam bodo lahko tudi z vaπih digitalnih datotek enako kakovostno izdelali za vas dobre fotografije. “Za vas”. In to je zelo pomembno; seveda ne v smislu, da vam iz slabe ali premajhne datoteke naredijo vrhunsko sliko. Poudarek dajem na tonsko korekturo. MogoËe so vam vπeË bolj kontrastne slike, spet drugim slike bolj zasiËenih barv, tretji si æeli mehko risbo. Spoznali smo æe, da je videnje kakovosti povsem subjektivno mnenje vsakega gledalca posebej. In Ëe s sliko niste zadovoljni, se ne pustite prepriËati, da je dobra. Za vas ni in pika. Ponovijo naj vam jo tako, kot vi æelite. Seveda morate biti tudi vi objektivni. Teækih strank se zna trgovec hitro znebiti. »e pa imata oba kanËek smisla do kakovosti, vam bo doloËene fotografije z veseljem ponovil po vaπih zahtevah in æeljah. In vedno velja, da dober glas seæe v deveto vas. Prav v primeru laboratorijev in osvetljevanja digitalnih datotek je to preverjena izkuπnja. V skoraj vseh laboratorijih je tehnologija izpisa slike enako kakovostna. Laboratorijski stroji so tako dobri, da Ëe laborant zna ravnati z njimi, veËjih razlik v kakovosti slike med njimi ni. Teæave nastanejo vedno pri ljudeh. »e niso pri stvari in z mislijo, da vas morajo zadovoljiti z dobro izdelano fotografijo, jim πe taka tehnika niË ne pomaga. Ker pa je ponudnikov veliko, imate tudi vi veË moænosti izbrati si fotolaboratorij s ponudbo in kakovostjo, ki vam Stopite v pravo fototrgovino in fotolaboratorij. »aka vas revija, dobra ponudba digitalnih kamer in pravilen nakup. ustrezata. Tudi laborant sam lahko kmalu spozna vaπe zahteve in obojestransko zadovoljstvo je tu. Nikoli pa ne preizkuπajte fotolaboratorijev na naËin, kakrπnega uporabljajo nekateri preizkuπevalci v revijah. Z istimi datotekami obiπËejo veË labolatorijev in jim dajo fotografije v izdelavo. Se je æe zgodilo, da ravno tisti dan serviser πe ni odpravil napake, da je manj izkuπen operater, ki se πele uËi, za kosilo zamenjal izkuπenega ali pa da preizkuπevalec enostavno prisili laboranta v Ëimhitrejπo izdelavo. Na ta naËin najboljπega nikoli ne boste naπli. Zavajanja bralcev in uporabnikov laboratorijev na tak naËin je veliko. Piπejo o prahu, tonskih nepravilnostih, neprijaznosti usluæbenca, slabih fotografijah. Æe Ëez uro so lahko rezultati drugaËni. Dajte izdelati fotografijo iz iste datoteke v nekajurnem presledku. »etudi boste opozorili, da æelite enako sliko, je ne boste dobili. Deset voltov manjπa napetost na stroju, temperatura kemikalij, druga rola papirja in enakega rezultata ni veË. Preizkus lahko poteka na veliko bolj prijazen, enostavnejπi in predvsem pravi naËin. Vstopite v svoj fotolaboratorij, pokaæite zanimanje za digitalno kamero in Ëe vam jo na pravi naËin predstavijo in jo tudi æelite kupiti, jih enostavno prosite za preizkus kakovosti tako kamere kot izdelane slike. Dve muhi na en mah. Spoznali boste kakovost kamere in πe trgovec se bo zelo potrudil, da bodo posnete fotografije Ëimboljπe. Saj vam v prvi vrsti æeli prodati kamero. Pogovorite se πe o ceni digitalnih fotografij, Ëe jih boste nosili k njim v laboratorij. Pozanimajte se, ali vam brezplaËno ponovijo fotografije, s katerimi niste zadovoljni, in ali vam lahko fotografije popravljajo in obdelujejo z raËunalniπkimi programi ter kako in kam vam shranijo vaπe datoteke. Moænost zapisa vaπih datotek iz pomnilniπkih kartic na CD je zelo dobrodoπla. Na tak naËin boste veliko laæje spoznali kakovost in æeljo laboranta, da ostanete njegova stranka. Verjemite mi, da takih pogledov na izbiro laboratorija ni malo. Fotografi so se za kakovost in prijaznost pripravljeni peljati tudi sto kilometrov, Ëe imajo za izdelavo veËjo koliËino fotografij ali poveËav. V to sem se æe veËkrat prepriËal sam in tudi po pripovedovanju tako fotografov kot nekaterih “dobrih” laborantov. Nekaj jih je, ki jim ni mar, kaj stranka misli o njihovem delu. V danaπnjem Ëasu velike konkurence in boju za stranke se nekateri tega dejstva æe moËno zavedajo. »e ste samo malo zaslutili, da vas prodajalec odganja od misli po nakupu digitalnega ali vam priporoËa, da πe vedno raje uporabljajte film, vam povem, da se tudi pri izdelavi poskusnih fotografij ne bo potrudil. Takega ponudnika opreme in izdelovalca fotografij zamenjajte. V tem primeru pa lahko naredimo tudi napako. Morda vam trgovec æeli na pravi naËin razloæiti, da za vaπ naËin fotografiranja digitalna kamera πe ni primerna, vi pa silite v njen nakup. Tudi to je moæno. Ni vse za vse. Se najdejo primeri, ko z digitalnimi fotografijami stranka ni zadovoljna. Je paË vajena filma in bo pri njem πe nekaj Ëasa tudi ostala. In Ëe v tem primeru kupite digitalno kamero v naslednji foto trgovini, boste πe nekaj Ëasa razoËarani nad slabim nakupom. Najboljπi fotolaboratoriji To so? Vsi! Kot sem æe omenil, tehnologijo imajo, najpomembnejπi je odnos do stranke, kakovost izdelanih fotografij in za nekatere tudi cena. Ljudje smo razliËni. Za nekoga je najboljπi tisti fotolaborant, ki je najcenejπi. Tudi to je moæno. Kakovost je lahko vrhunska, le fotografij v veËini primerov ne dobimo v eni uri, ampak naslednji dan. Pa to za mnoge fotografe ni pomembno. »e ima nekdo visoko ceno, πe ni nujno, da sta tudi kakovost in usluga vrhunski. Ima pa najbræ veliko dela in najbræ je veliko strank zadovoljnih z njim. So zopet fotolaboratoriji, ki za stranko naredijo skoraj vse. Ni reËeno, da je kakovost vrhunska, toda stranka od njih vedno odide zadovoljna in to vedno πteje. PriporoËam, da preizkusite fotolaboratorij in zahtevate kakovost, kakrπno æelite. O prijaznosti usluæbencev pa ne gre govoriti. »e je ni, imajo lahko πe tako tehniko in kakovost, tja ne boste stopili. Mnenj in æelja je mnogo. Od kakovosti, cene, hitrosti izdelave, prijaznosti itd. Zato najboljπega nikoli ne moremo izbrati, lahko pa izberemo labolatorij, ki je vam najprijaznejπi. Piπite nam na naπo e-poπto, v katerem labolatoriju ste vi zadovoljni s ponudbo. Med sodelujoËimi bomo izbrali tri lepe nagrade. Matjaæ Intihar e-fotografija - junij, julij 2003 15 Fotografija preko spleta - “It is Magic” Ta Ëlanek ni namenjen opisovanju fotolaboratorijev s to moænostjo. V tej reviji je predstavljenih kar nekaj. Niti ne æelim kazati kako doloËeni programi delujejo. Vse skupaj je πe moËno na zaËetku in zato poËakajmo πe malo na pravo spletno ponudbo. Namen, spoznati vas s to moænostjo pa je namenjen predvsem vsem tistim fotografom, ki imajo raËunalnik in internetno povezavo. Pot iz raËunalnika do fotolaboratorija je ponavadi prekinjena. Z moænostjo prenosa preko æice, pa je postalo vse skupaj zelo enostavno. Fotografije preko spleta so æe zanimiva reπitev za vaπe teæave. In to predvsem hitra in zelo poceni reπitev. Izkoristite to novo moænost tako fotografi kot fotolaboranti. Æe vsaj tri leta je ta ponudba dosegljiva tudi v naπih fotolaboratorijih. Sprva samo preko internetne poπte, nato pa tudi preko posebnih programov, ki so jih imeli nekateri fotolaboranti. S programi lahko upravljamo doloËene nastavitve, oziroma sami izberemo velikost slike, naredimo izrez, doloËimo okvir, πtevilo kopij itd. Pred dokonËnim naroËilom vidimo πe enkrat kaj smo naroËili, ceno naroËenih fotografij in kdaj lahko dvignemo fotografije. Kar nekaj ponudnikov danes æe ponuja dodatno moænost. Ni vam veË treba obiskati fotolaboratorij, Ëe to ne æelite. Enostavno naroËite fotografije domov ali v sluæbo in naslednji dan jih dobite po eni od hitrih poπt. Prav ta ponudba je za vse tiste ki imamo moænost ADSL internetne povezave reπila problem, ki se pojavlja z uporabo digitalne kamere. Posneli smo mnoæico fotografij, si jih ogledali na raËunalniπkem zaslonu. Ker smo zadovoljili svojo æeljo po videnju posnetih fotografij jih mnogi fotografi, niti ne gredo izdelati, Ëeprav bi si to æeleli. Z moænostjo poπiljanja ogledanih slik preko spleta in dostave na dom ali sluæbo, pa se razmiπljanje glede izdelave fotografij moËno spremeni. Mimogre se naroËi kar nekaj fotografij tako za sebe kot za prijatelje, ki so na sliki. Tudi Ëe so oni na drugem koncu Slovenije bodo naslednji dan dopoldne dobili svoje fotografije. Seveda pa je velika veËina uporabnikov digitalnih kamer omejena v takem naËinu naroËanja fotografij. Kot prvo morate imeti raËunalnik in modemsko povezavo. »e je v podjetjih raËunalnik in modemska povezava æe skoraj na vsaki delovni mizi v pisarni, po domovih πe ni tako. Vendar kot povdarjam, digitalna tehnika nam prinaπa nove moænosti, kdor lahko ali æeli jih lahko izkoristi, drugi pa lahko πe vedno hrani datoteke na trdem disku, jih zapiπe na CD ali gre na rekreacijo in se sprehodi do svojega labolatorija. Bodite æe no malo In (v toku dogajanja). Vi, digitalna kamera, notesnik, pivo in mobi na plaæi. Poπljite fotko v fotolaboratorij in vaπ kolega jo naslednji dan dobi v sluæbo. Ste se spomnili s sliko na njih prve dne junija. Kmalu pa se lahko priËakuje nove moænosti naroËanja preko æice, ne da bi bili omejeni z raËunalnikom in modemom. Sam tem enotam pravim kar foto bankomat, saj tudi spominja na danes æe povsem uveljavljeni banËni avtomat. Prednosti internetnega poπiljanja Najprej si morate v reviji ogledati ponudbo foto studijev, ki vam æe omogoËajo spletno razvijanje fotografij. Danes skoraj ni veË laboratorija, ki ne bi ponudil vsaj moænost sprejema vaπih datotek preko spleta. In seveda morate biti lastnik digitalne kamere ali vsaj skenerja, da digitalne datoteke sploh imate. »e imate πe film in ste brez skenerja pa kar lepo, pot pod noge in na klepet k »e ste dobri v digitalnem goljufanju, vas tudi analogni Ëarodej ne more obrniti naokoli. Malo pomeπa z roko, na hitro seæe v rokav, skrije predmet v dlan itd. Z majhno kamero na mobilnem telefonu posnamete njegove hitre prste in po nekajkratnem ogledu sprevidite njegove ukane. Kot v digitalni fotografiji. Moænosti ukan je veliko, vidi pa jih le strokovnjak. Po videnem insertu takoj po odkritem triku si je finski g. “Magic” zakrbljen ogledal moË tehnike. Mr. Intihar. Pokaæem vam trik kako iz tisoËaka narediti dva, Ëe mi vi pokaæete vaπo tehnologijo. In sva bila zmenjena. Ni mogel verjeti, da je lahko æe naslednji trenutek njegov odkriti nastop na spletu ali v vaπem fotolaboratoriju. Think digital! Sem mu svetoval. 16 e-fotografija - junij, julij 2003 vaπemu fotolaborantu. »e ima æe kaj smisla za novosti, vam bo z veseljem pokazal πe digitalne kamere. Tako, malo, da boste videli, koliko ste æe za Ëasom in seveda za lastno hvalo o znanju. Moram pa priznati, da je tudi digitalnega znanja v fotolaboratorijih æe veliko. Ena veËjih prednosti poπiljanja slik preko spleta je æe ta, da fotografije naroËite kar iz sluæbe. Seveda, Ëe vam niso æe zaklenili te moænosti, ali od doma Ëe imate modem z povezavo vsaj 56Kb. Lastniki ADSL povezave, pa lepo pripravijo vse æeljene datoteke in Ëe ne drugaËe preden gredo spat vklopijo prenos. Do jutra se bo æe preneslo. »e pa ste zaspanec, je moæno, da vas bo poπtar s slikami v roki vrgel iz postelje. Ker je kar veliko raËunalniËarjev lastnikov digitalca se zna zgoditi, da dobite nove stranke, ki jih v trgovini nikoli ne boste videli. Seveda morate mnoge izmed njih najprej sploh seznanili z vaπimi moænostmi izdelave fotografij. In tako nam je digitalna tehnika prinesla nove moænosti. Nam strankam glede veËje lenobe in vam fotolaborantom po veËjem obsegu dela. Enkrat sem æe zapisal. Denar resniËno leæi po tleh, samo pobrati ga morate. Tisti ki so æe spoznali nove moænosti in jih pravilno predstavili si æe manejo roke in pridno πtejejo poslana sporoËila. Predvsem morate vedeti, da se z digitalno kamero fotografira mnogo veË. Tudi lastnik digitalne kamere ne gleda na vsak tolar tako kot uporabnik cenene kompaktne kamere in filma. Film je treba πparat, je drag. Digitalni film pa samo enkrat stane, ni veË stroπka po dragem nakupu. Zato se fotografira mnogo veË in tudi izdelanih fotografij je veË. Seveda Ëe ste fotolaboranti predstavili vaπe moænosti in predvsem kakovost vaπih fotografij. ©e vedno so najboljπa reprodukcija. Zato izkoristite to prednost. Zadnji podatek glede najveËjega πtevila izdelanih fotografij za druæinskega fotografa, ki ga imam je dosedaj 838 fotografij iz enega samega potovanja. To je veË kot 23 filmov po 36 posnetkov. Bogato, bi rekel eden izmed vaπih kolegov. Torej izkoristite priloænost. E-box / Foto sprejemna enota Prihajajo pa lepi Ëasi tudi za fotografe, ki nimajo ali ne æelijo imeti raËunalnika, interneta, oziroma se nasploπno ne æelijo obremenjevati πe s temi nadlogami. Pa πe res je. VËasih res porabiπ veliko Ëasa da preko raËunalniπke tehnike poπljeπ fotografije. Za mnoge je laæje, da gredo peπ ali z avtom do fotolaboratorija. No pa se je tudi æe za te fotografe æeljne klasiËnih fotografij naπel tehniËni pripomoËek. »akate v hotelu vaπo najdraæjo. Ker vedno traja, da se uredi lahko vi enostavno æe prej za kaj drugega porabite denar. Stopite do e-box enote, vstavite kartico v reæo, izberete najboljπe fotografije, velikost, mogoËe izrez, pregledate πe pravilnost podatkov in konËni raËun ter pritisnete gumb za prenos podatkov. Prav tako bodo te enote lahko na poπtah, bankah, bencinskih Ërpalkah itd. Torej pravi foto bankomati. Do sedaj imajo podobne enote v samih prostorih fotolaboratorijev, kmalu pa se znajo pojaviti tudi drugje. In medtem ko boste toËili gorivo, nekje na obali, boste naroËili πe fotogafije. »e je lastnik take enote nekje na vaπi poti, ali je vaπ bliænji domaËi fotograf, potem lahko fotografije dvignete med potjo do doma. DrugaËe pa jih dobite naslednji dan po eni izmed hitrih poπt. Novih moænosti za videnje fotografije na pravem foto papirju je zelo veliko. Izberite si svojo, samo da ne boste izgubili fotografij nekje na trdem disku raËunalnika. Verjemite mi. Najslabπe so tiste slike, ki jih ne veË vidimo. Uporabite splet za vaπe najboljπe fotografije. It is magic technology! Kaj vseskozi povdarjam? Digitalno je ena sama moænost in goljufanje! Matjaæ Intihar Digitalna ali klasiËna Ëe je slaba, je slaba! V zadnjih letih smo priËe nadvse poglobljenim, burnim in na trenutke prevroËim debatam o digitalni nasproti klasiËni fotografiji. In najpogosteje se spet pogovarjamo le o tehnologiji ali procesu, ne pa o bistvu, torej konËnem izdelku - fotografiji. Na vse kriplje se trudimo eden drugemu dokazovati, kako je kemija brez veze, kako so najpomembnejπi milijoni bitkov, ki skaËejo po CCD-ju, kako je digitalni svet edinole zveliËaven in podobne traparije. Ko pa mi je v oceno prinesel mlad nadobudni fotograf svoje “digitalne“ fotografije in mi urno hitel razlagati, kako bo, ko bo imel malo Ëasa πe malo “spucal“ in “saturiral“ fotko, pa odpravil belino na robu in malo popravil to in ono potem pa bo vse OK, sem ostal brez besed. Razlog je nadvse preprost. »e vse kar je naπtel naredi, je fotka zaniË, saj osebek preprosto ni imel niti najmanjπega pojma o likovnosti, izraznosti, razporeditvah mas, perspektivah, o novi vrednosti v fotografiji itd. O nobenem gradniku dobre fotografije ni imel blage veze. Povedano preprosteje. Popolnoma vseeno je ali sliko riπete s ËopiËem iz svinjske ali oslovske dlake, z naravnimi ali “industrijskimi“ barvami, roËno ali z raËunalnikom, s klasiËno ali digitalno kamero, konËna slika je cilj vsega in pika! »e nekdo nima pojma o glasbi mu lahko damo najboljπi sentisajzer “digitalni seveda“ in edini njegov vidnejπi uËinek bo poveËana poraba elektrike. Torej! Popolnoma brezplodne in otroËje so razprave o digitalni nasproti klasiËni fotgrafiji v kontekstu konËnega izdelka. Delajte dobre fotografije s katerokoli kamero. To je vse. Drugo pa je, Ëe nas zanima proces nastajanja fotografije ali pa sama tehnologija delovanja digitalca. Ta je seveda bistveno drugaËen, vendar ne le v tehniËnem kontekstu. Ker je ta æe dodobra znan in opisan, se v tem prispevku niti ne bi spotikal ob njega, temveË bi izpostavil nekaj drugega. Odhod na fotografiranje z digitalno kamero je vnesel drugaËen naËin doæivljanja fotografiranja kakor s klasiËno kamero. NiË ti ni treba skrbeti za πtevilo posnetkov, barve, tone itd. bomo tako ali tako popravljali na raËunalniku, retuπirali in odpravili bomo moteËe dele slike s Photoshopom. Super! Seveda pa ta potuha najpogosteje pomeni, da motiv in ideja nista premiπljena, da ni kritiËnega odnosa do motiva, da ne vidimo ustreznega trenutka, da ne Ëakamo na pravo lego senc in svetlobe, da se ne vstanemo ob petih zjutraj, da ujamemo sivo modre tone in kapljice rose na pajkovi mreæi (saj jih bomo s Photoshopom dodali in mreæo pomodrili) in da doæivetje in doæivljanje ob samem fotografiranju poËasi bledi. Fotografiranja ne naËrtujemo in doæivljamo, ker bo paË pri neskonËnih posnetkih z digitalcem “æe nekaj nastalo“ (mimogrede, razlika med dobrim in slabim fotografom je v tem, da dober ima idejo in koncept v glavi in ga v tej obliki tudi realizira, slab pa fotografira in fotografira in med neπtevnimi fotkami mu skoraj zagotovo uspe kakπen dober posnetek). In tako grmadimo tretje razredne datoteke v naπ raËunalnik. Zato toplo priporoËam: najprej se poduËimo o dobri fotografiji, torej, kaj vse je potrebno vedeti, da bo fotografija dosegla cilj in Ëe je le ta zgolj dokumentiranje prijetnega snidenja ali potovanja, naj bo gledanje fotografij teh dogodkov prijetno doæivetje, ne pa dolgoËasno prelistavanje albuma polnega slabih fotk. Digitalna fotografija sama po sebi ni prinesla nobene nove likovne kvalitete, prinesla pa je nekaj Ëisto procesnih (kmalu tudi stroπkovnih) prednosti, ki jih bo dober fotograf znal s pridom uporabiti, saj se lahko πe bolj posveti fotografski vsebini in tehniko uporabi za boljπo fotko ali realizacijo drznejπih idej, ki so bile pri klasiËni fotografiji teæje dosegljive. Verjamem in sem prepriËan, da bo digitalna fotografija v kratkem naπla mesto povsod, kjer verodostojnost, dokumentarnost, trajnost, “navezanost“ na klasiko, starokopitnost itd. niso kljuËnega pomena. Navkljub vsemu pa ne morem iz svoje koæe. Sam sem namreË le velik otrok, ki se veseli “akcije“, raziskovanja in igraË. Fotografiranje mi je nudilo vse. Ko sem odhajal na fotografiranje s kupom opreme (ki je pri digitalcu ne rabim veË) in uæival cele dneve na potepanju ali v studiu je bilo to πele prvo doæivetje. PriËakovanje, kaj bom dobil iz laboratorija, ter doæivljanje in nasmeh ob uspelih posnetkih pa mi je digitalna fotografija zatrla, saj æe v fazi fotografiranja vem, kaj bom dobil. Zato ni dvoma! »as, v katerem æivimo je Ëas, ki mu je malo mar za uæivanje, Ëas, kjer je vsak trenutek denar, Ëas, kjer racionalno nadvladuje emotivno, Ëas majhnih, hiteËih ljudi, zato se bo digitalna fotografija zagotovo dobro prijela. Osebno sem z digitalno tehnologijo povezan na tak ali drugaËen naËin æe desetletja (po izobrazbi sem informatik, strokovnjak za podatkovne in raËunalniπke komunikacije), dobro seznanjen z njo. VeË kot desetletje sem zaradi publiciranja in fotografije tudi tesno povezan z zaloæniπtvom in grafiËno dejavnostjo. Ves ta Ëas sem svoje fotografije prinaπal na takπne in drugaËne skenerje, kjer so jih skenirali, torej “digitalizirali“, da bi jih lahko obdelovali. V raznih Photoshopih na razliËnih raËunalnikih. In ker je CCD v bistvu majhen ploskovni skener vgrajen v fotoaparat sem æe pred Ëasom fotografiranje z digitalnim fotoaparatom imenoval skenografija. Slobodan SimiË SIME Biblija za digitalne fotografe Knjiga e-Fotografija Leta 2001 sem v samozaloæbi izdal prvo slovensko knjigo o celotni foto digitalni tehnologiji. Bal sem se, da πe prekmalu. In na preseneËenje, je v roku pol leta knjiga poπla. Æe ob izidu knjige sem obljubil nadaljevanja. Vendar je hitro vstopanje fotografov v svet digitalnih kamer pred vse postavljalo nove probleme. Knjige ne kupi vsakdo. Ponavadi le tisti ljubitelji, ki æelijo o tehniki izvedeti veË. Zato sem se odloËil za drugaËen naËin izobraæevanja, v obliki revije e-Fotografija. S pomoËjo visoko nakladne brezplaËne revije e-Fotografija, ki ima ime po knjigi, uspeπno uspeva nadaljne izobraæevanje novih lastnikov digitalne foto tehnike. »as pa je, da se o mnogih praktiËnih in teoretiËnih zadevah seznani πe πirπi krog bralcev, preden gremo naprej. Zato, sem se odloËil knjigo prenoviti in predvsem poceniti. Tiskana je v Ëb tehniki, saj ima trenutno vsebina mnogo veËjo teæo od ogleda slik in seveda zaradi cene. Knjigi je dodana veËina Ëlankov iz vseh πestih revij e-fotografija. Iz meseca v mesec je veË tistih, ki si revijo æelite imeti od prve do zadnje πtevike. Ker starejπih revij ni veË, sem se odloËil veËino Ëlankov kot dodatek prenesti v knjigo. Od prenovljene knjige naprej pa bo æe odprta pot do novih knjig in broπur na temo o digitalni fotografiji. Veliko bralcev vas je æe vstopilo v digitalni svet, spoznavate ga na razliËne naËine in nova spoznanja so vedno dobrodoπla. Vsebina knjige: V knjigi ni podana samo tehnologija digitalnih fotokamer. V njej je obilo teorije, njene praktiËne uporabe in napotkov. Nadaljuje se z razlago o digitalizaciji vaπih fotografij in filmov s skenerji. Pravilen nakup raËunalnika, uporaba raËunalniπkih programov za obdelavo fotografij in vse o tiskalnikih, fotolabo-ratorijskih osvetljevalnih enotoh, fotografiji preko spleta itd. Zaradi njene obseænosti in predvsem razlage celotne foto digitalne tehnologije iz 27 letnih praktiËnih izkuπenj avtorja, so mnogi knjigo poimenovali za Biblijo Digitalne Fotografije. Ne zamudite jo. Knjiga ne bo tiskana v veliki nakladi, saj se tako tehnika in kot celotna digitalna fotografija hitro spreminjata. V sedmi πtevilki revije, ki bo izπla v avgustu bodo objavljena prodajna mesta, kjer boste lahko dobili knjige. Informacije: [email protected] e-fotografija - junij, julij 2003 17 Preizkusi, pomisli in govori! Mnogokrat sem æe omenil, da se predvsem na spletnih straneh nikoli ne morete kar tako po zapisanem zanesti na oceno, hvalo ali grajo. Vsak preizkus, opis tehnike ali fotografije je lahko samo subjektivno mnenje vsakega opisovalca posebej. In Ëe opisovalec tehnike ali fotografije ne pozna v zadostni meri, lahko preberemo kup neumnosti, ki pa lahko hitro najdejo svoje mesto med uporabniki. O pomembnosti ali pravilnih ocenah glede toËk in vseh mogoËih πtevilk ste se æe seznanili, kako je to moËno relativna ocena, ki s kakovostjo kamere ali fotografije nima veliko. Vse veË pa je ocen glede kakovosti samih kamer, saj je ponudbe na trgu zares veliko. In nekdo vidi na kompaktni kameri na objektivu napis Leitz, Zeiss, Schneider in govorice o kakovosti optike se zaËnejo πiriti. Pa so v veËini primerov ti objektivi povsem povpreËni. Proizvajalec je paË kupil ime za njegov objektiv. Spomnim se hvale analogne kompaktne kamere Yashica T5 in predvsem hvale objektiva. Na njemu je pisalo Zeiss. Orlovo oko, super ostrina in podobni zapisi so se kar vrstili v foto revijah. Seveda v veliki veËini primerov samo opisi in slikice same kamere, niË pa o preizkusu. In je ta cenena kamera zanimala tudi mene. Takrat sem πe prizkuπal foto opremo za Ëlanke v reviji Moj hobi. Po preizkusu pa veliko razoËaranje. Kaj je imela ta kamera skupnega s kakovostno ostino nisem uspel dognati. MoËno povpreËne slike za drago kamero, glede na to, da je bil objektiv brez menljive goriπËnice. V primerjavo sem vzel πe πtiri kamere. Mju zoom, Minolto Riva Wide, Contax T2 in EOS 3 z objektivom 28 do 80 mm. Le na tak naËin lahko ugotoviπ in primerjaπ nekaj o pravi, oziroma boljπi ostrini in kakovosti optike. In edina kamera med preizkuπenimi, ki me je v pogledu ostrine zadovoljila, je bila kompaktna Contax T2 z objektivom Zeiss. Vendar pravim objektivom Zeiss. Ne kot tisti na Yashici. Objektiv na T2 je risal tako kakovostno, da sem z njim brez problema fotografiral tudi na diapozitivni film. In to v kakovosti, kakrπne mi ni zagotovil EOS 3 z povpreËnimi zoom objektivi. Torej samo ime objektiva na Yashici, mnoæica hval in zapisov, niso imeli niËesar skupnega s kakovostjo.Danes v dobi interneta, ko ima vsakdo moænost obvestiti o svojih izkuπnjah vesoljni svet, pa je teh zapisov kot listja v kroπnjah dreves. V dobi digitalne foto tehnike, je teh zapisov πe veË. Digitalna kamera ni veË samo naprava za zajem slike, kot se je filmsko uporabljalo do sedaj, ampak tudi kot dodatna raËunalniπka komponenta. Tu pa se hitro zaËenja seciranje in iskanje dobrih in slabih lastnosti, ki s praktiËnim delom nimajo veliko skupnega. Mnogokrat sem æe povedal, da lahko vsako foto kamero ocenimo kot dobro in slabo. ©e tako dobra in kakovostna ima lahko svoje pomanjklivosti. Kaj nam pomaga, Ëe je neka kamera vrhunska v mnogih pogledih, njena cena pa je krepko Ëez milijon tolarjev, teæa samega telesa skoraj kilogram in pol, velika pa je toliko, da nikakor ni primerna za druæinsko fotografijo. Mi lahko poveste koliko uporabnikom je namenjena taka kamera, ki pa je zelo hvaljena. Lahko napiπemo tudi drugaËe. Cena, teæa, velikost, velike datoteke, dragi objektivi, dodatna oprema... so tisti argument, ki govorijo, da kamera ni dobra in primerna za vsakogar. Lahko reËem, da kar za veliko veËino uporabnikov. Razmiπljanje je podobno kot pri nakupu avtomobila. Maybach, RolsRoys, Ferrari... πe in πe je æelja iz sanj. Po drugi plati pa se πe vedno veËina ljudi pogovarja, koliko njegov avto pokuri, kako dragi so servisi avtomobila, da o zavarovanju niti ne govorimo. Kar pomeni. Ni vse za vsak æep. Prav tako je tudi pri oceni in hvali digitalcev. Imeli bi najboljπega iz svojega “hleva”, pa je tako drag. In πe ne izgleda, da daπ na njega povpreËni ceneni objektiv itd. Zapisi V zadnjem Ëasu sem dobil kar nekaj vpraπanj glede dveh kamer, o katerih se piπe, da eni nagaja pogled skozi iskalo, drugi ostrenje. In gremo od zaËetka, mogoËe se boste spomnili mojih prvih zapisov. Digitalna tehnika, predvsem razvoj digitalnih kamer in menjava modelov se odvija s preveliko hitrostjo. Proizvajalci niti nimajo Ëasa preizkusiti vseh lastnosti kamere in napak je lahko mnogo. Vendar za uporabnika teæave ponavadi niso velike ali pa se hitro pokaæe v katerem grmu tiËi zajec. Poudaril sem æe lastnost, ki se je mnogi ne zavedajo. Digitalne kamere so v primerjavi z analognimi vsaj petkrat draæje. Vendar zaradi viπje cene, ni reËeno, da je kamera s tem boljπa, oziroma brez napak. Tehnika je draga, nekateri si jo kljub temu æelijo in pride do napaËnega razumevanja. 100 tisoË tolarjev in veË, πe ne pomeni, da je kamera vrhunska, oziroma da vse deluje kot æelimo. Uporabnik digitalne kompaktne kamere, je naπel napako, da ko fotografira skozi iskalo, le to nepravilno pokaæe kaj bo posneto. In seveda v jok in na internet obvestiti ves svetovni splet, kakπna krivica se mu je zgodila. Po eni strani razumljivo, vendar ta uporabnik najbræ πe ni sliπal za paralakso. »e bi uporabljal kdaj staro rusko Smeno bi æe vedel, da je treba pri bliænjih posnetkih upoπtevati zamik med objektivom in iskalom. Boljπa iskala so ponavadi imela vsaj Ërtico, s katero smo si pomagali da smo upoπtevali zamik. Najboljπe kamere pa so imele moænost, da se je iskalo glede na oddaljenost motiva samodejno popravljalo. In ti kupi fotograf digitalca za 150.000 sit in veË in lej ga zlomka πe G. »ater je na svojem C 5050 tudi ugotovil da mu iskalo pri bliænjih motivih greπi (str 17.). Torej to ni problem samo cenejπih kamer. Vendar na digitalni kompaktni kameri uporabite TFT zaslon. Vse bo gor! In to tam kjer æelite. Tudi tole pridno Ëebelo je DigiMax V4 dobro zadel. Seveda, v makro nastavitvi uporabite TFT zaslon. 18 e-fotografija - junij, julij 2003 enega resnega opozorila v navodilih kaj πele v iskalu ni, da bi opozarjal fotografa o zamiku slike. Kot prvo, danes to ni niti veË potrebno. Z luËjo lahko iπËemo fotografa, ki uporablja digitalno kompaktno kamero in s iskalom iπËe motiv. Bolj verjetno je, da se bo on zaletel v vas saj skozi ta mala iskala komaj kaj vidi. ©e izkuπeni fotografi, ki so vajeni iskala, po nekaj posnetkih ugotovijo, da je mnogo laæje iskati motiv preko TFT zaslona. Torej ocenjevati digitalno kamero po iskalu, oziroma se pritoæevati nad nebodigatreba luknjico sploh nima smisla. Seveda se zopet najde nergaË in reËe, da na ta naËin πpara z baterijo. Naj le πpara. Mislim pa, da mu je πkoda nekaj tisoË tolarjev za dodatno baterijo. Sony ima æe kar nekaj kamer brez iskala. zaradi tega je lahko cenejπa, pa πe teæav z nergaËi glede iskala nimajo. In kar je najvaænejπe, πe dobro se prodajajo. Ker tudi sam ne gledam skozi iskalo kompaktnih digitalcev, sem preizkusil tri kamere, med njimi tudi tisto, ki ji pripisujejo slabost. Kot prvo naj povem, da ima moj mju digital tako ubogo iskalo, da z njim πe portretiranca komaj najdeπ. Pa se nad tem iskalom, Ëe mu tako sploh lahko reËem sploh ne prituæujem. Ga nisem in ga ne bom uporabljal. TFT zaslon je mnogo boljπe iskalo motiva. Samsungov DigiMax 3 se je glede pogleda skozi iskalo æe bolje izkazal. Fotografirati sem priËel kar s S50. Na daljavo in nekaj metrov od motiva ni teæav. Pridejo pa ko æelimo posneti nekaj zelo od blizu. Paralaksa je res moËna. Poizkusim πe z mju-jem, pa sem skoraj izgubil oko, tako malo se vidi skozi iskalo. Pa tudi pri njemu pride do kar velikega odstopanja. Samsung je tudi imel isto teæavo. Torej zamik slike in slabo iskalo ni problem samo ene kamere, ampak kar veËine kompaktnih digitalnih. In zakaj se take napake sploh najdejo. Z analognimi kompakti smo fotografirali lepo druæinsko fotografijo. Motivi so bili oddaljeni vsaj meter ali dva in zamika niti ni bilo opaziti. Z nakupom digitalne kompaktne kamere in vsemi njenimi zmoænostmi, pa fotograf misli, da v rokah dræi Ëudo, ki mu bo naredilo dobro fotografijo v vseh pogledih. Vendar se zavedajte. Kompakt je samo kompakt, naj bo njegova cena πe tako visoka, vam ne bo omogoËal kakovostnega dela v veËini primerov zahtevnejπega fotografiranja. Pa ni samo povpreËni uporabnik v napaËnem razmiπljanju glede vsemogoËnosti kompaktne kamere. ©e kakπno leto nazaj, so mnogi profesionalci hvalili do neba in nazaj te kompakte. Iz enega samega razloga. Niso si πe mogli privoπËiti SLR digitalne kamere. Saj nektere analogne so dobre. Ampak samo za svoj namen in v doloËenih primerih in pogojih. Ne pa za vse. Kar veliko fotografov misli, da je kompaktna digitalna kamera Ëudo ki zmore vse. Predvsem mnoæica nastavitev mnoge v tak naËin razmiπljanja zavede. Kupec danes πe vedno iπËe digitalno kamero, ki bi ga zadovoljevala za vse zvrsti fotografiranja. Rad bi imel majhno kamero, z moËnim zoomom, veliko svetlobno jakost, makro od samo dveh centimetrov, kamera mora biti poceni, imeti ËimveË toËk in tako kakovostna, da jo bo lahko uporabljal tudi za fotografije za revije in prospekte. All in One. Malo tam doli, bom zapisal. Kot bi rekli, da æelite majhen poceni avto, ki pa bo omogoËal tudi udobno spanje, Ëe si to æe æelite in πe vleko prikolice in prevoz pohiπtva, Ëe se boste selili. No ker so ravno terenci v modi, mora imeti vsaj πe reduktor in zaporo diferenciala. Pozabite na te pravljice. Kupci smo sami toliko neumni, da verjamemo proizvajalcem v njihove super hibride. Potem pa dobimo na tone toËk, slika pa je slaba. Pogledamo skozi iskalo in fotografiranega ni na sliki. Obljubljajo odliËno optiko, potem pa vidite da je prirejena tako za makro, kot z moËno goriπËnico za πport. Kaj hitro na digitalnih kompaktih ugotovimo, da ima vsak plus svoj minus. No pa ni tako hudo, Ëe z kamero ne æelite preveË. Samo vedeti je treba, kdaj je minus res tako moËan, da kamera ni dobra. Toliko o Mju 300 Preizkusi sam in piπi! Velja za vse, ki piπete o rekla, kazala. EOS 10D in EF 28 - 135mm, f /3,5 - 4,5, IS DigiMax V3 S50 »e æelite prizkusiti, kako deluje vaπe iskalo, ga morate na kameri najprej najti. Tri kamere, trije razliËni rezultati. Na vseh pa je motiv πe na sliki, kljub samo 50 cm oddaljenosti kamere od motiva. Polnilec je bil pri vseh v srediπËu iskala. iskanju dlake v jajcu in najbolj nepomembnih slabostih. Druga kritika kamere pa je æe bolj resna. EOS 10D naj bi nepravilno ostril. Æe od zaËetka prodaje se je o tem pisalo po internetnih straneh. Za mene kaj takega ni nobeno preseneËenje. Sam vedno poudarjam, da kupim kamero πele po nekaj mesecih, ko se na podlagi preizkusa in mnenj drugih izkaæe, da je dobra. V nasprotnem primeru je treba poËakati na izboljπave, kar je v dobi interneta in FirmWare programskih izboljπav dovolj enostavno. Koliko kamer je bilo treba po mesecu nadgraditi in nekaj mesecev po tem πe in πe nadgrajevati. Povedal sem æe, da imajo proizvajalci premalo Ëasa za resen preizkus pred prodajo. ©e nekaj Ëasa se evforija po novih in novih izdelkih in hitrem menjavanju modelov z minimalnimi spremembami ne bo umirila. Do takrat bomo morali biti s temi napakami sprijaznjeni. No pa tudi v analogni dobi ni bilo vse pod kontrolo. EOS 3 je v spot merjenju svetlobe greπil za pol zasloneke. Pa kaj. Sploh ne vem, Ëe sem spot merjenje kdaj uporabil. So pa bili teËneæi s tem podatkom nezadovoljni in sem dobil dobro kamero za malo denarja. Da ne piπem, kako greπijo zaklopi, da svetlomer v nobenem primeru ni vsemogoËen itd. ©e vedno mora fotograf imeti toliko izkuπenj, da zna popraviti osvetlitev, Ëe se znajde v problematiËnih svetlobnih pogojih. In tudi vedeti je treba, da AF v kameri nikoli ni bil vsemogoËen. V dobrih kamerah in kakovostnimi objektivi odliËno deluje, v slabπih paË slabπe. Zakon kakovosti in cene tu lepo deluje. Tudi v predstavitvi SLR digitalnih kamer sem æe zapisal, kako ubogo se mi zdi vse od hitrosti ostritve, merjenja svetlobe in same hitrosti delovanja digitalne SLR kamere. In to take, za katero sem odπtel 780.000 tolarjev. Vendar Ëe veπ, za kaj ti bo prav priπla in poznaπ tudi slabosti, ki te pri tvojem delu ne motijo, jo kupiπ. Kar pa je mene S prvim EOS 10D, ki je priπel k nam, ni bilo teæav. Ostriπ na bliænji ali oddaljeni motiv, ostrina je. Res pa je da nisem preizkusil neodvisnih objektivov in starejπih Canon Objektivov. EF 70 - 200mm, f /2,8, IS. Ëudilo pri 10D je to, da pri vseh mojih vsaj 500 posnetkih kolikor sem jih naredil na preizkusni kameri, kljub podrobnemu pregledu nisem opazil nobenih nepravilnosti glede ostrine. No ta obstaja, æe zaradi digitalnega zapisa, ampak Unsharp Filter zadovoljivo odpravi to teæavo. Vpraπal sem tudi kolega JukiËa, ki je æe nekaj Ëasa lastnik 10D, pa se je zaËudil nad vpraπanjem. Torej v katerem grmu tiËi zajec. Prebral sem neke neumnosti o napaËnem ostrenju zaradi CMOS/CCD tipal in elektronike v kameri. Vedeti je treba, da se merjenje ostritve opravlja na popolnoma enak naËin kot v SLR analogni kameri. Torej nima digitalni foto del niË z ostrenjem. Problem je lahko æe v osnovi. Zapisal sem æe, da kamera res ni poceni, so pa v njej deli, ki jih premore analogna SLR kamera za petkrat manj denarja. In ker najbræ niso dobro preizkusili sistema za ostrenje in pripravili dobrih algoritmov za izraËun kontrasta je kot je. Vendar zakaj sam nisem imel tega problema, niti kolega. OËitno se to dogaja na samo nekaterih kamerah. Odgovor je priπel kmalu. Klical me je πe en sreËni lastnik 10D in prosil, Ëe mu lahko posodim original Canon objektiv, ker njegov neodvisni nekam Ëudno deluje. Aha tu smo. Res si æelim videti to kamero in njeno napako. Najprej je bil nesreËen, ker so mu dobavili samo kamero brez objektiva. Potem si je sposodil neoriginalni objektiv in bil v trenutku razoËaran. Ostrenje je moËno greπilo. Poizkusila sva z mojim 85mm objektivom, ki preizkuπeno dobro ostri na mojih kamerah. Na zaslonu kamere se je æe videlo, da je boljπe. Kako dobro, pa se kljub poveËavi na TFT zaslonu ni videlo. Torej nekaj je æe na objekivih. Naslednji dan me pokliËe in pove, da z mojim objektivom ostrina ni bila popolna. Dobil pa je æe naroËeni objektiv in preizkusil πe njega. Z videnim rezultatom je zelo zadovoljen. In to s kakπnim objektivom. Originalnim Canon 28 do 200mm. Sam ga niti na refleksno kamero ne bi dal, njemu pa deluje odliËno. In tu je æe del odgovora na teæave. Starejπi objektivi lahko, da ne delujejo zadovoljivo, nekateri neodvisni pa imajo resne teæave. Ta teæava je plod programa ki skrbi za delovanje objektivov. Tako tudi podjetje samo lepo skrbi, da se posodabljate. Najbræ bo sËasoma priπel popravljen FirmWare in popravil napako. DrugaËe pa vam na servisu brez teæav odpravijo nepravilnost, Ëe se na vaπi kameri to dogaja. Torej zavedajte se, da zna biti lastnik analognega refleksa nezadovoljen z digitalnim, Ëe ne ve za kakπen namen ga je kupil, oziroma priËakuje preveË. VeË danega denarja πe ne predstavlja viπje kakovosti. Razlika je v tehniki sami. Samo najdraæji SLR digitalci so æe zadovoljivi za veËino fotografskega dela, kot se ga opravlja z analognimi. Z nekaterimi cenejπimi digitalnimi SLR kamerami pa znate biti πe nekaj Ëasa nezadovoljni. Sicer pa, æe vseskozi vas opozarjam na moæne teæave. In πe enkrat. Ni reËeno, Ëe digitalna kamera stane 500.000 sit, da bolje deluje od one za 100.000 iz analognega razreda. Pa πe osnovni objektiv je pri analogni æe vkljuËen v ceno. Kupujte kamere za namen, preizkusite jo pred nakupom in vsakemu zapisu na internetu ne verjeti kot tako je in pika. Vsaka stvar ima svojo zgodbo. Teh je pri digitalnih kamerah veliko, saj so πele na zaËetku svoje razvojne poti. Problem iskala v veËini digitalnih kamer ne vzemite za resnega, saj iskala niti potrebovali ne boste. PaË tam je, da se ne bi fotograf pri nakupu spraπeval kje je in kupil kamere ki ga ima. Nato pa je æe po nekaj posnetkih zares povsem nepotreben. »e pa preberete, da kamera nepravilno ostri ali napaËno meri jakost svetlobe, pa se pri “pravih” foto trgovcih le pozanimajte za problem. Bodite brez skrbi, da vam ne bodo prodali kamero, za katero se ve, da je polna teæav. Na koncu jih imajo oni sami z vami. In Ëe bi bile napake res tako kritiËne, potem kamer kmalu ne bi bilo veË na trgovËevih policah. No sicer jih tudi sedaj ni veliko. Vendar iz razloga, ker jih enostavno ni v zadostnih koliËinah. Æe ta podatek pove vse o pisanih napakah. S tem zapisom æelim opozoriti na mnogo drobnih napak pri digitalnih kamerah. In Ëe je napaka prav tista, ki je namenjena vaπemu naËinu fotografiranja, potem ta kamera ni za vas. V dobi iskanja podjetij svojega kosa pogaËe se dogaja vse mogoËe. In mogoËe boste prav vi tisti, ki se niste v zadostni meri pozanimali o moænih napakah ali pa ste kamero kupili pri nepravem trgovcu. Dober in resen trgovec, bo æe na svojih policah imel samo kakovostno robo. O moænih napakah pa vas tudi obvestil. »e do sedaj πe niste niË sliπali o teæavah z iskali v kompaktih, je to bolj zaradi vedenja, da je to le lepotna napaka. »eprav bi si mnogi æeleli, da bi se veË pisalo o teæavah z nekaterimi EOS 10D, pa se je izkazalo, da je napak zelo malo. Pri nas so dosedaj napako naπli samo pri eni in jo seveda tudi odpravili. Kmalu pa lahko priËakujemo FirmWare, s katerim bomo napako Ëe se je zgodila tudi sami odpravili. Za neodvisne objektive pa se zna zgoditi, da πe nekaj Ëasa ne bo pravega kruha. »e preveË poseæeπ v kolaË, enostavno ne dobiπ veË licence za nadaljno sodelovanje. Oziroma kot v primeru 10D, program je posodobljen in moæno je, da stari objektiv veË ne deluje tako kot bi moral. Pa πe nekaj. Tudi 10D, ki sem ga imel v rokah in je nepravil ostril z neodvisnim objektivom, je takoj bolje deloval, ko sem nastavitev ostrenja prestavil iz vseh sedmih toËk na eno. Kmalu pa na straneh proizvajalca lahko priËakujemo nov FirmWare in tako boste lahko sami odpravili napako, Ëe mogoËe vaπi objektivi delujejo nepravilno. No priπli smo iz suhoparnega zapisa do bistva. Predno verjamete vsem zapisom, se v kritiko ali pretirano hvalo prepriËajte sami. In to v praksi prosim. Ni kamere, ki ne bi imela napake. Nekje jo bolj povdarijo nekje manj. Sam sem preizkusil iskala v veËih kompaktnih kamerah, preizkusil dve EOS 10D in o eni povpraπal kolega ki jo æe nekaj Ëasa uporablja. Tako sem priπel do zapisanega zakljuËka. Pomagal sem si πe z odgovori pooblaπËenega servisa, kolikor mi je lahko povedal in z izkuπnjami enaga boljπih prodajalcev digitalnih SLR kamer. Od 14-tih, kolikor jih je prodal, je bilo treba samo na eni odpraviti napako. Pa πe ta kupec je uporabljal moËno sumljive objektive. OËitno prihajajo Ëasi kolesne industrije tudi v fotografijo. Kupiπ kolo, motor ali avto in po doloËenih kilometrih je treba na prvi servis. Izgleda da bo tudi pri digitalcih kmalu tako. Sicer pa so mi iz enega izmed vodilnih podjetjij glede digitalnih kamer rekli tako. Digitalna kamera je postala potroπno blago. Eno imamo doma, drugo v avtu, tretjo v sluæbi, pa πe æena in otroci morajo imeti svojo. In na koncu kot pri mobilnih telefonih. Tehnika se tako hitro menja, da bo treba kamero zamenjati v dveh treh letih. Sicer lahko πe vedno uporabljate mobilni telefon star tri leta, ampak... Tudi sam s svojo G1 ne skaËem veË okrog. »eprav je kot kamera in lastnostni na njej πe vedno zelo uporabna. Slika iz nje pa je toliko slabπa od sodobnejπe kamere, da jo uporablja æe mlajπi uporabnik za uËenje. Ko pa je enkrat videna boljπa kakovost , vas Ërv æeljene kakovosti vrta in vrta. In ko se nabere dovolj cekinov v æepu, jo tudi imate. »e mi nova tehnika omogoËa. Potem prestopim na boljπe. Seveda samo v primeru, da vam je nova Matjaæ intihar kakovost tudi potrebna. Poglejte sliki! MogoËe πe koga zanima ostrina, ali zgreπeni motivi zaradi gledanja skozi majhno iskalo. »e æelite imeti posnetek, uporabite znanje, ki ga imate in ne tehnike. Ne obremenjujte se z njo. Ta vam samo pomaga do boljπega posnetka. »e pa iπËete njene napake, potem vam zanimiv motiv pobegne æe zaradi vaπe zaljubljenosti v tehniko samo. Pa πe podatek za vse vas “ljubitelje”. Canon EOS 10D, EF 85mm f/1,8, FILM?.... (ga ni) e-fotografija - junij, julij 2003 19 WYSIWYG What You See Is What You Get... ali paË ne? ©e vedno v fotolaboratorije (najveË prek emaila) prihajajo fotografije pri katerih toËno vem na kakπen zmoten naËin razmiπljajo lastniki. Pa na æalost ni vse tako preprosto, kot si marsikdo æeli. To kar gledate na zaslonu je redko enako rezultatu na papirju. O barvnih profilih, kalibraciji monitorja in tiskalnika je bilo nekaj napisanega æe v eni od prejπnjih πtevilk poleg tega pa je ta del tiskanja za veËino nezanimiv zato se bom omejil na tisto s Ëimer se eventuelno sreËamo vsi. Debata o resoluciji in loËljivosti je precej neplodna saj je na koncu vse odvisno od motiva in pa πe dolgo znanega dejstva: vsake oËi imajo svojega malarja. Presenetljivo veliko ljudi je prepriËanih, da je velikost (in hkrati kakovost) slike kot jo vidijo na ekranu enaka tisti na papirju. Njihov naËin razmiπljanja je pribliæno takπen - na ekranu gledajo sliko v velikosti pribliæno 10x15cm zato æelijo isto stvar tudi na papirju. Seveda to ne gre ravno tako... in potem sledi razoËaranje (mogoËe veselje?), ko v roke dobijo razne abstraktno mozaiËne izdelke (ker iz slike v resoluciji 600x400 pikslov ponavadi ne nastane niË drugega kot ravno mozaik). Priznam da bi bila to idealna reπitev...zelo enostavno in priroËno, prenos po internetu trenuten itd. VeËina ljudi πe vedno uporablja poËasne analogne modeme in ponavadi so zelo veseli, ko jim zabaπemo linijo za kakπno uro ali veË. Verjetno vas zaradi izjemne hvaleænosti povabijo na pijaËo a ne? »emu so torej potrebne fotografije za katere 20 potrebujemo 2, 3 ali celo 4 ekrane, da si ogledamo celo? Jedro problema se imenuje loËljivost, meri pa se v pikah na palec oziroma bolj poznanih DPI. Problem je nastal zato ker so monitorji v osnovi zaniË (no ja saj niso, samo potrpite trenutek da razloæim). Prikazujejo nam sliko v loËljivosti okrog 72dpi kar je mnogo manj kot pa se uporablja pri tisku. Odvisno od naËina tiskanja se za fotografije ta πtevilka giblje nekje med 150 in 400dpi. Pa se lotimo nekaj malega raËunanja (we shall boldly go where no one has gone before...) Brez skrbi, Ëe ste prilezli mimo tretjega razreda osnovne πole boste æe zmogli. Vzemimo za primer fotografijo z okroglo resolucijo 2000x3000 pikslov, Ëe bi si jo hoteli ogledati na povpreËnem 17˝ ekranu v polni velikosti bi videli samo dobro tretjino. Potem pa se odloËimo tiskati pri nekako optimalni loËljivosti 300dpi (digitalni minilabi uporabljajo med 300 in 400dpi). Obe dimenziji delimo s 300, torej 2000/300 in 3000/300 kar nam da dimenzije v inËah (alias colah alias palcih). Ker pa æelimo mere v centimetrih πe pomnoæimo z 2.54 (1˝ = 2.54cm). Tako v naπem primeru dobimo mere 17x25cm. Pri resoluciji 1600x1200 pikslov, ki nam jo da kamera z 2Mp po isti formuli dobimo velikost 14x10cm. Torej Ëe povzamem - kvaliteta in velikost slike sta povezani loËljivostjo in resolucijo. »e niæamo loËljivost rastejo fiziËne mere (na papirju) vendar pada kvaliteta, Z zniæevanjem resolucije pa omejujemo maksimalno velikost pri isti kvaliteti. e-fotografija - junij, julij 2003 Spoznajte kakovost datotek. Ne raztegujte jih prveË. ©e kako se vam bo to poznalo na kakovosti. Digitalno ni vsemogoËno. Obstajajo pravila. V veËini fotolaboratorijev vam æe znajo svetovati glede velikosti datotek. Vsekakor pa vam priporoËam, da se v æeljeno kakovost prepriËate sami. »e pa nimate boljπe datoteke, bo tudi manjπa dobra. »e fotografijo æelite imeti in ste z njo zadovljni, potem je dobra. Toda kot sem omenil æe na zaËetku je to vse prej kot precizna znanost, ti raËuni lahko sluæijo samo kot neko sploπno vodilo. Fotografije enostavnih stvari brez detajlov so bistveno bolj “raztegljive” kot nekaj kompleksnega (naprimer kroπnje dreves jeseni). Ta maksimalni raztegljivostni faktor pa na koncu doloËijo vaπe oËi. ©e zgodbica za lahko noË o subjektivnosti... Pred Ëasom sem na nekem forumu za zabavo objavil, da je maksimalna sprejemljiva velikost fotografije iz moje kamere 13x18cm. Bitka za Stalingrad se lahko mirno skrije pred besedno salvo, ki je sledila. Napad se je vrπil iz vseh strani, ogorËeni lastniki enake kamere (in drugih!?) so se besno razpisali (Ëe bi bil pogovor v æivo bi bil verjetno tepen hehe) in trdili kako so oni naredili æe izjemne printe pri velikosti A3 in Ëez. Nekdo je celo æelel da mu predloæim znanstvene izraËune in merjenja, ki potrjujejo moje trditve (?????). Ta besedni napad me je izjemno nasmejal saj sem iz tega ugotovil veË stvari od katerih je za tole pisanje bolj ali manj bistvena samo ena. To je seveda subjektivnost gledanja na fotografijo. Vse kar sem napisal je bilo moje subjektivno mnenje kar sem jasno napisal (in za katerim πe vedno trdno stojim) ampak tistega dela itak ni nihËe prebral. Fotografije do velikosti 13x18cm so brezhibne, pri veËjih poveËavah pa se postopoma zaËnejo pojavljati razne nepravilnosti. Seveda ni problem narediti dobre poveËave pri velikosti 20x30cm samo to zame ni veË brezhibna fotografija, nekomu drugemu pa popolnoma zadovoljuje kritiËni pregled. Tudi jaz bi bil z njo Stranka je prinesla v fotolabolatorij na disketi 25 fotografij. poveËali pa naj bi jih na velikost 20 X 30 cm. nemogoËe, je rekel fotolaborant. Za naπe oËi ja. Svetoval sem mu naj naredi fotografijo in jo v pogled da stranki. Fotografija je bila tudi za povpreËno oko slabe kakovosti. OdliËno, kar naredite jih je rekla stranka. Sem rekla, da bo v redu! In spoznanje: Ne prepriËujte prekmalu v nerazumevanje tehnologije in slabosti prineπenih datotek. Stranko zanima samo konËna videna fotografija ne πtevilke in tehnikalije. In Ëe je stranka s fotografijo zadovoljna, potem je fotografija dobra, Ëeprav je za drugega gledalca slaba. V fotografiji kot konËnem produktu teorija ne velja. Za vse, ki pa se æelite s teorijo spoznati, pa le sezite po knjigi eFotografija. mnogo napotkov tako praktiËnih kot teoretiËnih boste M.I. spoznali. zadovoljen, Ëe bi visela na steni kjer je itak ne gledam z razdalje 20cm. Poanta tega mojega pisanja leæi v dejstvu, da je kvaliteta natisnjene fotografije odvisna od veË faktorjev ne samo od koliËine pikslov (kar je bilo v reviji æe neπtetokrat napisano pa verjetno bo πe nekajkrat). Obstaja sicer neka spodnja meja, ki pa je za vsakega posameznika drugaËna. Æelim samo prepreËiti nepotrebna razoËaranja, ki ponavadi izvirajo iz nevednosti in “varËevanja” s prostorom na spominski kartici. Pustite si odprtih veË moænosti, varËujte pa tam kjer je smiselno. Predvsem pa si zapomnite, da je to kar vidite na DrugaËen naËin fotografiranja. S fotografijo me je seznanil æe oËe ko sem bil πe otrok. Kmalu sem imel svojo kamero in zaËelo se je raziskovanje na tem podroËju. Zanimala me je narava in njene lepote, sence in svetloba in tako je ostalo do sedaj. Pred nekaj leti sem postal Ëlan fotografskega druπtva v Celju, obËasno pripravim kakπno samostojno razstavo in se udeleæujem tudi tekmovalnih razstav. Do sedaj nisem imel dobre kamere, pa sem letos zaËel razmiπlati o novem, analognem seveda. Na zaËetku leta sem naletel na revijo eFotografija in stvari so se zasukale drugaËe. V foto druπtvu smo organizirali teËaj o digitalni fotografiji. ZaËel sem se zanimati za digitalno kamero in odloËil sem se, da ga kupim. Nekaj mesecev sem zbiral podatke in na koncu se mi je zdel primerem , glede na moje potrebe, Olympus C 5050. Kamera je dovolj majhena za v nahrbtnik in po dobrem mescu sem navduπen nad njo. Res ima nekatere gumbe male, a se na to hitro navadiπ. Ker poznam raËunalnik in mobi telefone, mi meniji niso delali preglavic. Sicer sem naredil æe precej posnetkov, a vem, da πe nisem izkoristil vseh moænosti, ki jih ponuja. PrepriËan sem, da nudi veË kreativnosti kot analogna kamera. Do sedaj sem naredil æe blizu tisoπ posnetkov. Imam UV filter, sprva pa sem uporabil kar polarizacijski filter od stare kamere. Ker je veËji od Olympusovega objektiva, sem ga kar dræal pred njim. Verjetno zato ker nisem odstranil UV filtra, so bile fotografije vijoliËasto rjavo obarvane in s posnetki nisem bil zadovoljen. Po nakupu originalnega filtra pa so barve zelo lepe. Da se fotografirati tudi proti soncu in dobim zanimive efekte. VËasih je paË treba kamero malo prevarati, da dobiπ æeljeno vsebino; malo mi je pomagala tudi revija z svojimi nasveti. Ker sem veliko hodil po gorah sem imel s seboj vsaj dva seta rezervnih baterij in kupil sem æe kartico z veË spomina. V velik uæitek mi je, ko lahko takoj po turi pogledam posnetke. Nekaj ji zbriπem, poseno, Ëe se ponalja isti motiv. Prav bi priπet avtomobilski polnilec baterij ali pa polnilec na sonËne celice. Upam, da slednjega ne bo teæko najti. Nekaj teæav imam z iskalom, ki ne kaæe previlno Ëe je objekt zelo blizu. Mislim pa, da se bo z prakso dalo precej izuriti, da bom razliko ekranu samo iluzija, ki vam daje vtis resniËnosti. Poglejte si film Matrica pa vam bo vse jasno. Jernej Burkeljca upoπteval in slikal tisto, kar æelim. Na displeju pa se teæko vidi, Ëe vanj sije sonce. Pomagal sem si kar z vetrovko, ki sem jo potegnil Ëez glavo in na zaslonu naredil senco. Teæave so tudi pri makro, ko avto fokus veËinoma ne deluje, ali pa izostri ozadje, ne pa objekta ( n.pr. cveta), Ëe na fotografiji ni edini. Pri pregledu posnetkov na raËunalniku, pa sem ugotovil nekaj πuma na nekaterih posnetkih na nebu in oblakih. Slikal sem spolarizacijskim filtrom in vzroka πe nisem ugotovil. e-fotografija - junij, julij 2003 Herman »ater 21 Irska solidnost Na podroËju notesnikov si je Dell ustvaril uveljavljeno ime, kar je predvsem zasluga zelo solidne tehnike, zanesljive elektronike in odliËne zakljuËne obdelave. Na naπem preizkusu se je tokrat znaπel Dellov model 2650 INSPIRION. Mar tudi to sodi v podroËje e-fotografije..? Vsekakor! Prenosni notesnik dell 2650 inspirion blesti manj s svojo moËjo, predsvem pa z zelo solidno tehniko, zanesljive elektroniko in odliËne zakljuËne obdelave PodroËje dela digitalnega fotografa si tako ali tako brez raËunalnikov sploh zamiπljati ne znamo veË, notesniki pa so le nekoliko bolj dragocena izvedba v kompaktni in hkrati prenosni obliki. Seveda pri tem nemara velja razmiπljati tudi o dejstvu, da im danes skoraj vsak malo boljπi notesnik vgrajen vrhunski TFT zaslon. Takπen zaslon v namizni obliki od manj slovite znamke stane okroglih 80 tisoËakov, boljπi in tisti bolj slovitih znamk pa bili do nedavna πe bili naprodaj za 120-130 tisoËakov. Seveda bi potemtakem morali primerjati vrednost (ali bolje: ceno) navadnega raËunalnika skupaj z enakovrednim monitorjem, da bili lahko dobili pravo primerjavo. Kljub vsemu lahko ugotovimo, da so notesniki lahko od 30 pa tudi do 100 odstotkov draæji od enakovrednih neprenosnih raËunarskih strojev. Je mar to doplaËilo res vredno takπne cene? Na to vam ne moremo dati odgovora, kajti glede na svoje potrebe, æelje in zmoænosti si mora odgovor na to vpraπanje poiskati vsak raËunalniËar in vsak digitalni fotograf. Seveda pa velja za tiste, ki se s digitalno obdelavo fotografij ukvarjamo malo bolj resno (pa najsi gre za ljubitelje ali za profesionalce) da je najboljπa tista “maπina”, ki je karseda hitra in hkrati najveË zmore za svoj denar. Le tako smo pri obdelavi bitnih slik kar najbolj uËinkoviti, kajti odelava vse veËjih fotografij, posnetih z kamerami, ki za πalo zapiπejo visokokvalitetno fotografije z vsaj 3-5 milijoni toËk, ali celo z 6 ali 14 milijoni, izredno moËno obremenjujejo procesor in πe posebej grafiËno kartico. Æe pregledovanje, kaj πele obdelava fotografij, tako postane zelo zamudno delo. Marsikomu je najljubπe samo fotografiranje, toda precej je tudi tistih, ki prav neverjetno uæivajo v πtevilnih raËunalniπkih vragolijah, ki jih pri obdelavi fotografij zmorejo priËarati vse mogoËnejπi raËunalniπki programi, njihova orodja in predvsem vse bolj prismuknjena Ëloveπka domiπlija. Seveda si podroËja digitalne in elektronske fotografije sloh ne moremo veË zamiπljati brez raËunalniπke opreme, zato smo se odloËili vkljuËiti v naπe novinarsko podroËje, preizkuπanje in testiranje tudi raËunalniπko opremo. Tako kot na podroËju avtomobilizma pa lahko loËimo med kratkimi predstavitami novih modelov, od kratkih preizkusov do izdatnega in obseænega testiranja, ki mu avtomobilistiËni kolegi pravijo - supertest. Pred vami je prvi zapis iz kategorije: preizkusili smo! Seveda so vedno na prvem mestu osnovne raËunalniπke znaËilnosti: naπ preizkusni DELL 2650 je zasnovan na osnovi mobilnega procesorja pentium z 1,8 Ghz frekvence, z delovnim pomnilnikom DDR in 256 MB, za grafiËni prikaz na zelo solidnem XGA monitorju s 15 palËno diagonalo in preraËunavanje grafiËnih podatkov pa skrbi mobilna izvedba grafiËne kartice nVidia 22 slikanjem pri dnevni ali zunanji svetlobi, πe huje kot to: v 99% uporablja en sam univerzalni (srednji) program za slikanje z bliskovko, zato ker nikoli ni do obisti preuËil navodil za uporabo in vse moænosti nastavitev. Za zgreπeno fotografijo tako ne more biti kriva oprema, paË pa predvsem njena neustrezna uporaba in pa predvsem neznanje! Govorice, da ima novi EOS-10D nekaj napak so tako nemara iz trte izvite, saj lahko z gotovostjo svojega dela in izkuπenj zatrdim, da je napaka v rokah tistega, ki jo uporablja in ne v sami zasnovi ali zmogljivostih. Pa pojdimo k stvari: bojda je AF novega EOS-10D premalo zanesljiv in celo »e bi ta motiv ostril s avtomatsko ostritvijo, bi bila ostra antena med oËmi. Ostrite roËno, ko je to potrebno! Hej! PoËakte, ne πe πtartat, Kimi πe spi. Kaæe Montoya. Desna toËka AF ostrenja, da je ostro oko. Umetnost nemogoËega in zmogljvosti mogoËega (pogled fotoreporterja na digitalne SLR kamere pol profesionalnega razreda) svoj namen. »e imam tri naËine delovanja AF, potem lahko izberem vedno ustrezen naËin. Zagotovo pa ne smem priËakovati, da bo le-ta naredil nemogoËe. Sodobni digitalci - in πe posebej tisti objektivi z ultrasoniËnim pogonom - zmorejo prav neverjetne hitrosti ostrenja, toda: pri Canonu so odkrito priznali, da lahko z avtofokusom raËunamo le pri hitrostih gibanja do 50 km/h. To je zagotovo odliËno za snemanje kakπne atletike, premalo pa je za dirke! Celo za relativno statiËne πporte kot sta golf ali gimnastika bi to lahko bilo premalo, saj gre za impulzivne πporte, s sunkovitimi gibi, ki jih ne ulovi noben AF. Toda zaradi tega moramo prilagoditi naËin uporabe, saj nam naπa oprema zagotovo omogoËa tudi to, le z drugaËnim pristopom. Tokrat ne bi govorili o naËinu merjenja svetlobe, saj to sodi v osnovo πolo klasiËnih zakonov fotografije, ki je v celoti ostala nespremenjena tudi v digitalni dobi. Zagotovo pa se ni v tem Ëasu niË spremenilo tudi na podroËju delovanja AF, vendar bom temu vseeno posvetil nekaj pozornosti. »e prepustim kateri koli nastavitvi canonovega AF odloËitev, potem se moram sprijazniti z njegovo odloËitvijo in seveda tudi morebitno napako. Da bi se temu izognil moram poiskati naËine drugih moænosti, pa tudi zakoni optike in globinske ostrine so preobseæni, da bi jih zaobjeli v tem razmiπljanjih o napakah pri uporabi AF. Seveda tako kot ne moremo priËakovati od AF, da bo delal Ëudeæe tam, kjer ga uporabljamo narobe, morda pa tudi priËakujemo tehniËno nemogoËe, pa moramo poznati skrajne domete naπe kamere - celo EOS-1D naredi osem slik v sekundi, 21 slik zapored, vendar je morda pomnilniπka kartica πe tista bolj poËasna in ali morda microdrive iz medpomnilnika ne uspe vse slike tako spraviti na trdi disk, pa bo rezultat za kakπnih 20% slabπi. Podobno se je dogajalo pri EOS-30 in EOS-60, saj se je le-ta, ko se je moËno segrel, ni veË dohajal posnetke spraviti iz procesorja v skladiπËe. TeoretiËno kamera tako res zmore tri posnetke na sekundo, toda pod polno obremenitvijo, v vroËem vremenu in ob veliki koliËini zaporednih slik se tudi elektronika utrudi, kar ji zmanjπa zmogljivosti za 20, pa tudi 40%! Sam se za takπne primere posluæujem tehnike ostrostrelcev, ki nikoli ne streljalo v rafalu, paË pa v hitrih posamiËnih strelih, ki pa si sledijo v kratkih zaporedjih. Tako pustim elektroniki Ëas, da prenese podatke iz tipala v procesor, od tam v medpomnilnik in nato na pomnilniπko kartico. Namesto da bi pri EOS-10D streljal s serijo 3 zaporednih posnetkov na sekundo, raje naredim 5 posnetkov v dveh sekundah, in med vsakim posnetkom naredim kratko mini pavzo, le za hip (morda desetinko in dve desetinki sekunde) da se prenos podatkov zakljuËi, a tudi, da ima AF Ëas nastaviti novo ostrino nenatanËen! Sam temu lahko zatrdim, da to zagotovo to ni tako, da je to ta hip najsdobnejπa in nemara celo najboljπa digitalni fotokamera v tem razredu. Po nekaterih znaËilnostih (in po mojem okusu) celo boljπi od obeh velikih bratov, saj po tem kar zmore za ta denar prekaπa celo oba trikrat ali petkrat draæja velika brata EOS-1D in EOS-1Ds. Sam s Canonovo opremo delam æe veË kot 25 let, kot fotoreporter na podroËju formule 1 pa se imel vedno ta privilegij, da sem sodeloval na testiranjih najnovejπe opreme, ki so jo omogoËili na nekaterih dirkah. Tako sem vedno med prvimi lahko preizkuπal najnovejπe Ëudeæe optike in elektronike Brez prednastavitve ostrine, pri takih posnetkih ne gre. EOS 10D in 400mm f/2,8. e-fotografija - junij, julij 2003 investirajo to vedo sami zase, toda roko na srce, tudi v mojem æivljenju in delu so zmogljvosti EOS10D vsaj v 70% dovolj za to kar æelim in rabim narediti. Za kakπne svoje prav posebne zahteve pa seveda moram poiskati kakπno drugo ohiπje. Predvsem pa ne delam osnovnih napak - od svoje opreme ne priËakujem Ëuduæev in poskuπam iz nje izvleËi to kar zmore. Pri tem sem zahteven, grem pogosto do skrajnih meja zmogljivosti, vËasih poskuπam nemogoËe, a morebitni neuspeh pripiπem eksperimentu in ne slabosti opreme. Dostikrat tudi lenarim - uporabim osrednjo programsko nastavitev in AF in si mislim, pa naj kar kamera nekaj naredi po svoje! Toda, Ëe je potem svetloba zgreπena in ostrina drugaËna od mojih æelja, zaradi tega ne jeznoritim. Prepustil sem svoje osnovne odloËitve drugim elektronkim komponentam in se moram sprijazniti tudi z njihovimi rezultati. »e hoËem rezultat toËno po svojem okusu in naËinu dela, potem bom zagotvo izbral eno od πtevilnih moænosti, ki jih katerikoli digitalec (ali klasiËni na film) ponuja. Na sreËo so vse snemalne funkcije sodobnih digitalcev ostale enake kot v starih Ëasih, seveda pa smo se morali navaditi tudi nekaterim novostim digitalnega zapisa. Toda, Ëe imam tri razliËne moænosti meritve svetlobe, moram znati vsako posebej uporabiti za Notesnik 265 ima vse najpomembnejπe prikljuËke, edina πibka toËka so mu morda le prikljuËki za hiter prenos digitalnih podatkov Kaj lahko priËakujemo od EOS 10D? Si predstavljate situacijo, ko ste dali pol miljona tolarjev za ta hip najbolj vroËe digitalno ohiπje na trgu, na koncu pa ste razoËarani! Seveda je razlogov lahko veË, enega med njimi lahko iπËemo v premajhni zmogljivosti, prevelikih priËakovanjih, premalo podrobno preuËenih navodilih za uporabo ali morda celo nepoznavanju osnov fotografije. Trditi, da je canon EOS-10D slab fotoaparat le zaradi nekih nepreverjeih govoric pa bi bila velika napaka, Ëe ne celo velik nesmisel. In to velja πe za mnogo govoric o kamer drugih podjetij. Dostikrat sreËujem ljudi, ki dajo za svojo opremo celo premoæenje, na koncu pa z njo niti prav ne znajo delati, ker enostano niso niti dovolj podrobno prebrali navodil za uporabo. Nato priËakujejo, da bo kamera razumela njihove misli, namesto da bi se nauËili njenih funkcij in natanËen naËin uporabe. Pravzaprav se moramo kot uporabniki nekega kosa najsodobnejπe tehnlogije posvetiti podrobnostim navodil za uporabo, da bi sploh spoznali, kaj vse zmore ta Ëudeæ elektronike, optike in inæineringa, da bi sploh dojeli, kaj vse so takπnemu najsodobnejπemu strojËku njegovi razvojni inæinerji namenili za popotnico. Imam mlajπega prijatelja, ki æe leta slika s Canonovo opremo, pa πe danes ne pozna dovolj natanËno naËin delovanja in uporabe avtomatskega ostrenja (AF). Drugi prijatelj se nikoli ni dovolj natanËno pouËil o osnovah dosvetljevanja s bliskovko med za tiskalnik in zunanji monitor. Za razπiritev skbi tudi moænost prikljuËkov za PCMCIA kartico tipa 2 (denimo za Ëitalec CF, SD ali sorodnih kartic, pa tudi za ISDN modem ipd). Dell 2650 inspirion je zelo solidno izdelan, æe otip in vsakodnevna uporaba vlivata zaupanje, saj sodita tako zaslon kot tipkovnica med najboljπe v tej ponudbi. Najbræ pa gre za izvedbo za zahodne trge, saj Okna ne znajo slovensko, pa tudi tipkovnica je QWERTY namesto nam bolj ljube QWERTZ, slovenskih znakov pa sploh ni, niti v obliki priloæenih nalepk. Seveda lahko tipkovico preklopimo programsko, nekatere tipke pa je nato potrebno kar na roke poiskati, kar je slabπa reπitev za uporabnika, ki odπteje 329-372.000 SIT. Toliko je namreË potrebno odπteti za osnovno ali izpopolnjeno verzijo. Gre za okrogle 3 kg teæek prenosnik standardnih velikosti. Dell 2650 INSPIRION je tehniËno in raËunalniπko zelo solidno narejen izdelek, dostojen sloveËega imena. Tudi procesor, RAM in grafiËna kartica so dovolj moËni za praktiËno vse osnovno delo na raËunalniku, pa tudi za vse osnovne fotografske operacije. Le za obseænejπe fotografsko delo mu morda manjka nekaj veË raËunanske moËi in sodobne prikljuËljivosti, vendar se za to oddolæi z vrsto drobnih radosti: zelo natanËno sledilno ploπËico, ima robustno zasnovo, vrhunsko tipkovnico in zaslonom, a tudi z zveneËim imenom. Dell pa svojim uporabnikom, ki æelijo veË moËi ali manjπi in laæji raËunalnik, lahko ponudi πe nekaj draæjih, hitrejπih in celo manjπih prenosniikov. Prenosnik DELL 2650 inspirion, ki nam ga je na test odstopil zastonik FMC d.o.o. iz Ljubljane, spletni naslov www:fmc.si) pa po potrebi hkrati zagotavlja tudi urejen servis in garancijo. Dell 2650 INSPIRION je odliËen prenosni raËunanlnik, kar je predvsem zasluga zelo solidne tehnike, zanesljive elektronike in odliËne zakljuËne obdelave, toda kdor iπËe veË zmogljivosti, si mora poiskati kak zmogjivejπi model. Za normalno, ne preveË intenzivno fotograsko uporabo pa predstavlja uravnoteæen, zanesljiv in dovolj moËan prenosni raËunski stroj. Veljko JukiË GeForce2 Go z 32 MB hitrejπega DDR medpomnilnika. Med osnovno opremo sodi vgrajena kombinirana enota DVD (8x) Ëitalca in CD pekaËa s 24x hitrostjo zapisovanja. Seveda ja normalno, da imajo v tem razredu vsi prenosni raËunalniki πe vgrajen vsaj 56K modem in omreæno 10/100 kartico, kar zagotavlja tudi DELL, sicer pa sta na voljo tudi dve kofiguraciji: v osnovni ima vgrajeni trdi disk ultra ATA s 30 GB, bolj bogata izvedba pa ima prostora za 40GB. Tudi programska oprema je precej bogata, saj v tej ponudbi vkljuËuje πe nameπËeni windows XP v professional izvedbi, zraven pa sodi tudi nortonov antivirus program 2003, programski paket works 6.0, program MyDVD, a tudi Easy CD creator 5,2 za izdelavo podatkovnih, glasbenih in video-CDjev. S celotnim paketom se da izpolniti vse osnovne zahteve, a tudi za delo na podroËju pregledovanje fotografije. Tu nam zelo dobro stoji ob strani windowsov explorer, ki ima v XP izvedbi nekaj dodatnih funkcij za pregledovanje in razporejanje fotografij, kar bodo fotografi πe posebej znali uporabiti in ceniti, saj je le-te enostaven, pregleden, hiter in uporaben. Tudi za osnovne korake lahko uporabimo windowsov pregledovalnih slik in faksov, toda za bolj zahtevno fotografsko delo pa moramo poiskati kakπno reπitev po lastnem izboru, ker jo omenjeni paket v tej ponudbi nima. Za uporabnost in veËnmensko prilagodljivost skrbijo πtevilni prikljuËki, med njimi pa najdeno vse osnovne: telefonski vhod in prikljuËek za mreæo, dva standardna USB prikljuËka, prikljuËek - vse to neposreno pri svoje delu in tekanju po dirkaliπËih: iz boksov na stezo, od πtarta dirke do zanimivih ovinkov in nazaj na cilj, do odra za zmagovalce in znova v bokse, v iskanje vizualno zanimivih tem iz πportne plati tekovanju do tistih podob, ki nastajajo ob spremljanju ozadja formule 1, druæabnega in celo zasebnega æivljenja. Na eno dirko formule 1 sem v starih Ëasih pokuril kakih 3040 filmov, na zaËetku sezone pa sem za konec tedna nekajkrat pokuril tudi do 70 filmov! Danes, ko je 90% (ali celo veË) naπega dela digitalnega pa sem samo na prvi dirki letoπnje sezone v Avstraliji posnel okroglih za 9 GB slik, kar je kakπnih 3500 slik v najbogatejπi jpeg nastavitvi. Poleg preizkusnega EOS1-D sem takrat lahko do obisti preizkusil tudi najnovejπi EOS-10D in po treh ali πtirih mesecih intenzivnega dela z njim lahko zatrdim, da je to najboljπi digitalec ta hip. Resda je EOS-1D πe veliko hitrejπi, a roko na srce, situacije, kjer rabimo hitrost 8 posnetkov na sekundo, so tudi v mojem æivljenju in poslu neverjetno redke. EOS1D je tudi precej bolj robusten, kar seveda tudi lahko priËakujemo od vrhunskega profi ohiπja v primerjavi s polprofesionalnih modelom 10D, pa tudi EOS-10D prekaπa vse tako po kakovosti zapisa in loËljivosti, toda tudi po namenu uporabe in ceni. Seveda se lahko takoj vpraπamo - za kakπno fotografijo sploh rabimo tako visoko loËljivost, takπno robustnost? Profesionalci, ki vanj uporabe, ki nas vodijo do naπih ciljev in predvsem do ostrega posnetka. Kljub vsem Ëudeæem elektronike v iskalu pa moramo delovanje AF spoznati do obisti, se nauËiti navodila za uporabo, in vse preizkusiti takrat, ko ne gre zares, da bi bili prepriËani, da nas bo aparat ubogal, ko bomo to rabili. Seveda pa so majhne skrivnosti skrite v tem, katero toËko ostrenja uporabljamo, ali izbereno servo naËin ali tako imenovano ONE SHOT nastavitev. In na koncu ne pozabimo: ko vse to odpove, nam πe vedno ostane roËna nastavitev. Tam pa se ne moremo zmotiti, mar ne. Tudi sam sem nakajkrat na EOS-1N, pa nato na EOS-1V in EOS-1D testiral ali Ëudeæi delujejo v nastavitvi SERVO, vednar pri visokih hitrostih in ob uprabi teleobjektivov tudi ta naËin prepogosto odpove. Dostikrat pa celo AF uspe uloviti nemogoËe, toda tedaj se moramo zahvaliti sreËi, spletu okoliπËin in pogojem snemanja. AF vendarle zmore Ëudeæe, vendar praviloma le takrat, ko so na kameri vrhunski originalni objektivi (prepoznate jih po beli barvi ali napisu ULTRASONIC, kar je oznaka za ta hip najhitrejπi pogon nastavitve ostrine). Od cenenih potroπniπkih objektivov sicer lahko priËakujemo vsaj normalne zmogljivosti, nikakor pa ne vrhunskih hitrosti. Seveda pa moramo biti previdni tudi pri izboru objektivov neodvisnih izdelovalcev, kajti izredno ugodne cene praviloma pomenijo, da so po optiËni plati æe skoraj enakovredni, toda po konstrukciji, robustnosti ali πe posebej kvaliteti dela avtofokusa mora biti nekje razlika - praviloma ravno v hitrosti delovanja ostrenja! Seveda pa je odloËilno tudi katero toËko ostrenja izberemo. »e prepustimo kameri odloËitev izbire med veË razliËnimi toËkami, potem ima ta kar nekaj dala, da preraËuna vse moænosti, ki so predprogramirane in da nato izbere pravo toËko ostrenja, vse to pa mu seveda vzame kar nekaj Ëasa in zato pride rezultat s precejπnjo zamudo. »e mu izberemo le eno toËko - sam se pri tem odloËim glede na smer gibanja objekta - pa ima procesor veliko laæje delo in se lahko hitreje odloËi. Potem nam πe vedno ostane stara πportna tehnika, kjer v naprej izberemo toËko na (denimo: dirkalni) stezi, na katero izostrimo, in ko naπa tarËa pride v ostro podroËje bliskovito sproæimo. Ta naËin pa deluje ob roËni nastavitvi, vendar nam tudi tu lahko pomaga AF, saj uporabimo nastavitev ONE SHOT in na izbrano toËko izostrimo samodejno, avtomatika pa ves ta Ëas, dokler dræimo sproæilec do polovice pritisnjen, izmerjeno vrednost enostavno zaklene. Tudi tu moramo uporabiti zmogljivosti AF na tak naËin, da ne priËakujemo nemogoËega, a da izkoristimo zmogljivosti elektronike in optike v svoj prid. Takoj po prvem posnetku spustimo sproæilec in poiπËemo nov kot, novo toËko na stezi, na katero izostrimo, izmerjeno vrednost s tem zaklenemo in ko cilj naπega snemanja pridrvi v podroËje ostrine znova sproæimo. Na tak naËin smo πe vedno hitrejπi in predvsem veliko natanËnejπi kot pri popolnoma roËnem ostrenju, vse skupaj pa zahteva nekaj vaje. Seveda pa sam za navadne posnetke pogosto uporabim kateri od navadnih - povpreËnih programskih moænosti, ali celo veËtoËkovno ostrenje. Tedaj se pogosto zgodi, da avtomatika izbere toËko ostrenja, ki nam ni pri srcu, saj da povdarek ostrini tam, kjer bi sami izbrali drugaËe. Toda potem, ko smo zaradi svoje lenobe ali sproπËenosti to odloËitev prepustili avtomatiki, moramo sprejeti tudi rezultat drugaËne odloËitve. Pri povpreËnih posnetkih to pogosto res ni vaæno, toda tam, kjer imamo nekaj vsebine v prvem planu, povdarek pa je v drugem ali celo tretjem planu (ali obratno) res ne moremo priËakovati, da bo kamera brala naπe misli. V vseh takπnih primerih je bolje, da se zanesemo na zaklenjeno meritev (ONE SHOT), kjer si izberemo eno toËko, na njo izostrimo, ker nam je enostavno najpomembnejπa, nato pa sliko kadriramo tako, ko smo si zaæeleli na zaËetku. Seveda nam avtomatika ostrenja ponuja πe nekaj (Ëe delam eno od tehnik ostrenja v nastavitvi SERVO). Seveda se zgodi, da tudi tak pristop odpove (denimo pri kakπni nesreËi na dirki), tedaj pa se lahko zanesem le na upanje, da bo kamera mimo mojih nastavitev (to ne velja za ONE SHOT nastavitev) ali izkuπenj vendarle uspel nekaj uloviti. VËasih se zgodi tudi izkuπenemu , da enostavno sproæiπ in dræiπ do konca, nato pa πtejeπ za uspeh, Ëe uloviπ karkoli. Seveda pa so moænosti pri EOS1D za uspeh takπnega snemanja toliko veËje (v primerjavi z EOS-60 ali EOS-10D) kolikokrat je tudi ta kamera bolj zmogljiva (8 posnetkov namesto 3 posnetki/sekundo) ali draæja. Veliko veËino æivljenskih, repotaænih in πportnih situacij lahko posnamemo tudi z D60 ali 10D, le za nekaj najbolj ekstremnih πportnih dogodkov resniËno rabimo zmogljivosti EOS-1D, za resniËno vrhunsko loËljivost pa moramo ærtvovati hitrost snemanja zaporednih posnetkov in investirati v EOS-1DS. Govorice, da sistem AF EOS-10D dela slabo, so po mojih πtirimeseËnih izkuπnjah in izredno aktivnem delu s to kamero zagotovo neutemeljene in nereseniËne. Osebno sem z EOS 10D izredno zadovoljen, saj je v digitalno fotografijo prinesel popolnoma novo dimenzijo - vrhunsko kvaliteto, izpopolnjene pomanjkljivosti D60, izredno uporabnost v veliki veËini vseh fotografskih situacij - ob πe vedno dokaj sprejemljivi ceni. Sicer pa je to odliËna reπitev za vse tiste, ki ne rabijo zmogljivosti EOS-1D ali loËljivosti EOS-1DS, predvsem pa v digitalno ohiπje niso pripravljeni investirati ne ravno majhnega premoæenja (si predstravljate da vam 1D ali 1DS pade po skalah...) Domnevno slabo delovanje AF pa, vsaj po mojem mnenju in izkuπnjah, velja pripisati predvsem nepoznavanju naËinov dela AF, moænosti, ki jih ta omogoËa, uporabi neoriginalnih objektivov ali enostavno nepoznavanju navodil za uporabo. Zapomnite si: navodila svojega digitalca “ Ëe zelite izkoristiti vse njegove zmogljivosti “ jih morate imeti v malem prstu. Pri tem pa je treba ves Ëas aktivno razmiπljati, kako uporabiti zmogljvosti tehnike, optike in elektronike vgrajene v vaπega digitalca v smeri Ëimboljπega fotografskega izraæanja vaπih misli, vizij, idej in podob. Mimogrede: ne priËakujte nemogoËega, raje razmiπljate kako boste zmogljivosti vaπe kamere izkoristili do skrajnosti. Ampak najprej se je treba nauËiti na pamet navodila za uporabo, nato knjigo e-Fotografija in vsebino revije e-Fotografije. V prostem Ëasu pa vzemite v roke kakπno knjigo o klasiËni fotografiji, pa tudi tuje strokovne revije so bogata popestritev zakladu znanja na poti do uspeπnega in izredno moËnega kreativnega digitalnega fotografa. Ko osvojite tehnike in naËine njene uporabe, pa se konËno lahko posvetimo vsebini: lovu na dobro fotografijo. In ravno to je lahko vaπe najveËje oasebno veselje v fotografski Veljko JukiË zgodovini Ëloveπtva. e-fotografija - junij, julij 2003 23 ZaπËitno ohiπje za vaπo kamero! Adrenalin se preliva po krvi od trenutka, ko vodiË zavpije: “Gremo!” Voda lije po obrazu; nekaj je potu, nekaj delËkov razbesnele reke, ki se ob skalnih Ëereh razpeni in sili k viπku. Osem moæ v gumijastem Ëolnu pa gara, vsi za enega, eden za vse. ©ele potem, ko se Ëoln na mirnem delu reke na sipini umiri, se poËasi umirja tudi napetost. Pogledaπ navzgor po reki, po prevoæeni poti in potihem zakolneπ: “Mejduπ!” Nekateri bralci se mogoËe πe spomnite uvodnika urednika Borisa Trtnika v reviji Moj Hobi ob Ëlanku o raftingu. Uvodnik tudi v digitalni dobi po nekaj letih πe kako prav pride. In ne zaradi napetosti in veselja po prevoæenih brzicah, ampak ob dejstvu, da imate doma dobro digitalno kamero z zmogljivo kartico in s polnimi baterijami. Kako prav bi vam priπel digitalec v teh enkratnih trenutkih. No, za drugiË boste vedeli, da ga je vredno vzeti s seboj. ”Mejduπ, pa take posnetki bi mel!” Lahko da ste samo ljubitelj deæja in kot John Kelly pleπete po luæah. Bi radi fotografirali svoje obËutke v takih pogojih? NiË bolj enostavnega. Kupite si æe digitalno kamero in zaπËitno ohiπje. Ste vneti jadralec, pa vam je slan morski veter æe veËkrat prinesel sol v vaπo analogno kamero, ki je πla zato rakom æviægat. Iz starih izkuπenj se πe niste niËesar nauËili. Zato si ne privoπËite digitalne kamere, ki bi vam omogoËila obilo posnetkov iz vaπih jadralskih avantur. Tudi za vas se najde dober veter v digitalni obliki. Tudi kajakaπi in kanuisti si lahko zabeleæijo, za katero skalo jih je obrnilo pod vodo. »e pa imate s seboj kamero z mobilnim telefonom, kolegom za vami kar prek MMS-a sporoËite, kje jih Ëaka past. O, ta digitalna tehnika je kot dobro veslo. Ste gasilec ali veliko fotografirate v nemogoËih vlaænih ali praπnih prostorih. Res je πkoda dragega digitalca, ki bi ga voda hitreje uniËila kot ogenj. Da ne govorim, kako uniËujoË je prah za elektronske kontakte. Tudi za vas se najde sredstvo, ki bo omogoËilo posneti potek gaπenja, s tem zabeleæiti dogajanje in hkrati odvrniti prah od vitalnih elektronskih delov. Morda se potapljate, eni samo dokler zdræi duπa po enkratnem vdihu, spet drugi z jeklenkami malo globje. »e nimate s seboj kamere, vam niË ne pomaga razlagati, koliko deset metrov pod vodo ste bili ali s kako veliko ribo ste se sreËali na πtiri oËi. ©e in πe je moænosti, kjer smo bili z analogno tehniko precej omejeni. V analognem svetu smo amaterji uporabljali EWA MARINE vreËe za kamero, profiji NIKONOS kamero, posebej prirejeno za podvodno fotografiranje, najboljπi umetniki pa teæka in draga podvodna ohiπja za svoje SLR kamere. Vsi skupaj smo imeli enake omejitve: samo 36 posnetkov, majhen goriπËni razpon in teæko upravljanje. Tukaj se bodo zopet naπli pametni, analogno razmiπljujoËi in bodo rekli: “Moj konj je πe vedno hitrejπi, niË me ne premetava po brezpotju in πe manj pokuri.“ A je teh kavbojev vse manj. Novodobni imajo terenska vozila, kros motorje, profiji pa helikopterje. Konji so samo πe tako, malo za hobi in lastno veselje. In tako je tudi z fotografiranjem na film. Samo πe Greste na rafting ali samo kopanje v SoËo. Digitalec v ohiπju vas reπi teæav po æelji fotografiranja. 24 malo, tako za hobi! In prosim, pustite posebne primere, v katerih bo film πe nekaj Ëasa kraljeval. Govorim, piπem in informiram za 99 odstotkov vseh starih in novodobnih fotografov. Digitalno prinaπa nov nemir prav med analogne kavboje, hobi fotografe. Pa tako dobri smo bili. NihËe od udeleæencev niti pomislil ni, da bi na raft vzel vodotesno kamero. Sam sem fotografiral je nositi na kilograme opreme, obvladati fotografijo in predvsem v globini poleg dela z vsemogoËimi nastavitvami in raËunanjem obvladati πe fotografijo. VeËini je bila pred potopom foto kamera zadnja v mislih. Zdaj je z digitalno kamero v ohiπju vse to mnogo bolj preprosto. Da me ne bo kateri izmed izkuπenih potapljaËev in dobrih podvodnih fotografov kdaj Tudi Olympus C 5050 lahko zaπËitite. nekatere kompaktne modele ponujal tudi teh ohiπij. In Ëe bi ga kdaj potrebovali, se pred nakupom pozanimajte, za kateri model kamere jih izdelujejo. Zmorejo globine od 30 do 70 metrov. Torej globine, iz katerih se marsikateri amaterski potapljaË ne bi veË vrnil. In to zmorejo male trotl digitalne kamere. Le kam se svet vrti, sem zapisal v uvodniku. Ne samo boj za piksle. Med potapljaËi se æe odvija boj, do koliko metrov zdræi njegova kamera. Ga ni proizvajalca digitalca, ki ne bi ponujal tudi zaπËitno ohiπje. Zgornji je za Canon kamero. Samsung zaπËitno ohiπje omogoËa potop kar 70m globoko. vËasih mikalo, da bi si privoπËil Nikonos III. Je bil tako pregreπno drag in potapljanje mi ni bil tako priljubljen konjiËek, da bi privarËeval za njegov nakup. O kakπnih ohiπjih niti sanjal nisem, saj so bili le domena izredno izkuπenih potapljaËev. ©e ti so kljub izkuπnjam pod vodo imeli obilo dela, da so posneli svojih “ta dobrih” 36 posnetkov. Pa pridejo mali digitalni trotli, ki jih vstaviπ v zaπËitno vreËko AquaPac, in æe lahko fotografiraπ pod vodo. »e uporabiπ zaπËitno ohiπje in si izkuπen potapljaË, je lahko zanimivih posnetkov veliko. Saj ni res, pa je. Ohiπja so prirejena tako, da lahko uporabljamo popolnoma vse moænosti, ki nam jih omogoËa kamera. »e imate pod vodo kakπen zanimiv model, lahko nastavite na P; fotografirate kot laik, dræite se zelene oznake. No, tudi kakπno krajinsko lahko naredite z nastavitvijo za ta naËin fotografiranja. Uporabnost »e se spomnim svojih dni, ko sem pod vodo straπil z zaπËitno vreËo Ewa Marine in Canonom AE-1 v njej, sem bil takrat res v kameni dobi. Pa me je KAMERA V VODI! ___ Sony je moËno prisoten v fotografiji. Pripisujejo mu πtevilko dve. Za veËino kamer pa ponuja tudi zaπËitno ohiπje. Ste kdaj v svoji amaterski potapljaπki dobi pomislili na fotografiranje? To je bila samo domena izkuπenih potapljaËev in poznavalcev fotografije. PeπËice paË, ki se je v glavnem ukvarjala z umetniπkim pristopom do fotografije, ne pa z realnim potapljaπkim svetom. S pomoËjo digitalcev in ohiπij, je drugaËe. “Na zdravje.” skupine turistov, a sem v treh kamerah premogel samo 108 posnetkov, voænja je trajala dve uri, udeleæencev pa trideset. Vsi smo bili zadovoljni, da fotke sploh so, kakrπne æe so. Danes z digitalcem in zaπËitnim ohiπjem æe vsak digitalni ata vsaj stokrat posname svojo æeno, ko kriËi na brzicah. KriËanje zajame πe z zvokom in video zajemom. ©e tak film profi se lahko skrije pred njim. Fotografije, film in zvok - ni kaj, je dasa! Ima digitalca. Da ne govorim o potapljanju. Redki, redki potapljaËi so se spustili v globino s kamero. Treba za nogo povlekel v globine, moram opozoriti, da ne trdim, da smo z digitalcem kar takoj dobri v izrazni podvodni fotografiji. Govorim samo o fotografiranju pod vodo kot o neki od novih moænosti, ki je sedaj dosegljiva veËini. Kar tako, malo za hec, kar je z digitalizacijo fotografija v veËini primerov tudi postala. Ena sama zabava. ZaπËitna ohiπja Narobe jih poimenujejo podvodna ohiπja. Res da jih v prvi vrsti ponujajo za vodne πporte, toda kot sem æe omenil, so primerna πe za kaj veË. Skoraj ni proizvajalca digitalnih kamer, ki ne bi za Posnetek vredem Coustoja. Umetniπki fotografi so πparali vsak posnetek na filmu in takih fotografij niste videli. Vzemite digitalca in ohiπje. Boj s hobitnico, ki je nato pristala v solati in riæoti je posnet. e-fotografija - junij, julij 2003 Profesionalno ohiπje Ikelite, za “profi” kamero Fuji s2pro. Digitalna podvodna fotografija postaja πala. Spodaj ohiπje in bliskavice za kompaktne digitalne kamere. Da ne zmoÊite ali ne izpostavite pesku in vlagi svoje telefone in foto kamere lahko uporabite tudi vreËe AquaPac. Fotografiram ob reki in fotografu pade kamera v vodo. Ravno ko jo je potegnil iz vode, sem ga fotografiral. Okoli njega se zberejo prijatelji in razpravljajo, kaj storiti. Odpri kamero in jo daj posuπiti na sonce! Vræi jo stran! Spravi jo, pa jo bomo po dopustu oddali v popravilo! Spomnil sem se nasveta serviserja, kaj storiti v takem primeru. Iz kamere takoj vzemite ven baterije in jo Ëimbolj nepreduπno zaprite v plastiËno vreËko, ker mora v kameri priti do Ëim manjπe oksidacije kontaktov. Nato jo Ëimprej dostavite serviserju, da jo popolnoma oËisti. Kakovostne in s tem draæje kamere bo serviser lahko πe reπil. NajveËji problem je optika, saj voda poπkoduje njeno povrπinsko zaπËito, pa tudi lamele zaslonke so v nevarnosti. »e pa vam je kamera padla v slano vodo, jo takoj dobro, ne pod moËnim curkom, sperite v sladki vodi in jo nepreduπno zaprite v vreËko. Toda vseeno imate po bliænjem sreËanju s slano vodo le minimalne moænosti, da bo kamera πe kdaj delovala. Kakovostni in primerno dragi objektivi in kamere, ki jih lahko vidite na raznih πportnih tekmovanjih, so æe primerno zaπËiteni pred deæjem in rosenjem. Za vse druge objektive in kamere pa priporoËam, da jih Ëimmanj izpostavljate vodi. Zato razmislite o zaπËitnem ohiπju za vaπega digitalca. So nam le predragoceni. Ali ne? Ste ljubitelj vodnih πportov! ZaπËitno ohiπje za digitalca je namenjeno toËno za vas. Vsak dan smo priËa prodoru digitalne fotografije, ki nam tako rekoË pred oËmi potiska film na vse viπje police zgodovine. Eno izmed podroËij, na katerih se digitalna kamera uveljavlja πe posebej hitro je nedvomno podvodna fotografija. Gre za posebej zahtevno zvrst fotografije predvsem zato, ker je uËenje izredno zamudno. Pod vodo namreË filma ni mogoËe zamenjati, zato je tistih 36 posnetkov πe toliko bolj dragocenih. Manever menjave filma, zaradi posebne pazljivosti, ki je potrebna da prepreËimo poπkodbe obËutljive opreme namreË praviloma traja debelo uro. Digitalna fotografija, je ta najveËji problem tako rekoË Ëez noË odpravila. Sedaj je postalo mogoËe, da vam, ob pomoËi nekoliko zmogljivejπe spominske kartice, prej zmanjka zraka v jeklenki, kot pa posnetkov v foto kameri. Podvodni fotografi vedo, da je primerna in pravilno nameπËena podvodna bliskavica najpomembnejπa prvina dobre podvodne fotografije. Tu pa se zgodba o digitalni fotografiji pod vodo lahko moËno zaplete. Uporaba vgrajene bliskavice, ki osvetljuje vzporedno z optiËno osjo objektiva, praviloma prinese motne in nekontrastne posnetke. Osvetljevanje vode ter vsega æivega in mrtvega, ki se v tistem trenutku nahaja v vodi pred objektivom je namreË podobno fotografiranju z bliskavico v megli. Ta problem razmeroma preprosto reπimo, Ëe objekt z dodatno bliskavico, ki je nameπËena na posebni roki, osvetlimo s strani. Vgrajeno bliskavico s pomoËjo posebnega odsevnika preusmerimo tako, da nam sluæi le za brezæiËno proæenje zunanje bliskavice. Vendar pa veËina danaπnjih digitalnih foto kamer za pravilno osvetlitev in izostritev uporablja sistem predbliska. Teæava, ki jo poznamo æe nekaj let pa je, da naπe stare bliskavice zaradi tega na digitalnih aparatih preprosto ne delujejo pravilno. Enak problem se je tako preselil tudi k podvodni fotografiji. Nekateri proizvajalci opreme za podvodno fotografijo so zato novejπe modele bliskavic opremili s posebnimi nastavki za optiËne kable, s katerimi je mogoËe povezati bliskavico vgrajeno na fotoaparatu s proæilnim senzorjem na zunanji bliskavici. Taka povezava precej nerodna in obËutljiva, nenazadnje pa deluje le izven avtomatike osvetlitve (TTL) kar znatno oteæi delo v πe tako neprijaznem okolju. Za enkrat je ta problem zadovoljivo reπil le ameriπki Ikelite, ki je konec lanskega leta predstavil podvodni bliskavici DS 50 in DS 125 z inteligentnim brezæiËnim proæilnim senzorjem. Le ta je trenutno edini, ki podpira TTL osvetlitveno avtomatiko kateregakoli digitalnega fotoaparata. Ta senzor proæenje bliskavice (ki je vgrajena v fotoaparatu in ima popolno TTL merilno podporo) izredno natanËno posreduje zunanji bliskavici, ki se z njeno pomoËjo sinhrono sproæi in pravilno osvetli objekt. S pomoËjo dodatne elektronike jim je uspelo proæenje v celoti prilagoditi predbliskom vseh tipov digitalnih foto kamer. Poleg tega, so nove DS bliskavice uporabne na kateremkoli analognem fotoaparatu oziroma kompatibilne s podvodnimi ohiπji in bliskavicami vseh proizvajalcev. Na koncu velja omeniti, da je Ikelite edini proizvajalec podvodnih ohiπij, ki se lahko pohvali, da ponuja podvodna ohiπja za tako rekoË vse pomembne digitalne foto kamere. Cene le teh se glede na zahtevnost in najveËjo dovoljeno globino, pri nas gibljejo med 90 in 400, cene omenjenih bliskavic pa se glede na paket pripadajoËe opreme gibljejo med 100 in 300 tisoËaki. VeË informacij o opremi Ikelite si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.ikelite.com, kjer boste naπli tudi informacije o nakupu pri nas. e-fotografija - junij, julij 2003 25 Fotografirate v vlaænih jamah? Digitalec in ohiπje sta prav za to namenjena. S pomoËjo zaπËitne vreËe Eve Marine in kamere na film sem pred 25 leti zajel to fotografijo. 26 e-fotografija - junij, julij 2003 Plavate v vodi in fotografitate. Prej bo zmanjkalo bencina kot vam moænosti zajema slike. Potem pa πe zoom in moænost fotografiranja, dokler ne zmanjka zraka v jeklenkah. »e pa ste podvodni tarzan in imate prijatelje med morskimi æivalmi, lahko z njimi delite fotografije tudi prek TFT zaslona æe kar pod vodo. No, lahko pa si med Ëakanjem dekompresije zavrtite vaπ priljubljeni film, ki ste ga doma posneli na katico. Moænosti, za kaj uporabiti kamero so brez mej. Misli digitalno! In fotografije boste lahko zajeli na nemogoËih koncih nad obzorjem in pod njim, Ëetudi ste popoln fotografski amater. Z digitalnimi kamerami fotografija ni veË znanost in domena samo “ta pravih” fotografov. Zelo, zelo hitro jih lahko ulovite in prehitite, Ëe bodo spali na analognih lovorikah. Digitalno nam ne prinaπa niË drugega kot nove moænosti za zajem slike. In predvsem zaπËitno ohiπje æe za skoraj vsakega digitalca. Kar si je bilo v analogni dobi teæko zamisliti, recimo da bi za svojega kompakta kupili ohiπje, je zdaj tak nakup opraviti otroËje lahko. Toliko ohiπij, kot jih sedaj izdeluje eno samo podjetje, ste vËasih videli samo v specializiranih trgovinah. Ohiπje vam bo priπlo prav tako v puπËavi, kjer vam lahko droben pesek uniËi kamero, kot ob rahlem rosenju ali nekaj deset metrov pod vodo. Moænost, ki nam jo proizvajalci ponujajo, sedaj imamo. »e æelite, jo lahko izkoristite. Zakaj se ne bi preizkusili πe v drugih zvrsteh fotografije in posneli zanimive dogodke ali pokrajino tam, kjer vËasih s filmom niti pomislili niste. Digitalno prinaπa nove in nove zmoænosti. Izkoristite jih in veseli boste novih fotografskih izkuπenj. »e pa ste nudistka? Bodite pozorni na soplavalce. Moænosti, da imajo digitalca v rokah je zelo veliko. ©e kdo od moπkih potapljaËev na dah pomisli na film ob takih zmoænostih digitalcev? In πe nasvet, Ëe smo æe revija za foto izobraæevanje. Ne pozabite izklopiti bliskavke v takih primerih. V vodi umetnost maskiranja ne velja. Matjaæ intihar Preizkus kamer Tri kamere razliËnih razredov, za razliËni namen. Vse pa s tipalom tri milijona toËk. Za vsakogar nekaj! Digitalno delulem æe 27 let. In ne s foto kamero. Kje je bila πe ta takrat. S prvo sem deloval leta 1991. Logitech FotoMan je bilo njeno ime. 480 x 360 toËk in samo Ëb zapis. Vsem, ki ljubite, opisujete in... toËke je namenjen kratek preizkus kamer s tremi milijoni toËk. Tudi vsem ljubiteljem iskala naj velja ta zapis. Te tri kamere imajo takega, da ga lahko tudi oËalar uporablja, do tako majhnega, da bi bilo bolje, Ëe ga sploh ne bi bilo. Tu je seveda πe nekaj za ljubitelje in predvsem ljubiteljice elegance in vse tiste, ki æelijo Ëisto tehniko. Ko pa pogledamo v πkatlo, lahko ugotovimo, da ima neka kamera polnilec, baterijo in æiËevje v velikosti veËje od kamere, spet druga ponuja mini polnilec, tretja pa moænost uporabe treh razliËnih tipov baterij, dva polnilca in πe avto polnilec. Na tak naËin najlaæje ugotovimo, da nam milijoni ne povedo niË o kakovosti in uporabnosti. Predvsem, Ëe si ogledamo fotografije. Razlika je kar velika. Pa zopet ne toliko pomembna, da ne bi bila vsaka kamera namenjena svojemu krogu ljudi. No tukaj imate vsi, ki kamere razvrπËate po toËkovnih razredih, te vaπe toËke in njihove razrede. Tri kamere, tri povsem razliËne osebnosti. »lovek je Ëlovek. Pa naj bo bel, Ërn, rumen, velik, majhen, debel, gibËen, s ploskim Ëelom ali z veliko lasmi. ©e vedno je samo Ëlovek. In takega kot sta ata in mama naredila, nekateri sprejmejo nekateri ne. Torej kamera je kamera, kakrπna koli je æe. Zajeti nam mora svetlobo in narediti tako fotografijo, da nam je vπeË. Kakπni pa so njeni geni, je æe v drugem planu. Poleg vsega tega pa πe imeti take zmoænosti, da nas prepriËajo v njen nakup. In zelo sem zadovoljen, da smo in ste bralci ter foto prodajalci nehali meriti πtevilo toËk kot njeno kakovost. Tu pa πe malo v nadaljni razmislek, glede izbire med kamerami samimi. Vse tri kamere imajo enako πtevilo toËk. Pa lahko takoj povem. Moja G1 je stara, Ëe jo gledamo z digitalnimi oËmi. Pa sem z njo posnel toliko fotografij z namenom za kataloge, revije in knjige kot prej z refleksom nikoli. In klub ne najboljπi kakovosti samo zaradi dveh razlogov. Kamera mi je omogoËa leta 2001 takojπnji ogled posnetka in prenos v raËunalnik. To kar sem poËel æe z majhno Ëb kamero Logitech FotoMan v letu 1991, sem zopet prevzel v letu 2001. Seveda v povsem drugaËni kakovosti. In tako si v poslovnem svetu lahko hitrejπi in cenejπi. Kakovost, dragi moji pa je æe na tretjem mestu. Ne verjamete. Poglejte kako kupujete vse, kar kupujete. Najprej cena, potem ime, na koncu so πele izdelki ali kaj drugega kar ima kakovost. Prava kakovost ima tudi ceno. O njej sicer sanjate ampak za njo niste pripravljeni niËesar odπteti. In Ëe pogledamo te tri kamere. ©e vedno nam niË, ali veliko povedo. Pa si oglejmo zgodbo po posameznih kamerah. Dveh sem lastnik. Pa bi mogoËe kdaj pred mnogimi leti izbral mnoge izmed tistih (Minolta XM, Nikon FA, Contax RTS, Canon T90 v analogni dobi) katerih nisem. Denar je bila vedno ovira za izbiro æeljene kamere. Razmiπljajte in seveda πparajte pred nakupom in boste vedno izbrali pravo. Canon Power shot G1 Saj ni res pa je. Prvo lastno digitalno kamero sem si kupil πele po tistem ko sem v celoti napisal in izdal knjigo e-Fotografija, junija 2001. Do kamere G1, me nobena ni zadovoljila v tolikπnem pogledu, da bi jo æe lahko uporabljal za poslovno uporabo. To je tudi za fotografiranje motivov za prospekte, revije, knjige itd. Ta kamera pa je bila leta 2001 med boljπimi v najviπjem kompaktnem razredu. Ne po toËkah. Ampak po njeni uporabnosti. Mnoæica nastavitev, tudi roËnih in predvsem moænost uporabe dodatne (moje) bliskavice so bili tisti argumenti, da sem se æe odloËil za njen nakup. Od takrat naprej fotolaboratorija nisem veË obiskal, da bi mi izdelali fotografije za poslovno uporabo. In sem fotografiral nakit, ure, hrano, knjige, igraËe itd. UËenje studijske fotografije je bilo zelo hitro. Nekaj predznanja sem sicer æe imel, toda s pomoËjo znanja uporabe svetlobe in takojπnjega ogleda slike na TFT in raËunalniπkem zaslonu je bil tisti element, ki mi je zelo pomagal k hitrejπemu delu in predvsem manjπim stroπkom. Tako naslednice, G2, G3 in G5 v osnovi niso niË drugaËne. MoËno pa se je izboljπala kakovost slike in hitrost dela. G1 ne uporabljam veË. Ima jo sin za fotografiranje in snemanje video zapisa na πolskih izletih. Kaj vse se πe da posneti s starejπo in manj kakovostno kamero, ugotovite πele, ko jo uporablja drug uporabnik. G1 Mju 300 Olympus Mju 300 digital Po sreËnem nakljuËju sem v zaËetku leta 2003 postal njen lastnik. Leto in pol po nakupu G1 se je tehnika æe toliko spremenila, da sem lahko takoj opazil razliko v kakovosti slike v prid Mju 300. Vendar pa Mju 300 ni namenjena za πiroko uporabo. Z njo bi si lahko bolj malo pomagal v poslovni fotografiji. G1 ima vse nastavitve pri roki. Mju jih veËino niti nima. In jih tudi ne potrebuje. Kamera je namenjena predvsem za druæinsko uporabo. In to kakπno! Kamera izhaja iz analogne druæine Mju. Le ta pa je bila po vsem svetu prodana v 22 milijona izdelkih. Mju velja za najbolje prodajano kamero vseh Ëasov. Tudi sam in πe mnogo kolegov smo poleg SLR kamer imeli πe mali analogni Mju. ©e danes, po desetih letih odliËno deluje. In dobre lastnosti so preneπene tudi v digitalnega brata. Kovinsko ohiπje, zaπËiteno za deæne kaplje, visoko vlago, pesek in prah nam πe kako prav pride. Glavna prednost kamere Mju 300 pa je njena eleganca. Vam povem, da ta kamera ni za v robustne moπke roke. Poznam æe kar nekaj dam, ki Mju-ja nosijo s seboj v torbici tako kot mobilni telefon. Ga ne uporabljajo samo kot foto kamero. V prvi vrsti je samo tako lep! In πe iskalo. To ni kritika, ker ga nikoli ne uporabljam. Je tako majhno, da motiv z njim komaj najdete. Pa kaj? Jaz in mnogi ga ne potrebujemo. »eprav ima kot G1 tri milijone toËk, pa je Mju 300 v povsem drugem razredu. Odprl bi za njo kar nov razred foto kamer, “woman elegance”. »e æelite biti “In” potem je Olympus MJU vsekakor za vas. Samsung DigiMax V3 Na trg je priπel kot zadnji. Tudi V3, Ëeprav ima tri milijone toËk, ne moremo primerjati z prej prikazanima. Po velikosti je nekje vmes, nima kovinskega ohiπja, zaπËitenega pred vremenskimi nevπeËnostmi, itd. Ima veË moænosti nastavitev kot Mju in manj kot G1. Torej tudi ta kamera ni namenjena za poslovno uporabo, ampak za naprednega druæinskega fotografa, ki rad tudi kaj sam nastavi pri fotografiranju. Kameri se pozna, da je πe Ëisto sveæa. Hitrost, kakovost slike in predvsem zelo hiter zapis slike in videa to pokaæejo. Tehnika se razvija in vsak mesec se kamere izboljπujejo. Iskalo je skoraj tako dobro V3 Ni kaj. Kakovost po letnicah izdelave kamer. G1 ima zelo veliko πuma. Mju 300 je dobro uravnoteæen, DigiMax V3, pa ima moËno povdarjene tone in zelo malo πuma. In zmagovalec je! Vsi in nobeden. Lahko bi k tem trem kameram dodali Minolto 7Hi, pa bi kljub boljπi kakovosti, moËnemu zoom-u, velikemu πtevilu toËk πe vedno ostali v dilemi. PaË ni namenjena za vsakogar. Nekdo si æeli majhno kamero, spet drugi moËan zoom, tretji, veliko πtevilo toËk, Ëetrti tako enostavno kamero, da jo bo uporabljala tudi æena. Zato πe enkrat povdarjam. Najboljπa izbira nastane v vaπi glavi, ko se povpraπate za namen. Potem pa æelite za katalog posneti ure in? Ne V3 in Mju 300, se ne bosta zadovoljivo odzvala. »eprav imata tonsko boljπo sliko, ostrino in manj πuma. G1 pa omogoËa uporabo dodatnih bliskavic in kontrolo vseh parametov. VËasih je to bolj pomembno od πe toliko boljπe kakovosti slike. Na sreËo, æe ima G1 naslednike. Kajti tak kot je, je za druæinsko fotografijo neuporaben. Za poslovno pa æe nekaj Ëasa uporabljamo SLR kamere. ©e pred dvemi leti pa druge cenovne dosegljive izbire ni bilo. 28 e-fotografija - junij, julij 2003 kot pri G1. Oblikovno pa je V3 vsaj za mene daleË od MJU-ja. Torej kamera, ki kljub enakemu πtevilu toËk, nima niË veliko skupnega s prej omenjenima. V3, kot sem ga dobil na preizkus, pa je presenetil πe v neËem. Samsung se je odloËil za moænost uporabe veËih baterij. Æe znanih AA, posebej prirejenih Ni-MH in Ni-Cd in seveda Li-ion. V πkatli sta bila tudi polnilec tako za Ni-MH in Li-ion baterije, kot avto polnilec. Toliko dodatkov kot jih ponujajo æe dolgo nisem videl v neki πkatli. Na koncu pa preseneti πe svetel in oster TFT zaslon. Lahko bi rekel dobra kamera. Lahko bi rekel drugaËe. Vedno se lahko najde “»E”, Ëe ga æelimo poiskati. Kamera v posameznih delih ni primerljiva ne z G1, kajti doloËeni uporabnik zares mnogokrat potrebuje zunanjo bliskavico, vrtljiv zaslon, ali pa mu je iz Ëisto doloËenega razloga Mju oblikovno vπeËnejπi, manjπi in s tem tudi bolj primeren za nakup in uporabo. Kakπen tri milijonski razred v revijah prosim. Kupujte in ocenjujete kamero za vaπ namen. Preizkusi Kar verjeti nisem mogel, ko sem videl ocene kamer, seveda po mega toËkah v eni izmed naπih raËunalniπkih revij. Kot najboljπa v svojem mega razredu je bila ocenjena kamera Canon A40. OK. Nekako so priπli do tega, da je najboljπa, Ëeprav brez kakπnih obrazloæitev, zapisanega ali videnega kaj je bil namen preizkusa. ZaËudil sem se predvsem iz vidika, ker se te kamere æe nekaj Ëasa ni veË prodajalo, oziroma jo je æe zamenjal model A60. Toliko o objektivnosti danaπnjih preizkusov. PaË nekdo æeli biti v tistem trenutku pomemben in prodati svojo revijo. Ne naredi pa niË drugega, kot da kupca zmede. Preizkusi v danaπnji hitri menjavi modelov so tako nepomembni, da jih sam niti ne opravljam in zapisujem. In tudi ta zapis, naj bo vam kupcem kot ocenjevalcem v vodilo, da stopite do svojega oglaπevalca/trgovca in se pogovorite o pravi kameri za preizkus ali nakup. ZaËnite pa vedno z vpraπanjem za kateri namen bom kamero potreboval in koliko sem pripravljen odπteti zanjo. Tako boste hitro s trgovcem kmalu priπla do vaπe prave izbire. Za marsikoga je prava odloËitev, da v digitalno niti πe ne gre. Lahko je prva ovira cena kamere, ali pa je tako izkuπen fotograf, da naj raje poËaka πe nekaj Ëasa in si bo privoπËil kamero, kakrπna je za njegov naËin fotografiranja primerna. Lastnik analogne SLR kamere, zna biti hitro nezadovoljen s kompaktno digitalno. Predvsem SLR fotografi poËakajte πe malo. Æe ta mesec Olympus svoj SLR z menljivimi objektivi 4/3 razreda na ogled postavi. Za Nikon se nekaj πuπlja v razredu 1000 Euro. Na æalost so vedno vse modele dolgo napovedovali, potem pa prepustili drugim vodilno mesto. Zelo si æelim, da bi konkurenca v SLR razredu postala πirπa. Pentax je zopet malo prestavil zaËetek prodaje digitalnega IST-a. Contax je prenehal s svojim N digital. Minolta πe niË ne napoveduje. Kodak in Fuji nista veË tako aktivna v SLR razredu kot pred leti. Sicer pa, sta tako ali tako prodajala samo svoje ime. Vse ostalo je bilo tehnologija drugih. Canon pa kot vedno Ëaka v zasedi in ko bo treba bodo najbræ tudi oni razveseljili uporabnike svoje optike. Prihaja pa v SLR razred æe leta 2004 tudi Samsung s modelom H1. Imajo kar neverjetne naËrte. Za leto 2007 si æelijo postati tretji najveËji proizvajalec digitalnih foto kamer. Takoj za Canonom in Sony-jem. In to je povedal kar presednik druæbe g. Yoongkoo Lee. Za Sony, sem æe zapisal, da bo kmalu za Canon-om. Po vpraπanju zakaj misli, da bosta Canon in Sony na prvih mestih, pa je dejal, da je Canon glavni igralec v optiki, Sony pa v elektroniki. Torej nekaj kart se bo v naslednjih letih moËno premeπalo. S pomoËjo e-Fotografije, jih boste lahko tudi vi spremljali. Matjaæ intihar KAKO VIDEO KAMERA DELUJE Kamkorderji so postali pomemben del naπega æivljenja. Videvamo jih povsod, πe posebej pa na raznih zabavah ali pa potovanjih. Snemamo tudi razne prireditve, celo rojstvo svojega otroka in pa drugaËne prireditve. Ne zdijo se nam veË niË posebnega. Vendar se le redko vpraπamo, kako pa kamkorder sploh deluje? »e po imenu lahko ugotovimo, da je to naprava, sestavljena iz dveh osnovnih delov. Kamere in videorekorderja. Kamera je tisti del, ki ujame sliko in jo spremeni v elektronski signal. Videorekorder pa ta elektronski signal posname na trak ali pa danes tudi na DVD ploπËo oziroma disk ali spominsko kartico. Seveda pa moramo tudi videti, kaj bomo sploh posneli. Za to skrbi optiËno iskalo ali pa danes æe obvezni dodatni LCD zaslon. Ti sprejemajo signal direktno z kamere in imajo dodane πe informacije o delovanju kamere. Danes tako popularne digitalne kamere pa imajo dodano πe Ëetrto komponento. To je analogno digitalni pretvornik. Ta poskrbi, da se elektronski analogni signal zapiπe v digitalnega. S tem kot uporabnik pridobite na kvaliteti signala. NamreË pri kopiranju analognega signala izgubljate na kvaliteti vsake kopije, saj se signal ne prekopira popolnoma enako. Pri binarnem zapisu pa se ta brez izgub prenaπa z originala na kopijo. Tako kot pri fotokameri tudi kamera vidi skozi objektiv. Ta ima nalogo, da zajeto svetlobo uredi in jo posreduje CCD tipalu. Ker pa ponavadi snemamo predmete, ki so lahko oddaljeni ali pa blizu je objektivu dodan mehanizem, s katerim lahko æeljene objekte posnamemo veËje ali pa objekte ki so blizu posnamemo v celoti. Ker pa slika objekta, ki je oddaljen ne more biti ostra kot slika objekta ki je blizu nas je objektivu dadan mehanizem za avtomatsko izostritev. Ta izmeri razdaljo med kamero in objektom in jo posreduje elektroniki objektiva, ki potem izostri sliko glede na goriπËno razdaljo ki smo jo izbrali. Sedaj ko smo sliko ujeli z objektivom je Ëas da jo spustimo na prej omenjeno CCD tipalo. Ta so razliËnih velikiosti. Od 1/4" pa tja do 1/2". Sestavljeni so iz razliËnega πtevila tranzistorjev. To se giblje vse od 500.000 pa tudi tja do 2.000.000 ali celo veË. Kamera pa vseh ne izrablja za zajem signala. Ponavadi so v uporabi le 2/3 vseh tranzistorjev za zajem slike. In Ëemu tako razsipavanje z dragocenimi tranzistorËki, ki poslabπajo kvaliteto vaπe slike? Ta razlika nastane zaradi tega, ker naπa roka pri snemanjo ni mirna. Ostala tretjina tranzistorjev namreË skrbi, da CANON MV650i Multipraktik med DV kamerami V mesecu maju je Canon poslal na træiπËe svojo novo serijo digitalnih kamkorderjev MV600. Najzmoglivejπi med njimi je model MV650i, ki je pravi multitalent. Z ugodno ceno ter bogato opremo, ki je kameri priloæena, je pravi hit tega poletja. Ostale kamere iz serije so v osnovi enake. Razlika je le v zoomu in ali imajo moænsot dela z MMC/SD karticami. Kamera je oblikovno lepo zasnovana in je ena manjπih v svoji konkurenci. Vendar pa po kvaliteta ena izmed veËjih. V kameri se nahaja Ëip z 1/6˝ in 800.000 toËkami. Vendar pa je elektronski stabilizator slike tako zahteven, da je dejansko uporabljena samo polovica za zajem signala. To seveda pripomore mirnemu posnetku pri najveËjem optiËnem zoomu, ki ima 22x poveËavo, vendar pa ne zmanjπa kvalitete posnetka, kakor bi si lahko kdo mislil. Z digitalnim zoomom pa lahko objekte poveËamo celo do 440x. Je pa zato izboljπava vidna na foto podroËju. »e namreË kamero uporabimo kot fotoaparat, je lahko najveËji format fotografije 1.024 x 768 toËk. Sicer to z fotoaparati ki jih poznamo danes πe ni povsem primerljivo, a je to za fotografijo dimenzije 9x13 cm zadovoljivo. »e pa imaste tiskalnik z DirectPrint tehnologijo, lahko slike natisnete nanj direktno z kamere. Vendar pa ni nujno, da vam ta kamera sluæi le kot videokamera bodo naπi posnetki brez odveËnega migetanja in poskakovanja.Temu reËemo elektronski stabilizator slike. Sedaj ko vemo koliko tranzistorjev dejansko uporabljamo pa poglejmo kaj je njihova naloga. Vsak tranzistor namreË izmeri koliËino svetlobe, ki pade nanj in jo pretvori v elektronski signal. Za svetlejπe dele je napetost signala viπja za temnejπe dele pa niæja. Ker pa bi tako dobili samo Ërno belo sliko je potrebno zajeti πe informacijo o koliËini svetlobe pri osnovnih treh barvah. To zajame druga plast CCD Ëipa,ki po doloËenem vzorcu zbira informacije za rdeËo,zeleno in plavo barvo. Pri boljπih modelih kamer pa so lahko namesto enega tipala uporabljajo tudi tri, ki zajemajo informacije za vsako barvo posebej. Preden pade svetloba na te tri CCD tipala jih posebna prizma razloËi na tri barve, ki potem loËeno potujejo do svojih CCD tipal. Seveda so takπne kamere, ki uporabljajo tri CCD tipala draæje. Vendar pa je kvaliteta zajetega signala neprimerno boljπa. Takπne kamere imajo praviloma tudi optiËni stabilizator slike. To pomeni, da izkoristijo za zajem signala vse tranzistorje na CCD tipalu. Za miren posnetek pa poskrbi mehanika, ki objektiv premika tako, da svetloba zmerom pade na pravo mesto. Sedaj, ko je svetloba na tipalu, le ta pretvori svetlobo v elektronski signal, ga poπlje dalje preko elektronskega sklopa na snemalni del oziroma pri digitalnih kamerah najprej v analogno digitalni pretvornik in πele nato dalje na snemalni del. V njem se nahaja glava, ki je okrogle oblike in rotira z veliko hitrostjo. Ta ima v sebi skrite vsaj po dve video glavi in avdio glave, ki elektronski signal potem prenesejo na trak. »e pa imate DVD kamkorder pa je namesto te glave laserska glava, ki v DVD ploπËo zapiπe signal. Pri traku lahko glava rotira z razliËnimi hitrostmi. Kadar rotira hitreje zapiπe kvalitetnejπi signal saj za en obrat porabi veË traku. Takemu naËinu snemanja pravimo kar SP ali normalno snemanje. Kadar pa glava piπe poËasneje se na isti dolæini traku zapiπe manj signala. Temu naËino pravomo LP ali podaljπan naËin snemanja. Snemamo lahko veË Ëasa vendar je kvaliteta slabπa. Le pri digitalnem zapisu nam kvaliteta slike ne pade Ëe snemamo v normalnem ali podaljπanem naËinu. Tu je namreË zapis sestavljen iz samih 1 in 0. Te pa se prenaπajo enako ne glede na hitrost vrtenja glave. Tako smo sedaj prehodili vso pot od ujetega motiva pred naπim objektivom pa vse do tega, da smo ga spravili na trak. Ostane nam Nenad VuËiË le πe, da ga skupaj s prijatelji pogledamo. ali fotoaparat. Lahko jo uporabljate tudi kot videokonferenËno kamero ali pa celo kot livestream kamero. Moæno pa je predvajati tudi æe posnet material. Vse kar za to potrebujete je FireWire kable in ustrezen priklop na raËunalniku. Tako lahko brez velikih stroπkov postanete zvezda internetnih filmËkov. V kompletu je priloæen tudi daljinski upravljalec. Posebnost pa je dodan πirokokotni nastavek. Ta je v oæjih prostorih πe kako nujen, a je povsod na voljo kot dodatna oprema. Le pri Canonu je æe v osnovnem kompletu. Ostala priloæena oprema pa je æe klasiËna in enaka kot smo jo navajeni pri drugih proizvajalcih in modelih. Ta kamera je res pravi multitalent, a na koncu ne smemo pozabiti, da zna posneti tudi Ëisto navadni Nenad VuËiË film. HITACHI DZMV 270 Prvi DVD RAM camcorderji na svetu! Hitachi je v Sloveniji znano ime. Zopet so tu z prvimi DVD kamerami. Uporabljajo DVDRAM ali DVD-R medije. Na disk je mogoËe shraniti 1998 JPEG slik resolucije 1024x768 ali 1280x 960. Sam DVD - RAM disk je mogoËe presnemati 100 000 krat. Ocenjuje se da je trajanje posnetkov okoli 30 let seveda brez degradacije kvalitete. Zapis na DVD je nadaljni korak v video zajemu. Takoj po snemanju vstavimo mali ploπËek v DVD pradvajalnik ali raËunalnik in ogled filma ali slik je æe moæen. V naslednji πtevilki revije, ki izzide v zaËetku M.I. avgusta si lahko æe preberete njen preizkus. e-fotografija - junij, julij 2003 29 Telefon in foto kamera (MMS) Digitalna foto kamera v vsakem æepu Æe v drugi πtevilki revije e-fotografija smo spoznali, kaj so MMS sporoËila in kje jih lahko uporabljamo. Najnovejπi mobilni telefoni in tehnologija prenosa UMTS pa nam bodo kmalu omogoËali πe viπjo kakovost zajema in predvsem enostavno shranjevanje, prenaπanje datotek in poπiljanje le-teh. Fotografirate zanimiv motiv, recimo, ga poπljete na æenin GSM z MMS in πe v fotolaboratorij, kjer vam izdelajo fotografijo. Na povabilo druæbe Mobitel, naj bi preizkusil mobilne telefone z moænostjo zajema slike, sem se z veseljem odzval. Fotografija prek mobilnega telefona me kot fotografa ne zanima. Kakovost slike je za mojo uporabo nezanimiva. Toda spoznati, kaj vse æe zmore zdajπnja tehnologija, pa je zelo dobrodoπel izziv zame, pa tudi izkuπnja za vse druge, ki vas ta tehnika zanima, pa ne morete preizkusiti dragih naprav. Kamere z zmogljivostjo tipala do dveh milijonov toËk se bodo poËasi umaknile s foto polic in kot sem zvedel kasneje, prav na raËun mobilnih telefonov s foto kamerami. Dnevno naj bi fotografiral in poπiljal fotografije na spletne strani PinkPonk, na katerih objavljajo MMS dnevnike. Z veseljem sem se odzval na preizkus, saj vsako foto digitalno tehnologijo z veseljem preizkusim v praksi. In πe kot pravimo v πali “kot ata na mamo”. Odπel sem na poslovno konferenco podjetja Samsung v πvedsko prestolnico, kjer so tudi predstavili GSM telefone z moænostjo zajema slike. Torej pravi preizkus v praksi tako mobilnih telefonov kot kakovosti slike in prenosa le-te. Pa πe rad grem s konkurenËnimi kamerami in sedaj tudi telefoni v osje gnezdo. Korejci in Japonci nikoli niso jezni, Ëe nosiπ in delaπ s konkurenco. Takoj je ob tebi eden izmed njihovih usluæbencev in prijazno iπËe informacije, kaj je tako dobrega na konkurenËnem izdelku. Ko preuËijo tvoje odgovore, pride viπji po rangu in pove podrobnosti iz njihove ponudbe. Iz njihovih vpraπanj in odgovorov pa se tudi sam kaj nauËiπ. Ne vem, Ëe je kdo na tej konferenci zvedel toliko o novostih in naËrtih v mobilni tehnologiji kot jaz. In to samo zato, ker sem uporabljal konkurenËnega Sony Ericsson P-800. Sony Ericsson T68i z majhnim foto prikljuËkom, ki sem ga dobil ob nakupu, sem do sedaj naredil samo dve, tri slike in jih poslal preko MMS na svoj e-poπtni naslov, da sem videl, kako vse skupaj deluje. Pa πe zastonj je bilo takrat. DrugaËe pa sem slab uporabnik mobilnega telefona. Uporabljam ga æe 14 let (prvi ni bil GSM, ampak je deloval preko radio zveze na domaËo postajo, vezano na telefon) in πe zdaj uporabljam samo tipki za vklop in izklop. Torej izkljuËno samo za pogovore. NiË SMS sporoËil, GPRS moænosti, interneta, raznih Planet reπitev itd. Telefon je za mene samo sredstvo za pogovor. Za 15-letnega sina sem, kar se mobilnih telefonov tiËe, æe trda stara buËa. Za mlado generacijo pa je poznavanje celotne tehnike nekaj samoumevnega. Mobilni telefon, Ëe mu bomo πe tako rekli , v katerem bo dlanËnik, foto, video in avdio zajem, glasbeni predvajalnik, moænost plaËevanja, mali PC s programi in mogoËe πe TV in radio, ima pred seboj lepo prihodnost. Zna se zgoditi, da bo naprava z vsemi temi zmoænostmi kmalu postala Ëlovekov “najboljπi prijatelj”. Bolj verjetno pa je, da bo naπ “Big brother”. Tehnika Zaenkrat je telefonov z moænostjo foto, video in avdio zajema samo za vzorec. ©e manj jih je z dodatno moænostjo Za koga je primerna digitalna kamera v mobilnem telefonu? Zdaj je to vpraπanje podobno tistemu, na katerega sem odgovarjal æe pred petimi leti. Za koga so primerne digitalne foto kamere? V tem trenutku lahko reËem povsem podobno. Samo za poslovno rabo. Telefoni s to moænostjo zdaj πe niso poceni, poπiljanje datotek prek mobilnega operaterja prav tako. Torej za mnoæiËno uporabo bo treba poËakati na veË telefonov s to moænostjo, viπjo kakovost slike in predvsem niæjo ceno MMS storitve. Za poslovnega Ëloveka, kjer pa sta Ëas in predvsem informacija zlato, lahko reËem, da je fotografiranje s telefonom odliËna moænost tako za shranjevanje kot poπiljanje informacij. NiË ni drugaËe kot pri zaËetku uporabe digitalne kamere. Sprva draga in z majhno πirino uporabe, v nekaj letih pa æe sprejemljiva cena in mnoæiËna uporaba. Kako mi je P800 kot “poslovneæu” priπel prav, pa v nadaljevanju. Vizija Sam nisem prevelik redoljub, ljubitelj vse nove tehnike in njihovega popolnega spoznavanja. ©e najmanj me zanimajo navodila. Tehnika me zanima samo toliko, kolikor jo potrebujem. »eprav imam svoj Nekateri telefoni imajo kamero æe vgrajeno, na druge pa lahko foto enoto priklopimo, kar je nerodno in zamudno. Je pa telefon zato manjπi in ga lahko nadgrajujemo z razliËno kakovostjo kamer. 30 e-fotografija - junij, julij 2003 organizatorja. Takega z vodometom, pa πe Bill Gates ni napovedal. Pa gre tehnika tako hitro naprej, da bo lahko æe ob izidu revije na trg priπlo nekaj novih modelov. Sam sem preizkusil Nokio 7650 in dva Sony Ericssona, T68i in P-800. Predvsem slednji me je navduπil in mi æe nakazal, v kakπen nakup me bo tehnika prisilila prav kmalu. Ti telefoni me niso zanimali z vidika telefonskih pogovorov, njihovih nastavitev itd. Telefoniraπ, sliπiπ klicanega, piπeπ SMS sporoËila, nastavljaπ melodije, zvonjenje itd. Enako kot na navadnem mobilnem telefonu. Zanimala me je samo moænost zajema slike in uporabnost le-te. In tu lahko reËem, da smo zopet tam kot pri “pravih” digitalnih foto kamerah. Pomemben je namen, za katerega bomo zajeto sliko uporabljali. Slika je dobra za svoj namen. In kar nekaj fotografij s temi telefoni sem posnel za pravi namen. Nokia 7650 me sicer ni navduπila. Ne ker slika ne bi bila dobra ali se ne bi dalo delati z njim. Nasploh meni osebno telefoni te znamke nikoli niso bili vπeË. Predsodek paË, kot mislim, da nikoli ne bom lastnik nobenega nemπkega avtomobila. Enostavno mi niso vπeË. Telefon T68i je zame predober. Uporabljam ga zgolj zaradi sinovega prepriËevanja, kako je to prava izbira zame, predvsem ker je majhen. V prejπnjem telefonu, Motoroli, mi je “crknila” baterija in sem zaradi akcije raje kupil nov telefon kot baterijo za starega. In ker to ni test telefonov, ampak preizkus uporabnosti slik iz njih, to lahko zapiπem. P-800 pa je zame druga pesem. Zaenkrat je πe prevelik in preteæak, z zame preveË nastavitvami, ki jih ne potrebujem, in foto zajemom, ki me πe ne zadovolji. Sam sem bil vedno vajen foto kamer in s seboj bom πe nekaj Ëasa raje nosil mini kompaktno kamero in telefon posebej. Vendar v letu ali dveh bodo telefoni s foto zajemom æe tako kakovostni in cenovno dosegljivi, da bodo marsikoga prepriËali, da fotodigitalne kamere sploh ne potrebujeveË. Tudi nisem kakπen pomemben poslovneæ ali odvisneæ od stalne prisotnosti za klicoËe, da bi moral telefon vedno imeti pri sebi. Sem Sony Ericsson P-800 æe nakazuje, kam gre tehnologija. V vaπi dlani bo vse od mobilnega telefona, dlanËnika, foto, video in audio zapisa, malega raËunalnika z osnovnimi programi za pisarniπko rabo in obdelave fotografij, videa in audia. samo majhen “druæinski” podjetnik, ki si, Ëe je le mogoËe, vzame prosto. VËasih GSM za lastni mir enostavno izklopim. Ste æe poskusili to narediti med tednom za dan, dva? Toplo priporoËam. Kot po uri, dveh mencanja najti WC. Kakπno olajπanje. Vendar kot poudarjam, da brez digitalne kamere ne bo πlo, Ëe boste πe æeleli fotografirati, tako kmalu ne bo πlo brez telefona z MMS zmogljivostjo in s tem posredno tudi z vgrajeno foto kamero. Predvsem vas bodo drugi uporabniki MMS-ja prisilili v nov nakup. Poπiljali vam bodo slikovne informacije, vi pa si jih ne boste mogli ogledati. Preizkus foto lastnosti »e si fotograf, vajen druæinske fotografije na foto papirju, potem moraπ pozabiti na kakovostno fotografijo iz teh naprav. Miniaturna optika, mini CCD in moËno stiskanje datoteke naredijo svoje. Tudi sami proizvajalci priznavanjo, da bodo te tri lastnosti kljub dvema milijonoma toËk v telefonih glavni vzpodbujevalec uporabe pravih digitalnih foto kamer. Torej o foto kakovosti ne gre govoriti. Seveda pa so prednosti drugje. Sam vam jih bom prikazal kar iz svojih praktiËnih izkuπenj. Z isposojenimi mobilnimi telefoni je zaËel nastajati MMS dnevnik mojega potovanja in preizkus uporabnosti teh naprav. Pregled nastavitev Najprej sem dal naprave v pregled svojemu sinu. Kot sem jaz vËasih bral vse, kar je bilo zapisanega o fotografiji, on danes vsrka, kar piπe o mobilnih telefonih. Polnitev baterije, pregled koliËine spomina, zmoænosti telefona in kamere in predvsem pregled navodil in priklop na raËunalnik je najbolje , da opravi najprej nekdo drug. »e kaj ne gre, vsaj veπ, kdo je kriv. Nokia 7650 se mi je zdela prevelika in nerodna za uporabo, zato sem mu dovolil, da jo odnese s seboj in jo preizkusi sam. In “mulc” jo je dobesedno preizkusil tam, kjer je to sveto prepovedano. Kje drugje kot v πoli med poukom. Namesto da bi prepisoval s table, je zapiske profesorja enostavno posnel, zraven pa πe zvoËno zabeleæil predavanje. Ni slabo. Mulc misli s svojo glavo, a namesto da bi v πoli zapisal snov, je doma porabil precej Ëasa, da mu je prek IR povezave uspelo presnesti slike in jih nato iztiskati s tiskalnikom. Lepljenje izpisov v zvezek pa je nepomembno analogno delo. No, vsaj nauËil se je nekaj novega. Tehnologijo je treba izkoriπËati in na æalost se tega πe premalo zavedamo. Sam v njegovih letih nisem Razlika med kamero v telefonu in “pravo” kamero se vidi æe v velikosti optike. Manjπe je tudi CCD tipalo. Æe samo ti dve lastnosti bosta fotografijam iz telefona onemogaËali konkurenËno kakovost kompaktnim digitalnim kameram. Za svoj namen, danes predvsem poslovno uporabo pa je mali telefon s kamero odliËen pomoËnik. Fotografija oziroma zajem slike pa postaja vse bolj domena zabave. Predvsem mladi bodo ob pocenitvi teh telefonov njihovo novo moænost z veseljem izkoriπËali. UMTS, pa zna prinesti revolucijo. Tu se telefon z digitalno kamero zelo izkaæe. Vsega si nikakor ne morete zapomniti, kar vam hoËe sporoËiti predavatelj. Enostavno vklopite snemanje zvoka in fotografirate predstavljene grafe. Kasneje si lahko v miru naredite glavne zabeleæke. Namesto vaπe glave za vaπ boljπi spomin skrbi spominska enota v telefonu. Pomembno informacijo pa lahko æe v naslednjem trenutku s pomoËjo MMS-a poπljete na drug telefon ali na elektronsko poπto. Nekaj takega bi potrebovali profesionalni fotoreporterji. V SLR kamero bo treba vgraditi moænost neposrednega prenosa slike prek GSM povezave. Fotografija starega dela Stockholma je posneta kar iz hotelske sobe. Sony P-800. PoveËava 10 x 13 cm. Informacijo imamo. Nekaj se vidi, bo rekel fotograf. Ni pa kakovosti, kakrπno si druæinski fotograf æeli. PoËakajmo na nove naprave z viπjo zmogljivostjo. smel uporabljati kemiËnega svinËnika, niti malega digitrona. Lahko pa smo se lomili raËunati z “rechenshibarjem”. P-800 sem vzel s seboj in opravil v nekaj dneh odliËen preizkus v praksi. Takoj si opaæen. S plastiËnim svinËnikom nekaj riπeπ po napravi, tipkaπ tekste, zapisujeπ zvok in pregledujeπ slike. Za veËino ljudi je to πe velika novost. Pridem na ©vedsko in na hodniku pred konferenco malo fotografiram, gledam slike, poizkuπam kakπno poslati in glej ga zlodja, vsi gledajo v to malo Ëudo. Pa kaj ste vsi za Ëasom, da ne poznate tehnike?! Sicer pa, tudi sam sem jo v roke prijel πele pred dnevi. In opaziπ, da tudi razviti Evropejci, novinarji, tehniki, prodajalci itd. πe niso preizkusili sodobne tehnike. Postavi se prvo vpraπanje, koliko jo v resnici æe potrebujemo. Dobro jo je imeti, toda samo Ëe nam v resnici sluæi. Kar se mobilne telefonske tehnike tiËe v pogovoru spoznaπ, da smo Slovenci zelo visoko. Pa pridejo Korejci iz Samsunga in tiho opazujejo. Ponudim telefon na ogled in priËne se debata. Kmalu izvem, da so æe pripravili telefone s podobnimi lastnostmi, samo da ima za mene kot fotografa celih dva milijona toËk. Ga imate tu za pokazati, sem vpraπal. A πe ne, bo pa kmalu. Imel bo to in to, njegove zmoænosti bodo take in take itd. No, pa sem zvedel nekaj novega, predvsem pa, kaj vse nas Ëaka v novih tehnologijah. Le kam beæi ta svet? Fotografija S telefoni sem pridno fotografiral. NajveË sem uporabljal P-800. Velikost slike je samo cca. 80 KB. Telefon ima 12 MB notranjega spomina za posnetke in πe moænost zunanje spominske enote MemoryStick Duo. Zato prostora ne zmanjka. In fotografiram vse, kar mi pade na pamet. Na konferenci sledi novo preseneËenje. Ob predavanjih so veliko podatkov v obliki grafov prikazali prek LCD projektorja na platno. »e sam govor lahko πe nekako spremljam in zapisujem pomembne podatke, grafe nikakor ne morem. Kljub slabi svetlobi preizkusim kamero. In pridem spet do spoznanja, da najslabπa kamera z najenostavnejπo avtomatiko v πe tako slabih pogojih vedno naredi solidno fotografijo. To ni samo “trotl”, kakrπnega poznamo fotografi. Lahko bi dejal “super trotel”. »e imate dovolj zmogljivo kartico v telefonu, si lahko posnamete kar cel film. Sin je v kinu samo fotografiral. “Poglej, kateri film se vrti”. LoËljivost seæe do 640 x 480 toËk. Datoteka v RGB TIFF obliki je velika 900 K. Tu pa se najlepπe pokaæe, da πtevilo toËk pove zelo malo. Mini objektiv, majhen CCD in velika kompresija veliko vplivajo na kakovost konËne slike in to bo vedno slabost kamer na mobilnih telefonih. Programska oprema za korekcijo slike pa ni zanemarljiva. Lahko nadziramo svetlost, kontrast, ostrino, korekturo beline itd. - kot na pravi digitalni kameri, samo da nastavitve nastavljamo s svinËnikom na zaslonu. Vendar telefon s foto zajemom ni in nikoli ne bo namenjen fotografu, ki je vajen in potrebuje viπjo kakovost . Veliko uporabnikov telefonov naslednje generacije, ki jih zanima bolj informacija in zabava, pa bodo s posnetim zadovoljni. Tudi v fotolaboratorijih se bodo morali poËasi æe navajati na novo moænost. Fotografiraπ in slika se æe prenaπa v fotolaboratorij. Me prav zanima, kdo od fotolaborantov se bo pri nas prvi povezal z mobilnim operaterjem, ki bo omogoËal takojπnjo povezavo z njegovim laboratorijem. Nokia 7650 nima zunanje spominske enote, v P-800 pa lahko vstavimo MemoryStick Duo. Iz Nokie moramo slike prenesti prek MMS-a na naπ e-naslov, kar ni zanemarljiv stroπek. Lahko uporabimo brezæiËni prenos IR in Bluetooth povezavo in prenesemo datoteke v raËunalnik. Kabelska povezava ni moæna. P-800 pa lahko prikljuËimo na poseben nastavek, tega prek USB kabla priklopimo na raËunalnik in prenesemo datoteke. Seveda obstaja tudi moænost MemoryStick kartico vstaviti v Ëitalec kartic. Priloæen je tudi adapter, v katerega vstavimo MemoryStick Duo, tako da lahko uporabimo tudi stare Ëitalce, ki nam berejo samo veËje MemoryStick kartice prve generacije. Kakπna je kakovost slike, se kot vedno ne da odgovoriti. Zopet poglejmo, za kaj jo potrebujemo. »e vzamem, da imam zabeleæene vse grafe, da sem æelene fotografije lahko poslal tako na e-poπto kot drugim na telefon, so zelo zadovoljive. Poslovneæu so æe sedaj te naprave odliËen pripomoËek. »e pa ocenjujem s pogleda druæinskega fotografa, si s temi fotografijami ne bi dal izdelati foto albuma s potovanja. Marsikoga bo zadovoljila moænost in kakovost ogleda slik na raËunalniπkem ali TV zaslonu. Tu je Sony æe naredil doloËene korake. Skoraj vse njegove naprave za zabavno elektroniko imajo moænost sprejemanja MemoryStick kartic. Iz telefona jo vstavite v TV sprejemnik in program sam priËne s prikazom fotografij. Brez mobilnega telefona zdaj ne gre veË. Vedno ga nosimo s seboj. »e ima πe moænost zajema slike, toliko bolje. Fotografije s sejmov, predavanj ali rezervnih delov, ki jih potrebujemo v podjetju, so lahko zelo hitro na telefonu ali raËunalniku sodelavcev. Za vse druge uporabnike pa so zaenkrat ti telefoni samo draga igraËa. Torej Matjaæ Intihar odloËitev je, kot vedno, na vaπi strani. Na mobitelovih internetnih straneh si lahko ogledate razliËne MMS dnevnike znanih slovencev. http://www.pinkponk.com/mms/mms_dnevnik.asp »e ni pri roki “prave” digitalne kamere, potem nam za informacijo dobro sluæi tudi kakovost foto zajema iz telefona. Sliko vsaj imamo. »e je zaradi res slabe kakovosti ne bomo dali izdelati v fotolaboratorij, potem jo bomo prijateljem vsaj pokazali na raËunalniπkem ali TV zaslonu. Mobilni telefon je zdaj nepogreπljiva naprava v naπih rokah. Karkoli vas zanima, zapis slike in informacije, je vedno pri roki. Fotografiral sem foto izloæbo na letaliπËu v Frankfurtu in sliko poslal trgovcu v Slovenijo. Za dokaz, da je marsikatera kamera draæja v NemËiji kot pri nas, je slika zadovoljiva. Kako je svet majhen. Na letalu iz svetovnega letalskega kriæiπËa v Frankfurtu sreËaπ mnogo zanimivih ljudi. Naπih politikov na letalu nisem posnel, pa bi jih lahko v dokaz, da se res vozijo z rednimi letalskimi linijami. P-800 v rokah in slika skupine Sestre je tu. e-fotografija - junij, julij 2003 31 10 filmov, prosim! Maj je mesec ljubezni. Ne vem kaj je meni Amor namenil s svojo puπËico. mislim, da se je letos poπteno zmotil. Æe drugiË v tem mesecu me je ustrelil z napaËno. Tokrat sem πe bolj posegel po filmu in πe boljπi analogni foto kameri. Le kaj mi je, sem se spraπeval. Prej æe dve leti nisem povohal filma, sedaj pa kar dvakrat v enem mesecu. Nekaj hudo narobe je z mano pravijo kolegi, ko jim povem svoje nove foto dogodivπËine. No pa po obrazloæitvi spoznajo moj vzrok za manjπi flirt s filmom. NiË posebnega. Tako malo na hitro, da ne pozabiπ kako gre analogno. Najprej sem πel streljat s filmom Schumacherja, nato pa me je doletelo delo, za katerega sem æe pred davnimi leti rekel, da ga ne bom opravil veË. Pa se zareËenega kruha ponavadi najveË poje in sem sprejel proπnjo kolega, za fotografiranje poroke. In podobna pesem kot pri prejπnjem Ëlanku, v katerem sem uporabil film, se je dogodila tudi tu. Sedaj si analogne kamere nisem sposodil iz vidika poveËav, saj me do 30 x 45 cm D60 v popolnosti zadovolji. Problem je bil v hitrosti dela. predvsem sproæilca in shranjevanja. Zapisal sem æe, da “cenene” digitalne SLR kamere niso namenjene za resno delo, kjer æelimo iz motiva iztisniti najveË. »e bi imel EOS 1Ds, potem ne bi πel v foto trgovino, si nadel temna oËala in Ëepico in kupil 10 filmov. In sem si moral zopet sposoditi analogno kamero. EOS 1v mi je kar pristajala, ampak æal ni bila digitalna dvojËica 1Ds. Kar malo z nostalgijo sem pogledal kamero in nastavitve na njej, potem pa v njo vstavil film. Tega dela ne pozabiπ tako hitro. Po toliko Ëasa pa te vseeno malo stisne, ko zapreπ pokrov. Je film vstavljen pravilno ali ne? Leta brez prakse le pustijo malo dvoma. Sem pa takoj opazil æe znano razliko. Hitrost ostrenja in predvsem proæenje je 32 z profesionalno kamero neprimerno hitreje. Pa me ti dve lastnosti pri D60 nista toliko motili. Bolj moteËe je, da po sproæitvi kamera potrebuje cca. sekundo do dve, da je pripravljena na novi posnetek. Seveda Ëe ne fotografiramo s tremi posnetki v sekundi. To pa ni primerno za tak naËin fotografiranja, kot sem ga fotografiral sam. In Ëe æeliπ vseskozi spremljati dogajanje, v tako pomembnem trenutkih moraπ biti prepriËan, da bo kamera sproæila takrat ko æeliπ. Verjemite da so danes tudi najcenejπe analogne SLR kamere primernejπe za resno delo, kot povpreËne digitalne, pa Ëe je njihova cena tudi 500.000 sit. Govorim o kameri, ne o konËnem izdelku. Film se v mnogih elementih æe z D60 ne more veË primerjati. Kaj πele z boljπimi. Danes si SLR analogno kamero lahko sposodiπ na vsakem koraku. Zares dobrih digitalnih SLR je pri naπih fotografih zelo malo. Torej si je niti sposoditi ne moreπ. In Ëe sem hotel dobro delati, “evo me“, zopet v foto trgovini s filmi. Skoraj za v rubriko “Saj ni res, pa je”. Vendar situacija te prisili v izbiro med uporabo neprimerne kamere ali pa izposojo neËesa kar æe dolgo nisi dræal v roki, veπ pa da dobro deluje. e-fotografija - junij, julij 2003 In tu je ves Ëar, zakaj πe izbrati analogno in film. »e tehniko poznaπ, potem jo znaπ v doloËenih okoliπËinah tudi izkoristiπ. In to æelim vsem vam fotografom, v digitalni razlagi tudi dopovedati. Kar ste znali pred leti, oziroma s pomoËjo analogne kamere in filma vam bo πe kako prav priπlo v novi digitalni tehniki. In Ëe veπ kako deluje film, potem tudi veπ, kdaj in kako ga πe uporabiti. Prav tako tudi tehniko samo. Film je fotografova prva ljubezen. Te pa ne pozabiπ nikoli. In Amor mi s svojimi puπËicami to dopoveduje. Vendar æe konec leta priËakujem digitalno kamero, ki mi bo za normalno ceno, Ëe temu sploh lahko tako reËemo nudila veliko. Æe dolgo sanjam o telesu EOS 3 in digitalnem delu EOS 10D ali πe malo bolje. In takrat analogne kamere in filma zares ne bom veË potreboval. Tako, malo za hobi, Ëez Ëas pa se πe ne ve? Rezultati Dobro poznam tako film kot digitalni zapis. Kot profesionalni skenerist, sem jih dal toliko skozi roke in digitalizacijo, da filma niti ne æelim veË videti. na sreËo se v mojem poslu, grafiËne priprave vse veË uporablja digitalno. Bobenski skener, zavrtim samo πe dva do trikrat na mesec. Sicer v mojo πkodo, ampak laæje delo in gledanje v nebo tudi nekaj stane. Kje so Ëasi, ko sem samo za en sken raËunal 100 in mnogo veË DEM. Ja prav ste prebrali. Pa se ne obremenjujem s starimi zasluæki kot se πe nekateri fotolaboranti, po starih film Ëasih. PaË naπel sem si drugo dobro plaËano delo. Æe dolgo vem, da je film samo πe za nostalgike ali tiste, ki si πe ne privoπËijo digitalne SLR kamere. Na æalost vam ne smem pokazati posnetih poroËnih fotografij. Æelja mladoporoËencev paË. Toda verjemite mi. Takega zapisa kot ga dosega æe D60, v beli barvi obleke tako v senci kot direktnem soncu, na filmu ne dobite. Ne vem kako je z konkurentoma Nikon D100 in Fuji S2pro. Sam na film niti pomislil nebi, Ëe ne bi bila D60 obupno poËasna pri shranjevanju datoteke in ponovnem proæenju. Res da poroko ne moremo primerjati z hitrimi πporti, toda vseeno se za fotografa dogaja toliko hitrih reËi na enkrat, da velik del dogajanja enostavno spremlja samo skozi iskalo. In ko mi je uspelo s EOS 1V na film zabeleæiti vsaj πtiri posnetke, bi D60 komaj shranil sliko. »e bi bil profesionalec, bi mi æe dolgo delal druæbo digitalni EOS 1Ds. Tako pa, si moram pomagati z iskuπnjami iz preteklosti in Ëuditi znance, kaj pri meni πe dela analogna kamera. SrËno upam, da bo konkurenca Canona kmalu zaæivela in jim vrgla poleno pod noge. Amaterji smo prikrajπani tako za njihove dobre objektive, kot vrhunsko digitalno tehniko. Enostavno so predragi, da bi o njihovi kakovostni ponudbi sploh razmiπljali. Tudi tu se je æe naredila selekcija. »e s tehnologijo sluæiπ, torej si profesionalec, potem jo imaπ. Za nas ostale smrtnike pa je na voljo samo povpreËna tehnika, ki pa vseeno stane pol milijona tolarjev. Kot vedno povdarjam za malo denarja malo muzike. Oziroma πe vedno boπ moral v posebnih primerih poseËi po analogni kameri in filmu. PriËakujem kaj boljπega in seveda cenejπega, da mi bo D60 samo πe druga digitalna kamera. Sedaj je namreË pri resnem delu æe dvakrat bila kot odliËna sopotnica analogni. In 10D je nadaljne vpraπanje. EOS 10D, mi ni toliko pihnil na duπo, da bi se odloËil v menjavo. Je hitrejπi v vseh pogledih za polovico. Ampak πe vedno daleË od 1Ds. 10D kupi tisti profi, ki nima veË “many” in posla. Saj sem æe zapisal “za revne profije” in ostale smrtnike. Torej, πe bom Ëakal in πparal za digitalno EOS 3. Ostali za digitalni F100, Dynax 9 itd. Do takrat pa kolegi, ne πe prodati vaπih analognih refleksov. MogoËe ga Matjaæ Intihar bom πe kdaj potreboval. Paradoksi v slovenski digitalni fotografiji »e pogledam kakπen razcvet digitalnih minilaboratorijev je v Sloveniji, bi lahko pritrdil, da spadamo med vodilne dræave na tem podroËju. Razvoj je n.pr. v NemËiji bolj poËasen (tako predvidevam iz mojih kontaktov v tujini), kot pri nas. Imam obËutek, da moramo za vsako ceno imeti najnaprednejπe stroje, kaj in kako z njimi proizvajamo, to je pa æe drugo poglavje. Nedavno sem se pogovarjal z nemπkim tehnikom, ki je instaliral digitalni osvetljevalni stroj v Ljubljani. Oba sva priπla do zakljuËka, da ti avtomatski digitalni minilaboratoriji zapeljujejo fotografe k masovni produkciji povpreËne kvalitete. Kje so Ëasi, ko se je fotograf posvetil svojemu izdelku, ko so ljudje prihajali k pravemu mojstru, da bi jih ovekoveËil tako, kot samo on zna. V danaπnji silni naglici izgleda, kot da to ni veË moæno. Fotografi tarnajo, da jim tega nihËe ne bo plaËal in se spustijo na amaterski nivo, medtem ko amaterji tarnajo, da so slike slabo izdelane. Tako je nastala situacija, ko se maËek vrti v krogu, loveË svoj rep. V tujini takπnega razvoja in hkrati propada klasiËne fotografije ne zaznamujejo tako hitro kot pri nas. Tam se πe vedno loËuje produkcija za amaterje in strokovno izdelana fotografija, naj bo to klasiËna ali digitalna. Zakaj, se spraπujem, niso fotografi pripravljeni vloæiti malo veË Ëasa v izdelavo kvalitetne fotografije. V tujini πe dandanes obstajajo studiji, ki izdelujejo mojstrske fotografije, tudi pri nas jih je nekaj, resda redki, ampak so πe. Kako lahko potem le-ti preæivijo, saj jim njihovega truda (navidezno) tako nihËe ne plaËa? Spraπujem se, kako lahko ti fotografi potem πe obstajajo? MogoËe ni prave ponudbe, ker se ljudje prehitro zadovoljijo s tem, kar dobijo? PrepriËan sem, da je kar nekaj ljudi, ki bi bili pripravljeni plaËati nekaj veË, Ëe bi res dobili kvalitetno izdelano fotografijo. Spoπtovani fotografi, tudi z digitalnimi minilaboratoriji lahko izdelujete visokokvalitetne fotografije, seveda je potrebno nekaj vloæiti tudi v znanje in si vzeti nekaj veË Ëasa za obdelavo. Mislim, da je reπitev tudi v novem naËinu razmiπljanja. »e vzamemo za primer izdelavo poroËnih fotografij, v pol ure ne boste “sprintali” kvalitetnih fotografij, vzeti si je treba nekaj Ëasa za pregled posnetega materiala, narediti izbor, izdelati profesionalne korekcije - le tako boste lahko dali iz rok kvalitetni proizvod, ne pa masovne πare. V kratkem bo aktivna moja internetna stran, kjer se bodo na forumu predstavili ponudniki kvalitetnih storitev. PrepriËan sem, da imamo pri nas dovolj dober potencial, da spremenimo situacijo na bolje. Franci Mueller Fotonasveti 10 sekund za reportaæo So primeri, ko se navadnemu smrtniku pokaæe priloænost, da fotografira osebo, ki je pred njim samo v tistem trenutku in nikoli veË. Kako se obrniti v taki situaciji, da bo fotografija uspeπna? Kar precej ljubiteljskih fotografov je Ëakalo Schumacherja pred parkiriπËem v Novi Gorici, kjer ga je Ëakal helikopter za polet proti Zeltvegu. »akanje na zvezdo je bilo dolgotrajno. Toda od trenutka, ko ga je v krvavo rdeËi Alfi 156 GTA naπ komentator F1, Miran AliπiË, pripeljal na parkiriπËe in so varnostniki odprli vrata avtomobila, je minilo samo nekaj sekund, da je Michael æe sedel v helikopterju. Po konËanem dejanju sem sliπal besede nekaterih, ki so gledali posnetke na svojih TFT zaslonih: “Saj ga niti na sliki nimam, tako hitro je πlo vse mimo!” Kadar fotografiraπ povsem nepredvidljive dogodke in niti ne veπ, Ëe boπ æeleni motiv sploh ujel, potem je priprava nanj πe toliko bolj pomembna. Ne æelite si preveË. »e bo v takih primerih samo eden posnetek uspeπen, ste naredili veliko. Dobesedno celotno delo sloni na enem samem trenutku. In Ëe v tistem trenutku nisi na pravem mestu, s pripravljeno kamero v rokah in kanËkom sreËe v æepu, potem z uspeπno fotografijo ne bo niË. Da boste tudi vi vsaj malo pripravljeni na fotografiranje edinstvenega trenutka, sem opisal del priprav in potek dela za njegov zajem. Seveda tudi z opisom uporabljene opreme. In πe neko pomembnost vam Ëisto potihem razkrijem æe v uvodu. Zaradi doloËenih okoliπËin in zahtev naroËnika sem s seboj vzel tudi analogno kamero in film. Dva dni priprave, dve zapisani strani in samo nekaj sekund fotografiranja! Biti poklicni reporter ni lahko. Ob vsakem Ëasu moraπ biti na dosegu roke naroËnikom, s seboj nositi nekaj deset kilogramov opreme, se boriti za akreditacije, Ëakati na dogodek, gibanje pomembne osebnosti, paziti na nepredvidljivo gibanje mnoæice, da ti ne zastre pogleda ali te ne zapre medse in vËasih πe na komolce varnostnikov. PoËasi pa ti delo postane navada in od dogodka do dogodka gre vse po ustaljenem vrstnem redu. Sam nisem poklicni fotoreporter. Sem pa skozi dolga leta v fotografiji posnel kar nekaj pomembnih dogodkov, tako da imam odgovore tudi za zahtevnejπa dela æe vnaprej pripravljene. No, preseneËanja so vedno moæna, vendar jih z znanjem in izkuπnjami lahko obvladaπ. Bog ne daj, da naroËniku ali uredniku ne prineseπ æelene fotografije. Velika veËina tudi zelo pomembnih dogodkov poteka po nekem vrstnem redu. Samo poznati moraπ tok dogajanja, vedeti kdaj in kje je πtart, kdaj delaπ fotografijo za motivne fotke, kje je cilj dogodka in na koncu slavje, na katerem tudi udeleæenci vsaj nekaj sekund pozirajo. Pri takih reportaæah samo ne smeπ spati in sanjati. Prideπ, poËakaπ, posnameπ πe zadnje dejanje in lahko greπ zadovoljen domov, saj si na digitalcu æe takoj po dogodku ogledaπ fotke. Za sladico poπljeπ samo πe svoje digitalno zajete fotografije po elektronski poπti naroËniku ali oddaπ v fotolaboratorij in delo je opravljeno. »ista rutina za mnoge fotoreporterje. »e pa vnaprej ni niË pripravljeno in organizirano in morda samo veπ, kje in kdaj se bo nek dogodek zgodil, potem je veliko odvisno od sreËe, prilagodljivosti in hitrosti reagiranja. Nikoli ne veste, kdaj bo Schumacher ali katera druga zanimiva oseba spet dobesedno tekla mimo vas. To ni shod politikov, kjer se vsi zavedajo, da potrebujejo naklonjenost boljπih Ëasopisov in revij. »etrtek 14.maj, 16.45 “Prosimo, Ëe za naπe podjetje, ki se ukvarja s helikopterskimi prevozi, fotografirate zanimiv dogodek. Izpred hotela Perla v Novi Gorici bomo med 9.00 in 10.00 s helikopterjem odpeljali znano osebnost. Za lastne potrebe æelimo imeti tudi veËje poveËave.” Takoj mi je bilo jasno, da gre za prevoz Michaela Schumacherja v Zeltveg. O tem so pisali æe v dnevnem Ëasopisju. Nisem profesionalni reporter, zato sem v mislih v trenutku preπel skozi vse mogoËe dosedanje izkuπnje in vpraπal za potek dogajanja, kakπne so æelje naroËnika, kdo je vodja varnostne sluæbe, je moæen dogovor s Schumacherjem za gasilsko sliko s kapitanom helikopterja in predvsem, koliko Ëasa bomo imeli na voljo. Æelje so bile velike, dobil pa sem samo zagotovilo, da je z varnostno sluæbo vse dogovorjeno. 16.50 Po kratkem pogovoru z naroËnikom sem se zavedal, da je veËina pogojev za dobro fotografijo odvisna samo od mene. Vse drugo pa je bilo v rokah dobre volje Ëloveka, ki se mora dobesedno skrivati pred fotografi in navadnimi smrtniki, ker ga, kjerkoli se pokaæe, cukajo za rokav in æelijo vsaj avtogram. Ker Schumacher ni naπa domaËa “zvezda”, ki se æeli Ëimbolje in predvsem Ëimdlje nastavljati pred objektive in mnoæice, sem se zavedal, da me Ëaka teæko delo, ki bo najbræ trajalo samo nekaj sekund. Skok iz avtomobila, najbræ pozdrav s pilotom in æe bo skrit v helikopterju. Vedno predvidevaj najslabπe moæne poti in vsaka podarjena sekunda bo zelo dobrodoπla. Vpraπanj je bilo neπteto, odgovorov pa sem imel zelo malo. Na koncu sem zaradi nepredvidljivosti dogodka priprave skrËil samo na posnetek za naroËnika. ©e ta se bo najbræ zgodil v beænem trenutku pod budnim oËesom osebnih varnostnikov. Nobene reportaæe od hotela do poleta, samih fotk v hotelu, med voænjo do helikopterja, Ste ga æe mogoËe videli v nedirkaπkih oblaËili? Najbræ ne. Pomembno je, kam se postaviπ, ko se akcija zaËne. »e ne bi bil pozoren, kje bo πel varnostnik pred Schumacherjem, bi se lahko zgodilo, da bi mi pokril motiv. Tako pa je prvi varnostnik æe levo od mene, saj je pokrival desno stran, drugi pa je πe za Schumacherjem. »isti strel in to s πirokokotnim objektivom. V naslednjem trenutku sem æe tekel na novo mesto za fotografiranje. »e bi zamudil samo trenutek in bi πel varnostnik mimo mene, do helikopterja ne bi veË priπel. Za avtomobilom je stal ljubitelski fotograf, ki ima πe vedno prst pripravljen za pritisk na sproæilec. Ker ni gledal skozi iskalo analogne kamere, medtem ko je Shumacher stopil iz avta, je vse skupaj zamudil. Naslednje priloænosti ni veË. »e æelite fotografirati, potem bodite pripravljeni na fotografiranje. Sam sem vseskozi motiv spremljal skozi iskalo SLR kamere. Pogled stran od iskala je bil namenjen samo hitremu premikanju na naslednje mesto za fotografiranje. 34 e-fotografija - junij, julij 2003 pozdravljenjem z opazovalci. Dobiti bo treba Schumacherja pri helikopterju in Ëe bo moænost, πe skupaj s kapitanom. 17.00 Rutina potegne prve poteze. Odpoved vseh aktivnosti za naslednji dan in pregled opreme. Prvi nizek udarec. Vstati bo treba ob 6.00. Ker ne fotografiram redno, poiπËem nahrbtnik z opremo. Drugi udarec. NaroËnik potrebuje poveËave za plakat, digitalna kamera EOS 1Ds pa ne bo dosegljiva. Imam samo D60. Kaj sedaj? NiË posebnega, vzel bom svojo zapraπeno analogno trojko in nizko obËutljiv film. Tretji udarec. Ker na film æe dve leti ne fotografiram, sem jo posodil kolegu, dokler ne bo preπel na digitalca. Nekje bom analogno SLR kamero æe πe staknil. Pregledam digitalni D60. Ta bo za rezervo filmu in Ëe bom lahko, bom z njo fotografiral tudi druga dogajanja. Formatiram spominske kartice, preverim πe stanje rezervnih baterij in pogledam po optiki. Kateri objektiv izbrati. Seveda misel na F1 takoj potegne na tele izbiro. Toda moj pravi namen jutriπnjega fotografiranja je fotografirati v bliæini helikopterja, kjer pa bo tudi mnoæica ljudi. Torej bom potreboval bolj πirok kot. Na D60 sem privil 20 - 35 mm, kar mi zaradi velikosti tipala naproti filmu prinese 32 - 56 mm. Na film kamero 35 mm formata, ko jo bom dobil, pa bom vstavil univerzalni 28 - 135 mm objektiv. Film. Nimam ga πe. Kupil ga bom kar naslednji dan v Novi Gorici. Upam, da æe odprejo ob 8. uri. Tehnika je delno pripravljena. Samo πe pogled na vreme za naslednji dan in v lov na analogno SLR kamero. 23.00 Kolega Veljko JukiË je bil na nogometni tekmi med vozniki F1 in naπo “zvezdniπko” ekipo. Ob tej uri je bil æe na poti domov in na moje veselje je bil njegov telefon æe vklopljen. Od analognih SLR kamer ima staro EOS 5, vendar obljublja, da πe dobro deluje. Petek 15.maj, 6.30 Z Veljkom kar na parkiriπËu preizkusiva delovanje dobro iztroπene EOS5. Ker sem æe vajen digitalne kamere, malo pogreπam sliko na TFT zaslonu. Bo æe kako, toliko pa πe nisem pozabil, da ne bi vedel, kako se z analogno reËjo streæe. Shumi je vËeraj dal zelo malo avtogramov, mi je πe dejal Veljko kot prvo opozorilo. Skoraj nikjer se ni zadræeval. »e ne bo ravno najboljπe volje ali Ëe se bo zelo mudilo, pazi na vsak trenutek. Sicer pa brez kapitana helikopterja ne bo odletel, torej boπ imel informacijo, kdaj bo v bliæini, iz prve roke. Da mi πe rezervno baterijo za analogno EOS 5. Se vidi, da je fotoprofesionalec. In gas, grem do Nove gorice. 8.00 Ustavim se pred foto poslovalnico v Novi Gorici. Ker je æe odprta, z velikim olajπanjem vstopim v trgovino. Sem prva stranka v novem delovnem dnevu. Trgovec me spozna kot tistega, ki mu je æe veËkrat na predavanjih nekaj nakladal v zvezi z digitalno fotografijo. Zato toliko veËje zaËudenje, ko povpraπam po filmu. Ker je sonËno in bom fotografiral zunaj na odprtem, vzamem film s samo 100 ISO obËutljivosti. Fuji Reala 100 bo vredu. Drugega kaj pametnega nisem videl, niti ne poznam veË. 8.15 V hotelu Perla poiπËem vodjo varnostne sluæbe. NiË posebnega se ne bo dogajalo, mi pravi. Ne potrebujete nobene posebne oznake, saj se bo Schumacher samo odpeljal iz hotela do helikopterja. Takoj opazim, da je v Perli Schumacher samo prespal. NiË veË. Za vse poskrbijo njegovi ljudje. DomaËini nimajo nobenega vpogleda v dogajanje. Pelje me samo πe do sto metrov oddaljenega travnika, kjer bo pristal helikopter in kjer æe Ëaka prvi domaËi varnostnik. Ogledam si prostor, poiπËem moæni dovoz do travnika, da vidim, kje se bo Schumacher pripeljal. 8.25 Burja vleËe kot za stavo. »eprav je nebo brez oblaËka, me sonce ne ogreje. Vsaj na LjubljanËana, ki ni vajen moËnega hladnega vetra, sonce nima pozitivnega uËinka. »akam helikopter, saj bi po dogovoru æe moral priti. V daljavi za bloki se ga æe sliπi. Pristane proti vetru in lepo diagonalno proti soncu. »e bodo vzleteli do 11.00 ure, bo lepa svetloba. Fotografsko razmiπljanje paË. 8.35 S kapitanom helikopterja se πe enkrat dogovoriva za moæne scenarije. Vse je odvisno od Schumacherjeve dobre volje in mi lahko samo z dvemi, tremi potezami, Ëe situacija omogoËa, malo upoËasnimo dogajanje. Predvsem tisti, ki osebnost sprejema ali ji odpre vrata, izkuπenemu fotografu lahko podari nekaj stotink sekunde. Varnostniki in mnoæica pa nam lahko onemogoËijo marsikaj, saj je njihovo gibanje nepredvidljivo. Ker se polet ne predvideva pred 10. uro, si privoπËimo πe kavico. Zelo prija umik z burje v zaprt prostor. 9.15 Dvajset metrov pred helikopterjem je parkiriπËe, na katerega bodo pripeljali Schumacherja. Kar z avtom se odpeljem do tja in parkiram na parkiriπËu. Ljudje se æe zbirajo okoli helikopterja in Ëakajo prihod znane osebe. Burja πe vedno neusmiljeno brije, zato sem s kamero samo malo pomeril svetlobo in πel v zavetje avtomobila. Mnoæica je vse veËja. Naj se æe hitro zgodi. VeË bo ljudi, veË bo teæav. 10.00 Za nekatere vse skupaj postaja æe dolgoËasno in muËno. Vendar je prisotno vse veË ljudi. Da si izboriπ svoj prostor pod Ko se je Schumacher enkrat udobno usedel na sedeæ in se naslonil nazaj, ga ni bilo veË videti. Vedel pa sem, da se bo πe pred vzletom sklonil k sluπalkam za notranjo povezavo. VËasih je treba za posnetek, ki ga æeliπ, tudi kaj nastaviti. Fotografa Primorskih novic to dogajanje ni veË zanimalo. Na svojem Nikonu si æe ogleduje fotografije. On je potreboval povsem drug tip fotografij. Ni problem prestreËi osebo in narediti portret. Zavedal sem se, da bo zgornji posnetek najteæji. Vse se je zgodilo spontano brez predstave za fotografe. Mnoæica ljudi in varnostniki mi niso veË dovolili gibanja in iskanja boljπega kota za ta posnetek. Tudi sam Schumacher je πel zaradi bliæine ljudi πe hitreje do vrat helikopterja. »eprav sva bila s pilotom dogovorjena, da bova poskuπala to dejanje Ëimbolje ujeti, pa v vsej silni naglici ni pazil kam sem se postavil. Zato je prepozno ponudil roko in Schumacher mi obraËa hrbet. Bolj levo se nisem postavil zato, ker smo imeli dogovor, da bo na sliki tudi helikopter. Vendar v tej naglici ni Ëasa za gasilske fotografije. Tudi varnostniki ti ne dovolijo preveË vnetega fotografiranja. Ker so vseskozi z rokami usmerjali dogajanje in mi pustili zelo malo prostora za Ëist posnetek, sem se odloËil za pokonËni izrez. Lahko bi bilo bolje. Vendar sem moral v nekaj sekundah paziti na tri elemente in roke varnostnikov. soncem, je treba pokazati, da se dobro razumeπ z varnostnikom, ki pazi na helikopter, kot s pilotom. Le-ta mi pove, da bo πe trajalo, saj je Schumacher πele pri zajtrku. Za preizkus naredim nekaj posnetkov. Avtomatika zaslonke, 1/180 sekunde, zaslonka med 5,6 in 11. Svetloba je odliËna, ljudje se lepo dræijo ob robu travnika, morda bo tudi moje fotografsko delo lahko in uspeπno. ©e vedno hladno piha, sonce pa te πe ne ogreje do te mere, da bi kljub topli jopi stal na burji. Grem Ëakat na toplo v avto, medtem pa nekateri domaËini postopajo v kratkih hlaËah in majicah. 11.00 ©e vedno niË. Delo reporterja zahteva potrpeælivost. Nekaj ljudi je odπlo, predvsem mlajπih deklet, ki so si vzele najbræ kako uro prosto iz πole, vendar se πtevilo ËakajoËih πe poveËuje. Ko bodo planili do helikopterja za Schumacherjem, bo zanimivo. V glavi si delam naËrt, kako jih prehiteti in πe enkrat pregledam nastavitve na kamerah in objektivih. Ko gre enkrat zares, glava ne razmiπlja veË o pravilnih nastavitvah. Vse se odvija avtomatsko in samo πe spremljaπ dogajanje z nekim πestim Ëutom. Teh obËutkov sem æe vajen, zato grem πe enkrat iz avta po nove informacije. 11.15 ©e vedno niË. S kolegi, lokalnimi fotografi, izmenjamo nekaj mnenj. Pogledam malo po opremi. Nikon D100, Nikon F5, Nikon F100. Vidi se, da sem na Primorskem in v bliæini Italije, kjer je ta znamka zelo moËna. Mislim, da naπi cariniki πe vedno slabo vidijo in premalo skrbijo za polnjenje dræavnega proraËuna z davki in carino na mimo njih prineπene foto proizvode. PoËasi se s fotografi spoznamo. O, vi ste tisti, ki toliko propagira digitalno fotografijo. Kaj pa tale EOS5 dela z vami? Hitro je nastala πala na moj raËun. “V Primorskih novicah danes piπe, da najveËji promotor digitalne fotografije Schumacherja fotografira na film”. 11.30 »akamo, Ëakamo. Sicer pa smo mi tu zaradi “hitrega” in ne on zaradi nas. Torej Ëakajmo. Kot mi je æe zjutraj svetoval kolega JukiË: “Sedi in Ëakaj. Shumi je profesionalec. »e se mu bo zazdelo, bo odπel πe malo v fitnes.” Da si skrajπam Ëas, mi pilot razloæi potek leta do Zeltvega. Kar prek Alp in po 36 minutah leta bo æe pristanek. Mnoæica ljudi je vse veËja, so pa πe vedno vsi zelo disciplinirani in Ëakajo na robu travnika. 11.50 Pilot mi da namig, torej se vse skupaj zaËenja. Tudi Shumijevi pristaπi in lokalni firbci nekaj zaslutijo. Mnoæica se zgosti in sedaj je treba delovati po naËrtu. Postavim se med pilota in varnostnika. Tako bom najlaæe opazoval prihod Schumacherja in tudi njegovi varnostniki mi bodo v prvem momentu pustili laæe dihati, saj se bodo bolj posvetili mnoæici. 11.55 Na parkiriπËe se pripelje rdeËa alfa. Izstopijo varnostniki in skozi mnoæico med dvema avtomobiloma pripravijo prost prehod. To mi je bil æe znak, da bo vse gotovo v nekaj sekundah. Kot revolveraπki obraËun. Le da tu glavno moteËo vlogo za mene ne predstavlja tisti, ki ga æelim fotografirati, ampak mnoæica ljudi. Ta je æe spoznala, da Schumacher ne bo uprizoril poËasnega Titovega mimohoda z mahanjem in æeljo po dolgem ploskanju, ampak s hitrim begom v helikopter. Zato se vse bolj prerivajo do helikopterja. Vendar πe vedno zelo kulturno. Varnostnik odpre vrata alfe, hitro stopim naprej in spremljam πe mnoæico, da mi ne zapre poti do helikopterja. Zasliπim ploskanje, za trenutek skozi iskalo zagledam nasmejanega Schumacherja in pritisnem sproæilec digitalne kamere. Sproæi se rafal. Ni padel, ampak se je hitro v spremstvu varnostnika pribliæeval cilju, helikopterju. NiË veË snemanja portreta. Menjava kamere za analogno in hiter umik nazaj, da ga πe ujamem v najpomembnejπem trenutku, pri vstopu v helikopter. Pozicija ni najboljπa, vendar v tisti sekundi ne razmiπljaπ, ali si se postavil pravilno ali ne. To ni gasilska fotografija. Mnoæica ljudi in varnostnik ne dovolijo boljπega pogleda na motiv. Tudi Ëe bi vseskozi stal na dobri poziciji, bi se lahko nekdo odloËil, da gre v helikopter na drugi strani. Stisk roke s pilotom, “πkljoc”. Kopilot odpira vrata, “πkljoc”. Vrata so æe zaprta in pravega dela je konec. IπËem samo πe osebo v helikopterju, ki pa se ne premakne veË. No, za trenutek se je, ko se je sklonil do nastavljenih sluπalk, “πkljoc”. Pilota naredita samo πe osnovni pregled delovanja helikopterja pred vzletom in ... 12.00 Vzlet toËno opoldne. ©e nekaj motivnih fotk vzleta helikopterja in fotografiranja je konec. 12.03 Na preizkusu sem imel telefone z moænostjo fotografiranja. Zadnji posnetek pred poletom sem kar prek MMS-a poslal na pilotov telefon. To je pravi test. Upam, da ima telefon s to moænostjo in da bom dobil odgovor o uËinku takojπne fotke iz akcije. 12.15 Odπel sem v bliænji fotolaboratorij, kjer so mi lahko izdelali poveËave 30 x 45 cm tako s filma kot iz digitalnih datotek. Kar malo æivËno sem spremljal, ali se bodo datoteke prenesle na trdi disk raËunalnika. Greπ na kavo, me spraπujejo? A ne, ne, najprej æelim videti, kaj je na kartici in razvitem filmu. Bravo “digital”, uspelo je. Kako bo s filmom? Kar s strahom sem pogledoval po stroju za razvijanje filma. Kaj Ëe film ostane notri, tudi to se zaradi mnogih teæav lahko zgodi. By, by posnetki. In prileze film ven, moji æivËnosti so se laboranti lepo nasmihali. Najprej smo naredili fotografije velikosti 10 x 15 cm, da sem izbral boljπe za poveËave. ©e dobro, da imam v boljπih laboratorijih veze in poznanstva, da sem takoj priπel na vrsto. 13.30 Med pitjem kavice me æe kliËe naroËnik, ali je uspelo. On je namreË æe nazaj na Brniku, medtem ko se bom sam z avtom vozil vsaj uro do Ljubljane. 15.00 Delo je konËano. Fotografije so oddane. Najboljπe “s filma” pa bomo poveËali v vsaj metrsko poveËavo. Pripravljeni na dogodek Ta zapis je namenjen vsem, ki ste se æe kdaj ali se πe boste znaπli v situaciji, ko bi svojo opremo radi z veseljem uporabili pri fotografiranju kljuËnega trenutka. Æelim poudariti, da ni pomembno samo, da imate s seboj kamero, poznate njeno delovanje ali s trotl nastavitvami izdelate dobro fotografijo. Zelo pomembno je, da predvidevate dogodke. Mnogi ste bili æe velikokrat na porokah. Se zgodi, da najbolj varËujejo pri fotografu, Ëeprav je fotografija takega dogodka spomin tudi za naslednje generacije. Raje povabijo prijatelja, ljubiteljskega fotografa. In se zgodi, da veselo fotografira, ko pa nastopi trenutek menjave prstanov, mu zmanjka filma. Preden mu ga uspe zamenjati, gredo svati æe iz dvorane in ker je zopet zadnji v vrsti, namesto da bi fotografiral posipanje z riæem, samo πe hodi po njem. In dobrih posnetkov, zelo pomembnih trenutkov ni, ni. Podobno je pri podelitvah priznanj, diplom itd. Zdaj v veËini podjetij fotografira na digitalno kamero kar njihov najbolj zavzet fotograf. In ker ne ve, kako se postaviti, fotografira obdarovanca v hrbet. Fotograf se mora zavedati, da je treba za izvedbo dobre fotografije poznati celotno zgodbo in tudi reæirati. Fotograf s kamero v roki ima posebno moË pri udeleæencih. Seveda ne pri ljudeh kova Schumacher, ampak naπih domaËih smrtnikih. »e obvlada poloæaj, potem lahko æe vnaprej sam doloËi, kje bo stal direktor, kje obdarovanec, si pripravi poloæaj, iz katerega bo fotografiral in kjer bo stal samo on. Predvsem pa mora biti vsak fotograf v takih trenutkih pripravljen na teæave. Sam imam kljub dvema SLR kamerama v æepu πe eno malo kompaktno. Pa mi je æe prav priπla. Oprema Vse, kar imate v danem trenutku v rokah in vam omogoËa zajeti fotografijo, lahko uporabite. Najpomembneje je, da fotografijo sploh imate. O njeni kakovosti boste razpravljali kasneje. Tudi posnetki najboljπih svetovnih paparazzo fotografov so v veËini primerov neostri, slabo je vidno, kdo je na sliki itd. Vendar v danem trenutku je iz danega mesta posnel zanimivo fotografijo in z njo tudi zasluæil. VeËina izmed vas s fotografiranjem posebnih trenutkov ne boste zasluæili. Uspe pa vam lahko osreËiti svoje otroke, Ëe jim iz mobilnega telefona poπljete vsaj sliko priljubljenega pevca ali dobrega πportnika. Najpomembneje pa je, da zaËnete s spoznavanjem svoje kamere. Ni vas malo, ki spraπujete po doloËenih nastavitvah in æe v uvodu priznate, da niste prebrali navodil. Ko pa ste izkuπeni, potem ni veË meja. Seveda samo vedeti morate kakπno opremo uporabiti. Sam nimam nobenega moralnega maËka glede uporabe analogne kamere in filma. Poznam ju, vem kje me bosta lahko reπila iz teæke situacije in posnetke za naroËnika imam. Vse trije fotografije, ki jih predstavljam v reviji, so posnete z digitalno D60 in πirokokotnim objektivom 20 - 35mm. Da se tudi z digitalcem. Ampak z film kamero sem bil bolj prepriËljiv v moænost veËjih poveËav. In plaËilo, za delo. Vpraπajte profesionalne foto reporterje koliko dobijo za posnetek. Redki so, ki se znajo prodati in zasluæiti za svoje delo pravi denar. Kljub temu, da je njihovo delo zelo naporno. Na koncu, jim pa πe ljubitelski fotograf odvzame delo. Najvrednejπe plaËilo pa je bil avtogram Shumacherja na slikah, katere sem pustil na sedeæu helikopterja. Veselje, ki sem ga s tem naredil sinu je neplaËljivo. In to samo zaradi tega, ker sem se v mladosti nauËil fotografirati. Matjaæ Intihar e-fotografija - junij, julij 2003 35 Fotografija na poËitnicah »as najbolj mnoæiËnega fotografiranja je tu. Vsi se pripravljamo na dopustniπke dni. Da ne bi bili razoËarani nad svojimi posnetki, preberite nekaj osnovnih napotkov, da bodo fotografije uspele. Matjaæ intihar Prvi naj bo æe kar v uvodu. Kamero vzemite na dopust ali potovanje s seboj. PRIPRAVA KAMERE Digitalne kamere potrebujejo veliko veË pozornosti, kot ste jo do sedaj namenjali analognim. Predvsem se morate zavedati, da so digitalke velik potroπnik energije. Zato najprej preverite, ali ste v foto torbo vstavili tudi kable in usmernik za polnjenje baterij. Skoraj obvezno je pred daljπim odhodom od doma dokupiti rezervno baterijo, Ëe tega niste storili æe ob nakupu. Vemo, da z digitalno kamero fotografiramo mnogo veË, zelo hitro pa zaidemo tudi na podroËje zajema videa. Kar sliπi se, kako iz baterij odteka energija. Zato njim in polnilcu s kabli namenite vso pozornost. Nadalje preglejte vse svoje spominske kartice. Brez vsaj 128 MB ne bo πlo. Verjemite mi, da vam tudi vsakodnevno brisanje neæelenih fotografij in video zapisa ne bo zadostovalo, da bi zajeli vse tisto, kar æelite. Formatirajte kartice, da bodo pripravljene za zajem novih fotografij. Seveda, Ëe ste iz njih æe vse presneli. Bog ne daj, da bi bili tako varËni, da se æeni na TFT zaslonu pojavi napis “full card”. Vaπa investicija bo poæela obilo kritike in zamere. No, Ëe pa ne obvlada angleπko, upoπtevajte sledeËi nasvet. Povejte, da kamera prepozna æensko lepoto in da v prevodu to pomeni “ful dobra”. Ker bo opazila, da pri sosedi to ne deluje, vam bo z veseljem odpustila dodatni stroπek iz proraËuna. Toda vseeno priporoËam, da se ne igrate z lastnim æivljenjem in si dokupite zmogljivejπo kartico. Zato pa imate digitalca. Spoznajte kakovost svoje kamere in jo preizkusite pod razliËnimi nastavitvami glede loËljivosti in kompresije zapisa. Tudi na tak naËin lahko hranite energijo in predvsem prostor na kartici. Zakaj bi fotografirali pod najboljπimi pogoji, Ëe take kakovosti in predvsem poveËave ne boste nikoli potrebovali. Vsekakor πe enkrat preizkusite kamero pod razliËnimi nastavitvami. »e πe niste dobro seznanjeni z njo, preizkuπajte predvsem tisto, Ëesar πe ne znate v zadostni meri. Preizkus vas niË ne stane, razen Ëasa. ©e ena prednost digitalca. UPORABA »e ste kamero na dopust æe vzeli, jo nikar ne puπËajte v kovËku. Vedno jo vzemite s seboj. Mnogo je prijetnih trenutkov, ki jih je treba zabeleæiti. Tako prijetno si je po konËanem dopustu s prijatelji ogledati fotografije in se spominjati lepih dopustniπkih dni. Z pripravljeno kamero pa lahko zajamete tudi zelo zanimive motive in nasprotja. Spomnite se. Ni stroπka filma! Levo diagonalno od aviona sta dve lisi. Prah na tipalu SLR kamere. Na enakomerni povrπini ga takoj opazite. Potrebno bo ËiπËenje. FOTOGRAFSKI PRIBOR »e ste pravi hobi fotograf, imate poleg kamere tudi nekaj dodatne opreme. Na dopust jo le vzemite s seboj. lahko vam πe kako prav pride. Takle mali stativ v vaπi foto torbi, vam pri slabi svetlobi lahko reπi zanimiv posnetek. NAVODILA, KNJIGE in REVIJA E-FOTOGRAFIJA Digitalne kamere imajo neverjetno veliko moænosti nastavitev. Tako za fotografiranje samo, kot nastavitev in pregled. Preberite πe enkrat navodila o uporabi kamere in njenih zmoænostih. »e ste kamero kupili doma, imate sreËo, kajti navodila so v slovenπËini. Osveæili si boste spomin. »e pa s kamero πe niste dobro seznanjeni, jo πe pred odhodom na dopust s pomoËjo navodil preizkusite. Vsekakor pa navodila vzemite s seboj. In seveda preberite si πe enkrat vse Ëlanke v naπi reviji. Marsikakπen napotek vam bo priπel prav. Zelo nerodno bo, Ëe boste πele na dopustu skupaj s prijatelji odkrivali skrivnosti fotografiranja z vaπo kamero, po moænosti brez navodil. Æe na navadni kompaktni digitalni kameri je toliko gumbov, da na zaËetku brez navodil ne gre. RAZVIJANJE Film Ëimprej oddajte v foto laboratorij. »e niste prepriËani, ali so vam posnetki uspeli, naj vam najprej razvijejo samo film in πele nato izberite, katere posnetke naj vam izdelajo. Fotografije naj bodo v velikosti 10X15 cm. Ta format izkoristi celoten format 35mm filma. »e pa so izdelane fotografije slabe kakovosti, se ne dajte zlahka prepriËati, da ste krivi vi, ker je po njihovem mnenju vaπe fotografsko znanje slabo. Krivdo za slabe posnetke mnogokrat prenaπajo tudi na bolj izkuπene fotografe in oËitajo vse mogoËe napake pri fotografiranju. Naj vam posnetek ponovijo ali pa film odnesite v drug laboratorij. Z zdajπnjimi kamerami skoraj ne more priti do slabo osvetljenih posnetkov. Tako sem kot nasvet napisal pred leti za fotografe. O digitalcih takrat ne duha in sluha. Sedaj pa je digitalcev vse veË, pa se napotki niso dosti spremenili. Po konËanem fotografiranju je zelo dobrodoπlo, Ëe lahko podatke iz kartice prenesete v notesnik ali enoto za shranjevanje. »e nimate notesnika, obiπËite fotolaboratorij, kjer imajo tehnologijo za prenos datotek in takojπen zapis na CD. Tako ste spraznili kartico in πe posnetki so bolj varno shranjeni. »e dopustujete doma, potem ne bo teæav. Tujci so æe ugotovili, da jim pri nas digitalne datoteke presnamejo ali izdelajo fotografije iz njih za vsakim vogalom. Ko pridete domov, obisk fotolaboratorija πe vedno toplo priporoËam, za izdelavo kakovostnih fotografij. Le da boste sedaj dobili fotografije velikosti 10 x 13 cm. Za mnoge moteË format. Digitalno paË. Pa se bo treba navaditi, dokler bo format tipala v kompaktnih kamerah prirejen za raËunalniπke zaslone. Pri SLR kamerah je glede formata 10 X 15 cm vse na svojem mestu. »e ste z pravilnimi nastavitvami zajeli fotografijo kot ste æeleli in Ëe so vam jo v digitalnem laboratoriju tudi kakovostno izdelali na fotopapir, potem vam ob videnem “kar duπa zapoje”. »e ne, jo zavrnite. Moænost imate. Z moænostjo poπiljanja datotek v fotolaboratorij je celotno opravilo πe laæje. UMETNOST MASKIRANJA VËasih æelimo posneti prav poseben motiv (na plaæi?), pa ne bi bilo dobro, da nas kdo vidi. Maskiranje trenirajte æe doma, ta sposobnost vam bo lahko priπla prav. »e imate s seboj nekoga ki je voljan pozirati kjer vi æelite, ga lahko uporabite za kamuflaæo. Oseba stopi pred vas, vi pa namesto, da z veliko goriπËnico fotografirate njega kamero za nekaj stopinj obrnete in sproæite. Dobili boste zanimive posnetke. VeËina jih misli, da fotografirate osebo pred sabo in vas gledajo direktno v objektiv. Tak posnetek pri ogledu ali na fotografiji sploh ne deluje ukraden. Vseeno pa pri kraji zanimivih motivov bodite v πportni opravi. Superge so pri kraji æivih motivov obvezne. Nikoli ne veπ, kje te nesreËa in teæka roka Ëaka. KRAJA KAMERE Lahko se vam tudi zgodi, da vam kamero ukradejo. Ta hobi je povsod po svetu precej razvit. V hotelih z slabπo kakovostjo uslug kamere ne puπËajte v sobah. Tudi med ogledi mest imejte kamero trdno v rokah, kaj hitro mimo pribrzi moped in kamera je odtujena, kakor bi strokovno zapisali. »e imate vrednejπo opremo, se oglasite v zavarovalnici in jo zavarujte. V nekaterih zavarovalnicah ponujajo cenovno ugodna zavarovanja tudi proti kraji fotografske opreme tako v Sloveniji kot v tujini. Z laæjim srcem boste na zasluæenem dopustu preæiveli morebitno izgubo kamere in druge opreme. FILM (ZA VSE KI SI V VSEH TEH LETIH ©E SEDAJ NE ZNATE VSTAVITI FILMA V KAMERO) Tudi lastnik analogne kamere mora trenirati, da ne pozabi osnovne postopke. »ez dve tri leta, bo fotolaboratorij, kjer so vam bili pri vstavljanju filma v potuho kmalu imel Self Servis. Kar pomeni posluæi si sam. Digitalni fotografi, bodo sami vstavljali kartice v sprejemne enote vam pa najbræ ne bo hotel ali znal πe vstaviti filma v kamero. Dobesedno otepali se vas bodo. Pa ni malo takih, ki sami napaËno vstavijo film v kamero. In so nato veseli, kako jim je uspelo spraviti na film 40 in veË posnetkov. No kmalu pride hladen tuπ. Zato le poglejte skico in na trening. Deset sekund bo kar dober Ëas za menjavo. BATERIJE SPOMINSKE ENOTE Baterij ne hranite v prozornih torbah, kjer jih sonce lahko moËno ogreje. Æe doma jih napolnite in imejte jih vedno pri roki. Prav baterije zasedajo najveË prostora druæinskemu fotografu v njegovem æepu. Tudi spominskih kartic ne izpostavljajte vroËini, ali prehudim udarcem. V prvem delu odstavka se ji lahko dobesedno zmeπa, podatki zakuhajo, v drugem delu, pa se med seboj lahko pomeπajo. No malo za πalo, ampak glede na to, da se vam resno lahko dogodijo teæave pri branju, je zapis tudi malo za res. Desno je zapis zmeπanega posnetka. Digitalna tehnika paË. FOTOGRAFIRANJE Predvsem se ne pustite prevarati filmskemu naËinu fotografiranja, kjer ste vseskozi zaradi stroπka filma razmiπljali ali bi posnetek zajeli ali ne. Fotografirajte, kar koli æelite in πe veË. Dajte kamero æeni, otroku itd. Zapomnite si, ni stroπka! V hladni senci ob pivu, boste bolj trezno razmiπljali kateri posnetek je dober in kateri ni. Seveda samo v primeru, da imate premalo zmogljivo pomnilno enoto. »e je ta zadosti velika, le pritiskajte na sproæilec in snemajte video zapis. Doma pa boste izbrali najboljπe fotografije in jih izdelali v fotolaboratoriju. »etudi kaj niste dobro posneli, kljub nenehnemu pritiskanju na sproæilec pa boste lahko sami z raËunalnikom ali v fotolaboratoriju operater malo predelal fotogrifije. Vedno povdarjam. Digitalna fotografija je eno samo goljufanje. »e ne gre drugaËe, goljufajte tudi vi. Predvsem pa naloga z uporabo plonk cegelca (zaslona) je vedno boljπa. 36 e-fotografija - junij, julij 2003 VLAGA in VRO»INA Kamer nikdar ne puπËajte na okenskih policah v stanovanju, nepokritih v avtu ali zunaj na neposrednem soncu. Zaradi visokih temperatur lahko pride do resne okvare. Li-Ion baterije pa so v svoji osnovi male bombice. »udno, da to πe niso odkrili letaliπki varnostniki. Prav tako kamere ne izpostavljajte predolgo visoki vlagi in, bognedaj, ne zmoËite je v morski vodi. »e je voda priπla v kamero, jo na dnu morja kot arheoloπko zanimivost lahko pustite za naslednja stoletja. Tistim pa, ki se veliko gibajo po peπËenih podroËjih, gre tudi priporoËilo, naj imajo kamero shranjeno v dobro zaprtih torbicah, zaπËitnih vreËah ali ohiπjih, kadar ne fotografirajo. Kajti fini peπËeni prah hitro prodre v kamero in uniËuje vse gibajoËe dele. e-fotografija - junij, julij 2003 37 PhotoShop delavnica 5.del »rno belo v bitih Kljub temu, da se z fotografijo ukvarjam æe vrsto let, me temnica nikoli privlaËila. Ne vem zakaj, ampak nekako se mi ni zdelo ukvarjati z raznimi kemikalijami, Ëepeti v temi in Ëakati na rezultate. Tudi ko sem fotografiral na Ërnobeli film, sem ga raje dal nekomu razviti in mu prepustiti izdelavo po njegovem okusu. Ker sem po naravi navduπen uporabnik raËunalniπke tehnike, so me zelo hitro pritegnili razni programi za obdelavo fotografij in slik. Ti danes ponujajo toliko moænosti, da jih le s teæavo popolnoma izkoristimo. Z dobo digitalne fotografije je kakorkoli se to Ëudno sliπi, Ërnobela fotografija πe laæje dostopna. Nekaj omogoËajo æe digitalne kamere, saj ima æe vsak moænost zajema ali spremembe barvne fotografije v Ërnobelo. Ena od bolj zanimivih kamer za ljubitelje Ërnobele fotografije je Kodak DC 4800, ki ima moænost simuliranja dveh barvnih filtrov. Ta kamera je zanimiva æe zaradi objektiva, spada namreË med redke izjeme, ki ima objektiv primerljiv z 28-85mm. Pri ostalih mlinËkih smo lahko sreËni, Ëe je zaËetna goriπËnica blizu 30mm. Najbolj pomemben deleæ za izdelavo Ërnobelih fotografij predstavljajo osebni raËunalniki in ustrezna programska oprema. PraktiËno ni programa za obdelavo fotografij, da ne bi imel moænosti spremembe barvne fotografije v Ërnobelo, seveda pa nekateri programi ponujajo πe veliko veË. Marsikdo bo takoj pomislil na Adobe Photoshop, Ëeprav se da tudi z drugimi programi narediti zelo veliko. »e k temu dodamo πe razliko v ceni, se za domaËega uprorabnika tehtnica hitro prevesi na stran slednjih. Poglejmo si malo moænosti obdelave fotografije. Najprej, orodje. Alfa in omega na tem podroËju je Adobe Photoshop, vendar je njegova cena za amaterskega uporabnika absolutno previsoka. Derivata le tega, kot sta Photoshop LE in Photoshop Elements imata bistveno bolj prijazno ceno. Tu je πe Corel Picture Publisher (bivπi Micrografix), Paint Shop Pro, Arcsoft Impression, cela vrsta Uleadovih programov in πe kaj bi se naπlo. Prvi trije so Adobovim programom πe najbolj resni tekmeci, saj tudi oni poznajo nivoje (Layers), objekte, vektorsko grafiko in podobne trike. Nivoji so za dobro Ërno belo fotografijo narejeno v digitalni temnici πe najbolj pomembni, zato se posvetimo delu z njimi. Photoshop Elements ali PaintShop Pro ponujata veliko moænosti in najbolje je, da jih kar izkoristimo. ZaËnimo na najbolj preprost naËin, fotografijo iz barvne spremenimo v Ërnobelo. V Photoshopu najdemo to orodje v meniju “Image-ModeGrayscale”. To je najbolj preprost naËin spreminjanja barvne fotografije v Ërnobelo. »e se πe malo poigramo z nivoji (Levels), lahko naredimo fotografijo πe bliæje svojemu okusu. 38 Naslednji prijem je πe bolj zanimiv. V svetu digitalne fotografije se najveËkrat sreËamo z RBG barvnim modelom, ki ga sestavljajo rdeËa, zelena in modra barva. Iz njih lahko sestavimo vse ostale barve. Tudi vezje za zajem slike v digitalnih fotokamerah uporablja ta naËin zajema. Samo vezje je samo po sebi barvno slepo, zato ima vsaka toËka svoj barvni filter. S sestavljanjem treh toËk (rdeËe, zelene in modre) πele dobimo pravo barvo v doloËeni toËki. Na vezju za zajem slike je najveË zelenih pik, pribliæno polovica, nato mu sledijo rdeËe in modre v enakem razmerju. Zelenih je najveË zaradi narave Ëloveπkega oËesa, ki je tudi samo najbolj obËutljivo na to barvo. S Photoshopom ali Paint Shop Pro-jem lahko fotografijo razbijemo na barvne kanale in tako dobimo tri razliËne Ërnobele fotografije. RdeË kanal bo πe najbolj podoben infrardeËi fotografiji, medtem ko bo zelen obdræal najveË informacij. »e nam je vπeË, lahko uporabimo πe katerega od treh barvnih kanalov, lahko pa se spustimo πe malo globlje. Ko razbijemo fotografijo na barvne kanale, vzemimo rdeË kanal in ga v obliki novega nivoja (Layer) spustimo preko zelenega. Photoshop ponuja kar nekaj matematiËnih funkcij, s katerimi lahko zdruæimo obe sliki. Meni sta najbolj vπeË “Soft Light” in “Hard Light”, ovdisno od tega, kaj æelim doseËi. Zanimive so seveda tudi ostale moænosti, ki jih je najbolje kar preizkusiti. Poglejmo si πe eno zanimivo moænost, ki je v Ërnobeli fotografiji zelo dobrodoπla, zrnatost. V Photoshopu lahko do tega pridemo na dva naËina, oba s pomoËjo filtrov. Prvi je “Grain”, ki ponuja kar nekaj zanimivih moænosti, drugi je Reticulation. S slednjim se da najboljπe efekte doseËi z zdruæevanjem z osnovno fotografijo. Pri vsem tem velja le eno pravilo preizkuπanje. UniËili ne boste nobenega papirja ali kemikalije, moænnosti preizkuπanja pa je le malo manj, kot je veliko vesolje. Do sem smo priπli s tistim, kar ponujajo æe sami programi za obdelavo fotografij. Seveda so πe druge moænosti, na voljo je kar nekaj filtrov in drugih dodatkov, ki to omogoËajo. Od boljπih sta filtra podjetja “The Imaging Factory”, “Convert to B/W” in “Convert to B/W Pro”. Slednji ima moænost obdelave fotografije praktiËno na nivoju klasiËne temnice, saj so na voljo razliËni barvni filtri, nastavimo lahko odzive barv, ki simulirajo filme ter se seveda poigramo s tonskimi nastavitvami. Sem spada tudi ekspozicija negativa in tip papirja. Ljubitelji Ërnobele temnice boste prepoznali veËino elementov, ki ste jih æe uporabljali (prav mi je, kaj pa nisem zahajal v temnico). Na koncu lahko fotografijo πe barvno tonirate in konËni izdelek je narejen. “Convert to B/W” omogoËa le nastavljanje odziva barv in toniranje. Da ne bo pomote, filtra nista zastonj, ampak staneta 49$ in 99$. Zastonj pa lahko dobite filtre podjetja MediaChance, njihov BWorks sicer nima toliko moænosti, kot prejπna dva, Ëeprav je prav tako zanimiv. Ponuja vnaprej pripravljene moænosti, ki so vredne raziskovanja in preizkuπanja. »e malo pobrskate po internetu, boste gotovo naπli πe kaj zanimivega in uporabnega. Za zakljuËek nam preostane le πe to, da si pogledamo, kaj digitalni fotoaparati, osebni raËunalniki in programska oprema ne zmorejo. Prvi odgovor je kot na dlani, zrno. Tega v digitalni fotografiji praktiËno ni. Je πum, ki ga e-fotografija - junij, julij 2003 Originalna slika in pretvorba v »B. RazliËni naËini dodajanja zrnatosti in zdruæevanja kanalov Filter podjetja TheImagingFactory “Convert to B/W Pro”, ki ga bodo “ ljubitelji“ »B fotografije zelo cenili povzroËi CCD/CMOS vezje, vendar le to niti najmanj ne spominja na tisto pravo zrno, ki ga recimo naredi 1600 ASA film. Nekaj moænosti smo æe opisali, vendar je pot do pravega zrna πe dolga. Goljufati pa smo se vendarle nauËili. Brane Orel BrezplaËni izvod revije e-Fotografija dobite pri oglaπevalcih in tudi pri naslednjih ponudnikih digitalne opreme in izdelave fotografij: FOTO GO AJDOV©»INA FOTO “STUDIO MATKOVI»” LEVI»NIKOVA ul. 14A, LJ LAVRI»EV TRG 8 tel.: 01/519 20 42 AJDOV©»INA e.mail: [email protected] tel.: 05/368 03 53 FOTO GRAD, klasiËni in digitalni fotostudio in trgovina - prodajno mesto Nikon MIKLO©I»EVA 36 in TRG OF 13, Ljubljana tel.: 01/439 29 00, 01/439 89 01, 041/624 533 e:mail: [email protected] FOTO BRBRE d.o.o. OZKA ULICA 7 SLOVENSKA BISTRICA tel.: 02/81 81 766 22-krat bliæje tistim, ki jih imate radi. Canon Adria d.o.o., Dunajska cesta 128A, 1000 Ljubljana Ste pripravljeni na bliænji posnetek? Canonov izjemni 22-kratni optiËni zoom je edinstven za kamkorder te velikosti. Tako se lahko pribliæate srediπËu dogajanja, ne da bi se za to morali odreËi kakovosti posnetka. Serija MV 600 je izdelana posebej za vas- za izpolnitev vseh vaπih priËakovanj pri snemanju. ©irokokotni ali bliænji posnetki, fotografija ali film. Pripravljeni ste za akcijo! • • • • • 22x optiËni zoom/440x digitalni zoom (priloæen πirokokotni konverter: faktor 0.6) Motion JPEG in XGA progresivni foto naËin Analogno digitalni konverter ter digitalni in analogni vhod/izhod USB PC povezava DV Messenger Priloæena programska oprema: Pinnacle Studio verzija 85E www.canon-adria.com