Revija e-Fotografija 49 PDF

Transcription

®
Revija za digitalno fotografsko izobraževanje
IZVOD JE BREZPLAČEN
Izbor objektiva ob nakupu fotokamere naredite že pred samim nakupom, oziroma se posvetujte ob
samem nakupu s strokovnjakom.
Dobro je vedeti kaj boste največ
fotografirali in če ste družinski ali
hobi fotograf vam zna menjava
objektivov hoditi krepko na živce.
Zato si že na začetku izberite objektiv z večjim razponom goriščnic.
avgust/september 2010 letnik 9
št. 49
Tiskano 20.000 izvodov
Fotopotep e-Fotografija
Popoln fotografski odklop!
Osnovni zum objektivi
Preizkusili
smo
Ohranite vaše spomine!
Skeniranje fotografij
Programi za fotoknjigo
Ta zapis ni preizkus programa, ali
podroben opis njegovih funkcij in
možnosti. Tokrat podajam samo
svoje prvo mnenje o programu in na
podoben način bom predstavil tudi
preostale tri programe.
e-Fotografija izlet v neznano
september 2010
Dejstva o projektorjih
Namibija peščine Sosussvlei - fotodelavnica e-Fotografija 2010
Idealen prostor za projekcijo je
popolna tema.
Za vaše boljše fotografije!
Fo t o g r a f s k i t e č a j i , f o t o p o t e p i ,
izleti, delav nice, predavanja...
www.e-Fotografija.si/tecaji.htm
Fotokamera in domači video
II.del / Video montaža!
Montaža je spajanje in nizanje posamičnih videoposnetkov – tako statičnih kot gibajočih. Posnetki se na osnovi
ideje oz. scenarija v zaporedju, ki je
smiselno sestavljen na takšen način
združijo v pripovedno celoto.
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana
Beseda urednika
FOTOGRAFIJA Slovenija
Kaj je s to našo lepo Slovenijo? Berem v dnevnem časopisju, da nas nihče od sosedov kaj dosti ne mara. Kamorkoli grem po svetu nihče nas ne pozna. Pa mojih potovanj ni malo. Vse od hitrejšega začetka vstopa digitalne fototehnike (2003) sem bil na mnogih predstavitvah po svetu. Od sosednje Italije, do daljne Japonske. In povsod sem se družil predvsem s kolegi novinarji. Seveda iz fotografskega sveta, a resno, le malo kdo je vedel za Slovenijo. Kar malo za malo se mi zdi, da moram stalno
omenjati na koga vse mejimo, da nas vsaj po tej predstavitvi ne dajejo tam nekam za Kavkaz. Še tisti predvsem očitno geografsko bolje razgledani skandinavsi kolegi,
ki mogoče vedo kje smo locirani pa te kar malo milo pogledajo glede nekdanjega življenja v socializmu in naših “zaprtih, opranih” glavah.
Gledam splet, Apple v Sloveniji, Google v Sloveniji, briga jih za nas. Le kdo državi, ki ima še vedno za naše razmere odličen srednji razred in kupno moč ne da veljave? Mislim, da smo si krivi kar sami, predvsem naši izvoljeni in njih skriti prišepetovalci. Bolj si zaprt (službe še ne iščemo niti v sosednjem kraju), lažje si obvladljiv!
Ko sodelujem v tem fotografskem globalnem svetu, sem še bolj jezen, da nas nihče ne pozna. Pa ne, da fotografi ne bi naredili svoje. Eni že leta tako ali drugače delujemo tudi v tujini. Tam jih niti kaj dosti ne zanima iz kje si, ampak kaj znaš in kaj si naredil. Ko so me leta 2004 sprejeli zaradi dela in znanja v mednarodno organizacijo za testiranje fotografske opreme DIWA, je samo Norvežan vedel, kje je Slovenija. Pa še to za to, ker je bil poročen s Slovenko. Vsem drugim se niti sanjalo ni
kam naj me dajo, splet in moja stran katero spremljajo so tako ali tako globalni. In prišel je čas, ko je fotografski tehnični svet požel glavne dobičke in se zopet gleda
na stroške. Pogledujem malo po podjetjih kako je z novostmi, kdaj bodo pri nas za preizkus, kako se predstavljajo kupcem in iz dneva v dan ponovno spoznanje. Slovenija, kdo (kje) je to? Moram krepko poudariti, da je samo Nikon v Sloveniji naredil izpostavo, ki deluje tako kot partnerice v Nizozemski, Nemčiji, Avstriji, k katerim smo pridruženi. Dan, ko je v svetu predstavitev Nikon novosti, je predstavitev tudi pri nas. In to z vso novo opremo in slovenskimi članki. Vsi drugi nas očitno
ne jemljejo resno, stari celo zapuščajo. Sony je slovenski fotosvet dal na stran takoj po predstavitvi prve Alphe. Ste že videli po tem kakšno uradno sporočilo od Sony
fotokamer v slovenščini? Panasonic je v svetu zelo močan tudi pri fotokamerah. Le koliko od vas jih sploh ve, da razen TV-jev ponujajo tudi fotokamere. Pentax deluje samo preko distributerja, ki mora marsikaj narediti za primerljivo ceno. Slovenska navodila, ki so seveda obvezna, pa so v celoti distributerjev strošek. Olympus
Slovenija je stranska filiala Olympus Hrvaška. No, vsaj za PR članke jih lahko pohvalim. Canon! Če ne bi bilo Avtotehne niti vedeli ne bi za njega. V tistih za nekatere “zlatih” časih smo lahko v izložbi gledali samo Praktico in Zorki in v njihovih policah Canon. Danes se za veliki Canon
e-Fotografija
trudita distributerja Avtera in Tridist. Slovenija pa za korporacijo spada v okrilje več kot 20 držav. Ja, še nekaj let nazaj,
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
je bilo podjetje Canon Adria s sedežem v Ljubljani zadolženo za “staro jugo” in Albanijo. Glavna filiala na Dunaju pa za
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
vso vzhodno Evropo. Danes Poljska, Češka in druge države lepo spadajo v staro Evropo, mi pa smo pod taktirko iz Dunaja
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
skupaj s Kazahstanom, Turkmenistanom, Moldovo in še 20 državami iz tam nekje v skupnem loncu. Potem ni čudno, da z
e-mail: [email protected]
Evropo nismo primerljivi s ceno in da nas imajo tako drugi kot domači vsi skupaj “malo za ožet”.
Urednik: Matjaž Intihar
Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov
Žal smo tako kot drugje vidni in spoznani samo kot posamezniki. Kot država Slovenija žal nismo nič. Kdo je temu kriv?
Podarite BON za znanje!
e-Fotografija avgust/september 2010
3
Tečaji
fotografije
-
osnovni,
nadaljevalni,
individualni
Kateri zum objektiv ob nakupu kamere DSLR / DSL
Vstop med kamere z izmenljivimi
objektivi ni tako enostaven, kot marsikateremu kupcu izgleda na začetku. Med ohišji kamer niti ni veliko
izbire. Razen »eksotičnih« ponudnikov kot Leica in Samsung, so vsa še
preostala fotografska podjetja samo
japonska. In to na veliko žalost, saj
nam tako samo ena industrija določa
tehnološko fotografsko smer, kot hitrost predstavljanja novosti.
Ko se odločite za Canon, Leica,
Nikon, Olympus, Panasonic,
Pentax, Samsung, Sigma ali
Sony ohišje kamere z izmenljivimi objektivi, se je
treba takoj odločiti še za
objektiv. Za kateri?
liko v goriščnicah, svetlobni moči in
sami kakovosti.
Tudi proizvajalcev objektivov je vse
manj. Jih je pa nekaj več, kot
proizvajalcev fotokamer. Vendar so
zopet v veliki ve-
trg, pa je japoncem poleg domačega
pomemben le še ameriški. Evrope še
ne jemljejo resno, saj je trg še vedno
objektiv in povratno zrcalo ter prizmo in optičnim iskalom) in DSL (izmenljiv objektiv brez povratnega zrcala ter z ali brez EVF-elektronskega
iskala) danes so; Canon, Leica,
Nikon, Olympus, Panasonic, Pentax, Samsung,
Samyang, Sigma,
preveč neenoten in ga lažje izkoriščajo.
Med pomembnimi ponudniki objektivov za fotokamere DSLR (izmenljiv
Sony, Tamron, Tokina in Carl Zeiss.
Tako Carl Zeiss kot Samyang nudita
objektive brez avtomatskega ostrenja
(AF) za več proizvajalcev kamer in
Ponudba osnovnih
zum objektivov
Za osnovni objektiv mislim na tiste
objektive, ki večini fotografov danes služijo kot prva izbira in nudijo
predvsem najbolj želene goriščnice.
Ponudba je široka in fotograf lahko
izbira tako med cenovno razliko, raz-
4
čini japonska.
Enostavno je japonska industrija popolnoma prevzela fotografsko smer.
Ni čudno, da Evropa plačuje najdražje. Kljub temu, da je Evropa največji
Predavanja
-
za veliko večino fotografov niso primerni kot objektivi za prvi nakup ob
kameri.
Naj omenim, da proizvajalci objektivov kot Canon, Nikon, Pentax,
Samsung in Sony izdelujejo objektive samo za svoj nastavek (bajonet)
na kameri. Panasonic in Olympus
objektivi so z enakim nastavkom sistema 4/3 in Micro 4/3. Za ta dva sistema je izdelala nekaj objektivov tudi
Leica. Samyang, Sigma, Tamron, Tokina in Carl Zeiss izdelujejo objektive
za vse štiri glavne ponudnike kot Canon, Nikon, Pentax in Sony, nekateri objektivi proizvajalca Samyang in
Sigma so prirejeni še za sistem 4/3 in
micro 4/3. Zato se je treba predvsem
pri velikih dveh neodvisnih ponudnikih Sigma in Tamron pozanimati,
za kateri nastavek z vsemi funkcijami
delovanja se da dobiti objektiv.
Goriščnice
O objektivih in njihovih osnovnih
tehničnih lastnostih z razlago goriščnic in kotov zajema sem že pisal
v 45. številki revije e-Fotografija. V
poglavju »Ekvivalent 35mm« sem
razložil zakaj za različne kamere potrebujemo za enak kot zajem različne
goriščnice. Prav tako so že in še bodo
predstavljeni objektivi v posameznih
razredih (glej reviji št.46 in št.47).
Minili so časi, ko je bil za fotografa
osnovni objektiv na 35mm kameri tisti z goriščem 50mm in kotom zajema 460. Danes smo že krepko v dobi
objektivov s spremenljivim goriščem
(zum). Zato si fotografi kot osnovni
objektiv lahko izbiramo med goriščnicami od 18 do 270mm.
Ob nakupu kamere marsikomu že
cena postavlja merilo. Še vedno so
prav zaradi cene za kamere APS-C
formata najbolj priljubljeni osnovni
kit objektivi tisti z goriščnicami od
18-55mm (27-82mm ekv.35mm).
Sledijo objektivi s srednjim razponom nekje med 18-135mm (27202mm ekv.35mm) in predvsem
popotniki posegajo po še bolj ekstremnih zum objektivih, recimo 18200mm (27-300mm ekv.35mm) ali
celo 18-270mm (27-405mm ekv.35).
Fotokamere polnega 35mm formata
(FF) zaenkrat nudijo samo Canon,
Nikon in Sony. Med njimi pa se največkrat izberejo zum objektivi z goriščnicami med 24mm in 120mm.
v
Ljubljani
zum objektivov
Poleg proizvajalcev kamer nudijo
objektive še neodvisni proizvajalci.
Ti svoj objektiv nudijo z različnimi
nastavki (bajonetom). Tako imamo
Sigma, Tamron in Tokina osnovne
AF zum objektive, katere lahko dodamo na Canon, Nikon in Sony kamere, večji del še na Pentax, nekaj pa
je prirejenih tudi za Olympus in Panasonic.
Predstavljam ponudbo novejših zum
osnovnih objektivov po proizvajalcih. Podatke o goriščnicah, svetlobni
moči, nastavku za kamero bom jemal
iz proizvajalčevih spletnih strani.
Lahko, da so že pri njih kakšne napake ali pomanjkljivi podatki, ali pa
se bo v moj članek prikradel »tiskarski škrat«.
Oznake na objektivih
Pri vsakem proizvajalcu bom tudi
dodal katere oznake so tiste, ki jih
največkrat dopisujejo na sam objektiv. V večini primerov nam dodajo
napise za sistem stabilizacije slike,
hitrega ostrenja in višje kakovosti
leč. Zanimivo je to, da predvsem neodvisna podjetja podajo kopico dodatnih kratic, kot APO, ED, Macro,
IF, ASPH…
Ko neizkušen kupec pogleda objektive mu deluje, kot da ostali nimajo vse
te tehnologije. Imajo jo, vendar o teh
»boljših« lečah podajo zapis v tehničnih podatkih. Zato naj vas napisi na
samem objektivu ne zavedejo in ne
podajte si mnenje o »dobrem« objektivu preko njih. Verjemite, sama cena
objektiva veliko govori o njegovi kakovosti in uporabniški vrednosti. Vedno pa je tako! Ali visoko kakovost
potrebujemo? Tega se odlično zavedajo neodvisni proizvajalci in ponudijo nekaj manj. Vendar mnogim
malo manj kakovosti in bolj prijazna
cena še kako ustrezata.
Več o oznakah na objektivu je v članku »Oznake na objektivih za kamere
DSLR«.
Razredi osnovnih zum
objektivov
Tudi v tem že dokaj ozkem segmentu jih lahko še delimo. Zapisi so posplošeni.
in
Mariboru
Lahko da je pri katerem izmed ponudnikov objektivov pri opisu goriščnic
v višji ali nižji cenovni ali kakovostni
skupini.
Za fotokamere APS-C
formata
Goriščnice od 18-55mm (27-82mm
ekv.35mm), zaslonka f/3,5-5,6.
Poceni izbira, povprečni materiali in
končna izdelava, solidna kakovost
slike. Objektiv, ki zadovolji samo za
široki in normalni kot zajema. Primeren za družinske hobi fotografa,
ki ne želi preveč investirati v objektiv,
vendar bo kaj kmalu spoznal da potrebuje še kakšen objektiv z bolj ozkim kotom zajema (npr. 55-200mm
ali 70-300mm).
Goriščnice 18-105; 135mm (27202mm ekv.35mm), zaslonka f/3,55,6.
Če fotograf že ob nakupu ve, da imajo objektivi 18-55mm premalo ozkega kota zajema in si ne želi dveh
objektivov lahko izbira med naslednjimi objektivi, ki že nudijo zadovoljive ozke kote zajema. Glede
kakovosti zapisa v širokem in normalnem kotu so podobni, ali celo
malo slabši od objektivov 18-55mm,
vendar z možnostjo ožjega kota zajema in cenovno so še vedno bolj prijazni od nakupa dveh objektivov.
Goriščnice od 18-200; 250; 270mm
(27-405mm ekv.35mm), zaslonka
f/3,5-5,6 ali 6.3.
Izbira za vse tiste, ki si ne želijo menjavati objektiv, jim je fotografija
predvsem hobi in ne iščejo vrhunske optične kakovosti ter velike svetlobne moči. Priporočam, da izberete
objektiv, ki ima stabilizacijo slike, če
le te nima vgrajene vaša fotokamera
(Canon, Nikon, Panasonic 4/3, Sigma). Nekateri izmed teh objektivov
so že tako kakovosti, da so povsem
enakovredni izbiri dveh objektivov,
oziroma v nekaterih goriščnicah lahko celo boljši (članek / Objektivi za
www.e-fotografija.si
vsak dan – Eden ali dva?).
Goriščnice od 15-85 ali 120mm
(22-127mm ali 180mm ekv.35mm),
zaslonka f/3,5-5,6.
Objektivi s širokim kotom zajema
in rahlo ozkim kotom zajema, višje kakovosti zapisa in same izdelave.
Ti objektivi, so namenjeni bolj zahtevnim fotografom kot dodatna napredna izbira za 18-55mm. Niso namenjeni kot objektiv za vse namene,
fotograf še vedno potrebuje dodatni
ozkokotni objektiv.
Goriščnice od 17-40; 50; 55; ali
70mm (26-105mm ekv.35mm), zaslonka f/2.8, f/4 ali f/2,8-4.
Objektivi višjega kakovostnega in
svetlobno močni. Zaslonka je lahko
v celotnem razmerju goriščnic f/2,8
ali f/4, oziroma lahko z gibljivim razmerjem med f/2,8 in f/4. Objektivi so
namenjeni zahtevnim fotografom in
tistim, ki potrebujejo osnovne zum
objektive z večjo svetlobno močjo. Ti
objektivi so v višjem cenovnem razredu, 500€ ali več.
Za fotokamere polnega
35mm (FF) formata
Fotokamere polnega 35mm formata
(FF) zaenkrat nudijo samo Canon,
Nikon in Sony. Med njimi pa se največkrat izberejo zum objektivi z goriščnicami med 24mm in do 120mm.
Izbor
Izbor objektiva ob nakupu fotokamere naredite že pred samim nakupom,
oziroma se posvetujte ob samem
nakupu s strokovnjakom. Dobro je
vedeti kaj boste največ fotografirali
in če ste družinski ali hobi fotograf
vam zna menjava objektivov hoditi
krepko na živce, zato si že na začetku izberite objektiv z večjim razponom goriščnic. Ne malokrat se lahko
določenemu fotografu svetuje tudi
tako, da je bolje vzeti fotokamero
nekaj nižjega cenovnega razreda in
malo boljši objektiv, kot je bil mišljen
sprva. Ne obstajajo pa splošna merila in nasveti, zato so nasveti še kako
dobrodošli. Vendar pa tudi tu bodite
prepričani kdo vam svetuje. Če želite,
lahko za nasvet kontaktirate tudi nas
a
na »naš spletni naslov«.
[email protected]
Široka ponudba osnovnih
5
16 urni tečaj programa Photoshop (30. in 31. oktober) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Osnovni zum objektivi po proizvajalcih
Canon
Podjetje je močno delovalo v vseh segmentih fotokamer, za to so prodajne številke objektivov ekstremne. Od leta 1987 do 1997 so prodali 10 milijonov EF objektivov. Leta 2001 se je številka dvignila
na 20 milijonov in leta 2006 že do 30 milijonov.
Fotografi so začeli bolj množično posegati po kamerah DSLR in samo v dveh letih (2008) se je številka povzpela na 40 milijonov. Danes je številka
že krepko preko 50 milijonov prodanih objektivov
serije EF. (50 milijonov objektivov je prodal tudi
že Nikon, toda štejejo vse objektive od leta 1959).
Pri objektivih Canon je zelo pomemben sledeči
podatek. Leta 2003 so ob predstavitvi kamere EOS
300D predstavili še nastavek in objektive serije EFS. Ti objektivi so namenjeni za kamere DSLR APSC formata. Torej za vse Canon kamere, ki imajo
manjše tipalo (faktor 1.6X). EF objektive lahko nastavimo na vse Canon EOS fotokamere, medtem
ko EF-S objektive ne moremo nastaviti na EOS fotokamere polnega formata serije EOS 5D, EOS 1D.
Na EF in EF-S objektivih boste lahko opazili še
sledeče pomembne oznake:
IS (Image Stabilizer) sistem za stabilizacijo slike
USM (UltrasonicSilentMotor) motor za hitro in
tiho ostrenje
L (Luxury) objektivi z odpornim ohišjem in kakovostnejšimi lečami
EF-S 18-55mm f/3.5-5.6 IS
EF-S 17-55mm f/2.8 USM IS
EF-S 15-85mm f/3.5-5.6 USM IS
EF-S 17-85mm f/4-5.6 USM IS
EF-S 18-135mm f/3.5-5.6 IS
EF-S 18-200mm f/3.5-5.6 IS
EF 17-40mm f/4 L USM
EF 24-105mm f/4 L USM IS
EF 24-70mm f/2.8 L USM
EF 28-135mm f/3.5-5.6 USM IS
EF 28-300mm f/3.5-5.6 L USM IS
Leica
Kljub temu, da Leica zaenkrat niti ni več prisotna
z zum objektivi za svojo lastno fotokamero, pa jo
dodajam iz posebnega razloga. Da se teh fotokamer in predvsem vrhunskih objektivov ne pozabi
in da se ve, da je sedaj poleg serije M, ki je kamera
iz razreda DSL, prisotna tudi v digitalnem svetu z
novostjo v razredu DSLR, fotokamero S2 (format
tipala 30x45mm).
6
Za tiste, ki ne vedo, Leica je ime fotokamer podjetja Leitz, ki je leta 1925 na sejmu v Leipzigu kot
prvo predstavilo fotokamero 35mm formata. Do
takrat so bile fotokamere velike ter okorne. Inženir
Oskar Barnack je naredil majhno fotokamero, ki je
uporabljala 35mm film, kateri se je in se še uporablja v kino industriji. Dobili smo prvo fotokamero
formata, katerega še danes imenujemo 35mm ali
Leica format.
Fotokamere Leica so bile in so še izredno cenjene. Še bolj objektivi, ki so bili dolga leta pod oznako podjetja Leitz, nato pa so jim spremenili ime v
Leica. Vrhunski naravoslovni fotografi in tisti, ki
so želeli najvišjo predvsem optično kakovost, ki
je bila v dobi filma najbolj pomemben element za
tehnično kakovost končne slike so kljub prihodu
avtofokusa in nato digitalne tehnologije prisegali
na Leico in njene objektive. Danes je Leica prisotna med 35mm fotokamerami z modelom M. To
je kopija njihove klasične »rangefinder« analogne
kamere s posebnim sistemom ostrenja, kateri so
dodali digitalni del. Povsem na novo so naredili digitalno zrcalno refleksno fotokamero serije S,
z večjim formatom tipala 30x45mm in AF sistemom. Tudi za sistem 4/3, ki ga uporabljata Olympus in Panasonic so izdelali nekaj objektivov.
Na Leica objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake:
ASPH. (Aspherical) – posebno brušena asferična
leča, ki omogoča, da se lahko v samem objektivu
za enako ali celo višjo kakovost uporabi manj leč
O.I.S. (Optical Image Stabilazer) sistem proti stresenosti posnetka
Leica SUMMARIT-S 1:2,5/70mm ASPH.
Objektivi Leica za kamere DSLR sistema 4/3
Leica D Vario-Elmar 14-50mm, F2.8-3.5 ASPH. / Mega O.I.S.
Nikon
V zadnjih dveh letih je ta proizvajalec odličnih fotokamer in objektivov močno prodoren v razredu,
kjer je bil še pet let nazaj skoraj neopazen. To je
razred fotokamer in objektivov za vstopne in hobi
fotografe.
Vendar bodite pri nakupu objektivov pazljivi, da
ne kupi mačka v žaklju. Kamere kot recimo Nikon
D40/40x, D60, D3000, D5000 in novi D3100 vam
ne ostrijo v AF načinu, če nimate objektiva, ki ima
motorček v objektivu in je z oznako AF-S. Pri Nikon objektivih je toliko različic, da morate pri nakupu starejšega objektiva biti zelo pozorni kaj na
kateri kameri sploh deluje. Seveda, še vedno lahko
povsem ročno delujete z vsemi starejšimi.
Pri zadnjih AF Nikkor osnovnih zum objektivih ni
več bojazni, da ne bi bili kompatibilni z novejšimi
fotokamerami.
Predvsem bodite pozorni na oznako AF-S. O
oznakah na Nikon objektivih kot AI, AI-s, AI-P,
AF, AF-n, AF-D, AF-I, AF-S, G, bom še pisal. Tega
je toliko, da brez dobrega Nikon kataloga tudi kot
dolgoletni spremljevalec fototehnike niti ne veš
kam kateri objektiv paše ter kje so bile večje spremembe ali samo manjši popravki. Najbrž bo Nikon kmalu prešel še iz mehanskega prenosa zaslonke in ga zamenjal z elektronskim. Nikon ima
sedaj samo tri objektive s to možnostjo, pa še to iz
posebne serije Tilt-Shift PC-E z ročnim ostrenjem.
Torej mogoče dobimo kmalu še serijo AF-E?
Na Nikon objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake:
AF-S (Auto Focus – Silent) oznaka za objektive z
vgrajenim hitrim in tihim motorčkom SWM (Silent Wave Motor) in so edini primerni za kamere, ki nimajo več motorčka v kameri kot Nikon
D40/40x, D60, D3000, D3100 in D5000
G (Genesis) – objektivi, ki nimajo več obroča za
ročni premik zaslonke
DX – oznaka za objektive, ki so prirejeni za kamere z manjšimi tipali (lahko jih nastavite tudi na kamere s polnim formatom (FX) vendar bo kamera
upoštevala manjši zajem
VR (Vibration Reduction) sistem za stabilizacijo
slike
AF-D (Distance) sistem za razpoznavanje oddaljenosti, ki deluje s 3D-Matrix sistemom. Ti objektivi ne delujejo v načinu AF s kamerami D40/40x,
D60, D3000 in D5000. Objektivi iz serije AF-S in
G imajo vgrajen sistem D
ED (Extra Low Dispersion) posebno brušene leče
za čim manjšo barvno aberacijo ter razpršitev svetlobe in z njo povezanimi napakami pri zapisu
N (Nano Crystal Coat) nanos antirefleksijskega
premaza z izredno drobnimi delci (nano) in večplastnim nanosom
IF (Internal Focusing) ostrenje preko notranje
skupine leč. Objektivu se dolžina med ostrenjem
ne spreminja
AF-S DX NIKKOR 18-55mm f/3.5-5.6 G VR
AF-S DX NIKKOR 16-85mm f/3.5-5.6 G ED VR
AF-S DX NIKKOR 17-55mm f/2.8 G IF-ED
AF-S DX NIKKOR 18-105mm f/3.5-5.6 G ED VR
AF-S DX NIKKOR 18-200mm f/3.5-5.6 G ED VR II
AF-S NIKKOR 24-70mm f/2.8 G ED
AF-S VR Zoom-NIKKOR 24-120mm f/4 G ED VR
AF-S VR Zoom-NIKKOR 28-300mm f/3.5-5.6 G ED VR
Olympus
Leta 2003 se je Olympus ponovno vrnil s fotokamero DSLR, model E-1. Odlična kamera s ponovno od mrtvih vstalim video 4/3 sistemom.
Ob predstavitvi kamere so predstavili nove objektive z že znanim imenom ZUIKO (dodali so samo
še DIGITAL), ki imajo svojo prednost prav zaradi
manjšega tipala, kot ga imajo kamere DSLR drugih proizvajalcev. Predvsem zadnje leče v objektivu niso nič kaj manjše od drugih proizvajalcev. S
tem pa so dosegli telecentričnost, da slika na tipalo ne prihaja pod kotom iz roba leče, kjer je zaradi odklona svetlobe največ napak, ampak bolj naravnost. Novejšim objektivom je Olympus dodal
še hitri SWD (Supersonic Wave Drive) motorček.
Med kamerami DSLR imajo samo Olympus, Panasonic in Canon pri vseh objektivih tudi zaslonko
vodeno preko elektro magneta.
Pri Olympus še sledeče. Zadnje čase bolj kot v svetu DSLR s sistemom 4/3, delujejo s kamero PEN
v sistemu Micro 4/3. To ni zrcalno refleksna kamera, ima pa možnost izmenjave objektivov, zato
bom dodal tudi te. Obenem pa sta sistema 4/3 in
Micro 4/3 odprta sistema. Ker ta sistem uporablja
tudi Panasonic, so si objektivi obeh proizvajalcev
izmenljivi.
Na Olympus objektivih boste opazili še sledeče
pomembne oznake:
SWD (Supersonic Wave Drive) hitri motorček za
ostrenje
Objektivi za kamere DSLR sistema 4/3
ZUIKO DIGITAL ED 14-42mm 1:3.5-5.6
ZUIKO DIGITAL 17.5-45mm 1:3.5-5.6
ZUIKO DIGITAL ED 18-180mm 1:3.5-6.3
ZUIKO DIGITAL 14-54mm 1:2.8-3.5 II
ZUIKO DIGITAL ED 12-60mm 1:2.8-4.0 SWD
ZUIKO DIGITAL ED 14-35mm 1:2.0 SWD
Objektivi za kamero PEN sistema Micro 4/3
M.ZUIKO DIGITAL ED 9-18mm 1:4.0-5.6
Panasonic
To podjetje se je v digitalni fotografiji zelo dobro
uveljavilo. Za njim stoji veliki koncern Matsushita, predvsem pa je Panasonic močan tudi v profesionalni video industriji. Tako jim ne manjka
tehnološkega znanja in možnosti prodirati na trg
s svojimi rešitvami. Za vstop v svet kamer z izmenljivimi objektivi so izkoristili odprti sistem 4/3 in
začeli sodelovati tudi z Olympus.
Model L10 je Panasonic klasična zrcalno refleksne
kamera iz razreda 4/3. V razredu 4/3 je še kamera
L1, ki pa nima optične prizme, ampak sistem ogledal. Za te kamere je objektive izdelala Leica. Zato
so tudi predstavljeni pri tem proizvajalcu.
Modeli serije G so iz sistema Micro 4/3 in imajo
namesto prizme EVF (Electronic View Finder),
a
elektronsko iskalo.
7
Osnovni tečaj fotografije (začetek 21. september) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Na Panasonic kamerah lahko uporabimo tudi
objektive 4/3 in Micro 4/3 proizvajalca Leica in
Olympus.
Na Panasonic objektivih boste opazili še sledeče
pomembne oznake:
ASPH. (Aspherical) – posebno brušena asferična
za enako ali celo višjo kakovost uporabi manj leč.
Objektivi za kamere DSLR sistema Micro 4/3
Lumix G Vario 14-42mm f/3.5-5.6, ASPH. Mega O.I.S.
Lumix G Vario 14-45mm f/3.5-5.6, ASPH. Mega O.I.S.
Lumix G Vario 14-140mm f/4-5.8, ASPH. Mega O.I.S.
rezultate v Aziji niso ustavili in naredili so svojo
kamero z izmenljivim objektivom. Kamera nima
prizme ampak elektronsko iskalo. Vendar ima tudi
ta način pogleda na motiv svoje privržence, saj so
te kamere lahko manjše, lažje in še vedno z dobro
tehniko.
Na Samsung objektivih boste opazili še sledeče
pomembne oznake:
Samsung NX Lens 18-55mm f/3.5-5.6 O.I.S.
Pentax
O zgodovini podjetja Pentax sem že napisal poseben članek (Zgodovina podjetja Pentax), zato se tu
ne bom zadrževal z dodatnim opisom. Pentax je
prvo japonsko podjetje, ki je izdelalo refleksno kamero. Sedaj je v lasti podjetja Hoya, ki je največji
svetovni proizvajalec leč.
Na Pentax objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake:
D* - najboljša optična kakovost in zaščitenost
ohišja tudi če ni oznake WR ter Quick Shif sistem
ostrenja. Objektivi samo za APS-C tipala
DA – Objektivi samo za APS-C tipala brez zaščite (WR)
DA Limited – Posebna serija objektivov
D-FA – Objektivi, ki so namenjeni za polni 35mm
format
AL (Aspherical) – posebno brušena asferična leča,
ki omogoča, da se lahko v samem objektivu za
enako ali celo višjo kakovost uporabi manj leč
ne spreminja
WR (Water Resistant) – objektivi z dodatno zaščito
SDM (Supersonic Drive Motor) motorček za hitro
in tiho ostrenje
smc PENTAX DA 18-55mm F3.5-5.6 AL WR
smc PENTAX DA 18-55mm F3.5-5.6 AL II
smc PENTAX DA 16-45mm F4.0 ED AL
smc PENTAX DA 17-70mm F4 AL (IF) SDM
smc PENTAX DA* 16-50mm F2.8 ED AL (IF) SDM
Samsung
Edino ne japonsko podjetje, ki je med ponudniki
APS-C fotokamer z izmenljivimi objektivi. V slabih časih podjetja Pentax so hoteli močnejše sodelovanje. Samsung je dodal elektroniko, Pentax
mehaniko in objektive. Vendar, da bi Korejska firma kupila japonsko? Čast je čast in Pentax je ostal
v japonskih rokah, Samsung pa je tako ostal brez
tehnike.
Vendar se pri Samsung, ki ima odlične prodajne
8
DG (Digital) oznaka, da je objektiv prirejen tudi za
kamere polnega 35mm formata
EX (Exterior) opozarja da ima objektiv najvišjo
kakovost leč
OS (Optical Stabilizer) sistem za stabilizacijo slike
HSM (High Speed Motor) hitri in tihi ultrasonični
motorček za ostrenje
IF (Inner Focus) ostrenje preko notranje skupine
leč. Objektivu se dolžina med ostrenjem ne spreminja
ASP (Aspherical) – posebno brušena asferična
za enako ali celo višjo kakovost uporabi manj leč
APO (Apocromatic) posebno brušene leče za čim
manjšo barvno aberacijo ter razpršitev svetlobe in
z njo povezanimi napakami pri zapisu
Macro – bližinski posnetki, vendar na teh zum
objektivih brez prave vrednosti
17-50mm F2.8 EX DC OS HSM
17-70mm F2.8-4 DC Macro OS HSM
18-125mm F3.8-5.6 DC OS HSM
18-200mm F3.5-6.3 DC
18-200mm F3.5-6.3 DC OS (HSM samo za Nikon)
18-250mm F3.5-6.3 DC OS HSM
24-70mm F2.8 IF EX DG HSM
Sony
Samyang
Korejsko podjetje, ki objektive izdeluje že od leta
1970. So edini, ki izdelujejo objektive za vse sisteme. Vendar so zaenkrat še vsi objektivi samo z
ročnim ostrenjem in med njimi ni niti enega, ki bi
ustrezal definiciji osnovnega zum objektiva.
Sigma
Največji neodvisni proizvajalec objektivov, ki nudi
izredno široko ponudbo vstopnih zum objektivov.
Delujejo že od leta 1961. So edini med neodvisnimi proizvajalci, ki izdelujejo tudi lastne kamere
DSLR in imajo svoj nastavek za objektive.
Objektivi Sigma so razporejeni v več razredov.
Nudijo vse od ribjega očesa (fish-eye) pa do ekstremnih goriščnic. Med objektivi so tudi taki, ki s
svojo kakovostjo in ceno prepričajo marsikaterega
profesionalnega fotografa.
Sigma je bila prva, ki je po Canon v svoje objektive
začela dodajati hitri in tihi motorček za ostrenje
HSM (High Speed Motor). So bili prvi med neodvisnimi proizvajalci s sistemom za stabilizacijo slike OS (Optical Stabilazer).
Na Sigma objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake:
DC (Digital Crop) oznaka da gre za objektiv, ki je
prirejen za APS-C format
Podjetje, ki v digitalnem fotografskem svetu nadaljuje tradicijo Minolte. Širijo si bazo fotokamer
kot objektivov. Ker sami še nimajo polne produkcije, jim v najvišjem kakovostnem razredu pomaga
slovito optično podjetje Carl Zeiss, v spodnjem pa
Tamron. Seveda, pri objektivih Carl Zeiss pustijo
na objektivu to ime, zato ju predstavljam pri njih.
Pri Tamron objektivih pa zamenjajo del zunanjosti, napise in tudi ni rečeno, da ni iz višje kakovosti tudi katera izmed pomembnih leč. Sony v zadnjem času novim objektivom dodaja sistem SAM
in SSM ostrenje preko motorčka v objektivu. Tisti
objektivi, ki nimajo te oznake potrebujejo kamero,
ki ima motorček v njenem ohišju.
Sony je podobno kot Olympus, Panasonic in Samsung začel s ponudbo manjših fotokamer serije NEX z izmenljivimi objektivi. Zanimivo, da se
je pri teh kamerah odločil za stabilizacijo preko
objektiva OSS in ne preko tipala (SSS) kot ga uporabljajo kamere DSLR Alpha.
Na Sony objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake:
DT (Digital Technology) oznaka da gre za objektiv, ki je prirejen za APS-C format
SAM – objektiv z motorčkom v objektivu
SSM (Super Sonic wave Motor) hitri in tihi ultrasonični motorček za ostrenje
G – oznaka za objektive najvišje kakovosti in visoke svetlobne moči
ZA (Zeiss for Alpha) oznaka za Zeiss objektivih,
da so prirejeni za Sony Alpha sistem
OSS (Optical Steady Shot) sistem za stabilizacijo
slike
a
Objektivi za sistem DSLR Alpha (A)
Sony Alpha DT 18-55/3.5-5.6 SAM
Sony Alpha DT 18-70/3.5-5.6
Sony Alpha DT 16-105/3.5-5.6
Sony Alpha DT 18-200/3.5-6.3
Sony Alpha DT 18-250/3.5-6.3
Sony Alpha 28-75/2.8 SAM
Objektivi za sistem NEX (E)
Sony E 18-55/3.5-5.6 OSS
Sony E 18-200/3.5-6.3 OSS
Tamron
Dokler ni Sigma povzela ultrasoničnega načina
ostrenja s hitrimi motorčki in stabilizacijo slike,
sta bila s Tamron velika konkurenta med neodvisnimi ponudniki objektivov. Tamron pa je šele v
zadnjih dveh letih začel s tehnologijo hitrega ostrenja (USD) in stabilizacije slike (VC) in tako zopet
močneje konkurira Sigmi. Z večjo ponudbo in
konkurenčnostjo pridobimo samo fotografi.
Na Tamron objektivih boste opazili še sledeče
pomembne oznake:
Di (Digital integratet) objektivi prirejeni tudi za tipala polnega 35mm formata
Di II (Digital integratet) objektivi prirejeni za
APS-C tipala
VC (Vibration Compensation)
USD (Ultrasonic Silent Drive) hitri in tihi ultrasonični motorček za ostrenje
SP (Super Performance) objektivi najvišje serije
XR (Extra Refractive Index) posebno steklo, ki
omogoča izdelavo manjših in lažjih leč
LD (Low Dispersion) posebno brušene leče za čim
manjšo barvno aberacijo ter razpršitev svetlobe in
z njo povezanimi napakami pri zapisu
Aspherical – posebno brušena asferična leča, ki
omogoča, da se lahko v samem objektivu za enako
ali celo višjo kakovost uporabi manj leč
ne spreminja
Macro – bližinski posnetki, vendar na teh zum
objektivih brez prave vrednosti
SP AF 17-50mm F/2.8 XR Di II VC LD Aspherical (IF)
AF 18-200mm F/3.5-6.3 XR Di II LD Aspherical (IF)
AF 18-250mm F/3.5-6.3 Di II LD Aspherical (IF)
AF 18-270mm F/3.5-6.3 Di II VC LD Aspherical (IF)
SP AF 28-75mm F/2.8 XR Di LD Aspherical (IF)
AF 28-200mm F/3.8-5.6 XR Di Aspherical (IF) Macro
AF 28-300mm F/3.5-6.3 XR Di VC LD Aspherical (IF)
Tokina
Še tretji neodvisni japonski proizvajalec objektivov
s celo najdaljšo tradicijo med njimi. Podjetje deluje že skoraj 60 let. Pri Tokini so tehnološko malo
zaspali saj še ne nudijo objektivov s hitrimi ultra
soničnimi motorčki in stabilizacijo slike, za to niso
več tako močan ponudnik objektivov za različne
fotoproizvajalce kot nekdaj. Zaenkrat imajo v svoji ponudbi osnovnih zum objektivov serije AT-X
(Advance Tecnology-Extra), nastavek samo za Canon in Nikon kamere.
Na Tokina objektivih boste opazili še sledeče pomembne oznake:
AT-X (Advance Tecnology-Extra) serija objektivov
AT-X Pro (Advance Tecnology-Extra) serija
objektivov višje serije
SD (Super Low Dispersion) posebno brušene leče
AT-X 16.5-135mm f/3.5-5.6 DX
AT-X Pro 16-50mm f/2.8 DX
Carl Zeiss
Zaradi odličnega sodelovanja s Sony pri objektivih
za video filmske sisteme so sodelovanje razširili,
ko je Sony kupil fotooddelek Konica Minolta. Tako
imamo sedaj Carl Zeiss objektive z AF ostrenjem,
vendar so namenjeni samo fotokameram Sony, serije Alpha. Carl Zeiss pa zanimivo na japonskem
izdeluje svoje klasične enogoriščne objektive z navojem M42 in nastavki za vodilna fotografska podjetja Canon, Nikon in Pentax.
Na Carl Zeiss objektivih boste opazili še sledeče
pomembne oznake:
T* (Transparency) Carl Zeiss zaščitni sloj na lečah
za večjo propustnost svetlobe in minimalne odboje
DT - samo za Sony APS-C
ZA (Zeiss for Alpha) oznaka na Zeiss objektivih,
da so prirejeni za Sony Alpha sistem
SSM (Super Sonic wave Motor) hitri in tihi ultrasonični motorček za ostrenje (samo za Sony
Alpha)
Objektiva za sistem Sony Alpha
Carl Zeiss Vario-Sonnar T* DT 16-80/3.5-4.5 ZA
Carl Zeiss Vario-Sonnar T* 24-70/2.8 ZA SSM
Matjaž Intihar
Nikon predstavil model kamere DSLR D3100 in nove objektive
Nikon je predstavil novo fotokamero vstopnega razreda DSLR. D3100 je naslednica modela D3000, vendar so
ji dodali kopico novih možnosti, ki v tem trenutku dviguje novo D3100 že kar v hobi razred fotokamer in je že
konkurentka modelu D5000. 14,2 M točk, hitrejši EXPEED 2 procesor nudita tudi video zapis v polni HD ločljivosti 1920x1080 točk (24pvs). V kameri je dodan vodič, ki nam na podlagi naših sprememb glede nastavitev
prikaže fotografijo, kako bo zajeta. Recimo, če odpremo zaslonko, bomo videli sliko z zamegljenim ozadjem.
Kamera bo na voljo septembra, ko
jo bomo tudi podrobno preizkusili.
Štirje novi objektivi so: AF-S 85mm
f/1.4, AF-S 28-300mm 28-300mm
f/3.5-5.6G ED VR; AF-S 24-120mm
f/4G ED VR; AF-S DX 55-300mm
f/4.5-5.6G VR.
10
18. oktober (Maribor) enodnevni tečaj fotografije www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Enodnevni fotografski izlet v “neznano” / 11. september 2010
Enodnevni foto potep v neznano
11. september 2010 ob 6.00, parkirišče Atlantis BTC Ljubljana, 7.00 Celje, parkirišče Planet Tuš, 7.45 Maribor.
Svoje fotografsko znanje želimo dopolniti ali pa si samo vzeti čas za celodnevni foto potep, kjer v družbi
pozabimo na vsakdanje skrbi in s fotokamero ujamemo zanimive trenutke. e-Fotografija vas 11. septembra
2010 popelje na foto potep v “neznano” in seveda nazaj domov (v poznih
večernih urah). Okusili bomo začetek jeseni, jutranje meglice, več pa
še ne povemo. Ni potrebe po pretiranem pisanju o dogodku...... »dobr
bo blo«, kot je na vseh e-Fotografija
foto potepih. V Ljubljani (parkirišče
Atlantis BTC) se vsedemo na avtobus in ob 6.00 uri krenemo proti Celju (ob 7.00 uri parkirišče Planet Tuš)
in 7.45h Mariboru (lokacijo javimo
naknadno) do naših prvih jutranjih
fotografskih motivov. Namig o poti;
pokukali bomo tudi malo k severnim sosedom, fotografirali še zelene
trte in njihove čudovite linije, prelepe okolice gradu in panoramo gričev. Ko pa se bo pojavila utrujenost
si bomo vzeli čas za kosilo in krajši
počitek. S seboj bomo vzeli tudi fotomodel. S pomočjo čudovite pokrajine, arhitekture in jutranje ter
popoldanske svetlobe, bomo model
lahko odlično umestili v okolico. Naknadno bomo določili datum, ko se
bomo zbrali skupaj in komentirali
posnete fotografije.
Za strokovno svetovanje o fotografiranju tako za začetne kot napredne
fotografe bosta na voljo fotografski
mojster Jure Kravanja-Yurko ter urednik revije in spletne strani e-Fotografija, Matjaž Intihar.
Izlet se izveden ob vsakem vremenu
(bomo pa malo vedrili, ter se več pogovarjali o posnetih fotografijah, uje-
Iz naše junijske fotodelavnice / izleta po Istri
li model v pokritih kotičkih, če bo
potrebno).
Cena 70,00eur (DDV je vključen)
vsebuje: organizacija izleta, avtobusni prevoz, cestnine na poti, vodenje (turistični vodič), strokovno fotografsko vodenje, fotomodel in še
kaj...
Udeležba izključno na lastno odgovornost.
Pomembno: Ne pozabite na fotokamero, polne baterije in prazne kartice ter dobro voljo. Kako fotografirati
bomo začetnikom pokazali mi, naš
“fotomodel” pa se zna sama pravilno
postaviti in vam z očmi nakazati kdaj
prožiti. Izkušeni pa boste že po svoje
lovili prave trenutke.
Prijave na:
www.e-fotografija.si/tecaji
Pojdite z nami - ne bo vam žal!
Bliskavica - Praktični tečaj
Ko pade mrak, ko ste v temnih zaprtih prostorih, ko sije močno sonce..., nam za dobro fotografije še kako prav lahko pride bliskavica.
Naučite se jo pravilno izkoristiti in tako priti do boljše fotografije. Vse
to vas bomo naučili na praktičnem tečaju uporabe bliskavice v praksi, 8. septembra. Več na www.e-fotografija.si/tecaji.htm
12
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
e-Fotografija fotopotep/delavnica po zahodu ZDA
Datum potovanja: 24.10. – 5.11.2010
Čas potovanja: 13 dni
e-Fotografija išče in vodi na drugačna potovanja. Manj kulturno zgodovinskih spoznavanj
krajev, štetja km, držav, dni in več možnosti
za iskanje najlepših motivov ob najboljši možni svetlobi ter postanki tam, kjer nam svetloba služi. Na najbolj zanimive kraje pridemo
popoldan, da lahko ujamemo popoldansko
svetlobo in če le niste preveliki zaspanci in
nas počakate na zajtrku, greste v zgodnjih ju-
9. novembra gremo že
tretjič na naš eksotični
fotopotep na indonezisjki otok Bali.
Čudoviti ljudje, ki se
prav želijo fotografirati, zelena barva riževih
polj, bele in črne peščene plaže ter neverjetni sončni zahodi nas
očarajo.
Če ste si kdaj želeli
pravega popotniškega
užitka in niste vedeli
kaj boste na destinaciji 12 dni počeli, potem
pojdite s fotokamero z
nami na Bali.
Ne bo vam žal!
tranjih urah z nami posneti najlepše lokacije. In če zvečer le niste preveč utrujeni vedno
naredimo pregled in komentiranje fotografij.
Torej to ni popotništvo v klasičnem smislu,
ampak fotografski potep/delavnica, kjer se prilagajamo svetlobi, motivom, fotografiji in se še
kaj novega naučimo.
Z nami gredo tudi hobi fotografi, ki imajo
samo malo kompaktno fotokamero. Bistvo je,
da si želite čim več motivov zabeležiti, se še dodatno naučiti kako jih zajeti in da domov pri-
F
o
t
o
p
o
t
e
p
Več na www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Bali - Indonesia - 9.-20. november 2010
nesete kopico odličnih fotografij ter spominov.
Peljali smo vas že v Toskano, Dalmacijo, na
Bali in v Namibijo. Tokrat vas peljemo v zahodni del ZDA. Več kot reči, neskončna raznolika in barvita pokrajina, ki očara ni treba. Motivi in svetloba čakajo. Slovenski vodič nas bo
popeljal na najboljše lokacije in s strokovnim
fotografskim vodenjem bomo poskrbeli za dobre fotografije, nova fotografska spoznanja in
enkratne fotografske dneve. Manjkate samo še
vi s svojo fotokamero.
Matjaž Intihar
Tečaj foto videa v septembru
e-Fotografija začenja 22. septembra s praktičnim tečajem o domačem video.
Popeljali vas bomo od osnovne zamisli pa vse do
izdelanega videa in njegove predstavitve. Spoznali boste, da se tudi z malo video ali kompaktno
fotokamero da posneti zadovoljive video zapise
in da jih ni težko zmontirati v enostavnih programih, ki so že v vaših računalnikih. To sta Windows Movie Maker (PC) in iMovie (Mac).
Potek tečaja:
22. september (17h) - Uvod v video produkcijo in
vrstni red gradnje videa.
Namen in zbiranje gradiva; izdelava scenarija: kje,
kaj, kako in sporočilnost; snemanje po scenariju;
montaža; dogovor o praktičnem delu.
29. September (17h) - Snemanje na terenu
S seboj udeleženci prinesejo fotokamero (kompaktno ali DSLR), videokamero, dve napolnjeni bateriji in zmogljivejšo ter hitro spominsko kartico.
2. oktober (10h) - Montaža in ustvarjanje enominutnega videa.
Udeleženci s seboj prinesejo prenosni računalnik z dovolj zmogljivim procesorjem (vsaj Dual
Core), foto ali videokamero in spominsko kartico
na kateri so shranjeni posnetki ter kabel za prenos posnetkov iz kamere v računalnik (oz. bralnik spominskih kartic).
Cena tečaja: fizične osebe 150€, pravne osebe 180€
Zahtevnost: začetna
Začetek 22. september
Prijava na tečaj: www.e-fotografija.si/tecaji/
13
Praktica luxmedia 12-Z4 – poceni vstop v družinsko fotografijo
Praktica je že nekaj let dobro prisotna v kompaktnem razredu. Dobre
dve leti nazaj so imeli pri najbolj razširjenem tehničnem trgovcu v Sloveniji odlične prodajne rezultate s
Praktico, saj je bila tisti čas doba kupovanja nizko cenovnih foto kamer.
Praktica pa je poznana predvsem po
foto kamerah nižjega cenovnega razreda. Tudi danes so močno prisotne
v raznoraznih akcijskih ponudbah.
Pa to pomeni, da so tudi manj kakovostne?
Oblika in velikost
Oblika je povsem klasična za ta razred foto kamer, je pa bolj namenjena ženskam. Kot prvo se navdušijo
nad velikim izborom barv ohišja in
nad majhnostjo (tankostjo) kamere.
Če tudi se Praktica 12-Z4 prodaja v
bolj moški črni barvi pa ergonomija
ni primerna za tiste z večjimi prsti,
saj so tipke na zadnji strani izjemno
majhne in z nekoliko slabšo povratno informacijo o pritisku tipke. Velikost kamere znaša 89 x 57 x 17 mm,
težka pa je le 105 gramov. Ohišje je
narejeno iz plastike po kakovosti izdelave pa ne zaostaja za foto kamerami tega cenovnega razreda, ki jih
proizvajajo največja imeni v foto industriji.
Komu je namenjena
Naj vas ne ustraši zapis iz zadnjega stavka v prejšnjem odstavku, kjer
piše, da kamera deluje v
povsem ročnem načinu.
Brez skrbi. Kamera je v
prvi vrsti namenjena ležernemu fotografiranju
v povsem avtomatskem
načinu, v katerem je fotografu potrebno le poiskati motiv, izbrati
goriščnico in pritisniti na sprožilec.
Vse drugo opravi kamera sama. Za
tiste bolj zahtevne pa so programerji vključili ročne nastavitve. Kljub
temu, da ima kamera nastavitev dovolj za upravljanje “jedrske podmornice” je v prvi vrsti namenjena tistim,
Nikon D5000 18-55VR
+ DARILO
12,3 mio točk, snemanje video
posnetkov v visoki ločljivosti
(HD), 7-palčni (17,8 cm) gibljiv
Vari-Angle LCD zaslon
599,00
€
PRAKTICA DVC 5.5 HDMI
5 mio točk, 5x optični zoom,
Full HD resolucija 1.920 x 1.080
točk, stabilizator slike,
TV/HDMI kabel
179,90
€
PRAKTICA Luxmedia 12-Z4
99,90
€
v šestih
barvah
12.0 mio točk, 4 x optični zoom,
sledenje obrazom, detektor nasmeha in mežikanja, inteligentno
izbiranje scen, HDR način
PRAKTICA DVC 10.4 HDMI
10 mio točk, 12x optični zoom,
Full HD resolucija 1.920 x 1.080
točk, 10x digitalni zoom,
TV/HDMI kabel
299,90
http://www.5pik.si/, 01/564-2239. Cene v spletni trgovini se dnevno spreminjajo.
14
€
ki bolj kot ne fotografirajo le toliko,
da imajo spomine iz dopustovanj, izletov oz. slike iz tistih nekaj rojstno
dnevnih zabav vsako leto. Zakaj tako
pa v nadaljevanju.
Enostavnost uporabe
Kamero lahko damo v roke kateri
koli osebi in bo znala z njo rokovati. Na kameri ni odvečnih gumbov,
je niti ne ugašate, ko veste, da se bo
odvilo kaj zanimivega. Da pa napišem še nekaj za tiste, ki bodo kamero
uporabljali več ali manj v ročnem ali
deloma ročnih načinih. Prenastavljanje parametrov je dokaj zamudno.
Za praktično vse je potrebno hoditi v
meni, razen za zaslonko in čas, s tem
pa izgubimo praktično vse motive.
Že samo za spremembo korekture z
EV stopnjo izgubimo minimalno 5
sekund.
Kakovost slike
kateri za večino uporabnikov niti
ne bi imeli pomena. Vklop, izklop,
zumiranje in fotografiranje je povsem enostavno. Nekoliko je otežen
pogled na LCD zaslon v močnem
soncu. Žal je zaslon preslaboten, da
bi se enostavno dalo gledati na njega in tudi videti motiv, običajnega
iskala pa večina foto kamer že nekaj
časa nima. Za tiste, kateri si želite iz
kamere potegniti več in boste posegli po ročnih nastavitvah pa boste
kaj kmalu spoznali, da ima kamera
premalo gumbov za prenastavljanje
osnovnih parametrov. Manjša zamera gre programerjem, da niso v vse te
možne nastavitve vnesli še inteligentno avtomatiko oz. “easy” način, kateri deaktivira praktično vse gumbe
na ohišju. Aktivna ostaneta le gumba
za zum in prožilec, tako, da je potem
kamera namenjena za uporabo tudi
tistim, k jo v roki držijo prvič, brez
bojazni, da bodo premaknili kakšno
od bolj zahtevnih nastavitev.
Hitrost delovanja
V hitrosti delovanja nastajajo največje razlike med različnimi cenovnimi razredi mini kompaktnih kamer.
Medtem, ko z neko kamero za 200€
in nekaj predhodnjega fotografskega znanja več ali manj že z lahkoto
lovimo razigrane otroke, kaj takega,
na tako enostaven način Praktica ne
omogoča. Kamera je le prepočasna
že ob vklopu, zato vam svetujem, da
Ob sončnem vremenu in bližnjih
motivih Praktica zelo lepo zariše sliko, ob bolj oddaljenih motivih 10m
in več pa se detajli počasi izgubljajo.
To pa pomeni, da imamo potem
pri obdelavi fotografij na računalniku manj maneverskega prostora za
obdelavo slike. Sama fotografija je direktno iz foto kamere v avtomatskem
načinu dostikrat pretemna, tako, da
je potrebna naknadna obdelava. Ob
pravi obdelavi pa dobimo resnično
lepe posnetke.
Priporočila komu
Fotograf, kateri od kamere pričakuje da bo ujel motive, ki se zgodijo v
trenutku po tej kameri ne bo posegel. To pove že sam cenovni razred,
je prepočasna že od samega vklopa
do faze, kjer pregledujemo fotografije. Zakaj sploh omenjam take fotografe. Zato, ker so inženirji ponudili
tudi možnost ročnih nastavitev, ročne nastavitve pa povečini uporabljajo že izkušeni fotografi, ki vedo, kako
nastaviti parametre in od kamere tudi pričakujejo večjo odzivnost.
Za vse tiste, ki si želite le ujeti nekaj motivov iz rojstno dnevih zabav,
dopusta ali pa imate potrpljenje, se
želite izobraževati in fotografirati z
ročnimi nastavitvami pa je Praktica luxmedia 12-Z4 z naskokom najboljša foto kamera v razmerju cena /
zmogljivosti. Za ceno pod 100€ dobimo malo kamero v oblikovno dodelanem ohišju in z odličnimi programskimi načini ter specifikacijami.
Tega konkurenca v tem cenovnem
razredu ne nudi. Tu pa je prednost
Praktice. Za malo denarja, nudi veliko.
Žiga Intihar
CAMERA : SIGMA SD14 : ISO50, F4.0, 1/60sec | LENS: SIGMA 17-50mm F2.8 EX DC OS HSM :50mm(17-50)
NOV MODEL
HYPERSONIC OSTRENJE
17-50
F2.8
mm
EX DC OS HSM
www.sigma-si.com
Profesionalni zoom s stalno zaslonko 2.8,
stabilizatorjem slike in hypersonic
motorjem za hitro in tiho ostrenje.
Dve FLD leči in tri asferične leče omogočajo
vrhunsko kvaliteto. Objektiv je na voljo za
tipala formata APS-C in fotoaparate Canon,
Nikon, Sony in Pentax. Priložena je sončna
zaslonka.
Infocona d.o.o.
Prevale 9
1236 Trzin
01-562-0061
[email protected]
Poročna fotodelavnica (3. oktober) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Canon EOS 550D - test
Canon je februarja 2010 predstavil že svojo šesto
različico kamere DSLR namenjene za napredne
hobi fotografe. Kamera EOS 550D je naslednica
prve izmed njih, modela EOS 300D iz leta 2003.
Tako kot v analogni dobi kamer EOS, so tudi
kamere tega EOS razreda zelo priljubljene.
Še ena pomembna lastnost. Canon je v vsej svoji
zgodovini izdelave fotokamer dal vedno velik poudarek (podobno Minolta) prav temu naprednemu
hobi razredu. Velik mejnik je bil leta 1978, ko
so s kamero AE-1 celotni konkurenci pokazali
kaj jim ta razred pomeni in koliko napredne tehnologije za zmerno ceno so pripravljeni dodati v
njo. Nič drugače ni z EOS 550D. V tem razredu
tehnološko nima konkurence. Seveda je za to tudi
nekaj dražja od konkurenčnih kamer, če jih sploh
lahko tako imenujemo. Enostavno povedano ima
trenutno Canon s svojimi kamerami EOS 550D,
7D, 5D MkII in 1D MkIV tehnološko opazno
prednost. Zanimivo bo videti kaj novega bo zaradi septemberske Photokine, od edine resne konkurence Nikon, prinesla zamenjava za D90. Tako
v tehničnih lastnostih kot ceni. Žal so v zadnjem
času Olympus, Sony in Pentax krepko popustili in
prav največji fotosejem Photokina bo pokazal, ali
bodo sploh še ostali konkurenčni v razredu DSLR.
stavitev. Za bolj izkušene, ki prestopijo v kreativne
nastavitve P, Tv, Av ali M, pa gumbi oživijo.
Zakaj menim, da je to dobro. Kamere drugih proizvajalcev omogočajo tudi v popolni avtomatiki
prenastavljati načine izbire ostrenja, merjenja svetlobe, korekture bele barve, menjati občutljivost,
itd. Toda iz prakse na poučevanjih še kako dobro
vem, da če začetni uporabnik kamere DSLR deluje
Na kameri imamo 23 gumbov. Začetnemu fotografu se sliši veliko, naprednemu malo. Toda EOS
550D je namenjena začetnemu in naprednemu
hobi fotografu, ki si želi uporabljati kamere DSLR.
In za te fotografe ima po mojem mnenju Canon
najboljšo rešitev. Če ste še neizkušeni in uporabljate predvsem zeleno (popolno) avtomatiko ali
slikovne avtomatike, potem večina gumbov niti
nima funkcije delovanja. Enostavno so izklopljeni
in neizkušen fotograf tako ne more “pokvariti” na-
Še ena dobra lastnost, ki jo Canon nudi v večini
fotokamer DSLR. Dokler nisi izkušen je preveč
funkcij celo moteče in marsikomu daje dvom in
strah zakaj toliko nastavitev. Zato v zeleni avtomatiki ali pri uporabi slikovnih programov Canon
v meniju skrije polovico funkcij. Le zakaj bi bile,
če v glavnem samo motijo in begajo. (Opis uporabniške vrednosti posameznih programov, članek na e-Fotografija.si - Fotografija na dopustu)
Za izkušenega hobi fotografa pa celoten meni ob
Nastavitve na kameri
pod zeleno ali slikovno avtomatiko, potem bolje, da ostale funkcije niso na voljo. Tisti, ki že pozna osnove izkorišča programe P, Tv ali Av pa ve,
da takrat dodatne nastavitve še kako pridejo prav.
Meni za hobi fotografa
Poročna fotografija
uporabi kreativnih programov P, Tv, Av in M oživi.
Tako lahko vsi začetni in napredni fotografi pridejo na svoj račun.
Meni za napredne fotografe
Tudi v EOS 550D je Canon dodal nekaj zanimivih
in za naprednega fotografa lahko zanimivih funkcij. Kdor želi in zna, lahko EOS 550D uporablja za
zelo širok spekter delovanja.
Funkcije za HOBI fotografe (rokovanje
s kamero)
Kot že omenjeno. Preko avtomatskega programa, slikovnih programskih rešitev in z omejeno
možnostjo premika funkcij preko gumbov nudi
EOS 550D hobi fotografom enostavnost uporabe.
Lahko zapišem prava “trotel ziher” uporaba, dokler delujemo pod zeleno ali slikovno avtomatiko.
Kamera nas sama vodi do tehnično korektnega
posnetka.
Da neizkušeni hobi fotograf ne bi nastavili kaj
narobe EOS 550D omogoča prenastaviti zgolj par
funkcij, pa še te v glavnem preko menija. Funkcije za napredne fotografe (rokovanje s kamero)
Ob uporabi kreativnih programov P, Tv, Av in M,
katere uporabljajo napredni fotografi pa vsi gumbi na kameri kot funkcije preko menija oživijo. S
tem se odpre možnost prenastaviti kopico nastavitev, ki lahko pridejo prav naprednemu fotografu.
Gumbi so enostavno berljivi, dovolj veliki za hitro in natančno kontrolo. Za več bo napredni fotograf pogrešal še kakšen nastavitveni gumb na sami
kameri. Vendar so glavni vedno pri roki, vstop v
meni in iskanje funkcij preko njega pa je enak kot
v Canon kamerah DSLR višjih razredov. Glavne
dodatne funkcije za prenastavitev pa so dosegljive
preko zaslona. Le bolj zamudno pridemo do njih
kot če je funkcija že na gumbu. Pač delitev EOS
550D, da ne posega v razred kjer je EOS 50D.
Ostrenje AF / ročno
Avtomatsko ostrenje je hitro in natančno. Začetni
hobi fotograf, ki uporablja zeleni in slikovne programe je po eni strani lahko omejen, ker kamera v
praktična fotodelavnica
3. oktober 2010
Pripravljamo še zadnjo letošnjo fotodelavnico poročne fotografije. Ste si že zaželeli vstopiti v resni fotografski svet? Ste bili že naprošeni za fotografiranje kakšnega dogodka,
med drugim tudi poroke? Na naši fotografski delavnici poročne fotografije boste spoznali glavne pasti v tej zahtevni fotografski temi in se v praksi preizkusili s profesionalnimi modeli ter s pomočjo dveh profesionalnih fotografov dobili neprecenljive izkušnje.
Več na www.e-fotografija.si/tecaji.htm
16
Delavnica
bliskavice (8. september) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Najboljši je
• CMOS senzor z integriranim
stabilizatorjem slike
• 12,4 milijona efekt. točk
• zaporedni posnetki s
hitrostjo 4,7 slike na sek.
• Live View - predogled
slike v živo
• snemanje videa v HD
ločljivosti, z zvokom
• občutljivost ISO 100-12.800
• kreativni digitalni filtri
• Auto Picture inteligentni
način samodejnega
delovanja
• HDR (High Dynamic Range)
način delovanja
Ugodnnaa!
ce
Tudi vaša zgodba je zanimiva. Povejte jo s
Uvoznik in
distributer
teh nastavitvah omogoča ostriti samo
preko vseh točk. Toda so si dovolj blizu, da ne bi smelo biti preveč zgrešenih posnetkov glede ostrine. Tudi, če
kamera konkurenčne kamere omogočajo prenastaviti točke v teh programskih nastavitvah, ti fotografi vseeno uporabljajo za ostritev vse točke.
V kreativnih programih pa si preko
desnega zgornjega gumba izberite
ostrenje preko centralne točke in če
želeni del ostrega motiva ni v centru
slike izkoristite način rekompozicije.
Ročno ostrenje je s kamero EOS 550D
možno, vendar nam vse vgrajene
medlice v današnjih kamerah DSLR
ne omogočajo najboljše kontrole.
Zato se v veliki večini primerov naslanjamo prav na AF način ostrenja.
Priporočam branje in nasvete iz
članka o težavah avtomatskega ostrenja (vse o AF).
Video zapis
Ob predstavitvi kamere EOS 5D
MkII se Canon najbrž niti zavedal
ni kakšno revolucijo bo naredil v naprednem in profesionalnem video
svetu. Tudi hobi fotograf se vse bolj
sooča z dejstvom, da je zapis gibljive slike še kako dobrodošel ob raznih
predstavitvah dogodkov in potovanj.
V kameri EOS 550D je vodilna video tehnologija s polno ločljivostjo
1920x1080 točk in možnostjo snemanja s 24, 25 ali 30 sličicami v sekundi. Kameri lahko nastavimo polovično HD ločljivost 1280x720 točk,
kjer poleg klasičnih hitrosti lahko
izberemo še možnost zajema s 50
ali 60 sličicami v sekundi. Prav zaradi hitrega DiGIC IV procesorja
ima tudi EOS 550D omogočeno tako
visokoločljivo in hitro snemanje.
Še vedno pa smo omejeni s snemanjem kadra po kadru, saj AF med
snemanjem ne deluje, glasno se slišijo premiki korekture osvetlitve ali
občutljivosti z vrtljivim gumbom. Z
nekaj vaje in predvsem snemanjem
kadra po kadru, pa lahko dobimo vrhunski video zapis z uporabo goriščnic in v pogojih, kjer tudi profesionalne video kamere ne pridejo zraven.
Glede na EOS 5D MkII ima EOS
550D nekaj omejitev. Na kameri
moramo preko programskega gumba nastaviti program za snemanje
videa. Ob premiku zaslonke ali občutljivosti med snemanjem je vrtljivi kolešček glasen in slišen v zapisu.
Zato kljub vrhunski kakovosti zapisa in možnosti kreiranja globinske
ostrine hobi fotograf naj ne jemlje
ta video zapis kot enako enostaven s
snemanjem s “pravo” video kamero.
Možnosti zajema gibljive slike z EOS
550D pa so in to odlične, le izkoristiti jih je treba na pravi način. Obenem pa lahko med snemanjem videa
prožimo še sliko, snemanje pa se nadaljuje.
V tem primeru se video zapis za nekaj desetink sekunde ustavi, posname se slika in snemanje video zapisa
se nadaljuje. Ker je prekinitev kratka
lahko pri editiranju filma tisti kratki kader z delnim zvokom ostrenja
in zaklopa izrežemo in večina niti
ne opazi, da manjka delček kadra. V
enem delu lahko zajamemo 29 minut in 59 sekund zapisa, oziroma do
4GB. Kamera pretvori zapis s kodekom H.264. Kljub kompresiji 10 sekund video zapisa v polni HD ločljivosti zavzame cca. 65MB.
Zaključna beseda
Iz današnjega (avgust 2010) pregleda hobi fotokamer ima zame Pentax
K-x še vedno odlično razmerje med
uporabniško vrednostjo in ceno. Ni-
sem zapisal najboljšo, ker take vrednosti ni, oziroma ni za vse enaka.
Ko si fotograf želi vstopiti v svet kamer DSLR išče mnogo informacij
kaj kupiti. In če je cena pomembna,
potem bo EOS 550D s svojimi 840€
z objektivom 18-55mm najbrž nezanimiva.
Vendar je v EOS 550D za nepoznavalca skritih več lastnosti, ki to
ceno še kako opravičujejo. Po moje
ima kamera EOS 550D visoko uporabno vrednost in pošteno ceno.
Vsak, ki že ob vstopu med prve kamere DSLR misli, da bo čez čas želel
v fotografiji več, se mora vprašati ali
bo res pameten nakup kamere DSLR
za nižjo ceno. EOS 550D lahko s svojimi naprednimi lastnostmi, kljub
višjim zahtevam fotografa še vedno
lepo služi. Kar pomeni, da če že na
začetku gledate na ceno, dobite z izbiro EOS 550D nižjo. Kako? Ob uporabi EOS 550D vam bo treba kasneje v nakup kamere iz višjega razreda.
Za to za kamero Canon EOS 550D
pravim, kamera za začetne in napredne hobi fotografe. Stane nekaj več,
vendar lahko tudi da več.
Matjaž Intihar
17
Eksotična foto potepanja 2010 / 2011 - www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Nikon AF-S 16-35mm f/4 G ED VR (FX) – Test
Na prvi pogled niti ne pomislimo, da
je to objektiv s tako ekstremno goriščnico 16mm in malim zum razmerjem 2.18X. Ko objektiv pogledamo
in ga primemo v roke prej pomislimo
na že znani Nikkor 24-70mm f/2,8.
Objektiv na pogled deluje relativno ozek 82,5mm in za to razmerje goriščnic zelo dolg 125mm. Za
kar 3cm je daljši od Canon 1740mm f/4. Premer za filter je 77mm.
Teža tudi ni skromna za dosedanja
poznavanja širokokotnih zum objektivov. Nikkor 16-35mm f/4 VR tehta
kar 680g.
Ostrenje / zum /
stabilizacija
efekt s poznavanjem uporabe filtra.
S tem objektivom je prijetno delovati
in predvsem nad njegovo kakovostjo
se z vedenjem o ekstremnih 16mm ni
pritoževati. VR funckija pa samo še
pomaga pri kakšni desetinki daljšem
času osvetlitve. Čeprav, za tehnično
najboljši posnetek je najboljši objektiv še vedno tisti s stativom.
Obroč za premik med goriščnicami
je širok in odlično nastavljiv. Nikkor
AF-S 16-35mm f/4 VR je prvi ekstremno širokokotni objektiv, ki ima
vgrajeno stabilizacijo slike. Sicer le
ta ni tako pomembna kot pri objektivih daljših goriščnic, a vseeno dobrodošla.
V nadaljevanju članka (na www.efotografija.si) sledi tudi primerjava z
objektivom Nikkor 24-70mm f/2.8,
kot primerjava kakovosti objektiva
pri različnih zaslonkah s kamero Nikon D3x in D300s.
Ni dileme. Objektiv Nikkor AF-S
16-35mm f/4 G ED VR (FX) je optično zelo dober. Kljub temu, da ima
veliko število leč (17), njihova kakovost izniči veliko njihovih napak.
Vemo, vsaka leča odpravlja napako
prejšnje. Več jih je, več je možnih
napak, več svetlobe se izgubi med
njimi, saj je leča gosta snov, ki absorbira del svetlobe. Toda Nikon je
v nove objektive namenjene kameram polnega formata vgradil obilo
kakovosti in tudi Nikkor AF-S 1635mm f/4 G ED VR (FX) to kaže.
Ob pregledu posnetkov hitro opazimo, da je ostrina pri srednjih zaslonkah odlična, popačenja pri 16mm
niso velika, barvno je objektiv dobro uravnotežen, zelo malo je svetlobnih odbojev in tudi z FX kamero se da, sicer bolj omejeno delovati
pri 16mm (107 stopinj) s polarizacijskim filtrom. Seveda za pravilen
Objektiv 16-35mm f/4 najbolje riše
okoli f/8. Nad f/16 pa je zaris opazno
bolj mehak. V primerjavi s 24-70mm
f/2.8 pri goriščnicah 24 in 35mm in
bolj oddaljenem objektu ni večjih
opaznih razlik. 16-35mm f/4 deluje
še celo malo boljše pri f/11 in f/16,
kar lahko izkoristimo pri krajinski
fotografiji, oziroma tam kjer lahko
zapremo zaslonko in imamo veliko
svetlobe. Na robovih je prav tako dobra ostrina, predvsem pa ni opaziti
kromatske aberacije (zamika barv).
AF ostrenje je preko hitrega in tihega SWM motorja. Premik in samo
ostrenje je hitro, odličen je tudi
obroč za ročno nastavitev ostrine. Na
objektivu je skala z oznakami glede
oddaljenosti. Objektiv lahko izostri
motive do oddaljenosti 28cm.
Konstrukcija
Da se s tako dolgimi objektivi lahko dosegajo kratke goriščnice večina
današnjih širokokotnih zum objektivov posnema konstrukcijo treh
skupin leč iz prvega retrofokusnega
objektiva podjetja Angenieux iz leta
1950. Objektiv Nikkor 16-35mm f/4
VR je prav na podlagi te konstrukcije
lahko tako dolg (125mm), a še vedno
z goriščnico samo 16mm, t.j. kotom
zajema 107 stopinj.
Ohišje je odlično izdelano, uporabljena je magnezijeva zlitina in vitalni deli so zaščiteni na prah in močno vlago, dežne kaplje. Objektiv sem
uporabljal tudi v namibijski puščavi
in v elementu zaščitenosti se je odlično izkazal.
Objektiv je sestavljen iz kar 17 leč,
ki so razdeljene v 12 skupin. Za kar
najboljšo optično kakovost so uporabljene 3 asferične leče in dve ED.
Ostrenje poteka z notranjo skupino leč (IF), zato se velikost objektiva med ostrenjem ne spreminja.
Objektiv ima za ostrenje vgrajen hitri
SWM motor in kot prvi ekstremno
širokokotni zum objektiv tudi sistem
za stabilizacijo slike (VR).
Leče so premazane po nano tehnologiji (N) za čim manjše odboje, zaslonka je sestavljena iz 9 lamel, kar
omogoča zaris čistih razpršnih krogov.
Bajonet – nastavek za
objektiv
Nastavek za objektiv je kovinski, na
njem je mehka guma, ki preprečuje
vstop prahu ali vodnih kapelj v notranjost.
18
Kakovost slike
Primerjava Nikkor AF-S
16-35mm f/4 z Nikkor
AF-S 24-70mm f/2.8
Za konec
Nikon ima s kamerami D300, D300s
in D700 že tolikšno bazo naprednih
fotografov, da je med njimi zadosti
tistih, ki si žele boljše objektive serije AF-S, G za »zmerno« ceno. Če je
objektiv kakovostno grajen in optično kakovosten za naprednega fotografa svetlobna moč f/4 ni več ovira.
Z objektivom Nikkor AF-S 16-35mm
f/4 G ED VR je Nikon uporabnikom
ponudil odlično širokokotno izbiro.
Dobra optična kakovost, izdelava in
zaščitenost objektiva bo tudi marsikaterega profesionalnega fotografa prepričala, da zna biti ta objektiv
boljša izbira, kot v vseh pogledih in
karakteristikah ekstremni 14-24mm
f/2,8. Po drugi strani pa je Nikon naredil objektiv, ki direktno konkurira
AF-S 17-35mm f/2,8D, je bil narejen
za filmske kamere in še ni iz G serije.
Torej ima še vedno obroč za premik
zaslonke in nastavek za AF preko
motorčka v kameri. Ali bo v prihodnje naredil Nikon še en objektiv serije G podobnih goriščnic a z zaslonko f/2.8?
Kadar želite maksimalno optično
kakovost, ki jo lahko nudi ta objektiv potem uporabljajte zaslonke med
f/5.6 in f/11. Ob pregledu fotografij
večina niti opazila ne bo razlik, recimo z nekaj slabšo kakovostjo pri f/4
ali že kar mehkim zapisom pri f/16
in f/22. Toda dobro je vedeti. In le v
tem, da objektiv pri f/4 in nato pri
f/16 ter f/22 nudi nekaj slabšo tehnično optično kakovost kot pri f/5.6,
ali f/8 ga oddaljuje od tehnično vrhunske optike. Zato sem mu v najvišji oceni “odlično” dodal samo tri
namesto petih zvezdic. Vendar, za
ta denar (cena julij 2010 cca. 1200€)
je to to. In “boga mi” ni malo! Mislim malo kakovosti. Cena pa je vedno odvisna od naših želja in globine žepa. Uporabnik Nikon kamere
FX formata niti nima kaj veliko razmišljati, če potrebuje ekstremno široki kot in visoko kakovost zapisa,
kot samega ohišja objektiva s hitrim
ostrenjem SWM. Vzeti še krepko
dražji 14-24mm f/2.8 G, ki je močno linearen in nima možnosti uporabe navojnega filtra ali rabljenega
17-35mm f/2.8 D (naši trgovci ga niti
ne nudijo več), oziroma pol cenejšega 18-35mm f/3.5-4.5 D, ki je tudi
namenjen kameram polnega formata. Lahko izberete še med Sigma 1224mm f/4.5-5.6 HSM, ki je tudi namenjen kameram polnega formata.
Če mene vprašate, vzemite Nikkor
AF-S 16-35mm f/4 G ED VR.
Matjaž Intihar
Predavanje
o
popotniški
fotografiji
Tamron SP AF 90mm f/2,8 Di MACRO - Magija makro objektiva!
Tamron med ljubitelji slovi kot prvi,
ki je pred leti zastavil trend super-zumov, le redki pa vedo, da so petdesetletne optične izkušnje te japonske
firme zasnovane prav na njegovih
specialnih fiksnih objektivih. Prav
na vrhu med njimi je že nekaj desetletji preizkušena konstrukcija makro objektiva z 90 mm žariščnice. Ta
objektiv z uradno oznako Tamron SP
AF 90mm f/2,8 Di MACRO 1:1 ima
v zadnji generaciji v celoti prenovljeno zasnovo: že tako odlične in preizkušene leče so izpopolnili še z zadnjimi spoznanji pri večslojnih proti
refleksnih premazih na lečah, z vodenjem in usmerjanjem svetlobe v notranjosti, s čimer se dodatno zmanjšajo notranji refleksi in neposredno
vpliva na vrhunsko kakovost slike.
Zasnova objektiva je v zadnji generaciji doživela morda najpomembnejšo konstrukcijsko spremembo. Če
so bili včasih taki objektivi narejeni
iz kombinacije kovine in ne morda
najboljših plastičnih elementov, je
Tamronova zadnja generacija objektivov zasnovana iz posebne letalske
plastične legure, ki daje objektivu
odlične mehanske značilnosti, skupaj z lahkotnostjo in perfektno, res
vrhunsko izdelavo. Le-ta pa je pri
makro objektivih – že zaradi njihovih dolgih hodov mehanizmov za
20
ostrenje – še posebej pomembna. Po
definiciji imajo lahko naziv »makro«
v nazivu le tisti objektivi, ko dosežejo odslikavo 1:1, torej enako velikost
objekta na tipalu kot je ta velik v resnici. Nekateri pri tem goljufajo iz
f/2,8 do f/32. Premer filtra je 55mm,
tehta 405g, premer objektiva znaša
71,5mm pri dolžini 97mm. Tamron
ima pri polnem 35mm formatu žariščnico 90 mm, na fotokameri APSH formata (x1,3) nastane kot zajema
marketinških razlogov in tako imenujejo tudi objektive, ki dosežejo že
razmerje 1:2 ali celo 1:4, pogosto pa
najdemo ta naziv tudi na ultra zumih, kjer pa pomeni le, da s takšnih
zumom lahko precej bližje slikamo,
to pa nikakor ni pravi makro objektiv.
Objektiv s konstrukcijsko oznako
272-EN-II ima 10 elementov v 9 skupinah, zaslonka je narejena iz 9 lamel
in krog, ostrino in neostrino odslikava zelo mehko, razpon pa ima od
enak goriščnici 117 mm, ob uporabi na APS-C formata (x1,5) dobimo
že primerjavo s 135 mm ali (pri x1,6)
celo 145mm, kar nam celo nekoliko poveča faktor povečave pri enaki
optični perfektnosti, kar marsikomu
predstavlja dodaten magnet. V kompletu z objektivom sta tudi sončna
zaslonka in mehka zaščitna vrečka.
Posebna sklopka omogoča tudi zelo
enostaven in hiter prehod med samodejnim in ročnim ostrenjem, zaradi
odlične zasnove in perfektne mehan-
ske izvedbe pa je brezhiben tako pri
snemanju portretov, kot na makro
področju vse do resnične odslikave
1:1 velikosti. Ob dovolj ugodni ceni
pa lahko z vami delim spoznanje, da
je bil to do sedaj eden najbolj ostrih
objektivov v mojih rokah kadarkoli
do sedaj! Čar takšnega objektiva je
prav v njegovi večnamenski uporabnosti, saj ima pri snemanju portretov
čudoviti »bokeh« (ah,ah,ah, tudi jaz
sem se kljub vsej kritičnosti začel izražati novodobno…), za novince na
področju makro fotografije pa predstavlja ta objektiv vstop v nov, neverjeten in prečudoviti svet bližnjih posnetkov.
Tamron SP AF 90mm f/2,8 Di
MACRO 1:1 je resnično pravi makro
objektiv, saj zmore z enim gibanjem
obroča za ostrenje vso pot od ostrine na neskončno oddaljene objekte, do pravega zelo bližnjega - makro posneta v dejanskem razmerju
1:1. Tedaj lahko pridemo blizu vse
do 27 cm! Tamron 90 mm ima pri
tem še vgrajen dodaten gumb, s katerim lahko omejimo razpon ostrenja: v normalni uporabi ga ‘zaklenemo’ (Limit): tako je primeren za
navadno uporabo od 80 cm bližine
do neskončnosti. Ko pa vklopimo ta
makro gumb (Full), pa omejitve odpadejo in tedaj lahko ostri tudi vse do
najbližjih 27 cm razdalje! Tako je pri
uporabi v navadnem področju nekoliko hitrejši, še vedno pa ima na voljo vse makro zmogljivosti že na izklop omejevalca obsega. Tako je tudi
mehansko manj izpostavljen, avtofokus deluje hitreje in praktičnost
uporabe je še večja. Pravzaprav sem
bil pri Tamronu 90mm f/2,8 navdušen predvsem nad njegovo lahkotnostjo, zelo solidno mehansko zasnovo,
dovolj hitrim avtofokusom ter predvsem na brezhibno kakovostjo slike!
Že desetletja redno spremljam teste
neke vodilne tuje redakcije (ki ima
ob odličnem finančnem zaledju tudi
vrhunski testni laboratorij), pa sem
bil vedno presenečen nad rezultati njihovih testov – makro objektivi
so bili praviloma vedno najbolj ostri
med vsemi objektivi sploh!
Veljko Jukič
Bali
-
zahodna
obala
ZDA
(26.
avgust)
/
Dejstva o projektorjih
Izbira ustreznega projektorja je znanost v malem,
svoje pa doda še njegova postavitev v prostor in
uskladitev s platnom. Pri izbiri projektorja in prostora si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja.
Kakšno ločljivost potrebujemo oziroma iz kakšnega vira bomo največkrat projicirali?
Kolikšno svetilnost potrebujemo oziroma kako velik prostor imamo in kako lahko uravnavamo svetlobo?
S katerimi viri slike bomo projektor povezali in ali
potrebujemo brezžično povezavo?
Ali nam trgovec ponuja svetovanje na objektu,
montažo ter kako je s tehnično podporo, servisom
in vzdrževanjem?
Z odgovori na zgornja vprašanja se posvetujte s
specializiranimi trgovci in uskladite vaše želje z realnimi možnostmi. Vsekakor ne bo odveč, če boste
s seboj imeli tudi tloris prostora, v katerega želite
namestiti projektor in dodatno opremo. Še bolje
pa bo, če se boste s strokovnjakov sestali kar v vaših prostorih in si skupaj ogledali prostor.
Ločljivost projektorja
Projektorji imajo osnovno ločljivost, pri kateri projektor deluje optimalno in prikazuje najbolj
ostro sliko malo popačena. Nekateri to zelo opazijo, drugi pa sploh ne.
Pri izbiri ločljivosti projektorja se ravnajte po vsebinah, ki jih boste predvajali, ter po viru slike. Če
boste za predstavitve uporabljali prenosni računalnik s širokokotnim zaslonom in ločljivostjo 1.280
x 800 točk, velja poiskati projektor s sorodnimi lastnostmi.
Pri izbiri projektorja upoštevajte tudi razmerje
stranic, ki jih uporabljajo vaše vsebine. Klasičnim
z razmerjem stranic 4 : 3 se vse bolj pridružujejo
širokokotna razmerja 16 : 10, ki jih že premorejo
številni prenosniki.
Ločljivost full HD 1920x1080 je v poslovnem rangu projektorjev še precej redka in jo imajo le projektorji višjega cenovnega razreda, pri projektorjih
za hišni kino pa jo lahko najdemo že za solidno
ceno. Tukaj je vprašanje samo še osnovni format
slike.
Tehnologija
Najbolj razširjeni tehnologiji sta LCD in DLP. Nekaj glavnih razlik opisujemo kot prednosti in pomanjkljivosti. Je pa za prikaz fotografij nekaj več
točk za DLP tehnologijo.
Prednosti
LCD
Bolj bogata barvna dinamika
Porabijo manj električne energije
Manj se grejejo
Ni efekta mavrice
Malenkost ostrejša slika teksta
DLP
Lepši prikaz gibljivih posnetkov
Manjši projektorji
Manj vidni piksli
Bolj črna črna barva
Višji kontrast
Pomankljivosti
LCD
Bolj vidni piksli
Efekt mreže pri videih
Večji projektorji
Nižji kontrasti
Črna je bolj temno siva
DLP
Nekateri vidijo efekt mavrice
Manj rdeče in rumene barve pri polni svetilnosti
Barvna nasičenost
Slišen zvok barvnega kolesa
Potrebno več svetilnosti
Svetilnost
Svetilnost je eden izmed ključnih lastnosti vsakega
projektorja, saj določa v kakšnih svetlobnih pogojih bo projektor še kos projiciranju slike. Več je bolje tukaj ne velja. Presvetla slika ni dobra, saj je za
gledalce moteča. Čeprav je morda kakšen projektor cenejši in ima večjo svetilnost, ne pomeni, da je
boljši za uporabo v določenem prostoru.
Pri predstavitvah v velikih prostorih in/ali na platnih z velikimi diagonalami (3 metre in več) poskrbite za možnost zatemnitve prostora - bodisi
preprečite vdor dnevne svetlobe ali ugasnite luči
(vsaj tiste, ki dosegajo žarek projektorja).
Pri izbiri svetilnosti projektorja morate biti pozorni predvsem na tri ključne elemente: svetlobo
v prostoru, velikost projicirane slike in vrsta predvajanih vsebin.
Svetloba v prostoru: Če je vaš prostor dobro osvetljen – z dnevno svetlobo ali neonskimi lučmi –,
boste potrebovali veliko lumnov. Prostori z minimalno svetlobo so prijaznejši do projektorjev, saj si
zanje lahko omislite tudi manj zmogljive modele.
Velikost projicirane slike: Zahteva po svetilnosti
se povečuje skladno s površino projicirane slike.
Projiciranje slike z diagonalo enega metra namreč
zahteva manjšo svetilnost kot projiciranje slike z
diagonalo dveh metrov, saj je tudi projicirana površina manjša.
Vrsta predvajanih vsebin: Večina poslovnih predstavitev vsebuje svetle in visoko kontrastne vsebine, zato ni posebej zahtevna glede svetilnosti.
Predvajanje fotografij ali video posnetkov pa zahteva višjo svetilnost, natančnejšo barvno reprodukcijo ter visok kontrast.
Projektorji s svetilnostjo med 2.000 in 2.800 lumni bodo kos predstavitvam v manjših sobah, paziti morate le, da prostor ne bo močno osvetljen.
Modeli projektorjev s svetilnostjo 2.800 do 3.500
lumnov se lahko uspešno spopadejo z najrazličnejšimi projekcijskimi razdaljami, svetlobnimi pogoji
ter se uporabljajo v srednje velikih pa tudi velikih
sobah. Projektorji s svetilnostjo nad 4.000 lumnov
so običajno rezervirani za fiksne namestitve v dvoranah in konferenčnih centrih ter neredko delujejo tudi v parih – še posebej če gre za velike projicirne površine.
Za čim boljšo sliko, maksimalne kontraste in optimalen prikaz barv, prostor čim bolj zatemnite. Idealen prostor za projekcijo je popolna tema.
Priključki projektorja
Sodobni projektorji so opremljeni že s kar veliko
priključki. Vsi imajo klasični računalniški vhod
VGA, nekateri pa se lahko pohvalijo s HDMI. S
tem priključkom in seveda ustreznim kablom boste s projicirano sliko še bolj zadovoljni, saj omogočajo kakovostnejši digitalni prenos slike.
Vredno je razmisliti tudi o brezžični povezavi. Če
jo potrebujete, se pozanimajte za modele, ki jo že
vsebujejo oz se pozanimajte o ceni za ustrezen modul.
Vedeti pa je treba, da je preko WiFi možno prenašati le slike, za video so povezave še preslabe.
Nekateri brezžični moduli omogočajo še dodatne
funkcije, ki znajo priti prav (npr. povezavo več računalnikov hkrati, AccessPoint+ tehnologija ipd.)
Nekateri projektorji imajo tudi USB vhod, ki je
namenjen za predvajanje vsebin direktno iz USB
ključka (fotografije) ali celo za prenos slike.
Urška Mehle
21
11. september - Fotoizlet v neznano www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Spletni programi za izdelavo fotoknjige
Kar prehitro sta minila meseca, katera večina izkoristi za izlete, potovanja in drugačne načine oddiha. Obenem pa se največ fotografira, tako v domeni družinske kot popotniške fotografije. V reviji vas že vsa leta njenega izhajanja opozarjam, „Shranite
si vaše spomine“. Sprva na fotografije na papirju ter CD/DVD medije, danes na fotoknjige in računalniške trde diske.
Vaše pomnilne kartice so polne in slike upam, da že varno shranjene v kopiji na dveh trdih diskih. Sedaj pa prihajajo spet bolj
hladni in deževni dnevi, več se bomo zadrževali doma in kot nalašč si bomo lahko vzeli več časa za spletno izdelavo fotoknjige. Ta
novi način shranjevanja naših spominov je vse bolj popularen, predvsem pa enostaven za izdelavo. V Sloveniji imamo štiri glavne ponudnike, Digifot, Foto GM, Foto Tabor in nemški Cewe. V prvi predstavitvi vam predstavljam osnove programa DigiFotolab.
Ko bom predstavil vse, si bomo več časa vzeli še za pravilno pripravo datotek, kako do maksimalne kakovosti in ocenili kakovost
izdelave več ponudnikov, ne samo spletnih. Za tiste, ki želijo več kreativnosti, lahko preko drugih programov izdelajo knjigo v
PDF datoteki in jo iztiskajo v katerikoli digitalni tiskarni. Tako bomo pogledali tudi malo v Italijo in še na Hrvaško.
CeWe - DigiFotolab
Kako do programa?
Naj omenim, da je splet res čudovita stvar. Če še
nekaj let nazaj marsikdo v to ni verjel, pa je danes
jasno, da ima nemški Cewe lahko največ odjemalnih mest (skoraj v vsakem slovenskem kraju so)
prav na račun spleta.
Do programa DigiFotolab pridete najhitreje na način, da v vašem priljubljenem spletnem iskalniku
kot Google, Bing, Yahoo, Safari, Najdi, odtipkate
besedo DigiFotolab ali Moja CeWe Fotoknjiga.
Kliknete na njihovo spletno stran in izberete možnost prenosa brezplačnega programa za izdelavo
fotoknjige.
internetne povezave), se na vaš računalnik naloži
cca. 80MB velika datoteka. Na namizju se vam prikaže ikona programa, kliknete na njo in priprava
fotoknjige se lahko začne.
... izbira platnice in vezave...
Kako začeti?
Za začetek izberete velikost fotoknjige, kakšne platnice želite in po kliku na želeno se odpre okolje za
pripravo fotoknjige ob njem pa še pod okno “asistent”, ki nam pomaga pri začetnem delu. Izberemo število strani, platnico in vezavo, glavno postavitev fotografij na stran, ozadja, želite avtomatske
korekture slike, mapo v kateri so fotografije in priprava se začne.
... želite pdlago pod slikami...
Tu me je čakalo že prvo prijetno presenečenje. Na
začetku leta 2008 sem bil povabljen v Munchen,
kjer je sedež podjetja CeWe in nato v reviji kot na
spletni strani predstavil možnosti izdelave fotoknjige z njihovim programov. Danes je presenečenje v tem, da se že dobi program ne samo za Windows okolje, ampak tudi za Apple in Linux.
Sam sem ga izbral za Apple okolje. Kliknete na
sliko in v treh minutah (odvisno od hitrosti vaše
22
Že na začetku naj omenim, da karkoli boste narobe naredili pri sami izdelavi fotoknjige, lahko vedno popravite, ali v najslabšem primeru začnete
od začetka.
Če se sami ne želite kaj preveč ukvarjati z razporeditvijo fotografij po straneh, lahko izberete preko
“asistenta”, da vam sam razporadi vse izbrane fotografije po vseh straneh kolikor ste jih izbrali. Nato
samo prekontrolirate kako so postavljene, obenem
jih lahko sami preoblikujete in knjiga je lahko izgotovljena v nekaj minutah.
... izbira postavitve fotografij.
Tisti, ki si boste vzeli več časa, pa lahko vsako stran
pripravite posebej. Možnosti katere nudi program,
njegovo uporabo in same izdelave se učimo sproti. Ob prvi izdelavi knjige program še raziskujemo.
Zato ne misliti, da gre od začetka enostavno, če želite narediti zanimivo knjigo. Ob vsakem novem
kliku spoznamo kakšno funckijo in možnost več.
Za to se ne malo uporabnikov na začetku večkrat
vrne povsem na začetek izdelave. In naj vas to ne
Fotopolet z balonom (6. oktober) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
moti. Več možnosti kot jih nudi program, več je
potrebnega znanja, da naredimo boljše in hitreje.
Pomembno je, da je program prijazen in razumljiv,
kar program DigiFotolab vsekakor je. Nudi nam
avtomatsko rešitev ali dodatne možnosti. Na vas je
koliko si res želite izkoriščati ga in kako velike so
vaše zahteve.
Če boste sami postavljali stran po stran in če želite
imeti fotografijo tudi na platnici, potem začenjamo z izdelavo knjige prav pri njej. Zopet opozarjam, vedno se lahko vrnemo in dodatno popravljamo.
Sam sem izbral možnost slike in teksta na platnici. Oznake za tekst imate v zgornji orodni vrstici.
V levem polju izberete mapo z želeno fotografijo in
jo z miško prenesete na stran v knjigi.
Če je vaša fotografija majhnih dimenzij, vi pa ste jo
preveč povečali, se bo na sliki pokazal trikotnik s
klicajem. Če je slika še nekako primerna za kakovost povprečnega gledalca trikotnik ne bo viden.
Vedno pa lahko preverimo do katere meje še lahko
povečamo fotografijo. V zgornji orodni vrstice je
narisan obrazek, ki s svojo barvo (zelena, rumena,
rdeča) sporoča mnenje o kakovosti.
Po pripravljeni platnici začenjamo s pripravo notranjih strani. Na levi izberete fotografijo in jo z
miško prenesete na stran, potem pa fotografijo želeno povečujete ali pomanjšujete. Na strani imate
lahko eno ali več fotografij. Izvedba je povsem poljubna. Če je katera slika odveč jo lahko iz strani
izbrišete in dodate na drugo stran.
V levem oknu s slikami lahko označite več slik naenkrat in jih preneseta na stran. Slike se vam bodo
same raporedile, seveda pa jih zopet lahko poljubno premikate, povečujete/pomanjšujete ali izbrišete.
V spodnjem delu ekrana imate narisan ekranček.
Če postavite miško na njega se vam bo izpisalo
“Prikaži predogled”. Kliknite in čez celoten ekran
se bo pokazala knjiga. Nato pa samo listate s sosednjima gumboma naprej ali nazaj in preverite
samo postavitev knjige.
Ker nam predogled vzame nekaj časa, vi pa bi si
želeli ogledati samo delno povečave pravkar izbrane strani, imate na spodnji strani tudi drsnik, ki
omogoča povečavo/pomanjšavo pravkar pripravljane strani.
Vsaki strani posebej lahko določite, kakšna bo njena osnova glede ozadja ali števila slik na strani.
Večina ob izdelavi prve fotoknjige misli, da jo mora
izdelati takoj v celoti in naročiti. Temu ni tako. Vi
lahko zaključite z delom kadarkoli in shranite narejeno. Potem pa zopet, ko imate čas nadaljujete z
delom. Šele ko res želite zaključiti, ste naredili zadnji pregled se lahko odločite za končno naročilo.
Desno spodaj so ikone za shranjevanje, shranjevanje pod drugim imenom znano kot “shrani kot”
in si tako lahko posamezne izdelke shranjujejo v
verzijah. Sledi ikona za vrnitev v začetno izbiro, ali
košarica pod katerim se izvrši končno naročilo.
Najprej se nam pokaže naročilo kot, katera knjiga
in koliko strani, ter končna cena. Še vedno imamo
možnost prekiniti naročilo, popraviti željeno ali pa
shraniti in začeti z naročilom drugič.
Glede na to, da prvič izdelujete knjigo, je treba izbrati lastnost “Sem novi uporabnik” in vpisati vse
potrebne podatke. Drugič samo vpišete svoj elektronski naslov in geslo.
Pri naročilu lahko pri programu CeWe DigiFotolab izberete ali želite knjigo prevzeti v eni izmed
poslovalnic, ki nudijo možnost prevzema izdelka.
Tako in fotoknjiga bo doma, vaše fotografije “varno” shranjene še v analogni obliki in knjigo lahko
pokažete vsem, ki si želijo videti vaše fotografije.
Moje prvo mnenje o programu
Ta zapis ni preizkus programa, ali podroben opis
njegovih funkcij in možnosti. Tokrat podajam
samo svoje prvo mnenje o programu in na podoben način bom predstavil tudi preostale tri programe. Mogoče se bo v času predstavitve predstavil še
kakšen ponudnik, bomo videli.
Sam niti nisem pravi naslov za opis zmožnosti programa. Prvič za to, ker si sam fotoknjigo izdelam
s profesionalnim orodjem, to je program Adobe
InDesign, drugič za to, ker kot grafik že več kot
30 let delujem v pripravi slik za tisk in se s tem
še danes poklicno ukvarjam. Po drugi strani, pa s
temi spletnimi programi še nikoli nisem naročil
fotoknjige. Tudi tokrat je nisem, ampak sem samo
preigral več možnosti kako izdelati fotoknjigo. In
ker bom na podoben način preizkusil, opisal ostale konkurenčne programe, bom na koncu lahko o
njih podal svoje osebno mnenje. Obenem pa bom
prosil kolegice in kolege, da se poizkusijo seznaniti
s programom in bom na primerjalnem opisu vseh
programov podal tudi njihovo mnenje. Z njihovimi mnenji se bom bolje približal splošnim uporabnikom, saj bodo s tem vsi spoznavali program od
začetka.
Povsem na koncu bom dal vsem ponudnikom izdelati fotoknjigo in bomo lahko ocenili še končno
kakovost, hitrost izdelave, dobavo in kako delujejo
v primeru reklamacij.
Za bolj zahtevne bom pripravil analizo kakšne
datoteke pripraviti (RGB ali CMYK), koliko slike
ostriti v programu, kako paziti na barve, saj je pogled slike v RGB prostoru na zaslonu drugačen kot
kasneje barve prikazuje CMYK izpis na papirju.
Tako bom vpletel v zgodbo fotoknjig še svoje bogate grafične izkušnje.
Primerjali pa bomo tudi tiskane fotoknjige s tistimi, ki so izdelane preko klasičnih tiskalnikov ali na
“pravi” fotografski papir.
Obenem pa bo e-Fotografija pripravila predstavitve programov in izdelavo fotoknjige v praksi ter
predstavitev tehnike tiska ali izpisa.
Podjetje CeWe, v sodelovanju z e-Fotografijo predstavlja fotonatečaj z zanimivimi nagradami, ki že
poteka v Galeriji e-Fotografija.
Matjaž Intihar
23
Izhajajo vsak drugi in
četrti četrtek v mesecu
Cena: 1,49 €
“Se splača”
» NOVICE » V SREDIŠČU » PREDSTAVITVE » TRIKI » IT DELO » CENIKI » IGRE »
RAČUNALNIŠKE NOVICE bralcem
revije E-FOTOGRAFIJA ponujajo
POSEBNO PONUDBO!
št. 7/XV
letnik 2010
8. april
št. 20/XIV
letnik 2009
22. oktober
Izhajajo vsak drugi in
četrti četrtek v mesecu
drugi in
Izhajajo vsak
v mesecu
četrti četrtek
Cena: 1,49 €
» NOVICE » V SREDIŠČU » PREDSTAVITVE » TRIKI » IT DELO » CENIKI » IGRE »
V SRE DIŠČU
» NOV ICE »
VE
» PRE DSTAVIT
» IGR E »
DELO » CEN IKI
» TRIK I » IT
“Se splača”
V središču
Pametne
zgradbe
21. stoletja
vi
Kaj prinaša no
Windows 7?
V središču
» 14
ows 7 » 38
uporabo Wind
» 7 nasvetov za
nosne naprave
pre
za
ja
rgi
ene
» Nuklearnaetajo 128-bitni Windowsi? » 4
» Se nam ob a za prenosne naprave » 8
» Stereoskopijejši igričarski prenosnik » 12
» Najzmogljiv
SERIJA EPSON
»
»
»
»
»
»5
in kopirate.
optično berete
lahko tiskate,
- Epsonovo
Stylus SX110
v laboratoriju
tudi
tiskalnikov Epson fotografij, kakršne naredijo
črnili je tiskanje
S serijo dostopnih
S posameznimi
dokumentov do
Od visokokakovostnih vam omogoča odlične rezultate.
Ultra
ki ste jo porabili.
črnilo DURABrite
le tisto barvo,
s katero potegnete
varčno, saj zamenjate
programsko opremo,
oči in
tudi preprosto
učinek rdečih
SX110 vključuje
lahko odstranite
branje
Easy Photo Print
zažene optično
Serija Epson Stylus
izpisov. Z Epson
optičnega branja
najboljše iz svojih
gumb za zagon
medtem ko novi
Easy Photo Fix™.
izboljšate slike,
s pomočjo Epson
starih fotografij
ePson stylus sX
janje z dokume
nti
Nižji stroški
iranja
tiskanja in kop
se srečujemo v sodIzzivi, s katerimi
so zniževanje in
obni pisarni, kot
tiskanja, varnost
nadzor nad stroški
» 34
učinkovita ...
podatkov, hitra in
Večnamenska
SX serija
Trije
v enem
Pametno uPravl
branje
Tiskanje Optično
Kopiranje
1
PRIPOROČENA
ČRNILA*
EPSONOVO ČRNILO
DURABRITE ULTRA
kartušah
Pri posameznih
Prihranite denar.
DURABrite Ultrazamenjate
s črnilom Epson
ki ste jo porabili.
le tisto barvo,
T0896
T0892
T0891
T0894
T0893
» TRIK I » IT
DELO » CEN IKI
» IGR E »
» 16
Slovenija cenzurira svetovni splet » 8
Miniaturni laserji nadomeščajo tranzistorje?
Revolucionarno sledenje avtomobilom » 6
Najzmogljivejši pogon Solid State » 9
3D igralna konzola Nintendo 3DS » 47
»6
Cena: 1,49 €
“Se splača”
» 16
» Po novem ma
ebnosti na Fac
» Google ostajanjnajzas
ebooku
dražja blagovna
» Mobilnik s 26 jed
znamka
ri »
» Mooro
v
» 26 zakon
mrtev! »
» Peklensko vročijeMa
12
»4
»7
4
MFC.2
dostopna večnamenska
• Kompaktna,
naprava
od pisem do fotografij
• Tiskajte vse
menska serija
Epsonova večna
di••• zavidljivega
•
•
•
• poleg
SX, ki jo
predvsem prizajna odlikujejo
ta ... » 27
lagodljivost, kvalite
» PRE DSTAVIT
VE
Izdelajmo si
spletno stran
STYLUS SX110
brez robu
kartušami
s posameznimi
barvo
• Prihranite denar
le porabljeno
s črnili – zamenjajte
DURABrite Ultra
• Epsonovo črnilo
dokumente
za visokokakovostne naredijo
kakršne
in fotografije,
studiu
in
v fotografskem
na vodo,bledenje
• Izpisi so odporni
celo na markerje
svojih
barvo in kontrast
• Prilagodite
opremo Epson
slik s programsko
PhotoEnhance
Photo Print odstranite
• Z Epson Easy
oči
učinek rdečih
Izhajajo vsak
drugi in
četrti četrtek
v mesecu
“Se splača”
» NOV ICE »
V SRE DIŠČU
V središču
SERIJA EPSON
STYLUS SX110
uporabo,
enostavna za
ter
naprava, ki je
dokumentov
večnamenska
Ta kompaktna
branje in kopiranje bodo prihranile
tiskanje, optično
s črnili, ki vam
je idealna za
posamezne kartuše barvo, ki ste jo porabili.
fotografij. Ima
zamenjati samo
denar, saj morate
št. 9/XV
letnik 2010
13. maj
Cena: 1,49 €
virashield
Intel v svetu
higiene – 2. del
Od knjižne police
do spleta
Podjetje MFC.2, d. o. o., je priviru- enodnevno konferenvključno zredilo
Mikrobi in virusi,
z naslovom “Od knjižne
rokah
ijo na našihco
som H1N1, preživ
» 31
police
nah do spleta”...
drugih površi
do 20 minut, na
» 24
pa celo do 24 ur...
IntellI.house
FuJItsu Zero ClIent D602
Inteligentna
lahkost bivanja
Japan Science and
Še sploh
Technology agency
Elastična voda
potrebujemo PC?
za ekološko plas
Zero Client D602 je nov revolu-tiko
Domovanje sodobnega človeka je izpolnjeno s številnimi
tehničnimi pripomočki. Naprave
za osvetlitev, klimatizacijo ... » 22
cionaren način dostavljanja
Japonska agenc
ija za znanost in
standardnih pisarniških
tehnoaplogijo je presen
etila s
likacij za podjetja ... povse» 35
m ekološko plastik
o na
vodni osnovi...
»4
cBook Pro
» 12
» 22
google android
Android
premagal iPho
ne
K aKo izbraTi pravega
Android je onkraj
luže postal
bolj priljubljen
od Applovega
sistema, s katerim
je opremljen
mobilnik iPhone
...
»
9
Dajte nas
na internet!
ponudniKa SpleTni
h SToriTev?
Andrej je za mnog
e obraz Spletne
agencije Klaro,
danes uspešnega
ponudnika spletn
ih storitev, nekoč
pa
skupine petih zanese
njakov...
» 23
12 ŠTEVILK revije RAČUNALNIŠKE NOVICE
za samo 6,80 €!
Naročite lahko na [email protected] ali 01 620 88 03, kjer navedete geslo FOTOGRAFIJA.
Posebna ponudba velja samo do 31. 10. 2010!
Pregled fotografij, komentiranje, izbor tedna, natečaji
www.e-fotografija..com/galerija/
Fotografski natečaj “AJM”- »Boljši pogled na svet!«
AJM okna-vrata-senčila d.o.o. v sodelovanju s portalom e-Fotografija.si vabi
k sodelovanju v fotografskem natečaju
»BOLJŠI POGLED NA SVET!«
Ljubitelji fotografije, vabljeni, da v svoj fotografski
objektiv ujamete motive, katerih del je sodobno
stavbno pohištvo.
Omejitev ni. Primerni so motivi sodobnega stavbnega pohištva (oken, vrat, senčil,…) v vseh mogočih oblikah. Od oken, vrat ali senčil kot samostojnega motiva na fotografiji, do oken in vrat v
povezavi s kakšnim drugim motivom. Pomembno
je le, da je osrednji motiv sodobno stavbo pohištvo, bodisi posamezen element, bodisi elementi v
množini.
Vsak avtor lahko prispeva do največ pet fotografij
na naslov [email protected].
Najboljše fotografije bomo bogato nagradili:
1. nagrada: bon za nakup fotografske opreme v
vrednosti 600 evrov
2. nagrada: LCD TV sprejemnik LG 26LD320
3. nagrada: Apple iPod nano 8GB s pripadajočo
zvočno postajo IF 500
4. do 30. nagrada: boni ugodnosti in nagrade podjetja AJM ter knjiga FOTOKAMERA avtorja Matjaža Intiharja
Vse fotografije bo pregledala in ocenila sedem-
članska strokovna žirija pod vodstvom fotografa
Branimirja Ritonje.
Nagrajene fotografije bomo predstavili 24. septembra 2010 na razstavi, ki bo del praznovanja
20. obletnice podjetja AJM d.o.o. Pozneje pa bodo
krasile prodajne salone in prodajna zastopstva
podjetja AJM po vsej Sloveniji. Nagrajene fotografije bodo objavljene tudi na spletni strani www.efotografija.si, reportaža z natečaja bo objavljena
tudi v oktobrski številki revije Fotografija.
Datumi, ki jih ne spreglejte:
Trajanje natečaja: od 10. avg. do 10. sep. 2010
Ocenjevanje žirije: 12. septembra 2010
Obvestilo o rezultatih: 16. september 2010
Otvoritev razstave in razglasitev najboljših fotografij: 24. september 2010
Več informacij o fotografskem natečaju in o pravilih sodelovanja najdete na spletni strani: www.ajm.
si in www.e-fotografija.si.
Z balonom na lov za motivi
6. oktobra vas e-Fotografija popelje malo višje. Še vedno boste z nogami čutili tla, vendar naše kamere bodo imele več
prostora in naše oči bodo opazovale pokrajino drugače. Pred leti smo že imeli več dobro obiskanih fotografskih delavnic
z balonom. Na spletni strani e-Fotografija.si je predstavljen celo video zapis iz ene izmed balonarskih delavnic. Tokrat je
štart v okolici Celja. Res, da med tednom, toda za vikende so vsi baloni že zasedeni s sponzorskimi leti. Bistveni pa so
motivi. In ker se leti samo v “dobrem” vremenu je za svetlobo poskrbljeno. Več na www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Fotonatečaj / e-Fotograf leta 2010
e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse,
ki ste ali boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z
vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta).
Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Odprta je že možnost oddaje fotografij na strani Galerije v oknu “e-Fotografa
leta 2010”. Teme se menjajo na cca. 14 dni in nekaj
njih je napovedanih v naprej. Meseca julija in avgusta bo zaradi daljše odsotnosti nekaterih odprta
samo ena tema. Bo pa v prvem in drugem delu leta
odprt še po eden poseben natečaj.
Vsak avtor lahko v določeno temo in časovnem
obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije lahko fotografije ocenjujejo in jim dodajajo ocene od tri (3) do deset
Iz teme natečaja portret v prostoru. Avtor: Jang
(10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od
3 do 10. Ocene se ne podvajajo.
Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej.
Dve dodatni temi bosta znani teden dni pred njihovo najavo.
Iz teme natečaja makro. Avtor: Gasper63
Več o fotonatečaju e-Fotograf 2010
www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm
Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o.
Matjaž Intihar
Vabljeni k sodelovanju v natečaju!
25
Fotokamera in domači video II.del / Video montaža?!
Kako začeti?
Ko so se na trgu pojavile cenovno dostopnejše neprofesionalne video kamere in fotokamere, ki imajo možnost video zapisa, je marsikoga zamikalo, da
bi poskusil tudi sam na tem področju kaj ustvariti.
Kaj se zgodi, ko živa slika postane bolj zanimiva
kot statična npr. fotografija? Spominska kartica
postane premajhna, ena baterija premalo in kar
naenkrat se nabere ogromno posnetega materiala. Če spadate med tiste, ki bi radi ustvarili kaj več,
naredili zgodbo potem je seveda ta material potrebno obdelati, da bo gledljiv in da ga bomo s ponosom pokazali družinskim članom in prijateljem.
Posnetke, ki jih zabležimo na snemanju je potrebno
shraniti na disk v računalniku, še boljše na zunanji
trdi disk, ki mora biti dovolj velik, saj videoposnetki zavzamejo veliko več prostora kot fotografije.
Tudi programi za obdelavo videa so sedaj dostopnejši in nekatere kot Windows Movie Maker
(PC) ali iMovie (Mac) dobite že ob nakupu računalnika. Z nakupom legalnih programov se veliko
lažje in hitreje pride do nadgradenj. Z dovolj zmogljivim računalniškim procesorjem pa nam določeni montažni programi za domačo ali polprofesionalno uporabo deljujejo brezhibno.
Windows Movie Maker - Apple
iMovie
Za začetek in spoznavanje z osnovami videa in
montaže vam predstavljamo brezplačna programa, ki sta že s sistemom inštalirana na vašem PC
ali Mac računalniku. To ni preizkus kateri od programov je boljši. Sta si močno podobna in tudi
brezpredmetno bi bilo iskati razliko za in proti.
Oba programa sta že dodana k vašemu sistemu
in nihče ne bo šel zaradi enega izmed teh dveh
programov v menjavo računalnika in sistema.
Na Windows okolju imate program Windows Movie Maker, Apple uporabniki pa program
iMovie. Oba sta povsem zadovoljiva za domačo video montažo, ter predstavitev filmov na TV
ali You Tube. Vse video predstavitve e-Fotografija so narejene preko programa iMovie. Zaenkrat uporabo bolj znanih, zmogljivejših in zahtevnejših programov kot: Pinnacle, FinaleCut,
Premier in druge prepuščam profesionalcem.
Vsak, ki se spozna z osnovno montažo preko Windows Movie Makerja ali iMovia in si bo čez čas želel v montaži več, bo lažje deloval tudi v zahtevnejših programih.
Windows Movie Maker (v nadaljevanju WMM)
in Apple iMovie sta programa za montažo, ki
sta sestavni del operacijskega sistema WINDOWS oz. Apple OS s katerim združujete fotografije in videoposnetke v določenem zaporedju. Tako lahko ustvarite svoj video film.
Programa omogočata kar nekaj funkcij: od vizu-
26
alnih prehodov, učinkov, vstavljanja napisov, dodajanje glasbe do dodajanja lastnega zvoka, naslovov, začetne in odjavne špice do samomontaže.
Ustvarjeni video lahko shranite v svoj računalnik,
na DVD, CD, pošljete prijateljem po elektronski
pošti, ga objavite na spletu ali pogledate na TV.
Osnovna slika praznega programa Windows Movie Maker
ke (npr. Izola, Kajtanje, 2010) ali fotografije, ki
jih želimo uvoziti. V programu WMM kliknemo
»uvozi« Import. Na isti način uvozimo glasbo, ki
jo imamo shranjeno v računalniku.
Prenos v iMovie
Kamero ali bralnik kartic priključimo na računalnik in videoposnetke shranimo v izbrano mapo, ki
jo poimenujemo. Nato zaženemo program iMovie
in kliknemo na File/New Event ter vpišemo ime
dogodka, (npr. Izola julij 2010). Da prenesemo video zapis kliknemo File/Import, če slike prenašamo preko bralnika iz kartice ali že prenešene na
trdi disk. V primeru, da prenašamo direktno iz
kamere izberemo funkcijo File/Import from Camera. Glasbo prenašamo preko programa iTunes.
Nekaj glasbe in raznih efektov je že dodeljeno v samem programu. Fotografije lahko prenašamo direktno (drag&drop) iz map ali namizja ali pa preko programa iPhoto.
Osnovna slika praznega programa Apple iMovie
Prenos video zapisa v računalnik
Tu se pojavijo že prve težave. Video zapisi imajo
več različnih formatov in možnih lastnih podformatov zapisa samega proizvajalca kamere. Prenos
iz fotokamere je dokaj enostaven. Do sedaj se mi
še ni zgodilo, da format zapisa ne bi bil s končnicami .avi, .mov ali .mpg. Tako iz fotokamere vedno prenašam kar preko bralnika kartic, torej ne
preko kabla.
Iz video kamer pa opažam ne malo težav. Če prenesem podatke preko bralnika mi program v več
primerih noče spoznati datoteke. Če prenašam
preko kamere in kabla direktno v program pa teh
težav ni.
Prenos v WMM
Kamero ali bralnik kartic priključimo na računalnik in videoposnetke shranimo v izbrano mapo, ki
jo poimenujemo. Nato zaženemo montažni program WMM. Odpre se okno, kliknemo File/New
Project, odpre se nam delovno okolje, kliknemo
Import Media in iz mape, ki smo jo predhodno
uvozili iz fotokamere izberemo določene posnet-
Po prenosu datotek v WMM kliknemo File, odpre
se okno, kliknemo Save Project As in v File Name
napišemo ime projekta npr. Izola julij 2010 in kliknemo Save.
Po prenosu datotek v iMovie kliknemo File, odpre
se okno (prikazano že zgoraj), izberemo New Project, napišemo ime projekta npr. Izola 2010. Izberemo format 4:3 ali 16:9, lahko dodamo začetno
okno z že izdelano tematiko in kliknemo Create.
Prenešeni filmi so pod oknom Event Library v iMovie.
Fotopotepi
ZDA,
Bali,
Namibija
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Ustvarjanje lastnih video filmov Želeni del videoposnetka ali fotografije prenesemo
tako, da ga v zgornej oknu Event označimo in z
miško prenesemo v spodnje okno Project Library.
Nato izberemo sledeče želene posnetke in jih po
želji, krajšamo, premikamo in dodajamo prehode.
... fotografij, ki so v programu iPhoto...
Tako uvožen material je pripravljen za montažo.
Začetek montaže v WMM
Uvoz videa v WMM.
Kliknemo na želeni videoposnetek ali fotografijo,
ki se nam označi z modrim okvirjem, držimo in
premaknemo na video časovno premico in na isti
način prenašamo tudi ostale videoposnetke. Kliknemo na izbrano glasbo, držimo in premaknemo
na avdio časovno premico.
Začetek montaže v iMovie
Kliknemo na želeni film. Označi se z rumenim
okvirjem. Z miško prenesemo označeno v polje
Project Libraly in nadaljemo s prenosom ostalih
videoposnetkov na isti način. Po želji lahko krajšamo videoposnetek tako, da premaknemo desno
ali levo linijo.
Uvoz glasbe v WMM.
Možnost dodajanja efektov (Effects) v WMM.
Izbrana mapa s fotografijami za uvoz v WMM...
Možnost dodajanja podtonov v iMovie.
... uvoz fotografij s klikom na izbrano mapo v WMM.
Montaža je spajanje in nizanje posamičnih videoposnetkov – tako statičnih kot gibajočih. Posnetki
se na osnovi ideje oz. scenarija v zaporedju, ki je
smiselno sestavljen na takšen način združijo v pripovedno celoto.
Scenarij je opis vsega, kar naj bi bilo v končnem
izdelku videti in slišati. Napiše se tako, da je vidni del - VIDEO na levi strani in slišni del - AVDIO vzporedno na desni strani. Scenarij naj
bo pisan slikovito, v sedanjiku in tretji osebi.
Primer: VIDEO: Janez sedi na obrežju reke, v roki
drži ribiško palico. AVDIO: Poje Kekčevo pesem.
Videoposnetek naj ima vsebino, ki je lahko informativnega značaja, lahko pa ima tudi emocionalni
naboj.
Nov posnetek je smiselen če pokaže: nov prostor,
novo osebo, nov dogodek, novo dejanje, novo misel.
Dolžina posnetka določa njegovo zanimivost, sporočilnost. Z menjavo različno dolgih posnetkov se
doseže slikovit ritem, ki naj bo v skladu z vsebino:
počasen, hiter.
Smer gibanja posnetka levo – desno (tudi pogleda)
pomeni: rast, optimizem, napredovanje, napadalnost, prevlada, zmaga, življenje.
Smer gibanja posnetak desno – levo pomeni: upanje, usihanje, pesimizem, nazadovanje, podrejenost, potrtost, poraz, smrt.
Rez je najučinkovitejši prehod s posnetka na posnetek in najbolj neopazen, če je pravilno izveden.
Preliv med enim in drugim posnetkom pomeni
časovni ali krajevni preskok.
Dramaturgija je smiselna razporeditev posnetkov,
ki vsebinsko prikazujejo in pripovedujejo celotno
zgodbo našega videa.
Montaža ni samo tehnični, temveč tudi kreativni
proces. Zahteva veliko potrpljenja, časa in kondicije. Če vas to veseli, ste na pravi poti. Vse ostalo
pa se da naučiti.
V naslednjem članku: Montaža, dodajanje prehodov, napisov v sliki, glasbe...
Milena Rupar
Za vse, ki želite spoznati
osnove foto/videa, se naučiti
snemati s foto in video kamero
Možnost dodajanja prehodov (Transitions) v WMM.
Uvoz videa v iMovie
ter pripraviti montažo lastnega
filma, smo pripravili tečaj videa s foto in video kamerami.
Začetek 22. september.
Desno so možnosti za izbiro glasbe …
Možnost dodajanja prehodov (preliv itd.) v iMovie.
Več na: www.e-fotografija.si/tecaji.htm
27
Skeniranje za domači arhiv in digitalne projekcije, vključno za HDTV.
Trajnost naših diapozitivov in fotografij II.del
Arhiv diapozitivov v
digitalni datoteki
Leta 1976 sem se na grafični šoli prvič srečal s skeniranjem. Takrat še
ni bilo mogoče prenesti električnih
signalov na medij za njihovo zapisovanje, in smo lahko sliko zapisali samo na grafični film v separaciji
štirih barv CMYK. Nekateri smo fotografije z diapozitivov preslikavali v
več kopijah, vendar kakovost ni bila
ti shranjeni v omari in prepuščeni
času, da ga bo glede na predstavljena dejstva počasi, a vztrajno uničeval. Ker pa imamo fotografi, ki smo
že dolga leta v fotografiji, veliko lepih spominov na filmih in imamo na
diapozitivih odlične posnetke, ki jih
danes ne moremo več ponoviti, moramo čim prej izdelati digitalni arhiv.
Tako bomo slike ohranili in jih bomo
lahko prikazali na računalniškem ali
Vaše pomembne diapozitive in fotografije poiščite še danes. Pravilno jih arhivirajte in predvsem, shranite jih v digitalno obliko. Naj se vaša pred 40 leti zajeta fotografija ohrani za prikaz na sodobnih medijih in predvsem za desetleja naprej.
enaka originalu. Predvsem poklicni fotografi so si s kopijami ohranili
original, v tiskarno pa poslali kopijo, saj se je večkrat zgodilo, da smo
film zaradi nepazljivosti spraskali ali
kako drugače uničili oziroma se je
lahko izgubil. Izrazni fotografi so kopije pošiljali na različne diafotografske natečaje. Kopije je torej mogoče
izdelati, toda ne v kakovosti, enaki
originalu, ta pa iz leta v leto počasi
izgublja tonske vrednosti.
V današnjem času hitrega življenja
si le redko kdo še vzame čas za projekcijo diapozitivov. Večinoma so
Ploskovni skener
28
televizijskem zaslonu, z LCD-projektorjem ali fotografije izpisali na papir.
Kako do digitalnega arhiva
diapozitivov?
Skenerje poznamo že desetletja. Lahko rečemo, da so to prve naprave, ki
so bile v profesionalnem svetu že na
začetku sedemdesetih zametek elektronske fotografije. Kot sem že zapisal, me skenerji spremljajo že od leta
1976. Toda skeniranje nekdaj in danes je tako različno kot formula ena
pred desetletji in danes. Ne v kakovo-
Film skener
sti zapisa, ampak v hitrosti, z njo posledično pa v mnogo prijaznejši ceni.
V knjigi e-Fotografija iz leta 2001
sem v posebnem poglavju opisal razrede skenerjev, njihov namen, kakovost in osnove skeniranja. Zapis ima
še danes svojo težo, ponovil sem ga v
revijah št. 34, 35, 36 (na voljo so tudi
v PDF-datoteki na www.e-fotografija.si), zato bom v tem zapisu predstavil samo pomembna dejstva.
Poznamo ploskovne, filmske in bobenske skenerje. Ploskovni so primerni za skeniranje fotografij s
papirja, filmski za ljubiteljsko skeniranje filmov in bobenski za profesionalno skeniranje fotografij in filmov.
Če govorimo o skeniranju diapozitivov, je treba poznati del teorije.
Diapozitivni film ima v svoji najvišji kakovosti počrnitveno vrednost
(D – density) kar 3,6 (fotografija na
papirju pribl. 2,2). Le redki namizni
skenerji z možnostjo skeniranja filmov zmorejo razpoznati zasičenost
v višjem razmerju kot 2,5 D. Filmski
skenerji dosegajo do 3 D. Bobenski s
fotografskim ojačevalnikom dosegajo zmožnost razpoznavanja tonskih
vrednosti v najvišji zasičenosti filma,
tj. 3,6 D. Zavedati se je torej treba, da
so za vsak skener značilne prednosti, omejitve in predvsem zmožnosti glede kakovosti, ki pa je na koncu pogojena s hitrostjo skeniranja in
ceno. Ne bom posegal dalje v ta zapis, ker sem ga že podal v knjigi, reviji in danes niti ni več tako pomemben v vseh podrobnostih. Glavno je
naslednje. Če imate namizni skener
z možnostjo skeniranja filmov, vedite, da bo za manj zahtevne kakovost
primerna za domači arhiv. Slike z diapozitiva bodo dovolj razpoznavne,
da jih boste lahko pokazali na zaslonu, le v temnejših delih slike ne bo
tonskih vrednosti, ampak ena sama
»tema«.
Diapozitivi imajo najvišjo zasičenost tonskih vrednosti. Čim preje je možno pa tudi
njih shranite v digitalni zapis, original pa
shranite na “hladno”.
Zahtevnejši hobifotograf si bo izbral
filmski skener. Taki namenski skenerji sliko že zelo dobro prenesejo v
digitalni zapis in diapozitivi so odlično prikazani na novih digitalnih projekcijah ali pa so dobro povečani na
papir tudi v večjih formatih. Bobenski skener izberite tisti, ki si želite pri
diapozitivih popolno kakovost, ki je
za vas pomembnejša od cene.
Od izbire skenerja je odvisno tudi,
koliko vas bo skeniranje stalo. Namizni skenerji so precej poceni in diapozitive lahko skenirate sami doma.
Toda pomembno je, ali vas bo ta kakovost zadovoljila. Iz prakse vem, da
je za hobifotografe na začetku mnenje o kakovosti zadovoljivo. Toda kaj
kmalu večina spozna, da so naredili
Bobenski skener
Možnost zapisa v JPEG, TIFF in RAW datoteki.
Naše slike – mar ni to naša zgodovina, tradicija
in dediščina - dokaz bivanja in ustvarjanja?! Vsak
spominski medij ima svoj rok trajanja, ki je lahko
različen glede občutljivosti ali zanesljivosti.
napako, saj mnogo tonskih vrednosti
in detajlov manjka. Če to spoznamo
kmalu, lahko skeniramo s filmskim
skenerjem še enkrat, če ne in bomo
želeli ponovno skenirati čez deset let,
pa bo izguba kakovosti filma že tolikšna, da bomo še enkrat razočarani.
Vsi, ki ne potrebujete popolne kakovosti in predvsem odlično skeniran
diapozitiv za digitalne projekcije, izberite filmski skener. Vendar pa cena
tisoč evrov in več marsikoga odvrne
od arhiviranja.
Bobenskih skenerjev je vse manj.
Ne izdelujejo jih več, saj so jih uporabljali v grafičnih studiih, ki pa izkoriščajo samo še digitalne datoteke.
Tudi če jih kje še imajo, je zaradi časa
skeniranja cena zelo visoka, zato se
uporabljajo samo za najpomembnejše diapozitive. Že pred leti sem tudi
sam bobenski skener ugasnil in postavil v najbolj oddaljeni kot. V grafičnem delu že pet let prevladujejo
digitalne fotografije in ni več cene, ki
bi za ta namen upravičila skeniranje
z omenjenimi skenerji.
Za konec
Ta članek bo marsikoga spomnil na
analogno fotografijo ter njene negativne in pozitivne filme. Iz negativnih smo že ali pa še lahko izdelamo
fotografije. Pri diapozitivih pa, kar
koli naredimo iz njih, razen kakovostnega skeniranja precej izgubimo
na kakovosti. Predvsem pa naj vas
ta članek spomni, da spet malo pregledate diapozitive, ocenite njihovo
kakovost, izberete tiste, ki bi jih radi
shranili še v digitalno obliko, in na
koncu najvrednejše shranite v hermetično zaprto posodo, dodate vrečko gela silica, ki bo odvajal vlago, in
vse skupaj postavite v zamrzovalno
skrinjo.
Naj se ohranijo vaši originali čim
dlje in v čim boljši kakovosti. Vse-
kakor pa prej uporabite kakovosten
skener, da diapozitive digitalizirate
in arhivirate za sodobno predvajanje. Malo čudno bi bilo videti, če si
kdo želi ali mu vi želite prirediti prikaz starih fotografij z diapozitivov, a
mora čakati na odmrznitev slik. Torej, zdaj je zadnji čas za digitalizacijo diapozitivov in, seveda, za končno spoznanje, da je treba arhivirati
tudi slike iz digitalnih kamer. Glejte,
da tega ne boste spoznali šele čez deset let. Diaposnetkov ima hobifotograf iz svojega deset- in večletnega
ustvarjanja mogoče tisoč. Toliko digitalnih posnetkov danes naredite na
zanimivem izletu v enem dnevu. Kaj
bo čez deset let? Brez pravega arhiva
ne bo šlo, zato preberite tudi članke
o digitalnem arhiviranju in programu Adobe Bridge, ki je podprogram
Photoshopa.
Leta 2001 sem zapisal moto e-Fotografije: »Misli digitalno!« Že dve leti
nas spremlja dodatni moto: »Shranite svoje spomine!« Ne dopustite, da
vaši filmi ali slike zbledijo oziroma
da se digitalne datoteke za vedno izgubijo.
Matjaž Intihar
29
Ne veste kaj kupiti, je izbor širši in ste v dilemi kaj bo za vas dobra izbira? Pišite nam [email protected]
Naj izbor e-Fotografija / avgust-september
Kupcev imamo več vrst. Eni kupijo fotokamero takoj ob njeni predstavitvi ne glede na
razmerje uporabniška vrednost/cena. Če tako kamero potrebuješ ali se ne obremenjuješ s ceno, potem je tudi ta nakup pravi. Nekateri pa radi pogledate na ceno in kaj
vam kamera nudi. Podajam vam moje osebno mnenje o trenutnem “NAJ” izboru!
999€ - Canon EOS 50D
Le redko kdaj pogledam v trgovine glede cen za
fotografsko opremo. S cenami si res nisem na ti,
saj se dokaj hitro spreminjajo, predvsem pa so v
posameznih akcijah opazno drugačne. Kdaj pa je
akcija, pa moraš imeti zopet oči na pecljih, da ujameš pravi trenutek.
Tudi spletne trgovine mi niso blizu. Na njih grem
samo ko pišem kakšen preizkus in preverjam ceno,
da lažje opišem razmerje med njo in uporabniško
vrednostjo preizkušene opreme.
Vaša elektronska sporočila pa so me opozorila, da
vas močno zanima fotokamera EOS 50D. Bolj kot
poznavanje te fotokamere in želja po vstopu v »resen« fotografski razred vas je v zanimanje za njo
vzpodbudila akcija pri našem največjem trgovcu
elektronske tehnične robe. Žal se je pri njih že končala, nekateri ste zamudili, vendar se še vedno da
dobiti kamero po tej ceni.
O kameri EOS 50D mislim, da ni treba preveč pisati. O njej je bil že predstavljen obsežen test, ki
sem ga naredil po DIWA merilih (Canon EOS 50D
– Diwa AWARDS test).
Vendar pa sama fotokamera in cena še ne povesta
veliko. Mene je pri tej fotokameri in ceni presenetilo dejstvo, da jo za 999€ dobimo skupaj z objektivom Canon EF 17-85mm f/3.5-5.6 USM IS, dodatno baterijo in spominsko kartico. Kar pomeni, da
ni samo akcija glede vržene kosti za ohišje in nato
na ohišje dodajo najbolj osnovni objektiv, ampak
so na EOS 50D dodali kar konkreten objektiv, ki
30
ima USM hitri in tihi motorček ter IS sistem za
stabilizacijo tresenja. Prav objektiv pri tej kameri
doda dobro vrednost, ki šteje.
Seveda pa dobra ponudba 999€ za EOS 50D in EF
17-85mm še ne pomeni, da se lahko brez razmišljamo podamo v nakup te odlične fotokamere.
Predvsem hobi fotografinje so opozorile, da je EOS
50D kar malo prevelika in da hitrost delovanja niti
ni tako pomembna in zato raje pogledajo za EOS
550D. Spet drugi bi radi za ta denar, tehnične lastnosti in objektiv ter še HD video.
Tako hitro lahko najdemo za koga je ta kamera namenjena. EOS 50D bo dobra izbira za naprednega
hobi fotografa, ki potrebuje odlično cenovno ponudbo, za to pa dobi še zmogljivo in hitro fotokamero, ter dober osnovni objektiv. K kameri dodamo samo še kakšen teleobjektiv EF 70-300mm
USM IS ali za bolj zahtevne EF 70-200mm f/4
USM IS L in dobimo odličen napredni komplet.
Seveda pa cena 999€ hitro da vedeti, da se kamera
počasi umika iz trgovskih polic. Prihaja zamenjava
z novostmi, a seveda tudi z opazno večjo ceno. In
kot omenjeno, cena in dobre tehnične lastnosti sta
odlično povezani. Zdaj je samo na vas. Rabite najnovejše in boste čakali na zamenjavo, vendar vas
potem ta zapis niti ne zanima, saj je tu glavni poudarek na ceni. Kdor pa želi dobro, napredno kamero z dobrim objektivom, mu je cena pomembna
in prav zaradi nje še ni šel v višji razred fotokamer,
ima zdaj dobro možnost.
Matjaž Intihar
449€ - Nikon D3000
Glede na to, da fotokamere spremljam že od sredine 70-tih, se še kar ne morem načuditi, da lahko Nikon nudi fotokamere najnižjega cenovnega
razreda. Toda končno so tudi oni spoznali, da si
začetnik, ki nima globokega žepa želi fotokamero
z njihovim imenom. Nikon je šel celo tako daleč,
da je še v 70-tih kamere, ki niso bile profesionalne
označeval z imenom Nikkormat in ne Nikon.
No sedaj imamo vse tako kot bi moralo biti in kamera se imenuje Nikon, model D3000 in na njej je
zum objektiv Nikkor 18-55mm s stabilizacijo slike
(VR). Za zgoraj opisano ceno vam v nekaterih trgovinah nudijo še dodatno fototorbo in 4GB kartico. Torej že za kar neverjetnih 449€ dobite dobro fotokamero za prva spoznavanja z razredom
kamer DSLR.
Kamera nudi 10M točk, 3 palčni zaslon, enostavne
programske nastavitve, kot tiste, ki že nudijo kreativne rešitve.
Nikonov inteligentni način pomočnika nudi uporabniku prijazno pomoč preko fotokamere, s katero lahko celo začetniki posnamejo tehnično dobre
fotografije. Način pomočnika pomaga, kadar niste
prepričani glede nastavitev, saj z vprašanji o sliki,
ki jo želite posneti in s samodejno optimizacijo nastavitev fotoaparata omogoča ustvarjanje najboljših možnih fotografij. Če želite izvedeti več, lahko
način pomočnika uporabite za spoznavanje nastavitev, ki jih lahko prilagodite. Na žalost pa med jeziki v kameri ni slovenščine.
Toda, podarjenemu se ne gleda v zobe. Zakaj pravim podarjenemu? Ker za ta denar ne smete pričakovati vsega. Za vstopno kamero nudi veliko, konkurenčna ji je samo Sony A230, katero dobite še
za 13€ manj, vendar nudi za več kot toliko manj
v samih fotografskih rešitvah. Za to v vstopnem
razredu dajem velik poudarek prav Nikon D3000.
Seveda pa vas sama cena in ime kamere ne sme kar
takoj povezati z za vas dobrim nakupom. Vedno
pišem, ni vsaka kamera za vsakega.
Nikon D3000 je namenjena predvsem tistim, ki bi
radi vstopili in se preizkusili v svetu kamer DSLR.
Že takoj ob nakupu dobili želeno torbo, za zaščito kamere in pomnilniško kartico. Torej to je celosten komplet za fotografa, ki niti še ne ve ali bi
se spopadel z bolj zmogljivo fotokamero in počasi
začel spoznavati napredne funkcije, da ne bo več
spraševanja, zakaj pa kolegu/kolegici “rata” taka
fotografija.
Če pa že veste, da je vaša fotografska pot samo še
med kamerami DSLR, potem bo D3000 premalo
in vam tudi dobra cena nič ne pomeni. Treba bo v
višji fotografski razred. Nikon vam tu nudi model
D5000, Pentax, K-x in Canon, EOS 500D.
Matjaž Intihar
Canon EOS 50D
Canon IXUS 210
Canon SX 20IS
Canon EOS 550D
Canon LEGRIA FS306
Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje

Revija e-Fotografija 49 PDF

Transcription

Similar documents

Revija e-Fotografija 47 PDF

Revija e-Fotografija 61 PDF

Recept za dobro fotografijo? - e

Revija e-Fotografija 50 PDF

Revija e-Fotografija 63 PDF

Revija e-Fotografija 52 PDF

Revija e-Fotografija 53 PDF

Revija e-Fotografija 64 PDF

ZONERICE / SENILA veliki izbor modela za NIKON I CANON 5

D3100 + 18-55 mm_Digitalna Kamera_Marec/april 2011

Varnostno tveganje v podjetjih

Slovensko

Revija e-Fotografija 6 PDF

FOTOmag br. 1

to the PDF file.